NČ 33/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 1

Jutri spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. V soboto in nedeljo sončno, zjutraj po nekaterih kotlinah megla.

številka 33

četrtek, 19. avgsuta 2010

1,50 EVR

Na veliki šmaren za delavce Milena Krstič - Planinc

Tako mislim

Ob nedavnem prazniku Marijinega vnebovzetja, velikem šmarnu, so tudi na mašah v cerkvah govorili o stiskah ljudi. Na Brezjah je predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres izpostavil, da smo v zadnjem času priča hudim krivicam, ki se množično dogajajo delavcem v nekaterih slovenskih podjetjih. Za veliki šmaren je v Slovenijo in Novo Štifto iz Rima prišel kardinal Franc Rode. Med drugim je rekel, da je izkoriščanje tujih delavcev naravnost škandalozno, da ga je sram, ko vidi, kaj se dogaja z njimi. Mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek je maševal pri Slovenj Gradcu in se ozrl na socialno stisko Koroške, omenil Prevent, Vegrad. Da ni dovolj kratkotrajna, neposredna pomoč lačnim, dolgotrajne rešitve je treba najti, je rekel.

Rokometaši Gorenja navdušili Rokometaši Gorenja, slovenski podprvaki, so prepričljivo osvojili jubilejni turnir v spomin na Miligoja Jarnoviča, enega začetnikov rokometa v Šoštanju, kjer ima korenine sedanji RK Gorenje Velenje. Na njem so med drugim nastopili tudi trije državni prvaki svojih držav. Čeprav so do začetka nove prvenstvene sezone še dobri

trije tedni, so z igrami navduševali gledalce, ki so kljub dopustniškim dnem v velikem številu od petka do nedelje prejšnji teden prihajali v Rdečo dvorano. Spremenjena ekipa z igro napoveduje znova boj za sam vrh lestvice. Foto: S. Vovk

A od besed, to najbolje vedo delavci, se ne da živeti. Treba bo dejanj. Tega se zavedajo v Slovenj Gradcu, v Velenju, kjer korak za korakom lajšajo stiske teh ljudi. Pa Rdečem križu, Karitasu, Centru za socialno delo, sindikatu ... Pa najbrž še kje. Vsaka pomoč je dobrodošla. Ni pa taka pomoč rešitev. Rešitev je delo. Rešitev je plačilo za opravljeno delo.

Z zavlačevanjem, če ostanemo pri Vegradu, ki ga vodi Hilda Tovšak, pred leti vrsto let članica predhodnice Nove Slovenije (NSi) Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), kjer je bila tudi glavna tajnica stranke, dela medvedjo uslugo najšibkejšim, delavcem. Vsem. Predvsem pa tistim, ki so kot zadnjo rešilno bilko, da ob izostajanju plač dobijo vsaj pest evrov za golo preživetje na zavodu za zaposlovanje, videli izredno odpoved delovnega razmerja po krivdi delodajalca. Pa je vprašanje, če bodo lahko računali na poplačilo iz stečajne mase. Do denarja iz jamstvenega sklada pa ne bodo upravičeni. Stiske so hude.

Večer v deželi, kjer čas teče počasneje

Delo izgublja tudi blizu štiristo tujih delavcev. Nekateri so s potovalko, brez plačila, Slovenijo že zapustili. Nekateri nimajo niti toliko, da bi jo lahko.

Na dan združitve prekmurskih Slovencev z matico v Velenju prijeten prekmurski kulturni večer Velenje, 17. avgusta – V torek je bil državni praznik - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga praznujemo od leta 2006 in ni dela prost dan. Na ta dan se je pred 91 leti na ljudskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici. Prekmurje, ki je bilo več kot 900 let zunaj slovenskega ozemlja, je po razpadu Avstro-Ogrske po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, zunaj nje pa so pod Madžarsko ostali porabski Slovenci. Ob prazniku so prekmurski kulturni večer (tokrat prvič) pripravili tudi v Velenju. V velenjskem Mladinskem centru, ki je bil zadolžen za pripravo večera, so se res potrudili, o pomenu praznika pa je uvodoma več povedal programski vodja Marko M. Šerdoner. »Naj zgodbo današnjega praznika navežem na Velenje, na našo podobo in kulturno ponudbo. Na vprašanje, zakaj smo se odločili, da bomo letos praznovali priključitev Prekmurja Sloveniji je odgovor enostaven. Prav je, da se spomnimo tega dogodka in prav je, da smo ponosni na to, da so se v preteklosti zgodili

Gorenje prevzelo Asko Prekmurske ljudske pesmi v izvedbi odlične pevke Moire, ob spremljavi mladega čembalista Danijela Kolariča, so segle do srca.

mnogi pomembni dogodki in da je veliko ljudi zastavilo svoja življenja za to, da je Slovenija takšna, kot je,« je v uvodnem nagovoru v lep kulturni večer nagovoril zbrane v atriju Centra Nova župan Srečko Meh. V kulturnem programu so nas v deželo Mure, ravnic in neskončnih polj popeljali pesnik in

pisatelj Milan Vincetič ter odlična glasbenika cimbalist Danijel Kolarič in pevka Moira, ki sta predstavila sklop ljudskih prekmurskih pesmi. Otožne so, a lepe. Ponesle so nas v deželo na drugi strani Mure, kjer čas teče počasneje. In segle do srca vsem, ki smo jim prisluhnili.

bš

Kdo se bo polastil sindikalnega članstva in denarja? 4

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

19. avgusta 2010

Komisija danes na terenu Loke varne pred poplavami Velenje, 20. avgusta – V Krajevni skupnosti Paka si bodo letošnje leto zapomnili po številnih novih pridobitvah. Medtem ko trenutno še potekata obnovi dveh daljših odsekov cest, so cesto v Loke predali namenu prejšnji mesec. Sedaj pa so v tem naselju zaključili dela na ureditvi vodotoka, ki je v preteklih letih ob večjih nalivih povzročal precej težav. Velika in zahtevna investicija zato za krajane pomeni lepšo pokrajino in boljšo varnost pred poplavami. Jutri bodo (pri tenis centru Cota) ob 15. uri pripravili srečanje izvajalcev del in lastnikov zemljišč, na katerih so potekala dela.

bš

Ob Jenkovi 30 novih parkirišč Velenje, 11. avgust – Danes so začeli graditi dve novi parkirišči na Jenkovi cesti 17 in 27 v Velenju. Na Jenkovi cesti 17 bo novih dvajset, na Jenkovi 27 pa deset parkirnih mest. Izvajalec del skoraj 12 tisoč evrov vredne investicije je na javnem razpisu izbrano podjetje Sovič, s. p. Parkirišča naj bi končali v dveh tednih od začetka del, torej že konec prihodnjega tedna.

bš

V soboto srečanje na Graški gori Velenje, Graška gora – Območno združenje borcev za vrednote NOB, planinsko društvo in veterinarska združenja pripravljajo v soboto, 21. avgusta, ob 11. uri na Graški gori tradicionalno srečanje borcev, planincev in članov veterinarskih združenj. Na že štiriindvajsetem srečanju bo slavnostni govornik dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport. Razpored, kako bodo do Graške gore udeležence (nekateri bodo šli peš) vozili avtobusi, smo objavili v prejšnji številki Našega časa.

mkp

Kje v Šoštanju je kaj? Šoštanj – V občini Šoštanj bodo konec meseca začeli postavljati prometno, turistično in drugo obvestilno signalizacijo. Obenem bodo postavili vstopne table na vse vpadnice v mesto Šoštanj.

mkp

V tekmovanju Velenje – mesto cvetja sodeluje 60 tekmovalcev v štirih kategorijah Milena Krstič - Planinc

Velenje – Pom besedah Nataše Dolejši, predsednica komisije v letošnjem tekmovanju z naslovom Velenje – mesto cvetja, ki ga organizirajo Turistično društvo Velenje, TIC, Mestna občina Velenje in PUP, bo komisija začela ocenjevati v teh dneh, najverjetneje danes. Tekmovanje poteka v štirih kategorijah: urejenost individualnega stanovanjskega objekta, urejenost balkonov in teras, kmetij in ostalega, kamor sodijo objekti z lepo urejeno okolico, kot so bloki, šole, vrtci, gasilski domovi ... »Pri ocenjevanju okolice ne ocenjujemo zgolj tega, kako uspevajo rastline, ampak ocenjujemo celotno estetiko, kako je objekt na sploh oskrbovan. Gledamo, kakšna je streha, kakšna fasada, kako je negovana ograja, kako je opleta pot ... Zanima nas celotna površina. Potem začnemo gledati detajle, barvno skladnost, stil in to koliko arhitekturi ustreza zasaditev.« Komisija opravi ogled prijavljenih lokacij za tekmovanje dvakrat. Pri drugem ogledu v vsaki kategoriji pogledajo pet ali šest najvišje uvrščenih lokacij iz prvega ocenjevanja in takrat naredijo tudi končno razvrstitev od prvega do tretjega mesta v posamezni kategoriji.

Novost mestne blagajne Velenje, 16. avgusta – Po več kot mesecu dni delovanja mestne blagajne sta se projektu, ki občanom omogoča gotovinsko plačevanje položnic brez provizije, pridružila še Stanovanjsko podjetje Linea in Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Velenje. V mestni blagajni lahko tako odslej občanke in občani poravnajo položnice vseh velenjskih osnovnih šol ter položnice, ki jih izstavljajo: Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Elektro Celje, Festival Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Habit Velenje, KS Plešivec, KS Šentilj, KS Vinska Gora, Komunalno podjetje Velenje, Naš čas, PUP Saubermacher, Stanovanjsko podjetje Velenje, T-2 ter Vrtec Velenje.

mkp

Tekmovanje s starimi brizgalnami Šoštanj – Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj mesto v soboto, 21. avgusta, organizira tradicionalno, 27. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Tudi to leto bo tekmovanje na prostoru pred Gasilskim domom v Šoštanju. Organizatorji obljubljajo bogat srečelov, streljanje za odojka ter zabavo z ansamblom Malibu ter gostjo večera Manco Špik.

Hmeljski likof v rečiški noči Šmartno ob Paki – V središču vaške skupnosti Rečica ob Paki bo v soboto, 21. avgusta, pripravilo tamkajšnje društvo za šport in rekreacijo Klub 81 tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Hmeljski likof v rečiški noči. Ob tej priložnosti bodo med drugim obiskovalcem ponudili jedi, značilne za čas obiranja hmelja, s proizvodnjo katerega so se ukvarjali tudi kmetje na območju spodnjega toka reke Pake. Prireditev bodo začeli ob 20. uri.

Znova po 34 letih Šmartno ob Paki – V soboto, 21. avgusta, ob 18. uri bo v prostorih javnega zavoda Mladinski center v Šmartnem ob Paki poseben dogodek. Tu se bosta namreč civilno poročila Šmarčanka Brigita Hostič in njen izvoljenec Christian Tomas Rant. Poročni obred bo opravil šmarški župan Alojz Podgoršek. Poroke v Šmartnem ob Paki niso nekaj novega, saj so se v preteklosti pari tu že poročali. Je pa res, da je bila zadnja pred 34 leti. Podgoršek pa bo prvi šmarški župan, ki je kdajkoli opravil obred poroke.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Šoštanj, 18. avgusta – V prostorih Občine Šoštanj so od včeraj javno razgrnjeni prostorskoureditveni pogoji za individualno gradnjo na območju Loma v Topolšici, Raven ob cerkvi Sv. Duha in Zavodnjah pri gradu Žamberk. Dokumenti bodo razgrnjeni 15 oziroma 30 dni.

mkp

Z eno vstopnico v muzej in kopališče Velenje, 12. avgusta – Premogovnik Velenje in Naravno zdravilišče Topolšica sta se dogovorila o poslovnem sodelovanju pri trženju in prodaji skupne vstopnice za ogled Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju in kopanje v Naravnem zdravilišču Topolšica. Svoje goste bosta vodila v muzej oziroma kopališče po dogovorjenem urniku.

Razgrnitev pogojev za individualne gradnje

Zofija bi v Zoranove škornje Bo nekdanja direktorica in ministrica še županja – Eni utrjujejo, drugi varujejo stolček – Vegrad še vedno v ospredju pozornosti velenjske in slovenske javnosti – Tudi škofje so opozarjali V politiki se stvari včasih hitro sučejo, še posebno, če se približuje kakšen »prelomni« čas. Pa bo tako morda danes, ko prebirate te vrstice, že bolj znano, ali bo Šalečanka, nekdanja direktorica in ministrica Zofija Mazej Kukovič, v imenu SDS kandidirala za županjo naše prestolnice. Pred dnevi so bili v tej največji opozicijski stranki še skrivnostni. Rečeno je bilo, da imajo več želez v ognju, Zofijanaj bi bila menda med njimi. Čeprav je bilo tudi slišati različne podatke o njenem stalnem bivališču; enkrat, da je že za stalno Ljubljančanka, drugič, da je še vedno doma v šoštanjski občini. Če bo Zofija res kandidirala, bo trčila seveda ob sedanjega župana Ljubljane Zorana Jankoviča, ki si je z izgradnjo športne dvorane Stožice postavil dobre temelje za še en mandat. Zokiju so na premierni športni tekmi močno ploskali, premiera pa je publika celo pozdravila z žvižganjem. Jankovič tako z izgradnjo športne dvorane ni le izpolnil predvolilne obljube, ampak napovedal tudi resen naskok še za štiriletno županovanje. Tudi v nekaterih občinah na našem širšem območju aktualni župani hitijo z izpolnjevanjem zastavljenih načrtov. Celjski župan Bojan Šrot, ki se je že »prijavil« za novo kandidaturo, mora pred volitvami narediti še popravni izpit. Šele pred kratkim je izpolnil svojo zadnjo predvolilno obljubo, ko je s pomočjo zasebnega vlagatelja Celju zagotovil novo mestno tržnico, vendar se je na njej pokazalo veliko pomanjkljivosti, ki naj bi jih zdaj do novih volitev popravili oziroma odpravili. Mu je pa domala povsem že uspelo izvesti obnovo Starega gradu, ob prijaznosti ministrstva za kulturo je Celje tudi zadnje dni dobilo precej sredstev za obnovo Knežjega dvorca. In

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

čeprav župan pravi, da je vse obljube izpolnil, Celjani le še močno pogrešajo obnovljeno staro središče mesta. Tlakovane ceste so v takem stanju, da niso v nevarnosti le gospe in gospodične v ozkih in visokih petkah, ampak tudi drugi. Žalskega župana pa ne »žuli« le veliko število kandidatov, ki bi radi zlezli na njegov stolček, močno se mu zatika pri gradnji nove osnovne šole v Grižah, nekateri pa ga ob tem opominjajo, zakaj je tako hitel z rušenjem stare šole. V središču Šaleške doline pa kot da se nihče noče spopasti z dvojico Meh-Kontič, ne glede na to, kdo bo naskakoval župansko mesto. Še enkrat Meh ali prvič Kontič. Je pa res, da sedanji župan ni zdaj v nič kaj prijetnem položaju zaradi težav, ki jih je v Velenju in širše zakuhala direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Težave s to družbo so še vedno v ospredju dogajanj v Velenju in tudi na državni ravni. Tovšakova je končno le blagovolila obelodaniti, da družba ni več plačilno sposobna, še vedno pa je prepričana, da jo je moč rešiti z dokapitalizacijo. Da torej stečaj ni nujen. In čeprav naj bi bilo v zvezi z Vegradom že nekaj prelomnih trenutkov, naj bi bil novi jutri, ko naj bi novo nastalo stanje znova premleval nadzorni svet. Kaj bo odločil, je težko napovedati. Tudi zaradi razmerja sil v tem organu. In čeprav mnogi pravijo, da ni prav, da se cerkev vmešava v posvetne zadeve, zdaj niti ni bilo čutiti negodovanja, ko so različni škofje v pridigah na nedeljskih maša opozarjali na nevzdržne razmere, ki vladajo ponekod pri nas, žrtve pa so delavci, ki so se znašli v resnih razmerah. Opozarjali so na nemoralo vodilnih. Po mnenju nekaterih za taka opozorila ne moremo reči, da so le »prazne« besede, saj se je tudi škofovska Karitas resno vključila v akcije za pomoč delavcem Vegrada. Ob stiskah, v kakršnih se pogosto znajdejo nekateri delavci, ali pa v kakšnih drugih primerih, se še vedno izkaže velika solidarnost Slovencev. Seveda ne bi bilo prav, da bi poskušal to kdo namerno izigrati, delati po svoje, češ - saj bodo ljudje pomagali! Ne smejo preslišati, da ljudje ob pripravljenosti, da pomagajo, terjajo tudi, da taki, ki so krivi za nesreče ljudi, za to tudi odgovarjajo.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 3

GOSPODARSTVO

19. avgusta 2010

Gorenje prevzelo Asko Prevzem švedskega proizvajalca vrhunskih gospodinjskih aparatov pomeni za Gorenje nov strateški mejnik – Cena prevzema je 4,5 milijona evrov, ki so jih zagotovili iz svežega kapitala Milena Krstič - Planinc

Velenje, 17. avgusta – Gorenje izpolnjuje zastavljeno strategijo rasti poslovnih aktivnosti s prevzemi panožnih gospodinjskih aparatov. Konec julija so v Rimu podpisali pogodbo z bivšim lastnikom Antonio Merloni Group o prevzemu 100-odstotnega lastniškega deleža v švedski družbi Asko Appliances Group. Prevzem vrhunskega švedskega ponudnika gospodinjskih aparatov je strateškega pomena, saj obema družbama omogoča številne pomembne sinergije in možnost hitrejše rasti. Uprava Gorenja je podrobnosti prevzema, prevzeto družbo Asko in pričakovane sinergijske učinke predstavila v torek. Asko je švedski proizvajalec in prodajalec velikih gospodinjskih aparatov z 850 zaposlenimi. Njegova lastna proizvodnja obsega pomivalne, pralne in sušilne stroje v Vari na Švedskem s 540 zaposlenimi ter kuhalne aparate, pečice in likale

sisteme Upo v Lahtiju na Finskem s 120 zaposlenimi. S prevzemom Aska pridobiva Gorenje njegove glavne trge, na katerih je bilo doslej manj prisotno. Gre za nordijske države. Predvsem pa pridobiva Severno Ameriko in Avstralijo, hkrati pa Gorenje dobiva prestižno blagovno znamko Asko, ki bo prispevala predvsem k dopolnitvi pralno-pomivalnega programa. Cena prevzema je 4,5 milijona evrov. Gorenje je financiranje zagotovilo iz svežega kapitala, ki ga je – tudi za namen prevzemov – v julijski dokapitalizaciji zagotovil IFC. Predvideni učinki prevzema na letošnji poslovni načrt Gorenja kot tudi na strateški načrt Skupine Gorenje bodo pozitivni, so ocenili.

položaj. Posebej pomembno pa je, da razvojna proizvodnja pomivalnih strojev Aska izvrstno dopolnjuje našo lastno proizvodnjo.« Brane Apat, član uprave, vidi med Gorenjem in Askom številne sinergije: »Tako v prodaji in marketingu, raziskavah in razvoju, produktnema vodenju kot nabavi in proizvodnji«. Mirjana Dimic Perko, članica uprave, ki je predstavila finančne učinke prevzema, pa je povedala, da bo zaradi sporazuma o dodatnem zmanjševanju obveznosti do prejšnjih lastnikov družba v drugi polovici leta že realizirala 3 milijone evrov izrednega dobička Novinarske konference v Gorenju se je udeležil tudi direktor Aska Staffan Billinge. Kot pravi, v novem lastniku prepoznava nove prilož-

Asko je lani ustvaril 173 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtuje 176 milijonov prihodkov in EBITDA v višini 7,2 milijona evrov. Kapital podjetja je konec junija 2010 znašal 26,5 milijone evrov.

Prevzem švedskega Aska so predstavili: Mirjana Dimic Perko, Franjo Bobinac, Staffan Billinger, Brane Apat.

Predsednik uprave Franjo Bobinac zadovoljen pravi, da je prevzem Aska strateški mejnik in zmagovalna kombinacija. »Portfelj blagovnih znamk Skupine Gorenje bomo dopolnili z visoko pozicionirano znamko in okrepili tržni

Vegrad v stečaj ali prisilno poravnavo? Ekonomisti, sindikat, delavci, ministrica se nagibajo k stečaju, uprava s Tovšakovo na čelu je za prisilno poravnavo – Sejo nadzornega sveta, začeto ta ponedeljek, naj bi dokončali jutri Milena Krstič - Planinc

Velenje, 12. in 16. avgusta - Uprava Vegrada je po večdnevnem izmikanju in več kot pol leta trajajočih težavah na osnovi polletnega poročila o poslovanju, ki izkazuje negativni kapital, v četrtek le priznala, da je družba insolventna, torej plačilno nesposobna. Ni pa se, kot je bilo napovedano, tega dne sestal tudi nadzorni svet. Na sejo je prišel le predsednik Klemen Boštjančič, dva člana, Branka Gabrijel in Samo Mastnak, sta bila na dopustu. Skladno z insolventnostjo je uprava začela postopke, ki jih določa Zakon o finančnem poslovanju. Ves čas je v ospredju vprašanje stečaj ali prisilna poravnava? Medtem ko so se ekonomisti, sindikat in ministrica za delo Darja Radič bolj nagibali k stečaju, ki je za delavce ob obeh slabih izhodih boljši, kot ocenjujejo sindikati, Hildi Tovšak, generalni direktorici Vegrada, bolj »diši« prisilna poravnava. Odločitve o tem, v katero smer bo šel Vegrad, še ni. Nadzorni svet, ki se je sestal ta ponedeljek, se je seznanil s poročilom o solventnosti, na mizo dobil tudi finančni načrt prestrukturiranja, sejo pa so prekinili in jo bodo predvidoma dokončali jutri, v petek. »Prav je, da si člani nadzornega sveta vzamejo čas, da dokumentacijo pregledajo

Tovšakova v soju žarometov

Nakazali denar družinam pokojnih Med nečednostmi, ki so v zadnjem času najbolj vznemirili javnost, je bilo to, da Vegrad družinama umrlih delavcev ni nakazal denarja, ki so ga zbrali zaposleni sami. Tovšakova je v ponedeljek rekla, da je ta denar zdaj družinam nakazan. strokovnjaki, na osnovi njihovih mnenj pa ustrezno odločijo. Brez vpliva sentimenta,« meni območni sindikalist ZSSS Srečko Čater. »Sindikat na občinski ravni – podjetniški sindikat odločitev prepušča vodstvu – na osnovni znanih dejstev glede na izredno hudo ekonomsko stisko zaposlenih predlaga stečaj v najkrajšem možnem času, da se zadeve iz stečaja uredijo, tako

kot so se že v številnih podjetjih. Če pa ima gospa Hilda Tovšak izračun in ve, kako s prisilno poravnavo vzpostaviti normalno stanje, naj to napravi včeraj, ne pojutrišnjem. Potem bomo tudi mi spremenili mnenje. Ker pa denarja za zaostale plače ni, ker delavci ob odhodu otrok v šolo enostavno ne morejo iz tega ogroženega socialnega stanja, menimo, da je pristop države

O odstopu ne razmišlja Generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak o odstopu ne razmišlja: »Ko in če bom o tem razmišljala, bom to najprej sporočila tistim, ki morajo sprejeti moj odstop,« je dejala pred tednom dni. preko jamstvenega sklada in stečajni postopek edina prava pot.« V vsakem primeru bodo delavci potegnili kratko. Zanje je ta trenutek, po mnenju Čaterja, najpri-

mernejši stečaj, zavod za zaposlovanje in jamstveni sklad. Zlasti po tistem, ko je sporazum o financiranju NLB in ostalih lastnikov padel v vodo. »Ta sporazum je bil real na osnova za pri ča kova nje pozitivne rešitve, s tem pa, ko je sporazum ugasnjen in dokapitalizacija preklicana, pa v slovenskem pro sto ru v zad njih šti ri naj stih dneh ni najti resnega ekonomista, ki bi verjel v drugačno rešitev kot v stečaj.« Vegradovi delavci o svojih stiskah in tem, kaj se dogaja v družbi, ne smejo govoriti. In ne govorijo, ker jih je strah. Le tu in tam kdo kaj pove. Jože Goršek, ki je nekdaj vodil številna Vegradova gradbišča, trenutno pa dela na garancijskih popravilih, je v Vegradu zaposlen že 37 let. Za marec še ni dobil plače. »Zgodba Vegrada je tragična. Zaposleni, ki nismo udeleženi v interesih ožjega vodstva in uprave, obsojamo tako ravnanje in se čudimo, da država podpira Vegrad, za katerega ocenjujemo, da je ta trenutna sramota za Slovenijo. Uprava pa obljublja, obljublja, obljublja ... V nedogled. Zaposleni ocenjujemo, da je vse skupaj eno samo ‘blefiranje’.«

nosti: »Asko in Gorenje vidim kot zmagovalno kombinacijo z veliko pozitivnimi učinki na poslovanje obeh družb. Veselim se prihodnjega razvoja blagovne znamke Asko v okviru Skupine Gorenje«.

Borut Pahor: v gradbeništvu preživetje le najboljšim »Slovensko gradbeništvo prihaja do točke, ko bodo preživeli le najboljši. Nekatera podjetja tudi s pomočjo države v tujini pridobivajo nove posle, nekatera pa se niso znašla. Vodil ni v njih mora jo zdaj prevzeti odgovornost,« pa je ob dogajanju v Vegradu dejal predsednik vlade Borut Pahor.

Sam je za stečaj. Meni, da se bo tako končala agonija, delavci pa bodo dobili vsaj nekaj drobtinic, ki jim pripadajo, in doda: »Po 37 letih dela v Vegradu čutim samo še žalost in sramoto.«

Kolikšen je dolg Vegrada? Po tem, ko so mediji pisali o več kot pol milijardi dol ga Vegrada, je Tovšakova v ponedeljek »zagotovila«, da dolg znaša 222 milijonov evrov.

Zadnja novica Vegrad mimo nadzornikov vložil predlog za prisilno poravnavo Direktorica Vegrada Hilda Tovšak je že v četrtek, 12. avgusta, mimo nadzornikov in lastnikov na celjsko okrožno sodišče podala predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Vegrad mora zdaj - tako sodišče - v 15 dneh dopolniti predlog. Če prilog, h katerim jih je pozvalo sodišče, ne bodo predložili, bo to predlog za začetek prisilne poravnave zavrglo in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. mkp

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 4

V SREDIŠČU

19. avgusta 2010

Kdo se bo polastil sindikalnega članstva in denarja? poslovati pod novim imenom? Kdo od sindikatov dejavnosti, ki so bili Bivša sekretarka vključeni v ZSSS, je odšel z njimi, Območne torej v Šaleško–savinjski sindikat, kdo je ostal v ZSSS? Kako bo s organizacije ZSSS prostori, kako s članarino? KateVelenje in od maja na re mu sindikatu danes nakazujejo njegovih temeljih članarino sindikati dejavnosti na območju? Predvsem pa, kako in v ustanovljenega čem je lahko »lokalni« sindikat v Šaleško–savinjskega časih, ki jih živimo, uspešnejši kot »državni«. Nič težkega. Ali pač? sindikata Alenka Selič vztrajno molči – »Svobodni« v novih, Ne molčijo pa v »šaleški« v starih ZSSS, vsaj Srečko prostorih Čater ne So bili pa zato bolj zgovorni v

Milena Krstič - Planinc

Velenje – »Sporočamo vam, da smo v mesecu maju 2010 pričeli poslovati pod novim imenom Šaleško-savinjski sindikati. Doslej ste nas poznali kot Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Območno organizacija Velenje.« Dopis, ki ga je podpisala sekretarka Alenka Selič. V času, ko so sindikati na veliki preizkušnji, ko bi morali biti na okopih ubranitve delavskih pravic – v Šaleški dolini še zlasti zdaj, ko se z Vegradovimi delavci ravna kot se ravna -, je to, kar se na sindikalnem področju dogaja tukaj, precej čudno. To, da o tem, zakaj so se šli ustanovitev lokalnega sindikata, ne želijo govoriti, pa pomenljivo. Sekretarka - prej Območne organizacije ZSSS Velenje, zdaj pa Šaleško-savinjskega sindikata Seličeva, ne želi odgovoriti na najbolj preprosta vprašanja. Denimo: kaj je bil razlog, da je Območna organizacija ZSSS Velenje začela maja »Do tega je privedla želja posameznikov, da bi denar, ki se zbere od članstva, ohranili zgolj in samo na tej ravni, pri dogovarjanju in uveljavljanju pravic pa parazitsko participirali na sindikatih dejavnosti na državni ravni.«

pisarni ZSSS. Srečko Čater, upokojeni sekretar Območne organizacije ZSSS Celje in predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, ki se v Velenju dvakrat tedensko - za začetek - ukvar-

voljen z njim, a je rekel samo: »Ne, prosim, ne. Samo to ne. Niti brez imena in priimka. Nikoli ne veš ...«. »Ni naključje. Ta hip je gotovo najbolj aktualno dogajanje v Vegradu,« je pritrdil Čater.

ne bi smeli nasedati. »Obljuba, da lah ko delavec, ki mu pre ne ha pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, predčasno odide v invalidski pokoj, ne drži! Za to je potrebno soglasje ministrstva za

primeru stečaja, ki bo po mojem globokem prepričanju sledil, pa se odrečejo trikrat tolikšni in tolikšni količini evrov ... In to delavci, ki tri, štiri mesece niso dobili plač, ki so zaposleni v Vegradovih hčerinskih podjetjih, ki nimajo ob stečaju nobenega premoženja.«

Kako uspešen je lahko lokalni sindikalizem?

Srečko Čater (ZSSS) ima v novi pisarni polne roke dela.

Alenka Selič (ŠSS) pojasnil ne daje.

