32 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (18/30 °C) in soboto (18/25 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžne nevihte.

V nedeljo (14/28 °C) bo sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 9. avgusta 2018â€

ĹĄtevilka 32 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Prvi slovanski grobovi na obmoÄ?ju Velenja?

cena 1,90 â‚Ź

Poletje dobro dene Mira ZakoĹĄek

Velenje – Konec julija se je zaÄ?ela celovita prenova Ĺžupnijske cerkve sv. Martina, ki jo spremljajo tudi arheoloĹĄke raziskave, saj so pri odstranjevanju tlaka nepriÄ?akovano naleteli na arheoloĹĄke ostanke – grobne jame in ostanke starejĹĄih zidov.

Medtem ko so arheologi priÄ?akovali, da bodo med prenovo cerkve naĹĄli ostanke obrambnega obzidja iz Ä?asov turĹĄkih vpadov in grobove na zunanji strani cer-

kve, so do sedaj naĹĄli tudi skoraj trideset grobov v osrednjem delu cerkve, ki nakazujejo moĹžnost obstoja do sedaj ĹĄe ne poznane kripte. Starost morebitne kripte ali Ä?as njene destrukcije bodo doloÄ?ili na podlagi analize lesenih ostankov krst.

Posebno pa so se razveselili odkritja do sedaj ĹĄtirih grobov pod tlakom najstarejĹĄega dela cerkve. KaĹže, da gre za prve slovanske grobove na obmoÄ?ju Velenja,

ki seĹžejo v 9. ali 10. stoletje. Najdbe bodo dale nove informacije o obmoÄ?ju, na katerem danes stoji cerkev, morda pa tudi o Ĺživljenju v Ĺ aleĹĄki dolini v srednjem veku. Smernice nadaljnjih izkopavanj, raziskovanj in prenove cerkve bo podala celjska obmoÄ?na enota zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine. đ&#x;”˛

tf

Prav zanimivo je tole letoĹĄnje poletje, ko se je Ä?as dobesedno ustavil, pa to sploh ne moti. NajbrĹž bi kar glasovali, da bi tako tudi ostalo.

OÄ?itno veÄ?ini Ĺže presega nenehno hitenje, potroĹĄniĹĄko hlastanje, kritizerstvo in izraĹžanje nezadovoljstva. V teh dneh je vse bolj umirjeno, pa tudi bolj zadovoljno. Morda pa se bomo iz tega kaj nauÄ?ili in spoznali, da je svet in naĹĄe Ĺživljenje na njem, Ä?e ga pogledamo malo bolj poglobljeno, vendar lep in da je vsak svoje sreÄ?e kovaÄ?.

Morda nam uspe v tem Ä?asu opaziti, kako lepi sta recimo SaĹĄa regija in Ĺ aleĹĄka dolina v njej, koliko priloĹžnosti ponujata in kako odliÄ?ne so tudi tu moĹžnosti za preĹživljanje poÄ?itniĹĄkih dni. Pa ne zgolj na velenjski plaĹži, ki je v teh vroÄ?ih dneh oblegana tako, da je Ĺže teĹžko najti kakĹĄen svoj kotiÄ?ek. Tu je zdraviliĹĄÄ?e TopolĹĄica, tu so odliÄ?ne sprehajalne, pohodne in vse bolj tudi kolesarke poti, da o bliĹžnjih vrĹĄacih PaĹĄkem Kozjaku, Smrekovcu, Golteh, prekrasni Logarski dolini, kjer se je mogoÄ?e ohladiti v soparnih dneh, sploh ne govorimo. Seveda vabijo tudi kulturni hrami, pa Festival Velenje s svojim bogatim programom poletnih kulturnih prireditev, vabijo ĹĄtevilne narodopisne prireditve, ki jih je v regiji, kljub dopustom polno te dni. Vabijo prijazne in nadvse zanimive turistiÄ?ne domaÄ?ije in razni drugi prijetno urejeni lokali, predvsem pa vas v teh dneh skoraj povsod nagovarjajo prijazni ljudje.

Moram priznati, da sem bila ob vsem tem opaĹžanju ĹĄe posebej prijetno preseneÄ?ena ob ugotovitvi, da v teh poletnih dneh tudi s svojimi mobilniki nismo obremenjeni. Mame in oÄ?etje na igriĹĄÄ?ih ali na sprehodih ne opletajo z mobilniki v roki, ampak se spet raje ukvarjajo s svojimi nadobudneĹži, tudi v lokalih med ljudmi spet teÄ?e pogovor. Prav Ĺželim si, da bi tako tudi ostalo, ko bo tole vroÄ?e poletje zdrsnilo v jesen. Ĺ˝ivljenje je lahko veliko lepĹĄe, Ä?e se otresemo vsakodnevne navlake, kar mobilnik vsekakor velikokrat je. Pa ĹĄe privarÄ?evati se da. Ti stroĹĄki niso majhni in nad njimi najpogosteje tarnamo, a se niÄ? ne zamislimo nad tem. Tako ni Ä?udno, da povpreÄ?na ĹĄtiriÄ?lanska druĹžina za mobilnike potroĹĄi veÄ? kot za elektriko. In zaradi njih izgublja stik s seboj in z okoljem okoli nje. Morda pa nas trend poletja le vraÄ?a v realni svet. đ&#x;”˛

ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO

Pred dopustom pokliÄ?ite na 041 686 177 ali piĹĄite na roman.kavsak@agencija-as.si

V Gorenju bodo zaposlovali Za delavce Gorenja se konÄ?uje kolektivni dopust, v ponedeljek se vraÄ?ajo za stroje, naroÄ?il je veliko, tako da bodo dodatno zaposlovali, in to za daljĹĄe Ä?asovno obdobje. PoÄ?asi prevzema podjetje novi lastnik Hisense, ki ima v lasti veÄ? kot 95 odstotkov delnic, pridobil pa je tudi Ĺže dovoljenje za prevzem Gorenja od Evropske komisije.

www.as.si

đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

9. avgusta 2018

Dela dovolj, zanimanja manj Dvigalo v obÄ?insko stavbo Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so v zadnjih letih precej postorili za to, da bi gibalno oviranim osebam omogoÄ?ili dostop do tistega, kar potrebujejo v Ĺživljenju. Ĺ e vedno pa invalidom veliko zadrego ali pa nepremostljivo oviro predstavlja dostop do uradov, sluĹžb, institucij, ki domujejo v nadstropjih obÄ?inske stavbe na Trgu svobode. Do pritliÄ?ne etaĹže ĹĄe gre (uredili so klanÄ?ino), naprej pa ne veÄ?. Ĺ e letos pa bo drugaÄ?e. V obÄ?inski stavbi bodo poskrbeli za dvigalo, ki bo prilagojeno za osebe na invalidskih voziÄ?kih in osebe z otroĹĄkimi voziÄ?ki, obenem pa posodobili tudi notranjost zgradbe. To so Ĺže imeli v naÄ?rtu, a se ni izĹĄlo.

Vedno se jim je poÄ?ez postavila kakĹĄna stvar, ki je bila nujnejĹĄa in so bili prisiljeni proraÄ?unska sredstva preusmeriti drugam. đ&#x;”˛

mkp

ViĹĄja socialna denarna pomoÄ?

Ljubljana, 1. avgusta – Denarna socialna pomoÄ? in varstveni dodatek sta zaradi redne letne uskladitve s 1. avgustom viĹĄja za dva odstotka. Osnovni znesek minimalnega dohodka tako zdaj znaĹĄa 392,75 evra, varstveni dodatek pa 577,34 evra, so sporoÄ?ili z ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti.

DvostarĹĄevska druĹžina z dvema mladoletnima otrokoma brez dohodkov in premoĹženja bo tako lahko prejela 1.125,79 evra, pri Ä?emer sta vkljuÄ?ena denarna socialna pomoÄ? in otroĹĄki dodatek skupaj. Denarno socialno pomoÄ? v Sloveniji trenutno prejema veÄ? kot 53.000 prejemnikov. đ&#x;”˛

mkp

Mladi predstavili projekte v Velenju Ĺ est mladih s podroÄ?ja arhitekture, krajinske arhitekture in grafiÄ?nega oblikovanja je na Mestni obÄ?ini Velenje predstavilo dva idejna projekta in celostno grafiÄ?no podobo predvidenega objekta Doma kulture Podkraj pri Velenju. Mladi so v sklopu 104 ur trajajoÄ?ega usposabljanja v okviru projekta Mladinske kreativne produkcije (MKP), ki ga izvaja Mladinski center Dravinjske

KakĹĄna je letos ponudba poÄ?itniĹĄkih del za dijake in ĹĄtudente v Ĺ aleĹĄki dolini? – KakĹĄno je povpraĹĄevanje po poÄ?itniĹĄkem ali po dijaĹĄkem in ĹĄtudentskem delu za daljĹĄe obdobje?

Tina Felicijan

polnijo poÄ?asi. Predvsem v Ä?asu ĹĄolskega leta je teĹžko najti dijaĹĄki ali ĹĄtudentski kader, saj so dijaki dopoldne v ĹĄoli, obvezna prisotnost na predavanjih pa je tudi vse bolj pogosta praksa fakultet. Delodajalci pa velikokrat iĹĄÄ?ejo sodelavce za bolj reden delovni Ä?as in daljĹĄe obdobje. Tudi poleti je vse manj zanimanja

NajveÄ?ji ponudnik poÄ?itniĹĄkega dela za dijake in ĹĄtudente v Ĺ aleĹĄki dolini je tudi letos Mestna obÄ?ina Velenje, ki je ponovno organizirala delovno akcijo ÄŒisto moje Velenje. PoÄ?itniĹĄko delo v obliki urejanja javnega prostora je prav tako organizirala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Tu gre za delo v tedenskih terminih, ki ga predvsem dijaki opravljajo od konca junija do konca avgusta. Nekaj priloĹžnosti za poÄ?itniĹĄko delo pa je ponudilo tudi Komunalno podjetje, a predvsem otrokom zaposlenih, nekaj prostih delovnih mest je v proizvodnji Gorenja in pri Plastiki Skaza. To poletje je bilo veliko delovnih mest odprtih v trgovinah, streĹžbi in tudi administraciji. Sicer pa prevladujejo ponudbe za ĹĄtudentsko delo za Ĺ tudentski servis Maribor stranke sprejema v daljĹĄe obdobje. Urne postavke so pisarni v poslovni stavbi Farmin, poslovanje pa veÄ?inoma minimalne. poteka tudi prek telefona in spleta.

Delovna mesta se polnijo poÄ?asi

Žal ugotavljamo, da je kandidatov za delo v Gorenju vedno manj in s ťtudentskim delom ne zadostimo potrebam, ki jih podjetje v tem trenutku ima, pravi vodja velenjske izpostave Študentskega servisa Maribor Bojana Pocajt in dodaja, da se tudi druga delovna mesta

za delo. Delodajalci prejemajo manj proĹĄenj, nekateri kandidati se ne odzovejo na vabilo na razgovor, drugi si hitro najdejo drugo delo, tretji pa se odloÄ?ijo, da bodo poÄ?itnice raje izkoristili za poÄ?itek. ÂťBojim se, da je tudi na podroÄ?ju ĹĄtudentskega dela vse teĹžje najti dober kader,ÂŤ pravi vodja servisa.

Morda pa manjĹĄemu zanimanju za ĹĄtudentsko delo botrujejo nizke urne postavke. ÄŒeprav se je minimalna urna postavka za ĹĄtudentsko delo 1. aprila zviĹĄala na 4,73 evra bruto, znaĹĄa neto urna postavka po odvedbi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 4 evre. Redki delodajalci ponujajo boljĹĄi zasluĹžek. ViĹĄje urne postavke tradicionalno veljajo le za priloĹžnostna in kratkotrajna dela.

DijaĹĄko in ĹĄtudentsko delo je sicer odliÄ?na priloĹžnost za poglabljanje strokovnega znanja, ki ga mladi pridobivajo med izobraĹževanjem, pridobivanje izkuĹĄenj, poslovnih stikov in referenc, ki marsikomu pomagajo premostiti

zahtevno obdobje med zakljuÄ?kom izobraĹževanja in prvo zaposlitvijo. Zato je poÄ?itniĹĄko delo ter priloĹžnostno dijaĹĄko in ĹĄtudentsko delo ĹĄe kako dobrodoĹĄlo, je ĹĄe povedala Bojana Pocajt (na fotografiji desno). đ&#x;”˛

Bo ali ne bo – to zdaj ĹĄe vedno je vpraĹĄanje! doline, pripravljali projekte pod strokovnim mentorstvom lokalne arhitektke Mie CrniÄ?. Na tak naÄ?in so pridobivali delovne izkuĹĄnje in reference, ki jim bodo koristile pri iskanju zaposlitve.

Predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje so bili z nastalimi projekti zadovoljni: ÂťMladi so nas presenetili s svojo kreativnostjo, vztrajnostjo in dobrim medsebojnim sodelovanjem.ÂŤ Projekt MKP je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada

Prispevajte svoje mnenje Velenje, 3. avgusta – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje, skladno s Strategijo razvoja in trĹženja turizma 2017–2021, pristopil k oblikovanju in nadaljnem razvoju turistiÄ?ne znamke Velenje.

V ta namen vas vabijo, da sodelujete v anketi ÂťTuristiÄ?na znamka VelenjeÂŤ na sledeÄ?i povezavi: https://www.1ka.si/a/179426 in prispevate svoje mnenje o Velenju kot turistiÄ?ni destinaciji in njegovi ponudbi. Z vaĹĄo pomoÄ?jo bodo pridobili pomembne informacije o tem, kako vidijo Velenje obiskovalci, turisti in kaj o turistiÄ?ni podobi Velenja menijo pomembni deleĹžniki, ki delujejo na tem podroÄ?ju.

Ĺ olski stadion z novim tartanom Ĺ oĹĄtanj – ÄŒas poÄ?itnic je Ä?as, ko v ĹĄolah postorijo vzdrĹževalna in obnovitvena dela. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo na Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha, v Ä?asu poÄ?itnic obnovila oziroma zamenjala zunanjo vodo prepustno varovalno in ĹĄportno gumeno podlago (tartan) na zunanjem ĹĄportnem igriĹĄÄ?u oziroma ĹĄportnem stadionu. Ĺ ola je stara dvanajst let in v tem Ä?asu, se je ta Ĺže precej uniÄ?il. Z zamenjavo oziroma obnovo bodo prepreÄ?ili moĹžne poĹĄkodbe med ĹĄportnimi aktivnostmi. Za zamenjavo tartana bodo namenili blizu 100.000 evrov, stroĹĄke si bosta delili obÄ?ina in ĹĄola. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mkp

Koliko je 5 plus 1? – VroÄ?e prireditve – Invalidi v jezeru – Krotenje voda – KonjiĹĄko letaliĹĄÄ?e V letoĹĄnjem poletju nam res ni dolg Ä?as. Ne zaradi vremena ali razliÄ?nih poletno-kulturnih prireditev, dolg Ä?as nam ni zaradi pestrega politiÄ?nega dogajanja. Na medijskem podroÄ?ju ne morejo iti z njim v korak niti dnevniki, komaj elektronski mediji. ÂťPomembniÂŤ dogodki si sledijo skoraj iz ure v uro, marsikaj se dogaja celo ponoÄ?i.

Zato bi lahko bila ÂťnoviÄ?kaÂŤ, ki bi jo objavili v tedniku, Ĺže stara in ÂťpolitiÄ?no mrtvaÂŤ. Tako naj bi se nekaj pomembnega zgodilo tudi vÄ?eraj, danes vam tega ĹĄe ne moremo ponuditi v branje. Saj so Ĺže vÄ?asih rekli: novica je hitro pokvarljivo blago! In ob takem dogajanju ĹĄe posebno velja: dokler ni konca - ni konca. Morda pa danes Ĺže vemo, da Ĺže zares Âťimamo vladoÂŤ. ÄŒe bi bilo res tako, bi si eni oddahnili, drugi bi bili ĹĄe bolj zaskrbljeni.

Na politiÄ?nem nebu je bilo zadnje dni torej ĹĄe vedno precej oblaÄ?no, toplo in malo bolj stanovitno vreme pa je omogoÄ?ilo poletno uĹživanje ob rekah, jezerih ter bazenih. ÂťPod strehoÂŤ so lahko spravili tudi veÄ? naÄ?rtovanih prireditev. V Ĺ marju pri JelĹĄah je Ĺže prviÄ? uspel festival druĹžine in kulinarike, z njim je svoj prvi rojstni dan proslavil organizator, Zavod za turizem, ĹĄport in mladino. Kot se za ime kraja spodobi, so pripravili tudi kuhno pod jelĹĄami pa trĹžnico z domaÄ?imi dobrotami in ĹĄe marsikaj drugega. DaljĹĄo ÂťkilometrinoÂŤ ima LovrenÄ?evo, ki ga v PodÄ?etrtku pripravljajo ob obÄ?inskem prazniku in je tudi ena od prireditev Poletja v PodÄ?etrtku. To osrednjo sejemsko prireditev v tem kraju, ki ima bogato tradicijo, so letos pripravili v nedeljo. Tradicionalno – prvo nedeljo v avgustu. Tradicionalno je bilo tudi tekmovanje v kuhanju buÄ?ne juhe.

Sicer pa tudi to poletne velja, da za vse ni poÄ?itka. Tako v Celju Ĺže pospeĹĄeno potekajo dela na Ĺ martinskem jezeru. Ob obnovi ene bodo tu postavili ĹĄe eno novo skakalnico, s tem pa bodo obogatili ponudbo tega jezera. To ne bo le obogatitev turistiÄ?ne ponudbe, tudi ĹĄportne. Skakalnici bosta nudila tudi moĹžnost za treninge tekmovalcev. Poleti jih je doslej moralo veliko iskati take naprave v tujini. Pri tem projektu bodo sodelovali tudi invalidi potapljaÄ?i Med-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

narodne zveze druĹĄtev IAHD Adriatic. Saj, kot pravi KonjiÄ?an Branko Ravnak, predsednik te zveze, je ta projekt ĹĄe ena od priloĹžnosti, da invalidi potapljaÄ?i pridobijo izkuĹĄnje pri aktivnostih v jezerih. V Celju se bodo torej po skakalnicah spuĹĄÄ?ali v Ĺ martinsko jezero, v Ĺ˝alcu pa se zagotovo kmalu ĹĄe ne bodo po toboganu spuĹĄÄ?ali z njihove najviĹĄje stavbe, skoraj 60 metrov visokega ÂťHmezadovega nebotiÄ?nikaÂŤ. To idejo bodo pustili za kasnejĹĄi Ä?as. ŽivÂŤ pa je projekt razgledne ploĹĄÄ?adi na vrhu tega objekta.

V Ĺ entjurju in Slovenskih Konjicah se bodo lotili vode na drugaÄ?en naÄ?in. S protipoplavnimi ukrepi bodo zavarovali dele teh obÄ?in. V obeh primerih gre za naloĹžbe, ki jih bosta obÄ?ini zmogli s pomoÄ?jo drĹžave. Na KonjiĹĄkem bodo ukrotili Dravinjo, ki tudi ob malo veÄ?jih nalivih rada poplavlja. Najbolj na udaru sta obmoÄ?ji MlaÄ? in Zbelovega. To obmoÄ?je bodo celovito uredili, zgradili bodo tudi nov most prek Dravinje. Sedanji ima lesene podpornike, na katerih se nabirajo odpadki in zmanjĹĄujejo pretoÄ?nost. Na Ĺ entjurskem pa bodo protipoplavna dela opravljali na vodotoku Voglajne. Veliko del za celovito reĹĄitev so Ĺže naredili. Tudi tu so zgradili nov most.

Preko Voglajne. Zaradi njegove gradnje je nekaj Ä?asa potekal promet po nadomestnem mostu, zdaj, Ä?eprav most ĹĄe ni povsem gotov, Ĺže nekaj Ä?asa poteka po novem. Ĺ e vedno pa je oviran promet med Ĺ entjurjem in Grobelnim. Tam, v StopÄ?ah, gradijo ploÄ?nik in kolesarsko stezo. ÄŒeprav so to novost Ĺže teĹžko priÄ?akovali, so v tej vroÄ?ini zaradi oviranega prometa nekateri vseeno nejevoljni. ÂťPrometÂŤ pa Ĺže tudi poteka po novi skoraj 800 metrov dolgi asfaltirani vzletno-pristajalni letaliĹĄki stezi v SenoĹžeÄ?ah pri LoÄ?ah v konjiĹĄki obÄ?ini. Zanjo so si v konjiĹĄkem aero klubu prizadevali veliko let, ob 40-letnici delovanja jim je to uspelo in v soboto so jo tudi uradno odprli.

Pa ĹĄe to: zdaj gre pa zares. Po tem, ko varovanje celjskega mestnega pokopaliĹĄÄ?a ni ĹĄlo s kemijo, bo vsiljive obiskovalce ustavljala ĹžiÄ?na ograja. V primeru celjskega pokopaliĹĄÄ?a so vsiljivke srne, ki so pustoĹĄile po grobovih in zelenicah. Posebni ÂťlovskiÂŤ pripravki, ki naj bi srne odganjali, niso bili uspeĹĄni in obÄ?ina je morala poseÄ?i po preverjenem receptu. Ĺ˝iÄ?nate ograje so oÄ?itno vsestransko uporabne!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

9. avgusta 2018

Kdo bodo letoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci?

Svet Mestne obÄ?ine Velenje je na svoji pred dopustniĹĄki seji Ĺže potrdil letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence. Naziva Ä?astnega obÄ?ana obÄ?ine tokrat ne bodo podelili, bodo pa tri grbe in tri plakete Mestne obÄ?ine Velenje Mira ZakoĹĄek

Priznanja vsako leto podeljujejo na osrednji slovesnosti ob obÄ?inskem prazniku. Letos bo ta na predveÄ?er praznika, v sredo, 19. septembra. In kdo bodo letoĹĄnji nagrajenci?

Skupina Veplas

Skupina Veplas beleĹži letos 40-letnico delovanja, sodi pa med vodilna slovenska podjetja na podroÄ?ju kompozitnih materialov. Svetniki so ocenili, si za svoj prispevek h gospodarskemu razvoju Ĺ aleĹĄke doline zasluĹžijo grb mestne obÄ?ine Velenje.

To ĹĄe posebej, ker so z visoko kakovostjo izdelkov, uporabo in razvojem najsodobnejĹĄih tehnologij, utrdili svoj poloĹžaj na najzahtevnejĹĄih evropskih trgih.

Njihovi izdelki razveseljujejo otroke na otroĹĄkih igriĹĄÄ?ih doma in na tujem. Njihovi produkti (pogosto to niti ne vemo) pa so tudi kadi, tobogani, cvetliÄ?ni lonci. Pri proizvodnji vseh teh izdelkov postavljajo v ospredje skrb za okolje.

Nogometni klub Rudar Velenje

Grb Mestne obÄ?ine Velenje bo prejel tudi Nogometni klub Rudar Velenje, ki razveseljuje (pa seveda kdaj tudi Ĺžalosti, tako je paÄ? v ĹĄportu) ljubitelje

Lojzka Stropnik Skupina Veplas – s slovesnosti ob ťtiridesetletnici delovanja

nogometa Ĺže vse od leta 1948, ko so jih ustanovili v okviru premogovniĹĄkega sindikata. BeleĹžili so vzpone in padce, a kot so zapisali v obrazloĹžitvi Âťzaradi srÄ?nosti, borbenosti in nogometnega zanesenjaĹĄtva, so se vedno ohranjaliÂŤ. NajpomembnejĹĄo prelomnico so doĹživeli leta 1961, ko so se prviÄ? uvrstili v slovensko ligo, leta 1975 pa v 2. zvezno jugoslovansko ligo. Leta 1991 so osvojili naslov republiĹĄkih prvakov. Leta 1998 pa naslov pokalnih prvakov Slovenije. Med veÄ?je uspehe zadnjih let ĹĄtejejo 3. mesto v ligi Telekom (2014) in kvalifikacije za UEFA (2015).

ÄŒebelarsko druĹĄtvo MlinĹĄek

Grb mestne obÄ?ine Velenje bodo prejeli, ker Ĺže 90 let zdruĹžujejo Ä?ebelarje velenjske obÄ?ine in skrbijo za promocijo in razvoj Ä?ebelarstva. Za Ä?lane pripravljajo strokovne ekskurzije, predavanja, terenska izobraĹževanja in usposabljanja za rejo Ä?ebel in pridelavo medu. Skupaj z veterinarsko sluĹžbo skrbijo za zdravje Ä?ebel.

Veliko pozornosti namenjajo delu z mladimi. Seznanjajo jih s pomenom Ä?ebelarstva. Posebej

skrbno pripravljajo v ĹĄolah in vrtcih slovenski zajtrk, na katerem otroke neposredno seznanjajo s pomenom Ä?ebelarstva.

Gibanje Mladi raziskovalci – z zadnje podelitve priznanj

Mladi raziskovalci Ĺ aleĹĄke doline

Ĺ˝e 35 let je staro gibanje Mladi raziskovalci Ĺ aleĹĄke doline, ki mu letos Mestna obÄ?ina Velenje podeljuje plaketo. Oblikovano je bilo zato, da mlade spodbudi k raziskovanju, inovativnosti in ustvarjalnosti. K sodelovanju ves Ä?as vabijo nadarjene uÄ?ence, dijake in ĹĄtudente, da bi razvili ÄŒebelarska druĹžina Vinska gora – s slovesnosti ob 90-letnici delovanja

in nadgradili svoje sposobnosti, pridobili nova znanja in izkuĹĄnje.

Doslej je 2.640 mladih raziskovalcev izdelalo 1.358 raziskovalnih nalog.

ÄŒebelarska druĹžina Vinska Gora

ÄŒebelarsko druĹĄtvo MlinĹĄek se vsako leto vkljuÄ?i v akcijo Slovenski zajtrk.

NK Rudar

ZaÄ?etek gradnje je treba prijaviti!

Gradnja brez prijave priÄ?etka del se ĹĄteje za prekrĹĄek – Posameznika lahko stane od 1.000 do 3.000 evrov, pravno osebo pa ĹĄe veÄ?

Milena KrstiÄ? – Planinc

Ljubljana, Velenje – 1. julija se je zaÄ?el uporabljati nov gradbeni zakon. Ta doloÄ?a, da morajo investitorji pred zaÄ?etkom izvajanja gradnje objektov, ki so pridobili gradbeno dovoljenje, prijaviti zaÄ?etek gradnje. Edina izjema je sprememba namembnosti objektov.

Prijavo zaÄ?etka gradnje lahko investitorji oddajo na upravni enoti, ki je izdala gradbeno dovoljenje, oziroma v primeru gradnje

objektov drĹžavnega pomena in objektov z vplivi na okolje na ministrstvu za okolje in prostor.

Na Upravni enoti Velenje so tik pred zaÄ?etkom uporabe novega zakona prejeli zelo veliko vlog za gradbeno dovoljenje, samo v mesecu maju toliko, kot jih obiÄ?ajno prejmejo v pol leta.

Razlogov za ’strah’ investitorjev pred novimi predpisi je bilo verjetno veÄ?, vsekakor pa je k temu prispevalo dejstvo, da je pristojna ministrica skorajda do zadnjega dne usklajevala podza-

S plaketo Ĺželijo nadgraditi njihovo uspeĹĄno 90 letno delo, ki je dokumentirano v sicer skromnih zapisih. Poleg tega, da so glavno skrb namenjali zdravemu razvoju Ä?ebeljih druĹžin in s tem tudi uspeĹĄnemu opraĹĄevanju rastlin, so bili aktivni tudi v svojem kraju, pohvalijo pa se lahko, da so eni redkih, ki imajo Ä?ebelarski kroĹžek (na osnovni ĹĄoli Gorica).

Velenje. Kasneje se je izkazalo, da so merila za razvrĹĄÄ?anje objektov po zahtevnosti ostala

Plaketo Mestne obÄ?ine Velenje bo letos prejela tudi krajanka Konovega Lojzka Stropnik. V obrazloĹžitvi so zapisali, da je s predanim delom, poĹĄtenostjo in iskrenostjo dosegla, da je zelo cenjena krajanka, njeno delo, med drugim tudi v prostovoljnih organizacijah pa je znano tudi ĹĄirĹĄe. Med drugim je bila od leta 1977 Ä?lanica in predsednica sekcije za druĹžbeno aktivnost Ĺžena v obÄ?ini, deluje v RdeÄ?em kriĹžu, je Ä?lanica odbora za socialna vpraĹĄanja otrok, pobudnica za ustanovitev krajevnega odbora RdeÄ?ega kriĹža Konovo ‌ đ&#x;”˛

precej podobna starim, nova obPri UE Velenje je bilo v juliju veznost prijave zaÄ?etka gradnje vloĹženih okoli 10 prijav zaÄ?etka pa je vezana na gradnjo samo gradnje, gradbenih dovoljenj pa je in ni odvisna od tega, kdaj je bilo izdanih precej veÄ?. To lahko bila vloĹžena vloga za gradbeno pomeni, da investitorji gradnje dovoljenje. ĹĄe niso zaÄ?eli, ali pa so na obveTo pomeni, da morajo vsi inve- znost prijave pozabili. Zato velja stitorji, ki so oziroma bodo objek- ĹĄe enkrat opomniti, da je pred te zaÄ?eli graditi zaÄ?etkom grapo letoĹĄnjem dnje obvezno Na UE Velenje 1. juniju, graprijaviti vse julija beleĹžijo okoli dnjo prijaviti gradnje, zaÄ?e10 prijav zaÄ?etka osem dni pred te po 1. juniju. dejanskim zaNa to velja gradnje, gradbenih Ä?etkom. Šele biti pozoren, dovoljenj pa je bilo s pravilno saj vas sicer izdanih precej veÄ?. izvedeno prilahko obiĹĄÄ?e javo zaÄ?etka gradbeni ingradnje namreÄ? gradbeno do- ĹĄpektor, kar pa ne bo prijetno voljenje sploh stopi v veljavo. in bo vas ĹĄe dodatno udarilo po ÄŒasa za prijavo pa je toÄ?no pet let Ĺžepu. Gradnja brez prijave pripo pravnomoÄ?nosti gradbenega Ä?etka del se ĹĄteje za prekrĹĄek, dovoljenja. Po preteku petletnega ki posameznika lahko stane od roka gradbenega dovoljenja ni 1.000 do 3.000 evrov, pravno veÄ? moĹžno izkoristiti,ÂŤ pojasnjuje osebo pa ĹĄe precej veÄ?. đ&#x;”˛ mag. Franja TevĹž, naÄ?elnica UE Velenje.

â?ą

konske predpise, zlasti Uredbo o razvrĹĄÄ?anju objektov glede na zahtevnost, menijo na UE

Lojzka Stropnik

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

PolepĹĄane hale priÄ?akujejo delavce

GOSPODARSKE novice V Gorenju se izteka kolektivni dopust

Delavcem Gorenja se s konec tega tedna izteka kolektivni dopust, ki je trajal kar tri tedne – Ekipe VzdrĹževanja in Investicij so v tem Ä?asu poskrbele za vsa popravila in nekatere izboljĹĄave, ĹĄe posebej pa so se posvetile energetskim sanacijam.

