33 2017 by Naš čas, d.o.o.

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (18/32 0C) sonÄ?no, v soboto (19/31 0C) nevihte, v nedeljo (12/24 0C) delno oblaÄ?no.

Ä&#x152;etrtek, 17. avgusta 2017

ĹĄtevilka 33 | leto 64

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

TAKO mislim

Jezero letos zelo vabi

TuristiÄ?ni delavci tako po Evropi kot Sloveniji, pa tudi v Ĺ aleĹĄki dolini, si manejo roke. TuristiÄ?ni tokovi so se preusmerili in ĹĄe vÄ?eraj dokaj prazne destinacije, pokajo po ĹĄivih. Vse bolj oblegana je tudi Velenjska plaĹža, kjer je bilo na prazniÄ?ni torek le steĹžka najti kakĹĄen kotiÄ?ek zase. KakĹĄnih petsto avtomobilov, ĹĄe kakĹĄen avto-

Na mladih svet stoji!?

bus vmes (celo s francoskimi turisti) in veliko kolesarjev in motoristov je napolnilo obalo jezera. Obiskovalci so bili navduĹĄeni tako nad plavanjem, supanjem in voĹžnjo s Ä?olni po jezeru, otroki pa ĹĄe zlasti nad igrali in skakanjem s skakalnice, kjer je bilo treba, kot tudi marsikje drugje, Ä?akati, da si priĹĄel na vrsto.

TeĹĄ obratuje s polno zmogljivostjo Potrebe po termoenergiji ĹĄe naprej velike â&#x20AC;&#x201C; TeĹĄ zagotavlja Sloveniji 40 odstotkov vse potrebne energije

li kar 18,4 gigavatne ure elektrike. NajviĹĄja letoĹĄnja proizvodnja je bila januarja, in sicer 18,6 gigavatne ure. Tako zagotavlja Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj v teh mesecih Sloveniji kar 40 odstotkov vse potrebne elektriÄ?ne energije.

Mira ZakoĹĄek

Celo letoĹĄnje polletje zaznamujejo nadpovpreÄ?no visoke temperature in suĹĄno obdobje, kar slabo vpliva na viĹĄino vodostajev in skromno proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah (vodostaji rek so pod dolgoletnim povpreÄ?jem). ReĹĄitev v takĹĄnih razmerah je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, ki obratuje zadnje tedne s polno zmogljivostjo. Dnevna proizvodnja znaĹĄa od 14 do 18 gigavatnih ur, prejĹĄnji petek, 4. avgusta, pa so dosegli drugo najviĹĄjo dnevno proizvodnjo v letoĹĄnjem letu, v omreĹžje so posla-

đ&#x;&#x201D;˛

vem glasovanju. Izteka se namreÄ? mandat aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju, ki je svoj prvi mandat nastopil 23. decembra 2012. Pahor se bo potegoval za nov mandat, in Ä?eprav je napovedal, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, je priÄ?akovati, da ga bo podprla vsaj SD. Boj za predsedniĹĄki stolÄ?ek je na-

Generalna skupĹĄÄ?ina OZN je 12. avgust za mednarodni dan mladih razglasila leta 1999 z namenom, da tudi mladi dobijo dan v letu, ko lahko opozorijo na svoj poloĹžaj in opomnijo na teĹžave, s katerimi se sooÄ?ajo. In naĹĄi so. Ĺ˝al je bilo spet sliĹĄati veliko tistega, na kar opozarjajo Ĺže vrsto let â&#x20AC;&#x201C; da le ĹĄola ni dovolj, da se kljub gospodarski rasti in zmanjĹĄani brezposelnosti ĹĄe vedno sreÄ?ujejo s ĹĄtevilnimi izzivi pri reĹĄevanju svojega stanovanjskega vpraĹĄanja, porastom negotovih oblik zaposlitev in nedostojnim plaÄ?ilom za delo, kar oteĹžuje in upoÄ?asnjuje njihovo osamosvajanje. Nadalje, da tudi v delovnem okolju pogosto niso sliĹĄani in upoĹĄtevani in da so njihova prizadevanja za veÄ?je in laĹžje vkljuÄ?evanje na podroÄ?ja, ki pomembno krojijo njihovo delo in Ĺživljenje (trg delovne sile, v socialne interakcije in odloÄ?anje), preskromna. Njihove navedbe nekateri podatki tudi potrjujejo. V Sloveniji je lani deleĹž mladih (starih od 15 do 29 let) predstavljal 15,9 odstotka celotnega prebivalstva ali 2,4 odstotne toÄ?ke manj kot pred letom 2011. Delovno aktivnih je bilo med njimi dobrih 45 odstotkov ali za 2,5 odstotne toÄ?ke manj. Od starĹĄev se odselijo stari v povpreÄ?ju dobrih 28 let, njihovi vrstniki drugje po Evropi pa so ob tem odhodu povpreÄ?no dve leti mlajĹĄi. Do 24. leta jih je stalno zaposlenih le 25 odstotkov. Prehod iz izobraĹževanja na trg dela je za ĹĄtevilne med njimi, pravijo, najbridkejĹĄe obdobje. Namesto aktivnega razvijanja potencialov in nadgradnje pridobljenega znanja se znajdejo na seznamih zavoda za zaposlovanje ali pa opravljajo delo v negotovih oblikah, ki jim ne zagotavlja pravic, drĹžava pa si svoje v obliki prispevkov jemlje. Zaradi tega si mnogi ne morejo odgovorno ustvariti druĹžine, Ĺživijo nenehno v strahu pred izgubo dela in samospoĹĄtovanja. Sodobna tehnologija in logika neoliberalizma jim Ĺžugata, da so za to v veliki meri krivi sami, ker so izbrali napaÄ?en ĹĄtudij. Zato naj si sedaj delovno mesto ustvarijo sami. Mladi niso krivi za omenjeno, saj praktiÄ?no o niÄ?emer ne odloÄ?ajo. Ĺ˝elijo pa biti deleĹžni kaj veÄ? kot le besed, da na njih svet stoji. V prvi vrsti bi morala biti politika tista, ki bi z mladimi ustvarila partnerstvo in v njih prepoznala kompetentnega sogovornika. Tako pa se jih spomni le pred volitvami. Mladih, ki so Ĺže dokazali, da imajo energijo, ideje, zanos, sveĹžino, inovativnost â&#x20AC;&#x201C; torej vse, kar je nujno potrebno za razvoj sleherne uspeĹĄne druĹžbe â&#x20AC;&#x201C;, ni tako malo. Pa tudi druĹžba se je Ĺže lahko prepriÄ?ala, da ima lahko najveÄ? od tistih vedoĹželjnih in delovnih mladih, ki jim v okoljih poleg priloĹžnosti omogoÄ?ajo dostojne razmere, v katerih se lahko razvijajo, kjer so sliĹĄani in upoĹĄtevani. Resni nameni odgovornih o veÄ?jem blagostanju tudi te ranljive skupine terjajo bolj uÄ?inkovite ukrepe, ki bodo tudi v praksi dokazali zavedanje besed, da na mladih svet stoji. đ&#x;&#x201D;˛

Rok volitev doloÄ?en Ljubljana, 11. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Prvi krog volitev predsednika republike bo 22. oktobra, je v petek sporoÄ?il predsednik DZ Milan Brglez. S podpisom akta je za dan razpisa volitev, s katerim zaÄ?nejo teÄ?i roki za volilna opravila, doloÄ?il 21. avgust. Glasovanje v morebitnem drugem krogu volitev se po zakonu opravi najpozneje 21 dni po pr-

cena 1,80 â&#x201A;Ź

povedala tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, v drugih parlamentarnih strankah pa so glede kandidatur ali podpore kandidaturam ĹĄe skrivnostni. Je pa kandidaturo napovedalo veÄ? znanih in manj znanih obrazov, med njimi veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec ter igralec in aktualni kamniĹĄki Ĺžupan Marjan Ĺ ađ&#x;&#x201D;˛ rec.

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

17. avgusta 2017

Mobilno plaÄ?evanje parkirnine Ĺ e naprej bo parkirnino moĹžno plaÄ?ati tudi na parkomatih ali z nakupom parkirnih kart

Ĺ olske potrebĹĄÄ?ine za veÄ? kot 240 otrok Velenje â&#x20AC;&#x201C; ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje je tudi letos pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta priskoÄ?ilo na pomoÄ? starĹĄem otrok iz socialno ogroĹženih druĹžin v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Pomagalo jim je pri zmanjĹĄanju stroĹĄkov za nakup ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in. Bon v vrednosti 50 evrov je prejelo 140 otrok, izbrali pa so jih na osnovnih ĹĄolah v omenjenih lokalnih skupnostih. Bone so lahko zakupili v Mladinski knjigi Velenje in papirnici Pentlja v Ĺ oĹĄtanju. Na obmoÄ?nem zdruĹženju so ĹĄe povedali, da je minuli petek odĹĄlo na letovanje na Debeli RtiÄ? 10 otrok iz Ĺ aleĹĄke doline, udeleĹžence pa je izbralo obmoÄ?no zdruĹženje iz seznama socialno ogroĹženih druĹžin v dolini. Pri Karitas Velenje so povedali, da so tudi delili pakete s ĹĄolskimi potrebĹĄÄ?inami v minulih dneh. Prejelo jih je veÄ? kot 100 otrok iz 52 druĹžin. 16 med njimi je prejelo tudi nove ĹĄolske torbe. đ&#x;&#x201D;˛

Ĺ e ĹĄtirinajst dni za podhod pod KidriÄ?evo cesto Velenje, 12. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Dela v podhodu pod KidriÄ?evo cesto, ki povezuje Cankarjevo cesto in Kardeljev trg, po podatkih MO Velenje dobro napredujejo. PrejĹĄnji teden so delavci podjetja Dadgrad v njem namestili vodne Ä?rpalke, zato upajo, da ob veÄ?jem deĹževju tam ne bo veÄ? teĹžav s podtalnico. PrejĹĄnji Ä?etrtek so uredili betonsko podlago, ta teden bodo zaÄ?eli z montaĹžo 12 panojev, ki bodo dodana vrednost podhoda. Ker vse teÄ?e po naÄ?rtu, na obÄ?ini raÄ?unajo, da bodo podhod odprli 1. septembra. Ljudje ga pogreĹĄajo in oÄ?itno tudi veliko uporabljajo. GneÄ?a na prehodu za peĹĄce na KidriÄ?evi cesti je namreÄ? velika, ni pa jih malo, ki prometno ĹĄtiripasovnico nevarno preÄ?kajo tudi zunaj prehoda. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

Preko GraĹĄke gore lepĹĄa pot GraĹĄka Gora, 12. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Velenjska in mislinjska obÄ?ina skupaj obnavljata cesto na GraĹĄki gori. Dela, ki jih bosta financirali vsaka pol, so stekla julija in dobro napredujejo. Na MO Velenje pravijo, da bodo konÄ?ana do sredine septembra; traso v teh dneh Ĺže utrjujejo, urediti bodo morali ĹĄe odvodnjavanje in poloĹžiti nov asfalt. Da si domaÄ?ini to cesto Ĺželijo, dokazuje tudi dobro sodelovanje domaÄ?inov pri obnovi ceste, saj investitorja nista imela teĹžav z zemljiĹĄÄ?i in poseki dreves, kjer je bilo to zaradi obnove neizogibno. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

Dobri 90 tisoÄ? evrov za odpravo plazov Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; NajveÄ? plazov na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki se sproĹža na obmoÄ?ju vaĹĄke skupnosti Slatina. Zato je tudi investicijska dejavnost lokalne skupnosti v tem trenutno tu najmoÄ?nejĹĄa. Skupaj z drĹžavo, ki je prispevala veÄ?ino denarja, potekajo dela na dveh plazovih, ki sta ogroĹžala javno infrastrukturo. Ureditev obmoÄ?ja okoli plazu nad domaÄ?ijo Hrastnik vkljuÄ?uje poleg dveh opornih zidov ĹĄe ureditev meteorne kanalizacije ter preplastitev ceste. Vrednost gradbenih del znaĹĄa 50 tisoÄ? evrov z DDV-jem. Nad domaÄ?ijo SevÄ?nikar pa so v minulih dneh urejali odvodnjavanje vode na celotnem poboÄ?ju ter rekonstruirali cesto v dolĹžini 200 metrov. Sanacija tega obmoÄ?ja je vredna dobrih 40 tisoÄ? z DDV-jem. DrĹžava bo prispevala nepovraten denar za gradbena dela, obÄ?ina pa financira DDV, dokumentacijo ter nadzor. đ&#x;&#x201D;˛

Urejanje vodotokov Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; Hudournik Hudi potok v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je ob veÄ?jih nalivih Ĺže veÄ?krat prestopil strugo in s tem povzroÄ?il obÄ?anom v delu ReÄ?ice ob Paki nemalo sivih las. Njegove moÄ?i ob poplavah se dobro zavedajo pristojni tako na obÄ?ini kot na Direkciji RS za vodo. Zato sta se sedaj druĹžno lotila projektiranja ureditve breĹžin hudourniĹĄkega potoka, gorvodno od srediĹĄÄ?a vasi ReÄ?ica ob Paki do mosta v Logu. Po napovedih naj bi uredila tudi najbolj izpostavljene breĹžine ĹĄe viĹĄje v soteski Hudega potoka. Dela bodo stekla letoĹĄnjo jesen, vnoviÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje breĹžin reke Pake med ReÄ?ico ob Paki in Ĺ martnim ob Paki pa bo moralo poÄ?akati na naslednje leto. đ&#x;&#x201D;˛

NAĹ Ä&#x152;AS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â&#x201A;Ź (9,5 % DDV 0,15 â&#x201A;Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â&#x201A;Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

preko mobilne aplikacije se te cone imenujejo VE1, VE2, VE3 in VE4. ÂťTako se uporabnik locira v cono, za katero bo plaÄ?al parkirnino.ÂŤ Povsod na vstopih v modre cone so dopolnilne table, na katerih je z logotipom oznaÄ?eno, da vozniki vstopajo v obmoÄ?je, kjer je moĹžno plaÄ?evanje tudi na tak naÄ?in. ÂťPoleg tega so na vseh parkomatih, teh je danes v Velenju 28, nalepke z natanÄ?nimi navodili za uporabnike.ÂŤ

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Ponekod v svetu, pa tudi v Sloveniji, mobilno plaÄ?evanje parkirnine Ĺže uspeĹĄno uporabljajo, odslej jo tudi v Velenju. K temu jih je spodbudila Ĺželja po uvedbi alternativnih in sodobnih oblik. Novost predstavlja dodaten naÄ?in plaÄ?evanja parkirnine. Ĺ e naprej jo bo seveda mogoÄ?e plaÄ?evati tudi na parkomatih ali z nakupom parkirnih kart. Komunalno podjetje kot naroÄ?nik in Mestna obÄ?ina (kot tista, ki je na javnem razpisu izbrala izvajalca) sta s podjeRudi Vuzem je mobilno plaÄ?evanje parkirnine tjem 2Mobile Ljubljana sklenili pogodbo o vzpostavitvi sistema, ki uporabnikom nazorno predstavil tudi posluĹĄalcem Radia Velenje. Odslej plaÄ?evanje javnih parkiriĹĄÄ? parkirnine tudi z SMS v mestu â&#x20AC;&#x201C; obmo- papirnega listka na parkomatu,ÂŤ pravi Rudi sporoÄ?ili ali brezplaÄ?no V modrih Ä?je modrih con â&#x20AC;&#x201C; Vuzem iz Mestne obÄ?ine Velenje. mobilno aplikacijo conah je 28 omogoÄ?a enostav- PlaÄ?evanje je moĹžno povsod, kjer so modre cone (A, B, C in D). V primeru plaÄ?evanja nejĹĄe plaÄ?evanje ParkMeWise. parkomatov. parkirnine z SMS sporoÄ?ili ali brezplaÄ?no mobilno aplikacijo ParkMeWise, ki je nadgradnja prve. ÂťAplikacija je dostopna za naprave, ki delujejo na platformah Android in iOS, na voljo pa je v slovenskem, Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Voda v Tresimirjevem studencu v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki je med obÄ?ani zelo priitalijanskem in angleĹĄkem jeziku in zato upoljubljena, ni primerna za uĹživanje. Po podatkih ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je Komunalno podjetje rabna tudi za tujce, ki bi Ĺželeli skleniti ali poVelenje 8. avgusta odvzelo vzorce vode iz studenca, njihova analiza pa je pokazala, da daljĹĄati parkirnino brez zamudnega tiskanja doloÄ?eni parametri presegajo predpisane mejne vrednosti. Na obÄ?inski upravi zagotavljajo, da so o tem nemudoma obvestili prebivalce, o neprimernosti uĹživanja vode za pitje so uporabnike seznanili tudi s postavitvijo table ob studencu. Zaradi nekaterih Modre cone upravlja Komunalno podpomislekov, ki so se pojavili ob analizi, je lokalna skupnost naroÄ?ila dodatno analizo jetje Velenje, ki je upravljanje prevzevode v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano iz Celja. Rezultate priÄ?alo od Mestne obÄ?ine Velenje. ReĹžim je kujejo v teh dneh, o izsledkih bodo javnost obvestili takoj, ko bodo znani. Do takrat pa ostal enak, cene prav tako in veÄ?ina upopitje vode iz studenca odsvetujejo. đ&#x;&#x201D;˛ Tp rabnikov spremembe ni niti zaznala.

â?ą

đ&#x;&#x201D;˛

Voda v Tresimirjevem studencu ni primerna za pitje

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Zares gre, a eni kot da se hecajo Volilni zaÄ?etek â&#x20AC;&#x201C; Od Gorice do gore â&#x20AC;&#x201C; KrĹĄitve 20 na uro â&#x20AC;&#x201C; Delavna Ĺžupana Letos pa res ni nikakrĹĄnega pravega poletnega politiÄ?nega mrtvila! Ĺ e preden bomo na zaÄ?etku novega tedna doĹživeli ÂťvelikiÂŤ volilni ponedeljek, ko bodo zaÄ?eli teÄ?i roki za volilna opravila, je bilo veliko Ĺživahnosti zaradi vsemogoÄ?ih ljudi, ki se imajo za velike in bi radi postali predsedniki naĹĄe deĹžele na juĹžni strani Alp. Med koliko imeni bomo 22. oktobra res lahko odloÄ?ali, ĹĄe ni znano. Saj veste: veliko poklicanih, malo izbranih. Nekateri paÄ? upajo brez upa zmage. Ne le dokonÄ?ne, mnogi s sedanjega seznama se ne bodo niti uvrstili v boj za naklonjenost volivcev. Poletnega mrtvila tudi ni bilo zaradi nesreÄ?nega drugega tira. Vsi sicer pravijo, da ga potrebujemo, a mnogi menijo, da ne takega projekta, kot ga predlaga vlada. Kot tudi ne, kdo naj bi pri gradnji sodeloval. Iz tujine se ob MadĹžarih za projekt zanimajo tudi Rusi; povezani z nekaterimi naĹĄimi poslovneĹži. Morda bo to nov razlog za kakĹĄno nasprotovanje. Nekateri pa ubirajo drugaÄ?ne naÄ?ine premagovanje razdalj. PeĹĄ! Tako se je pred dnevi podala skupina planincev na 200 kilometrsko pot od gorice do velike gore. Od Gorice pri Slivnici na Triglav. Dvanajsterica je s tem podvigom proslavila 30-letnico planinskega druĹĄtva Slivnica pri Celju iz istoimenske krajevne skupnosti. Vse skupaj pa je v ĹĄentjurski obÄ?ini. Po sedmih dneh hoje in plezanja so pot sklenili v soboto. Nekaj dni prej pa so imeli v tej obÄ?ini ÂťvisokiÂŤ obisk predstavnikov direkcije za infrastrukturo, saj v tej obÄ?ini ta Ä?as opravljajo pomembna prometna dela. Tako gradijo nov most Ä?ez Voglajno, vendar za zdaj le nadomestnega, da bo prek njega potekal promet, ko bodo poruĹĄili 95 let star dosedanji most in zgradili novega. Gradijo tudi nadomestni most Ä?ez PeĹĄnico ter obnavljajo nekatere ceste. NaÄ?rtujejo pa ĹĄe nova dela. Mnoge na oĹžjem Celjskem pa zanima, kdaj bodo tu stekla cestna gradbena dela. V samem Celju sicer najbolj opozarjajo na nujnost gradnje vzhodne obvoznice, da bodo mestno jedro reĹĄili tovornega tranzitnega prometa, tudi policisti pa opozarjajo na nujnost ureditve ceste med Celjem in Zidanim Mostom ter naprej. Vsi sicer raÄ?unajo, da bo bolje, ko bodo tudi na tem obmoÄ?ju uresniÄ?ili cestni

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

projekt tretje razvojne osi, a hkrati se bojijo, da je do tega ĹĄe daleÄ?. Ä&#x152;e k slabi cesti priĹĄtejemo ĹĄe voznike, ki ne vozijo, kot bi morali, ni Ä?udno, da je toliko prometnih nesreÄ?. Na to so policisti opozorili tudi ob njihovi zadnji poostreni akciji, ko so ustavili veliko krĹĄiteljev. Skoraj z ÂťgostotoÂŤ 20 na uro â&#x20AC;&#x201C; v treh urah so zaznali 55 prekrĹĄkov. PrijetnejĹĄe delo kot policisti je imel celjski Ĺžupan Bojan Ĺ rot. Nazdravil je namreÄ? s sestro Maro, Marijo Vampelj, Ä?lanico redovne skupnosti FranÄ?iĹĄkank Marijinih misijonark v Ĺžupniji svete Cecilije v Celju. Sestra Mara je namreÄ? slavila 105. rojstni dan! Redovnemu delu je posvetila 76 let. Veliko je delala v tujini, pred 15 leti se je vrnila v Slovenijo, pri 99 letih pa se je preselila v Celje. Odgovorno delo pa je imel Ĺžupan ObÄ?ine PodÄ?etrtek Peter Misja. Sam je sicer znan kot izvrstni kuhar raznih jedi v kotlu, tokrat je bil Ä?lan komisije, ki je ocenjevala kuharice buÄ?ne juhe. Da je ĹĄlo zares, kaĹžeta ĹĄe imeni ostalih ÂťsodnikovÂŤ: Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ter podÄ?etrtĹĄki Ĺžupnik JoĹžef RogaÄ?. Tekmovanje so pripravili v PodÄ?etrtku ob LovrenÄ?evem sejmu, najboljĹĄo buÄ?no juho iz kotla pa so skuhale Ä?lanice druĹĄtva Ĺžena Bizeljsko. V Celju pa se brez kakĹĄnega veselja spominjajo obletnice â&#x20AC;&#x201C; jutri bo namreÄ? minilo leto od udarca strele, ki je zanetila velik poĹžar na hangarju na celjskem letaliĹĄÄ?u. S hangarjem je zgorelo veÄ? motornih in jadralnih letal â&#x20AC;&#x201C; ĹĄkoda je bila ogromna. Po letu dni truda je novi hangar pod streho, ĹĄe zdaleÄ? pa ne dokonÄ?an. Zato so se v Aeroklubu Celje odloÄ?ili za dobrodelni koncert, da bi zbrali ĹĄe vsaj nekaj potrebnega denarja. Dobrodelni koncert bo naslednji petek, 25. avgusta, na njem pa bodo nastopili mnogi znani ansambli in posamezniki. Ta koncert bo tudi neke vrste zakljuÄ?ek mednarodnega tekmovanja Grand prix Slovenija, ki bo na celjskem letaliĹĄÄ?u potekalo med 18. in 26. avgustom. Pa ĹĄe to: v Celju Ĺželijo ĹĄe bolj oĹživiti mestno jedro, in to kar z novima gostilnama; in to v objektih, ki ju je odkupila obÄ?ina. V enem, kjer je gostilna Ĺže bila, in v nekdanji mesnici.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;&#x201D;˛

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je â&#x20AC;&#x153;NaĹĄ Ä?asâ&#x20AC;? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 3

Kljub velikemu vpisu sprejeli vse otroke V novem vrtÄ?evskem letu bodo v Vrtcu Velenje imeli kar 82 oddelkov â&#x20AC;&#x201C; Prenova in razĹĄiritev enote Vrtiljak naj bi bila konÄ?ana do 1. septembra â&#x20AC;&#x201C; Dva dodatna oddelka tudi v primestju Bojana Ĺ pegel

Velenje, 11. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Vrtcu Velenje so Ĺže po rednem letnem vpisu aprila vedeli, da bo vpis v novo vrtÄ?evsko leto, ki se zaÄ?ne 1. septembra, veÄ?ji kot v prejĹĄnjih letih. PriÄ?akovanja so se izpolnila, saj so imeli prejĹĄnji teden vpisanih 1450 otrok, ki so jih razvrstili v 82 oddelkov. Mestna obÄ?ina Velenje, ki je ustanoviteljica vrtca, je storila vse, da ni bilo treba oblikovati Ä?akalnih list. To pa pomeni, da so sprejeli vse otroke. Vrata glavnih enot Vrtca Velenje so bila odprta celo poletje. ÂťMi nismo ĹĄola, zato poleti ne zapremo vrat. Vzgojno-varstvene usluge starĹĄi, ki tudi poleti hodijo v sluĹžbo, potrebujejo tudi julija in avgusta. Je pa res, da manjĹĄe enote v okoliĹĄkih krajih zapremo, saj je otrok v vrtcu manj kot med vrtÄ?evskim letom,ÂŤ nam pove ravnateljica drugega najveÄ?jega vrtca v drĹžavi NataĹĄa Doler. Slika

AKTUALNO

17. avgusta 2017

imeli en oddelek veÄ?. Prostor smo najeli v podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli, kjer so nam prijazno odstopili eno uÄ?ilnico. Nov oddelek odpiramo tudi v enoti SonÄ?ek v Ĺ entilju, v njem bo 10 najmlajĹĄih otrok,ÂŤ ĹĄe pojasni ravnateljica. Poleg tega bodo ĹĄe vedno gosto-

NataĹĄa Doler: ÂťOd 1. septembra bo v vrtcu najveÄ? otrok v zadnjih nekaj letih, kar 1450.ÂŤ

pa bo Ä?isto drugaÄ?na od 1. septembra dalje. ÂťÄ&#x152;eprav otroke ĹĄe vpisujemo in se lahko do konca avgusta vpiĹĄe ĹĄe do 10 otrok, se kakĹĄen tudi izpiĹĄe. Ĺ˝e sedaj vemo, da bomo imeli najmanj 82 oddelkov, kar je tri veÄ? kot lani v istem Ä?asu. VeÄ?ji vpis smo imeli tudi v Vinski Gori, kjer bomo

â?ą

Od 1. septembra bo v Vrtcu Velenje zaposlenih 218 oseb; 176 je strokovnih delavcev, ki delajo z otroki.

vali na 5 osnovnih ĹĄolah v mestu; tu imajo 10 oddelkov, v katerih se otroci dobro poÄ?utijo. Tam novih igralnic za zdaj ne bodo urejali. Tudi po zaÄ?etku vrtÄ?evskega leta bo v posameznih oddelkih ĹĄe ostalo nekaj prostora. ÂťPraksa zadnjih let kaĹže, da se prosta mesta zapolnijo do konca leta. Zadnjih

letih, zato potrebujemo ti dve dodatni igralnici. NaÄ?rtovano je, da bodo dela konÄ?ana do 25. avgusta, zato raÄ?unamo, da bomo Vrtiljak odprli 1. septembra, Ä?eprav bodo verjetno manjĹĄa dela takrat ĹĄe potrebna.ÂŤ Poletje so izkoristili tudi za pleskanje igralnic in urejanje vseh enot vrtca, ki jih med letom teĹžko opravijo, ker so igralnice polne.

Vsako leto dodatne vsebine

Obnova enote Vrtiljak je velika naloĹžba. Poleg obnove kanalizacije in sanitarij so tam uredili tudi dve novi mobilni igralnici.

nekaj let smo od januarja do marca odpirali nove oddelke, lani kar 4,ÂŤ pojasni ravnateljica. Doslej je MO Velenje vedno poskrbela, da so naĹĄli prostor za vse novovpisane otroke med letom, reĹĄitve pa iĹĄÄ?ejo sproti.

Vrtiljak bo sodobnejĹĄi in veÄ?ji

Prvega julija je stekla obnova starega dela vrtca Vrtiljak ob Cesti talcev. Ta je tako temeljita, da so enoto zaprli, otroke pa

razporedili v druge mestne enote vrtca. NaloĹžba je velika; stari del vrtca, ki je povezan z novim prizidkom, je bil potreben prenove sanitarnih prostorov. Ob tem so poglobili kanalizacijske cevi in pripravili teren za postavitev dveh mobilnih igralnic. Za postavitev dveh mobilnih enot imajo vso potrebno dokumentacijo urejeno Ĺže dve leti, letos pa bi, Ä?e jih ne bi uredili, teĹžko sprejeli vse vpisane otroke. ÂťBeleĹžimo veÄ?je ĹĄtevilo otrok kot v preteklih

Vrtec Velenje ima bogate programe, ki jih razvijajo veÄ? let. Danes so zelo kakovostni. Vsebinsko ga vsako leto obogatijo z drugo tĂŠmo. ÂťNagibamo se k temu, da bi se letos osredotoÄ?ili na projekt celostne prometne strategije, ki bo v skladu s projektom MO Velenje. Delali bomo z roko v roki,ÂŤ nam ĹĄe pove ravnateljica. Ponosna je tudi na dve centralni kuhinji vrtca in 30 tam zaposlenih kuharjev in kuharic. ÂťOb tako velikem ĹĄtevilu otrok imamo tudi veliko zdravstvenih diet. V naĹĄih kuhinjah znajo pripraviti zdravo in okusno hrano za vse, ne glede na vrsto alergije,ÂŤ nam pove. Kot tudi, da se trudijo, da otrokom hrano, ki je morda ne poznajo od doma, pribliĹžajo na nevsiljiv naÄ?in, s spodbujanjem. Mnogi po tem, ko poskusijo, pojedo do konca. đ&#x;&#x201D;˛

PlaÄ?aĹĄ parkirnino, potem pa skaÄ?eĹĄ med luĹžami Ĺ tiri velenjske garaĹžne hiĹĄe poleti bolje zasedene kot sicer â&#x20AC;&#x201C; Slaba izvedba del jezi uporabnike â&#x20AC;&#x201C; LuĹže v garaĹžni hiĹĄi pri Zdravstvenem domu naj bi kmalu izginile â&#x20AC;&#x201C; Uvedli boljĹĄe varovanje Bojana Ĺ pegel

Velenje, 14. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Ko so na zaÄ?etku aprila lani na MO Velenje uvedli novo ureditev parkiranja, ki je med drugim uvedla tudi plaÄ?ljivo parkiranje v garaĹžnih hiĹĄah Mercator, Avtobusna postaja, Gorica in Zdravstveni dom, so se te garaĹžne hiĹĄe precej izpraznile. Letos poleti pa naj bi jih po besedah Toneta Brodnika, vodje obÄ?inskega urada za komunalne dejavnosti, ljudje uporabljali veÄ? kot sicer, kar pripisuje hudi vroÄ?ini in moĹžnosti za poletna neurja. Morda pa bi bile zasedene ĹĄe bolj, Ä?e bi bile bolje narejene in varovane, se vpraĹĄamo po tem, ko so nas uporabniki

garaĹžnih hiĹĄ opozorili, da v njih ni vse tako, kot si Ĺželijo. Sploh, Ä?e morajo za parkiranje v njih plaÄ?ati â&#x20AC;&#x201C; za letno zlato karto recimo 350 evrov (to je sicer za dan parkiranja menda najmanj v drĹžavi). Ä&#x152;eprav so upravljanje z modrimi conami in garaĹžnimi hiĹĄami z novim letom predali Komunalnemu podjetju Velenje, smo odgovore poiskali pri njihovem ustanovitelju, na obÄ?ini.