Zakaj se je v Velenju zgodilo, kar se je zgodilo? »V določenem trenutku je skupina bivših sindikalnih aktivistov ZSSS ocenila, da lahko sindikalizem poteka lokalno, na ravni Velenja, kar pa absolutno ne drži. Odločitve in za delavce zelo pomembni sklepi se sprejemajo v Ljubljani, servisiranje poteka piramidalno, pogodbe se podpisujejo v Ljubljani in zgolj ugodnejše variante na ravni podjetja. To, da gre

različnih ravneh, in to servisiranje speljati samo na eni ravni, se pravi v enem nadstropju štirinadstropne zgradbe, je čista utopija, je zavajanje. Ljudje bodo od tega imeli samo negativne posledice.«

Na nož? V ZSSS je vključenih 23 sindikatov dejavnosti iz različnih sektorjev. Kje je kdo? Med večjimi industrijskimi sindikati (po številu članov) v Šaleški dolini so se Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) in Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) odločili za ŠSS. A v ZSSS je vključenih 23 različnih sindikatov dejavnosti, po številu članov sicer manjših, Čater pravi, da tega niso krivi sami, a da ostajajo v ZSSS. Bo šlo na nož? »Ne. Predsednik Semolič osebno vodi te aktivnosti. Bila sta že dva sestanka na to temo. Jeseni pa se spet dobimo.«

ja s »svobodnim« članstvom v pisarni nasproti Zdravstvenega doma Velenje v bivši Farminovi stavbi, ni imel nič proti pogovoru, čeprav se mu nismo napovedali. Sprejel nas je, ko smo prišli na vrsto. Vrsta pa je bila dolga. Čisto po naključju smo bili zraven v pisarni, ko se je pogovarjal z enim od Vegradovih delavcev, ki je prišel po nasvet. Po pogovoru smo želeli slišati, kako je bil zado-

Odločitve z dolgoročnimi posledicami “Ljudje so pod težo tako rekoč nevzdržnih razmer, ko nekaj mesecev ne dobijo plače, dostikrat prisiljeni sprejeti rešitve, ki bodo imele za njih dolgoročno katastrofalne posledice,« pravi in mimogrede našteje dve zadevi, ki jim delavci

delo in Vegrad to soglasje zaradi zmanjševanja obsega proizvodnje in težav, ki jih ima, zagotovo lahko dobi. Potreben je le postopek med Vegradom in ministrstvom za delo. Druga zadeva pa je, da ljudje, zaščitena kategorija delavcev, se pravi starejši od 54 let in celo invalidi, pristajajo na rešitev po 112. členu in dajejo sami odpovedi zato, da pridejo na zavod za zaposlovanja in do sredstev za preživetje. V

del lokalno usmerjenih ljudi na svoje, je povezano zgolj in samo z interesom ozke skupine, ki je v finančnem servisiranju ljubljanskega dela ZSSS videla zgolj strošek, ne pa tistega, kar ZSSS kot najmočnejša sindikalna centrala naredi za članstvo. To – članstvo - dobi pravice izključno na ravni panožnih in kolektivnih pogodb, dogovorjenih v Ljubljani. Vse ostalo, do vratarja v delovni organizaciji, pa je servisiranje na

»Bom dal konkreten primer za sindikat kmetijstva in živilske industrije, v katerem sem predsednik in v katerem je tudi nova sekretarka storila enako in tudi ona je bila včasih naša zvesta članica. V Ljubljani smo porabili sedem mesecev pogajanj enkrat tedensko, štiri ure, pet ljudi, da smo se dogovorili za nov tarifni del kolektivne pogodbe, ki v star tu za 2,13 odstotka dvigne plače delavcem, vse ostalo pa za 10, celo do 25 odstotkov. Potrebujemo od 0,7 odstotka do 0,21 odstotka članarine, da lahko zagotovimo delovanje, vso pravno podporo, v tem konkretnem primeru pa, da smo zagotovili podpis pogodbe, od katere ima delavec naj manj 2,13 odstotka višjo plačo. Ampak v Velenju so rekli: mi teh 0,21 ne damo, to bomo obdržali mi, vi v Ljub lja ni pa sami financirajte naše potrebe.«

Manj hrupa na Kardeljevem trgu Rušitvena dela pri obnovi ploščadi, ki so povzročala precejšen hrup, končana – Ploščad naj bi končali do konca septembra, garaže do konca oktobra Bojana Špegel

Velenje, 13. avgusta – Konec prejšnjega tedna so delavci, ki jih je za obnovo Kardeljevega trga najel ljubljanski Smelt, končali z za prebivalce najbolj motečimi rušitvenimi deli. Na trgu so delavci že odstranili tlake, hidroizolacijo, cvetlična korita ter drugo urbano opremo, kot so klopi, javna razsvetljava, koši za odpadke, pa tudi zelenice, kjer se je nabirala padavinska voda, ki je pronicala skozi betonsko ploščo in povzročala škodo v garažah. Po začetnih težavah pri obnovi, ko je bilo dnevno na gradbišču premalo delavcev in strojev, da bi dela tekla po terminskih načrtih, naj bi se po besedah Toneta Brodnika iz MO Velenje to sedaj uredilo. »Smelt je najel Vegrad, tam pa so, kot vemo, v hudih težavah. Zato je na naše pritiske poskrbel za dodatne podizvajalce in sedaj obnova teče hitreje. Sedaj verjamem, da bo končana v pogodbenih rokih. Ploščad naj bi obnovili do konca septembra, garaže pa do konca oktobra,« je dodal k temu.

V teh dneh delavci nadaljujejo z urejanjem tlakov in meteorne kanalizacije za odvajanje vode s trga, položili so hidroizolacijo, namestili elemente urbane opreme, uredili novo javno razsvetljavo. Sledila bo ureditev garaže pod trgom. Kjer bo potrebno, bodo popravili betonske elemente, uredili novo razsvetljavo in prebarvali zidove. Na novo bomo zarisali parkirna mesta in jih oštevilčili. Vhodna in izhodna mesta bodo opremljena z novimi vrati, ki se bodo odpirala s pomočjo daljinskih upravljalnikov.

Gneče na zunanjih parkiriščih še ni Ravno zato, ker dela v garažah pod ploščadjo še niso stekla, v mestu večje gneče na zunanjih parkiriščih v bližini še ni opaziti. Stanovalci namreč še vedno lahko puščajo avtomobile v garažah. Brodnik je optimističen: »Vsi stanovalci so dobili tudi abonmaje za parkiranje v modrih conah, zato računamo, da hujših težav ne bo.

Poleg tega bomo v dveh mesecih v Velenju dobili še eno garažno hišo, v kateri bo kar 700 parkirnih mest, zato tudi dolgoročno težav s parkiranjem ne bi smelo biti veliko,« je dodal. Čeprav je treba ob tem takoj ugotoviti, da bo brezplačnih parkirnih mest v mestu vse manj, saj bo tudi področje Kardeljevega trga od novega leta dalje modra cona, v katero bodo zajeta tudi parkirišča med pošto in Nakupovalnim centrom, ki so zaenkrat še brezplačna. Tistih, ki so za parkiranje pripravljeni odšteti kakšen cent ali evro, pa v Velenju še vedno ni prav veliko, kar pove tudi dokaj slabo zasedena garažna hiša nad avtobusnim postajališčem, kjer je parkirnina le 20 centrov na uro.

Kakšen bo parkirni red v novi garažni hiši? Koliko bo stalo parkiranje v garažni hiši pri Rdeči dvorani, kjer bo približno pol od skupaj dobrih 700 parkirišč v lasti Mercatorja, pol pa bo občinskih, na MO Vele-

Sredi avgusta se je večina dopustnikov v mesto že vrnila, hujše gneče na parkiriščih v bližini Kardeljevega trga pa še ni čutiti, saj tam še vedno lahko parkirajo v garažah pod ploščadjo.

nje še niso dorekli. »Potekajo intenzivni pogovori - tudi z Mercatorjem, kako urediti parkiranje in parkirni red v tej garažni hiši. Predlog bo kmalu pripravljen.« Na vprašanje, ali na občini že vedo, koliko občanov bo zainteresiranih za najem garažnega boksa v novi garažni hiši, je Tone Brodnik odgovoril: “Tega še nismo preverjali, ker moramo prej dobiti potrjen pred-

log o parkirnem redu in cenah parkiranja. Potem pa bomo to izvedli preko javnega poziva zainteresiranim za najem. Naše izkušnje govorijo, da občani sicer podpirajo tovrstne investicije, ko pa se morajo odločili za najem, pa zanimanje ni več tako veliko.”

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

19. avgusta 2010

Vse več velenjskih cest v novi preobleki Obnove lokalnih cest v primestju in mestu v teh dneh še intenzivne – Večina bo končanih do septembra, ko jih bodo predajali namenu Velenje - V teh poletnih dneh v mestni občini Velenje vse več dotrajanih in poškodovanih cest dobiva sodobnejšo in s tem tudi varnejšo podobo. Kar nekaj obnov je že končanih, tudi talne oznake v mestu so sko raj povsod že obnovi li. Obnavljajo predvsem tako imenovano horizontalno signalizacijo na samih cestiščih, postavljajo pa tudi vertikalno, torej prometne znake. »S tem se pripravljamo tudi na začetek novega šolskega leta, saj želimo, da bi bile poti v šolo in domov čim bolj varne,« je k temu dodal Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske javne službe na MO Velenje. Konec minulega tedna so v mestu začeli odpravljati večje luknje in posedke na Cesti talcev, na križišču

s Prešer novo cesto (pri pekar ni Presta), te pa bodo odpravili po vsej dolžini ceste do prehoda čez železniško progo na križišču s Tomšičevo cesto. Ko bodo končali asfaltiranje, bodo obnovili tudi talne oznake. »Nekaj popravil smo že opravili tudi na Jenkovi cesti, tudi pri mostovih čez reko Pako. Do konca avgusta računamo, da bodo ceste v mestu pokrpane in tudi primerno označene.«

li, pripravljamo pa že obnovo te ceste v nadaljevanju trase. Obnovili bomo še dobre 3 kilometre ceste, kar bo stalo okoli 200 tisoč evrov. Med večje obnove štejemo

tudi cesto Hrastovec–Pivnik v KS Cirkovce, ki je že v zaključni fazi obnove. Odsek je dolg 700 metrov, dobil pa bo novo asfaltno prevleko. Vrednost del bo okoli 100

tisoč evrov. Dela že tečejo na cesti Podkraj–Andraž v KS Podkraj; odsek je dolg 1700 metrov, vrednost pa bo okoli 230 tisoč evrov. Nadaljujemo tudi obnovo ceste

Nekateri odseki so konkretni V teh dneh bodo v sklopu rednih vzdrževalnih del nadaljevali asfaltiranje številnih odsekov lokalnih cest. »Kar 1700 metrov nove ceste v Loke v KS Paka smo že odpr-

Izvajalec del na vseh odsekih mestnih in lokalnih cest je podjetje PUP Velenje, d. d., s katerim je Mestna občina Velenje konec leta 2009 na osnovi javnega razpisa za obdobje 15 let podpisala pogodbo za izvajanje koncesije za redno vzdrževanje in obnavljanje občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin. Med izvajanjem del bo skoraj povsod prihajalo do občasnih delnih in popolnih zapor cest, kar bomo, upam, občani sprejeli z razumevanjem, saj se bomo potem vozili po lepših cestah.

Paka–Lopatnik–Lipje na Lopatniku. Ti odseki naj bi bili končani do konca avgusta, septembra pa jih bomo predajali namenu,« nam je še povedal Tone Brodnik. Naj dodamo, da so prejšnji teden začeli tudi asfaltirati 420 metrov dolg odsek lokalne ceste Sopota– Plešivec v Krajevni skupnosti Pleši vec. Če bo vre me izva jal cem naklonjeno, bo cesta v novi preobleki zasijala 24. avgusta. Jeseni, predvsem v septembru, obnove cest ne bodo zastale. Končali bodo asfaltiranje odseka lokalne ces te Pik–Mega lec–Gra ška Gora na Gra ški gori, ces to Andraž–Podkraj, Vinska Gora– Lokovi na … Pri vseh obnovah morajo najprej doseči dogovore z lastniki zemljišč, zato za nekatere odseke, ki naj bi bili na vrsti septembra, ti še potekajo. V teh dneh ob voziščih urejajo tudi bankine, lepše in bolj varne pa bodo tudi nekatere makadamske ceste.

bš Gradbena dela na cestah bodo zagotovo povzročala tudi občasne zastoje. A že jeseni bodo vožnje po njih varnejše in lepše. Tudi na cesti proti Graški gori.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

19. avgusta 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 11. avgusta Z Ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da so policiji podali prijavo zoper osebo, zaposleno na sloven skem vele pos la niš tvu v Madridu. Šlo naj bi za veleposlanika Petra Reberca, ki mu očitajo nepravilnosti pri poslovanju veleposlaništva. V javnost je prišel drugi primer o oškodovanju družine pokojnega Vegradovega delavca: žena in sin denarja, ki so ga zbrali delavci (okoli 20 tisočakov), nikoli nista videla. Študenti, ki nimajo stalnega bivališča v Mestni občini Ljubljana, so bili slabe volje, saj so izvedeli, da bodo jeseni ostali brez subvencij za mesečno vozovnico.

ga Ivo Josipović. Pred koncertom, ki sta ga obiskala v Cankarjevem domu, sta poudarila, da so odnosi med državama vedno boljši. Iz Merkurja so sporočili, da je bil odziv bank upnic na predstavljeni sanacijski načrt pozitiven, saj banke zastavljeno sanacijo podpirajo. Na seznamu štirih nekdanjih pripadnikov vojske Republike srbske, ki so jih obtožili za pokol najmanj 800 Bošnjakov, se je znašel tudi slovenski državljan Franc Kos. Hilda Tovšak je vendarle stopila pred kamere in povedala, da je družba Vegrad insolventna. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić se je na to odzvala z besedami, da je najboljša rešitev za Vegrad stečaj.

Skupina evropskih skrajnih desničarjev je obiskala sporni tempelj Jasukuni v Tokiu, kjer so med drugim pokopani tudi obsojeni vojni zločinci iz druge svetovne vojne. Po katastrofalnih večtedenskih poplavah, ki so v Pakistanu zahtevale 1600 smrtnih žrtev in prizadele 20 milijonov ljudi, je na prizadetih območjih izbruhnila kolera.

Kristjani so praznovali Marijino Vnebovzetje, ob priložnosti pa so vernike nagovorili tudi škofje. Na Brezjah je pridigal Anton Stres, ki je dejal, da so dobrodelnost in Začela se je tekma za naslednika Draga Kosa na mestu predsednika protikorupcijske komisije.

Četrtek, 12. avgusta Nadzorniki Turizma Kras so sprejeli sporazumno odpoved dozdajšnjega direktorja Matjaža Berčona in na njegovo mesto postavili novega lastnika družbe Marjana Batagelja. Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti je prejelo ovadbe zoper tri odgovorne osebe v družbi Mura. Sumijo jih kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic ter ponareditve poslov nih listin. Po neurad nih podat kih naj bi šlo za Fran ca Huberja (nekdanjega predsednika uprave) in Zden ka Pod les ni ka (nekdanji podpredsednik sveta). Zavrelo je v Kmetijsko-gozdarski zbornici, in sicer zaradi cen pšenice. Letos so jo slovenski kmetje prodajali po ceni do 100 do 130 evrov, Kmetijski inštitut Slovenije pa je izračunal, da znaša najnižja cena za pokritje vseh stroškov 158

Cena pšenice kmetom povzroča nejevoljo.

Vegrad je plačilno nesposoben.

Po hudem deževju so zemljski plazovi na jugozahodnem delu Kitajske v pokrajini Sičuan ubili najmanj pet ljudi, več kot 500 jih je še vedno ujetih. Nemško gospodarstvo je imelo po 20 letih rekordno rast četrtletja, saj se je BDP v drugem glede na prvo četrtletje dvignil za 2,2 odstotka. V Rusiji pa so sklenili, da bodo avgusta začeli polniti reaktor v iranski jedrski elektrar ni Bušer, kar pomeni, da bodo Iranci po 35 letih končno začeli pridobivati elektriko tudi v za mednarodno skupnost spornem objektu.

Sin di ka ti so zara di vlad ne ga neupoštevanja njihovih pripomb na pokojninsko reformo grozili z naknadnim zakonodajnim referendumom. A strokovnjaki so prek medijev opozarjali, da bo vlada zahtevo sindikatov najverjetneje poslala na ustavno sodišče, ki bo odločalo, ali bi z uveljavitvijo pokojninskega zakona lahko nastale protiustavne posledice. Pravosodni minister Aleš Zalar je napovedal nekaj možnih novosti v pravosodnem sistemu, denimo elektronski nadzor zapornikov in prednostno obravnavo na zahtevo žrtve. Pa še nekaj je bilo novega: po novem naj bi vpise v zemljiško knjigo opravljali le še notarji in odvetniki, v imenu države pa državni pravobranilci. Zaradi nenadzorovanega priliva turistov in priseljencev so staroselci na odročnem Velikonočnem otoku zagrozili, da se bodo odcepili od Čila in se priključili polinezijskim državam.

Srečala sta se slovenski predsednik Danilo Türk in njegov hrvaški kole-

Nekateri so opazili, da smo praznovali spomin na dan pred 91 leti, ko se je na zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20 tisoč ljudi in plebiscitar no podprlo priključitev Prekmurja k matici. Toda mnogi praznika niso opazili, saj ga tokrat nismo proslavili z državno proslavo, in sicer zaradi varčevanja vlade. So se pa dne spomnili na večerni prireditvi v Beltincih. Nadškof Stres: »V hudih krivicah, ki se dogajajo delavcem v nekaterih slovenskih podjetjih, je bila pravičnost grobo in brezvestno poteptana.«

Zaradi grožnje s štirimi bombami v katoliškem romarskem središču Lurd v Franciji so evakuirali okoli 30 tisoč vernikov. Policija je nato sporočila, da je bila grožnja lažna. Japonska je praznovala 65. obletnico kapitulacije, s katero se je končala druga svetovna vojna. Premier Naoto Kan se je ob tem opravičil za trpljenje, ki so ga Japonci povzročili med vojno. Barack Obama je zaplaval v morju ob obali Floride in s tem skušal rojake prepričati, da je območje varno kljub razlitju nafte v Mehiškem zalivu. Rusija je zara di hude suše in požarov ter zato drastičnega zmanjšanja pridelkov do konca leta prepovedala izvoz žita.

Ponedeljek, 16. avgusta

V Pakistanu je ogroženih šest milijonov človeških življenj.

Premier Pahor je za dogajanje v Vegradu okrivil vodstvo družbe, minister Svetlik pa je zato, da bi se izognili podobnim zgodbam, napovedal spremembo delovnoprav ne zako no da je. Ob tem je minister za delo, družino in socialne zadeve še povedal, da število brezposelnih do konca leta ne bo bistveno preseglo 105 tisoč, kar je po njegovem mnenju dobro stanje. Pahor se je sestal tudi s predstavniki invalidskih oragnizacij in po srečanju dejal: »Želim si, da bo kakovost življenja invalidov v Slovenji na koncu mojega mandata boljša kot na začetku.« Francija je začela s politiko izseljevanja Romov iz njihovih nezakonitih začasnih naselij. Zaradi racij se je hitro znašla pod plazom kritik, tako domačih kot tujih.

Torek, 17. avgusta

Sobota, 14. avgusta

evrov za tono pšenice. Kmetje so zahtevali ureditev tržnih razmer, sicer so napovedali proteste. V Pakistanu so se razmere slabšale iz dneva v dan in jasno je bilo, da država nujno potrebuje pomoč mednarodne skupnosti.

Petek, 13. avgusta

dejavna krščanska ljubezen, solidarnost in zavzemanje za družbeno pravičnost naloge ver nika v sodelovanju pri poslanstvu Cerkve. V Novi Štifti pa je maševal Franc Rode, ki je dejal, da ni znamenj, ki bi kazala na vnovičev vzcvet katoliške vere.

V središču je bilo dogajanje v Vegradu. Prvi nadzornik je dejal, da tega dne ne bodo sprejemali odločitev, saj morajo najprej preučiti načrt finančnega prestrukturiranja družbe. Kot so pisali nekateri medi-

Palme in grah Kaja Avberšek

Nedelja, 15. avgusta

Okoli 60 šivilj iz Preventa bo še naprej delalo brez plačila.

Del Preventovih delavcev je prejelo poziv, naj se vrnejo na delo, saj sta se stečajna upravitelja dogovorila za dokončanje del za Volkswagnov program Golf. Za delo šivilje ne bodo plačane, morajo pa ga opraviti, saj sicer ne morejo dobiti prejemkov za brezposelne. Prav zaradi te tragedije se je slovenjgraški mestni svet odločil, da bo sprejel izredni rebalans občinskega proračuna in povečal sredstva za denarne pomoči delavcem Preventa. In prav tega dne sta Pahor in Zalar na skupnem sestanku ugotovila, da že obstoječa zakonodaja omogoča kazenski pregon delodajalcev, ki delavcem ne plačujejo prispevkov.

ji, naj bi Tovšakova navijala za prisilno poravnavo, vsi drugi pa so opozarjali, da je za delavce bolj primeren stečaj.

Minil je praznik, ki so ga mnogi spregledali.

Celjski odbor Policijskega sindikata Slovenije je ob morebitnem znižanju plač policistom napovedal stavko, kar sta podprla tako notranja ministrica Kresalova in prvi policist Goršek. Dijaki so se obrnili na premierja Boruta Pahorja in ga pozvali k celostni ureditvi subvencioniranega prevoza. Ker je mednarodna pomoč prihajala prepočasi, je Svetovna banka Pakistanu odobrila 900 milijonov dolarjev posojila. A to je le delež od ocenjeno potrebnih petnajstih milijonar dolarjev. Svet pa je šokirala izraelska vojakinja, ki je na Facebooku objavila fotografije, na katerih sedi poleg palestinskih ujetnikov z zvezanimi udi in zakritimi očmi, poleg pa zapisala še, da so to bili njeni najlepši dnevi.

Med vožnjo po klenem slovenskem podeželju se mi porodi naslednje spoznanje: bananovec je nova v vrsti slovenskih nacionalnih rastlin. Lipe, hrasti in orehi so že malo iz mode, kot je iz mode gradnja gigantskih dvonadstropnih hiš za eno generacijo nazaj in tri naprej. (Če to slednje ni več moderno, ne pomeni, da se ne izvaja več. Prej narobe, še preveč se!) Zdi se mi nekoliko nenavadno, kako lahko tovrstna tropska rastlina uspeva v srednjeevropskem podnebju. Najbrž so jo genetski znanstveniki prilagodili, ker so zavohali, da srednjeevropskega človeka privlači eksotika. Verjetno pa ti bananovci ne obrodijo sadov, ali pa so pripravljeni že tako, da obrodijo, recimo, jabolka. Da se kljub vsemu ohrani nekaj nacionalnega duha. Skozi okno avtomobila opazujem mimo bežečo bukolično pokrajino in ugotavljam: bananovci s svojimi intenzivno zelenimi suličastimi listi lepo dopolnjujejo fasade sladoledno breskvastih, limonasto rumenih in fluorescentno oranžnih odtenkov. Skladno delujejo v povezavi z mavčnimi odlitki levov, orlov in drugih beštij, ki krasijo obokane vhode na dvorišča novoslovenskih hiš jare gospode. Naščeperjena dvorišča krasita najmanj dva avtomobila. Eden od njiju je enoprostorec za na morje, drugi pa mestni avto za nakupovalne izlete v bližnjo trgovino s skladiščno zasnovanim prostorom. Posnetki dorskih, jonskih in korintskih stebrov se z lesenimi balkonskimi ograjami z izrezljanimi srci in visečimi pelargonijami (slovenska nacionalna naokenska roža) sestavijo v smiselno celoto na nekako postmoderni način. Palčki in Sneguljčice, zvončki in trobentice. Fontane z delfini, ki iz gobcev špricajo vodo, lame v nogavicah, noji, ki glodajo regrat, kenguruji, ki se kot fatamorgana pojavijo pred začudenim vaškim poštarjem (res, da ga je pred tem že dal nekaj na zob, saj mu je bil v vsaki hiši, kamor je prinesel pismo, ponujen kozarček cvička). Vse omenjene eksotičnosti so resnične in so pester dodatek dolgočasnim staromodnim kokošim in grčastim hruškam. Kokoši grahke tako in tako nesejo jajca S namesto takih XL, pikčaste krmežljave hruške pa so veliko grše od tistih zaobljenih našminkanih velikank, ki so se iz že katerega dela evropske unije pripaljale v hladilnih kontejnerjih. Če sem že omenila eksotične domače ljubljence, bi povedala še tole zgodbo: menda so v kanalizacijskem sistemu nekega velikega mesta odkrili nenavadne stvore. Ni bilo potrebno preveč razmišljati: ljudje kupujejo želve rdeče-, modro- ali zelenovratke, tropske ribice vsemogočih barv in velikosti, porcelanasto modre žabice, srebrne vodne kačice in še kaj. Naveličajo se jih in jih vržejo v stranišče. Živalice odplavajo po kanalizacijskih ceveh in srečajo druge, ki jih je doletela podobna straniščna usoda, pa tudi tiste, ki so v kanalizaciji že prej prebivale. Cel kup se jih najde v prečudnem temačnem ekosistemu. In ker imajo živalski nagon, se začnejo vsepovprek razmnoževati. In nastane zlata riba s podganjimi čekani in želvjim oklepom ali pa kosmata žaba z netopirjevimi krili. Od eksotične favne nazaj k palmam: v Kopru stojijo gigantske, vsaka je ponoči osvetljena z neonskim reflektorjem druge barve in zdi se mi, da se svetloba celo mavričasto preliva. Zelenkasto srebrne oljke in dišeči borovci se ne prodajajo tako dobro, naj dobijo turisti vendarle vsaj malo občutka, da so na Bahamih. Palme so draga naložba (uf, pa kako! Samo preberite tole: »Presaditev osmih palm sorte Washingtonia robusta in nadomestitev z novimi iste vrste bi po napovedih občinske uprave stala med 18.000 in 20.000 evri.«). Sploh, če jim ne ustreza mesto prisilne posaditve. In tudi če se prebivalci mesta z njimi ne strinjajo in jih požigajo. Sicer pa se je tudi pred našo velenjsko garažo zasadila figa velikanka in nekaj let obrodila mini podalpske fige. Pa jo je bilo potrebno izruvati, da se s koreninami ne bi začela vmešavati v kanalizacijske cevi (pa smo spet pri kanalizaciji!). Za konec še ena rastlinska zgodbica, slišala sem jo prejšnji teden. Nekemu moškemu so postavili diagnozo rakaste tvorbe na levem pljučnem krilu. Ko so zadevo odprli, so v pljučih našli 4 cm visoko grahovo rastlinico ... Če ljudje zbiramo eksotične rastline za neeksotična rastišča, zakaj ne bi še neeksotične rastline izbrale kakšne eksotične destinacije! Bahami ali človeška pljuča, kakor kateri dražje ...

NaĹĄ Ä?as, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

19. avgusta 2010

Notranjost vile Biance bo preseneÄ?enje oboki spremenijo v lepo zmes starega in novega. Ostali bodo vidni, mi pove arhitekt Rok Poles, ki si je podobo obnovljene vile zamislil in jo bo tudi izpeljal do konca. To delo je opravljal tudi po tem, ko je zapustil Vegrad, ki je tisti dan ĹĄe bil izvajalec obnove.

Ä&#x152;eprav so dela pri obnovi vile Biance obstala, smo ob ogledu notranjosti ugotavljali, da bo res lepa in da so delavci Prostorno, svetlo, Ĺže opravili veliko dela prijetno Bojana Ĺ pegel

Velenje, 16. avgusta - Obnova Vile Biance je sicer Ĺže pred prekinitvijo pogodbe z Vegradom tekla prepoÄ?asi, prejĹĄnji teden je bila celo varovana, gradbiĹĄÄ?e pa prazno. V ponedeljek smo ugotovili, da na gradbiĹĄÄ?e spet dovaĹžajo material za gradnjo, zato lahko priÄ?akujemo, da bodo dela kmalu spet intenzivna. MO Velenje mora prej le ĹĄe podpisati ustrezne pogodbe z novim izvajalcem del. Mi pa smo si notranjost vile ogledali na dan, ko je gradbiĹĄÄ?e obstalo. Zaradi bolj aktualnih dogodkov okoli nje vam tega ĹĄe nismo razkrili, a sedaj je Ĺže Ä?as, da vam vsaj malo opiĹĄemo in pokaĹžemo, kaj se skriva za zaenkrat ĹĄe neprivlaÄ?no zunanjostjo vile. Po vili nas je popeljal vodja obÄ?inskega urada za Stanovanjsko gospodarstvo Maks ArliÄ?. Za zunanjo podobo, ki ji manjkajo ĹĄe okni in fasada, se skriva ogromno opravljenega dela, ki je seveda oÄ?em ĹĄe nevidno. Vila se resniÄ?no spreminja v lep in funkcionalen objekt. Takoj, ko vstopimo vanjo, opazimo prostorno stopniĹĄÄ?e in stare omete, ki se v stiku s sodobnimi

V spodnjih prostorih mi pokaĹžejo, kje bo kavarna, ki se bo odprla na pritliÄ?no teraso. Prostori TuristiÄ?no informacijskega centra (TIC) bodo ne le veliki, ampak tudi prijetno svetli. Po prostornem stopniĹĄÄ?u se povzpnemo v prvo nadstropje, kjer Ĺže sredi gradbenih del oÄ?ara bodoÄ?a veÄ?namenska dvorana. Oder je Ĺže dvignjen, nad njo je lep balkon, ki bo sluĹžil kot galerija. DoloÄ?en je tudi prostor za orgle, ki jih takoj po odprtju vile ĹĄe ne bo v njej. Tu bo tudi poroÄ?na dvorana, primerna bo za manjĹĄe koncerte, protokolarne dogodke ... Gremo ĹĄe nadstropje viĹĄje, kjer bodo prostori Velenjske knjiĹžne fundacije in pisarne za pripravo Evropske prestolnice kulture 2012. In Ä?isto na koncu se po ozkem in zaen krat ĹĄe tem nem stop niĹĄ Ä?u povzpnemo v mansardni del, ki se spreminja v veliko dvorano, v kateri bo mogoÄ?e izvajati simpozije, kongrese in podobno. Iz njega je dobro viden Ĺže obnovljen stolp, ki bo dal vili prav poseben Ä?ar. Ob vraÄ?anju v pritliÄ?je si ogle6dam ĹĄe zgornji zunanji plato vile, kjer je Ĺže vse pripravljeno za zasaditev dreves in ureditev tlakovcev, v park pa bo spremenjen tudi pro-

2010

NajbolĹĄe ideje bomo nagradili!

Pogled na prostorno stopniĹĄÄ?e, kjer Ĺže lahko opazite, kako si staro podaja roko z novim. Stare opeke bodo ostale vidne, saj v mestu nimamo prav veliko zgodovinskih stavb, zato je arhitekt Rok Poles zdruĹžil staro in novo.

stor pred vhodom v vilo. Vse skupaj bodo obdali z ograjo, parkiriĹĄÄ?a pa bodo uredili ĹĄe skupaj z zasebno hiĹĄo ob kroĹžiĹĄÄ?u, ki jo bodo Ä?ez nekaj Ä?asa tudi poruĹĄili, saj so z lastnikom priĹĄli do dogovora o nadomestni gradnji in preselitvi. Verjetno sem ob ogledu kakĹĄen prostor zgreĹĄila, a brez skrbi, tudi tega bodo kmalu napolnili z vsebinami. Sedaj ostaja le vpraĹĄanje, kdaj, saj Ä?asa, da bi vilo res konÄ?ali do 20. septembra, hitro zmanjkuje.

0OIoĂśI SVOJO PRILOĂ°NOST uÂ&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Ä Â&#x201E;Â? Â Â?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂŞ ti odpira nova vrata. Sodeluj na podjetniĹĄki delavnicah ter si naberi novih znanj in izkuĹĄenj iz sveta podjetniĹĄtva.

ÂĄÂĂŞklsh}upjh TERMIN: ĂŞÂŁÂŞÂÂ¨ÂÂ˘ÂŞÂĄÂŞ, 15.00 do 18.00 }Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;ÂŽ

ÂŁÂĂŞklsh}upjh TERMIN: ÂĄÂ¤ÂÂŠÂÂ˘ÂŞÂĄÂŞÂą 15.00 do 17.00 }Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;ÂŽ

Â&#x201E; rÂ&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2019; Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152; Â&#x2DC;Â&#x2013;Â&#x201C;Â&#x2C6;OÂ&#x2C6;Â&#x2018; Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x152; Â&#x2018;Â&#x201E;Ä Â&#x2022;Â&#x2014;Â¸ Â&#x201E; rÂ&#x2019;Â?Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x2019; Â?Â&#x2C6; Â&#x2122;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2018;Â&#x2019; Â?Â&#x2019;Â?Â&#x2C6; Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2014;ÂžÂ&#x2DC;Â&#x201C; Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â?Â&#x2C6;Â¸ Â&#x201E; rÂ&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2019; Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152; Â&#x152;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x2019;Â¸ Â&#x201E; KakĹĄni viri financiranja so na voljo Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x2DC; Â&#x152;Â&#x2018; Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2019; Â&#x152;Â?Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152; Â?Â&#x2019;Ä&#x192;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152; Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039; Â&#x2013;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2122;Â¸

Â&#x201E; uvod v podjetniĹĄtvo: prednosti, slabosti podjetniĹĄtva, osebnost podjetnika, generiranje podjetniĹĄkih idej Â&#x201E; Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Âą Â?Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152; Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x201E;Âą Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2014;Â&#x152;Ä Â&#x2018;Â&#x152; primeri razvoja dobre poslovne ideje Â&#x201E; protokol samozaposlitve.