Mira ZakoĹĄek

Med vzdrĹževalci in ekipo investicij Gorenja smo bili v zaÄ?etku tega tedna v druĹžbi direktorjev Skupnega vzdrĹževanja Evgenom VrĹĄnakom in Investicij Antonom Turinekom. VzdrĹževalna in investicijska dela so bila na viĹĄku, z nekaterimi so Ĺže zakljuÄ?evali, ponekod so Ĺže pospravljali. Vsekakor pa sta bila VrĹĄnak in Turinek prepriÄ?ana, da bo do konca tedna vse opravljeno in da bodo proizvodne hale priÄ?akale delavce v ponedeljek posodobljene, da bo opravljeno vse, kar so si s planom vzdrĹževanja in investicij tudi zastavili.

â?ą

preureditev viseÄ?ega transporterja v Pralno suĹĄilnih aparatih.

Na podroÄ?ju naloĹžb pa so se letos usmerili predvsem v prenovo energetskih sistemov. Lotili so se prenove dveh hladilnih sistemov v Kuhalnih aparatih in Pralno suĹĄilnih aparatih. Oba sistema sta bila zastarela, energetsko potratna, uporabljala pa sta tudi pline, ki na trgu niso veÄ? dovoljeni. Z naloĹžbo bodo zmanjĹĄali porabo energije.

Prav tako so se letos lotili obnove kompresorske postaje. Izdelali so stavbo za boljĹĄo izvedbo suĹĄenja komprimiranega zraka, dogradili dva nova kompresorja, eden je frekvenÄ?no voden ter pet novih suĹĄilcev zraka. S tem

Velenje – Delavcem Gorenja se izteka kolektivni dopust, veÄ?ina se jih za stroje vraÄ?a v ponedeljek, 13. avgusta. ÄŒaka jih oÄ?itno zelo delovna jesen, naroÄ?il je namreÄ? veliko, tako da bodo na novo zaposlili veÄ?je ĹĄtevilo delavcev. Seveda bodo pred njih nove zahteve postavljali tudi novi lastniki.

KonÄ?na cena bloka ĹĄest 1.412.655.460 â‚Ź Ĺ oĹĄtanj – KonÄ?no poroÄ?ilo o gradnji ĹĄestega bloka TeĹĄ razkriva, da je konÄ?na cena projekta dosegla 1.412.655.460 evrov. HSE, ki je lastnik TeĹĄa, je poroÄ?ilo konec aprila poslal vladi, ki ga ĹĄe ni potrdila.

TeĹĄ naj bi po teh ocenah ĹĄe veÄ? let ustvarjal izgubo. Ta pa je seveda odvisna predvsem od cene elektrike na trgu v prihodnjih letih.

Preiskava o TEĹ 6 stoji Ĺže tri leta

Direktor Investicij Anton Turinek: ÂťNajveÄ? pozornosti smo v teh treh tednih namenili energetski sanaciji, optimiranju in izboljĹĄanju delovanja nove tehnoloĹĄke opreme, ki je ĹĄe v garancijski dobi, ter pripravam na naloĹžbe, ki jih nameravamo zaÄ?eti konec leta.

Za investicijska vzdrĹževalna dela, ki so jih opravili v Ä?asu kolektivnega dopusta, so porabili dober milijon in 200 tisoÄ?akov, iz naslova vzdrĹževanja pa 428 tisoÄ? evrov.

Skupno sluĹžbo Investicij in vzdrĹževanja so pred tremi leti reorganizirali na tri podroÄ?ja, Investicije, Skupno vzdrĹževanje in vzdrĹževanje po programih.

Skupno vzdrĹževanje izvaja dela za celotno Gorenje (skrbi za nabavo rezervnih delov, energetsko podroÄ?je, zunanji red ter izvedbo posodobitev na strojih), vsak posamezni program pa ima ĹĄe svoje vzdrĹževalce, ki zelo dobro poznajo posamezni delovni proces in so usposobljeni, da napake hitro in uÄ?inkovito odpravijo kar med samim delovnim procesom. Pri veÄ?jih popravilih pa se vkljuÄ?i Skupno vzdrĹževanje.

Tudi ta redni letni remont, ki je Ĺže tradicionalno najveÄ?ji, poteka po tem principu. PodroÄ?je Investicij je ob tem tisto, ki najveÄ?jo pozornost namenja novim naloĹžbam v celotni skupini Gorenja.

â?ą

V Skupnem vzdrĹževanju je zaposlenih 94 vzdrĹževalcev, po posameznih programih 121 in 12 na investicijah.

V Skupnem vzdrĹževanju je zaposlenih 94 vzdrĹževalcev, po posameznih programih 121 in 12 v Investicijah. Remonte skrbno naÄ?rtujejo Ĺže v zaÄ?etku leta, vse kar je mogoÄ?e pripravijo Ĺže prej, v Ä?asu intenzivnih del pa se jim pridruĹžijo ĹĄe mnogi zunanji strokovnjaki.

In kaj vse so opravili med letoĹĄnjim kolektivnim dopustom?

Med drugim so zaradi novih tipov leĹžajev predelali stroj za brizganje kadi v plastiki, preuredili delovna mesta na montaĹžni liniji v Pralno suĹĄilnih aparatih, uredili oddelek lepljenja in stiroporne embalaĹže v Kuhalnih aparatih ter pripravili vse potrebno za

9. avgusta 2018

Ĺ oĹĄtanj, Celje – VeÄ? kot tri leta po toĹžilski zahtevi za preiskavo korupcije v primeru TEĹ 6 postopki na celjskem okroĹžnem sodiĹĄÄ?u ĹĄe vedno stojijo. Pravosodni minister Goran KlemenÄ?iÄ? je spomladi zahteval pregled poteka dela, predvsem z vidika, ali je bila krĹĄena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlaĹĄanja in ali so bili spoĹĄtovani zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo odloÄ?b.

ViĹĄje sodiĹĄÄ?e Celje je potek preiskave pregledalo in poroÄ?ilo posredovalo ministrstvu. Ker morajo poroÄ?ilo ĹĄe dopolniti, dokonÄ?nih odloÄ?itev ĹĄe ne razkrivajo. Za STA pa so pojasnili, da so ukrepi usmerjeni v zagotovitev pospeĹĄenega in kontinuiranega dela na zadevi.

Veliko proĹĄenj za neprofitna stanovanja Velenje – Velenjska obÄ?ina je na razpis, objavljen maja, prejela 408 proĹĄenj za neprofitna stanovanja, kar je veÄ?, kot je na voljo stanovanj.

Kot je povedal GaĹĄper Hostnik z velenjske obÄ?ine, proĹĄnje trenutno preverjajo, raÄ?unajo pa, da bodo predvidoma decembra izdali odloÄ?be upraviÄ?encem do teh stanovanj, ki jih bodo zaÄ?eli deliti prihodnje leto.

Po oceni Hostnika bodo v letu 2019 lahko podelili med 50 in 60 stanovanj. Novih stanovanj pa obÄ?ina trenutno nima na voljo. Kljub temu raÄ?unajo, da bodo v dveh letih lahko reĹĄili okoli polovico proĹĄenj

Terme TopolĹĄica tudi letos dobro Direktor skupnega vzdrĹževanja Evgen VrĹĄnak: ÂťDela potekajo dobro, nekatere naprave smo zaÄ?eli zaganjati Ĺže vÄ?eraj, druge bomo danes, jutri pa je predviden poskusen zagon celotne proizvodnje, tako da nam ostaneta ĹĄe sobota in nedelja, Ä?e bi se sluÄ?ajno kje pokazala ĹĄe kakĹĄna napaka.ÂŤ

TopolĹĄica – Terme TopolĹĄica tudi letos dobro poslujejo. Ĺ tevilo noÄ?itev ter prihodki in dobiÄ?ek so skladni s priÄ?akovanji, nekoliko slabĹĄi je bil zaradi slabega vremena v juniju in juliju le obisk bazenov.

Terme TopolĹĄica so lani ustvarile 6,7 milijona evrov Ä?istih prihodkov od prodaje in 220 tisoÄ? evrov Ä?istega dobiÄ?ka.

Del Term Dobrna naj bi kupil Sors Dobrna – DruĹžba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je sporoÄ?ila, da je prodala 23,38-odstotni deleĹž Term Dobrna, kupca pa niso razkrili. Po poroÄ?anju Financ gre za mariborsko druĹžbo Sors, ki je v lasti podjetnika Marka ArsenoviÄ?a. Terme Dobrna so sicer v 72-odstotni lasti druĹžbe Alea druĹžine KoroĹĄec. Posel naj bi sklenili po dopustih.

Unitor zadovoljen s poletno sezono ZreÄ?e – V zreĹĄkem podjetju Unitur so zadovoljni s poletno sezono na Rogli. Julija so namreÄ? zabeleĹžili ĹĄtiri odstotke veÄ? noÄ?itev kot lanskega julija, napovedi za ta mesec pa se zaenkrat gibljejo na ravni lanskega avgusta. Letos bo Rogla gostila Ä?ez 60 odstotkov slovenskih in okoli 40 odstotkov tujih gostov. Med gosti je najveÄ? vrhunskih ĹĄportnikov in druĹžin, med tujci pa prevladujejo Hrvati, Italijani, Nemci, Poljaki, Bosanci in Srbi.

Javno povabilo Delovni preizkus Gorenje Ĺže nekaj let sistematiÄ?no zmanjĹĄuje porabo toplotne energije, tako da so kupljene koliÄ?ine od Komunalnega podjetja Ĺže veÄ? kot prepolovili.

Energetske sisteme v celoti posodabljajo, zastarele cevi pa zamenjujejo z inox izvedbo.

so zniĹžali stroĹĄke porabe elektriÄ?ne energije, prav tako pa so zamenjali cevovode, ki so zdaj v inox izvedbi, s Ä?imer so zmanjĹĄali upor zraka.

Lotili so se tudi energetske sanacije posameznih objektov,

preuredili nekaj pisarniĹĄkih prostorov, inĹĄtalirali novo montaĹžno linijo za sestavo vrat pomivalnih strojev, izvedli pa ĹĄe nekaj izboljĹĄav na tehnoloĹĄki opremi, ki je bila v tem letu instalirana za potrebe projektov za nove izdelke.

Gorenje je konec lanskega in v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta zakljuÄ?ilo obseĹžnejĹĄi cikel investiranja na podroÄ?ju novih izdelkov in tako na trg lansiralo veÄ? novih izdelÄ?nih skupin.

Gorenje Ĺže nekaj let sistematiÄ?no zmanjĹĄuje tudi porabo toplotne energije, tako da so kupljene koliÄ?ine od Komunalnega podjetja Ĺže veÄ? kot prepolovili.

Za investicijska vzdrĹževalna dela, ki so jih opravili v Ä?asu kolektivnega dopusta bodo porabili dober milijon in 200 tisoÄ?akov, iz naslova vzdrĹževanja 428 tisoÄ? evrov.

V sluĹžbi Investicij pa so se posvetili tudi pripravi novih projektov, ki jih bodo izvajali konec leta. đ&#x;”˛

Ljubljana, 2. avgusta – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je objavil novo javno povabilo Delovni preizkus za obdobje 2018/2019.

Na voljo je 1,8 milijona evrov proraÄ?unskih sredstev, kar naj bi zadoĹĄÄ?alo za vkljuÄ?itev 2.000 brezposelnih oseb.

Z vkljuÄ?itvijo v Delovni preizkus lahko brezposelni preizkusijo svoja znanja, veĹĄÄ?ine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu, delodajalci pa brezposelne spoznajo in tudi preizkusijo ĹĄe pred sklenitvijo delovnega razmerja.

Se bosta Dnevnik in VeÄ?er zdruĹžila?

DruĹžbi Dnevnik in VeÄ?er Skupina, ki izdajata dnevna Ä?asopisa Dnevnik in VeÄ?er, sta napovedali zdruĹžitev. Za to sta na pristojne organe Ĺže naslovili vloge za potrebna soglasja. Kot sta ocenili, nujo po zdruĹževanju narekujejo razmere na trgu. PrepriÄ?ani sta, da je lahko le s tem in skupnim razvojem zagotovljen obstoj obeh Ä?asopisnih druĹžb.

Vinski kleti Puklavec 13 zlatih medalj Gornja Radgona – Vinska klet Puklavec Family Wines je na tradicionalnem 44. ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona dosegla izjemne rezultate in osvojila najveÄ? medalj doslej. V moÄ?ni konkurenci domaÄ?ih in tujih vinarjev so prejeli 13 zlatih medalj ter enega ĹĄampiona – Chardonnay 2017 Jeruzalem OrmoĹž, ki je osvojil tudi naziv prvaka Jeruzalemske vinske turistiÄ?ne ceste ter veliko zlato medaljo, ki pripada arhivskemu LaĹĄkemu rizlingu 2006. đ&#x;”˛

mkp, mz

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

KULTURA

9. avgusta 2018

5

Kino Velenje zvezde seli pod zvezde Kino Velenje se uveljavlja s prikazovanjem kakovostne kinematografske produkcije ter ĹĄtevilnimi cikli in programi - Festival Velenje jih oblikuje z namenom gojenja filmske kulture Tina Felicijan

Pomemben segment delovanja Festivala Velenje na podroÄ?ju zagotavljanja pestre ponudbe kulturnih vsebin v mestu je tudi skrb za edini kinematograf v Savinjsko-Ĺ aleĹĄki regiji – Kino Velenje, ki je tudi Ä?lan mednarodnega zdruĹženja kino operaterjev Europa Cinemas ter Art kino mreĹže Slovenije, zato 60 odstotkov njegovega programa zajema kakovostne umetniĹĄke filme slovenske, evropske in svetovne produkcije, ki niso na ogled le v sklopu rednega sporeda, paÄ? pa tudi ob posebnih priloĹžnostih, v okviru raznih ciklov in programov.

je ta dejavnost za krajĹĄe obdobje prekinila, nekaj Ä?asa delovala v Domu kulture, s prenovo Hotela Paka pa se je selila v novo moderno kino dvorano, ki je dolgo uspeĹĄno privabljala gledalce s

preĹĄel pod kulturne dejavnosti Festivala Velenje. Zdaj beleĹžimo izjemen porast kakovosti filmske produkcije ter kontinuirano rast ĹĄtevila gledalcev,ÂŤ je dinamiko velenjskega kinematografa povzel

V dobro obiskanem in prijetnem druĹženju z zvezdami pod zvezdami bodo do konca cikla na ogled ĹĄe psiholoĹĄka drama Obupani (14. avgusta), slovenska komiÄ?na drama Slovenija, Avstralija in jutri ves svet (20. avgusta) in romantiÄ?na komedija Ljubezen na prvo bolezen (27. avgusta).

Obisk kina vztrajno naraĹĄÄ?a

Tradicija velenjskega kina sega v leto 1948 s premiero prvega slovenskega celoveÄ?erca Na svoji zemlji v prvi velenjski kino dvorani, ki so jo domaÄ?inke in domaÄ?ini zgradili s prostovoljnim delom v SonÄ?nem parku. ÂťKinematografska dejavnost je bila v takratnih okoliĹĄÄ?inah medijske krajine edino okno v svet in je privabljala zares veliko obiskovalcev. Zaradi nesreÄ?nega poĹžara v 80-ih letih se

ĹĄtevilke je treba veliko delati na vsebinah in promociji. Imamo dva filmska abonmaja, veliko brezplaÄ?nih predstav, akcij in ciklov. V slovenskem merilu imamo obÄ?instvu zelo prijazne cene,ÂŤ

Foto: Arhiv Festivala Velenje

filmskimi hiti. Titanic, denimo, je v Velenju pritegnil veÄ? kot 14 tisoÄ? gledalcev. Nato se je zaradi pojava novih medijev in tehnologij obisk kina zaÄ?el zmanjĹĄevati.

Ko dejavnost ni bila veÄ? donosna, je kino zaprl vrata in jih ponovno odprl pred desetimi leti ter

sodelavec Festivala Velenje Peter Groznik in dodal, da je porast obiskovalcev najbolj strm od leta 2013, ko se je kino digitaliziral in s tem omogoÄ?il doĹživljanje najsodobnejĹĄe kinematografske produkcije. Danes ga na leto obiĹĄÄ?e do 25 tisoÄ? ljudi. ÂťZa te

Rekli so â?ą

pa poudarja sodelavka Festivala Velenje Ana Godec.

V ospredju je kakovostna sedma umetnost

Festival Velenje si z oblikovanjem razliÄ?nih tematskih in priloĹžnostnih filmskih projekcij, ciklov ter programov (Pikin kino, Filmska Ä?etrt Pikinega festivala, NoÄ? kratkih filmov, Novi novi filmi AGRFT, Dan evropskega filma, Z dedkom in babico v kino, abonmaji, poÄ?itniĹĄke predstave, brezplaÄ?ne projekcije ob posebnih priloĹžnostih ‌) prizadeva za vsegeneracijsko kulturno vzgojo na podroÄ?ju gibljive slike. V sklopu ponedeljkovega Filmskega gledaliĹĄÄ?a spremljajo vrhunce domaÄ?e, slovenske, svetovne produkcije. Dobro sodelujejo z domaÄ?imi ustvarjalci in producenti, ki jih redno umeĹĄÄ?ajo v program in organizirajo premiere.

V projektu Kinozaver pa se s procesi nastajanja filma vsako leto seznanjajo najstarejĹĄe generacije predĹĄolskih otrok, ki se preizkusijo v risanju filmskih pri-

Ana Godec: ÂťV poplavi raznih vizualnih vsebin, ki jih predvsem mladi sprejemajo nekritiÄ?no, Ĺželimo, da se Ä?im veÄ? ljudi seznani s kakovostnim umetniĹĄkim filmom in se nauÄ?i razloÄ?evati zrno od pleva, kar je tudi najveÄ?ji izziv Kina Velenje.ÂŤ Peter Groznik: ÂťKino Velenje je Ĺže vrsto let uspeĹĄen pri pripravi premier slovenskih filmov in upam si trditi, da velenjski kino med slovenskimi ustvarjalci in producenti uĹživa velik ugled, saj se vedno radi odzovejo naĹĄim vabilom.ÂŤ

zorov in snemanju ter spoznajo tehnologijo predvajanja filmov in si ogledajo projekcijo. ÂťTako si prizadevamo vzgajati bodoÄ?e obÄ?instvo naĹĄega kinematografa.

Za filmsko vzgojo odraslih pa so razliÄ?ni tematski cikli, velenjske premiere slovenskih filmov s pogovori z ustvarjalci in drugi programi,ÂŤ je povedala Ana Godec in dodala, da so podobni programi namenjeni tudi osnovno- in srednjeĹĄolski populaciji.

V poletnem Ä?asu pa med vzgojno-izobraĹževalnimi programi na podroÄ?ju filmske kulture izstopa cikel julijskih in avgustovskih filmskih projekcij na pred Domom kulture Zvezde pod zvezdami, katerega programsko vodilo je nabor Ĺžanrsko raznolikih, a kakovostnih filmov. ÂťZ brezplaÄ?nimi predstavami se zahvalimo obiskovalcem za oglede v kinematografski sezoni. Kompakten in strukturiran program odslikava vodila naĹĄega kina. Ĺ e vedno prikazujemo tudi komercialne naslove velike studijske produkcije, ki pa so v manjĹĄini. Prevladujejo umetniĹĄki filmi, ki so v preteklem letu privabili veÄ? kot 45 odstotkov obiskovalcev rednih in drugih predstav, kar nakazuje na krepitev tistega segmenta obÄ?instva, ki prisega na zahtevnejĹĄi film. Tudi v cikel Zvezde pod zvezdami smo vkljuÄ?ili nekaj izjemno kvalitetnih naslovov evropskih avtorjev in veseli me, da si je njihova dela ogledalo toliko ljudi,ÂŤ je ĹĄe povedal Peter Groznik. đ&#x;”˛

BliĹža se tradicionalni festival na GraĹĄki Gori Na GraĹĄki Gori bo letos potekal Ĺže 43. mednarodni festival narodnozabavne glasbe GraĹĄka Gora poje in igra 2018. Festival s Ä?astitljivo tradicijo bo letos v dveh festivalskih dneh, v petek, 17. avgusta, in v nedeljo, 19. avgusta, gostil znana imena domaÄ?e in tuje narodnozabavne glasbe.

Na petkovem tekmovanju bo v tekmovalnem programu nastopilo dvanajst (12) glasbenih skupin, od tega dva ansambla iz tujine.

Po festivalu bo v nedeljo, 19. avgusta, ob zakljuÄ?ku festivalskega dogajanja in pestrega poletja na GraĹĄki Gori, med Mislinjsko in Ĺ aleĹĄko dolino, ĹĄe velika glasbena prireditev pod imenom Popoldne z glasbenimi gosti.

Kulturno druĹĄtvo GraĹĄka Gora v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje, Mestno obÄ?ino Slovenj

Gradec, ObÄ?ino Mislinja, ZKD Ĺ aleĹĄke doline, ZKD Slovenj Gradec in Festivalom Velenje, Ĺže vsa leta opravlja to veliko promocijo ÂťdomaÄ?eÂŤ glasbe.

LetoĹĄnje festivalsko dogajanje bo obsegalo dva dni. V petek, 17. avgusta, bo potekalo od 20. ure dalje tradicionalno festivalsko tekmovanje GraĹĄka Gora poje in igra, za katerega je strokovna komisija izbrala 12 ansamblov iz Slovenije in dva iz tujine (Avstrija, HrvaĹĄka) ter se bodo pomerili za prestiĹžne nagrade: zlatega, srebrnega in bronastega pastirÄ?ka. Ob teh nagradah bo svojega najboljĹĄega izvajalca izbrala tudi publika, podelili bodo nagrado za najboljĹĄe besedilo pesmi, strokovna komisija bo razglasila nagrado za najboljĹĄo priredbo (aranĹžma), nagrado za najbolj

izvirno melodijo, podeljena bo plaketa organizatorja in seveda najpomembnejĹĄa nagrada - za absolutnega zmagovalca festivala.

V tekmovalnem dogajanju se bodo predstavile skupine oziroma ansambli: ansambel Jerneja Kolarja, ansambel Stanka Fajsa, DeÄ?ki z bregov (HrvaĹĄka), Juhej, Kozjanski lumpi, Krainerschwung (Avstrija), Lun'ca, Mladi godci, Norost, Savinjski kvintet, SOS kvintet in SrÄ?ni muzikanti.

Pester in izjemno zanimiv bo tudi spremljevalni program.

Ob tekmovalnem delu festivala ÂťGraĹĄka Gora poje in igraÂŤ se bo kot gost na petkovem veÄ?eru predstavila priznana zasedba iz tujine, odliÄ?ni ansambel Die Lungauer iz sosednje Avstrije. Drugi festivalski dan bo nedelja, 19. avgusta. GraĹĄka Gora bo zaigrala, zapela in zaplesala ob ĹĄtevilnih prepoznavnih domaÄ?ih viĹžah na Popoldne z glasbenimi gosti. đ&#x;”˛

Mozirski gaj skozi Ä?as V Parku cvetja – Mozirskem gaju tudi v teh vroÄ?ih dneh niso poÄ?ivali, ampak so se pripravljali na pozno poletno cvetliÄ?no razstavo, ki iz leta v leto preseneÄ?a ĹĄtevilne obiskovalce. Vrtnarji paÄ? postajajo vse veÄ?ji umetniki, cvetliÄ?ni aranĹžmaji pa umetnine, ob katerih zastaja dih.

LetoĹĄnja razstava bo potekala prihodnjo soboto in nedeljo, 18. in 19. avgusta. Kot ugotavlja predsednik sekcije cvetliÄ?arjev in vrtnarjev pri slovenski obrtni zbornici Simon Ogrizek, bo zagotovo spet nekaj posebnega, saj to navsezadnje od vrhunskih cvetliÄ?arjev tudi priÄ?akujejo ĹĄtevilni obiskovalci. Tokrat raÄ?unajo, da bodo dobili tudi 1,5 milijontega obiskovalca, ki mu bodo namenili lepo nagrado, bon v vrednosti tisoÄ? evrov, s katerim mu bodo delavci PUP Velenje uredili vrt, teraso ali balkon. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torkaâ€

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je v posodobitvi katekizma oznaÄ?il smrtno kazen za nedopustno.

zen za nedopustno, saj je ÂŤnapad na nedotakljivost in dostojanstvo osebeÂť.

AmeriĹĄki tehnoloĹĄki velikan Apple je postal prvo podjetje iz zasebnega sektorja s trĹžno kapitalizacijo, viĹĄjo od 1000 milijard dolarjev.

Petek, 3. avgusta VroÄ?inski val je zadel Evropo.

Koordinator Levice Luka Mesec je petorÄ?ku LMĹ , SD, SMC, SAB in DeSUS sporoÄ?il, da Levica ne bo vstopila v koalicijo z njimi, jim je pa ponudil podporo njihovih poslancev pri oblikovanju manjĹĄinske vlade.

DruĹžbi Dnevnik in VeÄ?er Skupina, ki izdajata dnevna Ä?asopisa Dnevnik oz. VeÄ?er, sta napovedali zdruĹžitev. Za to sta na pristojne organe Ĺže naslovili vloge za potrebna soglasja.

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je opozoril, da v panogi po 25 letih ni veÄ? veljavne kolektivne pogodbe, saj pogajanja z delodajalci niso bila uspeĹĄna.

Na Bavarskem so zaÄ?eli delovati sporni sidrni centri za migrante.

Njihov glavni namen je pospeĹĄiti azilni postopek in izgon oz. vraÄ?anje tistih tujcev, ki nimajo pravice ostati v NemÄ?iji.

Tudi francoski parlament je sprejel zakon, ki zaostruje pogoje za pridobitev azila ali preselitev v drĹžavo.

Na Danskem pa je zaÄ?ela veljati prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih, ki jo je maja sprejel tamkajĹĄnji parlament.

ÄŒetrtek, 2. avgusta Prvak SMC Miro Cerar je v pismu Ä?lanom sveta stranke vnoviÄ? izrazil pomislek o tem, ali je mogoÄ?e sestaviti uÄ?inkovito vlado le s podporo ĹĄeste stranke od zunaj, kar predlaga Levica.

V pastirskem naselju na Veliki planini je strela udarila v neposredno bliĹžino skupine ĹĄtirih oseb.

Tri so bile poĹĄkodovane.

SlovenjgraĹĄke veÄ?ere so do sobote zaznamovali kratki filmi, ki jih prikazujejo na tretjem mednarodnem festivalu kratkih neodvisnih filmov Shots. Na festival se je prijavilo 1350 filmov iz 110 drĹžav.

Nacisti so na veÄ?er 2. avgusta 1944 v taboriĹĄÄ?u Auschwitz-Birkenau uniÄ?ili tamkajĹĄnji Zigeunerlager (cigansko taboriĹĄÄ?e) in usmrtili veÄ? kot 3000 Romov. Gre za najveÄ?jo usmrtitev Romov naenkrat.

Med drugo svetovno vojno med letoma 1939 in 1945 so nacisti po novejĹĄih ocenah usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je v posodobitvi katekizma oznaÄ?il smrtno ka-

Stranka Levica je strankam LMĹ , SD, SMC, SAB in DeSUS poslala predlog sporazuma o projektnem partnerstvu za podporo manjĹĄinski vladi. Svet Levice je sicer v torek zavrnil vstop v vladno koalicijo.

Predsednik SDS Janez JanĹĄa misli, da morebitna leva vlada ne bo obstala dolgo.

Predsednik SDS Janez JanĹĄa pa v pogovoru za Radio OgnjiĹĄÄ?e ni zanikal moĹžnosti, da bo Slovenija vlado dobila, „zagotovo pa ne bo dolgo trajalo, tako da nobene panike“.

Strelec BoĹĄtjan MaÄ?ek je na evropskem prvenstvu v avstrijskem Leobersdorfu osvojil zlato kolajno v trapu in s tem dosegel svoj najveÄ?ji uspeh.

V boju proti nezakonitim migracijam namerava Italija za razvoj Afrike prispevati milijardo evrov.

AmeriĹĄka administracija je nekaj mesecev pred kongresnimi volitvami v ZDA v Ä?etrtek obtoĹžila Rusijo, da izvaja vsiljivo kampanjo, s katero Ĺželi vplivati na volitve in javno mnenje.

Sobota, 4. avgusta Redno patruljo 24. kontingenta Slovenske vojske (SV) na mirovni misiji v Libanonu je zjutraj napadla veÄ?ja oboroĹžena skupina. V prvem napadu so patruljo obkolili in poĹĄkodovali vozilo, v drugem napadu pa so vozilo polili z bencinom in ga zaĹžgali. Pripadniki SV so bili nepoĹĄkodovani.

V Marezigah pri Kopru je v petek umrl Matija Barl, ki je leta 1951 na velikih platnih takrat kot enajstletnik navduĹĄil z naslovno vlogo Kekca.

V ĹĄvicarskih Alpah je strmoglavilo starodobno letalo iz druge svetovne vojne. V nesreÄ?i je bilo umrlo vseh 20 ljudi na krovu.

Vzrok nesreÄ?e ĹĄe ni znan.

Srbski predsednik Aleksandar VuÄ?ić je v soboto operacijo Nevihta primerjal s holokavstom.

Hitler je hotel svet brez judov, HrvaĹĄka, njena politika, pa je hotela HrvaĹĄko brez Srbov, je

9. avgusta 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 1. avgusta Ĺ tevilne evropske drĹžave se sooÄ?ajo z vroÄ?inskim valom. Najtopleje je na Iberskem polotoku, kjer se je Ĺživo srebro povzpelo na 40 stopinj Celzija. Na HrvaĹĄkem in v Italiji velja rdeÄ?e opozorilo zaradi vroÄ?ine. Visoke temperature se nadaljujejo tudi v NemÄ?iji in Skandinaviji. VroÄ?e bo vsaj ĹĄe nekaj dni.

Umrl je Matija Barl, ki je leta 1951 navduĹĄil z naslovno vlogo Kekca.

menil in izzval veliko nasprotovanje Hrvatov.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil v soboto med govorom med vojaĹĄko parado v Caracasu tarÄ?a poskusa atentata z letalniki, ki so nosili eksploziv.

Maduro v napadu ni bil poĹĄkodovan. Ĺ tevilo zaposlenih pri Ä?asopisnih hiĹĄah v ZDA je v zadnjem desetletju upadlo za 45 odstotkov, kaĹže raziskava tamkajĹĄnje agencije za delo.

SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica razkril, da so se dogovorili, da bo peterica strank v sredo v DZ vloĹžila njegovo kandidaturo za mandatarja. Obenem bodo predlagali, naj predsednik DZ postane prvak SD Dejan Ĺ˝idan. Ĺ arec ob tem priÄ?akuje tudi podporo Levice. Koordinator Levice Luka Mesec je opozoril, da protokol o sodelovanju s peterico strank ni usklajen.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je priznal, da se je njegov sin Donald mlajĹĄi junija 2016 pred predsedniĹĄkimi volitvami sestal z rusko odvetnico, da bi dobil morebitne sporne informacije o nasprotnici Hillary Clinton.

Kot pravi to ni sporno, ampak povsem legalno.

Nedelja, 5. avgusta Na Svetih ViĹĄarjah je potekalo 30. tradicionalno romanje matiÄ?nih, zamejskih in izseljenskih Slovencev k cerkvi Matere BoĹžje.

