33 2019

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 1

V petek (15/250C), soboto (17/270C) in nedeljo (17/280C) bo preteĹžno oblaÄ?no. MoĹžne plohe.

ÄŒetrtek, 22. avgusta 2019

ĹĄtevilka 33 | leto 66

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

Poletne radosti na Velenjski plaĹži

Velenjska plaĹža, ki je skoraj ĹĄe bolj, kot med domaÄ?ini vse bolj prepoznavna v ĹĄirĹĄi Sloveniji pa tudi tujimi gosti, je vsak sonÄ?en dan zelo dobro obiskana. Tako je bilo tudi zadnji vikend, ko je veter prav prijetno pihljal in so na svoj raÄ?un priĹĄli tudi ljubitelji deskanja in jadranja. Tudi voda je bila prijetno topla in zato odliÄ?na osveĹžitev. Ne le sonca in vode, ampak tudi druge zabave Ĺželjni, so lahko na in ob njem naĹĄli sprostitev. Naj poletje ĹĄe kar traja. (mz) đ&#x;”˛

10.000 luÄ?k na DruĹžmirskem jezeru V Ĺ oĹĄtanju Ĺže napovedujejo praznik luÄ?i za soboto 7. septembra ob 19.30 ob DruĹžmirskem jezeru.

LuÄ?ke Ĺže tradicionalno priĹžigajo kot simbolno dejanje v spomin na potopljeno vas DruĹžmirje. Ta leĹži tam, kjer se danes razprostira Ĺ oĹĄtanjsko jezero. Po uradnih podatkih naj bi bilo to najgloblje jezero

v Sloveniji, nastalo pa je kot posledica ugrezanja, zaradi izkopavanja premoga v Premogovniku Velenje.

Letos bo Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj na veselje vseh obiskovalcev in ob njihovi pomoÄ?i, po prihodu Tresimirja, priĹžgal in po jezeru spustil 10 tisoÄ? luÄ?k, ki sta jih naredila Vađ&#x;”˛ lentin in Alojzija Heindl.

DITKA

Janji Garnbret v Tokiu tri zlate medalje 16 Petek, 30. 8. 2019, ob 20.00

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Delo s srcem Tatjana PodgorĹĄek

Za spot ÂťSlovenija moja deĹžela. DeĹžela lepot in prijaznih ljudiÂŤ pravijo, da se je dotaknil mnogih Slovencev in prispeval k spreminjanju razpoloĹženja. V turizmu morda res, vse preveÄ?krat pa tega ni tam, kjer bi prav tako moralo biti. Zapisano mnenje se mnogokrat najbolj zrcali v marsiÄ?em, kar je povezano z zdravjem, h kateremu sodi tudi odnos do bolnika.

Bolan Ä?lovek je nebogljen, ko mora k zdravniku, ĹĄe bolj, Ä?e mora na poseg v bolniĹĄnico. Negotovost, strah, ki sta prisotna, v njem vzbujata ĹĄe dodatno stisko. ÄŒe na sprejemu v zdravstveno ustanovo naleti na otopelo, neprijazno, povrĹĄno osebo, je ĹĄe bolj ranljiv. Ob prihodu v sprejemno, mi je pripovedoval sorodnik, je zaposleni na drugi strani okenca pomolil prozorno mapo z vsemi zahtevanimi izvidi in dokumentacijo. Ko je ta zaÄ?ela vnaĹĄati podatke v raÄ?unalnik, je ugotovila, da mu manjka napotnica za kirurga. Te naj v sistemu namreÄ? ne bi naĹĄla. Ko ji je povedal, da ga na to ni nihÄ?e opozoril in da tudi v navodilih, ki jih je prejel iz bolniĹĄnice, tega ne piĹĄe, je zahtevala, naj pokliÄ?e osebno zdravnico, ki naj napotnico poĹĄlje po elektronski poĹĄti, sicer sprejema v bolniĹĄnico ne bo. ZaÄ?uden in nekoliko zmeden jo je prosil, ali mu lahko poiĹĄÄ?e telefonsko ĹĄtevilko zdravstvene postaje, a mu je dejala, da je na internetu in ne ve, Ä?e jo bo naĹĄla. K sreÄ?i se je njegova spremljevalka spomnila telefonske ĹĄtevilke in je nejevoljni zaposleni prihranila ÂťuslugoÂŤ. Ker pa se je to dogajalo med malico na zdravstveni postaji, je bilo treba poÄ?akati na to, da je ta Ä?as minil. Mineval pa je tudi Ä?as, ko bi se moral oglasiti na oddelku. Zgolj sluÄ?ajno se je med muÄ?nim Ä?akanjem njegova spremljevalka ĹĄe enkrat ozrla na navodila, ki jih je prejel iz bolniĹĄnice in ki jih je v roki drĹžala tudi zaposlena (saj so bila v mapi z ostalo dokumentacijo), na njihovi prvi strani pa prebrala poudarjen stavek, do kdaj mu velja napotnica. Ko je zaposleno s tem seznanil, mu je ta v vse prej kot v prijaznem tonu dejala: ÂťTega nisem videla, vi pa tudi niste rekli.ÂŤ Na opraviÄ?ilo je Ä?akal zaman. ÄŒe je vpraĹĄanje, kaj bi pomenila zavrnitev sprejema v bolniĹĄnico na dogovorjeni dan, odveÄ?, pa ni, ali sodi takĹĄno dogovarjanje, pogovarjanje v zdravstveno ustanovo? Je odveÄ? pomislek, da morebiti tudi zaposleni tako komunicirajo med sabo? Ĺ e zdaleÄ? ne gre za osamljen primer, sem sliĹĄala in tudi to, da jo znajo ĹĄe slabĹĄe odnesti starejĹĄi. Vsakemu se lahko zgodi, da kaj spregleda, vendar ... Odnos do dela, kakovost in sposobnost pravih presoj so soodvisni od osebnega zadovoljstva in veselja do poklica.

Zato so nekateri zagnani, delajo dobro, so prijazni, tudi Ä?e je bolnik nestrpen, nejevoljen, zahteven, drugi pa mrki in hodijo v sluĹžbo z odporom, pa ĹĄe plaÄ?a ga vse prej kot motivira. V zdravstvu je odloÄ?ilno delo s srcem in da imaĹĄ ljudi rad. Bolne, ki so v podrejenem poloĹžaju, ĹĄe toliko bolj. Ĺ˝e dalj Ä?asa trdim, da k takĹĄnemu odnosu poleg zdravstvenega prispeva tudi ĹĄolski sistem, ki je mnogo preveÄ? naravnan na zbiranje toÄ?k, manj pa na ostale vrline, med katerimi je tudi razvijanje empatij in spoĹĄtovanje do soÄ?loveka. ÄŒe veĹĄ, da med dijaki srednjih zdravstvenih ĹĄol niso vsi taki, ki jih poklici v zdravstvu veselijo, ampak so se vpisali po sili razmer, morda kaj od tega laĹžje razumeĹĄ, teĹžko pa sprejmeĹĄ.

V opisanem primeru je teĹžko govoriti o odnosu do bolnika, ki ga narekuje poklicna etika, doktrina. SrÄ?no upam, da je imela zaposlena le enega od zelo redkih slabih dni. đ&#x;”˛

To soboto bo v Ĺ aleku StarotrĹĄki dan

POEZIJA V GLASBI

Rezervacije: 041 745 304 ali

08 205 6333

v sodelovanju z KnjiĹžnico Velenje

Velenje, 24. avgust – V Ĺ aleku bodo tudi letos priredili tradicionalni StarotrĹĄki dan. Osrednje dogajanje bo to soboto od 17. ure dalje na ĹĄaleĹĄkem trgu, kjer bodo razna druĹĄtva in posamezniki prikazali stara opravila, ĹĄege in navade, nastopila bo plesna skupina Ĺ aleĹĄka gospoda, ki goji srednjeveĹĄko plesno kulturo, Kulturnica Gaberke bo poskrbela za mimohod starodobnih koles, predstavljena bo vaĹĄka gasilska muzejska zbirka, obiskovalci si bodo lahko ogledali Ĺ aleĹĄki grad, v glasbenem programu bo nastopila skupina Vingosi, od 19. ure dalje pa bo na veselici igral ansambel Mira Klinca. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

PremiÄ?na poĹĄta od 1. oktobra ReÄ?ica ob Savinji – PoĹĄta Slovenije je obvestila obÄ?ino ReÄ?ica ob Savinji, da bo od 1. oktobra tamkajĹĄnja poĹĄta delovala kot premiÄ?na poĹĄta, kar pomeni, da bo pismonoĹĄa, ki bo opravljal dostavo, tudi sprejemal poĹĄiljke, opravil plaÄ?ila UPN obrazcev, poĹĄtnih nakaznic, prodajal znamke, kuverte, dopisnice, sreÄ?ke.

Te storitve bo izvajal od ponedeljka do petka, in sicer nekatere na domovih naslovnikov, druge v prostorih tamkajĹĄnje Medgen borze.

Na tej lokaciji bo pismonoĹĄa posloval ob ponedeljkih, torkih, Ä?etrtkih in petkih od 10. do 11. ure, ob sredah od 16. do 17. ure.

Za dvig gotovine z banÄ?nega raÄ?una pri Novi KBM pa se bodo morali obÄ?ani predhodno naroÄ?iti. PoĹĄtna ĹĄtevilka in naziv poĹĄte 3332 ReÄ?ica ob Savinji za naslavljanje poĹĄtnih poĹĄiljk ostajata nespremenjena. đ&#x;”˛

Velenje ĹĄe cveti

Nasmeh je uspeh

Ĺ e do ponedeljka, 26. avgusta, lahko oddate prijavnico za sodelovanje v tekmovanju Velenje, mesto cvetja

Tako pravijo prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje, ki so s pesmijo, dobro voljo in sladoledno osveĹžitvijo razveseljevali ljudi v Zdravstvenem domu Velenje Velenje, 12. avgust – Prostovoljno delo, ki ga izvajajo Ä?lani skupine Udranik MC Velenje, ne zajema le razliÄ?nih oblik pomoÄ?i ĹĄibkejĹĄim, ampak tudi izvajanje akcij, s katerimi krepijo srÄ?no kulturo in med ljudi ĹĄirijo pozitivno energijo. Tako se je ponedeljkovo jutro za paciente v Ä?akalnicah in osebje Zdravstvenega doma Velenje zaÄ?elo z obilico dobre volje, za kar so poskrbeli Udarniki v sklopu akcije Nasmeh je uspeh.

tp

ObÄ?ine Zgornje Savinjske doline pisale vladi Zgornja Savinjska dolina – ObÄ?ine Zgornje Savinjske doline so v minulih dneh naslovile na vlado RS pripombe na predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju obÄ?in.

V njem so navedle, da moÄ?no nasprotujejo predlaganim spremembam uteĹži za izraÄ?un primerne porabe. EnaÄ?ba za izraÄ?un je zanje nesprejemljiva, saj zmanjĹĄuje sredstva predvsem manjĹĄim podeĹželskim obÄ?inam ter s tem nadalje poslabĹĄuje njihov poloĹžaj, zanemarjanja njihove vloge vzdrĹževalca kulturne krajine in rekreacijskega prostora za vse drĹžavljane. Hkrati pa predlagana sprememba izraÄ?una opozarja na oÄ?itno neprepoznavanje specifiÄ?nih teĹžav podeĹželskega okolja. Zato obÄ?ine Zgornje Savinjske doline podpirajo do sedaj sprejeta staliĹĄÄ?a ZdruĹženja obÄ?in Slovenije in Skupnosti obÄ?in Slovenije do obravnavane problematike.

Po izraÄ?unih predloga zakona, ki je v medresorskem usklajevanju, naj bi izgubile vse obÄ?ine v Zgornji Savinjski dolini. Po izraÄ?unu luÄ?kega Ĺžupana Cirila Rosca skupaj skoraj pol milijona evrov na leto. Procentualno najveÄ? obÄ?ini SolÄ?ava in LuÄ?e. đ&#x;”˛

22. avgusta 2019

tp

Velenje – TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje tudi letos izvaja tradicionalno akcijo Velenje, mesto cvetja. V tekmovanju v urejenosti zunanjega bivalnega okolja lahko s svojimi predlogi sodelujejo obÄ?ani MOV in lastniki objektov v MOV. Komisija bo predloge sprejemala ĹĄe do ponedeljka, 26. avgusta. Svoje lokacije ali lokacije, ki so vam vĹĄeÄ?, lahko prijavite na spletni strani cvetje-velenje. si ali z dopisnico, ki jo ĹĄe lahko najdete v KnjiĹžnici Velenje.

Opozorite na lepo urejeno okolico individualne hiĹĄe, balko-

Medtem ko je glasbeni gost MatjaĹž OgrajenĹĄek s kitaro, prodornim glasom in zimzelenimi melodijami zabaval vse okrog sebe, so prostovoljci delili sladoled in roladice ter Ĺželi nasmehe.

Akcija je bila uspeĹĄna, poroÄ?ajo Udarniki, saj so nasmehe zvabili na ĹĄtevilne obraze, nekateri pa so se jim pri prepevanju in sejanju dobre volje celo pridruĹžili.

na, terase ali kmetije in ostalih objektov ter pokaĹžite, kako sami soustvarjate Velenje, mesto cvetja. Rezultate akcije bo komisija razglasila oktobra, ko bo priredila tudi zakljuÄ?no sreÄ?anje sodelujoÄ?ih ter zanje in za ĹĄirĹĄo javnost pripravila strokovno predavanje na temo urejanja zunanjega bivalnega okolja. đ&#x;”˛

tf

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Prireditve za nazaj, zvezde za naprej Zverine tu in tam – ÂťNovaÂŤ obÄ?ina – Celjska soseska – Pegazov vrelec – ÂťRimskiÂŤ pozdravi – Nove zvezde

PodroÄ?je varovanja okolja postaja eno kljuÄ?nih izzivov sodobne druĹžbe. Okoljska zakonodaja se zaostruje. OsveĹĄÄ?enost kupcev se viĹĄa, zato Ĺželijo trajnostne in okolju prijazne izdelke. IzÄ?rpavanje naravni virov je prekomerno. Vsako leto izumre 27.000 rastlinskih in Ĺživalskih vrst. Potrebno je sanirati ĹĄkodo, ki je nastala zaradi netrajnostih reĹĄitev v preteklosti.

PriÄ?a smo klimatskim spremembam ...

BliĹža se konec poÄ?itnic in dopustov, zaposleni bodo zapolnili delovna mesta, ĹĄolarji in poslanci bodo kmalu spet zasedli stole in klopi. Morda bodo ljudje zdaj spet preusmerili svojo pozornost od dogajanja po gozdovih, kjer po mnenju mnogih vse bolj ÂťkraljujejoÂŤ divje zveri, k dogajanju v politiÄ?nem ÂťzverinjakuÂŤ - tako paÄ? zaradi pogostih resnih ÂťspopadovÂŤ poslancev nekateri paÄ? imenujejo naĹĄ parlament. Ĺ˝alostno, a resniÄ?no. Za reĹĄitev prvega nekateri predlagajo poveÄ?an odstrel, Ä?eprav bi v obeh primerih moral zmagati razum. ÄŒeprav je ĹĄe Ä?as razliÄ?nih prireditev, so ponekod Ĺže zavihali rokave.

V Ĺ marju pri JelĹĄah so nekateri resno delali tudi Ä?ez sicer dopustniĹĄke dni, saj so bili priÄ?a resni selitvi. Ĺ marska ÂťobÄ?inaÂŤ se je konÄ?no preselila! Od ponedeljka dela v novih prostorih, v delu prenovljenega nekdanjega gostiĹĄÄ?a Ĺ marski hram. Nekaj dni je delala ÂťomejenoÂŤ, zdaj Ĺže popolno. Zadovoljni so tako zaposleni kot ljudje, ki k njim prihajajo po raznih opravkih. Kot je znano, je obÄ?ina kar nekaj let veÄ? kot Upravna enota vztrajala v nevarnem obÄ?inskem objektu, vmes so iskali reĹĄitve. Zdaj so dokonÄ?no reĹĄeni. Stara stavba sredi mesta bo zagotovo padla.

Tu so delo konÄ?ali, v Celju se ga lotevajo. Ne gradnje nove obÄ?ine, ampak nove stanovanjske soseske. V njej bodo zgradili ĹĄest veÄ?stanovanjskih objektov, v njih bo 142 stanovanj, ob njih bo tudi nova garaĹžna hiĹĄa. Gradnja bo veljala 14 milijonov evrov, konÄ?ali naj bi jo do leta 2021. Financirala jo bosta obÄ?ina in druĹžba NepremiÄ?nine, upajo pa tudi na nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gre za eno veÄ?jih stanovanjskih gradenj v zadnjih letih v Celju, z njo bodo zmanjĹĄali velike potrebe po najemnih stanovanjih. Posebno pozornost bodo posvetili mladim in mladim druĹžinam, tudi starejĹĄim, njim bodo namenjena tudi oskrbovana stanovanja, nekatera stanovanja bodo prilagojena tudi invalidom.

V RogaĹĄki Slatini pa praznujejo dve stoletji Paviljona Tempelj, kjer je bil nekoÄ? glavni izvir po svetu znane mineralne vode. Morda poznate legendo o nastanku rogaĹĄkega vrelca: bog Apolon naj bi naroÄ?il Pegazu, naj udari s kopitom in s tem je odprl vrelec. Ob njem je bila kasneje prva polnilnica, za tem ga je nadomestil nov vrelec le streljaj vstran. Tu pa so pred 200 leti postavili paviljon, v katerem so ĹĄe zdaj

KakĹĄne so znaÄ?ilnosti vaĹĄega ĹĄtudijskega programa?

Jeseni bomo zaÄ?eli izvajati posodobljen ĹĄtudijski program, ki smo ga pripravili v sodelovanju s potencialnimi delodajalci naĹĄih diplomantov: gospodarskimi druĹžbami in podjetji, ki razvijajo okolju prijazne izdelke, se ukvarjajo z zbiranjem, obdelavo, reciklaĹžo ali odstranjevanjem odpadkov, izvajajo okoljski monitoring ali pripravljajo okoljsko dokumentacijo, ter z javnimi institucijami za izvajanje upravnih in nadzornih nalog na podroÄ?ju varstva okolja, komunalnimi podjetji, centri za ravnanje z odpadki ... Vsebine ĹĄtudijskega programa smo prilagodili potrebam delodajalcev.

Katere so prednosti ĹĄtudija na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja?

Ĺ tudij je praktiÄ?no naravnan in uÄ?inkovit. Izvajajo ga visokoĹĄolski uÄ?itelji z izkuĹĄnjami iz praktiÄ?nega okolja, ki pri strokovnih predmetih ĹĄtudentom predavajo vsebine, s katerimi se ukvarjajo pri matiÄ?nih delodajalcih. Ĺ tudentom uredimo sodelovanje pri projektih, podporo pri naÄ?rtovanju kariere in najboljĹĄo mednarodno izmenjavo. Ĺ tudentom z lastnimi podjetniĹĄkimi idejami nudimo podporo pri njihovi izvedbi.

Promocijsko besedilo

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tf

Komisija akcije Velenje – mesto cvetja bo prijave sprejemala ĹĄe do 26. avgusta, lokacije si bo ogledala do zaÄ?etka septembra, razglasitev zmagovalcev pa bo oktobra.

Zakaj ĹĄtudirati varstvo okolja na VĹ VO v Velenju

Zaradi naĹĄtetih razlogov naraĹĄÄ?a potreba po kakovostno usposobljenem kadru s podroÄ?ja varstva okolja. Visoka ĹĄola za varstvo okolja v Velenju izvaja ĹĄtudijski program Varstvo okolja in ekotehnologije na dodiplomski in magistrski stopnji. Pogovarjali smo se z direktorjem ĹĄole doc. dr. GaĹĄperjem Gantarjem.

đ&#x;”˛

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

najrazliÄ?nejĹĄe prireditve: Festival Pranger, koncerti Aninega festivala ter mnoge druge. Tu seveda redno igra slatinski zdraviliĹĄki orkester Musica Camerata. Ta paviljon pa je priljubljen tudi med pari, ki se odloÄ?ajo za poroke.

Bo pa konec meseca ÂťkonecÂŤ enomeseÄ?ne razstave ZdraviliĹĄÄ?e Rimske Toplice na razglednicah na prostem v Rimskih Termah. Na ogled so razglednice, kakrĹĄne so gostje tega uveljavljenega zdraviliĹĄÄ?a poĹĄiljali domov ali prijateljem. To zdraviliĹĄÄ?e je bilo Ĺže nekdaj v Evropi zelo znano, vse bolj znano je tudi sedaj, saj ga ÂťodkrivajoÂŤ tudi gostje iz drĹžav, kjer prej ni bilo znano. Ima pa to zdraviliĹĄÄ?e tudi ÂťzaprtoÂŤ dobo – po II. svetovni vojni je bilo namenjeno le oficirjem JLA in njihovim sorodnikom.

Spomine bodo obujali tudi v sosednjem LaĹĄkem. Lansko prireditev LaĹĄko med obema vojnama, ki so jo ljudje lepo sprejeli, bo tamkajĹĄnje TuristiÄ?no druĹĄtvo prihodnji mesec nadaljevalo s ÂťzgodovinskimÂŤ GuĹĄtfestom. Priznani kuharski mojstri bodo pripravili jedi, ki ÂťpaĹĄejoÂŤ k pivu. Takemu, kakrĹĄnega so varili proti koncu prejĹĄnjega stoletja.

Na prireditvi pa bodo prikazali tudi nekatere obiÄ?aje. Skratka, pravijo, da se obeta pestra in prijetna prireditev.

Na Rudnici nad PodÄ?etrtkom pa bo veselo Ĺže prej, Ĺže to soboto. Ĺ marski radijci namreÄ? ob sodelovanju okoliĹĄkih obÄ?in in turistiÄ?nih druĹĄtev pripravljajo Pohod na Rudnico. Osrednji cilj je seveda novi 40 metrov visok stolp, ki mu pravijo stolp zdravja in veselja. KonÄ?ni cilj pohodnikov pa bo pred osnovno ĹĄolo v PodÄ?etrtku, kjer bodo pohodniki ĹĄe okrepÄ?ali in poveselili.

Zdaj pa se poletje res poslavlja; v Celju se bo v petek zveÄ?er. Slovo od poletja bo v znamenju dalmatinske glasbe in to na prenovljenem Muzejskem trgu, kar pa vsem ni najbolj vĹĄeÄ?. Pa niso krivi izvajalci, v ozadju je druga zgodba.

Pa ĹĄe to: ne vem, kako veselo je bilo v soboto v Arnovskem gozdu, pravijo pa, da bo odslej v tem kraju, predvsem na obmoÄ?ju poslovne cone, bolj svetlo. V soboto so namreÄ? nad tem obmoÄ?jem zasijale ĹĄtiri nove zvezde. ZaĹživel je namreÄ? nov hotel s ĹĄtirimi zvezdami!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

22. avgusta 2019

NajpomembnejĹĄi so sreÄ?ni in zadovoljni obÄ?ani Na pogovor smo povabili podĹžupanjo Mestne obÄ?ine Velenje Darinko Mravljak Darinka Mravljak vodi svetniĹĄko skupino DeSUS, Ĺžupan Bojan KontiÄ? pa jo je imenoval tudi za podĹžupanjo in ji ob nastopu neprofesionalne funkcije zaupal naloge s podroÄ?ja delovanja KS in druĹĄtev. So se pa te naloge potem, ko je Ĺžupan Bojan KontiÄ? zbolel, ĹĄe nekoliko razĹĄirile.

Posebno skrb namenjate starejĹĄi populaciji, katere velik del v Sloveniji Ĺživi v dokaj nezavidljivem poloĹžaju, saj jih skoraj polovica Ĺživi z dohodki, ki so pod pragom revĹĄÄ?ine. Kako je s tem v Velenju? ÂťV Sloveniji je bilo januarja 2019 skoraj 620.000 upokojencev. NajveÄ?ji problem vidim v tem, da niti upokojenci s polno pokojninsko dobro ne prejmejo tolikĹĄne pokojnine, da bi lahko dostojno Ĺživeli. Sedaj znaĹĄa najniĹžja pokojnina (za polno pokojninsko dobo) 516 evrov, naĹĄa stranka pa Ĺželi doseÄ?i, da bi ta znaĹĄala vsaj 613 evrov.

V Velenju imamo povpreÄ?no gledano zaradi pokojnin rudarjev nekoliko viĹĄje pokojnine kot drugje v Sloveniji, ampak v Velenju niso samo ti upokojenci. Veliko jih je delalo v Gorenju, Vegradu in drugih storitvenih podjetjih, kjer so bile osnovne plaÄ?e veliko niĹžje in poslediÄ?no so sedaj tudi pokojnine nizke. Zaradi steÄ?ajev in neplaÄ?evanja prispevkov delodajalcev (za to delavci sami niso bili krivi) so se morali upokojevati tudi predÄ?asno. Ti upokojenci pa zaradi tega sedaj niso upraviÄ?eni do najniĹžje pokojnine. Tudi to bi morali nekako popraviti in tudi tem upokojencem zagotoviti vsaj tolikĹĄno pokojnino, kot je prag revĹĄÄ?ine.

Ampak vpraĹĄanje ob tem je, ali smo Ĺže dovolj bogati za to in kot druĹžba pripravljeni na prerazporeditev sredstev?ÂŤ ObÄ?ina seveda ne more vplivati na viĹĄine pokojnin, lahko pa na razliÄ?ne naÄ?ine lajĹĄa stiske? ÂťVsega, kar sem prej povedala, se v MO Velenje zelo dobro zavedamo, zato stiske ljudi tudi resniÄ?no lajĹĄamo. Iz proraÄ?una uporabnikom poleg zakonskih obvez nudimo in sofinanciramo tudi druge dopolnilne programe (enkratne in izredne denarne pomoÄ?i, javno kuhinjo, brezplaÄ?ne prevoze starejĹĄih nad 65 let). Tudi sicer imamo v Velenju vsi brezplaÄ?en mestni prevoz, brezplaÄ?no mestno blagajno, brezplaÄ?no pravno svetovanje. Imamo veÄ?generacijski

center, ki je namenjen uÄ?enju, druĹženju, ĹĄirjenju socialne mreĹže in medgeneracijskemu sodelovanju. Skrbimo tudi za humanitarne prevoze hrane socialno ogroĹženim obÄ?anom, subvencioniramo najemnine ‌, podpiramo tudi mnoga druĹĄtva, preko katerih se lahko tudi starejĹĄa generacija vkljuÄ?uje v razliÄ?ne aktivnosti (ĹĄportne, kulturne, izobraĹževalne). Res sem vesela in ponosna, da sem del ekipe Ĺžupana Bojana KontiÄ?a – ekipe, ki se zaveda, da so pomembni

pacitet za namestitev je premalo. MOV je postorila vse, kar je v njeni pristojnosti – zagotovila je projektno dokumentacijo, sedaj je na potezi drŞava.

ljudje, kakovost njihovega Şivljenja – tudi starejťih.

nosti in ĹĄtevilne doseĹžke. ObÄ?ani se vedno s hvaleĹžnostjo in z razumevanjem zahvalijo Ĺžupanu in MOV za finanÄ?no in drugo podporo. Pri nobenem sreÄ?anju ni bilo negodovanja in kritik, razen morda v eni ali dveh krajevnih skupnostih, kjer si Ĺželijo izgradnje novega doma krajanov. Seveda si Ĺželim, da bi tudi za te krajane Ä?im prej stekla izgradnja prostorov, vendar pa dinamike ne doloÄ?am jaz, ampak se v okviru razpoloĹžljivih sredstev in zastavljenih prioritet sprejema s proraÄ?unom. ProraÄ?un – kot veste – se sprejema z veÄ?ino glasov svetnikov. Jaz kot podĹžupanja pa sem med drugim dolĹžna skrbeti tudi za izvrĹĄevanje odloÄ?itev obÄ?inskega sveta. ÄŒe pa sem Ä?isto iskrena – ne bi niÄ?esar spreminjala. Ĺ˝upan in njegova ekipa delata dobro, delajo za ljudi, delajo transparentno in gospodarno z javnimi sredstvi, in da ne pozabim – tudi moja staliĹĄÄ?a, ki predstavljajo staliĹĄÄ?a stranke DeSUS, spoĹĄtujejo, Ä?eprav bi jih lahko, glede na veÄ?ino, ki jo Ĺžupan s stranko

Tudi za to si je Mestna obÄ?ina Velenje pridobila naziv starosti prijazno mesto.

Verjetno pa je Ĺželja na tem podroÄ?ju ĹĄe veÄ?. Kaj osebno bi vi ĹĄe postorili? ÂťNaziv starosti prijazno mesto ni samoumeven in ni pridobljen za veÄ?no, saj temelji na podpori starejĹĄim na razliÄ?nih podroÄ?jih druĹžbenega Ĺživljenja, zagotavljanju javnih prevozov, zdravstvenih storitev, prijazne gradnje stanovanj za starejĹĄe, odprave arhitekturnih ovir za starejĹĄe, gradnje domov za starejĹĄe ‌ No, pri tem bi se pa ustavila.

MOV se s tem nazivom lahko s ponosom ponaĹĄa. Nisem pa na tem podroÄ?ju zadovoljna z vladno ekipo. Ĺ˝upan MOV si skupaj z vodstvom Doma za varstvo odraslih Velenje moÄ?no prizadeva, da bi pristojno ministrstvo oziroma Vlada RS konÄ?no zaÄ?ela nadgradnjo doma, ki ne ustreza veÄ? niti tehniÄ?nim niti socialnim niti zdravstvenim pogojem, pa tudi ka-

Veliko ste med ljudmi, tako po krajevnih skupnostih, druĹĄtvih. NajbrĹž se vam zaupajo, kaj ugotavljate? ÂťRes je, v funkciji podĹžupanje se veliko gibljem med ljudmi. S starejĹĄimi preko druĹĄtev upokojencev in drugimi druĹĄtvi. Z zadovoljstvom spremljam aktiv-

SonÄ?niÄ?na srca v prazniÄ?nem letu Velenje se Ĺže odeva v prazniÄ?no podobo. Najprej so rumeno zeleno zaĹžarele sonÄ?nice, kar 40 tisoÄ? se jih je razcvetelo ob Ĺ aleĹĄki cesti. SonÄ?nica, ki je rumene in zelene barve, tako kot grb Mestne obÄ?ine Velenje, simbolizira mladost in optimizem. Zato se bomo v dneh do praznika z njimi pogosto sreÄ?evali. Med drugim bodo s 60 sonÄ?nicami iz gline, ki jih bo izdelalo keramiÄ?no-kiparsko druĹĄtvo Gambatte, okrasili

v zaÄ?etku septembra osrednjo ploĹĄÄ?ad v kroĹžnem kriĹžiĹĄÄ?u pod SmuÄ?arsko-skakalnim centrom.

PrejĹĄnji teden pa so na treh lokacijah v Velenju (pred obÄ?ino, v SonÄ?nem parku in na Velenjski plaĹži), postavili tri konstrukcije iz sonÄ?nic v obliki srca, ki simbolizirajo letoĹĄnje prazniÄ?no leto. Srca predstavljajo pozitivno energijo mesta Velenje. ÂťMesta, ki je znano po solidarnosti, prostovoljcih in ĹĄtevilnih ukrepih,

SD ima v svetu, lahko tudi presliĹĄali.ÂŤ Kaj pa bi vi osebno ĹĄe postorili na tem podroÄ?ju? ÂťOpazila sem, zlasti, ko je Ĺžupan nenadoma zbolel – priznam, bili smo vsi ĹĄokirani, Ĺžalostni, nesreÄ?ni ‌ (no, sedaj, ko se Ĺžupan zopet udeleĹžuje kolegijev, je vzduĹĄje seveda popolnoma drugaÄ?no), da je za uspeĹĄen razvoj lokalne skupnosti kljuÄ?nega pomena ne samo dober Ĺžupan, dobro timsko in strokovno delo njegovih najoĹžjih sodelavcev, ampak da so ti med seboj tudi prijatelji. Nobeni napori nam niso bili preteĹžki. Videla sem (vsako jutro sem na kolegijih prisotna tudi sama), da so bili kljub odsotnosti Ĺžupana ali pa ravno zato ĹĄe bolj povezani, resni in ĹĄe bolj predani delu, zato sem se tudi sama trudila in Ĺželela opraviti vsako zadolĹžitev Ä?im bolj profesionalno in dobro. Ne vem, ali mi je to vedno uspelo, vem pa, da na nobeno prireditev, sreÄ?anje, sestanek, ki sem ga opravila v imenu Ĺžupana, nisem ĹĄla, ne da bi se pred tem pouÄ?ila o namenu in pomenu te prireditve. Zelo spoĹĄtujem Ĺžupana, zato ga ne bi Ĺželela razoÄ?arati.

Vedno razmislim, preden kaj povem, kako bi on to povedal – ne nazadnje kot podŞupanja zastopam njega in ne sebe.

On mi je dal to pooblastilo in njemu sem tudi odgovorna.ÂŤ V politiki ste dokaj novi, kako ste zadovoljni s tistim, kar ste naredili doslej? ÂťV politiki sem ali pa nisem nova. VÄ?asih se mi zdi, da so bolj novi nekateri, ki Ĺže leta aktivno delujejo v lokalni politiki, pa ĹĄe danes ne razumejo in ne poznajo dovolj dobro pristojnosti lokalne samouprave, ne poznajo temeljnih predpisov, po katerih lokalne skupnosti delujejo. Sama sem se potrudila in se to nauÄ?ila. Sem pa bila dvakrat zelo zaÄ?udena, med drugim ob sprejemu rebalansa proraÄ?una, ob katerem so ga svetniki SDS brali, kot da bi bil ta v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah. UravnoteĹženost proraÄ?una se ne bere tako, kot so ga brali oni (da so upoĹĄtevali zgolj podatke iz bilance odhodkov in prihodkov). ProraÄ?un zajema

đ&#x;”˛

Verjetno vas ĹĄe kaj moti, pa kot podĹžupanja ne morete spremeniti? ÂťVsekakor tisto, kar sem prej omenila.

Naj pa ob tem poudarim, da mi je pristojnost funkcije, ki jo opravljam, popolnoma jasna. V njej ni prostora za moje osebno mnenje, zato se s tem ne ukvarjam. Kot podĹžupanja sem namreÄ? vsako zadolĹžitev dolĹžna opraviti skladno z Ĺžupanovo politiko in v okviru njegovih pooblastil. Njemu sem tudi odgovorna. Ne nazadnje mi je zaupal del svojih nalog.

DrugaÄ?e je seveda v Svetu MOV – tam zastopam program stranke DeSUS.ÂŤ đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

Koncert ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje

S

s katerimi Ĺželimo Ĺživljenje narediti bolj prijazno za vse obÄ?anke in obÄ?ane,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

SonÄ?nice so postavljene kot foto kotiÄ?ki, so iz umetnih cvetov, saj Ĺželijo, da boste lahko fotografije na vseh treh lokacijah ustvarjali Ä?im dlje. Nekaj dni pred praznikom bodo te sonÄ?nice dopolnili s sveĹžimi, da bo vzduĹĄje ĹĄe bolj veselo in prazniÄ?no.

tudi raÄ?un finanÄ?nih terjatev in naloĹžb, zadolĹževanje in stanje sredstev na raÄ?unu iz preteklih let. Ĺ ele ko upoĹĄtevamo vse to kumulativno, lahko ugotovimo, ali je proraÄ?un uravnoteĹžen ali ni.

Moja trditev, da je rebalans proraÄ?una MOV uravnoteĹžen in ne v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah, temelji na strokovni in ne politiÄ?ni osnovi. Druga zadeva, ki me kot novinko v politiki zelo moti, je, da se osebni interesi svetnikov reĹĄujejo preko strank v svetu – iz teh razlogov je sproĹžen celo postopek o referendumu. Govorim o zelenici, ki jo MOV Ĺželi zamenjati s solastnikom drugega zemljiĹĄÄ?a (pri PoĹĄti), na katerem MOV Ĺželi zgraditi skupaj s stanovanjskim skladom RS veÄ? neprofitnih stanovanj, na zelenici pa bi se zgradila profitna stanovanja za trg. Motijo me tudi brezplodne ÂťdebateÂŤ pod toÄ?ko ÂťvpraĹĄanja in pobude svetnikovÂŤ. Imamo svetnika, ki gre po 16-krat na sejo na zagovornico in razpravlja tudi o zadevah, ki z njegovo pristojnostjo niti s pristojnostjo lokalne skupnosti nimajo nobene povezave.

Sicer pa me negativne osebe, ki stresajo na vse svoje Ä?rne misli in gnev, ne vznemirjajo preveÄ?. Ĺ˝e zdavnaj sem se nauÄ?ila tega, da je veliko bolje ostati pozitiven in misliti zgolj na to, kaj sama lahko naredim, da bo bolje. Kar pa ne pomeni, da si staliĹĄÄ?a ne upam povedati in pri njem vztrajati, Ä?e menim, da imam prav.ÂŤ

K

U

P

I

N

A

L

E

T

Praznovanje in promocija albuma REŠIMO TA SVET AVE • PRIZMA • SAN DI EGO • POWER ŠOK TUMBLING DICE /Italija/ The Rolling Stones Show

mz

Velenje, Titov trg, sobota, 31. 8. 2019, ob 20. uri V primeru deĹžja bo koncert naslednji dan.

MESTNA OBÄŒINA

VELENJE

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

22. avgusta 2019

Jajcemat privablja kupce

GOSPODARSKE novice

Na kmetiji Plaskanovih v Lokovici kot tretji v drĹžavi zaznali priloĹžnost z jajcematom – So prednosti in slabosti – Korak za korakom Tako kot veÄ?ina mladih prevzemnikov na kmetiji sta tudi BoĹĄtjan Plaskan in njegova partnerica Marjana Urbanc iz Lokovice razmiĹĄljala, s Ä?im bi si poleg proizvodnje mleka zagotovila dodaten vir prihodka na kmetiji. PriloĹžnost sta zaznala v postavitvi jajcemata. Po nekaj mesecih ocenjujeta, da sta se odloÄ?ila prav.

