32 2021

Naš ­čas, 19. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (12/26 0C), soboto (15/27 0C) in nedeljo (16/28 0C) bo sončno.

Četrtek, 19. avgust 2021

številka 32 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Ko mislim, da ne mislim Tina Felicijan

Prijazno in sproščeno poletje Kljub vsem težavam, ki jih s sabo nosi letošnje poletje, predvsem tistih povezanih s korono, je večina med nami vseeno preživela prijazno dopustovanje doma ali v tujini, v bližnjih ali bolj oddaljenih kotičkih, na jezerih, rekah, morju, v planinah in hribih, ali kar doma. Sedaj se dopustniški utrip počasi izteka in življenje se skuša utiriti v bolj običajne smeri, a nekateri še

vedno uživajo, kot recimo mladi, ki jih je v kolonijo v Pacug te dni popeljala MZPM Velenje, ali kot so uživali mladi na sliki, ki so jih v kolonijo v Mozirju prav tako popeljali v MZPM Velenje.

Zvedavi in široko odprtih oči so med drugim prisluhnili lovskim zgodbam. (Več na strani 13). 🔲

Povišanje cene toplotne energije Velenje – Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., se je na torkovi seji seznanil, da je Agencija za energijo RS potrdila dvig cene toplote Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ). Ta je višja za 36,8 odstotka.

Nova cena je stopila v veljavo s 1. julijem.

Zaradi tega povišanja je Svet ustanoviteljev sklenil, da znaša novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike Šaleške doline 43,88084 €/MWh brez DDV za

nesubvencionirane uporabnike, novi subvencionirani variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike gospodinjskega in poslovnega odjema pa 40,61689 €/MWh brez DDV. Glede na izračune je predviden od 30 % do 35 % dvig cene toplotne energije za uporabnike gospodinjskega odjema ter poslovnega in industrijskega odjema, ob že predvideni in upoštevani subvenciji toplote lokalnih skupnosti v višini 682.014 evrov z DDV. Občini

Graška Gora 2021 V soboto bo na Graški Gori potekalo že 34. srečanje borcev, planincev, članov veteranskih organizacij Graška Gora – V soboto, 21. avgusta, ob Avtobusne postaje v Velenju bo avtobus krenil 11. uri, se bo na Graški Gori začelo že 34. ob 7. uri, ob 9. uri iz Topolšice (pri gasilskem tradicionalno srečanje borcev, planincev, domu), ob 8.30 izpred glasbene šole v Velečlanov veteranskih društev in združenj. Tokratno bo Ob 9. uri bodo pri Na srečanju posvečeno lani umrlemu predSpominski točki bosta sedniku ZB NOB Velenje BoIzak v Škalskih obvezna janu Kontiču, 30-letnici samostojne Slovenije in 80. obletnici Cirkovcah otvorili potrdilo PCR ustanovitve Osvobodilne fronte.

Izakovo bolnico. in maska.

Pozdravni govor bo imela Andreja Katič, predsednica ZB NOB Velenje, slavnostna govornica pa bo Va- nju, ob 9. uri iz Šentilja (od gostišča Pirh), lerija Skrinjar Tvrz - Valči, borka Šlandrove iz Pake pri Velenju pa ob 9. uri (izpred gostibrigade in udeleženka prebojev partizanov šča Kovač). Natančen vozni red je objavljen iz nemškega obroča marca 1945 na Menini. v glasilu Šaleški upornik in na spletni strani Na srečanje (po končanem srečanju pa tudi Združenja borcev za vrednote NOB Velenje. nazaj) bodo udeležence vozili avtobusi. Z Tisti, ki se bodo na pot odpravili z avtomobili,

❱

❱

Velenje in Šoštanj bosta prav tako pokrili dodatni strošek toplote, ki je nastal zaradi zamika pri uveljavitvi cene toplote v višini 228.140 evrov z DDV (za obdobje od 1. 7. do 1. 9.).

Na Komunalnem podjetju Velenje sicer zagotavljajo, da je kljub tej podražitvi sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini v primerjavi s primerljivimi sistemi še vedno cenovno najugodnejši v Sloveniji. 🔲

bodo morali zaradi gradnje tretje razvojne osi, zaradi česar je zaprta cesta iz Gaberk proti Graški Gori, obvezno peljati skozi Cirkovce, po novem obvozu mimo cerkve, avtobusi, ki bodo na srečanje pripeljali udeležence od drugod, pa bodo peljali najprej do Mislinje in od tam na Graško Goro.

Pomembno je še nekaj. Prireditev bo organizirana skladno s predpisi in priporočili NIJZ, kar pomeni, da morajo imeti udeleženci srečanja pri sebi potrdilo PCR in maske. Brez tega prireditve z bogatim kulturnim programom, ki bo potekala pod šotorom, ne bodo mogli spremljati. Tako kot je že v navadi, jih bodo organizatorji pogostili z brezplačnim golažem, kar bo omogočila Mestna občina Velenje.

Pred srečanjem bodo ob 9. uri pri Spominski točki Izak v Škalskih Cirkovcah otvorili po pripovedovanju postavljeno repliko Izakove bolnice, enega prvih partizanskih sanitetnih objektov na slovenskih tleh in sploh prvega na Štajerskem. Bolnica je bila postavljena že sredi septembra leta 1941. Od tu bodo po kratkem kulturnem programu in okrepčilu pohodniki nadaljevali pot proti Graški Gori. 🔲

mkp

Na dopustu ne mislim. Vsaj mislila sem tako. Saj tudi sicer, priznam, nimam ves čas vklopljenih vseh receptorjev in še zdaleč ne prefiltriram in obdelam vseh informacij v medijskem in nasploh družbenem prostoru, čeprav moj poklic zahteva prav to. Ampak na dopustu se čisto brez slabe vesti in najmanjšega zanimanja za aktualno dogajanje popolnoma odklopim. Zato se mi je zadopadla ideja o pisanju Tako mislim, ki vendarle zahteva obravnavo aktualne, po možnosti lokalne teme, takoj za tem, ko ne mislim. Kaj bo okupiralo moje misli, ko to ne bo dogajanje, ki ga je vredno ali potrebno pokomentirati? Odločila sem se, da bom opazovala, kaj lahko mislim, ko mi ni treba misliti. In razmišljala, o čem lahko pišem, ko mi ni treba o tistem, kar moram napisati.

Nekaj dni sem vandrala po praznem prostoru in ne iskala, temveč čakala, da bom naletela na misel, ki se ne bo razblinila takoj, ko se ji bom približala dovolj, da jo bom lahko izolirala in razbrala.

Ker ne rišem, čeprav bi raje izbrala moč vizualnega kot jezikovnega upodabljanja, orišem nekaj pomanjkljivih portretov in aktov ljudi na plaži. Čeprav jih po vsej verjetnosti nikoli nihče ne bo prebral in se niti sama ne bom vrnila k njim, jih shranim v eno tistih beležk, ki so vedno pripravljene na dosegu roke, da vanje zapisujem solidne ali vsaj obetavne miselne tvorbe za prihodnje pisarske projekte, ki se najbrž ne bodo nikoli zgodili. Pridružujejo se jim motivi, prispodobe, primere, ki mi pridejo na misel ob opazovanju gibanja morja in stikanja z obalo.

Zamišljam se nad brezmejno domišljijo narave, ki je sposobna tudi med primerki iste vrste ustvariti unikatne različice. In to me gane.

Na zloge razčlenjujem naključne besede in se navdušujem nad bistroumnimi poimenovanji. Rada bi usvojila knjižno hrvaščino. Raztožim se ob ironiji, da šele strta školjka razkrije vso svojo lepoto in pokaže pravo naravo. In se, ko se v morju prepustim vzgonu in se zastrmim v dno, potolažim z optično prevaro, da končno letim visoko nad puščavnimi sipinami, iz katerih se tu in tam dvigajo poraščene skalne planote, ki se v daljavi strnejo v mogočno gorsko verigo, previsoko, da bi jo lahko preletela. Spomnim se ponavljajočih sanj, da se potopim in zadiham in spoznam, da sem tudi vodno bitje. Mogoče kasneje napišem kaj o tem.

Potem dvignem pogled proti gladini in opazim pisane lebdeče delce.

Na gladini se izrisujejo sence rezin pice, samorogov in krofov. Nanje se lepijo ljudje, zaviti v kose plastike, ukrojenih zato, da zakrivajo, obenem pa tako, da pokažejo čim več tistega, kar je itak vsem skupno in znano. Zaslutim, da bo trk s tem absurdom zavrtinčil moj dopustniško ukročen miselni tok. Bolj se bližam plaži, bolj se vrtinec krepi. Upiram se njegovemu napeljevanju na opazovanje ljudi – njihovega ravnanja, vedenja, odnosov, vzgojnih metod. Iztrgam se mu s hitrim sklepom, da se je edino smiselno zgledovati po naravi in učiti iz nje. Zato se vsaj še malo brigam zase. Stoječ na kamnu do pasu v vodi z valovi lovim ravnotežje. Popoldansko morje je dober soplesalec, pomislim čez misel, ki se ne pusti spoditi, ker mi hoče dopovedati, da moram misliti, ker morem razmišljati. In moram pisati, ker ne morem risati. Ali ima spoznanje brez katarze sploh kakšno moč, se vprašam, preden v daljavi končno in tokrat res nedvomno opazim hrbtno plavut zobatega morskega sesalca. Po dolgem, res dolgem času me zajame posvečen občutek popolne predanosti vseh misli enemu samemu sedanjemu trenutku. Aha, tako preprosto je, le mali čudež se mora zgoditi, pomislim že naslednji trenutek. 🔲

Blok 6 ponovno obratuje Šoštanj – Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj so morali v petek, 6. avgusta, zvečer ponovno ustaviti, potem ko so na njem že opravili obsežen skoraj trimesečni remont. »Zaustavitev je bila potrebna zaradi finih nastavitev na posamezni strojni in elektro opremi, nastavitev sistemov vodenja bloka in optimizacije obratovanja, ki sledijo po izvedbi tako obsežnega remonta, ki je bil hkrati tudi priprava na posodobitve lokalnega sistema vodenja bloka, nadgradnje v sistem napovednega vzdrževanja in povečanja učinkovitosti bloka, vse v skladu z letos podpisano poravnavo. Tudi v prihodnje pričakujemo izvedbo posameznih preizkusov,« so sporočili iz Termoelektrarne Šoštanj, kjer so ta ponedeljek blok 6 ponovno sinhronizirali v omrežje. 🔲

mz

Naš ­čas, 19. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

V pričakovanju vrnitve pediatra in razpisa koncesije

LOKALNE novice

Koncert Siddharte in gostov na Visti Velenje – Šaleški študentski klub bo 17. septembra na novem velenjskem prireditvenem prostoru ob jezeru (na Visti) pripravil veliki koncert skupine Siddharta z gosti. Med drugim bo nastopila tudi velenjska skupina Chateau. 🔲

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Sredi julija so v Šoštanju začeli sanacijo brežine pod Pustim gradom, s čimer bodo preprečili nevarnost podora oziroma padanja kamenja, ki je več let povzročalo škodo na objektih pod njim. Izvajanje del je specifično, oteženo zaradi težke dostopnosti hribovitega terena. Dela bodo trajala do konca oktobra.

V tem času bo omejen dostop do razgledne točke Pusti grad, saj bo v času del območje zaprto kot gradbišče. mkp

Začenjajo prenovo velike sejne sobe Šoštanj – Občina Šoštanj začenja v upravni stavbi s prenovo velike sejne sobe. Da je ta nujna, so v zadnjih letih velikokrat izpostavljali tudi svetniki in svetnice, ki so pri svojem delu in izvedbi sej močno pogrešali sodobne multimedijske pristope, elektronsko glasovanje, kakovostno snemanje sej ... Prenova bo celovita in bo poleg tal, sten in pohištva zajemala tudi strojne in elektro inštalacije. Dela bo izvajalo podjetje Ragrad iz Šoštanja.

Stala bodo 243.000 evrov. Gradnjo bodo začeli še ta mesec, dela pa bodo končali do konca leta. 🔲

Da bi svojim občankam in občanom zagotovili osnovno zdravstveno varstvo, so se na predlog Zdravstvenega doma Velenje v Šoštanju odločili za razpis koncesije na področju splošne oziroma družinske medicine

mz

Omejen dostop do Pustega gradu

🔲

Šoštanj – Na področju primarnega zdravstva se Šoštanjčani znova soočajo s težavami. Na eni strani jih povzroča (začasna) odsotnost pediatra, na drugi strani pa znova otežen dostop občank in občanov do zdravnika splošne medicine v Zdravstveni postaji Šoštanj.

Pediater že v septembru?

Za pediatra se nadejajo, da bo že v kratkem drugače. Tako jim je bilo vsaj obljubljeno. Vse od začetka epidemije v lanskem letu namreč v Zdravstveni postaji Šoštanj nimajo pediatra oziroma ga imajo, vendar ta izvaja samo preventivno pediatrično dejavnost.

Razlog za to je, da so v Zdravstvenem domu Velenje v času epidemije uvedli akutno infekcijsko pediatrično ambulanto, kjer ob upoštevanju ustreznih varnostnih ukrepov obravnavajo vse otroke iz Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Paki. »Pravijo, da so infekcijska

obolenja taka, da je prav, da imajo otroci zagotovljeno najboljšo obravnavo in čim hitrejšo postavitev diagnoze, kar pa jim lahko zagotovijo samo v Velenju. Seveda to razumemo in je prav, da je tako, a v Šoštanju nam je zelo pomembno, da imajo bolni otroci zdravnika čim bliže, torej v tukajšnji zdravstveni postaji,« pravi direktor Uprave Občine Šoštanj Drago Koren. »Zahtevali smo, da se to uredi, in direktor Zdravstvenega doma nam je zagotovil, da bo to urejeno s 1. septembrom.«

Koncesija še enemu zdravniku splošne medicine

Druga težava, s katero se soočajo, pa je, da zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov občanke in občani v Zdravstveni postaji Šoštanj (spet) ne morejo priti do izbranega osebnega zdravnika. V njihovih ambulantah imajo zdravniki družinske medicine že nekaj časa vpisanih več pacientov, kot predvidevajo pravila in normativi.

Velenje – Mestna občina Velenje je uspešno prenovila parkirišče in večnamenski prostor pri Gasilskem domu Velenje. Parkirišče je namenjeno občasnemu parkiranju gasilskih vozil in opravljanju gasilskih vaj, omogočalo pa bo tudi varno pristajanje reševalnega helikopterja, kadar bo to potrebno, če bodo za to dobili potrebna dovoljenja. Dela je opravilo podjetje Nivig, vredna pa so 39 tisoč evrov.

mkp

Prispevajte k razvoju turizma Velenje – Med kraji, ki se lahko pohvalijo, da so Slovenia Green destinacije, je tudi Velenje. MO Velenje je vključena v Zeleno shemo slovenskega turizma, ki sloni na evropskih in globalnih kriterijih. Zelena shema je sistem, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogoča primerjavo z ostalimi zelenimi destinacijami po svetu, hkrati pa dodaja nacionalni karakter, ki omogoča lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem zemljevidu.

V želji, da bi občanke in občani Mestne občine Velenje tudi sami pomagali sooblikovati trajnostni razvoj turizma zelenega Velenja, na Občini predlagajo, da izpolnijo anketo Slovenia Green 2020, ki je objavljena na občinski spletni strani, in tako pripomorejo k načrtovanju nadaljnjih programov in projektov na področju turizma. Vsi odgovori so zaupni. 🔲

Velenje – Mestna občina Velenje se lahko pohvali, da že dolga leta sprejemajo v vrtec vse otroke, ki jih starši vpišejo. V zadnjem obdobju večjih novogradenj ni bilo, so pa prostorsko stisko v šolah in vrtcih reševali s preurejanjem prostorov v igralnice. Zdaj pa se lotevajo večjega posega, in sicer bodo nadgradili in razširili enoto Najdihojca na Prešernovi cesti. Trenutno pridobivajo dokumentacijo. 🔲

🔲

mz

Sanacija propusta Šmartno ob Paki – Lanska poletna neurja so v občini Šmartno ob Paki povzročila precej nevšečnosti in škode. Odprava posledic je dolgotrajna in terja veliko denarja. Potrebna sta strokovni pristop in priprava dokaj obsežne dokumentacije, pri odpravi oziroma sanacijah pa sodeluje tudi ministrstvo za okolje in prostor.

Po zagotovilih šmarškega župana Janka Kopušarja so zaradi nenehnega ponavljanja težav nekatera sanacijska dela na tem območju opravili že sami, pred dnevi pa so od države prejeli pozitiven odgovor za sofinanciranje. »Samo izvedbo sanacije na terenu pričakujemo v jeseni, vsekakor pa jo moramo zaključiti še letos.« Kopušar pričakuje, da bodo s predvidenim posegom trajno odpravili težave s hudourniško vodo na tem območju.

Poleg tega bo tudi v prihodnje treba spremljati razmere, čistiti zadrževalnike ter redno vzdrževati struge in kanale tega potoka. 🔲

tp

mz

Izogibanje odgovornosti DUTB do svoje lastnine Odmev

mz

Nadzidali bodo Najdihojco

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

🔲

Prenovili parkirišče

Šoštanj – Junija je Občina Šoštanj oziroma Ožja delovna skupina za oživitev Glavnega trga razpisala natečaj za najlepšo zasaditev.

Natečaj so razpisali prvič. Ker nanj ni prispela nobena prijava, so ga ustavili. Skupina že razmišlja o drugih pristopih, občanke in občane pa še naprej spodbuja k urejenosti domov, balkonov in gredic.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

V Zdravstvenem domu Velenje, tako vsaj pravijo, jim zdravnika ne morejo zagotoviti, ker ga preprosto nimajo in ga, prav tako preprosto, ne dobijo. Zato so jim predlagali podelitev (še ene) koncesije. Občina Šoštanj je koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne oziroma družinske medicine v obsegu enega tima za obdobje petnajstih let podelila lani marca. Vodstvo Občine pa se je zdaj odločilo, da poskusijo do zdravnika priti s še enim razpisom in še eno koncesijo. »Pripravili smo odlok, na Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa podali vlogo za pridobitev soglasja. Upamo, da bomo soglasje h koncesijskemu aktu dobili. Tako bi lahko že na septembrski seji sveta Občine sprejeli odlok, takoj za tem pa razpisali koncesijo.«

mkp

Za najlepšo zasaditev nobene prijave

🔲

19. avgusta 2021

4. avgusta je bil v tedniku Naš čas objavljen odgovor Družbe za upravljanje bank (DUTB), pod katerega je podpisan sedanji v. d. glavnega izvršnega direktorja DUTB dr. Robert Rožič, ki po dostopnih informacijah to funkcijo opravlja šele od letošnjega aprila.

Zaradi operativne neodzivnosti upravnika in večinskega lastnika objekta je morala Knjižnica Velenje – če naj ne bi knjižnice zaprli za vsaj štirinajst dni – sama poskrbeti za organizacijo sanacije okvar s katastrofalnimi in nevzdržnimi fekalnimi posledicami.

To je dejstvo. Ker nam je kljub dopustom usposobljenih podjetij uspelo takoj dobiti dobre izvajalce, je bila knjižnica zaprta le pet dni. Pri sami organizaciji sanacije ni imela večinska lastnica objekta NOVA (DUTB) nič.

V odgovoru na članek novinarke pišete, kaj vse ste postorili v letu 2019 in kako zelo odzivni ste bili. Niste pa zapisali, da je Knjižnica Velenje že februarja 2019

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

zahtevala nujno sanacijo nekaterih zadev in načrt dolgoročne sanacije ter je o stanju objekta tudi s slikovnim gradivom obvestila javnost: med drugim s fotografijami zanemarjenih sanitarij in nedopustno zanemarjenega gostinskega lokala. Šele po tem so se stvari premaknile in končno je DUTB izdal naročilnice za ponudbe za najbolj nujne posege, ki mu jih je upravnik (takrat še ISKRA) zbral že nekaj mesecev prej! Bralce naj recimo le spomnimo, da je trajalo več kot leto dni, da so po številnih urgencah sredi Velenja na Knjižnici, enem najvidnejših mestnih objektov, zakrpali marmorno fasado, kjer so odpadle plošče, da dvigalo zaradi razbitega stekla ni obratovalo skoraj pet mesecev itd.

Februarja 2019 smo v pismu večinski lastnici objekta DUTB (DUTB ima v lasti 61 odstotkov, Mestna občina pa 39 odstotkov) med drugim zapisali, da je potrebna sanacija sanitarij in sanitarnih vodov v nadstropju gostinskega lokala (nad knjižnico).

Zgodilo se ni nič, za silo je nekdo pospravil zapuščeni in zanemarjeni gostinski lokal, še celo številno okrasno zelenje v lokalu in na

terasi so več kot leto dni zalivale sodelavke iz knjižnice. To so dejstva! In ko je po več kot treh (ne petih) letih lokal spet dobil najemnika, je prišlo do izliva iz sanitarij skozi strop knjižnice.

Nič čudnega, a s posledicami za knjižnico!

Res je, da je DUTB od Probanke odkupila objekt (ki je bil ob lepi arhitekturni zasnovi sicer mizerno obnovljen) šele leta 2015 in to ne v ravno blestečem stanju (streha recimo občasno toči že od obnove leta 2005), toda od takrat dalje je pač lastnica in polno odgovorna za kakovostno vzdrževanje. Očitno pa je interes DUTB, da se objekta čim prej znebi, zato tudi vlaga samo v najnujnejše posege, ki pa so bili dostikrat le gašenje požara; samo poglejmo, kako so bile obnovljene zunanje stopnice do knjižnice, ki so po dveh letih spet v starem stanju. Tudi sanacije strehe se večinska lastnica loteva zelo kampanjsko – z vsega nekaj tisoč evri (skupne površine streh so okoli 2500 kvadratnih metrov!).

V prostore knjižnice še vedno po vsakem dežju zamaka s strehe in terase objekta. Obiskovalce

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

zagotovo motijo postavljena vedra in banje po knjižnici. Velikokrat nas po dežju preseneti nova špranja na stropu knjižnice: takrat teče po podu ali celo po knjižničnih pultih.

Upravnika objekta po zakonu izbira večinski lastnik, to je DUTB. Upravnik je trenutno podjetje SPL s sicer prijaznim mladeničem, ki pa je seveda v Ljubljani. Daleč od oči, daleč od srca, še dlje od odgovornosti in pristojnosti …

Skratka: očitno je res že čas, da skoraj dve tretjini objekta dobita novega lastnika, ki se bo (s solastnico Mestno občino Velenje, seveda) odgovorno obnašal do svoje lastnine. V. d. glavnega izvršnega direktorja DUTB g. Rožiču pa svetujemo, da se o gospodarjenju z objekti v lasti DUTB pozanima, preden se o tem netočno v njihovem imenu izpostavlja v javnosti.

Drago Martinšek, direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič, pomočnik direktorja in prejšnji direktor 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 19. 8. 2021 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

19. avgusta 2021

3

Manjši interes za zdraviliško zdravljenje Občine plačnik osnovnošolskih prevozov V letu 2020 je bilo odobrenih manj zdraviliških zdravljenj kot leto prej – Območna enota Ravne na Koroškem je lani prejela 2.581 predlogov, odobrila jih je 2.274 Jasmina Škarja

V času epidemije covida-19 je delo Oddelka imenovanih zdravnikov v Območni enoti Ravne na Koroškem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije potekalo nemoteno, z doslednim spoštovanjem ukrepov za preprečevanje širjenja virusa in brez osebnih predstavitev zavarovanih oseb, pove mag. Stanislava Škratek, vodja Pravno kadrovskega oddelka ZZZS. Zaradi posebne izpostavljenosti oddelka so izvajali še dodatne ukrepe za preprečitev morebitnih okužb (poseben režim predaje in rokovanja z medicinsko dokumentacijo, rotiranje med opravljanjem dela na službeni lokaciji in delom na domu).

Koliko je bilo napotitev in koliko zavrnitev zdraviliškega zdravljenja?

»V letu 2020 je bilo odobrenih manj zdraviliških zdravljenj kot leto prej oziroma se je trend rasti odobritev obrnil. Razlog gre iskati v številu predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje, ki jih osebni oziroma lečeči zdravniki naslovijo na ZZZS. O zdraviliškem zdravljenju namreč odločajo na podlagi predloga osebnega ali lečečega zdravnika. V letu 2020 so prejeli 'samo' okoli 33.000 predlogov za napotitev na

zdraviliško zdravljenje, leto prej (2019) pa okoli 40.000. Območna enota Ravne na Koroškem je v letu 2020 prejela 2.581 takšnih predlogov, leta 2019 pa 3.273.

Leto 2020 je tako primerljivo z letom 2016, ko je ZZZS prejel okoli 35.000 predlogov in odobril nekaj več kot 27.000 napotitev na zdraviliško zdravljenje. Odstotek odobrenih predlogov tako ostaja približno enak. Območna enota Ravne na Koroškem pa je v letu 2016 prejela v obravnavo 2.791 predlogov in odobrila 2.344 napotitev. Pojasniti je treba, da ZZZS odobri zdraviliško zdravljenje vsem zavarovanim osebam, ki izpolnjujejo

pogoje za takšno obliko zdravljenja, določene v veljavnih predpisih. Zavrnjeni so tisti primeri, v katerih zdraviliško zdravljenje ne bi prineslo izboljšanja zdravstvenega stanja, ko diagnoza osebe ni takšna, da je zdravljenje v zdravilišču utemeljeno oziroma obstajajo celo kontraindikacije,« opiše Škratkova, ki kot razlog za to, da so osebni in lečeči zdravniki v letu 2020 posredovali manj predlogov, navede epidemijo covida-19. »Tudi zaradi manjšega števila izvedenih zdravljenj (operacij) ter hkrati skoraj popolne ustavitve te dejavnosti v prvem, Mag. Stanislava Škratek: »Med razlogi za manj predlogov v letu 2020 so manjše število izvedenih zdravljenj (operacij), skoraj popolna ustavitev te dejavnosti v spomladanskem valu epidemije leta 2020 ter tudi manjši interes za zdraviliško zdravljenje v času epidemije.«

ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE 2016–2021 LETO

2016

2017

2018

2019

2020

I-VI 2021

ODOBRENO

2344

2554

2711

2880

2274

1044

ZAVRNJENO

447

396

494

393

307

362

SKUPAJ

2791

2950

3205

3273

2581

1406

VABLJENI K VPISU V: dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 20. do 27. avgust 2021 magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2021

C

POGLEJTE PODROBNEJE NA:

M

Y

www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@vsvo.si

CM

MY

Zakaj študirati na VŠVO? Živimo v času, ko skrb za okolje postaja vse pomembnejša, zato potrebujemo tudi nove poklice in strokovnjake, ki bodo temu kos. Študijska programa Varstvo okolja in Ekotehnologija na prvi in drugi stopnji ponujata prava znanja za to. Gre za široko področje naravovarstva in okoljevarstva, zato je predmetnik zelo interdisciplinaren, študij pa praktično naravnan in učinkovit, saj ga izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz praktičnega okolja, ki pri strokovnih predmetih študentom predavajo vsebine, s katerimi se ukvarjajo na svojih delovnih mestih v praksi. Študij poteka v odlično

CY

CMY

K

opremljenih predavalnicah, računalnici in laboratoriju, seveda pa tudi na terenskih vajah. Študentom nudimo sodelovanje pri projektih, podporo pri načrtovanju kariere in uresničevanju podjetniških idej ter študij in prakso v tujini.

Ko govorimo o izkoriščanju naravnih virov, krožnem gospodarstvu, ravnanju z odpadki, zavarovanih območjih, čiščenju voda, pravilni rabi tal, monitoringu, pripravi okoljske dokumentacije ipd., so naši diplomanti tisti, ki na delovnih mestih znajo najti prave rešitve.

Promocijsko besedilo

spomladanskem valu epidemije leta 2020 (izvajalo se je samo nujno nadaljevalno zdraviliško zdravljenje), mogoče pa tudi zaradi manjšega interesa za zdraviliško zdravljenje v času epidemije.«

Občina Šoštanj pri osnovnošolskih prevozih glede na zakonske normative zagotavlja znaten nadstandard Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Občina Šoštanj je po površini razmeroma velika, poseljenost pa je razpršena, zato so proge avtobusov, ki vozijo osnovnošolce v šolo in domov, zelo razvejane. Stroški šolskih prevozov so temu primerno visoki in znašajo kar pol milijona evrov letno.