Osrednji govornik je bil pravnik in politolog Dejan ValentinÄ?iÄ?, ki je med drugim izpostavil, da je za rojake v zamejstvu materni jezik Ĺživljenjskega pomena.

Na Japonskem so se spomnili Ĺžrtev prvega napada z jedrsko bombo.

Na Japonskem so se spomnili Ĺžrtev prvega napada z jedrsko bombo na svetu, ko so ZDA pred 73 leti odvrgle atomsko bombo na HiroĹĄimo. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Tri dni kasneje je napad z jedrskim oroĹžjem doĹživelo ĹĄe mesto Nagasaki. Za posledicami eksplozije je tu takoj umrlo ĹĄe okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice terjale veÄ? kot 70.000 Ĺžrtev.

Torek, 7. avgusta Na Svetih ViĹĄarjah je potekalo jubilejno romanje matiÄ?nih, zamejskih in izseljenskih Slovencev k cerkvi Matere BoĹžje.

V Kninu na HrvaĹĄkem so potekale slovesnosti ob dnevu zmage, domovinske hvaleĹžnosti in veteranov ter ob 23. obletnici vojaĹĄke operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 konÄ?ala vojna na HrvaĹĄkem.

V Ljutomeru pa so proslavili 150. obletnico prvega slovenskega tabora in, kot je bilo v navadi na taborih, oblastem poslali zahteve za izboljĹĄanje razmer. Med drugim so izrazili zahtevo po niĹžji obdavÄ?itvi plaÄ?, boljĹĄem poslovnem okolju, prilagoditvi ĹĄolskih programov, ureditev statusov gasilcev, podporo kmetijstvu in zavarovanje reke Mure.

S spustom flosa, povorko in flosarskim krstom je na Ljubnem vrhunec dosegla ena najstarejĹĄih turistiÄ?nih prireditev v Sloveniji Flosarski bal, ki ohranja spomin na splavarjenje lesa MoÄ?an potresu z magnitudo 7,0 je stresel indonezijski otok Lombok. Po informacijah lokalnih oblasti je umrlo najmanj 142 ljudi, veÄ? sto jih je ranjenih.

Ponedeljek, 6. avgusta Prvak LMĹ Marjan Ĺ arec je po pogovorih s predstavniki strank

Evropska komisija je odobrila Hisensejev prevzem druĹžbe Gorenje. Ugotovila je, da koncentracija ni vpraĹĄljiva z vidika omejevanja konkurence.

Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo znova poslalo predlog resolucije o energetskem konceptu Slovenije. Zainteresirana javnost lahko pripombe na predlog resolucije v Ä?asu javne obravnave poĹĄlje vkljuÄ?no do 7. septembra.

Po odstopu ZDA od iranskega jedrskega sporazuma v maju je zaÄ?el veljati prvi sveĹženj sankcij ZDA proti Iranu. Prepovedano je poslovanje z iranskimi finanÄ?nimi ustanovami, trgovina z dragocenimi kovinami ter sodelovanje z iranskim avtomobilski sektorjem.

Zaostrujejo se odnosi med Srbijo in HrvaĹĄko. Razlog je sobotna primerjava predsednika Srbije Aleksandra VuÄ?ića hrvaĹĄke osvobodilne operacije Nevihta s holokavstom.

Domoljup, domoljub Franci, ti paÄ? nisi domoljup.

Domoljupci oÄ?itajo KuÄ?anu ‌ Po srcu izjemno velik slovenec, domoljup ‌ Vsak domoljup mora to prebrati.

To je transkripcija le peĹĄÄ?ice Ä?ivkov na druĹžbenem omreĹžju twitter, v katerih najdemo besedo domoljup. Zapisi nastajajo Âťpod tipkovnicoÂŤ desniÄ?arsko usmerjenih volivcev, v katerih nasprotnemu politiÄ?nemu taboru oÄ?itajo pomanjkanje le-tega, domoljupja namreÄ?. Da, tudi domoljupje je beseda, ki je vedno bolj prisotna v tovrstni komunikaciji. Tisti ki, upoĹĄtevajoÄ? Ä?ivke in zapise na facebooku, najbolj prisegajo na ljubezen do doma in domovine, kot je opredeljen pomen tega slovarskega pojma, oÄ?itno ne vedo, kako to, kar obÄ?utijo, pravilno piĹĄemo v slovenskem knjiĹžnem jeziku. Dragi domoljupi, pravzaprav ste domoljubi! In prisegate na domoljubje.

Kot drĹžavljanka, ki prisega na liberalne Ĺ pela KoĹžar vrednote, moram torej v nadaljevanju uporabljati pravilni zapis besede in njenih izpeljank. Priznam, da tudi sama Ä?utim, obÄ?utim domoljubje.

Hm, morda pa le gre za dva razliÄ?na pojma, dve vrsti razliÄ?nega obÄ?utenja? In je moja nevednost kriva, da ne razumem pomenske razlike med domoljupom in domoljubom?

Ker Slovar slovenskega knjiĹžnega jezika normira le pisanje s Ä?rko –b, bom v tej veri nadaljevala, da torej, ko Ä?utim domoljubje, Ä?utim tudi domoljupje, Ä?utim tisto, kar Ä?uti domoljup.

Morda pa je prava loÄ?nica v tem, kar so ob sprejemu srebrne hrvaĹĄke nogometne reprezentance v domovini demonstrirali sosedje. Nekateri Hrvati so na Trgu bana JelaÄ?ića izkazovali domoljubje vse dokler na oder ni stopil Thompson; takrat so zaÄ?eli zapuĹĄÄ?ati prostor, na katerem so prej ure in ure Ä?akali ÂťvatreneÂŤ. In ostali so domoljupi. NogometaĹĄi in selektor, katerih Ĺželja je bila, da Thompson potuje z njimi Ĺže v avtobusu, so, kot smo lahko brali na druĹžbenih omreĹžjih in v kolumnah hrvaĹĄkih Ä?asopisov, razdelili prisotne. ÄŒigava poteza je bila bolj nedomoljubna? Tistih, ki so odĹĄli in so pozneje problematizirali prisotnost pevca, ki ne obsoja ustaĹĄtva, ali tistih, ki so na trgu ostali? ÂťNema rata, dok ne digne ruke brat na brataÂŤ (iz filma Podzemlje Emirja Kusturice).

Pred dnevi sem brala raziskavo, opravljeno med prebivalci Bosne in Hercegovine; ne spomnim se veÄ? vzorca, ĹĄtevila vpraĹĄanih, a Ä?etudi je bil morda premajhen za relevanten rezultat, je vsebina o preseganju sovraĹĄtva med narodi nekdanjih jugoslovanskih republik zelo povedna – vojaki v prvih bojnih vrstah v zadnji balkanski vojni so veliko laĹžje oprostili vojaku na drugi, sovraĹžni strani, kot pa tisti, ki se niso vojskovali. In nadalje – slednji ĹĄe vedno radi netijo sovraĹĄtvo do pripadnika druge narodne skupnosti.

V imenu domoljubja se je, prav tako na Hrvaťkem, zgodilo ganljivo slovo od Oliverja Dragojevića – to je tisto domoljubje, ki je zgolj in samo pozitivno, saj ne vnaťa razdora, saj zaradi njega ponovno postanemo skupnost, ne glede na medsebojne razlike.

Smrt enega Ä?loveka je sproĹžila slogo. Da, en sam Ä?lovek je dovolj.

Zato se v imenu domoljubja dogajajo tudi zloÄ?ini nad soljudmi – nad tistimi, ki mislijo drugaÄ?e, ki so drugaÄ?ni, ki so od drugje.

In zato je biti domoljup ĹĄe posebej nevarno – domoljup namreÄ? negativnega aspekta ljubezni do doma in domovine ne zaznava, saj je zanj to edina moĹžna ljubezenska vez, kar pomeni, da 99 % ostalega prebivalstva sveta zanj ni Âťenakovredni partnerÂŤ.

ObÄ?utek posesivnosti, Ä?eĹĄ, to je moj dom in natanko takĹĄen mora ostati, spodbuja propad Ä?loveĹĄke civilizacije. Pretiravam? Branje zapisov na druĹžbenih omreĹžij me prepriÄ?uje prav v nasprotno; vsak dan nas je manj, ki razumemo domoljubje kot oÄ?etnjavo, in vsak dan jih je veÄ?, ki domoljubje razumejo kot poveliÄ?evanje nekoga ali neÄ?esa.

In ĹĄe ena razlika je med nami – da je med slednjimi, ki jih zagovorniki slovenske desnice imenujejo domoljupi, vedno veÄ? aktualnih svetovnih politikov. đ&#x;”˛

Robert Redford

Legendarni ameriĹĄki filmski igralec, oskarjevec in ustanovitelj filmskega festivala Sundance Robert Redford se pri 81 letih poslavlja od igralskega poklica.

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

KULTURA

9. avgusta 2018

VelenjÄ?an naĹĄ je very good

Kunigunda je Ĺže na nizkem startu

JoĹže SredenĹĄek iz Velenja je lani obeleĹžil 50 let glasbene kariere – Kamor pride, ga prosijo, naj zapoje Belo roĹžo – V pokoju se ukvarja predvsem s pohodniĹĄtvom 21. Festival mladih kultur Kunigunda se in kolesarjenjem – Ĺ e lahko priÄ?akujemo tudi kakĹĄen glasbeni izdelek napoveduje s paintballom v Pekarni, fotografsko Mojca Ĺ truc trudil. Po vsej Sloveniji smo nastopali Ä?iji in Avstriji, pri njih pa sta peli tudi Vera razstavo Tilyen Mucik in priĹžigom svetlobne tako z domaÄ?o kot z zabavno glasbo,ÂŤ Ĺ olinc (ki je kasneje napisala kar nekaj gverile V lanskem letu je obeleĹžil 50 let glasbenega udejstvovanja. Iz tega bogatega obdobja kariere sta med slovenskim obÄ?instvom najbolj priljubljeni ÂťBela roĹžaÂŤ in Štajerc naĹĄ je very goodÂŤ, bolj pristni ljubitelji pa bi brez dvoma znali naĹĄteti in zapeti ĹĄe marsikatero skladbo izpod njegovih rok. Zapisane so na mnogih ploĹĄÄ?ah, kasetah, zgoĹĄÄ?enkah in zdaj tudi v sodobnejĹĄih zvoÄ?nih oblikah.

Od klarineta in skokov do kitare in petja

JoĹže SredenĹĄek je kot otrok obiskoval ure klarineta v glasbeni ĹĄoli. Ko ga je po petih letih zaÄ?ela navduĹĄevati Golica in je to priĹĄlo na uĹĄesa uÄ?itelju, ga je ta odslovil. ÂťTakrat sem kar ĹĄel in nisem niÄ? protestiral. Bil sem prepriÄ?an, da mi bo oÄ?e kupil klarinet, ampak on je rekel, da sem ga polomil in da naj se znajdem,ÂŤ se spominja JoĹže.

V tistem Ä?asu je JoĹžetov brat kot eden redkih v Velenju igral elektriÄ?no kitaro.

Svojemu mlajĹĄemu bratu je pokazal nekaj prijemov in JoĹže si je kmalu preigraval nekaj priljubljenih skladb.

Takrat ga sicer ni zanimala samo glasba.

Treniral je tudi smuÄ?arske skoke in leta 1965 na 35-metrski skakalnici v Velenju postal tudi drĹžavni prvak. Od tam je ĹĄportno kariero ĹĄtiri leta nadaljeval v mladinski reprezentanci Jugoslavije. Vmes pa so se zgodile neke poÄ?itnice s sovrstniki na otoku Stenjaku.

Tam je pod kroĹĄnjami dreves v druĹžbi deklet brenkal na kitaro in malo pel. Pa ga je sliĹĄala ena od vzgojiteljic in sklenila, da bo ĹĄe tisti veÄ?er nastopil na ÂťPokaĹži, kaj znaĹĄÂŤ pred 200 sovrstniki. ÂťMislil sem, da bom kar umrl, tako me je bilo strah,ÂŤ se spominja JoĹže, a pravi, da ga je trema ob prihodu na oder takoj zapustila. Takrat je vedel, da lahko nastopa in od takrat je ĹĄe bolj zagrizeno vadil. VeÄ?krat je igral s Ĺ aleĹĄkimi fanti, ko je priĹĄel k vojakom na Bohinjsko Belo, so tudi tam potrebovali glasbenika. ÂťImeli so ansambel odliÄ?nih glasbenikov, ki ga je vodil profesor Branko Ĺ kruba iz Ĺ oĹĄtanja. Bila je velika sreÄ?a, da sem priĹĄel zraven in zato sem se devet mesecev igranja v vojaĹĄki uniformi zares

pravi JoĹže SredenĹĄek. Ko se je vrnil od vojakov, se je kot kitarist redno pridruĹžil Ĺ aleĹĄkim fantom, pri smuÄ?arskih skokih pa nadaljeval kot trener.

Z bratom ustanovila Ansambel SredenĹĄek

JoĹže se spominja, da je bilo 24 ur v dnevu vÄ?asih premalo. ÂťVeÄ?krat sem bil utrujen, toda to sem zares rad poÄ?el. Pri skokih je moj pionirski rekord veljal Ĺže 15 let in rekel sem si, da moram vztrajati, dokler ne vzgojim nekoga, ki me bo preskoÄ?il,ÂŤ pravi JoĹže. In ga je. Potem pa se je aktivno udejstvovanje v skokih poÄ?asi umaknilo in ostala

ÄŒeprav je v pokoju, glasba JoĹžeta SredenĹĄka tudi po 50 letih ustvarjanja, spremlja ĹĄe naprej.

besedil za skladbe) in Irena VrÄ?kovnik. ÂťNa trenutke smo bili tako dobri, da mi je kar srce igralo,ÂŤ se spominja JoĹže in priznava, da mu je od zaÄ?etka nekaj teĹžav povzroÄ?al jezik. ÂťVÄ?asih je bilo treba uporabiti celo kakĹĄno nemĹĄko nareÄ?je in jaz o tem takrat nisem imel pojma,ÂŤ smeje pripoveduje JoĹže in dodaja, da je besedila Ĺželel razumeti, saj je tako v pesem laĹžje vloĹžil samega sebe. Pa so ga nauÄ?ili – nekaj brat, nekaj pa klarinetistka iz ansambla, katere materinski jezik je bila nemĹĄÄ?ina. JoĹže pravi, da je v Ä?asu nastopanja v Avstriji in NemÄ?iji spoznal, da je tista publika precej drugaÄ?na od slovenske. ÂťTam niÄ? ne pleĹĄejo, sedijo v dvorani in posluĹĄajo z resnimi izrazi na obrazu. Glasbeniku so dobra spodbuda, da se ĹĄe bolj potrudi in se sam lepo nasmeje ter tako izvabi kakĹĄen nasmeh tudi od njih,ÂŤ pravi SredenĹĄek.

Ko leta 1997 bratu Ä?as ni veÄ? dopuĹĄÄ?al vodenja ansambla, je to nalogo prevzel JoĹže sam. ÂťNajraje sem bil na odru,ÂŤ pove danes in s ponosom doda, da je kot kitarist snemal tudi za druge ansamble.

Z domaÄ?im ansamblom pa so v karieri posneli preko 300 skladb. ÂťAmpak niti sluÄ?ajno ne bi znal veÄ? zapeti vseh,ÂŤ se smeje JoĹže in dodaja, da vÄ?asih posluĹĄa stare posnetke in na nekaterih neznanih preseneÄ?en prepoznava svoj glas.

Med 24. avgustom in 1. septembrom bo teraso pred eMCe placom, velenjske ulice in trge, Pekarno in mnoge druge bolj ali manj predvidljive kotiÄ?ke za uprizarjanje raznih predstav, posluĹĄanje koncertov razliÄ?nih glasbenih Ĺžanrov, postavljanje razstav, izvajanje delavnic in raznih drugih kulturnih prireditev ponovno zasedla Kunigunda. Letos se vraÄ?a z ustaljeno ekipo, na Ä?elu katere je zadnja tri leta programska vodja

Glasba je naÄ?in Ĺživljenja

je predvsem glasba. Poleg sluĹžbe, seveda. ÂťImel sem sluĹžbo, kjer so me razumeli in mi po potrebi omogoÄ?ili tudi neplaÄ?an dopust,ÂŤ se s hvaleĹžnostjo spominja JoĹže SredenĹĄek. ÄŒe je s Ĺ aleĹĄkimi fanti v glavnem nastopal po Sloveniji, se je leta 1984 zgodba spremenila. ÂťBrat mi je predlagal, da bi ustanovila svoj ansambel.

On je takrat Ĺže Ĺživel in glasbeno ustvarjal v NemÄ?iji, Ĺželel pa se je pokazati tudi v domaÄ?em okolju. Poleg tega je bil nekoliko naveliÄ?an tistih nemĹĄkih glasbenikov, ki niso Ĺželeli igrati zvrsti glasbe, ki je bila nam tako ljuba,ÂŤ pripoveduje JoĹže. StarejĹĄi od bratov je tako po veÄ? evropskih akademijah iskal primerne glasbenike in jih naposled naĹĄel. Ansambel Vlada SredenĹĄka (takrat je bil vodja brat) je posnel ploĹĄÄ?o in spoznali so, da je dobra.

Petnajst let so v glavnem nastopali v Nem-

Nekatere skladbe pa so se seveda vtisnile globoko v srce – JoĹžetu in posluĹĄalcem. ÂťPred 26 leti smo prviÄ? zapeli Belo roĹžo in ĹĄe danes me, kamor koli pridem, prosijo, naj zapojem to pesem,ÂŤ pravi JoĹže in dodaja, da ima to skladbo zelo rad tudi sam. DruĹĄÄ?inam jo tako tudi danes z veseljem zapoje in uĹživa, ko vsi prepevajo z njim.

Ansambel SredenĹĄek ĹĄe obstaja, so pa v glavnem studijska ekipa. Ker je JoĹžetu pred Ä?asom ponagajalo zdravje, se je ljudem morda zdelo, da se je nekoliko umaknil. A Ĺže okreva in to dobro. ÂťTa trenutek mi ni dolgÄ?as. Vsak dan se ukvarjam s pohodi v naravi in kolesarim. Ĺ e vedno spremljam glasbo in jo tudi ĹĄe ustvarjam,ÂŤ pravi JoĹže in napoveduje, da ĹĄe smemo priÄ?akovati kakĹĄen izdelek.

Glasba je paÄ? njegov naÄ?in Ĺživljenja.

MaruĹĄa SkorniĹĄek. ÂťLetos smo program sestavili Ĺže konec marca in tako imeli dovolj Ä?asa za logistiÄ?ne in tehniÄ?ne priprave ter promocijske poteze,ÂŤ je povedala tik pred zaÄ?etkom najbolj intenzivnega obdobja priprav, v katerem bodo ĹĄe potekali predfestivalski dogodki. Med njimi bo letos paintball v Pekarni, ki bo adrenalinske navduĹĄence sprejemala 17. in 18. avgusta, ko bodo oblekli kombinezone in se z markerji (tako se namreÄ? imenujejo paintball pripomoÄ?ki za izstreljevanje z barvo napolnjenih kapsul) zapodili v

in pogledajo na svet z drugih perspektiv.

Letos se bomo drugaÄ?nosti in druĹžbene (ne)sprejemljivosti dotaknili preko Ĺžive knjiĹžnice, predavanja na temo travm, prav tako pa bodo kritiÄ?no misel s svojimi besedili prinaĹĄali glasbeniki, s svojimi deli umetniki, uprizoritveni ustvarjalci, skejterji bodo preskakovali meje in tehniÄ?ne pregrade, skupaj pa se bomo ĹĄe naprej trudili za praviÄ?nejĹĄo in vsevkljuÄ?ujoÄ?o druĹžbo,ÂŤ je povedala programska vodja in dodala, da je eden izmed izzivov letoĹĄnjega festivala v obiskovalcih vzbuditi zavedanje, da pasivnost le poglablja druĹžbeno krizo, in jim vliti pogum, da sami s svojimi dejanji zaĹženejo pozitivne spremembe.

Najbolj se veselijo Prekletih kadilcev

industrijski labirint ter v njem (morda ĹĄe zadnjiÄ?) intervenirali brez zadrĹžkov in posledic. Na Velenjskem gradu se bo v Ä?etrtek, 23. avgusta, ob 19. uri odprla diplomska razstava domaÄ?e fotografinje Tilyen Mucik, ki bo tokrat predstavila svoje raziskovanje Ĺženske fotografije v kombinaciji z botaniÄ?no. Nato pa bo ob 21. uri pred eMCe placom zaĹžarela svetlobna instalacija in naznanila prihod Kunigunde.

ki pa vendarle obravnava resne teme – politiÄ?ne razprtije (tudi burko v Piranskem zalivu), nekritiÄ?no sprejemanje in prevzemanje svetovnih trendov, ironiÄ?ne samorefleksije, eno izmed svojih pesmi pa je Miki Solus posvetil Melaniji in jo nagovoril, naj spametuje svojega moĹža.

druĹžbe in iĹĄÄ?e reĹĄitve za druĹžbene probleme. Osebno ocenjujem, da je prav (neupraviÄ?en) strah pred migranti tisti, ki je prispeval h krepitvi desnice, ki pa poleg zapiranja mej napoveduje tudi reze v kulturo. Kultura pa, kljub temu da ni kljuÄ?na za samo preĹživetje posameznika, ponuja razbremenitev od vsakdanjega Ĺživljenja, ponuja hkrati zabavo kot tudi kritiÄ?no misel. Spodbuja ljudi, da so kreativni, da mislijo s svojo glavo, iĹĄÄ?ejo drugaÄ?ne reĹĄitve, se osvobodijo kulturno prevladujoÄ?ih druĹžbenih okov

Prekleti kadilci

đ&#x;”˛

Miki Solus napravil vtis s komiÄ?nimi besedili Velenje, 1. avgusta – Drugi del Poletnih kulturnih prireditev v organizaciji Festivala Velenje se je zaÄ?el s kantavtorskim koncertom zagrebĹĄkega glasbenika Mikija Solusa. Avtor treh samostojnih albumov, ki jih podpisuje z vedrimi melodijami in izvirnimi besedili, polnimi komiÄ?nih komentarjev in referenc na sodobno popularno kulturo, je kljub poletni lenobnosti VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov ter groĹžnjam muhastega vremena pod pisani oder pred barom Mozaik privabil nekaj posluĹĄalcev.

Pritegnil je tiste, ki imajo radi Âťizvirnost, zafrkancijo, nonĹĄalantno glasbo in blesava besedila,ÂŤ kakor sam opisuje svojo klavirsko glasbo s sproĹĄÄ?enim vokalom,

Tina Felicijan

Tako je obÄ?instvo nagovoril k odprtemu in kitiÄ?nemu, a vseeno pozitivnemu in neobremenjenemu pogledu na svet ter k lahkotnemu, rahlo poskakljivemu koraku skozi Ĺživljenje. đ&#x;”˛

tf

Ponovno se odzivajo na druĹžbeno dogajanje

Kunigunda tudi letos poskuĹĄa kritizirati negativno druĹžbeno dogajanje skozi kulturo. Tokrat pod sloganom S kulturo naprej. ÂťKot veste, je ‚kulturni boj‘ Ĺže med celotno zgodovino slovenstva tisti, ki si prizadeva za praviÄ?nost, strpnost, povezuje, se odpira, ponuja kritiko

Tudi letos bo Kunigunda glasbeno pestra, saj bodo na festivalu nastopili Bolesna braÄ?a Demolition Group, Bitch Boys, Jeru The Damaja (ZDA), Bolesna BraÄ?a (HRV), Ĺ irom v Hudi luknji, Samuel Blues, Cvinger (KAN), Kontradikshn, Beatmyth in mnogi drugi. Ekipa se Ĺže skoraj tradicionalno (drugiÄ?) poslavlja od Pekarne, ki bo tudi letos gostila razstave in uprizoritveno umetnost ter predstavitev zbornika ob 20. obletnici festivala. Nestrpno priÄ?akujejo tudi predstavo Prekleti kadilci Svetlane MakaroviÄ? v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Potekal bo Ĺže 3. Titov skate session, ki ga pripravlja druĹĄtvo urbanih ĹĄportov DUĹ A. Za mednarodno in multikulturno noto pa bodo poskrbeli udeleĹženci delovnega tabora iz razliÄ?nih koncev sveta, ki bodo v Ä?asu festivala v sodelovanju s Plesnim studiem N ustvarili plesno-glasbeno produkcijo na temo Cankarjeve Skodelice kave. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

9. avgusta 2018

Med kiÄ?em, znanostjo in umetnostjo To so trije koncepti, ki jih pri svojem delu raziskuje in prepleta slikarka Barbara JurkovĹĄek - V Galeriji Velenje gostuje Ĺže drugiÄ? – Kustosinja njene razstave Something about Views/Nekaj o pogledih je ĹĄtudentka Pavlina GroĹĄelj Tina Felicijan

Velenje, 2. avgust–8. september – Slikarski jezik Barbare JurkovĹĄek (na fotografiji levo), ki sloni na portretni figuraliki z natanÄ?nimi linijami v izrazitih, tudi neonskih barvah, razloÄ?no izpisuje tri prepletajoÄ?e se elemente: kiÄ?, znanost in umetnost. ÂťTa triada se je izoblikovala skozi leta, saj je slikarstvo proces, v katerem slikarjeva govorica postaja vse bolj izrazita. Tako sem priĹĄla do kombinacije, ki je meni ljuba. Izhajam iz naravoslovnega okolja, zbiram igraÄ?e in stare, kiÄ?aste predmete, sem ljubiteljica Ĺživali in po poklicu sem slikarka,ÂŤ pojasnjuje JurkovĹĄkova, ki je za tokratno razstavo dela izbrala iz vsakega cikla svojih priljubljenih motivov in tem – portretov ljudi, svojih druĹžinskih Ä?lanov, Ĺživali s Ä?loveĹĄkimi lastnostmi v nenavadnih pokrajinah, igraÄ?, ÂťizmiĹĄljenih hibridovÂŤ na platnih ali naravnih oziroma s Ä?rno prebarvanih jutastih vreÄ?ah. ÂťVedno najdem pot, da lahko portretiram, kar me pritegne in mi je vĹĄeÄ?,ÂŤ je povedala avtorica in dodala, da je na razstavi predstavljen del njenega opusa, razviden pa je razvoj barvne palete od ciklov s temnejĹĄimi ozadji do motivov igraÄ? v neonskih barvah. Predvsem dela na juti – cikli Loved to Death in Albino United ter Imortal – se vsebinsko nanaĹĄajo na odnos med

rojstvom, smrtjo in ljubeznijo. ÂťTo je nekaj, kar imamo v sebi v vsa bitja,ÂŤ je ĹĄe povedala slikarka, ki v svoja dela vpleta tudi kaligrafske in tipografske elemente.

ĹĄtudij umetnostne zgodovine in slovenskega jezika, tam pa sodeluje s fotografskim klubom in Galerijo Stolp, kjer predstavlja fotografe in pripravlja kataloge.

oboje, Ä?eprav vem, da se bom verjetno morala odloÄ?iti za eno.

Z veseljem bi zaÄ?ela redno sodelovati s kako galerijo, po drugi strani pa bi rada opravila strokovni izpit

Oliver in mi MatjaĹž Ĺ alej

Mlada kustosinja ponovno uspeĹĄna

Kustosinja Galerije Velenje Milena Koren BoĹžiÄ?ek (na fotografiji desno) je k postavitvi razstave in pripravi kataloga ponovno povabila Pavlino GroĹĄelj (na fotografiji v sredini), ki je lani dobila prvo priloĹžnost za sodelovanje z galerijo kot kustosinja razstave Nine KoĹželj, kar je bila njena odskoÄ?na deska, pravi. To je bila prva samostojna razstava VelenjÄ?anke, ki v Mariboru zakljuÄ?uje magistrski

Sodelovala je pri veÄ? projektih.

Preizkusila se je Ĺže tudi v pouÄ?evanju slovenĹĄÄ?ine, ko je zaÄ?ela izvajati teÄ?aj slovenskega jezika za EVS prostovoljca Mladinskega centra Velenje iz Gruzije in Ĺ panije. Prvi se je Ĺže toliko nauÄ?il, da je dal radijski intervju v slovenĹĄÄ?ini, na kar je zelo ponosna. ÂťDelo na obeh podroÄ?jih mojega ĹĄtudija mi daje veliko zadovoljstva. Na podroÄ?ju umetnosti imam veliko svobode, po drugi strani pa zelo rada pouÄ?ujem. Najraje bi zdruĹžila

za slovenski jezik,ÂŤ je povedala in dodala, da so ji priloĹžnosti Galerije Velenje dale veliko izkuĹĄenj in ji vlile samozavest, saj se kot zaÄ?etnica ĹĄe boji, da bi umetnika napaÄ?no interpretirala ali da naroÄ?niki ne bi bili zadovoljni. Prav zadovoljstvo umetnikov, naroÄ?nikov in gostov pa je zanjo merilo njenega uspeha. ÂťNasmejani avtor in pohvale obiskovalcev so velika potrditev,ÂŤ pravi in se nadeja ĹĄe veÄ? uspeĹĄnih razstav. đ&#x;”˛

Poletje v priÄ?akovanju zbirke prvih beril To poletje bo KnjiĹžnica Velenje ponovno zaznamovala s pestrim programom za vse generacije bralcev, pa tudi z delno prenovo prostorov, ki bodo septembra sprejeli dragoceno zbirko prvih beril Tina Felicijan

KnjiĹžnica Velenje je v prvem delu poletnih poÄ?itnic izvajala pester program tako za otroke kot za mladino in odrasle. Nadaljeval se bo v drugi polovici avgusta, ko se bodo vrata knjiĹžnice ponovno odprla. Zaradi prenove izposojevalnega pulta in ureditve prostora za teĹžko priÄ?akovano zbirko prvih beril – dediĹĄÄ?ino zbiratelja Marjana MarinĹĄka, ki jo bo KnjiĹžnica Velenje uredila in predstavila javnosti – bo knjiĹžnica zaprta med 6. in 15. avgustom. V tem Ä?asu izposoja ni mogoÄ?a, bralci pa lahko knjige vraÄ?ajo v nabiralnik pred vhodom v knjiĹžnico. Tudi poÄ?itniĹĄke aktivnosti so se zaÄ?asno zamrznile, po 15. avgustu pa bodo ponovno v polnem teku.

Knjiga na plaĹži, poezija v glasbi in roboti v knjiĹžnici

ÂťV okviru poÄ?itniĹĄkega programa smo poskrbeli za vse starostne skupine naĹĄih uporabnikov.

NajmlajĹĄe smo vsako sredo povabili na tako imenovano Zabavno sredo, ko se otroci do 10. leta starosti igrajo, sodelujejo na ustvarjalnih delavnicah, spoznavajo zeliĹĄÄ?a, pripovedujemo jim pravljice v razliÄ?nih jezikih, delamo jogo, druĹžimo se s kuĹžki, ki nas obÄ?asno obiĹĄÄ?ejo.

