32-2020

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (18/270C) in soboto (16/260C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžen deĹž. V nedeljo (15/270C) bo delno obÄ?ano.

ÄŒetrtek, 13. avgusta 2020

ĹĄtevilka 32 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Velenje si zasluĹži dostojnega naslednika Milena KrstiÄ? – Planinc

OdĹĄel je Ĺžupan Bojan KontiÄ?

Z odhodom Bojana KontiÄ?a ne izgublja le Velenje, gotovo bomo pogreĹĄali tudi njegovo bogato udejstvovanje v drĹžavni politiki. ÂťPeÄ?at, ki ga je pustil v slovenskem prostoru, je velik in neizbrisen,ÂŤ so v Ĺžalnih nagovorih poudarjali govorniki, v Ĺžalne knjige, ki so bile v prosto-

rih Mestne obÄ?ine Velenje, na sedeĹžu stranke SD v Velenju in Ljubljani, DrĹžavnem svetu in drĹžavnem zboru, pa so ostale zapisane mnoge velike in globoke misli, ki ostajajo v spomin na tega velikega Ä?loveka, ne le politika in sodelavca, ampak tudi dobrega prijatelja in tovariĹĄa.

Drugi festival Dojiva se Ob svetovnem tednu dojenja je v prvem tednu avgusta tudi v Velenju potekalo veÄ? akcij v sklopu 7. festivala Dojiva se. Ĺ˝e tretje leto zapored je izĹĄel priroÄ?nik o noseÄ?nosti, dojenju in starĹĄevstvu Zaupam si, ki vsebuje veÄ? kot ĹĄtirideset strokovnih Ä?lankov o porodu, dojenju, vzgoji, prehrani in zdravju. Za podporo mladim starĹĄem je festival Dojiva se v Velenju potekal drugo leto zapored – v soboto, 8. avgusta, na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u pri klopci za dojenje. (VeÄ? na str. 5). đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Peter Dermol opravlja zaÄ?asno funkcijo Ĺžupana

5 Na festivalu se je zbralo kar nekaj mladih mamic, noseÄ?nic in oÄ?etov, ki so delili izkuĹĄnje in se spodbujali med seboj.

Delavce pozivajo k doslednemu upoĹĄtevanju ukrepov Uprava skupine Hisense Europe Group (HEG) ter predstavniki sindikatov iz proizvodnih obratov v Sloveniji, Srbiji in Republiki ÄŒeĹĄki so enotni in predani zaĹĄÄ?iti zdravja vseh zaposlenih po vsej Evropi v Ä?asu pandemije novega korona virusa, zato so v skupni izjavi pozvali vse zaposlene k doslednemu spoĹĄtovanju preventivnih ukrepov tako v podjetjih kot zunaj njih. Poudarjajo, da ni viĹĄje prioritete od varnosti in zdravja zaposlenih in njihovih druĹžin.

Zaposlene so pozvali k strogemu in dosle-

Poslovil se je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. Na Ä?elu Mestne obÄ?ine Velenje je bil tretji mandat, od leta 2010. Na zadnjih lokalnih volitvah, ki so bile leta 2018, je slavil Ĺže v 1. krogu, ko je prejel skoraj 60 odstotkov glasov volivk in volivcev.

Torej so mu zaupali. Prepoznali njegovo delo v dobro lokalne skupnosti in ljudi v njej. Njegovo empatijo, njegovo drĹžo so Ä?utili.

Predvsem je bil Ä?lovek. Morda je bilo v njem malo manj politika.

Za politika je treba biti ÂťpolitiĹĄÂŤ, kar pa njemu ni ĹĄlo vedno. Zakaj tak uvod?

Zato, ker me je sram. Ne zase, ampak za vse tiste, ki so se kampanje za njegovega naslednika, Ä?eprav se ta uradno ĹĄe niti zaÄ?ela ni, Ĺže lotili (ali pa nadaljevali) pritlehno, zahrbtno, Ä?loveka nevredno in neÄ?astno. Saj verjetno veste, o Ä?em piĹĄem, kaj? Saj ste kaj prebrali? Bati se je takih, ki so si pripravljeni z nizkimi udarci, diskreditacijami, dobesedno preko trupel utirati pot do oblasti.

A na sreÄ?o ljudje tega najveÄ?krat ne marajo. Tako kot ne marajo negativnih kampanj. Ko je priloĹžnost, priloĹžnost pa so volitve, znajo to pokazati in kaznovati.

Svetnice in svetniki so na dopisni seji Ĺže potrdili ugotovitveni sklep o predÄ?asnem prenehanju mandata Ĺžupanu KontiÄ?u in s tem seznanili ObÄ?insko volilno komisijo. Ta je sploĹĄno glasovanje na nadomestnih Ĺžupanskih volitvah razpisala za 11. oktober. Morebitni drugi krog po rokovniku volilnih opravil, ki ga je Ĺže tudi sprejela, pa je predviden ĹĄtirinajst dni kasneje, 25. oktobra. Nadomestne volitve se namreÄ? lahko opravijo najprej v 60 in najpozneje v 90 dneh. Torej bodo volitve v Velenju na prvi moĹžni datum.

Volitve bodo potekale v luÄ?i ÂťkoroneÂŤ. Zato bo morala ObÄ?inska volilna komisija pri izvedbi imeti v mislih najbrĹž tudi to dejstvo, Ä?eprav se tega, kakĹĄna bo v Ä?asu razpisa volitev epidemioloĹĄka slika, povezana s Covidom-19, ĹĄe ne ve.

Bojan KontiÄ? je ob Ĺžupanski funkciji opravljal tudi funkcijo drĹžavnega svetnika. V drĹžavni svet pa se voli posredno z elektorji.

Nadomestne volitve za drĹžavnega svetnika bo razpisal predsednik drĹžavnega zbora.

dnemu upoĹĄtevanju preventivnih ukrepov.

Tesno sodelujejo z zdravstvenimi ustanovami in oblastmi v vseh drĹžavah, v katerih poslujejo, in strogo upoĹĄtevajo vse ukrepe, ki jih uvajajo lokalne oblasti. ÂťNaĹĄ skupni odziv na trenutno pandemijo je niÄ?elna toleranca do krĹĄitev predpisanih ukrepov. Odgovorno vedenje in ravnanje sta edini naÄ?in, da prispevamo k ohranitvi svojega zdravja med pandemijo, ki predstavlja velik izziv za ves svet. Ĺ˝e doslej smo se trudili po najboljĹĄih moÄ?eh, da so bili naĹĄi za-

posleni dobro pouÄ?eni o pomenu strogega izvajanja vseh ukrepov tako v proizvodnih obratih in podjetjih kot zunaj njih. Skupaj pozivamo vse zaposlene k disciplini, vzdrĹževanju fiziÄ?ne razdalje ter omejevanju socialnih stikov, tudi zunaj proizvodnih obratov, saj lahko tako veliko prispevajo k omejevanju ĹĄirjenja virusa,ÂŤ so zapisali v skupni izjavi podpisniki – uprava HEG ter sindikati v vseh treh drĹžavah. đ&#x;”˛

mz

Velenje, 10. avgusta – Na 2. dopisni seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje so svetniki potrdili ugotovitveni sklep o predÄ?asnem prenehanju Ĺžupanu Mestne obÄ?ine Velenje Bojanu KontiÄ?u. Prav tako so potrdili sklep, da zaÄ?asno funkcijo Ĺžupana opravlja podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol. đ&#x;”˛

mz

Premogovnik Velenje prodaja Avtokamp Jezero Velenje – Premogovnik Velenje Ĺže nekaj Ä?asa prodaja Avtokamp Jezero in ima tudi kupca z zavezujoÄ?o ponudbo. ÄŒakajo le ĹĄe na odloÄ?itev Mestne obÄ?ine Velenje, ki ima predkupno pravico.

Imajo pa teĹžave s sedanjim najemnikom, ki bi se Ĺže moral izseliti in v kampu tudi vzpostaviti prvotno stanje. Rok za to je imel do 12. junija. ÂťNajemnik je veÄ?krat krĹĄil pogodbena doloÄ?ila najemne pogodbe (zamuda pri plaÄ?evanju najemnine in ostalih stroĹĄkov ter nedovoljeni posegi v prostor). Tudi to je bil eden od razlogov za nepodaljĹĄanje najemne pogodbe in odloÄ?itev za prodajo. Ocenjujemo, da bi novi lastnik brez teĹžav izvajal dejavnost gostinstva in turizma na obmoÄ?ju in nikakor ne gre za ÂťzapiranjeÂŤ sredi sezone,ÂŤ pravijo na Premogovniku. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Kako poteka oddaja vlog za uveljavljanje letnih pravic iz javnih sredstev v letu 2020?

Ĺ oĹĄtanj ima diamantno maturantko Celje, 10. avgusta – I. gimnazija v Celju in Ĺ oĹĄtanj imata diamantno maturantko na eksterni maturi. To je Anamarija MeĹžnar, ki je po ugovoru s 33 napredovala na 34 toÄ?k in se tako pridruĹžila maloĹĄtevilnim, doslej le enajstim diamantnim maturantom, ki so na maturi dosegli najviĹĄje ĹĄtevilo toÄ?k. đ&#x;”˛

mkp

V Ĺ oĹĄtanju dobijo infekcijska boksa Ĺ oĹĄtanj, 7. avgusta – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo sofinancirala preureditev prostorov v Zdravstveni postaji Ĺ oĹĄtanj, s katero bodo pridobili dva infekcijska boksa, enega za otroke in enega za odrasle. Dela bodo zakljuÄ?ena predvidoma do konca septembra.

Gre za nujen gradbeni poseg, pravijo v Ĺ oĹĄtanju. Narekujejo ga razmere in potrebe zaradi novega korona virusa. V zadnjih dveh tednih sta se namreÄ? dve okuĹžbi pojavili tudi v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

mkp

Prenavljajo gozdno uÄ?no pot Gornji Grad – Zavod za gozdove Slovenije z ObÄ?ino Gornji Grad obnavlja gozdno uÄ?no pot TiÄ?jak. Pot je kroĹžna, dolga dober kilometer in pol. Na njej sta predstavljena gozd in gozdarstvo ZadreÄ?ke doline. Gozdna uÄ?na pot je bila postavljena pred dobrimi 20 leti, zob Ä?asa pa je zahteval prenovo. Obnovljeno pot bodo predali namenu predvidoma jeseni. đ&#x;”˛

mkp

Spletna platforma o prestrukturiranju premogovnih regij Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo je vzpostavilo spletno platformo, ki bo sluĹžila kot osrednji komunikacijski kanal o aktivnostih in vsebinah, povezanih s pripravo nacionalne strategije za opuĹĄÄ?anje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Namenjena bo celovitemu in pravoÄ?asnemu obveĹĄÄ?anju lokalnih udeleĹženih in drugih zainteresiranih.

Za prestrukturiranje in razvojni prehod premogovnih regij je treba pripraviti dolgoroÄ?no nacionalno strategijo, ki vkljuÄ?uje Ä?asovnico za praviÄ?ni naÄ?rt predÄ?asnega zapiranja Premogovnika Velenje in opustitev rabe premoga v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, so spomnili na ministrstvu za infrastrukturo. đ&#x;”˛

mz

Velenje Underground med polfinalisti Ljubljana – Slovenska turistiÄ?na organizacija je objavila sedem polfinalistov, ki se potegujejo za naziv sejalca 2020. Gre za nagrado, ki izpostavlja najbolj ustvarjalne in inovativne doseĹžke v slovenskem turizmu. Med polfinalisti je tudi produkt Velenje Underground. Polfinaliste bo strokovna komisija v zaÄ?etku septembra obiskala na terenu, zmagovalec pa bo razglaĹĄen 13. oktobra na Dnevih slovenskega turizma. đ&#x;”˛

mz

Izbrali najboljĹĄe inovacije Velenje – Savinjsko-ĹĄaleĹĄka gospodarska zbornica bo predvidoma 10. septembra razglasila najboljĹĄe inovacije in inovatorje. Na nateÄ?aj je prispelo 14 inovacijskih projektov enajstih prijaviteljev.

NajveÄ? inovacij so tudi tokrat prijavili BSH HiĹĄni aparati, dve je prijavil HTZ, po eno pa so prijavila podjetja Autotech, Gorenje Orodjarna, Evergreen, Komunalno podjetje Velenje, Skaza, PodkriĹžnik, Premogovnik Velenje, SaĹĄa inkubator ter samostojni raziskovalec SreÄ?ko Pisnik. Komisija, ki je ocenila inovacije, se je Ĺže odloÄ?ila, da bo letos podelila pet zlatih, dve srebrni in sedem bronastih priznanj. Kdo jih bo dobil, pa bo znano na podelitvi. Tri najbolje ocenjene inovacije se bodo za najboljĹĄe potegovale na nacionalni ravni. đ&#x;”˛

mkp

PreĹĄernova cesta in Cesta talcev dobivata novi asfaltni prevleki Velenje – V zaÄ?etku tedna so asfaltirali PreĹĄernovo cesto, ki je bila zadnje tedne zaprta. ZaÄ?eli pa so tudi Ĺže dela na Cesti talcev, kjer izvajajo sanacijska dela na voziĹĄÄ?ni konstrukciji in pripravljajo vse potrebno za asfaltiranje celotnega odseka, ki bo do sobote zaprt, stanovalcem pa bo dostop omogoÄ?en s posebnimi oznakami. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

13. avgusta 2020

mz

Po novi zakonodaji upraviÄ?encem do otroĹĄkega dodatka, subvencije vrtca in drĹžavne ĹĄtipendije ni veÄ? treba oddajati vlog za podaljĹĄanje pravice – Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev najdejo uporabniki na spletni strani drĹžavnega portala e-uprava.

Jasmina Ĺ karja

Za podaljĹĄanje letnih pravic, kot so drĹžavna ĹĄtipendija, otroĹĄki dodatek, zniĹžano plaÄ?ilo vrtca ter subvencija malice in kosila, ni treba oddajati vloge. Centri za socialno delo o podaljĹĄanju odloÄ?ajo po uradni dolĹžnosti. Vlogo pa morajo oddati tisti, ki pravico uveljavljajo prviÄ? in Ä?e je bila pravica na osnovi prve vloge zavrnjena.

DrĹžavna ĹĄtipendija

Direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka Helena Bezjak Burjak pove, da s prihajajoÄ?im ĹĄolskim/ĹĄtudijskim letom 2020/21 vsem upraviÄ?encem do drĹžavne ĹĄtipendije ne bo potrebno oddati vloge. ÂťÄŒe vam pravica do drĹžavne ĹĄtipendije preneha 31. avgusta ali 30. septembra, bo CSD po uradni dolĹžnosti podaljĹĄal pravico na osnov pridobljenih podatkov. ÄŒe CSD ne bo pridobil podatka o ocenah ali podatka o bivanju, bo k odloÄ?bi priloĹžil obvestilo, da lahko dijak/ĹĄtudent zahteva izdajo dopolnilne odloÄ?be, s katero mu bo ob predloĹžitvi

ustreznih dokazil dodatek priznan od dneva priznanja pravice do drĹžavne ĹĄtipendije. Dopolnilna odloÄ?ba bo izdana le na zahtevo dijaka ali ĹĄtudenta.ÂŤ

OtroĹĄki dodatek, zniĹžano plaÄ?ilo vrtca, subvencija malice in kosila

Prav tako ni potrebno oddati vloge za podaljĹĄanje ostalih letnih pravic (otroĹĄki dodatek, zniĹžano plaÄ?ilo vrtca, subvencija malice in kosila). ÂťÄŒe imate priznano pravico do otroĹĄkega dodatka oziroma imajo vaĹĄi otroci priznano pravico do drĹžavne ĹĄtipendije, vloge za priznanje pravice do subvencije malice oziroma subvencije kosila ni potrebno oddati. Vlogo za uveljavljanje letnih pravic morajo oddati le tisti posamezniki, ki prviÄ? uveljavljajo pravico do otroĹĄkega dodatka, drĹžavne ĹĄtipendije in zniĹžanega plaÄ?ila vrtca. Prav tako je potrebno vloĹžiti vlogo, Ä?e je bila katera od naĹĄtetih pravic na osnovi zadnje vloge zavrnjena. Vlogo za drĹžavno ĹĄtipendijo je potrebno oddati pri prehodu iz I. stopnje na II. stopnjo (ĹĄtudijski

program) ali za prehod v poklicno tehniĹĄko izobraĹževanje (3+2).

Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev najdejo uporabniki na spletni strani drĹžavnega portala e-uprava.

Spremembe, ki jih je potrebno sporoÄ?iti na pristojni CSD

Prejemniki so dolĹžni sporoÄ?iti doloÄ?ene spremembe. To so: sprememba druĹžinskih Ä?lanov, sprememba statusa otroka (doma, vrtec, osnovna ĹĄola, srednja ĹĄola, fakulteta), sprememba dohodka (izguba dohodka, pridobitev dohodka, sprememba vrste dohodka, sprememba dohodka

zaradi dela za najmanj poloviÄ?ni oz. polni delovni Ä?as ‌).Te spremembe vplivajo na upraviÄ?enost do pravice iz javnih sredstev, njeno viĹĄino ali obdobje prejemanja pravice. Spremembe je potrebno sporoÄ?iti pisno ali na obrazcu za sporoÄ?anje sprememb podatkov pri pravicah iz javnih sredstev, ki so dostopni na spletni strani centrov za socialno delo,ÂŤ ĹĄe pove direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka Helena Bezjak Burjak, ki vse tiste, ki potrebujejo dodatna pojasnila, poziva, da se obrnejo na zaposlene, katerih elektronski naslov in telefonsko ĹĄtevilko najdejo na spletni strani đ&#x;”˛ CSD Savinjsko-Ĺ aleĹĄka.

DrĹžavna ĹĄtipendija se dodeli, kadar je za ĹĄtipendista izkazan ustrezen status dijaka oziroma ĹĄtudenta, je vpisan v viĹĄji letnik ter so izpolnjeni tudi ostali pogoji. Za dijake bo Center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o uspehu in odloÄ?il o izpolnjevanju cenzusa za dodelitev dodatka za uspeh. Za ĹĄtudente podatek o uspehu ne bo na voljo, zato morajo dokazilo o uspehu priloĹžiti sami. Za dodatek za bivanje bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o zaÄ?asnem bivaliĹĄÄ?u, zato je pomembno, da imajo dijaki in ĹĄtudenti urejeno prijavo zaÄ?asnega prebivaliĹĄÄ?a, Ä?e med ĹĄolanjem ne bivajo doma.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

KonjiÄ?ani noÄ?ejo Ĺ tajerske varde Pivo, hmeljarji in KV – Korona in umetnost – Dvorci, domovi, hiĹĄe – Vezna cesta Lahko bi zaÄ?etek napisal tudi – niÄ? novega. Ne v politiki ne v gospodarstvu ne v vsakdanjem Ĺživljenju, kjer so veliko zlo na celotnem obmoÄ?ju povzroÄ?ile tudi vremenske ujme. In – seveda – tudi ne pri nadleĹžnem korona virusu oziroma Covidu-19. Predvsem zaradi njega je pri nas na vseh podroÄ?jih ĹĄe vedno veliko teĹžav. In kar je najhujĹĄe, ni ĹĄe videti prave reĹĄitve. In vsa ostala podroÄ?ja ÂťpleĹĄejoÂŤ po taktu, ki ga narekuje. Mnogi organizatorji razliÄ?nih prireditev so optimistiÄ?no Ĺže mislili, da se vraÄ?amo v kolikor toliko normalno stanje, in tudi optimistiÄ?no priÄ?akovali dober obisk njihovih prireditev, pa so ĹĄe trÄ?ili v grenko spoznanje, da paÄ? ĹĄe ni tako, kot je bilo.

Tudi v Ĺ˝alcu se je to poznalo. Petkov mednarodni dan piva so Ĺželeli popestriti z mnogimi dogodki, a Ĺžal ni ĹĄlo. Zato so bili celo kritiÄ?ni do Nacionalnega inĹĄtituta, ker da jih sodijo preostro. Vseeno se je ob Fontani piva Zeleno zlato zbralo kar veliko ljudi, in kot pravijo nekateri, so imeli ÂťsreÄ?oÂŤ: prav ta veÄ?er so prodali dvestotisoÄ?i vrÄ?ek piva. Ĺ el je v roke paru z Gorenjske, organizatorji so jim dali ĹĄe priloĹžnostna darila. V ÂťkrempljihÂŤ KV ni bil le svetovni dan piva, tudi Dan hmeljarjev v BraslovÄ?ah. Tudi sicer hmeljarjem KV ni naklonjen, saj prodajni pogoji niso taki, kot so si Ĺželeli.

A kot pravijo nekateri ter ponavljajo mnogi: korona je tudi priloĹžnost. Nekako tako bi lahko ocenili dejavnost v Centru vesoljskih tehnologij v Vitanju. Ne gre za to, da bi poudarjali, da je KV vesoljni problem, le popestrili so svojo dejavnost. Pred dnevi so zaÄ?eli posebni ciklus razstav Umetnost korone po koroni. V Vitanju je umetniĹĄko umirjeno, v bliĹžnjih Slovenskih Konjicah pa odloÄ?no: noÄ?emo Ĺ tajerske varde! OdloÄ?no so se odzvali na vest, da naj bi ta varda na obmoÄ?ju konjiĹĄke obÄ?ine pripravila tabor. KonjiĹĄki Ĺžupan ter svetnice in svetniki so podpisali posebno izjavo, v kateri se ne strinjajo s kakĹĄnim od takih taborov pri njih. Ne le to - da nasploh uniformirani pripadniki te in ostalih paravojaĹĄkih skupin v njihovi obÄ?ini niso zaĹželeni. Bolj pomirjujoÄ?a je napoved, da bodo v novem ĹĄolskem letu na konjiĹĄkem zaÄ?eli glasbeni pouk izvajati tudi v dvorcu Trebnik. Ta dislocirani oddelek potrebujejo zaradi vse veÄ?jega vpisa v programe glasbene ĹĄole. Z obnovo prostorov dvorca bo

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

njihova glasbena ĹĄola pridobila prostor za vsaj 50 uÄ?encev in za potrebno ĹĄtevilo uÄ?iteljev.

Ni pa konjiĹĄki dvorec Trebnik edini tako ÂťimenitenÂŤ prostor, ki je dobil nove uporabnike. Po dolgih prizadevanjih je konÄ?no dobil novega lastnika tudi dvorec Kozje. Ta nekdaj dvorec bo ĹĄe naprej ÂťdelavskiÂŤ, tako kot je bil do takrat, ko je preĹĄel v ÂťrokeÂŤ Kozjanskega parka, v njem pa naj bi bil sedeĹž druĹžbe. Iz tega ni bilo niÄ? in zdaj bo v njem spet proizvodna dejavnost, kot je bila nekoÄ?. IzkupiÄ?ek od prodaje dvorca naj bi Kozjanski park porabil za hiĹĄo: za obnovo TonÄ?kine hiĹĄe v Podsredi, kjer naj bi uredili informativno srediĹĄÄ?e parka. In ko smo Ĺže pri novih namembnostih nekaterih objektov – prava posebnost se obeta tudi v srediĹĄÄ?u Celja. V domu bodo namreÄ? uredili hiĹĄo! NatanÄ?neje: v delu spodnjega dela znamenitega Celjskega doma bo zasebnik uredil Tropsko hiĹĄo. Ob Tehnoparku, ki je le streljal vstran, bo tako Celje v srediĹĄÄ?u mesta dobilo ĹĄe eno posebnost. Obe se med sabo precej razlikujeta, lahko pa se dopolnjujeta.

Pisali smo Ĺže o naÄ?rtovani navezovalni cesti od avtocestnega prikljuÄ?ka Celje vzhod do LjubeÄ?ne, ki naj bi stanovalce veÄ? naselij tega dela Celja bolje povezal z avtocesto. Zdaj smo gradnji Ĺže bliĹže, saj je Direkcija za infrastrukturo Ĺže izbrala izvajalca. Gre za skoraj 1500 metrov dvopasovnice, ki naj bi jo izbrani izvajalec zgradil v poldrugem letu. V Celju pa ĹĄe do konca meseca iĹĄÄ?ejo ponudnike za izgradnjo manjkajoÄ?ega dela javnega kanalizacijskega sistema.

V projektu sodelujeta ĹĄe obÄ?ini Vojnik in Ĺ tore. V celjski obÄ?ini je zgrajeno 97 odstotkov vse javne kanalizacije: v mestu v celoti, nimajo pa urejene kanalizacije ĹĄe nekatera okoliĹĄka naselja.

Pa ĹĄe to: moÄ?no deĹževje je zadnji Ä?as na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju povzroÄ?ilo veliko teĹžav in ĹĄkode. Vendar pa se je tudi pokazalo, da je bilo za nekaj deĹževje tudi dobro. V Imenem so neznanci hoteli ukrasti letalo. A je bila vzletno pristajalna steza tako razmoÄ?ena, da niso mogli poleteti. Neznani tatiÄ?i pa so se ĹĄe pred prihodom policistov 'razleteli'.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 3

V SPOMIN

13. avgusta 2020

3

Poslovili smo se od Ĺžupana Bojana KontiÄ?a Poslovilna govora na Ĺžalni seji obÄ?inskega sveta prejĹĄnjo sredo sta imela predsednik drĹžave Borut Pahor in podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, zadnje slovo pa je bilo v Ä?etrtek, 6. avgusta, na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju

V imenu sveta Mestne obÄ?ine Velenje se je poslovil podĹžupan Peter Dermol.

Velenje, 5. avgusta – V prisotni predsednika drĹžave, najviĹĄjih predstavnikov Socialnih demokratov, poslancev drĹžavnega zbora, drĹžavnih svetnikov, Ĺžupanov, gospodarstvenikov in ĹĄtevilnih obÄ?anov se je Velenje na Titovem trgu poslovilo od svojega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a. ÂťNovica o smrti naĹĄega spoĹĄtovanega Ĺžupana je ostro zarezala med nas. Obnemeli smo, obstali in verjetno tudi do tega trenutka ĹĄe ne v polnosti dojeli, da se moramo za vedno posloviti.ÂŤ Solze so napolnile naĹĄe oÄ?i, saj smo vsi takoj zaÄ?utili, da ne gre le za slovo od Ĺžupana, ampak predvsem za to, da bomo ostali brez prijatelja, sodelavca, mentorja, vztrajnega zagovornika naĹĄega mesta, obÄ?ine, doline, odloÄ?nega borca za pravice ĹĄibkejĹĄih, je dejal Peter Dermol in poudaril, da je bil Bojan KontiÄ? v prvi vrsti predvsem velik Ä?lovek, ki je bil za svoje mesto in njegove ljudi pripravljen narediti prav vse, kar je bilo v njegovi moÄ?i.

In tega ni bilo malo! ÂťVelenje je bilo njegov dom, imel ga je nadvse rad, vedno je s ponosom govoril o njem ter ga predstavljal v Sloveniji in po svetu. Posebej rad je povedal, da so Velenje zgradili ljudje, in opozarjal, da tega ne smemo nikoli pozabiti. Zdaj se je – na naĹĄo veliko Ĺžalost – Ĺže preminulim graditeljem Velenja veliko prehitro pridruĹžil tudi sam. Bojan KontiÄ?, za katerega mislim, da bi mu lahko rekli ideolog danaĹĄnjega Velenja, tega posebnega, ĹĄe vedno mladega modernistiÄ?nega mesta,ÂŤ je povedal, nanizal ĹĄtevilne uspehe in dodal: ÂťBojan KontiÄ? je bil kljub zahtevnemu delu pravzaprav vedno nasmejan, pozitivno, optimistiÄ?no naravnan. Najraje je bil med obÄ?ani in vedno je zanje znal najti pravo besedo.

Vedno je Ĺželel in tudi znal pomagati. Praznina v naĹĄem mestu bo zaradi vsega tega, kar je naĹĄ Ĺžupan poÄ?el, predstavljal in bil, po njegovem slovesu ĹĄe toliko veÄ?ja.

Z Bojanovim odhodom ne izgublja le Velenje, gotovo bomo pogreĹĄali tudi njegovo udejstvovanje v drĹžavni politiki. PeÄ?at, ki ga je pustil v slovenskem prostoru, je velik in neizbrisen.ÂŤ Obrnil se je k Ĺženi Tanji in sinu Mitji: ÂťZadnje leto in pol sta dokazala, kako velik in globok pomen ima druĹžina. Bolezen je bila teĹžka in neusmiljena.

Vidva sta mu ves Ä?as trdno stala ob strani, mu olajĹĄala marsikatero boleÄ?ino, polepĹĄala sta mu vsak, ĹĄe tako teĹžek in naporen dan. Tisti, ki Bojana poznamo, vemo, da vama je bil neizmerno hvaleĹžen.

In hvaleĹžni smo vama tudi mi,ÂŤ je dejal in izrekel soĹžalje sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, obÄ?ankam in obÄ?anom.

ÂťBil je pomemben in karizmatiÄ?ni voditeljÂŤ

ÂťBojan KontiÄ? je bil izdelana osebnost z moÄ?nim znaÄ?ajem, robusten, mestoma premoÄ?rten karakter pa je bil zaradi tega odprt in veder. Svoja Ĺživljenjska in politiÄ?na prepriÄ?anja je bil vedno pripravljen nastaviti prepihu, a jih je pred tem, to vemo in iskreno cenimo, moÄ?no priklenil, da jih ne bi spreminjala vsaka modna sapica. Samo tako moÄ?ne in znaÄ?ajne osebnosti zmorejo trmasto kuhati mulo, ko Ĺže vsi popustijo in se zelo radovedno odprejo, ko se mnogi drugi ĹĄe zvesto oklepajo predsodkov. Sredi napete razprave ti je bil pripravljen zaluÄ?ati sto kritik, da si Ĺže mislil, da je vsega konec, a ko je bilo potem naposled konec,

Poslovil se je tudi predsednik drĹžave Borut Pahor.

je pristopil k tebi s ĹĄirokim nasmeĹĄkom in odprtih dlani, da si ga moral glede na to lastnost biti zelo dobro navajen, sicer nisi vedel, pri Ä?em si.

Zaradi tega temperamenta sem ga imel posebej rad, Ä?eprav sva si ĹĄla eden drugemu tudi na Ĺživce.

Tolikokrat sva se sprala, da je edino toÄ?no to, da sva se samo ĹĄe enkrat veÄ? pobotala,ÂŤ je dejal in

povedal, da se je bilo z Bojanom KontiÄ?em vre- tekmeci so bili razoÄ?arani, Ä?e si jih ni kdaj privodno tudi spreti: ÂťVeÄ?inoma se ni boril za malen- ĹĄÄ?il, vsekakor pa je ĹĄale vedno in povsod stresal kosti, ampak za velike reÄ?i. Bil je pomemben in tudi na svoj raÄ?un. karizmatiÄ?en mnenjski voditelj. ÄŒe si ga konÄ?no Tudi njuno zadnje sreÄ?anje je potekalo v tem smipridobil za velike reÄ?i, je s svojo tankovsko nara- slu. Ĺ˝e ko je bil Bojan KontiÄ? bolan, je obiskal Pavo in mnoĹžico zvestih privrĹžencev prodrl daleÄ? horja v Ljubljani. Opazil je njegovo zadrego, kako na nasprotnikov teren in zavzel obĹĄiren teritorij. naj ob koncu pogovora vpraĹĄa, kako je z njim, in ÄŒe si ga imel proti sebi, si moral vedno imeti iz- je Bojan hitro zakljuÄ?il. ÂťBolje je, da pridem jaz k vidniĹĄke enote, da so budno opazovale njegove tebi, kot pa da bi ti – z vsem svojim spremstvom!ÂŤ premike. Bal se ni nikogar, spoĹĄtoval je vse,ÂŤ pa Ob zakljuÄ?ku Ĺžalne slovesnosti pa je Peter Derje povedal predsednik Borut Pahor in za tem opo- mol, potem ko sta Bojanu KontiÄ?u v slovo zapezoril, da mora biti uporaba borbenih ali vojnih la Rudarski oktet in Natalija Verboten, ĹĄe rekel: metafor pri Bojanu KontiÄ?u previdna, saj je bil ÂťBojan KontiÄ? je verjel v nas, dragi sodelavke in v prvi vrsti velik humanist, Ä?lovekoljub, zavezan sodelavci, v vas, spoĹĄtovani svetnice in svetniki, in miru, strpnosti in sodelovanju. Poudaril je tudi, v vas, spoĹĄtovani obÄ?anke in obÄ?ani. Verjel je, da da je bil Bojan KontiÄ? goreÄ? borÄ?evski humanist smo srÄ?ni ljudje, ki bomo znali nadaljevati uspein kot takĹĄen ni v celoti sprejel Pahorjevih pogle- ĹĄno zgodbo in vizijo naĹĄega mesta. Vabim vas, da dov na spravo, a mu je vseeno pritrdil, da je s te- skupaj dokaĹžemo, da to zmoremo.ÂŤ đ&#x;”˛ mz, bz mi razlikami treba Ĺživeti. ÂťKarakterno moÄ?na osebnost ne zavraÄ?a vsega in vsega tudi ne sprejme.

A je odprta, iĹĄÄ?e poti, kako naprej. Ko jih ne najde, ne gre nazaj, iĹĄÄ?e naprej.

Bojan KontiÄ? je bil moÄ?na in pogumna osebnost, iskal je, pri tem je bil zavezan ljudem, ki jih je predstavljal in vodil, bil je nadvse pragmatiÄ?en, ampak v najbolj Ĺžlahtnem smislu te besede,ÂŤ je dejal in dodal, da je imel rad tiste vrste politiko, ki je pokazala konkretne rezultate za ljudi. Ni se branil ideoloĹĄkih razprav in tudi v teh je razbral stvaren pomen za vsakodnevno Ĺživljenje ljudi in njihove potrebe. ÂťBojan KontiÄ? je dejansko razumel politiko kot servis za ljudi, v tem smislu tudi nikoli ni bil poniĹžan, a je bil vedno poniĹžen. To zmorejo samo izklesane, obÄ?udovanja vredne osebnosti. Z njegovim slovesom vsi veliko izgubljamo, nekateri tudi tovariĹĄa, kar je njemu zlasti veliko pomenilo.