Pravne podlage, ki opredeljujeVeč kot 60 odstotkov učencev OŠ Karla Destovnika - Kajuha je vojo pravice in postopke pri uvelja- začev. Proge potekajo na trinajstih relacijah. Izvajalec prevozov je vljenju pravic zavarovanih oseb podjetje APS s partnerjem Nomagom in podizvajalci samostojnimi do zdraviliškega zdravljenja, so podjetniki Jožefom Mazejem, Edijem Ovčjakom in Rudolfom VrčkovZakon o zdravstvenem varstvu in nikom. Občina Šoštanj je javno naročilo za šolske prevoze za obdobje zdravstvenem zavarovanju, Pra- štirih let izvedla v letu 2019.

Pomemben del šolskih vila obveznega zdravstvenega Ali tudi tistim, ki so od prevozov pa predstavlja tudi zavarovanja, Splošni dogovor in pogodba med konkretnim našole oddaljeni manj kot prevoz učencev otrok s poravnim zdraviliščem in ZZZS. V 4 kilometre, zagotavljati sebnimi potrebami iz občine Šoštanj, ki osnovno šolo obikakšnih primerih se odobri zdraprevoz, je v Šoštanju skujejo v Centru za vzgojo, izviliško zdravljenje? »O utemeljevečna dilema. obraževanje in usposabljanje nosti predlaganega zdraviliške(CVIU) v Velenju. ga zdravljenja odloča imenovani Občina Šoštanj pri osnovzdravnik ZZZS, in sicer na podlagi razpolagajoče medicinske in Stroški šolskih prevozov nošolskih prevozih glede na zakonske normative zadruge dokumentacije, po potrebi znašajo pol milijona gotavlja znaten nadstandard. pa lahko opravi tudi osebni preevrov letno.

Skladno z zakonodajo so gled zavarovane osebe, če oceni, upravičeni do prevozov otroda je potreben ali če ga zahteva zavarovana oseba sama,« še od- ci, ki so od osnovne šole (oziroma od postaje šolskega avtobusa) oddagovarja mag. Stanislava Škratek, ljeni najmanj 4 kilometre oziroma njihova pot v šolo ni varna. Glede na ki doda, da so zavarovane osebe razvejanost in velikost občine je takšnih otrok precej, veliko pa je tudi upravičene do zdraviliškega zdra- tistih, ki so od šole oddaljeni manj kot 4 kilometre. »Ali tudi tem zagotavljenja pri zdravstvenih stanjih, ki vljati prevoz ali ne, je večna dilema. Otroci niso vajeni pešačiti niti biti so opredeljena v 45. členu Pravil, samostojni. A kako bo drugače, ko moramo tudi odrasli v vsakem trenutče je z zdraviliškim zdravljenjem ku priti na vsako mesto z avtomobilom,« pravi župan Darko Menih. »Cilj pričakovati povrnitev funkcional- Občine so v prvi vrsti varni prevozi ob hkratnem spodbujanju otroške samostojnosti na varnih pešpoteh,« dodaja. Vsak začetek šolskega leta nih sposobnosti. 🔲 BUSINESS_MINDS_OGLAS_138x200.pdf 1 posamezne 8/16/21 3:59 PM pa prinese specifike.

Te Občina sproti rešuje skupaj s šolo. 🔲

Upravičenost do zdraviliškega zdravljenja in vzroki za zavrnitev

❱ ❱

Naš ­čas, 19. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSVO

Sledijo usmeritvam in rastejo

GOSPODARSKE novice

Skupina Veplas Velenje beleži 100-odstotno povečanje naročil za opremo avtodomov – Letos in prihodnje leto načrtujejo 30-odstotni dvig prihodkov Tatjana Podgoršek

Več kot 200 zaposlenih v Skupini Veplas Velenje je minuli petek odšlo na 14-dnevni kolektivni dopust. Letos nekoliko kasneje kot običajno, »zato, ker smo se morali prilagoditi panogi avtodomi. Večina partnerjev v tej branži označuje sezono od maja do septembra, kar pomeni, da koristijo dopust v avgustu,« je pojasnil dr.

Gregor Vedenik, izvršni direktor Skupine Veplas. Zastavili smo mu še nekaj vprašanj.

Je prilagoditev proizvodnje programu avtodomov med tistimi, za katere ste konec lanskega leta napovedali rast in optimističen vstop v leto 2021? »Tako je. Ob koncu letošnjega sedmega meseca ugotavljamo, da so razmere na globalnem trgu in s tem tudi v dejavnosti naše Skupine zaradi posledic epidemije covida-19 specifične in zahtevajo prilagajanje. Panoga avtodomi je v času epidemije za nas zmagovalec, saj bomo prihodke iz tega naslova povečali za skoraj 100 % od predvidenih. Nekaj negativnih posledic beležimo v programu medicine, v panogi aeronavtika pa vlada mrtvilo. Vsemu navkljub ugotavljamo, da sledimo zastavljenim ciljem na vseh ravneh in da bomo v letih 2021 in 2022 povečali prihodke v Skupini za skoraj 30 %. Mimogrede: od letošnjega marca do konca julija smo povečali število zaposlenih predvsem v proizvodnji za 60, do konca leta načrtujemo še dodatnih 20 do 30 novih zaposlitev, predvsem delovodij, inženirjev, CNC operaterjev.« Očitno so bili tudi ukrepi reorganizacije, za kar ste izkoristili lansko leto, pravi. »Tudi tu smo zadeli glavico na žebljico. Lansko ''zatišje'' smo

izkoristili za temeljit razmislek o nadaljnji poti, usmerili pogled vase, kar pomeni, da smo veliko aktivnosti namenili uvajanju digitalizacije, avtomatizacije, robotizacije in umeščanju novih projektov v proizvodne procese.« Lahko izdate, kateri so novi? »Omenil sem že, da smo opravili največ aktivnosti v programu avtodomi. Če je bil še do lani naš največji partner s tega področja podjetje Carthago, smo mu dodali še dva druga, in sicer francosko Skupino Trigano, pod okriljem katere je tudi novomeška Adria Dr. Gregor Vedenik: »Covid-19 je stvari precej spremenil, nekje bolj, drugje manj. Med našimi programi je največji zmagovalec program avtodomi.«

Mobil in je največji »igralec« med evropskimi proizvajalci počitniških vozil, ter podjetje Laika, ki pa je drugi največji proizvajalec na tem področju. V bistvu sedaj sodelujemo s tremi največjimi proizvajalci avtodomov v Evropi.« Za letošnjo pomlad ste napovedali začetek izgradnje nove hale. Kako daleč je ta naložba? »Te aktivnosti vodi naše hčerinsko podjetje Veplas lak. Gradbena dela potekajo. Do konca tega leta načrtujemo izvedbo prve gradbene faze, prihodnje leto sledi vgradnja opreme. Naš cilj je, da bi bile do konca prihodnjega leta nove zmogljivosti nared.«

Kaj bo v njih in kolikšna je vrednost naložbe? »Osnovna dejavnost podjetja Veplas lak je lakiranje. Vrednost naložbe ocenjujemo na blizu 2 milijona evrov. Ob tem naj še povem, da veliko stvari še ni povsem dorečenih in bo natančnejša vrednost vlaganj znana do začetka prihodnjega leta.« Napoveduje se četrti val koronavirusa. Lahko rečete, da ste pripravljeni nanj, kolikor ste pač lahko? »Kdorkoli težko reče, da je pripravljen. Prizadevamo pa si za to v največji možni meri.

Bojimo se jesenskega obdobja. Kar se je dalo narediti, smo postorili.

19. avgusta 2021

Sledimo vsem preventivnim ukrepom, zelo smo razpršili dejavnosti, da bi bila tveganja za prenos okužbe čim manjša. V okviru Skupine smo pred meseci organizirali cepljenje. Odzvalo se je blizu 40 % zaposlenih. Natančnejših podatkov, koliko jih je bilo že pred tem cepljenih ali takih, ki so virus preboleli, nimamo, vendar ocenjujemo, da smo nad državnim povprečjem.« Do konca leta … »… želim, da se med kolektivnim dopustom vsi naši zaposleni spočijemo in si naberejo nove energije, saj nas v zadnji četrtini leta čaka res veliko aktivnosti, povezanih z uvajanjem novih projektov.« 🔲

Zahod Evrope vse bolj temno rdeč Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je objavil nov COVID zemljevid Evrope. Zahod Evrope postaja vse bolj temno rdeč, rdeč je tudi del Grčije, italijanska Sardinija in Sicilija.

Temno rdeča do rdeča pomeni največje tveganje za okužbo s koronavirusom. Slovenija je za zdaj še delno zelena (zahod je oranžen), zelena je večina vzhodne Evrope, celotna hrvaška obala pa je oranžna. Po svetu se torej potepajmo previdno, da ne bomo dodatno širili okužb.

Velika škoda zaradi naravnih katastrof Letos v prvem polletju so katastrofe, ki so posledica delovanja narave ali človeka, povzročile za 77 milijard dolarjev (65,7 milijarde evrov) škode, je sporočila švicarska pozavarovalnica Swiss Re. Med katastrofami, ki so povzročile največ škode, so zimsko neurje v ZDA ter junijske nevihte v Nemčiji, Belgiji in drugih državah.

Neurje poškodovalo hmelj Neurje s točo je prejšnjo nedeljo zajelo območje od Grajske vasi do Levca. Na območju Savinjske doline je poškodovalo 475 hektarjev hmelja, dodatnih 17 hektarjev je poškodovanih v Celju.

Na vrata trka inflacija Čeprav je velik del ekonomistov prepričan, da večje inflacije za zdaj ne bo, pa cene vseeno rastejo doma in v svetu, kar opažamo tudi kupci. Temu pritrjujejo še podatki iz različnih držav. Cene življenjskih potrebščin so se recimo v Nemčiji julija zvišale najhitreje v 27 letih. Na letni ravni so se julija zvišale za 3,8 odstotka. Gre za najvišjo rast cen po decembru 1993, ko je bila inflacija 4,3-odstotna.

Cene življenjskih potrebščin rastejo tudi v ZDA. Tu so se julija na mesečni ravni okrepile za 0,5 odstotka, na letni ravni pa ameriška inflacija znaša 5,4 odstotka.

Med novimi programi je tudi Laika.

Cene, še posebej stanovanj, letijo v nebo Kljub vsem težavam si gospodarstvo po svoje utira pot in kljub vsemu iz dneva v dan številna podjetja dosegajo vse boljše rezultate.

Povpraševanje pač spet narašča. Velike količine zaradi epidemije neizkoriščenega denarja omogočajo nakupe, naraščajoče povpraševanje pa s sabo prinaša tudi podražitve. O vse dražjih stanovanjih pri nas smo pisali, rastejo pa tudi drugi artikli. Cene rabljenih stanovanj v večstanovanjskih stavbah v Ljubljani so se od obrata leta 2015 do lani zvišale za 48 odstotkov. Srednja cena je bila lani z 2960 evrov na kvadratni meter tretje leto zapored rekordna. Seveda pa so v Ljubljani cene še precej višje. Na posameznih lokacijah lahko nadstandardna stanovanja stanejo tudi okoli 7000 evrov na kvadratni meter. Hiše so se podražile manj, vendar v obdobju 2015–2020 še vedno za 37 🔲 mz odstotkov.

Zakaj je Fakulteta za energe ko prava odločitev?

Klemen (študent MAG Energe ka): „Tekom študija na FE UM študen pridobivamo znanja z različnih področji energe ke, s čimer pridobimo zelo širok spekter različnih znanj, kar tudi koris pri iskanju zaposlitve. Zelo pozi ven del študija je tudi veliko število ur laboratorijskih vaj, ki potekajo v odlično opremljenih laboratorijih FE UM, kjer študen pridobljena teore čna znanja še podkrepimo s prak čnimi primeri.“ Jan (študent MAG Energe ka): „Študij na Fakulte za energe ko UM predstavlja sinergijo med teore čnim in prak čnim znanjem na področju energe ke, katerega študent pridobi tekom študija. Po zaključku študija smo študentje pripravljeni za delo na raznovrstnih področjih energe ke.“

Veliko povpraševanje po delovni sili V Sloveniji je bilo v drugem četrtletju letos več kot 20.500 prostih delovnih mest, kar je skoraj za četrtino več kot v četrtletju pred tem.

Stopnja prostih delovnih mest je z 2,6 odstotka dosegla najvišjo raven od začetka izvajanja raziskave. Po novi delovni sili so najbolj povpraševali v gostinstvu ter kulturnih in razvedrilnih dejavnostih.

V drugem letošnjem četrtletju sta manjše povpraševanje kot pred enim letom beležila le oskrba z električno energijo in izobraževanje.

Banke z velikim dobičkom V trenutni situaciji so tudi banke v Sloveniji dobro gospodarile in so v prvem letošnjem polletju ustvarile več kot 251 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 90,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček po davkih se je v primerjalnem obdobju povečal za 84,1 odstotka, na 226,4 milijona evrov.

Na Hrvaškem izjemna turistična sezona Na Hrvaškem so v prvi tretjini avgusta zabeležili približno 1,6 milijona prihodov turistov, kar je 20 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Prenočitev je bilo okoli 12 milijonov, kar na letni ravni predstavlja 29-odstotno rast. S tem so pri prihodih dosegli 80 odstotkov, pri prenočitvah pa 93 odstotkov rezultata iz rekordnega avgusta 2019. Pri južnih sosedih še vedno dnevno prebiva več kot milijon turistov, od tega približno 920.000 tujcev.

Glasujte za najbolj gostoljubna mesta Turistična zveza Slovenije tudi letos izvaja natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna, na katerem strokovna komisija ocenjuje, kako urejena so slovenska mesta in kraji. Ob strokovni komisiji k oddaji glasu vabijo tudi posameznike, ki lahko glasujejo za najbolj gostoljubna mesta in kraje, najboljšo tematsko pot, kamp, glamping in mladinsko prenočišče. Spletno glasovanje poteka do 12. septembra.

Več električnih in hibridnih vozil

Klemen (študent DR Energe ka): „Fakulteta za energe ko je ena izmed tehničnih fakultet, ki nudi ogromno znanja s področja energetskih tehnologij in rokovanja z najsodobnejšo opremo, ki je ključnega pomena za vstop na trg dela. Način študija na fakulte je sproščen in samo vzdušje izredno prijetno. “

Aktualni roki za prijavo:

Dodiplomski programi

20 - 27 sep

www.fe.um.si

Podiplomski programi

avg

avg

8

Naslov pa vendar zavaja. Sprememba ni tako hitra, kot bi želeli.

Vzemimo za primer Nemčijo, največje evropsko gospodarstvo. Tu je bilo v začetku aprila na cestah 48,3 milijona osebnih vozil, od tega več kot 31 milijonov z bencinskimi motorji in 15 milijonov z dizelskimi motorji. Bilo pa je tudi več kot milijon električnih ali hibridnih osebnih avtomobilov, gospodarskih vozil in avtobusov. Izključno električnih je bilo od tega 54 odstotkov, hibridnih pa 46 odstotkov vozil.

Kripto valute niso varno zatočišče Obljuba, da so kripto valute varno zatočišče za vlagatelje, ne drži.

Pa ne le zaradi velikih nihanj, ampak zaradi vse uspešnejših hekerjev.

Tako so hekerji v prejšnjem tednu iz decentralizirane finančne platforme Poly Network ukradli za približno 600 milijonov dolarjev (okoli 511 milijonov evrov) kripto valut. Gre verjetno za največjo tatvino v zgodovini kripto valut. Ko so tatove prosili, naj denar vrnejo, so manjši del tega zneska res nakazali. Medtem ko še leta 2019 okolje decentraliziranih financ skorajda ni bilo na radarjih kriminalcev, sedaj kraje v tem sistemu predstavljajo več kot 60 odstotkov vseh kraj, 🔲 mz hekerskih napadov in goljufij.

Naš ­čas, 19. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

19. avgusta 2021

Možnost za pridobitev na trgu dela iskanih poklicev Zavod za zaposlovanje brezposelnim prvič omogoča pridobitev formalne izobrazbe za deficitarne poklice Milena Krstič - Planinc

Možna je dvoletna vključitev v program

Velenje – Zavod za zaposlovaZa pridobitev deficitarnega nje je začel izvajati nov program poklica jim je omogočena dvoformalnega izobraževanja, s kate- letna vključitev v izobraževalne rim bodo brezposelnim osebam programe bolničar – negovalec, omogočili pridobitev nižje in Deficitarni poklici so poklici, pri srednje poklicne katerih potrebe delodajalcev izobrazbe ali srepresegajo ponudbo iskalcev dnje strokovne izobrazbe za dezaposlitve na trgu dela. ficitarni poklic.

❱

Darinka Sovič Pečnik z Območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje.

elektrikar, mehatronik operater, mizar, pek, slaščičar, elektrotehnik, tehnik za strojništvo in zdravstvena nega. »Srednješolsko izobraževanje za deficitarni poklic lahko predstavlja prekvalifikacijo na isti ali višji ravni izobrazbe in lahko traja največ dve leti. Brezposelni osebi omogočimo financiranje zadnjih, torej zaključnih dveh let programa, ki pripeljeta do zaključka programa in pridobitve izobrazbe,« je povedala

Gostje gostinskih lokalov ukrepe večinoma dobro sprejemajo Gostinci se v veliki meri cepijo zaradi lažjega poteka dela in ne toliko zaradi bolezni same – Delovna skupina se skuša dogovoriti za spremembo, da bi bili vladni ukrepi manjše breme za prizadeto panogo, kakršna je gostinstvo Jasmina Škarja

Že nekaj časa je dovoljeno opravljanje gostinske dejavnosti priprave jedi in pijač ter strežbe na terasah in vrtovih gostinskih obratov. Pod pogojem testiranja zaposlenih in gostov se dovoli tudi opravljanje gostinske dejavnosti priprave in strežbe tudi v notranjostih gostinskih obratov, kjer so lahko le gostje, ki izpolnjujejo pogoj PCT. Kako poteka delo v posebnih časih, smo preverili v Bistroju Bianca v Velenju. Igor Stanković odgovarja: »Držimo se vseh ukrepov, ki jih zahteva NIJZ. Po moje so nekateri pretirani, zaradi česar so mnogi gostinci na nogah in tudi precej na udaru. Delovna skupina se skuša dogovoriti za spremembo, da bi bili vladni ukrepi manjše breme za prizadeto panogo, kakršna je gostinstvo. Predstavniki gostinstva in turizma se sestajajo s predstavniki vlade, govorili bodo tudi o stroških testiranja za delodajalce in lažjem izvajanju pogojev PCT. Moram pa reči, da gostje ukrepe sprejemajo večinoma dobro. Nimajo strahu, je pa čas takšen, da smo postali pravi dvomljivci. Želja nas vseh je, da posel uspe in smo vsi zadovoljni,« razmišlja Stankovič.

je cepivo pregledano in varno.

Znanosti moramo zaupati. Vem pa, da je cepljenje brezplačno in nam omogoča bolj sproščeno življenje,« poudari sogovornik,

Kulinarična zgodba v času epidemije

Igor Stanković: »Hrana za domov je možnost, vendar ji ne dajem prednosti, saj je čar veliko večji, ko človek hrano poje v lokalu, kjer k izkušnji prispevata še ambient in postrežba. Tudi druženje je dobrodošlo, saj smo ljudje radi skupaj, smo namreč družabna bitja, kar se je v času epidemije in zaprtja države še posebej pokazalo.«

Kako poteka preverjanje pogojev PCT pri gostih?

»Pri nas tržimo pretežno teraso, v primeru raznih praznovanj in porok pa zahtevam, da so ljudje testirani, če že niso cepljeni, saj tako pred samo boleznijo zaščitim sebe, svoje zaposlene in tudi goste. Moje odkrito mnenje je, da gre pri testiranju zaposlenih za velik strošek, ki pade na pleča delodajalca, ki je bil v času epidemije že tako prizadet. Sam na srečo nimam veliko težav. Opažam pa, da smo ljudje razdeljeni na dva pola (eni smo cepljeni, drugi niso). Težko je soditi o tem, kaj je prav in kaj ne, koliko

ki opaža, da je v gostinstvu veliko ljudi precepljenih. »Žal se v veliki meri cepimo zaradi lažjega poteka dela in ne toliko zaradi bolezni same. Kar je problem.«

Bistro krožnik je prilagojen letnemu času.

»V naši mali butični restavraciji govori hrana. Držimo se smernic iz mojega preteklega obdobja, ko sem želel biti drugačen. Bistroji v Sloveniji še niso toliko prepoznani. Tudi moj dober prijatelj, eden bolj prepoznavnih kuharskih obrazov Bine Volčič, ima bistro. V Zagrebu bistro velja za enega boljših tipov restavracije. Se pa ta oblika ‚majhnih restavracij‘ v Sloveniji razvija. V bistroju se odvijajo razni dogodki, hrana je prilagojena manjši skupini, ne masovni ponudbi. Zato se lažje posvetimo gostom. V poletnem času se je porodila ideja, da gostom ponudimo zdrav način fast food prehranjevanja. Temu sicer rečemo ‚nezdrava prehrana‘, in tako je prišla ideja za grški gyros, ki se je dobro prijel. Ne gre za kulinarične presežke, je pa vsa hrana, ki jo ponujamo, vsekakor dobra,« se pohvali Stanković, ki je v zimskem času, na samem začetku najema, razmišljal celo, da bi se raje lotil dostave pošte. »Še sreča, da se je tehtnica nagnila na dostavo hrane na dom, ki se je izkazala za dobro taktično potezo. Tako smo postali prepoznavni. Žal so nam zamolčali, da v lokalih lahko strežemo poslovne partnerje. Če se bodo znova pojavile omejitve, se bom potrudil, da privabim poslovne partnerje, ki jih je treba pogostiti. Je pa žalostno, da prihaja do diskriminacije gostov. Če bo PCR ostal, nimam kaj proti. Čeprav se bo nekdo, ki bo cepljen, lahko drugemu, ki ne bo cepljen, smejal izza vogala bistroja ali restavracije,« sklene Igor Stanković. 🔲

Izvajalci morajo biti vpisani v razvid ministrstva

Programe izvajajo izobraževalne organizacije, ki so vpisane v razvid ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V bližnjem okolju Območne službe Velenje so to Šolski center Ravne na Koroškem, Šolski center Slovenj Gradec in Šolski center

Velenje. Če programov v teh centrih ne izvajajo, se lahko brezposelne osebe za izobraževanje v deficitarnih poklicih vključijo v druge izobraževalne institucije v Sloveniji, ki so vpisane v razvid ministrstva.

Vključitev zajema presojo smiselnosti

Vključitev poteka po predpisanem postopku za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja, ki zajema presojo smiselnosti vključitve, zaposlitveni načrt in pogodbo o vključitvi v program.

Darinka Sovič Pečnik: Izobraževanje za deficitarni »Za brezposelno ose»Izobraževanje za deficitarne poklic se prvič začenja izvajati bo predstavlja izobrapoklice je odlična možnost za ževanje za deficitarne s šolskim letom 2021/2022. pridobitev na trgu dela zelo poklice odlično možiskanih poklicev.« nost za pridobitev na trgu dela zelo iskanih poklicev.

Zavod sofinancira stroNamen formalnega izobraževanja je izobraževanje ške izobraževanja v celoti, prav odraslih po javno veljavnih programih za: tako pa vključenim osebam pripada dodatek za izobraževanje in • pridobitev osnovnošolske izobrazbe, dodatek za prevoz,« pravi Sovič • zaključne letnike nižjega poklicnega in srednjega poklicnega, strokovnega ali splošnega izobraževanja, Pečnikova.

• priprave in opravljanje zaključnega izpita, poklicne ali splošne Za vključitev v program se mora mature ter brezposelna oseba oglasiti pri svo• nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno ali srednje jem osebnem svetovalcu na uradu strokovno izobraževanje za deficitarni poklic. za delo, kjer je prijavljena.

❱

🔲

Žičničarjem 3,7 milijona evrov Bruselj ne nasprotuje dodelitvi 3,7 milijona evrov koronske državne pomoči slovenskim žičničarjem.

Evropska komisija je odobrila slovensko državno pomoč za upravljavce žičniških naprav, ki jih je v

minuli zimski sezoni prizadela pandemija covida-19.

Gre za pomoč v obliki nepovratnih sredstev za nadomestilo 40 odstotkov izgube prihodkov od vozovnic, ki so jo upravičenci utrpeli zaradi pandemije covida-19 v zimski sezoni 2020–2021. 🔲

mz

Naš ­čas, 19. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 11. avgusta Pred začetkom šolskega leta se vrstijo pozivi pristojnim, naj čim prej razjasnijo pogoje, pod katerimi se bo to začelo. Po pojasnilih ministrice za šolstvo Simone Kustec naj bi bilo več znano prihodnji teden.

Vlada je sprejela pisni odgovor na zahteve sindikatov glede delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in jih povabila nazaj za skupno mizo. Izrazila je pripravljenost na morebiten podpis dogovora o načinu delovanja ESS. Nadzor na UKC Ljubljana je pokazal nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa pri 11 delavcih. Med njimi je eden podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri enem je kršitev zastarala.

Zavijanje desno pri rdeči luči bo dovoljeval poseben znak.

Začela je veljati novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki med drugim znižuje kazni za prehitro vožnjo in zvišuje kazni za telefoniranje med vožnjo. Uvaja tudi možnost dovoljenja za zavijanje desno pri rdeči luči na semaforju ter opredeljuje pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v prometu, kamor med drugim sodijo električni skiroji.

Začela je veljati tudi novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Novela predvideva, da država zagotovi 100 odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za izvajanje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah.

Na italijanskem otoku Sicilija so namerili temperaturo 48,8 stopinje Celzija, kar je nov italijanski rekord.

V Nemčiji je odmevalo razkritje, da bi lahko več kot 8500 ljudi namesto cepiva proti covidu-19 prejelo fiziološko raztopino. Medicinska sestra, ki nasprotuje cepljenju, naj bi namreč namesto cepiva injecirala z njo.

Četrtek, 12. avgusta Država od 23. 8. ne bo več krila presejalnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi na okužbo z novim koronavirusom. Tistim, ki se bodo morali testirali za potrebe opravljanja svojega dela, bo po zakonu o varnosti in zdravju pri delu stroške testa kril delodajalec.

Cena hitrega antigenskega testa bo predvidoma znašala 12 evrov.

Prvak LMŠ Marjan Šarec je pozval SD, Levico in SAB k podpisu dogovora o povolilnem sodelovanju. Dogovor bi vseboval tri točke, in sicer po njegovih navedbah normalizacijo Slovenije, sestavo vlade brez SDS, Janeza Janše in strank, ki jo podpirajo, in dogovor, da mandatarja izbere stranka z največ glasovi na volitvah.

Institut Jožef Stefan napoveduje, da bo ob trenutnem trendu razvoja epidemije Slovenija v rdečo fazo prišla v začetku septembra.

Evropska komisija je zaradi posledic epidemije odobrila 3,7 milijona evrov slovenske državne pomoči za upravljavce žičniških naprav za prevoz smučarjev.

19. avgusta 2021

Slovenija se spet približuje rdeči fazi.

V Sloveniji je bilo v drugem četrtletju več kot 20.500 prostih delovnih mest, kar je skoraj za četrtino več kot v četrtletju pred tem.

Vlada je potrdila dogovore med notranjim ministrstvom, policijo ter Poljsko, Madžarsko, Romunijo, Litvo, Latvijo in Estonijo o uvedbi skupnih patrulj in drugih skupnih oblik ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij na meji Slovenije s Hrvaško.

Katastrofe, ki so posledica delovanja narave ali človeka, so v prvem polletju povzročile za 77 milijard dolarjev škod, je sporočila švicarska pozavarovalnica Swiss Re.

Petek, 13. avgusta Vlada je izdala več odlokov za zajezitev širjenja covida-19. Med drugim odloki od ponedeljka prinašajo ponovno uvedbo zaščitnih mask na javnih kulturnih prireditvah.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je na stroko in vlado naslovila prošnjo, da za zajezitev epidemije covida-19 sprejmeta ukrepe, ki bodo za obrtnike bolj življenjski in lažje izvedljivi.

Na slovenskih cestah se je do sredine julija letos zgodilo več kot 1300 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Zaradi neprilagojene hitrosti letos beležijo že 26 mrtvih, lani jih je bilo 27.

Naša država se po ugotovitvah IPCC segreva hitreje od povprečja.

Poslanske skupine LMŠ, SD, SAB, Levica in NeP so vložile zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za okolje, na kateri želijo spregovoriti o zaskrbljujočih ugotovitvah poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) za Slovenijo. Iz poročila izhaja, da se naša država segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.