Nekoliko starejĹĄi otroci lahko uĹživajo v letoĹĄnji novosti – programu Robo poÄ?itnice, ki poteka ĹĄest tednov. Gre z delavnice robotike in programiranja, ki jih InĹĄtitut 4.0 izvaja na osnovi Legovih izobraĹževalnih in ustvarjalnih setov za izdelovanje modelov robotov ter raÄ?unalniĹĄko programiranje ukazov za njihovo gibanje.

veÄ?erno branje na prostem in ustvarjalne delavnice. V kvarni Lucifer pa prirejamo potopisna predavanja in veÄ?ere Poezija v glasbi,ÂŤ je poÄ?itniĹĄko dogajanje velenjske knjiĹžnice povzela sodelavka Metka Pivk SrdiÄ?.

To poletje pa bo knjiĹžnica ob 10. obletnici samostojnega delovanja Andrej Ĺ ifrer bo Otroci razvijajo tako svojo zakljuÄ?ila z delno prenovo. ustvarjalnost kot logiÄ?no raz11. avgusta ob 21. Za tem, ko je pred nekaj leti miĹĄljanje, uÄ?ijo se delovanja v preuredila odrasli oddelek, uri gost veÄ?era skupini, metod reĹĄevanja pronadgradila domoznanskega in Poezija v glasbi v uredila mladinsko sobo, se je blemov, razumevanja sosledij kavarni Lucifer. in s tem sodobnih tehnologij. letos lotila otroĹĄkega oddelka Za otroke pripravljamo tudi in napravila prostor za zbirko poletni kviz, izbiramo knjige za poletno branje, 1500 prvih beril v 300 jezikih, ki je izjemna prav tako pa za odrasle, ki jih poleti vabimo v slovenskem, morda tudi ĹĄirĹĄem prostoru. z dogajanjem na prostem. Pred knjiĹžnico je Dobila bo s policami obdan prostor s steklepoletna bralnica s knjigami in revijami, ki jih nim dnom na pribliĹžno 60 kvadratnih metrih. đ&#x;”˛ lahko obiskovalci tudi vzamejo, prav tako pa na velenjski plaĹži, IzobraĹževalno-ustvarjalni program Robo poÄ?itnice, kjer prirejamo tudi v katerem je do sedaj uĹživalo Ĺže veliko otrok, bo

â?ą

KnjiĹžnica Velenje bo ponovno odprla svoja vrata 16. avgusta. Bralke in bralce bo sprejela z novim izposojevalnim pultom, ki bo prilagojen sodobnemu avtomatiziranemu naÄ?inu izposoje, delno prenovljenimi tlemi in kotiÄ?kom, pripravljenim na zbirko veÄ? kot 1500 prvih beril iz dobesedno vseh koncev sveta, ki jih je velenjski kulturnik Marjan MarinĹĄek strastno zbiral, od njegove druĹžine pa jih je nato odkupila Mestna obÄ?ina Velenje. KnjiĹžnica Velenje zbirko popisuje in ureja, predstavila pa jo bo 21. septembra.

ponovno potekal ĹĄe med 20. in 24. ter med 27. in 31. avgustom.

Otrok lahko delavnico obiskuje en dan, tri ali pet dni v tednu med 9. in 13. uro, prijave pa ĹĄe zbirajo.

OdĹĄel je. Oliver Dragojević. Vedelo se je, da je bolan. Njegov odhod je spet zdruĹžil Hrvate, pravzaprav zdruĹžil vso Jugoslavijo, povsod so ga imeli radi. Ker je bil Ä?lovek. In Ä?eprav ni pisal pesmi, jih je izjemno interpretiral. Znal jih je predvsem izbrati. Ni mu bilo pomembno, Ä?e bo pesem uspeĹĄnica, glasbeni in Ä?loveĹĄki Ä?ut mu je narekoval, da mora biti pesem in njeno sporoÄ?ilo dobro. Vedel je, kaj je dobro v glasbi in kaj ne ... Saj, kaj veliko mi ni treba napisati, skoraj vse smo lahko videli, sliĹĄali, obÄ?udovali - kako so ljudje stali, peli, ga pospremili v njegovo Velo Luko. Pravzaprav Ĺže samo naslovi njegovih pesmi povedo vse o njem. In prav najveÄ? so o njem povedali tisti, ki niso govorili veliko, ki so govorili skozi glasbo kot recimo njegov prijatelj, avtor Cesarice in mnogih drugih Oliverjevih velikih uspeĹĄnic, Zlatan StipiĹĄić – Gibonni. Njegove pesmi so si poĹžviĹžgavali ali brundali vsi, tudi tisti, ki nimajo kdo ve kakĹĄne glasbene Ĺžilice.

HrvaĹĄka je imela in ĹĄe ima velikane popularne glasbe, nekatere od starejĹĄe generacije, ki jih prav tako ni veÄ?, ali pa nekatere, ki celo ĹĄe nastopajo, Ä?eprav morda danes nimajo veÄ? veliko povedati s svojo glasbo. Z Oliverjem ni tako, starejĹĄi in zrelejĹĄi, ko je bil, veÄ? je dal svojim obÄ?udovalcem. Dal je vsem, tudi vrhunskim glasbenikom, ki mu priznavajo predvsem neponarejenost, izjemno kvaliteto in predvsem to, da se je iz njegove glasbe Ä?utila in slutila njegova mehka, vsem odprta dalmatinska duĹĄa.

Lansiral se je med zvezde na zaÄ?etku sedemdesetih, seveda na Splitskem festivalu glasbe. Pesem ÂťÄŒa će mi CopacabanaÂŤ ga je ponesla med tiste umetnike, ki niso doĹživeli zatona. Spremljam ga prav od te viĹže. In nikoli se ni zazdelo, da bi njegova glasba, prezenca, imela zvezdniĹĄki prizvok, Ä?eprav je (tudi preneseno) zdaj Ĺže med zvezdami. Med tistimi, ki ne ugasnejo.

In kaj je povedal, kaj je dal Slovencem? Veliko veÄ?, kot si lahko priznamo. Predvsem Njegov odhod ni prav niÄ? manj odmeval kot odhod dveh najveÄ?jih velikanov slovenske domaÄ?e glasbe, Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka. Zato ker je Oliver Slovencem dal popularno zabavno glasbo z dalmatinskim melosom. Glasbo, ki nam je blizu na mnogih poletnih dopustih v sosednji, nekoÄ? naĹĄi skupni drĹžavi. Zato ker je bila ta glasba naĹĄim ljudem med vsemi popularnimi ÂťgodbamiÂŤ najbliĹžja, ker jih je asociirala na antipod naĹĄe mentalitete, na dalmatinsko poÄ?asno Ĺživljenje, ki pa vendar ni niÄ? manj lepo, uÄ?inkovito, kot vsakodnevno stresno podalpsko pehanje za trenutek, ko si lahko spoÄ?ijeĹĄ uho in zamiĹžiĹĄ ob Oliverjevih glasbenih spominih. In morda moje razmiĹĄljanje ne bo daleÄ? od tega, Ä?e trdim, da je za vzpon popularnosti dalmatinske klapske glasbe kriv prav Oliver in ĹĄe nekaj drugih dalmatinskih glasbenikov (tudi Gibonni), ki so Ĺže v sedemdesetih letih kot spremljevalne vokale (back vokale) v svojih etno pop aranĹžmajih vkljuÄ?evali moĹĄko dalmatinsko klapsko petje v popularno glasbo. To je v zadnjih dvajsetih letih doĹživelo nesluten razvoj in priljubljenost in samo Ĺželimo si lahko, da bi tudi naĹĄemu slovenskemu vokalnemu veÄ?glasju uspelo kaj podobnega. Ampak to je Ĺže druga zgodba, da na veselicah pojejo slovenske klape s kvazi kvalitetno glasbo.

Njegov poustvarjalni opus je tako obseĹžen in tako kvaliteten, da bo Oliver vedno zapisan v teh mediteranskih in obmediteranskih prostorih kot eden velikih, najveÄ?ji. Ja, Oliverjeva glasba je danes ĹĄe bolj Ĺživa. Ljudje jo pojejo na ulicah, feĹĄtah, pogrebih, porokah, prav povsod. Te dni, ko je odĹĄel, so se ljudje, ljubitelji njegove glasbe v poletnih veÄ?ernih urah druĹžili in zapeli njegove glasbene zgodbe pred lokali, na vrtovih, ob obali in tako na najlepĹĄi naÄ?in pokazali, kdo je glasbeni cesar njihovih src.

Zdaj, ko ga ni, tudi mi vsi lahko kot Gibonni ob slovesu Oliverju, naĹĄem glasbenemu kapitanu reÄ?emo: ÂťDa je sve je kako triba, i da je svo ovo more samo zate.ÂŤ đ&#x;”˛

Ta kotiÄ?ek bo po novem kitila zbirka prvih beril, novo podobo po bo dobil tudi izposojevalni pult, ki je bil pred prenovo ĹĄe posebno obiskan, saj so se morali bralci za dva tedna zaloĹžiti s poletnim Ä?tivom.

NaĹĄ ­Ä?as, 9. 8. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

9. avgusta 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

V ritmu poletja Poletni Ä?as, ko smo vsi bolj sproĹĄÄ?eni, pa vÄ?asih tudi bolj leni (vroÄ?ina paÄ? dela svoje), na Radiu Velenje izkoristimo za veÄ? sproĹĄÄ?ujoÄ?ih vsebin, kontaktov z vami, dovoljujemo pa vam tudi, da si sami izberete kakĹĄno skladbo.

Sicer pa vam pogosto povabimo, da ste soustvarjalci naĹĄega glasbenega programa.

Vsak torek vrstimo lestvice Radia Velenje, ki jih vi sooblikujete. Zanje glasujete preko spleta (radiovelenje.com). Na tem naslovu vsak dan tudi izbirate pesem dneva, ki jo zavrtimo tik pred koncem popoldanskega dela oddaje Radia Velenje. V Ĺživo lahko vsako soboto malo po 9.30 izbirate pesem tedna Radia Velenje, ki jo potem posluĹĄate vsak dan dvakrat. Glasujete lahko po telefonu 897 5004 ali 897 5003. Vsak petek popoldne gostimo pevke in pevce zabavne, v nedeljo popoldne narodno zabavne glasbe. Zelo prijele pa so se zimzelene melodije, oddaja, ki jo pripravlja naĹĄ sodelavec Mitja Ĺ vener. đ&#x;”˛

mz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. KLAPA SEMIKANTA - Tvoja lepota 2. BRIGITA Ĺ ULER - Pozdrav z Jadrana 3. JOLE - Partijana

Mitja Ĺ vener je sicer zaposlen v celjskem gledaliĹĄÄ?u, radio in lutke (igra tudi v velenjskem lutkovnem gledaliĹĄÄ?u) pa sta mu velik hobi.

GLASBENE novice

Yoko Ono pripravlja nov studijski album Yoko Ono je pri 85-tih letih napovedala, da bo oktobra izĹĄel njen novi album Warzone, na katerega je uvrstila 13 na novo interpretiranih avtorskih skladb.

Pojasnila je, da je skladbe ustvarila med letoma 1970 in 2009, z njimi pa Ĺželi ĹĄiriti sporoÄ?ila miru. Med njimi je tudi skladba, najbolj znana kot pesem zasedbe The Beatles, Imagine. Aktivistka proti vojni in rasizmu je sicer soavtorica te uspeĹĄnice, kar pa

tako lahko popolnoma prepustil glasbi. Zdaj je izĹĄel njegov drugi album, poimenovan po odliÄ?no sprejetem duetu z Oliverjem Dragojevićem, Samo s tobom sam upoznao ljubav. Gre za nabor ljubezenskih pesmi, posvetil ga je svoji Ĺženi, na njem pa se je prviÄ? preizkusil tudi kot avtor glasbe.

Jennifer Lopez nagrajena za posebne doseĹžke

glavni vlogi je prviÄ? nastopila leta 1997 v biografskem filmu Selena, si prisluĹžila nominacijo za zlati globus ter postala prva LatinskoameriÄ?anka, ki je za vlogo v filmu prejela veÄ? kot milijon dolarjev. 49-letnica je do zdaj izdala 8 studijskih albumov, prodala veÄ? kot 80 milijonov primerkov albumov ter zaigrala v veÄ? kot 30-tih filmih. Po podatkih revije Forbes je najbogatejĹĄi Ä?lovek z latinskoameriĹĄkimi koreninami v Hollywoodu.

Taja Ĺ viligoj in NeskonÄ?ni hodniki Finalistka ĹĄova Nova zvezda Slovenije Taja Ĺ viligoj si bo letoĹĄnje poletje gotovo zapomnila po svojem prvem singlu NeskonÄ?ni

so ji priznali ĹĄele lani, pol stoletja po tem, ko jo je njen pokojni partner John Lennon predstavil svetu. Umetnica ĹĄe zagotavlja, da Warzone zagotovo ne bo njen zadnji glasbeni projekt.

RomantiÄ?ni Marko Ĺ kugor Marko Ĺ kugor, hrvaĹĄki tenorist angelskega glasu in prvi glas Dalmacije, kljub rosnim 28-tim letom beleĹži ĹĄtevilne uspehe in pobira najpomembnejĹĄe festivalske nagrade. Kot svoj najveÄ?ji uspeh izpostavlja, da je ostal preprost, ljubeÄ? in zna ceniti druĹžino in prijateljstvo. Svojo pevsko kariero je zaÄ?el s klapskim petjem (Maslina, Kampanel), nato pa se je podal na samostojno pot, saj se je le

Jennifer Lopez bodo konec meseca na podelitvi MTV-jevih nagrad poÄ?astili z nagrado Michael Jackson video Vanguard, ki jo podeljujejo umetnikom za njihov prispevek h kulturi, modi in glasbi. V svetu ĹĄovbiznisa je prisotna Ĺže skoraj tri desetletja. Leta 1991 je nase opozorila kot plesalka v humoristiÄ?ni televizijski oddaji In Living Color, dve leti zatem se je podala v filmske vode. V

hodniki. Skladba je meĹĄanica razliÄ?nih zvrsti in govori o novih poteh, razliÄ?nih moĹžnostih in priloĹžnostih, ki Ä?akajo na

uresniÄ?itev. Ne manjka pa niti ljubezni, je razkrila Taja, ki tudi sicer najraje poje o Ĺživljenjskih stvareh. Na samostojno pevsko pot se je podala v sodelovanju z glasbenikom Ĺ˝igo Rustjom, nad katerim je bila navduĹĄena, obetajo se menda celo nova skupna glasbena preseneÄ?enja. Zdaj se bo spoprijela ĹĄe s snemanjem videospota, nato pa bo sledila zasluĹžena zabava na maturantskem izletu.

Mamma mia! Spet zaÄ?enja se!

Drugi del priljubljenega muzikala je po odliÄ?no obiskani regijski predpremieri v puljski areni (snemanje drugega dela je potekalo na hrvaĹĄkem Visu) zaÄ?el pohod tudi po slovenskih kinematografih. Deset let po prvem delu se vraÄ?a originalna igralska zasedba z nekaj novimi obrazi, slavna Cher bo recimo nastopila v vlogi mame Meryl Streep. Tudi v drugo lahko priÄ?akujemo obilico petja in plesa, komiÄ?nih in Ä?ustvenih zapletov, sliĹĄali bomo Abbine uspeĹĄnice, ki jih ustvarjalci prvega dela niso uporabili, manjkale pa ne bodo niti nekatere pesmi, ki so krojile zgodbo prvega dela.

VraÄ?ata se tudi izvorna ÂťabbovcaÂŤ Benny Andersson in BjĂśrn Ulvaeus z glasbo in besedilom, pri filmu pa sodelujeta tudi kot izvrĹĄna producenta.

Klapa SemikantĂĄ je nastala leta 2011 v slovenski Istri, ime pa v tamkajĹĄnjem nareÄ?ju pomeni Âťse mi pojeÂŤ. V skupini so razliÄ?ne generacije, vse pa povezuje veselje do petja in druĹženja. Njihov repertoar obsega zlasti skladbe z dalmatinskim melosom, radi pa zapojejo tudi istrske in slovenske ljudske pesmi. V zadnjem Ä?asu ustvarjajo tudi avtorsko glasbo. S skladbo Tvoja lepota je skupina nastopila na letoĹĄnjem MMS-u.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

KlateĹži – Letiva Zadetek – IzbirÄ?na dekleta Frajerke – Priznam, priznam Ansambel Ceglar – Pa naj tvoj bo Nejc Kastelic – Vse je mogoÄ?e Mladih 5 – Poletje je Veseli SavinjÄ?ani – Ko me objame Ĺ˝argon – Noro dobra Ĺ padni fantje – ÄŒeprav se razhajava Ĺ˝urerji – Ta poletna noÄ?

www.radiovelenje.com

Ĺ˝an SerÄ?iÄ? in Gaja Prestor Vse bolj uveljavljeni glasbenik Ĺ˝an SerÄ?iÄ? je na zaÄ?etku avgusta predstavil videospot za pesem z naslovom Nazaj, ki jo je posnel s pevko Ĺžametnega glasu Gajo Prestor. Z njo je sodeloval Ĺže pri njeni prvi avtorski skladbi To je kar imam in glede na odzive tudi tokratno sodelovanje ne bo zadnje.

Severina Priljubljena pevka je premiero dolgo priÄ?akovanega singla Magija sprva prestavila zaradi smrti Oliverja Dragojevića, zdaj pa je le ugledal luÄ? sveta. Slovenski koreograf AnĹže Ĺ krube, ki je poskrbel za koreografijo na Severinini turneji DobrodoĹĄao u klub, je po pevkinem mnenju tokrat kot reĹžiser in koreograf ustvaril enega najboljĹĄih plesnih videospotov za singel, ki je hkrati tudi poklon TomaĹžu Pandurju.

Madonna Madonna je potrdila izid nove studijske ploĹĄÄ?e, ki bo sledila Rebel Heart iz leta 2015. Naslovila jo je Beautiful Game.

Glasbenica se je pred Ä?asom preselila na Portugalsko, kulturni preskok pa je moÄ?no vplival na prihajajoÄ?o ploĹĄÄ?o. Ĺ˝e 14. studijski album bo izĹĄel 36 let po njenem prvem singlu Everybody.

Dave Grohl Grohl, Ä?lan zasedbe Foo Fighters, se je lotil posebnega projekta, ki ga je spodbudilo opazovanje uÄ?encev glasbene ĹĄole. Posnel je 23-minutno instrumentalno skladbo, pri tem pa sam poprijel za 7 razliÄ?nih instrumentov, da bi oboĹževalce spodbudil, da se tudi sami zaÄ?nejo ukvarjati z glasbo. Grohl je skladbo naslovil Play, njen izid pa je pospremil ĹĄe kratek dokumentarec.

Jure Lesar Jure Lesar je avtor glasbe in besedil, pevec, kitarist, Ä?lan skupine Eskobars, ki je trenutno zaposlen s svojim novim projektom in albumom Zemljin sin, ki bo izĹĄel jeseni.

Biti Zemljin sin po njegovem pomeni pripadnost Zemlji in lepoti kraja, v katerem Ĺživimo, da si Ä?lovek, ki ima rad svoj planet in da si del njega.

Naš ­čas, 9. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

⏩

frkanje

Osnova šola Karla Destovnika – Kajuha in Občina Šoštanj večkrat združita moči. Na tej fotografiji ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc in župan Darko Menih to dokazujeta na dobrodelnem koncertu, kjer sta skupaj z drugimi zapela: »Mi se ’mamo radi, radi, radi, radi ...«. Septembra pa se bo to videlo na šoli. Približno sto tisoč evrov, kolikor bo stal nov tartan na šolskem igrišču, bosta šola in občina krila s polovičko.

» Levo & desno «

Pestro poletje Letošnje poletje je res pestro: od nalivov, viharjev do toplotnih udarov. Za »čudno« poletje pa ni krivo le vreme – tudi »podaljšane« volitve.

Uganke

⏫

Medtem ko je fotografska konjenica v glavnem na dopustih, glavni piarovki velenjskega Rotovža Saši Sevčnikar ni odveč narediti kakšen posnetek za arhiv. Zadnjič je to bilo na druženju z upokojenci, ki so srečanje opravili pred najhujšo vročino, zdaj pa so previdno vsak v svoji senci. Saša pa … privoščimo ji oddih skupaj s svojimi najdražjimi, piar slikami, pa še kakšen selfi naj bo vmes.

⏪

Sodniška ekipa vaških iger v Šmartnem ob Paki (od leve proti desni) Uroš Kumer, Zdravko Ramšak, Drago Luknar in Franci Omladič je bolj ali manj že uigrana. Čeprav so se fantje dobro seznanili s pravili iger, je očitno Luknar pobaral Ramšaka: »Ali misliš, da se bo tudi letos našel kdo in nam sojenje zatežil?« Ramšakov na pol pritajeni smeh tega ni potrdil in ne zanikal.

ZANIMIVOSTI

Lennonov morilec svoje zlovešče načrte razkril ženi Mark David Chapman je ženi pred umorom glasbenika Johna Lennona leta 1980 razkril svoje bolne načrte. Gloria Hiroko Chapman je za The Daily Mirror povedala, da ji je mož po vrnitvi iz New Yorka na Havaje povedal, da si bo ustvaril ime tako, da bo ubil Lennona. Dodala je, da ni vedela, da se bo dva meseca kasneje resnično podal na morilsko misijo.

Danes 67-letna Gloria Hiroko Chapman je za britanski tabloid povedala, da se ji Chapmanovo (63) ponovno potovanje v New York ni zdelo sporno, ker ji je mož pred odhodom dejal, da se na pot podaja, ker mora odrasti kot človek in kot mož ter da potrebuje nekaj časa za razmislek o svojem življenju. Po tej odsotnosti naj bi srečno zaživela svoje zakonsko življenje po poročanju The Daily Mirror napoveduje globoko verna Gloria Hiroko Chapman.

Chapman je Lennona 8. decembra 1980 ubil s štirimi streli v hrbet pred njegovim stanovanjem v New Yorku. Glasbenik je izkrvavel v rokah svoje žene Yoko Ono. Leta 1981 je bil Chapman obsojen na 20-letno zaporno kazen, potem ko je priznal umor tedaj 40-letnega britanskega glasbenika. Lennonov

9. avgusta 2018

Eni pravijo: sežiganje odpadkov v Tešu bo. Se že pripravljajo! Drugi: o tem ne vemo nič. Ljudje v okolici se bojijo, da res bo.

Vroče za toplo Nekako pod tem geslom v poletnih mesecih delavci pridno oblačijo mnoge stanovanjske bloke s toplotno izolacijo. Delavcem je zdaj precej vroče, stanovalcem bo pozimi »le« prijetno toplo.

Uporaba MOV je torej poskrbela, da imajo razne organizacije in posamezniki tisoč novih zastav. Upam, da bodo res plapolale!

Na pomoč!

Vegrada že dolgo ni, pa še vedno opleta z repom. To je občutila tudi naša največja humanitarna organizacija, Rdeči križ. Kar je Vegradu že plačal, mora še enkrat podizvajalcem. Potreben bo posojilne infuzije.

Žalski čudež morilec bo 20. avgusta že desetič zaprosil za predčasni izpust iz zapora. Doslej so mu prošnjo zaradi teže zločina zavrnili.

Kljub temu, da se je Chapman ženi zlagal tudi, da se je rešil morilskega orožja, mu ona že 38 let, odkar je zaprt, še vedno stoji ob strani. Zakoncema je omogočeno v času obiskov v zaporu skupaj preživeti 44 ur na leto. Čas izkoristita za to, da pečeta pizze, gledata Kolo sreče in imata spolne

odnose v prikolici, parkirani na območju zapora.

Prva dama ZDA podprla LeBrona Jamesa v sporu s Trumpom V besedni dvoboj med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in prvim zvezdnikom severnoameriške košarkarske lige NBA LeBronom Jamesom se

je vmešala tudi prva dama ZDA Melania Trump in pohvalila delo, ki ga James opravlja pri pomoči otrokom. Podporo Jamesu je izrazilo tudi več aktivnih in nekdanjih igralcev NBA.

nom Jamesom je ravnokar opravil intervju najbolj neumen človek na televiziji, Don Lemon. Uspelo mu je, da je LeBron izpadel pameten, kar ni lahko narediti,“ je zapisal ameriški predsednik.

Na Velikonočnem otoku poslej omejitve za turiste Na Velikonočnem otoku, znanem po kamnitih skulpturah v obliki človeka moai, so sprejeli

Odziv prve dame je podala njena tiskovna predstavnica, ki je ocenila, da LeBron James „dela v dobro prihodnjih generacij“. Po poročanju BBC je dodala, da si Melania Trump želi „odprt dialog o vprašanjih, s katerimi se danes soočajo otroci“.

V izjavi pa je Melania Trump tudi poudarila pomen odgovornega obnašanja na spletu, kar bi se lahko razumelo tudi kot prikrita kritika tvitanja njenega moža.

Besedni dvoboj med Jamesom in Trumpom se je vnel prejšnji teden, potem ko je košarkarski zvezdnik v intervjuju za CNN v ponedeljek Trumpa obtožil, da športnike, ki med predvajanjem ameriške himne protestirajo, uporablja za svoje politične namene, ob tem pa povzroča delitve v družbi.

Trump mu ni dolgo ostal dolžan.

V svojem slogu je v soboto na Twitterju žalil trikratnega prvaka NBA, da ni ravno inteligenten. „Z LeBro-

državljane Čila, ki niso avtohtoni prebivalci Rapa Nui. Obiskovalci morajo ob prihodu na otok tudi izpolniti poseben obrazec, pokazati povratno vozovnico, dokument o rezervaciji hotela ali vabilo domačina. Omejitve ne veljajo za starše, partnerje ali otroke avtohtonih prebivalcev. „To je čaroben otok in vsi si ga želimo obiskati, a je obenem tudi občutljiv otok in moramo skrbeti zanj,“ je v izjavi za čilsko televizijo odločitev za omejitve utemeljil čilski predsednik Sebastian Pinera.

Več, ko je gradnje, večji bo gozd. Arnovski gozd. Vendar le poslovna cona Arnovski gozd. Takega gozda z drevesi pa je vendarle vse manj.

Hitreje in več Na Koškem in v Saši so mnogi vse bolj nestrpni, kdaj bodo vendarle začeli graditi hitro cesto 3. razvojne osi. Da bodo hitreje prišli v Ljubljano. In da se jih bo tja vozilo še več!

Zlobna Bolje nasedli kit na Škalskem jezeru kot nasedli projekt vodnega mesta na Velenjskem.

Vse bliže …

Pravega poletja niti še ni bilo, a že se vse bolj bliža jesen.

Ponekod se že pripravljajo, da zapojejo klopotci. Ne le tisti v parlamentu.

vrsto omejitev za potovanje in bivanje. Čilske oblasti želijo z novo zakonodajo, ki so jo sprejele zaradi grožnje lokalnim običajem in okolju, zmanjšati število obiskovalcev in prebivalcev otoka.

Velikonočni otok v jugovzhodnem Tihem oceanu je najbolj znan po skrivnostnih velikanskih kamnitih kipih v obliki stiliziranih obrazov - moaih, zaradi katerih je otok na Unescovem seznamu zavarovane svetovne dediščine.

Na vulkanskem otoku sedaj lahko turisti bivajo le še 30 dni.

Ukrep velja tako za tujce kot za

Ob lanskem popisu prebivalstva je na Velikonočnem otoku živelo 7750 ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot pred nekaj desetletji, preden je na otoku zacvetel turizem in posledično tudi infrastruktura. Župan Pedro Edmunds je ocenil, da na otoku živi 3000 ljudi preveč.

To po njegovem »škoduje lokalnim značilnostim, tisoč let stara kultura pa se spreminja in to ne na bolje«. Z novimi prebivalci na otok namreč prihajajo tudi »običaji s celine«, kar po mnenju župana ni pozitivna sprememba. Veliko število turistov škoduje tudi okolju.

Priložnost V počitniškem času so tudi letos mnogo mladi delali.

Mnogi niti ne le zato, da so si prislužili kaj denarja za veseli del počitnic. Preprosto zato, da se bodo lahko naprej šolali.

NaĹĄ Ä?as, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

REPORTAŽA

9. avgusta 2018

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani jih teĹžje in poÄ?asneje sprejemajo Albanke, ki Ĺživijo v Ĺ oĹĄtanju, rade prihajajo na sreÄ?anja, delavnice spoznavanja slovenskega jezika – V Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u bi si Ĺželeli, da bi se jim pridruĹžile tudi domaÄ?inke Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Edita TamĹĄe, vodja Medgeneracijskega srediĹĄÄ?a Ĺ aleĹĄke doline je topla, razumevajoÄ?a Ĺženska z izjemno empatijo do ranljivih skupin ljudi, pa naj si bo do domaÄ?inov ali tujcev.

S prav posebnim zanosom pod okriljem Ljudske univerze Velenje dela in pomaga pri socialni aktivaciji albansko govoreÄ?ih Ĺžensk. ZaÄ?ela je s tistimi, ki bivajo v Velenju. Zdaj jo vse pogosteje sreÄ?ujejo v Ĺ oĹĄtanju.

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj Ĺživi 690 tujcev, nekaj veÄ? kot 200 jih ima pri njih zaÄ?asno, drugi imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e, med njimi pa je daleÄ? najveÄ? albansko govoreÄ?ih druĹžin, v katerih je moĹž in oÄ?e odsoten, ker dela nekje na tujem. Zelo redke so albanske druĹžine, kjer se ob veÄ?erih zberejo vsi. NajkrajĹĄo ‘vleÄ?ejo’ Ĺženske, matere, snahe, ki ne hodijo v sluĹžbo, z domaÄ?ini pa nimajo kaj dosti socialnih stikov.

Z njimi se praktiÄ?no sreÄ?ajo le v kakĹĄni lokalni trgovini. Ker ne znajo govoriti slovensko, so dobesedno obsojene na socialno izkljuÄ?enost.

Kaj opaĹžate v Ĺ oĹĄtanju? Kaj je tam drugaÄ?e kot v Velenju? ÂťAlbanke, ki Ĺživijo v Ĺ oĹĄtanju, so manj izobraĹžene kot tiste, ki Ĺživijo v Velenju. Nekatere nimajo konÄ?ane niti osnovne ĹĄole. Njihovi moĹžje delajo v tujini. PrepuĹĄÄ?ene so same sebi, zato zelo rade prihajajo na naĹĄa sreÄ?anja. Namenoma ne reÄ?em k uÄ?enju slovenskega jezika,

â?ą

V Velenju ste ta sreÄ?anja dobro zastavili, vanje vkljuÄ?ili tudi Ve-

namo enako kot z vsemi udeleĹženci medgeneracijskega srediĹĄÄ?a. PostreĹžemo jim Ä?aj, kavo ...