VeÄ?ini bo ostal pred oÄ?mi v spominu tudi po svojem nalezljivem nasmeĹĄku, ki je v vsakodnevne skrbi vnaĹĄal vedrino in optimizem,ÂŤ je ĹĄe povedal in spomnil, kako je bil obdan v humorjem, ki ga je trosil mednje, in to niso bile stare ĹĄale, Bojan KontiÄ? je kariero zaÄ?el kot rudar, rudarji so ga ampak vedno kaj novega. Celo njegovi pospremnili tudi na zadnji poti.

Zadnje slovo na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju. Od Ĺžupana se je v imenu svojcev in ĹĄtevilnih zbranih poslovila njegova dolgoletna sodelavka Mojca Ĺ˝evart.

Ĺ˝alne sveÄ?anosti tudi na drĹžavni ravni Ljubljana, 5. avgusta – V dvorani drĹžavnega sveta je potekala Ĺžalna seja v spomin na drĹžavnega svetnika Bojana KontiÄ?a. Sejo je vodil predsednik DS Alojz KovĹĄca, udeleĹžil pa se je je tudi predsednik DZ Igor ZorÄ?iÄ?.

KovĹĄca je med drugim dejal: ÂťVedno je vedel, kaj hoÄ?e doseÄ?i, in svoja staliĹĄÄ?a je znal Ä?vrsto argumentirati. VÄ?asih je zmagoval, vÄ?asih sprejemal kompromise, znal pa je tudi prenaĹĄati poraze brez oÄ?itkov in grobih besed."

KontiÄ? je bil v DS Ä?lan komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter komisije za

drĹžavno ureditev. Kot Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje in politik z dolgoletnimi poslanskimi izkuĹĄnjami je bil po ocenah KovĹĄce za delo komisij nepogreĹĄljiv praktik.

O Ĺživljenju in delu Bojana KontiÄ?a je v imenu obÄ?ine spregovorila Andreja KatiÄ?. V imenu ZdruĹženja mestnih obÄ?in Slovenije je Ĺžalni zbor nagovoril Gregor Macedoni, v imenu poslanske skupine SD pa je spregovoril Samo Bevk.

Bojan KontiÄ? je bil viden Ä?lan stranke SD in dolgoletni poslanec drĹžavnega zbora. ÂťTeĹžke so besede in misli ob tvoji smrti. Bil si steber soci-

alne demokracije, ponos mesta Velenje, na svoji zasebni in profesionalni poti si zaznamoval Ĺživljenja mnogih, bil si Ä?lovek z veliko zaÄ?etnico in prijatelj. Marsikaj sem se nauÄ?ila od tebe. Predvsem pa odloÄ?nosti, poguma in modrosti,ÂŤ je zapisala predsedujoÄ?a SD Tanja Fajon. Evropski poslanec Milan Brglez pa je zapisal: ÂťKontiÄ? je svojo zavezanost vrednotam socialdemokracije dokazoval s svojim delom in dejanji. Velenje in Slovenija sta izgubila velikega socialdemokrata in Ä?loveka.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

13. avgusta 2020

Premoga je dovolj

GOSPODARSKE novice Delavci Gorenja Ĺže za stroji

ÂťDejstvo je, da lahko z uvedbo soseĹžiga alternativnih goriv izboljĹĄamo rentabilnost poslovanja tako TEĹ kot PV,ÂŤ pojasnjujejo na Premogovniku Velenje Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – V zadnjem Ä?asu se v javnosti znova pojavljajo vpraĹĄanja in dvomi, povezani z zalogami lignita. Jih je dovolj za obratovanje bloka 5 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj do leta 2030 in bloka 6 do leta 2054? V pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje naj bi jih bilo za Ä?etrtino manj, kot je bilo znano doslej, zato te do konca njegovega obratovanja naj ne bi zadoĹĄÄ?ale.

Na Premogovniku Velenje pa pravijo drugaÄ?e in zato ĹĄe enkrat pojasnjujejo.

Elaborate o zalogah premoga v Premogovniku Velenje izdelujejo Ĺže od leta 1960. Na osnovi obstojeÄ?ih in na novo pridobljenih podatkov vsakiÄ? znova preraÄ?unavajo razpoloĹžljive koliÄ?ine zalog.

Vsako leto jih predloĹžijo RepubliĹĄki komisiji za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki deluje v sklopu ministrstva, pristojnega za rudarstvo. NaÄ?in izdelave elaboratov je natanÄ?no predpisan v Pravilniku o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin.

Skladno z Zakonom o rudarstvu in zahtevami omenjenega

Foto: Miran BeĹĄkovnik

pravilnika je bil v zaÄ?etku leta 2019 izdelan ÂťElaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izraÄ?unanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem 31. 12. 2018ÂŤ. Elaborat je potrdilo Ministrstvo za infrastrukturo (potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine je bilo izdano 25. 6. 2019 – elaborat se izdela vsakih pet let, stanje zalog pa se ministrstvu poroÄ?a letno). Iz njega izhaja, da so odkopne rezerve na dan 31. 12. 2028 znaĹĄale 109.350.000 ton. ÄŒe od

tega odĹĄtejemo lanske koliÄ?ine proizvodnje, je v Premogovniku Velenje ĹĄe vedno na voljo pribliĹžno 106 milijonov ton premoga.

Glede na predvideno dinamiko odkopavanja to zadoĹĄÄ?a za obratovanje do leta 2054.ÂŤ ÂťV pripravi je scenarij obratovanja Premogovnika Velenje, ki omogoÄ?a maksimalen izkupiÄ?ek obstojeÄ?ega nahajaliĹĄÄ?a lignita v ĹĄaleĹĄki kadunji, ki ga je z obstojeÄ?o metodo in tehnologijo moĹžno pridobiti. Scenarij temelji na geoloĹĄkem modelu nahajaliĹĄÄ?a, v ob-

zir je vzeto celotno obmoÄ?je nahajaliĹĄÄ?a, skladno s koncesijsko pogodbo. Osnova je postavljena na preostanek zalog na dan 1. januar leta 2020, upoĹĄtevana pa je tudi temu primerna doba obratovanja ter upraviÄ?enost po tehniÄ?ni in ekonomski plati. Od priprave scenarija, ki je bil osnova za NIP6 in sprejet decembra 2014, se je namreÄ? marsikaj spremenilo, saj na energetskem trgu vladajo popolnoma drugaÄ?ne finanÄ?ne razmere, prav tako pa tudi zahteve v okoljski zakonodaji, ki je v primerjavi s takratnim obdobjem precej ostrejĹĄa,ÂŤ pojasnjujejo na Premogovniku Velenje.

Dodajajo pa, da je premogovni kotel bloka 6 primarno namenjen uporabi specifiÄ?nega velenjskega lignita, tehniÄ?ne znaÄ?ilnosti pa omogoÄ?ajo dodajanje alternativnih goriv v deleĹžu do 10 odstotkov. Zaradi tega, kot so zapisali, je mogoÄ?e razmiĹĄljati o dodajanju do pribliĹžno 200.000 ton alternativnih goriv (SRF, biomasa). ÂťDejstvo je, da lahko z uvedbo soseĹžiga alternativnih goriv izboljĹĄamo rentabilnost poslovanja tako TEĹ kot PV.ÂŤ đ&#x;”˛

Poslovanje se seli na splet

Epidemija korona virusa je v vseh gospodarskih dejavnostih pustila moÄ?ne sledi in pokazala na ranljivost majhnih obrtnikov in podjetnikov.

govorimo, ker je naĹĄa zbornica le ena od vstopnih toÄ?k SPOT, na katerih lahko podjetniki uredijo izbris. Po podatki AJPES-a ter na osnovi naĹĄih izkuĹĄenj pa lahko grobo reÄ?emo, da je zaprlo vrata

V prvi fazi veliko Ĺželja po prenehanju dejavnosti

ÂťV Ä?asu od pojava do sprejema ukrepov drĹžave za pomoÄ? gospodarstvu so bile razmere med Ä?lani naĹĄe obmoÄ?ne zbornice skrb vzbujajoÄ?e. Na nas so se ti in tudi neÄ?lani obraÄ?ali z razliÄ?nimi vpraĹĄanji, iskali informacije, ogromno jih je po elektronski poĹĄti izrazilo Ĺželjo po izbrisu podjetja.

Svetovali smo jim, naj z odloÄ?itvijo o prenehanju dejavnosti malo poÄ?akajo, kajti zadeve so se dogajale sredi meseca, bistvene razlike v zvezi s plaÄ?ilom prispevkov pa ni, Ä?e to storijo konec meseca.

NaĹĄ nasvet se je kasneje pokazal za pravo odloÄ?itev. Mnogi so si namreÄ? potem premislili,ÂŤ je povedala sekretarka ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje MaĹĄa Ipavic. Po njenih navedbah so se namreÄ? samostojni podjetniki zaÄ?eli prilagajati novim razmeram in marsikdo je svojo dejavnost prenesel na splet, saj jih je veliko povpraĹĄevalo po doregistraciji dejavnosti s prodajo po spletu ali po poĹĄti. Na vpraĹĄanje, koliko podjetij je v tukajĹĄnjem okolju zaprlo vrata, je MaĹĄa Ipavic odgovorila: ÂťO regijskih ĹĄtevilkah izbrisanih samostojnih podjetnikov ter zaprtih d. o. o.-jih teĹžko

MaĹĄa Ipavic: ÂťNi dejavnosti, ki zaradi korone ne bi bila prizadeta.ÂŤ

pribliĹžno 50 % veÄ? obratovalnic v primerjavi s preteklimi leti. Sogovornica je priznala, da so na zbornici pred njo priÄ?akovali poveÄ?anje ĹĄtevila Ä?lanov, a so glede na razmere zadovoljni, saj so kljub epidemiji Covida-19 ostali na ĹĄtevilki 300. Nekateri so prenehali izvajati dejavnost, drugi so jo odprli na novo. Katere dejavnosti prevladujejo med novo nastalimi podjetji? Po navedbah sogovornice so te zelo raznolike. ÂťÄŒe pa moram katero izvzeti, bi gradbene dejavnosti.ÂŤ

NajveÄ? izbrisov med ÂťpopoldanciÂŤ

Med samostojnimi podjetniki, ki so zaprli obratovalnice zaradi posledic korona virusa, je bilo najveÄ? ÂťpopoldancevÂŤ, med dejavnostmi pa so prevladovale storitvene. NajveÄ? teĹžav so zaznali pri cvetliÄ?arjih, frizerjih, kozmetiÄ?arkah, pri delu tekstilne branĹže in gostincih. Na seznamu so se znaĹĄle ĹĄe manjĹĄe trgovine, ki svoje prodaje niso prenesle na splet. ÂťSeveda ne smemo izvzeti tistih, ki so nabavljali polizdelke v Italiji in jih za trg nato predelali. Sicer pa ni dejavnosti, ki zaradi korone ne bi bila prizadeta.ÂŤ MaĹĄa Ipavic je povedala, da so Ä?lanom poleg svetovanja pomagali predvsem z nudenjem informacij, vsebinskimi vpraĹĄanji, pripravili so jim vzorce odredb za Ä?akanje na delo, tudi krovna organizacija je oblikovala posebno spletno stran, namenjeno le informiranju v zvezi z epidemijo korona virusa. ÂťMarsikdaj pa smo bili pri urejanju nekaterih zadev nemoÄ?ni, ker so informacijski sistemi drĹžavni in do njih nimamo dostopa.ÂŤ V povezavi z epidemijo so na zbornici sprejeli ĹĄe nekatere odloÄ?itve, in sicer, da najemnikom svojih prostorov ne bodo zaraÄ?unali najemnine, ter za odpis Ä?lanarine tistim, ki so oddali vloge za to. ÂťZaradi slednjega beleĹži obmoÄ?na zbornica izpad doloÄ?enega prihodka, a si v teh razmerah Ĺželimo ohraniti Ä?lane, jim pomagati pri nadaljevanju dejavnosti.ÂŤ

Hisense in PSG Kitajska skupina Hisense, katere del je tudi Gorenje, je postala najnovejĹĄi pokrovitelj francoskega nogometnega prvaka Paris Saint-Germain (PSG). Hisense izvaĹža svoje izdelke s podroÄ?ja zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov v veÄ? kot 160 drĹžav in regij.

Skoraj Ä?etrt veÄ? brezposelnih LetoĹĄnje leto je hudo prizadelo tudi zaposlovanje. A se stanje Ĺže umirja, Ä?e Ĺže ne izboljĹĄuje. Konec julija je bilo v evidenci brezposelnih po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS registriranih 89.397 oseb, kar je skoraj enako kot junija, vendar pa kar 24,4 odstotka veÄ? kot julija lani. V prvih sedmih mesecih je bilo v povpreÄ?ju brezposelnih 84.717 oseb, kar je 12,2 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani. Rast brezposelnosti v medletni primerjavi na zavodu utemeljujejo z rastjo v prejĹĄnjih mesecih, zlasti aprila in maja.

Banke z manj dobiÄ?ka PoslabĹĄane gospodarske razmere zaradi epidemije Covida-19 pa se bodo poznale ĹĄe dolgo, ponekod tudi z zamikom. Postopno se vse bolj odraĹžajo tudi v poslovanju bank. Tako obrestni in neobrestni prihodki padajo, stroĹĄki oslabitev in rezervacij pa rastejo, ugotavlja Banka Slovenije. V ĹĄestih mesecih so naĹĄe banke ustvarile 132 milijonov evrov dobiÄ?ka pred obdavÄ?itvijo, to pa je kar dve tretjini manj kot pred letom dni.

Gospodinjstva pridno varÄ?ujejo

Epidemija korona virusa v ObmoÄ?ni obrtno-podjetniĹĄki zbornici Velenje ÂťoklestilaÂŤ ĹĄtevilo popoldanskih obrtnikov, podjetnikov – Med novimi podjetniki prevladujejo gradbene dejavnosti Tatjana PodgorĹĄek

Na gospodarskem podroÄ?ju je vladalo pretekle dni poletno zatiĹĄje.

VeÄ? slovenskih industrijskih podjetij se je tudi letos poleti namreÄ? odloÄ?ilo za kolektivni dopust, med katerim prekinejo proizvodnjo in veÄ?inoma opravijo vzdrĹževalna dela ter delavcem omogoÄ?ijo poÄ?itek.

V Gorenju so delavci odĹĄli na kolektivni dopust Ĺže 24. julija, v ponedeljek pa se jih je veÄ?ina Ĺže vrnila za stroje. Sodelavce so ves Ä?as po vseh internih komunikacijskih kanalih opozarjali na pomembnost doslednega spoĹĄtovanja preventivnih ukrepov tudi med dopustom, odsvetovali pa so jim potovanja v drĹžave z rdeÄ?ega seznama. Izdali so tudi posebno publikacijo z navodili o preventivi proti ĹĄirjenju korona virusa med dopusti.

V Gorenju so tako kot vsako leto ta Ä?as vzdrĹževalci opravljali redna vzdrĹževalna dela, nekaj veÄ?jih del in prenov je bilo v tovarnah kuhalnih aparatov in pomivalnih strojev, pripravljajo pa tudi prostor za proizvodnjo TV-aparatov.

NaĹĄa gospodinjstva imajo v bankah Ĺže 21,61 milijarde evrov, kar je rekordna raven. Gospodarstvo pa ima v bankah 7,32 milijarde evrov, od tega jih je tri Ä?etrtine denarja na vpogled, kar je mnogim podjetjem tudi pomagalo prebroditi likvidnostni ĹĄok ob ustavitvi poslovanja med epidemijo.

Je teĹžava, Ä?e lahko nekdo nekaj uveljavi, drugi pa ne

DrĹžava se je zadolĹžila

ÄŒeprav bolje nekaj kot niÄ?, Ä?lani zbornice po umirjanju razmer opozarjajo na pomanjkljivosti sprejetih ukrepov drĹžave za odpravljanje posledic epidemije Covida-19. Izstopajo zlasti zavraÄ?anje bank nekaterih samostojnih podjetnikov pri najemanju kredita, garancij. TeĹžave imajo nekateri pri plaÄ?evanju prispevkov, ker so prejeli od centra za socialno delo nadomestilo za starĹĄevsko varstvo. Slabe volje so tudi tisti, ki niso priĹĄli v sistem, saj ne morejo uveljaviti vseh pravic, ki jih imajo.

Priznanja za dolgoletno delovanje

Na zbornici, zagotavlja MaĹĄa Ipavic, bodo ĹĄe naprej sodelovali pri vsebinskem reĹĄevanju vpraĹĄanj svojih Ä?lanov, izvajali svetovanje, ki je postalo glavna dejavnost zbornice. Upajo, da bodo do konca leta lahko izvedli naÄ?rtovan piknik za Ä?lane in jih s priznanji nagradili za dolgoletno delovanje. ÄŒe ga zaradi omejitev druĹženja ne bo mogoÄ?e izvesti, bodo priznanja izroÄ?ali osebno.

S tem poskuĹĄajo vzdrĹževati oziroma ĹĄe poglobiti vezi s terenom, saj menijo, da je to ena najpomembnejĹĄih stvari. đ&#x;”˛

Zaradi teĹžav, ki jih je povzroÄ?il virus korone, se je dodatno zadolĹžila tudi drĹžava. Ministrstvo za finance je izkoristilo povpraĹĄevanje uglednega investitorja in konec julija ĹĄlo v dodatno izdajo triletne drĹžavne obveznice v viĹĄini 50 milijonov evrov. To je opravilo sicer po rekordno nizki donosnosti do dospetja v viĹĄini minus 0,492 odstotka.

Seveda pa je to nova obveznost, ki jo bo v prihodnje treba poravnati.

NemĹĄka predelovalna dejavnost raste Tudi za Slovenijo, kot izvoznico pa je spodbudno, da so nova naroÄ?ila v nemĹĄki predelovalni dejavnosti junija poskoÄ?ila za 27,9 odstotka, kar je drugi mesec moÄ?ne rasti, potem ko so v zaÄ?etku pomladi zaradi korona virusa rekordno upadala. Po okrevanju tako vrednost naroÄ?il v nemĹĄki industrijski proizvodnji znaĹĄa 89 odstotkov vrednosti, ocenjene v lanskem juniju.

Krediti slovenskega podjetniĹĄkega sklada Da bi ĹĄe pospeĹĄili razvoj, je Slovenski podjetniĹĄki sklad v uradnem listu objavil javni razpis za nove neposredne kredite od 5.000 do 50.000 evrov na podjetje. Namenjeni so zagotavljanju ugodnih likvidnostnih virov financiranja mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki so utrpela gospodarsko ĹĄkodo zaradi Covida-19.

Vrednost zlata porastla TeĹžave na svetovnih trgih so v viĹĄave pognale povpraĹĄevanje po zlatu. To je prviÄ? doseglo vrednost dva tisoÄ? dolarjev. UpoĹĄtevajoÄ? inflacijo je sicer ĹĄe vedno nekaj pod preteklimi rekordnimi viĹĄinami, a se jim naglo pribliĹžuje. Ekonomisti sicer vlagatelje opozarjajo na previdnost, saj nastajajoÄ?i balon lahko hitro poÄ?i.

Za 34 odstotkov manj vinjet Dars je od zaÄ?etka decembra lani do konca junija letos prodal skupno skoraj 2,5 milijona vinjet z letnico 2020, kar je celih 34 odstotkov manj, kot je v enakem obdobju pred letom prodal vinjet z letnico 2019. Vrednost prodanih vinjet se je zmanjĹĄala za 21,71 milijona evrov na 110,61 milijona evrov. Razlog za velik padec prodaje je pandemija covida-19. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 5

Velenje – V Ä?asu ÂťkoroneÂŤ je drugi mandat na Ä?elu Zdravstvenega doma Velenje nastopil mag. Janko Ĺ teharnik. Z blizu 400 zaposlenimi in v popreÄ?ju s 500.000 obiski letno je Zdravstveni dom Velenje po velikosti na petem mestu v Sloveniji. Povabili smo ga na klepet.

Ste si za drugi mandat zadali kakĹĄne drugaÄ?ne smernice oziroma koliko ste uresniÄ?ili tiste, ki ste si jih zadali za prvi mandat? ÂťÄŒe sem v prvem mandatu mislil, da vem, zdaj lahko reÄ?em, da marsikaj vem. Pred nami je obdobje izpolnjevanja naÄ?rtov, tako kadrovskih kot organizacijskih, s kar nekaj novostmi.ÂŤ Nekaj ste jih vpeljali Ĺže v prvem obdobju. ÂťLahko se pohvalim, da nadpovpreÄ?no veliko v primerjavi z drugimi zavodi. Ustanoviteljica javnega zavoda Mestna obÄ?ina Velenje, predvsem pa zaposleni, so prepoznali moj malo drugaÄ?en naÄ?in dela. Okrepili smo se s kar nekaj novimi zdravniki, ki so nosilci dejavnosti. NiÄ? ti ne pomaga program, Ä?e za njim ne stojijo izvajalci. Nekaj je bilo tudi sploĹĄnih programov. Zadnji je Center za duĹĄevno zdravje, ki pa ga za zdaj zaradi Covida-19 ne moremo razĹĄiriti tako, kot si to Ĺželimo.ÂŤ

Izvajali vse, kar je bilo dovoljeno Prisotnost Covida-19 je zahtevala veliko sprememb v organiziranju dela. Kako je steklo, kako poteka danes? ÂťKrizni ĹĄtab – pohvaliti moram celotno ekipo na Ä?elu s strokovno direktorico, zdravnico Katarino Rednak ParadiĹž – je opravil veliko delo. V Zdravstvenem domu Velenje smo Ĺže pred razglaĹĄeno epidemijo pripravili ukrepe za obvladovanje in zajezitev virusa z namenom varovanja zdravja ter obenem za nemoteno kakovostno zdravstveno oskrbo prebivalstva Ĺ aleĹĄke doline. Vzpostavili smo cone, sistem vstopanja.

Uvedli smo triaĹžo kot vstopno toÄ?ko za Covid-19 za SAĹ A regijo, vzpostavili Covid-19 ambulanto, ki smo jo ohranili in delu-

(Nadaljevanje s prve strani) Odziv mamic in oÄ?etov v Velenju je bil veÄ? kot odliÄ?en, povesta organizatorki Suzana MatavĹĄ in Ajda Hudej. Na festivalu so organizirali tudi nagradno igro in obiskovalce nagradili.

Pomembna je podpora bliĹžnjih ÂťOrganizacija tovrstnih dogodkov je tudi v lokalni skupnosti dobrodoĹĄla, saj je zelo pomembno, da mamice na takĹĄnih sreÄ?anjih druga drugo opogumljajo in si med seboj nudijo oporo, prav tako druĹžinam, noseÄ?nicam in oÄ?etom. ÄŒeprav je dojenje naravni proces, ni vedno preprosto, zato potrebujejo podporo pri vzpostavljanju in vzdrĹževanju dojenja. V poplavi informacij in dobronamernih nasvetov je pomembno, da se Ĺženska zanese na svojo presojo in svoj obÄ?utek ter da s pridobivanjem znanja raste tudi njeno zaupanje vase, pove MatavĹĄeva,ÂŤ ki se zaveda, da se mnogo mamic na zaÄ?etku sooÄ?a z nepripravljenostjo na porod in teĹžavami, povezanimi z rojstvom

5

ZDRAVSTVO

13. avgusta 2020

Postajajo zdravnikom vse bolj privlaÄ?en zdravstveni zavod Mag. Janko Ĺ teharnik, direktor Zdravstvenega doma Velenje: ÂťPred nami je zelo turbulentno obdobje – Marsikaj se bo v zdravstvu spremenilo – NajbrĹž bo vplivalo tudi na obseg in dostopnost zdravstvene oskrbe v SlovenijiÂŤ

â?ą

ÂťKo sem pred ĹĄtirimi leti nastopil prvi mandat, je pogodbena vrednost programov znaĹĄala nekaj veÄ? kot 10 milijonov evrov, letos bomo verjetno presegli 16 milijonov evrov.ÂŤ

je kot Akutna ambulanta in delo organizirali na treh deloviĹĄÄ?ih.

Kljub temu, da je bila veÄ?ina aktivnosti v ĹĄtevilnih zavodih ustavljena, smo pri nas izvajali vse, kar je bilo dovoljeno. Razen zobozdravstva, referenÄ?nih ambulant in nekaterih preventivnih programov, smo vse drugo izvajali po potrebi.ÂŤ Virus Covid-19 je v marsiÄ?em predrugaÄ?il naĹĄ vsakdan, marsikje postavil tudi drugaÄ?na pravila in ravnanja. Recimo naroÄ?anje pacientov v ambulante. ÂťMarsikaj bo drugaÄ?e tudi v prihodnje. V Ä?asu pandemije se je pokazalo, da je bil naÄ?in, na

â?ą

ÂťPrehajamo na viĹĄji standard, na manjĹĄe ĹĄtevilo pacientov na eno ambulanto, in to navkljub temu, da to ĹĄe ni podprto s strani zavarovalnice.

kakrĹĄnega so pred tem ljudje prihajali v zavode, predvsem pa v zdravstvene zavode, napaÄ?en.

PreveÄ? je bilo stika med akutno bolnimi in tistimi, ki so iskali pomoÄ? zaradi razlogov, ki niso nevarne za osebe, ki so z njimi v bliĹžini.

Z reorganizacijo, ki bo javnosti predstavljena v bliĹžnji prihodnosti, bomo to spremenili. NaÄ?in dostopnosti bo nekoliko spremenjen in s tem dostopnost moĹžna bolj raznovrstno.ÂŤ Dostop do zdravnikov v Ä?asu pandemije in tudi zdaj ob prisotnosti Covida-19 se odvija drugaÄ?e. Poklicati je treba in se naroÄ?iti. ÂťTo je ena najveÄ?jih sprememb, ki bo ostala tudi v prihodnje. ÄŒe

Mag. Janko Ĺ teharnik: ÂťNiÄ? ne pomaga program, Ä?e zanj nimaĹĄ izvajalcev.ÂŤ

smo se do nedavna tako naroÄ?ali za obisk specialistiÄ?nih ambulant, danes pa se za sploĹĄne ambulante, bo tako tudi ostalo.ÂŤ Nekateri opozarjajo na neodzivnost. Da telefoni zvonijo v prazno ‌ ÂťTo obdobje je specifiÄ?no. Poleg prisotnosti virusa je ĹĄe Ä?as dopustov. Verjemite, da telefoni niso zasedeni zato, ker nikogar ne bi bilo tam. A Ä?e Ĺže ne danes, od prihodnjega meseca zagotovo ne bo dneva, da bi zdravstveni delavci zapustili svoje delovno mesto, preden ne bodo odgovorili na vse neodgovorjene klice.ÂŤ

Spremenila se je dostopnost, ne pa prisotnost Skoraj pol milijona ljudi gre letno skozi vrata zdravstvenega doma Velenje. V Ä?asu pandemije se je obisk gotovo zmanjĹĄal. ÂťNiti ne. V sploĹĄnih ambulantah se je celo poveÄ?al. ÄŒeprav pacienti niso prihajali fiziÄ?no, smo izpolnili polletni program dela.

Zdravniki so bili prisotni. Spremenil se je samo naÄ?in dostopa.

Verjamem, da bo v prihodnje to postal trend. DoloÄ?ene stvari bodo ljudje lahko urejali na daljavo.

Seveda ne vseh. Manj bo fiziÄ?nih obiskov, kar pa ne pomeni, da bo manj obravnav. Teh je vedno veÄ?.

S staranjem prebivalstva je tudi veÄ? dogodkov.ÂŤ Ljudje svoje izbrane zdravnike kliÄ?ejo tudi za e-recepte. Ali tega ne bi bilo moÄ? organizirati z ene toÄ?ke za vse izbrane zdravnike?

Zagotovo bi bilo nejevolje manj. ÂťVerjetno bi bilo mogoÄ?e, vendar zdravstvena zavarovalnica dodatnega osebja ne financira. Dejstvo pa je, da pacienti vÄ?asih z naroÄ?ilom e-recepta odlaĹĄajo do zadnjega trenutka in so potem nejevoljni, Ä?e zadeva ni urejena takoj.

â?ą

ÂťV Ä?asu pandemije se je izkazalo, da je bil naÄ?in, na kakrĹĄnega so pred tem ljudje prihajali v zavode, predvsem zdravstvene na primarnem nivoju, napaÄ?en.ÂŤ

V Zdravstvenem domu pripravljamo novo spletno stran, ki bo zaĹživela v naslednjih tednih. Na njej bomo paciente aĹžurno informirali o tem, kdaj je prisoten njegov izbrani zdravnik, kdo ga nadomeĹĄÄ?a, Ä?e ga ni. Tako bodo lahko te stvari uredili pravoÄ?asno.ÂŤ

Za zdravnike privlaÄ?en zavod Kaj pa kadri? Ĺ e nekaj let nazaj so nastajale velike zadrege zaradi pomanjkanja zdravnikov. ÂťPostajamo privlaÄ?en zdravstveni zavod. V sluĹžbi nujne medicinske pomoÄ?i in deĹžurni ambulanti smo pred tem, ko ne bomo veÄ? potrebovali zunanjih sodelavcev, kar je v Sloveniji redkost. SploĹĄne ambulante so zapolnjene, zdravnikov imamo dovolj. PoÄ?asi nam Ĺže zmanjkuje prostora. Prehajamo na viĹĄji standard, na manjĹĄe ĹĄtevilo pacientov na eno ambulanto in to navkljub temu, da to ta trenutek ĹĄe ni podprto s strani zavarovalnice. Bi nam pa priĹĄel prav ĹĄe kakĹĄen pediater oziroma pediatrinja.

So pa posebnost specialistiÄ?ne ambulante in Medicina dela. Nekatere stvari bo treba spremeniti Ĺže zaradi financiranja. Na primarnem nivoju se nekatere stvari

Gre za druĹženje in opogumljanje mamic Drugi festival Dojiva se v Velenju dosegel svoj namen – Festival je namenjen opogumljanju Ĺžensk, informiranju, podpori in pridobivanju novega znanja – ÄŒeprav je dojenje naraven proces, le-to ni vedno preprosto otroka. Ajdo Hudej veseli tudi dejstvo, da imajo mamice vedno veÄ? podpore iz okolice. ÂťOpaĹžamo, da se v ta del noseÄ?nosti vkljuÄ?ujejo tudi oÄ?etje, ki se informirajo in pridobijo dodatno znanje. Festival je odraz tega. Ĺ˝al se ponekod ĹĄe vedno dogaja, da je vloga v prvih korakih starĹĄevstva pogosto spregledana, saj je njihovo sodelovanje v aktivni vlogi oÄ?eta veÄ? kot spodbudno in dobrodoĹĄlo.ÂŤ

Materino mleko je nenadomestljivo Cilj festivala Dojiva se je nudenje opore Ĺženskam in druĹžinam v obdobju noseÄ?nosti in prvih korakih starĹĄevstva, saj se je z nekoÄ? na danes miĹĄljenje zelo spreme-

Danijela DaniÄ?iÄ?: ÂťTakĹĄni dogodki so zelo dobrodoĹĄli, saj je tovrstna izmenjava izkuĹĄenj neke vrste podpora. Tudi sĂĄmo dojenje mi osebno pomeni veliko, saj sva se s sinom dojila ĹĄtirinajst mesecev, trikrat dnevno, ponoÄ?i na uro in pol. Priznam, da je bilo na zaÄ?etku teĹžko in naporno, a nama je na koncu vendarle uspelo. To je bila najina zelo lepa izkuĹĄnja in del Ĺživljenjske zgodbe, ki ne bo ĹĄel v pozabo.

Se pa zavedam, da ljudje dojenje dojemajo razliÄ?no. Tudi sama sem na zaÄ?etku skorajda obupala, vendar je na koncu uspelo in sva zmogla, na kar sem zelo ponosna.ÂŤ

nilo. ÂťVÄ?asih je bilo normalno, da se je otrok pri mesecu dni Ĺže prehranjeval z gosto hrano, Ä?e ni pridobival teĹže, pa se mu je skuhal mleÄ?ni zdrob, ki se je ĹĄe malo posladkal. Dejansko nekoÄ? ni bilo takĹĄne podpore. Danes je veliko veÄ? zavedanja, da je materino mleko nenadomestljivo in bogato z vsem, kar otrok potrebuje,ÂŤ razmiĹĄlja Hudejeva.

Vsaka mama je dobra mama, saj se trudi po svojih najboljĹĄih moÄ?eh Suzana MatavĹĄ, ki je lansko leto bĂ­la bitko za pravico do odmora za dojenje, je na festivalu hkrati povedala, da ne smemo obsojati mamic, ki ne morejo dojiti oziro-

enostavno ne izplaÄ?ajo.ÂŤ Obseg programov zdravstvenih storitev in potrebna sredstva za plaÄ?ilo teh programov sklepate z zdravstveno zavarovalnico. Koliko znaĹĄa pogodbena vrednost, sklenjena z Zdravstvenim domom Velenje? ÂťKo sem pred ĹĄtirimi leti nastopil prvi mandat direktorja, je bila nekaj Ä?ez 10 milijonov evrov, letos bomo verjetno presegli 16 milijonov evrov.ÂŤ Brez teĹžav poravnajo vse tisto, kar si ÂťizmisliteÂŤ? ÂťKje pa. Vsega ne krijejo. Krijejo samo tisto, kar je pogodbeno dogovorjeno. Prej manj, veÄ? nikoli. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je s sredstvi omejen. Ravno v tem trenutku je eden najveÄ?jih problemov zdravstva, da nima izdelane strategije tveganj in bo stanje v zdravstvu reĹĄeval proraÄ?un. Menim, da je pred nami zelo turbulentno obdobje. Marsikaj se bo spremenilo, kar bo vplivalo tudi na obseg zdravstvene oskrbe v Sloveniji.ÂŤ

Septembra v dispeÄ?erijo?

