32 2019

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 1

V petek (14/230C) in soboto (14/260C) sonÄ?no, v nedeljo (15/280C) preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 14. avgusta 2019

ĹĄtevilka 32 | leto 66

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Na obisku pri tabornikih v Ribnem

O ekologiji preveÄ? parcialno Mira ZakoĹĄek

Ribno, 5. avgusta - Vsako leto v tem Ä?asu obiĹĄÄ?e obÄ?insko vodstvo velenjske tabornike, ki Ĺže od leta 1967 taborijo v Ribnem pri Bledu. ÂťTam so se urile Ĺže mnoge mlade generacije, skovana pa so bila tudi trdna prijateljstva. Zato je Ribno kraj, kjer se zbirajo tudi starejĹĄi taborniki,ÂŤ je povedal podĹžupan Peter Dermol, ki je tudi sam navduĹĄen tabornik. Letos Ĺ aleĹĄka zveza tabornikov, ki zdruĹžuje rodove iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki, praznuje 60 let. Ob tem visokem jubileju veliko razmiĹĄljajo o tem, kako ta-

bor v Ribnem, ki je simbol taborniĹĄtva v tem okolju in so ga v teh letih odliÄ?no uredili, ohraniti in seveda ĹĄe nadgraditi.

PodĹžupan Peter Dermol, ki je skupaj z vodjo urada za druĹžbene dejavnosti Dragom MartinĹĄkom obiskal druĹžinsko izmeno v taboru Ribno, je tabornikom ob tem Ä?astitljivem jubileju Ä?estital in jih obdaril s dobrot polno ÂťgajbicoÂŤ. Taborniki so podĹžupanu podarili skulpturo skavta Petra, njihovo najviĹĄje priznanje. đ&#x;”˛

Veliko slavje ob 140-letnici PGD Ĺ oĹĄtanj Na novem parkiriĹĄÄ?u tri dni zabave in novo vozilo Milena KrstiÄ? - Planinc

Šoťtanj – 1. junija je minilo natanko 140 let, odkar so v Šoťtanju ustanovili Freiwillige Feuerwehr Schonstein, prostovoljno gasilsko druťtvo Šoťtanj – mesto.

Vse od takrat so potekali v njem ĹĄtevilni pomembni dogodki, med njimi pridobitev prve motorne brizgalne v Ĺ aleĹĄki dolini leta 1926, nakup prvega gasilskega avtomobila ob 60-letnici druĹĄtva, izgradnja novega doma, osvojitev naslova pionirskih pr-

Nova parkiriĹĄÄ?a so velika pridobitev. Nanje so Ä?akali kar nekaj Ä?asa.

vakinj takratne Jugoslavije, do lanskega uspeha, ko so pionirke in pionirji osvojili naslov drĹžavnih prvakov, mladinke in mladinci pa podprvakov.

In kar je najbolj pomembno – v vseh teh letih so ĹĄoĹĄtanjski gasilci s ĹĄtevilnimi intervencijami v poĹžarih in naravnih nesreÄ?ah, ki so prizadele Ĺ oĹĄtanj, reĹĄevali

Velenje dobiva velika srca Velenje letos praznuje 60 let, odkar so 20. septembra 1959 odprli novo mestno srediĹĄÄ?e. V poÄ?astitev praznovanja 60-letnice bo mesto ÂťodetoÂŤ v rumeno in zeleno barvo, ki sta barvi obÄ?inskega grba. Rumena simbolizira mladost in optimizem, zelena pa lepo bivalno okolje in odgovoren odnos do okolja. Ob Ĺ aleĹĄki cesti se na povrĹĄini 1.500 m2 bo-

hoti 40 tisoÄ? cvetov veÄ? kot meter in pol visokih sonÄ?nic. Na zaÄ?etku septembra bodo sonÄ?nice krasile tudi osrednjo ploĹĄÄ?ad v kroĹžnem kriĹžiĹĄÄ?u pod skakalnicami. 60 sonÄ?nic iz gline bo izdelalo keramiÄ?no-kiparsko druĹĄtvo Gambatte. Ĺ e v tem tednu bodo namestili ĹĄe tri veÄ?je konstrukcije v obliki srca, ki simbolizira letoĹĄnji visok jubilej in ob katerih se

bo moĹžno fotografirati. Velika srca bodo stala pred mestno hiĹĄo, v SonÄ?nem parku in na Velenjski plaĹži in bodo predstavljala moÄ? mladostne energije mesta. Mesta, ki ima srce in ki je znano po svoji solidarnosti, prostovoljcih in ĹĄtevilnih ukrepih, s katerimi Ĺželijo Ĺživljenje narediti bolj prijazno za vse obÄ?anke in obÄ?ane.

Sicer pa bo osrednja obÄ?inska

ljudi in premoĹženje.

Jubilej druĹĄtva bo trajal tri dni.

Jutri, v petek, 16. avgusta, s priÄ?etkom ob 19. uri, bo v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj slavnostna seja, v soboto, 17. avgusta, se bo ob 16. uri pri gasilskem domu zaÄ?elo 36. tekmovanje v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami, ob 20. uri pa veselica z ansamblom Modrijani. V nedeljo, 18. avgusta, bo praznovanje doseglo vrhunec z osrednjo slovesnostjo, ki se bo zaÄ?ela ob 16. uri s prevzemom novega gasilskega vozila za prevoz moĹĄtva GVM-1 ter blagoslovom novega parkiriĹĄÄ?a in garaĹže. Od 17. ure dalje pa bosta za zabavo poskrbela ansambel Spev in Tanja Ĺ˝agar. đ&#x;”˛

slovesnost v poÄ?astitev praznika v Ä?etrtek, 19. septembra. Ĺ˝e od srede, 18. septembra, pa bo mesto gostilo delegacije ĹĄtevilnih pobratenih mest. Na sam prazniÄ?ni dan v petek, 20. septembra, pripravljajo veliki koncert velenjskih ustvarjalcev in Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Ta veÄ?er bodo obÄ?ane povabili na veliko prazniÄ?no torto.

V soboto, 21. septembra, pa bo na Titovem trgu ĹĄe koncert Ines Erbus in Ĺ˝eljka Joksimovića. đ&#x;”˛

mz

To poletje smo pogosto ekoloĹĄko razmiĹĄljujoÄ?i. Tudi sama o tem veliko razmiĹĄljam, pogosto tudi ukrepam, me pa vse bolj motijo ĹĄtevilna parcialna opozorila takĹĄnih in drugaÄ?nih okoljevarstvenikov. Ta zvenijo pogosto v smeri: to je za okolje dobro, o slabostih pa raje molÄ?imo. Recimo elektriÄ?ni avtomobili. Ti so, trdimo, odliÄ?no nadomestilo za sedanje avtomobile, toda sama proizvodnja elektrike paÄ? veÄ?inoma ne. Vsaj za zdaj je ĹĄe tako in bo verjetno ĹĄe dolgo, saj nimamo novih energetskih lokacij, ki bi nadomestile recimo termoelektrarne. Resnica pa je ĹĄe celo takĹĄna, da bomo termoelektrarne (ali atomske elektrarne), veÄ? ko bomo imeli elektrike iz obnovljivih virov, za regulacijo nujno potrebovali. Saj si predstavljate, kako je, Ä?e veter naenkrat preneha pihati in Ä?e sonce prekrijejo oblaki ‌, elektrike pa ni. In tako je tudi drugje, ob tistem, kar nam je prijazno, kar nam poceni lajĹĄa Ĺživljenje, zelo radi pozabimo na slabo plat, ki jo ima doloÄ?ena tehnologija ali pa doloÄ?en izdelek.

Osebno zato ne razumem, kako v tem razvitem svetu nismo sposobni o ekologiji zaÄ?eti razmiĹĄljati bolj celovito, kar bi seveda pomenilo, da bi morali vsi, ki uvajajo v proizvodnjo in dajejo v uporabo nov izdelek, predvideti tudi njegovo reciklaĹžo. Vse, kar te zahteve ne zmore, pa bi vsaj primerno obdavÄ?ili. Na tem mestu sem tako recimo Ĺže nekajkrat zapisala, da predlagam veliko obdavÄ?itev plastiÄ?nih vreÄ?k.

En 'majhen ukrepek' smo v Sloveniji na tem podroÄ?ju sicer naredili, prepovedali smo, da nam trgovci delijo brezplaÄ?ne nakupovalne plastiÄ?ne vreÄ?ke. A je ta ukrep deloval samo na tiste, ki so Ĺže tako ali tako ekoloĹĄko ozaveĹĄÄ?eni. Videli jih boste v trgovine prihajati s koĹĄarami, cekri, pa nakupovalnimi vreÄ?kami za veÄ?kratno uporabo. Vsi drugi si jih ĹĄe naprej kupujejo (z nekaj centi zanje jih paÄ? ni mogoÄ?e prizadeti). Podobno je recimo pri kopici drugih izdelkov. Vzemimo fotovoltaiko, ki velja za okolju prijazno proizvodnjo elektrike, a o reciklaĹži sonÄ?nih celic lepo varno molÄ?imo!?

Tudi naĹĄe nakupovalne navade vplivajo na vse veÄ?je onesnaĹženje.

Pozivi znanstvenikov, naj jemo manj mesa, so doslej vedno naleteli na gluha uĹĄesa. Ĺ e vedno recimo najraje posegamo po prelepih jabolkoh (celo do 40-krat ĹĄkropljenih), pa morda po ekoloĹĄkem sadju (topraviloma ni slovensko), uvoĹžen pa je pogosto z obmoÄ?ij, kjer uporabljajo ĹĄkropiva, ki so pri nas Ĺže prepovedana.

Vsak posameznik res ne more ukrepati globalno, lahko pa kar nekaj prispevamo. Slovenia Green (zakaj morajo uporabiti tujo besedo, sicer ne razumem – tudi to je teptanje slovenĹĄÄ?ine) na primer svetuje, da opravite veÄ? poti peĹĄ ali s kolesom in ne z avtomobilom, da kupite stekleniÄ?ko za veÄ?kratno uporabo in ne plastiÄ?ne ali pa si hladno vodo privoĹĄÄ?ite na ĹĄtevilnih pitnikih po mestu, izbirate mila, kozmetiÄ?ne in druge Ä?istilne izdelke, ki so okolju prijazni in ne ĹĄkodujejo naravi ali njenim obÄ?utljivim ekosistemom. Kadar je le mogoÄ?e, izklopite iz vtiÄ?nic vse elektronske in druge naprave; kupujte izdelke v lokalnih trgovinah ‌ Kakorkoli Ĺže, ekologija je velika neizpeta in Ĺžal vedno bolj poslovno zanimiva tema, ki se mnogo preveÄ? izgublja v parcialnih (sicer pomembnih) temah, medtem ko svet, prepriÄ?an, da bo Ĺže nekako razreĹĄil kakĹĄno od medijsko bolj izpostavljenih ekoloĹĄkih teĹžav, drsi v pogubo drugje.

Zato ekologi – zadnji Ä?as je, da stopite skupaj! đ&#x;”˛

Nobena trasa ni in ne bi bila nikoli za vse dobra

3

Mestna srediĹĄÄ?a imajo potencial!

5

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

V Velenju 57, v Ĺ oĹĄtanju 25 koles Velenje, Ĺ oĹĄtanj – V sistemu Bicy si je na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje mogoÄ?e brezplaÄ?no izposoditi 57 koles na 12 izposojevalnih postajah, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa na petih izposojevalnih postajah 25 koles. Za uporabo sistema je potrebna osebna registracija uporabnika na TIC-u v vili Bianci v Velenju, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj pa na sedeĹžu obÄ?ine, v Vili Mayer, Muzeju usnjarstva na Slovenskem in v TuristiÄ?ni pisarni v TopolĹĄici med uradnimi urami. đ&#x;”˛

mkp

Obnavljali bodo oporni zid gradu Mestna obÄ?ina Velenje Ĺže iĹĄÄ?e izvajalca za obnovo zahodnega opornega zidu Velenjskega gradu. NaloĹžba bo deloma sofinancirana iz evropskega projekta HICAPS, zanjo pa namenjajo 220 tisoÄ? evrov.

Predvidena je rekonstrukcija obstojeÄ?ega kamnitega opornega zidu na zgornjem parterju parka Velenjskega gradu, novogradnja dodatnih segmentov opornega zidu, oblikovanje parka na mestu sedanjega stihijskega parkiriĹĄÄ?a, gradnja fontane v sklopu parka ter namestitev urbane opreme. đ&#x;”˛

mz

Karbon v Gornjem Gradu Gornji Grad – V ObÄ?ini Gornji Grad so se odloÄ?ili, da bodo poletne poÄ?itnice izkoristili za obnovo okolice ĹĄole, zdravstvene postaje in lekarne.

Na javnem razpisu je bilo najugodnejĹĄe podjetje Karbon iz Velenja, ki je Ĺže zaÄ?elo izvajati aktivnosti. Po pogodbi naj bi bila predvidena dela konÄ?ana do zaÄ?etka novega ĹĄolskega leta.

Lokalna skupnost je za to v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu predvidela blizu 45 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

tp

Kanalizacija in sanacija obÄ?inske ceste Ĺ martno ob Paki – V delu vaĹĄke skupnosti Gavce - Veliki Vrh v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki potekajo dela pri izgradnji dela kanalizacije in sanacije obÄ?inske ceste. Pri tem se sreÄ?ujejo z nekaj teĹžavami z lastniki zemljiĹĄÄ? in s samo tehniÄ?no izvedbo, vendar kljub temu priÄ?akujejo, da bo izvajalec dela konÄ?al ta teden.

Vrednost vlaganj v infrastrukturo ocenjujejo na pribliĹžno 120 tisoÄ? evrov in jih bo v celoti zagotovila obÄ?ina iz letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una. Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da si za naloĹžbo obetajo dobrih 40 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja iz Zakona o financiranju obÄ?in za naloĹžbe. đ&#x;”˛

tp

Prelomna sodba razĹĄirila pojmovanje sovraĹžnega govora Vrhovno sodiĹĄÄ?e je v primeru sovraĹžnega govora proti Romom odloÄ?ilo, da gre pri javnem spodbujanju sovraĹĄtva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groĹženj, zmerjanja in Ĺžalitev.

SovraĹžni spletni komentar, ki je eden od ĹĄtevilnih zapisov, ki so v tistem Ä?asu spodbujali k uporabi oroĹžja proti Romom, "po vsebini pomeni groĹžnjo per se", so zapisali na vrhovnem sodiĹĄÄ?u.

Gre za precedenÄ?no staliĹĄÄ?e v razsojanju o sovraĹžnem govoru. đ&#x;”˛

Google pomaga FinĹĄpektorju Spletni velikan Google v okviru svoje pobude Digitalne novice sredstva namenja tudi slovenskemu projektu FinĹĄpektor. Projekt, ki omogoÄ?a vpogled v porabo javnega denarja v Sloveniji, ustvarjajo v podjetju Neolab, v katerem pravijo, da je FinĹĄpektor po letu dni razvoja konÄ?no dozorel in bo v zaÄ?etku jeseni na voljo vsem drĹžavljanom. đ&#x;”˛

Furs odloÄ?al o ugovorih Ljubljana - FinanÄ?na uprava RS (Furs) je v teh dneh z osebno vroÄ?itvijo izdala 24.193 odloÄ?b o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vloĹžili ugovor zoper informativni izraÄ?un dohodnine, s Ä?imer je odloÄ?ila o 65,87 odstotka vseh vloĹženih ugovorih. O ostalih ugovorih bodo odloÄ?ili do konca oktobra, so sporoÄ?ili s Fursa. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

14. avgusta 2019

PoroÄ?ilo raÄ?unskega sodiĹĄÄ?a v mejah normale RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e za poslovanje ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki v letu 2017 izdalo mnenje s pridrĹžkom – Ne gre za hujĹĄe krĹĄitve Tatjana PodgorĹĄek

PoroÄ?ali smo Ĺže, da je raÄ?unsko sodiĹĄÄ?e pregledalo poslovanje ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki za leto 2017 in izdalo mnenje s pridrĹžkom. Ni pa zahtevalo odzivnega poroÄ?ila, saj so za glavnino ugotovljenih nepravilnosti na obÄ?inski upravi Ĺže med revizijskim postopkom sprejeli ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.

Nadzor sta revizorki opravili na ĹĄestih podroÄ?jih.

Kot piĹĄe v poroÄ?ilu, je raÄ?unsko sodiĹĄÄ?e ugotovilo nepravilnosti v zvezi z nepopolnostjo pri pripravi posameznih proraÄ?unskih dokumentov, pri najemni pogodbi za poslovni prostor, ki ga je obÄ?ina sklenila za nedoloÄ?en Ä?as, morala pa bi jo za doloÄ?en Ä?as, pri pripravi izraÄ?una prihrankov, ki so osnova za izplaÄ?ilo sredstev za delovno uspeĹĄnost iz popstavke poveÄ?anega obsega dela. Poleg tega je med nepravilnosti v revidiranem obdobju uvrstilo ĹĄe izplaÄ?ilo dodatka za delo preko polnega delovnega Ä?asa obÄ?inskemu tajniku, Ä?eprav mu ta ni pripadal, ter dodelitev in izplaÄ?ilo denarja dru-

ĹĄtvom, ne da bi prej izvedla javni razpis, med drugim je izvajalcu kulturnih projektov dodelila in izplaÄ?ala denar na osnovi neposredne pogodbe. S sklenitvijo dogovora o obroÄ?nem odplaÄ?evanju obveznosti se je dolgoroÄ?no zadolĹžila, pri tem pa ni upoĹĄtevala postopkov zadolĹževanja obÄ?in, prav tako se je zadolĹžila za tekoÄ?e odhodke. Ob tem pa ministrstvu za finance ni poroÄ?ala o pravnem poslu, ki po vsebini pomeni zadolĹžitev obÄ?ine, ni v celoti izvajala nadzora nad zadolĹževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni ObÄ?ine ter od javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je, ni pridobila podatkov o stanju njegove zadolĹženosti.

Napake bolj operativne narave

ÂťOcenjujemo, da ne gre za hujĹĄe krĹĄitve, kar je potrdilo tudi raÄ?unsko sodiĹĄÄ?e s tem, ker ni zahtevalo odzivnega poroÄ?ila. Napake so bolj operativne narave, saj nismo nikjer prekoraÄ?ili proraÄ?unskih postavk, zneski so v okviru sprejetega obÄ?inskega proraÄ?una. Gre za manjĹĄe zneske,

razen pri Komunalnem podjetju Velenje, vendar je tudi pri tem vse v mejah normale, predvsem pa v korist obÄ?ine. Ugotovljene napake in priporoÄ?ila jemljemo bolj kot napotke za izboljĹĄanje poslovanja obÄ?ine in vseh proraÄ?unskih porabnikov. TakĹĄno poroÄ?ilo smo na osnovi usklajevanj med revizijskim postopkom nekako priÄ?akovali. Seveda bomo napake, ki jih ĹĄe nismo odpravili, in priporoÄ?ila upoĹĄtevali pri nadaljnjem poslovanju,Âť je poroÄ?ilo revizijskega sodiĹĄÄ?a komentiral Janko KopuĹĄar, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki.

Razlogi za napake

Na vpraĹĄanje, kateri so osrednji razlogi za ugotovljene nepravilnosti, Ĺžupan pravi, da sta jih Ĺže revizorki, ki sta pregledovali poslovanje obÄ?ine v letu 2017 od avgusta do konca lanskega leta, opozorili, da je zakonodaja glede poslovanja obÄ?in mnogokrat zelo nedoreÄ?ena, konfuzna. Sami so se med usklajevanjem in pojasnjevanjem nekaterih ugotovljenih nepravilnosti sreÄ?evali z razliÄ?nimi tolmaÄ?enji zakonskih doloÄ?il. Glede na obseg ob-

Ä?inske uprave sogovornik meni, da spoĹĄtujejo in se trudijo izpolnjevati zakonska doloÄ?ila. So pa nekatere stvari pretirano regulirane, na kar opozarja tudi raÄ?unsko sodiĹĄÄ?e. ÂťTako so zahteve za pripravo obÄ?inskega proraÄ?una za naĹĄo obÄ?ino s 3300 prebivalci enake, kot so za mestne obÄ?ine in drĹžavo. Pri pripravi letoĹĄnjega proraÄ?una smo upoĹĄtevali priporoÄ?ila raÄ?unskega sodiĹĄÄ?a in teĹžko verjamem, da je bil nenormalno zajeten obseg gradiva za vse svetnike obvladljiv.ÂŤ Kaj pa pravi o neupraviÄ?enem izplaÄ?ilu denarja za delovno uspeĹĄnost iz postavke poveÄ?anega obsega dela? ÂťPri tem nismo ustrezno izraÄ?unali prihrankov. Te smo si tolmaÄ?ili v okviru prihrankov, ki smo jih imeli pri doloÄ?enih naloĹžbenih projektih, realiziranih pod pogodbenimi vrednosti, morali pa bi jih iz mase za plaÄ?e. Sicer pa je ĹĄlo za komaj omembe vredno vsoto.ÂŤ Podobno se vrtijo tudi ugotovljene nepravilnosti pri drugih postavkah. Janko KopuĹĄar je ĹĄe dejal, da se ugotovljenih nepravilnosti zavedajo in bodo priporoÄ?ila v prihodnje đ&#x;”˛ tudi upoĹĄtevali.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Tudi veselega dogajanja nam le ne manjka Hmeljarji ĹĄe zrejo v nebo – Obnova in nesreÄ?a – Nad lastovke (?) – BogatejĹĄi okusi Rogle ÄŒeprav je lahko tudi jesen zelo lepa, se s tem mesecem vendarle konÄ?uje toplo-vroÄ?e in tudi malo muhasto poletje. V upanju, da bo vreme vzdrĹžalo ĹĄe naprej, se nam ta mesec obeta ĹĄe kar nekaj prireditev. In ĹĄe v zaÄ?etku prihodnjega, ko organizatorji raÄ?unajo na vrnitev ljudi z dopustov, tudi. Seveda pa se nam Ĺže bliĹžajo prireditve ob trgatvi. Vzrokov za sreÄ?evanja in prijateljevanja je paÄ? vedno dovolj.

Zadnja nedelja in dnevi pred njo so bili res kar pravi za razliÄ?ne prireditve. NajveÄ?ja, za mnoge pa tudi najpomembnejĹĄa, je bila v BraslovÄ?ah. Tu so slavili hmeljarski praznik – letoĹĄnji Dan hmeljarjev so pripravili Ĺže 57. po vrsti. Kot obiÄ?ajno so pripravili razne igre, povorko ter razglasili hmeljarskega stareĹĄino in princeso. NajveÄ? so seveda modrovali o letoĹĄnji letini zelenega zlata. Ne bo rekordna, upajo, da tudi preveÄ? slaba ne. Nekje v zlati sredini. Z nedeljsko prireditvijo so sicer simboliÄ?no naznanili zaÄ?etek obiranja, dejansko se bo z ranimi sortami zaÄ?elo Ä?ez nekaj dni.

Zadnje dni je bilo zelo veselo tudi v PodÄ?etrtku – kot Ĺže nekaj let zapored so pripravili LovrenÄ?ev sejem. Na njem niso bile na vpogled in nakup le domaÄ?e dobrote, tudi razliÄ?ni drugi domaÄ?i izdelki, na mini turistiÄ?nem sejmu so predstavili tudi lokalne znamenitosti.

Predstavili so ĹĄe stare ĹĄege, manjkalo ni domaÄ?ih pevcev in plesalcev. Taka prireditev je bila seveda tudi v veselje ĹĄtevilnim gostom, ki obiskujejo podÄ?etrtĹĄke terme.

Zadnje dni se je na naĹĄem obmoÄ?ju dogajalo tudi kaj manj veselega – oÄ?i mnogih so bile spet uprte na ĹželezniĹĄko progo Zidani Most–Rimske Toplice. Tokrat ne zaradi obseĹžnih obnovitvenih del, ampak zaradi nesreÄ?e na ĹželezniĹĄkih tirih. Pri iztirjenju poĹĄkodovanih k sreÄ?i ni bilo, so pa bili zaskrbljeni pri naĹĄih Ĺželeznicah, Ä?e ni do nesreÄ?e priĹĄlo zaradi teĹžav na tirih. Odgovornost ĹĄe ugotavljajo.

Kot tudi pri ravnanju z lastoviÄ?jimi gnezdi. Pred dnevi so se namreÄ? pojavili zapisi, da so v PodÄ?etrtku in na Polzeli z objektov odstranili ŞivaÂŤ gnezda. Torej z mladimi lastovicami. Oba obdolĹžena sta moĹžnost takega dejanja ostro zavrnila. Zoper njiju je bila vseeno podana prijava. Predvsem do ptic te vrste imamo Slovenci ĹĄe posebno Ä?u-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

stven odnos, zato smo na kakĹĄna taka dejanja zelo obÄ?utljivi.

Nova ÂťgnezdaÂŤ pa si plete tudi znani Ĺ marÄ?an Franc Jager. Ko je ob upokojitvi rastoÄ?o trgovsko dejavnost predal sinovom, je napovedal, da se bo preizkusil z nepremiÄ?ninami in gradbeniĹĄtvom. Pisali smo Ĺže, da se zanima za nakup in obnovo ĹĄmarske graĹĄÄ?ine JelĹĄingrad, na hrvaĹĄki obali pa je Ĺže zaÄ?el delovati prvi hotel, ki ga je najel in obnovil. Gradnjo ĹĄe enega in apartmajsko naselje pa ĹĄe naÄ?rtuje.

Tisti, ki dobro delajo, uĹživajo tudi sadove svojega dela. V nekaterih primerih skoraj dobesedno. V tako imenovani turistiÄ?ni destinaciji Rogla - Pohorje so pred leti uvedli projekt oziroma blagovno znamko Okusi Rogle in v njej zdruĹžili lokalne ponudnike jedi in pridelkov, tudi rokodelskih izdelkov ter raznih doĹživetij. Novost se je obnesla, zdaj so jo ĹĄe obogatili. Prav tako tudi prireditve, ki jih pripravljajo v obÄ?inah, ki so vkljuÄ?ene v projekt: Praznik pohorskega lonca na Rogli, Jurijev festival kulinarike in domaÄ?ih obrti v Slovenskih Konjicah, Vitanjsko trĹĄko kuhno v Vitanju ter Praznik grajskih vin in kulinarike v Oplotnici. Ob tem ĹĄe nekaj – na Roglo se je v tem mesecu tudi letos mogoÄ?e ob sobotah in nedeljah peljali z avtobusom brezplaÄ?no. Vozi med Slovenskimi Konjicami, ZreÄ?ami, Roglo in Peskom. S tem Ĺželijo obiskovalcem omogoÄ?iti okolju prijaznejĹĄo obliko prevozov.

V RogaĹĄki Slatini in PodÄ?etrtku pa so Ĺže vidne novosti v okviru projekta Urbano Obsotelje. Gre za skupni projekt obeh obÄ?in, za katerega so dobili tudi evropski denar. Tako so v PodÄ?etrtku pri stadionu postavili fitnes za odrasle in igrala za otroke, ĹĄe eno napravo za fitnes ĹĄe pri Domu upokojencev. Pred osnovno ĹĄolo bodo kmalu odprli tudi uÄ?ilnice na prostem. V RogaĹĄki Slatini pa urejajo skate park, nov dostop do ĹĄportne dvorane s klanÄ?ino za invalide ter polnilno postajo za elektriÄ?ne avtomobile.

Pa ĹĄe to: Ĺ˝alec orje ĹĄe eno ledino. RazmiĹĄljajo o svoji valuti, ki je seveda Ä?isto Ĺžalska. Baleta. Balete so vÄ?asih delili obiralcem ob merjenju obranega hmelja, zdaj naj bi tako poimenovali lokalno plaÄ?ilno sredstvo za kupovanje lokalnih pridelkov.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 3

3

INTERVJU

14. avgusta 2019

Nobena trasa ni in ne bi bila nikoli za vse dobra Pogovor z drŞavnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojanom Kumrom Velenje, 6. avgusta – Prejťnji teden smo na Radiu Velenje gostili drŞavnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo mag.

Bojana Kumra. DomaÄ?ina iz Ĺ aleĹĄke doline, ki se na delo vsakiÄ? odpravi in tudi vrne v Ravne pri Ĺ oĹĄtanju. ÂťVesel sem, da se vsak dan vraÄ?am v Ĺ aleĹĄko dolino. ÄŒeprav so me velikokrat nagovarjali, da bi bilo bolje, Ä?e bi se preselil bliĹže delovnemu mestu, ki je trenutno v Ljubljani, me leta in leta niso uspeli prepriÄ?ati.

Moje srce je doma v Šaleťki dolini, pravi. Z njim smo se pogovarjali prav o tem, o dogajanjih, povezanih s Šaleťko dolino – energetiki in 3. razvojni osi.

Pogovor z njim pa zaradi aktualnosti povzemamo za NaĹĄ Ä?as.

Po kakĹĄni cesti se vozite v Ljubljano in nazaj? ÂťPo asfaltirani, Ä?e se malo poĹĄalim. Do avtoceste v Ĺ entrupertu ubiram manj obremenjene in manj prometne lokalne in regionalne ceste skozi Ĺ martno ob Paki in LetuĹĄ.ÂŤ Po delu trase 3. razvojne osi torej, Ä?e se ĹĄe sama malo poĹĄalim. Trasa hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem je umeĹĄÄ?ena v prostor. Zaradi ĹĄtevilnih predorov, viaduktov, vkopov ‌ bo izvedba zelo zahtevna.

Bi se lahko zgodilo, da gradnja ne bi stekla, kot je predvideno? ÂťNajprej bi rad poudaril, da je 3. razvojna os eden najpomembnejĹĄih projektov vlade Marjana Ĺ arca in ministrice za infrastrukturo Alenke BratuĹĄek. Vesel sem tega, da se je konÄ?no zaÄ?elo premikati, saj prihajam iz Ĺ aleĹĄke doline, vesel pa sem tudi tega, da to podroÄ?je kot drĹžavna sekretarka na naĹĄem ministrstvu ÂťpokrivaÂŤ Nina Mauhler, ki prihaja iz KoroĹĄke. Oba se lahko s to prioriteto ĹĄe kako poistovetiva. ÄŒe ne bo zapletov, predvsem pri postopkih javnega naroÄ?anja gradbenih del ter pridobivanju potrebnih upravnih dovoljenj, v tem trenutku na ministrstvu ne vidimo zadrĹžkov, da gradnja ne bi stekla z zastavljeno Ä?asovnico, da torej promet po njej ne bi stekel na zaÄ?etku oziroma v prvi polovici leta 2025.ÂŤ ÄŒeprav je trasa umeĹĄÄ?ena v prostor, se ĹĄe pojavlja Ĺželja po spremembah. Med drugim jih imajo v Stari vasi na obmoÄ?ju Velenja.

Se jih ĹĄe da upoĹĄtevati? ÂťDoloÄ?ene spremembe, seveda v okviru toleranc in prostorskega naÄ?rta, bi bile moĹžne ‌ A bi v zvezi s tem rad spomnil, da Ĺže dobri dve desetletji Ä?akamo na umestitev te ceste v prostor.

Zdaj smo konÄ?no doÄ?akali odloÄ?itev o trasi, pritrdilo ji je ustavno sodiĹĄÄ?e ‌ Samo ĹĄe izvedba je pred nami.ÂŤ V Ĺ martnem ob Paki prizadeti krajani menijo, da trasa preveÄ? posega v prostor. Zelo bo spremenila podobo okolja, prebivalcem pa poslabĹĄala kakovost Ĺživljenja. Menijo, da obstajajo tudi drugaÄ?ne reĹĄitve, recimo s predori, tuneli ‌, kar bi zmanjĹĄalo njihovo stisko. A se menda drĹžava izgovarja, da bi bilo to draĹžje ... ÂťSlovenija je majhna in ome-

jena s prostorom. Vanj je treba umestiti velike in pomembne infrastrukturne projekte – daljnovode, ceste, Ĺželeznice ‌ Nobena trasa ni in ne bo nikoli za vse dobra. Nekaj let smo se ukvarjali z iskanjem trase, ki bi bila Ä?im manj obremenjujoÄ?a za lokalno prebivalstvo. Izkazalo se je, da ta, ki je izbrana, ustreza tem kriterijem. Med draĹžjimi je ravno zaradi tega, ker so se pri umeĹĄÄ?anju pretekle ekipe ubadale s tem, da se umaknejo Ä?im veÄ? hiĹĄam, krajinskim znaÄ?ilnostim in da Ä?im manj iznakazijo podobo krajine.