Trudimo se, da bi Ä?utile, da so sprejete. Verjemite, da lahko tudi one veliko dajo mestu! Mi pa jih odrivamo, namesto da bi jih sprejeli.ÂŤ

Albanke pa, tako pravite, prihajajo na ta sreÄ?anja? ÂťPrihajajo. Od petnajst do osemnajst jih je vsakiÄ?. Odvisno od tega, kako velike otroke ima-

Pravite, da so same. MoĹžje delajo v tujini, odvisne so od otrok, ki se jezika hitro nauÄ?ijo. Ti so posredniki, prevajalci, ko potrebujejo kake storitve, zdravstvene in podobne ‌ ÂťTukaj so otroci pogosteje kot v Velenju prevajalci. Otrok pride v ĹĄolo dve ali tri ure kasneje, ker ga je sorodnica potrebovala kot prevajalca. Tudi k nam pridejo po pomoÄ? pri kakĹĄnih vlogah. Ko dobijo zdravniĹĄki izvid, pridejo po odraslo mnenje, po prevod, nasvet kam poklicat, na koga se obrniti ‌ Trudijo se biti samostojne. Prave borke so, vam povem. Prisiljene so v to, ker so dobesedno same. Âť

â?ą

ÂťV Ĺ oĹĄtanju so pogosteje kot v Velenju otroci prevajalci.ÂŤ

ÂťKo nekaj Ä?asa delaĹĄ z njimi, jih razumeĹĄ.ÂŤ

ker so ta druĹženja veliko veÄ? kot to. Tudi sama se veliko nauÄ?im od njih. Albanske Ĺženske krasijo vrednote naĹĄih dedkov in babic, ki jih mi zaradi hitrega tempa Ĺživljenja, pehanja za dobrinami, pozabljamo. Pri njih je druĹžina na prvem mestu. Odnosi v druĹžini jim ogromno pomenijo. Povezane so tudi med seboj. NajbrĹž se jih tudi zato toliko udeleĹžuje sreÄ?anj. Z njimi seznanjajo drug drugo.ÂŤ

stvarmi, ki so vsaki Ĺženski bolj ali manj domaÄ?e. Gre pa tukaj dosti bolj poÄ?asi kot je ĹĄlo v Velenju. Ampak ne bomo obupali. Verjamem, da bodo Ĺženske stkale vezi, uvidele prednosti, dodano vrednost, ki jo lahko dajo drug drugi.ÂŤ

Edita TamĹĄe: ÂťVerjemite, veliko se lahko nauÄ?imo drug od druge.ÂŤ

lenjÄ?anke. Kaj pa v Ĺ oĹĄtanju?

Pridejo na ta sreÄ?anja tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?anke? ÂťTukaj je drugaÄ?e. Ĺ oĹĄtanj je bolj zaprto mesto. Za prebivalce je bil ĹĄok, ko se je v njem naenkrat pojavilo toliko albanskih Ĺžensk. Na to niso bili pripravljeni. OpaĹžali so jih na trgu, ko so se pogovarjale v svojem jeziku ... Zdaj se trudimo ustvariti ta stik. Zelo se trudimo. KvaÄ?kamo, pletemo, ukvarjamo se s

jo. Nekatere so jih vkljuÄ?ile v vrtec, druge ne. Morate vedeti, da one skrbijo za cele druĹžine, z njimi so taĹĄÄ?e, tasti. DrugaÄ?e je kot med nami. NaĹĄi otroci se odseljujejo, starĹĄi ostajajo sami. Tega pri njih ni.ÂŤ Kako pa se sporazumevate? ÂťZaÄ?nemo z raÄ?unalnikom, slikovnim gradivom. Ko nekaj Ä?asa delaĹĄ z njimi, jih razumeĹĄ.

Ne sicer dobesedno, ampak veĹĄ, kaj ti hoÄ?ejo povedati. Telovadimo z rokami. A saj to niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da pridejo, da jim pokaĹžemo, da so dobrodoĹĄle ‌ Z njimi rav-

Imajo Ĺželje po zaposlitvi? ÂťEna iz skupine si je naĹĄla zaposlitev v Termah TopolĹĄica. Zelo veseli smo tega. Ĺ e vedno rada pride med nas. Predstavlja zgled in motivacijo drugim. Ovira pa jih, ker ne znajo jezika. Pustimo to, da so nekatere nepismene. Jezika se Ĺželijo nauÄ?iti. TeĹžava je, ker niso v stiku z njim. Dve urici dvakrat tedensko je premalo. Zunaj tega se s slovenskim jezikom sreÄ?ajo samo, ko gredo v lokalno trgovino. ÄŒe gredo. In to je vse.ÂŤ Kaj pa otroci? Se vkljuÄ?ujejo v aktivnosti veÄ?generacijskega srediĹĄÄ?a? ÂťZelo radi prihajajo na pogovor. Tudi pri njih je teĹžava jezik.

V Ä?asu pouka pa se druĹžimo med 12. in 15. uro, ko potrebujejo uÄ?no pomoÄ? pri razumevanju besedil, pri geografiji, zgodovini. Pri matematiki nimajo teĹžav.

Kot pa veste, se prvo leto vkljuÄ?ijo v razred niĹžje, potem ga eno leto ponavljajo ‌ Trudimo se.ÂŤ đ&#x;”˛

Usvajanje jezika na sproĹĄÄ?en, zabaven naÄ?in

V septembru, v okviru dnevov svetovalnih srediĹĄÄ?, pripravljajo veÄ? dogodkov, ki bodo ranljivim ciljnim skupinam priseljencev v Velenju in Ĺ oĹĄtanju v pomoÄ? pri aktivnem zaposlovanju.

Pripravljajo delavnico, kjer bodo z interaktivno druĹžabno igro pokazali, kako je lahko usvajanje jezika zabavno, sproĹĄÄ?eno in nedvomno bolj uÄ?inkovito kot klasiÄ?no uÄ?enje. Tovrstne aktivnosti so stalnica v programih, ki jih ponujajo v sklopu VeÄ?generacijskega centra Planet generacij in Medgeneracijskega srediĹĄÄ?a Ĺ oĹĄtanj.

Flosarski krst spet v ĹĄe boljĹĄi etnografski podobi Steklo je skoraj veÄ? piva kot Savinje in flosarji so bili spet glavni Na dvotedenski turistiÄ?no etnografski prireditvi, ki se je konÄ?ala minulo nedeljo z etno sprevodom iz ForĹĄta do Vrbja, je Ljubno spet oĹživelo kot turistiÄ?ni biser Zgornje Savinjske doline. Veliko domaÄ?inov, na Ä?elu z vodstvom obÄ?ine Ljubno in turistiÄ?nega druĹĄtva Moj kraj ter ĹĄtevilnih drugih druĹĄtev in krajanov iz vseh zaselkov, je sodelovalo pri razliÄ?nih dogodkih, obÄ?inski praznik pa so zelo slovesno obeleĹžili Ĺže v petek zveÄ?er, ko so zasluĹžnim soobÄ?anom podelili obÄ?inska priznanja. Ob tem so

Kljub nizki Savinji so flosarji uspeĹĄno splavili letoĹĄnji splav. (foto: jk)

se lahko pohvalili z doseĹžki na podroÄ?ju komunalno-cestnih naloĹžb, vzdrĹževanja ter ureditvijo veÄ? novih, za Ljubno in Zgornjo Savinjsko dolino pomembnih del. Vrhunec praznovanja, ki bo Ä?ez dve leti Ĺže spet jubilejno, 60-to, pa je bila etnografski prikaz starih del in opravil, povezanih z gozdom, kmetovanjem, vlcerstvom in flosarijo v sprevodu skozi trg, vdiranjem in splavitvijo flosa, ter krstom zelenca BoĹĄtjana PodkriĹžnika p. d. FuĹžirja iz Tera, ki je postal nov Ä?lan flosarske druĹžine ljubenske.

Ä?ega cvetja. Vso to dr uĹĄÄ?ino so spremljali ljudski muzikanti, ki so itak del vsakega dela, druĹženja in veselja na nekdanjih ljubenskih domaÄ?ijah.

BoĹĄtjan PodkriĹžnik: kaj pomeni Ä?ast postati ljubenski flosar?

Moj praded JoĹže PodkriĹžnik FuĹžirjev iz Tera je bil ta pravi flosar. S trdim delom je sluĹžil kruh za vso takratno druĹžino.

Gor v Teru se je teĹžko Ĺživelo, le iznajdljivi in ljudje, vajeni trdega dela in tveganja, so imeli boljĹĄe moĹžnosti za lepĹĄe Ĺživljenje. Njegovo zgodbo sem veÄ?krat sliĹĄal, morda sem si Ĺželel postati njegova senca. Zato sem se pribliĹžal flosarjem z Ljubnega in sodeloval Ĺže nekaj Ä?asa ob njihovem obujanju stvarne legende, ki za ta kraj pomeni pravo zgodovino preteklega stoletja. PriĹĄel je Ä?as, ko so me prijatelji poklicali na odgovornost, prevzel sem jo in zdaj sem na vrsti, da vsaj v idiliÄ?nem smislu stopam po pradedkovih stopinjah. Ja, poÄ?aĹĄÄ?en sem, da sem postal flosar.

Martin Juvan ÄŒuks, evropski flosar in prvi krmaniĹž z Ljubnega Z naĹĄo tradicijo znamo biti vÄ?asih Ĺže dolgocajtni, zato je dobro, da si vsakiÄ? izmislimo kaj novega, spustimo npr. letos spuĹĄÄ?anje lesa po riĹži, na flos naloĹžimo toliko flosarjev, kot vÄ?asih v avtobus, kot jih voda zdrĹži, a vedno mora biti osnovna vsebina prva in prava. Ahtamo, da se pri vdiranju komu kaj ne zgodi, kar je bila osnovna skrb prvega krmaniĹža pri resniÄ?nem plavljenju flosov do Roglce in ĹĄe naprej. Delo je bilo trdo, nevarno in tvegano, da bi flos z ljudmi vred poknil za kakĹĄno ĹĄkarpo, ljudi pa spomladi pometalo ĹĄe v ledeno mrzlo sneĹžnico. Ĺ˝e zdaj se pripravljamo na 60-letnico, ko bomo spet povsem originalni in izvirni, saj drugaÄ?e paÄ? ne sme in ne more biti.

Flosarski krst - tokrat so zalili BoĹĄtjana PodkriĹžnika

V sprevodu so prikazali pomen vode od nekoÄ? do danes

Za nosilci (na konjih) slovenske, ljubenske in flosarske zastave, so na traktorskih priklopih prikazali izdelavo cevi za ĹĄtepihe in lesene Ĺžlebove, pranje peric na studencih in ob potokih, kuhanje Ĺžajfe in namakanje ÂťcotÂŤ, ohranjanje zdrave studenÄ?nice ter pitne vode in vodo-

hranov, zbiranje streĹĄne mehke vode, potrebo po vodi kot svoj Ä?as edinem gasilnem sredstvu ter starodavno gasilsko brambo v kontrastu z najnovejĹĄo tehniko (PGD Ljubno), ĹĄportni duh nekaterih domaÄ?ih klubov (NK Ljubno), dejavnost etnografsko tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine Zgornjesavinjskih starodobnikov z motoriziranim sprevodom ter poroÄ?ni sprevod s kitenjem iz doma-

Vdiranje flosa na ho-ruk, da je flos smuknil na gladino plitve Savinje

Flosarsko druĹĄtvo Ljubno v tem Ä?asu vodi prizadevni in podjetni stomatolog, zdaj Ĺže preizkuĹĄen flosar David PeÄ?nik, ki strastno vodi podmladek in ohranja tradicijo nekdanje (bognedaj reÄ?i splavarjenja!) flosarije, kje ima v naĹĄi deĹželi primat prav nekdanje splavljanje lesa po Savinji. Ĺ˝e 68 let so, morda s kakĹĄno izjemo, vezali flos, tudi po veÄ? hkrati in jih vdirali v

korito vodnate Savinje. Ko so se prepeljali z njim do spodnjega Vrbja (Roglce!), so si dali duĹĄka, ob tem pa so med zagnanimi in zasluĹžnimi ÂťzelenciÂŤ ob posebni gaudi izbrali flosarja, ki je moral prestati zahtevno skuĹĄnjo. Tudi tokrat je Ä?ast pripadla BoĹĄtjanu PodkriĹžniku FuĹžirju, ki je oĹĄpiÄ?il flosarski kol, odgovoril skoraj na vsa teĹžka vpraĹĄanja zadovoljivo in nato bil deleĹžen ĹĄkafa Savinje (tokrat celo iz solÄ?avske struge) skozi reĹĄeto na glavo.

NovopeÄ?eni flosar je visoko kvalificiran cnc operater s smislom za leseno zlato

Ob zakletvi, ÂťspoĹĄtoval bom flosarske postave in delal v duhu naĹĄega poslanstvaÂŤ, je ob botru Romanu MoĹĄkotevcu, direktorju VOC Celje, postal peÄ?en ljubenski flosar, ki bo le ĹĄe eden trdnih stebrov klene ljubenske flosarije. Preden so vzeli v roke instrumente Ä?lani ansambla SaĹĄe Avsenika in zalaufali mnoĹžico v zakljuÄ?no vzduĹĄje ter na stotine plesnih parov, so na ploĹĄÄ?adi Vrbovca opravili ĹĄe dobrodelno zbirko in donacijo denarnih sredstev za potrebe invalidnega otroka druĹžine Jakop ter nagradili najboljĹĄe tekmovalce na popoldanski tekmi tradicionalnega hitrostnega kiparjenja z motornimi Ĺžagami. Pred ostalimi slovenskimi Ĺžag-mojstri je slavila ekipa iz Zgornje Savinjske doline. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

9. avgusta 2018

Ob poldrugem letu ponovno raziskovali BoĹžiÄ?no kraĹĄko jamo v Menini Na prvi vtis vauuu, nato oÄ?aranje z detajli

visoke in kakĹĄnih 60 do 80 m2 razprostranjene suhe jame. Ĺ˝erovnik je ob tem obudil spomin na nakljuÄ?no odkritje jame, ki je le kakĹĄnih 10 metrov oddaljena od spodmola, ki je tako kot tokratnim obiskovalcem, sluĹžil za zanesljivo zavetje pod skalnim svodom. Morebitni novi izsledki bodo zgodbo o BoĹžiÄ?ni jami popestrili in najdiĹĄÄ?u morda dali nov pomen ter atraktivnost vsaj v speleoloĹĄkem smislu.

Da je masivna gora Menina planina polna ogromnih komor, lijakov in podzemnih labirintov, so ljudje dognali Ĺže mnogo let nazaj. Te ves Ä?as ponujajo vire kakovostne pitne vode, ki pronica in se pretaka od vrha gozdnate in travniĹĄke planote vse do dolinskih iztokov, ki so intenzivnejĹĄi ob dolgotrajnem deĹževju. Ĺ tevilnim znanih podzemnim jamam na Menini, se je pred dobrega leta in pol pridruĹžila ĹĄe ena, kot sodijo poznavalci, bolj zanimiva od drugih. Zato so jo jamarji takoj po odkritju zavarovali pred skrunitvijo.

Jamo po dogovoru in nadzorstvom lahko obiĹĄÄ?ejo le poznavalci

Rafael Ĺ˝erovnik iz Dola in nekdanji GornjegrajÄ?an, sedaj Ljubenec Ivo SovinĹĄek sta jamo odkrila tik pred boĹžiÄ?em leta 2016, kasneje pa so jo Ä?lani jamarskega druĹĄtva Tirski zmaj podrobneje raziskovali in jo takoj po najdbi tudi zavarovali pred ljudmi, ki ne znajo ceniti naravnih lepot in zasiganih jamskih najdiĹĄÄ? ter izjemnih narav-

đ&#x;”˛

Le dobrih deset metrov od tega spodmola z dvojnim razgIedom v gozd so dan pred BoĹžiÄ?em leta 2016 odkrili novo jamo v Menini.

Jamar Rafko Ĺ˝erovnik trdi, da se ta kos zasigane in nepoĹĄkodovane kamenine ni po nakljuÄ?ju pojavil na tleh BoĹžiÄ?ne jame.

nih umetnin – kapnikov. Nova jama je, kot kaĹže, najbolj navduĹĄila bliĹžnjega domaÄ?ina Rafka Ĺ˝erovnika, ki je skupaj s kolegi Ĺže nekajkrat brskal po njej in poskuĹĄal odkriti ĹĄe kaj veÄ? kot malo trinoĹžno posodo iz rimskega obdobja, lonÄ?eni vrÄ? in antiÄ?ni kovinski novec sesterec (slednje je zdaj poleg veÄ? razliÄ?nih kosti in kamenin razstavljeno v zasebnem zavodu Stanislava v Gornjem Gradu).

Raziskava bo pokazala dejansko vrednost, ki pa Ĺže ima sloves najdiĹĄÄ?a

Pred dnevi, 25. julija, je zbral ĹĄe dva Ä?lana Tirskega zmaja ter v sodelovanju z direktorico Razvojne agencije savinjske regije RASR Ivo ZorenÄ? pritegnil ĹĄe dva strokovna sodelavca; BoĹĄtjana Grabnerja iz KavÄ? pri Velenju poznavalca okoljskih vpraĹĄanj ter projektnega dela in Janeza GorenĹĄka iz Celja, ki se ukvar-

jata z bioloĹĄkimi procesi in bio-sistemskim inĹženiringom ter na to podroÄ?je vezanimi evropskimi projekti. Ob tem dogodku so se vsi Ä?lani ekipe seznanili z morebitnim skrivaliĹĄÄ?em meninskega ĹĄkrata, o katerem ĹĄe danes okrog Nove Ĺ tifte in ĹĄirĹĄe kroĹžijo zanimive prigode. Ob sodelovanju z jamarji sta poznavalca Ĺživljenjskih oblik v podzemlju, plesni in gob odvzela vzorce za raziskavo, na novo so naĹĄli ĹĄe kostno Ä?eljust neke divje Ĺživali in obÄ?udovali zasigane detajle veÄ? metrov

Najbolj veliÄ?asten detajl kapniĹĄkih kamenin menda spominja na glavo orla v letu.

OdĹĄel je Karli GradiĹĄnik

Jubilanti so se sreÄ?ali V odboru invalidov Mestne obÄ?ine Velenje smo se odloÄ?ili, da konec julija povabimo naĹĄe starejĹĄe invalide, ki so v preteklem letu praznovali okroglo obletnico 80 ali 90 let.

Povabili smo jih na prijeten klepet in jih pogostili s kosilom. Od evidentiranih 1100 Ä?lanov vsako leto te okrogle obletnice praznuje okrog 25 Ä?lanov. Ĺ˝al se teh sreÄ?anj udeleĹži le dobra polovica povabljenih.

Uvodoma smo jim ob lepi glasbi, ko nam je UrĹĄka zaigrala na citre, podali nekaj informacij o naĹĄem delu in planu za drugo polletje. Informirali smo jih o novostih o invalidski zakonodaji in njihovih pravicah glede oproĹĄÄ?enega plaÄ?evanja Ä?lanarine. Povabili smo jih, da pridejo v druĹĄtvo po znamkico, da bo njihova izkaznica veljavna. Izkaznico

VÄ?eraj so se njegovi najbliĹžji, znanci, prijatelji in ĹĄtevilni drugi na pokopaliĹĄÄ?u v SolÄ?avi poslovili od Karla GradiĹĄnika. Po teĹžki bolezni je mnogo prezgodaj odĹĄel ta izjemni citrar in eden najveÄ?jih lokostrelskih zanesenjakov, Ä?lovek, ki je na svoji Ä?udoviti turistiÄ?ni domaÄ?iji, katere korenine seĹžejo v daljno leto 1861, v Matkovem kotu Logarske doline gostil in uÄ?il lokostrelstva predsednike drĹžav in navadne ljudi. Karli je bil ob tem citrar in pevec, ki je leta 1980 s prijatelji ustanovil Ansambel Larix, kasneje pa je nastopal preteĹžno sam, obÄ?asno pa tudi v duetu z bobnarjem, kitaristom in pevcem Danetom StrmÄ?nikom. Njegova najbolj znana skladba je Sestavljena polka. đ&#x;”˛

lahko uporabijo kot dokazilo pri oprostitvi turistiÄ?ne takse in raznih popustov pri nakupu v doloÄ?enih trgovinah. Preko celega leta bodo lahko koristili tudi ostale ugodnosti ki jih organiziramo za naĹĄe invalide.

Ĺ e mnogo skupnih let 18. maja je minilo natanko petdeset let, odkar sta na skupno Ĺživljenjsko pot stopila Dragica in Ivan Petek. Spoznala sta se v Starem Velenju na silvestrovo 1966/1967.

Kmalu je vzplamtela ljubezen, ki traja ĹĄe dandanes.

Ves Ä?as skupnega Ĺživljenja Ĺživita v Velenju, pod velenjskim gradom, kamor se ĹĄe vedno radi vraÄ?ajo njuni vnuki, da jih babi in dedi razvajata z raznoraznimi dobrotami in modrimi mislimi.

Vsi si Ĺželijo, da bi ta iskra ljubezni, ki tli Ĺže pol stoletja,

JoĹže Miklavc

V Ĺželji, da se prihodnje leto tega sreÄ?anja udeleĹžijo vsi povabljeni Ĺželimo vsem veliko druĹženja in zdravja. đ&#x;”˛

K.F.

Nepismenost, brezbriĹžnost?

tlela ĹĄe dolgo in grela njune najdraĹžje ĹĄe mnoga leta. đ&#x;”˛

Kaj bi bilo treba dodati na zabojnike, da bi nekateri obÄ?ani nedvoumno razumeli, kam sodi kakĹĄen odpadek? TeĹžko razumljivo je namreÄ?, da je nekdo odvrgel elektronske odpadke v

zabojnik za steklo, ko pa je poleg veÄ?ji zabojnik, namenjen za odpadno elektronsko opremo.

Pa ĹĄe Ĺživo zelene barve je in odpadek vanj je moÄ? odloĹžiti z eno đ&#x;”˛ roko.

Foto: J. Miklavc

Do lovske koÄ?e bo potegnil Fajdiga Ĺ oĹĄtanj, 3. avgusta - ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je z izbranim izvajalcem, podjetjem GP Fajdiga iz Skornega pri Ĺ oĹĄtanju, podpisala pogodbo za investicijsko vzdrĹževalna dela na 400 metrov dolgem odseku ceste do lovske koÄ?e Smrekovec v Belih Vodah. Poskrbeli bodo za asfaltiranje ĹĄtiri metre ĹĄirokega odseka ceste, uredili odvodnjavanje in bankine ter vgradili varnostno ograjo. Dela bodo ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj stala blizu 63.000 evrov. đ&#x;”˛

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

mkp

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

NaĹĄ Ä?as, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

POGOVOR

9. avgusta 2018

Na vsako potovanje se je pripravil Na klepet smo povabili Boruta Koruna, Ä?igar razstava Z veslom in peresom po svetu bo do pozne jeseni navduĹĄevala obiskovalce Velenjskega gradu Milena KrstiÄ? – Planinc

Boruta Koruna v Ĺ aleĹĄki dolini poznajo kot dolgoletnega ĹĄoĹĄtanjskega zobozdravnika, tudi kot vnuka skladatelja Frana Koruna KoĹželjskega, po katerem nosi ime velenjska glasbena ĹĄola, ĹĄirĹĄa Slovenija pa ga pozna po njegovih zanimivih potopisih in nenavadnih potovanjih. Do pozne jeseni bodo na Velenjskem gradu na ogled drobci teh potovanj, razstava z naslovom Z veslom in peresom po svetu. Potem jo bodo preselili v Etnografski muzej v Ljubljano.

Nobenega dvoma ni, da vas bo navduĹĄila. Sploh, Ä?e radi potujete, raziskujete svet, odkrivate skrivnosti kulturne in naravne dediĹĄÄ?ine in spoznavate daljne deĹžele ter Ĺživljenje tamkajĹĄnjih ljudi. Kot to rad poÄ?ne Korun.

Veliko tega bralci zvedo iz vaĹĄih knjig.

Kar nekaj jih je? ÂťOsem. Eno, o mojem kajakaĹĄkem Ĺživljenju, sem napisal v nemĹĄÄ?ini za tamkajĹĄnjo zaloĹžbo. Govori o razburljivem kajakaĹĄkem Ĺživljenju na divjih rekah Balkana. Za nemĹĄke turiste sem napisal tudi vodiÄ? po SoÄ?i. Prav vesel sem bil, ko sem enkrat v Bovcu na zadnjih sedeĹžih enega lepega avtomobila uzrl mojo knjigo.ÂŤ

Knjige so rezultat lepega, a tudi zelo intenzivnega in sistematiÄ?nega dela. ÂťZa vsa potovanja sem se pripravil in oboroĹžil z znanjem. Za znanja, ki jih ni bilo mogoÄ?e dobiti v Sloveniji, sem ĹĄel tudi v tujino. Enkrat sem s tem namenom ĹĄel v Berlin, kjer sem na inĹĄtitutu za JuĹžno Ameriko ves teden iskal podatke, naslove knjig, si delal izpiske in si jih izposodil. Tako sem priĹĄel do potrebnih podatkov ter vedenj in ĹĄel na pot dobro opremljen z znanjem.ÂŤ Se ĹĄe spomnite, kako so se vaĹĄa potovanja (in pisanja) zaÄ?ela? ÂťPrvo je bilo povezano tudi z NaĹĄim Ä?asom oziroma takrat ĹĄe Ĺ aleĹĄkim rudarjem. To je bila pot, ki je bila pravzaprav maturantski izlet. Trije soĹĄolci s celjske gimnazije, v Velenju je takrat

ĹĄe ni bilo, smo ĹĄli nanj po svoje, v GrÄ?ijo, za katero smo se pred tem odloÄ?ili vsi. O tem smo pisali podlistek, ki je izĹĄel v kar nekaj nadaljevanjih v vaĹĄem Ä?asopisu. Potem je ĹĄlo pa naprej.

Ker sem bil kar priden ĹĄtudent in sem imel v zaÄ?etku julija Ĺže vse pogoje za vpis v naslednji letnik, sem to izkoristil za potovanja. Takrat na avtostop, ker za kaj veÄ? ni bilo denarja. Ko sem

Razstava bo na Velenjskem gradu na ogled do pozne jeseni, Ä?ez zimo bo gostovala v Etnografskem muzeju v Ljubljani.

se zaposlil, pa so bila potovanja daljĹĄa, veÄ?ja, zahtevnejĹĄa ...ÂŤ.

Kaj je bilo tisto, kar vas je vleklo po svetu? ÂťRazliÄ?nost sveta in kultur. Videti, kako teÄ?e Ĺživljenje drugje, kako razliÄ?ne so njegove korenine. Poglabljal sem se v kulturo drugih narodov, v zgodovino ...

V Ä?asu, ko sem Ĺže delal kot zobozdravnik, sem vpisal ĹĄtudij etnologije na fakulteti. Za prvo stopnjo sem opravil tudi vse izpite. Ker sem intenzivno zaÄ?el pisati knjige, ĹĄtudija nisem nadaljeval, sem pa ohranil zelo dobre stike. Omenil bi raziskovalca Ivana Ĺ prajca, ki je odkril kar nekaj majevskih mest v Mehiki in Marka Freliha, ki je priĹĄel na idejo o razstavi, ki je zdaj na ogled v Velenju.

Vseskozi smo bili v stikih in marsikatera dobra ideja se je plemenitila s tem.

Recimo za mojo zadnjo knjigo, ki ima naslov Zadnji inkovski zaklad, sem prav prof. dr. Ivana Ĺ prajca prosil, Ä?e mi napiĹĄe eno majhno kritiko o tem ...ÂŤ Ste potovali sami? ÂťNa dolga potovanja, eno je trajalo pet mesecev, ko sem prekinil delovno razmerje, dve pa po ĹĄtiri mesece, ko sem

zanju zbral vse dopuste dveh let skupaj in vzel ĹĄe neplaÄ?ani dopust, sem ĹĄel sam. Na veliko potovanje v Indijo sem ĹĄel z Rikom Ĺ˝eleznikom. V Ljubljani sva sedla na vlak in rekla, greva. Na skoraj vsa potovanja po vodi, pa sem ĹĄel najmanj v dvoje. Zdaj pa Ĺže dolga leta hodim s partnerko. Letos sva bila v Uzbekistanu in bil sem nad njim prijetno preseneÄ?en. V deĹželi, ki meji na Afganistan, sem priÄ?akoval vse kaj drugega.ÂŤ Tisti, ki ne potujemo veliko, sploh pa ne tja kot vi, vidimo v teh potovanjih priloĹžnost za nevarnost. Kaj pa vi? ÂťVeÄ?inoma imam dobre izkuĹĄnje. Ne mislim, da je svet sam po sebi nevaren.

Mora pa Ä?lovek po njem hoditi s spoĹĄtovanjem. Vedno sem obsojal Ĺženske z zahoda, ki so se kje v eksotiÄ?nih deĹželah kopale zgoraj brez. Saj moraĹĄ vedeti kam si priĹĄel in kako tam ljudje gledajo na to! Enako kot zdaj, ko obsojamo muslimanke, ki tukaj hodijo Ä?isto zakrite ‌ Sam nikoli nisem imel nobenih teĹžav.

Razen enkrat, pa ĹĄe takrat ne po moji zaslugi. Priletel sem v Kolumbijo v Ä?asu, ko so za nas uvedli vstopni vizum, jaz pa tega nisem vedel. ÄŒez eno uro sem Ĺže letel nazaj v Ĺ panijo, kjer me je pri-

Ä?akala policija. Tistikrat sem se poÄ?util kot kriminalec. VraÄ?al sem se z mladim MadĹžarom, ki so ga tudi zavrnili, ker ni imel vize. Ta je zaradi tega zganjal hud cirkus ‌ ÄŒe bi bil tistikrat sam, mislim, da bi se dogovorili, tako pa so naju oba poslali nazaj v Evropo. Lepa beseda lepo mesto najde povsod po svetu.ÂŤ Zdaj pa k razstavi na Velenjskem gradu, kjer razstavljate predmete, ki ste jih prinesli s poti in imajo poudarjeno etnografsko noto. ÂťNekateri so unikatni. Recimo tisti, ki sem jih dobil pri Indijancih plemena Kogi v Sierra Nevadi v Kolumbiji, kamor pride zelo malo ljudi. To je gorovje, ki je veliko za tretjino Slovenije, vrhovi so visoki do 5.700 metrov, Ĺživljenje pa se zaÄ?ne nad tisoÄ? metri. Nobena cesta tja ne vodi, samo kaka steza. Tam sem pridobil nekaj predmetov, ki jih moĹĄki uporabljajo vsak dan, ko ĹžveÄ?ijo koko.

Da se kokain izloÄ?i iz kokinih listov, uporabijo apno. Tega v buÄ?kah nosijo s seboj. Te buÄ?ke so na ogled na razstavi, pa tudi loki, puĹĄÄ?ice ‌ Vse je originalno. Zamenjano za kako stvar, ki je njim bila pomembna.ÂŤ đ&#x;”˛

Gruzijec, ki se je nauÄ?il slovenĹĄÄ?ine Aleksandre Patsuria iz Gruzije je lani v Slovenijo priĹĄel kot prostovoljec – Svoj Ä?as preĹživlja v Mladinskem centru Velenje – NauÄ?il se je slovenĹĄÄ?ine – V domovino se vraÄ?a septembra

Alex – Aleksandre je fant, ki ga je veselje poznati.

Mladi so danes (lahko) neverjetni. ÄŒe so nekdanje generacije svoj dom zapuĹĄÄ?ale le redko in je bil odhod na ĹĄolanje v Ljubljano ali Maribor velik podvig, danes mladina oÄ?itno ĹĄiri obzorja.