Zamenjati bo treba reĹĄetke

NajveÄ? teĹžav so imeli v zadnjem Ä?asu tisti, ki so parkirali v spodnji etaĹži garaĹžne hiĹĄe pri velenjskem zdravstvenem domu. LuĹže so namreÄ? v njej vztraja-

Rekli so â?ą Nikolaj PraĹžnikar, GriĹže: ÂťNisem vedel, da imate v Velenju garaĹžne hiĹĄe. Teh tudi v drugih mestih ne uporabljam pogosto, zato me to tudi ni zanimalo. Navadil sem se, da v Velenju parkiram na parkiriĹĄÄ?u za poĹĄto. V uri in pol, kolikor lahko tu avto pustim brezplaÄ?no, uredim vse. Bom pa morda pozimi, ko bo vreme slabo, preveril tudi vaĹĄe garaĹžne hiĹĄe.ÂŤ Miha Cojhter, Velenje: ÂťVem za vse garaĹžne hiĹĄe v Velenju, a doslej sem parkiral le v dveh, v tisti pod Mercator centrom in pri Nakupovalnem centru pri poĹĄti. Pri slednji me moti, da ni parkomatov, ureditev ni najbolj logiÄ?na. Zato sem

li dodatne odtoke. Sedaj se voda na zgornji ploĹĄÄ?i ne zadrĹžuje veÄ?, teĹžava pa je v kletni etaĹži, kamor sedaj priteÄ?e dodatna voda iz zgornje etaĹže, odtoki pa je ne uspejo odvesti. Izvajalec ima trenutno kadrovske teĹžave zaradi dopustov, obljubili pa so, da bodo v naslednjih dneh zamenjali reĹĄetko odvodnjavanja, saj so na njej popustile gumice. Zamenjati jih je treba v celoti, za obÄ?ino pa pri tem ne bo stroĹĄkov.ÂŤ

Tone Brodnik: ÂťPo uvedbi dodatnih varnostnih ukrepov v velenjskih garaĹžnih hiĹĄah ne zaznavamo veÄ? vandalizma.ÂŤ

le tudi nekaj dni po deĹžju. ÂťZa to teĹžavo vemo. Uredili smo jo v sklopu prenove promenade in je ĹĄe v garanciji. Izvajalca dela smo takoj opozorili, kaj se dogaja v njej. Najprej je bil problem z odvodnjavanjem zgornjega dela garaĹže. PloĹĄÄ?a se je malo povesila, zato so izvajalci naredi-

tam Ĺže dobil opozorilo redarjev. Sicer pa v garaĹžne hiĹĄe ne zavijem rad, ker so mi uvozi in izvozi preozki. To me resniÄ?no moti. Sicer pa se mi zdi, da v Velenju ni teĹžko najti parkiriĹĄÄ?a na prostem, sploh ker so uvedli modre cone. Te pozdravljam, velikokrat v pol ure uredim, kar moram, zato niti ne plaÄ?am parkirnine. V Avstriji je v srediĹĄÄ?u mest podobna ureditev, ki res prispeva k redu. A tam je brezplaÄ?no parkiranje 90 minut, kar mi je ĹĄe bolj vĹĄeÄ?.ÂŤ Milena Dobnik, LetuĹĄ: ÂťKadar grem v trgovski center, kjer imajo garaĹžne hiĹĄe, vedno parkiram vanje, saj so veÄ?inoma brezplaÄ?ne. Pa ĹĄe pot do avta je krajĹĄa. V Velenju sem doslej parkirala le v garaĹžni hiĹĄi Mercator, drugje niti ne vem, kje so. IĹĄÄ?em jih ne, Ä?e grem po veÄ? opravkih, paÄ? avto pustim na javnem parkiriĹĄÄ?u. V Velenju parkirnina ni visoka, prostor pa sem ĹĄe vedno naĹĄla.ÂŤ

TeĹžave odpravili z vodnimi Ä?rpalkami

Najbolj prazna je po uvedbi parkirnin v garaĹžnih hiĹĄah spodnja etaĹža garaĹžne hiĹĄe pod Mercatorjem, ki je prav tako v obÄ?inski lasti. Tudi tu so imeli v prete-

ĹĄnje poletje precej suĹĄno, a stanje spremljamo ves Ä?as,ÂŤ razloĹži Brodnik. K temu doda, da zasedenost garaĹžne hiĹĄe ni veÄ? tako slaba, kot je bila takoj po uvedbi parkirnine. ÂťTo pripisujemo tudi poletni vroÄ?ini in zaĹĄÄ?iti avtomobilov, Ä?e pride do poletnih neurij. Poleg tega smo parkirnino zniĹžali na 30 centov na uro, kar je najmanj v drĹžavi. VeÄ?ino dni v tednu je dve tretjini te garaĹžne hiĹĄe zasedene,ÂŤ ĹĄe doda. Z vodo pa so imeli precej teĹžav tudi v najveÄ?ji garaĹžni hiĹĄi v mestu, med novimi bloki na Gorici. ÂťTudi tukaj je bila za teĹžave kriva podtalnica, zato smo vgradili zelo moÄ?ne vodne Ä?rpalke, ki so daljinsko vodene. GaraĹžna hiĹĄa ima 330 parkiriĹĄÄ? v treh etaĹžah,

Spodnjo etaĹžo garaĹžne hiĹĄe pri Zdravstvenem domu naj bi luĹž reĹĄili ĹĄe avgusta. Izvajalec bo moral delo opraviti brez dodatnega plaÄ?ila, saj je garaĹža ĹĄe v garanciji.

klosti precej teĹžav z vodo. ÂťTeĹžave je povzroÄ?ala moÄ?na podtalnica, kar so gradbinci ugotovili Ĺže med gradnjo. Voda je ob veÄ?jih nalivih v preteklosti res zalivala parkiriĹĄÄ?a, zato smo vgradili dodatne vodne Ä?rpalke. Kolikor sedaj sledimo dogajanje v tej garaĹžni hiĹĄi, vode skorajda ni veÄ?, vsaj stoji ne veÄ? v spodnjem delu garaĹže. Res pa je, da je leto-

dve sta polni, tretja je ĹĄe vedno precej prazna. Mislim, da je dobra in funkcionalna, z njo smo reĹĄili precej teĹžav z mirujoÄ?im prometom na Gorici. Intervencijske poti in zelenice niso veÄ? zaparkirane,ÂŤ zatrdi sogovornik. Po naĹĄih informacijah pa je na Gorici kljub modrim conam na zunanjih povrĹĄinah pogosto teĹžko najti prosto parkiriĹĄÄ?e. Mnogi

namreÄ? niso pripravljeni najeti prostorov v garaĹži, saj je to zanje dodaten stroĹĄek. ÂťPrebivalci Gorice se morajo navaditi, da bodo uporabljali tudi prazno tretjo etaĹžo garaĹžne hiĹĄe, saj ne bomo veÄ? dovolili, da so avtomobili parkirani tam, kjer ne smejo biti,ÂŤ ĹĄe doda Brodnik.

Uvedli dodatno varovanje

Ä&#x152;etrta garaĹžna hiĹĄa v mestu, kjer ni teĹžav z vodo, bilo pa jih je kar nekaj zaradi vandalizma, je tista nad novim avtobusnim postajaliĹĄÄ?em. Ta edina ni v lasti MO Velenje. ÂťTam imamo pogodbo za brezplaÄ?no uporabo, ki jo je obÄ?ina sklenila s steÄ?ajnim upraviteljem. GaraĹžo nam je dal v uporabo tudi zato, da v njej ne bi prihajalo do vandalizma. Ä&#x152;e bi bila prazna, bi ga bilo zagotovo veÄ? kot sicer. A lahko reÄ?em, da ga je sedaj manj, praktiÄ?no niÄ?, odkar smo uvedli dodatno varovanje. Pogodbo smo sklenili s podjetjem Gorenje Varovanje. Ĺ e vedno pa je zasedenost te garaĹžne hiĹĄe le poloviÄ?na.ÂŤ Morda bi bila veÄ?ja, Ä?e bi ljudje verjeli, da je parkiranje v velenjskih garaĹžnih hiĹĄah varno. Tega se zavedajo tudi na obÄ?ini, zato veÄ? pozornosti posveÄ?ajo tudi varovanju ostalih treh garaĹžnih hiĹĄ. V garaĹžni hiĹĄi Mercator so uvedli video nadzor, obhode v delovnem Ä?asu centra opravljajo tudi varnostniki centra, ponoÄ?i pa varnostniki Gorenja Varovanje. Vse garaĹžne hiĹĄe v mestu slednji ponoÄ?i obiĹĄÄ?ejo in obhodijo trikrat, redarji pa jih obhodijo tudi Ä?ez dan. Video varovana je tudi garaĹžna hiĹĄa na Gorici, ostali dve pa ne. ÂťMislim, da je sedaj parkiranje v naĹĄih garaĹžnih hiĹĄah dosti bolj varno,ÂŤ za konec đ&#x;&#x201D;˛ ĹĄe doda Tone Brodnik.

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

17. avgusta 2017

Razvojni projekti in pridobivanje dodatnih finanÄ?nih sredstev

GOSPODARSKE novice

Pogovor z Biljano Ĺ karja, novo direktorico Savinjsko-ĹĄaleĹĄke obmoÄ?ne razvojne agencije Tatjana PodgorĹĄek

Pred dvema mesecema je Jasno Klepec na mestu direktorice Savinjsko-ĹĄaleĹĄke obmoÄ?ne razvojne agencije zamenjala VelenjÄ?anka Biljana Ĺ karja. Bila je izbrana na razpisu. Povabili smo jo na kratek pogovor. V tem Ä?asu ste se gotovo Ĺže seznanili z delovanjem agencije. Ste morda zaznali pri tem kakĹĄne vrzeli? ÂťVodenje agencije sem prevzela v teĹžkem obdobju, saj so se v zadnjih letih zagotovljena finanÄ?na sredstva precej zmanjĹĄala in bo treba poiskati dodatne vire financiranja. Agencija je izgubila najveÄ? denarja iz regionalnih razvojnih nalog, ki jih je agencijam podeljevalo pristojno ministrstvo. Bilo ga je za veÄ? kot polovico manj v primerjavi z letom 2015. Presenetilo me je tudi skromno ĹĄtevilo razvojnih partnerjev, s katerimi bi lahko agencija kandidirala na razpisih za skupne projekte ter pridobila nepovratna sredstva zanje. Danes je na razpisih namreÄ? teĹžko kandidirati sam. Potrebnega bo veliko Ä?asa in dela pri iskanju partnerjev, razpisi za pridobitev evropskega denarja za nekatere projekte prihodnosti pa so Ĺže objavljeni.ÂŤ V kolikĹĄni meri je lahko razvoj okolja odvisen od dejavnosti obmoÄ?ne razvojne agencije glede na to, da je teh v celjski regiji kar nekaj in da je tu ĹĄe krovna Razvojna agencija savinjske regije? ÂťĹ˝ivimo v Ä?asu hitrih sprememb in dejstvo je, da vsi subjekti v regiji SaĹĄa nimajo resursov, ki bi se ukvarjali z razvojem. Razvojna

agencija mora pri tem odigrati kljuÄ?no vlogo, jih opozarjati na razvojne usmeritve, trende na tem podroÄ?ju, kot so digitalizacija, pametna specializacija, pametna mesta, pametne vasi, ter jim pomagati pri doseganju pogojev

Biljana Ĺ karja: ÂťĹ˝elim si izboljĹĄati sodelovanje in povezovanje z naĹĄimi partnerji, da bomo uspeĹĄnejĹĄi pri pridobivanju sredstev za uresniÄ?evanje izzivov prihodnosti.ÂŤ

za izzive prihodnosti. Za te vsebine so namreÄ? v finanÄ?ni perspektivi tudi predvidena razvojna sredstva.ÂŤ Ste predvideli kakĹĄne novosti v delovanju obmoÄ?ne agencije?

ÂťOhranjamo osnovna podroÄ?ja delovanja: spodbujanje regionalnega razvoja, podjetniĹĄtva in turizma, bomo pa veÄ? pozornosti namenili tvornejĹĄemu povezovanju vseh kljuÄ?nih partnerjev in prepoznavnosti agencije. Poleg tega bomo zavzeto delali pri pridobivanju predvsem razvojnih sredstev. V Ä?im veÄ?ji meri bo treba slediti globalnim trendom. NaĹĄo obmoÄ?no agencijo vidim kot ustanovo, ki bo poskrbela, da se bo regija SaĹĄa uvrĹĄÄ?ala med tako imenovane pametne regije.ÂŤ To bo kar velik izziv tudi za vas. ÂťRes je. To bo dolgoroÄ?en proces. Pri razvoju regije SaĹĄa kot pametne regije imamo to prednost, da ima predvsem Mestna obÄ?ina Velenje razvitih veliko elementov, ki izpolnjujejo merila pametnih mest. Prednost tega je, da lahko manjĹĄe obÄ?ine v regiji te elemente prenesejo v svoje okolje, jih prilagodijo sebi in se s tem izognejo dodatnim stroĹĄkom. Infrastruktura za razvoj pametnega mesta oziroma pametnih storitev je precej draga, zato je tako pomembno, da se v regiji povezujemo in delujemo skupaj za najboljĹĄe Ĺživljenje njenih prebivalcev.ÂŤ Gotovo ste iskali podporo pri Ĺžupanih regije SaĹĄa. Vas ti podpirajo v prizadevanjih? ÂťBila sem na individualnih pogovorih. Me podpirajo, za kar se jim ob tej priloĹžnosti zahvaljujem. So me pa seznanili tudi z njihovimi potrebami oziroma njihovimi priÄ?akovanji. Menim, da smo naĹĄli kar dobre sinergije za sodelovanje. Verjamem, da bomo lahko delovali z roko v roki.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Krize v gradbeniĹĄtvu ĹĄe ni konec V podjetju Elektro Jezernik iz Velenja menijo, da se naroÄ?niki za izvedbo elektriÄ?nih inĹĄtalacij ĹĄe vedno odloÄ?ajo po merilu najniĹžje cene, ĹĄele nato po kakovosti izvedbe Tatjana PodgorĹĄek

V letoĹĄnjih vroÄ?inskih valih je marsikdo menil, da imajo izvajalci elektro storitev polne roke dela. BoĹĄtjan Jezernik, direktor podjetja Elektro Jezernik iz Velenja, pravi, da imajo dela v poletnem Ä?asu res veÄ? kot v drugih mesecih leta, a ne zaradi visokih temperatur in poslediÄ?no veÄ?jega povpraĹĄevanja po vgradnji klimatskih naprav, ampak zaradi popravil ter izvajanja veÄ?jih remontnih in vzdrĹževalnih del v podjetjih. Omenjeno podjetje je v tukajĹĄnjem okolju eno tistih druĹžinskih podjetij, ki tradicijo obrti uspeĹĄno prenaĹĄa iz generacije v generacijo Ĺže veÄ? kot 20 let. Iz manjĹĄe obrtne delavnice je preraslo v podjetje z 20 zaposlenimi. Sogovornik ocenjuje, da je tako predvsem zaradi prizadevanj po ponudbi kakovostnih

storitev, sledenju novostim v branĹži ter odzivnosti potrebam na trgu. Posledice nihanj, ki so v dejavnosti gradbeniĹĄtva zelo prisotna, poskuĹĄajo omiliti z razliÄ?nimi ukrepi. Trditvam, da se razmere v gospodarstvu izboljĹĄujejo, delno prikima, saj meni, da je to zaradi trenutnih trendov, ne toliko dolgoroÄ?nih vlaganj. ÂťTeĹžko pa soglaĹĄam s tistimi, ki trdijo, da je krize v gradbeniĹĄtvu konec. Ä&#x152;e bi bilo tako, potem cene storitev ne bi bile tako nizke, kot so in omogoÄ?ajo samo sprotno plaÄ?evanje stroĹĄkov podjetja, ne pa tudi njegove rasti, razvoja, ĹĄiritve, vlaganj.ÂŤ Kot pravi, se naroÄ?niki ĹĄe vedno odloÄ?ajo za izvajalca na osnovi najniĹžje moĹžne cene, kar pogosto ne omogoÄ?a kakovostne izvedbe in se v veÄ?ini primerov izkaĹže kot napaÄ?na in na koncu ĹĄe draĹžja odloÄ?itev. Je pa treba priznati, dodaja, da v

Ukrepi za odpravo posledic zaradi podlubnikov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic ĹĄkode zaradi prekomerne namnoĹžitve podlubnikov in ga poslalo v javno obravnavo. Predlog je pripravilo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, zainteresirani pa lahko pripombe nanj oddajo do 10. septembra. Zakon med drugim prinaĹĄa poenostavitev administrativnih ukrepov z namenom skrajĹĄevanja postopkov za lastnike gozdov in doloÄ?a nekatere olajĹĄave za lastnike gozdov na davÄ?nem podroÄ?ju, in sicer zaradi ĹĄkode, ki jo v gozdovih povzroÄ?ajo podlubniki. đ&#x;&#x201D;˛

Slovenski izvozniki delajo dobro V prvih petih mesecih se je v Sloveniji najbolj poveÄ?al izvoz elektriÄ?nih strojev in naprav, in sicer za 170 milijonov evrov. Sledil je izvoz vozil, ki je veÄ?ji za 142 milijonov evrov, ter nafte in derivatov za 124 milijonov evrov.

Novo povabilo Zaposli me Zavod RS za zaposlovanje je objavil novo javno povabilo Zaposli. me 2017â&#x20AC;&#x201C;2019, ki spodbuja zaposlovanje brezposelnih iz vse Slovenije. Program omogoÄ?a, da delodajalci za zaposlovanje brezposelnih pridobijo subvencijo od 5.000 do 7.000 evrov. Skupno je na voljo subvencij za 9.526 brezposelnih, namenjenih spodbujanju zaposlovanja in izboljĹĄanju zaposlitvenih moĹžnosti brezposelnih, ki so dopolnili 30 let ali veÄ?.

Zaradi okvare prerazporedili delovni Ä?as Velenje, 10. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Premogovniku Velenje je priĹĄlo do poĹĄkodbe traka za odvoz premoga iz jame, zato nekaj dni ni obratoval glavni odvoz premoga iz jame. Trak so morali ustaviti in vstaviti nov del gume. Delovni Ä?as so za vse zaposlene v jami, ki so vezani na odvoz premoga, prerazporedili. Ti bodo dnino, ki bi jo morali opraviti v Ä?etrtek v drugi izmeni, opravili v soboto, 2. septembra, tisti, ki bi morali delati ponoÄ?i, pa v soboto, 26. avgusta. Rudarji tudi niso delali v petek, 11. avgusta. To dnino bodo vsi nadomestili to soboto, 19. avgusta.

Esotech na ĹĄtevilnih gradbiĹĄÄ?ih Velenjski Esotech izvaja v teh poletnih mesecih ĹĄtevilna dela. Med drugim zakljuÄ?ujejo montaĹžo turbin in generatorjev na hidroelektrarni BreĹžice, montaĹžo daljinskega vodenja na Premogovniku Velenje, industrijsko Ä?istilno napravo za Henkel, Ä?istilni napravi za obÄ?ini PoljÄ?ane in Kanal ob SoÄ?i in obnavljajo Ä?rpaliĹĄÄ?e Silla.

Tujce vse bolj zanimajo vlaganja pri nas Tujci se vedno bolj zanimajo za gradnjo tovarn pri nas. Poleg Magne, ki je sedaj nekoliko bliĹže postavljenemu cilju, saj je za obmoÄ?je gradnje izdano okoljevarstveno dovoljenje, se za gradnjo nove tovarne zanima tudi japonska druĹžba Sumitomo Rubber Industries, ki bi v Sloveniji zaÄ?ela proizvajati medicinske elastomere. Vrednost naloĹžbe je po njihovih navedbah okoli 34 milijonov evrov. Japonska druĹžba ima v mislih tri moĹžne lokacije, najglasneje se omenja Logatec, v igri pa naj bi bila tudi Komenda in Trbovlje. Po napovedih gospodarskega ministrstva bo tovarna velika 12.000 kvadratnih metrov, velikost zemljiĹĄÄ?a na izbrani lokaciji pa bo znaĹĄala 32.000 kvadratnih metrov.

Afera z nizozemskimi jajci Afera z nizozemskimi jajci, ki trese velik del Evrope, je segla tudi do nas. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je sporoÄ?ila, da sta nemĹĄki proizvajalec in avstrijski dobavitelj vsa jajca, ki bi lahko vsebovala Ä?loveku ĹĄkodljivi fipronil, v Sloveniji umaknila iz prodaje. Nizozemske oblasti so zaÄ?asno zaprle 138 perutninskih farm in bi lahko bile prisiljene zaklati na milijone piĹĄÄ?ancev. Na milijone iz Nizozemske uvoĹženih jajc so Ĺže uniÄ?ili v NemÄ?iji, Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji na Ĺ vedskem in v Ĺ vici. Sumljiva jajca so umaknili tudi s hrvaĹĄkih polic.

ReĹĄenih Ĺže 64,83 % vloĹženih ugovorov Ljubljana, 10. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V teh dneh bo z osebno vroÄ?itvijo izdanih 26.300 odloÄ?b o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vloĹžili ugovor zoper informativni izraÄ?un dohodnine. To je dobrih 64 % glede na vloĹžene ugovore. Rok za doplaÄ?ilo dohodnine je 30 dni od datuma vroÄ?itve odloÄ?be. Prav tako pa bo v 30 dneh od datuma vroÄ?itve odloÄ?be izvrĹĄeno nakazilo na tekoÄ?i raÄ?un zavezancem, ki imajo vraÄ?ilo dohodnine. Zoper odloÄ?bo je moĹžna pritoĹžba, ki pa ne zadrĹži izvrĹĄitve. Za ostale zavezance FinanÄ?na uprava RS nadaljuje postopke odmere dohodnine in bo odloÄ?be izdala do 31. oktobra.

Ikea v Srbiji BoĹĄtjan Jezernik: ÂťUvajanje vajeniĹĄkega sistema izobraĹževanja je pravi korak za motivacijo, a je za to, da bo vajenec postal dober mojster, premalo.ÂŤ

zadnjem Ä?asu nekateri Ĺže prepoznavajo vrednost kakovostne storitve. Zagotovo bi lahko za boljĹĄi poloĹžaj malih podjetnikov in obrtnikov, meni sogovornik, naredila veÄ? drĹžava, Ä?e bi jim priĹĄla naproti z nekoliko niĹžjimi davki ali prispevki, z manj administracije in na nekaterih podroÄ?jih enostavnejĹĄo zakonodajo. Tako pa postavlja pogoje, jih omejuje, hkrati pa jih prepuĹĄÄ?a lastni iznajdljivosti. VeÄ? kot 95 odstotkov poslov pridobi podjetje na domaÄ?em trgu, kjer namerava iskati priloĹžnosti tudi v prihodnje. Dejavnosti ne nameravajo ĹĄiriti, ampak ohraniti kakovost obstoje-

Ä?ih storitev oziroma jih nadgraditi z nadaljnjim posodabljanjem opreme in izobraĹževanjem zaposlenih, kar zahteva bolj specializirano in zahtevno delo. Tudi to, poudarja Jezernik, je eden od kljuÄ?ev za uspeh. Na vpraĹĄanje, ali ocenjuje, da je uvajanje vajeniĹĄkega sistema izobraĹževanja za poklice, ki jih primanjkuje, pravi korak za motiviranje mladih, je odgovoril: ÂťJe pravi korak, vendar na to, kdo bo dober mojster ali ne, bistveno ne bo vplivalo. Treba je imeti poklic oziroma delo rad in ga opravljati z veseljem, sicer je precej truda zaman.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

V Beogradu so ob navzoÄ?nosti predsednika drĹžave Aleksandra VuÄ?iÄ&#x2021;a odprli dolgo priÄ?akovano naloĹžbo â&#x20AC;&#x201C; blagovnico Ikea. To je 400. trgovina ĹĄvedskega pohiĹĄtvenega velikana, Srbija pa je 49. drĹžava, v kateri je Ikea postavljena. Srbi bodo lahko na 33.000 kvadratnih mestih izbirali med 9.500 izdelki. Zanimivo je, da je Ikea sicer svojo trgovino v Beogradu odprla Ĺže leta 1991, a jo zaradi razmer v drĹžavi po letu in pol tudi zaprla.

AmeriÄ?ani spet veselo troĹĄijo Dolg kreditnih kartic ameriĹĄkih potroĹĄnikov je presegel rekordno vrednost, ki je bila pred tem doseĹžena leta 2008 pred izbruhom svetovne finanÄ?ne recesije. Po podatkih Feda je viĹĄina neodplaÄ?anih posojil kreditnih kartic junija dosegla 1,02 trilijona dolarjev (870 milijard evrov).

PotroĹĄnja raste tudi v Evropi Po podatkih Evropskega zdruĹženja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) se je prodaja avtomobilov v prvi polovici 2017 v Evropski uniji okrepila za 4,6 odstotka. PovpraĹĄevanje je preseglo napovedi. Ĺ e bolj smo za avtomobili ponoreli Slovenci â&#x20AC;&#x201C; prodaja pri nas je namreÄ? za desetino veÄ?ja kot pred krizo. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 5

DRUĹ˝BA

17. avgusta 2017

Vesel, da bo dobilo Velenje varovana stanovanja Na pogovor smo povabili vodjo svetniĹĄke skupine DeSUS v svetu Mestne obÄ?ine Velenje SreÄ?ka KoroĹĄca Mira ZakoĹĄek

SvetniĹĄko skupino DeSUS v svetu Mestne obÄ?ine Velenje predstavljajo ĹĄtirje svetniki, vodi pa jih SreÄ?ko KoroĹĄec. Povabili smo ga na pogovor. Kako ste zadovoljni z opravljenim delom v letoĹĄnjem prvem polletju? ÂťMoram priznati, da sem vesel vseh uspehov, ki smo jih uresniÄ?ili v tem polletju. Vsi projekti, ki so bili predstavljeni za sofinanciranje iz strukturnih skladov, so bili potrjeni. To pomeni, da so sodelavke in sodelavci obÄ?inske uprave pravilno ocenili, kako je potrebno projekte predstaviti, in uspeli so. Vse Ä?estitke njim in tudi direktorju obÄ?inske uprave mag. Iztoku Moriju, ki

je dajal usmeritve in pobude v pravo smer. Posebno sem zadovoljen s spremembo poslovnika, ki omogoÄ?a bolj poglobljene razprave in ne samo predstavitve pred kamero posameznim opozicijskim strankam. Vedno sem pripravljen za dialog, ki je kon-

â?ą

NajpomembnejĹĄe je odpiranje novih delovnih mest, da bodo lahko mladi ostajali v tem okolju.

struktiven in ne politiÄ?en.ÂŤ Na kaj ste najbolj ponosni? ÂťPonosen sem, da smo uspeli z usmeritvijo turizma in tudi ure-

dustrijski center Stara vas. To nam omogoÄ?a odpiranje novih delovnih mest, kar je trenutno najbolj pomembno. Ne morem pa mimo dejstva, da zmore naĹĄ proraÄ?un podpirati socialne programe kot tudi druĹĄtva nevladnih organizacij. Posebno pozornost pripisujem izgradnji oskrbovanih stanovanj, po katerih je v zadnjem Ä?asu kar precej povpraĹĄevanja.ÂŤ Kaj se vam zdi v VeleSreÄ?ko KoroĹĄec. ÂťZa starejĹĄe je v mestni nju dobro reĹĄeno? obÄ?ini Velenje dobro poskrbljeno.ÂŤ ÂťĹ˝e dalj Ä?asa govorimo o naĹĄem jezeru, ditvijo starega mestnega jedra v ki je srediĹĄÄ?e naÄ?rtovanega turiStarem Velenju. Moram pa pou- stiÄ?nega razvoja. Trenutno so v dariti, da sem ĹĄe posebej vesel, pripravi projekti, ki bodo pripoker bomo s pomoÄ?jo evropskih mogli k dobri promociji in razsredstev komunalno uredili in- cvetu turizma. Seveda pa se ve-

selimo tudi 3. razvojne osi, ki jo to okolje nujno potrebuje, ĹĄe posebej pa si brez nje ne moremo predstavljati gospodarskega razvoja. Dobro je reĹĄeno vpraĹĄanje starejĹĄih, katerim MOV namenja veliko pozornost. Tudi za mlajĹĄe generacije je poskrbljeno glede vrtcev, izobraĹževanja in tudi socialnih transferjev.ÂŤ

â?ą

Spremenjen poslovnik sveta omogoÄ?a poglobljene razprave in ne Âťzgolj predstavitve pred kameroÂŤ.

Kaj pa bi Ĺželeli spremeniti? ÂťVeliko smo naredili, veliko dela pa nas ĹĄe Ä?aka. Naj predvsem omenim odpiranje delovnih mest, da bodo mladi imeli zaposlitve in si tako ustvarili dru-

Ĺžine, ki kot vidimo niso v najbolj zavidljivem poloĹžaju. Potem je ĹĄe ureditev cestne infrastrukture, ki je v pristojnosti drĹžave. Tesno smo povezani tudi z bolniĹĄnico TopolĹĄica, za katero menim, da ji morajo ostati pristojnosti kot do sedaj â&#x20AC;&#x201C; samostojna ustanova in brez prikljuÄ?itve k BolniĹĄnici Celje.ÂŤ Kaj bi ĹĄe radi postorili do konca mandata? ÂťNa zaÄ?etku mandata 2014â&#x20AC;&#x201C; 2018 smo si tako stranka DeSUS kot tudi svet Mestne obÄ?ine Velenje zadali doloÄ?en program. Veseli nas, da smo v treh letih dosegli precejĹĄen del zastavljenih nalog in tako bomo delovali tudi do konca mandata. PrepriÄ?an sem, da bomo zastavljene cilje dokonÄ?ali v dobro vseh naĹĄih obÄ?anov in razvoja mestne obÄ?ine Velenje. PrepriÄ?an sem, da bo realizacija projektov omogoÄ?ala nadaljnji razvoj na celotnem podroÄ?ju MOV.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

ObÄ?ani si sodobne ceste in ĹĄportno dvorano zasluĹžijo ObÄ?ina LuÄ?e pred najveÄ?jo naloĹžbo tega mandata â&#x20AC;&#x201C; Skoraj do vseh visokogorskih kmetij asfaltirane ceste Tatjana PodgorĹĄek

Minuli teden je bil v obÄ?ini LuÄ?e pester predvsem zaradi prireditev, s katerimi so zaznamovali obÄ?inski praznik. V okviru 48. LuÄ?kega dne se je zvrstilo kar nekaj ĹĄportnih in kulturnih dogodkov, osrednjo pozornost pa pri teh namenjajo tradiciji, zagotavlja tamkajĹĄnji Ĺžupan Ciril

ravajo na mestu, kjer danes stoji telovadnica. To naj bi podrli in zgradili objekt, ki bo po izgradnji najveÄ?ji v obÄ?ini. Za naloĹžbo so se dogovorili Ĺže na zaÄ?etku tega mandata, zato vsa tri leta zanjo pridno varÄ?ujejo. Pred nedavnim jih je ministrstvo za ĹĄolstvo in ĹĄport seznanilo, da je bila lokalna skupnost ena od petih slovenskih obÄ?in, ki so bi-

OsnovnoĹĄolci so tudi tokrat pripravili zanimiv skeÄ?. (foto: ks)

Rosc. Kot pravi, so bile navade in ĹĄege, ki jih negujejo ob razliÄ?nih priloĹžnostih, pred veÄ? kot ĹĄtirimi desetletji v Sloveniji redkost, danes pa jih prikazujejo tudi v drugih okoljih po drĹžavi, zato bodo v prihodnje morali stvari postaviti na druge temelje.

ZadolĹževanje naj ne bi bilo potrebno

Ciril Ros je Ä?as od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika oznaÄ?il za prehodnega, saj glavnino aktivnosti namenjajo uresniÄ?itvi najveÄ?je naloĹžbe tega mandata â&#x20AC;&#x201C; izgradnji nove ĹĄportne dvorane. Zgraditi jo name-

le uspeĹĄne na razpisu. Za novo ĹĄportno dvorano je obljubilo dobro Ä?etrtino potrebnega denarja, kot pogoj za to pa postavilo zaÄ?etek in konec gradnje v letu 2018. Zato sedaj glavnino naporov namenjajo Ä?imprejĹĄnji pridobitvi gradbenega dovoljenja. Po ocenah bo naloĹžba stala od 1,5 do 2 milijona evrov. Glede na prihranke in obljubljeno pomoÄ? drĹžave Rosc predvideva, da se jim zanjo ne bo treba zadolĹžiti. ÂťNaloĹžba bo velik zalogaj, a si naĹĄi obÄ?ani sodobno ĹĄportno dvorano, ki bo omogoÄ?ila izvedbo tudi vseh ĹĄportnih dogodkov z Ĺžogo, zasluĹžijo.ÂŤ

Prejemniki obÄ?inskih priznanj in nagrad

Na slavnostni seji luÄ?kega obÄ?inskega sveta pred tednom dni so nekaterim posameznikom in druĹĄtvom podelili obÄ?inska priznanja in nagrade. Prejeli so jih: predice KUD-a Antona MlaÄ?nika LuÄ?e, patronaĹžna sestra Vera Rakun, osnovnoĹĄolec Nejc Funtek, kulturni zanesenjak Albin MoliÄ?nik, Ĺ portno druĹĄtvo Raduha LuÄ?e, luÄ?ki smuÄ?arski klub in SmuÄ?arsko tekaĹĄko druĹĄtvo LuÄ?e.

V 23 letih posodobili skoraj vse obÄ?inske ceste

ZasluĹžijo si, tako Rosc, tudi sodobne obÄ?inske ceste, zato ne preseneÄ?a, da vsako leto asfaltirajo pribliĹžno ĹĄtiri kilometre cest in za to namenjajo od 250 do 300 tisoÄ? evrov na leto. Z denarjem obÄ?inskega proraÄ?una takĹĄen ÂťtempoÂŤ ohranjajo minulih 15 let in kmalu bodo lahko rekli, da so do skoraj vseh visokogorskih kmetij pripeljali sodobne poti, ter s tem pribliĹžali standard tamkajĹĄnjih obÄ?anov tistemu v dolini ali v drugih krajih. ÂťImamo veÄ? kot 140 kilometrov obÄ?inskih cest. Leta 1994, ko smo dobili samostojno obÄ?ino, pa ra-

Ciril Rosc: ÂťDo skoraj vseh visokogorskih kmetij pripeljati sodobne poti.ÂŤ

Ĺ˝elitee po kkonÄ? konÄ?ani onÄ?ani onÄ?ani ednji ĹĄĹĄoli oli srednji nadaljeva nadaljev ti nadaljevati aĹžev aĹž evanje? evanje? izobraĹževanje?

zen v srediĹĄÄ?u LuÄ? nismo imeli praktiÄ?no niti kvadratnega metra asfalta.ÂŤ Hkrati s tem postopoma urejajo njihovo lastniĹĄtvo; aktivnosti pri odmerah, kar je prav tako zahtevna naloga, so konÄ?ali konec lanskega leta. V tem so med prvimi v drĹžavi. Sogovornik meni, da jim bo ureditev omenjenega prihranila marsikateri siv las v prizadevanjih za nadaljnji razvoj okolja. Poleg zapisanega so letos spomladi izvedli ĹĄe protipoplavne ukrepe v Krnicah, v tem Ä?asu posodabljajo vodohran v PodveĹži, jeseni pa naÄ?rtujejo ĹĄe asfaltiranje ceste v Podvolovjeku. đ&#x;&#x201D;˛

Vabljeni abljeni

k vpisu v drugem vpisnem rroku

od 28. 8. 2017 do 1. 9. 2017! VeÄ? na vss.scv.si/vpis

ViĹĄja strokovna ĹĄola Velenje

je prava izbira!

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 9. avgust Ob ÂťjajÄ?ni aferiÂŤ, ki je odmevala po vsej Evropi, je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sporoÄ?ila, da sta nemĹĄki proizvajalec in avstrijski dobavitelj v Sloveniji umaknila iz prodaje vsa jajca, ki bi lahko bila okuĹžena s fipronilom. Tresla so se tla v Kvarnerju na HrvaĹĄkem. Potres z magnitudo 3,7 so izmerili med otokom Krkom in mestom Jadranovo. Po moÄ?nejĹĄem potresu (z magnitudo 7) so Ĺžrtve preĹĄtevali v kitajski pokrajini SeÄ?uan.

17. avgusta 2017

Ĺ˝abja perspektiva

Mojca Ĺ truc

V trÄ?enju dveh potniĹĄkih vlakov blizu mesta Aleksandrija na severu Egipta je po umrlo 37 ljudi, 123 je bilo poĹĄkodovanih. AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je ĹĄe zaostril besedni spopad med ZDA in Severno Korejo. Tvitnil je, da imajo ZDA Ĺže pripravljeno oroĹžje, Ä?e bo Severna Koreja ravnala nespametno.

Na Portugalskem so se gasilci borili s poĹžari. Oblasti so v strahu, da se bodo poĹžari ob prihajajoÄ?i vroÄ?ini ĹĄirili ĹĄe hitreje, zaprosile za evropsko pomoÄ?. Monsunsko deĹževje je v Himalaji sproĹžilo ĹĄtevilne zemeljske plazove in poplave, ki so v Nepalu zahtevali najmanj 49 Ĺživljenj, v sosednji Indiji pa 45. Vlada Burkine Fasa je sporoÄ?ila, da so trije strelci stopili v restavracijo in streljali vse povprek. V ÂťteroristiÄ?nem napaduÂŤ je bilo ubitih 17 ljudi.

Ponedeljek, 14. avgust

Zemlja se je tresla in prinaĹĄala strah v kri.

Ob 175 poĹĄkodovanih je 19 ljudi Ĺživljenje izgubilo â&#x20AC;&#x201C; med njimi ĹĄest turistov. V zahodnem predmestju Pariza Levallois-Perret je moĹĄki zapeljal v skupino vojakov in pobegnil. Kasneje so ga ujeli in ugotovili, da je ranil ĹĄest vojakov. Da bi prepreÄ?ili nezakonite migracije, je avstrijski notranji minister ukazal dodatno poostritev nadzora na obmejnih obmoÄ?jih. Novoizvoljena ustavodajna skupĹĄÄ?ina v Venezueli si je podelila neomejena pooblastila za vladanje, opozicija pa je znova opozorila na nevarnost diktature. Potem ko je ameriĹĄki predsednik Donald Trump dejal, da se bo Severna Koreja sooÄ?ila z Âťognjem in besomÂŤ, Ä?e bo ĹĄe naprej grozila ZDA, je Pjongjang zagrozil, da razmiĹĄlja o balistiÄ?nem napadu na ameriĹĄki otok Guam.

Ä&#x152;etrtek, 10. avgust ZaÄ?ela so se dela na primorski avtocesti med Logatcem in Uncem proti Kopru. In Ĺže so se zaÄ?eli pojavljali tudi obÄ?asni zastoji. Arso je avstrijsko-kanadskemu avtomobilskemu velikanu Magni izdal okoljevarstveno soglasje za projekt na poslovnem obmoÄ?ju HoÄ?e. V javnosti so se pojavile vsebine kazenskih

Srbski zunanji minister Ivica DaÄ?iÄ&#x2021; je predstavil naÄ?rt za razBesedni spopad med ZDA in Severno Korejo se je delitev Kosova, po katerem bi se zaostroval. severni (preteĹžno srbski del) Kosova prikljuÄ?il k Srbiji. Vzhodno od Pariza je na teraso picerije z Venezuelski predsednik NicolĂĄs Maduro je dejal, da se Ĺželi prihodnji mesec ob zaseda- avtomobilom zapeljal 32-letnik, ki naj bi denju Generalne skupĹĄÄ?ine ZdruĹženih narodov lal samomor. Pri tem je umrla 13-letna dekliv New Yorku sreÄ?ati z ameriĹĄkim kolegom ca, 12 ljudi je bilo ranjenih. Donaldom Trumpom.

Sobota, 12. avgust Na naĹĄih cestah so se znova vile kolone ploÄ?evine. Nevladna organizacija Zdravniki brez meja je zaÄ?asno ustavila akcijo iskanja in reĹĄevanja prebeĹžnikov v Sredozemskem morju. Za razlog so navedli groĹžnje libijske obalne straĹže. V Charlottesvillu v ZDA so pote- Z neobvladljivimi poĹžari se spopadajo (tudi) v GrÄ?iji. kali protesti proti naÄ?rtom za umik kipa konfederacijskega generala iz Ä?asa drPod moÄ?nim politiÄ?nim pritiskom je ameĹžavljanske vojne. riĹĄki predsednik Donald Trump iz Bele hiĹĄe Na Poljskem je zjutraj v neurjih umrlo pet obsodil nasilje rasistov na shodu v Charlotteljudi, vsi zaradi izruvanih oziroma podrtih svillu. A ker ni bil dovolj odloÄ?en, so njegovo dreves. ekipo zaÄ?eli zapuĹĄÄ?ati ĹĄtevilni direktorji, njeNadaljevala se je zgodba spopada med gova podpora v javnosti pa je znova padla. Ruska obveĹĄÄ?evalna sluĹžba FSB je aretirala Trumpom in DĹžong Unom. Strasti je skuĹĄal pomiriti kitajski predsednik, ki je obe strani ĹĄtiri domnevne Ä?lane skrajne sunitske skupine Islamska drĹžava, ki naj bi naÄ?rtovali napade na kraje na obmoÄ?ju Moskve. GrĹĄke oblasti so prebivalce severovzhodno od Aten pozvale k evakuaciji pred obseĹžnim gozdnim poĹžarom, ki se nenadzorovano ĹĄiri.

Torek, 15. avgust

Se bodo razmere v Venezueli uredile? Brali smo o podrobnostih kazenskih ovadb zoper Zorana JankoviÄ&#x2021;a.

ovadb zoper ljubljanskega Ĺžupana Zorana JankoviÄ&#x2021;a. Tihotapci ljudi so ob obali Jemna z ladje v morje porinili do 180 prebeĹžnikov, pri Ä?emer je umrlo okrog 50 ljudi. Zaradi vse veÄ?jega navala prosilcev za azil, ki peĹĄ prihajajo iz ZDA v Kanado, je kanadska vojska na meji postavila zaÄ?asno zatoÄ?iĹĄÄ?e, ki lahko sprejme 500 ljudi. Severna Koreja je sporoÄ?ila, da bo naÄ?rt za izstrelitev ĹĄtirih raket srednjega dosega v vode blizu ameriĹĄkega tihomorskega otoka Guam predstavila v nekaj dneh. Nekateri Ä?lani osebja na ameriĹĄkem veleposlaniĹĄtvu na Kubi so skrivnostno izgubili sluh in so morali na zdravljenje v domovino.

Nedelja, 13. avgust V Cahrlottesvillu v ZDA je med protestnike (nasprotnike rasistov in neonacistov), ki so tam vztrajali od dne pred tem, zapeljal avtomobil. Pri tem je bila ubita 32-letna Ĺženska, pet ljudi pa je bilo poĹĄkodovanih.

KonÄ?alo se je svetovno prvenstvo v atletiki, na katerem se je od kariere poslovil Usain Bolt.

"VĹĄeÄ? mi je, kako neobremenjeni so AfriÄ?ani pri vzgoji. Mati v vasi brez veÄ?jih zadrĹžkov majhnega otroka pusti ob cesti in se odpravi na delo. Ä&#x152;e otrok zajoka, ga potolaĹži katera od Ĺžensk v bliĹžini," je dejal fant Samo, ko smo po sedmih letih od seznanitve v Ugandi z AmeriÄ?anko Ash sedeli ob veÄ?erji pri njej doma, v Santa Feju v Novi Mehiki v ZDA. "NekoÄ? sem na trgu videla Ĺžensko, ki je imela dojenÄ?ka za nogo privezanega na vrvici, neke vrste povodcu. Mali se je potem svobodno plazil v doloÄ?enem radiju, medtem ko je ona prodajala naprej," je dodala Ash. TjaĹĄa Zajc Z vidika zahodnjakov so se nam to zdeli zabavni spomini, rahlo ĹĄokantni principi skrbi za otroka, enoglasno pa smo se strinjali, da na Zahodu danes glede skrbi za otroke pogosto kompliciramo bolj, kot je treba. SploĹĄno globalno naÄ?elo je, da vsi starĹĄi svojim otrokom Ĺželijo le najboljĹĄe, druĹžba otroke ĹĄÄ?iti, ker so po eni strani najĹĄibkejĹĄi Ä?len, po drugi strani prihodnost. To je vse, kar je skupnega ĹĄtevilnim kulturam; predstava o tem, kaj je za otroka najbolje in najbolj koristno, pa se ekstremno razlikuje od drĹžave do drĹžave. Slovenija je primerjalno do starĹĄev zelo radodarna pri prvih dneh Ĺživljenja otroka. V Ĺ vici mati dobi ĹĄtiri mesece porodniĹĄkega dopusta, v ZDA AmeriÄ?ankam pripadata dva tedna. KapitalistiÄ?na svetovna velesila je tudi v drugih pogledih do delovnega Ä?loveka precej neusmiljena: delavci imajo okoli dva tedna dopusta letno, in kot mi je povedala kolegica Heather iz Marylanda, veÄ?ina ljudi tudi tega ne porabi. Enostavno neprestano delajo. Kolega AmeriÄ?ana, ki je zaradi sluĹžbe ogromno zdoma, sem vpraĹĄala, kako gleda na to, da svoje otroke vidi zelo malo Ä?asa. Njegov odgovor je bil, da na koncu trenutke, ko je doma, poskuĹĄa Ä?im bolj kakovostno preĹživeti z njimi. Kmalu potem, ko sem se zaÄ?ela ukvarjati z inovacijami v digitalnem zdravju, mi je znanka iz Francije veÄ?krat rekla, da moram nujno v Izrael; ker da je Izrael neke vrste Silicijeva dolina na tej strani oceana. TamkajĹĄnje okolje si je skoraj nemogoÄ?e predstavljati, Ä?e ga ne vidiĹĄ od blizu. Zelo visok odstotek ljudi ima doktorat, militantno disciplinirana druĹžba tudi od deklet priÄ?akuje obvezno sluĹženje vojaĹĄkega roka. Ljudi to utrdi, drugaÄ?e so trdoĹživi, ambiciozni, drugaÄ?e komunicirajo, bolj so neposredni. Kar se njim zdi normalno, se marsikomu drugemu zdi vsiljivo. To, odtenki in razliÄ?ne barve vzgoje in poslediÄ?no odnosov vedno znova osupnejo. So tisto, kar Ä?loveĹĄtvo dela tako misteriozno nerazvozljivega. ReÄ?i, da je kateri od sistemov (naj)boljĹĄi, je nesmiselno. Vsak je prilagojen svojemu okolju, vsak definira kulturo, iz katere izhaja. Ĺ koda, da v ĹĄolskem sistemu ni veÄ? prostora za uÄ?enje o razliÄ?nih kulturah in vrednotah. Poznavanje drugih sistemov omogoÄ?a odprtost do drugaÄ?nosti, viĹĄjo tolerantnost in soÄ?utnost do drugaÄ?nih idej in nazorov. Morda koga ustavi pred prehitro sodbo drugega. Hkrati pa vÄ?asih predstavlja izziv brez dna za mednarodno komuniciranje in sodelovanje. Preprosto zato, ker so razlike in percepcija priÄ?akovanj vÄ?asih tako veliki, da ljudje raje obupajo, kot da bi jih poskuĹĄali preseÄ?i. Pa je vÄ?asih Ä?udno zgolj drugaÄ?no. đ&#x;&#x201D;˛

Zakaj na velenjskem gradu vÄ?asih ni zastave?

pozval k vzdrĹžanosti. Bela hiĹĄa je sporoÄ?ila, da je predsednik Donald Trump zavrnil telefonski klic venezuelskega kolega NicolĂĄsa Madura, Ä?eĹĄ da v Venezueli ni demokracije. Za povrh je omenil ĹĄe moĹžnost vojaĹĄkega posredovanja ZDA v Venezueli, Ä?e se razmere ne uredijo.

Petek, 11. avgust Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je odgovarjala na interpelacijo in pri tem v celoti zavrgla vse oÄ?itke kot neutemeljene. Predsednik DrĹžavnega zbora Milan Brglez je podpisal odlok o razpisu predsedniĹĄkih volitev, ki bodo 22. oktobra. VeÄ? delov Evrope je ponoÄ?i prizadelo moÄ?no neurje.

Bil je dela prost dan, katoliÄ?ani so praznovali Marijino vnebovzetje. Slovesna bogosluĹžja so potekala po ĹĄtevilnih cerkvah, posveÄ?enih Mariji. Predsednik republike Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec sta sprejela delegacijo ĹĄestih senatorjev ZDA, s katerimi sta govorila o sodelovanju med drĹžavama in v

Odtenki

Do leta 2021 bo grad Brdo prenovljen.

okviru zveze Nato, razmerah na Zahodnem Balkanu ter drugih aktualnih vpraĹĄanjih. Izvedeli smo, da bo Slovenija ĹĄe pred letom 2021, ko bo predsedovala Svetu EU, prenovila grad Brdo in dozidala hotel Brdo. Severnokorejska televizija je poroÄ?ala, da je njihov voditelj Kim DĹžong Un preuÄ?il naÄ?rte za izstrelitev raket proti ameriĹĄkemu tihomorskemu otoÄ?ku Guam, a bo pred ukazom o napadu ĹĄe malo opazoval, Âťkaj delajo neumni jenkijiÂŤ. Bolivija je odobrila gradnjo dobrih 300 kilometrov avtoceste skozi naravni rezervat amazonskega gozda Tipnis, kjer Ĺživijo tudi tri domorodna ljudstva oziroma skupno 14 tisoÄ? ljudi. Na skupino vernikov pred cerkvijo v predmetju madeirske prestolnice ja padlo drevo, ki je ubilo 13 ljudi in jih ĹĄe 50 poĹĄkodovalo.

Velenje, 8. avgusta - VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani se na zaposlene v Muzeju Velenje veÄ?krat obrnejo z vpraĹĄanji o slovenski zastavi, ki je izobeĹĄena na Velenjskem gradu, kar priÄ?a o tem, da je Velenjski grad domaÄ?inom res draga toÄ?ka, na katero so ponosni ter se vanjo pogosto zazrejo in uĹživajo ob pogledu na ta veliÄ?asten spomenik naĹĄe kulturne dediĹĄÄ?ine. V Muzeju Velenje se trudijo, da za zastavo zgledno skrbijo, zato jo ob napovedanih neurjih in moÄ?nejĹĄem vetru pravoÄ?asno snamejo, vÄ?asih pa se kljub temu zgodi, da nepredviden moÄ?nejĹĄi veter ali naliv poĹĄkodujeta zastavo ali drog, na katerem je izobeĹĄena. MoÄ?an veter je na strehi Velenjskega gradu pogostejĹĄi kot v mestnem srediĹĄÄ?u, snemanje in obeĹĄanje zastave pa je zahtevno opravilo, pri katerem morajo biti sodelavci Muzeja Velenje nadvse previdni, da ne tvegajo kakĹĄnih poĹĄkodb ali nezgod. Tako se Ä?ez leto veÄ?krat zgodi, da zastave na Velenjskem gradu kakĹĄen dan ali tudi veÄ? dni ni, saj jo preventivno snamejo, vsake toliko Ä?asa popravijo in obÄ?asno tudi zamenjajo z novo. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 7

ZeliĹĄÄ?arji prviÄ? sadili konopljo

Iz Ĺ oĹĄtanja do Podkraja z elektriÄ?nim avtobusom

DruĹĄtvo zeliĹĄÄ?arjev Velenje se prilagaja Ä?asu in novim trendom â&#x20AC;&#x201C; Na ekskurzijah po eko vrtovih ugotavljajo, da imajo veliko znanja Bojana Ĺ pegel

Velenje, 2. avgusta â&#x20AC;&#x201C; PrejĹĄnjo sredo dopoldne so Ä?lani velenjskega druĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev v velenjski mestni knjiĹžnici otrokom pripravili zabavno sredo. Na njej so izdelovali ĹĄopke iz roĹž in se posladkali s pravim zeliĹĄÄ?nim Ä?ajem. Ĺ˝e dan prej pa so v osrednjem razstaviĹĄÄ?u odprli tradicionalno razstavo, ki si jo lahko ogledate do 20. avgusta. Predsednik druĹĄtva Zvonko Skrt nas popelje po razstavi. Na njej si lahko ogledate kar nekaj

Zvonko Skrt: ÂťS sonaravnim vrtnarjenjem kljubujemo tudi suĹĄi.ÂŤ

zdravilnih rastlin, ki rastejo v Ĺ aleĹĄki dolini, uporabljamo pa jih lahko vse leto. Dodali so literaturo, ki zeliĹĄÄ?arjem pomaga pri pripravkih ne le Ä?ajev, ampak tudi razliÄ?nih zeliĹĄÄ?nih pripravkov. ÂťLetos prviÄ? razstavljamo tudi povsem naravno kozmetiko, ki smo jo zaÄ?eli izdelovati sami. Ne trĹžimo je, ampak pripravljamo delavnice, na katerih nauÄ?imo

MED VAMI

17. avgusta 2017

udeleĹžence, kako si lahko tinkture in razliÄ?ne kreme pripravijo sami. Nekateri naĹĄi Ä?lani to Ĺže zelo uspeĹĄno poÄ?nejo, je pa potrebnega kar nekaj znanja in potrpljenja. Izdali smo tudi broĹĄuro z navodili za izdelavo naravne kozmetike, recepte pa najdete tudi na spletni strani naĹĄega druĹĄtva,ÂŤ nam pripoveduje Skrt. NauÄ?ijo jih izdelati ognjiÄ?evo in gabezovo mazilo, mazilo iz smilja in razliÄ?na olja in kreme za nego telesa. ÂťTo je lahko odliÄ?na dopolnilna dejavnost na kmetijah, zato upam, da se bodo odzvali in se

pripravijo med letom, pa tudi, ko sodelujejo na razliÄ?nih sejmih. Foto utrinke iz njih so prav tako razstavili v knjiĹžnici. In kako so zadovoljni z letoĹĄnjo letino zeliĹĄÄ? na Grilovi domaÄ?iji? ÂťKljub suĹĄi je letina dobra, nikoli pa ne poberemo vseh zeliĹĄÄ?, saj potem prihodnje leto ne bi bilo pridelka. Vedno moramo poskrbeti za regeneracijo rastlin. Zelo dobro se nam obnesejo okrogle sonaravne gredice, ki smo jih zaÄ?eli urejati lani. Tudi suĹĄa jim ne pride do Ĺživega, zato bomo prihodnje leto, ko bomo na zeliĹĄÄ?nem vrtu posa-

sadili le nekaj veÄ? kot 10 sadik. Bujno so rasle, pridelek je velik. Uporabili jo bomo za Ä?aje in naravno kozmetiko.ÂŤ Pomlad so izkoristili za strokovne ekskurzije. Ogledali so si kar nekaj vrtov, v katerih zdravilne rastline pridelujejo sonaravno in ekoloĹĄko. Ob tem so dobili le potrditev veÄ?, da znajo veliko. ÂťImamo zgodovino in bogato tradicijo, vseeno pa smo izvedeli ĹĄe marsikaj novega in zanimivega. Znanje bomo uporabili Ĺže prihodnje leto,ÂŤ doda naĹĄ sogovornik. Tistim, ki jih ze-

ZeliĹĄÄ?ni vrt na Grilovi domaÄ?iji je zanimiv od pomladi do jeseni. ObiĹĄÄ?e jih tudi veliko otrok iz vrtcev in ĹĄol.

to tudi nauÄ?ili izdelovati,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄ sogovornik. Zato bodo v jesenskih mesecih pripravili kar nekaj delavnic, tudi po krajevnih skupnostih.

Bera zeliĹĄÄ? spet dobra

Seveda iz zeliĹĄÄ?, ki jih pridelajo na velikem zeliĹĄÄ?nem vrtu na Grilovi domaÄ?iji, ĹĄe vedno pripravljajo tudi Ä?aje. Z njimi redno postreĹžejo na prireditvah, ki jih

dili ĹĄe veÄ? zdravilnih zeliĹĄÄ?, uredili tudi nove sonaravne gredice.ÂŤ Ĺ˝e sedaj jih gojijo skoraj 100 vrst zeliĹĄÄ?, prihodnje leto pa bodo to ĹĄtevilko presegli. Letos so prviÄ? posadili konopljo, saj Ĺželijo prouÄ?iti njeno pridelovanje in uporabnost. ÂťSeveda gre za industrijsko konopljo, pridobili smo tudi dovoljenje ljubljanskega Kmetijskega inĹĄtituta, da jo lahko gojimo. Letos smo po-

liĹĄÄ?arstvo zanima, priporoÄ?a, da pridejo pogledat njihov zeliĹĄÄ?ni vrt v Lipju tako spomladi kot poleti in jeseni. ÂťV vsakem letnem Ä?asu je drugaÄ?en in zanimiv. Vedno radi obiskovalcem tudi svetujemo, kako naj zeliĹĄÄ?a vzgajajo sami,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da je sedaj v druĹĄtvu res aktivnih 30 Ä?lanov in Ä?lanic, pridruĹženih pa jih imajo ĹĄe veÄ? kot 100. đ&#x;&#x201D;˛

Festival domaÄ?ih okusov in tradicije Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, tamkajĹĄnji javni zavod Mladinski center ter obÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji so pod okriljem LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline ter LAS Notranjske prijavili na razpis Programa za razvoj podeĹželja skupni projekt Festival domaÄ?ih okusov in tradicije. Na ĹĄmarĹĄki obÄ?ini pravijo, da so v projekt vkljuÄ?ili tradicionalne prireditve ob obÄ?inskem prazniku oziroma martinovanju, jih nadgradili z delavnicami, predstavitvami in degustacijami tradicionalnih domaÄ?ih kulinariÄ?nih dobrot ter tradicionalnih obrti. ÂťFestival bo imel s svojo tematiko izrazito medgeneracijsko noto, saj bo povezoval mlade in starostnike, ki bodo prenaĹĄali svoje znanje in tradicijo nanje. Poleg tega bodo pod okriljem festivala potekale tudi delavnice za pripravo tradicionalnih jedi iz Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. NaÄ?rtujejo ĹĄe izdajo slikanice, v kateri bo vĹĄeÄ?no predstavljenih 5 receptov tradicionalnih jedi s tega obmoÄ?ja ter obe dolini regije SaĹĄa. Poleg izvedbe festivala sta prijavitelja iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline v projektu predvidela ĹĄe prireditveni ĹĄotor in zunanje ozvoÄ?enje za laĹžjo izvedbo prireditev (obÄ?ina Ĺ martno ob Paki) ter prireditvene stojnice (obÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji). Pridobitve bi precej olajĹĄale izvedbo prireditev in zmanjĹĄale odvisnost od muhastega vremena, ki lahko kroji prireditev zelo po svoje. LAS Notranjske, ki se je organizaciji Festivala tudi pridruĹžil, pa bo morebitne podrobnejĹĄe dopolnitve ĹĄe pripravil. đ&#x;&#x201D;˛

Dogovarjanja so Ĺže tako daleÄ?, da na prevoz ne bo treba veÄ? dolgo Ä?akati Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Lokalc, brezplaÄ?na storitev javnega prevoza za obÄ?ane, ki jo v Velenju zelo uspeĹĄno izvajajo Ĺže nekaj let, prihaja tudi v Ĺ oĹĄtanj. V Velenju Lokalc potnike vozi na petih progah. Ob njih je 43 postajaliĹĄÄ?. V Ĺ oĹĄtanju, kjer so uvedbo v okviru celotne prometne strategije naÄ?rtovali v naslednjih petih letih, pa pospeĹĄujejo aktivnosti, tako da obÄ?anom na lokalni prevoz ne bo treba Ä?akati tako dolgo. Po tihem si Ĺželijo, da bi jim to uspelo prej, najpozneje pa v drugi polovici prihodnjega leta. Ĺ e prej pa v Ĺ oĹĄtanj prihaja avtobus na elektriÄ?ni pogon. Poskusno ga bodo uvedli na liniji MetleÄ?eâ&#x20AC;&#x201C;Ĺ oĹĄtanjâ&#x20AC;&#x201C;Podkraj, vmes bo opravil kakĹĄno voĹžnjo tudi v Ravne in Gaberke ter proti TopolĹĄici. Ne pa tudi v samo TopolĹĄico. Tam ima koncesijo za javni potniĹĄki promet Izletnik in se bo o uvedbi brezplaÄ?nega avtobusnega prevoza za potnike treba dogovarjati z njimi. Pri izdelavi ĹĄtudije so jim z nasveti pomagali v Mestni obÄ?ini Velenje, kjer imajo z brezplaÄ?-

nim potniĹĄkim prevozom veliko izkuĹĄenj. V Ĺ oĹĄtanju si Ĺželijo, da bi linija povezala celo Ĺ aleĹĄko dolino, tako da bi se z Lokalcem lahko vozili tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki delajo v Velenju, in VelenjÄ?ani, ki delajo v Ĺ oĹĄtanju. O tem z direktorji tukajĹĄnjih podjetij potekajo intenzivni pogovori v zvezi s pocenitvijo stroĹĄkov. Brez tovrstnega sodelovanja ne bo ĹĄlo. Se bo pa treba potem v sluĹžbo voziti z avtobusom in ne z osebnimi avtomobili, da bo korist obojestranska. Ocenjujejo, da bi bil projekt Lokalc 'teĹžak' med 350.000 in 500.000 evri letno, kar je za ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj sĂĄmo ogromno. Ta danes samo za ĹĄolske prevoze iz 12 milijonov evrov velikega proraÄ?una nameni letno 550.000 evrov. Poskusna uvedba brezplaÄ?nega avtobusa na elektriÄ?ni pogon bo trajala pol leta oziroma eno leto. V tem Ä?asu bodo izmerili, kako polni bi vozili Lokalci in kolikĹĄna je pripravljenost Ĺ oĹĄtanjÄ?anov, da avtomobile nadomesti javni potniĹĄki promet. đ&#x;&#x201D;˛

Prosti Ä?as preĹživljajo ustvarjalno Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e priloĹžnost za skupno druĹženje mladih in starejĹĄih Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 27. julija â&#x20AC;&#x201C; Med poÄ?itnicami tudi v Medgeneracijskem srediĹĄÄ?u, ki ga je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj uredila na Trgu bratov Mravljakov, odmevata smeh in veselje. V njem so z otroki Ĺže v Ä?asu pouka stkali prijateljske vezi, zdaj pa jih le utrjujejo in ĹĄe veÄ? Ä?asa preĹživljajo skupaj.

ÂťVraÄ?ajo se stari in prihajajo novi. PridruĹžijo pa se nam tudi starejĹĄi, ki z nami delijo kakĹĄno izkuĹĄnjo in nam dajo kak pouÄ?en nasvet,ÂŤ pravi Maja KolĹĄek, ki vodi Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e. VeÄ?ino Ä?asa preĹživljajo v naravi in na igriĹĄÄ?ih. V parku ob vili Ĺ iroko igrajo badminton, v Tresimirjevem parku potekajo Ĺže prave male tekme v koĹĄarki, odbojki na mivki in med dve-

ma ognjema. NajmlajĹĄi uĹživajo v oblikovanju gradov v mivki, risanju s kredami ali pa se zapodijo na igrala. ÂťKo nam je prevroÄ?e, pa se podamo do Ĺ oĹĄtanjskega jezera, posedemo v senco in igramo karte. V deĹževnih dneh se druĹžimo ob druĹžabnih igrah, petju, plesanju in v likovnih delavnicah. Risali smo Ĺže poletne motive, izdelali mavriÄ?no drevo,

se lotili izdelovanja roĹžic in mavriÄ?nega pava, lotimo pa se tudi portretov.ÂŤ Ä&#x152;aka pa jih ĹĄe veliko novih delavnic in novih aktivnosti. V Ĺ oĹĄtanju vabijo tako starejĹĄe kot mlade, da se jim pridruĹžijo in izkoristijo priloĹžnost, da prosti Ä?as preĹživijo ustvarjalno in v dobri druĹžbi, pravijo. đ&#x;&#x201D;˛

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 8

KULTURA

17. avgusta 2017

ÂťPreĹĄmentane citreÂŤ bodo pele tri veÄ?ere V ponedeljek se zaÄ?enja 29. Citrarski festival â&#x20AC;&#x201C; Odprl ga bo koncert Jazz s citrami, sledita dva samostojna koncerta mladih citrark Velenje, 21. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Velenjski citrarski festival, katerega pobudnik je bil Marjan MarinĹĄek, je edinstven festival v slovenskem prostoru. Ohranja tradicijo igranja in posluĹĄanja tega tradicionalnega alpskega in slovenskega instrumenta. V Velenju ima festival posebno ÂťnotoÂŤ tudi zaradi dejstva, da je tu Ĺživel avtor prvega uÄ?benika za citre Fran Korun KoĹželjski. Festivalski koncerti presegajo lokalne glasbene interese, saj na festival prihajajo obiskovalci iz vse Slovenije. Tako so v skoraj treh desetletjih ÂťPreĹĄmentane citreÂŤ iz enodnevnega sreÄ?anja citrarjev prerasle v veÄ?dnevne citrarske prireditve. Festival Velenje pri pripravi festivala Ĺže dolga leta sodeluje s Citrarskim druĹĄtvom Slovenije. Pri oblikovanju programa je tudi letos sodeloval njihov predsednik Peter Napret. Na festivalu so doslej nastopili ĹĄtevilni izjemni domaÄ?i in tuji citrarji, danes priznani koncertanti in profesorji na glasbenih akademijah in konservatorijih, predvsem v Avstriji in NemÄ?iji. In kakĹĄen program so pripravili letos? ÂťZadnja leta so bili koncerti veÄ?inoma v vili Bianci, letos pa bomo prvi koncert v sklopu treh pripravili v atriju Velenjskega gradu, ki je Ä?udovit prostor za take dogodke. Gre za koncert Jazz s citrami, ki bo zvoÄ?no najbolj bogat koncert 29. Citrarskega festivala, pripravljamo pa ga v ponedeljek ob 19.

PoÄ?itnice v gozdu Ona Gams Ä&#x152;epaitytÄ&#x2014;

ZvoÄ?no najbolj bogat koncert letoĹĄnjega festivala Jazz s citrami bo tokrat v atriju Velenjskega gradu. V zasedbi je pet mladih glasbenikov, veÄ?inoma ĹĄe ĹĄtudentov glasbe.

uri,ÂŤ nam je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Na tem veÄ?eru se bo predstavila petÄ?lanska zasedba mladih glasbenikov, ki so v veÄ?ini ĹĄe ĹĄtudentje glasbe. ÂťVeÄ?er bo obarvan s citrami in spremljavo na sveĹž, neobiÄ?ajen naÄ?in. Ne, to ne bo zahteven jazz, preigravali bodo lahkotnejĹĄo jazz glasbo, tako imenovane jazz standarde, ki jih citre naredijo ĹĄe bolj blagozvoÄ?ne,ÂŤ ĹĄe izvemo. V torek, 22. avgusta, bo ob 19. uri v dvorani vile Bianca nastopila mlada slovenska citrarka Tajda Krajnc iz Ĺ entjurja. ÂťZanjo pravijo, da je med ĹĄtevilnimi slovenski-

mi citrarji ena najperspektivnejĹĄih in prepoznavnih, pa Ä?eprav je ĹĄe ĹĄtudentka citer na Visoki ĹĄoli za glasbo in gledaliĹĄÄ?e v MĂźnchnu. Tretji koncert pa bo v Ä?etrtek, 24. avgusta, pripravila Jasmina LeviÄ?ar s Prevorja. Citre so njene sopotnice Ĺže veÄ? kot 25 let. Z glasbenim delovanjem zdruĹžuje mlade in malo manj mlade citrarje, komorne zasedbe in skupine na Kozjanskem. Obiskovalce koncerta, ki se bo zaÄ?el ob 19. uri, bo popeljala v Ä?arobni svet citer, prepleten z angelskim petjem. đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

Ustvarjalni presek ljubitelja krajine Velenje, 11. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V petek popoldne so v razstaviĹĄÄ?u vile Bianca odprli prvo samostojno razstavo dolgoletnega Ä?lana DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Zvonka FijavĹža. Zanj pravijo, da je tihi in zvesti spremljevalec druĹĄtva, ki je vedno pripravljen priskoÄ?iti na pomoÄ?, ko pripravljajo delavnice za otroke ali sodelovanja na razliÄ?nih dogodkih v Velenju. Prijatelji iz druĹĄtva in iz Konovega, kjer je doma, so ga poÄ?astili z velikim obiskom otvoritve razstave. Svojevrstno darilo pa je bil tudi nastop Konovskih harmonikarjev. Zvonko je Ä?lan druĹĄtva Ĺže od leta 1998. Njegov prvi mentor je bil Alojz ZavolovĹĄek, kasneje se je izobraĹževal tudi pri Denisu SenegaÄ?niku. ÂťNajveÄ? ustvarjam doma, rad pa se udeleĹžujem tudi likovnih kolonij. Danes sem res vesel, na razstavi pa sem pokazal

dela iz vseh obdobij svojega ustvarjanja, od zaÄ?etkov do danes, zato je precej raznolika,ÂŤ nam je povedal avtor. V njegovih slikah ni figur, Ä?eprav se zadnje Ä?ase preizkuĹĄa tudi v risanju ljudi. A tega ĹĄe ni pripravljen pokazati. Vsa leta ustvarjanja mu je najbliĹžje motiv krajine. Zelo rad riĹĄe tudi stare zgradbe, sploh tiste, ki so neme pripovedovalke preteklosti doline, pri Ä?emer pokaĹže izreden smisel za detajle. ÂťRiĹĄem s svinÄ?niki, rad imam olja in akril. VÄ?asih se zgodi, da kakĹĄno sliko ustvarjam tudi leto dni, a to res rad poÄ?nem,ÂŤ ĹĄe izvemo. Razstavo je poimenoval Podobe nekega zapisa, pa ne le zato, ker gre za kronoloĹĄki prikaz njegovega ustvarZvonko FijavĹž pred triptihom s podobo cveta v Ĺživahnih janja. Ampak tudi zato, ker je barvah. Na razstavi v vili Bianci je razstavil dela iz vseh v svojih delih zelo realistiÄ?en. obdobij svojega ustvarjanja.

đ&#x;&#x201D;˛

bĹĄ

Koncert kot darilo VeÄ?er za glasbene sladokusce ĹĄe en v nizu dogodkov ob praznovanju 60-letnice Muzeja Velenje Velenje, 11. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Petkov veÄ?er je bil za vse, ki so priĹĄli na Velenjski grad na koncert TEH 6 prijateljev Muzeja Velenje, topel in lep. Pa ne le zaradi prijetnih veÄ?ernih temperatur. Koncert je namreÄ? pripravilo ĹĄest mladih izjemnih glasbenikov, ki so bili nekoÄ? soĹĄolci na slovenjgraĹĄki gimnaziji, ĹĄe danes pa so dobri prijatelji. Ä&#x152;eprav so se pred koncertom dobili le trikrat, so pripravili za dobro uro glasbeno raznolikega programa, v katerem so dokazali, kako povezani in nadarjeni so. Predstavili so se Vid Jamnik na vibrafonu, sopranistka Zarja GoĹĄnik, pevka in citrarka

Po uspeĹĄnem koncertu, v katerem smo pogreĹĄali le malo veÄ? svetlobe na odru, so bili zadovoljni tako glasbeniki kot ĹĄtevilni obiskovalci.

Tanja KlanÄ?nik, pevka in kitaristka Klara KlanÄ?nik, pianistka Ĺ pela PuĹĄnik in kot gost basist Luka BenÄ?iÄ?, ki ni bil njihov soĹĄolec, spoznali pa so se preko sodelovanja z Vidom. Z njim je nastopil tudi na Mozaik jazz festivalu. Ä&#x152;eprav se ukvarjajo s precej razliÄ?nimi zvrstmi glasbe, veÄ?ina jih glasbo tudi ĹĄtudira na prestiĹžnih tujih akademijah, jim je uspelo naĹĄtudirati nekaj skladb, ki so jih izvedli vsi skupaj. Vmes pa so se predstavili posamiÄ?no in v razliÄ?nih manjĹĄih sestavih z glasbo, ki jim je najbliĹžje. Tako so priÄ?arali glasbeno raznolik veÄ?er, v katerem smo sli-

ĹĄali od ljudskih napevov, do jazza, bluesa, muzkala, arij â&#x20AC;Ś Aplavzi polnega atrija obiskovalcev so bili buÄ?ni in iskreni. Koncertu so prisluhnili tudi nekdanji profesorji in ravnatelj slovenjgraĹĄke gimnazije. Mladi glasbeniki so ga poklonili muzeju, ki letos praznuje ĹĄest desetletij delovanja. Doslej je Muzej ĹĄest desetletij delovanja obeleĹžili Ĺže z veÄ? dogodki, med drugim z razstavo v razstaviĹĄÄ?u na prostem pri poĹĄti, ki je ĹĄe vedno na ogled, in predstavitvijo sodelavcev Muzeja, ki se v prostem Ä?asu ukvarjajo s ĹĄtevilnimi zanimivimi đ&#x;&#x201D;˛ bĹĄ konjiÄ?ki.

Nov turistiÄ?ni trend poletja - Severna Evropa. Saj sleherni Ä?lovek enostavno ne more funkcionirati v teh letoĹĄnjih in zdaj Ĺže skoraj vsakoletnih poletnih temperaturah. Torej prisrÄ?no vabljeni na sever, kjer plus 30 ali veÄ? ne traja dlje kot teden, najveÄ? dva. Dobite ĹĄe neokrnjeno naravo, zelo osveĹžilno morje, bogato zgodovino in kulturo, neizmerne moĹžnosti za razne rekreacijske aktivnostiâ&#x20AC;Ś Ä&#x152;eprav si je v ponudbi slovenskih turistiÄ?nih agencij Baltik Ĺže izboril stalno mesto, je vozilo s slovensko registracijo v tem delu Evrope ĹĄe prava redkost. No, naĹĄe je tukaj stalni gost Ĺže 13 let. In tako tudi letos prispemo â&#x20AC;&#x153;v najlepĹĄi kraj na celem svetuâ&#x20AC;? â&#x20AC;&#x201C; kot naznanijo potnice na zadnjem sedeĹžu. DobrodoĹĄli na 10 dnevnih poÄ?itnicah v severnem gozdu. Smo v severovzhodnem delu Litve, ki je znan po neĹĄtetih jezerih in vsega dobrega in dragocenega bogatih prelepih gozdovih, preteĹžno borovih. Torej, skoraj elitnih in deloma tudi zaĹĄÄ?itenih. Prispemo v leseno hiĹĄo s pol hektarja ograjenega dvoriĹĄÄ?a, zadnjo v vasi. Od najbliĹžjih sosedov jo loÄ?i 200 metrov gozda. Na vseh straneh je Ĺže zdaj obdana z gozdom. Ko sem bila majhna, je bil tisti del, ki jo loÄ?i od sosedov, ĹĄe redkejĹĄi, oni ob cesti pa je bil na zaÄ?etku ĹĄe na novo posajen in smo otroci veselo skakali Ä?ez majne borove â&#x20AC;&#x153;sadikeâ&#x20AC;?. V valovitem reliefu, ki nastane zaradi sajenja dreves, smo se igrali â&#x20AC;&#x153;domâ&#x20AC;?, nabirali materno duĹĄico za Ä?aj, tu pa tam na sonÄ?ku sreÄ?ali tudi kakĹĄno prijazno kaÄ?o. Zdaj je ta edini nekdaj svetlejĹĄi prostor Ĺže del vse zajemajoÄ?ega gozda. Zato je verjetno tema tukaj ponoÄ?i tako temna. Ah, ti spomini. Tu sem odraĹĄÄ?ala - fleksibilni poklic mojih starĹĄev je namreÄ? omogoÄ?al bivanje na vikendu skoraj pol leta. Se spomnim, da ko smo se vraÄ?ali nazaj v mesto, smo imeli Ä?uden obÄ?utek â&#x20AC;&#x201C; tako veliko ljudi â&#x20AC;Ś In kolena se noÄ?ejo in noÄ?ejo do konca umiti, kaj ĹĄele roke in nohti, modroÄ?rni od nabiranja borovnic. Tisti najbolj divji Ä?asi so verjetno Ĺže mimo, hiĹĄa ima zdaj kanalizacijo, tuĹĄ in toplo vodo v kuhinji, pravo razkoĹĄje. Manjka samo dobra povezava. Internet, seveda. Tole pa ni v redu, saj, kot skoraj vsako poletje, â&#x20AC;&#x153;imam deloâ&#x20AC;?. Torej, z delom oÄ?itno ne bo niÄ?. Dobim pa drugo â&#x20AC;&#x201C; 4 bratrance/sestriÄ?no, skupaj z mojimi 7 otrok starosti od 5,5 do 10 let. MoĹž me zapusti, ker ima druge plane, starĹĄi otrok so v sluĹžbah, mama ima tudi opravke v mestu, ostanem jaz in oÄ?e. Torej, interneta ni, televizor prav tako ne dela, v laptopu nimam niti ene risanke. Edini element civilizacije â&#x20AC;&#x201C; glasbeni stolp s profi zvoÄ?niki. Tile otroci Ĺže poznajo vse aktualne uspeĹĄnice z besedili vred, ĹĄe bolje kot jaz! Naj jim bo, nabijejo, da cel gozd doni. Vse tja do bliĹžnjega moÄ?virja in potoka, kamor seveda tudi letos ne bomo ĹĄli. Tako sem si Ĺželela, a verjetno bi se sama lahko celo izgubila. Poti, po katerih ne hodiĹĄ, zaraĹĄÄ?ajo. Kako Ĺžalostno, vendar tako resniÄ?no. Tudi do mojega priljubljenega dela gozda, kjer smo takrat nabirali borovnice, brusnice, gobe, v moÄ?virju tudi t. i. ameriĹĄke brusnice â&#x20AC;&#x201C; nismo ĹĄli. Smo pa vsaj preverili bliĹžnje gobarsko obmoÄ?je, nabrali kar nekaj za v ponev, nekaj lisiÄ?k smo naĹĄli celo na dvoriĹĄÄ?u. Hja, Ä?as teÄ?e, gozd se pribliĹžuje. Boj z naravo je teĹžak. Ä&#x152;e ne omenjam posebnega poglavja â&#x20AC;&#x153;komarji in drugi nadleĹžni insektiâ&#x20AC;?. Po novem imamo tudi belouĹĄke â&#x20AC;&#x201C; prav ljubke â&#x20AC;&#x153;domaÄ?eâ&#x20AC;? Ĺživali. Gobe, sicer neuĹžitne, sem pobirala tudi v skalnjaku, meni ljubĹĄem po imenu alpinarium. StarĹĄi so ga zaÄ?eli urejati 40 let nazaj â&#x20AC;&#x201C; iz okolice sta pobirala veÄ?je kamne za â&#x20AC;&#x153;gorskoâ&#x20AC;? krajino, iz vseh moĹžnih botaniÄ?nih vrtov nabavljala rastline. Prav neverjetno ga je danes gledati v vsej tej bliĹžini mogoÄ?nega litovskega gozda, ko zdaj sama prihajam iz alpskega sveta. Pobiram storĹže, mah, veje dreves, plevel je tukaj Ĺže izgubil svojo privilegirano funkcijo. V vseh teh letih je boj s severno klimo in bliĹžino gozdnih korenin in vej preĹživela le dobra polovica rastlin. Planike Ĺžal ni veÄ?, in resa (Erica carnea) je dokonÄ?no pomrznila. PreĹživela je pa sibirska lilija. Pa azaleje se super drĹžijo. Kaj ĹĄele rododendroni, prav uĹživajo v tej gozdni klimi. Na dvoriĹĄÄ?u ĹĄe poiĹĄÄ?em juko â&#x20AC;&#x201C; vzgojena iz semena celo moje otroĹĄtvo ni cvetela. PrviÄ? je pokazala svoj prelepi beli cvet pred poroko mojega brata in od takrat vsako leto cveti. Kje so pa otroci? OÄ?itno so Ĺže veliki, in mene tako nujno ne potrebujejo. UĹživajo v svobodi. Zato sem lahko letos prviÄ? po dolgih letih uredila vse vrtove, se sprehodila po svojih spominih in pomirila ĹĄe kakĹĄen drobcen nemir v tem svojem svetu. Tudi za to so poÄ?itnice. đ&#x;&#x201D;˛

Ä&#x152;eĹĄka glasba in pesem V sklopu poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje se je kljub dokaj spremenljivemu vremenu letoĹĄnje poletje zgodila Ĺže vrsta zanimivih dogodkov. V torek, 8. avgusta, so tako v Velenju gostovali pevci in glasbeniki, ki so predstavili Ä?eĹĄko ljudsko glasbo in pesem. Osem mladih glasbenikov iz Hrasta na Ä&#x152;eĹĄkem je tokrat ob spremljavi pihal, godal in tolkal predstavilo ljudske pesmi iz juĹžne in zahodne Ä&#x152;eĹĄke. Glasbeniki so z veliko mero hudomuĹĄnosti, v tradicionalnih oblaÄ?ilih, ki so jih nosili meĹĄÄ?ani Plzna v poznem 19. stoletju, navduĹĄili obÄ?instvo, ki jih je spremljalo pred domom kulture. đ&#x;&#x201D;˛

Hinko JerÄ?iÄ?

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 9

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Sodelovanje z mediji je neprecenljivo V Ä?etrtkovem popoldanskem programu Radija Velenje so Ĺže vrsto let tudi zdravniĹĄki nasveti. Njihov namen je predvsem ozaveĹĄÄ?anje, seznanjanje ĹĄirĹĄe javnosti na potrebo po skrbi za lastno zdravje, kako in kdaj ukrepati, kadar do zdravstvenih teĹžav kljub temu pride. Zelo veseli smo, da smo pri tem naleteli na razumevanje v bolniĹĄnicah TopolĹĄica, Slovenj Gradec, Celje, PsihiatriÄ?ni bolniĹĄnici Vojnik, na celjski obmoÄ?ni enoti Nacionalnega zavoda za javno zdravje, pri nekaterih druĹžinskih zdravnikih v tukajĹĄnjem okolju, javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje, saj nam zagotavljajo kakovostne strokovnjake, sogovornike na izbrano zdravstveno temo. Ena od naĹĄih sodelavk, ki nam pomaga pri zagotavljanju sogovornikov v velenjskem zdravstvenem domu, je Aleksandra VasiljeviÄ?, diplomirana medicinska sestra. ÂťSodelovanje zdravstvenih delavcev z mediji je neprecenljivo. IzkuĹĄnje to potrjujejo, povratne informacije pacientov so takĹĄne. Ti povedo, da so prisluhnili oddaji na radiu, iĹĄÄ?ejo â&#x20AC;&#x201C; sploh recimo glede cepljenj â&#x20AC;&#x201C; dodatne informacije,ÂŤ pravi. Ne glede na ĹĄtevilne moĹžnosti pridobivanja informacij preko spletov in drugih publikacij je, dodaja Aleksandra, pomembna informacija

iz pravih ÂťrokÂŤ. To pa zagotavljajo konkretni strokovnjaki in ne mnenja, prispevki nekoga na internetu, ki je morda prebral dve ali tri knjige na doloÄ?eno zdravstveno temo. Sodelovanje z mediji je pomembno tudi v prizadevanjih za veÄ?jo skrb ljudi za lastno

Aleksandra VasiljeviÄ?: ÂťPreventiva je ĹĄe vedno boljĹĄa kot kurativa, ozaveĹĄÄ?enost in zavedanje odgovornosti za zdravje pa sta ne nazadnje tudi pozitivna slika nekega okolja.ÂŤ

zdravje. Preventiva je ĹĄe vedno boljĹĄa kot kurativa, ozaveĹĄÄ?enost in zavedanje odgovornosti za zdravje pa ne nazadnje tudi pozitivna slika nekega okolja. Zagotavljanje ustreznih sogovornikov za oddajo, priznava, je vse prej kot enostavno. Zdravniki, drugi zdravstveni delavci se namreÄ? zavedajo odgovornosti, ki jo imajo pri komuniciranju s ĹĄirĹĄo javnostjo preko radijskih valov. So veliki strokovnjaki na svojem podroÄ?ju, a je vÄ?asih teĹžko povedati posluĹĄalcem stvari bolj poljudno. ÂťKljub temu pripravljenosti med mnogimi ne manjka, druge pa je treba vÄ?asih le spodbuditi in jim ÂťdokazatiÂŤ, da znajo preprosto podati informacije,ÂŤ je ĹĄe dejala Aleksandra VasiljeviÄ?. đ&#x;&#x201D;˛

Novi rekordi Despacita

Avtobiografija pevca skupine Iron Maiden 59-letni Bruce Dickinson, pevec samoniklega stila in razpoznavnega glasu priljubljene heavy metal skupine Iron Maiden, bo oktobra izdal avtobiografijo z naslovom What Does This Button Do?. Dickinson bo v njej predstavil svoje veÄ? kot 30-le-

tno delovanje v skupini Iron Maiden, mladostniĹĄka leta, otroĹĄtvo znotraj ekscentriÄ?nega britanskega sistema in tudi svoj zdajĹĄnji boj z rakom na jeziku. Pri zaloĹžbi so avtorja oznaÄ?ili za resniÄ?nega polihistorja, pilota, kapitana, podjetnika, scenarista, pisatelja, radijskega voditelja, televizijskega igralca, spretnega govornika in pivovarja, ki v svojih spominih prinaĹĄa drzno, iskreno, inteligentno in zabavno branje.

Omar Naber s poletnimi ritmi v skladbi Freedom Omar Naber tudi poleti ne poÄ?iva. Potem ko je maja v Kijevu na Evroviziji s skladbo On my way zastopal slovenske barve, je v zaÄ?etku poletja predstavil sodelovanje z legendo slovenske zabavne glasbe Otom Pestnerjem s singlom Get there fast. Zdaj pa eden najboljĹĄih slovenskih vokalistov predstavlja novo skladbo v poletnih ritmih,

Rok in rokovnjaÄ?i je nova zasedba kantavtorja Roka LunaÄ?ka, ki je morda ĹĄe najbolj znan kot gonilna sila in avtor skladb skupine Flirrt. Zasedba Rok in rokovnjaÄ?i je nastopila tudi na letoĹĄnjem festivalu Melodije morja in sonca v PortoroĹžu, kjer se je predstavila s skladbo Ob morju.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 MLADI BELOKRANJCI - Slovenki in njeni deĹželi 2 VRAĹ˝JI MUZIKANTI - Naj nerodno ti ne bo 3 3 HOZENTREGARJI - Jutr toÄ?imo zastonj 4 KOZJANSKI LUMPI - Tvoj pogled 5 ANSAMBEL AZALEA - Greva na pot 6 ANSAMBEL KLATEĹ˝I - Te tvoje pegice 7 ANSAMBEL NAPEV - Iz veselice na veselico 8 ANSAMBEL PLUS - Hodim po vasi 9 ANSAMBEL PRISRÄ&#x152;NIKI - Ä&#x152;e me hoÄ?eĹĄ dobit 10 POSKOÄ&#x152;NI MUZIKANTI - Za vse kelnarce

ki nekoliko izstopa od njegovega sicerĹĄnjega stila. Skladba Freedom govori o hrepenenju po svobodi. V slogu poletja je zanjo posnel tudi videospot, za kar se je odpravil na obalo. V videu, ki je bil posnet v Opatiji, je Omarju na pomoÄ? priskoÄ?ila tudi nekdanja Miss Slovenije Nives OreĹĄnik, ki v Omarjevih videospotih ni novinka.

NajveÄ?ja glasbena uspeĹĄnica letoĹĄnjega poletja, pesem Despacito Luisa Fonsija in Daddyja Yankeeja, ĹĄe naprej ruĹĄi rekorde. Potem ko je najprej postal najveÄ?krat gledani video v zgodovini spletne platforme YouTube, je hit Despacito presegel ĹĄe

1. ROK IN ROKOVNJAÄ&#x152;I â&#x20AC;&#x201C; Ob morju 2. GORAN KARAN â&#x20AC;&#x201C; Glas sa juga 3. CARLA BRUNI â&#x20AC;&#x201C; Miss you

GLASBENE novice

en rekord: postal je prvi video na tem portalu s tremi milijardami ogledov. Videospot portoriĹĄkih glasbenikov je bil na YouTubu objavljen 12. januarja letos. Sicer pa YouTube ni edina platforma, na kateri Despacito postavlja rekorde. Skladba je bila namreÄ? Ĺže sredi julija razglaĹĄena za najveÄ?krat pretoÄ?eno doslej. Po podatkih zaloĹžnika Universal Music Latin Entertainment je pesem v izvirni in prirejeni razliÄ?ici dosegla 4,6 milijarde predvajanj.

107,8 MHz

17. avgusta 2017

LL Cool J prvi raper s prestiĹžno Kennedyjevo nagrado AmeriĹĄki glasbenik LL Cool J bo kot prvi raper prejel Kennedyjevo nagrado, ki je eno najpomembnejĹĄih priznanj v ameriĹĄki umetnosti. Po besedah vodje centra Kennedy Davida Rubensteina bo nagrajen kot eden od pionirjev hip-hopa in rapa, ki je svetu pokazal, kako skladati rime. LL Cool J je bil prvi raper, ki mu je uspelo zaporedoma prejeti deset platinastih ploĹĄÄ?, ob glasbeni pa je razvil tudi uspeĹĄno igralsko kariero. Kot prva kubansko-ameriĹĄka glasbenica bo nagrado prejela popularna izvajalka latino glasbe Gloria Estefan, med letoĹĄnjimi prejemniki pa je tudi pevec Lionel Ri-

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO chie, ki slovi kot solist in nekdanji Ä?lan skupine The Commodores. Nagrade Centra Kennedy, ki jih podeljujejo pomembnim glasbenikom, igralcem in kulturnim ikonam, bodo podelili 3. decembra.

BjĂśrk bo kmalu izdala nov album Islandska pevka BjĂśrk je napovedala, da bo kmalu izdala nov album. Ta bo sledil studijskemu

INMATE Breakout Season je prva nova skladba velenjskih metalcev Inmate po izidu drugega albuma Tree of Life (avgust 2015). Videospot je bil posnet na dvorcu GutenbĂźchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, za realizacijo in montaĹžo pa je poskrbel eden od dveh vokalistov zasedbe Marko DupliĹĄak (LastDayHere). Fantje Ĺže pripravljajo material za tretji album, ki ga bodo snemali prihodnje leto, ko naÄ?rtujejo tudi izid.

PLEĹ SLOVENKA

izdelku Vulnicura iz leta 2015, v katerem se je po razhodu z dolgoletnim partnerjem, ameriĹĄkim umetnikom Matthewjem Barneyjem, podala na globoko Ä?ustveno popotovanje. BjĂśrk je tokrat ustvarila album, ki je vedrejĹĄi in z upanjem zre v prihodnost. Naslov albuma ĹĄe ni znan, ga je pa Ĺže mogoÄ?e naroÄ?iti na pevkini spletni strani. BjĂśrk je glasbeno kariero zaÄ?ela v 80. letih minulega stoletja v zasedbi The Sugarcubes. Leta 1990 je izdala ploĹĄÄ?o Gling-Glo z bebop triom Gudmundar Ingolfsonnar, dve leti pozneje pa se je zaÄ?ela njena uspeĹĄna samostojna pot, ki jo zaznamuje nenehno eksperimentiranje.

Po prvi uspeĹĄnici iz muzikala Alpska saga Ä&#x152;e hoÄ?eĹĄ moja bit so ustvarjalci posneli ĹĄe videospot za pesem PleĹĄ Slovenka. Glasbo in besedilo je prispeval idejni oÄ?e Alpske sage AleĹĄ Klinar, nastopajo pa ustvarjalci. Navdih za parodiÄ?no turbo folk pesem je dobil v slovenskih lokalih, diskotekah, na koncertih in veselicah.

NINA DONELLI Mlada in vse bolj uspeĹĄna Nina Donelli, ki je letos izdala svoj prvi album, te dni promovira svojo novo pesem z naslovom Glumica. Spot za pesem je pevka posnela v Splitu, kjer ni

manjkalo nakljuÄ?nih sprehajalcev, ki so se z njo Ĺželeli fotografirati.

GRAĹ KA GORA POJE IN IGRA 2017 Ĺ˝e 42. mednarodni festival narodnozabavne glasbe GraĹĄka gora poje in igra bo letos v dveh festivalskih dneh, v petek, 18. avgusta, in v nedeljo, 20. avgusta, gostil izjemna imena domaÄ?e in tuje narodnozabavne glasbe. Na petkovem tekmovanju bo nastopilo trinajst domaÄ?ih skupin in dva ansambla iz tujine, v nedeljo pa bo ĹĄe velika zabava z ansamblom Modrijani.

POZNOPOLETNI FESTIVAL 2017 V Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki tudi letos pripravljajo Poznopoletni festival. Otvoritev bo 25. avgusta, glavni poudarki letoĹĄnjega festivala pa so koncert Klape Skala, mladinska veselica s Tanjo Ĺ˝agar, koncerta Severe Gjurin ter Ditke in Ferija LainĹĄÄ?ka, glasbeno-gledaliĹĄka predstava Tesla Janeza DovÄ?a ter zakljuÄ?ni rock koncert s Prismojenimi profesorji bluesa in Fed Horses.

Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 10

17. avgusta 2017

⏩

frkanje

Silvija Bašnec (levo) in Barbara Pokorny (desno) s Festivala Velenje sta bili po končanem koncertu Tereze Kesovije presrečni, prvič zato, ker je tudi ta dogodek odlično uspel, drugič pa zato, ker sta se takole družili z glasbeno divo. Obema je zelo polaskala tudi Terezina pohvala.

» Levo & desno «

Poslavljanje Poletje se menda počasi vendarle poslavlja. A bi kar radi, da še nekaj časa ostane toplo; za poletne nevihte pa se zahvaljujemo.

Kmalu zares

⏬

Župana, šoštanjski in velenjski, Darko Menih in Bojan Kontič, v javnosti pogosto ne delita nasmehov, kot ga na fotografiji. In kaj se je zgodilo tokrat? Menda pripomba velenjskega, da takšnega sprejema gasilci niso pripravili zanju, ampak za šefico – obrambno ministrico Andrejo Katič, in si za nameček nadeli še čelade. So ji s tem pokazali spoštovanje ali so jo hoteli opozoriti na kaj drugega?

Drugačna dragocenost Čeprav na Zlatem griču ni več jablan, da bi bilo treba jabolka varovati z ograjo, so tu ograjo vendarle obnovili. Le kakšna nova dragocenost se na tem območju obeta, se sprašujejo nekateri.

Žlahta

⏫

Kljub »našemu« zetu pravijo, da odnosi med ZDA in Slovenijo niso ravno najboljši. Po našem pregovoru: žlahta, raztrgana plahta.

Neca Dermol (žena podžupana Mestne občine Velenje Petra Dermola, sicer pa aktivna v Konjeniškem klubu Velenje - desno) strokovni sodelavki na Športni zvezi Velenje Katki Geršak: »Sem že preverila, sem ga pravkar poklicala in mu rekla, če ima tudi danes zvečer kakšen sprejem ali sestanek … kar tam ostani; tule okol so sami fajni dedci.«

Brez spremembe Čeprav naj bi prva dama Solčave kmalu županovala poklicno, vidne spremembe menda ne bo. Že zdaj je delala profesionalno.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Bruselj olepšali najuglednejši cvetličarji

Bo projekt puba brez telefonov uspel?

Prestolnica institucij Evropske unije je običajno odeta v tipično podobo velikega mesta, kjer prevladujejo velike stavbe in kamnita tla, tokrat pa je pod rokami najuglednejših belgijskih cvetličarjev osrednji bruseljski trg Grand Place dobil veliko bolj dišečo podobo. V okviru tradicije v Bruslju namreč vsako drugo leto na glavnem trgu razgrnejo cvetlično preprogo, preostala poletja pa postavijo različne aranžmaje in okrasijo mestno hišo. Letošnja cvetlična preproga je kljub turobnemu vremenu privabila obilo obiskovalcev, ki so občudovali preko sto tisoč cvetov. Poleg glavnega trga so letos okrasili in odprli tudi

Matej Vinkovič in Jaka Brdnik sta mlada fanta, ki sta pred kratkim zaključila študij in sta nezaposlena. Naveličala sta se zavračanj delodajalcev in se odloči-

prostore gotske mestne hiše in s cvetlično kapo pokrili najbolj prepoznavni simbol Bruslja – dečka, ki lula. Dogodek je namenjen turistični promociji Bruslja, pa tudi predstavljanju močne industrije gojenja rož, s katero se v Bruslju ukvarja skoraj 200 podjetij.

Za slovo od poletja in počitnic bo zadnji teden v Otroškem mestu še tabor Naj živi igra. Kmalu za tem bo igre konec in bo šlo v šolah že zares.

la za svoj projekt: na platformi množičnega financiranja Adirfund zbirata sredstva za projekt Koliba kontejner pub. Gre za projekt, s katerim želita ladijski kontejner spremeniti v gostinski lokal, ki pa bo imel eno veliko posebnost. »Ugotovila sva, da se ljudje v gostinskih lokalih veliko preveč posvečajo svojim telefonom, čeprav so s svojimi prijatelji, za katere so si v prvi vrsti vzeli čas za druženje. Rešitev se je tako ponudila kar sama po sebi. Odločila sva se, da bodo v najinem pubu imeli obiskovalci svoje pametne telefone med obiskom zaklenjene,« je povedal Vinkovič. Pojasnil je, da bodo v mize vgrajene posebne škatlice,

v katere bodo gostje pred naročilom položili svoje telefone. Osebje bo med naročilom škatlico zaklenilo, ključ pa varno shranilo za točilnim pultom. Ko bodo gostje hoteli oditi, se bo škatlica ponovno odklenila. Mlada podjetnika si želita, da bi Kolibo postavila nekje ob slovenski obali med Koprom in Izolo ali pa ob kakšni reki oziroma jezeru. V Kolibi bosta ponujala slovensko pivo in vino, domače sadne sokove, uredila pa bi tudi vodovod, da bo iz pipe lahko tekla pitna voda. Zamislila sta si tudi šank slavnih, na katerem bodo zabeleženi podporniki projekta. Ali bo mladima podjetnikoma uspelo, je zdaj odvisno od sredstev, ki jih bosta uspela zbrati.

vih obolenj, manjša rodnost, krajša življenjska doba ... In se zato vestno izogibajo območju. To pa ne velja za turiste. V spremstvu vodnikov in s predhodnim dovoljenjem uprave zaprtega območja je samo lani mesto obiskovalo več deset tisoč turistov, največ iz ZDA. Nedavno so zanje odprli celo hostel s 50 ležišči, kjer imajo gostje ob postelji še prho in internetno povezavo. Za dan bivanja je potrebno odšteti nekaj manj kot deset evrov.

Gori (tudi) na Grenlandiji

vin, bi lahko ogenj gorel še nekaj časa in s tem povzročil (še) hitrejše taljenje ledu.

Oktobra se bo Zemlji približal asteroid 12. oktobra se bo Zemlji približal asteroid v velikosti hiše; mimo nas bo letel na razdalji okoli 44 tisoč kilometrov (kar je znotraj Lunine orbite). »Najbolj oddaljeni sateliti so 36 tisoč kilometrov stran, torej jih bo za las zgrešil,« je pojasnil vodja Evropskega centra za vesoljske operacije v nemškem Darmstadtu Rolf Densing. Poudaril je, da asteroid, ki je dolg med 15 in 30

Vse več turistov tudi v Černobilu

Černobil v Ukrajini je tisto nesrečno mesto, kjer se je leta 1986 zgodila največja jedrska katastrofa. Ukrajinci se še dobro spomnijo posledic razdejanja: več raka-

V poletju visokih temperatur se zdijo požari po Evropi (kljub nezaželenosti) logična posledica razmer. Veliko bolj nenavadno pa je slišati, da v tem poletju gori tudi na Grenlandiji. Večji del Grenlandije namreč počiva pod ledom. Toda njene obale so prekrite z nizkim rastjem, in kot kaže, se je več požarov v tamkajšnji tundri združilo v večji požar. Opazili so ga Nasini sateliti, ki razkrivajo, da je požar doslej prizadel 404 hektarje površin. Ker meteorologi tudi nad Grenlandijo v kratkem ne pričakujejo pada-

Preložitev Nekateri starši si bodo kmalu oddahnili. Skrb za otroke bodo spet preložili na ramena učiteljev.

Izposoje in »izposoje« Na našem območju je iz leta v leto večja izposoja koles. Vendar naraščajo tudi primeri »izposoje« koles.

Nebesa in pekel Tisti, ki so to poletje kdaj skočili v Velenjsko jezero, pravijo, da so take osvežitve res prava nebesa. Peljati se na morje pa pravi (prometni) pekel.

Podobnost metri, ne bo zadel Zemlje. »Izjemno blizu je! Toda predvidevamo, da je zelo varno, kar pomeni, da bo zgrešil,« je dejal. Če bi asteroid padel na Zemljo, bi bili učinki podobni tistim na območju ruskega Čeljabinska, kamor je asteroid padel februarja 2013, so še pojasnili pri Evropski vesoljski agenciji. Dodali so, da je to odlična priložnost za znanstvenike, da se čim več naučijo o takšnih vesoljskih telesih.

Ne le pri ljudeh, tudi pri nekaterih drevesih je hudo, če ti kdo zleze pod kožo oziroma lubje.

Strah Nekatere je strah, da bo suša izpraznila hleve. Ali pa bo več prerivanja pri koritih in jaslih. Kot pri ljudeh.

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 11

20. festival mladih kultur Kunigunda bo potekal med 25. 8. in 2. 9. na sedemnajstih razliÄ?nih prizoriĹĄÄ?ih, ustvarjalci bodo svoje delo predstavljali na ĹĄestih koncertih, petih razstavah, petih interaktivnih postavitvah in instalacijah, ĹĄtirih performansih in gledaliĹĄkih predstavah ter na ĹĄtevilnih okroglih mizah, delavnicah, predavanjih, intermedijskih projektih, ĹĄportnih in drugih dogodkih.

Kunigundinih dvajset let Mineva dvajseto leto od prvega Festivala mladih kultur Kunigunda, najveÄ?jega projekta Mladinskega centra Velenje, ki ga ustvarja veÄ? kot osemdeset mladih. Ĺ˝e od zaÄ?etka stremi k temu, da v mesto pripelje Ä?im veÄ? kakovostnih, druĹžbenokritiÄ?nih, sveĹžih, predvsem pa alternativnih kultur, in tako bo tudi letos.

Skozi Ä?as

Kunigunda je vztrajno sledila svoji poti, zato je postala simbol mladih, ki jih zanima alternativna kultura. Na svoj oder, ulice,

v podhod, na travnik, v galerije, v jamo, staro Pekarno, na Letni kino in ĹĄe na druge, na videz neuporabne, pozabljene lokacije, je privabila ĹĄirok spekter razliÄ?nih ustvarjalcev. Ä&#x152;e jih naĹĄtejemo le nekaj â&#x20AC;&#x201C; S. A. R. S., Dubioza Kolektiv in Kultur Shock,

Edo Maajka, Kiril DĹžajkovski, Elemental, Terrafolk, Let 3 in velika imena z drugih podroÄ?ij, kot so Sebastian Cavazza, Borut Veselko, Dragan Ĺ˝ivadinov idr. Ĺ˝anrsko in drugaÄ?e se ni nikoli omejevala, zato so pod njenim soncem zdruĹženi vsi â&#x20AC;&#x201C; metalci,

reperji, pankerji, rejverji in drugi brez (ne)potrebnih oznak.

Pestro dogajanje

Vsebinsko ponuja raznolikost â&#x20AC;&#x201C; veliko glasbe, gledaliĹĄkih in uliÄ?nih predstav, razstav, ĹĄportnih dogodkov, inĹĄtalacij, razliÄ?-

Fenomen letenja skozi umetnost Na 31. likovni delavnici v Ĺ martnem ob Paki ustvarjalo 12 ljubiteljskih likovnikov iz vse drĹžave â&#x20AC;&#x201C; Ustvarjali na temo neznani leteÄ?i predmeti Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki od 4. do 13. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Dvorana Marof javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki je bila pretekli teden prizoriĹĄÄ?e 31. likovne delavnice pod vodstvom akademskega slikarja DuĹĄana FiĹĄerja. Osrednja tema delavnice so bili neznani leteÄ?i predmeti, tudi tokrat pa jo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na njej je sodelovalo 12 ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Nastala dela so udeleĹženci predstavili ĹĄirĹĄi javnosti na razstavi minulo soboto, od danes dalje (Ä?etrtka) do 1. septembra pa bodo na ogled ĹĄe v Galeriji DomĹžale. Javni sklad je ob 30-letnici delavnic (te potekajo v Ĺ martnem ob Paki od leta 2010, prej so se odvijale v Ĺ martnem v GoriĹĄkih brdih) izdal katalog Kako narisati Ä?as, v katerem je obĹĄirneje predstavil tri desetletja dolgo njihovo zgodovino. Andreja Koblar Perko, strokovna delavka za likovno umetnost pri omenjenem skladu, je povedala, da z delavnico omogoÄ?ajo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem raziskovanje in preizkuĹĄanje razliÄ?nih sodobnih likovnih pristopov in praks. Delavnica temelji na skupinskem delu, zanimanje zanjo je ravno pravĹĄnje, saj je veÄ? kot 12 udeleĹžencev za mentorja prenaporno. Ta namreÄ? sodelujoÄ?im zastavlja vpraĹĄanja in jim pomaga pri iskanju odgovorov nanje. Po besedah DuĹĄana FiĹĄerja je izhodiĹĄÄ?na tema vsako leto druga. Tokrat se je odloÄ?il za nezna-

tovo Velenje in ustanovitev Avtonomne republike Kunigunda. Ĺ˝e na drugem festivalu zapored je Kunigunda gostila mednarodni tabor, odpirala svoje meje na steĹžaj, se veselila novih spoznanj, jezikov, izkuĹĄenj in praks. Mladi z razliÄ?nih koncev sveta, celo iz Kitajske, bodo aktivno sodelovali tudi na letoĹĄnjem.

Kunigunda danes

Srce je bistvo

V svoji bogati zgodovini je Kunigunda velikokrat presenetila, ĹĄokirala in predramila obiskovalce ter nakljuÄ?ne mimoidoÄ?e, nastavljala ogledala, ruĹĄila tabuje, vedno znova pa navduĹĄevala s svojo srÄ?nostjo. Prav srce je ostalo bistvo, saj je bil vsak festival do sedaj zasnovan in izpeljan iz srca. Mnogo mladih ljudi ga je ustvarjalo, z njim raslo in se izobraĹževalo. IzkuĹĄena ekipa je z veseljem prenaĹĄala svoje znanje na naslednje generacije in tako je ostalo vse do danes. Dela in zabave Ĺželjni mladi so tako dobili vpogled v vsa podroÄ?ja organizacije festivala, s tem pa so ozavestili delo kot pomembno vrednoto.

REPORTAĹ˝A

17. avgusta 2017

12 ljubiteljskih umetnikov iz vse Slovenije je ustvarjalo na temo Neznani leteÄ?i predmeti.

ne leteÄ?e predmete oziroma za fenomen letenja, saj je Ä?lovek Ĺže od nekdaj Ĺželel uresniÄ?iti svoje veÄ?ne sanje in Ĺželjo premagati teĹžnost ter poleteti svobodno kot ptica. Skozi preteklost je bilo neĹĄteto poskusov, preden se je lahko s pomoÄ?jo tehnologije dvignil in poletel. Danes s super tehnologijo raziskuje vesolje in potuje po njem. Vzporedno je tudi umetnost ves Ä?as â&#x20AC;&#x201C; tako FiĹĄer â&#x20AC;&#x201C; imaginirala mite, podobe in objekte te veÄ?ne Ĺželje. ÂťZa nas je bilo to nekaj novega, ker smo se kot likovni umetniki morali poglobiti v temo, ki jo poznamo zelo povrĹĄno. Ne poznamo dobro tehnike, gravitacije in drugih elementov, povezanih z letenjem. Delavnico smo namenili raziskovanju domiĹĄljije fenomena letenja in iskanja razliÄ?nih umetniĹĄkih pristopov skozi sliko, objekt in koncept.ÂŤ Kot je ĹĄe pojasnil, so na zaÄ?etku s pomoÄ?jo knjig preleteli, kako se je umetnost skozi stoletja odzivala na sanje o letenju, nato pregle-

dali, kako danes temo obravnavajo nekateri umetniki, po tem pa je v okviru skupaj dogovorjenih formalnih izhodiĹĄÄ? vsak udeleĹženec iskal svoj individualni izraz. ÂťIdej je bilo veliko, zato sem stremel k temu, da so bile stvari vizualno smiselne, likovno zanimiva

izhodiĹĄÄ?a na papirju, pa na platnu dovolj prepriÄ?ljiva. Pri kreacijah sem Ĺželel, da so bili udeleĹženci inovativni in da so iskali tisto, Ä?esar ĹĄe nismo videli. Meja je bila pri tem potrebna, sicer ne bi zadeli bistva,ÂŤ je ĹĄe dejal Duđ&#x;&#x201D;˛ ĹĄan FiĹĄer.

Rekli so â?ą Irena Hribar Schmidt iz Kanade: ÂťVsako leto

poleti pridem v Slovenijo in sodelujem na slikarskih kolonijah. Za to delavnico sem izvedela od slikarske kolegice, da je konceptualno precej drugaÄ?na, zato sem se letos prviÄ? odloÄ?ila za sodelovanje na njej. Ä&#x152;e je izpolnila moja priÄ?akovanja? Po eni strani mi je odprla nove dimenzije, po drugi strani pa je izdelava tridimenzionalnih zelo aerodinamiÄ?nih modelov zame velik izziv, saj me stroji, letala in podobni predmeti ne zanimajo. Kot likovna ustvarjalka sem se morala lotiti tudi neznanega podroÄ?ja, sicer ne bi razvijala svoje kreativnosti. Ä&#x152;e slikaĹĄ samo tisto, Ä?esar si navajen, je sproĹĄÄ?ujoÄ?e, tujega pa se na zaÄ?etku malo ustraĹĄiĹĄ. O tem, ali se bom zanjo odloÄ?ila tudi prihodnje leto, v tem trenutku teĹžko reÄ?em. Sedaj moram predelati ta izziv, potem bom videla, kaj in kako. Ĺ˝e na letoĹĄnji sem se trudila biti veliko bolj odprta, sodelovati brez kakrĹĄnih koli priÄ?akovanj, saj je koncept naÄ?ina sprejemanja umetnosti in sodelovanja s sovrstniki ljubiteljskimi slikarji res precej drugaÄ?en.ÂŤ

nih delavnic, predavanj in okroglih miz, del programa pa vsako leto ustvari sama. Njena ekipa lastne produkcije je na lokalni sceni pustila moÄ?an peÄ?at z razliÄ?nimi druĹžbenokritiÄ?nimi projekti, kot so Svatba: praznovanje ljubezni, Kunigudra, Eksperiment: Ti-

Festival mladih kultur Kunigunda bo torej v Velenju potekal Ĺže dvajseto leto zapored. Prihajajo domaÄ?i in tuji glasbeniki, kot so Repetitor, Stoka, The Stroj, The Ufoslavians, po veÄ? letih bodo na oder, prav Kunigundi na Ä?ast, stopili domaÄ?i metalci Kaoz in mnogi drugi. Pekarna se bo spremenila v Art Pekarno in postregla s skrbno izbranimi deli in instalacijami, posebna pozornost pa bo namenjena subkulturi, ki zajema filme in anime, mange, namizne igre, mitologijo in ĹĄe kaj bo moÄ? doĹživeti na konvenciji KuniKon. Kot do sedaj so Kunigundo ustvarjalci in organizatorji zastavili po svojih merah, z dobrim programom, tradicionalno se ne bodo zapirali v kalupe, zadihali bodo s polnimi pljuÄ?i, pospeĹĄili srÄ?ni utrip, pognali kulturo po Ĺžilah in pritisnili prst na srce, predvsem pa vas peljali tja, kjer ĹĄe niste bili. đ&#x;&#x201D;˛

Vid Stropnik, foto: T. Mucik

TovariĹĄica Majda ZaÄ?ela je v ĹĄoĹĄtanjskem vrtcu. SavinjÄ?an je iz Velenja odpeljal kmalu po peti uri, zato si je s prvo plaÄ?o, ki ji je morala dodati posojilo, kupila kolo. Danes si lahko visoko izobraĹžena vzgojiteljica za svojo plaÄ?o kupi kar nekaj koles. Nekega dne je priĹĄlo do nezgode. Pri ĹĄahtu je vanjo trÄ?il kandidat za vozniĹĄki izpit, eden vodilnih ljudi na rudniku. Kolesarka, ki ni vozila pravilno, je padla, se malo potolkla, da je krvavela po kolenih, a hujĹĄih posledic ni utrpela. Kolo so ji zastonj popravili v rudniĹĄki delavnici. Ĺ oĹĄtanjski fantje so mladi vzgojiteljici ponagajali. Dragoceno kolo, ki ga je naslanjala pri vrtcu na drevo, je izginilo, Ä?eprav v tistem Ä?asu ni bilo veliko zmikavtov koles. Uboga tovariĹĄica Majda ni mogla zadrĹževati solz, zlikovci pa so izza vogala skrivaj opazovali okradeno in se naslajali ob njeni nesreÄ?i. Ko se jim je zazdelo, da je mera polna, so priĹĄli k njej in jo vpraĹĄali, kaj se je zgodilo, da pretaka solze. V joku je iztisnila, da so ji ukradli novo kolo. Pomilovali so jo in ji Ä?ez Ä?as dejali, naj pogleda v nebo. Kolo je viselo visoko v drevesni kroĹĄnji. Vzgojiteljica Majda je otroke pogosto vodila na ĹĄoĹĄtanjsko ĹželezniĹĄko postajo, da so opazovali vlak in lokomotivo, ki piha paro. Otrokom je pripovedovala, da se tudi ona veÄ?krat pripelje z vlakom iz Velenja. Pokazala jim je, iz katere smeri prihaja vlak, in dodala, da je doma na velenjski postaji, ki je prav takĹĄna kot ĹĄoĹĄtanjska. Eden od starejĹĄih fantkov si je dobro zapomnil, kje se gre v Velenje, in se je nekega dne odloÄ?il, da obiĹĄÄ?e svojo tovariĹĄico. Ob progi se je odpravil na pot in zaÄ?uda je ĹĄestletnik zmogel veÄ?kilometrsko razdaljo. Na velenjski ĹželezniĹĄki postaji je zadihan prometniku povedal, da je priĹĄel obiskat svojo tovariĹĄico Majdo. Seveda ni bila doma na postaji, paÄ? pa v bliĹžnji hiĹĄi. Vzgojiteljici Majdi je zastal dih, zarosile so se ji oÄ?i, tesno ga je objela in dolgo je trajalo, da je priĹĄla k sebi, pobiÄ?u pa so se oÄ?i iskrile, ker jo je naĹĄel. Eden od sosedov ga je kmalu naloĹžil na kolo in ga odpeljal domov. Celotna odiseja je trajala le dobri dve uri in starĹĄi otroka sploh niso pogreĹĄali, saj so bili prepriÄ?ani, da se igra z vrstniki na bliĹžnjem igriĹĄÄ?u. Milan je odrasel. Danes je brkati moĹž Ĺže krepko v ĹĄestdesetih. Kadar se sreÄ?ata, obujata mladostne spomine, Milan pa jo vselej, ko si seĹžeta v roke, z nasmeĹĄkom pozdravi "Dober dan, moja tovariĹĄica Majda!". đ&#x;&#x201D;˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 12

Ĺ PORT

17. avgusta 2017

Rudar nemoÄ?en proti Olimpiji Bolj kot poraz je Rudarjevega trenerja in igralce pretresla poĹĄkodba vratarja Mateja Radna, ki je bil celo nekaj Ä?asa brez zavesti NogometaĹĄi Rudarja so od- nekoliko spremenil zasedbo. Po potovali zelo samozavestno na poĹĄkodbi je znova zaigral Damitekmo 5. prvoligaĹĄkega kroga v jan TrifkoviÄ&#x2021;, prviÄ? pa je v tem z LjubljanÄ?ani. Nekateri so ce- prvenstvu dobil priloĹžnost Dolo upali, da bodo morda nado- minik Glavina, v prejĹĄnji sezoni mestili izgubljene toÄ?ke ali vsaj drugi strelec lige. John Mary, najboljĹĄi stretoÄ?ko z domaÄ?elec, pa je dogaga poraza s Krjanje na igriĹĄÄ?u ĹĄkim krog pred v prvem polÄ?atem. Ta optimisu spremljal z zem je najbrĹž izNa sreÄ?o hud udarec v glarezervne klohajal iz tega, da vo na Rudarjevem vratarju pi. Na zeleniso v prejĹĄnji seni pustil resnejĹĄih posledic, co je priĹĄel ĹĄezoni rudarji proso zapisali v velenjskem klule na zaÄ?etku ti zmajem 'izkobu na svoji spletni strani. drugega polÄ?apali' kar deset Na opazovanju v bolniĹĄnisa, ko je zametoÄ?k. Trikrat so ci je bil do nedelje zveÄ?er, njal prav Glajih premagali, nato pa je lahko bolniĹĄnico vino, ki je imel dvakrat (v Stozapustil. le eno (pol)priĹžicah in ob jezeloĹžnost. Njegoru) kar s 4 : 2. Toda to je bil raÄ?un brez krÄ?mar- va forma, sodeÄ? po tem polÄ?asu, ja. Olimpija je letos v primerjavi ĹĄe zdaleÄ? ni takĹĄna, kot bi si najs prejĹĄnjo sezono veliko moÄ?nej- brĹž Ĺželel trener, gotovo pa tudi ĹĄa, rudarji precej slabĹĄi, pomlaje- sam igralec. Obenem tudi njegoni in brez prvoligaĹĄkih izkuĹĄenj. va zamenjava Mary kljub veliki Kot pravi trener Marijan PuĹĄnik, Ĺželji ni uspel doseÄ?i svoj drugi se nekateri igralci ĹĄe uÄ?ijo prvo- letoĹĄnji gol oziroma sploh kdor ligaĹĄkega nogometa. V soboto je koli od soigralcev vsaj Ä?astni za-

Matej Ĺže doma

detek. Sicer pa naj bi omenjena igralca â&#x20AC;&#x201C; kot je znano â&#x20AC;&#x201C; zapustila Velenje, ko bodo v klubu zanju dobili ustrezno plaÄ?ilo. MreĹžo gostov so domaÄ?i naÄ?eli v 26. minuti. Do tedaj so imeli tudi rudarji lepo priloĹžnost, vendar je vratar Nejc Vidmar prepreÄ?il, da bi Ĺžoga, ki jo je proti njemu poslal Leon Ä&#x152;rnÄ?iÄ?, konÄ?ala v mreĹži. Olimpija je povedla z natanÄ?no izvedeno enajstmetrovko Riccarda Alvesa. Sodnik Bojan Mertik iz Odrancev jo je dosodil, ker je ocenil, da je branilec Robert PuĹĄaver nepravilno ustavil Issaha Abassa. Za nekatere je bila ta odloÄ?itev prestroga. Tudi 'krivec' je menil, da je bil sicer dotik, a ne za najstroĹžjo kazen. Sicer pa je takĹĄnih dvobojev na tekmah veliko, pa jih sodniki pogosto spregledajo. V zadnjih trenutkih tekme so domaÄ?i vodstvo podvojili. Zadetek je dosegel Stefan SaviÄ&#x2021;, potem ko je bil prehiter za Rudarjeve branilce.

Zakaj sodnik ni takoj prekinil tekme

Na najviĹĄji dosedanji Rudarjev poraz je gotovo vplivalo dogajanje v 52. minuti. Po hitri akciji po levem boku je Alves poslal Ĺžogo

Cilj: Ä?im prej vrnitev v tretjo ligo Priprave selekcij NK Ĺ martno 1928 za novo sezono v polnem zamahu â&#x20AC;&#x201C; Trener Ä?lanske ekipe Ramis SmajloviÄ? Tatjana PodgorĹĄek

Selekcije Nogometnega kluba Ĺ martno 1928 se pripravljajo na novo prvenstveno sezono dober mesec dni. Nekatere so napredovale in bodo nastopile v zahtevnejĹĄih skupinah, drugim je v minuli spodrsnilo in bodo tekmovale na niĹžji ravni. Med njimi bo tudi Ä?lanska ekipa, ki je po spomladanskem delu sezone 2016/2017 izpadla iz tretje lige in je nova Ä?lanica MedobÄ?inske Ä?lanske lige Golgeter, v kateri so enajsterice iz celjske regije. ÂťIzpada iz tretje lige nismo priÄ?akovali, zato nas je prizadel, a priprave na novo sezono potekajo tako, kot da ostajamo v

njej,ÂŤ je povedal predsednik kluba Zoran Stojko Krevzel. V novo sezono vstopa z novim trenerjem Ramisom SmajloviÄ?em, povratnikom v ĹĄmarĹĄko okolje. V pripravah na novo sezono je med drugim do konca minulega tedna odigrala ĹĄtiri prijateljske tekme, za ĹĄmarĹĄkimi vijolicami so tudi dvodnevne priprave na

mariborskem Pohorju. Ekipa je precej napredovala, zato sta Stojko Krevzel in trener z njo zelo zadovoljna. V njej vlada timski duh, odnosi so za zdaj dobri, kar je pomembno, dodaja sogovornik, zato se upata na dobre tekme in rezultate. Poleg tekem v Ä?etrti ligi naÄ?rtujejo v vmesnem obdobju tudi prijateljske tekme

na sredino pred ĹĄestnajstmetrsko Ä?rto do Nika Kapuna. Ta je Ĺžogo podaljĹĄal do strelca prvega gola, ki je pritekel v kazenski prostor. Vratar Matej Radan mu je stekel nasproti in z odliÄ?no obrambo odbil Ĺžogo. MoÄ?no udarjena Ĺžoga pa ga je Ĺžal zadela v obraz, tako da je padel kot pokoĹĄen in obleĹžal. Ĺ˝oga je priletela na noge Kapunu, ki jo je poslal v prazno mreĹžo za 3 : 0. Nerazumljivo je, da glavni sodnik ni prekinil tekme, potem ko je Rudarjev vratar padel na tla. Nerazumno je tudi,

da ga na to ni opozoril sodnik za golom. NesreÄ?nemu vratarju so takoj nudili pomoÄ?, tekma pa je bila prekinjena kar pet minut, preden so ga odnesli z nosili z igriĹĄÄ?a in ga nato odpeljali v bolniĹĄnico. Zamenjal ga je Marko Pridigar. Nekdanji vratar Maribora (bil je tudi na Cipru in Islandiji) je sredi prejĹĄnjega tedna postal Ä?lan Rudarja. LjubljanÄ?ani so do konca zabili ĹĄe dva gola in prizadeli Rudarju najviĹĄji poraz v dosedanjem delu prvenstva. S to tekmo so zaradi boljĹĄe razlike v danih in prejetih golih zamenjali aktualnega prvaka Maribor na vrhu lestvice. Obe moĹĄtvi pa sta ĹĄe edini brez poraza. Rudar je kljub porazu s ĹĄestimi toÄ?kami ostal na koncu prvega dela lestvice. Aktualna podprvakinja Gorica se je povzpela na osmo mesto. Prvo zmago (gostila je Aluminij) v tej sezoni si je

priigrala v izdihljajih sodnikovega dodatka, v 95. minuti.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄki derbi v ponedeljek

Na visok poraz bodo morali nogometaĹĄi Rudarja hitro pozabiti. Pred njimi je pomembna domaÄ?a tekma, lokalni derbi, in obenem derbi moĹĄtev s sredine lestvice. Gostili bodo moĹĄtvo Celja, ki je s toÄ?ko manj na lestvici za njimi. V tem dvoboju bodo rudarji morali pokazati stoodstotno zbranost in poĹžrtvovalnost. Morebiten tretji zaporedni poraz in drugi ob jezeru bi najbrĹž zelo omajal njihovo samozavest. Seveda pa toÄ?ke potrebujejo tudi gostje. Ta lokalni derbi bo v ponedeljek (ob 20.00); to bo sploh prviÄ?, da bodo ljubitelji nogometa ob jezeru videli boj za prvenstvene toÄ?ke na 'neobiđ&#x;&#x201D;˛ S. Vovk Ä?ajen' igralni dan.

Prva liga TS, 5. krog Olimpija - Rudar Velenje 4:0 (2:0)

Matej Radan â&#x20AC;&#x201C; vsi mu Ĺželijo, da bi se kmalu tako nasmejan vrnil med vratnici.

z moÄ?nejĹĄimi nasprotniki, kar bi jim omogoÄ?ilo dvigniti kakovost igranja na viĹĄjio raven. ÂťNaĹĄ cilj je Ä?imprejĹĄnja vrnitev Ä?lanske ekipe v tretjo ligo, kamor tudi sodi.ÂŤ Veliko truda so vloĹžili tudi v pridobivanje igralcev in pri tem dela ĹĄe niso konÄ?ali. Na vpraĹĄanje, kdo bo nosil vijoliÄ?asti dres z grbom kluba NK Ĺ martno 1928 in katere so nove okrepitve, pa

Strelci: 1 : 0 Alves (26. - 11 m), 2 : 0 SaviÄ&#x2021; (44.), 3 : 0 Kapun (52.), 4 : 0 Eleke (90.). Rudar: Radan (od 58. Pridigar), PiĹĄek, KaĹĄnik, VukliĹĄeviÄ&#x2021;, PuĹĄaver, Ä&#x152;rnÄ?iÄ?, Bijol, Antonov (od 72. TuÄ?iÄ&#x2021;), Bolha, TrifkoviÄ&#x2021;, Glavina (od 46. Mary). Trener: Marijan PuĹĄnik. Rumeni kartoni: IliÄ&#x2021;; KaĹĄnik, Antonov, Bijol. Drugi rezultati: Celje - Triglav 1 : 1 (0 : 0), Maribor - DomĹžale 0 : 0, Gorica - Aluminij 1 : 0 (0 : 0), Grudina 95; KrĹĄko - Ankaran Hrvatini 2 : 2 (2 : 2). Vrstni red: 1. Olimpija 13, 2. Maribor 13, 3. DomĹžale 8, 4. KrĹĄko 8, 5. Rudar 6, 6. Celje 5, 7. Triglav 4, 8. Gorica 4, 9. Aluminij 4, 10. Ankaran - H. 2. Pari 6. kroga â&#x20AC;&#x201C; sobota: Triglav Kranj - Gorica, Maribor â&#x20AC;&#x201C; KrĹĄko; nedelja: Ankaran â&#x20AC;&#x201C; Olimpija, DomĹžale â&#x20AC;&#x201C; Aluminij: ponedeljek, 20.00: Rudar â&#x20AC;&#x201C; Celje.

je Zoran Stojko Krevzel odgovoril: ÂťO tem v tem trenutku ĹĄe ne bi govorili, ker tudi registracijsko obdobje traja do konca tega meseca in so nekateri ĹĄe na preizkuĹĄnji. Povem lahko le, da je nekaj povratnikov, nekaj je takih, ki so konÄ?ali nogometno kariero v niĹžjih selekcijah drugih klubov, tudi iz domaÄ?e mladinske selekcije so nekateri prestopili v Ä?lanske vrste. Zanesljivo pri zapolnjevanju kadrovskih vrzeli v vseh selekcijah ne bomo pozabili na domaÄ?e fante.ÂŤ Zaradi igranja Ä?lanske ekipe v niĹžji nogometni ligi stroĹĄki pogona ne bodo bistveno manjĹĄi,

ugotavlja Stojko Krevzel. V klubu so se namreÄ? odloÄ?ili, da bodo veÄ? vlagali v kakovostno delo, kar naj bi se jim kasneje tudi obrestovalo. Z zagotavljanjem potrebnega denarja so sicer teĹžave, a so jih doslej nekako reĹĄevali. Zelo veseli pa bi bili ÂťmoÄ?nejĹĄegaÂŤ sponzorja, ki bi jih podprl v usmeritvah. ÂťZ rezultati bomo dokazali, da delamo kakovostno, in morda z njimi prepriÄ?ali koga, da bo za delovanje kluba segel nekoliko globlje v Ĺžep,ÂŤ je ĹĄe dejal Zoran Stojko Krevzel. đ&#x;&#x201D;˛

Na novo prvenstveno sezono so se pripravljali tudi na Pohorju. Ä&#x152;lansko ekipo v novi sezoni vodi novi trener Ramis SmajloviÄ? (na sliki zgoraj).

foto: br

ina Trgov nih prijazdi lju KoĹĄarica Pesje, Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40

Narava ima vedno prav dodiplomski ĹĄtudijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 22. do 29. avgust 2017 magistrski ĹĄtudijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2017

Zakaj bi morali ĹĄtudirati pri nas, preverite na:

www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@vsvo.si

Po ugodni ceni vam nudimo: vsa krmna Ĺžita | ĹĄkarje,vedra in kadi za trgatev | brzoparilne kotle Na zalogi tudi: - drva na paleti z dostavo - peleti Sava Ensa A2 meĹĄani - peleti Arboreko A1smreka - peleti My premium pellets A1

Ĺže od 121,99 â&#x201A;Ź / paleta Ĺže od 3,38 â&#x201A;Ź / vreÄ?a Ĺže od 3,65 â&#x201A;Ź / vreÄ?a Ĺže od 4,03 â&#x201A;Ź / vreÄ?a

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Ni da ni, kar se po ugodnih cenah v trgovinah KoĹĄarica dobi!

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 13

Ĺ PORT

17. avgusta 2017

Dva velenjska ĹĄportnika na univerzijado

Ĺ˝e pet pripravljalnih tekem v prejĹĄnjem drĹžavnem prvenstvu), VelenjÄ?ani pa so bili tretji. SinoÄ?i so v prvi domaÄ?i preizkuĹĄnji sedanjega pripravljalnega obdobja gostili Koper 2013, jutri pa bodo odpotovali na moÄ?an turnir v avstrijski BĂ¤rnbach. Rezultati iz Ä&#x152;eĹĄke: Piotrkowianin PiotrkĂłw (Poljska) â&#x20AC;&#x201C; Gorenje 23 : 31 (10 : 17), Gorenje â&#x20AC;&#x201C; Sokol Nove Veseli 28 : 30 (16 : 14), Gorenje â&#x20AC;&#x201C; Grundfos đ&#x;&#x201D;˛ TatabĂĄnya 20 : 21 (8 : 12)

Dva naporna, a uspeĹĄna vikenda Velenje, 14. avgusta â&#x20AC;&#x201C; DruĹĄtvo petanka Velenje je prvi vikend v avgustu izvedlo 1. petankarski tabor mladine Slovenije, ki je potekal v letnem kinu ob Velenjskem jezeru. Mladi petankarji so se usposabljali in pridobivali znanje o pravilih igre in naÄ?inu igranja. V soboto, 12. avgusta, pa so se Ä?lani velenjskega kluba udeleĹžili petankarskega turnirja za memorial Anite in Koste v Vuzenici, kjer so bili zelo uspeĹĄni, saj so dosegli 3, 5 in 6. mesto. Sodelovalo je 19 ekip. Ĺ˝e naslednji dan, v nedeljo, 13. avgusta, so s tremi ekipami dvojk sodelovali na izredno moÄ?nem turnirju v Celovcu, kjer je tekmovalo 25. ekip iz Avstrije, MadĹžarske, Maroka in Slovenije. Zasedli so Ä?etrto, ĹĄesto in sedmo mesto. đ&#x;&#x201D;˛

NA KRATKO Prihodnjo soboto 30. VIP CUP turnir Velenje, 26. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Zadnjo avgustovsko soboto se bo na teniĹĄkih igriĹĄÄ?ih TeniĹĄkega centra Jezero odvil jubilejni, 30. VIP CUP turnir dvojic. Tudi letos ga pripravljata Marjan GaberĹĄek in Marjeta GaberĹĄek GoleĹž s sodelavci. TeniĹĄki turnir se bo zaÄ?el ob 9. uri, povabljeni udeleĹženci pa bodo lahko tekmovali tudi v golfu in laserskem streljanju. Varovanci VDC JeĹžek se bodo predstavili s svojimi izdelki, na veÄ?erni zakljuÄ?ni prireditvi, ki se bo priÄ?ela ob 19.30, pa bodo prejeli VIP dobrodelni prispevek udeleĹžencev turnirja. Na prireditvi bosta nastopili glasbeni skupini AVE in Jeanette, udeleĹžencem pa se bodo predstavile tudi finalistke izbora Miss Universe Slovenija pod vodstvom Bernarde Marovt. Letos je generalni sponzor turnirja avstrijsko podjetje Sotheby's.

Med otroki tudi Ana Drev in Pika NogaviÄ?ka

Predstavniki DruĹĄtva petanka Velenje so v Celovcu zasedli Ä?etrto, ĹĄesto in sedmo mesto.

Mariborska cesta 2, Celje

Postani diplomirani inĹženir strojniĹĄtva

Vabljeni k vpisu v visokoĹĄolski strokovni ĹĄtudijski program

Sodobno proizvodno inĹženirstvo (izredni ĹĄtudij)

Znanje, ki ga boste lahko uporabili!

Informativna dneva: Ä?etrtek, 24. 8. 2017 ob 16. uri Ä?etrtek, 14. 9. 2017 ob 16. uri v prostorih Viskoke ĹĄole za proizvodno inĹženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje

Debeli RtiÄ?, 13. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Minulo nedeljo so otrokom iz socialno ogroĹženih druĹžin, ki so letovali na Debelem RtiÄ?u v okviru TuĹĄevega dobrodelnega projekta PriÄ?arajmo nasmeh (bilo jih je 180), polepĹĄali dan nekateri slovenski alpski smuÄ?arji â&#x20AC;&#x201C; poleg Martina Ä&#x152;aterja in Miha Hrobota ĹĄe Ĺ marÄ?anka Ana Drev, ki okreva po operaciji kolena, za-

radi Ä?esar je izpustila priprave na novo sezono v Agrentini. Omenjenim se je pridruĹžila ĹĄe nagajiva Pika NogaviÄ?ka, ki je s potovanj z gusarsko ladjo za otroke z Debelega RtiÄ?a prinesla malho plesov od vsepovsod. Pod njeno taktirko so na poti okoli sveta poleg otrok zaplesali tudi smuÄ?arji.V okviru TuĹĄevega dobrodelnega projekta PriÄ?arajmo nasmeh letos letuje na Debelem RtiÄ?u 500 otrok iz vse Slovenije. V 15 let trajajoÄ?i zgodbi o dobrodelnosti pa je slovenski trgovec omogoÄ?il letovanje Ĺže 7600 otrokom iz socialno ogroĹženih druĹžin.

Obnovitvena dela v TVD Partizanu Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je lastnica kar nekaj ĹĄportnih objektov. Ker so zlasti v jesenskem in zimskem Ä?asu vsi polno zasedeni, so letoĹĄnje poletne dni izkoristili za izvedbo nekaterih manjĹĄih vzdrĹževalnih del v objektih. Tako je v minulih dneh ĹĄoĹĄtanjsko podjetje Fajdiga opravilo manjĹĄa vzdrĹževalna dela na stenah pod obema koĹĄema v TVD Partizanu, ki je namenjen predvsem rekreaciji. Lotili so se obnove obeh sten pod koĹĄema, ki sta bili v zelo slabem stanju. Posebej je to motilo rekreativne nogometaĹĄe, ki so ob vsakem zgreĹĄenem strelu na gol pogosto zaznali odpadanje ometa. đ&#x;&#x201D;˛

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v ĹĄtudijske programe I., II. in III. stopnje Energetika

Prijavni roki: I. stopnja: od 22. do 29. 8. 2017 II. in III. stopnja: od 13. do 15. 9. 2017

PrikljuÄ?i se tudi ti!

Zakaj se splaÄ?a ĹĄtudirati pri nas, preveri na:

www.vspi.si Âˇ info@vspi.si

www.fe.um.si

RokometaĹĄi Gorenja so imeli pod vodstvom trenerja Ĺ˝eljka BabiÄ&#x2021;a prvo preizkuĹĄnjo na novo tekmovalno sezono prejĹĄnji teden v PodÄ?etrtku. Devetkratnega drĹžavnega in desetkratnega beloruskega pokalnega prvaka Brest MeĹĄkov so premagali s 27 : 24. Konec tedna pa so nastopili na mednarodnem turnirju na Ä&#x152;eĹĄkem v mestu Nove Veseli. Prvo tekmo so dobili, nato pa dve tesno izgubili. Prvo mesto je osvojilo madĹžarsko moĹĄtvo (tretje

Atlet Peter HribarĹĄek, Ä?lan Atletskega kluba Velenje, in sabljaÄ? Lovro FijavĹž â&#x20AC;&#x201C; BaÄ?ovnik, Ä?lan SabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko Velenje, se kot Ä?lana slovenske univerzitetne ĹĄportne reprezentance udeleĹžujeta 29. Poletne univerzijade v Tajpeju, glavnem mestu Tajvana. Organizatorji med 19. in 30. avgustom priÄ?akujejo okoli 10.000 udeleĹžencev iz veÄ? kot 120 drĹžav. Slovenijo bo zastopala 59-Ä?lanska odprava, katere del sta tudi ĹĄportnika iz Velenja. Rezultate tekmovanj in njuna nastopa lahko spremljate na uradni spletni strani dogodka: https://www.2017.taipei/ đ&#x;&#x201D;˛ home

krĹĄko - velenje

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 14

MODROBELA KRONIKA

17. avgusta 2017

Dve muhi na en mah

Obnovljen odsek ceste v Ĺ kale je ÂťglasenÂŤ

V sklopu gradnje nove avtobusne postaje bodo uredili oba prehoda Ä?ez ĹželezniĹĄko progo v mestu

DrĹžava je zaÄ?ela obnovo regionalne ceste Ĺ kaleâ&#x20AC;&#x201C;PlaĹĄivecâ&#x20AC;&#x201C;GraĹĄka Gora z novo metodo â&#x20AC;&#x201C; Cesta je bolj groba, glasnejĹĄa, a naj bi bila varnejĹĄa â&#x20AC;&#x201C; Nadaljevali bodo prihodnje leto

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 28. julija â&#x20AC;&#x201C; Ĺ oĹĄtanjsko avtobusno postajo nasproti Kajuhovega doma je Ĺže zdavnaj povozil Ä?as. VpraĹĄanje, Ä?e je v petdesetih letih, kar stoji na tem mestu, sploh doĹživela kakĹĄno spremembo. Sam objekt zagotovo ne. Bil pa je je deleĹžen asfalt in skromna urbana oprema. V Ĺ oĹĄtanju se tega zavedajo, zato Ĺže nekaj Ä?asa v okviru postopne prenove tega mestnega predela na istem mestu naÄ?rtujejo nov, sodobnejĹĄi ter potnikom in voznikom prijaznejĹĄi objekt. Zatika pa se zaradi vlakov. Za novogradnjo potrebujejo soglasje Slovenskih Ĺželeznic.

Petdeset let ĹĄoĹĄtanjska avtobusna postaja ni spremenila videza. Naposled jo Ä?akajo boljĹĄi Ä?asi.

â?ą

Cesto proti Ĺ kalam so obnovili po metodi, ki jo Ĺže dolgo uporabljajo v sosednji Avstriji. Grob granulat naj bi zagotavljal boljĹĄi oprijem pnevmatik in veÄ?jo varnost v vseh letnih Ä?asih.

PeĹĄ in kolesarski prehod je predviden s parkiriĹĄÄ?a ĹĄole. Navezoval se bo na TekavÄ?evo.

ÂťTega ĹĄe nimamo, so pa v zadnjem obdobju dogovarjanja o celoviti reĹĄitvi tega vpraĹĄanja pogostejĹĄa. Mislim, da nismo veÄ? daleÄ? do konÄ?nega dogovora. Avtobusno postajaliĹĄÄ?e se namreÄ? navezuje na oba prehoda Ä?ez ĹželezniĹĄko progo v mestu, tega, ki je v neposredni bliĹžini avtobusne postaje, in tistega pri osnovni ĹĄoli,ÂŤ razlaga podĹžupan Viki Drev. NajumnejĹĄe in najbolj racionalno bi bilo, Ä?e bi prometnoinfrastrukturne zagate reĹĄili v enem paketu, torej z novogradnjo avtobusne postaje, avtomatskimi zapornicami na obeh prehodih Ä?ez progo ter s peĹĄ in kolesarskim prehodom pri osnovni ĹĄoli Karla Destovnika â&#x20AC;&#x201C; Kajuha.

PodĹžupan Viki Drev: ÂťV nadstropju avtobusne postaje bo lokal in poslovni prostori.ÂŤ

ÂťObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je s tako reĹĄitvijo zadovoljna. Operativni sestanek povezan s financiranjem, projektno dokumentacijo ter pridobitvijo gradbenega dovoljenja bomo imeli naslednji teden,ÂŤ pravi podĹžupan. Velika vrednost take reĹĄitve je, da bo promet skozi oba prehoda v mestu tekel bolj tekoÄ?e, predvsem pa varneje za uÄ?ence osnovne ĹĄole. ÂťTi ĹželezniĹĄke proge ne bodo veÄ? preÄ?kali pod rampo, kadar bo ta zaprta. To je seveda zelo nepremiĹĄljeno in zelo nevarno, Ĺžal pa se je zelo pogosto dogajalo.ÂŤ Nova ĹĄoĹĄtanjska avtobusna

Iz POLICISTOVE beleĹžke Grozil mu je sostanovalec Velenje, 9. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V sredo je na velenjsko policijsko postajo priĹĄel obÄ?an z Vojkove ceste 12, ki je policistom povedal, da mu grozi sostanovalec. Policisti so z njim opravili razgovor in podali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Pes napadel psa Velenje, 10. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek so velenjski policisti obravnavali napad psa, ki ga lastnik ni imel na povodcu. Ĺ e veÄ?, oÄ?itno je popadljiv pes sam hodil po mestu. Medtem je napadel psa, ki ga je lastnik imel na povodcu. OĹĄkodovanec je popadljivega psa zadrĹžal in priklenil na Gorici. S pomoÄ?jo mestnih redarjev so policisti odÄ?itali Ä?ip in ugotovili lastnika. Kaznovali so ga po Zakonu o zaĹĄÄ?iti Ĺživali.

Kriva sta bila oba Velenje, 11. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V petek okoli 13. ure je velenjsko policijsko postajo priĹĄel fant, ki je ponoÄ?i opravljal dela v eMCe placu. Policistom je povedal, da ga je tam napadel gost. Malo za njim je na enoto priĹĄel ĹĄe domnevni krĹĄitelj. Policisti so se pogovorila z obema. Ugotovili so, da nihÄ?e od njiju ni bil nedolĹžen, javni red in mir sta krĹĄila oba. Zato bosta oba tudi plaÄ?ala kazen.

NaĹĄli ponarejeni banÄ?ni kartici Mozirje, 10. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V bankomatu v Mozirju so naĹĄli ponarejeni banÄ?ni kartici. Mozirski policisti in celjski kriminalisti preiskujejo, ali sta ti kartici v povezavi z najdenimi ponarejenimi banÄ?nimi karticami, ki so jih naĹĄli tudi v Konjicah.

postaja bo v celoti pokrita. Nad njo bo gostinski lokal in poslovni prostori, na njej pa tudi postaja za izposojo mestnih koles, ker se bodo peĹĄ in kolesarske poti navezale na samo postajo. V podhodu bo ploÄ?nik. Pokriti del avtobusnega postajaliĹĄÄ?a bo namreÄ? zajel obstojeÄ?ega ob drĹžavni cesti. V prostoru proti ĹželezniĹĄki postaji pa so predvidena parkiriĹĄÄ?a. NaloĹžbo v Ĺ oĹĄtanju naÄ?rtujejo v letih 2018/2019. Ĺ e pred tem se bodo lotili izgradnje prizidka h glasbeni ĹĄoli.

POLICIJSKA kronika

Iz kleti izginilo kolo Velenje, 9. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Vlomilci so letoĹĄnje poletje zelo delovni. Velenjski policisti so v sredo obravnavali vlom v klet in tatvino kolesa. Vredno je bilo 200 evrov.

Vlomilec odnesel bogat plen Velenje, 10. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek so vlomili v garaĹžo na Kersnikovi cesti v Velenju in iz nje odnesli veliko stvari, od kolesa do pnevmatik na platiĹĄÄ?ih. Policisti dogodek obravnavajo kot veliko tatvino, saj naj bi ĹĄkoda znaĹĄala med 5 in 7 tisoÄ? evri.

Avto izginil s parkiriĹĄÄ?a Ĺ oĹĄtanj, 10. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek je na velenjsko policijsko postajo priĹĄel obÄ?an, ki je pred mesecem dni parkiral svoj osebni avtomobil Lancia, reg. ĹĄt. CE AE 336, na parkiriĹĄÄ?u servisa PodgorĹĄek v Ĺ oĹĄtanju, da bi avto popravili. PrejĹĄnjo sredo pa je ugotovil, da avta ni veÄ? na parkirnem prostoru. Preveril je v trgovini PodgorĹĄek in pri mestnih redarjih, vendar o avtu niso vedeli niÄ?. Policisti sedaj iĹĄÄ?ejo nepridiprava, ki je avto oÄ?itno odpeljal s seboj.

Po trku pobegnil Velenje, 10. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek zveÄ?er so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o s pobegom. Na parkirnem prostoru pri McDonaldsu je voznik zapeljal vzvratno in razbil steklo lokala, poĹĄkodoval pa je tudi stebriÄ?ek na ograji McDonaldsove terase. Vestna delavka lokala je dogajanje videla in poklicala policiste. Ti so voznika, ki je po dogodku pobegnil, kmalu izsledili, saj so imeli registrsko ĹĄtevilko avtomobila. PoloĹžnica ne bo majhna.

đ&#x;&#x201D;˛

Velenje, 12. avgusta â&#x20AC;&#x201C; DrĹžava je v prvih dneh avgusta konÄ?ala obnovo 400 metrov dolgega odseka regionalne ceste Ĺ kaleâ&#x20AC;&#x201C; PleĹĄivecâ&#x20AC;&#x201C;GraĹĄka gora na odseku od nekdanjega odlagaliĹĄÄ?a odpadkov proti Ĺ kalam. Mnogi so mislili, da cesta ĹĄe ni konÄ?ana, saj je na njej grob granulat, a so se uĹĄteli. Cesta je konÄ?ana, na njej so sedaj Ĺže zarisane sredinske oznake. Kot nam je povedal Tone Brodnik, vodja urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje, gre za prvo fazo dolgo priÄ?akovane obnove te drĹžavne ceste. Poudaril je: ÂťMestna obÄ?ina Velenje drĹžavo Ĺže nekaj let opozarja, da so drĹžavne ceste na obmoÄ?ju naĹĄe obÄ?ine katastrofalne, tudi nevarne, medtem ko so lokalne ceste, za katere skrbimo skupaj s koncesionarjem, sedaj odliÄ?ne, saj smo jih v minulih letih skoraj v celoti obnovili. Ob vsakem obisku vlade smo dodatno pritiska-

li na odgovorne. Tudi letos. Ä&#x152;eprav v letoĹĄnjem drĹžavnem proraÄ?unu velenjska obÄ?ina ni bila na vrsti za obnovo drĹžavnih cest, so vendarle naĹĄli nekaj dodatnega denarja in zaÄ?eli obnovo regionalne ceste v Ĺ kale, ki je poleg tiste skozi LoĹžnico v najslabĹĄem stanju od drĹžavnih cest v obÄ?ini.ÂŤ DrĹžavni koncesionar za ceste, podjetje CMC Celje, se je na tem predelu odloÄ?ilo za naÄ?in obnove, ki ga sosedje Avstrijci uporabljajo Ĺže nekaj let, pri nas pa je novost. ÂťPo tem, ko so uredili cestiĹĄÄ?e, so ga premazali s posebno emulzijo, po kateri so posuli granulat. Ko se je ta prijel cestiĹĄÄ?a, so viĹĄek odstranili, sedaj pa so Ĺže zarisali sredinske Ä?rte. Podobno so pred kratkim obnovili tudi del Celjske ceste,ÂŤ ĹĄe izvemo. VoĹžnja po tako urejeni cesti je drugaÄ?na, saj je tudi bolj glasna in nemirna, a cestiĹĄÄ?e naj bi bilo zelo varno. Zagotavlja namreÄ? boljĹĄi oprijem pnevma-

tik na cestiĹĄÄ?e v vseh vremenskih pogojih. Tovrstna obnova je tudi cenejĹĄa kot klasiÄ?ne obnove z asfaltno prevleko, ki smo jih bili vajeni doslej. Tone Brodnik nam ĹĄe pove, da se bo obnova ceste v Ĺ kale nadaljevala prihodnje leto, saj so jo izvajalci letos konÄ?ali pred zelo nevarnim ovinkom pri KonjeniĹĄkem centru, kjer cestiĹĄÄ?e visi. Tam se je zgodilo Ĺže veÄ? hudih prometnih nesreÄ?. ÂťDruga faza prenove bo zajela tudi ta ovinek, poleg tega je tam dodatno naÄ?rtovan ploÄ?nik za peĹĄce. Uredili bodo ĹĄe odvodnjavanje. DrĹžava nam je obljubila, da bodo v prihodnjem letu poleg tega odseka ceste uredili tudi zelo dotrajan del regionalne ceste proti PleĹĄivcu.ÂŤ Poleg tega naj bi leta 2018 zaÄ?eli popolno, temeljito prenovo Ĺ aleĹĄke ceste od Mercatorjevega centra do tunela pod Ĺ aleĹĄkim gradom. đ&#x;&#x201D;˛

Bojana Ĺ pegel

Skakal in namakal bo

Pomagali oboleli osebi

Velenje, 11. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Policisti so v petek obravnavali tatvino na skakalnicah v Starem Velenju. Neznanec je tam ukradel plastiÄ?no maso in ĹĄobe za namakanje v vrednosti 800 evrov. Policisti dolgoprstneĹža ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Velenje, 13. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo ob 13.55 so na Ĺ˝arovi cesti gasilci PGD Velenje ob prisotnosti policije in reĹĄevalcev odprli vrata stanovanja, v katerem je bila obolela oseba. Odpeljali so jo v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje.

Ni bil prviÄ? nasilen

PoĹĄkodba pri skoku v vodo

Velenje, 11. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V petek ob 20.20 so policisti obravnavali primer nasilja v druĹžini. Na KidriÄ?evi cesti je partner napadel partnerico, jo porinil na posteljo in ji vanjo tiĹĄÄ?al glavo. Ko so policisti preverili nasilneĹževo predkaznovanost, so ugotovili, da to ni poÄ?el prviÄ?, saj so ga zaradi nasilja do partnerice obravnavali Ĺže dvakrat. Izrekli so mu prepoved pribliĹževanja in ga ovadili na sodiĹĄÄ?u.

ReÄ?ica ob Savinji, 13. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo ob 18.35 se je pri skoku v vodo poĹĄkodoval kopalec v kampu Varpolje. Posredovali so reĹĄevalci NMP Mozirje, ki so poĹĄkodovano osebo najprej oskrbeli na kraju dogodka, potem pa so jo odpeljali v SploĹĄno bolnico Celje.

Denar pozabil v bankomatu Velenje, 12. avgusta â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?an je v soboto ob 13. uri na bankomatu na OMW servisu na Partizanski cesti dvignil 100 evrov. Ĺ˝al jih je pozabil v reĹži bankomata. Ko se je vrnil do bankomata, denarja tam ni bilo veÄ?. Policisti iĹĄÄ?ejo neznanca, ki je najdbo denarja v bankomatu zatajil in ga vtaknil v Ĺžep. Tovrstna zatajitev je namreÄ? kazniva.

Kolesarko odpeljali s helikopterjem SolÄ?ava, 13. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo ob 14.18 se je v Logarski dolini pri padcu poĹĄkodovala kolesarka. Posredovali so gasilci PGD SolÄ?ava, ki so zavarovali kraj dogodka, pomoÄ? pa so ji nudili reĹĄevalci Nujne medicinske pomoÄ?i Mozirje. Policisti so poÄ?istili cestiĹĄÄ?e in zavarovali kraj pristanka helikopterja, saj so poĹĄkodovano kolesarko prepeljali v UKC Ljubljana.

Gasilci reĹĄili psa Velenje, 13. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Gasilci pogosto pomagajo reĹĄevati tudi Ĺživali. Ko je na Ĺ aleĹĄki cesti pes padel skozi okno in pristal na betonski polici, so ga z nje reĹĄili z avtolestvijo. ReĹĄevanje pa je bilo zanimivo tudi za mimoidoÄ?e. Foto: Borut Nahtigal

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

17. avgusta 2017

SolÄ?avski Ä?ebelarji po 63 letih razvili svoj prapor SolÄ?ava, 5. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Na SolÄ?avskem so se ukvarjali s Ä?ebelarjenjem tamkajĹĄnji domaÄ?ini Ĺže kar nekaj prej, kot so v letu 1963 ustanovili svojo Ä?ebelarsko druĹžino. Od takrat se je ta gospodarska dejavnost pomenljivo razmahnila, s Ä?ebelami se je ukvarjalo veÄ? ljudi in vse bolj so ljudje spoznavali, da je Ä?ebelarjenje koristno in potrebno za preĹživetje ljudi, ki se ukvarjajo s sadjarstvom in ĹĄirĹĄo kmetijsko dejavnostjo. V tem delu Zgornje Savinjske in Logarske doline so ostali gozdovi in narava ĹĄe domala nedotaknjeni, zato sodi pridelan mĂŠd med najkakovostnejĹĄe v deĹželi. Ä&#x152;ebelarji, domaÄ?a druĹĄtva ter ObÄ?ina SolÄ?ava so se odloÄ?ili, da letoĹĄnji obÄ?inski praznik posvetijo prav medonosni Ä?ebeli kranjski sivki, Ä?ebelarjem in zdravemu medu. Prvo avgustovsko soboto so na prireditvenem prostoru sredi SolÄ?ave pripravili slavnostno razvitje novega prapora, ki so mu vdahnili kanÄ?ek imenitne zgodovine Ä?ebelarjenja ter izjemno lepo kulturno prireditev. Prapor je z Ĺžlahtnimi mislimi blagoslovil celjski ĹĄkof msgr. dr. Stanislav LipovĹĄek, dogodku pa so se nato posvetili tudi domaÄ?a Ĺžupanja Katarina Prelesnik, podpredsednik Ä&#x152;ZS Janez Vencelj ter predsednik domaÄ?e druĹžine Jani

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Ĺ e nekaj lepih, brezskrbnih poletnih dni je pred vami. Tega se boste vsak dan bolj zavedali, saj Ĺže dolgo niste tako uĹživali v brezdelju kot prav letos. TakĹĄen je bil Ĺže zaÄ?etek, pa tudi v naslednjih dneh vam ne bo prav niÄ? manjkalo, prej boste imeli Ä?esa preveÄ?. Sploh nehvaleĹžnih sorodnikov, ki bodo postali prezahtevni celo za vaĹĄ okus. Na ljubezenskem podroÄ?ju boste bolj sreÄ?ni kot kdajkoli doslej. Vsak dan bolj iskreno bo, vez s partnerjem pa moÄ?nejĹĄa. Zato boste drugaÄ?e razmiĹĄljali o prihodnosti. KonÄ?no boste vedeli, kaj si v njej najbolj Ĺželite.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

ManjĹĄa, z delom povezana teĹžava bo kmalu odpadla. Sledilo bo spoznanje, da je sedaj res vse v vaĹĄih rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja nadrejenih ne izgubite zaradi nepremiĹĄljenih besed in zamolÄ?anih dejanj. V ljubezni bo ĹĄe naprej vladalo zatiĹĄje, sploh za tiste, ki ste trenutno ĹĄe sami. Nekdo vam bo padel v oko, v srce pa ĹĄe ne. Tudi zato, ker ne bo pokazal pravega interesa. Njegovo odloÄ?itev spoĹĄtujte. Sprejmite jo, kakrĹĄnakoli Ĺže bo. Tako boste tudi sebi naredili najveÄ?jo uslugo, saj si ne Ĺželite, da bi Ĺže na zaÄ?etku dvomili.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Golob. Prelesnikova je poleg priznanja krajanom za zgledno sodelovanje, pripadnost kraju ter ponosno nadaljevanje kulturne tradicije domaÄ?inov in soĹžitje s priseljenci ter turisti izpostavila tudi obnovo farne cerkve

Marije SneĹžne, ki jo je obnavljala posebna skupina ljudi na Ä?elu z Ĺžupnikom Alojzem Ternarjem. Cerkev je po veÄ? letih obnovitvenih del pred obÄ?insko slovesnostjo blagoslođ&#x;&#x201D;˛ JoĹže Miklavc vil ĹĄkof LipovĹĄek.

Nove talne poslikave pri vrtcih in ĹĄolah Velenje, 3. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Vse od sredine maja do konca junija je pri nekaterih velenjskih vrtÄ?evskih enotah in osnovnih ĹĄolah potekala poslikava zunanjih talnih povrĹĄin. Poslikave, ki predstavljajo razne pravljiÄ?ne like in imajo didaktiÄ?en ter vzgojni pomen, so privlaÄ?ne in zanimive za predĹĄolske otroke in otroke prve triade osnovnih ĹĄol. Talne poslikave sodijo v sklop projekta Otrokom prijazno Unicefovo mesto Velenje in projekta Celostna prometna strategija. Pri poslikavah sta preko evropske prostovoljne

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zadnje dni niste v svoji formi, pa ĹĄe sami ne veste, zakaj je tako. Nehajte se obremenjevati s tem, prepustite se toku dogodkov. Potem se boste veliko bolje poÄ?utili, naredili pa boste tudi zelo veliko. Tudi tisto, kar je bilo v zaostanku, bo do torka opravljeno. S partnerjem se bosta ob veÄ?erih veliko pogovarjala. Tako o resnih stvareh kot o tistih, ki vaju nasmejijo. PriÄ?akujte, da boste v enem od veÄ?ernih klepetov izvedeli veÄ?, kot ste kdajkoli Ĺželeli sliĹĄati. Naj vam bo partnerjevo priznanje v opomin, da morate vedno vlagati v zvezo. Zadnje Ä?ase niste, ukvarjali ste se le s sabo.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

sluĹžbe sodelovali tudi prostovoljki iz Ĺ panije in Portugalske, ki sta bili vkljuÄ?eni v delo Mladinskega centra Velenje. Poslikane so bile povrĹĄine ob enotah vrtca LuÄ?ka, Tinkara, Vila Mojca, JurÄ?ek in Jakec ter ob OĹ Antona AĹĄkerca, Mihe Pintarja Toleda, Gorica, Ĺ alek, Livada ter podruĹžniÄ?nih OĹ Vinska Gora in Ĺ kale. Mestna obÄ?ina Velenje je za ta namen iz proraÄ?una prispevala 850 evrov za stroĹĄke materiala, opravljenih pa je bilo 170 ur prostovoljnega dela. Poslikane talne povrĹĄine bodo otrokom, ki se najpogosteje zadrĹžujejo na njih, nudile tudi moĹžnost za igro.

Ob koncu tega tedna se bo v vas naselila otoĹžnost. Zavedati se boste zaÄ?eli, da se vaĹĄ najljubĹĄi letni Ä?as, ko si lahko vzamete veÄ? Ä?asa zase, izteka. Da to drĹži, boste na svoji koĹži obÄ?utili Ĺže v ponedeljek, ko vas v sluĹžbi Ä?aka neljubo preseneÄ?enje. Dobro bo, Ä?e ĹĄe naprej ostanete zvesti svojim obÄ?utkom in svojim sposobnostim, ki jih odliÄ?no poznate. Ne pustite si vzeti samozavesti. DruĹžina bo v teh dneh pogosto v vaĹĄih mislih, pa tudi posveÄ?ali se ji boste veÄ? kot obiÄ?ajno. Tudi zato, ker bo nekdo imel osebne teĹžave, pa se vam ne bo zaupal. Ä&#x152;ez nekaj dni boste Ĺže vedeli, kaj ga muÄ?i.

đ&#x;&#x201D;˛

Ä&#x152;as je, da zaÄ?nete intenzivno delati na tem, da se vam uresniÄ?i najveÄ?ja Ĺželja tega poletja. Ä&#x152;as vam Ĺže pozi skozi prste, saj je polovica avgusta Ĺže preteklost. Ä&#x152;e se boste zadeve resno lotili, vam bodo tudi zvezde stale ob strani. VÄ?asih je ob tem nujno, da ne raÄ?unate le nanje, ampak se zavedate, kje so vaĹĄe zmoĹžnosti. Pri financah ste spet zaĹĄli. Ä&#x152;e se ne boste takoj lotili urejanja prihrankov, bodo ti povsem skopneli. To pa si teĹžko privoĹĄÄ?ite. Partnerju ne povejte niÄ?esar. Situacijo bi le ĹĄe poslabĹĄali. Zdravje bo odliÄ?no.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Ĺ e vedno boste zelo razdvojeni. Na videz vam bo vse ĹĄlo kot po maslu, sreÄ?ni pa ne boste. Ob tem bo Ä?udno, da boste imeli veliko energije. Sploh do nasprotnega spola. PrivlaÄ?ni boste, vi pa se boste trudili le pri tistih, ki bodo vsaj na videz teĹžko dostopni. To bo za vas najveÄ?ji izziv. Ä&#x152;e boste znali razmiĹĄljati ĹĄe malo bolj pozitivno, kar se sicer trudite, vam bo ĹĄe lepĹĄe. Vsaj poskusite. Na poslovnem podroÄ?ju boste spet dokazali, da imate neverjeten obÄ?utek za dobre posle. Ĺ˝e zaÄ?etek bo obetaven, rezultati pa bodo ĹĄe boljĹĄi.

Tehtnica od 23. 8. do 23. 10.

Res si niste mogli Ĺželeti lepĹĄega in boljĹĄega drugega dela avgusta, kot vam ga napovedujejo zvezde. Vse vaĹĄe skrbi za neko vam ljubo osebo so v teh dneh Ĺže preteklost. Vendar ne morete iz svoje koĹže, saj se ĹĄe ne boste umirili. Tudi zato vaĹĄe poÄ?utje ne bo takĹĄno, kot si ga Ĺželite. BoleÄ?ina, ki vztraja, vam nekaj pripoveduje, vi pa to zadnje Ä?ase preveÄ? ignorirate. Sicer pa se boste v teh dneh spet predali sanjarjenju o prihodnosti. Brezdelja v njej ne bo, bodo pa stvari, ki jih radi poÄ?nete. Poskusite vsaj ĹĄe za nekaj dni pobegniti od doma.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Zadnji dnevi za vas niso bili najbolj prijetni. SooÄ?iti ste se morali s posledicami svojih dejanj, pri tem pa niste krivili sebe, ampak vse okoli vas. Doslej niste mogli biti mirni, saj niste vedeli, kaj narediti. Sedaj vam bo to Ĺže jasno, a poti, kako dokonÄ?ati zapleteno Ĺživljenjsko situacijo, ĹĄe ne boste videli. Po eni strani si Ĺželite spremembo, po drugi pa ne bi niÄ? spremenili. Tako ne bo ĹĄlo. Ne naredite napake, ki jo naredi veÄ?ina, ko ljubezen mine. Bodite realni, predvsem pa previdni v besedah. Te sedaj hitro zabolijo, zato poÄ?akajte, da najhujĹĄa prizadetost mine. Tokrat res hitite poÄ?asi.

Dolgotrajna pogajanja obrodila sadove Ĺ oĹĄtanj, 2. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Po letih prizadevanj za ureditev obeh ĹželezniĹĄkih prehodov v mestu so v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj naposled dosegli dogovor o ureditvi obeh. Ĺ e letos bodo prehod pri osnovni ĹĄoli uredili z gumo, prihodnje leto pa oba celovito prenovili in zavarovali z avtomatskimi zapornicami. Tako bo Ä?as, ko so te zaprte, bistveno krajĹĄi. V sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo pa zaÄ?enjajo tudi izdelavo projektno-tehniÄ?ne dokumentacije za izgradnjo podhoda pod Ĺželeznico za peĹĄce, naÄ?rtujejo pa tudi ureditev peĹĄ poti ob Ĺželeznici od KoroĹĄke do Kajuhove ceste. Pot, ki bo od proge loÄ?ena z ograjo, bo tako bistveno varnejĹĄa.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

V teh dneh boste kar precej pogreĹĄali druĹžbo, saj vam partnerjeva ne bo dovolj. Vseeno se boste umirili, saj boste ugotovili, da hitenje v srÄ?nih zadevah ni dobro za vaĹĄo duĹĄo. Pri poslih bo drugaÄ?e. Tu boste morali pohiteti, Ä?e Ĺželite v septembru konÄ?ati eno od letoĹĄnjih pomembnih obveznosti. Pazite, kaj govorite, ko bodo v vaĹĄi druĹžbi ljudje, ki radi kradejo dobre ideje. Partner vas bo pozorno opazoval, saj vam trenutno ne zaupa. Ve, da se nekaj dogaja z vami, le to, kaj, mu ĹĄe ni jasno. Boste pa v naslednjih dneh izjemno zadovoljni s svojim zdravjem. Skrbi bodo odpadle.

Avtomatske zapornice bodo prihranile Ä?as.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

Partner vam bo oÄ?ital marsikaj. Tudi to, da se vsega lotite preveÄ? strastno, potem pa hitro izgubite interes. Tokrat bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaĹĄa odlika. SplaÄ?alo se bo, saj je vaĹĄe telo najveÄ?, kar imate. In prav nanj ste v tem poletju prepogosto pozabili. Z vso strastjo se lotite prenove Ĺživljenjskih navad. Tiste, ki vam ĹĄkodijo, vam bodo jemale najveÄ? volje. A boste zmogli. Ä&#x152;e pa boste videli, da brez strokovne pomoÄ?i ne bo ĹĄlo, ne oklevajte in jo poiĹĄÄ?ite. Ä&#x152;e boste pri poslih stavili na sodelovanje, boste uspeĹĄni. Tokrat sami ne morete uspeti.

đ&#x;&#x201D;˛

UspeĹĄna prijava za ureditev trga Nedopustno odlaganje â&#x20AC;&#x201C; Potem ko so na junijski seji svetniki ObÄ?ine ReÄ?ica odpadkov v mestu ob Savinji potrdili investicijski program projekta Ureditev trĹĄkega jedra

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

ReÄ?ica ob Savinji

â&#x20AC;&#x201C; trga naselja ReÄ?ica ob Savinji, je tamkajĹĄnja obÄ?inska uprava prijavila projekt na razpis tako imenovanega ribniĹĄkega sklada za pridobitev ugodnega kredita. V minulih dneh je Ĺže prejela pozitiven odgovor, kar pomeni, pravijo na upravi, da bo dolgo naÄ?rtovani in javnosti Ĺže leta 2009 prviÄ? predstavljeni projekt ureditve trĹĄkega jedra le zaĹživel. Vrednost projekta je veÄ? kot 537 tisoÄ? evrov, od tega bo kredit Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeĹželja znaĹĄal slabih 438 tisoÄ? evrov. Lokalna skupnost ga je najela za dobo 20 let. Ob tem naj ĹĄe zapiĹĄemo, da so bili nekateri svetniki pri obravnavi projekta zelo kritiÄ?ni. Tako so eni izpostavili zahtevo po ureditvi trga skupaj z vpadnicami, drugi so nasprotovali predvideni umestitvi likovnih elementov â&#x20AC;&#x201C; tlakov iz pohorskega tonalita. Ob koncu so ob potrditvi projekta sprejeli ĹĄe sklep, da se ob pripravi proraÄ?una za prihodnje leto med prednostna vlaganja vkljuÄ?i ureditev vsaj ene od vpadnic v trĹĄko jedro.

Ĺ oĹĄtanj, 1. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V srediĹĄÄ?u mesta, na KoroĹĄki 2, se je pojavilo divje odlagaliĹĄÄ?e. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je o njem Ĺže obvestila pristojne sluĹžbe. Kot pravijo na ObÄ?ini, bodo vztrajali, da se povzroÄ?itelje odkrije in kaznuje; Ä?e jih ne bodo odkrili, bo vztrajala, da stroĹĄki odvoza bremenijo stanovalce bloka, ob katerem se takĹĄno odlagaliĹĄÄ?e pojavi. TakĹĄna dejanja so toliko bolj nerazumljiva, ker lahko obÄ?ani vsako soboto brezplaÄ?no odpeljejo vse odpadke na deponijo v Ĺ oĹĄtanju, vsak dan pa na deponijo v Velenju. Vse, kar pri tem potrebujejo, je poloĹžnica podjetja PUP Saubermacher, s katero dokaĹžejo, da imajo redni odvoz odpadkov urejen. ObÄ?anom (posamezni hiĹĄi oz. bloku) enkrat letno pripada tudi odvoz kosovnih odpadkov, za katerega se morajo dogovoriti z upravnikom bloka oziroma neposredno s koncesionarjem.

đ&#x;&#x201D;˛

Ko boste predstavljali svoja staliĹĄÄ?a, boste prevladovali. NiÄ? ne boste sliĹĄali, niÄ? posluĹĄali. Sogovornikom se bo hitro zdelo, da se z vami ne morejo pogovarjati, ker ste se Ĺže odloÄ?ili. Zato se potegnite nazaj. PosluĹĄati je vÄ?asih umetnost, ki ste jo nekoÄ? obvladali. Zadnje Ä?ase pa ste preveÄ? nestrpni, vse bi radi reĹĄili Ä?ez noÄ?. Ĺ˝al to tako ne gre. Zvezde vas bodo v naslednjih dneh naravnost razvajale na ljubezenskem podroÄ?ju. Tu se vam ne bo treba posebej dokazovati, pa vas bo partner vseeno koval v zvezde. Uspelo vam bo obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta ĹĄport in dobra druĹžba.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Poletni dnevi vam bodo ĹĄe naprej vĹĄeÄ?. Ob tem pa se boste zaÄ?eli zavedati, da poletje vse prehitro mineva in da kmalu ne bo veÄ? vaĹĄ najljubĹĄi del dneva veÄ?er, ki ga lahko preĹživljate na prostem. To naj bo znak, da se morate lotiti posla, ki ga Ĺželite izpeljati ĹĄe to jesen. Izgovorov ne iĹĄÄ?ite, ker jih boste sicer morali, ko boste neuspeĹĄni. Potegnite nekaj radikalnih Ĺživljenjskih potez. Eno za drugo. Vse bodo nujne, kar dobro veste. In veÄ?ina ne bo lahkih. To bo vplivalo na vaĹĄe zdravje. Tokrat bolj pozitivno kot negativno. Otresli se boste namreÄ? napetosti, ki vas je duĹĄila. Mirni pa ĹĄe nekaj dni ne boste.

Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 16

TV SPORED

Četrtek, 17. avgusta

05.50 06.10 07.00 09.15 09.15 10.45 11.15 11.55 12.25 13.00 13.20 13.25 13.35 14.25 15.00 15.00 15.35 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 20.00 21.55 22.00 22.45 23.10 0.45 01.15 02.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.15 09.00 11.15 12.10 13.10 13.50 14.20 16.50 18.00 18.50

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Tedenski izbor Vikend paket Moji, tvoji, najini, nad. Zdravje Slovencev: Alkoholizem, dok. Ambienti Čudovita Japonska, jap. nan. Prvi dnevnik Šport Vreme Ilirske province, dok. film, pon. Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Tedenski izbor Moj gost/Moja gostja: ifj. Horváth Károly, odd. TV Lendava Čez planke: Flores Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dok. odd., pon. Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Maha in Talha Ahmed, izob. odd., pon. Zu, ris., pon. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Umori na podeželju, brit. nan. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Lov (II.), britanska miniserija, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal

Petek, 18. avgusta

05.50 06.10 07.00 09.00 10.30 11.05 11.50 12.25 13.00 13.30

14.25 15.20 15.55 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.30 21.55 22.00 22.45 23.10 0.55 01.20 02.15

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Moji, tvoji, najini, nad. Moj pogled na znanost: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dok. Kraji in običaji: Globoko na Krasu, odd. TV Koper Čudovita Japonska, japonska nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk Kangčendzenga, dok. Mostovi, odd. TV Lendava Tedenski izbor Opus: Zvočne kopeli Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran: Klic narave, pon. Novice Infodrom, poletje 2017: Kultura Pujsa Pepa, ris., pon. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Noč Modrijanov 2016, 2. del, pon. Slovenska polka 2017 Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pravilo igre, fr. film, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.15 08.45 09.25 11.25

01.15

Otroški kanal Minka, ris., pon. Svet živali, ris. Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris., pon. Leonardo, ris. Niko, ris. Vetrnica, pon. Zlatko Zakladko: Ob Kolpi v Damelj Slovenski vodni krog, dok. Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kol. nad. Dober dan: Odnosi s taščami Slovenski magazin Čarokuhinja pri atu: Savinjska dol. 35 let oddaje ŠTOS Dosje: 10 let slovenske države Bela sužnja, kol. nad. Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon. Mulčki, ris., pon. Skok, obrat, zdrs, dok., pon. Na žogi svet stoji, am. dok., pon. Kjer bom doma, avstral. nad. Trinajst, ang. nad., pon. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: msgr. Alojz Uran, pon. Bučke, satirično inf. odd., pon. Slovenska jazz scena: Jazz Ravne: Vid Jamnik kvartet z gosti, pon. Glasbeni spoti, zabavni kanal

18.00 18.50 19.05 19.30 19.40 20.05 21.25 22.40 23.55 01.20

Otroški kanal Minka, ris., pon. Svet živali: Ris Feliks, ris. Dinko pod krinko, ris., pon. Biba se giba, ris., pon. Leonardo, ris. Niko, ris. Bine: Skriti svet, pon. Mami, kratki f.,pon. Slovenski vodni krog: Mirna, dok. Dobro jutro, poletni izbor Prisluhnimo tišini: Invalidom se prilagaja sodni red in postopki v nezgodah, izob. odd. Bela sužnja, kol. nad. Dober dan: Usodna ženska Bleščica, odd. o modi Bučke, satirično inf. odd. O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Likovni portret Jožeta Spacala: Svetloba in senca, triptih Bela sužnja, kol. nad. Dinotačke, ris., pon. Firbcologi, odd. za otroke, pon. Infodrom, poletje 2017, pon. Življenje brez očka, kratki dok. Punčka, film, pon. Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. Polnočni klub: Čarovniki na obisku Demolition group, koncert, pon. Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.45 10.15 11.10 11.25 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.20 23.10 00.00 01.00 01.50 02.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, ris. Viking Viki, ris. Tačke na patrulji, ris. Winx klub, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. Hotel 13, nemška nan. TV prodaja Okusi brez meja TV prodaja Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, mehiška nan. TV prodaja Utripajoča srca, nemška nan. Naša mala klinika, slov. nan. Jaz sem Luna, argen. nan. Drugače srečna, ameriška nan. 24UR popoldne Jezero skrite ljubezni, ital. nan. Mentalist, ameriška nan. 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, nemška nan. 24UR zvečer Na kraju zločina, ameriška nan. Brez sledu, ameriška nan. Dexter, ameriška nan. Na kraju zločina, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.40 10.10 11.05 11.20 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 18.00 18.55 18.58 20.00 21.45 22.15 22.20 00.20 02.35 03.05

24UR, pon. OTO čira čara Turbo, ris. Viking Viki, ris. Tačke na patrulji, ris. Winx klub, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. Hotel 13, nem. nan. TV prodaja Okusi brez meja TV prodaja Drugače srečna, am. nan. TV prodaja Jezero skrite ljubezni, ital. nan. TV prodaja Utripajoča srca, nem. nan. Naša mala klinika, slov. nan. Jaz sem Luna, arg. nan. Drugače srečna, am. nan. 24UR popoldne Jezero skrite ljubezni, ital. nan. Mentalist, am. nan. 24UR vreme 24UR Kmetija zaljubljenih src, am. film 24UR zvečer Eurojackpot Kaj je vedela Maisie, am. film Kamniti angel, kan. film 24UR zvečer, pon. Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 10.50 11.05 12.05 12.30 12.55 15.00 15.30 16.30 16.40 17.20 17.40 17.45 18.25 18.30 18.35 18.40 19.05 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.35 00.00 00.00

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Čas za nas, tabornike Kreativne glave 4 Ustvarjalne iskrice (148) Pop corn, Anabel, Nino Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Kreativne glave 5, Filmska maska Mojca in medvedek Jaka Ustvarjalne iskrice (135) Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Videospot dneva 2500. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Naj viža: ans. Gadi, ans. Vžig Dotiki gora, Triglav 2017 Iz arhiva: 50 zvezd za otroke (4) Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.05 12.20 12.45 12.50 13.15 15.00 15.30 16.30 17.20 17.45 17.50 18.25 18.30 18.35 19.25 19.50 19.55 20.00 21.00 21.05

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Flip flop Ustvarjalne iskrice (135) Naj viža: ans. Gadi, ans. Vžig Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Vse o energijah Ustvarjalne iskrice (125) Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Iz arhiva: 50 zvezd za otroke (4) Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila

19.35 19.40 20.00 21.00 21.55 22.55 23.55 0.20

17. avgusta 2017

11.55 12.55 13.50 14.35 15.10 15.45 16.25

21.30 00.00 00.25 00.45 00.50

Sobota, 19. avgusta

05.50 06.10 07.00 07.05 07.30 07.50 08.10 08.15 08.40 08.45 09.10 09.20 10.00 10.15 10.55 12.00 13.00 13.25 13.50 14.15 15.05 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.05 22.00 22.30 22.50 0.55 01.20 02.15

06.30 07.00 09.15 10.15 10.45 11.25 11.45 12.25 12.50 14.40 16.20 17.35 18.00 18.50 19.20 19.30 20.00 21.05 21.45 22.25 23.50 01.35 02.40 03.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.30 08.35 09.00 09.20 09.45 10.05 10.30 10.45 12.35 13.05 13.35 13.55 14.55 17.10 18.55 18.58 20.00 22.10 00.10 02.20

08.25 08.55 09.00 09.50 10.20 10.25 10.40 10.55 11.00 11.25 12.35 13.00 16.00 16.05 16.30 16.40 17.25 17.30 18.30 18.35 19.50 19.55 20.00 20.20 21.50 23.35 00.00

Nedelja, 20. avgusta

Poletna scena Odmevi Ali me poznaš, pon. Biba se giba, ris., pon. Kljukec s strehe, ris., pon. Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. Vetrnica, otroška odd., pon. Ribič Pepe: Črni Črnomelj, odd. za otroke, pon. Mulčki, ris. Firbcologi, odd. za otroke, pon. Mulčki, ris. Male sive celice: OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Domžale, kviz, pon. Infodrom, poletje 2017, pon. Adrenalinci: Skok s padalom, dok., pon. 20 let Slovenije: Po svoji poti Tednik Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor, pon. Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ambienti Človeško vesolje, angleška dok. Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Štefka Kučan Poročila ob petih, šport, vreme Dunajski vrtički, dok., pon. Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuharska odd., pon. Ozare Kalimero: Kolobocija s kolutom, ris., pon. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kitajska sestavljanka, koprod. film Poročila, šport, vreme Poletna scena Titli, indijski film, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon. Info-kanal

06.35 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55

10 domačih Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kol. nad. Kraji in običaji: Globoko na Krasu, odd. TV Koper-Capodistria 10 domačih Čarokuhinja pri atu: Idrijsko Bleščica, odd. o modi Čudovita Japonska, jap. nan. Presenečenja Demolition group, koncert Benečanka, TV-priredba predstave SSG Trst neznanega avtorja Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o nogometu Bela sužnja, kol. nad. Gib stene, dok. feljton Infodrom, poletje 2017: Kultura Adrenalinci: Skok s padalom, dok. o mladostnikih Velika imena malega ekrana Stine Vardjan, producent, pon. Operna noč v Mestnem parku: 1. del, koncert Zvezdana: Trener novega moškega Vse je mogoče, pon. Tabu in Simfonični orkester RTV Slovenija, koncert, pon. Glasbeni spoti, pon. Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o nogometu, pon. Zabavni kanal, glasbeni spoti

07.00 Glasbena matineja: 61. Ljubljana festival: Slokar kvartet pozavn – 40 let, pon. 08.10 Bela sužnja, kol. nad. 09.10 Pregreha brez greha, kuharska odd. 09.50 Dunajski vrtički, dok. 10.35 Čudovita Japonska, jap. nan. 12.35 Derren Brown: Apokalipsa 13.30 Poletje v školjki, slov. film 14.55 Poletna noč, koncert ob 80. obletnici rojstva Jožeta Privška 16.50 Avtomobilnost 17.25 Zvezdana: Neizrekljiva bolečina 18.10 Bela sužnja, kol. nad. 19.00 Z glasbo in s plesom: Tango Compás: Stefan Milenkovich in Marko Hatlak, sodelujejo Marko Črnčec, Luka Herman Gaiser in gosti, posnetek iz Kina Šiška 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivnosti mest: Barcelona, dok. 20.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Več kot ena pot, dok., pon. 21.20 Pogrešana, francoska nad., pon. 22.15 Anno Domini, am. nad., pon. 23.00 Ljubezen je čudna reč, film, pon. 0.35 Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, ris. Zebra Zigbi, ris. Telebajski, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Peter Pan, ris. Lego mesto, ris. Divja brata Kratt, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Slugterra, ris. Transformerji, ris. TV prodaja Jaz sem Luna, argentinska nan. Ana kuha Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo, angleška serija TV prodaja Downton Abbey, angleška nan. Kamniti angel, kanadski film Srečni konec, ameriški film 24UR vreme 24UR Ni vse zlato, kar se sveti, am. film Odklenjena skrivnost, am. film Okus maščevanja, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš, Vse o energijah Vila malina, gledališka predstava Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (126) Kreativne glave 5, filmska maska Videospot dneva Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik Koncart ans. Štrk, posn. 2. dela Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab. Kreativne glave 5, filmska maska Pikin studio (7/2016) Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Gadi, ans. Vžig Videospot dneva Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Koncert dalmatinski klap, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila

10.10 10.55 11.25 11.30 12.00 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.15 22.40 23.05 0.00

0.20 0.45 01.35

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.30 08.50 09.15 09.40 10.05 10.30 10.45 13.35 13.55 14.55 106.50 18.55 18.58 20.00 21.55 00.20 02.15

Poletna scena, pon. Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris., pon. Minka, ris., pon. Penelopa, ris., pon. Pujsek Bibi, ris., pon. Dinko pod krinko, ris. Niko, ris., pon. Pri Slonovih, ris., pon. Čarli in Lola, ris., pon. Dinotačke, ris. Leonardo, ris., pon. Kalimero, ris. Vila Mila, ris., pon. Knjiga o džungli, ris., pon. Kljukec s strehe, ris. Bacek Jon, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris., pon. Nabriti detektivi, nan., pon. Sledi, dok. TV Maribor Ozare, pon. Obzorja duha: Quo vadis, pon. Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Noč Modrijanov 2016, 2. del Trije mušketirji, koprod. film Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. Dinotačke, ris., pon. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, španska nad. Intervju: dr. Tone Kregar Poročila, šport, vreme Poletna scena Pogrebnik, srbski dok. Za lahko noč: Imago Sloveniae 2015: Kitarist Mak Grgić (I. Albeniz, A. Barrios Mangore, E. Granados), pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. Info-kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Lena Lučka, ris. Zebra Zigbi, ris. Telebajski, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Peter Pan, ris. Trgovinica za živali, ris. Lego prijateljice, ris. Winx klub, ris. Lego vilini, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. TV prodaja Jaz sem Luna, argentinska nan. TV prodaja Downton Abbey, angleška nan. Hitchcock, am. film Delfinova zgodba, ameriški film 24UR vreme 24UR Brez nadzora staršev, am. film Prevzetnost in pristranost, an. f. Hitchcock, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka 09.40 Miš maš, Karate 10.25 Napovedujemo 10.30 Ustvarjalne iskrice (127) 10.45 Pikin studio (7/2016) 11.25 2500. VTV magazin 11.45 Kultura, informativna oddaja 11.50 Napovedujemo 11.55 Koncert ans. Biseri, 2.del 12.50 O spolnih zlorabah, ponovitev pogovora 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.05 Videostrani, obvestila 16.30 Žogarija (6) 17.00 Vila malina, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.25 Ustvarjalne iskrice (158) 17.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Toro tango, posnetek koncerta 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Gadi, ans. Vžig 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Anabel, Nino 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 21. avgusta

05.30 05.55 06.05 07.00 09.00 10.30 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 0.55 01.20 02.15

Poletna scena Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Moji, tvoji, najini, nad. 10 domačih Pregreha brez greha, kuharska odd., pon. Čudovita Japonska, jap. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Ivana Kobilca - portret slikarke, dok., pon. Dober dan, Koroška Firbcologi, odd. za otroke Z glasbo in s plesom: Muzikajeto: Rock latino / Las Cuerdas Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Kantavtorstvo, dok. ser. za mlade, pon. Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris. Vila Mila, ris., pon. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Čez planke: Po poteh Luthra Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Zločini v Walesu, miniserija, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal

Torek, 22. avgusta

05.30 05.50 07.00 09.00 10.40 11.25 11.50 11.50 12.10 12.25 13.00 13.30 14.30 15.00 15.45 16.00 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.45 23.10 01.15 01.45 02.35

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.15 08.40 09.20 11.35 12.20 13.15 14.25 15.50 16.50 17.20 18.00 18.50 19.00 19.05 19.25 19.45 20.00 20.50 21.45 23.10 0.00

Otroški kanal Minka, ris., pon. Svet živali, ris. Dinko pod krinko, ris., pon. Biba se giba, ris., pon. Leonardo, ris. Niko, ris. Sprehodi v naravo: Cvet - eden ni nobeden Megabiti energije: Belgijska pasivna hiša iz finskega lesa, dok., pon. Slovenski vodni krog: Radulja, dok. Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kol. nad. Dober dan: Moj moški noče odrasti Ljudje in zemlja Polnočni klub: Čarovniki na obisku Murska republika 1919, dok. film Avtomobilnost Pregreha brez greha, kuh. odd. Bela sužnja, kol. nad. Dinotačke, ris., pon. Čarlijev cirkus, otr. ser., pon. Srečo kuha Cmok: Tista o štrudlju, pon. Studio kriškraš: Z raketočajnikom v vesolje, odd. za otroke, pon. Za devetimi gorami, pravljica Derren Brown: Apokalipsa, pon. Kjer bom doma, avstral. nad. Monsun, dok. film, pon. Večer z lutkami, razv. odd., pon. Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.05 08.15 08.20 08.50 09.30 11.50 12.45 13.20 14.15 15.15 15.45 18.00 18.50 19.00 19.05 19.25 19.40 20.05 21.05 22.00 22.50 0.20

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.40 10.10 11.05 11.20 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.25 23.15 00.05 01.00 01.50 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, ris. Robocar Poli, ris. Tačke na patrulji, ris. Winx klub, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. Hotel 13, nemška nan. TV prodaja Okusi brez meja TV prodaja Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja Jezero skrite ljubezni, ital. nan. TV prodaja Utripajoča srca, nemška nan. Naša mala klinika, slov. nan. Jaz sem Luna, argentinska nan. Drugače srečna, ameriška nan. 24UR popoldne Jezero skrite ljubezni, ital. nan. Mentalist, ameriška nan. 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, nemška nan. 24UR zvečer Na kraju zločina, ameriška nan. Brez sledu, ameriška nan. Dexter, ameriška nan. Na kraju zločina, ameriška nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, pisni svet ptičev Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Žogarija 7 O polžu, ki je kupoval hišo, gled. predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (128), Minioni Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Pop corn, Anabel, Nino Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Koncert ans. Vesele Štajerke, posnetek 1. dela Varna raba interneta, pon. pog. Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.10 12.00 12.25 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 17.45 17.50 18.20 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.40 00.05 00.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.40 10.10 11.05 11.20 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 18.00 18.55 18.58 20.00 22.40 23.15 00.05 01.00 02.05 02.40

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.35 11.05 11.20 12.20 12.45 13.10 15.00 15.30 16.30 16.40 17.25 17.50 18.30 18.35 19.35 20.00 21.00 21.25 22.55 23.20 23.45 23.50

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Moji, tvoji, najini, nad. Obzorja duha: Quo vadis Operne arije Baritonist Robert Vrčon, pon. Baritonist Slavko Savinšek, pon. Čudovita Japonska, jap. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Čez planke: Križarjenje po Bližnjem vzhodu Dunajski vrtički, dok. Potepanja: Kecskemét in Nežidersko jezero Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe: Črni Črnomelj, odd. za otroke, pon. Poletna scena, pon. Poročila ob petih, šport, vreme Kulturni vrhovi: Gospa Sveta, dok., pon. Novice Utrinek: Trajnostna Istra, izob. odd., pon. Poldi, ris., pon. Niko, ris., pon. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Maigret, brit. nan., pon. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Spomini: Marica Antolin, dok. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris., pon. Svet živali, ris. Dinko pod krinko, ris., pon. Biba se giba, ris., nan., pon. Leonardo, ris. Niko, ris. Hrček Miha, ris., pon. Skrivnostni urad, otr. ser., pon. Martina in ptičje strašilo: Melodije Ali me poznaš: Jaz sem stenica Raca po Lucyjino, film, pon. Slovenski vodni krog: Mislinja, dok. Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kol. nad. Čarokuhinja pri atu: Dolina Soče Dober dan: Kuharski dvoboj Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Štefka Kučan Valvasorjeva slava, dok. odd. Kingston - 15 let z vami, veliki jubilejni koncert z gosti Bela sužnja, kol. nad. Dinotačke, ris., pon. Čarlijev cirkus, ser., pon. Srečo kuha Cmok: Tista o mafinih, kulinarika za otroke Iz popotne torbe, odd. za otroke Jirka in bele miši, film, pon. Frančišek - papež, ki hoče spremeniti svet, francoska dok. Kjer bom doma, avstral. nad. Čas za Manco Košir: Zavist, pon. Skrivnosti Brokenwooda, miniserija, pon. Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, ris. Robocar Poli, ris. Tačke na patrulji, ris. Winx klub, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. Hotel 13, nemška nan. TV prodaja Okusi brez meja TV prodaja Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja Jezero skrite ljubezni, ital. nan. TV prodaja Utripajoča srca, nemška nan. Naša mala klinika, slov. nan. Jaz sem Luna, argentinska nan. Drugače srečna, ameriška nan. 24UR popoldne Jezero skrite ljubezni, ital. nan. Mentalist, ameriška nan. 24UR vreme 24UR UEFA Liga prvakov: Maribor Hapoel Beer-Sheva, prenos 24UR zvečer Na kraju zločina, ameriška nan. Brez sledu, ameriška nan. Dexter, ameriška nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo O polžu, ki je kupoval hišo, gled. predstava Vrtca Velenje Žogarija 7 Ustvarjalne iskrice (128), Minioni Dražen Zečič, ponovitev koncerta Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Kreativne glave 5, Filmska maska Nanovo, Sam na potovanje? Ustvarjalne iskrice (121)17.45 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, Lepotna kirurgija Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro 2501. VTV magazin Media fest Plitvice, pon. 1. dela Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila

Sreda, 23. avgusta

05.30 05.50 07.00 09.15 10.50 11.35 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.40 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.45 23.10 0.50 01.15 02.10

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.20 08.55

Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Moji, tvoji, najini, nad. Festival Radovljica 2008: Ansambel Mikado, ženska v angleški renesansi Čudovita Japonska, jap. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Tone Kregar Kulturni vrhovi: Gospa Sveta, dok. Pod drobnogledom: Naša dediščina, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Domžale, kviz Poletna scena Poročila ob petih, šport, vreme Zdravje Slovencev: Čezmejno zdravstveno varstvo, dok., pon. Novice Utrinek: Integracija v Logatcu, izob. odd., pon. Čarli in Lola, ris. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Ljubezenski jackpot, am. film Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Ermesinda, španska miniserija, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal

20.55 21.50 22.45 23.25 01.05

Otroški kanal Minka, ris., pon. Svet živali, ris. Dinko pod krinko, ris., pon. Biba se giba, ris., pon. Leonardo, ris. Niko, ris. Studio Kriškraš: Dobri kruhek Črna ovca, igrani film, pon. Slovenski vodni krog: Polskava, dok. Dobro jutro, poletni izbor Bela sužnja, kol. nad. 10 domačih Dober dan: Moja mama noče v dom! Alpski večer, 1. del Odmev davnine: Vodna bitja, izob. odd. Večer z lutkami, razv. odd. Čas za Manco Košir: Zavist Bela sužnja, kol. nad. Dinotačke, ris., pon. Vila Mila, ris. Ribič Pepe: Črni Črnomelj, pon. Obljuba, igrani film, pon. Žrebanje Lota Na utrip srca: 3000 kilometrov s Simfoniki, dok., pon. Kjer bom doma, avstral. nad. Rojeni v Siriji, dok., pon. Lučaj od Sirije, am. dok. odd. Presenečenja Glasbeni spoti, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.40 10.10 11.05 11.20 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.25 23.15 00.05 01.05 01.55 02.30

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.50 11.05 11.25 11.30 11.55 12.15 15.00 15.30 16.30 17.05 17.30 17.35 18.20 18.25 18.30

Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, inf. oddaja Napovedujemo Nanovo, Sam na potovanje? Ustvarjalne iskrice (121) 2501. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Čas za nas, tabornike Ustvarjalne iskrice (122), Žabica Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice Popotniške razglednice: Nova Zelandija Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Pop corn, Svarogov, Poskočni muzikanti Skrbimo za zdravje, Zobozdravstvo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila

09.35 11.50 12.45 13.25 14.20 15.40 16.20 17.10 18.00 18.50 19.00 19.10 19.35 19.50 20.00

19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.10 23.35 00.00 00.05

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 17

GARCIA, HEKTOR: Ikigaj od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 1 Filozofija Vsak Ä?lovek se kdaj v Ĺživljenju vpraĹĄa, kaj hoÄ?em od svojega Ĺživljenja ali kakĹĄen smisel ima moje Ĺživljenje? VÄ?asih se nam zazdi, da izgubljamo tla pod nogami, pa ne vemo, zakaj. Ä&#x152;loveĹĄtvo pa je in bo vedno znova iskalo pomen Ĺživljenja. In kaj pomeni skrivnostna beseda ÂťikigajÂŤ? Eden od avtorjev pravi, da bi bil njen prevod ÂťsreÄ?a veÄ?ne zaposlenostiÂŤ. To pa je japonska umetnost Ĺživljenja. Vsak Ä?lovek Ĺživi v svojem toku. PriroÄ?nik za zdravo in dolgo Ĺživljenje sta spisala ĹĄpanska avtorja. Z njim sta nam pokazala, kako je mogoÄ?e del kulture in naÄ?in Ĺživljenja iz drugega dela sveta prenesti v svoje domaÄ?e okolje. Japonci so prepriÄ?ani, da imajo vsi ljudje osebni ikigaj, svoj razlog bivanja. Skrival naj bi se v vsakem posamezniku, od katerega zahteva potrpeĹžljivo raziskovanje. Filozofija ikigaja je tudi umetnost mladostnega staranja. Preizkusite jo.

kratek: Âť Zato, ker si TomaĹž Humar.ÂŤ In od takrat naprej se nikoli veÄ? ni obrnil, nikoli veÄ? odnehal, Ä?e si je zastavil cilj. In tudi na tem velikem kolesarskem podvigu ni odnehal, Ä?eprav je priĹĄlo veÄ?krat do kriznih trenutkov. Bravo TomaĹž!

PAUKOVIÄ&#x152;, LARA: Poletje v gostilni od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 821.163.6 Slovenski druĹžbeni roman Poletje v gostilni je prvenec mlade slovenske avtorice, ki je izĹĄel v letoĹĄnjem letu pri zaloĹžbi Beletrina. PaukoviÄ?eva je leta 2015 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna knjiĹževnost in anglistika, trenutno pa zakljuÄ?uje magistrski ĹĄtudij. Na literarnem podroÄ?ju deluje Ĺže zelo uspeĹĄno, saj je tudi urednica spletne kulturne platforme Koridor â&#x20AC;&#x201C; kriĹžiĹĄÄ?a umetnosti. PiĹĄe kritike, Ä?lanke za

od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman Margaret Mazzantini je ena najbolj znanih pisateljic italijanske sodobne knjiĹževnosti. Pri nas jo poznamo Ĺže po dveh izdanih delih, Novorojen in Ne premikaj se. Za oba romana je prejela prestiĹžne nagrade in po njih sta posneta tudi filma. Njeno zadnje prevedeno delo v slo-

HUMAR, TOMAĹ˝: Svet ni meja od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli / 821-992 Potopisi ÂťImeti sanje veÄ?je od svoji strahov, to je resniÄ?na svoboda.ÂŤ To so besede TomaĹža Humarja, mladeniÄ?a, ki se je pri svojih devetnajstih letih odloÄ?il, da bo postal najmlajĹĄi Ä?lovek na svetu, ki bo obkroĹžil svet s kolesom. Zato danes lahko vzamemo v roke potopisno delo njegovega velikega podviga. Pot je trajala 308 dni, prevozil je 28.968 kilometrov, pet kontinentov in dvajset drĹžav. Ĺ port mu je bil vedno blizu. OdraĹĄÄ?al je z nogometom, plezanjem, kolesarjenjem in ĹĄe kaj bi se naĹĄlo. Veliko je plezal v najstniĹĄkem obdobju, seveda tudi zaradi moÄ?ne podpore svojega oÄ?eta, velikega alpinista. In ko so kdaj priĹĄli na povrĹĄje trenutki, ko ni ĹĄlo vse po naÄ?rtih, ko ni videl smisla v uresniÄ?itvi ĹĄportnega izziva, in zaÄ?el razmiĹĄljati o odstopu, ga je oÄ?e prijel za rame in rekel: Âť Ne boĹĄ nehu!ÂŤ Sam mu je odgovoril: ÂťZakaj ne?ÂŤ OÄ?etov odgovor pa je bil

VELENJE Ä&#x152;etrtek, 17. avgusta 08.00 Velenjski grad Svetloba, ujeta v kamen â&#x20AC;&#x201C; dnevni tabor na Velenjskem gradu

Petek, 18. avgusta

MAZZANTINI, MARGARET: Sijaj

venĹĄÄ?ino, Sijaj, je izĹĄlo pri Mladinski knjigi v zbirki Roman. Oba prejĹĄnja romana zaznamuje moÄ?na ljubezenska tematika med moĹĄkim in Ĺžensko. V romanu Sijaj pa avtorica izpostavi istospolno ljubezen. Protagonista zgodbe sta Guido, edinec premoĹžne meĹĄÄ?anske druĹžine, in Constantino, sin hiĹĄnika. Ĺ˝ivita v isti hiĹĄi Ĺže od zgodnjega otroĹĄtva. Ĺ˝e v otroĹĄtvu in kasneje v mladosti si izkazujeta neĹžna Ä?ustva, ki pa jih okolici previdno skrivata. ObÄ?utki sramu so zanju prehudi, zato se drug od drugega zavestno oddaljita. Constantino ostane v svojem rojstnem mestu, Guido pa odide v tujino. Oba kasneje zaĹživita Ĺživljenje v dvojini, toda njuna ljubezen je premoÄ?na. Roman je poln Ĺživljenjskih preobratov.

PRIREDITVE

17. avgusta 2017

08.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noÄ? ob jezeru 20.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e na GraĹĄki Gori GraĹĄka Gora poje in igra 2017, 42. festival narodno-zabavne glasbe Ves dan Zoo station Velenje, Velenjski plaĹža Paddle the lake, veslaĹĄki praznik bo potekal do 20. avgusta

Sobota, 19. avgusta 07.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje 08.00 ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem 10.00 Cankarjeva ulica Samo trenutek, lutkovno-plesna uliÄ?na predstava 10.00 Velenjska plaĹža Jezerske kratkoÄ?asnice, otroĹĄke delavnice Galerije Velenje 10.30 Vila Herberstein Sobotne lutkarije: Bikec Ferdinand, lutkovno-igrana predstava 17.00 Trg Ĺ alek in Ĺ aleĹĄki grad StarotrĹĄki dan v Ĺ aleku

20.00 PlaĹža MiaMia VeÄ?er s skupino Trnje 21.00 Pred Domom kulture Velenje Koncert skupine Panda

Nedelja, 20. avgusta

20.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e na GraĹĄki Gori GraĹĄka Gora poje in igra 2017, koncert Modrijanov

Ponedeljek, 21. avgusta

KONC LORENZUTTI, NATAĹ A: Avtobus ob treh ml â&#x20AC;&#x201C; Mladina / M Leposlovje od 13. leta dalje NataĹĄa Konc Lorenzutti je priljubljena vsestranska pisateljica, ki se v svojih mladinskih delih loteva tudi zahtevnejĹĄih tem odraĹĄÄ?anja in dozorevanja. Roman Avtobus ob treh je eno od takĹĄnih mladinskih zgodb. Glavna junaka romana sta najstnika, ki izhajata iz popolnoma razliÄ?nih okolij. Tine, doma s podeĹželja, je prepriÄ?an, da mu primanjkuje vrstniĹĄke druĹžbe. Ima starejĹĄega brata Naceta, ki se ĹĄola v Ljubljani in zato Ĺživi pri dedku in babici, in ĹĄe mlajĹĄo sestrico Niko, ki mu pogosto prekriĹža mladostniĹĄke naÄ?rte, ker mora veÄ?krat popaziti nanjo, ko sta mama in oÄ?e odsotna. Njegovo veselje je nepopisno, ko spozna UroĹĄa iz Ljubljane, in usoda je hotela, da pride k njim na krajĹĄe poÄ?itnice. Le te postanejo k sreÄ?i daljĹĄe. Fanta se izjemno dobro razumeta. UĹživata v plavanju na SoÄ?i, prav tako rada priskoÄ?ita na pomoÄ? Tinetovemu oÄ?etu pri domaÄ?ih opravilih, ki jih na kmetiji nikoli ne zmanjka. Ta so seveda veÄ?ji izziv za UroĹĄa. Veliko debatirata o svojih problemih odraĹĄÄ?anja, pa tudi pogovorov o puncah je vedno veÄ?. Zaradi Ivane, Tinetove simpatije, si omislita celo hiĹĄnega ljubljenca, kar pa se kasneje izkaĹže za ne najbolj pravo potezo. Ĺ˝al pa v njuno poletje vstopi tudi slaba novica. đ&#x;&#x201D;˛

Sobota, 19. avgusta 16.00 Pred gasilskim domom v Ĺ oĹĄtanju Tekmovanje SRMB in veselica

Nedelja, 20. avgusta 17.00 ZdraviliĹĄki park v TopolĹĄici Strokovno vodstvo po spominski sobi podpisa delne nemĹĄke kapitulacije

Torek, 22. avgusta

18.00 MC Ĺ martno ob Paki Hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ

10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 17.00 Torkove igrarije: Lutke in pravljiÄ?ni ples 19.00 Vila Bianca Tajda Kranjc, 29. citrarski festival â&#x20AC;&#x17E;PreĹĄmentane citre 2017â&#x20AC;&#x153;

Sreda, 23. avgust 10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Zabavna sreda s taborniki 18.00 Galerija Velenje DruĹžinska urica: Izdelovanje

Hmeljarski likof v reÄ?iĹĄki noÄ?i Ĺ martno ob Paki â&#x20AC;&#x201C; Ä&#x152;lani DruĹĄtva za ĹĄport in rekreacijo Klub 81 iz Ĺ martnega ob Paki Ĺže vrsto let predzadnjo soboto v avgustu pripravijo prireditev Hmeljarski likof v reÄ?iĹĄki noÄ?i. Tako bodo tudi letos. Kot zagotavljajo, z njo ohranjajo dolgoletno tradicijo proizvodnje hmelja v ReÄ?ici ob Paki, kjer so danes nekdanje hmeljske povrĹĄine zasajene z drugimi kmetijskimi kulturami. Poleg primerne ponudbe jedi, znaÄ?ilnih za Ä?as obiranja hmelja v tamkajĹĄnjem okolju, obljubljajo tudi dokaj pozabljene zabavne igre. Prireditev bodo sredi vaĹĄke skupnosti ReÄ?ica ob Paki zaÄ?eli ob 19. uri. đ&#x;&#x201D;˛

21. avgusta ob 20.30 prazna luna - mlaj

Ponedeljek, 21. avgusta 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Bridge, redni tedenski turnir

Ĺ MARTNO OB PAKI

CITY CENTER Celje

Petek, 18. avgusta

â&#x20AC;˘ Ä&#x152;etrtek, 17. 8. BiotrĹžnica â&#x20AC;˘ Petek, 18. 8. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica â&#x20AC;˘ Nedelja, 20. 8. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice â&#x20AC;&#x201C; Krompirjevo potovanje â&#x20AC;˘ MARACO â&#x20AC;&#x201C; mini avtomobliÄ?ki, izposoja mini avtomobilÄ?kov LUXI na osrednjem prostoru vse do 31. avgusta â&#x20AC;˘ Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21., sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. â&#x20AC;˘ Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Sobota, 19. avgusta 08.00 ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 19.00 Prireditveni prostor v ReÄ?ici ob Paki ReÄ?iĹĄka noÄ? s hmeljskim likofom, igra ansambel Kaval

Sreda, 23. avgusta 17.00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa

NAĹ Ä&#x152;AS online www.nascas.si

Kulturno druĹĄtvo GraĹĄka gora bo pripravilo jutri in v nedeljo 42. mednarodni festival narodnozabavne glasbe GraĹĄka gora poje in igra 2017. Jutri, 18. avgusta, se bo prireditev zaÄ?ela ob 18. uri, v nedeljo pa bo potekala med 17. in 23. uro, obakrat pod ĹĄotorom na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u.

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ

07.30 Studio Mdance in MojÄ?ina deĹžela 16.00 Ĺ portno-plesni tabor V MojÄ?ini deĹželi, do 25. avgusta 08.00 TRC Jezero, Mestni ĹĄtadion Ĺ portne poÄ?itnice, do 25. avgusta 19.00 Velenjski grad Jazz s citrami, 29. citrarski festival â&#x20AC;&#x17E;PreĹĄmentane citre 2017â&#x20AC;&#x153; 21.00 Pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Dotik vode, romantiÄ?na drama

GraĹĄka gora poje in igra razliÄ?ne slovenske portale in revije, loteva pa se tudi pisanja kratkih zgodb. V romanu Poletje v gostilni avtorica izpostavi temo nestrpnosti, predvsem slovensko nestrpnost do priĹĄlekov. Glavna junakinja romana je ĹĄtudentka Nastja. Med poletnimi poÄ?itnicami ji ne uspe najti dela v stroki, ki jo ĹĄtudira. Zelo nerada se zaposli v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Ker ĹĄtudira slovenĹĄÄ?ino, je zelo obÄ?utljiva na pisano in govoreÄ?o besedo v vsakdanjem Ĺživljenju. Nepravilno napisane besede v gostilniĹĄkih cenikih, jedilnikih in ĹĄe kje, jo spravljajo ob Ĺživce. Ob vsem tem pa so ĹĄe vsi njeni sodelavci priĹĄleki, ki govorijo ÂťsvojÂŤ jezik. Poletje mlade Nastje seveda ne more miniti brez ljubezni. Zagleda se v sodelavca, natakarja, kar pa je v nasprotju z vsemi njenimi naÄ?eli in priÄ?akovanji.

napihljivih figur, zabavna delavnica z baloni

www.issuu.com/nascas

Svarogova bonboniera Ĺ oĹĄtanj, 9. avgusta - Franjo Funklej, ki se s kiparsko razstavo Svarogova bonboniera predstavlja v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj, je svojevrsten ustvarjalec, zase pravi, da je umetnik, ki je v prostem Ä?asu varilec. Res je, da je njegov poklic prispeval k izvirnemu pristopu do materije, ki jo obdeluje, to je kovina, res pa je tudi, da ima avtor, ki sicer Ĺživi in ustvarja v Slovenskih Konjicah, veÄ? razliÄ?ni ljubezni. Blizu sta mu gledaliĹĄÄ?e in poezija, spogleduje se z lutkarstvom vse pa na neki naÄ?in zdruĹžuje Ĺže od otroĹĄtva dalje. Kot je o delih Franja Funklja zapisala umetnostna zgodovinarka Vanja Dimc: ÂťKiparskih kompozicij veÄ?inoma ne gradi na voluminoznosti, ampak s premiĹĄljenim sestavljanjem skrbno izbranih kosov, gradi skeletne strukture, ki delujejo, kot nekak ĹĄ ni mehanizmi. Kljub teĹžko obvladljivemu materialu se umetnik trudi strojem podobnim organizmom, vdah-

niti Ä?im veÄ? Ĺživljenja â&#x20AC;ŚÂŤ. Funkelj, ki se je kiparjenju posvetil na prelomu tisoÄ?letja, je za svoja dela prejel veÄ? nagrad, razstavlja doma in na tujem. Letos septembra se bo predstavil na Ä&#x152;eĹĄkem, Ĺže nekaj let zapored razstavlja v TurÄ?iji in seveda tudi drugje. Ima tudi nekaj javnih plastik. Na razstavi v Ĺ oĹĄtanju, ki jo je

odprl direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj, Kajetan Ä&#x152;op, je nastopila vokalistka Simona Kropec, avtorjevo poezijo je interpretirala njegova Ĺživljenjska sopotnica Katja. Razstava bo na ogled do konca avgusta. đ&#x;&#x201D;˛

Milojka B. Komprej, foto: Dejan Tonkli

KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka FILM O EMOJIH Animirana komiÄ?na avantura s podnapisi, 86 minut (ZDA) ReĹžija:Â Anthony Leondis Glasovi: T.J. Miller, James Corden, Ilana Glazer, Steven Wright, Jennifer Coolidge, Maya Rudolph Petek, 18. 8., ob 19.00 Sobota, 19. 8., ob 19.00 Nedelja, 20. 8., ob 16.00

ODISEJA Biografska pustolovĹĄÄ?ina, 122 minut (Francija) ReĹžija:Â Jerome Salle Igrajo: Lambert Wilson, Pierre Niney, Audrey Tautou, Chloe Hirschman, Laurent Lucas, Adam Neill

Petek, 18. 8., ob 21.00 Nedelja, 20. 8., ob 20.30

BISER BOJANE Akcijska komedija, 84 minut (Srbija, Ä&#x152;rna gora) ReĹžija: Milan KaradĹžiÄ&#x2021; Igrajo: Slaven DoĹĄlo, Milutin Mima KaradĹžiÄ&#x2021;, Vanja NenadiÄ&#x2021;, Mladen NeleviÄ&#x2021;, Mira Banjac Petek, 18. 8., ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor. Sobota, 19. 8., ob 20.45 Nedelja, 20. 8., ob 19.00 â&#x20AC;&#x201C; m. dvor.

DUNKIRK Akcijska vojna drama, 120 minut (VB, Francija, ZDA, Nizozemska) ReĹžija: Christopher Nolan Igrajo: Kenneth Branagh, Cillian

Murphy, Tom Hardy, Mark Rylance, Harry Styles Sobota, 19. 8., ob 22.15

SPIDER-MAN: VRNITEV DOMOV Akcijska ZF pustolovĹĄÄ?ina, 130 minut (ZDA) ReĹžija:Â Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Michael Keaton, Zendaya, Donald Glover, Jacob Batalon, Laura HarrierÂ Nedelja, 20. 8., ob 18.00

NOĹ˝ V HRBET Kriminalka, drama, 99 minut (VB) ReĹžija:Â Â Adam Smith Igrajo: Michael Fassbender, Rory Kinne-

ar, Brendan Gleeson, Sean Harris, Killian Scott, Lyndsey Marshal Petek, 18. 8., ob 21.30 â&#x20AC;&#x201C; mala dvor. Sobota, 19. 8., ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; mala dvorana

DOTIK VODE KomiÄ?na drama, 83 minut (Islandija, Francija) ReĹžija: SĂłlveig Anspach Igrajo: Florence Loiret Caille, Samir Guesmi, Didda JĂłnsdĂłttir, Philippe Rebbot, EstĂŠban, Olivia CĂ´te Ponedeljek, 21. 8., ob 21.00 â&#x20AC;&#x201C; Zvezde pod zvezdami na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ZVEZDE POD ZVEZDAMI (cena vstopnice 0 EUR)

Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 18

OBVEŠČEVALEC

17. avgusta 2017

107,8 Mhz Nagradna križanka Radia Velenje Radlje ob Dravi Dravograd Prevalje

RADIO VELENJE

Murska Sobota Maribor

Zdravniški nasveti, gostja: Tadeja Pačnik Vižintin, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: jetra in najpogostejše bolezni

Slovenj Gradec Mozirje

Šoštanj

Velenje

Šempeter

Kranj

Celje Trbovlje

www.radiovelenje.com

Ljubljana

897 50 03 ali 897 50 04

Nova Gorica Postojna

Novo Mesto

Koper

Radio Velenje vam razvedri življenje • pokriva celotno Šaleško in Savinjsko dolino ter Koroško • nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji • prisluhne mu lahko do 360.000 poslušalcev na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz • pestrost dogajanja pestrimo z javljanji s terena, kontaktnimi oddajami, nagradnimi igrami Radio Velenje je na tem območju oral ledino, bil dolgo časa edini, vendar se mu tudi s pojavom novih radijskih postaj, izrazito komercialnih, število poslušalcev ni zmanjšalo, prav nasprotno, vedno več jih je, ki radi prisluhnejo programu Radia Velenje. Med drugim tudi zato, ker program radia ohranja informacijo kot pomembno tržno blago. Veliko poslušalcev je tudi iz drugih regij, ki pa radiu Velenje prisluhnejo v nočnem programu, kadar se z našo frekvenco vklopimo v nočni radijski program regionalnih postaj Slovenije. Rešitev križanke s priloženim geslom pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 28. avgusta. Nagrajenci bodo prejeli praktično nagrado.

ČETRTEK, 17. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 18. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 19. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 20. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 21. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Nagrajenci nagradne križanke »Obirc«, objavljene v tedniku Naš čas dne 3. avgusta 2017, so: • Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj; • Simona Andrejc, Ravne 37, 3325 Šoštanj; • Gašper Bandelj, Subotiška 19, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Gostilni in Pizzeriji Obirc. Čestitamo! Rešitev križanke: MALICE PRI OBIRCU

TOREK, 22. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 23. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

I N F O R M AT I V N I

DNEVI www.vzsce.si VABLJENI NA INFORMATIVNE DNEVE ZA VPIS V ŠTUDIJSKE PROGRAME: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM 1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA 24. 8. in 14. 9. 2017 ob 16. uri MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE PALIATIVNA OSKRBA 24. 8. in 14. 9. 2017 ob 17. uri v prostorih Visoke zdravstvene šole Mariborska c. 7, Celje, 1. nadstropje

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 31. julija do 6. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

V tednu od 31. julija do 6. avgusta so koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti: 4. avgusta, AMP mobilna Šoštanj 2 uri nad opozorilno vrednostjo.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. julija do 6. avgust (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 31. julija do 6. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

Naš čas, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 19

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro

železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIČNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046 (ponovitve do preklica) ODDAMO garsonjero blizu centra

Ljubljane študentom. Gsm: 031 418 249 ODDAMO poslovni prostor 28 m2 v Starem Velenju, za simbolično ceno. Gsm: 031 418 249

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-

čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

RAZNO BUKOVA DRVA okrogla, prodam. Gsm: 040 339 699

ŽIVALI BIKCA sivorjava pasma, težak okoli

110 kg, prodam. Gsm: 041 298 290

TELICO lisasto, staro 5. mesecev,

prodam. Gsm: 040 339 699 TRI starejše ovce in jagnjete za zakol, težke od 25 do 30 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 219 679 NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 20. avgusta, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure), 19. 8. – 20. 8. ,Ivan Janežič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI Jazbinšek Marija, roj. 1932, Šo štanj, Topolšica 130A Baričević Vlade, roj. 1954, Velenje, Cesta

talcev 25 Glinšek Marija, roj. 1936, Šmartno ob Paki, Skorno 45

POROKE

ni bilo porok za objavo

od 18. 8. do 24. 8. - 18. avgusta 1821 se je v Velenju rodil župan in poslanec Jožef Rak; leta 1867 je kot slovenski kandidat za slovenjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu; umrl je v Velenju 5. decembra 1884; - 18. avgusta 1905 se je Žagi na Tolminskem rodil Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka 2. svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmartnem ob Paki; - 18. avgusta 1929 so v Šoštanju oziroma v Družmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijo in celotno vasjo Družmirje zaradi izkopavanja premoga potonil pod jezersko gladino Družmirskega

POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

jezera; - 18. avgusta 1999 je po hudi bolezni umrl župan Občine Šoštanj Bogdan Menih, dr. med.; - 19. avgusta 1907 je bil v Lokah pri Žalcu rojen duhovnik in verski referent pri štabu 4. operativne cone Franc Šmon Jaka, ki je bil od leta 1966 župnijski upravitelj v Zavodnjah; umrl je 6. maja 1985; - 19. avgusta 1955 je bila v Šoštanju zadnja seja Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, ki se je odtlej imenoval Občinski ljudski odbor Šoštanj, iz njegovega sestava pa je bila izločena Zgornja Savinjska dolina; - 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz – Tito s spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek – Luka ter član izvršnega sveta LRS Tone Bole; - 19. avgusta 1962 so v Velenju

Cerkev sv. Mihaela in Slomškov dom v Družmirju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) potekale zaključne prireditve turističnega tedna. Zjutraj so v hotelu Paka odprli kulinarično razstavo, popoldne je bila tradicionalna tombola, zvečer pa še zabava s plesom v tedanji restavraciji Jezero, ki je že dolgo ni več; - 21. avgusta 1928 je bil v Dobletini pri Nazarjih rojen Ivan Atelšek, nekdanji generalni direktor Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki je umrl 6. decembra leta 2011; - 22. avgusta 1920 je bil v Velenju shod Jugoslovanske socialdemokratske stranke; glavni govornik je bil Anton Kristan, ki je bil po prevratu član Narodne vlade SHS v Ljubljani in nato

od leta 1919 minister za gozdarstvo in rudarstvo v vladi v Beogradu; - 22. avgusta 1998 je Aeroklub Gorenje na letališču v Lajšah pri Šoštanju pripravil velik letalski miting; - od 22. do 24. avgusta 1980 je dvanajst Velenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vozilo »spaček« in na nogometnem igrišču Ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot; - 24. avgusta 1980 so odprli nov gasilski dom v Lokovici. Damijan Kljajič

Ne nasedajte prevarantom! Akviziterji zaenkrat neznanega podjetja pod krinko kampanje Zamenjaj in prihrani potrošnikom »pomagajo« pri zamenjavi dobavitelja energije varjajo predvsem starejše ljudi, od njih zahtevajo račune in položnice za elektriko ter jih prepričujejo k podpisu dokumentacije. ZPS poziva vse potrošnike, naj jih o morebitnem obisku »akviziterjev«, ki se sklicujejo na ZPS, obvestijo na e-naslov zps@zps.si, saj želijo ukrepati in preprečiti zavajanje potrošnikov na terenu. Potrošnikom so dodatne informacije o kampanji ZPS kot tudi pomoč pri prijavi na voljo po elektronski pošti in telefonu vsak delavnik med 8. in 20. uro.

Ljubljana, 14. avgusta – Na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) se je obrnilo več potrošnikov, ki so jih terenski akviziterji z obrazložitvijo, da pomagajo potrošnikom do cenejše elektrike in plina v imenu Zveze potrošnikov Slovenije, prepričali v podpis dokumentacije. Na ZPS poudarjajo, da na terenu nimajo nobenih terenskih sodelavcev in da potrošniki lahko sodelujejo v njihovi akciji izključno s prijavo prek spletne strani www.zamenjajinprihrani.si ali telefonske številke 01/432 30 35. Po informacijah ZPS, ki so jih prejeli od potrošnikov, akviziterji nago-

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let

• Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 61,5 m2, zgrajeno 1981, 3/13 nad., EI v izdelavi, 59.000 €

OBVEŠČEVALEC

17. avgusta 2017

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Do 8 številk zastonj!

Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Na voljo smo vam

24ur/dan

www.usar-pogrebne-storitve.com

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

• • • • •

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

• Prodaja, stanovanje, 2-sobno: ŠOŠTANJ, KAJUHOVA 5, 46,3 m2, zgrajeno 1963, 2/4 nad., EI v izdelavi, 39.500 €

Komunalno podjetje Velenje

NaĹĄ Ä?as, 17. 8. 2017, barve: CMYK, stran 20

Ä&#x152;udoviti svet ĹžuĹželk v Mozirju

EksotiÄ?ne lepotice s kaÄ?ami

39 let najlepĹĄega parka v Sloveniji - ReÄ?iÄ?anka Brigita Klinar uvrĹĄÄ?ena na EUROFLEURS v Belgijo

Manekenke so se v finalnem izhodu na pisti ovile s pitonom

V nizu prireditev ob veliki poletni razstavi cvetja in ĹžuĹželk so minuli petek priredili tudi dvodnevno Poletno cvetliÄ?no delavnico v organizaciji sekcije za vrtnarstvo in hortikulturo pri Obr-

stavili v stari Ĺžagi, kjer so priÄ?arali floristiÄ?no galerijo. IzkuĹĄeni vrtnarji, profesorji in samostojni ustvarjalci v hortikulturi so svoje umetnine prilagodili naravnemu okolju gaja ter nosilni temi poletne razstave ĹžuĹželk. V kapelici sv. Valentina pa je postavila samostojno instalacijo roĹž in sadja, v povezavi z ambientom in oltarjem, domaÄ?inka z ReÄ?ice ob Savinji, dijakinja srednje ĹĄole za vizualne umetnosti Celje Brigita Klinar (izbrana za prvenstvo Eurof leurs 2017 septembra letos v mestu Saint Truiden v Belgiji). Velika poletna razstava bo zaradi snemanja tv-resniÄ?nostnega ĹĄova z znano televizijko iz Velenja ta Ä?etrtek in petek zaprta, ogled pa bo moĹžen ĹĄe oba dneva vikenda. Trendom modnega oblikovanja v cvetju

je bil tokrat dodan tudi opomin vsem nam, da smo le delÄ?ek vsega ĹživeÄ?ega na zemlji, ter da ĹžuĹželke niso le nadleĹžne, temveÄ? tudi koristne Ĺživali in naĹĄi nepogreĹĄljivi sopotniki. Organizatorji so po zakljuÄ?ku delavnice prizadevnim in najboljĹĄim ustvarjalcem poletne floristiÄ?ne pravljice poklonili priznanja ter nagrade pokroviteljev. Vsem je iskreno Ä?estital ĹĄe predsednik OZS Branko Meh. Ä&#x152;eprav so si vsi mladi aranĹžerji-floristi za svoje ustvarjalne doseĹžke zasluĹžili nagrade, je nekatere komisija vseeno razglasila za prvake. Za fantazijo je bila to Nina Kolar iz Dobletine, za kreacije preseneÄ?enje (pokal Mozirski tulipan) Monika Murenc, za podeĹželske ĹĄopke pa Tilen Lipnik. Skupno najboljĹĄi so bili tokrat SmodiĹĄeva iz Ĺ olskega centra Naklo, ter Lipnik in Kolarjeva iz Hortikulturno vizualno umetniĹĄke srednje ĹĄole Celje.

tni zbornici Slovenije (OZS), katere predsednik in gonilna sila je VelenjÄ?an Simon Ogrizek. V sodelovanju s sodelavci in vodjem Mozirskega gaja so sodelujoÄ?i srednjeĹĄolski izobraĹževalđ&#x;&#x201D;˛ JoĹže Miklavc ni vrtnarsko-hortikulturni centri (ĹĄole) s Ptuja, Celja, Novega mesta, Naklega in od drugje ustvarjali in nato razstavili cvetliÄ?no-hortikulturne stvaritve v Ĺžanrih fantazija, preseneÄ?enje in podeĹželski ĹĄopki - za pokal Mozirski tulipan ter podeĹželski ĹĄopek. Kreacije so lahko izdelovali le iz vsem enakega aranĹžersko-cvetliÄ?nega materiala. Na roko izdelane ĹĄopke so raz- Prvonagrajena fantazijska kreacija cvetliÄ?ni arnaĹžma v mreĹži ZadreÄ?anke Nine Kolar

Pet metrskega pitona Boba so manekenke le s teĹžavo obvladovale v naroÄ?jih

Poleg pisane poletne razstave cvetliÄ?nih umetnosti, ki je tokrat nosila poudarek sobivanja Ä?loveka z ĹžuĹželkami, so v mozirskem parku pripravili prav posebno modno revijo. Dolgonoga dekleta, ki so predstavljala modne utrinke poletja, so se na trenutke poistovetile z eksotiÄ?nimi plazilci. Ĺ˝enska lepota ovita v udave in pitone ali ob bradatem kuĹĄÄ?arju agama (na Ä?elu z aktualno miss Slovenije Majo Teradi) se je zrcalila med njimi in se dopolnjevala z oblaÄ?ili in nakitom na osonÄ?eni koĹži, tako, da so mnogoĹĄtevilnim gledalcem vstale vsaj vse kocine. Ob ding-dang glasbi, medklicih moderatorja in zvijanju drobnih strupenjaÄ? v pisanih vzorcih ob ujemajoÄ?ih se ornamentih na pomanjklji- vo obleÄ?enih hostesah, je v ĹĄolsko uro trajajoÄ? sprehod po pisti, zadovoljil poglede in kamere prisotnih. Gledalci so zlahka prezrli pomanjkljivosti, saj so bili graciozno lepi detajli in srhljivost ovijanja kaÄ?je koĹže okrog vratov, zapestij ali za krpice oblaÄ?il, privlaÄ?nost brez primere. Vrhunec ĹĄova je bil zadnji izhod, ko

je kar ĹĄest m a n e ke n k in asistentk prineslo zvijajoÄ?ega se pitona Boba, teĹžkega nad 50 kg. Bila je to prava poslastica za mnoĹžico zmedenih amaterjev in fotografov ter navijaĹĄkih gledalcev, ki so si duĹĄo odvezali tudi s soÄ?nimi komentarji. Ekipa prireditelja - AleĹĄa Abram, Nika Leben, Nika Matoh ter modna kreatorka Tamara Fister - je pripravila izjemno predstavo, kot predhodnico 23. bioexo razstave in festivala v drugi polovici oktobra v Ljubljani. đ&#x;&#x201D;˛

JoĹže Miklavc

Manj tekmovalnosti, bolj prikaz Tri dni za StarotrĹĄki dan stare tehnike in opreme

Danes okrogla miza o prihodnosti Ĺ aleĹĄkega gradu, jutri dogodek za malÄ?ke, v soboto glavno dogajanje na trgu pod gradom

V soboto v Ĺ oĹĄtanju Ĺže 34. tekmovanje v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami â&#x20AC;&#x201C; PriÄ?akujejo blizu 25 desetin iz vse Slovenije Tatjana PodgorĹĄek

V soboto, 19. avgusta, bodo Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj mesto pripravili Ĺže 34. tekmovanje v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnmi. Pred tamkajĹĄnjim gasilskim domom ga bodo zaÄ?eli ob 16. uri. Je najstarejĹĄe tovrstno tekmovanje v Sloveniji, udeleĹžuje pa se ga tudi najveÄ? desetin. Organizatorji jih letos priÄ?akujejo blizu 25, doslej najveÄ? jih je bilo kar 33. Poleg pokalov v vseh kategorijah bodo podelili ĹĄe nagrade za najbolj izvirno desetino, najstarejĹĄega tekmovalca in tekmovalko ter najbolj oddaljeno desetino. V primerjavi z lansko prireditvijo bo letoĹĄnja enodnevna. Lani so namreÄ? dan pred tekmovanjem pripravili ĹĄe odmevno sreÄ?anje gasilskih vozil Scania, katerega pokrovitelj je bila Krajevna skupnost (KS) Ĺ oĹĄtanj. Letos se ta zaradi pomanjkanja denarja in naÄ?rtovane prireditve ob krajevnem prazniku za to pokroviteljstvo ni odloÄ?iloa. Klemen MeĹžnar, predsednik druĹĄtva, je v pogovoru pritrdil

ugotovitvam nekaterih obiskovalcev tekmovanja z brizgalnami, da prireditev ni veÄ? to, kar je bila pred leti. ÂťVÄ?asih ima Ä?lo-

Klemen MeĹžnar: ÂťĹ˝elimo ohraniti tekmovanje. Bi bilo pa morda dobro, da bi ga bolj pribliĹžali okvirjem, zasnovanim pred 34 leti.ÂŤ

vek res obÄ?utek, da je uĹĄla iz okvirjev, zasnovanih pred 34 leti. V prvi vrsti naj bi bil to prikaz stare tehnike, opreme in rokovanja z njo, kot je bilo pred veÄ? kot 50 leti, ter sreÄ?anje gasilcev.

Danes je precej bolj kot omenjeno v ospredju tekmovanje. S tem ni niÄ? narobe, ker ta spodbujajo, motivirajo gasilce k urjenju, a se na tekmah na sekunde pojavljajo pomanjkljivosti. Z leti se je Ĺživljenjska doba stare opreme, sploh roÄ?nikov, cevi in drugih drobnih stvari, iztekla, v druĹĄtvih pa jih nadomeĹĄÄ?ajo z novejĹĄimi.ÂŤ Kot je ĹĄe povedal sogovornik, so se znotraj druĹĄtva o vpraĹĄanjih, povezanih s tekmovanjem, Ĺže pogovarjali, prav tako je na to temo stekla izmenjava mnenj z vodstvom gasilskih zvez Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline, vendar za zdaj konkretnejĹĄih aktivnosti ni. V druĹĄtvu si Ĺželijo ohraniti tekmovanje, nadaljnji dogovori pa bodo pokazali, katera oblika bi bila najprimernejĹĄa. Sicer pa je MeĹžnar pohvalil gasilska druĹĄtva po Sloveniji, ker namenjajo ohranitvi in vzdrĹževanju stare gasilske opreme precej pozornosti. To sklepa tudi po tem, da vsako leto na tekmovanju starih roÄ?nih in motornih brizgaln sodeluje đ&#x;&#x201D;˛ kakĹĄna nova desetina.

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 17. avgusta â&#x20AC;&#x201C; TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek se drĹži tradicije. Kar nekaj prireditev, ki jih pripravijo med letom, je vsakoletnih, pri tem pa se trudijo, da jih prilagajajo Ä?asu. Letos so se ob tradicionalnem StarotrĹĄkem dnevu odloÄ?ili, da se bodo prireditve vrstile od danes pa do sobote, ko bo v starem delu Ĺ aleka, pod Ĺ aleĹĄkim gradom, od 17. ure dalje potekal StarotrĹĄki dan. Predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek Marija BrloĹžnik nam je povedala, da bodo osrednjo pozornost posvetili preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Ĺ aleĹĄkega gradu. ÂťZato bomo danes ob 18.30 pripravili okroglo mizo o tej temi. Vabimo v dvorano Gasilskega doma Ĺ alek, v razpravi pa bodo sodelovali arhitekt Rok Poles, predstavnica MO Velenje Patricija HaliloviÄ?, ki vodi evropski projekt prenove in oĹživitve gradu, ter predstavnik zavoda za spomeniĹĄko varstvo. Seveda se nam bodo pridruĹžili tudi predstavniki krajevne skupnosti, saj si skupaj prizadevamo za oĹživitev Ĺ aleĹĄkega gradu. Ä&#x152;eprav se bomo ozrli v preteklost in sedanjost gradu, se bomo najbolj posvetili prihodnosti. Radi bi se dogovorili, kakĹĄen

bo naÄ?rt ureditve, pa tudi, kdo bo skrbel za grad, saj to sedaj ni doreÄ?eno,ÂŤ nam je povedala BrloĹžnikova. Kot tudi, da so letos od tradicionalnih prireditev Ĺže izpeljali pokop pusta in prireditev ÂťO kresi se dan obesiÂŤ na prvi poletni dan. In kaj se bo dogajalo v nada-

dnevu razĹživelo ob 17. uri. Pripravili bodo starotrĹĄko trĹžnico, ponudba na stojnicah bo menda pestra in po svoje nostalgiÄ?na. ÂťObiskala nas bo grajska gospoda iz Celja in z Velenjskega gradu, na Ĺ aleĹĄkem gradu pa bodo tabor postavili tudi razbojniki iz Hude Luknje. Ob 19. uri se bo

V Ĺ aleku si Ĺželijo, da grad, ki je simbol kraja in doline, dobi novo podobo in vsebine.

ljevanju letoĹĄnjega StarotrĹĄkega dne? V petek ob 9.30 bodo za otroke iz vrtcev pripravili prazniÄ?ni pohod do razvalin Ĺ aleĹĄkega gradu v druĹžbi Vilenjaka Ĺ alÄ?ka, tam pa jih bo priÄ?akala tudi grajska gospoda. V soboto se bo dogajanje na StarotrĹĄkem

na trgu zaÄ?ela veselica z ansamblom Mira Klinca, pripravili pa bodo tudi bogat ÂťSreÄ?eulovÂŤ,ÂŤ ĹĄe doda predsednica TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, ki tudi letos priÄ?akuje obiskovalce iz vse doline in okolice. đ&#x;&#x201D;˛