Kako blizu oziroma kako daleÄ? pa je satelitski urgentni center? ÂťKo je drĹžava priÄ?ela uvajati dispeÄ?erski naÄ?in upravljanja urgentnih sluĹžb, je za optimalno izvedbo projekta predvidela tudi satelitske urgentne centre.

Ker so povezani s financami, ĹĄe niso zaĹživeli.

Velenje se bo verjetno 1. septembra vkljuÄ?ilo v dispeÄ?erski center v Mariboru. To bo pomenilo, da naĹĄih ekip nujne medicinske pomoÄ?i tukaj skorajda ne bomo veÄ? videli. Dosegljivost za paciente pa bo enaka oziroma celo veÄ?ja kot je danes. PoslediÄ?no to pomeni, da bosta obremenjena predvsem oba nam najbliĹžja urgentna centra, v BolniĹĄnicah Celje in Slovenj Gradec. V enem Ĺže pokajo po ĹĄivih. Za razbremenitev urgentnih centrov bo morala drĹžava zelo hitro razmisliti o satelitskih. Velenje je eno od mest, ki ga bo dobilo. Potrebovali ga bomo tudi zaradi hitre ceste, ki bo ĹĄla skozi Velenje, in velikega ĹĄtevila predorov.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

ma imajo pri tem teĹžave. ÂťFestival in gibanje nista namenjena samo dojenju in dojeÄ?im mamicam, tudi noseÄ?nicam in starĹĄevstvu, da se lahko mladi starĹĄi podkrepijo z znanjem. Sama sem prepriÄ?ana, da je vsaka mama dobra mama, saj vsaka skuĹĄa narediti najveÄ?, kar lahko in kar je v njeni moÄ?i. Tudi tiste, ki ne dojijo, zato niso slabe mame.ÂŤ

Maria Montessori je zagovarjala dvanajstmeseÄ?no dojenje Ajda Hudej kot pedagoginja montessori predstavi ĹĄe pristop Marie Montessori, uÄ?iteljice in zdravnice, ki je sicer v svojih Ä?asih zagovarjala dojenje, vendar zapisala, da naj se po dvanajstem mesecu dojenje prekine. ÂťTo je treba razumeti v kontekstu tistega Ä?asa. Verjetno so bile tudi takrat mame, ki so dojile dlje Ä?asa, in tiste, ki sploh niso dojile. Glede na to, da je bila zdravnica, je morala imeti osnovo za tako trditev.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 5. oktobra AmeriĹĄki drĹžavni sekretar Mike Pompeo je sporoÄ?il, da bo "v ponedeljek odpotoval na ÄŒeĹĄko, v Slovenijo, Avstrijo in na Poljsko".

Izrazil je prepriÄ?anje, da bo ĹĄlo za "zelo pomembno in produktivno pot". Neuradno naj bi se v Sloveniji mudil v Ä?etrtek.

V dvorani drĹžavnega sveta je potekala Ĺžalna seja v spomin na drĹžavnega svetnika Bojana KontiÄ?a. Sejo je vodil predsednik DS Alojz KovĹĄca, udeleĹžil pa se je je tudi predsednik DZ Igor ZorÄ?iÄ?.

Poleg cepiva se iĹĄÄ?e tudi ustrezno zdravilo za boj proti korona virusu. Pristojne institucije so za zdaj potrdile eno zdravilo za zdravljenje Covida-19, to je remdesivir.

Konec julija je bilo v evidenci brezposelnih po podatkih zavoda za zaposlovanje registriranih 89.397 oseb, kar je 12,2 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani.

13. avgusta 2020

zbirali sredstva za pomoÄ? Libanonu po uniÄ?ujoÄ?i eksploziji v Bejrutu. Slovenija bo Libanonu namenila 200.000 evrov. Od Evropske komisije lahko Libanon priÄ?akuje 63 milijonov evrov humanitarne pomoÄ?i.

Slovenski nogometni prvak Celje je dobil tekmeca v 1. krogu kvalifikacij za ligo prvakov. Izbranci Duťana Kosića se bodo pomerili z irskim prvakom Dundalkom.

Ponedeljek, 10. oktobra Aleksandra Pivec vse bolj razdvaja DeSUS.

OtoĹĄka drĹžava Mauricius je v petek razglasila okoljske izredne razmere, potem ko je z nasedle ladje pred obalo zaÄ?ela v ocean iztekati nafta.

Sobota, 8. oktobra Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je dejala, da je ĹĄe prezgodaj napovedovati, po katerem od predvidenih scenarijev se bo jeseni zaÄ?el pouk, saj se bodo verjetno epidemioloĹĄke razmere ĹĄe spreminjale.

Predsednik ZDA Donald Trump je v soboto podpisal izvrĹĄni dokument za podaljĹĄanje pomoÄ?i prebivalcem ZDA in gospodarstvu od pandemiji Covida-19, saj se pogajalcem Bele hiĹĄe in demokratskim kongresnikom ni

Poslanska skupina DeSUS je predsednici stranke Aleksandri Pivec predlagala takojĹĄen in nepreklicen odstop z vrha stranke. ÄŒe tega ne bo storila, svetu DeSUS predlagajo, da ji izreÄ?e nezaupnico. Vodstvo stranke bo zaradi razmer ĹĄe ta teden zahtevalo pogovor s poslansko skupino o prihodnosti stranke.

Sicer pa stranka naglo izgublja svoje volivce.

Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da je minister AleĹĄ Hojs odredil revizijo nekaterih odmevnih primerov NPU, ker so zavrĹženja ovadb Âťlahko tudi posledica slabo opravljenega dela policije in ne zgolj nedolĹžnosti osumljenihÂŤ. Mnogi sicer menijo, da je s tem presegel svoja pooblastila.

Stranka DeSUS ne bo podprla predlaganih sprememb medijske zakonodaje, ĹĄe po-

Zdravilo remdesivir je dobilo dovoljenje za zdravljenje Covida-19.

Pred dvorcem Rotenturn v Slovenj Gradcu se je zaÄ?el mednarodni filmski festival kratkih neodvisnih filmov Shots.

ÄŒetrtek, 6. oktobra Zapis usluĹžbenca notranjega ministrstva Boruta Jakopina in tudi ravnanje drĹžavnega sekretarja v KPV Vinka Gorenaka, ki je njegov tvit sprva poobjavil, veÄ?ina ocenjuje kot grob napad na zaposlene CSD. V Bejrutu so po siloviti eksploziji, ki je v torek razdejala mesto, pozno danes izbruhnili protesti. PriĹĄlo je tudi do spopadov med policisti in protestniki, ki v zadnjih dogodkih vidijo dokonÄ?en dokaz nesposobnosti oblasti.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je iz-

Bodo AmeriÄ?ani ostali brez TikToka?

dal izvrĹĄni ukaz za prepoved uporabe druĹžbenih omreĹžij TikTok in Wechat, ki sta v lasti kitajskih podjetij.

V japonski HiroĹĄimi so zaznamovali spomin na eksplozijo atomske bombe, ki je natanko pred 75 leti razdejala mesto in terjala okoli 80.000 Ĺživljenj.

V kolesarskem parku v obÄ?ini Ribnica je ĹĄest mladoletnikov skakalo po kolesarski skakalnici, pri Ä?emer se je vdrl pod na stolpu skakalnice. Padli so sedem metrov globoko in se pri tem poĹĄkodovali.

Petek, 7. oktobra Petkovi protesti, ki Ĺže 16. petek potekajo na ulicah nekaterih slovenskih mest in so Ä?ez poletje nekoliko manj mnoĹžiÄ?ni, so bili znova najbolj obiskani v prestolnici, kjer so tokrat v ospredje postavili skrb za stanovalce domov za starejĹĄe ob pojavu okuĹžbe z novim korona virusom, v Izoli pa so v zvezi z dogodki z nejasnimi plaÄ?ili raÄ?unov obiska DeSUS-ove predsednice Aleksandre Pivec protestirali predvsem proti korupciji.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni razpis za naloĹžbe v kmetijska gospodarstva. Namen razpisa, vrednega 10 milijonov evrov, je kmetijsko gospodarstvo prilagoditi podnebnim spremembam.

Minister AleĹĄ Hojs odredil revizijo nekaterih odmevnih primerov.

Razdejanje v Bejrutu je dvignilo k protestom tudi nezadovoljne prebivalce.

uspelo dogovoriti o drugem paketu pomoÄ?i.

V Braziliji je zaradi pandemije Covida-19 umrlo Ĺže 100.000 ljudi. VeÄ? jih je umrlo samo v ZDA – 165.000.

Na protestih, ki so divjali v Bejrutu, je bilo ranjenih veÄ? sto ljudi, en policist je izgubil Ĺživljenje. Na protestih se je zbralo med 5000 in 10.000 ljudi, ki so izraĹžali jezo zaradi delovanja oblasti, zahtevali reforme in odhod celotnega vladajoÄ?ega politiÄ?nega razreda. Vlada je zagnala postopke za sklenitev socialnega sporazuma za obdobje 2021–2022. Ministrstvom je med drugim naloĹžila, da najpozneje do 31. avgusta pripravijo kratek predlog vsebin s svojega podroÄ?ja, ki bodo osnova za pripravo izhodiĹĄÄ? za socialni sporazum

Nedelja, 9. oktobra V Belorusiji so potekale predsedniĹĄke volitve, na katerih Ĺželi "zadnji diktator Evrope" Aleksander LukaĹĄenko osvojiti ĹĄe ĹĄesti mandat. Prvi podatki kaĹžejo, da mu je to tudi uspelo.

PrimoĹž RogliÄ? je zmagovalec kolesarske dirke Tour de l'Ain v Franciji.

Slovenski zvezdnik PrimoĹž RogliÄ? je zmagovalec kolesarske dirke Tour de l'Ain v Franciji. Trietapno dirko je Ä?lan Jumbo Visme konÄ?al tudi z dvema etapnima zmagama.

Slovenija se je na globalni lestvici digitalne kakovosti Ĺživljenja, ki jo izraÄ?unava ponudnik varnostne programske opreme Surfshark, med 85 drĹžavami uvrstila na 23. mesto. Najbolje ji gre v dostopnosti interneta za prebivalce, v kateri je 12. na svetu, najslabĹĄe pa se je uvrstila v digitaliziranosti drĹžavne uprave (38. mesto).

Na mednarodni donatorski konferenci so

sebej, Ä?e v javni razpravi predlagatelj ne bo s strokovnimi analizami argumentiral svojih predlogov.

Libanonski premier Hassan Diab je po uniÄ?ujoÄ?i eksploziji, ki je v torek razdejala Bejrut, danes v televizijskem nagovoru naznanil odstop svoje vlade. S tem se je odzval na vse veÄ?ji pritisk javnosti.

Zaradi eksplozije je umrlo veÄ? kot 200 ljudi, okoli 300.000 jih je ostalo brez strehe nad glavo.

Torek, 11. oktobra Ruski predsednik Vladimir Putin je naznanil, da je Rusija razvila cepivo proti novemu korona virusu, ki so ga v drĹžavi Ĺže registrirali.

VeÄ? strokovnjakov in drĹžav je sicer podvomilo o njegovi primernosti.

Direktor Uprave kriminalistiÄ?ne policije Vojko Urbas je zamenjal svojega pomoÄ?nika Slavka KoroĹĄa, ker je ta v izjavi za medije kritiziral sporno revizijo nekaterih Ĺže konÄ?anih kriminalistiÄ?nih preiskav NPU-ja, ki jih je odredil notranji minister AleĹĄ Hojs.

TomaĹž Gantar, predsednik sveta DeSUS in minister za zdravje, meni, da je poziv poslanske skupine DeSUS k odstopu predsednice stranke Aleksandre Pivec prava odloÄ?itev.

V Bejrutu se je natanko teden dni po uniÄ?ujoÄ?i eksploziji v libanonski prestolnici zbrala mnoĹžica ljudi, ki se je v tiĹĄini in molitvi spomnila na Ĺžrtve. Protesti proti skorumpiranim politikom se nadaljujejo.

Oskrbniki planinski koÄ? toĹžijo letos o manjĹĄem obisku gora in manj noÄ?itvah kot pretekla leta. Upad je 25-odstoten, ponekod v visokogorju celo 50-odstoten. Manj je tujcev, veÄ? pa je domaÄ?ih gostov.

Rusija se je pohvalila, da Ĺže ima cepivo.

Cena spreminjanja sveta Danes gledam na inovacije in podjetniĹĄtvo bistveno drugaÄ?e kot nekoÄ?. VÄ?asih se mi je zdelo, da uspeĹĄni podjetniki preveÄ? poudarjajo, kako teĹžka je bila pot do uspeha, koliko Ĺžrtvovanja je zahtevala gradnja produkta in preboja na trg. So paÄ? veliko delali. Ob veÄ?erih, ob vikendih. NiÄ? kaj posebnega; danes marsikdo veliko dela.

TjaĹĄa Zajc Zadnja leta sem zelo od blizu spremljala, kaj sodi v “teĹžko pot do uspehaâ€?. Pogosto se pogovarjam z ustanovitelji podjetij v zdravstvu, vÄ?asih sodelujem v komisijah na mednarodnih tekmovanjih ali se kot mentorica z ustanovitelji pogovarjam v pospeĹĄevalnikih in inkubatorjih. Leto dni sem v novoustanovljenem start-upu delala tudi sama. To je bilo najbolj adrenalinsko in hkrati najbolj stresno delo, ki sem ga opravljala doslej. A Ĺželja spreminjati svet nadvlada vsak napor. In ta je pri tem, ko gradiĹĄ iz niÄ?esar, ĹĄe kako moÄ?na; ne veĹĄ ĹĄe, kakĹĄne ovire vse te Ä?akajo, motivira te zgolj zaznani problem in najdena reĹĄitev zanj.

Pri ustanavljanju podjetja gre pogosto za goreÄ?o pripravljenost izgubiti vse premoĹženje za idejo. Ne gre le za finance, fokus ima stranske uÄ?inke tudi na zasebno Ĺživljenje. Pred leti mi je kolega, ki ima danes Ĺže uspeĹĄno rastoÄ?e podjetje, nima pa otrok ali partnerke, omenil, da je celo googlal “kako je biti Ĺžena direktorjaâ€?. Najprej: mora razumeti, da bo vedno na drugem mestu. Sploh, Ä?e sam ustanavljaĹĄ podjetje, je to dolgo Ä?asa odvisno od tebe.

Danes delam v stabilnem podjetju, pomagam pa prijateljici iz Pariza, ki v svoje podjetje vlaga svoje prihranke in svojo strast.

Prihranki so ji doslej omogoÄ?ali, da se je start-upu posvetila sto-odstotno, ne zadoĹĄÄ?ajo pa, da bi zaposlila ĹĄe koga. Izzive ima torej Ĺže pri sestavi ekipe.

VeÄ?ina investitorjev pravi, da so bolj kot podjetniĹĄka ideja pomembni ljudje, ki start-up sestavljajo. V ZDA praviloma ustanovitelj in direktor v podjetju nima najveÄ?je plaÄ?e, ampak solidno, ki mu omogoÄ?a, da svojo idejo razvija naprej. Kot ĹĄe en dokaz, da je pomembna zavezanost cilju, ne denar. Za to, da lahko zaÄ?nejo graditi, ustanovitelji dolgo Ĺživijo v zelo jasni negotovosti v zvezi s prihodnostjo in so osredotoÄ?eni na “zdravjeâ€? podjetja.

Na vse to sem pomislila ob pogovoru z britanskim kirurgom, ki je medicino zapustil in postal svetovalec pri mednarodni svetovalni druĹžbi McKinsey & Company. Preselil se je v ZDA in tudi sam ustanovil svoje podjetje, dokler se zaradi osebnih okoliĹĄÄ?in ni odloÄ?il za dobro plaÄ?ano stabilno sluĹžbo. Postal je vodja digitalne transformacije v britanski bolniĹĄnici, ob Ä?emer mu je nekdo dejal, da bo to najteĹžja stvar, ki jo je kadarkoli poÄ?el. Sprva ni razumel, kako bi lahko to drĹžalo – navsezadnje je v preteklosti dolge ure delal kot svetovalec in dneve preĹživel za operacijsko mizo. Kar je bilo drugaÄ?e na vodilnem poloĹžaju v bolniĹĄnici, je bilo to, da je tam okolje izredno dinamiÄ?no, vse se mora zgoditi takoj, zato je zaposlene teĹžko prepriÄ?evati o spremembah delovnih navad zaradi daljnoseĹžnega pozitivnega uÄ?inka. Bolj kot karkoli je bilo pomembno, da je znal povedati dobro zgodbo, navduĹĄiti in prepriÄ?ati ljudi o smiselnosti novega naÄ?ina delovanja. Kot vodja – bodisi v obstojeÄ?em podjetju ali ustanavljanju svojega – moraĹĄ biti goreÄ?e motiviran, ker to pritegne tudi druge. đ&#x;”˛

'Spopad' dveh velesil V trenutnem, upajmo zgolj gospodarskem spopadu dveh velesil ZDA in Kitajske, si ameriĹĄka vlada prizadeva, da bi kar najbolj prepreÄ?ila kitajsko ĹĄiritev po svetu in v ZDA. Med ukrepi je tudi, da Ĺželi svojim drĹžavljanom na vsak naÄ?in prepreÄ?iti dostop do aplikacij za pametne telefone iz Kitajske, ker po njenem mnenju niso vredne zaupanja. Zato jih namerava umakniti iz trgovin za aplikacije v ZDA. Na udaru sta trenutno popularna TikTok in Wechat, pa tudi Alibaba, Baidu in Tencent. Najbolj na udaru pa je seveda tehnologija 5G, s katero so Kitajci prehiteli AmeriÄ?ane. Napenjanje miĹĄic je podĹžgano ĹĄe z bliĹžnjimi ameriĹĄkimi volitvami, na katerih je Trumpova prej gotova zmaga zaradi neodgovornega spopada z virusom na vse bolj trhlih nogah. Kitajska pa je primeren sovraĹžnik.

Sicer pa bo v Ä?etrtek predsednik vlade Janez JanĹĄa gostil drĹžavnega sekretarja ZDA Michaela Pompea. Med drugim bosta razpravljala o nekaterih aktualnih mednarodnih temah. Z zunanjim ministrom AnĹžetom Logarjem bo Pompeo podpisal skupno izjavo med Slovenijo in ZDA o varnosti 5G omreĹžij, sprejel pa ga bo tudi predsednik republike Borut Pahor. Ali se bomo zato odpovedali Huaweiu, pa bo verjetno jasno ob podpisu. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 7

Pri zavezah Ĺ oĹĄtanjÄ?anom bodo vztrajali

â?ą

O aktualnih dogodkih v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj smo se pogovarjali s podĹžupanom Vikijem Drevom Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 29. julija – S podĹžupanom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Vikijem Drevom smo se pogovarjali o tem, kako v praksi poteka preimenovanje Trga bratov Mravljakov v Glavni trg, kako ga nameravajo oĹživiti tudi s stanovanji za mlade druĹžine, kako zadovoljni so z obnovljenim odsekom ceste do BolniĹĄnice TopolĹĄica, kako poteka urejanje okolice Ĺ oĹĄtanjskega jezera, in o tem, kako dolgo ĹĄe utegne trajati, da bo ÂťreĹĄenoÂŤ vpraĹĄanje neprijetnih vonjav, ki se iz zraÄ?ilnega jaĹĄka Premogovnika Velenje na obmoÄ?ju Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj Ĺže dolgo ĹĄirijo naokoli.

Na Glavni trg si Ĺželijo pritegniti mlade druĹžine Znano je, da ste Trg bratov Mravljakov preimenovali v Glavni trg. Odlok o preimenovanju je bil v Uradnem listu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Ĺže objavljen. Kako pa to poteka v praksi? ÂťPotekajo postopki zamenjave osebnih dokumentov fiziÄ?nim osebam, ki imajo na preimenovanem trgu prijavljeno stalno bivaliĹĄÄ?e. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo vsem fiziÄ?nim osebam stroĹĄke spremembe osebnih dokumentov tudi plaÄ?al. Se je pa ob tem pokazalo, da je na naslovu Trg bratov Mravljakov prijavljenih veliko stanovalcev, precej med njimi pa je takih, ki imajo na tem naslovu prijavljeno samo zaÄ?asno bivaliĹĄÄ?e.ÂŤ

Ljubljana – RazkuŞila so s pojavom Covida-19 postala nujen izdelek v vsakem gospodinjstvu.

S poveÄ?anim povpraĹĄevanjem se je po zaÄ?etnem pomanjkanju izboljĹĄala tudi ponudba. A kaj kupiti? Dvoma ni: Ä?e Ĺželite, da bo razkuĹžilo uÄ?inkovalo proti virusu Sars-CoV-2, zadostuje izdelek s 60 volumskimi odstotki alkohola. Pred nakupom preverite, ali je alkohol na prvem mestu na seznamu sestavin, in poiĹĄÄ?ite podatek o koncentraciji alkohola,ÂŤ svetujejo na Zvezi potroĹĄnikov Slovenije (ZPS) in dodajajo, naj vas ne zavedejo navedbe, kot so 'dezinficira', 'uniÄ?i viruse in bakterije' in podobno, saj ĹĄe ne pomenijo, da je izdelek primeren za zaĹĄÄ?ito pred novim korona virusom."

â?ą

Rezultati in ugotovitve so brezplaÄ?no dostopni na https:// bit.ly/3fvPBXr.

Ob 30-letnici delovanja so v okviru aktivnosti izvedli test razkuĹžil, ki so ga financirali sami iz svojih sredstev. Preverili so koncentracijo alkohola v 15 razkuĹžilih s polic slovenskih trgovin, bencinskih Ä?rpalk in lekarn ter njihove cene. ÂťDobra novica: vsi preizkuĹĄeni izdelki, razen enega, ob pravilni uporabi ustrezajo smernicam Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in uniÄ?ujejo virus Sars-CoV-2.ÂŤ

7

MED VAMI

13. avgusta 2020

Stanovanj pa premalo? ÂťZlasti za mlade druĹžine, ki bi si jih Ĺželeli pritegniti v ta prostor, da ga s svojo prisotnostjo poĹživijo in pomladijo. Na obmoÄ?ju od Glavnega trga proti

da bodo imele po njem poleg najemnikov socialnih stanovanj prednost mlade druĹžine.ÂŤ Trg pa se v posameznih delih ĹĄe obnavlja. ÂťLastniki lokalov in stanovalci so v Ä?asu obnove veliko fasad Ĺže zamenjali. Objekt, na katerem si ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj deli lastniĹĄtvo z zasebnim lastnikom, pa bomo tudi slej ko prej reĹĄili.ÂŤ

Poleti imajo prednost ceste v krajevnih skupnostih

PodĹžupan Viki Drev: ÂťPogoj, da se v zvezi s TEĹ sploh pogovarjamo o drugih zadevah, je izpolnitev tistega, kar je bilo Ĺ oĹĄtanjÄ?anom obljubljeno.ÂŤ

Do BolniĹĄnice TopolĹĄica pa gre zdaj, ko je odsek temeljito obnovljen, gladko? ÂťUspelo nam je urediti dovozno pot. Obnovili smo jo z namenom, da bodo zaposleni in obiskovalci lahko uporabljali javni potniĹĄki promet. To je bil eden od ciljev Celostne prometne strategije ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki jo izvajamo po

Muzeju usnjarstva na Slovenskem je predvidena gradnja novega stanovanjskega objekta, v katerem bo nekaj stanovanj kupila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Parcelacijo in povpraĹĄevanje po investitorju smo Ĺže izvedli. Veseli nas, da je med graditelji precej zanimanja.

Za sejo sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki bo septembra, pripravljamo predlog rebalansa proraÄ?una za letoĹĄnje leto, v katerem bomo doloÄ?ena sredstva predvideli za odprodajo zemljiĹĄÄ?a. Uprava pa ima nalogo, da pripravi predlog spremembe odloka o dodelitvi stanovanj v najem, tako

ÂťPokazalo se je, da je na naslovu Trg bratov Mravljakov prijavljenih veliko stanovalcev, precej jih ima na tem naslovu prijavljeno zaÄ?asno bivaliĹĄÄ?e.ÂŤ

korakih. Cesta je zelo lepo urejena. Treba je pohvaliti izvajalca, nadzor in projektante. Ima avtobusno obraÄ?aliĹĄÄ?e, avtobusno postajo, ob njej pa je 15 parkiriĹĄÄ?.

PrejĹĄnji teden smo imeli tehniÄ?ni pregled. Nekaj manjĹĄih pomanjkljivosti bo treba ĹĄe odpraviti. Zaradi deĹževja prejĹĄnji teden pa je bilo treba ponovno urediti zemljino in posejati travo. Stara cesta bo sluĹžila samo ĹĄe za interventno pot za reĹĄevalno vozila, ves ostali promet pa se odvija na novi.ÂŤ

ÄŒez poletje imate obiÄ?ajno po Ĺ oĹĄtanju odprtih kar nekaj gradbiĹĄÄ?. Tudi letos? ÂťV vseh krajevnih skupnostih v tem Ä?asu potekajo sanacije krajevnih cest, odpira se gradbiĹĄÄ?e na Pristavo v Ravnah, konÄ?ali pa smo obnovi ceste Zavodnje–Šentvid in odsek v Belih Vodah. Krajevne skupnosti so v tem Ä?asu precej aktivne. Na ObÄ?ini smo izvedli nabor izvajalcev, zaradi Ä?esar gre tudi hitreje. Vsem petnajstim izvajalcem, ki so bili izbrani za izvajanje del v obÄ?ini, poĹĄljemo ponudbe, na osnovi njihovih pa izberemo najbolj ugodnega izvajalca. Tako so postopki krajĹĄi. Nekaj cest pa bo ĹĄe treba urediti.ÂŤ

PrezraÄ?evalni jaĹĄek kot jara kaÄ?a Kot jara kaÄ?a pa se vleÄ?ejo postopki, povezani z ureditvijo zra-

•

• • • • •

Poudarjajo, da so razkuĹžila uÄ?inkovita le, Ä?e jih uporabimo pravilno – Âťmalo in hitroÂŤ je ne-

pa je zelo visok. Vendar ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pri tem vztraja. To je treba urediti, pa naj stane, kolikor stane! Tak je sklep sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in k temu sta se zavezali tudi upravi Premogovnika in Holdinga Slovenske elektrarne. V Ĺ oĹĄtanju pa poudarjamo, da je pogoj, da se sploh pogovarjamo o drugih stvareh, povezanih s TEĹ , izpolnitev zavez, ki so bile Ĺ oĹĄtanjÄ?anom Ĺže dane.ÂŤ

Dela ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru se po krajĹĄem premoru nadaljujejo. (foto: JKĹ )

ZPS svetuje:

Uporabljati jih je treba pravilno

â?ą

Stara cesta do BolniĹĄnice TopolĹĄica bo sluĹžila kot interventna pot za reĹĄevalno vozila.

đ&#x;”˛

V Zvezi potroťnikov Slovenije so preizkusili 15 razkuŞil za higieno rok – Vsa razen enega so vsebovala najmanj 60 odstotkov alkohola – Razpon v ceni za liter od 10 do 62 evrov

Cene pa se precej razlikujejo, zato potroĹĄnikom svetujejo, da jih pred nakupom primerjajo. Za liter izbranih razkuĹžil so namreÄ? odĹĄteli od 10 pa vse do 62 evrov.

ÂťKolikor smo seznanjeni na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, je projektno-tehniÄ?na dokumentacija konÄ?ana. Objavljeno je bilo Ĺže tudi povpraĹĄevanje po izvajalcu oziroma neke vrste razpis. Znesek, ki bi bil potreben, da se zraÄ?ilni jaĹĄek spelje v dimnik bloka 4,

DruĹžmirsko oziroma Ĺ oĹĄtanjsko jezero. Kako daleÄ? je urejanje? ÂťDela se nadaljujejo. Vmes je bilo nekaj premora, Ä?e se lahko tako izrazim, zaradi usklajevanj z Direkcijo Republike Slovenije za vode. Ampak dogaja se.ÂŤ

ZPS: Pred nakupom razkuĹžila preverite vsebnost alkohola in ceno

UrĹĄa Ĺ mid BoĹžiÄ?eviÄ?: ÂťPreverite in poiĹĄÄ?ite izdelke z vsaj 60 volumskimi odstotki alkohola.ÂŤ

Ä?ilnega jaĹĄka Premogovnika Velenje na obmoÄ?ju TEĹ , iz katerega se ĹĄirijo neprijetne vonjave.

Da se o tem pogovarjate Ĺže nekaj let in toliko tudi mi piĹĄemo o tem, je bilo znova sliĹĄati med vpraĹĄanji in pobudami na junijski seji Sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Kje se ustavlja? Zakaj ne gre hitreje?

•

Izberite razkuĹžilo na osnovi alkohola, ki vsebuje vsaj 60 volumskih odstotkov. UpoĹĄtevajte navodila proizvajalca o uporabi (koliÄ?ina in Ä?as uÄ?inkovanja), saj je sicer uporaba razkuĹžila nesmiselna in neuÄ?inkovita.

Prazna embalaĹža razkuĹžil sodi med nevarne odpadke, zato jo je treba oddati pooblaĹĄÄ?enemu zbiralcu nevarnih odpadkov.

RazkuĹževanje ne odstrani z rok umazanije. RazkuĹžila tudi nikoli ne nanaĹĄamo na vlaĹžne roke.

Otrok naj uporablja razkuĹžilo le pod nadzorom starĹĄev.

Tudi Ä?e uporabljate rokavice, si morate roke temeljito umiti takoj, ko jih snamete.

Doma naj ima vsak druĹžinski Ä?lan svojo brisaÄ?o za roke.

BrisaÄ?e perite na temperaturi vsaj 60 stopinj.

Pred nakupom obvezno preverite, ali je alkohol na seznamu sestavin na prvem mestu, in poiĹĄÄ?ite podatek o njegovi koncentraciji. ÄŒe je med sestavinami voda na prvem mestu, izdelek ni ustrezen.

NI V REDU V REDU uÄ?inkovito. ÄŒe je le mogoÄ?e, svetujejo, da razkuĹžilo nadomestita tekoÄ?a voda in milo. Doma, v sluĹžbi ali restavraciji imamo

praviloma vedno na voljo tekoÄ?o vodo in milo, zato razkuĹžila ne potrebujemo. Ta pa so potrebna na primer v javnem potniĹĄkem

prometu ali ob vstopu v javne prostore, kot so zdravstvene ustanove, trgovine, poťte ... Tako kot razkuŞevanje pa mora biti tudi umivanje rok temeljito. Miljenje mora trajati najmanj 1 minuto, celotno umivanje pa 2–3 minute.

Pred nakupom preverite seznam sestavin

ÂťÄŒeprav je test ZPS pokazal, da lahko verjamemo navedbam o koncentraciji alkohola, pa izbira ĹĄe zdaleÄ? ni preprosta. V zadnjih mesecih so se na policah trgovin pojavili ĹĄtevilni izdelki, na katerih so trditve o razkuĹževanju, dezinfekciji in podobno, a pogled na seznam sestavin pokaĹže, da alkohol ni na prvem mestu. Skladno s smernicami WHO preverite in poiĹĄÄ?ite izdelke z vsaj 60 volum-

â?ą

Za 1000 mililitrov izdelka na testu so odĹĄteli od 9,8 evra (Bioxcare v Eurospinu) do 62,5 evra (Victoria Beauty na Petrolu).

skimi odstotki alkohola,ÂŤ izpostavlja UrĹĄa Ĺ mid BoĹžiÄ?eviÄ? z Zveze potroĹĄnikov Slovenije. ÂťÄŒe je med sestavinami na prvem mestu voda, izdelek ni ustrezen,ÂŤ dodaja.

Nakit in dolgi nohti so dober prenaĹĄalec mikroorganizmov

Pred razkuĹževanjem rok snemite prstane, ure, zapestnice.

Preberite navodila za uporabo.

Proizvajalci preverijo uÄ?inkovitost izdelkov za razkuĹževanje po natanÄ?no doloÄ?enih pogojih, pri Ä?emer sta pomembna koliÄ?ina uporabljenega sredstva in Ä?as vtiranja v koĹžo. Ni redko, da je predpisana koliÄ?ina 3 ali celo 4 mililitre, priporoÄ?eni Ä?as drgnjenja pa 30 sekund ali celo eno minuto. To je veliko in zelo dolgo, a le v tem primeru razkuĹževanje res doseĹže svoj namen. RazkuĹžilo temeljito vtrite v dlani, hrbtiĹĄÄ?e rok, med prste in na konice prstov. Vtirajte ga toliko Ä?asa, da se na rokah posuĹĄi. Ne pozabite, da je umazanija, ki zastaja v umetnih nohtih in poĹĄkodovanem laku za nohte, idealno gojiĹĄÄ?e za bakterije, viruse in glive. ÄŒe se razkuĹžilo posuĹĄi prej kot v predpisanem Ä?asu, nanesite dodatno koliÄ?ino. RazkuĹžila po uporabi ne briĹĄite in ne izpirajte. ÂťUporaba razkuĹžila 'malo in hitro' je brez pomena. Ĺ e posebej so v zmoti tisti, ki uporabljajo razkuĹžilo, da prihranijo Ä?as, ko imajo na voljo tekoÄ?o vodo in milo,ÂŤ opozarja UrĹĄa Ĺ mid BoĹžiÄ?eviÄ?. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

13. avgusta 2020

RazliÄ?nosti generacij v Galeriji Velenje Razstava je poklon dolgoletnemu VelenjÄ?anu Arpadu Ĺ alamonu in mladi ustvarjalki tipografskih raziskovanj Anji Kralj – Pomembno je, da je pri ustvarjanju prisotne Ä?im veÄ? svobode – Samo od likovne umetnosti se ne da Ĺživeti Jasmina Ĺ karja

Jubilejna razstava ob Ä?astitljivi devetdesetletnici likovnega pedagoga, slikarja, grafika, karikaturista, ki je tudi Ä?lan druĹĄtva konjiĹĄkih in ĹĄaleĹĄkih likovnikov, je poklon VelenjÄ?anu Arpadu Ĺ alamonu, ki je bil in ĹĄe ostaja Ĺželjan novih spoznanj. Njegovo ustvarjanje se kaĹže tudi v ex librisih, v katerih je ĹĄe posebej uspeĹĄen tudi v svetu.