Prostovoljec iz Gruzije za Slovenijo sliĹĄal Ĺže pred prihodom

In tako v Velenju od lanskega septembra Ĺživi in dela Aleksandre Patsuria. Star je 21 let in je ĹĄtudent tretjega letnika Poslovne ĹĄole na Gruzijski univerzi. Da, fant prihaja iz Gruzije in je v Slovenijo priĹĄel kot prostovoljec za leto dni. Pravi, da je nekaj o naĹĄi drĹžavi vedel Ĺže pred prihodom. ÂťVedel sem, da je drĹžava z mnogimi lepimi kraji. Poleg tega ste mesec pred mojim prihodom osvojili prvo mesto na Evropskem prvenstvu v koĹĄarki,ÂŤ pravi Aleksandre in dodaja, da mu ĹĄportni uspe-

hi na tako velikih tekmovanjih veliko pomenijo. A priznava, da je sam lani vseeno navijal za Gruzijo.

SproĹĄÄ?en kot doma

Da je lahko priĹĄel v Slovenijo, se je moral potruditi; ker v Gruziji ni slovenskega veleposlaniĹĄtva, je moral namreÄ? vse dokumente urejati v Ukrajini.

Tudi to je storil in tako se je septembra z letalom pripeljal na letaliĹĄÄ?e v Sloveniji, od tam pa priĹĄel v Velenje. Želel sem pridobiti nove izkuĹĄnje ter videti nove deĹžele in spoznati razliÄ?ne kulture. Zdaj sem prostovoljec v Mladinskem centru Velenje, kjer se druĹžim z otroki, se z njimi igram ter pri tem organiziram razliÄ?ne dejavnosti zanje,ÂŤ pravi Aleksandre. Kot pravi, Slovenija ni prva drĹžava, ki jo je obiskal. Bil je Ĺže na MadĹžarskem, v Franciji, na ÄŒeĹĄkem, Poljskem in v Avstriji. Ko je priĹĄel k

nam, je najprej opazil veliko zelenja in gora, kar se mu je zdelo zelo privlaÄ?no. ÂťBil sem tudi na Bledu, ki je zdaj moj najljubĹĄi kraj v Sloveniji. Seveda pa oboĹžujem tudi Velenjsko jezero,ÂŤ pravi Aleksandre.

Dodaja, da se med nami Ĺže od samega zaÄ?etka poÄ?uti odliÄ?no in je sproĹĄÄ?en kot doma. ÂťMislim pa, da ste Slovenci manj odprti kot Gruzijci,ÂŤ ĹĄe meni.

A ni prehudo, Gruzijec je v naĹĄi deĹželi naĹĄel kar nekaj prijateljev. ÂťVeliko prijateljev imam iz Slovenije, najveÄ? pa iz Velenja,ÂŤ poudarja.

Nekaj razlik med drĹžavama je Prijateljem in tudi otrokom v Mladinskem centru Velenje je Aleksandre Ĺže skuhal tradicionalni gruzijski jedi khachapuri in khinkali (haÄ?apuri in hinkali). SodeÄ? po fotografijah, ki jih je pokazal, so zbrani teĹžko Ä?akali, kdaj bo obrok pripravljen.

Je pa Aleksandre poskusil tudi hrano, ki jo pripravljamo domaÄ?ini. ÂťNajraje imam burek in Ä?evapÄ?iÄ?e, od pijaÄ?e pa pivo,ÂŤ pravi fant in dodaja, da so cene hrane v Sloveniji v primerjavi s tistimi v Gruziji trikrat viĹĄje. Poleg tega imamo v Sloveniji po oceni Gruzijca veÄ? deĹžja, uporabljamo pa tudi Ä?isto drugaÄ?no abecedo (in seveda jezik). ÂťSlovenski jezik je zelo teĹžek,ÂŤ pravi Aleksandre, ki pa se ga je vendarle priuÄ?il, Ä?etudi se septembra vraÄ?a v domovino. ÂťImam zelo dobro uÄ?iteljico, zato Ĺže znam nekaj malega povedati v slovenĹĄÄ?ini. S prijatelji poskuĹĄam govoriti samo slovensko. Mislim pa, da je gruzinĹĄÄ?ina ĹĄe teĹžja od slovenĹĄÄ?ine,ÂŤ pravi.

Za tiste, ki ste morda pomislili: gruzinĹĄÄ?ina ni podobna ruĹĄÄ?ini. Je pa Gruzija tista drĹžava, ki je bila pred desetimi leti v vojni z Rusijo. ÂťBilo je grozno, saj je tisti Ä?as umrlo veliko ljudi,ÂŤ pravi Aleksandre.

Svojo domovino ima rad, ĹĄe posebej pa seveda svojo druĹžino. Tudi, ko je v Sloveniji, se prek spletnih socialnih omreĹžij z njimi sliĹĄi vsak dan.

Takole je Aleksandre na Debelem RtiÄ?u pokazal tipiÄ?en gruzijski plesni gib.

Vizijo za prihodnost ima

Ko se bo Aleksandre septembra vrnil domov, Ĺželi dokonÄ?ati zadnji letnik fakultete, nato pa se nauÄ?iti nemĹĄÄ?ine ter se vpisati na magisterij s svojega podroÄ?ja v NemÄ?iji. Pravi, da je tudi v zadnjem letu pridobil izkuĹĄnje, ki mu bodo v prihodnosti koristile. ÂťNe samo izkuĹĄnje, osvojil sem tudi spretnosti, za katere verjamem, da jih bom v prihodnje gotovo izkoristil,ÂŤ pravi fant in poudarja: ÂťRad bi se zahvalil vsem, ki delajo v Mladinskem centru Velenje. NajboljĹĄi ste!ÂŤ ÄŒeprav se za zdaj nima namena vrniti v Slovenijo, pa namerava stike ohranjati. Z nekaterimi prijatelji se je Ĺže dogovoril, da ga bodo obiskali. ÂťGruzija je majhna kot Slovenija, imamo ĹĄtiri milijone prebivalcev, sta pa naĹĄa kultura ter tradicija drugaÄ?ni od vaĹĄe. Zato pa vam morda ĹĄe bolj zanimivi, zato vas vabim, da jo obiĹĄÄ?ete tudi sami,ÂŤ dodaja Aleksandre. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

NaĹĄ Ä?as, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

Ĺ PORT

9. avgusta 2018

DomaÄ?i trener zadovoljen, gostujoÄ?i paÄ? ne Rudar po toÄ?ki s KrĹĄkim (1:1) ostal na zadnjem mestu – Oboji ĹĄe brez zmage, enako Celje, Triglav in Olimpija – V ponedeljek (18.00) ob jezeru Mura NogometaĹĄi Rudarja in KrĹĄkega so tekmo odigrali ĹĄele v ponedeljek, saj so VelenjÄ?ani nekaj dni pred tem, v Ä?etrtek, na povratni tekmi 2. kroga kvalifikacij za ligo Evropa gostovali v romunskem glavnem mestu BukareĹĄti. Za domaÄ?o Steauo je bila povratna tekma zgolj formalnost. V Velenju so zmagali z 2:0, tokrat pa kar s 4:0 in VelenjÄ?ane izloÄ?ili iz nadaljnjih evropskih bojev.

DomaÄ?i nogometaĹĄi so gotovo verjeli, enako pa najbrĹž tudi gledalci, da bodo po dveh evropskih porazih in po uvodnih prvenstvenih s kandidatoma za novega prvaka Mariborom ter DomĹžalami v dvoboju s KrÄ?ani njihovi nogometaĹĄi popravili bled vtis s teh tekem in se dokopali do prve prvenstvene zmage.

Ostalo je le pri Ĺželjah. Zadovoljiti so se morali le s toÄ?ko.

V prvem polÄ?asu v njihovi igri ni bilo pravega Ĺživljenja, nasprotnik je bil ĹživahnejĹĄi in Ĺže v 24. minuti povedel. Vezni igralec Marco Da Silva je s prostim udarcem kaĹĄen meter izpred preÄ?ne ĹĄestnajstmetrske Ä?rte nekoliko z desne, poslal Ĺžogo v oddaljenejĹĄo stran domaÄ?ih vrat.

Vratar AnĹže Malnar je bil pre-

kratek in Ĺžoga je obtiÄ?ala v mreĹži. Se je pa v nadaljevanju nekajkrat izkazal z dobrimi obrambami, to pa na Ĺžalost domaÄ?ih tudi gostujoÄ?i.

Se bo ponovilo zgodba s sobotne tekme med Muro in DomĹžalami, jer morda pomislil kdo izmed gledalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj gostujoÄ?ih. KakĹĄen bi bil razplet, Ä?e bi bil Luka Volarić po bliskovitem nasprotnem napadu (37. minuta) poviĹĄal na 2:0. Potem ko je preigral ĹĄe vratarja je Ĺžogo na sreÄ?o domaÄ?ih poslal v desno vratnico. ÄŒe ‌ SoboĹĄki scenarij se ni zgodil, saj gostje kljub premoÄ?i vendarle niso uspeli zadeti ĹĄe drugiÄ?, rudarji pa so vendarle izenaÄ?ili. To se je zgodilo po slabih desetih minutah tekme v drugem polÄ?asu.

Ante Solun je s sredine igriĹĄÄ?a poslal Ĺžogo blizu roba desne strani igriĹĄÄ?a, kjer jo je sprejel Robert PuĹĄaver. Rudarjev branilec je poslal Ĺžogo v kazenski prostor. Milan TuÄ?ić pa jo je z udarcem z glavo z bliĹžine toÄ?ke enajstmetrovke poslal v tla, od koder se je mimo nemoÄ?nega vratarja odbila v mreĹžo za 1:1. Kljub priloĹžnostim na obeh straneh, gostujoÄ?e so bile vendarle nevarnejĹĄe, je ostalo pri doseĹženem rezultatu.

Milan TuÄ?ić zagotovil prvo toÄ?ko

Prva poraza sta doĹživela v 3. krogu do tega kroga vodilni Aluminij in DomĹžale. Pravo blaĹženost pa so med svojimi navijaÄ?i povzroÄ?ili novinci v ligi, nogometaĹĄi Mure. Gostili so DomĹžale in jih 'preplavili' kar s 5 : 1 ter jim zadali prvi poraz. Na krilih tega rezultata bodo SoboÄ?ani v ponedeljek gostovali v Velenju. Enako uÄ?inkoviti so bili aktualni podprvaki MariborÄ?ani, v obrambi pa za malenkost slabĹĄi. V KidriÄ?evem so slavili s 5 : 2. Kazalo je, da si bodo visoko zmago, ki bi bila sploh prva v tem prvenstvu, priigrali tudi drĹžavni prvaki, igralci Olimpije. Po slabih petnajstih minutah so proti Celjanom vodili Ĺže z 2 : 0. Sorazmerno visoko vodstvo gostom ni omajalo samozave-

Vabimo vas, da se nam v soboto, 25. avgusta 2018 pridruĹžite na

sti. Do konca prvega polÄ?asa so zniĹžali zaostanek, z zadetkom v drugem izenaÄ?ili in si zagotovili sicer ĹĄele drugo toÄ?ko. Prvaki so enako kot Rudar, Celje, Triglav in KrĹĄko ĹĄe brez zmage.

Ne ĹĄteje umetniĹĄki vtis

Alen Ĺ Ä?ulac, trener gostov: S tem, kar so prikazali moji nogometaĹĄi, sem zadovoljen. Ustvarjali smo si priloĹžnosti eno za drugo. Mislim, da smo danes izgubili dve toÄ?ki. Po taki sparini, takimi pogoji so fantje odigrali tekmo nad mojimi priÄ?akovanji in jim lahko samo Ä?estitam. Ĺ˝al pa se takĹĄne priloĹžnosti, kot so jih imeli, ne smejo zgreĹĄiti. Na koncu si zato kaznovan. Bili smo boljĹĄi nasprotnik, prigarali smo si veliko priloĹžnosti, vendar pa pri strelih nismo bili prisebni, kakovostni, in zboljĹĄanju uÄ?inkovitosti bomo morali namenjati ĹĄe pozornost. Ta ekipa bo pravo luÄ? pokazala Ĺže v drugi polovici tega meseca, ko se bo uigrala.ÂŤ

Veliko je treba ĹĄe postoriti

Rudarjev trener Marijan PuĹĄnik: ÂťPo takĹĄni igri, kot smo jo prikazali v prvem polÄ?asu, je to

16. kolesarskem maratonu Zelene Doline.

zelo velika toÄ?ka. V drugem smo igrali malo bolje, a ĹĄe daleÄ? od tistega, kar so fantje sposobni.

Pozna se nam, da imamo ozek igralski kader, posledico je pustilo tudi igranje v Evropi, nekateri igralci so utrujeni, drugi pa z glavami ne na pravem mestu.

Zato iskreno opraviÄ?ilo gledalcem, upam, da nas ne bodo zapustili zaradi takĹĄne predstave predvsem v prvem polÄ?asu. V drugem je bilo veÄ? Ĺželje, nekaj priloĹžnosti. Treba je priznati, da je tudi KrĹĄko imelo lepe, tako da je neodloÄ?en rezultat praviÄ?en. Vemo, da moramo ĹĄe veliko postoriti. IĹĄÄ?emo ĹĄe dva igralca za zvezno vrsto, potem bo tudi konkurenca med njimi veÄ?ja in verjamem, da bo potem tudi igra drugaÄ?na, verjamem, da veliko boljĹĄa.ÂŤ Mura? ÂťPraksa je, da se novinci pokaĹžejo v zelo dobri luÄ?i in tudi nogometaĹĄi Mure so zelo dobro zaÄ?eli prvenstvo. Mi moramo najprej obnoviti moÄ?i, potem pa se lotiti korenitih sprememb predvsem v disciplini v

igri, v njenih osnovah, pokrivanju igralcev, dobivanju dvobojev; to je v zadnjih tekmah Ä?isto zastalo, zato smo tudi tam, kjer smo.ÂŤ

Radan znova v zelenoÄ?rnem dresu

AnĹže Malnar je zaradi poĹĄkodbe prvega vratarja Marka Pridigarja enako kot v Romuniji dobil priloĹžnosti tudi na dvoboju s Posavci. Zanimivo, kot rezervni vratar je bil vpisan Matej Radan, ki je bil pred Pridigarjevim prihodom ĹĄtevilka ena med Rudarjevimi vratnicami. Po prejĹĄnjem prvenstvu vodstvo kluba z njim ni podaljĹĄalo pogodbe. Novega kluba ĹĄe ni naĹĄel in rade volje je 'vskoÄ?il' kot rezerva na domaÄ?o klop. V zasedbi za ta dvoboj pa ni bilo tudi poĹĄkodovanih Damijana Trifkovića in Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a. Slednji po operaciji liÄ?nice, ki si jo je zlomil na pripravljalni tekmi s Hajdukom, uspeĹĄno okreva in komaj Ä?aka vrnitev na zelenico. đ&#x;”˛

S. Vovk

OÄ?e in sin na nasprotnih navijaĹĄkih bregovih Na tribuni tekme med Rudarjem in KrĹĄkim, sta se skupaj znaĹĄla tudi oÄ?e Herman ArliÄ? in njegov sin Borut, a v razliÄ?nih vlogah. Za prepoznavnost in iskanje novih partnerjev pri delovanju krĹĄkega prvoligaĹĄa skrbi tehniÄ?ni direktor Borut ArliÄ?. Slednji je bil nekdaj odliÄ?en nogometaĹĄ med drugim Rudarja, DomĹžal, Ĺ martnega, igral pa je tudi v tujini.

Sedaj v NK KrĹĄko, kot tehniÄ?ni direktor skrbi za prepoznavnost in iskanje novih partnerjev pri delovanju tega prvoligaĹĄa. Pred Ä?asom je bil v podobni vlogi tudi pri Olimpiji. OÄ?e Herman pa je prav tako, odkar pomni, zaljubljen v nogomet, tudi v Ĺženskega, ki ga Ĺželi spet oĹživiti. V ponedeljek sta bila v razliÄ?ni navijaĹĄki vlogi. Sinu je srce, razumljivo, utripalo za 'nuklearce', oÄ?etu za rudarje. Epilog: ÂťS toÄ?ko sva oba zadovoljna,ÂŤ sta povedala skoraj v en glas.

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

PreizkuĹĄali nov sistem igre RokometaĹĄi velenjskega Gorenja, tretjeuvrĹĄÄ?eno moĹĄtvo na prejĹĄnjem prvenstvu, se od srede prejĹĄnjega tedna pripravljajo na novo prvenstveno sezono. Ta se bo zaÄ?ela v zaÄ?etku septembra, ko bodo v prvem krogu kvalifikacij za pokal Evropske rokometne zveze gostovali pri predstavniku Ĺ vedske v tem tekmovanju, Alingsasu.

VelenjÄ?ani so med tem odigrali Ĺže dve pripravljalni tekmi. ÄŒe-

Informacije in prijave na www.zelenedoline.si S treninga

prav je ĹĄlo za prijateljska dvoboja, so igralci na njih pokazali pravo zavzetost, kot da igrajo za toÄ?ke. V PodÄ?etrtku so z romunskim pokalnim prvakom Constanto izgubili s 24 : 25, v RdeÄ?i dvorani v Velenju pa premagali ĹĄesto uvrĹĄÄ?eno ekipo lanske sezone prve avstrijske rokometne lige Linz s 37 : 24. Strelsko sta v domaÄ?i vrsti na tej tekmi blestela Ibrahim Haseljić z desetimi goli in Matic Verdinek s sedmimi.

Trener Zoran JoviÄ?ić: ÂťTokrat nam je nasproti stal laĹžji nasprotnik, zato smo v prvem polÄ?asu poskusili z igranjem novega sistema v obrambi (5:1). Ta v prvem delu ĹĄe ni bila na nivoju, ki bi si ga sam Ĺželel, poleg tega pa tudi v napadu nismo blesteli. Za drugi polÄ?as pa lahko reÄ?em le to, da je bil odliÄ?en, kar se je pokazalo tudi pri konÄ?nem rezultatu.ÂŤ đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

9. avgusta 2018

15

Tek je zanjo uĹžitek in sprostitev Na balkanskem atletskem prvenstvu v bolgarski Stari Zagori je edino slovensko odliÄ?je na tekmovanju osvojila Jerneja Smonkar Tina Felicijan

ÄŒlanica Atletskega kluba Velenje Jerneja Smonkar se je atletiki zaÄ?ela posveÄ?ati v osmem razredu osnovne ĹĄole, ki jo je obiskovala v Mislinji. Na prigovarjanje ĹĄportnega pedagoga Dragana KovaÄ?eviÄ?a, ki je opazil dobre rezultate na podroÄ?nih tekmovanjih, je dala odbojko in streljanje z zraÄ?no puĹĄko na stran ter se zaljubila v atletiko. Že na zaÄ?etku so me usmerili v tek, za katerega sem imela najveÄ?ji potencial. Danes v teku uĹživam, se sprostim, odmislim vse ostalo. ÄŒe ne bi tekla iz ljubezni, tega ne bi poÄ?ela,ÂŤ je povedala mlada ĹĄportna navduĹĄenka iz DoliÄ?a, ki jo je atletika prevzela kot individualen ĹĄport, v katerem je tekmovalec odvisen sam od sebe. Kljub temu uĹživa tudi v drugih ĹĄportih, kot so tenis, smuÄ?anje ali deskanje, saj je ĹĄport, ki se mu veliko posveÄ?ata oba starĹĄa, Ĺže od nekdaj sestavni del njenega Ĺživljenja. ÂťZato tudi v prostem Ä?asu rada teÄ?em, sicer pa berem, se druĹžim s prijatelji, grem v kino,ÂŤ svoje hobije naĹĄteva atletinja, ki je s tekom na 800 metrov dosegla najviĹĄjo slovensko uvrstitev na nedavnem balkanskem prvenstvu.

Žene jo osebno napredovanje

V velenjskem atletskem klubu je Jerneja Smonkar trenirala pod budnim oÄ?esom Tomislava Popetrova, ko se je vpisala na fakulteto za ĹĄport, pa je zaÄ?ela sodelovati z Matijo Ĺ estakom. Za profesionalni ĹĄport se je odloÄ?ila, ko je spoznala, da ji prav ĹĄport omogoÄ?a nenehno preseganje same sebe, premikanje meja in s tem osebno napredovanje. Žene me tekmovanje same s sabo in spoznanje, da sem vedno lahko ĹĄe hitrejĹĄa, boljĹĄa. Vsak

novi uspeh mi da zadovoljstvo, vsak dober rezultat je potrditev dobrega dela, vsak izpolnjen cilj je dokaz, da sem na pravi poti in nov razlog za ĹĄe veÄ? truda,ÂŤ je povedala

prvenstva, ki si ga je priborila v finiĹĄu po poÄ?asnem in taktiÄ?nem teku, je prvo z veÄ?jega tekmovanja. V preteklosti pa je zmagovala na reprezentanÄ?nih tekmovanjih in mednarodnih mitingih mlajĹĄih selekcij, stopala je na stopniÄ?ke evropskih klubskih pokalov in se redno uvrĹĄÄ?ala v mlajĹĄo in Ä?lansko reprezentanco.

Znanje predaja naprej

Jerneja Smonkar: ÂťNa balkanskem prvenstvu sem bila veÄ?krat v teĹžkem taktiÄ?nem poloĹžaju. Tekmovalke so zapirale druga drugo, veliko je bilo 'komolÄ?kanja', tako da je odloÄ?al finiĹĄ.ÂŤ

26-letnica, ki ji kljub nekaterim ĹĄportnim poĹĄkodbam ni zmanjkalo energije za doseganje novih rezultatov. ÂťVsaka poĹĄkodba me je nauÄ?ila, da ne smem obupati, ampak se moram z ovirami spopasti. Ko spoznaĹĄ, da jih lahko premagaĹĄ samo sam in se tega tudi lotiĹĄ, se zelo okrepiĹĄ.ÂŤ Najbolj je ponosna na veÄ?kratni naslov drĹžavne prvakinje, ĹĄe posebno na letoĹĄnjega, ko je po hudem boju uspela premagati kolegico MaruĹĄo MiĹĄmaĹĄ in odtekla odliÄ?en Ä?as. LetoĹĄnje odliÄ?je z balkanskega

Petankarji zaÄ?eli dobro Ĺ e nismo konÄ?ali z dopusti, pa smo Ĺže na petankarskih terenih. Naj se vidi, da je petanka tudi dopustniĹĄki ĹĄport. A tudi za petankarske klube so se tekmovanja Ĺže zaÄ?ela. Minulo soboto so se velenjski tekmovalci z dvema ekipama udeleĹžili petankarskega turnirja na Dolenjskem v ÄŒateĹžu. Tekma je imela domaÄ?i in mednarodni slogan CviÄ?ek open, na njej pa so VelenjÄ?ani dosegli zelo dobre rezultate, saj je ena ekipa zasedla drugo mesto, druga ekipa pa se je uvrstila med najboljĹĄih osem ekip. V klubu so zelo veseli tega podopustniĹĄkega rezultata, poleg tega pa so v vitrine dodali

Oven od 21. 3. do 21. 4.

ĹĄe eno medaljo. Tudi naslednjo soboto se bomo med moÄ?nimi klubi udeleĹžili Memoriala Anite in Koste v Vuzenici, Ĺže naslednji dan v nedeljo tradicionalnega đ&#x;”˛ turnija v Celovcu

Tekmovalne ĹĄportne kariere ni lahko zdruĹžiti s ĹĄtudijem. Jerneja se je morala na fakulteti za ĹĄport veliko posveÄ?ati razliÄ?nim ĹĄportom in ob tem trenirati. Je pa tako pridobila veliko znanja, ki ji ne pomaga le pri doseganju tekmovalnih uspehov, ampak je dobra popotnica za delo na drugih podroÄ?jih ĹĄportnega udejstvovanja. ÂťVeseli me ĹĄportno treniranje mlajĹĄih selekcij Atletskega kluba Velenje. Pripravljam in izvajam kondicijske vadbe za tenisaÄ?e, Ä?lane NK Rudar pouÄ?ujem tehnike teka,ÂŤ naĹĄteva in dodaja, da ji leĹži tako sodelovanje na tekmovanjih kot delovanje v pripravah na tekmovanja drugih ĹĄportnikov. ÂťZa nekaj let se bom ĹĄe posvetila svoji karieri, nato pa bom zaÄ?ela sprejemati izzive treniranja drugih. Mislim, da Ĺže dobro delam na tem.ÂŤ Jerneja Smonkar si je po uspehu na balkanskem prvenstvu privoĹĄÄ?ila poÄ?itnice, ki jih bo izkoristila za nabiranje novih moÄ?i.

Uvrstitev ji je namreÄ? dala nov zagon za drugi del sezone, ki se zaÄ?ne septembra, ko bo nastopila na domaÄ?ih tekmah. ÂťVidim, da ĹĄe imam rezerve in lahko svoj osebni rekord ĹĄe izboljĹĄam. BliĹžam se tudi veÄ?jim normam in potrudila se bom, da kako ujamem,ÂŤ je ĹĄe povedala zagnana ĹĄportnica. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 3. krog Rudar Velenje - KrĹĄko 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Da Silva (25.), 1:1 TuÄ?ić (54.).

Rudar: Malnar, KaĹĄnik, Vasiljević, TomaĹĄević, PuĹĄaver, Muić (od 46. Ĺ antek), Kamara (od 38. Solomun), Parfitt-Williams (od 67. PiĹĄek), Bolha, TuÄ?ić, Radić. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Aluminij - Maribor 2:5 (0:1), Mura - DomĹžale 5:1 (2:0), Olimpija - Celje 2:2 (2:1), Rudar - KrĹĄko 1:1 (0:1), Gorica - Triglav 1:1 (1:0).

Vrstni red: 1. Maribor 7 (10:2), 2. Aluminij 6 (7:7), 3. DomĹžale 6 (6:6), 4. Mura 5 (6:2), 5. Gorica 5 (5:3), 6. Celje 2 (5:6), 7.

Triglav 2 (3:5), 8. Olimpija 2 (2:4), 9. KrĹĄko 2 (1:3), 10. Rudar 1 (2:9).

Evropska liga, 2. pred krog povratna tekma: Steaua BukareĹĄta - Rudar Velenje 4:0 (1:0), prva tekma 2:0

Prijateljska tekma Gorenje Velenje – HC Linz AG 37:24 (15:14) Gorenje Velenje: Taletović 6 obramb, Vujović 4 obrambe, Mazej 3, Haseljić 10 (3), Ĺ pelić, Matanović 5, Levc 1, Stojnić 1, MiklavÄ?iÄ?, Verdinek 7, J. Tajnik 3, M. KavÄ?iÄ? 2, A. KavÄ?iÄ? 5.

Se (edini) vodilni robnik v Velenju ne obnese?

Urada za komunalo in promet na MOV si prizadeva z novostmi in posodobitvami pri vzdrĹževanju ter posodabljanju cestno prometne varnosti. Na cestah, ki so republiĹĄkega ranga, skupaj s pooblaĹĄÄ?enimi vzdrĹževalci te ceste nadzorujejo in vpeljujejo razliÄ?ne preventivno tehniÄ?ne reĹĄitve (y-kriĹžiĹĄÄ?e, talne ovire, radarji preseneÄ?enja, novi prometni znaki in osvetlitve, modre zebre idr.), kar podpira tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ko so pred Ä?asom namestili na izhodu iz kroĹžiĹĄÄ?a pod skakalnico vodilni robnik, smo opazili tudi mi.

Veseli, da se bo v tem nerodnem

kroĹžiĹĄÄ?u, kjer imajo nekateri vozniki in morda tudi prehodni turisti polne hlaÄ?e ob razvrĹĄÄ?anju in varni(?) voĹžnji, naredilo nekaj dodatnega reda, smo pristavili svoj ÂťpointÂŤ postavitelju. A, glej ga zlomka, ni dolgo trajalo, ko sta neki neprevidneĹž in kasneje ĹĄe drugi Âťmodri dirkaÄ?ÂŤ povozila prve dve, tri lamele, no zdaj jih ne stoji veÄ? Ĺže skoraj polovica. Je to napaka postavitelja, ali gre le za diletantski odnos pri voĹžnji po obeh prometnih pasovih v smeri Celja, sam cestni ĹĄkrat ne ve. A vemo mi, da je zdaj ta preostanek lamelnega naperka postal neugoden in nevaren in je potreben popravila. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

V kratkem boste spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti ĹĄe veliko pomenil.

Povezan bo z vaĹĄim delom, zato boste imeli dvome, ali je pametno, da se iz simpatije razvije ĹĄe kaj veÄ?. Ne bojte se, pomembno je, kaj Ä?utita. ÄŒas je namreÄ?, da prisluhnete svojim Ĺželjam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresniÄ?ljive. Take se vam zdijo predvsem zato, ker radi naredite dramo iz vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ta ni potrebna. Zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Tudi zato, ker se premalo trudite zanj.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Naenkrat se vam bodo poskuĹĄali pribliĹžati tudi tisti, ki so vam do sedaj le nagajali, saj so vam zavidali, kaj imate in kako ste do tega priĹĄli. Najprej jih ne boste sprejeli odprtih rok, saj jim ne boste zaupali. Potem boste odvrgli zastore, ki ste si jih sami postavili, da bi se zaĹĄÄ?itili pred ĹĄkodoĹželjnimi ljudmi.

Do sobote vam bo Ĺže jasno, da se ljudje spreminjajo. Tudi vi ste se precej spremenili. In to na bolje. Zasluge lahko pripiĹĄete partnerju. Potrebovali boste veliko poÄ?itka, saj bodo dnevi aktivni kot Ĺže dolgo ne. Ljubezen vam bo res dala krila.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

KonÄ?no lahko raÄ?unate, da boste kmalu nagrajeni za trud pri delu v sluĹžbi, ki ga mnogi niso niti opazili. Tudi zato, ker se niste hvalili z dodatnimi deli, ki ste jih opravili, pa vam jih nihÄ?e ni naloĹžil. Ko vas bodo na glas pohvalili, vas bo preplavilo neizmerno zadovoljstvo. Uspeh bo na vaĹĄe nestabilno Ä?ustveno poÄ?utje vplival odliÄ?no. Zato boste uÄ?inkoviti prav na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja. Tudi na ljubezenskem. Partner bo opazil, da se trudite tudi zanj, zato vam pripravlja prijetno preseneÄ?enje.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Kar se vam bo dogajalo v teh dneh, bo polno adrenalina. Ĺ˝elje po spremembah in novi naÄ?rti vam bodo pognali kri po Ĺžilah. Predvsem pa bodo v vas ponovno prebudili neĹžne Ĺželje po ljubezni. Pa ne z osebo, ki ste se ji posveÄ?ali v zadnjem letu, ampak z nekom, ki ste ga spoznali pred kratkim.

Vse bo odvisno le od vas, saj je nasprotna stran iskreno zainteresirana za veÄ? kot le prijateljstvo.