Talibani nadaljujejo bliskovito osvajanje ozemlja v Afganistanu.

Ponoči so zavzeli prestolnici velikih in strateško pomembnih provinc Kandahar in Helmand, kasneje pa še štiri pokrajinske prestolnice.

Sobota, 14. avgusta Okrajno sodišče je ustavilo postopek o prekršku posameznici, ki je bila s 400 evri kaznovana zaradi kršenja policijske ure. Vrnjen ji je bil tudi znesek globe.

Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič je zmagovalec uvodne preizkušnje dirke po Španiji.

Po več mestih v Franciji so se že peto soboto zapored znova zbrale množice protestnikov, ki nasprotujejo vladnim ukrepom proti covidu-19. Po ocenah organizatorjev se je po vsej državi zbralo okoli četrt milijona ljudi.

Haiti je stresel močan potres z magnitudo 7,2. Poročajo o

veliki materialni škodi, mrtvih in ranjenih.

Na jugu Turčije je strmoglavilo rusko gasilsko letalo, ki je na območju pomagalo pri gašenju požarov. Nesreče ni preživel nihče od osmih članov posadke. Še vedno gori tudi drugje. Na drugem največjem grškem otoku Evia je znova izbruhnil večji požar. Gasilci se v Italiji še naprej spopadajo s številnimi gozdnimi požari. Gasilske ekipe so sporočile, da so v zadnjih 12 urah izvedle 400 intervencij.

pa njeno delo ocenjuje kot uspešno. Med strankami ima najvišjo podporo SDS (18 %), sledita mu SD (12,2 %) in Levica (8,9 %).

Opozicijske SD, LMŠ, Levica in SAB zahtevajo sklic nujne seje odbora DZ za izobraževanje, na katerem od premierja Janeza Janše pričakujejo odgovore, kako bo v luči novega koronavirusa in ukrepov potekalo novo šolsko leto.

Zaradi padca Kabula Zahodne države svoje državljane umikajo iz Afganistana.

Haiti je stresel močan potres.

Nekaj sto požarov gori v tudi Rusiji. Ruski predsednik Vladimir Putin je obseg naravnih katastrof, ki so letos prizadele Rusijo, opisal kot neprimerljiv. Zavzel se je za sistematično ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam.

Temperature v Španiji so se v občini Montoro v Andaluziji povzpele na v tej državi rekordnih 47,2 stopinje Celzija.

Nedelja, 15. avgusta Katoliška Cerkev je zaznamovala praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske. To je največji Marijin praznik, ki ga slovesno obeležijo po vseh cerkvah, številni verniki pa romajo v Marijina svetišča, med drugim narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezjah.

Slovenska karitas začenja z akcijo zbiranja sredstev za pomoč prizadetim ob potresu na Haitiju.

Talibani so v Afganistanu zasedli tudi glavno mesto Kabul. Stekli so pogovori o prenosu oblasti z afganistansko vlado, afganistanski predsednik Ašraf Gani pa je pobegnil iz države. V velikem kaosu se umikajo tudi zavezniki.

Katoliška Cerkev je zaznamovala praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren

V sobotnem potresu z magnitudo 7,2 na Haitiju je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 724 ljudi, več kot 2800 je ranjenih.

V eksploziji cisterne z gorivom na severu Libanona je danes umrlo najmanj 28 ljudi.

Pri 75 letih je umrl legendarni nemški nogometaš, napadalec Gerd Müller.

Popoldan in zvečer so se na severovzhodu in vzhodu države pojavljala neurja z močnim vetrom in nalivi, klestila je tudi toča. Nastala je večja škoda.

Ponedeljek, 16. avgusta Avgustovska anketa Vox populi kaže, da 69,5 odstotka anketiranih delo vlade ocenjuje kot neuspešno, 27,4 odstotka vprašanih

Potem ko so talibani v kratkem času prevzeli nadzor v Afganistanu, kar je presenetilo ves svet, si zahodne države prizadevajo od tam čim hitreje umakniti svoje državljane in afganistanske sodelavce. Državo želijo zapustiti tudi številni Afganistanci. V Kabulu so trenutno tudi trije slovenski državljani, ki jih poskušajo evakuirati. Naše nevladne in humanitarne organizacije pa vlado pozivajo k sprejetju sklepa o takojšnjem umiku oseb, ki so v Afganistanu podpirale in sodelovale s Slovensko vojsko ter njihovih družinskih članov.

V Turčiji ne divjajo le požari, ampak tudi neurja. V poplavah na severu Turčije je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 70 ljudi, skoraj 50 jih je še vedno pogrešajo.

Torek, 17. avgusta Obeležili smo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Premier Janez Janša je v poslanici ob prazniku med drugim poudaril, da je dolžnost vsakokratne vlade, da Prekmurju omogoči ustvarjalni zagon in razvoj.

Praznovali smo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Slovenija je po merilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) trenutno glede na podatke o okuženih z novim koronavirusom v oranžni fazi, v rdečo pa bo predvidoma prešla že konec avgusta.

Predsednica SD Tanja Fajon je po sestanku voditeljev štirih opozicijskih strank napovedala vložitev interpelacije ministrice za izobraževanje Simone Kustec, ker 14 dni pred začetkom novega šolskega leta še vedno ni jasno, kako bo potekal pouk.

Zahodne države nadaljujejo evakuacijske lete iz Afganistana.

Iz Kabula se je uspelo umakniti še dvema slovenskima državljanoma, en pa ostaja v Afganistanu.

Talibani so na svoji prvi tiskovni konferenci po prevzemu države Afganistancem obljubili splošno amnestijo, ki bi veljala tudi za tiste, ki so v preteklosti delovali proti njim. Število smrtnih žrtev sobotnega rušilnega potresa na Haitiju je naraslo na 1419, okoli 6900 ljudi je poškodovanih.

Krasni nori svet Poletje se bliža koncu. Po težkem letu in pol pandemije so ozračje vsaj malo razelektrili športniki in fokusirana pozornost javnosti na olimpijske igre. Tudi posameznike, ki športa navadno ne spremljamo, je zajel val pozitivne energije in ponosa ob uspehih predstavnikov Slovenije. Za kratek čas smo bili čisto malo oddaljeni od novic, povezanih s koronavirusom.

Lansko poletje je bila nejevolja pretežno usmerjena v vlado kot glavnega krivca za slabo obvladovanje epidemije in posledično Tjaša Zajc dolgo morečo jesen in zimo. Letošnje nezadovoljstvo je bolj nevarno. V družbi naraščata nestrpnost in nemir zaradi deljenja na cepljene in necepljene posameznike. Mi in oni.

Ta delitev je nova in specifična, saj, kot je v intervjuju za MMC RTVSLO dejal Goran Vojnovič, »ne gre več za leve in desne – ne veš, kje boš naletel na anticepilca. Zgodil se je popolnoma nov rez v družbi; ko si prej sedel s človekom na kavi, si približno vedel, kam politično spada. Če bi pa morali pred dvema mesecema za vse svoje stike v telefonu presoditi, kdo je anticepilec in kdo ne, ne vem, ali bi bil kdo med nami več kot 60-odstotno uspešen.« V medijih in na družbenih omrežjih se odvijajo štirje diskurzi: 1.

Razprave teoretikov zarot. 2. V želji razumeti psihologijo in različne argumente proti cepljenju mediji, kot je New York Times, neobsojajoče raziskujejo razmišljanja necepljenih posameznikov.

3. Objave jeznih cepljenih, ki za potencialno novo zaprtje javnega življenja jeseni krivijo necepljeno populacijo. 4. Preudarne filozofske in sociološke razprave o nevarnosti naraščajoče družbene napetosti in opozorila, da če želimo ali ne, še vedno vsi živimo skupaj in moramo biti drug do drugega strpni.

Rekla bi, da je skupina ljudi, ki se ne želijo cepiti, precej bolj raznolika kot skupina cepljenih. Slednji se v grobem delijo v dve kategoriji: tiste, ki zaupajo znanstvenim avtoritetam in na podlagi znanstvenih dognanj razumejo, da je cepljenje najlažja in najhitrejša pot v normalnost. Druga skupina so cepljenju ne povsem naklonjeni posamezniki, ki jih je v cepljenje prepričala moč svobode z digitalnim potrdilom.

Na strani necepljenih so vsaj tri skupine. Zagovorniki teorij zarot, ki zavračajo vse od cepiv do nošenja mask. Previdni posamezniki, ki radi vzamejo preverjena zdravila, in jih je morda strah neželenih učinkov še ne leto dni starih cepiv. Težko je razumeti, da je razvoj zdravil drugačen kot včasih in je danes napredek zaradi hitrosti razvoja znanosti in tehnologij mogoč hitreje kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Med necepljenimi so še tisti, ki se želijo cepljenja izogniti zaradi svojih drugih obstoječih bolezni. In še kakšna kategorija bi se našla.

Poleg opisane družbene napetosti nelagodje vzbuja tudi večja mera nepredvidljivosti, kot smo je bili vajeni v preteklosti. Po letu in pol, ko je svet večkrat obstal, si je narava malo oddahnila, a vendar ne dovolj, da bi se umiril trend nevarnih posledic podnebnih sprememb. Poletje so zajeli neurja, poplave, požari in smrtonosni vročinski valovi. V začetku leta 2020 smo poslušali in brali pričakovanja, da bo gospodarstvo klecnilo, da bodo do konca leta 2020 med drugim padle cene stanovanj. To se ni zgodilo. Medtem ko je ob vsesplošnem zaprtju zaradi virusa del ljudi utrpel finančno stisko zaradi izgube dela, je druga skupina ljudi prihranila bistveno več, kot bi ob normalnem trošenju predpandemičnega časa. Vsi ti prihranki se sedaj prelivajo v vplive na trgu nepremičnin, kriptovalut in drugih finančnih instrumentov. Okrepile so se razlike med družbenimi razredi.

Pandemija je dodobra zamajala občutek človeške vsemogočnosti pri obvladovanju narave in družbe. Pot v “normalnost”, ki si jo večinoma predstavljamo kot dobro stanje iz preteklosti, bi zahtevala precejšnjo mero ponižnosti in odpovedi svobodi v različnih oblikah – manj potrošnje, manj udobja, kot ga predstavlja vožnja avta na tudi najmanjših razdaljah, več solidarnosti in delovanja v skupnosti.

Je bolj verjetno, da bo nova realnost raje navajenost na nemir, nelagodje podnebnih sprememb in družbene napetosti? 🔲

Trem podjetjem po 10 tisočakov Velenje – Mestna občina Velenje sofinanciranja dejavnosti SAŠA inkubatorja in preko razpisa za spodbujanje podjetništva podpira nastanek novih, zagonskih podjetij. Letos so z javnim razpisom za spodbujanje podjetništva dodelili 30 tisoč evrov za podjetja, ki so bila vključena v program Startup generator SAŠA inkubatorja.

Po 10 tisočakov so prejeli Graška, d. o. o. (proizvodno in razvojno podjetje za inovativne polnovredne rastlinske izdelke), MooHero, s. p. (izdelava pametnih ovratnic za govedo), in dataGRAD, d. o. o (digitalizacija operativnega gradbeništva.). 🔲

mz

Naš ­čas, 19. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Kunigunda bo družbi nastavila »srcalo« Med 20. in 28. avgustom bo v Velenju potekal 24. Festival mladih kultur Kunigunda, ki bo zajemal šest koncertnih večerov, tri razstave, umetniški performans, land art instalacijo, gledališko predstavo, okroglo mizo, likovne in intermedijske delavnice ter skate session kulturno-umetniški sceni, za katero skrbijo razne mladinske organizacije in posamezniki ter je poleg bolj komercialnih vsebin polna alternativnih.

Tina Felicijan

7

KULTURA

19. avgusta 2021

Kunigunda v Velenju vztraja že skoraj četrt stoletja, ker »je zelo pomembno, da lokalnemu občinstvu predstavimo raznoliko kulturno produkcijo ne le na glas»Prav za to gre. Zadnja leta zelo benem, koncertnem področju, pestro dogajanje je precej okrnila ampak tudi na drugem uprizo- epidemija. Zato tudi mladinska ritvenem in likovnem področju, scena ni bila tako polna kulturneobravnavamo pereče družbene ga in drugega dogajanja, čeprav teme na okroglih mizah, spodbu- smo vsaj del uspešno preselili na jamo urbane športe,« pojasnjuje splet. Tako z lansko kot z letošnjo sodelavka Mladinskega centra Kunigundo si prav zato še bolj Velenje in programska vodja festi- prizadevamo podpreti kulturo vala Maruša Skornišek in dodaja, in jo približati ljudem. Doživetje da soustvarjalci programa pose- kulture v živo je namreč še kako bno dodano vrednost vidijo prav v strnjeVstop na vse Kunigundine nem festivalskem dodogodke bo možen le s PCT gajanju, s katerim k žapogoji. Tako preboleli kot nrsko in vsebinsko od konvencionalne kultucepljeni in testirani morajo re odstopajočim kulpredložiti ustrezna potrdila turno-umetniškim prain upoštevati druge ukrepe. ksam pritegnejo več pozornosti. »Želimo ponuditi raznolik program, ki pomembno za celostno izkušnjo. odpira obzorja, omogoča nove Festival omogoča spletanje vezi izkušnje, spodbuja zanimanje za med umetniki in občinstvom, kulturno-umetniško pestrost v nenazadnje omogoča mreženje domačem in tudi širšem urbanem umetnikov, razvijanje novih idej, okolju,« utemeljuje programske tako pa spodbuja novo produkcismernice Kunigunde in poudarja, jo. Veseli smo, da lahko že tako da je namen festivala, od katere- dolgo in ne glede na aktualne ga nekateri pričakujejo program, razmere organiziramo festival, ki bi bil bolj lahkoten, všečen in ki ustvarja toliko možnosti tako po meri lokalnega prebivalstva, za občinstvo kot za izvajalce, ki »predstaviti neke alternative, saj dobivajo zagon za raziskovanje in je druge kulturne ponudbe na lo- ustvarjanje širokega kulturnega kalnem in širšem trgu že dovolj, polja tudi v prihodnje.« medtem ko mi poskušamo zapolV 24 letih je festival prevzemal razniti nišo, ki je skozi leto manj zalične pojavne oblike. Pod vašim stopana, vendar verjamemo, da je vodstvom nastaja zadnjih pet let. zanimiva in vredna predstavitve.« Kaj jih je zaznamovalo?

Kunigunda pravzaprav po»Ko se ozrem nazaj, se mi zdi skuša povzeti celoletno doga- zelo zanimivo, kako se je vsaka janje na lokalni mladinski Kunigunda razlikovala tako

❱

Festival, ki pod okriljem Mladinskega centra Velenje nastaja praktično celo leto, je pravzaprav platforma, na kateri lahko sodelujejo predvsem mladi angažirani domačini, bodisi kot soustvarjalci kulturno-umetniške produkcije bodisi kot organizatorji.

Gostje lokalnega porekla bodo letos glasbene zasedbe Cener, 3TONE, Kaoz, carnifliate, Marax, Snøgg in Something Small.

po programu kot po ekipi, v kateri je nekaj stalnic, doživeli pa smo tudi veliko menjav.

Vsako leto so se pojavljali novi izzivi. Pred epidemijo so to bile naše programske ambicije, ki so včasih presegale naše finančne, organizacijske, mogoče infrastrukturne zmožnosti, tudi pravne, etične omejitve. Zadnji dve leti pa so izzivi predvsem okoliščine, ki jih narekuje epidemija, torej omejitve in ukrepi za preprečevanje širjenja virusa.

Vsekakor je tudi naša prioriteta varnost vseh udeležencev dogodkov. Sicer pa se je pri organizaciji festivala v zadnjih petih letih, odkar ga vodim, veliko spremenilo.

Sprva sem se tudi sama spoznavala z novo vlogo, danes pa smo z ekipo, ki je odlična in v kateri vsak posameznik dobro obvladuje svoje področje, že zelo suvereni. Temu botruje predvsem to, da imamo člani ekipe res

Maruša Skornišek: »Vsako leto se na splošnem družbenem področju zgodi kaj novega, kar želimo pokomentirati ali dati v razmislek, zasledimo nove kulturno-umetniške prakse in produkcije, v ekipo sprejmemo nove člane s svežimi idejami – zato je vsaka Kunigunda drugačna in odraža kontekst, v katerem nastaja.« (Foto Ksenija Mikor)

močno željo po gradnji kakovostnega programa in organizaciji festivala, saj tako lažje in z več

Videti in začutiti Velenje, 12. avgusta – Likovna razstava Videz tipnega je del 8. državne tematske razstave, ki jo je JSKD Slovenije razpisal za leto 2022. Društvo šaleških likovnikov jo je postavilo na ogled v vili Bianca in ob tem izpostavilo svojo letošnjo dejavnost. O tem je na odprtju spregovoril njihov predsednik Salih Biščić. Mentor in magister umetnosti

Že peto leto zapored je programska vodja festivala Maruša Skornišek. Med samim načrtovanjem festivala je Marka Pritržnika zamenjal novi direktor MCV Janko Urbanc, v preteklosti dolgoletni programski vodja in član koncertnega odbora, katerega vodja je letos prvič sodelavec MCV Dejan Požegar. Odbor za likovno in uprizoritveno umetnost tudi letos vodi zunanji sodelavec Tim Cestnik. Že tradicionalni Titov skate session je plod sodelovanja z lokalnim društvom za promocijo urbanih športov Duša. Ponovno pa so se povezali s konzorcijem konS, platformo za sodobno raziskovalno umetnost. dobre volje premagujemo vse prepreke. Lahko rečem, da je bilo vsako leto svojevrsten izziv, predvsem pa lansko – prav zaradi epidemije. Lani smo bili naivno prepričani, da je tako imenovana Kovidgunda enkraten dogodek, a festival tudi letos prirejamo v podobnih okoliščinah, imamo pa več izkušenj in je zato lažje kot lani.« Festival mladih kultur Kunigunda se vedno podpisuje s sloganom, ki vodi do njegovega programskega srža. Tokrat se glasi Srcalo družbe. Kaj sporoča in kako se odraža v programu? »Tako kot vsako leto želimo predstaviti širšo sliko in vsakega posameznika nagovoriti, da stopi korak nazaj in na družbo pogleda z distance. V zadnjem letu, denimo, so trenja med posamezniki

Denis Senegačnik je ob tej priložnosti zapisal: Ne zavedamo se vedno, kaj nam ponuja percepcija. Kar vidimo, je ekskurz in namen ustvarjalcev, da izumljajo novitete. Dobro je torej znati videti svet okoli sebe tako, kot da bi se vanj zazrli prvič. Ostanimo otroci brez omejitev in zavor, ko se oziramo okoli sebe.

Pomembno je videti in zaznati, potem pa začutiti draž impulza, ki ga vsrkamo od vidnega do doživetega (…) Bravo.

Ustvarjali so Salih Biščić, Ljubica Donko, Irena Guček, Jože Hohkraut, Franci Klanfer, Irena Kočevar, Alimpije Košarkoski, Andrej

in družbenimi skupinami zanetile razprave o izvoru virusa, ukrepih za zajezitev epidemije, cepljenju.

Sicer pa trenja nastajajo tudi v drugih družbenih, političnih, ekonomskih razpravah. Poskušamo opozoriti na pomen dialoga in iskanja rešitev za skupno dobro. Še večji del programa smo posvetili domačim ustvarjalcem, ki so pozabljeni od institucij v korona dobi izgubili možnosti za delo in s tem večji del prihodkov. Želimo jim omogočiti nastop in zaslužek, občinstvu pa, da doživi umetnost v živo, se povezuje, sprosti, okrepi telo in duha za življenje v novi realnosti. Sporočilo Kunigunde, da smo klju vsem osebnim in družbenim okoliščinam vsi le ljudje, pa najbolj neposredno izraža performans Cesarjeva nova oblačila.« 🔲

Krevzel, Oskar Sovinc, Boris Tkalćić, Jožica Vidmar, Nada Zager in Jana Zagoričnik Žičkar, dela, ki so raznolika tako po motiviki kot po tehniki, pa bodo na ogled do 14. septembra.

Projekt poteka v organizaciji velenjske izpostave JSKD in Zveze kulturnih društev. Ob odprtju je želje po uvrstitvi razstavljenih del na državno razstavo izrazila Tatjana Vidmar, Boštjan Oder pa je poletni dogodek popestril z odličnim kamišibajem. 🔲

Milojka B. Komprej Foto MBK

Svežina na slovenski glasbeni rock sceni Skupina Joker out je v petek pri Domu kulture Velenje naredila velik žur Lara Oprešnik

Kljub temu da ima petek 13. grenak priokus in velja za nesrečen dan, pa to ne velja za minuli petek. Glasbena skupina Joker out je pri Domu kulture Velenje pričarala nepozaben večer. Čeprav je skupina Joker out na slovenski glasbeni sceni precej sveža, pa se to na odru niti malo ne občuti. Suvereno, z veliko karizme in s kvalitetnim glasbenim nastopom so kot stari rockerski mački zavzeli oder in številne

Velenjčane pa tudi poslušalce od drugod popeljali skozi sproščen, glasbeno obarvan rock'n'roll večer. Koncert je bil zelo dobro obiskan. Kavarna Mozaik je imela ob odru zasedene prav vse stole in mize, travnik Doma kulture je bil nabito poln, mladi pa so zapolnili še zadnje milimetre prostih mest pod odrom.

Skupina Joker out sicer prihaja iz Ljubljane, deluje pa od leta 2016. Sestavljajo jo frontman pevec Bojan Cvjetičanin, bobnar Jure Maček, kitarista Kris Guštin in Jan Peteh ter basist Martin Jurkovič. Kljub temu da so svojo kariero na slovenski glasbeni sceni praktično šele začeli, pa so z glasbo osvojili že številna mlada srca. Število njihovih oboževalcev in zvestih poslušalcev

narašča eksponentno. Pohvalijo se lahko že s kar nekaj pomembnimi nastopi, npr. na Bežirocku, Ritmu mladosti, Šentrocku, Lentu, Gori rocka, na Zmajevem festivalu, Urbanem dejanju, Škisovi tržnici itd. Njihov najpomembnejši dosežek je zagotovo prejem Zlate piščali za novince leta 2020 ter nominacija pesmi Gola za skladbo leta.

Na petkovem koncertu so zapeli svoje največje uspešnice, ki so jih številni mladi prepevali skupaj s frontman pevcem Bojanom. Zapeli so svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot. Izjemna senzacija na večeru pa je bila pesem Gola.

Neverjetna energija, ki se je prepletala ob izvajanju te skladbe,

je povezovala mlade, ki so s skupino pesem suvereno in glasno odpeli od prve do zadnje note.

Nič manj suvereno niso prepevali in plesali tudi ob pesmih Vem, da greš, Omamljeno telo, Umazane misli in A sem ti povedal.

Slednjo so izdali ravno prejšnji mesec, na youtubu pa se lahko v tem kratkem času pohvalijo že s

skoraj 100.000 ogledi.

Ker že kar nekaj časa nimamo mlade rock skupine, ki bi morda nasledila uspeh Siddharte in Big Foot Mame, smo veseli prodiranja mladih rockerjev, skupine Joker out. Sami svoj žanr sicer označujejo za shagadelic rock, ki predstavlja skupek umazanih misli, predrznih melodij in

električne odrske prezence. Mislim, da nam zaradi atmosfere, ki jo ti mladi fantje ustvarjajo na odru, in zaradi kvalitetne glasbe, ki jo igrajo, ni treba skrbeti za prihodnost slovenskega rock'n'rolla. Vsekakor živi in bo živel še naprej. 🔲

Naš ­čas, 19. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

19. avgusta 2021

Paleta temne polti V Galeriji Velenje razstavlja slikarka in grafičarka Tjaša Rener, ki živi med Slovenijo in Gano ter v središče svojega platna postavlja človeško figuro, s samosvojim likovnim pristopom pa se loteva modernega portretizma Tina Felicijan

Kustosinjo Galerije Velenje mag. Mileno Koren Božiček je Tjaša Rener, ki v svojem delu združuje dve likovni tehniki – slikanje in tiskanje – pritegnila že kot študentka. Opazila je njeno suvereno potezo, barve, robne konture in izredno eksaktno risbo, je pojasnila, zakaj je želela njeno delo predstavili občinstvu Galerije Velenje. Zanimive okoliščine, v katerih živi in ustvarja, pa so še podkrepile izbor.

Tjaša Rener je namreč še kot študentka leta 2010 obiskala zahodnoafriško državo Gano, kjer je nato med letoma 2013 in 2016 živela v odročni vasici ob meteoritskem jezeru Bosumtwi, danes pa pretežni del leta preživi v prestolnici Akra, kjer ima svoj atelje. Podobe Afrike, predvsem pa njeni ljudje, so očitno zaznamovali njen umetniški svet. Kako se je vključila v lokalno skupnost, začela portretirati prijatelje in znance ter odkrivati barvno paleto, ki tvori nianse temne polti, pojasnjuje v videu, ki je del razstave in je na ogled v zgornjem nadstropju 24. avgusta ob 17. uri bo v Galeriji Velenje potekala delavnica hitrega portretnega slikanja za odrasle. 25. avgusta se obeta tudi srečanje z avtorico Tjašo Rener, razstava Portreti Afrike pa bo v Galeriji Velenje na ogled do 28. avgusta.

(Ne)povratna potovanja Ona Čepaityte Gams

Foto: Ksenija Mikor

galerije, polne »živobarvnih risb in grafitnih skic,« kot sama imenuje portrete z bogatim ozadjem, ki izpovedujejo osebne zgodbe upodobljencev in portretirajo Afriko samo. »Njena dela nedvomno izžarevajo iskreno vživetje v novo okolje in kulturo ter empatijo do drugačnosti. Presunila me je njena želja po tem, da domačinom, ki živijo v zelo težkih pogojih, pomaga. Spletla je odnose, ki jih je uporabila tudi v svojem slikarstvu. Portretirance povabi, da ji pozirajo, za kar dobijo

honorar. Nekateri se pojavijo večkrat, z mnogimi pa splete tudi prijateljske vezi,« pove kustosinja in njeno prakso interpretira tudi v zgodovinski luči portretnega upodabljanja, ki je bilo nekdaj dosegljivo le pripadnikom višjega družbenega sloja. Ti so sami povabili umetnika, da jih s pripadajočimi statusnimi simboli ovekoveči na platnu. »Medtem ko Tjaša Rener sama izbira svoje portretirance in jim za poziranje tudi plača. To se mi zdi 🔲 res izjemno,« pokomentira.

Plesalo se ne bo, zabavalo pa V okviru Poznopoletnega festivala v Šmartnem ob Paki na programu šest prireditev – Program bo raznolik in kakovosten Tatjana Podgoršek

V javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki trdijo, da je vse nared za izvedbo tradicionalnega Poznopoletnega festivala, dogodka, po katerem je zavod v Šaleški dolini in njeni širši okolici najbolj poznan.

Prireditve bodo ob petkih od 27. avgusta do 24. septembra pod šotorom za tamkajšnjo Hišo mladih. Vse se začnejo ob 20. uri, razen otvoritvene, ki jo bodo začeli ob 16. uri. »Plesalo se ne bo tako kot na prejšnjih prireditvah v okviru festivala, zabavalo pa,« napoveduje Mirjam Povh,

direktorica omenjenega javnega zavoda.

Kar težko se je bilo odločiti, koga povabiti

Sogovornica pravi, da jih veseli zanimanje za prireditve v okviru Poznopoletnega festivala. Najpogosteje jih sprašujejo, kaj so pripravili, koga povabili. »Se je bilo kar težko odločiti, koga naj povabimo glede na ukrepe in dogajanja v zvezi s covidom-19. Težko je namreč sedeti in se zabavati ob nastopih narodnozabavnih skupin, kar pomeni, da smo se temu morali odreči. Tudi pravi rock koncerti, kakršnih si želijo

predvsem mladi, so še vedno neizvedljivi. Ob omenjenem smo morali paziti še na finančni vidik festivala. Kljub vsemu menim, da smo izbrali vrhunske nastopajoče, program festivala je raznolik in kakovosten, prav tako izvajalci.

Prvi odzivi na terenu temu mnenju pritrjujejo.« Program festivala tvori šest prireditev. Najpestrejša bo uvodna, v petek, 27. avgusta, ko so predvideni izvedba šmarške plaže, koštiljada, srečelov, karaoke ter nastopi lokalnih glasbenih skupin in otrok. Od 20. ure naprej pa bo za glasbeno sladico skrbela ena najboljših vokalnih

skupin Slovenije Il Divji (najboljša klapa Slovenije 2019). Teden dni kasneje prihaja v goste Gledališče Velenje s predstavo Ne sprehajaj se no vendar čisto gola, dan kasneje pa se bo predstavila glasbena skupina Preprosto črni, ki je svojo glasbeno pot pred 10 leti začela prav na odru javnega zavoda Mladinski center. Organizatorji so prepričani, da tudi tokrat nikogar ne bosta pustila ravnodušnega stand up komika Uroš Kuzman, ki obljublja nove zabavne točke, in Perica Jerkovič, prav tako pa ne pevka Eva Boto s svojo glasbeno skupino. Zadnjo prireditev Poznopoletnega festivala pa bodo z akustičnim koncertom obogatili člani skupine Fed Horses & Čedahuči.

Na dveh prireditvah brez, na ostalih simbolična vstopnina

Bo vstop na prireditev prost ali plačljiv? »Vsakega nekaj, tako kot doslej. Uvodna prireditev in koncert Preprosto črnih bosta brez vstopnine, za ostale prireditve bo vstop plačljiv, vendar je vstopnina simbolična, 8 oziroma 10 evrov. Še vedno sledimo temu, da z vstopnino pokrijemo osnovne stroške, saj želimo, da so prireditve dostopne čim širšemu krogu ljudi.« Prireditve bodo potekale v skladu z ukrepi, veljavnimi na dan posamezne izvedbe. Povhova upa, da kakšnih drugačnih omejitev ne bo, saj bi bila zavrnitev kakšnega obiskovalca že zaradi kakovostnega programa boleča. Rezervacije se že vrstijo, še dodaja. 🔲

Med lanskimi prireditvami je bil zelo odmeven koncert skupine Čuki

Pravijo, da se takrat, ko potuješ domov, zdi pot krajša. Četudi prevoziš isto dolgo razdaljo tudi v nasprotno smer, ko nekam odpotuješ. Tej psihološki značilnosti bi lahko rekli učinek povratnega potovanja. Včasih si to razlagamo s tem, da povratno pot poznamo bolje kot tisto, na katero se odpravljamo, kar bi lahko pripomoglo k povečanju občutka hitrosti potovanja. A v resnici je veliko in največ v glavi. V veliki meri gre za naša pričakovanja – kaj mislimo, da prihaja, in kaj nas čaka. Na letalu namreč ne prepoznamo vsake hiške za ovinkom, a se let domov vseeno pogosto zdi krajši. Če pa potujemo z avtom in na hitrost potovanja lahko vplivamo tudi sami, si jo lahko z večjo hitrostjo vožnje tudi sami malo skrajšamo. Da smo le čim prej na cilju – doma.

Ravno to sem razmišljala med letošnjim dopustniškim izletom gor na sever. Ugotovila sem namreč, da si vsa ta leta, ko se čisto vsako leto vozimo na poletni obisk Baltika in vmes prevozimo približno 1500 kilometrov in tri do štiri čudovite dežele, polne krasnih in nadvse zanimivih znamenitosti, ki se ti pravzaprav ponujajo le malo stran ali skoraj ob sami poti, skoraj nikoli (ok, zelo redko) ne vzamemo nič časa, da bi to izkoristili. Drvimo proti severu, proti cilju, da smo le čim prej tam. Šteje vsake pol ure manj, veseli smo vsakih dodatnih kilometrov nove avtoceste na Poljskem, jezimo se na vsako delo na cesti v Avstriji in tisti večni zastoj med dvema jezeroma takoj za mejo na Češkem. Obvoznica v Varšavi je pa tako skoraj rešila svet. Preizkusili smo že vse možne poti, v iskanju najbolj optimalne v smislu čim manj kilometrov, čim manj časa, čim manj dela na cesti, čim manj tovornega prometa pa še kakšen »čim manj« bi zagotovo našli. Da bo le na koncu »čimprej«!

Letos, ob vrnitvi v Slovenijo, smo se zaradi obiska gradu Ogrodzieniec na jugu Poljske izjemoma vozili po avtocesti proti Krakovu. Ugotovili smo, da je veliko lepša in bolj prijetna kot tista proti Katowicam, Łódźu oz. s ciljem proti Ostravi in Brnu na Češkem, ki jo uberemo običajno in ki jo ponuja vsaka navigacija – od viamichelina, google mapsa do iphonove navigacije. A kaj, ko je več kilometrov, pravi ovinek, in se ne splača. Resnično se ne. Sem se pa prvič ravno letos zamislila nad tem, da bi morda bil čas, da bi lahko postala prioriteta lepša in bolj zanimiva pot pa še kakšno doživetje vmes kot pa samo pol ure prej dosežen cilj. Namreč, če greš domov v obe smeri, se ti pa mudi v obe smeri. Se ti pač res grozno mudi. In to zna biti naporno. In če ne ti, potem pa mlajši del družine zakuha čisti upor za obisk katerekoli dodatne točke, kot je bil letos, na primer, zanimiv grad blizu (res zelo zelo blizu) Dunaja, za katerega bi vse skupaj porabili dodatne pol ure do 45 minut. A ker je Dunaj in si že skoraj doma, si tega postanka očitno enostavno ne smeš privoščiti! Niti pol ure dodatno zapravljenega časa. Iz principa sta tokrat ostali v avtu, grad pa – naravnost čudovit.

Sedimo zvečer pod zidovi gradu Ogrodzieniec. Pred tem meni popolnoma neznan grad, neznan kraj, najbližja Częstochowa – 50 kilometrov stran, torej čista neznanka. Padli smo namreč v pravo doživetje, ne da bi vedeli in načrtovali – koncert na prostem ob srednjeveškem gradu. Prava žurka, verjetno vsi prebivalci okoliških vasi, naselij in mestecev na kupu, mi pa skoraj zagotovo edini tujci.

Od lokalcev izvemo, da takšne dogodke organizirajo enkrat na dva tedna. Ogromno ljudi, čudovito vreme in vzdušje, starodavni grajski zidovi, hrana in pijača, odlična glasba, prelep sončni zahod. Pa še obletnica najine poroke. Zmenili smo se, da bomo tudi drugo leto tako, verjetno nekje na Poljskem, preživeli edini daljši večerni postanek naših (ne)povratnih poletnih potovanj proti in nazaj s severa. 🔲

Naš ­čas, 19. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

107,8 MHz

19. avgusta 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Astrologinja Dora in zvezdni prah Že več kot dvajset let vsako nedeljo ob 9. uri na Radiu Velenje naša sodelavka Dora posebej za vas pogleda v zvezde. Že dolgo je torej, kar ste jo vzeli za svojo, in mnogi ji razkrivate svoje življenjske skrivnosti, iščete njen nasvet, vsaj namig, ali pa dajete svojo usodo v njene roke.

Dora je resnično mojstrica svojega posla, je magistrica astrologije, ki je svoje znanje izpopolnjevala v tujini, pripravlja pa tudi doktorat. Tudi vi, poslušalci Radia Velenje, ste Dori zlezli pod kožo. Pravi, da si nedelje, ne da bi se iz Žalca, kjer stanuje, pripeljala v Velenje in kramljala z vami v etru, ne zna predstavljati. Še posebej rada sodeluje z radijskim voditeljem Danijelom Vunderlom, ki je prav tako že mnoga leta redni moderator

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. DOMENICA – A meni vruće 2. SAMUEL LUCAS & MAJA ZALOŽNIK – Kdo smo 3. MALUMA – Sobrio

Dora je že prepoznavni znak nedeljskih dopoldnevov na Radiu Velenje.

nedeljskih juter (praviloma manjka samo eno nedeljo na leto). Skupaj sta odličen tim, vodila pa ste že več kot 600 oddaj

Pogled v zvezde. Je pa Dora tudi avtorica letnih horoskopov, ki jih ob koncu leta objavljamo v Našem času. Če želite vedeti,

kaj je o vas in vaših poteh zapisano v zvezdah, potem le pokramljajte z našo Doro. 🔲

Za letošnje vroče poletje je hrvaška pevka s Korčule Domenica Žuvela pripravila živahno skladbo z naslovom A meni vruće, s katero se je predstavila tudi na letošnjem 61. Splitskem festivalu.

Avtorja skladbe sta uspešna in znana hrvaška glasbena ustvarjalca Tonči in Vjekoslava Huljić. Prvi je napisal glasbo, druga pa besedilo.

mz

GLASBENE novice Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

Eva Boto: videospot za pesem kdo ti bo dušo dal Eva Boto je z avtorsko pesmijo Kdo ti bo dušo dal osvojila občinstvo že na Melodijah morja in sonca v portoroškem avditoriju. Takoj po festivalu je pesem zakrožila po radijskih postajah, kjer je bila med najbolj predvajanimi singli, mlada glasbenica pa je pred kratkim predstavila tudi videospot. Odzivi občinstva na nov videospot so odlični, Eva pa ima v prihodnjih dneh tudi nekaj koncertov po Sloveniji, tako da jo boste lahko slišali tudi v živo.

Iggy Pop in Maneskin James Newell Osterberg, Jr., bolje znan kot Iggy Pop, je rock glasbenik in občasni igralec. Čeprav ni dosegel velike popularnosti, ga imamo za inovatorja punk rocka,

garage rocka in podobnih stilov, njegov vzdevek je »boter panka«.

Zdaj je z njim moči združila italijanska rock skupina Maneskin, zmagovalka letošnje Evrovizije.

Iggy se je v skladbi 'I wanna be your slave' pridružil frontman pevcu Damianu Davidu. Skupina je počaščena, da je lahko sodelovala z legendarnim ameriškim pevcem.

The Rolling Stones na turnejo brez bobnarja Charlie Watts je bobnar v skupini The Rolling Stones od leta 1963, v juniju pa je dopolnil okroglih 80 let. Pred kratkim je imel zdravstveni poseg, zato potrebuje ustrezen počitek. Iz tega razloga gre legendarna skupina The Rolling Stones po 58 letih prvič na turnejo brez njega. Njegovo mesto v skupini bo za čas njegovega okrevanja prevzel bobnarjev dolgoletni prijatelj Steve Jordan.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Aktual – Bella Belilissima Ansambel Spev – Špelca Fantje spod Šilentabra – Lepa naša domovina Ansambel Vez – Izgubljena ljubezen Ansambel Raubarji – Pogrešam te domača vas Dejan Dogaja in SOS Kvintet – Nenormalno lepo Ansambel Dolenjskih 5 – Make up Ansambel Euro kvintet – Nad oblaki si Ansambel Lesarji – Izbrala si je lesarja Ansambel Mladi Dolenjci – Moja moja

www.radiovelenje.com »Biti njegova zamenjava je absolutna čast in privilegij. Veselim se vaj s skupino,« je povedal Jordan.

zelo NA KRATKO

Tea: Lagano

24. Festival mladih kultur Kunigunda

Na glasbeni sceni je nov močan vokal mlade glasbenice Tee Lovreković. Predstavlja se s prvim singlom ’Lagano’, ki vsebuje plesne in lahkotne melodije.

Pesem je nastala v sodelovanju s producentom Srđanom Sekulo-

vićem Skansijem, ki je tudi avtor glasbe, besedila in aranžmaja pesmi. Tea v pesmi nosi sporočilo o brezskrbnosti in lahkosti in ne dopušča, da bi te nepomembne stvari motile. »Zelo sem zadovoljna z izkušnjo, še posebej s snemanjem videa, ki je bilo zelo zabavno. V čast mi je bilo sodelovati s Skansijem, hkrati pa se veselim možnosti prihodnjega sodelovanja,« pravi Tea.

Elvis Presley V ponedeljek je minilo 44 let od smrti Elvisa Presleyja, kralja rokenrola. Po uradnih informacijah

Festival mladih kultur Kunigunda je devetdnevni mednarodni kulturni festival z dvajsetletno tradicijo, ki se v drugi polovici avgusta odvija na različnih lokacijah v Velenju. Njegovo ime izvira iz lokalne legende – na Velenjskem gradu naj bi namreč živela prelepa mladenka z imenom Kunigunda. Bila je grajska služabnica, ki so jo obtožili čarovništva in jo za kazen vrgli v vodnjak na gradu. Letošnje poletje se festival začne 20. avgusta in traja do 28. avgusta.

je Elvis umrl za posledicami srčnega napada, ki ga je spodbudilo dolgoletno uživanje pomirjeval in amfetaminov. Star je bil šele 42 let. Biografinja Sally Hoedel v knjigi Elvis: Obsojen na zgodnjo smrt opozarja, da glasbeni zgodovinarji Elvisov zaton, ki ga je spremljala vrsta zdravstvenih težav, praviloma pripisujejo posledicam odvisnosti – a razlog bi lahko tičal drugje. Elvisova stara starša po mamini strani sta bila namreč bratranca v prvem kolenu, opozarja avtorica, in veliko njunih potomcev je umrlo zgodaj, vključno s tremi Elvisovimi strici.

Ansambel Petra Finka Ansambel Petra Finka je sicer bolj znan po valčkih, a tokrat so se odločili za živahno polko, za katero so posneli tudi videospot. Naslov skladbe je Tam dol' za vasjo, kar kaže na ljudski stil pesmi. Spot so snemali v zapuščeni stavbi v Kočevskih Poljanah, imeli pa

so precej težav, saj v hiši ni elektrike. Spot je nastal v produkciji Folx TV Slovenija.

Gorenjski kvintet Gorenjski kvintet se po nekajletnem zatišju vrača na sceno. Gregor Korošec, Gregor Drugovič, Gregor Vindiš, Klemen Novšak, Jaka Einfalt, Matjaž Zadravec in Katja Križnar so združili moči in predstavili novo polko 'Moj raj'. Gorenjski kvintet se sicer bliža 25. obletnici delovanja, ki jo bodo praznovali prihodnje leto.

Magnifico Ekstravagantni pevec Magnifico je v sodelovanju s Sparom pripravil eksluzivni mini avdio koncert, ki je brezplačno dostopen na Sparovi spletni strani. Uspešnice, ki jih Magnifico izvaja, so na Facebooku izbrali prav Sparovi sledilci. Med njih so uvrstili 24000 poljubov, Silvia, In ko enkrat bom umrl, Tivoli, Cici mici in druge.

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš ­čas, 19. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

VRTILJAK

19. avgusta 2021

⏪

Predsednica UNI 3 Zdenka Uršnik in njen mož sta redna gosta vseh dogodkov. Vedno sta tam, kjer se v Šoštanju kaj dogaja. Doma sta čisto blizu Trga svobode in Glavnega trga, kjer se odvija večina mestnega dogajanja. Tja je prišla Ana Destenica, tam je bil zbor šoštanjskih meščanov ob jubileju ... Že sta se veselila avgustovskih in septembrskih dogodkov, ko jih je organizatorjem in obiskovalcem spet prekrižala Corona. Karnevalu, ki je bil zaradi epidemije prestavljen na poletje, se je postavila počez, preprečila pa tudi dvodnevno javno slavje, ki so ga v Šoštanju napovedovali ob 110-letnici pridobitve mestnih pravic.

frkanje » Levo & desno «

Slaba šola

Američani se slabo učijo.

Leta 1975 so neslavno zapuščali Saigon, leta 2021 pa Kabul. Izvoz zahodnih vrednot spet ni uspel, sicer pa jih še tam, kjer so te doma, vsi ne razumejo enako.

V Jugoslaviji ni bilo tako hudo

Hrvati trdijo, da jim je bilo v Jugoslaviji težko. Očitno jim je v lastni državi še težje, saj se jih je v osmih letih izselilo kar 350.000.

⏫

Zgodilo se je, da je župana občine Šmartno ob Paki pri zelo žlahtnem obisku moral zamenjati podžupan Janko Avberšek. Edina vinska kraljica Slovenije, ki ji je pripadel »korona« mandat – 2 leti, je obiskala šmarške vinogradnike in bila deležna osebnega sprejema v komaj urejeni sprejemni sobi z občinskim malim, prikladnim pušl-šankom. »Kar semle, kar semle gospodična Ana … še dobro, da naš župan danes ni imel cajta, bom lahko končno jaz nazdravil tako imenitni družbi!« Čveku ni ušlo, da se je Janko počutil zares izborno.

⏪

Prav prijetno so kramljali Benč Strozak (podjetnik), Vlado Šart (balonar) in Jože Hribar - Big Joco (podjetnik in velenjski svetnik) ter se smejali raznoraznim šalam, dokler ni Vlado svojih prijateljev povabil, da si prireditev ogledajo z balonom. Potem pa je nasmeh ostal le še na njegovem obrazu. Seveda jima ni poved al, da v poletni vročini balonov sploh ne dvigajo.

Pouk bo, ko bo

Naša šolska ministrica ima virus in potrebuje nestresen počitek. Stres prepušča učencem, dijakom, študentom, učiteljem, profesorjem, staršem – pa še komu. Pouk bo, ko bo, če bo. Nekako že bo.

Toplota vse dražja

Energetski kuponi se dražijo.

Teš zato draži tudi ogrevanje Šaleške doline. Še malo, pa bo to iz najcenejšega postalo najdražje v državi. Pa naj še kdo reče, da je slabo, ker je vsaj poleti vroče.

ZANIMIVOSTI

Zmaju podoben plazilec Leteči plazilec, odkrit v Queenslandu, je bil še najbolj podoben zmaju, kakršne si predstavljamo danes.

Avstralski raziskovalci so namreč odkrili novo vrsto letečega plazilca na osnovi fosila, odkritega v zahodnem Queenslandu, in ocenili: »To je najbolj zmaju podoben fosil.« Fosil predstavlja največjega letečega plazilca, ki je bil kdajkoli odkrit v tej državi, pterozavra, ki je letal nad takratnim velikim morjem. Tim Richard, raziskovalec laboratorija za dinozavre univerze v Queenslandu, je dejal: »Novi pterozaver, ki smo ga poimenovali «Thapunngaka shawi», bi bil grozljiva zver, z zobmi, podobnimi kopju, in razponom kril okoli sedem metrov.« Richards je še dejal: »Ta žival je še najbližje zmaju, kot si ga predstavljamo. V bistvu je to le glava z dolgim vratom, pritrjena na par dolgih kril. Videti je bila precej divja.« Pterozavri so krilati bratranci dinozavrov. Odkritih je bilo več kot 100 vrst teh plazilcev, ki se razlikujejo po velikosti, od omenjenega lovca do majhnega vrabca. Thapunngaka shawi je bil eden večjih, saj je njegova lobanja več kot meter dolga in napolnjena s približno 40 zobmi, namenjenih za lov rib, ki so živele v morju Eromanga, ki ne obstaja več.

Nova vrsta je pripadala skupini pterozavrov, ki so naseljevali vse celine pred približno 140 do 92 milijoni let. Popolnoma so bili prilagojeni za letenje s tankostenskimi in relativno votlimi kostmi, zaradi česar so njihovi fosilni ostanki redki in običajno slabo ohranjeni. »Prav neverjetno je, da fosili teh živali sploh obstajajo,« je dejal Richards. Ime vrste je bilo izbrano v čast ljudem prvih narodov na območju Richmonda, kjer so našli fosil, in zdaj izumrlemu jeziku naroda

Tim Richards z lobanjo anhangurskega pterozavra

Thapunngaka shawi

Wanamara. Thapunngaka pomeni thapun [ta-boon] in ngaka [nga-ga], « kopje «oziroma» usta «, shawi, pa je dodan v čast Lena Shawa, lokalnega raziskovalca, ki je odkril fosil. Ime fosila je tako Shawovo kopje.

Na območju Aleksandrije našli potopljeno ladjo in pokopališče Egipčansko-francoska arheološka misija Evropskega inštituta za potopljeno arheologijo (IEASM) je v potopljenem mestu Heraklion, v zalivu Abi Qir v Aleksandriji, odkrila razbitino vojne ladje iz drugega stoletja pr. n. št. in ostanke pogrebnega območja z začetka četrtega stoletja pr. n. št.

Dr. Mustafa Waziri, generalni sekretar Vrhovnega sveta egiptovskih starin, je pojasnil, da je morala ladja pluti v kanalu

vzdolž templja, posvečenega bogu Amonu, ko se je tempelj zaradi potresa zrušil.

Ladjo so potopili ogromni kosi razbitin.

Na ladji so tako našli številne ostanke templja, ki so ostali potopljeni z njo.

Vodja egiptovskega arheološkega sektorja dr. Ayman Ashmawi je razložil, da so ostanke ladje našli pod približno petimi metri glinene snovi, ki jo sestavljajo mešanica morskega dna in ostanki templja.

Preliminarne študije kažejo, da je bila ladja visoka več kot 25 metrov, zgrajena pa je bila v klasičnem slogu z nekaterimi staroegipčanskimi značilnostmi. Ima ravno dno, kar je bilo zelo priročno za plovbo po reki Nil in njenih rokavih, študija pa kaže tudi, da je imela veliko jadro. Glede na značilne lastnosti ladjedelništva starega Egipta je bila ladja zgrajena v Egiptu.

Našli tudi ostanke grškega pokopališča Profesor Ehab Fahmy, vodja centralne uprave potopljenih spomenikov, je dejal, da jim je med misijo v kanalu ob vhodu v mesto uspelo najti ostanke grškega pokopališča z začetka četrtega stoletja pred našim štetjem. Pokopališče naj bi dokazovalo prisotnost grških trgovcev, ki so tam živeli in nadzorovali,

Na območju Aleksandrije so našli potopljeno ladjo in pokopališče.

kdo vstopa v Egipt. Tja naj bi se naselili v pozni faraonski dobi, pogrebne templje pa so gradili v neposredni bližini glavnega Amonovega templja.

Zaradi številnih naravnih nesreč je bilo to območje uničeno, bogate najdbe grške in egipčanske zgodovine pa so se pomešale. Ostanki Amonovega templja so zdrsnili v globok kanal, odkrili pa so jih v izjemno dobro ohranjenem stanju.

Najdbe kažejo na bogatost svetišč mesta, nahajajo pa se v morju približno sedem kilometrov od današnje egiptovske obale.

Thonis-Heracleion je bil stoletja največje egiptovsko pristanišče v Sredozemskem morju, vse dokler ni Aleksander Veliki leta 331 pred našim štetjem ustanovil Aleksandrije. Po več potresih, ki jim je sledilo visoko valovanje, je okoli 110 kvadratnih kilometrov doline Nila zalilo morje. Pod vodo sta pristali mesti Thonis-Heracleion in Canopus, ki ju je IEASM odkril v sodelovanju z Oddelkom za podvodno arheologijo Ministrstva za turizem in starine v letih 2001 in 1999.

Izumrtje morskim psom prizaneslo Dogodek izpred več milijonov let, ki je povzročil izumrtje dinozavrov, je morskim psom prizanesel. Znanstveniki so v novi raziskavi namreč ugotovili, da so morski psi v tem času ohranili stalno raznolikost v oceanih. Raziskovalci so analizirali morfologijo 1239 zob fosilov morskih psov ter ugotovili, da so nekatere vrste v tem obdobju res doživele selektivno izumrtje, spet druge vrste teh morskih plenilcev pa so se povečale. To je obdobje med pozno kredo in zgodnjim paleogenom, ko se je končala doba dinozavrov.

V študiji znanstveniki ugotavljajo, da so

morski psi v tem času ohranili stalno raznolikost v oceanih na Zemlji.

Analiza je bila opravljena na osmih še obstoječih vrstah morskih psov in eni izumrli. Znanstveniki so ob tem opozorili, da je zobna raznolikost morskih psov upadala že pred usodnim obdobjem, vendar je med samim množičnim izumrtjem ostala relativno konstantna.

Raziskovalci so analizirali morfologijo 1239 zob fosilov morskih psov.

Medtem ko so nekatere vrste morskih psov, zlasti tiste s trikotnimi zobmi, v tem obdobju doživele selektivno izumrtje, ki je bilo povezano z izumrtjem njihovega plena, pa raziskovalci pravijo, da so se druge vrste morskih psov glede na raznolikost zob povečale. »Anakoracidi, izumrla družina morskih psov, ki je živela v obdobju krede in imela trikotne zobe, je bila deležna selektivnega izumrtja,« so v študiji zapisali znanstveniki.

Ugotovili so tudi, da so morski psi v družini Odontaspididae, ki imajo ozke, poševne zobe, prilagojene za hranjenje z ribami, povečali svojo prehransko raznolikost, kar sovpada tudi s hitro diverzifikacijo plavuti v zgodnjem paleogenu. Študija kaže, da lahko ta vzorec selektivnega izumrtja odraža ekološki premik od specializiranih plenilcev k splošnejši prehrani kostnih rib.

Naš čas, 19. 8. 2021, barve: CMYK, stran 11

REPORTAŽA

19. avgusta 2021

Na Graški Gori se je pelo in igralo

Festival na Graški Gori je bil nekoč odskočna deska mnogim mladim glasbenim skupinam in ansamblom, ki narodnozabavno glasbo prenašajo tudi na mlajše rodove, čeprav je nekdaj veljalo, da tovrstno glasbo poslušajo samo starejši. Danes festival, ki ga organizira Kulturno društvo Graška Gora v sodelovanju z občinami Velenje, Slovenj Gradec in Mislinja, ZKD Šaleške doline, JSKD Območno izpostavo Slovenj Gradec in Festivalom Velenje, privablja tako nove ansamble kot tiste že uveljavljene in prepoznane. Organizatorji se strinjajo, da je še kako pomembno na tak način podpirati nastopajoče, ljubiteljsko kulturo in tradicijo. Še posebej v časih, ki jih živimo.

V nedeljo je na Graški Gori potekal 45. mednarodni festival Graška Gora poje in igra, eden starejših tovrstnih festivalov, ki potekajo na tromeji občin Velenje, Slovenj Gradec in Mislinja, kar daje glasbenemu srečanju poseben pečat

Festival povezuje ljudi in sosednje občine

Pod šotorom na športnem igrišču so obiskovalce, željne narodnozabavnih ritmov, v uvodu pozdravili in nagovorili podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević, župan MO Slovenj Gradec Tilen Klugler in župan občine Mislinja Bojan Borovnik.

Predsednik Kulturnega društva Graška Gora Drago Plazl je vesel, da se mnogi organizatorji prireditev zgledujejo po njih. »Zdi se mi, da so tudi glasbeniki srečni, ker lahko znova nastopajo. Vsi so rade volje potrdili svoj nastop. Obiskovalci pa so veseli, ker ponovno odmeva slovenska glasba. Glasba namreč poskrbi za veliko pozitivnih zgodb. Tudi v prihodnje bodo takšni festivali dobrodošli.« Da gre za festival, ki je izrednega pomena tudi za MO Velenje, je zbranim obiskovalcem povedala podžupanja

Drago Plazl

Aleksandra Vasiljević: »Gre za tradicionalni festival, ki je izrednega pomena, saj s pomočjo glasbe, polk in valčkov povezuje ljudi. Najpomembneje je, da se spomnimo na radosti ob glasbi in plesu, na zabavo in druženje.

Opažam tudi, da vedno več mladih posluša to zvrst, s katero se spomnimo tudi na lepote naše dežele. Tudi sama si ne znam predstavljati dneva brez glasbe, ki me prebudi in požene kri po žilah,« pove iskreno podžupanja, ki je prepričana, da so tovrstna druženja dobrodošla tudi v gospodarskem smislu, saj so z župani sosednjih občin na Graški

11 Med nastopajočimi je bil tudi ansambel Zupan, ki večino časa nastopa v tujini in ga odlikuje perfektna odrska izvedba. Robert Zupan naj bi bil, po mnenju mnogih, na harmoniki pravi naslednik Slavka Avsenika. O samem festivalu je povedal naslednje: »Čestitke organizatorju, da vztraja toliko let.

V tem času je nastalo mnogo viž, skladb, ki so postale hiti. Festival je odlična priložnost za mlajše skupine, ki se uveljavljajo. Tudi mi smo bili eni izmed zmagovalcev, čeprav naša vizija ni bila, da se preveč pojavljamo na festivalih, saj smo imeli že od vsega začetka možnost igrati v tujini in smo bili zavezani nastopom. Časi so se v zadnjih dveh letih spremenili. Zadnji nastop smo imeli lani meseca marca v Liechtensteinu. Vidim,

Gotovo bo šestnajst kilometrov hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem (oziroma deset minut vožnje z avtomobilom) dolgoročno gledano pomenilo tudi možnost drugačnega sodelovanja, ne samo kulturnega, tudi gospodarskega, saj bodo razdalje kratke.

Gori že mnogokrat razpravljali tudi o gospodarskem razvoju Šaleške doline in sosednjih občin. »Hitra cesta bo za vse pomenila dobro povezavo, gospodarsko rast in razvoj. To je tisto, k čemur stremimo.«

Harmonika je simbol slovenstva

Župan MO Slovenj Gradec Tilen Klugler je poudaril, da gre za tradicionalno srečanje. »Veseli smo, da tukajšnje društvo vztraja pri organizaciji tudi v teh težkih časih. Zavedam se, da je narodnozabavna glasba odličen promotor za Slovenijo, saj nas po harmoniki poznajo po vsem svetu. Skupaj s sose-

❱

Zdi se, da so glasbeniki srečni, ker lahko znova nastopajo. Vsi so rade volje potrdili svoj nastop.

dnjimi upravami občin podpiramo festival, ki ga prepoznavajo mnogi. Sam poslušam, še posebej odkar sem v funkciji župana, vse glasbene zvrsti – od metala, rocka, tudi harmoniko ob različnih priložnostih, saj gre za simbol slovenstva. Prav je, da tradicijo negujemo in plemenitimo,« je poudaril župan Klugler, ki je izpostavil tudi pomen hitre ceste za vse tri občine in Graško Goro, ki jih povezuje. »Je pomembno stičišče. Gotovo bo šestnajst kilometrov hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem (oziroma deset minut

vožnje z avtomobilom) dolgoročno gledano pomenilo tudi možnost drugačnega sodelovanja, ne samo kulturnega, tudi gospodarskega, saj bodo razdalje kratke. MO Slovenj Gradec lahko ponudi odličen kader.

Odpiramo poslovne cone, ki bodo omogočale zaposlitev. Več lahko naredimo na kulturnem področju, vidim ogromno priložnosti, tudi za sosednje občine.« Župan občine Mislinja Bojan Borovnik je izpostavil potrebo po druženju: »Vesel sem, da se lahko znova družimo. Gre za lepo tradicionalno srečanje. Če sem pošten, mi je osebno narodnozabavna glasba bliže kot ostala, sem namreč kmečki sin, ki je rasel z njo. Čeprav se na Graški Gori pogovorimo tudi o vsakodnevnih problemih, gre bolj za druženje in sproščenost, ki ju v teh časih zelo potrebujemo. Čeprav smo izven koridorja hitre ceste, za nas pomeni veliko. Posebej v času prometnih konic je gneča na cesti velika in se je težko priklopiti na glavno cesto. Hitra cesta bo razbreme-

nila center Mislinje, česar smo zelo veseli.«

Vsak festival je dobra vstopnica za ansambel in delo naprej

Na festivalu, ki je bil revijalnega značaja, so nastopili: Vera & Originali, Veseli svatje, Jodel Express s kraljico jodlanja Brigito, Trio Roberta Goterja, Zupan, Katrca, Golte, Zaka' pa ne, Vikend, Grupa Štimung s Hrvaške ter domača skupina Fantje z Graške Gore. Ti so stalnica tega festivala in se takole spominjajo svojih druženj na Graški Gori: Robert Zupan

Anita Kadenšek in Blaž Šenk, člana Veselih svatov

Jelka Vnuk: »Narodnozabavno glasbo imamo radi že od otroških let. Večinoma prihajamo vsako leto, če le čas dopušča in nismo na dopustu. Še posebej so dobrodošli v času, ko je zelo malo festivalov. Tukaj imamo sorodnike, ki jih obiščemo.

Slavko Glinšek: »Prihajamo skorajda vsako leto.

Predstavljajo se tako dobri in uveljavljeni ansambli kot mladi, še neuveljavljeni, z dobro glasbo. Ne spomnim se sicer, kdaj sem festival prvič obiskal, mogoče celo pred 45 leti. Mi pa pomeni zelo veliko. Tudi Graška Gora je lepa in primerna za nedeljski izlet.

Šoštanjski Glavni trg na razstavi v Beogradu Šoštanjčani upravičeno ponosni na prenovljeni trg Šoštanj – Veleposlaništvo Republike Slovenije je junija, ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, v Beogradu odprlo plakatno razstavo osemnajstih najbolj znanih projektov v Sloveniji, ki so nastali s pomočjo sredstev Evropske unije. Na razstavi »Slovenija i EU ruku podruku« oziroma Slovenija

in EU z roko v roki je bil na Savski promenadi predstavljen tudi Glavni trg v Šoštanju.

Z razstavo, na ogled je bila do konca julija, so srbski javnosti predstavili izbrane projekte dobrih praks. Obiskovalci so lahko uživali v fotografijah priznanega slovenskega fotografa Urbana Štebljaja, ki je na svojevrsten

»Čeprav letošnji festival ni bil tekmovalnega značaja, smo z veseljem nastopili in predstavili lastne skladbe. Festival spremljamo že od vsega začetka in se radi vračamo na Graško Goro.

način ovekovečil lepote Bleda, Bohinja, Škocjanskih jam, Kopra, Maribora, Portoroža, Ljubljane, Kranjske Gore … V Šoštanju so zelo ponosni, da je bil med izbranimi projekti kot primer dobre prakse predstavljen tudi njihov trg. 🔲

mkp

Pevka Klavdija iz skupine Katrca

da ljudje rabijo druženje, vendar se čuti prisotnost strahu in obveznosti, da sploh lahko obiščejo prireditev. Počasi se sestavljamo, začenjajo se javne prireditve, tudi tujina se malo odpira. Mislim, da vsaka stvar enkrat mine, tudi kriza bo mimo in se bomo veselo družili,« razmišlja Zupan.

Med nastopajočimi je bila tudi skupina Katrca, ki je še vedno ena bolj iskanih skupin za poročna slavja. Pevki Klavdiji nastopi veliko pomenijo. »Tudi na terenu vidim, da ljudje pogrešajo druženje. Ponosna sem, da se glasbeniki lahko znova družimo med sabo, da se spet tudi sliši slovenska glasba. Tovrstnih prireditev in druženj je bilo tudi za nas manj, upam, da prihodnost prinese več dobrih stvari in druženj v živo na prostem. Naša skupina ima srečo, da lahko igra na porokah, ki so dovoljene, in tako predajamo

Še posebej sedaj, ko se pozna, da ni več toliko druženja kot nekoč.« Harmonikar in vodja Veselih svatov Blaž Šenk je potarnal nad preteklo sezono, ki je bila zelo okrnjena, zato jih toliko bolj veseli, da je letošnja za odtenek manj. »Fino je, da znova prihajamo med ljudi, saj glasbeniki sodimo med ljudi. Letos Veseli svatje praznujemo tudi šestnajst let delovanja. Na začetku smo pogosto hodili na festivale in bili pogosto tudi na Graški Gori, ki je bila Del ansambla Fantje z Graške Gore odskočna deska mnogim skupinam. Vsak festival glasbo ljudem. Želijo si jo slišati je dobra vstopnica za delo za na- in se zabavati. Zato bodimo optiprej. Tukaj lahko ansambel poka- mistični, da pride čas, ko se bomo že svojo energijo, voljo, kvaliteto lahko družili na polno.« 🔲 Jasmina Škarja in glasbeno znanje širši publiki.

To je tisto, kar največ šteje.«

Naš čas, 19. 8. 2021, barve: CMYK, stran 12

12 Utrinek na nebu oz. meteor

Meteor je svetla črta svetlobe na nebu, rečemo ji tudi utrinek ali utrnjena zvezda. Nastane zaradi vstopa majhnega meteoroida v Zemljino atmosfero. Če za opazovanje izberemo jasno temno noč, jih bomo v povprečni noči videli nekaj na uro. Med enim od letnih meteorskih rojev pa lahko vidimo tudi 100 meteorjev na uro. In prav takšna naj bi bila noč v 13. avgust, ko smo lahko opazovali meteorski dež perzeidov.

Perzeidi so meteorji, ki jih je možno opazovati že od sredine julija pa vse do konca avgusta.

Svoj vrhunec dosežejo 12. avgusta in takrat lahko vidimo več kot 60 meteorjev na uro. Aktivnost roja se začne zvečer in načeloma močno naraste po 23. uri. Perzeidi so sicer bogat meteorski roj, ostanek kometa Swift-Tuttle. Perzeidi se imenujejo po radiantu, ki leži v ozvezdju Perzeja.

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Eden najlepših vesoljskih pojavov V noči na petek sem bila na strehi centra Noordung, kjer sem bila priča enemu najlepših vesoljskih pojavov. Približno 100 obiskovalcev je prišlo v Vitanje na opazovanje meteorskega roja Perzeidov oz., povedano po domače, na opazovanje utrinkov.

sprehodil tudi v notranjost centra, kjer si lahko preizkusil simulator letenja ter se pogovarjal s humanoidno robotko Vito. Slednja je sodoben primer humanoidnega robota in spada med 10 najboljših robotov za splošno uporabo v svetu. Ima privlačno obliko, ustvarjeno po podobi človeka, kar daje občutek prijaznosti in pri ljudeh ne vzbuja strahu ali odpora. Ima množico senzorjev, s katerimi zaznava okolje in ljudi.

Center Noordung

Animacija vesolja

Opazovanje meteorskega roja Perzeidov

Dogodek je v kraju Vitanje organiziral Center Noordung pod vodstvom Izidorja Fijavža. Direktor centra Noordung je sicer Dominik Kobold.

Ob 20. uri se je odvil voden ogled njihovih premišljeno zastavljenih razstav, ob 21. uri pa se je začelo opazovanje utrinkov. Priporočljivo je bilo, da na dogodek prideš v prijetno toplih oblačilih ter imaš s seboj odejo, blazino in kakšno piknik košaro. Ko sem skozi Center Noordung prišla po stopnicah do terase, se mi je

19. avgusta 2021

Center Noordung

»Veseli smo finančne pomoči iz evropskih sredstev, da lahko organiziramo čim več pomembnih dogodkov, razstav, s katerimi promoviramo vesoljske tehnologije in človeške dosežke v vesolju.

Veseli nas, da je naš center vedno pogosteje obiskan, prihajajo tudi šole, ki nas obiščejo zaradi vodenih ogledov. V naslednjih dneh gostimo koncert Katrinas, dan pred tem pa organiziramo predavanje pod vodstvom prof. Igorja Žiberneta, ki bo govoril o astronomskih vzrokih za naravno spreminjanje podnebja na zemlji,« še pove Izidor Fijavž.

Kamen z Lune

odprl prostran pogled na nebo.

Družine z otroki, mladi pari, pa tudi starejši obiskovalci. Kljub temu da je bilo veliko otrok, je na strehi vladalo prijetno, tiho, šepetajoče vzdušje. Morda nas je zaradi pričakovanja utrinkov,

enega najlepših vesoljskih pojavov, povezovala tako neverjetna energija. Pravijo sicer, da si moraš nekaj zaželeti, če vidiš utrinek, saj se ti bo tako želja izpolnila. Če je to res, moram reči, da sem za nekaj let preskrbljena s

srečo, zdravjem in uspehi.

Vodja dogodka Izidor Fijavž mi je povedal, da meteorski dež sicer nastane, ko Zemlja potuje skozi tirnico kometa Swift-Tuttle in na svoji poti naleti na mikroskopski prah, ki ga sprošča ko-

met ob svojem prehajanju blizu Sonca. Ob trčenju v Zemljino atmosfero perzeidi zaradi velike hitrosti zagorijo in za seboj pustijo svetlečo sled, to pa mi vidimo kot utrinek. Če pa se zgodi, da določeni delci v atmosferi ne izgorijo in padejo na zemljo, jih imenujemo meteoriti.

Teleskop, simulator letenja in humanoidna robotka Vita

Dogodek so za obiskovalce popestrili z opazovanjem skozi teleskop, skozi katerega smo lahko videli Saturn in Jupiter s štirimi sateliti. Res je bilo čudovito.

Med opazovanje si se lahko

Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga od leta 2017 nastopa kot javni zavod (JZ), ki ga je v sodelovanju z Občino Vitanje soustanovila Republika Slovenija, in sicer ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Skoraj neverjetno je, da samo 5 ljudi vodi dogodke, oglede, razstave, konec koncev pa tudi celoten Center Noordung. Vodilo centra je dodajati kulturno-humanističen doprinos k človeškim prizadevanjem raziskovanja in razumevanja vesolja.

V centru imajo stalne razstave o Hermanu Potočniku Noordungu, vesolju pionirske znanosti, o vlogi Slovenije v svetovni vesoljski industriji, razstavo Podobe zemlje ter razstave o Luni, Sončnem sistemu in Kamnu z Lune. Za slednjega je Center Noordung ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase doletela čast, da do konca leta 2020 na ogled postavi enega izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo, to je kamen s površja Lune. 🔲

Lara Oprešnik

Klopotec je zakon Na obronkih Malega Vrha v občini Šmartno ob Paki tamkajšnje društvo vinogradnikov postavilo tretji klopotec – Za zdaj kaže na dobro letino Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 13. avgusta – Vinotoč Primožič v Malem Vrhu je bil minuli petek gostitelj vseh, ki so se odzvali vabilu Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki na tradicionalno postavitev klopotca.

Postavili so ga v vinogradu, ki ga med drugimi obdeluje predsednica društva Mojca Praprotnik.

Klopotec jim je podarila Justina Lukač, rekoč, naj v spomin na moža služi svojemu namenu v Malem Vrhu.

Praprotnikova nam je med drugim povedala, da je postavitev klopotca za vinogradnika eden od večjih praznikov, saj naznanja, da je delo v vinogradu praktično končal, da prihaja jesen, ko naj bi bilo njegovo delo poplačano z dobro letino. Naloga klopotca, simbola vinogradov, je odganjanje ptičev vse do trgatve, da bo na trti ostalo čim več sladkega grozdja. »Obstajajo mreže, a klopotec je še vedno zakon za odganjanje ptičev, ki so letos zaradi pomanjkanja sadja že zelo dejavni.« Postavljanje klopotca je bil nekoč tudi čas, ko se je gospodar – lastnik vinograda odločal, ali bo dal viničarju odpoved ali pa ga bo obdržal še za naslednje leto.

Postaviti so ga nameravali že lani, vendar sta to preprečila korona in neurje. Želijo si, da bi postal dogodek tradicionalen, saj s tem skrbijo tudi za ohranjanje tehnične kulturne dediščine.

Zadovoljstvo ob dogodku sta izrazila še predsednica šmarških turističnih zanesenjakov Boža Polak in šmarški župan Janko Kopušar. Ta je pohvalil vinogradnike, saj so eni redkih v lokalni skupnosti, ki izvajajo zastavljen program, kar je zelo pomembno, saj bo po koronskih časih kar težko »zagnati« društveno kolesje, katerega delovanje temelji na prostovoljnosti, njegov cilj pa je druženje ljudi.

Po besedah Praprotnikove za zdaj v vinogradih kaže na dobro letino. Nekaterim vinogradnikom jo

Klopotec je del slovenske tehnične kulturne dediščine. Tokrat so zanjo poskrbeli postavljavec Zvone Praprotnik ter pomočniki Jože Kugler, Anže Podgoršek, Franc Podgoršek in Mojca Praprotnik.

Slaba bera Čebelarska družina Ravne Šoštanj s sto in več desetletji trajajočo tradicijo je v času, ki je ohromil vrsto dejavnosti, veliko naporov usmerila v skrb za čebele

je sicer zagodla toča, »a smo že navajeni, da leta brez muhastega vremena ni več.« Delo v vinogradu je bilo v primerjavi s preteklim letom vsaj za zdaj manj zahtevno, ker so jim prizanesle bolezni trte. Trgatev naj bi bila v primerjavi z lansko nekoliko kasneje. 🔲

Šoštanj, avgust – Neugodni vremenski pogoji vplivajo na 'pašo', in že lani meseca maja, ko je v normalnih okoliščinah največ hrane, so morali čebele hraniti, da so preživele. Letošnja aprilska pozeba je stanje še poslabšala. »V bistvu že štiri leta opažamo upad pridelka medu«, je povedal predsednik družine Bojan Gavez. Na zadnjem občnem zboru, ko je prevzel predsedniško mesto, si je med prioritete vodenja zadal povezovanje čebelarjev v družino in zvezo, skrb za čebele, informiranje laične javnosti in pridobivanje mladih čebelarjev. Na Osnovni šoli Šoštanj že leta deluje krožek, lani pa se je tečaja za začetnike v Šoštanju udeležilo 50 novincev iz SAŠA regije.

Kljub koronskim časom jim je uspelo izpeljati nekaj rednih

projektov. Žal je odpadel slovenski zajtrk, okrnjeno je bilo druženje v prostorih društva, ki je na vrhu občinske zgradbe v Šoštanju, kjer je tudi učni čebelnjak, preklicana je bila slovesnost ob dnevu čebel. Izobraževanja so potekala na Zoomu, kar seveda ni enako kot v živo.

Skrbeli so tudi za zdravje čebel – vsem poznana bolezen varoja je lahko usodna, ne samo za eno družino ali enega čebelarja.

Tudi zato je pomembno, da se čebelarji združujejo v družine, v katerih so o vsem pravočasno informirani.

Gavez kot tajnik sodeluje v organih SAŠA regije, na državnem nivoju pa kot član komisije za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Tudi njegov med nosi to oznako, bil pa je že nekajkrat nagrajen. Lani so

ocenjevanja odpadla, je povedal, a to ne pomeni, da čebelarji nimajo dobrega medu. Tudi priljubljeni izdelki iz medu so na voljo, zato komaj čakajo, da se dejavnosti vrnejo med ljudi in dosežejo naročnike. Če bo situacija v jeseni ugodna, jih bomo gotovo videli na tržnici in na kakšnem sejmu, kjer se čebelarji družine Ravne Šoštanj radi pokažejo v lepih uniformah.

Za konec pa še čebelarski poziv vsem deležnikom: da ohranimo biotsko raznolikost in s tem omogočimo vsem opraševalcem in ne samo medonosni čebeli preživeti, moramo ves čas sodelovati. Tudi industrija, kmetijstvo in posamezniki. Samo na ta način bomo preživeli tudi mi ljudje. 🔲

MBK, foto: osebni arhiv

Naš čas, 19. 8. 2021, barve: CMYK, stran 13

Veter v laseh, sreča v očeh

Nakup klavirja

Tudi letos je 21 otrok iz Šaleške doline pet dni preživelo na športnem taboru v Mozirju – Uživali so v vodi in na suhem – Za otroke tabor povsem brezplačen Mozirje, Velenje, 12. avgusta – V četrtek se je končal petdnevni športni tabor v Mozirju. Tudi letos je potekal v Forest campingu, kjer so enaindvajsetim otrokom in štirim vaditeljem pripravili svoj tabor, na katerem so lahko izvajali številne športne in zabavne dogodke. Otroke, ki jim starši težko omogočijo pestre počitnice, je izbrala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, drugo leto zapored pa je tabor izvedla Športna zveza Velenje. Tudi letos so bili otroci več kot navdušeni nad pestrim dogajanjem, saj so jim pripravili res pester program. Športne počitnice so bile za otroke povsem brezplačne, za kar je z donacijo poskrbel Rotary klub Velenje, sredstva in storitve pa sta prispevala tudi Športna unija Slovenije in Forest camping.

Tabor se je začel v nedeljo, ko so se žal zvečer razbesnele nevihte z močnim grmenjem in dežjem. Kljub temu da so udeleženci spali v šotorih, se niso ustrašili. Prebudili so se v sončno jutro in že prvi dan dobro izkoristili. Nik Lemež, ki je tudi letos vodil tabor, je skupaj z vaditelji Aljažem, Luko, Brino in Ajdo za začetek pripravil jutranjo telovadbo, potem pa so otroke razvajali z odličnim zajtrkom, ki so ga sami pomagali pripraviti. »Odpravili smo se na krajši sprehod do Mozirskega gaja,

13

MLADI

19. avgusta 2021

Šmartno ob Paki – Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki izvaja glasbeno izobraževanje učencev tudi na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki, obiskuje iz leta v leto vse več otrok iz šmarške občine. Med njimi se jih največ odloči za učenje klavirja kot glavnega instrumenta. Na občinski upravi so povedali, da so se na pobudo vodstva in pedagogov omenjene glasbene šole, kjer poučujejo ta instrument, odločili za nakup novega klavirja, ki bo v naslednjem šolskem letu že na voljo učencem za izvajanje praktičnega dela šolanja. »V lokalni skupnosti se zavedamo pomembnosti te obšolske dejavnosti naših mladih, zato se skupaj z glasbeno šolo in našo osnovno šolo trudimo zagotavljati čim boljše pogoje. Nadejamo se, da bo nakup novega klavirja v vrednosti približno 18 tisoč evrov pripomogel k temu. Ob tem si želimo, da bi razmere dopuščale normalno izobraževanje tudi na tem področju in ne bo potrebe oziroma zahtev po šolanju na daljavo,« še dodajajo na občinski upravi. 🔲

Športni tabor v Mozirju je otrokom všeč zato, ker so dnevi in noči polni različnih aktivnosti.

kjer smo si ogledali park cvetja.

V parku smo si v lepem ambientu privoščili sladko malico in se malo poigrali. Ob vrnitvi v tabor nas je že čakalo kosilo, sledilo pa je kopanje v ledeno mrzli Savinji.

Ta za najbolj pogumne ni bila preveč mrzla. Popoldne so nas obiskali taborniki iz Velenja in Nazarij, s katerimi smo v odlični družbi spoznavali prvine preživetja v naravi. Po večerji pa smo ob ognju skupaj zapeli nekaj taborniških pesmi,« nam je dogodivščine prvega dne strnil Nik. Tudi torek in sreda sta minila kot blisk. Med drugim so v torek otroci spoznali prvine nogometa, rokometa in košarke. Skozi igro so tako utrjevali različne gibalne sposobnosti in socialne

veščine. Po kosilu so odšli na krajši pohod do plaže, kjer so s »tubami« premagovali brzice ter v vročem dnevu uživali v mrzli Savinji. »Zvečer smo pripravili velik ogenj in naredili kar letni kino, kjer so si otroci ob ognju in pod zvezdami ogledali film.

V sredo smo se zbudili v čudovit dan, ravno pravšen za daljši pohod. Kar kmalu po zajtrku smo se odpravili na triurno turo po bližnjih hribih. Otroci so spoznali različne živali, ki prebivajo v gozdu, in različne vrste lesa. Pripravili smo jim tudi prikaz prve pomoči ob nesrečah v naravi, kar jim je bilo zelo zanimivo, saj so se naučili narediti opornico.

Popoldne nas je obiskal gospodar Lovske družine Smrekovec,

ki je otrokom predstavil orožje in delo lovcev,« je pripovedoval vodja tabora. Izvedeli smo še, da so se otroci lahko preizkusili v streljanju s puško in lokom. Zadnji dan, v četrtek, so pripravili še vodno olimpijado.

Otroci so ob koncu tabora zatrdili, da je kar prehitro minil.

Imeli so se super, spoznali so tudi nove prijatelje. To pa je tudi največji čar počitnic, saj so ustvarili spomine, ki jih bodo greli vse do naslednjih. Ob slovesu so organizatorje prosili, če lahko pridejo tudi prihodnje leto.

Organizatorji se bodo potrudili, da se jim želja uresniči. 🔲

Bojana Špegel

VPIS UČENCEV

za šolsko leto 2021/2022

Otroci rojeni leta 2014 ali starejš i

vabljeni na avgustovski sprejemni preizkus

27. avgust 2021 ob 17h Imamo š e nekaj prostih mest.

Otroke rojene 2015 ali mlajše še lahko vpišete v glasbeno šolo na spletni strani

www.gsvelenje.si

ali osebno v recepciji glasbene šole.

Ustvarjalno recikliranje Tudi počitnice so čas za vzgojo in izobraževanje, zato so Torkove igrarije posvetili predelavi odpadnih predmetov v zabavne igrače Tina Felicijan

Starega psa ne moreš naučiti novih trikov, pravi slovenski pregovor. Zato je pomembno učiti mlade. Če je precej težko spremeniti odnos odraslih do okolja, je z vzgojo otrok v trajnostno naravnane posameznike lažje ustvarjati družbo, ki bo morda lahko preprečila kolaps globalnega ekosistema. Reciklaža je le eden od ukrepov, s katerimi lahko v boju proti odpadkom neposredno sodeluje vsak posameznik. Ne le s pravilnim ločevanjem, ki omogoča lažjo predelavo odpadkov v nove surovine, pač pa tudi s ponovno uporabo. Na temo slednje so sodelavci Knjižnice Velenje na povabilo Festivala Velenje pripravili Torkove igrarije v sklopu počitniškega programa Poletje na travniku.

Z mehkimi metodami do čvrstih navad

Ker počitnice niso le čas za igro, ampak tudi za neformalno izobraževanje, so kulturnoumetniške vsebine Torkovih igrarij zasnovane tako, da povežejo oboje. Med drugim so z ustvarjalnimi delavnicami v sproščenem ambientu pod drevesnimi krošnjami na travniku pred velenjskim kulturnim domom ozaveščali otroke o ravnanju z

odpadki. »Teh je vedno več. Da bi vsaj nekaj odpadkov uporabili v drug namen, sem se odločila, da letošnjo delavnico posvetimo reciklaži in pokažemo, kako lahko predmete iz gospodinjstva spreminjamo v igrače,« je idejo predstavila Stanka Ledinek iz Knjižnice Velenje, ki je sodelavce nagovorila, naj zbirajo pločevinke, tulce toaletnega papirja, papirnate krožnike, lončke in rokavice. »Uporabljene in očiščene gospodinjske rokavice, napete čez papirnate lončke, smo spremenili v duhce. Iz pločevink, ki smo jih doma oklepali po ostrem robu, da smo ga zgladili, z otroki pa okrasili, smo izdelali balinč-

ke. Odpadne brisače smo zvili v kače in iz njih na tleh oblikovali mrežo za igro tri v vrsto, namesto križcev in krožcev pa smo uporabili različne plastične od-

padke. Izdelovali smo tudi frače, vendar ne iz rogovil, temveč smo na papirnat tulec napeli zavozlan in na drugi strani prerezan balon, v tulec položili mehko kroglico in jo izstrelili,« je povedala, da se je pri iskanju idej za igrače iz odpadkov naslonila predvsem na igrače in igre, ki so v otroštvu zabavale njo in njene vrstnike.

Pri svojem delu, ki med drugim zajema pripravo raznovrstnih vzgojnih in izobraževalnih vsebin za mlajše in odrasle, pa tudi kot mama in babica ugotavlja, da je pristop z mehkimi metodami, kot je denimo branje poučnih pravljic ali ustvarjanje, velikokrat bolj učinkovit kot prepovedovanje ali pridiganje. Te metode so vse bolj prisotne tudi v formalnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Ozaveščanje od malih nog se, kot kaže, obrestuje. »Ko otroci iz reči, ki so že odslužile svojemu prvotnemu namenu, sami izdelajo nekaj novega in zabavnega, spoznajo, da ima to veliko vrednost,« opaža. 🔲

Foto: Luka Štefulj

»Reciklirati pomeni, da nekaj, kar bi lahko vrgli v smeti, uporabimo,« pojasni Eva. Zakaj je to pomembno? »Če nekaj vržemo v smeti, gre na odpad in tako uničujemo planet,« doda. Igrače, ki jih izdela sama, so ji še bolj všeč kot igrače iz trgovine. »Ko ustvarjam, dobim še več idej za nove igrače,« pravi. Sestavila in okrasila je že gosenico iz papirnatih tulcev, ki jo uporablja kot lonček za pisala. Iz odpadnega papirja je izdelala tudi konfete, pri tem pa se je zelo zabavala, je še povedala Eva. Tudi Paula doma veliko ustvarja. »Iz lončkov, papirja in malo domišljije lahko izdelaš čebelico,« predlaga. Adrijana pa pravi: »Ustvarjanje je zabavno, ker lahko opazuješ, kaj bo nastalo, narediš pa lahko, kar hočeš.«

Za več informacij nam piš ite na vpis@gsvelenje.si

tp

Naš čas, 19. 8. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

ŠPORT

Kdaj konec črnega niza

V nedeljo so gostili moštvo iz Beltincev in doživeli nov poraz. V zelo vetrovnem vremenu so bili Pomurci boljši z 2 : 1 in se veselili svoje prve zmage. S petimi točkami so trenutno petem mestu, Rudarji pa kot edini na točkovni ničli in na zadnjem mestu.

Vse tri zadetke je 183 gledalcev (podatek iz zapisnika) videlo že v prvem delu. Domači so tekmo začeli zelo nezbrano. Zanje je bil usoden napadalec Gal Grobelnik, ki je dosegel oba gola za nasprotnika. Prvega že v dvajseti sekundi. Da, prav ste prebrali. Nogometaši iz Beltincev so hitro potegnili po desni strani, nakar je sledil mojstrski lob udarec enega najmlajših gostujočih igralcev in neubranljiva žoga je zletela čez vratarja Kristijana Sekulića v njegov daljši kot.

Po nepričakovano hitrem vodstvu so gostje povsem zaprli svojo igro in svoje nove priložnost iskali v hitrih nasprotnih napadih. Domači pa so prevzeli pobudo, drugega jim tudi ni preostalo, in prevzeli žogo. Sprožili so nekaj močnih strelov z razdalje, ki pa so zleteli tik ob eni ali drugi vratnici z igrišča.

V 23. minuti so gostje presekali eno izmed domačih podaj, podvojitev vodstva pa jim je preprečil vratar Kristijan Sekulić, ki je sijajno ubranil strel njihovega napadalca z nekaj metrov.

V 37. minuti je branilec Gašper Jovan z neubranljivim strelom premagal rezervnega vratarja Dušana Gyergveka, ki je v 28. minuti zamenjal poškodovanega prvega vratarja Domna Zvera. Z izenačenjem je vlil upanje na morebitne prve točke. Veselili pa so se le šest

Na olimpijskih igrah v Tokiu smo se Slovenci veselili petih odličij, med drugim tudi zlate medalje Janje Garnbret, ki je svojo plezalno kariero začela v Velenju pod taktirko Velenjčana Gorazda Hrena. Slednji je eden tistih, ki je k razvoju plezalne kraljice prispeval ključni delež.

Je prvi trener športnega plezanja, ki je za svoja prizadevanja prejel tudi Bloudkovo plaketo.

Hrenu so sosedje, domači in prijatelji ob prihodu domov kar na domači ulici v Krajevni skupnosti Šmartno pripravili tudi lep sprejem in s tem skupaj z njim obeležili velik uspeh na olimpijskih igrah v Tokiu. Povabili smo ga na pogovor.

Ste že dojeli, kaj se je zgodilo na olimpijskih igrah? Ste se že spočili? »Ja, smo dojeli. Nismo se še povsem spočili. To je bilo načrtovano – in mislim, da je več kot zasluženo, da je Janja postala olimpijska prvakinja, ker je preprosto najboljša na svetu.« Kako se je začela vaša pot z Janjo Garnbret? »Zgodba se je začela, ko je bila še deklica. Začela je plezati, ko so jo starši peljali v plezalno šolo v Slovenj Gradcu, saj je doma iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu.

Kmalu po tistem pa je začela plezati v Velenju, in takrat sem prevzel njeno skupino, v kateri so bili otroci, ki so imeli potencial in so bili usmerjeni v to, da bodo tekmovali v ligi in na državnih prvenstvih. Mislim, da je bilo to že pred 12 leti. Janja je že takoj začela kazati, da se je našla v svojem športu, pokazala je talent, predvsem pa voljo do treninga. Že ko je prišla v mladinsko reprezentanco, je začela nizati uspeh za uspehom, postala je evropska in mladinska prvakinja in skoraj ni bilo tekme, na kateri ne bi zmagala. Leta 2015

19. avgusta 2021 Verjamejo …

Velenjski drugoligaš tudi po tretjem krogu ne pozna zmage – Umetniški vtis pač ne šteje

minut, saj je nasprotnik uspel z novo kontro, Grobelnik pa je bil še enkrat natančen za 2 : 1.

Uspela taktika

Tudi v drugem polčasu gostje niso spremenili svojega načina igre. Še naprej so se uspešno branili in še bolj kot v prvem delu prepuščali domačim žogo, ti pa so izgubljali energijo brez pravih strelov proti gostujočim vratom.

Kaj pomaga premoč v posesti žoge, če ne zmoreš izvesti prave akcije, ki

bi ji sledil gol. Velikokrat smo že zapisali, da umetniški vtis pač ne šteje.

Samo zadetek je bil premalo, vsaj za prvo točko

Spodbuda za naprej

Trener gostov Damjan Gajser: »Za oboje je bila to težka in pomembna tekma, saj so domači pred današnjim krogom obakrat izgubili, mi pa dvakrat igrali neodločeno. Ob tem je treba vedeti, da imata obe moštvi zelo veliko mladih igralcev. Z našo prvo

zmago smo zelo zadovoljni in je velika spodbuda za naprej. Med dvobojem je bilo zelo vroče in vetrovno, v takšnih razmerah pa se igralci precej iztrošijo.

Nad igralci je bil tudi določen pritisk, ker so se pač želeli domov vrniti vsaj neporaženi. Zato smo si rekli, da je bolje, da se malo povlečemo in prežimo na protinapade. Dva sta nam uspela. In takšen blok, ki smo ga mi danes ustvarili, je vsekakor težko prebiti. Igralci so res pokazali veliko srce.«

Milan Petrović, trener domačih: »Na žalost vseh nas in vsekakor tudi naših navijačev se prvi trije krogi niso odvrteli po naših načrtih. Ekipa se še gradi, vseeno smo verjeli, da bomo po dveh uvodnih porazih danes vendarle na koncu veseli odhajali z igrišča.

Glavni razlog, da se to ni zgodilo, je gotovo v tem, da smo neverjetno hitro dobili gol.

To je bil za igralce precejšen šok, pa tudi za trenerje, saj je našo zamisel za tekmo postavil na glavo oziroma nam nekoliko spodrezal krila. Kljub temu nam je uspelo izenačiti. Potem smo želeli čimprej doseči še drugi gol.

Zgodilo se je nasprotno. Znova smo bili v obrambi premalo pozorni in po hitrem napadu je nasprotnik znova povedel.

V drugem polčasu smo imeli veliko posest žoge, vseskozi pobudo. Igralci so imeli veliko željo, da končno dobijo ne le točko, ampak vse tri. Imamo določeno kakovost, ki smo jo pokazali tudi s tem, da smo si ustvarili nekaj priložnosti. Na žalost nimamo strelca, ki bi jih spremenil v zadetke. Še naprej ostajamo dolžni gledalcem in samim sebi, da v naslednjih krogih nekaj spremenimo ter se čim prej dvignemo z zadnjega mesta. Takšnega začetka trenerji vsekakor nismo pričakovali. A mislim, da dobro delamo. Verjamem, da se bo to prej ali slej pokazalo v boljšem rezultatu.«

Janja je najboljša na svetu »Janjin uspeh je vsekakor bolj kot z njeno nadarjenostjo povezan s tem, da je pripravljena garati,« pravi Gorazd Hren, selektor slovenske plezalne reprezentance se je prvič preizkusila v članski konkurenci in postala je podprvakinja. Od tistega trenutka naprej je bilo jasno, da je prišla na sceno izvrstna tekmovalka. Leta 2016 je v Parizu prvič postala svetovna prvakinja v težavnosti.

Leta 2018 sva z Janjo zaključila tesno sodelovanje, jaz sem pred tem postal selektor slovenske plezalne reprezentance, tako da sva sodelovala samo v okviru reprezentance. Leta 2019 je bila sama, potem pa je leta 2020 začela sodelovati z Romanom Krajnikom.«

odplezala tako, kot zna, bo lahko peta in ji bo to dalo samozavest, da bo v ostalih dveh disciplinah pokazala, kaj zna, kot se je potem tudi zgodilo.« Ste selektor slovenske plezalne reprezentance. Kaj ta uspeh pomeni za plezalni šport v Sloveniji? »Jaz mislim, da sta ta uspeh Janje in uvrstitev Mie na olimpijske igre požela kar nekaj pozornosti. Pa tudi že drugače, saj mi predvsem v ženski konkurenci že nekaj časa krojimo sam svetovni vrh. Zelo nas veseli tudi, da

Ste že od začetka vedeli, da bo Janja res vrhunska plezalka v svetovnem merilu? »Ne bom rekel, da sem to videl na prvem ali na desetem treningu. Sem pa videl, da je deklica, ki

❱

Gorazd je eden tistih, ki je h razvoju plezalne kraljice prispeval ključni delež.

se je našla v pravem športu, saj ga zelo hitro dojema. Predvsem je to pokazala s tem, kako hitro se je učila. Ko smo na treningih kaj novega jemali, je ona to hitro dojemala in je znala zelo hitro to uporabljati med plezanjem. Njen uspeh pa je vsekakor bolj kot z njeno nadarjenostjo povezan s tem, da je pripravljena garati.

Nikoli se ni zanašala na talent, vedno je ta talent brusila s trdim delom, in to je tisto ta pravo, za-

to je povsem logično, da je tam, kjer je.«

je to zato, ker odpleza tehnično popolno.«

Kam pa to še lahko gre, ko pa je Janja že sedaj za razred, če ne več, boljša od vseh ostalih v svetovni konkurenci? »Jaz mislim, da Janja še vedno ima izzive, saj so tu še vedno svetovna prvenstva v posameznih disciplinah. Ponovno pride tekma, ko se je treba zelo potruditi in dati vse od sebe. Saj vem, da ko Janja pleza, je videti vse precej bolj preprosto, kot je. Recimo leta 2019, ko je zmagala vse tekme v balvanih, pa je bila malce slabša v težavnosti in ni zmagala štirih tekem zapored, je bilo tudi za nas to kar neverjetno. Tudi drugi precej trenirajo in ne smemo se dati zavesti. Pri Janji je res videti vse tako preprosto, ampak

V kvalifikacijah smo videli, da je bila Janja pod pritiskom, kar je povedala tudi sama. Vas je zaskrbelo za finale ali ste verjeli, da bo izpeljala, kot je? »Mene za finale ni skrbelo.

Tekma v hitrosti se res ni odvila, kot smo načrtovali, ne za Janjo in ne za Mio. Smo bili pa prepričani, da bo predvsem Janja v nadaljevanju kvalifikacij, v balvanih in težavnosti, postavila stvari na svoje mesto. Nas je pa za finale malce zaskrbelo to, da je neuspeh v hitrosti v kvalifikacijah vplival na štartno listo v finalu, saj je Janja dobila specialistko za hitrost in smo vedeli, da jo bo zelo težko premagala.

Bili pa smo prepričani, da če bo

❱

Je prvi trener športnega plezanja, ki je za svoja prizadevanja prejel tudi Bloudkovo plaketo.

se pri nas v živo prenašajo tekme po televiziji, z olimpijskimi igrami pa je plezanje postalo res popularno. Veliko ljudi nam je povedalo, da so gledali in spremljali, pa prej plezanja sploh niso opazili. Jaz verjamem, da se bo s tem zanimanje za plezanje res še povečalo, pa že sedaj je zelo veliko. Je pa pri nas infrastruktura zelo slaba, saj mi za konkretne treninge v težavnosti potujemo v tujino, ker jih doma ne moremo narediti.« Se od plezanja v Sloveniji da živeti? »Janja lahko živi od plezanja, pa še mogoče kakšen vrhunski

🔲

Stane Vovk

plezalec, ki ga podpira država in se je zaposlil pri policiji ali v Slovenski vojski. Od samih sponzorjev in nagrad pa je to zelo težko. Sploh pa ne v tem merilu, da bi lahko nekaj prihranil, da bi potem, ko končaš, še živel od tega. To bo verjetno lahko sedaj naredila Janja, za ostale pa je še trnova pot do tja. Upam, da se to spremeni, ker le tako lahko športnik na takem nivoju, kot so pri nas še mnogi, v miru trenira od jutra do večera in nima niti prostega časa, ker vse vloži v svoj šport.« Kaj pa plezanje v Šaleški dolini, je dovolj podpore lokalne skupnosti in imajo mladi dovolj priložnosti za plezanje? »Definitivno bi si želel novo infrastrukturo. Moram se zahvaliti Šolskemu centru Velenje, ki nam je v mali telovadnici odstopil prostor, da lahko vsakodnevno treniramo. Je pa vsekakor povpraševanje večje od tega, kar lahko ponudimo. Infrastruktura v Rdeči dvorani je že stara, če se ne motim, je iz leta 1992 in se od takrat naprej ni nič spremenila, poleg tega pa se tam odvijajo tudi tekme drugih športov in smo zato pogosto omejeni. Na Šolskem centru so naredili, kar so lahko, tam lahko treniramo, ampak bi bil zelo vesel, če bi se našel še kakšen boljši, večji prostor, kjer bi lahko postavili boljše pogoje za plezanje, ker mislim, da si to zaslužimo. Predvsem pa, kot sem že večkrat povedal, ne moremo čakati, sedaj smo dobri, in če bomo čakali pri taki infrastrukturi, nas bodo hitro dohiteli. Drugje po svetu rastejo nove telovadnice in nudijo boljše pogoje in že zaradi tega nas lahko dohitijo.« 🔲

Urška Kljajič

Naš čas, 19. 8. 2021, barve: CMYK, stran 15

Steklo tudi tretjeligaško prvenstvo

PSIHOFIZIČNO STANJE UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA - globe

Konec preteklega tedna so s tekmami prvega kroga nove sezone oživela tudi igrišča v obeh tretjih ligah. V vzhodni tekmujejo tudi nogometaši Šmartna 1928, ki so se vanjo vrnili po letu dni nastopanja v drugi ligi.

Novo sezono so začeli slabše, kot so najbrž želeli in pričakovali.

Gostili so moštvo Podvincev s Ptujskega polja in se morali zadovoljiti le s točko. Rezultat je bil 2 : 2.

Domači so v 11. minuti z golom Kristjana Hrastnika povedli z 1 : 0. Toda sledil je popoln preobrat. Nasprotnik iz Mestne občine Ptuj je do odhoda na odmor v razmiku štirih minut dvakrat premagal domačega vratarja Žana Verdeva ter povedel z 2 : 1. Drugi gol je dosegel z enajstmetrovko. Točko je domačim po dobrih desetih minutah v nadaljevanju zagotovil David Hrastnik. 🔲

vos

Ubranila naslov državnih prvakov nis Uranič/Marjan Žižek, dvoboj sta namreč dobila po podaljšani igri. V finalu pa sta bila boljša še od para Ivo Beliš/Gorazd Geč.

Rezultat je bil 9 : 2. Končan in Zakeršnik pa sta imela ob koncu

Rudar Velenje - Beltinci Klima Tratnjek 1:2 (1:2)

Velenje, gledalcev 183, sodniki: Podgoršek, Brezar, Kalan.

Strelci: 0:1 Grobelnik (1.), 1:1 Jovan (37.), 1:2 Grobelnik (43.).

Rudar: Sekulić, Verbič (od 66. Jovanović), Barič (od 74. Jukić), Koprivnik, Saramago Brian (od 87. Vošnjak), Spudić, Bračun (od 46.

Lombaya), Kočar, Boampong Wirekoh, Jovan, Hrovat; trener: Milan Petrović.

Drugi rezultati: Brežice Terme Čatež - Gorica 0:3 (0:3), Vitanest Bilje - Krka 2:2 (0:2), Roltek Dob - Krško 7:2 (3:2), Primorje - Jadran Dekani 3:3 (1:1), Drava Ptuj - Nafta 1903 0:6 (0:1), Triglav - Rogaška 3:0 (2:0), Fužinar Vzajemci - Ilirija 1911 2:1 (2:0).

Vrstni red: 1. Triglav 9 (7:2), 2. Dob 7 (11:5), 3. Gorica 6 (7:4), 4. Primorje 5 (5:3), 5. Fužinar 5 (5:4), 6. Beltinci 5 (3:2), 7. Nafta 4 (10:5), 8.

Krka 4 (7:7), 9. Bilje 4 (5:5), 10. Drava 4 (3:8), 11. Rogaška 3 (1:5), 12. Jadran 2 (5:6), 13.

Brežice 2 (3:6), 14. Krško 2 (6:11), 15 Ilirija 1 (3:5), 16. Rudar 0 (4:7) 4. krog: Jadran Dekani – Rudar (21. 8., 17.00)

3. SNL – vzhod Šmartno 1928 –Beltinci 2:2 (1:2)

Strelci: 1:0 Kristjan Hrastnik (11.), 1:1 Ziko Zajko (30.), 1:2 Mark Žvikart (34. – 11 m), 2:2 David Hrastnik (58.) Šmartno 1928: Verdev, Kristjan Hrastnik, Turinek, Cvek Vrhovnik, Trop (od 88. Kopušar), Blaj (od 46. Zupančič), Danijel, Martinovič, David Hrastnik (od 71. Zabukovnik, Trap, Jakob

g - grami alkohola na kilogram krvi / mg - miligrami alkohola v litru izdihanega zraka

→ 0 ,50 g / 0,24 mg

0,0

dopustna

če ne kaže znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu (105./4)

(105./1)

izmerjena

7. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega vozila; 10. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja

1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE; 2. voznik vozila za javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe; 3. voznik vozila z nevarnim blagom; 4. poklicni voznik, kadar opravlja ta poklic; 5. voznik, ki preizkuša avtomatizirano vozilo ali sistem za avtomatizirano vožnjo; 6. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v vožnji motor. vozila; 8. spremljevalec; 9. voznik začetnik; 11. voznik, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane kategorije vozila, ki ga vozi; 12. voznik, ki se mu izvršuje prepoved vožnje ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto; 13. voznik, ki prevaža skupino otrok;

drug voznik

300 € + 4 kt (105./3)

... in kaže znake motenj v vedenju ...

300 € + 4 kt

→ 0,50 g / 0,24 mg

300 €

> 0,50 → 0,80 g > 0,24 → 0,38 mg

600 €

600 € + 8 kt

900 €

900 € + 16 kt

> 1.200 €

> 1.200 € + 18 kt

> 0,80 → 1,10 g > 0,38 → 0,52 mg

> 1,10 g / 0,52 mg

PREPOVEDANE DROGE, PSIHOAKTIVNA ZDRAVILA IN SNOVI vožnja pod vplivom prepovedanih substanc (106./3)

voznik, učitelj vožnje, spremljevalec > 1.200 € + 18 kt

odklonitev preizkusa alkoholiziranosti, strok. pregleda (107./12)

Tabelo oblikoval: Jakob Grošl

Iz POLICISTOVE beležke

POLICIJSKA kronika

Nepravilno prehitevanje vodilo v nesrečo Znanca sta se stepla Mozirje, 13. avgusta – V petek nekaj po 19. uri so policisti na odseku ceste Mozirje–Letuš obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je huje telesno poškodoval 42-letni voznik osebnega vozila. Zaradi nepravilnega prehitevanja je trčil v vozilo 21-letne voznice osebnega vozila. Ta se je v nesreči lažje telesno poškodovala.

Štiri nesreče kolesarjev Velenje, 16. avgusta – Prejšnji teden so se na območju Policijske postaje Velenje pripetile štiri prometne nesreče z udeležbo kolesarjev.

Vsi štirje kolesarji so se pri padcu telesno poškodovali.

večera tudi srečo pri žrebu, tako da sta osvojila tudi glavno nagrado dneva. Tenis Slovenija jima je namreč podaril dve vstopnici za ogled zaključnega turnirja ATP, ki bo letos v Torinu. 🔲

Delavec padel pet metrov globoko Šoštanj, 16. avgusta – V ponedeljek je prišlo do delovne nesreče v Metlečah. Delavec, ki je pri čiščenju strehe padel pet metrov v globino, je utrpel hude telesne poškodbe. Policisti zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu informacije v zvezi z nesrečo še zbirajo.

Šoštanj, 13. avgusta – V petek popoldan sta se znanca v Šoštanju najprej sprla, potem pa stepla. Oškodovanec je v pretepu utrpel lažje telesne poškodbe, osumljenec kaznivega dejanja pa se bo moral zagovarjati na sodišču.

Občani pomagali utapljajočemu Velenje, 15. avgusta – V nedeljo so občani na Velenjskem jezeru, v delu, kjer ni urejeno kopališče, pomagali utapljajočemu moškemu. Prvo pomoč mu je nudila ekipa nujne medicinske pomoči. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je ostal na opazovanju.

Nasilje v družini Topolšica, 15. avgusta – V nedeljo je v Topolšici prišlo do nasilja v družini z elementi kaznivega dejanja groženj.

Kršitelju so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja, zaradi zdravstvenih težav pa je bil prepeljan v psihiatrično bolnišnico.

Posredovali, da so sosedje lahko spali Velenje, 16. avgusta – Prejšnji teden so morali policisti v nočnem času večkrat posredovati zaradi glasne glasbe, ki je sosede motila pri počitku. Zoper kršitelje so postopali v skladu z Zakonom o javnem redu in miru.

Lara Oprešnik

TAKO so igrali 2. slov. nogom. liga, 3. krog

STOPNJA ALKOHOLA

105. – 107. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (Ur. list RS, št. 82/13 – upb 123/21) - od 11. 8. 2021 dalje

Šmarčanom, povratnikom v ligo, za uvod le točka

Tudi v poletnih mesecih je teniških turnirjev doma in po svetu v izobilju. Prav avgust pa je v Portorožu že tradicionalno v znamenju tenisa. Vrhunec prejšnjega konca tedna je bilo Seniors državno prvenstvo v dvojicah. Na peščenih igriščih ŠRC Marina Portorož se je v štirih kategorijah zbralo 28 dvojic.

Moški so nastopali v 3 starostnih kategorijah, ženske pa v eni.

Vsi so ob dobri organizaciji Tenis Slovenije uživali v sproščenem vzdušju. Kljub neznosni vročini so vsi pokazali, da so dobro telesno pripravljeni, saj težav s kakšnimi vročinskimi krči ni bilo. V kategoriji nad 105 let sta v moški konkurenci naslov državnih prvakov tudi letos ubranila Velenjčana Matjaž Končan in Samo Zakeršnik. V skupinskem delu sta se zelo namučila proti dvojici De-

15

ŠPORT, KRONIKA

19. avgusta 2021

(od 45. Melavc).

Drugi rezultati: Zreče – Dravinja 1:2 (0:2), Posavje Krško - Korotan Prevalje 0:1 (0:0), Kety Emmi Bistrica - Videm pri Ptuju 3:0 (1:0), Koroška Dravograd – Zavrč 1:1 (1:0), Šmarje pri Jelšah – Dobrovce 3:2 (1:1), Šampion – Cirkulane 2:3 (1:0).

2. krog: Koroška – Dravograd Šmartno 1928 (21. 8., 17.00)

Prijateljske tekme (2X30+10) Gorenje – HSG Holding Graz 44:33 (38:27, 18:11)

Strelci: Verdinek 13, Pajt 9, Sokolič 6, Šiško 4, Drobež 3, Velić, Grmšek in Kavčič po 2, Tajnik in Miklavčič po 1.

Gorenje – Ribnica 41:33 (35:29, 17:12)

Gorenje: Sokolič 7, Pajt, Verdinek in Kavčič po 5, Šiško 4, Velić in Ravnikar po 3, Tajnik, Starc in Grmšek po 2, Miklavčič, Drobež in Antlej po 1.

V Lokovici jim dela ne zmanjka Šoštanj – V krajevni skupnosti Lokovica, eni od devetih krajevnih skupnosti v občini Šoštanj, dela na področju infrastrukture ne zmanjka nobeno leto.

Z lastnimi sredstvi so letos uredili sistem meteornega odvodnjavanja pri Čehu in s tem rešili že dolgo pereč problem zamakanja naselja. Na trasi proti Irmanu so asfaltirali 150 metrov ceste na najbolj strmem predelu kraja, s pomočjo Občine Šoštanj pa cestni odsek proti Konovšku v Penku, ki je še na območju Lokovice. »Za jesen načrtujemo asfaltiranje dela ceste proti Krumpačniku ter dela ceste proti Dermolu. Uredili ju bomo s pomočjo proračunskih sredstev. Na ta sredstva računamo tudi pri ureditvi dela kanalizacije v naselju nad Janžovnikom ter urejanje še preostalih makadamskih cest v kraju,« pravi Peter Radoja, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Lokovica. 🔲

mkp

Gorenje – Pallamano Trieste 33:17 (14:10)

Gorenje: Verdinek 6, Pajt, Sokolič po 4, Tajnik, Velić, Šiško, Grmšek, Kavčič po 3, Starc in Drobež po 2.

Brezplačni avtobus

Gorenje – Nexe Našice (hrvaški podprvak) 26:30 (14:16)

Šoštanj – Z julijem je Občina Šoštanj iz vseh krajevnih skupnosti dvakrat dnevno poskusno uvedla brezplačne avtobusne linije do pokopališča Podkraj. Poskusno zato, ker se bodo po določenem obdobju, odvisno bo od števila prepeljanih potnikov, odločili, ali bo tako tudi v prihodnje. V prvem mesecu jih je bilo nekaj več kot 150. Vozne rede in trase brezplačnika so vsa gospodinjstva prejela na dom, objavljeni pa so tudi na občinski spletni strani.

Gorenje: Verboten, Panjtar (6 obramb), Taletović (5 obramb), Tajnik 2, Pajt 4, Velić 1, Starc, Miklavčič 5, Drobež 1, Sokolič 4, Verdinek 3, Šiško 4, Grmšek 1, Antlej, Kavčič 1, Ravnikar. ŽRK Velenje – ŽRK Maribor Branik 25:21

🔲

mkp

Mariborska cesta 2, Celje

Naš čas, 19. 8. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. avgusta

06.15 06.25 07.00 09.05 10.20 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.40 15.10 15.45 15.55 16.05 16.10 16.20 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.50 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

00.20 01.15 04.00 11.30 13.45 14.20 15.00 16.00 17.50 20.00 20.50 21.20 21.50 22.50 00.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.50 08.05 08.55 09.55 10.50 11.55 13.00 13.15 14.10 15.15 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.30 23.00 00.05 00.55 01.45 02.15

Kultura Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Otroci Sredozemlja, Malta Moj novi cilj, dokumentarna oddaja Moji, tvoji, najini Moj vrt ima načrt, Živa in Irena Moje mnenje, Pariški podnebni sporazum v senci pandemije novega koronavirusa Prvi dnevnik Šport Vreme Zadnji tango v Halifaxu (V.) Slovenci v Italiji, 50 let KD Rečan Moj gost/Moja gostja Vendegem, Bobovec Franc – Bobi, portretna oddaja Timi gre, Skočimožek Simon, Skrhano prijateljstvo Pujsa Pepa, Hrupna noč Žanov svet, Škatle Mulčki, Zna kdo izuriti svojega psa? Žogomet, Nemogoča naloga, avstralska otroška nadaljevanka Poročila ob petih Šport Vreme Posebne zgodbe, (Pre)zgodaj odrasli Na kratko, Risoroman V Goščavi, Meja, lutkovna nanizanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ujet (I.), britanska nadaljevanka Starodavni gradbeni podvigi, Veliki kitajski zid, francoskonemška dokumentarna serija Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Bauhaus - nova doba, nemška nadaljevanka Posebne zgodbe, (Pre)zgodaj odrasli Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Videotrak Info kanal Info kanal Dobro jutro, poletni izbor Pozabljeni Slovenci, Luiza Pesjakova Čudežna Johanca, dokumentarni feljton Profil, dr. David Bandelj Olimpijske igre, Košarka (M) Slovenija : Nemčija, četrtfinale Poletni pozdrav Afriški kralji: Preteklost, sedanjost in prihodnost, avstrijska dokumentarna serija Avtomobilnost Ambienti Umor na otoku, španska nadaljevanka Slovenska jazz scena: Aleš Rendla: Zgodbe za big band Big band RTV Slovenija, Jaka Pucihar in Nino Mureškič Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 62. del Solze v raju, 1. sez., 63. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 38. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 39. del Vedno tvoja, 3. sez., 26. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 9. del Sanjski moški, 1. sez., 21. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 9. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 40. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 41. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 10. del Vedno tvoja, 3. sez., 27. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 7. del Slepa pega , 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Nastop Folklorne skupine Maribor iz Argentine 11:15 2867. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 11:45 Videospot dneva 11:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:45 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Mojca in medvedek Jaka: Jaka osvaja bonton, 1. del 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Primož Čučnik, Sedem kilometrov pesmi 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Planet polka, Ptujskih 5, ansambel Mikola 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Primož Čučnik, Sedem kilometrov pesmi 21:10 Alfi na Floridi 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

19. avgusta 2021

Sobota,

20. avgusta

06.15 06.25 07.00 09.05 10.20 10.45 11.15 11.45 12.00 12.30 13.00 13.15 13.20 13.25 14.40 15.10 15.50 16.00 16.05 16.10 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.55 00.20 00.50 01.00 01.10 01.15

00.45 04.00 11.30 13.45 14.10 14.40 15.40 17.50 20.05 21.55 22.55 01.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.45 08.00 08.50 09.50 10.50 11.55 13.00 13.15 14.15 15.15 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.10 22.40 22.45 00.10 01.50 02.20

Kultura Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Čez planke, Bahrajn Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali: Tremitsko otočje Posebne zgodbe, (Pre)zgodaj odrasli Moji, tvoji, najini Rojaki, oddaja o zamejcih Pozabljeni Slovenci, Ivan Regen Pozabljeni Slovenci, Vladimir Kante Prvi dnevnik Šport Vreme Zadnji tango v Halifaxu (V.), britanska nadaljevanka Prisluhnimo tišini: CODA otroci in koraki za Urbana Mostovi - Hidak Timi gre, Grad Simon, Spanje pri prijatelju Šola za pošasti, Zelo pomembna pošast Žogomet, Preveč vpletenih, avstralska otroška nadaljevanka Izzivalci, EBU dokumentarni film: Kana: S svojimi besedami Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip: Onkraj materialističnega prepričanja Bacek Jon, Pajek Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Graška Gora poje in igra 2021, prvi del Skrivnost gozda mrtvih, Temna sila, nemška nadaljevanka Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Obljubljena dežela, poljska miniserija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Info kanal Dobro jutro, poletni izbor O živalih in ljudeh Na vrtu Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Helena Blagne Neisha s Simfoničnim orkestrom, koncert iz Križank Pozabljeni Slovenci: Karel Destovnik Kajuh Izdajalec po naši meri, angleškofrancoski film Umor na otoku, španska nadaljevanka Po poteh sužnjev, Od 1375 do 1620: Pohlep po zlatu, koprodukcijska dokumentarna serija Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 64. del Solze v raju, 1. sez., 65. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 40. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 41. del Vedno tvoja, 3. sez., 27. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 10. del Sanjski moški, 1. sez., 22. del Ljubezen na vasi, 4. sez., 10. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 42. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 43. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 11. del Vedno tvoja, 3. sez., 28. del 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez.