Prostorska ureditev na tej trasi ne posega v obmoÄ?je s prepoznavnimi ali izjemnimi znaÄ?ilnostmi krajine na nacionalni ravni. Ne bo pa enaka. To je pa res. Cesta, ki zahteva svojo ĹĄirino, podporne zidove, protizvoÄ?ne ograje ..., spremeni pogled na krajino. Pa kjerkoli bi Ĺže bila.ÂŤ

za gradnjo 3. razvojne osi kot tudi 2. tira.ÂŤ

pi, ĹĄe vedno pa so izpusti, Ä?e parafraziram: ĹĄe vedno se kadi.ÂŤ

Zdaj pa na vaĹĄe podroÄ?je, podroÄ?je energetike. Glede na to, da izhajate iz tega okolja, najprej vpraĹĄanje – ga ocenjujete za degradiranega? ÂťKo sem bil na zaÄ?etku julija v Ĺ oĹĄtanju na sreÄ?anju strokovnjakov Evropske komisije in predstavnikov Slovenije za premogovne regije v prehodu, kjer smo gostili tudi vodjo kabineta podpredsednika Evropske komisije

V mestni obÄ?ini Velenje in obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so v zadnjih treh tednih vroÄ?a tema kuponi CO2 za proizvodnjo toplotne energije, ki jih – tako pravijo na ministrstvu za okolje, sploh ne bi bilo treba plaÄ?evati. Ker so jih, zdaj Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj terjata vrnitev denarja. Gre za pribliĹžno milijon evrov. Dvakrat so Ĺže posredovale.

Meritve na terenu Ĺže potekajo? ÂťIzvesti je treba ogromno, mislim da veÄ? kot tisoÄ? razliÄ?nih geoloĹĄkih, geomehanskih in hidroloĹĄkih terenskih preiskav. Okoli 90 odstotkov jih je Ĺže izvedenih.

To samo potrjuje, da smo se tega projekta lotili zelo intenzivno.

V tem mandatu Ĺželimo opraviti

â?ą

ÂťVesel sem, da se vsak dan vraÄ?am v Ĺ aleĹĄko dolino. ÄŒeprav so me velikokrat nagovarjali, da bi bilo bolje, Ä?e bi se preselil bliĹže delovnemu mestu, ki je trenutno v Ljubljani, me leta in leta niso uspeli prepriÄ?ati. Moje srce je doma v Ĺ aleĹĄki dolini.ÂŤ

Ä?im veÄ? del, da se ne bi zgodilo, da pride nova ekipa, ki ji ta projekt ne bi bil tako velika prioriteta, kot je tej vladi, in bi spet Ä?akali.ÂŤ Kako pa potekajo odkupi zemljiĹĄÄ? in drugih nepremiÄ?nin? ÂťZelo intenzivno. Sodelavci so me seznanili, da je bilo do konca julija odkupljenih Ĺže 34 odstotkov zemljiĹĄÄ?, za objekte pa posredovanih 13 ponudb za odkup, od tega so za 11 objektov pogodbe Ĺže sklenjene.ÂŤ DrĹžavno poroĹĄtvo za najem kreditov? Ni dolgo nazaj, ko je bilo sliĹĄati in brati, da so s tem teĹžave, da prihaja do nesoglasij med vaĹĄim ministrstvom in ministrstvom za finance? ÂťPoroĹĄtveni zakon in poroĹĄtva so primarna naloga ministrstva za finance. Ker smo zakon dolgo Ä?akali, ne pa tudi doÄ?akali, je ministrica za infrastrukturo s svojo ekipo zadevo vzela v svoje roke in pripravila zakon. Ta je zdaj v medresorski obravnavi.

Besedilo ĹĄe usklajujemo. Upam in verjamem, da bomo priĹĄli do skupnega cilja, to je Ä?imprejĹĄnji sprejem zakona, ki bo omogoÄ?il poroĹĄtvo za najem kreditov tako

Mag. Bojan Kumer: Âť Vsako okolje, ki prispeva k preskrbi cele drĹžave z energentom kot je elektriÄ?na energija in prispeva k neodvisnosti drĹžave na energetskem podroÄ?ju, je upraviÄ?eno do tega, da se doloÄ?en del finanÄ?nih sredstev vrne v okolje.ÂŤ

in komisarja za energetsko unijo, smo lahko vsi videli, da je okolje delno degradirano. Na Ĺžalost je plaÄ?alo ceno za dolgoletno pridobivanje premoga.ÂŤ Smo v Ĺ aleĹĄki dolini upraviÄ?eni do odĹĄkodnin, nadomestil, rente ali kakorkoli naj bi se Ĺže temu reklo? ÂťNa neki naÄ?in vsekakor. Vsako okolje, ki prispeva k preskrbi cele drĹžave z energentom, kot je elektriÄ?na energija, in prispeva k neodvisnosti drĹžave na energetskem podroÄ?ju, je upraviÄ?eno do tega, da se doloÄ?en del finanÄ?nih sredstev vrne v okolje. Pa naj se temu, tako kot pravite vi, reÄ?e tako ali pa tako. Meni je sicer najljubĹĄa beseda nadomestilo.

Dokler sta bila Termoelektrarna in Premogovnik v dobri kondiciji, se je to tudi dogajalo. Ko je priĹĄel Ä?as suhih krav, so se zaÄ?ele teĹžave. IĹĄÄ?emo vir, ki bo to spremenil. Ĺ aleĹĄka dolina je na energetskem podroÄ?ju ogromno prispevala in treba je najti pot, da se ji to vsaj deloma povrne.ÂŤ Sedanja proizvodnja elektrike v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni je ekoloĹĄko veliko manj obremenjujoÄ?a, kot je bila. Zakaj mora TEĹ potem kupovati kupone CO2? ÂťKer je ĹĄe vedno bolj obremenjujoÄ?a kot katerikoli drug obnovljivi vir energije. CO2 kuponi so mehanizem, nekakĹĄna dovolilnica za kompenzacijo ukrepov za obremenjevanje okolja z emisijami toplogrednih plinov. Seveda so bili izkoristki iz leta v leto veÄ?ji, tehnologije so se izboljĹĄevale, uÄ?inkovitost je naraĹĄÄ?ala ‌ Ne nazadnje imamo enega najbolj sodobnih termo blokov v Evro-

ÂťImel sem se moĹžnost seznaniti z vsebino dopisa, ki ga je podpisal okoljski minister Simon Zajc. Presenetil je tudi nas na infrastrukturnem ministrstvu.

Nismo imeli razloga, da bi dvomili o reviziji natanÄ?ne doloÄ?itve cene za toplotno energijo, ki jo TEĹ zaraÄ?unava Komunalnemu podjetju Velenje. Ne nazadnje je bil ves postopek podvrĹžen ĹĄtevilnim nadzornim mehanizmom in instrumentom. Ĺ e preden se je

â?ą

ÂťÄŒe ne bo zapletov, predvsem pri postopkih javnega naroÄ?anja gradbenih del ter pridobivanju potrebnih upravnih dovoljenj, v tem trenutku na ministrstvu ne vidimo zadrĹžkov, da gradnja ne bi stekla po zastavljeni Ä?asovnici.ÂŤ

ta diskusija odprla, smo se obrnili na regulatorja, na Agencijo za energijo, in dobili zagotovila, da je bilo vse v najlepĹĄem redu, da je bilo ustrezno doloÄ?eno zaraÄ?unavanje tudi za proizvodnjo toplotne energije. Moje osebno mnenje je, da se bodo z ministrstva za okolje odzvali s kakĹĄno kompromisno reĹĄitvijo ali pa mogoÄ?e stopili korak nazaj. Na Ĺžalost. Rad sem iskren, realen.

Nikakor ne Ĺželim vzbujati laĹžnih upov. Mislim, da bo ostalo tako, kot je bilo pred tem dopisom.ÂŤ

Do 19. septembra je v javni obravnavi novela o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu. Novela iz postopka popolnoma izloÄ?a lokalne skupnosti, v katerih se dejavnost izvaja, in ne upoĹĄteva prostorskih naÄ?rtov teh obÄ?in. Kako je to mogoÄ?e?

Takemu predlogu bodo, Ä?e Ĺže niso, ostro in ĹĄe bolj ostro nasprotovali v Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťTrenutno imamo v Sloveniji samo en delujoÄ? premogovnik, velenjski, ki ga za zdaj zajema ta zakon. Na drugi strani imamo ogromno, okoli 300 koncesij za pridobivanje drugih mineralnih surovin, kamnolome, peskokope ‌ To dvoje ne po obsegu, teĹži ali pomembnosti ni primerljivo, pa vendarle ga ureja ista zakonska materija. NaĹĄa Ĺželja in namera je bila in je ĹĄe vedno, da bi podaljĹĄevanje koncesije za nadaljnje koriĹĄÄ?enje in kopanje premoga v Ĺ aleĹĄki dolini uredili v posebnem zakonu ter ga iz tega izvzeli. Ker pa vsa stroka ni poenotena, bomo javno razpravo izkoristili tudi za to, da sooÄ?imo razliÄ?na mnenja, tudi udeleĹženih iz lokalnih skupnosti, da najdemo za kamnolome in peskokope univerzalno, pa vendarle ĹĄe poĹĄteno reĹĄitev. Ni pa nujno, da bo na koncu novela zakona takĹĄna, kot je trenutno v javni obravnavi.ÂŤ Pa ĹĄe nekaj – noben tovrstni zakon – ta predlog je prvi – ni zaobĹĄel koncesnin za degradiran prostor. Tisti, ki ĹĄkodo povzroÄ?a, jo mora popraviti. Kdo jo bo zdaj? ÂťO tem Ĺže od konca marca opravljamo posvetovanja interne narave z razliÄ?nimi udeleĹženimi – predstavniki ministrstva za okolje in prostor, geoloĹĄkega zavoda, rudarstva, energetike, razliÄ?nih resorjev. Vsebina, do katere smo priĹĄli, je zdaj v javni obravnavi. Zagotovo bo del javnosti vsebinam nasprotoval, del pa ne. Na koncu pa bomo morali sprejeti odloÄ?itev in upam in verjamem, da takĹĄno, ki bo imela ĹĄirok konsenz.ÂŤ Platforma za premogovne regije v prehodu na brezogljiÄ?no druĹžbo brez fosilnih goriv predvideva pomoÄ? pri reĹĄevanju okoljskih in socialnih izzivov, prestrukturiranje rudarskih mest. Platforma vkljuÄ?uje vse evropske drĹžave, tam, kjer ĹĄe kopljejo premog, in tam, kjer ga ne veÄ?.

Pridobivanju elektrike iz premoga se Ä?as izteka in temu bi se morala zaÄ?eti prilagajati tudi Ĺ aleĹĄka dolina. Koliko aktivni ste pri tem na ministrstvu za infrastrukturo? ÂťLahko se pohvalim, da smo pri tem prehiteli tudi populistiÄ?ne skupine, civilne iniciative, ki jih je kar nekaj v Sloveniji in bi Ĺželele Ĺže kar jutri zapreti Termoelektrarno in Premogovnik. Ĺ˝e pred izredno sejo odbora v DZ, ki je bila sklicana na to temo, smo imeli zasnovan osnutek Platforme za premogovne regije v prehodu in smo ga nato posredovali drugim ministrstvom kot pobudo, da sodelujejo v t. i. medresorski delovni skupini.

Naj pa povem, da ni nujno, da je to konec pridobivanja elektriÄ?ne energije iz premoga. Obstaja

tehnologija, ki sicer trĹžno ĹĄe ni zanimiva – zajem ogljika in drugih ĹĄkodljivih emisij, skladiĹĄÄ?enje oziroma nadaljnje izkoriĹĄÄ?anje za druge namene.

Zelo rad poudarim, da to ni konec ĹĄaleĹĄke energetike. Ta ima ogromno razvojnih priloĹžnosti, takih, ki jih lahko ponudi ne samo Sloveniji, ampak tudi Evropi.

V TEĹ in PV je tovrstnega znanja ogromno. Lahko imamo recimo vodikarno, pridobivanje bioplina oziroma sintetiÄ?nega plina, lesno biomaso, izkoriĹĄÄ?anje priloĹžnosti na tujih trgih sorodnih dejavnosti in podobno. Razvojnih priloĹžnosti je res veliko, vsaj osebno jih veliko vidim, res pa bo treba iti po drugaÄ?ni poti.ÂŤ

â?ą

ÂťDolina je za energetsko podroÄ?je ogromno prispevala in treba je najti pot, da bo od tega nekaj imela.ÂŤ

Prestrukturirati pa se bo treba. ÂťTudi danes smo drugaÄ?ni, kot smo bili pred nekaj desetletji, in zagotovo velja, da bomo tudi Ä?ez nekaj desetletij drugaÄ?ni.ÂŤ Za to so potrebne spodbude, tudi finanÄ?ne. ÂťZelo vesel sem, da mi je uspelo pripeljati vodjo kabineta podpredsednika Evropske komisije v Ĺ oĹĄtanj, v TEĹ , na lokacijo, kjer se je skupaj z drugimi udeleĹženci sreÄ?anja lahko prepriÄ?al, da dejavnost puĹĄÄ?a posledice tudi na zunanjo krajino. Posvet je bil zelo dobro organiziran. Naj izkoristim ta pogovor za pohvalo organizatorjem – Ĺžupanu Ĺ oĹĄtanja Darku Menihu in njegovi ekipi. Sledilo bo nekaj posvetovanj v Ljubljani in Bruslju. ÄŒaka nas vsaj leto in pol trdega dela za pripravo ukrepov in tudi zakona.

K temu pa Ĺželimo pritegniti razliÄ?ne udeleĹžence z razliÄ?nih podroÄ?ij – sociale, izobraĹževanja, podjetniĹĄtva, skladov, startupe, okolja, energetike, prometa ‌, da se bo lahko okolje in druĹžba v okolju pravoÄ?asno prilagodilo in naĹĄlo nove razvojne izzive.ÂŤ Bi morala proces premogovnih regij v prehodu in priprava Zakona o zapiranju Premogovnika Velenje teÄ?i soÄ?asno? ÂťZakljuÄ?ek procesa premogovne regije v prehodu se bo verjetno z njim prekrival, del tekel vzporedno, a ne ĹĄe zdaj. NaĹĄ cilj je, da pridemo do sprejemljive reĹĄitve nekje do konca leta 2020, da bosta imela tako drĹžava in regija dovolj let Ä?asa do leta 2040, 2045, odvisno, za katero se bomo odloÄ?ili oziroma jo bodo pokazali analize in ĹĄtudije. Treba se je pripraviti pravoÄ?asno in postopoma, kar je zagotovo laĹžje, saj so najslabĹĄe hitre odloÄ?itve. Pri teh so vedno poraĹženci na koncu ljudje. Nikakor ne bi bilo poĹĄteno do njih.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

14. avgusta 2019

NaloĹžbeno leto

GOSPODARSKE novice Arso vnoviÄ? o uvozu premoga za TEĹ

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina z naloĹžbama do razvoja in novih priloĹžnosti na trgu – Konec ali v zaÄ?etku leta nov produkt – Za opuĹĄÄ?eno vodno Ä?rpaliĹĄÄ?e spogledovanje s farmacevtsko industrijo Tatjana PodgorĹĄek

Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina, je oznaÄ?il leto 2019 za naloĹžbeno predvsem zaradi dveh veÄ?jih vlaganj.

RazĹĄiritev hleva in ekoloĹĄkega sadovnjaka

V Ĺ martnem ob Paki namreÄ? v teh dneh zakljuÄ?ujejo dela pri ĹĄiritvi obstojeÄ?ega hleva, v katerem bodo imeli 260 glav Ĺživine, kar je dvakrat veÄ?, kot so je imeli doslej. Za ĹĄiritev obstojeÄ?ega hleva so se odloÄ?ili zaradi veÄ? razlogov. ÂťNajpomembnejĹĄe je zmanjĹĄevanje logistiÄ?nih in drugih stroĹĄkov, saj bo poslej Ĺživina na enem mestu v Ĺ martnem ob Paki, kjer imamo najveÄ? zemljiĹĄÄ?. Eden od razlogov je bliĹžja pot tudi do zemljiĹĄÄ?, ki smo jih kupili v Zgornji Savinjski dolini. PriÄ?akujemo sinergijske uÄ?inke naloĹžbe in s tem boljĹĄe poslovne rezultate iz dejavnosti. Vlaganja v ĹĄiritev obstojeÄ?ega hleva in posodobitev opreme so vredna blizu 300 tisoÄ? evrov.ÂŤ Drev je ĹĄe povedal, da so pri naloĹžbi tvorno sodelovali z lokalno skupnostjo, ki jim je omogoÄ?ila pravoÄ?asen zaÄ?etek predvidenih del. Hlev v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju so odprodali.

Na Turnu pri Velenju pa konÄ?ujejo predvidena dela pri ureditvi

treh hektarjev velikega ekoloĹĄkega sadovnjaka. ProtitoÄ?ni sistem so na novih povrĹĄinah Ĺže postavili, namakalnega za zdaj ĹĄe ne, saj za to naÄ?rtujejo svojo vrtino.

Doslej so Ĺže zavrtali do globine 70 metrov, a jo bodo morali podaljĹĄati na 120 metrov, kjer je podtalnica. NaloĹžba v ekoloĹĄki

ne povrĹĄine zaradi predvidene izgradnje hitre ceste tretje razvojne osi, je Ivan Drev odgovoril: ÂťNe. Mi bi si Ĺželeli, da trasa ne bi ĹĄla tik ob nasadu oziroma naĹĄ nasad bo pod viaduktom v Ĺ kalah proti velenjskemu konjeniĹĄkemu klubu.

Direkcija za infrastrukturo si je namreÄ? Ĺže pred 10 leti rezervira-

V Ĺ martnem ob Paki zadruga ureja hlev za 260 glav Ĺživine.

sadovnjak je zadrugo doslej stala 148 tisoÄ? evrov, od tega so pridobili 52 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja, ostalo je zagotovila sama. ÂťEkoloĹĄko zgodbo bomo nadaljevali, saj vidimo prihodnost v proizvodnji zdrave hrane.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali je nov sadovnjakov za ekoloĹĄko pridelavo jabolk nadomestno zemljiĹĄÄ?e za izgublje-

la ta zemljiĹĄÄ?a za avtocesto in na tem obmoÄ?ju ni mogoÄ?e niÄ?esar graditi.ÂŤ Sogovornik je prepriÄ?an, da bosta omenjeni naloĹžbi pomagali k nadaljnjemu razvoju zadruge in njenim novim priloĹžnostim na trgu. Zadruga bo s tem moÄ?nejĹĄa, kar ji bo omogoÄ?ilo nadaljevanje dobrega servisa za potrebe njenih Ä?lanov.

Prihodki naÄ?rtovano manjĹĄi

Za letos je zadruga predvidela 19 milijonov prihodkov, kar je za blizu 600 tisoÄ? evrov manj, kot jih je dosegla lani. ManjĹĄe prihodke so naÄ?rtovali zaradi prej omenjenih vlaganj, pojavljajo pa se ĹĄe druge teĹžave v kmetijstvu, ki pa jih – po zagotovilih Dreva – uspeĹĄno premagujejo. Polletni rezultati poslovanja so v zastavljenih okvirjih.

V nadaljevanju leta snujejo ĹĄe nekaj novosti. Blagovno znamko Slodar nameravajo dopolniti z novim izdelkom. Lotevajo se Ĺžganjekuhe. ÂťKonec letoĹĄnjega in v zaÄ?etku prihodnjega leta bomo trgu ponudili jabolÄ?no Ĺžganje v razliÄ?nih variantah, trĹžili pa naj bi ga zunaj slovenskih meja vse do Hong Konga.ÂŤ Se bo dogajalo kaj tudi na obmoÄ?ju opuĹĄÄ?enega vodnega Ä?rpaliĹĄÄ?a, ki jim ga je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki ponudila za proizvodnjo zelenjave? OpuĹĄÄ?eno vodno Ä?rpaliĹĄÄ?e je zanimivo za proizvodnjo zelenjave, vendar razvojno razmiĹĄljamo ĹĄe o njegovi uporabi za druge namene. OmogoÄ?a namreÄ? zgodbe v povezavi s farmacevtsko industrijo. VeÄ? si o tem ne upam povedati, saj smo v pogovorih s kmetijskim ministrstvom,ÂŤ je pojasnil Ivan Drev. đ&#x;”˛

Ljubljana, Ĺ oĹĄtanj, 7. avgusta – Agencija RS za okolje (ARSO) bo morala znova odloÄ?ati, ali je presoja vplivov na okolje za uvoz premoga za TEĹ iz tujine potrebna. Sprva je odloÄ?ila, da vpliva uvoĹženega premoga na okolje ni treba presojati, Ministrstvo za okolje in prostor pa je po pritoĹžbi nevladnih organizacij Focus, Greenpeace Slovenija, Informacijski center nevladnih organizacij in Umanotere ta sklep razveljavilo.

Na meseÄ?ni ravni julija veÄ? brezposelnih Ljubljana – V Sloveniji je bilo konec julija registriranih 71.850 brezposelnih oseb, kar je 1,6 odstotka veÄ? kot junija letos in 5,5 odstotka manj kot julija lani. Zavod za zaposlovanje rast na meseÄ?ni ravni pripisuje iztekom zaposlitev za doloÄ?en Ä?as. V prvih sedmih mesecih letos se je v brezposelnost prijavilo 41.361 oseb oziroma 4 odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju.

Ĺ˝aga na Gomilskem ĹĄe v fazi naÄ?rtovanja Gomilsko – Poslovni naÄ?rt za veÄ?jo Ĺžago na Gomilskem, ki jo namerava postaviti ĹĄkotska druĹžba BSW Timber, je ĹĄe vedno v fazi naÄ?rtovanja. Trenutno se umeĹĄÄ?a v prostor logistiÄ?na navezovalna cesta od lesnopredelovalnega centra Gomilsko do avtocestnega uvoza in izvoza v Ĺ entrupertu.

Lidlov logistiÄ?ni center v Arji vasi Lidlov poslovno-logistiÄ?ni center v Arji vasi je vreden 70 milijonov evrov. Odprli ga bodo jeseni, ko bodo tja tudi preselili center iz lokacije v Komendi. Za potrebe novega centra so Ĺže zaposlili 200 novih delavcev, tako da se okrepljene ekipe Ĺže pripravljajo na delo v novem, veÄ?jem logistiÄ?nem centru. Ta bo namreÄ? pribliĹžno enkrat veÄ?ji od sedanjega. Z novim logistiÄ?nim centrom v velikosti veÄ? kot 57.000 kvadratnih metrov namerava Lidl Slovenija utrditi poloĹžaj enega pomembnejĹĄih trgovskih podjetij in zaposlovalcev v Sloveniji. DruĹžba sedaj zaposluje okrog 1500 delavcev.

Nadzor delovnega Ä?asa InĹĄpektorat RS za delo v teh dneh v usmerjeni akciji pri delodajalcih v gostinstvu in gradbeniĹĄtvu nadzira vodenje evidenc o rabi delovnega Ä?asa. Pod drobnogledom je tudi spoĹĄtovanje predpisov o delovnem Ä?asu, predvsem o odmorih in poÄ?itkih ter odrejanju dela Ä?ez polni delovni Ä?as.

V tem trenutku stanje ĹĄe obvladljivo Nazarje – Za obmoÄ?je ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje velja glede napada podlubnikov oranĹžna stopnja, njej sosednja KoroĹĄka pa sodi celo med obmoÄ?ja z rdeÄ?o stopnjo ogroĹženosti, ki Ĺže meji na naravno nesreÄ?o. Na nazarski obmoÄ?ni enoti pravijo, da je zaradi napada lubadarja dela veÄ? kot v enakem obdobju lani, a ocenjujejo, da ta trenutek stanje skupaj z lastniki gozdov ĹĄe obvladujejo in da ob izvajanju nasvetov stvari ne bodo ÂťuĹĄle iz rokÂŤ.

NajveÄ?ja ĹžariĹĄÄ?a na obmoÄ?ju enote so v predelu Mozirja, Nazarij, Gornjega Grada, Ljubnega, LuÄ? in Belih Vod. Najhuje pa je v okolici Nazarij in Mozirja. Od vseh za posek odkazanih dreves v tem letu znaĹĄa deleĹž tako imenovanih lubadark 20 odstotkov oziroma blizu 20 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov, kar je pribliĹžno Ä?etrtina vseh iglavcev.

Seudin Softić, Autotech Kdor ne bo ĹĄel s Ä?asom naprej, bo teĹžko sledil Ä?asu ÂťNaĹĄ moto je ideja do reĹĄitve,ÂŤ pravi Seudin Softić, ki s svojo ekipo raziskovalcev in inĹženirjev iĹĄÄ?e ideje in reĹĄitve za zahtevne projekte.

Po konÄ?anem ĹĄolanju na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani si je v podjetju Gorenje Gaio pridobil ogromno izkuĹĄenj in znanja, po sedmih letih pa je Ĺželel zapluti v bolj mirne vode in se malo umiriti. A se je zgodilo, da ni stopil v bazen, ampak v velik in prostran ocean. ÂťZame pravijo, da sem izredno previden, kar se odloÄ?itev tiÄ?e, a za podjetje sem se odloÄ?il v trenutku, ko sem se resda potem nekaj Ä?asa spraĹĄeval, ali je to pametna odloÄ?itev. Danes pa mi ni Ĺžal,ÂŤ pravi naĹĄ sogovornik.

Ko ga vpraĹĄamo, kako se spomni svojih zaÄ?etkov, z nasmehom na ustnicah odgovori: ÂťIzredno sem hvaleĹžen SaĹĄa Inkubatorju in prvemu naroÄ?niku podjetju Gorenje za posel, ki sem ga dobil takoj, ko sem ustanovil svoje podjetje. Dobro so me usmerjali, mi ponujali pravne in marketinĹĄke nasvete, brez njih te podjetniĹĄke zgodbe ne bi bilo,ÂŤ je prepriÄ?an Seudin.

Matic DraŞnik in Anela Asmanović sta se mu pridruŞila zelo kmalu, tako da so skupaj od za-

Ä?etka. Kot pravi, se tudi v prostem Ä?asu veliko druĹžijo, po konÄ?anem projektu ĹĄe posebej. ÂťPri nas je vse na ti, ne na vi,ÂŤ doda sogovornik.

Mlada ekipa strokovnjakov (povpreÄ?na starost je 28 let) ponuja svetovanje, razvoj in izvedbo projektov iz avtomatizacije in

usmerili na juĹžni trg, nekdanjo Jugoslavijo. Trenutno najveÄ? delajo v Bosni in Hercegovini, kar okoli 80 odstotkov.

Do prvih poslov so priĹĄli zaradi dobrega sodelovanja z domaÄ?imi podjetji. Njihov prvi projekt je bilo podjetje Gorenje, ki podpira mlade, podjetje Plastika Skaza, v katerem so dobili zelo dobre reference, pa tudi podjetje Cimos. V teh podjetjih je tudi veliko robotizacije. Slovenija ĹĄe ni nasiÄ?ena z roboti.

Kot mlado podjetje imajo veÄ? teĹžav pri samem pridobivanju poslov, zato so se osredotoÄ?ili na trg, na katerem robotizacija ĹĄe ni tako razvita.

Zanimivo je, da se jim odpirajo poslovne poti ravno v Bosni, od koder ljudje odhajajo v Slovenijo iskat boljĹĄe priloĹžnosti, oni pa jih iĹĄÄ?eSeudin Softić jo prav tam. ÂťMoja starĹĄa prihajata od tam, jaz robotike. Sam robot ni avtoma- sem rojen v Sloveniji, sem ponotizacija, kot si ljudje predstavlja- sen Slovenec, je pa Ĺžalostno, da jo, ni nadomestilo delovne sile, odhajajo od tam, posebej mlaampak olajĹĄanje delovnega pro- di. Se pa zato tam odpira trg, saj cesa. Skrbi za poveÄ?anje produk- podjetja iĹĄÄ?ejo nadomestno detivnosti in poslediÄ?no poveÄ?anje lovno silo, in ravno zato je podjetje Autotech BH v Sarajevu. V prihodka podjetju.

Na vpraĹĄanje, kako je z roboti- njem zaposlujejo tri mlade izozacijo v Evropi, odgovori, da ve- braĹžene osebe, naĹĄ interes pa je, liko podjetij iĹĄÄ?e nove priloĹžnosti da ti ostanejo v Bosni,ÂŤ nam zav Avstriji in NemÄ?iji, sami so se upa sogovornik.

Za mlade teĹžaven prehod na trg dela Trenutna materialna naloĹžba v podjetje je bila 150.000 evrov, vse skupaj pa jih je stalo 300.000 evrov. Vrnitev vloĹžka ne priÄ?akujejo v kratkem roku, so pa v fazi razvoja produkta, ki bi jim lahko prinaĹĄal dober meseÄ?ni donos.

Seudin Ĺželi poveÄ?ati podjetje, poskrbeti, da raste in se razvija, delati z mladimi, z MedpodjetniĹĄkim izobraĹževalnim centrom in Ĺ olskim centrom Velenje ter tako prispevati, da Ä?im veÄ? mladih ostane v domaÄ?em kraju, da skupaj gradijo zgodbo uspeha naprej. Njegova velika Ĺželja je, da se v Velenju zgradi Razvojni center avtomatizacije in robotike. Verjame, da imajo tudi zaradi podpore obÄ?ine, zmogljivosti in moĹžnosti, da to udejanjijo v roku dveh let.

Ob koncu ĹĄe strne, da bodo v podjetju Autotech sledili svoji viziji, to pa je imeti stabilno podjetje, ki bo sposobno slediti ter prispevati k razvoju lokalne skupnosti, razvoju in uresniÄ?evanju zamisli (tudi kakĹĄne nore in drzne), ki se danes mogoÄ?e zdi ĹĄe neuresniÄ?ljiva in je videti kot znanstvena fantastika. đ&#x;”˛

Prehod mladih na trg dela je kljub gospodarski rasti ĹĄe vedno oteĹžen. Brezposelnost se med mladimi ĹĄe viĹĄa, delajo v prekarnih zaposlitvah ali pa prejemajo niĹžje plaÄ?ilo, je poudarila predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc. "DrĹžava bi zato morala poskrbeti za uÄ?inkovitejĹĄi prehod mladih na trg dela in dostojno delo," je bila jasna.

LetoĹĄnji dan mladih sicer poteka pod geslom Spreminjanje izobraĹževanja. Tudi tu mladi opozarjajo na ĹĄtevilna vpraĹĄanja, ki ne sledijo duhu Ä?asa.

Danska banka ponuja kredite z negativnimi obrestmi Iz Jyske Bank, tretje najveÄ?je banke na Danskem, so sporoÄ?ili, da bodo zaÄ?eli nuditi 10-letne stanovanjske kredite s fiksno obrestno mero minus 0,5 odstotka, poroÄ?a portal Business Insider. To pomeni, da bodo posojilojemalci po desetih letih banki odplaÄ?ali manj, kot so si od nje izposodili. ÄŒe bi si torej pri banki Jyske izposodili 100.000 evrov kredita, bi v meseÄ?nih anuitetah banki odplaÄ?ali skupno 99.950 evrov. Pri Jyske sicer niso razkrili, ali bodo kreditojemalci oproĹĄÄ?eni tudi ostalih stroĹĄkov povezanih z izposojo denarja.

NajbrĹž ne, kar pomeni, da bodo na koncu ĹĄe vedno banki odplaÄ?ali veÄ? od izposojenega, a vseeno dosti manj kot pri posojilih s pozitivnimi obrestnimi merami.

2100 super bogataĹĄev Na svetu trenutno Ĺživi pribliĹžno 2100 superbogataĹĄev, katerih premoĹženje je po podatkih Forbsa veÄ? kot milijarda dolarjev, tistih z 250 milijoni do milijarde je 36 milijonov in tistih, ki premorejo od milijona pa do 250 milijonov, pa 74 milijonov. Neto finanÄ?no premoĹženje prebivalcev v Sloveniji je povpreÄ?no 14.260 evrov, kar ni malo, a vseeno skromno v primerjavi s Ĺ vico, kjer je to 174 tisoÄ? evrov. Ima pa nadpovpreÄ?no veliko Slovencev lastne nepremiÄ?nine, ki v tem niso zajete. đ&#x;”˛

mz, mkp, tp

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

14. avgusta 2019

5

Mestna srediĹĄÄ?a imajo potencial!