Zdravje? Ne bo najbolj trdno. Pazite se prepiha in klimatiziranih prostorov, Ä?eprav vam bo vroÄ?e, se jim raje izogibajte. Najbolj obÄ?utljivo bo grlo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Denarja, ki ga Ĺželjno Ä?akate, Ĺžal ĹĄe ne bo. Bili ste res optimist, Ä?e ste verjeli, da ga boste dobili v Ä?asu dopustov. SreÄ?a je, da ga tudi ne boste nujno potrebovali, saj boste tudi sami uĹživali v brezdelju in poÄ?itku. Jesen bo letos naporna, zato izkoristite vsak prost poletni dan tako, kot da je zadnji. Partner se vam bo rade volje pridruĹžil. VĹĄeÄ? mu je, kadar ste sproĹĄÄ?eni. In v teh dneh boste. Poleg tega boste zelo zabavni, kar bo presenetilo tudi vas. Zdravi boste kot Ĺže dolgo ne. In sreÄ?ni tudi, Ä?eprav tega niste priÄ?akovali.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ne tarnajte, da ne zmorete opraviti vsega, kar se je zgrnilo nad vas. To preprosto ni res. Res pa je, da gre za eno najteĹžjih obdobij in odloÄ?itev v vaĹĄem Ĺživljenju. Zavedate se, da se odloÄ?ate o sreÄ?i v vaĹĄi prihodnosti. Zato tehtate, kaj vam je storiti. UĹživati morate sedaj, tega ne prelagajte na prihodnost. ÄŒe Ĺželite uĹživati, pa to stane, zato ne bodite tako skopuĹĄki do sebe. Ob tem pa se morate bolj zavedati, kaj s svojimi dejanji povzroÄ?ate svojim najbliĹžjim. OdloÄ?iti mora vaĹĄe srce in nihÄ?e drug. Tudi partner tokrat nima pravice, da vam vsiljuje svoje mnenje. Prav zaradi njega ste kjer ste. To mu povejte jasno in glasno.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

LetoĹĄnji avgust vam je doslej vĹĄeÄ?, saj ste v njem doĹživeli Ĺže veliko lepega.

Po dolgem Ä?asu ste spet zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. To se bo kmalu spremenilo ĹĄe na bolje. Dobre poti in priloĹžnosti se vam bodo od ponedeljka dalje odpirale ena za drugo. Zagotovo vas ne bo veÄ? strah prihodnosti, saj vam bo jasno, da ste dosegli, kar ste si najbolj Ĺželeli. O tem, kako boste ĹĄe izboljĹĄali prihodke, ne boste govorili na glas, saj veste, da ĹĄe nimate vseh kart v rokah. In dokler jih nimate, morate biti previdni. Zdravje bo solidno, odliÄ?no pa ĹĄele, ko bo popustila vroÄ?ina.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Teden bo mineval brez veÄ?jih pretresov, vsaj kar se dela tiÄ?e. Malce boste zaskrbljeni, saj vaĹĄe poÄ?utje Ĺže nekaj Ä?asa ni takĹĄno, da bi lahko bili mirni. ÄŒe tudi poÄ?itek ni pomagal, vsega ne smete veÄ? pripisovati le utrujenosti.

Od vas je trenutno odvisnih veÄ? ljudi, zato poskrbite, da jih ne boste pustili na cedilu. Novo prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, vam bo pomenilo vsak dan veÄ?. Obisk vrnite ĹĄele, ko boste povabljeni. DrugaÄ?e bi lahko vse skupaj izpadlo preveÄ? vsiljivo. Ne bo vam treba dolgo Ä?akati. Pogled v denarnico vam ne bo vĹĄeÄ?. Ukrepajte!

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. ÄŒe jih nimate s kom deliti, bodo izgubile svoj Ä?ar tako hitro, kot so priĹĄle. S partnerjem sta konÄ?no naĹĄla skupni jezik, predvsem pa si spet zaupata. Ob tem vam bo najbolj zameril, kadar boste kuhali mulo, pa ne bo Ä?isto niÄ? kriv zato, kar se vam dogaja. Jutri boste dobili dobro poslovno ponudbo. Ne boste je takoj sprejeli, saj veste, da rabite Ä?as za premislek.

Ne vzemite si ga preveÄ?, saj bo nasprotna stran zelo nestrpna. RazreĹĄite tudi spor z enim od sosedov, da se stvari ne bodo ĹĄe bolj zapletle. ÄŒe bo vsak malo popustil, bo dogovor odliÄ?en.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Precej odsotni boste, zato si bo partner vaĹĄe obnaĹĄanje narobe razlagal.

Umaknil se bo tudi sam, ker bo prepriÄ?an, da potrebujete mir, Ä?as in prostor, da spet zadihate. Pojasnite mu, da se nima Ä?esa bati. Enostavno ste potrebovali oddih od vseh ljudi, ki vas obkroĹžajo. Ko boste konÄ?ali obraÄ?un s samim seboj, pa se najprej spomnite na partnerja. ÄŒim prej se skupaj posvetita stvarem, ki jih imata rada. Tako boste odgnali ĹĄe zadnje sence dvoma v vajino ljubezen. Torek bo prinesel negotovost, ki bo Ĺže v sredo zaÄ?ela bledeti. K sreÄ?i bo ĹĄlo za laĹžni alarm.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ĺ˝al se vam vaĹĄe Ĺželje, ki so vÄ?asih spominjale na sanje, niso v celoti uresniÄ?ile.

Ko se bo avgust prevesil v drugo polovico, bo moĹžnosti, da vam uspe, vsak dan manj. Zato so teĹžavice, s katerimi se trenutno ubadate, res majhne, a se tega ĹĄe ne zavedate. K sreÄ?i. ÄŒe bi se, bi vam poĹĄla ĹĄe tista energija, ki jo ĹĄe imate, ko reĹĄujete svojo prihodnost. ÄŒas je Ĺže, da mislite predvsem nase in na svojo sreÄ?o, vse okoli sebe pa pustite, da si ob tem mislijo, kar si hoÄ?ejo. Predolgo ste jih razvajali, jim v vsem ustregli, da bi jim ugajali in pri tem pozabljali, da vam tega nihÄ?e ne vraÄ?a.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

PoÄ?utje se vam bo moÄ?no izboljĹĄalo takoj, ko bo vroÄ?ina popustila. VÄ?asih ste jo imeli radi, letos pa jo res teĹžko prenaĹĄate. Misli ne bodo zbrane, zato pazite, da pri delu ne naredite kakĹĄne usodne napake. Vse preverite vsaj dvakrat. Zaupajte le tistim sodelavcem, ki so zaupanja vredni. Tako si boste prihranili veliko teĹžav. Ker se letos ĹĄe niste prav spoÄ?ili, ne bo niÄ? narobe, Ä?e kakĹĄen dan ostanete doma in ne delate prav niÄ?. Slabe vesti vam ni treba imeti, saj ste Ĺže dokazali, kaj znate in zmorete. BoleÄ?ine, ki so vas dolgo spravljale ob Ĺživce, bodo izzvenele. To vas bo res osreÄ?ilo.

Kot tudi dejstvo, da vas bo partner resniÄ?no razvajal.

Naš čas, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED

9. avgusta 2018

Četrtek, 9. avgust

Petek, 10. avgust

Sobota, 11. avgust

05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.00 Vem!, kviz 11.50 Odmev davnine: Baba, izob. odd.

12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), šp. nad.

15.10 Moj gost/Moja gostja: Izdelovalke nakita, odd. TV Lendava 15.55 Slovenci v Italiji 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Dvoživke, dokum. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek: Narodna galerija 18.05 Mala kraljična ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Planet Zemlja (II.), kopr. dok. ser.

20.55 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Marija Terezija - cesarica in mati, kopr. igrano-dok. odd.

00.00 Strasti, TV-nad.

00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal

05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.35 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.10 Vem!, kviz 11.50 Dvoživke, dok. odd.

12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), šp. nad.

14.50 Platforma: Beneški arhitekturni bienale - Prostor svobode 15.35 Mostovi, odd. TV Lendava 16.10 Duhovni utrip: Portret umetnika Jošt Snoj 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Čez planke: Ciper 20.55 Nočni receptor, brit.-am. nad.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Umazani Harry, am.i film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal

05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o pečeni juhi 07.15 Telebajski, lutkovna nan.

07.40 Kljukec s strehe, risana nan.

08.00 Studio kriškraš: Črtica gre v Pariz 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.55 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz 10.05 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za mlade 10.20 Osvežilna fronta: Kletvice 10.55 Z Mišo...: Zlatko Zahović 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Se zgodi, slovenska nan.

14.45 Ambienti 15.35 Profil: Šalan Alhamvi 16.10 Prvinska preizkušnja, dok. ser.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kulturni vrhovi: Rožnik v Ljubljani, dok. odd.

17.45 Popolna družina, hum. nan.

18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.

18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Kon Tiki, kopr. film 21.55 Poročila, šport, vreme 22.20 Poletna scena 22.40 Iz pozabe (II.), brit. nad.

23.30 Strasti, TV-nad.

00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, utrip, šport, vreme 01.25 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 09.10 11.35 12.15 13.25 14.25 15.35 16.40 17.40 19.15 21.50 23.45 00.10 01.05 02.10 04.10

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Zlatko Zakladko: Sanjavi travniki ob Krki Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Dobro jutro, poletni izbor Zdravje Slovencev, dok. odd.

Mojster in njegov Gašper, portret Z Mišo...: Zlatko Zahović Čez planke: Šrilanka Vina sveta, razv. potopisno kulturna odd.

Umor, je napisala (II.), am. nan.

Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina Hudičev vozel, am. film Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled Umor, je napisala (II.), am. nan.

Videotrak Evropska prvenstva 2018: plavanje, prenos iz Glasgowa Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.15 08.25 08.40 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 23.00

24UR OTO čira čara Poko, ris.

Robocar Poli, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Amika, 1/23, belgijska nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/1, arg. nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/2, arg. nan.

TV prodaja Moč in strast, 1/26, meh. nan.

TV prodaja Ukradena preteklost, 1/63, nan.

Usodno vino, 3/33, slov. nan.

Lepo je biti sosed, 4/5, slov. nan.

Dedinja Vendavala, 1/33, nan.

24UR popoldne Moč in strast, 1/27, meh. nan.

Ukradena preteklost, 1/64, nan.

24UR vreme 24UR Moja boš, 2/89-90, tur. nan.

24UR zvečer Slepa pega, 1/12, am. nan.

Zakon in red: Enota za posebne primere, 14/24, am. nan.

23.55 Črni seznam, 4/1-2, am. nan.

01.30 24UR zvečer 02.00 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.05 09.45 10.30 10.45 10.50 11.50 12.15 15.00 15.25 15.30 16.10 16.15 16.40 17.20 17.45 17.55 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 23.40 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Videospot dneva Miš maš, S čaji nad bolezen Čas za nas, tabornike!

Ustvarjalne iskrice Napovedujemo Pop Corn, Pop Corn, Brigita Šuler, Matjaž Ograjenšek, Outsider Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Nanovo, Ko postanem bruc (statusi dijakov) Videospot dneva Kuhinjica Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2590. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje, Živeti z multiplo sklerozo Regionalne novice 3 Naj viža: ans. Rosa, ans. Mladih 5 Kuhinjica, obraževalna oddaja Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.00 08.20 08.40 09.15 10.25 12.45 13.30 14.10 14.50 15.50 17.00 18.00 19.00 22.00 22.55 23.20 00.10 01.15 03.00

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.10 22.15 00.20 02.05 02.35

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.10 11.20 12.40 13.05 15.00 15.25 15.30 16.30 17.10 17.30 18.25 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.45 00.10 00.15

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Iz popotne torbe: Izdelajmo glasbilo Ribič Pepe, odd. za otroke Krila upanja, kratki dok. film Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Dobro jutro, poletni izbor Slovenski vodni krog: Framski potok, dok. nan.

O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Vlado Kreslin Golica, zgodba o skladbi, dok. film Umor, je napisala (II.), am. nan.

Judo: svetovni pokal, posnetek iz Budimpešte Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina Umor, je napisala (II.), am. nan.

Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled Svetovni popotnik: Sveta dežela Videotrak Nogomet - SP 2018: Brazilija : Mehika, osmina finala, posnetek iz Samare Zabavni kanal, videotrak

24UR OTO čira čara Poko, ris.

Robocar Poli, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Amika, 1/24, belgijska nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/3, arg. nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/4, arg. nan.

TV prodaja Moč in strast, 1/27, meh. nan.

TV prodaja Ukradena preteklost, 1/64, nan.

Usodno vino, 3/34, slov. nan.

Lepo je biti sosed (Lepo je biti sosed), 4/6, slov. nan.

Dedinja Vendavala, 1/34, nan.

24UR popoldne Moč in strast, 1/28, meh. nan.

Ukradena preteklost, 1/65, tur. nan.

24UR vreme 24UR Previdno z željami, am. film 24UR zvečer Eurojackpot Kraljev govor, angleški film Aquamarine, am. film 24UR zvečer Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice Naj viža: ans. Rosa, ans. Mladih 5 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Svet lutk Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Skrbimo za zdravje: Priprava na porod in babištvo Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 2. del Kuhinjica, izob. oddaja Pop Corn, Brigita Šuler, Matjaž Ograjenšek, Outsider Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

07.00 10 domačih 07.30 Moji, tvoji, najini, družinska nad.

08.35 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako 09.05 Evropska prvenstva 2018: atletika, hoja 20 km, prenos iz Berlina 12.30 Čarokuhinja pri atu: Amerika 12.50 Operno poletje: C. Monteverdi: Orfej, opera 15.00 Umor, je napisala (II.), am. nan.

16.00 Judo: svetovni pokal, prenos iz Budimpešte 18.00 Bleščica, odd. o modi 18.30 Avtomobilnost 19.00 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za mlade 19.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

19.25 Osvežilna fronta: Kletvice 20.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 22.00 Umor, je napisala (II.), am. nan.

22.50 Televizijski klub: Uspešni Slovenci v tujini 23.45 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 00.15 Videotrak 01.15 Nogomet - SP 2018: Belgija : Japonska, osmina finala, posnetek iz Rostova na Donu 03.05 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 10.40 11.40 14.30 15.35 15.50 17.40 18.55 18.58 20.00 22.00 23.45 01.50

08.25 08.55 09.00 09.45 10.25 10.30 10.55 11.10 12.40 13.05 15.00 15.25 15.30 16.30 17.15 17.55 18.30 18.35 19.50 19.55 20.00 20.20 21.20 23.20 23.25 23.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Poko, ris.

Mala miška Mia, ris.

Peter Pan, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Jaz sem Luna, 2/5, arg. nan.

Jaz sem Luna, 2/6 arg. nan.

Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Prtljaga, am. film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Lepotica pod krinko 2, am. film Tessin telesni stražar, am. film Ločitev po francosko, am. film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Mojca medved Jaka Miš maš Napovedujemo Krava na mesecu, gled. predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice 12. festival mednarodnih tolkalnih skupin Bunfest 2018 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA Pikin studio 2017/6 Nanovo, Ko postanem bruc Videostrani, obvestila Napovedujemo Festival Vurberk 2016, posn. 2 Videospot dneva Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Društvo mrtvih pesnikov, koncert ob 25. letnici skupine Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja, 12. avgust

07.00 07.25 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.20 09.30 09.55 10.05 10.15 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 17.45 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.45 22.15 23.45 00.20 00.35 01.00 01.55

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nemška nan.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Koncert ansambla Nemir Ena, dve, tri, am.-nem. film Poročila ob petih, šport, vreme Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas Vina sveta, razv. potop. kult. odd.

Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avst.-nem. nad.

Intervju: dr. Ferdinand Šerbelj Poročila, šport, vreme Življenje s turbanom, am. dok. odd.

Strasti, TV-nad.

Za lahko noč: Festival Seviqc Brežice - Violino fantastico Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Portret umetnika Jošt Snoj 07.15 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako 07.30 Glasbena matineja: Festival Sevicq Brežice 2012: EUBO - European Union Baroque Orchestra 08.00 Moji, tvoji, najini, družinska nad.

08.55 Umor, je napisala (II.), am. nan.

09.55 Evropska prvenstva 2018: atletika, maraton, pren. iz Berlina 12.15 Hišica v preriji – dokončno slovo, am. film 14.00 Evropska prvenstva 2018: kolesarstvo - cestna preizkušnja (M), prenos iz Glasgowa 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Triglav : Olimpija, prenos iz Kranja 19.30 Evropska prvenstva 2018: atletika, prenos iz Berlina 21.40 Žrebanje Lota 21.50 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Budimpešte 22.30 Umor, je napisala (II.), am. nan.

23.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas 23.45 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled 00.15 Nogomet - SP 2018: Švedska : Švica, osmina finala, posnetek iz Sankt Peterburga 02.00 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.45 07.55 08.20 08.45 09.10 09.20 09.40 10.05 11.05 12.10 14.40 15.40 15.55 17.45 18.55 18.58 20.00 22.00 23.45 01.55

08.25 08.55 09.00 09.40 10.20 10.35 10.40 11.05 11.10 12.10 14.10 15.00 15.25 16.00 16.05 16.30 16.55 17.35 17.45 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.20 23.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Viking Viki, ris.

Poko, ris.

Mala miška Mia, ris.

Peter Pan, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Nina in prijatelji, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris.

Ninja želve, ris.

Jaz sem Luna, 2/7, arg. nan.

Jaz sem Luna, 2/8, arg. nan.

MasterChef Slovenija Ljubezen po domače Avto karaoke Tessin telesni stražar, am. film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Zadnje počitnice, am. film Prtljaga, am. film Bralec, am. film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka Miš maš, Poklic policist Ustvarjalne iskrice Napovedujemo 2590. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Slikarski urok Majde Kurnik, dokumentarni zapis Društvo mrtvih pesnikov, koncert ob 25. letnici skupine Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Napovedujemo Lestvica zabavnih in narodnozab.

Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje Nanovo, Šola in šport Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Rosa, ans. Mladih 5 Napovedujemo Pop Corn, Brigita Šuler, Matjaž Ograjenšek, Outsider Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 13. avgust

Torek, 14. avgust

Sreda, 15. avgust

06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

11.05 Vem!, kviz 11.50 10 domačih 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), špan. nad.

15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas, glasbena dok. ser.

16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Čist zares: Izdelava trick shot filma, dok. ser.

17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Peš ob Nilu, potopisna ser.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, TV-nad.

23.45 Glasbeni večer 23.45 Letni časi – Poletje, Mate Bekavac in godalni orkester (S. Šuklar) 23.55 33. Festival Radovljica: Musica Nova, moteti Jacobusa HandlaGallusa 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal

05.55 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.25 Slovenski pozdrav - najboljše iz pomladi 2018, narodnozabavna odd.

11.00 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha 12.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), špan. nad.

15.00 Potepanja: Subotica in Sárospatak, odd. TV Lendava 15.30 Studio kriškraš: Črtica gre v Pariz 15.55 City folk - Obrazi mest: Praga 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Eko utrinki, izob. odd.

18.05 Žvenkci, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Inšpektor Banks, brit. nad.

20.50 Harmonikarji, dok. odd.

21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Pričevalci: Virgil Gomizelj, dok. odd.

01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal

05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 08.35 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

10.00 Marijino vnebovzetje, prenos praznične maše iz cerkve v ČatežZaplazu 11.10 Vem!, kviz 11.55 Slastna kuhinja: Solata iz tunine 12.25 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.), špan. nad.

15.05 Pod drobnogledom: 10 éves a Muravidéki Gazdasági Kamara / 10-letnica Pomurske gospodarske zbornice, odd. TV Lendava 15.40 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz 16.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Odmev davnine, izob. odd.

17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Maha in Talha Ahmed, izob. odd.

18.05 Trobka in Skok, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, izbor, šport, vreme 20.05 Film tedna: Divji vrtovi, irski film 21.45 Poročila, šport, vreme 22.10 Sveto in svet: Smo Slovenci še Marijin narod?

23.05 Strasti, TV-nad.

23.35 Odmev davnine, izob. odd.

00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, izbor, šport, vreme 01.25 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 08.55 10.05 12.20 12.50 14.00 14.45 15.40 16.35 17.25 18.20 18.40 18.55 19.00 19.20 19.30 20.00 20.55 21.45 22.40 23.30

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Bisergora: Kaj je moje Firbcologi, odd. za otroke Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Dobro jutro, poletni izbor Slovenski vodni krog: Trebuščica, dok. nan. ... Naša bo letos pomlad (Kajuh), dok. film Zgodbe izza obrazov: Ladislav Fabris Ljudje in zemlja Televizijski klub: Uspešni Slovenci v tujini Avtomobilnost Umor, je napisala (II.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Vetrnica: Nosorogovi čuti Studio kriškraš: Črtica gre v Pariz Živalska uganka, otroška ser. Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Barcelona, vodnik po mestu Oproščen (II.), norveška nad.

Umor, je napisala (II.), am. nan.

Pozabljeni Slovenci: Pavla Jesih, dok. film Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.35 22.05 22.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Robocar Poli, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Amika, 1/25, belg. nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/9, arg. nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/10, arg. nan.

TV prodaja Moč in strast, 1/28, meh. nan.

TV prodaja Ukradena preteklost 1/65, tur. nan.

Usodno vino, 3/35, slov. nan.

Lepo je biti sosed, 4/7, slov. nan.

Dedinja Vendavala, 1/35, meh. nan.

24UR popoldne Moč in strast, 1/29, meh. nan.

Ukradena preteklost, 1/66, tur. nan.

24UR vreme 24UR Moja boš, 2/91-92, tur. nan.

24UR zvečer Slepa pega, 1/13, am. nan.

Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/1, am. nan.

23.40 Črni seznam, 4/3-4, am. nan.

01.20 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.00 12.25 12.50 15.00 15.25 15.30 16.30 16.55 17.15 17.40 17.45 18.30 18.35 19.25 19.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30 23.55 00.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo DOBRO JUTRO, inf. oddaja Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice Žogarija (3), Nabrežina - Trst Videospot dneva Videostrani, obvestila Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice O slovenskem ljudskem izročilu, pogovor z Dušico Kunaver Kuhinjica, izobraževalna oddaja Po Slakovi poti (2015), ponovitev 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.00 08.15 08.25 09.05 09.20 10.45 13.15 13.55 14.35 16.20 17.25 18.20 18.40 18.55 19.25 20.00 20.55 21.45 23.35 00.20

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Srečo kuha Cmok: Tista o pečeni juhi Martina in ptičje strašilo: Opora Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz Jonina barka, kratki igrani film Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Dobro jutro, poletni izbor Slovenski vodni krog: Pišnica, dok. nan.

Slovenski magazin Operetno poletje: Marjan Kozina: Majda, koncertna izvedba Sam svoj; Jože Babič, 2. del, dok. film Umor, je napisala (II.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Modra energija, dok. odd.

Umor, je napisala (II.), am. nan. Človeški kapital, it. film Peš ob Nilu, potopisna ser.

Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.35 22.05 22.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Robocar Poli, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Amika, 1/26, belg. nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/11, arg. nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/12, arg. nan.

TV prodaja Moč in strast, 1/29, meh. nan.

TV prodaja Ukradena preteklost, 1/66, tur. nan.

Usodno vino, 3/36, slov. nan.

Lepo je biti sosed, 4/8, slov. nan.

Dedinja Vendavala, 1/36, meh. nan.

24UR popoldne Moč in strast, 1/30, meh. nan.

Ukradena preteklost, 1/67, tur. nan.

24UR vreme 24UR Moja boš, 2/93-94, tur. nan.

24UR zvečer Slepa pega, 1/14, am. nan.

Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/2, am. nan.

23.35 Črni seznam, 4/5-6, am. nan.

01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.05 09.30 10.00 10.20 10.25 10.50 11.50 12.15 15.00 15.25 15.30 16.10 16.35 17.15 17.30 18.35 18.40 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.20 21.25 21.30 21.55 23.20 23.45 23.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Videospot dneva Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija (3), Nabrežina - Trst Ustvarjalne iskrice Napovedujemo Cesarjeva nova oblačila, gled. predstava Vrtca Velenje Po Slakovi poti (2015), pon. 1. dela Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Poklic: policist Kuhinjica, izobraževalna oddaja Nanovo, Fit v poletje Ustvarjalne iskrice Videostrani, obvestila Napovedujemo O slovenskem ljudskem izročilu, pogovor z Dušico Kunaver Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Vietnam 2591. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Veliki koncert ob 20-letnici skupine MI2, posnetek 1. dela Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.45 08.55 09.20 09.45 11.30 12.25 13.10 13.40 15.50 17.10 17.40 18.40 18.55 19.00 19.20 19.25 20.00 21.20 21.30 22.20 23.25 00.15

Otroški kanal Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Mala kraljična, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Zverjasec, risani film Maček Muri, anim. film Zvitorepec - Gusarji, anim. film Martin Krpan, anim. film Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Vlomilci delajo poleti, družinska komedija z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Moji, tvoji, najini, družinska nad.

10 domačih Zgodbe izza obrazov: Franci Rogač, dok. ser.

Rokovske simfonije Davida Garretta, koncert Romanje k svetemu Jakobu, dok. odd.

Ambienti Umor, je napisala (II.), am. nan.

Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Vetrnica, otroška odd.

Profesor Pustolovec, igrana nan. Živalska uganka, otroška ser. Čudovita Japonska, jap. nan.

Na utrip srca: Placido Domingo, glasbeno dok. odd. Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Polona Juh Prevara (II.), am. nad.

Umor, je napisala (II.), am. nan.

Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.25 08.35 08.50 09.50 10.20 11.20 11.35 12.30 12.45 13.50 14.50 15.45 16.00 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.35 23.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Poko, ris.

Robocar Poli, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Amika, 1/27, belg. nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/13, arg. nan.

TV prodaja Jaz sem Luna, 2/14, arg. nan.

TV prodaja Moč in strast, 1/30, meh. nan.

TV prodaja Ukradena preteklost, 1/67, tur. nan.

Usodno vino, 3/37, slov. nan.

Lepo je biti sosed, 4/9, slov. nan.

Avto karaoke Dedinja Vendavala, 1/37, meh. nan.

Moč in strast, 1/31, meh. nan.

Ukradena preteklost, 1/68, nan.

24UR vreme 24UR Moja boš, 2/95-96, tur. nan.

Slepa pega, 1/15-16, am. nan.

Zakon in red: Enota za posebne primere, 15/3, am. nan.

00.00 Črni seznam, 4/7-8, am. nan.

01.40 Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 V pomlad s Smehom, posnetek 1. dela koncerta 10.10 Napovedujemo 10.15 Nanovo, Fit v poletje 10.55 Ustvarjalne iskrice 11.10 2591. VTV magazin 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 V pomlad s Smehom, posn. 2. dela 16.40 Miš maš, Kako se igra šah?

17.25 Čas za nas, tabornike!

17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Popotniške razglednice: Vietnam 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.50 Videospot dneva 19.55 Napovedujemo 20.00 Slomškove sestre, prva redovna ustanova, ustanovljena na Slovenskem 21.00 Pop Corn, Vili Resnik, Urška Majdič - Uma 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.25 Skrbimo za zdravje: Skupaj proti raku na dojki 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.50 Videospot dneva 23.56 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 17

Kristl, Anton Ulrih: Spomini Do – Domoznanski oddelek / 929 – Biografije Avtor izhaja iz znane druĹžine iz Pesja. Njegov brat Janko, ki je tragiÄ?no preminil malo pred zaÄ?etkom druge svetovne vojne, je bil med prvimi komunisti na Ĺ aleĹĄkem in je bil Antonova zveza s komunisti. V spominih avtor predstavi svoja mlada leta, ki jih je preĹživljal v pomanjkanju, piĹĄe o ĹĄolanju in druĹžabnem Ĺživljenju, dokaj podrobno pa so predstavljene predvojne razmere v Ĺ aleĹĄki dolini. Osrednji del pripada vojnim letom, neposredno po kapitulaciji Jugoslavije se je pridruĹžil odporu v Ĺ aleĹĄki dolini, ki je bil sprva vse prej kot organiziran. NemĹĄkim okupatorjem je sprva uspelo razdvojiti

ko potrebo, medtem ko se pred nemĹĄkimi vojaki skriva na seniku zakopan v senu.

V dodatku knjige je avtor predstavil prve partizanske druĹžine v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Knjigo je izdal Muzej Velenje.

Chomsky, Noam: Kdo vlada svetu?

VELENJE ÄŒetrtek, 9. avgust 18.00 Velenjska plaĹža Migajmo na Velenjski plaĹži 20.30 Atrij Galerije Velenje Duo Ofak – Mori, koncert harmonike in kitare

Petek, 10. avgust

ÄŒo – ÄŒitalnica odrasli / 32 - Politika ÄŒe bi poskuĹĄali dramatizirati, sicer teoretsko, besedilo svetovno znanega lingvista in politiÄ?nega misleca, bi nedvomno v njegovi knjigi Kdo vlada svetu? glavni vlogi imela pohlep in norost, ki se kaĹžeta v svetovni hegemoniji ZdruĹženih drĹžav Amerike in njenem vplivu na svet po drugi svetovni vojni.

Knjiga o vzrokih in posledicah ameriĹĄke politiÄ?ne, kulturne in vojaĹĄke hegemonije na planetarni ravni, njenega nebrzdanega vojaĹĄkega intervencionizma povsod, kjer so njeni strateĹĄki interesi, je svojevrstna akumulacija avtorjeve izjemne vednosti in kritiÄ?ne naravnanosti. ÂťMalopridna drĹžavaÂŤ, ki predstavlja najveÄ?jo zunanjo

21.00 Pred Domom kulture Velenje Duo Chateau, koncert

Sobota, 11. avgust 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolĹĄji sejem 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Medvedek in Zlatolaska, Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje 20.00 Kavarna Lucifer Poezija v glasbi – Andrej Ĺ ifer 21.00 Pred Domom kulture Velenje Timotej Kotnik kvartet, Mozzajik jazz festival

Ponedeljek, 13. avgust

Ponedeljek, 13. avgust

Torek, 14. avgust

7.00-16.00 Vila RoĹžle, SonÄ?ni park Poletno poÄ?itniĹĄko varstvo

18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

X

Torek, 14. avgust

X

10.00-12.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Indijansko poletje z Lutkovnim gledaliĹĄÄ?em Velenje 10.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Trening starĹĄevstva: SoÄ?utno starĹĄevstvo 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Indijansko poletje z Lutkovnim gledaliĹĄÄ?em Velenje 20.30 Pred Domom kulture Velenje Dixi Ĺ ok band, koncert

Ĺ OĹ TANJ Sobota, 11. avgust X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Planinski tabor za osnovnoĹĄolce Podpeca 2018

Sreda, 15. avgust Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj Stegovnik

Ĺ MARTNO OB PAKI X

MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Likovna delavnica Mitologija globalne vasi pod vodstvom akademskega slikarja Duťana Fiťerja (do nedelje, 19. avgusta)

đ&#x;”˛

Silvo GrmovĹĄek

17.00 Pri ÂťPetraÄ?uÂŤ – Fanika in Danilo Pokleka v Gavcah Postavitev klopotca

Nedelja, 12. avgust X

Pohod PD Ĺ martno ob Paki na Porezen (1630m) – prijave na pohod pri Ä?lanih druĹĄtva

Vlado PareĹžnik s sliko, ki krasi prostore NaĹĄega Ä?asa.

Mozirje – V Mozirju je na ogled dobrodelno-prodajna razstava z naslovom 250 podob imaginark cvetja, odtisnjenega na oblaÄ?ila, likovnega samorastnika, domaÄ?ina Vlada PareĹžnika. Celoten izkupiÄ?ek od prodanih slik bo namenil za pomoÄ? brezdomcem iz okoliĹĄkih mest (Ĺ oĹĄtanja, Velenja, Ĺ˝alca, Celja, Kaminika ‌). ÂťHkrati ta razstava predstavlja spomin na prvi tabor slovenskih likovnih naivcev, ki je avgusta leta 1968 potekalo v Trebnjem na Dolenjskem,ÂŤ je ob obisku naĹĄega uredniĹĄtva povedal PareĹžnik. UdeleĹžilo se ga je devet likovnih ustvarjalcev. Poleg avtorja dobrodelne razstave sta na njem sodelovala Anton Repnik z Mute in Niko Mlakar iz Mozirja.