Skupnih imenovalcev je ogromno

Razstava RazliÄ?nosti generacij predstavlja poglavitne poudarke iz njegovega bogatega, usmerjeno ustvarjalnega opusa, pove muzejska svetnica Galerije Velenje Milena Koren BoĹžiÄ?ek. ÂťÄŒeprav nam Ä?as ni najbolj naklonjen, se trudimo pritegniti tako umetnike kot obiskovalce. Moram pa priznati, da so se tudi naĹĄi programi zaradi Ä?udnih Ä?asov spremenili. OdloÄ?ili smo se zdruĹžiti dva avtorja iz lokalnega okolja. Mladega in starejĹĄega, zato tudi naslov razstave RazliÄ?nosti generacij, ki sem ga morala med postavljanjem razstave malo omehÄ?ati, kajti ugotovila sem, da imata umetnika precej skupnih toÄ?k. Oba gradita na kaligrafiji, zdruĹžuje ju produktivnost, natanÄ?nost, kar mislim, da je lahko precej velik skupni imenovalec,ÂŤ pojasni Koren BoĹžiÄ?kova, ki ĹĄe omeni, da oba razvijata svoja dela v sliko in grafiko ter tako negujeta linijo in hkrati dodajata barvo.

Arpad Ĺ alamon je prvo sliko naslikal s prsti, ker ni imel Ä?opiÄ?a

Umetnik sodi v tisto generacijo ustvarjalcev, ki so mladost preĹživeli med 2. svetovno vojno in se kalili v precej negotovih Ä?asih po vojni. Na mnogih razstavah doDa je bil strog do sebe in drugih ter vedno z zelo natanÄ?nim urnikom, ki se ga je strogo drĹžal, pove tudi njegov sin Arpad Ĺ alamon, ki je v Galeriji Velenje tehniÄ?ni koordinator.

Arpad Ĺ alamon; Akvarel je ĹĄe vedno njegova priljubljena tehnika, Ä?eprav je v prvi vrsti izvrsten grafik.

Anja Kralj; Ljudje naj najdejo v Ä?rkah ĹĄe kaj drugega, kar so do sedaj poznali. Najbolj zanimivo je, da vsakdo v Ä?rki najde kaj drugega. Je pa tako, da vsakdo najprej poiĹĄÄ?e svojo Ä?rko.

ma in v tujini razstavlja likovna dela razliÄ?nih tehnik. Je Ä?astni Ä?lan druĹĄtva Ex libris Slovenije, Ä?lan Lions kluba, Ä?astni Ä?lan DruĹĄtva upokojenih pedagoĹĄkih delavcev Slovenije, Ä?lan DruĹĄtva konjiĹĄkih likovnikov, DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov itd. Ko ga vpraĹĄam, kako vidi in doĹživlja umetnost, mi odgovori: ÂťSpomnim se izreka nekega Francoza, ki mi je rekel, Arpad slikaj tisto, kar imaĹĄ v sebi, Ä?e nimaĹĄ niÄ?, ne naslikaj niti tistega, kar imaĹĄ pred nosom.

Jaz se tega drĹžim in v svoja dela dajem delÄ?ek sebe. Upam, da ljudje to zaÄ?utijo. Rad tudi poudarim, da so na sploĹĄno slovenski umetniki dobri, ne glede na to, na kakĹĄni ravni so, saj ko zgodbe s pomoÄ?jo platna oĹživijo, je to nekaj neverjetnega.ÂŤ Arpad, ki je slikal in ustvarjal ves Ä?as, pove, da je ĹĄe posebej aktiven od leta 1980, ko se je pridruĹžil velenjskemu druĹĄtvu in zaÄ?el delati javno. ÂťDobri slikarji so, ker imajo voljo in se trudijo, jaz pa rad dajem znanje naprej. Vedno sem imel

uÄ?ence okrog sebe, grafiÄ?ne delavnice, likovne kolonije, ex tempore. Pri slikarstvu in grafiki sem dosegel skoraj vse. Veste, Ä?lovek se iztroĹĄi,ÂŤ ĹĄe iskreno pove. Vesel, da je kljub dolgoletnemu kajenju doÄ?akal devetdeset let, kaj posebnega na svoj rojstni dan 7. septembra ne priÄ?akuje. MogoÄ?e pa mu bodo bliĹžnji vendarle pripravili ĹĄe kakĹĄno preseneÄ?enje in sproĹĄÄ?ujoÄ? dan v objemu njemu ljubih barv in Ä?opiÄ?ev.

ÄŒrke lahko odkrivajo neskonÄ?ne svetove

Projekt ÄŒrka na Ä?rko Anje Kralj, industrijske oblikovalke, ki svoje ustvarjanje usmerja v oblikovanje in ilustracije s Ä?rkami, pa nagovarja pisanje na klasiÄ?en naÄ?in, s pridihom zgodovinskega. Na plakatih raziskuje ilustrativno tipografijo in Ä?rkoris, ki ga predstavljajo Ä?rke, osnovane po tipografskih zakonitostih, vendar dopuĹĄÄ?ajo veÄ? sproĹĄÄ?enosti in elemente ilustracije. Njena ljubezen do Ä?rk in risanja se je zaÄ?ela

ĹĄe pred vstopom v osnovno ĹĄolo, saj se je Ĺže kot zelo majhna punÄ?ka nauÄ?ila pisati Ä?rke. ÂťSpomnim se, da so mi bile zanimive oblike.

Ko sem se jih nauÄ?ila uporabljati kot sredstvo za branje, pa se mi je odprl ĹĄe povsem nov svet v knjigah. Od tod tudi ta barvitost, ki se preliva v Ä?rke,ÂŤ razloĹži risarka, ki je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje prviÄ? priĹĄla v stik s predmetom tipografija, ki ji je razkril nove razseĹžnosti oblikovanja Ä?rk. ÄŒrka ima osebnost in karakter, ni nujno le sredstvo za branje. Veseli jo, da dela kot grafiÄ?na oblikovalka, kar je tudi neke vrste umetnost. ÂťNesporno pa je najbolje, Ä?e lahko umetnik dela, kar si Ĺželi,

â?ą

ÄŒeprav klasiÄ?ne otvoritve razstave ni bilo, si jo obiskovalci lahko ogledajo do 5. septembra.

in je pri tem svoboden. Moramo sicer delati ĹĄe nekaj zraven, da preĹživimo, stvari, ki so nam najljubĹĄe, pa delati v prostem Ä?asu, ampak tako je to, to je naÄ?in Ĺživljenja, ki ga moramo sprejeti,ÂŤ malo potarna Kraljeva, ki jo veseli, da Galerija Velenje vedno najde vzporednice med mlajĹĄimi in starejĹĄimi umetniki. ÂťZelo se pozna, da je Velenje precej bogato kulturno mesto, mogoÄ?e je tudi gospod Ĺ alamon nezavedno vplival name.ÂŤ

Zaljubljena v Ä?rke

Anja Kralj razloĹži, da ji izzivov, povezanih s pisavami in Ä?rkami, ne manjka, saj je svet oblikovanja Ä?rk zelo bogat. Njene slike nastajajo tudi mimogrede, bodisi na sprehodu ali zjutraj, ko se zbudi in zagleda sliko v glavi in preprosto ve, 'da je to to'. Koliko je umetnikov po svetu, ki jih navduĹĄujejo pisave, ilustrirane Ä?rke? ÂťPo svetu jih je zaljubljenih v Ä?rke kar nekaj, pri nas ne toliko. KlasiÄ?ni tipografi so namreÄ? ljudje, ki konstruirajo Ä?rke, ni jih pa veliko, ki bi jih ilustrirali, si pa zelo Ĺželim, da bi bilo tega pri nas veÄ?.ÂŤ đ&#x;”˛

Otroci se druĹžijo z Lutkovnim gledaliĹĄÄ?em Velenje Torkove igrarije popestrili tudi lutkarji z igrami za izraĹžanje Ä?ustev, gibov, glasu in koncentracije – Ljudje radi hodijo na predstave, kar kaĹže, kako si Ĺželijo takĹĄne sprostitve V tem poletnem mrtvilu, ko je Ä?as dopustov in kulturne prireditve zaradi korona virusa ostajajo veÄ?inoma nedosegljive, je tu in tam le kakĹĄna moĹžnost, da se zapolni naĹĄa Ĺželja po kulturnih utrinkih. Tako je Festival Velenje za otroke organiziral Torkove igrarije. Med drugim so jih v svet animacije pospremili tudi lutkarji Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje, ki so jim brez rekvizitov prikazali nekaj iger za izraĹžanje Ä?ustev, giba, glasu in koncentracije. Alice ÄŒop

pove, da so zaradi korona virusa pripravili deset razliÄ?nih igralskih iger, nad katerimi so bili otroci navduĹĄeni. ÂťNam je najpomembneje, da se otroci zabavajo in da je lutkovni svet kljub virusu ponovno zaĹživel.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kako aktivni so letoĹĄnje poletje, vodja Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje razloĹži, da precej – glede na situacijo. ÂťSedem nastopov smo imeli do sedaj.

Nastopili smo na SoboĹĄkem poletju, Art kampu v Mariboru, na Mestni plaĹži v Celju, nekaj nasto-

pov smo in jih ĹĄe bomo imeli tudi v Velenju. OpaĹžamo, da ljudje radi hodijo na predstave, tudi v dvorano jih pride lepo ĹĄtevilo, kar kaĹže, da ljudem manjka kulture, manjka veselih dogodkov, ki poĹživijo vsakdan,ÂŤ ĹĄe pove ÄŒopova, ki se veseli, da bo tudi do konca poletja ĹĄe zelo Ĺživahno. ÂťIgrali bomo LeteÄ?e lutke na lokacijah, kjer po navadi ne igramo – Tri praĹĄiÄ?ke na Kardeljevem trgu, Indijansko pravljico na Gorici ter Medvedka in Zlatođ&#x;”˛ J. Ĺ karja lasko v Ĺ aleku.

E-mobilnost MatjaĹž Ĺ alej

Pred dolgo Ä?asa sem kolesarje loÄ?eval na navadne uporabnike in tiste, ki imajo dirkalca (oz. specialko, rogaÄ?a ‌). Kasneje, ko sem si to dejavnost omislil za rekreacijo, sem jih loÄ?eval na tiste, ki so ostali na specialkah, ob tem pa ĹĄe na tiste z gorskimi in treking kolesi – slednji so nekakĹĄen logiÄ?ni razvoj boljĹĄih mestnih koles. Danes kolesarje loÄ?ujem predvsem na kolesarje (tako) po starem in tiste, ki si dodajo pomoÄ? elektrike. In ta stvar – elektrika – je prisotna vsepovsod, od avtomobilov, preko motorjev, koles do skirojev in celo rolk. Uporabnike je moĹžno razdeliti tudi na tiste, ki lepoto kolesarjenja vidijo v kombinaciji ĹĄporta in rekreacije brez elektrike ter ostalih doĹživljajskih dobrobiti, ki jih nudi gibanje s kolesom v naravi.

Zadnji dve leti je elektrika preplavila vsa mobilna sredstva.

Na dopustu v kampu sem moral prav paziti na e-skiroje in e-kolesa, ki so tiho ĹĄvigala vse naokoli. Vsakodnevno Ä?lovek Âťni varenÂŤ niti v mestu, na ploÄ?nikih, kjer se na kolesarskih stezah ob e-skirojih pojavljajo ĹĄe skuterji s hitrostnimi blokadami na motornih agregatih, a so vseeno nevarni in prehitri. Vedno pa se postavlja ĹĄe dodatno, predvsem okoljsko etiÄ?no vpraĹĄanje.

Kam to vodi? Sam vidim pomoÄ? elektrike predvsem pri vozilih, ki vsakodnevno sluĹžijo ljudem, ki so gibalno omejeni ďż˝ v smislu e-koles, invalidskih vozil ... Torej predvsem starejĹĄim, ki so jim res pomoÄ? pri gibanju. V nasprotnem so e-kolesa na neki naÄ?in sofisticirani mopedi, ki ne ropotajo. Stvar je ob vsem skupaj zlasti aktualna zadnje mesece (pa tudi prej). Ob intenzivnosti ter poplavi urejanja (veÄ?krat tudi neracionalnega) kolesarski poti le-te zavzemajo elektriÄ?na vozila vseh oblik. In zato so morala celo padati drevesa, ki rastejo pol stoletja ali veÄ?, dajejo senco, kisik, spoÄ?ijejo oÄ?i ‌ Ĺ˝e peĹĄci upraviÄ?eno dvigujejo glas ‌ Kaj pa mi?

Dejstvo je, da se tehniÄ?nemu razvoju ne moremo izogniti. Da, e-mobilni Ä?asi so! A vseeno takĹĄni Ä?asi, da pozabljamo, koliko energije je potrebno, da se predelajo teĹžke kovine, iz katerih so proizvedene baterije, da pozabljamo, koliko je trpela zaradi rudnika in svinca in cinka Zgornja MeĹžiĹĄka dolina in koliko trpi v nepovrat zaradi tega Ĺ aleĹĄka dolina, da se ustvari elektrika za polnjenje baterij. In vse to brez pravih reparacijskih in odĹĄkodninskih bonitet. SpraĹĄevati se je treba, koliko sodobna tehnika in kapital zaslepljujejo resniÄ?en sonaravni razvoj druĹžbe. Ljudje bi radi imeli v svojem okolju Ä?ist zrak, pa pred svojim pragom zdravo ne ugreznjeno in ne degradirano dolino (brez soseĹžiga odpadkov iz vse drĹžave) ter se kot nonsense hkrati vozili z e-vozili in vozili na fosilna goriva. Pa saj so nam intenzivni korona Ä?asi dali misliti, da je sonaravna samooskrba in umirjenost Ĺživljenja vredna veÄ?, kot smo si to zamiĹĄljali.

Vsega resniÄ?no ne moreĹĄ imeti, Ä?eprav vse obljublja kapital, politika in recimo reklamni oglasi v naĹĄih poĹĄtnih nabiralnikih.

In ne verjamem, da se bo ob vseh zgrajenih kolesarskih poteh v mestu to moÄ?no poznalo na koliÄ?ini kolesarjev v mestu. Za resniÄ?no zdrav naÄ?in Ĺživljenja, za pravo mero gibanja je paÄ? potrebna vzgoja, pravilni zgledi doma in v ĹĄolah. Na Ĺžalost tudi uspehi naĹĄih izjemnih kolesarjev ne bodo priklicali na mestne poti veÄ?je koliÄ?ine mladih, ki trenirajo kolesarjenje ali teÄ?ejo. Nedavno sem se malo vozaril s kolesom pri severnih sosedih v Labotski dolini. Zelo enostavne in zelo uÄ?inkovite poti imajo urejene po vsej dolini. Brez nepotrebnih robnikov, okrancljanih kanalov s tlakovci ..., brez e-skirojev in skuterjev na kolesarskih poteh. Ĺ e sodobna e-kolesa so uporabniĹĄko rezervirana in uporabljena bolj pri starostnikih in ljudeh, ki jim je to pisano na koĹžo, jim sluĹži.

Prav zanima me to, v katero smer bo ĹĄel kolesarski razvoj (v glavah) prebivalcev naĹĄega mesta, pelje bolj v spoznanje, da bodo kolesarska parkiriĹĄÄ?a na jezeru samevala podobno kot kolesarska parkiriĹĄÄ?a ob nekdanji Elektrotehni in ĹĄe kje drugje v mestu ...

In za konec – bolj za ĹĄalo kot zares – se vraÄ?am na prve vrstice. Pravzaprav zadnje Ä?ase kolesarjev ne loÄ?ujem po vrsti kolesa, morebitnem e-pogonu, ampak predvsem po tem, ali kolo ima nogico za parkiranje oz. postavitev kolesa ali paÄ? ne! Odgovor je seveda veÄ?plasten. Nekateri si bodo to Ĺže znali razvozlati.

Otroci so spontani: v tem je Ä?ar in za to so naravni talenti.

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 9

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Od prihodnjega tedna znova Frekvenca mladih NaĹĄi mladi sodelavci, ki ustvarjajo mladinsko oddajo Frekvenca mladih, so bili zadnje tedne na dopustu, zdaj pa se Ĺže pripravljajo na novo sezono oddaj, za katere obljubljajo, da bodo ĹĄe bolj pestre in zanimive in bodo pritegnile k posluĹĄanju ĹĄe veÄ? posluĹĄalcev. Seveda si Ĺželimo, da bo tako, in jim tudi verjamemo.

V novi sezoni se bo Frekvenca mladih zaÄ?ela v Ä?etrtek, 20. avgusta. Ta termin novega zaÄ?etka je Ĺže tradicionalen, saj ga povezujejo s Festivalom mladih kultur Kunigunda. Tudi letos ji bodo namenili osrednjo pozornost.

Po dveh letih jih v novi sezoni zapuĹĄÄ?ata kar dve voditeljici: Nina Smrekar in Ni-

na Pohorec, ki se odpravljata na fakulteto, tako da bomo v letoĹĄnji sezoni spoznali 3 nove glasove in obraze, ki se bodo pridruĹžili oktobra. Prav tako bo letoĹĄnja sezona zanimiva zaradi LiveStreama, ki ga bodo lahko vsi spremljali na Facebook strani, in samih zanimivih gostov, ki jih bodo gostili.

Tako so pripravili tudi zadnje oddaje v Ä?asu korona krize in naleteli na velik odmev, zato so se odloÄ?ili, da to prakso nadaljujejo.

Mentor ostaja Adnan BuljubaĹĄić, ki pa pravi, da upa, da se bodo novi glasovi znaĹĄli tako dobro, kot se je znaĹĄla prejĹĄnja ekipa voditeljev, in da bodo prav tako dobro sođ&#x;”˛ delovali kakor do sedaj.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DAVOR RADOLFI – ProÄ‘i kraj mene 2. LJUDMILA – Moja Ljubljana 3. BON JOVI – Do what you can Priljubljeni hrvaĹĄki glasbenik Davor Radolfi kljub ĹĄtevilnim odpovedim nastopov in koncertov ostaja aktiven na svojem podroÄ?ju. Pred kratkim je izdal novo pesem in videospot ProÄ‘i kraj mene, s katero je Ĺže navduĹĄil svoje oboĹževalce. Pri snemanju videospota je zdruĹžil moÄ?i s svojo hÄ?erko Leo, s katero sta v Ä?asu karantene in izolacije tudi posnela prvo skupno pesem Novi Ä?ovjek sam sutra.

GLASBENE novice

Beyonce predstavila Black Is King Vizualni album, ki so ga nekateri primerjali s pravim filmom, je Beyonce na svoji spletni strani napovedala pred dobrim mesecem dni, z njim pa se je poklonila lanskemu animiranemu filmu Levji kralj.

Album Black Is King je sama napisala, reĹžirala, prevzela pa je tudi producentsko taktirko. Na kanalu

Disney+ je izĹĄel pribliĹžno leto dni po izidu novega Levjega kralja, pri katerem je glas posodila Simbovi prijateljici Nali in za film posnela tudi vso glasbo.

Neil Young bo toĹžil Trumpa zaradi uporabe njegovih pesmi med volilno kampanjo Kanadski kantavtor Neil Young bo toĹžil ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa, da bi mu prepreÄ?il nadaljnje predvajanje njegovih pesmi med volilnimi zborovanji, piĹĄe v toĹžbi, objavljeni na rockerjevi spletni strani.

Young v toĹžbi navaja krĹĄitev avtorskih pravic za uporabo pesmi Rockin' In The Free World in Devil's Sidewalk na razliÄ?nih Trum-

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as povih zborovanjih. Young zahteva odĹĄkodnino v vrednosti do 150.000 dolarjev (126.000 evrov) za posamezno krĹĄitev. Glasbenik se je doslej Ĺže veÄ?krat javno pritoĹžil in Trumpa pozval, naj preneha predvajati njegove uspeĹĄnice na zborovanjih, a brez uspeha. đ&#x;”˛

AfriĹĄka VasFest Prijetna osveĹžitev poletja v Ljubljani je priljubljeni in tudi prebivalcem Ĺ aleĹĄke doline poznani festival AfriĹĄka VasFest, ki ga v prestolnici organizira Zavod AfriĹĄka vas. Zavod vodi Daniel Nzotami skupaj z Ĺženo, VelenjÄ?anko Mojco Kastelic. Kakor drugi ĹĄtevilni projekti, ki jih organizirata, tudi festival poteka s pomoÄ?jo Ä?lanov afriĹĄke skupnosti v Sloveniji. Letos bo dogodek Ä?etrtiÄ?, njegova posebnost pa so multikulturne in medgeneracij-

9

107,8 MHz

13. avgusta 2020

Lani smo ga preselili v center Ljubljane, v park Ĺ pica, kjer smo tri dni Ä?isto po AfriĹĄko razgrajali po mili volji. Letos smo zaradi epidemije Covid-19 skoraj obupali, a smo z afriĹĄko trmo uspeli organizirat Ĺže Ä?etrti AfriĹĄki VasFest. Seveda ob upoĹĄtevanju aktualnih zdravstvenih smernic in podpori nekaterih institucij, tudi Mestne obÄ?ine Ljubljana.ÂŤ Nzotami, ki v Sloveniji deluje tudi na glasbenem podroÄ?ju, je pri festivalu z vso duĹĄo. Spominja se, da so prviÄ? priÄ?akovali par deset udeleĹžencev, priĹĄlo pa jih je par sto. Drugi in tretji festival sta eksponentno rasla, zato tudi letos priÄ?akujejo izjemno zanimiv in bogat obisk.

In kaj torej lahko priÄ?akujemo?

Kljub skrajĹĄanemu terminu vsebinsko ni priĹĄlo do veÄ?jih sprememb, pove. Ĺ e vedno bodo potekale Daniel Nzotam in Tibor Yaounde delavnice, izobraĹževanja, ske vsebine. Zaradi epidemije afriĹĄki bazar, bogata korona virusa je dosedanje tri- kulinariÄ?na ponudba dnevno dogajanje strnjeno v eno- in glasbeni program. dnevni dogodek, ki bo potekal ÂťNaĹĄa zvezda letoĹĄnjeNa Ĺ pici 15. avgusta od zgodnjih ga festivala je zagotojutranjih do poznih veÄ?ernih ur. vo Mamadou Diabate, Nekaj o festivalu in preteklih iz- dvojni grammyjev nominiranec kuĹĄnjah v zvezi z njim nam je in prejemnik enega grammyja. povedal vodja projekta Danijel Njegova ekipa bo v Ljubljano priNzotami: ÂťPrvo leto je festival nesla Burkinske balafon ritme potekal v Podutiku, temeljil je na (balafon je glasbilo, iz katerega ideji piknika in manjĹĄega druĹže- izvira tudi ksilofon).ÂŤ nja, Ĺže drugo leto pa smo ga na Ob tem organizator pove, da se isti lokaciji podaljĹĄali na tri dni. ravno tako veseli izjemno talenti-

1 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Moja mala 2 ANSAMBEL DAR - Pomlad 3 ANSAMBEL RAZPLET - Res Ä?utim te ĹĄe 4 ANSAMBEL ANDREJA BAJUKA IN TAMBURAĹ KA SKUPINA MELOS - ObriĹĄi solze 5 ANSAMBEL Ĺ ENTJANCI - Kje so punce 6 ANSAMBEL GREH - Le za tebe 7 ANSAMBEL VALOVI - VeseliÄ?ka 8 PRIMORSKI FANTJE - Poljubi me 9 ANSAMBEL PONOS - Da le ĹĄe enkrat 1 0ANSAMBEL TRENUTEK - Na kolena

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TRIIIPLE

ranih domaÄ?ih glasbenikov, plesalcev in skupin. ÂťPredstavili se nam bodo Issiaka Sanou z uÄ?enci, njegov bratranec Mamourou Sanou z njegovimi uÄ?enci, Tina SoviÄ? in Womango, pevski zbor Bee Geesus, otroĹĄka plesna skupina Luna, ki jo sestavljajo otroci – prosilci za azil, Gambijski DJ Las Susso ter plesalci kizombe Kizz Kiss in ostali.ÂŤ

raznih druĹžbenih, birokratskih in tudi osebnih teĹžav. Hkrati organizira kulturne dejavnosti. SedeĹž ima na Gosposvetski 2, najdete pa jih tudi na CelovĹĄki 69.

Od vsega zaÄ?etka ga vodi Daniel Nzotam, ki je v Slovenijo priĹĄel iz Kamerunskega visokogorja.

Pred slabimi petnajstimi leti je v upanju na boljĹĄe Ĺživljenje nekaj let Ĺživel in ustvarjal v razliÄ?nih afriĹĄkih drĹžavah, nato pa priĹĄel v Evropo oziroma Slovenijo.

Po nekaj mesecih je spoznal VelenjÄ?anko Mojco, s katero imata dva odliÄ?na fanta.

OĹžbej Douala je Ä?etrtoĹĄolec, perspektiven plavalec in matematik Tibor Yaounde pa je ĹĄe vrtiÄ?kar. DruĹžina Nzotami Kastelic Vodja kuhinje Joe Mike Monday in pomoÄ?niki Ĺživi v Ljubljani, veÄ?krat pa pridejo tudi v Namen festivala je spoznati pre- Velenje k starim starĹĄem. bivalce Slovenije z AfriĹĄko kultuÄŒe vas zanima preplet afriĹĄke ro in AfriÄ?ani. Pomemben je kot in slovenske kulture in bi se radi vzorec sobivanja in nadgradnje ob tem zabavali ali kaj nauÄ?ili, dveh kultur. Zavod AfriĹĄka Vas potem ne zamudite AfriĹĄka Vasje namreÄ? neprofitna organiza- Festa 15. avgusta na Ĺ pici. đ&#x;”˛ Milojka B. Komprej cija, ki pomaga afriĹĄkim migrantom v Sloveniji pri premoĹĄÄ?anju Foto: Cherry Black

Velenjski raper Triiiple je v svet poslal letoĹĄnji prvi single z eksplicitnim naslovom C***, ki je bil navdahnjen z osebno zgodbo velenjskega rapperja, ki opeva promiskuiteto ene od predstavnic neĹžnejĹĄega spola. Videospot, ki ga je ekipa posnela v domaÄ?em Velenju, je reĹžiral in montiral Sedin Ĺ uljić, z njim pa Triiiple napoveduje novi album Pripravljen na vse, ki bo izĹĄel konec leta.

SAN DI EGO VÄ?asih joÄ?em, ko sem sam, je naslov zadnje skladbe skupine San Di Ego. V baladi, ki jo je napisal Sergej Ĺ kofljanec Sergio, eden vidnejĹĄih rock vokalistov pri nas, San Di Ego pokaĹžejo svojo mehkejĹĄo plat.

Pravijo, da je zdaj Ä?as, da se bolje spoznamo. Sami sebe, pa tudi, da zaÄ?utimo svet okoli sebe. Pod videospot se podpisuje njihov koncertni fotograf Alen KoÄ?evar.

ŽIGA DERŠEK Radijski in televizijski voditelj, aktualni tekmovalec ťova Master Chef Slovenija in pevec Žiga Derťek je

izdal novo skladbo in videospot Svoje barke krmar.

Skladbo krasi dalmatinski melos, videospot zanjo pa je nastajal ob morju in na barki.

IVANA NOVAK Avtorica in izvajalka Ivana Novak je kulturologinja, urednica filmskega programa na RTV Slovenija, aktivno deluje tudi kot filmska kritiÄ?arka, ukvarja pa se tudi z glasbo. Doslej je izdala dva samostojna kratka albuma, instrumentalni album Nautilus in vokalni album Two Sailing Songs, v teh dneh pa predstavlja svoj novi singel Missing.

ODPOVEDANI FESTIVALI Zaradi pandemije novega korona virusa je bilo po svetu odpovedanih veÄ? kot 750 festivalov. Po ocenah naj bi bilo za veÄ? kot 14 milijard evrov neposredne ĹĄkode. VeÄ?ino predstavljajo neprodane vstopnice, ob tem pa je nastal ĹĄe izpad prihodkov od prodane pijaÄ?e, hrane in spominkov.

Brez festivalske izkuĹĄnje je ostalo veÄ? kot 13 milijonov obiskovalcev.

Naš čas, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

VRTILJAK

13. avgusta 2020

⏪

frkanje

Pred enim letom so v Šoštanju takle čas hiteli z opremljanjem nove glasbene šole. Usklajevanja med izvajalci in uporabniki so potekala dnevno. Franc Ovčar iz Esotecha in (tudi) ravnatelj Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega Boris Štih sta morala zato, da bo glasbena šola funkcionalna, uglasiti marsikatero reč. Kakšna pa se je za neuglašeno izkazala šele potem, ko so prostore polnili zvoki. Pevci in pevke mešanega pevskega zbora Svoboda imajo, ker so prostori temni, nekaj težav z branjem not, je na eni od sej sveta Občine Šoštanj povedal svetnik in član zbora Marko Dado Brvar. Zdaj bo treba nekaj narediti.

Bodo uglasili barve ali luči?

» Levo & desno «

»Kurjači« Gorenje naj bi v kratkem »kurilo« še kar nekaj stotnij novih delavcev. Po strahu, da jih bo brez dela še kar nekaj, se bodo morali zdaj po delavcih ozirati tudi po širšem okolju. Za mnoge sladka skrb, bi kdo porekel.

Črni petek Namesto pestrega in veselega dne je bil zadnji petek v Žalcu črni petek. Na mednarodni dan piva so lahko ob fontani piva Zelene doline slavili le v omejenem obsegu. Niso se jezili le na KV, tudi na tiste, ki odločajo o pogojih slavja.

Nesreče Zadnji čas smo bili priče hudih nesreč od zgoraj. Pa ne le od državnega vrha. Nekateri so pač še nad njimi.

⏩

⏫

»Halo, Melanšek tu. Janez, ja. Ti povem, tele obleke in maske so križ. Komaj so naju z Bojanom (Prelovškom) spustili na občino. So mislili, da jim bova kaj odnesla. Pa Bojan si je še rokavice nadel in to vijolčne.«

Ni vsakemu dano, da bi zaplesal z aktualno vinsko kraljico, je ugotovil Čvek ob pogledu na Franca Fužirja, upokojenca in uspešnega ljubiteljskega režiserja ter igralca v Kulturnem društvu Gorenje. A je »fant« izkoristil priložnost in 24. slovensko vinsko kraljico Ano Pavlin odločno zavrtel po plesišču. Ob tem si je menda mislil (je slišal Čvek), da je vsaka stvar za nekaj dobra.

To pa je tokrat pomenilo, da sodelovanje na plesnem tečaju ni bilo zaman.

Dvakratno zanikanje Če še drži, da dasta dva minusa plus, potem se sosežiga v šoštanjski termoelektrarni ne bi smeli bati. Saj pravijo, da bo šlo za sosežig NENEvarnih odpadkov. Kot da se kdo boji reči, da bo šlo za sosežig varnih odpadkov.

Še vedno velja Zaradi korona razmer je pri nas vse več brezposelnih. A tudi pri tem velja, da niso vsi brezposelni tudi iskalci zaposlitve.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Rekonstrukcija obraza razkrila skrivnost Rafaelove grobnice Strokovnjaki na rimski Univerzi Tor Vergata so izdelali 3D rekonstrukcijo obraza italijanskega renesančnega umetnika Rafaela, ki je dokončno razrešila skrivnost njegovega zadnjega počivališča, poroča francoska tiskovna

agencija AFP. Posmrtni ostanki, ki so jih izkopali v 19. stoletju in po njih naredili mavčni odlitek lobanje, so res umetnikovi.

Rafael, ob Michelangelu in Leonardu da Vinciju eden od treh velikanov italijanske renesanse, je umrl leta 1520. Star je bil 37 let. V 19. stoletju so njegove posmrtne ostanke izkopali in takrat naredili tudi mavčni odlitek njegove lobanje. Vendar strokovnjaki niso bili prepričani, ali gre res za posmrtne ostanke umetnika, saj so takrat med izkopavanji na-

leteli na še druga delno ali v celoti ohranjena okostja. Nekatera so pripadala Rafaelovim učencem, nekaterih pa ni bilo mogoče identificirati. Po eni od zgodb, povezanih z renesančnim slikarjem, naj bi ta umrl zaradi sifilisa, vendar večina strokovnjakov meni, da je umrl zaradi pljučnice.

Rekonstrukcija umetnikovega obraza se ujema s podobo Rafaela, kot nam je znana s slik njegovih sodobnikov in umetnikovih avtoportretov, je povedal strokovnjak za molekularno biologijo Mattia Falconi. »Prvič imamo konkreten dokaz, da je okostje, ki je bilo izkopano leta 1833, okostje Rafaela Sanzia,« je dodal.

Rekonstruirati je bilo mogoče le 80 odstotkov umetnikovega obraza, a glede na izsledke ni več nobenega dvoma. »Rekonstruirani obraz ne spominja na nobenega od njegovih učencev, za katere vemo, da so bili pokopani ob njem. Da bi mu bil katerikoli neznanec tako podoben, bi bilo preveliko naključje,« je povedal Falconi.

Rafael (1483– 1520) se je rodil v Urbinu. Šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Delal je v Perugii, Firencah in nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je po-

Ubogo sonce stal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto za tem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije. Kot slikar je poznan po čistih formah, klasični, skrbno zasnovani kompoziciji, svetlem, toplem koloritu ter dostojanstvu in idealizirani lepoti figur in obrazov.

Letošnjo 500-letnico umetnikove smrti so v Rimu zaznamovali z obsežno razstavo njegovih del.