V Velenju ga z aktivnostmi, ki so namenjene uÄ?inkovitemu izvajanju programov, storitev in uporabi lokacij, spodbuja mestni marketing Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V Mestni obÄ?ini Velenje so pred slabimi ĹĄtirimi leti, konec leta 2015, ustanovili odbor za mestni marketing. Imenovanje enajstÄ?lanskega odbora se je zgodilo soÄ?asno s prenovitvijo promenade na Trgu mladosti in Ĺželjo po oĹživitvi mestnega srediĹĄÄ?a, iskanjem novih priloĹžnosti za ohranjanje in razvoj. ÂťNaĹĄ cilj je bil in je ĹĄe vedno, da z inovativnimi projekti in skupnim nastopom ter trĹženjem poveĹžemo ponudbo mesta,ÂŤ pravi mag. SaĹĄa SevÄ?nikar, vodja Kabineta Ĺžupana in predsednica odbora. ÄŒlani odbora za mestni marketing so sodelavci iz razliÄ?nih uradov obÄ?inske uprave in zunanji strokovnjaki s podroÄ?ja marketinga in turizma, predstavniki organizatorjev prireditev, trgovcev, ki v njem sodelujejo prostovoljno. ÂťPoleg celovitega trĹženjskega nastopa odbor skrbi za dinamiÄ?no upravljanje in trĹženje prostorov, komunikacijo med podjetniki v oĹžjem mestnem srediĹĄÄ?u, obÄ?ino in drugimi udeleĹženci, spodbuja razvoj drobnega gospodarstva in obrti, povezuje gostince, trgovce in druge ponudnike storitev, celovito promovi-

ra mestno srediĹĄÄ?e in organizira skupne promocijske dogodke,ÂŤ pravi predsednica odbora.

V tem Ä?asu je bilo veliko narejenega. Mestno srediĹĄÄ?e vse bolj postaja prijeten prostor za druĹženje, sprehajanje, nakupovanje,

datki in obratovalnim Ä?asom. Na nas so se namreÄ? obraÄ?ali ĹĄtevilni podjetniki, obrtniki, ki jih je ta prostor zanimal, in spraĹĄevali, ali so na voljo kakĹĄni primerni prostori zanje. ÄŒe so imeli podjetniĹĄko idejo, smo jih napotili v

'Razvajaj se v mestu' je dogodek, ki marca, ki velja za bolj Ĺženski mesec, postaja stalnica.

bivanje, posamiÄ?ni dogodki, ki se v njem odvijajo, pa v mestno srediĹĄÄ?e vse bolj privabljajo tudi obiskovalce od drugod. ÂťNajprej smo na spletni strani Mestne obÄ?ine objavili naÄ?rt oziroma zemljevid polnih in praznih prostorov v mestnem srediĹĄÄ?u vkljuÄ?no s ponudbo, ki je v njih na voljo, kontaktnimi po-

Logotip 60 let Velenja

Odbor za mestni marketing se vkljuÄ?uje tudi v praznovanje 60-letnice mestnega srediĹĄÄ?a. Aktivnosti so zaÄ?eli v zaÄ?etku leta. Med drugim so oblikovali priloĹžnostni logotip, ki ga je Ĺže videti v razliÄ?nih promocijskih gradivih. Septembra pa bodo med trgovce in gostince v mestnem srediĹĄÄ?u razdelili priloĹžnostne Ä?okoladice in papirnate servetke, opremljene z logotipom 60 let Velenja.

SAĹ A inkubator, Ä?e pa so imeli to dodelano, pa so dobili na naĹĄi spletni strani vpogled v prazne prostore, ki so na voljo, ki jih lastniki oddajajo ali prodajajo. Po ĹĄtirih letih spletna stran ĹĄe vedno deluje, ĹĄe vedno obstaja, ĹĄe vedno je Ĺživa in aĹžurna.ÂŤ Prireditve, ki so bile v mestnem srediĹĄÄ?u stalnica, so doizpopolnili z novimi in brezplaÄ?nimi, zato, da mestno srediĹĄÄ?e naredijo Ĺživahno. ÂťZaÄ?eli smo z VeÄ?eri v amfiteatru, mestnemu srediĹĄÄ?u dodali nove dogodke in nove vsebine, z njimi pa dodatne priloĹžnosti za druĹženje. Med zelo dobro sprejetimi je Promenada okusov, s katerimi smo lokalnim ponudnikom hrane iz cele Ĺ aleĹĄke doline z minimalno na-

Obisk se iz leta v leto poveÄ?uje Mladinski hotel Velenje lahko sprejme 58 oseb. Ima 18 od dvo- do ĹĄestposteljnih sob, bodisi z zasebno bodisi skupno kopalnico, skupno kuhinjo, internet, dostop do raÄ?unalnikov, brezplaÄ?no parkiriĹĄÄ?e, neposredni dostop do brezplaÄ?nega mestnega avtobusa, ugodno lokacijo, kolesarski znak, seminarske prostore ‌ Je sodobno opremljen, prostoren, svetel in zraÄ?en, miren, zato ni Ä?udno, da na najveÄ?ji spletni platformi za rezervacije namestitev dosega oceno 9,2 od 10. ÂťSodeÄ? po komentarjih gostje najbolj cenijo prostornost, Ä?istoÄ?o, prijaznost osebja, tudi brezplaÄ?no parkiriĹĄÄ?e na samem dvoriĹĄÄ?u,ÂŤ poroÄ?a vodja hostla Metka Rupreht.

Po oceni vodje so najveÄ?ja prednost hostla veliki, pregradni in dobro opremljeni seminarski prostori. ÂťVedno veÄ? raznih organizacij in skupin se odloÄ?a za nastanitev in najem teh prostorov, v katerih med bivanjem pri nas izvajajo razne delavnice, izobraĹževanja, konference, in so

zelo zadovoljni. Zato je naĹĄ cilj ĹĄe bolj trĹžiti prav to dodatno ponudbo in krepiti nizkocenovni kongresni turizem.ÂŤ NajveÄ? je slovenskih turistov.

Sledijo srbski, hrvaĹĄki in drugi obiskovalci z Balkana, veliko je tudi Avstrijcev, Nemcev, ÄŒehov.

Predvsem prihajajo v skupinah, denimo razni ĹĄportni klubi, osnovnoĹĄolske in srednjeĹĄol-

mestnem srediĹĄÄ?u na tem dogodku marca, ki velja za bolj Ĺženski praznik, ponudijo doloÄ?ene ugodnosti, zniĹžajo cene, pripravimo modno revijo in med obiskovalke razdelimo tisoÄ? nageljnov.ÂŤ Jeseni se v srediĹĄÄ?u mesta odvija prireditev Podjetno Velenje.

V okviru te izberejo in nagradijo najlepĹĄe urejene prodajne pro-

â?ą

Mestni marketing deluje pod enotno blagovno znamko Lepi center.

store. ÂťTrgovci se z veseljem odzovejo in svoje prostore septembra, ko praznuje Mestna obÄ?ina, okrasijo bolj prazniÄ?no, bolj po ÂťvelenjskoÂŤ, tudi v slogu Pikinega festivala, ki takrat poteka.ÂŤ Mestni marketing deluje pod enovito blagovno znamko Lepi

center, s katero komunicirajo, oglaĹĄujejo in promovirajo dogodke in projekte. ÂťJe primer dobre prakse, ki so ga kot takega prepoznali tudi na drĹžavni ravni preko MGRT in SPIRIT Slovenija. Z njim se predstavljamo v priroÄ?niku za upravljalce mestnih srediĹĄÄ?.ÂŤ SPIRIT Slovenija, javna agencija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Ĺželita s primernimi ukrepi in podporo spodbujati proces uvajanja modela TCM (Town centre Management). Ta zdruĹžuje udeleĹžence iz javnega in zasebnega sektorja in partnerje z razliÄ?nih podroÄ?ij, da skupaj iĹĄÄ?ejo nove priloĹžnosti v mestu, izvajajo aktivnosti za oĹživljanje mestnih srediĹĄÄ? ter ustvarjajo mesto, prijazno prebivalcem in obiskovalcem. V Velenju jim gre dobro.

NAJ VAS OÄŒARAJO OKUSI JEDI IZ NOVEGA JEDILNEGA LISTA

ske skupine na ekskurzijah, gostujoÄ?i umetniki in kulturniki.

Tako je najveÄ?ji deleĹž gostov ĹĄe ne polnoletnih.

Iz leta v leto pa se poveÄ?uje tudi deleĹž individualnih gostov.

Mnogi se na poti s severa Evrope na Mediteran ustavijo v Velenju, kjer navadno prenoÄ?ijo in nato nadaljujejo pot, ali pa si vzamejo nekaj ur za ogled mesta. Poleti se v hostlu namesti veliko ljudi, ki Ĺživijo v tujini, pridejo pa na obisk k druĹžinam, bodisi na poÄ?itnice bodisi na poroke in druge druĹžinske slovesnosti.

Metka Rupreht: ÂťPonosni smo, da vsako leto namestimo veÄ? gostov. A seveda si jih Ĺželimo ĹĄe veÄ?.ÂŤ

jemnino stojnice dali spodbudo in moĹžnost predstavitve svoje ponudbe v mestnem srediĹĄÄ?u,ÂŤ naĹĄteva SevÄ?nikarjeva.

Tako kot Promenada okusov, ki jo daje za primer, je zelo dobro sprejeta – zdaj bi lahko rekli Şe kar tradicionalna – prireditev Razvajaj se v mestu. Trgovci, gostinci in ponudniki storitev v

Promenada okusov priloĹžnost, da se predstavijo lokalni ponudniki hrane.

D O Ĺ˝ I V E TJ E ZA VSAK DAN

Mladinski hotel Velenje vsako leto beleĹži veÄ?je ĹĄtevilo noÄ?itev – Krepi se predvsem kongresni turizem Tina Felicijan

â?ą

Poleg celovitega trĹženjskega nastopa odbor skrbi za dinamiÄ?no upravljanje in trĹženje prostorov, komunikacijo med podjetniki v oĹžjem mestnem srediĹĄÄ?u, obÄ?ino in drugimi udeleĹženci, spodbuja razvoj drobnega gospodarstva in obrti, povezuje gostince, trgovce in druge ponudnike storitev, celovito promovira mestno srediĹĄÄ?e in organizira skupne promocijske dogodke.

V prijetnem in umirjenem ambientu JE ODLIÄŒEN IZBOR – ni le za posebne priloĹžnosti, ampak LAHKO POLEPĹ A VSAKDAN.

UŽIVAJTE DAN V VILI HERBERSTEIN

đ&#x;”˛

Ĺ tevilo noÄ?itev naraĹĄÄ?a.

Lani v tem Ä?asu so naĹĄteli 2640 noÄ?itev, letos jih je Ĺže 3367. Ker je poletje tradicionalno letni Ä?as, ko je hostel najmanj zaseden, je ĹĄe prezgodaj napovedati rekordno ĹĄtevilo noÄ?itev na letni ravni. A za zdaj vse kaĹže, da jih bo ponovno veÄ? kot preteklo leto.

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 7. avgust Bil je delaven dan za domaÄ?o vlado. Najprej je na dopisni seji sprejela odloÄ?bo, da za glavnega inĹĄpektorja inĹĄpektorata za ĹĄolstvo in ĹĄport imenuje Simona Slokana. Ta je po razreĹĄitvi TomaĹža Rozmana inĹĄpektorat vodil kot vrĹĄilec dolĹžnosti.

Nato pa je vlada sklenila ĹĄe, da bo do konca leta angaĹžirala pomoĹžne policiste, ki so potrebni za nemoteno opravljanje nalog policije. Kot so pojasnili javnosti, kadrovsko zasedenost trenutno poveÄ?uje predvsem nadzor meje s HrvaĹĄko, jeseni pa Ä?aka policijo varovanje zahtevnejĹĄih varnostnih dogodkov.

14. avgusta 2019

ĹĄki, oboroĹžen z veÄ? kosi oroĹžja. En Ä?lovek je ranjen.

Nedelja, 11. avgust

V Meki se je zbralo pribliĹžno dva milijona in pol vernikov.

V romunskem glavnem mestu so potekali mnoĹžiÄ?ni protesti proti socialdemokratski vladi; udeleĹžilo se jih je veÄ? kot 20 tisoÄ? ljudi.

Na Tempeljskem griÄ?u v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu so izbruhnili spopadi med izraelsko policijo in palestinskimi verniki, pri Ä?emer je bilo ranjenih veÄ? vernikov. Ĺ vicarski rudarski velikan Glencore je zaradi veÄ? kot 90-odstotnega padca dobiÄ?ka, kar je predvsem posledica padca cen kobalta, napovedal, da bo v DemokratiÄ?ni republiki Kongo zaÄ?asno zaprl najveÄ?ji rudnik te kovine na svetu.

pnega dela vlade in predstavnikov vseh treh obÄ?inskih zdruĹženj.

DrĹžavni svetnik Branko TomaĹžiÄ? je zaradi zamud pri izvajanju interventnega zakona o odstrelu volka in medveda kazensko ovadil ministra za okolje Simona Zajca in premierja Marjana Ĺ arca.

Sindikat kmetov Slovenije pa je zahteval ministrov odstop.

Kitajski tehnoloĹĄki vePoleg uradnikov so Trumpa priÄ?akali tudi protestniki. likan Huawei je predstaV okolici Velike KladuĹĄe v Bosni in Herce- vil svoj operacijski sistem, ki ga je govini blizu meje s HrvaĹĄko je bosanska poli- poimenoval HarmonyOS. cija ponoÄ?i naĹĄla 18 poĹĄkodovanih prebeĹžniKitajska je zaradi tajfuna Lekikov. Trdili so, da so jih na HrvaĹĄkem pretepli ma, ki se pribliĹžuje njeni vzhodni Slovenskim odbojkarjem se ni uspelo uvrstiti na hrvaĹĄki obmejni policisti in jih vrnili v BiH. obali, izdala rdeÄ?e opozorilo. olimpijske igre, vendar nekaj moĹžnosti ĹĄe ostaja.

Predsednik ZDA Donald Trump je prispel VeÄ? kot 2,5 milijona muslimanov v Dayton v Ohiu, kjer je strelec v nedeljo z vsega sveta je zaÄ?elo hadĹž – tradicionalno Izvedeli smo, da NemÄ?ija naÄ?rtuje drastiÄ?pred tem ubil devet ljudi. romanje v sveto mesto Meka, ki leĹži v Savd- no zniĹžanje svojega zgodovinskega ÂťsolidarnostnegaÂŤ davka za vzhodne zvezne deĹžele. ski Arabiji.

V Veliki Britaniji je premier Boris Johnson Britanski premier Boris Johnson je predstavil naÄ?rt, po katerem bodo Âťnajpametnej- predstavil nov naÄ?rt, v skladu s katerim boMinistrstvo za notranje zadeve se je odzva- ĹĄi in najboljĹĄiÂŤ tuji znanstveniki hitreje do- do na britanskih ulicah okrepili navzoÄ?nost lo na pismo Alternativne akademije v zvezi z bili vizum. Kot je pojasnil, Ĺželi s tem v dr- policistov. Tako Ĺželijo odloÄ?neje ukrepati vaĹĄkimi straĹžami in v njem izrazilo izrecno Ĺžavo tudi po brexitu privabiti vodilne stro- proti kriminalu. nasprotovanje njihovemu ustanavljanju. Kot kovnjake. so zapisali, imajo do takĹĄnih pobud posameznikov niÄ?elno toleranco.

DrĹžavo je pretresel dogodek iz RadeÄ?, kjer Ob mednarodnem dnevu mladih so se je 31-letnica na bencinskem servisu plaÄ?evaKmetje, ki se spopadajo z napadi velikih predstavniki domaÄ?ih mladinskih organizala gorivo, medtem pa se je v njeno vozilo, v zveri, so protestirali na osrednjem trgu v cij sreÄ?ali z ministrstvom za izobraĹževanje, katerem sta na zadnjih sedeĹžih sedela dva dijaĹĄka ter ĹĄtudentska organizacija pa sta otroka, usedel neznanec in zaÄ?el brskati po predstavili tegobe na podroÄ?ju stanovanj. torbici voznice. Ko je lastnica moĹĄkega zaAgencija za varnost prometa in policija sta lotila, se je odpeljal z njenim sinom. PolicizaÄ?eli tretji in zadnji del nacionalne prevensti so ga ustavili v Rimskih Toplicah in mu tivne akcije Hitrost. odvzeli prostost.

Ruska vojska je objavila posnetke krstnega poleta novega naprednega bojnega brezpilotnega letala Ohotnik, ki se ponaĹĄa tudi z radarsko slabo opaznostjo.

V Izraelu so iskali napadalce, ki so v bliĹžini mesta Hebron do smrti zabodli 19-letnega vojaka, ki ob napadu ni bil na vojaĹĄki dolĹžnosti.

Kmeti so s shodom opozorili na

ÄŒetrtek, 8. avgust

Sobota, 10. avgust

Ponedeljek, 12. avgust

nujnost odstrela zveri.

Velikih LaĹĄÄ?ah. Z mirnim shodom in transparenti so sporoÄ?ali, da zahtevajo takojĹĄen odstop ministra za okolje Simona Zajca.

Istega dne smo izvedeli za ĹĄe en napad volkov na trop ovc in za napad volkov na bika.

V murskosoboĹĄko bolniĹĄnico so pripeljali eno leto starega otroka z obmoÄ?ja obÄ?ine Beltinci, ki je padel v otroĹĄki bazen na domaÄ?em dvoriĹĄÄ?u in se skoraj utopil.

Severna Koreja je s svoje vzhoRopar je na bencinskem servisu ukradel avtomobil, v dne obale izstrelila dve raketi, katerem je bil majhen otrok. ki sta padli v Japonsko morje.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je obi- Donald Trump je dejal, da ga dogajanje ne skal ĹĄe drugo prizoriĹĄÄ?e nedavnega streljanja, skrbi. a v El Pasu so ga priÄ?akali protestniki, ki so V Tanzaniji je eksplodirala cisterna z goga obtoĹžili, da s protipriseljensko in rasistiÄ?- rivom, pri Ä?emer je umrlo najmanj 60 ljudi, no retoriko sam podĹžiga napetosti v druĹžbi. 70 je bilo ranjenih.

V Moskvi se je z zahtevo po poĹĄtenih volitvah zbralo na shodu veÄ? deset tisoÄ? ljudi.

Po jugozahodu Luksemburga je pustoĹĄil Minister za javno upravo Rudi Medved se tornado, v katerem je bilo ranjenih 19 ljudi, je odzval na oÄ?itke nekaterih obÄ?in o pre- okoli sto hiĹĄ pa poĹĄkodovanih do mere, da dlogu spremembe zakona o financiranju niso veÄ? primerne za bivanje.

V moĹĄeji blizu Osla je streljal mlajĹĄi moobÄ?in in povedal, da je predlog rezultat sku-

Petek, 9. avgust

V vroÄ?em dnevu nas je razveselila informacija, da bosta cenejĹĄa tako bencin kot dizel.

V Hongkongu se je policija spopadla s protivladnimi protestniki, ki so na ulicah Ĺže deseti teden zahtevali veÄ? demokratiÄ?nih svoboĹĄÄ?in. Na tamkajĹĄnjem letaliĹĄÄ?u so zaradi razmer odpovedali vse lete.

PoĹžarom v Sibiriji ni bilo videti konca. Gorelo je na obmoÄ?ju, velikem 280 tisoÄ? hektarjev oziroma v velikosti Evropske unije.

Indijske zvezne drĹžave Karnataka, Kerala and MaharaĹĄtra so prizadele hude poplave, ki so zahtevale vsaj 184 Ĺživljenj.

radio velenje com

Vrtnice odcvetajo ...* Po lokalnih cestah se peljemo na ljubljansko letaliĹĄÄ?e. Lepo je, ob poti belo, rumeno, roĹžnato in vijoliÄ?no cveti in v soncu buhti, pa vse je zeleno – na sonÄ?ni strani Alp. Tu kombajn, tam kosilnica, prometa pa skorajda niÄ?. Pravi cestni mir. Kako samoumevna nam je postala avtocesta, tudi takrat, ko se nam nikamor ne mudi, morda imamo pa slabo vest, da se Kaja AvberĹĄek nam ne. ÄŒe se Ä?loveku mudi, pomeni, da je storilen, delaven in priden, Ä?e se mu ne, kaj hitro postane sumljiv – ali nima niÄ? za delat in mora namesto njega delat nekdo drug, ali pa je len, kar se na sonÄ?ni strani Alp ne spodobi.

Slovenska avtocesta je postala kaj straĹĄljiva, sami tovornjaki in cisterne, pa vozniki, ki se ti prilepijo na rit in ĹživÄ?no Ĺžmrkajo z dolgimi luÄ?mi, ker je stoĹĄtirideset, kolikor voziĹĄ, prepoÄ?asi, predober avto imajo, da bi ostajali za komerkoli. ToÄ?no veĹĄ, kaj ti Ĺželijo sporoÄ?iti, ko te prehitevajo in hkrati po teleÄ?je buljijo vate – baba nesposobna ali ĹĄe kaj manj milega. “Ajde, spravi se mi izpred oÄ?iâ€?, si misliĹĄ in takoj pozabiĹĄ nanje. ZadnjiÄ? se mi je prviÄ? v Ĺživljenju zgodilo, da sem ogromni maĹĄini, ki je prevaĹžala skladovnico avtomobilov, z vso silo zahupala. SkoÄ?ila je predme, kolikor taka velikanska in teĹžka zadeva lahko skoÄ?i, da bi prehitela drugega podobno glomaznega ĹĄleperja. Seveda, v klanec. Vedno, ko se mi je pripetilo kaj podobnega, sem si mislila, ma, ja, buhtelj, Ä?e se bom zaradi tegale sekirala, bom samo sebi slabo storila. Tokrat pa je kaplja padla Ä?ez rob mojega samoobvladanja, vrgla sem se na volan, na mesto, kjer je sliÄ?ica troblje, in zelo glasno ter ne preveÄ? artikulirano izpljuvala kaÄ?o klopotaÄ?o manj primernih besed. Situacije sem se seveda najprej ustraĹĄila, nato pa me je nadvse razsrdila; po izlivu besa mi je odleglo – bentenje je v nekaterih primerih nujno za duĹĄno zdravje posameznice. Pa ĹĄe povsod nekaj gradijo, kar naprej! Malega Ä?uka (Ä?e sluÄ?ajno med voĹžnjo ne spi), pogled na avtocestna gradbiĹĄÄ?a srÄ?no veseli, mene pa vedno manj. “VÄ?asih smo otroke kar v naroÄ?je polegli, da so udobno spali, zdaj v teh sedeĹžih jim pa glavica takole opleta sem in tja. Ali pa smo na zadnje sedeĹže naloĹžili odeje in blazine, da so imeli prijetno leĹžiĹĄÄ?e.â€? Saj, tega se ĹĄe dobro spominjam. Ĺ e posebej tistih od vroÄ?ine ĹžareÄ?ih ovinkov na poti proti trajektu, ko sem podobno leĹžiĹĄÄ?e pobruhala v roza odtenke, ker sem se pred odhodom na morje najedla (morda Ĺže neĹžno toplih) malin z vrta. Takrat tudi varnostnih pasov na zadnjih sedeĹžih ni bilo. In seveda ne takega divjanja in vseh teh sem-in-tja skakajoÄ?ih ĹĄleperjev tudi ne. “VÄ?asihâ€? je Ĺže mimo, zato o “vÄ?asihâ€? nima smisla preveÄ? razpredati, da “zdajâ€? prehitro ne postane “vÄ?asihâ€?, ĹĄkoda bi bilo. Zdaj imam torej namen, da se bom, kadar bom v Sloveniji, Ä?imveÄ? vozila po lokalkah. ÄŒe se mi kam ne bo zares mudilo, seveda.

Na letaliĹĄÄ?e JoĹžeta PuÄ?nika prispemo predÄ?asno, Ä?asa imamo na pretek, za kapuÄ?ino in ĹĄe kaj. “Tallinna sploh ni na tablah, ki obveĹĄÄ?ajo o priletih in odletih, kaj pa zdaj!?â€? Letalo zamuja, niÄ? hujĹĄega kot to, zdaj imamo Ä?asa ĹĄe veÄ? kot na pretek. Kasneje, pripasani na letalskih sedeĹžih, izvemo, da letimo uro pozneje zaradi preutrujenosti posadke. V svoji letalniĹĄki karieri takega razloga za zamudo ĹĄe nisem sliĹĄala. Zveni zaskrbljujoÄ?e, kaj?

Priletimo v Tallinn, kjer nas Ä?aka rdeÄ?e-Ä?rno obleÄ?ena vodiÄ?ka in maha z zastavico. Na tak naÄ?in Ĺže zelo dolgo nisem potovala – od najstniĹĄkih let, zdaj pa Ä?utim, da mi bo prijalo. NiÄ? kaj misliti, hoditi za gruÄ?ico (tu in tam sklizniti je seveda neobhodno), gibati se znotraj do potankosti strukturiranega prostora in Ä?asa, imeti stalni sedeĹž na avtobusu, dobiti se ob toÄ?no tej uri pri toÄ?no tej skulpturi, zajtrkovati ob toÄ?no tisti uri zaradi odhoda ob toÄ?no tisti uri, zdaj vam dam deset minut, da se tukajle slikate, zdaj gremo dalje, da v petih dneh skoÄ?imo v pet evropskih prestolnic, odkljukano, odkljukano, odkljukano! Slovenski turisti so izjemno pridni, ugotavljam, vsi so na dogovorjenem mestu zbrani pet minut pred dogovorjeno uro. Z mamo, ki se dvakrat zaporedoma zadnji povzpenjava na avtobus, sva kar malo kregani in najbrĹž oznaÄ?eni za “tisti dve, ki bosta najbrĹž vedno zamujaliâ€?. Obakrat pogledam na uro, obakrat manjkata toÄ?no dve minuti do toÄ?nega Ä?asa. Kar hecno se mi zdi – Ä?e si toÄ?en, si premalo toÄ?en, nova toÄ?nost je predtoÄ?nost. Skoraj tako, kot so ĹĄtirideseta nova trideseta oziroma obratno naokrog. “Nisva dovolj pridni Slovenki, kaj, madona, madona!â€?, ne morem se zadrĹžati, sicer pa se trudim obvladovati zajedljivost, Ä?e ta res ni potrebna.

Sedim na svojem avtobusnem sedeĹžu (imam dvojnega), malo berem, malo opazujem neskonÄ?no ravnino, malo riĹĄem – neskonÄ?ni venec, spleten iz posuĹĄenih prosenih klasov, kupila sem ga v latvijskem letoviĹĄÄ?u ob Baltskem morju. In tako poÄ?asen postane Ä?as. đ&#x;”˛

*... tiho se obletajo – v novoletne jelke Ä?ar vodi naju Ä?as, vladar.

(Hans Christian Andersen, SneĹžna kraljica)

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 7

7

MED VAMI

14. avgusta 2019

ViĹĄji prejemki in za nekatere veÄ? starĹĄevskih pravic Predlog o spremembi zakona o starĹĄevskem varstvu in druĹžinskih prejemkih v javni obravnavi – Za meseÄ?ne pravice potrebno vlaganje vlog Tatjana PodgorĹĄek

Ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti je sredi prejĹĄnjega meseca dalo v javno razpravo predlog sprememb zakona o starĹĄevskem varstvu in druĹžinskih prejemkih.

Ta predvideva podaljĹĄanje oÄ?etovskega dopusta ob rojstvu dvojÄ?kov ali veÄ? otrok, pravico do starĹĄevskega dopusta uvaja tudi za rejnike ter dviguje najniĹžje izplaÄ?ilo starĹĄevskega nadomestila. Predlog bo v javni obravnavi do jutri (Ä?etrtka), po predvidevanjih ministrstva za delo druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti pa naj bi ga sprejeli ĹĄe letos.

Osnovni namen sprememb naj bi bila uskladitev z evropsko direktivo in zviĹĄanje minimalnih prejemkov iz sedanjih 258,09 na raven denarne socialne pomoÄ?i oziroma minimalnega dohodka, ki znaĹĄa 392,75 evra.

Za nekatere daljĹĄi oÄ?etovski dopust

Po predlogu zakona se oÄ?etom ob rojstvu dvojÄ?kov ali veÄ? hkrati rojenih otrok oÄ?etovski dopust podaljĹĄa za dodatnih deset dni za vsakega otroka. Za dodatnih deset dni se oÄ?etovski dopust podaljĹĄa za vsakega nadaljnjega

otroka tudi ob posvojitvi dvojÄ?kov ali veÄ? hkrati rojenih otrok ali veÄ? razliÄ?no starih otrok do konÄ?anega prvega razreda osnovne ĹĄole najstarejĹĄega otroka. Pravica do koledarskih 30 dni starĹĄevskega dopusta naj bi veljala tudi za rejnike z otroki, ki so starejĹĄi od 11 mesecev in ĹĄe niso zakljuÄ?ili prvega razreda osnovne ĹĄole.

Spremembe predvidevajo tudi dvig najniĹžjega izplaÄ?ila materinskega, oÄ?etovskega in starĹĄevskega nadomestila na 532,9 evra bruto, kar je v neto znesku enako osnovnemu znesku minimalnega dohodka (392,75 evra).

Trenutno viĹĄina najniĹžjega izplaÄ?ila nadomestila znaĹĄa 252,04 evra neto. Tak znesek se upoĹĄteva tudi za manjkajoÄ?e mesece, Ä?e vlagatelj ni bil zavarovan za celotno obdobje (polnih 12 mesecev), ki se upoĹĄteva pri izraÄ?unu viĹĄine nadomestila. S predlagano zakonsko spremembo se dviguje tudi viĹĄina nadomestila za tiste vlagatelje, ki dan pred nastopom dopusta niso zavarovani za starĹĄevsko varstvo, bili pa so zavarovani za starĹĄevsko varstvo v zadnjih treh letih vsaj 12 mesecev. Tudi v tem primeru je osnova 532,9 evra bruto, ki se za vsak mesec zavarovanja v zadnjih treh letih poveÄ?a

za 20 evrov bruto, vendar najveÄ? za 340 evrov bruto.

PomoÄ? ob rojstvu otroka tudi v prihodnje v denarju

Predlog predvideva tudi spremembe pri starĹĄevskem dodatku. Ta pripada starĹĄem, kadar niso upraviÄ?eni do materinske-

Miha JevĹĄenak: ÂťUpam, da v prihodnosti slovenske energetike ne bo glavni denar, ampak uÄ?inkovite reĹĄitve.ÂŤ

slediÄ?no najprimernejĹĄa za Slovenijo. Na osnovi mojih raziskav in odgovorov anketirancev sem ugotovil, da sta lahko vetrna in sonÄ?na energija pomemben vir elektriÄ?ne energije v Sloveniji, na Ĺžalost pa bi potrebno ĹĄtevilo vetrnic in sonÄ?nih elektrarn zavzelo preveÄ? prostora in bi bilo tega manj za kmetijska in gospodarska zemljiĹĄÄ?a. NajveÄ? elektriÄ?ne energi-

ÂťPredvidenih sprememb ne morem komentirati, ker so to samo ĹĄe predlogi in ni reÄ?eno, da bodo sprejeti,ÂŤ meni Helena Bezjak Burjak, v. d. direktorice Centra za socialno delo Savinjsko – ĹĄaleĹĄka in dodaja, Âťnaj pa izkoristim to priloĹžnost in opozorim na spremembe Zakona o

â?ą

ga, oÄ?etovskega oziroma starĹĄevskega nadomestila, ker niso zavarovani za starĹĄevsko varstvo oziroma niso bili zavarovani za starĹĄevsko varstvo v zadnjih treh letih vsaj 12 mesecev (najpogosteje ĹĄtudentke in ĹĄtudenti). Od 1. julija letos znaĹĄa starĹĄevski dodatek 258,09 evra, po uveljavitvi predloga sprememb pa naj bi znaĹĄal 392,75 evra na mesec.

Od 1. julija je viĹĄja pomoÄ? ob

Miha JevĹĄenak raziskoval, kakĹĄna elektrarna bi bila za Slovenijo glede na proizvedene koliÄ?ine najprimernejĹĄa

Miha JevĹĄenak z Osnovne ĹĄole Gorica Velenje v tem Ä?asu tako kot mnogo njegovih vrstnikov uĹživa na poletnih poÄ?itnicah.

Minulo ĹĄolsko leto je bilo kar naporno predvsem zaradi izdelave raziskovalne naloge na temo Optimalni naÄ?in pridobivanja elektriÄ?ne energije v Sloveniji. Vanjo je skupaj z mentorjem Igorjem KoĹĄakom vloĹžil veliko Ä?asa in truda, a se mu je obrestovalo zaradi pridobljenega novega znanja in zlatega priznanja, ki ga je prejel zanjo na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev Slovenije.

Ideja za temo raziskovalne naloge se mu je porodila ob razmiĹĄljanju, kako pomemben del vsakdanjika je energija. Pritisk na stikalo in priĹžig luÄ?i sta nam samoumevna, svet pa je energetsko zelo potroĹĄen. V Sloveniji imamo hidro-, termo- in sonÄ?ne elektrarne, dve vetrni in eno jedrsko. ÂťOdloÄ?il sem se, da bom raziskal, katera elektrarna v Sloveniji najmanj ĹĄkoduje okolju, pri kateri so stroĹĄki izgradnje in nato obratovanja najniĹžji, katera proizvede najveÄ? elektriÄ?ne energije in katera je po-

Za letne pravice ni treba oddati vloge, za meseÄ?ne pa

ker so lahko upraviÄ?eni do viĹĄjega ali niĹžjega zneska za doloÄ?eno pravico, sicer prihaja do neprijetnih poraÄ?unov.ÂŤ V tem trenutku je v okviru Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka odloÄ?b za upraviÄ?enost do letnih pravic veÄ? kot 5.000.

