32 2022

Velenjski kamp raste in presega pričakovanja

Želijo si urediti kamp, ki bo namenjen družinskemu turizmu, sodelovati z obstoječimi ponudniki in poskrbeti za pestro dogajanje na in ob vodi ter tako zajeti celovito ponudbo na področju Velenjskega jezera. Gostom bo na voljo 120 parcel, namenjenih za šotore,

Ribolov omejen

Vročina in dolgo sušno obdobje močno vplivata na vodotoke in mirujoče vode ter živelj v njih. V Velenju pogina rib doslej še niso zaznali, so pa razmere resne tudi v vodah Šaleške doline.

»Trenutno je tako malo vode, da omejujemo ribolov. Glede na to da so jezera globoka, je malo večja možnost za preživetje rib, vseeno pa bomo omejili dodatno hranjenje rib na minimalno«, pravi predsednik Ribiške družine Velenje Jože Šumah Ribiči se bojijo tudi pogina rib. Na to vplivajo ne samo vročina, ampak že mala količina nesnage in strupenih snovi, ki se lahko znajdejo v tekoči vodi.

prikolice in avtodome, 8 novih mobilnih hišk za do 6 oseb. Povsem nov je sanitarni objekt, prilagojen otrokom in invalidnim osebam. V septembru bo prenovljena tudi restavracija, kjer bodo nudili dobrote izpod peke, jedi na žaru in klasična domača kosila. Restavracija bo odprta vse leto in bo gotovo vplivala k dobremu obisku. Kamp bo prijazen tudi živalim. ��

Premogovnik zaposluje in štipendira

V družbah Skupine Premogovnik Velenje kljub številnim izzivom, ki so pred njimi, za nemoteno delovanje še vedno potrebujejo ustrezen kader s področja rudarstva, strojništva, elektrotehnike in tudi v drugih programih. V celotni Skupini je bilo lani 113 novih zaposlitev, 83 štipendistov in 17 vajencev. Kljub t. i. izstopu iz rabe premoga v Sloveniji, ki je določen z letnico 2033, bodo kader potrebovali tudi, ko bo Premogovnik prenehal z odkopavanjem.

Začetek in konec

Lara Oprešnik

Vse ima svoj začetek in konec. V otroštvu tega ne opaziš, ker znaš živeti v danem trenutku in te prihodnost ne zanima, pa tudi na svoj začetek se ne oziraš. Ko si malo starejši, nekje v srednjih letih, si v življenju že mnogo doživel, tudi smrt bližnjega, prijatelja, znanca ... Takrat se začneš zavedati minljivosti ter dejstva, da ima vse svoj začetek in konec. Misel na zavedanje o tem te prestraši, a hkrati dobi tvoje življenje smisel. Namreč, če ne bi vedeli, da nas nekoč pričaka konec, ne bi iskali smisla, svojega namena, svojih strasti in ne bi ustvarjali nepozabnih spominov. Ko si starejši in že rahlo moder, pa verjetno ugotoviš, da obstajata začetek in konec, ki sta med seboj tesno povezana. V krog. Zato pogosto slišimo izraz krog življenja. Krog življenja daje še živečim upanje. Konec ima pogosto grenak priokus, povezujemo ga s slabim. Najbrž predvsem takrat, ko se kakšna dobra stvar, dobra pot konča. A če pomislimo na krog življenja, je konec tudi rojstvo novega začetka. Vsekakor smo rahlo užaloščeni, ko se vračamo z morskega oddiha. A s tem koncem dajemo priložnost, da se nam začne kakšna nova, morda karierna priložnost.

Pred kratkim je svoj karierni konec napovedala tudi naša teniška igralka Katarina Srebotnik. To bo storila z udeležbo na teniškem turnirju WTA Zavarovalnice Save med 11. in 18. septembrom v Portorožu. Ob tem smo mnogi teniški navdušenci žalostni, kajti Katarina je resnično naša, rojena v Slovenj Gradcu, teniško vzgojena v Velenju. Zelo smo ponosni na izjemne dosežke v 24 letih njene teniške kariere. Med drugimi pomembnimi dosežki so to osvojeni 4 grand slam turnirji v mešanih dvojicah ter en turnir za grand slam v ženskih dvojicah. Po tej zmagi s Kveto Peschke v Wimbledonu se je skupaj s svojo soigralko povzpela na 1. mesto WTA lestvice v dvojicah. Pisale so se res izjemne zgodbe, pravzaprav pravljice… Lahko smo hvaležni za njen prispevek v teniškem svetu. Tudi zanjo zaključek kariere ne pomeni nekaj slabega, temveč začetek novega življenjskega obdobja.

Dragi Velenjčani, včasih je dobro kakšno zgodbo, ki morda ni prepletena z najboljšo energijo, končati. Takrat damo priložnost začetku nove, morda mnogo boljše zgodbe! Bodimo drzni in sledimo srcu, življenje je eno samo.

Nadaljevanje na strani 4. �� Foto. M. Beškovnik

Potrebe po rudarskih poklicih, kot so geostrojnik rudar, geotehnik, mehatronik operater, strojnih mehanik, strojni tehnik, elektrikar in elektrotehnik, izkazujejo z zagotavljanjem štipendij. V lanskem šolskem letu so v Premogovniku Velenje in HTZ Velenje podelili 32 novih štipendij v rudarskih, strojnih in elektro programih. Prijave za srednješolske programe so zbirali do konca julija, prijave za fakultetne programe pa na elektronskem naslovu stipendije@rlv.si zbirajo še do 30. septembra letos.

TAKO mislim

Velenje – Obisk v kampu Velenje po besedah vodje Lidije Celcer trenutno raste in presega pričakovanja. Obiskalo jih je približno 2900 ljudi. Trenutno je 65% Slovencev, ostalo so tujci: predvsem Nizozemci, Belgijci in Nemci.

Sodelujte v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna

Rezultati spletnega glasovanja kažejo, da Velenje trenutno vodi v kategoriji najlepše in najgostoljubnejše večje mesto

Do vključno 9. septembra 2022 lahko glasujete v sklopu projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022. Za Velenje lahko glasujete v treh kategorijah, in sicer za najlepše – najgostoljubnejše večje mesto, naj mladinsko prenočišče in naj izletniško točko. Velenje je do sedaj že devetkrat prejelo prvo nagrado za urejenost. Turistična zveza Slovenije preko natečaja izbira najlepša in najbolj gostoljubna slovenska mesta, vasi, kraje, kampe, glampinge, hostle, bencinske servise Petrol in tematske poti ter mestna, trška in vaška jedra. V letošnjem letu so uvedli tudi novo kategorijo, in sicer izletniške točke. V tej kategoriji sodeluje tudi izletniška kmetija Domačija Lamperček. V kategoriji naj mladinsko prenočišče pa lahko

oddate svoj glas za Mladinski hotel Velenje. Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec poudari, da udeležba v akciji za mesto Velenje predstavlja dodano vrednost. »Velenje je mlado mesto, mesto ki očara, kar pravijo številni obiskovalci. Smo zanimivi, drugačni, tudi zaradi arhitekturne in urbanistične ureditve. Na področju turizma se skupaj z drugimi akterji trudimo, da turizem postaja v mestu Velenje rastoča dejavnosti, ki je povezana s sprostitvijo, doživetji, športom, naravo in kulturno dediščino. V Zavodu za turizem Šaleške doline smo prepričani, da imamo v mestu veliko lepega za pokazati in doživeti.« Svoj glas lahko preko spleta oddate tudi bralci Našega časa.

Fotografski natečaj mobilnost

Šoštanj – Občina Šoštanj objavlja nagradni fotografski natečaj Trajnostna mobilnost v Občini Šoštanj, s katerim želi ozavestiti ljudi glede pomena trajnostne mobilnosti. Natečaj poteka v sklopu Evropskega tedna mobilnosti (16. do 22. september), njegov namen pa je zbrati nabor fotografij, ustvarjenih skozi oko posameznika. Fotografski pogledi naj zajamejo doživljajski trenutek razpisanih tem: kolesarjenje, pešačenje, javni potniški promet, druge oblike trajnostne mobilnosti (npr. skiro, rolerji …). Najboljše tri fotografije bodo nagrajene, in sicer so nagrade zložljivo kolo, darilni bon Slovenskih železnic v vrednosti 50 eur in kolesarska čelada. ��

Fotografski natečaj doživetja

Velenje – Do 22. avgusta je še odprt fotografski natečaj Doživetja v Šaleški dolini 2022, ki ga je objavil Zavod za turizem Šaleške doline. Namen natečaja je zbrati nabor fotografij, ustvarjenih skozi oko posameznika. Fotografski pogledi naj zajamejo doživljajski trenutek na teme: dediščina/kultura (rudarska dediščina, doživetja socializma, usnjarska dediščina družina Woschnagg …), narava (jezera, podeželje, pohodniške in kolesarske poti v Šaleški dolini), dogodki (festivalsko dogajanje na Visti in Velenjski plaži), kulinarika.

Prejete fotografije objavljajo v albumu Doživetja v Šaleški dolini 2022 na Facebook strani Visit Saleska. ��

Občina Šoštanj podprla dobrodelno kolesarjenje po 212 občinah

Vztrajnost, moč, vročina, sprejetost, podpora, zamuda, mirnost, dobrodelnost, ALS so besede, ki opisujejo 13. dnevno dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana v podporo ALS obolelim po 212 slovenskih občinah.Matjaž Hribljan je pot pričel 19. julija v Cerknici in jo 31. julija zaključil v Postojni. Opravil je težaško in neprecenljivo delo za vse ALS obolele in njihove svojce. V času, ko je bil na poti, nam je narava namenila visoke temperature, ki so mnogim kvarile dobro počutje, a Matjaž jim je z vztrajnostjo in izredno močjo uspešno kljuboval. Dobrodelna akcija je potekala pod odkriljem Društva distrofikov Slovenije. Občina Šoštanj je prispevala donacijo v višini 130€. ��

Povpraševanje po testih za samotestiranje se je povečalo

Večina obiskovalcev lekarn upošteva priporočila s čimer kažejo odgovoren odnos do epidemioloških razmer – V zadnjem času se je povečalo tudi povpraševanje po testih za samotestiranje

Zaradi relativnega visokega dnevnega števila okužb s koronavirusom v zadnjih tednih tudi Lekarniška zbornica Slovenije opozarja, naj okuženi ne hodijo v lekarne. Za bolne in okužene naj zdravila, teste za samotestiranje in druge izdelke v lekarnah prevzame zdrava oseba. Kako je z upoštevanjem navodil v Lekarni Velenje, pove direktorica mag. Sabina Grm: »V Lekarni Velenje upoštevamo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede zaščite pred širjenjem bolezni covid-19. Zaposleni nosimo zaščitne maske, uporabnikom storitev pa v primeru, da je ne uporabljajo, svetujemo, da jo nosijo, saj bodo s tem zaščitili sebe in ostale ljudi. Predvsem to velja za najbolj ranljivo populacijo, kar bolniki so, in ti so v večini obiskovalci naših lekarn. Veseli me, da večina obiskovalcev naših lekarn upošteva priporočila, kar po-

meni, da nosijo maske, si razkužujejo roke in upoštevajo medosebno razdaljo, s čimer kažejo odgovoren odnos do epidemioloških razmer,« pojasni direktorica Lekarne Velenje. »Se pa tudi zgodi, da tisti, ki nimajo nikogar, pridejo bolni v lekarno. »Zato jih opozarjam, da v primeru, ko ugotovijo, da

so okuženi, ne hodijo v lekarne in nakupovalne centre. Včasih so ljudje lahkomiselni in mislijo, da gre za navaden prehlad. Za nekatere resda je, za druge pa je lahko tudi usoden.«

Kakšno je povpraševanje po testih za samotestiranje na okužbo s covid-19?

»V zadnjem času opažamo, da se je povečalo, kar kaže na odgovoren odnos večine ljudi, da naredijo test in se izolirajo, če je to potrebno, in virusa ne širijo v svojo okolico. V prihodnjih tednih pa se bo povpraševanje gotovo še povečalo, saj se zaključujejo kolektivni dopusti, mnogi delodajalci pa od svojih zaposlenih pred vrnitvijo na delo zahtevajo negativen test,« še doda mag. Sabina Grm.

Kako zmanjšati položnice za elektriko?

Lahko privarčujemo, če ugašamo luči, peremo ponoči? Koliko pa porabijo telefonski polnilci? Jih je smiselno izklapljati? Kaj pa če zamenjamo dobavitelja? Se nam bo ta sprememba morda poznala na položnici?

Jesenski dvig cen električne energije je pred vrati. Nekateri distributerji so cene že povišali, drugi so se odločili za dvig s septembrom, ko bo začel veljati tudi vladni ukrep omejenih cen elektrike. Na eni strani se bomo tako soočali z višjimi cenami, na drugi pa z olajšavami. Pa je mogoče pri uporabi elektrike v domačih gospodinjstvih sploh prihraniti?

Strokovnjaki pravijo, da je še vedno smiselno uporabljati dvotarifni števec. Zakaj? Če imate doma dvotarifni števec, potem lahko nekatere gospodinjske aparate uporabljate takrat, ko je čas nižje tarife: pralni, sušilni ali pomivalni stroj vključimo zvečer ali zgodaj zjutraj, ko je elektrika še cenejša. Tudi pečica je velik porabnik energije, tako da jo uporabljajmo izključno, ko velja nižja tarifa. To je med delovniki od 22. do 6. ure, ob vikendih in praznikih pa ves dan, torej 24 ur.

Ne glede na to, kakšen števec imamo, je nujno dosledno ugašanje luči, seveda pa je priporočljiva še menjava žarnic. Varčne žarnice porabijo tudi do 80 odstotkov manj energije kot klasične žarnice.

V vročih dneh nam še kako prav prideta hladilnik in zamrzovalnik. A oba sta prav tako velika porabnika elektrike. Privarčevali bomo, če ju ne vzdržujemo na prenizkih temperaturah. Idealna temperatura hladilnika je od 4 in 5 °C, zamrzovalne skrinje pa –18 °C.

In še opozorilo za vse, ki radi postopajo pred odprtim hladilnikom. Vsakič, ko odprete vrata hladilnika, ta izgubi 30 odstotkov hladnega zraka. To pomeni, da mora delati močneje, da se spet ohladi. Razmišljanje pred odprtim hladilnikom kaj bi in kaj ne bi torej odpade – če želimo zmanjšati položnico za elektriko.

Spremeniti bo potrebno pralne navade.

Mnogo ljudi se odloča za pranje perila na 90 °C, misleč, da je tak način pranja perila bolj učinkovit. Izkazalo se je, da temu ni tako, zato lahko brez skrbi peremo tudi na 40 °C in ne perimo napol praznih strojev. Tudi neaktivni polnilci ali adapterji porabljajo električno energijo, zato jih po končani uporabi odstranimo iz vtičnice. Pred časom je bil narejen zanimiv test. V

žrešnosti" električnih naprav. Praviloma velja, da so starejše naprave bolj potratne kot novejše. V začetku je to sicer strošek, vendar se bo investicija čez čas povrnila. Na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, da pregledate kako ugoden je vaš ponudnik električne energije. Dobro je redno slediti, kateri dobavitelji ponujajo najugodnejše pakete in razmisliti o zamenjavi. Vsi tisti, ki na-

merilno napravo so vključili različne polnilce: za tablico, telefon, igralne konzole … Posamezni polnilci praktično niso porabili nič, ko pa jih je bilo vključenih več, je bila poraba večja.

Izračunali da bi sedem polnilcev v letu dni porabilo skoraj 3 tisoč kilovatnih ur elektrike. Sicer to ni tako zelo veliko, jih je pa dobro izključiti po uporabi vsaj zaradi varnosti, če ne že zaradi prihranka in okolja. Prejšnje raziskave so namreč pokazale, da bi lahko z elektriko cel mesec napajali mesto s 100.000 prebivalci, če bi vsi na svetu potegnili polnilce iz vtičnic. Tehnologija venomer napreduje, kar se pozna pri "po-

meravate zamenjati dobavitelja, pa na spletnem mestu ponudnika podatki o ponudbi niso dostopni, zahtevajte pisno ponudbo, v kateri so pojasnjeni: cena, morebitni dodatni stroški, vezava in pogodbena kazen v primeru predčasnega odstopa - prekinitve pogodbe pred iztekom enega leta.

Enačba, kako kar največ prihraniti pri računu za elektriko, se zdi še kako preprosta – racionalizirati porabo tam, kjer za to ne žrtvujemo udobja, in izbrati najbolj pravega dobavitelja ugodno ceno. Slednje bo še toliko bolj pomembno v prihodnosti, ki je vsekakor zapisana električnim vozilom.

Najboljši ukrep je klic na medobčinsko inšpekcijo

Župan Peter Dermol odgovarja na vprašanja poslušalcev – Policija in občinski redarji ne morejo biti v vsakem trenutku povsod prisotni, gibljejo se po mestu in so odgovorni za širše področje – V tem trenutku zunanji bazen ni prioritetni projekt

Vsak prvi četrtek v mesecu je gost Radia Velenje župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je tudi avgusta brez dlake na jeziku odgovarjal na vprašanja poslušalcev in poslušalk. Če torej na kakšen zaplet ne najdete pravega odgovora, ne veste, kam se obrniti po kakšno informacijo, ne čakajte, pokličite, pišite in sodelujte. Župana bomo namesto vas soočili z izzivi in poiskali odgovor.

Andreja zanima, če se da urediti, da bi bila parkirna mesta po mestu širša.

»Parkirna mesta po mestu so zarisana v skladu s pravilnikom. Občina je dolžna pravilnik, ki predpisuje širino parkirišč med 2,3 in 2,5 metra, upoštevati. Kar se torej tiče javnih parkirišč, to ni mogoče. Zasebna parkirišča, še posebej ob trgovskih centrih, so lahko bolj fleksibilna in tudi širša.«

Poslušalko s Konovega zanima, kako je mogoče, da na tistem koncu Velenja ponoči zelo smrdi po plastiki in zažganem. Kaj se dogaja?

»Ta informacija do danes ni prišla do nas, smo pa obvestili medobčinsko inšpekcijo, ki bo izvajala poostren nadzor na tem delu. Bilo bi dobro, da tisti, ki to zaznajo, obvestijo medobčinsko inšpekcijo in postrežejo še s kakšno dodatno informacijo, ki bo dobrodošla. Lahko pokličejo na telefonsko številko 03 89 61 740.«

Jože sprašuje, kakšni so načrti s Staro elektrarno. Ali jo bodo podrli, jo bo kdo obnovil?

»Na srečo tretja razvojna os s svojim vplivnim območjem ne posega v območje Stare elek-

trarne, v tem sklopu ni predvidena porušitev. Je eden izmed prioritetnih projektov v sklopu prestrukturiranja naše regije. Že v naslednji finančni perspektivi do leta 2026/2027 bi morala biti Stara elektrarna prenovljena. Načrtujemo, da bi na tem območju nastal močan inovacijski raziskovalni center, da bi lahko ustvarjali nova delovna mesta na področju gospodarstva, iskali nove tehnološke rešitve na področju obnovljivih virov energije in vodili politiko, ki bo usmerjena v varovanje okolja. Gre za prioritetni projekt naslednjega leta.«

Slavica župana sprašuje, kako je z vgradnjo dvigal v bloke. Ali ni bilo rečeno, da se bo kandidiralo za evropska sredstva, stroški so namreč za stanovalce visoki.