Izraelski draguljar ustvarja 'najdražjo' zaščitno masko Izraelski draguljar po naročilu milijarderja iz Šanghaja ustvarja zaščitno masko, ki bo po njegovih besedah najdražja tovrstna maska na svetu. Narejena bo iz 250 gramov 18-karatnega zlata, okrašena pa z nič manj kot 3608 diamanti. Njen sestavni del bo tudi filter tipa N99. In cena – 1,5 milijarde dolarjev.

Po vsem svetu in tudi pri nas je vse več sončnih elektrarn.

No, vsaj za zdaj ni opozoril znanstvenikov, da bomo sonce energetsko iztrošili.

Zlati časi Cene zlata silijo v nebo, tako da nekateri že govorijo o pravem zlatem času. Za tiste, seveda, ki zlato imajo. PS – cena črnega zlata žal ne sledi tistemu svetlečemu.

Ekipa 25 zlatarjev in draguljarjev, ki so jih pazljivo izbrali med zaposlenimi, dela v izmenah, da bi izdelek dokončali do roka 31. decembra, je povedala Sharon Caro, predstavnica luksuzne znamke nakita Yvel s sedežem v Jeruzalemu.

Oblikovalec Isaac Levy pravi, da tovrstno naročilo njemu in soprogi pomaga ohranjati podjetje v pogonu. »V teh razburkanih časih vsako naročilo, ki ga prejmemo, prispeva k ohranitvi vsakodnevnega poslovanja,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Večerja v plastični kupoli Prilagajanje je v letošnjem letu ključnega pomena. Podjetniki so se z ukrepi spoprijeli svojevrstno. Priljubljena restavracija v Carigradu v Turčiji je tako na terasi namestila plastične kupole, ki so v skladu z vsemi predpisi. »Ljudje so navdušeni, še posebej

tisti, bolj občutljivi. Vse dni smo polno zasedeni,« pojasnjuje lastnik restavracije Cevdet Aysay.

Kupole so videti pravzaprav estetsko in ponujajo čudovit razgled na mesto in Bosporsko ožino. Prostori so ventilacijsko hlajeni in dovolj prostorni za do šest oseb. Strežno osebje nosi rokavice in zaščitne maske. Gostje po potrebi pokličejo strežno osebje s pritiskom na gumb, tako se namreč trudijo zagotoviti minimalen fizični stik. »Danes praznujeva obletnico. Večera nisva želela preživeti doma, hkrati pa sva se zavedala, da morava spoštovati vse predpise. Vesela sva, da sva odkrila to restavracijo, zagotovo se še vrneva,« pojasnjuje mlad par.

Podobne projekte so začeli razvijati tudi drugod po svetu. Nizozemska restavracija je tako prišla do ideje elegantnega obedovanja v steklenjaku. Projekt so poimenovali Serres Séparées (Ločeni steklenjaki), saj pravijo, da se sliši bolje v francoščini. Idejo so maja testno preizkušali in odziv povabljencev je bil neverjeten.

Lažje dihajo Rezultati našega gospodarstva kažejo, da v mnogih podjetjih zadnji čas vendarle že lažje dihajo. Za vse ljudi pa to še nikakor ne velja.

Aktualno Ti stranko do praga, ona tebe čez prag?!

Upokojenska Grem na letovanje v Izolo.

Morda bo tudi meni župan plačal prenočišče.

V rdečo Po novem naj bi vozniki lahko tudi pri rdeči luči na semaforju zavijali desno, če bo to kazala posebna zelena puščica. Za to novost mora prižgati zeleno luč še državni zbor.

Počitek Sodne počitnice bodo letos krajše. Tako bodo tudi nepridipravi imeli manj »prostih« dni in hitrejše »plačilo«.

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 11

Janja Rednjak, VelenjÄ?anka, ki Ĺživi v Lipju pri Vinski Gori, naj prostovoljska mestne obÄ?ine Velenje 2019, je aktivna prostovoljka Ĺže skoraj 20 let. Lani je pod okriljem razliÄ?nih organizacij opravila okrog 1500 prostovoljnih ur. Je predsednica DruĹĄtva bolnikov z osteoporozo Ĺ aleĹĄke doline, v katerem vodi plesne delavnice, pohode okrog Velenjskega jezera in energetske vaje za starejĹĄe, obenem pa je aktivna Ä?lanica Zveze druĹĄtev bolnikov z osteoporozo Slovenije. Je predsednica strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vpraĹĄanja SD Velenje, Ä?lanica Ĺ˝enskega foruma SD Velenje in mestna svetnica.

Je tudi predsednica krajevne organizacije ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje – Vinska Gora in predsednica sveta zavoda Varstveno delovnega centra Velenje. Kot prostovoljka deluje pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, kjer je trenerka in svetovalka v programu Dobro sem! za ĹĄirjenje preventivnih vsebin na podroÄ?ju psihosocialne pomoÄ?i ter soavtorica priroÄ?nika za zaupnike in svetovalce programa Dobro sem!. Deluje tudi v humanitarnem in dobrodelnem druĹĄtvu Trije zimski botri Ljubljana, aktivna je v projektu Donirana hrana, v Karate klubu Velenje je klubska motivatorka, v KnjiĹžnici Velenje pa kot certificirana izvajalka tehnike Ä?ustvenega osvobajanja s tapkanjem (EFT) ter certificirana voditeljica meditacij, vodi tapkanja

Janja Rednjak je enim skala, na katero se oprejo, ko jim zmanjka moÄ?i. Drugim je zaupnica, ko jih Ĺživljenje postavi na preizkuĹĄnjo. Za tretje je vez med pomoÄ?jo, ki jo lahko nudijo, in Ä?lovekom, ki jo potrebuje. V vsakem primeru pa pravi: ÂťPrav je, da si Ä?lovek v stiski sam poiĹĄÄ?e pomoÄ?, ne da pomoÄ? iĹĄÄ?e njega.ÂŤ

Med letoĹĄnjimi kandidatkami za prestiĹžno krono in naslov Miss Slovenije 2020 je tudi Dea IrmanÄ?nik, ki prihaja iz Spodnjih KraĹĄ, malega kraja v prelepi Zgornji Savinjski dolini. V teh dneh se Dea Ĺže pripravlja na finalno prireditev, ki bo jeseni potekala v Hrastniku, saj se ji je uspelo uvrstiti med enaindvajset deklet, ki so se uvrstila v finalni izbor za Miss Slovenije 2020.

Kdo je Dea IrmanÄ?nik? ÂťÄŒisto obiÄ?ajno deke, ki obiskuje Srednjo zdravstveno ĹĄolo v Mariboru, moja Ĺželja v prihodnje je postati kriminalistka. Za sprostitev in odklop od vseh obveznosti se rada zateÄ?em v naravo na dolge sprehode s svojo psiÄ?ko Koro. Zadnjih nekaj let pa svoj Ä?as preĹživljam na treningih kicboxa, ki me ohranja pri kondiciji, poleg tega me navdihuje in motivira. Sicer pa se je tudi v Ĺživljenju potrebno vseskozi boriti.ÂŤ Zakaj si mlado dekle Ĺželi postati Miss Slovenije? Želja po nastopu za Miss Slovenije se je porodila zaradi pridobivanja novih izkuĹĄenj, samozavesti in grajenja osebnosti. Lepota pa mi veliko pomeni, saj se rada lepo uredim in naliÄ?im, Ä?eprav se zavedam, da zunanja lepota ne igra glavne vloge pri izboru za Miss Slovenije. Dekle mora biti simpatiÄ?no, komunikativno, imeti mora pozitiv-

11

POGOVOR

13. avgusta 2020

NajveÄ?je priznanje prostovoljnemu delu je iskrena zahvala Klepetali smo z Janjo Rednjak, ki svoje znanje in veĹĄÄ?ine na razliÄ?nih podroÄ?jih osebne rasti, duĹĄevnega zdravja in solidarne skupnosti deli z raznimi organizacijami in posamezniki in meditacije za otroke z Medvedkom Tapkom. Nedavno je bila gostja pogovora o minljivosti, v katerem je prviÄ? javno spregovorila o bolezni, ki jo je sooÄ?ila z izgubo vida. Ta je tudi zanetila njeno strast do prostovoljstva, ki je danes njen naÄ?in Ĺživljenja v polnem pomenu besede.

pa delati Ä?udeĹžev, Ä?e ljudje v stiski sami ne stopijo v akcijo. ÂťV Ĺživljenju hitro naredimo nekaj korakov nazaj, teĹžko pa stopimo enega naprej,ÂŤ razmiĹĄlja in pojasni, da se je prav zato, ker je sama doĹživela razliÄ?ne stiske, podala v prostovoljstvo. Želim si, da drugi ne bi imeli toliko neprijetnih izkuĹĄenj kot jaz. Zato jim poskuĹĄam pomagati.

â?ą

IzkuĹĄnja, ki ji je spremenila Ĺživljenje Janjo ĹĄe danes mnogi naslavljajo Âťgospa z banke,ÂŤ saj je dobrih 30 let delala kot banÄ?na komercialistka. Nekega dne se je vrnila iz sluĹžbe in pri kosilu ugotovila, da ne vidi. Opazovala se je v ogledalu in videla le dele svojega telesa.

â?ą

ÂťKadar imam veliko dela in me kdo vpraĹĄa, ali potrebujem vse to, dogovorim: jaz ne, drugi potrebujejo mene. Zame so najlepĹĄi trenutki spoznanja, da sem nekoga lahko podprla in mu pomagala.ÂŤ

Ni si vzela Ä?asa za zdravnika, ampak si je kar sama postavila diagnozo: migrena. Kot vztrajna mama, Ĺžena in delavka je zjutraj ĹĄla v sluĹžbo, Ä?eprav ni bila sposobna sama voziti. Naposled je le ĹĄla k zdravniku in izkazalo seje, da ji odstopa mreĹžnica. Do operacije je videla le obrise. Po veÄ? opera-

ÂťVÄ?eraj je zgodovina, jutri je prihodnost, danaĹĄnji dan pa je tisti, za katerega moramo biti hvaleĹžni,ÂŤ razmiĹĄlja naj prostovoljka Janja Rednjak.

cijah se ji je vid povrnil, a teĹžave nikoli niso izginile. Morala se je nauÄ?iti Ĺživeti v stalni negotovosti, ali bo jutri ĹĄe videla. Naposled se je po 30 letih delovne dobe, Ä?eprav je zaradi bolezni imela status invalida in status teĹžje zaposljive osebe, sooÄ?ila z odpovedjo delovnega razmerja. Ostala je sama z moĹžem in dvema sinovoma z le malo razumevanja okolice in brez zunanje podpore. Pravzaprav jo je ta izkuĹĄnja privedla do prostovoljnega dela, pri katerem ne ponavlja napak, ki so jih takrat, ko so jo doletele teĹžave, poÄ?eli drugi – da so jo obsojali, ko je bila na bolniĹĄkem staleĹžu, jo izloÄ?ili in se pretvarjali, kot da nima teĹžav.

Zato zna ljudi, ki so drugaÄ?ni, jemati kot sebi enake, pravi, saj se lahko vĹživi vanje in razume, kaj potrebujejo – bliĹžino, razumevanje, tolaĹžbo in podporo.

Drugim Ĺželi prihraniti slabe izkuĹĄnje Diplomirala je iz organizacije socialnih mreĹž in obiskovala celo vrsto izobraĹževanj. Ĺ e danes je brezposelna, a zaposlena bolj kot marsikateri usluĹžbenec. Ima 12do 16-urni delavnik, saj ne pozna besede 'ne'. Urnik si je zapolnila z administrativnim in strokovnim delom v druĹĄtvih, terenskim prostovoljnim delom, skupinskimi in individualnimi delavnicami ter celo vrsto aktivnosti, za katere si z lahkoto vzame Ä?as, Ä?e ljudje, ki pri njej poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?, najdejo voljo. ÂťNajbolj vesela sem za tistega, ki pri meni poiĹĄÄ?e nasvet, kako lahko sam naredi nekaj dobrega zase. Samo toĹžiti v obupu in Ä?akati, da bo minilo ob prigovarjanju nekoga, ki ti prisluhne, ne bo reĹĄilo niÄ?esar,ÂŤ pove, da prostovoljci lahko nudijo podporo, ne morejo

Delujem brezskrbno. Ker vidim. To mi vsak dan daje zagon za delo. Pravzaprav hvaleŞnost, da sem samostojna in sposobna pomagati drugim. Živim v tem trenutku in ne obupujem.

Vendar prostovoljec potrebuje notranjo moÄ?, dobro voljo, da lahko pomaga drugim v teĹžkih situacijah.

To mora biti del tebe – sposobnost vĹživljanja v koĹžo tistega, ki potrebuje pomoÄ?, saj nikoli ne veĹĄ, kdaj boĹĄ na njegovem mestu.ÂŤ

Prostovoljci pogosto nadomeĹĄÄ?ajo druge sluĹžbe ÂťVÄ?asih z razoÄ?aranjem opaĹžam, da smo prostovoljci najveÄ? na terenu, najveÄ? med ljudmi in najveÄ? neposredno postorimo za reĹĄevanje najrazliÄ?nejĹĄih stisk, Ä?eprav imamo socialnovarstvene institucije z zaposlenimi strokovnimi delavci.

Velikokrat smo njihovim nalogam in odgovornostim prostovoljci bolj

Dea IrmanÄ?nik, finalistka izbora Miss Slovenije 2020 ResniÄ?na lepota je izraz duĹĄe, notranje sreÄ?e, modrosti, Ĺživljenja in ljubezni – Dekleta se udeleĹžujejo in izobraĹžujejo na razliÄ?nih podroÄ?jih, na njih pa se seznanjajo z razliÄ?nimi delovnimi mesti, kar jim bo pomagalo pri nadaljnji karieri – Finalna prireditev bo letos potekala v Hrastniku no energijo, odsev edinstvene in zanimive notranjosti. Tudi sama sem mnenja, da lepota ni v zunanjosti, resniÄ?na lepota je izraz naĹĄe duĹĄe, notranje sreÄ?e, modrosti, Ĺživljenja in ljubezni.ÂŤ

druĹžbenem in gospodarskem Ĺživljenju velik pomen, zato verjamem, da bom tudi ta strah z vztrajnostjo in potrpeĹžljivostjo premagala.ÂŤ ÄŒlovek za takĹĄne Ĺživljenjske izzive potrebuje podporo, ne samo pogum. Kako starĹĄi in sokrajani gledajo na to, da je postavna Dea med letoĹĄnjimi finalistkami?

Projekt Miss Slovenije dobiva zadnja leta drugaÄ?no vlogo in postaja projekt z vsebino. Kaj dekleta poÄ?nete? ÂťLetos se je prijavilo veÄ? kot dvesto deklet iz vse Slovenije. Organizatorji so izbrali ĹĄestintrideset polfinalistk, predstavitev deklet pa je potekala na ekskluzivnem dogodku v Rimskih termah. Moram priznati, da se dekleta med seboj zelo razumemo, podpiramo in Ĺže veselimo finalne prireditve, ki bo letos jeseni potekala v Hrastniku. Pri Miss Slovenije se udeleĹžujemo in izobraĹžujemo na razliÄ?nih podroÄ?jih, na katerih se s pomoÄ?jo sponzorjev pobliĹžje seznanjamo z razliÄ?nimi

NajveÄ?ji izziv je vsekakor to, da kljub tempu, ki ga imamo v Ĺživljenju, ostanemo zvesti sami sebi.

delovnimi mesti, kar nam bo pomagalo pri naĹĄi nadaljnji karieri. S tem pa se tudi same sooÄ?amo z javnimi nastopi, raznimi predstavitvami in

uÄ?imo komunikacije. Moram priznati, da me je ob javnih nastopih kar malo strah in mi primanjkuje samozavesti, ki ima v vsakdanjem

ÂťVsekakor so moji najveÄ?ji podporniki moji bliĹžnji, moja druĹžina.

Prav tako imam tudi v svojem kraju navijaÄ?e in podpornike, ki sem jim zelo hvaleĹžna za vsako spodbudno besedo. Smo pa dekleta morala do sedaj opraviti Ĺže kar nekaj izzivov.

Najprej smo naredile svoj video, v katerem smo predstavile sebe in sodelovale na zanimivem nateÄ?aju predstavitve domaÄ?ega kraja in pirhov ter pri tem pokazale svojo kreativnost in izvirnost. Pri vseh izzivih, v katerih ustvarjamo, sodelujemo, ĹĄivamo, testiramo izdelke,

zavezani,ÂŤ pove sogovornica in poudari, da se je kot prostovoljka res sama odloÄ?ila za tako obliko dela, vendar glede na uÄ?inke prostovoljnega dela in njegov prispevek k druĹžbi meni, da bi morali nekatera vpraĹĄanja razreĹĄiti na sistemski ravni. Za primer je navedla, da je kot predsednica prostovoljskega druĹĄtva v smislu (kazenske) odgovornosti za poslovanje prav tako obremenjena, kot Ä?e bi bila zaposlena. Poleg tega pa prostovoljci ne morejo s polnimi voziÄ?ki kar mimo blagajne, ker paÄ? pomagajo drugim. ÂťMnogi aktivni prostovoljci so brezposelni in sami komaj shajajo, Ä?eprav svoj Ä?as podarjajo drugim.ÂŤ Janja dela tako s starostniki kot z otroki, socialno ĹĄibkejĹĄimi, ljudmi z duĹĄevnimi stiskami, invalidi in bolniki. Po njeni oceni so med vsemi druĹžbenimi skupinami, ki so v stiski moÄ?no odvisne od dobre volje prostovoljcev, ĹĄe vedno najbolj nevidne in pomoÄ?i potrebne druĹžine z zaposlenimi starĹĄi, ki se zaradi razliÄ?nih okoliĹĄÄ?in ne zmorejo dostojno preĹživljati. ÂťTega je precej in na to premalo opozarjamo. Mnogi ne seĹžejo po pomoÄ?, Ä?eprav smo prostovoljske in humanitarne organizacije zelo odprte. Izpostavila bi tudi ljudi, ki zaradi razliÄ?nih oblik psihiÄ?nega nasilja, ki jih stigmatizirajo, potrebujejo psiholoĹĄko podporo, da lahko zaĹživijo.ÂŤ Ima obÄ?utek, da je njeno prostovoljno delo opaĹženo in cenjeno? ÂťV lokalni skupnosti zagotovo. Prostovoljci imamo podporo in smo prepoznavni. Tako laĹžje doseĹžemo ljudi, ki potrebujejo pomoÄ?. Na ĹĄirĹĄi ravni pa bi za to lahko ĹĄe marsikaj postorili in postavili meje med prostovoljstvom kot neki dodatni podpori dobrobiti druĹžbe in posameznikov ter prostovoljstvom kot prvim, ki reĹĄuje stiske.

VÄ?asih se vpraĹĄam, ali je vso to prostovoljno delo moja sluĹžba brez plaÄ?ila. Kljub temu pa bom ĹĄe naprej opravljala svoje delo in ostala zvesta svojemu poslanstvu.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

spoznavamo podjetja, obiskujemo razstave, razliÄ?na predavanja, se izobraĹžujemo in kaj novega nauÄ?imo. Vse izzive in dogodke lahko sproti spremljate tudi na fb strani Miss Slovenija for Miss World ali na Instagram profilu.ÂŤ Kje se vidite v prihodnje? KakĹĄni so cilji? ÂťSvoje cilje sem razdelila na kratkoroÄ?ne in dolgoroÄ?ne in ugotovila, kako se povezujejo. Najprej si Ĺželim dokonÄ?ati ĹĄolo, hkrati pa ostati v svetu mode. Zelo dobro priloĹžnost in nove izkuĹĄnje sem dobila pri Miss Slovenije. V prihodnje pa si Ĺželim uĹživati tudi v svojem poklicu in s tem delati dobro sebi in drugim ljudem.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

ÂťMoja prepoznavna lastnost sta trma in vztrajnost, ki pa se ne izkaĹžeta vedno za slabi lastnosti, saj ravno zato hodim po svoji zastavljeni poti ciljem naproti.

Moj moto je: Nobena pot v Ĺživljenju ni ravna, ampak so na njej vedno vzponi in padci.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

13. avgusta 2020

Ko spomini oĹživijo in se Ĺživljenje pri sedemnajstih obrne na glavo

Aktivni pri DU Paka pri Velenju Kljub teĹžavam so izvedli precej aktivnosti

Ĺ˝ivljenje v nemĹĄki vojski – Po vrnitvi domov so ga ljudje nekaj Ä?asa zasmehovali – Avgusta bo praznoval ĹĄtiriindevetdeset let – Recept za dolgo Ĺživljenje je, da se ne jeziĹĄ preveÄ? in narediĹĄ kaj dobrega drugim Jasmina Ĺ karja

DruĹĄtvom je v obdobju odrejenih vladnih in ukrepov NIJZ zaradi prenaĹĄanja koronavirusnega obolenja oteĹženo delovanje in mnoga niso mogla narediti kaj veÄ? kot le najnujnejĹĄe. Tako tudi druĹĄtva upokojencev in Ĺ aleĹĄka pokrajinska zveza druĹĄtev upokojencev ne delujeta v naÄ?rtovanem obsegu, a vseeno iĹĄÄ?ejo poti, da bi za svoje Ä?lane opravili Ä?im veÄ? koristnega dela. Ĺ˝al so bili ob tem odpovedani vsi bolj mnoĹžiÄ?ni dogodki, saj se zavedajo, da so prav ti lahko najveÄ?ji vir okuĹžb. Zelo vpraĹĄljiva sta tako tudi dva nadvse priljubljena druĹžabna dogodka – sreÄ?anje parov jubilantov ter letno sreÄ?anje druĹĄtev upokojencev, ki imata Ĺže veÄ?desetletno tradicijo. Vodstvo

Ĺ PZDU Velenje ĹĄe iĹĄÄ?e naÄ?ine, Ä?e in kako v teh razmerah sploh varno organizirati te dejavnosti.

So pa nekatera druĹĄtva izvedla v zmanjĹĄanem obsegu in ob upoĹĄtevanju previdvidenih ukrepov vsaj nekaj druĹžabnih nalog. Ĺ portne sekcije so izvedle tekmovanja, nekaj pa jim jih ostaja za zgodnje jesensko obdobje.

Upokojenci druĹĄtva Paka pri Velenju so bili tako kljub vsem oviram presenetljivo zelo dejavni.

Februarja je njihov MePZ nastopil na komemoraciji pri spomeniku 14. divizije, 7. marca pa so ĹĄe pred karanteno izvedli redni obÄ?ni zbor druĹĄtva. Med epidemijo so ĹĄivali zaĹĄÄ?itne maske, ki so jih dostavili svojim Ä?lanom in starostnikom v krajevni sku-

pnosti Paka. Na pomoÄ? so jim priskoÄ?ili tudi velenjski udarniki MC in Civilna zaĹĄÄ?ita. Julija so se sreÄ?ali z zeliĹĄÄ?arji ZeliĹĄÄ?arskega druĹĄtva Velenje na Grilovi domaÄ?iji, kjer jih je strokovno popeljal v svet rastlinja, cvetja in zeliĹĄÄ? skrbnik Skrt. V tem Ä?asu, 15. julija, so pevci DU Paka prav tako sodelovali na prireditvi Poletje na Grilovi domaÄ?iji. Sedaj pa Ĺže kujejo nove naÄ?rte, med njimi izlet z vlakom v Savinjsko dolino, nam je z zmernim optimizmom povedala njihova aktivna predsednica (in podpredsednica Ĺ PZDU Velenje) Vladimira Tisnikar. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Ponosen na svojo skoraj ĹĄtirimetrsko sonÄ?nico Dvainosemdesetletni Franc Kotnik s Konovega se je po upokojitvi zaÄ?el ukvarjati z zeliĹĄÄ?arstvom, je pa tudi Ä?ebelar. Vsako zeliĹĄÄ?e, ki ga posadi, mu veliko pomeni, za vsakega pa tudi zelo natanÄ?no ve, katere bolezni zdravi in katerega je dobro preventivno jemati, da ne bi zbolel. Seveda je vse to v vseh teh leiha tudi preizkusil na sebi in svoji Ĺženi. In oba sta zagotovo tudi najveÄ?ji dokaz, da to res deluje, kljub zavidljivim letom sta namreÄ? v dobri kondiciji. Ĺ e posebej pa je Franc letos ponosen na zdravilno ajdo (uporablja jo za Ä?aj, ki zelo dobro deluje na oÄ?i), ki je zrasla kar meter v viĹĄino. In pa seveda na skoraj ĹĄtiri metre visoko sonÄ?nico. ÂťSploh ne vem, kako se je sadika pojavila v naĹĄem vrtu, kar naenkrat sem jo zagledal in takoj mi je prirasla k srcu.

Verjetno tudi zato, ker je enkrat pri nas Ĺže zrasla Ä?isto posebna sonÄ?nica s ĹĄtevilnimi cvetovi. LetoĹĄnja je dobila posebno oporo, potem pa je rastla in rastla. Svojim oÄ?em nisem mogel verjeti. Zdaj

Ludvik Krebl je zgovoren in nasmejan sogovornik bistrega in dobrovoljnega duha, ki kljub svoji Ä?astitljivi starosti in Ĺživljenju v domu ohranja optimizem in se veseli prihajajoÄ?ega rojstnega dne, ki ga bo praznoval 15. avgusta. Rodil se je leta 1926 v veliki druĹžini trinajstih otrok, Ludvik je ĹĄe edini ĹživeÄ?i med njimi.

Ĺ˝ivljenje je prineslo tako hude kot dobre Ä?ase

vedno dobre volje, a ne preveÄ? navihan.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kaj je njegov recept za dolgo Ĺživljenje, pove: ÂťDa se ne sekiraĹĄ preveÄ?, da narediĹĄ, kar je dobrega in v tvoji moÄ?i. Jezen ne smeĹĄ biti, ubogati moraĹĄ. Sam tudi rad dobro jem, mogoÄ?e sem zato ĹĄe vedno pri moÄ?eh.ÂŤ Njegovemu pripovedovanju vojaĹĄkih zgodb iz vojnega obdobja so radi prisluhnili tudi prijatelji gasilci, pri katerih je bil vrsto let aktiven Ä?lan, rad je namreÄ? pomagal drugim. Poleg tega je rad igral ĹĄah, pozimi kegljal na ledu in hodil v hribe.

Živeli smo skroZaradi korona mno, velikokrat smo virusa je Ĺživljenje bili laÄ?ni, otroci smo drugaÄ?no morali hitro za paZdravico Kolkor kastirje ali skoÄ?iti na pljic, tolko let mu boLudvik Krebl: ÂťNisem bil preveÄ? navihan. Enkrat so me hoteli pomoÄ? na sosedo bliĹžnji letos zapevaĹĄki pobi narezat zaradi enega dekleta, pa sem jim uĹĄel.ÂŤ dnjo kmetijo. Spoli v Domu za varstvo minjam se, da sem odraslih Velenje, kjer vse svoje Ĺživljenje pridno delal, bilo, tudi Nemci so nas poniĹže- biva zadnje leto. Kaj pa praznoÄ?eprav se je zaÄ?elo z vojaĹĄkim na- vali, star sem bil dvajset let, ko vanja rojstnih dni v preteklosti? borom pri sedemnajstih in mobi- sem se vrnil domov, ter leta 1947 ÂťDoma je praznovanje izgledalizacijo v nemĹĄko vojsko. Najprej odĹĄel v JNA – in odsluĹžil ĹĄe se- lo drugaÄ?e. Malo smo pojedli, sem bil tri mesece na usposablja- demindvajset mesecev. Nekaj vo- popili, se poveselili in pogovonju v Avstriji, blizu Dunaja, nato jaĹĄÄ?ine mi je bilo priznane iz voj- rili. Letos bo Ĺže zaradi korona sem odĹĄel v NemÄ?ijo, od koder ne. Spominjam se tudi, da sem virusa praznovanje drugaÄ?no, so me poslali na fronto v Fran- v tem Ä?asu s 25. udarno brigado cijo. Tam smo vojaki pol leta pri- pomagal pri gradnji ĹželezniĹĄke Zakaj dobrovoljec? Ä?akovali izkrcanje zaveznikov na proge Ĺ abac–Zvornik. Kot prfrancosko obalo. V tem Ä?asu so vi smo se lahko peljali z vlakom ÂťV Ĺživljenju sem me ujeli AmeriÄ?ani, ki so Slo- po tej progi. Po sluĹženju v JNA doĹživel veliko vence, Poljake in ÄŒehe predali sem bil nekaj Ä?asa ĹĄe komandir hudega, zato AngleĹžem ter jih odpeljali v Ita- na predvojaĹĄki vzgoji v Mislinji. cenim to, kar imam lijo in vkljuÄ?ili v svojo vojsko,ÂŤ Fantje so morali to usposabljanje danes.ÂŤ se spominja Ä?asov vojne Krebl, opraviti, preden so ĹĄli v vojsko,ÂŤ ki je dve leti tudi sluĹžil v angle- razloĹži Krebl. ĹĄki vojski in to obdobje ohranja v lepem spominu. ÂťDobival sem V Ĺživljenju je treba ampak kakĹĄna slaĹĄÄ?ica gotovo plaÄ?o, bil lepo obleÄ?en, poma- narediti kaj dobrega bo,ÂŤ se nasmeje. Ob bliĹžajoÄ?em gal pri aviatiki in se na svoj rojKo mu je teĹžko, se spomni Ĺži- se prazniku mu trdnega zdravja, stni dan – 15. avgusta 1946 – vr- vljenja v Mislinji in Ĺžene Albine, dobrega spomina in dobre volje nil v Jugoslavijo. To so bili dobri sinov Rudolfa in Grege ter hÄ?ere Ĺželijo tako bliĹžnji kot stanovalci Ä?asi, vendar sem kmalu doĹživel Melite in njihovega odraĹĄÄ?anja. doma. ÄŒestitkam ob prazniku hladen tuĹĄ. Takoj sem se ĹĄel na- Tudi druĹženja s sokrajani in de- pa se pridruĹžujemo tudi mi. Vse mreÄ? prijavit na vojni odsek, kjer la na Ĺžagi v Mislinji, kjer je delal najboljĹĄe, gospod Ludvik Krebl, so me zasmehovali kot Ĺ vaba – kot gaterist. ÂťRad sem se druĹžil, in naj iskrice v oÄ?eh riĹĄejo napo dveh urah Ä?akanja pa so mi nasmejal in poveselil s prijatelji, smehe ĹĄe vrsto let.ÂŤ đ&#x;”˛ le dovolili, da ostanem. Hudo je ki lahko povedo tudi, da sem bil

â?ą

meri v viĹĄino skoraj ĹĄtiri metre. Res sem ponosen nanjo in kar Ĺžal mi je, da bodo cvetni listi poÄ?asi zaÄ?eli odpadati,ÂŤ je ĹĄe povedal Franc.

VABLJENI K VPISU V: dodiplomski ĹĄtudijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 20. do 28. avgust 2020

đ&#x;”˛

mz

PRENOVLJEN Ĺ TUDIJSKI PROGRAM

magistrski ĹĄtudijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2020 POGLEJTE PODROBNEJE NA:

www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@vsvo.si

www.unitur.eu

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 13

13

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

13. avgusta 2020

Atelje Alje Krofl je narava

Poskus uspeĹĄen

Med 3. in 14. avgustom bo ob Velenjskem jezeru zrasla zelena skulptura, spletena iz vrbja – Umetnica ustvarja z naravnim materialom iz vrbja, grmovnic in dreves – Tovrstnih umetnikov je v Sloveniji malo

eMCe plac, Mladinski center Velenje in Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub so uspeĹĄno izvedli tridnevno serijo prireditev v Letnem kinu

Jasmina Ĺ karja

Varuh krajine je nov, Ĺže tretji eksperimentalni projekt domaÄ?e vsestranske umetnice Alje Krofl, ki je zamiĹĄljen kot odprti atelje v naravnem okolju, na breĹžini Ĺ kalskega jezera, kjer v Ä?asu od 3. do 14. avgusta nastaja zelena skulptura, spletena iz vrbja grmovnic in dreves. Da ustvarja z najrazliÄ?nejĹĄimi materiali, ki ji pridejo pod roko, mi zaupa, kot

skulpture iz vrbja do 14. avgusta.

Varuh krajine bo prvi od mnogih rastoÄ?ih skulptur Zelene forma vive. Kot opomnik na Ä?loveĹĄki poseg v naravo. V okolici jezer predvsem kot spomin na staro

jaz pa bom vse skupaj sproti prepletala. Bomo videli ali bo tale eksperimentalni projekt uspel.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali je umetnikov, ki ustvarjajo v naravi iz vejevja, veliko Kroflova odgovori: ÂťV Slove-

â?ą

Skulptura bo vsako pomlad pognala liste, zacvetela, ovenela, nadaljevala naravni cikel in spreminjala ustvarjeno podobo.

tudi to, da njena ljubezen igre z umetnostjo izvira iz otroĹĄtva.

Alja ima najraje naravo, ne glede na letni Ä?as. ÂťRada imam brstenje narave, rada imam tudi zimski Ä?as, ko pridejo na vrsto manjĹĄe stvari, ki nastajajo znotraj doma, vendar imam raje, da potekajo v naravi, Ä?etudi s snegom.ÂŤ

Mlada ustvarjalka uresniÄ?uje svoje kreativne zamisli

Alja Krofl bo za letoĹĄnjo skulpturo, ki bo precej visoka (zamislila si je tri- do petmetrsko), potrebovala veliko vejevja. ÂťZato vabim tako umetnike, prijatelje kot nakljuÄ?ne obiskovalce in ljubitelje narave, da se mi pri gradnji kipa pridruĹžijo. Tako pri nabiranju, ustvarjanju in pletenju

Alja Krofl ustvarja in diha z naravo in zanjo. Njeno vodilo je ustvariti pretok energije med naravo, Ä?utili telesa in ustvarjalno gesto.

vas Ĺ kale, pogrezanje tal zaradi premogovnika, na hitro cesto.