Za upraviÄ?ence meseÄ?nih pravic, med katere sodijo pravica do denarne socialne pomoÄ?i, varstvenega dodatka, do obvezne-

Osnovni namen sprememb naj bi bila uskladitev z evropsko direktivo in zviĹĄanje minimalnih prejemkov iz sedanjih 258,09 na raven denarne socialne pomoÄ?i oziroma minimalnega dohodka, ki znaĹĄa 392,75 evra.

Optimalni naÄ?in pridobivanja elektriÄ?ne energije v Sloveniji Tatjana PodgorĹĄek

rojstvu otroka. Po novem znaĹĄa 286,72 evra. Po predlogu naj bi se ta pomoÄ? tudi v prihodnje izplaÄ?evala v denarju. Predlagano je namreÄ? Ä?rtanje doloÄ?be o izplaÄ?ilu te pomoÄ?i v materialni obliki, ki bi se sicer zaÄ?ela uporabljati 1. januarja prihodnje leto. Po pojasnilu ministrstva so se za to odloÄ?ili, ker bi bila iz-

je proizvede jedrska, je pa do narave in s tem za ljudi neprijetna, ker je potrebno za jedrske odpadke, ki nastajajo, skrbeti ĹĄe mnogo let po njihovem nastanku.ÂŤ Najbolj ga je presenetilo, je ĹĄe povedal Miha, da je glede vplivov na okolje manj prijazna termoelektrarna, ki sicer proizvede skoraj tretjino elektriÄ?ne energije v drĹžavi. Omembe vredno je tudi spoznanje vpliva medijev v Sloveniji o doloÄ?enih vrstah elektrarn.

O tem, ali bo tudi prihodnje ĹĄolsko leto med udeleĹženci gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, ĹĄe ne razmiĹĄlja, ker je Âťdal moĹžgane na paĹĄoÂŤ. OdloÄ?al se bo takrat, ko bo po poÄ?itnicah znova sliĹĄal ĹĄolski zvonec. đ&#x;”˛

vedba javnega razpisa za izbiro ponudnikov za izvajanje sistema nesorazmerno visok stroĹĄek v primerjavi z zneskom izplaÄ?ane pravice. ÄŒe pa obstaja velika verjetnost, da druĹžina denarja ne bi namenila za otroka in bi bila s tem ogroĹžena njegova socialno-ekonomska varnost, se lahko center za socialno delo odloÄ?i za izplaÄ?ilo v obliki dobrin.

socialnovarstvenih prejemkih in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po teh spremembah upraviÄ?encem do letnih pravic iz javnih sredstev ni treba ponovno oddati vloge za njihovo podaljĹĄanje. Med te pravice sodijo otroĹĄki dodatek, subvencija vrtca, drĹžavna ĹĄtipendija. Centri o teh pravicah odloÄ?amo po uradni dolĹžnosti. Prav avgusta in septembra poteÄ?e veljavnost najveÄ? odloÄ?bam. Seveda pa so ti upraviÄ?enci ĹĄe vedno dolĹžni v 8 dneh opozoriti na kakĹĄne spremembe. To je pomembno zato,

ga zdravstvenega zavarovanja, do polne vrednosti zdravstvenih storitev, subvencija najemnine, oprostitev plaÄ?ila socialnovarstvene storitve in prispevka plaÄ?ila druĹžinskemu pomoÄ?niku pa je ĹĄe vedno potrebno oddati vlogo pravoÄ?asno. Se ĹĄtevilo upraviÄ?encev pravic poveÄ?uje? ÂťTeĹžko odgovorim, ker se zelo spreminjajo, saj so vezane na trenutne razmere v gospodarstvu,ÂŤ je odgovorila Helena Bezjak Burjak.

Pravico do oÄ?etovskega dopusta je na obmoÄ?ju Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka od letoĹĄnjega januarja do vkljuÄ?no junija uporabilo 616 upraviÄ?encev.

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

14. avgusta 2019

Aleksandra Cavnik.

Glasbenica in ĹĄe mnogo veÄ?.

Slovenija jo je kot glasbenico spoznala Ĺže pred koncem njene osnovnoĹĄolske poti – Po bivanju in delu zunaj Ĺ aleĹĄke doline je zdaj znova med nami – Obljublja, da jo bomo ĹĄe imeli priloĹžnost sliĹĄati Pred ne prav dolgo Ä?asa je bilo povsem drugaÄ?e. Mlada Aleksandra Cavnik, takrat iz Gaberk pri Ĺ oĹĄtanju, je ob koncu osnovne ĹĄole tiskala, rezala listiÄ?e, se od hiĹĄe do hiĹĄe z motorjem vozila in nosila po domaÄ?em okolju listiÄ?e z obvestili o svojem nastopu v glasbeni oddaji Orion, v kateri so se pod okriljem RTV SLO predstavljali mladi glasbeni talenti.

Ĺživa. Zapela sem svojo najljubĹĄo skladbo Preproste stvari,ÂŤ poudarja Aleksandra. V teh letih se je predstavila tudi na Melodijah morja in sonca tako v otroĹĄkem, najstniĹĄkem delu in leta 2009 na velikem odru Avditorija v PortoroĹžu. NaĹĄo drĹžavo je kar dvakrat zastopala tudi na mednarodnih glasbenih festivalih. Poleg ljubezni do glasbe pa je delala tudi na dru-

Izstrelitev na glasbeno sceno v mladih letih

ÂťOb preigravanju klavirja in kitare so nastale mnoge moje avtorske skladbe v slovenskem in angleĹĄkem jeziku. Prva Ĺže v petem razredu osnovne ĹĄole. Med njimi tudi skladba Sanje v vetru, s katero sem se ĹĄirĹĄi javnosti predstavila pri 15 letih v oddaji Orion na RTV Slovenija,ÂŤ pravi Aleksandra Cavnik. Dodaja, da tega nastopa ne bo nikoli pozabila, vse noro lepe stvari, vkljuÄ?no z vsemi strahovi, ki so jo takrat spremljali kot najstnico. ÂťTakrat so se mi uresniÄ?ile sanje iz otroĹĄtva. Postala sem zmagovalka Oriona 2001 in prejela nagrado za najboljĹĄo pevko Orionove pesmi leta 2001 od hiĹĄe RTV Slovenija. Takrat sem imela samo podporo svoje druĹžine in sokrajanov. Ĺ ele kasneje so me podprli drugi producenti in glasbeniki. Zato je bil ta zaÄ?etek moje glasbene poti zelo naiven in stresno zanimiv,ÂŤ pripoveduje Aleksandra, ki poudarja ĹĄe, da je bila izstrelitev na glasbeno sceno v zgodnjih letih vÄ?asih teĹžka, predvsem pa prekrasna izkuĹĄnja, ki ji bo vedno grela srce.

DinamiÄ?en prehod iz mladosti v odraslo dobo so ustavile zdravstvene teĹžave

Aleksandro spremlja glasba Ĺže od otroĹĄtva. ÂťPo zmagi v oddaji Orion se je moje Ĺživljenje popolnoma spremenilo. Tudi moja izkuĹĄnja srednje ĹĄole je bila precej drugaÄ?na od povpreÄ?ja, v ĹĄolskih klopeh sem bila zelo malo, opravljala sem samo izpite. Lahko bi rekla, da sem imela v tem obdobju kar dve sluĹžbi. V Ljubljani sem namreÄ? vodila otroĹĄke glasbene delavnice ter vodila glasbene festivale po vsej Sloveniji za oddajo Pod klobukom, otroĹĄki program RTV Slovenija, bila mentorica nadarjenim otrokom, poleg tega pa ĹĄe gradila samostojno glasbeno kariero tako v Sloveniji in Avstriji. Ves ta tempo sem ohranjala kar dobrih 12 let. Energijo pa nabirala s tekom, z jeĹžo konj in ĹĄe bi se kaj naĹĄlo. Rada imam adrenalin in barvitost Ĺživljenja. Velikokrat se je kdo poĹĄalil, da ima moj dan 48 ur,ÂŤ pravi v smehu Cavnikova. Skozi leta se je kar dvakrat izpolnila njena velika Ĺželja. Nastopila je z orkestrom RTV Slovenija na Slovenskih popevkah leta 2008 in 2009. ÂťPeti ob orkestru in izliti svoja Ä?ustva z glasbo posluĹĄalcem je nekaj Ä?arobnega. Tukaj je vsaka nota ĹĄe kako

pravi Aleksandra.

Ko se zjutraj zbudite, pomislite, kakĹĄen privilegij je Ĺživeti, misliti, uĹživati in ljubiti ÂťV teĹžkih bitkah najde Ä?lovek neprecenljivo moÄ?: zdravje je naĹĄe najveÄ?je bogastvo. Ko se zjutraj zbudite, pomislite, kakĹĄen privilegij je Ĺživeti, misliti, uĹživati in ljubiti. Vedno se veselim novega dne, sveĹžega poizkusa, ĹĄe enega zaÄ?etka in morda kanÄ?ka Ä?arobnosti, ki se skriva nekje za jutrom. Ĺ˝ivljenje je preprosto lepo, Ä?udovito. VÄ?asih ugasne naĹĄa luÄ? in jo vnoviÄ? priĹžge iskra druge osebe. Vsak od nas ima razlog, da se z globoko hvaleĹžnostjo spominja tistih, ki so priĹžgali plamen v nas.

Rane spremenite v modrost. Bistvo Ĺživljenja je, da vedno poÄ?neĹĄ stvari, ki te osreÄ?ujejo in polnijo. Po vsakem deĹžju posije sonce in nariĹĄe Ä?arobno mavrico na naĹĄo Ĺživljenjsko pot,ÂŤ poudarja Cavnikova.

Vesela, da je spet v Velenju

Aleksandra Cavnik obljublja, da bo z obÄ?instvom ĹĄe delila Ä?arovnijo glasbe.

(Foto: AljoĹĄa VidetiÄ?)

gih podroÄ?jih. ÂťSledil je ĹĄtudij ekonomije ter delo v tej stroki. Hitro mi je bilo jasno, da me to podroÄ?je ne polni z energijo. Seveda sem vsem doma povzroÄ?ila rahel stres ob novici, da sem pustila sluĹžbo. Popolnoma na novo sem zgradila svojo poklicno izobraĹževanje.

Zaposlila sem se v vrtcu in ĹĄoli, dokonÄ?ala pedagoĹĄko fakulteto in sedaj zakljuÄ?ila magisterij na podroÄ?ju pravne zakonodaje celostne zgodnje obravnave druĹžin otrok s posebnimi potrebami. Z novim poslanstvom mi je Ĺživljenje podarilo veliko iskrenih nasmehov, ljubezni in Ä?arobno energijo otrok,ÂŤ pripoveduje Cavnikova, ki je v tem obdobju prestala tudi velik zdravstveni izziv, ki jo je za nekaj Ä?asa ustavil tako v karieri kot osebnem Ĺživljenju.

Nova sluĹžba pa je s sabo prinesla umirjen tempo in predvsem rutino. ÂťSledilo je dolgoletno zdravljenje, borba za zmago in pozitiven odnos do Ĺživljenja. In verjemite, da je najlepĹĄa zmaga zmaga nad samim seboj. To je bila gradnja osebne rasti na popolnoma novi ravni.

Takrat mi je ob strani stalo malo ljudi, a so bili tisti pravi za vse Ĺživljenje. Naredila se je tudi dobra selekcija med pristnim in neresniÄ?nim,ÂŤ

Aleksandra pravi, da je njeno srce divje in vedno znova iĹĄÄ?e nove izzive in barvitost Ĺživljenja. Poklicna pot pa jo je vrnila v Velenje, kjer je danes zaposlena na AZ Ljudski univerzi Velenje, v VzorÄ?nem mestu. ÂťTo ni le sluĹžba, je naÄ?in Ĺživljenja. Pri naĹĄem delu je res ogromno smeha, a tudi konstruktivnih debat, izzivov na vseh ravneh. Smo kolektiv, poln norih idej, in prav vsak od nas na AZ Ljudski univerzi Velenje je zvezda, ki sveti vsak zelo moÄ?no na svojem podroÄ?ju. Seveda pa brez prave vizionarke in razvojne direktorice Brigite KropuĹĄek Ranzinger to ne bi bilo mogoÄ?e.

Pri nas pa je Vse mogoÄ?e!ÂŤ pripoveduje s pozitivna Aleksandra. ÂťTa sluĹžba mi dan za dnem ponuja nove priloĹžnosti in izzive na ĹĄtevilnih podroÄ?jih vodenja evropskih projektov, sodelovanja v razvojnih timih novih pedagoĹĄkih strategij v ĹĄolstvu, gospodarskih projektov in ĹĄe bi lahko naĹĄtevala,ÂŤ ĹĄe hvaleĹžno razmiĹĄlja o dobri energiji.

Prav v sluĹžbi je bila pred kratkim postavljena pred nov izziv. Na Velenjskem gradu je v okviru praznovanja 60. rojstnega dne AZ Ljudske Univerze Velenje znova zapela. ÂťBila sem zelo vesela, ko so me sodelavci spodbudili, da ponovno delim glasbo z ĹĄirĹĄo javnostjo. Tako sem zapela meni zelo ljubo slovensko popevko iz 60. let Zlati prah Elde Viler in uglasbila pesem Karla Destovnika Kajuha Samo en cvet, en Ä?eĹĄnjev cvet,ÂŤ pripoveduje Aleksandra Cavnik.

Ja, ne prav dolgo nazaj so bili Ä?asi povsem drugaÄ?ni. Ĺ e vedno mlada Aleksandra Cavnik danes obljublja: ÂťZ veseljem z vami delim Ä?arovnijo glasbe. In ne pozabite – kjer je ljubezen, so tudi Ä?udeĹži.ÂŤ đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

Plastika, ne hvala!

MatjaĹž Ĺ alej

ResniÄ?no grozoviti prizori o onesnaĹženjem naĹĄega planeta se nam zadnja leta preko medijev prikazujejo dnevno. Posebej pretresljive so tone plastike na obalah, plavajoÄ?i otoki, in ne samo otoki, po povrĹĄini Ĺže cele plavajoÄ?e drĹžave nesnage v oceanih. Ali pa morda ogroĹžene in prizadete Ĺživali, ĹĄe posebej nekatere morske, ki so tako ali tako na robu izumrtja, pa so ujete ali poĹĄkodovane zaradi odvrĹžene plastike ljudi v morja in oceane. Nikoli se ĹĄe nismo zares zavedali, kaj ĹĄele dokonÄ?no ovedli, kako uniÄ?ujemo okolje. Slovenci smo sicer urejen narod z urejeno drĹžavo, v tem pogledu pa imamo tudi sreÄ?o, da Ĺživimo v gozdnati deĹželi Ĺže stoletja, pa ĹĄe hribovita in gorata je. Smo tudi vodnata in povirna deĹžela, kar je velik plus ob vseh ostalih naravnih danostih. Vsaj tako pregovorno se sicer zavedamo, da preobremenjujemo okolje, ampak nikoli ni tako dobro, da bi lahko bilo bolje.

Zavedamo se, da nikoli doslej nismo imeli toliko moÄ?i, tako ekonomske kot moÄ?i znanja, a hkrati ob vsem tem naredili tako malo, kolikor bi ob vsem znanju in materialni blaginji lahko storili. ÄŒlovek je na koncu prehranjevalne verige, zato je na robu samouniÄ?enja. In Ĺžalostno je to, da se tega niti ne zavedamo dovolj.

Smo Ĺže prepozni?

NajveÄ?ji problem predstavljajo toplogredni plini in plastika. Plastika je ĹĄe posebej aktualna v zadnjem Ä?asu, Ä?eprav bi se problema lahko ovedeli Ĺže veliko prej. Nekaj malih premikov je bilo sicer storjenih. A najbolj problematiÄ?ne PVC vreÄ?ke ĹĄe vedno ostajajo v trgovinah. Kar nekaj drĹžav je Ĺže ukinilo PVC vreÄ?ke, a se pojavljajo nove reĹĄitve, ki ĹĄe vedno uporabljajo nerazgradljive in nenaravne materiale. Pravzaprav smo zelo malo naredili tudi glede plastenk. V tem pogledu so pred nami Ĺže sosedje Hrvati. Ukrepati pa bi bilo treba Ä?im prej. Velika protislovja se pojavljajo Ĺže danes, a jih teĹžko zaznamo. TisoÄ?ero bio izdelkov nam v trgovinah prodajajo v nerazgradljivi PVC embalaĹži ali celo kombinirani embalaĹži, za katero ne veĹĄ, kako bi jo odloĹžil ali loÄ?il. Nonsens predstavlja Ĺže bio mleko iz plastenk ali kombinirane embalaĹže.

Pri vsej zgodbi se vedno postavlja vpraĹĄanje, kdo je odgovoren za takĹĄno ravnanje. Ali je zmanjĹĄevanje porabe, pakiranje v embalaĹžo, recikliranje ... odgovornost proizvajalcev ali potroĹĄnikov? Rekli bi lahko, da obojih, a vendar je jasno, da je razmerje 50 : 50 pri takĹĄnih stvareh in vpraĹĄanjih vedno moÄ?no vpraĹĄljivo. Morda res obojih: a edini naÄ?in, da se spremeni proizvajalce in korporacije, je moÄ? potroĹĄnikov. ÄŒe blagovne znamke, ki jih kupite, ne zmanjĹĄujejo svoje plastiÄ?ne uporabe, potem je treba spremeniti blagovne znamke. TeĹžko je to storiti pri vseh, raziskave kaĹžejo, da se to lahko naredi za okoli tri Ä?etrtine Ĺživilskih izdelkov in proizvodov.

In kam ne nazadnje z vso zbrano, reciklirano ali nereciklirano plastiko? Tudi to je eno kljuÄ?nih vpraĹĄanj in izzivov.

Osebno menim, da je edina pametna reĹĄitev skoraj popolno zmanjĹĄanje plastike v Ĺživilski industriji, ĹĄe posebej za embalaĹžo in hrambo (trgovine, gospodinjstva). In Slovenija kot gozdna deĹžela ima za to velike moĹžnosti za pozitivne reĹĄitve (lesene gajbice v trgovinah, vrnitev papirne embalaĹže, steklenice za mleko ...). In ne nazadnje mora biti nenehna prioriteta vzgoja ter namenska sredstva za ozaveĹĄÄ?anje ljudi, ki morajo (tudi politiÄ?no) vplivati na proizvajalce. Le tako se lahko uspeĹĄno postavimo v boj proti nepotrebni plastiki in v bran naravi in preĹživetju.

In Ä?e reÄ?emo NE slamicam za pitje, vatiranim palÄ?kam, plastenkam in plastiÄ?nim kozarcem ter priboru, polivinilu, Ä?e skrbno loÄ?ujemo odpadke in oddamo oÄ?iĹĄÄ?eno embalaĹžo ‌, smo za zaÄ?etek storili precej in smo na pravi okoljski poti. đ&#x;”˛

www.nascas.si

Pikin fotografski nateÄ?aj VABLJENI K VPISU V: dodiplomski ĹĄtudijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 22. do 29. avgust 2019

Pika se po mladem mestu potika. Že trideset let. PRENOVLJEN PROGRAM

magistrski ĹĄtudijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2019 POGLEJTE PODROBNEJE NA:

www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@vsvo.si

Muzej Velenje je tudi v tridesetem letu Pikinega festivala eden od njegovih soorganizatorjev. V Ä?asu najveÄ?je prireditve za otroke v Sloveniji v atriju Velenjskega gradu Ĺže vrsto let pripravljajo Pikino fotografsko razstavo. Tokrat so se odloÄ?ili, da k sooblikovanju fotografske razstave povabijo osnovnoĹĄolce Ĺ aleĹĄke doline, saj verjamejo, da bodo z veseljem kakĹĄno fotografijo posneli tudi v poÄ?astitev rojstnih dni Pikinega

festivala (30 let) in mesta Velenje (60 let). NateÄ?aj traja do petka, 23. avgusta. Ta dan je zadnji rok za sprejem fotografij. Prejeta dela bo pregledala in ocenila posebna komisija ter med njimi izbrala fotografije, ki bodo razstavljene v grajskem atriju, najboljĹĄe pa bo tudi nagradila.

Odprtje Pikine fotografske razstave bo v torek, 3. septembra, ob 17. uri na Velenjskem gradu. đ&#x;”˛

Naš čas, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 9

9

107,8 MHz

14. avgusta 2019

Radijski in časopisni MOZAIK

Tudi z 10 + 10 utripamo z vami Na valovih Radia Velenje, na 107,8 mega herca, utripamo z našimi poslušalci in poslušalkami na več načinov. Med drugim z glasbo, natančneje z glasbeno lestvico 10 + 10 (deset domačih in prav toliko tujih), ki ju že kar nekaj časa pripravlja tonski tehnik Dragan Berkenjačevič. Izbor poteka vsako soboto, zmagovalni skladbi pa sta na sporedu po poročilih, in sicer v dopoldanskih oddajah ob 9. 30, v popoldanskih pa ob 14.30 uri. »Odziv poslušalcev je največji pri glasovanju za pesem tedna letvice 10 + 10 pri izboru slovenskih predstavnikov. Praviloma uvrščam v izbor novitete, stilsko različne skladbe, pri tem pa dajem možnost novim izvajalcem, za katere menim, da je njihov glasbeni izdelek kakovosten. V letih, odkar pripravljam lestvico, se je pokazalo, da so nekateri tudi kasneje uspeli na glasbeni sceni,« je povedal Dragan. Poslušalci in poslu-

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

šalke imajo možnost »utripanja« še pri lestvici narodnozabavne glasbe, ki jo je vrsto let pripravljala Maja Oderlap – voditeljica nedeljske oddaje Minute z domačimi ansambli. Zaradi velikih obveznosti se je Maja poslovila od naših radijskih poslušalcev in poslušalk, na njeno mesto v studiu Radia Velenje v Starem trgu 15 v Velenju pa je sedel Nejc Pačnik, dvakratni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko in poklicni glasbeni učitelj.

Dragan, ki je z družino ta hip morda v kakšnem zdravilišču, morda na nekajdnevnem obisku pri prijatelju na Primorskem (tudi dnevne obiske termalnih kopališč načrtuje), ne bo povsem dopustniški. Kot pravi, se je potrebno dogovoriti za obisk glasbenikov v studiu, vsaj z enim ušesom spremljati dogajanje na glasbeni sceni. Prav tako je v pripravah na Abrahama. »Sicer pa sem odprt za izzive na mnogih področjih. Po duši in srcu sem radijec. V jeseni si želim še kakšnega novega sodelavca, z novimi idejami, kreativnostjo … Pa tudi več potovanj z družino,« je še dejal tik pred odhodom na počitnice. tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. NASTJA GABOR – Na koncu vse prav se obrne 2. BISERI – Za njo 3. LAGARD feat. MAŠA BUT – Poletna noč Dragan Berkenjačević: »Glasbe za redni program ne izbiram, seznanjam pa poslušalce in poslušalke z glasbenimi novostmi na domači in tuji sceni.«

Mlada pevka Nastja Gabor v teh poletnih dneh predstavlja novo pesmem z naslovom Na koncu vse prav se obrne. Glasbo in besedilo za skladbo je napisal Klemen Glynn Arh, Boštjan Grabnar pa je poskrbel za aranžma. Videospot so posneli v slikovitem Rovinju na hrvaški obali.

GLASBENE novice ga dne izdali največ tri avtorske skladbe. Izmed prispelih prijav bodo izbrali najboljše in ti se bodo uvrstili na tekmovanje, ki bo jeseni potekalo na spletni strani.Tekmovanje na izločanje bo v več krogih, na koncu pa se bodo najboljši uvrstili na izbor Ema 2020.

Hkrati je objavljeno tudi vabilo za že uveljavljene izvajalce, ki morajo svoje prijave oddati prek spletnega obrazca. Med prijavljenimi bo izbirala strokovna komisija. Letos sta na EMI zmagala Zala in Gašper, ki sta na finalu Eurosonga v Tel Avivu osvojila 15. mesto.

Alyo čaka nastop na še drugem festivalu na Hrvaškem Alya je v začetku junija nastopila na priljubljenem festivalu CMC v Vodicah na Hrvaškem in s tem pritegnila veliko pozornosti tamkajšnjih medijev. V soboto, 17. avgusta, pa bo Alya nastopila na še enem hrvaškem glasbenem festivalu, tokrat na prestižnih Večerih dalmatinskih šansonov v Šibeniku. Alya se bo predstavila z romantično melodijo, ki nosi naslov Ili s tobom ili sama. Glasbo je napisal Raay, besedilo je prispeval Nenad Ninčević, pod aranžma pa so se podpisali Raay, Anej Piletić in Krešimir Tomec. Pesem bo Alya v Šibeniku predstavila v živo, ob spremljavi odličnega orkestra iz ZDA. Skladba bo dobila tudi svojo slovensko različico, videospot pa bodo posneli v Dalmaciji.

Vabilo na EMO 2020 RTV Slovenija je objavila vabilo za sodelovanje na izboru za Pesem Evrovizije 2020. Ema 2020 bo potekala v dveh dejanjih. Že jeseni bo potekal izbor EMA FREŠ.

V to kategorijo skladbe prijavijo izvajalci, ki na dan 1. februarja 2020 še ne štejejo 26 let in so do iste-

Nastja Gabor predstavlja novo poletno zgodbo Vedno nasmejana in simpatična Nastja Gabor, ki je uspešno debitirala na slovenski glasbeni sceni s pesmijo Sol na rano, se je lani uspešno predstavila na festivalu Slovenska popevka s pesmijo Ti-

soč in ena zgodba. Tokrat se v poletnih dneh veseli rojstva nove pesmi z naslovom Na koncu vse prav se obrne, katere avtorja sta Klemen Glynn Arh, ki se podpisuje pod glasbo in besedilo, in Boštjan Grabnar, ki je poskrbel za aranžma. Svoje emocije pri pesmi sta dodala tudi kitarist Bor Zuljan ter karizmatična Manca Špik, ki je posnela spremljajoče vokale. Za pesem je Nastja posnela tudi videospot pod taktirko mladega in vse bolj uveljavljenega režiserja Lenar-

skladba Y.M.C.A. pa je postala himna LGBT-skupnosti in dosegla prodajo več kot deset milijonov izvodov.

Za plagiatorstvo 2,5 milijona evrov

ta Kobala. Celotno zgodbo so posneli v Rovinju na Hrvaškem, kjer ni manjkalo dobre volje in velike doze smeha.

Zvezna porota v Los Angelesu je odločila, da so pevka Katy Perry, njena založba in sodelavci odgovorni za kršitev avtorskih pravic.

Deli njene pesmi Dark Horse naj bi bili namreč podobni skladbi Joyful Noise, ki jo je leta 2008 izdal raper Marcus Gray, ki sicer nastopa pod imenom Flame. Katy Perry mora plačati 495 tisoč evrov,

Umrl je Henri Belolo, soustanovitelj skupine Village People Pri 82 letih starosti je minuli ponedeljek umrl francoski producent Henri Belolo, soustanovitelj zasedbe Village People, znane po mega disko uspešnici Y.M.C.A. Belolo je bil eden od pionirjev disko gibanja v 70. letih prejšnjega stoletja.

S francoskim kolegom Jacquesom Moralijem sta že v domovini žela uspehe, po selitvi v New York leta 1973 pa sta ustanovila trio Ritchie Family, ki se je proslavil z uspešnico The Best Disco in Town. Leta 1977 sta skupaj s pevcem Victorjem Willisom ustanovila zasedbo Village People. Z upodabljanjem likov policista, gradbenega delavca, kavboja, ameriškega staroselca, vojaka in motorista je skupina postala ikona popkulture, njihova

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ANSAMBEL ŠEPET - Na kožo pisan 2 ANSAMBEL RAZGLED - Šopek belih rož 3 ANSAMBEL BANOVŠEK - Eks velja 4 ANSAMBEL LUNCA - Nekoč bova skupaj 5 ANSAMBEL GALOP - Od ljudi za ljudi 6 ANSAMBEL NEMIR - Škrjanček 7 DOLENJSKIH - Ne bodi taka reva 8 ANSAMBEL PRAVA STVAR - Imam te v načrtu 9 ANSAMBEL SMEH - Fina Nina 10 ANSAMBEL ŠTRK - Ko hiša po kruhu diši

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO STRANCI

njena založba Capitol Records pa nekaj manj kot 1,2 milijona evrov.

Odškodnino bodo morali plačati tudi pevkini sodelavci, ki so sodelovali pri nastanku pesmi – Sarah Hudson, ki je sodelovala pri nastanku besedila pesmi, Juicy J za raperski vložek in producenti Dr. Luke, Max Martin in Cirkut.

Skupno bo Marcus Gray prejel dobra 2,5 milijona evrov odškodnine. Uspešnica Dark Horse je leta 2014 sicer štiri tedne zasedala prvo mesto na Billboardovi lestvici Hot 100.

Celjska rokenrol zasedba Stranci je izdala nov single z naslovom Zgodovina mojih krajev, ki je izšel tudi kot besedilni video. Besedilo zanj je napisal pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, gledališki, radijski, filmski in televizijski režiser Vinko Möderndorfer.

ANA FERME Pevko Ano Ferme smo doslej zasledili v muzikalih Cvetje v jeseni in Briljantina, že več let pa je nepogrešljiva članica spremljevalne ekipe Nine Pušlar, v kateri skrbi predvsem za spremljevalni vokal. Zdaj se predstavlja s svojim prvim singlom Na pogled. Pod glasbo skladbe se podpisujeta Mitja Bobič in Marko Hrvatin, za tekst pa je poskrbel Rok Lunaček.

NIKA ZORJAN Priljubljena prekmurska pevka ne počiva. Pred kratkim je izdala videospot za pesem Na plažo, v katere besedilo je spet vključila nekaj prekmurskih besed,

a kot pravi sama, zgolj kot 'začimbo'. Pri ustvarjanju besedila ji je pomagala tudi mlajša sestra Eva.

NATALIJA VERBOTEN V času dopustov je Natalija Verboten presenetila z novo uspešnico Čaša vina, ki jo je posnela skupaj s hrvaško skupino Best. Duet je požel zanimanje tudi zato, ker so Splitčani pesem v celoti odpeli v slovenskem jeziku. Glasbo za skladbo je napisal znani hrvaški avtor Miro Buljan, besedilo pa Rok Lunaček.

GORAN BARE & MAJKE Legende hrvaškega rocka Goran Bare in Majke bodo 27. septembra nastopili v Ljubljani, kjer bodo poleg ostalih uspešnic predstavili tudi album Nuspojave, za katerega so prejeli porina.

Nuspojave so sedem let po s porini ovenčanem albumu Teške boje spet navdušili glasbene kritike.

Naš čas, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

VRTILJAK

14. avgusta 2019

frkanje » Levo & desno «

Nova doba Čeprav se premoga še ne moremo povsem otresti, stopa Šaleška dolina v novo dobo.

V vodikovo dobo. Ta se nekaterim sliši močno »udarna«, a naj bi bila proizvodnja vodika okolju prijazna. Razen če ne.

Nekateri so pač (upravičeno) vedno malo zaskrbljeni.

⏫

Čudno

Vršilec dolžnosti direktorja Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli in zdravstveni minister Aleš Šabeder sta se na srečanju v bolnišnici dobro »ujela«. Nekateri zaposleni menijo, da sta razloga za to dva: Šabeder ceni, da niso povsod in vedno v ospredju plače zaposlenih, ampak tudi skrb za bolnike, Šorli pa se zna dobro potapljati in očitno tudi nekatere stvari reševati.

A ni pri nas nekaj narobe, da zaradi volkov in medvedov tožijo zajca.

Na prostem

⏫

Zavzeti kulturni zanesenjak, režiser v Kulturnem društvu Gorenje, priložnostni napovedovalec Franc Fužir je zadovoljen, pravijo nekateri njegovi sokrajani. Zadovoljen je, ker je po dolgem času prišla na prireditev šmarških vinogradnikov vinska kraljica brez spremstva, še bolj fajn pa je, da se bo po nekajmesečnem podaljšku kmalu upokojil. To pomeni, da bo lahko poslej počel, kar bo sam želel, in ne, kar hočejo drugi, so Čveku prišepnili in dodali: da bi mu le služilo zdravje in da se ob morebitnih novih zadolžitvah ne bi izgovarjal 'nimam cajta'.