Velenje, 11. avgusta – V soboto bo na Velenjski plaĹži dogajanje razgibal prav poseben dogodek, ki bo tudi dobrodelno obarvan. Gre za Ples brez zavorÂŤ, ki so ga organizatorji doslej izvedli le v prestolnici, odziv ljubiteljev plesa pa je bil odliÄ?en.

V sodelovanju s PlaĹžo Miamia bodo to soboto ob 18. uri lahko na plaĹži pod Ä?olnarno, ob glasbi DJ-a, zaplesali otroci, od 21. ure dalje pa odrasli. ÂťGre za ples brez nauÄ?enih gibov, kjer nas vodi

đ&#x;”˛

mz

HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE! Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation, sinhronizirana animirana druĹžinska komedija, 97 minut (ZDA) ReĹžija: Brad Bird Slovenski glasovi: Daniel Bavec, Iva krajnc Bagola, Zala Djurić RibiÄ?, Marjan BuniÄ?, Miha Rodman Petek, 10. 8., ob 19.00 – 3D Nedelja, 12. 8., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

MAMMA MIA! SPET ZAÄŒENJA SE Mamma Mia! Here We Go Again, glasbena romantiÄ?na komedija, 114 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Ol Parker

prazna luna (mlaj)

Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters Petek, 10. 8., ob 22.35 Sobota, 11. 8., ob 20.40 Nedelja, 12. 8., ob 18.00

Igrajo: Kad Merad, Malik Bentalha, Romain Lancry, David Salles, Guy Marchand Petek, 10. 8., ob 21.00 Sobota, 11. 8., ob 19.00

WHITNEY

Kriminalka, triler, 95 minut (Irska, VB, MadĹžarska, USA) ReĹžija: Vaughn Stein Igrajo: Margot Robbie, Simon Pegg, Mike Myers, Max Irons, Dexter Fletcher, Katarina ÄŒas Petek, 10. 8., ob 20.00 – mala dvor.

Sobota, 11. 8., ob 21.00 – mala dvor.

Nedelja, 12. 8., ob 19.00 – mala dvor.

Le doudou, komedija, 82 minut (Francija) ReĹžija: Julien HervĂŠ, Philippe Mechelen

• Nedelja, 12. 8. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – SreÄ?na Suzana in jamska poĹĄast

Jenkove miniature v Vili Bianca

glasba in veselje do gibanja. Poletje je Ä?as za ples na prostem, saj ples sproĹĄÄ?a, razveseljuje, nas zdruĹžuje,ÂŤ pravi soorganizatorka dogodka Mojca Ĺ piljar. Vsem otrokom, ki bodo priĹĄli na sobotni ples, pripravljajo majhna preseneÄ?enja, nekaj pa jih bo tudi za odrasle plesalce. Na dogodku bodo zbirali dobrodelna sredstva za MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje, ta pa jih bo namenila prođ&#x;”˛ gramom za otroke iz socialno ĹĄibkih okolij.

VSE ZA MEDVEDKA

• Petek, 10. 8. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica

• Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

mkp

Bografski glasbeni dokumentarec, 120 minut (VB, USA) ReĹžija: Kevin Macdonald Nastopajo: Whitney Houston, Bobbi Kristina Brown, Bobby Brown, Cissy Houston, Merv Griffin, Dionne Warwick Sobota, 11. 8., ob 22.45 Nedelja, 12. 8., ob 20.15

• ÄŒetrtek, 9. 8. BiotrĹžnica

• Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkuťali v spretnostni voŞnji z gokardom: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 21:00, nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deŞja je zaprto.

ÂťPles brez zavorÂŤ na Velenjski plaĹži

Naslednjo soboto (18. avgusta), s priÄ?etkom ob 17. uri, bo v Ĺ aleku tradicionalni starotrĹĄki dan, s katerim bodo to vasico pod znamenitim Ĺ aleĹĄkim gradom porinili daleÄ? nazaj v zgodovino. Po naselju se bo sprehajala grajska gospoda, obrtniki in trgovci bodo postavili svoje stojnice in prikazovali ĹĄtevilne rokodelske sposobnosti. JoĹĄkova banda bo skupaj z obiskovalci prepevala ljudske pesmi, na ogled bodo gasilsko vaĹĄke zbirke, ogledati si bo mogoÄ?e ĹĄaleĹĄki grad, ĹĄtevilna preseneÄ?enja pa pripravljajo tako za otroke kot odrasle obiskovalce. StarotrĹĄki dan bodo sklenili tako, kot se za takĹĄen dogodek tudi spodobi z vaĹĄko veselico, na kateri bo nastopil ansambel Vihar.

Veselo pa bo v Ĺ aleku Ĺže v Ä?etrtek (16. 8.), ko pripravljajo pravljiÄ?ni sprehod na Ĺ aleĹĄki grad za otroke iz vrtca, v petek ob 18. uri pa bo v Gasilskem domu pogovor na temo Stari Ĺ alek v sliki in besedi. Pripravili pa bodo tudi priloĹžnostno razstavo gradiva o Ĺ aleku.

Frenk Ĺ piler bo predstavil svojo zbirko, k sodelovanju pa so povabili tudi ostale krajane, ki lahko sodelujejo na razstavi s svojimi slikami, knjigami, spomini ‌ Dogodek pripravljajo TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek, krajevna skupnost Ĺ alek in prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ alek.

11. avgusta, ob 11:58

CITY CENTER Celje

đ&#x;”˛

V Ĺ aleku StarotrĹĄki dan

Lunine mene

Sobota, 11. avgust

IzkupiÄ?ek dobrodelne razstave bo Vlado PareĹžnik namenil brezdomcem groĹžnjo svetovnim druĹžbam in je izvor globalne nestabilnosti. Zato so ZdruĹžene drĹžave Amerike v srediĹĄÄ?u njegovega kritiÄ?nega razmisleka o njenem vplivu na svet po drugi svetovni vojni. Gre pa tudi za veliko veÄ? kot zgolj to. V ocenah o moĹžnosti preĹživetja Ä?loveĹĄtva je Chomsky skeptiÄ?en, pohlep in kopiÄ?enje bogastva v rokah enega odstotka Ä?loveĹĄtva peljeta v propad.

Ogled predstave na prostem ÂťLepo je biti muzikantÂŤ v poletnem gledaliĹĄÄ?u Studenec (Prijave do nedelje, 12. 8., na 041 776 372 (Drago TamĹĄe) ali 041 250 181 (Marijana Dobravc)) 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Petek, 10. avgust

Spomin na prvi tabor likovnih naivcev domaÄ?ine, precej Ä?lanov lokalne partijske celice se je zaposlilo v velenjskem premogovniku, prvi uporniki, med njimi je bil tudi avtor knjige, pa so se zatekli v gozd LeĹžen, kjer so se brez oroĹžja in povezave s partijskim vodstvom skrivali pred Nemci. PrepriÄ?ljivo so skozi avtorjeve neposredne doĹživljaje prikazane razmere nenehne nevarnosti, ki je preĹžala od vsepovsod, sovraĹžnik je bil tudi med domaÄ?im slovenskim prebivalstvom, ki je sprva kazalo naklonjenost do okupatorja. Prav ta perspektiva neposrednega pripovedovalca, ki ima smisel za podrobnosti in ne opisuje zgolj vojaĹĄke plati upora, je vrednost tega dela. Vsakdanjost v ekstremnih razmerah aktivnega upora in boja za Ĺživljenje je seveda povsem razliÄ?na od banalnosti vsakdanjosti v miru, vendar avtor tudi v teh ekstremnih razmerah ohrani obÄ?utek tudi za banalne podrobnosti. Recimo, kako naj junak opravi veli-

17

PRIREDITVE

9. avgusta 2018

TERMINAL

DVIGNI SIDRO Elias og Storegaps Hemmelighet, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 74 minut (NorveĹĄka)

Velenje – Jutri, v petek, 10. avgusta, ob 18. uri, bodo v Vili Bianca v Velenju odprli razstavo miniatur ljubiteljskega slikarja Emila Milana Jenka.

Miniature v akvarelu ali risane s peresom, so njegova priljubljena tehnika. Z njo oĹživlja zgodovinske objekte, slovensko pokrajino, konje. Z miniaturami se je doslej javnosti Ĺže predstavil na veÄ? skupinskih in samostojnih razstavah po Sloveniji.

Razstava bo na ogled do 11. septembra. đ&#x;”˛

mkp

ReĹžija: Simen Alsvik, Will Ashurst Slovenski glasovi: GaĹĄper Jarni, Maja KunĹĄiÄ?, Vesna PrnaÄ?iÄ?, Andrej Murenc, GaĹĄper Malnar Sobota, 11. 8., ob 19.15 – mala dvor.

Nedelja, 12. 8., ob 17.00 – mala dvor.

OBUPANA Aus dem Nichts, psiholoĹĄka drama, 106 min (NemÄ?ija, Francija) ReĹžija: Fatih Akin Igrajo: Diane Kruger, Denis Moschitto, Johannes Krisch, Samia Chancrin, Numan Acar, Ulrich Tukur Ponedeljek, 13. 8., ob 21.00 – Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje)

NaĹĄ Ä?as, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEĹ ÄŒEVALEC, KRONIKA

9. avgusta 2018

Nagradna kriĹžanka Manualna terapija

RADIO VELENJE

Manualna terapija Nakupovalni center Velenje KidriÄ?eva 2 b E: alenkaking@gmail.com T: 051 348 191

• BOLEÄŒINA V VRATU • BOLEÄŒINA KRIĹ˝A • SINDROM KARPALNEGA TUNELA • MIĹ IÄŒNA UTRUJENOST • IĹ IAS • GLAVOBOL • TEĹ˝AVE S SKLEPI TENIĹ KI KOMOLEC • Ĺ PORTNE POĹ KODBE Storitve:

• Osteopatske, manipulacijske in artikulacijske tehnike • Analiza telesne drĹže • Miofascinalne tehnike • Globinska masaĹža • Trigger point terapija • Manualna limfna drenaĹža • NevromiĹĄiÄ?ni taping ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov: NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom ÂťManualna terapijaÂŤ, najkasneje do ponedeljka, 20. avgusta.

IzĹžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po poĹĄti.

POLICIJSKA kronika

Ukradli kolo Velenje, 31. julija – Prejťnji torek je bilo pred trgovino Tuť pri Kolodvorski ukradeno kolo znamke Lombardo.

Vlom v hiĹĄo Velenje, 31. julija – Vlomljeno je bilo stanovanjsko hiĹĄo na Levstikovi cesti. Neznanec je poskuĹĄal vlomiti tudi v hiĹĄo na ErjavÄ?evi, vendar mu to k sreÄ?i ni uspelo.

Odpeljali jeklenke Ĺ˝alec, 1. avgusta – V Ĺ˝alcu je bilo vlomljeno v skladiĹĄÄ?e za plinske jeklenke. Nepridipravi so odtujili osem jeklenk.

Zagorelo na cisterni za kurilno olje Velenje, 2. avgusta – V zgodnjih jutranjih urah v Ä?etrtek, je zagorelo v pekarni v Ĺ aleku. Do poĹžara je priĹĄlo na cisterni za kurilno olje. Policisti vzrok poĹžara ĹĄe preiskujejo.

Zaradi objestneĹža smo morali hmelj obralt prej Ĺ˝alec, 4. avgusta - V noÄ?i na soboto je neznanec v Ĺ empetru v Savinjski dolini prerezal veÄ? napenjalnih Ĺžic hmeljske ĹžiÄ?nice. Hmelj, ki je rasel na dobrem hektarju zemljiĹĄÄ?a, so morali zaradi tega predÄ?asno obrati. La-

stniku je bila povzroÄ?ena visoka materialna ĹĄkoda.

PoĹĄkodovan motorist Velenje, 5. avgusta – V nedeljo je do prometne nesreÄ?e priĹĄlo v DoliÄ?u. Med voĹžnjo proti Hudi luknji je motorist zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste ter se pri tem poĹĄkodoval. Z reĹĄevalnim vozilom so ga odpeljali v SploĹĄno bolniĹĄnico Slovenj Gradec.

Nadzor nad vozniki tovornjakov in avtobusov Prometne predpise je v Ä?asu nacionalne preventivne akcije krĹĄila petina voznikov Ljubljana – ZakljuÄ?ila se je nacionalna preventivna akcija za veÄ?jo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov, ki je potekala med 23. in 29. julijem. Akcijo je vodila in koordinirala Javna agencija za varnost prometa.

nostjo vozil (50) in neupoĹĄtevanjem obveznih poÄ?itkov in odmorov voznikov (29).

V obdobju od 1. januarja do 25. julija letos se je na slovenskih cestah zgodilo 1.416 prometnih nesreÄ? z udeleĹžbo tovornih vozil

V okviru poostrenega nadzora so pregledali 4.355 tovornih vozil in avtobusov, od tega so ugotovili 850 krĹĄitev prometne zakonodaje. Med 3.996 pregledanimi tovornimi vozili so krĹĄitve ugotovili pri 579 voznikih, med 359 preverjenimi avtobusi pa pri 39 voznikih. NajpogostejĹĄe krĹĄitve so bile povezane z neuporabo varnostnega pasu (155), prekoraÄ?itvijo hitrosti (126), preobremenjenostjo vozil (70), nepravilno zavarovanim tovorom (56), nezadovoljivo tehniÄ?no brezhib-

(15 odstotkov veÄ? kot lani v enakem obdobju). Vozniki tovornih vozil so bili povzroÄ?itelji 929 nesreÄ?. Ĺ˝ivljenje je izgubilo sedem ljudi. Med vozniki tovornih vozil so bile tri smrtne Ĺžrtve. Vozniki avtobusov so bili udeleĹženi v 201 prometni nesreÄ?i, od tega so jih povzroÄ?ili 86 oziroma 43 odstotkov. V prometnih nesreÄ?ah, ki jih je povzroÄ?il voznik avtobusa, sta lest umrla dva udeleĹženca v prometu.

Iz odklenjene hiĹĄe izginil denar Ĺ˝alec, 5. avgusta – V nedeljo je neznanec iz odklenjene stanovanjske hiĹĄe na obmoÄ?ju Ĺ˝alca ukradel kuverto z denarjem in nekaj kosov zlatnine.

Zdravniťki nasveti: dr. Aleksadra Žuber, tema: tegobe staranja

ÄŒETRTEK, 9. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 10. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 11. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 12. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 13. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 PodjetniĹĄki kotiÄ?ek; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 14. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 15. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zalegla opozorila Velenje, 7. avgusta - Na podroÄ?ju javnega reda in miru je bil prejĹĄnji teden dokaj miren. Policisti so obravnavali le nekaj krĹĄitev zaradi motenja poÄ?itka s hrupom.

V vseh primerih je zaleglo opozorilo policistov, ki so priĹĄli na kraj.

Ne objavljate, da vas ni Velenje, 7. avgusta - Glede na to, da so poÄ?itnice in dopusti v polnem teku, vas policisti opozarjajo, da z objavami na socialnih omreĹžjih ravnate previdno. Vlomilci tudi tam spremljajo, kdo je odsoten.

đ&#x;”˛

mkp

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

SERVIS in PRODAJA Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519

Ĺžage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlaÄ?ni Ä?istilci • Ä?rpalke

NaĹĄ Ä?as, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 19

PRIDELKI

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 BUKOVA DRVA, cepljena, metrska, prodam. Gsm: 041 577 305 DOMAÄŒE kumare za vlaganje, paradiĹžnik, paprika, jajÄ?evec‌, prodamo.

Na voljo so tudi sadike solate endivje in radiÄ?a. Zelenjava je sveĹže nabrana ali po naroÄ?ilu. Gsm: 031 346 155

NEPREMIÄŒNINE

RAZNO

DEL HIĹ E s posebnim vhodom,lepim stanovanjem 35m/2 ,1km od Mozirja v Ljubiji-Kolovrat za 20.500 â‚Ź in garsonjero v Ljubnem ob Savinji za 28.000â‚Ź, prodam. Tel. 070 777 281

TEPIH, 2,5 x 3,5 m, svetle barve, zelo gosto tkan iz kakovostnega hotelskega tapisona, zarobljen, v odliÄ?nem stanju, prodam za 80 â‚Ź.

Gsm: O4I 692 995

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKIPOZNANSTVA

ŽIVALI OVCE in jagnete za zakol, prodam.

Gsm: 070 875 205 TELIÄŒKA Sivorjavega, teĹžkega 60 kg, prodam. Tel. 03 589 35 78

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50

DEĹ˝URSTVA OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 11. 8. do 12. 8. 2018 in 15. 8.

2018 (praznik), Para Kamcheva, dr. dent. med.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 100.000 â‚Ź

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 â‚Ź

od 10. do 16. avgusta • 10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, ki je zahtevala Ĺživljenja ĹĄtirih rudarjev; • od 2. do 11. avgusta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih Ä?olnov; • 18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo SploĹĄne plovbe Piran z imenom Velenje. Ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bliĹžini pristaniĹĄÄ?a Kandla v Indiji. ReĹĄevanje ladja se je konÄ?alo ĹĄele 11. avgusta 1998, ko so jo vlaÄ?ilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje. Z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro Ĺželezo in razrezana v Alangu v Indiji; • otvoritev planinske koÄ?e (Korickega koÄ?e) na Smrekovcu je bila 3. septembra

Upravna enota Velenje

POROKE • •

ŠTRAVS BOŠTJAN, Žalec, Vrbje 83B in KOTNIK KATJA, Polzela, AndraŞ nad Polzelo 6D VEBER ANEL, Celje, Ljubljanska

cesta 29 in ŽNIDAREC JASNA, Žalec, Cankarjeva ulica 3

SMRTI •

STEINER IVANA, roj. 1943, Velenje, ÄŒopova cesta 3

na ljubljanskem kolodvoru zagorele prve Ĺžarnice, ki jih je napajala elektriÄ?na energija iz Velenja; • 15. avgusta 1974 so v Velenju zaÄ?eli graditi novo osnovno ĹĄolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj Ä?asa imenovala osnovna ĹĄola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna ĹĄola Ĺ martno; • 15. avgusta 1998 so v Cirkovcah pri Velenju z odprtjem novega vodovoda obeleĹžili

Naviga - svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih Ä?olnov (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

• prve povojne volitve v Krajevne narodnoosvobodilne svete okraja Šoťtanj so bile 12. in 15. avgusta 1945.

V Velenju se je od 996 volilnih upraviÄ?encev volitev 15. avgusta udeleĹžilo 987 ali 98,1 % vseh volivcev; • v noÄ?i na 15. avgust 1931 so

krajevni praznik; • 16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel KlanÄ?nik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Ĺ oĹĄtanju.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

GIBANJE prebivalstva

leta 1933 (predsednik planinske podruĹžnice je bil Luce Koricky iz Ĺ oĹĄtanja). 13. avgusta leta 1942 so partizani koÄ?o zaĹžgali; • 13. avgusta 1996 se je v velenjski glasbeni ĹĄoli zaÄ?ela Ĺže 10. mednarodna violinska ĹĄola profesorja Igorja Ozima; • 14. avgusta 1990 so s krajĹĄo slovesnostjo oznaÄ?ili dokonÄ?anje izgradnje stopnic na Velenjski grad;

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

đ&#x;”˛

Nagrajenci nagradne kriĹžanke KZ Ĺ aleĹĄka dolina, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 26. julija 2018, so: • JoĹžica Stropnik, Ĺ martno ob Paki 99, 3327 Ĺ martno ob Paki; • Bojan Knez, TomĹĄiÄ?eva 55, 3320 Velenje; • Jasna Gruden, AĹĄkerÄ?eva 5 / b, 3325 Ĺ oĹĄtanj.

Nagrajenci bodo obvestila s praktiÄ?no nagrado prejeli po poĹĄti. ÄŒestitamo! ReĹĄitev kriĹžanke: SLOVENSKO EKOLOĹ KO MESO

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 30. julija do 5. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 30. julija do 5. avgusta niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 30. julija do 5. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

Komunalno podjetje Velenje

24 ur na dan

• • • • •

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Damijan KljajiÄ?

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

mali OGLASI

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

9. avgusta 2018

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. julija do 5. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 9. 8. 2018, barve: CMYK, stran 20

Kmalu pumptrack poligon ÄŒe bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, se bodo kolesarji, rolkarji ‌ zabavali ĹĄe pred koncem meseca – Proga bo osvetljena, uporaba pa brezplaÄ?na

V Velenjskem jezeru sladkovodne meduze Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki se je iz Kitajske razĹĄirila po vsem svetu – ÄŒloveku je povsem nenevarna

Mira ZakoĹĄek

Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže gradi na zelenici med osnovnima ĹĄolama Gustava Ĺ iliha in Antona AĹĄkerca pumptrack poligon namenjen ljubiteljem ĹĄportnega kolesarjenja. Objekt bo sestavljen iz dveh prog: veÄ?je za uporabnike z veÄ? znanja in manjĹĄe za zaÄ?etnike.

Atraktivne kolesarske poti se bodo razprostirale na povrĹĄini 950 m2, skupna povozna (asfaltirana) povrĹĄina pa bo znaĹĄala 480 m2. DaljĹĄa in zahtevnejĹĄa bo dolga 190 metrov in ĹĄiroka dva metra, krajĹĄa pa bo na povrĹĄini 56 m2 in bo dolga 28 metrov.

NaloĹžbo vodi RdeÄ?a dvorana, ki bo z novim ĹĄportnim objektom tudi upravljala. Pred zaÄ?etkom gradnje poligona so poskrbeli za odvod meteornih vod.

Celoten objekt bo razsvetljen in bo torej uporaben tudi v veÄ?ernih urah, uporaba pa bo brezplaÄ?na. NaloĹžba bo veljala 39 tisoÄ? evrov. Predvideno je, da bo poligon zgrajen do 25. avgusta. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 26. julija – Konec julija je v ERICo Eurofins Slovenija VelenjÄ?an JoĹže Kolar prinesel meduzo. Odkril jo je v Velenjskem jezeru. Za kakĹĄno meduzo gre, od kod je priĹĄla v jezero, predvsem pa ali je Ä?loveku nevarna oziroma ga lahko opeÄ?e tako kot smo vajeni pri morskih, smo se pozanimali pri strokovnjakih biologih s tega inĹĄtituta, Rudiju RamĹĄaku in Gabrijeli BreĹžnik Triglav.

Pojasnila sta, da gre za sladkovodno vrsto meduze (Craspeda-

Maketa novega pumptracka v Velenju

Primerek sladkovodne meduze iz Velenjskega jezera. V ERICo Eurofinsu so jo hranili z vodnimi bolhami. Izkazalo se je, da so zelo poĹžreĹĄne. (foto: Gabrijela BreĹžnik Triglav)

custa sowerbii), ki je razĹĄirjena po vsem svetu in je Ä?loveku povsem nenevarna. Majhna (ali velika) je od enega do maksimalno dobrih dveh centimetrov. OĹžigalke, ki jih ima ta Ĺžival za lovljenje zooplanktona, imajo premalo strupa, da bi nas lahko oĹžgale.

Kaj je pumptrack?

Gre za grbinÄ?asti (tlaÄ?ilni) poligon, ki je sestavljen iz zaobljenih grbin in zavojev, ki so med seboj ritmiÄ?no povezani v kroĹžno celoto. Razgibanost poligona omogoÄ?a pestro in zabavno, a varno kolesarsko izkuĹĄnjo. Namenjen je vsem velikostim koles, rolk, rolerjev, skirojev ‌ primeren je za vse kolesarje ne glede na njihovo predznanje. OmogoÄ?a uÄ?enje voĹžnje s kolesom ali pa vadbo vrhunskih kolesarjev. Po progi se ne premikamo s porivanjem pedalov, ampak predvsem s premikanjem telesa navzgor in navzdol.

V Sloveniji biva Ĺže v nekaj vodnih ekosistemih

Rudi RamĹĄak: ÂťNematociste (oĹžigalke), ki jih imajo sladkovodne vrste, ne morejo prodreti skozi Ä?loveĹĄko koĹžo, zato Ä?loveku niso nevarne.ÂŤ

ÂťIzhaja, oziroma, prvotno je bila najdena v centralni Kitajski, v Rumeni reki (Yangce). Z rastlinskim materialom, ki so ga uvaĹžali, se je prenesla v Anglijo, nato pa hitro selila po sladkih vodah Evrope, Amerike ter Avstralije.

Danes jo kot invazivno tujerodno vrsto najdemo v sladkovodnih habitatih z mirnejĹĄo vodo

Meduza je zvonaste oblike, prosojna ali dobesedno prozorna, z obÄ?asnimi modrimi ali zelenimi poudarki. Na zunanji strani ima oĹžigalke, nimajo pa vse nematocist, to je celic s strupom za obrambo in lov. Na konicah oĹžigalk imajo oÄ?escem podobne celice, ki zaznavajo svetlobo in sluĹžijo za iskanje hrane in pobeg.

Telo teh sladkovodnih meduz je prozorno, belkast in okrogel klobuk pa ima od pet do 25 milimetrov premera. Imajo tudi majhne lovke, oĹžigalne celice pa so tako majhne, da ne morejo predreti Ä?loveĹĄke koĹže. Ĺ˝ivijo le kratek Ä?as, saj po razmnoĹževanju umrejo. Meduze se pojavljajo od julija do oktobra, najĹĄtevilÄ?nejĹĄe pa so avgusta in septembra.

Najprej je bilo treba poskrbeti za meteorne vode

po celem svetu. V nekaj vodnih ekosistemih jo je najti tudi v Sloveniji, recimo v mrtvicah v okolici Lendave, v KoÄ?evskem jezeru, SlivniĹĄkemu jezeru, akumulaciji VogrĹĄÄ?ek,ÂŤ je razloĹžil RamĹĄak.

â?ą

Zelo velika verjetnost je, da se bo pojavila (ali pa se je Ĺže in je ĹĄe niso odkrili) tudi v Ĺ kalskem in Ĺ oĹĄtanjskem jezeru.

Od kod je priĹĄla v Velenjsko jezero?

Biologa menita, da bi se lahko vanj prenesla z rastlinskim materialom, veÄ?ja pa je verjetnost, da so jo prinesle vodne ptice. ÂťZa to meduzo je znaÄ?ilno, da se v slabih pogojih preoblikuje v stabilno obliko, ki preĹživi zelo neugodne pogoje. Tako se denimo lahko oprime ptiÄ?jih nog, se prenese v novo ugodno vodno okolje in se tam razvija naprej.ÂŤ đ&#x;”˛

Na otroĹĄkih igriĹĄÄ?ih je Ĺživahno Mestna obÄ?ina Velenje premore dvanajst veÄ?jih otroĹĄkih igriĹĄÄ? – Srce predstavlja centralno, ki je eno najlepĹĄih v Sloveniji Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje premore najveÄ? javnih otroĹĄkih igriĹĄÄ? na obÄ?inskih zemljiĹĄÄ?ih daleÄ? naokoli. Med njimi je dvanajst veÄ?jih. Koncesionar skrbi, da so ta vzdrĹževana in da so igrala na vseh teh igriĹĄÄ?ih brezhibna in varna za uporabo. ÂťPregledi so redni. ÄŒe se izkaĹže, da kakĹĄno igralo ni tako kot bi moralo biti, ga popravimo, Ä?e to ni moĹžno, ga od-

â?ą

OtroĹĄka igrala so kategorizirana po starosti. Vsa novejĹĄa so opremljena z identifikacijsko tablico, kjer je oznaÄ?eno, kateri kategoriji uporabnikov so namenjena.

stranimo,ÂŤ pravi Rudi Vuzem iz Mestne obÄ?ine Velenje. Igrala morajo biti varna in skladna s predpisanimi standardi. Tam, kjer je moĹžnost padca, imajo varovalne podlage.

Vsako leto je treba kakĹĄno igralo odstraniti, o tem s kakĹĄnim ga bodo nadomestili, pa se odloÄ?ajo skupaj s predstavniki mestnih Ä?etrti oziroma krajevnih skupnosti. ÂťPrav zdaj je odprt javni razpis za nabavo dvajsetih novih igral za igriĹĄÄ?a v mestu.ÂŤ Fond namreÄ? ne samo posodabljajo, ampak tudi ĹĄirijo.

Srce pa predstavlja mestno otroĹĄko igriĹĄÄ?e, ki je pravi igralni park in kamor rade pridejo druĹžine tudi od drugod. Zagotovo je eno najlepĹĄih v Sloveniji, pravi Justina Tratnik s Polzele, ki to igriĹĄÄ?e rada obiĹĄÄ?e z vnukoma. ÂťIgriĹĄÄ?e je zelo lepo, Ä?isto, negovano, igrala na njem pa vrhunska. Takega igriĹĄÄ?a ni daleÄ? naokoli. Pa ĹĄe za starejĹĄe, ki Ä?akamo, da se otroci ali

vnuki poigrajo, je poskrbljeno.ÂŤ Za to (in za druga) igriĹĄÄ?a Mestna obÄ?ina Velenje sistematiÄ?no skrbi in zagotavlja nadzor preko skrbnikov otroĹĄkih igriĹĄÄ? z varovanjem in noÄ?nimi obho-

â?ą

Popoldne centralno igriĹĄÄ?e obiĹĄÄ?e od 350 do 400 ljudi.

Tudi igriĹĄÄ?a med stanovanjskimi bloki so zelo obiskana.

di. Nekatera igriĹĄÄ?a, med njimi centralno, so ograjena. Tukaj je to potrebno Ĺže zaradi same varnosti otrok ob prometni Ĺ aleĹĄki cesti in avtobusni postaji, kakĹĄno pa je bilo treba ograditi, da so prepreÄ?ili vstop vandalom.

Centralno otroĹĄko igriĹĄÄ?e ponoÄ?i tudi zaklepajo.

Mestno otroĹĄko igriĹĄÄ?e je pravi igralni park.

Ko se vnuka igrata, Justini Tratnik pride prav trenaĹžer.

Alenka in Ema. HÄ?i oboĹžuje ĹžiÄ?nico z rampo, zip line.

V torek dopoldan, ko vroÄ?ina ĹĄe ni zajela celih jader, smo se na Centralnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u sreÄ?ali z mamo Alenko in hÄ?erko Emo. Enkrat na ĹĄtirinajst dni zagotovo prideta, sta povedali. Mama je posebej izpostavila, da jo navduĹĄuje ureje-

nost, redno vzdrĹževanje, Ä?iĹĄÄ?enje otoĹĄkega igriĹĄÄ?a, opremljenost in to, da na igriĹĄÄ?e psi nimajo vstopa. HÄ?erka pa je bila navduĹĄena nad igrali. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Rudi Vuzem: ÂťOtroĹĄka igriĹĄÄ?a imajo na vstopnih toÄ?kah izobeĹĄen hiĹĄni red. UpoĹĄtevajte ga in veselo uĹživajte na njih od jutra do veÄ?era.ÂŤ