Kaj pa zdaj?, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 ROBO TV 6 10:25 Skrbimo za zdravje, Demenca 11:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:25 Iz oddaje Dobro jutro 13:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 MIŠ MAŠ: Kako lutke oživijo?

18:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Miriam Drev, Umaknjen vase 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videospot dneva 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Turčija 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN: Domen Kumer, Bepop, 2003 22:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Miriam Drev, Umaknjen vase 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

Nedelja,

21. avgusta

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Igrajva se skupaj 07.10 Timi gre, Zmaj 07.20 Žanov svet, Škatle 07.30 Kalimero, Luknja v spominu 07.40 Nejko, Na prostem 07.45 Zmedi gre v Zakajzato, Kaj je ta okamnina?

08.00 Z kot Zofka, Šoferka 08.25 Ribič Pepe, Uniforme 08.45 Firbcologi 09.10 Sobotni krompir 09.50 Male sive celice: OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Center 10.30 Izzivalci, EBU dokumentarni film, Kana: S svojimi besedami 10.50 Osvežilna fronta, Možgani 11.40 Slovenija - 30, Gospodarski izzivi za naslednjih 30 let 12.40 NaGlas!, Selma Skenderović 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Sledi, Maks Kavčič (1909-1973) 14.55 Skrivnosti čudežev v Lurdu, francoska dokumentarna oddaja 15.55 Naš vsakdanji kruhek, Hujšanje ni nobena znanost 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa 18.15 Free spirits - Samosvoji, Ron 18.30 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Konvoj 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 Gospodična Sloane, koprodukcijski film 22.15 Poročila 22.25 Šport 22.35 Vreme 22.40 Dvojček, Šesti dan, norveška nadaljevanka 23.30 Privid spomina, kanadska dokumentarna oddaja 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik 01.20 Sobotni Dnevnikov izbor 01.25 Utrip 01.40 Šport 01.50 Vreme 01.55 Napovedujemo

04.00 07.00 09.00 10.50 11.15 11.45 12.35 13.45

00.20 01.20

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Janez Winkler, 2. del Moji, tvoji, najini Moji, tvoji, najini Bila so Titova mesta, 1. del Bila so Titova mesta, 2. del Circom Regional, Enaki, koprodukcijska dok. oddaja Avtomobilnost Olimpijske igre, Košarka (M) Slovenija : Francija, polfinale Louise pozimi, francoski animirani film Maria Montessori, italijanski dokumentarni film Karaoke bar Festival Godibodi: Rudolf Gas & The Family in Batista Cadillac, koncert Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.45 08.55 09.20 10.10 11.00 11.50 13.05 13.20 14.30 14.45 15.15 15.45 16.15 18.00 18.50 18.55 20.00 22.05 00.00 01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Heidi (Heidi), ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 89. del Betty v New Yorku, 1. sez., 90. del Betty v New Yorku, 1. sez., 91. del Delovna akcija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Nepopisan list, slovenski film Popolna preobrazba doma, 8. sez.

24UR vreme 24UR Izganjalci duhov, ameriški film Ljubezen na daljavo, ameriški film Ojej, moj sin je gej!, ameriški film Pavza!

08:30 08:55 09:00 09:45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ: Kako lutke oživijo?

Studio Evropa: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje, Po socialnem vrhu EU v Portu Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZ ARHIVA: Koncert ansambla Štrk, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Ivo Svetina, Plamen iz morja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Jaka osvaja bonton, 1. del Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Uroš Zupan, Indijansko poletje Dotiki gora: Majorka in Montserrat, 4. del Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice tega tedna Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Cvetka Bevc, Cigaretni dim Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 2. del Popotniške razglednice: Turčija Festival Brežice 2008: Basel Renaissance Winds, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15.10 16.00 17.40 20.05 21.25 22.30

10:45 12:15 12:40 13:50 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:25 20:30 22:00 23:00 23:40 00:10

22. avgusta

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.15 09.15 09.25 09.35 09.50 09.55 10.00 10.10 10.20 10.35 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.30 15.30 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.45 22.35 23.00 00.20 00.35 01.00 01.20 01.30 01.40 01.50 01.55

Ava, Riko, Teo, Pingvin drsalec Mandi, Mula Niko, Čisto perilo Timi gre, Album Trala trali, Pesem vetra Zajček Belko, Prvič, ko sem razrešil skrivnost Ezopovo gledališče, Ni vse zlato, kar se sveti - O goski, ki je legla zlata jajca Nejko, Velika tekma v Podlesju Pujsa Pepa, Števila A veš, koliko te imam rad, Okus sončnega zahoda Sovice, Reševalna akcija Knjiga o džungli, Pravi volk Simon, Varuška V Goščavi, Poštena igra, lutk. nan.

Kalimero, Petrček je uročen Šola za pošasti, Laži Slastne medvedje zgodbe, Tartufi Slastni medvedji recepti Nejko, Nejko sprašuje Tib in Tamtam, Brez pike Vrtne prigode, Črtove sanje Vila Mila, Naj rečejo, kar hočejo Muk, Avtobus Bacek Jon, Pomočnik Govoreči Tom in prijatelji, Zaljubljeni lastnik Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, Sabljezobov grad Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij: Pikec reši Temno damo Ozare Obzorja duha, Deklica s piščalko, posebna oddaja o Kočevski Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk: Luka Prvi dnevnik, šport, vreme Števerjan 2021, festival narodnozabavne glasbe, 1. del Čez planke, Carigrad Lažnivi Kljukec, češki anim. film Poročila ob petih, šport, vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali: Gargano in Polignano a Mare Šola za pošasti, Igrače Frfra in Cufek, Volnena vesoljska ladja Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Ku'damm 63, nemška nad.

Intervju, dr. Jure Leskovec Poročila, šport, vreme Šum Balkana, dokumentarni film Za lahko noč: Gustav MahlerRenato Zanella: Adagietto, plešeta Shoko Nakamura in Wieslaw Dudek Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Duhovni utrip, Onkraj materialističnega prepričanja 07.15 Posebne zgodbe, (Pre)zgodaj odrasli 07.40 Festival oktetov Kranj 2012 09.25 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije 10.15 Moji, tvoji, najini 10.45 Moji, tvoji, najini 11.10 Moji, tvoji, najini 11.55 Ambienti 12.40 Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dokumentarni film 13.50 Košarkar naj bo 2, slovenski film 15.20 Olimpijske igre, Košarka (M) Slovenija : Avstralija, tekma za 3. mesto, posnetek 17.20 Pota svetega, francoski dokumentarni film 20.05 Lucy Worsley: Skrivnosti kraljevih palač, britanska dok. oddaja 21.00 Žrebanje Lota 21.15 Fahim, francosko bangladeški f.

23.00 Zvezdana, Verjeti v samoroga 00.00 Videotrak 01.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.50 09.00 09.10 09.25 09.50 10.40 11.30 12.20 12.50 13.05 14.20 14.35 16.20 18.00 18.50 18.55 20.00 22.10 00.05 01.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 92. del Betty v New Yorku, 1. sez., 93. del Betty v New Yorku, 1. sez., 94. del Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Lassie, ameriški film Kaj pa zdaj?, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez.

24UR vreme 24UR Monte Carlo, ameriški film Rad mora imeti pse, ameriški film Nepopisan list, slovenski film Pavza!

08:30 08:55 09:00 09:45 10:15 10:25 10:55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ: Kako lutke oživijo?

2867. VTV magazin Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna Nastop Folklorne skupine Maribor iz Argentine Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZ ARHIVA: Koncert ansambla Štrk, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 3 Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Primož Čučnik, Sedem kilometrov pesmi Skrbimo za zdravje, Demenca Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka, Ptujskih 5, ansmabel Mikola Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Miriam Drev, Umaknjen vase Jutranji pogovori 2 Festival Brežice 2008: Basel Renaissance Winds, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11:55 12:25 13:55 14:55 16:05 17:30 17:55 18:00 18:15 18:35 18:40 19:40 19:55 20:00 21:00 21.05 22:35 23:10 23:40

Ponedeljek,

Torek,

23. avgusta

06.30 06.45 07.00 09.00 10.15 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 14.40 15.15 15.55 16.05 16.15 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.05 18.25 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.45 00.35 01.05 01.30 01.45 01.55 02.00

Utrip Zrcalo tedna Poletno jutro Čez planke, Križarjenje po Jadranu Obzorja duha, Deklica s piščalko Moji, tvoji, najini Moj vrt ima načrt, Gregor in Tina Intervju, dr. Jure Leskovec Prvi dnevnik Šport Vreme Zadnji tango v Halifaxu (V.), britanska nadaljevanka Rojaki, oddaja o zamejcih Dober dan, Koroška Timi gre, Ksilofon Žanov svet, Cviljenje Šola za pošasti, Dežurna Žogomet, Bitka za Block Street Poročila ob petih Šport Vreme Sledi, Ptujsko jezero Pujsa Pepa, Kavboj Primož Simon, Samo še malo Nejko, Laži Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nadaljevanka Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Wisting, koprodukcijska nadaljevanka Glasbeni večer: Festival Poletje Imago Sloveniae Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Poletno jutro 13.40 Prisluhnimo tišini, (Pre)živeti s stalnim zvonjenjem v ušesih, izobraževalno-svetovalna oddaja 14.10 Avstralija na slovenski način, potopis 15.00 Ljudje in zemlja 15.50 #Zelena generacija/Young Village Folk: Luka 16.00 Olimpijske igre: Športno plezanje (Ž) - kombinacija, posnetek 18.00 Pozabljeni Slovenci, Savin Sever 20.00 Egipt iz zraka, francoska dok. serija 20.50 Prvaki, Družina šteje, britanskoameriška dok. serija 21.50 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka 22.45 Circom Regional, Slovo od glasbe, koprodukcijska dok. oddaja 23.50 Kam, kratki igrani film AGRFT 00.20 Videotrak 01.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.25 07.35 08.00 08.15 09.05 10.05 11.00 12.05 13.05 13.20 14.25 15.20 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.55 22.25 23.30 00.25 01.15 01.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 66. del Solze v raju, 1. sez., 67. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 42. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 43. del Vedno tvoja, 3. sez., 28. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 11. del Sanjski moški, 16. sez.

Ljubezen na vasi, 4. sez., 11. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 44. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 45. del 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 14. sez., 8. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 8. del Slepa pega, 4. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2867. VTV magazin 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Alfi po Sloveniji: Spomini, spomini …

19:00 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Miriam Drev, Umaknjen vase 19:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:30 Videospot dneva 19:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Studio Evropa: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje, Mladi in EU pred izzivi 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Kratek koncert, Tomislav Bralić in klapa Intrade 21:25 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Miriam Drev, Umaknjen vase 21:25 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 8 22:05 Videospot dneva 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

Sreda,

24. avgusta

06.20 06.25 07.00 09.00 09.55 10.10 11.00 11.30 11.55 13.00 13.15 13.20 13.25 14.40 15.10 15.40 15.50 15.55 16.05 16.15 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.05 00.40 01.05 01.35 01.45 01.55 02.00

04.00 10.00 12.10 13.00 16.00 17.00 18.10 20.00 20.55 22.05 23.10 23.30 00.30 01.35 04.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.35 08.00 08.25 08.40 09.30 10.30 11.25 12.30 13.25 13.40 14.40 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.10 22.40 23.40 00.35 01.25 01.55

25. avgusta

Kultura Odmevi Poletno jutro Čez planke, Tel Aviv TV-izložba Pisave, Aleš Berger, Andrej Brvar Moji, tvoji, najini Biotopi, Glive Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Zadnji tango v Halifaxu (V.) Duhovni utrip, Onkraj materialističnega prepričanja Potepanja - Barangolasok, LegBudapest és Nógrádi kastélyok / NajBudimpešta in Nógrádski dvorci Timi gre, Bleščeče čisto Simon, Pravi očka Šola za pošasti, Pošastne knjige Žanov svet, Pokrivala Govoreči Tom in prijatelji, Temna skrivnost Žogomet, Gneča, avstralska otroška nadaljevanka Poročila ob petih Šport Vreme Free spirits - Samosvoji, Frida, Ricardo, Hind, dokumentarna oddaja Tib in Tamtam, Tornado Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ločitve (II.), britanska nadaljevanka Vojna pred sodiščem jugoslovanski procesi: Kazen, nemško-češka dokumentarna serija Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini, Janez Winkler, 3. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.20 06.25 07.00 09.00

Info kanal Poletno jutro Slovenski magazin Paraolimpijske igre, otvoritev Slovenski športniki na paraolimpijskih igrah Tisoč let jušne osnove: kombu alga, ki povezuje svet, japonska dokumentarna oddaja Pozabljeni Slovenci, Tošo Primožič Zgodba o Bogu II., Dokaz o obstoju Boga Ladja na luno, japonska nanizanka GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka NaGlas!, Selma Skenderović Svet po meri Ši Džinpinga, francoska dokumentarna oddaja Videotrak Info kanal Info kanal

14.15

24UR OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 68. del Solze v raju, 1. sez., 69. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 44. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 45. del Usodno vino, 2. sez., 12. del TV prodaja Sanjski moški, 16. sez.

Gorski zdravnik, 14. sez., 8. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 46. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 47. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 12. del Vedno tvoja, 3. sez., 29. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 9. del Slepa pega, 4. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Studio Evropa: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje, Mladi in EU pred izzivi 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 7 18:45 Spoznajmo jih … Andrej Hočevar, iz pesniške zbirke Seznam 18:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2868. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Soteska Pekel 20:50 Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 2. del 22:20 Spoznajmo jih … Andrej Hočevar, iz pesniške zbirke Seznam 22:25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program

10.15 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 13.55 14.45 15.05 15.50 16.00 16.05 16.15 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 18.57 19.29 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.40 00.20 00.45 01.10 01.25 01.35 01.40

04.00 10.15 11.30 13.30

14.40 16.20 17.55 20.00 21.30 21.40 22.40 23.45 00.50 01.50 04.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.20 09.10 10.10 11.05 12.10 13.10 13.25 14.20 15.20 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.10 22.35 23.55 00.50 01.40 02.10

Kultura Odmevi Poletno jutro Čez planke, Lihtenštajn - 300 let kneževine Free spirits - Samosvoji, Frida, Ricardo, Hind, dokumentarna oddaja Moji, tvoji, najini Biotopi, Življenje na travniku Globus ob začetku predsedovanja Prvi dnevnik Šport Vreme Fina gospa (I.) Fina gospa (I.) Obrazi naših rojakov, Agata Klinar Medaković Pod drobnogledom - Nagyito alatt, Szlovénia önállóságának 30 éve / 30 let samostojne Slovenije Timi gre, Gasilec Simon, Zmaj Šola za pošasti, Pošasti prepevajo Žanov svet, Čarovnija Žogomet, Deklica s kapuco, avstralska otroška nadaljevanka Poročila ob petih Šport Vreme Mestne promenade, Slovenj Gradec 50 knjig, ki so nas napisale, Lojze Kovačič: Prišleki Kalimero, Vžgite motorje Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Bog obstaja, ime ji je Petrunija, makedonski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Profil, dddr. Mira Delavec Touhami Mestne promenade, Slovenj Gradec Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Poletno jutro Imago Sloveniae - Moški komorni zbor iz Bolgarije: Folklorna glasba Ginovo potepanje po vzhodni italijanski, Gargano in Polignano a Mare, obali, kulinaričnopopotniška oddaja Olimpijske igre, zaključna slovesnost Vikend paket Gospa, ki z oblačenjem slači, portret kostumografke Alenke Bartl Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe, Montserrat Caballe v vlogi Norme, nemška glasbena dokumentarna oddaja Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Severina GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka Druga koža, dokumentarni film Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 70. del Solze v raju, 1. sez., 71. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 46. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 47. del Vedno tvoja, 3. sez., 29. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 13. del Sanjski moški, 16. sez.

Ljubezen na vasi, 4. sez., 12. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 48. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 49. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 13. del Vedno tvoja, 3. sez., 30. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 10. del Slepa pega, 4. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2868. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 4 18:15 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … Miklavž Komelj, iz pesniške zbirke Minima impossibilia 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 ŽUPANJA Z VAMI: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN: Andraž Hribar, 2003 22:15 Spoznajmo jih … Miklavž Komelj, iz pesniške zbirke Minima impossibilia 22:20 Videospot dneva 22:25 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

Naš čas, 19. 8. 2021, barve: CMYK, stran 17

UTRIP

19. avgusta 2021

17

Kapelarji iz Stare vasi Velenje – V KS Stara vas že polnih 27 let neumorno deluje Društvo kapelarjev, ki so ga na pobudo Mihe Valencija ustanovili leta 1995. Ob ustanovitvi kapelarjev so hkrati organizirali skupino kolednikov. Obe skupini je na začetku vodil Miha Valenci. Število kapelarjev se je ves čas spreminjalo. Danes je aktivnih 10 članov, ki redno mesečno plačujejo članarino. Tako nabrana sredstva uporabljajo za morebitno obnovo kapelice, preostanek pa za druženja ob praznovanjih ali za udeležbo na izletu, ki ga pripravijo v lastni režiji oziro-

ma se udeležijo izleta v okviru KS Stara vas. V minulem letu je zaradi koronavirusa to odpadlo. Upajo, da se sedaj kaj podobnega ne bo ponovilo. Dolgoletni predsednik društva Ivan Strmčnik je tudi letos organiziral srečanje članov ob praznovanju velikega šmarna. Ob tej priložnosti so pregledali finance, sledila pa je predaja ključa kapelice. Za njeno urejenost je namreč vsako leto zadolžen drug član društva.

Takšno društvo je verjetno v Sloveniji edinstven primer. 🔲

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Pogumnejši in odločnejši boste, kot ste bili v preteklem obdobju, zato boste tudi lažje prevzemali pobude na vseh življenjskih področjih. Če že dolgo sanjarite o neki osebi, ki še ne ve, da vam je všeč, boste sedaj lažje naredili prvi korak in jo povabili na zmenek. Bodite pogumni in se ne bojte razočaranj, saj so tudi ta sestavni del življenja. Veliko možnosti imate, da boste vaši simpatiji všeč in morda se bo avantura razvila v resno partnerstvo. Morda strastno ljubimkanje sicer ne bo dolgotrajno, vsekakor pa vam bo prineslo nove dragocene izkušnje, iz katerih se lahko veliko naučite o sebi in medsebojnih odnosih.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Izogibajte se težki hrani in neprestanemu poležavanju, saj boste sicer hitro pridobili nekaj odvečnih kilogramov, poslabšalo pa se bo tudi vaše zdravstveno stanje. Če ne boste začeli bolj skrbeti zase, vas bodo kmalu začele pestiti želodčne težave, glavoboli in padec imunskega sistema. Če med tednom nimate dovolj energije za športne aktivnosti, se odpravite vsaj na kakšen večerni sprehod. Vikendi pa naj bodo aktivneje obarvani, saj bosta sprememba okolja in športna vadba dobro vplivali na vaše počutje. Previdni bodite tudi v odnosih z negativnimi ljudmi, ki vam kradejo energijo. Tudi ti namreč pripomorejo k vašemu slabemu počutju.

Peter Kavšek

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Skozi tančice ženskega pogleda

Nič hujšega Ljudje smo unikatna bitja. Brez dvoma je vsak izmed nas neponovljiva umetnina.

Poseben čar pa je opazovati, kako ima vsaka umetnina zametke svoje predhodnice.

No, pa da poenostavim. Moje misli nehote pogosto postanejo zelo abstraktne. Pisanje mi ponuja čisto novo dimenzijo izražanja in me kar nekako odnese. Skratka, kar hočem povedati, je, da kot unikatno bitje vsak izmed nas nosi zametke genetike naših prednikov. Še posebej zanimivo pa je to opazovati pri svojih otrocih. Če si dovolj odprt za opazovanje in samokritičnost, lahko pri otrocih brez truda opaziš vzorce, ki so jih podedovali ali pa z zgledom prevzeli od tebe. In ni nujno, da je vedno najbolj prijetno.

Prvič sem mama postala pri 26 letih. Bilo je naporno. Milo rečeno. Ob vsem tem, ko sem se trudila biti dobra mama, sem želela biti tudi dobra partnerka in gospodinja.

Pospravljeno stanovanje ob otroku ni vedno enostavna naloga. Z leti seveda spoznaš,

od 20. 8. do 26. 8.

- 20. avgusta 1988 so krajani Šentilja pri Velenju svečano odprli nov vodovod; - 21. avgusta 1928 je bil v Dobletini pri Nazarjih rojen Ivan Atelšek, nekdanji generalni direktor Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki je umrl 6. decembra 2011; - 21. avgusta 1977 so v Škalah odprli nov otroški vrtec; - 22. avgusta 1890 se je v Skornem rodil dirigent Mihael Miško Letonja. Na začetku leta 1922 je od Frana Koruna Koželjskega prevzel vodstvo velenjske rudarske godbe, zapustil pa jo je l. 1942. Rudarska godba je bila v času, ko je bil kapelnik, znana v Šaleški, Savinjski in Mislinjski dolini, hkrati pa se je dvigala tudi raven glasbenega ustvarjanja. Umrl je 22. decembra 1963; - 22. avgusta 1920 je bil v Velenju shod Jugoslovan-

da marsikaj ni tako pomembno, kot si takrat mislil. A vseskozi nam življenje ponuja možnost za rast in spremembe. Tako se skozi leta spreminjam tudi sama. Kar ne morem se načuditi, kako intenzivno se lahko dogajajo spoznanja o določenih prepričanjih, ki pravzaprav ne služijo svojemu namenu, o vzorcih, za katere spoznavaš, da ne služijo temu času in načinu življenja.

In zakaj pravim nič hujšega? Nič hujšega ni, ko opazuješ svojega otroka, ki je od tebe prevzel vzorec, za katerega si skozi leta videl, da ni dober, da ti škodi, ne samo tebi, tudi drugim.

In kaj storiti, ko to spoznaš? Ko pred tabo stoji pomanjšana verzija tebe z vzorcem, ki je tebi prinesel toliko stresa.

Ne preostane mi drugega, kot da sprejmem odgovornost za to, kdo sem, kakšna sem, kako delujem in kako vse to prenašam na svoje otroke. Zavedam se, da sem jim dala ogromno dobrega, zdravih vzorcev, pa vseeno, ni prijetno opazovati nekaj takega.

Za nazaj se ne da nič spremeniti, seveda pa imamo vedno možnost spremeniti tisto zdaj. Ne morem se strinjati, da je kasneje

ske socialdemokratske stranke. Glavni govornik je bil Anton Kristan, ki je bil po prevratu član Narodne vlade SHS v Ljubljani in nato od leta 1919 minister za gozdarstvo in rudarstvo v vladi v Beogradu; - 22. avgusta 1956 je skupščina Občinskega ljudskega odbora Šoštanj izglasovala ustanovitev nižje državne glasbene šole Velenje, ki je pred tem tri leta delovala v okviru velenjske Svobode.

Zaradi zapletov se je nato nekaj časa imenovala Glasbena šola Velenje – Šoštanj z oddelkom v Šoštanju in v Velenju; - 22. avgusta 1998 je Aeroklub Gorenje na letališču v Lajšah pri Šoštanju pripravil velik letalski miting; - avgusta 1959 je začela poslovati druga velenjska »veleblagovnica«, imenovana »Spodnja Velma«; - 24. avgusta 1844 se je v Arnačah pri Velenju rodil literat in duhovnik Jernej Voh. Služboval je med drugim kot stolni kanonik v Mariboru. Napisal je več knjig in člankov s področja liturgije in cerkvenega prava.

Umrl je 20. januarja 1916 v Mariboru; - med 22. in 24. avgustom

nemogoče, ko je nekaj zakoreninjeno. Tudi sami imamo mnogo stvari zakoreninjenih v sebi, pa to še vseeno ne določa naše prihodnosti.

Pomembno je, da se zavedamo svoje odgovornosti na vseh ravneh, na vseh področjih, kako delujemo navzven in navznoter.

Nič ni narobe, če nekega dne tudi vi ob opazovanju svojih otrok izrečete besede "nič hujšega". Nič ni izgubljeno. Iskren pogovor, pa ne samo enkrat, vedno znova, saj se tisto, kar je globoko zakoreninjeno, ne preoblikuje kar tako v enem dnevu. Ni pa nemogoče. To si velja dobro zapomniti.

Bodite iskreni, povejte, da niste znali drugače, da niste vedeli, da je lahko drugače.

A ni nekaj najlepšega, ko nam življenje ponuja odprte poti, ki jih lahko oblikujemo tudi po lastni želji. In če vam pot ni všeč, se ustavite, vedno lahko izberete drugo, na kateremkoli področju življenja.

To je vaša pravica, vaš privilegij in predvsem vaša odgovornost.

Ivan Atelšek (Arhiv Muzeja Velenje)

1980 je dvanajst Velenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vozilo »spaček« in na nogometnem igrišču Ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot; - 24. avgusta 1980 so odprli nov gasilski dom v Lokovici, namesto gasilskega doma v Družmirju, ki se je moral umakniti zaradi pogrezanja zemlje; - 24. avgusta 1987 je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora izdal lokacijsko dovoljenje za čistilno napravo odpadnih voda Šaleške doline v Šoštanju; - 25. avgusta 1926 se je rodil Miha Krofl. Obiskoval je

🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

V naslednjem tednu boste veliko razmišljali o spremembah v življenju, ki si jih že dolgo želite. Morda bodo te povezane z iskanjem vaše identitete in korenin ali pa z negativnimi družinskimi vzorci, ki se ponavljajo skozi generacije in si jih želite prekiniti. Če ste bolj radovedne narave, se boste morda podali celo v raziskovanje svojega družinskega drevesa. Morda pa boste končno zbrali pogum in poskusili razčistiti odnos s svojimi starši in njihovimi napakami. Karkoli se bo že dogajalo, lahko pričakujete precej čustveno in psihično stresno obdobje, ki pa dolgoročno prinaša pozitivne spremembe v vašem počutju in odnosih z bližnjimi.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Največ časa in energije boste posvetili delovnim ali študijskim obveznostim. Pri tem je najbolj pomembno, da začnete sami odločati o tem področju svojega življenja in poskušate napredovati po svojih lastnih željah. Pretiran vpliv vaših bližnjih ali nadrejenih ne bo imel pozitivnega učinka na situacijo. Možna je sprememba delovnega mesta, napredovanje in pridobitev novih odgovornosti. Ker si tega zares želite, boste pripravljeni veliko energije in časa vložiti v izboljšanje svoje poklicne, dolgoročno pa tudi finančne situacije. Ob trdem delu vam bo uspelo in proti koncu leta se vam obeta večja finančna injekcija, s katero bo ves vaš sedanji trud poplačan.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Pomembno bo, da se naučite umiriti svojo živčno naravo, saj boste sicer s svojimi izpadi in nepotrebno trmo vnesli v odnose z bližnjimi veliko napetosti in negativne energije. Najverjetneje že poznate in izvajate sprostitvene tehnike, ki vam najbolj ustrezajo, ampak ste pri tem precej leni in se ne trudite dovolj. Vključite jih v svojo vsakdanjo rutino in jih začnite redno izvajati, saj boste s tem poskrbeli za notranji mir. Poskusite kakšne nove meditativne prakse in poskrbite, da se boste redno gibali. Pomembni bodo tudi pogovori z osebami, ki jim zaupate, saj boste na ta način lažje izrazili svoje jezo, strahove in razočaranja.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

V ljubezenskem odnosu, ki vas že nekaj časa ne osrečuje več, boste sedaj končno pokazali več odločnosti, da prekinete začarani krog prepirov in nezadovoljstva. Če ste se s partnerjem že poskusili iskreno pogovoriti o vajinih težavah in ti pogovori niso obrodili nobenih sadov, se raje odločite za samostojno pot, kot pa da še naprej poskušata reševati nerešljive probleme. Tudi delovno okolje vas bo izčrpavalo bolj, kot si boste hoteli priznati. Če potrebujete počitek, si privoščite mirne in sproščujoče večere. Vseeno pa ne pozabite tudi na zadostno količino gibanja. Obiski telovadnice, dolgi sprehodi ali pohodniški izleti vsaj med vikendom vas bodo spravili v boljšo voljo in vam vlili novo energijo.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Manj boste osredotočeni na odnos s partnerjem, saj se boste bolj obremenjevali z napredovanjem na delovnem mestu. Partner vam bo pri tem sicer v veliko oporo, posebno če sta v preteklem obdobju vzpostavila trdne temelje vajinega odnosa, ki temelji na spoštovanju in upoštevanju vajinih želja. Morebitni spori bodo povezani predvsem s tem, da bosta preživela manj skupnega časa in imela s tem manj možnosti za pogovore, ki bistveno pripomorejo h kakovosti partnerstva. Tega se žal ne zavedate dovolj. Vsaj med vikendom si vzemite več časa za partnerja, mobilne naprave pa naj počivajo.

OŠ v Velenju, obrtno šolo v Slovenj Gradcu in Šoštanju ter leta 1943 opravil izpit za trgovca v Gradcu.

Leta 1947 se je zaposlil v velenjskem rudniku ter leta 1948 postal poslovodja Konzuma z več poslovalnicami. Leta 1951 je prevzel vodenje trgovske organizacije Era Velenje, ki jo je vodil 31 let. Umrl je 10. aprila 2012; - 25. avgusta 1980 se je pri gradnji novega jaška v Prelogah zgodila huda delovna nesreča, pri kateri je zaradi eksplozije metana življenje izgubil en delavec; - 25. avgusta 1986 je v Robanovem kotu tragično umrl Ferdo Kavčnik, doma s Kaučelove dimnice v Zavodnju pri Šoštanju. Kavčnikova domačija velja danes za najjužnejšo ohranjeno evropsko alpsko dimnico; - 26. avgusta 2000 se je v Velenju v organizaciji Mladinskega centra in Šaleškega študentskega kluba začel Festival mladih kultur Kunigunda, v okviru katerega se je do 2. septembra zvrstilo več kot 40 prireditev. 🔲

Damijan Kljajič

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Dogajanje za vašimi domačimi zidovi bo zelo pestro. Situacija, ki bo verjetno bolj negativna kot pozitivna, vas bo močno obremenjevala. Morali se boste sprijazniti z njo in se sproti prilagajati. Predvsem bodo izpostavljeni negativni partnerski odnosi, zato se boste morda morali vprašati, koliko sploh še lahko prenesete. Če vajin načet odnos slabo vpliva tudi na ostale družinske člane, je še posebej pomembno, da sprejmete drastične odločitve. Morda se vam bodo ponudile priložnosti za večje življenjske spremembe, sploh spremembe okolja. Sprejmite jih z odprtimi rokami, saj lahko izboljšajo kvaliteto vašega življenja, predvsem pa bi sprememba okolja vplivala dobro na vaše odnose z drugimi.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Sodelavci vas bodo s svojim obnašanjem izčrpavali in vam pili energijo. Obremenjeni boste tudi z izobraževalnimi ali poklicnimi obveznostmi, ki so se vam žal čez poletje še nakopičile. Ob prostih večerih si vzemite več časa za druženje s prijatelji, saj boste na ta način malce sprostili svoje možgane in pozabili na tegobe in odgovornosti na delovnem mestu. Masaža ali vadba joge bo v tem času odličen način sproščanja. Če se boste odločili za aktivnejšo vadbo, bo tudi ta zelo dobro vplivala na vaše razpoloženje. Na počitnice se odpravite v večji družbi svojcev ali prijateljev, saj boste tako utrdili medsebojne vezi in izboljšali svoje počutje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Samski boste imeli zelo veliko željo po resnem ljubezenskem odnosu in partnerstvu. Če ste že zagledani v neko osebo, obstaja nevarnost, da boste prehitro in preveč pritiskali nanjo. Pretirana iskrenost in čustvena intenzivnost lahko vašega potencialnega ljubimca bolj prestraši kot prepriča, da ste pravi zanj. Pazite se tudi ljubezenskih kandidatov, ki jim prija vaša pozornost v smislu razkošnih zmenkov in daril, v zameno pa dobite bolj malo. Kot že sami veste, pristne ljubezni ne temeljijo na materialni koristi, temveč predvsem na čustveni toplini, kompatibilnosti, zaupanju in harmoničnih odnosih. Naj vas zato prvi vtis nikoli ne zavede.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Zadnje čase se čisto premalo razvajate. Zaradi precej boljše finančne situacije bo vse laže tudi na drugih področjih vašega življenja. Končno si lahko privoščite tudi večji nakup, s katerim ste morali prej dolgo odlašati, čeprav ste si ga zelo želeli. Pri večjih odločitvah in nakupih vseeno upoštevajte mnenja vseh družinskih članov, saj lahko s svojimi samovoljnimi dejanji v svoje odnose hitro vnesete nepotrebne napetosti. Upoštevajte tudi njihove želje in interese, skupaj se odločite, kaj novega si vsi zares želite in potrebujete. Še posebej bo pomembno, da kakšno manjšo željo izpolnite tudi sebi in pri tem pozabite na družino.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Če ste v dolgotrajnem in stabilnem odnosu, se bosta s partnerjem morda začela pogovarjati o skupni selitvi, poroki ali naraščaju. Zaradi takšnih sprememb, ki si jih sicer želita oba, se bosta morala prilagoditi novim odgovornostim. Če razmišljate o otroku in je vajina zveza dovolj trdna, je sedaj primeren čas za načrtovanje nosečnosti. Zavedati pa se morate, da bo naraščaj korenito spremenil vaše življenje in tudi odnos z vašim partnerjem. Če že imate svojo družino, pričakujte več odgovornosti ali obremenitev na tem področju.

Zagotovo bodo povezane tudi s težavno finančno situacijo, ki pa se, žal, še ne bo tako kmalu spremenila.

Naš čas, 19. 8. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

19. avgusta 2021

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Prednosti novih paketov NEO SVET • Obilna mobilna komunikacija kjerkoli in kadarkoli • Super hiter internet v vsakem trenutku • Napredna TV-izkušnja za vso družino

Ne spreglejte: povsem prenovljeni in posodobljeni prodajalni v Velenjki in Šaleku!

Prodajalna MOBTEL

Velenjka, Velenje | 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

Interspar Šalek, Velenje | 041 703 699

Prodajalna MOBTEL

Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. avgusta 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

ONESNAŽENOST ZRAKA SKÅBER, Linn: Čez potok, ne čez most

ml – Mladina M – Leposlovje od 13. leta dalje Vir: https://www.sodobnost.com/izdelek/cez-potok-ne-cez-most/ Norveška avtorica Linn Skåber je intervjuvala mlade in se v pogovorih dotaknila vseh mogočih tem, od aken do miru in izgube. Kaj je najboljše, ko si mlad? Kaj je najslabše? Kaj bi spremenili? Zakaj jih odrasli dušijo? Česa se bojijo? Iz njihovih odgovorov je Linn Skåber ustvarila izvrstne zapise o teh čudovitih in hkrati brezupnih časih – o prehodu iz otroštva v odraslost, kakor ga doživljajo mladi. Besedila so napisana v lahkotnem, šaljivem tonu, z iskrenostjo pa Linn Skåber pred nami naslika podobe, polne radovednosti, akcije, ljubezni, humorja, razburljivosti, prijateljev, zabav in napadov smeha, pa tudi osamljenosti, tesnobe, ranljivosti, strahu, žalosti in nerazumevanja.

To je knjiga, ki bo posrkala mlade, njihove starše pa spomnila, kako je biti mlad.

V tednu od 9. do 15. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Avtorica v avtobiografiji prvič na ogled postavlja svojo izredno zanimivo, dinamično in ustvarjalno poklicno pot, polno številnih zgodb in anekdot. Sprehodi se od svojega otroštva do poklica tožilske pripravnice, namestnice tožilca, okrožne, višje in vrhovne državne tožilke. Opisano je tudi obdobje njenega predsedovanja Društvu državnih tožilcev Slovenije in Belemu obroču Slovenije ter številne poti dobrodelnosti. Vrh njene kariere je bila funkcija varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije. Prvič javnosti spregovori o svetovih mnogih, ki živijo na robu, ter iskrivo opiše osebne vzpone in padce. Prav te zgodbe so v njenem življenju povezane z mnogimi liki, ki v knjigi dobijo prepoznavne obraze in zaživijo z vsemi človeškimi lastnostmi. Spomini so prežeti s soncem in temo, lepoto in bedo, napisani pa v napetem slogu, ki nikogar ne bo pustil ravnodušnega. Premnoge tančice njenega življenja se skozi knjigo odstirajo v vprašanju: je bilo vredno? Odgovor nanj se piše vse do konca.

Vlasta Nussdorfer (1954) je pravnica, ki je prehodila pot od pripravnice do namestnice tožilca, okrožne, višje in vrhovne državne tožilke, bila šest let predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije in ustanoviteljica Belega obroča Slovenije, ki mu je predsedovala do februarja 2013, ko je postala varuhinja človekovih pravic. Napisala je deset knjig, izkupiček pa je namenila dobrodelnosti. Bila je predsednica Kluba Janinih Slovenk, prejemnica številnih nagrad, ambasadorka projektov in ustanoviteljica dveh skladov: Plamen dobrote in Hipokrat. Zadnjih dvanajst let se uvršča med deset najvplivnejših pravnikov v državi.

Trenutno je svetovalka predsednika republike.

ČETRTEK, 19. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti – naša gostja bo Veronika Rebernik, ki nam predstavlja obvezen del potovalne lekarne, brez katere se ne smemo odpraviti na pot; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 20. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 21. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 22. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 23. avgusta

NUSSDORFER, Vlasta: Nekaj vam želim povedati

od – Odrasli 821-94 – Spomini Vir: https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/ avtobiografija/nekaj-vam-zelim-povedati.html

24 ur

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 9. do 15. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 9. do 15. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca -pripravlja Mitja Čretnik), 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 24. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 25. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 19. 8. 2021, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

19. avgusta 2021

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE Dijakinji, dijaku ali študentki oddam sobo z balkonom v centru mesta Velenje. Gsm: 041 969 210.

ŽIVALI

horn bele. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno...

Kmetija Šraj, Gsm 031 751 675.

PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor.

Gsm: 041 619 372.

PRIDELKI KOCKE SENA, škropilnico na kolesih, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874.

KUPIM POSTELJO, ohranjeno po možnosti z jogijem, kupim.

Gsm: 041 969 210.

JARKICE - mlade kokoši tik pred nesnostjo, prodam. Rjave in leg-

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

VELENJE Četrtek, 19. 8.

18.00 Knjižnica Velenje, terasa Zajčkon in volk, lutkovna predstava KD Smeško in DPM LB Velenje 20.00 Pri Domu kulture Velenje Ana Bezjak kvartet, koncert (PKP)

Petek, 20. 8.

8.00

Parkirišče za pošto Kramarski sejem 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Stillwater, kriminalna drama

Sobota, 21. 8.

8.00

Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 Domačija Lamperček, Vinska Gora Degustacija lokalnih zgodb: Najdi bisere škrata Bisera v Vinski gori 9.00-13.00 Športni park Šentilj pri Velenju Katarinin sejem 9.00 Škalske Cirkovce Svečana otvoritev replike Izakove bolnice

10.00 Vista Smetiščni škrat, predstava Gledališča KU KUC (Sobotne lutkarije) 10.00 Velenjska plaža Paddle the Lake 11.00 Graška Gora 34. tradicionalno srečanje borcev, planincev in drugih veteranskih organizacij 19.00 Velenjski grad, atrij Majda in Marjan Petan, koncert 19.00 Šalek Starotrški dan, tradicionalna prireditev

Nedelja, 22. 8.

9.00

Grad Šalek Degustacija lokalnih zgodb: Dan odprtih vrat 10.00 Velenjski grad Degustacija lokalnih zgodb: V grajskem vrtu z grajsko gospodo 10.00-18.00 Vista, Vila Čira-čara Gusarji srečajo morsko deklico, ustvarjalnica in ogled Pikine vile

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 21. 8. 2021 in nedeljo, 22. 8.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 83.

Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek: od 7.30 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00

CITY CENTER Celje • • • • •

Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 Džungla – otroški park - odprt Adrenalinsko poletje na adrenalinskih napravah do 25.8.

Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto.

• Povabilo na FB, IG profil in na www.city-center.si

Nagrajenci nagradne križanke »Papirnica Moja Pentlja«, objavljene v tedniku Naš čas, 5. avgusta. 2021 so: • Franc Jurjovec, Lokovica 40, 3325 Šoštanj • Stanka Šmon, Topolšica 47, 3326 Topolšica • Marica Svetko, Kardeljev trg 2, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Rešitev križanke: NAZAJ V ŠOLO.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE •

Kompan Zoran, Topolšica, Topolšica 19 in Rožej Marjana, Topolšica, Topolšica 19

SMRTI • •

Muršec Marta, roj. 1942, Velenje, Ljubljanska cesta 52 Blagotinšek Ivanka, roj. 1932, Šoštanj, Lokovica 18A

Lunine mene

ob 14:02, 22. avgusta, polna luna (ščip)

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Naročniki jih objavite ceneje.

mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

10.00-18.00 Velenjski grad, park Srednjeveški tabor na Velenjskem gradu 19.30 Vista Profesor Kuzman mlajši, monokomedija Uroša Kuzmana

Torek, 24. 8.

10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Plesni studio N 10.00 Velenjski grad Izdelajmo si Velenjski grad, delavnica za otroke, prijave: info@ muzej-velenje.si 17.00 Galerija Velenje Obrazi Gane, delavnica hitrega portretnega slikanja, prijave: info@ galerijavelenje.si 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna, delavnica s Kato Laštro

Sreda, 25. 8.

10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Ustvarjamo s knjižničarko Majo 10.00 Velenjski grad Šaleška pivska čaša, delavnica, prijave: info@muzej-velenje.si 19.00 Galerija Velenje Na limonadi s Tjašo Rener, pogovor 20.30 Pri Domu kulture Velenje Sayugá, koncert Mozzajik Summer Festivala

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 19. 8.

21:00 MC Šmartno ob Paki – pod kozolcem Poletni kino pod kozolcem: Nažgani, komična drama

Sobota, 21. 8.

8:00–12:00 Parkirišče pred marketom Mercator Kmečka tržnica 18:30 Martinova vas – brunarica turističnega društva Pokušina mlečnih napitkov z dodatkom zelišč in sadja

Ponedeljek, 23. 8.

10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški živžav: ustvarjalne delavnice z družabnimi in športnimi igrami

Torek, 24. 8.

10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški živžav: delavnica Z igro v SVET

Sreda, 25. 8.

10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški živžav: delavnica angleščine

KINO spored STILLWATER Stillwater, kriminalna drama, 140 min (ZDA) Režija: Tom McCarthy Igrajo: Matt Damon, Abigail Breslin, Camille Cottin, Deanna Dunagan, Robert Peters Petek, 20. 8., ob 20. uri

MANDIBULE Mandibules, komedija, 77 min (Francija) Režija: Quentin Dupieux Igrajo: Grégoire Ludig, David Marsais, Adèle Exarchopoulous, India Hair, Roméo Elvis, Coralie Russier Sobota, 21. 8., ob 20. uri

TAČKE NA PATRULJI: FILM Paw Patrol: The Movie, sinhronizirana animirana pustolovska komedija, 88 min (Kanada, ZDA) Režija: Cal Brunker

Igrajo: Iain Armitage, Marsai Martin, Ron Pardo, Yara Shahidi, Kim Kardashian West, Randall Park Nedelja, 22. 8., ob 16. uri

POTOVANJE SKOZI SPOMINE Reminiscence, znanstvenofantastični triler, 148 min (ZDA) Režija: Lisa Joy Igrajo: Angela Sarafyan, Rebecca Ferguson, Hugh Jackman, Thandiwe Newton Nedelja, 22. 8., ob 20. uri

NAJBOLJŠI SUNE Sune – Best Man, družinska komedija, 88 min (Švedska) Režija: Jon Holmberg Igrajo: Elis Gerdt, Sissela Benn, Fredrik Hallgren, Tomas von Brömssen, Lily Wahlsteen, Baxter Renman Ponedeljek, 23. 8., ob 21. uri (Zvezde pod zvezdami)

Naš ­čas, 19. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 20

V pričakovanju visokega Vožnja s kolesom v Velenju – užitek ali stres? obiska F. E. C. C. V Šoštanju se bo na prvem sestanku srečalo novoizvoljeno vodstvo Federacije evropskih karnevalskih mest Milena Krstič Planinc

Peter Radoja, predsednik Turistično-olepševalnega društva Šoštanj – Šoštanj je Šoštanj, alfa in omega s svojim Pustom ŠoPusta Šoštanjskega in štanjskim že dolgo član evropskega zdruznan kot karnevalsko ženja. mesto, odkar je od leta Za visoke goste bo 2006 član Federacije župan Darko Menih evropskih karnevalpripravil sprejem v Viskih mest (F. E. C. li Mayer, v uradnem C.), največje globalne protokolu jih bodo karnevalske organizapopeljali na voden cije, pa vse bolj postaja ogled mestnega jeprepoznaven tudi zudra ter ogled Muzeja naj slovenskih meja, usnjarstva na Slovenširom po Evropi. skem, popoldan pa Združenje, katerega jim bodo v Šoštanju član je, vsako leto v pripravili tudi kulturdrugi evropski državi no-zabavni program s organizira občni zbor, pogostitvijo. tako imenovano kon»Obisk tako emiPeter Radoja (fotografija s vencijo. Konvencij konvencije na Malti): »Obisk nentnih gostov je za se redno udeležujejo tako eminentnih gostov je za mali Šoštanj, a veliko tudi Šoštanjčani. Ob mali Šoštanj velika čast.« karnevalsko mesto, pandemiji, ko se je tuvelika čast. Obenem di združenje moralo bo imel njihov obisk prilagoditi novim raztudi velik pomen za Šoštanj je član meram, so letni geneprihodnje karnevalZdruženja evropskih ske dogodke, saj bo ralni skupščini 2020 in 2021 izvedli elekskupine iz Evrope karnevalskih mest tronsko in na digitallažje pritegniti na good leta 2006. ni platformi. Letošnja stovanja k nam,« je generalna skupščina prepričan Radoja. pa je bila tudi volilna. Na njej so potrZvečer bodo gostje odšli na Ptuj, kjer dili mednarodno vodstvo in nadzorni si bodo v dveh preostalih dneh med odbor za obdobje naslednjih štirih let. drugim ogledali Rimske igre, s kateri»To vodstvo pa se bo jutri (v petek, 20. mi v mestu ohranjajo 2000 let staro avgusta) na svojem prvem sestanku sre- zgodovino. 🔲 čalo pri nas, v Šoštanju. Tega smo zelo veseli in na to smo zelo ponosni,« pravi

❱

Velenje – Ko sem se kot brucka v prvem letniku študija v Ljubljani začela sprehajati po ljubljanskih ulicah, sem prišla do spoznanja, da pravzaprav sploh ne ločujem pločnika za pešce od proge za kolesarje. Prosto sem se sprehajala, kamor so me vodile noge, pa so me Ljubljančani kar hitro naučili, kje je moje mesto. Mesto Ljubljana, ki ima vsakodnevno resnično veliko kolesarjev na progah in ogromno pešcev na pločnikih, si ne more privoščiti česa drugega kot striktno upoštevanje pravil. Kolesarji so samo in izključno na kolesarskih poteh, pešci pa na pločnikih. V nasprotnem primeru bi vladal en velik kaos. Zakaj tega nisem bila navajena? Ker sem prišla iz Velenja, ki toliko kolesarjev pa tudi pešcev vsakodnevno nima. Ni potrebe, da se striktno držiš takšnih pravil, čeprav bi bilo nujno in prav. Kot sem že povedala, Ljubljana me je naučila pravil, zato še danes, ko samo prečkam kolesarsko pot, pogledam levo in desno, da me ne bi zbil kakšen kolesar.

V Velenju sem mimoidoče povprašala o našem cestnem prometu, natančneje o kolesarjih in kolesarskih poteh. Zanimalo me je, ali jih kolesarji v Velenju motijo in ali imajo kot udeleženci v prometu kakšne slabe izkušnje.

Rezka Toter je povedala: »Velenje se mi zdi precej prometno. Kolesarji so pač tako – vozijo se in ne gledajo na pešce. Kar gredo in ne pazijo na druge. Pa ta mladina, ki se pelje na zadnjih kolesih, da se razkazuje in kaže moč, to me tudi moti.«

Še se bodo vračali Šolarji, ki se počasi že poslavljajo od počitnic, so navdušeni tudi nad počitniškim varstvom v Mladinskem centru Velenje, kjer je prava atrakcija biljardna miza Tina Felicijan

Velenje, 2. – 20. avgusta – Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje se je tudi za letošnje devettedensko izvajanje počitniškega varstva za mlajše šolarje, ki ga sofinancirajo vse tri šaleške občine in je tako dostopno otrokom iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, povezala z Mladinskim centrom Velenje, kjer prav tako kot v Vili

Rožle celo leto na široko odpirajo vrata otrokom, pa tudi mladostnikom, ki v popoldanskih urah iščejo zatočišče pred osamljenostjo in dolgčasom. Mnogi program Središče mladih in otrok, ki ga sodelavci izvajajo v dvorani MCV in v okolici, že poznajo, drugi pa so se med počitniškim varstvom navdušili nad ambientom, mentorji in aktivnostmi. Napovedujejo, da se bodo še vračali.

Raziskali so okolico

V dveh tednih, ko je počitniško varstvo potekalo pod okriljem MCV, so otroci veliko doživeli. Spoznavali so razne likovne tehnike, pletli zapestnice prijateljstva, igrali družabne igre, navdušeni so bili nad ročnim nogometom in še posebno nad biljardom, veliko pa so se tudi gibali. Jutranje ure so večinoma preživljali v dvorani, ki je dovolj velika in zračna, da so se z razni-

Velika dvorana v prostorih Mladinskega centra Velenje nudi dovolj prostora za igro in rajanje tudi v deževnih dneh.

Jovanka Babić je dejala, da se ji zdi kolesarjenje super šport za mlade in stare. »Jaz se sicer ne znam peljati, se pa vozijo moji vnuki. Slabih izkušenj s kolesarji nimam.« Neja Ačimović je kolesarka. »V Velenju me kolesarji ne motijo, tudi sama kolesarim, sicer imam trenutno svoje kolo na popravilu. Vozim se po kolesarskih poteh.« Moniko Pranić motijo kolesarji, ki nimajo zvoncev. »Vozijo se po mestu, kjer je največ otrok, čeprav imajo sedaj urejene kolesarske steze. Motijo me tudi električni skiroji, ki so resnično pika na

mi igrami ogreli za kratke izlete po okolici. Med drugim so se sprehodili do Sončnega parka, kjer so v senci dreves preživeli vroč dan. Obiskali so Velenjski grad in se udeležili počitniških aktivnosti, ki so jih v okolici gradu pripravili sodelavci Muzeja Velenje,

❱

Središče mladih in otrok v Mladinskem centru Velenje bo odprto od septembra dalje.

tako pa so se naučili marsikaj novega. Prehodili so trim stezo.

Ogledali pa so si tudi Šaleški grad in v gozdu skrite ruševine

i v Velenju. Preveč jih je in vsepovsod so. So pa to predvsem otroci. Jaz rečem, če se že vozijo z električnimi skiroji, bi morali imeti zvonec, ko se peljejo tistih 25 kilometrov na uro. Pri nekem otroku je lahko samo čuden gib in je že bum in tresk.« Aura Knez pravi: »Pravzaprav me nič ne moti. Mogoče si želim, da so kolesarji malo bolj previdni. Nekaterim kolesarjem je čisto vseeno in se vozijo po pločnikih. Dobro bi bilo, da se vsi kolesarji vozijo po kolesarski stezi, še posebej mladi, ki pogosto tega ne upoštevajo.« Njena prijateljica Melani Benček pa je dejala, da jo pri električnih skirojih in kolesih moti, da ne pozvonijo oz. ne opozorijo pešcev, da so za njimi. »To je lahko zelo nevarno, hitro se lahko

zgodi nesreča. Nekateri ljudje se vozijo celo po cesti in ne upoštevajo pravil.

Enako velja za vse. Nič bolj poseben nisi, če si na električnem kolesu ali pa na navadnem kolesu.« In prav ima. Resnično se moramo držati pravil cestnega prometa, v katerega spadamo tako pešci kot tudi kolesarji.

Pogovarjajmo se z mladimi o prometnih pravilih, poskrbimo za varnost otrok in starejših ter se potrudimo za skupno 🔲 Lara Oprešnik dobrobit v mestu.

gradu Ekenštajn.

Počitnice bodo kmalu minile, aktivnosti, ki so otrokom krajšale dolge poletne dni, pa se bodo še vrstile. MCV

namreč celo leto izvaja program Središče mladih in otrok, namenjen varnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa otrok in mlajših mladostnikov. Mentorji jih v dvorani prenovljenega dela poslovnega objekta na Efenkovi

Tibor, 11 let: »Takoj po koncu pouka smo šli na morje. Tudi potem mi ni bilo dolgčas. Šole nič ne pogrešam. Počitnice bi lahko trajale celo leto. Že lani sem bil tu v počitniškem varstvu. Vrnil sem se, ker zelo rad igram biljard. Tudi med šolskim letom sva bila s prijateljem tu, letos pa bom prišel še večkrat. Vsi, ki tu delajo, so zelo prijazni. Všeč mi je, da se poznamo in se lahko marsikaj pogovarjam z njimi.« Naida, 7 let: »Pouk je bil naporen. Zelo sem se veselila počitnic. Najprej smo šli na morje. Potem sem se veliko igrala s prijatelji. Bila sem tudi

ulici pričakujejo vsak dan od ponedeljka do četrtka med 13. in 20. uro. Obiskovalcem pomagajo pri domači nalogi in učenju, izvajajo razne delavnice, prirejajo športne igre, pri vsem pa spodbujajo prijateljske odnose in medkulturni dialog. K slednjemu veliko prispevajo evropski prostovoljci. Tudi letos v mladinskem centru pričakujejo dva prostovoljca iz Turčije, ki bosta sodelovala v programu Središče mladih in otrok. Obiskovalci bodo z njima krepili sporazumevanje v angleškem jeziku, naučili se bodo tudi kakšne turške besede, predvsem pa bodo v stiku s tujo kulturo rastli v strpne in razgledane posameznike.

v počitniškem varstvu v Vili Rožle. Tukaj v mladinskem centru mi je še bolj všeč. Ustvarjamo, izdelujemo zapestnice, igramo se. Počitnice bi rada podaljšala.« Alekseja, 8 let: »Ni mi bilo všeč, ko smo imeli pouk doma. Raje sem v šoli in veselim se začetka pouka. Želim pa si, da bi letos lahko šli v šolo brez mask. Med počitnicami sem marsikaj počela.

Tri tedne smo bili na morju.

Dobila sem svoj saksofon in sem lahko veliko igrala. Imam slikarsko stojalo in rada slikam. Predlani sem bila v počitniškem varstvu v Vili Rožle. Bilo je zelo zanimivo. Tudi tu mi je zelo všeč. Počnemo veliko zabavnih stvari, igramo biljard, gremo na sprehode.«

🔲