Naj bo ta skulptura spomenik naĹĄim prednikom in opomnik naĹĄim zanamcem. Imela sem vizijo, da ob tem, ko se sprehajamo, opazujemo naravo kot element preseneÄ?anja na poti, na sprehodu. Ĺ˝elim si, da narava skulpturi pri oblikovanju pomaga. Da bodo vrbe zacvetele, pognale liste,

â?ą

Velenje – Velenjske mladinske organizacije so se zaradi epidemije odpovedale zakljuÄ?nemu deleĹžu klubske sezone in praktiÄ?no celotnemu deleĹžu poletne. Minuli konec tedna pa so se opogumili in preizkusili prirejanje druĹžabnih in kulturnih prireditev v novi realnosti. Povabili so na resen pogovorni, sproĹĄÄ?en glasbeni in smeha poln veÄ?er, ko so v Ä?etrtek priredili okroglo mizo o aktualnih razmerah v glasbeni industriji, v petek nastop lokalnih DJ-ev,

v soboto pa trojni stand up, ki je privabil dobrih 150 ljudi. Tako so se organizatorji lahko prepriÄ?ali, da bodo ljudje rade volje obiskali festival Kunigunda, ki bo letos prav zaradi infrastrukturnih moĹžnosti, ki odliÄ?no odgovarjajo izzivom izvajanja ukrepov za prepreÄ?evanje okuĹžbe s korona virusom, veÄ?idel potekal v Letnem kinu.

Z oziroma na zahtevne razmere so se z nekoliko treme lotili organizacije prvih veÄ?jih priredi-

niji nas je malo Âťwillow artistovÂŤ, v Velenju se s to vrsto umetnosti ukvarjam le jaz, jih je pa po svetu kar precej, ki jim je ta umetniĹĄki naÄ?in izraĹžanja blizu. Otvoritev zelene skulpture bo v sklopu festivala Kunigunda 28. avgusta ob 15. uri. Vabljeni na ogled in ustvarjalno druĹženje ob jezeru,ÂŤ ĹĄe povabi mlada umetnica. đ&#x;”˛

Ljudi predvsem zanima, kako tako skulpturo v naravi narediti in ali bo zdrĹžala in obstala. Do sedaj sem naredila tri. Ena je na Velenjskem gradu, druga pri nas doma, Varuh krajine pa nastaja ob Ĺ kalskem jezeru.

tev, Ä?eprav so aktivno spremljali priporoÄ?ila in dobre prakse ter se temeljito posvetovali. Poskrbeli so za oznake o primerni varnostni razdalji na vhodu v prireditveni prostor in pred straniĹĄÄ?i, za razkuĹžila, nadzor nad uporabo mask in upoĹĄtevanjem varnostne razdalje, pripravili sediĹĄÄ?a, pijaÄ?o stregli le pri mizah, da so se izognili sreÄ?evanju ljudi ob toÄ?ilnem pultu ‌ Seznam ukrepov je dolg in inĹĄpektorica zdravstvenega inĹĄpektorata, ki je obiskala prizoriĹĄÄ?e, je ugotovila, da so bili dosledno izvedeni. PriporoÄ?ila je le ĹĄe bolj jasno loÄ?itev vhoda od izhoda s talno oznako in trakom.

ZahvaljujoÄ? obiskovalcem, ki so pokazali veliko mero razumevanja in odgovornosti pri upoĹĄtevanju ukrepov, se bodo zdaj bolj samozavestno lotili podrobnih priprav na 23. Festivala mladih kultur Kunigunda, za katerega so Ĺže pridobili pritrdilno mnenje o izvedbi NIJZ. Ta bo potekal od 21. do 29. septembra. đ&#x;”˛

tf, foto: Lara LukĹĄe

Zvezke za ĹĄoĹĄtanjske uÄ?ence Ĺže tiskajo

S pomoÄ?jo joge do sprostitve in dobrega poÄ?utja

ObÄ?ina bo vsakemu uÄ?encu in uÄ?itelju podarila dva zvezka z motivi Ĺ oĹĄtanja danes in nekdaj ter s posvetilom Ĺžupana

UÄ?inki joge so ob redni vadbi najbolj opazni v umirjenosti uma, sproĹĄÄ?enosti in proĹžnosti telesa, z redno prakso joge se priÄ?enja odkrivanje samega sebe

Ĺ oĹĄtanj, 6. avgusta – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo tudi letos ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta, Ä?eprav se ĹĄe ne ve, kako in kdaj se bo zaÄ?elo, vsem osnovnoĹĄolkam in osnovnoĹĄolcem ter uÄ?iteljicam in uÄ?iteljem Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha podarila po dva velika Ä?rtna zvezka.

Za ta namen je Ĺže v tisku 1.900 zvezkov. Opremljeni so z motivi

Milena KrstiÄ? – Planinc

prenovljenega ĹĄoĹĄtanjskega trga na zunanjem ovitku, na notranjem pa s fotografijami trga na starih razglednicah ter podatki o ĹĄoĹĄtanjskem vzornem uÄ?itelju Petru Musiju, ki je v Ĺ oĹĄtanju v 19. stoletju pouÄ?eval veÄ? kot 50 let (od leta 1822). ÂťNjegovi zapisi so zelo zanimivi. Upam, da bodo taki tudi za uÄ?ence,ÂŤ pravi Ĺžupan Darko Menih.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je zvezke uÄ?encem prviÄ? podelila lani. ÂťMed ĹĄo-

larji so bili dobro sprejeti. Upamo, da jim bodo vĹĄeÄ? tudi letos.

Svoje vtise o tem, kakĹĄni so se jim zdeli, so namreÄ? lahko zapisali v enega, ki smo ga namenili prav temu. Njihovi zapisi, ideje in tudi zahvale so bili zelo zanimivi.ÂŤ Zvezki bodo opremljeni tudi z Ĺžupanovim posvetilom z Ĺželjo po delovnem, igrivem in uspeĹĄnem ĹĄolskem letu 2020/2021. đ&#x;”˛

Sprostitev v objemu narave grajskega parka.

Poletno jogo na prostem, ki ni samo vadba za telo, temveÄ? tudi za duĹĄo, izvajajo tudi letoĹĄnje poletje v parku Velenjskega gradu pod vodstvom sodelavke Muzeja Velenje Nine ÄŒasl, ki pove, da je bil tudi letos odziv na jogo med kroĹĄnjami v grajskem parku, ki so jo v Muzeju Velenje pripravili to poletje, dober, saj je joga namenjena vsakomur, ki si to-

vrstno izkuĹĄnjo vadbe joge Ĺželi doĹživeti. Za kakĹĄno zvrst joge gre? ÂťJaz pouÄ?ujem stil Vinjasa joge, ki se osredotoÄ?a na povezovanje asan in fluidnost giba.

Asane prilagodim zmoĹžnostim in izkuĹĄnjam skupine. Poudarek je na zavedanju telesa, gibljivosti in vzdrĹžljivosti telesa. Za vadbo potrebujemo predvsem stik s svojim jazom in nedrseÄ?o podlogo

za jogo.ÂŤ Vadbo joge v grajskem parku so za to poletje zakljuÄ?ili, vabijo pa v objem narave in preteklosti ĹĄe druĹžine z otroki na druĹžinsko jogo, ki bo na enoti Muzeja Velenje – KavÄ?nikovi domaÄ?iji v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju v nedeljo, 23. avgusta, ob 11. in 15. uri. đ&#x;”˛

Jasmina Škarja Župan Darko Menih z naslovno stranjo zvezka.

Lani so jim bili zvezki vĹĄeÄ?, svoje vtise pa so v enega tudi zapisali.

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA POLICIJSKA kronika

Nesporazum ali kaznivo dejanje? Ĺ martno ob Paki, 6. avgusta – V Ä?etrtek popoldne so bili velenjski policisti obveĹĄÄ?eni o tatvini osebnega avtomobila v ReÄ?ici ob Paki.

Ob prihodu na kraj pa so bili nemalo preseneÄ?eni, saj je bilo domnevno odtujeno vozilo tam, kjer naj bi bilo ukradeno. Po prvih zbranih podatkih naj bi v zvezi s tem priĹĄlo do nesporazuma med druĹžinskimi Ä?lani. Policisti pa v zvezi s prijavo zbirajo tudi obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja odvzem motornega vozila.

Kako bodo ukrepali – bodo podali kazensko ovadbo ali zgolj poroÄ?ilo – bo znano, ko bodo razjasnili vse okoliĹĄÄ?ine dogodka.

Hotel je miriti, prejel udarce Velenje, 7. avgusta – V petek v noÄ?nem Ä?asu je priĹĄlo pred gostinskim lokalom na Ĺ aleĹĄki cesti do izzivanja k pretepu med gosti. Zaposleni je Ĺželel zadevo pomiriti, na mirovni misiji pa je sam prejel udarce. Zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poĹĄkodbe se bosta morala na sodiĹĄÄ?u zagovarjati dva krĹĄitelja.

13. avgusta 2020

PoÄ?asi do naÄ?rtovanega zakljuÄ?ka gradnje Ĺ karpa bo gotovo zmogla vse predvidene pritiske Po konÄ?anju desne 'mega ĹĄkarpe' v Lokovici (v smeri iz Velenja do kriĹžiĹĄÄ?a v Lokovici), za katero laiki ocenjujejo, da je predimenzionirana, so gradbinci na tej regionalni cesti ÂťnaÄ?eliÂŤ ĹĄe levo breĹžino in jo utrjujejo s trdnim skalnim materialom. Od zdaj bo ta cestni usek zagotovo zdrĹžal vse moĹžne pritiske zemljine. Ob izvedbi drenaĹžnega kanalizacijskega sistema odvajanja meteornih voda bo tako zemeljski plaz trajno stabilen. Promet trenutno poteka po polovici cestiĹĄÄ?a in je urejen s semaforji. Ĺ˝al pa je na

tako frekventni cesti nastavitev intervalov izmeniÄ?nega prometa na le 150 m dolgi zapori neustrezno razdeljena in povzroÄ?a mukotrpno in nepotrebno Ä?akanje.

Ta reĹžim velja tako med tednom, ko se na gradbiĹĄÄ?u kaj dogaja, in tudi Ä?ez vikend, ko tam ni nikogar. Prav bi bilo, da bi komunalno-cestni inĹĄpektor preveril postavljen reĹžim in izvajalcu odredil bolj racionalno in obenem varno delovanje semaforjev. ÄŒeprav je obÄ?utek, da bi dela lahko kmalu konÄ?ali, pa iz prakse lahko priÄ?akujemo, da bo gradnja trajala do roka v pogodbi, to je do konca avgusta.

Z asfaltno preplastitvijo cestiĹĄÄ?a predvidoma v prihodnjih dveh tednih po konÄ?ni izgradnji kamnitih ĹĄkarp bo cesta v Lokovici spet neovirano odprta.

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Iz POLICISTOVE beleĹžke Grozil mami Velenje, 4. avgusta – V torek so policisti obravnavali sina, ki je Ĺže pred tem veÄ?krat resno grozil mami in ogroĹžal njeno varnost. Po posvetu z drĹžavnim toĹžilcem so mu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. ÄŒaka ga tudi kazenska ovadba.

Pozorni na voznika Ä?rnega BMW, ki divja po mestu Velenje, 6. avgusta – Policisti zbirajo obvestila o domnevnem krĹĄitelju cestnoprometnih predpisov, vozniku Ä?rnega BMW, na katerega jih je opozoril obÄ?an.

VeÄ? dni zapored naj bi s svojo divjo voĹžnjo ogroĹžal udeleĹžence v prometu na ZidanĹĄkovi cesti in TomĹĄiÄ?evi ulici v Velenju.

DolĹžniĹĄko-upniĹĄko razmerje bosta reĹĄevala na sodiĹĄÄ?u Velenje, 9. avgusta – V nedeljo so policisti obravnavali kaznivo dejanje groĹžnje.

Do ostrih besed je priĹĄlo med reĹĄevanjem dolĹžniĹĄko-upniĹĄkega razmerja. Vpletena bosta nesoglasje reĹĄevala na sodiĹĄÄ?u.

Nasilje v druĹžini Velenje, 9. avgusta – V nedeljo je priĹĄlo do nasilja v druĹžini v KavÄ?ah. Posredovali so policisti, ki so krĹĄitelja pridrĹžali do streznitve in mu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. Zoper njega bodo podali tudi kazensko ovadbo.

VeÄ? trkov na parkiriĹĄÄ?ih

TopolĹĄica, 6. avgusta – V Ä?etrtek je bilo treba v TopolĹĄico, kjer je priĹĄlo do nesoglasja zaradi uporabe dovozne poti.

KrĹĄitelju so napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 10. avgusta – Policisti so prejĹĄnji teden opravili kar nekaj ogledov manjĹĄih trkov na parkiriĹĄÄ?ih, v katerih je nastala gmotna ĹĄkoda. Ob tem voznike opozarjajo na varne premike vozil. Tako se bodo izognili postopkom pri urejanju ĹĄkod na zavarovalnici in slabi volji.

Motila glasna glasba

VeÄ? manjĹĄih kraj

Dovozna pot neti nesoglasja

Velenje, 9. avgusta – V zgodnjih jutranjih urah v nedeljo je stanovalce na Ĺ ercerjevi pri poÄ?itku motila glasna glasba. Ko so policisti krĹĄiteljici napisali plaÄ?ilni nalog, so lahko stanovalci spanje ĹĄe malo potegnili.

Velenje, 11. avgusta – Velenjski policisti so morali prejĹĄnji teden, ko so varnostniki pri manjĹĄih krajah v razliÄ?nih trgovinah zalotili stranke, veÄ?krat posredovati. Policisti piĹĄejo zdaj ovadbe in poroÄ?ila.

V Hudi Luknji ĹĄe lep Ä?as zastoji VzdrĹževalec drĹžavne ceste G14 (odsek 1260 Gornji DoliÄ?-Velenje) Celje–Velenje–Mislinja– Slovenj Gradec, Direkcija RS za ceste Ĺže nekaj mesecev, odkar se je na to frekventno cesto usul material s stene nad cesto, izvaja sanacijska gradbena dela.

Promet na tem delu cestiĹĄÄ?a je vsakodnevno oviran, urejen je s semaforjema, ki omogoÄ?ata izmeniÄ?no enosmerni promet.

Do daljĹĄih zastojev ne prihaja kljub poveÄ?anemu prometu zaradi turistiÄ?ne sezone, izvajalec pa opravlja dela preteĹžno zunaj cestiĹĄÄ?a. Cesto obÄ?asno zaprejo tudi v obe smeri. Dejstvo, da je cesta prometno zelo obremenjena, je tudi eden od razlogov za nujno gradnjo tretje osi. Na tem delu cestiĹĄÄ?a je priĹĄlo Ĺže veÄ?krat do hudih prometnih nesreÄ?. Ena od njih se je zgodila pred veÄ? kot 20 leti, ko je padanje kamenja in skal povzroÄ?ilo hudo pro-

Dela na tem delu cestiĹĄÄ?a bodo trajala vse do jeseni. ( Foto: JoĹže Miklavc)

metno nesreÄ?o s smrtnim izidom, v njej pa je bil udeleĹžen VelenjÄ?an. ÂťNa tej cestni povezavi zaradi naÄ?rtovane gradnje tretje razvojne osi niso predvidene ĹĄiritve oziroma veÄ?ji posegi.

Kljub temu cesto redno vzdrĹžu-

ETT LIGHTING, d.o.o. | Dobrna 7, SI-3204 DOBRNA 03 780 10 70 | www.ett-lighting.com

IĹĄÄ?emo kandidate za delovni mesti: KV elektrikar ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Ä?etrtek, 20. 8. 2020, ob 16. uri, Ä?etrtek, 10.9. 2020, ob 16. uri

ZaĹželene delovne izkuĹĄnje s podroÄ?ja vzdrĹževanja in montaĹže el. instalacij PriÄ?akujemo kandidate s Ä?etrto ali peto stopnjo strokovne izobrazbe, smer Elektrotehnika in energetika.

Delo zajema vzdrĹževanje elektriÄ?nih instalacij, obÄ?asna montaĹža vodenih sistemov razsvetljave in delo na sedeĹžu podjetja.

Komercialist/ka ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Kako se ubraniti tujerodnih invazivnih vrst rastlin?

ZaĹželene delovne izkuĹĄnje s komercialnega podroÄ?ja, urejanje spletnih strani PriÄ?akujemo kandidate s peto ali ĹĄesto stopnjo strokovne izobrazbe, gimnazija, ekonomija ali komerciala.

Nudimo zanimivo, zanesljivo in dinamiÄ?no delo v urejenem kolektivu, kjer cenimo dobre strokovne sodelavce.

Nudimo dobro plaÄ?ilo, plaÄ?an prevoz na delo, regres, boĹžiÄ?nico, plaÄ?ano malico.

ProĹĄnje s kratkim Ĺživljenjepisom poĹĄljite po poĹĄti ali na e-mail: info@ett-lighting.com Dodatne informacije na tel.: 03 780 10 76

jejo in nadgrajujejo tudi prometno signalizacijoÂŤ, so sporoÄ?ili z ministrstva za infrastrukturo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Nazarje – Gozdarji, Ä?lani Savinjskega gozdarskega druĹĄtva Nazarje, bodo v Ä?etrtek, 20. avgusta, na Ljubnem ob Savinji pripravili naravovarstveno delavnico, na kateri bodo na vĂłdenem sprehodu v naravi predstavili udeleĹžencem problematiko tujerodnih invazivnih vrst. Te vse bolj ogroĹžajo naĹĄe okolje, gospodarstvo, naravo in zdravje.

Vsi smo Ĺže sliĹĄali za japonski dresnik, Ĺžvrkljo, pelinolistno ambrozijo, harlekinsko pikapolonico, tigrastega komarja in ĹĄe za vrsto drugih tujerodnih invazivnih vrst.

Marsikdo pa se spraĹĄuje, kako se jih ubraniti. Na to vpraĹĄanje bodo na kroĹžni poti s prikazi konkretnih premerov od kozolca pri RibiĹĄkem domu na Ljubnem ob Savinji ob ribnikih in Savinji skuĹĄali odgovoriti strokovnjaki. Delavnica bo potekala brez sedenja in posluĹĄanja dolgoveznih razlag. Trajala bo eno uro. UdeleĹženci se bodo na pot odpravili ob 17. uri. Prijave sprejemajo do srede, 19. avgusta, do 20. ure na telefonsko ĹĄtevilko 051 602 919. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

Ĺ PORT, REKREACIJA

13. avgusta 2020

Zmagi in poraz

ÂťKorona nas je potolkla!ÂŤ

RokometaĹĄi Gorenja odigrali tri prijateljske tekme – Trener JoviÄ?ić NajboljĹĄi Gorenjev strelec Matic Verdinek meni, da bo liga brez kljub vsemu zadovoljen konÄ?nice zahtevnejĹĄa V prvi rokometni ligi za moĹĄke bodo novo drĹžavno prvenstvo zaÄ?eli 5. septembra, torej Ä?ez dobre tri tedne. Pisali smo Ĺže, da so prejĹĄnjo sezono klubi zaradi korona virusa konÄ?ali predÄ?asno in brez konÄ?nice. Odigrali so le dvajset oziroma enaindvajset krogov. Ĺ tiriindvajseti naslov so v zgodovini samostojne Slovenije osvojili rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko, pred drugim Rikom Ribnico, tretjim Trimom Trebnje ter Ä?etrtim velenjskim Gorenjem. NihÄ?e ni izpadel, ker je zdruĹženje prve lige poveÄ?alo le-to z dvanajstih klubov na ĹĄtirinajst.

Poleg Şe omenjenih moťtev bodo v njej igrali ťe Dobova, Jeruzalem-OrmoŞ, Krka, Koper, Slovenj Gradec, Urbanscape Loka ter Maribor Branik in Butan plin Izola (ki bi ob nerazťiritvi lige izpadla) ter najboljťa v zadnji sezoni v 1. B ligi – Grosist Slovan in Ljubljana. Prav moťtvo iz prestolnice bo v uvodnem krogu 5. septembra gostovalo v Velenju.

RokometaĹĄi Gorenja, enako tudi drugi, se medtem zavzeto pripravljajo na nove boje za prvenstvene toÄ?ke. V njej bodo vsekakor skuĹĄa-

li popraviti slab vtis, ki so ga pustili s Ä?etrtim mestom v predÄ?asno konÄ?ani sezoni. Medtem so odigrali tudi Ĺže tri prijateljske tekme.

Najprej so gostovali na HrvaĹĄkem in v Somborju s 23 : 25 izgubili z Nexejem iz NaĹĄic. NajuÄ?inkovitejĹĄi je bil s sedmimi goli Kenan Pajt, ki so ga vrnili iz Slovenj Gradca. Na drugi so bili v gosteh s 24 : 23 boljĹĄi od v prejĹĄnjem prvenstvu deveterih Ĺ kofjeloÄ?anov, v tretji pa so se za poraz z Nexejem v hrvaĹĄkem glavnem mestu oddolĹžili z zmago nad PPD Zagrebom z 22 : 20 (13 : 9), ki je tudi v tamkajĹĄnjem prvenstvu ostal brez naslova. Vodstvo hrvaĹĄke rokometne zveze je namreÄ? sezono razveljavilo; po tej doloÄ?itvi tako nihÄ?e ni bil prvak in tudi nihÄ?e ni izpadel. Na klopi Zagreba je bil prviÄ? v vlogi trenerja nekdanji tamkajĹĄnji reprezentant Igor Vori.

V pripravljalnem obdobju naj bi odigrali ĹĄe tri tekme. Danes naj bi predvidoma gostili Nexe, 21. 8. Nove Veseli (iz ÄŒeĹĄke), 28.

8. pa avstrijski Ferlach, ki ga od prejĹĄnjega meseca vodi nekdanji pomoÄ?nik slovenskega selektorja

UroĹĄ Ĺ erberc.

Vsaka zmaga je spodbudna, pa Ä?eprav ne prinese toÄ?k. Zato se je veselil zmage nad Zagrebom tudi velenjski trener Zoran JoviÄ?ić, ki pa po njej seveda ostaja na trdnih tleh: ÂťTo so prijateljske tekme, ki sluĹžijo uigravanju. Obe ekipi sta v zahtevnem trenaĹžnem procesu, zato to ni bila realna slika. Upam, da je bila za domaÄ?e kot za nas koristna in prav gotovo bomo oboji iz nje potegnili dobre stvari.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Prijateljske tekme

Nexe NaĹĄice - Gorenje 25 : 23 (12:13)

Gorenje: Tajnik 3, Pajt 7, Husejnović, Panjtar, Starc 1, DrobeĹž 1, Komar, LonÄ?ar 2, SokoliÄ? 2, Verdinek 2, GrmĹĄek 2, Taletović, Mlivić, M. KavÄ?ić, A. KavÄ?ić 3, Ravnikar.

Urbanscape Loka – Gorenje 23:24 (9:12 Najboljťi strelec: Verdinek - 9 golov.

PPD Zagreb – Gorenje 20:22 (9:13) Gorenje: Tajnik, Pajt 3, Husejnović, Panjtar, Starc, MiklavÄ?ić, DrobeĹž, Komar, LonÄ?ar 1, SokoliÄ? 1, Verdinek 7, GrmĹĄek 1, Taletović, Mlivić, M. KavÄ?ić 5, A. KavÄ?ić. 4, Ravnikar, Mazej.

ÄŒe se dan po jutru pozna ‌ V napeti tekmi Rudarju 'samo' toÄ?ka v gosteh proti Krki (2 : 2) – ZaÄ?etek v prvi ligi prestavljen V torek in vÄ?eraj so zaÄ?eli novo tekmovalno sezono klubi druge nogometne lige. VÄ?eraj naj bi zaÄ?eli tekmovanje tudi v prvi, vendar je Nogometna zveza Slovenije zaradi pojava korona okuĹžb v DomĹžalah, Aluminiju in nazadnje v Olimpiji prestavila zaÄ?etek tekmovanja na 22. avgust. Vse tekme pod okriljem NZS bodo do nadaljnjega brez prisotnosti gledalcev.

Prvi polÄ?as dvoboja med NovomeĹĄÄ?ani in VelenjÄ?ani je bil v primerjavi z drugim bolj ali manj za pozabo. Nevarnih strelov, pri katerih bi vratarja morala pokazati vse svoje znanje, ni bilo, kar precej Ĺžog je zletelo mimo okvirjev vrat. Drugi polÄ?as pa je bil za neobremenjenega gledalca navduĹĄujoÄ?. Ĺ˝e v 51. minuti nepriÄ?akovano darilo domaÄ?ega igralca gostom.

Po nepotrebnem je Kaheem Parris preigraval v svojem kazenskem prostoru in igral z roko, Rudarjev kapetan Damjan Trifković pa je natanÄ?no izvedel najstroĹžjo kazen za prvo vodstvo. Poskrbel je tudi za podvojitev rezultata. NezadrĹžno je v 61. minuti prodrl z desne strani v domaÄ?i kazenski prostor in poslal Ĺžogo proti drugi vratnici. Vratar je bil prekratek, najmlajĹĄi Rudarjev igralec na tekmi, ĹĄe ne 18-letni San-

V edini pripravljalni tekmi so rudarji z goloma Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a in Sanjina Lelića z 2 : 0 premagali tretjeligaĹĄki Korotan Prevalje, igralci Krke pa v tekmi za zaprtimi vrati s 3 : 1 Olimpijo.

do Jovanović, pa je Şogo poslal v nebranjeni del mreŞe (2 : 0) ter zagotovil gostom mirnejťe nadaljevanje.

Morda so celo tako razmiĹĄljali(?).

Toda domaÄ?i se niso sprijaznili s porazom. Sledile so dramatiÄ?ne in napete preostale minute. KrkaĹĄi so iz minute v minuto stopnjevali nevarne napade. V 79. minuti jim je zadetek Anisa Jasaragića z udarcem z glavo za 1 : 2 vlil upanje, da se izognejo uvodnemu porazu, in jim dal nov polet. Rudarji, ki jih je nasprotnik povsem potisnil v obrambo, so zaÄ?eli vse bolj trepetati za vodstvo. V 85. minuti je domaÄ?im prepreÄ?ila izenaÄ?enje leva vratnica, nato pa vratar TomaĹž Stopajnik, ki je ubranil enajstmetrovko Marku Brekalu. Pri izenaÄ?ujoÄ?em golu Ognjena Bubnjevića, ki je Ĺžogo prejel po kotu, pa je bil nemoÄ?en.

SodeÄ? po prvih treh preizkuĹĄnjah bo Matic Verdinek znova trenerjev glavni strelski adut. Na prvi tekmi proti Nexeju je bil z dvema goloma bolj skromen, na drugi proti Loki jih je zabil kar devet, na tretji pa je bil s sedmimi goli najboljĹĄi strelec v dvoboju s serijskim prvakom Zagrebom, ki pa je v prejĹĄnji sezoni ostal brez naslova.

Vodstvo hrvaĹĄke rokometne zveze je namreÄ? sezono razveljavilo in po tej odloÄ?itvi nihÄ?e ni bil prvak in tudi nihÄ?e ni izpadel.

Verdinek, najkoristnejĹĄi igralec in kralj strelcev prve lige v predprejĹĄnji sezoni, skupaj s soigralci nestrpno priÄ?akuje zaÄ?etek nove.

ali vsaj tretjem mestu. Poleg tega zaradi virusa nismo mogli braniti pokalne lovorike.ÂŤ Sredi pripravljalnega obdobja ĹĄe ne razmiĹĄljate o novem prvaku in kdo ima najveÄ? moĹžnosti za naslov?

Matic Verdinek

ÂťPrejĹĄnja se je konÄ?ala prehitro.

Korona nas je Ä?isto potolkla. PaÄ? viĹĄja sila. Upam, da bomo novo lahko zaÄ?eli po koledarju – septembra, in da bo trajala do konca, da vidimo, koliko veljamo. V prejĹĄnji nam ni ĹĄlo dobro. Predvsem zadnja tekma (poraz z zadnjo Izolo – op. p.) nas je pokopala in sprijazniti smo se morali s Ä?etrtim mestom; to je bila najslabĹĄa uvrstitev,

vsaj odkar sem julija pred tremi leti priĹĄel v klub. PrecejĹĄen deleĹž so k takĹĄni uvrstitvi gotovo prispevale tudi poĹĄkodbe v uvodnem delu prvenstva. Tudi sam nisem imel sreÄ?e z njimi. Nato nam je le nekako steklo, dobro smo igrali tudi v Evropi. Poraza z Izolo pa si v nobenem primeru ne bi smeli dovoliti. Pred predÄ?asnim zakljuÄ?kom sezone smo imeli ĹĄe vse odprto. ÄŒe se prekinitev ne bi zgodila, verjamem, da bi konÄ?ali na drugem

Rekli so â?ą Almir Su-

Odťli – priťli

lejmanović: ÂťOÄ?itno se je poznalo, da smo ĹĄele kratek Ä?as skupaj. Vseeno pa nam ostaja grenak priokus, saj smo proti dobri ekipi Krke vodili z 2 : 0. Verjamem, da bomo iz tekme v tekmo boljĹĄi.ÂŤ

Krka – Rudar Velenje 2 : 2

Strelci: : 0 : 1 Trifković (51. – 11 m), 0 : 2 Jovanović (61.), 1 : 2 Jaťaragić (79), 2 : 2 Bubnjević (90.)

Rudar: Stopajnik, Martinović (Turinek) Ovsenek, KaĹĄnik, Halilović, Jovanović (PuĹĄnik), ÄŒrnÄ?iÄ?, Hrovat (Lelić), Trifković, Ĺ˝urga (Am. VoĹĄnjak), Panadić; trener: Almir Sulejmanović.

Tako po 34. krogu v sezoni 2018/19, ko so v Celju z goloma Milana TuÄ?ića (sedaj igra v Belgiji) in sedanjim trenerjem z 2 : 0 premagali aktualnega prvaka Celje, precej spremenjeni Rudar ĹĄe

ÂťKdo ima najveÄ? moĹžnosti, bodo najbrĹž nekoliko pokazale ĹĄele prve tekme. Storili bomo vse, da bo vrstni red drugaÄ?en od prejĹĄnjega, ko so bili pred nami Trebanjci, RibniÄ?ani in Celjani. O boju za naslov gotovo ne bodo odloÄ?ali le ti ĹĄtirje klubi. Tu so ĹĄe drugi, saj je liga vsako sezoni bolj izenaÄ?ena. Morda bodo v prednosti Celjani, za nas pa velja: upamo na najboljĹĄe, na najveÄ?, kar se bo dalo storiti.ÂŤ Kako ste igralci sprejeli poveÄ?anje lige in ukinitev konÄ?nice? ÂťNa to nismo imeli vpliva. Vodstvo tekmovanja se je paÄ? odloÄ?ilo, kot se je. TeĹžje bo. TakĹĄnih spodrsljajev kot lani si ne bomo smeli veÄ? privoĹĄÄ?iti. Ne nazadnje ne bo veÄ? moĹžnosti popravka v ligi za prvaka.ÂŤ đ&#x;”˛

S.Vovk

VelenjÄ?ane je zapustilo kar nekaj igralcev, nekateri predvsem zato, ker paÄ? Ĺželijo ĹĄe naprej igrati v prvoligaĹĄki konkurenci. Med drugim so iz kluba odĹĄli tudi s po petimi goli njihova najboljĹĄa strelca Dominik RadiÄ? (24) in Mićo KuzmanoviÄ? (24) ter AljaĹž Krefl (26).

Prvi je odĹĄel v Ä?eĹĄki Sigma Olomouc, drugi k drĹžavnim prvakom Celjanom, tretji pa k Aluminiju. Sporazumno je z njimi pogodbo prekinil tudi Cene Kitek (20), ki je v klub priĹĄel avgusta pred dvema letoma iz takrat ĹĄe drugoligaĹĄkega Brava z Ĺželjo, da bi igral v prvi ligi. Vendar se ni naigral. Velenjski prvoligaĹĄki dres je oblekel le dvanajstkrat. Enako je storil Adam VoĹĄnjak (20), ki je okrepil Koper.

Med novinci pa so: bosansko-hercegovski branilec Adel Halilović (24), iz Roltek Doba je priťel Gaťper Horvat (22), iz Triglava Tom Žurga (22), iz Jadran-Dekanov pa Žiga Ovsenik (22).

V edini pripravljalni tekmi so rudarji z goloma Leona ÄŒrnÄ?iÄ?a in Sanjina Lelića z 2 : 0 premagali Korotan Prevalje (3. liga), igralci Krke pa v tekmi za zaprtimi vrati s 3 : 1 Olimpijo.

vedno ni okusil slasti zmage.

VÄ?erajĹĄnji (tednik je bil Ĺže natiskan) dvoboji so bili: Ĺ martno ob Paki – Jadran Dekani, Nafta 1903 – KrĹĄko, Primorje eMundia – Drava Ptuj, FuĹžinar Vzajemci – Brda, Vitanest Bilje – Kalcer Radomlje, Beltinci. Gotovo si vsi Ĺželijo, da bi prvenstvo teklo bolj normalno kot

prejĹĄnje. Predvidoma bodo odigrali trideset krogov. Jesenski del naj bi konÄ?ali z 18. krogom v nedeljo, 29. novembra, sezono pa sklenili v sredo, 19. maja, naslednje leto.

V 2. krogu bodo VelenjÄ?ani v soboto, 15. avgusta, ob 17. uri gostili Bilje, Ĺ marÄ?ani pa bodo istega dne gostovali v Radomljah. đ&#x;”˛ S. Vovk

Naravovarstveni planinski izlet Komen–Travnik Po hribih

PD Velenje, odsek za varstvo gorske narave, je v sodelovanju s PD Ljubno in Naravovarstveno Zvezo Smrekovec v soboto, 1. avgusta, izvedlo voden naravovarstveni izlet po delu SmrekovĹĄkega pogorja. UdeleĹžilo se ga je 26 planincev, predvsem varuhov gorske narave in gorskih straĹžarjev iz dvanajstih planinskih druĹĄtev treh meddruĹĄtvenih odborov. NajveÄ? jih je bilo iz savinjskega, saj je izlet ĹĄtel za udeleĹžbo na akciji odbora. Med udeleĹženci je bila tudi gostja iz Tunizije slovenskih korenin, dr.