⏩

Čaga Boysi iz Velenja so v Sloveniji nastopili že tisočkrat, a so posebej ponosni, da so na v Guči (največji mednarodni trubaški festival) že desetkrat. Guča namreč ni samo tekmovanje. Gre za festival glasbe in izvrstne kulinarike, gre predvsem za medkulturni šok, ki ga udeleženec na takšnem medkulturnem festivalu doživi. V Guči so vsako leto lepo sprejeti, tam pa s ponosom tudi predstavljajo Mestno občino Velenje, ki jih vsa leta podpira. Takole ponosno so za Čvek pozirali po novem uspešnem nastopu.

Festival dojenja v parkih in nekaterih drugih mestih na prostem je dobro uspel.

Menda so bili tudi dojenčki zadovoljni s kosili v naravi.

In še kdo. Saj so to naravno hranjenje nekateri z veseljem opazovali.

Pestrost V Šoštanju bodo »okoli« njihovega občinskega praznika odprli ali kako drugače obeležili veliko pridobitev.

Tako veliko jih načrtujejo, da se nekateri bojijo, da jim bo zmanjkalo dni. No, to je strah z veseljem.

Dobro in slabo Slovenijo obiskuje vse več tujcev in na to smo vse bolj ponosni. Mislim na to, da nas obiskuje vse več tujih turistov.

Delovno Vedno je pač tako: ko gre večina delavcev Gorenja na kolektivni dopust, se začne resno delo za vzdrževalce. Ti morajo poskrbeti, da bo Gorenje brezskrbno »gorelo« še naprej.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Štiriletnik prepričan, da je reinkarnacija princese Diane Avstralski televizijski voditelj David Campbell je razkril, da je njegov štiriletni sin Billy prepričan, da je reinkarnacija princese Diane. Kot pravi, je sin o princesi začel govoriti že pri dveh letih. Ko je prvič videl njeno fotografijo, je izjavil: »Poglej, to sem jaz, ko sem bil princesa.« Družino pa je deček najbolj šokiral, ko je začel govoriti o neverjetnih podrobnostih iz Dianinega življenja. Staršem je povedal, da ima brata Johna, ki ga je imela tudi Diana, a je umrl že pred njenim rojstvom. Pogosto pa je omenjal svoja fanta, ko pa ga je oče vprašal, kdo sta ta fanta, je odgovoril »moja sinova«. Do potankosti je opisal tudi kraljičino najljubšo reziden-

co Balmoral, čeprav je še nikoli ni videl – opisoval je, da je grad poln slik samorogov, ki so simbol Škotske in res krasijo stene kraljičinega najljubšega dvorca.

Odkrili fosil ogromnega papagaja Znanstveniki na Novi Zelandiji so pred kratkim odkrili fosilne ostanke ogromnega papagaja, ki je bil visok kar en meter

in je imel izjemno velik in močan kljun, zato so ga poimenovali po grškem mitološkem junaku Herakleju. Fosilne ostanke, ki so stari približno 19 milijonov let, so odkrili blizu mesta St. Bathans na novozelandskem Južnem otoku, kjer znanstveniki sicer že dvajset let izvajajo arheološka izkopavanja. »Heraklej je imel kot največji papa-

gaj vseh časov nedvomno ogromen kljun,« je dejal profesor Mike Archer iz sydneyjskega paleontološkega centra Pangea. »Verjetno je jedel še kaj drugega kot samo običajno papagajsko hrano, morda se je prehranjeval celo z drugimi papagaji,« je dodal.

Moral je po s pečine odvržen hladilnik V Španiji je uslužbenec podjetja za prodajo gospodinjskih aparatov odslužen hladilnik vrgel čez pečino v južnem mestu

Almeria. Njegov kolega je vse skupaj posnel, pospremil s komentarji, kot so »Reciklirali ga bomo!« in »Poglejmo, kolikokrat se bo prekucnil!«, ter to objavil na spletu. Tam je posnetek prišel tudi pod prste tamkajšnje policije, ki je storilca prepoznala in ga kmalu obiskala. Naložili so mu globo v višini 45 tisoč evrov ter

ga prisilili, da gre odvrženi hladilnik iskat in ga ustrezno odvrže. V nadaljevanju preiskave policisti preučujejo tudi podjetje, za katerega moški dela.

Z viličarjem na uničevalno pot V mestu Waldachtal v jugozahodni nemški deželi Baden-Württemberg se je 20-letni Nemec pred kratkim podal na uni-

čevalni pohod z viličarjem. O svojem načrtu je najprej obvestil policijo, nato pa se lotil načrta. Med pet kilometrov dolgo vožnjo se je s teleskopskim viličarjem zaletel v pet parkiranih vozil, ogrado, skedenj, zidove in cestne svetilke. Vse to zaradi propadle ljubezenske zgodbe. Povzročil je za okoli 75 tisoč evrov škode, policisti pa ga zaradi velikosti viličarja pri tem niso uspeli ustaviti. Po približno uri uničevanja se je 20-letnik ustavil

sam, policija pa ga je brez upiranja aretirala.

Tekmovanje v plazenju V Ukrajini so pred kratkim pripravili športno tekmovanje za najmlajše – za malčke in malčice v starosti med 8 in 18 mesecev. Naloga tekmovalcev je bila, da s plazenjem kar se da hitro dosežejo cilj na oblazinjeni progi. V konkurenci 60 malčkov, 30 deklic in 30 dečkov, je bil boj predvsem zabaven.

Sodelujoče so sorodniki in prijatelji spodbujali na različne načine: s ključi, igračami, telefoni in celo s hišnimi ljubljenčki ob progi. Po pravilih organizatorjev pa se med tekmovanjem nihče ni smel dotikati tekmovalcev ali stopati na progo. Ob koncu je sledila razglasitev najboljših.

Organizatorji so sporočili, da so to prav vsi udeleženci.

Žrtve Čeprav nekateri še vedno »trmoglavijo«, da trasa naše hitre ceste še ni »za prmej«, je jasno, da če bo, bo zahtevala veliko žrtev. Veliko jih bo padlo. Domov! In drugih objektov.

Spomini Mozirski gaj bo od četrtka do nedelje v znamenju plazečih in poskočni živali. Od eksotičnih kač do lipicancev. In še kakšnih drugačnih.

Mnogi bodo vseeno občudovali tudi rože.

Moja misel Pri razlagah dejavnosti našega domačega turizma mi je najbolj ljuba beseda – produkt. Res se sliši tako prijetno domače.

Ločevanje Čeprav pravimo, da smo vsi enaki in vsi enakopravni, je med ljudmi vseeno toliko ločevanja. Ko bi le bili tako dosledni tudi pri ločevanju odpadkov.

Čas hiti Nekateri starejši se pritožujejo, kako jim čas teče zelo počasi.

Mladi imajo drugačne težave, čas jim (pre)hitro teče. Komaj so jih začeli, že se bliža konec počitnic, tarnajo. Učitelji tudi.

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 11

Gospodarstvenica, politiÄ?arka, Ä?lanica evropskega parlamenta, stranke SDS, v EU pa Evropske ljudske stranke, avtorica knjig Voz na strmini in PoĹžen’ Evropo Zofija Mazej KukoviÄ? iz Belih Vod se je leta 2015 upokojila. Takrat je dejala, da je sedaj napoÄ?il Ä?as, ko lahko ustvarja le na tistih podroÄ?jih, na katerih ima najveÄ?je zadovoljstvo, in prostovoljno pomaga ljudem na mednarodni ravni. ÄŒeprav je upokojena, je ĹĄe vedno zelo aktivna. Med drugim je bila lani med 28 predstavniki drĹžav EU, Evropske komisije in Evropskega Parlamenta izvoljena za podpredsednico Management Boarda Agencije za zaĹĄÄ?ito in nadzor nad boleznimi – ECDC, v kateri zastopa staliĹĄÄ?a Evropskega parlamenta.

Najbolj zavzeto in najdlje v Stockholmu

ÂťNisem se upokojila tako, kot veÄ?ina ljudi razume upokojitev. Dejansko lahko Ä?lovek zaÄ?ne ĹĄele takrat ustvarjati tisto, kar ima najraje. In to danes poÄ?nem.

Ostala sem zelo aktivna v Evropi zaradi tega, ker imam to moĹžnost, imam pa jo zato, ker sem bila aktivna tudi kot evropska poslanka in ne nazadnje kot ministrica za zdravje v Ä?asu, ko je Slovenija predsedovala Evropi,ÂŤ je povedala na nedavnem sreÄ?anju.

Najbolj zavzeto in najdlje deluje v Stockholmu, pravi, kjer je sedeĹž Management Boarda, omenjene evropske agencije. Agencija, je pojasnila, skrbi za zaĹĄÄ?ito zdravja Evropejcev. Predvsem za zaĹĄÄ?ito pred nalezljivimi boleznimi,

11

SREÄŒANJE

14. avgusta 2019

Nisem se upokojila tako kot upokojitev razume veÄ?ina ljudi Zofija Mazej KukoviÄ? ĹĄe vedno zelo aktivna prostovoljka v Evropi – LaĹžje deluje v tujini kot doma - V ospredju Ä?lovek in narava ki prihajajo iz vseh koncev sveta. Med njimi so tudi za takĹĄne, za katere ĹĄe nismo sliĹĄali. Bolj navajeni smo – je dodala – na oĹĄpice, ki so zelo prisotne.

Poslanstvo te agencije je zaĹĄÄ?ititi in prepreÄ?iti naval nalezljivih bolezni. Teh je vedno veÄ? zaradi globalizacije, migracij in globalnega turizma ter teĹžnje po moÄ?nejĹĄem sodelovanju vseh drĹžav z EU. ÂťMoja naloga je nadzor nad delom agencije (direktorja in uprave), za kar me je pooblastil Evropski parlament. V Sloveniji in marsikaterih drugih drĹžavah ljudje ne vedo za njen obstoj, Ä?eprav je kljuÄ?na ob izbruhu raznih epidemij bolezni. PtiÄ?ja gripa je bila ena takĹĄnih. V agenciji sprejemajo ukrepe, s katerimi je moĹžno prepreÄ?iti mnoĹžiÄ?ni izbruh bolezni. Nadzorujemo njeno finanÄ?no in operativno delovanje in spremljamo, kako je prisotna in koristma za posamezne drĹžave Ä?lanice.ÂŤ

Predavanja o evropskih vrednotah

Letos je bila v okviru ZdruĹženja nekdanjih poslancev Evropskega parlamen-

Zofija Mazej KukoviÄ?: ÂťPoÄ?nem tisto, kar imam najraje.ÂŤ

ta s sedeĹžem v Bruslju izvoljena v njegov 10-Ä?lanski upravni odbor. Nad tem je bila navduĹĄena, pojasnjuje, ker predstavniki iz malih drĹžav skorajda nimajo moĹžnosti za izvolitev v takĹĄno institucijo ali zdruĹženje. Svoje nekdanje kolege

in kolegice je nagovorila s tem, da prihaja iz mlade demokracije in da raÄ?una na njihove glasove, ker ima izkuĹĄnje na nacionalni in evropski ravni. Poleg tega se danes ukvarja s kmetovanjem, z organsko pridelavo hrane. V okviru tega zdruĹženja predava o evropskih vrednotah in o tem, kako sploh deluje EU, po razliÄ?nih univerzah po Evropi. Deluje kot prostovoljka ali kot usluĹžbenka? Ni usluĹžbenka, pravi, kajti to so naloge, za katere je potrebno delati, da prideĹĄ do njih na veÄ? ravneh. Jeseni – na primer – odhaja v Gruzijo.

V ospredju njenih aktivnosti sta Ä?lovek in narava, v Ä?emer pa je, Ĺžal (vsaj takĹĄen je pri mnogih obÄ?utek), preveÄ? vmeĹĄavanja politike. ÂťTa seveda mora biti tudi prisotna, sicer ne bi ĹĄlo. Nekdo se mora dogovoriti o prioritetah za Ä?loveka in naravo, s katerima moramo Ĺživeti v soĹžitju. Ni samo po sebi umevno, da elektrika pride do tja, kjer je vtiÄ?nica, pri tem pa nas ne zanima, kaj se dogaja v ozadju. Takih primero bi lahko ĹĄe naĹĄtela.ÂŤ So vidni tudi uspehi na podroÄ?jih, na katerih deluje? Zanjo je uspeh

Zgodba se ne sme konÄ?ati Planinski dom na PaĹĄkem Kozjaku kliÄ?e po temeljiti obnovi – DomaÄ?nost in jedilnik s hrano naĹĄih babic – PovpraĹĄevanje po apartmajskih nastanitvah V vroÄ?ih poletnih dneh je pravi balzam planinarjenje, seveda za tiste, ki jim je tovrstna sprostitev blizu. Ena od priljubljenih planinskih toÄ?k je dom na PaĹĄkem Kozjaku. Stoji na 960 metrih nadmorske viĹĄine, na juĹžni strani Ĺ pika, najbolj zahodnega vrha PaĹĄkega Kozjaka. Iz bliĹžine doma je razgled proti zahodu na Ĺ aleĹĄko dolino z Velenjem in Ĺ oĹĄtanjem, na Smrekovec, Golte, Menino planino in Dobrovlje ter na Savinjske Alpe z Ojstrico.

minimalne pogoje za postreĹžbo hrane in pijaÄ?e.ÂŤ Planinci in sama denarja ne morejo zagotoviti.

Zato upa in verjame, da bodo za omenjene naloĹžbe naĹĄli posluh v lokalni skupnosti in pri gospodarstvenikih, da se bo ta zanimivi planinski dom ohranil. ÂťNjegova zgodba se ne sme konÄ?ati.

PrepriÄ?ana sem, da je pomemben za naĹĄo dolino. Zdelo bi se mi precej nenavadno, da ta ne bi zmogla urediti doma. Po mojem skromnem mnenju bi bila potrebna pomoÄ? kapljica v morje v primerjavi z vsem, kar se v dolini ureja, gradi.ÂŤ

Najprej topla beseda, ĹĄele nato hrana in vse ostalo

đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

ĹĄkem Kozjaku ĹĄe naprej dom krajanov, planincev, pohodnikov, ljubiteljev narave. ÂťA veste, kakĹĄen je vrstni red ponudbe doma, zaradi katere so obiskovalci zelo zadovoljni? Topla beseda, nato hrana in vse ostalo, kar lahko nudimo. Lahko povem, da je njihov odziv ÂťneverjetenÂŤ. Pri tem bomo vztrajali tudi v prihodnje. Ker pa iĹĄÄ?ejo obiskovalci vse veÄ? lokalno pridelane domaÄ?e hrane, pripravljene na star naÄ?in, po receptih naĹĄih babic, Âťsi bomo prizadevali, da bomo tudi te njihove Ĺželje v Ä?im veÄ?ji meri uresniÄ?ili,ÂŤ je sklenila pogovor Olga RamĹĄak. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Olga RamĹĄak pravi, da ostaja optimistka, da bo dom na Pa-

DomaÄ?nost in domaÄ?a hrana

Ko smo se vzpenjali po vijugasti cesti proti domu, so nam prihajali naproti le avtomobili, ne Olga RamĹĄak: ÂťLjudje danes vse pogosteje pa tudi planinci z iĹĄÄ?ejo toplo besedo, ĹĄele nato vse ostalo.ÂŤ nahrbtniki, Ä?eprav naj bi bilo planinarjenje v pre- di planinci s hrano v nahrbtnicejĹĄnjem vzponu. ÂťO ja, taki ĹĄe ku? Ti si poteĹĄijo lakoto s svoprihajajo, Ä?eprav ugotavljam, jim sendviÄ?em, izvemo, a kljub da planinstvo ni veÄ? to, kar je temu posegajo po njihovih dobilo,ÂŤ nam je dejala oskrbnica brih juhah. Te so posebnost dodoma na PaĹĄkem Kozjaku Ol- ma, pravzaprav kar vsa hrana, ga RamĹĄak in dodala: ÂťGre bolj ki jo ponujajo. RamĹĄakova je za enodnevne obiske, enodnev- prepriÄ?ana, da goste (kar ji tune druĹžinske izlete. VeÄ?ina koÄ? di povedo) pritegne domaÄ?nost je danes dostopna z avtomobi- in hrana, ki jo pripravlja po reli, naĹĄ dom je dostopen z raz- ceptih naĹĄih babic. Zanimivo, liÄ?nih strani. Prihajajo mlajĹĄe razmiĹĄlja na glas, ne zanima jih druĹžine, ki pri domu parkirajo peÄ?en krompir, hamburger, amin gredo na sprehod. Mnogi pla- pak spraĹĄujejo po Ĺžgancih, enoninski domovi sluĹžijo bolj kot lonÄ?nicah, omletah, carskemu okrepÄ?evalnice. Vsaj za naĹĄega praĹžencu ...

Glede na predhodni dve sezolahko tako reÄ?em. Seveda smo veseli vseh, ki se pri nas ustavijo ni je letoĹĄnja kljub slabĹĄim poin se okrepÄ?ajo s tistim, kar po- mladnim vremenskim razmenujamo.ÂŤ Ĺ e vedno prihajajo tu- ram dobra. ÂťÄŒe se kaj ni spre-

to, odgovarja, da v Sloveniji danes glede nalezljivih bolezni Ĺživimo zelo dobro.

Ne nazadnje tudi v Evropi. ÂťKljub vsemu je potrebno opozoriti, da je ignoranca do preventivne zaĹĄÄ?ite otrok v Sloveniji mnogokrat kar prevelika. Ko pride do izbruha bolezni, nastopi velika panika. DrĹžavljani in drĹžava se moramo zavedati, da bolezni ne poznajo meja in da je treba ukrepati preventivno in pravoÄ?asno.ÂŤ Med vlogami, ki jih je opravljala ali jih ĹĄe opravlja, postavlja v ospredje delovanje v mednarodnem okolju predvsem zaradi razliÄ?nih kultur, jezika. Meni, da zna velikokrat povezati ljudi z razliÄ?nimi mnenji. Ali je obÄ?utek, da se je iz lokalnega in drĹžavnega okolja povsem umaknila, pravi? ÂťNe, nisem se umaknila, saj Ĺživim v Belih Vodah, ampak tako je. Moja orientacija je EU, za katero imam obÄ?utek, da lahko ĹĄe kaj dodam, naredim kaj koristnega. Zelo teĹžko mi je bilo Ĺživeti v okolju na lokalni in nacionalni ravni, kjer so bile tako pogosto prisotne razne zdrahe. LaĹžje delujem v evropskem okolju.ÂŤ Na njem bo delovala tudi v prihodnje. Zelo zadovoljna je, da se lahko ukvarja z vnukinjo, s pridelovanjem zdrave hrane na podedovani kmetiji, kamor prihajajo tujci iz razliÄ?nih drĹžav in se na lastne oÄ?i prepriÄ?ajo, kaj pomeni stik z zemljo, kako pomembna je zdravo pridelana hrana za naĹĄe zdravje in Ĺživljenje.

Dom na PaĹĄkem Kozjaku je v slabem stanju, zato velenjski planinci in oskrbnica upajo, da v prizadevanjih po njegovi obnovi ne bodo sami.

menilo, se ni to, da je obisk ĹĄe vedno odvisen od vremena.

TeĹžko bi rekla, koliko planincev nas je letos Ĺže obiskalo. Dom je odprt od torka do petka popoldan, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa cel dan. So pa med obiskovalci tudi tujci, najveÄ? je Avstrijcev in Hrvatov. Ti precej bolje poznajo naĹĄo deĹželo kot mi sami.ÂŤ Tistim, ki se ustavijo pri domu, v pomladnih mesecih svetuje, naj nadaljujejo pot na 1,5 ure oddaljeno BasaliĹĄÄ?e, kjer je preÄ?udovit travnik planinskega cvetja, ki ga hodijo obÄ?udovat ljudje iz vse Slovenije, nabirajo roĹže za Ä?aje, gobe ‌ ÂťMoram pa povedati, da zaznavam vedno veÄ? mlajĹĄih obiskovalcev, kar pomeni, da jih narava zanima,ÂŤ pove z nasmehom.

Brez noÄ?itvenih zmogljivosti, nujno potrebno‌

ZemljiĹĄkoknjiĹžni lastnik upravljanja doma je velenjsko planinsko druĹĄtvo, s katerim oskrbnica Olga, pravi, dobro sodeluje. Skupaj se trudijo za nujno obnovo doma, a je to premalo, saj je ta v slabem stanju. Po besedah sogovornice bi bilo treba zelo nujno zamenjati streho, v spodnjih prostorih nekatera okna. S tem bi zagotovili varnost objekta. Med nujno potrebno obnovo uvrĹĄÄ?a tudi ureditev zgornjega dela doma. ÂťDom je brez noÄ?itvenih zmogljivosti, ker bi bilo treba te prostore povsem obnoviti. Zanimivo, da je precej zanimanja po apartmajski namestitvi, kar je verjetno tudi prihodnost doma. Trenutno tako zagotavljamo

Zgodbe o zeliĹĄÄ?arjih iz Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline V nedeljo, 18. avgusta, bodo velenjski muzealci na KavÄ?nikovi domaÄ?iji v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju pripravili dogodek z naslovom RoĹžarji, zgodbe o zeliĹĄÄ?arjih iz Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. Ljudsko zdravilstvo je kot del tradicionalne kulture Slovencev v marsiÄ?em zelo samosvoje, predvsem pa zelo raznoliko in bogato. Med ĹĄaleĹĄkimi travniki in savinjskimi vrhovi pa so se ohranile ĹĄtevilne zgodbe, ki izhajajo iz tesne povezanosti ljudi z naravo. KavÄ?nikova domaÄ?ija bo zato v nedeljo, 18. avgusta, odprta med 10. in 17. uro, ob 11. in 16. uri pa bodo obiskovalci lahko prisluhnili pripovedovanju o naravi in se udeleĹžili Ä?ajanke. đ&#x;”˛

Foto: BlaĹž VerbiÄ?

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

Ĺ PORT

14. avgusta 2019

Olimpija upraviÄ?ila vodilno vlogo na lestvici Ose zaÄ?ele NogometaĹĄi Rudarja zlasti v prvem polÄ?asu preveÄ? spoĹĄtovali nasprotnika – V naslednjem krogu v goste k Muri DomaÄ?i nogometaĹĄi niso ponovili dobre igre iz prejĹĄnjega kroga, ko so se pod vodstvom novega trenerja Janeza Ĺ˝ilnika z gostovanja pri drugem Aluminiju vrnili s pomembno toÄ?ko. Tokrat v nobenem elementu igre niso bili kos razigranim LjubljanÄ?anom, ki so s kakovostno igro potrdili, da so trenutno zasluĹženo na vrhu prvenstvene lestvice. Skupaj s KidriÄ?ani in MurskosoboÄ?ani so ĹĄe tudi brez poraza. Rudarji pa so po drugi toÄ?kovni niÄ?li zdrknili na predzadnje mesto ter so tako kot zadnji DomĹžalÄ?ani, ki so veliko razoÄ?aranje dosedanjega dela prvenstva, ĹĄe brez zmage. Vtis smo imeli, da so domaÄ?i v prvem polÄ?asu igrali premalo pogumno in preveÄ? spoĹĄtovali nasprotnika, ki je imel veliko premoÄ? v tem delu dvoboja in je ĹĄtevilne priloĹžnosti kronal z dvema goloma. Za zadetke je botrovala (znova) predvsem nepazljivost ter nezbranost domaÄ?ih nogometaĹĄev. Po velikem pritisku so gostje povedli Ĺže v 10. minuti. Ĺ˝oga se je na sredini igriĹĄÄ?a odbila do Maria JurÄ?evića, ki jo je takoj poslal proti domaÄ?im vratom. Tam je bi Luka Menalo hitrejĹĄi in spretnejĹĄi od Davida KaĹĄnika in Roberta PuĹĄaverja. ÄŒeprav mu je vratar Stopajnik stekel naproti, zadetka ni mogel prepreÄ?iti. Gostje so bili tudi po vodstvu nevarni. V 30. minuti je Ante VukuĹĄić podvojil vodstvo, vendar je glavni sodnik po pogovoru s stranskim zaradi prehitka razveljavil zadetek. Ĺ˝eljo po golu pa je VukuĹĄić udejanjil v izdihljajih prvega de-

la, ko je zadel po novi nepazljivosti Rudarjevih igralcev. V drugem delu igra ni bila tako zanimiva kot v prvem. Gostje niso veÄ? toliko napadali in domaÄ?i so lahko nekoliko bolj zadihali.

V 77. minuti so imeli najveÄ?jo priloĹžnost na tekmi za zniĹžanje

ÂťV prvem polÄ?asu smo bili v krÄ?u, tehniÄ?no slabo smo odigrali doloÄ?ene zadeve. Olimpijini igralci, ki so v veliki formi, so brez teĹžav prestrezali naĹĄe podaje in osvajali Ĺžogo. V drugem je bilo vsekakor bolje. Pohvaliti moram mlada vezista - 19-letni

nić, Leon ÄŒrnÄ?iÄ?) poĹĄkodovane.

Milan TuÄ?ić in Ĺ˝iga Ĺ koflek, ki sta bila glavna motorja na prejĹĄnjih tekmah, sta oÄ?itno padla v formi. Danes je bilo predvsem opazno, da nismo bili dovolj zanesljivi v obrambi igri.

IĹĄÄ?emo prave reĹĄitve, upam in

rezultata ali vsaj za Ä?astni gol, vendar Josip Filipović ni zmogel iz bliĹžine premagati vratarja Nejca Vidmarja. V naslednjem napadu je domaÄ?ega vratarja reĹĄila preÄ?ka, piko na i pa je gostujoÄ?i zmagi postavil Endri Cekici z natanÄ?no izvedbo enajstmetrovke. Zakrivil jo je David KaĹĄnik s prekrĹĄkom nad strelcem prvega gola Menalom.

Safet HadĹžić, trener Olimpije: ÂťBili smo boljĹĄi. Nekoliko sem preseneÄ?en nad Rudarjem. Bil je premrtev, brez Ĺžara, kot da so nekoliko psiholoĹĄko naÄ?eti.

Mi smo celotno tekmo odigrali zelo dobro, zrelo in zasluŞeno zmagali. Janez Žilnik, Rudarjev trener:

Cene Kitek in dobro leto mlajĹĄi Luka Lovenjak sta se odliÄ?ni kosala z Olimpijinimi vezisti. Danes resniÄ?no nismo bili sposobni za kaj veÄ?. Ob tem imamo, Ä?eprav nerad jamram, nekatere izkuĹĄene igralce (Elvedin DĹži-

TAKO so igrali Prva liga TS, 5. krog Rudar – Olimpija 0 : 3 (0 : 2)

Strelci: 0:1 Menalo (10.), 0:2 Vuk uĹĄic (45.), 0:3 Cekici (88., 11-m).

Rudar Velenje: Stopajnik, Hrubik, KaĹĄnik, Radić, Ĺ koflek (od 62. Trifković), Filipović, Kitek, TuÄ?ić (od 75. PetroviÄ?), Krefl, PuĹĄaver (od 46. Lovenjak), Kobiljar.

Trener: Janez Žilnik.

Kar nekaj okrepitev

ÂťSestava ekipe je pribliĹžno takĹĄna kot ob koncu minule sezone. Nogometno se je upokojil TomaĹž Veler, dres ĹĄmarĹĄkih vijolic je slekel tudi StaĹĄ Maze, ki je odĹĄel v Avstrijo. Jedro ekipe ostajajo domaÄ?i igralci, smo pa na ne-

katerih poloĹžajih pripeljali okrepitve, predvsem v obrambnih vrstah. Upamo na dobre tekme in seveda odliÄ?ne uvrstitve na prvenstveni lestvici, saj se dobro delo mora obrestovati,ÂŤ pravi predsednik kluba Bogdan Trop.

Je to prvo mesto? Ne skrivajo tovrstne Ĺželje, odgovarja Trop, saj v klubu zavzeto delajo na vseh podroÄ?jih in v vseh selekcijah.

Tudi pri urejanju infrastrukture rok ne drĹžijo kriĹžem.

Ramiz Smajlović, trener Ä?lanske ekipe, je s pripravami in zavzetostjo igralcev na novo prvenstveno sezono zelo zadovoljen. ÂťPohvale veÄ?ini igralcem za njihov trud. Pokazali so, da so iz pravega testa.ÂŤ Priprave je Ä?lanska ekipa zaÄ?ela 8. julija in v pripravljalnem obdobju doslej odigrala pet prijateljskih tekem, na sporedu sta ĹĄe dve. Na teh tekmah, pojasnjuje Smajlović, dajejo poudarek Ä?im boljĹĄi kondicijski pripravljenosti igralcev. Tekme so opozorile na pomanjkljivosti na doloÄ?enih poloĹžajih, ki jih na vsakem treningu poskuĹĄajo odpraviti.

RazpoloĹženje v moĹĄtvu je dobro

Vse treninge so opravili doma.

NaÄ?rtovali so ĹĄtiri, petdnevne priprave v Srbiji, a so jih zaradi sluĹžbenih obveznosti igralcev in dopustov odpovedali. ÂťMenim, da bomo kljub temu na novo prvenstveno sezono dobro pripra-

metaĹĄi odigrali Ĺže drugo pripravljalno tekmo, tokrat v PodÄ?etrtku proti beloruski ekipi SKA Minsk. Tokrat so naleteli na trĹĄega nasprotnika. Kljub temu so imeli v zadnjem napadu na tekmi ĹĄe lepo priloĹžnost za zmago, a je na koncu rezultat ostal pri 25:25 (13:13). NajboljĹĄi strelec pri VelenjÄ?anih je bil Matic Verdinek, ki je dosegel enajst zadetkov. đ&#x;”˛

Foto: Jurij VoduĹĄek

verjamem, da bo kmalu bolje.

Morda Ĺže v naslednjem krogu.

Mura visoko leti, ima tudi dobre in ĹĄtevilne navijaÄ?e, morda pa jo presenetimo.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Drugi rezultati: Bravo – Aluminij 0:1 (0:0), Triglav – Mura 1:3 (0:2), Maribor – Tabor 4:2 (1:1), DomŞale – Celje 3:5 (0:3).

Vrstni red: 1. Olimpija 13 (13:4), 2.

Aluminij 11 (6:2), 3. Mura (tekma manj) 8 (10:7), 4. Celje 6 (9:8), 5. Maribor 6 (7:6), 6.

Triglav 6 (9:12), 7. Tabor 6 (5:8), 8. Bravo 4 (6:9), 9. Rudar 3 (6:10), 10. DomĹžale (tekma manj) 1 (8:13).

6 krog: Tabor – Triglav, Celje – Maribor (17. 8.:); Mura – Rudar, Bravo – DomŞale, Aluminij – Olimpija. (18. 8.)

ÄŒlanska ekipa NK Ĺ martno 1928 priprave na novo sezono opravila doma – ÄŒas bo pokazal, ali so okrepitve prave – Veler prenehal, Maze v Avstrijo

V nedeljo, 25. avgusta, bodo ob 17. uri po nekajmeseÄ?nem premoru znova oĹživele zelenice na ĹĄportnem stadionu pri ĹĄmarĹĄki osnovni ĹĄoli. ZaÄ?enjajo se namreÄ? tekme v 3. slovenski nogometni ligi - Vzhod, v kateri v sezoni 2019/2020 nastopa tudi Ä?lanska ekipa NK Ĺ martno 1028. V minuli je tekmovala v 3. slovenski nogometni ligi - Sever, v kateri je v 25 kolih zabeleĹžila 13 zmag, 9 porazov, trikrat pa je igrala neodloÄ?eno. Osvojila je 42 toÄ?k, le toÄ?ko manj kot drugouvrĹĄÄ?ena Dravinja in 6 toÄ?k manj kot ekipa Dravograda, ki v novi prvenstveni sezoni nastopa v drugi ligi.

Velenjski rokometaĹĄi so v sredo (prejĹĄnji teden) v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani odigrali prvo pripravljalno tekmo sezone 2019/2020.

Izbranci Zorana JoviÄ?iÄ?a so se izkazali in avstrijsko zasedbo HSG Remus Bärnbach/KĂśflach odpravili s 33:23. ÄŒrno-rumena zasedba je imela vajeti v svojih rokah Ĺže od prve minute naprej, ko je prvi zadetek na otvoritveni tekmi sezone po sedemmetrovki dosegel Matic Verdinek, ki je bil na koncu z osmimi zadetki tudi najboljĹĄi strelec pri domaÄ?i ekipi.