Tudi do 250 jajc na dan

predvsem z lokalno pridelanimi Şiti, travo ‌ sta pojasnila.

BoĹĄtjan in Marjana gospodarita na kmetiji, ki meri 10 hektarov obdelovalne zemlje (toliko je imata tudi v najemu), 6 hektarov gozda, v Mozirju, kjer je doma Marjana, pa obdelujeta ĹĄe 5 hektarov.

Prednostna dejavnost na kmetiji je proizvodnja mleka. Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina, s katero zelo dobro sodelujeta, ga oddajo od 100 do 120 tisoÄ? litrov na leto. Poleg tega se ukvarjata ĹĄe z vzrejo praĹĄiÄ?ev. Nobena od dejavnosti ni enostavna, sploh Ä?e je Ä?lovek za vse sam, ugotavljamo.

Še sama sva malo preseneÄ?ena nad odzivom. Na dan prodamo 250 jajc, vÄ?asih jih celo zmanjka.

Kupci so zelo zadovoljni, prihajajo novi, pri jajcematu se ustavljajo tudi tujci. Pozna se, da so ljudje vse bolj ozaveĹĄÄ?eni o kakovosti hrane, da posegajo po lokalni, in naravno pridelani hrani. ÄŒe imava prave informacije, je naĹĄ jajcemat tretji v drĹžavi,ÂŤ sta povedala. ZaÄ?ela sta s 30 kokoĹĄmi, poveÄ?ala jato na 100, danes jih imata blizu 300. Jate kljub moĹžnostim bistveno ne bosta poveÄ?ala, Âťker bova vztrajala pri kakovosti, ne pri koliÄ?ini, in pri talni reji kokoĹĄi z izpustom.

Blaginja Ĺživali je pomembna, zato jih poleg zagotavljanja Jajca v jajcematu so razliÄ?nih velikosti in pogojev tudi hraniva imajo zato razliÄ?no ceno.

Da hujĹĄe krize ĹĄe ne Ä?utimo, kaĹže tudi gradbeniĹĄtvo. GradbeniĹĄtvo v Sloveniji je v prvem polletju beleĹžilo rast. Po podatkih drĹžavnega statistiÄ?nega urada je bila rast vrednosti opravljenih gradbenih del 14,4-odstotna, pri Ä?emer se je vrednost teh del na stavbah poveÄ?ala za 11,9 odstotka, na gradbenih inĹženirskih objektih pa za 15,1 odstotka.

Talna reja z izpustom za blizu 300 kokoĹĄi

ÂťZagotovo ni tako, kot Ä?e hodiĹĄ v sluĹžbo,ÂŤ pravita. ÂťPo osmih urah si prost, na kmetiji pa ni tako, pa naj bo to tudi sobota, nedelja ali praznik. A si vzamejo Ä?as za nekaj dni dopusta. Takrat priskoÄ?i na pomoÄ? BoĹĄtjanov brat. ÂťPovsod so minusi in plusi in tako je tudi s kmetovanjem. Si sam svoj ĹĄef, delo si sam razporejaĹĄ. Midva morava zaradi oddaljenosti druge kmetije ÂťobvladatiÂŤ ĹĄe logistiko.

20 let sem bila zaposlena, po rojstvu hÄ?ere sem ostala doma tudi zaradi varstva. Danes mi ni Ĺžal,ÂŤ je dejala Marjana, BoĹĄtjan pa jo dopolni: ÂťGre, Ä?e si pripravljen delati, si iznajdljiv in greĹĄ s Ä?asom naprej. Tudi urejena mora biti kmetija, da kmet v taki konkurenci lahko preĹživi. Za to pa so potrebna vlaganja, ta pa pomenijo tudi odrekanja.ÂŤ DrĹžava, menita, bi morala narediti za kmeta

ĹĄe malo veÄ? kot doslej. Trgovci uvaĹžajo hrano, s katero ÂťzbijajoÂŤ ceno izdelkom slovenskih kmetov. Ti s svojimi koliÄ?inami velikim posestvom seveda niso konkurenÄ?ni. So pa s kakovostjo.

Idej je ĹĄe nekaj, vendar korak za korakom

Za Marjano in BoĹĄtjana pravijo, da sta mlada kmeta z vrsto idej.

Temu sta pritrdila. Ker je mleko doma, razmiĹĄljata, da bi v bliĹžnji prihodnosti poleg jajcemata postavila Ĺže mlekomat. K temu jih spodbujajo tudi kupci jajc. ÂťLokacija je dobra, izziv je, vendar se je potrebno lotevati postopoma, korak za korakom,ÂŤ sta ĹĄe dejala mlada kmeta Marjana Urbanc in BoĹĄtjan Plaskan. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

bosta e-dnevnik lahko ponudila svojim strankam, pa so v polnem teku. Vesela sta, da sta od Mestne obÄ?ine Velenje prejela finanÄ?no spodbudo za sofinanciranje podjetniĹĄtva, ki jo bosta uporabila za modernizacijo klasiÄ?ne razliÄ?ice

E-gradbeni dnevnik omogoÄ?a enostaven vnos podatkov in natanÄ?no vodenje, izpolnjevanje rubrik pa prihrani veliko Ä?asa.

lje in prostor, ki bodo omogoÄ?ali popolno digitalizacijo gradbenih dnevnikov (od elektronskega vodenja, podpisovanja, hrambe in arhiviranja).ÂŤ Ta pravilnik naj bi bil sprejet leta 2021, priprave, da

gradbenega dnevnika, ki bo omogoÄ?al enostavnejĹĄi vnos. ÂťÄŒe iĹĄÄ?eĹĄ priloĹžnost, ĹželiĹĄ delati, je moĹžnosti v Velenju dovolj,ÂŤ pravi Marko Sever. Oba pa Ĺželita pridobljeno znanje in izkuĹĄnje

Brezposelnost rahlo viĹĄja V Sloveniji je bilo konec julija registriranih 71.850 brezposelnih oseb, kar je 1,6 odstotka veÄ? kot junija letos, a ĹĄe vedno 5,5 odstotka manj kot julija lani.

Zavod za zaposlovanje rast na meseÄ?ni ravni pripisuje iztekom zaposlitev za doloÄ?en Ä?as. V prvih sedmih mesecih letos se je v brezposelnost prijavilo 41.361 oseb oziroma 4 odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju.

InĹĄpektorat za delo kontrolira vodenje evidenc o delovem Ä?asu InĹĄpektorat RS za delo v teh dneh v usmerjeni akciji pri delodajalcih v gostinstvu in gradbeniĹĄtvu nadzira vodenje evidenc o izrabi delovnega Ä?asa. Pod drobnogledom je tudi spoĹĄtovanje predpisov o delovnem Ä?asu, predvsem o odmorih in poÄ?itkih ter odrejanju dela preko polnega delovnega Ä?asa.

Slovenija najbolj vroÄ?a destinacija leta Globalno zdruĹženje ponudnikov luksuzne in butiÄ?ne potovalne industrije Virtuoso je v Las Vegasu Slovenijo razglasilo za najbolj vroÄ?o destinacijo leta. Direktorica Slovenske turistiÄ?ne organizacije (STO) Maja Pak ocenjuje, da gre za priznanje konsistentnosti promocije in razvoja slovenske turistiÄ?ne ponudbe za zahtevne goste.

Poleg naziva najbolj vroÄ?e destinacije je bila STO znova nominirana za naziv najboljĹĄe nacionalne turistiÄ?ne organizacije leta. S tem se je postavila ob bok sestrskim organizacijam iz drĹžav, kot so Avstralija, Nova Zelandija in Ĺ vica.

Mercator prodaja veÄ? centrov Trgovska veriga Mercator prodaja veÄ? kot 12 veÄ?jih trgovskih centrov v BiH in Srbiji. Trgovske centre prodajajo v paketu, po naÄ?rtu pa jih bodo od novega kupca najeli.

V preteklosti je Mercator Ĺže prodal center v Beogradu in veÄ?ji sveĹženj centrov v Sloveniji, kupec pa je bila avstrijska Supernova. Cilj Mercatorja je razdolĹžitev in poslovna preobrazba. Denar bo med drugim vlagal v logistiÄ?no srediĹĄÄ?e.

Sicer pa naj bi Fortenova, ki je nastala na pogoriĹĄÄ?u Agrokorja, kmalu dala prevzemno ponudbo za Mercator.

E-gradbeni dnevnik bosta David Mernik in Marko Sever s finanÄ?no pomoÄ?jo Mestne obÄ?ine Velenje ĹĄe posodobila usmerjeni na slovenski trg, ki ga dobro poznamo, v prihodnje se Ĺželimo usmeriti ĹĄe na hrvaĹĄki trg in Balkan.ÂŤ David pa dodaja: ÂťDigitalizacija je zakonsko ĹĄe malo nedodelana, so pa v pripravi novi pravilniki na ministrstvu za oko-

Gospodarsko umirjanje v obmoÄ?ju evra, ki se kaĹže Ĺže nekaj Ä?asa, je dobilo v drugem trimeseÄ?ju jasnejĹĄe obrise. NajveÄ?je evropsko gospodarstvo, NemÄ?ija, se je znaĹĄlo na robu padca v recesijo, glavni razlog za to pa so poveÄ?ane trgovinske napetosti in negotovost v svetu. Dogajanje obÄ?uti Ĺže tudi Slovenija, a za zdaj hujĹĄe posledice niso vidne.

V NemÄ?iji se je BDP po prvi oceni v letoĹĄnjem drugem Ä?etrtletju glede na predhodne tri mesece skrÄ?il za 0,1 odstotka. V medletni primerjavi se je BDP sicer okrepil za 0,4 odstotka. Za Slovenijo bodo podatki znani konec avgusta.

GradbeniĹĄtvo v Sloveniji ĹĄe raste

Ko Ä?lovek dela, kar Ä?uti, so tudi rezultati vidni V gradbeniĹĄtvu bo vedno prihodnost. ÂťÄŒe ne drugega, se bodo stare hiĹĄe zruĹĄile in zgradile nove,ÂŤ v uvodu pove David Mernik, ki je poleg Marka Severja vezni Ä?len mladega podjetja Datagrad.

To med drugim ponuja in nadgrajuje e-gradbeni dnevnik. Ta je zasnovan kot spletna aplikacija, idejo zanj pa sta dobila na pogovoru ob kavi, ko sta morala izpolniti kar tri gradbene dnevnike. Takrat sta pomislila, da bi to delo lahko opravila elektronsko, kar bi bilo enostavneje, laĹžje in bolj preprosto.

David pravi, da je ideja povsem njuna, Ä?eprav sta kasneje ugotovila, da pri nas nekaj podobnega Ĺže obstaja v sklopu drugih aplikacij, podobne dnevnike pa sta naĹĄla tudi v tujini.

Marko Sever in David Mernik sta iz iste stroke, sta tudi prijatelja in druĹžinsko povezana. Podjetje sta ustanovila aprila letos, ko se je rodila tudi ideja o izdelavi gradbenega e-dnevnika. Iskanja strank in tipanja terena sta se lotila tako, da najprej sodelujeta s tistimi, s katerimi sta Ĺže navezala stike, nato pa s pomoÄ?jo znancev iĹĄÄ?eta povezave z naroÄ?niki.

Marko pravi: ÂťZa zdaj smo

Gospodarstvo se umirja

Bodo razbili tehnoloĹĄke velikane? vraÄ?ati nazaj v domaÄ?e okolje. ÂťV prihodnje Ĺželiva celostno digitalizirati operativno gradbeniĹĄtvo,ÂŤ navduĹĄeno pove David.

Na vpraĹĄanje, kaj je zanju uspeh, David pravi: ÂťZame je uspeh, da doseĹžem cilj, ki sem si ga zastavil, edina pot pa je delo.ÂŤ Marko se zaveda, da je treba zadovoljiti potrebe, tako materialne kot ostale, da podjetje raste in se razvija. Ko Ä?lovek dela tisto, kar ga privlaÄ?i, so tudi rezultati vidni.

Vesela sta, da bosta tudi drugim lahko olajĹĄala delo, zato z veliko energije opravljata svoj posel in razvijata svojo podjetno idejo. ÄŒasa za ĹĄport in adrenalinske podvige jima ob vsem drugem ne ostane ravno veliko, se pa David ukvarja tudi s fotografijo, Marko pa ljubiteljsko s pivovarstvom in strelstvom. Poleg druĹžine, ki seveda ni hobi, je drugega Ä?asa le ĹĄe malo. ÂťSi ga je pa treba vzeti,ÂŤ ĹĄe odvrne Marko Sever.

Velike konkurence, ki vlada v gradbeniĹĄtvu, se ne bojita, raje jo sprejemata kot izziv in iĹĄÄ?eta nove priloĹžnosti. Pravita ĹĄe, da ju veđ&#x;”˛ seli, da imata dovolj dela.

AmeriĹĄka Zvezna komisija za trgovino (FTC) zatrjuje, da je pripravljena na razbitje tehnoloĹĄkih velikanov, kot so Google, Amazon, Apple in Facebook, Ä?e bo to potrebno, da se obnovi trĹžna konkurenca.

Vpogled v javne finance Spletni velikan Google v okviru svoje pobude Digitalne novice sredstva namenja tudi slovenskemu projektu FinĹĄpektor. Projekt, ki omogoÄ?a vpogled v porabo javnega denarja v Sloveniji, ustvarjajo v podjetju Neolab, v katerem pravijo, da je FinĹĄpektor po letu dni razvoja konÄ?no dozorel in bo v zaÄ?etku jeseni na voljo vsem drĹžavljanom.

StiÄ?iĹĄÄ?e znanosti in gospodarstva V Celju so na viĹĄku priprave na letoĹĄnji Ĺže 52. sejem obrti in podjetniĹĄtva, ki bo potekal med 10. in 15. septembrom. V sodelovanju z Ministrstvom za znanost in ĹĄport bo tam na ogled tudi StiÄ?iĹĄÄ?e znanosti in gospodarstva. Predstavljene bodo vrhunske tehnologije z razliÄ?nih podroÄ?ij, med drugim mehatronike, robotike in vesoljske tehnologije. LetoĹĄnji poudarek bo med drugim na novodobnih poklicih, novih tehnologijah, tehnoloĹĄkih procesih in visokotehnoloĹĄkih inovacijah.

Pripravljajo se na Mos Celje – V Celju se Ĺže pripravljajo na letoĹĄnji Mos (mednarodni sejem obrti in podjetniĹĄtva), ki ga bo tamkajĹĄnje sejmiĹĄÄ?e gostilo med 10. in 15. septembrom. Tudi letos bo v okviru sejma na ogled StiÄ?iĹĄÄ?e znanosti in gospodarstva. Tam bodo na enem mestu predstavljene vrhunske tehnologije z razliÄ?nih podroÄ?ij, kot so mehatronika, robotika in vesoljske tehnologije. LetoĹĄnji poudarek bo med drugim na novodobnih poklicih. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 5

Ni enostavno, negotovost ÂťubijaÂŤ Obiskali smo Strahovnikove iz Pesja v mestni obÄ?ini Velenje in Trobinove iz Podgore v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, lastnike objektov, predvidenih za ruĹĄenje na trasi hitre ceste Tatjana PodgorĹĄek

Z aktivnostmi, ki jih izvaja drĹžava na trasi hitre ceste 3. razvojne osi Ĺ entrupert–Velenje postaja izvedba projekta izgradnje zahtevnega infrastrukturnega projekta vse veÄ?je dejstvo.

Seveda se z gradnjo odpirajo tudi ĹĄtevilne osebne stiske tistih, ki jim bo novogradnja uniÄ?ila domove. A ni teĹžava le to. Precej bolj trnova, kot bi si lahko mislili, je tudi pot do pridobitve novih stanovanjskih objektov. Obiskali smo lastnike dveh stanovanjskih hiĹĄ, ki sta na trasi Ĺ entrupert–Velenje predvideni za ruĹĄenje, in jih povpraĹĄali, kakĹĄne teĹžave imajo ob tem dogajanju in kakĹĄna so njihova priÄ?akovanja.

lo o tem, kako nam bodo pomagali, sedaj pa imata veÄ?krat obÄ?utek, kot da se Ĺželita sama seliti drugam. ÂťPredstavnik Darsa mi je na zaÄ?etku rekel: vi boste povedali samo barvo fasade, drugega pa nimate kaj. ÄŒe pogledate v dnevnik, boste videli, kje vse sem Ĺže bila, a sva ĹĄe vedno na zaÄ?et-

la odgovor na kakĹĄno vpraĹĄanje, informacijo, vedno mi je bila pripravljena pomagati. ÄŒe drugaÄ?e ne, mi je namenila lepo besedo.

Omenim naj tudi Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, vedno je naĹĄel Ä?as in me sprejel. Lani nama je obljubil, da Ä?e bo le mogoÄ?e, bova dobila parcelo v Pesju. Rada bi ostala v

Rada bi ostala v Pesju

ÂťRada bi ostala tu, kjer Ĺživiva Ĺže kar nekaj desetletij, saj sva v to, kar imava, vloĹžila veliko truda in denarja, a Ä?e je treba, naj se zgodi Ä?im prej. Tako dolgo Ĺže vse traja, da bova prej na pokopaliĹĄÄ?u.

15 let nama ta negotovost, ali bo treba poiskati drugi dom ali ne, krepko naÄ?enja Ĺživce. Oba sva pa bolnika. Ni vsak enak, ljudje smo razliÄ?ni in tako tudi stvari doĹživljamo. Ko si mlad, takĹĄne stvari, ki predstavljajo prelomnico v Ĺživljenju, laĹžje preneseĹĄ, kot ko si star. Denar ni vse,ÂŤ sta pripovedovala 80-letni Ivan in 70-letna Majda Strahovnik iz Pesja.

Dnevnik, v katerega Majda zvesto zapisuje vse aktivnosti, ki jih opravlja v zvezi s predvidenim ruĹĄenjem oziroma iskanjem zemljiĹĄÄ?a za izgradnjo hiĹĄe, vsak obisk, pogovor na to temo, priÄ?a, da Ĺželita biti na trenutek pripravljena.

Prej pravita, se je veliko govori-

5

GOSPODARSTVO

22. avgusta 2019

Ivan in Majda Strahovnik: ÂťKar je treba, naj se zgodi Ä?im prej in da po najkrajĹĄi ter najenostavnejĹĄi poti prideva do drugega doma.ÂŤ

ku.ÂŤ Zatika se povsod, pravi Majda. ÄŒe kupiĹĄ staro hiĹĄo, jo moraĹĄ obnoviti in to traja, a ostaja stara. ÄŒe razmiĹĄljaĹĄ o postavitvi nove, potrebujeĹĄ parcelo. ÄŒe te so, je pri vsaki kakĹĄna omejitev, naj bo obÄ?inska ali v zasebni lasti, ĹĄe dodaja. ÂťKo smo imeli prviÄ? sestanek s predstavniki agencije, ki jo je najel Dars, so spraĹĄevali, ali naj pridejo. Seveda, Ĺže vÄ?eraj bi morali, ne pa da spraĹĄujejo. Misliva, da si Ä?lovek na starost zasluĹži, da jo preĹživlja v miru. Ob tej priloĹžnosti bi se rada zahvalila Branki GradiĹĄnik, vodji Urada za urejanje prostora v Mestni obÄ?ini Velenje. Kadarkoli sem iska-

domaÄ?em kraju. Ne moreĹĄ iti na starost kar nekam. MoraĹĄ imeti pri roki avtobus, trgovino ‌ Ivan in Majda moÄ?no pogreĹĄata nekoga, ki bi jima svetoval, kako naj ukrepata, v katero smer naj naredita kakĹĄen korak, nekoga, ki ti bi pomagal priti po najkrajĹĄi in najenostavnejĹĄi poti do cilja, ki si ga nista izbrala sama. Prav tako se jima ne zdi prav, da Dars financira projektno dokumentacijo le za novogradnjo, ne pa tudi za morebitno prestavitev toplovoda in staro hiĹĄo, ki jo je treba obnoviti. ÂťMeni je poÄ?asi vseeno, samo da bi se stvari reĹĄile Ä?im prej. Ne moreĹĄ le gledati in razmiĹĄljati, ali

boĹĄ urejal okolico ali ne, Ä?istil in kaj vlagal ali ne. Naj ĹĄe povem, da pri nakupu parcele na ljubljanskih Ĺ˝alah, kamor bo vodila najina zadnja pot, ni bilo potrebnega nobenega razpisa in licitacije,ÂŤ je sklenila Majda Strahovnik.

bo, ker je v teku ustavna presoja, in da ti dokumenti veljajo do leta 2030. Po sredstvih javnega obveĹĄÄ?anja pa sliĹĄimo, da se stvari premikajo. Negotovost, ki se vleÄ?e, je vse prej kot prijetna. TeĹžko je opisati nekomu, ki tega ne doĹživlja, kaj takĹĄna negotovost povzroÄ?a.ÂŤ VeÄ?ini slabo voljo, marsikatero neprespano noÄ?, iskanje odgovorov na vrsto vpraĹĄanj, vsaj pet let nevlaganj v objekt.

Po besedah Antona so priÄ?akovali, da bodo do njih priĹĄli pred-

ReĹĄitve za predvideno ruĹĄitev hiĹĄe in gospodarskega objekta, ki predstavljata najveÄ?jo teĹžavo, nimajo. Ne nazadnje, dodaja Anton, niso niti tako daleÄ?, da bi se o Ä?em sploh Ĺže odloÄ?ali. ÄŒe bodo morali, bi najraje gradili na svoji zemlji, vendar nobena parcela nima statusa stavbnega zemljiĹĄÄ?a. ÂťMoram priznati, da zaradi omenjenega prav veliko aktivnosti ĹĄe nismo opravili. Zakaj bi Ä?lovek izgubljal energijo, Ä?as, si belil glavo, Ä?e se govor o hitri cesti vleÄ?e

V bistvu nimamo pravih informacij

Dom Trobinovih stoji v Podgori, tik pod vznoĹžjem Gore Oljke.

Na manjĹĄi kmetiji Ĺživijo veÄ? kot 80 let stara mama Marija ter njen sin Anton z druĹžino. Skoraj nemogoÄ?e je – pravijo – sprejeti nekaj, kar meniĹĄ, da ni prav, ĹĄe teĹžji je obÄ?utek nemoÄ?i, negotovosti in odnos do nekoga, ki naj bi se moral za ĹĄirĹĄi druĹžbeni interes seliti.

Stiska, ki jo doĹživljam ob razmiĹĄljanju, da bo morda treba hiĹĄo, v kateri si se rodil, v kateri so Ĺživeli tvoji starĹĄi in stari starĹĄi, zapustiti, ker jo bodo poruĹĄili, je velika, pripoveduje Marija. ÂťNe verjamem, da se bo to zgodilo ĹĄe v Ä?asu mojega Ĺživljenja, saj se stvar vleÄ?e Ĺže vrsto let.ÂŤ Sin Anton pa je dodal: ÂťV bistvu nimamo nobenih pravih informacij. Doslej predstavnikov drĹžave tako rekoÄ? ĹĄe ni bilo, da bi se pogovorili, kot bi se morali, kot pritiÄ?e tistemu, ki pride k hiĹĄi po nekaj, kar je tvoje. PriĹĄli so cenilci, geometri, tisti, ki so jemali vzorce zemlje. Na enem od dopisov, ki smo ga prejeli, je pisalo, da ponudbe za zdaj ĹĄe ne

Marija in Anton Trobina: ÂťZ denarjem se tudi ne da vsega plaÄ?ati.ÂŤ

stavniki Darsa skupaj s predstavniki obÄ?ine in jim predstavili morebitne reĹĄitve, ki bi morda ustrezale njihovim Ĺželjam. Na zaÄ?etku jim je sicer Dars ponudil odkup cele kmetije, vendar se za to niso odloÄ?ili. ÂťZemljo lahko prodamo sami, Ä?e bomo kdaj to hoteli. Kmetija je za nas dodaten vir prihodka, predvsem pa je njena vrednost ta, da veĹĄ, kaj jeĹĄ.ÂŤ KakĹĄnih drugih predlogov, pobud, ponudb, zagotavlja sogovornik, ĹĄe ni bilo.

Ĺže veÄ? kot deset let, glede na dogajanja pa ni priÄ?akovati, da se bo kmalu razpletlo. Imamo tri otroke, za katere prav tako ne vemo, kako in kaj se bodo odloÄ?ili. ÄŒe jaz razumem, da je hitra cesta potrebna predvsem za KoroĹĄce, potem bi Ä?lovek priÄ?akoval, da bodo tudi drugi razumeli mene. Tako pa ne veĹĄ, pri Ä?em si. Z denarjem pa se tudi ne da vsega plaÄ?ati, Âť je sklenil pogovor Anton Trobina.

GRAĹ KA GORA 2019

Gorenje iĹĄÄ?e nove delavce V zadnjo tretjino leta stopa Gorenje z dodatnimi naroÄ?ili, zato bo, kot so napovedali Ĺže pred kolektivnim dopustom, dodatno zaposlovalo v proizvodnji Mira ZakoĹĄek

Zadnja tretjina leta bo za delavce Gorenja zelo delovna, naroÄ?il je veliko, zato potrebujejo okoli 100 novih proizvodnih delavcev, ki jih nameravajo zaposliti za doloÄ?en Ä?as Ĺže v zaÄ?etku prihodnjega meseca. Proizvodne delavce potrebujejo v vseh svojih obratih, najveÄ? pa v programu pralnih in suĹĄilnih strojev, saj je po njih v tem Ä?asu najveÄ? povpraĹĄevanja.

Pred kolektivnimi dopusti so vroÄ?ili sicer 60 delavcem odpovedi pogodb o zaposlitvi. Ti ponujenih sluĹžb v proizvodnji niso sprejeli. Prvotno je bilo kot preseĹžnih delavcev opredeljenih 270, a so z dogovori in prerazporeditvami na druga delovna mesta uspeli to ĹĄtevilo zmanjĹĄati na 60.

Med njimi so bili zlasti delavci proizvodnih reĹžijskih sluĹžb (skladiĹĄÄ?niki, blagovni manipulanti in kontrolorji kakovosti).

V Gorenju, ki je postalo pred enim letom del kitajske korpora-

cije Hisense, pravijo, da Ĺželijo z reorganizacijo zagotoviti razmere za dolgoroÄ?no rast in razvoj.

Reorganizacija in optimizacija poslovanja pa ne potekata samo v matiÄ?nem podjetju, ampak v vseh hÄ?erinskih druĹžbah in poslovnih enotah tako doma kot na tujem.

V prvem polletju so v Skupini Gorenje ustvarili 567,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,6 odstotka veÄ? kot v lanskem prvem polletju. V osnovni dejavnosti gospodinjskih aparatov so dosegli 523,4 milijona evrov ali 92,2 odstotka vseh prihodkov od prodaje. Rast izkazujejo zlasti na trgih Vzhodne Evrope (Romunija, MadĹžarska, ÄŒeĹĄka), nekoliko manjĹĄo tudi v Skandinaviji, Franciji in Ĺ paniji. Neugodne prodajne trende pa so zabeleĹžili predvsem na trgih Rusije, NemÄ?ije in na Nizozemskem. Konkurenca je vse moÄ?nejĹĄa, predvsem pa se zelo Ä?uti pritisk na cene zdruĹženih velikih prodajnih verig.

SpoĹĄtovani, v soboto, 31. avgusta 2019, bo na GraĹĄki gori – gori juriĹĄev potekalo Ĺže 33. sreÄ?anje borcev, planincev in Ä?lanov veteranskih organizacij!

Vsi domoljubi, prisrÄ?no povabljeni!

V prihodnost in tudi v zadnjo tretjino leta stopajo optimistiÄ?no, saj raÄ?unajo, da bodo na ugodno ekonomiko prodaje vplivale obseĹžne integracijske aktivnosti, ki potekajo na vseh njihovih trgih, na katerih izvajajo razliÄ?ne prilagoditve cenovnega repozicioniranja, omejujejo prodajo izdelkov z neustreznimi donosi, razĹĄirjajo nabor izdelkov, izdelanih v drugih druĹžbah skupine Hisense, izvajajo poslovne integracije na trgih, kjer imata prodajne druĹžbe tako Gorenje kot Hisense, izvajajo komercialna vlaganja za ohranitev pozicioniranja in prisotnosti v distribucijskih kanalih ter druge integracijske aktivnosti.

Intenzivno se v Gorenju pripravljajo Ĺže tudi na gradnjo nove tovarne televizijskih aparatov, v kateri bo imelo delo 1000 delavcev. V prvi fazi naÄ?rtujejo proizvodnjo dveh milijonov televizijskih aparatov letno, pozneje pa bodo proizvodnjo podvojili. đ&#x;”˛

Program, v okviru katerega bomo podelili tudi visoka priznanja Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB Slovenije, se bo na prireditvenem prostoru na GraĹĄki gori priÄ?el ob 11. uri.

UdeleĹžence bo kot slavnostni govornik nagovoril dr. MatjaĹž Kmecl, Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje in podpredsednik Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB Slovenije.

SreÄ?anje, ki ga posveÄ?amo 74. obletnici zmage nad faĹĄizmom ter 60-letnici mesta Velenje, bo tudi priloĹžnost za brezplaÄ?ni ogled spominske sobe in spominskega parka, posveÄ?enih legendarni XIV. partizanski diviziji. Spominska soba bo na dan sreÄ?anja odprta od 9. do 15. ure.

Na dan sreÄ?anja pa bomo v Cirkovcah pod GraĹĄko goro ob 9. uri odkrili tudi spominsko tablo, s katero bomo oznaÄ?ili lokacijo ÂťIzakove bolniceÂŤ, prvega partizanskega sanitetnega objekta v Sloveniji. Vsi, ki bi Ĺželeli prisostvovati odkritju, ste vabljeni, da se pridruĹžite pohodnikom, ki bodo na GraĹĄko goro krenili z Avtobusnega postajaliĹĄÄ?a Velenje ob 7. uri. Avtobus bo pohodnike pobral tudi na postajaliĹĄÄ?u ÂťTrĹžnicaÂŤ v Velenju ter v Ĺ kalah (pri odcepu proti Cirkovcam).

Naj na GraĹĄki gori tudi z vaĹĄo pomoÄ?jo ponovno zaplove Pesem XIV. divizije!

OBMOÄŒNO ZDRUĹ˝ENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO VELENJE

OBMOÄŒNO ZDRUĹ˝ENJE SLOVENSKIH ÄŒASTNIKOV VELENJE

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 14. avgust

22. avgusta 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Petek, 16. avgust

SreÄ?ala sta se zunanji minister Miro Cerar in njegov japonski kolega Taro Kono. Zavzela sta se za dodatno okrepitev gospodarskega sodelovanja med drĹžavama ter spoĹĄtovanje vladavine prava in arbitraĹžnih razsodb.

Izvedeli smo, da je v okviru ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin nastal predlog

kmeÄ?ke zveze, ki je bil eden kljuÄ?nih ljudi pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije.

Velik poĹžar je zajel revno Ä?etrt glavnega mesta BangladeĹĄa Dake ÄŒalantika in uniÄ?il okoli 15 tisoÄ? domov, zaradi Ä?esar je brez strehe nad glavo ostalo okoli 50 tisoÄ? ljudi.

ObseĹžni poĹžari so zajeli tudi turistiÄ?ni otok Gran Canaria. Lokalne oblasti so morale evakuirati Ĺže osem tisoÄ? ljudi in za pomoÄ? zaprositi ĹĄpansko vlado.

V e k s p l o z ij i med poroÄ?no slovesnostjo v Kabulu je bilo v napadu samomorilskega napadalca ubitih najmanj 63 ljudi, 182 je bilo ranjenih.

Po tem, ko so Ivan Oman se je poslovil v 90. letu starosti. bile iz Gaze izstreljene tri rakete, je izraelska vojska s streli iz vojaĹĄkega helikopterja in tanka ubila tri Palestince pri meji med Gazo in Izraelom.

Vrh italijanskega Gibanja petih zvezd je na kriznem sestanku v vili ustanovitelja Beppa Grilla sklenil, da sedanji koalicijski partner Matteo Salvini ni veÄ? kredibilen partner.

Bil je zadnji dan, ko so imeli ĹĄtudentje moĹžnost oddati proĹĄnje za sprejem in podaljĹĄanje subvencioniranega bivanja ĹĄtudentov v prihodnjem letu.

Hrvaťki zunanji minister Goran Grlić Radman je izjavil, da je Miro Cerar ťe kot predsednik slovenske vlade decembra leta 2017 skoraj privolil v hrvaťko ponudbo o dvostranskem reťevanju vpraťanja meje. Na Ministrstvu za zunanje zadeve so te navedbe zanikali.

Kmetje so izrazili zadovoljstvo z ukrepi po vladni odloÄ?itvi za izredni odstrel.

Peticija proti odstrelu je bila medtem neuspeĹĄna, v SLS pa so umaknili tudi nagrado za ustreljenega volka.

Donald Trump je sporoÄ?il, da razmiĹĄlja, da bi ZDA od Predlog pokrajinske razdelitve predvideva 11 pokrajin. Danske kupile Grenlandijo.

Severna Koreja je izstreliza prihodnjo pokrajinsko razdelitev, ki pred- la dva nova neznana projektila, ob tem pa videva 11 pokrajin. Med njimi bi bila tudi Sa- zavrnila mirovne pogovore z JuĹžno Korejo.

Preiskava tovarn ameriĹĄkih kavbojk v Afrivinjsko ĹĄaleĹĄka s sedeĹžem v Velenju. SedeĹž njenega pokrajinskega sveta bi bil v Ĺ oĹĄtanj, ki je razkrila sistematiÄ?ne spolne zlorabe tako od lokalnih kot tujih upravnikov. sedeĹž sveta obÄ?in pa v Mozirju.

Nova ureditev naj bi zaÄ?ela veljati v zaÄ?etku leta 2023.

Vlada je na dopisni seji zamenjala vodstvo direkcije za infrastrukturo. Namesto zdajĹĄnjega direktorja Damirja Topolka bo od 1. septembra direkcijo kot vrĹĄilka dolĹžnosti voSindikat upokojencev dila Monika Pintar MesariÄ?.

Slovenije je vladi poslal Na postaji Rimske Toplice se je znova iztiprotestno pismo zaradi ril vlak – tokrat tovorni. poveÄ?anja premij dopolZDA so zaradi Âťzdravstvenih in varnostnih nilnega zdravstvenega zadejavnikov ter dejavnikov drĹžavne varnostiÂŤ varovanja. preloĹžile uvedbo carin na nekatere kitajske V Slovenijo je prispela proizvode do 15. decembra. nova ameriĹĄka veleposlaIz NemÄ?ije je priĹĄla vest, da se je tamkajnica v Sloveniji Lynda C. ĹĄnji BDP od aprila do junija v primerjavi s Donald Trump razmiĹĄlja, da bi ZDA kupile Grendlandijo. Blanchard. prejĹĄnjim Ä?etrtletjem skrÄ?il za 0,1 odstotka.

V mestu Ĺ opron na Na stotine staroselskih Ĺžensk je zasedlo madĹžarsko-avstrijski meji so se spomnili 30. poslopje brazilskega ministrstva za zdravje obletnice Âťvseevropskega piknikaÂŤ, ko so v protest proti politikam skrajno desnega V Beltincih je potekala drĹžavna proslava simboliÄ?no za kratek Ä?as odprli meje, kar je predsednika Jaira Bolsonara. ob 100. obletnici prikljuÄ?itve Prekmurja in takrat izkoristilo veÄ? sto Vzhodnih Nemcev zdruĹžitve prekmurskih Slovencev z matiÄ?- in zbeĹžalo v Avstrijo. nim narodom. Predsednik vlade Marjan Francoski predsednik Emmanuel Macron Ĺ arec je Prekmurju zaĹželel, naj za vekomaj se je sreÄ?al z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po pogovorih je dejal, da po V narodnem svetiĹĄÄ?u Marije Pomagaj na ostane del matiÄ?ne domovine.

Brezjah se je zbralo veÄ? tisoÄ? ljudi. LjubljanV poĹžaru, ki je izbruhnil v hotelu Tokyo izvolitvi Volodimirja Zelenskega za novega ski nadĹĄkof in metropolit Stanislav Zore je Star v ukrajinskem pristaniĹĄkem mestu Ode- predsednika Ukrajine obstaja prava prilona osrednji maĹĄi poudaril pomen upanja, sa, je umrlo najmanj devet ljudi, deset pa je Ĺžnost za mir v Ukrajini.

Britanska vlada je sporoÄ?ila, da se drĹžavljakaterega vsebino razkriva praznik velikega ni Evropske unije ne bodo mogli veÄ? svoboĹĄmarna. dno gibati in delati v ZdruĹženem kraljestvu Nepal bo spremenil pogoje za vzpon na v primeru brexita brez dogovora.

Everest, potem ko je bila letoĹĄnja sezona vzponov na najviĹĄji vrh sveta ena najsmrtonosnejĹĄih v zadnjih letih.

Vodja britanskih opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je sporoÄ?il, da namerava njegova stranka vloĹžiti glasovanje o nezaupnici konservativni vladi premierja Borisa Johnsona, da bi prepreÄ?ili brexit brez dogovora.

Ponedeljek, 19. avgust

Sobota, 17. avgust

ÄŒetrtek, 15. avgust

Praznovali smo 100. obletnico prikljuÄ?itve Prekmurja in zdruĹžitve prekmurskih Slovencev z matiÄ?nim narodom.

Zgodba letala, ki je pristalo v koruzi, se je konÄ?ala sreÄ?no.

PotniĹĄko letalo ruske letalske druĹžbe Ural Airlines z 233 ljudmi na krovu je trÄ?ilo v jato ptic, zaradi Ä?esar je moralo zasilno pristati na koruznem polju nedaleÄ? od moskovskega letaliĹĄÄ?a.