»Veseli smo, da se na območju Mestne občine Velenje v zadnjem času gradi veliko dvigal, kar je posledica tega, da je bivši župan Bojan Kontič sprožil ustrezne zakonodajne spremembe, ki so bile sprejete, posledično lahko stanovalci lažje prihajajo do dvigal. V tej finančni perspektivi in tudi prihodnji ni na voljo nepovratnih sredstev. Etažni lastniki so dolžni sami iz rezervnega sklada financirati vgradnjo dvigal. Mestna občina lahko pomaga s služnostmi, z zemljišči, s soglasji, kjer je tudi etažni lastnik v večstanovanjskem objektu. Vedno tudi prispevamo del finančnih sredstev, da pridemo čim prej do dvigala. Kjer občina ni lastnik, pa zakonodaja preprečuje, da bi vlagali finančna sredstva v te namene, zato se moramo temu izogibati. Dobrodošla je sprememba zakonodaje, ki je znižala mejo potrebnih soglasij, saj lahko s 75 odstotki

zbranih podpisov pristopijo stanovalci h vgradnji dvigal.«

Poslušalca zanima, kdaj se bo uredilo stanje v zdravstvenem domu, kjer so težko dosegljivi. Je sladkorni bolnik, ki potrebuje vsakomesečni stik z zdravnikom.

»Zdravstvo je na ravni države v zelo težkem položaju, tudi Velenje ni izjema. Pomanjkanje zdravnikov je veliko, gre za širši problem, ki ga na nivoju lokalne skupnosti ne moremo reševati. Po zavarovalniških pravilih morajo ambulante v delovnem času zagotoviti dvourno dostopnost preko telefona. Verjamem, da vsi, ki želijo v tem času priklicati svojega zdravnika, ne pridejo na vrsto, zato je Zdravstveni dom vpeljal kot prvi spletno aplikacijo, kjer je mogoče številne stvari urediti preko spleta. Res pa je, da vsi ljudje niso vešči uporabe interneta, zato lahko pokličejo telefonsko številko 03 89 95 541 vsak delovnik med 7. in 15. uro, kjer jih bodo uslužbenci napotili dalje. Gre za poseben pristop, ki so ga uvedli v času koronavirusa kot posledico tega, da je dostopnost zdravstva v vedno težjem položaju.«

Kako poteka izdelava projekta hitre ceste ob velenjskem stadionu in kdaj se bodo pričela dela?

»Lokacija je stičišče več odsekov (dveh posameznih B in H), za katera je pridobljeno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da gre za odseka navezave, enega pri Škalah v neposredni bližini Škalskega jezera in povezave od tega odseka do Sela, kjer bo tunel in obvoznica skozi Konovo. Projekt naj bi se začel izvajati konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Medtem ko je

odsek A, ki gre do odseka Hartl v Pesju do mestnega stadiona, eden bolj zahtevnih in se projektira v tem trenutku. Natančnega roka izvedbe še ni. V vsakem primeru pa bomo, kar smo že vpeljali, pred vsako gradnjo posameznega odseka o tem obvestili stanovalke in stanovalce, povedali, kako bo gradnja potekala in poskušali z gradnjo čim manj vplivati na dogajanje v mestu.«

Anica sprašuje, kako naj se loti problema z odlaganjem odpadkov v Podkraju, ki jih ljudje odlagajo v gozd na igrišču pri kontejnerju, in to vse mogoče.

»Očitno gre za zasebno lastnino. Prav je, da se obvesti medobčinsko inšpekcijo, mi smo s problematiko že seznanili inšpekcijske službe. Svetujem, da poslušalka pokliče na številko

03 89 617 40 in poda podrobnejšo lokacijo. Inšpekcijske službe bodo opravile podroben ogled in poslušale izslediti storilca. Žal imamo kar nekaj takšnih primerov in vemo, da je storilca, ki onesnažuje okolje in odlaga odpadke, težko poiskati.«

Ali bo Velenje kdaj spet dobilo zunanji bazen, je vprašala Marjana.

»Upam, da ja. Vendar v tem trenutku zunanji bazen ni naš prioritetni projekt. Razmišljamo, na kateri lokaciji v času sprememb prostorskega plana bi lahko stal. Prednost dajemo Velenjski plaži, imamo notranji bazen, ki smo ga pred dvema letoma prenovili in povzroča na področju športne infrastrukture največje stroške vzdrževanja. A je prav, da ga imamo. Če bo potreba na nivoju Mestne občine Velenje, da se zunanji bazen umesti v prostor, bomo naredili vse, da pridobimo ustrezna sredstva za gradnjo bazena.«

Kako policija skrbi za red in mir v Velenju ponoči, sprašuje Miro.

Vandalizem?

Zgodba se ponavlja do določene mere, kjer so kamere na dosegu rok, lahko zlikovci zakrijejo kamero in opravijo vandalska dejanja. V mislih imam predvsem Bicy postaje, zato bomo kamere ustrezno dvignili. Dobro bi bilo, da bi se ljudje zavedali, da je vsa infrastruktura od vseh in bi bilo prav, da skupaj skrbimo zanjo. Žalosti me, da je eden najboljših načinov iskanja nepridipravov postavitev kamer, ki danes postajajo nekaj vsakdanjega, tako da bomo tudi v naslednjih projektih, kjer bomo gradili javno infrastrukturo, morali v neposredni bližini postaviti kamere.

Zagotavljanje enakomerne razvitosti vseh predelov v občini

Izgradnja vodovoda na odcepu Petelinjek

»Predvidoma v prihodnjem tednu bo izvajalec končal z gradbenimi deli na vodovodu na odcepu Petelinjek (Spodnja Črnova). Sledili bodo še dezinfekcija vodovoda in ostala zaključna dela. Z zaključeno investicijo bomo prebivalcem zagotovili oskrbo z vodo ob trasi gravitacijskega cevovoda ter priključitev dodatnih objektov, ki ležijo ob trasi novega vodovoda,« so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi, kjer še dodajajo, da so v okviru investicije zgradili 787 metrov cevovoda in dva hišna priključka v dolžini 251 metrov. Krajani se sedaj oskrbujejo z lastnimi vodovodi. Glavni namen izgradnje je zagotavljanje

»Verjamem, da incidentov nikoli ne bomo preprečili. Treba je vedeti, da policija in občinski redarji ne morejo biti v vsakem trenutku povsod prisotni, da se gibljejo po mestu in so odgovorni za širše področje. Na sestankih s krajani v krajevnih skupnostih je bila izražena potreba po večji prisotnosti redarske službe in policistov. Vsega naenkrat ni mogoče doseči, je pa prav, da policiste na to opozorimo. Po počitnicah bomo skupaj s Policijsko postajo Velenje preverili in pregledali kritične točke in na teh lokacijah okrepili prisotnost policije in redarske službe.« ��

enakomerne razvitosti vseh predelov v občini ter povečanje standarda in zadovoljstva vseh krajanov, tudi tistih, ki živijo na obrobju mesta.

Dobrih pol milijona za investicije

V mesecu juniju so zaključili tudi z izgradnjo 3.805 metrov dolgega vodovoda v Spodnji Črnovi v Vinski Gori, na katerega je že priklopljenih 20 objektov. Uredili so sekundarne cevovode v skupni dolžini 2.589 metrov, zgradili vodohran v velikosti 25 kubičnih metrov in dva reducirna jaška za regulacijo tlaka ter zgradili vodovodne priključne vode v dolžini 1.216 metrov. Vrednost del je znašala 520 tisoč evrov.

V letu 2022 je Zdravstveni inšpektorat v Komunalnem podjetju Velenje izvedel 5 rednih inšpekcijskih pregledov. Pregledani so bili vsa dokumentacija in zapisi o izvajanju sistema kakovosti HACCP, presojano pa je bilo tudi obratovanje vseh 5 oskrbovalnih območij. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da se pri izvajanju vodooskrbe upoštevajo zakonodajne zahteve, da se izvajajo aktivnosti v skladu s Sistemom kakovosti HACCP in da je pitna voda v Šaleški dolini zdravstveno ustrezna in varna za pitje.

Komunalno podjetje v okviru sistema kakovosti HACCP zagotavlja popoln nadzor od zajema pitne vode na vodnih virih vse do pip uporabnikov. Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da uspešno obvladujejo mikrobiološke, fizikalne in kemijske dejavnike

tveganja in da se izvajajo vsi potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti pitne vode.

Zdravstveni inšpektor je preverjal izvajanje spremljajočih higienskih programov, učinkovitost priprave vode in rezultate analiz pitne vode. Pregledan je bil tudi Načrt obveščanja in ukrepi, ki bi jih izvajali v primeru neskladnosti ali omejitev uporabe vode. Tema pregleda so bili tudi rezultati analiz Monitoringa pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravja, izvaja pa NLZOH Maribor. S temi kontrolami zunanji neodvisni laboratorij preverja ali je pitna voda v Šaleški dolini zdravstveno ustrezna. Pri inšpekcijskih pregledih niso bila ugotovljena odstopanja ali nepravilnosti, so sporočili s Komunalnega podjetja Velenje.

Vprašanja za župana Petra Dermola nam lahko pošljete po SMS sporočilu in telefonski tajnici na 031 26 26 26.

Redni inšpekcijski nadzori nad izvajanjem vodooskrbe

Povečati je treba zaloge premoga

V Premogovniku Velenje preučujejo vse možnosti za blažitev izrednih energetskih razmer – Znotraj elektrogospodarstva je treba povečati strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov in plina do premoga – Stebrni udar povzročil 15 milijonov evrov škode – Velenjskemu premogu bi z uvoženim premogom dodajali do 10 % energijske vrednosti

Velenje, 5. avgusta – Vlada Republike Slovenije je razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Kot so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje, je namen s tem sprejetih ukrepov in smernic priprava elektro-energetskega sistema (EES), in znotraj tega predvsem sistemskih elektrarn, za zanesljivo obratovanje v času kriznih razmer, pri tem pa je poleg tehnične razpoložljivosti pomembna usmeritev, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov, plina in premoga.

Tveganja in negotovosti, ki vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, so v tem trenutku povečana, pri čemer zahtevajo dvig stopnje pripravljenosti ter ustrezne ukrepe vseh deležnikov.

»Zaradi navedenega se preučujejo možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji. V nadaljevanju leta bomo tako pristopili k izvedbi dodatnih delovnih dnin, kar naj bi se ob nespremenljivih geomehanskih pogojih in »nepojavljanju« večjih okvar opreme odrazilo v višji proizvodnji. Preučuje se tudi možnost uvoza premoga za dodajanje primarnemu energentu,« so zapisali v Premogovniku Velenje.

Premoga dovolj, a omejen letni odkop Zaradi energetske krize se mnoge države, med njimi tudi Nemčija in sosednja Avstrija,

ponovno vračajo k premogu, zaradi česar se povečuje uvoz premoga iz tretjih držav. Tudi Vlada Republike Slovenije je preko SDH pozvala vse energetske objekte, da poskrbijo za zadostno in pravočasno pripravljenost sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah.

»V pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje znašajo geološke zaloge premoga po Elaboratu o zalogah premoga Premogovnika Velenje približno 350 mio ton in dodatnih 200 mio ton v nahajališču premoga v Šaleški dolini, aktualne odkopne zaloge na dan 31. 12. 2021 pa znašajo 102.170.000 ton in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj 20-30 let.

Je pa tehnična omejitev letni izkop premoga, za katerega ocenjujemo, da s tolikšnim številom zaposlenih v proizvodnem procesu ne more bistveno preseči 2,8 mio ton izkopanega lignita v tako kratkem časovnem obdobju. V tem času tudi ni možno odpreti novega odkopnega polja. Priprava novega odkopnega polja namreč zahteva najmanj tri leta gradnje dodatnih 6 km objektov, za kar bi potrebovali približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih, ob že obstoječem načrtu, ki znaša 5 km na leto,« sporočajo iz Premogovnika Velenje.

Velika škoda ob stebrnem udaru Precejšnjo škodo v Premogovniku Velenje je 25. julija povzro-

čil stebrni udar – ta po prvih grobih ocenah znaša približno 15 milijonov evrov (odvisno od projektnih rešitev nadomestnih objektov); v odpravo njenih posledic bo predvidoma vključenih med 60 in 70 ljudi najmanj leto dni.

»Po pregledu nastale škode z obžalovanjem ugotavljamo, da je približno 500 metrov jamskih objektov popolnoma uničenih, nekaj čez 500 metrov objektov je uničenih do te mere, da je potrebna pretesarba, saj so trenutno neuporabni ali uporabni v zelo omejenem obsegu, približno 350 metrov jamskih objektov ter 10 križišč pa je poškodovanih do te mere, da jih je prav tako treba sanirati.

V Premogovniku Velenje je sicer še vedno približno 50 km delujočih prog, letno izdelamo

približno 5 km novih prog oz. pretesarb, kar pomeni, da posledice udara posledično predstavljajo 20 odstotkov letne izdelave prog.

Ta dela bo potrebno opraviti ob vseh drugih izzivih za doseganje želene proizvodnje ter težnjah države po višjem izkopu premoga zaradi energetske krize. Že danes, po prvih ocenah, vemo, da bo imel omenjeni dogodek precejšnji vpliv na nadaljnji proces proizvodnje.

Zato smo s ciljem zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe slovenskih odjemalcev z električno in toplotno energijo iz Termoelektrarne Šoštanj skupaj z našim lastnikom, Holdingom Slovenske elektrarne, začeli preučevati tudi možnost uvoza premoga za potrebe dodajanja v TEŠ poleg primarnega

goriva (tj. velenjskega lignita). Poudarjamo, da ne gre za nadomeščanje velenjskega premoga, temveč izključno za dodajanje med 8 in 10 odstotkov energijske vrednosti. V trenutno izrednih razmerah, ki so predvsem posledica zunanjih dejavnikov, na katere nimamo vpliva, je razmislek o uvozu energenta, ki bo zagotovil zanesljivost oskrbe z električno energijo, nujen ter v celoti skladen s pričakovanji našega lastnika in sklepi Vlade RS.

Premogovnik sposoben delovati tudi po letu 2033

Na vedno pogostejša vprašanja, ali je Premogovnik Velenje sposoben izkopavati premog tudi po letnici zapiranja, ki je predvideno najkasneje leta

Ribiči zaradi nizkega vodostaja voda omejujejo ribolov

Vročina in dolgo sušno obdobje močno vplivata na vodotoke in mirujoče vode ter živelj v njih. V Velenju pogina rib doslej še niso zaznali, so pa razmere resne tudi v vodah Šaleške doline.

Predsednik Ribiške družine Velenje Jože Šumah pove, da se nizek vodostaj pozna na reki Paki, kjer je v običajnih vremenskih razmerah dovoljen ribolov, vsi manjši potoki so gojitveni potoki. »Trenutno je tako malo vode, da omejujemo ribolov. Glede na to da so jezera globoka, je malo večja možnost za preživetje rib, vseeno pa bomo omejili dodatno hranjenje rib na minimalno. Sicer je dovoljeno hranjenje na ribolovni dan pet kilogramov, kar bomo v tem času zmanjšali za polovico,« razloži Šumah in pojasni, da se v vročih dneh precej ogreje tudi voda v jezeru, ki v zgornjih plasteh doseže tudi

do 31 stopinj Celzija. »K sreči globlje temperatura vode ostaja nizka, tako da za same ribe ni večje nevarnosti, bomo pa preventivno ukrepali.«

Na pogine rib v večji meri vplivajo dodatni onesnaževalci

Do pogina rib je v poletnih mesecih v reki Paki v preteklosti že prišlo, predvsem v času vročinskega vala. Vendar na pogine rib v večji meri vplivajo dodatni onesnaževalci. »Žal nekateri ljudje niso dovolj osveščeni, da je v vodi živelj, na katerega je treba paziti in ga ohranjati pri življenju. V tekočo vodo spuščajo nesnago, ki ribam pobira dodaten kisik in onesnažuje vodo. Vročina in suša ter posledično nizek vodostaj vplivata tudi na samo vedenje rib, ki se v takih razmerah vedejo drugače kot sicer. Vedenje je spremenjeno predvsem v jezerih, saj ribe nehajo jesti, ribolov je slabši, zato ribiči lovijo predvsem zgodaj zjutraj in pozno zvečer,« na-

daljuje Šumah in pove, da je ribolov v jezerih kljub razmeram, ki vladajo, še vedno dovoljen. Še vedno prodajajo tudi ribolovne dovolilnice, bodo pa omejili čas hranjenja.

2033, odgovarjamo, da je Premogovnik Velenje s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi izdelave jamske infrastrukture, ki omogoča izkop, treba letnico opredeliti mnogo let vnaprej (odločitev je treba sprejeti najkasneje do leta 2025).

Zaradi številnih sprememb, ki so se in se bodo še zgodile v prihodnjih letih na energetskem področju in ki posredno oz. neposredno vplivajo na delovanje Premogovnika Velenje, pa pripravljamo tudi različne scenarije obratovanja Premogovnika Velenje. Ob upoštevanju vseh zakonodajnih in varnostnih predpisov ter zagotavljanju najvišje možne stopnje varnosti pri delu bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo zagotovili zadostne oz. čim višje količine premoga za pokritje potreb po električni energiji v kriznem obdobju, ki je pred nami – predvsem v zadnjem četrtletju leta 2022 in prvem četrtletju leta 2023, ko pričakujemo razmah največje krize na energetskem področju.

Z izsledki analiz in rešitvami, ki se bodo za naše ključne deležnike – zaposlene, odjemalce električne energije, lokalno skupnost in lastnika izkazale za najboljše, bomo javnost pravočasno in celovito obvestili,« še sporočajo iz Službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje. ��

Nizki vodostaji rek zaradi suše postajajo vse bolj pereč problem, s pomanjkanjem padavin se namreč spreminja tudi hidrološka slika slovenskih voda, ki pa zaenkrat ne vpliva na porabo električne energije, pač pa je ta odvisna od visokih temperatur (kar se denimo kaže v povečani uporabi klimatskih naprav za hlajenje). »Se je pa zaradi suše spremenil delež proizvedene električne energije iz NEK, hidro in termo proizvodnje,« pojasnjuje Natalija Grebenšek iz Termoelektrarne Šoštanj. Sicer pa trenutno v TEŠ ni povečane dnevne proizvodnje. Povprečna dnevna proizvodnja električne energije v TEŠ je 8 GWh, kar trenutno predstavlja približno 28 odstotni delež v slovenski proizvodnji. Junija je bil delež TEŠ 31 odstotni.

Vpliv suše na pridobivanje energije

Zaradi suše se je spremenil delež proizvedene električne energije iz NEK, hidro in termo proizvodnje

Ribiči bodo omejili dodatno hranjenje rib

Veliko zanimanje za digitalno izobraževanje starejših od 55 let

Prejeli več kot 420 prijav, razpoložljivih 319 mest –Izobraževanja bodo trajala 12 šolskih ur, in sicer 4 srečanja po 3 pedagoške ure

Jasmina Škarja

Velenje, 5. avgusta – Na Ljudski univerzi Velenje, ki ima 62-letno tradicijo in bogate izkušnje na področju izobraževanja odraslih, so zelo veseli, da so bili izbrani za izvajalca digitalnih izobraževanj za starejše od 55 let. Z izvajanjem izobraževanj bodo pričeli po 16. avgustu in bodo potekala na šestih lokacijah: v Velenju, Šoštanju, Mozirju, Nazarjah, na Ljubnem ob Savinji in v Šmartnem ob Paki.

Alenka Mokotar, organizatorka izobraževanja, pove, da so bili na Ljudski univerzi Velenje izbrani za izvajalca izobraževanj na področju digitalnih kompetenc za starejše od 55 let za Savinjsko regijo. »Novico smo objavili 3. avgusta, dan kasneje smo že imeli več kot 420 prijav, kar kaže na izredno veliko zanimanje ljudi. Razpoložljivih imamo 319 mest, zato smo prenehali zbirati prijave in o tem obvestili Slovenski regionalni razvojni sklad ter informacijo objavili na spletni strani. Potencialne upravičence smo usmerili na ostale izbrane izvajalce izobraževanj, čeprav je zanimanje tudi drugod precejšnje,« razlaga Mokotarjeva in pojasni, da bodo izobraževanja trajala dvanajst šolskih ur, in sicer štiri srečanja po tri pedagoške ure. Za pridobitev pravice do digitalnega bona je treba opra-

viti najmanj devet ur izobraževanja.

Ponudili bodo vsebine, ki jih ljudje najbolj potrebujejo za razvoj digitalne spretnosti

Namen izobraževanj je promocija uporabe interneta in digitalnih vsebin, uporabe javnih e-storitev na ravni države, razvijanje digitalne pismeno-

izobraževanje je namenjeno tistim, ki se z uporabo računalniške in digitalne tehnologije srečujejo prvič ali pa imajo z uporabo tehnologije le malo izkušenj. Njim bo poleg dvanajstih ur izobraževanja v živo na voljo še ena ura na daljavo. Tisti, ki že imajo predznanje, pa se bodo lahko udeležili dveh dodatnih izobraževanj po šest pedagoških ur. Izbirali

❱Glede na veliko zanimanje ljudi upamo, da bodo podobna subvencionirana izobraževanja na voljo ljudem tudi v naslednjem letu.

Letošnja osrednja tema je medgeneracijska solidarnost ter s tem povezano ozaveščanje o medgeneracijskih razlikah in preprekah. Preverili smo, katere podatke na to temo beleži slovenski Statistični urad.

Vsi imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje z izvajanjem izobraževanj odraslih, predvsem na področju digitalnih spretnosti.«

sti, informacijske pismenosti, komuniciranja in sodelovanja z uporabo digitalnih tehnologij. Komu je namenjeno osnovno izobraževanje? »Osnovno

bodo lahko med naslednjimi vsebinami: prizadevno državljanstvo z uporabo digitalnih tehnologij I in II, spletno nakupovanje, napredno urejanje digitalnih fotografij in posnetkov, družbena omrežja in digitalna komunikacijska orodja. Trudili se bomo, da bomo udeležencem ponudili tiste vsebine, ki jih najbolj potrebujejo za razvoj svojih digitalnih spretnosti, kar bo prispevalo k dvigu njihove kakovosti življenja in socialne vključenosti.« ��

Enotne opredelitve mladih sicer ni. Pogosto mednje štejemo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, neredko pa tudi med 15. in 24. letom ali med 15. in 34. letom. Na drugi strani med starejše najpogosteje štejemo prebivalce, stare najmanj 65 let.

V zadnjem desetletju se je število mladih zmanjšalo za 15 %, število starejših pa povečalo za 29 %. Veliko mladih živi s starši, čedalje več starejših pa prebiva samih. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 10 % mladih in 17 % starejših.

Izobrazbena struktura se izboljšuje Polovica mladih (15–29 let) ima pridobljeno srednješolsko izobrazbo, 31 % osnovnošolsko

Sredine počitniške aktivnosti društva Revivas Škale dobro obiskane

Kako se imajo otroci?

Fino se imamo, ogledali smo si mastodonta in spoznali veliko zanimivih stvari. ***

Všeč mi je bila afriška zbirka. Tudi zaradi takšnih druženj in srečanj so mi letošnje počitnice všeč. ***

Na Velenjskem gradu smo poleg zanimivih zbirk videli tudi lep razgled na naše mesto. ***

in 19 % višje- ali visokošolsko. Pri tem je treba upoštevati, da jih je v tej starostni skupini še dobršen del vključen v izobraževanje. Med 29-letniki je izobrazbena struktura že precej drugačna – 7 % jih je pridobilo največ osnovnošolsko izobrazbo, 52 % srednješolsko in 41 % višje- ali visokošolsko. Pri starejših (65+ let) jih ima prav tako največ srednješolsko izobrazbo, 48 %. Osnovnošolsko izobrazbo jih je pridobilo 38 %, višje- ali visokošolsko pa 14 %. Izobrazbena struktura se je v zadnjem desetletju izboljšala tako med mladimi kot med starejšimi.

Malo manj kot polovica starejših brez digitalnih veščin

Za aktivno sodelovanje v digitalni družbi so potrebne digitalne veščine in znanja, povezana z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pri tem se med mladimi in starejšimi pojavljajo precejšnje razlike. Zelo dobro razvite ali osnov-

ne digitalne veščine je imelo več kot 60 % mladih (16–24 let), med starejšimi (65–74 let) pa je bilo takih nekaj manj kot petina. Po drugi strani ni imelo nobenih digitalnih veščin 2 % mladih in 45 % starejših.

Veliko mladih živi s starši, vse več starejših živi samih

V letu 2021 so se mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,6 leta; moški pri 30,9 leta, ženske pri 28,1 leta. To Slovenijo uvršča v zgornjo tretjino držav članic po povprečni starosti ob odselitvi. Povprečje za EU-27 je znašalo 26,5 leta. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Švedskem, Finskem in Danskem. Iz leta v leto se povečuje delež starejših prebivalcev, ki živijo sami v stanovanju. Lani je bilo takih več kot 80.000 ali skoraj petina vseh prebivalcev v starostni skupini nad 65 let.

Zanimiva druženja in počitniške aktivnosti organizira tudi društvo Revivas Škale. Dogajajo se vsako sredo v času poletnih počitnic, ko se animatorke in članice društva skupaj z Verico Pogačar dobijo pri gasilskem domu v Škalah in tri ure preživijo z otroki. »Vsak teden si

izberemo drugo temo. V okviru počitniških aktivnosti in dejavnosti so otroci jahali in spoznavali konje, se igrali na Visti, barvali majice, si na Velenjskem gradu ogledali afriško zbirko in razstavo o mastodontu in spoznavali zelišča. Čaka nas še nekaj zanimivih srečanj do

konca meseca avgusta, ki bodo namenjena Izletarijam in Metuljariji,« našteva Pogačarjeva, ki ne pozabi poudariti, da tako kot otroci v sredinih aktivnostih uživajo tudi animatorji.

Z veseljem prihajam vsak teden, zelo mi je všeč. Enkrat sem manjkala, ker sem bila vmes na taborjenju. ***

Fino se imamo, nikoli mi ni dolgčas.

Velenje, 29. julija – Z zaključno slovesnostjo in podelitvijo odličij se je 29. julija končala letošnja 19. Mednarodna lingvistična olimpijada. Ta je med 24. in 30. julijem potekala na otoku Man, Irska, kjer je štiričlanska ekipa slovenskih dijakov osvojila tri bronasta odličja. Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) so v konkurenci 52 ekip, sestavljenih iz več kot 200 tekmovalcev iz 38 držav, Slovenijo zasto-

pali dijakinje Vita Korošin in Katja Andolšek z Gimnazije Bežigrad, Alja Šlenc z Gimnazije Kranj ter dijak Rok Tadej Brunšek z Gimnazije ŠC Velenje. Vita, Katja in Rok so si s svojim znanjem priborili bronasta odličja. Tekmovanje je najprej potekalo individualno – tekmovalci so šest ur reševali lingvistične naloge. En dan je bil rezerviran tudi za ekipno tekmo, ko so ekipe lingvistične naloge reševale štiri ure.

Alenka Mokotar: »Izobraževanja bodo izvajali naši zaposleni skupaj z zunanjimi izvajalci.

Diamantni maturant Rok Tadej Brunšek vedno znova navdušuje z odličnimi dosežki

Mladih je čedalje manj, starejših vse več

Poletne osvežitve si skorajda ne znamo predstavljati brez zelo priljubljene pijače – piva, ki ga vsak prebivalec Slovenije povprečno popije 26 litrov letno. Primož Škruba že od leta 2014 išče in ustvarja pester izbor okusov, raziskuje svet tekstur in okusov pšeničnih piv. S kuhanjem piva je pričel kot domači pivovar v domači garaži. Ker je bil odziv prijateljev pozitiven, je nadaljeval, garažno pivovarjenje pa se je prevesilo v butično pivovarno Skubeer s sedežem v Šoštanju. Za eno od različic piva v slogu IPA je letos maja prejel tudi priznanje pivo odlične kakovosti 2022, ki sta ga podelila Gospodarska zbornica Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Kako se spominjate svojih začetkov?

»Priznam, da sem se zelo optimistično podal v svet pivovarstva, kljub temu da je v Sloveniji veliko pivovarjev, sem se odločil za podjetniško pot. Rekel sem si, poskusiti moram, da mi kasneje ne bo žal. Želeli smo ustvariti pivo s karakterjem, kar mislim, da nam je uspelo.«

Pivu z razlogom pravimo tekoče zlato. Po čem so vaša drugačna od drugih?

»Zelo zahtevno je ugoditi ljudem, saj imajo različne zahteve po okusih, podobno kot pri hrani in vinu. V času garažnega pivovarstva sem veliko okusov testiral pri prijateljih in izhajal iz njihovih mnenj. Danes imamo na voljo osem različnih vrst piva in želimo s tem pokriti čim širši spekter okusov. Naši kupci so tako nezahtevni pivci, ki imajo radi lahka pitna piva, in tisti zahtevni, ki imajo radi veliko okusa, arome in drugih karak-

Ljudje premalo cenimo kakovostna piva

najbolj primerni, sploh pozimi, ko nas je tudi koronavirus kar omejil, razmišljamo, kako naprej. V naslednjih treh letih sta naša cilja povečanje kapacitet in odprtje pivnice, ki bi poleg pivovarne prinesla dodaten dobiček, da bi lahko tole izpeljali.«

Trenutno imate prostore v Šoštanju. Kako naprej?

»Če sem iskren, imamo zaenkrat dovolj prostora, tudi če bi se povečali. Smo pa v dogovoru, da bi se v prihodnje preselili v Velenje. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi se to zgodilo leta 2025. Upam, da uspe, ker bi lahko na enem mestu stala prava pivovarna na visokem nivoju skupaj s pivnico, kjer bi se stregla tudi hrana in bi bila dobra točka za lokalno okolje in širše, kot dodatna gostinska ponudba.«

Prejeli ste priznanje Pivo odlične kakovosti. Kaj vam nagrada pomeni?

»Gotovo je veliko priznanje strokovnjakov veliko vredno, saj kaže, da varimo pivo odlične kakovosti. To nam veliko pomeni in daje nov zagon za naprej. Veseli smo in upamo, da se bomo tudi vnaprej trudili in dosegali takšno kvaliteto piva.«

terjev. Vsa pa imajo pravo aromo in okus. Nekako se je v petih letih izoblikovalo, da imajo mango2tango najraje ženske, čeprav ne ciljamo na trg z okusi, ki bi jih delili na moške in ženske.«

Danes so moderna in pitna piva z različnimi okusi. Ste na kakšnega posebej ponosni?

»Naše najbolj znano je sivkino pivo, v katerem je prava sivka. Ponosni smo na to, da sodelujemo z lokalnim pridelovalcem Blue Hill iz Topolšice. Sivkino

Prvi petek v avgustu kot svetovni dan piva zaznamujemo od leta 2007. Praznujejo ga skoraj povsod po svetu. Posvečen je ljubiteljem in ustvarjalcem piva – pivovarjem, hmeljarjem – ter lastnikom pivnic in drugih lokalov. Smo četrti največji pridelovalci hmelja v Evropi, ob tem pa tudi zelo radi posegamo po pivu. Zbrali smo nekaj podatkov, povezanih s to pijačo, in pri nekaterih okoliških pivovarjih preverili, kakšni pivoljubci smo Slovenci.

Poletje je čas za degustacijo piva Več tisoč let stara pijača ima dolgo pivovarsko tradicijo tudi v Sloveniji. Kljub majhnosti imamo zelo močno in bogato pivovarsko industrijo. Najštevilnejše so manjše butične, nomadske in druge pivovarne. Od vseh alkoholnih pijač je med Slovenci najbolj priljubljeno prav pivo. Po prvih pisnih dokazih sega varjenje piva v Sloveniji v leto 1160. »Slovenci smo odgovorni pivci, v sedmih sezonah nismo imeli nobenih incidentov, kar pomeni, da znamo odgovorno degustirati in uživati v malih razvadah, ki si jih lahko privoščimo,« pojasni direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Boštjan Štrajhar. O letošnji sezoni na žalski

pivo je edinstveno na slovenskem trgu, kličejo nas od povsod, tudi z Odprte kuhinje, priznani ljudje so navdušeni nad njim, kar nas veseli.«

Kolikšna je trenutna kapaciteta pivovarne?

»Trenutna kapaciteta je 4.000 litrov na mesec. Povpraševanja je več kot ponudbe. Na začetku nisem vedel, kako in kaj, zdaj vidimo, da je povpraševanje veliko in bi kapacitete morali vsaj podvojiti, da bi zadostili trenutnim zahtevam. Čeprav časi niso

Kakšni pivoljubci smo Slovenci in kako radi si privoščimo dobro pivo v lokalnem okolju?

»Ljudje premalo cenimo kvalitetna piva, splošno gledano pa ga imamo radi. Veliko ljudi bolj kot na kvaliteto gleda na ceno. Mali pivovarji se trudimo, da razbijemo mit in prepričamo ljudi, da so tudi druga piva okusna, dobra in pašejo k hrani. Naš moto je: pijmo odlično pivo v mejah normale, nikakor pa ne pretiravajmo.« �� Jasmina Škarja

Še nekaj zanimivih dejstev o pivu:

Pivo je najstarejša alkoholna pijača, saj so ga poznali že Mezopotamci in stari Egipčani.

Pivo je za vodo in čajem tretja najbolj priljubljena pijača.

Če ga pijemo v zmernih količinah, ima tudi pozitivne učinke na zdravje (preprečuje diabetes, manjša možnost za srčne bolezni …).

Najmočnejše pivo na svetu vsebuje 67,5 % alkohola in izvira iz Škotske.

V Sloveniji imamo Inštitut hmeljarstva in pivovarstva (IHPS) in dva muzeja, posvečena pivu, Pivovarski muzej v Ljubljani in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu.

Besede pivo, pivovar, pivovarna smo prevzeli iz češčine. Pivo je prvotno pomenilo 'pijača'; beseda pivovar je nastala iz pivo in varit 'kuhati'; prvotni pomen besede pivovar je torej 'tisti, ki vari pivo'.

fontani piv pa pojasni, da so od aprila do konca julija prodali 30 odstotkov več vrčkov piva kot v enakem obdobju lani. »Zadnji dve leti sta bili drugačni. Vladal je strah, navade so se spremenile. Veseli nas, da se ljudje vračajo, največ obiska imamo v poletnih mesecih. Vračajo se Italijani, Avstrijci, Španci, Portugalci, Skandinavci, prihajajo še Madžari, Hrvati, zato smo optimistični. Vsakdo se želi v parku pod mogočnimi drevesi odpočiti in degustirati vrhunska piva. Veliko je tranzitnih gostov, ki se ustavijo, imamo počivališče za avtodome, poletje je čas za degustacijo in pitje piva,« doda Štrajhar in pove, da sta najbolj priljubljeni pivi na pivski fontani lokalno pivo Kukec, ki je poimenovano po začetniku pivovarstva v Žalcu Simonu Kukcu, in ambasadorjevo pivo, to je zeleno konopljino pivo. Kot še pojasni, so na žalski fontani piva v lanski sezoni natočili več kot 20.000 litrov piva. V letošnji so do konca julija natočili več kot 10.000 litrov, v prihodnje pa si želijo organizirati tudi posebne, butične a hkrati dostopne petzvezdične dogodke. »Gre za majhne razvade, ki si jih lahko privoščimo, kar zagotovo blagodejno vpliva na telo in duha. Zmerno in po pameti.«

V Sloveniji je leta 2020 delovalo 68 pivovarn. Povprečna drobnoprodajna cena litra lagerja v trgovini je bila 1,83 EUR, cena pol litra svetlega piva v lokalu pa 2,89 EUR. Po zadnjih razpoložljivih podatkih si je prebivalec Slovenije doma privoščil 26,4 l piva na leto, pravijo na Statističnem uradu Slovenije.

11. avgusta 2022

Šmartno ob Paki, 6. avgusta – Čeprav klopotec v vinogradu danes ne služi več svojemu namenu (odganjanju ptic, da te ne bi pozobale preveč grozdja), so se člani Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki pred štirimi leti odločili, da bodo z mehansko napravo na visokem lesenem drogu, z lesenimi kladivi, popestrili svoje vinograde. »S tem bomo nadaljevali tradicijo vinorodnih krajev, hkrati pa tudi skrbeli za ohranjanje kulturne dediščine. Dogodek služi hkrati za druženje vinogradnikov,« je pojasnjevala predsednica društva Mojca Praprotnik Četrti klopotec s štirimi kraki – ti so značilni za vinorodne kraje Haloz – so postavili minulo soboto v vinogradu družine Žibret – Kocuvan v Malem Vrhu.

Praznik za vinogradnika

»Postavitev klopotca je praznik za vinogradnika. Pomeni namreč, da je najhujših opravil v vinogradu konec in da se približuje trgatev, nato pa delo v kleti. Ker smo v našem okolju predvsem butični vinogradniki, smo hkrati tudi kletarji,« je dejala Praprotnikova. Letošnja letina je na začetku kazala zelo dobro, suša pa je naredila svoje in »prav bi nam prišle kaplje

dežja. Upam, da bomo te kmalu dočakali, kajti dež suhi trti septembra ne bo koristil, prej povzročil več škode kot koristi.« Začetek trgatve predvidevajo konec septembra, v začetku oktobra. Je lanska letina že pošla?

Trgatev je blizu

»Po pogovoru z našimi člani je večina že prodana. Nekaj vina lanskega letnika še hranimo v steklenicah. Gre za nujno potrebne rezerve,« je povedala Mojca Praprotnik.

Če ti je v veselje, ni naporno

Mladi vinogradnik na domačiji Žibret - Kocuvan Boštjan Kocuvan nam je ob tej priložnosti povedal, da se na spra-

Aktivne počitnice v naravi spet navdušile

vilo grozdja že pripravljajo, in sicer bolj v kleti, kjer je treba še marsikaj postoriti, predvsem poskrbeti, da bodo sodi prazni. Sedaj še niso, nekaj zaloge namreč še ima.

Kot kaže, pravi, bo letos pri-

delka manj, bo pa kakovosten. Zasajenih ima skoraj 2300 trsov, na leto pridela od 3 do 4 tisoč litrov vina. Prideluje bela vina (rumeni muškat, kerner, chardonnay), zvrst ter rdeča: modro frankinjo, pred dvema letoma pa je ponudbo dopolnil še z njemu najljubšo rose modro frankinjo. O kakovosti njegovih vin pričajo priznanja. Zadovoljen je, ker na društvenem ocenjevanju vin ocenjevalci njegova prepoznajo kot kakovostna. Za večino vsako leto prejme zlato priznanje. Je delo v vinogradu in v kleti naporno? »Če ti je v veselje, ni. Meni je v veselje in že od nekdaj mi vinograd pomeni kraj, v katerega se zatečem, kadar imam težave.«

Za zdaj večjih načrtov na področju vinogradništva nima. V tem trenutku namenja osrednjo pozornost obnovi nasada. Razmišlja pa o tem, da se bo treba lotiti tudi stekleničenja vina in več truda nameniti prodaji na trgu.

Aktivnosti šmarških vinogradnikov je pohvalil tudi župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, za prijetno druženje pa je poskrbel harmonikar Žiga Hriberšek

�� Tatjana Podgoršek

Lepšajo Šoštanj in okolico

Mlade skušajo motivirati, da se zavedajo pomena čistega okolja

Mozirje, Velenje - V soboto, 6. avgusta, so se končale tradicionalne petdnevne športne počitnice za otroke iz Šaleške doline, ki so potekale pod geslom Veter v laseh. Tudi letos so potekale v Forest campingu pri Mozirju, kjer so 18 otrokom in njihovim vaditeljem postavili svoj tabor, v katerem so lahko izvajali številne športne in zabavne dogodke.

Otroke, ki jim starši težko omogočijo pestre počitnice, je izbrala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, tabor pa je izvedla Športna zveza Velenje v sodelovanju s Športnim društvom TEAM iz Mozirja. Udeleženci tabora, stari od 7 do 14 let, so uživali v pestrem programu in številnih aktivnostih, ki so jim jih pripravili športni animatorji. Športne počitnice so bile za otroke povsem brezplačne, za kar je z donacijo poskrbel Rotary klub Velenje, sredstva in storitve pa so dodali tudi Športna unija Slovenije, Forest camping in MZPM Velenje.

Tabor se je začel v torek popoldne, ko so se mladi udeleženci vselili v šotore in že kmalu za tem začeli s športnimi aktivnostmi v kampu in bližnji okolici. Kljub pasji vročini so vedno našli senco, hladili pa so se tudi s kopanjem v letos ne preveč mrzli Savinji. Izkoristili so vsak dan tabora,

čas smo se trudili, da so v vseh aktivnostih sodelovali tudi udeleženci tabora. Pomagali so pri pripravi obrokov in pospravljanju. Radi so sodelovali v različnih športnih izzivih, zelo pa so

uživali tudi, ko smo jih peljali na obisk Mozirskega gaja. Posebno doživetje je bil obisk koruznega labirinta, saj so ga vsi obiskali prvič. Več kot zanimiv pa jim je bil tudi obisk pripadnikov Slovenske vojske, ki so jim predstavili opremo in svoje delo,« je še dodal Jaka. Dan so vedno zaključili z druženjem ob ognju, kjer so tudi skupaj zapeli. Otroci so spoznali prvine nogometa, rokometa in košarke. Skozi igro so tako pridobivali različne gibalne sposobnosti, zelo pa so uživali tudi v ustvarjanju in druženju z vrstniki. Ob koncu tabora so nam povedali, da je tabor minil zelo hitro in da bi se prihodnje leto z veseljem vrnili vanj. Vsem, ki so pomagali, da so organizatorji športne počitnice pripravili in izvedli tudi letos, pa v imenu otrok in družin iskreno hvala!

Občina Šoštanj letos ponovno organizira počitniško delo v času poletnih počitnic z namenom omogočiti dijakom in študentom delovno preživljanje prostega časa. V letošnjem letu so za počitniško delo prejeli okrog 120 vlog, sprejeli so 90 otrok, toliko imajo na Občini Šoštanj tudi denarja v proračunu. »Vsak zasluži približno 5,21 evra in dobi malico, delajo 7 ur dnevno, teden dni, kar znese skupaj 30.000 evrov,« pojasni župan Darko Menih in doda, da delo ni pretežko. »Fantje obrezujejo drevje, čistijo plevel, obrezujejo, dekleta pa čistijo po parku in mestu, saj se v poletnem času nabere nekaj več smeti, ni pa mesto pretirano onesnaženo. Plan dela smo pripravili že pred počitnicami, nekaj dela je tudi sprotnega. Otroke spremljata dva koordinatorja, smo pa veseli, da se trudijo. V zavesti imajo tudi, da nekaj zaslužijo, ta denar pa znajo tudi bolj ceniti,« doda župan Darko Menih. �� V

Koordinator Dejan Tonkli pojasni, da delo poteka podobno kot vsako leto do zdaj v dopoldanskem času, v vsaki skupini je devet dijakov. »Je pa res, da je v času največje vročine kar težko delati na prostem, vendar jih skušamo motivirati in naučiti čistiti mesto. Ekipa je mešana, nekaj je osnovnošolcev, nekaj srednješolcev. Opažamo, da je ta generacija zelo zanimiva. Gre namreč za Instagram in Facebook generacijo, ki tudi pri delu ne more brez telefona. Je pa seveda veliko odvisno tudi od privzgojenih delovnih navad, kako delajo in učinkoviti so. Moj moto je, da se naučijo pobiranja smeti, saj tako dobijo čut za naravo in se zavedajo pomena čistega okolja. Zato bodo naslednjič prej premislili, preden jih bodo odvrgli,« pojasni Tonkli in še doda, da jih pri delu omejuje zakonodaja. Tako da nekaj tudi obrezujejo in režejo, seveda kar lahko.

Klopotec bo poslej pel tudi v vinogradu družine Žibret - Kocuvan v Malem Vrhu –Delo v vinogradu in v kleti ni pretežko, če ti je v veselje, pravi Boštjan Kocuvan – Dež bi koristil danes, ne v septembru

Klopotec je na leseni drog nataknil mladi vinogradnik Boštjan Kocuvan, postavitev pa je spremljalo precej občanov.

Jaka Zajšek, ki je skupaj z Vanjo Čeligoj Zajšek in mladimi športnimi animatorji pripravil in izvajal program, pa nam je povedal, da so v petih dneh postali ena velika družina. »Ves

Večere so preživljali ob tabornem ognju, uživali so pod zvezdnim nebom, klepetali in tudi zapeli. Podnevi so si čas krajšali ob vodi in ob številnih športnih aktivnostih, ki so jih doživeli čez dan.

V času tabora so otroci

Vračanje domov, vračanje k risbi

Velenje, 4. avgust – V Galeriji Velenje nadaljujejo z razstavami lokalnih avtorjev. Slednjim, kot je povedala kustosinja Milena Koren Božiček, v zadnjih dveh letih zaradi pandemije koronavirusa, ki je svoje posledice pustila tudi na kulturnem področju, namenjajo prav posebno pozornost. Tokrat je vabilo v prostore velenjske galerije prejel Mitja Konić, Velenjčan, ki se je letos po 10 letih študija in dela v tujini vrnil v domače kraje.

Mitja Konić je zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2012 je bil nagrajen z ugledno štipendijo za umetnike DAAD, v okviru katere je opravljal podiplomski mojstrski študij na Akademiji za likovno umetnost v Dresdnu, kjer je ostal še nekaj let po zaključku magistrskega študija, nato pa se je preselil v bavarsko prestolnico. Letos se je po dobrem desetletju vrnil v domače mesto, svojo vrnitev in desetletno ustvarjanje pa je obeležil z razstavo z naslovom Mentaliteta risbe, s katero se v Galeriji Velenje samostojno predstavlja že drugič. Prvič je v prostorih velenjske galerije še kot študent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje razstavljal leta 2009. Vse od takrat pa njegovo delo budno spremlja tudi kustosinja Milena Koren Božiček. »Mitja Konić je v tej zgradbi spremljan že od študentskih let. Tudi ko je odšel v tujino, me je sproti obveščal o svojem delu in zelo sem vesela, da sva vzpostavila kontakt. Z

razstavo, ki jo je pripravil za ta prostor, je pokazal, da je izreden estet, izjemen risar in slikar,« je povedala kustosinja, in ob tem dodala, da je Mitja Konić pozornosti in vabila v prostore velenjske galerije več kot vreden.

Od nemirnih potez do osebnih izpovedi

Mitja Konić se v Galeriji Velenje predstavlja s pregledno razstavo, ki vsebuje več kot 180 del, s katerimi med drugim obeležuje svoje desetletno ustvarjanje v Nemčiji. »Minilo je 10 let, odkar je Mitja zapustil domače Velenje in se posvetil študiju v tujini. Na razstavo lahko zato gledamo kot na retrospektivno predstavitev del, ki so nastajala v tem obdobju. Vedno je bilo v ospredju njegovo monumentalno slikarstvo, tokrat pa se predstavlja predvsem z deli majhnega formata,

z risbami. Gre za nekakšen razvoj oziroma raziskovanje njegovega dela – kako pride do nove tipologije, ki jo razvija; kako ustvariti lasten prepoznaven slog – to lahko spremljamo tudi iz same postavitve, ki si jo je zamislil dokaj neklasično. Postavitev namreč ni kronološka, zato lahko gledalec sam poišče paralele oziroma najde skupne točke v njegovih delih, skozi katera lahko spremljamo tudi njegov umetniški razvoj v teh desetih letih. Morda je nenavadno, da se že sedaj predstavlja z retrospektivno razstavo, vendar je o tem razmišljal že nekaj časa in ravno ta vrnitev v Velenje se mu je zdela odlična priložnost, da na takšen način predstavi svoj opus, ki v Sloveniji ni bil predstavljen v takšni obliki, predvsem pa ne v takšni količini,« pove kustosinja razstave, Deja Bečaj, ki dodaja, da gre pri omenjeni razstavi predvsem za vračanje. »Vračanje domov in vračanje k vsem fazam njegovega ustvarjanja vse od nemirnih potez

Uspehi so dokaz trdega

Pihalni orkester Zarja Šoštanj je nepogrešljiv glasbeni spremljevalec prireditev v Šoštanju in širše, ki že več kot 95 let skrbi za obogatitev in popestritev kulturnega življenja v našem okolju. O tem, kako je na delovanje orkestra vplivala pandemija in kaj vse so letos pripravili za ljubitelje glasbe, smo se pogovarjali s predsednikom orkestra Srečkom Potočnikom.

Pandemija jih ni ustavila

Kot na večino glasbenih izvajalcev in kulturnih ustvarjalcev je pandemija vplivala tudi na Pihalni orkester Zarja Šoštanj in v njihove vrste v tistem času uvedla nekaj sprememb. »Mi imamo to srečo, da imamo velike godbene prostore, v katerih smo lahko kljub koroni vadili vsaj po sekcijah, sicer pa smo delali tudi na daljavo. So se pa v tistem času člani nekoliko odvadili prihajati na vaje in so padli iz tega rednega ritma,« pove Srečko Potočnik, ki ob tem dodaja, da so se v letošnjem letu že vrnili na stare tire in nemoteno delujejo v ustaljenem tempu.

Pihalni orkester tako nadaljuje z rednimi nastopi, med katerimi je kar nekaj takšnih, ki so postali že tradicionalni. »Začnemo s spomladanskim kon-

certom, potem je tukaj že tradicionalna budnica. Letos smo na več kot 30 lokacijah v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki zaigrali več kot 50 skladb. To je izredno naporno, a ljudje nas z veseljem pričakajo, pogostijo in nam voščijo, prvi maj je namreč tudi praznik Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj.« Orkester je letos v Šoštanju gostil zbor Zveze slovenskih godb, nastopili so na slovesnosti ob Dnevu zmage v Topolšici, zaigrali na velenjski promenadi v sklopu Večerov v amfiteatru in v Šoštanju izvedli koncert, ki so ga posvetili 100. obletnici rojstva

starejših del do lahkotnejših in v ironijo zavitih osebnih izpovedi.« Kot pove tudi sam umetnik, je želel z razstavo obeležiti vrnitev v domače Velenje, kjer se predstavlja s svojo najobsežnejšo pregledno razstavo doslej. »Če sem natančen, je tukaj 191 del, pri čemer prevladujejo drobna dela na papirju oziroma risbe,« pove Velenjčan, ki je dela za omenjeno razstavo izbral na podlagi povezanosti z velikimi platni – ta se namreč likovno povezujejo z majhnimi deli na papirju. Tudi njegov proces dela je organiziran tako, da hkrati ustvarja več slik velikega formata. »Ves čas kreativne praske delam tudi na papirju, zato se vse skupaj konstantno prepleta.« Ob tem pa, kot poudarja, ne gre za kombiniranje, slikarska praska namreč zahteva precej drugačen fizični in psihični doprinos kot manjša dela na listu papirja. Ta so, še dodaja, »zelo intimna, kot neko intimno raziskovanje na papirju.« �� Tea Rednak

Poletno jamranje

Vroče je, res je vroče. Življenje pod streho v centru mesta je perfektno za utapljanje v lastnem znoju. Biološki odpadki pričnejo smrdeti skoraj instantno, insekti se plazijo po pultu, saj takoj zavohajo kapljico cedevite, ki ti je zaradi želje po osvežitvi ob hitrem nalivanju kanila nanj. Poletje preživiš samo zaradi iznajdbe elektrolitskih pijač in namiznih ventilatorjev. Najemnine so visoke, najemodajalci pa vidijo klimo kot luksuz, nepotreben strošek. Zvečer greš spat z dvema stvarema - odprtim oknom in s pobožno željo parstopinjske ohladitve. Zatisneš oči. V napol spečem stanju te prebudi ogaben, visok pisk, zaradi katerega se lopneš po glavi. In še enkrat. In še enkrat. Kar naenkrat pa te pričnejo srbeti noge. Pa roke. Potem še za vratom (???). Prižgeš luč. Vstaneš in hodiš v krogih po sobi, odločen si, da najdeš hudodelce, ki ti spati ne pustè. Ne najdeš jih. Se sprijazniš s svojo usodo.

Zjutraj se zbudiš, narediš si kavico, ki jo neseš na teraso. Zaradi količine sladkorja v njej (“sladkor itak ni zdrav”, se spomniš, in razmišljaš, zakaj ga sploh toliko konzumiraš) jo pričnejo obletavati ose. Ker ene ne vidiš, jo dobiš pod koleno, kjer jo stisneš ob menjavi položaja na stolu, njej pa to ni všeč, zato te piči. Ugotoviš, da si v bistvu alergičen na ose, saj izgleda tvoje koleno kmalu kot deformirano deblo. Po največji vročini greš na urgenco, kjer te v ritnico pičijo z neznano substanco.

Spomniš se, da si komaj čakal poletje. “Ka mi je blo tega treba,” si misliš.

Teden kasneje greš na Hrvaško, valda na morje, na plavajoči blazini z radlerjem v roki pozabiš na mestne grozote. Pride september, pa oktober, pa november, kar naenkrat je prišel čas, ko se s sosedi spet pogovarjaš, da “ni neke hude sparine”.

“Komi čakam poletje,” si misliš.

Karla Destovnika - Kajuha. Med drugim so se udeležili tudi mednarodnega festivala pihalnih orkestrov na Malem Lošinju. Kot pravi predsednik Srečko Potočnik, redno nastopajo tudi ob občinskem prazniku in ostalih priložnostih, včasih – v nekoliko manjši zasedbi – pa komu popestrijo tudi rojstni dan.

Na mladih svet stoji

Za orkestrom je pestra prva polovica leta, v podobnem tempu pa nadaljujejo tudi v drugem delu. Konec avgusta načrtujejo 10. Tabor mladih godbenic in

godbenikov, ki se že tradicionalno odvija v Šoštanju. »Vsako leto se prijavijo otroci oziroma mladostniki iz Šoštanja in širšega okolja, letos je prijavljenih okoli 60,« pove Srečko Potočnik, ki dodaja, da dajejo v orkestru velik poudarek ravno mladim. »Na mladih svet stoji, zato jim prepustimo, da določene projekte izvedejo sami, mi pa jih zgolj nadziramo in jim dajemo spodbudo – s tem dobijo zagon in veselje, kar prinaša tudi dobre rezultate. Sicer pa mladi pri nas niso samo člani orkestra, temveč so tudi izven tega uradnega orkestrskega dela prijatelji,« še poudari.

Brez dobrega in pridnega članstva ne gre Šoštanjski orkester se v drugi polovici leta že pripravlja tudi na božično-novoletni koncert, ki ga tradicionalno prirejajo na Osnovni šoli Karla

Destovnika - Kajuha. »Na te koncerte smo svoj čas vabili različne goste, v zadnjih letih pa smo ugotovili, da imamo dovolj dobrega kadra, da lahko koncert pripravimo sami. V orkestru delujeta namreč tudi oktet in kvintet Zarja, z nami pa zadnja leta veliko nastopa še pevka Natalija Potočnik.« Orkester kmalu čakajo tudi intenzivne vaje za Tekmovanje slovenskih godb v koncertni težavnostni stopnji, kar je najvišji nivo tekmovanj na slovenskem področju. »Lahko rečem, da smo zadnjih pet let domov prinašali same zlate plakete s pohvalo, ki so dokaz trdega dela našega dirigenta in pomočnikov. Seveda pa sam dirigent ne more narediti veliko brez dobrega in pridnega članstva«, zaključi Srečko Potočnik.

Rednak

Tara Semečnik

»Izreden estet, izjemen risar in slikar«

V Galeriji Velenje je na ogled razstava Mitje Konića z naslovom Mentaliteta risbe – Velenjčan s pregledno razstavo obeležuje svoje desetletno ustvarjanje v Nemčiji in vrnitev domov

Razstava Mentaliteta risbe bo v Galeriji Velenje na ogled do 3. septembra.

Radijski in časopisni MOZAIK

Vsaka pohvala dobro dene!

“Še vedno mi je četrtek, ko izide Naš čas, en tak lep dan. Vem, koliko truda je vtkanega vanj. Še posebej sem vesela, da postajate vedno boljši. Ste aktualni, vsebina je pestra, članki zanimivi in berljivi. Posebej sta me navdušili brošura Poletje v Šaleški dolini in seveda (res dobra!) priloga o meni ljubem Šoštanju.

Želim vam veliko bralcev in lepe dopustniške dni (kolikor si jih boste lahko privoščili ob takšnem tempu) in vas lepo pozdravljam. Nadaljujte tako!”

Komu ne bi bilo toplo pri srcu, ko bi prebral tako lepo pismo. Ekipi Našega časa ga je napisala naša še ne eno leto upokojena sodelavka Milena Krstić Planinc, kasneje se ji je z lepimi mislimi in pohvalami pridružila še sodelavka z malo daljšim upokojenskim stažem Nina Jug

GLASBENE novice

To je bila priložnost, da smo ju povabili na obisk. Kajpada smo tudi vedeli, da ne bosta prišli praznih rok; Nina je po dobri stari navadi prinesla slastno pecivo. Mmmm! Milena in Nina, prijetno je bilo poklepetati z vama, vaju videti nasmejani

in čili upokojenki. Naj ne bo zadnjikrat, da sta prišli, sicer pa smo seveda vsak četrtek v mislih pri vaju doma, ko bereta vajin Naš čas.

ČETRTEK, 11. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 12. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

Ditko nagovorila Kajuhova poezija

Ditko, pevko in kantavtorico s Koroške, glasba spremlja od otroštva – Za nov album je uglasbila šest velikih pesnikov, med njimi tudi Kajuhovo Našo pesem

Med drugim ste poznani po uglasbeni poeziji slovenskih pesmi in svojem romantičnem slogu. Ostajate še naprej zvesti temu?

Ostajam zvesta svojemu slogu. Zdi se mi, da sem v teh letih našla svoje mesto in se tu dobro počutim. Ko vidim dober odziv svojih poslušalcev, mi to ogromno pomeni in je to zame največja potrditev. Ljubezen je moja najvišja vrednota, zato o tem tudi rada pripovedujem skozi glasbo in se vedno vračam k ljubezenski poeziji. Zdi se mi pomembno govoriti o ljubezni, predajati ta sporočila. Uglasbena poezija je zagotovo dober medij za to.

Kaj je botrovalo odločitvi, da stopite profesionalno na glasbeno pot?

Vedno me je spremljala glasba, nikoli pa nisem vedela, da bo to na neki točki tudi moj poklic. Oče Gorazd, profesionalni glasbenik, me je sicer vedno spodbujal, da iščem še druge stvari, ki me zanimajo, da grem študirat nekaj drugega in da mi glasba ostane za dušo. Potem pa sva pravzaprav ves čas ustvarjala. Že kot najstnica sem začutila svoj avtorski potencial za pisanje pesmi. Ko sem napisala prvo pesem (Dreamer) v angleškem jeziku, je bila deležna zelo lepih odzivov. Prav tako potem prva uglasbitev pesmi Marka Pavčka Školjka. Ko čutiš, da je nekaj dobro in ko ti ljudje to potrdijo, veš, da si na pravi poti. To je bila odskočna deska za mojo glasbo, po kateri sem se odločila stopiti profesionalno na glasbeno pot.

Znani ste po svojem sodelovanju s Ferijem Lainščkom, po uglasbitvi njegove poezije. Vam je dal kakšen nasvet, ki bi ga delili z nami?

Feri mi je skozi leta dal številne nasvete. Je izjemen umetnik in človek, zato sem vesela, da je postal tako pomemben del mojega življenja. Vedno mi je govoril, naj ustvarjam s srcem, in to je tudi najlepše vodilo za mojo pot. Rekel je tudi, da imam vso svobodo pri izbiri njegovih pesmi in da naj ustvarjam tako, kot čutim. Ko sem prvič pred

predati tudi druga sporočila, ker se mi zdi to lep medij za prenos življenjskih sporočil. In pa seveda, da ob tem skladbe pobožajo dušo, ker to je nekaj, kar potrebujemo vsi v življenju.

S skladbo Ne bodi, kar nisi prenašate tudi sporočilo samosvojosti. Kako jo vi dojemate?

Za svoj četrti album sem se odločila, da uglasbim poezijo različnih pesnikov, in izbirala sem med največjimi imeni. Album sem simbolno razdelila na stran A in stran B, pri čemer sem celotno stran A namenila Feriju Lainščku, ker je ta najina vez nekaj posebnega in sem jo želela nadaljevati tudi na albumu. Izbrala sem še poezijo Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Janeza Menarta, Srečka Kosovela in Karla Destovnika - Kajuha. Vsak izmed njih me je po svoje nagovoril.

Katero Kajuhovo pesem ste izbrali?

SOBOTA, 13. avgusta 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA , pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 14. avgusta 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

njim predstavila uglasbitev njegove pesmi, sem imela veliko tremo. Takrat mi je dejal, da ko uglasbim poezijo kateregakoli pesnika, ta postane tudi moja ... In zato trema ni potrebna.

Kakšne občutke želite vzbuditi v poslušalcih?

Najbolj pomembno je, da se ljudje počutijo dobro, ko poslušajo mojo glasbo, in da v njih vzbudim čustva. Menim, da te glasba ne sme pustiti ravnodušnega. Moja glasba ni za ples in veliko zabavo, spodbudi pa druga čustva, morda tudi nostalgijo, nas spomni na odnose med dvema, na ljubezen do življenja. Poleg ljubezni želim

Zdi se mi pomembno, da postavimo mejo v svojem notranjem svetu, da sami zase vemo, kaj so naše vrednote, naša načela in se jih tudi držimo. Da znamo ustvariti zid pred zunanjim svetom, da nam ta ne pride preveč do živega. Samosvojost je izrednega pomena – da greš in si upaš reči tudi ne, ko tako čutiš … In kot je zapisal že Feri, da ne slediš kot ovca čredi, ampak si upaš narediti korak v svojo smer.

Pred kratkim je izšel nov album z naslovom Med nama je angel. Tokrat ste uglasbili poezije šestih slovenskih pesnikov. Za koga vse ste se odločili?

Našo pesem, ki je izjemna budnica človeštvu s pomembno vsebino. Vsak pesnik in vsaka pesem ljudi nagovorita drugače, nihče ne začuti iste pesmi isto, tako je tudi pri meni. Rada berem poezijo, nikoli nič ne ustvarjam na silo. Ko pridem do pesmi, ki jo začutim in ki me nagovori v svoji vsebini, ritmičnosti in verzih, se lotim ustvarjanja melodije. Tako je bilo tudi pri Kajuhovi Naši pesmi. Njegova poezija je izjemno zahtevna, medvojna, precej težja od ostalih pesmi, ki ste jih vajeni od mene. Ampak tudi on me je nagovoril in nastala je res izjemna skladba.

Ste še katerega pesnika delali s posebnim občutkom?

Zelo poseben je bil občutek pri ustvarjanju melodije na pesem Čakam te Cirila Zlobca. Tudi zato, ker sem imela priložnost Cirila pred leti, ko je še bil med nami, spoznati, in sem začutila njegovo energijo. Ko imaš možnost spoznati pesnika v živo, je to nekaj izjemnega, prav zato je nastalo tudi lepo sodelovanje s Ferijem.

�� tr, kd, Foto: Nika Hölcl Praper

PONEDELJEK, 15. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK , oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 16. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK , oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 17. avgusta

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Goran Dragić bo pomagal slovenski košarkarski ekipi pri obrambi naslova

Vsi še pomnimo košarkarske pravljice iz leta 2017, ko je slovenska košarkarska reprezentanca postala Evropski prvak. Takratna pravljica je združila Slovence v enotno navijaško ekipo, ki je s srcem bodrila svoje junake do zadnje, najpomembnejše tekme, ko so v istanbulskem finalu premagali srbske košarkaše. V tej pravljici je najpomembnejšo vlogo odigral ravno kapetan slovenske ekipe, zvezdnik Goran Dragić. Dragić je bil pred kratkim še neodločen ali bo zaigral na Evropskem prvenstvu, ki se začne že 1. septembra, na njegovo odločitev pa so predvsem Slovenci nestrpno čakali en mesec. Po krajšem obisku ZDA je Goran Dragić v petek, 5. avgusta preko twitterja sporočil, da se vrača v slovensko izbrano vrsto za letošnje Evropsko prvenstvo.

Novi član Chicaga v ligi NBA je novici na twitterju priložil tudi sliko oz. spomin na zmago in prejeto zlato kolajno iz leta 2017, ob tem pa dodal pripis: I'm back. Novice so se razveselili mnogi košarkarski navdušenci pa tudi Košarkarska zveza Slovenije. Dragić je povedal, da se je odlično počutil na kvalifikacijski tekmi za SP v Stožicah proti Hrvaški, pa tudi na kvali-

⏪Sonja Glažer, vodja Skupne občinske uprave SAŠA regije (levo) in Nataša Ribizel Šket, vodja Službe za investicije in razvoj pri Komunalnem podjetju Velenje, sta tudi na prireditvi starodobnikov v Šmartnem ob Paki dokazali, da sta vešči gospodinji. Poskrbeli sta, da udeleženci srečanja niso šli lačni na pot. »Kar drži, ko pravijo, da ženske podpiramo tri vogale pri hiši. Za nameček midve še kakšnega v društvu, saj moški brez žensk tudi tu ne zmorejo vsega sami.« Kaj si misli Franc Mandelc (v ozadju), lahko Čvek in bralci le ugotavljajo.

Ko so junija v Zbirnem centru Velenje odpirali kotiček za ponovno uporabo, je k Janezu Herodežu, direktorju PUP – Saubermacher, pristopil tudi šmarški župan Janko Kopušar. Čvek je ugotavljal, kaj je v vrečki, in se domislil, da je župan zagotovo prinesel kaj pokvarjenega od doma: star brivski aparat, depilator, uro, mlinček za poper …

Vija vaja ven

TV spored

Berem spored TV Slovenija – ponovitev, ponovitev, ponovitev. Ideja za naslednjo številko Našega časa: ponovimo članke iz prejšnjih številk in gremo na dopust. Nas boste še brali, kupovali?

Ribe

V tej vročini se ljudje počutimo kot riba na suhem ali pa rečemo, da dihamo na škrge. Tudi ribam v jezerih in rekah se dogaja podobno.

Pivo

5. avgust je bil svetovni dan piva. Kako, ali samo 5. avgust, se sprašujejo mnogi?

Izobraževanje

fikacijski tekmi s Švedsko, ki so jo Slovenci dobili s 84 : 81. Pravi, da se dobro počuti v ekipi, ki jo sestavljajo sami super fantje. Dodal je, da so se mu vrnili občutki iz EP 2017, kar je verjetno eden poglavitnih razlogov za njegovo vrnitev.

Zakaj bi si morali preoblačiti mokre kopalke ali obiskovati

FKK

V času poletnih počitnic ter v sezoni intenzivnega preživljanja dopusta ob vodi si poglejmo nekaj pomembnih dejstev o slabih vplivih mokrih kopalk na naš organizem. Mokre kopalke na telesu lahko povzročijo vnetje jajčnikov. Takšno vnetje se v času kopalne sezone poveča. Kakšni so simptomi vnetja jajčnikov? Bolečine v spodnjem levem ali pa desnem predelu trebuha, včasih jih spremlja tudi povišana telesna temperatura. Če si po kopanju na nadenete suhih kopalk, lahko tvegate tudi vnetje mehurja, ki pa je lahko zelo neprijetna stvar. Sicer je za preprečevanje vnetja mehurja priporočljivo tudi vsak dan spiti

⏪

Ni lahko biti javna osebnost in vseprisoten v mestu. No, Čvek je naknadno izvedel, da se podžupanji Aleksandri Vasiljević ob zabeleženem dogodku na fotografiji ni godilo slabo, ampak sta jo viteza škalska vzela v bran. Pred kom in zakaj, tega ni ugotavljal. Po njenem smehu sodeč je vse vzela za dobro in za šalo.

vsaj dva litra tekočine. Ob primernem ukrepanju po kopanju pa lahko preprečimo tudi zelo pogosto vnetje nožnice. Zakaj? Mokre kopalke so namreč raj za bakterije. Glive in bakterije najbolje uspevajo v toplih, vlažnih in temnih prostorih, kot so npr. mokre kopalke. Mokre kopalke lahko povzročijo tudi razne okužbe kože, izpuščaje, srbečico. Zato bodimo skrbni ter se po kopanju v vodi spreoblecimo v suha oblačila ali pa

obiskujmo FKK plaže.

Samorog je simbol Škotske

Samorog velja za mitološko bitje. Govorimo o živali, ki je ponavadi ponazorjena kot bel konj s spiralnim rogom, ki mu štrli iz čela, ter košatim repom. Upodobitve te mitološke pa tudi pravljične živali najdemo že v antiki, ko so samoroga uporabljali na slikah. V keltski mitologiji in folklori so bili samorogi sinonim za čistost, plemenitost, moškost, moč in pogum. Imeli naj bi tudi zdravilno moč očiščenja zastrupljenih vod. Samorog se kot simbol Škotske prvič uporabi na kraljevem grbu škotskega kralja Williama I. v dvanajstem

Interesa za izobraževanje še nikoli ni bilo toliko kot zdaj, ko so za starejše na voljo digitalni boni. Telefoni na ljudskih univerzah bodo pregoreli, pa so počitnice …

stoletju. Podobo samoroga najdemo tudi na škotskih zlatih kovancih iz 15. ter 16. stoletja. Danes lahko vidimo upodobitve samorogov v različnih oblikah po vsej Škotski. Velikokrat se pojavlja v grbih mest in kot kip pred zgodovinsko pomembnimi stavbami na Škotskem. Samoroge lahko vidimo na večini škotskih gradov, cerkvah in katedralah, muzejih ter tudi v obliki ladijskih okrasnih figur. Način, kako se samorogi upodabljajo v družbi danes, je zelo drugačen. Če je bil včasih simbol plemenitosti in vzvišenega statusa, ga danes predvsem poznamo kot prijazno mitološko bitje iz otroških risank. �� Lare Oprešnik

ALI VESTE?

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

Mokre kopalke so raj za bakterije.

Na škotskem grbu je samorog vedno upodobljen z zlato verigo, ki jo ima okoli vratu in se mu ovija okoli telesa.

⏫

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Desni breg Velenje – najstarejša v občini

Diana Janežič

Danes so v tem delu mesta pomembne ustanove: 3 osnovne šole – Mihe Pintarja Toleda, Gustava Šiliha in Antona Aškerca – Center za vzgojo in izobraževanje, Šolski center Velenje, Glasbena šola Velenje, Zdravstveni dom Velenje, dve lekarni, Dom za varstvo odraslih, več trgovin in številne storitvene dejavnosti. Predsednica Mestne četrti Desni breg je Jelka Sever - Časl

Predstavite nam svojo mestno četrt, ljudi in življenje v njej!

»Glede na starost naše mestne četrti so stanovanjski objekti v njej prav tako stari, potrebni energetske prenove fasad in posodobitve. Tukaj živi veliko starejših upokojencev, ki pa za nujne posodobitve finančno največkrat niso sposobni. Zelo bi si želeli, da bi lahko v teh starejših blokih vgradili dvigala, ki bi jim močno olajšala življenje in podaljšala samostojno bivanje.

Veseli smo, da sobivamo z domom za varstvo odraslih, ki ga bodo še letos pričeli posodabljati.«

Katera društva delujejo v mestni četrti in katere akcije, prireditve organizirate?

»Že vsa leta delujemo skupaj z Rdečim križem, Društvom upokojencev, Zvezo združenj borcev NOB Desni breg, Društvom izgnancev in s Šaleškim koronarnim klubom. Žal že drugo leto zapored zaradi epidemije skupaj z Rdečim križem Desni breg nismo mogli izvesti sicer tradicionalnega srečanja meščank in meščanov nad 70 let starosti. Prav tako nam je epidemija onemogočila srečanje z varovanci Doma za varstvo odraslih. To nas žalosti še posebej zato, ker so ravno ti v času epidemije najbolj osamljeni in zato potrebni človeškega stika in razvedrila. Močno upamo in si želimo, da bomo to lahko naslednje leto nadoknadili.

Podprli smo aktivnosti Zveze združenj borcev Desni breg, ki obiskujejo svoje bolne in ostarele člane po domovih. Spomladi smo izvedli očiščevalno akcijo, ki je dobro uspela, saj so naše meščanke in meščani znova dokazali, da jim ni vseeno za okolje, v katerem živijo. Ponašamo se z lepo urejeno in s cvetličnimi gredicami zasajeno okolico stanovanjskih blokov in prav tako bogato zasaditvijo balkonov. Prepričani smo, da so naša blokovna naselja ena lepših v mestu.

Posebnih prireditev v preteklosti samostojno nismo izvajali, saj predvsem v poletnem času poteka veliko dogodkov na promenadi ob Trgu mladosti in drugje v mestu. Sodelujemo tudi s krajani v drugih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, predvsem tradicionalno na športnih igrah v Stari vasi.«

Potrebe po parkiriščih so velike Mestna občina Velenje v MČ – Desni breg izvaja in načrtuje številne investicije na različnih

plet igrišč. Celoten kompleks je ograjen z zaščitno ograjo, za goli so lovilne mreže.

Lani so uredili pločnik pri glasbeni šoli in dvorišče pri domu za varstvo odraslih. Na pobudo krajanov so razširili modro cono na Zidanškovi cesti in na Jenkovi cesti pri glasbeni šoli.

Letos načrtujejo razširitev obstoječega parkirišča pri Stari Nami, s čemer bodo izboljšali prometno varnost, uredili bodo cesto, javno razsvetljavo, meteorno kanalizacijo. V okviru rekonstrukcije parkirišča se bo

cesti bodo predvidoma še letos dodatno opremili (možnost dodatne osvetlitve, hitrostnih grbin in optičnih ovir).

Uredili bodo parkirišče za dovoz otrok pri vrtcu Tinkara, dodatno osvetlili prehode za pešce na Jenkovi cesti ter zagotovili dodatne prostore za Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. V načrtu je gradnja prizidka CVIU, kajti v zadnjem desetletju se je število učencev podvojilo, zaradi česar je oteženo kakovostno delo v skupinah, premajhni sta tudi telovadnica in knjižnica. Center

krajani strinjali, bodo umestili novo otroško igrišče na zelenico za Zdravstveni dom Velenje.

Rakova goša, dvigala, fasade

Jelka Sever Časl poudarja, da z MO Velenje že vsa leta sodeljujejo zelo dobro. »Veseli nas, da imajo pristojni za naše potrebe in želje posluh in da ob-

trebam stanovalcev tega več stanovanjskega območja. A kaj, ko so ta parkirišča žal v zasebni lasti oz. lasti etažnih lastnikov. V tej zvezi smo s stanovalci tega območja in pristojnimi na MOV že imeli več razgovorov, zato upamo, da bomo v prihodnjih letih ta problem rešili.

Želimo si tudi prenove dotrajane dovozne ceste in parkirišč na Jenkovi cesti, ureditev prometnega režima in poti za peščce na Vojkovi cesti, ureditev peš poti na Tomšičevi cesti (nasproti Sanolaborja), saj tam otroci iz šole in v šolo redno prehajajo po dovozni cesti in so ogroženi v prometu.

Prav tako smo na pristojne MO Velenje naslovili pobudo, da naj se zemljišča, ki so v privatni lasti ustrezno vzdržujejo in redno čistijo oz. kosijo. Tu mislimo predvsem na t. im. Rakovo gošo, ki je zdaj praktično neprehodno grmovje, ki meji na otroški vrtec, in na travnik ob Kersnikovi in Šercerjevi cesti.

stanovanjski objekti v njej potrebni energetske prenove fasad in posodobitve.«

Želje krajanov:

• gradnja garažne hiše, • vzdrževanje zemljišč v privatni lasti, • ureditev pešpoti za varno hojo otrok, • investicije v dvigala v večnadstropnih stavbah, • energetska obnova fasad starejših stavb.

področjih. Med drugim ureja igrišča in parkirne prostore, tehnološko prenavlja toplovodni sistem ter zagotavlja boljše razmere za izobraževanje in usposabljanje.

Lani so prenovili športno igrišče med OŠ Mihe Pintarja Toleda in Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kjer so uredili dve športni igrišči v skupni velikosti 2.616 m². Na voljo je tudi steza za skok v daljino, prostor za met krogle, prostor z igrali za osebe s posebnimi potrebami in tekaška steza s tartanom v dolžini 200 m, ki obkroža kom-

izvedla celovita obnova prometnih površin med bloki s povečanjem števila parkirnih mest.

Predvidena je razširitev javne razsvetljave, in sicer na Kajuho-

❱Večji investicijski projekti so: rekonstrukcije in ureditve parkirišč, komunalna ureditev Rakove goše, javna razsvetljava in osvetlitev prehodov za pešce.

vi med Šlandrovo in Kajuhovo cesto ter na Čufarjevi cesti. Dodatno so postavili razsvetljavo na prehodu za pešce na Jurčičevi cesti. Prehode na Tomšičevi

potrebuje tudi večjo jedilnico, saj vsi učenci ne morejo istočasno pojesti malice in kosila. Dozidava novega krila objekta bo omogočila sodoben in ustrezen center za izobraževanje in usposabljanje.

Rezervirana imajo sredstva za rekonstrukcijo državne Kidričeve ceste. V kolikor se bodo

staja skupno zavedanje, da je naša MČ kot najstarejša močno potrebna obnove in rekonstrukcije komunalne infrastrukture. Seveda pa je želja vedno veliko več, kot je trenutnih možnosti.

Veseli smo, da se bo letos še pred jesenjo pričela prenova parkirišč za Staro Namo in prepotrebna prenova parkirišč in sanacija odvodnjavanja na parkirišču Kersnikova 1, kjer ima naša MČ prostore.

Močno pa si prizadevamo tudi za prenovo in povečanje parkirišč na stanovanjskem območju za nekdanjo trgovino Vis-à-vis. Na tem območju so parkirišča v izjemno slabem stanju in ne zadostujejo potrebam stanovalcev. Po naši presoji bi bilo tam treba postaviti parkirno hišo, ki bi edina lahko zadostila po-

Ob vsem tem naj ne pozabim omeniti nekaj, kar nas najbolj muči in imamo najmanj vpliva glede na veljavno zakonodajo, to je postavitev dvigal v vseh

večnadstropnih hišah. V njih stanuje veliko starejših ljudi, ki postanejo odvisni od drugih takoj, ko se jim zgodi gibalna oviranost, recimo zlom kolka. Postopki za umestitev, financiranje dvigal so v rokah lastnikov stanovanj in zato lahko le ozaveščamo lastnike o teh potrebah. Težava je tudi v tem, da v teh stanovanjskih objektih živijo starejši ljudje, ki finančno niso zmožni prispevati za gradnjo dvigal. Skoraj vsi ti stolpiči so potrebni tudi energetske sanacije in obnove fasade in to je znova večji finančni vložek lastnikov.«

Še letos je načrtovana razširitev obstoječega parkirišča pri Stari Nami.

Jelka Sever - Časl: »Glede na starost naše mestne četrti so

Ponašajo se z lepo urejeno in s cvetličnimi gredicami zasajeno okolico stanovanjskih blokov in prav tako bogato zasaditvijo balkonov.

Vhod v džunglo sredi mesta … Rakova goša

za naše zdravje

Spati ali ne spati – to ni več vprašanje

Zagotovo spati, odgovarja znanost, spati dovolj in dovolj dobro. Da spanec močno posega v delovanje našega organizma in vpliva na zdravje, ni več skrivnost. Ob tem pa ostaja izziv, kako spoznanja vpeljati tudi v vsakdanje življenje. Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja iz Centra za krepitev zdravja Velenje, predstavlja nekaj dejstev o spanju.

Ljudje nismo edini, ki spimo

Spijo tudi živali; procese, podobne spanju, so opazili celo pri nekaterih rastlinah. Najzanimivejši »spalci« so gotovo ptice in delfini, ki spijo samo s polovico možganov, presenetijo pa nas lahko tudi bolj enostavne, a vseeno speče živalske vrste, npr. črvi in vinske mušice. Morda je pomembna razlika v spanju med ljudmi in živalmi ta, da se slednje (verjetno) ne sprašujejo, čemu in koliko naj bi spale, ampak si privoščijo toliko spanca, kot ga potrebujejo. Pri tem bi si jih lahko vzeli za zgled.

Ali se zavedamo pomena spanja?

Kljub temu da strokovnjaki vse bolj poudarjajo pomen kakovostnega spanca, lahko v družbi še vedno naletimo na podcenjevanje le-tega. Marsikdo ga razume kot zapravljen čas, lenobo ali luksuz, ki si ga v hitrem tempu vsakdana ne more privoščiti. Včasih se kdo celo poheca, da bo spal, ko bo umrl; resnica pa je, da bo (verjetno hitreje) umrl, če ne bo spal. Strokovnjaki ugotavljajo, da Slovenci v povprečju spimo občutno premalo in spimo po dve uri na noč manj kot pred 50 leti.

Spanje je naša super moč

Ko začnejo strokovnjaki mahati s skicami človeškega telesa, kjer iz vsakega telesnega sistema potegnejo puščico, ki pove o vplivu spanja, vemo, da gre za nekaj, kar na človeka vpliva celostno. Skorajda ni funkcije našega organizma, ki se ne bi okrepila ob dobrem ali oslabila ob slabem spancu. Spanje ohranja delovanje miselnih funkcij (pozornost, spomin, mišljenje), podpira ustrezno procesiranje informacij in učinkovite odzive v medosebnih odnosih, skrbi za dobro razpoloženje, uravnava krvni tlak, krvni sladkor in telesno maso ter skrbi za dobro delovanje srčno-žilnega in reproduktivnega sistema. Zakaj še potrebujemo spanje? Za zorenje možganov, uravnavanje hormonov in telesne temperature ter obnovo celic in tkiv.

Zlata funkcija spanja je krepitev imunskega sistema. Lahko si predstavljamo, da ponoči po

našem telesu potuje nekakšen James Bond, ki z detektivsko natančnostjo opazi, izloči ali popravi vse tiste celice, ki bi telesu utegnile škoditi. Če strnemo ugotovitve, lahko rečemo, da je spanje izredno dragocena čistilna naprava našega organizma; ni luksuz, ampak biološka nuja, brez katere preprosto ne gre.

Kako spimo?

Spanje poteka v različnih fazah. Najprej nastopi dremavost, ko počasi tonemo v spanec, mišična aktivnost pa se

upočasnjuje. Sledi faza rahlega spanca, ko se telo preneha premikati, upočasni se srčni utrip in upade telesna temperatura. Naslednji fazi sta globoki in najgloblji spanec, pri katerih ni gibanja oči in nobene telesne aktivnosti. Gre za krepčilni spanec, iz katerega se tudi težko prebudimo. Zadnja je faza REM. Ime je dobila po angleški kratici za hitro premikanje oči, ki je značilno zanjo. Cikel faz se tekom noči večkrat ponovi. Vse faze spanja so pomembne, sicer jih ne bi bilo. Če spanec skrajšamo zvečer, se prikrajša-

mo za globoko spanje, ki ga je na začetku noči več. Če ga skrajšamo zjutraj, se prikrajšamo za spanje v fazi REM, ki se v večji meri pojavlja zjutraj.

Kaj se dogaja v možganih?

Izjemne stvari! Če bi možgane primerjali z navijači na nogometni tekmi, bi lahko rekli, da so v budnem stanju kot navijači pred tekmo, kjer se vsak pogovarja in premika po svoje. V fazi globokega spanca pa iz-

gledajo kot navijači med tekmo, ko ubrano in enoglasno navijajo. Takrat je delovanje možganov upočasnjeno in usklajeno, hkrati pa poteka veliko električne aktivnosti. Med globokim spancem se učimo novih informacij in utrjujemo svoj

spomin. Te se tekom dneva kopičijo v delu možganov, ki mu rečemo hipotalamus. Ponoči se ta izprazni, informacije pa se zapišejo v trajnejše spomine v možganski skorji. Tam se tudi smiselno razporedijo, še bolj sistematično kot v najbolj urejeni knjižnici!

V fazi REM možgani izgledajo čisto drugače. Nekateri deli so še bolj aktivni kot v budnem stanju, npr. amigdala, tj. del možganov, ki je odločilen za čustvovanje. Drugi deli so manj aktivni, npr. frontalni reženj, ki se nahaja za čelom in je odgovoren za razumske odločitve in samokontrolo. To pomeni, da v fazi REM pomirjamo čustvene vsebine, ki so nas vznemirile čez dan, in krepimo svojo ustvarjalnost. V tej fazi tudi sanjamo, in to vsi, večkrat na noč, čeprav se sanj ne spomnimo vedno.

Kaj uravnava spanje?

Spanje uravnavata pomembna procesa: homeostaza ali spalni pritisk (želja po spanju) in cirkadiani ritmi ali notranja biološka ura (želja po budnosti). Spalni pritisk je povezan z izločanjem hormona adenozina. Najmanj ga je zjutraj, potem pa se proti večeru vse bolj kopiči.

Kako naj zaspimo in kaj naredimo, če se ponoči prebudimo in ne moremo zaspati nazaj?

Ko smo zaspani, se uležimo in počakajmo, da zaspimo. Morda se nasvet zdi smešen, vendar nam v resnici ni treba narediti ničesar posebnega, da bi zaspali. Naše telo namreč samo teži k temu, da bi zaspalo (če ga pri tem ne motimo preveč). Vseeno pa ima marsikdo težave pri uspavanju. Velikokrat nam ponagajajo neprijetne misli ali skrbi, ki rade pridejo na plan ravno v trenutku, ko se odpravimo spat. Obstaja mnogo idej, kako lahko takšne misli nežno preusmerimo drugam in umu dopustimo, da se umiri.

Predstavljamo si lahko prijeten kotiček (morje, travnik ali gozd) in se v svoji domišljiji potopimo vanj. Včasih komu pomaga tudi to, da svoje skrbi zapiše na list papirja in jih tako odloži do naslednjega jutra. Če kmalu ne zaspimo, vstanemo iz postelje in gremo počet nekaj prijetnega ter morda rahlo dolgočasnega (npr. beremo zgodovinski učbenik ali kuharski priročnik). Priporočljivo je, da izberemo aktivnost, ki jo lahko zaključimo (npr. preberemo poglavje do konca, pospravimo predal), saj tako možganom sporočimo, da je za tisti dan konec. Ko med aktivnostjo postanemo zaspani, se vrnemo spat. Če namreč v postelji vztrajamo nespeči, se možgani hitro naučijo, da postelja pomeni budnost. Iz spalnice tudi umaknemo uro, saj nas pogledovanje nanjo ob prebujanjih lahko vznemiri, vznemirjenost pa seveda še bolj prebudi.

Cirkadiani ritmi, odvisni tudi od ritma dneva in noči, so povezani z izločanjem hormona melatonina, ki se tvori v temi. Želja po budnosti je največja sredi dneva, najmanjša pa zvečer. Oba omenjena hormona nas zvečer uspavata in skrbita, da ponoči ostanemo speči.

Kdo so sovice, kdo škrjančki?

Ljudje se med seboj razlikujemo v ritmu spanja. Sovice imenujemo tiste, ki imajo zvečer še veliko energije, zato gredo spat kasneje in se kasneje tudi zbujajo. Škrjančki so tisti, ki se radi zbudijo zgodaj; takrat imajo največ moči, zvečer pa hitro postanejo utrujeni in gredo hitro spat. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je naša družba bolj prilagojena škrjančkom, sovice pa lahko imajo zaradi svojega naravnega ritma nemalo težav. Na ritem spanja ne moremo vplivati, saj se z njim že rodimo, se pa nekoliko spreminja glede na razvojno obdobje. Spanje mladostnikov se npr. glede na otroštvo zelo spremeni. Ko otroci nastopijo puberteto, postanejo sovice. Strokovnjaki ugotavljajo, da se tudi zato v povprečju naspijo premalo, kar neugodno vpliva na njihov razvoj. Na podlagi spoznanj so v Kaliforniji celo sprejeli zakon, da se pouk za mladostnike ne sme pričeti pred 8.30.

Ali lahko spanje nadomestimo?

Žal ne. Včasih bi ga radi nadomestili čez vikend, takrat ko čez teden spimo premalo, vendar dodatne dopoldanske ure predstavljajo plitek spanec, od katerega nimamo toliko koristi. Neprespane ure se tudi seštevajo. Če vsako noč spimo dve uri premalo, se nam ob koncu tedna lahko zdi, kot da nismo spali celo noč. Že po eni neprespani noči lahko opazimo negativne učinke na svoje počutje in funkcioniranje. Kljub temu kakšno slabo prespano noč tu in tam še lahko toleriramo. Običajno ne prespimo vseh noči enako kvalitetno, zato nam ni treba skrbeti, če se vsako jutro ne zbudimo kot rožice. Problem se pojavi takrat, ko je neprespa-

za naše zdravje

nih noči veliko, nenaspanost pa začne pomembno ovirati naš vsakdan.

Kako spati dobro?

Na dober spanec vpliva mnogo dejavnikov, ki jih lahko razdelimo v štiri skupine.

tudi temperatura. Za spanje je ugodneje, če je prostor nekoliko hladnejši, okrog 18 stopinj Celzija. Seveda je pomembna še kakovost ležišča, ob tem pa prav tako njegova namembnost. Postelja naj bo namenjena zgolj spanju (oz. spalnim in spolnim aktivnostim). Če želimo, da naši možgani posteljo povezujejo z zaspanostjo in spa-

poldanski dremež. V primeru nespečnosti se odsvetuje, pa tudi sicer naj ne traja predolgo (do pol ure), privoščimo pa si ga v času do tretje ure. Ključno je še dnevno uravnavanje stresa. Stres sam po sebi spanju sicer ne škodi, saj je sestavni del našega življenja in nam pomaga, da se uspešno soočimo s svojimi izzivi. Vseeno pa ga je treba

aktivnostim (branju, razteznim vajam, jogi, vroči kopeli …), izogibamo pa se aktivnostim, ki nas prebujajo (fizičnemu in mentalnemu delu, brskanju po spletu, opravkom …). Tudi pri otrocih ni nič drugače. Otrok, s katerim bomo zvečer brali pravljico, bo verjetno zaspal lažje kot tisti, s katerim bomo zvečer plesali.

tri mesece. Težave z nespečnostjo so lahko zelo zoprne in pomembno vplivajo na kvaliteto življenja, zato je pomembno, da poiščemo strokovno pomoč.

Kam po pomoč?

Če »spalna higiena« ni dovolj, se lahko obrnemo na osebnega zdravnika. Le-ta že sam opravi osnovne preiskave, lahko pa nas napoti tudi naprej, h kliničnemu psihologu, psihiatru ali v Ambulanto za motnje spanja. Pri nespečnosti v večini primerov najbolj pomaga kognitivno-vedenjska psihoterapija, ki jo

Okolica – kaj me obdaja

Ugodno okolje za spanje je prostor, kjer je temno, tiho in primerna temperatura. Svetloba namreč ovira tvorjenje hormona melatonina, ki vpliva na to, kako zaspimo in kako kvalitetno spimo. Iz tega razloga se odsvetuje uporaba mobilnega telefona ali računalnika dve uri pred spanjem. Bolje bomo spali tudi, če bomo čez dan čim več izpostavljeni sončni svetlobi. Mirno okolje se priporoča, saj nas zvočni dražljaji prebujajo in s tem motijo neprekinjenost spanca, ki določa njegovo kakovost. Ob tem naj bo primerna

njem, na njej namreč ne smemo početi drugih stvari (npr. jesti, delati stvari za službo, brskati po spletu).

Telo – kaj dam vase

Za dober spanec je pomembno, kaj zaužijemo, še posebej zvečer. V večernem času se tako odsvetuje pitje alkohola. Čeprav zaradi alkohola morda lažje zaspimo, pa moti posamezne faze spanja in nas ponoči prebuja. Kakovost spanca prav tako motita kofein in nikotin, ki povzročita, da je spanec bolj plitek. Večerja naj bo lahka, da ne gremo spat niti lačni niti preveč siti.

Aktivnost–kaj počnem podnevi

Dnevna aktivnost, ki ugodno vpliva na spanje, je zmerna telesna vadba, pri kateri se nam vsaj malo pospeši srčni utrip in se pri njej zadihamo ter spotimo. Takšno gibanje bo spodbudilo več globokega spanca. Telesne aktivnosti se lotimo tekom dneva, dve uri pred spanjem pa ne več, saj bo večerna telesna vadba otežila uspavanje.

Pri premagovanju dnevne utrujenosti lahko pomaga po-

uravnotežiti z dovolj sproščujočih aktivnosti, še posebej v večernem času.

Ne glede na to, ali smo sovice ali škrjančki, najbolj kvalitetno spimo ponoči. Strokovnjaki s področja medicine dela poudarjajo, da lahko dolgotrajno nočno delo prinese neugodne posledice za zdravje, saj se spanje podnevi po kvaliteti ne more primerjati z nočnim spancem.

Rutina – kako sem dosleden zvečer

Rutina je kot sidro dobrega spanca. Svoj notranji ritem spanja in budnosti najlažje uravnavamo tako, da gremo spat in vstajamo ob isti uri, ne glede na teden ali vikend. Še posebej dragoceno je, kako izkoristimo večerni čas. Le-ta naj bo namenjen lahkotnim in sproščujočim

Kaj pomeni nespečnost?

Nespečnost je ena najpogostejših motenj spanja. Kronična nespečnost se kaže tako, da zvečer težko zaspimo, da se ponoči prebujamo ali da se zjutraj zbudimo prezgodaj. Ob tem imamo tudi dnevne posledice nespečnosti (utrujenost, razdražljivost, slabšo koncentracijo), vse to pa traja več dni v tednu vsaj

izvajajo za to usposobljeni psihologi in nekateri psihiatri. Če potrebujemo podporo pri vzpostavljanju zdravega življenjskega sloga (na področju prehrane, gibanja in opuščanja razvad) ali pri obvladovanju stresa, pa se lahko obrnete na Center za krepitev zdravja ali Zdravstveno vzgojni center. Na spletnih straneh NIJZ in strani www.zdaj.net lahko najdete zbrana priporočila za dobro spanje za vsa starostna obdobja. V zadnjem času je veliko zanimanja požela tudi svetovna knjižna uspešnica Matthewa Walkerja, z naslovom Zakaj spimo: moč spanja in sanj.

Prav je, da spanje postavimo na vrh lestvice svojih vrednot. Naj nas motivira misel, da spanje ni sladica, ki bi si jo lahko privoščili zgolj po potrebi, temveč je glavna jed – hranilna in okusna mineštra, ki jo naša vreča potrebuje, da stoji pokonci. ��

Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj

Z divjanjem ne pridobiš ničesar, tvoji bližnji pa lahko izgubijo veliko. Tebe. Do nedelje, 14. avgusta, poteka tretja nacionalna akcija Hitrost.

Ljubljana – Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo je pretekli ponedeljek, 8. avgusta, začela tretjo letošnjo nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do nedelje, 14. avgusta letos, in je evropsko usklajena. Agencija je letos pripravila novo široko kampanjo, s katero javnost že od marca kontinuirano opozarja na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. V sodelovanju z občinami Celje, Kranj, Krško, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj s talnimi označbami na parkirnih mestih ozaveščajo voznike, da lahko zaradi neprilagojene vožnje ne pridejo na cilj, saj povzročijo nesrečo, ki njihovo pot predčasno zaključi. Napis »Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj« voznike in mimoidoče že vse poletje opozarja na posledice objestne in tvegane vožnje. Voznikom sporoča, da z divjanjem ne pridobijo ničesar, lahko pa povzročijo hudo prometno nesrečo, s katero zaznamujejo mnoga življenja.

Letos do 23. julija po trenutnih podatkih beležimo 1.694 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je 15 % odstotkov več, kot v enakem obdobju lani (1.473). Življenje je izgubilo 17 oseb, kar pa je skoraj polovico manj kot leto poprej (30 smrtnih žrtev). Zabeležen pa je porast hudih (+ 17 %) in lažjih

(+ 19 %) telesnih poškodb. Najpogostejši povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kar 7 od 17 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki v starosti do 34 let, ki so letos povzročili

Oldtajmerji nad celjskim nebom

Na športnem letališču v Levcu do 12. avgusta poteka 49. mednarodno srečanje lastnikov starodobnih jadralnih letal. Dogodka se udeležuje skoraj sto pilotov z dvainštiridesetimi letali iz petnajstih držav. Najstarejši starodobnik na srečanju je letnik 1937, vsi starodobniki pa so v zasebni lasti. Gre za druženje, ki ga organizira Mednarodna zveza jadralnih starodobnikov, prvič pa so za srečanje izbrali celjsko letališče, ki je po njihovo najprimernejše za letošnje srečanje, kar jim je v posebno čast.

Do starodobnikov je vedno teže priti

»Starodobna letala predstavljajo letalsko zgodovino in so neprecenljive vrednosti,« pove

Erazem Polutnik iz Aerokluba Celje in doda, da primerjava s sodobnimi ni mogoča. »Stara so narejena iz lesa in prekrita s platnom, imajo pa tudi bistveno nižje hitrosti kot moderna

letala. Brez teh začetkov danes ne bi leteli s sodobnimi letali in potovali po svetu. Je pa tako kot pri vseh letalih, tudi pri starodobnikih, predpisan način vzdrževanja, Letala je treba

redno tehnično vzdrževati in voziti, tako da je samo letenje popolnoma enako varno kot z novimi modernimi letali,« razlaga Polutnik, prepričan, da je do starodobnikov vedno težje priti, ker jih je vedno manj. »Nekaj je tudi replik, kar pomeni, da so bila zgrajena po starih načrtih, danes to velja predvsem za letala iz vzhodnih držav, kjer so jih po drugi svetovni vojni večinoma zakurili in zažgali.« Letala nad Celjsko kotlino in pred hangarji bo možno občudovati vse do 13. avgusta, ko se bo srečanje tudi zaključilo. Lahko jih obiščete, saj je letališče vedno odprto, le upoštevati je treba vsa varnostna priporočila.

petkrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več. Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, šest smrtnih. Med njimi je bil tudi voznik e-skiroja.

Policisti bodo po vsej državi poostreno preverjali, ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti. Namen tovrstnih preventivnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno. ��

Največ prometnih nesreč povzročijo vozniki osebnih avtomobilov, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil.

Le kdo ga je pozabil?!

Na stičišču vseh poti in cest na Golteh je parkirišče pri Alpskem vrtu. Tam je bil še pred dnevi zapuščen rdeč osebni avto starejšega letnika, ki je po laični oceni odslužil svoje. Da pa se je po vseh štirih pripeljal vseh 15 km iz doline, pomeni, da se ga je lastnik naveličal in odkrižal na objesten način. »Tu ga imate, z njim počnite, kar vas je volja!« Službeno opozorilo redarstva medobčinske inšpekcije – Skupne občinske uprave SAŠA regije pa … odreja odstranitev zapuščenega vozila, s podrobno obrazložitvijo in zažuganjem, da bo v nasprotnem primeru to storjeno na stroške lastnika in ob plačilu globe za prekršek 120 evrov. Seštevek tega gotovo presega vrednost očitno tehnično neizpravnega, najbrž neregistriranega vozila. Če se bo med čakanjem na objavo tega »obvestila lastniku« že kaj spremenilo, pa bomo morda izvedeli že prihodnjič.

�� Jože Miklavc

Umrl med delom s traktorjem

Šoštanj, 3. avgust – Pri delu s traktorjem se je na območju Raven v občini Šoštanj smrtno ponesrečil 33-letni moški. Med sanacijo plazu se je s traktorjem prevrnil in padel z njega. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrl.

Niso mu plačevali prispevkov

Velenje, 4. avgust – Na policijski postaji se je zglasil občan, ki je naznanil kaznivo dejanje Kršitve temeljnih pravic delavcev. Podjetje, kjer je bil zaposlen, mu ni redno plačevalo prispevkov za pokojninski sklad. Zbrali bodo obvestila in podali kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo podjetja.

Z nožem grozil bratu

Šmartno ob Paki, 4. avgust – V lokal v Šmartnem ob Paki, kjer dela njegov brat, je prišel občan. Z njim se je sprl in s

POLICIJSKA kronika

točilnega pulta vzel nož in zamahnil proti bratu. Razmetal je še nekaj stolov v lokalu, nato pa kraj zapustil. Glede na to, da brata bivata na istem naslovu, so osumljenemu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zanj bodo podali kazensko ovadbo.

Poskus požiga?

Bevče, 4. avgust - Neznani storilec je v Bevčah z vnetljivo tekočino polil plastična vedra in jih zažgal. Vse se je dogajalo blizu lesene ute. Za neznanim storilcem še poizvedujejo.

Ozmerjal jo je neznanec

Velenje, 5. avgust – Na policijsko postajo je poklicala občanka in povedala, da jo je pri Velenjskem jezeru ozmerjal in žalil neznanec. Na kraju so ugotovili, kdo je kršitelj. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

Trčil v parkirano vozilo

Mozirje, 6. avgust – V kraju Ter je 60-letni voznik osebnega

in trčil v parkirano vozilo. V nesreči se je huje telesno poškodoval. Vozil je pod vplivom alkohola, saj mu je alkotest pokazal 0,89 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika bodo policisti napisali obdolžilni predlog.

Padla med vožnjo s kolesom

Arnače, 7. avgust – V Arnačah je zaradi neprilagojene hitrosti padla kolesarka in pri padcu utrpela lažjo telesno poškodbo - odrgnine na komolcu in kolenu. Izdali so ji plačilni nalog.

Padel z električnim skirojem

Velenje, 7. avgust – Na tlakovani pešpoti v bližini pošte je zaradi neprilagojene hitrosti padel voznik električnega skiroja, ki se je pri padcu huje telesno poškodoval. Zanj bodo uvedli prekrškovni postopek.

alkohola in brez dovoljenja

Paka pri Velenju, 7. avgust – Policisti so v Paki pri Velenju ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez ustreznega vozniškega dovoljenja. Preizkusili so ga tudi z alkotestom, ki je pokazal precej nad dovoljeno mejo alkohola. Zasegli so mu vozilo in izdali plačilni nalog, sledi še obdolžilni predlog.

Ukradel registrsko tablico

Silova, 7. avgust – Neznani storilec je s prikolice parkiranega vozila v Silovi odtujil registrsko tablico. Za storilcem poizvedujejo.

Porisal je vozilo

Velenje, 8. avgust Neznani storilec je porisal karoserijo vozila, ki ga je imel občan v nedeljo parkiranega pred restavracijo Jezero.

V avto je nekdo vdrl, tri gume ima preluknjane … Človek se res naveliča nekih stvari.

Letala nad Celjsko kotlino in pred hangerji bo možno občudovati vse do 13. avgusta,

ko se bo srečanje tudi zaključilo – Najstarejši starodobnik na srečanju je letnik 1937

Oldtajmerji nimajo cene – v njih so lastniki vložili na deset tisoče ur, da so jih obnovili in popravili, tako da sploh niso naprodaj.

Erazem Polutnik (na sliki desno): »Teh letal je vedno manj, zato so še toliko več vredna. Sam sem izkusil letenje v starem letalu z odprto kabino, kjer čutiš veter v laseh, kar je neprecenljiva izkušnja.«

Po trenutnih podatkih je letos zabeleženih 15 % več nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot v enakem obdobju lani. Življenje je izgubilo 17 oseb.

SVETEK, IRENA: Beli volk

od – Odrasli 821-312.4 – Kriminalni romani Povzeto po: www. beletrina.si

Beli volk je nova psihološka kriminalka Irene Svetek, druga v seriji po lanski uspešnici Rdeča kapica, v kateri smo spoznali tožilca Mia Aurellija in po kateri bodo snemali televizijsko serijo v produkciji medijske hiše Pro Plus. Tokrat je okvir zgodbe močno vpet v staroslovansko mitološko izročilo. V Kočevskem rogu namreč odkrijejo golo truplo ženske, ki ji obraz prekriva zlovešča maska v obli-

grobih okoliščinah pišejo težke življenjske zgodbe. Povrh tega pa se kmalu zgodi še en umor ... Polnokrvna in premišljena kriminalka preseže pričakovanja in nadgradi svojo že tako uspešno predhodnico.

BRNČIČ, DENIS: Železne stopinje

Do – Domoznanstvo 78 – Glasba Vir: www.misli.sta.si

Knjiga Železne stopinje je izšla po istoimenskem dokumentarnem filmu, ki je bil leta 2018 pod okriljem RTV Slovenija posvečen zgodovini domače metal scene. Gre za prvo in edino knjigo, ki opisuje nastanek heavy metala in njegove subkulture v Sloveniji. V njej so zbrani

VELENJE

Četrtek, 11. 8. 9.00-14.00

Prostori DU Velenje Srečanje članov DU Velenje 17.00 Vila Bianca Snidenje generacij, odprtje razstave Saliha Biščića Petek, 12. 8. 17.00- 00.00

eMCe plac Mrigs peacnic - reggae, dub, hip hop, funky, d'n'b vibez on soundsystem 20.00 Terasa Centra Nova Adi Smolar, koncert, PKP Sobota, 13. 8. 8.00-13.00

Ploščad pred Centrom Nova Spremljevalni program na mestni tržnici: Poletni utrip turističnih društev

8.00-13.00 Cankarjeva ulica Poletni bolšji sejem

10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Bonton za male lumpe, lutkovna predstava Gledališča Bičikleta, PKP

19.00 Pred Domom kulture Velenje Carmen (George Bizet), opera, PKP (v primeru dežja v veliki dvorani)

Nedelja, 14. 8. 10.00-18.00

Pozojevo igrišče pri Vili Čira-čara Gusarski dan pri Vili Čira-čara 10.00-12.00 in 16.00-18.00

Vista in Velenjske plaža Nedelja, dan za družine Ponedeljek, 15. 8.

20.00 eMCe plac

Mlajerija, predfestivalski dogodek Festivala mladih kultur Kunigunda

21.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Toma, biografska glasbena drama, Poletni kino Zvezde pod zvezdami Torek, 16. 8.

10.00-12.00 in 17.00-19.00

Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: M-dance studio, PKP

13.00 Podhod Pošta Mimogunda, ko teče druga runda, odprtje razstave, Festival mladih kultur Kunigunda

19.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Konovski Štrajharji in Kapučino band, koncert

21.00 eMCe plac

Svetlobna gverila, Festival mladih kultur Kunigunda

Sreda, 17. 8.

10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Velenjske glinene ploščice

11.00 Galerija Velenje

Poletni kamišibaj, ustvarjalna delavnica, prijave: info@ galerijavelenje.si

16.00 Vila Bianca (zbirno mesto)

Interpretativno vodenje s Piko Nogavičko, voden ogled mesta za otroke

ŠOŠTANJ

Sobota, 13. 8.

X Odhod z AP Šoštanj Tabor mladih planincev Dovje 2022

Snidenje generacij

V petek, 12. 8, ob 17. uri, vabljeni v Vilo Bianca na otvoritev razstave Saliha Elise in Eliasa Biščić z naslovom Snidenje generacij.

Preplet likovnih del dedka

in vnukov

Salih Biščić, član Društva šaleških likovnikov in  mojster čopiča, svoje znanje in ljubezen do likovnega ustvarjanja prenaša tudi na svoja vnuka. V čarobni svet barv je s pomočjo dedka vstopila Elisa Biščić, po dedkovih stopinjah pa počasi stopa tudi vnuk Elias.  Razstava bo na ogled do 8. 9.

ki volčje glave. Vzdušje romana je zaradi mitološkega ozadja strašljivo, temačno, nenehno se zdi, da na nas s strani prežijo krvoločni volkovi, ob tem pa se seveda vedno bolj zavedamo, da znajo še bolj krvoločni biti kar ljudje sami. Veliko o tem pove že ugotovitev, da ima žrtev na rami človeški ugriz in da je bila posiljena. Med raziskavo seveda na plano privrejo družinske skrivnosti, ki jih skrbno čuvata žrtvina starša, Mokuš in Perun, ob tem pa se razkrijejo še številne druge povezave, grehov iz preteklosti, pa tudi neka na videz nepovezana preprodajalska mreža, kjer se prav tako pojavi beli volk – v obliki zasvojljivega belega prahu.

Pot romana vodi tako v Kočevje, kjer je žrtev delala v Društvu za zaščito kočevskega volka, pa v Belo krajino, kjer je Aurelli preživel poletje z nekdanjo ženo Violo, s katero sta se kljub trpljenju zaradi nesrečne smrti njunega sina spet zbližala, pa tudi čez meje Slovenije, kjer se v

intervjuji z vsemi pomembnejšimi akterji takratne scene v 80. letih, podkrepljeni s še neobjavljenimi fotografijami iz tistega časa. Med njimi so skupine Pomaranča, Lene kosti, Sarkasm, Mary Rose, Turbo in druge. Pod avtorstvo knjige se podpisuje Denis Brnčič, dolgoletni spremljevalec scene, ki ga je motilo, da se je po nastanku urbane oziroma alternativne kulture običajno omenjalo le Pankrte in Laibache, metal scena pa je bila nekoliko spregledana. Tako je po filmu, v katerem je 40 akterjev zaradi formata in dolžine filma lahko spregovorilo le na kratko, veliko neobjavljenih zgodb in pripetljajev iz tistega časa objavljeno v tiskani obliki, s katero želijo ohraniti v spominu obstoj te scene. ��

Skozi tančice ženskega pogleda

Kaj je zate dopust?

Poletje je tudi čas potovanj in dopustov. Čas, ko za nekaj časa zamenjamo prostor, krog ljudi, obveznosti, navade. Spustimo misli, ki nas morijo, in odklopimo rutine, ki nam dajejo občutek otopelosti. Pogosto ga doživljamo kot čas, ki nam bo omogočil več prostora za stvari, po katerih hrepenimo vse leto. Omogoča nam lahko začasni beg pred težavami ali odnosi, v katerih smo se znašle in nas bremenijo. Daje možnost za prelamljanje

s pravili, ki jim moramo čez leto slediti ali jih postavljati drugim. V nas preplavi močne občutke po tem, da naredimo kaj izven okvirjev ali da se prepustimo in plačamo s tokom. Zahlepimo po novih doživetjih, ki bi nam povrnila občutek, da smo žive, svobodne, zabavne, drzne in vidne. Vsa ta gora občutkov in pričakovanj potuje z nami, ko naredimo premik. Moj dopust se je končal. Dal mi je možnost za odklop in obisk krajev, ki sem si jih želela videti, preživeti čas z družino, brati knjige, ki me polnijo, srečati prijatelje iz tujine, potovati s prijateljicami, uživati v čudežih narave. Lahko sem spustila rutine in bremena in za vse to sem hvaležna. Zahteval pa je tudi prila-

gajanja, opustitev določenih želja, soočanje z največjim strahom, druženje z ljudmi, ki mi niso odgovarjali, občutke, da pogrešam določene ljudi in aktivnosti, odločitve, ki sem jih sprejela in s tem razočarala osebo, ki bi ji raje ugodila. Vendar je bilo pomembno, da sem poslušala sebe in zbrala pogum, da se podprem.

Tudi ta drugi, manj prijeten del dopusta, je bil pomemben, saj mi je pokazal, kaj manjka, kaj potrebujem, s čim se moram soočiti in kaj sprejeti.

Draga bralka, želim ti lep dopust. Če pa je za tabo, pa vračanje v realnost s pogumom, da boš kos vsemu, kar te čaka. Sprejmi odločitve, ki te vodijo naprej, k sebi.

�� Nives Hudej

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

KOZMOBLISK

Lightyear, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA)

Režija: Angus MacLane Petek, 12. 8., ob 17.00, velika dvorana

HITER KOT STREL

Bullet Train, triler, 127 min (ZDA)

Režiser: David Leitch

Igrajo: Brad Pitt, Sandra Bullock, Joey King, Aaron Taylor-Johnson, Andrea Muńoz Petek, 12. 8., ob 20.00, velika dvorana

JURSKI SVET: PREVLADA

Jurassic World Dominion, epska akcijska avantura, 146 min (ZDA)

Režija: Colin Trevorrow

Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Laura Dern, Jeff Goldblum, Sam Neill, DeWanda Wise, Mamoudou Athie, BD Wong, Omar Sy, Isabella Sermon, Campbell Scott, Justice Smith, Scott Haze, Dichen Lachman Sobota, 13. 8., ob 17.00, velika dvorana

NAK

Nope, srhljivka, 135 min (ZDA)

Režiser: Jordan Peele

Igrajo: Keke Palmer, Barbie Ferreira, Daniel Kaluuya Sobota, 13. 7., ob 20.00, velika dvorana

MINIONI: GRUJEV VZPON, 3D

Minions: The Rise of Gru, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 87 min (ZDA)

Režiser: Brad Ableson, Kyle Balda Nedelja, 14. 8., ob 16. uri, velika dvorana

2017

Športni dokumentarni film, 113 min (SLO)

Režija: Goran Vojnović

Nastopajo: kapetan Goran Dragič, njegova ekipa: Jaka Blažič, Vlatko Čančar, Žiga Dimec, Luka Dončič, Edo Murič, Aleksej Nikolič, Klemen Prepelič, Anthony Randolph JR, Matic Rebec, Gašper Vidmar, Saša Zagorac, ter selektor Igor Kokoškov, pomočniki selektorja Aleksander Sekulič, Radovan Trifunovič, Jaka Lakovič, generalni sekretar KZS Radoslav Nesterovič Nedelja, 14. 8., ob 19.00, velika dvorana

TOMA

Toma, biografski film, 147 min (Srbija)

Režija: Dragan Bjelogrlić in Zoran Lisinac Igrajo: Milan Marić, Tamara Dragičević, Petar Benčina, Andrija Kuzmanović, Sanja Marković Ponedeljek, 15. 8., ob 21.00, ploščad pri domu kulture - ZVEZDE POD ZVEZDAMI (brez vstopnine). V primeru slabega vremena bo projekcija v veliki dvorani Kina Velenje.

• Pametna pasja uta (Pasja vila) –pred glavnim vhodom, kjer lahko pustite svojega psa ko greste po nakupih

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v

1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.

si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Lunine mene

avgusta, ob 3:36, polna luna (ščip) 12.

Nagradna križanka KZŠD

- 12. avgusta 1913 se je rodil zdravnik in direktor Ivan Cestnik. Od leta 1946 je bil zaposlen v bolnišnici Topolšica, hkrati pa je vodil protituberkolozni dispanzer v Šoštanju. Leta 1950 je postal direktor Bolnišnice Topolšica in to ostal do leta 1974. Leta 1951 je izdal knjižico Zdravljenje jetike. Umrl je 11. februarja 1991;

- 13. avgusta 1942 so partizani zažgali planinsko kočo na Smrekovcu; Korickega koča na Smrekovcu je nosila ime po predsedniku planinske podružnice Luc Koricky iz Šoštanja; - 13. avgusta 1944 se je v Škalah rodil politik Ivan Verzolak. Leta 1990 je bil soustanovitelj in prvi predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije, 1992 je v Velenju ustanovil odbor Slovenske nacionalne stranke. V mandatu 19921996 je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Umrl je v Topolšici 6. marca 2020; - 14. avgusta 1990 so s krajšo

slovesnostjo označili dokončanje gradnje stopnic na Velenjski grad. 235 stopnic so s pomočjo dijakov velenjske Rudarske tehniške in poklicne šole naredili delavci Rudarskega praktičnega pouka pod vodstvom zdaj že pokojnih Draga Bizjaka, Valterja Hudournika in Jožeta Žalarja; - v noči na 15. avgust 1931 so na ljubljanskem kolodvoru zagorele prve žarnice, ki jih je napajala električna energija iz Velenja; - 15. avgusta 1974 so v Velenju začeli graditi novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj časa imenovala Osnovna šola 14. divizije, danes pa se imenuje Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje; - 16. avgusta 1935 se je v Celju rodil župan, gospodarstvenik in družbeno-politični delavec Peter Krapež. V začetku 1961 se je kot diplomirani inženir gozdarstva zaposlil v KZ Šoštanj. Šaleški in Zgornji Savinjski dolini je ostal zvest do upokojitve 1995. V tem času je opravljal številne naloge in funkcije: bil je terenski gozdar, podpredsednik in v mandatu 1966-69 predsednik velenjske občinske skupščine ter direktor velenjske podružnice Službe za družbeno knjigovodstvo. Skorajda od

ustanovitve Civilne zaščite do upokojitve je opravljal tudi funkcijo poveljnika Civilne zaščite v Velenju; - krajani Starega Velenja so 17. avgusta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja; - 18. avgusta 1821 se je v Velenju rodil župan in poslanec Jožef Rak. Leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu. Umrl je v Velenju 5. decembra 1884; - 18. avgusta 1923 se je v Velenju rodil Miha Valenci. Bil je aktiven gasilec in enaintridesetkrat kot 'Toni Hercfeler' sodeloval na velenjskih pustnih karnevalih. Umrl je 16. decembra 2007;

03 898 49 70

www.kz-saleskadolina.si

V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so pričeli s pridelovanjem ekoloških jabolk na Posestvu Turn, pod blagovno znamko Ekodar

Prav tako bodo naredili ekološki 100% jabolčni sok, krhlje in čips.

Ker je potrebno počakati, da se jabolka omedijo, bodo na voljo po 15.10.2022.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Prepogosto iščete potrditev v okolici, namesto da bi se zazrli vase. Komplimenti drugih so sicer resda prijetni in za kratek čas pripomorejo k izboljšanju vaše samopodobe, a na dolgi rok ne prinašajo pravega zaupanja v vaše lastne zmožnosti in sposobnosti. V teh dneh prihaja priložnost, da se končno dokažete predvsem samim sebi in okrepite svojo notranjo moč. Lotite se tistih dejavnosti, ki vas resnično veselijo, ne da bi se ozirali na to, kaj si o tem misli okolica. Čas je, da na prvo mesto dokončno postavite sebe.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Po čustvenem vrtiljaku na ljubezenskem področju se boste končno malce umirili. Čeprav v odnosih še niste vsega dorekli, se boste uspeli sprostiti in se zbližati s partnerjem ali s simpatijo. Sodelavci vam bodo povzročali nekaj preglavic, a ne dopustite, da to vpliva na vaše delo. Ostanite zbrani in mirni ter poskušajte najti skupno rešitev. Če se ne boste zapletali v prepire, boste ohranili tudi dobro počutje. Ne odločajte se torej za nepotrebne drame, zaradi katerih lahko celo zbolite.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6. Zadnje čase ste bolj občutljivi običajno, kar vpliva tudi na vaše zdravje. Bodite potrpežljivi do sebe in si ne očitajte stvari, ki jih ne morete več spreminjati. Pogovor z najbližjimi vam lahko prinese razbremenitev in nov val energije. Izkoristite jo, da naredite korak naprej in se otresete starih bremen, ki vam prinašajo zgolj slabo voljo. Le tako se bo ponovno izboljšalo tudi vaše počutje, lažje pa boste razmišljali tudi o novih načrtih. Poskrbite za medsebojno ljubezen in dobre odnose, ki bodo krepili vašo notranjo moč. Ob tem pa dobro premislite o tistih odnosih, ki vam jemljejo energijo in vas ovirajo na zastavljeni poti.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Po čustveno dinamičnih dneh se boste v naslednjem tednu končno umirili. Nesoglasja z najbližjimi bodo potihnila, zopet boste našli skupno energijo, ki vas bo združevala in zbliževala. To vam bo dalo precej novega zagona tudi na poslovnem področju, kjer se bo ponudilo nekaj novih priložnosti in izzivov. Ne pozabite, da je pri poslovnih odločitvah vedno najbolje, da zaupate sebi. Mnenja sodelavcev so dobrodošla, a pazite, da ne vplivajo na vašo odločitev do te mere, da boste delovali povsem v nasprotju s tem, kar ste si sami želeli.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

V teh dneh niste v najboljši fizični in psihični kondiciji. Določena zadeva vam namreč povzroča ogromno stresa, ki znatno vpliva na vaše počutje. Na srečo imate ob sebi osebe, na katere se lahko zanesete in so vam v stresnih trenutkih pripravljene nesebično priskočiti na pomoč. Okrepitev odnosov z najbližjimi vas lahko napolni z energijo. Ne izogibajte se fizičnim aktivnostim, ki bodo okrepile vaša telo in duha. S tem se bo izboljšalo vaše splošno počutje, lažje boste opravljali obveznosti in uresničevali zastavljene cilje, ki so se vam zadnje dni vedno bolj umikali.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

- 18. avgusta 1929 je bil v Šoštanju rojen obrtnik Ivan Movh. Šolanje je zaključil na poklicni šoli in šoli za vodilne kadre v obrti ter postal slaščičarski mojster. Nadarjenost je podedoval po očetu (ta je leta 1928 odprl slaščičarno Ivan Movh v Šoštanju); po nacionalizaciji 1947 je postal poslovodja Mestne slaščičarne Šoštanj in očeta po upokojitvi 1966 zamenjal. Po treh letih je ustanovil samostojno Slaščičarno Ivan Movh v Šoštanju, katere lastnik in vodja je bil do upokojitve 1990. Umrl je v Šoštanju 9. maja 2019; - 18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmirskega jezera; - 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. V Zdravstvenem domu Velenje, enota splošne ambulante v Šoštanju, se je zaposlil leta 1967, od 1970 do 1995 je bil vodja Zdravstvene postaje Šoštanj. V letih 1994-1999 je bil župan Občine Šoštanj. Rojen je bil 7. oktobra 1938 v Topolšici. �� Damijan Kljajič

Pred vami so dinamični dnevi, v katerih boste počeli več stvari hkrati, ob tem pa se ne boste počutili niti malo obremenjeni. Kljub zapletenim okoliščinam, ki se lahko pojavijo, boste uspeli obvladovati situacijo in si jo prilagoditi sebi v prid. Vaša pozitivna energija bo nalezljiva, zato boste odlična družba. Našli boste tudi čas zase in za svoje najbližje, kar bo še dodatno okrepilo vaše odnose in splošno počutje. Tudi na ljubezenskem področju boste še bolj strastni kot običajno, kar bo pozitivno presenetilo vašega partnerja.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Stvari se ne bodo odvijale tako, kot ste si zamislili. Prilagajati se boste morali novonastalim situacijam, ob tem pa bosta potrebni velika mera potrpežljivosti in vztrajnosti. Sicer brez napetosti in trenj ne bo šlo, a če ne boste pustili, da vas stvari vržejo iz tira, vam bo uspelo preskočiti veliko oviro in doseči zastavljene cilje. Tudi na čustvenem področju bo precej razburkano, izključeni niso niti večji konflikti, a z umirjenim in razsodnim odzivom lahko tudi na tem področju najdete pravo rešitev.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Določene zadeve se bodo odvijale s svetlobno hitrostjo, kar vam bo povzročilo kar nekaj nelagodja in preglavic. Čeprav se stvari odvijajo hitro, je morda dobro, da upočasnite svoj tempo in si vzamete čas, da umirite svoje misli. To vam bo pomagalo, da boste nato lažje sledili ritmu dogajanja in se sproti prilagajali situaciji. Včasih je namreč bolje, da na dogajanje pogledate s svežimi in spočitimi očmi, predvsem pa je bolj produktivno, če se odzovete premišljeno, namesto da se brezglavo spuščate v stvari, ki jih ne razumete.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Ne bodite presenečeni, če se vam bodo v naslednjih dneh dogajale stvari, ki jih niste pričakovali. Obeta se kar nekaj sprememb, ki znajo dodobra razburkati vaše življenje. Nikar ne dopustite, da vas prestrašijo ali odvrnejo od vsega tistega, kar vam največ pomeni. Poskusite najti dobro plat sprememb in jih obrnite sebi v prid. Kaj hitro boste spoznali tudi vse dobro, kar vam prinašajo. Ker je pred vami nekoliko stresno obdobje, ne pozabite na aktivnosti, s katerim boste okrepili in sprostili vaša telo in duha.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Naslednji teden vam bo prinesel ogromno energije. Vsi tisti, ki so vam jo v preteklih dnevih dobro zagodli in vas spravili v neprijetno situacijo, boste končno začutili izboljšanje. Tako v vašem splošnem počutju kot tudi v odnosih. Ljubezen vas tokrat ne bo pustila na cedilu, ne glede na to, da ni vse tako, kot ste si zamislili in da je v ozadju še precej nerešenih konfliktov. Izzive, ki bodo pred vami, boste tokrat sprejemali z veliko mero pozitivnosti, saj boste znali prepoznati tudi priložnosti, ki jih prinašajo.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

V naslednjih dneh bo napočil trenutek, ko se boste morali osvoboditi bremen iz preteklosti in za sabo pustiti vse, kar vas ovira pri napredku in rasti. Morda vam oklepanje preteklosti ponuja varno zatočišče, a na dolgi rok vam to ne prinaša nič dobrega. Iztrgajte se iz okov starih bremen in se jim ne predajajte več. Le tako se vam bodo odprle nove priložnosti v prihodnosti. Tudi počutje se bo izdatno izboljšalo, ko boste za sabo pustili odnose in navade iz preteklih dni. Novi začetki nikoli niso enostavni, a naj vas to tokrat ne ustavi.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Tako močno si želite sprememb in rezultatov, da ste pripravljeni narediti korak v smeri, ki ni v skladu z vašimi občutki. Vzemite si čas in jim prisluhnite. Morda tisto, kar potrebujete, niso spremembe, temveč zgolj drugačen odnos do trenutne situacije. Ostanite potrpežljivi in zaupajte, da se bodo dogodki sčasoma odvili v pravo smer, četudi to ne bo prineslo takojšnjih rezultatov. Če se boste uspeli notranje pomiriti, vam bo to pomagalo do boljšega počutja in vam prineslo nov pogled na stvari.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Dr. Bogdan Menih (Avtor Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

KRUŠNO PŠENICO, sorte Olimpija, prodam. Gsm: 031 640 369.

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

SUHO KORUZO v zrnju ter seno v okroglih balah, prodam. Gsm: 041 905 999

ŽIVALI

TELIČKO Limuzin, staro 14 dni, prodam. Gsm: 031 726 558.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 14. 8. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite.

Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

KOKOŠI NESNICE - zlate, slonokoščene, trikolor, zelenojajčne grahaste in temnojajčne črne. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Prodaja Kmetija Šraj, 031 751 675.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582-14-01 ali 031-653-250.

NEPREMIČNINE

STANOVANJE, v izmeri 45 m2, eno in polsobno, v Velenju, prodam. Gsm: 040 589 259 P

PODARIM

RUMENE SLIVE za žganjekuho, podarim. Gsm: 041 989 590 (Zorica)

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 1. do 7. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. do 7. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 13. 8. 2022, nedeljo, 14. 8. 2022 in ponedeljek, 15. 8. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 485 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje. Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 1. do 7. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 1. do 7. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

Marjanova motorna žaga je utihnila

V ponedeljek popoldan, 1. 8. 2022, se je na območju Topolšice zgodila tragična delovna nesreča. Pri sečnji v gozdu se je smrtno ponesrečil Marjan Potočnik z domačije Morn. Ravne pri Šoštanju. Bil je zadnji julijski večer, ko je stric Marjan sedel pod 22 let staro lipo na svoji domačiji Morn v Ravnah pri Šoštanju. Ustavil sem se mimogrede, pa je pogovor stekel o lipi, s katere je sredi poletja že začelo odpadati suho listje. Rekel je, da bo počakal do jeseni, potem pa bo lipi odrezal vrh, da bo spomladi znova pognala. Kot da bi slutil, sem mu prisluhnil, ne vedoč, da je bilo to zadnje, kar mi je pripovedoval moj »boti«, kot smo strica klicali njegovi nečaki. Dan pozneje, v ponedeljek popoldan, pa se je v gozdu, na območju Topolšice, zgodila nesreča; pri delu z vitlom je nanj padlo drevo, ki ga je pred tem podrl, in zaradi poškodb je umrl na kraju dogodka. Stric je opravljal sečnjo na hribu, od koder se je žaga slišala tudi k Mornovim, kot se pri Potočnikovih reče po domače, čeprav hrib že sega v sosednjo Topolšico.

Bili so krasna družina. Brat pokojnega, Vinko Potočnik, je duhovnik in zaslužni profesor na Univerzi v Ljubljani, ki je imel le dober mesec pred tem zlato mašo. Marjan se je rodil kot osmi od desetih otrok na domačiji Morn, prvi pa je na svet privekal Vinko, znan slovenski teolog, sociolog, psiholog in pedagog. Za njim so se zvrstili še Marija, Martin, Franc, Jožica, Zala, Anica, najmlajši, zadnji pa je bil Jože, ki živi najbližje domačiji in je velikokrat tudi pomagal bratu Marjanu pri vsakodnevnih opravilih. Mornovi nikoli niso živeli v izobilju, so pa znali iz majhnega zgraditi ravno dovolj za preprosto življenje, ko si človek tu pa tam lahko še kaj poleg kmetovanja privošči. Ustvaril je kmetijo, ki je skromna, preprosta in vedno urejena. Njegovo veselje so bile tudi živali na kmetiji in vsako drevo v gozdu, ki je bil vedno zgledno urejen. Marjan je bil preprost kmečki človek, ki je bil vajen vsakega dela in je srečo našel v malenkostih, ki mu jih je namenilo življenje. Po očetovi smrti je namreč z ženo Marjano, dvema hčerkama in mamo ostal na domači kmetiji, na kateri je gospodaril 44 let. Po duši je bil veseljak, rad pa je pomagal tudi drugim. In to ne le pri tistih tipičnih kmečkih opravilih, ki terjajo spretnost in tehnično znanje. Velikokrat tudi samo za »bohlonaj«, kot radi rečemo.

A na prvi avgustovski dan se je Marjan sam odpravil na sečnjo v sosednji gozd, v katerem je poznal vsako smreko, kot bi bila njegova. Žal je vmes posegla usoda in njegovo življenje se je v trenutku nepričakovano končalo. Pa čeprav je bil vajen dela v gozdu in vseh drugih kmečkih del. Trenutek – pa se krog življenja zaključi tako nepričakovano in nepredvidljivo, kot se je Marjanu.

GIBANJE prebivalstva

Upravna enota Velenje

SMRTI

• GRM IVAN, roj. 1954, Velenje, Madarjeva ulica 9

• JELEN MARJAN, roj. 1949, Velenje, Cesta Františka Foita 2

• DOSTAL ANTUN, roj. 1942, Velenje, Goriška cesta 44

ZAHVALA

• DELIĆ ETHEM, roj. 1956, Velenje, Tomšičeva cesta 9

• POTOČNIK MARJAN, roj. 1957, Šoštanj, Ravne 60

POROKE

• ROZANOV PETR, Velenje, Podkraj pri Velenju 4 in PAVINSKAYA EVGENIYA, Rusija, Moskva, Jablochkova street 25-3-159

In pride dan, ko se končajo, zadnje upajoče sanje.

TONI SUŠEK

13. 7. 2022

Hvala vsem in vsakemu posebej, za topel stisk roke, za sočutje in spremstvo, na njegovi nevidni poti v neskončnost. Ostaja nam bolečina in večni ZAKAJ.

Mirno spi,dragi Toni, v naših srcih pa ostajaš za večno.

Kaj so to počitnice?

Enota Lučka

»Delam prvo stvar, pa drugo in ta tretjo in mi ne zmanjka časa«, se je glasil eden izmed iskrenih odgovorov malčk ov.  Eni gredo k babicam in dedkom, pa na morje, aktualni so trampolini, kolesa, no tudi daljše jutranje spanje je po membno. Otroke iz Vrtca Velenje iz enote Lučka in Vrtiljak smo spraševali, kaj so to počitnice? Z veseljem so ustvarjali risbice na temo poletja in nasmejano razmišljali, kaj vse počnejo v vročih, prostih dneh.  Njihovi odgovori nas vedno razveselijo, nasmejijo in nam dajo tudi misliti. ��

Enota Vrtiljak

• Ko si doma, ko grem v Bosno in se vozim s kolesom.

• Ko se cel dan igram z muco Bibi, ko grem spat k babici in tam tudi božam mačke. Mačke imam zelo rada.

• Ko gremo na bazen in tam treniram v fitnesu in ko se s sestro cel dan igram.

• Če gremo na morje, pa se cel dan igram doma in je vrtec zaprt.

• Ko se greš kam kopat ali pa če greš na Sardinijo, tako kot je šel zdaj Nik. Včasih gremo kam prespat, pri babici in dediju. Delam prvo stvar, pa drugo in ta tretjo in mi ne zmanjka časa.

• Ko so počitnice, ti ni treba v vrtec. Včasih grem v Bosno, ker imam tam belomoder bazen in nam raste grozdje in se igram z Ivo.

• To, da grem za dolgo v Bosno, lahko greš na bazen, pa lahko dolgo spim in ostanem doma ali pa greš v Portorož na sladoled.

• Da grem v Mursko Soboto na bazen k babici.

• Da gremo plavat na morje in se igrat s peskom. Vesela sem, da bodo tudi sestre imele počitnice in da bom potem tudi jaz šla v šolo.

• Ne bom hodila v vrtec, gledala bom risanke. In se igrala v parku.

• Da me je mami izpisala iz vrtca in da bomo šli na morje.

• Da bom šla na morje in v Bosno, kjer imam dva dedija. Da ko bo mama delala, bom jaz v vrtcu.

• Da se bom kopala v bazenu in da bo Neža doma. Obmetavali se bomo z vodnimi baloni.

• Da grem v Srbijo in Bosno. Ko se vrnem, grem za štiri dni na bazen, potem pa se začne šola.

• Da gremo na morje. Če mama ne bo imela dopusta, bova z Oskarjem šla na trampolin, če pa atija ne bo, bomo pa šli na bazen.

Lili

Mila

Sophie Nik

Žan

Zala

Tiana

Zala

Mejreh

Maj

Milla