Â˘ÂĂŞklsh}upjh TERMIN:ĂŞĂŞÂ§ÂÂŠÂÂ˘ÂŞÂĄÂŞÂą 15.00 do 19.00 }Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;ÂŽ

Â¤ÂĂŞklsh}upjh TERMIN: ĂŞÂ˘ÂĄÂÂŠÂÂ˘ÂŞÂĄÂŞÂą 15.00 do 18.00 }Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;ÂŽ

Â&#x201E; Pomen blagovne znamke za prepoznavnost podjetja ter njegovih izdelkov in storitev na trgu Â&#x201E; uÂ&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x152; Â?Â&#x201E; Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2019; Â&#x160;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2030;Â&#x152;Ä Â&#x2018;Â&#x2C6; Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2C6; Â&#x2019;Â?Â Â&#x2026;Â?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6; Â?Â&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x17D;Â&#x2C6; Â&#x2018;Â&#x201E; Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2014;Â&#x152;Ä Â&#x2018;Â&#x2C6;Â? Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2DC;Â˛ Â&#x201E; wÂ&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2122; Â&#x2014;Â&#x2022;Ä&#x192;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E; Â&#x17D;Â&#x2019;Â?Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6; Â&#x201E; Â Â&#x201E;OÄ Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x201E; Â&#x2026;Â?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6; Â?Â&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x17D;Â&#x2C6; Â&#x152;Â&#x2018; Â&#x201C;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E; Â&#x2122; praksi Â&#x201E; Raziskava trga (kako do primarnih in sekundarnih virov podakov)

Â&#x201E; Â&#x2022;Â&#x201E;Ä Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x2019; Â&#x2030;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2018;Ä Â&#x2018;Â&#x152; Â&#x2021;Â&#x2C6;Â? Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x201E; mladega podjetja Â&#x201E; Â&#x201C;Â&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018; Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E; Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E; Â&#x2018;Â&#x201E;Ä Â&#x2022;Â&#x2014;Â&#x201E; za banko Â&#x201E; individualno svetovanje s strani izvajalcev

SAĹ A inkubator

GENERALNI MEDIJSKI POKROVITELJ

Â Â&#x201E;Â&#x17D;Â?Â?Â&#x2DC;:Â&#x2C6;Â&#x17D; vÂ&#x2021;Â&#x2021;Â&#x201E;Â?Â&#x201E; Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039; Â&#x2018;Â&#x201E;Ä Â&#x2022;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2122;ÂŽ Â&#x2021;Â&#x2019;ĂŞÂŁÂŞÂÂŠÂÂ˘ÂŞÂĄÂŞ Strokovna komisija bo v mesecu oktobru izbrala finaliste in razglasila zmagovalca na Â?Â&#x201E;Â&#x17D;Â?Â?Â&#x2DC;Ä Â&#x2018;Â&#x2C6;Â? Â&#x2021;Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x17D;Â&#x2DC;Â }Â&#x2C6;:ĂŞÂ&#x2019;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;:Â&#x201E;Â?Â&#x2DC;ÂŽĂŞ

Ĺ aleĹĄko-savinjski podjetniĹĄki inkubator d.o.o. KoroĹĄka cesta 62 b 3320 Velenje

GENERALNI POKROVITELJ

VeÄ?namenska dvorana, v kateri bodo tudi orgle, ni velika, pa tudi majhna ne. V njej bodo potekali koncerti, poroke, protokolarni dogodki â&#x20AC;Ś

Â&#x2039;Â&#x2014;Â&#x2014;Â&#x201C;ÂŽÂ˝Â˝Â&#x161;Â&#x161;Â&#x161;ÂÂ&#x2013;Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x201E;ÂžÂ&#x152;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2DC;Â&#x2026;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2022;ÂÂ&#x2013;Â&#x152;Â˝

ORGANIZACIJSKA PARTNERJA

PODPORNIKA INOVATIVNEGA OKOLJA

OSTALI POKROVITELJI IN PARTNERJI

ÂŽ

82,-3-"0) &'7

SAVINJSKO-Ĺ ALEĹ KA OBMOĂ&#x2C6;NA RAZVOJNA AGENCIJA, d.o.o.

Mansarda vile bo prostorna, svoj Ä?ar pa ji daje tudi dobro viden Ĺže obnovljen stolp. V njej bodo uredili kongresno dvorano.

FinanÄ?ni kotiÄ?ek

Lepo prihodnost si lahko naredite sami Ä&#x152;e pogledamo daleÄ? nazaj v zgodovino bomo ugotovili, da so bili Ä?asi, ko so se doloÄ?eni gospodarski posli sklepali brez dolgih in zapletenih papirnatih zaobljub, ki se jim danes reÄ?e pogodba. Vse se je odvijalo na podlagi medsebojnega zaupanja. Z vedno veÄ?jim hlastanjem po bogastvu pa sta se sestavna dela poslovnega zaupanja torej etika in spoĹĄtovanje izgubila. Podjetja, ki so nudila zaupanje, moĹžnost zasluĹžka ter dolgoroÄ?ne varnosti, so danes velikokrat na robu preĹživetja ali Ĺže v steÄ?ajnem postopku. Kot finanÄ?na svetovalka sem veÄ?krat opazila, da so ljudje vloĹžili v podjetje za katerega so ustvarjali tudi veÄ?ji del svojih prihrankov. Uprava podjetja je nagovorila zaposlene, naj vloĹžijo svoje certifikate v podjetje, marsikdo od njih je tako verjel v dolgoroÄ?no uspeĹĄnost, da je najel posojilo in z njim kupil delnice podjetja. Tako danes z grenkobo opazujejo propad podjetja, saj jim ne dolgujejo samo prisluĹženega denarja temveÄ? tudi veÄ?ji del njihovega vloĹženega premoĹženja. Danes je potroĹĄnik zaĹĄÄ?iten, brez predhodne ugotovitve kakĹĄna tveganja nekdo lahko sprejme ni mogo-

Ä?e kupiti delnice. Za svetovanje svetovalci tudi odgovarjamo, zato podpisujemo protokol z vsako stranko. Pa kljub temu v istem Ä?asu ĹĄe vedno kmetje kupujejo delnice podjetja od katerega so odvisni njihovi dohodki, po viĹĄji ceni, kot je njena knjigovodska vrednost. Banka jim za ta nakup ponuja ugoden kredit, saj marsikdo nima lastnih sredstev. Svetovalci, ki jih obiskujejo so redno zaposleni na zadrugah, ne izpolnjujejo analiz in ne piĹĄejo protokolov, tako tudi za nasvete ne bodo odgovarjali. SpraĹĄujem se, ali bodo tudi ti ljudje enkrat z grenkobo in jezo gledali na svoje pretekle odloÄ?itve, predvsem pa ali se bodo poÄ?utili grdo prevarani. ÂťKomu danes lahko verjamem?ÂŤ se spraĹĄuje marsikdo. Verjemite sebi, bodite odloÄ?ni in ne priÄ?akujte, da bodo drugi prevzeli odgovornost za vaĹĄe odloÄ?itve. Kdo bo poskrbel za vas Ä?e ne vi sami!

Ä&#x152;e ste brez zaposlitve, imate ideje in Ĺželite izvedeti, kako naj iz finanÄ?nega vidika zgleda ustanovitev lastnega podjetja, smo vam z veseljem na voljo. Seveda obstajajo riziki pri samostojnih podjetnikih, vendar so vseeno zanemarljivi glede na rizike, ki jih imaĹĄ kot zaposlen. Posameznik na nastalo situacijo velikokrat nima nobenega vpliva, lahko pa zelo veliko naredi zase, Ä?e ima prave informacije ob pravem Ä?asu. Ne odlaĹĄajte, pridobite si vsaj informacije ! V kolikor Ĺželite preveriti svoje mnenje o pomembnih finanÄ?nih odloÄ?itvah, ste pri nas vedno dobro doĹĄ li. Ä&#x152;eprav je denar samo papir imamo vsak dan opravka z njim. Zaradi njega smo Ĺžalostni, sreÄ?ni, depresivni, evforiÄ?ni, na robu obupa, samozavestni in prevzetni. PovzroÄ?i marsikatero poroko in ĹĄe veÄ? loÄ?itev. VeÄ?ino Ĺživljenj se vrti okoli denarjaâ&#x20AC;Ś

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 8

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

19. avgusta 2010

Ambrozije v Velenju (še) ni

Tretjič veselo na Tuševem

Semena alergene pelinolistne ambrozije prenaša veter, zato se hitro širi tudi po Sloveniji Velenje, 13. avgusta – »V urbanem delu mestne občine Velenje ambro zije ni,« nam je pove dal Simon Ogrizek iz podjetja PUP. Povedal je še, da se na negovanih in urejenih področjih ta nevarna alergena rastlina težko zaseje, saj je ambrozija predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, vseeno pa je dobro, da so na njen pojav pozorni tudi v primestnih krajevnih skupnostih, ker se izjemno hitro širi po Sloveniji. In tudi zato so v mestni občini Velenje, kjer lani ambrozije niso našli, poziv, da so lastniki zemljišč v času ko cveti, opozor ni na njen pojav, objavili tudi letos. Hkrati so velenjsko pod-

Že okoli 30 odstotkov ljudi v Sloveniji naj bi bilo alergičnih na cvetni prah pelinolistne ambrozije, medtem ko je bilo pred desetimi leti nanj občutljivih le 10 odstotkov.

jetje PUP pooblastili, da pregleda mesto in primestje, poleg tega so dijaki v okviru akcije Čisto moje Velenje pozorno spremljali, če bi jo zasledili kje v naravi.

Pelinolistna ambrozija je namreč plevel, katerega pelod je eden najmočnejših znanih alergenov. Njena domovina je severna Amerika, po Evropi pa se je začela širiti šele v začetku 19. stoletja. Na območju nekdanje Jugoslavije so jo prvič opazili med drugo svetovno vojno. Pri osebah, ki so nanjo občutljive, pa lahko povzroča resne zdravstve-

ne težave, celo astmo. Prag, ki izzove reakcijo, je zelo nizek in je v nekaterih primerih tudi pri manj kot 20 pelodnih zrnih/m3. V povprečju pa se prve reakcije pojavi-

jo, ko je v kubičnem metru zraka vsaj 200 ali več pelod nih zrn ambrozije. Vlogo opraševalca opravlja veter. Ena rastlina pa lahko proizvede več kot 60.000 semen ter nekaj milijonov, po nekaterih podatkih pa tudi do nekaj milijard pelodnih zrn. Pelodna zrna imajo zelo dobre aerodinamične lastnosti, saj lah-

Bliža se čas obiranja hmelja Letošnja kakovost bo, kot je bilo videti prejšnji teden, zelo dobra – Slovenski hmelj potuje na vse kontinente sveta Milena Krstič - Planinc

Okoli 20. avgusta se običajno začenja obiranje hmelja, po katerem je v Sloveniji poznana zlasti Zgornja Savinjska dolina. Začetek obiranja je odvisen od vremena, pa tudi posameznih sort hmelja. V Sloveniji prideluje hmelj 140 hmeljarjev na 1.500 hektarjih rodnih površin. Več kot 80 odstotkov hmeljišč je v Savinjski dolini. »Letina bo, kot je videti, dobra. Na sestanku s hmeljarji, ki smo ga imeli prejšnji teden, smo bili prijetno presenečeni, da se je iz cvetov, kljub vročinskim udarom v juliju, razvilo lepo število kobul,« pravi direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivo-

Martina Zupančič: »Dokler ne bomo imeli hmeljarji pridelka v vrečah, je težko govoriti o svetovnih presežkih.«

varstvo Žalec Martina Zupančič. Prodaja hmelja pa bo zelo odvisna od tega, kako so se posamezni hmeljarji za dolgoročno prodajo odločali v preteklih letih. Tisti, ki se niso, bodo verjetno zaradi trenutnih presežkov na svetovnem trgu in tržnih cen, ki zaradi tega zanesljivo ne bodo velike, imeli nekaj težav. »Na zadnjem skupnem

V Belih Vodah odpravljajo posledice neurja Šoštanj – Poročali smo že, da je 6. avgusta na območju občin Črna na Koroškem in Slovenj Gradec ob meji z Občino Šoštanj huda nevihta, zaradi katere so narasli potoki Klošnica, Slanica, Hudi potok in Kramarica, povzročila škodo tudi v delu Belih Vod (Kloše, Slanica in del pod Smrekovcem). Hudourniki so zajedali brežine, poškodovali gozdne ceste in javne poti, propuste in tudi nekatere mostove. Voda je poplavila nekaj stanovanjskih objektov. Vzdrževalci gozdnih cest so interventne sanacije opravili v dneh takoj po neurju, potem pa je posebna komisija odšla na teren, kjer popisuje in ocenjuje škodo. Vse ceste so bile prejšnji teden že prevozne, sanacijo poškodovanega območja pa še nadaljujejo.

sestanku ekonomske komisije Svetovnega hmeljarskega združenja so svetovni trgovci ugotovili, da bi morali trenutne površine v svetu še zmanjšati za blizu 8.000 hektarjev, da bi se ponudba in povpraševanje uravnovesila. A to je na papirju, narava pa vedno pove svoje. V zadnjih letih smo priča precejšnjim vremenskim nihanjem, pojavljajo

Tokratni družinski vikend na zanimivi turistični kmetiji se začne jutri s tabornim ognjem in konča v nedeljo s kolesarskim vzponom – Najbolj pestro bo v soboto popoldne

Ambrozija je k nam prišla z vetrom iz Hrvaške in Madžarske, zato je tudi najbolj razširjena v Pomurju oz. severovzhodni Sloveniji. V manjših lokalnih točkah pa se že pojavlja po vsej državi.

ko s pomočjo vetra prepotujejo tudi razdalje, večje od 100 km. Največja koncentracije pelodnih zrn je v krogu 1 km okrog rastline. Seme ambrozije ostane kalivo v tleh tudi več kot 30 let. Hitrost širjena rastline je med 6 in 20 km na leto. Danes je ambrozija najbolj razširjena v vzhodni Evropi, pojavlja pa se tudi v zahodni Evropi. In žal vse pogosteje tudi v Sloveniji, saj se v manjših loklanih točkah pojavlja že po vsej državi.

bš

se viharji, velike količine padavin ali pa teh sploh ... Zato je vse dokler hmeljarji nimamo pridelka varno pospravljenega v vrečah, težko govoriti tudi o svetovnih presežkih in tudi o pravih cenah na prostem trgu.« Slovenski hmelj potuje na vse kontinente sveta, hmeljarji s količinami (ne pa tudi površinami) pokrivajo 3 odstotke svetovne proizvodnje, kar jih uvršča med prvih šest največjih pridelovalcev na svetu. Danes obiranje hmelja poteka strojno, včasih pa je bilo drugače. »Dolina je v celoti spremenila ritem življenja. Sem je prišlo do 30.000 ljudi. Danes je ljudi zamenjal ropot strojev. Če bi bilo še tako, kot je bilo takrat, se mi zdi, da pridelka sploh ne bi mogli pospraviti, saj toliko delavne sile ne bi več našli za tako vrsto opravil. Mešale so se kulture, mešali so se fantje in dekleta ... Mnogim ostaja to obdobje v najlepšem spominu.« Marsikaj od tega, kako je bilo nekdaj v Savinjski dolini, je na ogled v muzeju hmeljarstva. Pol sto let ja je nasta jal. Danes je v muzej preurejena stara sušilnica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Vinska Gora, 20. avgusta – Na turistični kmetiji Tuševo bo ta vikend potekal že tretji družinski vikend. Pripravljata ga Turistično društvo Vinska Gora in Turistično informacijski center Velenje, pri izvedbi pestrega programa pa bodo svoje prispevala tudi mnoga društva iz kraja in okolice. »Turistično društvo Vinska Gora s kmetijo Tuševo sodeluje že več let, z njimi smo sodelovali tudi v času, ko še nismo pripravljali tradicionalnih prireditev, kot je Družinski vikend na Tuševem. To je prijazna in prijetna kmetija na 608 met rih nad mor ske višine. Na njej lahko vsakdo poteši svoje želje; postrežejo vam z dobrotami po receptih naših babic. Kar 80 % vsega, kar vam ponudijo, pridelajo doma. Tudi postrežba je prijetna, saj dve njihovi dekleti svoje znanje nadgrajujeta s Anica Drev: »Vsako leto se vabilu študijem v turizmu in že prina Tuševo odzove več skočita na pomoč. Imajo lepo obiskovalcev.« urejeno športno igrišče, okoli kmetije so čudovite sprehajalne poti. Lahko se podate do naravnega kamnitega mostu Velunja peč, pa do potočka Svete Lucije. Od njih so čudoviti pogledi na Kamniške alpe, Šaleška dolina, pa vse tja do Rogaške Slatine, če je vreme ugodno. Zrak je gorski, prijeten, kmetija pa tudi s svojo arhitekturno podobo lepo sodi v to okolje in nudi odlično počutje,« nam je o kmetiji, ki bo jutri, v soboto, in tudi v nedeljo gostila vse, ki se bodo odzvali vabilu, povedala člnaica TD Vinska Gora Anica Drev.

Dogodek ni le za družine »Dogodki, ki jih pripravljamo v teh treh dneh, niso namenjeni le družinam, ampak prav vsem, ki si želijo doživeti nekaj lepega,« še doda naša sogovornica. Vikend se začne jutri ob 20. uri s tabornim ognjem. Nanj lahko pridete tudi peš, saj bodo organizirali planinski pohod iz Velenja in Vinske Gore, ki ga bodo pomagali izvesti člani planinskih društev iz teh krajev. »Rajali bomo pozno v noč,« še izvemo. Osrednji prireditveni dan bo ta sobota. Družabno srečanje se bo na kmetiji Tuševo pričelo ob 14. uri. »Pri izvedbi programa nam bo pomagalo več partnerjev; Društvo upokojencev Vinska Gora s svojimi športnimi prireditvami in Športno društvo Lipje, ki bo tudi pripravilo nekaj športnih iger. Naše gasilsko društvo bo sodelovalo z razstavo svoje opreme in demonstracijo gašenja gozdnega požara, prijezdila bo konjenica iz Pirešice, ki bo ponudila tudi možnost jezdenja konj. Sodelovalo bo tudi kulturno-prosvetno društvo,« nam še poved Anica Drev. In doda, da se bodo tudi tokrat predstavili mladi harmonikarji, med goste pa se bo pomešal škrat Biser s svojo nagajivostjo in ponudbo za mlade obiskovalce, saj je ta škrat glavni vodnik v Mladinskem TIC-u. Dogajalo se bo na celi kmetiji, poskrbeli pa bodo, da se bodo zabavali vsi, od otrok, ki jim pripravljajo tudi pestre ustvarjalne delavnice, do vseh ostalih. Na stojnicah bodo ponujali domače dobrote … Da bo zabava prava, bo v nočnih urah poskrbel ansambel »Kr tk«, in to v vsakem vremenu, saj bodo na prizorišču postavili tudi šotor. V nedeljo pa bodo ob 9. uri začeli še kolesarski vzpon na Tuševo. Zbirno mesto bo pri domu krajanov v Vinski Gori.

bš

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 9

OBJAVE

19. avgusta 2010

Trajnice v okrasnem vrtu Odpiramo novo oglasno rubriko, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi pravih.

So rastline, ki rastejo in nam krasijo okolico doma več let. Sadiko kupimo le enkrat, ta pa potem raste in se razrašča. Trajnice so zanimive so preko celega leta, ko cvetijo in ko ne cvetijo. Pri večini trajnic nadzemni deli v jeseni odmrejo, spomladi pa rastline ponovno bujno poženejo.

Za vzgojo niso zahtevne in uspevajo v različnih življenjskih razmerah. Nekatere imajo rade sončno lego, drugim ustreza bolj senčno področje, ene bolje uspevajo na hladnejših in bolj vlažnih rastiščih, pa tudi takšne so, ki za rast potrebujejo le vodo (stoječo ali tekočo). Izbor okrasnih trajnic je zelo bogat in pester, vsako leto pa se jim pridružujejo nove in še lepše vrste. Trajnice so nepogrešljiv del lepo urejenega doma. Jesen je pravi čas, da jih posadimo.

Barve nas osrečujejo Bar ve, ki nas obdajajo v naravi, stanovanju, nam posredujejo določene infor macije in izžarevajo različna občutja. Zato je pomembno, s kakšnimi barvami smo odeti. Bela barva je popolna barva, ki simbolizira čistost, red, lahkotnost, popolnost. Terapevtsko pa bela barva krepi, stimulira in očiščuje celoten energijski sistem. Rumena in oranžna sta topli barvi sonca in ognja. Spominjata nas na sončni vzhod ali zahod, na okusne sadeže, kot so marelice, mandarine, pomaranče. Sta prijetni barvi, ki pomagata premagovati utrujenost. Rdeča barva je optimistična in vitalna barva aktivnosti. Lahko jo ljubite ali sovražite, ob rdeči barvi težko ostanete ravnodušni.

Globinsko čiščenje Globinsko čiščenje vsakega oblazinjenega pohištva je zagotovo zahtevno opravilo, ki zahteva profesionalna čistila, stroje ter znanje. Zakaj bi po nepotrebnem izgubljali dragoceni čas ter energijo, če lahko pokličite pravega mojstra, ki to naredi namesto vas. Profesionalno očiščena sedežna garnitura, kavč, fotelj ali oblazinjen kuhinjski in pisarniški stol ter avtomobilski sedež, bodo izgledali kot novi. Prednosti globinskega čiščenja so: pršice in drobni prah se v celoti odstranijo, barve so osvežene, sledovi cigaretnega dima so odstranjeni, tkanina dobi prijeten vonj in je zaščitena pred ponovnim nabiranjem umazanije. Globinsko čiščenje traja manj kot eno uro. Profesionalno globinsko čiščenje priporočamo vsem in vsaj enkrat letno. bm

Modra bar va izraža modrost, inteligentnost, nesmrtnost, neskončnost, poduhovljenost. Pravijo ji barva miru in počitka. Ugodno deluje pri boleznih migrene, obolelem grlu, vročinskih težavah in bolečinah v hrbtu. Vijolična barva je zmes modre in rdeče ter deluje skrivnostno, čarobno. Vijolična barva dviga splošno odpornost organizma in krepilno vpliva na srce in pljuča. Zelena barva je barva zdravja, vpliva pomirjevalno na živčni sistem, je učinkovita pri izčrpanosti. Je znamenje uravnoteženosti. Telesu daje novo moč. Barve nam lepšajo življenje, krepijo čute in duha. Tako da, ko boste bar vali stanovanje ali fasado, se posvetujte s pravim mojstrom. Naj vas vaša barva osrečuje.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike - VEDEŽ. Seznanite naše bralce z vašimi uslugami. Info 03 898 17 50

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 10

10 Coprnica Kunigunda je z Velenjskega gradu prišla že pretekli vikend – V soboto bo tudi uradno odprla svoj 13. festival mladih kultur Letoš nji petek 13. kljub coprniškemu obisku ni bil nič kaj zlovešč. Koncert mlade rock’n’roll skupine Rolling Bastards s Koroške, ki je še pred uradno otvoritvijo 13. festivala mladih kultur Kunigunda zažigala v Mladinskem cen tu Vele nje, je obiska la sama grajska coprnica Kunigunda. Vsem, ki jim ’man’ka punka’, je na uvodnem koncer tu uka za la zabavo brez zavor na prav vseh festivalskih dogodkih, za katere priprav lja še zad nje čarob ne napoje in praške. Trije lju bi telji ener gič ne glasbe, ki so se povezali v skupino Rolling Bastards, so pod vplivom Kunigundinega uroka izvedli svoj drugi koncert v Velenju. Prav s svojo drznostjo, nevsakdanjostjo, ustvarjalnost jo, neob vlad lji vost jo in srčnostjo so ponesli Kunigundino sporočilo med Velenjčane, to pa se letos glasi: punka nam man’-

KULTURA

19. avgusta 2010

Poznate Kunigundo?

Na letošnjem festivalu ne bo manjkalo dolgolasih glav, saj je na sporedu še kar nekaj rock’n’rolla.

ka. Copr ni ca namreč letos še posebej vabi tiste, ki se želijo upreti vsakdanjosti in se zdivjati ob

urbani kulturi. Na festivalskih koncer tih, gledaliških predstavah in delavnicah bo svak našel kaj za

svojo dušo. S programom so se organizatorji že pohvalili, uradna otvoritev, ki je vsako leto bolj spektakular na, pa je še vedno skrivnost. Vodja fes ti va la Dimit rij Amon pravi, da se od jutri dalje našemu mestu ne bo godilo nič kaj mirno, saj bo čarovnica Kunigunda zares začela zažigati potr pljenje starejših in srca mlajših. »Z bogatim programom na številnih urbanih lokacijah mesta Velenje se bo Kunigunda s potrpljenjem starejših zabavala celih devet dni. Mlada srca pa bodo navdihovali številni umetniki, tako glasbeni, gledališki, multimedijski kot tudi plesni. Glasbeni progam bodo zači ni li Stroj machine, Let 3, Demolition group, Katalena, S.A.R.S., Bam bi Moles ters, Emkej, Inter cep tor in še kdo. V soboto, ko se nam ob 21.uri obeta otvoritev, pa bo čarovni ca Kuni gun da v slo gu današnje mladine obiskovalcem vrgla srčno molotovko s celotnim programom,« je še vedno izzivalen Dimitrij. »Ste mislili, da poznate Kunigundo? O ne, letos je ne prepoznamo niti v Mladinskem centru Velenje!« Upajte si v družbi najboljše festivalske ekipe in najbolj punkerske copr nice spoznati Kunigundo!

Nostalgičen večer z Otom Pestnerjem Velenje, 13. avgusta – Bil je petek, pa še 13. dan v mesecu za povrhu. Organizatorji koncerta legende slovenske glasbe Ota Pestnerja so čaka li, kaj bo nare di lo ta dan muhasto poletno vreme vse do 13.

Koliko širine skozi ožino Aleš Ojsteršek

Družabno dogajanje v Šaleški dolini že vrsto let pomembno krojijo različni festivalski sklopi. Od Poletnih kulturnih prireditev, ki se približujejo tridesetim, do številnih drugih, ki se jim od leta do leta priključi še kakšen nov, sklop ali kar festival. Tako je, če pogledamo Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V zadnjih desetletjih se je tako vzpostavila zavidljivo številčna raven različnih dogajanj. To brez dvoma napoveduje dvoje, nadaljevanje rasti števila tistih, ki se bodo odločali poklicno pot nadaljevati v kulturi, ter rast števila obiskovalcev na teh prireditvah. Obojemu smo priča, nova delovna mesta so v tej povezavi ustvarili v vseh treh občinah ob reki Paki, rast števila obiskovalcev prireditev pa prav tako kažejo vsi. Še ena pomembna značilnost obstaja; produkcija leteh je v tesni povezavi z javnimi sredstvi. Brez podpore javnih proračunskih sredstev sta kulturna produkcija in postprodukcija na trgu nezmožni preživetja. Dogodki, ki so ostali brez podpore javnih financ ali se jim ni dala polna priložnost, da dokažejo svojo dodano vrednost in jih postanejo pomembneje deležni, so bili kratkega daha. Jazz festival in Design of Love sta že bili dve takšni izkušnji. Menim, da je Velenje vsaj z drugo izgubilo priložnost, da se zavrti v višjih obratih. Ravno zato je toliko pomembneje, da se ob bok vsakokratnim dogajanjem vedno znova vzpostavi tudi premišljanje o širšem okviru in pomenu. To zagotavlja most med ustvarjalnostjo in urbanim realnim vsakdanom. Vsak si namreč želi živeti v okolju, kjer je ustvarjalnost možna in zaželena, vendarle pa je bivanjski tok usmerjen tja, kjer je ustvarjalnost tudi možno realizirati in živeti. Iz tega zornega kot in ob predpostavki, da ustvarjalnost a priori obstaja, lahko osvetlimo vprašanje: kakšne mehanizme nam v tej smeri ponuja vsakdan. Lokalna skupnost MO Velenje se je v zadnjem obdobju močneje oprijela javnih razpisov na različnih področjih, s katerimi spodbuja sodelovanje javnosti. Drugi mehanizem v tej smeri so različni nabiralniki organizacij, društev, političnih strank, kamor smo vabljeni, da posredujemo ideje, nekdo pa bo potem odločil, kaj in kako z njo. Tretja ustvarjena pot povezovanja ustvarjalnih potencialov in razvoja družbe je v povabilih k sooblikovanju različnih lokalnih razvojnih strategij. V obdobju zadnjih dveh let smo se v občini srečali s turistično, mladinsko in občestrateško velenjsko razvojno strategijo. Četrta pot, ki jo vidim, pa so različne zasebne pobude zainteresiranih civilnodružbenih skupin, ki ožje sledijo različnim skupnim ciljem.

studiu Radia Celje, leta 1971 pa s petnajstimi leti zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let. Ja, tudi to nam je zapel, saj je za velenjski koncert pripravil zanimiv in pester program – v prvem delu je ob

Oto Pestner je spet dokazal, da je odličen vokalist. Njegove stare uspešnice, tuje zimzelene melodije in nove skladbe – vse so navdušile!

kot 40, še nekaj pa s skupinami, v katerih je sodeloval. To pove vse! Pod dobri uri dolgem koncertu je močan aplavz glasbenike privabil nazaj na oder. Zadnji dve skladbi je dvorana spontano vstala, plos-

kala in spodbujala glasbenike, ki so jim pričarali lep petkov večer. Tokrat trinajstica v datumu ni prinesla nič slabega!

bš

Vse to govori o odprto naravnani (velenjski) družbi, vendar pa prav nič ne pove o tem, ali obstaja odprtost v vsej njeni širini ali zgolj v fragmentih. Kritiki so tukaj jasni, ko pravijo, da je pravi in odločevalski kanal zgolj eden, pelje pa skozi glavna mestna vrata. Temu kanalu očitajo slabost, in sicer težavo vidijo v tem, da se kanal korintsko zoža, bolje pa bi bilo, ko bi šlo zgolj za ožino, nekakšen preliv, četudi Scilo in Karibdo, če uporabim nekaj ekspresivnosti. Napredka, ki ga je lokalna skupnost dosegla v kulturi, namreč ni mogoče spregledati, zato bode dvom, ali je bil podoben potencial primerljivo razvit tudi na drugih družbenih področjih. Vem, da bo prihajajoče predvolilno obdobje postreglo z novo zalogo teh in onih diagnoz in receptov za lepši in zdrav razvoj lokalnega okolja. Mogoče ne bi bilo slabo, da si Kandidati pridobijo kakšno diagnozo in recept še od zunaj, konec koncev so bili tudi v Korintu tako pametni. Prekop so jim pomagali zgradili Francozi in Madžari. Zdaj vedo tudi, da bi bil širši donosnejši.

Stand up z Ano Marijo Mitič Ob koncu koncerta so obiskovalci vstali in s petjem in ploskanjem nagradili nastop, ki je vsem v dvorani polepšal petek 13.

ure, ko so se morali odločiti, da koncert iz atrija Velenjskega gradu prestavijo v dvorano doma kulture. Da odločitev ni bila slaba, je pokazal obisk koncerta – v dvorani je zvečer več kot odličnemu koncertu prisluhnilo okoli 250 ljubiteljev glasbe, na gradu bi jih lahko v atrij »spustili« le okoli 130. Oto Pestner je svoje prve posnetke naredil že pri dvanajstih letih v

živi spremljavi štirih mladih vrhunskih glasbenikov odpel uspešnice z različnih glasbenih festivalov, nadaljeval je s pesmimi njemu ljubih Beatlesov in Elvisa Presleyja. Vrhunsko. V zadnjem delu je zapel še nekaj svojih uspešnic iz preteklih let, se le dotaknil gospela in predstavil tudi skladbe, ki bodo jeseni izšle na njegovi novi plošči. Doslej jih je pod svojim imenom posnel že več

Pred tednom dni je večerno ozračje na terasi Kavarne Nova popestrila komičarka, improvizatorka, pianistka, lutkarka in študentka medicine Ana Marija Mitič. Sprva nekoliko zadržana velenjska publika se je proti koncu predstave precej razživela. »Velenjčani ste bili nocoj prav fina publika. Ker sem med njimi opazila kar nekaj starejših, sem bila sploh presenečena, da so se odzivali. Proti koncu so se res vživeli.« Material za predstavo je nastal že pred leti, vsakemu nastopu pa Ana Marija pravi, da doda kaj novega in tematiko prilagodi občinstvu. Tako smo se lahko tokrat nasmejali šalam na račun samskih, porok, reklamnih sporočil, fitnesa in še česa. Bodoča zdravnica je po nastopu dodala: »Iz sveta medicine me je dobesedno potegnilo v svet teatra in televizije. In moram reči, tudi tu so določeni pacienti, ampak malo drugačne vrste …«

vg Ana Marija Mitič na odru Kavarne

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

19. avgusta 2010

Glasbene novičke

Poletni pozdravi Čeprav smo se v zadnjih letih razvadili in na poletnih potepanjih in dopustovanjih pošljemo več SMS in elektronskih sporočil kot razglednic, se teh, priznajte, še vedno razveselimo. Tudi v uredništvu Našega časa in Radia Velenje namreč opažamo, da vsako poletje dobimo nekaj manj razglednic, a še vedno so. In še vedno smo jih veseli. Med tistimi, ki čisto nikoli ne pozabita poslati razglednice s polet nih pote panj, sta novi narka Tat ja na Pod gor šek, ki nam je letos pisala iz Turčije, in radijski teh-

nik in moderator Mitja Čretnik, ki je del poletja tudi letos preživel v Nerezinah. Seveda sta na kartici, ki je prispela iz tega med Velenjčani priljubljenega dopustniškega mesta, podpisana Mič in Peč, torej tudi Peter Groznik, ki je tudi naš sodelavec. Veseli smo tudi razglednic, ki nam jih z dopustov in potovanj pošiljate naši bralci in poslušalci. Tudi teh se je v zadnjih tednih nabralo kar nekaj. A jih bo vedno manj. Ni kaj, poletje se izteka. Dopusti tudi. Čeprav še ne za vse. Tudi v naši hiši ne.

Seal šestič 47-letni britanski glasbenik Seal bo jeseni objavil svoj šesti studijski album z naslovom Seal 6: Commitment. Še pred tem bo mož znane manekenke Heidi Klum predstavil prvi singl, balado z naslovom Secret, s katero bo napovedal izid nove plošče. Glasbenik iz Londona, ki je v svoji dvajsetletni karieri osvojil že tri grammyje, se je ponovno odločil za sodelovanje s producentom Davidom Fosterjem, ki je leta 2008 sodeloval pri nastanku njegovega albuma Soul. Seal je v svoji glasbeni karieri sicer prodal že okrog 15 milijonov izvodov svojih albumov.

Boss pos nel s celotno zasedbo takoj, ko so bile napisane.

Trinajst nominacij za Lady GaGa

Ferryjeva Olympia

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

ARSOV vs HOUSEMOUSE Produkcijska hiša RED (v distribuciji Nika, d. o. o.) na radijske postaje pošilja plesni remix pesmi Dajte, dajte z zgoščenke ARSOV: ETNOTRONIKA. Remix je delo priznanega slovenskega producenta in glasbenika Housemousa. Poje Lara Baruca, gostujoči vokalist je Marko Preželj.

DREVORED Novomeška zasedba Drevored, ki se je lani ob trideseti obletnici svojega nastanka po dvajsetih letih vrnila na glasbeno sceno z albumom Dekade, predstavlja novi singl s tega albuma. Po uvodnem singlu Poletna noč in uspešnici Daleč od ponorelega sveta je to skladba z naslovom To bila bi ljubezenska pesem.

NEVEMBER1 Zasedba NEVEMBER1 je letos zakorakala na slovensko glasbeno prizorišče s singlom Halo, takoj zatem pa še s prvencem Himne, hvalnice, molitve, cifre, vojaki in disko. Pred kratkim so se vrnili s festivala Polish Woodstock, ki je potekal pretekli vikend na meji med Nemčijo in Poljsko, udeležilo pa se ga je kar 450.000 ljudi.

POP DESIGN Ob 25-letnici delovanja bodo izdali novo studijsko ploščo, na kateri bo trinajst skladb, od tega osem novih. Prvi singl z nove plošče je skladba Srce iz črepinj. Hkrati vabijo na veliki koncert v Križanke 17. septembra, kjer bodo skupaj z gosti zaznamovali četrt stoletja delovanja na glasbeni sceni.

PTUJ 2010 Na Ptuju bo jutri, v petek, 20. avgusta, potekal že 41. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2010. Letos se je na razpis prijavilo 25 izvajalcev, žirija organizatorja pa je na koncu izbrala enajst ansamblov, ki se bodo predstavili vsak s po dvema skladbama. Festival bo neposredno prenašala tudi nacionalna televizija.

Z novim albumom Olympia se na glasbeno sceno vrača legendarni Bryan Ferry. Na albumu, ki bo izšel 26. oktobra, bo deset skladb, vključno z dvema predelavama – Song To The Siren Tima Buckleya in No Face, No Name skupine Traffic. Prihod albuma, ki bo izšel tri leta po Ferryjevem zadnjem odličnem albumu Dylanesque, napoveduje single You Can Dance. Prvič po antologijskem albumu For Your Pleasure iz leta 1973 so se Ferryju pri snemanju pridružili člani

1. KATY PERRY feat. SNOOP DOGG - California Gurls 2. CHATEAU - Le s teboj 3. SCISSOR SISTERS - Fire With Fire California Gurls (oziroma Girls) je ena največjih uspešnic letošnjega poletja. Popularna pevka Katy Perry je z njo potolkla vse rekorde poslušanosti na ameriških radijskih postajah takoj po izidu skladbe maja letos. Skladba je hkrati tudi prvi single z njenega drugega studijskega albuma Teenage Dream, katerega izid je napovedan za 24. avgust.

Pop zvezdnica Lady GaGa si je letos prislužila kar 13 nominacij za MTV-jevo nagrado Video Music Award (VMA) in s tem postavila rekord v 27-letni zgodovini podeljevanja teh nagrad. Je tudi prva glasbenica, ki je v isti kategoriji (za najboljši videospot leta), nominirana kar z dvema spotoma - Telephone in Bad Romance. Lady GaGa sledi Eminem z devetimi nominacijami. Podelitev nagrad bo 12. septembra v dvorani Nokia Theater v Los Angelesu.

Sanja Mlinar in VOX v Šmartnem ob Paki

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Gadi - Tebe čakam 2. Domen Kumer s prijatelji - Adijo ljubica 3. Modrijani - Žito 4. Ansambel Roka Žlindre - Moj Pepi 5. Zaka pa ne - Pridi nazaj 6. Mitja kvintet - Bela laboda 7. Iskrice - Šepni mi prav potiho 8. Karavanke - Jurijev sm'n 9. Unikat - Dovolj mi je 10. Štirje kovači - Sprašujejo kak' dolgo še

… več na: www.radiovelenje.com

njegove nekdanje zasedbe Roxy Music - Brian Eno, Phil Manzanera in Andy Mackay. Poleg teh je pri nastanku albuma sodelovalo še nekaj eminentnih gostov, kot so David Gilmour, Nile Rodgers, Flea, Johnny Greenwood iz skupine Radiohead, Mani (Stone Roses, Primal Scream), Marcus Miller, Groove Armada in Scissor Sisters.

The Boss na filmu Na 35. mednarodnem filmskem festivalu v Torontu bodo 14. septembra premierno predvajali dokumentarni film o snemanju albuma Brucea Springsteena Darkness On the Edge Of Town iz leta 1978. Dokumentarni film je režiral Thom Zimny, ki je s Springsteenom že sodeloval na šestih projektih in za film Bruce Springsteen and the E Street Band: Live in New York City je leta 2001 tudi prejel prestižno nagrado emmy. Zimny je v novem filmu zbral še nikoli objavljene posnetke vaj in snemanj v studiu, ki so bili posneti med letoma 1976 in 1978, ko je Springsteen želel ponoviti uspeh, ki ga je dosegel z albumom Born to Run iz leta 1975. Večino pesmi na albumu je The

Minuli petek jo je organizatorjem 4. poletnega festivala v Šmartnem ob Paki zagodlo vreme. Morali so odpovedati otvoritev festivala in nastop skupin Orlek, Up'n'downs in Preprosto črni. Odprtje festivala je tako prestavljeno na to nedeljo, 22. avgusta, ko se bosta ob 19.00 uri v primeru lepega vremena na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih, v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domu, občinstvu predstavila Big Band VOX in pevka Sanja Mlinar. Big Band VOX je na novo ustanovljena zasedba, ki je začela delovati pred dvema mesecema. Člani prihajajo iz različnih krajev Slovenije, a so vsi tako ali drugače povezani z Velenjem. Sanje Mlinar pa ni potrebno posebej predstavljati. Začela je kot majhna deklica na otroških festivalih, kasneje pa izdala štiri samostojne projekte, sodelovala s številnimi priznanimi avtorji in izvajalci ter prejela več nagrad na različnih festivalih. Zadnja leta deluje v zasedbah Bit in Katrinas, nastopa pa tudi samostojno ali kot gostja različnih orkestrov ter deluje kot studijska glasbenica.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 12

19. avgusta 2010

12 V Šaleku smo v soboto srečali tudi berača. Pričaral naj bi starotrško vzdušje. Žal podobne prizore, a prav nič zgodovinske, vse pogosteje srečujemo na slovenskih ulicah. Tudi velenjskih. Da jih le ne bi bilo še več.

Brigita Verboten, ki sicer v službi skrbi za to, da delavci dobijo malico, očitno še v prostem času ne more popolnoma brez dela. Tudi na srečanju lovcev in kmetov na Lubeli je bila zaposlena. A na sliki ne izgleda ravno zadovoljna … Čvek je prepričan, da zato, ker jo je v objektiv ujel ravno v trenutku, ko je iz posode zajemala zadnje zajemalke okusnega golaža …

Začudenje Ne vem, zakaj nekateri direktorico Vegrada še vedno imenujejo »prva dama«?!

Reševanje Res je nastopil čas za vlaganje. Eni vlagajo kumarice, drugi kandidature za župane in druge lokalne politike. Živila, ki jih vlagamo, se običajno manj kvarijo.

Plodni vrtički Nekateri so se sprva pritoževali, da na prvem urejenem vrtičkarskem »posestvu« zemlja ni najbolj plodna. Očitno ni tako. Saj naj bi dobro pognala tudi večnamenska hiška.

Pravijo, da gob še ni toliko, kot bi si jih nekateri želeli. »A če si pravi gobar, jo najdeš in tudi nadvse zanimive trojčke oziroma četverčke,« pravi Jože Hribernik, v mladosti odličen rokometaš. Ne zna si predstavljati prostega časa brez hoje po gozdu in iskanju tega gozdnega sadeža.

Potreben dom Kljub nekaterim pomislekom v Topolšici nov gasilski in večnamenski dom res potrebujejo. Predvsem gasilski. Da jim ne bo treba spuščati gum na novem gasilskem vozilu. Ker je bojda »kravca« višja od stare »štalce«.

Na dveh bregovih

Poljubljali so se Se spominjate fotografije, ki jo je posnel Alfred Eisenstaedt in je bila objavljena v reviji Life? Morda ste vsaj že slišali zanjo; gre za fotografijo, ki Američanom simbolno predstavlja zaključek druge svetovne vojne in na kateri se z mornarjem poljublja medicinska sestra. No, vsekakor se te fotografije spominjajo zaljubljeni pari, ki so se zbrali na slavnem newyorškem Times Squaru. In kaj so počeli? Še enkrat so uprizori poljub! Istovetnost dekleta na fotografiji je bila sicer neznana vse do konca 70. let, ko je Edith

Našli dva tisoč let star kovanec Med izkopavanji na severu Izraela so arheologi odkrili redek zlat kovanec, ki je bil skovan pred več kot dvema tisočletjema, leta 191 pred našim štetjem. Kovanec tehta skoraj 27,71 grama (kar je prava redkost, saj je običajna teža starodavnih zlatih kovancev okoli 4,5 grama). Po besedah pristojnih je lep in odlično ohranjen, bil pa naj bi tudi najbolj vreden kovanec, kar so jih kadar koli odkrili med arheološkimi izkopavanji v Izraelu. Skovali so ga v egiptovski Aleksandriji v času vladavine Ptolomeja petega. Na arheološkem najdišču Tel Kedeš blizu meje z Libanonom so ga odkrili ameriški arheologi z univerz v Michiganu in Minnesoti. Izkopavanja na tem najdišču so začeli leta 1997, pri tem pa so odkrili ostanke elikega perzijsko-grškega poslopja.

Človeška domina Če je narod, ki brez težav podira rekorde v podiranju človeških domin, potem je to gotovo kitajski. A številka pravzaprav ni tako velika. 10.276 ljudi se je zbralo v Ordosu in podrlo svetovni rekord v največji človeški verigi domin. Sodelujoči, med katerimi so prevladovali študenti, so v postavljanju novega mejnika sedeli prekrižanih nog in eden za drugim legli na hrbet. Padanje rekorda je trajalo dobro uro in 20 minut. »Samo vzburjenje, da sem ena izmed sodelujočih pri postavljanju svetovnega rekorda, me je pritegnilo k sodelovanju,« je povedal Li Šjaodon, prvi v verigi. Eden od organizatorjev pa je dejal, da je bilo ta neverjeten podvig zelo težko doseči, vendar so bili prepričani, da se lahko vpišejo v zgodovino. In jim je uspelo.

Mali Monet Shain sama pisala Eisenstaedtu in mu razkrila, da je prav ona medicinska sestra, ujeta na fotografiji s 14. avgusta leta 1945. V tistem času je delala kot sestra v eni od newyorških bolnišnic. V letošnjem letu pred nekaj meseci pa je slavna medicinska sestra umrla v 92. letu starosti. Ob tem pa revija Life še vedno ni uspela identificirati mornarja, ki je Edith zasukal in poljubil. Pojavilo se je kar nekaj možakarjev, ki so trdili, da so prav oni tisti, ki so medicinsko sestro poljubili ob dnevu zmage. A izkazalo se je, da nihče ni bil pravi.

Kieron Williamson iz Holta v Veliki Britaniji si je več kot prislužil naziv Mali Monet. Še pred svojim osmim rojstnim dnem, ki ga je imel konec julija, je mladi slikar v pol ure prodal vseh svojih 33 umetniških del za več kot 180 tisoč evrov. A Kieron še pred dvema letoma ni kazal zanimanja ali nadarjenosti za slikanje. Nenadoma ga je navdušila pokrajina Devona in Cornwalla, ki ju je obiskal z družino, in začel je slikati po spominu. Z nekaj vaje je postal pravi mali slikarski mojster, zbiratelji po vsem svetu ga hvalijo kot enega najboljših sodobnih britanskih umetnikov. Njegova dela so tako zaželena, da so se zbiratelji iz Arizone, New Yorka in Južne Afrike pred galerijo, kjer je nazadnje potekala dražba njegovi del, utaborili že 48 ur pred otvoritvijo razstave. Kieronove slike so bile v trenutku razprodane, za kar so poskrbeli še telefonski ponudniki iz Tokia, Kanade, Nemčije in celotne Velike Britanije. Za posamezno sliko so kupci odšteli od 2230 do neverjetnih 9770 evrov.

Kazen za preklinjanje Če ste eden tistih, ki radi izrečejo kakšno krepko, pazite, kje hodite. V severni Italiji je namreč mestece Varallo Sesia, kjer so se odločili, da bodo kaznovalo preklinjanje. Točneje; župan Gianluca Bonnano je uvedel visoke kazni za preklinjanje. Kdor bo preklinjal v javnosti, bo moral za ta prekršek odšteti sto evrov, za preklinjanje v navzočnosti mladoletnikov pa je zagrožena celo dvakrat višja kazen. Župan je pojasnil, da se je za uvedbo kazni odločil, ker se ljudje vse pogosteje izražajo vulgarno in preklinjajo Katoliško cerkev ter njene simbole. »Fenomen preklinjanja je nujno treba omejiti,« je dejal. A če ste mislili, da je župan edini, ki ga preklinjanje moti, ste se zmotili. Junija je v kraju Zeri v Toskani potekal osemkilometrski sprevod več sto vernikov, ki so tako želeli spodbuditi Italijane, naj ne preklinjajo.

V Velenju pridno obnavljajo mostove prek Pake. A Velenje bo še vedno razdeljeno na dva bregova. Občasno na še več.

Reševanje Če že ne morejo Vegrada, bi radi Velenjčani rešili vsaj vilo Bianco. Skladno z njeno namembnostjo – čim bolj kulturno.

Raziskovalci Na našem območju poteka tudi letos raziskovalni tabor. Udeležencem želijo organizatorji zagotoviti čim boljše pogoje za delo. Da že za mlade ne bi veljajo, da za raziskovalno dejavnost pri nas ni posluha.

Pomoč Tudi v primeru Vegrada se je pokazala velika solidarnost ljudi. Delavcem te družbe so na pomoč res priskočili mnogi. Vegradu samemu pa bi menda lahko pomagal le še bog.

Nič več po domače Tudi v Velenju pri plakatiranju ne bo šlo nič več po domače. Pri etiketiranju pa menda še.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 13

ŠPORT

19. avgusta 2010

Čim manj porazov in čim več zmag

Navduševali s hitro igro Rokometaši velenjskega Gorenja so pokazali trenutno najboljšo formo na močnem mednarodnem turnirju – Novi igralci so se odlično ujeli v novem okolju še Tremblay, prav tako prepričljivo (36 : 32). Tekma s Francozi je bila najbolj 'vroča' od vseh. Odločala je o prvaku skupine in kdo bo igral v finalu s štirikratnim švicarskim prvakom. Na njej je bilo kar 40 minut izključitev (Gorenje 12 minut, Tremblay 18), poleg tega pa je eden od francoskih igral cev moral med gledalce že v 46. minuti zaradi grobega prekrška nad Rokom Šimičem. V nedeljskem finalnem večeru so tako zasluženo zaigrali Velenjčani in Švicarji, prvak druge skupine, v kateri so razočarali celjski rokometaši, ki pa pravo for mo (podobno kot tudi Velenjčani) pričakujejo pred samim začetkom novega državnega prvenstva. V Velenje so prišli brez poškodoV Velenjskem klubu veliko skrb namenjajo tudi mlajšim selekcijam. To vanih Edvarda Koksta potrdila tudi mladinca Mitja Nosan in vratar Emir Taletovič (slednjega šarova in vratarja so za novo sezono posodili Krki), ki sta s slovensko mladinsko reprezen- Aljoše Rezarja, po tanco na nedavnem evropskem prvenstvu na Slovaškem osvojila bronas- prvi tekmi pa se je to medaljo. Mitja Nosana so na tem prvenstvu izbrali tudi za najboljšega poškodoval še Uroš obrambnega igralca. K temu uspehu jima je na Jarnovičevem memorialu v Zorman, zato je v imenu kluba čestital tudi direktor Stane Ostrelič. preostalih dveh tek-

Velenjska Rdeča dvorana je bila v petek, soboto in v nedeljo prejšnji teden v znamenju močnega mednarodnega turnirja. Na njem je nastopilo kar šest ekip. Poleg gostitelja Gorenja Velenja kar tri najboljša moštva svojih držav v prejšnjem prvenstvu. Ob slovenskem prvaku Celju Pivovarni Laško še švicarski

Kadetten in sarajevska Bosna, prvak BiH, sodelovala pa sta tudi Nexe iz Našic, podprvak Hrvaške, ter Tremblay, tretjeuvrščeno moštvo Francije. Ekipe so razdelili v dve skupini. Velenjčani so v svoji najprej nadigrali Hrvate z 38 : 31, v tekmi za prvo mestu v skupini pa so ugnali

mah počival. V nepopolni zasedbi so bili tudi domači. Manjkala sta prav tako poškovana Klemen Cehte in vratar Ivan Gajič, zato je nekaj minut igre dobil tudi mladi vratar Nejc Brglez. Tudi na finalni tekmi so bili igralci Gorenja zelo motivirani. Spet je bilo njihovo glavno orožje zelo bojevita igra v obrambi in nasprotni napadi, v katerih sta še zlasti blestela hitra Rok Golčar in Rok Šimič. Skupaj sta dosegla kar polovico vseh zadetkov (Golčar 12, Šimič 7, od tega pet s sedmih metrov). »Brez garanja v obrambi in natančnih podaj vratarja ter soigralcev ne bi mogel biti tako učinkovit,« je skromno dejal po tekmi Golčar. Na turnirju pa pokazal, da bo dostojen naslednik Ivana Čupića, hrvaškega reprezentanta, ki je iz Velenja odšel v bogati nemški Loeven. Švicarji so bili Velenjčanom enakovredni le v prvih minutah, ko so trikrat povedli za zadetek. Ob polčasu so imeli domači tri zadetke prednosti. V nadaljevanju pa nasprotniku niso dovolili, da bi se jim približal na več kot dva gola zaostanka, sami pa so mu kar nekajkrat ušli za pet. Pred koncem tekme so igralci Kadettna poskušali nemogoče. Namesto vratarja so na igrišče poslali sedmega igralca. Toda domače igralce tudi to ni ustavilo v njihovi zelo dobri in navdušujoči igri. Že pred tem so zadevali z igralcem in celo z dvema manj. Gledalci so prav na koncu videli najbolj zanimiv zadetek. Njihovi rokometaši so preprečili švicarski napad, Golčar pa je vratarja premagal z metom čez celo igrišče. Kaj je lahko lepše za konec srebrnega memoriala!? S. Vovk

Še slabe tri tedne je do začetka novega rokometnega prvenstva v prvi ligi, v katerem bodo rokometaši Celja Pivovarne Laško branili naslov državnega prvaka, Gorenja Velenje pa podprvaka. A Velenjčani ne skrivajo želja, da želijo v svojo vitrino prvič v obstoju kluba prinesti prvenstveno lovoriko. Branko Tamše ima kar precej spremenjeno ekipo, pet igralcev je odšlo, prav toliko je novih (Nikola Manojlović, Aleksandar Stanojević. David Miklavčič, Željko Musa in Janez Gams). O pričakovanjih so spregovorili prejšnji četrtek na novinarski konferenci v hotelu Paka, vmes pa seveda niso počivali, saj je bil v Rdeči dvorani močan mednarodni turnir v spomin na enega od začetnikov rokometa v Šoštanju, pedagoga Milogoja Jarnoviča. Marko Bezjak, novi kapetan: Do začetka prvenstva je še kar nekaj časa. Ekipa je spremenjena, verjamemo, da bomo do začetka prvenstva zelo dobro uigrani in da bomo v novem prvenstvu igrali lep rokomet. Prepričan sem, da bomo mi, Celje in Koper igrali vključno vlogo v boju za naslov državnega prvaka. Dobre možnosti imamo v tem boju. Spet imamo dobro ekipo. Prišli so novi igralci. So zelo dobri in verjamem, da bomo z njihovimi izkušnjami še močnejši, kot smo bili lani. Želimo prvenstveno lovoriko. Obljubljam, da se bomo borili po najboljših močeh, da to tudi dosežemo. Dobre možnosti imamo.« Matevž Skok, vratar: “Odločno in borbeno bomo začeli novo sezono , ki bo znova zelo zahtevna. Prava borba za končnico se bo začela že s prvim krogom in upam, da bomo na koncu pristali oziroma končali na samem vrhu. Če ne bo poškodb, če ne bo drugih težav, se nimamo česa bati. Igrali bomo tako, kot najbolje znamo. Zato sem prepričan, da bo prvenstvo zelo zanimivo. Formo stopnjujemo, tako bo tudi do uvodne tekme (11. septembra v Škofji Loki) in verjamem, da bomo dobro pripravljeni na prven-

13 stvo, od katerega veliko pričakujemo.« Stane Ostrelič, direktor. »V pokalu Evropske rokometne zveze (EHF) se želimo uvrstiti med osem najboljših ekip. Verjamem, da bo leto, ki je pred nami, najmanj tako uspešno, kot je bilo prejšnje. Vemo, da so se tudi drugi klubi zelo okrepili. Ne le klubi pri vrhu, tudi ostali. Zato bo treba proti vsakemu nasprotniku igrati zelo zavzeto in odgovorno. Vse bomo tudi storili, da bi v novi sezoni privabili v dvorano čim več ljubiteljev rokometa, da bodo igralci imeli čim večjo podporo na tribuni. Vsake stvari je enkrat konec, tako kot se vse enkrat začne. Za nami je obdobje dveh let, v katerem je iz kluba odšlo dvanajst igralcev, ki so zaznamovali velenjski rokomet v preteklih letih. Osvojili smo pokalni naslov, v zadnjem prvenstvu vse do zadnje tekme bi bili boj za osvojitev prve titule prvaka. Na koncu smo bili veseli tudi drugega mesta. Ekipa se je spremenila. Odšlo je pet igralcev, prišlo jih je pet. Prišli so igralci, ki sodijo v naše okolje, v klub s takšnimi ambicijami, kot jih ima naš. Te so najmanj takšne, kot so bile zadnji dve leti. Drugačne tudi ne morejo biti, če igraš v Velenju, v takem okolju, pred takšnimi navijači, sponzorji, ne moreš imeti manjših ambicij, kot da se boriš za vrh in s tem za eno od elitnih tekmovanjih v evropski rokometni zvezi.« Branko Tamše: »Za ta del priprav smo pokazali dokaj solidno formo in všečno igro. Mislim, da so gledalci, ki so tekme obiskovali v dokaj velikem številu, videli kar lep rokomet. Čeprav je morda že kazalo, da je moštvo že zelo homogeno, kot da bi že dolgo igralo skupaj, je še veliko pomanjkljivosti tako v obrambni igri kot v napadu, kar je tudi razumljivo; te moramo še odpraviti. Konec koncev smo skupaj šele dvajset dni. Časa je še dovolj do prve tekme. Res pa je, da se fantje dobro prilagajo drug na drugega. Želim si, da bi ostali zdravi, da bo čim manj poškodb in da bi lahko z vsemi igralci začeli novo prvenstvo. Tudi z Ivanom Gajićem in Klemnom Cehtetom, ki sta poškodovana in z njuno igro nismo želeli tvegati. Naš recept je jasen: Čim več zmag in čim manj porazov.« vos

Prvo leto – nabiranje izkušenj Velenjske rokometašice, nove prvoligašice, se zavzeto pripravljajo na novo prvenstveno sezono - Ekipa je zelo mlada, povprečna starost manj kot 18 let Enako kot v prvi moški ligi bo 11. septembra začetek novega prvenstva tudi v 1. A ženski rokometni ligi. Vanjo so se po letu dni po osvojitvi drugega mesta v 1. B ligi vrnile tudi igralke Veplasa Velenje. Tega pomembnega uspeha so se tako igralke, vodstvo kluba kot ljubitelji rokometa v Velenju zelo razveselili. Gotovo pa vrnitve ne bi bilo, če jim ne bi priskočilo nas pomoč velenjsko podjetje Veplas, d. d., , njegov direktor pa je prevzel predsedniško dolžnost. Dekleta so odločena, da bodo v ligi obstala. Vedo, da lahko ta cilj uresničijo le, če bodo dobro pripravljene na novo sezono. Nanjo se zavzeto pripravljajo že od 2. avgus-

ta. Skupaj s člansko ekipo pa vadijo tudi mladinke. Uvodne priprave so igralke začele ob Velenjskem jezeru in na mestnem stadionu, kjer so možnosti za kondicijske priprave idealna, z vadbo 2-krat na dan pod vodstvom atletskega trenerja Tomislava Popetrova, treninge z žogo pa opravljajo pod vodstvom trenerke Snežane Rodić in njene pomočnice Gabrijele Tadić. Pred ekipo je gotovo lepa prihodnost, saj je zelo mlada. Njena poprečna starost je celo nekaj manj kot 18 let. Sestavljajo jo domača dekleta. Okrepitvi (posojeni igralki) sta le vratarka Jana Novaković (RK Krim Mercator Ljubljana) in

Doroteja Jaušovec (ŽRK Millennium iz Sv. Vidma ob Ščavnici). Glede na njihovo mladost je pričakovati, da si bodo dekleta v novi sezoni predvsem nabirale izkušnje, obenem pa stvarno ocenjujejo, da imajo možnosti za osvojitev od 6. do 10. mesta. Prav zaradi neizkušenosti mladih domačih rokometašic vodstvo kluba upa še na kakšno izkušenejšo okrepitev, predvsem na zunanjih položajih. Kako bodo pripravljena in kaj lahko pričakujejo ljubitelji rokometa od velenjskih deklet, bo vsaj delno odgovorila uvodna tekma novega prvenstva, v kateri bodo gostovale v Piranu. Breme ekipe bodo

Rokometašice se družijo tudi, ko niso na treningu ...

nosile naslednje igralke: Tanja Vajdl (kapetanka ), Nives Fatkić, Sabina Halilović, Lara Hrnčič, Jana Novaković ter Doroteja Jaušovec. Svojo priložnost pa bodo čakale tudi nadarjene mlade igralke: Pia Čater, Milka Nakić, Tjaša Herlah (okreva po poškodbi in operaciji levega ramena), Tea Hofinger, Veronika Perše, Katja Sešel (vratarka), Liljana Simić in Jožica Satler ter najmlajše Aida Pajić, Tjaša Ocvirk in Lana Oblak.

Prijateljske tekme V dosedanjem času priprav so igralke Veplasa odigrale tudi že tri prijateljske tekme. Najprej so klonile proti švicarski ekipi LC Brühl iz St. Gallena s 24 : 33, nato pa izgubile še z močno ekipo iz Zagorja (19 : 25). Ta torek (predvčerajšnjim) pa so gostile močno prvoligaško ekipo – RK Mercator Tenzor s Ptuja. Novo prijateljsko tekmo bodo Velenjčanke odigrale danes na Rogli

s srbsko Crveno zvezdo.

Zanimiv mednarodni turnir Konec meseca (28. 8.) bo v Rdeči dvorani zanimiv mednarodni turnir, na katerem bosta sodelovali še ekipi hrvaška Koka iz Varaždina (HRV) in igralke srbskega Železničarja iz Inđije. O njem podrobno v prihodnji številki.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

19. avgusta 2010

Zlatih 50

Psiholog odgovarja (18)

Zlatoporočenca Milena in Franc Špegel V soboto, 14. avgusta, sta Milena in Franc Špegel praznovala zlato poroko. Poročno slavje se je pričelo s slovesno mašo in ponovno zaobljubo v cerkvi sv. Martina v Šmartnem. Pevci cerkvenega pevskega zbora so s svojim ubranim petjem pričarali ta dogodek še bolj svečan. Pri tem jubileju so se jima pridružili njuni trije otroci Bogdan, Miran in Damjana in njunih 7 vnukov, na katere sta še posebej ponosna. Slavje se je nato nadaljevalo v družbi širšega sorodstva in prijateljev, ki so jima zaželeli še veliko podobnih srečanj in polno mero zdravja.

Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanj e.com

Ko boš prišla na Bled … Biserna leta Barče in Berta Tašler Le malokdo lahko s takim ponosom in zadovoljstvom zre na skupno prehojeno pot, kot Tašlerjeva Barbara in Rupert. Ne samo da sta minulo soboto praznovala biserno poroko, njun zakon je dober zgled in vzor njunim otrokom Rupertu, Bernardi in Mileni z družinami ter vsem, ki ju poznajo. Na Gubčevi cesti v Velenju sta v času svojega skupnega življenja ustvarila topel dom, v katerega se radi vračajo njuni otroci, vnuki in pravnuki in ki ga obiščejo mnogi prijatelji. Oba, Barbara ali Barča, kot ji pravijo, in Rupert oziroma Bert v letu 2010 zaokrožujeta tudi 90 let življenja, kar pa jima zaradi vitalnosti, ki jo izžarevata, ne bi prisodili. Med sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci sta po šestdesetih letih obnovila svojo zaobljubo. Da si bosta še naprej stala ob strani, se ljubila in spoštovala. In da to želita tudi svojim otrokom, sta dodala, kajti oba sta zelo ponosna na družino, ki sta ji dala korenine.

Nevesta je vrgla šopek in topel poljub, ki sta si ga izmenjala, se je zlil v nežen valček, ki sta ga odplesala pred svati. Tudi na poročno potovanje sta odšla. Na Bled, kot takrat, ko sta tam kot mladoporočenca snovala načrte za skupno pot. Ta se je začela malo nenavadno. Kar zmenila sta se na neko pustno soboto, da se poročita. Poznala sta se že kot sošolca in njuno prijateljstvo je neopazno prešlo v ljubezen. »V šoli mi je bila všeč, a me ni marala,« se na ta račun pošali Bert, Barča pa se samo smeji. Oba sta se rodila v Škalah v delavsko-

kmečkih družinah. Gospod Bert se je izučil za elektrikarja, delal na rudniku, sodeloval pri partizanih in se komaj rešil smrti. Po vojni se je zaposlil v elektrarni ter tam naredil lepo kariero. Avtomobili so bili vedno njegova strast in še vedno je spreten za volanom. Gospa Barča se je v mladosti izkazala s pridnostjo in spretnostjo v gostinskem poklicu, pred vojno pa je tudi služila pri Vošnjakih v Šoštanju. Preden je zaradi otrok ostala doma, je delala kot vodja kolodvorske restavracije in blagajničarka v zadrugi. Skupaj sta ustvarila topel in zgleden dom,

Milojka Komprej

Mož se čustveno oddaljuje

Vseživljenjsko učenje v knjižnici Izobraževanje se ne zaključi s pridobitvijo uradne izobrazbe, temveč se mora človek zato, da se uspešno razvija v delovnem in življenjskem okolju, izobraževati vse življenje. Knjižnica Velenje je ena od štirih točk v projektu center vseživljenjskega učenja Saša, katerega nosilka je Ljudska univerza Velenje. Glavni cilj točk vseživljenjskega učenja je povečati vključevanje prebivalcev v organizirano samostojno učenje ter različne oblike neformalnega učenja. Knjižnice danes poleg osnovne dejavnosti, torej zbiranja, obdelave in izposoje gradiva, opravljajo tudi pomembno vlogo informacijskega središča. Pa ne le to – knjižnice danes vse bolj postajajo srečevališče ljudi z različnimi potrebami, interesi in znanjem, ki se lahko medsebojno prenašajo. Knjižnica Velenje nudi stalno ali pa občasno »zatočišče« številnim interesnim združenjem, katerih člani se v knjižnici dobivajo, občasno pa svoje delo predstavijo tudi širši javnosti. Knjižnica kot točka vseživljenjskega učenja sicer opravlja mnoge

v katerem živita skupaj s sinom Bertom in njegovo družino. Iskreno se veselita uspehov svojih otrok ter njihovih družin. Še vedno kaj postorita pri hiši, dneve pa preživljata v sprehodih in zagotovo ju boste po nakupih ujeli na skupni kavici. »Vedno sem mislila, da se z biserno poroko vse konča!« se pošali gospa Barča, gospod Bert pa pravi, da morata še upokojiti svoje otroke. »Da bodo potem na istem, kot sva zdaj midva!« jima ne zmanjka zdravega humorja in ljubezni do družine.

Draga ga. Tekavec, moške res težko razumem. Poročena sem 10 let, od 27. leta dalje. Najin zakon je vredu, mislim, da svojega moža ne bi zamenjala. Zmede me njegovo nihanje, enkrat sva si zelo blizu, drugič kot da bi bila iz dveh različnih svetov. Govorim o čustveni bližini. Veliko se pogovarjava o tem, a vedno, ko pride do tega, da se mož oddalji, me prizadene. Trudim se biti konsistentna v tem, kako se do njega vedem, da ne bi sprožila tega obnašanja. Iz tega razloga ne razumem vzrokov teh sprememb. Čutim, kot da bi me s tem kaznoval, hotel prizadeti, čeprav mi po pogovoru zatrdi, da ni nič namerno. Jaz se potem ravno tako oddaljim od njega in potrebujem nekaj časa, da se pomirim in sem lahko zopet topla in ljubeča. Želim si, da ne bi imela teh nepotrebnih sprememb in nihanj. Je to sploh mogoče?

aktivnosti, vendar pa daje poudarek predvsem na številna predavanja, ki odkrivajo skrivnosti našega planeta in našega bivanja - z namenom, da širimo znanje in s tem dajemo možnost udeležencem, da (še) izboljšajo kvaliteto svojega življenja. V letošnjem letu je doslej knjižnica pripravila že sedemnajst različnih dogodkov, ki prispevajo k vseživljenjskemu učenju in se jih je udeležilo čez štiristo občank in

občanov. V petih potopisnih večerih so obiskovalci spoznali življenje na Tibetu, osrčje Afrike, blišč in bedo Kazahstana in Uzbekistana in čare daljnega Balija. Skrbi za naš planet sta bili posvečeni predavanji Miša Alkalaja z naslovom Znanost in politika podnebnih sprememb, filmska projekcija Cirila Mlinarja Podvodni svet Slovenije ter predavanje Maje Ahac Voda na tisoč in en način. Svoja razmišljanja je v predavanju Leto 2012 – apokalipsa predstavil Boris Muževič. Da smo Slovenci navdušeni gobarji, vemo, da nam manjka osnovnega gobarskega znanja, pa je tudi res. Zato je gobar sko druš tvo Marauh iz Velenja pripravilo izobraževalni cikel o gobah in gobarjenju. Obiskovalci so spo zna li osnov ne podatke o »življenju« gob, vrste gob in seveda bili poučeni, kako se v naravi ob nabiranju gob obnašati. Posebna skupina, ki se ji knjižnica posveča kot točka vseživljenjskega učenja, so varovan ci v domovih za

varstvo odraslih. Knjižničarke pripravljajo bralne ure v domovih za varstvo odraslih v Velenju in Topolšici. O naravi in ljudeh je spregovoril Anton Komat, Lojze Gostiša je predstavil zbirko grafik Valvasoriana, Društvo za boj proti raku pa je s predavanjem Varen in zdrav skok v poletje opozorilo na težave v prihajajočem poletju. Leta pa seveda še ni konec in tako se bo v jeseni zvrstila še cela vrsta predavanj, ki bodo zanimiv in koris ten pri spevek k vseživ ljenjskemu učenju. Vsi dogodki so vedno najavljeni na spletni strani www.vzu.si.

Draga gospa, žal to ni mogoče. Knjige pravijo ‘ženske smo iz Venere, moški z Marsa’. Nekaj resnice bo na tem, da smo si različni, in sprejetje tega lahko olajša nesporazume in skupno življenje. Pravite, da vas po 10 letih zakona nejgovo čustveno oddaljevanje še vedno prizadene. Ne razumete, zakaj se dogaja, ker se trudite, da sami tega ne bi vzpodbudili. Naj vas malo potolažim z obrazložitvijo. Otrokova osebnost in avtonomnost se razvije preko tega, da se separira od matere. Že najzgodnejše odnose tako preveva potreba po bližini za občutek varnosti in stabilnosti ter potreba po samostojnosti. Pri fantih oz. moških je poudarek na samostojnosti toliko večji zaradi vplivov pričakovanj družbe in vloge, ki jo moški mora prevzeti. Po določeni stopnji bližine lahko začutijo, da izgubljajo svojo identiteto. Oddaljitev jim daje občutek kontrole nad čustvi in situacijo. V čustveni intimnosti si ranljiv in ne veste, kaj vaš mož res doživlja v sebi. Vaša pri za de tost ima po mojem menju korenine tudi v preteklosti, saj spremembo doživljate kot zavrnitev, odtujitev ljubezni. Soočite se z bolečino iz preteklosti. To vam bo obenem pomagalo, da moževo oddaljevanje sprejmete in jemljete manj osebno.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 15

VI PIŠETE

19. avgusta 2010

Govško brdo va peš po cesti in se razgledujeva po okoliških hribih z Mrzlico na levi in Gozdnikom na desni ter posejanimi domačijami na njunem južnem vznožju. Čez nekaj časa naju sredi gozda, kjer se spet pojavi asfaltna cesta, pozdravi s soncem obsijan prijeten kotiček s kapelico, zanimivo okrepčevalnico in smerokazi poti.

nenadoma pritegne šumenje suhega listja in nenavaden prizor. Naenkrat se levo pred nama pričenja zbirati čreda radovednih glavic, ki se nenehoma veča. Od številke sedem naprej je nastala zmešnjava, saj jih je bilo preveč za štetje. Gamsov namreč! Prvotnemu šumu se je pridružil še naslednji, katerega vzrok je bil par, ki je prihajal iz

Vzpenjanje po skalnatem grebenu je bilo nagrajeno s počitkom na urejeni razgledni točki s pogledom proti Kumu. V nadaljevanju poti v isto smer sva doživela veliko vrtoglavih pogledov v dolino v smeri Laškega in ob spu šča nju zavi la levo na lepo urejeno pot pod skalnimi roglji. Po pravi divjini sva krožno prišla spet do izhodišča, kjer sva si pri vo šči la kozar ček zasluženega borovničevca, saj sva se srečala še z enim gamsjim samcem, ki nama je v loku prečkal pot. Ogleda zlo glas ne Hude jame z BarbariPresenečenje za počitek sredi gozda v smeri Brezna. nim rovom kljub lepim doži vet jem nis va Zaenkrat naju počitek ne privabi nasprotne smeri. – Aha, to je bil mogla izpustiti in nedeljski izlet in hitro izbereva varianto poti, ki vzrok nenadnega srečanja! Čreda zaključila z bolečino v srcih … pelje na obljubljeno Govško brdo. se je nemudoma podala v dir, saj Marija Lesjak Pri vzpenjanju najino pozornost nas je bilo preveč na »naši strani«…

Telesna vadba koristna in varna tudi med dopustom Telesno dejavni moramo biti vse življenje in preko celega leta. Z redno telesno vadbo (TV) izboljšamo svoje telesno in duševno počutje, vzdržljivost in odpornost telesa, upočasnimo nastanek in razvoj bolezni ter omilimo simptome kroničnih bolezni. Vplivamo na procese staranja, zmanjšamo občutek utrujenosti in povečamo samozavest. Prilagojena mora biti našim trenutnim sposobnostim ter času in prostoru, kjer jo izvajamo. Biti mora ravno dovolj intenzivna, da omogoča napredek in izboljšanje funkcionalnih sposobnosti ter nam ne povzroča zapletov. Preko poletja so klimatske razmere zelo spremenljive, z visokimi temperaturami in žgočim soncem, nenadnimi ohladitvami, plohami in nevihtami, udari strele in točo. Kaj hitro lahko dehidriramo ali pa se pregrejemo in doživimo vročinski udar. Približno 60 % človekove telesne teže predstavlja voda. Z njo telo ohlajamo in ga osvežujemo. V njej tečejo tudi vsi fizi o loš ki pro ce si. Z znoje njem odstranjujemo odvečno toploto, s tem pa izgubljamo tudi tekočino. Če je ne nad ome šča mo, bodo regulacijski mehanizmi moteni. Izguba vode v višini 1-5 % telesne mase se kaže v glavobolu, žeji, utrujenosti, krčih v mišicah, razdražljivosti, brezvoljnosti, zaspanosti in vrtoglavici. Pri izgubi vode od 6–10 % telesne teže se pričnejo pojavljati halucinacije, močen glavobol, težko dihanje, padec krvnega tlaka, pomanjkanje sline, zožitev krvnih žil in motnje koordinacije hoje. Izguba vode od 11 do 20 %

Sobota, 21. 8.: Storžič (sekcija Šentilj); Brana (sekcija Premogovnik); 21. srečanje borcev in planincev na Graški gori (PDV); - nedelja, 22. 8.: Konečka planina – Boskovec (sekcija Dobrač Konovo); - 21. in 22. 8.: Snežniško pogorje (PD VG). VABLJENI!

telesne teže predstavlja za organizem hud šok, ki prizadene številne organe. Spremeni se obnašanje, pogosto se razvije delirij. Po mišicah okončin in trupa se pojavljajo številni krči, požiranje pa je hudo moteno. Pojavi se naglušnost, puščanje seča pa postane zelo boleče. Koža je izrazito suha, vroča in se prične na površini luščiti. Pojavijo se motnje srčnega ritma, včasih tudi zastoj srca. Izguba telesne teže za 2 % lahko zmanjša posameznikovo telesno zmogljivost tudi do 20 %. Prav zato je dehidracija tako pomemb na, saj omejuje spo sob nost za izvaja-

nje napornih vaj ter onemogoča dobre rezultate. Tekočino vnašamo že med izvajanjem telesne aktivnosti, ob zaključku pa poskrbimo, da z izdatnim vnosom nadomestimo vso izgubo. Približno 1 do 2 uri pred načrtovano telesno aktivnostjo zaužijem od 500 do 600 ml tekočine, 15 minut pred začetkom pa še dodatnih 300 do 450 ml. Ob daljših in intenzivnejših naporih bi morali uživati od 90 do 180 ml tekočine v

razmahu 10 do 20 minut. Voda, ohlajena na temperaturo med 8 in 10° C, se hitreje posrka iz črevesja in učinkoviteje zniža telesno temperaturo. Med TV bomo uporabili funkcionalna in udobna oblačila. Zračna in udobna športna obutev s prožnim podplatom zagotavlja nogam potrebno oporo in blaži udarce ob stiku s tlemi. Športne nogavice zagotavljajo toplotno zaščito, odvajanje vlage in nas zaščitijo pred žulji in odrgninami. Izogibali se bomo močne elastike, ki ovira krvni pretok. Frekvenca srčnega utripa (FSU) in krvni tlak (KT) naraščata premo sorazmer no z naraščanjem obremenitve in sta kazalca obremenitve srca. FSU v mirovanju je odvisna od spola, starosti, stanja treniranosti in dednih lastnosti. Nanjo vpli vajo intenzivnost in tip TV, položaj telesa, temperatura okolice, čas dneva, trenutno zdravstveno stanje, nivo stresa, zaužitje hrane pred vadbo, kajenje in zdravila. TV bomo izva ja li v jutranjih urah, ko je ozračje še primer no ohlajeno in čisto. Za hojo, tek ali kolesarjenje bomo izbirali poti med drevjem ali ob vodi. Preko dneva si bomo nadeli pokrivalo ter se ustrezno zaščitili pred sončnimi žarki. Ob neustreznem izvajanju TV lahko pride do nenadnega porasta KT, ki se kaže v glavobolu, neprijetnih občutkih v prsnem košu ali angini pektoris. Če vadbe ne prekinemo, lahko sprožimo tudi srčni infarkt ali možgansko kap. Daljše neustrezno obre-

Zdravnik svetuje

Lepo nedeljsko jutro z obetanjem popoldanskih neviht ali vsaj ploh. Kam se podati, saj sonce in modrina neba preveč vabita!? Torej nekam bližje doma, vendar vseeno v neznano. Kazalec na zemljevidu se je ustavil v okolici Laškega, kjer nad Zgornjo Rečico vabi oznaka razgledišča na Govškem brdu. Ko pade odločitev, vse hitro steče – vse v pričakovanju novih doživetij. Tik pred Laškim, kjer zaključujejo ogromno gradbišče razširjenega zdraviliškega turizma, smuk ne va v des no v sme ri Debra oz. Sp. Rečice in pot nadaljujeva po lepi dolini, kjer s kotičkom očesa na levo uzre va sme ro kaz za Hudo jamo. Že ime ne obeta nič kaj dobrega ... Ne ozirava se nanj, saj naju vleče naprej in kmalu zavijeva levo v hrib do lepo ureje ne okolice, predvsem pa cerkvice sv. Antona s čisto »Plečnikovo« pozidavo, ki se razgleduje po dolini. Kar zaposli naju s svojo lepo podobo, nakar se pripraviva za pot v lep, sončen dan. Nadaljujeva jo spr-

Kam na izlet?

menjevanje srca privede do preoblikovanja. Srčna mišica se najprej zadebeli, nato pa razvleče. Postaja vse bolj neučinkovita, kar se kaže v srčnem popuščanju. Paziti moramo na pravilno obremenjevanje gibalnega aparata. Izbirali bomo ustrezen teren ter se primer no oble kli in obu li. Pazi li bomo, da se ob padcih ne poškodujemo, polomimo kosti, zvinemo ali izpahnemo sklepov, povzročimo vnetja ovojnic tetiv in celo natrgamo tetive ali mišice. Pred načr tovanjem TV bomo določili lastno telesno zmogljivost in opredelili varno območje FSU. TV bo vsebovala 50 % vaj za vzdržljivost, 25 % vaj za moč in 25 % vaj za gibljivost ter elastičnost. Vadili bomo od 30 do 60 minut 5 do 7 dni v tednu. Vedno bomo začeli z ogrevanjem ter tako pre pre či li nasta nek poškodb. Vsaj eno uro pred telesnim naporom ne bomo uživali hrane. Pred TV, med njo in po njej bomo kontroliral FSU in pazili na simptome. Občasno bomo kontrolirali KT in telesna težo. Ob zaključku TV je pomembno ohlajanje, da zmanjšamo mišično napetost, preprečimo nastanek bolečin v mišicah in umirimo srčni utrip ter ritem dihanja. Vedno bomo uskladiti želje in pričakovanja z lastnimi zmožnostmi, terenom in časom. Izbrali bomo dinamičen aeroben šport, ki nas zadovo ljuje, spro šča in kre pi. Pozorni bomo na odgovor srca in telesa. Predvsem pa bomo poskrbeli za ustrezno nadomeščanje vode. Janez Poles

Tradicija VIP CUP teniških turnirjev se nadaljuje Velenje, 21. avgusta – Čeprav podjetij M Club in Grupa eura, ki sta pripravili 22 VIP CUP teniških turnirjev na igriščih v TRC Jezero, ni več, se tradicija nadaljuje. To soboto od 9. ure dalje bo na istem prizorišču potekal 23. VIP CUP teniški turnir, ki ga pripravljata Marjan Gaberšek in Marjetka Gaberšek Golež pod okriljem novega podjetja Gama. Glavni sponzorji turnirja so Premogovnik Velenje, Mestna občina Velenje, Gorenje ter podjetje TOM. Tudi tokrat bo tekmovanje v tenisu potekalo v dvojicah, na spisku povabljenih pa je več kot 400 gospodarstvenikov, politikov, športnikov ter ljudi iz sveta zabave. Ti se bodo lahko pomerili tudi v golfu in laserskem streljanju. Vsi udeleženci bodo prispevali za Beli obroč, donatorski prispevek pa bodo organizaciji, ki pomaga žrtvam nasilja v družini, predali na večerni prireditvi, ki se bo pričela ob 19.30. Glasbeni gost na njej bo domačin 6 Pack Čukur. bš

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

19. avgusta 2010

Let točka s povratniki Nogometaši Rudarja se spet niso izkazali proti Primorju – Zadeli tudi svojo mrežo Nogometaši Rudarja s trenerjem Bojanom Prašnikarjem niso pregnali uroka Primorje. Po zadnjih treh porazih in neodločenem izidu pred izpadom v drugo ligo so po prvem prvenstvenem prvoligaškem obračunu po vrnitvi med najboljša slovenska moštva igrali le neodločeno 1 : 1, pa čeprav je Uroš Korun dosegel zadetek. Toda ne v ajdovsko mrežo, ampak v svojo. Tekma je bila v Domžalah, ker v Ajdovščini prenavljajo igrišča, s tem pa nobena ekipa ni imela prednosti domačega igrišča. Prav zato je bilo pričakovati, da bo Bojan Prašnikar slavil tretjo letošnjo zmago in drugo na 'tujem'.

Toda spet so bili premalo odločni in natančni pred vrati Ajdovcev. Poraza jih je rešil Nikola Tolimir, ki je bil tudi na tej tekmi rezervist, saj si (še) ni zagotovil mesta v prvi postavi. Zadel je dve minuti pred koncem rednega dela tekme. Sodnik jo je podaljšal za štiri minute. Čeprav so Velenjčani osvojili le točko, so zadržali četrto mesto. Na vrhu sta s po desetimi točkami Maribor, ki ima tekmo manj, in Domžale. Tretja je Nafta, ki je v derbiju kroga klonila v štajerski prestolnici z 1 : 3. Novinec Triglav je dosegel prvo zmago. Kar s 3 : 0 je bil boljši od Domžal. V primorskem derbiju je aktualni

S torkove prijateljske tekme v Šoštanju (Foto: S. Vovk)

prvak Koper kot gostitelj v Novi Gorici z 1 : 0 premagal Hit Gorico, Celjani pa so v svoji Areni Petrol morali biti zadovoljni prav tako s točko v tekmi z Olimpijo. Tudi tu je bil izid neodločen, 1 : 1.

Bojan Prašnikar, trener Rudarja: »Zelo slabo smo začeli prvi polčas. Ni bilo prave agresivnosti. Nasprotnik je zelo dobro igral in izkoriščal naše slabosti. V nadaljevanju smo obrnili ploščo in

zaigrali bolje. Ustvarili smo si nekaj polpriložnosti, žal smo bili premalo odločni in konkretni pred vrati. Manjkal je izraziti strelec. Z napadalnejšo igro smo odprli tudi možnosti za domače nasprotne

V soboto tudi Šoštanjčani Tudi v drugem krogu brez točk Želijo v 3. ligo Optimistični pred sobotno tekmo s Pesnico Nogometaši Šoštanja v soboto začenjajo nastope v novi sezoni, v kateri bodo ponovno nastopali v Štajerski ligi. Letos pa ciljajo zelo visoko, saj si želijo napredovati v 3. slovensko nogometno ligo. V letošnjem letu Šoštanjčani praznujejo 90. obletnico kluba, tak uspeh pa bi zagotovo lepo zaokrožil številna praznovanja, ki jih pripravljajo v septembru. Šoštanjski nogometaši so priprave na novo sezono pričeli že 5. julija, kar dokazuje, da so se zelo resno lotili uresničevanja ciljev. Priprave so opravili doma v Šoštanju, kjer so s pogoji zelo zadovoljni. Veliko so delali na stadionu pod vilo Široko, fizični del priprav pa so opravili tudi ob Družmirskem jezeru,

sta se pripravam priključila kasneje, zato bosta potrebovala nekaj več časa, da se vključita v ekipo. Koca in Polovšak se zavedata, da ekipo sestavljajo amaterji, ki imajo poleg nogometa še druge obveznosti (šola, služba …), zato tudi razumeta, da je bila na nekaj treningih zaradi dopustov malo slabša udeležba. Polovšaka pa veseli predvsem to, da bo konkurenca za nastop v ekipi res velika, saj imajo na vsakem igralnem mestu po dva igralca. Na prvi tekmi ne bo mogel računati na kaznovanega Nikolo Bulajiča, počasi pa se po poškod-

Ervin Polovšak

Fajik Koca

od koder so šli kdaj 'pogledati' tudi do Velenja … V novi sezoni ne bodo mogli več računati na svojega najboljšega strelca lanske sezone Ramiza Smajloviča, ki je prenehal aktivno igranje nogometa in se posvetil trenerskemu delu. »Zelo ga bomo pogrešali na igrišču in ob njem, saj je poleg tega, da je odličen igralec, tudi sicer izjemno pozitivno vplival na ekipo,« sta se strinjala trener šoštanjskih nogometašev Ervin Polovšak in športni direktor kluba Fajik Koca. So se pa v klubu razveselili prihoda številnih mladih igralcev – bivših mladincev Rudarja in Šmartnega. V Šoštanj pa sta se, potem ko sta lani igrala v Avstriji, vrnila Matic Hudarin in Željko Spasojevič, ki pa

bi, ki jo je staknil v lanski sezoni, vrača Denis Linič. Sicer v ekipi nimajo težav s poškodbami. Pred tekmo s Pesnico je šoštanjski strateg optimist: »Kljub temu da bo še trajalo nekaj časa, da se ekipa ustrezno sestavi, da se vse kocke pravilno zložijo, v prvo tekmo ne gremo z belo zastavo. Ne vemo, kakšna je ekipa Pesnice, ki je v Štajersko ligo lani izpadla iz 3. SNL. Če pa želimo uresničiti cilje, moramo iti na zmago,« pravi Polovšak. Športni direktor Koca je še dodal, da so moštvo pričeli pripravljati na novo sezono že lani v pomladanskem delu, ko so v klub pripeljali novega trenerja in skupaj z njim sestavili moštvo, za katero so prepričani, da veliko obeta. »Uprava se trudi, da bi nudila čim boljše pogoje za trening vsem selekcijam. Posebej veseli smo, da so se mladinci in kadeti uspeli uvrstiti v 2. SNL, kar dokazuje, da imamo dober strokovni kader tudi v mlajših kategorijah,« je dejal Koca. Srečanje 1. kroga Štajerske nogometne lige med Šoštanjem in Pesnico bo v soboto v Šoštanju ob 17.30. Tjaša Rehar , foto vos

Nogometaši Šmartna, novinci v drugi ligi, tudi na prvem letošnje gostovanju poraženi - V nedeljo prva zmaga? Šmarčani so z velikimi upi odhajali na gostovanje v Črnomelj. Kljub odsotnosti poškodovanega Mateja Kolenca in Senada Jahiča zaradi nekaterih nesoglasij so verjeli v dober rezultat. Poraz po solidni predstavi proti Krškem je bil pozabljen, nasprotnik pa nekako »po meri«. Začetek srečanja so zaznamovale obojestranske napake in »kiksi« v igri. Veliko je bilo napačnih podaj, začetih akcij brez prave ideje, skratka, daleč preveč nerazpoloženih igralcev. Sreča, da so tudi domačini delovali še bolj dopustniško in razen lepe (edine v prvem delu) priložnosti niso spravili skupaj kaj bolj konkretnega. Kljub temu pa je nekaj akcij le kazalo na to, da bi se lahko kaj zgodilo. Vsaj v 35 minuti so bili Šmarčani blizu vod-

Foto: vos

stva po lepem strelu Sebastjan Jelena. Verjetno je Bojan Žurej, gostujoči trener, v odmoru svojim borcem marsikaj povedal. Ti so drugi del precej bolj odločno začeli in vsaj prvih 20 min vršili stalni pritisk na domača vrata. Zadetek je tako rekoč stalno visel v zraku. Žal pa je očitno za šmarške

Visoki cilji V ponedeljek so priprave na novo sezono pričeli tudi odbojkarji Šoštanja Topolšice. Dobro razpoloženi so se dobili ob Družmirskem jezeru in na uvodnem skupnem sestanku

napadalce postala realizacija enačba s preveč neznankami. Šmarški strateg je v bistvu igral na zmago, saj je večino drugega dela igral kar s štirimi »špicami«. Ko so se lepe priložnosti Mujanovića, Plesnika in Mahmutovića izgubljale za vrati domačih, vse skupaj nekako ni več dišalo po happyendu. Tudi Šmarška obrambna vrsta je tega dne bila

uprave, strokovnega vodstva in igralcev naredili načrt nadaljnjega dela. Prvi teden bodo priprave opravili doma v Šaleški dolini, v Šoštanju (v dvorani in zunaj) in deloma tudi v Velenju na štadionu. 26. avgusta se bodo nato odpravili na petdnevne skupne priprave v Logarsko dolino. Ekipo pa je zapustil odličen mladi igralec Jan Klobučar, ki je odšel v Fram, ki je lani napredoval iz druge v prvo ligo, v Mariboru bo Klobučar nadaljeval tudi šolanje. V Šoštanj pa je prišel sprejemalec - napada-

napade. Na srečo nismo bili kaznovani, z zadetkom Tolimirja pa smo se izvlekli in popravili bled vtis. V soboto bodo ob 20.15 v Velenju gostovali nogometaši Domžal. vos

večkrat čudno nezbrana in je tu in tam panično reagirala. Vseeno še vedno precej nebogljeni domači niso resneje pretili vratarju Pusovniku in so očitno računali le na točko. Ko je le minuto pred koncem pordečel domači branilec, je bilo skoraj vse jasno, ne pa čisto vse. Namreč, šmarški bočni branilec Tadej Veler, tega dne eden redkih, ki bi si zaslužil pozitivno oceno, je v hitrem in obetavnem napadu izgubil žogo, ki so jo domači igralci hitro prenesli v bližino Šmarških vrat, tam pa je napadalec Bele krajine sprožil strel, ki je nesrečno zadel branilca Šmarčanov, žoga je spremenila smer in končala v zgornejm levem kotu nemočnega Tadeja Pusovnika. Nepopisna sreča domačih in žalost ter nemoč v vrstah Šmarčanov. Škoda, zaigrana je bila fantastična priložnost, da bi gostje le prišli do zaslužene točke ali vseh treh. Res je, da bo popravnih izpitov še kar nekaj, a čas neusmiljeno beži. V nedeljo prihaja v goste Alumijij. Morda je čas, da sreča končno obišče tudi Šmarčane. Vendar bo za to potrebno več hrabrosti kot na to žalostno nedeljo v Beli Krajini. A. P.

lec Tadej Boženk, sicer igralec Fužinarja, lani pa je igral za ekipo Termo Lubnik iz Škof je Loke. V domači klub pa se je vrnil korektor Zoran Pavič, ki je v Šoštanju igral med drugim tudi v času največjih uspehov kluba – ko je Šoštanj Topolšica osvojil tudi naslov državnih prvakov. V prvenstvo, ki se bo pričelo 16. oktobra, se Šoštanjčani podajajo z zelo visokimi cilji, saj si želijo osvojiti mesto, ki vodi v kvalifikacije za napredovanje v 1. ligo: tj. drugo mesto v 2. državni odbojkarski ligi. Tjaša Rehar

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

19. avgusta 2010

Bolj kot rezultat je pomembno Ekipa mladincev na drugem mestu druženje Državno prvenstvo za gluhe in naglušne – Nastopilo 20 ekip – Velenje sta zastopali dve moški in ena ženska ekipa Vesna Glinšek

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje je v soboto prvič pripravilo državno prvenstvo v odboj ki na miv ki za glu he in naglušne, peto po vrsti. Na prostoru ob Velenjskem jezeru se je zbralo dvajset ekip, 13 moških in 7 žen-

Urška Jakop: »Turnir je uspel v vseh pogledih. Še vreme nam je šlo na roko.«

skih, predstavljali pa so društva iz različnih koncev Slovenije: Slovenskih Konjic, Severne Primorske, Celja, tu je bilo Mestno društvo Ljub lja na, Druš tva Ljub lja na, Koper, Krško, Maribor in njihova podružnica Ptuj. Domače, velenjsko društvo, sta zastopali dve moški in ena ženska ekipa. V prvi sta bila Aleš Fajfar in Klemen Javornik, v drugi Igor Šmigovc in Simon Grošelj, v ženski pa Žana Sušec in

Natalija Javornik. Kljub temu da poleg predsednice domačega drušniso dosegli najvišjih mest, nad tva Eri ke Gro bel nik, dele ga ta tovrstnimi tekmovanji niso obupa- Športne zveze gluhih Slovenije Aleli. Po njihovih besedah so namreč ša Peperka in še nekaterih, zbraodločeni, da bodo naslednje leto ne pred začetkom nagovorila; k dosegli vidnejše rezultate. Prva temu pa dodaja: »Organizacija je moška ekipa je po uvrstitvi v četrt- uspela, na kar smo zelo ponosni. finale pristala na šestem, druga na Zaradi navdušenja in pohval pa že trinajstem, ženska pa podobno kot razmišljamo o organizaciji turnirprva moška, na šestem mestu. Za ja, ki bi ga izvedli naslednje leto.« najboljšo ekipo med ženskami sta se izkazali predstavni ci ljub ljan ske ga, drugo in tretje mesto pa sta zasedli dvojici iz celjskega društva. Po napetem boju v finalu moških dvojic je na koncu zmagala ekipa celjskega društva A, drugo mesto sta zasedla igralca iz Podravja, člana društva Ptuj, tretja pa sta bila člana društva gluhih Pod rav ja Mari bor. Kakorko li, za vse sode lujo če je bilo poleg končnega rezul ta ta pomemb no predvsem druženje in klepetanje. To pa je tisto, kar daje ljudem s posebnimi potrebami poseben čar vsak posa mez ni dan. Sekre tarka Urška Predstavnika domačega društva med Jakop, ki je zbra ne igro.

Čolnički so pluli »na nož« morali tekmovalci zelo potruditi. V kategoriji V 7,5 so imeli prvi štirje tekmovalci 58 krogov, naslednjih osem pa so z 57 krogi ločevale sekunde. Neli Golavšek je tako zasedla v kvalifikacijah nesrečno 13 pozicijo ter zgrešila finale v razredu V 7,5 samo za nekaj sekund. V finale se je uspelo uvrstiti samo Julijanu Golavšku v kategoriji V 7,5

v razredih V 7,5 in V 15 nastopal tudi Julijan Golavšek. V vožnji na nož je bilo v kategoriji V 7,5 odločilnih nekaj zadnjih krogov. Prvo in drugo mesto (Cedeberg Fredrick - Švedska in Kwok Ka Hung - Hong Kong) je pri 91 krogih ločevala manj kot 1 sekunda, tretje mesto pa je pripadlo Julijanu Golavšku z 90 krogi.

Konec avgusta svetovno prvenstvo v taekwondoju – V Belorusijo tudi trije Velenjčani: Staša Lipnik, Uroš Rupreht in Aljaž Žvikart Vesna Glinšek

Taekwondo klub Skala Velenje ima odlične tekmovalce z odličnimi rezultati. To potrjuje tudi dejstvo, da kar trije njihovi člani potujejo na svetovno prvenstvo, ki

Tako so igrali 25. Jarnovičev memorial Celje Pivovarna Laško Kadetten Schaffhausen 31:38 (16:19) Gorenje Velenje : Nexe Našice 32:26 Manojlović in Šimič po 7 Bosna Sarajevo - Kadetten Schaffhausen 26:27 (14:14) Nexe Našice : Tremblay 29:31 (15:15) Celje Pivovarna Laško - Bosna Sarajevo 36:30 (17:13) Gorenje Velenje: Tremblay 36:32 Golčar 9, Manojlovič in Gams po 6; Ugolin in Zuzo po 6 Tekma za 1. mesto:

in V 15. Tudi ostale uvrstitve Uroša in Miha Škof leka so bila v zgornji polovici. Nedeljske finalne vožnje so bile zelo napete in polne pričakovanj, saj je med dvanajstimi najboljšimi

Ne smemo pozabiti omeniti tudi Borisa Balažica, ki je v prvem delu tekmovanja v FSR-O 3,5 dosegel odlično enajsto mesto. Za finale mu je zmanjkala samo ena sekunda.

Gorenje: Skok (11 obramb, 1x 7 m), Brglez, Bezjak 2, Manojlović 3, Stanojević, Rutar, Miklavčič 4, Musa 3, Štefanič, Golčar 10, Novak, Ferkulj, Gams 2, Bajram 1, Nosan 2, Šimič 7 (3). Trener: Branko Tamše. Tekma za 3. mesto: Celje PL Tremblay 37:34 (19:19)

Evrope. Na zadnjem svetovnem prvenstvu pa je imel nekaj nesreče s poškodbo. A glede na to, kako se pripravlja zdaj, lahko računa na odličen rezultat. Staša Lipnik je najboljša mladinka v Evropi, ki je že trikrat zapored, razen lani,

Staša Lipnik

bo od 21. do 28. avgusta v mestu Minsk v Belorusiji. »Vsi trije so najbolj uspešni tekmovalci v mladinskih vrstah,« pravi njihov trener Peter Landeker. Ob tem je naštel le nekaj njihovih dosežkov: »Uroš Rupreht je bil dvakrat zapored prvak in dvakrat podprvak

Gorenje Velenje – Kadetten 34:30 (20:17) Julijan Golavšek na štartu finalne vožnje svetovnega prvenstva, kjer se je odlično odrezal.

Mlajša mladinka Sara Jambrovič je bila v Lipici šesta.

Mnogo lepši pogled na lestvico imamo Velenjčani pri mladincih. Tadej Skaza je bil z Armagedonom S tretji. Zaostal je le za Lano Tanko (Unique) in Boštjanom Bizjakom (Cantiano) iz ŠD Center konjeniškega športa Celje. Ekipno so bili velenjski mladinci v postavi Aleksandra Ščap (Lagos H), Sara Trobec (Rival 13) in Tadej Skaza (Armagedon S) drugi. Pri mlajših mladincih je barve Konjeniškega kluba Velenje zastopala mlada Sara Jambrovič (Alexandra 37), ki je bila šesta. Tukaj so bili najboljši trije: Nina Pangeršič (Graf Sandro) iz centra konjeniškega športa Celje, na drugem mestu je pristal Robert Kučer (Velebiro Efkusweg) iz Konjeniškega kluba Velebiro, na tretjem pa tekmovalka iz Konjeniškega kluba Ježa pri ježu Alica Uhan (Harlequin).

Odlično pripravljeni v Belorusijo

Uroš Rupreht

Član velenjskega društva Modelar Julijan Golavšek tretji na svetovnem prvenstvu v daljinskem vodenju modelov čolnov Velenje, 9. avgusta - Prejšnji teden se je iz Madžarske vrnila reprezentanca Slovenije, ki je bila na 16. svetovnem prvenstvu modelarjev FSR. V sestavi reprezentance Slovenije so bili štirje tekmovalci iz velenjskega društva modelarjev Modelar: Julijan Golavšek, Neli Golavšek, Miha Škof lek in Uroš Škof lek, mehanika Samo Golavšek in Andrej Plevnik ter Janez Melansek, ki je opravljal funkcijo glavnega sodnik razreda FSR-V. Svetovno prvenstvo FSR, kjer modele tekmovalci vodijo s pomočjo daljinskega vodenja, je potekalo od 27. julija do 8. avgusta 2010 v madžarskem mestu Orosháza. Prvenstva se je udeležilo 384 tekmovalcev iz 31 držav, kar je rekord tako po številu tekmovalcev in številu držav. Prvenstvo samo je bilo razdeljeno na dva dela; v prvem delu je potekalo tekmovanje z H in O modeli, drugi del pa je bil namenjen tekmovalcem V razredov, v katerem so sodelovali tekmovalci Velenjskega društva modelarjev Modelar. V času od 3. do 8. avgusta so bile na razporedu še kvalifikacijske vožnje v FSR–V razredih. V vseh razredih je bilo preko 70 tekmovalcev in že misel za uvrstitev med najboljše je bila zelo težka. Za uvrstitev v finale so se na letošnjem prvenstvu

Konec tedna je v Kobilarno Lipica, ki prav to leto praznuje 430 let, državno prvenstvo v preskakovanju zaprek privabilo veliko ljubiteljev konjeniškega športa – tistih, ki so tekmovali, pa tudi tistih, ki so na turnirju za koga le navijali. V različnih parkurjih so se posebej merili mlajši mladinci, mladinci in člani. Med slednjimi je bil letos najboljši Tomaž Laufer iz Konjeniškega kluba Velebiro (Lintea Tequila), Primož Rifelj iz ŠD Center Konjeniškega športa Celje je bil drugi (Dashmir K), tretji pa Luka Založnik, ki tekmuje za Konjeniški klub Velebiro (L&H Pastell). Velenjska predstavnika Jurij Godec (Le Grand) in Robi Skaza (Aragon) sta pristala na 12. in 13. mestu, Aleksander Smolnikar (Picaro) pa je ostal brez rezultata. Ekipno so bili četrti.

Aljaž Žvikart

osvojila naslov evropske prvakinje v svoji kategoriji. Z zadnjega svetovnega prvenstva je prinesla dve tretji mesti, tako da od nje pričakujem, da bo tokrat stopničko višje. Aljaž Žvikart pa je dobil priložnost za nastop v Belorusiji, saj je bil tretji v Evropi. Zanj je to

Tekma za 5. mesto: Nexe Našice - Bosna Sarajevo 24:23 Najboljši igralec: Nikola Manojlović, najboljši strelec Rok Golčar (oba Gorenje), najboljši vratar (Bjorgvin Gustavsson (Kadetten.

1. SNL, 5. krog Primorje - Rudar Velenje 1:1 (1:0) Strelca: 1:0 Korun (29 avtogol), 1:1 Tolimir (88). Rudar: Savič, Jeseničnik, Kolsi (od 73. Bratanović), Cipot, Korun (od 57. Tolimir), Mešić, Grbić, Djermanović, Berko, Roj (od 46. Trifkovič), Dedić. Drugi izidi: Maribor - Nafta 3:1 (1:1), CM Celje - Olimpija 1:1 (1:0), Nova Gorica: Luka Koper - Hit Gorica 1:0 (1:0), Domžale - Triglav Gorenjska 3:0 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor (11:2) 10, 2. Domžale (8:3) 10, 3. Nafta (7:7) 9, 4. Rudar (7:8) 8, 5. Luka Koper (7:6) 7, 6. CM Celje (10:7) 6, 7. Hit Gorica (7:9) 5, 8. Triglav Gorenjska (5:12) 5, 9. Olimpija (4:7 ) 2, 10. Primorje (5:10) 2. Naslednji krog – sobota: Nafta – Triglav Gorenjska, Rudar – Domžale (20.15), Hit Gorica Primorje; nedelja: Maribor – CM Celje, Olimpija – Luka Koper.

prvo svetovno prvenstvo.« S treningi so v Taekwondo klubu Skala začeli že pred dvema mesecema, zato visokih pričakovanj velenjski trener z razlogom ne skriva. »Nerad na dolgo in široko razlagam svoja pričakovanja. Tiste najbolj skrite želje raje zadržim nekje v sebi. V tem trenutku lahko povem, da so to res najboljši v mladinskih vrstah, ki pa že postopoma prehajajo med člane. Če se jim bo na tem tekmovanju vse 'poklopilo', lahko dosežemo več kot odlične rezultate. Žal je del rezultata odvisen tudi od sodnikov in vemo, da vse njihove razsodbe niso ravno poštene. Ampak jaz se s tem ne obremenjujem. Zato jim ves čas ponavljam, naj tekmujejo, kot smo trenirali. Če me bodo poslušali, potem bomo konec avgusta prinesli v Slovenijo tisto najbolj žlahtno, tisto, kar si sam želim že ves čas.

Prijateljski nogomet

6, Nakič 4, Čater 4(2), Halilovič 3, Jaušovec 2, Ocvirk, Oblak, Perše 1, Hrnčič 1

Šoštanj – Rudar 2 : 7 (0:4)

2. SNL, 2. krog

Strelci za Rudar : Cipot, Novaković, Tolimir, Metelka, Bratanović, Mujaković, Mešić (11 m); za Šoštanj Starina 2 (1x 11 m)( Rudar: Savić, Cipot, Dedić, Jeseničnik, Novaković, Tolimir, Metelka, Kolsi, Bratanović, Djermanović Igrali so še : Jahić, Hertelendi, Berko, Roj, Korun, Tomčak, Ramšak, Trifković, Mujaković, Mešić Šoštanj: Mušič, Avdič, Filipovič, Špacapan, Rebernik, Vukančič, Vejizovič, Mežnar, Kurnik, Obu, Umihanovič. Igrali so še: Smajlovič, Linič, Starina, Džajič, Barukčič, Hudarin, Spasojevič, Ramič,Oblak, Softič, Barčič.

Bela krajina Šmartno 1928 1:0 (0:0)

Prijateljski rokomet – ženske Veplas Velenje Mercator Tenzor Ptuj 33: 28 (18:16) Veplas: Novakovič (16 obramb) , Sešel, Simič, Pajič, Vajdl 6, Fatkič 6 (3), Hofinger

Strelec: 1:0 Martinović (90.). Šmartno 1928: Pusovnik, Kramar, Kompan, Kraljevič, Jamnikar (od 77. Lenošek), Babić, Podgoršek (od 69. Plesnik), Jelen (od 85. Podbrežnik), Veler, Mahmutovič, Mujanovič. Trener: Bojan Žurej Drugi izidi: Krško - Mura 05 1:0 (0:0), Roltek Dob - Labod Drava 1:1 (0:0), Interblock - Dravinja 1:1 (0:1), Krško - Mura 05 1:0 (0:0), Aluminij - Garmin Šenčur 5:3 (2:1). Vrstni red: 1. Krško (3:0) 6, 2. Aluminij (6:4) 4, 3. Dravinja Kostroj (2:1) 4, 4. Garmin Šenčur (6:5) 3, 5. Bela krajina (1:3) 3, 6. Interblock (2:2) 2, 7. Roltek Dob (2:2) 2, 8. Labod Drava (1:2) 1, 9. Mura 05 (1:2) 1, 10. Šmartno 1928 (0:3) 0. Naslednji krog – nedelja (17.30): Šmartno 1028 – Aluminij.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 18

18 Verižno na Kidričevi Velenje, 10. avgusta – V torek popoldne je prišlo do verižnega trčenja na Kidričevi cesti. Voznik, ki ni prilagodil hitrosti razmeram na vozišču, je trčil v stoječo kolono vozil. Tri vozila so bila v nesreči poškodovana, lažjo telesno poškodbo pa je utrpela ena od udeleženk nesreče.

Padla na avtobusu Velenje, 12. avgusta - V četrtek je starejša potnica, ki je vstopila na avtobus na postajališču Pesje, pri speljevanju vozila padla in se pri padcu lažje poškodovala. Policisti okoliščine in odgovornost za padec še preverjajo.

Povzročitelja nesreče izsledili Šoštanj, 13. avgusta – V petek zve čer so poli cis ti v Met le čah obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti, povzročitelj pa je s kraja pobegnil. Policijska patrulja je zapuščeno vozilo kasneje našla, posledično pa tudi lastnika vozila, ki je povedal, kdo je v času nesreče vozil njegovo vozilo. A se je povzročitelj v času, ko so ga iskali policisti, že tudi sam pokesal in se javil na Policijski postaji.

Trčila traktor in avto Šempeter, 12. avgusta – V četrtek, nekaj pred 21. uro, se je na regionalni cesti v Šempetru zgodila nesreča, v kateri so se poškodovale tri osebe. 29-let ni voznik kmetijskega traktorja s cisterno je s poljske ceste zapeljal na regionalno v trenutku, ko je po njej pripeljal 24-letni voz-

MODROB E L A KRONIKA nik osebnega avtomobila in silovito trčil v neosvetljeno priklopno vozilo. V nesreči se je huje poškodoval 14-letni potnik na traktorju, ki ga je ob trčenju vrglo s traktorja, lažje pa sta se poškodovala oba voznika.

Šlo za tri tisočake cigaret Velenje, 13. avgusta – V noči na petek je bilo vlomljeno v poslovne prostore na Selu. Neznanec je iz skladišča ukradel za okoli 3.000 evrov cigaret.

Padel po vozišču Vransko, 16. avgusta – V ponedeljek okoli 22. ure se je v prometni nesreči, ki se je zgodila v Čepljah, huje poškodoval 34-letni voznik motornega kolesa. Zaradi neprilagojene hitrosti je izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču.

Iščejo se očividci in voznik Velenje, 16. avgusta – V ponedeljek okoli 17. ure se je v prometni nesreči v krožišču Celjske in Šaleške ceste v Velenju lažje poškodoval 60-letni motorist. V nesrečo je bil vpleten tudi neznani voznik osebnega avtomobila črne barve, ki je zaprl pot motoristu, potem pa s kraja odpeljal. Zaradi razjasnitev okoliščin prometne nesreče policisti pozivajo neznanega voznika in očividce nesreče, da pokličejo na Policijsko postajo Velenje ali na telefonsko številko 113.

Vlom v avto Mozir je, 16. avgus ta – Na območju Mozirja je bilo v ponedeljek vlomljeno v osebni avto. Vlo-

19. avgusta 2010

Zloraba delovnih in bivalnih dovoljenj Štirje državljani Kitajske so s štirinajstimi fiktivno ustanovljenimi podjetji na ozemlje Slovenije preselili najmanj 41 državljanov Kitajske Celje, Velenje, 12. avgusta – Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so v sodelovanju s policisti Policijske postaje Velenje in Policijske postaje Kočevje preiskali večje število kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države in overitve lažne vsebine, ki so bila storjena na območju Policijske uprave Celje. Storitve kaznivih dejanj so osumljeni štirje državljani Kitajske, dva moška in dve ženski, stari med 28 in 40 let. Osumljeni so zakonski pari, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji. Osumljeni so v obdobju od konca leta 2008 do začetka letošnjega leta ustanovili 14 fiktivnih družb, ki so jih ustanavljali izključno z namenom pridobivanja delovnih dovoljenj o zaposlitvi državljanov Kitajske v teh družbah, da so lahko pri slovenskih upravnih organih vlagali vloge za izdajo dovoljenj za prvo prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela. Osumljeni kitajskih državljanov niso zaposlili, z izjemno nekaterih, a tudi te zgolj za nujno potreben čas, da je posamezni tujec lahko odšel v katero drugo državo EU. Osumljeni so torej tujcem omogočili priselitev na ozemlje Slovenije oziroma nadaljnjo pot v druge države Evropske unije. Tako so osumljeni, za plačilo, s štirinajstimi fiktivno ustanovljenimi družbami na območju Policijske uprave Celje storili 39 kaznivih dejanj in nezakonito na ozemlje Republike Slovenije preselili najmanj 41 državljanov Kitajske.

milec je lastniku iz denarnice odtujil 140 evrov.

Ukradli cisterno z gnojevko Velenje, 12. avgusta - V naselju Črnova je v četrtek neznanec ukradel cisterno za gnojevko, vredno

okoli 3.000 evrov.

Odnesli orodje Velenje, 15. avgusta – V času vikenda so neznanci vlomili v dve tovor ni vozi li podjet ja Cigrad. Odnesli so več različnega orodja, vrednega vsaj 2.500 evrov

Iz policistove beležke

Nespodobno ob rdeči luči V torek, 10. avgusta, se je v enem od križišč v Velenju, ob rdeči luči potnik v enem od osebnih avto mo bi lov, ki se je ustavil, nespodobno vedel do voznika drugega avtomobila, ki je prav tako stal in čakal zeleno. Ker regi str ska ozna ka avto mo bi la z nespodobnim sopotnikom ni ostala neznanka, bodo policisti njegovo početje lahko »nagradili«.

izginila torbica z dokumenti in denarjem lastnice. Ta jo je, ko je prišla domov, odložila na stopnišču, vhodna vrata v hišo pustila odprta, nepridiprav pa je to izkoristil.

Sprli sta se sosedi V sredo, 11. avgusta zjutraj, sta se na Gorici sprli sosedi. Strasti je pomiril policist, zadolžen za okoliš. Z njima se je pogovoril o primernosti takega vedenja na javnem kraju.

Ukradel torbico

Pobarval vozilo

V torek, 10. avgusta, je iz stanovanjske hiše na Šmarški cesti

V četrtek, 12. avgusta, okoli polnoči so policisti izvedeli za dogo-

Vredno pohvale

Občanka vodila policiste do storilca Policisti pa so pohvalili tudi tri vestne občane, ki so v minulem tednu k njim prinesli izgubljene denarnice z dokumenti in registrske tablice. Občanki Velenja se gre zahvaliti, da so policisti v sobotnem jutru 14. avgusta stopili na prste tatu žlebov, sicer staremu znancu policije. Ta je na Cesti bratov Mravljakov v Velenju na dveh hišah odtujil žlebove in jih shranjeval na nabrežje reke Pake. Občanka, ki je to opazila, ga je sledila s telefonom v roki in zvezo s policisti, tako da so ga ti lahko prijeli.

dek, v katerem je neznanec v Velenju z nezna no rume no bar vo občanu pobar val avto. Za neznancem poizvedujejo, oškodovanec pa je imel k sreči avto tako zavarovan, da bo ponovno barvanje lahko kril iz naslova zavarovanja.

Za vrat in po tleh Pri Rdeči dvorani v Velenju naj bi v petek, 13. avgusta, vinjenega občana neznanec prijel za vrat in vrgel po tleh. Za neznancem poizvedujejo.

Nista bila enotna o delitvi dela V soboto, 14. avgusta opoldne, sta se v Gaberkah sprla brat in sestra. Srž spora je bila delitev dela na kmetiji.

Vinjen nad ženo V nedeljo, 15. avgusta zvečer, je v Šoštanju vinjen mož izvajal nasilje nad ženo. Ne prvič, to se je zgodilo že drugič. Policisti so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo spisali tudi kazensko ovadbo.

Grozila sta ji mati in sin V nedeljo, 15. avgusta, sta v Velenju oškodovanki grozila mati in sin. Policisti ju bodo ovadili za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.

Glasno na vrtu pred zaprtim lokalom V ponedeljek, 16. avgusta ponoči, je bilo glasno na letnem vrtu lokala Bonaca v Velenju, ki je bil sicer zaprt. Tam je bilo nekaj mladoletnikov, ki so se glasno pogovarjali in stanovalcem motili počitek. Policisti so k počitku napotili tudi moteče mlade.

Trije pijani pridržani Prejš nji teden so poli cis ti v posebnih prostorih gostili tri voznike, ki so jih zalotili, da vozijo vinjeni.

Meglena jutra Adil Huselja

Druga polovica avgusta ponavadi »prinese« tudi meglena jutra, kar je znak, da se poletje počasi poslavlja. Zame osebno je megla najlepša v obliki meglenega morja v dolini, ki ga opazujem s kakšnega hriba ali gore; najbolj moteča pa je tista, ki jo zaznavam (in upoštevam) kot voznik avta na cesti. V teh še poletnih dneh pa so nepredvidljivi in nevarni megleni pasovi, ki se pojavljajo in izginjajo in tako ustvarjajo oteževalne okoliščine za voznike. Megla lahko izredno poslabša vidljivost, zato je pomembno, da preden zapeljemo v meglo, zmanjšamo hitrost in jo prilagodimo vidljivosti, saj ne moremo vedeti, kaj se je dogaja pred nami. Promet lahko neovirano teče, lahko pa je pred nami upočasnjena ali stoječa kolona ali celo kakšna druga ovira. V takšnih razmerah je pomembna uporaba luči, ki je bolj ali manj namenjena drugim udeležencem v prometu, da nas pravočasno opazijo. Pri uporabi meglenk pa bodimo varčni in predvsem obzirni do drugih voznikov, še posebej na zadnjem delu vozila. Priporočljivo je, da vozimo po sredini prometnega pasu in da povečamo varnostno razdaljo na najmanj tri sekunde od spredaj vozečega vozila. Bolj kot na cesti so zaskrbljujoča meglena jutra, ki se kažejo številnim delavcem v Šaleški in Savinjski dolini ter na Koroškem. Če tančice skrivnosti s skrbno varovanih načrtov in informacij počasi odpadajo, so prihodnji dnevi in meseci zaposlenih v nekaterih podjetjih zaviti v trdo meglo. Zato ne morem, da ne bi »stopil« s ceste na parket gospodarskega kriminala, ki za sabo pušča razdejanja v pokrajinah, mestih, vaseh in hišah, skoraj podobno, kot ga puščajo prepovedane droge in kriminal, ki hodita skupaj z roko v roki. Prizadete so družine. Prizadeti so ljudje. Globalna recesija in finančna kriza ne more biti izgovor za izkoriščanje zaposlenih za dosego zgolj organizacijskih ali morda le osebnih ciljev posameznikov. Zakonodaja je kljub kritikam še vedno ustrezna in omogoča ustrezen odziv pristojnih institucij, a vendarle so se malverzacije dogajale in se še dogajajo. Ukrepanje je v marsikaterem primeru prepozno, a je potrebno, vsaj zaradi generalne »prevencije«, da jim drugi ne bi sledili. (Milo rečeno) lahkomiselno početje do včeraj uspešnih in znanih menedžerjev nima usodnih posledic za malega človeka in jedra sleherne družbe – družine, usodne posledice lahko ima celo za državo. Poleg nevarnosti zloma javnih financ in bankrota države se ustvarja klima za razvoj korupcije, gospodarskega in klasičnega kriminala, do družinskega nasilja in vseh drugih socio-patoloških pojavov, ki negativno vplivajo na vse segmente v družbi. Tega bi se morali najprej zavedati vodstveni menedžerji v organizacijah, da pred sabo ne vidijo zgolj ekonomske moči in gospoda Profita, ampak tudi svet – naš planet, ki je naš edini dom; naravne dobrine, ki jih merijo in spoštujejo zgolj zaradi zaslužka; ljudi, ki so zgolj strošek in številke na papirju. Zavedati bi se morali tudi vodstveni in zaposleni v vseh drugih (strokovnih) telesih in institucijah, ki spremljajo ali nadzirajo delovanje sistemov oziroma področja dela. Če je zakonodaja slaba in ni možno ukrepati, jo je treba spremeniti. Trenutni čas ne omogoča, da zgolj skomignejo z rameni in se ozrejo drugim, nepomembnim stvarem. Nezaposlenost ali pomanjkanje denarja radikalno spreminja odnose med ljudmi, kar ustvarja tudi več nasilja v družbi in znotraj družin. Tako se dodatno teptajo vse pozitivne vrednote, ki so skoraj čez noč izginile iz našega vsakdana in naših življenj. Je dober in uspešen tisti, ki obogati ali doseže dober rezultat z izkoriščanjem ali ustrahovanjem drugih? Suženjstvo vidnega – materialnega in hierarhije položajev, ki se je utrdilo v današnjem času, vse bolj izpodriva in tepta tisto, kar imamo kot ljudje v sebi. V današnjem času se ljudje ne ocenjujejo po tem, kaj so, ampak po tem, kaj imajo. Zato je skrajni čas, da na gospodarsko področje posije sonce in prežene meglene tančice, ki skrivajo nezakonite posle in aktivnosti posameznikov in skupin. Namreč, za številkami so ljudje z usodami in življenji. In živeti morajo kot ljudje, kar je zapisano tudi v ustavi.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

19. avgusta 2010

Nagradna križanka Callusan Oven od 21.3.do21.4. Težko si boste priznali, vendar boste zmedeni, kot že dolgo ne. Največjo zmedo vam povzročajo čustva, zaradi katerih vaše razpoloženje močno niha. V teh dneh se pogosto sprašujete, kam vodi vaše ljubezensko življenje. Če ste iskreni, pravih iskric v njem ni več. Ne na vaši in ne na partnerjevi strani. Oba se, kadar sta sama, obnašata kot da sta samska. Obema je žal, da sta se odtujila, a poti drug do drugega ne najdeta. Lahko se zgodi, da bo nekdo od vaju slej kot prej naletel na osebo, ki mu bo zmešala glavo. Ne vdajte se prelahko, da ne boste kasneje obžalovali. Včasih se je vredno potruditi, a prej se morate odločiti, kaj si sploh želite.

19 KREMNE PENE CALLUSAN ZA NEGO VAŠIH NOG Uvaža in zastopa: BIZJAN & CO, Malgajeva 7, Ljubljana, Tel.: 01 434 77 11 biz jan. co@ siol. net, www:biz jan -co.si CALLUSAN HYDRO - je vlažilna kremna pena za suho kožo, ki je dermatološko preizkušena in ne vsebuje barvil in dišav. Primerna je tudi za diabetike.

Bik od 22.4. do 20.5. V teh dneh vam bo dovoljeno sanjati. Ob koncu tedna boste namreč spoznali nekoga, ki bo že kmalu močno posegel v vaše življenje. Najprej seveda le v mislih, pozneje pa verjetno tudi bolj konkretno. Ni kaj, še vedno so toplejši meseci v letu tisti, ki vam ponovno poženejo kri po žilah in v vas vzbudijo tudi nežne želje po ljubezni. Novi ali stari, saj ste znani po tem, da sprememb nimate preveč radi. Tudi zato, ker se marsikoga in marsičesa hitro naveličate, zato je lažje, če imate tisto, kar je že preverjeno. Nakup, ki ga že nekaj časa načrtujete, bo moral še malo počakati. Pa nič hudega, saj se bo na koncu izteklo bolje, kot si sploh lahko želite.

CALLUSAN FORTE - je pena za intenzivno nego ekstremno suhe, močno poroženele in razpokane kože. CALLUSAN EXTRA - je vlažilna pena za nego suhe kože.

Dvojčka od 21.5. do 21.6. Naslednje dni boste preživeli veliko bolj mirno, kot ste načrtovali. In to zato, ker vas bodo pustili na cedilu. Vsi načrti o bogatem koncu tedna se bodo porušili že jutri. Žal pa se bo to obrnilo proti vam, pa čeprav ne boste prav nič krivi, saj partnerju zaplet ne bo všeč. Zdelo se mu bo tudi, da ste nekomu preveč razkrili vajino življenje, predvsem težave, ki so se kar krepko nakopičile. Tokrat se pač ne bosta povsem strinjala v vsem, kar se bo dogajalo, a to še ne bo povod za večje težave v zakonu. Denarja, ki ga željno čakate, še ne bo. Čeprav neradi odprete denarnico, jo tokrat boste. Pa ne zase. In to z veseljem.

CALLUSAN VITAL - je popolna nega za občutljivo in preobremenjeno kožo na stopalih in telesu. Dragoceno olje jojobe in karitejevo maslo ustvarita zelo prijeten in žameten občutek na koži in je idelana za nego starejše kože.

Rak od 22.6. do 22.7.

CALLUSAN FRESH - za poteče noge in kožo občutljivo na glivice. Uravnava potenje, deodorira, dezinficira in neguje.

Nekaj prijetnih poletnih dni je pred vami, v njih pa boste bolj kot energijo za delo našli priložnosti za lenarjenje in sanjarjenje. Počutili se boste odlično, čeprav vas bo v začetku prihodnjega tedna že malce poglodala slaba vest. In zato boste spremenili tempo življenja in začeli pospravljati vse tisto, v čemer zaostajate. Pazite le, da ne bodo tega vaši najbližji narobe razumeli, saj se naenkrat ne boste več toliko ukvarjali z njimi kot v preteklih dneh. Preveč popustljivi ste in preveč pridni, zato jim bo uspelo, da boste slabo vest imeli vi in ne oni. Zvezde vam priporočajo, da se družite le s tistimi, ki jim zaupate. Vse ostale imejte na pravi varnostni razdalji.

CALLUSAN VINUM - osvežilna nega z dragocenimi izvlečki listja rdeče vinske trte in divjega kostanja.

Lev od 23.7. do 23.8. Callusan kremne pene dobite v vseh bolje založenih parfumerijah, lahko pa jih dobite tudi pri vaši kozmetičarki v salonu ZOJA v Velenju na Partizanski 10 , v lepotnem salonu YING YANG v Žalcu na Celjski cesti 8 ali v Salonu Barbara, Ulica skladateljev Ipavcev 1 v Šentjurju.

Mnogi, ki ne bodo poznali celotne zgodbe in ozadja vaših odločitev, bodo menili, da ste navaden slabič, kar se bo poznalo na več področjih vašega življenja in dela. Predvsem boste precej nervozni in brezvoljni. V teh dneh se boste odločili, da boste bolj odločni. Ker včasih sami sebe ne prepoznate več, bo vaša reakcija presenetila ne le vaše bližnje, ampak tudi vas. Nič čudnega ne bo, če boste izgubili potrpljenje in odreagirali burno. Ko se boste hoteli potolažiti, boste verjetno zavili v trgovino. Enostavno se vam bo zdelo, da je nakup nujno potreben. Na vašo srečo se bo že kmalu izkazalo, da je res.

Devica od 24.8. do 23.9. Na delovnem mestu bo v naslednjih dneh pravo popočitniško vzdušje. Nič čudnega ne bo, če bo vladala panika in strah pred jesenjo. Napovedujejo se namreč spremembe, ki se vas osebno ne bodo dotaknile, znajo pa vplivati na vaš dosedanji položaj. Zato boste vsaj rahlo zaskrbljeni. Sedaj ste si namreč kar lepo postlali, lahko pa se zgodi, da boste morali zgodbo ponoviti. Najbolje bo, da modro molčite in počakate na izid dogodkov. Predvsem pa službenih zadev nikar ne prenašajte v domače okolje. Partner bi imel hitro vsega čez glavo, saj potrebuje predvsem vašo pomoč. In več pozornosti. Da se ne bosta spet odtujila.

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva cesta 2 a, Velenje, s pripisom "Callusan", najkasneje do 30. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade: kremne pene Callusan.

Nagrajenci križanke "Avto Škorjanec", objavljene v tedniku Naš čas dne 5.8.2010, so:

Tehtnica od 24.9. do 23.10. Kot kaže, boste ujeli izjemno ugoden trenutek in veliko privarčevali. Tudi kar se dela tiče, bodo naslednji dnevi prav tako uspešni. Najbolj srečni pa boste tisti, ki še uživate na dopustu. Ker je čas počitnic za večino že preteklost, se boste z veliko vnemo lotili načrtov za to jesen. Ideje bodo kar vrele iz vas. Ali jih boste lahko uresničili ali pa bodo ostale le na papirju, pa tokrat ne bo le v vaši moči. Škarje in platno bo imel v rokah tisti, ki reže denarno pogačo. Presenečeni boste ugotavljali, da je zaslužek, torej denar, spremenil tudi nekaj tistih, ki ste jim doslej zaupali. Tolažili se boste, da je zdravje vredno več in to vam bo dobro služilo. Tudi stare težave bodo izzvenele.

- Ahac Pustinek, Škale 16, Velenje (set avtokozmetike); - Branko Majhen, Prešernova 9 b, Velenje (set avtokozmetike);

Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ko si boste že oddahnili, se spet ne bo izšlo po vaših željah. Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite kar nekaj sprememb, tako doma kot pri delu. Nimate pa ne volje in ne moči, da bi z njimi začeli spreminjati svoj svet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmišljanju. Tudi vaši najbližji se znajo obrniti proti vam, če ne boste na glas povedali, kaj si mislite in kaj želite. Ne bodo vas namreč prav razumeli. K sreči vam bo vaš šesti čut povedal, kaj se dogaja. Vprašanje je le, ali se boste slepili, ali pa mu boste prisluhnili.

- Olga Filipčič, Ravne 42 a, Šoštanj (set avtokozmetike). Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: VSE ZA AVTO

Strelec od 23.11. do 21.12. Pripravljeni ste požreti marsikaj in tudi tiho trpeti. A ne dolgo. Če se vam v življenju kaj ne izide tako kot bi želeli, kmalu niste več prijazni do okolice. A vedno ni vse za povedati na glas, v tokratnem primeru pa zagotovo ne bo. Molčite, kolikor dolgo bo šlo, saj gre za stvar, ki jo morate razrešiti na štiri oči. Če jo seveda želite rešiti. Ljudje so privoščljivi, in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaših nasprotnikov, če boste preveč odkriti, izkoristil vašo ranljivost. Ne bo prijetno, ko vam bodo celo glasno povedali, da ste za nastalo situacijo krivi sami. Ugriznite se v jezik, saj pravo resnico poznate le vi. In nihče drug. Niti partnerju je tokrat ne boste zaupali.

Kozorog od 22.12. do 20.1. Za vami je naporen teden, četudi ga mnogi niste preživeli v službi. Veseli bodite, saj je pred vami nekaj lepih, sproščenih dni. Čeprav vas bo moral partner v odklop od vsakdanjika skorajda prisiliti, boste na koncu ugotavljali, da je tu in tam res treba oditi od doma in se popolnoma odklopiti. Tudi od novic in vse sodobne elektronske navlake. V naravi se boste ne le sprostili, ampak našli tudi skoraj pozabljeno strast do potepanja. Življenje se vam bo vsekakor vsaj za teden dni umirilo, s tem pa tudi vi. To se bo poznalo na več področjih, tudi na počutju. Utrujenost in težave z želodcem bodo preteklost. V naslednjih dneh pričakujte zanimivo ponudbo, ki zna močno popestriti preostanek leta. Veseli je boste, pokazali pa tega ne boste.

Vodnar od 21.1. do 19.2. V veliki dilemi boste. Če boste dobili slab občutek, se raje umaknite. Dobro veste, da se je včasih bolje zanesti nase in delati več, kot pa da na koncu niste zadovoljni! Ob koncu tedna vas čaka vesela družba. Če si želite ohraniti zvezo, ki je šele dobro zaživela, bodite previdni v besedah in dejanjih. Dobro veste, da znate včasih z nepremišljenimi besedami zelo prizadeti, črnega humorja pa ne razume prav vsak. Kar se financ tiče, se bo stanje počasi začelo izboljševati. To vas bo vsaj malo potolažilo, saj bodo izdatki v teh dneh večji kot ste pričakovali. Pa ne zaradi vaše zapravljivosti. S svojo plačo enostavno ne znate več gospodariti. Če boste zategovali pas, ga nikar ne zategnite pri sebi.

Ribi od 20.2. do 20.3. V naslednjih dneh boste resnično presegli svoje sposobnosti. Kar se odnosov tiče, pa je sreča, da vam ljudje zaupajo tudi zato, ker vedo, da jih doslej niste nikoli pustili na cedilu. Zato, ker boste precej tečni, pa še sami ne boste vedeli zakaj. Še je čas, da se stvari obrnejo v vaš prid, če se boste hitro otresli tega početja. Tudi kar se počutja tiče. V teh dneh boste končno izvedeli, kje delate napako. Oči pa vam ne bo odprl zdravnik, ampak prijatelj, ki se mu je nekaj podobnega, kot se sedaj vam, dogajalo pred kratkim. Ubogajte njegove nasvete! In uživajte v vsakem dnevu posebej. Skratka, privoščite si miselni odklop!

Zgodilo se je ... od 20. do 26. avgusta - 20. avgusta 1945 je bila na Glavnem trgu v Šoštanju svečana proslava miru, na kateri so že agitirali tudi za bližajoče se volitve v ustavo daj no skup šči no Jugos lavije, za kate ro je 11. novembra tudi v šoštanjskem volilnem okraju prepričljivo zmagala lista Ljudske fronte; - 20. avgusta 1995, ko je narodnozabavni ansambel Šaleški fantje praznoval petindvajseto obletnico svojega delovanja, je bilo v organizaciji Kulturnega društva Ivana Cankarja s Plešivca in Radia Velenje že 20. srečanje narodnozabavnih ansamblov na Graški gori; - 21. avgusta 2000 so šoštanjski gasilci svoj vozni park obogatili z novim avtomobilom z 18metrsko lestvijo, ki so jo uvozili iz Finske; - avgusta leta 1959 je začela poslo-

vati druga velenjska »veleblagovnica«, imenovana »Spodnja Velma«; - 23. avgusta 1997, ko so člani lovske družine Velunja iz Šoštanja pri Andrejevem domu na Slemenu praznovali petdeseto obletnico družine, pa je velenjsko podjetje M Club na teniških igriščih Turistično rekreacijskega centra Jezero pripravilo 10. jubilejni VIP turnir v tenisu; - od 22. do 24. avgusta 1980 je dva najst Velenj ča nov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vozilo »spaček« in na nogometnem igrišču Ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot; - 24. avgusta 1980 so odprli nov gasilski dom v Lokovici; - 24. avgusta 1987 je Republiški komite za varstvo okolja in ure-

Veselje ob zmagi (arhiv Muzeja Velenje)

janje prostora izdal lokacijsko dovoljenje za čistilno napravo odpadnih voda Šaleške doline v Šoštanju; - 25. avgusta 1980 se je pri gradnji novega jaška v Prelogah zgodila huda delovna nesreča, pri kateri je zaradi eksplozije metana življenje izgubil en delavec; - 25. avgusta 1986 je v Robanovem kotu v Logarski dolini tragično umrl Ferdo Kavčnik; - 26. avgusta 1997 je Šaleško dolino obiskal sila nenavaden gost.

Na različnih koncih doline so namreč opazili sledi rjavega medveda, ki se je očitno na ta predel Slovenije dobro privadil; - 26. avgusta 2000 se je v Velenju v organizaciji Mladinskega centra in Šaleškega študentskega kluba pričel Festival mladih kultur Kunigunda. Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

ČETRTEK, 19. avgusta

06.50 07.00 07.40 09.00 09.05 09.15 09.30 09.55 10.00 10.25 11.05 11.35 13.00 13.25 13.50 14.20 15.00 15.10 15.45 16.00 16.10 16.30 17.00 17.20 17.30 18.05 18.25 18.40 18.45 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 23.35 00.25 00.55 01.30 01.55

06.30 07.00 08.00 09.00 10.45 11.15 12.15 13.15 14.15 15.30 16.00 16.30 17.00 17.25 18.00 18.40 19.05 20.00 21.40 23.45 01.20

Kultura Odmevi Parada Tiger Severin, ris. Mojster Miha – Pepi in vran Vztrajna Lara, kratki film Šola na Sončavi, nan., 1/13 Bibiji: okvir, ris. Telebajski: ugibanje Pod klobukom: pes Berlin: Melbourne, 20/20 Sveto in svet: vera in znanost Poročila, šport, vreme Danes dol, jutri gor, nan. Vrtičkarji: stranka Vrtičkarji: ful keša Poročila Mostovi Vipo: Španija – Bine mora zmagati, 5/26 Fifi in cvetličniki, 5/26 Pastir, dok. film Enajsta šola: orhideja Novice, šport, vreme Gledamo naprej (Ne)pomembne stvari: družina Oddaja za otroke Žrebanje deteljice Bela, risanka Katkina šola, ris. Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Čez planke: Poljska Dosje – pretepena resnica, dok. film Odmevi, šport, vreme Osmi dan Mednarodna obzorja: Latinska Amerika, pon. Tv dnevnik 19.8.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Bres reza: berlinski zid – 20 let pozneje Tv dnevnik 19.8.1992 V osemdesetih vrtovih okoli sveta: Indija Slovenska jazz scena Evropski magazin Med valovi, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: mesar, 2.del Eutrinki Prava ideja! Slovenski vodni krog: Meža Komuna G7 ali utopija na robu družbe, dok. odd. Nečak, irski film Ferrari, it. film Diamanti, angl. – kan. nad. Zabavni infokanal

PETEK, 20. avgusta

06.50 07.00 07.40 08.55 09.00 09.10 09.25 09.55 10.20 10.25 10.40 10.50 10.55 11.30 11.55 12.20 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.05 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 22.00 23.00 00.15 00.30 00.55 01.30 01.55

06.30 07.00 08.00 09.00 11.50 12.20 12.50 13.20 13.35 14.00 14.35 15.00 16.25 16.55 17.25 18.00 19.00 20.00 20.50 22.30 00.20 01.10

06.15 06.45 07.50 08.45 09.35 10.05 11.35 12.05 12.30 13.00 13.30 15.30 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.50 22.40 23.00 23.55 00.45 01.45

Tv prodaja 24ur, pon. Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh Tv prodaja Regina Tv prodaja Živeti zeleno, dok. ser. Mali vragci 24ur ob enih Dobri stari časi, am. film Regina 24ur popoldne Iskrice v očeh Čarovnija ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gostja Nina Osenar Mentalist, nan. 24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad. Vohun v nemilosti, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (472) 11.00 Čas za nas, mladinska oddaja. Ko kamni cvetijo 11.40 Videospot dneva 11.45 Popotniške razglednice: Neverjetna Indija 12.35 Mura Raba TV, informativna oddaja 13.05 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 18.15 Vabimo k ogledu 18.20 Regionalne novice 18.25 Knjiga o džungli, risani film 19.15 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja, Juhuhu, pomlad je tu 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasboansambel Naveza, ansambel Odpev 22.45 Hrana in vino, kuharski nasvet, 473. oddaja 23.15 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddajafibromialgija 00.00 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

19. avgusta 2010

06.20 06.50 07.55 08.50 09.40 10.10 11.35 12.05 12.30 13.00 13.30 15.25 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.50 22.40 23.00 01.10 01.45 02.45

09.00 10.20 10.25 10.30 11.00 11.40 11.45 13.00 13.50 18.25 18.30 18.35 19.15 19.55 20.00 21.20 21.25 21.30 22.20 22.50 23.45 23.50 23.55

Kultura Odmevi Parada Tiger Severin – Severin in kačon Mojster Miha – Mici v škripcih Hrošček, kratki film Šola na Sončavi, nan., 2/13 Šola na Sončavi, 3/13 Bibiji: očala Bisergora: kruhova zgodba Mar tina in ptičje strašilo: skrivnost Geniji, kratki film Enajsta šola To bo moj poklic: mesar, 1. del To bo moj poklic: mesar, 2. del Osmi dan Poročila, šport, vreme Makalu, dok. odd. Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Doktor Pes, 52/52 Risanka Iz popotne torbe: zgodovina Šola Einstein, 25/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Odprava zelenega zmaja: avto, 1/6 Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej 41. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2010 Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: borilne veščine Duhovni utrip Tv dnevnik 20.8.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Eutrinki Evropski magazin Črno beli časi Tv dnevnik 20.8.1992 (Ne) pomembne stvari: družina Šport špas: Maribor Vokal xtravaganzza Umetnost igre: kdo je človek, ki me gleda? Hamlet Primorski mozaik Mostovi Istra skozi čas, 5/6 Zlata šestdeseta, nostalgija z Matijo Cerarjem in Katjo Levstik Vrnitev svetopismemskih nadlog, dok. ser. Moška stvar, am. film Prikritte sledi, am. film Kdo pobija kifeljce, angl. nad., 2/3, pon. Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh Tv prodaja Regina Tv prodaja Živeti zeleno, dok. serija Mali vragci 24ur ob enih Posel stoletja, am. film Regina 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni 24ur vreme 24ur As ti tud not padu?!, gostja Svetlana Makarovič Mentalist, nan. 24ur zvečer Iz pekla, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

Dobro jutro, inf. oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti (473) Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja, Juhuhu, pomlad je tu Videospot dneva Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo ansambel Naveza, ansambel Odpev Skrbimo za zdravje: fibromialgija Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Miš Maš, otroška oddaja potres MIŠ MAŠ, otroška oddaja peka jogur tovih mišk Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, , pon. Regionalne novice Vabimo k ogledu Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje Hrana in vino, kuharski nasvet, 474. oddaja Iz našega arhiva: Veselite se z nami, turneja skupine AVE po Avstraliji, 3. del Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

SOBOTA, 21. avgusta

06.05 06.15 07.00 07.20 sledi sledi sledi 09.00 10.40 11.50 13.00 13.10 14.05 15.55 sledi 16.15 17.00 17.15 17.20 sledi 17.30 17.55 18.05 18.35 18.55 19.00 19.55 20.05 21.35 22.00 22.30 23.35 01.10 01.35 01.55 02.20

06.30 09.00 09.30 09.40 10.10 11.00 11.30 13.10 14.30 16.15 18.00 19.30 20.00 22.15 22.45 23.35 01.50

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: zgodovina Križ kraž: Mihec in Maja: adijo Mihec Zajček Bine Ribič Pepe Sven in podgana, kan. film Polnočni klub: borilne veščine Čez planke: Poljska Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Moj stric, franc. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Iz sobotnega popoldneva Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Poletni Zakaj pa ne Na vrtu Popolna družina Z Damijanom Prihaja Nodi, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vesoljske žogice, am. film Prvi in drugi Poročila, vreme, šport Legende velikega in malega ekrana: Marko Okorn Reveži z Beverly Hillsa, am. film Tv dnevnik 21.8.1992 Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 21.8.1992 Posebna ponudba, potroš. odd. primorski mozaik Vrnitev svetopisemskih nadlog, dok. odd. Zimski spomini: Vancouver – ZOI 2010 Vrhunci SP v nogometu: Argentina-Nemčija Vrhunci SP v nogometu: Paragvaj-Španija Na prvi pogled, am. film Čudežna Johanca, dok. feljton Ljubljana: nogomet: Olimpija – Luka Koper Alpe, Donava, Jadran The Who, posnetek koncer ta Sobotno popoldne, ponov. Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser. 08.25 Poštar Peter, ris. ser. 08.40 Jaka na Luni, ris. ser. 08.50 Jagodka, ris. ser. 09.15 Radovednica Bibi, ris. ser. 09.40 Altair v Zvezdolandiji 09.55 Pingvini v vesolju 10.20 Kim Possible, ris. ser. 10.45 Hevreka! 11.05 Divjina Evrope, dok. ser. 12.05 Velike ideje za majhen planet, dok. ser. 12.35 Letovišče v plamenih, nem. film. 14.20 Poirot, nan. 16.15 Življenje ni šala, am. nan. 17.05 Umori na podeželju: sladka smrt, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?! gost Bojan Emeršič 21.45 Zbiralec kosti, am. film 23.55 Duhovi Mississippija, am. film 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - potres 09.45 Knjiga o džungli, otroški risani film 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (474) 11.10 Videospot dneva 11.15 Iz našega arhiva: Veselite se z nami, turneja skupine AVE po Avstraliji, 3. del 12.15 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 13.05 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 To bo moj poklic: Polagalec talnih oblog -1. del, izobraževalna oddaja 19.25 Glasba za otroke 19.40 Pravljica za otroke: Nabrita Brigita 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.30 Pepe Gambeta, posnetek koncer ta 21.15 Videospot dneva 21.20 Obrazi Porabja, 2. del dokumentarne oddaje 21.50 Jutranji pogovori 23.00 Dalmatinska klapa KUDa Cambi, posnetek koncer ta 00.25 Vabimo k ogledu 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 22. avgusta

07.00 sledi sledi 09.45 10.15 10.45 10.50 12.00 13.00 13.15 15.05 15.30 17.00 17.15 18.10 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 20.05 21.40 21.55 22.35 23.00 00.55 01.20 01.40 02.10

06.30 07.30 08.00 08.10 08.35 09.00 10.00 10.30 11.00 12.20 13.15 15.05 16.30 18.15 20.00 21.05 23.00 00.25 01.20

Živ žav Telebajski, 72/90 Pika nogavička, 13/26 Šport špas Animalija: brez besed Ozare Primorska znamenja: kraški pili Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme 41. festival Ptuj 2010 Prvi in drugi Kekec, slovenski čb. film Poročila, šport, vreme Dosje – pretepena resnica, dok. odd. Polona Sepe: kar seješ to žanješ Toni in Boni, risanka Musti, risanka Čarli in Lola, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Ne čakaj na maj, slovenski film Žrebanje lota Intervju Poročila, vreme, šport Prijetno potovanje, franc. film Tv dnevnik 22.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni ifokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 22.8.1992 Slovenski magazin Pomagajmo si, tv Koper Festival oktetov Kranj 2010 Prisluhnimo tišini Muckonavt, švedski film Makalu, dok. odd. Pikica in Tonček, nam. film Zimski spomini: Vancouver – ZOI 2010 Vrhunci SP v nogometu: Nizozemska-Urugvaj Vrhunci SP v nogometu: Španija-Nemčija Knjiga rekordov Šutke, dok. odd. Pobegla nevesta, am. film Dobrodošli v Hollywoodu, am. film Rim, nadaljevanka Zabavni infokanal

07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser. 08.25 Poštar Peter, ris. ser. 08.40 Jaka na Luni, ris. ser. 08.50 Jagodka, ris. ser. 09.15 Radovednica Bibi, ris. ser. 09.45 Pingvini v vesolju, ris. ser. 10.10 Dežela pred časom, ris. ser. 10.35 Tom in Jerry 10.45 Preverjeno, ponov. 11.35 Velike ideje za majhen planet, am. dok. serija 12.05 Najbolj odbite reklame 12.35 Ljubimka iz preteklosti, kan.-am. film 14.20 Holcroftova zveza, angl. film 16.30 Življenje ni šala, am. nan. 17.20 Rezer vat panda medvedkov, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu? 21.35 Corellijeva mandolina, angl.-am. film 00.15 Plemenita kri, am. film 01.55 Palača, nad. 02.50 24ur, ponovitev 03.50 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja - črke, besede, pisave 09.45 Miš maš, otroška oddaja - peka jogur tovih mišk 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 1857. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Šport, športna informativna oddaja 11.10 Mednarodno leto astronomije 2009, ponovitev 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev - ansambel Naveza, ansambel Odpev 13.30 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Pozdrav pomladi 2010 – 3. del - nastopi mladinskih in otroških pevskih zborov 19.50 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 20.50 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja Fibromialgija 21.40 Delčnjakov večer - 2. del, posnetek koncer ta 23.00 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 23. avgusta

07.10 07.25 07.45 09.00 09.05 09.15 09.40 10.05 10.15 10.25 10.35 11.05 11.30 12.00 13.00 13.15 13.45 15.00 15.10 15.40 16.05 16.25 16.40 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.40 21.10 22.00 23.05 23.30 00.50 01.15 01.50 02.20

06.30 07.00 08.00 09.00 10.10 10.40 13.20 13.50 14.20 14.50 15.40 16.10 16.40 17.00 17.25 18.00 18.55 19.00 19.05 20.00 21.00 22.15 22.35 00.35 01.40

06.20 06.50 07.55 08.50 09.40 10.10 11.35 12.05 12.30 13.00 13.30 15.30 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.50 22.50 23.10 00.05 00.55 01.55

09.00 10.20 10.25 10.30 11.10 12.10 13.30 13.40 18.25 18.30 18.35 19.05 19.15 19.50 19.55 20.00 21.20 21.25 21.30 22.30 22.35 22.40 23.10 00.15 00.20 00.25

Utrip Zrcalo tedna Parada Tiger Severin – Severin in emu, ris. Mala kraljična, ris. Šola na Sončavi, nan., 4/13 Šola na Sončavi, nan., 5/13 Bibiji: zehanje, ris. Španija – Bine mora zmagati, 5/26 Fifi in cvetličniki: čmrlek ima nahod, 5/26 Šport špas Ledeni sever in južni tečaj, 14/25 Šola Einstein, 15/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Naši vrtovi, dok. ser. Polnočni klub: borilne veščine Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 10/26 Risanka Mojca Pokrajculja, lutkovna igrica Mozart: rodil se je genij Novice, šport, vreme Gledamo naprej Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Naša KS: disco, nan. Starši v manjšini, 2/6 Istra skozi čas: 20. stoletje, 6/6 Odmevi, vreme, šport Umetni raj: Branko Đurić - Đuro Glasbeni večer Tv dnevnik 23.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne Festival oktetov Kranj 2010 Tv dnevnik 23.8.1992 Slovenski utrinki Posebna ponudba Osmi dan Alpe, Donava, Jadran Prvi in drugi To bo moj poklic: stavbni steklar in steklopihalec, 1. del Eutrinki – življenje v EU Cranford, angl. nad., 2/5 Rožnati panter: slika, ris. Rožnati panter: slon, ris. Iz sobotnega popoldneva Vrtovi sveta, Južna Amerika, 4/5 Muhasto poletje, češ. film Knjiga mene briga Kako so Garcijeva dekleta preživela poletje, am. film Vrtovi sveta, Južna Amerika, 4/5 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh, venezuelska nad, pon. Tv prodaja Regina Tv prodaja Živeti zeleno Mali vragci 24ur ob enih Pobeg iz Alcatraza, am. film Regina, romunska nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Naša mala klinika, nan. Dave, am. film 24ur zvečer Kronike Sare Connor, am. nad. Vohun v nemilosti, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

Dobro jutro, inf. oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Nanovo, mladinska oddaja Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor Delčnjakov večer - 2. del, posnetek koncer ta Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Zvezdica zaspanka, gledališka igra za otroke Pravljica za otroke Mladi upi, otroška oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, pon. Regionalne novice Vabimo k ogledu Na obisku … pri tabornikih v Ribnem , ponovitev Vabimo k ogledu Videospot dneva Hrana in vino, kuharski nasveti, 475. oddaja Akustika 2008– dobrodelni koncert, posnetek 2. dela Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

TOREK, 24. avgusta

06.55 07.00 07.45 09.00 09.05 09.15 09.30 09.55 10.20 10.30 10.35 sledi 10.45 11.00 11.15 11.50 12.15 13.00 13.25 13.40 15.00 15.10 15.45 16.10 16.30 17.00 17.20 17.30 18.00 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.25 21.00 22.00 23.05 00.45 01.20 01.50 02.15 02.50 03.15

06.30 07.00 08.00 09.00 12.15 12.45 13.15 13.40 14.05 15.30 16.00 17.05 19.00 20.00 20.30 21.05 21.40 23.15 00.50

Kultura Odmevi Parada Severin in afriški slon, ris. Mala kraljična, ris. Ljubiteljica konj, kratki film Šola na Sončavi, 6/13 Šola na Sončavi, 7/13 Bibiji: jagode, ris. Risanka Na potep po spominu Zlati prah: o starem modrecu Mozart: rodil se je genij Zgodbe iz školjke: Mojca Pokrajculja Zgodbe iz divjine, 9/20 Umetni raj: Branko Đurić - Đuro Intervju Poročila, šport, vreme Duhovni utrip Primorska znamenja: kraški pili Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 8/26 Sejalci besed, Ivan Cankar, otr. nan. Potplatopis Novice, šport, vreme Gledamo naprej Naravni park Slovenije – slovenske Alpe Naši vrtovi: Karlina Treinen, dok. ser. Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vrtičkarji: fotopornoroman, nad. Vrtičkarji: beli zajec Dokumentarna oddaja Odmevi, šport, vreme Praška pomlad, dok. odd. Prava ideja!, posl. odd. Naravni park Slovenije – slovenske Alpe, dok. ser. Tv dnevnik 24.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Eutrinki Dober dan Koroška Tv dnevnik 24.8.1992 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Prisluhnimo tišini Mostovi 41. festival narodno-zabavne glasbe: Pruj 2010 Intervju: Družina Španzel Med valovi, Tv Koper Muzikajeto: Yugorock Prava ideja! Za ograjo, avstralski film Materino pričevanje, am. film Zabavni infokanal

06.15 06.45 07.50 08.45 09.35 10.05 11.35 12.05 12.30 13.00 13.30 15.30 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 20.45 22.25 22.45 23.40 00.30 01.30

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh Tv prodaja Regina, rom. nad., pon. Tv prodaja Živeti zeleno Mali vragci 24ur ob enih Najina ljubezen, am. film Regina, rom. nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Zmontirana resnica, kan.-am. f. 24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad. Vohun v nemilosti, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 10.20 10.25 10.30

Dobro jutro, inf. oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti (475) Mladi upi, otroška oddaja Videospot dneva Mednarodno leto astronomije 2009, ponovitev Akustika 2008 – dobrodelni koncert, posnetek 2. dela Vabimo k ogledu Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Videospot dneva Pikina nedelja, posnetek gledališke predstave Pravljica za otroke Nanovo, mladinska oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Regionalne novice Vabimo k ogledu 1858. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Šport, inf. športna oddaja To bo moj poklic: Polagalec talnih oblog -2. del, izobraževalna oddaja Videospot dneva Hrana in vino, kuharski nasveti, 476. oddaja Iz VTV arhiva: Bolero 2009 – 2. del, posnetek prireditve Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.00 11.35 11.40 12.40 13.50 13.35 18.25 18.30 18.35 19.00 19.10 19.50 19.55 20.00 21.20 21.25 21.30 21.55 22.00 22.05 22.30 22.35 23.00 23.55 00.00 00.05

SREDA, 25. avgusta

06.55 07.00 07.45 09.00 09.05 09.15 09.30 10.00 10.25 10.30 10.40 11.00 11.20 11.55 13.00 13.15 13.55 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 19.55 20.05 21.40 22.00 23.10 00.50 01.40 02.05 02.45 03.10

06.30 07.00 08.00 09.00 12.15 12.45 13.05 14.25 15.25

Kultura Odmevi Parada Severin in koale, ris. Mala kraljična, ris. Od klovna do kavboja, kratki film Šola na Sončavi, 8/13 Šola na Sončavi, 9/13 Bibiji: lepilo, ris. Obisk v akvariju, 8. del Sejalci besed: Ivan Cankar Potplatopis, 12. odd. Naravni parki Slovenije: slovenske Alpe Dokumentarna oddaja Poročila, šport, vreme Naša KS: Disco Družina: ko so nasprotja prehuda Alpe, Donava, Jadran Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Daulagiri, dok. odd. Bojan, ris. Leni in čivka, ris. Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Dobra ženska, film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Brez reza: zmaga demokracije Daulagiri, dok. odd., pon. Tv dnevnik 25.8.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

16.25 16.55 17.15 18.45 19.00 19.25 20.00 21.35 22.00 23.15 00.00 01.30

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Knjiga mene briga Glasbeni večer Tv dnevnik 25.8.1992 Legende velikega in malega ekrana: Marko Okorn Mostovi Črno beli časi Milijonar čez noč, nem. film O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu Z Damjanom Glasbena oddaja Dokumentarna oddaja Andrej Rozman – Roza: Skopuh Slovenska jazz scena Primer Ranucci, fr. film Zabavni infokanal

06.15 06.45 07.50 08.45 09.35 10.05 11.30 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.50 00.40 01.40

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh Tv prodaja Regina, rom. nad. Tv prodaja Kako umazana je vaša hiša? Mali vragci 24ur ob enih Zadnji izlet, am. film Regina, rom. nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni 24ur vreme 24ur Preko roba, am. film Mentalist, nan. 24ur zvečer Kronike Sare Connor, nad. Popotnik, 1. del am. nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 10.20 10.25 10.30

Dobro jutro, inf. oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti (476) Nanovo, mladinska oddaja 1858. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Šport, informativna športna oddaja Videospot dneva Iz VTV arhiva: Bolero 2009 – 2. del, posnetek prireditve, ponovitev Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Lutkovna igra za otroke Pravljica za otroke Čas za nas, mladinska oddaja Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, pon. Regionalne novice Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Namibija Videospot dneva Hrana in vino, kuharski nasveti, 477. oddaja Mura Raba TV, informativna oddaja Naša Evropa, izobraževalna oddaja Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.00 11.40 12.05 12.10 12.15 12.20 13.30 18.25 18.30 18.35 18.55 19.15 19.55 20.00 21.20 21.25 21.30 22.20 22.25 22.55 23.25 23.55 00.00 00:05

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

19. avgusta 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Tatjana Kokalj in Jana Kolarič: Draga Alina, Draga Brina Avtorici sta v romanu spregovorili o ljubezni in nezvestobi, večnih romanesknih temah. Najboljši prijateljici, Alina in Brina, različni po značaju, načinu življenja in odnosu do sveta, si pišeta elektronska pisma. Brina je urednica revije in srečno poročena mati, ki živi skoraj pravljično življenje. Alina je boemska igralka, ki se nikoli ni ustalila z nobenim moškim. Tako na začetku spoznamo skozi pisma njun prijateljski odnos in življenje, ki ga živita, tekom knjige pa niz dogodkov začne usodno zapletati njuna življenja. Roman je napisan v sočnem in tekočem jeziku, napetost narašča od rahlega valovanja do zaključnega viharja.

Dai Sijie: Balzac in kitajska šiviljica Po obsegu drobna, skoraj neznatna knjiga, a po vsebini in moči besed velika knjiga. Zgodba se dogaja v času kitajske kultur ne revolucije, ko so množično preganjali in zapirali intelektualce, njihove otroke pa prevzgajali. Prav to se je zgodilo takrat 17-letnemu avtorju, saj je moral s prijateljem na prešolanje v oddaljeno gorsko vasico, kjer pa za violino, Mozarta ali Balzaca še niso slišali. Fanta sta pod baterijsko svetilko brala prepovedane romane in zgodbe pripovedovala tako živo, da sta se prikupila vaščanom, predvsem pa njej, v katero sta se oba zaljubila – Šiviljico.

Jesper Juul: Družinske vrednote: življenje s partnerjem in otroki

V prvih štirih poglavjih opisuje knjiga štiri temeljne vrednote – enakovrednost, integriteto, avtentičnost in odgovornost, vse skupaj pa spremlja vrsta praktičnih primerov iz družinskega vsakdana. Zadnji dve poglavji pa odgovarjata na vprašanje kakšna je enakovredna dru žin ska skup nost in kako pomembno je starševsko vodstvo. Starši, vzemite knjigo v roke!

Urška in Andrej Stritar: Z otroki v gore Prvi družinski izletniški vodnik pri nas je namenjen vsem, ki bi radi lepoto gora in narave delili z otroki ali pa se tudi sami odpravili na lažji planinski izlet. V knjigi je opisanih 77 izletov po Sloveniji. Avtorja knjige sta navdušena gornika, svojo ljubezen do gora sta prenesla tudi na svoja otroka. Tako vodnik teme lji na gor niških izkuš njah celotne družine. Knji ga je sestav lje na iz dveh delov. V prvem delu nas avtorja teoretično pripravita na takšne podvige, v drugem delu je opisanih 77 ciljev (zna me ni to sti, dolin in vrhov), ki so zanimivi za otroke. Vsak izlet je opremljen z reliefnim zemljevidom ali skico poteka poti, kar bralcu olajša orientacijo, prav tako pa so pri vsakem izletu navedene kulturne ali naravne znamenitosti, ki jih lahko obiščemo med potjo. Kratke zgodbe, legende in zanimivosti sestavljajo drugi del knjige, le te pa so povezane z izbranimi izleti, namenjenim tako staršem kot otrokom: prvim kot navdih, drugim kot dodatna popestritev na poti.

Zvezdana Majhen: U(k)ganimo svet

VELENJE

Četrtek, 19. avgust 10.00 – 12.00 Mestno otroško igriščePoletne počitnice na otroškem igrišču 15.00 – 21.00 Mladinski center Velenje in Kotalkališče Velenje Mladi v popoldanskem centru in Poletje na kotalkališču 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Filmska projekcija posnetka koncerta Velenje – mesto rocka 21.00 Kavarna Lucifer Poletna branja

Petek, 20. avgust 7.00 – 18.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 10.00 – 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje pravljična sobaIgralne urice 17.00 – 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču 0102 2. odprto prvenstvo v športu Kunigunda 0102 19.00 Podhod k Vili Bianca 13. festival mladih kultur Kunigunda Pod kulturi Piranski pozdrav Velenju 20.00 Turistična kmetija Tuševo Družinski vikend na Tuševem Vinska Gora Srečanje ob tabornem ognju 21.30 Letni kino ob Škalskem jezeru 13. festival mladih kultur Kunigunda - Koncert, Stroj Machine

Sobota, 21. avgust 7.00

Avtobusna postaja Velenje – Pohod po poti XIV. divizije - zbor pohodnikov 7.00 – 13.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru NovaKmečka tržnica 9.00 TRC Jezero VIP Teniški turnir 11.00 Graška Gora 24. tradicionalno srečanje borcev, planincev in veteranskih združenj 14.00 Turistična kmetija Tuševo Družinski vikend na Tuševem Vinska Gora Družabno srečanje družin 20.00 Podhod k Vili Bianca13. festival mladih kultur Kunigunda - Pod kulturi,Prisrčno iz Velenja 21.00 Atrij Velenjskega gradu13. festival mladih kultur Kunigunda - Uradna otvoritev festivala 22.00 Terasa Mladinskega centra

Velenje13. festival mladih kultur Kunigunda, Koncert, Let 3 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL, NK Rudar Velenje:NK Domžale

Nedelja, 22. avgust 9.00 Turistična kmetija Tuševo Družinski vikend na Tuševem Vinska Gora Kolesarski vzpon Vinska Gora - Tuševo 10.00 Podhod pri Vili Bianca, podhod na Cankarjevi ulici, MC Velenje, Youth Hostel Velenje, Kotalkališče Velenje 13. festival mladih kultur, Kunigunda - Grafitiranje 14.00 Turistična kmetija Tuševo Družinski vikend na Tuševem Vinska Gora Promocija zdravilnih zelišč Šaleške doline 15.00 – 19.00 Titov trg 13. festival mladih kultur Kunigunda - Kunigundin športni dan na Titovem trgu 20.00 Dvorana Centra Nova13. festival mladih kultur - Kunigunda, Kabaret PsychoPATTYa sexualis, vrnitev porno dive 21.30 Terasa Mladinskega centra Velenje Koncert - Lollobrigida in Zircus X Konečka planina – Boskovec Planinski pohod

Ponedeljek, 23. avgust 8.00 – 14.00 Bela dvorana in športna igrišča ob TRC Jezero Športni tabor Zmaga Kuštrina na TRC Jezero (do 27.8.) 8.00 – 14.00 Mestni stadion Velenje in igrišča ob stadionu Športni tabor Zmaga Kuštrina ob stadionu (do 27.8.) 8.00 – 14.00 Mala dvorana Doma kulture VelenjePlesno poletje za otroke Plesno-ustvarjalne delavnice 9.00 – 13.00 Vila Mojca Velenje Otroško mesto v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje pravljična sobaIgralne urice 10.00 – 12.00 Mestno otroško igriščePoletne počitnice na otroškem igrišču 17.00 Park pred Gimnazijo Velenje 13. festival mladih kultur Kunigunda - Bobnarsko popoldne v parku Pop. Kunigunda – regionalni multimedijski center 13. festival mladih kultur Kunigunda, Delavnica: »Ko sodi zadonijo« 20.00 Park pred Gimnazijo 13. festival mladih kultur, Kunigunda, Pilates v parku

21 Koledar imen

21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Zvezde pod zvezdami Zack in Miri snemata pornič, komedija 21.30 Terasa Mladinskega centra Velenje13. festival mladih kultur Kunigunda, Koncert: Bambi Molesters X Glasbena šola Velenje in TRC Jezero Poletna šola orkestra in športa

Torek, 24. avgust 9.00 – 13.00 Vila Mojca Velenje Otroško mesto v Vili Mojca 10.00 – 12.00 in 16.00 – 20.00 Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku Papirnate mojstrovine 10.00 – 12.00 Mestno otroško igriščePoletne počitnice na otroškem igrišču 19.00 Kulturnica – literarna kavarnica Poletna branja 21.30 Terasa Mladinskega centra Velenje13. festival mladih kultur Kunigunda, Koncert,Sars

Avgust/veliki srpan

19. četrtek - Ljudevit 20. petek - Bernard 21. sobota - Ivana 22. nedelja - Timotej 23. ponedeljek - Filip 24. torek - Jernej 25. sreda - Ludvik Lunine mene

Sreda, 25. avgust 9.00 – 13.00 Vila Mojca Velenje Otroško mesto v Vili Mojca 10.00 – 12.00 Mestno otroško igriščePoletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 – 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična sobaIgralne urice 10.00 – 17.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dnevi za izobraževalne programe na Ljudski univerzi v šolskem letu 2010/2011 21.30 Terasa Mladinskega centra Velenje13. festival mladih kultur Kunigunda, Koncert, Katalena Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

ŠOŠTANJ

Sobota, 21. avgusta 16.00 Gasilski dom Šoštanj 27. tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln in zabava X Julijske Alpe (do 22. 8.) Cmir, Rjavina, Vrbanove Špice (tura, zelo zahtevna pot)

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 19. in 20. avgusta: Od 10.00 do 13.00 Hiša mladih Počitniške ustvarjalne in plesno – gibalne delavnice

Sobota, 21. avgusta: Od 8.00 do 12.00 Pod kozolcem ob Hiši mladih Kmečka tržnica

24. avgusta polna luna (ščip), ob 19:04

CITYCENTER Celje - četrtek, 19.8. Biotržnica - nedelja, 22. avgust ob 11. uri pravljične urice v Džungli - razstava OŠ FRANA KRAJNCA – Mesto šepeta svoje zgodbe -do 25. avgusta V ŠOLI MI NIČ NE MANJKA! Skupna akcija zbiranja šolskih potrebščin za socialno ogrožene družine na Celjskem v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa. - preizkusite se v spretnostni vožnji v atraktivnem kartingu na vrhnjem parkirišču garažne hiše Citycentra.

Nedelja, 22. avgusta: 19.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Velenjski Big band VOX s solistko Sanjo Mlinar Marin (otvoritev 4. poletnega festivala ''Poletje pod kozolcem 2010'')

Ponedeljek, 23., 24. in 25. avgusta: Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,…)

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D

Avtor knjige, priznani danski družinski terapevt, v svoji praksi že štirideset let spremlja vlogo družine v družbi in odnose med družinskimi člani. Ugotavlja, da našo družbo obvladujejo tržni zakoni, ki vplivajo tudi na razkroj temeljnih človeških vrednot, družina pa bi morala temeljiti na jasnih vrednotah.

Za otroke je čas počitnic lahko tudi čas, ko s knjigo kravžljajo svoje možgane. Takšna je knjiga U(k)ganimo svet, v kateri je 96 ugank, razdeljenih na 12 mesecev. Nekatere uganke so čisto preproste, druge govorijo o nečem pomembnem za naš bližnji in daljni svet in so povezane s koledarskimi opomniki. Ste vedeli, da je 24. september dan srca in 20. november dan splošnih knjižnic? To in še veliko več boste izvedeli, če boste prelistali knjigo ugank. Pripravila: Brina Zabukovnik Jerič

VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:

ODRASLI (Grown Ups) Komedija, 102 minuti Režija: Dennis Dugan Igrajo: Adam Sandler, Salma Hayek, Steve Buscemi, Maria Bello, Maya Rudolph, Kevin James, Chris Rock, Rob Schneider, idr. Petek, 20. 8., ob 21.00 Sobota, 21. 8., ob 19.00 Nedelja, 22. 8., ob 20.00 Režiser neobrzdanih komedij Zohan je zakon in Gasilca pred oltarjem združi skupino osnovnošolskih prijateljev, ki se po 30 letih znova srečajo na družinskih počitnicah. Toda njihove zelo različne družine in neobičajne življenjske navade kmalu povzročijo veliko nepredvidljivih in bolečih, toda zelo zabavnih katastrof. Da bi svoja življenja spravili v običajne tirnice, morajo prijatelji združiti moči in znova odkriti mladostne sanje in hrepenenja.

MORA V ULICI BRESTOV (A Nightmare on Elm Street)

Grozljivka, 94 minut Režija Samuel Bayer Igrajo: Jackie Earle Haley, Kyle Gallner, Rooney Mara, Katie Cassidy, Thomas Dekke Sobota, 21. 8., ob 21.00 Nedelja, 22. 8., ob 18.00 Grozljivi vladar nočnih mor Freddy se vrača na velika platna in znova krade spanec skupini najstnikov, ki ugotovijo, da se njihove sanje spreminjajo v krvave umore v resničnem svetu. Najstnika Quentin in Nancy skušata raziskati skrivnostne smrti prijateljev, a tudi njiju v sanjah začne preganjati srhljivi Freddy. Počasi odkrivata, da je njuna mladost povezana z neusmiljenim morilcem, ustavita pa ga lahko le s spopadom v nepredvidljivem svetu Freddyjevih nočnih mor.

ŽELVINO OSUPLJIVO POTOVANJE (Turtle: The Incredible Journey) Dokumentarni, 81 minut Režija: Nick Stringer Napovedovalka: MIiranda Richardson Petek, 20. 8., ob 19.00

Nedelja, 22. 8., ob 16.00 - Otroška matineja Film je več kot le zgodba o morski želvi, glavati kareti, ki se izleže na floridski obali ter se z zalivskim tokom odpravi na več let trajajoče potovanje, na katerem obkroži severni Atlantik in se naposled odrasla vrne na rodno obalo, da bi nadaljevala svojo vrsto. Čeprav ne gre za klasičen dokumentarni film, gledalcu ponuja mnoga znanstvena dognanja o življenju glavate karete in njenih migracijah. Objektivno, brez pretiranega antropocentričnega dramatiziranja in cenenega populizma nas vodi skozi napeto zgodbo, polno nevarnosti in izzivov, kakršno je tudi resnično življenje morskih želv. Ob tem spoznavamo tudi druge prebivalce morskih globin. S podporo Ministrstva za kulturo! PLOŠČADI PRED DOMOM KULTURE VELENJE, ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna filmska projekcija):

ZACK IN MIRI SNEMATA PORNIČ (Zack and Miri Make a Porno) Komedija, 101 minuta Režija: Kevin Smith Igrajo: Seth Rogen, Elizabeth Banks,

Craig Robinson, Jason Mewes, Jeff Anderson, Traci Lords, Katie Morgan, Ricky Mabe idr. Ponedeljek, 23. 8., ob 21.00 Avtor provokativnih komedij Trgovci in Dogma se podaja v svet snemanja filmov za odrasle, v katerega po naključju zaideta tudi vse prej kot čustveno dozorela Zack in Miri. Čeprav sta prijatelja že od srednje šole, med njima nikoli ni preskočila iskrica ljubezni, toda ob pomanjkanju denarja za stanarino se odločita posneti pornografski film. Za pomoč zaprosita dobrega prijatelja, ob številnih nezgodah in težavah pa počasi spoznavata, da med njima morda vendarle obstajajo še kakšna globlja čustva. V primeru slabega vremena bo projekcija v preddverju Doma kulture ! Naslednji vikend, od 27. 8. do 30. 8. 2010 napovedujemo: animirano družinsko komedijo SVET IGRAČ 3, komedijo SUPERŽUR, ZF triler IZVOR. V ponedeljek, 30. 8. na ploščadi ob domu kulture Velenje letošnja zadnja predstava v Zvezdah pod zvezdami, romantična komedija LJUBEZEN NIMA CENE (v vsakem vremenu )

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

19. avgusta 2010

RADIO

VELENJE

Še je èas, da se vpišete v študijske programe Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru: Visokošolski strokovni študijski program Energetika (I. bolonjska stopnja; redni in izredni študij)

Univerzitetni študijski program Energetika (I. bolonjska stopnja; redni in izredni študij)

Magistrski študijski program Energetika (II. bolonjska stopnja; izredni študij)

Roki za prijavo: I. bolonjska stopnja (VS in UN): 20. avgust - 28. avgust 2010 II. bolonjska stopnja (MAG): 15. september 2010 Študijski programi se bodo izvajali v Krškem in Velenju.

ZAKAJ ŠTUDIRATI NA FAKULTETI ZA ENERGETIKO? - ker imam velike zaposlitvene možnosti, - ker se bom z diplomo Univerze v Mariboru lahko zaposlil tudi v tujini, - ker je študij dinamièen, inovativen in zanimiv, - ker imam kot diplomant možnost opravljanja strokovnega izpita za projektiranje in vodenje del pri graditvi objektov za podroèje elektro in strojne stroke, - ker je v energetiki prihodnost!

Dodatne informacije: Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko - Hoèevarjev trg 1, Krško, tel: 07-6202-216, fax: 07-6202-222 - Trg mladosti 2, Velenje, tel: 03-8986-420, fax: 03-8986-413 e-mail: fe@uni-mb.si.

ČETRTEK, 19. avgusta:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 20. avgusta:

Prikljuèi se tudi ti!

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 21. avgusta:

www.fe.uni-mb.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 22. avgusta:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 23. avgusta:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 24. avgusta:

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 9. avg. 2010 do 15. avg. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. avg. 2010 do 15. avg. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

09.avg

10.avg

11.avg

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

12.avg

PESJE

MOBILNASKORNO

13.avg

14.avg

15.avg

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 25. avgusta:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju:

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 21. 8. in 22. 8. – Mirna Franjkovič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dež. veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

19. avgusta 2010

mali OGLASI * DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

PODARIM TRIDELNO omaro podarim. Tel.: 03/5881-921

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

GIBANJE PREBIVALSTVA

nost lahko delim. Gsm: 041/229-649 TAKOJ lahko spoznate ženske vseh starosti od vsepovsod, ki si želijo ljubezni. Tel.: 090 62 86 (1,99 eur/min) NEOMEJENO število moških spoznavate za 14 evrov. Zastonj za mlade ženske. Gsm.: 031/836-378 MLADA Šalečanka si želi iskrene ljubezni. Tel.: 090 62 86 (1,99 eur/min) 41-LETNI moški išče razočarano, zapostavljeno žensko, ki ne more imeti otrok, nima službe stanovanja, denarja itd., ima pa željo po življenju v dvoje. Gsm: 041/959-192

STIKI-POZNANSTVA

RAZNO

SIMPATIČNA 40-letna trgovka iz Velenja, s svojo hišo, si želi spoznati prijatelja starega do 55 let ali več za resno zvezo. Ti k meni ali jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041/248-647 ŽENITNA posredovalnica za vse generacije Zaupanje, Zastonj za mlajše ženske, ugodno za ostale ženske, moške. Tel.: 03/5726-319 PREPROST očka, obrtnik, išče resno dekle, lahtko tudi zapostavljeno, ki ne more roditi, brezposelno, revno. Gsm.: 031/860-668 V LJUBEZNI nimam sreče, zato drago dekle te želim, s teboj si lepšo prihod-

SINTESIZER prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 070/206-265 POSTELJO, 180 x 200, z dvema nočnima omaricama in računalniško mizo ugodno prodam. Gsm: 031/627-121 SNOVBORD prodam za 120 evrov. Gsm: 070/206-265 DVA nova radiatorja gorenje tiki prodam po polovični ceni. Gsm: 041/686-143 PASJO uto prodam. Gsm: 051/641-245

PRIDELKI JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm:

Upravna enota Velenje Poroke: ZLATA POROKA (50 LET): Zvonimira in Martin Meško, Šmarška cesta 15, Velenje. BISERNA POROKA (60 LET): Barbara in Rupert Jaroslav Tašler, Gubčeva cesta 20, Velenje. Smrti: Stanislav Šlaher, roj. 1939, Podvelka, Lehen na Pohorju 28; Marija Kuder, roj. 1930, Griže, Pongrac 54; Marijan

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

041/344-883 KROMPIR za ozimnico, po ugodni ceni prodam. Gsm.: 040/802-868

107,8 MHz

ŽIVALI

GOOD VIBRATIONS

PRODAJA nesnic, ki že nesejo v nedeljo, 22. 8. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202 PRAŠIČE težke 50 kg prodam. Tel.: 03/5893-578 KOZLIČKE burskih koz, za zakol ali nadaljnjo rejo, stare pet mesecev, prodam. Gsm: 041/749-902 PSIČKE, mladiče, čistokrvne škotske ovčarje prodam. Gsm: 041/467-374

Kegl, roj. 1927, Ul. Pariške komune 44, Maribor; Jožef Vahen, roj. 1953, Podčetrtek, Nezbiše 20; Marija Ževart, roj. 1914, Velenje, Uriskova ul. 51; Danilo Čebul, roj. 1930, Velenje, Prešernov trg 3; Ana Mladovan, roj. 1922, Radeče, Titova ul. 10; Ivan Josip Povh, roj. 1930, Velenje, Tomšičeva c. 8; Franc Magrič, roj. 1946, Velenje, Šlandrova c. 11; Leopold Jug, roj. 1927, Ljubljana, Srednje Gomeljne 19 b; Mar tin Ježovnik, roj. 1924, Velenje, Plešivec 13; Rudolf Rožej, roj. 1944, Topolšica 142; Emil Glušič, roj. 1931, Vinska gora 18.

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

OSLA in oslico, stara pet let, prodam. Gsm: 031/542-798

V SPOMIN V SLOVO 12. avgusta je minilo 20 let, ko je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu in dedku

IVANU JOSIPU POVHU

DRAGU ZGONJANINU Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

prejemniku plakete Mestne občine Velenje

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

Žalujoči: žena in sinova z družinama

ZAHVALA

Ob nenadni izgubi očeta in starega očeta

Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, deda, svaka in strica

IVANA DELOPSTA iz Topolšice

DANILA ČEBUL-a

21. 8. 1935 – 30. 7. 2010 Ni te več pred hišo ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

So ljudje, ki nas nikoli ne zapustijo. Tiho odidejo, a v naših srcih za vedno živijo.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gasilcem, Pogrebni službi Usar, župniku, praporščakom, govornikom, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in izkazali spoštovanje do pokojnega ter mu poklonili cvetje in sveče. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Šoštanj mesto in vsem, ki ste prispevali k temu, da je bilo poslednje slovo lepo in spoštljivo.

Vsi njegovi

ZAHVALA

Za vedno nam bo ostal v spominu naš dragi

Zapustila nas je draga mama in stara mama

IVAN JOSIP POVH

MARIJA ŽEVART

1930 – 2010

Uriskova 51, Velenje

Iskreno za zahvaljujemo za nesebično oskrbo in zdravniško pomoč osebju Doma za varstvo odraslih Velenje in njegovemu dolgoletnemu zdravniku g. Grošlju, dr. med. Zahvala vsem družbenopolitičnim organizacijam, društvom, podjetjem, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, krajanom Vinske Gore, pogrebni službi, govornikoma in vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Tilčka in sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo

10. 9. 1914 – 10. 8. 2010 Hvala sosedom, patronažni službi, zdravstvenemu osebju ZD Velenje in vsem, ki ste ji pomagali in lajšali bolečine v času njene bolezni. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala, ker ste jo imeli radi. Žalujoči: hčerka Marjana z možem Pavlom, vnuka Matej in Sabina z Matijem

Naš čas, 19. 8. 2010, barve: CMYK, stran 24

Starotrško zabavo odplavil dež Šalek se je v soboto dopoldne vrnil zgodovino, popoldanske in večerne dogodke pa so preprečile nevihte – Tradicijo bodo nadaljevali Velenje, 14. avgusta - Vsi, ki poleti pripravljajo prireditve na prostem, dobro vedo, da jim lahko ves trud, ki ga vložijo v organizacijo, v trenutku odplavi dež. Delno se je to zgodilo tudi organizatorjem 10. Starotrškega dne v Šaleku. A bili so srečni in zadovoljni, ker je vreme zdržalo vsaj v soboto dopoldne, tako da so lahko izpeljali vsaj polovico sicer bogato pripravljenih dogodkov. Trg se je ob 10. uri, ko se je na njem začela sveta maša, že spreminjal v prizorišče zgodovinsko obar-

vanih dogodkov. Kmalu po maši, ki jo je obiskalo nemalo krajanov, so čez nov most v središče starega Šaleka na kočiji pripeljali župana Srečka Meha in soprogo Viktorijo, v povorki pa je bila še starotrška gospoda in konjeniki. Stojnice so v tem času že zaživele, ponujale so veliko zanimivih izdelkov, predvsem pa so bile vse res starotrško obarvane. Župan je uradno odprl jubilejni, 10. Starotrški dan, pri tem pa mu je pomagala srednjeveško odeta predsednica sveta KS Šalek Vladka Jan.

Obisk ni bil slab, otroci pa so se najraje zadržali pred šotorom, v katerem so si začasno domovanje ustvarili vitezi. Ti so zakurili tudi ogenj in v senci drevesa pripravili razstavo viteške opreme, ki so jo z veseljem ne le pokazali, ampak so mlad cem poma ga li tudi zles ti vanjo. Kasneje so pred odrom uprizorili viteške boje, ki so bili prava paša za oči. Vmes pa so na trgu mešetarili zeliščarji, tiskarji, mesarji, predice so spretno spreminjale prejo v volno, med njih se je pomešal tudi berač …

Žal pa popoldne vreme ni zdržalo, da bi izvedli še bolj zabavni del starotrškega druženja. Že kmalu po nastopu mladih harmonikarjev je začelo deževati. Tisti najbolj zagreti so se umaknili v garažo Gasilskega doma, kjer so ob petju in glasbi vztrajali dolgo v noč, ostali so šlo domov. Vsi pa so obžalovali, da Šaleški grad zvečer ni bil osvetljen z ognjemetom. Organizatorji pravijo, da so dobili nove izkušnje in da jim elana, da starotrški dan pripravljajo tudi v prihodnje, nikakor ni zmanjkalo. bš

Starotrški dan se je začel s sprevodom skozi vasico Šalek.

Prava atrakcija so bili vitezi iz Žužemberka, ki so si postavili pravi mali tabor. Ob šotoru so zakurili ogenj in razstavili viteško opremo. Mladi obiskovalci so jo lahko tudi pomerili.

Na starotrški tržnici je bilo kaj videti in okusiti. Eni so počeli prvo, drugi tudi drugo.

Letos že 67 družin »na svojem«

Poletna razstava dobro obiskana

V tem mesecu v Velenju rešenih še 32 stanovanjskih vprašanj, skupaj po novi prednostni listi – Na občini pravijo, da se pri dodelitvi stanovanj držijo pravil, ki jih določa zakon

Mozirje – Do nedelje, 22. avgusta, je v Mozirskem gaju odprta tradicionalna poletna razstava cvetja. Osrednja nit letošnje je tropsko cvetje, veliko pozornosti pa je med obiskovalci vzbudil šov pitonov minulo

Velenje, 12. avgusta - Do konca avgusta bo Mestna občina Velenje v objektu na Efenkovi 61 a predvidoma dodelila še 32 stanovanj, od tega 25 prosilcem z liste A, na kateri so socialno šibkejše družine, dvema z liste B, tri službena stanovanja, opravili pa bodo tudi dve zamenjavi stanovanj. Vsi, ki bodo stanovanja dobili v popolnoma obnovljenem nekdanjem domu učencev, so si jih že ogledali in podpisali pogodbe, ključe stanovanj pa bodo verjetno dobili v začetku septembra, saj želijo prej urediti še okolico objekta, kjer pravkar urejajo jav no raz svetljavo in pot do osnovne šole Livada. V teh dneh bodo v občinskem Uradu za stanovanjsko gospodarstvo uredili zamenjavo stanovanj še trem večjim družinam - sedem, pet- in tričlanski, štirim manjšim družinam z liste A pa dodelili garsonjere. Tako bo do konca tega meseca na osnovi zadnjega razpisa za dodelitev stanovanj rešenih že 67 sta novanj skih vprašanj. Do začetka letošnjega avgusta so prosilcem za najem stanovanj dodelili 15 neprofitnih stanovanj, 3 služ-

bena stanovanja in uredili 10 zamenjav neprofitnih stanovanj. Skupaj so tako reši li 28 sta novanj skih vprašanj, 12 od teh tistim, ki so se na listo uvrstili že na prejšnjem razpisu leta 2007. Ob tem v občinskem stanovanjskem uradu poudarjajo, da dodelitev stanovanj poteka izključno po prednostni listi, razen v primerih nasilja v družini, ko je potrebna takojšnja rešitev. Za take primere imajo vedno na voljo bivalne enote za začasno rešitev stanovanjskih vprašanj ali Varno hišo.

Službena stanovanja za deficitarne kadre Dodajajo še, da službenega stanovanja v preteklem in letošnjem letu ni dobil nih če od usluž ben cev Mestne občine Velenje. Tudi sicer so službena stanovanja prvenstveno namenjena kadrom, ki jih v občini primanjkuje. Občani, ki jim finančne zmožnosti to dopuščajo in so na listi B, prejmejo stanovanja relativno hitro. Na listi B so upravičenci, ki imajo nadpovpre-

Stanovanja na MO Velenje dodeljujejo v skladu s Stanovanjskim zakonom in Pravilnikom o dodeljevanju stanovanj. Pri posamezni dodelitvi tako na osnovi obeh predpisov glede na kvadraturo stanovanja izberejo po listi primerno družino ali posameznika. Pri dodeljevanju upoštevajo tudi zamenjave stanovanj. Pred zamenjavo preverijo, ali ima prosilec poravnane vse obveznosti za sedanje stanovanje, ter ali so bile na njegovo dosedanje bivanje kakršnekoli pritožbe.

soboto in nedeljo. Organizatorji razstave – člani Ekološko hortikulturnega društva Mozirje – so tokrat z obiskom zadovoljni. Do sedaj si jo je namreč ogledalo od 6000 do 7000 obiskovalcev. Sploh veliko jih

je bilo minulo nedeljo, ko je obisk spominjal na zlata leta gaja. Naslednja razstava v Mozirskem gaju bo 18. septembra. To bo razstava buč.

čen osebni dohodek in so zavezani plačati 10–odstotno soudeležbo pri dodelitvi stanovanja. V skladu s Pravilnikom o dodeljevanju stanovanj so upravičeni tudi do večjih kvadratur stanovanja kot upravičenci z liste A. Na zadnjih dveh razpisih je bilo prosilcev, uvrščenih na listo B, bistveno manj kot tistih, ki so jih zaradi slabših dohodkov uvrstili na listo A. Sicer pa se v uradu trudijo, da prednostno obnavljajo prazna stanovanja, da jih lahko znova oddajo. Obnove so praviloma temeljite, obnova v lastni režiji najemnika pa je možna samo ob soglasju občine.

bš Razstava tropskega cvetja je bila tudi izobraževalna

Septembra humanitarni koncert Pripravlja ga Odbor za pomoč občankam in občanom Velenja - Izkupiček predvsem delavcem Vegrada in Preventa Velenje, 18. avgusta – Včeraj dopoldne so v velenjski mestni hiši pripravili novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o pomoči delavcem Vegrada in Preventa, ki so se znašli v nezavidljivi socialni stiski. Dosedanje aktivnosti, o katerih smo že poročali, in nadaljnje ukrepe Odbora za pomoč občankam in občanom Mestne občine Velenje so predstavili župan Srečko Meh, podžupan Bojan Kontič in predsednik Rdečega križa Velenje Jože Kožar. Med drugim so napovedali humanitarni koncert, ki bo v velenjskem Kulturnem domu 10. septembra, predstavili pa so tudi druge oblike pomoči, ki jih pripravljajo številne organizacije, društva in zavodi, združeni v odbor. Ob 18. uri pa so v sejni dvorani MO Velenje delavcem iz Vegrada in Preventa predstavili njihove pravice in možnosti za premagovanje socialne stiske. bš

Dolgoletni partner Mozirskega gaja je tudi Premogovnik Velenje – cvetlična gredica z lignitom