Vrhovno sodiĹĄÄ?e v Gibraltarju je po mesecu in pol odredilo izpustitev iranskega tankerja, ki so ga gibraltarske oblasti zasegle julija zaradi suma, da je prevaĹžal surovo nafto v Sirijo in s tem krĹĄil sankcije EU.

bilo poĹĄkodovanih.

Britansko sodiĹĄÄ?e je odloÄ?ilo, da mora nigerijska vlada podjetju v irski lasti P&ID, ki je Ĺželelo zgraditi rafinerijo zemeljskega plina, plaÄ?ati devet milijard dolarjev, ker drĹžava ni zagotovila dobave plina ali postavila obljubljenega plinovoda.

Na avtocesti Zagreb–Reka je moralo zaradi tehniÄ?ne okvare zasilno pristati manjĹĄe ĹĄportno letalo.

Na enajstem protestnem koncu tedna v Hongkongu se je zbralo tudi veÄ? tisoÄ? uÄ?iteljev, ki so izrazili podporo protivladnim protestnikom. SoÄ?asno so se v veÄ?jem ĹĄtevilu zbrali tudi podporniki kitajske oblasti v Pekingu.

Nedelja, 18. avgust V 90. letu starosti je umrl Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske

Britanska vlada je sporoÄ?ila, da se v primeru brexita brez dogovora drĹžavljani Evropske unije ne bodo mogli veÄ? svobodno gibati in delati v ZdruĹženem kraljestvu.

Torek, 20. avgust Janja Garnbret se je znova zapisala v zgodovino: na svetovnem prvenstvu je bila po zlatu v balvanskem in teĹžavnostnem plezanju najboljĹĄa ĹĄe v kombinaciji.

Policisti so imeli polne roke dela z nezakonitimi prehodi meje. Na opozorilo domaÄ?inov so med drugim pri Podlehniku odkrili veÄ? kot 70 tujcev.

Predstavniki Sindikata kmetov Slovenije in kmetijska ministrica so pri premierju Marjanu Ĺ arcu govorili o ukrepih glede populacije zveri. Dogovorili so se za sodelovanje pri doloÄ?itvi, kakĹĄno ĹĄtevilo volkov in medvedov je ĹĄe vzdrĹžno.

Izvedeli smo, da NLB in KBC Insurance, zavarovalniĹĄki del belgijske banÄ?ne skupi-

Greta Leto dni je od prvega protesta pred ĹĄvedskim parlamentom, prvega ťpricanjaÂŤ pouka, prvega petka za prihodnost. Takrat petnajstletno dekle je sproĹžilo gibanje in z njim mirne proteste vrstnikov po vsem svetu. V borbi za ta svet. A nekateri ĹĄe vedno govorijo o teorijah zarote, Ĺžalijo njo in njeno druĹžino, Ä?eĹĄ da za vsem skupaj ÂťstojitaÂŤ ambiciozna starĹĄa. Ĺ pela KoĹžar Saj ne vem, kaj je huje – brati take pritlehnosti ali mnenja, da podnebnih sprememb sploh ni. (medtem pa povsem sluÄ?ajno izginjajo letni Ä?asi v naĹĄem koncu sveta, povsem sluÄ?ajni so vroÄ?inski rekordi na vseh koncih sveta ...)

Ekstremnih vremenskih dogodkov bo vedno veÄ? in v nobenem predelu Zemlje jim ne bo moÄ? ubeĹžati, pojasnjujejo klimatologi.

A kaj, ko so danes obÄ?utno bolj glasna mnenja laikov na druĹžbenih omreĹžjih, Ä?eĹĄ da je Greta podkupljena, zmanipulirana, kar torej velja tudi za veÄ? kot dvesto znanstvenikov, ki so opozorili, da imamo le ĹĄe dvanajst let za popolno spremembo druĹžbenega reda. Ko berem take zapise sodrĹžavljanov ali tujcev, laĹžje razumem, zakaj smo v dobi politikov z nizko inteligenÄ?no zmoĹžnostjo. In se spraĹĄujem, kam je poĹĄlo zaupanje v poklice, za katere se ljudje izobraĹžujejo vso mladost? Od kod egotrip laikom ali politikom, da Ä?etudi nisi znanstvenik, lahko pametujeĹĄ o znanosti?

PoniĹžnost ni grda beseda.

PoniĹžnost lahko reĹĄi planet.

Greta je poniĹžnost do matere narave Ĺže veÄ?krat izkazala – s solzami, ko je govorila pred politiÄ?no areno o izginjanju rastlinskih in Ĺživalskih vrst; z veÄ? kot 30-urnim potovanjem z vlakom na sreÄ?anje elite v Davosu; zdaj, ko potuje z jadrnico proti ZdruĹženim narodom – prav o dobesednem pomenu te besede, o zdruĹžitvi vseh Zemljanov, je Ĺže govorila: ÂťNehati moramo tekmovati, moramo sodelovati in deliti zemeljske vire na poĹĄten naÄ?inÂŤ. A spet berem zapise, kako je na tistem vlaku jedla sendviÄ? iz plastiÄ?ne vreÄ?ke ali kako del jadralske ekipe zdaj potuje z letalom. Ti zapisnikarji iĹĄÄ?ejo in iĹĄÄ?ejo detajle, s katerimi priklenjajo na kriĹž dekle, da le uspejo potrditi izjemnost lastnega ÂťznanstvenegaÂŤ dognanja, da podnebnih sprememb ni, oziroma lastnega dognanja po nekaj prebranih Ä?lankih, da je Greta zgolj lutka v rokah vplivneĹžev. Koliko Ä?loveĹĄke poniglavosti in neumnosti je Ĺže v javnem prostoru ...

Greta je prepriÄ?ala mamo, da preneha leteti in s tem prekine kariero, mamo in oÄ?eta, da postaneta vegana. Kot osemletna deklica je zaÄ?ela kazati zanimanje za podnebje, pri enajstih je za nekaj Ä?asa nehala jesti in govoriti, saj je postala depresivna, ko se je zavedla, kaj se dogaja z njenim planetom. Zdaj govori, ker je potrebno, pravi. Otrok verjame znanstvenikom in pridiga njihovo pridigo. Odrasel – ni nujno.

Kapitalizem je edini druĹžbeni sistem, zaradi katerega se zdi peĹĄÄ?ici vredno razdejati celo planet. Zato poskuĹĄam razumeti politike-populiste z nizkim inteligenÄ?nim kvocientom, ki Grete ne Ĺželijo ob sebi. PoskuĹĄam razumeti Opec, organizacijo drĹžav izvoznic nafte, da Greto diskreditira na tviterju – navsezadnje je njihova mantra: fosilnih goriv je dovolj ĹĄe za nekaj desetletij. Ne morem pa razumeti posameznikov, laikov, Zemljanov, ki nenehno kujejo teorije zarot v svojih glavah, ki vehementno zavraÄ?ajo ugotovitve znanstvenikov. Ki jih ne vodi kapital, a jih tudi ne veÄ? zdrava kmeÄ?ka pamet.

In ne razumem nas medijev, da nenehno ne poroÄ?amo, osvetljujemo, komentiramo, razglabljamo o Greti, o pomenu njene agende, o poroÄ?ilu znanstvenikov, predvsem pa o posledicah naĹĄe brezbriĹžnosti za otroke, vnuke, ĹĄe nerojene. đ&#x;”˛

ne KBC, prouÄ?ujeta skupno prodajo Ĺživljenjske zavarovalnice NLB Vita.

Hrvaťka je zaradi kopice sovraŞnih objav na Facebooku, ki jih je razkril portal Index.hr, odpoklicala prvo sekretarko veleposlaniťtva v Berlinu Elizabeto Mađarević.

Italijanski premier Giuseppe Conte je napovedal, da bo predsedniku Sergiu Mattarelli podal svoj odstop. Ob tem je notranjega ministra Mattea Salvinija obtoĹžil, da ruĹĄi vlado zgolj zaradi lastnih interesov.

Janja Garnbret je trikrat potrdila, da je najboljĹĄa plezalka sveta.

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 7

Po dolgih letih nekaj dijakov veÄ?

PoÄ?itniĹĄko varstvo se je zakljuÄ?ilo

V novem ĹĄolskem letu na Ĺ olskem centru Velenje veÄ?jih sprememb ni – Novost vajeniĹĄki program elektrikar – Treba bo najti naÄ?in usposabljanja kadrov za potrebe Premogovnika Velenje Tatjana PodgorĹĄek

Na Ĺ olskem centru Velenje (Ĺ CV) so ĹĄolsko leto 2019/2020 zaÄ?eli v zaÄ?etku tedna s skupnim uÄ?iteljskim zborom in predavanjem doc. dr. BlaĹža Koritnika na temo MoĹžgani mladostnika v digitalni dobi. Janko PogorelÄ?nik, direktor centra, pravi, da sprememb ne bo. V lanskem ĹĄolskem letu, ki ga zakljuÄ?ujejo, so na Ĺ CV praznovali 60-letnico uspeĹĄnega delovanja. Mavrico znanj so dijaki obogatili z uspehi na razliÄ?nih podroÄ?jih delovanja, zelo dobri so bili ob koncu izobraĹževanja, vknjiĹžili so 11 zlatih maturantov poklicne in 4 maturante sploĹĄne mature. ÂťTo so zelo dobri rezultati, visoko nad drĹžavnim povpreÄ?jem. PriÄ?akujemo, da bodo pri popravnih izpitih uspeĹĄni tudi tisti, ki jim je ob koncu rednega pouka spodletelo, kajti ĹĄtevilo dijakov je na naĹĄih ĹĄolah zelo pomembno.ÂŤ Po dolgih letih, je ĹĄe dejal PogorelÄ?nik, so vpisali v prve letnike 50 kandidatov veÄ?, kot jih je bilo v enakem lanskem Ä?asu. ÂťV primerjavi z generacijo, ki odhaja, se ĹĄtevilÄ?no stvari ne bodo bistveno spremenile, razveseljuje pa, da se je padec ĹĄtevila dijakov, Ä?emur smo bili priÄ?a v minulih nekaj letih, ustavil.ÂŤ

Nadaljujejo uvajanje vajeniĹĄkih programov

V novem ĹĄolskem letu bo v klopi Gimnazije, Elektro in ra-

7

IZOBRAŽEVANJE

22. avgusta 2019

Ä?unalniĹĄke ĹĄole, Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje ter Ĺ ole za storitvene dejavnosti sedlo veÄ? kot 1600 dijakov, v programe ViĹĄje strokovne ĹĄole pa preko 300 ĹĄtudentov. Na gimnaziji so veseli poveÄ?anega vpi-

Ä?eprav se mu tako ne reÄ?e.ÂŤ Se glede na preskromen vpis v programe nekdanje rudarske ĹĄole obeta ukinitev katerega med njimi? ÂťV ĹĄolskem letu 2019/2020 zagotovo ne. Mislim, da je smiselno ukinjati programe, ki jih gospodarstvo ne potrebuje.

Ne skrivamo skrbi zaradi skromnejĹĄega vpisa v programe rudarstva, pa tudi okoljevarstva.

Zaradi druĹžbene klime glede premogovnika in TeĹĄa je slabĹĄi vpis po svoje razumljiv, je pa presenetljiv ĹĄibek interes za srednjeĹĄolsko izobraĹževanje v okoljevarstvenih programih. To ni le naĹĄa, ampak vseslovenska teĹžava. Zlasti za poklice v rudar-

â?ą

steje zrcali pri ocenah. ÂťSeveda pa se je potrebno ozreti ĹĄe na druge aspekte kakovosti, kot so naÄ?in in odnos do dela, motivacija in podobno. Pri velikem ĹĄtevilu izobraĹževalnih programov je zdruĹževanje pri smiselnih vsebinah Ĺže uteÄ?eno, zlasti v poklicnih strokovnih programih. Menim, da takĹĄen naÄ?in poteka dobro in ga vseskozi izboljĹĄujemo.ÂŤ

VeÄ?jih posegov ni

Med poÄ?itnicami so energijo in denar usmerjali v posodobitev uÄ?ilnic in drugih ĹĄolskih prostorov, za katere so v notranjosti opravili manjĹĄa ob-

Po dolgih letih so vpisali v prve letnike 50 kandidatov veÄ?, kot jih je bilo v enakem lanskem Ä?asu.

Janko PogorelÄ?nik: ÂťSmiselno je ukinjanje tistih programov, ki jih gospodarstvo ne potrebuje.

Takih na Ĺ CV nimamo.ÂŤ

sa v program sploĹĄne gimnazije, v katerem bodo imeli v novem ĹĄolskem letu tri oddelke, v lanskem so imeli enega. Pri strokovnih ĹĄolah nadaljujejo uvajanje vajeniĹĄkih programov tam, kjer so ti smiselni. Lanski novosti strojni mehanik so v novem ĹĄolskem letu dodali vajeniĹĄki program elektrikar. ÂťTudi v programu geostrojnik rudar izobraĹževanje dejansko Ĺže vsa leta poteka v vajeniĹĄki obliki,

stvu bo treba skupaj s Centrom RS za poklicno izobraĹževanje najti naÄ?in, kako usposobiti kadre za premogovnik. Ta jih potrebuje bistveno veÄ?, kot se jih vpisuje. Hkrati pa izobraĹževanje za poklice v rudarstvu poteka le na Ĺ CV.ÂŤ Zaradi premajhnega ĹĄtevila vpisanih v nekatere programe bodo dijaki obiskovali kombiniran pouk. Je pri takĹĄni obliki izobraĹževanja mogoÄ?e zagotavljati kakovost dela? ÂťPod kakovostjo se da razumeti marsikaj,ÂŤ meni PogorelÄ?nik. Pri dijakih in ĹĄtudentih se ta najpogo-

Zadnje tri tedne poÄ?itniĹĄkega varstva so otroci preĹživeli v Mladinskem centru Velenje, zadnje dni poÄ?itnic pa bo ponovno pestro v vili RoĹžle

novitveno- vzdrĹževalna dela. Iz varnostnih razlogov so obnovili nekaj napuĹĄÄ?ev pri posameznih objektih ter plinsko postajo na MIC-u. Veliko pozornost namenjajo vzdrĹževanju obstojeÄ?e opreme, kar je povezano z velikimi stroĹĄki, zato tudi obseĹžnejĹĄih nakupov nove za zdaj ni bilo. Nekaj posodobitev naÄ?rtujejo med ĹĄolskim letom. ÂťVsemu navkljub smo na novo ĹĄolsko leto odliÄ?no pripravljeni in verjamemo, da bo to uspeĹĄno,ÂŤ je sklenil Janko PogorelÄ?nik. đ&#x;”˛

PoÄ?itniĹĄko varstvo, ki so ga velenjske (mladinske) organizacije izvajale ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, se je zakljuÄ?ilo. Najprej so lahko otroci med 6. in 10. letom starosti, ki poleti nimajo varstva, poÄ?itnice preĹživljali v ĹĄportnih taborih Ĺ portne zveze Velenje, potem so se dobivali v vili RoĹžle, kjer je aktivnosti pripravila MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje, nazadnje pa so zabavna in pouÄ?na druĹženja potekala v Mladinskem centru Velenje.

Tam so tri tedne potekale ĹĄportne, ustvarjalne in druĹžabne aktivnosti. Otroci so igrali druĹžabne igre, igre z Ĺžogo v okolici mladinskega centra, urili so se v roÄ?nih spretnostih, pogledali tudi kakĹĄno risanko in odigrali kakĹĄno

igrico, spoznavali so meĹĄane borilne veĹĄÄ?ine, lahko so si dali poslikati obraz, lovili so zaklad in obiskali Velenjski grad ter otroĹĄko igriĹĄÄ?e. Menda so se ĹĄe in ĹĄe zabavali, spoznavali nove prijatelje in si skrajĹĄali Ä?as do zaÄ?etka ĹĄole, ki jo Ĺže malo pogreĹĄajo. Šel sem na morje, pa v Bosno, pa ĹĄe enkrat gremo na morje. Med poÄ?itnicami mi ni bilo niÄ? dolgÄ?as. Malo pa Ĺže pogreĹĄam ĹĄolo in se veselim pouka. V Mladinskem centru je bilo zelo zabavno. Igrali smo monopoli, Ä?lovek ne jezi se, enko, biljard, roÄ?ni nogomet. Od vsega pa mi je bilo najbolj vĹĄeÄ?, da sem spoznal nove prijatelje,ÂŤ je povedal 7-letni Denis Kahrimanović. Prav toliko star Tilen Tempran pa je povedal: ÂťBil sem na morju, trikrat sem prespal pri sestriÄ?u, doma sem igral igrice, igral sem se, s kolesom sem se vozil, tako da mi dolgÄ?as sploh ni bilo. V Mladinski center pa sem priĹĄel, da bi spoznal nove prijatelje.

Igrali smo igre, Ĺžogali smo se, tudi poleĹžavali in gledali risanke.ÂŤ PoÄ?itniĹĄkega varstva avgusta se je udeleĹžila tudi 10-letna Vanessa Sagadin. ÂťVeliko sem se kopala in potapljala, ko sem bila doma, sva z mamo delali pico, igrali sva se razliÄ?ne igre. Ker je morala mama v sluĹžbo in pravi, da je bolje, da se ĹĄe malo igram z drugimi, kot da sem sama doma, pa sem priĹĄla ĹĄe v Mladinski center.

Bilo mi je vĹĄeÄ?, igrali smo se na igriĹĄÄ?u, risali smo in ustvarjali,ÂŤ je povedala in dodala, da je ĹĄolo bolj malo pogreĹĄala.

Ta teden v vili RoĹžle poteka ĹĄe aktivno druĹženje ob uÄ?enju angleĹĄkega jezika. Zadnji poÄ?itniĹĄki teden pa se bodo otroci zbrali na taboru SonÄ?no mesto in spoznavali veĹĄÄ?ine preĹživetja v naravi.

Od poÄ?itnic se bodo lahko poslovili skupaj s starĹĄi v soboto, 31. avgusta, ko bo v SonÄ?nem parku potekal DruĹžinski dan. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

MLADI UPI

22. avgusta 2019

Laserski gravirnik s kinematiko H-bot Marko Hrovat in GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?, mlada raziskovalca s Ĺ olskega centra Velenje, izdelala raziskovalno nalogo s produktom – Nadgradnja izdelka nov izziv Tatjana PodgorĹĄek

Marko Hrovat in GaĹĄper Polak RoĹžiÄ? sta sokrajana in soĹĄolca na Ĺ oli za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje Ĺ olskega centra Velenje.

Poleg tega ju druĹžijo tudi nekateri interesi. Tako sta lani poleti razmiĹĄljala o stroju za rezanje vezane ploĹĄÄ?e. Idejo sta nato uresniÄ?ila v raziskovani nalogi z naslovom Izdelava laserskega gravirnika s kinematiko H-bot in v konÄ?nem produktu. Za nalogo sta na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev Slovenije prejela zlato priznanje. Pri delu sta ju usmerjala mentorja JoĹžef Horvat in Stanislav GlinĹĄek.

Ideja za temo raziskovalne naloge se jima je porodila ob razmiĹĄljanju, kako zadostiti tistim, ki Ĺželijo CNC stroje uporabiti za hobi in modelarstvo. ÂťPonudba omenjenih obdelovalnih strojev za razliÄ?na opravila je na tr-

Marko Hrovat in GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?: Âť Naloga je bila zahtevna.

Zmogla sva napor zaradi precejĹĄnje motivacije in odloÄ?enosti doseÄ?i zastavljen cilj.ÂŤ

gu precejĹĄnja, a je veÄ?inoma namenjena profesionalni rabi. Ti stroji so za tiste, ki bi jim priĹĄli prav za konjiÄ?ka ali za vsakdanjo uporabo doma, prevelika naloĹžba. V raziskovalni nalogi sva se

zato lotila izdelave CNC-laserskega rezalnika s ĹĄirokim spektrom uporabe (razrez in graviranje vezanih ploĹĄÄ?, usnja, kartona ‌), ki bo enostaven za izdelavo ter uporabo, prenosen in cenov-

no dostopen. Najin CNC-laserski gravirnik z monokovinskim ohiĹĄjem je takĹĄen. Krmilni sistem temelji na odprtokodnem krmilniku arduino in programski opremi GRBL, za kinetiko pa sva uporabila sistem z enim jermenom (H-bot).ÂŤ Nekaj laserskih gravirnikov za domaÄ?o uporabo sta fanta Ĺže izdelala, menita pa, da bi njun izdelek lahko s pridom uporabili tudi v proizvodnji. Sta Ĺže ugotovila, da ga je mogoÄ?e nadgraditi? ÄŒe ga je, bo to njun izziv v naslednjem ĹĄolskem letu? O tem, menita, bi v tem trenutku ĹĄe teĹžko odgovorila, ker ju prihodnje ĹĄolsko leto Ä?aka zrelostni izpit. Sta pa Ĺže doslej pridobila novo znanje, na predstavitvah izdelka na kar nekaj dogodkih pa tudi kar precej motivacije za nadaljevanje aktivnosti, povezane z raziskovalno nalogo in dejavnostjo đ&#x;”˛ nasploh.

UÄ?enec Osnovne ĹĄole Gorica Velenje AnĹže Maj Blagus izdelal uporabno raziskovalno nalogo, ki jo bodo na ĹĄoli v novem ĹĄolskem letu tudi preizkusili

UÄ?enci Osnovne ĹĄole Gorica Velenje so na temo ĹĄolske prehrane izdelali nekaj uspeĹĄnih raziskovanih nalog. Mednje lahko uvrstijo tudi nalogo AnĹžeta Maja Blagusa Elektronski sistem evidence prehrane, ki jo je izdelal v letoĹĄnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Za nalogo, ki si zasluĹži zlato priznanje, so jo prepoznali tudi na drĹžavnem sreÄ?anju mladih raziskovalcev Slovenije.

Povod zanjo so bile teĹžave pri vodenju evidence o ĹĄolski prehrani. ÂťUgotovil sem, da je ta zelo slab, da tajnica ne ve, kdo je prijavljen za kosilo, kdo odja-

vljen in podobno. Spremembe je potrebno roÄ?no zapisovati v evidenÄ?no mapo, kar je zamudno in zahteva doslednost. Ker imam nekaj programskega predznanja, sem se odloÄ?il za izdelavo elektronskega sistema evidence ĹĄolske prehrane, ki bo omogoÄ?al odjavo prehrane na spletu. Hkrati pa sem si zadal ĹĄe, da bi se v podatkovno bazo zabeleĹžil vsak obrok, ki ga uÄ?enec obiĹĄÄ?e.ÂŤ Za zanimivost je sogovornik povedal, da sta se z mentorjem Alenom Kopićem Ĺže pred izbiro teme za raziskovano nalogo lotila projekta, nato pa ga prilagodila zahtevam za izdelavo raziskovalne naloge. ÂťSo sistemi, ki v zvezi s tem Ĺže obstajajo, a so dragi, za

nameÄ?ek pa ĹĄe manj uÄ?inkoviti, kot sva ga izdelala z mentorjem.ÂŤ Zlato priznanje je za AnĹžeta Maja Blagusa nagrada za vloĹžen trud. Obrestoval se mu je in prepriÄ?an je, da mu bo pridobljeno znanje priĹĄlo ĹĄe kako prav pri nadaljnjem izobraĹževanju. Velika nagrada zanj je odloÄ?itev ravnatelja ĹĄole, da bodo Elektronski sistem evidence prehrane na ĹĄoli v novem ĹĄolskem letu tudi preizkusili. đ&#x;”˛

AnĹže Maj Blagus: ÂťV sodobnem Ä?asu je potrebno v osnovnih ĹĄolah spremeniti, posodobiti programe za razliÄ?ne evidence uÄ?encev.ÂŤ

Sladkor v Ĺživilih Borja Ranzinger, uÄ?enec osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje, v raziskovalni nalogi ugotavlja, da je v vsakodnevni prehrani veliko skritega sladkorja Tatjana PodgorĹĄek

UÄ?enec osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje Borja Ranzinger se je v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu drugiÄ? vpisal med izdelovalce raziskovalne naloge v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline. Tokrat je tudi na seznamu dobitnikov zlatega priznanja z drĹžavnega sreÄ?anja, ki ga je prejel za nalogo Sladkor v Ĺživilih. Njegovi mentorici sta bili Irena SuĹĄec in mag. Anita PovĹĄe. ÂťSladkorja pojemo preveÄ?, kar slabo vpliva na naĹĄe zdravje. Ni namreÄ? le v sladkarijah, sladkih pijaÄ?ah, ampak tudi v hrani, v kateri ga sploh ne bi priÄ?akovali. Prehranska industrija ga doda-

ja v Ĺživila, ker ji to prinaĹĄa boljĹĄi zasluĹžek, uporabniki pa postajajo od takega izdelka vse bolj odvisni,ÂŤ je pojasnil razloge za temo raziskovalne naloge. Raziskoval je, kje vse se nahaja sladkor ter s katerimi Ĺživili ga ljudje najveÄ? zauĹžijejo. Za ta namen je zbral dnevne jedilnike otrok in odraslih, vsakega posebej pregledal in ocenil povpreÄ?no vrednost zauĹžitega sladkorja. Rezultati so pokazali, da ga zauĹžijejo otroci na dan za tretjino veÄ? kot odrasli, zauĹžijejo pa ga v sladkarijah, sladkih pijaÄ?ah in namazih. Odrasli pa najveÄ? s sadjem in kosmiÄ?i. Prav tako je v trgovinah popisal vsebnost sladkorja v Ĺživilih in med drugim ugotovil,

da je sladkor v hrani, ki po okusu ni sladka: v paĹĄtetah, klobasah, v slanih prigrizkih, zelenjavi. ÂťGreĹĄ na piknik, na katerem meniĹĄ, da boĹĄ jedel zdravo, in se pri tem ne zavedaĹĄ, da zauĹžijeĹĄ lahko tudi kakĹĄnih 40 gramov sladkorja.ÂŤ Borja meni, da je raziskovalno delo za mlade pomembno zaradi pridobljenega znanja, pa tudi zato, Âťker delo tako poteka na veÄ?ini delovnih mest: Ä?lovek pri njem naleti na ovire in zanje iĹĄÄ?e reĹĄitve, ki ga bodo pripeljale do Ĺželenega cilja.ÂŤ Tako kot ta pot ni lahka, ni bila enostavna tudi raziskovalna naloga, je ĹĄe dodal.

Prihodnje ťolsko leto bo – meni – znova eden od udeleŞencev

Dijak 1. letnika Gimnazije Velenje Rok Tadej BrunĹĄek z mednarodne lingvistiÄ?ne olimpijade v JuĹžni Koreji z bronasto kolajno – NiÄ?esar se ne smeĹĄ ustraĹĄiti ali reÄ?i: tega ne zmorem Tatjana PodgorĹĄek

Od 29. julija do 2. avgusta je v Yonginu v JuĹžni Koreji potekala 17. mednarodna lingvistiÄ?na olimpijada. Sodelovalo je 54 ekip iz 36 drĹžav. Med njimi tudi ĹĄtiriÄ?lanska slovenska ekipa.

Odrezala se je izjemno, saj je ostale drĹžave pustila krepko za sabo. V ekipi Slovenije je bil tudi Rok Tadej BrunĹĄek, dijak 1. letnika Gimnazije Velenje, ki je izstopal tudi v individualnem delu tekmovanja. Poleg ekipnega uspeha je ÂťvknjiĹžilÂŤ ĹĄe individualno bronasto kolajno.

me tudi zelo zanimiva izkuĹĄnja, ki je zlepa ne bom pozabil. Ne nazadnje iz takih preizkuĹĄenj oziroma logiÄ?nega razglabljanja, sklepanja odneseĹĄ nekaj, s Ä?imer si lahko pomagaĹĄ tudi v vsakdanjem Ĺživljenju.ÂŤ Nikoli ĹĄe ni potoval tako daleÄ?, sreÄ?al je zelo veliko zanimivih ljudi iz vseh koncev sveta. Pri druĹženju jih je spoznal v drugaÄ?ni luÄ?i, kot lahko Ä?lovek prebere ali sliĹĄi v sredstvih javnega obveĹĄÄ?anja, je ĹĄe pojasnil.

Olimpijada, na kateri je v ospredju bolj logiÄ?no sklepanje

Elektronski sistem evidence prehrane Tatjana PodgorĹĄek

Že uvrstitev na olimpijado je bila zame velik uspeh

Borja Ranzinger: ÂťTihi sladkor vsebujejo tudi Ĺživila, ki po okusu niso sladka. Prehranska industrija ga dodaja zaradi boljĹĄega zasluĹžka.ÂŤ

v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Ĺ aleĹĄke doline, kajti Âťpri prvi se uÄ?iĹĄ, pri drugi se izboljĹĄaĹĄ, pri tretji pa zmagaĹĄ,ÂŤ je sklenil Borja Ranzinger. đ&#x;”˛

Za letoĹĄnje ekipno tekmovanje je bila naloga iz precej neznanega sistema sporazumevanja, so ugotovili – iz posebnega naÄ?ina zapisovanja, ki se uporablja pri ritmiÄ?ni gimnastiki za opis elementov, ki jih izvajajo telovadci.

Tekmovalci na ekipnem tekmovanju iz lingvistike so si ogledali vrsto posnetkov gimnastiÄ?nih nastopov in nekaj zapisov zanje ter ugotovili sistem zapisovanja. ÂťNa lingvistiÄ?ni olimpijadi smo tekmovalci dobili za nalogo nekaj eksotiÄ?nih jezikov, za katere veÄ?ina ĹĄe sliĹĄala ni. Na osnovi logiÄ?nega razmiĹĄljanja, opazovanja je bilo treba te jezike prouÄ?iti, v njih prepoznati pravila, vzorce, njihovo besediĹĄÄ?e, obiÄ?ajno je bilo treba napisati ĹĄe slovnico tega jezika in stavke prevesti,ÂŤ je opisal nalogo sogovornik. Na ugotovitev, da se to sliĹĄi precej zapleteno, je dejal: ÂťPosebnost te olimpijade je, da prav veliko uÄ?enja ne zahteva, bolj logiÄ?no sklepanje.

Znanje in analitiÄ?ni pristop do teĹžav sta sicer potrebna, vendar veliko ĹĄteje, Ä?e se znaĹĄ z njimi sooÄ?iti in vztrajati.ÂŤ V slovensko ekipo se je uvrstil na osnovi rezultatov z drĹžavnega tekmovanja v logiki. Povabili so ga na priprave za olimpijado, na katerih pa je izbrance Ä?akalo ĹĄe pisanje izbirnega testa iz logiÄ?ne lingvistike. V tem je bil najboljĹĄi. Kljub temu takĹĄnega uspeha na olimpijadi ni priÄ?akoval: ÂťNiÄ?esar nisem priÄ?akoval, saj je bila zame Ĺže uvrstitev nanjo velik doseĹžek, za nagrado pa ÂťizletÂŤ, na katerem sem seveda po svojih najboljĹĄih moÄ?eh reĹĄeval naloge. Rezultata sem zelo vesel, olimpijada pa je za-

Rok Tadej BrunĹĄek: ÂťNobenega izziva se ne smeĹĄ ustraĹĄiti in reÄ?i, da ga ne zmoreĹĄ.ÂŤ

Dokaz o ekipnem uspehu in svojo bronasto kolajno je zagotovo odloĹžil v Ĺže zajetno zbirko kolajn z raznih drĹžavnih tekmovanj iz razliÄ?nih znanj (logike, matematike, kemije ‌) ter tistih, ki jih je dosegel na drĹžavnih in mednarodnih klavirskih tekmovanjih. In kje se vidi dijak z veÄ? talenti v prihodnje? Ni se ĹĄe povsem odloÄ?il, vendar se tehtnica, pravi, vsaj v tem trenutku bolj nagiba na podroÄ?je naravoslovja kot klavirskega ustvarjanja.

Da so bile letoĹĄnje poÄ?itnice zanj nekaj posebnega, ni dvomiti. Ob mislih na novo ĹĄolsko leto ugotavlja, da bi se mu morda kakĹĄen teden za poÄ?itek, druĹženje s prijatelji ĹĄe prilegel, a pred njim so izzivi, ki so zanj prav tako poseben magnet. KakĹĄen bi bil njegov napotek vrstnikom za laĹžje trenje orehov? ÂťBiti moraĹĄ odprt, niÄ?esar se ne smeĹĄ ustraĹĄiti ali reÄ?i: tega pa ne zmorem.

Ko vidiĹĄ moĹžnost za napredovanje, jo zagrabi z vsemi rokami in delaj, pa bo uspeh tudi priĹĄel,ÂŤ je odgovoril Rok Tadej BrunĹĄek. đ&#x;”˛

OpraviÄ?ilo V prejĹĄnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa sem v prispevku z naslovom Optimalni naÄ?in pridobivanja elektriÄ?ne energije v Sloveniji zapisala, da sta avtor raziskovalne naloge Miha JevĹĄenak in mentor Igor KoĹĄak z Osnovne ĹĄole Gorica Velenje. Prav je z osnovne ĹĄole Ĺ alek Velenje.

Za napako se opraviÄ?ujem. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

22. avgusta 2019

Pohvale za dober izbor

Pika NogaviÄ?ka napoveduje svoj prihod Priprave na 30. Pikin festival so polnem teku – Tako za organizatorje kot obiskovalce bo letoĹĄnji jubilej najveÄ?je prireditve za otroke in druĹžine v Sloveniji poseben, saj bo v srediĹĄÄ?u Velenja in v zgodnejĹĄem terminu, od 9. do 15. septembra

Tudi letoĹĄnji Poznopoletni festival v Ĺ martnem ob Paki za vse okuse in starosti – Od ĹĄestih dogodkov polovica brezplaÄ?nih – Vztrajajo pri kakovosti Tatjana PodgorĹĄek

Od 30. avgusta do 27. septembra bo v Ĺ martnem ob Paki potekal tradicionalni Poznopoletni festival v organizaciji tamkajĹĄnjega javnega zavoda Mladinski center. Osnovni namen festivala je Âťslovo od poletja ter kulturno in zabavno druĹženje ljudi,ÂŤ pravi direktorica javnega zavoda Mirjam Povh. Tudi letos je na programu ĹĄest dogodkov, od tega pet koncertov in gledaliĹĄka predstava. Trije bodo v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma, preostali na poletnem odru za HiĹĄo mladih praviloma ob koncu tedna, razen koncerta Ga-

lodiÄ?nim popom. ÂťNamesto obiÄ?ajne veselice, ki jih je bilo letos povsod dovolj, bomo organizatorji tokrat pripeljali v Ĺ martno ob Paki kavbojsko veselico v izvedbi skupine Mali oglasi. Poleg country glasbe bodo izvajalci poskrbeli ĹĄe za pester spremljevalni program s kavbojskimi klobuki, ostalo opremo, plesalci, igrami, ki sodijo v ta kontekst. Prireditev zaÄ?enjamo ob 18. uri, zato da se bodo lahko zabavali tudi otroci.ÂŤ Predzadnji dogodek festivala bo gledaliĹĄka predstava v nedeljo, 22. septembra. V goste prihaja GledaliĹĄÄ?e Velenje s predstavo Divjad. Tradicionalno bo festival tudi tokrat sklenil rock koncert

Mesto Velenje, ki letos praznuje 60 let, bo ob 30-letnici Pikinega festivala zaĹžarelo v najbolj pisanih barvah otroĹĄkega veselja, ustvarjalnosti in zabave, mnoĹžice radovednih in Ĺživahnih glav, ki se z najbolj pogumno, razigrano in domiselno devetletno deklico Piko vsako leto znova podajo na nadvse razgibana, zanimiva in igriva nepozabna doĹživetja prizoriĹĄÄ?a festivala, pa se bodo letos sreÄ?evali v RdeÄ?i dvorani, na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u in na Titovem trgu.

Pikina hiĹĄa preseneÄ?enja

RdeÄ?a dvorana se bo med festivalom prelevila v veliko Pikino hiĹĄo preseneÄ?enj, v kateri se bo ustvarjalo, raziskovalo, si izmiĹĄljalo, izumljalo in potovalo. Z vsemi Ä?uti bodo najmlajĹĄi odkrivali senzoriÄ?no in zgodb polno Pikino podstreĹĄje, manjkalo ne bo niti gibalnih in ustvarjalnih vsebin. OtroĹĄko igriĹĄÄ?e bo Ĺživelo v utripu umetniĹĄkih Ä?etrti in razliÄ?nih Pikinih igral, Titov trg pa bo postal srediĹĄÄ?e uliÄ?ne zabave. CirkuĹĄko obarvano dogajanje bodo priÄ?arali uliÄ?ni umetniki, igralci, plesalci, akrobati; uliÄ?ne igre, glasba in ples bodo vabili na pravo festivalsko rajanje. Manjkali ne bodo niti interaktivni zabavni kotiÄ?ki in poligoni, hiĹĄica na drevesu, ÂťprevoznikÂŤ V-ban, Ĺžive lutke, Pikina poĹĄta in ĹĄe kaj.

Odra pod streho, Pikin in TomaĹžev, bosta postregla z odliÄ?nimi gledaliĹĄkimi in plesnimi predstavami za organizirane skupine in zunanje obiskovalce, Pikin kino pa bo ves september ponujal pester nabor projekcij na otroke.

VeÄ? kot 10 Pikinih razstav Utrinek z ene od lanskih prireditev festivala

ĹĄperja in Zale, ki bo sredi tedna.

Na polovico prireditev bo vstop prost, za preostale tri bo vstopnina bolj simboliÄ?na.

Za vse okuse in starosti

Sogovornica meni, da bodo prireditve primerne za vse okuse in vse starosti. Uvodna (v petek, 30. avgusta) ostaja ĹĄmarĹĄka plaĹža in roĹĄtiljada, za katero so se ekipe Ĺže prijavile. Letos ga bodo znova popestrili ĹĄe z modno revijo, nastopi glasbeno-plesnih skupin, sklenila pa ga bo skupina Kingston, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. LetoĹĄnja predstavnika Slovenije na tekmovanju za pesem Evrovizije GaĹĄper in Zala bosta nastopila v sredo, 4. septembra. Pogodbo so sklenili za koncert v petek, 6. septembra, a sta jih prosila za spremembo termina, ker sta dobila izjemno priloĹžnost za predstavitev v Rusiji. Veseli so, ker so za njun koncert Ĺže prodali nekaj vstopnic. V petek, 13. septembra, prihaja v goste skupina PliĹĄ, ki razvaja posluĹĄalce z me-

9

skupine Koala Voice, ki ga javni zavod pripravlja v sodelovanju s Klubom ĹĄtudentov ĹĄmarĹĄke fare. ÂťVeselimo se Poznopoletnega festivala, Ä?eprav predstavlja za naĹĄ zavod kar precejĹĄen organizacijski in finanÄ?ni zalogaj. Znanih stroĹĄkov je v tem trenutku za dobrih 8.000 evrov brez stroĹĄkov varovanja, Sazasa, oglaĹĄevanja, kar obiÄ?ajno navrĹže ĹĄe dodatnih 1.000 evrov.ÂŤ Mirjam Povh zagotavlja, da so pri izboru nastopajoÄ?ih vztrajali pri kakovosti, saj obÄ?instvo v tukajĹĄnjem okolju in obiskovalci, ki prihajajo od drugod, to Ĺželijo. ÂťNekateri med njimi so nas Ĺže pohvalili za letoĹĄnji izbor sodelujoÄ?ih na festivalu.ÂŤ Na vpraĹĄanje, koliko ljudi so pritegnile prireditve lanskega Poznopoletnega festivala lani, je Mirjam Povh odgovorila. ÂťZaradi prostega vstopa na nekatere prireditve in smole z vremenom na uvodnem dogodku teĹžko ocenim, a vendar, vsaj 1000 menimo, da jih je bilo.ÂŤ đ&#x;”˛

GraĹĄka gora poje in igra Na GraĹĄki gori bo letos potekal Ĺže 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe GraĹĄka gora poje in igra, Festival z izjemno tradicijo bo letos v dveh festivalskih dneh, v petek, 23. avgusta, in v soboto, 24. avgusta, gostil izjemna imena domaÄ?e in tuje narodnozabavne glasbe. Na petkovem tekmovanju bo v tekmovalnem programu nastopilo petnajst glasbenih skupin, od tega dva ansambla iz tujine. Po tekmovalnem delu festivala bo v soboto, 24. avgusta, ob zakljuÄ?ku festivalskega dogajanja na GraĹĄki gori ĹĄe velika glasbena prireditev Popoldne z glasbenimi gosti. Pripravili bodo jubilejni koncert Ĺ tirih kovaÄ?ev ob njihovem 65. jubileju, show program z ansamblom Auswinkl kvintet iz HrvaĹĄke in ples z ansamblom Vagabundi. đ&#x;”˛

mz

PrizoriĹĄÄ?a po vsem mestu bodo septembra ponudila na ogled veÄ? kot 10 Pikinih razstav, med katerimi bo posebno mesto pripadlo velikim in malih otrokom dobro poznane Jelke

Slovesen zaÄ?etek bo 9. septembra Slovesen zaÄ?etek festivala bo v ponedeljek, 9. septembra ob 17. uri na Titovem trgu, prihod Pike pa bodo pozdravili otroci Vrtca Velenje, maĹžoretke, akrobati Dunking Devils, zasedba The HiĹĄn'band in razliÄ?ni cirkuĹĄko-Ä?arovniĹĄki umetniki.

Reichman, ki se bo z nepozabnimi ilustracijami predstavljala v Galeriji Velenje in na letoĹĄnjem festivalu postala tudi zlata Pikina ambasadorka.

V sklopu festivala bodo letos organizirali tudi Pikin umetniĹĄki sejem BazArt, ki bo potekal v soboto, 14. septembra, na Cankarjevi ulici.

VeÄ? ĹĄportnih aktivnosti

Pika bo tudi letos priredila kar nekaj ĹĄportnih aktivnosti – Pikin planinski pohod bo 8. septembra, Pikina jadralna regata in Pikina mini avantura pa 14. septembra. Na festivalu bo na igriĹĄÄ?u Ĺživahen Pikin poligon, v dvorani ĹĄportne in plesne aktivnosti, med drugim se bo mogoÄ?e preizkusiti tudi v ĹĄportnem plezanju.

Novo sonce – Pika pomaga

Pika ne pozablja niti na dobrodelno akcijo Novo sonce – Pika pomaga. V ťparovÄ?kuÂŤ v RdeÄ?i dvorani bo zbirala sredstva, s katerimi bo Festival Velenje, glavni organizator festivala, otroke v bolniĹĄnicah razveselil z obiskom Pike in prijateljev.

Tej akciji bodo ob 30-letnici festivala dodali ĹĄe eno, zelo dragoceno in prav posebno, ki so jo poimenovali 30 za 30. 30-im Pikinim sovrstnikom iz socialno ogroĹženih druĹžin v obÄ?ini Velenje bodo v prihajajoÄ?em ĹĄolskem letu omogoÄ?ili obiskovanje izvenĹĄolskih dejavnosti, ki si jih sicer ne bi mogli privoĹĄÄ?iti. Izpeljavo akcije bo omogoÄ?ilo 30 zavodov, druĹĄtev in podjetij, ki tovrstne dejavnosti izvajajo.

ÄŒastna pokroviteljica bo Jelka Reichman Pika se bo v Ä?asu letoĹĄnjega jubilejnega 30. festivala med 9. in 15. septembrom potikala po mestnem srediĹĄÄ?u, druĹžbo pa bodo njej in obiskovalcem delale tople podobe odliÄ?ne slovenske ilustratorke Jelke Reichman, ki jo s Piko veĹže dolgoletno prijateljstvo. Letos ji bo Pika na odprtju razstave njenih del v Galeriji Velenje podelila naziv Ä?astna Pikina ambasadorka.

PriloĹžnost za obujanje spominov

LetoĹĄnji festival bo odliÄ?na priloĹžnost tudi za obujanje spominov ĹĄtevilnih generacij Pik in gusarjev na pretekle festivale, na njegov razvoj in vsebine, ki jih je ponujal. Za ta namen do 26. avgusta zbirajo stare fotografije, ki jih bodo razstavili na priloĹžnostni jubilejni razstavi Pika se slika – Ĺže 30 let.

Pika se po Sloveniji potika

Pika otroke Ĺže vabi tudi k sodelovanju na likovnem nateÄ?aju Pika se po Sloveniji potika. Njihove izdelke zbirajo do 3. septembra na Festivalu Velenje, predmet nateÄ?aja pa so tokrat posebne razglednice, na katerih Pika ustvarja norÄ?ije v otrokovem domaÄ?em kraju. V likovni izdelek mladi umetniki tako ob Piki vkljuÄ?ijo vsaj eno znamenitost lokalneđ&#x;”˛ ga okolja.

SEPT 9.–15 EMB .

ER PIKA SE PO MESTU POTIKA. www.pikinfestival.si

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

22. avgusta 2019

Delavnica je nekaj izjemnega, ker je intenzivna, poglobljena ‌ Osem ljubiteljskih likovnic na 33. likovni delavnici Ĺ martno ustvarjalo na temo geoforme – V ospredju ustvarjalni proces – UĹživanje in hkrati Ĺžlahtno garanje Ĺ martno ob Paki, od 9. do 18. avgusta – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je leta 1986 prviÄ? organiziral delavnico za ljubiteljske likovne ustvarjalce v Ĺ martnem v GoriĹĄkih brdih.

Od leta 2010 dalje se ti druĹžijo v dvorani Marof v Ĺ martnem ob Paki. LetoĹĄnja je bila tako Ĺže triintrideseta, na ustvarjalnem devetdnevnem druĹženju pa je pod vodstvom akademskega slikarja DuĹĄana FiĹĄerja ustvarjalo osem likovnic na temo geoforma.

Med udeleĹženkami razmiĹĄljanja o ploskvah, likih, barvah in abstrakciji je bila Alenka VeniĹĄnik. ÂťPrviÄ? sem na delavnici.

Pritegnila me je tema. Sama sem zelo realistiÄ?en Ä?lovek, ukvarjam se z grafiko in keramiko, Ĺželela pa sem spoznati likovnost tudi z drugaÄ?ne plati. Moram priznati, da pri odmiku od svojih okvirjev zelo uĹživam. Super je in imam idejo Ĺže za naprej. Vrsto let sem bila mentorica uÄ?encem pri Likovnem svetu otrok, kjer smo poÄ?eli podobne stvari, vendar z drugaÄ?nimi metodami.ÂŤ Tanja Solokov – Boh se je delavnice udeleĹžila Ĺže devetiÄ?. ÂťJe edina delavnica za ljubiteljske likovne ustvarjalce v drĹžavi, ki se ukvarja s sodobno umetnostjo.

Je zanimiva, je izjemna, ker je poglobljena, intenzivna ‌ Ne jemljem je kot koristno preĹživljanje prostega Ä?asa, ampak kot uĹživanje in Ĺžlahtno garanje. Vsako leto so njene teme pravi izziv, Ä?e ĹželiĹĄ napredovati, nadgraditi pridobljeno znanje,ÂŤ je dejala.

Producentka za likovno dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Monika IvanÄ?iÄ? Fajfar je delavnico oznaÄ?ila kot ĹĄolski primer ljubiteljskega ustvarjanja na viĹĄji ravni,

Âťv kateri so ljudje motivirani, iĹĄÄ?ejo nove izzive, raziskujejo in jim ni dovolj, da jih pohvalijo le v domaÄ?em okolju. To je tista prava ustvarjalnost.ÂŤ Letos prviÄ? so bile udeleĹženke delavnice same Ĺženske. ÂťMorda gre za nakljuÄ?je, morda k temu prispeva veÄ?ja emancipacija Ĺžensk, ki si

mreĹžo. Likovnice so mreĹže naredile iz dva ali tri metre dolgih papirnatih trakov, pobarvanih v razliÄ?nih barvah ter vzorcih, in jih med seboj prepletle. ÂťPri geoformi je geometrija s svojimi abstraktnimi oblikami, kot so krog, trikotnik ali kvadrat, neizogibna.

Izhajamo iz konkretne predlo-

tehnike doseĹžemo Ĺželen uÄ?inek.ÂŤ Po njegovih besedah je posebnost delavnice skupinsko delo.

Devet dni skupaj Ĺživijo, zato je zanimivo opazovati, kako skupina deluje pri ustvarjanju skupnega projekta. Nad rezultati delavnice Ĺ martno so – tako FiĹĄer – preseneÄ?eni tudi akadem-

Dvorana Marof je bila na 33. likovni delavnici Šmartno kot atelje razmiťljanja o ploskvah, likih, barvah, abstrakciji ‌

vse bolj in bolj upajo pustiti za nekaj dni dom, moĹža, druĹžino in preizkusiti nekaj novega, kar potrebujejo za oddih od vsakdanjega opravljanja svojih obveznosti. MoĹĄki prevladujejo na ĹĄportnih podroÄ?jih, v umetnosti in kulturi pa so Ĺženske v zrelih letih bolj aktivne,ÂŤ je menila IvanÄ?iÄ?

Fajfarjeva.

UdeleĹženke so bile enotne, da jih je mentor DuĹĄan FiĹĄer tudi tokrat vodil s pravo mero odloÄ?nosti, a hkrati nevsiljivo. Za izhodiĹĄÄ?e ustvarjanja je postavil

ge, ki jo poskuĹĄamo transformirati. Najprej s stilizacijo, potem s transformacijo v geometrijo, ki pripelje v polje abstrakcije, v kateri se izgubi prepoznavnost.

Ostanejo le odnosi med obliko, barvo in inovativnost v kompoziciji,ÂŤ je pojasnil DuĹĄan FiĹĄer.

Dodal je ĹĄe, da se na delavnici ne ukvarjajo z osnovnimi likovnimi tehnikami, temveÄ? jih zanima ustvarjalni proces. ÂťZanima nas, kako idejo v doloÄ?enem postopku prevesti v neko formo in kako pri tem z uporabo izbrane

ski likovniki, ki se pri primerjanju dela na likovni akademiji in ljubiteljskih likovnikov spraĹĄujejo, kako jim ljubiteljsko ustvarjanje uspe pripeljati na tako visoko raven.

Izdelke, nastale na 33. likovni delavnici Ĺ martno, so udeleĹženke postavile na ogled na zakljuÄ?ni razstavi v dvorani Marof minulo soboto. Prihodnji mesec bodo na ogled v razstaviĹĄÄ?u Muzeja Velenje na Velenjskem gradu. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Brali na plaĹži KnjiĹžnica Velenje je tudi letos povabila na branje na plaĹži, ĹĄe vedno pa so aktualne tudi vreÄ?ke poletnega branja in kotiÄ?ki z literaturo za poÄ?itniĹĄke dni Velenje, 6. avgust – KnjiĹžnica Velenje Ĺže veÄ? let vabi na posebno bralno druĹženje, ki ga prvi torek v avgustu priredi ob Velenjskem jezeru. Letos je udeleĹžence povabila, naj na branje na plaĹži s sabo prinesejo knjigo in preberejo odlomek velenjskega avtorja ali kar svoje literarno ustvarjanje. Odziv meĹĄÄ?anov je bil lep in ob prijetni besedi in toplem Ä?aju se je spletla mavrica zanimivih zgodb – Velenjskih zgodb Bojana GlavaÄ?a, Besed DuĹĄana M. Pirca, Julije Pije Lucije Kralj in drugih.

Poletni utrip KnjiĹžnice Velenje pa se z bralnim druĹženjem na plaĹži ĹĄe ni izpel. Bralce v knjiĹžnici ĹĄe vedno priÄ?akujejo kotiÄ?ki z oznako Poletno branje, v katerih je razstavljena najrazliÄ?nejĹĄa literatura, ki se prilega v poletnih dneh. Tudi VreÄ?ke poletnega branja, v katerih bralce Ä?akajo izbrane knjige razliÄ?nih Ĺžanrov, so ĹĄe aktualne.

Poletni botaniÄ?ni London Ona Gams ÄŒepaitytÄ—

Zunaj niÄ? kaj za veÄ?ino rastlin in ljudi prijazna vroÄ?ina +34 in veÄ? – napovedujejo najbolj vroÄ?e dneve v zgodovini merjenja temperature v Angliji. V Lindley Hall’u v srediĹĄÄ?u Londona pa poteka razstava botaniÄ?ne umetnosti s stoletno tradicijo, RHS Botanical Art Show. Tu sem preĹživela dva dneva, za uvod pa ĹĄe obisk Royal Botanical Gardens, morda bolje poznanega kot Kew Gardens. Zame, ki sem eno obdobje v otroĹĄtvu celo Ĺželela postati botanik (seveda pogojeno s starĹĄi – entuziasti vrtnarjenja in gojenja roĹž) ter imam vcepljeno nekakĹĄno strahospoĹĄtovanje do angleĹĄke tradicije le-tega, je bilo to naravnost neverjetno doĹživetje, kot nekakĹĄno uresniÄ?enje dolgoletnih sanj – v posebej za to razstavo leta 1904 zgrajeni razstavni dvorani, ki jo od takrat za namene svojih razstav uporablja Royal Horticultural Society (RHS), ki je tudi danaĹĄnji organizator omenjene razstave. Ĺ irĹĄemu obÄ?instvu je verjetno bolj poznan Chelsea Flower Show, ki se sicer dogaja v drugem terminu in na drugi lokaciji, a jo prav tako organizira RHS. Stoletna tradicija, kraljevsko, botanika – kako zelo angleĹĄko. V danaĹĄnjem niÄ? veÄ? pretirano angleĹĄkem Londonu.

Zanimivo je, kako je ĹĄe sploh v danaĹĄnjem svetu fotografije lahko pomembna botaniÄ?na umetnost. A v bistvu ta ĹĄe naprej cveti. Vemo, da je bila pred fotografijo botaniÄ?na ilustracija edini naÄ?in beleĹženja rastlin. V preteklosti so ilustracije rastlinskega sveta zdravniki, farmacevti, botaniki in vrtnarji uporabljali za identifikacijo, analizo in klasifikacijo rastlin. ÄŒeprav ta dela za raziskovalce danes niso tako pomembna, so postala navdih za umetnike, ki se na sodoben naÄ?in posveÄ?ajo Ĺživljenju rastlin. To vlogo je danes veÄ?inoma prevzela fotografija.

Danes so znanstvene knjige polne zelo podrobnih fotografij – pogosto posnetih z makro objektivom ali celo z mikroskopom –, ki nam omogoÄ?a odkrivanje oÄ?arljivih oblik flore in favne. Vendar dekorativno-estetska plat Âťrisanja cvetjaÂŤ, ki je tudi skozi zgodovino v likovni umetnosti vseskozi igrala pomembno vlogo, le-to drĹži tudi danes. Ker je lepo in z obÄ?utkom narisan cvet preprosto lep. Po drugi strani bo fotografija teĹžko uspela ustvariti to avro roÄ?no narisanega objekta, in tako botaniÄ?na umetnost ostaja klasiÄ?na tradicija, ki ponuja prefinjen obÄ?utek za podrobnosti, globino in tudi umetniĹĄki dotik. ÄŒeprav moramo loÄ?iti med botaniÄ?no umetnostjo in botaniÄ?no ilustracijo – pri slednji je poudarek na znanstvenem zapisu in botaniÄ?ni natanÄ?nosti, ki omogoÄ?a identifikacijo rastline, v drugem primeru pa je veÄ?ji poudarek na estetski vrednosti rastline, je nam laikom verjetno dovoljeno tudi rahlo zamenjavanje terminologije.

Tisti, ki imate otroke, ste verjetno Ĺže naleteli na izredno popularno serijo zaloĹžbe Big Picture Press ÂťWelcome to the MuseumÂŤ, v kateri je Ĺže izĹĄla cela zbirka krasnih knjig s Ä?udovitimi ilustracijami – Animalium (prevedeno tudi v slovenĹĄÄ?ino kot Ĺ˝ivalstvo), Historium, Story of Life Evoliution, Dinosaurium, Planetarium in, seveda, Botanicum s krasnimi ilustracijami Katie Scott. Po obisku Kew Gardens trgovine je pristala v moji prtljagi.

Torej dva dni med samimi entuziasti in ljubitelji botaniÄ?ne umetnosti, kot tudi visoko izobraĹženimi strokovnjaki tega podroÄ?ja je bila zares nenavadna izkuĹĄnja. Od Yorka na severu Anglije do Japonske in ZDA. Razstava, ki izbranim udeleĹžencem ponuja moĹžnost razstavljati cel portfolio, tj. ciklus ĹĄestih risb oz. fotografij (pod pritiskom sodobnih Ä?asov so pred leti med udeleĹžence sprejeli tudi fotografe), je ena bolj prepoznavnih na svetu. Temu ustrezen je tudi obisk – dogodek je poleg otvoritvenega veÄ?era trajal dva dni in je bil ves dan zelo dobro obiskan.

Najbolj vroÄ?ega dne v zgodovini Anglije na koncu nismo doĹživeli. ÄŒeprav je bilo v Kew Gardensih zares za angleĹĄke razmere nevzdrĹžno vroÄ?e, sploh v zgornjih nadstropjih steklenih paviljonov, bodo rastline preĹživele tudi te spremembe naĹĄega sveta. Tudi zato jih nujno potrebujemo na papirju – za prihajajoÄ?e generacije. DrugaÄ?e pa bi najraje namesto besed danaĹĄnji kolumni namenila eno ilustracijo. Izbrala bi meni tako ljube peonije. đ&#x;”˛

Do konca avgusta bo knjiĹžnica v Velenju odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 15. ure, ob torkih in Ä?etrtkih od 8. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Ĺ oĹĄtanjska enota bo od-

prta ob ponedeljkih in sredah od 12. do 18. ure in ob petkih od 8. do 14. ure. V Ĺ martnem ob Paki pa bo knjiĹžnica odprta ob torkih od 12. do 18. ure.

Septembra se vse enote Knji-

Ĺžnice Velenje vrnejo na obiÄ?ajni delovni Ä?as, ponovno pa se bodo zaÄ?eli tudi razni kroĹžki in druge aktivnosti, ki spodbujajo negovanje bralne kulture. đ&#x;”˛

tf

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

22. avgusta 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Nejc in Minute z domaÄ?imi ansambli ÂťZame ni pravih poÄ?itnic ali dopusta. 20 do 30 mladih se Ĺželi uÄ?iti igranja na diatoniÄ?no harmoniko tudi v tem Ä?asu in kot samostojni podjetnik oziroma lastnik zasebne glasbene ĹĄole jim to tudi omogoÄ?im. DiatoniÄ?no harmoniko pouÄ?ujem sedem let, uÄ?ence pa imam v Velenju, Ĺ˝alcu, Trzinu, MoravÄ?ah, obeta se mi ĹĄe Vipava,ÂŤ je povedal sredi prejĹĄnjega tedna Nejc PaÄ?nik, dvakratni svetovni ter evropski prvak v igranju na omenjeni instrument, zmagovalec Zlate harmonike LjubeÄ?na. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je Nejc v oddaji Minute z domaÄ?imi ansambli zamenjal dolgoletno sodelavko Radia Velenje Majo Oderlap. Nejc prihaja iz Ĺ kal pri Velenju, trenutno pa veÄ? Ä?asa preĹživlja v Ĺ martnem ob Paki, kjer Ĺživita njegova izbranka in njun sin.

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

skladb, ki jih posluĹĄalci Ĺže dolgo niso sliĹĄaNejc je med drugim povedal, da je v njem li, a so jih nekoÄ? radi posluĹĄali. Ker pozna dolgo tlela Ĺželja tudi po voditeljstvu na ra- veliko glasbenikov, ne priÄ?akuje kakĹĄnih tediu. Bil je Ĺže Majin gost v studiu Radia Ve- Ĺžav pri izbiri gostov. lenje, in ko je sliĹĄal za njen odhod, je naveNejc nam je zaupal, da si Ĺželi preĹživeti v zal stike z radijsko urednico Miro ZakoĹĄek. studiu Radia Velenje veÄ? Ä?asa, kot ga trenuÂťDoslej sem bil na programu Ĺže trikrat in tno. ÄŒe mu bo Ä?as dopuĹĄÄ?al, bi se preizkusil sem se odliÄ?no poÄ?util. Moram pa prizna- ĹĄe v kakĹĄni drugi radijski oddaji. đ&#x;”˛ Tp ti, da je drugaÄ?e biti voditelj kot gost v oddaji. Kot voditelj moraĹĄ vedeti ĹĄe kaj veÄ?, vendar s tem nimam teĹžav. Tisto, kar Ä?lovek rad dela, ni nikoli teĹžko. Trema je prisotna, je manjĹĄa od priÄ?akovane in je do neke mere zdrava.ÂŤ Za zdaj oddaja Minute z domaÄ?imi ansambli ostaja takĹĄna, kot je bila doslej. Sta se pa z urednico Miro Ĺže pogovarjala o postopnem uvajanju sprememb. Morda bo minute obogatil Nejc PaÄ?nik: ÂťV meni je Ĺže dolgo tlela Ĺželja po voditeljstvu. s predvajanjem starih Ta se mi je naposled tudi uresniÄ?ila.ÂŤ

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. LUKA BASI – Kad vidin boga uĹživo 2. NEISHA & KRANJCI – PoroÄ?na 3. ANA FERME – Na pogled KoroĹĄki pevec Luka Basi je s skladbo Kad vidin boga uĹživo uspeĹĄno nastopil na letoĹĄnjem Splitskem festivalu. Glasbo za neĹžno balado je napisal Raay, besedilo pa znani hrvaĹĄki tekstopisec Nenad NinÄ?ević. S skladbo je Luka najavil tudi svoj prvi samostojni album.

GLASBENE novice

Nino OĹĄlak napoveduje pestro jesen in izid tretje ploĹĄÄ?e Potem ko je v zaÄ?etku leta navduĹĄil z uspeĹĄnico Rabim te, se je vsestranski glasbenik Nino OĹĄlak s svojo ekipo za nekaj Ä?asa zaprl v studio. Te dni tako konÄ?uje z zadnjimi snemanji materiala za novo, Ĺže tretjo avtorsko ploĹĄÄ?o, ki bo izĹĄla v zaÄ?etku jeseni. Njegova zadnja ploĹĄÄ?a Pod tuĹĄem je izĹĄla le-

ta 2016. Nova je nastajala poÄ?asi, saj je v tem Ä?asu veliko pisal tudi za druge izvajalce, kot so Anabel, NuĹĄa Derenda, Tilen LotriÄ? in drugi. Z novim albumom bo pevec, avtor in producent obeleĹžil tudi svojih prvih 10 let ustvarjanja v svetu popularne glasbe. Ob tej priloĹžnosti pripravlja ĹĄe nekaj zanimivih dogodkov, o katerih pa kaj veÄ? kdaj drugiÄ?. Skupaj z novo ploĹĄÄ?o bo izĹĄel tudi blog iz zakulisja nastajanja Ninovega albuma.

Video material je nastajal hkrati z nastajanjem ploĹĄÄ?e in bo prikazal proces ustvarjanja ter snemanja skladb.

ÄŒeprav je na slovenski glasbeni sceni prisotna Ĺže veÄ? let, pevka Ana Ferme ĹĄele v teh dneh predstavlja svojo prvo skladbo in videospot. Ano lahko Ĺže veÄ? let spremljate na slovenskih odrih, saj je nastopila v prvem slovenskem muzikalu Cvetje v jeseni in muzikalu Briljantina, Ĺže veÄ? let pa je tudi nepogreĹĄljiv Ä?len spremljevalne ekipe Nine PuĹĄlar, v kateri skrbi predvsem za spremljevalni vokal. Leto 2019 bo za Ano zagotovo prelomno, saj se je povezala z odliÄ?nimi in izkuĹĄenimi glasbeniki, s katerimi je ustvarila svoj prvi singel z naslovom Na pogled. Pod glasbo se podpisujeta Mitja BobiÄ? in Marko Hrvatin, za tekst pa je poskrbel Rok LunaÄ?ek. Za skladbo je v sodelovanju s produkcijsko ekipo MaKo studio pod taktirko MatjaĹža KosmaÄ?a posnela tudi videospot. Snemali so v Izoli in Ankaranu in pri tem odkrili ĹĄe nekaj novih kotiÄ?kov slovenske obale, ki jih lahko vidite tudi v videospotu.

Mark Knopfler dopolnil 70 let 12. avgusta je 70 let dopolnil Mark Knopfler, ki velja za enega najveÄ?jih kitaristov vseh Ä?asov. Prodal je veÄ? kot 120 milijonov albumov, tako z zasedbo Dire Straits kot v samostojni karieri. V

Neisha s poroÄ?no skladbo Neisha v sodelovanju z zasedbo Kranjci predstavlja skladbo s preprostim naslovom PoroÄ?na. ÄŒudovita melodija s presunljivo iskrenim tekstom, v ritmu angleĹĄkega valÄ?ka in izvrstni akustiÄ?ni izved-

Ana Ferme s svojo prvo skladbo Foto: MatjaĹž KosmaÄ?

Neisha, si je Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželela napisati pesem, ki bi bila primerna za poroÄ?ni obred. Kar nekaj Ä?asa je trajalo, da je bila z njo dokonÄ?no zadovoljna, saj jo je pilila vse od septembra. Pod budnim oÄ?esom talentiranega Mihe Dulmina in videoprodukcijske ekipe Pelikula pa je nastal tudi videospot, ki so ga posneli v prelepem ambientu hiĹĄe Lisjak in kristalne dvorane v RogaĹĄki Slatini.

Foto: Klemen MlinariÄ?

bi glasbenih virtuozov vas bo gotovo prevzela. Avtorica glasbe je Neisha, ki je skupaj z Jernejem Dirnbekom napisala tudi besedilo, za konÄ?no glasbeno podobo, aranĹžma in produkcijo pa so skupaj zdruĹžili moÄ?i Kranjci in producent Dejan RadiÄ?ević. Kot pravi

Glasgowu rojeni glasbenik je leta 1977 je z bratom Davidom ustanovil skupino Dire Straits, ki je bila izjemno priljubljena v 80. letih.

Zasedba je delovala do leta 1988 in dotlej skupno izdala pet studijskih albumov. Po razpadu so se Dire Straits za nekaj let ponovno zdruĹžili leta 1991, ko je izĹĄel njihov ĹĄesti in zadnji album On Every Street. Med njihovimi uspeĹĄnicami so Walk of Life, Money For

Nothing in Sultans of Swing. Svoj prvi solo album Golden Heart je Knopfler izdal leta 1996, sledili so mu ĹĄe Sailing To Philadelphia (2000), The Ragpickers Dream (2002), Shangri-La (2004), All The Road Running (2006), Kill To Get Crimson (2007), Get Lucky (2009), Privateering (2012) in Tracker (2015). Zadnji lani izdani album Down the Road Wherever je junija predstavil tudi v ljubljanskih StoĹžicah. Knopfler je za svoje delo prejel Ĺže veÄ? grammyjev in drugih glasbenih nagrad.

Novi videospot skupine Inmate Velenjski metalci Inmate predstavljaljo nov videospot za skladbo Hold on forever z akutalnega albuma Anarthas, ki je v samozaloĹžbi izĹĄel v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta.

Snemanje je potekalo na priljubljenem dvorcu GutenbĂźchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, ki v sebi skriva izjemno bogato zgodovino. Spot je posnel in izdelal pevec skupine Marko DupliĹĄak, kot gostja pa v spotu nastopa Tia Kristian TajnĹĄek. Kljub trenutnemu promoviranju albuma Inmate Ĺže pospeĹĄeno zakljuÄ?ujejo nov projekt oz. album, ki bo izĹĄel ĹĄe letos. VeÄ? informacij bo znanih kmalu. Za zdaj je znano le to, da bo to popolnoma nova in predvsem drugaÄ?na podoba Inmateov, kot smo je bili vajeni doslej. Naslednji koncert zasedbe bo 7. septembra v LoĹĄkem pubu v Ĺ kofji Loki.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL Ĺ EPET - Na koĹžo pisan 2 ANSAMBEL RAZGLED - Ĺ opek belih roĹž 3 ANSAMBEL BANOVĹ EK - Eks velja 4 ANSAMBEL LUNCA - NekoÄ? bova skupaj 5 ANSAMBEL GALOP - Od ljudi za ljudi 6 ANSAMBEL NEMIR - Ĺ krjanÄ?ek 7 DOLENJSKIH 5 - Ne bodi taka reva 8 ANSAMBEL PRAVA STVAR - Imam te v naÄ?rtu 9 ANSAMBEL SMEH - Fina Nina 10 ANSAMBEL Ĺ TRK - Ko hiĹĄa po kruhu diĹĄi

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO AVE Legendarna velenjska skupina AVE letos praznuje 45 let svojega delovanja. 45-letnico bo zasedba obeleĹžila z izdajo dvojnega albuma, na katerem bo osemnajst skladb. VeÄ?ina bo novih, Ĺže znani skladbi, ki bosta prav tako naĹĄli mesto na albumu, pa sta Mavrica in Ljubezen za vse. Album, ki bo nosil naslov ReĹĄimo ta svet, bodo predstavili 31. avgusta na koncertu v srediĹĄÄ?u Velenja.

PTUJ 2019 Od 9. do 11. avgusta je na Ptuju potekal tradicionalni Ptujski festival, ki je bil letos jubilejni 50. po vrsti. V treh dneh je nastopilo 50 ansamblov, za naj viĹžo festivala pa je bila izbrana skladba Te domaÄ?e viĹže, avtorja glasbe in besedila Franca Pupisa in v izvedbi ansambla Fantje z vseh vetrov.

GRAĹ KA GORA 2019 Kulturno druĹĄtvo GraĹĄka Gora organizira Ĺže 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe GraĹĄka gora poje in igra 2019. V petkovem tekmovalnem delu bo nastopilo 13 domaÄ?ih glas-

benih skupin in ansambla iz tujine, ki se bodo potegovali za atraktivna priznanja in nagrade. V soboto, 24. avgusta, bodo organizirali Popoldne z glasbenimi gosti, na katerem bodo nastopili Ĺ tirje kovaÄ?i, Auswinkl kvintet in Vagabundi.

ALYA Alya, zvezda iz sosedstva, kakor jo imenujejo hrvaĹĄki mediji, je uspeĹĄno nastopila na veÄ?erih dalmatinskih ĹĄansonov v Ĺ ibeniku. Odzivi so bili spet odliÄ?ni, zaÄ?eli so se vrstiti Ĺže pred festivalom, po Alyinem odmevnem nastopu na hrvaĹĄki nacionalni televiziji v oddaji Dobro jutro Hrvatska. Alya se je v Ĺ ibeniku predstavila z romantiÄ?no melodijo, ki nosi naslov Ili s tobom ili sama.

NINA PUĹ LAR Nina PuĹĄlar je poletne dni izkoristila tudi za ustvarjanje videospota za aktualni singel Svet na dlani, s katerim napoveduje svoj ĹĄesti album. VeÄ?ino videa so posneli na poboÄ?ju Nanosa in na slovenski obali, precej pa jim je nagajalo vreme. Na koncu je Nini in ekipi reĹžiserja Perice Raia le uspelo posneti vse potrebno in spot je Ĺže na ogled.

Naš čas, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

22. avgusta 2019

⏪

Barbara Šilc iz družinskega podjetja Šili testenine je zavzeta zagovornica lokalne samooskrbe. Svetovalka za turizem v MOV Urška Gaberšek je pozorno prisluhnila njenim predlogom, kako bi lahko zagotovili še več doma pridelanih dobrot. Kako ne bi, če pa so pogostitve z domačim kruhom, sirom in salamo, kozarcem vina ali piva, pa še piškotom za povrh, tako zanimive in še kako okusne. Za takšne prigrizke se je vsekakor vredno potruditi, sta se strinjali.

frkanje » Levo & desno «

Odštevanje V najbolj srčnem mestu pri nas se je že začelo praznično odštevanje. In čeprav mesto praznuje 60 let, mu srce še nič kaj ne nagaja. Še vedno dokaj enakomerno bije. Praznuje z velikim srcem, čeprav se najdejo tudi taki, ki bi radi dokazali, da je srce bolezensko razširjeno.

Zaskrbljenost Naš minister za javno upravo je zaskrbljen. Menda razmišlja celo o spremembi priimka. Odrejen je namreč večji odstrel medvedov.

Ven – not V Gorenju se uresničujejo napovedi: po valu odpuščanja prihaja val zaposlovanja.

Le da bodo morda imeli pri drugem več težav kot pri prvem. Iščejo delavce.

⏫ ⏫

Župan Šoštanja Darko Menih zbrani družbi (poslanec Franc Rosec, podžupan Viki Drev, žena Marjana Menih in dekan Jože Pribožič na praznovanju 140-letnice gasilstva: »Tile gasilci nas pa danes malo hecajo. Kar ob vodi so nas pustili.« Potem pa se je obrnil k Jožetu Pribožiču in ga pobaral, če bi komu naročil, da bi skočil po mašno vino. A je bilo uradnega dela kmalu konec in tudi gasilci so postali bolj gostoljubni. To pa je Čvek prepustil že drugemu čveku.

Milan Hladin, član veteranske desetine PGD Pesje (prvi z leve) je po opravljenem prikazu gašenja s staro ročno brizgalno pristopil to Marjana Tekavca- Tikija (znanega dolgoletnega fotografa v tukajšnjem okolju) z nasmehom na obrazu. »Hitri smo bili kot strela, zato nisem prepričan, da si ti ob taki hitrosti lahko zabeležil tudi natančnost zbijanja tarče z vodnim curkom. Vaja dela mojstra in za mojstre smo mi pravi naslov. Če hočeš, se nam pridruži.« Sodeč po odzivu na obrazu, Tikija ponudba ni navdušila.

Američanka Bethany Vierra, sicer učiteljica joge, se je leta 2011 preselila v Savdsko Arabijo, kjer je dobila zaposlitev na tamkajšnji univerzi. Pred kratkim se je ločila od svojega moža, pri tem pa zahtevala skrbništvo za svojo štiriletno hčerko. A sodišče je odločilo, da Bethany ni dovolj do-

Prihranke Še vedno ni jasno, pomotoma odvrgel zakaj obstajamo v smeti desničarji in Nek moški iz mesta Ashland levičarji v ameriški zvezni državi Oregon je nedavno v koš za smeti pomotoma odvrgel škatlo za čevlje, v katero je več let vestno polagal prihranke. V njej se je nabralo že približno 23 tisoč ameriških dolarjev. Ko se je mož ovedel, kaj je storil, je tovornjak za smeti že prispel v obrat za recikliranje v 322 kilometrov oddaljenem okrožju Humboldt, ki se sicer

Znanstveniki so opozorili, da raziskave arheologov iz kamene dobe kažejo, da je bilo razmerje med desničarji in levičarji nekoč bistveno bolj enakomerno kot danes. Iz tega obdobja je bilo namreč najdenih približno enako število predmetov za levičarje in desničarje, analize jamskih

tem, je z gotovostjo težko reči, je pa med znanimi levičarji najti izjemen nabor vplivnih in znanih osebnosti, kot so Julij Cezar, Napoleon Bonaparte, Michelangelo, Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Hans Christian Andersen, Charlie Chaplin, Wolfgang Amadeus Mozart, Ludwig van Beethoven, Albert Einstein in drugi.

Javne sanitarije, ki ne dovolijo razmnoževanja V enem od delov Velike Britanije so sklenili, da bodo vse, ki bodo poskušali javne sanitarije izkoristiti za priložnostni seks,

ber starš oziroma ni primerna za vzgojo otroka, češ da je preveč »zahodna« za vzgojo otroka.

Med dokaznim gradivom proti njej so se znašli zapisi na družbenih omrežjih, pa tudi njena udeležba na ameriškem festivalu. »Mati je nova v islamu, tujka v tej državi, še naprej sprejema običaje in tradicije njene vzgoje.

Zaine ne smemo izpostaviti tem običajem in tradicijam, še posebej v zgodnjih letih,« je odločitev obrazložil sodnik. Po drugi strani je mati na sodišču trdila, da je neustrezen starš njen bivši mož, saj naj bi užival droge, doma pa naj bi bil tudi verbalno nasilen. Te trditve je bivši mož zanikal, sodnik pa je skrbništvo naposled dodelil njeni babici iz Savdske Arabije, ki živi skupaj z očetom.

Končno je tudi sodstvo sovražni govor vzelo bolj resno. Mnogi ljudje se namreč glede tega pogosto močno sprenevedajo.

Podporniki Vsem podpornikom ne gre dobro. Čeprav marsikaj podpirajo, vsaj nekaterim v nekaterih podpornih službah slabo kaže.

Tovornjakarji

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Preveč »zahodna« za vzgojo otroka

Ne za vse

pa je to na drugi strani že sprožilo številne odzive, ki opominjajo na pravico do zasebnosti.

Na Islandiji žalujejo za ledenikom Na Islandiji se je pred kratkim zbrala množica žalujočih, ki so se na spominski slovesnosti poklonili ledeniku Okjökull, ki je izginil v starosti okoli 700 let.

Ledenik Ok je bil sicer za izgubljenega uradno razglašen leta 2014, ko ni bil več dovolj obsežen, da bi se premikal. Tokratne slovesnosti se je udeležil islandski državni vrh s premierko

V vzhodnih obmejnih krajih se spet jezijo na državo, ki da je spet popustila Hrvaški.

Tovornjakarji, naši in iz sosede, lahko spet vozijo tudi čez manjše mejne prehode. In seveda domačinom povzročajo gnečo in slabo voljo.

»Zakuhanje« Da je kdo kaj zakuhal, je imelo in še ima pri nas pogosto slabšalni pomen. V primeru naše kmetijske zadruge nikakor ne bo tako. Že kmalu naj bi »zakuhali« kakovostno žganje. Iz domačih jabolk.

Slab prehod Mnogi pri nas se jezijo na slabe ceste, mnogi mladi se jezijo tudi na slabe prehode. Pa ne na tiste na cestah – mladi opozarjajo na težak prehod na trg dela.

Potrpežljivost

nahaja v sosednji zvezni državi Kaliforniji. Nesrečnež je brž stopil v stik s podjetjem Recology in pojasnil svoje težave. Čeprav so večino odpadkov iz tovornjaka že predelali, so odgovorni svojim uslužbencem vseeno naročili, naj prežijo na manjšo škatlo za čevlje. In eden od zaposlenih na sortirni liniji je škatlo teden prej dejansko opazil in jo pograbil. Izkazalo se je, da je še vedno vsebovala vse prihranke.

poslikav pa so celo pokazale, da so jih večinoma naslikali levičarji. Razlogi, zakaj so nekateri posamezniki desnoroki in drugi levoroki, pa niso znani niti danes. Še najbližje odgovoru je odkritje znanstvenikov, ki so odkrili gen, ki se prenaša iz roda v rod in je povezan z levoročnostjo. Ta naj bi bil pogoj, da bo rojeni otrok levičar. Ni pa to nujno. Se pa levičarji radi pohvalijo s podatkom, da so v povprečju bolj nadarjeni za umetnost kot desničarji – predvsem naj bi bili bolj ustvarjalni. Koliko resnice je v

kaznovali. Senzorji, ki zaznavajo vse nagle premike, bi samodejno odprli vrata ter sprožili prediren alarm in še škropilnice z vodo.

Na pritisk občutljiva tla pa bi zagotovila, da kabino uporablja le en uporabnik hkrati. Tako bi preprečili »neprimerno spolno dejavnost in vandalizem«. Po načrtih snovalcev ideje bo sramota zasačenih tako popolna, seveda

Katrin Jakobsdottir in okoljskim ministrom Gudmundurjem Ingijem Gudbrandssonom na čelu, pridružila pa se jim je tudi nekdanja irska predsednica Mary Robinson. Po uvodnem govoru so se prisotni povzpeli na vulkan severovzhodno od Reykjavika, kjer so položili spominsko ploščo s sporočilom za prihodnost. »Pričakuje se, da bodo v naslednjih 200 letih po isti poti šli vsi naši glavni ledeniki. Ta spominska plošča je priznanje, da vemo, kaj se dogaja in kaj je treba storiti za to. Ampak samo vi veste, ali nam je to uspelo,« piše na plošči.

Škoti so menda znani kot škrti, a očitno so tudi zelo potrpežljivi. Potrpežljivo že dolgo časa čakajo na vse potrebno za začetek gradnje nove žage na Gomilskem.

V pregovornem upanju, da bodo le dočakali.

Ljubitelji Pri nas je iz leta v leto več ljubitelje gora. To se kaže na različne načine – vse bolj izginjajo tudi gorska kolesa.

Konec je Dopustov je konec! Seveda je veliko tudi takih, ki se bodo lahko sedaj spet odpočili.

Naš čas, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 13

22. avgusta 2019

KUNIGUNDA

13

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

22. avgusta 2019

Mejdunaj, poletja so se spremenila!

Malo smo zmotili glasbenike Savinjske in Ĺ aleĹĄke regije na zasluĹženem oddihu in jih povpraĹĄali, kako preĹživljajo poletje. Kako noro, zabavno, veselo, vroÄ?e ob morju in pod zvezdnim nebom ali pa na odru je letoĹĄnje poletje za glasbenike? In kako nabirajo moÄ? za jesen, nove glasbene projekte in nastope? Preverili smo, kje se potepajo in kako se pripravljajo na jesen. ÄŒlani Ansambla Spev v poletnih dneh delajo tisto, kar najraje poÄ?no. Gostujejo po Sloveniji in razveseljujejo prijatelje, ki jim radi prisluhnejo. ÂťNauĹžili smo se tudi morja, saj smo kot vsako leto izkoristili en vikend za

nameravamo obogatiti glasbeno zakladnico s kakĹĄno novo pesmijo,ÂŤ nam zaupajo. Poleg gostovanj po Sloveniji se bodo podali tudi Ä?ez mejo in zdomcem prinesli koĹĄÄ?ek domovine s skladbami, ki jih srÄ?no radi izvajajo.

Ĺ˝ivahno se ima na dopustu letoĹĄnje poletje tudi SaĹĄa Zamernik, pevka VraĹžjih muzikantov, ki prihaja iz Zgornje Savinjske doline, ReÄ?ice ob Savinji. Pravi, da ÂťVraĹžjiÂŤ poletje veÄ?ino Ä?asa preĹživljajo kar na odrih. ÂťVzeli smo si seveda nekaj Ä?asa za oddih in ga preĹživeli vsak po svoje, a smo se kar hitro vrnili,ÂŤ nam zaupa SaĹĄa Zamernik. Tako zdaj s pesmijo "Po domaÄ?e mal' drugaÄ?e" in drugimi uspeĹĄnicami razveseljujejo ljudi na veselicah, porokah, praznovanjih ... PriloĹžnosti kar ne zmanjka. ÂťZaenkrat za jesen ne pripravljamo niÄ? novega, smo pa VraĹžji zelo nepredvidljivi, zato je moĹžno, da vas do takrat ĹĄe presenetimo,ÂŤ ĹĄe doda pevka VraĹžjih muzikantov. ÄŒe zaÄ?utimo priloĹžnost, jo hitro izkoristimo, zato se pustite presenetiti ... MogoÄ?e boste jeseni prepevali Ĺže novo vraĹžjo uspeĹĄnico ...

Franci PodbreĹžnik, glasbenik iz Ĺ˝alca, pravi, da mu je poletje kot letni Ä?as prevroÄ?e Ĺže od leta 1971, zato je veÄ?ji oboĹževalec diametralnega nasprotja. Poletni „urlaub“ je fajn zaradi druĹžine.ÂŤ Ko so bili opanki ĹĄe od ĹĄt. 25-35 so bila naĹĄa poletja dolgo mor-

obisk morja ali drugih nam ljubih destinacij, kjer smo si nabrali novih moÄ?i in zbistrili misli,ÂŤ zadovoljno odgovori Kristijan Kolenc. Na veliko Ĺžalost se je za ansambel SPEV to poletje zatemnilo nebo ob novici, da jih je zapustil prijatelj in soustvarjalec pesmi Tine Lesjak. ÂťA Ĺživljenje teÄ?e dalje in nam razodeva, kako moramo ceniti vsak dan, zato Ĺže ustvarjamo nove pesmi, vÄ?asih kar v kombiju, ko se peljemo na gostovanja. V jesenskem Ä?asu

ÄŒe obiskujete kulturne in druĹžabne prireditve v Velenju, ste zagotovo Ĺže imeli priloĹžnost za ogled kakĹĄne orientalske plesne toÄ?ke, ki so jo pripravili Ä?lani lokalnega druĹĄtva Magnolija. Ti kulturo orientalskega plesa – s tem pa svoje telo in duha, misli in obÄ?utke o sebi in svetu – raziskujejo pod mentorstvom plesalke NeĹžke Cestnik in jo skuĹĄajo predstaviti ĹĄirĹĄi javnosti. Mnogi namreÄ? orientalski, ali velikokrat poenostavljeno reÄ?eno trebuĹĄni ples, pogosto zamenjujejo z razvratnim in prostaĹĄkim miganjem z razgaljenimi boki. Poslanstvo druĹĄtva Magnolija pa je prikazati orientalski ples kot umetnost gibanja, ki krepi samozavest, telesno in mentalno kondicijo ter koordinacijo, Ä?ustveno stabilnost, spodbuja ustvarjalnost, ĹĄportni razvoj, ne nazadnje pa oÄ?ara obÄ?instvo z lesketajoÄ?imi kostumi, rekviziti ter Ä?utnimi koreografijami.

ska, tudi planinska in na moÄ? pestra,ÂŤ navihano odgovori Franci.

A mejdunaj, od takrat do danes so se poletja spremenila. ÄŒasa za poÄ?itek tudi zaradi poletnih prireditev ni veliko oziroma ga mora taktno izbrati in si ga zabetonirati Ĺže pozimi. ÂťBolj ko greĹĄ v modra leta, manj dopuĹĄÄ?aĹĄ ne-

nadnih vpadov terminov, Âť odgovori. Njegovo poletje se je poigravalo z odri po vsej Sloveniji. ÂťPred mano so veÄ?ji dogodki v vlogi voditelja, s Happy Bandom sreÄ?no razmiĹĄljamo, s The moonlighting Orchestra premetavamo note za koncert v 2020,ÂŤ zakljuÄ?i glasbenik in voditelj Franci PodbreĹžnik. ÄŒlani ansambla Smeh iz Ĺ oĹĄtanja z lahkoto zdruĹžujejo delo in zabavo tudi v poletnem Ä?asu, saj glasbe ne jemljejo kot delo, bolj kot zabavo. V bistvu se na veselici ravno tako zabavajo. Glede

na to, da so polno zasedeni, poleg tega pa vsi opravljajo ĹĄe redne sluĹžbe, dopust vÄ?asih malo trpi.ÂŤ Res je, da se ne moremo ravno dolgo potepati in poleĹžavati po plaĹžah, ampak nam to ne predstavlja teĹžave,ÂŤ odgovori Ĺ˝iga RamĹĄak. Se je bilo pa lepo odklopiti in odpraviti na morje. ÄŒetudi se poletje poÄ?asi izteka, bodo posluĹĄalce zabavali ĹĄe v Raki, Vitanju, Blagovici, Bistrici ob Sotli ter na Vrhniki. Skok v jesen pa bo zelo aktiven. ÂŤÄŒez poletje ni bilo Ä?asa za novo ustvarjanje, jeseni pa se bomo pospeĹĄeno pripravili na snemanje novih pesmi, tudi kakĹĄen duet se obeta,ÂŤ ĹĄe zaupa Smehovec Ĺ˝iga, ki bralcem Ĺželi lep preostanek poletja!

Poletje je tudi pri Stilovcih iz okolice Velenja vroÄ?e in nape-

Ples, glasba in ogenj Kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo kreativnih idej Magnolija bo s ponedeljkovim celodnevnim dogajanjem v sklopu prireditve Mistika na 22. Festivalu mladih kultur Kunigunda odstiralo tanÄ?ice v mistiÄ?ni svet telesa in duha

NeĹžka Cestnik: ÂťPri orientalskem plesu mi je najbolj vĹĄeÄ?, da je za vse – za okrogle in suhljate, bolj ali manj samozavestne, mlajĹĄe in starejĹĄe, Ĺženske in moĹĄke. NajveÄ? volje za pouÄ?evanje pa dobim, ko zaÄ?utim, da se teÄ?ajniki poÄ?utijo sproĹĄÄ?eno, dobrodoĹĄlo in so zadovoljni, da sami sebe izpopolnjujejo.ÂŤ

to, saj je ena nora sezona veselic Ĺže za njimi, a ĹĄe nekaj jih je pred njimi. ÂťV poletnih dneh veliko nastopamo in igramo v Ĺživo. Tudi moderno, starejĹĄo, zabavno ter dalmatinsko glasbo, ki v nas prebudi prijetna Ä?ustva in nas spomni na morje, ob njej pa podoĹživimo tople poletne dni,ÂŤ nam zaupajo fantje ansambla Stil. NaÄ?rt za jesen je snemanje novega spota za domovinsko pesem in priprave na zimo z novim glasbenim programom. ÂťÄŒasa za poÄ?itek je zelo malo, saj na dopuste odhajamo kar med tednom za par dni,ÂŤ nam odgovorijo Stilovci Matic GolavĹĄek, Denis GolavĹĄek, Sandi Dobnik in GaĹĄper Jazbec. đ&#x;”˛

Mistika

Kultura orientalskega plesa je prav zaradi druĹĄtva Magnolija v Velenju vse bolj prepoznavna in sprejeta, saj se ustvarja skupnost, ki v tej kulturi uĹživa, ĹĄe vedno pa so razĹĄirjene stereotipne predstave o tem naÄ?inu osebne rasti, izraĹžanja in gibanja. Da bi jih bilo vse manj, bo druĹĄtvo v sklopu festivala Kunigunda priredilo popoldanske delavnice aktivnosti, ki so zavite v mistiÄ?ne tanÄ?ice, ter veÄ?erni performans plesa, ognja in lepe besede. Prireditev Mistika bo potekala v ponedeljek, 26. avgusta, od 15. ure dalje v gimnazijskem parku, kjer bodo obiskovalci pod strokovnim vodstvom mentorjev spoznavali osnove joge, orientalskega plesa in vodene meditacije, tako pa se sprostili, pretegnili miĹĄice in poiskali ravnovesje med duhom in telesom. Ob 20. uri se bo dogajanje preselilo pred eMCe plac, kjer bodo ob glasbi in kadilu prikazane koreografije orientalskega plesa in flamenka ter akrobacije z ognjem. ÂťCeloten dogodek je namenjen spoznavanju delÄ?ka tistega mistiÄ?nega, ki buri domiĹĄljijo, malo razbijanju tabujev, predvsem pa sprostitvi in uĹžitku v draĹžljajih za naĹĄe Ä?ute,ÂŤ napoveduje pobudnica NeĹžka Cestnik. đ&#x;”˛

UÄ?i se in pouÄ?uje

DomaÄ?inka NeĹžka Cestnik pleĹĄe Ĺže od malih nog.

V plesni ĹĄoli Spin je spoznavala ĹĄirok spekter plesnih zvrsti. Med ĹĄtudijem v Mariboru je s skupino iz plesne ĹĄole ZapleĹĄi si dosegala visoke rezultate v hip hop plesu. ÂťAmpak to zame ni bilo dovolj,ÂŤ pravi. Ves Ä?as jo je namreÄ? vleklo v kulturo orientalskega plesa, ki jo danes goji in ĹĄiri v druĹĄtvu Magnolija. ÂťNikoli se nisem nehala uÄ?iti. V ĹĄoli ZapleĹĄi si pa sem pred petimi leti dobila priloĹžnost tudi za pouÄ?evanje orientalskega plesa in vodenje plesnih

teÄ?ajev za otroke. Tako usvajanje plesnih gibov kot veĹĄÄ?in pouÄ?evanja mi je bilo vedno veĹĄÄ?. Zato sem se odloÄ?ila to nadgraditi in odpreti novo pot z ustanovitvijo druĹĄtva Magnolija. Vsako leto bolj uĹživam v tem, da lahko Ĺženskam predstavim svoj pogled na orientalski ples, pri katerem je bolj kot to, kar pokaĹžeĹĄ navzven, pomembno to, kar v sebi zaÄ?utiĹĄ, ko pleĹĄeĹĄ,ÂŤ je povedala in dodala, da v druĹĄtvu, ki deluje od marca leta 2017, poleg plesnih in glasbenih izvajajo tudi likovne in duhovne delavnice za vse starosti, ki potekajo v Velenju, Mariboru in Radencih.

Tina Felicijan

Orientalski plesi imajo korenine v folklori starodavnih kultur BliĹžnjega vzhoda. S popularizacijo na Zahodu in v stiku z drugimi zvrstmi plesa pa so se razvili razliÄ?ni plesni slogi. Skupni so jim znaÄ?ilni gibi iz bokov, plesanje z medenico oziroma trebuhom ter ĹĄirjenje energije, ki prijaha od znotraj, pravi NeĹžka Cestnik, saj orientalski plesi v osnovi niso namenjeni ĹĄovu, temveÄ? notranjemu izpopolnjevanju. ÄŒeprav imajo zaradi gibov in kostumov erotiÄ?no konotacijo zapeljevanja, je ta drugotnega pomena.

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

22. avgusta 2019

Ĺ e najprej vlaganja v posodobitev cest

Polni obiska in idej tudi v peto desetletje

Praznik Krajevne skupnosti Lokovica v znamenju kmeÄ?ke trĹžnice, leto tudi v posodobitvi cestnih odsekov – Potrebna celovita reĹĄitev meteornih vod

V 41. letu delovanja Mozirski gaj ĹĄe vedno pomembna turistiÄ?na niĹĄa

Tatjana PodgorĹĄek

Na prisojnih poboÄ?jih griÄ?evja juĹžno od Ĺ oĹĄtanja leĹži krajevna skupnost (KS) Lokovica, za katero bo sobota, 24. avgusta, prazniÄ?na. Krajevni praznik bodo zaznamovali s kmeÄ?ko trĹžnico, na kateri bodo na stojnicah predvsem krajani prikazali svojo dejavnost. Po priloĹžnostni slovesnosti pa bodo imeli ti in drugi obiskovalci priloĹžnost za prijetno druĹženje, ki ga bosta pripravila krajevna skupnost in Ä?lani tamkajĹĄnjega gasilskega druĹĄtva.

Imajo kaj pokazati

Predsednik Krajevne skupnosti Lokovica Peter Radoja pravi, da se dogodka veselijo, ker imajo kaj pokazati. ÂťOb prazniku smo najbolj veseli 180 metrov posodobljene in asfaltirane ceste Ĺ mid–BorĹĄiÄ? v vrednosti 30 tisoÄ? evrov.

Za nekatere to morda ni omembe vredna pridobitev, za naĹĄo krajevno skupnost pa je zelo velika, saj je bila cesta v zelo slabem stanju in ĹĄe na strmem poboÄ?ju, kjer je bilo veliko teĹžav ob nalivih in moÄ?nem deĹževju. Skupaj z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj naÄ?rtujemo do konca leta posodobitev ĹĄe dveh cest. Povsem nepriÄ?akovano izvajamo v tem trenutku veÄ?ja vzdrĹževalna dela v pevski sobi in v prostorih druĹĄtva prijateljev mladine v domu krajanov,

kjer moramo zaradi poĹĄkodovane kanalizacije prostor povsem obnoviti.ÂŤ

ĹĄkodujejo in povzroÄ?ajo dodatne stroĹĄke. Obnove so potrebne ĹĄe nekatere Ĺže asfaltirane ceste.ÂŤ Omenjeni vse pogostejĹĄi naravPoleg cest ĹĄe avtobusna ni pojavi terjajo tudi celovito repostajaliĹĄÄ?a, meteorne ĹĄitev meteornih vod, dodaja sovode ‌ govornik. TeĹžave z njimi imajo Po zagotovilih Radoje so na skoraj po celotnem obmoÄ?ju KS, drugi seji sveta KS v novi sestavi najbolj pa v srediĹĄÄ?u Lokovice, sprejeli okvirni delovni program kjer ob moÄ?nem deĹževju poplavi dve, tri hiĹĄe. Z ureditvijo dodatnih odtoÄ?nih kanalov teĹžave reĹĄujejo, a je to premalo. V sodelovanju z obÄ?insko upravo se dogovarjajo o boljĹĄih, trajnejĹĄih reĹĄitvah z Arsom, vendar doslej kam dlje niso priĹĄli.

V ĹĄoĹĄtanjskem obÄ?inskem proraÄ?unu je za potrebe KS Lokovica predvidenih blizu 60 tisoÄ? evrov, od tega vsaj 25 tisoÄ? evrov namenjajo za naloĹžbe, kar je malo veÄ?, kot ga namenjajo za obnovo in vzdrĹževanje cest. ÂťZa te namene bi potrebovali veÄ? denarja, vendar ga nimamo ne mi in ne obÄ?ina kje vzeti. Zaradi tega Âťkratko potegnejoÂŤ druPeter Radoja: ÂťNa zaÄ?etku mandata smo ĹĄtva v KS, ki marljivo desi zadali pogumne cilje, najveÄ? pa jih je lujejo, za dejavnost pa jim povezanih z boljĹĄimi cestami.ÂŤ lahko odmerjamo le skromen kos denarne pogaÄ?e.ÂŤ za novo mandatno obdobje, na Poleg zapisanega si v KS Ĺželijo njem pa je zajeten seznam cest, urediti ĹĄe tri avtobusna postajaki kliÄ?ejo po obnovi. ÂťPrav ceste liĹĄÄ?a z nadstreĹĄkom, da bodo zaso namreÄ? tiste, na katerih nas gotovili tistim, ki Ä?akajo na avtoÄ?aka najveÄ? dela in tudi krajani bus (to pa so najpogosteje ĹĄolarizraĹžajo najveÄ? tovrstnih potreb. ji in starejĹĄi krajani), streho nad Posodobili in asfaltirali bi jih ra- glavo. Pogovori na o tej temi z di Ä?im veÄ?, kajti nalivi, obilnej- odgovornimi teÄ?ejo. đ&#x;”˛ ĹĄe deĹževje, ujme jih dodatno po-

MLADINSKI CENTER ŠMARTNO OB PAKI 30. 8. – 27. 9.

2019

30. 8. 2019 od 16:00 dalje (MC Ĺ martno ob Paki)

OTVORITEV POZNOPOLETNEGA FESTIVALA ŠMARSKA PLAŽA, ROŠTILJADA IN KONCERT SKUPINE KINGSTON 4. 9. 2019 ob 20:00 (Kulturni dom Šmartno bo Paki)

KONCERT - ZALA KRALJ IN GAĹ PER Ĺ ANTL 13. 9. 2019 ob 20:00 (Kulturni dom Ĺ martno ob Paki)

KONCERT - SKUPINA PLIĹ

20. 9. 2019 od 18:00 dalje (MC Ĺ martno ob Paki)

KAVBOJSKA VESELICA S COUNTRY PLESALCI - SKUPINA MALI OGLASI 22. 9. 2019 ob 18.00 (Kulturni dom Ĺ martno ob Paki)

GLEDALIĹ KA PREDSTAVA: DIVJAD (KD GLEDALIĹ ÄŒE VELENJE)

27. 9. 2019 ob 21:00 (MC Ĺ martno ob Paki)

ZAKLJUÄŒEK Z ROCK KONCERTOM KOALA VOICE & LE SERPENTINE

INFO: www.mcsmartnoobpaki.si in Facebook stran MC Ĺ martno ob Paki; VSTOPNICE: za koncerte Zale Kralj in GaĹĄperja Ĺ antla, skupine PliĹĄ in predstavo Divjad kupite v MC Ĺ martno ob Paki (pisarna.mc@gmail.com, telefon 064 167 940). Vse ostale prireditve so zastonj.

Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

PrejĹĄnji teden se je zgodil v Mozirju izjemno ĹĄtevilen obisk parka cvetja. V Ä?asu od prazniÄ?nega Ä?etrtka do nedelje si je poletno razstavo ogledalo okrog 8 tisoÄ? obiskovalcev iz vse Slovenije ter mnogo turistov iz tujine, ki preĹživljajo poletni dopust v Zgornji Savinjski dolini. Poletna razstava v Mozirskem gaju, doslej z najveÄ?jo razstavo eksotiÄ?nih in drugih Ĺživali na prostem ter z nastopom lipicancev v dresurnem jahanju v sodelovanju s PRC Krumperk, je zelo uspela. Park je lepo urejen, poln poletne flore, a so bile tokrat v ospredju Ĺživali.

Otroci s starĹĄi so se prepustili domiĹĄljiji v ZaÄ?aranem vrtu, se umirjali v japonski hortikulturi, vdihavali vonjave ĹĄtevilnih zeliĹĄÄ? v zeliĹĄÄ?nem vrtu, raziskovali zgodovino etnografskih objektov ter se sproĹĄÄ?ali v senci prave dendroloĹĄke zbirke drevja in grmovnic. ÂťLepĹĄega dopustnega dne si pa ne bi mogla izbrati,ÂŤ je dejala ena od obiskovalk partnerju, ki sta ob sebi vodila par malih otrok. Bioexo, najpomembnejĹĄi razstavljalec eksotiÄ?nih malih Ĺživali – legvanov, kaÄ? ter kaÄ? velikank, je pritegnil radovednost otrok in celih druĹžin.

Obiskovalci so se lahko dotaknili kaÄ?, si ogledali anakondo in veÄ? Ä?udovitih pitonov, se spoznavali s kuĹĄÄ?arji in v svoje roke vzeli celo kakĹĄno ĹžuĹželko. V dveh loÄ?enih polurnih nastopih s ĹĄovom ĹĄole jahanja lipicancev pa je oba-

kultete, evropske unije ter s slovensko zastavo. Eleganten pa je bil tudi nastop ĹĄtirih parov, jezdeca in dame, ki so ob glasbi v barvitih svilenih oblekah vihrale na hrbtih krasnih konj. Zadovoljni z dogajanjem in veliÄ?astnim obiskom so bili najoĹžji sodelavci pri EHD Mozirski gaj ter ĹĄe posebej predsednik in vodja Darko Bele, ki je dejal, Âťtako velik obisk nam je povedal, da Ĺže vrsto let delamo dobro, da pripravljamo prireditve, ki jih ljudje sprejemajo in v katerih najdejo vedno nekaj zase.ÂŤ Ko si bo park opomogel od tolikĹĄne mnoĹžice ogledov Ĺželjnih ljudi, bo Ĺže v nekaj dneh nared za celodnevne obiske vse do jeseni. Takrat bodo v Mozirju pripravili novo preseneÄ?enje, decembra, za zakljuÄ?ek leta, pa ĹĄe Ĺže Ä?etrto boĹžiÄ?no bajko.

krat uĹživalo po skoraj tisoÄ? gledalcev, ki so lahko v Ĺživo doĹživeli lepoto teh plemenitih Ĺživali, spretnosti in znanje okrog 40 mladih Ä?lanov ĹĄole jahanja, preteĹžno deklet s svojimi mentorji, in nekaj vrhunskih jezdecev, ki so na 16 konjih prikazali kontraste belih plemenitih konj na zelenem tepihu gaja. VzduĹĄje je bilo Ĺže kar evforiÄ?no, ko so pojezdili lipicance jahaÄ?i z zastavami BiotehniĹĄke fa-

đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Mnenja in odmevi Vse bolj mesto po meri invalidov, ampak ‌ Junija in julija smo krajani Gorice nemalokrat godrnjali nad obnovitvenimi deli in zaporo GoriĹĄke ceste. Dela so po mnenju krajanov trajala predolgo, izvajalci pa pravijo, da bi potrebovali veÄ? Ä?asa. A na koncu smo vsi zadovoljni. Ob prenovi ceste na Lipi, kjer sem doma, in ob prenovi GoriĹĄke ceste so projektanti in izvajalci pokazali, da znajo in obvladajo svoj posel. ÄŒe je bila pred prenovo voĹžnja s teĹžkim elektriÄ?nim invalidskim voziÄ?kom iz Lipe do centra velika muka z vrsto nemogoÄ?ih prehodov s ceste na ploÄ?nik in obratno, je prenova vseh pohval vredna. Ampak – zopet ne povsod brezhibna. ÄŒisto petko si zasluĹži prenova ceste na Lipi, ki jo je z odliÄ?no organizacijo dela, ki smo jo na GoriĹĄki vÄ?asih pogreĹĄali, izvedlo podjetje Franca Severja. Prehodi iz ene ravni na drugo so bili preraÄ?unani in izvedeni tako, da jih z voziÄ?kom ni Ä?utiti. Prav danes pa sem z voziÄ?kom obstal na prehodu s ploÄ?nika na prenovljeno GoriĹĄko cesto pri izvozu pred poĹĄto, ki je ni veÄ?. Le dvocentimetrski rob je dovolj, da se voziÄ?ek zamaje, komanda za voĹžnjo z usti pa odmakne, da je sam brez pomoÄ?i prijaznega sokrajana ne bi dosegel. Je Ĺže res, da je ob meni vedno Ĺžena ali kdo drug od mojih svojcev ali asistentov, da to razreĹĄi. A jaz si Ĺželim kdaj pa kdaj voziti sam, to mi veliko pomeni. Zato si Ĺželim, da mi pot to omogoÄ?a. Le z malo veÄ? pozornosti in doslednosti pri izvedbi bi to lahko reĹĄili.

Kljub vsemu si izvedba te poti tudi po meri

invalidov zasluĹži oceno odliÄ?no.

Ampak. Na poti ob Paki do centra sem doĹživel neprijetno preseneÄ?enje. Ustavil sem se ob novi zapori in se moral usmeriti proti Kardeljevi ploĹĄÄ?adi. Pa ni ĹĄlo brez pomoÄ?i. Nekaj je ostrih oziroma previsokih prehodov, ki jih brez pomoÄ?i spremljevalke in mimoidoÄ?ih nisem uspel premagati.

Ko pridem do centra, pa sem vedno vesel, kako je zaĹživela Cankarjeva ulica, kako lepo je urejena greda z Vidro. Za ta kip smo leta nazaj dali pobudo in sredstva na Ericu, ko sem bil njegov direktor in ko je Erico ĹĄe bdel nad ekologijo naĹĄe doline. NaĹĄa Ĺželja, da bi se vidra zopet pojavila v naĹĄih vodah, se uresniÄ?uje, na kar kaĹže pred leti povoĹžena vidra na cesti v Penku. Nesporno je, da smo pri skrbi za vode v Ĺ aleĹĄki dolini naredili pomembne korake k oÄ?iĹĄÄ?enju voda in da smo dali naravi nekaj nazaj, kar smo ji nekaj deset let jemali.

Ampak, ali nismo v zadnjem Ä?asu zakorakali v nasprotno smer. PrejĹĄnji teden sem v Delu prebral obĹĄiren Ä?lanek o velenjski plaĹži, ki samo plaĹžo zelo hvali, s poudarkom na tem, da je za vse brezplaÄ?na. Tudi parkirni prostor.

In od turizma, pravijo obÄ?inarji, bi radi Ĺživeli in da je to naĹĄa razvojna priloĹžnost. Halo!

Tudi naselje na vodi, o katerem smo v NaĹĄem Ä?asu Ĺže veÄ?krat brali, je v nasprotju s prizadevanji za Ä?istejĹĄe jezero. ViĹĄek pa je bil oblikovan v zakljuÄ?kih delavnice na temo razvojnih priloĹžnosti v naĹĄi obÄ?ini. Ribogojnica na jezerih, ki bi zaposlila kar 80 nekvalificiranih delavcev, je milo reÄ?eno Ä?isti nesmisel.

Vsi, ki malo poznajo ribogojstvo, vedo, da krmljenje rib kakovosti vode ne izboljĹĄuje,

ampak slabĹĄa. In v tej isti vodi bi se kopali. ÄŒe pa sem Ĺže pri NaĹĄem Ä?asu, naj omenim ĹĄe razprave naĹĄih svetnikov. Matej Jenko je postavil vpraĹĄanje na temo klasirnice v Pesju. Odgovor, da se pripravlja na ruĹĄenje, kaĹže na to, da smo v Velenju povsem brez idej. ÄŒe na eni strani govorimo, da je tehniÄ?na kultura naĹĄa priloĹžnost, bomo objekt (drago) poruĹĄili !!! NihÄ?e od odgovornih pa v njem ne vidi priloĹžnosti, da se koristno uporabi. Teh je veÄ?, le videti jih je treba in zapakirati v projekt, za katerega bi zagotovo lahko dobili tudi denar EU. Pa ne mislim, da bi bila v njem galerija modernih umetnosti, kar sem mislil nekoÄ?. To smo zamudili, ker so nas v Ljubljani s Cukrarno Ĺže prehiteli.

Ne morem pa tudi mimo projekta, ki je po mnenju nekaterih vodilnih ĹĄe ena velika razvojna priloĹžnost. Gre za avtobuse na vodik.

S tem smo se ubadali Ĺže v devetdesetih letih, ko sem bil minister za energetiko. RaÄ?unica se ni izĹĄla Ĺže takrat, in po moje se ne more tudi danes. Projekt je bil predrag in tudi okoljsko sporen. To, da je projekt dober, ker zanj lahko dobijo denar EU, ni dovolj moÄ?na utemeljitev. Prav bi bilo, da bi projekt utemeljili s podjetniĹĄkega in druĹžbenega vidika, ne glede na to, kdo bo njegov plaÄ?nik. Na koncu tako ali tako vse plaÄ?amo sami.

Tisti, ki bodo potovali na ekskurzijo v Lenz, kjer je ÂťDrejÄ?niku Andreju plin ves gobec oĹžgalÂŤ (Mile KlopÄ?iÄ?), pa si naj poleg avtobusov na vodik le dobro pogledajo, kako so tam celovito reĹĄili zapiranje rudnikov. đ&#x;”˛

Franc AvberĹĄek, Lipa 10, Velenje

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

22. avgusta 2019

Aluminij (nepriÄ?akovano) kolo vodi KidriÄ?ani in MurskosoboÄ?ani ĹĄe brez poraza, predzadnji Rudar in zadnje DomĹžale ĹĄe brez zmage – V nedeljo (ob 18.00) ob jezeru novinec Tabor Ĺ esti krog v prvi nogometni ligi je postregel z zelo zanimivimi in za marsikoga nepriÄ?akovanimi rezultati. V prejĹĄnji sezoni najboljĹĄi trije – Maribor, Olimpija in DomĹžale – so znova razoÄ?arali svoje ljubitelje.

Aktualni prvak je sklonjenih glav zapuĹĄÄ?al igriĹĄÄ?e v Celju in ostaja pri eni sami zmagi. Na osrednji tekmi kroga je Aluminij na svojem igriĹĄÄ?u prizadejal prvi poraz Olimpiji in jo zamenjal na prvem mestu. Ima sanjsko obrambo. Doslej je prejela le dva gola. DomĹžale, najveÄ?je dosedanje razoÄ?aranje, pa so se v ljubljanskem derbiju z novincem Bravom morale zadovoljiti samo s toÄ?ko. Ĺ e vedno so brez zmage, enako kot VelenjÄ?ani. Rudarji so v tem krogu doĹživeli poraz (0 : 2) v gosteh z Muro, ki je tako kot KidriÄ?ani ĹĄe brez poraza. MurskosoboÄ?ani so s tekmo manj celo na tretjem mestu. Svoje navijaÄ?e je v prvi ĹĄestih krogih najbolj razveseljeval novinec Tabor, ki je po zmagi nad Triglavom, kar je bila njegova Ĺže tretja polna bera toÄ?k, trenutno celo na petem mestu. Za njim je celo aktualni prvak Maribor, ki je v ĹĄestih krogih zbral prav toliko toÄ?k (zmaga, trije neodloÄ?eni rezultati, dva poraza). Toliko toÄ?k kot Ĺ tajerci ima tudi sedmi Triglav, ki je v SeĹžani izgubil z novincem, za katerega je bila to tretja zmaga. KranjÄ?ani

so po Ĺže Ä?etrtem porazu (najveÄ? med vsemi) vseeno zadrĹžali sedmo mesto. Osmi je Bravo, predzadnji Rudar s tremi, zadnji pa so DomĹžalÄ?ani s taÄ?ko manj.

Trener VelenjÄ?anov Janez Ĺ˝ilnik znova ni imel na voljno najmoÄ?nejĹĄe zasedbe. Na Fazaneriji sta manjkala v prejĹĄnji sezoni najboljĹĄa Rudarjeva strelca, poĹĄkodovana Milan TuÄ?ić in Elvedin Ĺ˝inić, ĹĄe ne povsem okrevani David KaĹĄnik je stisnil zobe, vendar ni vzdrĹžal do konca. Ĺ˝iga Ĺ koflek pa odhaja v Rusijo.

V ĹĄportnem parku Fazanerija so zaÄ?eli dokaj podjetno in bili prvi blizu zadetku. Ĺ˝e v 9. minuti je sreÄ?a objela domaÄ?e, saj je gostujoÄ?emu napadalcu Borni Petroviću preÄ?ka prepreÄ?ila vodstvo. VeÄ? priloĹžnosti so sicer imeli domaÄ?i, vendar je bil Rudarjev vratar TomaĹž Stopajnik vselej na pravem mestu, precej Ĺžog (razmerje 8 : 3) pa je konÄ?alo v kotu. Zdi pa se, da ga je v 59. minuti vendarle presenetila sicer izjemno udarjena Ĺžoga Luka BobiÄ?anca. Neoviran je prejel Ĺžogo iz avta z desnega roba igriĹĄÄ?a in z lepim strelom s pribliĹžno tridesetih metrov v loku poslal Ĺžogo v Stopajnikov (stal je nekaj metrov izven vrat) zgornji desni kot. OÄ?itno je mojstrski strel presenetil tudi vratarja, saj ni niti poskuĹĄal ubraniti Ĺžoge, ampak je njen let pospremil

samo z zaÄ?udenim pogledom.

Za Rudarjevega trenerja Janeza Ĺ˝ilnika je bil to Âťeden najlepĹĄih evrogolov, kar sem jih videl.ÂŤ V 75. minuti so si domaÄ?i dokonÄ?no zagotovili tretjo zmago v novi sezoni. Po hitri akciji po levi strani je sledila podaja do napadalca Amadeja MaroĹĄa, ki je Ĺžogo z bliĹžine toÄ?ke enajstmetrovke z moÄ?nim strelom poslal v desno stran gostujoÄ?ih vrat. Vratar se je sicer dotaknil Ĺžoge, vendar je bil strel zelo moÄ?an in zadetka ni mogel prepreÄ?iti.

Trener Žilnik je o tekmi ťe povedal: V prvem delu smo se uspeťno kosali z nasprotnikom.

V nadaljevanju so se pokazale naĹĄe doloÄ?ene slabosti, predvsem v obrambi, v kateri imamo velike teĹžave zaradi neizkuĹĄenosti nekaterih igralcev. Ostali smo brez osrednjih branilcev. Fantom nimam Ä?esa oÄ?itati. V tekmo so vloĹžili veliko napora. Za nekaterimi je bila 120-minutna pokalna tekma z Bravom nekaj dni pred tem v Ljubljani, ki je od igralcev terjala veliko energije. Zavedamo se, da je treba zaÄ?eti zbirati toÄ?ke. V naslednjem krogu gostimo moĹĄtvo iz SeĹžane. ÄŒeprav je dobro zaÄ?elo sezono, verjamem, da smo favoriti. Igramo doma in upam, da bomo prviÄ? zmagali. Ob tem priÄ?akujem veliko podporo gledalcev.ÂŤ Vsekakor si jo fantje zasluĹžijo, kajti ne gre pozabiti, da

trener uvrĹĄÄ?a v postavo tudi igralce, ki so ĹĄe nedolgo tega igrali za mladinsko moĹĄtvo.

Rudar v osmini finala pokalnega tekmovanja

PrejĹĄnji teden je steklo tekmovanje za slovenski nogometni pokal. Naslov brani Olimpija, ki je bila tako kot Maribor, DomĹžale in Mura v prvem krogu prosta. Ta ĹĄtiri moĹĄtva so se neposredno uvrstila v drugi krog.

NogometaĹĄi velenjskega Rudarja so v uvodnem krogu v edinem prvoligaĹĄkem dvoboju po podaljĹĄkih s 4 : 1 v gosteh izloÄ?ili ljubljanski Bravo, ki je od 76. minute imel igralca manj, in se uvrstili v osmino finala. Po rednem delu je bilo 1 : 1.

Rudar spet v Ljubljano – k Olimpiji

Torkov Ĺžreb na sedeĹžu Nacionalnega nogometnega centra Brdo pri Kranju velenjskim nogo-

TAKO so igrali Prva liga TS, 6. krog Mura - Rudar Velenje 2:0 (0:0) Strelca: 1:0 BobiÄ?anec (50.), 2:0 MaroĹĄa (75.).

Mura: Obradović, Ĺ turm, Karamarko, MaruĹĄko, Kous, Ĺ porn, Kozar, BobiÄ?anec (od 86. Brkić), Ĺ uĹĄnjara, Horvat (od 70. KarniÄ?nik), MaroĹĄa (od 81. Mulić).

Trener: Ante Ĺ imundĹža.

Rudar: Stopajnik, Trifković (od 64.

Lovenjak), Kaťnik (od 60. Hrubik), Filipović, Drugi rezultati: Bravo – DomŞale 0:0, Celje – Maribor 2:1 (1:0),

Žiga Škoflek odhaja v Rusijo.

metaťem ni bil naklonjen. V ljubljanskih StoŞicah se bodo pomerili z braniteljem naslova Olimpijo. Drugi pari osmine finala so: TKK Tolmin - Celje, Nafta 1903 – Krťko, Aluminij - CB24 Tabor

SeŞana, Triglav – Mura, Brda DomŞale, Kalcer Radomlje - Gorica, Koper – Maribor.

Tekme bodo 11. oziroma 18. septembra.

Tabor – Triglav 2:0 (1:0), Aluminij – Olimpija 1:0 (0:0) Vrstni red: 1. Aluminij 14 (7:2), 2.

Olimpija 13 (13:5), 3. Mura (tekma manj) 11 (12:7), 4. Celje (tekma manj) 9 (11:9), 5. Tabor 9 (7:8), Maribor 6 (8:8), 7.

Triglav 6 (9:14), 8. Bravo 5 (6:9). 9. Rudar 3 (6:12), 10. DomĹžale 2 (8:13).

Krefl, Kobiljar, Trener: Janez Žilnik.

RdeÄ?i karton (dva rumena): Ovbokha Agboyi (76) Bravo.

Drugi rezultati: Videm pri Ptuju CherryBox 24 Tabor SeĹžana 1:4 (1:1), Kety Emmi Bistrica - Brda 5:6 (2:2, 1:2) po enajstmetrovkah, Bled Hirter - Celje 1:3 (0:3), BreĹžice Terme ÄŒateĹž - Triglav Kranj 1:2 (0:2), Grad - KrĹĄko 1:4 (0:0), Tehnotim Pesnica - Gorica 1:5 (0:2), Odranci - Aluminij 1:3 (0:2), Tolmin Ĺ ampion Celje 3:2 (2:0), Tinex Ĺ enÄ?ur Nafta 1903 0:1 (0:0), S. Rojko Dobrovce - Kalcer Radomlje 0:10 (0:4), Koper Beltinci Klima Tratnjek 6:0 (2:0).

Bravo – Rudar Velenje 1:4 (1:1) Strelci: 0:1 Petrović (30.), 1:1 Nukić (74.)

1:2 Krefl (95.), 1:3, Tomaťević (107.), 1:4, Radić (111.).

Rudar: Pridigar, Hrubik (od 91. KaĹĄnik), TomaĹĄević, Trifković (od 84. Lovenjak), Petrović (od 62. Radić), VoĹĄnjak, Filipović, Kitek, Pljava (od 74. ÄŒrnÄ?iÄ?),

đ&#x;”˛

S. Vovk

Ose ĹĄe lovijo formo Velenjski rokometaĹĄi so se v petek odpravili na turnir proti Avstriji, ki je potekal od 16. do 18. avgusta

Ĺ PANSKI VEÄŒER S FLAMENKOM

Na turnirju, ki je potekal v avstrijskih mestih Gradec, Leoben, Bruck in Barnbach je sodelovalo 8 ekip. V skupini A so bili poleg slovenskih predstavnikov ĹĄe dve avstrijski ekipi (HC Bruck, Union Juri Leoben) ter Ĺ vicarji (Pfadi Winterthur). V skupini

s ĹĄvicarsko ekipo Pfadi Winterthur. Tekma po dveh podaljĹĄkih ĹĄe vedno ni dala zmagovalca, zato so sledile sedemmetrovke. V igri Ĺživcev so bili bolj zbrani Ĺ vicarji, ki so tekmo dobili z rezultatom 32 : 29.

Varovanci Zorana JoviÄ?ića so

ga dosegli na turnirju, ni bil slab, vendar pa bi lahko iz danih priloĹžnosti iztrĹžili ĹĄe kaj veÄ?. Ampak nimamo kaj, ĹĄe vedno smo v pripravljalnem obdobju in ĹĄe vedno smo v procesu uigravanja.

Imamo tudi nekaj manjĹĄih poĹĄkodb, tako da nismo popolni.

B, s katero se je v nedeljo kriŞala skupina A, pa so nastopile ekipe Dinamo Bukarest, HSG Graz, HSG Bärnbach/KÜflach ter ATV Trofaiach.

RokometaĹĄi Gorenja so v petek turnir zaÄ?eli odliÄ?no z zmago proti ekipi HC Bruck z rezultatom 35 : 30.

V soboto je ose Ä?akal obraÄ?un

v nedeljo odigrali zadnjo tekmo turnirja v Avstriji. Po sobotnem nesreÄ?nem porazu so se velenjske ose pomerile z ekipo HSG Graz za konÄ?no 3. mesto na turnirju. Tokrat so bili zopet uspeĹĄni. KonÄ?ni izid na semaforju je bil 31 : 28 za velenjske ose.

David MiklavÄ?iÄ?, kapetan Gorenja Velenja: ÂťRezultat, ki smo

Menim pa, da je ĹĄe vedno bolje, da se nam te stvari dogajajo v pripravljalnem obdobju, kot pa da bi vrh dosegli Ĺže sedaj in bi potem, ko bi ĹĄlo zares, popustili. Res pa je, da bomo morali ĹĄe veliko delati, ampak to smo tudi priÄ?akovali.ÂŤ

Flamenko program s skupino FLAME & CO.

Flamenko meni 10 â‚Ź

30. 8.

OB 19. URI Vstopnine ni.

Rezervacije: 03/ 586 64 62

đ&#x;”˛

Foto: Jurij VoduĹĄek

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 17

Janji ĹĄe tretje zlato

Znani obrazi bodo prekriĹžali teniĹĄke loparje

Tokio – Janja Garnbret (Ĺ aleĹĄki AO – sicer doma v Ĺ martem pri Slovenj Gradcu) je na svetovnem prvenstvu v ĹĄportnem plezanju na Japonskem osvojila ĹĄe tretjo zlato kolajno. Po balvanih in teĹžavnosti je v HaÄ?iodĹžiju naslov svetovne prvakinje osvojila tudi v olimpijski disciplini – olimpijski kombinaciji. Kot prva v zgodovini tega ĹĄporta je osvojila hat-trick zmag na enem prvenstvu, v dveh disciplinah pa je ubranila naslov prvakinje.

Radio Velenje na Jadranu

Velenje – V soboto, 24. avgusta, bo v TeniĹĄkem centru Jezero potekal tradicionalni Ĺže 32. VIP CUP turnir. UdeleĹženci (znane osebnosti iz politiÄ?nega, gospodarskega in druĹžabnega Ĺživljenja) se bodo lahko pomerili v tenisu, golfu, laserskem streljanju, testnih voĹžnjah ‌ Osrednji dogodek bo tradicionalni teniĹĄki turnir dvojic. Organizatorji so poskrbeli tudi za pester spremljevalni đ&#x;”˛ program.

DopustniĹĄki Ä?as je ĹĄe vedno na viĹĄku, je pa v veliki meri potonilo v pozabo nekdaj tako priljubljeno poĹĄiljanje razglednic. A se zato vsake toliko bolj razveselimo. Nekaj naĹĄih posluĹĄalcev Radia Velenje in bralcev NaĹĄega Ä?asa ostaja vseeno zvestih stari tradiciji in nam ĹĄe vedno na klasiÄ?ni naÄ?in poĹĄilja pozdrave z razliÄ?nih koncev sveta. Zahvaljujemo se jim, saj smo jih resniÄ?no zelo veseli in ob takĹĄni priloĹžno-

Med snemanjem spota za Bicy

Peti pokal ÂťFlosarÂŤ MatjaĹžu UgovĹĄku

Garnbretova je na Japonskem naĹĄi drĹžavi priplezala osemnajsto odliÄ?je na svetovnih prvenstvih v ĹĄportnem plezanju. Na Japonskem je svojo prvo kolajno (srebrno) na svetovnih prvenstvih osvojila tudi Mia Krampl, ki je bila v teĹžavnosti slabĹĄa le od Garnbretove.

Potem ko je v letoĹĄnji sezoni dosegla nov zgodovinski mejnik z nizom ĹĄestih zaporednih balvanskih zmag v svetovnem pokalu, je bila Janja Garnbret razred zase tudi na najpomembnejĹĄi preizkuĹĄnji v sezoni. PrepriÄ?ljivo je najprej ubranila naslov svetovne prvakinje v balvanskem plezanju, nato pa si je podredila konkurenco tudi v teĹžavnosti. V hitrostnem plezanju pa je morala priznati premoÄ? konkurentkam.

Ostalo je le ĹĄe tekmovanje v plezalnem maratonu, v katerem si je Ĺželela nove potrditve, da je trenutno najbolj vsestranska ĹĄportna plezalka na svetu.

V finalu maratonske preizkuĹĄnje je nastopilo osem tekmovalk, ki so v nedeljo premagale kvalifikacijsko sito. Tam je Garnbretova zaradi slabĹĄega nastopa v teĹžavnosti osvojila tretje mesto.

Tudi zaÄ?etek finalnega nastopa, v katerem morajo plezalke doseÄ?i Ä?im boljĹĄe uvrstitve v hitrostnem, balvanskem in teĹžavnostnem plezanju, se Janji ni najbolj posreÄ?il. Po hitrosti je bila ĹĄesta, se nato po balvanski preizkuĹĄnji povzpela za dve stopniÄ?ki, na svetovni vrh pa se je po hudem boju zavihtela z zmago v teĹžavnosti.

Pri komaj dvajsetih letih ima Garnbretova s svetovnih prvenstev sedem kolajn, od tega ĹĄest zlatih, s Ä?imer je Ĺže postala najuspeĹĄnejĹĄa tekmovalka v zgodovini ĹĄportnega plezanja. Pred njo ĹĄe nobeni plezalki v zgodovini ni uspelo osvojiti treh zlatih medalj na istem prvenstvu.

Izjemno navduĹĄenje ob njenem velikem uspehu seveda ni delila le sama. ÄŒestitke so in ĹĄe vedno deĹžujo od vsepovsod. PridruĹžuje se jim tudi vodstvo obÄ?ine Velenje, kjer Ĺžupan Bojan KontiÄ? poudarja, da so nanjo zelo ponosni ter da je Janja zaradi svojih rezultatov Ĺže lani postala ĹĄportnica leta obÄ?ine Velenje. NavduĹĄeni so tudi nad njenim trenerjem in selektorjem slovenske reprezentance v ĹĄportnem plezanju, VelenjÄ?anom Gorazdom Hrenom.

Na Ljubnem ob Savinji so se na vseslovenskem tekmovanju v hitrostnem kiparjenju z motorno Ĺžago pomerili predvsem zgornjesavinjski asi.

Na poligonu v Vrbju so se vĹžgali Vincenc Roban in premierno njegova hÄ?i Gabi Roban, ter Matija Vavdi, vsi iz SolÄ?ave, Peter Bastl iz BoÄ?ne, MatjaĹž UgovĹĄek iz Gornjega Grada, Jernej VerbuÄ? iz Ĺ mihela nad Mozirjem ter veÄ?kratni slovenski ĹĄampion, domaÄ?in Tadej Brgles. Na vzorno pripravljenem tekmovaliĹĄÄ?u so

in dokonÄ?ati zamisel ter prepriÄ?ati Ĺžirante, da njen izdelek Ä?im boljĹĄe ocenijo. Ker pri marsikom ni bilo do zadnjega videti, kaj bo nastalo pod ostrino Ĺžagnih sabelj, rezkalnih orodij in polirnih pripomoÄ?kov, je bila tekma zanimiva vse do konca. VerbuÄ? in UgovĹĄek sta iz lesa izoblikovala vsak svojega orla, Vavdi je vdihnil karakter moÄ?nemu solÄ?avskemu bikcu, Vinko Roban je iz debla ustvaril velik hrastov cvet, Tadej Brgles pa je tokrat presenetil s harmoniko frajtonarico

sti tudi sami sebi obljubimo, da bomo tudi napisali ĹĄe kakĹĄno in s tem razveselili prijatelje, znance, sodelavce ‌ Seveda pa dobivamo od vas, dragi naĹĄi prijatelji bralci in posluĹĄalci, sporoÄ?ila tudi po elektronskih medijih. PrejĹĄnji teden nas je razveselila naĹĄa zvesta posluĹĄalka SaĹĄa, ki nam je poslala fotografijo s pripisom Radio Velenje tudi na Jadranu. Hvala SaĹĄi đ&#x;”˛ mz za dobro reklamo.

Kapelarji v Stari vasi

V KS Stara vas imajo poleg upokojenskega druĹĄtva in druĹĄtva StarovaĹĄkih veseljakov tudi prav posebno druĹĄtvo Kapelarjev. Posamezni Ä?lani plaÄ?ujejo meseÄ?no Ä?lanarino v viĹĄini 5 evrov. Tako zberejo sredstva za vzdrĹževanje kapelice na KoroĹĄki cesti, preostalo pa uporabijo ali za izlete v lastni reĹžiji ali v okviru KS. Posamezne vÄ?lanjene druĹžine po eno leto skrbijo za urejenost kapelice in vsako leto se 15. avgusta zberejo na druĹženju in hkrati naredijo primopredajo kljuÄ?ev.

Njihov predsednik je Ivan StrmÄ?nik, blagajniÄ?arka Olga Lukanc, odđ&#x;”˛ Peter KavĹĄek govoren za vzdrĹževanje pa je Alojz Lukanc.

Slovenski ĹĄampion Tadej Brgles je na koncu uglasil frajtonerico

KOZJAK POJE IN IGRA

đ&#x;”˛

V Velenju drĹžavno prvenstvo v SUP sprintu V soboto, 24. avgusta, bo v Velenju veslaĹĄki praznik. Ĺ portno druĹĄtvo Zoo station Velenje namreÄ? organizira Ĺže 5. "Paddle the lake". LetoĹĄnji tradicionalni veslaĹĄki praznik zopet prinaĹĄa na Velenjsko plaĹžo dobro vzduĹĄje. Dogodek bo letos dobrodelno obarvan, obeta se tudi nekaj novosti. „Dan ob jezeru" se bo zaÄ?el s SUP jogo na gladini jezera, ki se bo ponovila Ä?ez dan ĹĄe dvakrat. Nadaljevali bodo z zabavno SUP tekmo za rekreativce in navijanjem za tekmovalce v sprintu drĹžavnega prvenstva. ÂťNa vodoÂŤ bodo povabili razna plovila na vesla in z njimi oblikovali srce

17

Ĺ PORT, MED VAMI

22. avgusta 2019

ter simboliÄ?no obeleĹžili 60-letnico Mestne obÄ?ine Velenje. Poleg simboliÄ?ne prijavnine za posamezne aktivnosti bodo sredstva zbirali tudi z draĹžbo unikatno poslikane SUP deske izpod rok lokalne umetnice Maje Lesjak Gavriloske, ki jo bodo podelili v sklepnem delu dogodka,“ je povedal vodja dogodka Miro Ĺ korjanc.

Tokrat bodo dogodek obarvali dobrodelno, podarili bodo koĹĄÄ?ek svojega srca sokrajanu DuĹĄku SupiÄ?u, ki je po nesreÄ?i s kolesom leta 2017 pristal na voziÄ?ku in zbira finanÄ?na sredstva za operacijo v Ĺ vici. đ&#x;”˛

ÂťholcmaniÂŤ prejeli le nekaj veÄ?je kose hrastovih debel ter elektriÄ?ni prikljuÄ?ek za fino obdelavo. Ko so v odmerjenem Ä?asu ene ure zapele veriĹžne Ĺžage ÂťmotorkeÂŤ, so iz kosov lesa priÄ?ele nastajati prepoznavne oblike Ĺživali ter drugih okrasnih predmetov. Motorkarski krst za Gabi Roban je pomenil tudi kondicijsko preizkuĹĄnjo, kako najhitreje oblikovati

njegove blagovne znamke ÂťBrglesÂŤ. Ĺ˝irija je na koncu ocenila, da si je zmago zasluĹžil MatjaĹž UgovĹĄek-Jamnik iz Gornjega Grada, ki je oblikoval skulpturo orla v letu in s tem prejel pokal Flosar za leto 2019. Tadej Brgles je na odliÄ?no izoblikovane mehe nasmejan zaigral in bil zadovoljen s tekmo, ki jo je v veliki meri tudi organiziral. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Z Ljudskimi pevci & godci

Sobota, 24. AVGUST IGRIĹ ÄŒE NA Ĺ PIKU

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

OGL A

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

2019

ob

18.00 uri

Zabavali vas bojo

Ansambel Vikend &

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI

22. avgusta 2019

Gasilstvo v Ĺ oĹĄtanju Ĺživi in raste VeliÄ?astno zaznamovali 140-letnico delovanja Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj - mesto – Gasilci eden od kljuÄ?nih stebrov sistema zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja v drĹžavi Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 16. avgusta – Gasilstvo na Slovenskem letos beleĹži 150-letnico delovanja. Le 10 let manj ĹĄteje Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj - mesto, ki je jubilej zaznamovalo veliÄ?astno: s spletom dogodkov od 16. do 18. avgust: s sveÄ?ano sejo druĹĄtva, dan kasneje s tradicionalnim tekmovanjem v rokovanju s starimi motornimi in roÄ?nimi brizgalnami, v nedeljo pa z otvoritvijo novega parkiriĹĄÄ?a in garaĹžo ter prevzemom novega gasilskega vozila GVM-1.

Na petkovi sveÄ?ani seji v dvorani ĹĄoĹĄtanjskega kulturnega doma

je predsednik PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto Klemen MeĹžnar med drugim dejal, da so ustanovitelji druĹĄtva zaÄ?etniki gasilstva v Ĺ aleĹĄki dolini, ki so imeli v sebi predvsem Ĺželjo pomagati bliĹžnjemu v nesreÄ?i. Postavili so trdne temelje, saj gasilstvo kljub vojnam in razliÄ?nim politiÄ?nim reĹžimom ni ugasnilo, ampak se okrepilo in raslo. Âť140 let je izjemna doba in je sad dela nesebiÄ?nih ljudi, ki so bili in so svoj prosti Ä?as pripravljeni nameniti pomoÄ?i potrebnim. Ob naĹĄem visokem jubileju me prevzema lep obÄ?utek in globoko spoĹĄtovanje do vseh Ä?lanov, ki so v mozaiku druĹĄtva pustili svoj peÄ?at. Ponosni smo

na svojo preteklost in lahko z optimizmom zremo v prihodnost, kar dokazujemo s svojim aktivnim delom v druĹĄtvu. V sodobnem Ä?asu in hitrem tempu Ĺživljenja je gasilstvo ohranilo svoje vrednote, kot sta tovariĹĄtvo in solidarnost, naĹĄa naloga pa je, da te vrednote ohranjamo in jih krepimo.ÂŤ MeĹžnar je ĹĄe dejal, da dajejo v druĹĄtvu velik poudarek delu z mladimi, usposabljanju in opremljenosti, skrbijo za gasilski dom in njegovo okolico, ne pozabijo pa tudi na druĹžabnost. O njegovem dobrem delu priÄ?ajo ĹĄtevilna priznanja in zahvale. Ob praznovanju jubileja so si zadali nekaj ciljev, ki so jih s pomoÄ?jo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, TeĹĄa, sponzorjev in donatorjev, predvsem pa s pomoÄ?jo poĹžrtvovalnih Ä?lanov uspeĹĄno uresniÄ?ili. Vsem se je zahvalil za podporo in pomoÄ? druĹĄtvu. Svoj nagovor zbranim je MeĹžnar sklenil z Ĺželjo, Âťda gasilstvo v Ĺ oĹĄtanju Ĺživi in raste ĹĄe naprej, v nas pa krepi veliko me-

S sveÄ?ane seje ob praznovanju 140-letnice delovanja PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto

Novo parkiriĹĄÄ?e in garaĹžo je blagoslovil dekan dekanije Ĺ oĹĄtanj JoĹže PriboĹžiÄ?, ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih pa je izroÄ?il kljuÄ?e novega gasilskega vozila predsedniku druĹĄtva Klemnu MeĹžnarju (foto: mz).

ro odgovornosti, prijateljstva ter pomembno misel in hotenje: pomagati bliĹžnjemu v nesreÄ?i.ÂŤ Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih pa je menil, da so postali gasilci eden od kljuÄ?nih stebrov sistema zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja v drĹžavi in poslediÄ?no tudi v njihovi obÄ?ini. ÂťProstovoljnost, hrabrost, delavnost in poĹžrtvovalnost so odlike vseh Ä?lanov druĹĄtva. Malo je druĹĄtev, ki aktivno vkljuÄ?ujejo vse generacije, in ĹĄoĹĄtanjsko gasilsko je eno takih.ÂŤ V lokalni skupnosti se zavedajo pomena urejenosti gasilskih domov, sodobne tehniÄ?ne opreme in prevoznih sredstev, zato pomagajo pri njihovem posodabljanju ter vzdrĹževanju. V obÄ?inskem proraÄ?unu imajo za delovanje ĹĄtirih gasilskih druĹĄtev ter Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina zagotovljenih vsako leto 95 tisoÄ? evrov za delovanje in 12 tisoÄ? evrov za opremo. Prav tako je obÄ?ina zagotovila dodatni denar za ureditev parkiriĹĄÄ?a in dokumentacije pred gasilskim domom v vrednosti veÄ? kot 182 tisoÄ? evrov, za na-

Gasilci so zelo veseli novega gasilskega vozila.

kup novega gasilskega vozila za prevoz moĹĄtva je primaknila nekaj veÄ? kot 22 tisoÄ? evrov. Od TeĹĄa je odkupila rabljena vozila, ki jih je imelo druĹĄtvo v najemu, v vrednosti slabih 44 tisoÄ? evrov. Âť140 let je dolga in zavidanja vredna tradicija nekega druĹĄtva. Jubilej ni praznik samo zanj, ampak tudi za naĹĄo obÄ?ino in Ĺ aleĹĄko dolino, je praznik humanosti, zavedanja, da nismo sami, kadar nas doleti nesreÄ?a,ÂŤ je ĹĄe

dejal Menih in se zahvalil gasilcem za opravljeno delo in dobro sodelovanje.

Na sveÄ?ani seji so sosednjim ter prijateljskim gasilskim druĹĄtvom podelili plakete, mnogim prizadevnim gasilcem priznanja, vse pa so nato povabili ĹĄe k ogledu filma o zgodovini in delovanju PGD Ĺ oĹĄtanj, ki so ga posneli za jubilej. đ&#x;”˛

Voda tukaj, ogenj tam, v napad Na 36. tekmovanju v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami v Ĺ oĹĄtanju sodelovalo 18 desetin – Bolj prikaz rokovanja s staro opremo kot tekmovanje Tatjana PodgorĹĄek

tekmovanje in bolj druĹženje starejĹĄih gasilcev ter prikaz rokovanja s staro gasilsko opremo. Prav zato so na tokratnem dogodku uredili prostor, kamor so sodelujoÄ?a druĹĄtva lahko postavila na ogled svoje ÂťlepoticeÂŤ – lepo ohranjeno tehniÄ?no kulturno dediĹĄÄ?ino, s katero v mnogih gasilskih druĹĄtvih vzorno ravnajo.

PrviÄ? so lahko na ĹĄoĹĄtanjskem tekmovanju obiskovalci videli tudi tehniko gaĹĄenja s tako imenovano berglavko, ki so jo uporabljali za gaĹĄenje zaÄ?etnih poĹžarov, v izvedbi predstavnikov PGD sv. Rok.

LetoĹĄnjega tekmovanja se je udeleĹžilo 18 desetin, od tega v konkurenci motornih brizgaln ĹĄest moĹĄkih desetin, pri roÄ?nih brizgalnah pa 11 moĹĄkih in ena Ĺženska – desetina PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto. V mokri vaji z zbijanjem tarÄ? z dvema napadalnima skupinama je v moĹĄki konkurenci roÄ?nih brizgal zbrala najveÄ? toÄ?k desetina PGD LetuĹĄ pred BraslovÄ?ami in tekmovalci Pijave Gorice. Na tekmovanju motornih brizgaln pa se je najbolje odrezala desetina PGD TopolĹĄica pred PGD PaĹĄka vas in PGD PariĹžlje –Topovlje. Obiskovalce, ki so bodrili desetine, so te navduĹĄevale z opremo, oblaÄ?ili, pa tudi zanimivimi ÂťpoziviÂŤ tekmovalcem: voda tukaj, ogenj tam, v napad.

Tako kot na dosedanjih so poleg pokalov za doseĹžke organizatorji nagradili ĹĄe najmlajĹĄega tekmovalca in tekmovalko (17-letni Erik ÄŒrnko in 19-letna Tamara ÄŒrnko – oba PGD Markovci), najstarejĹĄega tekmovalca (94-letni Ivan Ĺ˝eljko – PGD Ĺ˝alna), najstarejĹĄo tekmovalko (84-letna Zala Mlakar – PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto). Podelili pa so ĹĄe praktiÄ?ne nagrade za najbolj izvirno in najbolj oddaljeno desetino. Zaboj domaÄ?ih dobrot in 3-litrski ĹĄampanjec je v obeh kategorijah prejela desetina PGD Dekani.

Na tokratnem tekmovanju so predstavniki PGD sv. Rok prikazali gaĹĄenje s tako imenovano berglavko.

đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 17. avgusta – Tretje sobote v avgustu si brez tekmovanja v rokovanju s starimi roÄ?nimih in motornimi brizgalnami v organizaciji Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj - mesto v tukajĹĄnjem okolju ne znamo predstavljati. LetoĹĄnje je bilo Ĺže 36. po vrsti. Je najstarejĹĄe tovrstno tekmovanje v drĹžavi. Klemen MeĹžnar, predsednik ĹĄoĹĄtanjskih gasilcev, je povedal, da ga ohranjajo Âťpri ĹživljenjuÂŤ, vendar si Ĺželijo, da bi bilo to manj

Od ĹĄaleĹĄkih veteranskih desetin so se v konkurenci roÄ?nih brizgaln najbolje odrezali veterani PGD Pesje. Bili so Ä?etrti.

Ĺ oĹĄtanjske gasilke na tekmovanju z roÄ?no brizgalno niso imele konkurence.

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP, KRONIKA

22. avgusta 2019

19

LuÄ?ki gasilci opremljeni z novim GVM-1 V okviru praznovanja obÄ?inskega praznika ter ob LuÄ?kih dnevih je imel svoje Ä?astno mesto tudi dogodek, ko so domaÄ?i gasilci, Ä?lani PGD LuÄ?e ob Savinji, opravili slovesni prevzem novega gasilskega vozila za prevoz moĹĄtva in opreme GVM1. Ob slovesnem dogodku jim je Ä?estital predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Ĺ˝unter, slovesne besede o odliÄ?nem sodelovanju z ObÄ?ino je izrekel Ĺžupan ObÄ?ine LuÄ?e Ciril Rosc, vozilo pa je z blagoslovom pospremil na sluĹženje gasilcem domaÄ?i Ĺžupnik Viki KoĹĄec rekoÄ?, Âťnaj vam gasilcem dobro sluĹži, a ga Ä?im manj uporabljajte ob poĹžarih in nesreÄ?ah, torej naj bo le-teh Ä?im manj!ÂŤ

PGD LuÄ?e ob Savinji ob pomembni pridobitvi GVM-1

PGD LuÄ?e se pribliĹžuje okrogli 110-letnici delovanja leta 2022. ÂťStremimo k ciljem, da smo vsak dan boljĹĄi, bolje opre-

mljeni in z veÄ? znanja ter z Ĺželjo biti to, kar smo – prostovoljni gasilci v pomoÄ? soobÄ?anom, pa je dejal domaÄ?i predsednik

druĹĄtva BoĹĄtjan Robnik, ko je predal kljuÄ?e vozila poveljniku TomaĹžu Funtku, ta pa vozniku, ki je simboliÄ?no priĹžgal modre luÄ?i na vozilu. Za gasilsko vozilo za prevoz moĹĄtva PGD LuÄ?e je bilo potrebno zbrati 52 tisoÄ? evrov, od tega jih je ObÄ?ina LuÄ?e prispevala 20 tisoÄ?. PGD LuÄ?e je opremljeno in usposobljeno za gaĹĄenje gorskih in planinskih poĹžarov, pomembne izkuĹĄnje pa so si tamkajĹĄnji gasilci nabirali ob poĹžarih na obmoÄ?ju domaÄ?e obÄ?ine in ĹĄirĹĄe, nazadnje ob razseĹžnem poĹžaru na poboÄ?jih Velikega Rogatca nad LuÄ?ami pred leti. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

nje boljĹĄe, saj je teh za 15 % manj. V nesreÄ?ah je bilo hudo telesno poĹĄkodovanih 48, kar je tudi 38 % manj, ĹĄtevilo laĹžje telesno poĹĄkodovanih pa 569 oz. 12 % manj. V letoĹĄnjem letu se je najveÄ?, kar 358 prometnih nesreÄ?, pripetilo v obÄ?ini Celje, umrla pa sta dva udeleĹženca. Po ĹĄtevilu umrlih izstopajo obÄ?ine Celje, Ĺ entjur, LaĹĄko, Vransko (po 2 umrla) ter obÄ?ine Vitanje, LuÄ?e, RogaĹĄka Slatina in Velenje (po 1 smrtna Ĺžrtev).

IzstopajoÄ?i med smrtnimi Ĺžrtvami so vozniki osebnih avtomobilov, ki jih je bilo kar 6. Ostali udeleĹženci ne izstopajo, saj so poleg voznikov osebnih avtomobilov umrli ĹĄe: kolesar, peĹĄec, motorist, potnik ter voznika

Zelo dobro veste, da lepo Ĺživljenje ni le delo in ĹĄe enkrat delo. Vendar se ga zadnje Ä?ase niti ne branite, saj doma ni vse tako, kot si Ĺželite. Z delom beĹžite od skrbi, ki jih Ĺže nekaj Ä?asa kot teĹžko prtljago prenaĹĄate na svojih ramenih. Tokrat je tako resno, da si o tem ne upate govoriti z nikomer, niti s tistimi, ki ste jim take stvari vedno lahko zaupali. Ĺ e huje bo, ker boste postali ljubosumni na vse okoli vas. Zdelo se vam bo, da imajo veÄ? kot vi in da so bolj sreÄ?ni kot vi. Vse bolj Ä?utite tudi to, da partner ne deli veÄ? svojih skrivnosti z vami. ÄŒas je za odkrit pogovor, ki se mu zna izogibati. DrĹži, tokrat njegova vest ni Ä?ista.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ĺ e nekaj mirnih, skorajda zaspanih dni je pred vami. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami Ĺželeli, saj vas obveznosti ĹĄe ne bodo preganjale. Na svetlo vas ne bo zmamilo niti sonce, saj poÄ?utje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si ga Ĺželite. Zato vam bodo deĹževni dnevi veÄ? kot dobrodoĹĄli. V tiĹĄini doma, med ĹĄtirimi stenami, pa ne boste le poleĹžavali, ampak boste precej ustvarjalni. Tisti, ki ste vezani, imate sreÄ?o, da zna biti vaĹĄ partner zelo potrpeĹžljiv. Razumel bo vaĹĄo Ĺželjo po tiĹĄini in samoti, zamotil se bo po svoje. Za tiste, ki ljubezen ĹĄe iĹĄÄ?ete, pa to, da ne greste med ljudi, ni dobro. Ĺ e sreÄ?a, da tudi vi ne boste zdrĹžali prav dolgo, pogreĹĄali boste klepete s prijatelji.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

VeÄ?ina je z letoĹĄnjimi poletnimi poÄ?itnicami Ĺže konÄ?ala. Za tiste, ki ste doslej ostali doma, pa bo dovolj Ĺže to, da vas bodo ĹĄe naprej razvajale prijetne temperature, Ä?isto dovolj. SpoÄ?ili si boste ob delu v naravi in v domu, saj si zanj v prvi polovici leta niste znali vzeti Ä?asa. Naenkrat boste dobili veÄ? energije in volje do Ĺživljenja. Zato boste od nedelje dalje pogosteje naÄ?rtovali, kaj si Ĺželite tja do zaÄ?etka septembra, ko se boste prisiljeni vrniti v vsakdanjik, ki vam ne bo dopuĹĄÄ?al veliko prostega Ä?asa. Po dolgem Ä?asu si boste konec tega tedna privoĹĄÄ?ili zabavo, ki je ĹĄe nekaj dni ne boste pozabili. Zdravje bo dobro, po dolgem Ä?asu boste brez pripomb.

Rak od 22. 6. do 22.7.

Smrtne nesreÄ?e slabĹĄajo prometno sliko Stanje varnosti v cestnem prometu v savinjski regiji se je v primerjavi s preteklimi leti leta 2018 izboljĹĄalo, letos pa obÄ?utno poslabĹĄalo, predvsem zaradi veÄ?jega ĹĄtevila smrtnih nesreÄ?.

Iz analize varnosti v cestnem prometu v savinjski regiji je razvidno, da je bilo letoĹĄnje ĹĄtevilo prometnih nesreÄ? sicer malenkost niĹžje kot v lanskem primerjanem obdobju (-1 % oz. 13 prometnih nesreÄ? manj). Vendar pa se poslabĹĄanje prometne varnosti kaĹže pri ĹĄtevilu umrlih, saj je bilo letos Ĺže 12 smrtnih Ĺžrtev, kar je trikrat veÄ? kot v lanskem primerjanem obdobju (lani 3 smrtne Ĺžrtve).

Pri ĹĄtevilu poĹĄkodovanih udeleĹžencev je sta-

Oven od 21. 3. do 21. 4.

avtobusa in tovornega vozila. NajveÄ? hudo telesno poĹĄkodovanih je bilo pri ranljivih skupinah udeleĹžencev – najveÄ? pri kolesarjih (14) in motoristih (11). NajveÄ? laĹžje telesno poĹĄkodovanih je bilo voznikov osebnih avtomobilov (317).

Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, med drugim poudarja, Âťda je odgovoren voznik tisti, ki ne divja, ne pije in je vedno pripet ter ne telefonira. Obseg naĹĄih aktivnosti v savinjski regiji bomo ĹĄe poveÄ?ali, zagotovili bomo dodatna preventivna gradiva, prav tako naÄ?rtujemo poveÄ?ane aktivnosti ob prvem ĹĄolskem dnevu.ÂŤ đ&#x;”˛

VÄ?asih v delu iĹĄÄ?ete tolaĹžbo in uĹžitek, ker tako ubeĹžite problemom doma. Teh pa Ĺžal ĹĄe ni konec. Predolgo so se kopiÄ?ili, da bi izpuhteli v le nekaj tednih. Vseeno pa se bo v teh dneh Ĺže dalo uganiti, kakĹĄne bodo posledice. Za vas ne bodo slabe.

Tudi novica, povezana z druĹžino ali bliĹžnjim sorodstvom, bo konÄ?no dobra. Tudi zato boste laĹžje zadihali. ZaÄ?eli boste delati naÄ?rte za jesen, v katerih pa boste predvsem vi. Niti dvojina vam v teh dneh ne bo diĹĄala. Zdravje bo obÄ?utljivo, zato ne bodite preveÄ? pogumni. V niÄ?emer ne pretiravajte, sploh v ĹĄportih, ki so povezani z adrenalinom, ne! Nagnjeni boste k poĹĄkodbam.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ĺ˝e dolgo niste tako Ĺživo sanjali, kot boste prav te dni. Zbujali se boste nenaspani in utrujeni, po nepotrebnem pa vas bo grizla ĹĄe slaba vest, ker si boste Ĺželeli osebo, ki vam je nedosegljiva. Iz veÄ? razlogov. Dokler se vam vse dogaja le v glavi, dejansko pa se ni niÄ? zgodilo, ste lahko povsem mirni. O svojih sanjarjenjih raje molÄ?ite, saj bi, Ä?e bi o njih spregovorili na glas, prizadeli veliko ljudi, ki vam ogromno pomenijo. Ĺ˝e od nekdaj je za vas najveÄ?ji motiv za spremembe v Ĺživljenju ljubezen. Ta pa v resniÄ?nem Ĺživljenju zadnje Ä?ase ni niÄ? kaj Ĺživa, saj so vaĹĄa Ä?ustva do partnerja vsak dan bolj hladna. Zato tone. Pa tudi zato, ker se tudi partner ne bo veÄ? trudil, da bi zveza preĹživela. Konec poletja bo veÄ? kot pester.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ĺ˝e celo poletje se trudite, da bi bolj zdravo Ĺživeli. Ne bodite veÄ? tako strogi do sebe, sploh, ker se ne poÄ?utite niÄ? bolje, kot ste se prej. Je Ĺže res, da ste videti bolje, a zato niste niÄ? bolj sreÄ?ni. Z dobrimi navadami, ki koristijo vaĹĄemu zdravju, vseeno ne prekinite. TeĹžko ste jih osvojili, dobro poÄ?utje pa bo po letih zanemarjanja telesa in duha obÄ?utno ĹĄele, ko se bo poletje poslovilo. Takrat boste spoznali, da ste bolj imunsko odporni in da imate veÄ? energije kot nekaj let doslej. VaĹĄ novi videz bo zaÄ?el privlaÄ?iti poglede nasprotnega spola. ÄŒeprav trenutno nimate nobene Ĺželje po flirtanju, vam bo godilo, da vas opazijo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

POLICIJSKA kronika Poskus vloma v osebno vozilo

Ostal brez cross motorja

Vozil preblizu roba voziĹĄÄ?a

Velenje, 13. avgusta – Prejťnji torek je na Kosovelovi ulici v Velenju lastnik osebnega vozila zalotil neznanca, ki je vlamljal v vozilo. Ko ga je dolgoprstneŞ opazil, je stekel do vozila znamke Mazda, sive barve, sedel vanj in se odpeljal.

Pri poskusu vloma je poĹĄkodoval okno na sopotnikovi strani vozila.

Velenje, 14. avgusta – Sredi prejĹĄnjega tedna so policisti prejeli obvestilo obÄ?ana Velenja o kraji rdeÄ?ega cross motorja. Izginil je v noÄ?i iz torka na sredo izpred stanovanjskega bloka na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju.

Neznanec je lastnika motorja oĹĄkodoval za najmanj 500 evrov.

Dobrna, 17. avgusta – PrejĹĄnjo soboto popoldne se je zgodila na relaciji Dobrna–Velenje prometna nesreÄ?a, v kateri se je huje telesno poĹĄkodoval 53-letni voznik kolesa z motorjem.

Ta je vozil po regionalni cesti z Dobrne proti Velenju. Ko je pripeljal do odcepa za Lokovico, je zaradi voĹžnje preblizu desnega roba voziĹĄÄ?a zapeljal s ceste.

Pri padcu se je hudo telesno poĹĄkodoval.

Iz kleti odtujil Şensko kolo Velenje, 13. avgusta – Kraje koles se kar vrstijo. Tudi minuli torek so velenjski policisti zabeleŞili krajo Şenskega kolesa, znamke Lombardo Taranto 400, sive barve. Neznanec ga je odtujil iz kleti stanovanjskega bloka v Šaleku. Lastnico kolesa je oťkodoval za 300 evrov.

Pri padcu z delovnega odra se je hudo poĹĄkodoval SolÄ?ava, 13. avgusta – PrejĹĄnji torek se je zgodila delovna nesreÄ?a v Robanovem kotu v obÄ?ini SolÄ?ava.

Z delovnega odra, na katerem se je zlomila deska, je z viĹĄine dobrega metra padel 55-letni delavec, ki je izvajal dela s kotno brusilko. Pri padcu se je hudo telesno poĹĄkodoval.

Odtujil zlatnino in gotovino Velenje, 17. avgusta – Stanovalec iz Stantetove ulice v Velenju je policiste obvestil, da je ob vrnitvi z dopusta nekdo v Ä?asu njegove odsotnosti vlomil v stanovanje in mu odtujil nekaj kosov zlatnine.

Policisti so ob ogledu kraja kaznivega dejanja ugotovili, da je neznanec vlomil ĹĄe v eno stanovanje. Lastniku tega stanovanja pa je odtujil gotovino. Za neznancem policisti ĹĄe poizvedujejo.

Na balkonu bloka kuril papir Velenje, 18. avgusta – Minulo nedeljo je stanovalec Šaleťke ceste v Velenju poklical interventno ťtevilko 113 in policiste obvestil, da na hodniku bloka vonja dim. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je nekdo od sta-

Iz POLICISTOVE beleĹžke Otipaval jo je proti volji Velenje, 14. avgusta – Med dogodke s podroÄ?ja javnega reda in mira so velenjski policisti sredi prejĹĄnjega tedna zapisali prijavo o tem, da je dekle proti njeni volji otipaval fant, s katerim se je peljala v vozilu.

Policisti so preverili, ali gre za sum storitve kaznivega dejanja, pri tem pa ugotovili, da so podani elementi prekrĹĄka. Zoper krĹĄitelja bodo uvedli prekrĹĄkovni postopek.

Izdali so mu plaÄ?ilni nalog Velenje, 16. avgusta – PrejĹĄnji petek so policisti posredovali v lokalu v srediĹĄÄ?u mesta Velenje, kjer se je obÄ?an pod vplivom alkohola nedostojno vedel do gostov in zaposlenih. KrĹĄitelju javnega reda in mira so policisti izdali plaÄ?ilni nalog.

novalcev kuril na balkonu papir.

Zoper omenjenega policisti sedaj zbirajo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja povzroÄ?itve sploĹĄne nevarnosti.

NesreÄ?a s padalom Mozirje, 19. avgusta – V zaÄ?etku tedna so policisti obravnavali padec jadralne padalke na obmoÄ?ju Mozirja. Kot so ugotovili, je 30-letna jadralna padalka vzletela z vzletiĹĄÄ?a za jadralne padalce na Golteh ter nameravala prijadrati do planote Raduha. Zaradi nenehnih sprememb vremenskih pogojev je hitro izgubljala viĹĄino, zato je morala prisilno pristati na paĹĄniku na obmoÄ?ju Planine. Pri pristajanju se je hudo telesno poĹĄkodovala.

S policijskim helikopterjem so jo odpeljali v UKC Ljubljana, kjer je ostala na zdravljenju.

Po nekaj tedenskem preĹživljanju dnevov na prostem in veliki telesni aktivnosti, ki ste si jo privoĹĄÄ?ili v minulih poletnih dneh, vam bo prav godilo, ko se bo vreme rahlo pokvarilo. LaĹžje boste delali, pa tudi vroÄ?ine imate za nekaj Ä?asa dosti. Dela se boste lotili tudi doma. Ĺ e pred zimo boste Ĺželeli v svojem domu narediti nekaj sprememb, ki bodo osveĹžile prostore in Ä?as, ko boste veÄ? v svojem domu, naredile lepĹĄi. Priprave se bodo zaÄ?ele prav v teh dneh. Vse bo povezano s priÄ?akovanjem veÄ?je vsote denarja, ki naj bi jo dobili z neko prodajo. Kot kaĹže, bo tokrat vendarle uspelo. VÄ?asih je redno poÄ?akati, a pri vas bo ĹĄlo za sreÄ?o, da se bo sploh izĹĄlo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Zadnje Ä?ase gre pri vas vse bolj poÄ?asi. ÄŒeprav ste ob vsej svoji neodloÄ?nosti precej poÄ?asni pri urejanju uradnih zadev, boste v naslednjih dneh uÄ?inkoviti kot Ĺže dolgo ne. Ĺ e sami ne boste mogli verjeti, kako hitro vam bo uspelo urediti nekaj, Ä?esar vas je bilo kar malce strah. OdloÄ?itev, da letos zategnete pas in privarÄ?ujete za nekaj, kar si Ĺže dolgo Ĺželite, bo ĹĄe trdna. UspeĹĄni boste, zato bodo prihranki sedaj Ĺže tolikĹĄni, da lahko zaÄ?nete izbirati. Pri tem pa ne hitite. Sploh, ker je vseeno prav, da si privoĹĄÄ?ite vsaj kratek dopust. A tudi tega lahko preĹživite varÄ?no, pa vseeno dobro.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

V letoĹĄnjem avgustu ste doĹživeli Ĺže veliko sprememb. Ena od njih vas sprva ni prizadela, sedaj pa boste vse bolj pogreĹĄali ljudi, ki jih ne boste veÄ? sreÄ?evali, ker so se vaĹĄe poslovne poti razĹĄle. Zato pa boste toliko bolj veseli novega povabila k poslovnemu sodelovanju. To ne bo priĹĄlo od blizu, a vam bo vseeno tako vĹĄeÄ?, da boste krepko premislili, ali ga boste sprejeli ali ne. Tudi zato, ker vam voĹžnja zadnje Ä?ase ni veÄ? uĹžitek, boste rahlo v dvomih. A ko boste izvedeli, koliko bi lahko zasluĹžili, se bo tehtnica vsak dan bolj premikala proti odgovoru ÂťdaÂŤ, Partner vas bo podprl, ne glede na to, kako se boste odloÄ?ili. Ĺ˝eli si le, da bi bili sreÄ?ni.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Potem ko vas bodo pomirili in bo odpadla skrb, kaj se zdravstveno dogaja z vami, boste spet uĹživali v vsakem trenutku preostanka poletnih dni. NajlepĹĄe pa vam ne bo doma, ampak na sreÄ?anjih z osebo, ki vam lahko s svojo odloÄ?itvijo v kratkem povsem spremeni Ĺživljenje. V njeni druĹžbi boste Ä?utili, da ste v Ĺživljenju dosegli veliko. Da ste obÄ?utek pomembnosti potrebovali, vas bo sprva presenetilo. Ko se boste ozrli vase, pa si boste priznali, da ste vedno delali tako, da bi bilo vaĹĄe delo opaĹženo in cenjeno. To vam bo uspelo tudi sedaj, Ä?eprav cena ne bo majhna. Nekateri namreÄ? vaĹĄe odloÄ?itve ne bodo sprejeli z aplavzom.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ĺ e vedno prehitri Celje – V Ä?asu med 12. in 18. avgustom je bilo v enotedenskem vseevropskem poostrenem nadzoru hitrosti na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje izmerjenih 1047 prekoraÄ?itev hitrosti. 855 prekoraÄ?itev hitrosti je bilo izmerjenih v naselju, 172 zunaj naselja ter 20 na avtocesti.

Policisti so izdali 827 plaÄ?ilnih nalogov, izrekli 72 opozoril, napisali 1 obdolĹžilni predlog ter izrekli 91 mandatnih kazni.

ÄŒetudi ne uĹživate veÄ? v veÄ?jih druĹžbah, morate nujno vsaj na kakĹĄno kavo tudi s tistimi, ki jih nimate najraje. Dobro namreÄ? veste, da imajo veliko informacij o tem, kaj se dogaja v vaĹĄem poslovnem okolju. Ker vas to skrbi, stisnite zobe in si vzemite Ä?as za druĹženje z ljudmi, ki vam lahko odkrijejo marsikaj. TeĹžko verjetno je, da boste lahko kar koli spremenili, prednost bo le v tem, da ne boste preseneÄ?eni, ko bo priĹĄlo do sprememb. Te pa so neizogibne. Verjetno se bodo zgodile ĹĄe pred koledarskim prihodom jeseni. Poskrbite, da boste Ä?im bolj trdni in zdravi. Oboje boste potrebovali, ker se bo vaĹĄe Ĺživljenje kmalu zelo spremenilo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Sploh ne boste imeli slabe vesti, Ä?e boste kakĹĄen dan v naslednjem tednu rahlo leni. Zavedate se, da bo delovni tempo s prihodom septembra zelo intenziven, zato si boste ĹĄe vzeli Ä?as zase in za partnerja. Kmalu vas Ä?akajo velike spremembe, ki bodo od vas terjale veliko telesne energije, ĹĄe veÄ? pa dobrih Ĺživcev. Poleg tega imate kar nekaj teĹžav s svojimi Ĺželjami in priÄ?akovanji vaĹĄe okolice. VeÄ?ina od vas priÄ?akuje preveÄ?, ob tem pa sami niso pripravljeni narediti kaj veÄ? kot doslej. Temu boste prisiljeni narediti konec, pa Ä?etudi vam bo kdo od tistih, ki ga boste prisilili k delu, to zameril. Ostanite pogumni in samozavestni, saj ste jim lahko prav vi za zgled.

Naš čas, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

22. avgusta

05.50 06.20 07.00 09.15 10.35 11.30 12.00 12.25 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.10 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 23.10 00.00 00.35 01.00 01.30 01.45 01.50 01.55

04.00 10.30 11.15 11.30 14.05 15.25 16.20 17.50 18.20 18.50 19.20 20.00 20.55 21.25 22.15 22.45 23.15 00.00 00.35 04.00

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.30 23.20 00.10 01.55 02.25

Odmevi Poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 400 let iskanja, dokumentarni portret goslarja Vilima Demšarja Začnimo znova, Žoga, 2. sez., 2. sezona Za stopinjo preveč Circom Regional, Mož s harpuno, 6. del Prvi dnevnik Šport Vreme Dosje: portret Janeza Drnovška, 1. del Slovenci v Italiji, Vklop; o oglaševanju z Andrejem Pisanijem Moj gost/Moja gostja Vendegem, Szabadidős sportolók / Rekreativne športnice in športniki Armanova skrivnost II., Prerokba oraklinje, 2. sezona Zombi Lars, Fiona, 21. del, 2. sezona Poročila ob petih Šport Vreme Mestne promenade, Metlika Na kratko, Svobodna volja Žanov svet, Recikliranje, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Brezčasna Adaline, ameriški film Vreme Odmevi Šport Vreme Poletna scena Kaj pa Mojca?, dokumentarni film Mestne promenade, Metlika Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Videotrak Slastna kuhinja, Ravioli karbonara Dobro jutro, poletni izbor Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Goran Dragić Števerjan 2019, 2. del Moji, tvoji, najini, 1. sezona Moji, tvoji, najini, 1. sezona Firbcologi, O koncu sveta, grdi pisavi in življenju v EU Videotrak Urbana divjina, Prebivalci Mame (II.), 2. sezona Z Mišo: Bronja Žakelj Ambienti Avtomobilnost Bratko Bibič & The Madleys, Utrinki z domačega vrta Videotrak Zabavni kanal Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6. sez., 16. del Sreča najde pot, 18. del In prišla je ljubezen, 133. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 90. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 91. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 17. del Sreča najde pot, 19. del In prišla je ljubezen, 134. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 92. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 93. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 14. del Vedno tvoja, 1. sez., 44. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 1. del Motiv zločina, 1. sez., 6. del Inšpektor Beck, 5. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Skrbimo za zdravje, Nalezljive bolezni in cepljenja 11:00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nace Apšner - kitara (124) 18:50 Miš maš, Moje telo 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ans Petka, Topliška pomlad 21:15 Regionalne novice 21:20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu (julij 2019) 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nace Apšner - kitara (124) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

22. avgusta 2019

Sobota,

23. avgusta

05.50 06.20 07.00 09.15 10.30 11.25 12.00 12.25 13.00 13.20 13.30 13.35 15.00 16.05 16.10 16.35 17.00 17.20 17.25 17.30 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 23.05 00.50 01.15 01.45 02.00 02.05 02.10

04.00 10.00 10.30 11.15 13.50 14.30 15.00 17.00 17.55 18.25 18.55 19.25 20.00 20.45 22.25 23.25 23.55

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.05 22.35 22.40 00.20 02.00 02.30

Odmevi Poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Himalajska zgodba, dokumentarna oddaja Začnimo znova, Dopust, 2. sez.

Mestne promenade, Metlika Circom Regional, Mož s harpuno, 7. del Prvi dnevnik Šport Vreme Doberdob - roman upornika, dokumentarni film Mostovi - Hidak Bacek Jon, Piščalka, risanka Armanova skrivnost II., Varuh Namre, 2. sez.

Zombi Lars, Sirena Irena, 22. del, 2. sez.

Poročila ob petih Šport Vreme Čist zares, Sodobni ples, 2. sez.

Infodrom, poletje 2019, Kultura Frfra in Cufek, Cirkus, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ptuj 2019, 1. del Sledi, Tarok - miselna in družabna igra Vreme Odmevi Šport Vreme Poletna scena Kockar Bob, francoski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Videotrak Slastna kuhinja, Ravioli karbonara Dobro jutro, poletni izbor O živalih in ljudeh Na vrtu Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 2. del Kajak-kanu na mirnih vodah svetovno prvenstvo, posnetek iz Szegeda Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Moji, tvoji, najini, 1. sez. Čist zares, Sodobni ples. 2. sez.

Videotrak Življenja Tomaža Kajzerja, Pravica skazica, , 1. sez.

Otroci s Petrička, dokumentarni film Televizijski klub, Ljubim te, vendar imam svoje skrivnosti Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Čebelica Maja, ris.

Super krila, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Lepo je biti sosed, 6. sez., 17. del Sreča najde pot, 19. del In prišla je ljubezen, 134. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 92. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 93. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 18. del Sreča najde pot, 20. del In prišla je ljubezen, 135. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 94. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 95. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 15. del Vedno tvoja, 1. sez., 45. del 24UR zvečer Eurojackpot Ljubezen na prvo tačko, kanadski film Skrivnosti v Glenwoodu: Nevarni roman, kanadski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Blaž Pogorevc - kitara (125) 18:50 Miš maš, Moje prvo berilo 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Milje v srcu 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Ritem planet, Mary Rose 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Blaž Pogorevc - kitara (125) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

24. avgusta

06.05 06.35 07.00 07.10 07.35 07.55 08.20 08.40 09.05 09.45 10.00 10.45 11.00 11.35 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 14.15 15.05 16.00 16.30 17.00 17.10 17.15 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 19.15 19.25 19.40 19.55 20.05 21.35 22.10 22.20 22.25 22.30 23.40 00.05 00.25 00.30 00.45 00.55 01.00

06.05 07.00 09.00 11.00 11.25 12.10 13.30 15.05 18.05 19.00 20.00 21.45 23.25 00.10 01.15 02.15 04.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.45 08.05 08.55 09.20 10.45 11.35 12.30 13.00 13.30 14.50 16.00 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.50 00.05 01.45

Odmevi Poletna scena Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Moč Telebajski, Kitara Biba se giba, Biba in Lunapark Studio kriškraš, Ustvarjajmo nered!

Ribič Pepe, O odličnosti Firbcologi, O vafljih, krompirčku in dečku, ki lula Male sive celice, OŠ Elvire Vatovec Prade in OŠ Hudinja Infodrom, poletje 2019, Kultura Čist zares, Sodobni ples, 2. sez. Čarokuhinja pri atu, Avstralija Prava ideja, Peter Pišek, podjetnik leta 2018 Tednik NaGlas!, Tanja Ribič Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh Gašerbrum II, dokumentarni film Bertrand Piccard okoli sveta na sončni pogon, francoska dokumentarna oddaja Nova dvajseta, Na vlaku, 1. sez.

Na vrtu Poročila ob petih Šport Vreme Babilon.tv, Smeti Slovenski magazin Ozare Naj vam tekne, Biseri morja Reaktivčki, Narodni park Masai Mara, Kenija, risanka, 2. sez.

Vreme Dnevnik Sobotni dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Zdaj ali nikoli, španski film Ciril Zlobec - Hommage človeku, dokumentarna oddaja Poročila Šport Vreme Deklina zgodba (II.), 2. sez.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Sobotni dnevnikov izbor Utrip Šport Vreme Napovedujemo

Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Spomini, Branko Šoemen Slastna kuhinja, Špinačni ravioli Sledi, Tarok - miselna in družabna igra Revolucionarne zabave naših mladosti Televizijski klub, Ljubim te, vendar imam svoje skrivnosti Balada o pilotu, češki film Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dokumentarni film Videotrak Operna noč v Mestnem parku 2019 Imeti ali ne, ameriški film Zvezdana, Brez generalke Aritmični koncert - Hamo & Tribute 2 love Videotrak Zabavni kanal Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Robovlaki, risanka Mala miška Mia, risanka Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, risanka Luna Petunija, risanka Obuti maček, ameriški film Čista desetka, 1. sez., 1. del Čista desetka, 1. sez., 2. del Polona ga žge Polona ga žge Dan najlepših sanj Delovna akcija Naša mala klinika, 3. sez., 4. del Naša mala klinika, 3. sez., 5. del MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Vloga za Emo, slovenski film Njegovi tastari, ameriški film Ljubezen na posestvu, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Kaj jedo kunci?

09:40 Jutranji pogovori 1 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak - kitara (126) 18:50 Melje, melje mlinček, gledališka predstava Vrtca Velenje 19:15 Ustvarjalne iskrice: Stojalo za uhane (191) 19:30 Dotiki gora: Everest 1979 - 40 let vzpona po zahodnem grebenu 19:45 Vrtnarski kotiček 19:55 Napovedujemo 20:00 Novice tega tedna 20:20 Koncert Marka Škugorja, posnetek 2. dela 21:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Nives Gošnjak - kitara (126) 21:30 Lepo je biti muzikant, gledališka predstava iz Poletnega gledališča Studenec 23:10 Videospot dneva 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

25. avgusta

07.20 07.30 07.40 07.45 07.50 08.00 08.10 08.15 08.20 08.25 08.35 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 09.45 09.55 10.05 10.55 11.20 12.00 13.00 13.15 13.20 13.25 15.00 15.25 17.00 17.10 17.15 17.20 18.40 18.55 19.00 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.35 22.25 22.35 22.40 22.45 00.00 00.15 00.40 00.55 01.05 01.20 01.30 01.35

06.15 07.10 07.30 07.40 07.55 10.00 10.30 10.55 11.20 12.00 14.30 15.30 17.20 17.50 18.55 20.00 20.55 21.05 22.50 23.35 00.35 04.00

06.00 07.00 07.01 08.30 08.55 09.25 09.50 10.15 11.10 12.15 12.50 13.20 14.45 15.45 17.35 18.50 18.55 20.00 22.15 00.20 01.55

Ponedeljek, 26. avgusta

Kravica Katka, Pes in maček Lojzek, Lojzek, nariši mi kravo Milan, Milan v očkovi službi Mišo in Robi, Predstava, 1. sez.

Timi gre, Vlakec Profesor Baltazar, Rojstni dan Rija in Krokodil, Deževen dan Trobka in Skok, Reševalna akcija Malčki, Rumena roža Žanov svet, Ptice Zmajči zmaj, Iskanje v megli Reaktivčki, Partenon, Grčija, 2. sez.

Knjiga o džungli, Rdeči krokodil, 1. sez.

A veš, koliko te imam rad, okus sončnega zahoda, risanka, 1. sez.

Vse o Rozi, Jaz in moja senca Muk, Lovljenje oblakov Bacek Jon, Bik, 1. sez.

Govoreči Tom in prijatelji, Ben želi zmagati Timi gre, Reševalec Timi Prisluhnimo tišini, Hrup uničuje naš sluh Ozare Ljudje in zemlja Prvi dnevnik Šport Vreme Ptuj 2019, 1. del Nad mestom se dani, kratki igrani film AGRFT Burka zaradi burke, francoski film Poročila ob petih Šport Vreme Joker, kviz Muk, Bežeča palica, risanka Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Aenne Burda: ženska, ki si je skrojila uspeh, nemška nadaljevanka Intervju, dr. Marko Bošnjak Poročila Šport Vreme Električne sanje Miha Kralj, dokumentarni film Plesni utrinki: Romeo in Julija, Don Kihot, Ljubezen Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Napovedujemo

06.10 06.25 07.00 09.15 10.35 11.25

Videotrak Babilon.tv, Smeti Slastna kuhinja, Špinačni ravioli Carmen manet, zmagovalec tekmovanja Evrovizijski zbor leta 2017 Evrovizijski zbor leta 2019 Mame (II.), 2. sez.

Mame (II.), 2. sez.

Mame (II.), 2. sez.

Mame (II.), 2. sez.

Judo, svetovno prvenstvo, prenos iz Tokia Ambienti Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2019, 2. del Žogarija Kajak-kanu na mirnih vodah svetovno prvenstvo Videotrak Palače ljudstva Žrebanje Lota Janez Bončina Benč, 70 let, koncert Zvezdana, Brez generalke Videotrak Zabavni kanal Zabavni kanal

11.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Obuti maček, ameriški film Blaze in megakolesniki, risanka Dirka Monkart, risanka Screechers Wild: Divji obrat, risanka Pirati iz soseščine, risanka Čista desetka, 1. sez., 3. del Čista desetka, 1. sez., 4. del Polona ga žge Polona ga žge Dan najlepših sanj Delovna akcija Vloga za Emo, slovenski film MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Moja neprava žena, ameriški film Princ in jaz, ameriški film Ljubezen med prazniki, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Zakaj potrebujemo spanec?

09:40 2684. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 Poslanska pisarna, Jože Lenart, poslanec LMŠ v DZ RS 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Jutranji pogovori 1 12:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:40 Videostrani, obvestila 18:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18:45 Napovedujemo 18:50 Miš maš, Moje prvi berilo 19:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tilen Jezernik - kitara (127) 19:35 Dotiki gora: Everest 1979 - 40 let vzpona po zahodnem grebenu 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ans Petka, Topliška pomlad 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tilen Jezernik - kitara (127) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:20 Kasaške dirke, reportaža 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Torek,

11.55 12.40 12.45 13.00 13.20 13.30 13.35 14.45 15.10 16.10 16.35 17.00 17.20 17.25 17.30 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.20 23.30 00.00 00.35 01.00 01.30 01.55

04.00 10.00 10.45 10.55 12.00 14.30 15.10 16.00 16.50 17.55 18.25 18.55 19.25 20.00 21.00 21.50 23.25 00.00

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.15 22.45 23.40 00.35 02.30 03.00

27. avgusta

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro, poletni izbor Joker, kviz Intervju, dr. Marko Bošnjak Začnimo znova, Toni izterjevalec, 2. sez., 2. sez.

Obzorja duha Makroregije - Podonavska, Kje so priložnosti za mlade?

Makroregije - Podonavska, Donava, reka, ki poplavlja Prvi dnevnik Šport Vreme Za Prekmurje gre! dokumentarna oddaja Inside - Offside: V zaledju predsodkov Vezan Dober dan, Koroška Kozmo, Gostja, belgijska otroška nanizanka Zombi Lars, Polangel in mrtva ptica, norveška otroška nadaljevanka, 23. del, 2. sez.

Poročila ob petih Šport Vreme Letni oder Ruše 2019 Bacek Jon, Bleščeča okna, risanka, 3. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Platforma, 58. Beneški bienale – May you live in interesting times Žar legende Flavtistka Eva-Nina Kozmus: Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Simon Krečič (C. Ph. E. Bach: Koncert za flavto v d-molu) Blaž Šparovec, Simfonični orkester RTVS in En Shao (Carl Nielsen: Koncert za klarinet in orkester op. 57) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Napovedujemo

06.00 06.10 07.00 09.15

Zabavni kanal Videotrak Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Moč Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Med viničarijami Slastna kuhinja, Široki rezanci z račko po bolonjsko Judo, svetovno prvenstvo, prenos iz Tokia Sledi, Tarok - miselna in družabna igra Otroci na čakanju, dokumentarni film Ljudje in zemlja Judo, svetovno prvenstvo, posnetek iz Tokia Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Studio kriškraš, Ustvarjajmo nered!

Videotrak Čez planke, Ciper Votla krona (II.): Vojna dveh rož, Rihard III., 2. sez.

Adria blues, slovenski film Videotrak Zabavni kanal

14.30 15.30 16.45

24UR, ponovitev OTO čira čara, slovenska serija Dibo, risanka Čebelica Maja, risanka Super krila, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Kraljevska akademija, risanka Divja brata Kratt, risanka Lepo je biti sosed, 6. sez., 18. del Sreča najde pot, 20. del In prišla je ljubezen, 135. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 94. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 95. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 19. del Sreča najde pot, 21. del In prišla je ljubezen, 136. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 96. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 97. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 16. del Vedno tvoja, 1. sez., 46. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 2. del Motiv zločina, 1. sez., 7. del Inšpektor Beck, 7. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17.00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (128) 18:50 Pikin studio 2018 (1) 19:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Kako nas oblikujejo odnosi?

21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, ans Petka, Topliška pomlad 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (128) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Sreda,

10.40 10.50 11.50 12.20 13.00 13.20 13.30 13.35 14.50 15.10 16.10 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.00 22.40 22.45 22.50 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.35

04.00 10.30 11.15 12.00

17.55 18.25 18.55 19.25 20.00 20.05

20.40 21.45 22.45 23.10 23.40

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.25 08.50 09.15 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.15 23.15 23.45 00.40 02.40 03.10

Kultura Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Slastna kuhinja, Široki rezanci z račko po bolonjsko Tednik Začnimo znova, Nepredvideno, 2. sez., 2. sez.

Umetni raj, 50 let Slovenskega filmskega arhiva Prvi dnevnik Šport Vreme Studio City Babilon.tv, Smeti Potepanja - Barangolasok, Gyula és/in Szeged, oddaja TV Lendava Kozmo, Nepoštena igra, belgijska otroška nanizanka Zombi Lars, Vojska tujcev, 24. del, 2. sez.

Poročila ob petih Šport Vreme Želve v Sloveniji, dokumentarna oddaja Knjiga o džungli, Kdo je najpogumnejši?, risanka, 1. sez.

A veš, koliko te imam rad, Okus sončnega zahoda, risanka, 1. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Kronika Hitlerjevega življenja kako se rodi diktator, nemška Ničevo seme, novozelandska nadaljevanka Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini, Valerija Skrinjar - Tvrz, 1. del, dokumentarna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Videotrak Naj vam tekne, Biseri morja Judo, svetovno prvenstvo, prenos iz Tokia Avtomobilnost Čez planke, Ciper Judo, svetovno prvenstvo, posnetek iz Tokia Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Adrenalinci, Rafting o mladostnikih Videotrak Rossen Milanov, novi vodja simfoničnega orkestra RTV Slovenija J. Haydn, Simfonija št. 44 in Večerna pesem Bogu (Simfonični orkester RTV SLO in Rossen Milanov, Mešani zbor GM in Sebastjan Vrhovnik) Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Severina Prevara (IV.), 4. sez.

NaGlas!, Tanja Ribič Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, risanka Čebelica Maja, risanka Super krila, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Kraljevska akademija, risanka Divja brata Kratt, risanka Lepo je biti sosed, 6. sez., 19. del Sreča najde pot, 21. del In prišla je ljubezen, 136. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 96. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 97. del Lepo je biti sosed, 6. sez., 20. del Sreča najde pot, 22. del In prišla je ljubezen, 137. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 98. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 99. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 17. del Vedno tvoja, 1. sez., 47. del Preverjeno 24UR zvečer Motiv zločina, 1. sez., 8. del Inšpektor Beck, 7. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kako nas oblikujejo odnosi?

11:00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 Napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (129) 18:50 Pikin studio 2018 (2) 19:30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 2685. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:35 Dotiki gora: Tramuntana - 1.del 21:00 Kasaške dirke, reportaža 21:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (129) 21:50 Videospot dneva 21:55 Iz oddaje Dobro jutro 22:40 Kmetijski razgledi 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Nočni program

28. avgusta

06.00 06.10 07.00 09.15

Kultura Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 10.45 Ljudje in zemlja 11.30 Začnimo znova, Dan Anžetovih pravic, 2. sez., 2. sez.

12.05 Ambienti 12.40 Pozabljeni Slovenci, Ivan Oražen, dokumentarna oddaja 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Intervju, dr. Marko Bošnjak 14.35 New neighbours - Novi sosedje, Branko in Atifa, dokumentara oddaja 15.00 Pod drobnogledom - Nagyito alatt, Trianon, oddaja TV Lendava 16.05 Male sive celice, OŠ Elvire Vatovec Prade in OŠ Hudinja 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25Ko bolezen postane izziv, dokumentarna oddaja 18.00 50 knjig, ki so nas napisale, Ivan Tavčar: Visoška kronika 18.05 Knjiga o džungli, Rdeči krokodil, risanka, 1. sez.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Učitelj, francoski film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Sveto in svet, Dodajanje življenja dnevom 23.40Ko bolezen postane izziv, dokumentarna oddaja 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.15 Slovenska kronika 01.30 Šport 01.35 Vreme 01.40 Napovedujemo

04.00 10.45 12.00 14.30 15.00 16.40 17.55 18.25 18.55 19.25 20.00 20.55 21.05 21.35 22.35 22.45 23.45 00.15

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.25 08.55 09.50 10.45 11.40 12.35 13.35 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.15 22.15 22.45 23.40 00.35 02.25 02.55

Zabavni kanal Videotrak Judo, svetovno prvenstvo Čarokuhinja pri atu, Avstralija Joker, kviz Judo, svetovno prvenstvo Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Ribič Pepe, O odličnosti Videotrak Resnični svet Petra Gabriela, koprodukcijski glasbeni dokumentarni film Žrebanje Lota Zadnja beseda!, Zakulisje Zapuščina (III.), 3. sez. Žar legende Vse duše mojega telesa Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, risanka Čebelica Maja, risanka Super krila, risanka Mašine strašljivke, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Kraljevska akademija, risanka Lepo je biti sosed, 6. sez., 20. del Sreča najde pot, 22. del In prišla je ljubezen, 137. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 98. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 99. del Reka ljubezni, 1. sez., 1. del Sreča najde pot, 23. del In prišla je ljubezen, 138. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 100. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 101. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 18. del Vedno tvoja, 1. sez., 48. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 3. del Motiv zločina, 1. sez., 9. del Inšpektor Beck, 7. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 2685. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (130) 18:50 Pikin studio 2018 (3) 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Skrbimo za zdravje, Priprave na porod in babištvo 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Challe Salle, Kevin Koradin 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (130) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 21

21

PRIREDITVE

22. avgusta 2019

KOS GAJA: Migiji migajo

sko-in-mladinsko/od-4-do-8-let/leposlovje-za-otroke/migiji-migajo.html, Kristina Sluga, Bukla 147

ml – Mladina/ C – Leposlovne knjige do 9. leta

CARRANZA MAITE: Poti svobode

Tisti, ki poznamo Gajo Kos, vemo, da je ĹĄportnica po duĹĄi, ki svoj prosti Ä?as najraje preĹživlja nadvse aktivno, in Ä?e je le mogoÄ?e, v naravi. Zato ni niti najmanj nenavadno, da se je po nekaj izdanih delih za otroke lotila ĹĄe Âťzgodbarskega vodnikaÂŤ, v katerem Ĺželi razliÄ?ne ĹĄportne aktivnosti predstaviti druĹžinam, ki Ĺže migajo, pa bi poskusile kak nov ĹĄport, in navduĹĄiti tiste, ki ĹĄele razmiĹĄljajo v tej smeri. TakĹĄna je tudi druĹžina Migijev: ata

ml – Mladina/ M – Leposlovne knjige od 13. leta dalje PoÄ?itniĹĄke skrivnosti Sedemnajstletna Amalia se na proĹĄnjo Davida, fanta, v katerega je noro zaljubljena, odloÄ?i, da bo namesto v Menorci poÄ?itnice preĹživela na taborjenju v Pallarsu blizu Alors d'Isila, kjer bosta najstnika vodnika otroĹĄke skavtske skupine. Ko babici pove, kam se odpravlja, ji Ĺženica zaupa, da naj bi se v letih drĹžavljanske vojne tam skrival Amaliin pradedek Miquel, katerega skrivnostnega izginotja druĹžina ni nikoli prebolela. Dekle obljubi, da bo raziskovala, in odpotuje dogodivĹĄÄ?inam naproti. V pripovedi, v kateri se prepletata sedanjost in preteklost, glavna junakinja, vpeta v ljubezenski trikotnik, spoznava, da so nje-

VELENJE ÄŒetrtek, 22. avgust 17.00 Galerija Velenje Delavnica enkratnih spomenikov (12+) 18.00 Velenjski grad Geoforma, odprtje razstave likovne kolonije Ĺ martno 2019 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana SreÄ?anje citrarjev ob 20-letnici Citrarskega druĹĄtva Slovenije (PreĹĄmentane citre)

Petek, 23. avgust 5.00 18.00

19.00

20.00 20.00 21.00

Avtobusna postaja Velenje VisoÄ?ica, BjelaĹĄnica, Igman - PD Velenje, Komunalno podjetje Dvorana Gasilskega doma Ĺ alek Spomin na stari Ĺ alek v sliki in besedi (veÄ?er z dr. JoĹžetom Hudalesom) Klub eMCe plac BlaĹž MiklavÄ?iÄ?: Ambient Plague, odprtje razstave (Festival Kunigunda) PlaĹža Mia Mia Trnje, koncert Ĺ portno igriĹĄÄ?e GraĹĄka Gora GraĹĄka Gora poje in igra 2019 (Festival narodnozabavne glasbe) Huda luknja Noctiferia, koncert (Festival Kunigunda)

Sobota, 24. avgust 6.00

Migi, ki rad teÄ?e v klanec, mama Migi, ki raje teÄ?e po ravnem, podmladek Migijev – Cene in Ĺ pelca, ki ĹĄibata vsepovsod. A ne samo teÄ?ejo, Migiji tudi kolesarijo, hodijo v hribe, plezajo, veslajo, smuÄ?ajo, se drsajo, sankajo in ĹĄe kaj bi se naĹĄlo. VÄ?asih to poÄ?nejo v Ljubljani, kjer Ĺživijo, in njeni okolici, ko je Ä?asa veÄ?, pa se podajo na izlete po vsej Sloveniji.

Avtorica za vsak ĹĄport navede veÄ? destinacij, nekatere so bolj znane (RoĹžnik, Stol, Vogel, Bohinjsko jezero), druge manj (gora Deska, prekmurska kolesarska pot Ravenka), opiĹĄe opremo, ki je potrebna za posamezen ĹĄport, tiste, ki ĹĄe vedno oklevajo, pa skuĹĄa prepriÄ?ati ĹĄe s kakĹĄno lokalno posebnostjo, ki jo je vredno videti (Ä?rtasti medvedki, jezero v obliki srca) ali pokusiti (prekmurska gibanica, Ĺžganci in kislo mleko). Ĺ˝e migate?

Vir: https://www.bukla.si/knjigarna/otro-

7.00 8.00

ne Ä?ustvene teĹžave malenkost v primerjavi z zgodovinskimi dogodki, v katerih je bil dejavni akter njen pogumni pradedek. Avtorica izjemne pripovedne ĹĄirine je za priÄ?ujoÄ?i roman, meĹĄanico poÄ?itniĹĄkih pustolovĹĄÄ?in ter opisa teĹže dogodkov ĹĄpanske frankistiÄ?ne diktature, leta 2017 prejela nagrado Premio Hache. đ&#x;”˛

Vir: www.dobreknjige.si Pripravila Edita P. Ĺ .

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavèeva 10, 3000 CELJE

IZOBRAĹ˝EVANJE ODRASLIH V ĹĄolskem letu 2019/20 vabimo k vpisu v izobraĹževalne programe: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ĹĄtiriletni program), • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2), • BOLNIĂˆAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program), • KOZMETIĂˆNI TEHNIK (SSI, ĹĄtiriletni program).

in teèaje: • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA.

Avtpbusna postaje Velenje okolica DoliÄ?a - PD Velenje - Pilates PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Zbor na Titovem trgu OÄ?iĹĄÄ?evalna akcija urejanja breĹžin vodotokov

35 let druĹžinskega prepevanja AndraĹž nad Polzelo – Zadnji avgustovski vikend Kulturno druĹĄtvo AndraĹž nad Polzelo Ĺže tradicionalno organizira prireditev DruĹžina poje s podnaslovom Peli so jih mati moja. Prireditev bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod ĹĄotorom na igriĹĄÄ?u v AndraĹžu.

LetoĹĄnja bo jubilejna, 35. po vrsti, na njej pa se bo predstavilo 16 druĹžinskih sestavov. NastopajoÄ?e druĹžine prihajajo iz Dolenjske, Ĺ tajerske, KoroĹĄke, Prlekije, Primorske in Osrednje Slovenije.

Obiskovalci bodo sliĹĄali 32 ljudskih pesmi. Da druĹžine rade prihajajo v AndraĹž, dokazujeta tudi druĹžina Gregorc, ki bo letos nastopila Ĺže enaindvajsetiÄ?, in sestre Nedeljko z le enim nastopom manj. Vsako leto se nastopajoÄ?im na odru pridruĹžijo nove druĹžine. Letos bo takĹĄnih pet, med drugim tudi druĹžina PeÄ?ko s PaĹĄkega Kozjaka. Poleg nje se bo iz Ĺ aleĹĄke doline predstavila ĹĄe druĹžina Jelen iz Ĺ entilja pri Velenju. Med novosti letoĹĄnje jubilejne prireditve organizatorji uvrĹĄÄ?ajo poletni kino na predveÄ?er glavne prireditve. Na veli-

9.00

Velenjska plaĹža 5. Paddle the Lake 10.00 Titov trg Akt na Titovem trgu (Festival Kunigunda) 10.30 Vila Herberstein KokoĹĄka Emilija, KD GledaliĹĄÄ?e Velenje in KUD Dudovo drevo (Sobotne lutkarije) 11.00-21.00 Velenjska plaĹža Beach food festival 11.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje Voden ogled domaÄ?ije in zeliĹĄÄ?a delavnica 14.00 SrediĹĄÄ?e Velenja 4. Titov skate session (Festival Kunigunda) 17.00 Pod Ĺ aleĹĄkim gradom StarotrĹĄki dan 17.00 Titov trg Galerija nasproti galerije, razstava slik aktov (Festival Kunigunda) 18.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e GraĹĄka Gora Slavnostni koncert ansambla Ĺ tirje kovaÄ?i ob 65. obletnici delovanja z gosti 21.00 Klub eMCe plac Svemirko, Kinetical & P.Tah, Bombyx Lori, Beatmyth, koncert (Festival Kunigunda)

Nedelja, 25. avgust Avtobusna postaja Velenje SreÄ?anje na GraĹĄki Gori, PD Velenje 21.00 Klub eMCe plac Ogled filma Posledice in pogovor z ustvarjalci (Festival Kunigunda)

razstave (Festival Kunigunda) 21.00 Pred Domom kulture Velenje Yao, komedija (Zvezde pod zvezdami)

Nedelja, 25. avgust 6.30

Torek, 27. avgust 9.00-12.00 in 16.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: (Pri)srÄ?na ustvarjalnica 16.00 Klub eMCe plac (Re)use: Ne kupuj, izdeluj!, delavnica (Festival Kunigunda) 17.00 Velenjski grad Ogled gradu s pasjimi prijatelji 21.00 Klub eMCe plac Ă„tna, koncert (Festival Kunigunda)

Sreda, 28. avgust 6.00 9.00

10.00 10.00

8.00

19.00

Ponedeljek, 26. avgust 15.00 Park pred Gimnazijo Velenje Delavnica Mistika: Orientalski ples in joga (Festival Kunigunda) 18.00 Velenjski grad AnŞe Korenjak: Želenje, odprtje

Ĺ OĹ TANJ

21.00

Avtobusna postaja Velenje KoralĹĄe - PD Velenje Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Pretirana uporaba IKT pri otrocih (pogovorna delavnica) KnjiĹžnica Velenje, preddverje PleĹĄemo s Plesnim studiem N (Zabavna sreda) Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝ivimo vizijo niÄ?, predavanje Roberta Ĺ taba Galerija F-bunker Nove perspektive – na romantiÄ?no naravo subjektivnosti, odprtje razstave (Festival Kunigunda) Velenjski grad George Orwell: Ĺ˝ivalska farma (Festival Kunigunda)

AP Ĺ oĹĄtanj Planinska tura KamniĹĄka Bistrica (600m) - Orglice (870m) - KalĹĄka gora (2047m)

Ponedeljek, 26. avgust 9.00

OĹ KD Kajuh Poletni koĹĄarkarski tabor Ĺ oĹĄtanj 2019

Ĺ MARTNO OB PAKI Nedelja, 25. avgust 16.00 Prireditveni prostor pred gasilskim domom Ĺ martno ob Paki Tradicionalne vaĹĄke igre (v primeru slabega vremena bodo vaĹĄke igre 1. septembra 2019)

Ponedeljek, 26. avgusta 10.00–12.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice do Ä?etrtka, 29. avgusta)

Lunine mene

23. avgusta, ob 16.56, zadnji krajec

CITY CENTER Celje kem platnu bodo zavrteli slovenski film KoĹĄarkar naj bo. Vodja organizacijskega odbora DruĹžina poje David Zabukovnik pravi, da je po 35 letih prireditev malo drugaÄ?na, kot je bila na zaÄ?etku, a se ĹĄe vedno trudijo ohranjati njeno bistvo in pomen. đ&#x;”˛

tp

do razstavljene v grajskem atriju, najboljĹĄe pa bo tudi nagradila.

Odprtje Pikine fotografske razstave bo v torek, 3. septembra, ob 17. uri na Velenjskem gradu.

VeÄ? o nateÄ?aju, pogojih sodelovanja in oddaji fotografij pa je objavljeno na spletni strani Muzeja Velenje. đ&#x;”˛

Izteka se Pikin fotografski nateÄ?aj Namesto poÄ?itniĹĄkih le Velenje, 23. avgust – Muzej Velenje je kot soorganizator 30. Pi- ustvarjalne kinega festivala razpisal Pikin fodelavnice tografski nateÄ?aj na temo Pika

tf

se po mestu potika. Vsako leto v Ä?asu festivala je v atriju Velenjskega gradu na ogled fotografska razstava, letos pa bodo priloĹžnost za razstavljanje svojih fotografskih utrinkov dobili ĹĄaleĹĄki osnovnoĹĄolci. Otroci iz Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki namreÄ? lahko sodelujejo na Pikinem fotografskem nateÄ?aju in le ĹĄe jutri, 23. avgusta, Muzeju Velenje posredujejo fotografijo, ki se tematsko navezuje na Pikin festival ob njegovi 30- in na Velenje ob njegovi 60-letnici. Med prispelimi fotografijami bo komisija izbrala fotografije, ki bo-

Ĺ martno ob Paki – Mladinski center Ĺ martno ob Paki je tudi letos v poÄ?itniĹĄkem programu predvidel dva termina za poÄ?itniĹĄke delavnice z varstvom otrok.

Za nobenega med njima ni bilo toliko zanimanja, da bi jih tudi organizirali. Zato so se odloÄ?ili, da bodo pripravili le ustvarjalne delavnice, ki so praviloma vedno dobro obiskane.

Do konca poÄ?itnic naÄ?rtujejo ĹĄe ĹĄtiri, in sicer od ponedeljka, 26., do Ä?etrtka, 29. avgusta, od 10. do 12. ure.

ReĹžija: David Leitch Igrajo: Dwayne Johnson, Jason Statham , Vanessa Kirby, Teresa Mahoney, Idris Elba Petek, 23. 8., ob 22.10 Sobota, 24. 8., ob 22.00

100 KILOGRAMOV DO ZVEZD

đ&#x;”˛

• CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 25.8. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - LeĹĄnik je moj! • Koncert – POSKOÄŒNI MUZIKANTI – 29.8. ob 18:00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junijoktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti.

Ponedeljek- petek: 10:00 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

tp

Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).

Se Şelite nauèiti lièenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? PridruŞite se nam v enodnevnih delavnicah.

Informativni dan bo v torek, 27. avgusta 2019, ob 15. uri.

Dodatne informacije: 03 428 69 00 | 03 428 69 10 | info@szsce.si

YESTERDAY Glasbena komedija, 116 minut (VB) ReĹžija: Danny Boyle Igrajo: Lily James, Ana de Armas, Kate McKinnon, Lamorne Morris, Ed Sheeran, Sophia Di Martino, Joel Fry, Camille Chen, Alexander Arnold, Ellise Chappell, Dominic Coleman, Derek Siow Sobota, 24. 8., ob 19.50 Nedelja, 25.8, ob 18.00

HITRI IN DRZNI: HOBS IN SHAW Fast & Furious presents: Hobbs & Shaw Akcijski triler, 134 minut (ZDA)

BELI VRAN The White Crow, biografska drama, 127 minut (VB, Srbija, Francija) ReŞija: Ralph Fiennes Igrajo: Oleg Ivenko, Adèle Exarchopoulos, Ralph Fiennes, RaphaÍl Peronnaz Petek, 23. 8., ob 19.45 Nedelja, 25. 8., ob 20.15

100 kilos d'Êtoiles Mladinski film, 88 minut (Francija) ReŞija: Marie-Sophie Chambon Igrajo: Laure Duchene, Angèle Metzger, Pauline Serieys Sobota, 24. 8., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 25. 8., ob 19.00 – mala dvor.

VELIKO POPOTOVANJE The Big Trip, animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 90 minut (Rusija, ZDA) ReĹžija: Billy Frolick Slovenski glasovi: Jani Jugovic, Mirko

Medved, Tina Ogrin, Aleksander Golja, Saťo Preťeren, Peter Urbanc, Štefan Meden Petek, 23. 8., ob 18.00 sinhroniziran Sobota, 24. 8., ob 18.00 sinhroniziran Nedelja, 25. 8., ob 16.00 – sinhroniziran / otroťka matineja

YAO Komedija, 104 minute (Francija, Senegal) ReĹžija: Philippe Godeau Igrajo: Omar Sy, Lionel Louis Basse, Fatoumata Diawara Ponedeljek, 26. 8., ob 21.00 - zvezde pod zvezdami

10 LET V SLOVENIJI

Slušna centra Neuroth v vaši bližini:

Neurothovi poslovalnici v Celju 10 LET V SLOVENIJI in Velenju!

Naš čas, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 22

Velenje Šaleška cesta 19a • Tel 03/620 97 35 Celje Ljubljanska cesta 11 • Tel 03/620 77 57

22

OBVEŠČEVALEC

22. avgusta 2019

Nagradna križanka Neuroth WWW.NEUROTH.SI

RADIO VELENJE

10 LET V SLOVENIJI

Vaš pravi naslov za boljši sluh

let

Slušni center Neuroth Šaleška 19 a, 3320 Velenje Telefon: 03/ 620 97 35

10 LET V SLOVENIJI

Z najnovejšo tehnologijo do najboljšega doživetja zvoka!

Brezplačen test sluha!

Najnovejše slušne aparate s pomočjo Bluetootha enostavn o povežemo s televizijskim sprejemnikom ali pametnim telefonom, kar vam omogoča udobno gledanje televizije ali telefoniranje.

Brezplačno testirajte slušne aparate Brezplačno in povsem brez obveznosti testirajte slušne aparate z najnovejšo tehnologijo pri vodilnem slovenskem akustiku za sluh.

Neuroth: pogodbeni dobavitelj za slušne aparate ZZZS.

Prijazno in strokovno!

Rešitev vaših težav s sluhom – obiščite Neuroth!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 2. septembra 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Neuroth«.

Izžrebali bomo 3 lepe knjižne nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Na Kitajskem naznanili pilotni projekt letečih taksijev Vsi se verjetno strinjate, da bi bilo lepo, če bi se lahko izognili dolgim kolonam na cesti, še lepše pa bi bilo, če bi lahko z osebnim avtomobilom na cilj kar prileteli. To morda ni več tako oddaljena prihodnost, vsaj če se bodo uresničili načrti podjetja Ehang. To je namreč že pred časom izpopolnilo prvi dron oziroma leteči taksi za prevoz ljudi, ki je bil javnosti prvič predstavljen na sejmu potrošniške elektronike CES 2016. Ta je dejansko spominjal na manjši helikopter, ki pa za letenje uporablja štiri propelerje.

Pri podjetju EHang pa so nedavno naznanili začetek poskusnega projekta mestnega potniškega prevoza z avtonomnimi električnimi taksiji v kitajskem mestnem območju Guangzhou. S tem projektom bo podjetje EHang dejansko dobilo priložnost, da kitajskim oblastem dokaže, da se je njihovo vozilo sposobno spoprijeti z izzivi potovanja po prenaseljenih mestih. Poleg tega bo moralo še dokazati, da lahko njegovi leteči taksiji učinkovito letijo na nizki nadmorski višini z veliko hitrostjo in da lahko celotna »flota« avtonomnih zrakoplovov deluje pod nadzorom enega samega nadzornega centra. Podjetje EHang bo sodelovalo z mestnimi

Zdravniški nasveti, gostja: Marija Aritonović, dr. med. spec. interne medicine iz Bolnišnice Topolšica. Tema: gastroezofagealno refluksne bolezni

ČETRTEK, 22. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 23. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 24. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 25. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 26. avgusta

oblastmi pri gradnji omenjenega nadzornega centra, pa tudi pri načrtovanju in izgradnji infrastrukture, potrebne za zagon omrežja električnih letečih taksijev. Pri tem gre predvsem za tehnološko napredne ploščadi za pristajanje in vzlet, ki trenutno še niso na voljo.

Pri omenjenem projektu bo uporabljen leteči taksi Ehang 184 AAV (Autonomous Aerial Vehicle), ki lahko prevaža tovor do skupne teže 100 kilogramov, avtonomija delovanja po dvournem polnjenju pa znaša okoli 25 minut. Novo prevozno sredstvo ima dovolj prostora za enega človeka in manjšo potovalko, na voljo pa sta še celo klimatska naprava in bralna svetilka.

Poleg tega je novost mogoče brez težav parkirati na mesto, rezervirano za avtomobile.

Upravljanje z električnim dronom podjetja Ehang je nadvse enostavno, saj sta po določitvi končnega cilja na voljo le možnosti 'vzleti' in 'pristani', ki ju potnik izbere kar na tabličnem računalniku Microsoft Surface. Novost je bila načrtovana za potovanje na višini med 300 in 500 metri, pri čemer pa najvišja višina znaša kar 3.500 metrov. Najvišja hitrost znaša 100 kilometrov na uro, kar pomeni, da je dron primeren predvsem za premagovanje krajših razdalj. Novost seveda ne bo poceni, saj podjetje Ehang ocenjuje, da bo njihov inovativni dron v prosti prodaji na voljo za ceno med preračunanimi 185 tisoč evrov in 276 tisoč evrov.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 27. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone SREDA, 28. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Hz Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

107,8 M

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 12. do 18. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oz. alarmne vrednosti.

V tednu od 12. do 18. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 12. do 18. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. do 18. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 22. 8. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

22. avgusta 2019

mali OGLASI v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65.

ODDAM enosobno stanovanje z souporabo kuhinje in kopalnice, ugodno. Gsm: 031 747 520.

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE VIKEND z vinogradom na sonÄ?ni lokaciji blizu Mozirja, prodam.

Gsm: 041 961 948.

OSEBI ALI PARU srednjih let oddamo opremljeno enosobno stanovanje v hiĹĄi. ZaĹželena pomoÄ? pri manjĹĄih hiĹĄnih opravilih. Vse informacije na Gsm: 041 493 346 KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200.

LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov, oddam

PRIDELKI KORUZO za silaĹžo, prodam.

Gsm:041 905 999.

KROMPIR jedilni bel domaÄ?, prodamo. Gsm: 051 628 677.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

PUHALNIK, izredno malo rabljen, 7-8 m cevi, z motorjem ali brez.

280 ali 450 Eur. Gsm: 031 554 121 CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121

Ĺ˝IVALI PRAĹ IÄŒE, odliÄ?ne mesnate pasme, primerne za dopitanje na veÄ?jo teĹžo, prodaja FiĹĄar, Tabor Gsm: 041 619 372.

KUPIM METRSKA drva, kupim.

Gsm: 031 747 520.

PODARIM PODARIM potaknjence aloje vere.

Gsm: 070 678 336.

od 23. 8. do 29. 8.

- avgusta leta 1959 je zaÄ?ela poslovati druga velenjska ÂťveleblagovnicaÂŤ, imenovana spodnja Velma; - 24. avgusta 1844 se je v ArnaÄ?ah pri Velenju rodil literat in duhovnik Jernej Voh; sluĹžboval je med drugim kot stolni kanonik v Mariboru, napisal je veÄ? knjig in Ä?lankov s podroÄ?ja liturgije in cerkvenega prava; umrl je 20. januarja 1916 v Mariboru; - od 22. do 24. avgusta 1980 je dvanajst VelenjÄ?anov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vozilo ÂťspaÄ?ekÂŤ in na nogometnem igriĹĄÄ?u ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot; - 24. avgusta 1980 so odprli nov gasilski dom v Lokovici namesto gasilskega doma v DruĹžmirju, ki se je moral umakniti zaradi pogrezanja zemlje;

- 24. avgusta 1987 je RepubliĹĄki komite za varstvo okolja in urejanje prostora izdal lokacijsko dovoljenje za Ä?istilno napravo odpadnih voda Ĺ aleĹĄke doline v Ĺ oĹĄtanju; - 25. avgusta 1980 se je pri gradnji novega jaĹĄka v Prelogah zgodila huda delovna nesreÄ?a, pri kateri je zaradi eksplozije metana Ĺživljenje izgubil en delavec; - 25. avgusta 1986 je v Robanovem kotu tragiÄ?no umrl Ferdo KavÄ?nik, doma s KauÄ?elove dimnice v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju; KavÄ?nikova domaÄ?ija velja danes za najjuĹžnejĹĄo ohranjeno evropsko alpsko dimnico; - 26. avgusta 2000 se je v Velenju v organizaciji Mladinskega centra in Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba zaÄ?el Festival mladih kultur Kunigunda, v okviru katerega se je do 2. septembra zvrstilo veÄ? kot 40 prireditev; - 27. avgusta 1962 je Velenje skupaj s ĹĄtevilnim spremstvom obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito; - 27. avgusta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne zgodila huda delovna nesreÄ?a, pri kateri

SrediĹĄÄ?e Lokovice z gasilskim domom Foto Arhiv Muzeja Velenje)

so zaradi padca z viĹĄine 72 metrov Ĺživljenje izgubili trije delavci zeniĹĄke Vatrostalne; - avgusta leta 1956 je na udarniĹĄkem delu pri urejanju otroĹĄkih igriĹĄÄ?, ĹĄportnih naprav in poti okoli TuristiÄ?nega jezera v Velenju sodelovalo 4075 prostovoljcev, ki so skupno opravili 16.054 delovnih ur; povpreÄ?no je na dan na udarniĹĄkih akcijah sodelovalo od 200 do 250 ljudi; - leta 1903 se je 29. avgusta v Dramljah rodil pedagog in ĹĄportni delavec Miligoj JarnoviÄ?, ki je od leta 1946 pouÄ?eval na ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju; v pouk telesne vzgoje je uvedel rokomet in bil eden od

pobudnikov za Rokometni klub Gorenje, ki Ĺže od leta 1982 organizira tradicionalni JarnoviÄ?ev memorial v rokometu; umrl je v Ĺ oĹĄtanju 1. septembra 1981; - 29. avgusta 2001 je na evropskem atletskem prvenstvu specialne olimpijade v madĹžarskem Debrecenu varovanec VDC JeĹžek iz Velenja Sebastijan Zupanc osvojil srebrno medaljo v teku na 800 metrov; - 29. avgusta 2004 so na velenjskem kotalkaliĹĄÄ?u priredili 10. jubilejni ÂťcurkomatÂŤ, na katerem se pje omerilo 24 gasilskih ekip.

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure) 24 in 25.8. 2019, Ivan JaneĹžiÄ?, dr. dent. med.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje

•

POROKE

• •

SMRTI •

AĹžman Terezija, roj. 1928, Ĺ martno ob Paki, PaĹĄka vas 22

com

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva Ni objav.

radio velenje

Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, JENKOVA, 123,1 m2, adaptirano l. 2019, 10/10 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a).

Cena: 125.000 â‚Ź.

•

Damijan KljajiÄ?

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

đ&#x;”˛

107,8 MHz Prodaja, posest, kmetija: LOPATNIK, 148.394 m2, kmetija s stanovanjsko hiĹĄo zgrajeno 1997 v izmeri 194 m2 ter gospodarskim poslopjem v izmeri 118 m2.

Cca 12,7 hektarja gozda in cca 2 hektarjem travnikov. Cena: 225.000 EUR.

Hudovornik Ludmila, roj. 1931 Velenje, Laze 56B Plaznik Karolina, roj. 1921, Velenje, Cesta V/7 Pajer Ivanka, roj. 1933, Velenje, Podkraj pri Velenju 27 KrpiÄ? FranÄ?iĹĄka, roj. 1939, Velenje, Podgorje 10

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Ĺ portni park Jezero, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 8. avgusta 2019 so: •

Ida Jelenko, TopolĹĄica 169, 3325 Ĺ oĹĄtanj • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje • Anica ÄŒerenak, ÄŒufarjeva 3, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prejem nagrade prejeli po poĹĄti.

ReĹĄitev kriĹžanke: PRENOVLJENA UMETNA TRAVA.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

ZAHVALA

LJUDMILA – MILKA HUDOVORNIK Laze 56b, Velenje

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

1931 – 2019 Ob izgubi naĹĄe drage mame, babice in taĹĄÄ?e se zahvaljujemo za nesebiÄ?no pomoÄ? vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, Krajevni skupnosti Ĺ entilj, osebju bolniĹĄnice TopolĹĄica, kolektivu Veplasa Velenje, Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina, DruĹĄtvu upokojencev Ĺ entilj, pogrebni sluĹžbi Usar in gospodu Ĺžupniku za opravljen obred. Ĺ˝alujoÄ?i domaÄ?i

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 22. 8. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Vse veÄ? obÄ?anov posega po ekoloĹĄko pridelani zelenjavi in sadju LetoĹĄnji vremenski pogoji so za pridelovalce sadja in zelenjave zahtevni Jasmina Ĺ karja

LetoĹĄnja sezona sadja in zelenjave ni najboljĹĄa, saj nanjo vplivajo suĹĄa, pogosto deĹževje in vroÄ?ina. Zato je napad bolezni in ĹĄkodljivcev bolj pogost in prihaja do manj pridelka. Lokalni pridelovalci svoje najboljĹĄe izdelke prinesejo na trĹžnico in ponudijo kupcem, ki se zavedajo pomena lokalno in ekoloĹĄko pridelane hrane. UvoĹženo sadje in zelenjava jim sicer predstavljata

lek vseeno lep, pravijo prodajalci na velenjski trĹžnici. Za proizvodi s kmetij so razliÄ?ne zgodbe. Na koncu je pomembno, da zagotavljajo kakovost in zaupanje potroĹĄnika, pravijo soglasno. ÂťPridelava sadja in zelenjave je letos teĹžja zaradi vremenskih razmer, maj je bil mrzel in hladen, nato smo imeli suĹĄo, zato je pridelava oteĹžena. Ĺ e vedno pa, Ä?e nekaj nasadiĹĄ, nekaj tudi zraste,ÂŤ pravi Alenka KlanÄ?nik.

VeÄ?je koliÄ?ine sadja in zelenjave

trebno za rast in razvoj,ÂŤ ĹĄe pravi KlanÄ?nikova, ki na velenjski trĹžnici ponuja svoje izdelke. Veseli jo zavedanje, da ljudje vedno bolj cenijo in se zavedajo pomena lokalno in bioloĹĄko pridelane hrane. Da je bolj zdrava, da ni transporta in je pridelana najbolj naravno. ÂťVsi teĹžimo k uporabi Ä?im bolj naravnih sredstev,ÂŤ ne uporabljamo herbicidov. ÂťVeseli nas, da je vedno veÄ? zavedanja med mladimi, ĹĄkoda le, da se kmetije premalo povezujemo.

Glede na to, da smo majhni, bi

ne pred vremenskimi razmerami, pridelek pa lepĹĄi. Trenutno je paradiĹžnik obarvan rdeÄ?e in dobro zori, buÄ?ke so tudi lepe, nizek fiĹžol pa je zaradi polĹžev, miĹĄi in deĹžja letos slab,ÂŤ pravi sogovornica Dragica. ÂťLokalna pridelava hrane je v porastu in se to pozna tudi pri kupcih, ki se zavedajo, da je doma pridelana hrana bolj zdrava, saj jo z njive pripeljeĹĄ na trĹžnico,ÂŤ pravi TomaĹž Imperl. ÂťImamo redne stranke, ki vedo, kaj pridelujemo, da je pridelano na-

ĹĄki pridelavi je tudi mogoÄ? izpad pridelka,ÂŤ pravi Zvonka Oblak.

Glede na to, da ponujajo le svoje produkte, je sledljivost in nadzor enostaven. Opravljajo redne, nenapovedane in napovedane kontrole, ki jih uspeĹĄno prestajajo, brez veÄ?jih teĹžav, le veliko Ä?asa porabijo za potrebno birokracijo, ki pa je tudi pri tej stroki nujno potrebna. Meni-

Konkurenca je dobra, pa se strinjajo vsi. Kljub njej si vsakdo, ki Ĺželi delati, najde svoj kos kruha. Idej je veliko, kot tudi nasvetov. Npr. da je dobro uĹživati pridelke predvsem v Ä?asu njihove naravne sezone pridelave.

In kakĹĄen bo september? Vsako leto je teĹžje pridelati zelenjavo in sadje, pravijo kmetje. Ko Ĺže misliĹĄ, da te niÄ? ne more pre-

Zvonka Oblak: ÂťPridelovanje v rastlinjakih je za rastline manj stresno.ÂŤ

Alenka KlanÄ?nik: ÂťVsa zelenjava letos pri zorenju zamuja.ÂŤ

TomaĹž Imperl: ÂťVse pridelamo naravno, brez ĹĄkropljenja.ÂŤ

konkurenco, a se tisti bolj ozaveĹĄÄ?eni zavedajo butiÄ?no pridelane hrane.

Prvi znaki slabĹĄe letine so bili vidni Ĺže spomladi, ko smo imeli precej deĹževja. Vsa zelenjava letos zamuja za teden do ĹĄtirinajst dni pri zorenju, a je pride-

nasadijo tudi na ekoloĹĄki kmetiji Mlinar, da tudi v slabĹĄih vremenskih pogojih nekaj pridelajo. ÂťV rastlinjaku je vse bolj kontrolirano, rastline doĹživijo manj stresa. Je pa potrebno poskrbeti tudi za senÄ?ila, namakalni sistem, da rastline dobijo vse po-

laĹžje nastopali na trgu, Ä?e bi bili bolj povezani. V drugih drĹžavah so dobre prakse,ÂŤ ĹĄe pravi sogovornica s kmetije KlanÄ?nik.

Pri pridelavi zelenjave opaĹžajo precej neugodne razmere zaradi precejĹĄnje koliÄ?ine deĹžja, ki povzroÄ?a mnoge bolezni tudi pri Vrtnarstvu in Kmetiji Imperl iz Florjana. ÂťZato je pridelava v rastlinjakih bolj ugodna, ker je zaĹĄÄ?ite-

ravno, brez ĹĄkropljenja. Stranke se rade vraÄ?ajo,ÂŤ ĹĄe povedo.

Tudi ponudba hrane z ekoloĹĄke kmetije Mlinar je sestavljena izkljuÄ?no iz ekoloĹĄkih pridelkov oziroma proizvodov, ki jih pridelajo in predelajo na kmetiji. ÂťSamo tako lahko potroĹĄniku zagotavljamo kakovost. Glede koliÄ?in pa so stranke Ĺže navajene, da ko imamo, lahko ponudimo, ko zmanjka, pa ne. V ekolo-

jo pa, da bi morali biti potroĹĄniki obveĹĄÄ?eni o izvoru, sledljivosti produktov, ki jih na trĹžnicah ponujajo kmetje. ÂťImamo dolgoletno tradicijo in v teh letih smo si s poĹĄtenim naÄ?inom dela pridobili zaupanje.

Imamo zveste in "zlate" stranke, ki razumejo naĹĄ naÄ?in predelave.

Menimo, da ponujamo zdrava, neoporeÄ?na in kakovostna Ĺživila, z ekoloĹĄkim certifikatom, ki so tudi cenovno dostopna ĹĄirĹĄi populaciji. Pri nas velja pravilo, da Ä?e je letina uspeĹĄna, smo nagrajeni vsi,ÂŤ ĹĄe pove Zvonka.

senetiti, se spopadaĹĄ z novimi izzivi, bodisi vremenskimi, ĹĄkodljivci ali z boleznimi. Je pa dejstvo, da brez niÄ? ni niÄ?. V vsakem trenutku je potrebno gledati predvsem pozitivno na letino.

Tudi v tem aktualnem, ki je namenjen paradiĹžniku, buÄ?kam, zelju, fiĹžolu, papriki, pa tudi lubenicam in melonam z domaÄ?ega vrta. DomaÄ?e je vendarle domaÄ?e. đ&#x;”˛

Glodalcem je treba prepreÄ?iti Danes bodo citre ĹĄe posebej dostop do hiĹĄe milo pele V Sloveniji se je po nekaj letih zatiĹĄja znova pojavila miĹĄja mrzlica. Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje je zaznal porast bolezni, ki se obiÄ?ajno pojavlja v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje veÄ? zadrĹžujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu.

Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi – taborjenjuem, kopanjem, zlasti na divjih kopaliĹĄÄ?ih, rekreacijo oziroma tam, kjer so vidni sledovi ali iztrebki glodalcev. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeĹželju in se ne prenaĹĄa s Ä?loveka na Ä?loveka, pojasnjujejo na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje. Kot je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica ObmoÄ?ne enote Celje, so s celjske regije do sedaj prejeli prijavo za 11 bolnikov, od tega je 7 moĹĄkih in 4 Ĺženske, ki so potrebovali bolniĹĄniÄ?no zdravljenje. ÂťKakĹĄna bo dinamika bolezni v priho-

dnje, je teĹžko napovedati, je pa dejstvo, da je letos miĹĄja mrzlica v porastu,ÂŤ je ĹĄe dodala Trop Skazova. Bolniki prihajajo iz Ĺže znanih ĹžariĹĄÄ? – 62 iz mariborske zdravstvene regije, 53 iz ljubljanske, 46 iz novomeĹĄke, 19 iz koroĹĄke regije, 11 iz celjske, 7 iz murskosoboĹĄke, trije iz kranjske, dva iz goriĹĄke ter eden iz koprske regije. Marjana Simetinger z ObmoÄ?ne enote Ravne na KoroĹĄkem pa je dodala, da je na KoroĹĄkem v zadnjem Ä?asu za to boleznijo zbolelo 14 moĹĄkih in 5 Ĺžensk. 15 obolelih je z UE Radlje ob Dravi, po dva pa z UE Slovenj Gradec in Ravne na KoroĹĄkem.

Za prepreÄ?evanje okuĹžb z virusom miĹĄje mrzlice je po nasvetih NIJZ pomembno glodalcem prepreÄ?iti dostop do hiĹĄe, poskrbeti za varno odstranjevanje odpadkov hrane in tako prepreÄ?iti morebitne okuĹžbe. đ&#x;”˛

Beach food festival na Velenjski plaĹži To soboto, 24. avgusta, bo od 11. do 21. ure na Velenjski plaĹži potekal 'Beach food' festival. To bo velika trĹžnica sveĹžih poletnih kulinariÄ?nih dobrot. Velenjska plaĹža bo zadiĹĄala po raznolikih jedeh z vseh koncev Slovenije. Ljubitelje piv bo navduĹĄila ponudba kraft piv, na svoj raÄ?un pa bodo priĹĄli tudi navduĹĄenci gina. Obiskovalcem priporoÄ?ajo, da se na dogodek odpravijo peĹĄ, s kolesom ali uporabijo brezplaÄ?ni mestni avtobus Lokalc. đ&#x;”˛

mz

Na letoĹĄnjem festivalu gostili avstrijski trio Tschejefem, pevko Ljobo JenÄ?e in citrarja TomaĹža Plahutnika, nocoj pa bodo 50 slovenskih citrarjev Velenje – V torek, 20. avgusta, se je s koncertom avstrijskega tria Tschejefem zaÄ?el 31. citrarski festival PreĹĄmentane citre. Sledil mu je vÄ?erajĹĄnji koncert pevke Ljobe JenÄ?e in citrarja TomaĹža Plahutnika, sklenili pa ga bodo z danaĹĄnjim sreÄ?anjem citrarjev ob 20-letnici Citrarskega druĹĄtva Slovenije. Ta bo ob 19. uri v kulturnem domu.

Festival vsa leta poleg etnomuzikoloĹĄke dimenzije instrumenta predstavlja citre tudi kot koncertni instrument. Na citrarskem festivalu so se v treh desetletjih predstavili praktiÄ?no vsi slovenski citrarji. Iz festivala se je ob jedru izvajalcev oblikovalo ter nastalo Citrarsko druĹĄtvo Slovenije, zaÄ?etno delo Marjana MarinĹĄka pa je uspeĹĄno nadaljeval do nedavnega predsednik druĹĄtva Peter Napret.

Z novim tovrstnim izzivom se v letoĹĄnjem letu sooÄ?a nova predsednica Neli Zidar Kos. Kar nekaj preteklih let so festival sklenili z vseslovenskim sreÄ?anjem citrark in citrarjev.

Letos to obujajo v obliki zakljuÄ?ne citrarske prireditve in sreÄ?anja citrar-

Uvodni koncert v festival je izvedel avstrijski Trio Tschejefem, danes pa bo vrhunec festivala s sreÄ?anjem citrarjev ob 20-letnici Citrarskega druĹĄtva Slovenije .

jev ob 20-letnici Citrarskega druĹĄtva Slovenije. Na tradicionalnem Slovenskem citrarskem veÄ?eru bo slovenska citrarska glasba zdruĹžila citrarje iz vseh koncev Slovenije.

DanaĹĄnji koncert posveÄ?en 20-letnici citrarskega druĹĄtva

Sklepni koncert Citrarskega festivala bo posveÄ?en 20-letnici delovanja Citrarskega druĹĄtva Slovenije. Najbolj mnoĹžiÄ?en dogodek festivala po udeleĹžbi nastopajoÄ?ih bo 7. Slovenski

citrarski veÄ?er, na katerem bodo sodelovali citrarji (in tudi pevci) iz vse Slovenije, Ĺže izkuĹĄeni in tudi mladi glasbeniki, kar nekaj citrarskih zasedb ter nekateri znani in Ĺže uveljavljeni citrarji in citrarke. Posebnost Slovenskega citrarskega veÄ?era je, da se na prireditvi izvaja izkljuÄ?no slovenska citrarska glasba, tako slovenske ljudske pesmi kot tudi ponarodele, in umetna avtorska in novonastala glasba, ki jo izvajajo citrarji in citrarke vseh generacij. V dvajsetih toÄ?kah se bo predđ&#x;”˛ stavilo okoli 50 citrarjev.