V soboto pa so velenjski roko-

Dobro delo se mora obrestovati Tatjana PodgorĹĄek

pripravljalne tekme

vljeni. RazpoloĹženje v ekipi je dobro, kaĹže, da je ta homogena, da se fantje med sabo razumejo, kar je samo v korist naĹĄim visoko zastavljenim ciljem. Po mojem mnenju smo jih upraviÄ?eno zastavili tako visoko. Bo pa to odvisno od marsiÄ?esa: poleg zavzetosti igralcev ĹĄe od dobrega

Rekli so â?ą Matic Verdinek, rokometaĹĄ Gorenja Velenja:

ÂťZa nami je druga pripravljalna tekma. ÄŒestital bi fantom za prikazano igro. Dali smo svoj maksimum, vidi se, da smo ĹĄe v pripravljalnem delu in se pozna tudi utrujenost. Do Superpokala moramo biti maksimalno pripravljeni in prikazati ĹĄe boljĹĄo obrambo ter hitre protinapade, ki smo jih kazali lansko leto.ÂŤ

starta oziroma ugodnih rezultatov vsaj v prvih treh, ĹĄtirih kolih. Upam in Ĺželim si, da bi fantje dobre predstave na tekmah v pripravljalnem obdobju prenesli na igriĹĄÄ?a in s tem razveselili ekipo, klub, trenerje in navijaÄ?e.

Vabim jih, da nas bodrijo na tribunah doma in tudi na gostovanjih.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali bi si Ĺželel ĹĄe kakĹĄne okrepitve v ekipi, je Ramiz Smajlović odgovoril: ÂťS predsednikom kluba smo poskuĹĄali zapolniti vrzeli, ki so se pokazale ob koncu prejĹĄnje sezone. Mislim, da smo bili pri tem uspeĹĄni. Zanesljivo pa bo Ä?as po-

kazal, ali smo poiskali prava nadomestila za poloĹžaje, kjer so bile pomanjkljivosti najveÄ?je.ÂŤ MlajĹĄe selekcije v klubu zaÄ?enjajo treninge za novo sezono v teh dneh. V minuli so bile kadrovsko kar podhranjene, za novo sezono – zagotavlja Bogdan Trop – so jih izpopolnili. ÂťCilj pri slednjih je predvsem vzgoja otrok. Tudi v prihodnje Ĺželimo poveÄ?ati ĹĄtevilÄ?nost v mlajĹĄih selekcijah, dvigniti kakovost dela, tekmovalni rezultati mladinskih selekcij pa bodo ob dobrem delu zagotovo priĹĄli kasneje,ÂŤ je ĹĄe đ&#x;”˛ menil Bogdan Trop.

V novi sezoni bodo dres ĹĄmarĹĄkih vijolic nosili (stojijo od leve proti desni): Ramiz Smajlović – trener, Ĺ˝an Verdev, Denis Halilović, MatjaĹž Trop, Zoran Pavlović, Jan Bric, Alen BukĹĄek, Fatlin Vezaj, Jordan KoroĹĄec, David Hrastnik, Denis ZavolovĹĄek Sarajlović, Darko Radivojević, Damir MuĹĄić, Simon Oblak (pomoÄ?nik trenerja); Ä?epijo: Tilen Kompan, Rok Melavc, David Trap, Urh Justin, Leon Djerdji, Andrej GaÄ?nik, Ĺ˝iga Lorger, GaĹĄper DragiÄ?, Mario Purnat, Anes Cinac. Zaradi poĹĄkodb manjkajo: Nejc Zabukovnik, Gal Zabukovnik in Jan PaviÄ? Kac.

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

Ĺ PORT

14. avgusta 2019

Tudi v prihodnji sezoni bo njihov cilj obstanek v prvi ligi

Garnbretova naskakovala novo medaljo Tokio, 13. avgusta – V torek, ko smo Ĺže zakljuÄ?ili redakcijo, je Janja Garnbret v Hachiojiu na Japonskem na svetovnem prvenstvu v ĹĄportnem plezanju, ki ĹĄteje tudi za olimpijske kvalifikacije, naskakovala novo medaljo. Dvajsetletnica je poskrbela za najboljĹĄi doseĹžek polfinala na balvanih ter se uvrstila v finale, v katerem je napadala drugi zaporedni naslov svetovne prvakinje v balvanskem plezanju.

Prvega je osvojila lani septembra na prvenstvu v Innsbrucku, ko je na balvanih pometla s konkurenco. Tudi letos je Janja v svetovnem pokalu na balvanih povsem nedosegljiva za konkurenco ter je dobila vseh ĹĄest tekem za skupno zmago v seĹĄtevku balvanske sezone.

V Tokiu je tokrat prav tako zaÄ?ela odliÄ?no, s zmagovitim nastopom v nedeljo v kvalifikacijah. Tudi v polfinalu je prikazala najbolj prepriÄ?ljivo predstavo. Zato upamo, da se je tako dobro izĹĄlo tudi finale. đ&#x;”˛

V OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica so okrepili igralske vrste – Trenerju se je pridruĹžil pomoÄ?nik – Njihov cilj je obstanek v prvoligaĹĄki druĹĄÄ?ini

Lanska prvoligaĹĄka ekipa OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica bo v prihajajoÄ?i sezoni okrepljena z novimi igralci.

V Odbojkarskem klubu Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica so z zaÄ?etkom tega tedna odloÄ?no zaÄ?eli priprave na prihajajoÄ?o sezono 2019/2020.

Potem ko je mlada ekipa lansko drĹžavno prvenstvo zakljuÄ?ila na 8. mestu in si tako zagotovila obstoj med prvoligaĹĄi, je tudi v prihajajoÄ?i sezoni njihov cilj ostati v tej kategoriji.

K Ĺželenemu uspehu jim bo – tako kot lani – skuĹĄal pomagati prvi trener Rade DaÄ?ović. ÂťKot pomoÄ?nik se mu bo v prihajajoÄ?i sezoni pridruĹžil dolgoletni igralec Gregor Bevc, novost pa predstavljajo tudi ĹĄtirje novi igralci: LjubljanÄ?an Din HodĹžić se je s ÄŒrnuÄ? preselil v Ĺ oĹĄtanj in s klu-

bom podpisal enoletno pogodbo – igral bo na poloĹžaju sprejemalca, enoletno pogodbo z OĹ Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica je podpisal tudi sprejemalec BlaĹž MaruĹĄiÄ?, ki je prejĹĄnjo sezono uspeĹĄno zastopal ekipo Kamnika. Na mesti organizatorja igre prihajata Nejc Marovt s ÄŒrnuÄ? in mladinski reprezentant AljoĹĄa Kafol, ki prihaja iz Novega mesta,ÂŤ je pojasnil Marko Pokleka iz OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica. Poudaril je ĹĄe, da je cilj kluba enak kot preteklo sezono – ostati v prvoligaĹĄki druĹĄÄ?ini.

Tudi v prihodnji sezoni torej med igralci v ekipi ne bo nobenega tujca. Si pa Ĺželijo, tako vod-

stvo kluba kot trener, ĹĄe kakĹĄne okrepitve, predvsem na mestu sprejemalca. Zavedajo se, da so bili v prejĹĄnji sezoni najĹĄibkejĹĄi prav v tem poloĹžaju.

Poleg trdega dela, ki so se ga Ĺže lotili, bi jim k uspehu nedvo-

đ&#x;”˛

Je pa Ĺže v celoti sestavljena prvoligaĹĄka ekipa OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica za sezono 2019/2020: Strokovni ĹĄtab: Rade DaÄ?ović (trener), Gregor Bevc (pomoÄ?nik trenerja), David Ĺ˝nider (statistiÄ?ar) Vodja ekipe: Alimpije KoĹĄarkoski Podajalca: Nejc Marovt, AljoĹĄa Kafol, Dreu Ĺ˝ak Korektorja: Denis Robida Sprejemalci: Din HodĹžić, BlaĹž MaruĹĄiÄ?, AndraĹž Ĺ oĹĄtariÄ?

Srednji blokerji: Zoran Pavić, Gregor Javornik, Nace Koren Prosti igralec: Marko Plankelj, Rok Menih

e j n i a bn r b m e Ä? e ! i o m k k i o e ip m t a j z z n a t r Ĺž o o i k v k i o i l r k e p a i T d v u no t o s rez t s u UpoĹĄtevaj varnostno razdaljo!

Poskrbi za varen in tekoÄ? promet.

mno pomagala tudi nekoliko veÄ?ja naklonjenost lokalnih in drugih sponzorjev. Za zdaj namreÄ? njihov letni proraÄ?un ĹĄe ni v celoti zagotovljen. • Ä?etrtek, 22. 8. 2019, ob 16. uri, • Ä?etrtek, 12. 9. 2019, ob 16. uri, v prostorih Visoke ĹĄole za proizvodno inĹženirstvo, Mariborska c. 2, Celje,

1. nadstropje

Lounge Bar Venezia odprl vrata z obogateno ponudbo Novi lastnik Goran Kijanović zgrabil odliÄ?no poslovno priloĹžnost – Moderen lokal s prenovljenimi prostori in odprto teraso v srediĹĄÄ?u mesta Ĺže vabi – Venezia je namenjena gostom klasiÄ?nega, a prefinjenega okusa

Na veselje prebivalcev in obiskovalcev mesta Velenje je v samem centru tukajĹĄnjega dogajanja, na Rudarski cesti, pred kratkim vrata ponovno odprl Lounge Bar Venezia.

Lokal, ki je sicer zaÄ?el delovati leta 1997, ko je takratni celoten poslovni objekt zasnoval arhitekt Nande Korpnik, se zdaj vraÄ?a v novi podobi. Novi lastnik Goran Kijanović je poskrbel za prefinjeno prenovo notranjih prostorov in odprte terase. Za dizajn in opremo se je odloÄ?il najeti vrhunske strokovnjake

na svojih podroÄ?jih. K sodelovanju je povabil Rastija Tratnika, ki je prostore bara povzdignil do te mere, da ne preseneÄ?a, da je Venezia kmalu po vnoviÄ?nem odprtju Ĺže postala najljubĹĄi kotiÄ?ek za druĹženje ĹĄtevilnim gostom. ÂťVenezia je namenjena gostom klasiÄ?nega, a prefinjenega okusa, ki bi radi svoj prosti Ä?as ali poslovni sestanek preĹživeli ob vrhunski ponudbi z izbrano druĹžbo,ÂŤ pravi Kijanović. Lounge Bar Venezia je trenutno brez dvoma najbolj vroÄ?a destinacija v centru Velenja.

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

KRONIKA

14. avgusta 2019

POLICIJSKA kronika

OgroĹžal sebe in druge udeleĹžence v prometu Ĺ oĹĄtanj, 6. avgusta – Minuli torek, v veÄ?ernih urah, so policisti na obmoÄ?ju Ĺ oĹĄtanja obravnavali primer 52-letnega voznika, ki je z voĹžnjo ogroĹžal sebe in druge udeleĹžence v prometu.

Na AĹĄkerÄ?evi cesti v Ĺ oĹĄtanju je najprej Ä?ez nogo zapeljal 26-letnemu obÄ?anu in med voĹžnjo na relaciji Ĺ oĹĄtanj–TopolĹĄica poĹĄkodoval veÄ? vozil. Na znake policistov ni ustavil, ampak se je odpeljal domov, zamenjal vozilo in nadaljeval voĹžnjo proti Mozirju. Kasneje so ga policisti izsledili na relaciji Florjan–Pohrastnik, ga poskuĹĄali ustaviti, a neuspeĹĄno. TrÄ?il je v policijsko intervencijsko vozilo, v most v TopolĹĄici, v ĹĄe eno vozilo, korito za roĹže v Ĺ oĹĄtanju. Policisti so ga ustavili ĹĄele ob uporabi stingerja. Ko je zapuĹĄÄ?al vozilo, se je uprl policistom, ti so ga obvladali z uporabo prisilnih sredstev. Po pregledu zdravnika so ga odpeljali v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje, kjer so ugotovili, da je zauĹžil veÄ?jo koliÄ?ino tablet. Kasneje so ga odpeljali v BolniĹĄnico Vojnik.

Za 52-letnega voznika bodo policisti napisali kazensko ovadbo.

Kazenska ovadba za kaznivo dejanje zalezovanja Velenje, 6. avgusta – PrejĹĄnji torek popoldan se je na policijski postaji oglasila obÄ?anka in podala prijavo zoper bivĹĄega partnerja. Kot je povedala, jo ta po nekaj letih razhoda ĹĄe vedno nadleguje po telefonu in na domu.

RazĹĄla sta se zaradi kaznivega dejanja nasilja v druĹžini. Zaradi poÄ?etja bivĹĄega partnerja se po-

Iz POLICISTOVE beleĹžke Neprimerno se je vedel Velenje, 10. avgusta - Minulo soboto ob 11.30 so policisti posredovali v hiĹĄi za brezdomce v Velenju. Tu se je do delavca nespodobno vedel eden od stanovalcev, v nadaljevanju pa ga je prijel ĹĄe za roko. Za krĹĄitev javnega reda in miru bodo zoper krĹĄitelja izvedli prekrĹĄkovni postopek.

Dan kasneje so policisti znova posredovali v hiĹĄi za brezdomce, kjer se je isti krĹĄitelj lotil inventarja in k pretepu silil drugega obÄ?ana, ki biva v hiĹĄi. Ker vroÄ?ekrvneĹž ni upoĹĄteval odredb policistov in krĹĄenja reda kljub opozorilom ni prenehal, so mu odredili pridrĹžanje do streznitve. Zanj bodo napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Ker ni dobil 20 evrov, je razbijal Velenje, 9. avgusta – Minuli petek nekaj minut Ä?ez 17. uro so policisti posredovali na Ĺ ercerjevi cesti v Velenju. Na pomoÄ? jih je poklicala mati in povedala, da se sin vede nespodobno in doma razbija, ker ni dobil 20 evrov. Po pogovoru z njim so ga zaradi stiske odpeljali v deĹžurno ambulanto velenjskega zdravstvenega doma, kjer ga je pregledal zdravnik. Za krĹĄitelja javnega reda in miru bodo policisti izdali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

IĹĄÄ?ejo pogreĹĄanega 83-letnika na obmoÄ?ju Smrekovca Policisti, gasilci, lovci, pripadniki gorske reĹĄevalne sluĹžbe, svojci, vodniki psov in psi za iskanje ljudi ter tudi drugi od minulega torka iĹĄÄ?ejo pogreĹĄanega 83-letnega Friderika JeĹĄovnika, stanujoÄ?ega Ob Suhodolnici v Slovenj Gradcu.

PogreĹĄanega so nazadnje opazili na travniku pod koÄ?o na Smrekovcu. ObleÄ?en je v svetlejĹĄo majico s kratkimi rokavi, beĹž pohodniĹĄke kratke hlaÄ?e do kolen, obut je v svetlo rjave planinske Ä?evlje.

Vse, ki so pogreĹĄanega opazili, mu morda poskuĹĄali pomagati s prevozom v dolino, policisti prosijo, da to sporoÄ?ijo na telefonsko ĹĄtevilko 113. Vsak podatek bo dobrodoĹĄel.

Najdeno moĹĄko truplo

Ljubija – V ponedeljek dopoldan so bili policisti obveĹĄÄ?eni o najdbi moĹĄkega trupla na obmoÄ?ju Ljubije. Ne izkljuÄ?ujejo moĹžnosti, da gre za pogreĹĄanega 83-letnega Friderika JeĹĄovnika, ki so ga zadnji teden iskali na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Smrekovca.

Preiskava je v torek dopoldan, ko smo zakljuÄ?evali redakcijo, ĹĄe potekala.

Ä?uti prestraĹĄena in vznemirjena.

Policisti bodo za nekdanjega partnerja napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje zalezovanja.

Bik hudo poĹĄkodoval skrbnico LuÄ?e, 7. avgusta – PrejĹĄnjo sredo so policisti pohiteli na planino Arta na obmoÄ?ju Raduhe, kjer je na paĹĄniku bik napadel 63-letno Ĺžensko, skrbnico paĹĄnika. V napadu jo je huje poĹĄkodoval.

Huje poĹĄkodovan 23-letnik Ĺ martno ob Paki, 8. avgusta – Minuli Ä?etrtek so policisti obravnavali dve delovni nesreÄ?i. V pekarni v Slovenskih Konjicah se je zaradi kratkega stika na elektriÄ?ni napeljavi poĹĄkodoval 17-letni fant, pri popravilu viliÄ?arja v Gavcah v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 23-letnik. Slednji se je huje poĹĄkodoval.

Zapeljal kljub zaprtim zapornicam MetleÄ?e, 8. avgusta – Pred tednom dni, nekaj minut pred 9. uro dopoldan, so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o v MetleÄ?ah. V poroÄ?ilu o nesreÄ?i so zapisali, da jo je povzroÄ?il voznik tovornega vozila,

ki je kljub zaprtim zapornicam nadaljeval voĹžnjo in jih pri tem zlomil. OÄ?ividci dogodka so jim posredovali podatke o vozilu, ki ga (do zakljuÄ?ka redakcije v ponedeljek) ĹĄe niso izsledili.

S pestjo ga je udaril v obraz Velenje, 9. avgusta – PrejĹĄnji petek nekaj minut Ä?ez 8. uro so policisti obravnavali kaznivo dejanje lahke telesne poĹĄkodbe.

PovzroÄ?il jo je voznik osebnega vozila, ki je oĹĄkodovancu izsilil prednost na cesti, nato pa zapeljal za njim do parkiriĹĄÄ?a pri Mestni obÄ?ini Velenje. Ko je ta izstopil iz vozila, ga je brez opozorila s pestjo udaril v obraz.

OĹĄkodovanec si je zapomnil registrsko tablico vozila in policistom podal toÄ?en opis osumljenega.

Ostal brez 400 evrov in 170 kun Velenje, 9. avgusta – Minuli petek ob 14. uri se je v poroÄ?ilu policistov ÂťznaĹĄlaÂŤ tudi kraja denarja iz odprtega vozila.

Neznanec je izkoristil nepazljivost obÄ?ana in iz vozila odtujil denarnico s 400 evri in 170 kunami.

Huje poĹĄkodovana sopotnica Ljubno, 9. avgusta – Minuli petek nekaj po 16. uri se je zgodila prometna nesreÄ?a na regional-

ni cesti zunaj naselja Ljubno ob Savinji.

20-letni voznik je vozil iz smeri LuÄ? proti Ljubnemu ob Savinji. V dolgem desnem nepreglednem ovinku je zaÄ?el prehitevati vozili, ki sta vozili pred njim. V tistem trenutku je nasproti pravilno pripeljal 27-letni voznik osebnega avtomobila. Vozili sta Ä?elno trÄ?ili. V nesreÄ?i se je huje poĹĄkodovala sopotnica v vozilu 27-letnega voznika.

Vlom v dve stanovanji Velenje, 9. avgusta – V zadnjih nekaj tednih so policisti zabeleŞili vloma v dve stanovanji v bloku na Kardeljevem trgu v Velenju.

Iz enega je storilec ukradel veÄ? gotovine in zlatnine, iz drugega pa banÄ?no kartico.

Odtujil gorsko kolo Velenje, 10. avgusta – Skoraj vsak teden policisti poroÄ?ajo o kraji koles. Minulo soboto ob 22. uri je gorsko kolo znamke lombardo sestriere neznanec ukradel na Ĺ ercerjevi cesti v Velenju. Vrednost kolesa ocenjujejo na 300 evrov.

Policisti opozarjajo lastnike koles, naj se obnaĹĄajo samozaĹĄÄ?itno, kar pomeni, da naj kolesa zaklepajo, jih puĹĄÄ?ajo na primernih mestih. Za raziskavo kaznivega dejanja je pomembno tudi, da imajo ob morebitni kraji ob prijavi vsaj osnovne podatke o kolesu in morebitno fotografijo.

Ukradel kolo z motorjem Šmartno ob Paki, 11. avgusta – Minulo nedeljo je bil na delu nepridiprav v Šmartnem ob Paki.

Tam je pred stanovanjsko hiĹĄo ukradel kolo z motorjem, znamke tomos APN, z registrsko ĹĄtevilko CE ET49.

Zamaskirana neznanca oropala gostinski lokal v Celju Celje, 12. avgusta - Dva zamaskirana neznanca, obleÄ?ena v temnejĹĄe hlaÄ?e in temnejĹĄi jopici s kapucama, ki sta govorila slovensko, sta v nedeljo zveÄ?er oropala gostinski lokal v celjskem mestnem parku. Eden je s piĹĄtolo zagrozil zaposleni in zahteval gotovino. Ko sta dobila denar, sta pobegnila s kraja ropa, so danes sporoÄ?ili s Policijske uprave Celje.

Turizem in varnost v gorah V teh poletnih dneh je v naĹĄih gorah precejĹĄna gneÄ?a. Med pohodniki in ljubitelji visokogorja je veliko tujih turistov, ki se vraÄ?ajo z morja in postanke izkoriĹĄÄ?ajo za obisk naĹĄih gora in neokrnjenega naravnega okolja. Zaradi tega marsikateri ljubitelj gora Ä?aka na jesenske dneve, ko bo na planinskih poteh manj gneÄ?e in manj moĹžnosti za nastanek poletnih neurij, ki so v gorah praviloma bolj nevarna kot v dolini in naseljih. Slovenska turistiÄ?na zveza Ĺže nekaj let zapovrstjo beleĹži porast turistov in ĹĄtevilo prenoÄ?itev, ne le v znanih in uveljavljenih turistiÄ?nih mestih, ampak tudi v preostalih in turistiÄ?no manj znanih krajih. Med njimi so tudi kraji ob vznoĹžju gora in zavarovanih naravnih obmoÄ?jih ter planinske koÄ?e v visokogorju.

PoveÄ?ano ĹĄtevilo ljudi praviloma pomeni tudi poveÄ?ano tveganje za varnostne dogodke. Tega se dobro zavedajo v Planinski zvezi Slovenije in Gorski reĹĄevalni sluĹžbi, v katerih se sooÄ?ajo z obiskovalci gora in vsemi dogodki, ki zahtevajo nudenje pomoÄ?i in reĹĄevanje poĹĄkodovanih ali pogreĹĄanih oseb. Skupaj s Policijo po razliÄ?nih kanalih opozarjajo na pomembnost upoĹĄtevanja pravil v visokogorju in na nevarnosti, ki preĹžijo na vse, ki se tja odpravljajo.

OlajĹĄan dostop do informacij ter objave spektakularnih posnetkov z vrĹĄacev, samega plezanja, kolesarjenja ter ostalih visokogorskih aktivnosti vplivajo na ljudi tako, da se hipoma in brez tehtnega premisleka odloÄ?ajo o ponovitvi tovrstnih doseĹžkov. Gorski reĹĄevalci odsvetujejo obisk gora po trenutnem navdihu ter obenem navajajo, da je naÄ?rtovanje poti prvi korak k varnemu obisku gora.

Preden se odpravimo, je zelo pomembno, da nekoga seznanimo, kam se odpravljamo, s kom, po kateri smeri in predvsem, kdaj se bomo vrnili. Seznanitev svojcev ali prijateljev je z doslednim vpisovanjem v vpisne knjige v planinskih koÄ?ah in postojankah pomemben ukrep, ki nam lahko ob morebitni poĹĄkodbi ali nesreÄ?i reĹĄi Ĺživljenje. Ti podatki so namreÄ? izhodiĹĄÄ?e za gorske reĹĄevalce in od tega je odvisna uspeĹĄnost reĹĄevanja, saj marsikje v visokogorju mobilni telefoni nimajo signala.

Ko naÄ?rtujemo pot, je treba najprej upoĹĄtevati lastno psihofiziÄ?no pripravljenost in da se zaradi tega sami ne spravimo v teĹžave. Gorski reĹĄevalci vsako leto obravnavajo primere, ko pohodniki ali plezalci omagajo in se niso sposobni sami vrniti do planinske koÄ?e ali na izhodiĹĄÄ?no toÄ?ko. Vsako leto obravnavajo primere pohodnikov, ki doĹživijo srÄ?ni infarkt ali imajo druge zdravstvene teĹžave, zaradi katerih potrebujejo takojĹĄnjo medicinsko pomoÄ?. Zato je vzdrĹževanje kondicije ter predhodni obisk manj zahtevnih tur zelo priporoÄ?ljivo, da po nepotrebnem ne tvegamo in se ne izpostavljamo.

Pred odhodom je treba preveriti vremensko napoved in se vremenu prilagajati. Zavedati se moramo, da lahko pride do hitrih in nenapovedanih sprememb vremena, ki pa jih moramo upoĹĄtevati.

ViĹĄje ko smo v gorah, bolj je to pomembno. ÄŒe ne poznamo obmoÄ?ja, kamor se odpravljamo, je zelo priporoÄ?ljivo imeti planinski zemljevid ali uporabljati spletne aplikacije in si zemljevide prenesti na mobilni telefon. Odhod naj bo v zgodnjih jutranjih urah tako zaradi niĹžjih temperatur kot tudi manjĹĄe izpostavljenosti in poveÄ?anih moĹžnosti za nastanek popoldanskih neviht. Ob deĹžju so steze in skale spolzke, zato se poveÄ?a nevarnost zdrsa in padca, nevihte pa skorajda praviloma spremljajo tudi strele, pred katerimi se je v naravi teĹžje umakniti in zavarovati.

Vse planinske poti v naĹĄih gorah so dobro oznaÄ?ene s KnafelÄ?evo markacijo, ki omogoÄ?a, da izbiramo in uporabljamo planinske poti, ki ustrezajo naĹĄim sposobnostim. Zahajanje ven iz oznaÄ?enih planinskih poti poveÄ?uje tveganje, saj se lahko izgubimo ali zaidemo na zahtevne in s tem nevarne predele visokogorja. ViĹĄje ko smo, bolj je nevarno.

Na koncu naj opozorim ĹĄe na ustreznost opreme, ki je odvisna od tega, kam in za kako dolgo se odpravljamo. Pri tem so kljuÄ?nega pomena Ä?evlji z dobrim podplatom. Zdrs je namreÄ? najpogostejĹĄi vzrok nesreÄ? v gorah.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Akcija Hitrost - previdno na pot V tem tednu, od vÄ?eraj do nedelje, na slovenskih cestah poteka vseevropska akcija Hitrost, v kateri sodelujejo tudi slovenski policisti. Po vsej drĹžavi poostreno preverjajo, ali vozniki upoĹĄtevate omejitve hitrosti. Neprilagojena hitrost je namreÄ? ĹĄe vedno glavni vzrok za prometne nesreÄ?e, v katerih se ljudje huje telesno poĹĄkodujejo ali celo umrejo. V lanskem letu je 37 ljudi iz-

gubilo Ĺživljenje v takĹĄnih nesreÄ?ah, kar predstavlja 41 odstotkov vseh umrlih.

LetoĹĄnje leto Ĺžal beleĹžimo poslabĹĄanje prometne varnosti, tovrsten trend pa se kaĹže tudi na podroÄ?ju prometnih nesreÄ? do katerih prihaja zaradi neprilagojene hitrosti. Do 9. avgusta je v prometnih nesreÄ?ah, ki jim je botrovala neprimerna ali neprilagojena hitrost, umrlo 31 lju-

di, kar predstavlja 47 odstotkov vseh umrlih. V enakem obdobju lanskega leta je zaradi neprilagojene hitrosti v prometnih nesreÄ?ah umrlo 22 ljudi, kar je predstavljalo 42 odstotkov vseh umrlih. Ker so nesreÄ?e pogostejĹĄe v poletnih mesecih, le previdno na pot. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

14. avgusta 2019

Janko Mazej, 8-kratni drĹžavni prvak, tudi v LuÄ?ah ÂťnaĹžagalÂŤ vse tekmece Konec meseca bo ekipa iz SaĹĄa regije na Agri lovila drĹžavni naslov Po tekmovanju z gozdarskimi motornimi Ĺžagami v Cirkovcah, kjer je slavil v posamezni konkurenci Janko Mazej iz Belih Vod, skupno pa je zmagala njegova ekipa Duseti, so se ĹĄtevilni kolegi ÂťvlcerjiÂŤ pripravljali na velik obraÄ?un v LuÄ?ah. Tu se Ĺže vrsto let v tem Ä?asu odloÄ?a, kdo bo zastopal ekipo in se potegoval v posamiÄ?ni konkurenci Zavoda za gozdove OE Nazarje, ki bo zadnji teden avgusta ob sejmu Agra v Gornji Radgoni. Za vlcerski memorial ÂťVolerÂŤ, ki je potekal tudi kot del prireditev ob obÄ?inskem praznovanju ObÄ?ine LuÄ?e ob luÄ?kih dnevih, so odliÄ?no pripravljenost ponovno potrdili Ä?lani DruĹĄtva lastnikov gozdov Ĺ aleĹĄke doline. Ĺ e enkrat so premoÄ? potrdili Janko Mazej kot skupni zmagovalec, Dani Avbreht iz Cirkovc na 2. mestu ter Martin Medved iz Zavodenj na 3. Mazej je bil zmagovalec tudi v dveh posameznih

15

Oven od 21. 3. do 20. 4.

V nedeljo vam bo jasno, da se bo trud, ki ga vlagate v izboljĹĄanje odnosov s sorodniki, poplaÄ?al. Zato boste brez teĹžav vztrajali na zaÄ?rtani poti. In to, kljub temu da se boste zaradi nje zamerili kar nekaj prijateljem. DolgoroÄ?no pa to ne bo vplivalo na vaĹĄe odnose z njimi. Pravzaprav bo hitro pozabljeno, vi pa boste vsak dan bolj zadovoljni z uÄ?inki svojih dejanj. Vsako prosto minuto izkoristite za redno telesno aktivnost. Videti ste bolje kot ob zaÄ?etku poletja, potrudite se, da bo tako tudi ostalo. UĹživajte v sveĹžem sadju in zelenjavi, dokler ga imate na pretek okoli sebe.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Zelo nestrpni boste, zato boste teÄ?ni in naporni. VaĹĄe redno delo bo v teh dneh malce zastalo, zato boste vsak dan bolj sproĹĄÄ?eni. S tem bo izginjala tudi teÄ?noba, s katero spravljate ob Ĺživce tudi tiste, ki vas imajo iskreno radi. Ĺ e bolje bo, ko se vam bo prihodnji teden zaÄ?elo odpirati na za vas zelo pomembnih Ĺživljenjskih podroÄ?jih. Dobili boste status, ki ste si ga Ĺželeli, z njim pa tudi veÄ? denarja. Nerodno bo, ker boste tudi tokrat marsikdaj prehitri, zato si boste nehote zaprli nekaj vrat. NiÄ? hudega, odprli jih boste na drugem koncu, kar se bo Ĺže v kratkem izkazalo za veÄ? kot odliÄ?no pot v prihodnost. Preostanek avgusta bo res lep.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

(Z leve) Avbreht Mazej in Medved v vrhu slovenskih vlcerjev

V naslednjih dneh boste spoznali, zakaj je vÄ?asih modro molÄ?ati. ÄŒeprav ste skrivnost teĹžko ohranili le zase, bo sedaj Ä?as, da jo razkrijete. Pa ne le najbliĹžjim, ampak vsem, ki vam kaj pomenijo. Veselje bodo delili z vami! Seveda je normalno, da se naslednjih dni zaradi novice, ki ni povezana le z vami, rahlo bojite.

Vzemite se v roke in ostanite mirni tudi, ko bo tisti, ki nenehno tekmuje z vami, pokazal svoj pravi obraz. Naenkrat ne bo veÄ? prijazen, ustreĹžljiv prijatelj. Potrudil se bo, da vam zamaje tla pod nogami.

Ne bo mu uspelo, saj ste poskrbeli, da je vaĹĄa prihodnost varna. Veselite se, najhuje je za vami.

Rak od 22. junija do 22. julija

Sredi avgusta je Ä?as, da se odloÄ?ite, kako si boste popestrili preostanek poletja.

Bodite avanturist, poskusite kaj Ä?isto novega. Pri tem upoĹĄtevajte svoje sposobnosti, saj pretiravanje ne bi bilo dobro. Izberite aktivnosti, pri katerih boste spoznali tudi nove ljudi. Ob vsem, kar se vam je dogajalo v minulih mesecih, potrebujete druĹžbo, ki bo bolj po vaĹĄi meri. ÄŒe je, v njej najdete navdih za delo in prosti Ä?as. Pri financah vam zvezde priporoÄ?ajo veÄ? previdnosti. Sploh, ker boste tokrat reĹĄevali druge, ne sebe.

Partner ne bo imel enakega staliĹĄÄ?a kot vi, zato mu ne povejte vsega. Tako bo mir v hiĹĄi, slabo vest pa boste vseeno imeli.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Tudi GornjegrajÄ?an Marko JelĹĄnik je Ä?lan ekitne skupine zmagovalcev

tekmah, v hitrostnem kleĹĄÄ?enju ter preciznem rezu, Avbreht v kombiniranem rezu ter Medved v zaseku in podĹžagovanju. Poleg teh se bo ekipi na drĹžavni tekmi pridruĹžil ĹĄe Marko JelĹĄnik iz Gornjega Grada, v meĹĄani ekipi (m+Ĺž) po posamiÄ?nih doseĹžkih pa bo na tej tekmi rezal na tanko ĹĄe BelovojÄ?an Stanko GoliÄ?nik v spremstvu vlcerk LuÄ?ke JelĹĄnik in Pavle Voler iz Gornjega Grada oz. LuÄ? ob Savinji. Ob zakljuÄ?ku tekme v LuÄ?ah je tekmovalce in strokovno osebje ter sodnike nagovoril novi vodja ZG OE Nazarje dr. Darij KrajÄ?iÄ?, ki je poudaril pomen strokovnega izpopolnjevanja, stalno poudarjanje zaĹĄÄ?itnih ukrepov v gozdarstvu in lesarstvu ter ne nazadnje druĹžabnih sreÄ?anj ob prireditvah, ki jih skupaj naÄ?rtujejo in izvajajo posestniki gozdov ter sodelavci zavoda za gozdove na obmoÄ?ju SaĹĄa regije. Vsem tekmujoÄ?im je Ä?estital tudi za odliÄ?ne doseĹžke v teĹžkih pogojih pri zares visoki vroÄ?ini. Tekmovalcem, ki bodo zastopali gozdarsko SaĹĄo regijo, pa je zaĹželel dobrih uspehov na drĹžavnem tekmovanju. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Magistrski ĹĄtudijski program Paliativna oskrba Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bliĹžnjim. Je relativno novo strokovno podroÄ?je medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v ĹĄirĹĄi regiji, formalni ĹĄtudij na tem podroÄ?ju ni bil moĹžen. Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena ĹĄola v Celju z magistrskim ĹĄtudijskim programom Paliativne oskrbe. Ĺ tudijski program, ki odgovarja na izzive in potrebe stroke, je mednarodno primerljiv.

INFORMATIVNI DNEVI 22. 8. 2019 OB 17. URI 12. 9. 2019 OB 16. URI

Ĺ˝elitee po kkonÄ? konÄ?ani onÄ?ani onÄ?ani ednji ĹĄoli ĹĄoli srednji nadaljeva nadaljev ti nadaljevati aĹžev aĹž evanje? evanje? izobraĹževanje?

1.prijavni rok

2.prijavni rok

1. 6. do 31. 8. 2019

15. 9. do 23. 9. 2019

Dodatne informacije: Visoka zdravstvena ĹĄola v Celju, Mariborska cesta 7, Celje www.vzsce.si 03 428 79 00

Vabljeni abljeni v drugem vpisnem rroku

od 26. 8. 2019 do 30. 8. 2019!

VeÄ? na vss.scv.si/vpis

je prava izbira!

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Kar se vam dogaja v zadnjih dneh, boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakĹĄno bo resniÄ?no stanje. Dopovedovali si boste, da ste ĹĄe vedno pozitivni do vsega in vseh, tudi tistih, ki so krivi, da se letoĹĄnje poletje ne odvija tako, kot ste si Ĺželeli. Vseeno boste kmalu padli na trdna, realna tla. Ĺ˝al bo bolelo, sploh, ker vas bo prizadela oseba, ki ste ji dolga leta zelo zaupali. Ja, pri denarju se vse konÄ?a. Tudi ljubezen. Ko so vam to pripovedovali drugi, ste vedno mislili, da se vam kaj takega ne more zgoditi. Sedaj spoznavate, da se zareÄ?enega kruha res najveÄ? poje. Spremenili se boste, saj vas bo v to prisililo Ĺživljenje.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Precej odsotni boste. Okoli vas bodo veÄ?ino dni ljudje, ki jih ne marate najbolj, zato boste poskrbeli, da boste z njimi v stikih le toliko, kot je nujno, da bo delo teklo. Spoznali boste, da je priĹĄel Ä?as, ko potrebujete veÄ? miru in manj obveznosti.

Ne bo vam lahko, ko si boste morali priznati, da niste veÄ? tako hitri in potrpeĹžljivi, kot ste bili. Strah vas bo tudi, da boste kaj spregledali, saj trenutno konÄ?ujete stvari, ki vam veliko pomenijo. Na finanÄ?nem podroÄ?ju bo vse dobro. Zato lahko Ĺže zaÄ?nete razmiĹĄljati, kam boste vloĹžili denar, ki ga ne potrebujete za preĹživetje.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ves teden se boste odliÄ?no poÄ?utili, stare zdravstvene teĹžave bodo v teh poletnih dneh konÄ?no izzvenele. Jezilo vas bo le, ker v zadnjem Ä?asu niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po Ĺžilah. Res pa je tudi, da ga niste iskali, saj ste imeli preveÄ? dela sami s seboj in svojimi obÄ?utji. To bo sedaj preteklost. Zato boste zaÄ?utili, da je spet Ä?as za ljubezen. PriloĹžnost se vam bo ponudila Ĺže v tem tednu. SreÄ?ali boste nekoga, ki vam je bil nekoÄ? Ĺže zelo blizu, potem pa so se vajine poti razĹĄle. Sedaj se bodo spet kriĹžale. Ni nujno, da bo to Ĺže ljubezen, bo pa zagotovo dobra osveĹžitev poletnega dogajanja.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

k vpisu

ViĹĄja strokovna ĹĄola Velenje

ÄŒeprav je poletje sproĹĄÄ?en Ä?as, je letos ta za vas Ĺže preteklost. Vsak dan znova si boste Ĺželeli, da obdobje, ki bo polno negotovosti, Ä?im prej mine. Pa ne bo.

Vsaj ta teden ĹĄe ne bo kazalo, da bi bil potek dogodkov lahko kaj hitrejĹĄi. Zdelo se vam bo, da Ä?as ĹĄe nikoli ni mineval tako poÄ?asi. Vsako jutro boste zaÄ?eli s priÄ?akovanjem, zveÄ?er pa boste bolj utrujeni od teĹžkih misli kot od dela. ÄŒe si boste ĹĄe tako Ĺželeli, da se zgodba konÄ?a, se ne bo, dokler ne bo Ä?as zrel zato. Ni veÄ? veliko odvisno od vas, sedaj so na potezi drugi. Stiska se bo zaÄ?ela odraĹžati tudi na vaĹĄem zdravju. Imunsko boste vse bolj ĹĄibki, teĹžave s prebavo pa bodo prehodne.

Z denarjem pa ravnajte zelo previdno, saj se boste morali sicer zadolĹžiti. To pa moÄ?no sovraĹžite. A kadar ne gre drugaÄ?e, tudi to ni narobe, a vi boste naredili vse, da se temu izognete. Tudi tako, da veÄ?ji nakup premaknete v prihodnost, za nedoloÄ?en Ä?as. UpoĹĄtevajte partnerjevo mnenje, saj velikokrat vidi stvari, ki jih vi ne vidite. Predvsem pa je velikokrat bolj praktiÄ?en kot vi. Sonce Ĺžal v naslednjih dneh ne bo vaĹĄ prijatelj, saj ne bo dobro vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje. To se bo najbolj odraĹžalo na koĹži, s katero boste imeli kar nekaj teĹžav. ÄŒe si boste privoĹĄÄ?ili podaljĹĄan konec tedna kje daleÄ? od doma, se zadrĹžujte v senci.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

ÄŒeprav vam ugaja, da se vsak dan odvija enako, saj se vam zdi, da je tako Ĺživljenje molj mirno, bo vaĹĄega partnerja to zaÄ?elo motiti. PoskuĹĄajta skozi pogovor priti do sprememb, ki bodo obema popestrile Ĺživljenje. LetoĹĄnje poletje ste Ĺže izkoristili zato, da ste se umirili in da ste konÄ?no naĹĄli svoj duĹĄevni mir. Ne obremenjujete se veÄ? z zamerami, ki so vam najedale zdravje in Ĺživce. NajveÄ? ste naredili s tem, da ste se nehali vmeĹĄavati v Ĺživljenje najbliĹžjih. Opazili boste, da so vam to kar malo zamerili. Vztrajajte pri svoji odloÄ?itvi, saj pride Ä?as, ko mora vsak sam poskrbeti za svojo prihodnost. Doslej so se vsi preveÄ? zanaĹĄali na vas.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Lepi poletni dnevi bodo kot nalaĹĄÄ? za sanje, ki si jih vi le redko privoĹĄÄ?ite. Tokrat si jih boste, saj boste potrebovali zatoÄ?iĹĄÄ?e pred realnostjo. Ta vam bo po poletnem odklopu ĹĄe toliko teĹžje sedla. Ĺ˝eleli si boste veÄ? od Ĺživljenja, veÄ? dni in trenutkov, ki bi bili bolj brezskrbni. Zato vam bo vse bolj jasno, da boste morali sami narediti veÄ? zato, da se vaĹĄe Ĺživljenje obrne na bolje. ZaÄ?nite gledati preko plota svojega mesta. Morda vas boljĹĄa prihodnost ne Ä?aka doma, ampak kje drugje, kjer bodo znali ceniti vaĹĄe sposobnosti in znanja. Tam, kjer ste zdaj, jih Ĺžal ne znajo. Toliko, kolikor boste sami cenili sebe, vas bodo tudi drugi.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Nekaj ne preveÄ? napetih delovnih dni je za vami, pred vami pa prazniÄ?no podaljĹĄan vikend, ki se ga zelo veselite. ÄŒe boste ĹĄtiri proste dni izkoristili v celoti, bo to za vas odliÄ?en oddih pred obdobjem, ki bo zelo naporno. ÄŒeprav radi delate, se boste kar ustraĹĄili, kaj vse vas Ä?aka v zadnjih dveh tednih avgusta in prvi polovici septembra. Ja, intenzivno bo, a za vas ĹĄe vedno velja, da ste zelo uÄ?inkoviti ravno takrat, ko imate veliko dela. Ko se boste lotili nekega novega projekta, boste najprej precej uporniĹĄki in trdoglavi. Ĺ˝e v nekaj dneh boste spoznali, da je zadevo bolje speljati nekoliko bolj diplomatsko. In jo tudi boste.

Naš čas, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

15. avgusta

06.00 06.20 06.40 07.00 08.15 08.30 09.25 10.00 10.55 12.10 12.40 13.00 13.25 14.20 14.35 15.05 15.35 16.05 16.10 16.35 17.00 17.20 17.50 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 22.00 22.20 23.15 00.05 00.35 01.05 01.55

04.00 06.00 10.00 10.45 11.55 14.00 15.25 15.50 16.50 18.55 19.25 20.00 21.00 21.30 22.15 22.45 23.15 00.10 00.45

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.10 08.35 09.00 09.55 10.50 11.45 12.40 13.30 14.20 15.15 16.05 17.00 17.15 18.05 18.50 18.55 20.00 21.10 22.05 22.55 23.45 01.25

Odmevi Poletna scena TV-izložba Vikend paket TV-izložba Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dok. portret Začnimo znova, slov. nan.

Marijino vnebovzetje, prenos bogoslužja iz cerkve sv. Marije na Tinskem Romanje k svetemu Jakobu, dok. odd.

Zapeljevanje pogleda: Ivo Prančič in Živko Marušič, dok. ser.

Slastna kuhinja: Pečena jegulja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Podoba podobe: 200 let Marije pomagaj na Brezjah, dok. film TV-izložba Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Moj gost/Moja gostja: Ribiči, odd.

TV Lendava TV-izložba Bacek Jon: Klavir, ris.

Armanova skrivnost II., nemška mladinska nad.

Zombi Lars, norv. otroška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade: Radovljica, dok. ser.

Na kratko: Krožno gospodarstvo Žanov svet, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Maudie, irsko-kanadski film Poročila, Šport, Vreme Dnevnik nekega naroda: Jutri je nov dan, dok. ser.

Revolucionar v talarju; Janez Evangelist Krek, dok. film Mestne promenade: Radovljica, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Tomos, dok. film Športno plezanje - svetovno prvenstvo: težavnostno plezanje, prenos iz Hačiodžija Števerjan 2019, festival narodnozabavne glasbe Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Moji, tvoji, najini, družinska nad. Športno plezanje - svetovno prvenstvo: težavnostno plezanje, posnetek iz Hačiodžija Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Dosje: Gor me vužgi!

Mame (II.), slovenska nan.

Z Mišo: Scenaristka in režiserka Maja Weiss Ambienti Avtomobilnost Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija, Ernie Watts in Michael Abene Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6. sez., 10. del Sreča najde pot, 13. del In prišla je ljubezen, 128. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 80. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 81. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 11. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 12. del Sreča najde pot, 14. del In prišla je ljubezen, 129. del V dvoje, 1. sez., 9. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 82. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 83. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 9. del Vedno tvoja, 1. sez., 39. del Rizzoli in Isles, 7. sez., 10. del Motiv zločina, 1. sez., 2. del Inšpektor Beck, 5. sez., 4. del Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 44. SPIN SHOW - Nekje za mavrico 10:30 Dotiki gora: Slovenija nad Ohridom 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 POP CORN, Bohem, Mrfy 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Teodor Torbica harmonika (117) 18:50 Mojca in medvedek Jaka, Migajmo vsak dan 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Štirje Kovači, družina Breznik, Zreška pomlad 21:15 Pogovor s Sonjo Pungertnik 22:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Teodor Torbica harmonika (117) 22:20 Videospot dneva 22:25 Kmetijski razgledi 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila

14. avgusta 2019

Sobota,

16. avgusta

06.25 06.40 07.00 09.00 09.15 10.35 11.25 11.55 12.25 13.00 13.30 15.10 15.40 16.15 16.35 17.00 17.30 18.55 19.00 20.00 21.30 21.55 22.00 22.45 23.05 01.15 01.40 02.35

04.00 06.00 10.45 11.50 12.00 14.20 15.20 15.45 16.15 17.50 18.20 18.50 19.20 20.00 20.50 22.30 23.25 00.00

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.20 18.05 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.30 22.35 00.20 02.00 02.30

Dnevnikov izbor TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Anapurna - gora preizkušenj, dok. odd.

Začnimo znova, slovenska nan.

Mestne promenade: Radovljica, dok. ser.

Circom Regional, kopr. magazinska odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Pedro Opeka, dober prijatelj, dok. film Mostovi, odd. TV Lendava TV-izložba Armanova skrivnost II., nemška mladinska nad.

Zombi Lars, norv. otroška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Dan v Prekmurju: Dan v Prekmurju Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Števerjan 2019, festival narodnozabavne glasbe Sledi: dr. Vladimir Bračič, oče mariborske Univerze, dok. odd. TV Maribor Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Oče Léon Morin, francoskoitalijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Slastna kuhinja: Pečena jegulja Dobro jutro, poletni izbor Prisluhnimo tišini: Od prepovedi do ustave O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Videotrak Življenja Tomaža Kajzerja, slovenska nan.

Jaz, Daniel Blake, kopr. film Televizijski klub: Ljubim te, ampak zakaj se ne ljubiva?

Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6. sez., 11. del Sreča najde pot, 14. del In prišla je ljubezen, 129. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 82. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 83. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 13. del Sreča najde pot, 15. del In prišla je ljubezen, 130. del 24UR popoldne V dvoje, 1. sez., 10. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 84. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 85. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 10. del Vedno tvoja, 1. sez., 40. del 24UR zvečer Eurojackpot Kdo mi je ubil moža?, kanadski film Vse za ljubezen, kanadski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kmetijski razgledi 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:25 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Martin Plaskan Hodnik harmonika (118) 18:50 Miš maš, Znanilci pomadi 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Grčija 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Bohem, Mrfy 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Martin Plaskan Hodnik harmonika (118) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Nedelja,

17. avgusta

06.05 06.35 07.00 07.10 07.30 07.55 08.15 08.40 09.05 09.45 10.05 10.30 10.45 11.00 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.20 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.05 20.30 21.30 22.00 22.55 23.55 00.25 01.15

04.00 06.00 06.05 07.00 08.20 10.25 11.50 12.15 13.15 14.05 15.45 16.15 17.55 18.55 20.00 22.15 23.55 00.40 01.25 02.20

6.00 7.00 7.01 7.15 7.45 8.05 8.55 9.20 10.55 11.25 13.15 14.50 16.00 16.50 17.45 18.50 18.55 20.00 21.40 23.45 01.20

Odmevi Poletna scena Čudogozd: Sanje Telebajski, lutkovna nan.

Biba se giba, risana nan.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Nove Jarše in OŠ Rada Robiča Limbuš Izzivalci, EBU dok. film: Jane in njena mavrična družina Osvežilna fronta, odd. za mladostnike TV-izložba Čarokuhinja pri atu: Romunija Prava ideja: Mojca Trnovec, obrtnica leta 2018 Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor TV-izložba Šiša Pangma, dok. odd.

Komarji – najnevarnejša živalska vrsta, francoska dok. odd.

Nova dvajseta, slovenska nad.

Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Poročila ob petih, Šport, Vreme Babilon.tv: Začimbe življenja Alpe-Donava-Jadran: Življenje v Karniji Ozare Naj vam tekne: Dobrote morja ali z morja na krožnik Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Prekmurje, 100 let 100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (II.), am. nad.

Narava – nova zlata jama, francoski dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Spomini: Marica Antolin, dok. odd. Športno plezanje - svetovno prvenstvo: hitrostno plezanje, prenos iz Hačiodžija Slastna kuhinja: Pečena rdeča pesa s kroketi iz kozjega sira Sledi: dr. Vladimir Bračič, oče mariborske Univerze, dok. odd. TV Maribor Televizijski klub: Ljubim te, ampak zakaj se ne ljubiva?

Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun Avtomobilnost Lyndon B. Johnson, am. film Burkež Pavliha, dok. film Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Maribor, prenos iz Celja Woodstock - trije dnevi, ki so zaznamovali generacijo, am. dok. film Zvezdana: Male smrti Aritmični koncert - Da Phenomena, studijski koncert Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Robovlaki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Luna Petunija, ris.

Krila, ruski film Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Delovna akcija Naša mala klinika, 3. sez., 2. del Naša mala klinika, 3. sez., 3. del MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Pr'Hostar, slovenski film Footloose, ameriški film Divje strasti 4, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Kaj je Capoiero?

09:40 Jutranji pogovori 1 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester in Kim Fricelj (119) 18:50 Poldi, mojster za vse, gledališka predstava Vrtca Velenje 19:15 Ustvarjalne iskrice: Sova (226) 19:30 Dotiki gora: Veliki vrh v Košuti 19:45 Vrtnarski kotiček 19:55 Napovedujemo 20:00 Novice tega tedna 20:20 Koncert Marka Škugorja, posnetek 1. dela 21:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester in Kim Fricelj (119) 21:30 V Ljubljano jo dajmo, gledališka igra 23:10 Videospot dneva 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

18. avgusta

07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.15 08.25 08.35 08.45 09.00 09.10 09.20 09.40 10.00 12.00 13.00 13.25 14.45 15.00 15.30 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.35 22.25 22.45 00.00 00.20 00.50 01.40

04.00 06.00 06.10 07.05 07.25

Kravica Katka, ris.

Lojzek, ris.

Milan, ris.

Mišo in Robi, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Rija in Krokodil, ris.

Trobka in Skok, ris.

Malčki, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Reaktivčki, Čile, ris.

Knjiga o džungli, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Gumbek in Rjavček, risani film TV-izložba Slovesno bogoslužje ob 100-letnici priključitve Prekmurja Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, Šport, Vreme Števerjan 2019, festival narodnozabavne glasbe TV-izložba Limonada, kratki igrani film AGRFT Božja volja, it. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Muk, ris.

Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Aenne Burda: ženska, ki si je skrojila uspeh, nem. nad.

Intervju: dr. Oto Luthar Poročila, Šport, Vreme Sramota, dok. film Za lahko noč: Klavirski trio Silenzio (S. Rahmaninov) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

22.30 23.15 00.15

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Babilon.tv: Začimbe življenja Slastna kuhinja: Pečena rdeča pesa s kroketi iz kozjega sira Glasbena matineja: Tartini Festival: Ansambel ‘Il terzo suono’ z gosti 100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Mame (II.), slovenska nan.

Mame (II.), slovenska nan.

Mame (II.), slovenska nan.

Mame (II.), slovenska nan.

Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2019 Za Prekmurje gre!, dok. odd.

Ambienti Imago Sloveniae: Slovanska rapsodija, posnetek s Kongresnega trga v Ljubljani Žogarija Športno plezanje - svetovno prvenstvo: težavnostno plezanje, posnetek iz Hačiodžija Videotrak Poklic: domorodec, avstralska dok. odd. Žrebanje Lota Košarka 3 x 3: turnir serije challenger, prenos iz Ljubljane Zvezdana: Male smrti Videotrak Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 08.35 09.00 09.15 09.40 10.00 10.25 10.55 13.10 14.40 15.50 17.35 18.50 18.55 20.00 22.00 00.05 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Krila, ruski film Blaze in megakolesniki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Zak nevihta, ris.

Polona ga žge Zvezde plešejo Dan najlepših sanj Delovna akcija Pr'Hostar, slovenski film MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Ti nisi ti, ameriški film 28 dni, ameriški film Medaljon, ameriški film Zvoki noči

07.40 08.55 10.00 10.25 10.50 11.15 11.40 13.05 14.30 15.00 17.10 17.40 18.45 19.50 20.40 20.55

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Materinski dan 09:40 2683. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 Pogovor s Sonjo Pungertnik 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Jutranji pogovori 1 12:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:40 Videostrani, obvestila 18:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18:45 Napovedujemo 18:50 Mojca in medvedek Jaka, Migajmo vsak dan 19:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester (120) 19:35 Dotiki gora: Slovenija nad Ohridom 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Štirje Kovači, družina Breznik, Zreška pomlad 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester (120) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:20 Kasaške dirke, reportaža 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

19. avgusta

06.10 06.40 07.00 09.00 09.15 10.40 11.30 11.55 12.35 12.45 13.00 13.35 14.25 14.40 15.05 15.35 16.05 16.10 16.35 17.00 17.30 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.45 23.05 23.15 23.15 23.20 00.10 00.35 01.30

04.00 06.00 11.00 11.30 11.40 12.00 12.45 15.25 15.50 16.45 17.50 18.20 18.50 19.15 20.00 20.55 21.20 22.15 22.45 23.20

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.05 22.35 23.25 00.15 02.00 02.30

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Joker, kviz Intervju: dr. Oto Luthar Začnimo znova, slov. nan.

Obzorja duha: Srečanje bratstva Makroregije - Podonavska: Kolesarjenje ob železni zavesi Makroregije - Podonavska: Donava, cesta prihodnosti Prvi dnevnik, Šport, Vreme Dnevnik nekega naroda: Jutri je nov dan, dok. ser.

TV-izložba Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok. odd.

Dober dan, Koroška TV-izložba Frfra in Cufek, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Zombi Lars, norv. otroška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Dober dan, odd. TV Maribor Bacek Jon: Kokos, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Otroci Sredozemlja: Slovenija Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Žar legende Glasbeni večer Moj klasični hit: Ivo Boscarol Vadim Gluzman, Simfoniki RTVS in Daniel Raiskin Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Čudogozd: Sanje Zlatko Zakladko: Pri Firbasovih Slastna kuhinja: Pečena rdeča pesa s kroketi iz kozjega sira Dobro jutro, poletni izbor Sledi: dr. Vladimir Bračič, oče mariborske Univerze, dok. odd. TV Maribor Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Studio kriškraš, odd. za otroke Videotrak Čez planke: Šrilanka Mame (II.), slovenska nan.

Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Rihard III., britanska nad.

Talenti, kratki igrani film AGRFT Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6. sez., 13. del Sreča najde pot, 15. del In prišla je ljubezen, 130. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 84. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 85. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 14. del Sreča najde pot, 16. del In prišla je ljubezen, 131. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 86. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 87. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 11. del Vedno tvoja, 1. sez., 41. del 24UR zvečer Rizzoli in Isles, 7. sez., 11. del Motiv zločina, 1. sez., 3. del Inšpektor Beck, 5. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester (121) 18:50 Miš maš, Kaj jedo kunci?

19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Poslanska pisarna, Jože Lenart, poslanec LMŠ v DZ RS 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Štirje Kovači, družina Breznik, Zreška pomlad 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester (121) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

20. avgusta

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.30 10.45 11.45 12.20 13.00 13.35 14.20 14.45 15.05 15.35 16.05 16.10 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 01.20 01.45 02.40

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Vikend paket Ob jubileju Ivana Sivca, raz. odd.

Tednik Začnimo znova, slov. nan.

Pisave: Igor Grdina: Ivan Cankar – portret genija Prvi dnevnik, Šport, Vreme Otroci Sredozemlja: Slovenija TV-izložba Babilon.tv: Začimbe življenja Potepanja: Pécs és/in Gyula, odd.

TV Lendava TV-izložba Frfra in Cufek: Projekcija, ris.

Kozmo: Ponos Zeezichta, belgijska otroška nan.

Zombi Lars, norv. otroška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Bober – dvajset let po ponovni naselitvi, dok. odd.

Knjiga o džungli, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Kronika Hitlerjevega življenja – kako se rodi diktator, nemška dok. ser.

Ničevo seme, novozel. nad.

Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Spomini: Branko Šoemen, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21. avgusta

05.50 06.20 06.40 07.00 09.00 09.15 10.35 11.30 12.05 12.35 13.00 13.35 14.20 14.45 15.10 15.40 16.10 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 00.00 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 08.45 09.25 10.20 12.30 14.00 14.30 15.20 15.50 16.15 16.50 19.25 20.00 21.30 21.55 22.50 23.55 00.15 00.50

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija hitrostno plezanje (Ž), prenos iz Hačiodžija Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija balvansko plezanje (Ž), prenos iz Hačiodžija Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija težavnostno plezanje (Ž), prenos iz Hačiodžija Alpe-Donava-Jadran: Življenje v Karniji Čez planke: Šrilanka Avtomobilnost Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Moji, tvoji, najini, družinska nad. Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija (Ž), posnetek iz Hačiodžija Videotrak Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Mame (II.), slovenska nan.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Goran Dragić Prevara (IV.), ameriška nad.

Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Zabavni kanal

04.00 06.00 08.45 09.25 10.20 12.30 14.10 14.25 15.50 16.20 16.50 19.25 20.00 20.50 21.00 21.25 22.00 22.10 23.10 00.05

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.05 22.35 23.25 00.15 02.00 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6. sez., 14. del Sreča najde pot, 16. del In prišla je ljubezen, 131. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 86. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 87. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 15. del Sreča najde pot, 17. del In prišla je ljubezen, 132. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 88. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 89. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 12. del Vedno tvoja, 1. sez., 42. del 24UR zvečer Rizzoli in Isles, 7. sez., 12. del Motiv zločina, 1. sez., 4. del Inšpektor Beck, 5. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Poslanska pisarna, Jože Lenart, poslanec LMŠ v DZ RS 11:00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 Napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kitarski orkester (122) 18:50 Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje 19:15 Ustvarjalne iskrice: Stojalo za uhane (191) 19:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 2684. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:35 Dotiki gora: Everest 1979 - 40 let vzpona po zahodnem grebenu 21:00 Kasaške dirke, reportaža 21:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Kvartet harmonik (122) 21:50 Videospot dneva 21:55 Iz oddaje Dobro jutro 22:40 Kmetijski razgledi 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.05 22.35 23.25 00.15 02.00 02.30

Odmevi Poletna scena TV-izložba Dobro jutro, poletni izbor TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Začnimo znova, slovenska nan.

Ambienti Pozabljeni Slovenci: Karla Bulovec Mrak Prvi dnevnik, Šport, Vreme Intervju: dr. Oto Luthar TV-izložba City folk - Ljudje evropskih mest: Murska Sobota, dok. odd.

Pod drobnogledom: 10-letnica Lions kluba Lendava, odd. TV Lendava TV-izložba Male sive celice: OŠ Nove Jarše in OŠ Rada Robiča Limbuš Poročila ob petih, Šport, Vreme Za stopinjo preveč, dok. odd.

50 knjig, ki so nas napisale: Niko Grafenauer: Pedenjped Knjiga o džungli, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Balada o pilotu, češki film Vreme Odmevi, Šport, Vreme Poletna scena Sveto in svet: 800 let samostojnosti Srbske pravoslavne cerkve Za stopinjo preveč, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija hitrostno plezanje (M), prenos iz Hačiodžija Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija balvansko plezanje (M), prenos iz Hačiodžija Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija težavnostno plezanje (M), prenos iz Hačiodžija Čarokuhinja pri atu: Romunija Joker, kviz Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Moji, tvoji, najini, družinska nad. Športno plezanje - svetovno prvenstvo: kombinacija (M), posnetek iz Hačiodžija Videotrak Na utrip srca: Po poteh slovenske opere: Slovenska operna ustvarjalnost (1780 - 2003), glasbeno-dok. ser. Žrebanje Lota Mame (II.), slovenska nan.

Zadnja beseda! Žar legende Zapuščina (III.), danska nad.

Vse je enkrat, portret Iva Svetine, dok. film Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6. sez., 15. del Sreča najde pot, 17. del In prišla je ljubezen, 132. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 88. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 89. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 16. del Sreča najde pot, 18. del In prišla je ljubezen, 133. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 90. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 91. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 13. del Vedno tvoja, 1. sez., 43. del 24UR zvečer Rizzoli in Isles, 7. sez., 13. del Motiv zločina, 1. sez., 5. del Inšpektor Beck, 5. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10:00 2684. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper - kitara (123) 18:50 Miš maš, Zakaj potrebujemo spanec?

19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje, Nalezljive bolezni in cepljenja 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Ritem planet, Mary Rose 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mia Koper - kitara (123) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 17

Ĺ˝UPANÄŒIÄŒ, ANI: Spomini na Otona

SHEPHERD, NAN: Živa gora

od - Odrasli / 821-94 Spomini

od - Odrasli / 821-992 – Potopisi

11. junija 2019 je minilo 70 let od smrti slovenskega pesnika, dramatika, prevajalca, esejista Otona Ĺ˝upanÄ?iÄ?a, enega od ĹĄtirih predstavnikov slovenske moderne. Spomine na pesnika, ki jih je v zvezke zapisovala Otonova Ĺžena Ani Ĺ˝upanÄ?iÄ? (rojena Kessler), je uredila vnukinja Alenka Ĺ˝upanÄ?iÄ? ter jih izdala v priÄ?ujoÄ?i knjigi.

Ani Kessler, hÄ?i sodnega svetnika iz Novega mesta, inteligentna, izobraĹžena Ĺženska, je Ĺže kot deklica oboĹževala poezijo Otona

Nan Shepherd (1893–1981) , ĹĄkotska pisateljica in pesnica, nam v Ĺ˝ivi gori tako Ĺživo opiĹĄe Cairngormske visoke planote v ĹĄkotskem ViĹĄavju, da gora pred nami zares oĹživi. Avtorica je med hojo v vseh letnih Ä?asih zelo izostrila svoje Ä?ute. Prav never-

VELENJE Petek, 16. avgust 6.00

Avtobusna postaja Velenje Stol, PD Velenje - Pilates 7.00 ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Smrekovec, UNI 3 - II 8.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 13.00 Pekarna, Staro Velenje MA(L)ruĹĄenje Pekarne, #2: Laser Tag (22. Kunigunda) 21.00 Pred Domom kulture Velenje Brencl banda, koncert (Poletne kulturne prireditve)

Sobota, 17. avgust 8.00 8.00

8.00

Ĺ˝upanÄ?iÄ?a, leta 1911 je Ivan Cankar Kesslerjeve seznanil s pesnikom. Ani in trinajst let starejĹĄi Oton sta se poroÄ?ila dve leti kasneje. To je le nekaj zanimivosti iz biografske pripovedi, kjer je pesnikovo Ĺživljenje in ustvarjanje opisano skozi oÄ?i skrbne, ljubeÄ?e Ĺžene, obenem pa delo predstavlja tudi verodostojen vpogled v prelomne zgodovinske dogodke tiste dobe. Knjiga je opremljena s fotografijami iz druĹžinskega albuma ter komentarji in spremnimi besedami.

jetno je, kako je uglasila svoj sluh na tiĹĄino in v njej zaznala najmanjĹĄe drobne premike Ĺžive gore. Bralci smo oÄ?arani nad opisi skrivnih kotiÄ?kov, voda, zmrzali in snega, zraka in svetlobe. Rastline in Ĺživali oĹživijo pred nami. VÄ?asih je hodila sama, vÄ?asih pa s prijatelji ali s pohodniĹĄkimi kolegi. Avtorica je res izjemna opazovalka narave in je takoj opazila kraje, ki so jo opominjali na navzoÄ?nost Ä?loveka in kako je le-ta pustil peÄ?at na stvarstvu. Knjigi je dodana obseĹžna spremna beseda, ki jo je zapisal najbolj znani britanski pisec sodobnih knjig o naravi Robert Macfarlane. đ&#x;”˛

Vir: dobre knjige.si

KINO spored ANGRY BIRDS FILM 2 The Angry Birds Movie 2, animirana pustolovĹĄÄ?ina, 100 minut (ZDA, Finska) ReĹžija: Thurop Van Orman Glasovi: Dove Cameron, Nora Lum, LilRel Howery, Sterling K. Brown, Nicki Minaj, Jason Sudeikis Slovenski glasovi: Peter Poles, Miha Rodman, Ĺ tefan KuĹĄar, Andrej Murenc, Sebastijan Cavazza, Mojca Funkl Petek, 16. 8., ob 20.00 - podnapisi Sobota, 17. 8., ob 18.00 - sinhr.

Nedelja, 18. 8., ob 16.00, 3D – sinhroniziran / otroťka matineja

RAZISKOVALKA DORA Dora and the Lost City of Gold, druĹžinski pustolovski film, 102 minuti (ZDA, Avstralija) ReĹžija: James Bobin Igrajo: Isabela Moner, Michael Pena, Q'Orianka Kilcher, Eva Longoria, Temuera Morrison Petek, 16. 8., ob 18.00 Nedelja, 18. 8., ob 18.00

STIKS Styx, drama, 127 minuti (Kanada) ReŞija: Denys Arcand Igrajo: Maxim Roy, Éric Bruneau, Maripier Morin| Sobota, 17. 8., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 18. 8., ob 19.00 – mala dvor.

ANNABELLE 3 Annabelle Comes Home, grozljivka, 106 minut (ZDA) ReĹžija: Gary Dauberman Igrajo: Emily Brobst, Patrick Wilson,

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – bio trĹžnica • Vsak petek - od 14.00 dalje, kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 18.8. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - KrokodilÄ?ek TilÄ?ek in kit • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite

17

PRIREDITVE

14. avgusta 2019

Mckenna Grace, Vera Farmiga, Madison Iseman Petek, 16. 8., ob 22.00

CARMINE STREET GUITARS Dokumentarni film, 80 minut (Kanada) ReĹžija: Ron Mann Nastopajo: Rick Kelly, Eszter Balint (Bolj Ä?udno od raja), Christine Bougie (Bahamas), Nels Cline (Wilco), Kirk Douglas (The Roots), Eleanor Friedberger, Bill Frisell, Dallas Good in Travis Good (The Sadies), Dave Hill, J aime Hince (The Kills Jim Jarmusch, Marc Ribot in Charlie Sexton (Bob Dylan Band) Petek, 16. 8., ob 20.30 – mala dvor.

Sobota, 17. 8., ob 19.00 – mala dvor.

BUNKICA Dumplin', glasbena komedija, 110 minut, ZDA ReĹžija: Anne Fletcher Igrajo: Danielle Macdonald, Jennifer Aniston, Odeya Rush, Maddie Baillio, Bex Taylor-Klaus Ponedeljek, 19. 8., ob 21.00 - zvezde pod zvezdami

BILO JE NEKOČ ...

V HOLLYWOODU Once Upon a Time ... in Hollywood, komiÄ?na drama, 156 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Quentin Tarantino Igrajo: Margot Robbie, Leonardo DiCaprio, Margaret Qualley, Brad Pitt, Dakota Fanning Sobota, 17. 8., ob 20.00 Nedelja, 18. 8., ob 20.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Avtobusna postaja Velenje ÄŒezsoÄ?a - mladinski tabor (do 24.

8.) - PD Velenje, PD Ĺ oĹĄtanj, PD ReÄ?ica ob Savinji PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica s spremljevalnim programom

10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Ĺ kratek PrijateljÄ?ek reĹĄi teĹžave, Zavod Enostavno prijatelji (Sobotne lutkarije) 20.30 Pred Domom kulture Velenje UrĹĄka Supej Kvartet, koncert (MoZZAJik Summer Festival)

Nedelja, 18. avgust 20.30 Pred Domom kulture Velenje Mathias Rupping Scopes, koncert (MoZZAJik Summer Festival)

Ponedeljek, 19. avgust 9.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Vsak posameznik naj bo svoboden, delavnica (Trening starĹĄevstva) 21.00 Pred Domom kulture Velenje Bunkica, glasbena komedija (Zvezde pod zvezdami)

Torek, 20. avgust 9.00-12.00 in 16.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Mesto pleĹĄe 9.00 Center za druĹžine Harmonija

DruĹĄtva NOVUS Navade so naÄ?in Ĺživljenja ljudi, pogovorna delavnica 19.00 Vila Bianca Trio Tschejefem, koncert (PreĹĄmentane citre)

Sreda, 21. avgust 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoĹžganÄ?kajmo z Brainobrain Velenje (Zabavna sreda) 19.00 Vila Bianca Ljoba JenÄ?e in TomaĹž Plahutnik, koncert (PreĹĄmentane citre)

Torek, 20. avgust 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 17. avgust X 8.00

Zbirno mesto v Martinovi vasi Vrbanove ĹĄpice (2408 m) ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica, MC Ĺ martno ob Paki

15. avgusta, ob 14:29, polna luna (ĹĄÄ?ip)

Podobe Ĺ aleĹĄke doline v grafiki V vili Bianca odprta razstava Ĺ aleĹĄka dolina v grafiki, ki bo na ogled do 11. septembra Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je z lokalno ustvarjalko Katarino Aman, pripravil razstavo Ĺ aleĹĄka dolina v grafiki, ki bo na ogled vse do prazniÄ?nega meseca septembra, ko praznujeta Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Ob dogovarjanju za razstavo se je porodila ideja o upodobitvi celotne Ĺ aleĹĄke doline in biserov, ki nam jih skriva oz. odkriva. Vsa dela sestavljajo mozaik Ĺ aleĹĄke doline, ki pa je ĹĄe vedno daleÄ? od dokonÄ?ane celote. NaĹĄa dolina ima ĹĄe mnogo bogastva, znamenitosti, ki Ä?akajo na upodobitev v grafiki.

Tokratno res obseĹžno razstavo sestavlja 123 del, ki pa so ĹĄe vedno izbor, saj se po mapah in ĹĄkatlah pri avtorici skriva ĹĄe veÄ? matric na temo Ĺ aleĹĄke doline. Vse matrice so zrisane, roÄ?no izrezane in odtisnjene, uporabljena pa je tehnika linoreza. Katarina je poleg znanih lokacij Ĺ aleĹĄke doline v razstavo vkljuÄ?ila marsikatero manj znano ali nepoznano lokacijo, ki jo je odkrila nakljuÄ?no ob raziskovanju in fotografiranju prostorov, kar je pomemben del priprave, saj ima prav vsaka grafika v ozadju avtoriÄ?ino fotografijo s terena. Grafike so na voljo tudi za prodajo, saj je bilo izdelanih doloÄ?eno ĹĄtevilo odtisov, ki so z zaporednimi ĹĄtevili oznaÄ?eni pod grafiko. Vsakdo, ki bi grafiko Ĺželel kupiti ali naroÄ?iti, se lahko osebno obrne na avtorico ali na TIC Velenje.

Katarina Aman nam je zaupala, da je za izdelavo marsikatere grafike bilo potrebno le nekaj ur, spet za druge tudi po 10 ali veÄ?.

NajveÄ? Ä?asa je vloĹžila v delo Kajuhov dom, za katerega je vkljuÄ?no z risanjem, izrezovanjem in tiskom porabila nekaj veÄ? kot 20 ur.

Koliko ur je porabila za celotno razstavo, pa si ne upa niti oceniti.

O ideji

Prvotna ideja o predstavitvi najprej motivov Velenja s serijo grafik je zaÄ?ela nastajati v zimskih mesecih leta 2017. Ob belini snega in kontrastu, ki ga ustvarijo stavbe v sveĹžem zametu, se je porodila ideja o manjĹĄem ĹĄte-

vilu grafik z najprepoznavnejĹĄimi velenjskimi detajli. Ideja je rastla, se razvijala, pisala svojo zgodbo in s podporo Muzeja Velenja prerasla v obĹĄirnejĹĄi opus ÂťV srce vrezano VelenjeÂŤ. Ta je takrat zajemal 60 grafik. Pozitivni odzivi na razstavo so Katarino spodbudili k nadaljnemu raziskovanju mesta in

grafiÄ?ni tehniki linoreza in tehniki akvarela.

V zadnjih letih se je s svojimi grafikami predstavila v veÄ? razstaviĹĄÄ?ih, med drugim na Velenjskem gradu, v vili RoĹžle, galeriji eMCe Velenje in na osnovnih ĹĄolah Miha Pintarja Toleda Velenje, Toneta ÄŒufarja Maribor ter osnovni ĹĄoli MaleÄ?nik.

segmentov, ki imajo pri avtorici poseben pomen. To so bodisi ĹĄole, ki jih je obiskovala, umetniĹĄke toÄ?ke mesta ali objekti, na katere ima razliÄ?ne asociacije. Prvi deli sta Galerija Velenje in kip Ivana MeĹĄtroviÄ?a Ĺ˝ena ob morju. Po konÄ?ani razstavi 60 grafik je ĹĄtevilo velenjskih grafik spontano naraĹĄÄ?alo, sÄ?asoma pa so se jim pridruĹžile prve grafike z motivi Ĺ oĹĄtanja.

Katarina je tudi strastna kamiĹĄibajkarka, ki zgodbe sama piĹĄe in ilustrira. S kamiĹĄibaji redno nastopa tako v domaÄ?em okolju kot zunaj Velenja. Le dan po otvoritvi razstave je Ĺže drugiÄ? nastopila v tekmovalnem delu Slovenskega festivala kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a. Septembra 2018 je izĹĄla otroĹĄka zbirka pesmi Ĺ˝elva Bogdana, katere ilustracije so njeno delo. Kot Ä?lanica aktivno sodeluje na razliÄ?nih podroÄ?jih – v TuristiÄ?nem druĹĄtvu Ĺ alek, KUD Dudovo drevo, ob tem piĹĄe ustvarjalne Ä?lanke v reviji ProstoÄ?asnik in je Ä?lanica DruĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov. Katarina Aman je tudi lokalna turistiÄ?na vodnica za obmoÄ?je destinacije Ĺ aleĹĄka dolina.

O avtorici

VelenjÄ?anka Katarina Aman je svojo ustvarjalno pot priÄ?ela na likovnem oddelku Gimnazije Velenje in nadaljevala na ĹĄtudiju na Oddelku za likovno pedagogiko na PedagoĹĄki fakulteti v Mariboru. Magistrski ĹĄtudij je konÄ?ala z zakljuÄ?nim delom s podroÄ?ja didaktike in grafike. Najpogosteje ustvarja v

Za zakljuÄ?ek pogovor o knjigi Zgodbe z Loma • Bungee trampolin junij-oktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti. Ponedeljek- petek: 10:00 - 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe -. Torek petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

18.00 Prireditveni prostor v ReÄ?ici ob Paki Hmeljski likof v ReÄ?iĹĄki noÄ?i z ansamblom Greh, Klub 81 20.00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof Razstava likovnih del, nastalih na likovni delavnici ÂťGeoformaÂŤ

Ĺ oĹĄtanj – V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj je samo ĹĄe danes, v sredo, 14. avgusta, na ogled likovna razstava avtorice Klare Jan, ki je na ogled postavila tri serije ilustracij z naslovom Triptih – dodiplomski projekt ARThabet, diplomsko delo Zgodbe z Loma in podiplomski projekt Tri Ä?arovnije na noÄ?.

Ob zakljuÄ?ku razstave danes na Galerijskem veÄ?eru ob 19. uri Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj pripravlja pogovor o knjigi Zgodbe z Loma s Klaro in Angelo Jan. Eno od teh, Zgodbe z Loma, ki jih je Klari pripovedovala babica Angela, bodo prelistali skupaj. Pogovor bo vodila Eva Kumer, uÄ?iteljica iz Ĺ kal. đ&#x;”˛

mkp

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

đ&#x;”˛

Naš čas, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

14. avgusta 2019

Nagradna križanka »Galeb«

RADIO VELENJE Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.

Tekstilna hiša Velenje Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si

Nudimo Vam: kopalke perilo nogavice pižame bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.

Galeb * Triumph * Lisca * Calida * Pounje * Snelly Prijazno vabljeni!

Zdravniški nasveti, gostja: Slavica Avberšek, patronažna sestra iz Zdravstvenega doma Velenje.

Tema: dojenje in najpogostejše težave

ČETRTEK, 15. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 16. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 17. avgusta

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 26. avgusta 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Huaweijev operacijski sistem, uperjen proti Androidu Razmere med ameriškimi podjetji in podjetjem Huawei so se nedavno nekoliko »umirile«, kar posledično pomeni, da bo kitajski gigant svoje pametne mobilne telefone tudi v prihodnje opremljal z mobilnim operacijskim sistemom Android, saj je ta

dejstvo, da novost podpira vse mobilne aplikacije, ki so bile pripravljene za Android, za nameček pa lahko na njem poganjamo tudi aplikacije za Linux in aplikacije, napisane v programskem jeziku HTML5. Poleg tega gre tu za univerzalni operacijski sistem, ki ga je mogoče uporabljati na različnih napravah. Operacijski sistem Huawei HarmonyOS namreč ni primeren zgolj za pametne mobilne telefone, ampak tudi za nosljive naprave, pametne

107,8 MHz GASILSKI DOM ŠOŠTANJ ( POD ŠOTOROM )

PETEK 16. 8. OD 20h JAN POTRČ BAND SAN DI EGO ROCK PARTYZANI

SOBOTA 17. 8. OD 16h 36. TEKMOVANJE STARIH BRIZGALN ANSAMBEL MODRIJANI

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 20. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 21. avgusta

PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA GVM-1 ANSAMBEL SPEV IN TANJA ŽAGAR KULINARIČNA SPECIALITETA : PEČEN VOL

televizije, prenosne računalnike in celo sodobne avtomobile.

Nadvse zanimivi operacijski sistem Huawei HarmonyOS bo v navezi z zanimivimi napravami končnim uporabnikom na voljo še pred koncem letošnjega leta. Te naprave bodo seveda sprva naprodaj zgolj na Kitajskem, nekoliko kasneje pa še drugod posvetu. Ker bo novost odprtokodna, bodo pri njenem razvoju lahko sodelovali številni programerji z vsega sveta. Za ta namen je bila pričakovano ustanovljena tudi posebna organizacija, ki bo skrbela za sodelovanje z najboljšimi programerji.

NEDELJA, 18. avgusta

PONEDELJEK, 19. avgusta

NEDELJA 18. 8. OD 16h

med uporabniki storitev mobilne telefonije nadvse priljubljen. Poleg tega je zanj na voljo na milijone različne brezplačne in plačljive mobilne programske opreme in mobilnih iger, brez katere danes seveda enostavno ne gre več. Kljub temu pri podjetju Huawei nadaljujejo razvoj lastnega mobilnega operacijskega sistema. Ta je bil nedavno prvič predstavljen na razvojni konferenci Huawei Developers Conference, nad njim pa so bili navdušeni mnogi, saj predstavlja zanimivo evolucijo mobilnega operacijskega sistema Android.

Na to, da je mobilni operacijski sistem Huawei HarmonyOS nekaj posebnega, kaže predvsem

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 5. do 11. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 5. do 11. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 5. do 11. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3, alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka), mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 14. 8. 2019, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

14. avgusta 2019

mali OGLASI predmetov, oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje.

Gsm: 041 70 65 65.

ODDAM enosobno stanovanje z souporabo kuhinje in kopanice, ugodno. Gsm: 031 747 520.

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE VIKEND z vinogradom na sonÄ?ni lokaciji blizu Mozirja, prodam. Gsm: 041 961 948.

LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih

PRIDELKI KORUZO za silaĹžo, prodam. Gsm:041 905 999.

KROMPIR jedilni bel domaÄ?, prodamo. Gsm: 051 628 677.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

Ĺ˝IVALI PRAĹ IÄŒE, odliÄ?ne mesnate pasme, primerne za dopitanje na veÄ?jo teĹžo, prodaja FiĹĄar, Tabor Gsm: 041 619 372.

PODARIM PODARIM potaknjence aloje vere.

Gsm: 070 678 336.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

od 16. 8. do 22. 8.

- 16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel KlanÄ?nik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Ĺ oĹĄtanju; - od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal prvi turistiÄ?ni teden, ki se je zaÄ?el z veliko prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, NoÄ?jo ob jezeru; - krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika zdruĹžili z otvoritvijo obnovljenega starega trĹĄkega jedra Velenja; - 18. avgusta 1821 se je v Velenju rodil Ĺžupan in poslanec JoĹžef Rak; leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraĹĄko okroĹžje zmagal na volitvah v deĹželni zbor v Gradcu;

Umrl je 5. decembra 1884 v Velenju; - 18. avgusta 1923 se je v Velenju rodil Miha Valenci; bil je aktiven gasilec in enaintridesetkrat kot 'Toni Hercfeler' sodeloval na velenjskih pustnih karnevalih; umrl je 16. decembra 2007; - 18. avgusta 1929 so v Ĺ oĹĄtanju oziroma v DruĹžmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili SlomĹĄkov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo DruĹžmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino DruĹžmirskega jezera; - 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj dr. Bogdan Menih; - 19. avgusta 1907 je bil v Lokah pri Ĺ˝alcu rojen duhovnik in verski referent pri ĹĄtabu 4. operativne cone Franc Ĺ mon Jaka, ki je bil od leta 1966 Ĺžupnijski upravitelj v Zavodnjah; umrl je 6. maja leta 1985; - 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom; - 19. avgusta 1962 so v Velenju

Ivan AtelĹĄek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

potekale zakljuÄ?ne prireditve turistiÄ?nega tedna; zjutraj so v hotelu "Paka" odprli kulinariÄ?no razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zveÄ?er pa ĹĄe zabava s plesom v restavraciji Jezero; - 20. avgusta 1995 je bilo v organizaciji Kulturnega druĹĄtva Ivana Cankarja s PleĹĄivca in Radia Velenje Ĺže 20. sreÄ?anje narodnozabavnih ansamblov na GraĹĄki gori; - 21. avgusta 1928 je bil v Dobletini pri Nazarjih rojen Ivan AtelĹĄek, nekdanji generalni direktor Tovarne gospodinj-

ske opreme Gorenje Velenje, ki je umrl 6. decembra 2011; - 21. avgusta 1977 so v Ĺ kalah odprli nov otroĹĄki vrtec; - 22. avgusta 1920 je bil v Velenju shod Jugoslovanske socialdemokratske stranke; glavni govornik je bil Anton Kristan, ki je bil po prevratu Ä?lan Narodne vlade SHS v Ljubljani in nato od leta 1919 minister za gozdarstvo in rudarstvo v vladi v Beogradu; - 22. avgusta 1956 je skupĹĄÄ?ina ObÄ?inskega ljudskega odbora Ĺ oĹĄtanj izglasovala ustanovitev niĹžje drĹžavne glasbene ĹĄole Velenje, ki je pred tem tri leta delovala v okviru velenjske Svobode; zaradi zapletov se je nato nekaj Ä?asa imenovala Glasbena ĹĄola Velenje – Ĺ oĹĄtanj z oddelkom v Ĺ oĹĄtanju in v Velenju; - 22. avgusta 1998 je Aeroklub Gorenje na letaliĹĄÄ?u v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju pripravil velik letalski miting.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 15. 8. 2019 Olivera Saveva, dr. dent. med; 17 in 18.8.

2019, Para Kamcheva, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Damijan KljajiÄ?

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, JENKOVA, 123,1 m2, adaptirano l. 2019, 10/10 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a).

Cena: 125.000 â‚Ź.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

đ&#x;”˛

Dame in gospodje, Radio Velenje.

Prodaja, posest, kmetija: LOPATNIK, 148.394 m2, kmetija s stanovanjsko hiĹĄo zgrajeno 1997 v izmeri 194 m2 ter gospodarskim poslopjem v izmeri 118 m2.

Cca 12,7 hektarja gozda in cca 2 hektarjem travnikov. Cena: 225.000 EUR.

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

107,8 MHz

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI •

POROKE •

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

DRAVĹ NIK PAVLA, roj.1930, Velenje, JurÄ?iÄ?eva cesta 6

KUSTERBANJ DEJAN, Prebold, Na zelenici 1 in KOLAR DAŠA, Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 2

V spomin Med pedagoĹĄke zvezdice je odĹĄla moja ljuba uÄ?iteljica Marija Ĺ˝uĹžek Pogosto iĹĄÄ?emo prave poti, hodimo v strahu, da jih ni.

A prava pot vodi povsod v globine srca, v ťirjave sveta ‌ Vodi nas tja, kjer je iskreno prijateljstvo doma!

V ponedeljek je nehalo biti plemenito srce gospe Marije Ĺ˝uĹžek, ravnateljice, uÄ?iteljice in dobre prijateljice. Moje voĹĄÄ?ilo ob njenem rojstnem dnevu je ĹĄe sprejela, Ä?eprav Ĺže hudo bolna.

Najino prisrÄ?no poznanstvo se je priÄ?elo v mojem petem razredu, ko nas je prestraĹĄene podeĹželske uÄ?ence iz Vinske Gore sprejela odprtih rok in z vso toplino srca. Spoznala sem lik prave uÄ?iteljice, ki ni le pouÄ?evala, temveÄ? svetovala in nas bodrila ter v hudih stiskah tudi privila k sebi. V njej sem spoznala, da je uÄ?iteljski poklic lep in prava odloÄ?itev tudi zame.

Res sem po njenem vzoru svoje delovno obdobje preĹživela v ĹĄoli med uÄ?enci.

Najino prijateljstvo se je nadaljevalo v tretje Ĺživljenjsko obdobje.

Malokrat, a takrat iskreno, sva gospo Marijo obiskovali z gospo Anico Podlesnik, tudi mojo nekdanjo uÄ?iteljico in mentorico mnogim zanimivim podeĹželskim dogodkom.

Gospa Marija, odpoÄ?ijte od bolezni utrujeno srce.

VaĹĄa plemenita dela bodo v nas Ĺživela naprej! Hvala Vam za vse lepo. đ&#x;”˛

Anica Drev

Življenjsko pot je sklenila naťa draga mama, babica in prababica

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

MARIJA ŽUŽEK 1935 – 2019

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji pomagali, lajĹĄali boleÄ?ine in bili z nami v teĹžkih trenutkih.

Vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 8. 2019, barve: ­CMYK, s­ tran 20

Veliki naÄ?rti za Ĺ oĹĄtanjsko jezero ZaÄ?enja se prenova trga V Ĺ oĹĄtanju ne skrivajo, da bodo projekt s podpisom sporazuma s Holdingom Slovenske elektrarne ÂťzamenjaliÂŤ s soglasjem ObÄ?ine za ruĹĄenje hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj

bratov Mravljakov

Dela naj bi bila konÄ?ana do sredine prihodnjega poletja Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju se zaÄ?enja prenova trga bratov Mravljakov s pripadajoÄ?imi pasaĹžami v obmoÄ?je prijaznega prometa. Projekt je pripravila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj s pomoÄ?jo prostorskih naÄ?rtovalcev – Biro Skiroja in Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine ter v sodelo-

nanÄ?ni deleĹž sofinanciranja, 820 tisoÄ? evrov, sami pa so zanj v proraÄ?unu namenili ĹĄe 400.000 evrov.

Izvedli bodo rekonstrukcijo trga v skupni povrĹĄini skoraj 3.000 kvadratnih metrov, zamenjali celotni zgornji ustroj, na trg umestili novo urbano opremo, uredili zasaditev in vzpostavili novo prometno ureditev.

ponovno gledal proti Paki. TrĹĄke povrĹĄine bodo zopet namenili igri, druĹženju ter hkrati tudi uĹživanju ob bogati arhitekturi trga. S tem bodo priloĹžnost dobila tudi lokalna podjetja, ki bodo s svojo ponudbo oĹživila trg.

Predvideno je, da bodo dela konÄ?ana do sredine prihodnjega leta. đ&#x;”˛

Skica predlaganih posegov v obmoÄ?je Ĺ oĹĄtanjskega jezera.

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝elje in ideje o tem, da bi uredili obmoÄ?je Ĺ oĹĄtanjskega jezera – domaÄ?ini mu ĹĄe vedno radi reÄ?ejo DruĹžmirsko v spomin na potopljeno vas –, se v Ĺ oĹĄtanju pojavljajo Ĺže dolgo. Marsikdo se bo ĹĄe spomnil ideje o Vodnem mestu. Aktualna je bila med gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj v letu 2008. NaÄ?rte z njim je prepreÄ?ila Agencija za varstvo okolja (Arso), ker jezero in njegove breĹžine ĹĄe niso bile ÂťpripravljeneÂŤ na takĹĄne posege. Bili so strpni. Zdaj pa je priĹĄel Ä?as (in priloĹžnost), da bo drugaÄ?e, Ä?eprav se jezero ĹĄe ĹĄiri proti Gaberkam in pod seboj poĹžira zemljiĹĄÄ?a. Na posege so se zaÄ?eli intenzivno pripravljati. Predloge, kaj vse bi lahko bilo ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru, je pripravil arhitekt Rok Poles. ÂťNjegove ideje – prostor je primeren za vrsto dejavnosti: turistiÄ?-

Darko Menih: ÂťPreveÄ?krat smo bili Ĺžejni peljani Ä?ez vodo, zdaj imamo priloĹžnost, da se bomo odĹžejani Ä?eznjo peljali z zip-linom.ÂŤ nih, sprostitvenih, rekreacijskih in adrenalinskih – smo na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj usvojili, ideje predstavili HSE Investu, v katerem bodo projekt pripravili in ga vodili,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih. V Ĺ oĹĄtanju ne skrivajo, da bodo ta projekt s podpisom sporazuma s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) ÂťzamenjaliÂŤ z njihovim soglasjem za ruĹĄenje hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. ÂťPreveÄ?krat smo bili prepeljani Ĺžejni Ä?ez vodo, tokrat pa noÄ?emo biti,ÂŤ pravi Ĺžupan. Se bodo pa lahko odĹžejani Ä?ez vodo peljali z zip-linom, ki bo ena od atrakcij tega

prostora. ÂťPoleg tega predlog posegov vkljuÄ?uje adrenalinski park, parkiriĹĄÄ?e za avtodome, prostor za ribiĹĄke prireditve in tekme, poti med drevjem, klopi z mizami in koĹĄi, vrtiÄ?karsko obmoÄ?je, parkiriĹĄÄ?e za osebna vozila,ÂŤ navduĹĄen naĹĄteva Menih. V tem projektu je naÄ?rtovana tudi nova povezava s Cankarjevo cesto, ki jo bodo spremenili v enosmerno. ÂťSpeljana bo mimo kapele, mimo naselja v smeri proti Goricam. ÂťTo bo za ta predel velika pridobitev.ÂŤ Kdaj pa bi se lahko zaÄ?elo? ÂťVerjetno Ĺže jeseni. Nekaj pa se Ĺže dogaja. Pri ribiĹĄkem domu druĹžba RGP poglablja jezero, mulj pa odvaĹžajo na drugi del jezera, proti Gaberkam, kjer ga s tem materialom utrjujejo. Na obmoÄ?ju hladilnika bloka 4 pa potekajo Ĺže tudi nekatera dela, povezana z varnostjo.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Prenova se bo zaÄ?ela letos, dela pa naj bi bila konÄ?ana do sredine poletja prihodnje leto.

Na Trg svobode v Ĺ oĹĄtanju so postavili plakatno razstavo o prenovi Trga bratov Mravljakov.

vanju s Komunalnim podjetjem Velenje.

Med 23 projekti, prijavljenimi na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, je ta prejel najviĹĄji fi-

Klopotec - simbol vinske pokrajine ÄŒlani druĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki pripravili drugo uradno postavitev klopotca – Za zdaj kaĹže, da bo letina dobra Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 10. avgusta – Pri Ĺ panÄ?evi zidanici iz leta 1818 v Malem Vrhu (eni najstarejĹĄih in najbolje ohranjenih zidanic na Slovenskem) se je zbrala pisana druĹĄÄ?ina. Tja so jih povabili Ä?lani DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki skupaj z gospodarjem vinograda AnĹžetom PodgorĹĄkom zato, da bi se druĹžili ob drugi uradni postavitvi klopotca v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, rekli katero o dosedanjem delu v vinogradu ter kaj o letini.

Mojca Praprotnik, predsednica druĹĄtva, je ob tej priloĹžnosti dejala, da klopotec kot simbol vinske pokrajine, ki dela druĹžbo trti vse do martinovega, hkrati opozarja, da postaja grozdje sladko in da se bliĹža Ä?as trgatve. Vinogradnik zakljuÄ?uje svoje delo v vinogradu, priprave na nov vinski letnik pa zaÄ?enja kletar. ÂťS postavljanjem klopotcev se je tudi naĹĄe druĹĄtvo pridruĹžilo ohranjanju starih navad. TakĹĄne ĹĄege nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine ne boste naĹĄli v nobeni drugi vinski regiji na svetu.ÂŤ Hkrati s tem Ĺželijo, da ĹĄmarĹĄki klopotci v lokalni skupnosti naznanjajo tudi sklop prireditev, ki prihajajo: trgatev potomke najstarejĹĄe trte na svetu pred obÄ?insko upravo, gospodarjev krst vina v organi-

zaciji ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva, kleti odprtih vrat, boĹžiÄ?no druĹženje z vinogradniki. Ob tem je izrazila Ĺželjo, da bi bilo takih, ki bi jih zven klopotca motil, Ä?im manj.

AnĹže PodgorĹĄek nam je povedal, da so mu ĹĄestkrilni (tako imenovani haloĹĄki) klopotec pred tremi leti za 30. rojstni dan podarili prijatelji in sorodniki. Od takrat naprej vsako leto ob tem Ä?asu zapoje sredi vinograda pod Ĺ panÄ?evo zidanico. Njegova pesem v njem vzbudi spomin na dni praznovanja okroglega jubileja, njegovo klopotanje ga pomirja pri delu v vinogradu. ÂťÄŒe preĹžene tudi kakĹĄno ÂťpoĹžreĹĄnoÂŤ ptico, je njegov uÄ?inek popoln. OdliÄ?no se zlije s tukajĹĄnjim vinogradniĹĄkim okoljem in verjamem, da ni moteÄ? okoliĹĄkim prebivalcem, saj klopoÄ?e le Ä?ez dan. ZveÄ?er, ko se vetriÄ? po navadi umiri, si tudi klopotec privoĹĄÄ?i poÄ?itek do naslednjega dne.ÂŤ ÄŒe bo klopotec dobro opravil svojo nalogo in bodo imeli v naslednjem mesecu ĹĄe nekaj sreÄ?e z vremenom, lahko priÄ?akujejo kakovostno in koliÄ?insko bogato letino, meni AnĹže.

Ranfol, kerner, chardonnay, sauviKlopotec je na leseni drog postavil gnon, rumeni muĹĄkat, laĹĄki rizling in gospodar AnĹže PodgorĹĄek ob pomoÄ?i druge sorte, ki uspevajo v Ĺ panÄ?evem nekaterih vinogradnikov. vinogradu, se Ĺže poÄ?asi mehÄ?ajo in

SoÄ?asno z obnovo trga bodo obnovili komunalne vĂłde. Kip Marije, ki stoji med parkiriĹĄÄ?i in objekti na veÄ?jem podstavku, bodo prestavili na lokacijo, kjer je prvotno stal, tako da bo

â?ą

Ĺ˝upan Darko Menih: ÂťProĹĄnja stanovalcem, obÄ?anom – bodite strpni in razumevajoÄ?i, upoĹĄtevajte varnostna navodila med gradnjo.ÂŤ

Klopotec je lesena naprava na visokem lesenem drogu. Je slovenski model in izum, njegova zgodovina pa sega Ĺže pred leto 1700. Prvotno je bil namenjen odganjanju ptiÄ?ev v vinogradih in je znanilec jeseni. Postavljajo ga v Ä?asu zorenja grozdja od 25. julija do 15. avgusta, pospravijo pa ga do 11. novembra.

Vsak klopotec je izdelan iz 40 delov, ti pa iz ĹĄestih vrst lesa. Vsak ima svojo nalogo. Poganja ga veter. Klopotci so izdelani razliÄ?no: v Slovenskih goricah ima obiÄ?ajno dva para kril ali vetrnic, na GoriÄ?kem tri oziroma ĹĄtiri (toliko tudi na avstrijskem Ĺ tajerskem), haloĹĄki pa ima ĹĄestloputno vetrnico.

UdeleĹženci dogodka so nazdravili s ĹĄmarÄ?anom. Tako namreÄ? poimenujejo vino, ki je zvrst najboljĹĄe ocenjenih vin minulega letnika.

vsrkavajo vsak Ĺžarek sonca. Modra frankinja in zweigelt se Ĺže barvata rdeÄ?e. ÂťOb nadaljnjih ugodnih pogojih lahko priÄ?akujemo blizu tri tisoÄ? litrov vina, katerega veÄ?inski odjemalci so ljudje iz lokalnega okolja in druĹĄtva, nekaj se ga

bo znaĹĄlo tudi v steklenicah in morda ĹĄe v kateri od lokalnih restavracij oziroma turistiÄ?nih ponudnikov.ÂŤ Dogodek so popestrili Ä?lani ĹĄmarĹĄkega moĹĄkega pevskega zbora. đ&#x;”˛