32 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (19/35 °C) sonÄ?no, soboto (20/30 °C) in nedeljo (19/29 °C) oblaÄ?no in plohe.

ÄŒetrtek, 13. avgusta 2015â€

ĹĄtevilka 32 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Pleh z duĹĄo Tatjana PodgorĹĄek

Razvajanje na plaĹži Poletje je Ä?as za branje, pa tudi za zabavo na prostem. Mnogi, ki med letom ne najdejo Ä?asa za dobro knjigo, to nadoknadijo prav v vroÄ?ih dneh. Teh nam letos res ne manjka, kot tudi prijetnih poletnih veÄ?e-

rov ne. Velenjska plaĹža postaja poznana tudi po njih; samo prejĹĄnji teden sta se tam zgodila dva kulturna dogodka, vredna obiska. V torek zveÄ?er smo lahko skupaj brali, v petek zveÄ?er pa posluĹĄali.

V Ä?asu, ko je bilo dogodkov v dolini malo, je oboje godilo. Sedaj je prireditev Ĺže veÄ?, tudi v mestu, plaĹža pa bo ob koncu avgusta prizoriĹĄÄ?e zanimivih ĹĄportnih tekmođ&#x;”˛ bĹĄ vanj. VeÄ? na zadnji strani.â€

NajviĹĄjega slovenskega vrha, 2865 metrov visokega Triglava, si Slovenci brez AljaĹževega stolpa ne znamo predstavljati. 120 let je Ĺže skulptura iz ploÄ?evine inventar, ki je preĹživel strele, neurja, neusmiljene zime, peklenska poletja, rok tisoÄ?e planincev, ki so se ob prihodu na vrh z zadovoljstvom ob njem fotografirali ali prestali planinski krst. UvrĹĄÄ?ajo ga med kulturne spomenike, nenadomestljive krajinske motive, za mnoge drĹžavljane je simbol slovenstva. Kljub Ä?astitljivim letom se za zdaj ni uklonil niÄ?emur, zato – menijo nekateri, ker ima pleh duĹĄo. Tako so ga poimenovali tudi avtorji posebnega dokumentarca.

DuĹĄo mu je vdihnil Ĺžupnik iz Dovja Jakob AljaĹž, ki je kupil 16 kvadratnih metrov veliko ĹĄpico Velikega Triglava, na katero so po njegovih navodilih postavili Ĺželezni stolp s stoĹžÄ?asto streho in pravokotnimi linicami za okna, Âťki naj gledajo na vse strani nebaÂŤ.

To, da stolp stoji na vrhu, najbrĹž ni toliko pomembno, kot to, zakaj ga je Jakob AljaĹž postavil tja, zakaj je storil to vizionarsko dejanje. Nakup in postavitev stolpa je bil namreÄ? njegov drzen odziv na ĹĄopirjenje in prilaĹĄÄ?anje slovenskih gora. Z njim je tistim, ki so si Triglav Ĺželeli prilastiti, jasno povedal, da je slovenski. VeÄ? kot le razmisleka je vrednen njegov odgovor izdelovalcu stolpa – mojstru Antonu Belcu, ki je nakup zemljiĹĄÄ?a in idejo o stolpu oznaÄ?il kot norost in hkrati kot genialno idejo: ÂťSaj ne gre zame, za Slovence gre.ÂŤ Izjemna in edinstvena zgodba ne sme v pozabo. Je pouÄ?en primer, kaj lahko naredi tudi mali Ä?lovek, Ä?e ima izdelane jasne cilje in je odloÄ?en priti do njih. Zagotovo bi bila lahko ta zgodba marsikdaj v poduk ob marsikaterem aktualnem dogajanju, dejanju. Je res tako teĹžko slediti AljaĹževemu sporoÄ?ilu o pogumu, drznosti ali pripadnosti in ĹĄe Ä?em? Verjamem, da nisem edina, ki bi si Ĺželela veÄ? takih plehov z duĹĄo, veÄ? tako odloÄ?nih, drznih, pokonÄ?ni in zavednih drĹžavljanov (beri najodgovornejĹĄih v drĹžavi), kot je bil Jakob AljaĹž.

Delavci Gorenja so se Ĺže vrnili Velenje napoveduje za stroje VeÄ?ina delavcev Gorenja je od vÄ?eraj spet za svojimi stroji. DolĹžino kolektivnega dopusta so prilagajali proizvodnim potrebam, pa tudi lokalnemu okolju, imeli pa so ga v vseh tovarnah v Sloveniji, Srbiji in na ÄŒeĹĄkem.

VzdrĹževalci so ta Ä?as izkoristili in opravili vsa potrebna vzdrĹževalna dela, v nekaterih delih proizvodnje pa so delali tudi v tem Ä?asu, saj je bilo treba Âťna zalogoÂŤ izdelati nekatere komponente.

Pred delavci je zdaj zahteven delovni plan, ravno jesenski Ä?as je namreÄ? tisti, ki najbolj odloÄ?ilno vpliva na proizvodne rezultate. đ&#x;”˛

28. VIP CUP turnir Velenje, 22. avgusta – Naslednjo soboto bo na teniĹĄkih igriĹĄÄ?ih ob Velenjskem jezeru potekal 28. teniĹĄki turnir dvojic VIP CUP 2015. Glavni sponzorji letoĹĄnjega turnirja so poleg Mestne obÄ?ine Velenje ĹĄe podjetja Veplas, FuĹžinar in Grafoline.

Organizatorji so na turnir povabili ĹĄtevilne znane in manj znane Slovenke in Slovence iz sveta politike, gospodarstva, zabave ‌ Ti bodo – poleg tega, da bodo igrali tenis in golf, streljali z zraÄ?no puĹĄko in uĹživali v bogati kulinariÄ?ni ponudbi – tudi letos

dobrodelni. Vsak od povabljenih udeleĹžencev turnirja bo prispeval 20 evrov, ki jih bodo na veÄ?erni zakljuÄ?ni prireditvi predali Varstveno-delovnemu centru SAĹ A, enoti JeĹžek Velenje.

Tokrat bo glasbena gostja na zakljuÄ?ni prireditvi domaÄ?inka, đ&#x;”˛ bĹĄ pevka Anu.â€

mz

đ&#x;”˛

ĹĄtevilne prireditve

To poletje se vrsti v Velenju veliko prireditev, veliko pa se jih tudi obeta, saj se bliĹža september, ko mestna obÄ?ina Velenje praznuje svoj obÄ?inski praznik. Pravo doĹživetje bo vsekakor ob Velenjskem jezeru v petek, 28. avgusta, ko se bodo tam zgodile Jadranske igre, v njih pa se bo pomerila tudi ekipa Velenja, ki Ĺže pridno vadi. 4. septembra se bodo na koncertu ÂťVelenje po domaÄ?eÂŤ predstavile velenjske glasbene skupine, 19. septembra pa bo na Titovem trgu nastopila đ&#x;”˛ mz Jelena Rozga.â€

Jubilejna GraĹĄka gora Kulturno druĹĄtvo GraĹĄka Gora bo pripravilo to nedeljo, 16. avgusta, s priÄ?etkom ob 16. uri v sodelovanju z Zvezami kulturnih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline, Slovenj Gradec in Mislinja jubilejni, 40. mednarodni festival narodnozabavne glasbe GraĹĄka gora poje in igra 2015. Prireditev bo potekala pod velikim ĹĄotorom, zato jo bodo izvedli ob vsakem vremenu. ObÄ?instvu se bodo tokrat predstavili absolutni zmagovalci preteklih let. V goste so povabili tudi voditelje avtorje, glasbenike in druge osebnosti, ki so na festivalu dosegli odmeven rezultat in s svojim prispevkom pripomogli, da se je festival v svoji bogati zgodovini ne samo ohranil, temveÄ? tudi razvil v mednarodno prireditev, prepoznavno po domovini in tujini. Na to je Drago Plazl, predsednik organizacijskega odbora, zelo ponosen: ÂťKraj GraĹĄka gora je po zaslugi festivala postala pomembna toÄ?ka, kamor prihajajo tako ljubitelji domaÄ?e glasbe, glasbeniki, poznavalci narodnozabavne glasbe kot tudi drugi obiskovalci in turisti.ÂŤ đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

13. avgusta 2015

Ĺ oĹĄtanj se je pridruĹžil odpisu dolgov Nadaljujejo gradnjo kanalizacije

Denar bo treba zagotoviti v proraÄ?unu, koliko, pa ĹĄe ni znano

BevÄ?e pri Velenju, 4. avgusta – PrejĹĄnji torek so zaÄ?eli izgradnjo druge faze kanalizacijskega omreĹžja v naselju BevÄ?e. Letos poleti bodo dokonÄ?ali lani zaÄ?eto gradnjo na enem delu kraja.

Izvajalec, ki je prva pripravljalna dela zaÄ?el Ĺže v ponedeljek, bo podjetje IPI, d. o. o., iz RogaĹĄke Slatine. Vrednost del, ki bodo konÄ?ana v roku 60 dni, je skoraj 73 tisoÄ? evrov. Mestna obÄ?ina Velenje bo financirala projekt v viĹĄini dobrih 48 tisoÄ? evrov, preostali del sredstev pa bodo dodali Krajevna skupnost BevÄ?e in krajani.

Milena KrstiÄ? - Planinc

đ&#x;”˛

Urejajo plaz nad lokalno cesto Cirkovce, 5. avgusta – PrejĹĄnjo sredo je stekla ureditev plazu nad lokalno cesto Hrastovec–Cirkovce v Cirkovcah. Dela opravlja samostojni podjetnik Rafko Blatnik iz Gaberk. Mestna obÄ?ina Velenje bo zanjo namenila skoraj 23 tisoÄ? evrov. Dela bodo predvidoma konÄ?ana do 30. avgusta. đ&#x;”˛

NajboljĹĄe novice iz sveta Velenje, 6. avgusta – Septembra bo v Sloveniji zaĹživel zanimiv projekt, v katerega se vkljuÄ?ujejo tudi velenjski prostovoljci. Izdajali bodo namreÄ? Ä?asopis, ki bo prinaĹĄal izkljuÄ?no dobre novice o razliÄ?nih doseĹžkih doma in v drugih drĹžavah v razvoju.

PrviÄ? ga bodo med bralce razdelili 11. septembra v nakladi 10 tisoÄ? izvodov. Projekt pripravljajo Ministrstvo za zunanje zadeve, Slovenska filantropija, ĹĄtevilne slovenske prostovoljske organizacije in nekatere obÄ?ine, med njimi tudi velenjska. ÄŒasopis bo ustvarjalo 300 prostovoljcev iz vse Slovenije. đ&#x;”˛

bĹĄ

Spet z avtobusom v Logarsko Logarska dolina – Ob koncih tedna v Logarsko dolino spet vozijo Izletnikovi avtobusi, kar je bila dolgoletna Ĺželja ObÄ?ine SolÄ?ava. Realizacijo je doĹživela s podporo Razvojne agencije Savinjske regije in obÄ?in Ĺ˝alec, Polzela, BraslovÄ?e, Mozirje, Nazarje in drugih, skozi katere pelje omenjena avtobusna proga.

Veseli so je tako lokalni prebivalci kot turisti. Izletnik naj bi ĹĄe to poletje kupil posebne prikolice za kolesa, da bodo lahko potniki kombinirali avtobusni prevoz in kolesarjenje. đ&#x;”˛

Pri Ĺ˝lebniku ĹĄe en poklon Kajuhu Zavodnje – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo v Zavodnjah, kjer je 22. februarja 1944 padel Karel Destovnik – Kajuh, pesnik, narodni heroj in ĹĄoĹĄtanjski rojak, letos dokonÄ?ala ureditev objekta, v katerem si bodo imeli obiskovalci moĹžnost ogledati dokumentarno in drugo gradivo o pesniku in tudi film, ki je bil o njem posnet letos.

To bo prispevek ObÄ?ine k temu, da pesnik, na katerega so zelo ponosni, ne utone v pozabo. Ob tem pravijo, da jih zelo veseli, ker so v zadnjih letih vse pogostejĹĄi obiskovalci Ĺ˝lebnikove domaÄ?ije, kjer je Kajuh kot Ä?lan kulturniĹĄke skupine Ĺ tirinajste divizije padel, tudi mladi. đ&#x;”˛

mkp

Prvi slovenski geokovanec Velenje, 7. avgusta – Tudi letos v okviru tokrat 26. Pikinega festivala, ki bo od 20. do 26. septembra, pripravljajo nov in atraktiven geolov ÂťGEO PIKA 2015ÂŤ. Mestna obÄ?ina Velenje je v okviru Ĺže zakljuÄ?enega evropskega projekta CUSTODES izvedla pilotni turistiÄ?ni produkt Pozojeva grajska pot okoli Velenja, ki je dodatno obogatena s posebnimi geokovanci z motivom jezerskega zmaja Pozoja. Geokovanci so namenjeni pustolovski igri oziroma lovu na zaklade (ang. geocaching), ki iz leta v leto pridobiva veÄ? navduĹĄencev po vsem svetu. Pozojev geokovanec je prvi slovenski geokovanec in menda eden najlepĹĄih v svetovnem merilu. đ&#x;”˛

Novi prostori, nove aktivnosti Velenje – Aprila letos so Ä?lani DruĹĄtva diabetikov Velenje odprli nove prostore druĹĄtva na Stantetovi ploĹĄÄ?adi v Velenju. Zagotovila jim jih je Mestna obÄ?ina Velenje. Z novimi prostori so se pogoji dela za druĹĄtvo moÄ?no izboljĹĄali. Letos poleti so za Ä?lane druĹĄtva pripravili tudi preventivne poÄ?itnice, tokrat na Ptuju. V prostorih druĹĄtva nudijo Ä?lanom tudi strokovno literaturo, saj lahko bolniki s sladkorno boleznijo za njeno obvladovanje najveÄ? naredijo sami. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

bĹĄ

Ĺ oĹĄtanj, 4. avgusta – PrejĹĄnji teden se je tistim, ki so se odloÄ?ili za vkljuÄ?itev v vladni projekt odpisa starih dolgov ljudem v socialni stiski, pridruĹžila tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. ÂťProjekt pozdravljamo. Pri nas nikoli, ko je bilo treba pomagati ljudem, nismo stali ob strani in tudi tokrat ne bomo. Dileme o tem sploh ni bilo. Za to, da nismo bili med prvimi, ki so se pridruĹžili temu projektu, pa je veÄ? razlogov,ÂŤ pravi Ĺžupan Ĺ oĹĄtanja Darko Menih in doda, da s tem dolĹžniki niso niÄ? zamudili ali bili kakor koli prikrajĹĄani.

UpraviÄ?enci bodo vloge za odpis dolgov v vrtcu in za ĹĄolske

malice ter stanarine lahko podali tako kot drugi, do 4. oktobra.

Poglavitni razlog, da so malce poÄ?akali, so poÄ?itnice in dopusti, ki jih imajo tudi zaposleni v obÄ?inski upravi in ustanovah, v katerih bodo dolgove odpisovali. Zato do orientacijskih podatkov o tem, koliko je pravzaprav teh dolgov (dolgove bo plaÄ?ala

ObÄ?ina iz proraÄ?una) niso mogli priti. Odpisa se bodo lotili tako, da bodo za zaÄ?etek imenovali za to posebno komisijo, ki bo vloge sprejemala oziroma upraviÄ?ence usmerila k upnikom ter skrbno pretehtala, kdo so upraviÄ?enci do pomoÄ?i oziroma odpisa dolgov. ÂťToÄ?nih podatkov trenutno ĹĄe nimamo. ViĹĄino sredstev za ta

namen bo moral odobriti svet ObÄ?ine in jih z rebalansom proraÄ?una tudi zagotoviti. PrepriÄ?an sem, da pri tem ne bo teĹžav. MogoÄ?e bo treba kakĹĄen projekt za kratek Ä?as dati na stran.ÂŤ Dodaja, da je pomembno, da so zraven in da bodo naredili vse, da bodo upraviÄ?encem ugodili. ÂťV obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so socialne stiske velike in se ĹĄe poglabljajo.ÂŤ Soglasje za odpis dolgov je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj kot solastnica ne nazadnje dala tudi Komunalnemu podjetju Velenje, v katerem bodo odpisovali dolgove tudi njihovim dolĹžnikom. Malce jih za zdaj bega le to, da je v zvezi z odpisi ĹĄe vrsta vpraĹĄanj, a so prepriÄ?ani, da bodo tudi ta dobila ustrezne odgovore do takrat, ko se bo odpisovanje zaÄ?elo v praksi. đ&#x;”˛

Gremo na KoÄ?evsko Ĺ martno ob Paki – Zadnjo soboto v avgustu obiÄ?ajno pripravi TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki izlet z vlakom. Tudi letos ne bo niÄ? drugaÄ?e, vendar bo tokrat izjemoma izlet z avtobusom. ÂťTarÄ?aÂŤ 14. druĹženja SaĹĄe in prijateljev v soboto, 29. avgusta, bo KoÄ?evsko.

Glavni organizator izleta Marjan Knez je povedal, da so se za to destinacijo odloÄ?ili, ker letos mineva 70 let od konca druge svetovne vojne in 500 let kmeÄ?kih uporov. Vse do zadnjega so upali na uspeĹĄen dogovor s Slovenskimi Ĺželeznicami glede prevoza z vla-

kom, a do njega ni priĹĄlo, ker Ĺželeznice ĹĄe niso posodobile del proge.

RaÄ?unajo na ĹĄtevilo prijav za dva avtobusa.

Organizatorji so pripravili zanimiv program, saj si bodo udeleĹženci ogledali grad Turjak, Trubarjevo domaÄ?ijo, KoÄ?evsko Reko z Gotenico in bazo 20. đ&#x;”˛

tp

Radi smo turisti in turiste imamo radi Oslabljena naveza – Izkopanine na ogled – ObÄ?ina proti hramu – Stanovanja v ÂťcerkviÂŤ ÂťKriminalkiÂŤ, v kar se je spremenila pravljica o konÄ?ni ureditvi meje med naĹĄo deĹželico in juĹžno sosedo, ĹĄe ni videti konca. Izkazalo se je, da nimamo teĹžav le z naĹĄim arbitrom, ampak tudi s tujim, ki naj bi nam pomagal. Eni bi rekli, da se je tudi Francoz delal Francoza. In tako moramo imenovati ĹĄe tretjega. DomaÄ?ega, znova tujega – ali pa to odloÄ?itev prepustimo arbitraĹžnemu sodiĹĄÄ?u. Ĺ e vedno si namreÄ? prizadevamo, da od tega sporazuma ne odstopimo, Ä?eprav HrvaĹĄka ĹĄe vedno trdi, da je zanjo Âťprojekt arbitraĹžni sporazumÂŤ mrtev. In nas ÂťvabijoÂŤ, naj se tudi mi odloÄ?imo tako. A nekateri pri nas se bolj ÂťpripravljajoÂŤ na to, pri Ä?em bi lahko sosedo v prihodnosti blokirali, Ä?e na arbitraĹžo ne bo pristala. Ĺ e dobro, da kdo kot naĹĄe vmeĹĄavanje v njihove notranje zadeve ne ĹĄteje tega, da so na njihovi obali tudi slovenski policisti. Ta sporazum ĹĄe vedno velja. Seveda – turizem je paÄ? nekaj Ä?isto drugega, saj smo Slovenci takoj za Nemci najpogostejĹĄi obiskovalci hrvaĹĄke obale. Na sreÄ?o ti spore na ÂťnajviĹĄji ravniÂŤ sploh ne Ä?utijo. NaĹĄi so dobri gostje, oni dobri gostitelji. Posel je paÄ? posel. Od tega dobrega obiska naĹĄe sosede imamo vendarle nekaj tudi mi. Velike gneÄ?e na naĹĄih cestah. Tudi pri nas, Ä?eprav imamo le malo morske obale, se lahko letos pohvalimo z rastjo turizma. ÄŒe nimamo veliko morske, imamo pa veÄ? jezerskih obal in tudi tu je, kar lahko letos ĹĄe posebej opaĹžamo, vse bolj Ĺživahno. Dviga se tudi obisk mest, z novostmi bi privabili ĹĄe veÄ? obiskovalcev.

Tudi v Celju, kjer bi radi ubili dve muhi na en mah. Ustrezno zaĹĄÄ?itili in prikazali izkopanine, ki so jih odkrili na Glavnem trgu in ta trg tudi uredili. In tako naÄ?rtujejo na tem trgu postavitev posebnega paviljona. Del teh arheoloĹĄkih ostalin iz antike in srednjega veka, ki so jih naĹĄli pri urejanju tega starega celjskega trga, bo na ogled Âťna vrhuÂŤ, del pod zemljo. Prav tako bodo v tem paviljonu, ki naj bi se dobro vkljuÄ?eval v okolje, uredili turistiÄ?noinformacijski center. Za obiskovalce bodo ti ÂťostankiÂŤ preteklosti gotovo zanimivi,

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

za Celjane pa je tudi pomembno, da bodo konÄ?no dobili ĹĄe en lepo urejen trg.

V Ĺ marju pri JelĹĄah pa se ĹĄe niso zagotovo odloÄ?ili, ali bodo gradili na novo ali se bodo preselili v obnovljen objekt. Gre seveda za obÄ?ino. VeÄ?krat smo Ĺže poroÄ?ali, da se poslopje, kjer deluje zdaj, pogreza in najti morajo reĹĄitev. Ko je propadel naÄ?rt, da bi novo poslopje gradili skupaj z drĹžavo, da bi reĹĄili tudi teĹžave upravne enote, se zdaj reĹĄujejo sami. Dolgo so mislili, da bodo gradili nov objekt nad sedanjim, kjer ima zdaj v montaĹžnem objektu zasilno domovanje upravna enota, a zdaj se mnogi nagibajo k temu, da bi se preselili v obnovljene prostore nekdanjega znanega trgovsko-gostinskega objekta Ĺ marski hram. Vendar ne bi kupili vseh prostorov, ker jih toliko ne potrebujejo. KonÄ?ne odloÄ?itve ĹĄe ni, a naj bi bila znana kmalu. Sedanji objekt, ki se vse bolj nagiba, bi radi zapustili Ä?im prej. In Ä?eprav odloÄ?itve o selitvi v Ĺ marski hram ĹĄe ni, nekateri zadnji obÄ?inski ukrep Ĺže povezujejo s tem. Tudi v tej obÄ?ini bodo namreÄ? uredili modre cone in eno takih ÂťmodrihÂŤ parkiriĹĄÄ? bo tudi pred tem objektom. Sicer pa tudi tisto pri sedanji obÄ?ini in pri poĹĄti.

Novost imajo tudi v RogaĹĄki Slatini. Kulturno! V tem poletnem Ä?asu pri njih poteka letos prviÄ? Anin festival. Jasno, saj je Ana njihova zavetnica, ta zdraviliĹĄki kraj pa najbolj znan po gala Aninem plesu. Tako bodo ta mesec v okviru festivala pripravili devet veÄ?ernih prireditev, koncertov razliÄ?nih glasbenih zvrsti. Radi bi, da bi jim vreme omogoÄ?alo izvedbo koncertov na prostem, sicer pa imajo tudi dovolj ustreznih ÂťzaprtihÂŤ prostorov.

V Vojniku, tudi ta obÄ?ina je mladim prijazna, pa razmiĹĄljajo o ureditvi stanovanj v cerkvi. V kraju Nova Cerkev, kjer Ĺže dolgo sameva staro poslopje. Pa menijo, da bi ga lahko obnovili in v njem uredili ustrezna stanovanja za mlade in mlade druĹžine. Vse to se ne bo zgodilo Ĺže ÂťjutriÂŤ, a vseeno naj bi se prvih del lotili Ĺže letos. Dela ni malo, opravljali naj bi ga skladno z razpoloĹžljivim denarjem.

Pa ĹĄe to: bila je ideja, da po radiu naj ne bi veÄ? obveĹĄÄ?ali o tem, kje so radarji. A je veÄ?ina skomignila z rameni, saj imajo take informacije Ĺže prej od drugod.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

13. avgusta 2015

3

AKTUALNO

Ĺ aleĹĄka dolina zahteva zanesljivo toplotno oskrbo Davek, ki ga je plaÄ?evala in ga ĹĄe plaÄ?uje Ĺ aleĹĄka dolina za slovensko energetiko, je prevelik, da bi ji zdaj jemali toplotno ogrevanje – Enostranske odpovedi pogodbe ne sprejemajo Mira ZakoĹĄek

Velenje, 5. avgusta – Predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje z Ĺžupanom Bojanom KontiÄ?em so skupaj z vodstvom Komunalne-

sko odpovedala dobavo. Novica je tako ĹĄokantna, da je mnogi ne jemljejo resno, a prebivalci Ĺ aleĹĄke doline so letos spomladi izpad ogrevanja Ĺže obÄ?utili na lastni koĹži. Velenjsko obÄ?insko

ga podjetja na novinarski konferenci predstavili absurdno stanje v zvezi s toplovodnim ogrevanjem Ĺ aleĹĄke doline. Novinarske konference so se udeleĹžili tudi nekateri obÄ?ani, med njimi tudi predstavniki sindikata SDRESS (sindikat delavcev rudarstva in energetikov Slovenije).

Sredi najveÄ?je poletne vroÄ?ine se torej sooÄ?a Ĺ aleĹĄka dolina z veliko teĹžavo: kako se bo ogrevala pozimi. Pred enim mesecem je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, kot smo Ĺže veliko poroÄ?ali, enostran-

vodstvo je zato jasno poudarilo, da takĹĄnega ravnanja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ne more sprejeti. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? pravi, da so se o ceni sicer pripravljeni dogovarjati, o nezanesljivi dobavi pa v nobenem primeru.

V predlogu pogodbe, ki so jo poslali iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, so sprva predvideli 30-odstotno poviĹĄanje cene in moĹžnost napovedi tudi do 72-urnega izpada toplotne energije tudi med kurilno sezono. V Ä?asu od 1. julija je bilo kar nekaj po-

Kako se bomo greli?

To zanima obÄ?ane in obÄ?anke zdaj, ko je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj odpovedala dolgoletno pogodbo o dobavi toplotne energije, enako uÄ?inkovite in cenovno primerljive alternative za ogrevanje Ĺ aleĹĄke doline pa ni. Kako komentirajo moĹžne prekinitve oskrbe s toploto tudi do treh dni in podraĹžitve, Ä?eprav naj bi bil s ĹĄestim blokom izkoristek premoga veÄ?ji in zato tudi toplotna energija cenejĹĄa?

JoĹže Kavcl: ÂťZa meĹĄÄ?ane in ljudi iz okolice odpoved pogodbe ni poĹĄtena. Bil sem rudar in sem prispeval tudi v TEĹ , prav tako drugi ljudje, zdaj pa smo dobili koĹĄarico. Moje mnenje je, da je to ÂťkuhinjaÂŤ Ljubljane. Mi nimamo vpliva, teĹžavo in naĹĄe interese bodo morali reĹĄevati moĹžje na obÄ?ini, razen Ä?e napovemo demonstracije. V nasprotnem primeru se lahko ogrevamo na elektriko – zdaj nas klime hladijo, pozimi pa nas bodo grele. Ampak to ni ustrezno. TeĹžavo je treba odpraviti ali pa naj zadevo uredi Ljubljana, Ä?e jo je Ĺže zakuhala. Da se bo ogrevanje podraĹžilo, pa je vsaj tako grozno. Mora se najti nekdo, ki bo posredoval.ÂŤ Milan Koren: ÂťZgradil se je nov blok, zdaj pa naj ne bi imeli veÄ? ogrevanja. A bomo spet zaÄ?eli kuriti vsak zase? KakĹĄen zrak bomo imeli? To me najbolj skrbi. PriÄ?akoval sem, da bo toplotna energija cenejĹĄa, ne pa draĹž-

ja, Ä?e je izkoristek v novem blok u veÄ?ji.

Ne morem razmiťljati o tem, kako se bomo greli, ker mi ni jasno, kako je sploh lahko priťlo do tega. Žalostno je. Mojca Ciglar: Da je TEŠodpovedal pogodbo, je zelo slabo.

Navajeni smo, da imamo v stanovanju toplo, ker Ĺživimo v bloku. To ni niÄ? dobrega. StroĹĄki so Ĺže tako ali tako veliki, zdaj bi se naj ĹĄe poveÄ?ali, kar je nesprej e m lj i vo .

RazoÄ?arana sem, da je do tega priĹĄlo kljub novemu bloku. ÄŒe bo mrzlo, se bomo greli s sveÄ?ami (smeh), druge ni. Vodo bomo greli, da se bomo lahko umili.ÂŤ Stjepan Lamot: ÂťNe vem, kaj se bodo zdaj dogovorili in kako bodo zagotovili ogrevanje za

gajanj in usklajevanj in TEĹ je popustil, da bi izpad lahko trajal do 12 ur (tudi to nikakor za to okolje ni sprejemljivo), druga stran pa se je pripravljena pogajati o ceni s tem, da zah-

ni potreben, saj je TEĹ zadnja leta v toplotni oskrbi posloval z dobiÄ?kom, blok ĹĄest pa pomeni boljĹĄi izkoristek premoga, kar pomeni, da bi bila lahko cena celo niĹžja.

to storitev (in ta, mimogrede, ni poceni). S toplotno energijo pa se ogreva kar 90 odstotkov tukajĹĄnjih prebivalcev, da ne govorimo o ĹĄolah, vrtcih, bolnici, zdraviliĹĄÄ?u in seveda industriji. ÂťGorenje ima velike teĹžave z logistiko zaradi slabe cestne povezave in zdaj naj jim povzroÄ?imo ĹĄe teĹžave s toplotno energijo? To bi seveda pomenilo, da prispeva-

â?ą

NajveÄ?ja teĹžava je za zimski Ä?as naÄ?rtovani remont petega bloka – Ä?esa takega v vsej zgodovini Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ĹĄe ni bilo.

Na novinarski konferenci so sodelovali vodja SploĹĄno kadrovskega sektorja Komunalnega podjetja Velenje mag. GaĹĄper Ĺ karja, direktor Komunalnega podjetja Velenje dr. UroĹĄ Rotnik, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol in vodja Urada za komunalne dejavnosti Anton Brodnik.

teva natanÄ?en stroĹĄkovni izraÄ?un. ÂťNikoli nismo rekli, da ne bomo pokrivali stroĹĄkovne cene toplotne energije, nikakor pa ne izgube, ki nastaja pri proizvodnji elektrike,ÂŤ je poudaril Bojan KontiÄ? in dodal, da paÄ? niso krivi, Ä?e kupuje Toplarna Ljubljana premog po 5 evrov za GJ in jim potem to ceno dajejo za primerjavo. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, so prepriÄ?ani, da dvig cen

mala

anketa

dolino. Odvisno je od dogovora obÄ?ine in TEĹ -a. Kakor se bodo odloÄ?ili, to bomo morali sprejeti, tudi kar se tiÄ?e podraĹžitev.

Ogrevati se pa moramo. ÄŒe ne bo ĹĄlo na ta sistem, se bomo v bloku morali dogovorili, kaj bomo. Napovedi ob gradnji novega bloka so bile drugaÄ?ne, sprememba, ki je zdaj priĹĄla, govori drugaÄ?e, kako pa se bo vse zasukalo, bomo videli.ÂŤ Liljana AjdiÄ?: ÂťGlede na to, da smo v Ĺ aleĹĄki dolini navajeni na ogrevanje in toplo vodo brez problemov, bo to zelo neprijetno za obÄ?ane in obÄ?anke.

Vsakega skrbi tako podraĹžitev kot izpad toplote.

Mraz je ĹĄe posebej neprijeten za starejĹĄe ljudi. PodraĹžitve pa so sprejemljive le v skrajni sili in nanje je teĹžko pristati.

Drugih alternativ ogrevanja Ĺžal nimamo, razen plinske ali elektriÄ?ne peÄ?ke. ÄŒe ne bo dogovora, se bomo nekako morali prilagoditi, saj drugega nimamo.ÂŤ đ&#x;”˛

tf

Ĺ e posebej nerazumljiva in nesprejemljiva je zgolj trimeseÄ?na odpoved pogodbe, saj je veÄ? kot jasno, da druga stran nima reĹĄitve. Zanjo bi potrebovali kar nekaj let (po besedah dr. UroĹĄa Rotnika vsaj pet), zagotavljanje drugaÄ?nega vira pa bi bilo tudi nesmiselno; Ĺžupan Bojan KontiÄ? je dejal, da bi se v tem primeru lahko kar preimenovali v Butale. Povsod tam, kjer imajo termoelektrarne, izkoriĹĄÄ?ajo toplotni vir za daljinsko ogrevanje, kar je tudi najbolj smiselno. Spomnimo, da se v tem okolju ogreva tako Ĺže vse od leta 1958 in da je temu podrejena celo okoljska zakonodaja. Gradbenega dovoljena ni mogoÄ?e dobiti brez plaÄ?ila komunalnega prispevka, ki vkljuÄ?uje tudi

nega podjetja in da nam bo v pogajanjih uspelo ohraniti ceno toplotne energije na enaki oziroma niĹžji ravni. Degradacija prostora zaradi umestitve in delovanja takega energetskega giganta, kot je TEĹ , je ne nazadnje Ĺže sam po sebi zadosten razlog, da se tukajĹĄnjim prebivalcem nudi trajna, zanesljiva (ne1. oktobra se zaÄ?ne kurilna prekinjena) in stroĹĄkovno sezona, dogovora pa ĹĄe vedno ugodna oskrba s toplotno ni. Na Komunalnem podjetju energijo,ÂŤ je bil konkreten so prepriÄ?ani, da do sklenitve Bojan KontiÄ?.

Nakazali pa so tudi renove pogodbe velja stara. ĹĄitev: prestavitev remonta bloka 5 ali pa zaÄ?asna ta uporabnikom poviĹĄala za dve pridobitev okoljskega dovoljenja novi dajatvi in poviĹĄanje DDV-ja. za blok 4 (ta mu poteÄ?e konec leÂťGlede na vpetost TEĹ v Ĺ aleĹĄko ta). Za to bi morala vlada sprejedolino in Ĺživljenja v njej upamo, ti posebno uredbo. đ&#x;”˛ da bo vodstvo TEĹ prepoznalo svojo vlogo druĹžbeno odgovormo k temu, da se proizvodnja naÄ?rtno seli kam drugam,ÂŤ je pribil Bojan KontiÄ?. Podobno seveda velja ĹĄe za druga podjetja.

Predstavnika Komunalnega podjetja Velenje sta zagotovila, da od junija 2011 niso dvigovali cene toplotne energije, se je pa

â?ą

Iz TEĹ so se odzvali Iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj so po novinarski konferenci sporoÄ?ili, da so Ĺželeli o tem vpraĹĄanju spregovoriti na sredini novinarski konferenci (ponovno je bila sklicana za vÄ?eraj – po zakljuÄ?ku naĹĄe redakcije). Zapisali so, da je TEĹ Ĺže pod prejĹĄnjim vodstvom v lanskem letu na KPV poslal predlog nove pogodbe z viĹĄjo ceno na MWh, a ga je svet KPV

zavrnil. Sklicujejo se na novo metodologijo doloÄ?anja cen, ki ga je sprejel svet Agencije za energijo. Dodajajo pa tudi, da cene Komunalnemu podjetju zadnjih ĹĄest let niso spreminjali, ta pa naj bi jo. Zapisali so ĹĄe: ÂťV TEĹ smo prepriÄ?ani, da se Ĺže sedaj, kot vedno v preteklosti, vedemo druĹžbeno in lokalno odgovorno, kar bomo po najboljĹĄih moÄ?eh poÄ?e-

li tudi v prihodnje, a se hkrati zavedamo, da se moramo vesti tudi kot dober gospodar – glede na trenutne razmere na trgih z elektriÄ?no energije in tehniÄ?ne zmoĹžnosti blokov v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj smo v fazi ureditve pogodbenega razmerja. Prizadevali si bomo, da bomoagotavljali nemoteno dobavo toplotne energije tudi v prihodnje.ÂŤ

Ĺ˝upan obvestil Cerarja Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je s problematiko oskrbe s toplotno energijo seznanil predsednika vlade Mira Cerarja. Problematika je skrb vzbujajoÄ?a in v marsiÄ?em nerazumljiva. Ob morebitenm izpadu toplotne energije v zimskem Ä?asu bi se lahko zgodila prava lokalna katastrofa, saj v Ĺ aleĹĄki dolini ni nadomestnega vira za proizvajanje toplotne energije.

V pismu ga seznanja, da je sedanji sistem deloval brez veÄ?jih teĹžav vse od leta 1958, oskrbuje pa 30.841 uporabnikov ĹĄiroke potroĹĄnje in 589 upo-

rabnikov industrijske potroĹĄnje. Med drugim je v pismu zapisal: “V Ĺ aleĹĄki dolini ne razumemo politike vodenja TEĹ , ki naÄ?rtuje remont bloka 5 v januarju in februarju 2016, v obdobju, ko so obiÄ?ajno temperature najniĹžje in je potreba po toplotni energiji najveÄ?ja. To se je zgodilo prviÄ? po letu 1956.â€? KratkoroÄ?na reĹĄitev bi lahko bilo okoljevarstveno dovoljenje za blok 4, kar pa bi morala sprejeti vlada. KontiÄ? v pismu prosi Cerarja, da đ&#x;”˛ pomaga reĹĄiti nastali zaplet.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

13. avgusta 2015

Lubadar napada z vso moÄ?jo

vajo, naj bodo pozorni na svoj mudoma spravijo iz gozda, saj gozd, ga redno obiskujejo in pre- so tudi, ko Ĺže padejo, ĹĄe lovna gledujejo. ÄŒe opazijo napad pod- drevesa za podlubnike, ki se talubnikov, naj takoj obvestijo Za- ko ĹĄe namnoĹžijo. ÂťTudi veje je vod za gozdove Slovenije, sami treba zloĹžiti na kup in pokriti s Podlubnikom vroÄ?ina izjemno ustreza – Hitro se ĹĄirijo tudi v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski pa nemudoma zaÄ?nejo akcijo in Ä?rno folijo, ĹĄe bolje pa je, Ä?e jih posekajo okuĹžena drevesa. Ker lastniki zloĹžijo na soncu, saj vrodolini – Poziv lastnikom, da ukrepajo gre za varstveno-sanacijsko seÄ?- Ä?ina posuĹĄi les in ustavi napade njo, ni treba Ä?akati revirnih goz- podlubnikov. Podlubniki bodo bolj, vÄ?asih manj, saj je gozd nji- darjev, da oznaBojana Ĺ pegel Stanje je alarmantno hov naravni habitat. Dejstvo je, Ä?ijo drevesa. LaZavod za gozdove Slovenije da imajo radi vroÄ?ino, ki je le- stniki naj zabeleVelenje, 7. avgusta – LetoĹĄnje je razglasil rdeÄ?i alarm zaradi Na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske tos res ne manjka.ÂŤ Izvemo ĹĄe, Ĺžijo, koliko dreves poletje je vroÄ?e, daljĹĄa obdobja podlubnikov, pripravlja pa tudi in Ĺ aleĹĄke doline so Ĺže obmoÄ?ja, da so trenutno najbolj prizadeti so posekali, in to toplega in suĹĄnega vremena pa predlog posebnih ukrepov za njikjer je vsaka Ä?etrta za odsek gozdovi v Mozirju in Nazarju, javijo revirnemu ob tem, da je v gozdovih v Ĺ a- hovo obvladovanje in zatiranje. odkazana smreka ÂťlubadarkaÂŤ. zelo ogroĹženo je obmoÄ?je Belih gozdarju, da jim leĹĄki in Zgornji Savinjski doli- Gozdarji se namreÄ? bojijo, da bo Vod, Loma in TopolĹĄice, pa tudi izda odloÄ?bo, ĹĄtoni po lanskoletnem Ĺžledolomu letoĹĄnji udar podlubnikov najvevelenjski gozdovi. ÂťViĹĄje, ko gre- re pa poĹžigosa kaostalo ĹĄe precej oslabljenih in po- Ä?ji po drugi svetovni vojni. AleĹĄ mo, manj je prizadetih dreves,ÂŤ sneje.ÂŤ ĹĄkodovanih iglavcev, zelo moÄ?no Ocvirk, vodja ĹĄoĹĄtanjske krajevletos razvili vsaj ĹĄe eno generanam pove Ocvirk. poveÄ?ujejo ogrocijo, zato septembra in oktobra Samo v Belih Vodah naj bi lu- Ĺ˝ariĹĄÄ?e so lahko tudi Ĺženost slovenskih priÄ?akujemo ĹĄe veliko teĹžav v Zavod za gozdove Slovenije je badarke letos uniÄ?ile Ĺže 3 tisoÄ? veje gozdov podlubninaĹĄih gozdovih.ÂŤ In zato je tako zaradi napada podlubnikov v kubiÄ?nih metrov smrek. Zato ki. Ti napadajo z Ob tem Ocvirk opozarja, da je pomembno, da lastniki dobro gozdarji lastnike gozdov pozi- nujno, da posekana drevesa ne- poÄ?istijo gozdove. V pomoÄ? bi vso moÄ?jo, gozvsej drĹžavi razglasil rdeÄ?i alarm. darji dnevno odbil tudi deĹž, saj ta med rojenjem krivajo nova Ĺžalubadark onemogoÄ?i, da letajo Gozdar AleĹĄ Ocvirk: ÂťÄŒe riĹĄÄ?a napadov podlubnikov, pri ne enote nazarskega obmoÄ?ne naokoli in iĹĄÄ?ejo nove Ĺžrtve. PoKo zeleno ni veÄ? zdravo ukrepamo takoj, lahko les ĹĄe Ä?emer so jim v pomoÄ? vabe. Te enote Zavoda za gozdove RS, leg tega zalije drevo, veÄ? vlage v reĹĄimo, dreves, ki jih je napadel postavljajo izkljuÄ?no zato, da je bil prejĹĄnji teden veliko na tetleh pa pomeni, da je drevo tuKo smreko napade podlubnik, ta ĹĄe vedno ostaja zelena, iglipodlubnik, pa Ĺžal ne.ÂŤ lahko opazujejo, kje je ÂťudarilÂŤ renu. Potrdil nam je, da se poddi bolj odporno, prevodnost soce ĹĄe ne odpadajo, zato morajo biti lastniki gozdov pri preglelubadar. Samo v gozdovih po Ĺ a- lubniki hitro ĹĄirijo tudi na nazar- ÄŒeprav smo mislili, da so lastnikov v drevesu postane moÄ?nejdovanju smrek pozorni tudi na ÂťmalenkostiÂŤ. Pozorni naj bodo leĹĄki dolini so postavili 100 vab. skem gozdnogospodarskem ob- ki svoje gozdove po njem dobro ĹĄa, zato podlubniki niso veÄ? tako na deblo; lubadar izvrta milimetrske vrtine, kar bodo opazili po Gozdarji se bojijo, da bo do kon- moÄ?ju, kamor sodi tudi Ĺ aleĹĄka oÄ?istili, se sedaj kaĹže, da je lahagresivni. VroÄ?ina namreÄ? precej Ä?rvini okoli teh luknjic. Zato naj opazujejo tudi rastline okoli ca leta lubadar napadel in poĹĄko- dolina, kjer so do 20. julija goz- ko lovno drevo za podlubnike oslabi drevesa, kar podlubniki dreves – Ä?e je na njih droben rdeÄ?erjav prah, je to znak, da je doval milijone kubiÄ?nih metrov darji odkazali odsek dobrih 13 ti- ena sama poĹĄkodovana smreka, oboĹžujejo. podlubnik Ĺže v deblu. Poleg tega zaÄ?nejo odpadati ploskve lubja, đ&#x;”˛ dreves, zato pozivajo lastnike soÄ? kubiÄ?nih metrov napadenih ki je ostala v gozdu. Ni nujno, okoli takih dreves bodo naĹĄli tudi odpadle zelene iglice. Ko ob gozdov, da skrbno pregledujejo smrek. ÂťNajbolj so prizadeta ob- da je le Ĺžled kriv za razrast podnapadenih drevesih z nogo pritisneĹĄ ob tla, drsi. gozd in takoj ukrepajo. moÄ?ja, kjer je lani pustoĹĄil Ĺžled. lubnikov. VÄ?asih se razmnoĹžijo

â?ą

â?ą

Podjetje Sico piĹĄe zgodbo o uspehu

GOSPODARSKE novice OteĹženo veriĹženje podjetij ZaÄ?ela veljati novela zakona o gospodarskih druĹžbah, ki med drugim zaostruje pogoje za ustanovitev druĹžbe. Lastnik podjetja, ki Ĺželi ustanoviti novo podjetje, mora po novem predloĹžiti dokazilo o plaÄ?ilu prispevkov za svoje zaposlene za 12 mesecev nazaj, ne le za en mesec, kot je veljalo do zdaj.

Z novelo naj bi prepreÄ?ili veriĹženje podjetij na zalogo in s tem povezano izigravanje upnikov, zaposlenih in drĹžave. To naj bi storili tudi tako, da lahko po novem oseba v treh mesecih ustanovi le eno druĹžbo oz. pridobi deleĹž v druĹžbi z omejeno odgovornostjo.

Koliko je vredna vaĹĄa plaÄ?a Na spletni strani www.numbeo.com si lahko pogledate primerjavo standarda Ĺživljenja v posameznih mestih z bazo, ki vsebuje 5.301 svetovnih mest.

NemÄ?ija z grĹĄko krizo zasluĹžila Priznani inĹĄtitut za ekonomska raziskovanja iz Leipziga ugotavlja, da bi NemÄ?ija zaradi grĹĄke krize profitirala, Ä?etudi bi jim odpisala vse dolgove. InĹĄtitut ocenjuje, da je NemÄ?ija, ki od GrÄ?ije zahteva stroge varÄ?evalne ukrepe, zaradi grĹĄke krize prihranila Ĺže 100 milijard evrov. đ&#x;”˛

Skozi krizo z lastnim razvojem – Za inovacije veÄ?krat nagrajeni – NajveÄ? dohodka laserski razrez ploÄ?evine Bojana Ĺ pegel

Arja vas, 7. avgusta – Ena lepĹĄih poslovnih in proizvodnih stavb v obrtni coni Arnovski gozd pri Ĺ˝alcu pripada podjetju SICO, d. o. o., ki ima Ĺže veÄ? kot dvajsetletno tradicijo. V teh letih jim je uspelo pridobiti status uglednega poslovnega partnerja.

S pomoÄ?jo dolgoletnih izkuĹĄenj, visoke rvni znanja in vrhunske strojne opreme 70 % dohodka ustvarijo z laserskim razrezom in oblikovanjem ploÄ?evine, saj so najveÄ?ji ponudnik teh storitev v Sloveniji. Poslovno veliko

sodelujejo tudi z velenjskim Gorenjem. Hkrati razvijajo in izdelujejo tudi razliÄ?ne stroje, med katerimi je najbolj znan drobilniki Robust in cepilnik za les. Kar nekaj kupcev sta Ĺže naĹĄla tudi v Ĺ aleĹĄki dolini, trg zanje pa postaja ves svet.

storitve, potreb na trgu je bilo vse veÄ?. Danes lahko zatrdim, da smo solidno podjetje z najsodobnejĹĄo tehnologijo, ki jo nenehno posodabljamo,ÂŤ nam v uvodu pove Marjan Volpe. Samostojno podjetje so postali po desetih letih delovanja, ko so sedanji

Direktor podjetja Sico Marjan Volpe ima steno pisarne okraĹĄeno z nagradami za inovacije in hitro rast podjetja.

Ĺ tevilka 1 za laserski razrez ploÄ?evine

Podjetje Sico je bilo ustanovljeno leta 1994, od prvega dne do danes ga vodi Marjan Volpe. ÂťZaÄ?eli smo kot hÄ?erinsko podjetje podjetja SIP – strojna industrija Ĺ empeter. Za njih smo opravljali razliÄ?ne storitve. Kar hitro smo se spoznali s tehnologijo laserskega rezanja. Leto dni po ustanovitvi podjetja smo kupili prvi laserski stroj, ki je bil takrat revolucionaren pri preoblikovanju ploÄ?evine. Od tu naprej je zgodba naĹĄega podjetja zgodba o rasti; poveÄ?evali smo

lastniki – 5 jih je, med njimi je direktor veÄ?inski – odkupili podjetje od SIP-a. ÂťDo takrat smo imeli v SIP-u najete prostore, nato pa smo se odloÄ?ili, da gremo na svoje. V poslovni coni Arnovski gozd smo kupili zemljiĹĄÄ?e in zgradili 4.000 m2 veliko zgradbo.

NaĹĄa proizvodna hala pa postaja Ĺže pretesna. NaÄ?rti za ĹĄiritev so Ĺže pripravljeni,ÂŤ doda Volpe.

Za trg so izbrali svet

Ob ustanovitvi je podjetje Sico zaposlovalo 25 ljudi, danes jih blizu 70. VeÄ?ina je domaÄ?inov, kar nekaj pa se jih k njim v

sluĹžbo vozi tudi po 100 kilometrov. ÂťRasli smo tako po ĹĄtevilu zaposlenih kot prihodkih, ki so nekajkrat veÄ?ji, kot so bili prva leta delovanja. VeÄ?krat smo bili uvrĹĄÄ?eni med najhitreje rastoÄ?a podjetja v Sloveniji,ÂŤ pripoveduje Volpe, ki prizna, da gospodarski krizi niso ubeĹžali. ÂťLeto 2009 je bilo v zgodovini naĹĄega podjetja prelomno; po neprestani rasti smo v tem letu padli, kar je od nas zahtevalo spremembe.

Lahko reÄ?em, da smo doĹživeli streznitev, ki je zahtevala pogled vase. ZaÄ?rtali smo drugaÄ?no prihodnost, ki smo jo uresniÄ?ili s pomoÄ?jo lastne razvojne ekipe, ki smo jo ustanovili isto leto. Doslej smo uspeli razviti kar nekaj lastnih produktov, ki jih uspeĹĄno umestimo na trg. Zato sedaj nismo veÄ? le storitveno podjetje, znano po laserskem razrezu, ampak tudi kot proizvajalci cepilnikov za les in univerzalnih drobilnikov za plastiko, les in druge materiale. Prav v njih vidimo novo moĹžnost naĹĄega ĹĄirjenja. Trg zanje je cel svet, pri storitvah pa smo omejeni na krog 500 kilometrov od nas, da so transportni stroĹĄki ĹĄe obvladljivi.ÂŤ Prodajno mreĹžo za svoje stroje po svetu ĹĄirijo tudi tako, da se udeleĹžujejo sejmov, aktivni so na medmreĹžju, iĹĄÄ?ejo nove stike. ÂťPred kratkim smo prvi stroj prodali na Novo Zelandijo,ÂŤ zadovoljno doda direktor. Kot tudi, da njihova razvojna skupina, ki je podjetju prinesla niz inovatorskih nagrad (stroje tudi patentirajo), nenehno dopolnjuje verigo izdelkov. TeĹžave, ki se pojavljajo na trgu, so zanje vedno izziv, zato jim Ĺže vrsto let zaupajo tudi ĹĄtevilna uspeĹĄna slovenska podjetja, sploh pri reĹĄevanju zahtevnih vpraĹĄanj. UspeĹĄni so tudi pri iskanju dobrih kadrov, Ä?emur posveÄ?ajo veliko pozornosti. Tudi zato Ĺže nekaj let niso veÄ? tipiÄ?no lokalno podjetje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

13. avgusta 2015

5

GOSPODARSTVO

Tovarne Gorenja dobro pripravili na nove izzive Pred delavci Gorenja so zahtevne delovne naloge – Za stroje se jih je veÄ?ina vrnila vÄ?eraj – VzdrĹževalci poskrbeli, da bo proizvodnja Ä?im bolj nemotena Mira ZakoĹĄek

Zadnje tri tedne je bila Ĺ aleĹĄka dolina moÄ?no izpraznjena. Pravzaprav smo Ĺže navajeni, da je vedno tako, ko so delavci Gorenja na kolektivnem dopustu. Letos je bilo sicer le malo tistih, ki so se jim pridruĹžili, a dejstvo je, da si skuĹĄajo dopust v teh dneh zagotoviti vsaj partnerji zaposlenih v Gorenju.

Kolektivni dopust so imeli v vseh tovarnah Gorenja v Sloveniji, na ÄŒeĹĄkem in v Srbiji, so ga pa prilagajali lokalnim okoljem, predvsem pa potrebam delovnega procesa. Nekateri so zato delali tudi v tem Ä?asu.

VeÄ?ina delavcev se je za stroje vrnila vÄ?eraj, jaz pa sem bila med vzdrĹževalci Gorenja konec prejĹĄnjega tedna, ko so dela sicer Ĺže zakljuÄ?evali, a bilo je ĹĄe zelo Ĺživahno, tako kot je obiÄ?ajno ob ÂťlikofuÂŤ. Vse je moralo biti nared do torka, ko so opravili tudi potrebne preizkuse.

VzdrĹževanje so reorganizirali

Na zaÄ?etku letoĹĄnjega leta so v Gorenju sluĹžbo VzdrĹževanja reorganizirali. Prej je bila v celoti enovita, po novem pa imajo operativne vzdrĹževalce vsi obrati. Ti so zadolĹženi, da napake nemudoma odpravijo med samim delovnim procesom. Za veÄ?ja popravila, remonte in investicijsko

potekajo vsi delovni procesi dogovorjeno in usklajeno. To je seveda ĹĄe bolj nujno, saj moramo toÄ?no vedeti, kaj vse je bilo popravljeno in kaj moramo postoriti med kolektivnim dopustom,ÂŤ pravi Kobal.

Vse je potekalo po naÄ?rtu

LetoĹĄnji remont ni bil posebej zahteven, saj veÄ?jih investicijskih del niso opravljali, vse pa je potekalo toÄ?no tako, kot je bilo doloÄ?eno. ÂťNatanÄ?na priprava dela je res nujna, saj se v naĹĄih halah sreÄ?ujejo delavci razliÄ?nih podroÄ?ij. NajveÄ? je seveda naĹĄih, gorenjskih, pridruĹžijo pa se jim tudi zunanji strokovnjaki. Poskrbeti je treba za usklajeno delo, Ä?as Ä?im bolje izkoristiti, saj je vsem zelo dragocen in skopo odmerjen. Recimo danes bo treba zaradi priklopa nove transformatorske postaje za nekaj ur izklopiti elektriko. Si predstavljate, kako bi bilo videti, Ä?e bi v istem Ä?asu naÄ?rtovali delo zunanjim izvajalcem in jim doloÄ?ili, da ga morajo opraviti v nekaj urah,ÂŤ je bil slikovit Peter Kobal.

V obratu Kuhalnih aparatov prenovljena stiskalnica

Seveda so v dobrih dveh tednih vzdrĹževalci temeljito pregledali naprave in opravili vsa predpi-

redijo vsakih sedem let), saj je nevarnost, da bi se te preveÄ? iztroĹĄile in ogrozile proizvodnjo.

Te verige seveda obnovijo in jih vrnejo v uporabo.

krit s salonitkami, te pa so ustrezni strokovnjaki zdaj zamenjali.

V pripravi veÄ?ja proizvodnja pomivalnih strojev

VzdrĹževalna dela je po besedah Petra Kobala zelo teĹžko Ä?isto razmejiti med redna in tista, ki jih opravijo med kolektivnim dopustom. Po grobi oceni je bilo v zadnjih dobrih dveh tednih

V Gorenju naÄ?rtujejo veÄ?jo proizvodnjo pomivalnih strojev, zato so v tej hali opravili kar

Za vzdrĹževanje in obnovitve pol milijona evrov

Peter Kobal, pomoÄ?nik direktorja investicij in vzdrĹževanja

za vzdrĹževalna dela porabljenih med 200 in 300 tisoÄ? evrov in pribliĹžno toliko tudi za investicijsko vzdrĹževanje, torej skupaj okoli pol milijona evrov. Dela je opravljalo med 60 in 70 vzdrĹževalcev centralnega vzdrĹževanja, pridruĹževalo pa se jim jih je po potrebi ĹĄe okoli 120 vzdrĹževalcev po posameznih programih

(skupaj jih je tako delalo med 150 in 200), seveda pa so se jim obÄ?asno pridruĹžili tudi zunanji strokovnjaki.

V petek, ko sem jih obiskala, je v tovarnah kljub zakljuÄ?evanju Ĺže vladal red, vÄ?eraj pa je proizvodnja v veÄ?ini obratov Ĺže stekla. Naj bo Ä?im bolj nemotena đ&#x;”˛ do naslednjega remonta.â€

V programu pralno-suĹĄilnih aparatov so obnovili transformatorsko postajo, tako srednje kot tudi nizko napetostno postrojenje.

NORO ZNIŽANJE VzdrŞevalci so pregledali naprave in jih popravili

vzdrĹževanje pa je ĹĄe naprej zadolĹžena centralna sluĹžba Investicije in vzdrĹževanje. Ta opravlja vse centralne funkcije, kot je skladiĹĄÄ?enje, skrbijo za urejanje okolja in opravljajo najbolj zahtevna programska dela, v njihovo domeno pa sodi tudi priprava delovnih procesov in seveda izvedba remonta.

Remonte skrbno naÄ?rtujejo

V Gorenju se trudijo, da vsa moĹžna popravila in obnovitve opravijo Ĺže med samim delovnim procesom, vse, kar ne morejo, pa skrbno naÄ?rtujejo. Po besedah pomoÄ?nika direktorja Investicij in vzdrĹževanja Petra Kobala naredijo vse, da bi bilo izpadov proizvodnje zaradi okvar Ä?im manj.

Tudi letoĹĄnji remont so skrbno naÄ?rtovali. ÂťÄŒeprav vsi vzdrĹževalci niso veÄ? pod eno streho,

sana vzdrĹževalna dela. V obratu Kuhalnih aparatov (ta program je zdaj na vrsti za celovito programsko prenovo, ki naj bi stekla Ĺže konec leta) so z zamenjavo krmiljenja stiskalnice (zmogljivosti 50.000 kilo njutnov) dosegli, da bo ta skladna z vsemi predpisi, potrebnimi za obratovalno dovoljenje. Na liniji Muiler pa so zamenjali celotno vodilo, ki prenaĹĄa polizdelke iz ene v drugo stiskalnico. Na novo so uredili tudi dovod toplotne energije (cevovod ogrevanja je stal vse od postavitve objekta in je bil Ĺže hudo dotrajan.

Zdaj so ga preuredili, in sicer iz dveh dovodov v enega, in s tem dosegli prihranek energije).

V hladilno-zamrzovalnih aparatih prenovili transportni sistem

Tu so najveÄ? del opravili na transportnih sistemih. Med drugim so zamenjali verige (to na-

nekaj posegov, da bo ta lahko stekla oziroma da bodo lahko v prihodnjih tednih namestili dodatno opremo. V obratu plastike so potekala predvsem vzdrĹževalna dela.

Dogradili robotsko postajo

ObseĹžnejĹĄa dela so opravili pri pralno-suĹĄilnih aparatih. Na tretji liniji so dogradili robotsko postajo, ki bo zelo olajĹĄala teĹžko delo delavcem. Namesto njih bo namreÄ? vstavljala bobne v izdelek. Obnovili so tudi nekatere segmente na montaĹžnih trakovih, v surovinskem delu tega obrata pa so popravili dvigalo.

Odstranili salonitke

V Gorenju so okoljsko zelo zavedni, a tu in tam ĹĄe imajo kakĹĄno pomanjkljivost. Te pa zelo uspeĹĄno odpravljajo. Tako so imeli en proizvodni obrat ĹĄe po-

ZADNJIH KOSOV IZBRANIH GOSPODINJSKIH, TEHNIÄŒNIH, TEKSTILNIH IN Ĺ PORTNIH IZDELKOV TER IGRAÄŒ

do

70%

v megamarketu Interspar VELENJE Ĺ ALEK*

*Prodaja bo v ĹĄotoru.

Ponudba velja od srede 12.8., do prodaje akcijskih zalog oz. najkasneje do 16.8.2015. VeÄ? na www.spar.si

SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, LetaliĹĄka cesta 26

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 5. avgusta ArbitraĹžno sodiĹĄÄ?e v Haagu, ki razsoja o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko, je Sloveniji sporoÄ?ilo, da mora znova izbrati novega arbitra, saj je Ronny Abraham odstopil.

Ronny Abraham je odstopil z mesta slovenskega arbitra.

BrĹž so sledili odzivi, veÄ?inoma negativni. Marko Pavliha je tako izrazil mnenje, da daje bliskovit odstop zdaj Ĺže nekdanjega slovenskega arbitra slabo sporoÄ?ilo.

Predsednika Rusije in Francije sta s telefonskim pogovorom potrdila, da je spor zaradi amfibijskih ladij vrste mistral razreĹĄen z vrnitvijo dobre milijarde evrov.

Malezijski premier je javnost obvestil, da na Reunionu najdena zakrilca resniÄ?no pripadajo izginulemu malezijskemu letalu MH370.

Sinajska provinca Islamske drĹžave je objavila videoposnetek, v katerem daje Egiptu 48 ur Ä?asa, da izpusti dĹžihadistke, v nasprotnem bodo obglavili Hrvata Tomislava Salopka.

V Sredozemskem morju ob obali Libije je potonilo plovilo z okoli 700 prebeĹžniki.

in ga oznaÄ?il za egiptovsko darilo svetu.

Iz Rusije so sporoÄ?ili, da odslej uniÄ?ujejo Âťkmetijske proizvode in hrano iz drĹžav, ki so podprle gospodarske sankcije proti RusijiÂŤ.

Spomnili smo se dogodka izpred 70 let, ko so ZDA na HiroĹĄimo odvrgle jedrsko bombo.

Samomorilski napadalec je v bliĹžini meje z Jemnom z eksplozijo znotraj moĹĄeje ubil 12 pripadnikov savdskih specialnih enot in tri delavce.

Petek, 7. avgusta Zaradi gozdnih poĹžarov v zahodni ĹĄpanski pokrajini Extremadura je moralo veÄ? kot 1400 ljudi zapustiti svoje domove.

Islamska drĹžava je ugrabila 230 civilistov, ki jih obtoĹžujejo sodelovanja s sirskim predsednikom.

Severna Koreja je sklenila, da bo 15. avgusta ustvarila nov Ä?asovni pas, s katerim bodo urni kazalci v tej drĹžavi po novem 30 minut za tistimi v JuĹžni Koreji in na Japonskem.

Francija je na otoku Reunion v Indijskem oceanu sproĹžila nove iskalne akcije pogreĹĄanega malezijskega letala, morebitne dele pa iĹĄÄ?ejo tudi na bliĹžnjem Mavriciusu.

V ZDA je potekalo prvo republikansko predsedniĹĄko sooÄ?enje. Minilo je predvsem v zna-

Donald Trump se v boju za mesto predsednika oÄ?itno zapleta.

menju Donalda Trumpa, ki je vztrajal, da Mehika Ä?ez mejo v ZDA poĹĄilja kriminalce, svoje Ĺžaljive izjave o Ĺženskah pa podprl z besedami, da Âťnima Ä?asa za politiÄ?no korektnostÂŤ.

Sobota, 8. avgusta V Rusiji uniÄ?ujejo tudi hrano, ki so jo uvozili iz EU.

13. avgusta 2015

Mojca Ĺ truc

ÄŒetrtek, 6. avgusta Doma je potekalo iskanje novega slovenskega arbitra. Opozicija je predlagala, da bi se vsi predsedniki strank seĹĄli na seji odbora DrĹžavnega zbora, koalicijska stran pa je naÄ?rtovala zaprto sreÄ?anje na zunanjem ministrstvu.

Egiptovski predsednik Al Sisi je na razkoĹĄni slovesnosti uradno odprl ÂťnoviÂŤ SueĹĄki prekop

NajveÄ? pozornosti doma so znova pritegnile ceste, polne ploÄ?evine. Za povrh so zahtevale Ĺži-

Dan je znova zaznamovala ploÄ?evina na cestah. Dva motorista sta izgubila Ĺživljenje.

vljenji dveh motoristov, v Trenti in pri Zagorju.

Da nam ne bi postalo dolgÄ?as, je skuĹĄala poskrbeti hrvaĹĄka zunanja ministrica Vesna Pusić, ki je dejala, da je edina prava tema o arbitraĹžnem sporazumu, ali so Slovenci krĹĄili arbitraĹžni sporazum, in ne, kdo je komu prisluĹĄkoval.

Ekipa nadzornikov, ki je skuĹĄala sanirati onesnaĹženje v rudniku zlata v Koloradu v ZDA, je po nesreÄ?i v reko izpustila skoraj ĹĄtiri milijone litrov odpadne vode in rudniĹĄkih odpadkov.

Tajvan je zajel moÄ?an tajfun Soudelor, ki je prinesel moÄ?ne sunke vetra in obilno deĹževje, pri Ä?emer je brez elektrike ostalo 3,6 milijona gospodinjstev.

Kljub priÄ?akovanju smrtne kazni, je ameriĹĄka porota v Koloradu Jamesa Holmesa, ki je leta 2012 v kinodvorani Aurore ubil 12 ljudi, 70 pa ranil, obsodila na dosmrtni zapor.

Nedelja, 9. avgusta V okolici ÄŒrnomlja so ĹĄli starĹĄi nabirat gobe, pri tem pa otroke pustili pri parkiranem avtomobilu. Zgodila se je nesreÄ?a, v kateri je triletnik avtomobil spravil v pogon, pri Ä?emer je umrl leto dni star otrok.

Do nesreÄ?e je priĹĄlo tudi na cesti pri Ilirski Bistrici. Umrl je 21-letni domaÄ?in.

V Beogradu so tri sedemnajstletne osumili, da so v srediĹĄÄ?u Beograda ponoÄ?i z noĹži napadli ĹĄtiri najstnike in jih ranili, enega od njih huje.

V vse veÄ?je teĹžave se je zapletal Donald Trump. Potem ko je na republikanskem sooÄ?enju kot razlog za neprijetna vpraĹĄanja novinarke namignil na njeno menstruacijo, ga je zapustil vodilni politiÄ?ni svetovalec.

IraĹĄka vlada je podprla predlog premierja Hajderja Al Abadija, ki Ĺželi uvesti reforme, v okviru katerih bi odpravili tudi poloĹžaj podpredsednika drĹžave in vlade.

SocialistiÄ?ni Ä?udeĹž V vroÄ?em poletju je vsak iskal ohladitev po svoje.

Ponedeljek, 10. avgusta Univerzitetni kliniÄ?ni center je dobil novega v. d. generalnega direktorja dr. Andreja BariÄ?iÄ?a.

V TurÄ?iji je bil nov nasilen dan – eksplozije in streljanje so odmevali v veÄ? krajih po drĹžavi, tudi v Carigradu, kjer je bil napaden ameriĹĄki konzulat.

V veÄ? turĹĄkih mestih je znova vladalo vojno stanje.

Javnost je pretresla vest iz Pakistana, kjer so v pokrajini PandĹžab oblasti odprle preiskavo spolnega zlorabljanja veÄ? sto otrok, pri Ä?emer so storilci svoja dejanja tudi posneli.

Na Ĺ vedskem se je v mestu Vasteras v trgovskem centru Ikea zgodil napad z noĹžem, pri Ä?emer sta umrla dva Ä?loveka, eden pa je bil huje ranjen.

NemĹĄka vlada je sporoÄ?ila, da bo skuĹĄala omejiti naval migrantov, ki na begu pred revĹĄÄ?ino in vojno prihajajo na njihovo ozemlje.

Torek, 11. avgusta V vroÄ?em poletju so imeli bolj malo poÄ?eti tudi mediji. Pa so razmiĹĄljali vnaprej; zapisali so, da bo vlada na prihajajoÄ?i seji odloÄ?itev o slovenskem arbitru oÄ?itno prepustila predsedniku arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a. To je medtem iskalo tudi zamenjavo za hrvaĹĄkega arbitra.

Ta dan je bilo mogoÄ?e prebrati tudi, da se Walterju Wolfu v zadevi Patria ne bo veÄ? treba zagovarjati, saj je pregon zoper njega absolutno zastaral.

GrÄ?ija je sporoÄ?ila, da je po maratonskih noÄ?nih pogajanjih dosegla dogovor z mednarodnimi posojilodajalci o novem sve-

Spomnim sem, bilo je nekaj let po Titovi smrti, v drugem ali tretjem razredu, sedeli smo v ĹĄoli in se pogovarjali o svobodi, o naĹĄi, jugoslovanski, socialistiÄ?ni svobodi. Kaj sploh je svoboda, ki so jo nam, novim generacijam, kot na pladnju iz gozdov prinesli komaj Ĺživi, krvaveÄ?i, zmagoviti partizani.

Seveda nihÄ?e ni dobro vedel, kaj govorijo tam za ĹĄolskim katedrom, a dobro se spomnim trenutka, ko je uÄ?iteljica povzdignila glas in dejala, kaj pa tistim na Zahodu pomeni, da imajo toliko dobrin in bliĹĄÄ?a, kaj jim pomaga tista svoboda, ko pa te lahko sredi ulice napadejo in ti ukradejo torbico.

Jure TrampuĹĄ Kako grozno, sem si mislil ves skrit in skljuÄ?en v ĹĄolski klopi, tam na Zahodu po ulicah hodijo pravi tatovi in te lahko napadejo, tega pa pri nas na sreÄ?o ni, morda smo skromni, a smo vsaj svobodni, nihÄ?e nas ne ogroĹža.

Nato smo se uÄ?ili dalje, o partizanskih epopejah, petletkah, herojih, socialistiÄ?nem Ä?udeĹžu. Veliko smo se pogovarjali o izgradnji Velenja, o novem mestu, prostovoljcih, regulaciji Pake, rekordnih izkopih. Ter o tem, da prihaja naĹĄa generacija, ki bo na svoja ramena prevzela delo in odgovornosti naĹĄih predhodnikov. Kako straĹĄno, sem pomislil, kaj vse nas ĹĄe Ä?aka ‌ Seveda se niÄ? straĹĄnega ni zgodilo. Ko so heroji dela odĹĄli, se mesto ni poruĹĄilo. PoruĹĄilo pa se je nekaj drugega, zgodba o izgradnji Velenja, o tem ÂťsocialistiÄ?nem Ä?udeĹžuÂŤ, ki so ga prikazovali tujim drĹžavnikom in o katerem so uÄ?ili otroke v ĹĄolah, je z leti izgubila svoj blesk, malce pa je izginila v pozabo. Skokovit razvoj rudarskega mesta z novimi stavbami in ĹĄirokimi zelenicami je gotovo impresiven doseĹžek tedanje politiÄ?ne in gospodarske elite, predvsem pa ljudi, ki so ga soustvarjali; nedvoumno je, a za tisoÄ?i tonami premoga in neverjetnimi ĹĄtevilkami o prostovoljnem delu se skrivajo tudi bolj temni odtenki. Mitske zgodbe, kar zgodba o socialistiÄ?nem Ä?udeĹžu gotovo je, so enoplastne, objektivna slika je vedno drugaÄ?na.

TakĹĄno je poskuĹĄal naslikati JoĹže Hudales, velenjski zgodovinar, ki je pred kratkim objavil knjigo o Ĺživljenju v novem mestu. Hudales je pred desetletji ĹĄe kot mladi raziskovalec, kar hudomuĹĄno priznava tudi sam, mestu in njegovi socialistiÄ?ni izgradnji pisal hvalnice, ne nazadnje naj bi bil avtor strokovno-historiÄ?ne utemeljitve za preimenovanje mesta v Titovo Velenje, ki jo je napisal na proĹĄnjo tedanjega sekretarja SocialistiÄ?ne zveze. A od leta 1981 se je marsikaj spremenilo – vsaka zgodovina je vedno sodobna zgodovina.

Tako lahko v njegovem poskusu izrisa urbane identitete mesta Velenja preberemo tudi stavke, o katerih v ĹĄoli niso govorili. Recimo o tem, da so VelenjÄ?ani prostovoljnim udarniĹĄkim uram pravili Âťprostovoljni musÂŤ in da se je na podlagi udarniĹĄkega dela dodeljevala pravica do stanovanja. Pri Ä?emer, to je vseeno potrebno poudariti, je bila recimo pot do stanovanja nekoÄ? vseeno bistveno laĹžja, danes zanje plaÄ?ujemo desetletja. Pozabljene so prigode o vizionarskem Nestlu Ĺ˝ganku, ki je bil avtokrat, ali o tem, da se je v Velenju vsaj na zaÄ?etku gradilo tudi brez gradbenih dovoljenj in da so se vÄ?asih kakĹĄne hiĹĄe, recimo enojÄ?ki, delile po prijateljskem kljuÄ?u. Zapisano ne pomeni, da izgradnja Velenje ni bil velik doseĹžek, bila je, velik in lep, a imela je tudi svoje stranpoti. O njih se nekoÄ? ni govorilo, podobno, kot se danes le na tiho govori o stranpoteh demokracije.

Verjetno bi v drugaÄ?nem politiÄ?nem sistemu izgradnja novega mesta potekala drugaÄ?e. Novo mesto, gojenje kulta udarniĹĄkega dela, solidarnosti, napihnjena statistika, vse to je imelo ideoloĹĄke razloge. Saj veste, herojem borbe so sledili heroji dela in parole o tem, da ti ne oblikujeĹĄ dela, paÄ? pa delo oblikuje tebe.

V podtonu zgodovinskega orisa dogajanj v Ĺ aleĹĄki dolini pa se lahko preberejo tudi opozorila za danaĹĄnji Ä?as. Nastanek modernega mesta je neposredna posledica ĹĄiritve rudnika. Brez rudnika ne bi bilo Velenja. Ne bi bilo modernih blokov. Titovega trga. Regulirane Pake. Zaradi rudnika se je v to dolino priselilo 25.000 in ĹĄe veÄ? ljudi. In zgradili so sonÄ?no mesto.

Ĺ tevilni prebeĹžniki v GrÄ?iji Ä?akajo na potrebne dokumente, s katerimi bi lahko potem nadaljevali pot v zahodno Evropo.

Tako je bilo nekoÄ?. Danes se rudnik poÄ?asi zapira, slej ko prej bo zmanjkalo premoga. ÄŒe mesto Ĺželi resniÄ?no preseÄ?i svojo svetlo preteklost, bi moralo gledati v prihodnost. Zakaj je tu? Kaj lahko ponudi meĹĄÄ?anom? Pred 60 leti so jim ponujali moderne bloke, nova delovna mesta, socialistiÄ?no ideologijo. Kaj jim ponuja danes? đ&#x;”˛

Ĺžnju finanÄ?ne pomoÄ?i.

Medtem je morala na grĹĄkem otoku Kos z gasilnimi aparati in gumijevkami posredovati policija – veÄ? sto prebeĹžnikov je namreÄ? na tamkajĹĄnjem ĹĄportnem stadionu vzklikalo, da zahtevajo dovoljenje za azil in hrano.

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

13. avgusta 2015

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Nabor aktualnih naloĹžb vreden 3 milijone evrov V Ĺ oĹĄtanju kljub vroÄ?ini hitijo – V petek prvi korak k podelitvi koncesije za obnovo in vzdrĹževanje cest Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 5. avgusta – V Ĺ oĹĄtanju kljub visokim temperaturam, ki jih je prineslo letoĹĄnje poletje, ne sedijo v senci, ampak delajo. Skupna vrednost vseh naloĹžb, tistih, ki teÄ?ejo ta Ä?as ali pa jih bodo zaÄ?eli v teh dneh, znaĹĄa slabe 3 milijone evrov.

PodĹžupan Viki Drev jih naĹĄteva: ÂťPoteka obnova Trga svobode, zaÄ?enja se gradnja TrĹžnice, priÄ?akujemo zaÄ?etek postavitve Tresmirjevega ĹĄportnega parka, veliko si prizadevamo tudi za izboljĹĄanje cestne infrastrukture, v tem Ä?asu na krajevnih cestah v Skornem, Ravnah in Zavodnjah.ÂŤ Letos, veÄ?inoma Ä?ez poletje, bodo uredili sedem plazov, ki so jih sproĹžila lanska neurja. Ta dela jih bodo stala zajetnih 900.000 evrov. ÂťPohvalno je, da nam bo pri tem drĹžava priskoÄ?ila na pomoÄ? s 630.000 evri. To pomeni, da bo izvedbo ureditve vseh sedmih plazov, ki niso majhni, financira drĹžava, davek, nadzor in dokumentacijo pa bo plaÄ?ala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Veliko v zadnjem obdobju delajo tudi za odpravljanje poplavne ogroĹženosti obÄ?ine,

ki je, kot se je kazalo stvu. Pravno podlago za objavo razpisa za koncesijo imajo, zadnja leta, zelo veobÄ?inski svet je potrdil tudi inlika. ÂťTrenutno delavesticijski program. Ĺ˝e ta pemo v zgornjem delu tek (14. avgusta) naj bi objavili Raven na vodotoku razpis za izbor usposobljenosti BeÄ?ovnica in v Meponudnikov. ÂťTo bo prvi krog. tleÄ?ah, ker je teĹžave V drugem bomo preverjali cepovzroÄ?al isti vodono in opremo ponudnikov in na tok. Z ukrepi, ki so koncu izbrali tistega, ki bo za predvideni, bomo dobo 15 let opravljal ta dela.ÂŤ skuĹĄali v morebitnih Pripravljajo ĹĄe nekaj manjĹĄih prihodnjih poplavah projektov, predvsem sanacij onemogoÄ?iti izliv mostov. Obnove cest v krajevvodotoka proti menih skupnostih pa bodo nadastnem jedru Ĺ oĹĄtaljevali v drugi polovici leta. Nanja, kot se je zgodilo Ä?rtovana dela na teh cestah so v nazadnje. Gotovo se boste spomnili nove PodĹžupan Viki Drev: ÂťHvaleĹžni manjĹĄem zaostanku, ker Krajevtelovadnice ĹĄoĹĄtanj- smo drĹžavi, ki je omogoÄ?ila, da ne skupnosti ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ĹĄe ske osnovne ĹĄole, ki bomo letos lahko uredili sedem nimajo podpisanega sporazuma je bila poplavljena z precej velikih plazov.ÂŤ s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj. Ta metrom in pol vode.ÂŤ sredstva pa predstavljajo bistvePripravljajo pa se tudi za naprej. Kot je ni vir za naloĹžbe v krajevnih skupnostih. đ&#x;”˛ znano, bodo v Ĺ oĹĄtanju ceste obnavljali in vzdrĹževali v javno-zasebnem partner-

Postaja potrebna temeljite prenove Ĺ oĹĄtanj – Avtobusna postaja je potrebna temeljite prenove. Tega se na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zavedajo. Ne samo, da jo je ÂťpovozilÂŤ Ä?as in je v zelo slabem stanju. TakĹĄna, kot je, je nefunkcionalna za tiste, ki Ä?akajo avtobuse, kot tudi za tiste, ki jih vozijo.

Zdaj si prizadevajo, da jo obnovijo oziroma popolnoma predrugaÄ?ijo. Zamisli o tem, kako, Ĺže imajo, glede roka pa je tudi Ĺže opredeljen Ä?as, ko naj bi ji zaÄ?eli menjati podobo.

Na vrsto pride Ä?ez dve leti. Do takrat pa bodo v Ĺ oĹĄtanju pripravili vse potrebno za to. đ&#x;”˛

mkp

Znanje, ki ga boste lahko uporabili!

Postani diplomirani inĹženir strojniĹĄtva

Vabljeni k vpisu v visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program

Sodobno proizvodno inĹženirstvo (izredni ĹĄtudij) Informativni dan: Ä?etrtek, 20. 8. 2015, ob 16. uri,

v prostorih Visoke ĹĄole za proizvodno inĹženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje.

Zakaj se splaÄ?a ĹĄtudirati pri nas preveri na: www.vspi.si ¡ info@vspi.si

Idejna zamisel bodoÄ?e avtobusne postaje v Ĺ oĹĄtanju na lokaciji, kjer je ta zdaj.

Ĺ portne poÄ?itnice Veter v laseh Mozirje, 1. avgusta – V okviru projekta Veter v laseh – s ĹĄportom proti zasvojenosti, ki letos praznuje 20. rojstni dan, v teh dneh v Mozirju potekajo ĹĄportne poÄ?itnice. Vseslovenski projekt, ki je po desetletju spanja ponovno oĹživel, je namenjen promociji ĹĄporta in gibanja med mladimi kot zabavna alternativa preĹživljanja prostega Ä?asa proti vsem oblikam zasvojenosti. PoÄ?itnice pripravljajo Ĺ portna unija Slovenije v sodelovanju s Ĺ portno humanitarnim druĹĄtvom Vztrajaj – Never give up in Zvezo prijateljev mladine, vanjo pa so vkljuÄ?ili otroke, stare od 7 do 14 let. PoÄ?itnice v Gozdni ĹĄoli v Mozirju bodo uĹživali do jutri, zaÄ?eli pa so jih v soboto. Program temelji na zdravem in kakovostnem preĹživljanju prostega Ä?asa v naravi. IzkuĹĄeni mentorji izvajajo razliÄ?ne zanimive dejavnosti v naravi, veÄ?ere pa jim popestrijo z animacijami. ÄŒez dan potekajo tudi delavnice, ki so namenjene izboljĹĄanju samopodobe otrok, njihovi osebnostni rasti in razvoju samozavesti. Spoznali bodo, kako se spopadati s teĹžavami, ovirami in duĹĄevnimi stiskami. đ&#x;”˛

podroÄ?ju izdelovalnih tehnologij in organizacije proizvodnje kljuÄ?no za doseganje poslovnih uspehov.

V Ä?em vidite prednosti Visoke ĹĄole za proizvodno inĹženirstvo? Ĺ tudij je naravnan praktiÄ?no in uÄ?inkovit.

Izvajajo ga visokoĹĄolski uÄ?itelji z izkuĹĄnjami iz industrijskega okolja, kar je za ĹĄtudij na prvi stopnji zelo pomembno. Ĺ tudij poteka v odliÄ?no opremljenih predavalnicah, raÄ?unalniĹĄkih uÄ?ilnicah in laboratorijih, kar kaĹžejo tudi ankete prvih diplomantov ĹĄole.

KakĹĄni so stroĹĄki ĹĄtudija?

Visoka ĹĄola za proizvodno inĹženirstvo izvaja samo izredni ĹĄtudij, ki je plaÄ?ljiv ter organizacijsko in izvedbeno prilagojen zaposlenim ĹĄtudentom. Pri tem naj omenimo, da so stroĹĄki izrednega ĹĄtudija v domaÄ?i regiji (ĹĄolnina) ob upoĹĄtevanju podatkov iz raziskave Eurostudent pravzaprav primerljivi s stroĹĄki rednega ĹĄtudija zunaj regije.

Po mnenju diplomantov so kljuÄ?ne prednosti ĹĄtudija na Visoki ĹĄoli za proizvodno inĹženirstvo: • pridobljeno praktiÄ?no znanje, podprto s teorijo, • visokoĹĄolski uÄ?itelji iz gospodarstva, • prilagodljivost ĹĄtudijskega procesa zaposlenim ĹĄtudentom, • bliĹžina ĹĄtudija.

bĹĄ

Ĺ˝e sedma generacija ĹĄtudentov zdravstvene nege V ĹĄtudijskem letu 2015/16 bo ĹĄtudij na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju (VZĹ CE) priÄ?ela Ĺže sedma generacija ĹĄtudentov ĹĄtudijskega programa Zdravstvena nega. Kakovosten ĹĄtudijski proces, odliÄ?ne moĹžnosti za praktiÄ?no (kliniÄ?no) usposabljanje ĹĄtudentov, dobre mednarodne povezave in razvojna usmerjenost utrjujejo poloĹžaj visoke ĹĄole kot pomembne izobraĹževalne in raziskovalne inĹĄtitucije v regijskem prostoru, pa tudi zunaj nje. O delu in razvojnih usmeritvah je spregovoril dekan VZĹ CE izr. prof. dr. Gorazd Voga.

Interes za ĹĄtudij na VZĹ CE je Ĺže vse od ustanovitve visok, kaj ĹĄtudenti prepoznavajo kot prednost ĹĄtudija v primerjavi z ostalimi visokoĹĄolskimi zavodi, ki tudi delujejo na ĹĄtudijskem podroÄ?ju zdravstvene nege?

Smo mlada in razmeroma majhna ĹĄola, zato mnogo laĹžje spreminjamo naÄ?in dela glede na nove zahteve in ĹĄtudijski proces prilagajamo potrebam ĹĄtudentom. Dobro razvita mreĹža zdravstvenih zavodov v ĹĄirĹĄi regiji omogoÄ?a kakovostno kliniÄ?no usposabljanje ĹĄtudentov pod vodstvom usposobljenih mentorjev. Nenazadnje pa smo z ustanovitvijo visoke ĹĄole moĹžnost ĹĄtudija zdravstvene nege lokacijsko pribliĹžali ĹĄtudentom, ki so zaposleni in tako veliko laĹžje usklajujejo svoje sluĹžbene, ĹĄtudijske in druĹžinske obveznosti.

Katere so razvojne usmeritve ĹĄole?

Visoka ĹĄola Ĺže nekaj Ä?asa usmerja svojo strokovno in razvojno-raziskovalno dejavnost ter aktivnosti v vseĹživljenjskem uÄ?enju v podroÄ?je paliativne oskrbe. Spodbujeni tudi z aktualnimi demografskimi trendi ter Ä?edalje veÄ?jim pomenom, ki ga druĹžba in stroka daje paliativni oskrbi, smo se kot prvi v slovenskem prostoru odloÄ?ili za razvoj podiplomskega magistrskega ĹĄtudijskega programa ÂťPaliativna oskrbaÂŤ. NaÄ?rtujemo, da bo prvi vpis v ĹĄtudijski program moĹžen v ĹĄtudijskem letu 2016/17. Ĺ olo odlikuje tudi mednarodno povezovanje ‌ Veseli smo bili, da smo bili kot eden od treh slovenskih visokoĹĄolskih zavodov uspeĹĄni na razpisu Erasmus + StrateĹĄka partnerstva in pridobili mednarodni projekt z naslovom ÂťHealthy lifestyle for aging wellÂŤ, v katerem aktivno sodelujemo s partnerskimi inĹĄtitucijami iz Finske, Portugalske in Poljske. Projekt se je uvrstil med 4 najboljĹĄe projekte v Evropi, kot primere dobrih praks po relevantnosti za podroÄ?je visokega ĹĄolstva v akciji StrateĹĄka partnerstva.

Ĺ tudijski program Sodobno proizvodno inĹženirstvo Visoka ĹĄola za proizvodno inĹženirstvo s sedeĹžem v Celju je priÄ?ela delovati leta 2010. Nastala je na pobudo gospodarstva, ki se Ĺže nekaj Ä?asa sooÄ?a s pomanjkanjem usposobljenih kadrov iz tehniĹĄkih ved. Ĺ tudij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inĹženir strojniĹĄtva. Pogovarjali smo se z dekanom visoke ĹĄole doc. dr. GaĹĄperjem Gantarjem. Ĺ ola izvaja visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program Sodobno proizvodno inĹženirstvo, na Ä?em je poudarek? Ĺ tudenti pridobijo temeljna inĹženirska znanja, v 3. letniku pa se z izbiro modula usmerijo v podroÄ?ji orodjarstva in konstruiranja oziroma proizvodne logistike. Velik poudarek dajemo tudi poslovnim znanjem, tako da ĹĄtudente poskuĹĄamo nauÄ?iti, kako spremeniti odliÄ?ne tehniÄ?ne reĹĄitve v finanÄ?ni uspeh podjetij. Proizvodna podjetja so namreÄ? kljuÄ?ni gospodarski temelj Slovenije. VeÄ?ina deluje kot podizvajalci konÄ?nih izdelkov, zato je pridobivanje prednosti na

7

Postani diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik Vabljeni k vpisu v visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program Zdravstvena nega (izredni ĹĄtudij).

Informativna dneva: ¡ Ä?etrtek, 20. 8. 2015, ob 16. uri; ¡ Ä?etrtek, 17. 9. 2015, ob 16. uri, v prostorih Visoke zdravstvene ĹĄole, Mariborska c. 7, Celje www.vzsce.si

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

13. avgusta 2015

Letos Ĺže 27. Citrarski festival Tokrat ĹĄtirje koncerti – Zaznamovali bodo 15-letnico Slovenskega citrarskega kvarteta – DomaÄ?inka Tanja LonÄ?ar bo nastopila v amfiteatru promenade Bojana Ĺ pegel

Velenje, 18. avgusta – Velenjski citrarski festival ÂťPreĹĄmentane citreÂŤ je najstarejĹĄi tovrstni festival v Sloveniji. Marjan MarinĹĄek, tudi sam citrar, je pred 27 leti v Velenju zaÄ?el organizirati nastope citrarjev. Ti so kmalu prerasli v citrarski festival. Do danes se je ta moÄ?no uveljavil. Letos se bo zaÄ?el v torek, 18. avgusta, prinesel pa bo ĹĄtiri zanimive dogodke na treh razliÄ?nih lokacijah.

Vsako leto se organizatorji potrudijo, da dajo priloĹžnost nastopati mladim perspektivnim citrarjem. Zadnja leta so bila to dekleta, saj je znano, da jih je v Sloveniji med citrarji veÄ? kot fantov.

Organizatorja festivala – Festival Velenje in Citrarsko druťtvo Slovenije – pa sta tokrat v goste povabila mladega slovenskega citrarja Izidorja Tojnka iz Rogaťke Slatine, ki je najboljťi slovenski citrar mlajťe generacije in prejemnik ťtevilnih nagrad za mlade citrarje. Njegov koncert bo v Vili Bianca v torek, 18. avgusta, ob 19. uri. Dan kasneje (ob isti uri) bo prav tako v Vili Bianca gostoval izjemen mladi nemťki citrar Johhanes Schubert, ki s ci-

trami ustvarja vse zvrsti glasbe, tudi zabavne. Ĺ tudiral je sicer informatiko, a je svojo poklicno pot naĹĄel v glasbi. 27-letni virtuoz igra vse glasbene zvrsti. Citre tudi pouÄ?uje, kompinira in izdaja note. V Velenju se bo predstavil

tako z ljudsko glasbo kot z modernimi melodijami.

Letos veliko spominov

Vrhunec festivala bo v Ä?etrtek, 20. avgusta, ko bo v dvorani velenjskega doma kulture nasto-

pil Slovenski citrarski kvartet, v katerem je pred 15 leti, ko je nastal, igral tudi Marjan MarinĹĄek, ki je dal tudi pobudo za njegovo ustanovitev. Danes v njem igrajo ĹĄtirje najboljĹĄi slovenski citrarji, vsi tudi uÄ?itelji citer; Peter Napret, ki je tudi predsednik slovenskega citrarskega druĹĄtva, TomaĹž Plahutnik, Janja Brlec in Anita VerĹĄec. Ta veÄ?er se jim bo na odru pridruĹžilo veÄ? glasbenih gostov, od njihovih uÄ?encev do zbora Mravljice z Bizeljskega ter nekateri drugi slovenski citrarji.

VeÄ?er bo zagotovo poln spominov in nostalgije.

Prvi trije dogodki bodo strnjeni, po tednu dni premora bo sledil ĹĄe zadnji. V torek, 25. avgusta, ob 19. uri bo v amfiteatru velenjske promenade nastopila mlada velenjska citrarka Tanja LonÄ?ar, ki ob igranju citer rada tudi zapoje. ZakljuÄ?ni koncert letoĹĄnjega festivala bodo pripravili v sodelovanju z MO Velenje. đ&#x;”˛

Ob 15-letnici delovanja Slovenskega citrarskega kvarteta se bodo sedanjim Ä?lanom na odru doma kulture pridruĹžili ĹĄtevilni glasbeni gostje.

Deset let multimedijskega centra Kunigunda Regionalni multimedijski center Kunigunda ponuja marsikaj – Poleg javno dostopnih toÄ?k s ĹĄirokopasovnim internetom ĹĄe grafiÄ?no oblikovanje in tiskanje ‌ Tina Felicijan

naĹĄteva vodja KRMC Dimitrij Amon. Opremo tudi izposojajo, na raznih delavnicah in seminarjih pa izobraĹžujejo o uporabi tehniÄ?ne in programske opreme.

Prvotni namen ustanovitve multimedijskega centra je bil omogoÄ?iti dostop do raÄ?unalnikov in svetovnega spleta Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu uporabnikov, poslanstvo pa je bilo tudi multimedijska podpora kulturnoumetniĹĄkim produktom in avtorjem v mestni obÄ?ini Velenje in ĹĄirĹĄe. Od leta 2005, ko so s

Regionalni multimedijski center Kunigunda se nahaja v kleti Gaudeamusa, v njegovih prostorih, ki jih uporablja tudi Ĺ olski

katere vrednost se vrti okrog 70 tisoÄ? evrov, ni toliko zastarela, kolikor je iztroĹĄena, saj je vsak dan vsaj en kos opreme na terenu,ÂŤ pojasnjuje Dimitrij Amon.

V KRMC, ki je sicer programska enota Mladinskega centra Velenje, sta od nedavnega zaposlena medijski tehnik Jure SirĹĄe, ki se ukvarja z grafiÄ?nim oblikovanjem, avdio inĹženir Rok KugoniÄ? pa snema tako glasbo in

ÂťSnemalna ekipa s tremi kamerami in realizatorjem prenaĹĄa prireditve, kot so koncerti ali maturantski ples, na platno.ÂŤ Aleksandar GaÄ?iÄ?.

NajveÄ?ji projekt, ki je plod produkcije multimedijskega centra, je lani nastala glasbena kompilacija Lignit3, pravi Rok KugoniÄ?.

ÂťZa boljĹĄe delo bi potrebovali bolj zmogljiv raÄ?unalnik, ki je primernejĹĄi za oblikovalsko delo. Prav bi priĹĄel tudi A2 tiskalnik, ki se je pokvaril, da nam veÄ?jih formatov ne bi bilo treba tiskati v tiskarni,ÂŤ razlaga Jure SirĹĄe.

podporo drĹžave in Evropske unije zaÄ?eli nastajati multimedijski centri po Sloveniji, je Kunigunda zajemala celotno regijo od hrvaĹĄke do avstrijske meje, dokler dela regije ni prevzel celjski multimedijski center. ÂťDanes imamo fotokopirnico, nudimo gostovanje na naĹĄem streĹžniku, znanje in svetovanje iz multimedije za kulturno produkcijo, grafiÄ?no oblikovanje, fotografske storitve, snemanje slike in zvoka ter video in avdio montaĹže,ÂŤ

center za raÄ?unalniĹĄko izobraĹževanje, pa se veliko dobivajo razna druĹĄtva in sestavljajo svoj program. Ima snemalni studio in kontrolno sobo, opremo za snemanje, nekaj pa si izposojajo z eMCe placom. Dve amaterski in dve polprofesionalni kameri v HD tehnologiji dajejo tudi v najem. NaÄ?rtov jim ne manjka, zato bodo investirali v sodobno opremo, brez katere nekatere njihove storitve niso veÄ? dovolj konkurenÄ?ne. ÂťOprema,

Nove moÄ?i v Kunigundi

govor ter montira spote, reklame in glasbo.

Prek javnih del je zaposlen ĹĄe inĹženir multimedije Aleksandar GaÄ?iÄ?, ki skrbi za video podroÄ?je – predvsem snemanje kulturnih prireditev in pomaga pri izvedbi umetniĹĄkih projektov. Tako Kunigunda najveÄ? sodeluje s TIC-em, obÄ?ino in mladinskimi organizacijami, za katere oblikuje tiskovine in montira videe. đ&#x;”˛

Polnoletna AleĹĄ OjsterĹĄek

Prostor ustvarjalnega so mladi vedno potrebovali in Velenje se v tem primeru ĹĄe enkrat izkaĹže kot prostor, v katerem se tega dobro zavedamo. Praviloma v vsaki generaciji najdemo skupino, ki ga Ĺželi in zmore zapolniti. Festival mladih kultur Kunigunda je ena od vsebin, katere prisotnost se bliĹža Ĺže popolnjeni drugi desetletki, toÄ?neje, letos prihaja osemnajstiÄ?.

Mestna obÄ?ina Velenje je sredi devetdesetih z vzpostavitvijo trajnejĹĄe mladinske infrastrukture v obliki javnega zavoda in fiziÄ?no z mladinskim centrom v RdeÄ?i dvorani, mladim omogoÄ?ila razmah vsebin in ĹĄirjenje svojih obzorij. Njena akcija sovpada z razvojem mladinske politike na nacionalni ravni, kjer je drĹžava lokalne skupnosti zaÄ?ela spodbujati k vzpostavljanju mladinskih prostorov in namenjala razvojna sredstva. Velenje se je na to odzvalo s pripravo celovitega projekta. To je bil prvi celoviti odgovor lokalne skupnosti na izkazane pobude veÄ? generacij mladih, praviloma zdruĹženih v Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentskem klubu. Edina disonanca, ki se je kazala od samega zaÄ?etka, so bila razliÄ?na priÄ?akovanja razliÄ?nih sredin mladih (ĹĄtudenti, neodvisni glasbeniki, literati ‌) in omejene moĹžnosti postavljenega novega brenkala. Instrument je bilo potrebno uglasiti, vendar ĹĄe prej sploh napeljati strune.

V tistem Ä?asu, okoli 1995, je v ĹĄirĹĄem evropskem prostoru Ĺže bilo prisotno spoznanje, da bodo morale druĹžbe, Ä?e niso Ĺželele tvegati neravnovesij, svoje fokuse iz ĹĄtudentov usmeriti ĹĄe v druge sredine mladih. Povabilo Kunigundi, da se spusti z domovanja na Velenjskega gradu, je v prvih letih tako poskus uglasitve med tem, kar so imeli do takrat povedati glasnejĹĄi ĹĄtudenti in ostali mladi.

Festival Kunigunda se od prvega leta dalje pokaĹže od odliÄ?na moĹžnost za razvoj infrastrukture, prostor pridobivanja tehniÄ?nih znanj, prostor upravljanja organizacije, kot inkubator idej, kot vadbiĹĄÄ?e sidranja, prostor neformalnega uÄ?enja, vadnica gradnje socialnih mreĹž ter kot skladiĹĄÄ?e. Dovolj trdni temelji, ki sta jih omogoÄ?ili ĹĄele javnozavodska oblika organiziranja in fiziÄ?ni prostor z moĹžnostjo ĹĄiritve, so potrditev teze, da je na vpraĹĄanje zagotavljanja trajnostnega razvoja bil to pravi odgovor lokalne skupnosti. V slovenskem prostoru namreÄ? v tistem obdobju vztraja in sobiva tudi prepriÄ?anje, da poseg lokalne skupnosti na podroÄ?je mladine pravzaprav predstavlja drĹžavni udar v avtonomni prostor mladih. Ta, samonikla mladinska prizoriĹĄÄ?a, so zato priÄ?akovala reĹĄitve, kjer bi bila trajnost zagotovljena tudi njim, Ä?esar pa, vsaj infrastrukturno, drĹžava in lokalne skupnosti ĹĄe do danes niso zmogle reĹĄiti, programsko financiranje pa, praviloma kratkoroÄ?no, vpraĹĄanje trajnosti ne reĹĄuje. Tu se potem izkaĹže loÄ?nica med vsebinami, ki jih v slovenskem prostoru sreÄ?ujemo na kratek ali daljĹĄi rok. Zadnji primer katerega teĹžava izhaja iz infrastrukturnega naslova, je ljubljanski Trnfest. S tem, ko je obÄ?ina druĹĄtvu KUD France PreĹĄern v last odstopila stavbo (ne pa tudi njenega ogrevanja), se je namreÄ? zaÄ?ela kalvarija, ki se danes kaĹže v kumuliranem veÄ? sto tisoÄ? evrov teĹžkem zasebnem dolgu. TeĹžko namreÄ? najdete javna programska sofinanciranja, ki bi dovoljevala tudi financiranje infrastrukture.

KaĹžejo se vidiki, ki bodo ekonomijo Festivala Kunigunda ponovno postavili pred preizkuĹĄnjo. Prvi je odloÄ?itev Mestne obÄ?ine Velenje, da premisli upraviÄ?enost obstoja posameznih javnih zavodov, med njimi javnega zavoda Mladinski center Velenje, drugi pa spremenjeno poslovno okolje, ki je zviĹĄalo ceno ĹĄtudentskega dela in ima negativni vpliv na vir prihodkov lokalnih ĹĄtudentskih organizacij.

Ker se je Kunigunda v dosedanjem obdobju izkazala kot konkurenÄ?en prostor ostalim razvojnim in izobraĹževalnim sredinam, bi kazalo poskrbeti, da bodo merila pri prihodnji presoji naravnana na naÄ?in, ki bo zmogel oceniti prav te, mehke vsebine in dodane vrednosti. Ta sredina se je praviloma znala izkazati kot prostor za naÄ?enjanje teĹžjih tem, bodisi povezanih z globalnimi ali lokalnimi vpraĹĄanji. đ&#x;”˛

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

13. avgusta 2015

NiÄ?esar ni manj, ĹĄe kakĹĄno javljanje je veÄ? Ĺ˝e nekaj let deli Ä?etrtkove dopoldneve s posluĹĄalci Radia Velenje novinarka Bojana Ĺ pegel.

VroÄ?ina ji ni prav pri srcu, Ä?eprav pravi, da ji je poleti laĹžje delati na jutranjem programu kot pozimi. Predvsem zaradi laĹžjega vstajanja, saj je jutro zgodnejĹĄe in so temperature ob petih precej prijetnejĹĄe.

Sicer pa shema Ä?etrtkovih dopoldanskih sreÄ?anj s posluĹĄalci v tem Ä?asu ni niÄ? drugaÄ?na kot med letom. ÂťNiÄ?esar ni manj, kveÄ?jemu imamo ĹĄe kakĹĄno komercialno javljanje veÄ?. Gremo

v Terme Olimia, na Golte ‌, kar je super.ÂŤ Ĺ e vedno so aktualna tedenska policijska poroÄ?ila, pravi. Vsak Ä?etrtek poroÄ?a o dogajanju s Âťpolicijskega podroÄ?jaÂŤ drugi policist. To popestri oddajo, saj ima vsak drugaÄ?en pristop pri tem. Zaradi dopusta vodje tehnikov Mitja ÄŒretnika je tri tedne deĹžurala s tehnikom Draganom BerkenjaÄ?eviÄ?em. ÂťZakaj sem to omenila? Zato, ker je prav hecno. Redko delam z njim, a je tako drugaÄ?e kot z Mitjem. Mi je ÂťfajnÂŤ, a sem vesela uteÄ?enih navad. Sodim

med ljudi, za katere pravijo, da teĹžko menjajo ÂťsrajcoÂŤ. Nimam rada sprememb partnerjev, ne v Ĺživljenju in ne pri delu.ÂŤ ÄŒetrtkovo jutranje radijsko deĹžuranje ji hitro mine, Ä?eprav ji v studiu dela nekaj Ä?asa druĹžbo le policist. Z ostalimi sogovorniki kramlja po telefonu, nekatere rubrike (na primer raÄ?unalniĹĄke novice) pa so Ĺže prej posnete. Ima moĹžnost izbora glasbe? ÂťZ Mitjem imava zelo podoben glasbeni okus, zato se ne meĹĄam preveÄ? v njegov izbor. Tu in tam imam ÂťtihoÂŤ glas-

beno Ĺželjo. Mitju namignem, kaj bi morda rada po dolgem Ä?asu znova sliĹĄala. Po navadi me upoĹĄteva, ne pa vedno. ÄŒe mu ne ustreza ...ÂŤ Tudi pri Draganu ima tu in tam glasbeno Ĺželjo, sicer pa se v njegov glasbeni izbor prav tako ne meĹĄa preveÄ?.

Poletje, ĹĄe dodaja Bojana, je drugaÄ?no tudi zaradi dopustov.

ObiÄ?ajno je v juliju in avgustu na poslu in ÂťvskoÄ?iÂŤ, kadar je katera od sodelavk odsotna.

Naslednjih nekaj sred bo reĹĄevala ÂťteĹžaveÂŤ. ÂťTo je zame v bistvu izziv, sploh, Ä?e so. Velikokrat jih namreÄ? v tem Ä?asu ljudje ne opazijo. Si pa Ĺželim vpraĹĄanj, ker vem, da z opozarjanjem na teĹžave premikamo stvari, ki motijo mnoge ljudi.ÂŤ đ&#x;”˛

za samostojno kariero. Preostali Ä?lani skupine, Harry Styles, Liam Payne, Niall Horan in Louis Tomlinson, so se hitro pobrali in posneli nov singel, ki nosi naslov Drag Me Down. To je hkrati prva pesem z albuma, ki ga bodo One Direction izdali kot kvartet.

Bon Jovi v priÄ?akovanju prvega albuma brez Sambore Skupina Bon Jovi je objavila novi singel z naslovom Saturday Night Gave Me Sunday Morning. Pesem je naĹĄla mesto tudi na njihovem novem albumu Burning Bridges, ki je njihov trinajsti po vrsti in je hkrati tudi edina pesem na albumu, pod katero je kot avtor podpisan nekdanji kitarist skupine Richie Sambora. Ker je Sambora s preostalimi Ä?lani skupine Ĺže nekaj Ä?asa v sporu, lahko sklepamo, da gre v tem primeru za starejĹĄo sklad-

brez Richieja Sambore, ki je skupino zapustil leta 2013 po tridesetih letih skupnega delovanja.

Up N' downs zmagovalci Gitarijade ZajeÄ?ar po oceni obÄ?instva DomaÄ?a rock skupina Up N' downs je ponovno nastopila na srbskih tleh. Po uspeĹĄni udeleĹžbi na subotiĹĄkem festivalu Omladina lansko jesen so tokrat nastopili v ZajeÄ?arju na tamkajĹĄnji Gitarijadi, ki velja za najstarej-

1. TONY CETINSKI – MjeseÄ?ar 2. ONE DIRECTION – Drag Me Down 3. LUCY feat. DARE KAURIÄŒ – Ljubi me MjeseÄ?ar je najnovejĹĄa uspeĹĄnica priljubljenega hrvaĹĄkega pevca Tonyja Cetinskega, ki letos slavi 25 let svoje bogate glasbene kariere. Jubilej je obeleĹžil z velikim koncertom v puljski Areni, na katerem je tudi premierno v Ĺživo predstavil novo skladbo in zanjo skupaj z zvestim obÄ?instvom posnel tudi kadre za nov videospot.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

One Direction z novim singlom

bo – ĹĄe iz Ä?asov, ko je bil njihov Ä?lan. V potrditev tej tezi govori tudi izjava frontmana skupine Jona Bon Jovija, da bodo na novem albumu objavljene pesmi, ki niso bile dokonÄ?ane, hkrati pa tudi nekaj novih, kot npr. zadnji singel We Don't Run. Album bo izĹĄel 21. avgusta in bo prvi album

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Tp

GLASBENE novice

Priljubljena skupina One Direction je poskrbela za preseneÄ?enje, ko je nenapovedano izdala prvi singel po odhodu Zayna Malika. Njihova zadnja pesem, ki so jo posneli ĹĄe kot kvintet, je izĹĄla novembra lani, nato pa je Zayn marca letos nepriÄ?akovano sporoÄ?il, da zapuĹĄÄ?a skupino. Za razlog je sicer navedel, da ima dovolj zvezdniĹĄkega Ĺživljenja, a se je dolgoÄ?asja kot kaĹže hitro naveliÄ?al. Pred kratkim je namreÄ? na Twitterju objavil fotografijo, na kateri podpisuje pogodbo z glasbeno zaloĹžbo RCA Records. Pravi razlog njegovega odhoda je bila oÄ?itno odloÄ?itev

9

107,8 MHz

ĹĄo rock manifestacijo v Evropi in najveÄ?ji festival za mlade in neuveljavljene skupine v jugovzhodni Evropi. Poteka Ĺže od leta 1966 in je bila letos na sporedu Ĺže 49-iÄ?. Med 230 bendi so bili Up N' downs po mnenju Ĺžirije izbrani med 14 finalistov. V 10-minutnem polfinalnem nastopu so nato z dvema avtorskima skladbama na istem odru, kjer so nastopila zveneÄ?a imena, kot so Gibonni in Vlatko Stefanovski, Guano Apes, Dubioza Kolektiv, Laibach, navduĹĄili in ponovno prepriÄ?ali tudi Ĺžirijo, ki jih je uvrstila med pet finalistov. Ĺ e bolj pa so prepriÄ?ali obÄ?instvo, saj so postali zmagovalci 49. Gitarijade ZajeÄ?ar po oceni obÄ?instva. ÄŒestitamo.

Justin Bieber odĹĄteva do izida novega singla Kanadski pevec Justin Bieber je preko svojih profilov na druĹžabnih omreĹžjih zagnal promocijsko kampanjo, v kateri odĹĄteva dneve do izida novega singla What Do You Mean?. Vesela in poletna skladba, ki bo javno objavljena 28. avgusta, napoveduje izid novega albuma. Novi album bo sledil izidu uspeĹĄnega Bieberjevega prvenca World 2.0. Sicer glasbenik bolj kot v glasbenih medijih v zadnjem Ä?asu kraljuje v rumenem tisku. Kljub vsemu

se mladi pop zvezdnik ponaĹĄa s 73 milijoni sledilcev na Facebooku, 66 milijoni na Twitterju in 34 milijoni na Instagramu.

Dr. Dre z novim albumom po 16 letih AmeriĹĄki raper Dr. Dre bo po skoraj 16 letih izdal nov samostojni album, ki bo po njegovih trditvah hkrati tudi zadnji. PloĹĄÄ?a bo spremljala film o njegovi nekdanji skupini N.W.A., izĹĄla pa bo 7. avgusta, teden dni pred zaÄ?etkom predvajanja filma Straight Outta Compton v ameriĹĄkih kinematografih. Glasbenik in producent s pravim imenom Andre Romelle Young je na albumu zbral skladbe, ki so

1. Fantje izpod Lisce - A ti je vroÄ?e 2. Ognjeni muzikanti - Danes pijan 3. Frajerke - Ljubi me 4. Ans. AnĹžeta Ĺ uĹĄtarja in Alenka Goter - Ĺ e vedno si tu 5. DomaÄ?ini - Prva dama 6. Golte - Najbolj nora noÄ?

7. Sekstakord - Objemi me 8. Event - HudiÄ?evka 9. Grajski kvintet - Ko je ljubezen mlada 10. Ĺ ment - Na tebi je vse (0)

www.radiovelenje.com

GRAĹ KA GORA POJE IN IGRA

Na GraĹĄki gori bo v nedeljo, 16. avgusta, potekal jubilejni 40. mednarodni festival narodnozabavne glasbe. Na festivalu z dolgoletno tradicijo bodo letos nastopili absolutni zmagovalci festivalov in zmagovalci obÄ?instva preteklih let. V goste so povabili tudi voditelje festivala, ĹĄe ĹživeÄ?e avtorje in glasbenike, ki so na festivalu dosegli odmeven rezultat.

NINO

nastale v sodelovanju z njegovim varovancem Eminemom, nekdanjim kolegom iz N.W.A. Ice Cubom in raperskimi velikani iz okolice Los Angelesa, kot sta Kendrick Lamar in Snoop Dogg. Dr. Dre samostojnega studijskega albuma ni izdal vse od leta 1999, ko je izĹĄla ploĹĄÄ?a z naslovom 2001. Raper velja za enega najbogatejĹĄih poslovneĹžev v glasbenem poslu. Posvetil se je razvijanju sluĹĄalk in drugih avdio pripomoÄ?kov z imenom Beats Electronics, ki jih je Apple lani kupil za kar 3,2 milijarde dolarjev. Revija Forbes je letos njegovo premoĹženje ocenila na 700 milijonov dolarjev.

Nino (OĹĄlak) je pred kratkim magistriral na ljubljanski glasbeni akademiji, v tem vroÄ?em poletju pa v studiu Ĺže intenzivno pripravlja svojo drugo ploĹĄÄ?o. Za to, da bo Ä?as do njenega izida njegovim oboĹževalcem hitreje minil, je poskrbel z novo pesmijo z naslovom Lepa si.

ZIRCUS

KoroĹĄka zasedba ZircuS predstavlja zanimiv in teĹžko priÄ?akovan videospot.

Gre za spot za pesem Gold In The Ground, ki ga je reĹžiral Tomislav Gangl, posneli pa so ga Luka Karlin, Jure Horvat, Rok KlanÄ?nik in Miha Kolar, za animacijo pa je poskrbel Jaka Kotnik.

Originalna razliÄ?ica se nahaja na njihovem drugem albumu Away From The Safety Zone, zdaj pa so jo nekoliko osveĹžili in jo bodo v tej obliki ponudili na novi izdaji.

NOV FESTIVAL

RTV Slovenija napoveduje nov glasbeni projekt z delovnim naslovom Dnevi slovenske zabavne glasbe, ki bo februarja prihodnje leto v Ljubljani. Sestavljen bo iz dveh veÄ?erov – izbora najboljĹĄe popevke in najboljĹĄe pop-rock skladbe.

Prvi veÄ?er bo hkrati tudi zamenjava za tradicionalni festival Slovenska popevka.

ZLATKO

Nov single in spot Lahko letela bi do zvezd Zlatana ÄŒordića – Zlatka bo te dni zaÄ?aral posluĹĄalce in hkrati zaznamoval zaÄ?etek promocije celoveÄ?ernega mladinskega hip-hop filma Utrip ljubezni, reĹžiserja Borisa PetkoviÄ?a, v katerem Zlatko igra eno vodilnih vlog. Film bo svetovno premiero doĹživel na 21.

Sarajevskem filmskem festivalu, pot po slovenskih kinematografih pa bo zaÄ?el oktobra.

Naš ­čas, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

⏬

Upokojenec in dopisnik večjih medijskih hiš Jože Miklavc iz Velenja pravi, da se mu je v življenju dogodilo že marsikaj. Zato ga kakšna stvar težko preseneti.

A po fotografiji sodeč, mu je moker piš, za katerega so poskrbeli župani občin Šaleške doline, vendarle dal nekaj »vetra«. Ali ga je osvežil, Čvek ne ve. Zagotovo pa je, če nič drugega, preveril njegovo odzivnost na nepredvidene dogodke.

13. avgusta 2015

frkanje » Levo & desno «

Platno in škarje Ni še povsem jasno, kdo bo dejansko krojil usodo ogrevanja Šaleške doline. Nekateri menijo, da ima platno in škarje v rokah Teš, a kot slišimo, jih ima vlada. Ta mora sprejeti akt, ki bo dovoljeval delovanje bloka 4 še tudi po novem letu. Petka gre v remont, šestka pa doline ne more ogrevati. Rešitev vidimo, kje je krivec?!

Blamaža Nekateri pravijo, da je arbitraža prava blamaža.

Mislim, da ni blamaža sama arbitraža, ampak so blamaža za nas (nekateri) ljudje, ki se z njo ukvarjajo. Ali so se.

⏫

Velenjčani se lahko pohvalimo, da imamo veliko umetnikov. Kar nekaj jih je, ki so zaradi narave dela novo življenjsko sredino našli v drugih mestih, tudi v tujini. Med njimi je tudi dramski in filmski igralec Romeo Grebenšek. Že nekaj let živi v Trstu, saj je član tamkajšnjega slovenskega stalnega gledališča. Ne boste verjeli, a pred kratkim je prvič nastopil v svojem rodnem mestu. »Paše,« je priznal in sedel na kovček. Otrokom je v avgustovskem sobotnem dopoldnevu pričaral pravljice, in to prav s pomočjo kovčka. Njegovo potovanje od pravljice do pravljice je bilo posebno tudi zato, ker je znal vanje vključiti male gledalce. Ker ima doma dva malčka, mu to res ni delalo težav. Čvek upa, da ga bomo kmalu spet videli na velenjskih odrih.

Zaskrbljujoče!

⏪

Direktorica velenjske ljudske univerze Brigita Kropušek Ranzingar in strokovnjak za hortikulturo Simon Ogrizek sta sedaj že nekaj časa soseda.

Ko se srečata, se imata vedno kaj pogovarjati. Simonov domači vrt je navdih za vse, ki imajo radi moderne zasaditve. Brigita je vsekakor med njimi.

Oba imata tudi okus za modo, kar hitro opazijo vsi, ki jim ta kaj pomeni. Kaj pa je Brigita tokrat vprašala Simona, da ji je tako zavzeto razlagal, nam ni uspelo povsem razvozlati. Da je bilo povezano z nečim lepim, pa Čvek ne dvomi.

Severna Koreja bo še v tem tednu (15. avgusta) ustvarila nov časovni pas, s katerim bodo urni kazalci v državi odslej 30 minut za tistimi v Južni Koreji in na Japonskem. Kot so poročali tamkajšnji državni mediji, se želi Severna Koreja s tem »osvoboditi japonskega imperializma«. Čas, ki ga uvajajo, je torej na Ko-

rejskem polotoku že veljal, in sicer do japonske nadvlade leta 1910. Zdaj oblasti sporočajo, da so »zlobni japonski imperialisti prikrajšali Korejo tudi za njen običajni čas, ker so med okupacijo spremenili ure«, ter da odločitev o spremembi časovnega časa »odraža našo neomajno vero in voljo vseh ljudi ob 70. obletnici osvoboditve Koreje«. Iz Južne Koreje so sporočili, da bi lahko sprememba povzročila nekaj

nevšečnosti pri delu v industrijskem kompleksu Kaesong, ki leži na severni strani meje, v njem pa delajo tako Južni kot Severni Korejci.

Ko je videl soprogo brez ličil, je zahteval ločitev

skrbel za presenečenja na obrazih plavalcev, deskarjev in drugih, ki so ga pri tem opazovali.

Odpira se šola Z motorjem po za Vikinge vodi V norveškem mestecu Seljord

je vse pripravljeno za začetek izobraževalnega programa, v katerem naj bi se udeleženci priučili vseh veščin, ki so jih v vsakdanjem življenju uporabljali Vikingi: vihtenja sablje in meča, izdelovanja nakita in pokrivanja streh z različnimi materiali.

Glavni učitelj bo Jeppe Nordmann Garly, ki zase pravi, da je »rekreativni Viking«. Da pouk ne bo enoličen, bodo v okviru šol-

Robbie Maddison iz Avstralije je kaskader in član ekipe Masters of dirt, obožuje spretnosti na motorju in si je več let želel, da bi preizkusil nekaj novega.

Nedavno se je na Tahitiju lotil podviga, na katerega se je pripravljal dobri dve leti: z motorjem dirkati čez vodo. Motocikel je bilo seveda treba nekoliko prilagoditi, mu nadeti »plavutke« in spremenjeno pogonsko kolo; najpomembnejša v želji, da se motor obdrži na površju, pa je bila hitrost. Če bi bil Maddison počasnejši, bi potonil – a ni. Priljubljeni kaskader je tudi tokrat s svojimi vragolijami na vodi po-

Zaprli Teš Včasih so nekateri godrnjali, da je zaradi onesnaževanja treba zapreti Teš.

Zdaj so ga zaradi prahu res zaprli. No, zaradi zelenega prahu so zaprli upravo. Tokrat so se o tem lahko kar na mestu samem prepričali tudi novinarji.

Igrala

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Nov časovni pas za Severno Korejo

Strokovnjaki pravijo, da tudi gozdovi niso več povsem na naši strani.

Nasitili so se naše nesnage. Nočejo več vsrkavati toliko ogljikovega dioksida.

skega programa praznovali tudi prastare vikinške obrede, vključno z žrtvovanjem živali. Zaradi priljubljenih serij Igra prestolov in Vikingi skrbi okrog potrebnega števila vpisanih nimajo – interes naj bi bil dovolj velik.

Do leta 2050 bo Slovencev za 6 % manj Združeni narodi so objavili letošnje poročilo o tem, kako se bo v prihodnjih desetletjih večalo število prebivalstva. Poročilo razkriva, da se število prebivalcev Zemlje še vedno povečuje, vendar ne tako hitro kot pred leti – do sredine letošnjega leta je imela Zemlja 7,3 milijarde prebivalcev. 50,4 odstotka prebivalcev je moškega spola, 49,6 odstotka pa ženskega. Tudi v prihodnje naj bi se število prebivalstva v nekaterih delih sveta še naprej povečevalo, a drugje – tudi v Sloveniji, bo prebivalcev vse manj. Slovencev bo leta 2050 1.942.000, torej za šest odstotkov oz. 120 tisoč manj kot danes. Hkrati se bosta povečevali povprečna starost in tudi pričakovana življenjska doba; tako je povprečna starost v Sloveniji trenutno 42,1, leta 2050 bo 49,3 let. Trenutna pričakovana življenjska doba je 81 let, v prihodnjih desetletjih pa se bo dvignila na dobrih 85 let.

Srečna mladoporočenca sta v Alžiriji po poroki prvič skupaj preživela noč. Mož je tako zjutraj svojo ženo prvič videl brez ličil, in namesto da bi občudoval njeno naravno lepoto, doživel šok: trdil je, da ne gre za njegovo ženo, temveč za tatico. Ko se je končno zavedel, da je ženska ob

njem resnično njegova soproga, se jo je odločil tožiti zaradi prevare in duševnega trpljenja. Od žene naj bi terjal ločitev in slabih 19 tisoč evrov odškodnine. »Povedal je, da je bil prevaran, ker je pred poroko svoj obraz prekrila z ličili. Povedal je tudi, da je bila pred poroko zelo lepa in privlačna, ko pa se je zjutraj zbudil in ugotovil, da je z obraza sprala ličila, se je preplašil, saj je mislil, da gre za tatico,« je pojasnil prijatelj mladoporočenca.

Spet je aktualno vprašanje, ali bi namestili igrala ob kulturni dom. Lahko bi bila zasedena podnevi in ponoči. In ravno slednjega se nekateri bojijo.

Več in manj Po naših krajih je vse več različnih prostorov in mest na prostem, kjer lahko zaljubljeni pari sklenejo zakonsko zvezo.

Le takih parov, ki bi se bili pripravljeni zakonsko vezati, je vse manj. Na zakone so nekateri enostavno alergični.

Dobri mož V Šoštanju pričakujejo, da bo z začetkom decembra že zaživela njihova tržnica. To pomeni, da bo prvi dobri mož, Miklavž že lahko na njej kupoval darila. Upajmo, da res taka pristna domača.

Vajenci Na področju šolanja in usposabljanja za poklice naj bi spet uvedli vajeništvo. V politiki veliko vajencev že imamo.

Vsaka po svoje Lastovice zdaj učijo mlade leteti, da bodo jeseni čim lažje poletele na jug.

Polzelske lastovke očitno niso naučili leteti, zato vse kaže, da bo tekla. Bojijo se, da jo čaka stečaj.

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

13. avgusta 2015

11

REPORTAŽA

V Velenju je doma nostalgija Slovenski zbiratelji radi prihajajo na velenjski bolĹĄji sejem – Kupci najveÄ? iĹĄÄ?ejo predmete, povezane s Ä?asom Jugoslavije in socializma – Temu prilagajajo tudi ponudbo Bojana Ĺ pegel

Velenje, 8. avgusta – Vsako drugo soboto v mesecu v srediĹĄÄ?u mesta na Cankarjevi ulici zaĹživi velenjski bolĹĄji sejem. ÄŒeprav je bilo prejĹĄnji teden ĹĄe Ä?utiti, da je dolina bolj prazna kot ne, so ga v Festivalu Velenje pripravili tudi minulo soboto. Nekaj stojnic ni bilo polnih, nekaj zbirateljev in starinarjev pa se je lahko ÂťrazkomotiloÂŤ na veÄ? stojnic kot sicer, ko lahko dobijo le po dve.

Med tistimi, ki je v soboto svoje male zaklade razstavil kar na ĹĄtirih stojnicah, je bil tudi zbiratelj Janez OsetiÄ? iz Vinske Gore. Letos mineva 15 let, odkar je odkril zbirateljsko strast, najbolj zanimive stare otroĹĄke in mladinske knjige, ki jih je zbral v tem Ä?asu, pa si lahko ogledate v dveh vitrinah v velenjski mestni knjiĹžnici. ÂťPozna se, da so ĹĄe dopusti, zato obisk ni takĹĄen, kot smo ga vajeni. Velenjski bolĹĄji sejem je po mojem najmoÄ?nejĹĄi tovrstni sejem na Ĺ tajerskem, kar velja tudi za obisk na njem. Pozna se, da imamo v mestu strastne kulturnike, ki redno prihajajo tudi na ta sejem. Sam imam v 99 % vedno isto ponudbo. Menjam

Janez OsetiÄ? je s svojo zbirko Ĺžel veliko zanimanje obiskovalcev ÂťbolĹĄjakaÂŤ.

Kupci najbolj iĹĄÄ?ejo velenjske razglednice in knjige, povezane z zgodovino Ĺ aleĹĄke doline.

najdraĹžje v Sloveniji, ker jih ni veliko, zbira pa jih veliko ljudi. TeĹžko se poslovim od njih, zato jih praviloma ne prodajam, saj sem v prvi vrsti strasten zbiratelj. Velenjska obÄ?ina mi je pred leti ponujala veliko za mojo zbirko razglednic, a je nisem prodal. ÄŒe imam kakĹĄen dvojnik, pa sem vesel, Ä?e najdem kupca. Ĺ˝ivim skromno, saj Ĺživim le od prodaje predmetov iz moje zbirke.ÂŤ

pa razglednice; na Ptuju ponujam ptujske, v Velenju velenjske,ÂŤ nam je povedal Janez, ki je imel v soboto kar nekaj kupcev, najbolj pa so jih zanimale z zgodovino Ĺ aleĹĄke doline povezane knjige.

Ko ga vpraĹĄamo, kako velik zaklad skriva doma, se nasmeji in odgovori: ÂťMoja zbirka je tako velika, da imam povsem polno stanovanje. Hecajo me, da si niti Ĺženske ne morem pripeljati domov, ker jo nimam kam poloĹžiti. Zagotovo imam eno najmoÄ?nejĹĄih zbirk tiska na Ĺ tajerskem. ÄŒe bi imel veÄ? prostora, bi zbiral tudi druge stvari, ne le knjige in razglednice.ÂŤ Ponosen je, ker je ob obeleĹžitvi 1. svetovne vojne sodeloval na veÄ? razstavah, nj e g ove fo tografije so objavljene v veÄ? knjigah. Ne ve, kaj je v njegovi zbirki vredno najveÄ?, ve pa, da so zelo iskane stare velenjske razglednice, ki jih ima precej. ÂťTe so

Mladi ne zbirajo veÄ?

Zbiratelji mi povedo, da je med tistimi, ki se Ĺže veÄ? desetletij ukvarjajo z zbiranjem starih predmetov in redno prihajajo v Velenje, MariborÄ?an JoĹže KlemeniÄ?. Tokrat ima polno le eno stojnico, saj ni priÄ?akoval velikega obiska. Pove nam: ÂťZ zbirateljstvom se ukvarjam Ĺže 38 let. ZaÄ?el sem z znaÄ?kami, kmalu sem zaÄ?el zbirati starine, porcelan, stare ure in knjige, molitvenike. V teh letih se je tega nabralo ogromno. Izjemne primerke imam doma v vitrinah, ostale pa peljem na razliÄ?ne bolĹĄje sejme, kjer jih poskuĹĄam zamenjati ali prodati,ÂŤ nam izda. Najraje gre na mariborski bolĹĄji sejem, takoj za tem v Velenje. Vmes skoÄ?i tudi na ljubljanskega, na HrvaĹĄko in v Avstrijo. ÂťOd tega se ne da Ĺživeti, to je bolj hobi. Zbirateljstvo je moÄ?no upadlo, mladi ne zbirajo veÄ? starin, malo je dodala kriza. V Velenje pa vedno pripeljem najveÄ? predmetov iz Ä?asov socialistiÄ?ne Jugoslavije. Te najbolj iĹĄÄ?ejo, saj je oÄ?itno tu doma veliko nostalgije.

Meni se zdi to dobro, saj gre za ohranjanje zgodovine.ÂŤ

Janez KlemenÄ?iÄ? stare predmete zbira Ĺže 38 let. Skrbi ga, ker mladih zbirateljstvo ne zanima.

đ&#x;”˛

Moderni ÂťvlcerjiÂŤ so Glasbeno ĹĄolo bodo prizidali si priĹžagali finale

Arhitekturo zaupali MODULAR arhitektom, ki so se z njo podpisali tudi pod Vrtec Ĺ oĹĄtanj

LuÄ?e – V organizaciji Zavoda za gozdove OE Nazarje, Savinjskega gozdarskega druĹĄtva ter ObÄ?ine LuÄ?e so v soboto na HoÄ?evarjevih njivah poravnali raÄ?une iz Gaberk gozdarji in lastniki gozdov z motornimi Ĺžagami. Nastopilo je 32 tekmovalcev iz enajstih ekip (ena od teh Ĺženska). V zelo vroÄ?em vremenu se je izredno dolgo tekmovanje konÄ?alo brez nezgod. Rezultati med vodilnimi posamezniki iz prvega obmoÄ?nega tekmovanja v Gaberkah pred tremi tedni

vinjske vlcerkeÂŤ so se razvrstile tako, da je prva iz tekmovanja v Gaberkah Majda SuhoverĹĄnik priznala premoÄ? LuÄ?ki JelĹĄnik, tretja pa je bila z nekaj veÄ?jim zaostankom Pavla Voler (vse tri bodo zastopale ekipo SaĹĄa regije na drĹžavnem prvenstvu).

VroÄ?o ekipno zmago si je priĹžagala ekipa Dusetija Ĺ oĹĄtanj (Andrej GoliÄ?nik, Stanko GoliÄ?nik ter Janko Mazej), pred DLG Gornji Grad 1 ter ekipo Ĺ oĹĄtanj 2. V moÄ?ni ekipi, ki bo zastopala Zavod za gozdove OE Na-

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju bodo z dozidavo ter prenovo glasbene ĹĄole, vkljuÄ?no z ureditvijo parka ob njej, dodali ĹĄe en nastavek vse lepĹĄi podobi mestnega jedra. RaÄ?unajo, da bodo Ĺže jeseni pridobili gradbeno dovoljenje.

Arhitekturo so zaupali MODULAR arhitektom, ki so se v Ĺ oĹĄtanju podpisali z njo tudi pod vrtec, enega lepĹĄih objektov ne le v Ĺ oĹĄtanju, ampak v Sloveniji.

Objektu glasbene ĹĄole v velikosti 700 kvadratnih metrov, ki ga bodo temeljito prenovili, bodo dodali prizidek, tako da bo uporabnikom na voljo 800 kvadratnih metrov uporabnih povrĹĄin.

Potrebe po ĹĄiritvi in obnovitvi

glasbene ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju so vsako leto veÄ?je. Vse veÄ? mladih si Ĺželi v pihalni orkester zarja Ĺ oĹĄtanj, v meĹĄani pevski zbor Svo-

pa so oprimerljivi. V posamezni konkurenci je tudi tokrat zmagal GornjegrajÄ?an Marko JelĹĄnik (ki bo tudi eden od favoritov za zmago na drĹžavnem tekmovanju), le za simboliÄ?no toÄ?ko (pri 1326 toÄ?kah) je za njim ostal njegov mladi klubski kolega Ljubenec Domen ArniÄ?, zelo dober tretji pa je bil v skupnem seĹĄtevku Mirko Komprej iz ekipe Ĺ oĹĄtanj 2. Dame z veriĹžnimi Ĺžagami ÂťSa-

zarje ter druge ÂťSaĹĄa-gozdarjeÂŤ v Gornji Radgoni med 22. in 28. avgustom bodo nastopili GornjegrajÄ?an Marko JelĹĄnik, Ljubenec Domen ArniÄ? ter BelovojÄ?an Andrej GoliÄ?nik, ki si je uvrstitev prisluĹžil Ĺže v Gaberkah.

Vsem najboljĹĄim v LuÄ?ah so organizatorji ter pokrovitelji poklonili lepe praktiÄ?ne nagrade, prav vsem pa tudi priznanja. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Že vrsto let se poleg dela v domaÄ?em gozdu z motorno Ĺžago, kjer si nabiram kondicijo, odgovorno pripravljam na regionalne tekme ter drĹžavna prvenstva, ki so ob sejmu Agra v Gornji Radgoni, ker Ĺželim ohranjati sloves gozdarjev in ÂťvlcerjevÂŤ iz naĹĄih gozdnatih obmoÄ?ij Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. Precej trdega dela je bilo potrebno, da sem dosegel po hitrosti, natanÄ?nosti in spretnosti svoje predhodnike, predvsem Janka Mazeja. Dober je obÄ?utek, Ä?e si na vrhu, z uspehi pa pridejo tudi nagrade. To vleÄ?e! Ob Ĺženi LuÄ?ki, ki je prav tako odliÄ?na ÂťvlcerkaÂŤ, pa je izziv ĹĄe toliko veÄ?ji. Ja, uĹživam v tem in hkrati ostajam v kondiciji, ki je potrebna ob toliko Marko JelĹĄnik bo eden od dela z motorno Ĺžago v naĹĄih izzivalcev drĹžavnega prvaka gozdovih.ÂŤ konec meseca v Gornji Radgoni.

đ&#x;”˛

mkp

TakĹĄna bo po dozidavi in prenovi glasbena ĹĄola, avtorji arhitekture Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic LaĹĄiÄ?.

OvÄ?arski praznik

Marko JelĹĄnik

Regionalni prvaki vlcerskega tekmovanja v LuÄ?ah: (z leve) 2. Domen ArniÄ?, 1. Marko JelĹĄnik (oba DLG Gornji Grad) ter 3. Mirko Komprej (Ĺ oĹĄtanj 2)

boda Ĺ oĹĄtanj, iz leta v leto pa je veÄ?ji tudi vpis v glasbeno ĹĄolo.

đ&#x;”˛

J. M.

Ĺ mihel nad Mozirjem – Med ĹĄtevilnimi prireditvami, ki se bodo zgodile konec tedna, bo tudi OvÄ?arski praznik v Ĺ mihelu nad Mozirjem. Pripravilo ga bo tamkajĹĄnje druĹĄtvo podeĹželske mladine.

To bo Ĺže 39 tovrstni praznik po vrsti, trajal pa bo dva dni. Tako bodo v soboto, 15. avgusta, ob 17. uri, pripravili v prostorih tamkajĹĄnje podruĹžniÄ?ne ĹĄole fotografsko razstavo, v srediĹĄÄ?u idiliÄ?ne vasi pa kmeÄ?ko trĹžnico ter prikazali Ĺživljenja na podeĹželju nekoÄ?.

Nedeljsko dogajanje bodo zaÄ?eli ob 13. uri s sveto maĹĄo za kmete in blagoslovom traktorjev, nadaljevali s koncertom harmonikarskega orkestra pod vodstvom Andreja Raka, ĹĄaljivimi ĹĄmihelskimi igrami ter vleÄ?enjem vrvi. Med igrami se bodo odvijale otroĹĄke delavnice. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

Ĺ PORT

Ostali brez evrov in toÄ?k V 4. krogu blestela gostujoÄ?a moĹĄtva – Prva Rudarjeva zmaga, prvi poraz Maribora, Celjani padli na zadnje mesto V dobrem tednu bodo nogometaĹĄi v prvi ligi odigrali kar tri prvenstvene kroge.

Konec prejĹĄnjega tedna je bil na sporedu Ä?etrti, predvÄ?erajĹĄnjim in vÄ?eraj (sreda) peti, konec tega tedna pa bodo dvoboji ĹĄestega krogaSobotni 4. krog je postavil na glavo trditev, da so gostitelji v prednosti oziroma favoriti. Edino domaÄ?o zmago si je v njem priigral pokalni prvak Koper, ki je gostil vodilni Maribor. Pred dobrim mesecem je bil od Ĺ tajercev boljĹĄi tudi na tekmi za slovenski superpokal. To je bil prvi popolni uspeh moĹĄtva z Obale v sedanjem delu prvenstva, hkrati pa prvi popoln neuspeh MariborÄ?anov, ki so morali po njem prepustiti prvo mesto nogometaĹĄem Gorice. Slednji so gotovo eno od preseneÄ?enj dosedanjega dela prvenstva. Edini so doslej trikrat zmagali, Celjani, aktualni

Prva liga Telekom Slovenije – 4. krog DomĹžale - Rudar Velenje 0:2 (0:1) Sodniki: Skomina (Koper), Vukan (ApaÄ?e) in Ul (Ĺ entilj v Slovenskih Goricah).

Strelca: 0:1 Praťnikar (25.), 0:2 Krcić (83.).

Rudar: Radan, Kaťnik, Trifković (od 71. Žitko), Praťnikar (od 76. Krcić), S. Babić (od 68. Piťek), Kocić, Bolha, Ihbeisheh, Knezović, Jahić, M. Babić. Trener: Jernej Javornik.

Rumeni kartoni: Horić; Bolha, Jahić, Ihebisheh, KaĹĄnik; rdeÄ?i karton: Horić (75.)

Drugi izidi: Celje - Gorica 2 : 3 (1:1), ZavrÄ? – Krka 0 : 1 (0:0), Luka Koper - Maribor 2 : 1 (0:0), DomĹžale – Rudar 0 : 2 (0:1), KrĹĄko Olimpija 0 : 2 (0:1), Gorica : ZavrÄ? 3:0 (0:0).

Vrstni red po 4. krogu: Gorica 9 (8:8), 2.

Maribor 7 (7:4), 3. Olimpija 7 (6:3), 4. Krka 7 (4:3), 5. DomĹžale 6 (5:5), 6. KrĹĄko 6 (3:6), 7.

ZavrÄ? 5 (4:3), 8. Koper 4 (5:6), 9. Rudar 3 (4:6), 10. Celje 2 (4:6).

tali brez Kenana Horića, ki je moral zaradi drugega rumenega kartona med gledalce. Ĺ tevilÄ?no prednost so gostje izkoristili ĹĄe z drugim golom in potrditvijo zmage.

Zanimivo, tokrat v enajsterici gostov ni bilo Mateja Eterovića, ki je pred zaÄ?etkom prvenstva v Rudar priĹĄel kot posojeni igralec prav iz DomĹžal. ÄŒeprav se Eterović, ki je julija lani iz Velenja odĹĄel do tedaj kot najboljĹĄi strelec lige, strelsko ni izkazal, so se domaÄ?i zavarovali. ÄŒe bi Ĺželel igrati proti njim, bi jim morali VelenjÄ?ani plaÄ?ati ĹĄtiri tisoÄ? evrov. To se ni zgodilo, saj se vodstvo Rudarja ĹĄe vedno ubada z velikimi denarnimi teĹžavami in Eterović je tekmo spremljal s tribune. DomĹžalÄ?ani pa so ostali brez denarja in tudi brez naÄ?rtovanih treh toÄ?k. Je pa na tej tekmi prviÄ? za goste zaigral 18-letni AnĹže PiĹĄek, ki je v ob jezeLuka PraĹĄnikar, Mate Eterović, Klemen Bolha ro priĹĄel prav iz DomĹžal, vendar ne kot poprvenstva v Rudar priĹĄel iz Doba. V 76. sojeni igralec. Ta nadarjeni igralec je podminuti je zamenjal prav strelca vodilnega pisal z novim klubom triletno pogodbo. zadetka. S to zmago so se rudarji najmanj Trener mu je namenil dobrih dvajset mido vÄ?eraj otresli repa lestvice. Trener Jer- nut igre, Ä?esar je bil zelo vesel: ÂťIzredno nej Javornik je bil po njej prepriÄ?an, da so s sem vesel za dano priloĹžnost in upam, da prvimi toÄ?kami prebili led in da bodo ods- bom v nadaljevanju sezone pripomogel k lej lahko igrali nekoliko bolj sproĹĄÄ?eno. Se uspehom ekipe. Verjamem, da bomo Ĺže v je njegova napoved vÄ?eraj uresniÄ?ila, tega v sredo nadaljevali niz zmag in tako razvesenaĹĄem Ä?asopisu danes ne morete prebrati, lili naĹĄe navijaÄ?e.ÂŤ Se je to zgodilo?

Pari 5. kroga so bili: Gorica – ZavrÄ? (toker je bil natiskan Ĺže pred tekmo.

Povedli so Ĺže v 25. minuti, ko je iz bliĹži- rek) 3:0 (0:0), Krka – DomĹžale, Olimpija ne po podaji Damjana Trifkovića PraĹĄnikar – Koper, Maribor – Celje in Rudar – Krdosegel svoj Ĺže tretji letoĹĄnji gol. Po nepri- ĹĄko. V soboto bodo VelenjÄ?ani gostovali Ä?akovanem vodstvu gostov so se domaÄ?i pri pokalnem prvaku Kopru, osrednja tekpovsem usmerili v napad, prevzeli pobudo. ma tega kroga pa bo v nedeljo med MaTo pa je bilo tudi vse, saj jim veÄ? kot ok- riborom in Olimpijo. Ne glede na druge vir vrat (Gaber Dobrovoljc v 67. minuti) ni vÄ?erajĹĄnje izide je Gorica ostala na prvem đ&#x;”˛ S. Vovk uspelo. Petnajst minut pred koncem so os- mestu. †podprvaki, pa so ĹĄe brez nje in so gotovo vsaj za sedaj najveÄ?je razoÄ?aranje. Aktualni podprvaki so si namreÄ? v prvih ĹĄtirih krogih priigrali le dve toÄ?ki in na zadnjem mestu zamenjali Rudar, ki se je dvignil na predzadnje.

VelenjÄ?ani so pred gostovanjem v DomĹžalah napovedali prekinitev Ä?rne serije in Ĺželjo tudi uresniÄ?ili. Zmagali so z 2 : 0.

Med strelci je bil spet Luka PraĹĄnikar, svoj prvi gol pa je v Rudarjevem dresu dosegel Amer Krcić (26), ki je pred zaÄ?etkom

ZaÄ?enja se pokalno tekmovanje Rudar s Pesnico, rudarke s Pomurkami V soboto bodo zaÄ?ele pokalno tekmovanje tudi nogometaĹĄice. Aktualne pokalne prvakinje, igralke Rudarja Ĺ kal, bodo v prvem krogu proste, v drugem, 2. septembra, pa bo ena od glavnih kandidatinj za naslov izpadla. Ĺ˝reb se je namreÄ? poigral z rudarkami in najboljĹĄimi na prvenstvu Pomurkami, saj se bodo pomerile Ĺže v 2. krogu, in to v Beltincih. Pari uvodnega kroga so: Ankaran Hrvatini – Krim, Olimpija – AjdovĹĄÄ?ina, Velesovo – Krka. Prvenstvo bodo Ĺženske zaÄ?ele 23. avgusta. Rudarke bodo na uvodni tekmi gostile AjdovĹĄÄ?ino, naslov pa bodo branile BeltinÄ?anke, ki bodo v prvem krogu gostile novinke v ligi, Olimpijo. Namesto dosedanjih devet bo letos nastopilo deset ekip. Novi sta ob Olimpiji tudi Krim in Krka (vraÄ?a se po eni sezoni), zaradi denarnih teĹžav pa v Jevnici in Slovenj Gradcu nimajo veÄ? prve ekipe.

MoĹĄki bodo zaÄ?eli boje za pokalni naslov, ki ga brani Koper, v sredo, 19. avgusta. NogometaĹĄi Rudarja bodo gostovali v Pesnici. Proti moĹĄtvu, ki je v prejĹĄnjem prvenstvu nastopalo pod okriljem MNZ Maribor v tako imenovali Ligi VeÄ?er, so vsekakor popolni favoriti. Vse razen njihovega napredovanja v drugi krog bi bilo veliko preseneÄ?enje. Tega bodo igrali 9. septembra. Na sredini tekmi naj bi velenjski nogometaĹĄi, kot so napovedali na izredni skupĹĄÄ?ini, po dolgem Ä?asu spet zaigrali v pravi knapovski barvi dresov – zeleno-Ä?rni. đ&#x;”˛ vos Kot Ĺže nekaj let, bosta tudi letos obe finalni tekmi 25. maja. â€

Maji le uspelo Maribor, 7. avgusta – Sabina Veit (Ĺ tajerska Maribor) in Maja Mihalinec (Velenje) sta na atletskem mitingu v Mariboru v teku na 200 m izpolnili normi za svetovno prvenstvo, ki bo med 22. in 30. avgustom v Pekingu, pa tudi za olimpijske igre prihodnje leto v Riu de Janeiru. Veitova je v kvalifikacijah zmagala s 23,08, MihalinÄ?eva pa je bila druga s 23,13. ÂťNa sreÄ?o ni bilo potrebno teÄ?i v finalu, obe z Veitovo sva dosegli normi v prvem poskusu. Sama sem dobro startala, kot vedno pa imam v prehodu iz zavoja v startno ravnino ĹĄe nekaj rezerv. Ko bom to popravila, bo ĹĄe veliko bolje. PsihiÄ?no je bilo naporno ne le pred tekmo, tudi v zadnjem obdobju. Vedno sem bila blizu zelo zahtevnega mednarodnega kriterija, pa mi ga nikakor ni uspelo doseÄ?i. Toda vedela sem, da sem tega sposobna, zato sem se trudila naprej. Na prejĹĄnji tekmi na balkanskem prvenstvu v Romuniji sem denimo v moÄ?nem protivetru le za malo zgreĹĄila normo.

Sedaj bo laĹžje, lahko se bom nemoteno pripravila in nastopila na OI v Pekingu. Breme je padlo z mojih ramen. To ni le norma z Peking, ampak tudi za OI v Braziliji. To me ĹĄe bolj veseli. Bil je moj cilj, odkar treniram. PrviÄ? bom nastopila na OI in velika Ĺželja se mi je uresniÄ?ila. Na avstrijskem drĹžavnem prvenstvu bom v soboto lovila ĹĄe normo v teku na 100 m,ÂŤ pa je đ&#x;”˛ povedala MihalinÄ?eva. â€

Po vsakem padcu se znajo pobrati ÄŒlanska ekipa Nogometnega kluba Ĺ martno 1928 trenira kot drugoligaĹĄ – Edina vrzel rezervni vratar – Nekateri naj bi igrali celo zastonj Tatjana PodgorĹĄek

Na nogometnih zelenicah v Ĺ martnem ob Paki je vse od srede poletja Ĺživahno. 23. avgusta namreÄ? zaÄ?enja tekmovanje v tretji slovenski nogometni ligi tamkajĹĄnja Ä?lanska ekipa. ÂťÄŒeprav se je po izpadu iz druge slovenske lige na veliko ugibalo, ali bomo nadaljevali ali ne, v naĹĄem klubu o tem nismo nikoli dvomili. Morda je padla tu in tam kakĹĄna beseda na to temo, a dejstvo je, da se je Ĺ martno po vsakem padcu znalo pobrati.Tudi sedaj smo se,ÂŤ je zadovoljno komentiral dogajanje na zelenicah predsednik Nogometnega kluba (NK) Ĺ martno 1928 Ferdinand Krbavac.

Dres kluba znova oblekli nekoÄ? obetavni domaÄ?i igralci

Kot je povedal, so po izpadu nekateri igralci res zapustili klub, tudi obetavnih niso imeli na voljo, a so se do prvega treninga za sezono 2015/ 2016 uspeli dogovoriti za sodelovanje z 18 igralci. Med nji-

mi so bili nekateri nekoÄ? obetavni domaÄ?i Ĺžogobrci (Matej Kolenc, Tadej Pusovnik, Dragan VasiÄ?, AnĹže PodgorĹĄek), ki so dres kluba Ĺže nosili, ter nekateri iz mlajĹĄih selekcij kluba. ÂťZ njimi smo zaÄ?eli oblikovati ekipo. Z zamenjavo trenerja (Simona Oblaka je zamenjal Drago KostanjĹĄek) so se stvari samo ĹĄe izboljĹĄale. Zelo sem zadovoljen z obiskom na treningih ter zavzetostjo igralcev. Upam, da bomo takrat, ko se bo zaÄ?elo zares, to znali izkoristiti Ä?im bolje.ÂŤ Po besedah Krbavca za zdaj predstavlja edino teĹžavo iskanje dobrega rezervnega vratarja. Ne Ĺželijo si namreÄ?, da bi ob morebitnih teĹžavah Pusovnika to vrzel zapolnjevali z vratarjem kadetske ali mladinske ekipe kluba, kar se je dogajalo v zadnji sezoni. So finanÄ?ne teĹžave reĹĄili? Po zagotovilih sogovornika imajo poravnane vse obveznosti do klubskih ÂťdelavcevÂŤ, odprte ostajajo predvsem finanÄ?ne obveznosti do Nogometne zveze Slovenije ter do prevoznikov. Vse naj bi bilo v normalnih mejah. ÂťS predvsem mlajĹĄimi igralci se pogovarjamo o plaÄ?ilu.

poro s tribun. ÄŒe bi sodili po ogledu tekem v pripravljalnem obdobju, bo tudi dvanajsti igralec na tekmi ÂťokrepljenÂŤ. ÂťUpamo na toliko gledalcev, da nihÄ?e ne bo mogel reÄ?i, da v Ĺ martnem nima nihÄ?e veÄ? rad nogometa,ÂŤ je ĹĄe dejal Ferdinand Krbavac.

Ekipa je veÄ? kot solidna

Ferdinand Krbavac: ÂťUpam, da bo na tribunah toliko gledalcev.

Potem nihÄ?e ne bo mogel reÄ?i, da v Ĺ martnem nima nihÄ?e veÄ? rad nogometa.ÂŤ

Nekateri so celo dejali, da bodo igrali zastonj, kar klubske delavce ĹĄe posebej veseli. V najveÄ?ji moĹžni meri se bomo trudili zagotavljati potreben denar sproti, da se bodo stvari odvijale nemoteno.ÂŤ Na vpraĹĄanje, s kakĹĄnimi cilji zaÄ?enja Ä?lanska ekipa tekmovanje v 3. slovenski nogometni ligi, pa je Ferdinand Krbavac odgo-

13. avgusta 2015

Drago Kostanjťek: Že na prvem treningu sem povedal, da se bomo pripravljali na tekmovanje kot drugoligaťi.

voril: ÂťRazmiĹĄljanja o tem so v upravi kluba in tudi ĹĄirĹĄe razliÄ?na. Sam bi bil zadovoljen z enim od zgornjih mest na prvenstveni lestvici. Vrnitev v drugo ligo ni nujna oziroma, ko bomo videli, ali imamo primerno moĹĄtvo za to, bomo razmiĹĄljali tudi o tem.ÂŤ Glede na to, da je veÄ?ina igralcev v ekipi domaÄ?inov, vodstvo kluba upa na veliko boljĹĄo pod-

Drago KostanjĹĄek je na ĹĄmarĹĄki trenerski klopi sedel Ĺže pred nekaj leti. V tukajĹĄnjem okolju se, je povedal, poÄ?uti odliÄ?no, prav domaÄ?e. Prav niÄ? po domaÄ?e pa se ne pripravljajo na zaÄ?etek tekmovanja doma, kjer imajo za to dobre pogoje. ÂťV vsaki ekipi ob uvrstitvi v niĹžjo raven tekmovanja pride do precejĹĄnjih sprememb,ÂŤ pojasnjuje. ŠmarĹĄka ni nobena izjema. Potrebno je bilo zaÄ?eti na novo, zato se ĹĄe ÂťzlagamoÂŤ.

Ne nazadnje od konca tekmovanja v prejĹĄnji sezoni do zaÄ?etka v novi imamo na voljo malo Ä?asa,

pa ĹĄe poletje oziroma dopusti so vmes. Trenutna ekipa je veÄ? kot solidna. Treniramo vsak dan, tekme, ki smo jih odigrali v tem Ä?asu, so pokazale, da smo na dobri poti.ÂŤ Zatrdil je, da imajo nekaj igralcev, ki lahko prispevajo svoj deleĹž k dobrim rezultatom.

Upajo na ponovno uvrstitev v drugo slovensko nogometno ligo? Po njegovih besedah bodo za to izkoristili vsako moĹžnost.

Igralcem je na zaÄ?etku priprav povedal, da bodo trenirali kot drugoligaĹĄi. Vse bodo vloĹžili v to, da bo ekipa tako tudi izgledala. Prednost in kakovost ekipe predstavljajo domaÄ?i igralci. Ti lahko konkurirajo tudi moĹĄtvom v drugi nogometni ligi. Kje so v ekipi – po njegovem mnenju – ĹĄe najveÄ?je vrzeli? V tem trenutku se s tem ne ukvarja toliko, bolj je v ospredju priprava ekipe za uspeĹĄne tekme.

Iz NK Ĺ martno 1928 sta odĹĄla: David Brezovnik, Gregor Zamernik.

V klub so priĹĄli: Aleksander MoÄ?ić, Nitaj Liridon (oba Celja), Memaj Behar (Vojnik), Miha Irman (Rudar Velenje), David Hrastnik, Rok Satler (posoja iz velenjskega Rudarja), Dragan VasiÄ? (Ĺ oĹĄtanj), Tilen Kompan (iz SAK-a), Christan Tomas Rant, Marko DajÄ?er (Ĺ ampion Celje); iz domaÄ?e mladinske ekipe so med Ä?lane pristopili David Trap, Nejc Zabukovnik in AndraĹž RoĹĄkar; povratniki: AnĹže PodgorĹĄek, Matej Kolenc, Tadej Pusovnik; ostali igralci: StaĹĄ Maze, MatjaĹž Trop, Jan TajnĹĄek, Ĺ˝iga Mrevlje, Andrej GaÄ?nik.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 13

13. avgusta 2015

Janja zlata, TjaĹĄa srebrna Mitterdorf – Minuli vikend je v avstrijskem Mitterdorfu potekala zadnja tekma za evropski pokal. V okviru sÄ?lovenske reprezentance so se je udeleĹžili tudi trije Ä?lani Ĺ AO Velenje (C-team). Po kvalifika-

Z leve Janja Garnbret, Gorazd Hren in TjaĹĄa SlemenĹĄek

cijah se je v finale uspelo uvrstiti Janji Garnbret in TjaĹĄi SlemenĹĄek, Nejc DvorĹĄek pa je ekmovanje zakljuÄ?il v polfinalu z 21. mestom.

Janja Garnbret je po priÄ?akovanjih ponovno stopila z vsemi osvojenimi vrhovi na najviĹĄjo stopniÄ?ko. Sledila ji je TjaĹĄa SlemenĹĄek, ki je v drugi kvalifikacijski smeri imela sicer nekaj teĹžav, ampak je finalu pokazala zelo suvereno plezanje ter osvojila odliÄ?no 2. mesto. Ĺ˝al ji je za stopniÄ?ke v skupni razvrstitvi zmanjkalo le nekaj toÄ?k in ostala je na nehvaleĹžnem 4. mestu, Janja pa je z vsemi osvojenimi đ&#x;”˛ zmagami slavila tudi v skupni razvrstitvi.â€

TragiÄ?na nesreÄ?a Berta Camleka Na dirki motociklistiÄ?nega prvenstva Alpe-Adria na madĹžarskem Hungaroringu je vÄ?eraj v nesreÄ?i umrl slovenski dirkaÄ? Berto Camlek. Takoj po startu druge dirke razreda superbike v prvenstvu Alpe-Adria na madĹžarskem dirkaliĹĄÄ?u Hungaroring se je zgodila nesreÄ?a, v kateri je izgubil Ĺživljenje. IzkuĹĄeni VelenjÄ?an, eden najbolj prepoznavnih in najhitrejĹĄih slovenskih motociklistov, je v uvodnem zavoju, potem ko je startal z osmega poloĹžaja, izgubil nadzor nad svojo yamaho R1, ker je vanj trÄ?il eden od tekmecev. Zaradi tega je padel in tako nesreÄ?no obleĹžal na progi, da ga je v gneÄ?i povozil eden od dirkaÄ?ev. PoĹĄkodbe zaradi udarca so bile tako hude, da je kljub takojĹĄnji zdravniĹĄki pomoÄ?i umrl.

Berto, ki se je rodil 30. aprila leta 1970, je z motocikli dirkal vse od leta 1980, bil je veÄ?kratni drĹžavni prvak in prvak prvenstva Alpe-Adria. UdeleĹžil se je tudi osmih dirk svetovnega prvenstva superbike. Sobotno preizkuĹĄnjo na Hungaroringu je med 31 tekmovalci iz devetih drĹžav konÄ?al na zelo đ&#x;”˛ dobrem sedmem mestu. â€

Ĺ PORT

13

Na letoĹĄnjem prvenstvu so se plavalci izkazali tudi po doseĹženih rezultatih. Med drugim so odplavali tudi tri nove absolutne klubske rekorde, in sicer: Kristjan MeĹža na 100 m hrbtno 1:00,83 in 200 m meĹĄano 2:10,51 in Kaja Breznik na 100 m hrbtno 1:05,48.

Naj ob koncu izpostavim ĹĄe odliÄ?ne doseĹžke plavalcev – letoĹĄnjih maturantov, ki so bili zelo uspeĹĄni tako v ĹĄoli kot v tekmovalnih progah: Kristjan MeĹža, Kaja Breznik, BlaĹž KugoniÄ? in AljoĹĄa GradiĹĄek.

Ob koncu sezone ĹĄe kopica medalj V nedeljo, 9. avgusta, se je v Kranju konÄ?alo zadnje letoĹĄnje drĹžavno prvenstvo v plavanju.

VeÄ? kot 340 plavalcev iz 26 slovenskih klubov je ĹĄtiri dni merilo svoje moÄ?i na zdruĹženem, Ä?lanskem, mladinskem in kadetskem drĹžavnem prvenstvu. Med njimi je bilo 15 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so bili ponovno zelo uspeĹĄni. Kljub odsotnosti Nastje GovejĹĄek, ki je tekmovala na svetovnem prvenstvu, so velenjski plavalci osvojili skupaj 23 medalj, in sicer 5 zlatih, 7 srebrnih in 11 bronastih.

V absolutni konkurenci vseh nastopajoÄ?ih so prejeli 1 zlato, 2 srebrni in 5 bronastih medalj, v Ä?lanski kategoriji 4 zlate, 5 srebrnih in 5 bronastih ter v kadetski kategoriji 1 bronasto medaljo. V absolutni konkurenci je Ĺ˝iga Cerkovnik osvojil zlato medaljo (50 m delfin), Kristjan MeĹža dve srebrni (100 m prosto in 200 m prosto) in eno bronasto medaljo (50 m delfin) ter NuĹĄa Erjavec in Kaja Breznik po dve bronasti medalji (NuĹĄa na 100

in 200 m hrbtno; Kaja na 50 in 100 m prsno).

V Ä?lanski konkurenci je Kristjan MeĹža osvojil eno zlato (200 m meĹĄano), tri srebrne (50 m hrbtno, 50 m delfin, 100 m prosto) in dve bronasti medalji (50 m prosto, 100 m hrbtno), Ĺ˝iga Cerkovnik eno zlato (50 m delfin) in eno bronasto medaljo (100 m prsno), Kaja Breznik eno zlato (100 m hrbtno), eno srebrno (200 m hrbtno) in dve bronasti medalji (50 m hrbtno, 100 m prosto) ter NuĹĄa Erjavec eno zlato (50 m prsno) in eno srebrno medaljo (100 m prsno).

V kadetski konkurenci je Luka GerĹĄak osvojil bronasto medaljo na 50 m hrbtno. V finale so se uvrstili ĹĄe Ĺ˝iga SuziÄ? v absolutni konkurenci ter Aida Jusić, Tamara Logar, Tine Praprotnik in Miha SuĹĄec v kadetski konkurenci.

Marko PrimoĹžiÄ?

Pet stotink do polfinala V Kazanu ob Volgi je bilo od 2. do 9. avgusta 16. svetovno prvenstvo v plavanju. Na prvenstvu je nastopilo 1.200 plavalcev iz kar 190 drĹžav. V desetÄ?lanski slovenski reprezentanci je tekmovala tudi plavalka Plavalnega kluba Velenje Nastja GovejĹĄek. Nastopila je na 50 m in 100 m prosto ter 50 m in 100 m delfin. Dobro je tekmovala v svoji najmoÄ?nejĹĄi disciplini 50 m delfin in z rezultatom 26,54 osvojila 18. mesto. Za uvrstitev v popoldanski polfinale bi morala biti le za pet stotink sekunde hitrejĹĄa. Klub vsemu je dosegla svoj najboljĹĄi izid v jutranjih kvalifikacijah. Na 100 m prosto je osvojila 36. mesto (56,19), na 100 m na 100 m delfin 39. mesto (1:01,05) in na 50 m đ&#x;”˛ Marko PrimoĹžiÄ? prosto 42. mesto (26,00). â€

NajstarejĹĄi karate klub v Sloveniji Karate klub Velenje deluje Ĺže 46 let – ÄŒlani so stari od ĹĄtiri do veÄ? kot sedemdeset let – Trenutno ima registriranih 60 tekmovalcev Tina Felicijan

V Karate klubu Velenje skupina izkuĹĄenih mojstrov te borilne veĹĄÄ?ine uri otroke, mlade in starejĹĄe Ĺže od leta 1968. Skozi njegove vr-

ĹĄljanja in zdravega Ĺživljenja,ÂŤ pravi sekretar kluba. Lansko sezono so uspeĹĄno zaÄ?eli tudi z vadbo tai chija in qi gonga. Trening karateja v razliÄ?nih starostnih skupinah, a soÄ?asno s treningom ostalih Ä?la-

se tudi turnirjev na HrvaĹĄkem, MadĹžarskem, SlovaĹĄkem ter v Avstriji in Italiji. Vedno uspeĹĄno je zastopan na ĹĄtirih tekmah Ĺ olske karate lige. V oĹžjem izboru reprezentanÄ?nih selekcij kara-

te zveze pa so Kaja ÄŒesko (kata (forma) mlajĹĄe kadetinje), Pia Cesar (kata (forma) starejĹĄe kadetinje), Alena Musić (kata (forma) Ä?lanice) in Sebastjan Kauzar (kata (forma) starejĹĄi kadeti). ÂťNaĹĄ urnik je v letu 2015 izredno natrpan, saj se bomo udeleĹžili 26 pomembnih karate tekem in ĹĄe ĹĄtirih v ĹĄolski ligi,ÂŤ pravi MatjaĹž.

Niso le zavzeti tekmovalci, ampak tudi organizatorji, saj so letos v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije Ĺže drugiÄ? zapored izvedli DrĹžavno prvenstvo v katah in borbah za Ä?lanice in Ä?lane ter v katah za veteranke in veterane.

Novembra pa nameravajo prirediti 2. kolo Ĺ olske karate lige, ki je namenjena predvsem zaÄ?etnikom za njihove prve korake v tekmovalnem karateju ter Ĺže izkuĹĄenim mlajĹĄim tekmovalcem za utrjevanje znanja.

Pestro bo poleti in vse do konca leta

StroĹžiÄ? zmagal v Bellunu in LuÄ?inah Bojan StroĹžiÄ? (Autobianchi A112 Abarth) se je 1. in 2. avgusta kot edini predstavnik kluba V-Racing Velenje in edini Slovenec udeleĹžil letoĹĄnje, Ĺže 41. izvedbe gorske dirke Alpe del Nevegal v bliĹžini Belluna v sosednji Italiji. Nastopilo pa je 209 voznikov iz Italije, Avstrije, San Marina, Francije in Slovenije. Bojan StroĹžiÄ? je domov odnesel zmago med starodobniki v razredu C1.

V nedeljo, 9. avgusta, pa je bila v LuÄ?inah v bliĹžini Gorenje vasi v Poljanski dolini gorska hitrostna dirka, ki se je toÄ?kovala za Slovensko drĹžavno prvenstvo. Bojan StroĹžiÄ? je s svojim starodobnikom zmagal kategoriji KAT3 C1 do 1300 ccm v FIA CEZ prvenstvu, v pokalnem prvenstvu Slovenije in tudi v pokalu Slovenija Triveneto, kjer je prevzel trenutno vodstvo v toÄ?kovanju v KAT 3.

Naslednja dirka bo 30. avgusta v Ilirski Bistrici. đ&#x;”˛

Konec maja je v ÄŒrni gori potekalo 20. balkansko karate prvenstvo v katah in borbah za otroke do 14 let.

Sodelovalo je enajst drĹžav, slovenska reprezentanca pa se je s tremi srebrnimi in eno bronasto medaljo uvrstila na osmo mesto. Iz Karate kluba Velenje so tekmovali Kaja ÄŒesko in Pia Cesar, iz Karate kluba Shotokan Velenje pa Nemanja ToÄ?aković in TomaĹž Hudales, ki je usvojil srebro.

ste je ĹĄlo veÄ? kot 6.000 ljudi, trenutno pa ima 123 Ä?lanov, poroÄ?a MatjaĹž Cesar. UdeleĹžujejo se teÄ?ajev karateja za otroke zaÄ?etnike, starejĹĄe zaÄ?etnike, nadaljevalne skupine, tekmovalce v katah in borbah ter za veterane. ÂťCilj vseh v klubu je predvsem, da Ä?im veÄ? ljudi spozna veĹĄÄ?ino Shotokan karateja, ki ni le ĹĄportna in borilna veĹĄÄ?ina, temveÄ? je naÄ?in razmi-

nov kluba, pa organizirajo tudi za otroke s posebnimi potrebami. ÂťTakĹĄen naÄ?in vadbe prispeva k spoznavanju in boljĹĄemu razumevanju ter sprejemanju drugaÄ?nosti posameznikov.ÂŤ

UspeĹĄni na tekmovanjih

Pod okriljem Karate zveze Slovenije klub uspeĹĄno sodeluje na tekmah po drĹžavi, udeleĹžuje pa

ÂťKarateju se posveÄ?ajo cele druĹžine in poleg otrok vadijo tudi mnogi starĹĄi. Karate tudi zato Ĺživi kot naÄ?in Ĺživljenja in ĹĄportna dejavnost ter pri mladih in malce manj mladih uĹživa velik sloves in ugled.ÂŤ MatjaĹž Cesar

Ĺ˝e ĹĄesto leto zapored bo Karate klub Velenje izvedel poletne poÄ?itniĹĄke aktivnosti. Dvourni trening bo vsako sredo cele poÄ?itnice. Predzadnji teden avgusta pa bodo izvedli Poletno ĹĄolo karateja 2015 v SeÄ?i pri PortoroĹžu. ÂťTa del priprav je posebna oblika treningov in so namenjeni vsem Ä?lanom kluba za utrjevanje kondicije in obnove znanja Shotokan karateja,ÂŤ razlaga MatjaĹž Cesar. Ob koncu leta bodo po tradiciji priredili BoĹžiÄ?no-novoletni turnir v karateju za otroke in jim predstavili delo kluba. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

Najbolj ÂťteÄ?neÂŤ so ose LetoĹĄnje vroÄ?e poletje oÄ?itno godi tudi osam, srĹĄenom in drugim ĹžuĹželkam – Zdravniki zaznali veÄ? pikov in hudih reakacij – Kdaj je nujno poklicati 112 in poiskati zdravniĹĄko pomoÄ??

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 10. avgusta – Ste tudi vi opazili, kako nadleĹžne so v tem poletju ose? Ni ga, ki se ne bi bal, da ga ta mala rumeno-Ä?rna Ĺžival ne piÄ?i. Vemo, da boli, peÄ?e in oteÄ?e. In moĹžnosti, da se vam to zgodi, je letos res veliko.

Mahanje z rokami, ko brenÄ?ijo okoli nas, vÄ?asih pomaga. Vedno pa ne. V velenjskih gostinskih lokalih dobro vedo, da morajo sladkor, ki ne zaide v skodelico kave, ampak se po nesreÄ?i razsuje tudi po mizi na njihovem poletnem vrtu, Ä?im prej obrisati.

DrugaÄ?e so mali kristalÄ?ki pravi magnet za ose. Tudi obisk kmeÄ?ke trĹžnice ni tako prijeten kot bi bil, Ä?e bi lahko v miru izbirali sveĹžo zelenjavo in sadje. Izbira je bogata, a marsikoga mine, da bi se ves Ä?as otepal os in raje prekine nakupovanje. Ose, ki oÄ?itno iĹĄÄ?ejo sladko in sveĹže, so v teh dneh nadleĹžne tudi doma.

Napadajo jabolka, hruĹĄke, grozdje ... In tudi nas. Umirijo se ĹĄele, ko pade noÄ?. Zanimivo je, da so piki os in srĹĄenov najpogostejĹĄi poleti in jeseni, Ä?ebela pa nas lahko piÄ?i vse leto.

Neprijetni, a ne usodni

Ĺ˝e pred Ä?asom smo poroÄ?ali, da v reĹĄevalni postaji velenjskega zdravstvenega doma v letoĹĄnjem poletju opaĹžajo poveÄ?ano ĹĄtevilo pacientov, ki prihajajo k njim zaradi pikov ĹžuĹželk. To niso le ose, hude reakcije mnogim povzroÄ?ajo tudi (sicer redke) Ä?ebele in srĹĄeni. Tudi v Ä?asu, ko smo

Ä?akali na pogovor z deĹžurnim zdravnikom v velenjski reĹĄevalni postaji, so prihajali. A prave pomoÄ?i tistim, ki niso alergiÄ?ni na pike ĹžuĹželk, zdravniki ne morejo dati. Treba je dati Ä?asu Ä?as.

VeÄ? pa nam je povedal zdravnik AleĹĄ Kajtna, specialist urgentne medicine. ÂťDrĹži, da je letos ve-

ni nevarno. Gre le za lokalno reakcijo. Veliko ljudi se predvsem ustraĹĄi, saj je lahko oteklina po piku obseĹžna. Od enega pika lahko oteÄ?e pol roke, pol noge, celo stopalo. V veÄ?ini primerov je strah odveÄ?. Svetujemo, da si po piku takoj zaÄ?nemo prizadeti predel hladiti. Lahko ga namaĹžejo s pripravki, ki so namenjeni prav blaĹženju reakcij po pikih. ÄŒe koĹža moÄ?no srbi, lahko vzamemo tudi antihistaminik (zdravilo za alergije), ki ga lahko v lekarni dobite tudi brez recepta.ÂŤ In potem je paÄ? treba poÄ?akati, da oteklina mine, da srbenje poneha, kar lahko traja nekaj dni.

Ko reakcija ni le lokalna

Zdravnik AleĹĄ Kajtna: ÂťLjudje se ob pikih velikokrat ustraĹĄijo in pridejo v deĹžurno ambulanto.

PomoÄ? k sreÄ?i potrebujejo le redki, predvsem znani alergiki ali ob pikih na predelu glave.ÂŤ

lik porast pacientov, ki pridejo po pomoÄ? v deĹžurno ambulanto zaradi razliÄ?nih pikov. Na sreÄ?o smo iz vse te mnoĹžice imeli izredno malo resnih primerov, pri katerih je potrebna urgentna pomoÄ?. Pri vsakem piku Ä?ebele, ose ali srĹĄena v telo pride strup, ki deluje predvsem na lokalna mehka tkiva. Mesto pika zelo oteÄ?e, nabrekne, je boleÄ?e in pekoÄ?e.

To stanje, Ä?e Ä?lovek ni alergik,

Nahrbtnik izginil Ĺže na HrvaĹĄkem Velenje, 7. avgusta – V petek je na velenjsko policijsko postajo poklical obÄ?an, ki je deĹžurnemu policistu povedal, da mu je nekdo iz odklenjenega vozila ukradel nahrbtnik. Kasneje so ugotovili, da naj bi se to zgodilo v Umagu na HrvaĹĄkem. Tudi v tem primeru oĹĄkodovancu, razen z nasvetom, da naj svoj avtomobil zaklepa in vrednejĹĄih predmetov ne puĹĄÄ?a na vidnem mestu, niso mogli pomagati.

Gozdar naĹĄel bombo Nazarje, 7. avgusta –V petek malo pred poldnevom je v kraju Lipa gozdar pri oznaÄ?evanju dreves za podiranje naĹĄel roÄ?no bombo M-24 nemĹĄke izdelave, ostanek iz 2. svetovne vojne. Nevarno najdbo so na varno odstranili pripadniki DrĹžavne enote za varstvo pred NUS ZahodnoĹĄtajerske regije.

Vlamljajo in kradejo kot srake Velenje, 8. avgusta – V soboto ponoÄ?i je neznani nepridiprav vlomil v avtomobila, ki sta bila parkirana pri RibiĹĄki koÄ?i ob Ĺ kalskem jezeru. Ni odĹĄel praznih rok, saj je lastnika

Policija svetuje Ker med poÄ?itnicami policija beleĹži vedno veÄ? vlomov v stanovanja in hiĹĄe, bi vas radi spomnili, kako ukrepati, Ä?e se to zgodi tudi vam. Najbolj pomembno je, da se umaknete od kraja vloma in pokliÄ?ete policijo, ter se do prihoda policistov ne pribliĹžujete objektu. S tem boste pomagali policistom, da bodo zavarovali Ä?im veÄ? sledov, na podlagi katerih bodo morda kasneje odkrili kdo je bil tisti, ki vam je pokvaril poÄ?itnice.

ÄŒisto drugaÄ?e je pri ljudeh, ki so znani alergiki na tovrstne pike, poudari naĹĄ sogovornik. ÂťLoÄ?iti moramo med lokalno reakcijo in anafilaktiÄ?no reakcijo na pik. Pri slednji gre za pravo alergijo na pike. Ĺ˝e majhen pik in vnos strupa povzroÄ?i burno reakcijo. Znaki, ki jih znani alergiki dobro poznajo, so bruhanje, omotica, duĹĄenje, obÄ?utek cmoka v grlu. Precej nevarno je otekanje mehkih tkiv v dihalih; otekanje ustnic in jezika. Pri tem se bojimo, da pride do zaprtja dihalnih poti. Pacient se dejansko lahko zaduĹĄi. Lahko pride do moÄ?nih omotic in sinkope, torej izgube zavesti, pri Ä?emer pride do padca krvnega pritiska.

To poudarjam zato, ker se seveda lahko zgodi, da se huda alergija pojavi prviÄ?, po navadi ob drugem piku Ä?ebel, ose ali srĹĄe-

Ĺ e vedno iĹĄÄ?ejo pobeglega voznika Mislinja, 28. julija - Glede prometne nesreÄ?e, ki se je zgodila 28. julija, okoli 3. ure ponoÄ?i, na Mislinjskem klancu, v kateri je ena oseba umrla, policija ĹĄe vedno poziva neznanega voznika, ki je bil udeleĹžen v prometni nesreÄ?i, da se zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in oglasi na Postaji prometne policije v Celju ali v najbliĹžji policijski postaji. Prosijo tudi vse, ki imajo o prometni nesreÄ?i kakrĹĄnekoli podatke, da pokliÄ?ejo na 113 ali na anonimno ĹĄtevilko 080 1200. oĹĄkodoval za okoli 1500 EUR. Isto noÄ? je neznanec med tem, ko je bil lastnik na dopustu, vlomil v njegovo hiĹĄo v Ĺ kalah. V noÄ? je izginila zlatnina in denar.

Policija vlom ĹĄe preiskuje.

Na Ĺ aleĹĄki cesti so v ponedeljek obravnavali veÄ? vlomov v stanovanja, ki so se zgodili v zadnjih treh dneh, storilec(ci) pa je iz stanovanj ukradel zlatnino in denar.

Izgubil se je SolÄ?ava, 8. avgusta – V soboto ob 13.27 se je v Robanovem kotu izgubil planinec, ki je zaĹĄel z oznaÄ?ene poti. Posredoval je reĹĄevalec Postaje GRS Celje, ga naĹĄel in ga pospremil v dolino.

Pomagali poĹĄkodovani planinki SolÄ?ava, 9. avgusta – V nedeljo ob 9.40 je s KamniĹĄkega sedla proti OkreĹĄlju pri sestopu padla avstrijska planinka in si poĹĄkodovala glavo. ReĹĄevalci Postaje GRS Celje so jo oskrbeli in pospremili do koÄ?e na OkreĹĄlju.

na. Alergija se namreÄ? nikoli ne razvije po prvem piku, ampak se lahko pokaĹže ĹĄele po drugem, saj se imunski sistem na strup tako odzove.ÂŤ Dr. Kajtna poudari, da je v takih primerih nujno, da takoj pokliÄ?emo 112. ÂťDobili boste deĹžurno ambulanto, v kateri vam bomo dali navodila in seveda priĹĄli na pomoÄ?. To stanje zahteva redno terapijo na terenu, vÄ?asih tudi oĹživljanje, zato je Ä?as zelo pomemben,ÂŤ ĹĄe poudari. Tisti, ki Ĺže vedo, da so alergiÄ?ni, imajo pri sebi sete za samopomoÄ?.

Zdravniki svetujejo, da Ä?im prej po piku vzamejo zdravila, tisti z moÄ?nimi reakcijami tudi adrenalin, ki ga morajo imeti vedno pri sebi. ÂťSamo to jim lahko reĹĄi Ĺživljenje, saj smo Ĺžal imeli v tem poletju Ĺže smrtne primere zaradi pikov.ÂŤ

ÄŒe piÄ?i na predelu glave ‌

‌ je ukrepanje nujno. ÂťOpaĹžamo, da je letos tudi teh primerov veÄ?. Na glavi je veliko mehkih tkiv, zato lahko moÄ?no lokalno oteÄ?ejo. Problem so piki na ustnice, veke in okolico oÄ?i. Ĺ e vedno gre v veÄ?ini teh primerov za lokalno reakcijo na strup. ÄŒe pa so otekline izredno velike, svetujemo obisk v deĹžurni ambulanti. V takih primerih bomo pacientu predpisali terapijo, kot da bi imel alergijo na pik. Predvsem zato, da se ne bi lokalna oteklina ĹĄirila na dihalne poti in jih zaprla. Ob tem poudarjam, da Ä?e Ä?lovek ni alergik, ga pik najbrĹž ne bo Ĺživljenjsko ogrozil,ÂŤ nam ĹĄe razloĹži dr. AleĹĄ Kajtna. TakojĹĄnje ukrepanje je nujno tudi, Ä?e nas osa, Ä?ebela ali srĹĄen piÄ?ijo v ustni votlini. ÂťTo je izredno urgentno stanje, take primere smo Ĺže imeli. Lokalno otekanje je lahko usodno, zato takoj pokliÄ?ite 112, mi pa bomo priĹĄli na pomoÄ?.ÂŤ đ&#x;”˛

Tam jo je prevzela deĹžurna ekipa GRS Brnik s helikopterjem Slovenske vojske, ki jo je prepeljal v UKC Ljubljana.

PoĹĄkodovana oba voznika TopolĹĄica, 9. avgusta – V nedeljo ponoÄ?i so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o na relaciji med TopolĹĄico in Slemenom. Tam sta zaradi nepravilne smeri voĹžnje (enega od njiju) trÄ?ili dve vozili. Poleg zvite ploÄ?evine sta bila poĹĄkodovana tudi voznika.

Bo plaÄ?al za svoj greh?

TopolĹĄica, 9. avgusta – V nedeljo so velenjske policiste obvestili, da je nekdo hudo greĹĄil in bo moral za pokoro kar nekaj Ä?asa moliti. Policisti so namreÄ? ugotovili, da je nekdo iz cerkve sv. Martina v TopolĹĄici ukradel Ĺžlebove. Za svoje dejanje se bo moral za zdaj ĹĄe naznani greĹĄnik zagovarjati pred sodnikom in morda ĹĄe pred kom.

Kradla Ä?evlje Velenje, 10. avgusta – V ponedeljek so v trgovini Tedi pri tatvini zalotili Ĺžensko, za katero so policisti ugotovili, da je ukradla kar sedem parov Ä?evljev. Kazen ĹĄe sledi.

NaĹĄli ponarejen bankovec

Velenje, 10. avgusta - V trezorju banke v Velenju so naĹĄli ponarejen bankovec za 20 EUR, za katerega je bilo ugotovljeno, da je priĹĄel iz A banke Slovenj Gradec.

Avstrijec ĹĄe pogreĹĄan Velenje, 11. avgusta – Policisti ĹĄe vedno iĹĄÄ?ejo pogreĹĄanega drĹžavljana Avstrije, ki je bil nazadnje opaĹžen v Zavodnjah. ÄŒe kdo o njem karkoli ve, naj pokliÄ?e na policijsko postajo Velenje, ĹĄtevilko za nujne klice 113 ali pa na anonimno ĹĄtevilko policije 080 1200.

13. avgusta 2015

Vpliv vroÄ?inske utrujenosti na varnost To poletje se bo vpisalo med najbolj sonÄ?na in topla. Tam, kjer je turistiÄ?no-gostinska ponudba odvisna od sonÄ?nega vremena, so zagotovo veseli, saj jim sonce prinaĹĄa delo in zasluĹžek, sicer pa je (dolgotrajna) vroÄ?ina za ljudi tudi obremenjujoÄ?a. SuĹĄa in poĹžari v naravnem okolju zaradi visokih temperatur in samovĹžigov so zagotovo nadleĹžni spremljevalci, ki moÄ?no vplivajo tako na naravno okolje kot Ĺživljenjski prostor ljudi.

Drugi vpliv pa je povsem oseben, saj marsikdo, sploh starejĹĄi in tisti z zdravstvenimi teĹžavami, zagotovo teĹžje prenaĹĄajo obremenitve, ki so posledice vroÄ?ine in visokih temperatur.

Zato marsikje Ä?akajo novo ohladitev in prihodnji dnevi bodo kmalu pokazali, ali bo na prave ohladitve treba poÄ?akati do septembrskih dni ali jih bomo deleĹžni Ĺže avgusta.

Ne glede na to, kaj bodo prihajajoÄ?i dnevi prinesli, jih bomo morali sprejeti in preĹživeti, z vroÄ?ino ali brez nje. VroÄ?ina je obremenjujoÄ? dejavnik, ki vpliva na naĹĄe psiho-fiziÄ?ne zmogljivosti in sposobnosti, in temu se je treba prilagodit. Glede na starost, psiho-fiziÄ?no kondicijo in vrsto opravila je potrebno prilagoditi tudi intenziteto in porabo lastne zaloge energije, ki vzdrĹžuje naĹĄo lastno homeostazo. V poletnem Ä?asu je namreÄ? naĹĄe okolje spremenjeno, sploh Ä?e ga primerjamo z zimskim obdobjem, ki se najbolj razlikuje od poletnega Ä?asa. Zato je dobro pozornost posvetiti homeostazi – procesu, s katerim naĹĄe notranje okolje vzdrĹžujemo znotraj sprejemljivih vrednosti, ki nam omogoÄ?ajo dobro poÄ?utje, dolgoroÄ?no gledano pa tudi zdravje in Ĺživljenje nasploh. V naĹĄem telesu namreÄ? potekajo procesi, ki so med seboj odvisni in delujejo le znotraj doloÄ?enih okvirjev telesne temperature, koncentracije kisika, pritiska in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Zato je vroÄ?ina tako za mlade kot stare, zdrave in bolne, telesno pripravljene in nepripravljene ‌ obremenjujoÄ?a in zahteva naĹĄo prilagoditev lastnim zmoĹžnostim in okoliĹĄÄ?inam, ki smo jim izpostavljeni. Ne glede na to, ali zgolj leĹžimo ob bazenu, jezeru ali morju, okopavamo povrtnine na vrtu, iĹĄÄ?emo gobe po gozdnih planjavah, se vzpenjamo proti gorskemu vrĹĄacu, kolesarimo ali vozimo v razgretem avtu v poÄ?asni koloni in ĹĄe bi lahko naĹĄtevali ..., dejstvo je, da nam zaradi vroÄ?ine hitreje popusti zbranost in osredotoÄ?enost na opravilo, ki ga opravljamo. Od naĹĄe aktivnosti pa je odvisno, koliko se zaradi tega sami spravljamo v nevarnost. Ni potrebno biti na cesti ali imeti motorno Ĺžago v rokah v gozdu, vroÄ?inska utrujenost je obremenjujoÄ?a in nevarna tudi v dnevni sobi, na vrtu ali terasi.

Julijskemu poslabĹĄanju prometne varnosti je v veliki meri botrovala tudi vroÄ?inska utrujenost. Zato je priporoÄ?ljivo pred zaÄ?etkom voĹžnje avto dobro prezraÄ?iti in pripraviti za voĹžnjo. ÄŒe je ta daljĹĄa, je dobro, da naÄ?rtujemo veÄ? krajĹĄih postankov ali ob prvih znakih utrujenosti ustavimo in naredimo nekaj dihalnih in/ali razgibalnih vaj ter zauĹžijemo vodo ali druge brezalkoholne pijaÄ?e. PrecejĹĄen deleĹž prometnih nesreÄ? je zaznamovala alkoholiziranost povzroÄ?iteljev, ki so se vroÄ?ine lotili na napaÄ?nem koncu, z uĹživanjem alkoholnih pijaÄ?. Med slednje sodi tudi pivo (razen brezalkoholnega), ki je v naĹĄih koncih zelo priljubljena pijaÄ?a, zlasti v poletnem Ä?asu, ko z njim ĹĄtevilni gasijo Ĺžejo, ne glede, ali jih ĹĄe Ä?aka voĹžnja z avtomobilom, opravila z roÄ?nim orodjem ali upravljanje mehanskih strojev.

Alkohol in vroÄ?ina zagotovo ne sodita skupaj, saj ustvarjata vrsto ÂťpritiskovÂŤ na homeostazo organizma, ki se najbolj pokaĹže pri mladih, neizkuĹĄenih in nevajenih alkohola. Tudi Ä?e zaradi alkohola (samo) zaspimo na leĹžalniku in smo izpostavljeni sonÄ?nim Ĺžarkom, se lahko spravimo v neugodne in celo nevarne okoliĹĄÄ?ine, ki lahko pustijo tudi dolgoroÄ?ne ĹĄkodljive posledice.

Sicer pa bodo jesenski dnevi prav kmalu tu, zato izkoristimo lepo in sonÄ?no vreme ter bodimo pozorni na lastne obÄ?utke in se (vroÄ?im) okoliĹĄÄ?inam prilagodimo. Gre za naĹĄe zdravje in đ&#x;”˛ naĹĄo varnost, pa Ä?eprav govorimo (le) o vroÄ?ini.â€

Adil Huselja varnostno ogledalo

Iz POLICIJSKE beleĹžke Voznici sta se dogovorili

Zakaj je padla kolesarka?

Velenje, 7. avgusta - V petek se je v Lazah zgodila prometna nesreÄ?a z materialno ĹĄkodo. Policisti so ugotovili, da so izpolnjeni vsi pogoji za odstop od ogleda kraja prometne nesreÄ?e, udeleĹženki pa sta izpolnili evropsko poroÄ?ilo in si izmenjali podatke.

TopolĹĄica, 8. avgusta - V soboto so policisti v TopolĹĄici obravnavali prometno nesreÄ?o, v kateri se je poĹĄkodovala kolesarka, ki je padla po voziĹĄÄ?u. OkoliĹĄÄ?ine prometne nesreÄ?e ĹĄe ugotavljajo.

Sosedu zaparkiral dovoz Ĺ entilj pri Velenju, 8. avgusta - V soboto je priĹĄlo zaradi vseslovenskega ĹĄporta do prepiranja zaradi lastniĹĄtva zemljiĹĄÄ?a med dvema krajanoma Silove, ko je eden od njiju drugemu zaparkiral cesto. Policisti so obÄ?ana opozorili, da ne dela prav. Ker se takĹĄni prepiri zaradi narave ljudi nikoli ne zakljuÄ?ijo, imajo policisti pripravljeno tudi mapo s plaÄ?ilnimi nalogi.

Poleti ima noÄ? svojo moÄ?

Velenje, 8. avgusta - V soboto ponoÄ?i so se policisti ukvarjali s preglasnimi obÄ?ani, ki so s hrupom motili druge pri noÄ?nem poÄ?itku. Dogajalo se je na veÄ? koncih doline; veseljake so mirili na velenjskih GoriĹĄki in Vojkovi cesti in v Ĺ oĹĄtanju.

Prerezal pnevmatiki Velenje, 10. avgusta - Na velenjski plaĹži je neznanec obÄ?anu prerezal dve pnevmatiki na avtomobilu. Policija ga ĹĄe ni naĹĄla.

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 15

13. avgusta 2015

UTRIP

Po gorah Srbije in Bosne 2. del

Po hribih

HOROSKOP Oven 21. 3. - 20. 4.

4. dan, 21. julija

Zlatibor je 30 km dolg in 15 km ĹĄirok planinski venec v jugozahodni Srbiji in na zahodu sega vse do meje z Bosno. Ime je dobil po redki vrsti belega bora, ki ga danes najdemo le ĹĄe v vasi Negbini in je pod drĹžavno zaĹĄÄ?ito. Zlatibor je tudi ime za turistiÄ?ni center, nekoÄ? imenovan Kraljeve Vode. PovpreÄ?na viĹĄina je 1000 m, znamenita Âťvetrovna roĹžaÂŤ pomirja med seboj nasprotne planinske in morske zraÄ?ne tokove, da uÄ?inkujejo ugodno za zdravljenje najrazliÄ?nejĹĄih bolezni. Zlatibor je tudi najveÄ?ji zimski planinski turistiÄ?ni center, Ä?eprav smuÄ?iĹĄÄ? ni ravno v izobilju.

NajviĹĄji vrh zlatiborskega pogorja Tornik (1496 m) smo naskoÄ?ili s spodnje postaje istoimenskega smuÄ?arskega centra na viĹĄini 1100 m. Od tu pelje na vrh ĹĄestsedeĹžna smuÄ?arska vleÄ?nica, mi pa uberemo pot ob smuÄ?arskih progah in smo v dobrih dveh urah na vrhu. ÄŒudovit razgled, v koÄ?i prijazno osebje, a Ĺžal toplo pivo. Sestopamo po

nekoliko daljĹĄi, a lepĹĄi grebenski poti do izhodiĹĄÄ?a. Popoldan obiĹĄÄ?emo ĹĄe Stopića pećino (jamo), etno vas Sirogojno in slap Gostilje.

Stopića pećina se nahaja na severovzhodni strani Zlatibora, 19 km od turistiÄ?nega centra. Jama z impresivnim 35 m ĹĄirokim in 18 m visokim vhodom je dobila ime po bliĹžnji vasici Stopići, skozi njo teÄ?e Trnavski potok, dolga pa je skoraj 1700 m. ZaĹĄÄ?itni znak jame so bigrene kadi, nastale z nalaganjem apnenca. To so vdolbine, okvirjene s kamnitimi zidovi oziroma vijugastimi rdeÄ?kastimi faltami, v katere se nabira voda, ki se kaskadno preliva iz kadi v kad. Spominjajo na Pamukkale v TurÄ?iji, le da so tu rdeÄ?kaste barve. Ko zapuĹĄÄ?amo jamo in se poÄ?asi vzpenjamo iz senÄ?ne soteske proti avtobusu, je konec prijetnega hlada.

Zapeljemo se v vasico Sirogojno, kjer so po desetletju urejanja leta 1992 odprli mu-

zej na prostem, imenovan ÂťStaro selo SirogojnoÂŤ. Na prostoru 5 ha, deloma v gozdu, deloma na travnatih povrĹĄinah, stoji 50 stavbnih objektov s preko 1500 eksponati, ki predstavljajo bivalno kulturo in vsakodnevno kmeÄ?ko Ĺživljenje v tej regiji v 19. in zaÄ?etku 20. stoletja.

Na kraju se zapeljemo ĹĄe do vasice Gostilje. V vasi izvira potok, iz katerega polnijo znano Zlatiborsko vodo. Na Gostiljski reki, le nekaj minut pred ustjem v reko KatuĹĄnico, voda pada z 20 m visoke apnenÄ?aste stene in ustvarja edinstven slap. Slikovito razporejene in z mahom prekrite skalnate stene in brzice potoka, ki se prebija preko njih, ustvarjajo impresivno sliko. Pot in dostop do slapa in brzic sta Ä?udovito urejena in pravi zgled turistiÄ?nega bisera. Ĺ e sreÄ?a, da nismo verjeli naĹĄemu vodiÄ?u, ki nas je prepriÄ?eval, da je slap Gostilje zgolj manjĹĄa kaskada potoÄ?ka ob poti, in nas hotel odvrniti od nadaljevanja poti.

5. dan, 22. julija

Po zajtrku zapuĹĄÄ?amo Zlatibor. Mimo Kremne in prelaza Ĺ argan se spuĹĄÄ?amo v dolino ÄŒrnega Rzava proti Mokri Gori. Obujamo spomine, saj se tu letoĹĄnja pot sreÄ?a z lansko. Tik pred Mokro Goro pogled splava desno navzgor na MeÄ?avnik – Drvengrad, ki je nastal na pobudo svetovno znanega reĹžiserja Emira Kusturice in smo ga obiskali lani.

Ustavimo se v Mokri Gori in v restavraciji na ĹželezniĹĄki postaji znamenite proge Ĺ arganske osmice popijemo kavo. Ozkotirna proga, grajena v letih 1921–1925, premaga na 13,5 km dolĹžine preko 300 m viĹĄinske razlike. VoĹžnja iz tunela v tunel, pogled z vrha na vzpenjajoÄ?o s progo, ki v tlorisu dvakrat seka sama sebe – je pravi magnet za turiste od vsepovsod. Kar Ĺžal mi je, da nismo te idiliÄ?ne voĹžnje tudi letos vkljuÄ?ili v program.

V zaselku VardiĹĄte, kjer se ÄŒrni Rzav in

Beli Rzav zdruĹžita v reko Rzav, vstopimo v Bosno. VoĹžnja po soteski Rzava mimo znanega samostana Dobrun nas kmalu pripelje do ViĹĄegrada, mesta z bogato in burno zgodovino. NajveÄ?ja atrakcija mesta je zagotovo most Mehmed paĹĄe Sokolovića, ki je bil kot petnajstletni deÄ?ek odpeljan v TurÄ?ijo za janiÄ?arja, a je s svojo sposobnostjo napredoval vse do naziva velikega vezirja, drugega moĹža otomanskega carstva. Tedaj je dal zgraditi most v svoji rodni Bosni, glavni arhitekt pa je bil najveÄ?ji turĹĄki graditelj Mimar Sinan, turĹĄki Michelangelo. Ĺ˝al je bil prehod preko mosta zaprt zaradi obnove. NajnovejĹĄa znamenitost pa je Andrićgrad. To je turistiÄ?ni, kulturni, administrativni in izobraĹževalni kompleks, zgrajen na polotoku med rekama Drine in Rzava. Tudi Andrićgrad je nastal po zamisli Emira Kusturice o kamnitem mestu (kamengradu), kot ga je v svojih delih in z literarnimi liki slikal nobelovec Ivo Andrić, ki je v ViĹĄegradu preĹživel svojo mladost, z romanom Na Drini Ä?uprija pa ponesel ime ViĹĄegrada po vsem svetu. V arhitektonskem pogledu ima Andrićgrad elemente razliÄ?nih dob in slogov, ki so se menjavali skozi zgodovino tega obmoÄ?ja: bizantinski slog, otomansko obdobje, renesansa, neoklasicizem.

V okviru kompleksa se nahaja Andrićev institut, Akademija lepih umetnosti, gledaliĹĄÄ?e, cerkev, kinodvorana ter administrativni, gostinski in trgovski objekti. Po ogledu Andrićgrada se z ladjico zapeljemo ĹĄe gor in dol po Drini, tako da si lahko znameniti most ogledamo z obeh strani. V senci vrta hotela Andrićev konak, ki stoji tik ob mostu, se ĹĄe ohladimo in okrepÄ?amo, nato pa nadaljujemo pot proti Jahorini, pred tem pa se na kratko ustavimo ĹĄe na Palah, ki so bile v letih od 1992 do 1995 zaÄ?asna prestolnica takrat nepriznane Republike Srbske. Danes so Pale ena od ĹĄestih obÄ?in Vzhodnega Sarajeva (IstoÄ?no Sarajevo), glavnega mesta Republike Srbske, po Daytonskem sporazumu ene od dveh entitet Bosne in Hercegovine. Banja Luka pa je administrativni in politiÄ?ni center entitete. TeĹžko je reÄ?i, da predvojno skupno multietniÄ?no Sarajevo ĹĄe obstaja. Vsaka etniÄ?na skupina se je zaprla v svoj krog in poveliÄ?uje svoje zgodovinske simbole. Na Palah je nastala Univerza IstoÄ?no Sarajevo, a mladi, eni kot drugi, odhajajo. Na Jahorini se namestimo v hotelu Bistrica, ki nam bo dajal zavetje naslednje tri noÄ?i. Hotel je bil grajen za potrebe 14. Zimskih olimpijskih iger 1984, stoji na nadmorski viĹĄini 1620 m na najbolj razglednem mestu med vrhovi Jahorine in Ĺživopisno dolino reke PraÄ?e. Ima tudi manjĹĄi notranji bazen, ki so ga nekateri obiskali đ&#x;”˛ Andrej Kuzman Ĺže kmalu po prihodu. â€

od 14. do 20. avgusta • 14. avgusta leta 1990 so s krajĹĄo slovesnostjo oznaÄ?ili dokonÄ?anje izgradnje stopnic na Velenjski grad; 233 stopnic so s pomoÄ?jo dijakov velenjske Rudarske tehniĹĄke in poklicne ĹĄole naredili delavci Rudarskega praktiÄ?nega pouka pod vodstvom zdaj Ĺže pokojnih Draga Bizjaka in Valterja Hudournika ter JoĹžeta Ĺ˝alarja; • prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete okraja Ĺ oĹĄtanj so bile 12. in 15. avgusta 1945; v Velenju se je od 996 volilnih upraviÄ?encev volitev 15. avgusta udeleĹžilo 987 ali 98,1 % vseh volivcev;

15

SlomĹĄkov dom v DruĹžmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

• 15. avgusta 1974 so v Velenju zaÄ?eli graditi novo osnovno ĹĄolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj Ä?asa imenovala osnovna ĹĄola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna ĹĄola Ĺ martno; • 15. avgusta 1998 so v Cirkovcah pri Velenju z odprtjem novega vodovoda zaznamovali krajevni praznik; • 16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel KlanÄ?nik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Ĺ oĹĄtanju; • od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal turistiÄ?ni teden, ki se je zaÄ?el z veli-

ko, prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, NoÄ?jo ob jezeru; • krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 so praznovanje svojega krajevnega praznika zdruĹžili z otvoritvijo obnovljenega starega trĹĄkega jedra Velenja; • 18. avgusta 1929 so v DruĹžmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili SlomĹĄkov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo DruĹžmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino DruĹžmirskega jezera; • 18. avgusta 1997 je Ĺ aleĹĄko dolino prizadelo hudo neur-

(se nadaljuje)

OdloÄ?no se boste sooÄ?ili s problemi in tudi konÄ?no doÄ?akali pravo reĹĄitev. Tudi zato, ker ste se vendarle premaknili iz mrtve toÄ?ke in sami naredili veliko za svojo prihodnost. Veselite se in uĹživajte v druĹžbi druĹžine in prijateljev. PriloĹžnosti boste imeli veÄ? kot dovolj, le izrabiti jih morate. V naslednjih dneh boste zamudniki naÄ?rtovali priprave na dopust ali se Ĺže predali poletnim sonÄ?nim Ĺžarkom. Tudi finanÄ?no stanje se vam bo konÄ?no izboljĹĄalo, tudi zato, ker ste krepko stisnili pas. V naslednjih dneh boste tisti, ki ne boste na dopustu, bolj odsotni pri delu, zato bodo temu primerni tudi rezultati. Nekako se ne boste mogli ujeti s sodelavci, vendar boste vseeno Ä?utili mir in svojo notranjo harmonijo. A ĹĄefom vse skupaj ne bo vĹĄeÄ?.

Bik 21. 4. - 20. 5.

PreveÄ? si prizadevate, da bi imeli vse pod nadzorom, pa ne le dejanja, ampak tudi druge. Ĺ ele ob koncu prihodnjega tedna boste naĹĄli svoj mir, morda celo v meditaciji ali tiĹĄini. VaĹĄa pustolovska Ĺžilica vas bo ob koncu tega tedna vodila po zanimivih poteh z dejanji ali pa samo z mislimi. Veliko bolj celovito boste videli tudi svoja Ä?ustva in obÄ?utja, saj je kar nekaj takih, ki so morala zoreti nekaj Ä?asa, preden si boste upali o njih razmiĹĄljati tudi na glas. Ĺ ele potem bo priĹĄel Ä?as, da jih zaÄ?nete uresniÄ?evati. Z neko odloÄ?itvijo ne boste veÄ? odlaĹĄali, saj vas tako svari tudi notranji glas. In spet bo prav, da ste si zaupali, kar se bo izkazalo Ĺže v nekaj dneh. Razveselili se boste prijatelja, ki ga nekaj Ä?asa niste videli. Zdravje bo odliÄ?no.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Ĺ˝e na zaÄ?etku avgusta ste ugotovili, da bodo vaĹĄi poletni naÄ?rti teĹžko uresniÄ?ljivi. Sedaj vam je to ĹĄe bolj jasno, a se ĹĄe ne boste vdali. ÄŒim prej morate prenehati razmiĹĄljati o preteklosti, saj boste zaradi tega le ĹĄe bolj zmedeni in negotovi pri odloÄ?itvah o prihodnosti.

Kdor se enkrat opeÄ?e, je paÄ? bolj pazljiv, vi pa ste se doslej opekli Ĺže veÄ?krat. In prav niÄ? ne bo narobe, Ä?e boste tokrat zato ĹĄe bolj pazljivi. V naslednjem tednu se boste sooÄ?ili s problemi. ÄŒe boste Ä?asu pustili Ä?as, da zberete misli in obÄ?utja in ĹĄele potem ukrepate, boste konÄ?no doÄ?akali tudi pravo reĹĄitev. Pomembno poglavje vaĹĄe preteklosti bo konÄ?no utonilo v pozabo. Potem boste neobremenjeno naÄ?rtovali nova doĹživetja. In svetlo prihodnost. Zdravje: obÄ?utljivi boste, zato dovolj poÄ?ivajte. VroÄ?ina vam ne godi veÄ?.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Veseli ste, ker poletje vztraja. Tudi zato, ker Ä?utite, da prihaja Ä?as sprememb.

Vsekakor se vam obeta nekaj novega in zanimivega na podroÄ?ju ljubezni, saj boste preĹživeli vikend v druĹžbi prijetne osebe, ki je zlepa ne boste mogli pozabiti. Spoznali boste, da ste pravzaprav Ĺživeli v utvari, s katero bi lahko Ĺže zdavnaj opravili. Ĺ˝al se imate premalo radi, da bi vi naredili odloÄ?ilen korak. SreÄ?no nakljuÄ?je bo poskrbelo, da vam ne bo treba narediti niÄ?, le nasmejali se boste, ko vam bo novi ali pa stari partner povedal, kako Ä?uti. S tem bo opravil tisto, Ä?esar ste se najbolj bali. Kljub vsemu boste ob koncu tedna zelo zadovoljni, saj boste ugotovili, da ste si sami ustvarili ovire, ki so vam prepreÄ?evale boljĹĄe Ĺživljenje. Sedaj bo vse drugaÄ?e, saj se boste spremenili tudi vi. In to na bolje, kar bodo opazili tudi drugi.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Na zaÄ?etku avgusta ste bili zelo skeptiÄ?ni, da se bodo stvari speljale tako kot ste Ĺželeli. Mirno se boste sprijaznili s to situacijo in spontano priÄ?akovali najboljĹĄe reĹĄitve. MoĹžnosti bodo v naslednjih dneh res majhne, vi pa ne boste obupali, saj ste pravi borec. ZaÄ?utili boste, ko se bodo stvari zaÄ?ele obraÄ?ati na bolje. Tudi zdravje bo odliÄ?no, teĹžave boste imeli le z vroÄ?ino, ki vam bo ĹĄla Ĺže na Ĺživce. Z lahko poletno hrano jo boste laĹžje prenaĹĄali.

Morda boste v naslednjih dneh nekoliko nervozni zaradi finanÄ?nih skrbi, a se bo izkazalo, da ste delali vihar v kozarcu vode. Od ponedeljka dalje boste o denarju razmiĹĄljali malo drugaÄ?e. Veliko bolj razumno saj se boste zaÄ?eli zavedati, da v njem res ni sreÄ?e. To boste naĹĄli tam, kjer ste jo najmanj priÄ?akovali. Lahko, da gre za zametke nove romantiÄ?ne zveze, ali pa le obuditev starih Ä?ustev do istega partnerja. Da, topli poletni veÄ?eri imajo svojo moÄ?.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Po navadi niste sanjaÄ?, a tokrat boste. Sanjarili boste predvsem o trenutno nedosegljivi osebi. Dobro veste, da je tako, a si ne boste znali pomagati. Sanjarjenje vam bo pomagalo, da se boste laĹžje lotili dela, ki vam res ne diĹĄi, saj so vam letos poÄ?itnice godile, kot Ĺže dolgo ne. Po nekaj dneh se boste prepriÄ?ali, da se je vredno potruditi. V prihodnjem tednu uspeĹĄno dokonÄ?ali neko poglavje svojega Ĺživljenja. Vsak dan bo prinesel novo olajĹĄanje, vaĹĄ korak bolj lahek in varen. ÄŒutili boste namreÄ? veliko nove energije in odloÄ?nosti, ki vam je vedno manjkala. V naslednjem tednu boste z lahkoto uresniÄ?ili vse svoje zamisli. Morda boste morali biti le malo bolj potrpeĹžljivi, kajti rezultati bodo kmalu vidni tudi v vaĹĄi denarnici. V avgustu se to Ĺžal ĹĄe ne bo zgodilo.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

V letoĹĄnjem avgustu boste res doĹživeto izĹžarevali in sprejemali pozitivno energijo.

V tretjem tednu meseca boste vse bolj zadovoljni sami s sabo in svojim Ĺživljenjem.

Zato boste laĹžje zadihali, Ä?etudi veste, da vas ob vrnitvi na delo po prijetnem dopustu ne bo lahko. Tudi zato, ker se bodo v sluĹžbi spremembe dogajale tako bliskovito, da skoraj ne boste mogli verjeti. Sploh, ker ste upali, da bodo teĹžke odloÄ?itve preloĹžene na jesen. Ker se to ne bo zgodilo, vam bo vsak dan bolj jasno, da v tem, kar trenutno poÄ?nete, ni prave prihodnosti. Ĺ˝e do ponedeljka se boste tudi res uspeĹĄno dogovorili za neko sodelovanje, v upanju, da se v njem najde tudi priloĹžnost za vaĹĄo prihodnost. Veliko vam pomeni, da imate finanÄ?no stabilnost. ÄŒeprav ta ni ogroĹžena, boste pravilno ukrepali, da ne bi bila kdaj v prihodnje.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

V naslednjih dneh se boste poslovili od nekega obdobja, ki za vas ni bilo lepo. Ko vam bo to uspelo, ko se boste prepriÄ?ali, da ste vredni veÄ? kot ste si priznali, se boste veselili Ĺže skoraj pozabljenega obÄ?utka svobode. Zdelo se vam bo, da lahko po dolgem Ä?asu globoko zadihate in pri tem ne obÄ?utite stiskanja v grlu. Ne boste. Ĺ ele zdaj boste neobremenjeno videli svoje prihodnje korake, vendar pa bodite pri odloÄ?itvah vseeno previdni. Dobro premislite, preden boste iz idej preĹĄli na dejanja, saj ni vredno, da se vam sedaj, ko je spet vse tako, kakor ste nekaj mesecev Ĺželeli, ponovno zaplete. Zvezde vam priporoÄ?ajo, da naslednje dni izkoristite za aktiven poÄ?itek, vsaj v Ä?asu, ko vam ne bo treba delati. To pa ne pomeni, da morate prosti Ä?as preleĹžati na kavÄ?u. Ker ga ne boste.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

je, ki je za nekaj ur prekinilo tudi vse glavne prometne poti; • 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj dr. Bogdan Menih; • 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zveznega izvrĹĄnega sveta Edvard Kardelj, predsednik ljudske skupĹĄÄ?ine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik zvezne ljudske skupĹĄÄ?ine Franc LeskoĹĄek – Luka ter Ä?lan izvrĹĄnega sveta LRS Tone Bole; • 19. avgusta 1962 so v Velenju potekale zakljuÄ?ne prireditve turistiÄ?nega tedna; zjutraj so v hotelu Paka odprli kulinariÄ?no razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zveÄ?er pa ĹĄe zabava s plesom v restavraciji Jezero.

Pripravlja: Damijan KljajiÄ?

Na zaÄ?etku naslednjega tedna boste zaÄ?eli uresniÄ?evati svoje poslovne cilje za to jesen. VaĹĄ urnik je Ĺže dokaj poln, a ne dovolj, da bi bili mirni. Zavedate se, da ta jesen na vaĹĄem poslovnem podroÄ?ju ne bo lahka. To se vam bo potrdilo Ĺže v prihodnjem tednu. Ne obupajte, raje se od domaÄ?ega praga ozrite tudi k sosedom. ÄŒeprav vam doslej ni bilo treba, je priĹĄel Ä?as, ko boste morali delo iskati tudi daleÄ? od doma. ÄŒe bo zraven tujina, vam zvezde kaĹžejo lepo pot. Vsaj poskusite, Ä?eprav vas je moÄ?no strah. Ĺ e vedno se lahko umaknete. Ob koncu prihodnjega tedna se boste pri neki osebni odloÄ?itvi spet obraÄ?ali vase, se spraĹĄevali, ali ste res naredili vse, kar je bilo v vaĹĄi moÄ?i. Odgovor bo pritrdilen. To bo vodilo k temu, da boste storili nov korak v prihodnost, s katerim ste dolgo odlaĹĄali. Ne bo lahek. Zato morate paziti na svoje zdravje, ki vam zna ta mesec ĹĄe malce ponagajati. Najbolj obÄ?utljivi bodo zobje in prebava.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Preganjala vas bo slaba volja, pa ĹĄe sami ne boste vedeli, zakaj ste tako sitni kot komar. Vzrok bo v obÄ?utku prevaranosti, saj boste z zamudo izvedeli, kaj je nekdo poÄ?el za vaĹĄim hrbtom. PoÄ?utili se boste razdvojeno. Zaradi vseh dogajanj, ki jih sploh niste navajeni, bo teden precej naporen za vas. Verjetno boste veliko premiĹĄljevali, zato boste tudi ponoÄ?i teĹžko spali. Ne, tokrat ne bo kriva vroÄ?ina, ampak teĹžke misli. Zavedali se boste, da vas Ä?aka dolga pot do cilja. Sploh, ker ĹĄe sami na veste dobro, kaj si Ĺželite, ko pridete do tja. Pomirila vas bo ljubljena oseba, ki je v tem trenutku veliko bolj razsodna kot vi. V nedeljo vam bo povedala, kako gleda na stvari, ki vas muÄ?ijo. Ne bo vam lahko priznati, da ima prav. Ko boste, pa boste naĹĄli tudi reĹĄitev. Lahko vas doleti rahel poletni prehlad, zato se izogibajte moÄ?nih klimatskih naprav.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Na zaÄ?etku prihodnjega tedna se boste poÄ?utili slabo. Popolnoma izÄ?rpani boste, poleg tega boste ves Ä?as prepirljivi. Krivdo za nastalo situacijo boste naprtili drugim, ob tem pa pozabili, da tudi sami niste izpolnili vsega, kar ste obljubili na zaÄ?etku avgusta. Nekoliko veÄ? pozitivne energije in poguma boste potrebovali. V vaĹĄe Ĺživljenje bodo namreÄ? nepriÄ?akovano priĹĄle precejĹĄnje spremembe, ki jih sploh ne boste priÄ?akovali. Sprejeli jih boste z odprtimi rokami, saj boste hitro spoznali, da niso slabe. Ker pa nikoli niste imeli radi novosti, ker ste raje uĹživali v Ĺživljenju brez pretresov, bodo nova obÄ?utja potrebovala kar nekaj Ä?asa, da jih sprejmete. Ko jih boste, boste vedeli, da ste postali veliko bolj zreli in potrpeĹžljivi. Sobotni veÄ?er bo noro lep. Pa ne po vaĹĄi zaslugi, vi boste le sodelovali.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Ĺ˝eleli si boste, da poletna vroÄ?ina mine. Tako izÄ?rpani boste od nje, da boste komaj Ä?akali, da se vrnete domov in niÄ? ne delate. Pri slednjem se vam Ĺželja ne bo uresniÄ?ila, saj boste imeli veliko dela. Ker bo prijetno, vsaj veÄ?ina, ne boste dolgo tarnali. Boste pa z mislimi pogosto pri poÄ?itku, zato bodo v teh dneh najbolj uĹživali tisti, ki so avgust namenili poletnemu dopustu. Drugim bo vĹĄeÄ?, da bo dogajanje okoli njih spet bolj Ĺživahno. Tudi zato, ker bodo spet v stiku z ljudmi, ki so jih pogreĹĄali. Nekdo vam bo oÄ?ital zahrbtnost. Predvsem zato, ker je verjel Ä?vekam. PoskuĹĄajte razloĹžiti svojo plat zgodbe. ÄŒe bo ostal dvom, ne vztrajajte, saj gre za prijatelja, ki je veliko veÄ? dobil od vas, kot vam je kdajkoli vrnil. Ne, takih res ne potrebujete.

Naš ­čas, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

Sobota,

13. avgusta

14. avgusta

15. avgusta

05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 22/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Zgodbe izza obrazov: Helena Žigon 12.30 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Od Ljubljanskega dvora skozi Slogo do Kinodvora, dokum. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.15 Moj gost 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Izjemne dogodivščine Sama Foxa: Ljudožerec, 6/26 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Nutrija, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris.

18.05 Nuki in prijatelji, ris.

18.10 Tinka in Žverca, ris.

18.20 Vrtičkarji, nad.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 2/4 21.40 Aplavzi: Tinkara Kovač 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.05 Strasti, 55/60 23.40 Pozabljeni Slovenci: Ivan Rudolf 00.10 Pisave: Janice Galloway, Polona Glavan in Meta Kušar 00.40 Slovenski vodni krog: Ložnica 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov.

01.55 Slovenska kronika 02.20 Sveto in svet 03.10 Od Ljubljanskega dvora skozi Slogo do Kinodvora, dok. film 04.10 Nutrija, dok. odd.

04.40 Slovenski pozdrav, ponov.

05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.10 Vem!, kviz 10.00 Danes dol, jutri dol, 23/35 10.45 Slovenski pozdrav 12.00 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Leni in Čivka, ris.

15.55 Mala kraljična, ris.

16.05 Pri Slonovih, ris.

16.15 Lajko, ris.

16.25 Poletna scena, ponov.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Kdo si pa ti?, 2/10 17.55 Novice 18.00 Ava, Riko, Teo, ris.

18.05 Oblakov kruhek, ris.

18.20 Vrtičkarji, nad.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Noč Modrijanov 2014, 2. del 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.15 Polnočni klub 00.25 Strasti, 56/60 00.55 Slovenski vodni krog: Nanoščica 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov.

02.10 Slovenska kronika 02.35 Čez planke: Berlin 03.30 Sam Sebastian: Šesti čut 03.50 Aplavzi: Tinkara Kovač 04.20 Noč Modrijanov 2014, 2. del

06.00 Poletna scena 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Pariz 07.05 Pika Nogavička, ris.

07.30 Biba se giba, nan.

07.55 Studio Kriškraš: Papirnata zabava 08.15 Ribič Pepe 08.35 Izjemne dogod. Sama Foxa, 7/26 09.00 Male sive celice, kviz 09.45 Infodrom 10.00 Marijino vnebovzetje, prenos maše 11.05 Sluh svetosti, dok. film 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Presihajoče jezero, dok. film 14.35 Gozdovi Slovenije: Kraška gmajna, 3/5 15.00 Doktor Martin, 4/8 15.55 Pogled v teo, dok. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Bosna in Hercegovina 18.20 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Revolucija Janeza XXIII., dok. odd.

21.00 Priseljenka, am. film 22.50 Poročila, vreme, šport 23.30 Poletna scena 23.50 Strasti, 57/60 00.25 Simfon. Ekstaza, posnetek koncerta 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, ponov.

03.30 10 domačih 04.20 Zvezdana 05.00 Poletna noč

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.45 09.00 09.30 10.10 12.45 13.45 15.00 15.30 16.30 17.15 19.10 20.00 21.25 22.25 00.00 00.45 01.40 02.40

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka Mucika, ris.

Male sive celice, kviz Or se boji klovnov, dok. film Slovenski vodni krog: Ložnica Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Najboljši impulzi – glasba za flavto, violončelo in harfo Karmne Pečar, koncert za violončelo City folk: Rotterdam Energija polarnega sija, dok. odd.

Začnimo z nova, 14/35 Pričevalci: Marko Kos Točka, glasb. odd.

Jedrski divjak, dok. odd.

Boj gospodične Friman, 3/3 Čudežna otroka, nem. film Točka, glasb. odd.

Slovensko olimpijsko stoletje, 7/11 Slovensko olimpijsko stoletje, 8/11 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.35 08.50 09.30 10.30 10.45 11.40 12.10

24ur, ponov.

Najlepše Andersenove pravlj., ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Grozni Gašper, ris.

Morske deklice H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Allen Rachel, ang. ser.

12.40 MasterChef 14.00 Kar bo, pa bo, nan.

15.05 Dubrovniška Zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan.

21.00 Sprejemci, am. film 23.00 24ur zvečer 23.35 Mentalist, nan.

00.25 Črni seznam, nan.

01.15 Dekle s popolnim spominom, nan.

02.00 24ur zvečer, ponov.

02.35 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Mladi za Veleje, Lokalna mladinska strategija 09.45 Ustvarjalne iskrice (124), Zabavno poletje 10.00 Napovedujemo 10.10 Gospodarstveniki: Tanja Skaza 11.10 Pop Corn: Šank rock, Moonlight sky 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Mojca in medvedek Jaka, Športno v poletje 19.15 Palčica, gledališka predstava v izvedbi CVIU Velenje 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: Bolezni srca in ožilja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža, ans. Akordi, Klemen Rošer 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Kvalifikacije za žensko ligo prvakinj 2015/2016: ŽNK POMURJE: ŽNK EKONOMIST 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila

06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris.

07.10 Ava, Riko, Teo, ris.

07.15 Mala kraljična, ris.

07.25 Lojzek, ris.

07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.35 Oblakov kruhek, ris.

07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

07.50 Mucika, ris.

08.05 Vetrnica 08.10 Fribcologi 08.35 Mi znamo: Čebulna juha 09.00 Slovenski vodni krog: Nanošnica 09.25 Točka, glasb. odd.

10.10 Najboljše jutro 12.45 Sozvočje svetov – Mirjam Kalin 14.20 Nutrija, dok. odd.

14.50 Slovenci v Italiji 15.20 Prašna dežela?, 1/2 15.50 Pisave 16.30 Mostovi Hidak 17.00 Začnimo znova, 15/35 17.40 Zvezdana: Udariti z ljubeznijo?

18.20 Pozabljeni Slovenci: Savin Sever, dok. film 19.10 Točka, glasb. odd.

20.00 Meje smešnega, dok. odd.

20.50 Starši v manjšini (V.), 5/6 21.25 INXS: Glasba in prijateljstvo, 4/4 22.10 Čistilci čevljev, ital. film 23.40 Noč Modrijanov 2014, 2. del 01.10 Točka, glasb. odd.

01.55 Zabavni kanal

07.00 09.15 09.45 10.20 10.50 11.20 11.50 14.15 14.55 17.30 19.10 20.00

En godec nam gode, ans. L. Slaka Začnimo znova, 11/35 Začnimo znova, 12/35 Začnimo znova, 13/35 Začnimo znova, 14/35 Začnimo znova, 15/35 Morje, simf. Rtv Slovenija Slovenci po svetu Operno poletje Drevo, avstralski film Sam Sebastian: Šesti čut Poletna noč, 50 let Slovenske popevke 21.25 Zvezdana 22.05 Helmut Schmidt, dok. film 23.30 Točno popoldne, ponov.

00.30 Kajak kanu, sp, posn. iz Paua 02.00 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.35 08.50 09.30 10.20 10.45 11.40 12.10

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.50 08.10 08.35 09.00 09.05 09.30 09.55

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Športno v poletje 10.45 Palčica, gledališka predstava v izvedbi CVIU Velenje 10.55 Zmigajmo 11.20 Naj viža, ans. Akordi, Klemen Rošer 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.55 Prodajno TV okno 13.10 Videospot dneva 13.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Miš maš, Zakaj je sladkor škodljiv?

19.15 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz arhiva VTV: Graška gora 2013 – 1. del 22.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.10 Mozaik kulture: Kralj gora in ljudomrznik 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Miš maš, Zakaj je sladkor škodljiv?

09.40 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.00 Ustvarjalne iskrice (122) Žabica 10.25 Napovedujemo 10.30 Popotniške razglednice: Camino v Španiji 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Dotiki gora: Ratitovec 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mojca in medvedek Jaka,Športno v poletje 19.10 Žogarija 7 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.10 Na obisku pri Frančiškankah Marijinih misijonarkah v Celju 22.10 Iz arhiva VTV: Zlati večer Tanje Žagar 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

24ur, ponov.

Najlepše Andersenove pravlj., ris.

Otroci, to smo mi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Morske deklice – H2O, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

12.40 MasterChef 14.00 Kar bo, pa bo, nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur, vreme 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

21.00 Legenda o Zorru, am. film 23.25 Eurojackpot 23.35 24ur zvečer 00.05 Letališče, am. film 02.20 Šokantni posnetki, kanad. film 04.00 24ur zvečer 04.35 Zvoki noči

24ur, ponov.

Baba, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Florjan, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Moj mali poni, ris.

Viking Viki, ris.

Wendy, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Kako izuriti svojega zmaja, ris.

Ročne spretnosti z g.

Mojstrovalcem 10.15 Hotel 13, nan.

10.40 Tv prodaja 10.55 Lassie, am. film 12.50 Tv prodaja 13.05 Top 4 s Tjašo Kokalj 14.00 Rdeči šotor, am. film 17.15 Okus romantike, am. film 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Corellijeva mandolina, am. film 22.25 Stoker, ang. film 00.20 Rdeči orel, špan. film 02.35 Zvoki noči

Nedelja,

16. avgusta

07.00 Jani Nani, ris.

07.05 Pipi in Melkijad, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Zajček Belko, ris.

07.20 Nuki in prijatelji, ris.

07.25 Olivija, ris.

07.30 Tork, ris.

07.35 Edo in Medo, ris.

07.45 Čarli in Lola, ris.

07.55 Kioka, ris.

08.00 Muk, ris.

08.05 Fifi in Cvetličniki, ris.

08.15 Prihaja Nodi, ris.

08.25 Oblakov kruhek, ris.

08.35 Mala kraljična, ris.

08.45 Pujsek Bibi, ris.

08.55 Muk, ris.

09.05 Pokukajmo na Zemljo, ris.

09.10 Peter Zajec, ris.

09.20 Pujsa Pepa, ris.

09.25 Pika Nogavička, ris. nan.

09.45 Muk, ris.

09.50 Kapitan Sabljezobi, 21/26 10.30 Kapitan Sabljezobi, 22/26 10.50 Sledi, dok. odd.

11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Noč Modrijanov 2014, 2. del 15.00 Ljubiva se, am. muzikal 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Gašerbrum II., dok. film 18.10 Naši vrtovi, dok. ser.

18.40 Muk, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 15/18 20.25 To naše življenje, 1/8 21.25 Ti naše življenje (II.), 2/8 21.30 Intervju: Ljubljanski nadškof mag. Stanislav Zore 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.10 Strasti, 58/60 23.50 Oblast, 27. del 00.45 Skladje, dok.odd.

02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Dnevnik 03.30 Sledi, dok. odd.

04.05 Sozvočje svetov - Mirjam Kalin 05.05 Bela celina, potopis

07.00 07.30 08.20 08.55 09.25 09.55 10.25 10.55

10 domačih TV poroka Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Sevilla 1999 12.00 Kajak kanu – sp, prenos iz Paua 13.00 Ulična košarka, reportaža 13.25 Duhec, mlad. film 15.50 V duhu ljudskega izročila…

17.40 Etno večer Zorana Predina 19.20 City folk: Atene 19.50 Žrebanje lota 20.00 Koncert v Veronski Areni 2014, 2/2 20.45 Bejartove uspešnice, 2. del 21.40 Shetlandske skrivnosti, 4/4 23.35 Ne se hecat›, ponov.

00.50 Aritmični koncert, pon.

01.40 Kajak kanu, sp, posnetek iz Paua 02.40 Ulična košarka, reportaža 02.55 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Baba, ris.

07.10 Veseli avtobuski, ris.

07.15 Florjan, gasilski avto, ris.

07.30 Chuck in prijatelji, ris.

07.50 Metka, ris.

08.10 Viking Viki, ris.

08.35 Mia in jaz, ris.

09.00 Shopkinsi, ris.

09.05 Spuži Kvadratnik, ris.

09.30 Lovci na zmaje, ris.

09.55 Hotel 13, nan.

10.25 Tv prodaja 10.40 Popotnik, am. film 13.40 Tv prodaja 13.55 Top 4 s Tjašo Kokalj 14.50 Legenda o Zorru, am. film 17.20 Willy 3, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Očka, ne ga srat, am. film 21.50 Imogene, am. film 23.45 Za eno noč, am. film 01.45 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Otroški parlament 2015 09.40 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.10 Pikin studio 7/2014 10.50 Napovedujemo 10.55 2316. VTV magazin, regionalni informativni program 11.15 Kultura, informativna oddaja 11.20 Na obisku … pri Zvonetu Čebulu 12.20 Mojih prvih 60, 2. del posnetka koncerta 13.20 Pogovor z ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom, pon.

14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.55 Prodajno TV okno 15.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mladi za Veleje, Velenjski umetniki se predstavijo 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn, Šank rock, Moonlight sky 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, ans. Akordi, Klemen Rošer 23.05 Mozaik kulture: Kralj gora in ljudomrznik 23.40 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

17. avgusta

05.55 Poletna scena 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 24/35 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lojzek, ris.

15.50 Studio Kriškraš 16.10 Duhovni utrip 16.25 Poletna scena, ponov.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris.

18.05 Čarli in Lola, ris.

18.20 Vrtičkarji, ponov.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 20.55 Čez planke 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, 52/60 23.40 Slovenska jazz scena 00.15 Duhovni utrip 00.30 Slovenski vodni krog: Hubelj 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik 02.15 Tednik 03.05 Mednarodna obzorja 04.20 Pozabljeni Slovenci: Felicita Kalinšek 04.40 Slovenski pozdrav

06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris.

07.10 Ava, Riko, Teo, ris.

07.15 Mala kraljična, ris.

07.25 Lojzek, ris.

07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.40 Oblakov kruhek, ris.

07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

07.50 Mucika, Vesoljske pošasti, ris.

08.05 Vetrnica 08.10 Juvi, anim. ser.

08.15 Zgodbe iz koljke 08.35 Mala kuharica, igrani film 08.50 Infodrom 09.00 Slovenski vodni krog: Hubelj 09.05 Točka, glasb. odd.

12.35 Obzorja duha 13.25 Komorni zbor Ave 13.40 Mladi slovenski plesalci in koreografi 15.15 Z vrta na mizo 15.30 Čez planke: Bosna in Hercegovina 16.40 Na poti: Dražgoškega pohoda 17.10 Dober dan, Koroška 17.45 Začnimo znova, 16/35 18.15 Murska republika 1919, dok. odd.

19.10 Točka, glas. odd.

20.00 Pozabljeni Slovenci: Felicita Kalinšek 20.15 Dediščina Evrope: Čas skrivnosti, čas ljubezni, 2/2 21.55 Vera (III.), 2/4 23.20 Ruby Blade, dok. odd.

00.40 Točka, glasb. odd.

01.30 Zabavni kanal

13. avgusta 2015

Sreda,

18. avgusta

05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.05 Vem, kviz!

09.55 Danes dol, jutri gor, 25/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.15 Aplavzi: Tinkara Kovač 12.30 Sledi, dok. odd.

13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Čez planke: Križarjenje po Bližnjem vzhodu 14.25 Bisergora, nan.

14.40 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja - Barangolasok 15.40 Viki Vijak, ponov.

15.50 Ribič Pepe 16.15 Sredozemski vranje, dok. odd.

16.30 Poletna scena 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Zapeljevanje pogleda, dok. ser.

17.55 Novice 18.00 Oblakov kruhek, ponov.

18.05 Kioka, ris.

18.20 Vrtičkarji, ponov.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pesem ptic trnovk, 4/10 20.50 Mora, dok. film 21.00 Pozabljeni Slovenci, dok. film 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, 60/60 23.40 Pričevalci: Vera Mejak 01.40 Slovenski vodni krog: Borovniščica 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, ponov.

02.50 Slovenska kronika 03.15 Pozabljeni Slovenci: Karel Destovnik Kajuh 04.00 Šepetati konjem, dok. feljton 04.40 Slovenski pozdrav, pon.

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.10 08.30 08.35 08.55 09.00 09.30 10.15 13.20 15.20 16.10 17.15 17.40 18.15 20.00 20.50 21.20 22.40 23.30 00.15

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka Mucika, ris.

Bukvožerček, ris.

Studio Kriškraš Vetrnica: Mlini na veter Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Opus 1: Plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog: Borovniščica Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Festival Imago Sloveniae – Vasilij Meljnikov in Milko Lazar Drugo življenje, dok. feljton Zrcalo in svetilnik, portret dr.

Draga Klemenčiča Potepanja, tv Lendava Začnimo znova, 17/35 Pogled v telo, dok. odd.

Tehnika ljudstvu, dok. film Naj muzika igra: Lado Leskovar Ena, dva, ena, iranski film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.25 Otroci, to smo mi, avstr. ser.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.05 Morske deklice – H2O, ris.

08.30 Tv prodaja 08.45 Zaljubljen do ušes, nan.

09.25 Zaljubljen do ušes, nan.

10.25 Tv prodaja 10.40 Grehi reteklosti, am. film 11.35 Tv prodaja 12.05 Očka, ne ga srat!, am. film 14.00 Kar bo, pa bo, nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan.

21.00 Toskana, ljubezen moja, nan.

22.45 24ur zvečer 23.20 Mentalist, nan.

00.10 Črni seznam, amer. nani.

01.00 Dekle s popolnim spominom, nan.

01.45 24ur zvečer, ponov.

02.20 Zvoki noči

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.25 Otroci, to smo mi, ris.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.10 Anubisova hiša, nan.

08.35 Tv prodaja 08.50 Zaljubljen do ušes, nan.

09.30 Zaljubljen do ušes, nan.

10.30 Tv prodaja 10.45 Grehi preteklosti, nan.

11.40 Tv prodaja 12.10 Toskana, ljubezen moja, nan.

14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

21.00 Preverjeno 22.10 Gasilci v Chicagu, nan.

23.05 24ur zvečer 23.40 Franklin in Bash, nan.

00.30 Črni seznam, amer. nan.

01.20 Dekle s popolnim spominom, nan.

02.05 24ur, ponov.

02.40 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Kaj je squash?

10.40 Gospodarstveniki: Tanja Skaza 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Prodajno TV okno 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Žogarija 8 19.00 Mojca Pokraculja, gledališka predstava KD Škale 19.30 Ustvarjalne iskrice (30), Etui za mobi 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Na obisku … pri Francu in Hermini Šegovc 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Kvalifikacije za žensko ligo prvakinj 2015/2016: Pamu Jalgpalliklubi:ŽNK POMURJE 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Žogarija 8 09.30 Mojca Pokraculja, gledališka predstava KD Škale 10.05 Ustvarjalne iskrice (30), Etui za mobi 10.20 Napovedujemo 10.25 Posnetek nastopa Mladena Grdovića 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Videospot dneva 18.35 Nanovo, Znamo paziti na varnost pri delu?

19.15 Ustvarjalne iskrice (32), Kača iz kravate 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Gambija 21.00 2317. VTV magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Vurberk 2015, posnetek 2. dela festivala 22.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.05 Migaj raje z nami 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

19. avgusta

05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.05 Vem!, kviz 09.55 Danes dol, jutri gor, 26/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Pozabljeni Slovenci: Karel Destovnik Kajuh 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Ljubljanski nadškof msg. Stanislav Zore 14.30 City folk: Daka 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom 15.45 Male sive celice, kviz 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zgodbe izza obrazov: Robert Friškovec 17.55 Novice 18.00 Pujsek Bibi, ris.

18.10 Bacek Jon, ris.

18.20 Vrtičkarji, nad.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 Povratne steklenice, češki film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.10 Poletna noč 00.40 Slovenski vodni krog: Lobnica 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov.

02.20 Intervju: Ljubljanski nadškof msg. Stanislav Zore 03.10 Zrcalo in svetilnik, portret dr.

Draga Klemenčiča 04.05 Alpe, Donava, Jadran 04.40 Slovenski pozdrav

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.25 08.30 08.50 08.55 09.00 09.25 10.10 12.45 14.00 15.00 15.35 16.10 17.10 17.40 18.10 19.00 19.50 20.00 21.05 21.25 22.00 23.30 00.20 01.15 02.15

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Mucika, ris.

Ribič Pepe Za devetimi gorami, ponov.

Zgodbe iz školjke: Ali baba in 40 razbojnikov Zgodbe iz školjke: Pariz Mihec in Maja, nan.

Slovenski vodni krog: Lobnica Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Iz glasbenih festivalov Festival Radovljica 2011 Alpe, Donava, Jadran Naši vrtovi: Alenka Gorza in Samo Jereb Gašerbrum II., dok. film Pod drobnogledom Začnimo znova, 18/35 Trans kanada: Toronto, 1/2 Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Jure Ivanušič & Nordunk Big band Rtv Slovenija, Alenka Godec, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Nina Strnad in Lojze Krajnčan Se zgodi, 10/15 Sukijaki vestern Django, jap. film Točka, glasb. odd.

Slovensko olimpijsko stoletje, 9/11 Slovensko olimpijsko stoletje, 10/11 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravlj., ris.

07.25 Otroci, to smo mi, ris.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.10 Anubisova hiša, nan.

08.35 Tv prodaja 08.50 Zaljubljen do ušes, nan.

09.30 Zaljubljen do ušes, nan.

10.30 Tv prodaja 10.45 Grehi preteklosti, nan.

11.40 Tv prodaja 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen, ser.

12.40 MasterChef 14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan.

21.00 Relativni kaos, am. film 22.45 24ur zvečer 23.20 Franklin in Bash, nan.

00.10 Črni seznam, amer. nan.

01.00 Dekle s popolnim spominom, nan.

01.45 24ur, ponov.

02.20 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, infor. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Znamo paziti na varnost pri delu?

10.45 Ustvarjalne iskrice (32), Kača iz kravate 11.10 2317. VTV magazin 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Nanovo, Samopregledovanje in disleksija 19.15 Ustvar. iskrice (44), Blazinica ninica 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: San Di Ego, Radio Jam 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.35 Kval. za žensko ligo prvakinj 2015/2016, ŽNK POMURJE : Olimpija VT Cluj-Napoca 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 17

13. avgusta 2015

SLIKANICE TUDI ZA ODRASLE V veÄ?ji meri so slikanice pisane in risane le za otroke, a ne moremo mimo dejstva, da se ob prebiranju le teh marsikdaj lahko ustavimo tudi odrasli. Pogosto to niso le preproste zgodbe namenjene le otrokom, ampak so prave male literarne in likovne umetnine.

V sebi nosijo globlja sporoÄ?ila in prav je, da se ob njih ustavimo in jih posredujemo tudi naĹĄim mladim bralcem.

JOYCE WILLIAM: ÄŒudovite leteÄ?e knjige gospoda Morrisa Lessmora ml – Mladina / C-S - Slikanice Zgodba pripoveduje o gospodu Morrisu Lessmoru, ki je bi nadvse zaljubljen v besede, zgodbe, knjige. Tudi sam je pisal svojo knjigo, ki je bila lepa in urejene ‌ dokler ne pride hudo neurje, ki naredi hudo zmeĹĄnjavo in pomeĹĄa vse. Celo besede in Ä?rke v Morrisovi knjigi. Ves nesreÄ?en tava

okrog, dokler mu prijazna dama ne pokloni svoje leteÄ?e knjige. Ta ga odpelje v veliko sobo, kjer knjige letajo kot ptice. Morris ostane pri njih, jih ureja, krpa, prebira in piĹĄe svojo zgodbo. Ko pa se postara in osivi, knjige skrbijo zanj kot stare prijateljice.

Ko nekega dne popiĹĄe zadnji list, ugotovi, da je priĹĄel Ä?as za slovo. Po slovesu knjige opazijo, da jim je Morris vseeno nekaj pustil za spomin: svojo zgodbo, ki jo je zapisal v knjigi. In knjiga je poletela in pristala v rokah preseneÄ?ene deklice, ki je stala na pragu sobe, kot je nekoÄ? stal Morris ‌

SILVERSTEIN SHEL: Drevo ima srce ml – Mladina / P - Leposlovne knjige od 9. do 13. Leta AmeriĹĄki pisatelj, pesnik in glasbenik se nam predstavlja s slikanico, ki je v enaki meri namenjena otrokom kot tudi odraslim. S sporoÄ?ilom Ĺželi avtor nekoliko popihati na

VELENJE

drevo, pa Ä?eprav je na koncu ostal le ĹĄtor, ki je starcu nudil poÄ?itek.

STINSON KATHY: Violinist ml – Mladina / C-S - Slikanice Kathy Stinson je na papir izlila resniÄ?no zgodbo o tem, kako nam ljudem ni mar, kako se nas stvari ne dotaknejo, kako ne znamo sliĹĄati in videti lepih stvari.

Johua Bell je svetovno znan violinist, ki se je postavil na ĹželezniĹĄko postajo in zaigral mimoidoÄ?im kot pouliÄ?ni pevec. Ljudje so za njegove koncerte pripravljeni odĹĄteti lep kup denarja, a na ulici se ga, prav tako kot vseh pouliÄ?nih pevcev, izogiba velika mnoĹžica ljudi. In ni pomembno, da jim je v uĹĄesa zlival neizmerno lepe melodije, se je ustavil le malokdo.

Tudi Benjamin je s svojo mamico ĹĄel prav takrat mimo pouliÄ?nega pevca in se Ĺželel ustaviti ob prekrasni melodiji, ki jo je violinist izvabljal iz svoje violine. A mamici se je mudilo kot veÄ?ini mimoidoÄ?ih. Benjaminu so melodije ĹĄe ves dan odzvanjale v uĹĄesih, ko jih nenadoma zasliĹĄi iz radia!

In ko tudi mamica sliĹĄi, kaj je zamudila, se melodija tokrat dotakne njenih uĹĄes in srca.

Skupaj z Benjaminom zapleĹĄeta po stanovanju.

VeÄ?krat nagrajena slikanica pa postavlja vpraĹĄanje tudi nam: Ali nam je res vseeno in ne znamo prisluhniti niti z uĹĄesi, kaj ĹĄele s srcem? Ĺ e zmeraj namreÄ? velja rek: “Kdor hoÄ?e videti, mora gledati s srcemâ€?, na katerega pa vedno pogosteje pozabljamo.

ÄŒetrtek, 13. avgusta 9.00

UMstvarjalnica, (Farmin, Trg mladosti 6) Razgibajmo moĹžgane, delavnica za osnovnoĹĄolce 10.00 Interspar Ĺ alek Godba veteranov Univerze za III.Ĺživljenjsko obdobje Velenje, dirigent prof. AljoĹĄa Pavlinc 10.00-18.00 Jernej GoliÄ?nik- ljubitelj kuhanja iz oddaje Master Chef 18.00 Nastop Ĺ aleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda 17.00 DruĹžinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Predavanje Razlika med zdravim in nezdravim partnerskim odnosom 18.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru ÄŒetrtkove filmske projekcije – Vintage erotika 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir

Petek, 14. avgusta 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Mala Ponca 9.00 UMstvarjalnica, (Farmin, Trg mladosti 6) Razgibajmo moĹžgane, delavnica za osnovnoĹĄolce 10.00 Interspar Ĺ alek Nastop ansambla LUN*CA 10.00-18.00 Jernej GoliÄ?nik-ljubitelj kuhanja iz oddaje Master Chef 20.00 Havana bar Velenje Girls Just Wanna Have Fun z DJ Mrkyjem 20.30 Velenjski grad Glasbeni projekt Roberta JukiÄ?a Ĺ˝enske (31. PKP) 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

ml – Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. Leta Izraelska pisateljica in novinarka je napisala knjigo za otroke, osvojila pa je bralce vseh starosti. Govori namreÄ? o naĹĄi duĹĄi, ki se je zavedamo predvsem odrasli, pa ĹĄe to ne vedno.

V vsaki duĹĄi Ĺživi namreÄ? ptica, ki se priĹžge v hipu rojstva in Ĺživi v nas do zadnjega diha.

Odpira in zapira predalÄ?ke, v katerih so skrita najgloblja obÄ?utja vsakega posameznika: sreÄ?a, Ĺžalost, upanje, brezup, ljubezen, sovraĹĄtvo, domiĹĄljavost, skrivnosti ‌ Odpira in zapira jih – vÄ?asih po naĹĄi volji, vÄ?asih proti njej, Ä?eprav bi bilo bolje, da bi ostal kak predal z nepotrpeĹžljivostjo, Ĺžlobudranjem, ljubosumnostjo ali Ä?im podobnim zaprt. Vsekakor pa bi nam bilo velikokrat mnogo laĹžje, Ä?e bi znali veÄ?krat prisluhniti svoji ptici, saj nas veÄ?krat kliÄ?e, pa je ne sliĹĄimo.

6.00

7.00

đ&#x;”˛

Pripravila: DS

Umetnost narave v avli

đ&#x;”˛

7.00

ob Ĺ kalskem jezeru RibiĹĄko tekmovanje veteranov ZRD Celje 10.00 Interspar Ĺ alek UÄ?enci diatoniÄ?ne harmonike JoĹžeta Ĺ umaha iz Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline 19.00 GraĹĄka gora, ĹĄportno igriĹĄÄ?e GraĹĄka Gora poje in igra 2015, 40. festival narodno-zabavne glasbe

Ponedeljek, 17. avgusta 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino ÂťZvezde pod zvezdamiÂŤ: drama Jimmyjev dom (31. PKP)

CITY CENTER Celje Petek, 14. avgusta od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Sobota, 15. avgusta od 9.00-12.00 in nedelja, 16. avgusta od 9.0012.00 Ujemite naĹĄa Poletna dekleta in sodelujte v super nagradni igri Terme Olimia-Aqualuna PodÄ?etrtek Nedelja, 16. avgusta ob 11.00, PravljiÄ?ne urice: Jan vihravi

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Brana ob Škalskem jezeru Ribiťko tekmovanje veteranov RD Velenje

Pogled tudi na polja in vse, kar tam raste – Pestro dogajanje Tatjana Podgorťek

Od jutri (petka) do ponedeljka, 17. avgusta, bodo v Mozirskem gaju pripravili tradicionalno cvetliÄ?no razstavo. Naslovili so jo Dotik podeĹželja. Organizatorji bodo poleg gartelca, kmeÄ?kega vrta, na njej omogoÄ?ili obisko-

valcem tudi Âťpogled na polja in na vse, kar tam raste.ÂŤ ÂťZnova se bomo dotaknili naĹĄe prvobitnosti, naĹĄih korenin. Slovenci smo narod, ki je v tesnem stiku z naravo, slovenske korenine so iz kmeÄ?kega okolja. Ustvarjalne roke znajo skupaj z naravo izdelati hortikulturne preseĹžke,ÂŤ

Torek, 18. avgusta

Ponedeljek, 17. avgusta

10.00 – 12.00 in 16.00 – 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Galerija na travniku (31. PKP – Torkove igrarije) 13.00 DruŞinski center Harmonija (Farmin, Trg mladosti 6) Podporna skupina za kvalitetnejťe partnerske odnose 19.00 Vila Bianca, Velenje Koncert citrarja Izidorja Tojnka (27. Citrarski festival Preťmentane citre)

18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski turnir

Sreda, 19. avgusta 10.00 KnjiĹžnica Velenje Zabavna sreda: Poletna lego ustvarjalnica 19.00 Vila Bianca, Velenje Koncert citrarja Johannesa Schuberta, NemÄ?ija (27. Citrarski festival PreĹĄmentane citre)

Ĺ OĹ TANJ Nedelja, 16. avgusta 10.30 Marijin spomenik v Ĺ oĹĄtanju Petje Ä?ez poletje - MoPZ Lokovica in Ĺ˝ePZ Lokovica

Ponedeljek, 17. avgusta 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje

Sreda, 19. avgusta 13.00 – 17.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Pisanje ponudbe za delo 14.00 – 16.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u 19. 8. – 21. 8.

Ljubno ob Savinji Ĺ portni kamp v Ljubnem ob Savinji

Ĺ MARTNO OB PAKI Od Ä?etrtka, 13., do nedelje, 16. avgusta Cel dan Dvorana Marof Likovna delavnica ''Ĺ˝anr upodabljanje vsakdanjega Ĺživljenja''

Sobota, 15. avgust 8.00 – 12.00 Parkirni prostor pri Mercatorju KmeÄ?ka trĹžnica 20.00 Dvorana Marof Razstava likovnih del nastalih na delavnici ''Ĺ˝anr - upodabljanje vsakdanjega Ĺživljenja''

Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u ob torkih in petkih od 14.00-21.00, sobotah od 10.00-21.00 in nedeljah od 10.00-20.00.

Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Do 31. 8. otroke, ki slavijo Ä?aka posebno darilce, okvirÄ?ki za slike.

Lunine mene

14. avgust, ob 16.53,

prazna luna, mlaj

pravi BoĹžo Plesec iz EkoloĹĄkega hortikulturnega druĹĄtva Mozirje, ki upravlja park.

Na prostoru ob reki Savinji bodo obiskovalci lahko videli razstavo ptiÄ?jih straĹĄil, ki naj bi na poljih odganjala tiste, ki kradejo pridelke, v kotiÄ?kih gaja bodo na ogled redke in posebne vrste cvetja pa zelenjava, osveĹžujoÄ?e sadje, druge vrste plodov. Prav tako bo tudi letos Mozirski gaj v sodelovanju s sekcijo vrtnarjev in cvetliÄ?arjev pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije, slovenskimi vrtnarji, dobavitelji cvetja, strokovnimi ťolami in Kmetijsko svetovalno sluĹžbo pripravil tek-

movanje za pokal Mozirskega gaja (jutri) in predizbor za tekmovanje Âťolimpijada poklicevÂŤ.

Poseben dodatek cvetju, ki bo prava paĹĄa za oÄ?i, bo velika razstava plazilcev s krokodilom, ĹĄov pitonov, izbor za najlepĹĄega pitona v Sloveniji (v nedeljo), dan prej pa bo modna revija s plazilci.

Vse dni razstave bodo male obiskovalce zabavali junaki risanih serij. ÄŒaka pa jih ĹĄe vrsta drugih preseneÄ?enj, zagotavljajo organizatorji, ki so z mislimi in aktivnostmi Ĺže pri razstavi buÄ? in jesenskega cvetja. Ta bo v parku cvetja v Mozirju od 26. septeđ&#x;”˛ mbra do 11. oktobra. â€

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka AMY Amy (VB) Glasbena biografija, 127 minut ReŞija: Asif Kapadia Nastopajo: Amy Winehouse, Mitch Winehouse, Janis Winehouse, Mark Ronson, Tony Bennett, Pete Doherty idr.

Petek, 14. 8., ob 19.00 Sobota, 15. 8., ob 21.15 Nedelja, 16. 8., ob 20.15 ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

VATIKANSKI TRAKOVI

Velenje, 11. avgusta – V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko ogledate slikarsko razstavo VelenjÄ?anke Klare Jan. Klara Jan je obiskovala umetniĹĄko gimnazijo v Velenju, ĹĄtudij pa nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer ilustracija. Ustvarja v razliÄ?nih tehnikah, najrajĹĄi pa izbere tehniko akvarel. Razstava z naslovom Umetnost narave je njena tretja samostojna razstava in bo v avli Mestne obÄ?ine Velenje na ogled do petka, 11. septembra 2015.

Nedelja, 16. avgusta

Dotik podeĹželja

ml – Mladina / C-S - Slikanice AngleĹĄki otroĹĄki pisatelj in ilustrator se nam poskuĹĄa pribliĹžati s krasno in tankoÄ?utno zgodbo o dedku in Ĺ˝igu, ki se imata nadvse rada. A dedek je Ĺže v letih in odpelje Ĺ˝iga na potovanje na skrivnosten otok. S potovanja se vrne Ĺ˝iga sam, saj si dedek Ĺželi ostati na otoku, ki je bil naravnost popoln in kjer dedku gotovo ne bo dolg Ä?as. Kljub temu, da dedka ni veÄ? v njegovi hiĹĄki ob Ĺ˝igovem vrtu, pa ostaja z njim. ÄŒeprav daleÄ? stran, hkrati pa Ä?isto z njim!

8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 10.00 Interspar Ĺ alek Nastop ansambla Ĺ epet in orkestra GoliÄ?nik 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje OtroĹĄka predstava SneĹžinska in RoĹžica (31. PKP – Sobotne lutkarije) 16.00 in 18.00 ZOO station Velenje SUP-er raziskovanje potopljenih vasi, alternativno turistiÄ?no vodenje 18.00 eMCe plac Podzemlje tehna: 15Y

Sobota, 15. avgusta

SNUNIT MICHAL: Ptica v duĹĄi

DAVIES BENJI: Dedkov otok

naĹĄo duĹĄo. Ali za svojo sreÄ?o res potrebujemo bogastvo tega sveta?

DeÄ?ek se je Ĺže v rosnih letih spoprijateljil z drevesom. Z njim se je igral, se skrival, v njegovi senci spal. Ko je odraĹĄÄ?al, so bili njegovi obiski vedno redkejĹĄi, a ko je potreboval pomoÄ?, je drevo vedno dalo del sebe, da je osreÄ?ilo deÄ?ka. In sreÄ?no je bilo tudi

17

PRIREDITVE

The Vatican Tapes (ZDA) Grozljivka, triler, 91 minut ReŞija: Mark Neveldine Igrajo: Kathleen Robertson, Djimon Hounsou, Michael Pena, Dougray Scott, John Patrick Amedori idr.

Petek, 14. 8., ob 21.00 – mala dvorana

Sobota, 15. 8., ob 21.00 – mala dvorana Nedelja, 16. 8., ob 19.00 – mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

MISIJA: NEMOGOÄŒE - ODPADNIĹ KA NACIJA Mission : Impossible Rogue Nation (ZDA) Akcijski film, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Christopher McQuarrie Igrajo:Â Tom Cruise, Simon Pegg, Jeremy Renner, Rebecca Ferguson idr.

Petek, 14. 8., ob 21.30 REDNA PRED. (cena vstopnice 5 EUR)

PIKSLI Pixels (ZDA) DomiĹĄljijska akcijska komedija, ZF, (ZDA)

ReŞija: Chris Columbus Igrajo: Adam Sandler, Kevin James, Michelle Monaghan, Peter Dinklage, Josh Gad, Brian Cox, Sean Bean idr.

Sobota, 15. 8., ob 19.00 Nedelja, 16. 8., ob 18.00 REDNI PRED. (cena vstopnice 5 EUR)

ZAKAJ (NI)SEM POHRUSTAL SVOJEGA OÄŒETA Pourquoi j'ai pas mangĂŠ mon père (Francija) Animirana pustolovĹĄÄ?ina sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 95 minut ReĹžija: Jamel Debbouze Slovenski glasovi: GaĹĄper Jarni, Nina Rakovec, Borut Veselko, Iztok Luzar, Maja KunĹĄiÄ?, Vesna PernarÄ?iÄ? idr.

Petek, 14. 8., ob 19.15 – mala dvorana

Sobota, 15. 8., ob 19.15 – mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

ÄŒEBELICA MAJA 3D Maya the Bee Movie (Avstralija, NemÄ?ija) Animirana pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut ReĹžija: Alexs Stadermann, Simon Pickard Slovenski glasovi: MaĹĄa Tiselj, MatevĹž MĂźller, MaruĹĄa Bertoncelj, Jernej Kuntner, Rok Mlinar, Ĺ tefan KuĹĄar idr.

Nedelja, 16. 8. ob 16.00 3D – otroťka matineja OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 3,5 EUR)

JIMMYJEV DOM Jimmy's Hall (VB, Francija) Drama, 109 minut ReĹžija: Ken Loach Igrajo: Barry Ward, Simone

Kirby, Andrew Scott, Jim Norton idr.

Ponedeljek, 17. 8., ob 21.00 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) Vstopnine ni

Naslednji vikend, od 21. 8. do 24. 8. napovedujemo animirano komedijo MINIONI 2D in 3D, ZF akcijo FANTASTIÄŒNI Ĺ TIRJE, akcijski film MISIJA: NEMOGOÄŒE - ODPADNIĹ KA NACIJA, triler, dramo BELA PTICA V METEĹ˝U, ter v Zvezdah pod zvezdami,v ponedeljek, 24. 8. ob 21.00, na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture, dokumentarni film CITIZENFOUR.

Naš ­čas, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Kmetijske zadruge Šaleška dolina«

13. avgusta 2015

RADIO VELENJE

V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina pod blagovno znamko Ekodar tržimo ekološko gove­ je meso in ekološko govejo hrenovko.

Eko goveja hrenovka je odlične kakovosti, izdelana iz ekološkega mesa mlade govedine, ekološkega sončnične­ ga olja, ekoloških za­ čimb in polnjena v na­ ravno ovčje črevo. Je brez glutena in ne vse­ buje alergenov.

Ekološko goveje meso in eko­ loško govejo hrenovko Eko­ dar tržimo na spletni strani

trgovina.ekodar.si,

kjer vam izbrane artikle Eko­ dar pripeljemo na dom.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidri­ čeva 2 a, 3320 Velenje, s pri­ pisom »KZ Šaleška dolina«, najkasneje do ponedeljka 24. avgusta.

Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

KAMNOSEŠTVO PODPEÈAN SEBASTJAN, s. p.

Nagrajenci križanke »Avto Shop Podgoršek«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 30. 7. 2015, so:

Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

• • •

GSM: 070 849 569

Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.

www.kamnosestvo-podpecan.si

Tudi v poletnem èasu vas prièakujemo , vsak dan od 8.-16. ure . v soboto od 8.-13. ure

Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje; Franček Klančnik, Topolšica 78/a, 3326 Topolšica; Pavel Župevc, Gaberke 132, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporo­ čeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: EUROSERVIS AVTO SHOP

Vabimo vas na

13. rekreativni kolesarski maraton Zelene Doline, ki bo v soboto, 29. avgusta 2015.

ČETRTEK, 13. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 14. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 15. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

NEDELJA, 16. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PONEDELJEK, 17. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

TOREK, 18. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 19. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 3. avgusta do 9. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. avgusta do 9. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Več informacij:

www.zelenedoline.si

Naš ­čas, 13. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 19

13. avgusta 2015

19

OBVEŠČEVALEC

mali OGLASI Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DEŽURNI telefon za pomoč

alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

STIKI – POZNANSTVA

PRIDELKI KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, /

odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol sivček, prodam. Gsm 041 905 999 BUKOVA cepljena metrska drva (gaber, hrast, bukev) prodam. Gsm: 031 266 194 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 5886 267, gsm: 041 577 305 OKROGLE silažne bale in kocke prodam.

Gsm: 051 388 874 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro

železo, kmetijske stroje, razne peči.

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države.

Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

• Opremljen gostinski lokal s teraso v Šaleku v Velenju, 54 m 2, zgrajen 1987, pritličje.

Odlična poslovna priložnost!

ER E 105-150. Cena 51.000 evr.

ŽIVALI

RAZNO DOBRO ohranjeno zamrzovalno skrinjo, 220 l, ugodno prodam. Tel.: 03 5780 016 ali gsm: 070 895 799

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Upravna enota Velenje

POROKE

Glušič Gregor , Velenje, Vinska Gora 18a In Jelen Melita, Velenje, Arnače 23a; Zabukovnik Uroš, Polzela Dobrič 21 In Rožič Suzana, Polzela, Ob Progi 11.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

SMRTI

PRODAJA nesnic v nedeljo, 16. 8., od

8. Do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202 ali gsm: 041 442 162 PO UGODNI ceni prodam 10 plošč bakrene pločevine (nerabljena).

Gsm: 031 266 194

DEŽURSTVA

GIBANJE prebivalstva

• Poslovni prostor, trgovino s skladiščem 200 m2, v prvem nadstropju Nakupovalnega centra v Velenju (neživilska trgovina), zgrajen 1997.leta.

ER D(60-105).

Cena 140.000 evr.

ZOBOZDRAVNIKI

Malovrh Janez, roj. 1931, Velenje, Podkraj pri Velenju 25b; Beškovnik Marjan Ludvik, roj. 1945, Velenje, Škale 190; Mahne Marija, roj. 1937, Velenje, Lipje 9b; Jurak Marijan, roj.

1934, Nazarje, Samostanska pot 2; Šoba Franc, roj. 1924, Velenje, Cesta IX/ 3; Voršnik Franc, roj. 1933, Dobrna, Klanc 73; Šimić Anto, roj.

1928, Izola, Ulica Osvobodilne fronte 14.

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

15. in 16. 8. – Daša Buršič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

ZAHVALA

( 898 17 50

Poslovila se je draga mama, stara mama, babica, sestra, tašča, teta

LEOPOLDINA RAVLJEN 27. 10. 1926 – 4. 8. 2015

Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela.

Na dolgo pot si se podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.

Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Hvala za darove, cvetje in sveče. Posebna zahvala oskrbovalki Jožici, za vse prijetne dni, ki jih je posvetila mami, osebju Splošne bolnišnice Celje za lajšanje zadnjih dni, g. Pribožiču za opravljen obred, pevcem, govornici Marjani in Pogrebni službi Usar.

Vsi njeni

ZAHVALA

V SPOMIN

V 70. letu nas je zapustil mož, ati, brat in dedi

MIRA VIDEČNIK

MARJAN BEŠKOVNIK

1945 – 2005

iz Škal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče in cvetje ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala Vesni Lah, dr. med., spec., patronažni službi Velenje, še posebej patronažnima sestrama Albini Šučurovič in Dei Hudarin, gospodu župniku Janku Rezarju za opravljen pogreb in sv. mašo. Iskrena hvala častni straži, članom Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, praporščakom in Rudiju Lemežu za spoštljive besede slovesa.

O, saj ni smrti, ni smrti!

Samó tišina je pregloboka.

Kakor v zelenem, prostranem gozdu!

O, saj ni smrti, ni smrti!

Samó padaš, samo padaš, padaš, padaš v prepad neskončne modrine.

Samó odmikaš se, samó tih postajaš, samó sam postajaš, sam in neviden.

(Srečko Kosovel) ​

Vsi njeni

Vsi njegovi

ZAHVALA

ZAHVALA Zelo boleče nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedi

Od nas se je za vedno poslovil dragi oče, stari ata in pradedek

FRANC NEŽMAH 30. 11. 1941 – 29. 7. 2015

IVAN MALOVRH 18. 12. 1931 – 31. 7. 2015

Iskrena hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje ter Bolnišnice Topolšica, sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki so si vzeli čas in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Janko in Metka z družinama

Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Iskrena hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala častni straži Premogovnika Velenje, rudarski godbi, govornikoma g. Rudolfu Lemežu in g. Francu Vedeniku, Podkrajskim fantom, g. župniku Mihevcu za cerkveni obred in g. Jakobu Zapušku za čustveno odpete pesmi pri sveti maši.

V globoki žalosti njegovi najdražji

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 20

PlaĹža zanimiva tudi ponoÄ?i Koncert na plaĹži lepo uspel, branje na plaĹži pa bo ĹĄe potrebovalo nekaj Ä?asa – Parkirnina Parkirnina obiskovalcev ne moti ni zmanjĹĄala obiska – 28. avgusta Jadranske igre PlaĹža je bila ob koncu minuleBojana Ĺ pegel

Velenje, 10. avgusta – Z vroÄ?ino, ki naj bi sicer v naslednjih dneh malo popustila, se je v spet prebudila velenjska plaĹža. Ne le da so obalo spet zasedli ĹĄtevilni kopalci, prejĹĄnji teden sta dogajanje zaznamovala tudi dva nova prijetna dogodka. Sploh v petek zveÄ?er, ko je Festival Velenje v okviru letoĹĄnjih poletnih prireditev na plaĹži pripravil koncert zasedbe Hamo & Tribute to Love, se je izkazalo, da je plaĹža za obiskovalce lahko veÄ? kot zanimiva tudi ponoÄ?i.

ci. Led je prebil nekdanji hiĹĄnik v velenjskem domu kulture JoĹži Jelen, sledili so ĹĄe drugi. In zato bodo podobne veÄ?ere pripravljali tudi prihodnje poletje.

V petek zveÄ?er so oder za koncert postavili tik ob plaĹžo. Organizatorji so poskrbeli tudi za mi-

ze in stole, koncert pa so mnogi doĹživeli kar sede na travi. Blues in klasiÄ?ni rok sta bila kot nalaĹĄÄ? za miren topel veÄ?er, Hamo in njegova skupina pa so dali vse od sebe. Da, bilo jim je vroÄ?e, sploh, ker so se na koncert pripravljali Ĺže od poldneva, zato so

menda nastopali brez Âťspodnjih gatÂŤ. So pa te mnogim slekli s svojim nastopom. PrizoriĹĄÄ?e se je pokazalo za odliÄ?no, oba lokala ob plaĹži pa sta bila prav zaradi koncerta polna do jutranjih ur. ObÄ?utek, da smo v pravem turistiÄ?nem kraju, je bil pristen.

ga tedna izjemno dobro obiskana, v Ä?asu kolektivnih dopustov pa malo manj, saj takrat veliko Ĺ aleÄ?anov zapusti dolino. Zanimalo nas je, kako so sprejeli plaÄ?ljivo parkirno, ki jo je MO Velenje uvedla 10. julija. Bojan PrelovĹĄek iz MO Velenje nam je povedal: ÂťMislim, da plaÄ?ljiva

parkirnina ni odgnala obiskovalcev velenjske plaĹže. NihÄ?e se ne pritoĹžuje. Dejstvo je, da je ne bi uvedli, Ä?e bi se vsi obiskovalci drĹžali reda. Zaradi oseb, ki ne spoĹĄtujejo nobenih pravil, smo zaposlili dva varnostnika in red je sedaj bistveno boljĹĄi.ÂŤ Letos novosti na velenjski plaĹži ne bo veÄ?, bodo pa letoĹĄnjo pridobitev, napihljiva igrala, Ĺže kmalu umaknili. Nekaj dni namreÄ? potrebujejo, da se pripravijo na Jadranske igre, ki bodo 28. avgusta. Zagotovo bodo prava atrakcija, mnogim bodo vzbudile nostalgijo po Ä?asih, ko so gledali Igre brez meja.

Tekmovalo bo 7 ekip. Ĺ˝e dan kasneje pa bo na Velenjskem jezeru ĹĄe drĹžavno prvenstvo v supanju. đ&#x;”˛

Branje in koncert na plaĹži

PrejĹĄnji torek zveÄ?er je KnjiĹžnica Velenje prviÄ? povabila na velenjsko plaĹžo vse, ki radi berejo.

Na travniku so v krog postavili leĹžalnike in blazine, priĹžgali sveÄ?ke in poskrbeli tudi za tekoÄ?o osveĹžitev. Ĺ˝eleli so, da ta veÄ?er ljubitelji knjig z njimi delijo odlomke knjig, ki so jim posebej pri srcu. Ob tem so se v knjiĹžnici zavedali, da gre za novost, ki bo potrebovala nekaj Ä?asa, da se ÂťprimeÂŤ. A so Ĺže prviÄ? doĹživeli, da so poleg zaposlenih na dogodek priĹĄli tudi bral-

Malo pred 21. uro je v teh vroÄ?ih dneh obisk napihljivih igral sredi jezera ĹĄe vedno velik. Ĺ tevilo tistih, ki so na njih naenkrat, so morali zaradi varnosti omejiti.

Prvi koncert na velenjski plaĹži je pritegnil ĹĄtevilne obiskovalce.

UĹživali so v zvokih bluesa in rokenrola. ObÄ?utek, kot da smo v pravem turistiÄ?nem mestu, kjer Âťse dogajaÂŤ, je bil pristen.

Tam, kjer dan traja veÄ? dni 46. LuÄ?ki dan ves teden – Pestro dogajanje, etnografske zgode in umirjeno veseljaÄ?enje v vsakem kjudru LuÄ?ki dan je proti pol stoletja se nagibajoÄ?e tradicionalno, prijetno in zanimivo sreÄ?evanje domaÄ?inov, gostov ter vse bolj tudi turistov. Dogajanje od 5. do 9. avgusta je tako povezalo vaĹĄÄ?ane in prebivalce vseh ĹĄestih naselij obÄ?ine LuÄ?e, da se menda nekateri vmes sploh niso vraÄ?ali na domov. Ena sama velika druĹžina so bile LuÄ?e ob Savinji te dni in v marsiÄ?em je dogajanje prekosilo ĹĄtevilne dosedanje ÂťluÄ?ke dneveÂŤ. Kot da je vse v kraju dihalo za te dni in zares bogata bera razliÄ?nih dogodkov in ostale ponudbe nikogar ni pustila ravnoduĹĄnega.

LuÄ?ki upokojenski Traktortaxi je vozil na ogled luÄ?kih znamenitosti

Perice so oĹžemale perilo in uÄ?ile svoje otroke trdega, a lepega in potrebnega dela

Od ĹĄtanta do ĹĄtanta in druge zgodbe

Posebej pestro je bilo 8. avgusta, ko se je po sveti maĹĄi in procesiji v Ä?ast farnemu zavetniku sv. Lovrencu (tokrat so bili prireditelji tega Ä?astnega dogajanja mladi iz Konjskega Vrha) kraj z vso bogato ponudbo odprl ljudem. Ob 11. uri so na ĹĄtevilnih stojnicah ponudili na ogled in v prodajo svoje izdelke domaÄ?e in umetnostne obrti, Ä?ebelarske produkte, domaÄ?e kmeÄ?ke dobrote, izdelke iz lesa ter znano hladilno pijaÄ?o. Ivan Plaznik VanÄ?, domaÄ?in, ki se v glavnem klati po svetu, je v sodelovanju z Juvanovo hiĹĄo in gospodarjem Jakom Matijevcem presenetil s prvim pravim bolĹĄjim sejmom.

Razstavljeni kolovrati so simbo-

do ĹĄtanta je bilo sliĹĄati ubrano petje peric, ki so na strugi kot Ĺže leta doslej prale ÂťveĹĄÂŤ, po luÄ?ko kar ÂťcoteÂŤ. Vmes je zapel leseni ploh, po katerem je najstarejĹĄa perica udrihala z gatami od starega ata in mrmrala, ÂťÄ?udno rumene postajajo, nikoli veÄ? ne bodo sneĹžno bele ‌. Traktor taxi luÄ?kih upokojencev pa je vozil na najlepĹĄo lokacijo do Vlcerske bajte na Ĺ mici.

LuÄ?ki praznik je kot mali muzej na prostem odprt le enkrat letno pet dni

Kaj pa je lepĹĄega, kot Ä?e se gresta oÄ?e in sin vlcerske igre

liÄ?no posegli v sfero ĹĄe uporabnih lesenih koles, ki poganjajo vreteno za predenje lanene niti, brez prikaza katerih pa ni minil ĹĄe niti en luÄ?ki praznik. ÂťZlati ko-

lovratÂŤ je tudi plaketa za najboljĹĄo viĹžo, ki je na petem festivalu istega dne v LuÄ?ah odĹĄla z Ansamblom Mladi upi v Ĺ marje pri JelĹĄah. Tudi na sejmu Od ĹĄtanta

Tam, v hladu sence od bliĹžnjega hriba in sape od bistre Savinje, ki jo je Ĺže ves dan prepihoval prelep jez s pogledom na goro Raduho, se je dogajalo vse drugo, kar bi morda Ĺže ĹĄlo v pozabo. Pa tega ne dovolijo ne vlcerji ne njihove gospodinje, kaj ĹĄele luÄ?ki upokojenci, ki so si tam s pomoÄ?jo razumevajoÄ?ega vodstva obÄ?ine postavili nekakĹĄno

kaĹĄÄ?o, ta pa je etnografski muzej na prostem. Predstavili so se ťtantmaniÂŤ, Ä?ebelarji domaÄ?e Ä?ebelarske druĹžine, kmetice – Ä?lanice druĹĄtva podeĹželskih Ĺžena – z vsem, kar nudi poĹĄtena domaÄ?ija, umetniki izdelovanja polstenih izdelkov ter ĹĄtevilni ponudniki pijaÄ? in dobrega prigrizka ‌ Ja, vsi so bili po svoje del velikega praznika, ki pa se je za leto dni z veÄ?ernim festivalom

domaÄ?e glasbe le poslovil. Mnogi se sicer priduĹĄajo, da sedaj v LuÄ?ah vse do jesenskih padavin ne bodo nehali praznovati, saj je ĹĄe Ä?as dopustov, druĹženja in poÄ?itka v senci. A prav to naj bi si privoĹĄÄ?ili tudi vsi drugi, ne le na zahtevnih, nevarnih in dragih potovanjih, ampak druĹženja v okrilju naĹĄe lepe – tujci reÄ?ejo eksotiÄ?ne deĹželice. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

32. tekmovanje starih roÄ?nih in motornih brizgaln Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju bo v soboto, 15. avgusta, zelo Ĺživahno.

Za to bodo poskrbeli Ä?lani tamkajĹĄnjega prostovoljnega gasilskega druĹĄtva. Organizirali bodo namreÄ? tradicionalno tekmovanje starih roÄ?nih in motornih brizgaln ter pokalno tekmovanje SaĹĄa regije. ZaÄ?eli ga bodo ob 16. uri pred gasilskim domom.

Poleg pokalov za najboljĹĄe v vseh kategorijah bodo ob tej priloĹžnosti nagradili ĹĄe najbolj izvirno desetino, najstarejĹĄega tekmovalca in tekmovalko ter najbolj oddaljeno desetino. †đ&#x;”˛ tp