Semia Cherif – torej je imel izlet tudi medkontinentalno udeleŞbo, smo se poťalili.

S sedla Hlipovec smo se udeleĹženci povzpeli na vrh Komna in nato nazaj na sedlo

ter preko vrha Turnovke do KoÄ?e na Travniku, kjer nas je pozdravil Benard Ĺ tiglic, predsednik PD Ljubno. Od tam smo se vrnili nazaj na izhodiĹĄÄ?e.

Namen pohoda je bil seznaniti udeleĹžence z znaÄ?ilnostmi SmrekovĹĄkega pogorja in naravovarstveno problematiko, zlasti pretiranim nabiralniĹĄtvom, ter v tej luÄ?i opozoriti obiskovalce na naravi prijazno nabiralniĹĄtvo in rekreacijo.

SmrekovĹĄko pogorje je v slovenskem prostoru nekaj posebnega. Je ostanek podmorskega vulkanskega delovanja pred pribliĹžno 25 milijoni let (v terciarju). Na 15 kilometrov dolgem grebenu najdemo razliÄ?ne magmatske (npr. andezit) in piroklastiÄ?ne kamnine (npr. tuf). SpecifiÄ?na in hkrati raznolika kamninska podlaga je bila osnova za nastanek posebnih Ĺživljenjskih okolij, ki jih poseljujejo izjemne rastlinske

in Ĺživalske vrste. Zato je greben zavarovan kot geoloĹĄki in botaniÄ?ni rezervat Smrekovec-Komen. Tu imajo svoj habitat nekatere redke in zavarovane vrste planinskega rastja, povezane s nekarbonatno podlago: praprot alpska vudsovka, alpska zvonÄ?ica, beli kosmatinec, katanÄ?evolistna penuĹĄa, Kochov sviĹĄÄ?, kuĹĄtravi jegliÄ?, najmanjĹĄi jegliÄ?, endemiÄ?ni Ĺživorodni zvezdasti kamnokreÄ? in druge. Tu je med Ĺživalmi najveÄ?ja strnjena populacija divjega petelina v Sloveniji, prisotna pa sta tudi koconogi Ä?uk in mali skovik.

Smrekovec je bogat z borovnicami in brusnicami ter manj znanimi sorodnimi kopinĹĄÄ?icami. Od zdravilnih zeliĹĄÄ? najdemo zlasti arniko in ĹĄentjanĹževko. ObmoÄ?je je znano nahajaliĹĄÄ?e gobanov. Zaradi obilja teh plodov se zaÄ?ne sredi poletja proti pogorju valiti mnoĹžica neozaveĹĄÄ?enih nabiralcev, ki

povzroÄ?ajo nemir, erozijo in onesnaĹževanje ter motijo posest. Zlasti pa iz narave odnaĹĄajo mnogo veÄ? plodov, kot bi jih smeli in bi bilo prav. Poleg tega je Smrekovec moÄ?no obremenjen tudi z nedovoljenimi voĹžnjami po planinskih poteh in brezpotjih.

Na pohodu smo nabiralce opozarjali na

pravilno nabiranje, zabeleĹžili smo en primer nepravilnega parkiranja in pobrali nekaj odpadkov. S Komna sta se z gorskimi kolesi spustila tudi dva kolesarja, ki smo ju prijazno opozorili, da je voĹžnja v naravnem okolju prepovedana. đ&#x;”˛

A. Pugelj in M. DenĹĄa, foto: UroĹĄ ÄŒotar

Naš čas, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

13. avgusta

06.25 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.30 12.00 13.00 13.30 13.45 14.30 14.45 15.15 15.45 15.55 16.05 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.40 00.10 00.40 01.35

04.00 06.00 09.00 09.55 11.00 13.10 13.35 15.35 16.00 18.00 18.55 20.00 21.00 21.30 22.30 23.15 00.00 00.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 35. del TV-izložba Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Zeliščarka Magda, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 26, 27/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Zvezde velikega platna: Greta Garbo, brit. dok. ser., 1/11 TV-izložba Slovenski utrinki Moj gost/Moja gostja, port. odd.

Timi gre, risanka Svetovalka Hana, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 35. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Moj pogled na znanost: Neuničljive glive -prof. dr. Nina Gunde Cimerman, dok. odd.

Na kratko: Antropocentrizem Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Najglasnejši glas, am. nad., 7/7 Velike osebnosti 20. stoletja: Umetniki, brit. dok. ser., 7/8 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kronika Hitlerjevega življenja ..., nemška dok. ser., 1/4 Moj pogled na znanost: Neuničljive glive - prof. dr. Nina Gunde Cimerman, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Dobro jutro, poletni izbor Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 7/8 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Mura, 1. kolo, posn. iz Celja Slovenska narečja: Koroška narečna skupina, izob. ser., 4/7 Prifarski muzikanti: Poklon Sloveniji, posn. koncerta Pedro Opeka, dober prijatelj, dok. film, 1. del Videotrak Z Montyjem Donom po rajskih vrtovih, brit. dok. ser., 2/2 Mame, slov. nan., 15/18 Poti svobode, poljska nad., 4/13 Vidim te, Carmen manet Festival Godibodi 2020: Sandra Erpe z zasedbo Videotrak Info kanal

10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.50 21.45 22.15 23.55 00.45 01.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.40 23.30 23.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 26. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 132. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 133. del Ukradena preteklost, 1. sez., 57. del Reka ljubezni, 4. sez., 27. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 70. del Vedno tvoja, 2. sez., 79. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 18. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 134. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 135. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 71. del Vedno tvoja, 2. sez., 80. del 24UR zvečer Ljubezen na smrt, kanadski film Umor, 3. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2775. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kaj je squash?

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš, Kako je nastalo kolo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Alenka Jovanoski, Uporabljene noge Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Islandija, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Alenka Jovanoski, Uporabljene noge San Diego, koncert Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sobota,

14. avgusta

06.25 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.20 12.00 13.00 13.30 13.45 14.35 14.45 15.00 15.30 15.55 16.05 16.25 17.00 17.25 17.55 18.15 18.25 18.50 18.57 20.00 21.05 21.55 22.00 22.45 23.30 00.00 00.55

04.00 06.00 09.00 09.55 11.15 13.10 13.35 14.20 14.45 15.30 16.00 16.30 17.00 18.00 18.55 20.00 20.50 21.20 22.45 23.50 00.50

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30

13. avgusta 2020

Kultura, Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 36. del TV-izložba Vikend paket Zdravje Slovencev: Možganska kap, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 28, 29/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Marijine skrivnosti: zgodba o izjemnem življenju: Žena, ki ji je bilo ime Marija, it. dok. ser., 1/2 Samosvoji: Simon, dok. odd.

TV-izložba Mostovi, magazinska inf. odd. Špasni učitelj, niz. nan., 8/24 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 36. del Osvežilna fronta: Stres, odd. za mladostnike Poročila ob petih, Šport, Vreme Circom Regional: Požar, 2. del, kopr. dok. odd.

Infodrom, poletje 2020: Šport, inf. odd. za otroke in mlade Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Koncert Ansambla Banovšek, 2.

Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 11/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Zvezde velikega platna: Laurence Olivier, brit. dok. ser., 2/11 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Dobro jutro, poletni izbor Slovenski magazin Prisluhnimo tišini: Slabo slišim, kaj zdaj?

O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: 4. dan, posnetek iz Ria de Janeira Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: 5. dan, posnetek iz Ria de Janeira Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: 6. dan, posnetek iz Ria de Janeira Zvezdana: Mi, odvisniki Pedro Opeka, človek dejanj, dok. film, 2. del Videotrak Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nad., 7/10 Mame, slovenska nan., 16/18 Pobalina, irski film Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Severina Videotrak Info kanal

Nedelja,

15. avgusta

06.25 07.00 07.10 07.20 07.40 08.05 08.30 09.15 09.30 10.00 10.55 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.55 15.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 18.57 20.00 22.00 22.20 23.10 01.10 01.35 02.30

04.00 06.00 06.10 07.05 09.00 13.05 14.00 14.45 17.20 18.55 20.00 21.30 22.00 23.45 00.40

Kultura, Odmevi Čudogozd: Noč Kalimero, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: Olimpijsko novoletna odd.

Infodrom, poletje 2020: Šport, inf. odd. za otroke in mlade Čist zares: Monociklizem Marijino vnebovzetje, prenos bogoslužja Kulturni vrhovi: Šmarski triptih, dok. odd.

TV-izložba Tednik NaGlas!: Petar Đorčevski Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Marijine skrivnosti: zgodba o izjemnem življenju: Več kot mati, italijanska dok. ser., 2/2 Avstralija v barvah: Izpostava imperija, dok. ser., 1/4 TV-izložba Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 10/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip: »Naj te spoznam, ko prideš« Alpe-Donava-Jadran Ozare Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 8/8 Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Zimska vrtnica, kopr. film Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (III.), ameriška nad., 8/13 Sedmi pečat: Divje zgodbe, argentinsko-španski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 2. del Mame, slovenska nan., 13, 14/18 Otroški pevski zbor RTV Slovenija - Slovenske ljudske pesmi in igre Zmage so doma - OI 2016: zaključna slovesnost, posnetek iz Ria de Janeira Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 10, 11/18 Videotrak Poletni koncert iz Schönbrunna 2016, Dunajski filharmoniki in Semyon Bychkov Sledi: Ivan Roškar - kmet iz Sv. Jurija v Slov. goricah, dok. odd.

Poletna noč, 25 let festivalskih uspešnic Videotrak Info kanal

16. avgusta

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.00 08.05 08.15 08.25 08.40 08.45 08.50 09.00 09.15 09.25 09.35 09.45 09.55 10.10 10.20 10.45 11.15 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.00 15.15 17.00 17.20 18.15 18.40 18.55 18.57 20.00 21.00 21.55 22.15 23.10 23.20 23.45 00.35

04.00 06.00 06.20 07.20 07.35 07.35 8.30 09.00 09.30 09.55 10.45 11.35 12.50 13.15 13.45 14.40 15.35 16.45

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.50 21.55 22.25 22.30 00.05 00.55 01.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 27. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 134. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 135. del Ukradena preteklost, 1. sez., 58. del Reka ljubezni, 4. sez., 28. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 71. del Vedno tvoja, 2. sez., 80. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 19. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 136. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 137. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 72. del Delovna akcija, 3. sez., 3. del 24UR zvečer Eurojackpot Sreča v zadnjem trenutku, ameriški film Umor, 3. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Skrbimo za zdravje: Priprava na porod in babištvo Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Miš Maš, Telovadba možganov Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš- Gobe Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Stropnik: O distanci in Melanholiji Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Madagaskar Regionalne novice, inf. prog.

POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Stropnik: O distanci in Melanholiji Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.20 08.35 09.00 09.20 09.50 10.15 10.50 11.15 11.40 13.15 13.30 15.20 15.35 17.10 18.50 18.55 20.00 22.10 00.00 01.35

08.30 08.55 09.00 09.40 10.00 11.30 12.30 12.35 13.00 13.30 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 22.20 22.25 23.25 23.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Luna Petunija, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 13. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 14. del Pod površjem, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Življenje kot v country baladi, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Sen havajske kresne noči, ameriški film Pižama žur, ameriški film 24UR vreme 24UR Marley in jaz, ameriški film Dva tedna za ljubezen, ameriški film Angel pod krinko, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš- Gobe Nerodna Avuština, gledališka predstava Vrtca Velenje Jutranji pogovori 1 Skrbimo za zdravje: Priprava na porod in babištvo Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Meta Kušar, Morje Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš, Kdo govori latinsko?

Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Barbara Pogačnik, Sneguljčica Dotiki gora: Veliki vrh v Košuti Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice tega tedna Country Folk Blues Festival, Slovenj Gradec 2008 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Aleš Stegar, iz zbirke Med nebom in Zemljo Popotniške razglednice: Madagaskar Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

19.15 20.00 20.55 21.00 22.25 23.20 00.20

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.40 10.05 10.35 11.00 11.25 11.50 13.30 13.45 15.25 15.40 17.50 18.50 18.55 20.00 22.00 23.50 01.35

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 12.50 14.20 15.10 15.30 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.10 23.40

Živalski čira čara, risanka Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 9/24 Med valovi TV-izložba Ozare Obzorja duha: Božji možje Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fantje s Praprotna, jubilejni koncert ob 50-letnici TV-izložba Tri generacije, ameriški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Rimske počitnice s Catherine: Jedi starega Rima, odd. o kuhanju, 1/8 Muk, risanka Vreme Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Telesni stražar, brit. nad., 2/6 Intervju: Barbara Zobec Poročila, Šport, Vreme V upanju na čudež – iskanje zdravila proti Parkinsonovi bolezni, brit. dok. ser., 2/2 Za lahko noč: Operne arije: Sopranistka Bernarda Bobro Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: »Naj te spoznam, ko prideš« Glasbena matineja Vöra bije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija z glasbo iz Prekmurja 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: KGB Maribor, GŠ Rakovnik, GŠ Škofja Loka Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 8/8 Novi sosedje: Na drugi strani, dok. ser.

Mame, slovenska nan., 15, 16/18 Čez planke: S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 1. del: Lima Mogočni vlaki: Vietnam Ekspresni vlak ponovne združitve, potopis, 5/6 Žogarija Ambienti Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film Zmage so doma: Olimpijske igre 2016: vrhunci Odbojka na mivki: turnir svetovne serije, posn. iz Ljubljane Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Maribor, 2. kolo, prenos iz Domžal Videotrak Spopad za Luno: Projekt Mercury, fran. dok. ser., 1/2 Žrebanje Lota Pero Lovšin - Ti lahko, dok. film Zvezdana: Mi, odvisniki Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Luna Petunija, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 15. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 16. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 17. del Priznanje, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Angel pod krinko, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Marley in jaz, ameriški film Ljubezen po domače 24UR vreme 24UR Obveščevalna, ameriški film Ujetniki ljubezni, ameriški film Življenje kot v country baladi, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, Kaj je puberteta?

2775. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna Na obisku ... pri Metki Klevišar Lepote sveta: Islandija, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja Rešimo pravljico, gledališka predstava Vrtca Velenje Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in Medvedek Jaka, Juhuhu, pomlad je tu Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Alenka Jovanoski, Uporabljene noge Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivo Stropnik: O distanci in Melanholiji Jutranji pogovori 2 Znakovni jezik 4 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

17. avgusta

06.30 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.20 12.00 13.00 13.30 13.45 14.35 15.00 15.10 15.50 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.55 22.55 23.00 23.55 00.25 01.20

04.00 06.00 09.00 09.55 11.15 11.40 13.20 13.45 14.40 16.40 17.15 18.00 18.55 20.00 20.50 21.20 22.50 23.40 00.40

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 00.10 01.00 01.30

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 12:50 13:40 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 23:15 23:45

18. avgusta

Utrip, Zrcalo tedna Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 37. del TV-izložba Vikend paket Zdravje Slovencev: Rak prostate, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 30, 31/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Prvinska preizkušnja (II.): Tahiti, brit. dok. ser., 4/6 S-prehodi: Jože Šušmelj, dok. film Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila: Kritika, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 37. del Poročila ob petih, Šport, Vreme City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dok. odd.

Na kratko: Opolnomočenje Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Slovenija po osamosvojitvi: Dimitrij Rupel, pogovorna odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Glasbeni večer Vsi so venci vejli - Janez Dovč in Boštjan Gombač Neznano - Mate Bekavac in Godalni kvartet Akad. Kronberg Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.20

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 8/8 Poletno jutro Glasovi strahu: Vmes, kopr. ser.

Obzorja duha: Božji možje Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Maribor, 2. kolo, posnetek iz Domžal Kulturni vrhovi: Šmarski triptih, dok. odd.

Ljudje in zemlja Prekmurje – kulturnozgod. skica, dok. film Videotrak Mogočni vlaki: Indija - železnica osamosvojitve, potopis, 6/6 Mame, slovenska nan., 17/18 Dediščina Evrope: Skrivni Versailles Marije Antoanete, kopr. dok.-igrani film Filipini - spirala nasilja, francoska dok. odd.

Videotrak Info kanal

04.00 06.00 09.00 09.55 11.00 12.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 28. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 136. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 137. del Ukradena preteklost, 1. sez., 59. del Reka ljubezni, 4. sez., 29. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 72. del Močna ljubezen, 1. sez.

Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 20. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 138. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 139. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 73. del Vedno tvoja, 2. sez., 81. del 24UR zvečer Skodelica ljubezni, ameriški film Umor, 3. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2775. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

IZ ARHIVA: Miš Maš, Spoznajmo tolkala Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Lepote sveta: Islandija, 3. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Cokan, klavir Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku… pri Pankraciju Semečniku Regionalne novice NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Cokan, klavir Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

12.00 13.00 13.30 13.45 14.30 14.50 15.05 15.40 15.45 16.00 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.25 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 01.45 02.10 03.05

14.35 16.20 16.55 18.00 18.55 20.00 20.50 21.20 23.05 23.20 00.20

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.25 00.10 01.00 01.30

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 38. del TV-izložba Vikend paket Zdravje Slovencev: Motnje erekcije, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, nad., 32, 33/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Prvinska preizkušnja (II.): Japonska - sumo, brit. dok. ser., 5/6 Duhovni utrip: »Naj te spoznam, ko prideš« TV-izložba Potepanja: Jezero Tisa in pokrajina Szigetköz Lili in Čarni zaliv, risanka Ernest in Celestinca, risanka Firbcologi, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Zombi Lars, norv. nad., 38. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi: Štirje kovači - Kam le čas beži, dok. odd.

Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Avstralija v barvah: Premik v zvestobi, dok. ser., 2/4 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 12/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Poletno jutro Otroški in mladinski zbor RTV Slovenija, Ansambel Janeza Dovča in člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Nogomet - evropska liga, četrtfinale, posnetek Nogomet - evropska liga: vrhunci polfinalnih tekem Intervju: Barbara Zobec Murska republika 1919, dok. film Videotrak Po sledeh baleta na Slovenskem, dok. ser. o baletu, 6/6 Mame, slovenska nan., 18/18 Stalinova smrt, angleški film NaGlas!: Petar Đorčevski Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 29. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 138. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 139. del Ukradena preteklost, 1. sez., 60. del Reka ljubezni, 4. sez., 30. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 73. del Vedno tvoja, 2. sez., 81. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 21. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 140. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 141. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 74. del Vedno tvoja, 2. sez., 82. del 24UR zvečer Nevarno skladišče, ameriški film Umor, 3. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku… pri Pankraciju Semečniku 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:15 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Kaj je ribogojnica?

13:05 Iz oddaje Dobro jutro 13:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 IZ NAŠEGA ARHIVA: Igrarije, gledališka predstava Vrtca Velenje (2009) 18:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ula Aurelija Gams, klavir 18:25 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 18:50 Videospot dneva 18:55 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2776. VTV magazin 20:30 Dotiki gora: Menina planina 20:50 Country Folk Blues Festival, Slovenj Gradec 2008: Bluegrass Hoppers in Little Pigeon's Forhill Blues Band 22:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ula Aurelija Gams, klavir 22:50 Iz oddaje Dobro jutro 23:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00:10 Nočni program

19. avgusta

06.15 07.00 09.00 09.05 09.15 09.25 09.40 09.55 10.10 11.25

Kultura, Odmevi Poletno jutro Milan, risanka Vse o Rozi, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, risanka Zombi Lars, norv. nad., 39. del TV-izložba Vikend paket Zdravje Slovencev: Aditivi v živilih, dok. odd.

12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nad., 2011, 34/35 12.25 Moji, tvoji, najini, nad., 35/35 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.30 TV-izložba 13.45 Prvinska preizkušnja (II.): Nova Zelandija, brit. dok. ser., 6/6 14.30 TV-izložba 14.50 Rojaki, odd. o zamejcih 15.00 Pod drobnogledom: Kralj Matjaž, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: Olimpijsko novoletna odd.

16.25 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

16.35 Zombi Lars, norv. nad., 39. del 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Slovenska narečja: v Italiji, izob. ser., 5/7 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Zofka Kveder: Njeno življenje 18.05 Čarli in Lola, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.05 Film tedna: Gospod, indijski film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Profil: Ana Kučan 23.40 Slovenska narečja: v Italiji, izob. ser., 5/7 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

04.00 06.00 09.00 09.55 11.30 12.15 14.00 15.45 16.30 17.00 18.00 18.55 20.00 20.55 21.05 21.30 22.20 23.15 00.15

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.25 00.05 00.55 01.25

Info kanal Napovedujemo Videotrak Napovedujemo Rimske počitnice s Catherine: Jedi starega Rima, odd. o kuhanju, 1/8 Poletno jutro Nogomet - evropska liga: polfinale Sledi: Štirje kovači - Kam le čas beži, dok. odd.

Ambienti Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Ivica Buljan Pogled v prihodnost, dok. film Videotrak Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe, Anne-Sophie Mutter in Herbert von Karajan, nemška glasbena dok. odd. Žrebanje Lota Mame (II.), slovenska nan., 1/10 Tujca, britanska nad., 1/8 Ljubljansko jutro, benečanski večer, dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 30. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 140. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 141. del Ukradena preteklost, 1. sez., 61. del Reka ljubezni, 4. sez., 31. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 74. del Vedno tvoja, 2. sez., 82. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 22. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 142. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 143. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 75. del Vedno tvoja, 2. sez., 83. del 24UR zvečer Dve leti ljubezni, ameriški film Umor, 3. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2776. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Kavčnikova domačija 12:25 Iz oddaje Dobro jutro 13:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice 18:05 IZ ARHIVA VTV: Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje (2008) 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Nežmah, klavir 18:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18:55 Videospot dneva 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Regionalne novice 20:05 Veselica v dolini tihi, Poletno gledališče Studenec 22:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Nežmah, klavir 22:35 Iz oddaje Dobro jutro 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 17

DOWNING, Samantha: Moja preÄ?udovita Ĺžena

Od- Odrasli 821-311.2 DruĹžbeni roman Vir: https://www.bukla.si/

On je teniĹĄki vaditelj, ki ga najemajo na ure, ona nepremiÄ?ninska posrednica. Z najstniĹĄkima otrokoma Ĺživita v hiĹĄi na kredit, zaradi katerega sta veÄ?no brez denarja.

Svet pa je poln stvari, ki si jih ne moreta privoĹĄÄ?iti. Dopusta. Nove kuhinje. Novega avtomobila. Denarja za ĹĄtudij otrok.

dovati proti partnerju, ali nima tudi on/ona Ä?udnega leska v oÄ?eh ‌

BEVC, Cvetka: Modri med ml – Mladina C-Sz – Slikanica v zabojniku

Na robu zelenega gozda je Ĺživela sreÄ?na medvedja druĹžinica: mama, oÄ?ka in mali medvedek Lujo. Nekega dne se je medvedka Lili sprehajala po gozdu. SreÄ?ala je zvito in zahrbtno podlasico Eriko. Zvabila jo je na neko skrivno jaso, Ä?eĹĄ da bo tam lahko poskusila njen izvrstni Âťmodri medÂŤ. Na jasi so podlasico Ĺže nestrpno Ä?akale Ĺživali, ki so ji drago plaÄ?ale za skromni lonÄ?ek zapeljivega medu, po katerem je svet zanje postal Ä?isto drugaÄ?en, veliko bolj mega in fantastiÄ?en, saj je nebo nenadoma postalo vijoliÄ?no, trava rdeÄ?a, drevesa pa imajo Ä?rne liste. TakĹĄen svet je postal le v glavah tistih, ki se opojnemu modremu medu ne morejo veÄ? upreti, za njihove domaÄ?e pa

ÄŒetrtek, 13. avgust 10.00 Galerija Velenje Kdo Ĺživi v morju?, delavnica za otroke (5+) 20.30 Oder pri Domu kulture Velenje Alba Nacinovich & Marko ÄŒepak Trio, Max klub Jazz festival (nadomestni koncert pomladanskega Max klub Jazz festivala, v primeru slabega vremena v Max klubu ob 21.30)

Petek, 14. avgust 20.30 Amfiteater na Velenjski promenadi MatjaĹž Jelen in Samo JezovĹĄek (Ĺ ank Rock): AkustiÄ?no doma, koncert (v primeru slabega vremena odpade)

Sobota, 15. avgust 10.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje Odprta vrata domaÄ?ije 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje

ĹĄaleĹĄkih likovnikov (v primeru slabega vremena odpade) 19.00 SonÄ?ni park, Velenje Piknik klasika: Con Brio, kvartet flavt, koncert (v primeru slabega vremena odpade)

Sobotne lutkarije: Polh rogovileĹž, predstava Zavoda Ĺ krateljc (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje)

VELENJE

Nedelja, 16. avgust 10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija, Zavodnje Odprta vrata domaÄ?ije

Sreda, 19. avgust

Ponedeljek, 17. avgust 21.00 Poletni kino na ploĹĄÄ?adi pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Vsi proti vsem, slovenski kriminalni triler (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Kina Velenje)

Torek, 18. avgust 8.00-14.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija, Zavodnje Dnevni tabor Muzeja Velenje za osnovnoĹĄolske otroke (obvezne prijave) 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije z DruĹĄtvom

postane Ĺživljenje z njimi pravi pekel. OÄ?e medved in mali Lujo sprva sploh ne razumeta, kaj se dogaja z mamo medvedko, da je tako Ä?udno odsotna in da ji je za vse vseeno, pa ne le zase, temveÄ? tudi za njenega mladiÄ?ka. Pomembno ji je le ĹĄe to, da dobi modri med. Slikanica o medvedki Lili, ki jo je zapeljal modri med, otroku razumljivo spregovori o problematiki zasvojenosti. đ&#x;”˛

Pripravila: AS

Ikone v Termoelektrarni

Mislinja – Ob 100. obletnici rojstva akademskega slikarja Karla PeÄ?ka so tudi v Kulturnem druĹĄtvu JoĹžeta Tisnikarja Mislinja pripravili razstavo v njegov spomin. Prav Karel PeÄ?ko, ki se je rodil v Vuhredu, deloval pa v Slovenj Gradcu, je imel namreÄ? pomembno vlogo v Ĺživljenju slikarja JoĹžeta Tisnikarja iz Mislinje. Ta posebna zgodba se je zaÄ?ela odvijati v 50. letih, ko sta se sreÄ?ala mladi akademsko izobraĹženi slikar in preprost bolniÄ?ar iz slovenjgraĹĄke bolniĹĄnice, ki je rad slikal. Med mentorjem in uÄ?encem se je stkalo z leti veliko prijateljstvo, ki sta ga ohranila vse do njune smrti. Ne samo strast do umetnosti, tudi podobna Ĺživljenjska zgodba ju je druĹžila – revna in teĹžka mladost, trdo delo, vojna ‌ Karel PeÄ?ko je svoje mentorsko delo odliÄ?no opravil in kot dober prijatelj stal ob strani Ti-

10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Naredimo si poletni ĹĄopek, delavnica 20.30 Oder pri Domu kulture Velenje Marko ÄŒrnÄ?ec electric trio, Max klub Jazz festival (nadomestni koncert pomladanskega Max klub Jazz festivala, v primeru slabega vremena v Max klubu ob 21.30)

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 13. avgust 21.00 pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki Poletni kino pod kozolcem: Briljantina (vstop prost)

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 13. avgust 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Slikarska razstava NataĹĄa Brglez

Karel PeÄ?ko – 100 let – Moja slika. Moja gora. Ĺ˝ivita kot popolna starĹĄa, obiÄ?ajno dolgoÄ?asno druĹžinsko Ĺživljenje. Ves ta Ä?as pa imata nekje priklenjeno ujetnico, mlado Ĺžensko, ki sta jo ugrabila, omamila, muÄ?ila, ji poÄ?ela kdove kaj in bo nazadnje brutalno umorjena. Zato, ker si redne umore kot prostoÄ?asno dejavnost lahko privoĹĄÄ?ita tudi brez denarja. In ker je potem njun seks ognjevit. In ker on njeno sposobno, ostro pamet potem ĹĄe bolj obÄ?uduje. Vsaj tako se zdi, a z vsako obrnjeno stranjo se stopnjuje tesnobni obÄ?utek, da se vse bolj zateguje dvojna zanka. Brezkompromisna igra lova na Ĺžrtev, Ä?udnih strasti, laĹži, prevar in sprijenih motivov dogajanje spretno pospeĹĄuje do konca, da ni veÄ? jasno, kdo je Ĺžrtev, in zaÄ?neĹĄ sumniÄ?avo, oprezno pogle-

17

PRIREDITVE

13. avgusta 2020

19. avgusta, ob 4:42,

prazna luna - mlaj

KINO spored LEDENO KRALJESTVO 2

snikarju v dobrih in mraÄ?nejĹĄih Ä?asih. Oba sta bila Ä?lana DruĹĄtva slovenskih likovnih umetnikov. Karel PeÄ?ko pa je bil med drugim tudi Ä?lan Kulturnega druĹĄtva JoĹže Tisnikar. Ves Ä?as je z velikim veseljem podpiral idejo in Ĺželjo druĹĄtva po ureditvi galerije v Tisnikarjevi rojstni hiĹĄi, ki so ji, ko jim je to uspelo, dali ime Kavka.

Zaradi korona virusa so se v druĹĄtvu morali moÄ?no potruditi, kako poiskati pot, da lahko spet odprejo vrata hiĹĄe ter primerno zaznamujejo spomin na Karla PeÄ?ka. Sedaj je razstava na ogled, obiskovalci pa lahko obÄ?udujejo umetniĹĄka dela veÄ? kot petdesetih slikarjev, ki se predstavljajo v PeÄ?kovi najljubĹĄi temi – krajinarstvu.

Naslov razstave je MOJA SLIKA. MOJA GORA in je vsekakor vredna ogleda.

Frozen 2, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 103 minuti (ZDA) ReĹžija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: Tanja Ravljen, Alenka Kozolc Gregurić, Jernej Kuntner, NuĹĄka DraĹĄÄ?ek Rojko, Jan BuÄ?ar, Kristijan Ostanek, Glorija Forjan Nedelja, 16. 8., ob 16.00/otroĹĄka matineja

PROXIMA Proxima, akcijska drama, 107 minut (Francija, NemÄ?ija) ReĹžija: Alice Winocour Igrajo: Eva Green, Matt Dillon, ZĂŠlie Boulant-Lemesle, Aleksei Fateev, Lars Eidin-

ger, Sandra HĂźller Nedelja, 16. 8., ob 20.00 ART KINO (cena vstopnice: 4 EUR) ZVEZDE POD ZVEZDAMI NA PLOĹ ÄŒADI OB DOMU KULTURE

VSI PROTI VSEM Kriminalni triler, 100 minut (Slovenija) ReĹžija: Andrej KoĹĄak Igrajo: Vlado Novak, Silva ÄŒuĹĄin, Aleksandra Balmazović, Iva Krajnc Bagola, Blagoj Veselinov, Valter Dragan, Peter Musevski, Rok Vihar, Jernej Kuntner, Igor Zupe, Jure IvanuĹĄiÄ?

Ponedeljek, 17. 8., ob 21.00

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

đ&#x;”˛

Alimpije KoĹĄarkoski v upravni zgradbi TEĹ razstavlja ikone

Imate kaj pajkovega?

Muzej Velenje zbira osebne spomine na Foto studio Pajk za novo razstavo o priÄ?evalcu izgradnje Velenja in Ĺživljenja v mestu moderne Tina Felicijan

V recepciji upravne zgradbe Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, kjer je prostor Ĺže skoraj deset let urejen v galerijo, je na ogled razstava ikon Alimpija KoĹĄarkoskega iz Ĺ oĹĄtanja. Alimpije je od takrat, ko je prviÄ? razstavljal V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj in tudi kot prvi v novo nastali galeriji, Ĺže mednarodno uveljavljen slikar. Kot zaposleni v elektrarni je videl priloĹžnost razstavnega prostora v novo zgrajeni upravni stavbi. Skupaj z Ireno Seme in ob podpori

takratnega vodstva mu je uspelo vzpostaviti trajen galerijski prostor. Za program v tem trenutku najbolj skrbi Monika OĹĄtir, v galeriji pa se je predstavilo Ĺže mnogo umetnikov. Tako domaÄ?ih, kot iz ĹĄirĹĄe Slovenije. Razstave se menjajo meseÄ?no, Ä?e vas privabijo ikone, si jih lahko ogledate do konca meseca avgusta v avli termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

MBK

Že lansko leto so se v Velenju precej posvetili Volbenku Pajku.

Iz dveh razlogov, pravi direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart: ÂťV muzeju smo bili nadvse veseli, ko smo prevzeli gradivo, bogato zapuĹĄÄ?ino tega foto ateljeja iz Velenja od Pajkove vdove, ter zaÄ?eli to gradivo urejati in prouÄ?evati. Drugi razlog pa je bila 60-letnica naĹĄega mladega mesta.

Volbenk Pajk je bil glavni dokumentarist obdobja, ko je Velenje postajalo mesto. Zato smo obe izhodiĹĄÄ?i povezali in v sodelovanju z Galerijo Velenje v projektu Foto Pajk, priÄ?evalec modernega mesta, pripravili veÄ? razstav, zgibanko in katalog. S fotografom, ki je zaznamoval kar dolgo obdobje velenjske povojne zgodovine, se ukvarjamo naprej.ÂŤ Veliko je ĹĄe namreÄ? gradiva, ki ga ĹĄe niso

uspeli pokazati. Obenem pa letos mineva 105 let od Pajkovega rojstva in 15 let od njegove smrti.

Nova Pajkova razstava

Zato Muzej Velenje Ĺže pripravlja novo razstavo, na kateri bodo v ospredju predmeti iz Pajkovega ateljeja, ki jih doslej niso uspeli predstaviti. ÂťZelo pa

â?ą

na spominska druĹžinska fotografiranja, fotografiranja za dokumente. Zelo bomo veseli, Ä?e bo kdo pripravljen deliti z nami kak spomin na fotografiranje v Foto studiu Pajk, samo fotografijo ali pa denimo pripoved o tem, kako smo VelenjÄ?ani vÄ?asih radi obiskovali izloĹžbo Pajkovega ateljeja, da smo si ogledali, kdo se je

Muzej Velenje s KnjiĹžnico Mozirje razvija projekt Foto Pajk v Zgornji Savinjski dolini, ki ga bodo izvedli v prihodnjih letih.

si Ĺželimo k sodelovanju pri oblikovanju te razstave privabiti tudi prebivalce Ĺ aleĹĄke doline, saj vemo, da so se mnogi fotografirali v tem znamenitem fotografskem studiu. Dali so si izdelati poroÄ?ne fotografije, fotografirali so se ob rojstnih dnevih, prihajali

poroÄ?il ali kdo je praznoval rojstni dan,ÂŤ je povabila tudi naĹĄe bralke in bralce, naj se s spomini na Pajka in svojimi fotografijami iz njegovega studia oglasijo v Muzeju Velenje in sodelujejo pri nastajanju razstave, ki jo bodo odprli konec leta.

Razstavo bodo dopolnili s spremljevalnim programom, in sicer bodo predstavljali sodobne velenjske fotografe in njihovo delo, napovedujejo pa tudi predstavitve postopkov in tehnike dela, ki jih je uporabljal Pajk.

Pajkove fotografije so ĹĄe na ogled

Ĺ e vedno si lahko v razstaviĹĄÄ?u 233 stopnic v zgodovino (ob stopniĹĄÄ?u na Velenjski grad) ogledate lani postavljeno razstavo Pajkovih fotografij, ki prikazujejo nastajanje Velenja, mesta moderne. Nekaj fotografij krasi juĹžno fasado Steklene direkcije. V podhodu pri vili Bianci pa so v obliki stenskih tapet razstavljene fotografije udarniĹĄkega dela pri regulaciji Pake in izgradnji mestnega srediĹĄÄ?a. đ&#x;”˛

Naš čas, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

13. avgusta 2020

Nagradna križanka »Športni park Jezero«

RADIO VELENJE

POLETNE AKTIVNOSTI NA JEZERU • • • • •

BEACH VOLLEY MINI GOLF MALI NOGOMET TENIS PIKNIK PROSTOR VSAK DAN od 8.00 do 22.00 REZERVACIJE: 041 500 380 WWW.TENIS-JEZERO.SI

ČETRTEK, 13. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 14. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 15. avgusta

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Športni park Jezero«, najkasneje do ponedeljka 24. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Hrvaška že s svojo Covid-19 aplikacijo Hrvaška aplikacija o spremljanju okužb z novim koronavirusom je že aktivna in na voljo za prenos, tako za Android kot tudi za iOS. Deluje na zelo podoben način, kot naj bi delovala naša.

Aplikacija v okolico razpošilja naključen identifikacijskih ključ, ki se menjava na vsako uro, kar pomeni, da je identifikacija posameznika praktično nemogoča.

Ključi so sestavljeni iz nakjlučnih znakov, črk in številk in ne iz osebih podatkov. Ti se izmenjujejo na podlagi Bluetooth komunikacije z drugimi napravami (telefon, tablica ...) Če se uporabnik kasneje testira na koronavirus in prejme pozitiven izvid, lahko s pomočjo unikatne kode, izpisane na izvidu, obvesti vse ostale uporabnike, s katerimi je bil v stiku, tako da kodo vnese v aplikacijo, ta pa pošlje in shrani obvestilo o okuženosti na strežnik. Aplikacije drugih uporabnikov nato večkrat dnevno preverjajo, ali so bili v stiku z uporabnikom, ki je vnesel kodo.

V primeru, da je uporabnik bil v stiku z okuženim, ta pridobi informacijo v obliki obvestila na svoj pametni telefon z nadaljnimi postopki.

Kot so v izjavi za javnost zapisali na hrvaškem ministrstvu za

zdravje, za delovanje aplikacije ni potrebno vnesti imena in priimka, datuma rojstva, številke telefona in e-poštnega naslova.

Aplikacija za delovanje ne potrebuje niti dostopa do lokacijskih storitev.

Izvor no kodo aplikacije, tako za Android in iOS, so objavili na priljubljenem portalu GitHub, kar pomeni, da lahko vsak pregleda kodo in ugotovi, kako deluje, ter se tudi sam prepriča, katere podatke aplikacija zbira in uporablja. Povezava -> https://github.com/Stop-COVID-19-Croatia

Se bo TikTok rešil pred propadom v ZDA? Predsednik ZDA Donald Trump pred kratkim podpisal izvršni nalog, s katerim je kitajskemu tehnološkemu podjetju ByteDance, ki je lastnik družabnega omrežja TikTok, uradno prepovedal delovanje v Ameriki.

Nalog izrecno prepoveduje kakršnekoli "transakcije" med državljani Združenih držav Amerike in omenjenim podjetjem. Glavni razlog za to potezo naj bi bilo netransparentno upravljanje s podatki uporabnikov.

Zato ne preseneča, da lastnik omrežja TikTok podjetje Byte-

Dance mrzlično išče načine, kako bi si zagotovilo obstoj na ameriškem trgu, saj ima ta od njega zelo velike koristi. Pravico bodo iskali tudi na ameriškem sodišču, kjer s sodbo želijo razveljaviti odredbo ameriškega predsednika Ob tem so se pojavile govorice, da naj bi podjetje Microsoft v celoti prevzelo aktivnosti družbenega omrežja TikTok na ameriškem trgu. To dejansko pomeni, da bi v roke prevzelo tudi varovanje podatkov o ameriških državljanih.

Številni poznavalci so prepričani, da bi ta poteza nedvomno rešila obstoj TikToka na ameriškem trgu. Težko bi namreč bilo prepovedati uporabo storitve na a m e r i š ke m trgu, ki je dejansko ameriška. Podjetja Microsoft in ByteDance o tej zadevi vsaj zaenkrat še ne dajeta izjav. Več o morebitnem prevzemu naj bi bilo znanega v prihodnjih nekaj tednih, saj časa za to ni več veliko.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 16. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 17. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 18. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 19. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 3. do 9. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 3. do 9. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 3. do 9. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. do 9. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 13. 8. 2020, barve: CMYK, stran 19

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Uživali boste v poznopoletnih avgustovskih dnevih. Niti vreme, ki bo precej spremenljivo, ne bo vplivalo na vaše počutje, vročina pa vam tokrat ne bo presedala.

Zavedate se, da je letos ne bo več veliko. Veselje do življenja bo v vas zbudilo željo po ustvarjanju. Spet boste našli čas za vse tisto, kar vas osrečuje. Ko boste uredili v zadnjem času precej zbegane misli, boste videli, da ste tudi sami krivi, da ste pogosto osamljeni. V naslednjih dneh ne boste. Sorodniki bodo zaskrbljeni za vas, v resnici pa se boste počutili bolje kot nekaj zadnjih tednov. Finančno stanje ste precej popravili, zato ste lahko mirni. Tudi ko boste morali poplačati dolgove, ne boste v minusu.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Uspelo se vam bo dokopati do odgovora na vprašanje, kaj si pravzaprav v življenju resnično želite. Zato bo pot do cilja sedaj veliko lažja. Vsak poslovni uspeh vam bo pomenil nov izziv, ki vam bo dal novo energijo. Novih izzivov v svojem življenju se boste zato lotevali z velikim žarom in strastjo. Spodbujal vas bo nekdo, ki vam je v preteklosti ogromno pomenil. Tudi če bosta ostala le prijatelja, vam bo to res veliko pomenilo. V družini bo nekdo od bližnjih imel težave z zdravjem, kar vas bo zelo skrbelo. A se bo k sreči dobro izteklo. Skrb bo minila najpozneje do sredine prihodnjega meseca, a že v teh dneh vam bo jasno, da gre na bolje.

Zato boste tudi vi lažje dihali.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

V teh dneh, ki bodo kljub temu, da bo vročina popustila, še vedno zelo poletni, boste res lahko zadovoljni. Vse vam bo teklo kot po maslu. Za tiste, ki ste se že vrnili na delo, velja, da bo odziv na to, kar ste delali v teh dneh, odličen. Veseli boste vsake iskrene pohvale, saj bodo vmes tudi neiskrene. A moč, ki ste si jo nabrali med dopustom, boste hitro izgubljali. Najslabše bo, ker zato, da je delo narejeno pravočasno, skušate vse opraviti sami. A tokrat bo dela preveč, zato se čim prej naučite deliti. Dobro delo se bo izrazilo tudi v finanscah, saj se bo stanje na bančnem računu, ki že tako ni slabo, še izboljšalo.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

S partnerjem bosta v drugi polovici avgusta začela kovati načrte za prihodnost. V njih bosta na prvem mestu vidva, saj vama je kriza zaradi korona virusa odprla oči. Čeprav bo tudi za vas konec obdobja, ko vam ni bilo treba veliko delati, ampak ste pogosto lahko dali možgane na pašo, boste v prihodnost gledali bolj kritično. Denar vam ne bo več pomenil toliko, kot vam je doslej. Več vam bodo pomenili dobri odnosi s sorodniki in prijatelji, pa tudi to, da niste nenehno v stresu. Zasebni projekt, v katerega v teh dneh oba s partnerjem vlagata veliko energije, vama bo odlično uspeval. Ker gre za tek na dolge proge, bodite strpni.

19

OBVEŠČEVALEC

13. avgusta 2020

od 13. 2. do 19. 2.

- 14. avgusta 1990 so s krajšo slovesnostjo označili dokončanje izgradnje stopnic na Velenjski grad; 235 stopnice so s pomočjo dijakov velenjske Rudarske tehniške in poklicne šole naredili delavci Rudarskega praktičnega pouka pod vodstvom zdaj že pokojnih Draga Bizjaka in Valterja Hudournika ter Jožeta Žalarja; - v noči na 15. avgust 1931 so na ljubljanskem kolodvoru zagorele prve žarnice, ki jih je napajala električna energija iz Velenja; - 15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna šola Šmartno; - 15. avgusta 1998 so v Cirkovcah pri Velenju zaznamovali krajevni praznik z odprtjem novega

vodovoda; - 16. avgusta 1935 se je v Celju rodil župan, gospodarstvenik, družbenopolitični delavec Peter Krapež; v začetku leta 1961 se je kot diplomirani inženir gozdarstva zaposlil v KZ Šoštanj in Šaleški ter Zgornji Savinjski dolini je ostal zvest do upokojitve 1995; v tem času je opravljal številne naloge in funkcije: bil je terenski gozdar, podpredsednik in v mandatu 1966-69 predsednik velenjske občinske skupščine ter direktor velenjske podružnice Službe za družbeno knjigovodstvo; skoraj od ustanovitve Civilne zaščite pa do upokojitve je opravljal tudi funkcijo poveljnika Civilne zaščite v Velenju; - 16. avgusta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Šoštanju; - od 17. do 24. avgusta 1985 je v Velenju potekal turistični teden, ki se je začel z veliko prvo tovrstno prireditvijo v Velenju, Nočjo ob jezeru; - krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili

Peter Krapež (Foto Arhiv Muzeja Velenje) z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja; - 18. avgusta 1821 se je v Velenju rodil župan in poslanec Jožef Rak; leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu; umrl je 5. decembra 1884 v Velenju; - 18. avgusta 1923 se je v Velenju rodil Miha Valenci; bil je aktiven gasilec, ki je enaintridesetkrat kot 'Toni Hercfeler' sodeloval na velenjskih pustnih karnevalih; umrl je 16. decembra 2007; - 18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cer-

kve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmirskega jezera; - 18. avgusta 1997 je Šaleško dolino prizadelo hudo neurje, ki je za nekaj ur prekinilo tudi vse glavne prometne poti; - 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan Občine Šoštanj dr. Bogdan Menih; - 19. avgusta leta 1907 je bil v Lokah pri Žalcu rojen duhovnik in verski referent pri štabu 4. operativne cone Franc Šmon Jaka, ki je bil od leta 1966 župnijski upravitelj v Zavodnjah; umrl je 6. maja 1985; - 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito; - 19. avgusta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega tedna; zjutraj so v hotelu Paka odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v restavraciji Jezero.

Damijan Kljajič

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Pred vami je nekaj razgibanih poznopoletnih dni. Več boste na prostem, tudi v družbi prijateljev. Zabavno bo, zato si boste želeli, da poletje še traja. Sploh, ker se boste vsak dan bolj bali jeseni. Vsak dan bolj boste prepričani, da ta ne bo takšna, kot si želite. Skrbelo vas bo predvsem poslovno področje, ki je v minulih mesecih že močno občutilo korona krizo. Vse skupaj bo močno vplivalo na vaš duševni mir. Spoznali boste, kako dolge so lahko noči, saj boste zaradi težkih misli slabo spali. Tega niste navajeni, zato boste sredi prihodnjega tedna začeli čutiti telesno izčrpanost. Pazite nase in poskrbite, da se bolj sprostite.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Ne boste se mogli sprijazniti z mislijo, da se bo poletje kmalu začelo poslavljati, zato boste uživali v njem, dokler traja. V službi bo spet precej napeto, a ne po vaši krivdi. Vi boste le sledili navodilom in delali, kolikor boste lahko. Kot kaže, pa nič ne bo dovolj za vaše nadrejene, ki bodo od vas zahtevali res veliko. Zato boste domov prihajali izžeti, telesno in psihično. Najbolj vam bo pomagal popoln odklop v prostem času.

Ni dvakrat za reči, da boste našli nov način in hobi zanj. Če vam to uspe, boste kmalu spet bolj srečni, predvsem pa bolj mirni. Poskrbite tudi, da čim prej poplačate vse zaostale finančne obveznosti, saj so se vam začele kopičiti.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

V naslednjih dneh pa se vam bo zato kar nekajkrat zgodilo, da boste melanholični in brezvoljni. Sploh v dneh, ki bodo vremensko razgibani, boste hitro spreminjali razpoloženje. Ko bo zunaj dež, boste v sebi jokali tudi vi, ko bo sijalo sonce, pa boste takoj dobre volje. Čeprav letošnje poletje ni takšno, kot ste ga načrtovali in želeli, boste vseeno zadovoljni, saj ste si v njem sami naredili lepe dneve. Za to bo zaslužen tudi vaš partner, ki bo ob vsaki spremembi vašega razpoloženja takoj vedel, kaj se dogaja z vami. Znal vas bo pomiriti in spraviti v dobro voljo. Ne le da mu boste hvaležni, imeli ga boste še bolj radi, kar mu boste tudi pokazali.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

V teh dneh boste zase naredili več kot nekaj mesecev prej. S tem, da boste popolnoma prekinili vezi s preteklostjo, boste takoj boljše volje. Res da ste zaradi spleta dogodkov menjali družbo, a ta, ki jo imate sedaj, je res iskrena in veliko vredna.

Ena od vaših največjih radosti pa bo v naslednjih dneh druženje z mladimi. V njihovi družbi boste več kot sicer. Odprli vam bodo oči, saj bodo s svojim razmišljanjem, ki je povsem drugačno od vašega, vplivali na vaše odločitve o prihodnosti. Zlobni virus vas je že naučil, da morate dobro izkoristiti vsak dan posebej. V teh dneh se boste tega res držali!

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. 041 534 261 (AA)

Ste med tistimi, ki si želijo, da se počitniški čas čim prej konča. Upate namreč, da boste z vrnitvijo v polni delovni tok uspeli razrešiti težave na poslovnem področju.

Obenem pa boste pripravljali tudi ukrepe, če vam to ne uspe. Na voljo imate več poti, a prav nobena vam ni všeč. Jasno pa vam je, da boste morali ukrepati, preden se še bolj zalomi. Kljub vsemu pa boste vsak dan poskrbeli, da vam bo tudi lepo. Najbolj brezskrbni boste v družbi otrok, zato si boste zanje vzeli veliko časa. V njihovi družbi boste tudi iskreno srečni in nasmejani.

Telo vas bo hitro opozorilo, kadar ne boste pazili, kaj in koliko jeste. Zato z ničemer ne pretiravajte.

NUDIM

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154 BEL JEDILNI KROMPIR in krmni krompir, prodam. Tudi z dostavo.

Gsm: 051 628 677.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 23. 8. 2020, od 8.00 do 8.30. Število nesnic je omejeno, sprejemajo

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

V teh dneh bo vaše ljubezensko življenje napeto, hkrati pa prav dolgočasno. Partner bo siten, zato se vam kmalu ne bo več ljubilo ukvarjati z njim. A se boste slej kot prej spet morali, zato boste veliko razmišljali o vajini skupni prihodnosti. Vse bolj vam bo jasno, da si takšne, kot je trenutno, ne želite. Vseeno se vam bo zdelo vredno, da vsaj poskusite odpraviti nesoglasja in tudi partnerja. Do takrat, ko bo pripravljen sodelovati, pa si boste končno znali vzeti čas zase in svoje telo. Niti en dan ne boste lenarili, saj boste radi aktivni. Za povrhu boste močno okrepili bančni račun. Prihodek bo nepričakovan, a več kot dobrodošel.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

Prodaja, stanovanje, 1-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 43,2 m2, zgrajeno l. 1981, 6/8 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 69.000 €.

V soboto, 15.8. in nedeljo, 16. 8. 2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 8995 490 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

• Franc Omladič, Šmartno ob Paki 41, 3327 Šmartno ob Paki; • Ana Kotnik, Meškova 4, 3320 Velenje; • Bernarda Roškar, Šenbriška 31, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo obvestila prejeli po pošti. Rešitev križanke: MESOMAT KRIŽNIK

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let

UE Velenje

POGREBNE STORITVE

POROKE

»USAR«

Koren Matej, Celje, Pod lipami 20 in Jazbec Sandra, Celje, Pod lipami 20

SMRTI Plamberger Albin, roj. 1937, Šoštanj, Kajuhova cesta 7A Kontič Bojan, roj. 1961, Velenje, Koroška cesta 33A

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, na parceli je vrtna uta, elektro omarica, vodovod gre skozi parcelo. Cena: 35.000 €.

ZOBOZDRAVNIKI

Nagrajenci nagradne križanke Križnik, objavljene v tedniku Naš čas dne 30. julija 2020, so:

GIBANJE prebivalstva

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Z vrnitvijo v realnost boste imeli pravo podopustniško krizo. Vse vam bo šlo na živce, najbolj pa delo, ki vam ga bodo naložili v teh dneh. Zato boste polni jeze, ki vas bo hromila tudi v prostem času. Partner se bo naveličal čakati, da ga opazite.

Trenutno mu zelo godi, da se mu veliko dogaja, poletje pa je idealen čas za to.

Zato bo, če ne boste pri volji, za svoje dobro počutje in družbo poskrbel sam. Potrudite se in postanite spet bolj družabni. Predvsem pa ne dopustite, da se vam partner še bolj odtuji. Zdravje? Dobro veste, kaj vam škodi, zato se odpovejte vsemu, kar ni dobro za vaše telo. Glavoboli so lahko znak dehidracije.

naročila. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

BIKCA ČB, starega 10 dni, prodam.

Gsm: 064 110 515.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Kljub poletju boste veliko doma, kar sicer ni v vaši naravi. V naslednjih dneh vas žal ne bo razveselilo skoraj nič. Vaše misli bodo temačne, počutje pa še vedno slabo.

Ne boste imeli le težav z želodcem in prebavo, tudi volje, da se spoprimete z novo realnostjo, ki jo je povzročila korona kriza, ne boste imeli. Vsak dan vam bo bolj jasno, da boste morali najti novo poslovno pot, ki vam bo zagotavljala dohodek, ki ste ga bili vajeni. Tega se boste bali, saj vam bo vsak dan bolj jasno, da se boste morali lotiti dela, ki vam že dolgo ne predstavlja pravega izziva. Med prijatelji imate nekoga, ki vam lahko pomaga. Sam vam ne bo, zato ga poiščite vi.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

DEŽURSTVA

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 8. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 20

Plavalci naÄ?eloma ne motijo labodov V Sloveniji letno gnezdi od osemdeset do sto parov laboda grbca – StarĹĄi zaĹĄÄ?itniĹĄko branijo svoj zarod, Ä?e se jim preveÄ? pribliĹžamo, lahko postanejo napadalni – Njihov najveÄ?ji sovraĹžnik je Ä?lovek in njegovo poseganje v njihov Ĺživljenjski prostor

Labodji par budno pazi na svoj podmladek in varuje naraĹĄÄ?aj pred radovedneĹži.

Ĺ aleĹĄka jezera so danes pomembno zatoÄ?iĹĄÄ?e mnogim Ĺživalim in rastlinam. Okolje so za svoje vzele predvsem ĹĄtevilne ptice, ki so zasedle razliÄ?ne Ĺživljenjske prostore. Danes tukaj gnezdi nekaj pogostejĹĄih vrst vodnih ptic (raca mlakarica, liska, zelenonoga tukalica in labod grbec), z nekaj sreÄ?e pa lahko opazimo tudi redkega in maloĹĄtevilnega vodomca. ÂťJezero je izjemno zanimivo v Ä?asu spomladanske in jesenske selitve, ko se na jezeru ustavljajo seleÄ?e se race in ptiÄ?i pobreĹžniki. Med racami so najĹĄtevilÄ?nejĹĄe reglje, kreheljci in race ĹžliÄ?arice, med pobreĹžniki, ki so sicer maloĹĄtevilni, pa lahko z nekaj sreÄ?e opazujemo moÄ?virskega martinca ali togotnika. V zimskem Ä?asu na jezeru v manjĹĄem ĹĄtevilu prezimujejo sivke in Ä?opaste Ä?rnice,ÂŤ pove TjaĹĄa ZagorĹĄek, varstvena ornitologija iz DruĹĄtva za opazovanje in prouÄ?evanje ptic Slovenije. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako Ĺživijo labodi, ki v tem Ä?asu s svojim podmladkom bogatijo pogled na Velenjsko jezero.

Kako Ĺživijo labodi? ÂťLaboda grbca lahko sreÄ?amo ob naravnih jezerih, poÄ?asi tekoÄ?ih rekah, reÄ?nih akumulacijah, ribnikih, brakiÄ?nih lagunah, ustjih rek ter ob morski obali.

Labod grbec je velika ptica. Samo njegov trup je dolg okoli 80 cm, skupaj z vratom pa meri od 140 do 160 cm, razpon njegovih peruti meri od 200 do 240 cm.

Perje je v celoti belo. Ima oranĹžen kljun s Ä?rno bazo, Ä?rne so tudi noge. Ime mu je dala opazna Ä?rna grba na Ä?elu. V vodi je ta veliÄ?astna ptica zelo elegantna, na kopnem pa deluje neroden in nebogljen. Zaradi svoje velikosti se mora pri vzletu moÄ?no potruditi. Precej Ä?asa teÄ?e in moÄ?no zamahuje s krili, preden se konÄ?no dvigne v zrak. Leti z iztegnjenim vratom, ob vsakem njegovem zamahu s krili pa je moÄ? sliĹĄati znaÄ?ilen utripajoÄ?, celo nekoliko pojoÄ? zvok mogoÄ?nih peruti.ÂŤ Koliko jih Ĺživi v naĹĄih jezerih? ÂťGnezdeÄ?a populacija laboda grbca v Sloveniji ĹĄteje od osemdeset do sto parov. Na veÄ?ini man-

jĹĄih vodnih teles (5 do 25 ha) gnezdi samo en par, saj je vrsta moÄ?no teritorialna. Prav tako ima vrsta na takĹĄnih manjĹĄih vodnih telesih veÄ?ji gnezditven uspeh v primerjavi z veÄ?jimi vodnimi telesi. ManjĹĄa, plitva ter moÄ?no obrasla vodna telesa so bogat vir hrane za mladiÄ?e, gosta obreĹžna vegetacija pa jim ponuja skrivaliĹĄÄ?a pred morebitnimi plenilci.ÂŤ Labodi si poiĹĄÄ?ejo partnerja za vse Ĺživljenje, Ä?eprav se obÄ?asno pojavi tudi ÂťloÄ?itevÂŤ, ki je obiÄ?ajno posledica neuspeĹĄnega gnezdenja. Kako je s podmladkom in gnezdenjem? ÂťStarĹĄi zaĹĄÄ?itniĹĄko branijo svoj zarod, Ä?e se jim preveÄ? pribliĹžamo, lahko postanejo tudi napadalni. Zato se raje umaknimo

in jih opazujmo od daleÄ?. Gnezdo, velik kup vodnega rastlinja, zgradi na obali tik ob vodi. StarĹĄa gnezdo skrbno in neustraĹĄno varujeta pred vsiljivci. Labod je zvest partner, saj samica in samec ostaneta skupaj celo Ĺživljenje. ÄŒe je bila gnezditev uspeĹĄna, se labodji par na isto gnezdo vraÄ?a leto za letom. Pri nas gnezdi aprila in maja, opazujemo pa ga lahko celo leto.ÂŤ Kaj pa Ĺživljenjska doba labodov grbcev in katere bolezni so pri njih najpogostejĹĄe? ÂťV Sloveniji smo pri labodu grbcu zabeleĹžili najdaljĹĄo Ĺživljenjsko starost 26 let. Labode najpogosteje prizadene Aviarna influenca (znana tudi kot ptiÄ?ja gripa), ki je bolj znana virusna bolezen.ÂŤ

Labod grbec je zavarovana Ĺživalska vrsta z Uredbo o zavarovanih prostoĹživeÄ?ih Ĺživalskih vrstah. Po Zakonu o ohranjanju narave je Ĺživali prepovedano namerno, brez opraviÄ?ljivega razloga ubijati, poĹĄkodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati (14. Ä?len ZON), krĹĄenje tega pa je hujĹĄa krĹĄitev sploĹĄnega varstvenega reĹžima (160. Ä?len ZON).

Kar se tiÄ?e krmljenja vodnih ptic (labodi, gosi, race), je najbolje, da jih ne krmimo. Razlogov za to je veÄ?: • krma je slabe kakovosti in ne vsebuje potrebnih nutrientov (kruh kot tudi koruza, solata, semena itd.); • ptice se v naravi hranijo z vodnim rastlinjem, semeni in nevretenÄ?arji; • ptice se med tekmo za hrano pogosto poĹĄkodujejo; • ptice se navadijo na bliĹžino ljudi, pogosto v tekmi za hrano postanejo agresivne; • zaradi veÄ?je gostote ptic se med njimi laĹžje prenaĹĄajo bolezni; • onesnaĹževanj vode (viĹĄki hrane se v vodi razkrajajo, velika gostota ptic pa vodo onesnaĹžuje z iztrebki); • pojavljanje ptic v za njih neobiÄ?ajnih obmoÄ?jih ter • sprememba Ä?asa pojavljanja ptic.

NajboljĹĄi naÄ?in pomoÄ?i vodnim pticam je torej ozaveĹĄÄ?anje o ĹĄkodljivih vplivih krmljena vodnih ptic. Kot alternativni naÄ?in krmljena, ki ga lahko spodbujamo, je pasivno krmljenje. Gre za urejanje habitata, v katerem bodo rastle vodne rastline, ki so hrana za vodne ptice. Gre za naravi prijazno urejanje reÄ?nih breĹžin in plitvin.

Kdo je njihov najveÄ?ji sovraĹžnik in kaj ga najbolj ogroĹža? Žal Ä?lovek in njegovo poseganje v njihov Ĺživljenjski prostor. OgroĹžajo pa ga predvsem zastrupitve s svinÄ?enimi uteĹžmi (uporaba pri ribolovu) in ĹĄibrami (lov vodnih ptic), ki ostanejo na dnu vodnih teles. Vodne ptice in rastlinojede vrste kopenskih ptic jih zauĹžijejo skupaj s kamenÄ?ki za trenje rastlinskih vlaken v mlinÄ?ku. Kislo okolje prebavnega trakta prispeva k hitremu raztapljanju svinca in to vodi do zastrupitve s svincem. Za pogin ptice je lahko dovolj le ena zauĹžita ĹĄibra ali uteĹž. Tudi zaletavanje v daljnovode, napeljane preko vodnih teles ali ob njih, je pogost vzrok za veliko smrtnih primerov. Prav tako pa je pogosto in izjemno problematiÄ?no uniÄ?evanje njihovih jajc. Leta 2019 smo zaznali sedem primerov, v katerih so posamezniki uniÄ?ili jajca ali pobili mladiÄ?e v gnezdu.

Zelo verjetno je teh primerov ĹĄe veÄ? in ostanejo neopaĹženi oziroma nezaznani.

Kako se prehranjujejo? ÂťLabod grbec je rastlinojed, hrani se preteĹžno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, na kopnem pa se rad ÂťpaseÂŤ na trav-

Skatersko kulturo so predstavili otrokom DruĹĄtvo urbanih ĹĄportov DuĹĄa Velenje je s sloganom Pejt na skejt izvajalo sobotno ĹĄolo rolkanja za otroke Velenjski ljubitelji urbanih ĹĄportov, predvsem pa skatebordinga oziroma rolkanja, so se pred sedmimi leti povezali v DruĹĄtvo urbanih ĹĄportov DuĹĄa in zaÄ?eli z raznimi aktivnostmi obujati to uliÄ?no kulturo, ki je po svojem razcvetu v 90. letih prejĹĄnjega stoletja nekoliko zamrla. A zanesenjaki ĹĄe verjamejo, da lahko k izvajanju trikov na kolescih pritegnejo mlajĹĄe, jih navduĹĄijo za urbane ĹĄporte, predajo svoje znanje in si tako ustvarijo podmladek. Zato so pred petimi leti zaÄ?eli izvajati skaterske delavnice za otroke, ki so letos prerasle v poletno ĹĄolo Pejt na skejt. Vsako soboto so se dobivali v skate parku pred RdeÄ?o dvorano, lovili ravnoteĹžje na izmuzljivi deski, se jo uÄ?ili usmerjati in preizkuĹĄati

razne trike.

Predsednik druĹĄtva Andrej Cigler pravi, da sta pri skatebordingu najbolj pomembna motorika in ravnoteĹžje. ÂťZa izvedbo trika je potrebnih veliko natanÄ?nih in

â?ą

poroÄ?a. Na prvem mestu pa je bila varnost. ZaĹĄÄ?itili so roke, noge in glavo ter se nauÄ?ili tudi, kako ublaĹžiti padce, ki so pri urbanih ĹĄportih praktiÄ?no neizogibni.

DruĹĄtvo DuĹĄa, ki zdruĹžuje pet

V skate parku in na pump track stezi se trenutno najveÄ? otrok in mladostnikov vozi s skiroji. Veliko tudi s kolesi, manj pa z rolkami in rolerji.

usklajenih gibov. Sicer pa je pri uÄ?enju trikov najbolj pomembna vztrajnost. Potrebnih je veÄ? sto poizkusov, preden se zaÄ?nejo kazati rezultati.ÂŤ UdeleĹžence delavnic so najprej nauÄ?ili poganjanja z desko na kolescih po ravnini, usvojili pa so Ĺže tudi nekatere objekte. Pokazali so veliko volje,

aktivnih Ä?lanov, sicer redno obiskujejo skaterske prireditve po Sloveniji. Radi se zapeljejo v Maribor, kjer imajo trenutno najveÄ?ji skate park. Ĺ e vedno pa si Ĺželijo svojega. Pogovori o izgradnji objektov za urbane ĹĄportnike z Mestno obÄ?ino Velenje teÄ?ejo Ĺže veÄ? let. Tudi letos so se sesta-

Ĺ olo Pejt na skejt je redno obiskovalo sedem otrok.

li s predstavniki obÄ?ine in ĹĄportnega zavoda RdeÄ?a dvorana ter povabili arhitektko mariborskega skate parka in uspeĹĄnega slovenskega skaterja, da sta predstavila zamisel o podobnem objektu v Velenju. ÂťNimamo obÄ?utka, da nas jemljejo resno, Ä?eprav je v Velenju veliko mladih, ki bi tak objekt uporabljali, saj ima skoraj vsak skiro, kolo, rolko, rolerje ali kotalke, veliko je tudi drugih rakvizitov. Vendar ĹĄe nismo obupali,ÂŤ je povedal Cigler.

Tudi letos, Ä?e bodo razmere to dopuĹĄÄ?ale, bodo v Ä?asu Festivala mladih kultur Kunigunda (22. avgusta) izvedli veÄ?jo prireditev urbanih ĹĄportov s tradicionalnim Titovim skate sessionom, v goste pa so povabili tudi kotalkarice, ki bodo uprizorile roler derbi – disciplino, ki je v Velenju ĹĄe nismo videli in bo prava paĹĄa za oÄ?i. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

nikih. ObÄ?asno se na njegovem jedilnem listu znajde tudi kakĹĄna dvoĹživka, ĹžuĹželka ali polĹž. Na tem mestu bi veljalo tudi opozorilo, da vodnih ptic ne krmimo!ÂŤ Pred kratkim se je eden zapletel v trnek in ribiĹĄki laks na Velenjskem jezeru? Se to pogosto dogaja ne jezerih? ÂťLabod grbec je pogosta Ĺžrtev neodgovornega ribiĹĄtva, saj ni malo primerov, ko se ptice zapletejo v odvrĹžen ribiĹĄki laks ali se jim v telo zapiÄ?ijo ribiĹĄki trnki. Na DOPPS-u letno beleĹžimo veÄ? deset osebkov, ki zaradi tega potrebujejo naĹĄo pomoÄ?.ÂŤ Za konec ĹĄe vpraĹĄanje, Ä?e jih plavalci v jezerih kaj motijo? ÂťPlavalci naÄ?eloma ne motijo labodov grbcev. Ptica se bo plavalcu umaknila, Ä?e se mu bo le lahko. Kar predstavlja motnjo, je Ĺželja ljudi po Ä?im bliĹžjem kontaktu z njimi. To zna pri pticah povzroÄ?iti stres in obrambno reakcijo, ki jo ljudje zakljuÄ?ijo kot agresivno vedenje ptice. Dejansko pa gre samo za njihov odziv na vsiljivo vedenje ljudi.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja