32 2017

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (18/24 °C) in soboto (15/20 °C) bo oblaÄ?no in deĹževno, v nedeljo (13/26 °C) sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 10. avgusta 2017â€

ĹĄtevilka 32 | leto 64â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Razglednice Milena KrstiÄ? – Planinc

Delavci Gorenja danes Ĺže za stroji Proizvodne hale Gorenja so prenovljene in polepĹĄane, vzdrĹževalci so v zadnjih tednih poskrbeli, da je vse nared za naslednje mesece, ko je proizvodnja obiÄ?ajno ĹĄe posebej intenzivna. Tudi letos kaĹže, da bo tako, povpraĹĄevanje po izdelkih Gore-

nja je namreÄ? tako veliko, da so zaposlili kar nekaj dodatnih delavcev. Posodobili so tudi nekatere linije, ĹĄe posebej tiste, na katerih delajo najbolj prestiĹžne aparate.

Od prihodnjih mesecev si veliko obetajo, predsednik uprave Franjo Bobinac pra-

vi: ÂťOstajam optimist predvsem z vidika gibanja prodaje, ta je v drugi polovici leta obiÄ?ajno moÄ?nejĹĄa in kljuÄ?ni trgi upam, da bodo delovali tako, kot je treba.ÂŤ đ&#x;”˛

Razglednice? Kdaj ste jo nazadnje ugledali v svojem poĹĄtnem nabiralniku? TĂĄko, z lepo sliko letoviĹĄkega kraja in besedilom, ki se je obvezno zaÄ?el z: ÂťLep pozdrav iz vroÄ?ega ...ÂŤ in zakljuÄ?il s ĹĄtevilnimi podpisanimi. Za vsakega iz najveÄ?krat nakljuÄ?no dobre druĹžbe, ki se je v istem Ä?asu znaĹĄla v istem mestu, je bilo na njej prostora. ÂťImamo se fajn. Samo ti nam manjkaĹĄ,ÂŤ je ĹĄe pisalo na kakĹĄni. Slednje je bilo gotovo iskreno. ÄŒe ne bi bilo, tudi razglednice ne bi bilo.

Nanje sem se spomnila, ko sem sliĹĄala, da jih to poletje piĹĄe in poĹĄilja evropska policija. Naslovniki so skrbno izbrani. ÂťDragi ubeĹžniki, to poletje se vrnite domov! S pozdravi, vaĹĄa policija,ÂŤ se glasi eno od hudomuĹĄnih sporoÄ?il na enaindvajsetih.

PoĹĄiljajo jih kriminalcem na begu. S takimi akcijami Ĺželijo pritegniti pozornost ljudi, ki bi jim lahko pomagale najti te osebe.

Slovenska policija je denimo razglednico poslala Danijelu Borojeviću, idejnemu oÄ?etu ropa celjske poslovalnice Krekove banke leta 2002. Roparji so jo olajĹĄali za 30 milijonov takratnih tolarjev in ta rop je dolgo veljal za najveÄ?jega v Sloveniji.

Z razglednicami so vzbudili pozornost, obudili pa tudi nostalgijo po njih. Zato namesto da Ä?akate, da jo kdo napiĹĄe vam, napiĹĄite vi kakĹĄno. ÄŒisto nekaj drugega bo kot SMS sporoÄ?ilo na mobilnem telefonu ali pozdrav s priloĹženo sliko po e-poĹĄti ali objava na kakem druĹžbenem omreĹžju (bognedaj), saj s tem posredno pozdrave in sporoÄ?ila, da ste odsotni, poĹĄiljate tudi zlikovcem.

Zato raje piĹĄite razglednice. Naslovnik tako ne bo vedel, da ste ĹĄli na dopust z raÄ?unalnikom, ki postaja ob kopalkah, sonÄ?ni kremi in plavutkah obvezen del poÄ?itniĹĄke opreme. Upam, da ne zato, ker brez njega na dopustu ne bi imeli Ä?esa poÄ?eti? So pa Ĺže lepĹĄe razglednice z na roko napisanim sporoÄ?ilom in veliko podpisanimi pod njim. Tako se na prvi pogled vidi, da se poĹĄiljatelj druĹži z ljudmi in ne stvarmi in da ne sedi osamljen z raÄ?unalnikom na kolenih pod kakĹĄnim borovcem. đ&#x;”˛

Priprave zaÄ?eli odliÄ?no PodÄ?etrtek, 8. avgusta - RokometaĹĄi Gorenja Velenja so z odliko prestali prvi pripravljalni preizkus pred zaÄ?etkom nove sezone. V PodÄ?etrtku se je moĹĄtvo Ĺ˝eljka Babića sreÄ?alo s serijskim beloruskim prvakom MeĹĄkovom iz Bresta, udeleĹžencem finalnega turnirja zadnje sezone Lige SEHA Gazprom, in ga ugnalo s 27:24.

V sredo igrajo tekmo doma s Koprom 2013. VeÄ? na 12. strani. đ&#x;”˛

OtroĹĄko mesto v znamenju igre Velenje, 4. avgusta – Tudi avgusta je vsak delovnik dopoldne v SonÄ?nem parku in vili RoĹžle dobro poskrbljeno za vse otroke, ki med poÄ?itnicami niso radi doma. Z mentorji in animatorji ustvarjajo, berejo in ťportajoÂŤ po parku. Ĺ e veÄ? tovrstnih aktivnosti pa bo MZPM Velenje za poÄ?itnikarje pripravila predzadnji poÄ?itniĹĄki teden, od ponedeljka, 21., do petka, 25. avgusta, ko bo tam zaĹživelo OtroĹĄko mesto.

Gre za dnevne tabore, ki bodo letos potekali z geslom Naj Ĺživi igra.

Ustvarili bodo mesto po meri otrok, druĹžili pa se bodo tako v SonÄ?nem parku kot vili RoĹžle. Hodili bodo tudi na izlete, na katerih bodo spoznavali in raziskovali mesto. Obiskali bodo otroĹĄka igriĹĄÄ?a, trim stezo, baliniĹĄÄ?e ‌ Predstavili jim bodo igre naĹĄih babic, pa razliÄ?ne strateĹĄke igre, igre zaupanja in razbremenitve ter ĹĄportne igre. Vmes si bodo sami pripravili Ä?aj in kaj za pod zob. OtroĹĄko mesto bo vrata odpiralo ob 8. uri, zapiralo pa ob 14. Zanj so obvezne prijave, zato starĹĄi – Ä?im prej pokliÄ?ite ali obiĹĄÄ?ite vilo RoĹžle. đ&#x;”˛

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

10. avgusta 2017

Dobro sodelovanje obrodilo sadove V zadnjem letu v obÄ?ini SolÄ?ava najveÄ? vlagali v posodobitev infrastrukture – Novih izzivov ne manjka – Od 1. oktobra Prelesnikova poklicna Ĺžupanja

Brez teĹžav pri izplaÄ?ilu plaÄ?

TopolĹĄica – Glede na to, da so se v BolniĹĄnici TopolĹĄica v minulih mesecih zaradi likvidnostnih teĹžav sreÄ?evali s teĹžavami pri izplaÄ?ilu plaÄ?, smo preverjali, kako bo s temi danes (v Ä?etrtek).

Vodja sluĹžbe za finance in ekonomiko v bolniĹĄnici Metka JevĹĄenak je povedala, da tokrat teĹžave ne bo in da bodo plaÄ?e za julij zaposleni danes tudi dobili. đ&#x;”˛

tp

Prepoznavali okoljska vpraĹĄanja Ĺ oĹĄtanj – Predstavniki ERICa, ki pripravljajo program varstva okolja za obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, so organizirali prvo delavnico. UdeleĹžilo se je je okoli dvajset ljudi iz razliÄ?nih ustanov, druĹĄtev in podjetij. Po njihovem mnenju so najveÄ?ja okoljska vpraĹĄanja v obÄ?ini degradacija okolja zaradi podzemnega izkopavanja premoga, vpliv prezraÄ?evalnih jaĹĄkov Premogovnika in deponija premoga, dimna zavesa iz TEĹ , ki povzroÄ?a zasenÄ?enost, in poplavna ogroĹženost zaradi vodotokov oziroma jezer. đ&#x;”˛

mkp

NaroÄ?ilo za glasbeno ĹĄolo ĹĄe letos Ĺ oĹĄtanj, 3. avgusta – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se bo prihodnje leto lotila obnove in dozidave glasbene ĹĄole, letos pa je objavila javno naroÄ?ilo za ta dela. Za sofinanciranje so se prijavili na EKO sklad, ki obÄ?inam za gradnjo Âťskoraj niÄ?ÂŤ energetskih stavb sploĹĄnega pomena namenja nepovratne finanÄ?ne spodbude. V novem objektu bo 13 uÄ?ilnic za individualni pouk, dve skupinski uÄ?ilnici in manjĹĄa dvorana za interne nastope ter velika godbena dvorana in pevska soba. đ&#x;”˛

mkp

Nova ograja pod Zlatim griÄ?em Velenje, 3. avgusta – Letos januarja je MO Velenje v zemljiĹĄko knjigo vpisala kar 67.000 kvadratnih metrov veliko obmoÄ?je nad rdeÄ?o dvorano in bazenom, imenovano Zlati griÄ?. Takrat je bil v njem ĹĄe sadovnjak. Zaradi popolne izÄ?rpanosti sadovnjaka se je obÄ?ina odloÄ?ila za njegovo odstranitev. ZemljiĹĄÄ?e, ki so ga preuredili v travnik, je bilo nato z javnim razpisom oddano v najem.

V sklopu ureditve Zlatega griÄ?a pa so pred kratkim zamenjali tudi del stare mreĹžaste ograje na delu, ki meji na Celjsko cesto.

Stara ograja je bila namreÄ? prav tako Ĺže precej uniÄ?ena in je kot taka kvarila videz vpadnice v mesto. NaloĹžba je mestni proraÄ?un stala 8.727 evrov (z DDV). đ&#x;”˛

bĹĄÂ

Prenovljeno cestiĹĄÄ?e in prehod za peĹĄce na RudniĹĄki cesti

Velenje, 3. avgusta – Konec junija je koncesionar za vzdrĹževanje cest v mestni obÄ?ini Velenje (PUP Velenje, d. d.) prenovil cestiĹĄÄ?e na RudniĹĄki (industrijski) cesti od odcepa za Velenjsko plaĹžo do podvoza pri podjetju Esotech. Vrednost del je 40 tisoÄ? evrov. Za izboljĹĄanje varnosti so namestili ĹĄe dva svetlobna biÄ?a na prehodu za peĹĄce na RudniĹĄki (industrijski) cesti med Pesjem in glavno sprehajalno potjo ob Velenjskem jezeru. Dela v vrednosti 20 tisoÄ? evrov je izvedlo podjetje SCR, d. o. o. đ&#x;”˛

Servisno stojalo Ob postaji Bicy pred vilo Bianco je postavljeno servisno stojalo, na katerem si lahko uporabniki sami popravijo kolo in napolnijo pnevmatike. Zavod za turizem pa posoja tudi gorska in otroĹĄka kolesa, pa tudi opremo (Ä?elade, otroĹĄki sedeĹž). đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

SolÄ?ava, 5. avgusta – Minuli dnevi so bili za ObÄ?ino SolÄ?ava pestri, saj so jih zaznamovale prireditve v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika. Lokalna skupnost ga praznuje na god farne zavetnice Marije SneĹžne. Za rdeÄ?o nit prireditev izberejo doloÄ?eno temo. LetoĹĄnja je bila 500 let stara gotska kapelica, ki so jo ob tej priloĹžnosti blagoslovili, ter na svojstven naÄ?in prikazana zgodovina Ä?ebelarstva na SolÄ?avskem.

tem pomembni. Lokalna skupnost je letoĹĄnja prejemnica srebrnega znaka Slovenia Green, kar potrjuje pravilnost odloÄ?itve o trajnostnem razvoju okolja.ÂŤ

ÂťOgromno stvari je treba postoriti. Pred dvema letoma smo za Panoramsko cesto dobili nagrado in nekako se mi zdi, da smo pri tej obstali, da ne znamo izkoristiti danih mo-

NajveÄ? vlaganja v infrastrukturo

TamkajĹĄnja Ĺžupanja Katarina Prelesnik je menila, da so v zadnjem letu veliko postorili predvsem zaradi dobrega sodelovanja obÄ?inskih svetnikov, Ä?lanov druĹĄtev in obÄ?anov. Ĺ˝e na zaÄ?etku mandata so se dogovorili za veÄ?ja vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo, kar v najveÄ?ji moĹžni meri tudi uresniÄ?ujejo. BogatejĹĄi so za dva kilometra asfaltirane ceste v Logarski dolini, za dobrih 400 metrov v Robanovem kotu, tudi v vasi SolÄ?ava so posodobili cestni odsek. Kar nekaj vzdrĹževalnih in investicijskih del so postorili ĹĄe na njihovem vodovodu in pripravili celovito dokumentacijo za izgradnjo novega vodovoda v Logarski dolini.

LetoĹĄnji obÄ?inski proraÄ?un je teĹžak dobrih 1,4 milijona evrov, od tega namenjajo od 20 do 25 odstotkov turizmu kot eni najpomembnejĹĄih gospodarskih dejavnosti. ÂťKot kaĹže, bo letoĹĄnja turistiÄ?na sezona pri nas nadpovpreÄ?na. Res je turistiÄ?na bera veliko odvisna od vremena, a tudi domaÄ?ini s svojo pripravljenostjo za sodelovanje so pri

Tema letoĹĄnje prireditve ob obÄ?inskem prazniku je bila obeleĹžitev 500 let stare tamkajĹĄnje gotska kapelica

Od oktobra dalje poklicna Ĺžupanja

Po besedah sogovornice je pred obÄ?ino veliko izzivov. Tudi iz teh razlogov se je Prelesnikova po treh letih nepoklicnega opravljanja dolĹžnosti Ĺžupanje odloÄ?ila, da bo od 1. oktobra dalje poklicna Ĺžupanja. Upa, da bodo tako laĹžje naredili ĹĄe veÄ?. Prav tako meni, da ni poĹĄteno do obÄ?anov, ker ji zanje tu in tam zmanjkuje Ä?asa.

Izzivov, pravi, jim ne manjka v turizmu, pri urejanju drĹžavnih cest na SolÄ?avskem.

Ĺžnosti.ÂŤ Med izzive je uvrstila tudi izgradnjo novega vodovoda v Logarski dolini, ureditve je potrebna tudi vas SolÄ?ava, najveÄ?jo teĹžavo pa vidi v prometni ureditvi obmoÄ?ja. Prelesnikova je izrazila upanje, da bodo proraÄ?unski denar za predvidena vlaganja obogatili s sredstvi, pridobljenimi na razliÄ?nih razpisih. ÄŒeprav so ti namenjeni veÄ?jim obÄ?inam, verjame, da bodo naĹĄli kompromis z njimi in sodelovali pri izvedbi nekaterih skupnih projektov. đ&#x;”˛

Marsikaj na tem svetu res ne pozna meja Rusi (spet) prihajajo – Melanija in Kelly – Pivo in hmelj – Šentjurski Gozd

Na industrijski cesti pri KinoloĹĄkem druĹĄtvu je sedaj prehod za peĹĄce bolj varen tako podnevi kot ponoÄ?i.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Tatjana PodgorĹĄek

Po precej peklenskih dneh temperatura vendarle vsaj malo popuĹĄÄ?a. Ĺ˝al je suĹĄa predvsem kmetom povzroÄ?ila veliko ĹĄkode. Od drĹžave priÄ?akujejo pomoÄ?, predvsem pa, da bi pomagala pri ureditvi namakalnih sistemov. Slovenija je tako bogata z vodnimi viri, a jih ne znamo uporabiti za namakanje. DrĹžava je poÄ?asna, kmetje pa na suhem. Na naĹĄem obmoÄ?ju pa teĹžav z vodo nimajo le kmetje, kljub obÄ?asnim padavinam imajo predvsem na Kozjanskem in v Obsotelju, v nekaterih krajih Spodnje Savinjske doline in ĹĄe kje ĹĄe vedno teĹžave s pitno vodo. Kapljic, ki so padle, ni niti dovolj, da bi malo bolj namoÄ?ile zemljo, kaj ĹĄele, da bi obogatile zajetja. ÂťVroÄ?inaÂŤ tudi ĹĄe ni popustila med ministrstvom za finance in obÄ?inami glede povpreÄ?nin. Tisto, kar za naslednji dve leti ponuja drĹžava, se zdi obÄ?inam daleÄ? premalo. Prijetno vroÄ?e pa je nekaterim ob podatkih o rasti obiska turistov pri nas. Prihajajo z vseh vetrov in obiskujejo domala vse kraje pri nas. Po nekaterih podatkih je obisk tujih gostov najbolj porasel v zdraviliĹĄki RogaĹĄki Slatini. Sem se spet vraÄ?ajo Rusi, ki so ÂťdobriÂŤ gostje: ostajajo dalj Ä?asa in radi tudi bolj ÂťzapravljajoÂŤ. Nekateri obiskovalci se tu poÄ?utijo skoraj kot doma. Tudi zato, ker je Ĺže precej hotelov v rokah ruskih lastnikov. Pred dnevi se je uresniÄ?ila ĹĄe naĹĄa napoved, da bo v rokah ruskega zdravnika pristal tudi prestiĹžni hotel Aleksander na ÂťvrhuÂŤ RogaĹĄke Slatine. Zadovoljen je kupec, ki ga je Ĺže doslej imel v najemu, zadovoljen tudi steÄ?ajni upravitelj, da je ta hotel prodal Ĺže na prvi draĹžbi.

AmeriÄ?ani pri nas ne kupujejo hotelov, dobili pa naj bi pri nas ameriĹĄko hotelirko. Po tem, ko smo jim mi dali naĹĄo SevniÄ?anko Melanijo za prvo damo, naj bi nam oni poslali gospo Kelly, ki se ukvarja tudi s hotelirstvom, za novo veleposlanico. AmeriÄ?ani pa so pri nas tudi uÄ?itelji. Zakonca iz New Yorka, ki sicer Ĺže nekaj let Ĺživita v Rogatcu, sta v sodelovanju v RogaÄ?ani pripravila poseben tabor, na katerem se ob razliÄ?nih opravilih otroci uÄ?ijo angleĹĄÄ?ino.

Ob razliÄ?nih ÂťdnevihÂŤ smo prejĹĄnji petek tudi pri nas slavili dan piva in hmeljarstva. Pivo in pivovarstvo se tudi pri nas vse bolj uveljavlja, Ä?eprav Slovenci ĹĄe vedno popijemo dokaj malo te pijaÄ?e.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ne vem, Ä?e je v to statistiko Ĺže zajeta Ĺžalska fontana piva, kjer pivo kar dobro teÄ?e. In tudi ob njej so s posebno prireditvijo ÂťproslaviliÂŤ dan piva. V najbolj pivovarskem kraju pri nas, v LaĹĄkem, pa so na prazniÄ?ni dan odprli posebno sobo – prvo sobo pobega na svetu na temo pivovarstva. Uredili so jo v nekdanjem hotelu Savinja; v tem poslopju so pred dvema stoletjema v LaĹĄkem zvarili prvo pivo.

Pivovarji torej slavijo, manj pa letos savinjski hmeljarji. Neugodno vreme jim je namreÄ? Ĺže pred obiralno sezono obralo veliko kobul.

Hmeljarji so tako dokaj zaskrbljeni, a varjenje piva zaradi slabĹĄe letine vseeno ni ogroĹženo.

Ob tem, ko se zaradi naÄ?rtovane gradnje tovarne Magna mnogi tamkajĹĄnji krajani borijo, da ne bi za pridobitev zemljiĹĄÄ?a za gradnjo (preveÄ?) posekali gozda, smo sliĹĄali, da v ĹĄentjurski obÄ?ini nastaja nov gozd. No, natanÄ?neje, nastaja Gozd. Tako se imenuje nova ljudska iniciativa oziroma gibanje za ohranitev zelene deĹžele. Za ohranitev gozda in prepreÄ?evanje uniÄ?evanja kmetijskih zemljiĹĄÄ?. Ter sploh za vse ĹĄkodljive posege v zemljiĹĄÄ?a. Konkretno jih menda moti nastajanje poslovne cone v Dramljah. Ta je sicer ÂťzaÄ?rtanaÂŤ Ĺže dolgo in je dejansko Ĺže na zaÄ?etku ÂťrealizacijeÂŤ. Ni pa ĹĄe sliĹĄati, da bi kdo nasprotoval novi poslovni coni, ki jo bodo uredili tudi v Ĺ marju pri JelĹĄah – PC Ĺ marje zahod. Ustrezne prostorske akte je obÄ?ina Ĺže sprejela, zdaj vabi interesente. ZemljiĹĄÄ?e je namenjeno gradnji objektov za storitveno, proizvodno in trgovsko dejavnost.

Pa ĹĄe to: je Ĺže res, da naj bi veljalo, da je feniks vstal iz pepela, a iz feniksa se zato vseeno ne bi smelo preveÄ? kaditi! Tako Ĺže nekaj Ä?asa mislijo prebivalci v okolici pravega Ĺžalskega (Omko) Feniksa, ne tistega mitoloĹĄkega. Ĺ˝e dolgo opozarjajo na hrup, prah in dim, opozorila pa niso zalegla. Doslej. Zdaj naj bi z novim vodstvom vendarle zapihal nov veter, ki naj bi ÂťodneselÂŤ te neprijetnosti. Prizadeti krajani res mislijo, da bo vodstvo drĹžalo besedo. Nekateri sicer zahtevajo, da obÄ?ina zagotovi denar za meritve, Ä?eprav bodo verjetno krajani sami zaznali, Ä?e ne bo bolje.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

10. avgusta 2017

ÂťSmo daleÄ? od tistega, kar si mislimo sami o sebiÂŤ Na pogovor smo povabili poslanca SD v drĹžavnem zboru Jana Ĺ koberneta Mira ZakoĹĄek

Redno se odzivate na vsa aktualna dogajanja, ĹĄe posebej, Ä?e so ta povezana s tukajĹĄnjim okoljem. Z BolniĹĄnico TopolĹĄica ste se veliko ukvarjali, saj niste bili zadovoljni z odzivom ne drĹžavne sekretarke ne ministrice. ÂťPo daljĹĄi neodzivnosti na ĹĄtevilne pobude, ki so prihajale iz tega okolja, sem se odloÄ?il za poslansko vpraĹĄanje. Od ministrice bi seveda priÄ?akoval, da bo imela, preden se odloÄ?i za kakrĹĄnokoli potezo, simulacijo, kaj bo to prineslo. Tako pa sem z ironiÄ?no grozo ugotovil, da ne pozna niti imena kraja in bolniĹĄnice. Ne preseneÄ?a me, da je priĹĄlo do interpelacije in po njej do tega, da

â?ą

Slovenja ima veljaven kazenski zakonik, s katerim je nepridipravom mogoÄ?e stopiti na prste, a se vedno znova z nenehnimi politiÄ?nimi manevri vse skupaj zavlaÄ?uje.

je pripojitev BolniĹĄnice TopolĹĄica preloĹžena na konec leta. Ampak vseeno priÄ?akujem, da bo do jeseni, ko bomo odloÄ?ali o njeni usodi, dokazala, da so njeni naÄ?rti dobri in uÄ?inkoviti, ali pa jih bo umaknila. V nasprotnem primeru imam kot poslanec edino orodje, da glasujem za njeno razreĹĄitev.ÂŤ

TeĹžav je v Sloveniji ĹĄe veliko, tudi v Kranju so na nogah? ÂťTudi zato sem postavil vpraĹĄanje, ker se preprosto ne morem sprijazniti, da si v Ljubljani domiĹĄljajo, da lahko teĹžave reĹĄijo brez posvetovanja z ljudmi,

â?ą

DrĹžavni uradniki pogosto niso dovolj operativni in marsiÄ?esa ne postorijo samo zato, da ne bi imeli veÄ? dela.

ki v doloÄ?enem okolju Ĺživijo in vse skupaj tudi najbolje poznajo. TeĹžave v drĹžavi se nikakor ne morejo reĹĄevati z enostavno Excelovo tabelo. Ne morem se strinjati, da bi kar tako odpeljali iz doline, te ali one, delovna mesta, saj se s tem odpelje tudi Ĺživljenje. In navsezadnje takĹĄnega ravnanja tudi ustava ne dopuĹĄÄ?a. Odgovori so bili zelo podobni kot v prejĹĄnjem primeru. Sam sem prepriÄ?an, da teĹžav zdravstva, ki ima v tem trenutku za 150 milijonov neporavnanih storitev, od 50 do 100 milijonov neporavnanih obveznosti za material in potrebuje vsaj 100 milijonov za odpravo Ä?akalnih dob, brez pokritja tega ne moremo reĹĄevati. Ĺ˝e tri leta Ä?akamo na reformo zdravstvenega zavarovanja in nabor storitev, ki jih bomo dobili za to, kar plaÄ?ujemo. Vem, da je to zelo kislo jabolko, v katero ministrica proti koncu mandata ne Ĺželi zagristi.ÂŤ

Pravna drĹžava nam ĹĄepa, kaznivih dejanj ne znamo ali pa noÄ?emo preganjati? Že ves Ä?as mi je nerazumljivo, da tisti, ki so za to zadolĹženi, svojega dela ne opravijo oziroma se svojega dela niti ne lotijo.

Tako je z mnogimi tajkunskimi zgodbami, tako je tudi z banÄ?no luknjo. Mi imamo veljaven kazenski zakonik in vse potrebno, a se z razliÄ?nimi politiÄ?nimi manevri zavlaÄ?uje, da bi priĹĄli zadevi do dna. Tudi kot predsednik odbora za pravosodje ĹĄe nisem uspel (na zadnji seji odbora nisem dobil dovolj glasov), da bi lahko jeseni dali v drugo obravnavo plenarnega zasedanja zakon o kazenskem postopku. Z njim bi onemogoÄ?ili izmikanje kazenskim pregonom (nedvigovanje poĹĄte ‌) in priĹĄli do konca mnogim zadevam, ki se vleÄ?ejo tudi po 20 let. RetoriÄ?no vpraĹĄanje, komu to odgovarja?! Vseeno upam, da bomo vsaj kar se tiÄ?e kazenskega zakonika zadevo pripeljali jeseni tako daleÄ?, da ga bomo lahko sprejeli in da bodo potem tistim, ki so za to plaÄ?ani, zaÄ?eli delati in naredili tisto, kar bi morali Ĺže zdavnaj.ÂŤ To volivci tudi priÄ?akujejo od vas in mislim, da je to tudi edi-

ni naÄ?in, da bodo ljudje znova zaupali v pravno drĹžavo? ÂťDruge poti ni. Ljudje imajo Ĺžal upraviÄ?eno obÄ?utek, da kadar sami zamujajo s plaÄ?ilom drĹžavi, brez kanÄ?ka usmiljena pridejo zamudne obresti, izvrĹĄbe in so torej kaznovani, na drugi strani pa se je na primer v Vegradu dogajalo, da ljudje tri leta niso imeli plaÄ?anih prispevkov. Absurdno je tudi, da smo morali aprila dopol-

Jan Ĺ koberne

niti kazenski zakonik, da je na primer neplaÄ?evanje prispevkov in plaÄ? kaznivo dejanje, Ä?eprav bi to moralo biti samoumevno.

Za naĹĄo druĹžbo je to zanimivo zrcalo, ki kaĹže, kako daleÄ? smo od tistega, kar si mislimo sami o sebi. Mislim, da se moramo kot druĹžba resno pogledati v ogledalo in se vpraĹĄati, zakaj na primer NorveĹžanom gredo stvari, tako kot si jih zastavijo, nam pa to ne uspe. Vrednote, o katerih veliko

Tudi v Sloveniji ogroĹženo samostojno odloÄ?anje o rojstvu otrok?

Velenjski poslanec SD Jan Ĺ koberne se je odzval na izjavo svetovalca ministra za pravosodje dr. BoĹĄtjana M. ZupanÄ?iÄ?a glede svobodnega odloÄ?anja o rojstvih otrok. Ta je s svojimi izjavami na druĹžbenih omreĹžjih v zadnjih dneh marsikoga razburil. Ĺ e posebej, ker je oznaÄ?il pokojno francosko ministrico za zdravje Simone Veil za morilko, zato ker

se je borila za pravice Ĺžensk in dosegla uzakonitev splava. Med drugim je zapisal tudi ÂťOdloÄ?anje o rojstvih otrok ne pomeni, da je Slovenija z ustavo abortus ratificiralaÂŤ. Njegove zapise je Ĺ˝enski forum SD oznaÄ?il za sovraĹžni govor „par excellenceÂť. Ĺ koberne je postavil poslansko vpraĹĄanje ministru za pravosodje Gregorju KlemenÄ?iÄ?u.

SpraĹĄuje ga, Ä?e se strinja z izjavo svojega svetovalca, kakĹĄno je staliĹĄÄ?e pravosodnega ministrstva v zvezi s pravico so splava, Ä?e meni, da je to podroÄ?je v Sloveniji ustrezno urejeno in Ä?e se strinja, da je pravica do splava ena temeljih Ä?lovekovih pravic in da bi bila ukinitev te pravice velik civilizacijski korak nazaj? mz

Pomembno je biti vkljuÄ?en in aktiven Na Ljubnem so se 2. oktobra sreÄ?ali upokojenci celotne celjske regije. Celjska pokrajinska zveza upokojencev povezuje 74 upokojenskih druĹĄtev, v 29 obÄ?inah. V poletnem Ä?asu se vsako leto v vseh veÄ?jih pokrajinah zbirajo Ä?lani druĹĄtev in pokrajinskih zvez teh druĹĄtev upokojencev, da se dogovarjajo o svojem poslanstvu, pogojih in moĹžnostih za dostojno Ĺživljenje, ob tem pa naj bi se ĹĄe druĹžili in zabavali. Da jim je to na Ljubnem, kjer se je prejĹĄnjo sredo zbralo kar poldrugi tisoÄ? ljudi od Sotle do Rinke, kljub komaj ĹĄe znosni vroÄ?ini vendarle uspelo, pove dejstvo, da so zbrano prisluhnili predstavnikom naĹĄe oblasti in posluĹĄali obete in ukrepe za izboljĹĄevanje pogojev za Ĺživljenje in lajĹĄanje socialnih teĹžav upokojenskega Ĺživlja. NajbrĹž prav tistih, ki so v najteĹžjem poloĹžaju, ni bilo zraven, so pa vidni politiki in predstavniki vodstva Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije zagotavljali, da dajejo vse od sebe, da bi se kaj ĹĄe izboljĹĄalo. Ministrica Kolar CelarÄ?eva je obljubila 'korektno' zdravstveno reformo tudi v korist ostarelih, sprejem prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi ter izboljĹĄanje pogojev za delovanje sluĹžb za oskrbo na domu. Prvi svetnik DrĹžavnega sveta RS

govorimo, bomo morali vnesti tudi v vsakodnevno Ĺživljenje. Ne pa da o tem samo govorimo, in to po moĹžnosti na proslavah.ÂŤ V naĹĄem okolju smo sicer zado-

â?ą

TeĹžave v drĹžavi se ne morejo reĹĄevati z enostavno Excelovo tabelo.

voljni s Ä?rpanjem nepovratnih sredstev, Slovenija kot celota pa nikakor ne more biti. Na to tudi opozarjate? ÂťJa, zadeva je kritiÄ?na, saj nam je do sredine trenutne perspektive uspelo poÄ?rpati zgolj tretjino razpoloĹžljivih sredstev, in Ä?e jih do konca leta ne bomo vsaj 40 odstotkov, bomo velik del sredstev preprosto izgubili. Najbolj Ĺžalostno pri tem je, da so vÄ?asih drĹžavni uradniki tisti, ki niso dovolj operativni in marsiÄ?esa ne postorijo samo zato, da ne bi imeli veÄ? dela, ker paÄ? niso pripravljeni nekoliko dlje osta-

â?ą

Ĺ˝e tri leta Ä?akamo na reformo zdravstvenega zavarovanja in nabor storitev, ki jih bomo dobili za to, kar plaÄ?ujemo.

ti na delovnem mestu. Mnoge evropske drĹžave imajo pripravljene projekte Ĺže do leta 2022, mi pa niti za trenutno perspektivo.

SpraĹĄujem se tudi, kako je mogoÄ?e, da Grki iz teh sredstev gradijo celo avtoceste, pri nas pa to ni mogoÄ?e. Tudi zato so nas tako imenovane viĹĄegrajske drĹžave, ki so na tem podroÄ?ju uspeĹĄnejĹĄe, ob vstopu v EU pa so bile za nami, zdaj ujele. Tu je spet tisto, ko bomo morali, kar o sebi pravimo, da smo delaven in odgovoren narod, tudi udejanjiti.

Velenje je pri tem res svetla izjema, kar pa je posledica pravoÄ?asne organiziranosti in usposobljenosti.ÂŤ Torej, Ä?aka vas veliko dela. ÂťVse nas Ä?aka veliko dela, vsekakor pa si Ĺželim, da bi se volilna kampanja zaÄ?ela Ä?im kasneje, Ä?e se bo Ĺže jeseni, bo Ä?as do junija izgubljen, to pa pomeni skoraj leto dni, ki pa jih Slovenija krvavo potrebuje.ÂŤ Tretja razvojna os je zdaj zastavljena, potrjena v vladnih dokumentih in podpisanem protokolu. Marsikaj ste pri tem postorili tudi vi. ÂťZadovoljen sem, da je ta vlada, za razliko od prejĹĄnjih, vse to opravila. Manj zadovoljen pa sem s Ä?asovnico, ki predvideva, da na bagre in asfalt ne moremo raÄ?unati pred letom 2022. A bistveno je, da so aktivnosti stekle in da to okolje v prihodnje ne bo veÄ? odrezano od srediĹĄÄ?a. Meni je Ĺžal vseh Ĺžalostnih zgod, ki se bodo ob tem dogajale, a brez tega za ta del Slovenije ne bi bilo nadaljnjega razvoja.ÂŤ Kaj pa bi ĹĄe radi postorili do konca mandata? ÂťNa zadnji julijski seji sem bil zelo razoÄ?aran, da zakon o Slovenskem drĹžavnem holdingu, s katerim sem Ĺželel doseÄ?i, da bi si pred prodajo slovenskega premoĹženja zastavili cilj, kaj Ĺželimo s tem doseÄ?i, ni dobil zadostne podpore. Vsekakor bom poskusil ĹĄe enkrat. Pripravil sem tudi Ĺže tri zakone na temo konoplje.

Tudi v tem ĹĄe nisem bil uspeĹĄen in bom ĹĄe poskusil. Potem pa je vse odvisno od jesenske obravnave zakonov o kazenskem postopku in sistemskih preiskavah; ta je namenjen predvsem odpravljanju gospodarskega in banÄ?nega kriminala. V predalu pa imam ĹĄe en zakon o drĹžavljanskem pregonu, s katerim bi po vzoru Kalifornije omogoÄ?ili obÄ?anom (in jih tudi nagradili), da bi se sami vkljuÄ?ili v pregon koruptivnih deđ&#x;”˛ janj.ÂŤâ€

Razvojni partner ali transferna postaja?

ZaÄ?el se je nov krog pogajanj o viĹĄini povpreÄ?nine

Na prireditvenem prostoru v Vrbju se je kljub vroÄ?ini zbralo kakĹĄnih 1500 ljudi, ki so preĹživeli prijeten dan ob skupnem druĹženju.

Mitja Brvar je le potrdil takĹĄne obete, hkrati pa spodbudil upokojence, da naj kar najveÄ? prispevajo k sprejemanju takĹĄne zakonodaje, ki bo zagotavljala dostojno Ĺživljenje ljudi po upokojitvi. Zbora so se udeleĹžili tudi nekateri najviĹĄji funkcionarji upokojenske zveze, podpredsednica Vera PeÄ?nik pa je ob zakljuÄ?ku nastopov gostov poudarila skrb vod-

stva ZDUS za ohranjanje dostojnega statusa vseh ostarelih in socialno ogroĹženih ljudi v naĹĄi drĹžavi. Poudarila je tudi pomen organiziranosti upokojencev v druĹĄtvih in klubih, ki znajo v mnogoÄ?em poskrbeti za vrstnike s ĹĄtevilnimi aktivnostmi in tudi Ĺže uspelimi projekti za medsebojno pomoÄ? ter sobivanje đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc v naĹĄi skupnosti. â€

Ljubljana, Velenje, 2. avgusta – V sredo so predstavniki obÄ?in s finanÄ?nim ministrstvom zaÄ?eli nov krog pogajanj o viĹĄini povpreÄ?nine za leti 2018 in 2019. Gre za znesek, ki ga obÄ?ine dobijo za opravljanje zakonsko doloÄ?enih nalog.

Vladna ponudba za leto 2018 znaĹĄa 546 evrov na prebivalca, kar je sicer 20 evrov veÄ? kot letos, a obÄ?ine s ponujenim niso zadovoljne. Kot je po sreÄ?anju dejal predsednik Skupnosti obÄ?in Slovenije, velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ponujeni znesek krije le viĹĄje stroĹĄke, ki jih bodo imele obÄ?ine zaradi sproĹĄÄ?anja varÄ?evalnih ukrepov v javnem sektorju, ne pa tudi dodatnih stroĹĄkov, ki jih bodo imele zaradi odpravljanja plaÄ?nih anomalij in nekaterih drugih stroĹĄkov, ki jih bodo imele z naÄ?rtovano spremembo zakonodaje.

V obÄ?inah ocenjujejo, da bi zgolj za pokritje vseh predvidenih stroĹĄkov morala povpreÄ?nina v letu 2018 znaĹĄati 556 evrov na prebivalca.

Zaradi niĹžje povpreÄ?nine, kot jo doloÄ?a s pravilnikom potrjena formula, morajo obÄ?ine Ĺže zdaj za pokritje vseh zakonsko doloÄ?enih nalog Ä?rpati denar iz sredstev, namenjenih za naloĹžbe. ÂťVlada naj se vpraĹĄa, kaj sploh Ĺželi od obÄ?in – da so razvojni partner ali zgolj transferna postaja, ki bo prenakazovala denar javnim zavodom,ÂŤ pravi KontiÄ?. Ĺ˝upani do naslednjega sreÄ?anja v septembru od finanÄ?nega ministrstva Ĺželijo podroben prikaz, kako so sedanje izraÄ?une dobili. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

VzdrĹževalce v Gorenju Ĺže zamenjali delavci

GOSPODARSKE novice Nove spodbude za zaposlovanje Zavod RS za zaposlovanje je objavil novo javno povabilo Zaposli. me 2017–2019, ki spodbuja zaposlovanje brezposelnih iz vse Slovenije. Program omogoÄ?a, da delodajalci za zaposlovanje brezposelnih pridobijo subvencijo od 5.000 do 7.000 evrov. Skupno je na voljo subvencij za 9.526 brezposelnih. namenjen spodbujanju zaposlovanja in izboljĹĄanju zaposlitvenih moĹžnosti brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali veÄ?.

Od 21. julija pa do vÄ?eraj je imelo Gorenje kolektivne dopuste, danes pa so delavci Ĺže za stroji – Pred njimi je zahtevna delovna jesen, naroÄ?il je veliko, zato se jim je pridruĹžilo nekaj novih – VzdrĹževalci so poskrbeli, da bo vse teklo Ä?im bolj nemoteno Mira ZakoĹĄek

Kolektivni dopusti so v Gorenju Ĺže dolgo tradicionalni, prav tako pa tudi remonti, ki jih vzdrĹževalci v tem Ä?asu opravijo. Zadnja leta naloĹžbeno niso tako zahtevna, saj je Gorenje, kot veÄ?krat zapiĹĄemo, dobesedno prenovilo vse svoje tovarne, kljub vsemu pa imajo sodelavci investicij veliko manjĹĄih projektov, ki pa niso niÄ? manj zahtevni in pomembni za proizvodni proces, zato jih morajo z ostalimi sluĹžbami pravilno izpeljati. Pa tudi skladno z novo organiziranostjo, s katero prenaĹĄajo celovito odgovornost na posamezne programe (vkljuÄ?no z vzdrĹževanjem), skuĹĄajo Ä?im veÄ? teh del opraviti Ĺže med samim delovnim procesom.

Vsega pa seveda ni mogoÄ?e in to naredijo v Ä?asu, ko stroji stojijo, najveÄ? ravno med poletnim kolektivnim dopustom.

VzdrĹževalci posameznih programov skupaj z vodji, po besedah pomoÄ?nika direktorja VzdrĹževanja Petra Kobala, Ĺže v pomladanskih mesecih opredelijo, kaj vse bo potrebno postoriti, ko bo proizvodnja stala. Seveda poskrbijo tudi za vse potrebne nabave in druge podrobnosti, tako da med kolektivnim dopustom poteka vse Ä?im bolj hitro in nemoteno. Seveda pa v tem Ä?asu dobesedno pregledajo vse naprave in odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

V ponedeljek, ko sem obiskala Gorenje, je bilo v proizvodnih halah ĹĄe zelo Ĺživahno, mnogi stroji so bili ĹĄe ÂťrazdrtiÂŤ, proizvodne linije pa zatrpane s pripomoÄ?ki in orodji vzdrĹževalcev. A veÄ?ina dela je Ĺže bila opravljena. Ĺ e posebej Ĺživahno je bilo v Kuhalnih aparatih, kjer so po besedah tehnologinje za lakiranje in emajliranje Damjane Kumer zamenjali obstojeÄ?o sedemnajst let staro kabino za lakiranje, ki je sicer ĹĄe vedno delovala, a ni zagotavljala takĹĄne kakovosti, ki jo zahtevajo visokocenovni premium aparati. Kumrova je povedala, da je vse tekalo po nhaÄ?rtih, v soboto so vzdrĹževalci in strojniki Ĺže opravili prve zagone linije, nekateri delavci so potem priĹĄli v sluĹžbo v ponedeljek in linijo oÄ?istili, v torek pa je na njej Ĺže stekla tudi proizvodnja. ÂťTa-

V Sloveniji 1-odstotna inflacija Inflacija je trenutno skladna z Ĺželjami. Julijska inflacija v Sloveniji je bila enoodstotna, cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in pa so se v Sloveniji na letni ravni poviĹĄale. K inflaciji na letni ravni so najveÄ? prispevale viĹĄje cene prehrambnih izdelkov, oblaÄ?ila in obutev ter voda, elektriÄ?na energija, plin in drugo gorivo.

1,2 milijona noÄ?itev Turizem nam gre letos od rok. Junija je bilo v Sloveniji skoraj 1,2 milijona turistiÄ?nih noÄ?itev, kar je za dobro petino oziroma za 22 odstotkov veÄ? kot lani, kaĹžejo podatki StatistiÄ?nega urada. Imeli smo nekaj manj kot pol milijona prihodov turistov, kar je za dobro Ä?etrtino oziroma 27 odstotkov veÄ? kot lani. ViĹĄje kot v lanskem juniju je bilo tudi ĹĄtevilo domaÄ?ih turistov. Od tujcev so najveÄ? prenoÄ?itev ustvarili gostje iz NemÄ?ije, in sicer 17 odstotkov, sledili so tisti iz Avstrije z 11 odstotki ter Italijani z desetimi odstotki. NajveÄ? noÄ?itev oziroma 57 odstotkov je bilo v hotelih.

Peter Kobal: "Storili smo vse, da so naprave in stroji pripravljeni na jesensko sezono. Med drugim smo sanirali bazene Ä?istilne naprave."

Damjana Kumer: "Z dobro voljo in humorjem smo kos vsaki nalogi."

ko bomo imeli v Ä?etrtek, ko se spet zaÄ?ne proizvodnja, pripravljene vse parametre,ÂŤ je povedala Kumrova, ki je na vpraĹĄanje, kako so vsa ta zahtevna dela zmogli v peklenski vroÄ?ini, odvrnila, da so delavci emajlirnice vroÄ?ine vajeni, notranjost njihove peÄ?i doseĹže kar 850 stopinj. Na sreÄ?o sicer v teh vroÄ?ih dneh v njej niso kurili, prav tako pa tudi ne pri drugih toplotnih napravah. ÂťSo pa naĹĄi vzdrĹževalci in

strojniki resniÄ?no predani svojemu delu in vsi skupaj se tudi najteĹžjih del lotevamo z dobro voljo in kanÄ?kom humorja, pa gre,ÂŤ je ĹĄe dodala Kumrova.

Podobno razpoloĹženje je vladalo med vzdrĹževalci tudi v drugih programih, veÄ?ino je bilo Gorenjevih delavcev, sliĹĄati pa je bilo tudi tuje jezike. ÂťNajveÄ?krat gre za vzdrĹževanje opreme tujih dobaviteljev, ki potem prav tako v Ä?asu kolektivnih dopustov, ko stroji stojijo, poskrbijo za vzdrĹževalna dela,ÂŤ pravi Peter Kobal.

Poleg omenjene menjave kabine za lakiranje so postavili tudi nov hladilni sistem za plastiko, precej dela pa je bilo opravlje-

nega v energetski infrastrukturi, predvsem elektro delu, pa tudi na Ä?istilni napravi, kjer so popravili bazene.

PovpreÄ?no je bilo med kolektivnim dopustom v velenjskem delu Gorenja med 200 in 250 vzdrĹževalcev Gorenja, obÄ?asno pa so se jim pridruĹževali tudi drugi strokovnjaki, tako da je delalo na remontu okoli 400 delavcev.

Peter Kobal ocenjuje, da je tudi letoĹĄnji remont dobro uspel, da bodo delavci lahko svoje delovne naloge opravljali Ä?im bolj nemoteno in dosegli zastavljene cilje. đ&#x;”˛

Ljubljana, 1. avgusta – Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je na torkovi seji imenoval MatjaŞa Marovta za ge-

neralnega direktorja HSE s 4-letnim mandatom. Skupaj s finanÄ?nim direktorjem Stojanom Nikolićem tvorita poslovodstvo HSE. Marovt je druĹžbo zaÄ?asno vodil od 19. aprila, v tem Ä?asu pa izpolnil priÄ?akovanja, so po seji nadzornikov sporoÄ?ili iz HSE. ÂťZ umirjenim in preudarnim naÄ?inom vodenja, predvsem pa s konstruktivnim dialogom, ki ga je vodil doslej, je potrdil naĹĄa pozitivna priÄ?akovanja. Verjame-

OmladiÄ? gradi v Arnavskem gozdu?

Kot poroÄ?a Ä?asnik Finance, bo po veÄ? letih od postavljenih naÄ?rtov gradnja v Arnovskem gozdu le stekla. Gvido OmladiÄ?, nekdanji ĹĄef in lastnik trgovske druĹžbe Era, je najprej naÄ?rtoval gradnjo logistiÄ?nega centra v navezi z angleĹĄkim razvijalcem nepremiÄ?ninskih projektov z namenom oddaje, sedaj pa naj bi padla odloÄ?itev, da bo gradil logistiÄ?ni center za diskontnega trgovca Lidl in mu ga prodal.

Pri poslu naj bi mu pomagal tudi TomaĹž RoÄ?nik.

Nepridipravom noÄ?emo stopiti na prste Manj razveseljive so kritike iz Evrope. Strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma (MONEYVAL), nam je moral povedati tisto, kar vsi vemo Ĺže leta, le nobeni vladi se ni zdelo potrebno, da bi moÄ?neje ukrepala. Ĺ tevilo preiskav, ugotavlja odbor, povezanih s pranjem denarja, se je v Sloveniji od zadnjega vrednotenja iz leta 2010 sicer poveÄ?alo, vendar ĹĄe vedno ni zadovoljivo tako za davÄ?ne utaje, goljufije in druga gospodarska kazniva dejanja. Nezadostna je tudi kriminalizacija financiranja terorizma.

Parcele za mlade Da bi izboljĹĄali demografsko sliko in postali mladim bolj privlaÄ?na obÄ?ina za bivanje, so se na ObÄ?ini ÄŒrna na KoroĹĄkem odloÄ?ili posebej mladim druĹžinam ponuditi parcele za gradnjo stanovanjskih hiĹĄ.

V naselju Ĺ melc ponujajo osem parcel, velikih okoli tisoÄ? kvadratnih metrov. Komunalno opremljena parcela stane le okoli 10.000 evrov.

Preseljevanja zaradi suĹĄe Katastrofa s suĹĄo ima svetovne razseĹžnosti in znanstveniki opozarjajo, da bi lahko kmalu priĹĄlo do preseljevanja petine Ä?loveĹĄtva, ker pogoji Ĺživljenja na njihovem sedanjem obmoÄ?ju ne bodo veÄ? ustrezali.

Velike priloĹžnosti za pilote Med veÄ?je investicije sodi prenova hladilne naprave.

mo, da si bo kot generalni direktor HSE skupaj s finanÄ?nim direktorjem prizadeval za stabilno vodenje in poslovanje skupine HSE,ÂŤ je dejal predsednik nadzornega sveta Milan Perović.

Marovt je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inĹženir elektrotehnike, podiplomski magistrski ĹĄtudij s podroÄ?ja menedĹžmenta kakovosti je opravil na britanski Sheffeld Business School, za svoje delo pa je bil nominiran

Letalske druĹžbe bodo v prihodnjih 20 letih potrebovale okrog 637.000 novih pilotov, da bodo lahko zadostile potrebam hitre rasti letalskega prometa, je ocenil letalski proizvajalec Boeing. Od tega bo Severna Amerika potrebovala 117.000 novih pilotov, v Evropi jih bodo potrebovali 106.000.

Renault tolÄ?e rekorde

MatjaĹž Marovt v vrhu HSE s polnim mandatom S finanÄ?nim direktorjem Stojanom Nikolićem tvorita poslovodstvo

10. avgusta 2017

za evropsko nagrado za magistrska dela EFQM. Pred imenovanjem na mesto zaÄ?asnega Ä?lana poslovodstva HSE je deloval kot samostojni poslovni svetovalec z bogatimi vodstvenimi izkuĹĄnjami iz velikih in mednarodnih podjetij. Bil je direktor tehniÄ?ne direkcije v podjetju Adria Mobil, Ä?lan uprave druĹžbe Prevent Global, ĹĄe prej pa je bil vrsto let na vodstvenih funkcijah v Gorenju. đ&#x;”˛

mkp

Francoski avtomobilski velikan Renault v prvem polletju ni prodal zgolj rekordnega ĹĄtevila vozil, ampak je zabeleĹžil tudi rekordne prihodke in dobiÄ?ek. Prihodki koncerna so tako dosegli 29,5 milijarde evrov, kar je dobrih 17 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju lani, Ä?isti dobiÄ?ek pa je poskoÄ?il za skoraj 59 odstotkov – na 2,4 milijarde evrov. Renault je v polletju prodal 1,88 milijona vozil, kar je 10,4 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lanskega leta.

AmeriÄ?ani se spet zadolĹžujejo Dolg kreditnih kartic ameriĹĄkih potroĹĄnikov je dosegel novo rekordno vrednost, ki je bila pred tem doseĹžena leta 2008 pred izbruhom svetovne finanÄ?ne recesije. Po podatkih Feda je viĹĄina neodplaÄ?anih posojil kreditnih kartic junija doseglo 1,02 trilijona dolarjev (870 milijard evrov). đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

REPORTAŽA

10. avgusta 2017

VeÄ? odmorov, veÄ? pijaÄ?e, skrajĹĄan delovni Ä?as ‌ Ob vroÄ?inskem valu tudi sindikati pozivali k spoĹĄtovanju delovne zakonodaje – Mnogi so z delom zaÄ?eli bolj zgodaj – Najhuje za gradbene delavce in delavce v proizvodnji Bojana Ĺ pegel

Ĺ aleĹĄka dolina, 7. avgusta – Ko je v nedeljo zveÄ?er z nevihtami huda vroÄ?ina popustila, so si mnogi oddahnili. Najbolj pa zagotovo tisti, ki so prejĹĄnji teden delali, saj je bilo vroÄ?ino zagotovo laĹžje prenaĹĄati, Ä?e smo lahko bili v ohlajenih prostorih ali kje ob vodi. Ĺ˝al vsi te moĹžnosti nimajo, najbolj pa smo zagotovo vsi opazili gradbene delavce, ki so delali v skoraj 40 stopnj Celzija. Ĺ˝e preprost sprehod po mestu je pokazal, da kljub hudi vroÄ?ini mnogi delajo tudi sredi dneva, ko je bilo najhuje. NiÄ? Ä?udnega, da so tudi sindikati opozarjali delodajalce, da morajo delavcem zagotoviti ustrezno delovno okolje.

in zdravje pri delu. OdloÄ?itev o tem, katere ukrepe bo izvedel, pa je po zakonodaji njegova.

Dejstvo je, da je 28 stopinj Celzija v Ä?asu hude vroÄ?ine marsikje nemogoÄ?e vzdrĹževati. V tem

Skrajni ukrep je lahko po navedbah inĹĄpektorata za delo tudi prekinitev delovnega procesa.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, Ä?e mu grozi nepo-

rov ne predstavlja neposrednega ogroĹžanja zdravja in Ĺživljenja delavca. Dejstvo pa je, da vroÄ?e delovno okolje zmanjĹĄuje duĹĄevno budnost in fiziÄ?no storilnost.

primeru je naloga delodajalca, da delavcem, ki delajo na viĹĄjih temperaturah, zagotovi ustrezno toplotno udobje in sprejme ukrepe, ki so lahko tudi zaÄ?asni, saj tako visoke temperature, kot jih je prinesel Ä?etrti vroÄ?inski val, vseeno niso tako pogoste. Najpogosteje se odloÄ?ijo za prerazporeditev delovnega Ä?asa, krajĹĄi delovni Ä?as, pogostejĹĄe in daljĹĄe odmore med delovnim Ä?asom, poskrbijo pa tudi za veÄ? osveĹžilnih brezalkoholnih napitkov.

sredna nevarnost za Ĺživljenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga je treba ustrezno obravnavati, saj gre za neposredno nevarnost ogroĹžanja Ĺživljenja in zdravja, ĹĄe navajajo na inĹĄpektoratu. Po izkuĹĄnjah inĹĄpektorjev obÄ?asno poletno zviĹĄanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v veÄ?ini prime-

VeÄ?ina je sprejela dodatne ukrepe

Zakonodaja in praksa nista vedno z roko v roki

In kaj pravi zakonodaja? Delodajalcu narekuje, da temperatura v zaprtih delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ÂťvroÄ?ih delovnih prostorihÂŤ, kjer so temperature poveÄ?ane zaradi delovne opreme, kot so peÄ?i. Delodajalec se lahko odloÄ?i tudi za dolgoroÄ?nejĹĄe tehniÄ?ne ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezraÄ?evalnih naprav ali druge ukrepe zaradi narave delovnega procesa, Ä?e teh ne more vpeljati. DolĹžnost delodajalca je, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost

V vroÄ?ih dneh so tudi zato, ker imajo roke, gradbinci nadaljevali delo. Sredi Velenja so gradbeni delavci Dadgrada obnavljali podhod pod KidriÄ?evo cesto. Povedali so nam, da so zaÄ?eli delati bolj zgodaj, v hudi vroÄ?ini so vsi imeli pokrivala na glavi, pomagalo pa je tudi, Ä?e so se umaknili v podhod, kjer ni bilo tako vroÄ?e.

Navsezgodaj in tudi kasneje ste lahko po mestu sreÄ?evali tudi vr-

tnarje Vrtnarstva MljaÄ?, ki so v centru Velenja obrezovali drevje, urejali Ĺžive meje in gredice. ÂťDelati smo zaÄ?enjali ob 5. uri, konÄ?ali pa smo ob 13. uri. Vmes smo imeli malico in odmor v klimatiziranih prostorih, da smo se ohladili.

Zjutraj smo opravljali teĹžja dela, ko je pritisnila vroÄ?ina, pa laĹžja.

Pri tem smo skrbeli, da smo bili v senci,ÂŤ nam je povedal Samo MljaÄ?. Dela so imeli veliko, saj je v ponedeljek Velenje obiskala drĹžavna komisija za ocenjevanje urejenosti mesta. Tudi dijaki, ki so prejĹĄnji teden poÄ?itniĹĄko delali v projektu ÄŒisto moje Velenje, so urejali center mesta. Andrej Rupreht iz MO Velenje, zadolĹžen za projekt, nam je povedal: ÂťNa poÄ?itniĹĄkem delu smo imeli 20 dijakov, veÄ?ino smo jih razporedili v institucije, kjer so bili v hladnejĹĄih zaprtih prostorih. Ĺ est pa jih je urejalo center mesta. Ti so zaÄ?eli delati ob 6. uri, vmes so imeli pogostejĹĄe krajĹĄe odmore, mentor pa je skrbel, da so po 10. uri delali le v senci. Poskrbeli smo tudi, da so imeli dovolj brezalkoholnih napitkov.ÂŤ SreÄ?a je bila, da je bil prejĹĄnji teden v najveÄ?jem podjetju Gorenju ĹĄe kolektivni dopust, na delu so bili le vzdrĹževalci. Tudi tem je bilo seveda vroÄ?e, najbolj vroÄ?e pa je bilo tistim gradbenim delavcem, ki so polagali asfalt.

Ta ima namreÄ? sam kar 150 stopinj Celzija. Zagotovo so si ti ob koncu vroÄ?ine najbolj oddahnili.

Otroke hladili z vodo in igro v senci

V (pre)vroÄ?ih dneh smo pogosto pomislili tudi na malÄ?ke in varovance v domovih za ostare-

le. V enotah vrtca Velenje – v teh poletnih dneh so odprte vse glavne enote v mestu, manjĹĄe pa so zaprte – so vroÄ?ini prilagajali delo z otroki. Zgodaj zjutraj, ob 5. uri, so prezraÄ?ili vse prostore, potem pa zatesnili in zastrli okna. Z otroki so se v senci igrali le do 10. ure, ko so pri igri veliko uporabljali vodo, potem pa so ĹĄli v zaprte prostore. Andreja PoprĹžen, ki vodi enoto Najdihojca, nam je povedala: ÂťV najhujĹĄi vroÄ?ini se zadrĹžujemo v najbolj hladnih delih vrtca. Ker ta k sreÄ?i v teh dneh ni tako poln, se selimo tudi iz igralnice v igralnico, Ä?e je hladneje na hodniku, pa se igramo tudi tam. ÄŒeprav otrok v vrtcu ne silimo jesti, smo jih tokrat silili s pijaÄ?o. Pili smo vodo in ohlajen Ä?aj.

Poleg tega smo bili zelo poletno obleÄ?eni, saj je pomagalo tudi to.ÂŤ Najbolj veseli pa so bili otroci in vzgojiteljice, ki so vroÄ?e dni preĹživljali v Mojci. Tam so prejĹĄnji teden zaradi obnove enote Vrtiljak gostili tudi otroke iz te enote. V zgornjem prostoru vile imajo namreÄ? klimo, ta pa je hladila tudi spodnje prostore. V drugih enotah klimatskih naprav nimajo.

V velenjskem Domu za varstvo odraslih so stanovalcem priporoÄ?ali, da pijejo veÄ? vode in uĹživajo le lahko hrano, ki so jim jo pripravili v dnevnih prostorih. V jutranjih urah so sobe prezraÄ?ili, potem pa okna zaprli in zasenÄ?ili. Tisti, ki jim je bilo v sobah prevroÄ?e, so se lahko hladili v klimatizirani jedilnici. đ&#x;”˛

Lubadarji podirajo drevesa ÄŒeprav so lani lastniki v Ĺ aleĹĄki dolini dokaj pridno Ä?istili gozdove, letos spet velik razrast podlubnikov – Najhuje je v Ĺ kalah, Hrastovcu, Cirkovcah, PleĹĄivcu in TopolĹĄici Bojana Ĺ pegel

Velenje, 7. avgusta – Lubadar se je v smrekovih gozdovih zaÄ?el moÄ?no ĹĄiriti po letu 2014, ko je po Sloveniji pustoĹĄil Ĺžled. NajveÄ? novih ĹžariĹĄÄ? gozdarji najdejo od maja do jeseni, saj majhnim bitjem, ki delajo ogromno ĹĄkodo, vroÄ?ina veÄ? kot godi. Za razliko od veÄ?ine ljudi uĹživajo tudi v letoĹĄnjem rekordno vroÄ?em poletju, saj se pridno razmnoĹžujejo.

V vroÄ?ini namreÄ? samice smrekovih lubadark hitreje zalegajo jajÄ?eca, veliko hitrejĹĄi pa je tudi njihov razvoj. Od dolgem in vroÄ?em poletju se lahko razvijejo tri generacije lubadarjev. Med podlubniki, ki jih je veÄ? kot 90 vrst, v Sloveniji najveÄ? ĹĄkode povzroÄ?ata ĹĄesterozobi in osmerozobi smrekov lubadar, ki se najhitreje razvijata pri temperaturah okoli 30 stopinj Celzija.

V gozdovih v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini so lastniki gozdov po tem, ko so jim gozdarji za odsek odkazali s podlubniki napadene smreke, te dokaj pridno poÄ?istili. A Ĺžal so bile (in so ĹĄe) tudi izjeme. Te zagotovo ne poznajo podatka, da zaradi ene neposekane napadene smreke po gozdu zakroĹži do 150 milijo-

nov novih lubadarjev na sezono. ÂťGozd je tudi obveznost, ne le lastnina,ÂŤ ob tem poudari diplomirani gozdar AleĹĄ Ocvirk, vodja ĹĄoĹĄtanjske krajevne enote nazarske ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove RS, kjer v letoĹĄnjem poletju spet beleĹžijo velik porast ĹžariĹĄÄ? podlubnikov. NajveÄ? so jih

AleĹĄ Ocvirk: ÂťÄŒe lastniki ne bodo hitro oÄ?istili okuĹženih gozdov, se bojimo, kaj bo prinesla jesen.ÂŤ

letos poleti odkrili prav v mestni obÄ?ini Velenje, kjer podlubniki napadajo z vso moÄ?jo, saj gozdarji dnevno odkrivajo nova ĹžariĹĄÄ?a. ÂťÄŒe se ozremo nazaj, je bi-

lo prviÄ? zelo hudo leta 2015, ko smo se skupaj z lastniki gozdov trudili pozdraviti gozdove po Ĺžledolomu. Podlubniki so se najbolj razbohotili lani, ko so bile prizadete velike povrĹĄine naĹĄih gozdov. Preko 32 kubiÄ?nih metrov iglavcev smo lani oznaÄ?ili v Ĺ aleĹĄki dolini, veÄ?ino so jih lastniki gozdov tudi odstranili. Lahko reÄ?em, da so se lastniki dobro odrezali, razen nekaj izjem.ÂŤ Zato so gozdarji vseeno priÄ?akovali, da letos ne bo tako hudo, kot je. ÂťNajhuje je v Ĺ kalah, Cirkovcah, PleĹĄivcu in Hrastovcu. Tudi na Lomu nad TopolĹĄico je razrast podlubnikov precejĹĄen. V Zgornji Savinjski dolini pa posledice Ĺžledoloma niso bile tako hude, zato je tudi manj lubadarja. Nekaj veÄ? so ga lani imeli v ReÄ?ici, Nazarjah in Mozirju. V manjĹĄem porastu je letos lubadar v LuÄ?ah, SolÄ?avi in Gornjem Gradu, a ĹĄtevilke so veliko manjĹĄe kot v Ĺ aleĹĄki dolini.ÂŤ VeÄ?ino okuĹženih dreves ĹĄe vedno odkrijejo gozdarji, Ä?eprav bi morali lastniki svoje gozdove pregledovati tudi sami. Lani so nekatere lastnike gozdov obiskali tudi inĹĄpektorji, ker okuĹženih dreves niso oÄ?istili pravoÄ?asno.

Potem so jih. ÂťVse je ĹĄlo prepo-

Ä?asi. Mi lovimo lubadarja in saniramo obstojeÄ?a ĹžariĹĄÄ?a, ker pa se dela odvijajo prepoÄ?asi, lubadar med tem Ĺže okuĹži nova drevesa, zato smo za lubadarjem.ÂŤ Ĺ˝e nekaj let gozdarji opaĹžajo, da se temperature precej dvignejo Ĺže marca. Zato prvi roj podlubnikov postane aktiven Ĺže zgodaj spomladi. ÂťÄŒe ga takrat zajezimo, naredimo ogromno. ÄŒe pa takrat zamudimo, le ĹĄe gasimo in se vedno bolj ÂťmatramoÂŤ, da ga ustavimo,ÂŤ doda Ocvirk. Zgovoren je podatek, da so gozdarji v Ĺ aleĹĄki dolini letos odkazali

â?ą

Gozdarji pozivajo lastnike gozdov, da skrbno pregledujejo gozd, in takoj, ko opazijo nova ĹžariĹĄÄ?a podlubnikov, pokliÄ?ejo gozdarje.

za posek Ĺže skoraj toliko smrek kot lani v istem Ä?asu; lani so odkazali 13.466 kubikov, letos pa 12.374 kubikov. Opozori ĹĄe, da je tam, kjer je veter v poletnih neurjih lomil veje dreves, moĹžno-

sti za napade podlubnikov veliko veÄ?. Zato se morajo po neurjih skozi gozd pogosteje sprehoditi tudi lastniki. In potem seveda, Ä?e je potrebno, tudi takoj ukrepati.

â?ą

Lani so gozdarji v prvih sedmih mesecih odkazali 13.466 kubikov okuĹženih dreves, letos pa 12.374.

Tam, kjer lani okuĹženih dreves niso pravoÄ?asno odstranili, je letos veÄ? teĹžav.

Izvajalcev za delo v gozdu ne manjka veÄ?

Izvemo ĹĄe, da izvajalcev za delo v gozdu ne manjka veÄ?, saj so se mnogi po Ĺžledolomu usposobili in pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo. Res pa je, da jih huda vroÄ?ina ovira pri delu, zato niso tako hitri kot sicer. ÂťVeliko lastnikov misli, da zmorejo delo v gozdu opraviti sami. To sploh ni res, gozd je velika obveza, v njem potrebujemo znanje, Ä?as in energijo, da ga primerno vzdrĹžujemo. Tudi cene za dober les so se popravile, pri lubadarkah pa je drugaÄ?e.

Gozdarji se vÄ?asih ĹĄalimo, da so nekateri ŞagarjiÂŤ zmagovalci te situacije, saj relativno ugodno dobijo nekaj zelo kvalitetnega lesa. ÄŒe se napadena smreka hitro odstrani, les ĹĄe ni prizadet, zato se ga da ĹĄe dobro prodati.

Takoj ko je v njem malo modrine, pa cena moÄ?no pade.ÂŤ Ob tem se nam postavlja vpraĹĄanje, ali se lahko zgodi, da bo smreka v dolini izginila iz gozdov. AleĹĄ Ocvirk pravi: ÂťMislim, da se to ne bo zgodilo, bo pa treba gospodarjenje z gozdovi premisliti na novo in dati poudarek bolj avtohtonim lesnim vrstam, kot sta bukev in hrast. Ko nabavljamo sadike za pogozdovanje, to Ĺže upoĹĄtevamo. Na Ĺželjo lastnikov ĹĄe nabavljamo smreke, ker so te ponekod pionirska vrsta, ki spodbudijo rast drugih vrst dreves. Spodbujamo pa saditev listavcev.ÂŤ Mnogi pogreĹĄajo Ä?ase, ko je bilo v Sloveniji veÄ? drĹžavnih gozdarskih podjetij. ÂťV njih je bilo zaposlenih veliko strokovnjakov, ne nazadnje smo imeli Ĺžagarski obrat v Nazarjah, ki bi tudi sedaj pospravil vse lubadarke. Tudi manjĹĄi lastniki gozdov bi imeli manj teĹžav pri spravilu okuĹženih dreves,ÂŤ meni naĹĄ sogovornik. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 2. avgusta VroÄ?inski val se stopnjuje. Na Voglu so zjutraj prviÄ? v zgodovini meritev postaje zabeleĹžili tropsko noÄ?.

Premier Cerar se je v Podgorici udeleĹžil vrha Jadranske listine, po pogovoru z ameriĹĄkim podpredsednikom Penceom pa izpostavil pomen podpore ZDA implementaciji odloÄ?itve arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a.

Nepovezani poslanec Andrej ÄŒuĹĄ je, potem ko se ministrica za okolje in prostor Irena Majcen ni odzvala na njegov poziv k odstopu, pripravil osnutek interpelacije.

Soprog britanske kraljice Elizabete II., 96-letni princ Philip, se je po 65 letih dela upokojil.

96-letni princ Philip se je upokojil.

Oba domova italijanskega parlamenta sta potrdila vojaĹĄko misijo pred obalo Libije, s katero se bodo borili proti tihotapcem z ljudmi.

Predsednik ZDA Trump je podpisal zakon, s katerim stopajo v veljavo nove sankcije proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji, za novo veleposlanico v Sloveniji pa naj bi imenoval Melanijino favoritko, premoĹžno podjetnico Kelly Roberts.

HudourniĹĄke poplave po obilnem deĹževju so na Tajskem v zadnjem mesecu zahtevale najmanj 23 Ĺživljenj, veÄ? kot milijon ljudi je prizadetih.

ÄŒetrtek, 3. avgusta Sredina lokalna neurja niso pomagala pri blaĹženju suĹĄe. VroÄ?ina je ĹĄe vedno visoka. Ob 15.30 so celo v Podnanosu namerili 39 °C. V Italiji je zaradi rekordno visokih temperatur v 26 mestih veljala rdeÄ?a stopnja vremenske ogroĹženosti. Podobno je tudi na HrvaĹĄkem. Z veÄ? delov Balkana poroÄ?ajo o poĹžarih.

V Sloveniji je bilo konec julija registriranih 84.674 brezposelnih, kar je 14,6 odstotka manj kot julija lani.

Francoski parlament je z veliko veÄ?ino dokonÄ?no potrdil zakon, ki poslancem prepoveduje zapo-

Medvedjev je obtoĹžil ZDA, da so sproĹžile trgovinsko vojno proti Rusiji.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

slovanje oĹžjih druĹžinskih Ä?lanov.

Ruski premier Medvedjev je zaradi novih sankcij obtoĹžil ZDA, da so sproĹžile vseobsegajoÄ?o trgovsko vojno proti Rusiji.

Venezuelska generalna drĹžavna toĹžilka Luisa Ortega je odprla preiskavo zaradi obtoĹžb o poneverbah na nedeljskih volitvah v ustavodajno skupĹĄÄ?ino.

Iranski predsednik Hasan Rohani je uradno zaÄ?el svoj drugi predsedniĹĄki mandat.

Petek, 4. avgusta AmeriĹĄka veleposlanica pri ZN Nikki Haley je v petek ZN uradno obvestila, da nameravajo ZDA izstopiti iz pariĹĄkega podnebnega sporazuma.

Tretjina Evropejcev si ne more privoĹĄÄ?iti enotedenskih poÄ?itnic stran od doma enkrat letno, kaĹžejo podatki evropskega statistiÄ?nega urada Eurostat. V takĹĄni situaciji se pogosteje znajdejo druĹžine z otroki ter prebivalci Romunije in HrvaĹĄke. Med Romuni je takĹĄnih, ki si ne morejo privoĹĄÄ?iti enotedenskih poÄ?itnic 66,6 odstotka, med Hrvati pa 62,8 odstotka. Med Slovenci si vsaj enotedenskih poÄ?itnic ne more privoĹĄÄ?iti 26,9 odstotka ljudi.

Skoraj 27 odstotkov Slovencev si ne more privoĹĄÄ?iti enotedenskega dopusta letno.

Se pa Slovenci od starĹĄev selimo pozno. Med tem ko so mladi ob odselitvi iz skupnega gospodinjstva s starĹĄi v Avstriji v povpreÄ?ju stari 25,5 leta, v Franciji 23,9 leta, v NemÄ?iji 23,8 leta in na Ĺ vedskem 19,7 leta, je povpreÄ?na starost v Sloveniji 28,2 leta. Rekorderji v Evropi pa so Hrvati, ki se iz skupnega gospodinjstva s starĹĄi selijo v povpreÄ?ju stari kar 31,4 leta. Ĺ panija v pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz EU ne bo pogojevala vrnitve Gibraltarja.

zloÄ?inko. In s tem – kot kaĹže – izgubil podporo vlade, ki ga je predlagala za kandidata v odbor ZdruĹženih narodov za Ä?lovekove pravice.

Izjave BoĹĄtjana M. ZupanÄ?iÄ?a so sproĹžile ĹĄtevilne odmeve.

V Sloveniji in EU je opazen trend upadanja deleĹža mladih med 15 in 29 letom starosti. V Sloveniji je bil deleĹž mladih lani 15,9 odstotka, od leta 2011 se je zmanjĹĄal za 2,4 odstotne toÄ?ke. V EU je bilo mladih lani nekoliko veÄ?, 18,3 odstotka, kar je 0,9 odstotne toÄ?ke manj kot leta 2011.

Nedelja, 6. avgusta Z nevihtami se je konÄ?al Ä?etrti vroÄ?inski val tega poletja. Na Idrijskem je nevihta s silovitim vetrom in toÄ?o tudi do velikosti jajca povzroÄ?ila precejĹĄnjo ĹĄkodo na objektih in avtomobilih.

V neurjih na severu Italije so umrli najmanj ĹĄtirje ljudje, med njimi tudi belgijski turist. V Avstriji je hudo neurje s toÄ?o zahtevalo Ĺživljenje Nemca. Silovita neurja s toÄ?o so v nedeljo zveÄ?er zajela tudi hrvaĹĄko Istro in BiH. Pri cerkvi Matere BoĹžje na Svetih ViĹĄarjah je potekal tradicionalen dogodek Romanje treh deĹžel, na katerem so se zbrali Slovenci iz matiÄ?ne, zamejske in izseljenske Slovenije.

Velika Britanija je pripravljena plaÄ?ati do 40 milijard evrov (36 milijard funtov), da bi poravnala finanÄ?ne obveznosti v okviru sporazuma o izstopu drĹžave iz EU pod pogojem, da bi ta vseboval tudi trgovinski dogovor, je danes poroÄ?al britanski The Telegraph.

ZDA so na danaĹĄnji dan pred 72 leti prviÄ? uporabile jedrsko oroĹžje v vojni in odvrgle atomsko bombo na japonsko HiroĹĄimo.

Zaradi neposrednih posledic eksplozije je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi.

svoje suverenosti. SporoÄ?ila je, da se ne bo pogajala o svojem jedrskem in raketnem programu, saj jo ogroĹžajo ZDA. Napovedala je maĹĄÄ?evanje ZDA. Vodja ameriĹĄke diplomacije Rex Tillerson je na pogovorih z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom izpostavil, da je rusko vmeĹĄavanje v ameriĹĄke predsedniĹĄke volitve razlog za moÄ?no nezaupanje med drĹžavama.

Specializirano drĹžavno toĹžilstvo je zaradi pranja denarja 10. julija vloĹžilo obtoĹžnico zoper poslovneĹža Walterja Wolfa; ta ĹĄe ni pravnomoÄ?na, so potrdili na toĹžilstvu. Menda gre za 2,3 milijona evrov, ki naj bi jih Wolf dobil od dela provizije Patrie.

ToĹžilstvo je vloĹžilo obtoĹžnico proti Walterju Wolfu.

Po raziskavi Dela na vrhu lestvice priljubljenosti strank avgusta v meseÄ?ni primerjavi ni sprememb. Na vrhu ostaja SDS, sledita ji SD in SMC. Na lestvici priljubljenosti politikov ĹĄe naprej najveÄ? podpore uĹživa predsednik republike Borut Pahor.

Torek, 8. avgusta Donald Trump je zagrozil Severni Koreji z „ognjem in gnevom, kakrĹĄnega svet ni videl“.

Ta je odgovorila, da bo napadla ameriĹĄki otok Guam.

Predsednik republike Borut Pahor se je med dopustom podal na pot po dolgem in poÄ?ez po Sloveniji. Ekipa je pot zaÄ?ela danes na GoriÄ?kem, v HodoĹĄu, konÄ?ni cilj pa je Piran.

Donald Trump je zagrozil Severni Koreji.

Sobota, 5. avgusta Veliki deli juĹžne Evrope so bili tudi danes ujeti v primeĹž peklenske vroÄ?ine, Ä?ez dan je vroÄ?ina marsikje presegla 40 stopinj Celzija. Ĺ tevilo smrti, ki so posledica izrednih vremenskih razmer, bi se v Evropi v primeru, da ne bomo omejili globalnega segrevanja, do konca stoletja lahko poveÄ?alo za 50-krat. Namesto okoli 3000 takĹĄnih smrti bi jih letno lahko zabeleĹžili do 152.000.

V Kninu na HrvaĹĄkem so bile slovesnosti ob dnevu zmage, domovinske hvaleĹžnosti in veteranov ter 22. obletnici vojaĹĄke operacije Nevihta.

Nekdanji ustavni sodnik in sodnik na Evropskem sodiĹĄÄ?u za Ä?lovekove pravice BoĹĄtjan M. ZupanÄ?iÄ? je francosko borko za legalizacijo splava oznaÄ?il za

10. avgusta 2017

O laĹžnih prerokih Dobri dve desetletji je od tega, ko je Ĺ aleĹĄko dolino pretresala debata o tem, kje naj bi stala nova cerkev. Velenjska Ĺžupnija jo je Ĺželela postaviti ob Ĺ aleĹĄko cesto, neposredno pri bencinski Ä?rpalki, sredi mesta, na zelenico. Dobila je zemljo, nastajale so izhodiĹĄÄ?ne arhitekturne zamisli. Na obÄ?ini so idejo zadrĹžano podpirali, a na koncu mestni svet ni podprl ideje po novi cerkveni stavbi. V Ä?asu porajajoÄ?ega se katolicizma je bila to morda pogumna, a hkrati logiÄ?na odloÄ?itev, cerkvena stavba, kot je bila zamiĹĄljena, na tisti travnik paÄ? ne spada, mnogo bolje bi bilo, Ä?e bi jo recimo postavili nedaleÄ? stran, na vrh Pirglovega hriJure TrampuĹĄ ba. A Ĺžupnija je bila trmasta. Ko so ugotovili, da ne bodo uspeli, so tja postavili vsaj kriĹž. Ta stoji ĹĄe danes. Ni ga pregnal niti ÂťsatanistiÄ?en ritualÂŤ Petra Mlakarja, ki je na neko Kunigundino jutro pred njim izvedel pridigo.

Medtem so tekla leta in v Velenju se je pojavil nek drug, oÄ?itno sprejemljivejĹĄi bog. Mestni svet je na junijski seji sprejel sklep o ravnanju z nepremiÄ?ninskim premoĹženjem. Konkretneje to pomeni, da je veÄ?ina mestnih svetnikov sprejela odloÄ?itev, da se bo prodalo nekaj obÄ?inskih parcel ob Ĺ aleĹĄki cesti. Gre za zemljiĹĄÄ?a neposredno pod vilo Herberstein, nasproti trgovinskega centra, ob avtobusni postaji in zemljiĹĄÄ?u, kjer cerkvi ni bilo dano, da zraste.

Na obÄ?ini so sprejeli sklep, Âťda se bo pripravil javni razpis za prodajo nepremiÄ?nin, primernih za gradnjo trgovskega centraÂŤ.

Interes za nakup zemljiĹĄÄ?a naj bi pokazala dva trgovca. ObÄ?ina sicer omenja, da ne bo ĹĄlo za navaden trgovski center, paÄ? pa da naj bi bil arhitekturno, vsebinsko in drugaÄ?e dober, poseben, morebiti z veÄ? vsebinami in lepĹĄo fasado. Gre za nepotrebno sprenevedanje – nasproti ne najbolj obleganega trgovskega centra bi obÄ?ina rada imela ĹĄe enega.

Kar je popolno nepotrebno, nespametno, neumno. Ne le zato, ker mesto ne potrebuje novih trgovin, paÄ? pa zato, ker gre za zelena zemljiĹĄÄ?a, ki bi jih lahko mesto, Ä?e Ĺže Ĺželi, uporabilo za javni namen. Za, denimo, mestni park ali rekreativne povrĹĄine, ki jih je pred leti izgnala velika in prazna avtobusna postaja. Lahko bi razmiĹĄljali o nekem dopolnilu za program, ki obstaja na vili Herberstein. Trgovina, diskont, meĹĄana ponudba na Ĺžaru, kakĹĄna koli trgovinska dejavnost Ĺže, tja ne sodi. O tem lahko veliko povedo mestni urbanisti in arhitekti.

Vse, kar je v zadnjem desetletju zraslo juĹžno od Ĺ aleĹĄke ceste, na uniÄ?eni poti od enega do drugega gradu, je skazilo podobo mladega mesta. ÄŒetudi mislim vse najslabĹĄe o opoziciji v mestnem svetu, ki politikantsko nasprotuje azilnemu domu in po nepotrebnem vzbuja nestrpnost, ji moram s stisnjenimi zobmi priznati, da ima tokrat prav. ÂťGre za eno najveÄ?jih arhitekturnih napakÂŤ, je na mestnem svetu dejal Anton de Costa. ÂťTo je dragocen prostor, dajmo te stvari nameniti ljudem.ÂŤ VeÄ?ina mestnih svetnikov ga ni posluĹĄala.

Lepota vse te zgodbe pa je nekje drugje. Zgodi se, da mestna politika dela napake, to ni niÄ? posebnega, tudi v Ljubljani je tako, a ideja po novem trgovskem centru lepo kaĹže, kakĹĄen bog se je v zadnjem obdobju splazil v Ĺ aleĹĄko dolino, med vse nas. Bog potroĹĄniĹĄtva, bog komercializacije, bog trga, bog dobiÄ?ka, bog zapravljivosti. Ta je danes moÄ?nejĹĄi od tistega, ki si je nekoÄ? Ĺželel postaviti svoje svetiĹĄÄ?e. Oba pa sta si med seboj podobna – ta laĹžna preroka upanja in sreÄ?e, na eni strani cerkev kot institucija (in ne vera), na drugi strani pa trgovina, svetiĹĄÄ?e za uresniÄ?evanje nepotrebnosti.

Pred tremi leti so ob Ĺ aleĹĄki cesti postavili dolg Ä?eĹĄnjev drevored.

Ker je bilo mesto staro 55 let, je dobilo 55 Ä?eĹĄenj. Lepo. ÄŒeĹĄnje gradnje trgovskega centra ne bodo preĹživele. ToÄ?no tiste Ä?eĹĄnje, ki so jih pred tremi leti tako slavnostno zasadili. Eno od njih je zasadil Ĺžupan Velenja, ki danes podpira idejo o izgradnji trgovskega centra. đ&#x;”˛

Pahor veslal in prodajal sladoled Atomska bomba je HiroĹĄimo spremenila v mnoĹžiÄ?ni grob.

Blizu mesta Ragusa na jugu Sicilije so prijeli 15 gasilcev, osumljenih, da so podtikali poĹžare, da bi z gaĹĄenjem zasluĹžili.

Ponedeljek, 7. avgusta Severna Koreja je nove sankcije, ki jih je v soboto proti njej soglasno sprejel Varnostni svet ZN, oznaÄ?ila za grobo krĹĄitev

Konservativna avstralska vlada namerava izvesti referendum o legalizaciji porok istospolnih parterjev.

Italijanska vlada je zaradi hude suĹĄe, zaradi katere Apeninski polotok pesti pomanjkanje vode, v ponedeljek razglasila izredne razmere v deĹželah Umbrija in Lacij. Visoka vroÄ?ina (42 st. C) je tudi v GrÄ?iji.

VLM Airlines je zaÄ?el leteti iz Maribora v Split in Dubrovnik.

V ponedeljek je Velenje obiskal predsednik drĹžave, Borut Pahor.

Po sprejemu predstavnikov Mestne obÄ?ine je predsednika najprej Ä?akala kajakaĹĄka preizkuĹĄnja in iskanje potopljenih vasi. Odpravil se je tudi na drugo stran Velenjskega jezera, kjer ga je priÄ?akalo veÄ? kot 1.000 tabornikov in skavtov iz 11 drĹžav Evrope in Azije.

Za konec se je preizkusil v vlogi sladoledarja in v Veleja-ledu pomagal pri prodaji sladoleda. Obiskovalci plaĹže so z veseljem pokuĹĄali sladoled in s tem skrbeli ĹĄe za dobrodelnost. Denar od prodanega sladoleda je ĹĄel namreÄ? v humanitarne namene MedobÄ?inski zvezi đ&#x;”˛ prijateljev mladine Velenje. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MNENJA

10. avgusta 2017

Na Planetu generacij jih je Ĺže tisoÄ? dvesto Na njem imajo neformalna druĹženja in sreÄ?anja, pri roki so jim vse informacije, ki jih potrebujejo, 24 ur tedensko pa razliÄ?ne vsebine na razliÄ?nih lokacijah Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 3. avgusta – Konec aprila so v Velenju odprli VeÄ?generacijski center Planet generacij. Oblikovali so ga trije partnerji. Nosilec je Ljudska univerza Velenje, partnerja pa UPI – LU Ĺ˝alec in Slovenska filantropija – HiĹĄa sadeĹži Ĺ˝alec.

Kako mu kaĹže? Koliko ljudi se je 'nanj doslej Ĺže izstrelilo'? Edita TamĹĄe, ki ga vodi, jih je naĹĄtela tisoÄ? dvesto. ÂťDosegamo vse zastavljene cilje. Niti za hip se ne ustavimo.ÂŤ

Planet generacij ranljivim ciljnim skupinam zagotavlja socialno vkljuÄ?enost, zmanjĹĄuje tveganje za revĹĄÄ?ino in prepreÄ?uje zdrs v socialno izkljuÄ?enost. Taki so bili cilji in nameni projekta. S Ä?im jih dosegajo? ÂťOrganiziramo neformalna druĹženja in sreÄ?anja, udeleĹžencem pomagamo z informacijami, ki jih potrebujejo, in izvedbo razliÄ?nih vsebin na razliÄ?nih lokacijah.ÂŤ Pri njih – zaÄ?asne prostore so v Velenju uredili v prostorih Ljudske univerze – je pestro od 8. pa do 18. ure, vsak dan, razen Ä?ez

vikende. Prihajajo otroci, starejĹĄi, vse ciljne skupine, ki jim je planet namenjen, v njem pa jim nudijo kakovostne in raznolike vsebine. ÂťMed poÄ?itnicami je sicer malo manj obiska, kar je razumljivo, sicer pa je ta vedno zelo dober in tega se veselimo.ÂŤ Za nove prostore so si naÄ?rte Ĺže ogledali. Zdaj Ä?akajo le ĹĄe na odobritev in zeleno luÄ?, da jih zaÄ?nejo urejati. ÂťUpamo, da se prihodnje

leto selimo, Ä?eprav nam je tudi tukaj zelo lepo, le utesnjeni smo.

A se tudi, kadar je veliko udeleĹžencev, malo stisnemo, pa gre.ÂŤ V VCG Planet generacij se odvijajo (tudi) tematsko zasnova predavanja, delavnice za osebno rast. Nanje prihajajo predvsem starejĹĄi upokojenci, ki si ne Ĺželijo veÄ? formalnega pridobivanja znanja, mlajĹĄi upokojenci, ki si Ĺželijo nadgraditi znanje, ki so ga

v Ä?asu, ko so aktivno delali, zaradi pomanjkanja Ä?asa opustili, in otroci, ki jim v tem obdobju pomagajo krajĹĄati poÄ?itniĹĄke dni. ÂťVÄ?asih se zgodi, da so otroci tukaj od osme ure zjutraj pa do ĹĄeste ure popoldne.ÂŤ Prihajajo ranljive ciljne skupine, invalidi, otroci z motnjami v razvoju. Pomagajo (ob sodelovanju zunanjih) jim pri iskanju informacij, jih raÄ?unalniĹĄko

Mnenja in odmevi Odgovor neodvisnega svetnika Mateja Jenka ÂťMestni obÄ?ini VelenjeÂŤ ÂťKdoÂŤ se je na MO Velenje (MOV) spotaknil ob enem stavku, ki sem ga podal v NÄŒ (20.

7.)?

Bralce je najprej treba seznaniti z dejstvom, da smo bili vsi opozicijski svetniki pri odgovorih omejeni na 200 besed za pet vpraĹĄanj. Zato smo lahko zgolj na kratko izrazili svoja mnenja o Âťdelovanju v mestnem svetuÂŤ. V sluĹžbi MOV za odnose z javnostjo (PR) pa so dobili nalogo, da Ä?ez tretjino strani na dolgo in ĹĄiroko pripravijo odgovor na en samcat stavek.

V mojem odgovoru bom poskusil razjasniti, kaj je srĹž tega stavka, da boste lahko presodili njihovo izjavo o neosnovanih, neargumentiranih in nizkih politiÄ?nih namenih zavajanja javnosti.

Kaj sem izpostavil?

V NaĹĄem Ä?asu sem opozoril, da je opaziti netransparentnosti, nesmiselnosti ali celo Ĺželeno nesmotrno porabo proraÄ?unskih sredstev, npr. 8 mio ₏ pri kohezijskih sredstvih za vodovod, 1 mio ₏ za neuÄ?inkovito daljinsko hlajenje obÄ?inske stavbe, 7 mio ₏ za prireditveni prostor na jezeru ...

Zakaj sem izpostavil te stvari?

Zato, ker v mestnem svetu na postavljena vpraĹĄanja nisem dobil argumentiranih odgovorov in – kot kaĹže – jih bomo v bodoÄ?e svetniki opozicije dobili ĹĄe manj, saj so svetniki SD, SMC in DESUS spremenili poslovnik, da omejujejo pravico do javnih vpraĹĄanj! Zato menim, da je treba bralce oz. vse VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane opozoriti, da se v mestnem svetu dogajajo spremembe, s katerimi se Ĺželi utiĹĄati tiste, ki ne mislijo enako kot oblastniki, po moĹžnosti zatreti oz. vsaj Ä?im bolj onemogoÄ?iti javno izraĹžanje mnenj, idej, predlogov ali pripomb. A to ni le moje opaĹžanje, na to problematiko redno opozarjajo tudi ostali svetniki opozicije!

Zakaj sem mestni svetnik?

V NČ je lepo zapisal g.

Kuzman,tudi svetnik v mestnem svetu, da je naloga koalicijskih strank naÄ?rtovanje strategije razvoja in izpostavljanje prednostnih nalog za zagotavljanje materialnih, socialnih in prostorskih dobrin, opozicija pa opravlja nadzor, budno spremlja pripravo aktov, kritiÄ?no presoja njihovo vsebino, predlaga izboljĹĄave, ocenjuje realizacijo ...

V mestnem svetu Ĺželim delovati konstruktivno in v dobro vseh obÄ?anov, zato sem aktiven, spraĹĄujem, predlagam, pohvalim, dajem ideje, pobude, pripombe in tudi kritike! Izpostavil sem Ĺže veliko razliÄ?nih stvari, a ne dobim vedno konkretnih odgovorov niti pravoÄ?asnih informacij. Zato je teĹžko postavljati prava vpraĹĄanja, ĹĄe teĹžje pa je ugotavljati pravilnosti oz. nepravilnosti, najteĹžje je po zakljuÄ?enih dejanjih, konÄ?anih projektih ... In opaĹžam, da ni jasno postavljenih pravih ciljev, ne sprejemajo se kvalitetni kriteriji za spremljanje, vrednotenje in ocenjevanje uspeĹĄnosti.

V slovenski druĹžbi se rado izkaĹže, da se je v ponudbe in pogodbe predhodno ÂťzapakiraloÂŤ stvari tako, da je teĹžko karkoli 100 % dokazati. Na koncu stvari praviloma Âťpijejo vodoÂŤ, vse je Âťv skladuÂŤ s pogodbo in nihÄ?e ni zaniÄ? kriv ... Ne trdim, da je tako v Velenju, a Ä?e ni povratnih informacij, ni odgovorov na postavljena vpraĹĄanja, nastanejo dvomi. Zato sem Ĺže pred Ä?asom v mestnem svetu predlagal, da bi vse projekte spremljali Ĺže od same ideje, da postanejo javni od priprave dalje. Pa je ta predlog naletel na gluha uĹĄesa (to idejo je bilo sliĹĄati tudi Ĺže iz nadzornega odbora MOV).

V mestnem svetu tudi ni ÂťorganaÂŤ, ki bi iskal druge vplive pri projektih (pro-kontra), da bi se lahko vnaprej izognili napakam, teĹžavam, slabim, negativnim vplivom. Tako bi lahko priĹĄli do odliÄ?nih idej in reĹĄitev. V tem mandatu se upoĹĄteva predvsem ÂťidejeÂŤ s ÂťpraveÂŤ strani, nato pa jo do realizacije in po njej ÂťpodpihujeÂŤ PR sluĹžba Ĺžupana in svetniki SD, ki skrbijo, da je vedno prikazana le pozitivna stran, Ä?eprav niso vsi projekti Âťta-

đ&#x;”˛

Edita TamĹĄe: ÂťS preventivnimi vsebinami prepreÄ?ujemo zdrs v socialno izkljuÄ?enost.ÂŤ

Rekli so

Alim Ĺ kruba: ÂťPritegnejo me duhovne teme, napredovanje v duhovnosti. VeÄ?krat pridem, ker Ĺželim delati na sebi in za druge. Delujem tudi v dveh druĹĄtvih, v Ĺ aleĹĄkem koronarnem klubu in DruĹĄtvu za boj proti raku. Poleti, ko je tovrstnih aktivnosti manj, pa grem vsako jutro tudi na mini golf.ÂŤ Zdenko PleĹĄej: ÂťRad pridem. Zanima me raÄ?unalniĹĄtvo in osebnostna rast. Pohvalil bi vse, ki se trudijo, ker je program res pester. Vsak lahko izbere, kar mu ustreza, pa tudi sami udeleĹženci lahko predlagajo, kaj bi Ĺželeli ,in se v to vkljuÄ?ijo kot predavatelji ali kot sluĹĄatelji.ÂŤ

opismenjujejo, da si bodo znali sami poiskati informacije, ki jih potrebujejo, zanje pa napiĹĄejo tudi kakĹĄno pritoĹžbo, proĹĄnjo.

Delavnice do konca avgusta

V Ä?etrtek je bilo veliko zanimanja za delavnico Numerlogija: kdo sem jaz v ĹĄtevilkah.

koÂŤ pozitivni, kot so prikazani ... (razmislite o ÂťnovihÂŤ delovnih mestih v TeĹĄu, dvigu cene toplotne energije, Velenje je edino mesto brez obvoznice, po prihodkih smo iz 2. mesta padli pod slovensko povpreÄ?je BDPja ...). Zakaj ni PR sluĹžba odgovorila na te stvari? V mestnem svetu je dolga leta manjkal strokovni in kritiÄ?ni pogled na projekte. In sedanja opozicija poizkuĹĄa ponuditi ta manjkajoÄ?i del, da nadzoruje, budno spremlja pripravo aktov, kritiÄ?no presoja njihovo vsebino, predlaga izboljĹĄave, ocenjuje realizacijo ... – ne le da hvali in ÂťtuliÂŤ v isti rog kot oblast.

ÂťPrivarÄ?evaliÂŤ eno Ä?etrtino sredstev pri celoviti oskrbi z vodo Pri kohezijskih sredstvih za vodooskrbo nisem govoril o tem, da je bil projekt slab ali slabo voden. Nasprotno, pohvalim ga! Ob vsej kvalitetni vodi v okolici moramo imeti tudi dobro in varno oskrbo z vodo – z dobrim nadzorom in predvsem brez izgub na cevovodih! S tem projektom smo to dobili. Moti pa me, da na vpraĹĄanje v mestnem svetu nisem dobil transparentnega odgovora.

Dobil sem namreÄ? namig, da naj bi bil projekt v osnovi ocenjen v projektantskem podjetju za cca. 8 mio ₏ manj, kot je bil prijavljen za evropska sredstva. KPV je namreÄ? naroÄ?ila projekt pri zunanjem izvajalcu (ki je projekt vzorno pripravil!), nato pa so ga po usklajevanjih skupaj z ostalima obÄ?inama prijavili na nateÄ?aj za evropska sredstva. Investitorju (KPV) pa projektanti med izvedbo projekta naj ne bi dovolili spreminjati projekta, tehnologije, objektov ...

Ob zakljuÄ?ku investicije, vredne 36 mio ₏, pa so na KPV priĹĄli do cca.

8 mio ₏ visokega prihranka (kar je podobno vrednosti, ki je bila ocenjena Ĺže na zaÄ?etku!). Bralcem v informacijo – 8 mio ₏ = cca. 25 % prihranka – to je vendar ena Ä?etrtina vrednosti celega projekta?!? Pri takĹĄnem prihranku je morda na mestu vpraĹĄanje, kako je bil pripravljen ta projekt, da je priĹĄlo do tako velikega odstopanja? Zanimivo je tudi, da ni bilo aneksov, ki v Sloveniji praviloma podraĹžijo investicije. Verjetno gre zasluga v prvi vrsti odliÄ?ni pripravi projekta (optimalni izbiri tehnologije, materialov itd.), vztra-

janju pri dosledni izvedbi projekta in nato nadzoru.

Denar je bil sicer vrnjen v Evropo.

Razlaga in slab odgovor iz MOV, ki smo ga dobili od MOV, da so privarÄ?evali le s pogajanji, da so ÂťstisniliÂŤ izvajalce, pusti dvome ... razlika v viĹĄini ene Ä?etrtine investicije je sumljiva, tudi Ä?e je ta denar ÂťprivarÄ?evanÂŤ.

PS. Pridobiti nepovratna evropska sredstva za projekte je pravi pristop in teh sredstev ni enostavno pridobiti, zato ĹĄe enkrat Ä?estitke odliÄ?ni projektni ekipi na MOV! A pri evropskih sredstvih in kreditih se ljudje vse premalo zavedajo vseh okoliĹĄÄ?in, zato za bralce poudarjam: 1. da so evropska sredstva, ki jih dobimo za projekte v Sloveniji, naĹĄ davkoplaÄ?evalski denar, torej slovenski denar, ki smo ga nakazali v Bruselj, in ne denar ÂťEvropeÂŤ (NemÄ?ije, Francije ...); 2. da je potrebno kredite, ki jih vzamemo in porabimo za projekte, vsaj delno plaÄ?ati, vrniti. ÄŒe bi bili svetniki o idejah in projektih seznanjeni pravoÄ?asno, bi morda lahko ta denar porabili tudi za drugaÄ?ne, morda ĹĄe boljĹĄe projekte; 3. da vsak nov projekt za sabo prinese dolgoletne stroĹĄke! Ne le obratovalne, tudi vzdrĹževalne stroĹĄke in stroĹĄek amortizacije (amortizacija je stroĹĄek vrednosti investicije, porazdeljen na njeno Ĺživljenjsko obdobje, da se lahko po tej dobi ÂťkupiÂŤ nova).

Projekt daljinskega ohlajevanja obÄ?inske stavbe ÂťuÄ?inkovitÂŤ?

Sistem je bil leta 2008 vreden 1,1 mio ₏, projektiran za 12 objektov in tudi Ĺžupan SreÄ?ko Meh je javno izjavil, da se bo nanj prikljuÄ?ilo Âťv kratkemÂŤ ĹĄe 11 objektov. No, danes imajo vsi ti objekti svoje hladilne sisteme, na tega pa sta prikljuÄ?ena le dva ... en je objekt v lasti g. RoÄ?nika, drugi je obÄ?ina.

Celotna obÄ?inska stavba bi se lahko danes hladila za cca. 50.000 ₏ s samostojnim hladilnim agregatom vrednosti (morda bi se celo dalo prikljuÄ?iti na obÄ?insko stavbo obstojeÄ? hladilni agregat, ki ga imamo kupljenega za drsaliĹĄÄ?e v SonÄ?nem parku – verjetno Ä?ez poletje stoji neizkoriĹĄÄ?en ...).

Projekt, ki je leta 2008 stal 1,1 mio ₏, vsako leto ÂťpojeÂŤ ĹĄe veÄ? de-

narja. Po preraÄ?unanih tabelah iz KPV je bila leta 2013 celotna izguba na objektu cca. 70.000Â â‚Ź, leta 2014 pa 125.000Â â‚Ź, izguba samo na vodih, ki transportirajo hlad do objekta, pa 15.000Â â‚Ź (2013) oz. 10.000Â â‚Ź (2014). V teh letih pa je bilo Âťprihodkov od prodaje hladuÂŤ le 7.000Â â‚Ź oz.

10.000Â â‚Ź leta 2014!

Na Svetu za varstva uporabnikov javnih dobrin smo sliĹĄali, da je ĹĄlo za Âťnasedlo investicijoÂŤ, na KPV pa so po teh ugotovitvah spremenili naÄ?in finanÄ?nega obraÄ?unavanja hladu ...

Ocenite sami, ali je nasedla investicija smotrno porabljen denar?

Prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru – koliko prireditev na leto in kakťne?

Turizem v velenjski obÄ?ini bi moral biti perspektiva, o tem sem govoril tudi Ĺže na Ĺžupanskih sooÄ?enjih.

O tem prireditvenem prostoru pa ne morem podati kakrĹĄnega koli mnenja, saj z njim nisem seznanjen. Kot svetnik, ki naj bi bil seznanjen in nato odloÄ?al tudi o razvoju turizma in predvsem financiranju tega projekta tudi iz mestnega proraÄ?una, bi bilo verjetno prav, da smo v mestnem svetu seznanjeni z njim, da ugotovimo smiselnost, a projekta sploh ne poznamo. Tako tudi ne o drugih moĹžnostih, rentabilnosti tega projekta, koliko bo prireditev na leto in kakĹĄne? Ali je to sploh skladno s konceptom razvoja turizma ... Ne jaz ne ostali opozicijski svetniki ne vemo niÄ? ...

Naj opozorim, da se je Ĺže dolgo vedelo, da prihaja razpis, na katerega bo mogoÄ?e kandidirati, in da bi se lahko pravoÄ?asno pripravili in seznanili s projektom. In sedaj smo postavljeni pred dejstvo, Ĺžupan je brez vednosti mestnega sveta prijavil projekt v vrednosti 7 mio ₏ na razpis za evropska sredstva. In kot je sliĹĄati, so prijavili ta projekt, ker ni bilo drugega ... O Ä?em bomo odloÄ?ali v mestnem svetu? Prijava je mimo, spet bomo v Ä?asovni stiski, saj bo potrebna izvedba ... Ä?e bodo sredstva odobrena.

Na kaj me to spominja? Bo to nov spomenik?

Na jezeru se gre velenjska oblast ÂťturizemÂŤ Ĺže dvajset let. Letos imamo na obali jezera vsaj polno ljudi, a Ĺžal ne poberemo niti enega evra par-

Delavnica Vse za vas, a niÄ? namesto vas, ki jo vodi Bojan Krevh vsako sredo ob 9. uri, danes (v Ä?etrtek, 10. avgusta) ob 10. uri Meditacija z zdravljenjem, ki jo vodi Stojan Knez, naslednje tri ponedeljke (14., 21. in 28. avgusta) bodo delavnice potekale v Varni hiĹĄi, 22. avgusta pa v Domu starejĹĄih v Velenju.

kirnine. Iz parkirnine bi imelo nekaj ĹĄtudentov Ĺžepnino, pa ĹĄe investirali bi lahko ta denar v nove stvari, vzdrĹževali poti, koĹĄe za smeti, ĹĄe kakĹĄno igralo ... OÄ?itno na MOV ne potrebujemo denarja ... đ&#x;”˛ Matej Jenko, neodvisni svetnik

Odgovor – ÂťPogledi z druge straniÂŤ NaĹĄ Ä?as je 20. julija v prispevku z naslovom Velenjska opozicija si Ĺželi veÄ? dialoga objavil odgovore ĹĄtirih opozicijskih svetnikov v MOV na vnaprej postavljena vpraĹĄanja. Odgovarjali smo Suzana KavaĹĄ (SDS), Mihael Letonje (SLS), Matej Jenko (neodvisni svetnik) in Andrej Kuzman (NSi). V naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa (27. julija) je bil objavljen obĹĄirni ugovor SluĹžbe za odnose z javnostjo MOV na v tem Ä?lanku zapisane izjave Mateja Jenka o netransparentnosti in nesmiselnosti (nekaterih) projektov.

Odgovor na zapisano bo zagotovo pripravil Matej Jenko sam, v imenu vseh ĹĄtirih svetnikov, ki smo sodelovali pri intervjuju, pa se Ĺželim polemiÄ?no dotakniti zgolj ene zadeve.

SluĹžba za odnose z javnostjo je v zadnjem odstavku, ko komentira investicije v projekte ob Velenjskem jezeru, zapisala, da s tem Âťvzpodbujamo tudi razvoj turizma v naĹĄi obÄ?ini, kar, sodeÄ? po zapisanem, svetnik Matej Jenko tudi priÄ?akuje od nas. Kot kaĹže, opozicija mestnega sveta ni usklajena, saj ‌ je svetnik Mihael Letonja izrazil Ĺželjo, da bi se infrastruktura okoli Velenjske plaĹže Ä?im prej zgradila.ÂŤ Kje vidi tukaj omenjena sluĹžba neusklajenost? Velenjsko plaĹžo smo vsi ĹĄtirje, vsak po svoje, ocenili kot uspeĹĄen projekt, ki lahko prispeva k razvoju turizma. ÄŒe prav razumem Mateja Jenka, so njegovi kritiÄ?ni pogledi namenjeni zgolj dejstvu, da o naÄ?rtovanem prireditvenem prostoru in prireditvenem odru (vsaj opozicijski) svetniki ne vemo niÄ?, saj obravnave na svetu MOV (ĹĄe) ni bilo. Ĺ˝elja Mihaela Letonje po boljĹĄi infrastrukturi ob jezeru povsem sovpada. đ&#x;”˛ Andrej Kuzman

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

10. avgusta 2017

Kaj je v Ĺživljenju pomembno in kaj ne?

To je vpraĹĄanje, na katero poskuĹĄa v Galeriji Velenje odgovoriti mlada umetnica Nina KoĹželj z razstavo napihljivih skulptur Bojana Ĺ pegel

Velenje, 3. avgusta – Kljub pasji vroÄ?ini se je pred tednom dni v Galeriji Velenje zbralo veliko ljubiteljev likovne umetnosti. Med njimi je bilo najveÄ? mladih, saj je bilo odprtje razstave Nine KoĹželj prvo dejanje letoĹĄnjega festivala mladih kultur Kunigunda.

Nina KoĹželj je obetavna mlada umetnica, ki Ĺže nekaj let uspeĹĄno prehaja med kiparstvom, slikarstvom in grafiko. Zanimata jo tako Ĺživalska kot Ä?loveĹĄka motivika. V zadnjih nekaj letih se ukvarja z umetnostjo napihljivih skulptur, ki so med seboj povezane in prepletene s sistemom cevi, po katerih se pretaka zrak, ki jih napihuje. Razstavo, ki jo je pol leta pripravljala prav za postavitev v Galeriji Velenje, je poimenovala ZajÄ?je leto. Navdih za naslov je, kot nam je povedala, dobila ob branju knjige Arta Paasalinna z istim naslovom. ÂťNapihljive skulpture sproĹžajo nek obÄ?utek, ki ga kot kiparka Ĺželim vzbuditi v gledalcu, zato mi je ta material trenutno najbliĹžji. ZajÄ?je leto je odgovor na moje opaĹžanje, kako ljudje Ĺže-

Kruha in glasbe MatjaĹž Ĺ alej

Razstavo ZajÄ?je leto si lahko vsak razlaga po svoje. A gledalcu je hitro jasno, da se je umetnica ukvarjala z abstraktnostjo danaĹĄnjega sveta.

lijo spremembe v Ĺživljenju. Ko pride do njih, pa se ne morejo sooÄ?iti z njimi, saj ni nujno, da so spremembe vedno pozitivne.

Lahko so tudi slabe, imajo pa doloÄ?eno vlogo.ÂŤ To je ponazorila z velikimi prozornimi Ĺžaklji, po katerih se pretaka mikroklima, ki potuje do ogromne skulpture, ki je po besedah umetnice Âťres velika gospa s teĹžkim karakterjemÂŤ. Umetnica, ki zase pravi,

da je pogosto cinik, obrazloĹži: ÂťGre za hudomuĹĄen pogled na velikokrat brezvezne stvari, s katerimi se ukvarjamo v Ĺživljenju.ÂŤ Skulptura, ki predstavlja leseno Ĺžensko telo, izklesano do popka, nad njim pa zrak napihuje velik rdeÄ? balon, zaseda ves spodnji del galerije. V zgornjem nadstropju pa so razstavljene tri velike prozorne glave, ki dihajo. ÂťTe kaĹžejo primarno Ä?loveĹĄko mirnost,

pomirjenost, tudi stabilnost,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Umetnico sta na odprtju predstavili kustosinji razstave Milena Koren BoĹžiÄ?ek in Pavlina GroĹĄelj, za glasbeni uvod v dogodek pa je poskrbel Ĺ˝iga Miklavc, tokrat s kitaro. Razstava, ki v gledalcu vzbudi tudi smisel za humor in samoironijo, bo odprta do 2. septembra, ko se konÄ?a leđ&#x;”˛ toĹĄnji festival Kunigunda.â€

Poletni veÄ?er popevke in ĹĄansonov Velenje, 4. avgusta – V vroÄ?em petkovem poletnem veÄ?eru je v atriju Velenjskega gradu v okviru poletnih prireditev nastopil Lado Leskovar, ki je Ĺže od sredine 60. let ena od osrednjih slovenskih pevskih osebnosti. PreizkuĹĄal se je v vseh zabavnoglasbenih zvrsteh in se uveljavil v slovenskem, jugoslovanskem in ĹĄirĹĄem evropskem glasbenem prostoru. V svoji izjemni karieri je zelo uspeĹĄno nastopil na ĹĄtevilnih festivalih, na katerih so bile njegove pesmi velikokrat nagrajene z najviĹĄjimi festivalskimi priznanji. Posnel je veÄ? kot 300 popevk in ĹĄansonov. Na gradu je v okviru letoĹĄnjih Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje ob spremljavi klavirja predstavil le delÄ?ek svojega bogatega repertoarja. Dokazal je, da se njegov glas kljub ĹĄest desetletij dolgi karieri ni moÄ?no spremenil, nostalgija ob pođ&#x;”˛ bĹĄ sluĹĄanju njegovih hitov pa je prav godila. â€

Petkov veÄ?er je bil lep za vse, ki so v atriju Velenjskega gradu uĹživali na koncertu glasbene legende. Lado Leskovar ĹĄe vedno zveni odliÄ?no.

Murakon zdruĹžuje sodobne poete Martin ob Muri, 5. avgusta – V soboto je skupina Ä?lanov Literarnega druĹĄtva Hotenja odpotovala na drugo stran reke Mure, v sv. Martin na Muri, ki ima le 2600 prebivalcev. Tam se je zveÄ?er odvil Literarni festival Murakon 2017, ki ga je Ä?etrtiÄ? zapored pripravil velenjski MedĹžimurec Zlatko Kraljić.

V idiliÄ?nem okolju mlina na Muri in energetskega parka ob njem, v nekakĹĄnem gledaliĹĄÄ?u pod zvezdami, se je na festivalu zbralo veliko ljubiteljev poezije z obeh strani reke, ki je tudi naravna meja med Slovenijo in HrvaĹĄko. Med njimi je bilo tudi blizu 40 pesnikov in pisateljev z vseh vetrov, ki so prisluhnili poeziji letoĹĄnjih gostov festivala. Svo-

jo poezijo so brali Paolo Maria Rocco iz Italije, Balasz Szalinger iz MaÄ‘arske, BorÄ?e Panov iz Makedonije ter Jurij Hudolin in

Glorjana Veber iz Slovenije. Iz njihove poezije in pogovorov z njimi smo lahko zaÄ?utili, kako ĹĄepet besed ne pozna mednaro-

dnih meja. Bil je preprosto lep poleten veÄ?er, zato ni Ä?udno, da Murakon vsako leto obiĹĄÄ?e veÄ? đ&#x;”˛ bĹĄ ljubiteljev kulture.â€

V danaĹĄnjem glasbenem svetu je vse moĹžno, tudi to, da skupina Laibach igra v Severni Koreji, da kakĹĄen eminentni PreĹĄernov nagrajenec muzicira v beznici nekje v zakotju Ĺ tajerske ali pa da popularna kvazi diva, nekoÄ? zlati glas nove slovenske popevke, poje v Slovenski filharmoniji. MoĹžno je tudi to, da hudi rokerji, ki so bili pred tremi leti vrhunec alternativne kulture v mladinskem centru, nastopijo v elitnem mestnem kulturnem hramu ali da ima osrednja mestna kulturna institucija v programu glasbenika instrumentalista, ki bi ga morala odkriti mladina, morda glasbena ĹĄola, ta isti glasbenik pa bi moral nastopiti na festivalu mladih kultur. Nasprotno od tega pa so nekoÄ? alternativni ĹĄtudentski Ĺžuri prepojeni z narodnozabavno glasbo, kar je bolj odraz tega, da ĹĄtudira ne veÄ? (progresivna) intelektualna elita, ampak intelektualni in ekonomsko srednji sloj populacije.

No, glasbeno se mi dozdeva, da so poletne kulturne Ĺželje veÄ?ine obiskovalcev glasbenih prireditev naravnane k zabavni, nezahtevni glasbi. Vse, kar posluĹĄa skoraj kakrĹĄno koli glasbo, drvi vse bolj k melodijam, ki so same sebi zadostne, gredo same s sabo – s tokom glasbe – za zabavo. NiÄ? hudega in niÄ? nenavadnega. Tudi niÄ? hudo novega se ni zgodilo na bliĹžnjih prizoriĹĄÄ?ih: mestnih, regijskih, celo nacionalnih. Nekaj zatiĹĄja vlada tako lokalno kot globalno. Nekaj je seveda tudi novih in prenovljenih dejavnikov, pa naj se sliĹĄi drugaÄ?e ali naj bo to tudi zaradi malce slabĹĄega vremena, vstopnin, ki se pojavljajo, kjer bi Ĺže davno morale biti, in ĹĄe Ä?esa na znanih (bliĹžnjih ali malce bolj oddaljenih) prizoriĹĄÄ?ih, kot sta denimo Lent ali LaĹĄko. Zdi pa se, da ni kaj dosti novega na domaÄ?ih, mestnih glasbenih odrih.

Mnogokrat je bilo reÄ?eno, da se redko pojavlja kaj novega, inovativnega na glasbeni sceni, ki bi pretreslo domaÄ?o sceno. No, morda se bo do konca poletja, vse tja do septembra, res zgodilo kaj novega. Morda bo kakĹĄen novi izvajalec res priĹĄel v mesto, ob jezero, a zvrsti sorodnega kova so bile vedno prisotne. HrvaĹĄka estrada je ĹĄe vedno najbolj zaĹželena, Ä?e Ĺže ne pridejo ravno Rolling Stonsi. In Ä?e Ĺže ni sveĹžih bandov, izvajalcev, ansamblov, je vsaj kakĹĄen preskok z lokacijami. Mislim predvsem na objezersko. Te so bile povezane sicer s prvimi testnimi dogodki Ĺže v preteklih letih, a se je z velenjsko plaĹžo zgodil tudi obiskovalsko-koncertni boom. In Ä?e Ĺže ni bilo glasbeno kaj hudo novega, je bilo vsaj ekvivalentno turistiÄ?nemu bumu.

A ker takĹĄne stvari, pa jim recimo kar s tujko – ÂťmainstreamovskeÂŤ ali Ä?e hoÄ?ete populistiÄ?ne, ĹĄiroko razvejane, ne Ĺženejo razvoja kritiÄ?ne glasbene zaznave naprej, nam preostane, da tako ali drugaÄ?e doĹživimo ĹĄe zakljuÄ?ek poletja, da bomo imeli celovito sliko za sabo, glasbeno in socialno. Pred nami je Festival mladih kultur z okroglo obletnico, zakljuÄ?ek poletja, razvpita hrvaĹĄka pevka in seveda mesec september, ko naĹĄe mlado mesto vedno intenzivno praznuje svoj praznik. Kaj se bo Ĺže naĹĄlo za vsaka uĹĄeĹĄa. Morda Ĺže zdaj lahko reÄ?emo, da je bilo Âťkruha in igerÂŤ dovolj, nekateri trdijo preveÄ?, kruha bolj v kontekstu dogodkov za vse, in iger v smislu glasbenih igranih in prepoznavnih melodij, ki so nam zaznamovale in nam zaznamujejo to poletje. đ&#x;”˛

PosveÄ?eno Amy Winehouse Velenje, 10. avgusta – Nocoj, ob 20.30, bo pred domom kulture koncert Back to black, posveÄ?en odliÄ?ni, a Ĺžal prezgodaj preminuli pevki Amy Winehouse.

Amy je bila znana predvsem po svojem izredno Ä?utnem glasu in po meĹĄanici razliÄ?nih zvrsti glasbe, kot so soul, jazz, rock, R&B. Poleg ĹĄtevilnih glasbenih nagrad, ki jih je prejela za svoje delo, je prva angleĹĄka glasbenica, ki je v enem letu osvojila kar pet prestiĹžnih nagrad za izjemne doseĹžke v glasbi grammy. Ob slabem vremenu bo koncert v veliki dvorani doma kulture. đ&#x;”˛

bĹĄ

Kulturno pestra sobota Velenje, 12. avgusta – Festival Velenje bo v soboto pripravil tri dogodke, ki bodo kulturno popestrili dogajanje v mestu. Od 8. ure dalje bo na Cankarjevi ulici potekal redni meseÄ?ni bolĹĄji sejem. Ob 10.30 bo na travniku pri Domu kulture lutkovna predstava. Gostili bodo gledaliĹĄÄ?e SmejÄ?ek z glasbeno-animacijsko predstavo Ĺ˝abji Kralj. ZveÄ?er pa bodo na odru pod magnolijami gostili didĹžeja Borka, glasbenega kritika, radijskega voditelja, producenta in poznavalca urbane glasbe.

Naravno gledaliĹĄÄ?e ob reki Muri je Ä?udovito prizoriĹĄÄ?e mednarodnega festivala sodobne poezije Murakon, ki ga organizira velenjski MedĹžimurec Zlatko Kraljić.

đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

10. avgusta 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Tudi s pomoÄ?jo radia prenaĹĄanje znanja v prakso Lidija DikliÄ?, inĹženirka kmetijstva in vodja velenjske izpostave Kmetijskega zavoda Celje, pravi, da je naloga kmetijske svetovalne sluĹžbe tudi prenaĹĄanje znanja v prakso. ÂťMi smo se pomembnosti tega zavedli Ĺže zelo zgodaj in zahvaljujoÄ? razumevanju vodstva Radia Velenje to poÄ?nemo Ĺže veÄ? kot dve desetletji. Vsakih 14 dni, v torkovih jutranjih oddajah, sodelujemo s prispevki, v katerih so navodila, nasveti, uporabni tako za velika kot mala kmetijska gospodarstva.

TeoretiÄ?no znanje preko radijskih valov prenaĹĄamo v prakso za podroÄ?ja poljedeljstva, Ĺživinoreje, sadjarstva, tudi vinogradniĹĄtva, pridelave krme, zelenjave, zaĹĄÄ?ite rastlin ‌,ÂŤ pravi DikliÄ?eva.

TakĹĄen naÄ?in ozaveĹĄÄ?anja, komuniciranja s ĹĄirĹĄo javnostjo – meni sogovornica – se je pokazal za zelo dobrega. Nemalokrat na terenu izve, da so kmetje, pridelovalci zelenjave, vrtiÄ?karji, sadjarji informacije, priporoÄ?ila, navodila sliĹĄali in jih pri delu tudi Ĺže upoĹĄtevali. Ker se je dosedanja oblika prenaĹĄanja znanja v prakso in informiranja

o aktualnih dogajanjih s podroÄ?ja kmetijstva pokazala za dobro, DikliÄ?eva ne razmiĹĄlja o novostih.

Zagotavlja pa, da se bo kmetijska svetovalna sluĹžba prilagajala potrebam na terenu, torej tistim, ki so jim kmetijski nasveti na Radiu Velenje namenjeni.

Sicer pa sodelovanje z medijem ocenjuje kot izziv tudi za kmetijske svetovalce. Posledice

podnebnih sprememb namreÄ? ÂťprinaĹĄajoÂŤ nove bolezni, ĹĄkodljivce. To zahteva nenehno izobraĹževanje, pridobivanje novega znanja. ÂťVedno je kaj novega, novosti pa so izziv ne glede, ali pripravljaĹĄ prispevke ali nasvete, navodila uresniÄ?ujeĹĄ v praksi,ÂŤ ĹĄe pravi Lidija DikliÄ?. đ&#x;”˛

Lidija DikliÄ?: ÂťKmetijski svetovalci prenaĹĄamo znanje v prakso na veÄ? naÄ?inov. V tukajĹĄnjem okolju to poÄ?nemo v sodelovanju z Radijem Velenje Ĺže veÄ? kot dve desetletji.ÂŤ

Tp

1. GRUPA VIGOR – Marija 2. MARAAYA feat. BQL – It‘s complicated 3. MAMBO KINGS – Balerina Po zelo uspeĹĄnem sodelovanju s pevcem Miroslavom Ĺ korom je hrvaĹĄka skupina Vigor sredi julija predstavila novo skladbo in videospot z naslovom Marija. Skladba nalezljivih poletnih ritmov, ki jo je napisal DuĹĄan Baćić, po njihovih besedah razveseljuje obÄ?instvo od 7. do 77. leta starosti in je Ĺže postala pravi poletni hit.

GLASBENE novice

Mick Jagger v solo izvedbi Pevec skupine The Rolling Stones Mick Jagger je ob izstopu Velike Britanije iz Evropske unije in v Ä?asu vladavine Donalda Trumpa napisal dve skladbi. Prva England Lost po njegovih besedah odraĹža ranljivost njegove deĹžele ob brexitu, Gotta Get a Grip pa

je imela pri ustvarjanju ekskluziven dostop do glasbenikovega izjemnega osebnega arhiva, tudi Clapton, ki se kljub tragedijam v Şivljenju in odvisnostim ni nikoli odrekel najljubťemu – glasbi.

Kataya zapeljuje s skladbo Suave VroÄ?a Kataya je pred kratkim izdala novo pesem v modnih temperamentnih ritmih in kombinaciji slovenskega in ĹĄpanske-

sta bila Tim ÄŒemaĹžar in Nika Ĺ uĹĄtar), ki naj bi se s svojo preprostostjo dotaknila src in uĹĄes posluĹĄalcev. Nov pop rock komad Objemi me je Ĺže dobil tudi svojo angleĹĄko razliÄ?ico Hug me.

opozarja na laĹžne novice in politiko, katere niti vleÄ?ejo blazneĹži.

Skladbi je napisal v minulih mesecih, pohitel pa je tudi z njuno izdajo, saj je Ĺželel, da ostaneta aktualni. Skladbi sta prva Jaggerjeva solo izdelka po letu 2011.

Dokumentarec o Ericu Claptonu Na letoĹĄnjem filmskem festivalu v Torontu, ki bo septembra, bodo premierno prikazali dokumentarec o glasbeniku Ericu Claptonu A Life in 12 Bars v reĹžiji Lili Fini Zanuck. Film predstavlja pregled Claptonove kariere in zasebnega Ĺživljenja, od travmatiÄ?nega otroĹĄtva, sinove smrti leta 1991 do sreÄ?nega druĹžinskega Ĺživljenje deset let pozneje. Film bo melanholiÄ?en, poln nostalgije, a glasbeno moÄ?an in zazrt v prihodnost. TakĹĄen je po besedah reĹžiserke, ki

ga ritma z naslovom Suave. Nekateri v njej Ĺže ÂťsliĹĄijoÂŤ slovenski Despacito. Kmalu bo na ogled ĹĄe videospot, zapeljiv in ognjen, kot se za latino ritme spodobi. Suave so zakuhali trije Argentinci: Pablo Vitali, Nicolas Niveyro in Franco Mazza, ki so prepriÄ?ani, da medcelinsko sodelovanje obogati mednarodno glasbo, novo ustvarjena produkcijska ekipa ‚Pablo & Nicolas‘ pa si bo prizadevala za bogatenje glasbene scene tudi v Sloveniji.

Dadi Daz in Objemi me Dadi Daz predstavlja sveĹž, rokersko obarvan videospot za skladbo Objemi me, sicer delo Romana Vukine. Pod reĹžiserjem AleĹĄem PetriÄ?em so ga posneli v Celju in okolici, izbrali so lepote celjskega gradu na Friderikovem stolpu, Ĺ martinsko jezero ter hotel Evropa. Z njim so Ĺželeli prikazati simpatiÄ?no poletno ljubezensko zgodbo, (glavna igralca

Ĺ panski pridih MatjaĹža Kumlja MatjaĹž Kumelj je izdal novo pesem z naslovom Naj le traja.

Nalezljiv refren je kot nalaĹĄÄ? za poletje. Skladba ima pridih regetona, za glasbo je poskrbel odliÄ?ni KreĹĄimir Tomec. Melodijo je podkrepil z moderno glasbeno podlago, ki kot vedno preseneÄ?a z energiÄ?nim aranĹžmajem. Besedilo je delo Roka LunaÄ?ka, ki je izvrstno ujel pridih poletja in lju-

bezni, MatjaĹž pa je k sodelovanju povabil ĹĄe vokalista Anthonyja Icuaguja, s katerim sta del pesmi odpela v ĹĄpanĹĄÄ?ini, ker se mu zdi seksi, in s tem pesmi dodala ĹĄe veÄ? temperamenta. Nekdanji tekmovalec ĹĄova Znan obraz ima svoj glas trenutno navduĹĄuje v eni od glavnih vlog muzikala ‚Mamma mia›.

Poslovil se je Vilko Ovsenik V starosti 88 let je v petek, 4 avgusta, umrl glasbenik Vilko Ovsenik. Vilko Ovsenik je bil brat Slavka Avsenika in Ä?lan narodno-zabavnega Ansambla bratov Avsenik. Bil je avtor, soavtor in aranĹžer okrog 1000 skladb oziroma 800 skladb celotnega repertoarja slavnega ansambla, ki sta ga ustanovila leta 1953.

Brata, Slavko in Vilko, veljata za najveÄ?krat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Brata sta imela razliÄ?na priimka, saj je bilo staro druĹžinsko ime Ovsenik zaradi razmer v prvi svetovni vojni spremenjeno v Avsenik, kar je bil sicer tudi rojstni priimek obeh bratov. Vilko je pozneje priimek spremenil na oÄ?etovo Ĺželjo.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Mladi Belokranjci – Slovenki in njeni deĹželi VraĹžji muzikanti – Naj nerodno ti ne bo Hozentregarji – Jutr toÄ?imo zastonj Kozjanski lumpi – Tvoj pogled Ansambel Azalea – Greva na pot Ansambel KlateĹži – Te tvoje pegice Ansambel Napev – Z veselice na veselico Ansambel Plus – Hodim po vasi Ansambel PrisrÄ?niki – ÄŒe me hoÄ?eĹĄ dobit PoskoÄ?ni muzikanti – Za vse kelnarce

www.radiovelenje.com

Sandi Miler in Blue Lagoon Sin Fredija Milerja, didĹžej in producent Sandi Miler z umetniĹĄkim imenom Artes, predstavlja sveĹžo poletno skladbo Blue Lagoon, pri kateri je sodeloval s pevcem Forrestom iz Kalifornije. Skladba govori o prijateljih, o tistih Ĺživljenjskih vezeh, ki se nikoli ne pretrgajo.

Astronavtka Katy Perry Katy Perry bo letoĹĄnja gostiteljica podelitve nagrad glasbene postaje MTV konec avgusta. Predstavila se bo kot Ĺženska z Lune. Na promocijskih fotografijah so jo ovekoveÄ?ili v modro-roĹžnatem vesoljskem skafandru, ki se kovinsko lesketa, sama pa gestikulira znak ÂŤpeaceÂť (mir) in drĹži MTV zastavo.

Izvirna predelava Despacita Ĺ aljivi radijski voditelj Tim Kores – Kori je poskrbel za veÄ? kot nenavadno predelavo hita Despacito.

Zavil ga je v narodnozabavno-rap-reggae-metal razliÄ?ico, v vseh teh stilih je pesem tudi odpel, le pri

narodnozabavni verziji so mu na pomoÄ? priskoÄ?ili PoskoÄ?ni muzikantje.

Rjav uÄ? in Dare Acoustic Dare Acoustic, ki ga najverjetneje poznate po skladbi Moj cukr, je izdal nov singel Rjav uÄ?. Tudi tokrat so v ospredju barvito besedilo, izvirne besedne zveze ter melodiÄ?en refren. Dolenjski kantavtor pri pesmih najveÄ? teĹže daje besedilu.

VĹĄeÄ? mu je, da je besedila veliko, a s preprostim refrenom, ki posluĹĄalcu ostane v spominu.

Bogato festivalsko poletje Tolmin je slovensko srediĹĄÄ?e poletnih festivalov.

Festival MetalDays je Ĺže za nami, v teku je festival Punk Rock Holiday. Sledil bo Overjam International Reggae Festival in novinec, festival bluesa in rocka MotĂśrCity, ki bo v Slovenijo pripeljal priznana imena bluesovske glasbe. Med 24. in 27. avgustom se bo na dveh odrih festivala zvrstilo ducat nastopajoÄ?ih.

Naš ­čas, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

⏬

Čeprav je Jože Jelen je že nekaj let med tistimi, ki nikoli nimajo časa, ga mnogi še vedno kličejo »hišnik Joži«. Če po mestu ne potuje s kolesom, ima s seboj štirinožno prijateljico. Psičko Luno je posvojil v enem od pasjih zavetišč, z njo pa mora hoditi peš, ker se ta boji vožnje z avtomobilom. »Ko sem še delal, pri meni ni zamujala niti ena predstava. Zato sem tudi sam vedno točen. Še vedno me jezi, če se dogodek ne začne takrat, kot je napovedan,« je komentiral za Čvek.

10. avgusta 2017

frkanje » Levo & desno «

Vsaj enkrat Zaradi vročega vremena in nizkega vodostaja rek vsaj zdaj nekateri z olajšanjem gledajo proti Tešu. Z veseljem še vedno ne.

Vročina in hlad Domala ves svet vse bolj prizadevata vročina in suša. Pri tem tudi vse bolj »sočne« besede o naraščajoči hladni vojni nič ne pomagajo.

Poskakovanje Cesta med Polzelo in Velenjem je bila vsaj po mnenju nekaterih spoznana za najslabšo v Sloveniji. Uporabniki zaradi tega priznanja ne skačejo od veselja; vozniki res skačejo oziroma poskakujejo, a zaradi res slabe ceste.

⏫

Saša Tabaković igralec, ki se je podal v politiko (poslanec SMC), in Daca Markus, prva v krajevnem odboru Rdečega križa v Mestni četrti Desni breg, z zanimanjem spremljata prikaz reševanja z defibrilatorjem. »Lej, lej ... Kako enostavno je to na lutki,« razmišlja poslanec. »Mogoče bi pa lahko tudi poslanci kakšen zakon, preden ga spravimo v življenje, najprej preizkusili tako?«

Vroče, vroče …

V dolini je prišlo do podražitve toplotne energije prav dneh, ko je bilo toplote že tako dovolj.

Ljudje se ne jezijo toliko nad visoko naravno toploto kot na pretirano podražitev. Nenaravno.

⏩

Bernarda Čas je odlična kuharica. Njena specialnost so sladice, s katerimi vedno razvaja tudi udeležence Festivala nasedlega kita. Nič čudnega, da je letos enega od kitov ob pomoči širše družine izdelovala iz kartonskih embalaž jajc. »Pri nas doma se hitro naberejo, saj ni dobrega peciva brez veliko jajc. Zato mi materiala za kita ni bilo treba iskati, ponujal se je kar sam. Le še malo lepila dodamo, pa bo,« je zatrdila, zadovoljna, ker je kit hitro dobival svojo podobo.

ZANIMIVOSTI

Pregrevanje

Novega Bonda bodo snemali na Hrvaškem Novi celovečerec o najbolj znanem filmskem tajnem agentu Jamesu Bondu bodo po poročanju hrvaških medijev konec leta snemali v Dubrovniku. Producenti pripravljajo 25. film o Bondu na podlagi knjige Never Dream of Dying ameriškega avtorja

ni sloves krepi tudi s snemanjem številnih svetovno priljubljenih filmov, kot so Igra prestolov, Vojna zvezd in Robin Hood.

Rekordno število Ivanov V Kupresu v Bosni in Hercegovini se je zbralo 2325 moških z imenom Ivan, ki so tako postavili nov Guinnessov rekord v števi-

Najdaljši viseči most na svetu V bližini švicarskega kraja Zermatt so odprli 494 m dolg viseči most za pohodnike, preko katerega je mogoče prečkati kanjon Grubengufer. Most se ponekod dviguje tudi 85 m nad breznom in je nadomestil prejšnjega, ki je bil zaradi padajočih skal poškodovan in so ga morali leta 2010 zapreti. Po zatrjevanju lokalnega turističnega urada je najdaljši viseči most na svetu, vanj so vgradili tudi poseben sistem, ki preprečuje njegovo nihanje, pohodnikom pa omogoča čudovit razgled na 4478 visok Matterhorn.

Na pot s samovozečim avtobusom Po ulicah Talinna vozita dva samovozeča avtobusa. Po središču estonske prestolnice bosta avto-

busa, ki sprejmeta do osem potnikov, poskusno vozila do konca avgusta, potovanje z njima pa je brezplačno. Na avtobusih ni voznikov, zgolj spremljevalec, ki potnikom pojasnjuje tehnologijo samovozečih vozil. Avtobusa lahko dosežeta hitrost do 40 km/h, poganja pa ju elektromotor, ki brez polnjenja zdrži od 8 do 12 ur. Samovozeče avtobuse so uvedli v okviru estonskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta, kot ena najrazvitejših digitalnih družb na svetu pa med prednostnimi nalogami predsedovanja izpostavljajo zlasti digitalizacijo in kibernetsko varnost.

Raymonda Bensona, delovni naslov filma pa je Shatterhand. Celovečerec naj bi snemali tudi na jugu Francije in Japonskem. Scenaristi pričakujejo, da bo šlo za uspešno nadaljevanje prejšnjega filma Spectre, naslovno vlogo pa so znova zaupali 49-letnemu Danielu Craigu. Dubrovnik turistič-

lu ljudi z istim imenom na istem mestu. Dosedanji rekord je bil v domeni Mohamedov, ki se jih je leta 2005 v Dubaju v Združenih arabskih emiratih zbralo 1096.

Največ Ivanov je bilo iz BiH, Hrvaške in Nemčije, zbrali pa so se v skladu s tradicionalnim rekom tega kraja Vrnil se bo Ivan s tisoč

fanti, ki je tudi stih pesmi kontroverznega hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona, ki je nastopil kot glasbeni gost. Prireditev Tisoč Ivanov je potekala pod pokroviteljstvom hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović.

Kongres Božičkov na Danskem Köbenhavn je že 60. leto zapored gostil kongres Božičkov.

Ta je privabil več kot 150 Božičkov iz več kot 15 držav. Božički v sklopu kongresa priredijo parado po ulicah mesta, uživajo v kulinaričnih dobrotah, čas na plaži pa izkoristijo za skok v morje. Letos so prvič priredili tudi modno revijo Božičkov. »Dogovoriti se moramo o pomembnih stvareh. Predlagal bom, da se Božičkom celo leto ne sme pisati kazni za napačno parkiranje,« je pred kongresom povedal Božiček Wolfgang iz Nemčije, ki v zadnjih 20 letih na srečanjih ni manjkal niti enkrat. Svetovni kongres poteka že od leta 1957, ustanovili pa so ga, da bi Božičkom omogočili počitnikovanje čez poletje.

Mnogi se ta čas pritožujejo zaradi vročine. Žal pri nas ni pasje vroče le poleti. V tem času za vročino poskrbi narava, sicer s kakšnimi »nadnaravnimi« odločitvami politiki. Slednje je še hujše.

Različnost Na različne projekte imamo lahko različne poglede.

Običajno vsaj dva: z leve in desne.

Dobra vila Z vilami, čeprav so dobre, ne gre vedno lahko. Vsaj s šoštanjsko vilo Lučka glede uradne uporabe naj bi bilo tako. A ko bo povsem zaživela, bo gotovo dobra vila.

Neprijetnost Kaj je bolj neprijetno ali celo nevarno: naravni zemeljski plazovi ali plazovi vseh vrst očitkov in obtoževanj?!

Prve je lažje ustaviti in odpraviti. Čeprav nas kar precej stane. Drugo nas lahko stane še več.

»Slabo« okušajo Ne le žalska, tudi nekatere druge pivnice piva vabijo na pokušino piva. Nekateri ga slabo pokušajo. Zato morajo to storiti večkrat.

Tako je prav

V Šoštanju so se odločili, tako kot se za ta »električni« kraj spodobi. Njihov lokalc bo vozil na električni pogon. Ko bo …

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

REPORTAŽA

10. avgusta 2017

11

Najbolj prizadete so gorske kmetije V primerjavi z drugimi regijami jo je Ĺ aleĹĄka dolina doslej s suĹĄo odnesla dokaj dobro – Ĺ˝goÄ?e sonce vseeno naredilo precej ĹĄkode Bojana Ĺ pegel

Ĺ aleĹĄka dolina, 4. avgusta – Ko smo prejĹĄnji teden vstopili v Ä?etrti, najdaljĹĄi in najhujĹĄi vroÄ?inski val v tem vroÄ?em poletju, je bilo vsem, ki imajo doma vsaj majhen vrt, jasno, da vroÄ?ina ĹĄkodi tudi pridelkom. Zalivanje je vsaj malce omililo ĹĄkodo, a kmetje v Ĺ aleĹĄki dolini si ne morejo privoĹĄÄ?iti, da bi zalivali vse svoje povrĹĄine. Namakalnih sistemov nimajo, ker so predragi, pogosto pa je v suĹĄnem obdobju teĹžava tudi v tem, da sploh na gorskih kmetijah primanjkuje vode. Po ocenah strokovnjakov je ĹĄkoda v kmetijstvu zaradi suĹĄe na nekaterih obmoÄ?jih Slovenije med 30 in 60 %, ponekod je Ĺže presegla 80 %. Zato nas je zanimalo, kako veliko ĹĄkodo je vroÄ?ina naredila kmetom v Ĺ aleĹĄki dolini.

Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina, meni, da imamo kljub vsemu v dolini sreÄ?o, ker smo med vroÄ?inskimi vali ÂťdobiliÂŤ kar nekaj vodnih poĹĄiljk iz neba. Pri tem je najveÄ? pozitivnega naredil deĹž, ki je padal pred Ä?etrtim vroÄ?inskim valom.

ReĹĄil je predvsem silaĹžno koru-

zo. ÂťTe imajo kmetje v Ĺ aleĹĄki dolini precej, ta je tudi glavni krmni vir za mleÄ?no proizvodnjo.

PriÄ?akujemo, da bo dober pridelek. VroÄ?ina pa kljub temu Ĺže puĹĄÄ?a posledice in povzroÄ?a ĹĄkodo.

Ivo Drev: ÂťIzpad pridelka travinja je Ĺže med 30 do 40Â %.

Upamo, da kmetje zaradi pomanjkanja krme ne bodo krÄ?ili osnovne Ä?rede.ÂŤ

Pojavljajo se oĹžigi na travinju, pri Ä?emer so najbolj prizadeti hribovski kmetje, sploh tisti, ki imajo strme povrĹĄine. Tam krme Ĺže primanjkuje. Opekline so opazne tudi na zelenjavi in sadju.ÂŤ Tu-

di na Turnu, kjer ima zadruga velike nasade jabolk, so na njih Ĺže opazili opekline. ÂťKot veste, smo imeli spomladi moÄ?no pozebo, sedaj pa ĹĄe poĹĄkodbe sadeĹžev zaradi ĹžgoÄ?ega sonca. Veliko vpraĹĄanje je, kaj se bo letos jeseni pobiralo, koliko bo sploh prvovrstnega pridelka.ÂŤ Pri travinju je na hribovskih kmetijah Ĺže 30 do 40 % izpada pridelka, ĹĄe izvemo, ostalo ĹĄkodo, sploh na zelenjavi in sadju, pa je za zdaj teĹžko oceniti. ÂťJe pa dejstvo, da je tam, kjer ni namakanja ali zalivanja, zelenjava zelo uniÄ?ena,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄ sogovornik, ki se najbolj boji neurij s toÄ?o, saj bi to pomenilo popolno uniÄ?enje v sadjarstvu.

Na zadrugi so Ĺže zaÄ?eli iskati reĹĄitve, kako kmetom, ki Ä?ez zimo ne bodo imeli dovolj krme za Ĺživino, pomagati do nje. ÂťEnergetsko hrano iĹĄÄ?emo v tujini, kjer ni bilo tako hude suĹĄe. Ĺ˝elimo si, da se osnovne Ä?rede zaradi pomanjkanja hrane ne bi krÄ?ile. V nekaterih delih Slovenije se bo to zagotovo zgodilo, jaz pa si Ĺželim, da pri nas do tega ne pride. Za zdaj kaĹže, da rigoroznih posegov v osnovne Ä?rede ne bo.

Kmetje, sploh Ĺživinorejci, se

Brez namakanja bi bila ĹĄkoda ĹĄe veÄ?ja Tako pravita pridelovalca zelenjave, ki ju vsakodnevno sreÄ?ujete na velenjski trĹžnici Bojana Ĺ pegel

Velenje, 4. avgusta – Ko so se prejĹĄnji petek temperature povzpele preko 35 stopinj Celzija, je vrveĹž v mestu po 10. uri kar malce pojenjal. Na velenjski trĹžnici sta ta dan sveĹžo zelenjavo ponujala dva pridelovalca, ki sta priznala, da vroÄ?ina utruja tudi njiju. Predvsem pa so morali pri delu na kmetiji bolj izkoristiti zgodnje jutranje ure in delati ĹĄe od poznega popoldneva do noÄ?i.

Avgust Oblak s Kmetije Mlinar, ki veÄ?ino zelenjave pridela v Ĺ kalah, nekaj pa tudi v TopolĹĄici, nam je povedal, da na kmetiji Ĺže Ä?utijo posledice

li so tudi vsa ustrezna dovoljenja, da lahko iz tega zajetja uporabljajo vodo za namakanje. ÂťPred dvema letoma smo naredili svoj zalogovnik vode, ki drĹži 30 tisoÄ? litrov. Ob tako vroÄ?ih poletjih je bilo to nujno,ÂŤ ĹĄe izvemo.

TomaĹž Imperl iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju poleg zelenjave goji tudi roĹže. Povedal nam je: ÂťSeveda teĹžave zaradi suĹĄe Ä?utimo tudi mi. Pri stroÄ?nicah in solatah ni takĹĄnega pridelka, kot bi lahko bil, vroÄ?ina pa godi papriki. Tisto, kar zalivamo, ĹĄe nekako raste. Na prostem zalivamo na roke, v rastlinjakih pa imamo kapljiÄ?no namakanje. Zalivamo toliko, kolikor imamo vode v svojem izviru, k sreÄ?i ima-

Avgust Oblak

TomaĹž Imperl

vroÄ?ega in suhega poletja. ÂťImamo veliko pokritih povrĹĄin, kjer situacijo obvladujemo. Zelenjavo namakamo kapljiÄ?no, dnevno pa porabimo veÄ? kot 20 tisoÄ? litrov vode. Problem so vse kulture, ki niso v pokritih prostorih. OpaĹžamo, da je suĹĄa Ĺže precej prizadela fiĹžol in tudi krompir, ponekod tudi oĹžganine od sonca. Tudi korenje in zelje rasteta veliko poÄ?asneje kot sicer. KakĹĄna bo ĹĄkoda, bomo vedeli ĹĄele septembra, a vidna je Ĺže sedaj. Zelje in korenje smo morali Ĺže dosajati,ÂŤ nam pove. V tem poletju se jim je znova potrdilo, kako dobro je imeti svoj vodni vir. Imajo ga namreÄ? kar nad hiĹĄo, pridobi-

mo tudi nekaj zalogovnikov vode. Zaradi moÄ?nega sonca pa Ĺže opaĹžamo oĹžganine na plodovkah, kar bo dodatna ĹĄkoda. Poleg tega opaĹžamo, da solata, ki smo jo posadili pred kratkim, ne raste, zato bomo dosajali, ko se bo vroÄ?ina poslovila.ÂŤ Oba sogovornika smo vpraĹĄali tudi, ali bo manjĹĄi pridelek vplival na ceno zelenjave. Menila sta, da niti ne. Sploh ker takrat, ko se cene zdrave zelenjave dvignejo, ljudje posegajo po manj kakovostni, ki je paÄ? cenejĹĄa. Tega pa si lokalni pridelovalci zdrave zelenjave ne Ĺželijo. đ&#x;”˛

Takole pri nas na sreÄ?o ĹĄe ni.

pred ĹĄkodo zaradi suĹĄe teĹžko zavarujejo. Travinja zavarovalnice ne zavarujejo, precej veÄ?jih kme-

tov v dolini pa Ĺže ima zavarovan pridelek silaĹžne koruze, s Ä?imer si zagotovijo vsaj denar za na-

kup osnovne krme, Ä?e jim je narava ne da. đ&#x;”˛

ÂťLani smo travo teĹžko suĹĄili, letos pa je niÂŤ Lani v istem Ä?asu viĹĄinski kmet Zdravko BaÄ?ovnik pripravil 332 bal sena, letos 224 – Krma bo draga, zato bo verjetno treba krÄ?iti osnovno Ä?redo Bojana Ĺ pegel

Bele Vode, 5. avgusta – VisoÄ?ki vrh v Belih Vodah je bil v soboto zjutraj pravljiÄ?en. V dolini je malo po 7. uri Ĺže krepko pritiskala vroÄ?ina, tam pa je ĹĄele dobivala svojo moÄ?. A ne za dolgo, nam je povedal kmet Zdravko BaÄ?ovnik, preden nas je popeljal po kmetiji. Letos ne le da je krepko vroÄ?e, posledice suĹĄe so na njegovi gorski kmetiji, na nadmorski viĹĄini 700 metrov, Ĺže precejĹĄnje. ÂťVedno smo bili odvisni od vremena, kmetje smo tega vajeni. Narava je moÄ?nejĹĄa od nas, lahko pa ni,ÂŤ nam je povedal v uvodu.

Kmetija, na kateri se ukvarjajo predvsem s pridelavo mleka in mesa, je velika 40 hektarjev, od tega je 30 hektarjev gozda, 10 pa obdelovalnih povrĹĄin. Da Zdravko zagotovi hrano za svojo Ä?redo, ima v najemu 22 hektarjev zemlje. ÂťTi so oddaljeni od naĹĄe kmetije, zato imamo z njimi precej stroĹĄkov,ÂŤ ĹĄe doda. Trenutno ima v hlevu 76 glav Ĺživine, od tega je 34 molznic, ostalo so plemenske telice in biki. Mleko pridelujejo brez GSO, zato so molznice v prosti reji.

Zdravko pripoveduje, da se visoke temperature pri njih takoj poznajo na travinju. Že Ä?e so tri dni skupaj visoke temperature, trava ovene. ÄŒe pa se stopnjuje, kar se dogaja letos, pa trave enostavno zmanjka.ÂŤ K sreÄ?i je suĹĄo priÄ?akoval, zato je Ĺže pred prvo koĹĄnjo travnike pognojil z veÄ?jo koliÄ?ino umetnih gnojil. ÂťS tem smo prepreÄ?ili ĹĄe veÄ?ji izpad. Najbolj pomembna pa je prva koĹĄnja, saj po navadi iz nje dobimo najveÄ?, ker je suĹĄa ĹĄe ne prizadene. Vsaka naslednja je lahko riziÄ?na ali pa je sploh ni.ÂŤ V preteklih letih so na kmetiji nekaj travnikov pridobili z bul-

doĹžiranjem. ÂťNa njih je suĹĄa naredila najveÄ? ĹĄkode, saj ni veliko zemlje, zato suĹĄa takoj udari,ÂŤ pripoveduje Zdravko. KaĹže, da bo letoĹĄnji pridelek vsaj 30 odstotkov manjĹĄi. ÂťZato sem Ĺže nabavil 13 ton zrna koruze, saj se bo cena koruze dvignila. To velja tudi za ostalo krmo; kadar je ni dovolj, cene vedno poskoÄ?ijo, pogosto pa se zgodi, da kupljena

Zvonko pravi, da so, kar se vremena tiÄ?e, v zadnjih letih doĹživeli Ĺže vse. ÂťGremo iz ene skrajnosti v drugo. Lansko leto je bilo poletje mokro, niti teden dni ni minil brez deĹžja, zato smo travo teĹžko posuĹĄili. Letos pa nimamo Ä?esa kositi, marsikje izvajamo le Ä?istilne koĹĄnje. Poleg tega je veÄ? vetra kot pred leti.ÂŤ SreÄ?a pa je, da v Belih Vodah letos nimajo

Zdravko BaÄ?ovnik nad enim od njegovih travnikov pokaĹže, kje letos ne bo veÄ? trave, ki bi jo lahko balirali, in doda: ÂťLani smo travo teĹžko posuĹĄili, ker je bilo poletje zelo mokro. Letos pa skoraj ni veÄ? kaj kositi.ÂŤ

krma ni dobre kvalitete. Zato ĹĄe ne vem, kaj bomo naredili jeseni.

Verjetno pa bomo morali Ä?redo zmanjĹĄati; najprej bomo izloÄ?ili ĹĄibkejĹĄe Ĺživali, potem morda tudi mlajĹĄe. To je vedno veriga, ob slabi letini imajo koristi le trgovci, kmetje nikoliÂŤ, pove, ko se sprehajamo po gorskih travnikih, kjer so posledice suĹĄe vidne tudi na prosto oko. In to kljub temu, da je v sredo zveÄ?er tudi pri njih padal deĹž. Ĺ e sreÄ?a, da je Zdravko na najeti zemlji letos pridelal precej silaĹžne koruze. ÂťTa je k sreÄ?i lepa, a je ne bo dovolj. Letos pa bo marsikje koruza slaba, cena pa bo ostala enaka ali pa se bo ĹĄe zviĹĄala,ÂŤ ĹĄe doda.

teĹžav z lubadarjem. ÂťUpam, da nas bo vsaj lubadar obĹĄel, saj je bilo leta 2014 kar nekaj teĹžav z njim,ÂŤ ĹĄe izvemo. Zdravko upa, da bo letos opravil vsaj ĹĄe dve koĹĄnji. ÂťLahko pa se zgodi, da jih ne bo. A vemo, da pri tem res ne moremo ukreniti niÄ? veÄ?. Lahko le gledamo in upamo, da bo vsaj pozno poletje in jesen vremensko prijaznejĹĄa,ÂŤ zakljuÄ?i Zdravko, ki se je v petek zveÄ?er vrnil z letoĹĄnjega dvodnevnega dopusta.

VeÄ? si ga ni mogel vzeti, saj delo na kmetiji, sploh v hlevu, ne poÄ?aka, ampak ga je treba opraviti vsak dan in vse dni v letu. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

Ĺ PORT

Niso prekinili tradicije

ni, pri strelih nismo bili dovolj natanÄ?ni in vse to so razlogi za poraz. Fantom niÄ? ne zamerim, to se zgodi. Pozna se, da nekatera igralna mesta ĹĄe niso popolnjena in da na nekaterih mestih ĹĄe ni prave konkurence.ÂŤ

Odkar so se nogometaťi Krťkega uvrstili v prvo ligo, ob jezeru ťe niso izgubili – V soboto rudarji ob Mariboru ťe z neporaŞeno Olimpijo Stane Vovk

Po Ä?etrtem krogu v prvi nogometni ligi ima polno bero toÄ?k le ĹĄe aktualni prvak Maribor. V Kranju je prvo toÄ?ko izgubila Olimpija. Gorica, do tega kroga zadnja in na prejĹĄnjem prvenstvu podprvakinja, pa si je priigrala ĹĄele prvo. Zaradi boljĹĄe razlike v danih in prejetih golih se je povzpela na predzadnje mesto, na katerem je zamenjalna novinca Ankaran, ki ima prav tako za zdaj samo eno toÄ?ko. KidriÄ?ani so bili v dvoboju s Celjani zelo zadovoljni z neodloÄ?enim rezultatom, Ä?eprav so bili gostitelji, saj so gostje kar dvakrat vodili.

PrviÄ? so v novi sezoni na svojem igriĹĄÄ?u razoÄ?arali VelenjÄ?ani. V sobotni noÄ?ni tekmi so nogometaĹĄi KrĹĄkega potrdili, da so zanje ĹĄe vedno neugoden nasprotnik ob jezeru. Odkar so se Posavci pred tremi sezonami uvrstili v prvo ligo, jih rudarji na svojem igriĹĄÄ?u ĹĄe niso premagali. PriÄ?akovati je bilo, da bo tokrat drugaÄ?e, vendar zgolj Ĺželja ni bila dovolj, tudi posest Ĺžoge v njihovo korist ne, paÄ? pa natanÄ?ni streli. Neposredno so v okvir vrat gostujoÄ?ega vratarja Marka Zalokarja poslali pet Ĺžog, KrÄ?ani proti Mateju Radanu dve veÄ?. Od tega so enkrat zadeli, kar je bilo dovolj za tri toÄ?ke. TonÄ?i Mujan je mojstrsko izigral domaÄ?ega

igralca, s strelom pa ukanil tudi vratarja in ga poslal v napaÄ?no stran.

Slab vtis s sobotne tekme bodo rudarji skuĹĄali popraviti v soboto v StoĹžicah proti Olimpiji. To bo po trenerjevih besedah drugo teĹžko gostovanje v tem uvodnem delu: ÂťOlimpija je vsekakor favorit. Upam, da bodo fantje zaigrali

ti KrĹĄkemu ni bilo drugega strelca prejĹĄnjega prvenstva Dominika Glavine. ÂťSituacija glede njega ĹĄe ni jasna,ÂŤ pojasnjujejo v klubu.

Na silo ne gre

Marijan PuĹĄnik, trener Rudarja: ÂťDanes nismo bili dovolj dobri, kar je bila velika razlika v primerjavi s prejĹĄnjimi tekmami.

Stipe Balajić, trener KrĹĄkega: ÂťTekmo smo zaÄ?eli zelo motivirano, odprto, domaÄ?e smo poskusili visoko napadati, paÄ? kolikor so nam dovolili. DomaÄ?i so predvsem na zaÄ?etku drugega polÄ?asa prevzeli pobudo, a se je naĹĄ vratar Zalokar zelo izkazal. Pritiskali so. Mi smo Ä?akali, na nasprotne napade. DoÄ?akali smo enega, zadeli, imeli ĹĄe prilo-

Gorenje v sredo gosti Koper 2013 Uigravanje za novo sezono se zaÄ?enja – Babić v sredo proti selektorju Vujoviću MoĹĄtvo Gorenja Velenja se s polno vnemo pripravlja na novo sezono, v kateri bo imelo visoke cilje. Prvotni naÄ?rt priprav za izbrance Ĺ˝eljka Babića ni vseboval nobene pripravljalne tekme v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani, na predlog koprskega prvoligaĹĄa pa bo ta v Velenju gostoval v sredo, 16. avgusta, ob 19. uri.

Vstop na tekmo s Koprom 2013, ki jo vodi slovenski

Bodo VelenjÄ?ani s trenerjem Ĺ˝eljkom Babićem prekinili niz neuspehov s Celjani?

sproĹĄÄ?eno, brez pritiska.ÂŤ Trener ĹĄe ne ve, Ä?e bo Ĺže lahko igral Damjan Trifković. Njegovi predloĹžki s strani in sploh njegove podaje so zelo manjkale na zadnjih dveh tekmah. Tako kot na prejĹĄnjih treh dvobojih pa tudi pro-

TAKO so igrali Prva Liga Telekom Slovenije, 4. krog Rudar - KrĹĄko 0:1 (0:0) Strelec: Mujan (65) Rudar Velenje: Radan, PuĹĄaver, Bolha, VukliĹĄević, KaĹĄnik, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 73. Radić), Novak (od 76. Vizinger), Bijol, PiĹĄek,

15. rekreativni kolesarski maraton Zelene Doline

sobota, 26. avgust 2017 VeÄ? na www.zelenedoline.si

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e

ÄŒakali in doÄ?akali

Gostje so zasluĹžili zmago, zadeli so, mi ne, Ĺže drugiÄ? zapored ne.

V konÄ?nici napada je bilo veliko premalo sodelovanja med igralci. PreveÄ? na silo smo igrali in zakljuÄ?evali akcije. Imeli smo veliko prekinitev, prekrĹĄkov s stra-

Mary, Tucić (od 54. Markovski). Trener: Marijan Puťnik Drugi rezultati: Ankaran Hrvatini - Maribor 1:5 (0:2), DomŞale - Gorica 1:1 (0:0), Triglav - Olimpija 0:0, Aluminij Celje 2:2 (1:1).

Vrstni red: 1 Maribor 12, 2. Olimpija 10, 3. DomĹžale 7, 4.

KrĹĄko 7, 5. Rudar 6, 6. Aluminij 4, 7. Celje 4, 8. Triglav Kranj 3, 9. Gorica 1, 10. Ankaran 1.

Ĺžnost, da bi lahko tekmo mirno pripeljali do konca, a nismo zadeli. Konec je bil stresen, a smo ohranili minimalno vodstvo in zmagali. Morda so si domaÄ?i zasluzili vsaj toÄ?ko, toda sreÄ?a je đ&#x;”˛ bila na naĹĄi strani.ÂŤâ€

10. avgusta 2017

selektor Veselin Vujović, bo prost.

Rokometni navduĹĄenci bodo na tekmi lahko kupili sezonske vstopnice za domaÄ?e tekme. Te so na voljo Ĺže od 60 evrov naprej.

Prvo pripravljalno tekmo so VelenjÄ?ani odigrali v torek v Pod-

Ä?etrtku z beloruskim prvakom MeĹĄkovim.

Nato bodo odĹĄli na turnir na ÄŒeĹĄkem, vmes bodo gostili, kor smo Ĺže omenili, Koper 2013, sledilo bo novo gostovanje na enem od turnirjev v Avstriji, teden dni pred prvo tekmo sezone pa bodo velenjski rokometaĹĄi preizkusili svojo pripravljenost z Mariborom, ki ga znova vodi MariborÄ?an dr. Marko Ĺ ibila. Ĺ ibila, ki je bil nekaj Ä?asa tudi trener Gorenja, je po koncu prejĹĄnje sezone zamenjal RavenÄ?ana (Ĺ oĹĄtanj) in nekdanjega odliÄ?nega igralca Gorenja Sebastjana SoviÄ?a.

Matej Avanzo, direktor Gorenja Velenja, pred sredino tekmo s Koprom: "ÄŒeprav smo imeli Ĺže dogovorjen razpored tekem, smo se vendar odloÄ?ili, da na pobudo Kopra in trenerja Veselina Vujovića odgovorimo pozitivno. Ĺ e posebej, ker bomo tako velenjskim ljubiteljem rokometa omogoÄ?ili, da si nas ĹĄe pred uradnim zaÄ?etkom sezone ogledajo v prenovljeni RdeÄ?i dvorani, ki je v juliju postala bogatejĹĄa za popolnoma novo, sodobno razsvetljavo. Vstop na dvoboj proti Kopru 2013 bo za vse brezplaÄ?en, bo pa moĹžno pred tekmo, med njo in po njej po ĹĄe posebej ugodnih cenah v predprodaji kupiti tako sezonske vstopnice kot tudi vstopnice za uvodno tekmo Lige SEGA Gazprom, na kateri se bomo 30. avgusta pomerili proti Celju PL." đ&#x;”˛

S. Vovk

Tim-Kevin Ravnjak: Zaradi vztrajanja tudi osebnostno rastem Zanimiv projekt, ki vas vabi na spletne strani – Povejte vaťo zgodbo

V RdeÄ?i dvorani prenovljena razsvetljava Velenje, 3. avgust – Konec julija so zakljuÄ?ili obnovo razsvetljave v velenjski RdeÄ?i dvorani. Nazadnje je bila posodobljena pred 25 leti.

S prenovljeno razsvetljavo so zagotovili ustrezno svetilnost sodobnim standardom in boljĹĄe pogoje za izvajanje vseh aktivnosti. Zaradi vgrajene LED razsvetljave in ustreznega krmiljenja lahko sedaj izbirajo razliÄ?ne variante razsvetljave po posameznih svetilih in brez vmesnih premorov. To jim omogoÄ?a izvajanje raznih ĹĄov programov pred tekmam in prireditvami, med njimi in po njih.

Zaradi prenove bo prihranek pri porabi elektriÄ?ne energije do 25-odstoten. Dela je izvedlo velenjsko podjetje Elektro Jezernik. Pogodbena vrednost je znaĹĄala 135 tisoÄ? evrov. Mestna obÄ?ina Velenje je zagotovila sredstva v viĹĄini 44 tisoÄ? evrov, Fundacija za ĹĄport 25 tisoÄ? evrov, preostanek pa sta zagotovila Rokometni klub Gorenje Velenje in Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana. đ&#x;”˛

ÂťNiÄ? mi ni bilo poloĹženo v zibelko, zato znam vztrajati in se truditi za cilje, ki jih Ĺželim doseÄ?i,ÂŤ pravi Tim-Kevin Ravnjak, deskar na snegu in ambasador akcijsko-motivacijskega projekta #Vztrajam, ki ga podpira banka SKB. Slednja je tudi osebni sponzor tega nadebudnega ĹĄportnika.

Kako prenehati kaditi, izgubiti odveÄ?ne kilograme, zakljuÄ?iti ĹĄtudij, preteÄ?i maraton ali pa zmagati na pomembnem tekmovanju? Za dosego Ä?esa takĹĄnega je potrebna motivacija, moÄ?na volja, ĹĄe veliko laĹžje pa je, Ä?e smo pri tem obdani z ljudmi, ki nas podpirajo. Na poti do uspeha so ga Ĺže veÄ?krat priÄ?akale prepreke, ovire, pomanjkanje volje in motivacije. Kako torej preseÄ?i slabe trenutke? Kje Ä?rpati energijo? Tim-Kevin odgovarja, da je vse v “glaviÂŤ. ÂťTudi takrat, ko vse boli, ko Ä?utiĹĄ, da ne gre veÄ?, imaĹĄ ĹĄe vedno neko rezervo oziroma se moraĹĄ prepriÄ?ati, da vztrajaĹĄ in greĹĄ preko vseh preprek.ÂŤ ÄŒe temu dodamo ĹĄe moÄ?no vero v uspeh in roko podpore, je cilj do zmage Ĺže za polovico krajĹĄi.

Tim-Kevin vse ljudi poziva k akciji #Vztrajam. Vanjo je poleg MaruĹĄe MiĹĄmaĹĄ vkljuÄ?en kot glavni ambasador, pod njo pa se

Trenutki malih zmag ‌

V mozaik takĹĄnih zgodb lahko prispevate vsi, ki si Ĺželite uspeti, a za to potrebujete nekoliko podpisujejo tudi nekatere druge spodbude. Ni vaĹžno, kako velik znane osebnosti. Tako denimo v je cilj, Âťzaradi vztrajanja osebdobrem in slabem vztraja Alen nostno rastemo,ÂŤ razmiĹĄlja TimKobilica, podjetnik, ĹĄportnik in -Kevin. Vse svoje podpornike in maneken, ki je pred leti nesreÄ?no navijaÄ?e poziva na druĹžbena oslepel, pa Katarina Venturini, omreĹžja #Vztrajam (Facebok, ki se ni predala ter je po ĹĄtevil- Twitter, Instagram in Youtube), nih neuspehih sreÄ?no in po na- kjer lahko delijo svoje zgodbe, izravni poti rodila zdravega fant- zive, cilje in s tem poiĹĄÄ?ejo spodka. Zgodbe o vztrajanju, pozitiv- budo pri drugih oziroma s svoji-

Tim-Kevin Ravnjak med treningom

nem in sreÄ?nem koncu pripovedujejo ĹĄe: Tina Ĺ trubelj in Simon Oblak, zmagovalca akcije Ĺ tartaj Slovenija, Edvard Kadić, prevajalec, kolumnist in avtor ĹĄtevilnih knjig, ter Barbara Kvas, gurmanka in obraÄ?alka besed.

mi zgodbami navdihnejo druge.

VeÄ? o projektu, nagradah, ambasadorjih in pozitivnih zgodbah na https://www.aktivni.si/vztrajam/ in http://www.skb.si/o-skb/ vztrajam. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

Ĺ PORT

10. avgusta 2017

Ĺ oĹĄtanj gostil vrhunsko tekmo Svetovnega pokala v kastingu v Ĺ oĹĄtanju se je udeleĹžilo kar 9 svetovnih prvakov Ĺ oĹĄtanj, 4.–6. avgusta – Svetovna kastinĹĄka organizacija je zaupala 5. tekmo svetovnega pokala v kastingu za Ä?lane in Ä?lanice ribiĹĄki druĹžini Paka Ĺ oĹĄtanj, kar je bilo za to druĹžino gotovo velika Ä?ast, a tudi obveznost, obenem pa dokaz o dobrem delu.

Na travnatem kasting poligonu ob Domu ribiÄ?ev se je nekaj reprezentanc zbralo Ĺže nekaj dni pred tekmovanjem, da so njihovi tekmovalci trenirali, v prostem Ä?asu pa uĹživali v lovljenju rib z umetno muho v naĹĄih bliĹžnjih rekah.

Tekmovanja so se udeleĹžili tekmovalci iz 8 drĹžav (Avstrije,

ÄŒeĹĄke, SlovaĹĄke, Poljske, Ĺ vice, NemÄ?ije, Ĺ vedske in Slovenije).

Med njimi je bilo kar 9 svetovnih prvakov, tako Ä?lanskih kot mladinskih.

Tekmovanje je v soboto odprl Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Ta je tekmovalcem zaĹželel kar najbolj natanÄ?ne ter

najdaljĹĄe mete, spremljevalcem pa dobro poÄ?utje v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Tekmovanje je potekalo v hudi vroÄ?ini ob rahlem vetru, pogoji pa so bili za vse tekmovalce enaki.

V peteroboju v moĹĄki konkurenci so prva mesta odĹĄla v tujino, ĹĄe vedno odliÄ?no 5. mesto

Sprejem za svetovnega prvaka Tim VertaÄ?nik osvojil tri naslove v kastingu Ĺ oĹĄtanj, 3. avgusta – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je ponosna na svoje ĹĄportnike. Ĺ˝upan Darko Menih, tudi sam nekoÄ? odliÄ?en ĹĄportnik in trener, zna njihove uspehe ĹĄe posebej ceniti.

V sredo je pripravil sprejem za mladinskega svetovnega prvaka Tima VertaÄ?nika, ki je julija v Bratislavi osvojil tri naslove mladinskega svetovnega prvaka v suhih ribiĹĄkih veĹĄÄ?inah – kastingu. Dva v posamezni kategoriji in ĹĄe skupno zmago v peteroboju, kar pred njim ĹĄe ni uspelo nobenemu Slovencu. ÄŒestital mu je za izjemen uspeh in mu podaril majico, knjigo Pozdrav iz Ĺ oĹĄtanja in denarno nagrado v viĹĄini 300 evrov.

18-letni Tim ima veliko podporo druĹžine. Spremlja ga na vseh tekmovanjih.

OÄ?e Marko je tudi Timov trener, po njegovih stopinjah pa Ĺže hodi mlajĹĄi brat Tit, ki se mu pri zgolj osmih letih Ĺže nasmiha naslov drĹžavnega prvaka ‌ Mama Mateja skrbi za vse ostalo in je Timova najzvestejĹĄa navijaÄ?ica.

Ĺ˝upan je Timu VertaÄ?niku Ä?estital za izjemen uspeh, mu podaril majico, knjigo in denarno nagrado.

đ&#x;”˛

Za konec ĹĄe kopica medalj

V nedeljo, 6. avgusta, se je v Kranju konÄ?alo letoĹĄnje zadnje drĹžavno prvenstvo v plavanju.

VeÄ? kot 388 plavalcev iz 26 klubov in gostje iz Irske, MadĹžarske, Makedonije in TurÄ?ije je ĹĄtiri dni merilo svoje moÄ?i na Poletnem odprtem prvenstvu Slovenije za Ä?lane, mladince in kadete. Med njimi je dobro tekmovalo 19 plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Skupno so osvojili 6 zlatih, 6 srebrnih in 3 bronaste medalje. V Ä?lanski konkurenci je Nastja GovejĹĄek osvojila zlati medalji na 50 m prosto in 50 m delfin, NuĹĄa Erjavec tri srebrne medalje na 50 m, 100 m in

200 m prsno ter Kristjan MeŞa bronasto na 100 m prsno. Plavalke so presenetile v ťtafeti 4 x 50 m meťano. Postale so absolutne drŞavne prvakinje in pri tem odplavale ťe nov drŞavni rekord 1:58,67. Nastopile so Aida Jusić (hrbtno), Nuťa Erjavec (prsno), Nastja Govejťek (delfin) in Tamara Govejťek (kravl). Meťana moťko-Şenska ťtafeta je v absolutni konkurenci v postavi Miha Suťec, Kristjan MeŞa, Tamara Govejťek in Nastja Govejťek na 4 x 50 m prosto osvojila tretje mesto.

V mladinski konkurenci je Luka GerĹĄak osvojil tri srebrne me-

dalje na 50, 100 m in 200 m hrbtno.

V kadetski konkurenci je Aida Jusić osvojila tri zlate medalje na 50 m, 100 m in 200 m hrbtno.

To so bile njene prve osvojene zlate medalje na prvenstvih Slovenije. Štafeta kadetinj 4 x 50 m prosto je osvojila bronasto medaljo. V ťtafeti so plavale Nika Gerťak, Nina Jakop, Aida Jusić in Tamara Logar.

Velenjski plavalci so se na prvenstvu Slovenije izkazali po uvrstitvah in doseĹženih rezultatih.

Odplavali so tri absolutne klubske rekorde. đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

pa je osvojil domaÄ?in, Ä?lan RibiĹĄke druĹžine Paka Ĺ oĹĄtanj in letoĹĄnji svetovni mladinski prvak v kastingu Tim VertaÄ?nik. Tim je bil odliÄ?en tudi v ĹĄtirih posameznih disciplinah, nekoliko nenatanÄ?en pa le v eni, kar ga je stalo ĹĄe boljĹĄe uvrstitve. Tako je posamiÄ?no osvojil 2. mesto v disciplini obteĹžilnik daljava, 3. mesto v disciplini muha cilj, 17. mesto v disciplini muha daljava, 4. mesto v disciplini obteĹžilnik natanÄ?nost ter 4. mesto v disciplini obteĹžilnik cilj. Za odliÄ?ne rezultate v Ä?lanski konkurenci je prejel veliko Ä?estitk.

Tudi v Ĺženski konkurenci so prva mesta pobrale tekmovalke iz tujine.

V ekipnem tekmovanju za pokal Alpe – Donava pa je bila najboljťa ekipa Slovaťke, dru-

DuĹĄan StevanoviÄ? in Tim VertaÄ?nik.

go mesto je osvojila ekipa ÄŒeĹĄke, tretja pa je bila druga ekipa Slo-

venije v postavi DuĹĄan StevanoviÄ? – Tim VertaÄ?nik.

Sekretar svetovne kastinĹĄke organizacije dr. Josef DoleĹžal se je ob koncu zahvalil organizatorjem za odliÄ?no organizacijo in izvedbo tekmovanja na 'najlepĹĄem kasting poligonu na svetu', posebej pa je ĹĄe poudaril, da se vsi tekmovalci in spremljevalci zelo radi vraÄ?ajo v Ĺ oĹĄtanj tudi zaradi velikega gostoljubja.

Predsednik RibiĹĄke druĹžine Paka Ĺ oĹĄtanj Franc Ravnjak pa se je zahvalil vsem sodnikom za skrbno delo. Ob slovesu na banketu od Domu ribiÄ?ev je vsem udeleĹžencem zaĹželel sreÄ?no pot domov ter jih prihodnje leto ponovno povabil v Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

BoĹĄtjan Bizjak

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

UTRIP, KRONIKA

Kje so tiste stezice?

V zaledju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj bodo za peĹĄce in kolesarje obudili pozabljene poti in kolovoze Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Celostni prometni strategiji (CPS) obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je navedenih preko 60 konkretnih ukrepov trajnostne mobilnosti, med katerimi je tudi uvedba Lokalca na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, izgradnja ĹželezniĹĄkega podhoda v mestu, izgradnja avtobusne postaje in prenova avtobusnih postajaliĹĄÄ?, ĹĄiritev sistema Bicy tudi z elektriÄ?nimi kolesi, dogradnja peĹĄ in kolesarskih povezav, izboljĹĄanje kakovosti zraka in prenova prezraÄ?evalnih jaĹĄkov Premogovnika ter

ozelenitve in ureditve prometnih obmoÄ?ij vkljuÄ?no z zagotovitvijo in oĹživitvijo obmoÄ?ij za peĹĄce.

Pet let imajo Ä?asa, da ukrep – tako kot v preostalih 65 obÄ?inah v Sloveniji, ki so izdelale in sprejele CPS (ima jo tudi Mestna obÄ?ina Velenje), udejanjijo. Za to bodo imele moĹžnost pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva.

Nekatere aktivnosti za izvedbo ukrepov Ĺže potekajo. Pri tem v Ĺ oĹĄtanju posebej poudarjajo, da je pri naÄ?rtovanju prometnih in prostorskih ureditev znotraj posameznih lokalnih skupnosti treba poiskati sinergijske uÄ?inke

med sosednjimi obÄ?inami, kar v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže poÄ?nejo in kar predvidevata tudi strategiji obeh obÄ?in.

Tak je idejni projekt regionalne kolesarske povezave R3, ki obsega obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj, Ĺ martno ob Paki in Mozirje. Na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja prinaĹĄa kolesarsko povezavo ob ĹželezniĹĄki progi skozi mesto in nadaljevanje povezave skozi Penk.

Sicer pa v Ĺ oĹĄtanju Ĺže intenzivno potekajo aktivnosti za izgradnjo odseka kolesarske poti ob Toplici v TopolĹĄici, za kar so Ĺže pridobili veljavno gradbeno do-

bela kronika Ujeli vlomilca in tatova Velenje, 2. avgusta – Velenjski policisti in celjski kriminalisti so prijeli dva osumljenca tatvin vozil in vlomov v stanovanjske hiĹĄe na obmoÄ?ju Velenja. DomaÄ?ina, stara 23 in 22 let, sta preko noÄ?i vlomila v dve stanovanjski hiĹĄi in jih preiskala. NaĹĄla sta kljuÄ?e avtomobilov, ki sta bila parkirana v garaĹžah hiĹĄ, in jih odpeljala. V obeh primerih je ĹĄlo za osebna avtomobila znamke AUDI, tip A4.

Policisti so oba ukradena osebna avtomobila izsledili, jih zasegli in vrnili lastnikom.

Velenjski policisti so letos na obmoÄ?ju Velenja obravnavali veÄ? vlomov v stanovanjske hiĹĄe, ki so bili izvedeni v noÄ?i, ko so lastniki spali. Po naÄ?inu storitve sta bila vloma prejĹĄnji teden opravljena na podoben naÄ?in, zato preverjajo, Ä?e sta osumljena povezana ĹĄe z drugimi vlomi v stanovanjske hiĹĄe na obmoÄ?ju Velenja. Oba so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je naprej za oba odredil sodno pridrĹžanje, nato pa je za 23-letnega storilca odredil tudi pripor.

Zlomil mu je nos Velenje, 2. avgusta – V dopoldne je na velenjsko policijsko postajo priĹĄel obÄ?an, ki je imel podplutbe na obrazu. Policistom je povedal, da ga je ponoÄ?i pred lokalom eMCe Plac udaril znanec in mu poĹĄkodoval nos. Zdravniki so ugotovili, da je nos zlomljen, policisti pa bodo nasilneĹža ovadili za kaznivo dejanje lahke telesne poĹĄkodbe.

Zlomil si je gleĹženj Ĺ oĹĄtanj, 2. avgusta – PrejĹĄnjo sredo, malo pred polnoÄ?jo, so policisti v Florjanu obravnavali prometno nesreÄ?o s hudo telesno poĹĄkodbo. PoĹĄkodoval se je motorist, ki je padel, ko je ustavljal motor. Zlomil si je gleĹženj.

Na koroĹĄkem umrl mlad velenjski motorist Polena, 3. avgusta – V Ä?etrtek malo po 18. uri se je v kraju Polena na regionalni cesti MeĹžica– ÄŒrna na KoroĹĄkem zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri je umrl mlad motorist. Vozil je iz smeri MeĹžice proti ÄŒrni na KoroĹĄkem.

Ko je zaÄ?el prehitevati pred seboj vozeÄ?a osebna avtomobila, je izgubil oblast nad motorjem, zapeljal levo iz voziĹĄÄ?a in trÄ?il v drog javne razsvetljave. 22-letni motorist iz Velenja se je pri padcu tako hudo telesno poĹĄkodoval, da je umrl na kraju nesreÄ?e.

PovzroÄ?itelj hudo telesno poĹĄkodovan Velenje, 4. avgusta – V petek malo Ä?ez poldne je na glavni cesti Arja vas–Velenje 59 -letni voznik osebnega avtomobila med voĹžnjo po glavni cesti pri Partizanskih grobovih zapeljal levo na nasprotno voziĹĄÄ?e in boÄ?no oplazil nasproti vozeÄ? osebni avto, ki ga je vozila 40-letna voznica. Njen avto je pri tem odbilo desno v zaĹĄÄ?itno drsno ograjo, nato pa levo na nasprotno smer-

no voziĹĄÄ?e, kjer je trÄ?ila v osebni avto. PovzroÄ?itelj nesreÄ?e, 59-letni voznik osebnega avtomobila, je bil z reĹĄevalnim vozilom odpeljan v bolniĹĄnico Celje, kjer so ugotovili, da je hudo telesno poĹĄkodovan.

TrÄ?il v silaĹžne bale Ĺ oĹĄtanj, 4. avgusta – V petek zveÄ?er je voznik osebnega avtomobila med voĹžnjo iz Ĺ oĹĄtanja proti Zavodnjam na ravnem delu voziĹĄÄ?a zaradi nepravilne smeri voĹžnje zapeljal z voziĹĄÄ?a in trÄ?il v silaĹžne bale. V nesreÄ?i se je voznik laĹžje telesno poĹĄkodoval. Policisti so ugotovili, da je ta veÄ?er pregloboko pogledal v kozarec, zato so zanj napisali obdolĹžilni predlog.

Prodajalka krem drzna tatica Velenje, 4. avgusta – Velenjski policisti so v petek obravnavali drzno tatvino na BraÄ?iÄ?evi ulici. Neznana storilka je dopoldne priĹĄla do stanovanja starejĹĄe oĹĄkodovanke in ji v prodajo ponudila razne kreme. OĹĄkodovanka je neznanko povabila v stanovanje, saj se je odloÄ?ila za nakup kreme. Ko je ĹĄla po denar, pa ji je neznanka ukradla ĹĄkatlo, v kateri je bilo veÄ? kosov zlatega nakita v vrednosti 500 evrov.

OĹĄkodovanka je ĹĄele nekaj ur po obisku drzne tatice zaÄ?ela pogreĹĄati ĹĄkatlo z nakitom in to prijavila policistom. Nauk zgodbe?

Neznancev ni dobro vabiti v stanovanje, ĹĄe posebej pa jih puĹĄÄ?ati brez nadzora, saj nepridipravi zelo hitro izkoristijo priloĹžnost.

voljenje in vzpostavljajo mreĹžo peĹĄ in kolesarskih povezav.

Direktor obÄ?inske uprave Drago Koren pa posebej poudarja, da Ĺželijo tudi ljudi iz okoliĹĄkih krajevnih skupnosti, iz zaledja Ĺ oĹĄtanja, pritegniti k hoji in kolesarjenju. ÂťPonovno Ĺželimo oĹživiti stare poti, stare kolovoze in ljudem omogoÄ?iti, da bi lahko po njih hodili ali se vozili s kolesi. Po teh poteh si Ĺželimo znova vzpostaviti povezavo med kraji, med katerimi se je ponekod Ĺže zdavnaj izgubila. Gre za poti, ki so bile v katastru oznaÄ?ene za poti, zdaj pa bomo z njimi znova povezali kraje in ljudi. En tak primer sta Ravne in Gaberke s svojima centroma. Ljudje bodo lahko eden do drugega priĹĄli po teh kolesarskih in peĹĄ poteh, tam, kjer so hodili vÄ?asih.ÂŤ đ&#x;”˛

PovzroÄ?il nesreÄ?o in zbeĹžal Velenje, 5. avgusta – V soboto, malo po 11. uri, je 23-letni voznik motornega kolesa, ki je vozil po glavni cesti iz smeri Zavodenj proti Slemenu, pripeljal v oster, delno pregleden ovinek, in zapeljal na levo stran voziĹĄÄ?a.

V tistem trenutku mu je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 50-letni kolesar. Motorist je kolesarja oplazil, ta pa je padel po voziĹĄÄ?u. Pri padcu se je hudo telesno poĹĄkodoval. Voznik motornega kolesa je brez ustavljanja in nudenja pomoÄ?i poĹĄkodovanemu kolesarju odpeljal naprej v smeri Slemena, vendar je po pribliĹžno 500 metrih voĹžnje zaradi neprilagojene hitrosti v ostrem levem ovinku zapeljal z voziĹĄÄ?a in padel v obcestni jarek. Policisti bodo motorista kazensko ovadili zaradi nevarne voĹžnje in opustitve pomoÄ?i poĹĄkodovanemu v prometni nesreÄ?i.

Ukradli gorsko kolo Velenje, 5. avgusta – Iz kolesarnice bloka je v petek ponoÄ?i izginilo gorsko kolo znamke Cube Atention. Policisti dolgoprstneĹža ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Kolesar padel in se poĹĄkodoval Velenje, 6. avgusta – V nedeljo zveÄ?er se je v Ĺ embricu poĹĄkodoval kolesar. Padel je po cestiĹĄÄ?u, ker je vozil preblizu desnemu robu ceste. Pri padcu se je laĹžje poĹĄkodoval.

10. avgusta 2017

Gasilci, motoristi in planinci VroÄ?ina je malo popustila, a gasilci so ĹĄe vedno v pripravljenosti, saj je poĹžarna ogroĹženost (zlasti na nekaterih obmoÄ?jih drĹžave) ĹĄe vedno kar precejĹĄnja. LetoĹĄnji veÄ?ji poĹžar ob ĹželezniĹĄki progi na KraĹĄkem robu je pokazal, da so preventivni ukrepi izboljĹĄali stanje, a bo treba ĹĄe marsikaj postoriti za veÄ?jo poĹžarno varnost ter razbremenitev poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Slednji so zaradi letoĹĄnjih poĹžarov v srediĹĄÄ?u pozornosti in upajmo le, da bo tako tudi ostalo in da nam jesensko-zimsko obdobje ne bo prineslo nevĹĄeÄ?nosti kot v preteklih letih. Gasilci so ob gaĹĄenju skoraj vedno izpostavljeni nevarnostim, letos pa jim delo dodatno oteĹžujejo tudi visoke temperature. Ob intervencijah so obleÄ?eni in opremljeni z zaĹĄÄ?itno in varovalno opremo, ki je obremenjujoÄ?a za telo. Ravno zaradi tega si gasilci zasluĹžijo veliko priznanje za opravljeno delo, saj so le oni zasluĹžni, da ni bilo ĹĄe veÄ? ĹĄkode in da ni bilo smrtnih Ĺžrtev.

Poleg gasilcev so v teh dneh v ospredje priĹĄli tudi motoristi, toda v negativnem kontekstu. Ĺ tevilo prometnih nesreÄ?, v katerih so bili udeleĹženi motoristi in njihovi sopotniki, se je v primerjavi z zadnjimi tremi leti poveÄ?alo. Izstopajo prometne nesreÄ?e s smrtnim izidom. V letu 2014 so policisti obravnavali 17 smrtnih Ĺžrtev motoristov in mopedistov, v letu 2015 za 9 veÄ? – 26, v letu 2016 pa 24. Do konca letoĹĄnjega julija je na naĹĄih cestah umrlo 16 motoristov, 2 sopotnika na motornem kolesu in 2 mopedista. In vpraĹĄanje je le, kje se bodo ustavile Ä?rne ĹĄtevilke policijske statistike do konca leta.

Kje so vzroki za takĹĄno stanje, je vpraĹĄanje za milijon dolarjev. ÄŒeprav o zakonitostih, specifiÄ?nosti in problematiki enoslednih vozil vemo veliko, je dejstvo, da vsako nesreÄ?o spremljajo ĹĄtevilne okoliĹĄÄ?ine, ki imajo svoj vpliv na nastanek nesreÄ?e. Zaradi teh okoliĹĄÄ?in je 40-krat veÄ?ja verjetnost, da se motorist na cesti smrtno poĹĄkoduje v primerjavi z ostalimi udeleĹženci v prometu. V primerjavi z desetletji je danes na naĹĄih cestah veliko veÄ? motoristov, med katerimi je tudi veÄ? tujcev tako zaradi razvoja cestne infrastrukture kot frekvence prometa. V poletnih mesecih pa se tako zaradi motoristiÄ?ne sezone kot turistiÄ?ne sezone in Âťselitve narodov s severa na jugÂŤ gostota prometa ĹĄe dodatno poveÄ?a. Vse to botruje Ä?rni policijski statistiki, toda v ospredju je ĹĄe vedno motorist, ki sam odloÄ?a o hitrosti in naÄ?inu voĹžnje ter spoĹĄtovanju predpisov in pravil varne voĹžnje.

Zadnje tragiÄ?ne nesreÄ?e so bile v veliki meri kombinacija prehitre voĹžnje motoristov in neprevidnosti ostalih voznikov oziroma udeleĹžencev v prometu. Ob tem ima svoj deleĹž tudi vroÄ?ina in visoke temperature, ki vplivajo tako na psiho-fiziÄ?no poÄ?utje motoristov in vseh ostalih udeleĹžencev v prometu, zato je pomembno, da se v teh dneh (pa tudi nasploh) v Ä?asu voĹžnje izogibamo uĹživanju alkoholnih pijaÄ?. Namerno sem izpustil besedo ÂťprekomernoÂŤ, saj uĹživanje alkohola tudi v manjĹĄih koliÄ?inah vpliva na zbranost pri voĹžnji, ki je kljuÄ?nega pomena za spremljanje okoliĹĄÄ?in, predvidevanje in pravoÄ?asno ukrepanje v doloÄ?enih situacijah.

Drugo neizpodbitno dejstvo, ki ga navajam, je spoĹĄtovanje prometnih predpisov in pravil. Slednja niso napisana zgolj za policiste, da bi lahko izrekali globe, ampak so napisana z namenom, da se doloÄ?ijo pravila, ki nam omogoÄ?ajo preĹživetje na cesti, s tem pa uĹživanje vseh radosti Ĺživljenja.

Enako velja tudi za planince, ki se v teh dneh odpravljajo v gore, kjer je povsem drugaÄ?no okolje, a zato niÄ? manj nevarno. Ĺ˝e najmanjĹĄa napaka je lahko usodna, prav tako tudi neupoĹĄtevanje vremenskih opozoril, saj je v tem Ä?asu veliko vroÄ?inskih neviht, ki so v visokogorju ĹĄe posebno nevarne.

Ne glede, ali boste na cesti, v gorah ali ob vodi, prisluhnite vremenskim napovedovalcem, pa tudi lastnemu telesu. Ne izpostavljajte in ne obremenjujte se preveÄ?. Bodite zmerni in vzemite si Ä?as tudi za poÄ?itek in lenarjenje. Vzemite si Ä?as zase. V teh vroÄ?ih dneh je to veliko bolj varno in zdravo. SreÄ?no!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke TrÄ?il v ograjo pokopaliĹĄÄ?a Velenje, 3. avgusta – V Ä?etrtek okoli 9. ure so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o v bliĹžini pokopaliĹĄÄ?a Podkraj. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi nepravilnega sreÄ?anja dveh vozil. Eno od njih je zato trÄ?ilo v ograjo in ciprese na parkiriĹĄÄ?u pokopaliĹĄÄ?a.

MoĹž je bil nasilen Velenje, 3. avgusta – V Ä?etrtek popoldne je na velenjsko policijsko postajo priĹĄla obÄ?anka z Gorice in

povedala, da se je dan prej moĹž do nje vedel nasilno, jo zmerjal in grobo odrival. Ker so policisti v druĹžini nasilje zaznali prviÄ?, so moĹžu napisali plaÄ?ilni nalog za krĹĄitev javnega reda in miru.

Zatekla se je na balkon Velenje, 4. avgusta – V petek zveÄ?er so policisti mirili spor med bratom in sestro v KavÄ?ah. Brat je bil ne le nespodoben do sestre, saj ji je tudi grozil in jo naganjal od doma.

Pred njim se je zatekla na balkon.

Nasilnemu bratu so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Žaljivke med sosedoma Velenje, 4. avgusta – V petek popoldne sta se v Vinski Gori sprla soseda.

Kri je bolj zavrela sosedu, ki je ozmerjal in Ĺžalil sosedo. Za svoje nespodobno vedenje bo sedaj plaÄ?al kazen.

NaĹĄli pogreĹĄano Bianco Ljubljana, 4. avgusta – V petek so starĹĄi na Policijski postaji Ljubljana center prevzeli pogreĹĄano mladoletno VelenjÄ?anko Bianco Ĺ tih. Policisti so jo izsledili v prestolnici.

Zapeljal s ceste Velenje, 4. avgusta – V zgodnjih jutranjih urah se je v petek zgodila prometna nesreÄ?a na cesti Velenje-

Polzela. V bliĹžini kraja LoĹžnica je voznik kombiniranega vozila vozil preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a in zapeljal s ceste. Nastala je materialna ĹĄkoda.

Bolj previdno mimo peĹĄcev Velenje, 5. avgusta - V soboto popoldne je voznik osebnega avtomobila med voĹžnjo mimo bencinskega servisa Petrol in lokala Pit Stop z blatnikom oplazil peĹĄca. Ta se je pri tem opotekel in z roko trÄ?il po steklu avta. K sreÄ?i ni bil telesno poĹĄkodovan, povzroÄ?itelj nesreÄ?e pa bo za neprevidno voĹžnjo plaÄ?al kazen.

ObÄ?ina nad krĹĄitelje izposoje koles Velenje, 3. avgusta – V MO Velenje in obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se je sistem brezplaÄ?ne izposoje koles zelo dobro prijel. Ĺ˝al pa opaĹžajo tudi vse veÄ? vandalizma in kraj koles. Bicy sistem upravlja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, v katerem se morajo uporabniki tudi registrirati, zato toÄ?no vedo, kdo je imel kolo, ko je to izginilo ali pa je na njem nastala poĹĄkodba. Letos julija so zaradi krĹĄitev sploĹĄnih pogojev uporabe sistema Bicy blokirali 17 uporabnikov. Zaradi odtujitve kolesa Bicy oziroma veÄ?dnevnega zadrĹževanja kolesa je bilo na Policijsko postajo Velenje podanih pet prijav. Po prijavi so bila tri kolesa vrnjena v sistem, trenutno pa manjkata ĹĄe dve kolesi. Zoper uporabnike teh je bil podan predlog za pregon. Prav tako so na MO Velenje petim uporabnikom, ki so poĹĄkodovali kolesa, zaraÄ?unali stroĹĄek popravila v skupnem znesku 586 evrov. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

UTRIP

10. avgusta 2017

Taborniki so gradili boljĹĄi svet Geslo nacionalnega druĹženja Zlet za vzlet so vzeli zelo resno – Pri aktivnostih 1000 tabornikov ni motil ne deĹž, ne strele in ne huda vroÄ?ina Bojana Ĺ pegel

â?ą

Raznolik program zdruĹžil (tudi) razliÄ?ne kulture

PrviÄ? smo se v taboru oglasili prvi dan taborjenja. Takrat je skoraj 250 Ä?lanov organizacijske ekipe – vsi so prostovoljci – ĹĄe pripravljalo tabor na prihod ĹĄe vsaj 700 mladih udeleĹžencev in 80 vodnikov. PridruĹžili so se jim v Ä?etrtek, po za mnoge razburljivi noÄ?i, ko je veÄ?ino ekip, ki so proti Velenju iz 7 lokacij, kjer so bivakirali, med peĹĄaÄ?enjem presenetilo neurje z vetrom, moÄ?nim deĹžjem in tudi toÄ?o. ÂťTaborniki se vedno prilagodimo vremenu; tako kot so se pohodniki znaĹĄli v neurju, se znajdemo tudi v hudi vroÄ?ini,ÂŤ nam zatrdi komaj 18-letni vodja komunikacij Zleta 2017 Urban LeÄ?nik Spaić. ÂťUdeleĹženci so si svoje ĹĄotore postavili sami, vsak dan pa gradimo ĹĄe nove objekte,ÂŤ ĹĄe doda, preden nas popelje

Rekli so:

HOROSKOP Oven od 21. 3. do 21. 4.

VaĹĄe finanÄ?no stanje bo tisto, ki vam bo ĹĄe najbolj Ĺžrlo Ĺživce.

TeĹžave na tem podroÄ?ju niso od vÄ?eraj, a se zadnje dni stopnjujejo. Treba se bo odloÄ?iti, kako se jih boste reĹĄili. MoĹžni reĹĄitvi sta tokrat le dve; posojilo ali pa prodaja premoĹženja, ki ste ga ustvarili v boljĹĄih Ä?asih. Nobena ne bo lahka, bo pa Ĺžal nujna.

NajslabĹĄe bo, Ä?e boste teĹžavo spet pometli pod preprogo in jo preloĹžili ĹĄe za nekaj dni. Partner vam bo Ĺže danes povedal nekaj krepkih. Prisluhnite mu, saj razmiĹĄlja trezno in neobremenjeno. ÄŒe ga boste ubogali, bo reĹĄitev kmalu tu.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Velenje, 6. avgusta – TaborniĹĄka zveza Slovenije vsaka ĹĄtiri leta pripravi nacionalni zlet. Letos so ga po 20 letih ponovno pripravili v Velenju, kjer je njihov tabor na ĹĄkalski strani Velenjskega jezera rasel od torka, 1. avgusta. To je bil dan, ko so taborniki obeleĹžili svoj svetovni praznik, dan rutke, s katerim so letos obeleĹžili 110-letnico skavtskega gibanja. Danes bodo tabor 15. nacionalnega zleta pospravili in zakljuÄ?ili druĹženje tabornikov iz vseh koncev Slovenije in 10 tujih drĹžav. ÂťKar nekaj Ä?asa smo izbirali lokacijo za zlet, nanj smo se pripravljali leto in pol, intenzivno pa pol leta. Vsak dan bolj nam je jasno, da smo letos izbrali odliÄ?no lokacijo. DomaÄ?ini so nam v veliko pomoÄ?, navduĹĄuje pa nas tudi narava,ÂŤ so nam taborniki povedali v nedeljo dopoldne, ko smo jih obiskali drugiÄ?. V petek, ko so pripravili dan odprtih vrat, jih je presenetilo, koliko ljudi, tudi medijev, je priĹĄlo pogledat, kaj delajo. ÂťMorda tudi zato, ker marca letos ĹĄe nihÄ?e ni verjel, da nam bo uspelo zbrati veÄ? kot 700 udeleĹžencev.

Odziv je bil namreÄ? tako velik, da smo morali omejiti prijave,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Zveza tabornikov Slovenije zdruĹžuje okoli 8 tisoÄ? tabornikov. So najveÄ?ja mladinska organizacija pri nas, vkljuÄ?eni pa so tudi v svetovno skavtsko organizacijo.

15

Prisluhnite svojim Ĺželjam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresniÄ?ljive. Take se vam zdijo predvsem zato, ker radi naredite dramo iz vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ta ni potrebna. V kratkem boste spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti ĹĄe veliko pomenil. Povezan bo z vaĹĄim delom, zato boste imeli dvome, ali je pametno, da se iz simpatije razvije ĹĄe kaj veÄ?. Ne bojte se, pomembno je, kaj Ä?utita.

Zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Tudi zato, ker se premalo trudite zanj. PoskuĹĄajte se drĹžati navodil zdravnika veÄ? kot le en teden.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

V ponedeljek vam bo postalo jasno, da laĹžjih poti v Ĺživljenju ni. Lahko raÄ?unate, da boste kmalu nagrajeni za trud, ki ga mnogi doslej niso niti opazili. Ko ga bodo, vas bo preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaĹĄe nestabilno Ä?ustveno poÄ?utje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati tudi Ä?ez teden, saj bo prvi uspeh imel domino efekt. Uspelo bi vam Ĺže prej, Ä?e bi zaupali pravim ljudem. Pa jim niste. Sedaj vsaj veste, kdo je vaĹĄ pravi prijatelj. Zdravje? TeĹžave zaradi vroÄ?ine in slabega spanja.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Dopoldneve so udeleĹženci preĹživljali v delavnicah. V njih so nastajali tudi novi objekti, ki so vsak dan dopolnjevali tabor ob jezeru.

Naenkrat se vam bodo poskuĹĄali pribliĹžati tudi tisti, ki so vam do sedaj le nagajali, saj so vam zavidali, kaj imate in kako ste do tega priĹĄli. Najprej jih ne boste sprejeli odprtih rok, saj jim ne boste zaupali. Potem boste odvrgli zastore, ki ste si jih sami postavili, da bi se zaĹĄÄ?itili pred ĹĄkodoĹželjnimi ljudmi. Do sobote vam bo Ĺže jasno, da se ljudje spreminjajo. Tudi vi ste se precej spremenili. Potrebovali boste veliko poÄ?itka, saj vaĹĄe poÄ?utje ĹĄe ne bo najboljĹĄe. ResnejĹĄi bolezni ste se tokrat izognili, a vseeno bolj pazite nase.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ĺ˝eleli si boste le boljĹĄega poÄ?utja, saj to vpliva na vse, kar se vam dogaja v teh dneh. Ĺ˝al ga ĹĄe ne boste doÄ?akali, zato boste morali zanj veÄ? narediti sami. Sedaj je pravi Ä?as, da najdete ravnovesje med delom in poÄ?itkom. NihÄ?e vam ne bo zameril, Ä?e boste ĹĄe za nekaj dni izpregli, teĹžave s tem boste imeli le vi sami. Ne izgovarjajte se, da nimate Ä?asa, ko boste nepriÄ?akovano dobili priloĹžnost za zanimiv izlet. Res ga nimate veliko, a zase si ga ĹĄe vedno vzamete premalo. To ve tudi partner, ki vas bo podprl v vsem, kar boste predlagali. Tudi zato, ker ga skrbi za vas.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Vodja Zleta Jasna Vinder: ÂťOb pravi ekipi vse teÄ?e, kot je treba."

po pravem malem taborniĹĄkem mestu. Na vsakem koncu se nekaj dogaja. Eni se pred vroÄ?ino skrivajo pod velikim ĹĄotorom, kjer delajo v razliÄ?nih delavnicah, na prireditvenem odru potekajo plesne delavnice, na travniku ob ĹĄotoru pa tekma z napihljivimi Ĺžogami, ki je videti zelo zabavna.

SliĹĄimo tudi motorne Ĺžage in kladiva, Ĺže po poti pa sreÄ?amo skupino tabornikov na kolesih, ki gredo na izlet v mesto. ÂťProgram, ki smo ga naÄ?rtovali po dnevih, je

Mlada tabornica Julija HudeÄ?ek iz Ljubljane: ÂťKot vsi drugi taborniki je tudi naĹĄa ekipa v Velenje priĹĄla peĹĄ. Pot ni bila zelo zahtevna, ovire nam je postavilo le vreme. Zlet je dobro organiziran; dopoldne smo v toÄ?no doloÄ?enih skupinah, v katerih ustvarjamo na razliÄ?ne teme. Veselim pa se Ĺže popoldneva, ko gremo v mesto. V teh vroÄ?ih dneh se trudimo, da poiĹĄÄ?emo senco, kopanje v jezeru pa je res osveĹžujoÄ?e. Tabornica sem tri leta, najbolj pa mi je vĹĄeÄ?, da spoznavam nove ljudi in se nauÄ?im veliko novega. To velja tudi za ta zlet.ÂŤ

Urban LeÄ?nik Spaić in Gregor MatavĹž: ÂťTaborniki se nenehno ukvarjamo z vpraĹĄanjem, kako izboljĹĄati ta svet.ÂŤ

izjemno raznolik. PosveÄ?amo pa se tudi druĹženju, Ä?uvanju narave.

Zbiramo najboljĹĄe ideje udeleĹžencev iz vse drĹžave in tujine, tu pa jih uresniÄ?ujemo. PrepriÄ?ani smo, da lahko tudi s takimi dejanji zaÄ?nemo spreminjati svet na bolje,ÂŤ ĹĄe doda Urban. Potem pri vodenju delavnice zmotiva Gregorja MatavĹža iz KoroĹĄke, ki je Urbanov mentor. Pa ne le njegov, saj Ĺže nekaj let opravlja teÄ?aje za vodje programov in naÄ?elnike tabor-

rabljajo moderne in kreativne pristope. Dobro jim gre,ÂŤ pripoveduje Gregor. In kaj poÄ?nejo popoldne in zveÄ?er? ÂťReĹĄujemo svet.

Ko se zbere skupina tabornikov, vedno razmiĹĄljamo o okolju in tem, kako bi ga lahko spremenili na bolje. ZveÄ?er pa seveda druĹženje nadaljujemo ob ognju, kjer donita kitara in pesem.ÂŤ Potem pri organizacijskem delu zmotimo ĹĄe vodjo zleta, MariborÄ?anko Jasno Vinder. Pove nam, da je bil velik zalogaj zbrati pravo ekipo za izvedbo zleta, ĹĄele potem so se zaÄ?eli ukvarjati z logistiko in financami. Ko so priĹĄli v Velenje, so imeli kar nekaj dni dela s postavitvijo skupnih prostorov tabora, niso pa postavili kuhinje, saj so jim hrano dovaĹžali. ÂťPomembno nam je, da se ukvarjamo s programom. Ta je pester, nevsakdanji, drugaÄ?en kot na taborjenjih. Moto je letos ÂťZlet za vzletÂŤ. Vsi vemo, da je z naĹĄim planetom Ĺže marsikaj narobe, teĹžav je vse veÄ?.

Zaradi neurja z moÄ?nim vetrom, ki je v Spreminjata se okolje in torek zveÄ?er zajelo Velenje, so tabornikom klima, vse veÄ? je revĹĄÄ?iin tabornicam, ki so bili peĹĄ namenjeni ne. Zato smo se odloÄ?ili, na desetdnevno nacionalno sreÄ?anje ob da bomo ta planet zapujezeru, nudili prenoÄ?iĹĄÄ?e gasilci. (Foto mkp) stili in si zgradili boljĹĄi svet. Zato smo Ĺže zgraniĹĄkih rodov. V njegovi delavnici dili raketo,ÂŤ nam pove med smeso mladi udeleĹženci, stari od 13 hom. Ta je simboliÄ?na, so pa vse do 15 let, ustanovili dve marke- dni zleta udeleĹžence spodbujali k tinĹĄki agenciji, v ĹĄtirih dneh pa razmiĹĄljanju o spremembah, ki so so morali pripraviti naÄ?rt za re- nujne, Ä?e hoÄ?emo teĹžave odpraviklamno kampanjo. ÂťNamen te je, ti. Poleg tega so poskrbeli, da so da vzpostavimo moÄ?no blagovno vsi udeleĹženci spoznali ne le Veznamko, namenjeno tabornikom lenje, ampak tudi okolico. In da! med 15. in 21. letom. Mladi upo- Mnogi se bodo sem ĹĄe vraÄ?ali. †đ&#x;”˛

LetoĹĄnji avgust vam je Ä?isto vĹĄeÄ?, saj v njem ĹĄe niste doĹživeli niÄ?esar slabega, veliko pa je Ĺže bilo lepega. ÄŒeprav boste tudi v naslednjih dneh precej zaposleni, utrujenosti ne boste Ä?utili. Verjetno prav zato, ker ste trenutno zelo zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Dobre poti in priloĹžnosti se vam bodo tudi v prihodnjih dneh odpirale ena za drugo. VaĹĄe Ĺživljenje se bo po nedeljo spremenilo ĹĄe na bolje. Zagotovo vas ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo veÄ? strah prihodnosti, sploh kar se financ tiÄ?e. O tem, kako boste ĹĄe izboljĹĄali prihodke, ĹĄe ne boste govorili na glas, saj veste, da ĹĄe nimate vseh kart v rokah. In dokler jih nimate, morate biti previdni. PriloĹžnost je takĹĄna, da bi vam jo mnogi brez zadrĹžkov speljali.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Teden bo mineval brez veÄ?jih pretresov, vsaj kar se dela tiÄ?e. Malce boste zaskrbljeni, saj vaĹĄe poÄ?utje Ĺže nekaj Ä?asa ni takĹĄno, da bi lahko bili mirni. ÄŒe tudi poÄ?itek ni pomagal, vsega ne smete veÄ? pripisovati le utrujenosti. Potem bo treba k zdravniku in ugotoviti, kaj se dogaja v vaĹĄem telesu. Od vas je trenutno odvisnih veÄ? ljudi, zato poskrbite, da jih ne boste pustili na cedilu. Novo prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, vam bo pomenilo vsak dan veÄ?. Obisk pa vrnite ĹĄele, ko boste k temu povabljeni. DrugaÄ?e bi lahko vse skupaj izpadlo preveÄ? vsiljivo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

OdloÄ?iti se boste morali. Ne tarnajte, da tega ne zmorete, ker ni res. Res pa je, da gre za najteĹžjo odloÄ?itev v vaĹĄem Ĺživljenju. Zavedate se, da se odloÄ?ate o sreÄ?i v vaĹĄi prihodnosti. Zato tehtate, kaj storiti. UĹživati morate sedaj, nikar tega ne prelagajte na prihodnost. Ob tem pa se morate bolj zavedati, kaj s svojimi dejanji povzroÄ?ate drugim. V zadnjih dneh ste precej sebiÄ?ni, beĹžite od ljudi, ki so vam doslej veliko pomenili. Tudi tu vas niÄ? ne izuÄ?i. Tokrat ne bo nikogar, ki bi ga lahko prosili za nasvet. OdloÄ?iti mora vaĹĄe srce in nihÄ?e drug.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Ĺ˝eleli boste pomagati nekomu od vaĹĄih najbliĹžjih, pa ne boste znali. Tudi zato, ker veste, kako se poÄ?uti in kaj doĹživlja, saj se je nekaj podobnega pred leti zgodilo tudi vam. Ko se danes ozrete nazaj, ĹĄe vedno ne veste, ali ste se takrat prav odloÄ?ili, ko niste korenito posegli v vaĹĄe zasebno Ĺživljenje. Precej odsotni boste, zato si bo partner vaĹĄe obnaĹĄanje narobe razlagal. Umaknil se bo tudi sam, ker bo prepriÄ?an, da potrebujete Ä?as in prostor, da spet zadihate. Pojasnite mu, da se nima Ä?esa bati. In Ä?im prej pojdite z njim vsaj na dolg izlet, kjer se posvetite tudi stvarem, ki jih ima rad.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

VÄ?asih se vam Ĺže zdi, da so se vsi zarotili proti vam, saj ste letos imeli kar nekaj velikih naÄ?rtov, ki se niso izĹĄli. A ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. ÄŒe jih nimaĹĄ s kom deliti, kmalu izgubijo svoj Ä?ar, in tako bo tudi v vaĹĄem primeru.

S partnerjem ĹĄe nekaj dni ne bosta govorila istega jezika, sodelavci se vam ne bodo zdeli pravi, da bi jim razlagali svoje osebne zmage. VÄ?asih pomaga, Ä?e misli zlijete na papir. Poskusite. V ponedeljek boste dobili dobro ponudbo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da potrebujete Ä?as za premislek. Ne vzemite si ga preveÄ?. RazreĹĄite tudi spor z enim od sosedov, da se stvari ne bodo ĹĄe bolj zapletle.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Tihi dnevi, ki jih imata s partnerjem po vrnitvi z dopusta precej pogosto, vam bodo zaÄ?eli presedati. Umaknili se boste v svoj svet, saj drugaÄ?e ne boste znali reagirati. ÄŒe sprostitve ne najdete doma, jo poiĹĄÄ?ite drugje. Je pa res, da bo manj udobno in da boste v to morali vloĹžiti veÄ? truda. Tudi poÄ?utje se vam bo Ä?ez vikend moÄ?no izboljĹĄalo. Izginile bodo boleÄ?ine, ki so vas kar nekaj tednov spravljale ob Ĺživce. VÄ?asih zaleĹžejo Ĺže dobri nasveti in iskreni pogovori. Partner bo spoznal, da nima prav. V nekaj dneh bodo napetosti med vama izginile, od torka dalje pa bosta spet v sedmih nebesih.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

TeĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, so prehodne narave. Tu so le zato, ker jim posveÄ?ate preveÄ? pozornosti. To pa se dogaja predvsem zato, ker vam je dolg Ä?as. Med delom sicer pozabite na osebne teĹžave, doma pa jih ne boste mogli izklopiti. ÄŒas je Ĺže, da mislite tudi nase in na svojo sreÄ?o, vse okoli sebe pa pustite, da si ob tem mislijo, kar si hoÄ?ejo. Ne imejte slabe vesti, Ä?e boste kakĹĄen dan le sedeli v senci in niÄ? delali. ÄŒe se ĹĄele odpravljate na dopust, bo ta veÄ? kot dobrodoĹĄel. Prekinil bo dolgo obdobje telesne napetosti, ki jo vsak dan Ä?utite z veÄ?jo teĹžo. Finance? Pazite, kako zapravljate prihranke.

Postali ste namreÄ? lahkomiselni.

Naš ­čas, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 16

16 Četrtek, 10. avgusta

05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Tedenski izbor 09.00 Vikend paket 10.30 Moji, tvoji, najini, nad.

11.05 Zapeljevanje pogleda: Milan Erič in Vladimir Leben, dok.

11.50 Ambienti 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Marpurgi, dok.-igrani film, pon.

14.25 Slovenci v Italiji: Vanja Veljak 15.00 Moj gost/Moja gostja: Takáts László, odd. TV Lendava 15.35 Čez planke: Carigrad 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Milena Horvat, dok., pon.

17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Iračani na Finskem, izob. odd., pon.

18.05 Zu, ris., pon.

18.20 Vem!, kviz, pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Umori na podeželju, ang. nan.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Iz pozabe, an. miniserija, pon.

0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

02.05 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.35 09.15 11.30 12.15 13.15 14.15 14.45 16.30 18.00 18.50 18.55 19.40 20.00 23.00 23.55 0.15 01.10 02.10 04.50

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris., pon.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Vetrnica, pon.

Zlatko Zakladko: Ovseni polpeti Slovenski vodni krog: Paka, dok.

Dobro jutro, poletni izbor Alpe-Donava-Jadran Bela sužnja, kolumbijska nad.

Dober dan: Kuharski dvoboj Čarokuhinja pri atu: Prlekija Novi rock, 2. del, posn. koncerta 20 let Slovenije: Milan Kučan Bela sužnja, kolumbijska nad.

Mulčki, ris., pon.

Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Zreče, kviz, pon.

Mulčki, ris., pon.

Atletika - svetovno prvenstvo, prenos iz Londona Žena, mož in nepridipravi, ang. nad., pon.

Bučke, sat. odd., pon.

Big band RTV Slovenija, Ernie Watts in Michael Abene, pon.

Glasbeni spoti, pon.

Atletika - svetovno prvenstvo, posn. iz Londona Zabavni kanal, glasbeni spoti, pon.

TV SPORED Petek, 11. avgusta

05.50 06.10 07.00 09.15 10.45 11.25

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Moji, tvoji, najini, nad.

Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Milena Horvat, dok..

11.50 Kraji in običaji, odd. TV Koper 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk 14.25 Mount Everest, dok.

15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 15.55 Platforma: documenta 14 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2017: Po svetu 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon.

18.20 Vem!, kviz, pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Noč Modrijanov 2016, 1. del, pon.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Škrlatna ulica, am. film, pon.

0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

02.10 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.00 08.15 08.50 09.30 11.45 12.45 13.25 14.10 14.40 15.30 16.10 16.35 17.15 18.05 18.55 19.05 19.15 19.40 20.00 23.00 00.15 01.55 03.00 05.25

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Turbo, ris.

07.10 Viking Viki, ris.

07.35 Tačke na patrulji, ris.

07.55 Winx klub, ris.

08.20 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

08.40 OTO čira čara 08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Okusi brez meja 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, am. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

12.25 TV prodaja 12.40 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Naša mala klinika, slov. nan.

14.40 Jaz sem Luna, arg. nan.

15.35 Drugače srečna, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, am. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gorski zdravnik, nem. nan.

21.50 24UR zvečer 22.20 Na kraju zločina, am. nan.

23.10 Brez sledu, am. nan.

00.00 Park avenija 666, am. nan.

00.50 Na kraju zločina, am. nan.

01.40 24UR zvečer, pon.

02.10 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Čas za nas, tabornike 10.40 Kreativne glave 3, Senčne lutke 10.50 Ustvarjalne iskrice (152) 11.10 Pop corn, Pop design, Žiga Rustja 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Kreativne glave 4 16.40 Mojca in medvedek Jaka 17.20 Ustvarjalne iskrice (154) 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 2499. VTV magazin 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Naj viža: ans. Naveza, Zvita feltna 22.20 Dotiki gora, Izvir Soče 22.40 Kmetijski razgledi 23.10 Iz glasbenega arhiva: 50 zvezd za otroke (3) 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Vetrnica, pon.

Bine, pon.

Mali detektiv, kratki igr. film Slovenski vodni krog: Hudinja Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kolum. nad.

Na obisku: Kulturno društvo Alojz Kocjančič Bleščica, odd. o modi Bučke, sat. odd.

Dober dan: Kuharski dvoboj O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Robanov Joža, dok. feljton Mira Marko, dok. portret Bela sužnja, kolum. nad.

Dinotačke, ris., pon.

Vila Mila, ris.

Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Infodrom: Po svetu, pon.

Atletika - svetovno prvenstvo, prenos iz Londona Polnočni klub: Ali reinkarnacija obstaja?

Janez Bončina Benč - September in prijatelji, posn. koncerta, pon.

Glasbeni spoti Atletika - svetovno prvenstvo, posn. iz Londona Glasbeni spoti

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Turbo, ris.

07.10 Viking Viki, ris.

07.35 Tačke na patrulji, ris.

07.55 Winx klub, ris.

08.20 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.

08.40 OTO čira čara 08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Okusi brez meja 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, am. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

12.25 TV prodaja 12.40 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Naša mala klinika, slov. nan.

14.40 Jaz sem Luna, arg. nan.

15.35 Drugače srečna, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, am. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Okus po ljubezni, am. film 21.45 24UR zvečer 22.15 Eurojackpot 22.20 Foto studio, am. film 00.15 Gospod Schmidt, am. film 02.35 24UR zvečer, pon.

03.05 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka 10.45 Ustvarjalne iskrice (54) 11.05 Naj viža: ans. Naveza, Zvita feltna 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš 17.20 Ustvarjalne iskrice (156) 17.30 Videospot dneva 17.35 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Iz glasbenega arhiva: 50 zvezd za otroke (3) 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Jesen življenja: Skupina Vingosi 21.30 Butalci, burka s petjem 23.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila

Sobota, 12. avgusta

05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Ali me poznaš: Jaz sem vrtnica, pon.

07.05 Biba se giba, ris., pon.

07.30 Kljukec s strehe, ris., pon.

07.50 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

08.10 Vetrnica: Ptičje strašilo 08.15 Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

08.40 Mulčk, ris.

08.45 Firbcologi, odd. za otroke, pon.

09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz,pon.

10.00 Infodrom: Po svetu, pon.

10.15 Adrenalinci, dok. o mladostnikih, pon.

10.40 Dosje: 10 let slovenske države 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.45 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti 15.05 Človeško vesolje, dok.

16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Pater Karel Gržan 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Učiteljicaaaa!, dok., pon.

17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd., pon.

18.35 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Črno ali belo, am. film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Poletna scena 22.50 Zaklonišče, am. film, 2011, pon.

00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.

02.10 Info-kanal

Nedelja, 13. avgusta

06.35 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55 10.05 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.25 22.50 23.15 00.40 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 09.15 10.10

Poletna scena, pon.

Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris., pon.

Minka, ris., pon.

Penelopa, ris., pon.

Pujsek Bibi, ris., pon.

Dinko pod krinko, ris.

Niko, ris., pon.

Pri Slonovih, ris., pon. Čarli in Lola, ris., pon.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris., pon.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris., pon.

Knjiga o džungli, ris., pon.

Kljukec s strehe, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris., pon.

Nabriti detektivi, nan., pon.

Prisluhnimo tišini: Invalidom se prilagaja sodni red in postopki v nezgodah, izob. odd.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Noč Modrijanov 2016, 1. del Dekle z rumeno pentljo, am. film Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Dinotačke, ris., pon.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju: dr. Renato Podberšič Poročila, šport, vreme Poletna scena Monsun, dok. odd., pon.

Za lahko noč: Preludij in Izoldina ljubezenska smrt (Simfonični orkester RTVS in Lior Shambadal), pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

10 domačih, pon.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kolum. nad. Čarokuhinja pri atu: Slovenske gorice 10.45 10 domačih 11.30 Kraji in običaji: Bivanje trenutka - o skoraj tržaški glasbi, odd. TV Koper-Capodistria 12.15 Čudovita Japonska, jap. nan.

13.30 Bleščica, odd. o modi 14.10 Presenečenja 15.00 Janez Bončina Benč - September in prijatelji, posn. koncerta 16.50 Greva se Ježka, TV-priredba gled. predstave 18.00 Bela sužnja, kolum. nad.

18.50 Čudežna Johanca, dok. feljton 19.15 Infodrom: Po svetu 19.25 Adrenalinci, dok. o mladostnikih 20.00 Atletika - svetovno prvenstvo, prenos iz Londona 23.00 Laibach, simfonični orkester RTV Slovenija, mešani pevski zbor in Simon Dvoršak, Festival Ljubljana, Križanke, 2. del 0.00 Big band RTV Slovenija: Uroš Perić - 10 let, pon.

01.55 Glasbeni spoti 02.55 Atletika - svetovno prvenstvo, posn. iz Londona 06.15 Glasbeni spoti

07.20 Glasbena matineja: Festival Seviqc Brežice - Orchester Purpur (J. Haydn: Orlando Paladino, 2. in 3. dejanje opere), pon.

08.55 Bela sužnja, kolum. nad.

09.55 Pregreha brez greha, kuharska odd.

10.35 Učiteljicaaaa!, dok. odd.

11.05 Čudovita Japonska, jap. nan.

12.40 Avtomobilnost 13.25 Vlomilci delajo poleti, družinska kom.

15.20 Big band RTV Slovenija: Uroš Perić - 10 let 17.25 Zvezdana: Vklopi empatijo 18.05 Bela sužnja, kolum. nad.

19.00 Z glasbo in s plesom: Veliki koncert Orkestra Mandolina Ljubljana gosti, dirigent Andrej Zupan 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Atletika - svetovno prvenstvo, prenos iz Londona 23.00 Anno Domini, am. nad.

23.45 Atletika - svetovno prvenstvo, posn. iz Londona 02.50 Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.10 08.35 08.40 09.05 09.10 09.30 09.55 10.15 10.40 10.55 12.45

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Lena Lučka, ris.

07.10 Zebra Zigbi, ris.

07.20 Telebajski, ris.

07.35 Smrkci, ris.

07.50 Čebelica Maja, ris.

08.05 Peter Pan, ris.

08.30 Trgovinica za živali, ris.

08.50 Lego prijateljice, ris.

09.10 Winx klub, ris.

09.35 Lego vilini, ris.

09.55 Mary-Kate in Ashley, ris.

10.20 TV prodaja 10.35 Jaz sem Luna, arg. nan.

13.20 TV prodaja 13.40 Downton Abbey, ang. nan.

14.40 Billy Elliot, ang. film 16.50 Moj prijatelj lev, fr. f.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Načrtovalka porok, am. film 22.00 Zamenjan, am. film 00.45 Mamica na prodaj, am. film 02.20 Zvoki noči

24UR, pon.

OTO čira čara Lena Lučka, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Telebajski, ris.

Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris.

Oddbods, ris.

Peter Pan, ris.

Lego mesto, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Grossery Gang, ris.

Lego Nexo vitezi, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Slugterra, ris.

Tenkai vitezi, ris.

TV prodaja Jaz sem Luna, arg. nan.

Na modni pisti z Rihanno, am. ser.

13.40 TV prodaja 14.00 Downton Abbey, ang. nan.

15.00 Gospod Schmidt, am. f.

17.20 Mamica na prodaj, am. f.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Jekleni mož, am. f.

22.35 Billy Elliot, ang. film 00.45 Projekt Dinozaver, ang. f.

02.20 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje 10.05 Napovedujemo 10.10 Ustvarjalne iskrice (157) 10.30 Kreativne glave 4 10.40 Videospot dneva 10.45 Jesen življenja: Skupina Vingosi 11.15 Koncart ans. Štrk, posnetek 1.

12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.50 Videostrani, obvestila 16.00 Vabimo k ogledu 16.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.30 Kreativne glave 4 16.40 Pikin studio (6/2016) 17.20 Videospot dneva 17.25 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Naj viža: ans. Naveza, Zvita feltna 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.50 Ptuj 2016, posn. 3. dela festivala 23.00 Iz glasbenega arhiva: Velenje, mesto rocka: skupina AVE, Alen Islamović, Željko Bebek 00.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.35 Videostrani, obvestila

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Mravljice in mravljinčki 09.40 Miš maš, Spoznajmo čutila 10.25 Napovedujemo 10.30 Ustvarjalne iskrice (158), Voščilnica tresočka 10.50 Pikin studio (6/2016) 11.20 2499. VTV magazin 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Napovedujemo 11.50 Koncert ans. Biseri, 1.del 12.35 20 let Hospica Velenje, ponovitev pogovora 13.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.50 Videostrani, obvestila 16.30 Žogarija (5) 17.00 Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje 17.25 Ustvarjalne iskrice (208), Zapestnica iz kravate 17.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

18.00 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Iz glasbenega arhiva: Velenje, mesto rocka: skupina AVE, Alen Islamović, Željko Bebek 19.45 Ne utihni stari mlin 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Naveza, Zvita feltna 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Pop design, Žiga Rustja 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 14. avgusta

05.30 05.55 06.10 07.00 09.00 10.35 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 0.45 01.15 02.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.10 08.30 08.40 09.20 11.35 12.35 13.25 14.35 16.00 17.00 17.40 18.05 18.55 19.10 19.35 20.00 20.50 21.40 23.10 0.00

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moji, tvoji, najini, nad.

10 domačih Pregreha brez greha, kuharska odd. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tone, javi se!, dok. film, pon.

Dober dan, Koroška Firbcologi, odd. za otroke, pon.

Z glasbo in s plesom: Muzikajeto: Mlada glasba / Ensemble Janus Atelier, pon.

Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. o mladostnikih, pon.

Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vila Mila, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Čez planke: Flores Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Zločini v Walesu, ang. miniserija, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris., pon.

Biba se giba, ris. nan., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

O pastirčku in debeli uši, pravljica za otroke, pon.

Sprehodi v naravo: Cipresovke, II. Megabiti energije, dok., pon.

Slovenski vodni krog: Dreta, dok.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kolum. nad.

Dober dan: Ne vzemi ločenca?

Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Polnočni klub: Ali reinkarnacija obstaja?

Upor, dokumentarni film Avtomobilnost Pregreha brez greha, kuharska odd.

Bela sužnja, kolum. nad.

Dinotačke, ris., pon.

Tabaluga, ris., pon.

Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.

Derren Brown: Apokalipsa, pon.

Kjer bom doma, avstral. nad.

David Beckham - iz ljubezni do igre, dok. odd., pon.

Večer z lutkami, razv. odd., pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Turbo, ris.

07.10 Viking Viki, ris.

07.35 Tačke na patrulji, ris.

07.55 Winx klub, ris.

08.20 Mary-Kate in Ashley, ris.

08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Okusi brez meja 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, am. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

12.25 TV prodaja 12.40 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Ana kuha 14.10 Naša mala klinika, slov. nan.

15.05 Jaz sem Luna, arg. nan.

16.00 Drugače srečna, am. nan.

17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, am. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gorski zdravnik, nem. nan.

20.55 Gorski zdravnik, nem. nan.

21.50 Na kraju zločina, am. nan.

22.40 Brez sledu, am. nan.

23.30 Dexter, am. nan.

00.30 Na kraju zločina, am. nan.

01.20 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 DOBRO JUTRO, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Metulji 10.50 Jesen življenja: skupina Vingosi 11.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Žogarija 17.00 Vila malina, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.25 Ustvarjalne iskrice (158), Voščilnica tresočka 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Regionalne novice 18.30 Pop corn, Pop design, Žiga Rustja 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Koncart ans. Štrk, posnetek 2.

22.15 O spolnih zlorabah 23.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

10. avgusta 2017

Torek, 15. avgusta

05.30 05.50 07.00 08.30 10.00 10.55 11.45 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.45 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 22.20 22.40 23.05 01.15 01.40 02.35

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd., pon.

Marijino vnebovzetje, prenos praznične maše Obzorja duha Operne arije: Sopranistka Milena Morača Moji, tvoji, najini, nad.

Prvi dnevnik, šport, vreme Čez planke - Vietnam Učiteljicaaaa!, dok. odd.

Potepanja: Kaposvár és, odd. TV Lendava Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

Poletna scena, pon.

Poročila ob petih, šport, vreme Kulturni vrhovi: Utrinki z romarskih poti, dok., pon.

Novice Utrinek, izob. odd., pon.

Poldi, ris., pon.

Niko, ris., pon.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, šport, vreme Durrellovi, ang. nad.

Kot ženska, film Poročila, šport, vreme Poletna scena Pričevalci: Nada in Dečo Žgur, dok.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, šport, vreme, pon.

Info-kanal

Sreda, 16. avgusta

05.45 06.10 07.00 09.15 10.50 11.30 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.45 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 0.50 01.15

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.10 08.35 09.15 11.00 12.00 12.50 13.20 14.20 15.20 16.00 18.00 18.50 19.00 19.10 19.20 19.40 20.05 21.05 22.00 22.50 00.20

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris., pon.

Biba se giba, ris. nan., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Skrivnostni urad, ser., pon.

Martina in ptičje strašilo: Ristanc Ali me poznaš: Jaz sem vrtnica Slovenski vodni krog: Rinža, dok.

Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kolum. nad.

Gašerbrum II, dok. Čarokuhinja pri atu: Šaleška dolina Dober dan: Ko se rodi otrok Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Pater Karel Gržan Celica, dok. feljton A. Ipavec: Barve zelenega smaragda, ljudska simfonična pesnitev, posn. s Svete gore Bela sužnja, kolum. nad.

Dinotačke, ris., pon. Čarlijev cirkus, ser., pon.

Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon.

Iz popotne torbe, odd. za otroke Enkratni duet, dok. film, pon.

Frančišek - papež, ki hoče spremeniti svet, dok., pon.

Kjer bom doma, avstral. nad. Čas za Manco Košir: Vera, pon.

Skrivnosti Brokenwooda, miniserija, pon.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Turbo, ris.

07.10 Viking Viki, ris.

07.35 Tačke na patrulji, ris.

07.55 Winx klub, ris.

08.20 Mary-Kate in Ashley, ris.

08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Okusi brez meja 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, am. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

12.25 TV prodaja 12.40 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Ana kuha 14.10 Naša mala klinika, slov. nan.

15.05 Jaz sem Luna, arg. nan.

16.00 Drugače srečna, am. nan.

17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, am. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Gorski zdravnik, nem. nan.

21.50 Preverjeno 22.35 Na kraju zločina, am. nan.

23.25 Brez sledu, am. nan.

00.15 Dexter, am. nan.

01.20 Na kraju zločina, am. nan.

02.10 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Popotniške razglednice: CAMINO 10.00 Napovedujemo 10.05 Vila malina, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.30 Žogarija 6 11.05 Ustvarjalne iskrice (158) 11.25 Kad bi bio bijelo dugme (Izbor) 12.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.30 Nastop Folklorne skupine Maribor iz Argentine 16.30 Kreativne glave4 16.40 Nanovo, Si pripravljen na maturo?

17.15 Ustvarjalne iskrice (147), Labirint 17.30 Videospot dneva 17.35 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Skrbimo za zdravje, Vse o kontaktnih lečah 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku pri Frančiškankah Marijinih misijonarkah v Celju, pon.

21.00 2500. VTV magazin 21.25 Koncert dalmatinskih klap, 1. Del 22.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.05 Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (1) 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

02.10

Poletna scena Dnevnikov izbor Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Moji, tvoji, najini, nad.

Festival Radovljica 2008: Ansambel Mikado, ženska v angleški renesansi Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Renato Podberšič Kulturni vrhovi: Utrinki z romarskih poti, dok. odd.

Pod drobnogledom: Dosežki avstro-ogrske nagodbe v dolnjelendravski pokrajini, odd.

TV Lendava Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Zdravje Slovencev: Alkoholizem, dok. odd., pon.

Novice Utrinek: Skuhna, izob. odd., pon. Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz, pon.

Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Deški zbor, am. film Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pot v boljši jutri, nem. miniserija, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.

Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.20 08.50

Otroški kanal Minka, ris., pon.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris., pon.

Biba se giba, ris., pon.

Leonardo, ris.

Niko, ris.

Studio Kriškraš, pon.

Piknik, igrani film, pon.

Slovenski vodni krog: Cerkniščica, dok.

09.30 Dobro jutro, poletni izbor 11.50 Bela sužnja, kolum. nad.

12.35 10 domačih 13.20 Dober dan 14.20 Graška gora poje in igra 2016, 2. del 15.35 Odmev davnine: Baba, izob. odd. z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 16.15 Večer z lutkami, razv. odd.

17.10 Čas za Manco Košir: Vera 18.05 Bela sužnja, kolum. nad.

18.55 Dinotačke, ris., pon.

19.05 Ribič Pepe, odd. za otroke, pon.

19.30 Najdeni zaklad, igrani film, pon.

19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Ko pop sreča klasiko, glasbeno dok. odd., pon.

20.50 Kjer bom doma, avstral. nad.

21.40 Dobrodošli v Begunistanu, dok. odd., pon.

22.35 Presenečenja 00.15 Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 24UR, pon.

07.00 OTO čira čara 07.01 Turbo, ris.

07.10 Viking Viki, ris.

07.35 Tačke na patrulji, ris.

07.55 Winx klub, ris.

08.20 Mary-Kate in Ashley, ris.

08.45 Hotel 13, nem. nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Okusi brez meja 09.45 TV prodaja 10.15 Drugače srečna, am. nan.

11.10 TV prodaja 11.25 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

12.25 TV prodaja 12.40 Utripajoča srca, nem. nan.

13.40 Naša mala klinika, slov. nan.

14.40 Jaz sem Luna, arg. nan.

15.35 Drugače srečna, am. nan.

16.30 24UR popoldne 17.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan.

18.00 Mentalist, am. nan.

18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 UEFA Liga prvakov: Hapoel BeerSheva – Maribor, prenos 22.40 24UR zvečer 23.10 Na kraju zločina, am. nan.

0.00 Brez sledu, am. nan.

0.50 Dexter, am. nan.

1.50 Na kraju zločina, am. nan.

2.40 24UR zvečer, pon.

3.10 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Si pripravljen na maturo?

10.45 Ustvarjalne iskrice (147), labirint 11.05 2500. VTV magazin 11.25 Kultura, informativna oddaja 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Čas za nas, tabornike 17.05 Ustvarjalne iskrice (148) 17.25 Videospot dneva 17.30 Videostrani, obvestila 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Regionalne novice 18.30 Popotniške razglednice: Camino 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Anabel, Nino 22.05 Skrbimo za zdravje, Lepotna kirurgija 23.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

BEATON, M. C.: Agatha Raisin in smrtonosna poroka od - Odrasli / 821-312.4 – Kriminalni romani Ĺ kotska pisateljica Marion Gibbons je napisala ĹĄtevilne romane pod razliÄ?nimi psevdonimi.

Tako so bile zgodovinske romance podpisane z njenim dekliĹĄkim priimkom Marion Chesney, detektivske zgodbe pa je zaÄ?ela pisati pod psevdonimom M. C. Beaton. Serija romanov o Agathi Raisin celo nekoliko spominja na skrivnostne umore Agathe Christie in tudi tokrat prihaja z razvedrilnim kriminalnim romanom o upokojeni lastnici agencije za stike z javnostjo Agatha Raisin, ki se iz Londona vraÄ?a v priljubljeno vasico Carsely v Cotswoldsu.

stala pisateljica, in to pisateljica za otroke, kar ji je tudi na obeh podroÄ?jih krasno uspelo. Velik uspeh je doĹživela Ĺže s knjigama Glavo gor! in Le pogum!.

Tokrat nam njeni junaki oven Oskar, njegova prijateljica Ema in sreÄ?na Ä?rna ovca Vili predstavijo nekaj telesnih vaj, ki pomagajo pri nekakĹĄni ÂťduĹĄevni higieniÂŤ in samopomoÄ?i po metodi Body2Brain. Pomagajo nam pri

GRĂœN ANSELM: Kaj nam omogoÄ?a Ĺživeti od - Odrasli / 2 - Verstva

CANAL EULĂ€LIA: Prikazni ne potrkajo na vrata ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Eulalia Canal je katalonska pisateljica za otroke in mladino, pesnica in po poklicu psihologinja.

V njenih knjigah izstopa tankoÄ?utnost, bogastvo jezika in poetiÄ?nost, zaradi Ä?esar je dobila Ĺže ĹĄtevilne nagrade za otroĹĄko literaturo. Prijateljstvo je tema, ki je aktualna v zgodnjih otroĹĄkih letih in tudi v zrelejĹĄem obdobju naĹĄega Ĺživljenja. Prijateljstva so nekaj lepega, kar obogati naĹĄe Ĺživljenje.

In tako sta tudi medved in svizec nerazdruĹžljiva prijatelja, ki se neznansko zabavata. A mednju se prikrade gosak, ki svizcu nikakor ni vĹĄeÄ?. A avtorica nam preko dilem in brez ovinkov pokaĹže, da je prijateljstvo najveÄ?ji dar, za katerega se je vredno potruditi.

CROOS-MĂœLLER C.: Vso sreÄ?o! od - Odrasli / 17 - Etika Rocio Bonilla je bila pravzaprav od vsega zaÄ?etka katalonska slikarka in ĹĄele kasneje je po-

Ponedeljek, 14. avgust

VELENJE ÄŒetrtek, 10. avgusta 18.00 Galerija Velenje Kaj je ZajÄ?je leto?, voden ogled razstave ZajÄ?je leto kiparke Nine KoĹželj 20.30 Pred Domom kulture Velenje Back to Black, koncert, posveÄ?en Amy Winehouse

Petek, 11. avgusta 17.00 Vila Bianca Podobe nekega zapisa, odprtje pregledne razstave Zvonka FijavĹža 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru

Sobota, 12. avgusta

spopadih v vsakdanjem Ĺživljenju, da laĹže pridemo do uresniÄ?itev svojih Ĺželja in potreb. Te telesne vaje za moĹžgane nam pomagajo z nasveti do sreÄ?e, kako se je lahko nauÄ?ite, kako vaditi pozitivne misli in prideĹĄ do pozitivnega miĹĄljenja Prav je, da se vsak odloÄ?i, da bo sreÄ?en in da vkljuÄ?i v svojo sreÄ?o tudi vse okoli sebe. Svet namreÄ? potrebuje sreÄ?ne ljudi!

Tokrat spremljamo Agatho, ko se pripravlja na poroko s svojim privlaÄ?nim sosedom Jamesom Laceyjem. Za zaÄ?etek poroÄ?nega dne se zbudi z zabuhlim obrazom od kreme proti gubam, nadaljuje pa se z obiskom Agathinega prvega moĹža Jimmyja, za katerega je prepriÄ?ana, da ni veÄ? med Ĺživimi.

Agatha je tako razoÄ?arana, da je poskuĹĄala Jimmyja zadaviti, James pa v zadregi poroko odpove.

A zapletov ĹĄe ni dovolj. Prihodnje jutro najdejo Jimmyja mrtvega in glavna osumljenca sta seveda Agatha in James. Zopet imata motiv za skupno raziskovanje pravega morilca ali pa bo to dovolj za ponovno zdruĹžitev Agethe in Jamesa?

17

PRIREDITVE

10. avgusta 2017

Za enega najbolj branih sodobnih krĹĄÄ?anskih avtorjev prav gotovo velja Anselm GrĂźn, nemĹĄki benediktinski menih, vedno veder in nasmejan. In prav take so njegove knjige. Prodal je kar 14 milijonov knjig, preveden pa je kar v 32 jezikov. Njegov jezik je preprost, da bi ga lahko razumeli vsi, njegovi teksti pa so sinteza krĹĄÄ?anske mistike, sodobne psihologije in filozofije.

Modrosti Svetega pisma se nam mnogokrat zdijo nekoliko okorne, nekoliko tuje, avtor pa nam jih poizkuĹĄa pribliĹžati in pokazati, da so ĹĄe kako aktualne tudi za danaĹĄnjega Ä?loveka. ÄŒe bomo dovolili, da se udomaÄ?ijo v nas samih, nam bodo lahko pomagale do drugaÄ?nega pogleda nase, svet in na ljudi okoli nas.

Razlage svetopisemskih besed so v pomoÄ?, da konkretno besedilo poveĹžemo z lastnim Ĺživljenjem.

CHRISTIE, AGATHA: Umor ob bazenu od - Odrasli / 821-312.4 – Kriminalni romani AngleĹĄka pisateljica Agathe Christie slovi kot najboljĹĄa ustvarjalka zapletenih kriminalnih romanov, ta svoj sloves pa je upraviÄ?ila v skoraj sto romanih, od katerih so mnogi tudi filmsko uprizorjeni. Umor ob bazenu je bil izdan Ĺže leta 1946, slovenski prevod pa smo uÄ?akali ĹĄele letos.

Zanimiva detektivska zgodba tudi tokrat skriva nemalo zapletov in neznank. John Cristow je uspeĹĄen zdravnik ĹĄtiridesetih let, razdvojen med tri Ĺženske: nikoli preboleno mladostno ljubezen Veroniko, Ĺženo Gerdo in ljubico Hanrietto. Usodni dogodek pa se pripeti na sreÄ?anju sorodnikov druĹžine Angtell, kamo spada tudi John. Najdejo ga mrtvega ob bazenu, detektiva Poirota pa seveda Ä?aka teĹžka naloga, polna spletk in prikrivanj. đ&#x;”˛

DS

7.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolĹĄji sejem 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Ĺ˝abji kralj, lutkovno-igrana predstava 18.00 Velenjski grad MaĹĄa v grajski kapeli in ogled razstave „ŠaleĹĄka dolina med 10. in 17. stoletjem“ 20.00 PlaĹža MiaMia Dalmatinska feĹĄta s klapo Ĺ entilj 21.00 Pred Domom kulture Velenje DJ Borka, elektronski ritmi didĹžeja Borje MoÄ?nika

Podobe nekega zapisa Velenje, 11. avgusta – DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov vabi jutri ob 17. uri v razstaviĹĄÄ?e vile Biance na odprtje razstave likovni del Zvonka FijavĹža. Zanj pravijo, da je tihi in zvesti spremljevalec druĹĄtva. Njegov prvi mentor je bil Alojz ZavolovĹĄek. Vsa leta ustvarjanja mu je najbliĹže motiv krajine, razstavo pa je poimenoval Podobe nekega zapisa. V kulturnem programu bodo nastopili Konovski ĹĄtrajharji. đ&#x;”˛

bĹĄ

ÄŒudoviti svet ĹžuĹželk Mozirje – Od jutri (petka) do srede, 16. avgusta, bo v Mozirskem gaju potekala tradicionalna velika poletna razstava cvetja.

Tema letoĹĄnje je ÄŒudoviti svet ĹžuĹželk.

21.00 Pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Paterson, drama

Torek, 15. avgust 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 17.00 Torkove igrarije: Ko junaki iz basni oĹživijo

Sreda, 16. avgust 10.00

20.30

KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Lego ustvarjalnica, zabavna sreda Velenjski grad Zapornik ĹĄt. 3.2.3., monokomedija z Domnom ValiÄ?em

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 10. avgusta 19.30 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Otvoritev razstave kiparja Franja Funklja

predmeti pod vodstvom akad. slikarja DuĹĄana FiĹĄerja X

Dvorana Marof Likovna delavnica Neznani leteÄ?i predmeti pod vodstvom akad. slikarja DuĹĄana FiĹĄerja 18.00 do 20.00 MC Ĺ martno ob Paki Hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ

Sobota, 12. avgusta X

Dvorana Marof Likovna delavnica Neznani leteÄ?i predmeti pod vodstvom akad. slikarja DuĹĄana FiĹĄerja 19.30 odhod izpred Kulturnega doma v Gorenju Ogled predstave Divji lovec v poletnem gledaliĹĄÄ?u Studenec 20.00 Dvorana Marof Razstava likovnih del, nastalih na delavnici Neznani leteÄ?i predmeti

Sobota, 12. avgusta

Nedelja, 13. avgusta

17.00 Trg bratov Mravljakov Ĺ aleĹĄki festival vina in kulinarike

X

Ponedeljek, 14. avgusta 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski turnir

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 10. avgusta X

Lunine mene

Petek, 11. avgusta

Dvorana Marof ZakljuÄ?ek likovne delavnice Neznani leteÄ?i predmeti pod vodstvom akad. slikarja DuĹĄana FiĹĄerja

Sreda, 16. avgusta 17.00 do 19.00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa

Dvorana Marof Likovna delavnica Neznani leteÄ?i

Te so nepogreĹĄljivi del narave, pojasnjujejo organizatorji razstave – Ä?lani EkoloĹĄkega hortikulturnega druĹĄtva Mozirje. Obiskovalci prireditve bodo lahko v njihov svet ÂťpokukaliÂŤ preko cvetliÄ?nih skulptur in aranĹžmajev, razporejenih po celotnem parku. Razstavo bodo neformalno odprli jutri ob 17. uri, ko bodo razglasili zmagovalce dveh tekmovanj, ki se bodo odvijala tega dne dopoldan – poleg tekmovanja za pokal Mozirskega gaja – Mozirski tulipan ĹĄe predizborno tekmovanje v poklicnih spretnostih EuroSkills. Na njem se bodo pomerili najperspektivnejĹĄi dijaki slovenskih vrtnarskih in cvetliÄ?arskih ĹĄol, ki Ĺželijo zastopati poklic floristov na evropskem tekmovanju.

Poleg tekmovanja in cvetliÄ?nih umetnin bodo razstavo popestrili ĹĄe risani junaki za najmlajĹĄe obiskovalce, ljubitelji umetnosti si bodo lahko ogledali slikarsko razstavo na temo ĹžuĹželk, na svoj raÄ?un pa bodo priĹĄli tudi ljubitelji mode in plazilcev. Organi-

zatorji poletne razstave cvetja v parku v Mozirju bodo skupaj z druĹĄtvom eksotiÄ?nih Ĺživali Bioexo pripravili modno revijo s kaÄ?ami. Ta bo v nedeljo, 13. avgusta, ob 12. uri, po modni pisti pa se bo s kaÄ?o okrog vratu med drugim sprehodila tudi miss Slovenije Maja Taradi. đ&#x;”˛

tp

Koncert in maťa na gradu Velenje, 11. avgusta – Jutri ob 20.30 bodo obiskovalci Velenjskega gradu lahko prisluhnili koncertu, ki so ga poimenovali TEH 6 prijateljev Muzeja Velenje. Nastopilo bo ťest mladih izjemnih glasbenikov, ki bodo koncert poklonili muzeju ob letoťnjem praznovanju ťestih desetletij delovanja. Predstavili se bodo nekdanji soťolci in sedanji prijatelji Vid Jamnik, ťtudent prestiŞnega bostonskega Berklee College of Music na vibrafonu,

15. avgusta ob 3:15 zadnji krajec CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 10. 8. BiotrĹžnica • Petek, 11. 8. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 13. 8. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Pot na morje • Veliki glasbeni dogodek na osrednjem prostoru, 17. 8. • MARACO – MINI AVTOMOBLIÄŒKI: izposoja mini avtomobilÄ?kov LUXI na osrednjem prostoru vse do 31. 8. • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21., sobota od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

sopranistka Zarja GoĹĄnik, Tanja KlanÄ?nik, ki citre in solo petje ĹĄtudira v Celovcu, pevka in kitaristka Klara KlanÄ?nik, pianistka Ĺ pela PuĹĄnik, ĹĄtudentka celovĹĄkega glasbenega konservatorija, kot gost pa basist Luka BenÄ?iÄ?. Vstopnine ne bo, bodo pa mladi glasbeniki veseli vsakega prostovoljnega prispevka.

V soboto, 12. avgusta, se bo ob 18. uri ĹĄe zadnjiÄ? v poletnih mesecih mogoÄ?e udeleĹžiti maĹĄe v grajski kapeli. Po maĹĄi se bodo obiskovalci Velenjskega gradu lahko brezplaÄ?no udeleĹžili strokovnega vodstva po muzejskih razstavi ÂťMed romaniko in barokom – Ĺ aleĹĄka dolina med 10. in 17. stoletjemÂŤ, ki ga bodo pripravili kustosi Muzeja Velenje ter izvedeli tudi kakĹĄno posebno zanimivost o Velenjskem gradu. đ&#x;”˛

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka JAZ, BARABA 3 animirana akcijska avantura, 90 minut (ZDA) ReŞija: Pierre Coffin, Kyle Balda, Eric Guillon Slovenski glasovi: MatevŞ Mueller, Jernej Kuntner, Iva Krajnc Bagola, Julija Golob, Vita Suhadolc in Maťa Tiselj, Uroť Smolej, Klemen Bunderla Petek, 11. 8., ob 19.00 – 3D Sobota, 12. 8., ob 19.00 Nedelja, 13. 8., ob 16.00 – 3D, otroťka matineja

KAKRĹ NA MATI, TAKĹ NA HÄŒI Komedija, 94 minut (Francija) ReĹžija: NoĂŠmie Saglio Igrajo: Juliette Binoche, Camille Cottin, Lambert Wilson, Stefi Celma, Camille Cottin, Jean-Luc Bideau Petek, 11. 8., ob 19.15 – mala dvorana

Sobota, 12. 8., ob 21.30 – mala dvorana Nedelja, 13. 8., ob 20.15 Art kino

ZGODOVINA LJUBEZNI

Grozljivka, 109 minut (ZDA) ReŞija: Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Michael Keaton, Zendaya, Donald Glover, Jacob Batalon, Laura Harrier Petek, 11. 8., ob 20.45 Sobota, 12. 8., ob 22.45 Nedelja, 13. 8., ob 18.00

RomantiÄ?na vojna drama, 134 minut (Francija, Kanada, Romunija, ZDA) ReĹžija: Radu Mihaileanu Igrajo: Gemma Aterton, Derek Jacobi, Sophie NĂŠlisse, Elliott Gould, Torri Higginson, Alex Ozerov Petek, 11. 8., ob 21.00 – mala dvorana Sobota, 12. 8., ob 19.15 – mala dvorana Nedelja, 13. 8., ob 19.00 – mala dvorana Art kino

POROÄŒNE PRIÄŒE 2

PATERSON

ANNABELLE: STVARJENJE

Komedija,92 minut (Avstralija) ReĹžija: Mark Lamprell Igrajo: Xavier Samuel, Kris Marshall, Kevin Bishop, James Helm, Ryan Corr, Shane Jacobson Petek, 11. 8., ob 22.50 Sobota, 12. 8., ob 21.00

Komedija, drama, 113 minut (Francija, NemÄ?ija, ZDA) ReĹžija: Jim Jarmusch Igrajo: Adam Driver, Golshifte Farahani, Kara Hayward, Sterling Jerins, Jared Gilman, Luis Da Silva Ponedeljek, 14. 8., ob 21.00 –

Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

Napovedujemo Naslednji vikend, od 18. 8. do 21. 8. napovedujemo: animirano komiÄ?no avanturo FILM O EMOJIJIH (podnapisi), akcijsko vojno dramo DUNKIRK, akcijsko Zf pustolovĹĄÄ?ino SPIDERMAN: VRNITEV DOMOV, akcijsko komedijo BISER BOJANE, biografsko pustolovĹĄÄ?ino ODISEJA, kriminalko, dramo NOĹ˝ V HRBET, v ponedeljek, 21. 8., v Zvezdah pod zvezdami ob 21.00, komiÄ?no dramo DOTIK VODE.

Cene vstopnic Redna predstava 5 eur OtroĹĄka matineja 3,5 eur Art kino 4 eur Zvezde pod zvezdami 0 eur

Naš ­čas, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Jeruzalem Ormož«

RADIO VELENJE Zdravniški nasveti, gostja: Ana Zamrnik Kolenbrand, dr. med., spec. druž. med. iz Zdravstvenega doma Velenje.

Tema: najpogostejši razlogi za obisk izbranega zdravnika v poletnih mesecih

Puklavec Family Wines, d. o. o.

Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož

Najboljše stvari v življenju delimo z drugimi Naša vina najbolje opišemo kot sveža, sadna, sortna in vsem dostopna. Enako lahko rečemo tudi za naše družinsko podjetje. Želimo, da bi čim več ljudi uživalo in doživelo naša vina. Najboljših stvari v življenju konec koncev ne zadržujemo zase, ampak jih delimo z bližnjimi. To je bistvo naših vin.

Penina Sauvignon je pridelana po charmat postopku iz sorte sauvignon. Grozdje je bilo pridelano na vrhunski legi Grlica, na naravi prijazen način. Je lahkotnejša, živahna ter osvežujoča penina, ki očara s svojo značilno sortno aromo po kosmulji, citrusih in zeleni papriki.

Ponudimo jo kot aperitiv, k hladnim zelenjavnim predjedem ali samostojno.

Poleg Sauvignon penine pa v kleti Puklavec Family Wines pridelajo še nekaj drugih penin s posebno noto okusov – Brut, Sec, Rosé in Mušaktna penina.

Več na www.jeruzalem-ormoz.com in FB JeruzalemOrmozKlet Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jeruzalemčan«, najkasneje do ponedeljka 21. avgusta. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

10. avgusta 2017

ČETRTEK, 10. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 11. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 12. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 13. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 14. avgusta

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Cve��i�ni� aranžmaji �o�na�revija Zabava� �a�o�roke�

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

TOREK, 15. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 16. avgusta

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Nagrajenci nagradne križanke »Športni park Jezero«, objavljene v tedniku Naš čas, 27. julija 2017 so: • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje • Metka Nahtigal, Trg bratov Mravljakov 1, 3325 Šoštanj • Olga Filipčič, Ravne 42 a, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: ŠPORT ZA VSE!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 31. julija do 6. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

V tednu od 31. julija do 6. avgusta so koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti: 4. avgusta, AMP mobilna Šoštanj 2 uri nad opozorilno vrednostjo.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ?

alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro

Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve iz vse drĹžave.

Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

PRIDELKI JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec, veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

od 11. do 17. avgusta

RAZNO ALTERNATOR za traktor in obnovljen traÄ?ni samohodni obraÄ?alnik s pogonom v okvari, prodam. Tel.. 03 589 32 79.

Kombi Renault Trafic, L1 H1, 1.9, dostavni, bele barve, letnik 2005, prevoĹženih 286000 km, diesel motor, lani opravljen veliki servis, registriran do 4/2018 prodam za 3.800 â‚Ź. Gsm: 041 670 814.

• od 2. do 11. avgusta leta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, – svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih Ä?olnov; • 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo SploĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indiji; reĹĄevanje se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravi, zato je bila prodana za staro Ĺželezo in

Ĺ˝IVALI NEPREMIÄŒNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na

Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiĹĄi v pritliÄ?ju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046 (ponovitve do preklica) DVOSOBNO STANOVANJE na Stantetovi v Velenju, prodam. Gsm: 041 467 154

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

10. avgusta 2017

JAGENJÄŒKE za zakol ali nadaljnjo

rejo teŞke od 25 – 30 kg in jagnjeta stara nad 6 mesecev, prodam. Gsm: 031 542 798.

TELIÄŒKI simentalki stari 6 mesecev, prodam. Gsm: 031 375 072 ali 041 393 047.

TELIÄŒKO simentalko teĹžko 170 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

KOZLIÄŒKA za zakol, prodam. Gsm: 031 553 743.

Cerkev sv. OĹžbolta v Ĺ kalskih Cirkovcah (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

razrezana v Alangu v Indiji; • 13. avgusta 1942 so partizani zaĹžgali ÂťKorickegaÂŤ planinsko koÄ?o na Smrekovcu (predsednik planinske podruĹžnice je bil Luce Koricky iz Ĺ oĹĄtanja); • 14. avgusta 1990 so s krajĹĄo slovesnostjo oznaÄ?ili dokonÄ?anje izgradnje stopnic na Velenjski grad; 235 stopnice so s pomoÄ?jo dijakov velenjske Rudarske tehniĹĄke in poklicne ĹĄole naredili delavci Rudarskega praktiÄ?ne-

ga pouka pod vodstvom zdaj Ĺže pokojnih Draga Bizjaka in Valterja Hudournika ter JoĹžeta Ĺ˝alarja; • prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete okraja Ĺ oĹĄtanj so bile 12. in 15. avgusta 1945; v Velenju se je od 996 volilnih upraviÄ?encev volitev 15. avgusta udeleĹžilo 987 ali 98,1 % vseh volivcev; • v noÄ?i na 15. avgust 1931 so na ljubljanskem kolodvoru zagorele prve Ĺžarnice, ki jih

je napajala elektriÄ?na energija iz Velenja; • 15. avgusta leta 1974 so v Velenju zaÄ?eli graditi novo osnovno ĹĄolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj Ä?asa imenovala osnovna ĹĄola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna ĹĄola Ĺ martno; • 15. avgusta 1998 so v Cirkovcah pri Velenju z odprtjem novega vodovoda zaznamovali krajevni praznik; • 16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel KlanÄ?nik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Ĺ oĹĄtanju; • od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal prvi turistiÄ?ni teden, ki se je zaÄ?el z veliko, prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, NoÄ?jo ob jezeru; • krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika zdruĹžili z otvoritvijo obnovljenega starega trĹĄkega jedra Velenja. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

DEŽURSTVA • Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 61,5 m2, zgrajeno 1981, 3/13 nad., EI v izdelavi, 59.000 ₏

• Prodaja, stanovanje, 2-sobno: ŠOŠTANJ, KAJUHOVA 5, 46,3 m2, zgrajeno 1963, 2/4 nad., EI v izdelavi, 39.500 ₏

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80.

ZOBOZDRAVNIKI (V deĹžurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

12. 8., 13. 8., 15. 8. (praznik) – OLIVERA SAVEVA, dr. dent. med.

GIBANJE prebivalstva SMRTI | ZAVRĹ NIK VERONIKA,

Upravna enota Velenje

roj. 1950, Šoťtanj, Bele vode 8A ; PLEŠEJ JOŽEF, roj. 1941, Šoťtanj, Cesta Matije Gubca 5.

POROKE |

Porok ni bilo za objavo.

VETERINARSKA POSTAJA Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031 688 600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: zaÄ?asno zaprto.

ZAHVALA

AVGUŠTIN LEMEŽ (1926–2017)

PriĹžiga se luÄ? spomina, a v srcih ostaja tiha boleÄ?ina.

Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok.

online

Ob boleÄ?i izgubi moĹža, oÄ?eta, dedka, tasta, brata iskrena hvala vsem, ki ste v teĹžkem Ä?asu bolezni v mislih in dejanjih bili z njim ter nam bili ob strani. Hvala zdravstvenemu osebju BolniĹĄnice TopolĹĄica in osebni zdravnici UrĹĄki Herlah.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreÄ?eno soĹžalje, darovane sveÄ?e in cvetje.

Hvala govorniku Dragu Kolarju za besede slovesa, rudarskim uniformam za spremstvo, Ĺžupniku Janku Rezarju za opravljen obred, pevcem kvinteta Flamingo, praporĹĄÄ?akom in pogrebni sluĹžbi Usar.

Ĺ˝alujoÄ?i: Ĺžena Anica, hÄ?erki Vera in Tanja z druĹžinama

www.nascas.si ZAHVALA

ZAHVALA

Z Ĺžalostjo sporoÄ?amo, da nas je zapustil dragi moĹž in naĹĄ ate

Tiho in skromno nas je zapustil naĹĄ dragi moĹž, oÄ?e, tast, dedi, brat, svak in stric

BLAĹ˝ ROTNIK

JOŽEF KRAJNC

19. 11. 1925 – 2. 8. 2017

Pomlad bo na tvoj vrt priĹĄla in Ä?akala, da prideĹĄ ti, in sedla bo na roĹžna tla in jokala, ker te ni.

(S. GregorÄ?iÄ?)

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in prav vsem, ki ste nam izrekli soĹžalje, nam v teĹžkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem ĹĄtevilu pospremili na zadnjo pot. Prav posebej hvala dr. Urbancu, gospodu PriboĹžiÄ?u za opravljeno sveto maĹĄo, gospodu Semetu za besede slovesa in zdruĹženju ĹĄoferjev ZĹ AM.

9. 1. 1941 – 25. 6. 2017

V tihem poletnem veÄ?eru, ko sonce ĹĄkrlatno zahaja za goro, poslednjiÄ? ti milo zvonovi zapojo v slovo, v slovo ‌

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izrekli soĹžalje, darovali sveÄ?e in cvetje ter ga v tako lepem ĹĄtevilu pospremili na njegovi zadnji poti.

Posebej hvala Centru zdravstva za vsakodnevno skrb in odziv na proťnjo ‌.

PoÄ?ivaj v miru. Ĺ˝alujoÄ?i Ĺžena Francka, hÄ?i Bernarda in sin UroĹĄ z druĹžinama

Vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 8. 2017, barve: ­CMYK, ­stran 20

Nebesa - ohladitev v jezerski vodi Velenjska plaĹža v Ä?etrtek ob petih popoldan: temperatura zraka 38 stopinj Celzija, jezera 24,9 – V senci so bila zasedena vsa mesta Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 3. avgusta – Na polno je Ĺžgalo. Ljudje so iskali ohladitev v hribih, ob vodi in v njej, v zaprtih ohlajenih prostorih ... Tisti, ki so morali ven, so se po asfaltu premikali po polĹžje. Hitro se ni dalo. Ĺ e ob petih popoldan, ko sem se z Lokalcem namenila ĹĄvicati na Velenjsko plaĹžo, da preverim, kako je tam, se je v Ä?etrtek dihalo na ĹĄkrge ... V Velenju so namerili 38 stopinj.

Lokalc, ki ustavi ob restavraciji Jezero, je bil poln. Da je veÄ?ina potnikov tudi namenjenih tja, se je videlo po leĹžalkah in tudi kakĹĄni hladilni torbi v roki. Potrdilo pa se je pri izstopu. Ĺ ofer je rekel, da se ljudje do plaĹže vozijo na polno. Se pa na polno vozijo tudi z avtomobili: CE, MB, KP, LJ, KK ... Marko Delonardis se tako pripelje med tednom skoraj vsako popoldne. Po sluĹžbi. DruĹžbo mu delata sin Mark in njegovi rokavÄ?ki in partnerka, Ä?e le utegne. ÂťJezerska voda ohladi, ob njej prijetno piha ... Super je tukaj.ÂŤ Voda v Velenjskem jezeru je imela 24,8 stopinj Celzija, za ohladitev veÄ? kot odliÄ?no! Nebesa.

OsveĹži tudi sladoled in Ä?akanje na kepico vanilje, limone, Ä?okolade ob prĹĄilniku z vodo pri eni od treh lesenih hiĹĄic, prav tako. Esmina Mulec ga je naroÄ?ila z mariborskim naglasom. Pa jo imamo! MariborÄ?anka? ÂťJa, ampak v Velenju Ĺživim eno leto.

O tej plaĹži pa sem sliĹĄala Ĺže prej.

Res je enkratno. Urejeno, Ä?isto, otrokom prijazno, dobra ponudba ...,ÂŤ je hvalila. Pride skoraj vsak dan, vedno v istem Ä?asu, okoli ĹĄestnajste, da se osveĹži in ohladi, ko vroÄ?ina, ki je pred tem dobivala moÄ?, malo popusti. ÄŒe.

Najbolj zaseden del plaĹže je bil tam, kjer so drevesa delala sen-

co in kamor je tu in tam zaneslo kakĹĄno sapico z jezera. Tam je, za vsak sluÄ?aj, Ä?e bi si kdo zaĹželel ĹĄe kakĹĄnega razvajanja, tudi

... AnĹže Jelen je bil tam z druĹžbo. ÂťVeliko smo tukaj. Vemo, kje nas poleti v Velenju Ä?akajo zabava, prijatelji, voda, dobra po-

Zakonca Davorc Poglai in Mia Zager Poglai v priÄ?akovanju Oskarja: ÂťOd lani na letos smo imeli dovolj Ä?asa, da smo se lahko dobro pripravili na novo sezono.ÂŤ Velenjska plaĹža vedno hvaleĹžna (tudi) za fotografiranje.

Esmina Mulec: ÂťUrejeno, Ä?isto, otrokom prijazno ...ÂŤ Marko in Mark Delonardis sta se na plaĹžo niziramo kulinapodala z obvezno opremo. riÄ?ne dogodke, pi-

AnĹže Jelen (drugi z leve): ÂťZabava, prijatelji, voda ... NiÄ? nam ne manjka.ÂŤ

masaĹžnica, okoli nje in pod njo pa brisaÄ?a ob brisaÄ?i, leĹžalnik ob leĹžalniku ... V razbeljenem popoldnevu so bila vsa mesta zasedena, obiskovalci pa na Ä?akanju, da se sonce ĹĄe malo oddalji

nudba. Vsega je dovolj. NiÄ?esar ne pogreĹĄamo. Trikrat, ĹĄtirikrat na teden smo tukaj, vÄ?asih tudi po ves dan.ÂŤ PrileĹže se tudi kakĹĄna pijaÄ?a.

Najbolj primerna za vroÄ?ino je

seveda voda, a po grlu steÄ?e tudi veliko piva. Hladnega, da naredi roso na vrÄ?ku in s peno okraĹĄenega na vrhu. Da je res tako, potrdi Mia Zager Poglai, ki ima letos drugo leto zapored na plaĹži

lokal Miamia ÂťPa ne teÄ?e samo pivo, tudi limonade. Pravzaprav vse, samo da je hladno,ÂŤ pravi.

Od lani do letos so imeli dovolj Ä?asa, da so se pripravili na novo sezono in izboljĹĄali tisto, kar je lani morda ĹĄepalo. ÂťV ponudbo smo dodali nekaj novih stvari, razĹĄirili teraso, skoraj vsak vikend imamo Ĺživo glasbo, orga-

knike, kuhanje na prostem ...ÂŤ. Dogaja se.

Velenjska plaĹža in jezero pa ne Ĺživita samo podnevi. Dodobra oĹživita proti veÄ?eru, ko prihajajo tja tisti, ki se Ĺželijo dobro naplavati, in se polni z obiskovalci, ki si Ĺželijo ob vodi zabave, druĹžbe. Ĺ˝ivo je vse do polnoÄ?i, med vikendi tudi do druge ure zjutraj. đ&#x;”˛

Fantje so spet sestavili flos Ljubenski vlcerji in flosarji so prikazali ĹĄege in navade ob spravilu lesa in flosariji

Z Ĺžago na matro so Ĺžagarji tesali brune kot les za gradnjo stavb.

Zadnji teden julija in prvi teden avgusta sta na Ljubnem ob Savinji pripadala Ljubencem in tamkajĹĄnjim potomcem bogate flosarske tradicije. Ob ĹĄtevilnih ĹĄportnih, kulturnih, etnografskih in zabavnoglasbenih prireditvah, ki so bogatile Ĺživljenje in turizem v dveh najbolj vroÄ?ih tednih, se je v vsej Zgornji Savinjski dolini obÄ?utno poveÄ?ala prisotnost turistov, dela za domaÄ?ine pa tudi letos, ob 57. flosarskem dogajanju, ni bilo malo. Radenko TeĹĄanoviÄ? in domaÄ?i Ĺžupan Franjo NaraloÄ?nik sta ob zakljuÄ?ku minulo nedeljo, ko so vdrli flos, ga splovili do Vrbja in nato opravili obredni krst novega flosarja, ocenila, da se je dogajanja v tem Ä?asu udeleĹžilo veÄ? kot deset tisoÄ? obiskovalcev, prireditelji, zbrani okrog druĹĄtva NaĹĄ kraj, pa so opravili pomembno gospodarsko-turistiÄ?no poslanstvo.

Tokratni zelenec in flosarski pripravnik Jani Govek je postal pravi flosar, ko mu je ĹĄkaf Savinje stekel skozi reĹĄeto Ä?ez glavo.

Ĺ lo je brez vaĹĄke povorke

Prireditelji so tudi tokrat opustili predstavitveni sprevod vseh druĹĄtev in dejavnikov v kraju in dolini. So se pa dostojno predstavili vlcerji, furmani s konjsko vleko hlodovine, tesarji, Ĺžagarji. Ob

spuĹĄÄ?anju hlodovine v dolino, ko je bilo sliĹĄati znane opozorilne klice ob riĹži, da je odmevalo od Savine pa tja pod PrimoĹž, Komen in do Tera, so prire-

ditelji s prikazom gozdarsko-lesnega dela navduĹĄili.

Flosarji so zajezili skromen tok Savinje, da je postala plovna za simboliÄ?en prikaz vdiranja flosa in krajĹĄe plovbe do ÂťRoglceÂŤ ter obiÄ?aj flosarskega krsta. LetoĹĄnji ÂťzelenecÂŤ Janez Govek iz Okonine se je moral dokaj ÂťnamatratiÂŤ, da je obvladal vsa teĹžavna opravila, znanje in vso drugo ÂťpezoÂŤ flosarije. Tudi

krst ni bil od muh, saj so mu prekaljeni flosarji ob preizkuĹĄnji temeljito izpraĹĄali flosarsko vest. Naposled so mlademu kmetu in zvitemu podjetniku skozi reĹĄeto vlili ĹĄkaf hladne vode iz struge Savinje, da je zelenec postal vreden njihovega stanu.

Novinca zalili z vodo in vinom

Ob botru Mateju RezoniÄ?niku ter pooblaĹĄÄ?encu sv. MiklavĹža Slavku Fluderniku, ki je izvedel sveti del krsta s priproĹĄnjami in polivanju z vodo (ter nazadnje z eksom litra rdeÄ?ega), se je spregledalo, Ä?e so ob tem pozabili zapeti legendar-

no ljubensko himno, saj bo dovolj priloĹžnosti v prihodnje – flosarsko leto bo mimo, kot bi mignil. Vmes so razglasili ĹĄe zmagovalca motorkarske tekme v hitrostnem kiparjenju. Tudi tokrat je postal car med umetniki Tadej Brgles iz Savine pri Ljubnem, ki je, verjeli ali ne, Ĺže spet izdolbel mlado leseno orlico v skoku na smuÄ?eh – zveni nekam znano, kajne – in postal prvak pred drugim SolÄ?avanom Matijem Vavdijem in solidnim tretjim VelenjÄ?anom Vladom Cencljem.

Ob letu pa se spet vidimo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc