33 2015

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/23 0C), soboto (13/24 0C) in nedeljo (14/23 0C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 20. avgusta 2015â€

ĹĄtevilka 33 | leto 62â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Kako se bomo greli?

Mira ZakoĹĄek

Pravzaprav so bile novice o nezanesljivi dobavi toplotne energije sredi toplotnega ĹĄoka, ki smo ga preĹživljali, prava ironija, a dejstvo je, da je do zaÄ?etka nove kurilne sezone le ĹĄe dober mesec.

VeÄ?ina vsega skupaj najbrĹž niti ni resno jemala, celo ena od naĹĄih novinarskih kolegic je na novinarski konferenci Mestne obÄ?ine Velenje vpraĹĄala, Ä?e res mislijo, da bi si kdo upal toplovod Ĺ aleĹĄke doline kar tako ÂťizklopitiÂŤ. Zdi se res neverjetno, a dejstvo je, da smo to na lastni koĹži Ĺže obÄ?utili. In ni bilo prijetno!

Je pa tudi dejstvo, da je tolikĹĄno dvigovanje prahu o tem vpraĹĄanju sredi poletne vroÄ?ice ali obdobja novinarskih kislih kumaric veÄ? kot komiÄ?no ali pa morda zelo naÄ?rtno. Morda je res modro prepriÄ?evati slovensko javnost, ki ima TeĹĄa in njegove ĹĄestice Âťpoln kuferÂŤ, da se Ĺželi Ĺ aleĹĄka dolina greti na njen raÄ?un?! In marsikdo temu verjame in se priduĹĄa.

Toda podatki iz bilance ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne jasno kaĹžejo, toplotne energije doslej niso prodajali pod ceno, z njo so celo ustvarili dobiÄ?ek in ta bo zdaj, ko bo veÄ?ina toplote prihajala iz tehnoloĹĄko boljĹĄega ĹĄestega bloka s 30 odstotkov boljĹĄim izkoristkom (brez poviĹĄanja cene), ĹĄe viĹĄji. Zakaj torej podraĹžitev? In kdo bi nanjo pristal? Morda, Ä?e ga prestraĹĄiĹĄ z nezanesljivo oskrbo in slovenskim javnim mnenjem, Ä?eĹĄ da se grejemo prepoceni!

Kakorkoli, Ä?as je Ĺže, da se odgovorni dogovorijo, kar se morajo dogovoriti in seveda najdejo ustrezno reĹĄitev. Problem pa je treba reĹĄiti na osnovi argumentov in ĹĄtevilk, s katerimi se je seveda mogoÄ?e tudi igrati in jih politiÄ?no barvati, a dejstvo je, da vsaj te, Ä?e jih pogledamo objektivno, stojijo in drĹžijo! Naj drĹžijo tudi dogovori, ki so bili, in tudi tisti, ki jih je ĹĄe treba sprejeti.

Ĺ oĹĄtanj veliko gradbiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj je v teh poletnih dneh veliko gradbiĹĄÄ?e. Najbolj obseĹžna je obnova Trga svobode (na sliki), ki se je pravzaprav Ĺže zaÄ?ela s tehnoloĹĄko prenovo toplovodnega sistema. Tega prenavljajo tudi na PreĹĄernovem trgu in Trgu Bratov Mravl-

jakov. Dela pa potekajo tudi drugje. Za ĹĄportne navduĹĄence in mlade (tudi tiste po duĹĄi in srcu) bodo gotovo najpomemđ&#x;”˛ mz bnejĹĄa tista ob Tresimirjevem parku (stran 8). â€

đ&#x;”˛

Tekmovanje v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami v Ĺ oĹĄtanju je najstarejĹĄe tovrstno tekmovanje v drĹžavi. Po zagotovilih organizatorja je poleg ohranjanja in opozarjanja na pomen tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine namenjeno tudi druĹženju ter zabavi. Nekatere desetine preizkuĹĄnjo z roÄ?no ali motorno brizgalno vzamejo zelo zares, druge na tekmovanju sodelujejo bolj po naÄ?elu: pomembno je sodelovati, ne zmagati. Naj bo razlog za druĹženje kakrĹĄen koli, pomemben je ťtimungÂŤ. Ta je bil minulo nedeljo dober tako pri organizatorjih kot tekmovalcih in obiskovalcih prireditve. đ&#x;”˛

DruĹženje in ohranjanje tehniÄ?ne dediĹĄÄ?ine

Uredba za obratovanje Ä?etrtega bloka TEĹ prednostno Na vladi so se Ĺže odzvali na pismo, ki ga je predsedniku dr. Miru Cerarju poslal velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, v njem pa ga prosil za pomoÄ? pri razreĹĄitvi zagate z zvezi z zagotovitvijo nemotene oskrbe s toplotno energijo v Ĺ aleĹĄki dolini. KratkoroÄ?no je najbolj sprejemljiva moĹžnost prenos evropske direktive o industrijskih emisijah, po kateri bi med drugim lahko podaljĹĄali delovanje Ä?etrtega bloka TEĹ . S tem bi ob izpadu bloka 6 (v Ä?asu remonta petega bloka) zagotavljali ogrevanje. Ob tem je treba sprejeti ĹĄe dve drugi odredbi.

Okoljsko ministrstvo ti uredbi pripravlja prednostno in jih bo predvidoma poslalo v javno obravnavo septembra. mz

đ&#x;”˛

Osmi Rudar proti tretjemu Mariboru

tp

Ĺ e bolj bogat StarotrĹĄki dan

ÂťPod zvezdo smo bili moÄ?nejĹĄiÂŤ

Velenje, 22. avgusta – To soboto bo stari del vasice Ĺ alek postal prizoriĹĄÄ?e zgodovine. Tradicionalni StarotrĹĄki dan, ki ga pripravljata TuristiÄ?no druĹĄtvo in Krajevna skupnost Ĺ alek, se bo letos zaÄ?el ob 15. uri. Na stojnicah bodo predstavljali izdelke domaÄ?e in umetnostne obrti in domaÄ?ih dobrot. V popravilo lahko rokodelcem prinesete tudi kakĹĄno kmeÄ?ko orodje. Mojstri vam bodo klepali kose, nabrusili srp ‌ Poleg tega bodo pekli vola,

GraĹĄka Gora, 22. avgusta – Na gori juriĹĄev, polni zgodovine, ki je oblikovala mnogo usod, tudi letos ob Ĺže 29. spominskem sreÄ?anju borcev, planincev in Ä?lanov veteranskih zdruĹženj, priÄ?akujejo okrog 2000 ljudi. Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? bo ob 10. uri odprl Spominski park GraĹĄka gora, ki ga je Muzej Velenje uredil med spomenikom NoĹĄenje ranjencev in spominsko sobo XIV. Poleg stopnic do spomenika so ob po-

praĹžili krompir in poskrbeli, da nihÄ?e od obiskovalcev, ki bodo lahko obÄ?udovali grajsko gospodo in viteze, ki bodo prikazali tudi boje z ognjem, ne bo Ĺžejen.

Organizatorji pripravljajo tudi bogat kulturnozabavni program na osrednjem odru. Med drugim bodo nastopili rogisti, predstavili bodo dvorne in ciganske plese, prviÄ? pa bodo izvedli tudi predstavo, v kateri bodo reĹĄevali zaÄ?arano grofiÄ?no. đ&#x;”˛

bĹĄ

ti postavili spominska obeleĹžja.

Krajanom, ki so intenzivno sodelovali pri narodnoosvobodilnem boju, danes pa si prizadevajo ohraniti spomin, bo Ĺžupan poklonil skulpturo Sebastjana JuriÄ?a, zlato plaketo pa bo dobil MoĹĄki pevski zbor Kulturnega druĹĄtva Ravne, ki letos praznuje 40-letnico delovanja. Osrednja slovesnost na prireditvenem prostoru pod ĹĄotorom se bo zaÄ?ela ob 11. uri s kanonado. đ&#x;”˛

tf

Obeta se razburljiv veÄ?erni derbi na stadionu ob jezeru (22. avgusta ob 17.45).

Igralci Rudarja priÄ?akujejo polne tribune in glasno bodrenje.

Kunigunda je med nami!

Stran 14-15

VLADO KRESLIN ba

Poezija in glas

sobota, 22. avgust ob 20.00

na terasi Kavarne Lucifer ije:

Rezervac

Luka PraĹĄnikar trenutno drugi strelec v ligi.

VeÄ? na strani16.

802

041 670

FOTO: Polonca ErĹžen

Glasbenik in pesnik, ljev Ä?lan druĹĄtva slovenskih pisate

WINE

BAR

C H O C O LA T E

Informacije in rezervacije:

www.knjiznica-velenje.si

03 8982550

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

BolniĹĄnici gre na bolje Energetska sanacija vrtca Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so praktiÄ?no vse javne zgradbe potrebne energetske sanacije. Analiza stanja (opravili so jo med pripravo lokalnega energetskega koncepta) je pokazala, da po prenovi in s tem veÄ?jih prihrankih najbolj ÂťkliÄ?eÂŤ objekt centralnega vrtca. Zato je obÄ?inska uprava naroÄ?ila izdelavo tehniÄ?ne in investicijske dokumentacije za njegovo energetsko sanacijo. Izdelavo projekta, ki bo osnova za kandidiranje za nepovratna sredstva, so zaupali druĹžbi Adesco iz Velenja. Po pogodbi bo lokalna skupnost za to plaÄ?ala 12.600 evrov z DDV-jem. Projektanti naj bi se dela lotili v teh dneh in ga konÄ?ali najkasneje v treh mesecih. Na obÄ?inski upravi so ĹĄe povedali, da bo v projektu ÂťobdelanaÂŤ tudi ĹĄiritev vrtca, ki je delno Ĺže izvedena z modularnimi enotami, za katere poteÄ?e poslovni najem prihodnje leto. Za drugi del ĹĄiritve pa imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje. ÄŒaka pa jih odloÄ?itev o vrsti gradnje, ki bo najbolje dopolnjevala obstojeÄ?i objekt. đ&#x;”˛

Tp

Cesta Skorno Ĺ martno ob Paki – Po napovedih naj bi se v teh dneh zaÄ?ela popolna rekonstrukcija ceste na odseku lovski dom–kmetija ŽupanÂŤ v Skornem. Projekt za izvedbo rekonstrukcije ceste je pripravila druĹžba Optimus inĹženiring z Dobrne, projekt za stabilizacijo potencialno plazovitega dela na zaÄ?etku trase nad cesto pa druĹžba Blan iz Mozirja. Glavni izvajalec del bo druĹžba VOC Celje, s katero je lokalna skupnost podpisala gradbeno pogodbo za posodobitev 655 metrov v viĹĄini nekaj manj kot 110 tisoÄ? evrov.

Na gradbiĹĄÄ?e bodo najprej stopili delavci velenjskega podjetja PUP, ki je oddalo najugodnejĹĄo ponudbo za ureditev kamnite obloge (vrednost del znaĹĄa slabih 15 tisoÄ? evrov). Glavnina gradbenih del naj bi bila konÄ?ana v enem mesecu. V tem Ä?asu bo voĹžnja omogoÄ?ena samo prebivalcem na tem obmoÄ?ju in interventnim prevozom, za vse druge bo urejen obvoz. đ&#x;”˛

Tp

Cesta Podkraj–ArnaÄ?e zaprta Velenje, 17. avgusta – Cesta Podkraj–ArnaÄ?e je od minulega ponedeljka do nedelje, 30. avgusta, popolnoma zaprta zaradi obnovitvenih del na mostu in sanacije voziĹĄÄ?a. Obvoz bo urejen po cestah JemĹĄe–BlaĹžiÄ? in Zgornje Laze–Spodnje Laze. Spremembe prometnega reĹžima so oznaÄ?ene z ustrezno prometno signalizacijo.

Potem, ko je bil v letih 2013 in 2014 negativen poslovni izid, so letos trend obrnili na bolje Milena KrstiÄ? – Planinc

TopolĹĄica – V BolniĹĄnici TopolĹĄica 230 zaposlenih letno opravi od 2.500 do 2.600 sprejemov, okoli 21.000 pregledov in blizu 10.000 specialistiÄ?nih preiskav, pravi direktor primarij Leopold Rezar. BolniĹĄnica ima 130 postelj, od tega jih je 90 namenjenih bolnikom, ki potrebujejo akutno obravnavo, 30 jih je ÂťrezerviranihÂŤ za tiste, ki potrebujejo nego ali rehabilitacijo, 10 pa za enoto intenzivne terapije.

V BolniĹĄnici TopolĹĄica ste se pred leti otepali precejĹĄnjih te-

Primarij Leopold Rezar

Ĺžav. Vsake toliko Ä?asa se je pojavilo vpraĹĄanje obstoja. Biti ali ne biti? Zdaj ko je bolniĹĄnica preurejena, se za njen obstoj najbrĹž ni treba veÄ? bati? ÂťObstoj, Ä?e nam obnova ne bi uspela, bi bil dejansko lahko ogroĹžen. Petdeset let stara bol-

niĹĄnica, ki je pokala po vseh ĹĄivih, ni imela dobre prihodnosti.

Usmeritev, ki se izraĹža tudi z novimi doloÄ?ili statuta, je jasna – zdravljenje pljuÄ?nih bolezni, s tem da se – to moram poudariti – za lokalno prebivalstvo ohrani internistiÄ?na dejavnost.

Pomembna je tudi nega, vendar ta ni naĹĄ primarni cilj, je bolj ekonomski kriterij. NaĹĄa strokovna usmeritev pa je rehabilitacija kroniÄ?nih pljuÄ?nih bolnikov, pri Ä?emer smo med prvimi v Sloveniji. V zvezi s tem bomo skuĹĄali navezati stike tudi s tujino in v povezavi s Ä?ezmejnim zdravstvom ustvariti novo dejavnost.ÂŤ Poslovanje? Kar nekaj pretresov je bilo v zadnjem obdobju. ÂťLeto 2012 smo zakljuÄ?ili uravnoteĹženo, pozitivno. Leta 2013 smo imeli teĹžave zaradi obnove, ki je zastala, in nismo v celoti uresniÄ?ili programa. V tem Ä?asu

ÂťPrekolesarimo svetÂŤ za manj samomorov Slovenija. 10. avgusta – Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi samomora vsako leto umre okrog 800 tisoÄ? ljudi. Po nekaterih ocenah je ĹĄtevilka ĹĄe viĹĄja, saj zaradi stigme, ki je povezana s samomorom, prihaja tudi do prikrivanja smrti, ki so posledica samomora. Od leta 2003 tudi v Sloveniji zaznamujemo 10. september – Svetovni dan prepreÄ?evanja samomora. LetoĹĄnje geslo PrepreÄ?evanje samomora: Podajmo roko –

reĹĄimo Ĺživljenje, spodbuja k razmiĹĄljanju o tem, kakĹĄno vlogo ima nudenje pomoÄ?i in podpore pri prepreÄ?evanju samomora. Geslo poudarja, da lahko doseĹžemo pozitiven uÄ?inek in spremembo, Ä?e ogroĹženim posameznikom pokaĹžemo, da nas zanje skrbi in da nam ni vseeno.

Ob svetovnem dnevu prepreÄ?evanja samomora poteka tudi akcija Prekolesarimo svet. Ta simbolizira povezanost celotnega sveta v prizadevanjih

20. avgusta 2015 se je zgodilo tudi izplaÄ?ilo tretjih in Ä?etrtih plaÄ?nih nesorazmerij, kar je bil vzrok za negativen poslovni izid ob koncu leta. Lani pa se je zgodil drug paradoks.

Zaradi izjemnih meteoroloĹĄkih okoliĹĄÄ?in je bilo izjemno visoko ĹĄtevilo prehladnih obolenj. Ta pa so naĹĄa, Ä?e se lahko tako izrazim, Âťprva frontna linijaÂŤ. Program smo presegli, plaÄ?anega pa nismo dobili. Leto smo zakljuÄ?ili z negativnim izidom. Letos kaĹže bolje. V prvi polovici leta smo program sicer presegli za 9 odstotkov, a kljub temu poslujemo uravnoteĹženo.ÂŤ Prenova se ĹĄe nadaljuje? Kdaj raÄ?unate, da bo zakljuÄ?ena? ÂťDo konca letoĹĄnjega leta. FinanÄ?ni razlogi, zaradi katerih je prenova zastala, so bili letos odstranjeni in zdaj s polno paro nadaljujemo. Pohvalimo se lahko, da so bile v letoĹĄnjem vroÄ?em poletju vse bolniĹĄke sobe in celotna bolniĹĄnica klimatizirane.

V najhujĹĄi vroÄ?ini je bilo v bolniĹĄkih sobah 25 stopinj.ÂŤ đ&#x;”˛

za prepreÄ?evanje samomora. Kolesarimo lahko na prostem ali doma, sami ali v druĹžbi. Mesec dni, v Ä?asu od 10. avgusta do 10. septembra bodo tudi v Sloveniji prekolesarjeni kilometri ĹĄteli skupaj z drugimi udeleĹženci iz vsega sveta. Pobudnik aktivnosti je tudi letos Mednarodna zveza za prepreÄ?evanje samomora. Lani je bil cilj prekolesariti 40.075 kilometrov, kolikor znaĹĄa obseg Zemlje, preseĹžen za ĹĄtirikrat, saj je bilo skupno po celem svetu prekolesarjenih 196.282 kilometrov, od tega kar 40.000 v Sloveniji. đ&#x;”˛ bĹĄ

đ&#x;”˛

KonÄ?ujejo dve cesti Vinska Gora, 14. avgusta – Kmalu bodo v Vinski Gori konÄ?ali obnovo dveh daljĹĄih odsekov lokalnih cest. Cesta Jovan–KlanÄ?nik je dolga 982 metrov, odcep Strahovnik pa 434 metrov. Obe cesti bodo namenu predali v petek, 28. avgusta, ob 16. uri pri bivĹĄi gostilni Jovan v ÄŒrnovi. đ&#x;”˛

bĹĄ

Rok za oddajo vlog se izteka Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je tudi letos objavila razpis za sofinanciranje malih komunalnih Ä?istilnih naprav. Med prosilce bodo razdelili 50 tisoÄ? evrov, vsak upraviÄ?enec pa bo lahko dobil 1.000 evrov nepovratnih sredstev. Rok za oddajo vlog se izteÄ?e 31. avgusta. Zadnji rok za izgradnjo naprav pa se tudi hitro pribliĹžuje. đ&#x;”˛

bĹĄ

IĹĄÄ?ejo prostovoljce Velenje, 17. avgusta – PoroÄ?ali smo Ĺže, da se Slovenija v Evropskem letu za razvoj prviÄ? pridruĹžuje projektu NajboljĹĄe novice iz sveta (World’s Best News). 11. septembra 2015 bo s pomoÄ?jo 300 prostovoljcev v veÄ? kot 20 krajih po vsej Sloveniji razdeljenih 10.000 izvodov Ä?asopisa, ki bo s pozitivnimi zgodbami iz drĹžav v razvoju pokazal, da lahko ustavimo globalno revĹĄÄ?ino.

NajboljĹĄe novice sveta, ki jih ustvarjajo prostovoljci iz 13 evropskih drĹžav, bodo delili tudi v Velenju. Na razliÄ?nih lokacijah v mestu jih bodo med ljudi delili v petek, 11. septembra, med 7.30 in 10. uro. Poleg Ä?asopisa bodo delili ĹĄe simboliÄ?en zajtrk – lonÄ?ek kefirja. Koordinacijo projekta je v Velenju prevzel Mladinski center Velenje. Za izvedbo tega iĹĄÄ?ejo 10 prostovoljcev. Prijavite đ&#x;”˛ bĹĄ se lahko do 31. avgusta. â€

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Ob meji najbolje vedo, kaj je meja Ob meji o meji: naj se ta zgodba Ĺže konÄ?a – Mladi brez hmeljskega zasluĹžka – Ĺ marska Kalvarija – V Domu tudi hotel Le kaj bi nam v letoĹĄnjem letnem Ä?asu kislih kumaric krajĹĄalo Ä?as, Ä?e ne bi bilo ÂťdomoljubnegaÂŤ pogovora med naĹĄo damo in gospodom o za nekatere zakulisnem delovanju v zvezi z arbitraĹžnim sodiĹĄÄ?em. Ta pogovor je pokazal, da znajo Hrvati ĹĄe kako dobro slovensko, saj so vsebino, ki so jo ÂťujeliÂŤ njihovi prisluĹĄkovalci, takoj prevedli in raztresli naokoli. In se je zgodilo, kar se je zgodilo. Bilo je pestro in padali so arbitri, mi pa smo sklenili, da nima veÄ? smisla, da jih imenujemo sami, naj ĹĄe to za nas naredi arbitraĹžno sodiĹĄÄ?e. Zdaj bomo, kot kaĹže, ĹĄe dalj Ä?asa Ä?akali na konÄ?no odloÄ?itev sodiĹĄÄ?a. In to v strahu, ker morda za nas odloÄ?itev le ne bo tako ugodna, kot si sami mislimo in kot se bojijo Hrvati. Toda predvsem v obmejnem obmoÄ?ju, tudi na vzhodu naĹĄe regije, kjer se odnosi med drĹžavama odvijajo na konkretni Âťvsakodnevni ravniÂŤ, veÄ?ina ljudi meni, naj se ta proces vendarle Ĺže konÄ?a. Naj nekdo o tem odloÄ?i! A hkrati upajo, da bosta vrhova drĹžav to res tudi spoĹĄtovala.

In ko so eni naĹĄi vodilni o tem – predvsem o tem, ali naj vendarle mi imenujemo novega arbitra – modrovali, so nekateri od njih ĹĄe kar mirno dopustovali. ZlobneĹži pravijo, da na HrvaĹĄkem. Sami se o tem (ĹĄe) niso izjasnili. Saj se jim zdaj nima kaj zgoditi, ker je preveÄ? resen Ä?as, da bi se ukvarjali s takimi notranjimi ÂťmalenkostmiÂŤ, ko pa reĹĄujemo velike zunanje.

Predvsem pa to ne zanima mnoge naĹĄe starĹĄe, ki se Ĺže pripravljajo na novo ĹĄolsko leto. Ta je za mnoge res bolj stresen Ä?as kot pa za njihove ĹĄolarje. LaĹžje je stopiti v ĹĄolo, teĹžje seÄ?i v denarnice. Ĺ e posebno, ker tisti, ki najbolj potrebujejo, ĹĄe niso izvedeli, ali jim bodo odpisali kaj dolga ali ne. ÄŒe bi se jim odvalilo vsaj majhno breme, bi bil zaÄ?etek ĹĄolskega leta vsaj malo bolj brezskrben. Brez skrbi ĹĄe nikakor ne.

VÄ?asih, ko je bilo obiranje hmelja ĹĄe roÄ?no, so si s tem opravilom v tem Ä?asu mnogi otroci lahko sluĹžili denar za zvezke in knjige. Zdaj vse to delajo bolj strojno in dela za mlade roke ni veÄ?. In letoĹĄnje obiranje hmelja, ki ga je seveda najveÄ? v Savinjski dolini, se je Ĺže

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

res zaÄ?elo. Prve kobule najzgodnejĹĄih sort so Ĺže v suĹĄilnicah. Sledile jim bodo druge. Po napovedih letoĹĄnji pridelek ne bo tako dober kot lanski, pridelali naj bi dva tisoÄ? ton zelenega zlata. Je pa ÂťklimaÂŤ med hmeljarji vendarle ugodnejĹĄa kot prejĹĄnja leta, saj ni veÄ? takih teĹžav s prodajo. NaĹĄ hmelj gre seveda veÄ?inoma po svetu, saj ĹĄe vedno veljal za zelo kakovostnega. Spodbudno je, da so vso lansko zalogo Ĺže prodali.

Zdaj seveda zrejo v nebo, da jih ne pri prizadejalo kakĹĄno neurje.

Morda so tudi nekateri ob zadnjem Marijinem prazniku poromali v kakĹĄno cerkev. Romanj je bilo tudi na naĹĄem obmoÄ?ju kar precej.

V Ĺ marju je bilo ob Marijinem prazniku in godu svetega Roka tradicionalno romanje k cerkvi sv. Roga. Mnogi so k cerkvi nad krajem krenili po znani ĹĄmarski Kalvariji. Tu so si lahko ogledali 14 kapelic s kipi. Vendar ti Ĺže nekaj Ä?asa niso originalni, ampak replike. Originale so obnovljene postavili v ĹĄmarski muzej baroka, ki je bil ob tem romanju tudi na ogled. Slovesno otvoritev pa pripravljajo to jesen. Nad muzejem bo bdela ĹĄmarska knjiĹžnica. Tudi ta je v teh poletnih dneh sredi naloĹžbe. Izvajajo energetsko sanacijo, za ta dela je obÄ?ini uspelo dobiti evropska sredstva.

Z drugaÄ?no jesenjo je povezano dogajanje v LaĹĄkem. V tamkajĹĄnjem domu, kjer prebivajo ljudje v jeseni Ĺživljenja, so namreÄ? odprli vadbeni center na prostem. BaliniĹĄÄ?u, ki so ga Ĺže imeli, so dodali ĹĄe veÄ? naprav za razgibavanje in sproĹĄÄ?anje. Ne bo pa namenjen le tistim, ki bivajo v domu starejĹĄih, tudi ostalim starejĹĄim. V Termah Olimia pa bodo na poseben naÄ?in ÂťproslaviliÂŤ 10-letnico s PleÄ?nikovo nagrado za arhitekturo nagrajenega hotela Sotelia. Prihodnje leto ga bodo obnovili in prilagodili sedanjim potrebam, ki se tudi na tem podroÄ?ju zaradi zahtevnosti gostov precej spreminjajo.

Pa ĹĄe to: v laĹĄkem domu starejĹĄih so dobili ĹĄe poseben hotel – hotel za Ä?ebele samotarke. Da ne bodo tako osamljeni.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

20. avgusta 2015

3

AKTUALNO

Julija najviĹĄja meseÄ?na proizvodnja v zgodovini TEĹ V suĹĄnem obdobju TEĹ znova dokazal, kako pomembno vlogo ima v slovenskem energetskem sistemu – Poskusno obratovanje ĹĄestega bloka uspeĹĄno poteka – ReĹĄitve za nemoteno dobavo toplotne energije ĹĄe iĹĄÄ?ejo Mira ZakoĹĄek

â?ą

Šoťtanj, 12. avgusta – V drugo je novinarska konferenca v Termoelektrarni Šoťtanj uspela.

Teden prej je bila zaradi zelenobelega prahu, ki ga je skupaj z grozilnim pismom prejel direktor dr. MatjaĹž Eberlinc, odpovedana. Povedal je, da pisma ni v celoti prebral, na osnovi tistega, kar je videl, pa je moÄ? razumeti, da so bile groĹžnje izreÄ?ene zaradi dogajanja v zvezi s toplotnim ogrevanjem.

Julija kar 443 GWh elektrike, kar je rekordna meseÄ?na proizvodnja

LetoĹĄnje suĹĄno obdobje in visoke temperature, ki povzroÄ?ajo mnoĹžiÄ?no uporabo klimatskih naprav, so narekovale velike potrebe po elektriÄ?ni energiji. Bloka ĹĄtiri in pet sta ves julij veÄ?ino Ä?asa obratovala s polno moÄ?jo.

Tako so dosegli najviĹĄjo meseÄ?no proizvodnjo v vsej zgodovini Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. V omreĹžje so posredovali kar 443 GWh elektriÄ?ne energije. MeseÄ?ni naÄ?rt so tako izpolnili kar 144-odstotno) Proizvodnja je bila precejĹĄnja tudi v ostalih mesecih letoĹĄnjega leta, skupaj so v

â?ą

uspelo zviĹĄati neto izkoristek elektrarne s prejĹĄnjih 32 odstotkov, s katerimi sta obratovala bloka 4 in 5, na 43 odstotkov, s katerimi obratuje blok 6,ÂŤ pravi PeÄ?ovnik.

S sodobnimi Ä?istilnimi napravi so tudi bistveno zmanjĹĄali izpuste ĹĄkodljivih snovi v ozraÄ?je, pri Ä?emer so preliminarni rezultati celo boljĹĄi od naÄ?rtovanih.

â?ą

Dr. MatjaĹž Eberlic in Miha PeÄ?ovnik

Program racionalizacije so Ĺže pripravili, sistemizacijo usklajujejo skupaj s socialnimi partnerji. Konec leta so imeli 439 zaposlenih, trenutno jih je 412. Torej so ĹĄtevilo zaposlenih z mehkimi metodami Ĺže zmanjĹĄali za 6 odstotkov in bodo do konca leta dosegli naÄ?rtovano 10-odstotno zmanjĹĄanje.

Kljub izjemni proizvodnji izguba

Kljub tako dobri proizvodnji pa je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj v prvih mesecih letoĹĄnjega leta poslovala z izgubo. Ta je bila pred-

videna, tako kot je predvidena tudi za naslednje petletno obdobje.

Na to vplivajo sedanje rekordno nizke cene elektriÄ?ne energije in seveda velika naloĹžbena vlaganja. Jim je pa za letos naÄ?rtovano izgubo uspelo zniĹžati za 8 odstotkov. Na to je poleg dobre

proizvodnje vplival tudi Ĺže delno uresniÄ?en program racionalizacije in nove sistemizacije. Odpovedali so nekaj zunanjih pogodb in zaÄ?eli odprodajo poslovno nepotrebnega premoĹženja.

HSE je TEĹ dokapitaliziral v viĹĄini 248 milijonov evrov

NaloĹžba v ĹĄesti blok je za TEĹ veliko breme in sami ne bi zmogli premagovati likvidnostnih teĹžav. Tako, kot je bilo dogovorjeno, jih je HSE junija dokapitaliziral v viĹĄini 248 milijonov evrov, ki so jih v celoti namenili za naloĹžbo, ki je po besedah direktorja Eberlinca v celoti pokrita. LetoĹĄnji stroĹĄki financiranja znaĹĄajo 32,8 milijona evrov (pri-

PrejĹĄnji direktor Dermol obtoĹžbe zanika Na izjave, da prejĹĄnje vodstvo ni pravoÄ?asno zastavilo nujne naloĹžbe, se je odzval nekdanji direktor TEĹ in sedanji podĹžupan Peter Dermol, ki pravi, da so naÄ?rtovali izvedbo remonta in vsa nujna investicijska dela na bloku pet za jesen letoĹĄnjega leta. ÂťZakaj tudi po 9 me-

secih, ko mene ni veÄ? v TEĹ , postopki izvedbe naroÄ?il za posodobitev bloka 5 niso zakljuÄ?eni, mi ni znano,ÂŤ pravi in dodaja, da so bili leta 2014 zaÄ?eti in v Ä?asu njegove odstavitve tudi skoraj Ĺže zakljuÄ?eni postopki naroÄ?anja. 3. novembra 2014 je bil odpoklican kot

direktor druĹžbe TEĹ , hkrati pa je bil proti njemu sproĹžen postopek o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem so mu med drugim oÄ?itali prekoraÄ?itev pooblastil, in sicer tudi pri postopku izvedbe naroÄ?ila za posodobitev bloka 5. đ&#x;”˛

mz

Zagate s toplovodom je treba nemudoma reĹĄiti Lokalni odbor SMC Velenje je pozval vodstvi HSE in Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj k razreĹĄitvi nastalega poloĹžaja ob odpovedi pogodbe o zagotavljanju toplotne oskrbe, ki osebno, poslovno in ekonomsko posega v pravice obÄ?ank in obÄ?anov mestne obÄ?ine Velenje in obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

ĹĄitev namreÄ? ne omogoÄ?a hkratnega obratovanja v polni moÄ?i bloka 5 in 6. Na bloku pet pa je predviden tudi celovit remont, s katerim bodo zagotovili nadaljnjo zanesljivost obratovanja.

StroĹĄke storitev zunanjih izvajalcev so zniĹžali za 40 odstotkov. 5 velikih pogodb so zmanjĹĄali, 5 so jih odpovedali, dve pa zdruĹžili.

Veliko pozornosti namenjajo dodatnemu izobraĹževanju, v tem trenutku se usposablja za delo na novih napravah kar 179 zaposlenih.

sedmih mesecih proizvedli 2040 GWh, tako da so letni naÄ?rt proizvodnje Ĺže izpolnili 99,6-odstotno. SuĹĄno obdobje je tako ponovno pokazalo, kako pomembno je, da ima Slovenija razliÄ?ne vire domaÄ?e energije.

se je zaÄ?elo enoletno poskusno obratovanje. ÂťVes ta Ä?as je deloval nemoteno in brez napak, ki bi terjale zaustavitev. Z uporabo najsodobnejĹĄih tehnologij in materialov pri novem bloku 6 nam je

ÂťNerazumljiva nam je enostranska odpoved pogodbe podjetja, ki ne bi nikoli naĹĄlo svojega prostora brez privolitve in soglasja prebivalcev okolja, v katerem deluje.

Lokalni odbor SMC Velenje zato zahteva Ä?imprejĹĄnjo razreĹĄitev situacije, ki je nedvomno

nastala zaradi pomanjkanja Ä?uta odgovornosti in spoĹĄtovanja ljudi, ki so svojo mladost, delovno dobo in Ĺživljenje Ĺživeli in preĹživeli ob enem najpomembnejĹĄih energetskih stebrov Slovenije,ÂŤ je v sporoÄ?ilu zapisala predsednica odbora Breda Kolar. đ&#x;”˛

mz

hodnje leto bo ta obveznost znaĹĄala skoraj 49 milijonov evrov)

Poskusno obratovanje ĹĄestice uspeĹĄno poteka

Blok ĹĄest tako tehnoloĹĄko kot ekoloĹĄko povsem izpolnjuje priÄ?akovanja, je povedal direktor projekta izgradnje nadomestnega bloka 6 Miha PeÄ?ovnik. Blok je dobil 27. maja, po uspeĹĄno konÄ?anem tehniÄ?nem pregledu, odloÄ?bo upravnega organa, po kateri

Na bloku 5 predvideni veÄ?ji posegi

V skladu z evropsko direktivo je potreben blok 6 veÄ?jih ekoloĹĄkih izboljĹĄav. Med drugim morajo za dosego manjĹĄih emisij predelati kotel. ÂťPoznavajoÄ? zakonodajo in tehniÄ?no postrojenje v TEĹ , bi ta morali biti izvedena Ĺže v Ä?asu prejĹĄnjih vodstev TEĹ ,ÂŤ je dejal Eberlic. Vgraditi pa morajo tudi nov transformator, s katerim bodo blok 5 prikljuÄ?ili na 220 kV omreĹžje. Trenutna tehniÄ?na re-

Toplotno oskrbo bodo zagotavljali Eberlinc je zagotovil, da si bodo prizadevali zagotavljati nemoteno dobavo toplotne energije tudi v prihodnje. Nadaljevanje pogajanj o novi pogodbi je bilo vÄ?eraj (po zakljuÄ?ku redakcije).

Eberlinc je dodal, da so ceno oblikovali na osnovi akta o metodologiji doloÄ?anja cen, ki ga je sprejel svet Agencije za energijo.

ObÄ?inam lani 3,4 milijona evrov

Eberlinc je tudi poudaril, da je TEĹ v vsej zgodovini deloval druĹžbeno odgovorno in tako Ĺželijo tudi nadaljevati. V lanskem letu so obÄ?inam in krajevnim skupnostim plaÄ?ali za dobrih 3,4 milijona evrov odĹĄkodnin. đ&#x;”˛

Naš ­čas, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

MESTNA OBČINA VELENJE

20. avgusta 2015

Uspešno poslovanje Mestne občine Velenje v prvi polovici leta 2015 V prvi polovici leta je bilo poslovanje Mestne občine Velenje kljub nižjim prihodkom investicijsko naravnano. Za investicijske odhodke smo namenili kar 32 % proračuna oz. več kot 5 mio evrov, od tega največ za nakup garaž na Gorici, ureditev Podjetniškega centra Standard, vzdrževanje cest po programu koncesije in naložbe po programu kohezije pri oskrbi z vodo. Za tekoče odhodke smo namenili 55 % proračuna oz. več kot 9 mio evrov, od tega največji delež za delovanje in vzdrževanje vrtcev.

Prihodki in prejemki proračuna Mestne občine Velenje ter prenos prihodkov iz leta 2014 so bili v prvi polovici leta realizirani v vrednosti 18,746 mio evrov, odhodki in izdatki pa v vrednosti 16,907 mio evrov. Stanje sredstev na računih proračuna MOV je konec junija znašalo 1,839 mio evrov. Na osnovi dobrega poslovanja in načrtovanja denarnega toka Mestna občina Velenje še vedno redno poravnava obveznosti do dobaviteljev in obveznosti pri posojilih.

Prihodki občinskega proračuna v tem obdobju so sestavljeni iz dohodnine (42,8 %), nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (19,9 %), najemnine za komunalno infrastrukturo (6,3 %), sofinanciranja projekta Podjetniški center Standard (4,5 %), sofinanciranja naložb po programu kohezije pri oskrbi z vodo (3,3 %), najemnin stanovanj (3,3 %), sofinanciranja ureditve Regijske galerije Velenje (2,2 %) in drugega (17,7 %).

V prvi polovici leta je bilo manj realiziranih prihodkov od dohodnine. S spremembo zakona ja-

nuarja 2015 sta se spremenila način financiranja in vrednost povprečnine za leto 2015.

Od Termoelektrarne Šoštanj v prvem polletju 2015 še nismo prejeli odškodnine za degradacijo prostora na osnov podpisanega sporazuma. V prvih šestih mesecih letošnjega leta bi ta prihodek znašal 375 tisoč evrov.

❱

Največ sredstev je bilo namenjenih za delovanje in vzdrževanje vrtcev (13,4 %), za administracijo občinske uprave, tj. za delovanje in dejavnosti občinske uprave in skupnih občinskih organov, razpolaganje in upravljanje občinskega premoženja, tekoče in investicijsko vzdrževanje opreme in prostorov, nakup opreme

Za financiranje projektov je občina v tem obdobju pridobila 2,132 mio EUR sredstev iz državnega proračuna, proračuna EU in od drugih evropskih institucij.

Za plače in druge izdatke v zvezi z delom je bilo v Upravi MOV, skupaj z vsemi javnimi zavodi, ki so v lasti MOV, v tem obdobju namenjenih 2,148 mio evrov, kar predstavlja 13 % vseh odhodkov. Za tekoče odhodke in izdatke smo namenili 9,247 mio evrov, kar predstavlja 55 % vseh odhodkov, za investicijske odhodke 5,485 mio evrov oziroma 32 % proračuna in za proračunsko rezervo 27.210 evrov.

in izvajanje programov (9,6 %), urejanje cestnega prometa (7,4 %), investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest (5,7 %), športne programe (5,5 %), oskrbo z vodo (5,2 %) in spodbujanje razvoja malega gospodarstva (5,2 %).

Pomembnejše investicije v obdobju 1–6/2015: nakup garaž na Gorici (0,888 mio EUR), ureditev Podjetniškega centra Standard (0,845 mio EUR), vzdrže-

Atraktivna lokacija za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na območju Škale - Hrastovec

Dohodnina

Na voljo bo tipski projekt, ki ga bodo investitorji lahko prilagodili svojim potrebam.

7.334.166 €

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Najemnina komunalna infrastruktura Podjetniški center Standard

3.411.030 € 1.078.596 € 765.000 €

Program kohezije na področju oskrbe z vodo

563.343 €

Najemnine stanovanj

561.923 €

Regijska galerija Velenje

Prenovljen objekt Galerije Velenje

378.794 €

Realizacija najvišjih prihodkov v obdobju 1–6/2015

vanje cest po programu koncesije (0,817 mio EUR), naložbe po programu kohezije v oskrbi z vodo (0,750 mio EUR), ureditev Regijske galerije Velenje (0,485 mio EUR), naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo pri oskrbi s toplotno energijo (0,274 mio EUR), naložbe po programu iz najemni-

ne za komunalno infrastrukturo za čiščenje odpadnih voda (0,213 mio EUR), investicijsko vzdrževanje in obnova stanovanj (0,170 mio EUR) ter naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo v oskrbi z vodo (0,115 mio EUR).

❱

Za financiranje investicije Sekundarni cevovod Vinska Gora se je občina dolgoročno zadolžila v vrednosti 500.000 evrov. Črpanja kredita v letošnjem prvem polletju še ni bilo. Prav tako na dan 30. 6. 2015 nismo bili kratkoročno zadolženi.

PRORAČUNSKA REZERVA; 27.210 €; 0 %

INVESTICIJSKI ODHODKI; 5.484.556 €; 32 %

PLAČE IN DRUGI IZDATKI V ZVEZI Z DELOM; 2.147.714 €; 13 %

TEKOČI ODHODKI; 9.247.329 €; 55 %

Realizacija odhodkov v obdobju 1-6/2015 – struktura odhodkov

❱

11 parcel na območju Škale - Hrastovec bo jeseni pripravljenih za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.

Predstavitev pomembnejših investicij v tem obdobju

V okviru projekta Podjetniški center Standard bomo zagotovili ugodne prostorske pogoje za razvoj podjetništva in spodbujali ustvarjanje novih delovnih mest v SAŠA regiji. V okviru projektnih aktivnosti smo kupili prostore v objektu Standard (1.846 m2), ki se nahaja neposredno ob glavni cesti Celje–Slovenj Gradec v središču mesta. V objektu urejamo poslovne prostore za mlada inkubirana podjetja, coworking prostor in pisarne za podjetniški inkubator. Skupna vrednost projekta znaša 1,6 mio evrov, od tega bo EU prispevala 1,3 mio evrov.

Prenova objekta Galerije Velenje, ki se v teh dneh že zaključuje, se izvaja v okviru razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

20. avgusta 2015

5

MESTNA OBÄŒINA VELENJE

Rekonstrukcija in dozidava Vile RoĹžle v SonÄ?nem parku.

Rekonstrukcija Jenkove ceste

programiÂŤ, razvojne prioritete ÂťRazvoj regijÂŤ. Pridobljeno je uporabno dovoljenje, v naslednjih tednih pa se bodo izvajala zakljuÄ?na dela v objektu in okolici. NameĹĄÄ?anje opreme bo zakljuÄ?eno do 20. septembra 2015.

Prenovo objekta spremlja vsebinska teĹžnja, da se Galerija Velenje odpre v vseh pogledih in smereh ter da aktivno in z novim zagonom ob pomoÄ?i mladih izveninstitucionalnih in mestnih institucionalnih sil prevzame vlogo osrednjega povezovalca, koordinatorja in podpornika domaÄ?ih akterjev s podroÄ?ja vizualnih umetnosti in kreativnih industrij, ob tem pa ohrani in nadgradi vse dosedanje pridobitve strokovnega dela pri vzdrĹževanju stalne zbirke in izvajanju osrednje galerijske dejavnosti.

Na atraktivni lokaciji na obmoÄ?ju Ĺ kale – Hrastovec bomo prodali 11 parcel, namenjenih gradnji individualnih stanovanjskih hiĹĄ.

Na tem obmoÄ?ju je Ĺže urejena vsa komunalna infrastruktura, z Elektrom Celje trenutno sodelujemo

pri izdelavi projektnih reĹĄitev. Na razpolago bo tipski projekt, ki ga bodo investitorji lahko prilagodili svojim potrebam. Javni razpis za prodajo teh nepremiÄ?nin bomo objavili predvidoma jeseni.

Aprila smo zaÄ?eli rekonstrukcijo in dozidavo Vile RoĹžle v SonÄ?nem parku, ki stoji v varovanem obmoÄ?ju vrtno-arhitekturne dediĹĄÄ?ine in je v Registru kulturne dediĹĄÄ?ine pri Ministrstvu za kulturo vpisana kot Velenje – SonÄ?ni park (EĹ D 10909). Objekt smo vsa leta vzdrĹževali, vendar je bil zaradi dotrajanosti veÄ?ine vitalnih materialov potreben temeljite prenove v vseh etaĹžah.

Celotna vrednost projekta za Mestno obÄ?ino Velenje znaĹĄa 314.716,19 evra. To vrednost sofinancira program SI-HR v viĹĄini 85 %, dodatnih 10 % celotne vrednosti bo krilo nacionalno sofinanciranje, lastni deleĹž Mestne obÄ?ine Velenje tako znaĹĄa 5 %. Za izvajalca del je bil v postopku javnega naroÄ?anja izbran konzorcij RGP, d. o. o., in HTZ I. P., d. o. o.

Ena o pomembnih investicij v letoĹĄnjem letu je bila rekonstrukcija Jenkove ceste. V sklopu rekonstrukcije je bila urejena povrĹĄina za peĹĄce in kolesarje, prestavitev in ureditev obstojeÄ?ega avtobusnega postajaliĹĄÄ?a, prestavitev prikljuÄ?ka za glasbeno ĹĄolo, odstranitev obstoje-

â?ą

Ä?ih dreves in ponovna zasaditev ter ureditev parkiriĹĄÄ? in dovozne poti pred stanovanjskim objektom Jenkova cesta 15–17.

Uredili smo vse prikljuÄ?ke, novo javno razsvetljavo, vkljuÄ?ili elemente za umirjanje prometa ter prehode za peĹĄce in kolesarje. DolĹžina rekonstruiranega

odseka ceste je 310 m. Z rekonstrukcijo je v celoti zamenjan cestni ustroj in sistem meteorne kanalizacije, ki se izteka v reko Pako. Vrednost izvedenih del znaĹĄa veÄ? kot 300 tisoÄ? evrov z DDV, vrednost del obnove mostu Ä?ez reko Pako pa skoraj 80 tisoÄ? evrov z DDV.

V Mestni obÄ?ini Velenje se zavedamo, da so mala in srednje velika podjetja pomemben generator razvoja, zaposlovanja in ustvarjanja prihodka ter kljuÄ?ni dejavnik stabilnosti in socialne kohezije. RazpoloĹžljivost poslovnih prostorov je vselej pomemben dejavnik konkurenÄ?nosti vsakega obmoÄ?ja.

S pridobitvijo novih poslovnih prostorov bomo podjetnikom omogoÄ?ili priloĹžnost za realizacijo poslovnih idej v ĹĄirĹĄem okolju.

Kljub zmanjĹĄanim prihodkom skuĹĄamo obÄ?ankam in obÄ?anom zagotavljati Ä?im boljĹĄo kvaliteto Ĺživljenja in ĹĄe vedno financiramo oz. izvajamo naslednje obÄ?inske projekte in programe: mestna blagajna, brezplaÄ?no pravno svetovanje, Odbor za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom, brezplaÄ?ni avtobusni prevoz Lokalc, brezplaÄ?na izposoja koles Bicy, zavetiĹĄÄ?e za brezdomce in javna kuhinja, program za boj proti drogi LAS, program za starostnike, denarna pomoÄ? ob rojstvu otroka, enkratne izredne denarne pomoÄ?i, program Centra dnevnih aktivnosti za starejĹĄe obÄ?ane idr. †đ&#x;”˛

V PC Standard bodo na voljo poslovni prostori za mlada podjetja.

Vrtci 2.263.188 â‚Ź 1.622.282 â‚Ź

Administracija obÄ?inske uprave

Urejanje cestnega prometa Investicijsko vzdrĹževanje in gradnja obÄ?insklih cest Programi ĹĄporta Oskrba z vodo Spodbujanje razvoja malega gospodarstva

1.248.824 â‚Ź

887.693 â‚Ź

GaraĹže Gorica PodjetniĹĄki center Standard

844.744 â‚Ź

VzdrĹževanje cest - program koncesije

816.535 â‚Ź

Program kohezije - oskrba z vodo

967.306 â‚Ź

Regijska galerija Velenje

877.648 â‚Ź

485.376 â‚Ź

NaloĹžbe - oskrba s toplotno energijo

937.952 â‚Ź 879.656 â‚Ź

750.326 â‚Ź

Realizacija najviťjih odhodkov v obdobju 1–6/2015 – struktura programov

NaloĹžbe - Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda Investicijsko vzdrĹževanje in obnove NaloĹžbe - oskrba z vodo

274.140 â‚Ź 213.395 â‚Ź 170.265 â‚Ź 115.223 â‚Ź

Realizacija odhodkov v obdobju 1–6/2015 – najviťji investicijski odhodki

Petek, 4. september 2015 Titov trg, ob 18. uri

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 12. avgusta Na DARSu so povedali, da za omilitev prometnih zastojev v prihodnjih letih naÄ?rtujejo veÄ? ukrepov; med drugim usposobitev odstavnega pasu za voĹžnjo in tretji pas na najbolj obremenjenem odseku primorske avtoceste.

Mojca Ĺ truc

Iz najveÄ?jega brazilskega mesta Sao Paulo so sporoÄ?ili, da je bilo v veÄ? noÄ?nih napadih ubitih 19 ljudi.

TurĹĄka vojska je v obmorski provinci Hatay na meji s Sirijo zaÄ?ela gradnjo betonskega varnostnega zidu, ki bo visok tri metre in dolg osem kilometrov. Toda turĹĄki boj je sproĹžil begunski naval v GrÄ?ijo.

Japonski premier Ĺ inzo Abe je izrazil globoko kesanje zaradi dejanj Japonske med drugo svetovno vojno, pri Ä?emer je ponovil opraviÄ?ila in obĹžalovanja dozdajĹĄnjih vlad.

sta se zaletela potniĹĄka vlaka, pri Ä?emer je bilo ranjenih najmanj 19 ljudi, dva med njimi huje. Ĺ e vedno se niso umirile razmere ob silovitih eksplozijah v TjandĹžinu. Ĺ tevilo smrtnih Ĺžrtev se je povzpelo na 112, ĹĄe vedno so pogreĹĄali 95 ljudi, med njimi kar 85 gasilcev.

Na obmoÄ?ju indonezijske province Papua so pogreĹĄali letalo s 54 potniki na krovu. Ĺ e istega dne smo izvedeli, da naj bi letalo trÄ?ilo v goro.

Na Kitajskem se je vnelo skladiĹĄÄ?e eksploziva.

Kitajsko mesto TjandĹžin je stresel niz silovitih eksplozij v skladiĹĄÄ?u eksploziva; v njh je po prvih poroÄ?anjih medijev umrlo sedem ljudi, ranjenih je bilo veÄ? kot 180.

PrestraĹĄeni so bili tudi v Italiji, ki so jo predvsem na jugu zajela silovita neurja in zemeljski plazovi.

SkrajneĹži Islamske drĹžave so sporoÄ?ili, da so obglavili Hrvata Tomislava Salopeka, ki so ga ugrabili v Egiptu.

Rusija se je spominjala 15. obletnice tragedije ruske jedrske podmornice Kursk, ki je 12. avgusta 2000 med vojaĹĄkimi vajami potonila na dno Barentsovega morja.

ÄŒetrtek, 13. avgusta

PogreĹĄano letalo naj bi trÄ?ilo v goro.

Po potrjenih reformah v grĹĄkem parlamentu je evroskupina potrdila nov sveĹženj pomoÄ?i GrÄ?iji.

FinanÄ?ni ministri obmoÄ?ja evra so na osnovi v GrÄ?iji potrjenega sveĹžnja reform potrdili dogovor o tretjem programu pomoÄ?i GrÄ?iji v vrednosti do 86 milijard evrov.

Sobota, 15. avgusta Kristjani so praznovali praznik Marijinega vnebovzetja, ki je v veÄ? Marijinih svetiĹĄÄ?, tudi na Brezje, privabil veÄ? tisoÄ? ljudi.

Premier Miro Cerar je sporoÄ?il, da se je vlada odloÄ?ila, da pooblasti predsednika arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a, da imenuje novega slovenskega arbitra. Odzivi so bili – kot po navadi – razliÄ?ni.

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je na Brezjah znova zbralo veÄ? tisoÄ? vernikov.

Vlada je sklenila, da naj slovenskega arbitra izbere kar predsednik arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a.

In Ä?eprav so bila mnenja glede prepustitve izbora arbitra predsedniku arbitraĹžnega tribunala deljena, so bili strokovnjaki enotni, da je dobro, da se sam proces arbitraĹže nadaljuje.

Dva meseca po parlamentarnih volitvah v TurÄ?iji so propadla pogajanja o oblikovanju koalicije med vladajoÄ?im AKP in opozicijskim CHP, kar je bila jasna napoved novih volitev.

Zaradi suma korupcije so v ÄŒrni gori aretirali veÄ? vplivnih politikov, med njimi tudi Ĺžupana Budve Lazarja RaÄ‘enovića.

Petek, 14. avgusta V Murski Soboti je potekala osrednja slovesnost ob dnevu zdruĹžitve prekmurskih Slovencev z matiÄ?nim narodom.

20. avgusta 2015

V mestu Gevgelija v Makedoniji, v bliĹžini meje z GrÄ?ijo, se je dogajala grozljiva prebeĹžniĹĄka kriza, ki ji ni bilo videti konca.

Prav tako ni bilo videti konca pribeĹžnikom, ki so na plovilih vdirali v Italijo. Italijanska mornarica je prav ta dan na plovilu v Sredozemskem morju odkrila najmanj 40 mrtvih migrantov, ki naj bi se v podpalubju zaduĹĄili.

V Veliki Britaniji so razmiĹĄljali, kako bi se zaĹĄÄ?itili. ÂťBritanska vlada Ĺželi doseÄ?i, da nezakoniti priseljenci ne bodo mogli vdirati v Veliko Britanijo,ÂŤ je dejal premier Cameron, ko je javnosti pojasnjeval, da tudi njihova drĹžava razmiĹĄlja o visokih betonskih ograjah.

IMF je ob odobrenem programu pomoÄ?i GrÄ?iji pozval k odpisu dolga tej drĹžavi.

Nedelja, 16. avgusta PribliĹžno 50 kilometrov od madĹžarske prestolnice BudimpeĹĄta

V Ekvadorju je zaÄ?el delovati vulkan Cotopaxi. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je razglasil izredne razmere, veÄ? sto ljudi iz vulkanu najbliĹžjih vasi so evakuirali.

Severna Koreja je zagrozila, da bo napadla ameriĹĄko ozemlje, Ä?e ZDA ne bodo odpovedale veÄ?nacionalnih vojaĹĄkih vaj.

V Zagrebu je popoldne umrl legendarni hrvaťki kantavtor in pesnik Arsen Dedić. Star je bil 77 let.

Torek, 18. avgusta Slovenska vlada je na dopisni seji potrdila predlog in dala zeleno luÄ? za pomoÄ? GrÄ?iji Evropsko sodiĹĄÄ?e za Ä?lovekove pravice je do konca leta 2014 prejelo veÄ? kot 8.400 toĹžb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno krĹĄitev. Glede na ĹĄtevilo prebivalcev je Slovenija tako prva po ĹĄtevilu ugotovljenih krĹĄitev Ä?lovekovih pravic med 47 drĹžavami Ä?lanicami. Vendar varuhinja Ä?lovekovih pravic zatrjuje, da brez poglobljene analize, zgolj na podlagi deleĹža obsodilnih sodb, tega ni mogoÄ?e trditi.

Prehranski varuh se je sestal z upravo Mercatorja, saj se po letu dni pod okriljem Agrokorja na policah ponuja vedno veÄ? hrvaĹĄkih proizvodov. Pada sicer predvsem prodaja slovenskega svinjskega mesa.

Ponedeljek, 17. avgusta Zunanje ministrstvo je veÄ? medijem poslalo poroÄ?ila o nadzoru, v katerih so domnevno zabeleĹženi vsi grehi slovenskih diplomatov v zadnjih letih. Nepravilnosti je precej, veÄ?inoma gre za negospodarno ravnanje z javnim denarjem.

Slovenija se spominja zdruĹžitve prekmurskih Slovencev z matiÄ?nim narodom, kar so v Beltincih na plebiscitarni odloÄ?itvi potrdili leta 1919.

Vseh pet podjetij za distribucijo elektriÄ?ne energije je zaradi slabe urejenosti omenjenega podroÄ?ja vloĹžilo pobudo za ustavno presojo energetskega zakona.

EU zapira vrata

Julija je zunanje meje Evropske unije preÄ?kalo rekordnih 107.500 migrantov in beguncev, je sporoÄ?ila Agencija EU za zunanje meje Frontex. Ĺ tevilka je trikrat veÄ?ja kot v istem mesecu lani in nakazuje na vse veÄ?jo migrantsko krizo. NemÄ?ija bi lahko po novih ocenah letos sprejela kar 750. 000 beguncev, znatno veÄ? od prvotnih priÄ?akovanj.

V napadu Boko Harama, skrajne islamistiÄ?ne skupine, je v odroÄ?ni vasici na severovzhodu Nigerije umrlo do 150 ljudi.

Znanstveniki hrvaĹĄkega centra za raziskave morja so avgusta ob hrvaĹĄki obali na veÄ? plaĹžah med PoreÄ?em in Puljem zabeleĹžili veÄ?jo koncentracijo strupenih alg. Morda bodo morali zaradi njih zaÄ?asno zapirati nekatere plaĹže.

DruĹžbena priÄ?akovanja Mislim, da mi bolj kot kava dvignejo pritisk rigidna priÄ?akovanja, ki jih vsake toliko Ä?asa izrazi kdo od prijateljev ali znancev: Poroka? Otroci? Kdaj bo? Z vsemi temi stvarmi seveda ni niÄ? narobe, prav tako pa ni niÄ? narobe s tem, Ä?e jih nimaĹĄ. Dlje, ko z doloÄ?enimi stvarmi odlaĹĄaĹĄ, veÄ? razmiĹĄljaĹĄ o njih. So smiselne?

So smiselne zate? Kdaj? Zakaj?

Da druĹžba deluje, v njej veljajo doloÄ?ena pravila. DruĹžbene norme narekujejo vzgojo, ta pa nam vceplja druĹžbene predstave o normalnosti in priÄ?akovanja, kakĹĄen naj bi bil Ĺživljenjski potek. Veliko ljudi se o tem sploh ne spraĹĄuje, ampak le drsi po Ä?asovni premici in pazi, da na njej preÄ?rta priÄ?akovane stvari, doseĹžke. Ĺ olo. SluĹžbo.

Partnerja. DruĹžino. Pokoj. ÄŒe se Ĺživljenje TjaĹĄa Zajc ne odvija po tem naÄ?rtu, je marsikdo nesreÄ?en. Ampak od kod pravzaprav izvira to obÄ?utje nesreÄ?e? Res iz tega, da je s posameznikom nekaj “narobeâ€?, da mu nekaj manjka, ali razlog tiÄ?i zgolj v razmiĹĄljanju ponotranjenih okvirov ukalupljene mnoĹžice?

Ena teĹžjih stvari je ustvarjanje svojih nazorov in priÄ?akovanj. To je izziv, ker lahko odstopanje od klasiÄ?nih norm – denimo spolna usmerjenost, promiskuiteta ali predolga samskost, Ĺživljenje s cimri, barva las, prehranjevanje ‌ – za okolico izpade Ä?udno in pri doloÄ?eni starosti “nenormalnoâ€?. ÄŒe nekaj ni obiÄ?ajno, ni dojeto kot naravno in je zato Ä?udno in hitro nesprejemljivo, je Ĺže pred dvesto leti ugotavljal John Stuart Mill v enem svojih razmislekov o druĹžbenem poloĹžaju Ĺžensk, ki je bil takrat ĹĄe precej bolj zapeÄ?aten, kot je danes. VpraĹĄanje seveda je, kdo je tisti, ki odloÄ?a, kaj je normalno in kaj ne?

Smernice so vedno doloÄ?ene s pozicije moÄ?i: glede druĹžbenih in medosebnih odnosov jih je v zgodovini moÄ?no zacementiral vpliv cerkve. Za pravili, ki jih sploh ne opazimo, ker so tako samoumevna, vedno stojijo priÄ?akovanja in interes nekoga, da disciplinira in podredi druge. Da do neke mere v druĹžbi vlada mir. Na tej toÄ?ki ima posameznik dve moĹžnosti: ali o druĹžbenih normah ne razmiĹĄlja, se jim, ker so dogmatiÄ?no samoumevne, podreja, Ĺživi mirno in poslediÄ?no zadovoljno in sreÄ?no. Izpolnjuje priÄ?akovanja in okolica mu kima! Lepo. Lahko pa se vzorcem obnaĹĄanja upira; si postavi svoja pravila in jim sledi, ne glede na to, kaj o tem misli okolica. Kar je teĹžko in pogosto neprijetno, sploh Ä?e je posameznik obÄ?utljiv na mnenja drugih. Ljudje so navsezadnje nagnjeni h konformizmu, k temu, da jih drugi sprejemajo in so zelo dovzetni za vplive iz bliĹžnje okolice. Lepo to prikazuje biografski dokumentarni film o Amy Winehouse, ki je pod vplivom veÄ? nesreÄ?nih nakljuÄ?ij – prehitrega uspeha, izkoriĹĄÄ?ajoÄ?ega moĹža in oÄ?eta – prehitro propadla. “To je torej pekel. Nikoli si ne bi mislil ‌ Se spominjata: Ĺžveplo, grmada, raĹženj ‌ kakĹĄna neslanost! Pekel so ljudje okoli tebe,â€? je v znameniti knjigi Zaprta vrata zapisal Jean-Paul Sartre. Okolica te lahko vzdigne ali uniÄ?i. Od posameznikove osebnosti je odvisno, koliko energije in moÄ?i ima, da hodi po svoji poti, ne glede na kamne, ob katere se lahko na njej spotakne, Ä?e je zakorakal na makadam namesto zapeljal na utrjeno asfaltirano avtocesto. đ&#x;”˛

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v ťtudijske programe I., II. in III. stopnje Energetika Umrl je legendarni Arsen Dedić

V turistiÄ?no Ĺživahnem predelu Bangkoka je razneslo bombo.

Podatki o ĹĄtevilu mrtvih so zelo razliÄ?ni, zadnji podatki policije pa pravijo, da je bomba ubila najmanj 16 oseb, od tega tri tuje drĹžavljane. VeÄ? kot 100 oseb je ranjenih.

Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je prepriÄ?an, da se bo moral svet sooÄ?iti z novo Somalijo le luÄ?aj stran od italijanske obale, Ä?e mirovni pogovori med rivalskimi frakcijami v Libiji ne bodo konÄ?ali drĹžavljanske vojne.

Pomembni datumi: Drugi prijavni rok I. stopnja: od 21. 8. do 28. 8. 2015 Prvi prijavni rok II. in III. stopnja: do 24. 8. 2015

PrikljuÄ?i se tudi ti! krĹĄko - velenje

www.fe.um.si

6

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

20. avgusta 2015

GOSPODARSKE novice Terme TopolĹĄica lani z dobiÄ?kom TopolĹĄica – Terme TopolĹĄica so lani ustvarile malo manj kot 8.000 evrov Ä?istega dobiÄ?ka, medtem ko so leto prej poslovale z izgubo v viĹĄini dobrih 134.000 evrov. ÄŒisti prihodki od prodaje so sicer upadli za odstotek na 6,2 milijona evrov, jim je pa z varÄ?evanjem vseeno uspelo ustvariti dober rezultat.

NajveÄ? noÄ?itev so lani prispevali domaÄ?i gostje, med tujci pa Avstrijci, in sicer 35 odstotkov. Sledijo Nemci in Nizozemci, ki so prispevali po 12 odstotkov. Lani je druĹžba dosegla 65-odstotno povpreÄ?no letno zasedenost hotelskih zmogljivosti, povpreÄ?je panoge pa je znaĹĄalo 60 odstotkov.

NaÄ?eta nosilna sposobnost planeta ÄŒetrtek, 13. avgusta, je bil dan ekoloĹĄkega dolga. Svetovne okoljevarstvene organizacije so namreÄ? izraÄ?unale, da od Ä?etrtka v tem letu na naĹĄem planetu Ĺživimo „na kredit“ – ekosisteme in vire Ä?rpamo oz. obremenjujemo bolj, kot je nosilna sposobnost planeta. Ĺ e leta 2000 je bil dan ekoloĹĄkega dolga oktobra, letos pa je Ĺže sredi avgusta.

Ovadili Hildo TovĹĄak in Mateja KosiÄ?a Celje – Celjski kriminalisti naj bi zaradi suma zlorabe poloĹžaja ovadili nekdanjo direktorico Vegrada Hildo TovĹĄak, zaradi suma oĹĄkodovanja upnikov pa njenega sodelavca in direktorja nekdanje Vegradove hÄ?erinske druĹžbe Vedela nepremiÄ?nine Mateja KoĹĄiÄ?a.

Gorenje VzdrŞevanje reorganizirali Velenje – V Gorenju so VzdrŞevanje, ki je bilo organizirano centralno, reorganizirali, in sicer tako, da sodijo vzdrŞevalci, ki neposredno servisirajo proizvodnjo, neposredno v posamezne programe.

Ocenili so, da je tako bolj racionalno, saj tako bolje poznajo delovni proces, pa tudi stroje in naprave. Vsa veÄ?ja vzdrĹževalna dela (tudi remontna) pa ĹĄe naprej vodijo centralno v okviru sluĹžbe Investicije in VzdrĹževanje.

Esotech prenavlja toplovodni sistem v Ĺ oĹĄtanju Ĺ oĹĄtanj – Sredi junija je v Ĺ oĹĄtanju stekla tehnoloĹĄka prenova toplovodnega sistema na obmoÄ?ju PreĹĄernovega trga, Trga svobode in Trga bratov Mravljakov. Sistem je bil dotrajan in zastarel. Dela izvaja Esotech, opraviti pa jih morajo do 24. septembra. đ&#x;”˛

mz

V steÄ?ajno maso Vegrada 33 tisoÄ? evrov Nekdanji generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc mora v steÄ?ajno maso Vegrada v veÄ? obrokih plaÄ?ati 33 tisoÄ? evrov. TakĹĄen je izkupiÄ?ek poravnave med nekdanjim ĹĄefom policije in steÄ?ajnico Vegrada. Proti nekdanjemu generalnemu direktorju slovenske policije je steÄ?ajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril namreÄ? vloĹžila odĹĄkodninsko toĹžbo zaradi previsokega popusta pri nakupu novega dvoetaĹžnega stanovanja v naselju Drogerija v ljubljanski Ĺ iĹĄki v viĹĄini 93.000 evrov. Pogorevc je namreÄ? ob vselitvi v to stanovanje ugotovil vrsto napak, tako da mu je takratna direktorica Vegrada Hilda TovĹĄak kupnino v viĹĄini 335.000 zniĹžala za 127.000 evrov. SteÄ?ajna upraviteljica je sedaj temu popustu oporekala, da je previsok, na koncu pa sta stranki sklenili poravnavo, po kateri mora Pogorevc Vegradu plaÄ?ati ĹĄe omenjenih 33.000 evrov. đ&#x;”˛

mz

Ugodni nakupi in ĹĄe zabava Velenje, 12. avgusta – V Ä?etrtek ob 10. uri dopoldne, ko so na parkiriĹĄÄ?u pred velenjskim Intersparom Ĺ alek na Selu zaÄ?eli veliko prodajno akcijo zadnjih kosov, se je tam trlo ljudi. Eni so priĹĄli iz radovednosti, drugi zaradi zabave, tretji, ker so jim obljubljali dober nakup in ob njem ĹĄe slastne Ä?evapÄ?iÄ?e. Vsak nakup nad 20 evrov so namreÄ? nagradili z njimi.

Ko so se vrata ĹĄotora odprla, je bila nepopisna gneÄ?a tudi v njem. NihÄ?e ni priĹĄel iz njega praznih rok; eni so izkoristili priloĹžnost in kupovali vrednejĹĄe stroje in naprave, drugi malenko-

7

GOSPODARSTVO

sti. Vodja velenjskega Interspara Darja Stermecky nam je povedala: ÂťOdloÄ?ili smo se, da pripravimo noro zniĹžanje cen tekstilnih, tehniÄ?nih in razliÄ?nih artiklov za dom, ki so nam ostali v majhnih koliÄ?inah. Zadnje kose smo zniĹžali kar do 70 %. Vse dni, do nedelje, pa smo poskrbeli ĹĄe za zabavni program ob ĹĄotoru, saj Ĺželimo, da se naĹĄi kupci tokrat tudi zabavajo.ÂŤ In res se je vse ĹĄtiri dni tam veliko dogajalo. Prvi dan je kupce zabaval svetovni prvak na diatonoÄ?ni harmoniki Nejc PaÄ?nik, gostom pa je hrano stregel ljubitelj kuhanja iz oddaje Master

V zelo kratkem Ä?asu ena najboljĹĄih druĹžb v dolini Lani v druĹžbi Veplas dosegli 12, letos naÄ?rtujejo 17 milijonov evrov prihodkov – IĹĄÄ?ejo posle v letalski industriji Tatjana PodgorĹĄek

V druĹžbi Veplas Velenje Ĺže nekaj Ä?asa zatrjujejo, da imajo pogumne naÄ?rte. To jim ĹĄirĹĄe okolje sicer priznava, a hkrati dodaja, da so jih doslej uresniÄ?ili malo.

mens, AgustaWestland (najveÄ?ji svetovni proizvajalec helikopterjev), Carthago (najveÄ?ji svetovni proizvajalcev avtodomov), ĹĄvedski ArjoHuhtleigh (eden od vo-

Vstopili v svetovne gospodarske sisteme

Predsednika uprave druĹžbe Franca Vedenika takĹĄno razmiĹĄljanje Ĺžalosti. ÂťImamo jasno zaÄ?rtane razvojne cilje in jih tudi uspeĹĄno uresniÄ?ujemo. Kljub temu, da nas je gospodarska kriza moÄ?no prizadela, da je bilo lansko leto prelomno zaradi preselitve velikega dela proizvodnje medicinskih kadi iz Ĺ vedske in NemÄ?ije, je lani druĹžba, ki jo tvorijo ĹĄtiri hÄ?erinska podjetja, doĹživela ÂŤĹĄokÂŤ. Leta 2012 smo dosegli 6 milijonov evrov prihodkov, lani kar 12, za letos jih naÄ?rtujemo 17 milijonov evrov,ÂŤ pravi Vedenik. Toliko naj bi jim prinesli posli v ÂťhiĹĄiÂŤ – naroÄ?ila izdelkov za poslovne partnerje, ki sodijo med velike in izredno zahtevne svetovne gospodarske sisteme z nekaj milijardami evrov prometa na leto. Eden takih je Sie-

vlaganj, energije, odrekanj vseh zaposlenih, saj je za to treba izpolniti vrsto pogojev, pred tem pa pridobiti potrebne certifikate.

Veplas ima edini v Sloveniji certifikat za proizvodnjo izdelkov za letalsko industrijo. Na nedavnem obisku so ga potrdili tudi predstavniki Airbusa. ÄŒe bodo – po njegovem mnenju – z obstojeÄ?imi poslovnimi partnerji ŞiveliÂŤ, bodo imeli dovolj dela in jim ne bo treba iskati novih kupcev, kar

Franc Vedenik: ÂťZavedamo se, da bo v prihodnje ĹĄe teĹžko, vendar smo na pravi poti.ÂŤ

dilnih proizvajalcev medicinske opreme na svetu, ki je vstopil v solastniĹĄtvo podjetja), FACC (veÄ?ji dobavitelj opreme Airbusa) ‌ Pot do njih je bila – po besedah sogovornika – zelo teĹžka in dolgotrajna. Zahtevala je veliko

Mira ZakoĹĄek

Sindikat SDRES je naslovil na svet delavcev Premogovnika Velenje, upravo, nadzorni svet ter na HSE zahtevo, da preverijo morebitno nepravilnosti, na katere so naleteli ob pregledu in prouÄ?itvi notarskega zapisnika zadnje skupĹĄÄ?ine delniÄ?arjev. V vednost so dopise poslali tudi nadzornemu svetu HSE in Slovenskemu drĹžavnemu holdingu. Ne razumejo, da lahko podjetje ĹĄe vedno vodi-

bĹĄ

Vedenik je zatrdil, da imajo v tem trenutku proizvodne zmogljivosti povsem zasedene in tako bo tudi v nadaljevanju leta.

Dva meseca pred kolektivnim dopustom so imeli celo 12-urni delavnik, prav tako so morali nekateri zaposleni delati med njim, da so lahko zadovoljili potrebam in zahtevam kupcev. đ&#x;”˛

PoroÄ?ali smo Ĺže, da se je druĹžba Veplas Velenje kritiÄ?no odzvala na lanskoletni izbor dobavitelja zaĹĄÄ?itne opreme za slovensko vojsko. Kasneje se je pokazalo, da so imeli v Veplasu prav glede kakovosti Ä?elad izbranega angleĹĄkega dobavitelja. ÂťNaĹĄa ponudba za izdelavo 6.000 Ä?elad, kolikor jih je naroÄ?ila Slovenska vojska, je bila za malenkost viĹĄja od izbranega dobavitelja, a je bil naĹĄ izdelek precej kakovostnejĹĄi. Predstavniki ministrstva za obrambo so se po naĹĄem odzivu oglasili v Veplasu. Namesto morebitnega dogovora in potrditve besed naĹĄe politike o podpiranju domaÄ?ega gospodarstva smo prejeli opraviÄ?ilo, Ä?eĹĄ da ne znajo pripraviti razpisa, na katerem bi imeli domaÄ?i dobavitelji majhno prednost.ÂŤ Kot je zatrdil Franc Vedenik, se sedaj preko poslovnega partnerja v Avstriji dogovarjajo za posel za tamkajĹĄnjo vojsko. ÂťVelika verjetnost je, da ga bomo dobili in izdelovali Ä?elade za avstrijsko vojsko, za domaÄ?o pa jih ne moremo.ÂŤ

Bojan Zabukovnik in Asmir Bećarević v imenu sindikata delavcev rudarstva in energetike (SDRES) opozarjata na morebitne nepravilnosti v zvezi z vodenjem Premogovnika

đ&#x;”˛

Polno zasedene zmogljivosti

OpraviÄ?ilo ministrstva

Sindikati spraĹĄujejo, kako je z vodenjem Premogovnika?

Cheaf Jernej GoliÄ?nik. V Ä?etrtek je nastopila godba na pihala velenjske tretje univerze pod vodstvom AljoĹĄe Pavlinca. V petek je z nastopom navduĹĄil mladi, veÄ?krat nagrajeni ansambel Lunca, v soboto pa so gostili ansambel Ĺ epet. Program so zakljuÄ?ili v nedeljo, ko so nastopili ĹĄtevilni uÄ?enci diatoniÄ?ne harmonike iz ĹĄole JoĹžeta Ĺ umaha. PriĹĄli so mladi harmonikarji iz Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. Dobra novica je tudi ta, da so kupci ĹĄotor vsak dan izpraznili, zjutraj pa so vanj dali nove artikle, ki so do veÄ?era prav tako skoraj poĹĄli. OÄ?itno sta dober nakup in zabava dobra kombinacija.

pa seveda ne bo enostavno. NajveÄ?ja vrzel se za zdaj kaĹže le v proizvodnji izdelkov za letalsko industrijo. V preteklosti so namreÄ? v ta del proizvodnje veliko vloĹžili, vlaganja pa ĹĄe ne pokrivajo vseh stroĹĄkov. ÂťUpam pa si trditi, da bo Veplas v zelo kratkem Ä?asu eno najboljĹĄih podjetij v okolju, ki mu zaradi njegove majhnosti ni naklonjeno.ÂŤ

ta mag. Ludvik Golob (predsednik uprave) in Boris Ĺ tefanÄ?iÄ? (Ä?lan uprave za prestrukturiranje), ki naj bi na omenjeni skupĹĄÄ?ini podala odstopni izjavi. ÂťV sindikatu SDRES se spraĹĄujemo, kako ĹĄe naprej nekomu verjeti, Ä?e pred skupĹĄÄ?ino poda odstopno izjavo, vse to se zapiĹĄe v notarski zapisnik in po tem opravlja funkcijo, kot da ni podal odstopne izjave?ÂŤ so med drugim zapisali.

In kaj pravijo v upravi Premogovnika? ÂťGlede odstopnih izjav uprave Premogov-

nika Velenje bi Ĺželeli ponovno pojasniti, da je predsednik uprave mag. Ludvik Golob na skupĹĄÄ?ini 9. julija povedal, da zgolj razmiĹĄlja o odstopu, ni pa odstopil. Na konstitutivni seji nadzornega sveta Premogovnika Velenje, ki je bila 10. julija, je povedal, da ostaja na funkciji predsednika uprave Premogovnika Velenje, o Ä?emer smo javnost Ĺže obveĹĄÄ?ali,ÂŤ so dejali in dodali, da je bil po skupĹĄÄ?ini opravljen tudi razgovor med novim predsednikom nadzornega sveta Stojanom Nikolićem in Ä?lanom uprave za prestrukturiranje Borisom Ĺ tefanÄ?iÄ?em, ki mu je predlagal, da nadaljuje prestrukturiranje. Ta je ponudbo sprejel in umaknil odstopno izjavo 27. julija na seji nadzornega sveta.

Nagrade ĹĄe v tem mesecu

Uprava Premogovnika je ob 3. juliju sporoÄ?ila, da bodo stimulacije ob prazniku in jubilejne nagrade izplaÄ?ali kasneje. To se bo zgodilo do konca tega meseca. đ&#x;”˛

mz

Da sta dober nakup in zabava dobra kombinacija, je v Intersparu Ĺ alek dokazala ĹĄtiridnevna velika prodajna akcija, pospremljena z zabavnim programom.

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

IgriĹĄÄ?e ob Tresimirjevem parku do septembra

PoĹĄta bo postala lekarna Letos za naloĹžbe blizu 1,2 milijona evrov – Izjemna prva polovica leta – Med veÄ?jimi projekti ĹĄe vedno kanalizacija Tatjana PodgorĹĄek

Prva polovica leta je bila za obÄ?ino Ĺ martno ob Paki po pridobitvah izjemna. Vsaj tako meni tamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar, pri tem pa ima v mislih predvsem dokonÄ?anje najveÄ?jega projekta v zgodovini obstoja lokalne skupnosti – kohezijski projekt nemotene oskrbe s pitno vodo, zadovoljstvo pa poraja ĹĄe izgradnja kanalizacijskega omreĹžja v vasi PaĹĄka vas. Aktivnosti v tem Ä?asu nadaljujejo, nalog jim ne bo zmanjkalo ĹĄe v preostalem delu leta. Za naloĹžbe bodo letos namenili blizu 1,2 milijona evrov.

ĹĄnji teden jih je Lekarna Velenje obvestila o izboru izvajalca za preureditev stare poĹĄte za potrebe lekarne, v njenih obstojeÄ?ih prostorih pa bodo uredili pediatriÄ?no ambulanto. Ta projekt naj bi konÄ?ali letos, vreden je 140 tisoÄ? evrov (od tega bo polovico denarja zagotovila lekarna, preostalo obÄ?ina). KopuĹĄar upa, da

projekt za energetsko sanacijo centralnega vrtca s prostorsko ĹĄiritvijo, s katerim se bodo prijavili na ustrezen razpis za pridobitev nepovratnega denarja. ÂťTo so veÄ?je aktivnosti, predvidene do konca leta. Se pa spogledujemo tudi Ĺže s prihodnjim in pripravo potrebne dokumentacije za vlaganja v razvoj.ÂŤ

ti, saj moĹžnosti za sofinanciranje v tem trenutku ni, 31. december 2017, ko bo potrebno opremiti obmoÄ?ja z javno kanalizacijo tam, kjer je to naÄ?rtovano, pa ĹĄe ni spremenjen.

KopuĹĄar je tudi povedal, da bodo morali za zagotovitev potrebnega denarja za letoĹĄnje naÄ?rtovane projekte sprejeti rebalans

Ĺ oĹĄtanj, 12. avgusta – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj oÄ?itno Ĺželijo do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika marsikaj postoriti. V splet teh aktivnosti sodi podpis raznih pogodb, ki se vrstijo kot po tekoÄ?em traku. Eden takih podpisov se je zgodil prejĹĄnjo sredo v Mayerjevi vili, in sicer gre za izgradnjo igriĹĄÄ?a ob Tresimirjevem parku v Ĺ oĹĄtanju. Na priloĹžnostni slovesnosti v vili Mayer je pogodbo z najugodnejĹĄim ponudnikom – s podjetjem Nivig Ĺ oĹĄtanj – podpisal ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. Vredna je dobrih 334 tisoÄ? evrov z DDV-jem. Slabih 206 tisoÄ? evrov bo za izvedbo projekta prispevala lokalna skupnost, 43 tisoÄ?

600 evrov ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, preostalih 85 tisoÄ? evrov pa v treh letih Fundacija za ĹĄport. Po pogodbi naj bi bila predvidena dela konÄ?ana do 20. septembra.

Pogodba predvideva ureditev igriĹĄÄ? za uliÄ?no koĹĄarko, za odbojko na mivki z mreĹžo okoli igriĹĄÄ?a, baliniĹĄÄ?e z dvema stezama, rusko kegljiĹĄÄ?e, plezalne balvane, street workout, zabojnik, lopo, tuĹĄ, parkiriĹĄÄ?e, rekonstrukcijo obstojeÄ?ega dovoza za parkiriĹĄÄ?e, pripadajoÄ?e peĹĄpoti, razsvetljavo, klopi, koĹĄe ter vse potrebne prikljuÄ?ke (elektro, vodovod, odvajanje odpadne vode ‌). đ&#x;”˛

NajveÄ?ja naloĹžba v drugi polovici leta cesta v Skornem

PrejĹĄnji mesec so z izgradnjo ploÄ?nika Bole–DrobniÄ?ev ovinek ter manjĹĄim odsekom ploÄ?nika pri centralnem vrtcu v Ĺ martnem ob Paki poskrbeli za veÄ?jo varnost peĹĄcev, prejĹĄnji teden so stekla dela pri sanaciji manjĹĄega plazu v Skornem, kjer Ä?aka na obnovo in posodobitev ceste lovski dom–kmetija Ĺ˝upan. Pogodbo za izvedbo prve faze rekonstrukcije so Ĺže podpisali, odloÄ?itev o morebitnem nadaljevanju druge faze v tem letu bo ÂťpadlaÂŤ v teh dneh, ko bodo jasnejĹĄe finanÄ?ne zmoĹžnosti. Za cesto so v letoĹĄnjem proraÄ?unu predvideli 200 tisoÄ? evrov. Prej-

20. avgusta 2015

tp

Ĺ˝ivahno na Grilovi domaÄ?iji

Pred zaÄ?etkom rekonstrukcije ceste v Skornem je bilo potrebno odstraniti manjĹĄi plaz.

bodo reĹĄili teĹžave s pristojnim ministrstvom glede soglasij za postavitev oznaÄ?evalnih tabel.

Strokovne sluĹžbe na ministrstvu so mu zagotovile, da bodo stvari kmalu uredili, da bodo lahko nato postavili table v smeri iz ReÄ?ice ob Paki proti PaĹĄki vasi. Do konca leta naj bi Âťugledal luÄ?ÂŤ

V ospredju kanalizacija

Med veÄ?jimi projekti za leto 2016 ostaja ĹĄiritev kanalizacijskega omreĹžja. Pridobljeno imajo gradbeno dovoljenje za vlaganja v Ä?istejĹĄe okolje v naselju Gavce.

Kanalizacijo bodo uredili v dveh fazah. Bodo pa morali pred zaÄ?etkom izvedbe projekt prevetri-

proraÄ?una. Ne nazadnje bo lokalna skupnost zaradi spremembe viĹĄine primarne porabe dobila od drĹžave 50 tisoÄ? evrov manj denarja v primerjavi z lani. đ&#x;”˛

V starem vinogradu Grilove domaÄ?ije v Lipju pri Velenju so v teh dneh opravili potrebna dela na trtah, za katere skrbijo domaÄ?i vinogradniki iz Vinske Gore, Ä?lani DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki. Grilova domaÄ?ija je v eko muzej urejena viniÄ?arija, ob kateri so tudi zeliĹĄÄ?ni in zelenjavni vrt, sadovnjak, Ä?ebelnjak, njiva z nedavno posejano avtohtono sorto ajde in vinograd. Tega so oĹživili lani in Ĺže lansko jesen je Muzej Velenje, pod okriljem katerega eko muzej deluje, pripravili odmevno prireditev – prvo javno trgatev na Grilovi domaÄ?iji. Velenjski muzealci tudi za to jesen napovedujejo zanimivo dogajanje ob trgatvi grozdja s starih avtohtonih trt in ob Ĺžetju letos prviÄ? posejane ajde. Pri skrbi za urejenost domaÄ?ije in njene okolice, ki Ĺželi biti zanimiva za obiskovalce tudi zaradi pred-

To je naÄ?in Ĺživljenja ÂťVsega ne moreĹĄ meriti v denarju,ÂŤ pravi eko kmetica Darja PrimoĹžiÄ? – Pridelovalci in predelovalci bi se morali bolj povezati Tatjana PodgorĹĄek

OdloÄ?itev Darje PrimoĹžiÄ? iz Ĺ martnega ob Paki, da bo po veÄ? kot 20 letih pustila sluĹžbo in osemurni delavnik, redno plaÄ?o ÂťzamenjalaÂŤ za eko kmetovanje, bi v danaĹĄnjih Ä?asih marsikoga presenetila.

OdloÄ?itev ni bila teĹžka

Darja se je ob takĹĄnem glasnem razmiĹĄljanju samo nasmehnila in dejala: ÂťVse drĹži, a to je moj naÄ?in Ĺživljenja. Rada imam naravo, jo spoĹĄtujem, saj vse, kar potrebujemo za preĹživetje, dobimo od nje. Poleg tega je na mojo odloÄ?itev, za katero mi ni Ĺžal, vplivalo to, da so starĹĄi zakorakali v jesen Ĺživljenja in potrebujejo nekoga ob sebi. Otroka imata vsak svojo sluĹžbo, tako da odloÄ?itev ni bila teĹžka.ÂŤ Na blizu dva hektarja obdelovalne zemlje (h kmetiji sodi ĹĄe ĹĄest hektarjev gozda) – pravi – ima butiÄ?no proizvodnjo sezon-

ske zelenjave. Na povrĹĄinah Bio Brd (tako je poimenovala kmetijo) prideluje vse vrtnine in zelenjavo. NajveÄ? je proda na domu stalnim strankam. Te so iz vseh obÄ?in regije SaĹĄa. Nekaj je je mogoÄ?e najti tudi na policah trgovine DomaÄ?e dobrote v Velenju. Darja je prepriÄ?ana, da stranke pritegne okus zelenjave, pridelan na zdravju prijazen naÄ?in, zato so zanjo pripravljene odĹĄteti nekoliko veÄ?.

Vse se da

Se z eko kmetijo, na kateri so pogoji pridelovanja zahtevni, stroĹĄki veÄ?ji, pridelka pa manj, da preĹživeti? ÂťNi enostavno, se pa vse da, Ä?e ima Ä?lovek voljo, veselje in pridne roke. Vsega ne moreĹĄ meriti le v denarju. 12 let je kmetija vkljuÄ?ena v kontrolo, pa doslej Darja PrimoĹžiÄ?: ÂťMoja sluĹžba je tudi moj konjiÄ?ek.ÂŤ

teĹžav ĹĄe nisem imela, ker upoĹĄtevam predpise: roÄ?no pridelovanje, roÄ?no zatiranje plevela ‌ Je pa sogovornica priznala, da je za to obliko kmetovanja potrebnega veliko veÄ? znanja. Nekaj ga je podedovala, kmetijska svetovalna sluĹžba, druĹĄtva, civilne pobude imajo prav tako veliko informacij, ki jih redno prebira, sama se udeleĹžuje oblik izobraĹževanja, predvsem pa se uÄ?i iz svojih izkuĹĄenj in napak. Na njive in v rastlinjake ne seje hibridnih semen, ampak predvsem domaÄ?a, kar se ji pozna pri stroĹĄkih.

Kaj pa takrat, ko ni sezone za vrtnine in zelenjavo? Fino je, Ä?e imaĹĄ dopolnilno dejavnost, izvemo. Nanjo se pripravlja, rada pa bi jo zdruĹžila s tistim, kar poleg eko kmetovanja ĹĄe zna – ĹĄivanje. NavduĹĄuje se za izdelovanje darilnih blazinic s sivko. Tudi to goji sama.

PovrĹĄine, namenjene zanjo, bi rada poveÄ?ala.

Sicer pa veÄ?jih naÄ?rtov v prihodnje s kmetijo nima. Skrb za pridelavo Ä?im bolj kakovostne zelenjave ostaja prednostna usmeritev.

VeÄ? bi lahko naredili tudi sami kmetovalci

stavitev tradicionalnih kmeÄ?kih opravil, Muzej Velenje tesno sodeluje s TuristiÄ?no zvezo Velenje, Univerzo za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje, DruĹĄtvom zeliĹĄÄ?arjev Velenje, ÄŒebelarskim druĹĄtvom Frana MlinĹĄka Velenje, fundacijo Sadni gozd Ljudske univerze Velenje in z nekaterimi drugimi druĹĄtvi ter organizacijami, predvsem z obmoÄ?ja Vinske Gore. đ&#x;”˛

JoĹže Krajnc

Rotary klub Velenje poskrbel za brezplaÄ?ne poÄ?itnice

Po njenem mnenju je drĹžava precej storila za promocijo pomena samooskrbe. Lahko pa bi naredila ĹĄe veÄ?. VeÄ? bi morali storiti tudi sami eko kmetovalci. ÂťBolj bi se morali povezati med sabo, nato pa ĹĄe s predelovalno industrijo. Farmacija, kozmetiÄ?na industrija potrebujeta kakovostne surovine. Verjetno bi se takrat za zelenjadarstvo in zeliĹĄÄ?arstvo odloÄ?ilo veÄ? mladih, saj bi bil odkup zagotovljen, plaÄ?ilo, upam, poĹĄteno, in redno,ÂŤ je sklenila pogovor Darja PrimoĹžiÄ?.

Ob praznovanju letoĹĄnje 10. obletnice Rotary kluba Velenje so Ä?lani zbirali sredstva za letovanje otrok iz Ĺ aleĹĄki doline. Z njimi omogoÄ?ajo brezplaÄ?ne poÄ?itnice za otroke, ki jih izvajajo v sodelovanju z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje in Kampom Mozirje.

PoÄ?itnic se v Ä?asu od 17. do 21. avgusta udeleĹžuje 20 otrok iz obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline, ki jih je na osnovi socialnih kriterijev povabila MZPM. Otrokom so Ĺželeli zagotoviti pet aktivnih dni, zato se jim bodo predstavili gozdar, gasilec, glasbenik ‌, obiskali pa bodo tudi nekatere turistiÄ?ne in zgodovinske znamenitosti v regiji.

Za izvedbo dnevnih aktivnosti skrbijo pedagoĹĄke spremljevalke, za pripravo hrane in pripravo okolja pa osebje Kampa Mozirje. Ves Ä?as so pripravljeni za pomoÄ? pri izvedbi kampa tudi Ä?lani Rotary kluba Velenje.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

20. avgusta 2015

ZaÄ?etek ĹĄole je vedno stresen KljuÄ? pri reĹĄevanju zapletov v iskrenem pogovoru starĹĄev in otrok – Na ĹĄolsko leto se je dobro pripraviti Ĺže avgusta Bojana Ĺ pegel

Velenje, 14. avgusta – PoÄ?itnice se hitro iztekajo. Pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta smo na klepet povabili mag. zakonske in druĹžinske terapije Ines Vugrinec iz velenjskega DruĹžinskega centra Harmonija, ki pogosto pripravlja tudi zanimiva predavanja, namenjena druĹžinam. Pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta, pa tudi v septembru, ko bo to postalo realnost, se bodo veÄ? posveÄ?ali ĹĄolarjem in njihovim stiskam, pa tudi stiskam starĹĄev. NaĹĄa sogovornica najprej pove: ÂťBrez stresa pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta ne gre, tega se morate zavedati.ÂŤ Stres pa bo starĹĄe in otroke verjetno spremljal tudi med ĹĄolskim letom. Šola vedno prinese veliko

9

IZOBRAŽEVANJE, MLADI

sprememb; ali so to spremembe v navadah, novih pravilih in obveznostih, tudi v naÄ?inu funkcioniranja druĹžine. Mnogi se sreÄ?ajo z vpraĹĄanjem, kdo bo ĹĄel po otroka v ĹĄolo, kdo ga bo vanjo peljal. To zahteva od vseh druĹžinskih Ä?lanov novo prilagoditev,ÂŤ pripoveduje naĹĄa sogovornica. Meni, da je dobro, Ä?e v vsaki druĹžini s ĹĄoloobveznimi otroki Ĺže pred priÄ?etkom ĹĄolskega leta sedejo za isto mizo in se sproĹĄÄ?eno pogovorijo. ÂťSeznanijo naj ga, kaj se bo z zaÄ?etkom ĹĄolskega leta spremenilo, na kaj vse mora biti pozoren. Ob tem mora otrok vedeti, da lahko starĹĄem vedno pove, kako se poÄ?uti, kaj si Ĺželi in kaj priÄ?akuje od sebe. Pomembno je tudi, da ve, kaj starĹĄi priÄ?akujejo od njega. ÄŒe bodo to razjasnili, bo stres

pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta za vse manjĹĄi.ÂŤ Otroci se ponavadi ne ukvarjajo s tem, kdaj bodo ĹĄli po ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine in koliko bodo te stale. StarĹĄi pa imajo pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta veliko dela tudi s tem. ÂťPred njimi je veÄ? praktiÄ?no-tehniÄ?nih izzivov. V pogovoru se da to uravnovesiti.ÂŤ

Otrok naj ve, koliko zmore druĹžina

Ker je zaÄ?etek ĹĄolskega leta povezan tudi s stroĹĄki, ki so za veÄ?ino precejĹĄnje (ali celo nemogoÄ?e) finanÄ?no breme, nas je zanimalo, koliko s tem obremenjevati otroka. ÂťNiÄ? ni narobe, Ä?e otroku prikaĹžemo realno finanÄ?no sliko druĹžine. Kot del druĹžine se mora zavedati, kakĹĄne zmoĹžnosti imata oÄ?e in mama. Ni prav,

Ines Vugrinec: ÂťPravila je dobro postaviti ĹĄe pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta.ÂŤ

da otroka pri tem obremenjujemo s teĹžavami odraslih; ne razlagamo jim na primer o kreditih, ki jih ima druĹžina. StarĹĄem pripo-

roÄ?am, da so realni in da otroka aktivno vkljuÄ?ijo v nakup ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in in da jim pri tem tudi povedo, zakaj morda ne morejo dobiti vsega, kar imajo soĹĄolci.

Praviloma otroci to razumejo, ne odreagirajo negativno,ÂŤ poudari VugrinÄ?eva. Ĺ e pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta priporoÄ?a tudi, da se starĹĄi z otrokom dogovorijo, koliko Ä?asa dnevno bodo namenili uÄ?enju, koliko izvenĹĄolskim dejavnostim. ÂťOtroci potrebujejo strukturo, obÄ?utek varnosti. To pa dobijo le, Ä?e so aktivno vkljuÄ?eni v postavljanje rutine obveznosti, ki jih ĹĄola prinese njim in njihovi starĹĄem.ÂŤ ÄŒe s postavitvijo pravil odlaĹĄamo, lahko otroke moÄ?no zmedemo, ĹĄe doda naĹĄa sogovornica. Kot tudi, da so danes ĹĄoloobvezni otroci zelo obremenjeni. ÄŒeprav je vsak otrok drugaÄ?en, nikoli ni dobro, Ä?e je obremenitev preveÄ?. ÂťVedno prisluhnite otroku. Naj pove, kaj si resniÄ?no Ĺželi poÄ?eti, kaj ga resniÄ?no veseli. IzloÄ?ite tisto, kar je izbral zato, ker so to izbrali njegovi vrstniki, pa zato Ä?uti, da bi moral tudi on. Od otrok danes mnogi

priÄ?akujejo, da bodo glasbeno, likovno in ĹĄportno nadarjeni, pa ĹĄe odliÄ?ni v ĹĄoli. Ob tem naj bi se tudi primerno vedli. Kot starĹĄi lahko veliko naredimo, da ne bo otrok zaradi preobremenjenosti zaĹĄel v krizo, ker morda ne bo zmogel vsega, kar si bo izbral.

NiÄ? ni narobe, Ä?e otrok poskusi veÄ? dejavnosti, a Ä?e ugotovi, da ga kaj ne veseli, tudi ni niÄ? narobe, Ä?e to opusti. Naj niÄ?esar ne poÄ?ne zaradi drugih,ÂŤ poudari Ines Vugrinec. Kot tudi, da vsak starĹĄ najbolje pozna svojega, zato bo hitro presodil, kdaj gre pri otroku za rahlo manipuliranje, kdaj pa za resniÄ?no stisko. ÂťPri tem je vedno bistveno, da mu starĹĄi prisluhnejo in ne zanikajo teĹžave, ki se morda drugim to sploh ne zdi, otroku pa je. Velikokrat se izkaĹže, da so ÂťteĹžaveÂŤ naĹĄega otroka simptom za nekaj drugega.ÂŤ V sproĹĄÄ?enem pogovoru pa lahko starĹĄi pridejo do odgovora, kaj je tisto, kar resniÄ?no ÂťmoriÂŤ njihovega otroka. S tem bodo na pol poti, da mu pomagajo premagati stisko. đ&#x;”˛

UÄ?enci darovali 1300 zvezkov

Za zdaj na Debelem RtiÄ?u 31 otrok

ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje pomagalo 150 ĹĄoloobveznim otrokom, Karitas Velenje 72

Velenje – ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje je letos Ĺže popeljalo na brezplaÄ?ne poÄ?itnice na morje 31 otrok iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, kar je toliko kot prejĹĄnje leto. Prva skupina (21 otrok) je letovala na Debelem rtiÄ?u aprila, zadnja pa junija. Denar za letovanje je zagotovil RK Slovenije iz sklada Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, nekaj pa so ga pridobili iz TuĹĄeve akcije Peljimo otroke na morje.

Na obmoÄ?nem zdruĹženju so povedali, da do konca leta priÄ?akujejo ĹĄe eno letovanje, na katerem naj bi omogoÄ?ili brezplaÄ?ne poÄ?itnice pribliĹžno ĹĄe 10 otrokom iz socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin v Ĺ aleĹĄki dolini.

Tatjana PodgorĹĄek

Priprave na novo ĹĄolsko leto zaznamujejo tudi dejavnost humanitarnih organizacij, ki pomagajo starĹĄem ĹĄoloobveznih otrok pri zagotavljanju ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in na razliÄ?ne naÄ?ine.

Boni za 150 otrok

Na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje so tudi letos upraviÄ?encem namenili bone Mladinske knjige in Papirnice Pentlja v Ĺ oĹĄtanju v vrednosti po 50 evrov.

Poleg obmoÄ?nega zdruĹženja je 3.000 evrov zanje pri-

maknil Odbor za pomoÄ? obÄ?anom Ĺ aleĹĄke doline. ÂťZ boni se starĹĄi oglasijo v omenjenih prodajalnah, z njimi pa naj bi prednostno poravnali stroĹĄke nakupa zvezkov, delovnih zvezkov ter uÄ?benikov,ÂŤ je povedala sekretarka Darja Lipnikar.

Letos jih je prejelo 150 otrok, kar je 30 manj v primerjavi z lani, izbrali pa so jih s pomoÄ?jo socialnih delavcev in pedagoginj na osnovnih ĹĄolah v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Po pojasnilu Lipnikarjeve je bilo letos ĹĄtevilo prejemnikov manjĹĄe zato, ker za te potrebe niso imeli veÄ? denarja. V zaÄ?etku leta so namreÄ? morali kupiti nekaj prehrambnih paketov in za to porabili del denarja, sicer predvidenega za omenjeno pomoÄ? uÄ?encem.

VeÄ?jega povpraĹĄevanja po rabljenih oblaÄ?ilih in obutvi pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta ĹĄe niso zaznali, a to priÄ?akujejo prihodnji mesec. SkladiĹĄÄ?e je dobro zaloĹženo, manjĹĄa je le izbira oblaÄ?il za fante.

72 paketov

Po zagotovilih Milice KovaÄ? iz Karitas Velenje so se na novo ĹĄolsko leto zaÄ?eli ÂťpripravljatiÂŤ Ĺže maja in junija. Takrat so namreÄ? izvajali akcijo Podari zvezek, k sodelovanju pa povabili osnovne ĹĄole. V tukajĹĄnjem okolju so se odzvale ĹĄtiri, zbrali pa so 1300 zvezkov, kar je najveÄ? doslej.

PrejĹĄnji teden so pripravili pakete ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in za 72 otrok, toliko se jih je namreÄ? prijavilo na njihov poziv do konca junija. KovaÄ?eva meni, da so potrebe veÄ?inoma pokrili, saj za zdaj veÄ?jega povpraĹĄevanja niso zaznali. Tudi v minulih letih so s ĹĄolskimi potrebĹĄÄ?inami pomagali od 70 do 80 otrokom. ÂťMoram pa ob tem reÄ?i, da so nekateri starĹĄi zelo malomarni. ÄŒeprav je obvestilo o potrebni prijavi ÂťviseloÂŤ v naĹĄih skladiĹĄÄ?nih prostorih dalj Ä?asa in so starĹĄi prihajali vanje, tega niso storili. Sedaj pa se Ä?udijo, ker so vlak zamudili.ÂŤ Sogovornica je ĹĄe dodala, da z oblaÄ?ili in obutvijo pomagajo tistim, ki potrkajo na njihova vrata celo leto, druĹžinam pa s prehrano pribliĹžno vsaka 2 meseca. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

S�E�N�������VSTVEN��������E��E ��������������������E��E

IZOBRAŽEVA��E�O�RA��I� Vabimo�k�vpisu�v�programe�formalnega�izobraŞevanja�za� ťolsko�leto�2015/2016:

��ZDRAVSTVENA�NE�A����I,�ťtiriletni�program), ��ZDRAVSTVENA�NE�A��P�I,���2), ��BOLNI�AR/NE�OVALEC���PI,�triletni�program),� ��KOZMETI�NI�TE�NIK����I,�ťtiriletni�program).

Infor��tivni���n��o�v�torek�� ��.��vgust����1���o��1�.�uri.

Odbojkarski kamp za dekleta Ĺ oĹĄtanj – ÄŒlanice Ĺ˝enskega odbojkarskega kluba Kajuh Ĺ oĹĄtanj so Ĺže zaÄ?ele priprave na novo sezono. Za uvod vanjo sta dve ekipi kluba sodelovali na nedavnem Jocotovem turnirju v PleĹĄivcu in osvojile prvo ter drugo mesto.

V splet priprav sodi tudi odbojkarski kamp za mlajĹĄe Ä?lanice in deklice (letnik 2006 in mlajĹĄe) od 27. do 29. avgusta. Potekal bo ob DruĹžmirskem jezeru in njegovi bliĹžnji okolici. Zbirno mesto za udeleĹženke bo vsak dan ob 9. uri pri ĹĄoĹĄtanjski ribiĹĄki koÄ?i. Aktivnosti bodo trajale do 13. ure. Prijave zanj ĹĄe zbirajo.

Organizatorji vabijo na kamp dekleta, ki odbojko Ĺže igrajo, ter tudi tiste, ki bi odbojkarice rade postale. †đ&#x;”˛ Tp

Izvajamo�te�aje�ter�postopke�preverjanja�in�potrjevanja� na�ionalni��pokli�ni��kvalifika�ij.�Pristopite�k�preverjanju� in�potrjevanju��P��in�si�pridobite�pokli�:

��ZOBOZDRAVSTVENIďż˝ASISTENT/ďż˝ ZOBOZDRAVSTVENAďż˝ASISTENTKA; ��ZDRAVSTVENIďż˝REďż˝EVALEC/ďż˝ ZDRAVSTVENAďż˝REďż˝EVALKA; ��MASER/MASERKA�� ��PEDIKER/PEDIKERKA; ��VIZAĹ˝IST/VIZAĹ˝ISTKA;ďż˝ ��MANIKER/MANIKERKA. Vpisďż˝vďż˝teÄ?ajeďż˝inďż˝postopkeďż˝preverjanjaďż˝inďż˝potrjevanjaďż˝ nacionalnihďż˝poklicnihďż˝kvalifikacijďż˝potekaďż˝naďż˝sede���ťole. ďż˝e�Şeliteďż˝nauďż˝itiďż˝liÄ?enja,ďż˝pravilneďż˝neďż˝eďż˝rokďż˝inďż˝nohtov,ďż˝ neďż˝e��olnikaďż˝naďż˝do���aliďż˝pripravljanjaďż˝dietneďż˝hrane�� PridruĹžiteďż˝seďż˝namďż˝vďż˝enodnevnihďż˝delavnicah.

TeÄ?aji��postopkiďż˝preverjanjaďż˝inďż˝potrjevanjaďż˝nacionalnihďż˝ poklicnihďż˝kvalifikacijďż˝inďż˝delavniceďż˝potekajoďż˝skoďż˝iďż˝vseďż˝ ĹĄolskoďż˝leto.

Na tradicionalnem turnirju v PleĹĄivcu sta nastopili dve ekipi in osvojili prvo (na sliki) in drugo mesto.

�o��tne�infor��ci�e�� �������������������������1����info@szsce.si

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

O Ĺživljenju in smrti skozi Ĺženske oÄ?i Robert JukiÄ? se je najprej uveljavil kot jazz glasbenik in skladatelj, sedaj preseneÄ?a tudi kot tekstopisec – Novo ploĹĄÄ?o Ĺ˝enske je predpremierno predstavil v Velenju Bojana Ĺ pegel

Velenje, 14. avgusta – Magister jazz glasbe Robert JukiÄ?, basist in kontrabasist, se je rodil v Novem mestu, odraĹĄÄ?al pa v Velenju. V petek zveÄ?er, ko je skupaj s ĹĄtirimi od trinajstih pevk, s katerimi je ustvaril nov avtorski projekt Ĺ˝enske, Ä?utne skladbe predstavljal v romantiÄ?nem atriju Velenjskega gradu, je na odru priznal, da verjetno nikoli ne bi stal na njem, Ä?e se ne bi njegovi

ki jo je posnel s 36 glasbeniki iz devetih drĹžav, izĹĄla pa je pri ugledni ĹĄvicarski zaloĹžbi Unit. Zasnoval jo je kot ploĹĄÄ?o, ki govori o Ä?loveku od rojstva do smrti.

PloĹĄÄ?a je glasbena refleksija njegovega pogleda na Ĺživljenje. To pa velja tudi za album Ĺ˝enske, ki pa poleg glasbe zaznamujejo tudi njegova besedila. Niso 'na prvo Ĺžogo', so globoka, pogosto zelo otoĹžna. Vzbujajo soÄ?utje, se nas dotaknejo. Ĺ e bolj, ker je k sodelovanju povabil 13 odliÄ?nih

z nove ploĹĄÄ?e pa so poleg Ane odpele ĹĄe energiÄ?na bivĹĄa pevka skupine Tabu Nina Vodopivec in jazz pevki Mia Ĺ˝nidariÄ? in TjaĹĄa FabjanÄ?iÄ?. Vsaka zase je drugaÄ?na, z drugaÄ?no energijo, a vse so odliÄ?ne. In vse, ki jih je povabil k sodelovanju, so bile ÂťzaÂŤ.

Ljubezen in smrt

Skladbe za ploĹĄÄ?o Ĺ˝enske je zaÄ?el Robert ustvarjati Ĺže leta 2011. ÂťPloĹĄÄ?a je dvojna; eno je studijski del, ki sem ga zakljuÄ?il

ci. Po rinjenju z glavo skozi zid sem po treh letih doumel, da so Ĺženske tiste, s katerimi moram sodelovati.ÂŤ Ja, Ĺ˝enske so podobne Dobrotam. Delovni naslov nove ploĹĄÄ?e je bil Ljubezen in smrt, zato so besedila ĹĄe bolj izpovedna. PosluĹĄalec jih zaÄ?uti.

V petju uĹživajo tudi pevke, kar so jasno priznale na odru. Seveda je to le eden od njegovih glasbenih projektov; ĹĄe vedno je aktualen projekt Kramp, povezan s ploĹĄÄ?o Dobrote. Igra v veÄ? jazz zasedbah, trenutno ustvarja klasiÄ?ne motive za klavirsko ploĹĄÄ?o. ÂťVeliko je na pladnju,ÂŤ doda. Že od leta 2010 ponovno Ĺživim v Sloveniji. Ne loÄ?ujem po glasbenih Ĺžanrih, Ä?e najdem prostor v projektu, v katerega me povabijo, grem. ÄŒe ga ne, reÄ?em ne,ÂŤ ĹĄe doda. Kot tudi, da so prvi odmevi na Ĺ˝enske Ä?udoviti. ÂťUpam, da smo naredili nekaj res dobrega,ÂŤ ĹĄe doda, preden se poda na oder. Da je zadel v polno, Ä?eprav so ga kolegi glasbeniki svarili,

Robert JukiÄ? je k sodelovanju povabil glasbenike in glasbenice, s katerimi se pozna Ĺže iz drugih glasbenih projektov. Na koncertu na Velenjskem gradu so dokazali, da glasbo Ä?utijo enako.

starĹĄi odloÄ?ili, da se preselijo v Velenje. ÄŒeprav po vrnitvi iz ĹĄtudija v tujini Ĺživi v Ljubljani, se v Velenju ĹĄe vedno poÄ?uti doma. ÂťNe moreĹĄ prerezati vezi, ki so kljuÄ?ne v Ĺživljenju. Sem VelenjÄ?an,ÂŤ pove tudi nam, ko ga na klepet povabimo tik pred predpremiero nove ploĹĄÄ?e, ki bo uradno izĹĄla oktobra, ko jo bo predstavil v ljubljanski Drami.

Robert verjame v glasbo, rad jo igra in rad jo ustvarja. Pri tem je zelo uspeĹĄen. Lani je predstavil osmo ploĹĄÄ?o z naslovom Life,

pevk, s katerimi je v preteklosti Ĺže sodeloval, najveÄ?krat kot basist. Ana Bezjak, ena od gostij petkove predpremiere, je na odru povedala, da jo pogosto spraĹĄujejo, kdo je napisal tako lepo besedilo skladbe, ki jo poje v projektu. In ko pove, da je to Robert JukiÄ?, mnogi ne verjamejo. ÂťZa enega dĹžezerja so odliÄ?na. In to je kompliment,ÂŤ je povedala navduĹĄenemu obÄ?instvu in Robertu, ki sta se mu na odru pridruĹžila ĹĄe pianist Steve Klink in bobnar Sergej RanÄ‘elović. Skladbe

letos, drugi CD pa je iz oddaje IzĹĄtekani na nacionalnem radiu, kjer smo izvedli program s 7 pevkami in godali. Cel spektakel,ÂŤ med smehom pove JukiÄ?. Kot tudi, da ni vraĹževeren in da je ĹĄtevilo pevk, ki jih je povabil k sodelovanju v projektu, Ä?isto sluÄ?ajno. ÂťNisem pomislil na to, da je 13 kakĹĄno posebno ĹĄtevilo. Ko so skladbe nastajale, se je ĹĄtevilo sodelujoÄ?ih veÄ?alo. PloĹĄÄ?a je bila najprej miĹĄljena kot nadaljevanje ploĹĄÄ?e Dobrote iz skrinje zarote, ki sem jo ustvaril z moĹĄkimi pev-

Plesali v Gruziji Ĺ tirje VelenjÄ?ani in dekle iz Trbovelj so se prejĹĄnji teden vrnili z mladinske izmenjave, ki je na temo plesa in zdravega Ĺživljenja potekala v gruzijskem mestu Ureki ob ÄŒrnem morju. Madinski center Velenje se je prek programa Ersmus+ povezal s tamkajĹĄnjo organizacijo ICPI in skupaj so izvedli izmenjavo z naslovom Second step to helathy lifestyle ali Drugi korak do zdravega Ĺživlje-

kako teĹžko je sodelovati z veÄ? Ĺženskami, so dokazala dekleta sama. Mia, ki je zelo Ä?ustvena in tega ne skriva, je od navduĹĄenja nad pevskimi kolegicami in njihovim nastopom kar zajokala.

In s tem orosila oÄ?i tudi marsikomu v publiki. Petkov veÄ?er zato ni bil le ĹĄe en koncertni veÄ?er. Bil je veliko veÄ?. Dogodek, ki te napolni z energijo in da misliti. O Ĺživljenju, ljubezni, smrti in sploh vsem. In ÂťkrivÂŤ je Robert JukiÄ?. đ&#x;”˛

Peti festival narodnozabavne glasbe LuÄ?e ob Savinji – V okviru 46. LuÄ?kega dne so prireditelji, tamkajĹĄnje turistiÄ?no druĹĄtvo LuÄ?e, izvedli peti festival narodnozabavne glasbe v tem kraju. Devet nastopajoÄ?ih ansamblov je spremljala strokovna Ĺžirija TomaĹž GuÄ?ek, Irena VrÄ?kovnik, NeĹža Petek ter TomaĹž Podlesnik. Absolutni zmagovalec v seĹĄtevku glasovanja Ĺžirije in obÄ?instva je postal ansambel Mladi upi iz Ĺ marja pri JelĹĄah s pevko Anjo s Polzele ter poleg denarne nagrade prejel tudi plaketo 'zlati kolovrat' LuÄ?e 2015. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Stalna razstava slik Lize Lik

Z leve zgoraj se za ples ogrevajo Ana Marija Kolar, Miha Zorman, Lara Erjavec, Maja SevÄ?nikar in Anja Kuhar.

nja. 42 udeleĹžencev iz osmih drĹžav je spoznavalo razliÄ?ne plese z vsega sveta in ozaveĹĄÄ?alo zdrav naÄ?in Ĺživljenja, je povedala vodja slovenske odprave Ana Marija Kolar. ÂťSpletli smo tudi zelo tesna prijateljstva, zato se Ĺže veselimo sodelovanja v prihodnje,ÂŤ pravi sveĹža moÄ? pri mednarodnem povezovanju v velenjskem mladinskem centru. đ&#x;”˛

tf

Ljubno – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ljubno Franjo NaraloÄ?nik je pred Ä?asom zagotovil, da se bodo oddolĹžili preminuli sokrajanki, uÄ?iteljici in slikarki (nekoÄ? tudi naĹĄi delavki) Lizi Lik s postavitvijo stalne razstave. Uredili naj bi jo v tamkajĹĄnjem kulturnem domu. Ob letoĹĄnjem obÄ?inskem prazniku so to obljubo uresniÄ?ili.

Stalno razstavo so z majhnimi sredstvi postavili v veÄ?namenski FaĹĄunovi hiĹĄi, saj so veÄ?ino del opravili izvajalci prostovoljno. Na ogled je v tem trenutku blizu 20 likovnih del Lize Lik. Za likovna dela, ki jih je lokalna skupnost odkupila od Lizine hÄ?ere Andreje Lik, je obÄ?ina odĹĄtela 9.000 evrov. đ&#x;”˛ tp Obveznosti bo obÄ?ina poravnala v 3 letih. â€

20. avgusta 2015

SUP Bojan PavĹĄek

VsakiÄ?, ko na prag naĹĄega razuma potrka kul noviteta, se zavemo, kako brezmejna sta lahko Ä?loveĹĄka domiĹĄljija in ustvarjalnost. Ne glede na kakĹĄen naÄ?in, kdaj in kje uleti v nas, pusti peÄ?at preseneÄ?enja. Najsi obravnava podroÄ?ja pametnih digitalnih tehnologij, ekoloĹĄkih boĹžanj zemlje, hibridnih prevoznih sredstev ali nekaj Ä?isto drugega. Kako dolgo nas drĹži v stanju pozornosti, je odvisno od Ĺželja in potreb vsakega od nas. Tudi v ĹĄportu se rojevajo alternativne reĹĄitve miĹĄiÄ?nih aktivnosti, ki so pogosto rezultat spremljanja Ä?loveĹĄkih navad aktivnega preĹživljanja prostega Ä?asa. VeÄ?krat gre bolj za modne (beri: idealno-postavno-dietne) muhe, a nekatere med njimi se navzklic temu uspeĹĄno infiltrirajo v tako ĹĄirok krog ciljnih skupin, da je njihov vzpon med bolj priljubljene ĹĄporte neizbeĹžen. V danaĹĄnjem Ä?asu se je tej skupini pridruĹžil SUP, ki je angleĹĄka kratica za veslanje stoje (Stand up paddle) ali 'supanje' – po domaÄ?e. Ja, to so tisti ljudje, ki stojijo na eni dolgi deski (kot surfu), potem pa se z na videz predolgim veslom preganjajo po vodi sem in tja.

Tudi mene je pot pred leti, najprej po nakljuÄ?ju, potem pa zelo namerno zanesla ravno v to skupino stojeÄ?ih na vodi. Zato sem se odloÄ?il, da vam ta naÄ?in preĹživljanja ĹĄportnega Ä?asa predstavim iz drugaÄ?nega zornega kota, kot se ga po veÄ?ini predstavlja v razliÄ?nih medijih.

Grafika: Bojan PavĹĄek

Verjeli ali ne, SUP se lahko zelo prilagaja karakterju posameznikov. Tistim, ki bi se Ĺželeli kratkotrajno posloviti od druĹžbe, omogoÄ?a izolacijo. Pri tem lahko v razliÄ?nih vodnih ambientih in pestrih vremenskih pogojih odkrivajo bistvo lastne samote.

Po drugi strani pa pritegne tudi ljudi, ki bi radi preĹživeli kvaliteten prosti Ä?as v druĹžbi z nekom drugim ali kar s celo skupino.

Enostavna izhodiĹĄÄ?na platforma gibanja in rekvizitov, ki so za to potrebni, omogoÄ?a vrsto izpeljank in nadgradenj, delno pogojenih tudi z razliÄ?nimi vodnimi ambienti. ObmoÄ?ja slane vode, kjer mrgoli valov, postreĹžejo veslaÄ?em s kombinacijo jezdenja na valovih ali pa omogoÄ?ajo veÄ?urno namakanje vab za ribiĹĄke trofeje. ReÄ?ne brzice so poglavje zase in pridejo zelo prav zanesenjakom, ki si z dobrim poznavanjem vodnih tokov servirajo pravcato adrenalinsko dogodivĹĄÄ?ino. Jezerski, na videz nekoliko umirjeni sladkoplovci, pa nabirajo v svojem repertoarju voĹžnje s kuĹžki, jutranjo jogo, tihoĹžitja ob polni luni, improvizirano skakalnico za otroke ali pa zgolj znojenje za ohranjanje zdravega poÄ?utja. Na (naĹĄo) sreÄ?o vse to budno spremljajo tudi proizvajalci desk in vesel z raznolikimi repertoarji osnovnih rekvizitov in vseh mogoÄ?ih dodatkov, ki so pisani na koĹžo vsakega posameznika. Kar je super za tistega, ki Ĺže ve, kaj potrebuje. Vsi ostali pa se morajo prebiti do pravih strokovnjakov z uporabnimi nasveti, ki na prvo mesto ne postavljajo samo Ĺželje po kovanju prodajnega dobiÄ?ka suparskih rekvizitov.

Premierne izkuĹĄnje skoraj vseh, ki jim je uspelo poskusiti supanje, so v veÄ?ini izraĹžene v superlativih. Razlogov za takĹĄno izkustvo je veÄ?, vendar imajo kar nekaj skupnih imenovalcev.

Med njimi prevladuje izklop kopnega ter vklop vodne sfere. Voda kot eden primarnih naravnih elementov nosi v sebi ogromno Ĺživljenjsko energijo, ki skozi tovrstne aktivnosti oplemeniti vse strukture naĹĄega telesa. Potem je tukaj ĹĄe nenavadna perspektiva, ki stojeÄ?emu pri opazovanju vodne povrĹĄine omogoÄ?i izredno velik vpadni kot. Ĺ e posebej v plitvinah je videz vodnega dna prav impozanten in uÄ?inek skoraj Ĺže prevzema del potapljaĹĄke izkuĹĄnje. Supanje na Velenjskem jezeru je od lanskega leta izvedljivo tudi brez lastne opreme. Ekipa ZOO Stationa je z materializiranjem veÄ?plastne Mirotove vizije omogoÄ?ila, da so tudi na izposojenih supih drsenja po vodni gladini lahko ĹĄe kako atraktivna in polna nenavadnih doĹživetij. Tako naravnih kot industrijskih. In Ä?e bi kratico SUP ĹĄe enkrat pojasnili s tem, kar dejansko ponuja, je ÂťSinergija Uma in PokrajineÂŤ precej blizu bistva. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

20. avgusta 2015

Astrologinja Dora z nami Ĺže 15 let Kako Ä?as beĹži, se vÄ?asih zavemo ĹĄele ob obletnicah. Ko nam je astrologinja Dora povedala, da je 5. marca letos minilo 15 let, odkar je postala sodelavka Radia Velenje, smo se zaÄ?udili tudi mi. Dora seveda ni njeno pravo ime, zaÄ?ela ga je uporabljati, ko se je pred 25 leti zaÄ?ela poklicno ukvarjati z astrologijo. IzobraĹževala se je doma, najveÄ? pa v tujini, predvsem v Londonu. Lansko leto julija je opravila posebno specializacijo v TurÄ?iji, kjer je naĹĄla tudi nove poslovne partnerje. Zato jo poklicna pot sedaj veÄ?krat letno pelje tudi v Istanbul.

Letos Dora ĹĄe ni imela Ä?asa za poÄ?itnice. Dela ima v teh poletnih dneh veliko, saj ima stranke tudi v Italiji, Franciji, NemÄ?iji, Egiptu in drugih severnoafriĹĄkih drĹžavah. ÂťVeliko dela lahko opravim preko sve-

11

107,8 MHz

tovnega spleta, vÄ?asih pa moram tudi na pot. Name se veliko obraÄ?ajo podjetja in banke; pogosto svoje poslovne aktivnosti naÄ?rtujejo po astroloĹĄkih napovedih. Zanima jih, kdaj je najbolj ugoden Ä?as za sklenitev pogodb in podobno,ÂŤ pravi Dora. Da je pri branju zvezd uspeĹĄna, pove tudi podatek, da se stranke vraÄ?ajo k njej. ÂťNekatere so z mano v zadnjem Ä?asu, ni pa jih malo, ki mojim astroloĹĄkim napovedim zaupajo Ĺže Ä?etrt stoletja. To velja tudi za posameznike; k meni pridejo s spiskom, na katerem odkljukajo, kaj sem jim napovedala in kaj se je uresniÄ?ilo. VÄ?asih je to prav zabavno,ÂŤ ĹĄe doda. Kot tudi, da ji je vedno toplo pri srcu, ko vidi, da je ljudem pomagala v teĹžkih Ĺživljenjskih situacijah in jih s pomoÄ?jo zvezd popeljala na pravo pot.

Delo na radiu pa je zanjo Âťalfa in omegaÂŤ. UĹživa, ko sprejema klice v Ĺživo, ko je postavljena pred dejstvo, da brez dolgih izraÄ?unov poloĹžaja zvezd ljudem s pomoÄ?jo tarot kart takoj odgovarja na vpraĹĄanja. ÂťNajveÄ?-

krat jih zanima ljubezen, zdravje, Ä?e je pravi Ä?as za nakup nepremiÄ?nine in podobno,ÂŤ pravi Dora. Velikokrat so vpraĹĄanja zelo osebna, skorajda intimna, zato v takih primerih posluĹĄal-

cem svetuje, da jo pokliÄ?ejo ĹĄe enkrat, da jim odgovora raje ne bo podala v eter. ÂťPri delu astrologa je etika zelo pomembna,ÂŤ pravi. Ob osebnem obisku pri njej – Ĺživi v Spodnji Savinjski dolini – si vzame Ä?as za poglobljeno analizo, ki da najveÄ? odgovorov. A tudi astroloĹĄka analiza na radiu ni kar tako. Vedno Ä?uti odgovornost do tega, kar s pomoÄ?jo zvezd pove posluĹĄalcem. Do oktobra, ko si bo vzela Ä?as za dopust, bo z nami v Ĺživo vse nedelje. Kadar ne more priti, vseeno pogleda v zvezde in posluĹĄalcem pove, kako bodo planeti vplivali na njihovo Ĺživljenje. Njeno je zadnja leta lepo. Sploh, odkar jo je sin osreÄ?il z vnukom in vnukinjo, ki sta prava sonÄ?ka. LepĹĄata ji tudi letoĹĄnje poletje. đ&#x;”˛

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DITKA - Vesela 2. THE WEEKND – Can't Feel My Face 3. ROBIN THICKE feat. NICKI MINAJ – Back Together Po uspeĹĄnici Ne bodi kot drugi in po dobro sprejeti pesmi z naslovom Ne spreminjaj me, ki jo je pevka Ditka predstavila konec letoĹĄnjega marca, je mlada KoroĹĄica za letoĹĄnje poletje pripravila novo veselo pesem s prav takim naslovom, torej Vesela. Besedilo je ponovno delo Ferija LainĹĄÄ?ka, uglasbitev in aranĹžma pa je prispeval Gorazd ÄŒepin.

bĹĄ

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice

1. Ansambel AnĹžeta Ĺ uĹĄtarja in Alenka Gotar Ĺ e vedno si tu 2. DomaÄ?ini - Prva dama 3. Ognjeni muzikanti - Danes pijan 4. Grajski kvintet - Ko je ljubezen mlada 5. Sekstakord - Objemi me 6. Event - HudiÄ?evka 7. Fantje izpod Lisce - A ti je vroÄ?e 8. Golte - Najbolj nora noÄ?

9. Frajerke - Ljubi me 10. Ĺ ment - Na tebi je vse

Se obeta ponovna zdruĹžitev Pussycat Dolls?

Pred desetimi leti je dekliĹĄka skupina Pussycat Dolls osveĹžila svetovno glasbeno sceno in z debitantsko skadbo Don't Cha Ä?ez noÄ? postala popularna v ĹĄtevilnih drĹžavah sveta. Skladba je dosegla vrhove lestvic v kar petnajstih drĹžavah, njihov debitantski album z naslovom PCD pa je dosegel naklado veÄ? kot deset milijonov izvodov. Skupina lepotiÄ?k na Ä?elu z Nicole Scherzinger je nato nekaj let nizala uspeĹĄnice in polnila koncertna prizoriĹĄÄ?a po svetu. Leta 2009 so se Nicole, Melody Thornton, Carmita Bachar, Jessica Sutta, Kimber-

pine Nirvana in ikone grungea Kurta Cobaina bo izĹĄel 6. novembra. Takrat bo na voljo tudi DVD biografskega filma z naslovom Montage of Heck, ki je premiero doĹživel maja. Material za album je pripravil reĹžiser dokumentarca Brett Morgen, ki ima dostop do Cobainove zapuĹĄÄ?ine.

Med posnetki so tudi priredbe skladb Beatlov in ĹĄe veliko dru-

ly Wyatt in Ashley Roberts razĹĄle, domnevno zaradi sporov in prevelikih egov. V zadnjem Ä?asu pa se vse glasneje ĹĄuĹĄlja o njihovi ponovni zdruĹžitvi. Zasluge za to ima Robin Antlin, pravzaprav ustanoviteljica zasedbe, ki je dekleta zbrala v plesno skupino Ĺže kakĹĄno desetletje pred njihovim prebojem na glasbeno sceno. ZdruĹžitev naj bi bila le ĹĄe vpraĹĄanje Ä?asa.

gih skladb, ki jih ni poznala niti glasbenikova vdova Courtney Love. Cobain se je rodil februarja 1967 in leta 1987 skupaj s Kristom Novoselicem ustanovil skupino Nirvana. Svetovno slavo jim je prinesel album Nevermind iz leta 1991, ki so ga prodali v veÄ? kot 15-milijonski nakladi.

Cobain je umrl leta 1994 pri rosnih 27 letih. Naredil naj bi samomor.

Novembra album s ĹĄe neobjavljenimi Cobainovimi posnetki

Jerry Lee Lewis se pripravlja na zadnje koncerte

Album z doslej ĹĄe neobjavljenimi skladbami frontmana sku-

Jerry Lee Lewis, eden od zaÄ?etnikov rock and rolla, se pripravlja na zadnja koncerta po Veliki Britaniji. Sovpadala bosta

z njegovim 80. rojstnim dnem, ki ga bo praznoval konec septembra. Prvega bo odigral 6. septembra v gledaliĹĄÄ?u Palladium v Londonu, drugega 10. septembra v Glasgowu. 3. oktobra bo nastopil ĹĄe v Beaumontu v Teksasu. AmeriĹĄki pevec in pianist je preĹživel svoje glasbene rivale, kakrĹĄen je bil Elvis Presley.

Prvi singl Crazy Arms je posnel v Memphisu leta 1956, istega leta, ko je Presley uspel s skladbo Heartbreak Hotel. Že naslednje leto je zaslovel s pesmima Whole Lotta Shakin' Goin' On in Great Balls Of Fire, ki ťe danes ostajata skladbi, ki sta definirali rock and roll kot glasbeno zvrst.

Lewis je slovel po svojem temperamentu in energiÄ?nih nastopih s klavirjem. Bil je v prvi skupini glasbenikov, ki so jih sprejeli v hram slavnih rock and rolla, leta 2005 pa je dobil grammyja za Ĺživljenjsko delo.

Meghan Trainor ima teĹžave z glasilkami Pop zvezdnico Meghan Trainor tarejo za pevce ne tako redke zdravstvene teĹžave. Zaradi teĹžav z glasilkami je namreÄ? morala odpovedati nekaj koncertov v sklopu njene MTrain turneje, ki poteka po ZdruĹženih drĹžavah Amerike. Pevka je obvestila svoje oboĹževalce, da mora na operacijo glasilk. Prebolela je bronhitis, zaradi Ä?esar je veliko kaĹĄljala, to pa je ĹĄkodovalo njenim Ĺže tako obremenjenim glasilkam. Zaradi teĹžav z njimi je Ĺže v zaÄ?etku julija morala prestaviti zaÄ?etek turneje. S podobnimi zdravstve-

nimi teĹžavami so se v preteklosti Ĺže sooÄ?ali Adele, Jordin Sparks, Ariana Grande, Sam Smith ‌ pa tudi ĹĄtevilni domaÄ?i pevci.

StarejĹĄa sestra Cristiana Ronalda bi rada na Evrovizijo Katia Aveiro, starejĹĄa sestra nogometnega zvezdnika Cristiana Ronalda, je izrazila Ĺželjo, da bi Portugalsko zastopala na izboru za pesem Evrovizije. 38-letna pevka je za ta namen Ĺže angaĹžirala producenta – to je RedOne, ki skrbi tudi za slavno Lady Gaga. A za nastop na Evroviziji bo morala najprej zmagati na portugalskem festivalu Festival da Cancao, na katerem Portugalci izbirajo svojega evrovizijskega predstavnika. Ta mora pesem zapeti v portugalĹĄÄ?ini, o zmagovalcu pa odloÄ?ajo tako gledalci kot

www.radiovelenje.com

ARSEN DEDIĆ V Zagrebu je v ponedeljek v 78. letu starosti umrl priznani hrvaĹĄki glasbenik Arsen Dedić. Avtor in pevec je bil pred tedni hospitaliziran zaradi sepse, do katere je priĹĄlo po operaciji kolka, pred dnevi pa se mu je stanje dramatiÄ?no poslabĹĄalo. V svoji bogati karieri je izdal 16 studijskih albumov in 12 pesniĹĄkih zbirk, dobil pa je tudi ĹĄtevilne nagrade za svoje delo. Pri nas ga poznamo tudi po izvedbi skladbe Pegasto dekle.

SLOVENIJA IMA TALENT Pred nami je Ĺže peta sezona priljubljenega ĹĄova Slovenija ima talent, ki bo letos potekal pod strogim uĹĄesom in oÄ?esom Ĺžirije v nekoliko spremenjeni sestavi. Ustaljenima Ä?lanoma Branku ÄŒakarmiĹĄu in Ani KlaĹĄnja se bosta pridruĹžila ĹĄe Lado BizoviÄ?ar in Marjetka Vovk.

strokovna Ĺžirija. NajboljĹĄa uvrstitev Portugalske v celotni zgodovini Evrovizije je ĹĄesto mesto, sicer pa velja za drĹžavo z najveÄ? nastopi, a je ĹĄe brez zmage. Morda pa uspe prav Katii Aveiro.

INMATE V sredo, 26. avgusta, bo na terasi pred velenjskim eMCe placom poseben koncert velenjske metal

skupine Inmate. V okviru festivala Kunigunda bodo premierno predstavili novi album Tree Of Life. Koncert predstavlja tudi uradni izid novega albuma, ki je po prvencu Free At Last (2012) njihov drugi po vrsti.

OVERJAM REGGAE FESTIVAL KonÄ?ana je Ä?etrta in najuspeĹĄnejĹĄa izdaja festivala Overjam Reggae Festival. V idiliÄ?nem okolju SoÄ?e in Tolminke se je v ĹĄtirih dneh, od 12. do 15. avgusta, zbralo veÄ? kot deset tisoÄ? ljubiteljev reggaeja, ki so uĹživali v glasbi izvajalcev, kot so Gentleman, Mellow Mood, Capleton, Cham in drugi.

LAIBACH Skupina Laibach se ta teden mudi v Severni Koreji, kjer so pripravili nastopa ob 70. obletnici osvoboditve Korejskega polotoka izpod japonskih kolonizatorjev. Skupina se je privadila na bivanje v drĹžavi, kjer je svoboda precej omejena, in sprejela njihova pravila.

Med drugim jim je biro za cenzuro prepovedal izvajanje treh pesmi.

Naš ­čas, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

20. avgusta 2015

frkanje » Levo & desno «

Potrdilo Zdaj bodo še bolj radi govorili, da je ob Velenjskem jezeru kot ob pravi morski obali. Saj bodo tu še Jadranske igre. Da le ne bo zaradi dobre urejenosti kakšne zamere.

Naš Triglav Zadnji čas še bolj častimo Triglav kot simbol slovenstva. Kdaj bodo vsi ti vsaj tako častili državo, katere simbol je.

⏫

⏫

Hermanu Pergovniku, bivšemu predsedniku Krajevne skupnosti Topolšica, gasilstvo veliko pomeni.

Pred leti je bil predsednik tamkajšnjega prostovoljnega društva, danes je med drugim član veteranske ekipe.

Tudi njegovi sokrajanki Vidi Podvratnik je gasilska dejavnost od nekdaj zelo blizu. Tudi ona je danes članica ženske veteranske desetine društva. Vida Hermanu: »No, pravzaprav se čudim, da ste se v Šoštanju dobro odrezali. Hitrost ni ravno vaša vrlina. Ti bo že uspelo, da mi zavežeš čelado?«

⏩

»Kdor zna pač zna«, bi lahko rekli ob poslušanju svetovnega prvaka na diatonični harmoniki Nejca Pačnika iz Škal. Preden se bo v teh dneh za cel mesec odpravil na turnejo čez lužo, kjer bo najprej obiskal New York, je zaigral pred nakupovalnim centrom na Selu. »Ne, to ni le javna vaja, vsak nastop vzamem resno,« je komentiral Nejc, ki sta ga spremljala tudi kitarist in kontrabasist. Oba ga bosta spremljala tudi na nastopih v ZDA.

Mija Žerjav, upokojena dolgoletna tajnica osnovne šole v Šmartnem ob Paki, zavzeta šmarška kulturna delavka, tamkajšnja Kozolčanka, tudi občinska svetnica, nič ne »varčuje« z besedami, kadar ji kaj ni prav. »Veš, Jože, nisem zaman že vrsto let ljubiteljska gledališka igralka. Toliko časa sem se vrtela okoli tebe, da si letos prevzel vodenje kulturnega društva.

A to še ne pomeni, da bom s tabo v vsem soglašala. Dobro veš, ko se »nakuham«, z mano ni heca.« Po odzivu sodeč predsednik šmarškega kulturnega društva in otroški kirurg Jože Robida to dobro ve.

Metodistična cerkev v ameriški zvezni državi Alabama je za svoje vernike odprla strelišče, ob čemer je pastor Phillip Guin poudaril, da ne gre za radikalno obliko militantnega krščanstva. »Morda deluje malo neobičajno, ampak ne vidimo razloga, zakaj se streljanje razlikuje od kakšnega drugega športa ali

kampiranja, ki ga ponujajo druge cerkve,« je dejal in ocenil, da s projektom ponujajo predvsem rekreacijo v toplem in ljubečem krščanskem okolju. Pastor, ki je tudi osebno navdušen nad streljanjem, meni, da je strelišče primeren način za povečanje števila članov njegove cerkve in je tudi nekaj povsem sprejemljivega. »Želimo, da ljudje uživajo v naši skupnosti, da se počutijo varno in se zabavajo. Mi smo nenasilni ljudje, ki uživamo v rekreativnem streljanju,« je še dodal.

Rodila 11-letnica Minuli teden je v Paragvaju s carskim rezom rodila 11-letna deklica, ki naj bi bila zanosila, ko jo je posilil njen očim. Direk-

tor bolnišnice je povedal, da je novorojena punčka zdrava, ob rojstvu je tehtala 3,5 kilograma, tudi mamica pa je po porodu dobro okrevala. Za primer mlade nosečnice je svet izvedel, ko ji državne oblasti niso dovolile splaviti, saj je splav v paragvajski

zakonodaji dovoljen le v primeru, ko je ogroženo življenje matere. 42-letnega očima so maja aretirali in čaka na sojenje zaradi obtožb posilstva. Sam je krivdo sicer zanikal. Direktor bolnišnice je ob omenjenem porodu opozoril, da na porod v isti porodnišnici čakata še dve dvanajstletnici in nekaj najstnic. »Vlagati morate v izobraževanje,« je pozval vlado.

ročil med vožnjo ni varno. Nove raziskave pa nas še enkrat opozarjajo, kako zelo zares gre: čas, ko voznik ne gleda na cesto, se s pisanjem sporočil podaljša za štirikrat, reakcijski čas voznika pa s tem za 50 odstotkov. Takšno početje se lahko primerja z vožnjo pod vplivom 0,8 promila alkohola. Tudi prostoročno telefoniranje ni nenevarno, saj pri nekaterih funkcijah zahteva določeno stopnjo pozornosti, kar pomeni, da je voznik manj pozoren na dogajanje na cesti. V raziskavi so izračunali, da vozniki med pisanjem sporočila namreč na cesto ne gledajo tudi do 23

sekund, med tipanjem številke pa skoraj osem sekund. Vozniku se tako zmanjša sposobnost, da obdrži vozilo v varnem položaju, zazna nevarnosti na vozišču in pravilno ukrepa ob prometni signalizaciji oziroma se prilagodi razmeram na cesti.

Telefon med vožnjo Milijonar, ki dela v primerljiv z 0,8 promila alkohola v menzi Liu Jingchong je živel kot milikrvi jonar; pri svojih 39 letih je imel Nič novega ni opozorilo, da govorjenje ali branje in pisanje spo-

kup denarja, sedem avtomobilov, vilo in počitniške hišice. Le-

Mar je v peklu res zelo zdravo?! Saj slišim, da Lucifer uporablja le naravne surovine.

Dolgo poletje Mnogi že zdaj, ko pravega poletja še ni konec, ugibajo, ali nas (tudi) letos še čaka dolgo (jesensko) poletje. V Velenju gotovo. Pa ne zaradi vročičnega strahu o rešitvi ogrevanja. Na vrsti je vroče septembrsko praznično dogajanje.

Dobre novice

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Cerkev odprla strelišče

Zdravo v peklu

ta 2012 je s prijatelji doživel prometno nesrečo, v kateri je bil avtomobil tako poškodovan, da z njim niso mogli nadaljevati poti – na novega so bili primorani počakati v hotelski sobi. In tam je Liu našel knjigo o budizmu. »Ker nisem imel drugega dela, sem se lotil branja,« je povedal.

Kmalu po tistem je prodal vso svojo lastnino ter se preselil v gorovje Zhongnan, po dveh letih minimalističnega življenja pa je prodal tudi svoje uspešno tekstilno podjetje ter se pridružil templju na vzhodu Kitajske, kjer dela v menzi. Kot je pojasnil, je spoznal, da je sla po materialnih

Uprizorili ponovitev slavnega poljuba V New Yorku se je pred nekaj dnevi zbralo več sto parov; moški so se oblekli v mornarje, ženske pa v belo. Uprizorili so ponovitev slavnega poljuba iz leta 1945, ko se je s priznanjem

Dobili naj bi časopis, v katerem naj bi bile le dobre novice. Zlobneži menijo, da bodo torej v njem lahko objavljali le vesti iz tujine.

Časi se spreminjajo Časi se očitno res čudno spreminjajo. Kdo bi pred leti lahko samo pomislil, da bi naša energetska dolina ostala brez toplotne energije!?

Smola Ravno ko smo se (spet) odločili, da bomo naš les bolje izrabili, so smreke množično napadli lubadarji. Smola pa taka. Izgovor pa dober.

Zbiralci

dobrinah brezmejna in da ljudje ne bodo nikoli prenehali hlepeti po večjih hišah, boljših službah in dražjih avtomobilih. Sam se je odločil za drugačen način življenja. Danes, kot pravi, bolj uživa pri delu v kuhinji kot pri razpolaganju z milijoni evrov.

poraza Japonske končala druga svetovna vojna. Originalno fotografijo je za revijo Life posnel Alfred Eisenstaedt, ki pa se mu je takrat tako zelo mudilo, da je moškega, oblečenega v mornarsko uniformo, in žensko v belem, pozabil vprašati za ime. To tako še danes ostaja skrivnost, čeprav se je doslej pojavilo 11 moških in tri ženske, ki trdijo, da so na fotografiji. Je pa fotografija postala simbol spontanega veselja, ki je izbruhnilo ob koncu vojne.

Raznovrstnih zbirateljev je pri nas vse manj, ni pa zbirateljstvo še povsem zamrlo. Mnogi še vedno radi zbirajo star denar.

Tudi novega bi, a ga večina žal ne more.

Napoved Trgovci namesto hladilnih naprav že ponujajo peči za ogrevanje. Torej je poletja konec!?

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

20. avgusta 2015

V prostem Ä?asu izdeluje igre za prosti Ä?as Danes objavljamo grafiÄ?no uganko, ki jo je zrisal JoĹže BorĹĄtnar iz Ĺ entilja – V prostem Ä?asu izdeluje tudi razliÄ?ne miselne igre iz lesa in kovine Velenje – JoĹže BorĹĄtnar iz Ĺ entilja pri Velenju je od malih nog rad ustvarjal iz lesa. Poleg tega si je vedno izmiĹĄljeval razliÄ?ne uganke. Upokojeni rudar je pred nekaj leti zaÄ?el uporabljati tudi raÄ?unalnik. Risal je pravokotnike in v njih trikotnike. Nekaj skic, pravi sam, se mu je lepo posreÄ?ilo. Vsaj 4 leta so ostale shranjene v raÄ?unalniku, potem pa jih je natisnil 120 in jih razdelil sokrajanom. Tistim, ki bodo uspeĹĄno preĹĄteli vse kvadratke in trikotnike na njih, je obljubil tri denarne nagrade. Doslej so mu vrnili 18 izpolnjenih listov, samo ĹĄtirje reĹĄevalci uganke pa so odgovorili pravilno. Malo bo ĹĄe poÄ?akal, potem pa bo med njih razdelil obljubljeno nagrado. Poleg tega JoĹže rad oblikuje les, kovino, obÄ?asno doda tudi plastiko, iz njih pa izdeluje razne igrice, ki zahtevajo kar precej ÂťkravĹžljanjaÂŤ moĹžganov. Na majhni leseni

ĹĄkatlici, polni lesenih kock, piĹĄe: ÂťUspelo ti boÂŤ. Igra postane zanimiva ĹĄele, ko nam njen avtor razloĹži pravila. Ena od ploĹĄÄ?ic je niĹžja od drugih. Na drugi strani ĹĄkatle je luknjica, skozi katero jo mora spraviti igralec. Pri tem ne sme dvigniti nobene kocke, to mora storiti izkljuÄ?no z njihovim premikanjem po ĹĄkatlici. PloĹĄÄ?ic je 10, da nam igra uspe, pa je treba narediti toÄ?no 85 potez. ÂťDoslej mi ĹĄe nihÄ?e ni rekel, da je

kje videl podobno igro, pa sem jih prodal Ĺže kar

JoĹže BorĹĄtnar je svojstven inovator, saj si izmiĹĄljuje in izdeluje razliÄ?ne miselne igre. Dve od njih je pokazal tudi nam.

'ImaĹĄ tudi ti krompir?'

Zanimiva razstava v velenjski knjiĹžnici – Slovenci nismo veÄ? narod krompirjevcev – V Ĺ aleĹĄki dolini raste na dobrih 26 hektarjih njiv Bojana Ĺ pegel

Velenje, 17. avgusta – Ĺ˝e ko so jo napovedali, je bila zamisel vĹĄeÄ?na. Razstavo o krompirju, ki so jo poimenovali ÂťTi pa imaĹĄ krompirÂŤ, so v velenjski mestni knjiĹžnici na ogled postavili 7. avgusta. Tisti, ki so si jo Ĺže ogleda-

pred desetletji krompirju namenjenih veÄ? kmetijskih povrĹĄin.

Sedaj krompir sadijo ĹĄe na 363 kmetijah, raste na dobrih 26 hektarjih njiv. Tisti, ki ga pridelamo na domaÄ?ih vrtiÄ?kih, so takĹĄna malenkost, da je ne zajame nobena statistika. Nam pa ogromno pomeni. Sploh, Ä?e se izkaĹže, da

druĹžine razhudnikov, med katere sodijo ĹĄe paradiĹžnik, paprika, jajÄ?evec, feferoni, tobak ‌ ÂťPosebnost krompirja je ta, da so njegovi zeleni deli strupeni in lahko povzroÄ?ajo obolenja, podobna Ä?revesnemu katarju. Tudi v lupini gomoljev so v manjĹĄih koliÄ?inah prisotni isti alkaloidi, zato

Tudi otroci so v okviru vesele srede uĹživali krompir.

Jedi jim je pripravila Ana Seher. Nato so iz krompirja ustvarjali Ĺžige, jih pobarvali in z njimi naredili prave umetnine. Da, krompir je res vsestransko uporaben.

li, so na njej izvedeli veliko. In to kljub temu, da se marsikomu od nas zdi, da o krompirju ve Ĺže vse. Sploh, ker je od malega tudi na naĹĄih kroĹžnikih. Zanimivo je, da smo ob pripravi tega Ä?lanka zasledili, da poraba krompirja v Sloveniji upada, da ne sodimo veÄ? med ÂťkrompirjevÂŤ narod. To pa velja tudi za pridelavo. Ta se v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer so ga verjetno zaÄ?eli gojiti sredi 19. stoletja, zadnja leta ne manjĹĄa veÄ?, a je bilo

13

ZANIMIVO

imamo debelega. Ob tem pride na vrsto tista o butastem kmetu, ki vedno nasmeji. Da o tem, da pogosto, ko se nam kaj res posreÄ?i, ĹĄe vedno zatrdimo: ÂťImam pa res krompirÂŤ.

Zgoraj strupen, spodaj okusen

Razstavo o krompirju je pripravila knjiĹžniÄ?arka Stanka Ledinek. Najprej nas pouÄ?i, da je krompir trajna gomoljnica iz

je uĹživanje surovega krompirja ĹĄkodljivo,ÂŤ izvemo. Kot tudi, da je v krompirju je kar 75 % vode.

Vsebuje precej ĹĄkroba, kakovostnih beljakovin, malo maĹĄÄ?ob, ogljikove hidrate ter celo jabolÄ?no in mleÄ?no kislino. Poleg tega vsebuje vitamine skupine B, vitamina A (poĹživlja) in F (koĹžni vitamin), precej vitamina C, bogat je tudi z rudninskimi snovmi.

Zaradi bogate vsebnosti vitaminov in mineralov je krompir ce-

nekaj. Julija sem prviÄ? sodeloval na rokodelski trĹžnici v Starem Velenju, kjer je ta igra tudi naĹĄla nekaj novih lastnikov. Zanimivo je, da sem si to igro izmislil Ĺže kot najstnik, ko smo imeli pri hiĹĄi mizarja, ki je obrezke lesa puĹĄÄ?al kot odpad, jaz pa sem iz kock sestavil to igro. Izdelovati pa sem jo zaÄ?el ĹĄele pred kratkim,ÂŤ pripoveduje JoĹže. Izvemo, da zanimanje Ĺžanje tudi ploĹĄÄ?ica, na kateri je veÄ? plastiÄ?nih krogov, ki jih je treba razplesti. ÂťObe igri sta Ĺže ĹĄli tudi Ä?ez luĹžo, v ZDA. Novi lastnik mi je obljubil, da bo poslal fotografijo, ko ju bo reĹĄil. Sicer pa mi pogosto reÄ?ejo, da sem Ä?arovnik, saj moje miselne igra niso lahke.ÂŤ Eden od tistih, ki se je ÂťmuÄ?ilÂŤ z njimi, mu je celo rekel, da ima Âťveze z bogom ali pa s hudiÄ?emÂŤ. NaĹĄ sogovornik ima v rokavu ĹĄe nekaj novih miselnih igric, a jih ni prinesel s seboj, le opisal nam jih je. S seboj pa je prinesel tudi svojo grafiÄ?no uganko, prav tisto, ki je v raÄ?unalniku ÂťpoÄ?ivalaÂŤ cela ĹĄtiri leta.

Zdela se nam je zanimiva, zato jo objavljamo. PreĹĄtejte kvadratke in trikotnike na sliki in nam sporoÄ?ite, koliko jih je (NaĹĄ Ä?as d. o. o., KidriÄ?eva 2/a, 3320 Velenje). Med tiste, ki bodo pravilno odgovorili, bomo tri praktiÄ?ne nagrade razdelili đ&#x;”˛ bĹĄ tudi mi. â€

njen tudi kot zdravilna rastlina.

Po njegovi zaslugi je v Evropi skoraj izginila mnoĹžiÄ?na bolezen skorbut. Ko je postal hrana ljudstva, je ta bolezen, ki jo povzroÄ?a pomanjkanje vitamina C, obÄ?utno nazadovala. Dandanes ravno s krompirjem pridobimo najveÄ? tega vitamina. Skoraj vsa zelenjava ga sicer vsebuje, vendar ga s kuhanjem skoraj popolnoma uniÄ?imo. Pri krompirju pa se ohrani.

Od Ĺživinske krme do specialitete

V Sloveniji se je krompir – njegova domovina je Peru – pojavil nekje v letih od 1730 do 1740, vendar v manjĹĄem obsegu. Uporabljali so ga le za Ĺživinsko krmo. V tem obdobju je ĹĄe prevladovalo mnenje, da je uĹživanje krompirja ĹĄkodljivo Ä?loveĹĄkemu zdravju. Prva priporoÄ?ila oblasti o saditvi krompirja izvirajo iz dobe Karla VI., ki je leta 1740 doloÄ?il, naj dobi vsaka hiĹĄa od svoje gosposke po ĹĄest krompirjev za seme. Leta 1767 je cesarica Marija Terezija izdala DeĹželnemu glavarstvu v Ljubljani sklep o sajenju in gojenju krompirja. Sprva so bili uspehi slabi, a tudi Slovence je k uĹživanju krompirja prisilila lakota. Ob naraĹĄÄ?ajoÄ?i pridelavi krompirja v 19. stoletju je naraĹĄÄ?ala tudi njegova uporaba v kuhinji. Postajal je vedno bolj priljubljena jed podeĹželskega in mestnega prebivalstva. VÄ?asih je bil celo edina jed revnih kmeÄ?kih in delavskih druĹžin. Danes je tistih, ki prisegajo na krompir, ĹĄe veliko. Ne nazadnje imamo v Sloveniji tudi DruĹĄtvo ljubiteljev restanega krompirja. Da, tudi o tem boste veÄ? izvedeli na razstavi. PrejĹĄnjo sredo so s krompirjevimi jedmi v knjiĹžnici postregli otrokom, ki so potem izdelovali Ĺžige iz krompirja. Slike, ki so nastale z njihovo pomoÄ?jo, pa so postale del razstave. đ&#x;”˛

ÄŒe ste ugotovili, koliko je kvadratov in trikotnikov, nam sporoÄ?ite.

Morda si prisluĹžite tudi nagrado.

Vabijo v OtroĹĄko mesto Velenje, 14. avgusta – Na velenjski MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine v zadnjih tednih poÄ?itnic pripravljajo ĹĄe dve poÄ?itniĹĄki aktivnosti. Ta teden so za pet dni na letovanje v Mozirje odpeljali otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin. PoÄ?itnice jim je omogoÄ?il Rotary klub Velenje. Zadnji teden poÄ?itnic, od ponedeljka, 24., do petka, 28. avgusta, pa bo v Vili Mojca zaĹživelo OtroĹĄko mesto. Dnevni tabori bodo potekali od 8. do 14. ure, tokratna tema pa je ÂťBodi fit, bodi coolÂŤ. Pod vodstvom mentorjev in vzgojiteljev bodo osnovnoĹĄolcem vsak dan pripravili drugaÄ?en program; druĹžili se bodo tudi na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, na Velenjskem gradu, na TRC Jezero in ĹĄe kje. Mladi udeleĹženci bodo lahko svoje ideje delili s prijatelji in z njimi zagotovo spletli tudi prijateljske vezi. Prijave za letoĹĄnje OtroĹĄko mesto zbirajo v Vili Mojca. đ&#x;”˛

bĹĄ

Med obiskovalci luÄ?kih dni LuÄ?ki dnevi so letos res ponudili marsikaj zanimivega in Ä?e je verjeti organizatorjem, bo prihodnje leto ĹĄe kaj veÄ?. A Ĺže z videnim je bila veÄ?ina obiskovalcev zadovoljna in gotovo se ĹĄe vrnejo.

Bojan ÄŒopar, ReÄ?ica ob Savinji: Iz osebnih razlogov in ob pestrem dogajanju sem tu v LuÄ?ah skupaj z Ĺženo Marijo Ĺže veÄ? dni. Ena stvar je boljĹĄa od druge, rad sreÄ?am ljudi, znance in nove obraze, da sproti pozabim, kako teÄ?ejo leta. Tu sem tudi zaradi mladih muzikantov, ki so zares lepi, prijetni in obujajo skomine, ko so bile najine noge ĹĄe urne za ples. VĹĄeÄ? pa mi je bilo tudi Ä?etrtkovo druĹženje moje generacije upokojencev. Bilo nas je za cel bataljon.

Ivan Plaznik VanÄ?, domaÄ?in, LuÄ?e ob Savinji: A ste me pa naĹĄli?! A od naĹĄega Ä?asa?

Aha, to je cajtng od knapov, no vem, vem, iz Ĺ aleĹĄke doline. Ja, sem postavil prvi bolĹĄjak ‌ s tem se ukvarjam po treh, ĹĄtirih deĹželah, od Benetk do Celovca, ja tudi v Velenju kar kĹĄeftam, ste tretji najdraĹžji za Piranom in Ljubljano. A kaj ponujam? Vse Ĺživo, robo od Dubaja do Pekinga, kar precej domaÄ?ih starih artiklov, pa ĹĄe kaj preĹĄvercanega iz tistih cajtov, ko nismo smeli. Kaj prodam, pa mal firbec pasem po ljudeh.

Marjeta Fale, filcarka in umetnica domaÄ?e obrti, Raduha: Lahko se pohvalim, Ä?eprav raje ne ‌, sem ena od prvih uÄ?enk Vide Matk, ki nas je v SolÄ?avi uÄ?ila obrti in umetnosti izdelovanja filcanih izdelkov. Najprej se mi je zdelo, ker sem radovedna, da bi paÄ? spoznala nekaj novega, po tem pa ‌ se je prijelo kot pravo delo za zimske Ä?ase, veste, me rado zebe v noge ‌ copati iz polstene volne so nekaj najtoplejĹĄega ‌ poleti pa niso vroÄ?i. No, zdaj smo v tem poleg pavranja vsi ĹĄtirje Ä?lani druĹžine, tu blizu v Raduhi. Pridite kaj pogledat. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Naš ­čas, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

KUNIGUNDA

20. avgusta 2015

KULTUR MLADIH FESTIVAL

P R E D AVA N J A KNJIŽEVNOST D E L AV N I C E

TE P E R F OA T E R RMA PLES NS

NC O K

I T R E

ŠPOR

T

R A Z STAV E I N Š TA L A C I J E M U LT I M E D I J A FILM

Naš ­čas, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

20. avgusta 2015

OT V OR I T E V R AZSTAVE

KUNIGUNDA

PEKARNA

P R O G R A M 1 8 . F E S T I V A L A M L A D I H K U LT U R

BRHKA ROBATOST

Razstavišče Pekarna bo s svojimi najudarnejšimi vidnimi in slušnimi sporočili naselil veliki duh Matevža Časa, oblikoigralca, umetelneža, ljubke žvadi in menda zabavnega sogovornika, kakor se je rad podpisoval.

Matevž Čas, ki je pet in polkrat izrisal Kunigundino srce, je bil med najbolj pronicljivimi mladimi ustvarjalci na področju vidnega sporočanja. S svojimi oblikovalskimi rešitvami je v rodni Šaleški dolini odločno zaznamoval mladinski klub eMCe plac, festival Kunigunda in Festival nasedlega kita. Njegov širok ustvarjalni opus ga umešča tudi med slovenske umetnike, ki družbeno stvarnost drzno in kritično reflektirajo v umetniških delih ne glede na medij. Suvereno je obvladal ilustracijo, tipografijo, kolaž, video, glasbo in svoj govorni aparat do te mere, da je zapustil neizbrisen pečat v celotnem slovenskem prostoru. Na Radiu Študent z rednimi oddajami, na Fakulteti za dizajn s pedagoškim delom, na Muzeju novejše zgodovine z domiselnim oblikovanjem publikacij, v reviji Mladina z ostrimi proglasi, v društvu Tipo Brda z neobremenjeno duhovitostjo, in nenazadnje v mnogih družabnih omrežjih, kjer so njegove objave pri sledilcih sočasno sprožale salve smeha in obvezen kritičen premislek o pribeleženem. Stremel je k lahkotnosti bivanja, a skozi svoje delo bil vseskozi usmerjen k skupnosti, iz katere je črpal in za katero je predano ustvarjal.

Da bi sporočila, ki jih je vpletal v svoja dela, ne prenehala odmevati, bodo na ogled in otip na razstavi Brhka robatost v Pekarni od jutri,

ko bo ob 18.00 otvoritev, pa vsak dan do konca festivala 15.00-19.00.

LETNI ELEMENTAL MRIGZ’N’GHET K I N O YAMAKASHI LET 3 THE BAMBI MOLESTERS WASTED TIME V petek, 28. avgusta, Elemental, Mrigz in Ghet in Yamakashi ter v soboto, 29. avgusta, Let 3, The Bambi Molesters in Wasted Time Hrvaška hip hop rap zasedba Elemental v svojo glasbo direktnih besedil in zanimive instrumentalne podlage vnaša tudi številne druge zvrsti in navdušuje z vrhunskim odrskim nastopom. Mrigz & Ghet sta velenjska rap težkokategornika, ki sta svojo zastavo na hip hop mapo brezkompromisno zapičila leta 2011 z enim najboljših slovenskih rap albumov Mrigz’n’Ghet Hitz. Yamakashi ni eden tistih reperjev, ki dahajo jointe in se pritožujejo, da država nič ne da – repa o boksu, basketu, bodybuildingu, biznisu, blokih, bejbah-belouškah.

Let 3 je alternativna rock skupina iz Reke, katere zaščitni znak so poleg edinstvenih nastopov, dolgih brkov in golote nemalokrat provokativna in vulgarna besedila. Neprekosljivi surferji The Bambi Molesters so po mnenju Luxa Interior (The Cramps) najboljši surf bend na svetu, katerega glasba presune z izrazno močjo, lirično poetiko in vonjem po svobodi morskih valov. Šričlanska punk rock skupina iz Tržiča Wasted Time navdihnjena s skatepunkerskimi bendi iz ‘90ih žge po odrih in trga strune od leta 2012.

Koncert se začne ob 21:00, cena vstopnice v predprodaji je 6 € (eMCe plac, Mozaik, MC Celje, Cool bar Slovenj Gradec), na dan koncerta 9 €, za oba koncerta pa 10 €.

15

KUNIGUNDA D OGOD E K

LOKAC IJ A (NADOMESTNA LOKACIJA)

D ATUM

UR A

20.8.

20:00

PREDFESTIVALSKO OGREVANJE

LETNI KINO ob Škalskem jezeru

21.8.

21:00

KONCERT: KIŠA METAKA, BEATMYTH,

TERASA pred eMCe placom (eMCe plac)

21.8.

18:00

BRHKA ROBATOST

PEKARNA - Staro Velenje

SRČNE SLIKE

IZLOŽBA KULTURNICE

22.8.

HIGH5, DVS, SIKK.RU

22.8.

07:00

STEREOTIPNICA

PROMENADA

22.8.

10:00

INLINE HOKEJ

TITOV TRG (Prestavljeno na 29. avgust)

22.8.

10:30

PRINCESA JOKICA

TRAVNIK pred Domom kulture

22.8.

20:00

SAPINDALOGRAFIJA

GALERIJA eMCe Plac

22.8.

20:00

KNJIGOIZMENJEBRALNICA

18 URBANIH DRUŽABNIH PLACEV

22.8.

20:00

SPREHODI SE V MOJIH ČEVLJIH

DVORANA GAUDEAMUS

22.8.

21:00

KONCERT: TI, PHILOM, KONTRADIKSHN

TERASA pred eMCe placom (eMCe plac)

23.8.

17:00

WALT WHITMAN V NEW YORKU, WALT WHITMAN V SLOVENIJI

TERASA pred eMCe placom (Pekarna)

23.8.

19:00

SPLET GIBČNOSTI IN BOLEČINE

MALA DVORANA Doma kulture

23.8.

21:00

SRČNA LETA

TERASA pred eMCe placom (eMCe plac)

24.8.

12:00 do 19:00

SINERGIJA

KULTURNICA

24.8.

20:00

YULIYA MOLINA: V ISKANJU

PODHOD - Vila Bianca

24.8.

21:00 KONCERT: THE SHIVAS, UNDERPODNGABEN TERASA pred eMCe placom (eMCe plac)

LETEČE RIBE

TRAVNIK pred Domom kulture

21:00

KONCERT - THE CANYON OBSERVER, OORAL SEA,

TERASA pred eMCe placom (eMCe plac)

26.8.

17:00

POCESTNICA

PRED CENTROM NOVA

26.8.

21:00

KONCERT - INMATE, CURSE OF INSTINCT, KHOLN

TERASA pred eMCe placom (eMCe plac)

27.8.

21:00

KONCERT - ZAA

TERASA pred eMCe placom (eMCe plac)

28.8.

17:00

DUŠA SESSION

SKATE PARK

28.8.

20:30

EKSPERIMENTALNO GL EDAL IŠČE

PROMENADA (mala dvorana Doma kulture)

28.8.

21:00

KONCERT - ELEMENTAL, MRIGZ’N’GHET,

LETNI KINO ob Škalskem jezeru (eMCe plac)

29.8.

08:30

(PRE)ZRAČIMO OMARE

CANKARJEVA ULICA

29.8.

10:00

Z ODRA NA ULICO

CENTER NOVA (Pekarna)

29.8.

10:30

RDEČA KAPICA

TRAVNIK pred Domom kulture

29.8.

20:00

EDINA PREBIVALKA SVOJEGA PLEMENA

ATRIJ Velenjskega gradu

29.8.

20:00

KONCERT - LET 3, THE BAMBI MOLESTERS,

LETNI KINO ob Škalskem jezeru (eMCe plac)

25.8.

10:00 12:00 16:00 19:00

25.8.

PERSONS FROM PORLOCK

YAMAKASHI

WASTED TIME

WWW.KUNIGUNDA.SI

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

Ĺ PORT

20. avgusta 2015

Bodo 'rudarji' v soboto dovolj laÄ?ni?

Po treh uvodnih porazih zmaga in dva neodloÄ?ena izida – V soboto ob jezeru Maribor (ob 17.45) – Na veÄ?nem derbiju nogometaĹĄi Olimpije premagali Maribor PrejĹĄnji teden so nogometaĹĄi v prvi ligi odigrali dva kroga: v torek in sredo je bil na sporedu peti, konec tedna, v soboto in nedeljo in na zaÄ?etku tega (v ponedeljek) ĹĄesti. Podobno kot v Ä?etrtem so tudi v tem krogu blestela gostujoÄ?a moĹĄtva. ÄŒast domaÄ?ih so reĹĄili Celjani, ki so gostili ZavrÄ? in edini zmagali (2 : 1). Zanjo pa so se morali zelo potruditi, saj so gostje zabili prvi gol. To je bila prva letoĹĄnja zmaga moĹĄtva, ki je na prejĹĄnjem prvenstvu osvojilo drugo mesto. Z njo so zapustili zadnje mesto, na katerem jih je zamenjal Koper.

Imajo enako razliko v golih kot Rudar, vsa ĹĄtiri zadnja moĹĄtva (Celje, Rudar, ZavrÄ? in Koper) pa imajo po pet toÄ?k.

ga obetala domaÄ?im ob vodstvu z 2 : 1. NovogoriÄ?ani so potrebovali le dve minuti, da so izenaÄ?ili, nekaj minut pred koncem pa si zagotovili vse tri toÄ?ke; to je bila Ĺže peta njihova letoĹĄnja zmaga.

Sodnik pa je delil kartone

Vse veÄ? zadovoljstva je v Velenju. NogometaĹĄi Rudarja so po slabih uvodnih treh krogih, ko so prav tolikokrat sklonjenih glav odhajali z igriĹĄÄ?a, v nasled-

so igralci in trener pa tudi navijaÄ?i priÄ?akovali nove tri toÄ?ke tudi proti novincu v ligi. V nadvse razburljivi tekmi pa so dobili ‚samo‘ toÄ?ko, a so bili tudi z njo zadovoljni glede na to, da so tekmo konÄ?ali kar z dvema igralcema manj. Ta dvoboj bo bolj kot po dveh golih ostal v spominu po tem, da je sodnik pokazal kar devet kartonov, od tega dva rdeÄ?a, oba domaÄ?im: Stjepanu Babiću in kapetanu Ivanu Knezoviću. V naĹĄem spominu ni za-

ure izenaÄ?ili na 1 : 1, kar je bil tudi izid prvega polÄ?asa, ki pa je imel ĹĄe drugi del. Tekma je bila namreÄ? prekinjena celih deset minut, preden so igralci odĹĄli na odmor. V teh minutah je slab sodnik predvsem zaradi neĹĄportnega vedenja pokazal enega za drugim rumena kartona Stjepanu Babiću, drugega je dobil tudi kapetanu Ivan Knezović, ki je prviÄ? porumenel dobrih pet minut pred tem zaradi preostrega prekrĹĄka. Zaradi te

Jernej Javornik: Pozna se, da je ekipa iz kroga v krog bolj uigrana, igramo vse bolje; to je najbolj pomembno, je pa ĹĄe veliko elementov igre, ki jih moramo izboljĹĄati. SkuĹĄali jih bomo, Ä?im veÄ? tudi do dvoboja z Mariborom, ki je ne glede na dosedanje slabĹĄe igre ĹĄe vedno glavni favorit prvenstva. K nam prihaja kot ranjeni lev in vemo, kaj to pomeni. PriĹĄel bo iskat toÄ?ke, ki jih je nepriÄ?akovano izgubil z Olimpijo. Mi bomo vse naredili, da jih ne dobijo. Zato vabim ljubitelje nogometa v dolini, da pridejo v soboto v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu ob igriĹĄÄ?e in nam z navijanjem pomagajo k Ä?im boljĹĄemu rezultatu. Verjamem, da se obeta pravi spektakel. Ĺ˝elim si navijanja, kot je bilo proti KrĹĄkemu.

TakĹĄnega se ne spomnim, tudi tedaj, ko se sam nosil Rudarjev dres, ga ni bilo. Res so bili pravi, Ĺžal se jim nismo mogli povsem oddolĹžiti. Toda verjamem, da so bili proti KrĹĄkemu zadovoljni tudi s toÄ?ko, glede na to, da smo tekmo konÄ?ali z dvema igralcema manj. Naj tej tekmi se nam je res dogajala krivica. Ĺ e danes pa mi gredo kocine pokonci, ko se spomnim nanjo oziroma ko gledam njen posnetek, kako je vsa tribuna v en glas navijala za Rudar.ÂŤ

ÂťPoĹĄlihtali smo seÂŤ

Ivan Knezović: ÂťMi smo ekipo ĹĄe ustvarjali, ko so drugi Ĺže na polno trenirali. Vedeli smo, da bo potreben doloÄ?en Ä?as, da se bomo ‚poĹĄlihtali‘. Tudi na uvodnih tekmah, v katerih smo ostali brez toÄ?k, nismo igrali slabo, nismo pa bili tako Ä?vrsti, kot smo sedaj. Verjamem, da bomo vse boljĹĄi in boljĹĄi.ÂŤ KrĹĄko? IzkljuÄ?itev? ÂťTo je Ĺže v arhivu, pozabljeno. Ĺ˝ivimo za Maribor, ĹĄtajerski derbi. Vsi vemo, kaj je Maribor. Na vsaki tekmi, proti vsakomur je favorit. Toda mi razmiĹĄljamo samo o svoji igri in verjamemo vase. OdloÄ?eni smo, da nadaljujemo niz brez poraza.ÂŤ

Zmaga Olimpije odnesla Ĺ imundĹžo

NajveÄ? zanimanja je bil v 6. krogu deleĹžen tako imenovani veÄ?ni derbi v Mariboru, kjer je gostovala Olimpija s trenerjem Marijanom PuĹĄnikom in prizadejala boleÄ? poraz aktualnim prvakom. LjubljanÄ?ani so po izjemni igri zmagali kar s 3 : 0. Tekma je bila odloÄ?ena Ĺže v prvem polÄ?asu, po katerem so gostje vodili Ĺže z 2 : 0. BoleÄ? poraz je odnesel dosedanjega trenerja aktualnih prvakov Anteja Ĺ imundĹžo. ÂŤPo tehtnem premisleku sem ugotovil, da ekipa ne daje tega, Ä?esar je sposobna,ÂŤ je obrazloĹžil svoj korak. Rezultatsko najbolj negotova je bila tekma v DomĹžalah, kjer je gostovala vodilna Gorica in tudi na tem dvoboju z zmago s 3 : 2 obdrĹžala prvo mesto. Gostje so povedli z 1 : 0, toda na zaÄ?etku drugega polÄ?asa se je zma-

Kocine mu gredo pokonci

Zlasti obrambni igralci (na sliki v rdeÄ?em David KaĹĄnik in Ivan Knezović) bodo v soboto gotovo na veliki preizkuĹĄnji.

njih treh ostali neporaĹženi. V Ä?etrtem so presenetljivo zmagali v DomĹžalah (2 : 0), nato pa dvakrat igrali neodloÄ?eno: v petem krogu na svojem igriĹĄÄ?u s KrĹĄkim 1 : 1, v ĹĄestem pa dosegli enak rezultat v Kopru.

Po gladki zmagi v DomĹžalah

pisano, da je kateri koli sodnik doslej ob jezeru Ĺže delil kartone kot bombone. DomaÄ?i so povedli Ĺže po dobrih desetih minutah.

Znova je bil strelec Luka PraĹĄnikar. Hitro vodstvo pa gostov ni zmedlo. Nasprotno, zaigrali so zelo podjetno in po dobre pol

V nedeljo zaÄ?etek prvenstva

izkljuÄ?itve nista smela igrati v Kopru, klub pa je bil zaradi neĹĄportnega vedenja igralcev (pet rumenih kartonov in dva rdeÄ?a) kaznovan s 420 evri. DomaÄ?im igralcem, predvsem kapetanu, so oÄ?itno popustili Ĺživci. Ob izteku rednega dela prvega polÄ?asa ga

je gostujoÄ?i igralec v boju za Ĺžogo zadel s komolcem po liÄ?nici tako moÄ?no, da je krvavel. Knezović, domaÄ?i trener in tudi gledalci so priÄ?akovali prekrĹĄek in izkljuÄ?itev, vendar se sodnikova piĹĄÄ?alka ni oglasila. V minutah prekinitve je porumenel tudi vratar Matej Radan, ki je pretekel celo igriĹĄÄ?e, da tudi on pove sodniku svoje. Niz brez poraza so rudarji nadaljevali v Kopru. Za toÄ?ko je bil med najbolj zasluĹžnimi branilec David KaĹĄnik, ki je svoje moĹĄtvo popeljal v vod-

VÄ?eraj v pokalu s Pesnico Kot za nekatera druga moĹĄtva so tudi nogometaĹĄi Rudarja imeli vÄ?eraj igralni dan, saj so bile na sporedu tekme prvega kroga pokalnega tekmovanja.

Gostovali so v Pesnici pri tamkajĹĄnjem niĹžjeligaĹĄkem moĹĄtvu, ki bo v naslednji sezoni tekmovalo v 1. Ä?lanski ligi MNZ Maribor. ÄŒeprav v tem tekmovanju pogosto slabĹĄa moĹĄtva presenetijo favorite, pa je bilo (bi bilo) vendarle vse drugo, razen njihove uvrstitve v naslednji krog, veliko preseneÄ?enje.

Dve novi okrepitvi?

Rudarjev trener Jernej Javornik nima tako dolge klopi kot nekatera druga moĹĄtva, ĹĄe zlasti, Ä?e mislimo na Maribor in Olimpijo. Po besedah ĹĄportnega

ÄŒlanska ekipa NK Ĺ martno 1928 s trenerjem Dragom KostanjĹĄkom

Ĺ martno ob Paki – Po izpadu Ä?lanske ekipe NK Ĺ martno 1928 iz druge slovenske nogometne lige bo ta nadaljevala tekmovanje v tretji ligi sever. Prvenstvo zaÄ?enjajo v nedelo, 23. avgusta.

Na domaÄ?em stadionu se bodo vijoliÄ?asti sreÄ?ali z ekipo S. Rojko Dobrovce iz Maribora. ZaÄ?etek tekme bo ob 17.30.

V ekipi je priĹĄlo do precejĹĄnjih sprememb. V preteĹžni meri jo sestavljajo domaÄ?i igralci. Nekate-

ri so se v klub vrnili po nekajletnem premoru, vanjo pa so vkljuÄ?ili ĹĄe nekatere obetajoÄ?e domaÄ?e mladince. Do zamenjave je priĹĄlo tudi na trenerski klopi. Aktualni trener Drago KostanjĹĄek pravi, da je ekipa solidna in da bodo izkoristili vsako priloĹžnost za vrnitev v drugo slovensko nogometno ligo. Sobotna tekma z moĹĄtvom Ilirija, ki je dodobra napolnila ĹĄmarĹĄko mreĹžo, je pokazala nekatere napake, ki jih bo

treba odpraviti. Konec minulega tedna so podpisali pogodbo ĹĄe z enim vratarjem. Vrata NK Ĺ martno 1928 bo poleg Tadeja Pusovnika ÂťvarovalÂŤ ĹĄe Ĺ˝alÄ?an Patrik VaĹĄl. Dres kluba je Ĺže nosil kot kadet in kot mladinec.

Uprava kluba upa, da bo v nedeljo bodril ekipo na tribunah ÂťokrepljenÂŤ dvanajsti igralec. đ&#x;”˛

Tp

stvo po dobrih dvajsetih minutah igre. Samo po treh minutah v drugem polÄ?asu pa so KoprÄ?ani izkoristili njihovo nezbranost in izenaÄ?ili.

V soboto bo v Velenju gostoval od Olimpije potolÄ?eni Maribor.

Po visokem porazu se je ĹĄportni direktor kluba Zlatko Zahović ‚tolaĹžil‘ z besedami: ÂťNi zmagala boljĹĄa, ampak laÄ?na ekipa.ÂŤ Velenjski navijaÄ?i si gotovo Ĺželijo, da bi bili njihovi igralci v soboto zveÄ?er zelo laÄ?ni. đ&#x;”˛

Stane Vovk

direktorja Spasoje Bulajića bodo morda Şe v naslednjih dneh bogatejťi za dva nova igralca, oba Hrvata. Te dni sta na preizkuťnji 20-letni igralec sredine Marin Bratić in 23-letni napadalec Damir Grgić. Prvi je bil nazadnje v avstrijskem prvoligaťkem moťtvu Sturm, drugi pa v nemťkem drugoligaťkem moťtvu Bochum.

Rudarjeva nova oblaÄ?ila NogometaĹĄi Rudarja bodo v soboto na tekmi z Mariborom zaigrali spet v svoji nekdanji, Ä?rno-zeleni barvi dresov. To je bila od nekdaj in je ĹĄe danes prava knapovska barva, a so se ji pred leti v klubu ‚morali‘ na preseneÄ?enje mnogih navijaÄ?ev odreÄ?i.

RdeÄ?a barva ostaja njihova rezervna. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

20. avgusta 2015

NogometaĹĄice za pokal V nedeljo prvi prvenstveni krog PrejĹĄnjo soboto se je s tekmami prvega kroga za pokal Slovenije zaÄ?ela nova tekmovalna sezona tudi za nogometaĹĄice. V uvodnem krogu so bile le tri tekme. Rezultati: Velsesovo – Krka 10 : 2 (3 : 1), Ankaran Hrvatini – Krim 2 : 0 (1 : 0), Olimpija – AjdovĹĄÄ?ina 6:0 (5:0). Pokalno tekmovanje bodo nogometaĹĄice

Prva liga Telekom Slovenije, 5. krog Rudar - KrĹĄko 1:1 (1:1) Stadion ob jezeru, glavni sodnik Alen BoroĹĄak (Spodnji Duplek.

Strelca: 1:0 PraĹĄnikar (12.), 1:1 Ä?ukić (33.).

Rudar: Radan, Kaťnik, Trifković, Praťnikar (od 78. Krcić), S. Babić, Kocić (od 46. Žitko), Bolha, Ihbeisheh, Knezović, Jahić, M. Babić (od 90.

Tolimir). Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: JureÄ?iÄ? (36), Knezović (39, 45+), Radan (45+), S. Babić (45+, 45+), M. Babić (60), Ihbeisheh (71), Petric (90+); rdeÄ?i karton: Knezović

nadaljevale 2. septembra. Žal se bo morala takrat od njega posloviti ena na prejťnjem prvenstvu najboljťih ekip, pokalne prvakinje – igralke Rudarja Škal, ali najboljťe na prvenstvu – igralke Teleing Pomurje Beltinci. Žreb ekipama ni bil naklonjen, saj se bodo na medsebojni tekmi udarile Şe v drugem krogu. Pomurke

(45 – drugi rumeni), S. Babić (45 drugi rumeni).

Drugi izidi: Gorica – ZavrÄ? 3:0 (0:0), Krka – DomĹžale 0:4, Olimpija- Luka Koper 4:1 (2:1), Maribor – Celje 1:0 (0:0).

Vrstni red: Gorica 12 (11:8), 2.

Olimpija 10 (10:4), 3. Maribor 10 (8:4), 4. DomĹžale 9 (9:5), 5. Krka 7 (4:7), 6.

KrĹĄko 7 (4:7), 7. ZavrÄ? 5 (4:6), 8. Rudar 4 (5:7), 9. Koper 4 (6:10), 10. Celje 2 (4:7).

6. krog Luka Koper – Rudar 1:1 (1:1) Stadion Bonifika, glavni sodnik Mitja Žganec (Ljubljana).

Strelca: 0:1 KaĹĄnik (21.), 1:1 PalÄ?iÄ? (48.)

bodo imele prednost domaÄ?ega igriĹĄÄ?a, toda rudarke zatrjujejo, da so odliÄ?no pripravljene.

To nedeljo, 23. avgusta, pa bo steklo tudi tekmovanje za prvenstvene toÄ?ke. Rudarke bodo gostile Ajdovke (ob 17.00). Drugi pari prvega kroga lige, ki bo imela deset ekip, so: Krka – Velesovo, Maribor – Krim, Radomlje – Ankaran Hrvatini in Pomurje đ&#x;”˛ vos Beltinci – Olimpija. â€

Rudar: Radan, Jahić, Žitko, Kaťnik, Ihbeisheh, Tolimir, Praťnikar, Bolha, M. Babić (od 85. Grbić), Kocić (od 64. Krcić), Trifković (od 89. Plesec).

Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Šimurina, Guberac, Štromajer; Bolha, Tolimir, Kaťnik, Žitko.

Drugi izid: KrĹĄko – Krka 0:0. DomĹžale – Gorica 2:3, Maribor – Olimpija 0:3 (0:2), Celje – ZavrÄ? 2:1 (0:0) Vrstni red po 6. krogu: 1. Gorica 15 (14:10), 2. Olimpija 13 (13:4), 3. Maribor 10 (8:7), 4. DomĹžale 9 (11:8), 5.

Krka 8 (4:7), 6. KrĹĄko 8 (4:7), 7. Celje 5 (6:8), 8. Rudar 5 (6:8), 9. ZavrÄ? 5 (5:8), 10. Koper 5 (7:11).

Po gorah Srbije in Bosne 3. del 6. dan, 23. julija

Jahorina je planina v Bosni in Hercegovini, v kantonu Republika Srpska. NajviĹĄji vrh je 1916 metrov visoka Ogorjelica. Poleti je Jahorina prekrita z bujno zeleno travo in Ä?udovitim cvetjem vse do najviĹĄjih vrhov, pozimi pa postane priljubljeno smuÄ?iĹĄÄ?e tudi s po 3 metri snega. Skupno imajo preko 20 km smuÄ?arskih prog, od vleÄ?nic sta dve novi ĹĄestsedeĹžnici, ostale je naÄ?el zob Ä?asa. Tudi sicer je olimpijski bliĹĄÄ? Ĺže moÄ?no zbledel, med ĹĄtevilnimi novejĹĄimi manjĹĄimi objekti je mnogo povsem propadlih starih, ki kazijo sicer idiliÄ?no podobo pokrajine.

Po zajtrku se odpravimo na krajĹĄo dopoldansko planinsko turo, s katero smo obredli vse najviĹĄje vrhove vkljuÄ?no z Ogorjelico, ter se zaustavili na ĹĄtartnih mestih vseh treh alpskih olimpijskih disciplin za Ĺženske.

Na olimpijadi v Sarajevu 1984 so bile namreÄ? proge prviÄ? loÄ?ene po spolu, na Jahorini so tekmovale Ĺženske v slalomu, veleslalomu in smuku. Opoldan so se na okenskih policah naĹĄega hotela Ĺže suĹĄila nabrana zdravilna zeliĹĄÄ?a, mi pa smo se popoldan odpravili v 30 km oddaljeno Sarajevo. Ogled idiliÄ?nega izvira Bosne na IlidĹži, ki ga obiskuje mnoĹžica turistov, zmoti moÄ?na ploha, ki pa je nismo sprejeli slabe volje, saj je ohladila ozraÄ?je na znosno temperaturo. Med turisti preseneÄ?a veÄ?je ĹĄtevilo arabsko govoreÄ?ih in povsem zakritih Ĺžena. V Sarajevu gradska vijećnica, ki je bila po srbskem bombnem napadu v avgustu 1992 moÄ?no prizadeta, poĹžar, ki je sledil bombardiranju, pa je uniÄ?il 80 % gradiva Narodne in univerzitetne knjiĹžnice BiH, zopet Ĺžari v vsem svojem sijaju. VeÄ? kot desetletje je bila zavita v Ĺžakljevino, pri obnovi pa je bila deleĹžna ĹĄiroke med-

17

Ĺ PORT IN REKREACIJA

narodne podpore in sedaj zopet dokazuje, da je najlepĹĄa stavba, kar jih je Avstroogrska zgradila na Balkanu. Gradili so jo v zadnjem desetletju 19. stoletja v psevdomavrskem slogu, arhitekt Alexander Wittek si je med gradnjo kar dvakrat ogledal dĹžamijo Kemala II. V Kairu. Na BaĹĄÄ?arĹĄiji so obvezni Ä?evapćići, pa sreÄ?anje z Bracom – naĹĄim vodiÄ?em po BjelaĹĄnici inTreskavici pred dvema letoma, proti veÄ?eru pa nas avtobus vozi nazaj na Jahorino. Po obilni in okusni veÄ?erji hotelski Âťone man bandÂŤ poskrbi za prijetno in veselo vzduĹĄje, mnogi se poskoÄ?no zavrte. Vsi, ki jih je mati narava obdarila s posluhom, pa so ubrano prepevali ĹĄe dolgo v noÄ?.

7. dan, 24. julija

Romanija je planina, ki nam je bila do sedaj povsem nepoznana. A nas ni razoÄ?arala. V Palah vstopijo kar ĹĄtirje vodiÄ?i tamkajĹĄnjega planinskega druĹĄtva, ki nas bodo vodili. Avtobus nas zapelje do vasice Mokro, precej visoko v

ĹĄe danes nahaja nenavadni izvir ĹĄirine 3 m, ob katerem je nekoÄ? vodila Âťcarigrajska potÂŤ po Bosni. Na strminah tik pod vrhom Romanije se nahaja ÂťNovakova pećinaÂŤ. Ime je dobila po starem ljudskem junaku Starini Novaku ali Babi Novaku. Hajduk Starina Novak je zgodovinska osebnost druge polovice 16. stoletja, s svojimi Ä?etami naj bi se bojeval proti Turkom po vsem Balkanu, v romunskem KluĹžu naj bi imel celo svojo ulico, trg, trdnjavo ‌ Najdlje naj bi se zadrĹževal na Romaniji, njegova jama, kjer se je skrival pred Turki, se nahaja na viĹĄini 1515 m. Do nje so domaÄ?i planinci speljali zavarovano planinsko pot. Novak, romunski vojskovodja, srbski hajduk ali zgolj epski junak, pa naj bi bil pokopan ob cerkvi na Palah.

Ob povratku skrenemo s poti, ki vodi k planinskemu domu Stajna, in zavijemo navzdol k lovski koÄ?i Majdani, kjer nas prijazno sprejmejo. Ko se okrepÄ?amo, ugotovimo, da smo s tem, ko smo se odpovedali vzponu na najviĹĄji

Vardar zmagovalec, Gorenje Ä?etrto Med pripravami na novo tekmovalno sezono so hov najboljĹĄi strelec kapetan Niko Medved. Iz KanrokometaĹĄi Gorenja od Ä?etrtka do vÄ?eraj sodelovali jiĹže pa so odpotovali na mednarodni turnir v BiH v na tradicionalnem mednarodnem turnirju v srbski mesto Doboj. Tudi tu bo turnir razdeljen v dve skuKanjiĹži. Na turnirju so poleg njih nastopile ekipe pini. Igrali bodo z Vojvodino, banjaluĹĄkim Borcem in reprezentanco Savdske Arabije. skopskega Vardarja, hrvaĹĄkega Nexeja, madĹžarskeđ&#x;”˛ vos ga Pick Szegeda in reprezentanca Savdske Arabije. Osvojili so Ä?etrto mesto. V StaĹĄu Skubetu pa so imeli najboljĹĄega strelca turnirja. Na treh tekmah je dosegel 17 Rezultati golov.

Gorenje Velenje - Partizan 42:30 Na pr(22:13) vi tekGorenje: B. Burić 10 obramb, mi so akZaponĹĄek 7 obr., Skube 8, GolÄ?ar tualni slovenski 7, Cehte 5, BoĹžović, OvniÄ?ek podprvaki premagali moĹĄtvo beopo 4, KleÄ?, DujmoviÄ? po 3, Medved, Bećiri, Szyba grajskega Partizana kar z dvanajstimi gopo 2, Ratajec in CelminĹĄ li razlike. Rezultat je bil 42 : 30. Drugi po 1. njihov nasprotnik je bil skopski Vardar, Gorenje Velenje s katerim so izgubili s 25 : 30.

Vardar 25:30 (8:16) Po porazu z Makedonci so zadnji Gorenje: B. Burić 3 obr., Ferlin dan turnirja na tekmi za tretje mes5 obr., Ĺ oĹĄtariÄ?, KleÄ?, Skube in to izgubili s Hrvati, ki so bili boljĹĄi s DujmoviÄ? po 3, Cehte, Medved, 24 : 22.

Szyba, GolÄ?ar po 2, Gams, Prvo mesto so osvojili rokometaĹĄi OvniÄ?ek, Ratajec, Nosan in S. makedonskega prvaka Vardarja, ki so Bećiri po 1. na finalni tekmi premagali Szeged z Tekma za tretje mesto 22 : 19. S tem so se oddolĹžili MadĹžaGorenje - Nexe 22:24 (12:13) rom za poraz v finalnem dvoboju Gorenje: B. Burić 8 obr., Ferlin lanskega turnirja.

4 obr., Skube 6, KleÄ?, Cehte po V dneh turnirja so velenjski ro3, BoĹžović, Ratajec, Ĺ oĹĄtariÄ?, S. kometaĹĄi na prijateljski tekmi Bećiri po 2, OvniÄ?ek, Nosan po 1.

StaĹĄ Skube je bil enako premagali turĹĄko ekipo Bursa Tekma za peto mesto kot lani najboljĹĄi strelec.

Nuliffer z 39 : 27. Na tem dvoSavdska Arabija – Partizan 30:31. boju je bil z devetimi goli nji-

ci, ki je bila po datumu najbliĹžje rojstnemu dnevu. Pevci pa so zopet prepevali v zadovoljstvo vseh nas.

Po hribih OrlovaÄ?e (1056 m), 15 km od Sarajeva. Ĺ ofer makadamske poti proti vasici Sinjevo, na katero je moral zaviti pri Sumbulovcu, ni bil ravno vesel, saj je na kraju le s teĹžavo obrnil avtobus, toda potniki smo mu bili hvaleĹžni, ogled jame je namreÄ? presegel naĹĄa priÄ?akovanja. ÂťMini Postojnska jamaÂŤ, kot ji reÄ?ejo domaÄ?ini, si zasluĹži tak naziv. Jamski sistem naj bi bil razvejan na skupni dolĹžini 10 km, raziskano je 2500 m, za turistiÄ?ne obiske osvetljeno in urejeno le 570 m, a turist ima kaj videti. Nakit jame je edinstven, jama skriva nepopisne lepote, kjer se stalagmiti in stalaktiti menjavajo z detajli koralnega in aragonitne-

8. dan, 15. julija

Po zajtrku se poslovimo od Jahorine, avtobus nas zapelje v dolino skozi Sarajevo, nekaj deset kilometrov po avtocesti proti Zenici, ĹĄe pred njo pa skrenemo proti Travniku. V vasi Turbe sem Ĺže nekajkrat obiskal prodajalno znamenitega vlaĹĄićkega sira in ostalih mleÄ?nih izdelkov izpod VlaĹĄića, a tokrat smo jo zgreĹĄili in na veliko razoÄ?aranje potnikov nadaljujemo pot brez postanka do Jajca. Nimamo veliko Ä?asa za ogled tega simpatiÄ?nega in zgodovinsko zelo zanimivega mesteca, ki po novem spada v kanton Centralne Bo-

DobrodoĹĄlica v BreziÄ?anih pod Kozaro

Jahorina

osrÄ?je Romanije. Planinske poti so tu pogoste, dobro oznaÄ?ene, ĹĄe posebej na razpotjih. OzraÄ?je je po vÄ?erajĹĄnjem deĹžju prijazno in prijetna gozdna pot nas vodi mimo zaselka Careve vode, kjer se

vrh, pridobili kar nekaj Ä?asa, ki bi ga kazalo izkoristiti drugaÄ?e.

Predlog domaÄ?inov, da obiĹĄÄ?emo kraĹĄko jamo OrlovaÄ?a, je bil pravi zadetek. Ta leĹži na zahodnem obronku Romanije pod ostenjem

ga okrasja in stebri, ki spominjajo na antiÄ?ne in renesanÄ?ne dvorce ter okamenele slapove razliÄ?nih barv. Jama je bila pred 16.000 leti prebivaliĹĄÄ?e jamskega medveda, kar priÄ?ajo ohranjena okostja, in je bivaliĹĄÄ?e najbolj ogroĹžene vrste sesalcev v Evropi, to je slepe miĹĄi. Projekt TuristiÄ?ni speleoloĹĄki kompleks jame OrlovaÄ?a se izvaja od leta 2010 z znatnimi vloĹžki Italije, natanÄ?neje regije Piemont.

Po dobri veÄ?erji, ki je naĹĄa zadnja na Jahorini, je ob glasbi spet veselo. Ĺ e bolj, ker smo (z njenim vinom) nazdravili Jeri-

sne. Huda vroÄ?ina veÄ?ino potnikov usmeri po novi urejeni poti navzdol do znamenitih slapov na reki Plivi, od koder prihajajo blagodejne mokre sapice. Nekateri na hitro zavijejo v center, mimo muzeja AVNOJ-a, katerega stavba je v dokaj Ĺžalostnem stanju. Za obisk jezera in znamenitih ÂťvodenicÂŤ Ĺžal ni Ä?asa.

Vozimo se mimo Banja Luke ter nato zavijemo proti Prijedorju. V vasici Kozarac krenemo proti Mrakovici na planini Kozara, kjer je danes nacionalni park. Avtobus ustavimo pri ho-

telu Monument, ki so ga v vojni v devetdesetih letih do kraja izropali, a je danes po zaslugi zasebnika povsem prenovljen. PeĹĄ se podamo po ĹĄirokem stopniĹĄÄ?u do velikega spomenika arhitekta DuĹĄana DĹžamonje. Postavljen je bil leta 1972 v spomin partizanom, ki so padli na Kozari med nemĹĄko okupacijo, najveÄ? v veliki ofenzivi junija in julija 1942, ko je bilo pobitih ali pregnanih tudi preko 30.000 civilnih prebivalcev tega obmoÄ?ja. Na zidu ob spomeniku so zapisana imena vseh 9921 padlih borcev.

Po povratku v dolino zavijemo v vasico BreziÄ?ani, kjer nas Ä?aka Ä?udovito preseneÄ?enje. Avtobus se ustavi pred kulturnim domom, kjer nam mladenke in mladeniÄ?i v narodnih noĹĄah za dobrodoĹĄlico postreĹžejo s kruhom in soljo, v dvorani pa nas Ä?aka pojedina. Ĺ ele sedaj izvemo, da je naĹĄ vodiÄ? Dule, ki sicer Ĺživi v Novem Sadu, rojen v tej vasici, sprejem pa je organiziral njegov brat. PostreĹžejo nam z okusno Ä?orbo, sledi slasten odojek, in medtem ko se mi mastimo, nam Ä?lani Kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva Milan Egić pripravijo bogat kulturni program. Folklorna skupina mladeniÄ?ev in mladenk nekajkrat zapleĹĄe, nazadnje se ji pridruĹžimo vsi, instrumentalno-vokalni ansambel pa nas z ubrano glasbo popelje po razliÄ?nih deĹželah nekdanje skupne drĹžave. Proti veÄ?eru se kar s teĹžavo poslovimo, tudi od Duleta, ki se vraÄ?a v Novi Sad. Da je najdaljĹĄa pot nepoznana bliĹžnjica, se potrdi, ko iĹĄÄ?emo pot proti hrvaĹĄki meji, na njej pa doĹživimo nenavadno kontrolo – vsi iz avtobusa in vsak s svojim dokumentom mimo kontrolnega okenca.

No ja, kmalu smo na avtocesti in neutrudni ĹĄofer nas varno pripelje v Velenje natanko ob polnoÄ?i. Na poti smo bili torej natanko osem dni – niti minute manj.

Ocena enotna – bilo je Ä?udovito! đ&#x;”˛

Andrej Kuzman

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

VeÄ? za obnovo republiĹĄkih cest?

Le ĹĄe dve kriĹžiĹĄÄ?i brez odĹĄtevalnikov Velenje, 14. avgusta – Mestna obÄ?ina Velenje je pred kratkim z odĹĄtevalniki opremila ĹĄe tri kriĹžiĹĄÄ?a v srediĹĄÄ?u mesta. Za to so se odloÄ?ili tudi zato, ker velenjskih semaforjev ĹĄe ne morejo povezati v zeleni val. To bo namreÄ? mogoÄ?e ĹĄele po temeljiti obnovi Ĺ aleĹĄke ceste, ki jo drĹžava zaradi pomanjkanja denarja prestavlja iz leta v leto. OdĹĄtevalniki dobro vplivajo na voznike, ugotavljajo, saj zmanjĹĄujejo nestrpnost. V centru mesta sta le ĹĄe dve kriĹžiĹĄÄ?i, ki ĹĄe nimata odĹĄtevalnikov; na Cesti talcev, pri trgovini Kmetijske zadruge in na KidriÄ?evi pri velenjski poĹĄti. ObÄ?ina bo odĹĄtevalnike kmalu namestila tudi na njih.

V MO Velenje na najbolj dotrajane dele republiĹĄkih cest redno opozarjajo – Do jeseni ĹĄe nekaj pridobitev Velenje, 14. avgusta – Na Mestni obÄ?ini (MO) Velenje pravijo, da nenehno opozarjajo drĹžavo in Direkcijo za ceste na slabo stanje na drĹžavnih cestah v obÄ?ini. Veseli so, da so ti letos zaÄ?eli obnavljati Partizansko cesto skozi Pesje in odpravili najveÄ?je udore na Ĺ aleĹĄki cesti. Obnove je potrebna tudi KidriÄ?eva cesta, na kar so prav tako opozorili direkcijo za ceste.

Tone Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti, nam je povedal, da jih prebivalci redno obveĹĄÄ?ajo o teĹžavah na drĹžavnih cestah in ob njih. Med njimi je ena veÄ?ji zaraĹĄÄ?enost obcestnih jarkov in neurejeno odvodnjavanje ob cesti proti Ĺ kalam in do GraĹĄke gore. ÂťTo je republiĹĄka cesta R/696, vzdrĹževalec, ki je

odgovoren za to cesto, je VOC Celje. Kot v vseh ostalih primerih smo jih opozorili na to teĹžavo, pa smo vedno dobili odgovor, da so vsa dela odvisna od viĹĄine finanÄ?nih sredstev. Sedaj so nam zagotovili, da bodo konec avgusta, najpozneje na zaÄ?etku septembra, dobili dovolj denarja, da bodo lahko ob tej cesti uredili vse odtoÄ?ne jarke in odvodnjavanje na predelu ceste od odcepa za nekdanje odlagaliĹĄÄ?e odpadkov do GraĹĄke gore.ÂŤ Seveda bodo ĹĄe naprej bdeli nad tem, raÄ?unajo pa, da bo to urejeno pred jesenskim deĹževjem, saj jih skrbi, da bi priĹĄlo do spodjedanja ceste, pa tudi do plazov.

Ob tem smo izvedeli ĹĄe, da na MO Velenje upajo, da bo kmalu stekla tudi obnova ceste Vele-

20. avgusta 2015

đ&#x;”˛

bĹĄ

Neobnovljena ĹĄe 2 % cest

Cesta proti Ĺ kalam in naprej proti GraĹĄki Gori naj bi ĹĄe pred jesenskim doĹživetjem dobila boljĹĄe odvodnjavanje, tudi obcestne jarke naj bi oÄ?istili.

Velenje, 14. avgusta – Velenjsko podjetje PUP, koncesionar za obnovo in vzdrĹževanje velenjskih obÄ?inskih in lokalnih cest, ima do konca avgusta Ä?as, da zakljuÄ?i obnovo cest na obmoÄ?ju celotne obÄ?ine.

Dela so konec julija in na zaÄ?etku avgusta malo zastala, ker zaradi kolektivnih dopustov niso delale asfaltne baze, sedaj pa so spet intenzivna. Trenutno je v obÄ?ini le ĹĄe 2 odstotka obÄ?inskih in lokalnih cest, ki jih ĹĄe niso obnovili, veÄ?ina v primestnih krajevnih skupnostih. Ĺ e vedno upajo, da jim bo to uspelo v roku, potem pa bodo skladno s koncesijsko pogodbo ĹĄe 10 let skrbeli za vzdrĹževanje teh cest. đ&#x;”˛

nje–Polzela, ki je v res obupnem stanju. ÂťPostopoma se prebijamo tudi k obnovi republiĹĄkih cest v samem mestnem jedru, a nismo zadovoljni. Ne nazadnje Ĺže tri leta premikajo zaÄ?etek temelji-

te obnove Ĺ aleĹĄke ceste, ki naj bi sedaj stekla v letu 2016, najpozneje leta 2017,ÂŤ ĹĄe doda Brodnik. A vsaj najveÄ?je udore, ki so tudi nevarni, so ÂťpokrpaliÂŤ. đ&#x;”˛

bĹĄ

Policija svetuje

bĹĄ

Nikar preutrujeni za volan

Ĺ el se je detektiva Velenje, 13. avgusta – Policiste je poklical vestni obÄ?an in jim povedal, da v Ĺ aleku leĹži kolo, ki je nezaklenjeno in zapuĹĄÄ?eno. Policisti so v grmovju poleg kolesa naĹĄli lastnika, ki jim je povedal, da je kolo namenoma pustil na vidnem kraju, sam pa se je skril v grmovje, ker se zadnje Ä?ase pojavlja vse preveÄ? tatvin koles. Zato se je lovljenja nepridipravov lotil kar sam.

PretepaÄ?i so jo popihali Velenje, 13. avgusta – Na Stantetovi se je v Ä?etrtek vnel pretep, v katerem je sodelovalo veÄ? oseb. Ob prihodu policije so se vsi razbeĹžali. Policisti so ugotovili, da se je pretep zaÄ?el v enem izmed lokalov in se potem nadaljeval ĹĄe pred lokalom. Za vse udeleĹžence pretepa bodo sestavili kazensko ovadbo, da se bodo lahko zagovarjali pred sodnikom.

Izginili delovna oprema, avto in kolo Velenje, 13. avgusta – Velenjski policisti so imeli tudi v minulih dneh precej dela s tatovi in vlomilci. V Paki pri Velenju je v petek neznani storilec z delovnega stroja ukradel delovno Ĺžlico in dva akumulatorja. Ĺ kodo ocenjujejo na 3.500 evrov. Isti dan so policisti ob Velenjskem jezeru obravnavali tatvino vozila znamke Ĺ koda Octavia Combi, kovinsko Ä?rne barve, registrskih ĹĄtevilk CE DV-206. Avto in storilca ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Policisti so imeli kar nekaj dela tudi na Efenkovi cesti, kjer je neznanec v Ä?etrtek ukradel gorsko kolo. Isti dan so tam obravnavali ĹĄe vlom v hiĹĄo, iz katere so tatovi ukradli veÄ? kosov elektriÄ?nega orodja.

S traktorjem v potok Bele Vode, 14. avgusta – V petek so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o, v kateri se je poĹĄkodoval traktorist. Ker se je moral umakniti vozniku osebnega avtomobila, ki mu je pripeljal nasproti, je zapeljal v potok. Ker voznik, ki je povzroÄ?il nesreÄ?o, ni poÄ?akal niti ni pomagal traktoristu, ampak je odpeljal naprej, ga bodo policisti ovadili sodiĹĄÄ?u.

Udaril ga je sin Velenje, 14. avgusta – V Ä?etrtek so policiste poklicali iz velenjskega Zdravstvenega doma in jih obvestili, da se je pri njih oglasil obÄ?an

iz Ĺ martnega ob Paki, ki je potreboval zdravniĹĄko pomoÄ?, ker ga je nekdo udaril. Policisti so kmalu ugotovili, da ga je udaril sin. Zadevo bodo sedaj predali toĹžilstvu.

Ni bil pretep Velenje, 14. avgusta – Na velenjsko policijsko postajo je v petek poklical obÄ?an, ki je povedal, da naj bi se na PreĹĄernovi pretepala fant in dekle. Policisti so ob prihodu na mesto dogodka ugotovili, da ne gre za pretep. Dekle je hotelo opitega fanta odpeljati domov, on pa se s tem ni strinjal. Ker tudi do policistov ni bil pretirano prijazen, so ga morali pridrĹžati do streznitve.

Vsakemu svoja mera kazni Velenje, 15. avgusta – V soboto sta na KidriÄ?evi cesti trÄ?ila voznik avtomobila in kolesar. Policisti so ugotovili, da je do prometne nesreÄ?e priĹĄlo, ker je voznik izsilil kolesarja, ki se je pri padcu laĹžje telesno poĹĄkodoval.

Medtem ko je imel voznik avtomobila veliko dela z zagovarjanjem, zakaj je izsilil prednost kolesarju, je slednji moral policistom pojasniti, zakaj se je vozil pod vplivom alkohola.

Oba udeleĹženca sta dobila svojo mero kazni.

Čudna okrasna rastlina Velenje, 15. avgusta – V soboto so morali policisti posredovati v stanovanju na Vojkovi cesti v Velenju, kjer je nekdo vpil in razgrajal.

Poleg tega, da so mu policisti zaradi hrupa napisali kazen, so zasegli ĹĄe okrasno rastlino, ki pa je bila vse preveÄ? podobna rastlini, iz katere se izdeluje prepovedana droga. To bo potrdila analiza, obÄ?anu pa policisti svetujejo, da se pri opremljanju stanovanja v bodoÄ?e zateÄ?e k bolj klasiÄ?nim rastlinam.

Poostren nadzor prometa Policisti pozivajo vse voznike, da se na cestah drĹžijo omejitev hitrosti, saj v teh dneh po vsej Evropi in tudi v Sloveniji poteka poostren nadzor hitrosti. Ĺ e posebej opozarjajo, da se hitro pribliĹžuje prvi ĹĄolski dan, ko bodo policisti ĹĄe posebej pozorni in neusmiljeni do divjakov na cestah in vseh tistih, ki si zakone predstavljajo po svoje.

Noge dobilo ĹĄe eno kolo Velenje, 15. avgusta – V Pesju je na prazniÄ?no soboto nekdo ukradel kolo ĹĄe enemu, ki je mislil, da je imun na krajo. Policisti so ugotovili, da kolo ni bilo zaklenjeno. Tat ni imel teĹžkega dela, policisti pa ga ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Gasilci dvakrat ÂťodkleniliÂŤ vrata Velenje, 14. avgusta – V petek ob 7.25 so gasilci PGD Velenje na Ĺ ercerjevi cesti v Velenju s tehniÄ?nim posegom odprli vhodna vrata stanovanjske hiĹĄe, v kateri je bil zaprt otrok. Zgodba se je sreÄ?no konÄ?ala. Ĺ˝e dan prej, prav tako v jutranjem Ä?asu, so gasilci PGD Velenje na Kardeljevem trgu s tehniÄ?nim posegom odprli vrata stanovanja, v katerem so naĹĄli onemoglo osebo. Oskrbeli so jo reĹĄevalci nujne medicinske pomoÄ?i Velenje.

Celje, 13. avgusta – V Ä?etrtek okoli pol dveh zjutraj se je na avtocesti Celje vzhod, v smeri proti Mariboru, zgodila prometna nesreÄ?a. Voznik tovornega vozila, slovenski drĹžavljan, je zaradi preutrujenosti z voznega pasu zapeljal v desno in nato na varovalno ograjo. Tovornjak je veÄ? metrov drsel po njej. Voznik se na sreÄ?o ni poĹĄkodoval. Policisti pa so pri ogledu prometne nesreÄ?e ugotovili, da je voznik za to, da na svoji digitalni tahografski kartici ni prekoraÄ?il dovoljenega varnega Ä?asa voĹžnje, uporabljal kartico drugega voznika. Iz voziĹĄÄ?a je zapeljal zaradi preutrujenosti.

Policisti pri kontrolah prometa na avtocesti ugotavljajo, da je zaspanost med voĹžnjo teĹžava, s katero se sreÄ?uje vsaj polovica voznikov tovornih vozil. K temu, da delajo preveÄ?, jih Ĺžal pogosto silijo tudi delodajalci. Zato policija voznike tovornih vozil znova opozarja, naj zaradi lastne varnosti in tudi varnosti ostalih udeleĹžencev v cestnem prometu upoĹĄtevajo doloÄ?be dovoljenega Ä?asa voĹžnje in obveznega odmora. Le spoÄ?it voznik je lahko varen voznik, ki je sposoben reagirati tudi v nepredvidljivih prometnih situacijah. đ&#x;”˛

Iz POLICIJSKE beleĹžke Je kriva razpoka?

Rezanje pnevmatik nov hobi?

Velenje, 17. avgusta – V ponedeljek so policisti pred Belo dvorano obravnavali dve poĹĄkodovanji tuje stvari. V obeh primerih je ĹĄlo za prerezane pnevmatike na tam parkiranih avtomobilih. Le malo stran, na parkiriĹĄÄ?u pred restavracijo Jezero, pa so naĹĄli ĹĄe en avtomobil, kjer se je neznanec znesel nad pnevmatikami.

ÄŒigav je mobilni telefon?

ObÄ?an je v Ĺ oĹĄtanju pred cerkvijo sv.

Mihaela naĹĄel mobilni aparat Samsung, ki ga hranimo na policiji v Velenju. Lastnik bo moral to, da je res njegov, seveda dokazati.

Padla med sprehodom Nazarje, 17. avgusta – V ponedeljek so velenjski policisti posredovali v Nazarjah, kjer je Ĺženska, ki je na sprehod peljala psa, padla in se hudo telesno poĹĄkodovala. Tuja krivda je bila izkljuÄ?ena.

Velenje, 13. avgusta - V Ä?etrtek je obÄ?an iz Vinske Gore policiste obvestil, da si je poĹĄkodoval nogo na ploÄ?niku pred hiĹĄo. Kriva naj bi bila razpoka.

Komu je bila napoti raca? Ĺ martno ob Paki, 13. avgusta - Na Malem Vrhu se je del velenjskih policistov ukvarjal z raco, namenjeno uniÄ?evanju rdeÄ?ih polĹžev. ObÄ?anka je namreÄ? prijavila, da je nekdo obstrelil njihovo raco, ki pa je Ĺžal zaradi strelnih ran poginila.

Huda tatica Ĺ oĹĄtanj, 13. avgusta - V Ĺ oĹĄtanju je prodajalka ujela stranko, ki je hotela ukrasti ploÄ?evinko rib, potem pa se je ĹĄe nedostojno vedla. Ukrepati so morali policisti.

Žeblji v krmi Velenje, 14. avgusta - V petek so policisti v Vinski Gori ugotavljali, zakaj je imel kmet med krmo za Şivino tudi Şeblje. Elementov kaznivega dejanja niso ugotovili.

Trgovki ukradel torbico Velenje, 14. avgusta - Neznanec je v eni od trgovin v Velenju prodajalki ukradel torbico, ki jo je shranila pod blagajniĹĄkim pultom. Ker vemo, da imajo Ĺženske v torbici skoraj vse, bo morala oĹĄkodovanka veliko stvari nadomestiti in zamenjati. Storilca ĹĄe niso izsledili.

Veselica z grenkim priokusom Ĺ oĹĄtanj, 15. avgusta – Petkova veselica v srediĹĄÄ?u Ĺ oĹĄtanju je bila Ä?isto prava. TakĹĄne prireditve so namreÄ? zelo primerne tudi za

razna kazniva dejanja in tudi ta ni bila izjema. Nekdo je namreÄ? obÄ?anu iz Ĺžepa ukradel 100 evrov in banÄ?no kartico. Osumljenca bodo policisti predali sodiĹĄÄ?u.

Trio adijo Velenje, 16. avgusta - V nedeljo se je na Kardeljevem trgu v Velenju sprl policistom znan pivski trio. Enemu od njih so morali ponovno napisati zajetno kazen in ga poslati domov.

Zasegli dva avtomobila Velenje, 17. avgusta - V ponedeljek so policisti dvema zasegli dva avtomobila.

Eden je vozil, Ä?eprav mu je vozniĹĄko dovoljenje poteklo, drugi pa ni imel opravljene obdobne zdravniĹĄke kontrole.

Ekstremni podvig Mozirje, 16. avgusta - Velenjski policisti so morali v ponedeljek posredovati v Mozirju, kjer se je v lokalu Extrem pretepalo kar sedem ljudi. Velenjski policisti so jih umirili, ukrepe pa bodo sedaj izvedli njihovi mozirski kolegi.

Opremil se je Velenje, 17. avgusta – V trgovini Interspar je varnostnik zalotil moťkega pri kraji spodnjic, nogavic in nahrbtnika. Kazenskega pregona niso zahtevali, policiste pa so vseeno poklicali, da so dogodek popisali.

Vlomilci v prividu Ĺ martno ob Paki, 14. avgusta - Z Malega Vrha je v petek na velenjsko policijsko postajo poklical precej pijan moĹĄki. Trdil je, da mu je nekdo vlomil v hiĹĄo. Policisti so ugotovili, da ni tako, saj niso naĹĄli nobenih znakov vloma.

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

20. avgusta 2015

UTRIP

Ljudje zadovoljni, vtisi dobri ‌

HOROSKOP Oven od 21. 3. do21. 4.

Na tekmovanju v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami v Ĺ oĹĄtanju nastopilo 24 desetin iz vse Slovenije – Tradicijo bodo nadaljevali Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 15. avgusta – Pred gasilskim domom v Ĺ oĹĄtanju je tamkajĹĄnje prostovoljno gasilsko druĹĄtvo (PGD) pripravilo 32. tekmovanje v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami v Ĺženski in moĹĄki kategoriji ter ĹĄesto tovrstno tekmovanje za pokal regije SaĹĄa. Sodi med najstarejĹĄa tovrstna tekmovanja v drĹžavi, PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto pa ga organizira vsako leto zato, Âťker Ĺželimo s tem ohraniti tehniÄ?no kulturo, opozoriti na njem

Rezultati tekmovanja

ÄŒeprav tudi za to tekmovanje velja naÄ?elo 'pomembno je sodelovati, ne zmagati', so pokali in priznanja ÂťdobrodoĹĄliÂŤ. Na letoĹĄnjem je nastopilo 24 desetin, od tega jih je 13 tekmovalo z motornimi brizgalnami, 11 pa z roÄ?nimi.

V konkurenci 10 moĹĄkih desetin z motornimi brizgalnami so slavili tekmovalci PaĹĄke vasi, ki so ÂťpometliÂŤ s konkurenti tudi na 6. tekmovanju za pokal regije SaĹĄa, druga je bila desetina PGD Kapla - Pondor, tretji pa so

bili tekmovalci PGD Kaplja vas. Konkurenca pri Ĺženskah tekmovalkah z motornimi brizgalnami je bila skromna. Nastopile so le tri desetine, vitrino s pokalom pa so obogatile domaÄ?inke – desetina PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto, druga je bila ekipa TopolĹĄice, tretja pa PGD Kapla – Pondor. TakĹĄen je bil vrstni red tudi na tekmovanju za pokal regije SaĹĄa.

V konkurenci roÄ?nih brizgaln je pri Ĺženskah nastopila le domaÄ?a desetina (PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto), pri moĹĄkih pa 10 desetin.

Zmagala je ekipa PoĹžarne brambe Vransko pred PDG BraslovÄ?e in PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto. Na tekmovanju za pokal regije SaĹĄa je slednja zasedla Ä?etrto mesto, saj se je med prve tri uvrstila desetina PGD LetuĹĄ.

Organizatorji so s plaketo nagradili ĹĄe najstarejĹĄega tekmovalca in tekmovalko. Pri moĹĄkih jo je prejel 91-letni Franc Bregar (PGD Krka), pri Ĺženskah pa 81-letna Zala Mlakar (PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto). Ĺ˝e na tekmovanje so priĹĄli dobro razpoloĹženi tekmovalci in tekmovalke PGD Dekani, ki so ob povratku lahko to razpoloĹženje zagotovo ĹĄe poveÄ?ali, saj so prejeli dve praktiÄ?ni nagradi – zaboj in plato piva. Zaboj so prejeli kot najbolj izvirna, plato pa kot najbolj oddaljena desetina.†đ&#x;”˛ Veterani in veteranke PGD Ĺ oĹĄtanj mesto so bili z rezultati tekmovanja zadovoljni.

pomen, hkrati pa je tekmovanje oblika druĹženja,ÂŤ nam je povedal predsednik druĹĄtva Klemen MeĹžnar in zagotovil, da bodo to tradicijo nadaljevali.

Sicer pa so tekmovanje spremljali sonce, deĹž in veliko tekmovalnega duha; obiskovalce so pritegnile lepo ohranjene motorne in roÄ?ne brizgalne Ä?astitljivih let, ki so jih nekateri pripeljali s konji, oprema nekaterih tekmovalnih desetin in prijazno razpoloĹženje. ÂťZadovoljni smo, ker so zadovoljni ljudje, vtisi so dobri. Dokaz, da smo dobri organizatorji, je udeleĹžba. ÄŒeprav imamo posnemovalce tudi v drugih delih drĹžave, sodeluje na naĹĄem tekmovanju najveÄ? desetin,ÂŤ je ĹĄe dejal MeĹžnar.

PoÄ?utili se boste, kot da ste padli v osje gnezdo. Tako se boste obnaĹĄali tudi do vseh okoli sebe, saj bo vaĹĄe slabo poÄ?utje vplivalo tudi vaĹĄe obnaĹĄanje.

S takĹĄnim odnosom, ki ne bo prijazen, se boste zagotovo marsikomu zamerili, Ä?esar se trenutno ĹĄe ne zavedate. Vedeli boste le, da vreme in - za razliko od letos veÄ?inskih sonÄ?nih poletnih dni – minuli rahlo mrki dnevi ne vplivajo dobro na vas. Ko bo spet posijalo sonce, bo vaĹĄe poÄ?utje v trenutku veliko boljĹĄe. Utrujeni in brezvoljni boste le proti veÄ?eru, sploh, Ä?e boste sami.

Samoto paÄ? vse slabĹĄe prenaĹĄate. Tudi zato, ker preveÄ? razmiĹĄljate o njej in se ob tem smilite sami sebi. ÄŒe bi se malo potrudili, bi bili veÄ? v druĹžbi. Ĺ˝ogica je na vaĹĄi strani.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Zadnje Ä?ase gre pri vas vse bolj poÄ?asi. Ker so tudi vaĹĄi udi teĹžki. Poleg tega ste ob vsej svoji neodloÄ?nosti za povrhu ĹĄe precej poÄ?asni pri urejanju uradnih zadev.

Ves Ä?as si govorite, da je ĹĄe poletje in da to ni Ä?as za takĹĄne zadeve. ÄŒe uspete pri zanikanju potrebe po ukrepanju vztrajati vsaj ĹĄe teden dni, se vam tokrat morda izide brez velikih naporov. Malo pomaga tudi to, da varÄ?ujete, stroĹĄki v zadnjih tednih so namreÄ? presegli vse vaĹĄe zmoĹžnosti. Lahko je reÄ?i, da boste vrnili, a ko bo treba, bo to Ä?isto druga pesem. Zato se boste v teh dneh morda spet ustraĹĄili prihodnosti. BeĹžanje v svet zanikanja in pozabe pa bo bolj kratkega daha.

V torek se vas bo dotaknila realnost. Streznitev bo hipna. OdloÄ?itev, kako naprej, pa ne.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Letos poleti ste resniÄ?no pretiravali z zabavami in uĹživanjem, kar bo sedaj pokazalo svojo ceno. Nikar ne bodite preveÄ? strogi do sebe, saj si Ä?esa podobnega Ĺže dolgo niste privoĹĄÄ?ili.

Slaba vest bo sicer priĹĄla skupaj z banÄ?nim izpiskom, zato ne bo dolge sape. ZaÄ?eli se boste ozirati po dodatnih moĹžnostih zasluĹžka. Ta teden boste ĹĄe tipali, ĹĄe do konca avgusta pa se vam bo posreÄ?ilo najti dejavnost, ki vam bo okrepila stanje na banÄ?nem raÄ?unu. Ne bo tisto, kar imate trenutno v ognju, a ne bo niÄ? slabĹĄe. Ponudba bo priĹĄla do vas nepriÄ?akovano. Ne razmiĹĄljajte predolgo, saj je dobra.

Zvezde vam priporoÄ?ajo, da v naslednjih dneh hitite poÄ?asi. A to ne velja za ljubezensko podroÄ?je. Nekaj vam je uĹĄlo, zato boste zaskrbljeni. ÄŒeprav se partner ne bo obnaĹĄal niÄ? drugaÄ?e kot sicer, vas bo glodalo ljubosumje. Ne muÄ?ite se predolgo. Partner vam bo odgovoril na vsa vpraĹĄanja, le vpraĹĄati ga morate.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Prave volje do dela v teh podopustniĹĄkih poletnih dneh ĹĄe ne boste imeli. Priznajte, da komaj Ä?akate, da pride september, saj si po svoje Ĺže Ĺželite, da vaĹĄe Ĺživljenje spet postane bolj urejeno. Toka dogodkov, povezanih z vaĹĄim zasebnim Ĺživljenjem, pa v naslednjih dneh Ĺžal ne boste mogli spremeniti. Ne bo se vrtelo tako kot ste Ĺželeli. Tudi zato boste ob koncu tega tedna precej nemirni. Ĺ e nekaj dni v prihodnjem tednu vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izĹĄlo. Vmes pa boste veliko molÄ?ali in tuhtali, Ä?eprav bi najraje kriÄ?ali. FinanÄ?no stanje vam ne bo dopuĹĄÄ?alo, da bi se igrali z denarjem, Ä?eprav vas bo moÄ?no mikalo. Tokrat se raje potolaĹžite z delom, ki vas veseli. Ne izbirajte aktivnosti, ki zahtevajo veliko razmiĹĄljanja, raje se posvetite vsemu, kar od vas zahteva delo golih rok. Ob tem dajte teĹžke misli na paĹĄo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

OdloÄ?itev, da boste s prihodom novega ĹĄolskega leta, s katerim se boste tako ali drugaÄ?e v teh dneh ukvarjali tudi vi, upoÄ?asnite ritem Ĺživljenja, bo trdna. Po vaĹĄem pogostem lenarjenju v zadnjih dneh bi lahko rekli, da ste tudi to naredili naÄ?rtno.

PoÄ?utje bo namreÄ? odliÄ?no. Tako fiziÄ?no kot psihiÄ?no. In zato je to pravi Ä?as za delanje naÄ?rtov za preostanek letoĹĄnjega leta, saj trenutno niste Ä?isto niÄ? naveliÄ?ani. Zato bo pogled v prihodnost toliko bolj jasen. Partner ne bo na vaĹĄi valovni dolĹžini, zato boste morali glavnino odloÄ?itev sprejeti sami. Vseeno pri vsaki pretehtajte, kako jo bo sprejel partner. ÄŒetudi trenutno noÄ?e sodelovati, bo zelo glasen, ko bo priĹĄlo do uresniÄ?itve. V sluĹžbi vas Ä?akajo slabe novice. Vzemite jih z rezervo, saj je delanje panike vÄ?asih strategija vodilnih, da ne bi kdo izraĹžal kakĹĄnega nezadovoljstva. Tokrat bo ĹĄlo toÄ?no zato.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Vreme se bo popravilo, vaĹĄe poÄ?utje pa tudi. Partner bo postajal nestrpen, ker ĹĄe nista uspela uresniÄ?iti velike Ĺželje, pa Ä?eprav sta se oba trudila. Zato bodo kar na dnevnem redu prepiranje in oÄ?itki, ki jih ne bo Ä?isto niÄ? prijetno posluĹĄati. MoĹžno je, da bo vaĹĄa partnerska zveza zaĹĄla v najhujĹĄo krizo doslej. Sicer pa ste to Ĺže nekaj Ä?asa priÄ?akovali, zato boste pripravljeni prav na vse. Ĺ˝al pa bo vajin odnos in teĹžave v njem pravo preseneÄ?enje za vse okoli vas. Zato, da zberete misli in obÄ?utja, ki so v teh dneh prava zmeĹĄnjava, si privoĹĄÄ?ite kratek odklop. Ni treba, da ga preĹživljate v osami. Velikokrat pomaga Ĺže iskren pogovor z nekom, ki mu lahko povsem zaupate. Med vaĹĄimi prijatelji je kar nekaj takih, ki vam bodo pripravljeni pomagati.

Ni vam treba daleÄ? od doma, da se spoÄ?ijete. Sploh, ker ste zadnje Ä?ase res radi doma.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Desetina PGD Gornji Grad v ÂťakcijiÂŤ

UĹživali boste tako v delu kot trenutkih prostega Ä?asa, ki vam jih k sreÄ?i v naslednjih dneh ne bo manjkalo. A vam bo skoraj dolgÄ?as, saj pravega adrenalina pri tem, kar boste poÄ?eli, ne boste Ä?utili. Razganjalo vas bo namreÄ? od energije in volje do dela. Polni boste idej in zdelo se vam bo, da z uresniÄ?itvijo ne smete niti malo odlaĹĄati. Ustavite konje, tudi vi ste samo Ä?lovek.

VÄ?asih je bolje dvakrat premisliti, preden storite prvi korak in tokrat bo tako. Kart se na prvi pogled zdi lepo in prav, se na drugega pogosto izkaĹže kot kulisa za sanje. Teh pa si ne smete privoĹĄÄ?iti, Ä?e Ĺželite, da vaĹĄ posel ostane nad vodo. V teh dneh si boste vzeli Ä?as za dobro knjigo in dolge sprehode. Oboje vas bo navdalo z novo energijo. Ne meĹĄajte se v spor med sorodniki. ÄŒe se boste, boste na koncu za vse krivi prav vi.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Na zunaj kaĹžete nasmejan in sreÄ?en obraz, vaĹĄa notranjost pa je precej razburkana.

Sami nase boste ĹĄe nekaj dni jezni, ker ne znate iz osebne krize, ki vam moÄ?no najeda samozavest. Ker ste to vedno imeli, boste zmedeni tudi sami. Da o vaĹĄih najbliĹžjih sploh ne govorimo. Bali se bodo, da ste zboleli ali da pred njimi skrivate kaj ne preveÄ? prijetnega. Pa ne bo ne eno in ne drugo. Streznilo vas je, ko ste pred kratkim spoznali, da tudi tisti, ki ste jim doslej zaupali, vidijo le sebe in svoje koristi. Denar res spremeni ljudi, kar vas boli. In tudi v tem je kanÄ?ek odgovora na vpraĹĄanje, kaj se dogaja z vami. Ugotovili ste namreÄ?, da vam je bilo lepĹĄe, ko niste imeli niÄ?esar. Materialne stvari vam bodo pomenile vsak dan manj. PogreĹĄali pa boste Ä?iste odnose, prijatelji nasmeh in oboĹževanje, ki je vÄ?asih sevalo iz oÄ?i vaĹĄega partnerja. Ne, tudi njemu ne zaupate veÄ?. Kako naprej, je odvisno le od vas.

Letno sreÄ?anje upokojencev Zgornje Savinjske doline LuÄ?e ob Savinji – Koordinacija DruĹĄtev upokojencev Zgornje Savinjske doline ter domaÄ?e gostiteljsko DruĹĄtvo upokojencev LuÄ?e sta v prireditvenem ĹĄotoru na HoÄ?evarjevi njivi v LuÄ?ah v Ä?etrtek,6. avgusta, priredila vsakoletno sreÄ?anje upokojencev Zgornje Savinjske doline iz osmih druĹĄtev (organizirajo ga vsako leto v drugi obÄ?ini). Kar 500 udeleĹžencev je doĹživelo prisrÄ?en sprejem domaÄ?inov, ki so jim pripravili glasbeni kulturni program, nekaj malega pa so prispevali tudi gostje iz drugih druĹĄtev. Po nagovorih podpredsednice Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije Vere PeÄ?nik, podpredsednika Pokrajinske zveze DU Celje Draga Prtenjaka ter gostiteljev Tonija Riflja in Martine Kladnik, ki so nagovore skrajĹĄali vroÄ?ini primerno, so peli domaÄ?i ljudski pevci iz LuÄ? ob Savinji v treh zborih, ÂťropotaliÂŤ so Ä?lani Vlcerskega benda, za zabavo pa je skrbel tudi Ĺ timung band, da je bila ťtimungaÂŤ zares prava. Po izraĹženi dobrodoĹĄlici vsem stotinam gostov domaÄ?ega Ĺžupana Cirila Rosca, ki je med drugim dejal: ÂťVsem skupaj Ĺželim obilo zdravja in kolikor se da aktivno preĹživljanje tretjega obdobja Ĺživljenja, svojo modrost in izkuĹĄnje pa prenaĹĄajte na mlade, ki vam bodo za to zelo hvaleĹžni,ÂŤ so zaplesali plesalci

19

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Avgust bo mineval mirno, a Ĺže zaÄ?etek septembra bo nor. Ker se tega Ĺže zavedate, ne boste sedeli kriĹžem rok. Dela se boste lotili Ĺže v teh dneh, a ne boste pretiravali. Vsak dan boste naredili nekaj, toliko, da vas ne bo skrbelo, kako bo ĹĄlo, ko bo ĹĄlo zares. Vmes pa si boste ĹĄe vedno znali vzeti Ä?as za vse okoli sebe. Tudi za sorodnike, ki jih v tem poletju niste veliko videli.

Ta konec tedna pa jih boste povabili k sebi ali pa bodo to storili oni. Skratka, Ä?as bo za obujanje spominov in sproĹĄÄ?en klepet. Temu se med letom redko posveÄ?ate, zato se boste v ponedeljek spraĹĄevali, zakaj je tako. Zadnje Ä?ase se namreÄ? vse pogosteje zalotite pri priznanju, da vam je dolgÄ?as. In to zato, ker se vam premalo dogaja. Da je tako, pa ste krivi Ä?isto sami. Nekaj Ä?asa vas bodo ĹĄe vabili, Ä?e se ne boste odzvali, pa se ne bodo veÄ? trudili. Zato se potrudite sami. Tudi partner je Ĺže obupal, zanaĹĄa se le ĹĄe nase.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

V naslednjih dneh vam bo najlepĹĄe, ko boste sami s seboj. Ne, to ni vaĹĄa karakterna lastnost, zato boste s tem zaÄ?udili tudi sebe. Zdelo se vam bo, da prav nikogar ne potrebujete, Ä?e hoÄ?ete obdrĹžati mir v sebi. Dolgo ste se trudili, da ste ga zaÄ?utili, sedaj ga boste Ĺželeli obvarovati. Ne bo vam uspelo. Ĺ˝ivite paÄ? v druĹžbi, ki vam ne bo dopustila, da uĹživate, ampak vam bo zagrenila marsikateri trenutek v naslednjem tednu. ZaÄ?elo se bo v ponedeljek, ko bo do vas priĹĄla novica, ki vam bo spodnesla tla pod nogami. Tako resna bo, da vas bo strah, kaj bo vam in druĹžini prinesla prihodnost. Do srede bo jasno, da vse, kar ste izvedeli, ne drĹži. Zato boste spet bolj mirni. Izkazalo pa se bo, da je bila zmeda potrebna. ZaÄ?eli boste ukrepati, drugaÄ?e pa bi ĹĄe naprej spali. Tudi s partnerjem bosta spet naĹĄla skupne toÄ?ke. Spali pa boste ĹĄe nekaj Ä?asa slabo.

UpokojeniĹĄki ÂťTraktor-taxiÂŤ je vse popoldne brezplaÄ?no prevaĹžal Âťturiste upokojenceÂŤ od prireditvenega ĹĄotora do jezu na Ĺ mici.

folklorne skupine OĹĄtarija skupaj z njihovim mentorjem Janezom OĹĄtirjem. Ob 13. uri je maĹĄo za upokojence v nabito polni cerkvi sv. Lovrenca posvetil pater dr. Karel GrĹžan, z ogledom krajevnih znamenitosti, obiskom Vlcerske bajte na Ĺ mici ter koriĹĄÄ?enjem brezplaÄ?nega traktor-taxi prevoza so upokojenci doĹživeli tudi 46. praznik obÄ?ine LuÄ?e.

Ida Hribernik, udeleĹženka serÄ?anja: ÂťVsakoletno sreÄ?anje upokojencev pomeni povezovanje, aktiviranje lokalnih kulturnih Âťgeni-

jalcevÂŤ, poletno dopustniĹĄko sreÄ?anje in spoznavanje malih lepih stvari v krajih, ki jih vsi ne poznamo dovolj dobro. LuÄ?e paÄ? imajo svojo ÂťluÄ?ÂŤ, veliko lepot in kulturnih znamenitosti, pa ljudi, ki so nam lahko le vzor. Ja, vsak je lahko naĹĄel kaj zase, jaz svojo prijetno ÂťdruĹžboÂŤ in spet sem sreÄ?ala ljudi ÂťsonÄ?keÂŤ, ki me vedno znova razveseljujejo. Ĺ˝elela pa bi, da bi se takĹĄnih sreÄ?anj udeleĹžilo ĹĄe veÄ? naĹĄih starejĹĄih soobÄ?anov ReÄ?ice.ÂŤ đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V preteklih dneh ste zaÄ?utili, da se poletje res poslavlja. Ĺ˝eleli si boste, da ne bi bilo tako. In da bi lahko bili ĹĄe nekaj dni bolj leni kot ne. Danes Ĺže veste, da vam ne bo uspelo. Po rahlem zatiĹĄju prihaja vihar. To velja tako za Ä?ustveno podroÄ?je vaĹĄega Ĺživljenja kot za poslovno.

Najprej bo poÄ?ilo med vama s partnerjem. Sprla se bosta zaradi na videz zelo postranske stvari. Ob tem pa vam bo partner povedal veÄ? kot je Ĺželel. To vam bo odprlo oÄ?i, saj ga boste spoznali v povsem novi luÄ?i.

Njegova nova plat vam ne bo vĹĄeÄ?. Ne boste Ä?isto prepriÄ?ani, Ä?e se boste sploh kdaj lahko sprijaznili z njo.

Sploh, ker nikoli niste marali ljudi, ki so pred vami kaj skrivali, o tem pa so mirno govorili z vsemi okoli vas.

Vsekakor se bodo Ä?ustva ohladila. Kako moÄ?no, je ĹĄe nemogoÄ?e reÄ?i. V luÄ?i zadnjih dogodkov pa si boste Ĺživljenje zaÄ?eli organizirati drugaÄ?e. Na prvo mesto boste spet postavili sebe in svoje Ĺželje.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ˝eleli ste si, da bi lahko uĹživali v ĹĄe nekaj mirnih poletnih dneh. A skupaj z lepĹĄim vremenom bo ta konec tedna prava noriĹĄnica. ÄŒeprav ste vedeli, da vikend ne bo umirjen, tega, kar se vam obeta, ne boste priÄ?akovali. V ponedeljek vam bo vsega dovolj. Imate zelo visok toleranÄ?ni prag, a ko se stvari tako nevarno prevesijo v negativno smer, tudi vam poÄ?i film. In tokrat vam bo. NihÄ?e vam ne bo priĹĄel naproti, Ä?e ne boste sami pokazali veÄ? interesa zato, da se stvari spremenijo. In da se spremenite tudi vi. Dobro veste, da bo nujno oboje, kar ne bo lahko. ÄŒisto preveÄ? se vedno ozirate na druge in njihovo sreÄ?o. Sedaj vam bo vseeno. Ugotovili boste, da ste tokrat sami svoje sreÄ?e kovaÄ?. Pripravite se, saj boste teĹžko zdrĹžati vse pritiske. Teh ne bo manjkalo ne v sluĹžbi in ne doma. A hujĹĄi bodo tisti doma, saj se bo partner odloÄ?il, da vas spravi na kolena.

Naš ­čas, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

20. avgusta

05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.10 Vem!, kviz 09.55 Danes dol, jutri gor, 27/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.05 Zgodbe izza obrazov: Robert Friškovec 12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tehnika ljudstvu, dok. film 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 7/26 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Kače, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris.

18.05 Nuki in prijatelji, ris.

18.10 Tinka in Žverca, ris.

18.20 Vrtičkarji, nad.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 3/4 21.40 Aplavzi: Nuška Drašček 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.10 Pozabljeni Slovenci: Pozabljena revolucija 23.55 Slovenski vodni krog: Kobiljski potok, dok. nan.

00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, ponov.

01.10 Slovenska kronika 01.35 Sveto in svet 02.25 Zgodbe izza obrazov: Robert Friškovec 02.55 Kače, dok. odd.

03.25 Tehnika ljudstvu, dok. film 04.40 Slovenski pozdrav, ponov.

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.05 08.45 09.00 09.30 10.15 13.05 13.45 14.00 15.05 15.30 16.30 17.10 19.10 20.00 21.20 22.15 00.05 00.50 01.50

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka Mucika, ris.

Male sive celice, kviz Gol, dok. film Slovenski vodni krog: Kobiljski potok Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Glasbene šale in laži, Simf. Rtv Slovenija Karmne Pečar, koncert za violončelo Robert Schumann in slovenski umetniki City folk: Daka Pogled v telo, dok. odd.

Začnimo znova, 19/35 Pričevalci: Vera Mejak Točka, glasb. odd.

Hitlerjevi otroci, dok. odd.

V Ecovem svetu, dok. odd.

Hannah Arendt, nem. film Točka, glasb. odd.

Slovensko olimpijsko stoletje, 11/11 Zabavni kanal

Petek,

Sobota,

Ponedeljek, 24. avgusta

25. avgusta

26. avgusta

06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Najboljše jutro 09.05 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 29/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lojzek, ris.

15.50 Studio Kriškraš 16.15 Duhovni utrip 16.30 Pdprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris.

18.05 Čarli in Lola, ris.

18.20 Vrtičkarji, ponov.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 20.55 Čez planke: Vietnam 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Opus: Weimar med preteklostjo in sedanjostjo 23.30 Slovenska jazz scena 00.10 Duhovni utrip 00.25 Odprta knjiga 00.45 Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik 02.30 Tednik 03.20 Mednarodna obzorja 04.30 Pozabljeni Slovenci: Karla Bulovec Mrak 04.45 Slovenski pozdrav

06.05 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.10 Vem, kviz!

09.50 Danes dol, jutri gor, 30/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.10 Aplavzi: Tinkara Kovač 12.25 Prisluhnimo tišini 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Čez planke: Vietnam 14.20 Bisergora, nan.

14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja - Barangolasok 15.45 Viki Vijak, ponov.

15.55 Ribič Pepe 16.20 Zdravje Slovencev: Paliativna oskrba, 1. del 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Zapeljevanje pogleda, dok. ser.

17.55 Novice 18.00 Oblakov kruhek, ponov.

18.05 Kioka, ris.

18.20 Vrtičkarji, ponov.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pesem ptic trnovk, 5/10 20.55 Pozabljeni Slovenci, dok. film 23.00 Pričevalci: Franc Možina, ponov.

01.35 Slovenski vodni krog: Spodnja Soča 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, ponov.

02.50 Slovenska kronika 03.15 Pozabljeni Slovenci: Viktor Murnik 04.05 Drugo življenje, dok. feljton 04.45 Slovenski pozdrav, pon.

06.05 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.05 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 31/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Pozabljeni Slovenci: Viktor Murnik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Breda Kutin 14.25 City folk: Barcelona 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.40 Male sive celice, kviz 16.20 Zdravje Slovencev: Paliativna oskrba 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zgodbe izza obrazov: Ladislav Fabris 17.55 Novice 18.00 Pujsek Bibi, ris.

18.10 Bacek Jon, ris.

18.20 Vrtičkarji, nad.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 Žirafada, film 21.25 Kam, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.00 Poletna noč 00.45 Slovenski vodni krog: Gabernica 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov.

02.25 Intervju: Breda Kutin 03.15 Evropski magazin 03.30 Opus: Weimar med preteklostjo in sedanjostjo 04.00 Slovenski magazin 04.45 Slovenski pozdrav

22. avgusta

23. avgusta

05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.45 Danes dol, jutri dol, 28/35 10.20 Slovenski pozdrav 11.55 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Leni in Čivka, ris.

15.55 Mala kraljična, ris.

16.05 Pri Slonovih, ris.

16.15 Lajko, ris.

16.25 Poletna scena, ponov.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Kdo si pa ti?, 4/10 17.55 Novice 18.00 Ava, Riko, Teo, ris.

18.05 Oblakov kruhek, ris.

18.20 Vrtičkarji, nad.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 20 let Veselih Štajerk, ponov.

21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.15 Polnočni klub 00.25 Slovenski vodni krog: Cerkvenica 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov.

01.40 Slovenska kronika 02.05 Med valovi, ponov.

02.30 Čez planke: Križarjenje po Bližnjem vzhodu 03.50 Aplavzi: Nuška Drašček 03.35 Sam Sebastian: Šesti čut 04.35 20 let Veselih Štajerk, ponov.

06.00 Poletna scena 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Na potep 07.25 Vetrnica: Trnuljčica 07.35 Pika Nogavička, ris. nan.

08.00 Biba se giba, ris. nan.

08.20 Studio Kriškraš: Slikanje 08.45 Ribič Pepe 09.05 Izjemne dogod. Sama Foxa, 8/26 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Dežnik, morda ljubezen, igrani film 10.30 Infodrom, poletje 2015 10.40 Kdo si pa ti?, dok. ser., 4/10 11.05 Kulturni vrhovi: Grad nad Slovenj Gradcem 11.55 Tednik 13.25 Tam, kjer se pasejo jeleni, dok. film 14.15 Gozdovi Slovenije: Smrekovje, 4/5 15.00 Doktor Martin, 5/8 15.50 In kdo je tebe učil voziti, dok. odd.

17.00 Dnevnik, vreme, šport 17.15 Čez planke: Makedonija 18.15 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 73 sekund do katastrofe, tv film 21.35 Večer v Palladiumu, 5/6 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Tam, kjer se pasejo jeleni, dok. film 23.55 Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Čez planke: Makedonija 03.45 10 domačih 04.30 Zvezdana 05.10 Poletna noč

07.00 Jani Nani, ris.

07.05 Pipi in Melkijad, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Zajček Belko, ris.

07.20 Nuki in prijatelji, ris.

07.25 Olivija, ris.

07.30 Tork, ris.

07.35 Edo in Medo, ris.

07.40 Čarli in Lola, ris.

07.55 Kioka, ris.

08.00 Muk, ris.

08.05 Fifi in Cvetličniki, ris.

08.15 Prihaja Nodi, ris.

08.25 Oblakov kruhek, ris.

08.30 Mala kraljična, ris.

08.45 Pujsek Bibi, ris.

08.55 Muk, ris.

09.05 Pokukajmo na Zemljo, ris.

09.10 Peter Zajec, ris.

09.20 Pujsa Pepa, ris.

09.25 Pika Nogavička, ris. nan.

09.45 Muk, ris.

09.50 Vse o Rozi, ris. film 10.15 Kapitan Sabljezobi, 23/26 10.50 Kapitan Sabljezobi, 24/26 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 20 let Veselih Štajerk 14.55 Zgodba o Glennu Millerju, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Šiša Pangma, dok. odd.

18.05 Naši vrtovi, dok. ser.

18.40 Muk, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 16/18 20.30 To naše življenje, 3/8 21.30 Intervju: Breda Kutin 21.25 Poročila, šport, vreme 22.50 Oblast (III.), 28. del 23.55 Skladje: Nov pogled na svet, dok. odd.

01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.40 Sam Sebastian: Šesti čut: Tinkara Kovač 03.30 Mozartine: Mihajlo Bulajić 04.55 Martin Belič, flavta in Lidija Maletič, klavir 05.25 Trans Kanada: Vancouver – Toronto, 1/2

06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris.

07.10 Ava, Riko, Teo, ris.

07.15 Mala kraljična, ris.

07.25 Lojzek, ris.

07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.35 Oblakov kruhek, ris.

07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

07.50 Mucika, ris.

08.05 Vetrnica 08.10 Fribcologi 08.35 Mi znamo: Postrv s figami in mandlji 09.00 Slovenski vodni krog: Cerkvenica 09.25 Točka, glasb. odd.

10.10 Najboljše jutro 12.50 Mozartine 14.45 Kače, dok. odd.

15.20 Prašna dežela?, 2/2 15.50 Podoba podobe: Pozabljena revolucija 16.30 Mostovi Hidak 17.05 Začnimo znova, 20/35 17.40 Zvezdana: Le kaj počne Bog v nebesih…?

18.20 Pozabljeni Slovenci: Karel Destovnik Kajuh 19.05 Točka, glasb. odd.

20.00 Košarka, prijat. Tekma, Slovenija – Ukrajina, prenos iz Kopra 21.50 Mayerling, ang. franc. film 00.05 20 let Veselih Štajerk, ponov.

01.25 Točka, glasb. odd.

02.10 Košarka, prijat. Tekma, Slovenija – Ukrajina, posn. iz Kopra 04.05 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.25 Otroci, to smo mi, ris.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.10 Anubisova hiša, nan.

08.35 Tv prodaja 08.50 Zaljubljen do ušes, nan.

09.30 Zaljubljen do ušes, nan.

10.30 Tv prodaja 10.45 Grehi preteklosti, nan.

11.40 Tv prodaja 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser.

12.40 MasterChef 14.00 Kar bo, pa bo, nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur, vreme 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

21.00 Vedno priča, nikoli nevesta, am. film 23.00 Eurojackpot 23.05 24ur zvečer 23.40 Potres, am. film 02.00 Prevare in laži, am. film 03.35 24ur zvečer 04.10 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Nanovo, Samopregledovanje in disleksija 09.50 Ustvarjalne iskrice (44), Blazinica ninica 10.20 Napovedujemo 10.25 Higiena in bolezni zob 11.25 Pop Corn: San Di Ego, Radio Jam 12.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Prodajno TV okno 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Mojca in medvedek Jaka, Poštar 19.20 Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 O rejništvu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža, ans. Vikend, Azalea 22.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.45 Besede miru: Lizbona 23.15 Dotiki gora: Velika Zelnarica 22.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Poštar 10.40 Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje 11.15 Naj viža, ans. Vikend, Azalea 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.55 Prodajno TV okno 13.10 Videospot dneva 13.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Miš maš, Kdo je knjižni molj?

19.15 Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz arhiva VTV: Graška gora 2013 – 2. del 22.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.00 O Karlu Destovniku Kajuhu 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila

06.50 08.10 08.40 09.10 09.40 10.10 10.55 12.30 15.00

Avsenikovih 60 v Medvodah Začnimo znova, 16/35 Začnimo znova, 17/35 Začnimo znova, 18/35 Začnimo znova, 19/35 Začnimo znova, 20/35 Atletika, sp, maraton (M), posn.

Atletika, sp, prenos iz Pekinga Formula 1, velika nagrada Belgije, kvalif., posn. iz Spaja 16.10 Kajak kanu, sp, mirne vode, posn. iz Milana 17.15 Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča 18.10 Lou, avstralski film 19.30 Sam Sebastian: Šesti čut 20.00 Košarka, prijat. Tekma, Slovenija – Finska, prenos iz Kopra 21.50 Zvezdana 22.30 Poletna noč 00.10 Točno popoldne, ponov.

01.05 Košarka, prijat. tekma, Slovenija – Finska, posn. iz Kopra 02.55 Atletika, sp, maraton (M), posn. iz Pekinga 04.30 Kajak kanu, sp, mirne vode, posn. iz Milana 05.20 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.50 08.10 08.35 09.00 09.05 09.30 09.55 10.00 10.30 10.45 12.55 13.10

24ur, ponov.

Baba, ris.

Veseli avtobuski, ris.

Florjan, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Metka, ris.

Viking Viki, ris.

Mia in jaz, ris.

Shopkinsi, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Pravljična šola, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Družinska loterija, romun. film Tv prodaja Top design – Avstralija, avstral. ser.

14.05 Top 4 s Tjašo Kokalj 15.00 Sanjam o Afriki, am. film 17.10 Vbogajme, am. film 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Ljubezen je luštna stvar, am. film 22.20 Operacija Valkira, am. film 00.40 Fant z Bele reke, am. film 02.30 Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40

Prodajno TV okno Videospot dneva Miš maš, Kdo je knjižni molj Mojca Pokraculja, gledališka predstava KD Škale 10.15 Ustvarjalne iskrice (45) Mobile 10.40 Napovedujemo 10.30 Popotniške razglednice: Gambija 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Dotiki gora: Dotiki gora: Velika Zelnarica 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mojca in medvedek Jaka,Škratek copatek, kam si se kril?

19.10 Žogarija 8 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.10 Na obisku … pri Francu in Hermini Šegovc 22.10 Ptuj 2014, posnetek festivala 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

20. avgusta 2015

Nedelja,

21. avgusta

24ur, ponov.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Grozni Gašper, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Enostavni obroki Allen Rachel, ang. ser.

12.40 MasterChef 14.00 Kar bo, pa bo, nan.

15.05 Dubrovniška Zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan.

21.00 Začinjeno z ljubeznijo, ang. film 22.45 24ur zvečer 23.20 Franklin in Bash, nan.

00.10 Črni seznam, nan.

01.00 Dekle s popolnim spominom, am. nan.

01.45 24ur zvečer, ponov.

02.20 Zvoki noči

06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.35 08.50 09.30 10.30 10.45 11.40 12.10

07.00 07.30 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.25

10 domačih TV poroka Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Vrtičkarji, nad.

Odsev zmage, dok. film o Iztoku Čopu 12.30 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 13.50 Formula 1: velika nagrada Belgije, prenos iz Spaja 15.45 Kajak kanu, sp, mirne vode, posn. iz Milana 16.45 Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje 17.40 Rok›n›Band, posn. koncerta 19.20 City folk: Rosario 19.50 Žrebanje lota 20.00 Košarka, prijat. tekma, Slovenija : Italija, prenos iz Kopra 21.50 Smrt na pogrebu, film 23.20 Ne se hecat›, ponov.

02.05 Košarka, prijat. tekma., Slovenija : Italija, posn. iz Kopra 03.55 Formula 1, velika nagrada Belgije, posn. iz Spaja

06.00 24ur, ponov.

07.00 Baba, ris.

07.10 Veseli avtobuski, ris.

07.15 Florjan, gasilski avto, ris.

07.30 Chuck in prijatelji, ris.

07.50 Metka, ris.

08.10 Viking Viki, ris.

08.35 Mia in jaz, ris.

09.00 Pravljična šola, ris.

09.05 Spuži Kvadratnik, ris.

09.30 Lovci na zmaje, ris.

09.55 Pravljična šola, ris.

10.00 Hotel 13, nan.

10.30 Tv prodaja 10.45 Čebelji film, anim. film 12.25 Tv prodaja 12.40 Top design – Avstralija 13.35 Top 4 s Tjašo Kokalj 14.30 Operacija Valkira, am. film 16.50 Willy, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Smoking, am. film 21.50 Gloria, am. film 23.55 Vojvodinja, am. film 02.00 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kaj je NPZ? 09.40 Palčica, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.10 Ustvarjalne iskrice (46) Baletka 10.30 Napovedujemo 10.35 2317. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Ptuj 2014, posnetek festivala 12.40 O Karlu Destovniku Kajuhu 13.10 Skrbimo za zdravje: Bolezni srca in ožilja 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.55 Prodajno TV okno 15.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mojčin lepi svet, muzikal za otroke 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn, San Di Ego, Radio Jam 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, ans. Vikend, Azalea 23.05 Migaj raje z nami 23.40 Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15

Otroški kanal Fifi in Cvetličniki, ris.

Ava, Riko, Teo, ris.

Mala kraljična, ris.

Lojzek, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Iz družine Hrastkovih, ris.

Mucika: Rešimo snežaka, ris.

Juvi, anim. ser.

Vetrnica: Sanje o motorju, otr. odd.

08.20 Zgodbe iz koljke 08.35 Maratonka, igrani film 08.50 Infodrom 09.00 Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica 09.30 Obzorja duha 10.10 Najboljše jutro 13.05 Atletika, sp, prenos iz Pekinga 16.10 Čez planke: Makedonija 17.20 Začnimo znova, 21/35 17.50 Na poti: Na Kriško goro 18.25 Judo, sp, posn. iz Astane 19.10 Točka, glas. odd.

20.00 Pozabljeni Slovenci: Karla Bulovec Mrak 20.15 Grzimek: Življenje za živali, 1/2 21.40 Vera (III.), 3/4 23.10 Tu je bila Kuba, dok. odd.

00.30 Točka, glasb. odd.

01.15 Atletika, sp, posn. iz Pekinga 03.50 Judo, sp, posn. iz Astane 04.40 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.25 Otroci, to smo mi, avstr. ser.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.10 Tv prodaja 08.25 Zaljubljen do ušes, nan.

09.05 Zaljubljen do ušes, nan.

10.05 Tv prodaja 10.20 Grehi preteklosti, nan.

11.15 Tv prodaja 11.45 Vedno priča, nikoli nevesta, am. film 14.00 Kar bo, pa bo, nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan.

21.00 Mi smo Millerjevi, am. film 22.55 24ur zvečer 23.30 Gasilci v Chicagu, am. nan.

00.25 Franklin in Bash, am. nan.

01.20 Črni seznam, am. nan.

02.10 Dekle s spominom, am. nan.

02.55 24ur zvečer, ponov.

03.30 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Gasilec vedno in povsod 10.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Žogarija 9 19.00 Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.30 Ustvarjalne iskrice (35), Obesek za ključe 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Na obisku … pri Ivani Dolinar 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Koncert Mladena Grdovića 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

Torek,

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.30 08.55 09.00 09.35 10.15 13.00 15.05 16.30 17.00 17.45 18.15 19.10 20.00 20.50 21.20 22.55 23.45 00.30 02.30 03.15

Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris.

Lojzek, ris.

Fifi in cvetličniki, ris.

Pokukajmo na zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris.

Iz življenja družine Hrastkovih, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Simfonorije, ris.

Studio Kriškraš Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Opus 1: Plesna miniatura 2014 Slovenski vodni krog: Spodnja Soča Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Atletika, sp, prenos iz Pekinga Večer v Palladiumu, 5/6 Domači pajek, dok. feljton Judo, sp, posn. iz Astane Začnimo znova, 22/35 In kdo je tebe učil voziti, dok. odd.

Točka, glasb. odd.

Kraški kamnolomi, dok. film Naj muzika igra: Elda Viler Raketa, avstralski film Glasbeni večer Točka, glasb. odd.

Atletika, sp, prenos iz Pekinga Judo, sp, posn. iz Astane Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.25 Otroci, to smo mi, ris.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.05 Anubisova hiša, nan.

08.30 Tv prodaja 08.45 Zaljubljen do ušes, nan.

09.25 Zaljubljen do ušes, nan.

10.25 Tv prodaja 10.40 Dubrovniška zora, nan.

11.35 Tv prodaja 11.50 Grehi preteklosti, nan.

12.45 Tv prodaja 13.00 Beverly Hills 90210, nan.

14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

21.00 Preverjeno 22.10 24ur zvečer 22.45 Gasilci v Chicagu, nan.

23.40 Franklin in Bash, nan.

00.30 Črni seznam, amer. nan.

01.20 Dekle s popolnim spominom, nan.

02.05 24ur, ponov.

02.40 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Žogarija 9 09.30 Žogica Nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.05 Ustvarjalne iskrice (35), Obesek za mobi 10.20 Napovedujemo 10.25 Posnetek nastopa Dražena Zečića 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Videospot dneva 18.35 Nanovo, Mladi raziskovalci 19.15 Ustvarjalne iskrice (55), Obesek za ključe 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: Stanje v gozdarstvu v Sloveniji 21.00 2318. VTV magazin, regionalni informativni program 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 BOB LETA 2014, ponovitev 23.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

Sreda,

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.30 08.45 08.55 09.00 09.25 10.10 13.00 15.30 16.20 16.50 17.40 18.10 19.05 19.50 20.00 20.50 21.20 21.40 23.10 23.50 02.10

Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris.

Lojzek, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris.

Iz življenja druine Hrastkovih, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Simfonorije, ris.

Ribič Pepe Zgodba o grbavem pritlikavcu, 1.

Zgodbe iz školjke: Finska Zgodbe iz školjke: Kralj Matjaž Slovenski vodni krog: Gabernica Točka, glasb. odd.

Najboljše jutro Atletika, sp, prenos iz Pekinga Šiša Pangma, dok. odd.

Naši vrtovi: Janez Bevc, Gustav Gnamuš Judo, sp, posn. iz Astane Začnimo znova, 23/35 Trans kanada: Toronto, 2/2 Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Imago Sloveniae 2015 Zlatorogova pesem, portret Janka Ravnika Se zgodi, 11/15 Majhne zgodbe, koprod. film Točka, glasb. odd.

Judo, sp, posn. iz Astane Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris.

07.25 Otroci, to smo mi, ris.

07.50 Grozni Gašper, ris.

08.05 Anubisova hiša, nan.

08.30 Tv prodaja 08.45 Zaljubljen do ušes, nan.

09.25 Zaljubljen do ušes, nan.

10.25 Tv prodaja 10.40 Dubrovniška zora, nan.

11.35 Tv prodaja 11.50 Grehi preteklosti, nan.

12.45 Tv prodaja 13.00 Beverly Hills 90210, nan.

14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan.

15.05 Dubrovniška zora, nan.

16.00 Grehi preteklosti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan.

18.00 Zaljubljen do ušes, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan.

21.00 Sprehod v oblakih, am. film 22.55 24ur zvečer 23.30 Gasilci v Chicagu, nan.

00.25 Franklin in Bash, nan.

01.15 Črni seznam, amer. nan.

02.05 Dekle s popolnim spominom, amer. nan.

02.50 24ur, ponov.

03.25 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 DOBRO JUTRO, infor. oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Mladi raziskovalci 10.45 Ustvarjalne iskrice (55), Obesek za ključe 11.10 2318. VTV magazin 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Aktualno: Stanje v gozdarstvu v Sloveniji 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Prodajno TV okno 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kako se kuha pravljica o rdeči kapici, predstava Lutkovnega gledališča Velenje 19.05 Ustvarjalne iskrice (56), Poživimo keramični lonček 19.25 Zmigajmo 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Panda, The dreams, Hulahoop 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.35 Higiena in bolezni zob 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš ­čas, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

20. avgusta 2015

PREZELJ, TEA: Stezice do zdravja: priročnik za zdravo življenje od - odrasli / 613.7 – Zdravo življenje Se vam pocedijo sline, ko pomislite na puding iz ajdove kaše, domači veganski ričet, pire iz čičerike ali mafine iz regratovih cvetov?

Knjiga Stezice do zdravja je koristen priročnik, s katerim si lahko sami pomagamo na poti k boljšemu zdravju oziroma pri ohranjanju zdravja. Avtorica priznava, da knjiga ne bi nastala, če ne bi bila njena hči multialergik.

bliskovito okuži vse, ki ji prekrižajo pot.

Ker se bolezen nenadzorovano širi, oblast zgrabi panika in obolele strpajo v opuščeno umobolnico, okrog nje pa postavijo oborožene vojake, ki ustrelijo vsakogar, ki bi se poskušal prebiti na svobodo. V karanteni sta tudi očesni zdravnik in njegova žena, ki ni slepa, a ker hoče ostati z možem, ob pomoči ostalim slepcem v porušenem sistemu pravi možu: “Če bi ti videl, kar gledam jaz, bi si želel biti slep.” Esej o slepoti je knjiga o moralnem padcu človeštva, vračanje človeka na stopnjo slepih nagonov, kot so lakota, nebrzdano spolno poželenje, oblastiželjnost … in nas spominja na to, kako lahko izguba enega čutila poruši človeško nrav, vzbudi v človeku žival, ki ne pozna več svobode drugega.

RUMI, DŽELALUDIN: Zakladi duše od – odrasli / 821 –1 Pesništvo ostalih narodov Dželaludin Rumi (Jalal- al-Din Rumi) se je rodil 1207 v perzijskem mestu Balkh (današnji Afganistan). Sicer pa si za svojega pesnika Rumija lastijo tudi Turki in Iranci. Je eden največjih mističnih pesnikov, pesnikov vzhoda, na zahodu pa je dobil mesto šele v 21. stoletju. Rumijeva poezija je polna prijaznosti, nekonvencionalnosti, besednih akrobacij, ki prinašajo bistrino, vedrost, ljuIn globoko se strinja z mislijo nizozemskega zdravnika homeopata Tinusa Smitsa, da je »rojstvo zdravega otroka čudež; poskrbeti, da otrok ostane zdrav, pa je umetnost«.

Knjiga je v grobem razdeljena na dva dela.

V prvem delu avtorica na kratko oriše svojo zgodbo, nato se sistematično loti vzrokov bolezni, zdravljenja, metod zdravljenja in nekaj praktičnih napotkov za samopomoč. V nadaljevanju se posveti prehrani - odkrivanje novih jedi in receptov, načrtovanje izločevalne diete, osnove zdrave prehrane, poda ideje za pripravo obrokov in predloge za nakupovanje in pripravo hrane. V drugem delu, sedaj dobro teoretično podkovanem bralcu, ponudi kar 94 receptov za zajtrk in malico, juhe, glavne jedi in sladice. Knjiga je bila napisana in je namenjena staršem alergičnih in kronično bolnih otrok, vendar jo lahko uporablja prav vsak, ki mu je mar za svoje zdravje.

KOMADI: 111 pesmi za mlade in njim podobne; DRUGI KOMADI: še 111 pesmi za mlade in vse druge; oboje zbral in uredil Andrej Ilc od – odrasli / 821 – 1 Pesništvo ostalih narodov Sprva so izšli Komadi, kompilacija 111 pesmi za mlade in njim podobnim« z namenom približati poezijo tem, ki je ne marajo oziroma jim ni blizu bodisi ker je ne poznajo bodisi jo nečimrno ignorirajo. Sledilo je nadaljevanje oz. še 111 pesmi za mlade in vse druge, zapisanih v abecednem redu avtorjev. V obeh knjigah je večinoma vključena sodobna poezija po izboru urednika. Kot pravi Andrej Ilc: » Če bi že moral poiskati rdečo nit, kompilatorjev izbor izraža njegovo nagnjene do poezije in če se navežem na glasbo, tako kot so mi določeni glasbeni komadi ljubši … V knjigi so tudi nobelovci, Prešernovi nagrajenci, celo sam Prešeren.« Vi pa sami presodite, ali je uredniku izbor uspel.

SARAMANGO, JOSÉ: Esej o slepoti od – odrasli / 821-311.2 - Družbeni roman Portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec José Saramago je z Esejem o slepoti ustvaril vizijo apokalipse, ob kateri se bralcu kar naježi koža. Knjiga je natančen popis neimenovanega velemesta, v katerem izbruhne skrivnostna epidemija „bele slepote“, ki

www.radiovelenje.com

21

PRIREDITVE

bezen in pogum. Ko govori o Bogu, ne govori o krščanskem niti muslimanskem, temveč o energiji stvarjenja, o notranjem izkustvu, ki človeka navda z upanjem in vse prežemajočo ekstazo. Namesto trpljenja ponudi kot pot do izpolnitve in samouresničenja veselje, radost in zadovoljstvo. Le kdo si tega ne želi? »Zakaj še vedno ta kisli obraz, če si v prodajalni slaščic? Če plavaš v reki življenja, zakaj si žejen in nesrečen?

Ne bodi no trmast, privošči si srečo.

Ujel si se v mrežo, iz katere ne moreš pobegniti.

Ne bodi sprt sam s seboj!

Ne bori se s sabo!«

SAM, ANEJ: Prav je – ni prav ml - mladina / 159.9 - Psihologija Poučna slikanica z naslovom Prav je – ni prav, je pravzaprav mala šola življenja, mala šola strpnosti, etike in socializacije. Vprašanje kaj je prav oz. kaj ni prav se nekaterim zdi sila preprosto. Pa vendar pogosto ni tako enostavno. Velikokrat smo v različnih situacijah v dilemi, imamo različne poglede in prepričanja. Slikanica da besedo kužkom, mucam, konjem, čebelam, lastovkam in medvedom, sami naravi, ki spregovori po svojih zakonih in pokaže svet iz njenega vidika. S prebiranjem slikanice si boste tako otroci kot njihovi starši širili obzorje občutljivosti za svet okoli sebe in tudi za drug drugega. Tako bomo živeli čarovnijo življenja, kot zapiše avtor: »Narava pravi: kuža naj bo kuža, lastovka naj bo lastovka, mami naj bo mami in ati naj bo ati!«.

Pripravila: Brina Zabukovnik Jerič

88,9 Mhz 107,8 Mhz

VELENJE Četrtek, 20. avgust 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Pohorje 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Slovenski citrarski kvartet z gosti (27. Citrarski festival Prešmentane citre) 20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru 18 let Kunigunde, premiera dokumentarnega filma in praznovanje rojstnega dne

10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Stand-up za otroke Princeska Jokica (31. PKP – Sobotne lutkarije in 18. Festival Kunigunda) 15.00 Trg Šalek v Šaleku Starotrški dan 20.00 Galerija eMCe plac Odprtje razstave Sapindalografija (18. Festival Kunigunda) 20.00 Kavarna Lucifer Vlado Kreslin – Poezija v glasbi

zvezdami«: dokumentarni fim Citizenfour (31. PKP) 21.00 Terasa eMCe plac Koncert The Shivas, Clade (18.

Festival Kunigunda)

Nedelja, 23. avgusta

Torek, 25. avgusta

8.30

10.00 – 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Leteče ribe (31. PKP – Torkove igrarije in 18. Festival Kunigunda) 19.00 Amfiteater na promenadi Večeri v amfiteatru – Koncert Tanje Lončar (27. Citrarski festival Prešmentane citre)

Petek, 21. avgust 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 18.00 Amfiteater na velenjski promenadi Plesni dan s plesno šolo SPIN 19.00 Amfiteater na promenadi Večeri v amfiteatru – Plesni dan s plesno šolo Spin 20.00 Pekarna v Starem Velenju Odprtje razstave Brhka robatost (18. Festival Kunigunda) 20.00 Havana bar Velenje Cuba Libre Fiesta z DJ Mrkyjem 21.00 Terasa eMCe plac Koncert Kiša metaka, BeatMyth, High5, DVS, Sikk.ru (18. Festival Kunigunda)

Sobota, 22. avgust 5.00

7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod – Montaž Izložba Kulturnice Razstava Srčne slike (18. Festival Kunigunda) 7.00 Velenjska promenada Performans Stereotipnica (18.

Festival Kunigunda) 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Srečanje planincev na Graški gori 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 TC Jezero Velenje VIP teniški turnir 10.00 Titov trg Kunigundin turnir – INLINE hokej (18. Festival Kunigunda)

Ponedeljek, 24. avgusta Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Od 24. 8. do 28. 8. Športna dvorana OŠ KDK Šoštanj Poletni košarkarski tabor za osnovnošolce Šoštanj 2015 Od 24. 8. do 29. 8.

Dalmacija, odhod iz AP Šoštanj Planinski tabor za odrasle

Sreda, 26. avgusta 13.00 do 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Bonton pri pisanju elektronske pošte 21.00 Terasa eMCe plac Koncert Ti, Philom, Kontradikshn (18. Festival Kunigunda) 21.00 Dvorana Gaudeamus Igrana predstava V mojih čevljih (18. Festival Kunigunda)

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 22. avgusta 19.00 Rečica ob Paki HMELJSKI LIKOF - ustvarjalne delavnice za otroke in otroške karaoke, veselica z ansamblom KAVAL; Klub 81, DPM Šmartno ob Paki

Nedelja, 23. avgust 7.00

ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje Prvenstvo COLMIC 17.00 Terasa eMCe plac Predavanje Michaela Jonika Walt Whitman v New Yorku, Walt Whitman v Sloveniji (18. Festival Kunigunda) 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Splet gibčnosti in bolečine, gibalno-vizualni performans (18.

Festival Kunigunda) 21.00 Terasa eMCe plac Filmska projekcija dokumentarnega filma Srčna leta (18. Festival Kunigunda)

Ponedeljek, 24. avgust 20.00 Podhod pri Vili Bianci Odprtje večmedijske razstave Yuliya Molina: V iskanju (18.

Festival Kunigunda) 21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino »Zvezde pod

CITYCENTER Celje Četrtek, 20.8.

18.00 Koncert skupine GADI Petek, 21.8. od 14.00 dalje Kmečka tržnica Sobota, 22.8.

9.00-12.00 in nedelja, 23.8. 9.00-12.00 Ujemite naša Poletna dekleta in sodelujte v super nagradni igri Letno kopališče Celje Nedelja, 23.8.

11.00 Pravljične urice: Hana in vetrovi

10.30 Marijin spomenik v Šoštanju Petje čez poletje – Gaberški cvet

Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: Torek-petek: 14.00-21.00 Sobota: 10.00-21.00 Nedelja: 10.00-20.00 Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.

Do 31.8. otroke, ki slavijo čaka posebno darilce, okvirčki za slike.

Ponedeljek, 24. avgusta 20.00 Kulturnica Multimedijski projekt Sinergija (18.

Festival Kunigunda) 21.00 Terasa eMCe plac Koncert The Canyon Observer, Ooral Sea, Persons From Porlock (18. Festival Kunigunda)

7.00 do 15.30 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom 8.30 in 9.30 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečaj rolanja (začetni in nadalj.)

Sreda, 26. avgust

7.00 do 15.30 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom 8.30 in 9.30 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečaj rolanja (začetni in nadalj.)

10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Zaplešimo s Plesnim studiem N 10.00 in 17.00 Ljudska univerza Velenje, predavalnica 3 Predstavitev izobraževalne ponudbe Ljudske univerze Velenje v novem šolskem letu 17.00 Velenjska pomenada Galerija na prostem Pocestnica – »ready made« (18. Festival Kunigunda) 20.00 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Koncert Ana Bezjak & The Organics (moZZaJik festival 2015) 21.00 Terasa eMCe plac Koncert Inmate, Curse of Instict, Kholn (18. Festival Kunigunda)

Torek, 25. avgusta

Sreda, 26. avgust 7.00 do 15.30 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom 8.30 in 9.30 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Tečaj rolanja (začetni in nadalj.)

Lunine mene

ŠOŠTANJ Petek, 21. avgusta 21.00 Vrt vile Mayer Koncert Miki Solus

22. avgust, ob 21.31, prvi krajec

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MINIONI

Minions (ZDA) Animirana družisnka komedija sinhronizirana v slovenščino, 91 minut Režija: Kyle Balda, Pierre Coffin Slovenski glasovi: Pija Zemljič, Vlado Vlaškalič, Krisijan Ostanek, Tanja Đurić Ribič, Uroš Buh, Mojca Funkl, Vesna Slapar, Jernej Kuntner idr.

Petek, 21. 8., ob 19.00 Sobota, 22. 8., ob 19.00 3D Nedelja, 23. 8., ob 16.00 3D – otroška matineja REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 5 EUR) OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 3,5 EUR)

FANTASTIČNI ŠTIRJE

Fantastic Four (ZDA) ZF akcija, 106 minut (ZDA) Režija: Josh Trank Igrajo: Miles Teller, Kate

Mara, Michael B. Jordan, Toby Kebbell, Jamie Bell idr.

Petek, 21. 8., ob 21.00 Sobota, 22. 8., ob 21.00 Nedelja, 23. 8., ob 18.00 REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 5 EUR)

BELA PTICA V METEŽU

White Bird in a Bizzard (Francija, ZDA) Drama, 91 minut Režija: Gregg Araki Igrajo: Shailene Woodley, Eva Green, Abgela Bassett, Chritopher Meloni idr.

Petek, 21. 8., ob 19.30 – mala dvorana Sobota, 22. 8., ob 20.00 – mala dvorana Nedelja, 23. 8., ob 19.00 – mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR)

MISIJA: NEMOGOČE ODPADNIŠKA NACIJA

Mission: Impossible Rogue Nation (ZDA) Akcijski film, 130 minut (ZDA) Režija: Christopher McQuarrie Igrajo: Tom Cruise, Simon Pegg, Jeremy Renner, Rebecca Ferguson Nedelja, 23. 8., ob 20.15 (zadnja ponovitev) REDNA PREDSTAVA (cena vstopnice 5 EUR)

CITIZENFOUR

Citizenfour (ZDA) Dokumentarni film, 114 minut Režija: Laura Poitras Igrajo: Edward Snowden, Glenn Grenwald, William Bunney idr.

Ponedeljek, 24. 8., ob 21.00 – Zvezde pod zvez-

dami na ploščadi ob domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ZVEZDE POD ZVEZDAMI (ni vstopnine) Naslednji vikend, od 28. 8. do 31. 8. napovedujemo: komedijo KAR HOČEŠ, dramo SLEPA MASAŽA, kriminalko,

dramo MARSEILLSKA NAVEZA, akcijsko komično avanturo MOŽ IZ AGENCIJE U.N.C.L.E., animirano avanturo ASTERIX; DOMOVANJE BOGOV, animirano avanturo ISKANJE PERNATEGA KRALJA, ter v Zvezdah pod zvezdami,v ponedeljek, 31. 8. ob 21.00, na ploščadi ob Domu kulture, komedijo BOG, LE KAJ SMO ZAGREŠILI?

Naš ­čas, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Proteini.si shop Velenje

20. avgusta 2015

RADIO VELENJE

Mercator Center

Bogata izbira kakovostne športne prehrane in dodatkov k prehrani za zdrav način življenja

Info in naročila 059 975 212

ČETRTEK, 20. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 21. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Odprto imamo: od ponedeljka do petka od 10.00 – 20.00, v soboto od 9.00 – 20.00.

Rešeno križanko pošljite najkasneje do 1. septembra na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »PROTEINI.SI SHOP Velenje«. Izžrebali bomo tri nagrade: vitamini minerali Olimp, moško majico in žensko majico.

KAMNOSEŠTVO PODPEÈAN SEBASTJAN, s. p. Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

GSM: 070 849 569

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.

www.kamnosestvo-podpecan.si

Tudi v poletnem èasu vas prièakujemo e, vsak dan od 8.-16. ur v soboto od 8.-13. ure.

www.plesnistudio-n.si ź PLESNA IGRALNICA (3 leta) ź PLESNA PRIPRAVNICA (4 – 5 let) ź ANGLEŠČINA SKOZI GIB IN PLES (3 – 6 let) ź SODOBNI in JAZZ PLES začetni in nadaljevalni (6 – 20 let) ź PROGRAM ZA ODRASLE (ples za sprostitev, pilates, aerobika po 50 letu)

VPIS bo v četrtek 27. 8. 2015 od 17. do 19. ure v dvorani Gaudeamus (steklena stavba za gimnazijo Velenje) ter od 1. do 3. 9. od 17. do 18. ure.

031 393 563

od 21. do 27. avgusta • 21. avgusta 1977 so v Škalah odprli nov otroški vrtec; • 21. avgusta 2000 so šoštanjski gasilci svoj vozni park obogatili z novim avtomobilom z 18 metrsko lestvijo, ki so jo uvozili iz Finske; • avgusta leta 1959 je začela poslovati druga velenjska »veleblagovnica«, imenovana »Spodnja Velma«; • od 22. do 24. avgusta 1980 je dvanajst Velenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vozilo »spaček« in na nogometnem igrišču Ob jezeru

Josip Broz Tito v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

opravilo 307 km dolgo pot; • 24. avgusta 1980 so odprli nov gasilski dom v Lokovici; • 24. avgusta 1987 je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora izdal lokacijsko dovoljenje za čistilno napravo odpadnih voda Šaleške doline v Šoštanju; • 25. avgusta 1980 se je pri gradnji novega jaška v Prelogah zgodila huda delovna nesreča, pri kateri je zaradi eksplozije metana življenje

izgubil en delavec; • 25. avgusta 1986 je v Robanovem kotu v Logarski dolini tragično umrl Ferdo Kavčnik; • 26. avgusta 2000 se je v Velenju v organizaciji Mladinskega centra in Šaleškega študentskega kluba začel Festival mladih kultur Kunigunda, v okviru katerega se je do 2. septembra zvrstilo več kot 40 prireditev; • 27. avgusta 1929 je na Dunaju umrl pionir raketne in

Nagrajenci nagradne križanke »Mestna knjižnica Velenje« objavljene v tedniku Naš čas, 6. avgusta : 1. nagrada, knjiga: Baron Badema, Šercerjeva 20, Velenje 2. nagrada, knjiga: Karolina Červ, Šaleška 20 b, Velenje 3. nagrada, knjiga Viktor Sušec, Topolšica 86 a, Topolšica Nagrajencem čestitamo.

Potrdila o nagradah bodo prejeli po pošti.

vesoljske tehnike Herman Potočnik – Noordung. Leta 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo z naslovom »Problem vožnje po vesolju«, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. V knjigi, v kateri je razgrnil načrt za prodor v vesolje, je veliko izvirnih misli, dosedanji dosežki vesoljske tehnike pa so v veliki meri potrdili Potočnikove daljnovidne napovedi; • 27. avgusta 1962 je Velenje skupaj s številnim spremstvom obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito; • 27. avgusta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika šoštanjske termoelektrarne zgodila huda delovna nesreča, pri kateri so zaradi padca z višine 72 metrov življenje izgubili trije delavci zeniške Vatrostalne.

Pripravlja: Damijan Kljajič

SOBOTA, 22. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 23. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 24. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 25. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 26. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 10. avgusta do 16. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. avgusta do 16. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 20. 8. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

20. avgusta 2015

23

OBVEŠČEVALEC

mali OGLASI ogrevanje, KTV, telefon, vodovod.

Menjam tudi za stanovanje v Velenju. Gsm: 031 620 236 ali 031 285 080

DEŽURNI telefon za pomoč

alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpe-

ljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države.

Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE PRODAM manjšo, starejšo hišo,

cca. 1,5 km od term Topolšica.

Velikost parcele 1048 m2, daljinsko

PRIDELKI BEL jedilni krompir prodam. Možna dostava. Gsm: 051 628 677 JEČMEN in 2 ha silažne koruze prodam. Gsm: 051 630 807 KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, /odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol sivček, prodam. Gsm 041 905 999 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 5886 267, gsm: 041 577 305 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

• 3-sobno stanovanje Šalek – Velenje, adaptirano l.

2005, 83 m2, 4. nadstropje (etažnost 4/4), balkon. ER E (105 – 150 kWh/m2a).

Cena: 77.000 €

• 3-sobno stanovanje Stantetova – Velenje, adaptirano l. 2008, 79 m2, etažnost 8/8. ER E (105 – 150 kWh/m2a). Cena: 89.000 €

RAZNO

. POLETNA AKCIJA

GIBANJE prebivalstva

PRALNI stroj ugodno prodam.

Gsm: 070 369 788

Vabljeni na sejem AGRA v Gornji Radgoni, 22.–27.8.2015, pred HALO B, razstavni prostor 2001.

Upravna enota Velenje

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

. NOV RAZSTAVNI PROSTOR

POROKE

( 898 17 50

Rahmanović Jasmin , Šoštanj, Trg svobode 5 in Pavlović Aleksandra, Prebold, Na zelenici 18.

T: +386 (0)3 777 14 23 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

SMRTI

Acman Alojzij, roj. 1945, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 62 A; Pokleka Lidija, roj. 1978, Šmartno ob Paki, Gavce 16.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V SPOMIN

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

JANI DOBNIK 23. 8. 2011

ZOBOZDRAVNIKI

(Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure); 22. in 23. 8.

– Ivan Janežič, dr.dent. med.

Bil si nam vse na svetu, zdaj si le še naša bolečina.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: poned., sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

Tvoji domači

ZAHVALA V bolečini sporočamo, da je nepričakovano šla od nas draga

ZAHVALA

LIDIJA POKLEKA

ALOJZ ACMAN

iz Gavc 25. 1. 1978 – 12. 8. 2015 Srce tvoje več ne bije, več ne trpi, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči.

Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, nas tolažili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi njenim sodelavcem BSH-ja Nazarje in KO RK Šmartno ob Paki. Posebna zahvala gospodu dekanu Ivanu Napretu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornicama za ganljive besede slovesa. Žalujoči: ata, mama, njen Lovro, stara mama Pepca in vsi njeni

iz Skornega pri Šoštanju 17. 6. 1945 – 13. 8. 2015

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Ob smrti dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in svaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede. Prav tako se zahvaljujemo gospodu dekanu Jožetu Pribožiču in kaplanu Marku Rakunu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki se boste ustavili ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

Voda v Velenjskem jezeru je Ä?ista

â?ą

Rezultati meritev so redno objavljeni na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje in na velenjski plaĹži.

ÄŒeprav velja za divje kopaliĹĄÄ?e, ima velenjska plaĹža vse, kar imajo uradna slovenska kopaliĹĄÄ?a – Enkrat tedensko ERICOo opravlja analizo kakovosti vode – Rezultati dobri Bojana Ĺ pegel

Velenje, 14. avgusta – Pravijo, da kopanje in plavanje krepita telo in duha, zato se ĹĄtevilne slovenske reke, jezera, ribniki in gramoznice v letos res vroÄ?ih poletnih dneh spremenijo v priloĹžnostna kopaliĹĄÄ?a. Kopanje pa ni povsod varno. Tako imenovana Âťdivja kopaliĹĄÄ?aÂŤ so brez upravljalcev in reĹĄevalcev iz vode, ki skrbijo za varnost in nudijo prvo pomoÄ?, zato se tam kopamo na lastno odgovornost, dvomljiva pa je tudi kakovost vode. Letos je v seznam slovenskih kopalnih voda vkljuÄ?enih enako ĹĄtevilo kopalnih voda kot leta 2014. Skupaj jih je 48, od tega 21 ob morju in 27 ob rekah in jezerih na celini. Na seznamu je 18 naravnih kopaliĹĄÄ?, ki so urejena in imajo tudi upravljalca ter reĹĄevalca iz vode, ostalih 30 pa

â?ą

Monitoring Velenjskega jezera se od konca junija do konca avgusta izvaja Ĺže od leta 2013.

so kopalna obmoÄ?ja, na katerih se izvaja spremljanje kakovosti kopalne vode, vendar varovanje pred utopitvami in poĹĄkodbami ni urejeno, zato kopanje poteka na lastno odgovornost. To velja tudi za nam bliĹžnjo Savinjo, kjer

VeÄ?inoma so jih Ä?ez letoĹĄnje poletje, ko je bilo ĹĄtevilo kopalnih dni in kopalcev zagotovo rekordno, naĹĄteli le od 11 do 35. Tudi fizikalno-kemijski parametri so dobri; Ph je bil vedno v mejah normale, tudi nasiÄ?enost vode s kisikom je dobra, vidnih neÄ?istoÄ? v njej niso opazili.

Velenjsko jezero je imelo ob

â?ą veÄ?ina iĹĄÄ?e ohladitev na neurejenih kopaliĹĄÄ?ih, kakovost kopalne vode pa je tu letos dobra.

Vodo analizirajo Ĺže tretje leto

ÄŒeprav je Velenjsko jezero uradno ĹĄe vedno divje kopaliĹĄÄ?e, je MO Velenje na njem poskrbela tako za reĹĄevalce kot spremljanje kakovosti vode. Zelo si namreÄ? prizadevajo, da bi se velenjska plaĹža umestila med uradna kopaliĹĄÄ?a, kar bi pomenilo, da bi kakovost vode v jezeru redno preverjala Agencije Republike

â?ą

StroĹĄek monitoringa Velenjskega jezera za letos je 2.200 evrov.

Slovenije za okolje. Ĺ˝e tri leta MO Velenje analizo vode v velenjskem jezeru zaupa inĹĄtitutu ERICo in vsa tri leta so rezultati dobri. Rezultati meritev so redno objavljeni na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje in na velenjski plaĹži. Na osnovi rezultatov bodo na obÄ?ini pripravili tudi strokovno utemeljitev za

Letos je v seznam kopalnih voda vkljuÄ?enih enako ĹĄtevilo kopalnih voda kot leta 2014.

Skupaj jih je 48, od tega 21 ob morju in 27 ob rekah in jezerih na celini.

uvrstitev Velenjskega jezera na seznam kopalnih voda.

Letos je ERICo prvo vzorÄ?enje opravil 22. julija, ko je pritisnila prva vroÄ?ina. Tako mikrobioloĹĄke analize kot fizikalno kemijski parametri so Ĺže takrat pokazali,

â?ą

MOV je vlogo za monitoring Velenjskega jezera na ARSO posredovala Ĺže leta 2012.

da je kakovost vode dobra. Vzorce vedno jemljejo pri Ä?olnarni, kjer je tudi najveÄ? kopalcev, celo poletje pa povsem ustreza slovenskim standardom za kakovost kopalnih voda. Zanimivo je, da so pri prvem vzorÄ?enju opazili malo veÄ? koliformnih bakterij fekalnega izvora, a je bilo to daleÄ? pod dovoljeno mejo. Potem jih vse do konca julija skoraj ni bilo, 31. julija pa so bile te spet malo viĹĄje, a ne previsoke. Namenili so jih 816, za odliÄ?no pa velja, Ä?e jih je manj kot 500, za dobro, Ä?e jih je manj kot 1000.

zaÄ?etku kopalne sezone v juniju 21 stopinj Celzija. NajtoplejĹĄe je bilo 20. julija, ko so namerili 27 stopinj Celzija. PrejĹĄnji ponedeljek, 10. avgusta, ko so opravili zadnje meritve, se je voda spet ogrela na 26 stopinj, do konca tedna, tik pred ohladitvijo, pa verjetno ĹĄe za kakĹĄno stopinjo.

Vsi mikrobioloĹĄki in fizikalno kemijski vzorci so pokazali, da je voda primerna za kopanje. đ&#x;”˛

Dotik podeĹželja ter umetnost izraĹžanja naravnega V Mozirskem gaju je straĹĄilo, plazile so se dolge kaÄ?e Dotik podeĹželja, le ena od vsebin, ki so spremljale poletno razstavo v Mozirskem gaju med 14. in 17. avgustom, je bila stiÄ?na toÄ?ka za vsa druga dogajanja. Kot je poetiÄ?no napovedal Âťvelenjski vrtnarÂŤ Simon Ogrizek, ki je imel besedo pri floristiÄ?nih tekmovanjih in idejnih usmeritvah, Âťgre hortikultura v Sloveniji svojo, pravo pot. Pot razvoja in napredka, tako kot to poÄ?nejo stanovski kolegi drugje po svetu. Letos smo se z razstavo dotaknili naĹĄe prvobitnosti, naĹĄih korenin. Slovenci smo narod, ki je v tesnem stiku z naravo, korenine so iz kmeÄ?kega okolja, kjer je zemlja na prvem mestu, zlate in kreativne roke pa znajo skupaj z materjo naravo narediti velik korak za hortikulturo.ÂŤ In prav to so storili sodelavci Mozirskega gaja, uÄ?itelji mentorji slovenskih ĹĄolskih centrov vrtnarstva in hortukulture ter vizualne umetnosti in ne nazadnje mladi, nadarjeni dijaki oz. ĹĄtudentje teh ĹĄol, ki so ob svojem tekmovanju izdelali Ä?udovite kreacije na temo fantazija - dotik podeĹželja, ĹĄopek, vezan v roko, ter PtiÄ?je straĹĄilo za pokal Mozirski tulipan.

Kvalifikacije za Euroskills Goeteborg 2016

Vseh 27 kreacij so ob tem postavili na ogled obiskovalcem

Modna revija s kaÄ?ami

jo ustvarili mladi mojstri, so bile po vsem parku razporejene cvetliÄ?ne mojstrovine, ki so jih dva dni ustvarjali uÄ?itelji floristike in ugledni slovenski aranĹžerji, njivska straĹĄila. KakĹĄna straĹĄila neki! To so bile vrhunske skulpture roĹž, poljskih in vrtnih pridelkov. Prava paĹĄa za oÄ?i in fotografe.

Simon Ogrizek Nagrajeno ptiÄ?je straĹĄilo

parka, ki so si tokrat kljub slabemu vremenu priĹĄli ogledat nove trende v floristiki. Dijaki so se

ob tem potegovali za uvrstitev na olimpijado poklicev ter na prestiĹžno evropsko tekmovanje

Euroskills, ki bo v zaÄ?etku decembra 2016 v Goeteborgu na Ĺ vedskem. Poleg razstave, ki so

Ĺ ov pitonov in modna revija v slogu kaÄ?jega sveta

Kot Şe nekaj zadnjih let pa so strokovnjaki Druťtva BIOEXO pripravili ťov pitonov, razsta-

vo kaÄ? velikank, strupenjaÄ? ter drugih eksotiÄ?nih Ĺživali. V soboto so zgodbo povezali z modno revijo, z oblaÄ?ili v desenih kaÄ? ter nakitom Alenke Lever iz Ĺ martnega ob Dreti. In bilo je kaj videti. Dekorativno obleÄ?ene dolgonoge mladenke in Ä?udovite tigraste barvite kaÄ?e iz vsega sveta. Posebno in prviÄ? v Sloveniji: rdeÄ?erepi udav, lastnice Kaje Doler, je bil tudi najlepĹĄa kaÄ?a na razstavi. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc