33-2020

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (18/290C) bo sonÄ?no, v soboto (18/300C) in nedeljo (16/260C) delno oblaÄ?no in obÄ?asno deĹževno.

ÄŒetrtek, 20. avgusta 2020

ĹĄtevilka 33 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Velenjska plaĹža veÄ? kot dobrodoĹĄla

Glasbeniki so ĹĄe vedno v karanteni Jasmina Ĺ karja

7 LetoĹĄnje poletje je muhasto na celi Ä?rti, zato pa prihaja Velenjska plaĹža toliko bolj do izraza in je tudi odliÄ?no obiskana. Blizu je in ni niÄ? hudega, Ä?e te vreme preseneti. Tako domaÄ?ini kot tudi obiskovalci iz vse Slovenije, pa tudi tujine, so jo vzeli za svojo, na sreÄ?o pa so se vsaj doslej drĹžali tudi zaradi virusa postavljenih preventivnih pravil. Vsem, ki to plaĹžo oboĹžujete, seveda Ĺželimo ĹĄe nekaj lepih sonÄ?nih plavalnih dni. (mz)

Jutri pride Kunigunda

V Gorenju do zaÄ?etka septembra 590 novih delavcev Velenje – Tako kot so v Gorenju napovedali, so zaÄ?eli takoj po koncu kolektivnih dopustov dodatno zaposlovati. Doslej so na novo zaposlili Ĺže 240 delavcev, do 1. septembra pa jih nameravajo ĹĄe dodatnih 350. Pri iskanju kadrov jim pomagajo agencije, vendar pa poudarjajo, da ne zaposlujejo preko agencij, temveÄ? neposredno v podjetje. Novozaposleni dobivajo pogodbe za doloÄ?en Ä?as, nekateri do konca oktobra, veÄ?ina pa do konca leta. Ĺ˝e tradicionalno so imeli v Gorenju v tem delu leta veliko naroÄ?il, letos pa jih je ĹĄe veÄ?, ĹĄe posebej opaĹžajo velik porast spletne prodaje. Hkrati s poveÄ?anjem proizvodnje v podjetju tudi spreminjajo poslovne modele, zmanjĹĄujejo stroĹĄke in ĹĄe naprej poveÄ?ujejo proizvodno uÄ?inkovitost.

Posebno skrb ĹĄe vedno namenjajo preventivnim ukrepom, ki so jih ĹĄe poostrili. Prav s strogim upoĹĄtevanjem preventivnih ukrepov so prepreÄ?ili ĹĄirjenje okuĹžb, Ä?eprav so imeli julija primere, ko so bili sodelavci pozitivni na Covid-19, okuĹžili pa so se zunaj podjetja, kljub temu pa v podjetju prenosa okuĹžb ni bilo. đ&#x;”˛

Velenje – Ekipa mladih kulturno-umetniťkih ustvarjalcev pod okriljem Mladinskega centra Velenje je z veliko mero prilagodljivosti in vztrajnosti uspela organizirati 23. Festival mladih kultur Kunigunda, ki ga bodo izvedli od 21. do 29. avgusta.

Okrog 60-Ä?lanska programska, organizacijska in izvedbena ekipa je letoĹĄnjo Kunigundo v duhu aktualnih razmer poimenovala kar ÂťkovidkundaÂŤ. Program bo sicer vseeno 9-dneven, vendar v primerjavi z januarskimi naÄ?rti, ko se je zaÄ?elo naÄ?rtovanje, precej okrnjen. Po ĹĄtevilnih spremembah in kompromisih se je ustalil pri 16 dogodkih, med katerimi bo 6 koncertov s 13 izvajalci, napovedujejo pa ĹĄe razstavo, instalacijo, ustvarjanje grafita, ustvarjalne in intermedijske delavnice, filmski in dramski veÄ?er, okroglo mizo in spektakel urbanih ĹĄportov. VeÄ?ina dogodkov bo s sloganom Zdrava pamet, odprto srce potekala v Letnem kinu. VeÄ? na strani 13.

mz

ZaÄ?utili veter, vodo in svobodo

đ&#x;”˛

tf

Velenje, Mozirje, 13. avgusta – Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje so se letos poleti morali prilagajati virusu, ki je vsem oteĹžil Ĺživljenje. Po tem, ko so iz varnostnih razlogov odpovedali zdravstveni letovanji ob hrvaĹĄki obali, so si Ĺželeli izpeljati vsaj ĹĄportne poÄ?itnice ÂťVeter v lasehÂŤ v Mozirju, v tamkajĹĄnjem ÂťForest campinguÂŤ. Ĺ˝eljo po nepozabnih poÄ?itniĹĄkih doĹživetjih so uspeli uresniÄ?iti 21 otrokom iz druĹžin, ki jim starĹĄi teĹžko omogoÄ?ijo poÄ?itnice.

Ne bi jim uspelo, Ä?e ne bi izvedbe petdnevnih ĹĄportnih poÄ?itnic (prviÄ? doslej) prevzela Ĺ portna zveza Velenje, izvedbo pa je podprla tudi Ĺ portna unija Slovenije. Za otroke je bila udeleĹžba na taboru povsem brezplaÄ?na, za kar sta z donacijami poskrbela tudi Rotary klub Velenje in MO Velenje.

(Nadaljevanje na 2. strani)

Medtem ko je bilo letoĹĄnje kulturno, glasbeno in festivalsko poletje preklicano, odpovedano ali prestavljeno, na kar smo se morali navaditi tako obiskovalci koncertov kot glasbeniki, ki tale Ä?as izkoriĹĄÄ?ajo za zbiranje idej, ustvarjanje in urejanje stvari, za katere v obiÄ?ajnih razmerah ni bilo Ä?asa (kar konec koncev ni tako slabo), je hkrati lahko zanje precej naporno in depresivno. Sploh Ä?e Ĺživijo zgolj od koncertov in so v teh Ä?asih ostali brez moĹžnosti zasluĹžka, ki jim pomeni naÄ?in preĹživetja. ÄŒe si v plodnih in glasbeno bogatih Ä?asih niso kaj prida prihranili in dajali na kupÄ?ek, s katerega zdaj jemljejo in plaÄ?ujejo svoje meseÄ?ne obveznosti in plaÄ?ujejo stroĹĄke ĹĄe Ä?lanom ekipe, ki jih imajo na svoji plaÄ?ilni listi, je lahko stiska kar huda. Tudi to, da mnogi najlepĹĄe pesmi ustvarijo v svoji globoki Ĺžalosti, Ä?ustveni otopelosti, hrepenenju in negotovosti, ne odtehta v teh Ä?udnih Ä?asih. Verjetno so pesmi res bolj doĹživete, vendar jim takĹĄnega Ĺživotarjenja ne privoĹĄÄ?imo.

Sploh tistim, ki ustvarjajo s srcem. Teh pa je na sreÄ?o kar nekaj, kar se je pokazalo na zaÄ?etku karantene, ko so stopili skupaj in tako pomagali premagovati dolgÄ?as, otoĹžnost in Ĺžalost ljudi. Po vzoru italijanskih glasbenikov, ki so z balkonov in oken prepevali svoje italijanske kancone, so tudi naĹĄi glasbenik poprijeli za instrumente in zaigrali za vse, ki so ostajali doma in tako pozivali drĹžavljane, da se splaÄ?a upoĹĄtevati navodila za dobro vseh nas.

TakĹĄni skupni podvigi bodo morda na dolgi rok celo obrodili sadove in poskrbeli, da bodo glasbeniki tudi v Ĺživo bolj povezano stopili skupaj. Se pa zaenkrat zdi, da v karanteni ni nastalo kaj veliko novih pesmi. Nekaj predelav in skladb, ki so nastale pod vplivom trenutnih razmer in za katere je Ä?as trajanja vpraĹĄljiv, ali pa pesmi z globokimi sporoÄ?ili, ob katerih bi se najraje zjokali. Lahko da jih je nekaj ĹĄe v nastajanju ali pa Ä?akajo na bolj primerne Ä?ase za promocijo. Se pa Ĺžal dogaja tudi to, da so se ustvarjanja pesmi lotili tudi povsem nakljuÄ?ni ljubiteljski glasbeniki, ki so s tem preganjali dolgÄ?as. O kvaliteti ne bomo sodili, je pa res, da je sito, skozi katerega se morajo besede, zlite v pesem, prebiti, precej ozko. A promocija glasbe, ki si zasluĹži predstavitev in vrtenje na radijskih postajah, je Ĺže druga teĹžava in priloĹžnost za novo temo. Dejstvo je, da je situacija zaznamovala ĹĄe posebej tiste, ki jim je glasbena umetnost primarna dejavnost. MogoÄ?e je tudi v tem dobro posnemati tuje glasbenike, ki so se lotili prirejanja koncertov preko spleta, za katerega ÂťobiskovalciÂŤ po novem plaÄ?ajo. ÄŒe tako pomagajo preĹživeti sebi ali pomagajo drugim premagati negotove Ä?ase, ne vem. Je pa ideja zanimiva in vsaj posnemanja vredna. Ali je to lahko nova prihodnost za slovenske glasbenike, pa bo potrebno preveriti na terenu, saj je naĹĄ trg drugaÄ?en. Prve raziskave so namreÄ? pokazale, da smo Slovenci precej skeptiÄ?ni do plaÄ?ljivih koncertov. Vendar: Ä?e lahko ĹĄola in sluĹžba potekata na daljavo, zakaj ne bi ĹĄe koncerti in kulturne prireditve? Sploh, Ä?e se naĹĄa Ĺživljenja ĹĄe nekaj Ä?asa ne bodo vrnila na stara pota, in tudi zato, ker glasbenikom in kulturnikom drĹžava v teh Ä?asih ne zna oziroma noÄ?e prisluhniti. đ&#x;”˛

Na obisk prihajajo LeteÄ?e lutke!

Med 24. in 26. avgustom bodo velenjske krajevne skupnosti obiskale LeteÄ?e lutke. Festival Velenje bo v sodelovanju z Lutkovnim gledaliĹĄÄ?em Velenje projekt gostovanja lutkovnih predstav na prostem po domaÄ?ih zaselkih izvedel prviÄ?, naÄ?rtujejo pa obisk Kardeljevega trga (24. 8., Trije praĹĄiÄ?ki), Gorice – zelenica ob igriĹĄÄ?u na KoĹželjskega ulici (25. 8., Medvedek in Zlatolaska) in Ĺ aleka – ob telovadnici OĹ Ĺ alek (26. 8., Indijanska pravljica).

BrezplaÄ?ne predstave se bodo vsakiÄ? zaÄ?ele ob 18. uri. Velenjski lutkarji se domaÄ?e turneje Ĺže zelo veselijo in moÄ?no stiskajo pesti za lepo poletno vreme. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

20. avgusta 2020

ZaÄ?utili veter, vodo in svobodo StarotrĹĄki dan bo letos virtualen Ĺ alek, 20–22. avgust – Tradicionalna prireditev turistiÄ?nega druĹĄtva, krajevne skupnosti in gasilskega druĹĄtva Ĺ alek – StarotrĹĄki dan – bo letos potekla v znamenju razmer, ki onemogoÄ?ajo druĹženje na ĹĄaleĹĄkem trgu in veselico. Vseeno pa bo pestra in za vse generacije. V Ä?etrtek dopoldne se bodo najmlajĹĄi podali na pravljiÄ?ni sprehod na Ĺ aleĹĄki grad, kjer jih bo priÄ?akalo kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?e. V petek ob 20. uri na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u OĹ Ĺ alek bo arhitekt Rok Poles zaÄ?el predavati o gradu Ĺ alek in ravnanju s kulturno dediĹĄÄ?ino v prihodnosti. Predstavil bo upravljalski naÄ?rtu Ĺ aleĹĄkega gradu in nova spoznanja o njegovi zgodovini.

Hkrati bo na ogled priloĹžnostna razstava 'Ĺ alek po domaÄ?e' o ĹĄaleĹĄkih domaÄ?ijah in njihovih domaÄ?ih imenih. ÄŒe bo vreme slabo, pa bodo poskrbeli za spletni prenos predavanja. Sobotne veselice s tradicionalnim obujanjem trĹĄkega Ĺživljenja letos ne bo. Bodo pa na ĹĄaleĹĄki trg postavili razstavo Ĺ alek po domaÄ?e, ki jo bodo objavili tudi na spletu, na katerem bodo na ogled ĹĄe plesne toÄ?ke plesne skupine Ĺ aleĹĄka gospoda. đ&#x;”˛

tf

Velenje ponovno dobrodelno Velenje, Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki je moÄ?no prizadelo zadnje neurje s poplavami in toÄ?o 29. in 30. julija. Trenutno v obÄ?ini zbirajo vloge oĹĄkodovancev, ki so utrpeli ĹĄkodo na zemljiĹĄÄ?ih, stavbah oziroma na infrastrukturi in vodotokih. Prijavo ĹĄkode so morali obÄ?ani Ĺže oddati. Na podlagi prijave bo Komisija za ocenjevanje ĹĄkode ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki opravila terenske oglede.

Mestna obÄ?ina Velenje, ki je prepoznana tudi po srÄ?nosti in dobrodelnosti, bo tokrat pomagala ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Peter Dermol, ki zaÄ?asno opravljanja funkcijo Ĺžupana, bo v nedeljo, 23. avgusta, na stadionu v Ĺ martnem ob Paki na nogometni tekmi med NK Rudar Velenje in NK Ĺ martno 1928 Ĺžupanu ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janku KopuĹĄarju izroÄ?il Ä?ek v viĹĄini 20 tisoÄ? evrov. ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki bo prejeta sredstva porabila za rekonstrukcijo cest, vkljuÄ?no z meteorno kanalizacijo na odsekih v Malem Vrhu in Gavcah, kjer je neurje popolnoma odneslo cestiĹĄÄ?e. V obÄ?ini je potrebna tudi interventna sanacija plazov, ki ogroĹžajo obÄ?insko infrastrukturo. đ&#x;”˛

Velenje – TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje, Mestna obÄ?ina Velenje, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline in PUP Velenje ĹĄe vedno vabijo k sodelovanju na tradicionalnem tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja na obmoÄ?ju obÄ?ine. V akciji Velenje, mesto cvetja lahko sodelujejo obÄ?ani MOV in lastniki objektov v MOV. Komisija bo predloge sprejemala do 31. avgusta, lokacije pa si bo ogledala prvi teden septembra. Svoje lokacije ali lokacije, ki so vam vĹĄeÄ?, lahko prijavite na spletni strani cvetje-velenje. si ali z dopisnico, ki jo najdete v KnjiĹžnici Velenje, turistiÄ?no informacijskem centru v vili Bianci, PUP cvetliÄ?arnah in vrtnem centru Kalia. Opozorite na lepo urejeno okolico individualne hiĹĄe, kmetije, balkona ali terase in ostalih objektov, kot so stanovanjski bloki, gostinski lokali, gospodarski ali razni javni objekti. đ&#x;”˛

tf

Predlogi za priznanja do ponedeljka Ĺ oĹĄtanj – Komisija za priznanja pri svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki jo vodi SreÄ?ko PotoÄ?nik, bo ĹĄe do vkljuÄ?no ponedeljka, 24. avgusta, sprejemala predloge za podelitev priznanj, ki jih v Ĺ oĹĄtanju podeljujejo ob obÄ?inskem prazniku 30. septembru. Na osnovi odloka bodo letos podelila najveÄ? tri priznanja in najveÄ? tri plakete. Naziv ÂťÄ?astni obÄ?anÂŤ v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj podelijo le enkrat v obdobju ĹĄtirih let. Letos ga ne bodo. Kdo bodo dobitniki priznanj in plaket, bo znano sredi septembra, ko bodo na predlog komisije kandidate potrdili svetniki in svetnice. mkp

Tresmirjev park od sobote znova odprt Šoťtanj, 15. avgusta – Tresimirjev park, ki je bil zaradi pandemije Covida-19 zaprt, je od sobote, 15. avgusta, spet odprt.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj sta v tem Ä?asu poskrbeli za vzdrĹževanje igriĹĄÄ?a, obnovo nekaterih igral ter temeljit pregled varnosti igral. Ob vhodu so nameĹĄÄ?eni razkuĹževalniki za roke, ki jih je treba uporabiti ob vsakokratnem vstopu v park.

Igrala bodo razkuĹževali vsak dan. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

mkp

so se morali nanj letos ĹĄe posebej skrbno pripraviti. Mladi udeleĹženci pa so nam ĹĄe zaupali, da so si pridelali kar nekaj Ĺžuljev na nogah, saj so veliko hodili.

A je bilo vredno.

Nadaljevanje s prve strani.

VroÄ?ine skoraj niso Ä?utili

ÂťUĹživamo, uĹživamo ‌,ÂŤ je bilo sporoÄ?ilo mladih udeleĹžencev in njihovih vzgojiteljev na ĹĄportnem taboru, ki je bil vsak dan drugaÄ?en. Vodja Tabora Nik LemeĹž je poskrbel za program, v katerem so mladi spoznavali razliÄ?ne ĹĄporte, predvsem pa pomen gibanja. Pravo poletno dogodivĹĄÄ?ino so zaÄ?eli v nedeljo, 9. avgusta, ko so se udeleĹženci spoznavali med sabo skozi zanimive ĹĄportne igre. LoÄ?eno od ostalih so jim na jasi postavili tabor s ĹĄotori, da so lahko upoĹĄtevali vse ukrepe proti ĹĄirjenju Covida-19. ZveÄ?er so se zbrali ob ognju, se pogovarjali, peli, zabavali. Ĺ˝e v ponedeljek jih je Ä?akala prava mokra avantura.

Obiskali so jih gasilci PGD Nazarje, ki so se v tabor pripeljali kar z gasilskimi cisternami. Po tem, ko so otrokom predstavili svoje delo in poslanstvo, so na njih preizkusili tudi gasilske cevi, kar jim je v vroÄ?em dnevu zelo prijalo. Morda jih tudi zato ni zmotila niti nevihta, ki je dodatno popestrila dogodek.

DeĹž je zmotil tudi torkov obisk Kampa Menina, v katerem so se ravno podali po adrenalinskem parku, ko je spet zaÄ?elo

Rad bi ťe priťel ‌

Mladi udeleĹženci so spoznali, da je gibanje lahko zelo zabavno.

Veseli so bili, ker je bil vsak dan drugaÄ?en, poln novih spoznanj in doĹživetij.

deĹževati. Takoj ko je bila nevihta mimo, so se nemoteno kopali, supali in uĹživali v prelepi naravi. V sredo so se peĹĄ podali v Mozirski gaj, kjer so jim povsem brezplaÄ?no pripravili zanimiv in hudomuĹĄen ogled, med katerim so iskali dinozavrova jajca, ĹĄkrate in druga pravljiÄ?na bitja. ÄŒetrtek, zadnji dan tabora, so jih obiskali taborniki rodu Jezerski

zmaj, ki so jim predstavili razliÄ?ne veĹĄÄ?ine preĹživetja v naravi.

Ta dan je bil rezerviran tudi za razliÄ?ne ĹĄportne preizkuĹĄnje, a jih je spet motil deĹž. Na suhem so zato ustvarjali, se igrali, gledali filme ‌ in nam tik pred odhodom zaupali, da so se imeli neizmerno lepo. To je bilo tudi najveÄ?je moĹžno darilo organizatorjem in izvajalcem tabora, ki

Tik preden so se starĹĄi v Ä?etrtek popoldne pripeljali po udeleĹžence tabora, nam je 7-letni Lazar povedal: ÂťPrviÄ? sem spal v ĹĄotoru, kar mi je bilo zelo vĹĄeÄ?. Veliko smo se igrali, zato so dnevi zelo hitro minevali. Najbolj sem uĹžival v adrenalinskem parku, pa tudi vse igre v vodi, ki sploh ni bila mrzla, so mi bile vĹĄeÄ?. Tako mi je bilo vĹĄeÄ?, da bi rad ĹĄe priĹĄel. Upam, da me povabijo tudi prihodnje leto.ÂŤ Tudi 10-letna Diana je bila nad taborom navduĹĄena, saj so bile to zanje edini poÄ?itniĹĄki dnevi, ki jih ni preĹživela doma. ÂťZelo vĹĄeÄ? mi je bilo plavanje, tako v reki Savinji kot v jezeru v kampu Menina. Tako smo se dobro ohladili, saj so bili dnevi kar vroÄ?i. UĹživala sem tudi, ko sem spoznavala delo gasilcev in veĹĄÄ?ine tabornikov. VĹĄeÄ? mi je bilo streljanje z lokom. Tudi jaz sem prviÄ? spala v ĹĄotoru, pa moram reÄ?i, da je bilo zelo udobno.ÂŤ đ&#x;”˛

b

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

mz

Sodelujte v akcij Velenje, mesto cvetja

đ&#x;”˛

21 otrok iz Ĺ aleĹĄke doline preĹživelo 5 ĹĄportno in avanturistiÄ?no obarvanih dni v Gozdni ĹĄoli v Mozirju – PoÄ?itnice so bile za otroke povsem brezplaÄ?ne

RuĹĄijo Kristal, ki ga ĹĄe sploh ni Ustni prenos pozdrava – Celjski nogomet! – Po Ĺželezni cesti – Vsi na kolo – HudiÄ?ev graben Ĺ e kar Ä?udno se ta svet vrti! Ob tem, ko nekateri ĹĄe vedno ÂťugotavljajoÂŤ, katera velika drĹžava je glavna svetovna velesila, drugi ne gledajo na drĹžavo, ampak menijo, da je zadnji Ä?as vse bolj sveta vladar korona virus. In tudi pri tem nekatere velesile ali zdravstvene grupacije tekmujejo, katera bo prej ponudila ÂťÄ?arobnoÂŤ zdravilo proti tej nadlogi. Pri nekaterih imajo tudi najave o uspeĹĄnih preizkusih politiÄ?ni predznak. Kot ima za nekatere politiÄ?ni predznak tudi nedavni slovenski podpis izjave o varnosti omreĹžij 5G z AmeriÄ?ani. Take naprave naj bi ĹĄe hitreje povezovale, podpis sam pa je (spet) razdelil nekatere Slovence. Ob tem pa se je tudi potrdilo, da ne le vrhunska tehnika, tudi ustno izroÄ?ilo ĹĄe nekaj velja. AmeriĹĄki drĹžavni sekretar je namreÄ? Slovencem kar ustno prenesel pozdrave Slovenke, prve dame Amerike.

Drugi pri nas imajo drugaÄ?ne skrbi, Ä?eprav tudi povezane s ÂťtehnikoÂŤ. Novo ĹĄolsko leto je pred vrati, pa ĹĄe ne vedo, ali se bodo otroci ĹĄolali v razredih ali ĹĄe kar s pomoÄ?jo raÄ?unalnikov na daljavo. In s tem povezano, kdo bo otroke veÄ? uÄ?il – starĹĄi ali uÄ?itelji. Bodo sedeli v ĹĄolskih klopeh ali za domaÄ?o mizo. Take odgovore bi radi Ä?im prej. Ĺ olanje in znanje sta paÄ? resni zadevi.

Korona je sicer veliko stvari malo zadrĹžala, druge njej navkljub teÄ?ejo dalje. KV jo je zagodel tudi celjskim nogometaĹĄem; prvo tekmo kvalifikacij za ligo prvakov bi morali odigrati v Celju, a so jo morali (vÄ?eraj) z irsko ekipo odigrati na MadĹžarskem. Sicer pa Celjani ĹĄe vedno slavijo uspeh svojih nogometaĹĄev. Tudi z ogledom posebne razstave na prostem. Da gre za zgodovinski dogodek ob 100-letnici nogometa v Celju, so dokazali Zgodovinski arhiv, zavod Celeia in Muzej novejĹĄe zgodovine s posebno razstavo na prostem – na osrednjem celjskem trgu, Krekovem trgu pred Celjskim domom.

KV ĹĄe dela teĹžave na razliÄ?nih podroÄ?jih, v Âťnjegovem Ä?asuÂŤ pa so nekateri le dobili nekaj ugodnosti, tudi starejĹĄi. Mislim na brezplaÄ?en prevoz z avtobusi in vlaki. Pa se nekateri tudi iz bolj oddaljenih krajev odpeljejo na enodnevno ŞelezniĹĄko avanturoÂŤ na morje. Zastala pa niso tudi obnovitvena dela na naĹĄi Ĺželezni cesti. Pred pred kratkim so zakljuÄ?ili dela pri nadgradnji ĹželezniĹĄke proge na delu

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplicami. S tem ni veÄ? zapore levega tira na tem odseku. Ta skupaj 8-kilometrski del so temeljito obnovili in posodobili. Zdaj konÄ?ujejo dela ĹĄe v samih Rimskih Toplicah, kjer bodo uredili tudi nadhod z dvigalom, nadstreĹĄnico nad peronom ter ĹĄe veÄ? drugih novosti. Do maja naslednje leto naj bi konÄ?ali ĹĄe ureditev zunajnivojskega kriĹžanja Rimske Toplice–JurkloĹĄter, nekaj povezovalnih cest. KonÄ?ali so Ĺže tudi glavna dela pri gradnji novega mostu Ä?ez Savinjo v Marija Gradcu.

Za ta dela so izrabili tudi Âťevropski denarÂŤ – kot ga tudi za gradnjo mreĹže kolesarskih ÂťcestÂŤ, ki jih pospeĹĄeno gradijo (tudi) na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju. V Celju so konÄ?ali gradnjo dveh odsekov na Lavi in v drugih predelih mesta. Zdaj je veliko gradbiĹĄÄ?e ob vezni cesti med Babnim in kriĹžiĹĄÄ?em s ÄŒopovo ulico. Cesto ĹĄirijo, vendar ne zato, da bodo zgradili ĹĄe dva cestna pasova, kot so pred leti naÄ?rtovali, in zato Ĺže poruĹĄili nekaj objektov – ne, ĹĄirijo jo zato, da bodo tudi na tem odseku zgradili kolesarsko stezo in ploÄ?nik. To je potrebno, saj bo na Babnem kmalu nastala nova stanovanjska soseska. Celjski obÄ?ini je namreÄ? Ĺže uspelo prodati veÄ?je zazidljivo zemljiĹĄÄ?e. Eno, malo manjĹĄe, ĹĄe Ä?aka kupca.

V Celju so bogatejĹĄi tudi za novo parkirno mesto. Ne v centru mesta, ampak v Zvodnem, namenjeno pa je tistim, ki se odpravljajo na pot na Celjsko koÄ?o preko HudiÄ?evega grabna. Za to pot se odloÄ?a precej pohodnikov, teĹžave pa so doslej imeli s parkiranjem.

Pa ĹĄe to: ko se eni pripravljajo na gradnje, drugi ruĹĄijo. Ne ruĹĄijo kakĹĄnih dotrajanih objektov, v RogaĹĄki Slatini nekateri Ĺže dolgo Ä?asa ÂťruĹĄijoÂŤ objekt, ki ga ĹĄe ni. Gre seveda za znameniti stolp Kristal, ki naj bi ta zdraviliĹĄki kraj Âťponesel v svetÂŤ, Ä?eprav naj bi bil le najviĹĄji stolp v Sloveniji. O teh prizadevanjih smo Ĺže pisali, tudi o tem, da vsi tej naloĹžbi na hribÄ?ku zahodno od centra mesta niso naklonjeni. Zdaj bi stolp radi zruĹĄili z referendumom. Eni pravijo: kdor je za Ĺžupana, ta bo tudi za stolp! Bomo videli, kako se bo izteklo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

-k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 3

Vrtci in ĹĄole pripravljeni na otroke

V Mestni obÄ?ini Velenje se intenzivno pripravljajo na novo ĹĄolsko leto, ki se zaÄ?enja Ä?ez dober teden. O tem smo se pogovarjali z vodjo Urada za druĹžbene dejavnosti Dragom MartinĹĄkom.

Zaradi epidemioloĹĄkih razmer sicer ĹĄe ni povsem znano, kako se bo letos zaÄ?elo novo ĹĄolsko leto, v MO Velenje pa so nanj pripravljeni in upajo, da bo delo steklo normalno – Povsod opravljena manjĹĄa naloĹžbena in vzdrĹževalna dela

Tako kot z veÄ?ino zadev letos, je veliko teĹžav tudi z naÄ?rtovanjem novega ĹĄolskega leta tako v vrtcih in ĹĄolah, saj za zdaj ĹĄe ni jasno, kako se bo to pravzaprav zaÄ?elo? ÂťRes je nenavadno leto, saj je ritem v vseh izobraĹževalnih institucijah Ĺže vse od pomladi moten in tudi danes ĹĄe ne vemo, kako bo delo od 1. septembra potekalo. Pripravljamo pa se tako, kot da bo ves izobraĹževalni proces stekel normalno, torej da bodo lahko malÄ?ki obiskovali vrtce, ĹĄolarji pa osnovne ĹĄole (te sodijo v pristojnost obÄ?ine). Lahko pa se seveda zgodi, da bodo ukrepi drugaÄ?ni in bo treba upoĹĄtevati doloÄ?ene omejitve.ÂŤ

morali zagotoviti dodatne prostore za prvo- in petoĹĄolce, ki prihajajo na matiÄ?ne ĹĄole iz podruĹžniÄ?nih osnovnih ĹĄol.ÂŤ

Zakaj prvi moĹžni datum?

ÄŒe Ĺžupanu preneha mandat pred potekom mandata, se opravijo nadomestne volitve. Pristojnost, da jih razpiĹĄe, ima OVK. Razpisati jih mora najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi obÄ?inskega sveta o prenehanju mandata, izvedene pa morajo biti v 60 do najveÄ? 90 dneh po razpisu.

ObÄ?inska volilna komisija, ki ji predseduje Milena BukviÄ? DeĹžman, se je odloÄ?ila za prvi moĹžni datum. ÂťDelno zaradi situacije s ÂťkoronoÂŤ. Ta je po oceni komisije za zdaj ĹĄe ugodna, ne vemo pa, v kakĹĄnem obdobju in kdaj lahko pride do poslabĹĄanja. RaÄ?unali smo, da bi se to lahko zgodilo kasneje, novembra ali decembra, ne pa ĹĄe oktobra. Drugi od razlogov je bil ta, da Ä?e bi prvi krog volitev razpisali 18. oktobra, bi bil morebitni drugi krog volitev 1. novembra, na dan spomina na

na. Tudi sicer ministrstvo Ĺže osem let ni razpisalo sredstev za sofinanciranje izgradnje osnovnoĹĄolskih objektov in skrajni Ä?as je, da se to spremeni. Vseeno smo objavili razpis za izvajalca, in ko bo finanÄ?na konstrukcija zaprta, bomo odloÄ?itev tudi sprejeli – upajmo, da Ĺže letoĹĄnjo jesen. NaÄ?rtujemo, da bo naloĹžba,

Kako je v vrtcih? ÂťV vrtcih trenutno ĹĄe lahko zagotovimo vkljuÄ?itev vseh otrok, katerih starĹĄi so se odloÄ?ili za vkljuÄ?itev otrok 1. septembra, in mislim, da bomo potrebe lahko sproti pokrivali vsaj do pomladi 2021. Trenutno pripravljamo dva nova oddelka v sklopu vrtca na Konovem in verjamem, da bodo dela zakljuÄ?ena do zaÄ?etka septembra. Vsekakor pa se zavedamo, da potrebujemo dodatne zmogljivosti, in te Ĺže naÄ?rtujemo.ÂŤ

Kaj pa kaĹže demografska slika v Velenju? ÂťZanimivo je, da ĹĄtevilo rojstev v zadnjih letih ni upadlo (s Ä?imer se sreÄ?ujejo v mnogih slovenskih mestih). Tako tudi vpisov v vrtce in osnovne ĹĄole ni manj. Skratka, ta krivulja se ĹĄe kar vleÄ?e na zgornji ravni in opaĹžamo, da je ĹĄtevilo rojstev konstantno ali se celo veÄ?a. To se seveda odraĹža v ĹĄtevilu vpisov najprej v vrtcih in potem osnovnih ĹĄolah. V vrtcih je trenutno vpisanih 1.410 otrok, v osnovnih ĹĄolah priÄ?akujejo veÄ? kot 3.200 otrok. Oba podatka se bosta med ĹĄolskim letom seveda ĹĄe spreminjala, nekaj zaradi selitev, pri vrtcih pa tudi zaradi drugih dejavnikov, saj starĹĄi vpiĹĄejo otroke v vrtce, Ä?etudi morda varstva ne potrebujejo, ker se zavedajo socialnega korektiva vrtÄ?evskega varstva.

Res je, da bi se sreÄ?ali s prostorsko stisko, Ä?e ne bi ukrepali pravoÄ?asno. Nekatere oddelke vrtcev smo bili prisiljeni umaknili iz ĹĄolskih prostorov, ker smo

Velenje, 11. avgusta – ObÄ?inska volilna komisija (OVK), ki se je sestala v torek, 11. avgusta, je skladno z Zakonom o lokalnih volitvah razpisala nadomestne volitve za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje za trajanje do konca 4-letnega mandata. Nadomestne volitve je treba izvesti, ker je 2. avgusta zaradi bolezni umrl Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

SploĹĄno glasovanje bo 11. oktobra (predÄ?asno glasovanje 6., 7. in 8. oktobra), morebitni drugi krog, Ä?e nobeden od kandidatov v prvem krogu ne bo dobil veÄ?ine glasov, bo med dvema kandidatoma, ki bosta prejela najveÄ? glasov volivk in volivcev, 25. oktobra.

3

AKTUALNO

20. avgusta 2020

Kaj pa osnovne ĹĄole? ÂťProstorske zmogljivosti so ĹĄe vedno tolikĹĄne, da bomo povsod lahko ohranili enoizmenski pouk in da o dvo-

â?ą

Trenutno je v vrtce vpisanih 1410, v osnovne ĹĄole pa 3200 otrok

izmenskem (kakĹĄnega smo imeli v naĹĄih osnovnoĹĄolskih Ä?asih) niti sluÄ?ajno ne razmiĹĄljamo. Vse osnovne ĹĄole torej zagotavljajo tako osnovno kot dodatno dejavnost, ki jo izvajajo, in mislim, da daljĹĄe Ä?asovno obdobje s tem ne bo teĹžav. Seveda pa bo potrebno marsikje razmiĹĄljati o rekonstrukcijah, ĹĄe posebej o novogradnji dveh ĹĄolskih telovadnic, pa tudi o kakĹĄnih posodobitvah.ÂŤ

â?ą Vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek: ÂťPripravljamo se, kot da bo 1. septembra delo v vrtcih in ĹĄolah steklo normalno. Upam, da bo res tako.ÂŤ

NajveÄ?jo za letos naÄ?rtovano naloĹžbo – razĹĄiritev Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje –, vredno dva milijona evrov, je vzela korona kriza.

Letos ste naÄ?rtovali razĹĄiritev Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje, torej ĹĄole za otroke z dodatnimi potrebami. Kako je s tem?

ki je v celoti vredna okrog dva milijona evrov, uspeĹĄno zakljuÄ?ena vsaj do priÄ?etka naslednjega ĹĄolskega leta. V tem Ä?asu pa se intenzivno pogovarjamo z razliÄ?nimi institucijami, kako vendarle za CVIU zagotoviti kolikor toliko ustrezne prostorske kapacitete za vse uÄ?ence.ÂŤ

ÂťRes je, zaradi tega smo se letos tudi odpovedali veÄ?ini drugih naloĹžb na tem podroÄ?ju. Za ta prizidek z ureditvijo zunanjih ĹĄportnih povrĹĄin imamo Ĺže kar nekaj let gradbeno dovoljenje. Letos smo raÄ?unali na sofinanciranje Ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport. Ĺ˝al je bil med epidemijo razpis za obÄ?ine ustavljen in Ä?akamo na morebitni rebalans letoĹĄnjega drĹžavnega proraÄ?u-

Vsa vrtÄ?evska in osnovnoĹĄolska poslopja so dobro vzdrĹževana in veÄ?inoma Ĺže tudi obnovljena. Ste pa na njih nekaj vzdrĹževalnih del vseeno opravili? ÂťRes so stavbe v dobrem stanju, veÄ?inoma Ĺže tudi energetsko obnovljene.

Seveda vsake poÄ?itnice popravimo vse, kar je nujno, in poskrbimo tudi za kakĹĄna investicijska dela. Nekaj sredstev za to zagotovimo iz obÄ?inskega prora-

Ä?una, nekaj pa ĹĄole iz preseĹžkov svojih prihodkov nad odhodki. VeÄ?jih naloĹžb letos nismo naÄ?rtovali, ĹĄe najveÄ?ji sta obnova sanitarij v starem delu CVIU in prestavitev knjiĹžnice na osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda v avlo (po moje bo to ena lepĹĄih knjiĹžnic), v dosedanjih prostorih knjiĹžnice pa bo urejena nova potrebna uÄ?ilnica.

Na vrtÄ?evskih objektih smo prenovili sanitarije v Pesju, Ĺžal pa nam ni uspel razpis za prenovo sanitarij v vrtcu Tinkara. Tega bomo ponovili pozimi in dela opravili v naslednjih letnih poÄ?itnicah.

Pripravili smo tudi tehnoloĹĄki projekt celovite prenove najveÄ?je vrtÄ?evske kuhinje v enoti LuÄ?ka na Kardeljevem trgu.

Te prenove se bomo lotili prihodnje leto.

Poskrbeli pa smo tudi za igrala v Vinski Gori, na voljo pa bodo vsem otrokom te krajevne skupnosti.ÂŤ Lansko ĹĄolsko leto ste pridobili vrtec v Vinski Gori, ki je prvi primer javno-zasebnega partnerstva. KakĹĄne so izkuĹĄnje? ÂťTo partnerstvo bo trajalo do oktobra 2033. V prvem letu smo imeli kar nekaj garancijskih zahtev, za katere je seveda v celoti pristojen zasebni partner. Moram reÄ?i, da s tem ni bilo prav nobenih teĹžav in je izkuĹĄnja vsekakor dobra.ÂŤ Se boste ĹĄe odloÄ?ali za takĹĄne oblike razreĹĄevanja prostorskih zmogljivosti v druĹžbenih dejavnostih? ÂťSe mi zdi, da bo v prihodnje to kar pogosta moĹžnost. ÄŒe ne bo sistemskih drĹžavnih virov, bomo v kratkem morali resno razmisliti na takĹĄno obliko razreĹĄevanje prostorskih zmogljivosti predvsem pri domskem varstvu odraslih, ker so tudi v naĹĄi obÄ?ini potrebe izjemno velike in nikakor ne bo dovolj, da obstojeÄ?i dom samo nadgradimo. Potrebovali bomo novega.ÂŤ

Nadomestne volitve Ĺžupana bodo 11. oktobra Roki za izvedbo posameznih volilnih opravil Ĺže teÄ?ejo – V volilni imenik je vpisanih 26.982 volilnih upraviÄ?encev mrtve, kar bi bilo po naĹĄi oceni neprimerno. ÄŒe pa bi prvi krog nadomestnih volitev razpisali 25. oktobra, bi morebitni drugi krog potekal novembra, ko bi se situacija zaradi korone utegnila bistveno poslabĹĄati,ÂŤ pojasnjuje razloge za odloÄ?itev BukviÄ? DeĹžmanova.

â?ą

Predsednica OVK Milena BukviÄ?

DeĹžman: ÂťUpam, da nadomestnih volitev ne bo treba omejevati zaradi epidemioloĹĄke situacije.ÂŤ

OVK ni spreminjala ĹĄtevila in obmoÄ?ja voliĹĄÄ?.

Dodala je, da upa, da nadomestnih volitev ne bo treba omejevati zaradi epidemioloĹĄke situacije. ÂťTa vpraĹĄanja bomo reĹĄevali sproti, tako kot se bomo o morebitnih dodatnih ukrepih, ki bi bili potrebni na voliĹĄÄ?ih, posvetovali z epidemiologi (ustrezna razdalja, razkuĹževanje, morebitna drugaÄ?na postavitev volilnih mest ‌).ÂŤ

Kandidiranje do 10. septembra

Z datumom razpisa volitev (11. avgusta) so zaÄ?eli teÄ?i roki za izvedbo posameznih volilnih opravil. Od 12. avgusta do 10. septembra politiÄ?ne stranke doloÄ?ajo

â?ą

ObÄ?an ali skupina obÄ?anov, ki bo Ĺželela vloĹžiti kandidaturo, mora zbrati 233 podpisov volivcev.

kandidate po svojih pravilih, skupine volivcev pa z dajanjem podpore na predpisanih obrazcih. ÂťObÄ?an ali skupina obÄ?anov, ki bo Ĺželela vloĹžiti kandidaturo, mora zbrati 233 podpisov volivcev. To je 2 odstotka od ĹĄtevila volivcev, ki so na zadnjih rednih volitvah Ĺžupana glasovali v 1. krogu 18. novembra 2018

(11.215 volivk in volivcev),ÂŤ pojasnjuje predsednica. Podpore se zbirajo na Upravni enoti Velenje.

Predlogi za volilne odbore do 21. avgusta

Najpozneje do 21. avgusta lahko politiÄ?ne stranke in druge organizacije obÄ?anov OVK podajo predloge za imenovanje predse-

dnika in Ä?lanov volilnih odborov ter njihove namestnike. ÂťPredlagajo lahko kandidate za doloÄ?eno funkcijo, torej predsednika, podpredsednika, Ä?lana ali namestnika, lahko za posamezno voliĹĄÄ?e ali pa se odloÄ?ijo, da lahko kandidata OVK uvrsti v katerikoli volilni odbor na kateremkoli voliĹĄÄ?u, ki bo takrat odprto. ÄŒe Ĺželijo, da Ä?lan oziroma kandidat dela na predÄ?asnih volitvah, lahko navedejo tudi to.ÂŤ Za predlaganje Ä?lanov volilnih odborov je OVK pripravila obrazce. Objavljeni so na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje,

đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

na voljo pa tudi na sedeĹžu OVK. ÂťKandidati morajo dati soglasje, da bodo sodelovali. Hkrati pa bo moral vsak, ki bo imenovan v volilni odbor, sporoÄ?iti, ali je morda v sorodstvenem razmerju s kandidatom, o katerem se glasuje.ÂŤ

Drugi pomembnejĹĄi datumi iz rokovnika volilnih opravil

Do 27. avgusta (najpozneje 45 dni pred glasovanjem) mora organizator volilne kampanje odpreti poseben tekoÄ?i raÄ?un za volilno kampanjo. Volilna kampanja se zaÄ?ne 11. septembra in konÄ?a najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja.

Kandidature je treba vloĹžiti najkasneje do 10. septembra do 19. ure. Med 11. septembrom in 20. septembrom pa bo potekal postopek preizkusa zakonitosti kandidatur. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

Nadomestne volitve drĹžavnega svetnika sredi oktobra Ljubljana – Predsednik DZ Igor ZorÄ?iÄ? je podpisal odlok o razpisu nadomestnih volitev v DS, so sporoÄ?ili iz DZ. Te bodo v Ä?etrtek, 15. oktobra, ko bodo izbirali predstavnika lokalnih interesov, ki bo v svetniĹĄkih klopeh nasledil nedavno preminulega svetnika in velenjskega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a. Za dan razpisa nadomestnih volitev po tem odloku, s katerim zaÄ?nejo teÄ?i roki za volilna opravila, se ĹĄteje sreda, 26. avgust.

KontiÄ? je zaradi bolezni umrl 2. avgusta, v 59. letu starosti. Vidni Ä?lan stranke SD, dolgoletni poslanec DZ in velenjski Ĺžupan je bil od leta 2014 tudi drĹžavni svetnik đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

20. avgusta 2020

KljuÄ?no je sodelovanje z delodajalci Direktorica ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda za zaposlovanje Velenje Blanka PeÄ?nik ÄŒrnko: Âť Napovedi gospodarstva o prostih delovnih mestih v SAĹ A regiji za prihodnje mesece in leta nas navdajajo z velikim optimizmom.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

na trg dela z izvedbo kratkih modularnih delavnic. ÄŒe nam bo dopuĹĄÄ?ala epidemioloĹĄka slika, bomo organizirali hitre zmenke in mini zaposlitvene sejme, na katerih se bodo imeli moĹžnost predstaviti delodajalcem, izvajali skupinsko informiranje ciljnih skupin o moĹžnosti krepitve sploĹĄnih in poklicnih kompetenc ter pridobitve formalne izobrazbe. Vse to uÄ?inkovito pomaga k veÄ?anju priloĹžnosti na trgu dela oziroma k hitrejĹĄemu prehodu v zaposlitev.ÂŤ

Velenje – 1. julija je mesto direktorice ObmoÄ?ne sluĹžbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje prevzela Blanka PeÄ?nik ÄŒrnko. Na zavodu je zaposlena Ĺže veÄ? kot 25 let. Njeno delovno podroÄ?je je bilo najprej socialna varnost, zatem sploĹĄne in kadrovske zadeve, veÄ? kot deset let je delala kot zaposlovalka, vmes pa je krajĹĄi Ä?as vodila obmoÄ?no sluĹžbo.

Razpis za direktorja oziroma direktorico je bil objavljen marca, v Ä?asu pandemije korone ... ÂťIn v Ä?asu, ko sem bila tudi sama doma na Ä?akanju na delo. Razpis mi je predstavljal izziv, ker delo in poslanstvo zavoda dobro poznam. Tukaj sem Ĺže dolgo.ÂŤ Poslanstvo zavoda je uporabnikom, torej brezposelnim, zagotavljati pomoÄ? pri vkljuÄ?evanju na trg dela, zagotavljanje socialne varnosti.

Kako gre? ÂťÄŒe so bila ĹĄe v zaÄ?etku leta po predvidevanjih Umarja predvidevanja, da se bo rast zaposlenosti v obdobju 2020–2022 umirjala, da torej lahko v prihodnjih dveh letih priÄ?akujemo nadaljevanje okrevanja gospodarske aktivnosti, ki se poveÄ?uje od zaÄ?etka lanskega leta, je brezposelnost zaradi izjemnih okoliĹĄÄ?in epidemije marca skokovito narasla. V tem Ä?asu smo izvajali ukrep delnega povraÄ?ila nadomestila plaÄ?e delavcem na zaÄ?asnem Ä?akanju na delo, ukrep nadomestila plaÄ? v karanteni in ukrep subvencioniranja skrajĹĄanja polnega delovnega Ä?asa za zaposlene delavce.

Konec julija je bilo na uradih za delo naĹĄe obmoÄ?ne sluĹžbe registriranih skoraj 5.700 oseb, kar za Ä?etrtino veÄ? kot konec decembra lani. Zdaj pa se brezposelnost zmanjĹĄuje Ĺže drugi mesec zapored, napovedi gospodarstva v SAĹ A regiji o prostih delovnih mestih za prihodnje mesece in leta pa nas navdajajo z velikim optimizmom.ÂŤ Struktura brezposelnih oseb je po posameznih uradih za delo razliÄ?na, a nekako je v vseh ĹĄestih skupno dvoje – visok in izstopajoÄ? deleĹž dolgotrajno brezposelnih oseb in izrazit deleĹž invalidnih oseb v primerjavi z drugi-

Blanka PeÄ?nik ÄŒrnko: ÂťVsako leto izpopolnjujemo ĹĄtevilo obiskov pri delodajalcih in tako krepimo sodelovanje.ÂŤ

mi obmoÄ?nimi sluĹžbami v Sloveniji. Kako to spremeniti? ÂťTemu, da je struktura zelo razliÄ?na po posameznih uradih za delo, prilagajamo svetovalne oblike, seveda ob zagotavljanju enakih storitev za vse brezposelne osebe.

Dolgotrajno brezposelnim je treba posvetiti veliko pozornosti z vkljuÄ?evanjem v programe socialne aktivacije, pravoÄ?asno opravljenimi ocenami in integracijskimi zaposlitvenimi naÄ?rti. Samo tako lahko naÄ?rtujemo njihovo Ä?im hitrejĹĄo vrnitev v zaposlitev.

Velenje je obmoÄ?na sluĹžba z izrazitejĹĄim deleĹžem invalidnih oseb v primerjavi z ostalimi v Sloveniji. To drĹži. Kar 20 odstotkov vseh prijavljenih brezposelnih oseb je invalidov.

S to ranljivo skupino je potrebno poglobljeno delo, odkrivanje in odpravljanje ovir, ki so ostale pri osnovnem svetovanju nereĹĄene, vkljuÄ?evanja v poglobljena karierna in rehabilitacijska svetovanja.ÂŤ Kako pa do hitrejĹĄe ÂťaktivacijeÂŤ drugih brezposelnih oseb? Predvsem mladih do 29. leta starosti, starejĹĄih od 50 let, nizko izobraĹženih? ÂťNa vseh uradih za delo bomo krepili veĹĄÄ?ine iskanja zaposlitve za Ä?imprejĹĄnji prehod

Brez prostih delovnih mest, brez novih delovnih mest, ki jih ustvarjajo delodajalci, zaposlovanja ni. ÂťDelodajalci so naĹĄ kljuÄ?ni partner. Z njimi si izmenjujemo informacije. Vsako leto izpopolnjujemo tudi ĹĄtevilo obiskov pri njih, tako pri velikih kot malih delodajalcih, ter krepimo sodelovanje. To je tudi moĹžnost, da dvigujemo deleĹž objav prostih delovnih mest, pri Ä?emer Ĺželijo delodajalci sodelovanje zavoda, s tem pa poslediÄ?no uresniÄ?ujemo svojo prioritetno nalogo – posredovanje oziroma zaposlovanje brezposelnih oseb. V prihodnje pa bo treba okrepiti delo tudi z obrtnimi zdruĹženji in gospodarsko zbornico na lokacijah naĹĄe đ&#x;”˛ obmoÄ?ne sluĹžbe.ÂŤ

â?ą

ÂťKar 20 odstotkov vseh prijavljenih brezposelnih oseb je invalidov. S to ranljivo skupino je potrebno poglobljeno delo.ÂŤ

Brezposelnost se zmanjĹĄuje Ĺže drugi mesec zapored

Konec julija je bilo v evidencah brezposelnih v OS Velenje (uradi za delo: Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na KoroĹĄkem, Radlje ob Dravi) registriranih 5.689 oseb. Glede na dejstvo, da se je ĹĄtevilo brezposelnih oseb v primerjavi s koncem leta 2019 poveÄ?alo za veÄ? kot 25 odstotkov, je pomembno, da se brezposelnost v OS zmanjĹĄuje Ĺže drugi mesec zapored.

GOSPODARSKE novice Z Ameriko podpisali skupno izjavo o varnosti omreĹžij 5G Osrednji dogodek prejĹĄnjega tedna je bil gotovo obisk ameriĹĄkega drĹžavnega sekretarja Mika Pompea v Sloveniji. OÄ?itno se je naĹĄa vladna koalicija odloÄ?ila, da se ob mlahavem obnaĹĄanju Evrope do nekaterih strateĹĄkih vpraĹĄanj prikloni vplivu Amerike. Za takĹĄno prepriÄ?evanje je Mike Pompeo, ki nas je obiskal prejĹĄnji Ä?etrtek, potreboval le ĹĄest ur.

Vse je bilo seveda Ĺže prej dogovorjeno. Na Bledu se je Pompeo sestal s slovenskim premierjem Janezom JanĹĄo, tudi na ĹĄtiri oÄ?i. Po podpisu skupne izjave o varnosti omreĹžij 5G, s katero dajemo na stranski tir napredno tehnologijo podjetja Huawei in sprejemamo alternative, in po novinarski konferenci ga je na kosilu gostil predsednik republike Borut Pahor. Tu in pred tem je tekel verjetno najpomembnejĹĄi del tega obiska: lobiranje o morebitnem novem bloku nuklearke v KrĹĄkem, za kar imajo AmeriÄ?ani seveda velik interes, saj z odloÄ?itvijo za morebitnega njihovega dobavitelja dolgoroÄ?no opredelijo tudi politiko v drĹžavi, posebej ĹĄe tako majhni, kot je Slovenija.

Kljub kritiki zahoda veliko povpraĹĄevanje po ruskem cepivu Kako na tem svetu ni niÄ? enostavno predvidljivega, dokazuje rusko cepivo prot korona virusu. Kljub vsem kritikam zahoda, da je premalo preizkuĹĄeno (kar gotovo drĹži, a je v to zapakirana tudi uĹžaljenost, da sami niso prvi), je Ĺže dan po tej objavi cepivo naroÄ?ilo kar dvajset drĹžav. Bolje drĹži ga, kot lovi ga, bi rekli po stari modrosti.

PodkriĹžniku gre dobro Nazarsko podjetje PodkriĹžnik, ki izdeluje pogonske sklope in specialne ter kompleksne dele iz kovine in plastike, letos kljub korona krizi posluje stabilno. Generalni direktor in lastnik podjetja Iztok PodkriĹžnik pravi, da se jim je marca in aprila poznal rahel upad naroÄ?il, a za letos vseeno raÄ?unajo na ohranitev lanskih prihodkov. Podjetje najveÄ? prihodkov ustvari s skupino Bosch. V Sloveniji ima PodkriĹžnik 170 zaposlenih, v NemÄ?iji v podjetju ORA Drive, pa zaposluje 100 delavcev. PodkriĹžnik je poleg tega pred petimi leti na Ljubnem ob Savinji z blagovno znamko Charming Slovenia odprl tudi prvi glamping. V Prlekiji ob BlaguĹĄkem jezeru so nato letos odprli ĹĄe Forest Glamping s 16 leseno-steklenimi hiĹĄicami in 33 lesenimi dvokapnicami. Podjetje naj bi bilo tudi verjeten kupec velenjskega kampa.

Tega Premogovnik Velenje Ĺže nekaj Ä?asa prodaja in trenutno Ä?aka le ĹĄe na odloÄ?itev Mestne obÄ?ine Velenje, ki ima predkupno pravico.

Ĺ e precej bonov neporabljenih Uradne ocene sicer pravijo, da gredo turistiÄ?ni boni dobro v promet, Ä?eprav vseeno ne tako hitro in povsod tudi ne uspeĹĄno, kot so mnogi priÄ?akovali. Do 9. avgusta letos so upraviÄ?enci deloma ali v celoti unovÄ?ili nekaj nad 360.000 turistiÄ?nih bonov v vrednosti nekaj manj kot 50 milijona evrov, skupaj pa jih je na voljo za 350 milijonov, a turistiÄ?na sezona gre h koncu. DaleÄ? najveÄ? bonov je bilo izkoriĹĄÄ?enih v ObÄ?ini Piran, ki ji sledita Kranjska Gora in Bohinj.

Za veÄ?je kraje v drugih okoljih ni posebnega zanimanja. Poletni turistiÄ?ni utrip, recimo v Ljubljani, ostaja ĹĄibek, saj je bilo ĹĄtevilo prenoÄ?itev v prestolnici julija glede na lani manjĹĄe za 76 odstotkov, na zaÄ?etku avgusta pa za dve tretjini. Hoteli so bili julija zasedeni okoli 30-odstotno, v zaÄ?etku avgusta pa se je zasedenost dvignila na 40 odstotkov.

Med obÄ?inami v Ĺ aleĹĄki dolini jih je bilo najveÄ? unovÄ?enih v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki je na ÂťlestviciÂŤ obÄ?in, v katerih so bili ti unovÄ?eni, na visokem 17. mestu. Obiskovalci so unovÄ?ili 3.612 bonov, noÄ?itvenim ponudnikom pa v Ĺ oĹĄtanj ÂťprinesliÂŤ 542.000 evrov. V Velenju so slovenski drĹžavljani doslej izkoristili 843 bonov vrednosti 95.000 evrov, v Ĺ martnem ob Paki pa je bilo unovÄ?enih 9 turistiÄ?nih bonov, vendar ne v njihovi celotni vrednosti. Obiskovalci so tam pustili le 450 evrov. (mkp)

Korona virus spremenil nakupovalne navade Vplivi novega korona virusa se vse bolj Ä?utijo v nakupovalnih navadah. Mediana v raziskavi ugotavlja, da so se ĹĄtirje od desetih Slovencev, ki so pred epidemijo Covida-19 naÄ?rtovali veÄ?ji nakup, temu odrekli. NajveÄ? ljudi se bo odpovedalo dopustu ali potovanju, desetina ne bo kupila avtomobila, veÄ? kot tretjina pa ne bo vlagala v nepremiÄ?nine. 55 odstotkov vpraĹĄanih v gospodinjstvu obÄ?uti vpliv zviĹĄanja cen izdelkov vsakdanje rabe, 39 odstotkov pa je od zaÄ?etka epidemije bolj pozornih na cene. Okoli 54 odstotkov vpraĹĄanih hodi v trgovino manj pogosto, kot so to poÄ?eli pred epidemijo, vsak peti anketiranec pa pravi, da veÄ? nakupov opravi po spletu.

DomaÄ?a blaginja najbolj upadla v Angliji Med tistimi razvitimi drĹžavami, v katerih je domaÄ?a blaginja v zadnjih mesecih najbolj upadla, se je znaĹĄla Velika Britanija. Britanski bruto domaÄ?i proizvod se je v drugem Ä?etrtletju na Ä?etrtletni ravni skrÄ?il za 20,4 odstotka, kar je najveÄ?, odkar so leta 1955 zaÄ?eli beleĹžiti te podatke, je objavil britanski statistiÄ?ni urad. KrÄ?enje britanskega gospodarstva v drugem Ä?etrtletju letos je okoli dvakrat tolikĹĄno, kot je BDP v drugem trimeseÄ?ju glede na prvo upadel v NemÄ?iji, Franciji ali ZDA. ÄŒeprav je veÄ?ino upada povzroÄ?il Covid-19, je svoje prinesel tudi brexit. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

20. avgusta 2020

Regija ĹĄe vedno zaostaja za slovenskim povpreÄ?jem Kako smo lani poslovali v Savinjsko-ĹĄaleĹĄkem gospodarstvu? Iz informacije, ki jo je Ĺže objavila tukajĹĄnja obmoÄ?na enota Ajpes o poslovanju gospodarskih druĹžb v preteklem letu, povzemamo nekaj najbolj kljuÄ?nih podatkov Mira ZakoĹĄek

Rast industrijske proizvodnje najniĹžja v zadnjih ĹĄtirih letih Vsi podatki sicer niso povsem primerljivi, saj je priĹĄlo lani do sprememb nekaterih raÄ?unovodskih standardov, a ti na gospodarsko sliko nimajo veÄ?jega vpliva. Obseg industrijske proizvodnje se je v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji lani poveÄ?al za tri odstotke (to je najmanj v zadnjem ĹĄtiriletnem obdobju), cene industrijskih proizvodov pa so se pri proizvajalcih poveÄ?ale za 1,9 odstotka. Izvozniki so izvozili za skoraj 33,5 milijona evrov izdelkov in storitev (6,8 odstotka veÄ? kot leto prej), uvoz pa je bil viĹĄji, znaĹĄal je dobrih 34 milijonov evrov, poveÄ?al se je skoraj za 11 odstotkov. Tako je bila lani tudi pokritost uvoza z izvozom manj ugodna, znaĹĄala je 98,3 odstotka (leta 2018 100,8 odstotka).

PomembnejĹĄe postavke poslovnega izida druĹžb so prikazane v naslednji preglednici: POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA Ĺ tevilo druĹžb - od tega: ustanovljenih pred letom poroÄ?anja - od tega: ustanovljenih v letu poroÄ?anja Ĺ tevilo zaposlenih Prihodki Odhodki Neto celotni dobiÄ?ek ÄŒisti dobiÄ?ek ÄŒista izguba Neto Ä?isti dobiÄ?ek Opomba:

Znesek v tisoÄ? EUR Letno poroÄ?ilo za leto 2019 Letno poroÄ?ilo za leto 2018 2019 2018* 2018** 2017 1.131 1.132 1.132 1.132 1.073

1.069

1.067

1.067

58

63

65

65

16.744 2.600.450 2.619.000 -18.550 70.634 97.172 -26.538

16.406 2.412.681 2.560.444 -147.763 55.984 204.533 -148.550

16.511 2.438.267 2.588.238 -149.971 56.454 207.207 -150.753

15.926 2.407.431 2.384.776 22.655 68.235 53.165 15.071

*Podatki za leto 2018 iz letnih poroÄ?il za leto 2019 **Podatki za leto 2018 iz letnih poroÄ?il za leto 2018

Imamo 1131 gospodarskih druĹžb Poslovne rezultate je Ajpesu predloĹžilo 1131 gospodarskih druĹžb, 1482 samostojnih podjetnikov in 7 zadrug. Informacija ne zajema druĹžb in podjetnikov, ki so v postopkih insolventnosti. Po podatkih poslovnega registra Slovenije se je lani v SAĹ A regiji na novo registriral 401 poslovni subjekt, izbrisalo pa 296. Uvedenih je bilo 26 steÄ?ajnih postopkov in trije postopki prostovoljne (redne) likvidacije. NajveÄ? steÄ?ajnih postopkov je bilo zaÄ?etih v dejavnosti trgovine, vzdrĹževanja in popravila motornih koles.

Rezultati poslovanja nekoliko boljĹĄi DruĹžbe, ki so predloĹžile podatke iz letnih poroÄ?il za leto 2019, so nekoliko izboljĹĄale rezultate poslovanja v primerjavi s preteklim letom, a ĹĄe vedno konÄ?ale v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah. Skupna izkazana izguba znaĹĄa dobrih 26,5 milijona evrov, kar je 87 odstotkov manj kot leta 2018, ko so jo izkazali v viĹĄini dobrih 150 milijonov evrov. DruĹžbe so zaposlovale 337 veÄ? delavcev kot leto pred tem (2 odstotka veÄ?).

PovpreÄ?na plaÄ?a ostaja na enaki ravni kot leta 2018 PovpreÄ?na plaÄ?a zaposlenih pri druĹžbah v regiji je ostala na enaki ravni kot leto prej in je znaĹĄala 1669 evrov (bruto). Produktivnost zaposlenih je nekoliko viĹĄja v primerjavi z letom prej, saj so zaposleni v druĹžbah ustvarili za 12 odstotkov veÄ? neto dodane vrednosti, na zaposlenega je ta znaĹĄala 36.966 evrov in je za 3367 evrov viĹĄja kot leto prej. Leta 2019 je regijska plaÄ?a poglobila svoj zaostanek za povpreÄ?no plaÄ?o vseh druĹžb v Sloveniji, ki je znaĹĄala 1.714 evrov.

â?ą

Capljamo za slovenskim povpreÄ?jem

SaĹĄa regija predstavlja v Sloveniji 2 odstotka gospodarske moÄ?i.

Podatke iz letnih poroÄ?il za leto 2019 je AJPES predloĹžilo 1482 podjetnikov, kar je za 61 ali 4 odstotke manj od ĹĄtevila podjetnikov, ki so predloĹžili podatke iz letnih poroÄ?il za leto 2018. Na novo je dejavnost odprlo 340 podjetnikov (eden manj kot leto prej), izbrisalo pa jo je 235 podjetnikov. Uveden je bil en steÄ?ajni postopek.

Podjetniki so v primerjavi z letom 2018 izboljĹĄali rezultate poslovanja. Izkazali so za dobrih 11 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka ali za 5 odstotkov veÄ? kot leta 2018. Podjetnikov dohodek leta 2019 je bil za 69 tisoÄ? evrov manjĹĄi od podjetnikovega dohodka,

Regija SaĹĄa ĹĄe naprej zaostajala za Slovenijo, saj je vsak zaposleni v regiji v povpreÄ?ju lanskega leta ustvaril 155.311 evrov prihodkov, kar je za dobre tri desetine manj od slovenskega povpreÄ?ja ter za 26 odstotkov niĹžja dodana vrednost od zaposlenega v Sloveniji.

DruĹžbe SAĹ A regije so leta 2019 nekoliko okrepile poslovanje, saj so v primerjavi s preteklim letom poveÄ?ale tako prihodke kot ĹĄtevilo zaposlenih, ustvarile veÄ? dodane vrednosti. DobiÄ?ek pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo se je poveÄ?al skoraj za ĹĄtiri desetine, hkrati pa se je zmanjĹĄal obseg Ä?iste izgube in poveÄ?al obseg Ä?istega dobiÄ?ka. DruĹžbe SAĹ A regije so poslovno leto zakljuÄ?ile bolj optimalno glede na leto 2018, ampak kljub temu so preteklo poslovno leto zakljuÄ?ile z negativnim finanÄ?nim uÄ?inkom, torej z neto Ä?isto izgubo v znesku dobrih 26,5 milijona evrov.

PomembnejĹĄe postavke poslovnega izida podjetnikov so prikazane v naslednji preglednici:

Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2019 je razvidna iz naslednjega grafiÄ?nega prikaz:

Manj samostojnih podjetnikov

POSTAVKE POSLOVNEGA IZIDA

Letno poroÄ?ilo za leto 2019 2019 2018* Ĺ tevilo majhnih samostojnih podjetnikov Ĺ tevilo zaposlenih Prihodki Odhodki Podjetnikov dohodek Negativni poslovni izid Neto podjetnikov dohodek

â?ą

Opomba:

4. Drugi poslovni odhodki 2,1 % 3. Odpisi vrednosti 5,9 %

Znesek v tisoÄ? EUR Letno poroÄ?ilo za leto 2018 2018** 2017

1.482

1.482

1.543

1.543

1.548 158.941 147.729 12.231 1.019 11.212

1.371 144.860 134.177 11.525 841 10.684

1.415 150.334 139.022 12.300 989 11.311

1.301 135.429 125.443 10.818 831 9.986

II. FINANÄŒNI ODHODKI 2,9 % III. DRUGI ODHODKI 0,1 % 1. StroĹĄki blaga, materiala in storitev 70,8 %

2. StroĹĄki dela 18,2 %

*Podatki za leto 2018 iz letnih poroÄ?i za leto 2019 **Podatki za leto 2018 iz letnih poroÄ?il za leto 2018

I. POSLOVNI ODHODKI 97,0 %

Za 100 evrov odhodka 108 evrov prihodka

Dodana vrednost se je poveÄ?ala

ki so ga podjetniki izkazali v letnih poroÄ?ilih za leto 2018. Negativni poslovni izid leta 2019 je bil za dober milijon evrov ali za 3 odstotke veÄ?ji od tovrstnega podatka podjetnikov, izkazanega v letnih poroÄ?ilih za leto 2018. Ĺ tevilo podjetnikov se je zmanjĹĄalo za 4 odstotke, ĹĄtevilo pri njih zaposlenih pa poveÄ?alo za 176.

Regijske druĹžbe so v lanskem poslovnem letu ustvarile dodano vrednost v znesku dobrih 621 milijonov evrov, kar je 12 odstotkov veÄ? kot leto prej. Dodano vrednost je ugotovilo 955 druĹžb ali 84 odstotkov vseh. Izgubo na substanci v znesku skoraj 3 milijone evrov je izkazalo 142 druĹžb.

Zadruge

Polovica zaposlenih z izgubo

Sedmim zadrugam se je gospodarska rast lani upoÄ?asnila. Ustvarile so za dobrih 18 milijonov evrov prihodkov in malenkost manj odhodkov, kar pomeni dobrih 100 tisoÄ? evrov dobiÄ?ka. Zaposlovale so 68 zaposlenih, kar je za 2 veÄ? kot leto prej.

Preteklo leto je s Ä?isto izgubo v viĹĄini dobrih 97 milijonov evrov konÄ?ala Ä?etrtina druĹžb v regiji. V negativnih ĹĄtevilkah je tako pristala skoraj vsaka Ä?etrta druĹžba. Te druĹžbe so zaposlovale 7671 zaposlenih ali slaba polovica vseh zaposlenih v regiji. đ&#x;”˛

Gornji Grad Struktura dodane vrednosti druĹžb v letu 2019 je SolÄ?ava razvidna iz naslednjega grafiÄ?nega prikaza Ĺ martno ob Paki LuÄ?e ReÄ?ica ob Savinji Mozirje Ljubno Ĺ oĹĄtanj Nazarje Velenje 0,0 % 10,0 % 20,0 % 30,0 % 40,0 % 50,0 % 60,0 % 70,0 % 80,0 % 90,0 % 100,0 % Izguba na substanci

Dodana vrednost

Za 10 odstotkov so se poveÄ?ali t. i. Ä?isti prihodki od prodaje, podjetniki so doma prodali za 7 odstotkov veÄ?, na tujih trĹžiĹĄÄ?ih pa za 27 odstotkov veÄ? svojih proizvodov in storitev.

SKUPINE (zneski v tisoÄ? EUR) 1. od 0 do 1 zaposleni 2. od 2 do 9 zaposlenih 3. od 10 do 49 zaposlenih SKUPAJ

PODJETNIKI ĹĄtevilo 1.223 228 31 1.482

deleĹž 82,5% 15,4% 2,1% 100,0%

ZAPOSLENI ĹĄtevilo 241 830 477 1.548

ÄŒISTI PRIHODKI OD PRODAJE deleĹž znesek 15,6% 60.089 53,6% 61.273 30,8% 34.940 100,0% 156.302

deleĹž 38,4% 39,2% 22,4% 100,0%

NETO VREDNOST PODJETNIKOV SREDSTEV NA DAN DOHODEK 31. 12. 2019 znesek deleĹž znesek deleĹž 6.470 57,7% 42.482 40,8% 3.662 32,7% 37.932 36,5% 1.081 9,6% 23.632 22,7% 11.212 100,0% 104.046 100,0%

* Ĺ tevilo zaposlenih, ki ga podjetniki izkazujejo na 2 decimalni mesti, je v tej tabeli zaokroĹženo na celo ĹĄtevilo.

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Petek, 14. avgust

Pristojni so opozorili, da je zgolj ĹĄolanje na daljavo manj uÄ?inkovito od realnega pouka. Med drugim so postregli z rezultati ankete, ki so jo opravili v Mladinskem svetu Slovenije, ki kaĹžejo, da je mladim med epidemijo novega korona virusa najveÄ?jo teĹžavo predstavljala odsotnost stikov z ljudmi.

Kljub opozorilom medijev se je zgodila menjava: Slavko KoroĹĄ ne bo veÄ? pomoÄ?nik direktorja uprave kriminalistiÄ?ne policije.

V Belorusiji so se Ĺže Ä?etrti dan nadaljevali protesti proti predsedniku Aleksandru LukaĹĄenku.

V Minsku so se protestniki z Ĺženskami v prvih vrstah zbrali tudi pred zaporom, kjer so aretirani protestniki. Prav ta dan je umrl drugi od ĹĄtevilnih protestnikov v priporu. Vzrok smrti uradno ni bil znan, po navedbah mame pa je imel mladeniÄ? teĹžave s srcem in je bil veÄ? ur zaprt v policijskem vozilu.

Svetovalno skupino za Covid-19 je zaskrbelo poveÄ?ano ĹĄtevilo okuĹžb na HrvaĹĄkem, zato so predlagali uvedbo karantene pri prehodu iz HrvaĹĄke v Slovenijo.

SD je zahteval sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zadeve EU, na katerem bi razpravljali o staliĹĄÄ?ih premierja na zadnjem vrhu EU-ja julija v Bruslju.

Kljub deĹžju se je v Ljubljani zbralo nekaj deset protestnikov, ki so tokrat svoje kritiÄ?no sporoÄ?ilo uperili proti naÄ?rtovanemu vlaganju v Slovensko vojsko.

IzvrĹĄni odbor stranke DeSUS je predlagal sve-

Avstrija je pozvala drĹžavljane, naj se vrnejo s HrvaĹĄke.

Potem ko je Rusija odobrila prvo cepivo proti novemu korona virusu na svetu in so tuji strokovnjaki izrazili ĹĄtevilne pomisleke, se je znova oglasila Moskva, ki je vse dvome ostro zanikala.

AmeriĹĄki drĹžavni sekretar Mike Pompeo je med obiskom na ÄŒeĹĄkem posvaril drĹžavni vrh v Pragi pred sodelovanjem s Kitajsko in Rusijo, tako v telekomunikacijah kot energetiki.

MadĹžarska je z ameriĹĄkim proizvajalcem oroĹžja Raytheon Technologies sklenila dogovor o nakupu raket srednjega dosega zrak-zrak v vrednosti milijarde dolarjev.

ÄŒetrtek, 13. avgust V Slovenijo je prispel ameriĹĄki drĹžavni sekretar Mike Pompeo. Na letaliĹĄÄ?u ga je sprejel minister AnĹže Logar. Sogovornika sta se strinjala, da so odnosi med Slovenijo in ZDA strateĹĄkega pomena, poudarila pa sta, da lahko drĹžavi kot partnerici in zaveznici odnose ĹĄe okrepita in razĹĄirita na vseh podroÄ?jih v skupnem interesu tako v politiki kot kibernetski varnosti, gospodarstvu, znanosti in tehno-

Pompeo je dejal, da bo Slovenija s podpisom izjave o varnosti omreĹžij 5G prepreÄ?ila delovanje znotraj teh omreĹžij vsem tistim ponudnikom, ki niso zaupanja vredni.

logiji. Logar in Pompeo sta podpisala izjavo o varnosti telekomunikacijskih omreĹžij 5G, nato pa je gosta sprejel premier JanĹĄa, ki je med drugim dejal, da je ZDA edina sila, ki se je sposobna sooÄ?iti z novimi oblikami varnostnih groĹženj.

HrvaĹĄko visoko sodiĹĄÄ?e za prekrĹĄke je slovenskega ribiÄ?a Silvana Radina in njegovo Ĺženo oprostilo obtoĹžbe nezakonitega ribolova v hrvaĹĄkih teritorialnih vodah.

Demokratski predsedniĹĄki kandidat Joe Biden in njegova kandidatka za podpredsednico Kamala Harris sta v prvem skupnem nastopu predsednika Donalda Trumpa oznaÄ?ila za ÂťtarnajoÄ?egaÂŤ nesposobnega voditelja, ki ZDA ÂťzapuĹĄÄ?a v razbitinahÂŤ.

TurÄ?ija je zaÄ?ela raziskovati naftne in plinske potenciale v nedoreÄ?enih vodah v bliĹžini grĹĄkega otoka Kastelorizo, zaradi Ä?esar je GrÄ?ija Ĺže zahtevala zasedanje EU. Francija je na obmoÄ?je poslala vojaĹĄke okrepitve.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 12. avgust

V prvi vrsti protestov so v Belorusiji tokrat stale Ĺženske.

20. avgusta 2020

tu stranke sklic izrednega kongresa, na katerem bo predsednica stranke Aleksandra Pivec ponudila glasovanje o zaupnici.

HrvaĹĄki nacionalni ĹĄtab civilne zaĹĄÄ?ite je poroÄ?al o 208 novih okuĹžbah s korona virusom v zadnjih 24 urah. V Avstriji so medtem v zadnjem dnevu potrdili 282 okuĹžb ter zaradi naraĹĄÄ?anja ĹĄtevila vnesenih okuĹžb pozvali drĹžavljane, naj se nujno vrnejo iz HrvaĹĄke. OdloÄ?ili so, da bodo morali Avstrijci od ponedeljka naprej za vstop v Avstrijo predloĹžiti negativen test.

Mehika in Peru sta v zadnjem dnevu presegla mejnik pol milijona okuĹžb z novim korona virusom.

Sobota, 15. avgust Na praznik Marijinega vnebovzetja so se tudi verniki po Sloveniji udeleĹžili prazniÄ?nih maĹĄ. Te so potekale v skladu z ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja novega korona virusa, kljub temu pa se je na Brezjah zbralo kar okoli tri tisoÄ? ljudi.

Potem ko so dan prej na HrvaĹĄkem potrdili rekordnih 208 novih okuĹžb s korona virusom, so jih ta dan 162, dva Ä?loveka pa sta za posledicami Covida-19 umrla.

AmeriĹĄki zunanji minister Mike Pompeo je v VarĹĄavi s poljskim obrambnim ministrom Mariuszem Blaszczakom podpisal sporazum o okrepljenem vojaĹĄkem sodelovanju med drĹžavama, ki prinaĹĄa namestitev dodatnih tisoÄ? ameriĹĄkih vojakov na Poljskem.

Iranski predsednik Hasan Rohani je ZdruĹže-

Franc Rode je na Brezjah daroval biserno maĹĄo.

nim arabskim emiratom po njihovem dogovoru o normalizaciji odnosov z Izraelom zagrozil s posledicami.

Nedelja, 16. avgust V Murski Soboti je potekala osrednja slovesnost pred dnevom zdruĹžitve prekmurskih Slovencev z matiÄ?nim narodom.

Izvedeli smo, da je zaradi bolezni umrl mlajĹĄi brat predsednika ZDA, 71-letni Robert Trump.

Svetovna zdravstvena organizacija je sporoÄ?ila, da je znova zabeleĹžila rekordno ĹĄtevilo okuĹžb s korona virusom v enem dnevu. Dan prej so po svetu skupno potrdili 294.237 novih primerov.

Potem ko je konec julija pred obalo Mavricija nasedel japonski tanker, iz katerega se je izlilo tisoÄ? ton goriva, se je tanker zdaj prelomil na pol.

Kitajski voditelj Ĺ i DĹžinping je sproĹžil Âťoperacijo Prazni kroĹžnikÂŤ, v okviru katere morajo Ki-

Dihanje

Tajci so zahtevali spremembe.

tajci v nekaterih restavracijah naroÄ?iti en obrok manj, kot bo gostov za mizo. Namen akcije je zmaga v boju proti metanju hrane v smeti.

V tajski prestolnici Bangkok se je na protivladnih protestih zbralo okoli 10 tisoÄ? ljudi, ki so zahtevali razpustitev parlamenta in razpis volitev.

V Minsku so se soÄ?asno s ĹĄtevilnimi protestniki tokrat prviÄ? od zaÄ?etka protestov zbrali tudi privrĹženci predsednika Aleksandra LukaĹĄenka.

Ponedeljek, 17. avgust Minister za zdravje TomaĹž Gantar je dejal, da so v strokovni skupini naklonjeni uvedbi obvezne karantene za vse povratnike iz HrvaĹĄke.

Taisti predsednik sveta stranke DeSUS je sporoÄ?il, da bodo o zaupnici predsednici Aleksandri Pivec razpravljali prihodnji torek.

Minister AleĹĄ Hojs je sporoÄ?il, da priÄ?akuje poroÄ?ilo vrĹĄilca dolĹžnosti generalneMinister za zdravje ga direktorja policije je dejal, da so v Andreja JuriÄ?a o revistrokovni skupini ziji, ki jo je zahteval v naklonjeni uvedbi nekaterih konkretnih karantene za preiskavah NPU. Ob priĹĄleke iz HrvaĹĄke. tem so se oglasili v policijskem sindikatu, v katerem so prepriÄ?ani, da so Hojsova navodila nezakonita.

Avstrija je uvedla stroĹžje ukrepe za dopustnike iz HrvaĹĄke. Od tega dne potrebujejo za vstop v drĹžavo negativen test na Covid-19, ki ne bo starejĹĄi od 72 ur. Kdor ga nima, mora opraviti test v 48 urah, do rezultatov pa biti v karanteni.

Beloruski predsednik Aleksander LukaĹĄenko je izjavil, da novih predsedniĹĄkih volitev ne bo, Âťrazen Ä?e me ubijeteÂŤ. Kot je ĹĄe dodal, je pripravljen na spremembo ustave in delitev oblasti, a Âťne pod prisiloÂŤ.

Torek, 18. avgust Da se povratnikom s HrvaĹĄke prav kmalu obeta karantena, je oznanil vladni govorec Jelko Kacin. ÂťZavedamo se, da morajo imeti slovenski drĹžavljani, ki so na HrvaĹĄkem, dovolj Ä?asa, da se ob morebitni spremembi reĹžima na meji vrnejo domov. OdloÄ?itev bo sprejeta v Ä?etrtek zveÄ?er.

Realno je raÄ?unati, da se bo Ä?as za vrnitev iztekel pred zaÄ?etkom prihodnjega tedna,ÂŤ je dejal.

Ministrica za izobraĹževanje Simona Kustec je sporoÄ?ila, da vse kaĹže, da se 1. septembra v ĹĄole vraÄ?ajo vsi osnovnoĹĄolci in dijaki – a v skladu s priporoÄ?ili NIJZ. SeĹĄli so se vodje opozicijskih strank LMĹ , SD, Levice in SAB. Tanja Fajon je zbrane ob tej priloĹžnosti pozvala k ustavni obtoĹžbi premierja.

Na HrvaĹĄkem so naĹĄteli 199 novih potrjenih okuĹženih, ĹĄtevilo aktivno okuĹženih pa je pri naĹĄih juĹžnih sosedih prviÄ? preseglo ĹĄtevilo 1300.

Iz beloruske prestolnice so vnoviÄ? poroÄ?ali o mnoĹžiÄ?nih protivladnih protestih, ki jih je sproĹžila zmaga dolgoletnega voditelja na nedavnih predsedniĹĄkih volitvah.

Kacin je sporoÄ?il, da je uvedba karantene ob vrnitvi s HrvaĹĄke tik pred vrati.

Tri noÄ?i pred letenjem ne spim. Menda ja ne bom dobila vroÄ?ine od notranje napetosti, tokrat kratko malo morava leteti.

LetaliĹĄÄ?e je videti kot mesto duhov; kavarne, restavracije, trgovine in malo otroĹĄko igriĹĄÄ?e so prevezani z belo-rdeÄ?e-Ä?rtastim plastiÄ?nim trakom, kupi stolov in miz Ĺžalostno Ä?emijo, vse je zapraĹĄeno, rastline posuĹĄene. ZamaKaja AvberĹĄek skirani duhovi se prestopamo sem in tja ter pazimo, da se ne usedemo na prepovedane sedeĹže. Na letaliĹĄÄ?e prideva prej kot po navadi, za vsak sluÄ?aj. V levem uĹĄesu imam fluorescentno roza ptiÄ?je pero, nad srcem pripeto broĹĄko v obliki ptiÄ?a. Verjamem, da mi bosta pri letenju pomagala. Kar naprej pogledujem proti monitorju s podatki o letih; najinega kar ni in ni. Stiska me v grlu, Ä?utim, da bi se morala odkaĹĄljati, pa se raje prepriÄ?am, da to ni potrebno. Ura teÄ?e, ura je Ä?as, vse bo v redu, seveda bo, bo? Bo! Po zvoÄ?niku zasliĹĄim zadnji klic za najin let, ne morem verjeti, Ĺže dve uri sva tu. TeÄ?eva, srce mi galopira, pot mi ĹĄpricne iz znojnic. “TehniÄ?ne teĹžave, gospa. Zato se podatki niso izpisali na monitorju.â€?

Letalo je napolnjeno bolj, kot sem priÄ?akovala. Vse kaĹže, da bova sedela z nekim gospodom, ki mi prijazno in hkrati oklevajoÄ?e (se to ĹĄe sme?) ponudi pomoÄ? z majhnima potovalkama. Saj ne da bi pri dvigu malega svetlo modrega in Kalinovega kuferÄ?ka v obliki tigra fiziÄ?no pomoÄ? zares potrebovala. PomoÄ? z veseljem sprejmem, hvala za prijaznost, prijaznost je lepa Ä?ednost, vse lepĹĄa, vse nujnejĹĄa, nadnujna. Vzletimo, Kalinu sezujem sandale, male-velike noge mu zelo smrdijo. Saj imamo vsi maske, si mislim, morda se kisli vonj skozi masko sfiltrira, oĹĄibi, precedi, sploh pa mi je vseeno. “Masko med letom lahko odstranite le, ko jeste ali pijete.â€? “Pri zniĹžanju ravni kisika v letalu iz predelka nad vaĹĄo glavo pade kisikova maska. Preden si jo nadenete, nikakor ne pozabite odstraniti zaĹĄÄ?itne maske.â€? “Če potrebujete straniĹĄÄ?e, morate poklicati stevardeso in ta vam bo povedala, ali ga lahko uporabite.â€? Vse sprejmem, samo da letiva. Pristaneva, se sprehodiva mimo termo kamere, nerazpoznavni karabinjer nama pokima, vzameva kovÄ?ke, izstopiva iz letaliĹĄke zgradbe, moÄ?no se objamemo, solze mi razpackajo maskaro, na konju sva, kraljestvo za konja!

Kako je vse zeleno, bleĹĄÄ?eÄ?e zeleno, soÄ?no zeleno, zeleno, ki te ljubim zeleno, oÄ?i so se mi odvadile od tele zelene, potrebujem zeleno, ne morem brez zelene, noÄ?em brez zelene. Res sem pogreĹĄala normalna drevesa. “Normalnaâ€? – se smejimo; kaj je normalno, so palme nenormalna drevesa? Kakor komu in kakor kdaj.

Oh, pehtranova potiÄ?ka. Oh, oh, oh, oh, smetanove murke, zabeljen fiĹžol in kozarec trpkega refoĹĄka – vse domaÄ?e, ajme, domaÄ?e. Kako so jajca rumena in celo trgovinski paradiĹžnik je slasten. ÄŒriÄ?ki Ä?riÄ?kajo, ĹĄkrĹžati ĹĄkrĹžatajo, borovci smolnato diĹĄijo. Napihnemo plastiÄ?nega morskega krokodila Krokodajzerja, splavimo ga v s Ä?loveĹĄkimi telesi, morsko travo in Ĺželejastimi klobuÄ?ki napolnjeno morje. Ciprese so drevesni lulÄ?ki, reÄ?e Kalin med ĹžveÄ?enjem Ä?evapÄ?iÄ?a. Mmm, goveja juha! PogreĹĄala in komaj Ä?akala sem nevihto; na otoku nikoli ni neviht, ne deĹžja. Zatemnitev, grmenje, razelektritev, buÄ?anje, rohnenje zraÄ?nih mas, oÄ?iĹĄÄ?enje, razjasnitev, vdih, izdih, vdih, izdih.

Pritiskam na pedala, obleÄ?ena v dvajset let stare kolesarske hlaÄ?e in majico, potim se, diham in vonjam – intenzivno. Ciklame diĹĄijo po prihodu jeseni in po pravljici. Krokar kroĹži nad mano in kraka. Trave valovijo v vetru, zeleni hribÄ?ki so neĹžno zaobljeni, pred majhno cerkvico dehti majhen pisan vrt. Hvala za roĹže.

Brodim po reki, proti toku, od nevihte kalni in mrzli. Bela Ä?aplja s svojo teĹžo zlomi suho vejo, na kateri pristane, ni ji mar, odleti naprej, naĹĄla bo drugo, moÄ?no, malde vejo. Kalin navduĹĄeno poka do boleÄ?ine napihnjena semena Ĺžlezave nedotike, ki tu in tam eksplodirajo Ĺže ob rahlem piĹĄu vetra – ni Ä?udno, da se v latinĹĄÄ?ini imenuje “nepotrpeĹžljivaâ€?. ÄŒez vresje in borovniÄ?evje v hrib, materina duĹĄica, vijoliÄ?na usta, jezik in zobje, drevesna terapija. ÄŒas je za korenine, podrastje in zemljo. ÄŒas za veje in nebo spet pride, ko bo Ä?as.

Diham, torej sem. đ&#x;”˛

SreÄ?anje z izvajalci ĹĄolskih prevozov Ĺ oĹĄtanj – V petek, 21. avgusta, se bodo na povabilo Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Meniha pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta na delovnem sestanku s prevozniki sestali vsi udeleĹženci, ki so tako ali drugaÄ?e povezani s ĹĄolskimi prevozi v obÄ?ini. Te izvaja podjetje APS s partnerjem Nomagom in ĹĄtirimi podizvajalci. Na sestanku bodo sodelovali predstavniki Osnovne ĹĄole Karla Destovnika - Kajuha, CVIU Velenje, Policije, vzdrĹževalcev cest, mestnih redarjev. Posebno pozornost bodo namenili varnosti.

V Ĺ oĹĄtanju se bo v ĹĄolo in iz nje v novem ĹĄolskem letu vozilo veÄ? kot 60 odstotkov od 795 osnovnoĹĄolcev. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 7

Poletni turizem je nosilec turizma v Velenju ObÄ?utek ob obali je podoben tistemu na morju. Le labodi in race te opomnijo, da si ob obali jezera.

Velenjska plaĹža vabi obiskovalce tudi letoĹĄnje poletje – Samo ĹĄe 10 - 15 % gostov je domaÄ?inov, vsi ostali prihajajo od drugod – NaÄ?rtujejo, da bodo v naslednjih letih gostinsko ponudbo ĹĄe ĹĄirili, saj tudi gostinski del precej prispeva k zadovoljstvu obiskovalcev Ne samo Obala, letoĹĄnjo sezono so dobro obiskana tudi jezera.

S svojo pestro ponudbo prepriÄ?a tudi Velenjska plaĹža, na kateri se lahko poleti osveĹžimo, izposodimo kakĹĄen ĹĄportni rekvizit, kolesarimo, igramo tenis, golf, odbojko na mivki, nogomet, se sprehajamo, kaj dobrega pojemo in popijemo ali se odloÄ?imo za kampiranje ob Velenjskem jezeru. Velenjska plaĹža je Ĺže dve leti zapored razglaĹĄena tudi za Naj kopaliĹĄÄ?e v kategoriji naravnih kopaliĹĄÄ?. Lani jo je obiskalo veÄ? kot sto tisoÄ? obiskovalcev.

Velenjska plaĹža je atrakcija, ki je postala prepoznana v slovenskem prostoru Da so bile priprave na letoĹĄnjo sezono, ki se je zaÄ?ela 19. junija, precejĹĄen zalogaj, pove direktor Zavoda za turizem Franci Lenart. Že pred sezono smo se zavedali, da bo drugaÄ?na, kljub temu pa smo

7

REPORTAŽA

20. avgusta 2020

na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline z obiskom gostov iz Slovenije in tujine zadovoljni, saj vemo, da je poletni turizem nosilec turizma v naĹĄem mestu. Z upoĹĄtevanjem ustreznih varnostih ukrepov, ki se jih tudi obiskovalci drĹžijo, lahko uĹživajo tako kot prejĹĄnja leta,ÂŤ pojasni Lenart, ki omeni tudi, da bi lahko turizem postal v Velenju pomembnejĹĄa gospodarska panoga. ÂťMi smo ĹĄe vedno destinacija, kamor prihajajo veÄ?inoma dnevni gostje, manj je veÄ?dnevnih gostov. Ti so veÄ?inoma v Termah TopolĹĄica, ki so v tem Ä?asu polno zasedene.ÂŤ Od kod vse prihajajo gostje? Direktor Franci Lenart: ÂťVedno veÄ? je gostov od drugod. LetoĹĄnjo sezono ugotavljamo, da je samo ĹĄe deset do petnajst odstotkov gostov domaÄ?inov, vsi ostali prihajajo iz drugih krajev. To ugotavljamo po anketah, ki jih izvajamo, in oceni registrskih tablic. So pa gostje, ki prihajajo, vedno zahtevnejĹĄi, kar opaĹžamo tudi pri prodaji spomin-

Veseli, da je Velenjska plaĹža tudi letos dodobra oĹživela in poskrbela za poletni utrip so tudi obiskovalci Bekim Plava: ÂťNa plaĹži sem vsak dan, saj tukaj Ĺživim. Dobro je izkoristiti naravne danosti, ki nas obkroĹžajo. Tu mi je vĹĄeÄ? prav vse. PlaĹža je urejena, druĹžba je prava, mislim, da je fantastiÄ?no.ÂŤ Maja Pirnat: Âť LetoĹĄnje poletje sem pogosta obiskovalka plaĹže. NajveÄ? Ä?asa, tudi kakĹĄno uro skupaj, preĹživim v vodi, ki je topla. Ugotavljam, da je tudi poletje ob vodi lahko odliÄ?no preĹživeto.ÂŤ Ina Gros: ÂťS prijatelji skaÄ?emo s skakalnice in se druĹžimo. Najbolj vĹĄeÄ? pa mi je, da se lahko poveselimo, igramo in jemo sladkarije.ÂŤ MatjaĹž BaĹĄkoviÄ?: ÂťKot VelenjÄ?an sem, kadar je lepo vreme, redni obiskovalec plaĹže. Voda je topla, trenutno ima okrog petindvajset stopinj. Tu mi je vĹĄeÄ? prav vse.

PlaĹža je urejena, druĹžba je prava, mislim, da je fantastiÄ?no. Lani sem gotovo najveÄ? preplaval, gotovo blizu tristo kilometrov. RaÄ?unam, da bom tudi letos kopalno sezono, ki jo zaÄ?nem aprila, sklenil konec septembra.

Infekcijska boksa sta nujna Uporabljali ju bodo za vse nalezljive bolezni, ki zahtevajo loÄ?eno obravnavo Ĺ oĹĄtanj – V zaÄ?etku septembra bodo v Zdravstveni postaji Ĺ oĹĄtanj priÄ?eli gradbena dela, s katerimi bodo do konca septembra zagotovili dva infekcijska boksa (enega za otroke in enega za odrasle). Gradbeni poseg narekujejo razmere v Ä?asu sooÄ?anja s korona virusom, ko je treba dejansko vsakega pacienta, ki obiĹĄÄ?e zdravstveni dom, obravnavati kot potencialno okuĹženega. Nadomestila bosta prirejen infekcijski boks, ki ga uporabljajo zdaj. Vsak infekcijski boks bo imel svoj vhod. StraniĹĄÄ?e za paciente, ki bodo napoteni vanj, pa bodo uredili v zunanjem delu zdravstvene postaje. Boksa bodo kasneje uporabljali za vse nalezljive bolezni, ki zahtevajo loÄ?eno obravnavo pacientov. Dela bodo stala okoli 25.000 evrov. ÂťVelik del sredstev za obnovo, 20.000 evrov, bo zagotovila ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Gre za obnovo, ki ni bila predvidena in zanjo v Zdravstvenem domu Velenje nismo imeli zagotovljenih sredstev.

Je pa nujna,ÂŤ pravi pomoÄ?nica direktorja Tanja KontiÄ?. đ&#x;”˛

mkp

kov, ki jih imamo na informacijski toÄ?ki. LetoĹĄnje leto je prodaja izjemno dobra. Zadovoljni so tudi gostinci, kar pomeni, da gostje, ki prihajajo, tudi nekaj potroĹĄijo. S prodajo in tudi najemom ĹĄportnih rekvizitov za aktivnosti v vodi smo vsi skupaj lahko zadovoljni.ÂŤ

Predvidevajo ĹĄirjenje prostora po obmoÄ?ju obale Velenjskega jezera

Tudi v kampu Jezero gre za rekordno obiskanost Tisti, ki si Ĺželijo za raziskovanje okoliĹĄkih kotiÄ?kov vzeti nekaj veÄ? Ä?asa, lahko prenoÄ?itev najdejo tudi v kampu Jezero. ÂťTreba pa se je zavedati, da smo destinacija, ki ima tisoÄ? ĹĄtiristo postelj, veÄ?ji del je usmerjen v Terme TopolĹĄica, nekaj malega ĹĄe v Camping Jezero, ki je prav tako kot terme v tem Ä?asu zelo zaseden. Mislim celo, da gre za rekordno sezono in je Velenjska plaĹža tista, ki privablja goste in jim ponudi tudi prenoÄ?itve.ÂŤ Kako je s prodajo kampa? ÂťProdaja se, prodajni proces ĹĄe ni zakljuÄ?en, mi v samo dogajanje nismo vkljuÄ?eni, se pa zavedamo, da kdorkoli bo novi lastnik, Ĺželimo, da bo dobro sodeloval z nami, da bo prostor ob jezeru in turistiÄ?no ponudbo dopolnjeval in nadgrajeval. RaÄ?unamo, da lahko z dodatnimi vsebinami, atrakci-

monitoringi do sedaj so pokazali, da je ustrezna za kopanje, v kopalni sezoni pa redno skrbijo tudi za varnost in dobro poÄ?utje vseh obiskovalcev, saj v zagotavljajo tudi prisotnost reĹĄevalcev iz vode. Kako disciplinirani so kopalci, smo povpraĹĄali reĹĄevalca iz vode Ĺ˝ana BrinovĹĄka. ÂťDisciplina kopalcev se iz leta v leto izboljĹĄuje; ko smo zaÄ?eli opozarjati in izvajati varovanje, je bilo kar naporno. Ljudje pazijo drug na drugega in so bolj skrbni, saj se zavedajo, da je kopanje v jezeru kljub vsemu na osebno odgovornost in previdnost v vodi ni odveÄ?. Letos opaĹžamo, da je manj zvinov in zlomov, saj ni napihljivih igral, vendar nam dela vseeno ne zmanjka. Imeli smo dva primera reĹĄevanja iz vode. So pa vsakodnevno prisotna manjĹĄa posredovanja zaradi urezov, udarcev, manjĹĄih poĹĄkodb. Moje opozorilo vsem kopalcem je, da ne precenjujejo svojih sposobnosti, dobro ocenijo vremenske razmere in se jim prilagodijo.ÂŤ

Franci Lenart: ÂťLetoĹĄnji koncerti so odpovedani zaradi prepovedi druĹženja. ÄŒe bo epidemioloĹĄka situacija to dopuĹĄÄ?ala, bomo ob zakljuÄ?ku sezone pripravili kakĹĄen dogodek.ÂŤ

jami v kampu poĹživimo jezersko zgodbo. Vse pa je odvisno od novega lastnika in tega, s kakĹĄnim konceptom bo priĹĄel. Upamo, da ga bosta zanimala predvsem zadovoljstvo gostov in zasedenost kampa,ÂŤ pojasni Lenart.

Redno skrbijo za urejenost plaĹže in okolice Kakovost vode Velenjskega jezera tudi letos redno preverjajo. Vsi

Ĺ˝al kopice dogodkov, koncertov in pestrega dogajanja letoĹĄnjo sezono zaradi epidemioloĹĄke situacije ni mogoÄ?e izpeljati, je pa tudi bogata gostinska ponudba tista, ki privablja ljudi na plaĹžo. Letos se je zamenjal tudi najemnik na plaĹži. ÂťGostje in najemnik so zadovoljni, zamenjali so se tudi najemniki v hiĹĄicah, v katerih smo prav tako poĹživili ponudbo z burgerji. RaÄ?unamo, da bomo v naslednjih letih to ponudbo ĹĄe ĹĄirili, saj tudi gostinski del precej prispeva k zadovoljstvu obiskovalcev,ÂŤ pravi direktor Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki ĹĄe izpostavi, da Ĺže nekaj Ä?asa ob Velenjskem jezeru pospeĹĄeno rasteta nov prireditveni prostor in oder, ki bo dodana vrednost jezera, vendar ne samo v poletnem Ä?asu kot tudi ne samo s prireditvami, temveÄ? tudi z dogajanjem na samem prireditvenem prostoru. Pripravlja se tudi druga faza obnove objekta Ä?olnarna, ob kateri bo dograjen gostinski lokal. ÂťRaÄ?unamo, da bomo prostor ĹĄirili po obmoÄ?ju obale Ve-

lenjskega jezera in dodajali vsebine.

Tudi Klub vodnih ĹĄportov je poveÄ?al ponudbo plovil, Zoo station Velenje je prav tako zelo aktiven.ÂŤ Na Zavodu za turizem Ĺ aleĹĄke doline opaĹžajo, da so gostje, ki prihajajo, zahtevnejĹĄi, kar se pozna tudi pri prodaji spominkov, ki jih imajo na informacijski toÄ?ki. Zadovoljni so tudi gostinci, kar pomeni, da gostje, ki prihajajo, tudi dodatno troĹĄijo.

AljaĹž Mrak (PlaĹža Ĺ˝lajfer): ÂťSvojo ĹĄtiriletno zgodbo bomo skuĹĄali uspeĹĄno uresniÄ?iti.

Po najboljĹĄih moÄ?eh se bomo potrudili obdrĹžati nivo, obdrĹžati stalne in privabiti nove goste. ÄŒeprav smo se najema lotili ob najbolj Ä?udnem Ä?asu in nam letoĹĄnjo sezono nagaja ĹĄe vreme, se trudimo, da vse poteka, kot mora: po predpisih in standardih.

Pripravljamo okusne koktajle, ki so jih izpopolnili naĹĄi barmani, tudi naĹĄa kava je odliÄ?na, ĹĄe posebej pa se naĹĄi kuharji trudijo s prezentacijo in pripravo okusne hrane, ki jo tudi redno izpopolnjujejo. NaÄ?rtujemo in upamo, da se bodo ljudje radi vraÄ?ali k nam.ÂŤ

Amaris DjordjeviÄ? (Veleja-led): ÂťTukaj smo najemniki Ĺže tretje leto. LetoĹĄnjo sezono opaĹžam, da je ne glede na situacijo plaĹža polna.

Veliko je tujcev, ki so s ponudbo na plaĹži zadovoljni. Rada opazujem ljudi, ki sproĹĄÄ?eno uĹživajo in se trudijo izkoristi lepo vreme. Tudi mi smo z obiskom zadovoljni, najveÄ? povpraĹĄevanja pa je po sladoledu Titovo Velenje, verjetno Ĺže zaradi samega imena in rdeÄ?e zvezde. Gre za okus, podoben kinder Ä?okoladi.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 8

8

KULTURA

20. avgusta 2020

Glasba so Ä?ustva, pravi Tanja Ĺ˝agar Pevka z veliko predanostjo svojemu delu Ĺže petnajsto leto polni koncertne dvorane in piĹĄe svoj glasbeni roman na svoji samostojni pevski poti Jasmina Ĺ karja

Tanja Ĺ˝agar je pianistka in profesorica glasbe pedagogike, ki jo poznamo po tem, da je neumorna, neustraĹĄna, nagajiva in iskriva glasbenica, ki je vrsto let skrivala ĹĄe en glasbeni talent – ples. Za sabo ima blizu petindvajset let kariere, ki ĹĄe zdaleÄ? ni konÄ?ana. Pevka upa, da bo kmalu lahko znova stala na odru in bliĹžnji jubilej zaokroĹžila s kakĹĄno turnejo in zabavo v svojem glasbenem utripu.

Je poletje Ä?as Tanje Ĺ˝agar? ÂťÄŒeprav letoĹĄnje poletje ni obiÄ?ajno, saj veÄ?ino Ä?asa poleti obiÄ?ajno preĹživim na odru, na poletnih zabavah, plesih in veselicah, takĹĄnega stanja letoĹĄnje poletje gotovo nisem priÄ?akovala, in Ä?e bi mi kdo pred pol leta rekel, da pol leta ne bom stopila na oder, bi rekla Âťnehaj, saj ne veĹĄ, kaj govoriĹĄÂŤ. To je dober znak, da vidimo, kaj vse nam Ĺživljenje nepriÄ?akovanega prinese, med drugim je prineslo tudi to, da ne morem nastopati in delati tistega, kar si Ĺželim. Zato pa Ä?as izkoristim tudi za to, da se malo potepam, obiskujem prijatelje, grem malo na morje in v hribe, kolesarim, skratka poÄ?nem lepe stvari. Ob tem pa se zavedam, da kljub vsemu ljudje moramo delati, Ĺživeti in preĹživeti, zato upam, da se Ä?asi kmalu tudi za glasbenike obrnejo na bolje.

Vesela bi bila tudi Ä?isto malih odrov in bolj intimnih nastopov. Upanje ostaja, pozitivne misli poĹĄiljam na vse strani.ÂŤ Je tale korona Ä?as tudi Ä?as za rojevanje novih idej? ÂťPriznam, da ko se je to Ä?udno obdobje zaÄ?elo, nisem bila najbolj produktivna, Ä?ustveno me je preveÄ? pretreslo. Za nekaj Ä?asa sem dala vse na stran, nisem snemala. Enostavno sem delala po svojih obÄ?utkih kot vedno. Ko pa so se stvari zaÄ?ele izboljĹĄevati, pa sem znova dobila zagon, zaÄ?ela sem pisati in ustvarjati, v tem Ä?asu je nastala tudi pesem Moj roman, ki pripoveduje o tem, da toliko, kot je ljudi na svetu, toliko je romanov oziroma bi jih lahko bilo napisanih. In Ä?eprav se ljudje veÄ?krat v Ĺživljenju spraĹĄujemo, kaj vse nas ĹĄe Ä?aka in kam nas bo peljala Ĺživljenjska pot, odgovore na vsa ta vpraĹĄanja dobimo ĹĄele takrat, ko je naĹĄ roman dokonÄ?an. Medtem ko ga piĹĄemo, pa je pomembno to, da ga piĹĄemo z ljubeznijo in upanjem ter zavedanjem, da Ä?eprav je Ä?udovito imeti lepe spomine in verjeti v lepo prihodnost, najveÄ? ĹĄteje danaĹĄnji dan in ta trenutek, saj prav v tem trenutku lahko ustvarimo nov nepo-

zaben spomin, ki se zapiĹĄe v naĹĄ roman. V obdobju, ko sem ustvarjala doma, sem posnela tudi nekaj videospotov. OdloÄ?ila sem se urediti arhiv svojih foto in video spominov iz otroĹĄtva in najstniĹĄkih dni in pri tem naĹĄla marsikaj zanimivega.

HvaleĹžna sem, da sem imela tako lepo, igrivo, neobremenjeno, brezskrbno in iskrivo otroĹĄtvo. Zavedam se, kakĹĄno popotnico za vse Ĺživljenje sta mi dala starĹĄa.ÂŤ Zaenkrat si posnela pet albumov.

Je ĹĄesti Ĺže v nastajanju? ÂťKo pogledam nazaj, ugotovim, da sem bila zadnja leta zelo produktivna. Organizirala sem kar nekaj samostojnih koncertov, leta 2007 smo zaÄ?eli nastopati po manjĹĄih

nagrado strokovne Ĺžirije. Gotovo se kakĹĄnega od festivalov ĹĄe kdaj udeleĹžim, Ä?e bo le moĹžnost in priloĹžnost.ÂŤ Leta 2019 si s soplesalcem Arnejem IvkoviÄ?em zmagala v 3. sezoni oddaje Zvezde pleĹĄejo. OÄ?itno ti tudi ples teÄ?e po Ĺžilah in ga imaĹĄ v genih. Od kod ljubezen do plesa? ÂťJaz Ĺže od nekdaj noro rada pleĹĄem. Tudi oba starĹĄa sta mi to ljubezen prenesla in spomnim se, da smo bili vedno prvi na plesiĹĄÄ?u.

Meni je to uĹžitek, po Zvezdah pleĹĄejo pa se je ljubezen do plesa podvojila. Priznam, da je to povsem drugaÄ?na izkuĹĄnja. Imela sem sreÄ?o, da sem dobila plesalca, s katerim sva se odliÄ?no ujela in sva ĹĄe

S klapo Ĺ ufit iz Splita, ki jo dobro poznamo tudi Slovenci, je Tanja Ĺ˝agar pred kratkim posnela novo pesem in video 'Za cili Ĺživot', ki ima Ĺže krepko Ä?ez 30 milijonov ogledov na spletu.

dvoranah, ki so meni zelo ljube, saj lahko vsakega obiskovalca pogledaĹĄ v oÄ?i in ga zaÄ?utiĹĄ. V velikih dvoranah pa je energija povsem drugaÄ?na, tam so prisotna drugaÄ?na Ä?ustva, s temi koncerti pa sem zaÄ?ela leta 2015. Tovrstni spektakli so nekaj posebnega. Zadnje Ä?ase veÄ?ino prostih dni preĹživim v studiu, kjer nastaja novi album, ĹĄesti po vrsti, ki bi ga rada izdala konec letoĹĄnjega leta. Zdi se mi, da je smiselno urediti tudi stvari, ki jih v Ä?asu hitenja in koncertnih turnej ni bilo moĹžno.

Pomembno je tudi, da glasbeniki ostanemo v stiku z radijskimi postajami, saj kot izvajalec ne moreĹĄ kar izginiti, Ä?e ĹželiĹĄ delati in ustvarjati dolgoroÄ?no.ÂŤ UdeleĹžila si se mnogih mednarodnih glasbenih festivalov. Ali so spomini na festivale ĹĄe Ĺživi? ÂťZ veseljem bi ĹĄe kdaj nastopila na Ohridskem festivalu, kjer vlada posebno ozraÄ?je. Malo pravljiÄ?no, filmsko, Ä?arobno, saj festival poteka na prostem. MogoÄ?e sem malo nostalgiÄ?na tudi zato, ker sem leta 2007 in 2012 prejela 1.

danes dober tandem. Ko so letos ponavljali oddajo, sem si ogledala vse najine plese. In moram priznati, da sem zaÄ?utila pozitivno energijo, ki je pri plesu ĹĄe kako potrebna.

Vesela sem tudi, da z Arnejem delava dalje. Zelo se navduĹĄujem tudi za idejo, da bi naredila muzikal, saj jih imajo ljudje radi. MogoÄ?e muzikal moje glasbene poti, saj sem zaÄ?ela zelo mlada, stara ĹĄtirinajst let v skupini Foxy Teens, ki je trajala devet let; leta 2005 sem stopila na samostojno pot, ki traja petnajst let, vmes pa se mi je zgodilo ogromno stvari. Tako zabavnih, veselih kot Ĺžalostih, tudi v zasebnem Ĺživljenju je bilo precej turbulentno. Vse je bilo treba reĹĄevati z dobro voljo in prenesti in potegniti iz vsega skupaj kar najboljĹĄe. ÄŒe bi v tem trenutku morala izdati knjigo in ji dati naslov po naslovu kakĹĄne moje pesmi, bi to bila Zaljubljena v Ĺživljenje. Gre za krasno balado z lepim sporoÄ?ilom. Balade imajo posebno moÄ?, so osebnoizpovedne, dotikajoÄ?e se srca. Kot zelo Ä?ustvena oseba balade in Ĺživljenjske zgodbe posebej doĹživljam, sploh Ä?e jih sama tudi

napiĹĄem. To so izbrane balade, ki izvirajo iz mene. Nikoli ne posnamem pesmi samo zato, da posnamem ĹĄe eno pesem. Glasbe ne doĹživljam tako. Seveda pa imam rada tudi temperamentne ritme, brez katerih ne bi bilo mojih koncertov.ÂŤ Kaj pa dueti? Tvoji so vedno znali potrkati na prava Ä?ustva pri ljudeh. ÄŒe naĹĄtejem samo nekaj izvajalcev, s katerimi si prepevala: Kemal Monteno, Nikola Borovac, Marijan Smode, Boris Kopitar, Adi Smolar, Spev, StiĹĄki kvartet ... ÂťDuete imam rada. Ĺ˝e nekaj Ä?asa pa nisem posnela kakĹĄnega novega, sem si pa Ĺželela zapeti kakĹĄnega s kakĹĄno klapo, saj je to povezano z mojim otroĹĄtvom. Tudi moj oÄ?e se Ĺže vse Ĺživljenje amatersko ukvarja z glasbo in je v tem Ä?asu preigral ogromno dalmatinskih pesmi in pesmi razliÄ?nih klap. Jaz sem ga Ĺže kot majhna deklica gledala in posluĹĄala in to je nostalgija, ki ostaja.

Do sedaj ni bilo priloĹžnosti. Ko pa je priĹĄla pesem klape Ĺ ufit Za cili Ĺživot, ki so me v tej pesmi videli zraven, sem bila presreÄ?na, evforiÄ?na.

OboĹžujem vse letne Ä?ase.

RazmiĹĄljam, kakĹĄno sreÄ?o imamo, da Ĺživimo na koĹĄÄ?ku zemlje, kjer poznamo vse letne Ä?ase. Imamo jesen bogatih barv, imamo zimo, ki prinaĹĄa zimske radosti, pomlad, ki prebuja in vabi, da se dogajanje preseli na prosto, in poletje, ki ga Ä?utim kot posebno hrepenenje.

To je to, sem rekla. Odpravili smo se tudi v Split, kjer smo posneli kadre za videospot. Bil je kar prava izbira za snemanje, saj je tako lep, pesem pa polna ljubezni in romantike. Priznam, da je to doslej moja najbolj romantiÄ?na pesem. Odzivi so odliÄ?ni, kar me zelo radosti.ÂŤ In ĹĄe naÄ?rti za bliĹžnjo prihodnost? ÂťNaĹĄa Ĺželja je, da bi se lahko skupaj s klapo Ĺ ufit predstavili na kakĹĄni glasbeni turneji. Kdaj bo to mogoÄ?e, ĹĄe ne vem. Nastopali bomo tudi na HrvaĹĄkem, a vse ob svojem Ä?asu. Tudi s skupino Avantura, ki me spremlja Ĺže deset let, sem precej povezana. Na vajah v Prekmurju vadimo novi repertoar, pripravljam koncept za svojo novo koncertno turnejo. Obljubim, da bomo, ko pridemo nazaj, nadoknadili vse za nazaj. Bodite pripravljeni. BliĹžina od blizu je nekaj povsem drugega kot sreÄ?anje in druĹženje z moderno tehnologijo.ÂŤ đ&#x;”˛

Belo-rdeÄ?e Ona ÄŒepaytite Gams

Za tokratne avgustovske alternatorske vrstice sem naÄ?rtovala nekaj poletnih in poÄ?itniĹĄkih razmiĹĄljanj s koronskega potepanja po Evropi, ki je bilo letos precej drugaÄ?no in resniÄ?no dragoceno. Le koliko v naĹĄi bliĹžini jih ni uspelo do svojih ... Marsikdo prviÄ?, proti vsem naÄ?rtom, Ĺželjam, dolgoletnim tradicijam. Koliko porok se ni zgodilo, koliko starih starĹĄev ni uspelo objeti vnukov, starĹĄev – svojih otrok. Koliko jih je ob letoĹĄnjem raziskovanju slovenskih krajev videlo podobnost svojim rojstnim krajem tam nekje. Ker jih Ĺže dolgo niso videli v Ĺživo, ker jih enostavno pogreĹĄajo. “Mami, zakaj pogreĹĄam Slovenijo, ko sem gor, ko sem doma, pa pogreĹĄam Litvo?â€? me je spraĹĄevala Veronika, stara je bila takrat ĹĄtiri, morda pet let.

Nisem si predstavljala, da tudi tako majhen otrok Ĺže lahko dojema svojo prisotnost v dveh prostorih, seveda po svoje in na doloÄ?eni ravni. A tokrat ne o tem.

Ne debatiram, sploh pa ne piĹĄem rada o politiki. Namenoma sem tudi med ĹĄtudijem zgodovine izbrala smer kulturne zgodovine. Tej temi se tudi 'alternatorsko' praviloma izogibam, v naĹĄem vsakdanu je namreÄ? toliko drugega zanimivega in vrednega razmisleka in zapisnih besed. A danes smo priÄ?a dogajanju v naĹĄi, Ä?eprav ne ravno neposredni bliĹžini, ampak v evropskem prostoru, ki se ne zgodi prav vsak dan, in ne morem drugaÄ?e, kot da temu namenim besedo. Te dni se pred nami namreÄ? odvija izredno kinematografsko, do neke mere tudi spontano, a naÄ?eloma precej dozorelo belo-rdeÄ?e gibanje.

V Belorusiji se namreÄ? dogaja to, kar me vsaj po eni plati spominja na dogajanje v poznih osemdesetih v moji domovini, v Sloveniji, pa tudi marsikje drugje v tem delu Evrope, kar je ravno takrat doÄ?akalo priloĹžnost za zgodovinske sistemske spremembe. Le da smo danes v letu 2020, kontekst in Ä?as je drug, akterji, predzgodba tudi. A obÄ?utek je, kot da se pred naĹĄimi oÄ?mi dramatiÄ?no odpira en belo-rdeÄ?i cvet in se odvija dogajanje, trenutno ĹĄe precej nepredvidljivo, a takĹĄno, ki nima veÄ? poti nazaj. DruĹžbeno-politiÄ?ni kontekst v Belorusiji je bil po eni strani dolgo Ä?asa precej ustaljen in predvidljiv, zato morda trenutno dogajanje vzbuja toliko veÄ?je preseneÄ?anje. Skoraj bi lahko rekli, da za vse strani. To se zgodi, ko se ÂťpoklopiÂŤ nekaj, ko eno spodbuja drugo, ko se brez nekega strateĹĄkega taktiÄ?nega naÄ?rta, hudih ideoloĹĄkih programov in izkuĹĄenj enostavno vrstijo dogodki. Eni za drugim. Ker je verjetno Ä?as dozorel za to. NamreÄ? Svetlana Tihanovska, uradna poraĹženka, a moralna zmagovalka predsedniĹĄkih volitev, ki so se zgodile 9. avgusta in katerih legitimnosti in izida ne priznava ne mednarodna skupnost ne na tisoÄ?e Belorusov, ki so Ĺže vse dni od konca volitev na ulicah, zaprti v zaporih (ki Ĺže dobesedno pokajo po ĹĄivih), stavkajo v drĹžavnih podjetjih, nacionalni televiziji ‌ – sploh ni politiÄ?arka. Je nakljuÄ?na oseba, Ĺženska, stara komaj 37 let, mati dveh otrok, predvsem pa pogumna Ĺžena, ki je prevzela iniciativo in odgovornost od svojega moĹža, bivĹĄega uradnega predsedniĹĄkega kandidata (ki ni smel kandidirati in je trenutno seveda v zaporu), ki samo pooseblja ljudsko gibanje in je simbol trenutne situacije. V tem trenutku Âťdela na daljavoÂŤ v sosednji Litvi – tam vsaj nima teĹžav z internetom, Ä?e ne in predvsem ĹĄe kakĹĄnih drugih. Ljudje na ulicah, v belo-rdeÄ?ih barvah zgodovinske beloruske zastave, pa mirno pravijo, da imajo tokrat res dovolj. Da bi radi spoĹĄtljiv odnos od vodstva drĹžave, da nasilje ni naÄ?in, ki sodi v ta Ä?as. Na koncu ne gre za visoko politiko, gre za osnovne vrednote. TakĹĄne, kot je svoboda. Temeljna vrednota Ä?loveĹĄtva Ĺže od francoske revolucije dalje, tudi danes Ĺžal ni samoumevna. Kot ni samoumevno ĹĄe marsikaj, kar smo spoznali tudi z letoĹĄnjo korono. Zato imejte na oÄ?eh in spremljajte ta belo-rdeÄ?i cvet, resniÄ?no upam, da se jim izide v pravo smer, predvsem pa, da se ne zatre. đ&#x;”˛

Mavrica Ĺ oĹĄtanj, 12. avgusta – Slikarska razstava Mavrice NataĹĄe Brglez iz Velenja, ki je na ogled v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj, je poletno pisana. Res da so v slikah mlade slikarke poleg mavriÄ?nih tudi druge barve, a Brglezova prisega na moÄ?an kolorit, poln toplih tonov.

Najraje ima rdeÄ?o in te je v njenih abstrakcijah najveÄ?. Poleg abstrakcij po vzoru Mihaela Langa je na razstavi videti ĹĄe abstrahirane portrete in tri motive iz narave. NataĹĄa Brglez je slikar samouk, zato je preizkuĹĄala

razliÄ?ne tehnike in medije. NajlaĹžje se izrazi z akrilom na plano. Z barvami in Ä?opiÄ?em slika svoj notranji svet. Po slikah sodeÄ? je pisan in prijazen. Brglezova je do sedaj samostojno razstavljala trikrat.

Na Zavodu za kulturo Ĺ oĹĄtanj Ĺželijo kljub poostrenim ukrepom o javnem druĹženju izpeljati program galerije. Odprtju razstave so se izognili s tem, da so posneli nekaj utrinkov nastanka projekta. Od ogleda slik na slikarkinem domu do konÄ?ne postavitve v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj. S filmom so povabili javnost k ogledu do 4. septembra 2020. đ&#x;”˛

MBK, foto Dejan Tonkli

SKUD pripravlja OtroĹĄki folklorni kamp Velenje – Srbsko kulturno-umetniĹĄko druĹĄtvo (SUKD) Velenje bo prihodnji teden od ponedeljka, 24. avgusta, do petka, 28. avgusta, v SonÄ?nem parku, delno pa tudi pred domaÄ?o hiĹĄo vodje otroĹĄke sekcije SlaÄ‘ane Torbica Ĺ umar, izvedlo OtroĹĄki folklorni kamp. Namenjen je vsem velenjskim otrokom, ki si Ĺželijo zabave, plesa, petja, druĹženja. Vse dni med 9. in 15. uro bodo spoznavali cirilico, tradicionalne instrumente, jih izdelovali, se uÄ?ili plesati kolo ‌ Kamp bo potekal v skladu z vsemi pravili NIJZ, poudarjajo v druĹĄtvu. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 9

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Pridno se usposabljamo Malo poÄ?asneje, kot smo upali, seveda je za to kriv tudi korona virus, uvajamo na Radiu Velenje novo tehnologijo, nemĹĄko Zetto. Gre za sodobno podprt radijski program, ki nam bo olajĹĄal delo, predvsem pa zagotovil bolj brezhibno tehniÄ?no izvedbo oddaj.

Nov sistem je naĹĄa tehniÄ?na ekipa skupaj z nemĹĄkimi strokovnjaki Ĺže inĹĄtalirala in ga tudi opremila z nekaterimi programskimi novostmi, ki jih bomo ob tem uvedli.

Med drugim bomo svojim zvestim posluĹĄalcem skuĹĄali pribliĹžati glasbeni okus. S tem se v teh dneh intenzivno ukvarjajo naĹĄ programski svetovalec, izkuĹĄeni radijec SaĹĄo Papp, moderator in tonski tehnik Mitja ÄŒretnik in tonski tehnik Dragan BerkenjaÄ?ević.

V teh dneh pa se naĹĄi moderatorji intenzivno usposabljajo za delo v novi tehnologiji. Seveda za to izkoriĹĄÄ?amo termine, ko

1. Ĺ˝IGA DERĹ EK – Svoje barke krmar 2. ALJA KRUĹ IÄŒ – Roza poletje 3. AVA MAX – Who's laughing now Radijski in televizijski voditelj, aktualni tekmovalec ĹĄova Master Chef Slovenija in pevec Ĺ˝iga DerĹĄek je izdal novo skladbo in videospot Svoje barke krmar. Skladbo krasi dalmatinski melos, videospot zanjo pa je nastal ob morju in na barki.

Mitja ÄŒretnik in SaĹĄo Papp med vnaĹĄanjem novih programskih elementov.

ne oddajamo. Ker pa veÄ?ina letos hodi na krajĹĄe dopuste in se jih je veÄ?ina Ĺže vrnila z njih, poteka usposabljanje v teh zadnjih avgustovskih dneh zelo intenzivno in ra-

Ä?unamo, da ga bomo sklenili do sredine prihodnjega meseca. đ&#x;”˛

mz

GLASBENE novice

Severina okuĹžena s korona virusom HrvaĹĄka pevka in pop zvezda Severina je sporoÄ?ila, da je okuĹžena z novim korona virusom.

OkuĹžila naj bi se ob stiku z bliĹžnjo osebo, test njenega sina pa je negativen. V sporoÄ?ilu na Instagramu je pevka zapisala, da stvar jemlje zelo resno, zato je sprejela vse potrebne ukrepe. O tem, da bi bila lahko okuĹžena, naj bi jo obvestila bliĹžnja oseba, zato se je takoj skupaj z druĹžino testirala. Test je pokazal, da je okuĹžena, preostali testirani Ä?lani njene druĹžine pa so imeli negativen rezultat. Pevka za zdaj nima nikakrĹĄnih simptomov in se dobro poÄ?uti, tudi zdravje njenih bliĹžnjih je dobro in nihÄ?e ne kaĹže nikakrĹĄnih znakov Covida-19.

Hrvaťki glasbenik Kićo Slabinac v bolniťnici

9

107,8 MHz

20. avgusta 2020

Hr vaťki pevec Krunoslav Kićo Slabinac je moral na operacijo srca.

V kliniÄ?nem centru KBC Zagreb so mu naredili nekaj Ĺžilnih obvodov. Operacija je bila rutinska in zapletov niso priÄ?akovali, vendar pa se je potem poloĹžaj zapletel zaradi njegove debelosti. Nekateri mediji so poroÄ?ali, da so ga morali dati v umetno komo in da je v kritiÄ?nem stanju, a je kirurg, ki ga je operiral, te navedbe zanikal. Dejal je, da je 76-letni glasbenik buden in da njegovo Ĺživljenje ni ogroĹženo ter da obstajajo dobre moĹžnosti za njegovo okrevanje. Krunoslav Kićo Slabinac je star 76 let, kot glasbenik pa se je proslavil predvsem v 70. letih na celotnem obmoÄ?ju tedanje Jugoslavije. Pel je vse, od rocka do narodnih pesmi, med njegovimi najbolj znanimi uspeĹĄnicami pa je skladba Zbog jedne divne crne Ĺžene.

Prihodnje leto tudi ameriĹĄka razliÄ?ica Evrovizije Prihodnje leto bo v ZDA po vzoru na Evrovizijo potekala ameriĹĄka razliÄ?ica The American Song Contest, na kateri se bodo za zmago pomerili solo izvajalci, dueti ali skupine z do ĹĄestimi Ä?lani iz vseh 50 ameriĹĄkih zveznih drĹžav. AmeriĹĄka razliÄ?ica bo ohranila evropski format - na tekmovanju bo vsaka zvezna drĹžava sodelovala s samo eno pesmijo. Kvalifikacijski nastopi bodo vodili do polfinala in nato do finala. Glavni producent dogodka bo Christer Bjorkman, ki je leta 1992 na Evroviziji zastopal Ĺ vedsko, nato pa deloval v zakulisju tekmovanja kot producent in kreativni direktor. Zanj to ne bo prva oddaja, ki jo bo uvozil iz Evrope.

Med drugim je v ZDA pripeljal britansko televizijsko serijo Pisarna, resniÄ?nostno oddajo Veliki brat in kviz NajĹĄibkejĹĄi Ä?len.

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Moja mala 2 ANSAMBEL DAR - Pomlad 3 ANSAMBEL RAZPLET - Res Ä?utim te ĹĄe 4 ANSAMBEL ANDREJA BAJUKA IN TAMBURAĹ KA SKUPINA MELOS - ObriĹĄi solze 5 ANSAMBEL Ĺ ENTJANCI - Kje so punce 6 ANSAMBEL GREH - Le za tebe 7 ANSAMBEL VALOVI - VeseliÄ?ka 8 PRIMORSKI FANTJE - Poljubi me 9 ANSAMBEL PONOS - Da le ĹĄe enkrat 10 ANSAMBEL TRENUTEK - Na kolena

Alja KruĹĄiÄ? vabi v roza poletje Alja KruĹĄiÄ?, zmagovalka tretje seozbne ĹĄova Slovenija ima talent leta 2013, predstavlja novo skladbo z naslovom Roza poletje. Skladba je darilo vsem njenim posluĹĄalcem v Ä?asu, ko so razmere okrog nas vse prej kot roĹžnate in ko potrebujemo predvsem veliko spodbude in dobre volje.

Pod glasbo se podpisujeta glasbenika in multi-instrumentalista Domen Gracej in Jean MarkiÄ? iz Studia Fono, ki sta poskrbela tudi za aranĹžma in konÄ?no zvoÄ?no podobo skladbe. Ta je sicer energiÄ?na in precej drugaÄ?na kot smo je vajeni s strani Alje KruĹĄiÄ?. Avtor besedila je Rok LunaÄ?ek, videospot za skladbo pa je Alja posnela z ekipo Max Visuals pod reĹžijsko taktirko Maxa PetaÄ?a, in sicer v Piranu in na ÄŒrnem Kalu.

Taylor Swift se vraÄ?a h countryju Priljubljena pevka Taylor Swift je svoje oboĹževalce presenetila z novim albumom Folklore, ki je takoj po izidu potolkel kar nekaj

rekordov. Album prinaĹĄa nekoliko drugaÄ?en zvok kot so ga bili njeni oboĹževalci sicer vajeni, saj se umika od klasiÄ?nih pop skladb, ki so prevladovale na zadnjih treh albumih, in se znova obraÄ?a nazaj h country glasbi. Z novim albumom pevka Ĺže dosega vrhove glasbenih lestvic, na

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO KUNIGUNDA V Velenju se zaÄ?enja tradicionalni Festival mladih kultur Kunigudna 2020.

Potekal bo od 21. do 29. avgusta in postregel s ĹĄtevilnimi zanimivimi dogodki. ZaÄ?enja se jutri (v petek) ob 19. uri v Letnem kinu ob Ĺ kalskem jezeru z nastopoma Damirja Avdića in Slamurajev.

RiNA

vrh Billboardovih vroÄ?ih sto pa je skoÄ?il tudi prvi single Cardigan, s Ä?imer je postala prva, ki je imela v prvem tednu od izida hkrati na prvem mestu lestvice singel in studijski album. Po ĹĄestih letih pa se je Taylor znova uvrstila tudi na lestvice country glasbe. To ji je uspelo s skladbo Betty.

RiNA je tekstopiska in glasbenica, ki Ĺže nekaj let sodeluje z zagrebĹĄkim producentom Svenom GleÄ‘o (Cortex Team). Na festivalu Melodije morja in sonca 2019 je prepevala o svetu, ki se postavi na glavo. Letos predstavlja skladbo Iz sna, kmalu pa lahko priÄ?akujemo tudi udarnejĹĄo Povsod doma.

JAN POTRÄŒ Mladi pevec Jan PotrÄ? predstavlja skladbo in videospot Kot iz najlepĹĄih sanj.

Glavno vlogo v vseh fazah ustvarjanja novega singla, od ideje, uglasbitve, besedila, aranĹžmaja in produkcije, je imel sam. Prevzel jo je tudi v minimalistiÄ?nem

videospotu, ki je nastal s pomoÄ?jo fotografa Ĺ˝ige Meterca.

MODRIJANI V Ä?asu velikih omejitev, ko gre za koncerte in druge javne dogodke, so Modrijani dobili dovoljenje za sedem nastopov. Turnejo Modrijani osebno sestavljajo bolj umirjeni sedeÄ?i koncerti, prepleteni z zabavnimi zgodbami, s katerimi priljubljeni glasbeniki avgust obiskujejo razliÄ?ne kraje po Sloveniji. Dva nastopa sta Ĺže za njimi, 28. avgusta bodo tudi na Dobrni.

AMADEA BEGOVIÄŒ Mlada pevka Amadea BegoviÄ? prestavlja novo skladbo Naj traja za vedno, ki jo je posnela v sodelovanju z Alexom Volaskom.

20-letnica prihaja iz Celja in se je uÄ?ila peti tudi pri Ireni VrÄ?kovnik. Leta 2017 je s skladbo Le srce nastopila na festivalu Poprock, leta 2018 je predstavila pesem Svet v barvah, lani pa se je kot najmlajĹĄa prebila na Popevko 2019 s skladbo Res Ä?udovito je.

Naš čas, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

VRTILJAK

20. avgusta 2020

⏪

Matej Gutman iz lokala Lucifer v središču mesta je eden tistih gostincev, ki redno nosijo zaščitne maske, a bo najbolj srečen, če jih ne bo več treba. »No, saj vidite, kako so nemogoče. Kdo pa ve, kako prijazen nasmešek imam?« je potarnal Čveku. Ta pa »Ja, so pa vseeno za nekaj dobre, se tudi slaba volja ne vidi.« In sta šla z nasmeškom vsak svojo pot.

frkanje » Levo & desno «

Žlehtna V času korona virusa je pri nas opaziti manj porok. Pa ne da menijo, da je ena nesreča že dovolj!

Zeleno je zeleno A se tudi vam ne zdi malo čudno, da imamo pri nas toliko težav z zeleno politiko.

Ko pa imamo vendarle tako veliko zelenih politikov.

Pozor Zlo – glasni korona virus – udarja v glavnem zelo po tiho. Čeprav pogosto na hrupnih zabavah.

⏫

⏩

Direktor velenjske občinske uprave Iztok Mori in direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik sta zadnjič kramljala o gospodarski politiki Saša regije. »Pa misliš, da nismo malo pretiravali s številkami novih delovnih mest,« je Čvek slišal Morija. »Kje pa,« mu je odvrnil Franci. »BSH zaposluje, Gorenje sploh, tudi drugi imajo velike načrte, ko pa bomo začeli graditi tretjo os, veš, koliko delavcev bo treba,« mu je odvrnil Franci.

Alimpie Košarskoski in Darko Menih sodita med največje odbojkarske navdušence v Šoštanju. Takole nasmejana ju je zadnje čase večkrat videti. Veselita se novih pridobitev v Odbojkarskem klubu Šoštanj-Topolšica. Odbojkarji bodo nastopili 1. B ligi, a že po koncu lige upajo napredovanja v višji rang. Pri tem jim bo v pomoč tudi 36-letni Šoštanjčan Zoran Kedačič, ki je ekipo že uspešno volil tudi pred leti.

Še bo vroče Kot vse kaže, se v Velenju po vročem poletju obeta še razgreta jesen. Da le ne bi bilo preveč visokega pritiska in grmenja.

Težave Pravijo, da korona virus pri nas še noče stran, ker smo (že spet) preveč skupaj. Ni videti.

PV Jezero Tudi Premogovnik prodaja »nepotrebno premoženje«.

Me drugim tudi jezero. No, avtokamp s tem imenom.

Izboljšava Nikakor ne drži, da odpadki nimajo vrednosti. Z dodajanjem (varnih) odpadkov bi zboljšali kurilno vrednost lignita ...

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI tek avanture, od začetka pandemije pa se je povpraševanje po njihovem navideznem potovanju povečalo za 50 odstotkov.

Poskusili bodo klonirati mladiča izumrle vrste Japonci potujejo virtualno V času pandemije korona virusa mnogi po svetu razmišljajo, kako potovati – Japonci so se domislili rešitve, pri kateri sploh ni treba zapustiti domovine. Do ideje je prišlo tokijsko podjetje First Airlines, katerega stranka je tudi poslovnež Katsuo Inoue, ki si je za letošnje počitnice že pred časom izbral Italijo, natančneje Firence in Rim. Pri First Airlines so mu želeni dopust omogočili v virtualnem svetu. V imitiranem letalu so ga sprejele stevardese, ki so kasneje postregle letalske obroke, skozi »okna« pa se je zdelo, kot da zares letijo. Ob »pristanku« so prišla na vrsto očala za virtualno resničnost, s katerimi je Katsuo obiskal italijanska mesta. »Poslovno veliko potujem, a še nikoli nisem bil v Italiji. Prvi vtis je bil dober, saj sem imel občutek, da sem dejansko tam,« je povedal. Podjetje First Airlines je sicer nastalo že pred štirimi leti v želji, da bi ljudem, ki nimajo časa potovati, a si to želijo, dali obču-

Znanstveniki Univerze Kuala Lumpur so sklenili, da bodo poskusili klonirati mladiča izumrle vrste sumatranskega nosoroga.

Zadnja samica te vrste je sicer poginila novembra lani in znanstveniki so že mislili, da bo njena smrt pomenila konec poskusov reševanja vrste; a jim je takoj po njeni smrti uspelo rešiti nekaj matičnih celic, ki so skupaj s podobnimi vzorci drugih osebkov te vrste zdaj zadnje upanje za njeno ohranitev. Matične celice se razmnožujejo same, zato imajo po skoraj letu skrbnega varovanja vzorcev že precejšnjo zalogo, s katero lahko vrsto poskušajo obuditi. Kot pojasnjujejo, imajo na voljo dva pristopa – oba vključujeta uporabo nadomestne matere, verjetno samice druge vrste nosoroga, ki jo bodo

umetno oplodili. Prva možnost predvideva, da znanstveniki iz ohranjenega tkiva ustvarijo tako semenčica kot jajčece, ki ga nato oplojenega vsadijo v samico.

Druga možnost pa je, da dedni material vsadijo neposredno v jajčece samice druge vrste nosoroga. zaradi zadostne količine dednega materiala nameravajo znanstveniki poskusiti z obema metodama.

sistem,« pravi Kate, ki je videoposnetek svojega nadarjenega mačka objavila tudi na družbenih omrežjih.

Maček opozori na lakoto z igranjem na klavir

Ameriška vlada je predlagala spremembo zakona o toku vode iz nadglavnih prh, česar pobudnik je predsednik Donald Trump, ki je ugotovil, da omejen tok vode negativno vpliva na njegove lase. Po zakonu iz le-

V ZDA, natančneje v Filadelfiji, živi glasbenica Kate Nyx, ki se je odločila najti način, kako mijavkanje svojega hišnega ljubljenčka nadomestiti z zvokom klavirja. Kot pravi, je maček Winslow že od nekdaj kazal

zanimanje za majhen klavir, zato se je odločila, da bo njegovo strast tudi praktično izkoristila. »Naučila sem ga, da svoje tačke premika gor in dol po črno-belih tipkah. Tako pridobi mojo pozornost. To je njegov alarmni

so predlog spremembe zakona označili za neumnega, predvsem pa za nepotrebnega in neprijaznega do okolja.

Hiša sredi Trumpovi lasje štiripasovnice pobuda za Ko je kitajska vlada pred desespremembo zakona tletjem začela načrtovati gradnjo nove avtoceste skozi Kanton, je o toku vode iz traso predvidela tam, kjer stoji nadglavnih prh hiša gospe Liang. A čeprav so

ta 1992 je namreč v Združenih državah Amerike količina vode, ki jo lahko nadglavna prha iztoči, omejena na 9,5 litra na minuto. Spremenjeni zakon bi se omejil zgolj na vsako šobo in ne na celotno prho. »Ne vem, kaj vi menite o tem, ampak moji lasje morajo biti popolni,« je ob tem dejal Donald Trump. V skupini za varčevanje z energijo Appliance Standards Awareness Project

lastnici ponujali odkupnino in se z njo pogajali v okviru vseh razpoložljivih možnosti, se gospa za nič na svetu noče odseliti.

Zadovoljila je ni niti velikodušna ponudba, ki je v zameno za njeno hiško v velikosti 40 kvadratnih metrov vključevala dve stanovanji in še okoli 160 tisočakov.

Navsezadnje so morali gradbeni inženirji spremeniti prvotne na-

Kaj pa Rudar? »Naša« družba Hisense je postala pokroviteljica glavnega francoskega nogometnega kluba. Morda bi tudi velenjski Rudar postal prvo moštvo v Sloveniji, če bi imela takega glavnega pokrovitelja.

Bogati smo!

Povprečno gospodinjstvo ima v banki 24 tisoč evrov.

Ostalo v nogavicah. Obrestuje se enako.

Obljube smrdijo V Šoštanju gre občanom marsikaj v nos, neposredno tudi smrad iz prezračevalnega jaška. Ne odpravijo ga niti resne obljube, da bodo smrad speljali v dimnik Teševega bloka 4. Tudi take obljube jim že »smrdijo«.

Ime pove … črte. Zato je zdaj avtocestni most čez Biserno reko, ob kateri stoji dom Liangove, videti, kot da bi imela štiripasovnica na sredi veliko luknjo. A v njej je hiška, ob kateri je prostora morda še za gredico.

Pri Hudi luknji je zaradi obnovitvenih del že precej časa promet hudo hudo moten.

Še pomnite?

Velenjski nogometaši že tako dolgo niso zmagali, da nekateri resni sprašujejo: Še pomnite, tovariši!?

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 11

Vsako leto lahko v poletnem Ä?asu na veÄ?ernem nebu opazujemo roj meteorjev Perzeidov. Vrhunec roja je sicer zelo ĹĄirok, zato jih lahko opazujemo veÄ? noÄ?i; tudi v teh avgustovskih dneh, Ä?eprav je zanimiv podatek, da poletno nebo ni najprimernejĹĄe za opazovanje. AljoĹĄa GajĹĄek iz Centra Noordung razloĹži: ÂťPoleti imamo dolge dneve in kratke noÄ?i, tudi Ä?as somraka (polteme) je daljĹĄi, okoli poletnega solsticija tako komaj, da postane dovolj temno. Druga teĹžava je migetanje neba zaradi velike temperaturne razlike med vroÄ?im zrakom nizko nad povrĹĄjem in hladnejĹĄimi viĹĄinskimi zraÄ?nimi tokovi (nekaj podobnega lahko vidimo, Ä?e opazujemo zrak nad pregretim asfaltom na vroÄ? poletni dan).ÂŤ Ima pa opazovanje v vsakem letnem Ä?asu svoje prednosti in slabosti, razloĹži Peter JeriÄ?, ki se z astronomijo ukvarja ljubiteljsko. ÂťPrednosti zimskega opazovanja so predvsem dolge noÄ?i in obiÄ?ajno manj vlaĹžno ozraÄ?je, slaba stran pa obiÄ?ajno mraz in veter, ki napravi amatersko opazovanje zelo teĹžko. Poletno opazovanje je s temperaturnega vidika prijetnejĹĄe, Ä?eprav se tudi precej ohladi. TeĹžava pa je kratka noÄ?, saj se stemni ĹĄele zelo pozno po sonÄ?nem zahodu. Tudi jasnina neba je poleti veÄ?ja teĹžava, saj je obiÄ?ajno veÄ? vlage in s tem povezane nejasnosti slike in migetanja. V vsakem primeru pa se ne moremo omejiti le na eno sezono, saj so nekatera ozvezdja dobro vidna le poleti, druga pa pozimi. Resna teĹžava pri opazovanju je tudi Luna, ki s svojo svetlobo praktiÄ?no onemogoÄ?i resno opazovanje (Ä?e ne nameravamo opazovati prav nje).ÂŤ

Za spektakel na nebu v teh dneh skrbijo Perzeidi Perzeidi so ostanki preleta kometa, ki jih Zemlja preÄ?ka vsako leto – Nekatera ozvezdja so vidna poleti, druga pozimi – Avgustovski Perzeidi, imenovani tudi solze svetega Lovrenca, so sicer najbolj znani in najveÄ?krat opazovani meteorski roj Astronomski pojavi v letu 2020 Da bo leto 2020 ĹĄe kar dolgo in zanimivo, se strinjajo tudi ljubitelji astronomije. AljoĹĄa GajĹĄek predlaga, da si v bliĹžnji prihodnosti ogledamo Venero okrog 16. avgusta, saj bo lepo vidna Ĺže zelo zgodaj zjutraj tik nad ozvezdjem DvojÄ?ka. Do konca meseca bosta opazna tudi Jupiter in Saturn. Že z ljubiteljskim teleskopom lahko brez teĹžav vidite tudi Saturnov prstan in najveÄ?je Jupitrove lune. Jupiter bo izjemno svetel in bo nekaj ur po sonÄ?nem zahodu ena najsvetlejĹĄih zvezd na nebu.

Saturn bo svetla zvezda zelo precej blizu Jupitra. ÄŒe jih boste ĹĄe vedno imeli teĹžavo najti, pa ĹĄe en nasvet, 28. in 29. avgusta bosta tik nad Luno. Vse ostale zvezde bodo zaradi svetlosti Lune nevidne, planeta pa bosta zaradi svetlosti ĹĄe vedno opazna. 13. oktobra bo Mars preĹĄel v opozicijo, toÄ?ko toÄ?no nasproti sonca, in bo najsvetlejĹĄa zvezda na nebu,ÂŤ pojasni GajĹĄek.

Perzeide opazujejo zemeljski astronomi Ĺže dva tisoÄ? let

Ljudje poznamo nekaj obÄ?asnih obiskovalcev na nebu, nekateri so vidni s prostim oÄ?esom, spet drugi z opazovalnimi napravami.

lezo, nikelj, silicij, voda (led). VeÄ?ina teh meteoroidov je nastala v zgodnjih fazah razvoja osonÄ?ja.

Med Marsom in Jupitrom je obmoÄ?je imenovano asteroidni pas, v katerem predvidevamo, da je nekoÄ? obstajal planet v velikosti

â?ą

ÄŒe vas zanima veÄ? o tej temi, preberite knjigo Glej jih zvezde ali pa astronomsko revijo Spika.

Tudi letos v poletnem Ä?asu uĹživamo v predstavi, ki jo vsako leto pripravijo drobceni ostanki kometa.

Meteor, ki je med romantiki znan tudi kot zvezdni utrinek, nastane takrat, ko drobno nebesno telo prileti v naĹĄe ozraÄ?je in tam zgori. Teh je v doloÄ?enih dneh v letu veÄ? zato, ker Zemlja na svoji poti preÄ?ka pot, kjer je nekoÄ? potoval komet in pustil za sabo nekaj smeti (drobnih praĹĄnih delcev). Po ozvezdju, iz katerega na videz priletijo ti delci, se jate utrinkov tudi imenujejo: Perzeidi, Liridi, Orionidi ... in ĹĄe je teh -idov,ÂŤ omeni JeriÄ?, AljoĹĄa GajĹĄek, ki vodi oglede v Centru Noordung v Vitanju, pa pravi: ÂťManjĹĄe kose kamenja,

letih pa vse to opustila. Po nekaj letih premora sem ugotovila, da rutinsko delo, ki ga zahteva veÄ?ina sluĹžb, ni zame, ter se odloÄ?ila, da za zdaj izkoristim svoj potencial za delo v modni industriji. Ĺ˝elim si pridobiti Ä?im veÄ? izkuĹĄenj, samozavesti, pa tudi poznanstev in spoznati svet ĹĄe iz druge perspektive.ÂŤ

Kako bi se predstavili, kaj vas v Ĺživljenju navdihuje?

Zakaj ste se prijavili na svetovni top model?

ÂťStara sem enaindvajset let in prihajam iz Mozirja. Marsikdo bi rekel, da sem bolj tihe in mirne narave, a le tisti, ki me zares poznajo, vedo, da pravzaprav ni tako. RajĹĄi se drĹžim v krogu poznanih ljudi, ob katerih sem lahko popolnoma sproĹĄÄ?ena, zato je marsikdaj drugim ljudem teĹžko spoznati, kakĹĄna v resnici sem. ZakljuÄ?ujem ĹĄtudij turizma in se poÄ?asi pripravljam na diplomo. Trenutno delam v wellnessu, kjer tudi zaÄ?enjam pridobivati svoje delovne izkuĹĄnje. ÄŒas najraje preĹživljam s svojo psiÄ?ko Lili, ki mi prinaĹĄa najveÄ?je zadovoljstvo. V Ĺživljenju pa me najbolj navdihujeta glasba in umetnost.ÂŤ

ÂťDelo v manekenstvu nikoli ni bila neka posebna Ĺželja ali naÄ?rt za prihodnost. V poznem otroĹĄtvu sem se prviÄ? preizkusila v tem delu, v srednjeĹĄolskih

ki kroĹžijo po naĹĄem sonÄ?nem sistemu, imenujemo meteoroidi. ÄŒe ti priletijo v Zemljino atmosfero, tam zaradi trenja z zrakom zgorijo, kar mi vidimo kot svetlo sled na nebu (takemu objektu reÄ?emo meteor, dogodku pa pogosto tudi meteorski deĹž). Perzeidi so ostanki preleta kometa, ki jih Zemlja preÄ?ka vsako leto. Navidezno izhajajo iz ozvezdja Perzej (po tem tudi ime). Meteoroidi in njihovi veÄ?ji sorodniki asteroidi so narejeni iz istega materiala kot planeti.

Odvisno od njihovega nastanka.

NajpogostejĹĄi elementi bi bili Ĺže-

Zemlje, ki ga je Jupitrova gravitacija raztrgala na majhne koĹĄÄ?ke.ÂŤ

Zakaj je nebo modro?

Modrina neba je marsikomu vir navdiha; ta je po deĹžju ĹĄe bolj izrazito modre barve. ÄŒe opazujemo igro barv na nebu, hitro opazimo, da se spreminja od rdeÄ?e, oranĹžne, rumene, zelene, modre itd. Zakaj? ÂťNebo je modro zaradi sipanja Ĺžarkov svetlobe na duĹĄiku (svetloba vzbudi duĹĄik, ki med prehajanjem v osnovno stanje izseva nekaj modre svetlobe). Ker duĹĄik predstavlja veliko veÄ?ino delcev v naĹĄem ozraÄ?ju (75 %), je tudi nebo modro. V veÄ?ernem

S prijavo sem Ĺželela pregnati vsakodnevno rutino

World Top Model Slovenia, je najveÄ?ja platforma za nove modele, ki ima v svetu Ĺže tridesetletno tradicijo in poteka v Sloveniji Ä?etrto leto. Zmagovalko izbere petdesetÄ?lanska Ĺžirija iz osmih drĹžav, na osnovi 'on line' ocenjevanja slik, mer in videoposnetkov, deset odstotkov dodajo tudi ocene glasovalcev na Facebooku.

Zmagovalko Ä?aka tudi svetovni izbor v mondenem Monte Carlu, na katerem se zbere vsa smetana modne industrije.

In zakaj je World Top Model Slovenia ĹĄe tako poseben? Ker ne glede na to, katera je zmagovalka, modeli tudi po konÄ?anem finalu ĹĄe naprej sodelujejo v ĹĄtevilnih modnih projektih. Modnega projekta, ki traja veÄ? mesecev, se je udeleĹžila tudi 21-letna Toja Skok iz Mozirja in se pred kratkim uvrstila med deset finalistk, ki se bodo potegovale za zmagovalno mesto med slovenskimi dekleti.

Kdaj se je rodila Ĺželja po manekenstvu?

11

ZANIMIVO

20. avgusta 2020

Med finalistkami World top model Slovenija tudi Toja Skok iz Mozirja - Bistvo Ä?loveka ni v njegovem videzu, ampak odnosu do drugih, osebnostnih lastnostih, ki jih ima, in soÄ?utju – Finalni izbor bo potekal v Monte Carlu

ÂťDo avdicije za tekmovanje sem priĹĄla Ä?isto nakljuÄ?no (ali pa je vmes le posegla usoda). Na internetu sem neki veÄ?er zasledila, da poteka ĹĄe zadnji kasting za tekmovanje. Ker je svet veliko laĹžji v naĹĄi coni udobja, nisem bila najbolj prepriÄ?ana, ali bi se sploh prijavila. A ker sem hotela iz Ĺživljenja pregnati vsakodnevno rutino, sem se na koncu le odloÄ?ila in poslala prijavo za avdicijo. In danes mi ni Ĺžal.ÂŤ

Uvrstitev v finale ... kaj vam pomeni?

in predanosti delu izbrala zmagovalko, ki se bo decembra udeleĹžila svetovnega izbora v Monte Carlu.

VeÄ?ina deklet prihaja z Obale, nekaj pa nas je tudi iz Ĺ tajerske. Med seboj se super razumemo. ÄŒeprav se ne poznamo dolgo in pravzaprav med seboj tekmujemo za zmago, se ves projekt ne zdi kot tekmovanje. Na setih se imamo res odliÄ?no, ustvarjamo nepozabne trenutke, dobro energijo in dobra prijateljstva.ÂŤ

Kaj vam pomeni lepota, kaj je lepota?

ÂťMenim, da bistvo Ä?loveka ni v njegovem videzu, ampak v odnosu do drugih ljudi, v osebnostnih lastnostih, ki jih premore, in soÄ?utju do drugih. To je tisto, kar je pomembno in kjer se skriva resniÄ?na lepota posameznika. In ta lepota ÂťPrepustila se bom toku Ĺživljenja ter sproti reĹĄevala je neprecenljiva, zunanja pa slej ko morebitne teĹžave in sprejemala odloÄ?itve.ÂŤ prej tako ali tako izgine.ÂŤ

ÂťCelotno tekmovanje je zame neko novo poglavje Ĺživljenja. Daje mi veliko novih izkuĹĄenj, pridobivam nova poznanstva, spoznavam delo modne industrije in poÄ?asi pridobivam samozavest. Da sem se uvrstila v finale, mi predstavlja neki zaÄ?etni doseĹžek, ki mi lahko omogoÄ?i zaÄ?etek poti za delo modela.ÂŤ

Kako potekajo izbori, od kod prihajajo dekleta in kako se razumete?

ÂťPrvi izbor je potekal marca, ko je Ĺžirija med veÄ? sto prijavljenimi izbrala deset top modelov za sodelovanje na tekmovanju. Zdaj imamo vse do jeseni razna slikanja in snemanja, nato pa bo Ĺžirija na osnovi slik, video posnetkov, odnosa

Kaj pa sooÄ?anje z javnostjo, javno podobo?

ÂťZaenkrat ĹĄe nimam preveÄ? stika z javnostjo, saj je konec koncev to ĹĄele zaÄ?etek poti. Kasneje bomo videli, kako bo vse skupaj potekalo. Marsikdo si je ustvaril, ali pa si ĹĄe bo podobo o meni, ki pa bo realna ali paÄ? ne. Ljudje si marsikdaj o nekom ustvarimo neko

Ä?asu mora svetloba prepotovati veÄ?jo razdaljo skozi atmosfero (ker je sonce tako nizko). Pri tem procesu se veliko modre svetlobe izgubi (razprĹĄi), medtem ko rdeÄ?a svetloba laĹžje prepotuje to pot. Zato je veÄ?erno nebo rdeÄ?e.

Ostale barve neba so kombinacija teh dveh pojavov, ki jim v fiziki reÄ?emo sipanje in absorpcija,ÂŤ doda GajĹĄek.

Kako nastane Âťzvezdni utrinekÂŤ?

Miran JeriÄ?: ÂťMeteoroid potuje po prostoru okoli Sonca in prileti v zemeljsko ozraÄ?je. Nastane svetla sled v ozraÄ?ju in to je meteor ali utrinek. Ostanki meteoroida ali asteroida, ki padejo na tla so, meteoriti, ki so lahko majhni kamniti in kovinski delci, ki se okoli Sonca gibljejo z veliko hitrostjo posamiÄ? ali v rojih. NajmanjĹĄi so praĹĄna zrna, malo veÄ?ja od molekul, veliki pa so skale, velike do deset metrov. Meteor ali utrinek je vidna sled v viĹĄjih zraÄ?nih plasteh, ki jo za seboj pusti meteoroid, trdi delec, ki zaide v Zemljino ozraÄ?je z zelo veliko hitrostjo.

Pri tem se meteoroid in zrak zelo segrejeta. Meteoroid pri tem obiÄ?ajno zgori, Ä?e pa ga kaj ostane, pade na tla kot meteorit. Zrak se segreje tako moÄ?no, da ionizira in oddaja svetlobo, ta vidna sled pa je dolga veÄ? kilometrov. Glede na velikost delca, ki zaide v ozraÄ?je, so uÄ?inki razliÄ?no svetli. Meteorski roji pa nastanejo, ko Zemlja potuje skozi veÄ?ji oblak meteoroidov. Trenutno so aktivni Perzeidi, ko Zemlja potuje skozi ostanke kometa Swift-Tuttle, oktobra pa bomo lahko opazovali Orionide, ostanke Halleyjevega kometa.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

mnenje na osnovi videnega in sliĹĄanega, kar pravzaprav ne pomeni, da je oseba res takĹĄna, kot jo prikazuje zunanji svet in ljudje. Zato bom poskuĹĄala ignorirati morebitne kritike ljudi, ki mi niso blizu, in se osredotoÄ?ila na nasvete tistih, ki me resniÄ?no poznajo.ÂŤ

Vas je Ä?esa strah?

ÂťDolgo Ä?asa me je bilo strah prihodnosti, saj nisem imela posebnih naÄ?rtov za Ĺživljenje. Kaj bo, ko konÄ?am srednjo ĹĄolo? Kaj naj delam po faksu? Ĺ e zdaj nimam doloÄ?enega cilja in naÄ?rta, vendar se ne obremenjujem veÄ? s tem. Prepustila se bom toku Ĺživljenja in sproti reĹĄevala morebitne teĹžave in sprejemala odloÄ?itve. Vem, da me bo ĹĄe marsikatera nova stvar prestraĹĄila, vendar imam ob sebi ljudi, na katere se lahko zanesem in mi bodo vedno pomagali.ÂŤ

PriÄ?akovanja, Ĺželje ‌

Nimam posebnih priÄ?akovanj ali Ĺželja.

Naj se zgodi, kot se mora. Iz vsake situacije bom poskusila potegniti le najboljĹĄe. Za prihodnosti ĹĄe nimam doloÄ?enih ciljev, zato teĹžko reÄ?em, kaj bo sledilo. Ĺ˝ivljenje tako ali tako ne gre vedno po naÄ?rtu, zato prepuĹĄÄ?am usodi proste roke, da me vodi, kamor je treba.ÂŤ

Kje bo letoĹĄnji finalni izbor?

ÂťÄŒe sklepam po prejĹĄnjih letih, bi moral finalni izbor potekati na Mesarskem mostu v Ljubljani. Vendar zaradi virusa, ki spreminja naĹĄa obiÄ?ajna Ĺživljenja, ni ĹĄe niÄ? dogovorjenega.ÂŤ

Imate svoj klub navijaÄ?ev, podpornikov?

ÂťImam druĹžino, ki me podpira, in prijatelje, ki mi Ĺželijo uspeha. Na vse tiste, ki pa si mogoÄ?e skrivaj Ĺželijo, da mi spodleti, pa se pravzaprav sploh ne oziram.

Pomembno je le, da sama verjamem vađ&#x;”˛ Jasmina Ĺ karja se.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Mozirsko koÄ?o na Golteh je imela zadnja leta v najemu druĹžba Golte, spomladi pa so koÄ?o vrnili Planinskemu druĹĄtvu Mozirje, ki je poiskalo najemnico, pred tem pa koÄ?o temeljito obnovilo. Najemnica je Alenka Vetrih iz Pake pri Velenju. Njena Ĺželja postati oskrbnica koÄ?e pa jo je spremljala Ĺže nekaj let. ÂťUresniÄ?ila se je zdaj, ravno ob pravem Ä?asu. Pred tem sem izkuĹĄnje pridobivala na UrĹĄlji gori, kjer sem pomagala pri streĹžbi in ostalih opravilih, ki jih tovrstno delo obsega.ÂŤ

KoÄ?a je v zelo dobrem stanju

Da je koÄ?a v dobrem, skorajda odliÄ?nem stanju, so zasluĹžni mozirski planinci, ki so koÄ?o temeljito obnovili. Sobe so lepo urejene, kopalnice oziroma sanitarni prostori pa tudi v celoti opremljeni z novo keramiko. Izvedli so energetsko sanacijo, poskrbeli za zunanjost koÄ?e in lani obnovili tudi fasado.

Slabo vreme za obiskovalce ne obstaja

Nova oskrbnica koÄ?e pove, da je ĹĄtevilo obiskovalcev letoĹĄnje poletje precej veÄ?je, kot so priÄ?akovali. ÂťZa tukajĹĄnje obiskovalce slabo vreme ne obstaja, saj tudi v deĹžju obiskovalcev ne manjka.

Vsak dan v tednu je pester.

DomaÄ?ini pravijo, da tujcev v letoĹĄnji sezoni sploh ni veliko, Ä?eprav se nam zdi ravno obratno. Veliko je Nizo-

20. avgusta 2020

Delo na planinski koÄ?i moraĹĄ opravljati s srcem in duĹĄo Mozirska koÄ?a na Golteh ima novo najemnico – Vsak dan v tednu je pester – Veliko je Nizozemcev in Italijanov – Sezonsko trenutno ponujajo domaÄ?e ĹĄiroke rezance z gobami, pozimi pa bo ponudba prilagojena takratnim aktualnim jedem zemcev in Italijanov. V najveÄ?je veselje in ponos nam je, da se na koÄ?o ponovno vraÄ?ajo domaÄ?ini, ki se prav tako veselijo druĹženja z naravo.ÂŤ

takratnim aktualnim jedem. Pozimi bomo pekli tudi domaÄ? kruh v kruĹĄni peÄ?i in ĹĄe kakĹĄne domaÄ?e dobrote, tako da obiskovalci od nas nikakor ne bodo odĹĄli laÄ?ni,ÂŤ pojasni Vetrihova.

Skrbijo za razgibanost lokalnega trga

Nasmeh in domaÄ?nost sta na planinski koÄ?i najpomembnejĹĄa spremljevalca

V poletnih mesecih, ko mnogi v hribih iĹĄÄ?ejo sprostitev, je zelo dobrodoĹĄla tudi pestra kulinariÄ?na ponudba, ki zajema tako tradicijo kot moderno kuhinjo in lokalne specialitete. ÂťZa vse okuse poskrbimo tudi na Mozirski koÄ?i, saj dnevno ponujamo enolonÄ?nice (gobova juha, pasulj, riÄ?et, boranija, bograÄ?, golaĹž, ciganski golaĹž, obara, vampi, paprikaĹĄ, chili con carne), kislo mleko, ajdove Ĺžgance, domaÄ?e ajdove ĹĄtruklje s skutinim ali orehovim nadevom, klasiÄ?ne skutine ĹĄtruklje in zavitke (borovniÄ?ev in jabolÄ?ni). V ponudbi imamo tudi domaÄ?e narezke in kuhane klobase lokalnih pridelovalcev. Sezonsko trenutno nudimo domaÄ?e ĹĄiroke rezance z gobami, pozimi pa bo ponudba prilagojena

Da je v hribih lepo, Ä?eprav gre za zelo zahtevno delo, ki traja ĹĄtiriindvajset ur na dan, pove Vetrihova, ki tega ne bi poÄ?ela, Ä?e ob tem ne bi uĹživala. Posebnega poletnega naÄ?rta zaenkrat nima, saj se trudi ugoditi gostom s pestro ponudbo hrane, pijaÄ?e in pozitivnim ozraÄ?jem. Želimo najprej dobro spoznati obiskovalce in domaÄ?ine ter se povezati z njimi. Seveda pa bomo tudi Ä?ez zimo skrbeli za prijetno razpoloĹženje, obÄ?asno tudi z Ĺživo glasbo. Pri delu na koÄ?i moraĹĄ biti resniÄ?no s srcem in duĹĄo, dati celega sebe in to opravljati z Alenka Vetrih: Pri nas so doma prijaznost, veseljem. Je naporno, ampak zadodomaÄ?nost in okusna hrana. voljni in nasmejani obrazi gostov,

sreÄ?anja, druĹženja in hribovske zgodbe obogatijo tudi nas.ÂŤ

V Mozirski koÄ?i lahko uporabite tudi letoĹĄnje turistiÄ?ne bone

Da hribi ponujajo svojevrstna doĹživetja in da imajo planinske koÄ?e prav posebno energijo, se zavedajo tisti, ki pogosteje zahajajo raziskovat skrite kotiÄ?ke narave, ter tisti, ki so ali pa ĹĄe bodo uporabili tudi turistiÄ?ne bone v koÄ?ah. ÂťOpaĹžamo, da je ljubiteljev gora, ki Ĺželijo pri nas uporabiti bone, precej. Na samem zaÄ?etku to ni bilo moĹžno, ker smo bili s prvo prijavo prepozni. Ker pa je bilo povpraĹĄevanje res veliko in ponovna moĹžnost za prijavo, smo to uredili, tako da zdaj sprejemamo tudi bone.

Veseli nas, da je povpraĹĄevanja veliko, saj hribi ponujajo zares intenzivno doĹživljanje narave.ÂŤ

Poti za izlet je veliko, polne so preseneÄ?enj in urejenih poti

Oskrbnica Alenka z ekipo kar malo Ĺžalostno prizna, da prav veliko Ä?asa za odkrivanje skritih kotiÄ?kov ĹĄe ni imela. PriporoÄ?a pa pot na Smrekovec, obisk Alpskega vrta, poti po Golteh, pa na Boskovec, Javorco – Janezov bivak (tam Ä?aka zaklad preseneÄ?enja), obisk Treh plotov, Medvedjak, malenkost bolj oddaljeno priporoÄ?a tudi Logarsko dolino in OkreĹĄelj. ÂťPoti je ĹĄe veliko, saj so Golte polne preseneÄ?enj in lepih ter urejenih poti. Za sprostitev, rekreacijo, druĹženje in radovedno pohajkovanje pa si je dobro vzeti Ä?as,ÂŤ iz ravno prav odmaknjene koÄ?e na Golteh ĹĄe sporoÄ?a Alenka Vetrih. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Planinski dom je v zelo slabem stanju Na veliki ĹĄmaren na Golteh Dom na PaĹĄkem Kozjaku do nadaljnjega zaprt, potekajo dogovori V Moravi pri kapelici Kristusa dobrega o postopkih prenosa lastniĹĄtva – Objekt je tehniÄ?no neustrezen, pastirja se je zbralo Ä?ez 200 ljudi ne izpolnjuje niti minimalnih higienskih standardov Dom na PaĹĄkem Kozjaku je Ĺže nekaj Ä?asa zaprt, saj se je najemna pogodba dosedanji najemnici 31. decembra 2019 iztekla. Za pojasnila o trenutnem stanju doma smo se obrnili na vodstvo Planinskega druĹĄtva Velenje. Predsednica Alenka Es je povedala, da v domu trenutno ne morejo zagotavljati varnega obiska. ÂťObjekt je tehniÄ?no neustrezen in tudi ne izpolnjuje minimalnih higienskih standardov.

Glede na stanje zgradbe smo na upravnem odboru PD Velenje sprejeli sklep, da ne bomo

iskali novega najemnika. Tudi obnova planinskega doma, glede na starost gradnje in dolgoletno pomanjkljivo vzdrĹževanje ne bi bila racionalna.

V pogovorih o prihodnosti planinskega doma smo priĹĄli do soglasnega sklepa, da je potrebno zgraditi nov dom,ÂŤ je pojasnila Esova, ki se tudi zaveda, da planinsko druĹĄtvo nima kadrov za vodenje in izvedbo takĹĄnega projekta (za primerjavo in informacijo: PD Celje Matica, ki sta mu pogorela dva planinska domova, mora na pobudo PZS zaposliti

strokovnjaka – vodjo projekta, ki bo vodil obe naloŞbi).

Pogovori o postopkih prenosa lastniĹĄtva potekajo

Predsednica Planinskega druĹĄtva Velenje Esova ĹĄe poudari, da potekajo dogovori z ustreznimi sluĹžbami Mestne obÄ?ine Velenje o pravnih postopkih prenosa lastniĹĄtva, saj bi bile tako dane moĹžnosti za pridobitev sredstev iz EU za izgradnjo novega doma. Zato dom do nadaljnjega ostaja zaprt. đ&#x;”˛

V soboto, 15. avgusta, na praznik Marijino vnebovzetje (veliki ĹĄmaren), se je na ravnici Morava pri Mozirski koÄ?i na 1.370 m viĹĄine zbralo veliko ljudi. K sveti maĹĄi na prostem so priĹĄli pastirji konjev in govedi na Starih stanih in RoÄ?ki planini, nakljuÄ?ni planinci ter drugi pogosti gostje Mozirskih planin. Cerkveni

obred je opravil Ĺžupnik Aleksander Koren iz Ĺžupnije Mozirje, kateri pripada kapelica. V nagovoru je spomnil na vse pogostejĹĄe krĹĄitve vrednot katoliĹĄke cerkve ter na pomen drugega najveÄ?jega praznika – velikega ĹĄmarna. Le dotaknil se je sploĹĄne druĹžbene klime in oĹĄvrknil ÂťnezdraveÂŤ razmere, ki vladajo med ljudmi.

Izpostavil je oholost in cinizem, ki loÄ?ujeta ljudi, a tudi pomanjkanje spoĹĄtovanja naÄ?el in naukov cerkve. Minuli teden je bilo na Golteh veliko obiskovalcev, mnogi prviÄ? odkrivajo to planino s slikovitimi razgledi v vse smeri neba. DobrodoĹĄla je oĹživitev gostinske in planinske dejavnosti s prenoÄ?iĹĄÄ?i, saj je PD Mozirje pridobilo novo moÄ? v oskrbnici priljubljenega planinskega doma.. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Jasmina Ĺ karja

Skrb za okolje je nujna, zato naj postane vaĹĄ poklic!

Varovanje okolja je mo strokovnih znanj, paÄ? eden od kljuÄ?nih izzipa Ä?edalje veÄ? pozornovov sodobne druĹžbe. sti posveÄ?ajo izpopolnjeOkoljska zakonodaja se nemu jezikovnemu znazaostruje. OzaveĹĄÄ?enost nju, komunikacijskim kupcev se viĹĄa, zato Ĺžespretnostim ter medkullijo trajnostne in okolju turnim in mehkim veĹĄÄ?iprijazne izdelke. IzÄ?rpanam. Ĺ tudentom zato povanje naravnih virov je nudimo sodelovanje pri prekomerno. Vsako leprojektih, podporo pri to izumre 27.000 rastlinnaÄ?rtovanju kariere in skih in Ĺživalskih vrst. PonajboljĹĄo mednarodno Terenske vaje ĹĄtudentov VĹ VO. izmenjavo. Ĺ tudentom trebno je sanirati ĹĄkodo, ki je nastala zaradi nez lastnimi podjetniĹĄkimi trajnostih reĹĄitev v preteklosti. PriÄ?a smo klimat- idejami pa pomagamo pri njihovi izvedbi. skim spremembam ... Ĺ tudijski program Varstvo PridruĹžite se nam na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja okolja in ekotehnologije je tisti, ki daje potrebna in pridobite znanje in izkuĹĄnje, ki so izredno poznanja za spopad s temi izzivi. membne ob vstopu na trg dela.

Promocijsko besedilo Delodajalci pri izbiri zaposlenih ne iĹĄÄ?ejo sa-

MnoĹžica vernikov in drugih obiskovalcev Golt je sledila prazniÄ?nemu bogosluĹžju ob velikem ĹĄmarnu pri kapelici Kristusa dobrega pastirja v Moravi.

Kapelarji v Stari vasi praznovali Velenje – Minilo je Ĺže 25 let, ko so v KS Stara vas krajani na pobudo Miha Valencija organizirali obnovo Ĺže dokaj dotrajane kapelice na KoroĹĄki cesti. Na druĹženju ob zakljuÄ?ku obnove so se dogovorili, da ustanovijo "DruĹĄtvo kapelarjev". Prvi predsednik

je bil Miha Valenci. Imajo tudi tajnika, ki skrbi za arhiviranje dogodkov, blagajnika, ki skrbi za finanÄ?ne zadeve in seveda tudi Ä?lanarino, ki jo vsi Ä?lani vestno plaÄ?ujejo meseÄ?no po 5 evrov.

Zbrana sredstva uporabljajo za stroĹĄke pri obnavljanju kapeli-

ce, preostanek pa izkoristijo za plaÄ?ilo stroĹĄkov ob druĹženju v okviru materinskega dneva ter izleta, ki ga organizirajo ali v svoji reĹžiji ali pa se pridruĹžijo izletu v okviru KS. đ&#x;”˛

pk

Naš čas, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 13

KUNIGUNDA

13

NIJZ, po obisku zdravstvenega inšpektorja pa poželi pohvale za razmeram primerno izvedbo. Tako smo se bolj samozavestno pripravili na festival,« pravi direktor.

lahko le sedeli in pijačo naročili le na sediščih. Poskrbljeno bo za tekočo vodo za umivanje rok, razkuževanje stranišč in drugih površin ter nadzor nad upoštevanjem varnostnih smernic.

tru pustila finančne posledice, s tem pa tudi Kunigundi. V preteklih letih je MCV Kunigundo kot svoj največji kulturni projekt pretežno financiral iz prihodkov iz svoje tržne dejavnosti – hostla.

Ta zaradi posledic korona krize na turizem že več mesecev ne ustvarja dobička. Za 30 odstotkov manj kot običajno je primaknila Mestna občina Velenje, ki je več denarja usmerila v socialno in zdravstveno podporo prebivalstvu. Manjka tudi denar iz razpisa ministrstva za kulturo, ki molči že, odkar so januarja oddali razpisno dokumentacijo.

So pa uspeli Kunigundo povezati s projektom konS, ki ga sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj. »Ker je tudi program okrnjen, smo uspeli zagotoviti dovolj denarja, čeprav ga je pol manj kot lani – okrog 20 tisoč evrov za programski del. Tudi pri organizacijskih stroških se bo izšlo,

Festivalno geslo Zdrava pamet, oprto srce se je izoblikovalo že pred korona dobo, v kateri je zdrava pamet po mnenju organizatorjev letošnje Kunigunde še kako pomembna in potrebna.

20. avgusta 2020

Živela zdrava pamet in odprto srce!

Tudi 23. Festival mladih kultur Kunigunda bodo zaznamovali ukrepi za preprečevanje širjenja virusa korone – Dogajanje se skoraj v celoti seli v Letni kino – Organizatorji kljub Manj denarja okrnjenim financam in drugim oviram napovedujejo pester in kakovosten program Epidemija je mladinskemu cen- V koraku s časom Tina Felicijan

Kot vsako leto je Mladinski center Velenje že kmalu po novem letu sklical mlade kulturno-umetniške ustvarjalce, ki so želeli sodelovati pri snovanju in organizaciji največjega mladinskega kulturnega projekta v mestu. Programski vikend je bogato obrodil in razveselili so se številnih idej, ki so se že februarja zložile v bogat program. Potem pa jih je presenetila korona kriza.

Zmanjšale so se finančne zmogljivosti, ukrepi za preprečevanje ponovnega izbruha epidemije pa so onemogočili izvedbo nekaterih projektov. »Vendar nikakor nismo bili pripravljeni opustiti 22-letne tradicije. Že na vrhunci prvega vala smo se odločili, da Kunigundo tako ali drugače izvedemo ne glede na vse,« pravi direktor MCV Marko Pritržnik.

Manj zabavne glasbe

V minulih mesecih je ekipa za sestavo koncertnega programa vsaj petkrat 'podrla' spored

in ga glede na aktualne smernice sestavila znova. Ker na koncertnih prizoriščih ne sme biti stojišč, da se obiskovalci ne bi prosto gibali in bi organizatorji lahko zagotavljali zapovedano razdaljo med njimi, so se odpovedali živahni, plesni glasbi ter izbrali »sedečim koncertom« primerne žanre. V ospredju bo akustična, ambientalna, resnejša glasba. »Drži, da bo tokrat koncertni del Kunigunde žanrsko manj raznolik kot pretekla leta, ko smo vsak večer posvetili drugi glasbeni zvrsti. Le nekaj tednov pred festivalom smo se odpovedali hip-hop in punk večeru, saj si ne predstavljamo, da bi občinstvo ob takšni glasbi lahko uživalo sede. Vseeno pa nam je uspelo poiskati zanimive ustvarjalce v različnih žanrih. Namesto hip hopa bomo prisluhnili performativnemu recitalu slam poezije – posebne literarne zvrsti, ki v besedilih združuje lirske, epske in scenske elemente. Namesto partyja z elektronsko glasbo bomo priredili performans z izvajanjem

23. Festival mladih kultur Kunigunda je že naznanila razstava domače produkcije, ki je na ogled v podhodu na Cankarjevi ulici. Člani programske ekipe za likovno umetnost so se odzvali na polemiko, povezano s sosežigom alternativnih goriv v šoštanjski termoelektrarni. V projektu Sosežigalnica so na panojih predstavili različna dejstva o ustvarjanju odpadkov in ravnanju z njimi, izluščena iz strokovnih virov.

Marko Pritržnik: »Tik pred začetkom festivala ocenjujemo, da je tudi letošnja Kunigunda zastavljena kakovostno in bo občinstvu predstavila zanimive vsebine s področja mladih kultur.«

Maruša Skornišek: »Pozivamo obiskovalce, naj se ne ustrašijo sedežnega reda, hkrati pa jih prosimo, naj upoštevajo pravila vedenja, da bomo lahko kljub razmeram vsi uživali.«

elektronske glasbe v živo. Nekaj bo rokersko, jazzovsko, bluesovsko obarvanih koncertov, predstavljamo pa tudi eksperimentalne žanre,« napoveduje programska vodja festivala Maruša Skornišek in dodaja, da bo program Kunigunde tudi tokrat obarvan mednarodno, čeprav so čezmejna potovanja zaradi epidemiološke slike na različnih območjih negotova. Ne bo mednarodnih mladinskih izmenjav in delovnih taborov, bosta pa na Kunigundi

sodelovali mednarodni prostovoljki iz Albanije in Gruzije, ki sta v mladinskem centru že od lanskega leta.

Manj urbanega dogajanja

Kunigunda je od nekdaj slovela po odkrivanju novih priložnostnih prizorišč, kulturno-umetniških intervencijah v središču mesta, uličnih uprizoritvah in postavljanju manj znanih kulturnih praks ljudem na pot. Tokrat pa programa niso mogli razpršiti po mestu, čeprav so to načrtovali. Koncertni in ostali uprizoritveni program so izpred eMCe placa preselili v Letni kino. V mestu ostajajo le ustvarjalne in intermedijske delavnice ter prikaz urbanih športov na Titovem trgu. »Pomen Letnega kina, ki je fenomenalno prizorišče, v teh razmerah res pride do izraza.

Nudi odlične pogoje za izvedbo prireditev v skladu s predpisi, česar običajno koncertno prizorišče pred eMCe placom ne omogoča. Konec junija smo za test pred Kunigundo izvedli tridnevno serijo dogodkov po navodilih

❱

Kunigundina misel: v teh časih je pomembno uporabljati razum in ohranjati zdravo pamet, hkrati pa živeti solidarno in spoštljivo.

saj bodo mladi sodelavci, ki na Kunigundi dobijo priložnost za nabiranje izkušenj in manjši zaslužek, opravili vsak pet prostovoljnih ur, člani ožje programske in organizacijske ekipe pa so se odpovedali pavšalnim honorarjem,« poroča Pritržnik.

Brez maske ne bo šlo

V Letni kino bodo obiskovalci lahko vstopili le z masko. Po vstopnem protokolu jo bodo lahko sneli, vendar bodo morali vzdrževati vsaj 1,5 metra razdalje. Če se bo na prizorišču nabralo preveč ljudi, bodo morali nadeti maske. Na prizorišču bodo

❱

Lokalno kulturnoumetniško sceno letos zastopajo glasbeniki DJ Mrigo, State of Fiction in Pro Test ter akademska slikarka Alja Krofl s projektom Varuh krajine.

»Pokazalo se je, da je slogan aktualen še bolj, kot smo si sprva zadali, ko smo z njim želeli sporočiti, da naša družba potrebuje ponoven premislek o vrednotah, prioritetah, načinu delovanja, pri tem pa mora odprtega srca sprejemati drugačnost in po zdravi pameti omogočati svobodo,« pojasnjuje programska vodja.

Vsi dogodki v Letnem kinu se bodo začeli točno ob uri, na prizorišče pa je potrebno priti dovolj zgodaj, da obiskovalci lahko vstopijo v skladu s protokolom in zasedejo svoja mesta po sedežnem redu.

Petek 21. avgusta • koncert DJ Mrigo, Slamuraji, Damir Avdić – 20.00

Sobota 22. avgusta

• #5 Titov skate session – 12.00 (Titov trg) • koncert Alina, Vasko Atanasovski & The Uncles from the dark – 20.15

Nedelja 23. avgusta

• filmski večer Korporacija – 20.00 • ponedeljek 24. avgusta • odprtje razstave Zavetišče za zavržene rastline – 19.00 (Galerija eMCe plac) • koncert Alicia Edelweiss (AUT) – 20.30

MLADINSKI CENTER ŠMARTNO OB PAKI

28. 8. - 25. 9. 2020

Torek 25. avgusta

Prireditveni šotor pri Mladinskem centru Šmartno ob Paki

petek, 28. 8. 2020 ob 20.00

EUROMARKT CENTER d.o.o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana

. 2 02 0 8 .

2 2 .

7 1 IMO NAGRAD UP K VSA K N A Š O LS K I H ŠČ IN POTREB

v šolo

otvoritev poznopoletnega festivala

koncert skupine čuki poznopoletni kino

petek, 4. 9. 2020 ob 20.00 petek, 11. 9. 2020 ob 20.00 petek, 18. 9. 2020 ob 19.00 petek, 25. 9. 2020 ob 20.00 VSTOPNICE:

parazit stand up

gašper bergant in sašo stare prireditev

ana drev zadnjič med rdečimi in modrimi količki zaključek poznopoletnega festivala

koncert vlada kreslina

Vstopnice je treba pridobiti tudi za prireditve s prostim vstopom, v tem primeru so te brezplačne.

VSTOPNINA: STAND UP (predprodaja 8 €/na dan dogodka 10 €) KONCERT VLADA KRESLINA (predprodaja 10 €/na dan dogodka 12 €) REZERVACIJA: 064 167 940, e-mail: pisarna.mc@gmail.com

Spremljaj Prireditve bodo potekale v skladu z navodili NIJZ. Obiskovalce prosimo, da upoštevate navodila organizatorjev.

INFO: www.mcsmartnoobpaki.si

@mcsmartnoobpaki

@mcsop

• konS delavnica: Di(y)storzor – 16.00 (KRMC) • performans Tatovi podob predstavljajo: Življenje po smrti HPD-ja – 20.00

Sreda 26. avgusta

• (Re)use delavnica: Zeliščnica – 15.00 (eMCe plac) • okrogla miza Nov prireditveni oder in prostor ob jezeru – 18.00

Četrtek 27. avgusta

• konS delavnica: Sintetizator – 16.00 (eMCe plac) • koncert Pro Test, State of Fiction – 20.30

Petek 28. avgusta

• odprtje instalacije Varuh krajine – 15.00 (ob Škalskem jezeru) • koncert Fanfara Station (IT/ ZDA / TN), Harmelogic – 20.15

Sobota 29. avgusta

• koncert Bratri (CZ), Korto (FR), Blak Howl – 20.15

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

ElektriÄ?ne skiroje ter elektriÄ?ne rolke ĹĄtejemo med posebna prevozna sredstva. E-skiroji kot posebna prevozna sredstva se smejo v cestnem prometu uporabljati le na ploÄ?nikih, poteh za peĹĄce in kolesarskih poteh ter na obmoÄ?jih za peĹĄce in obmoÄ?jih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev pa ne smejo ovirati ali ogroĹžati peĹĄcev in kolesarjev. NaÄ?in in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseÄ?i najveÄ?je hitrosti, s kakrĹĄno se lahko gibljejo peĹĄci, so zapisali pri Agenciji za varnost v prometu. Nanje smo se z vpraĹĄanji obrnili, ker nas trend elektriÄ?nih skirojev ni obĹĄel in je preplavil tudi Ĺ aleĹĄko dolino. Trend uporabe e-skirojev je namreÄ? v izjemnem vzponu.

Uporabljajo jih tako mladostniki, otroci kot odrasli. Nov naÄ?in mobilnosti pa je lahko tudi zelo nevaren, saj so zelo tihi, hitri in slabo opazni.

20. avgusta 2020

ElektriÄ?ni skiro – trend letoĹĄnjega poletja Uporaba elektriÄ?nih skirojev je v vzponu in predstavlja novo obliko mikromobilnosti – So zelo tihi in slabo vidni, zato jih drugi udeleĹženci v prometu teĹžje zaznajo – NajpogostejĹĄi vzrok za prometne nesreÄ?e z udeleĹžbo uporabnikov e-skirojev je neupoĹĄtevanje pravil o prednosti

Agencija je predlagala ureditev zakonodaje • •

•

• •

Uporabniki e-skirojev sodijo med ranljive skupine

AndraĹž MurkoviÄ?, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti v cestnem prometu pri AVP, na vpraĹĄanje, kaj mnoĹžiÄ?na uporaba e-skirojev pomeni za uporabnike in ostale udeleĹžence v prometu, odgovori: ÂťE-skiroji so vse bolj razĹĄirjeni v Sloveniji in tudi drugih evropskih drĹžavah, saj predstavljajo novo obliko mikromobilnosti. Veljavni Zakon o pravilih cestnega prometa v 97. Ä?lenu doloÄ?a, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja peĹĄcev v cestnem prometu, med katera e-skiroji nedvomno sodijo, ni dovoljena. Zato je Agencija za varnost v prometu Ĺže dlje Ä?asa pozivala na nujnost ureditve podroÄ?ja njihove uporabe ter maja lani resornemu ministrstvu tudi podala konkretne predloge. Uporabniki e-skirojev namreÄ? sodijo med ranljive skupine udeleĹžencev, zato je Agen-

cija predlagala sistemsko ureditev zakonodaje za njihovo varno udeleĹžbo v prometu, kot tudi z vidika varnosti drugih udeleĹžencev v prometu v odnosu do uporabnikov e-skirojev. Obenem je dejstvo, da se bo treba tudi v bodoÄ?i uporabi skupnega prostora na njihovo prisotnost v prometu prilagoditi, saj predstavljajo obliko trajnostne mobilnosti, h kateri stremi Evropska unija.ÂŤ

Nevarnost e-skirojev je med drugim tudi visoka hitrost

Vozniki skirojev ĹĄvigajo po ploÄ?nikih in kolesarskih stezah s precejĹĄnjo hitrostjo in lahko razvijejo velike hitrosti, tudi 25 km/h ali veÄ?, odvisno od tipa in modela. So skoraj nesliĹĄni, regulacija njihove uporabe je zato bistvena, predvsem v odnosu do drugih ranljivih udeleĹžencev v prometu, peĹĄcev in kolesar-

POLICIJSKA kronika

Na Policijski postaji Velenje posebne evidence nesreÄ? z elektriÄ?nimi skiroji ne vodijo, so pa leta 2019 in v prvi polovici letoĹĄnjega leta zabeleĹžili tri prometne nesreÄ?e, v katerih so bili udeleĹženi vozniki skiroja, nam je sporoÄ?il viĹĄji policist in vodja policijskega okoliĹĄa Aleksander LevpuĹĄÄ?ek. jev. Kaj je najveÄ?ja nevarnost, na kar velja posebej opozoriti? ÂťKolesa e-skirojev so majhna in obÄ?utljiva, zato so uporabniki lahko prej podvrĹženi padcem, predvsem na neravninah, v primeru kamenja ali drugih predmetov na voziĹĄÄ?u.

E-skiroji so zelo tihi, zato jih drugi udeleĹženci v prometu teĹžje zaznajo, prav tako ne priÄ?akujejo pogosto, da so tako hitri,

Opredeli naj se definicija za tovrstna prevozna sredstva.

Uporaba e-skirojev mora biti dovoljena le na ustreznih povrĹĄinah za kolesarje; Ä?e ni zagotovljenih ustreznih povrĹĄin za kolesarje, se izjemoma dovoli uporaba e-skirojev na cesti pod pogoji, kot veljajo pravila za kolesarje, oziroma se dovoli le na tistih cestah v naselju, kjer je najveÄ?ja dovoljena hitrost voĹžnje omejena na 30 km/h in tam nimajo urejenih kolesarskih povrĹĄin.

V Sloveniji je od 19. novembra 2016 obvezna uporaba zaĹĄÄ?itne Ä?elade za vse kolesarje in potnike na kolesu in kolesu s pomoĹžnim motorjem do 18. leta starosti ter za vse voznike mopedov. Zato smo predlagali, da se doloÄ?ba razĹĄiri tudi na uporabnike e-skirojev.

Z vidika varnosti razliÄ?nih udeleĹžencev in uporabnikov e-skirojev smo predlagali obvezno opremo, kot je luÄ?, zvonec in zavore, pod pogoji, kot veljajo za kolesarje.

Predlagali smo, da se za uporabo elektriÄ?nih skirojev predpiĹĄe tudi minimalna starost osebe, kdaj lahko posameznik vozi elektriÄ?ni skiro, in sicer da sme v cestnem prometu samostojno voziti elektriÄ?ni skiro oseba, ki je starejĹĄa od 15 let.

Leto

Ĺ t. obravnavanih pri padcu s skirojem

Ĺ tevilo poĹĄkodb glave

% poĹĄkodb glave

2013 96

35

36 %

2014 124

53

43 %

2015 158

74

47 %

2016 182

66

36 %

2017 207

105

51 %

2018 258

119

46 %

2019 390

204

52 %

zato lahko pride do neustreznih ali prepoznih reakcij peĹĄcev oziroma drugih udeleĹžencev v prometu. Zaradi majhne povrĹĄine silhuete so uporabniki e-skirojev tudi slabo vidni, pa tudi samo zaviranje je veliko manj uÄ?inkovito in ob tem je e-skiro zelo nestabilen. Vse to so dejstva, ki jih je treba upoĹĄtevati z vidika prometne varnosti,ÂŤ razloĹži MurkoviÄ?.

Ĺ tevilo poĹĄkodb pri padcu s skirojem naraĹĄÄ?a

Tudi ĹĄtevilo poĹĄkodb in hospitalizacij po nesreÄ?ah z e-skiroji je od leta 2015 v porastu. Statistika poĹĄkodb od lanskega septembra (od takrat Policija vodi uporabnike e-skirojev v bazi prometnih nesreÄ?) je zabeleĹženih sedemnajst prometnih nesreÄ? z udeleĹžbo e-skirojev. Samo v enem primeru je bila uporabljena zaĹĄÄ?itna Ä?elada. ÂťPadci s skirojem povzroÄ?ijo najveÄ? povrĹĄinskih poĹĄkodb oziroma udarnin ravno v glavo, sledijo zlomi zob, zlomi nosnih kosti, pretresi moĹžganov, precej je udarcev v prsni koĹĄ. Zato priporoÄ?amo uporabo zaĹĄÄ?itne kolesarske Ä?elade. Smiselno je, da ima e-skiro brezhibne zavore, delujoÄ?o belo luÄ? spredaj ter rdeÄ?o zadaj – odsevnike za veÄ?jo vidnost. Podatki Univerzitetnega kliniÄ?nega centra v Ljubljani, ki

se sicer ne vodijo posebej za e-skiroje, temveÄ? kumulativno za vse tipe skirojev skupaj, kaĹžejo, da ĹĄtevilo obravnavanih pacientov zaradi poĹĄkodb pri padcu s skirojem naraĹĄÄ?a, naraĹĄÄ?a tudi ĹĄtevilo poĹĄkodb glave.ÂŤ

Uporaba e-skirojev v cestnem prometu ni dovoljena

ÂťOpozoriti pa je potrebno, da uporaba e-skirojev kot posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja peĹĄcev (gokart, motorne sani, miniaturna motorna vozila ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena. Kazen znaĹĄa 500 evrov,ÂŤ zakljuÄ?i AndraĹž MurkoviÄ? z Agencije za varnost v prometu, ki ĹĄe poudari, da so vsi ukrepi, ki gredo v prid poveÄ?anja varnosti na naĹĄih cestah, dobrodoĹĄli.

KrĹĄitve so podobne krĹĄitvam kolesarjev

Po besedah Policije so krĹĄitve podobne krĹĄitvam kolesarjev (voĹžnja po napaÄ?ni strani oz. smeri, neupoĹĄtevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost ‌). V letoĹĄnjem letu (podatki od januarja do maja) so bili uporabniki e-skirojev udeleĹženi v devetih evidentiranih prometnih nesreÄ?ah, v katerih so bili v osmih primerih laĹžje telesno poĹĄkodovani, v enem primeru pa ni bilo poĹĄkodbe. V obdobju september – december 2019 so bili uporabniki e-skirojev udeleĹženi v osmih evidentiranih prometnih nesreÄ?ah, v katerih je bilo sedem poĹĄkodovanih (ĹĄest laĹžje, eden huje). V letoĹĄnjem letu (podatki od januarja do maja) je bil najpogostejĹĄi vzrok za prometno nesreÄ?o z udeleĹžbo uporabnikov e-skirojev neupoĹĄtevanje pravil o prednosti (ĹĄtiri prometne nesreÄ?e), napaÄ?na stran / smer voĹžnje (dve prometni nesreÄ?i), neprilagojena hitrost (dve prometni nesreÄ?i) in ÂťostaloÂŤ (ena prometna nesreÄ?a). Uporabniki e-skirojev so povzroÄ?ili ĹĄest od devetih prometnih nesreÄ?, nobeden od njih ni uporabljal zaĹĄÄ?itne Ä?elade.

Od devetih udeleĹženih jih je bilo sedem starih med 15 in 29 let. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Kratek stik na balkonu povzroÄ?il poĹžar Ĺ oĹĄtanj, 12. avgusta – V sredo popoldan je zagorelo na balkonu in ostreĹĄju stanovanjske hiĹĄe v Ĺ oĹĄtanju. Do poĹžara je priĹĄlo zaradi kratkega stika na elektriÄ?ni napeljavi na balkonu, od koder se je poĹžar razĹĄiril na ostreĹĄje.

Nastalo je za okoli deset tisoÄ? evrov gmotne ĹĄkode.

Ukradel vrtno orodje Velenje, 13. avgusta – V Ä?etrtek je bilo na KidriÄ?evi cesti v Velenju vlomljeno v vrtno uto.

Lastniki pogreĹĄajo veÄ? vrtnega orodja.

Za kup prekrĹĄkov, vrsta ukrepov Gornji Grad, 14. avgusta – Na obmoÄ?ju Gornjega Grada so mozirski policisti v petek okoli 22.30 obravnavali voznika. Preizkus z alkotestom je pokazal,

da je imel v krvi 1,15 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika, ki je vozil kljub ukrepu prenehanja veljavnosti vozniĹĄkega dovoljenja in pod vplivom alkohola, beĹžal pred policisti in storil veÄ? cestnoprometnih prekrĹĄkov, sledi obdolĹžilni predlog. Med postopkom se je voznik policistom uprl in jim grozil, zaradi Ä?esar so ga pridrĹžali. Za krĹĄitev javnega reda in miru smo mu izdali plaÄ?ilni nalog.

Ustavljali prehitre Celje, 15. avgusta – V petek so na obmoÄ?ju v pristojnosti celotne Policijske uprave Celje policisti izvajali poostren nadzor cestnega prometa. 153 voznikov so preizkusili z alkotesti. 10 jih je vozilo pod vplivom alkohola, enega so zaradi voĹžnje pod vplivom alkohola pridrĹžali. Zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo so ukrepali v 104 primerih. Ustavili so tudi 53 voznikov motornih koles in koles z motorji ter zaznali 9 krĹĄitev. Posebne nadzore bodo nadaljevali tudi v naslednjih dneh.

Zakaj hospic v Velenju?

Hospic oskrba nudi prisotnost Ä?ujeÄ?ne osebe v stiski in agoniji strahu pred smrtjo. Nudi zagovorniĹĄtvo, podporo, pomoÄ? oziroma holistiÄ?no pomoÄ? s sodelovanjem vseh zdravstvenih in socialnih institucij za dosego kakovostnega Ĺživljenja neozdravljivo bolnega in njihovih svojcev. Z odkrivanjem svojega odnosa do Ĺživljenja in smrti razĹĄirimo svoje zorno polje od ozkosti (Ĺžalovanje je odziv na smrt bliĹžnjega) v druge dimenzije. DoĹživimo ĹĄiroko paleto obÄ?utkov, kot so jeza, strah in nemoÄ?.

V iskanju smisla Ĺživljenja je Ä?lovek vedno sam. Po mnenju mnogih mislecev v zgodovini je sprejetje lastne minljivosti najviĹĄja stopnja duhovnega razvoja, ki ga lahko doseĹže Ä?lovek za Ä?asa Ĺživljenja. Na izkustvenem izobraĹževanju za strokovne delavce in zaÄ?etnem usposabljanju za prostovoljce udeleĹženec se globlje zave svoje minljivosti. Prepozna svoje potrebe v procesu minevanja. SooÄ?i se s pomenom 'izpuĹĄÄ?anja'.

UdeleĹženec spoznava, da duhovnost v Ä?asu hude bolezni ali umiranja in Ĺžalovanja tolaĹži. Razume pomen duhovnosti v spremljanja umirajoÄ?ega bolnika in njegovih svojcev.

NauÄ?i se prepoznavati in iskati smisel. UdeleĹženec spozna pomen jezika v komunikaciji z neozdravljivo bolnim oz. umirajoÄ?im, razume molk kot ustvarjalno pozornost v komunikaciji z umirajoÄ?im. NauÄ?i se zaznati in razumeti, kaj Ĺželi umirajoÄ?i povedati brez besed. Vsak udeleĹženec ozavesti svoje potrebe pri spremljanju neozdravljivo bolnega, umirajoÄ?ega in njihovih svojcev. NauÄ?i se razumeti dogajanja v druĹžini z umirajoÄ?im in njihove potrebe, prepozna faze prilagajanja druĹžine na umiranje in smrt.

Slovensko druĹĄtvo hospic OO Velenje, Ĺ aleĹĄka 2d, tel.: 051 415 447

ETT LIGHTING, d.o.o. | Dobrna 7, SI-3204 DOBRNA 03 780 10 70 | www.ett-lighting.com

IĹĄÄ?emo kandidate za delovni mesti: KV elektrikar ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Komercialist/ka ď‚&#x; ď‚&#x; ď‚&#x;

Iz POLICISTOVE beleĹžke BivĹĄa ga je Ĺžalila

Nedostojno nad dekleti

Velenje, 15. avgusta – V soboto je pred vrata stanovanja nekdanjega partnerja na Stantetovi v Velenju priťla njegova bivťa.

Razbijala je po vratih in ga Ĺžalila. Policisti bodo zoper njo uvedli postopek zaradi krĹĄitve javnega reda in miru.

Velenje, 16. avgusta – V nedeljo so policisti posredovali v Ĺ aleku in fantu, ki je odrinil dekle, da je ta padla, nedostojno pa se je vedel tudi do njene prijateljice, napisali plaÄ?ilni nalog.

ZaĹželene delovne izkuĹĄnje s podroÄ?ja vzdrĹževanja in montaĹže el. instalacij PriÄ?akujemo kandidate s Ä?etrto ali peto stopnjo strokovne izobrazbe, smer Elektrotehnika in energetika.

Delo zajema vzdrĹževanje elektriÄ?nih instalacij, obÄ?asna montaĹža vodenih sistemov razsvetljave in delo na sedeĹžu podjetja.

ZaĹželene delovne izkuĹĄnje s komercialnega podroÄ?ja, urejanje spletnih strani PriÄ?akujemo kandidate s peto ali ĹĄesto stopnjo strokovne izobrazbe, gimnazija, ekonomija ali komerciala.

Nudimo zanimivo, zanesljivo in dinamiÄ?no delo v urejenem kolektivu, kjer cenimo dobre strokovne sodelavce.

Nudimo dobro plaÄ?ilo, plaÄ?an prevoz na delo, regres, boĹžiÄ?nico, plaÄ?ano malico.

ProĹĄnje s kratkim Ĺživljenjepisom poĹĄljite po poĹĄti ali na e-mail: info@ett-lighting.com Dodatne informacije na tel.: 03 780 10 76

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 15

Kdor Ä?aka, (ne)doÄ?aka Po eni sami toÄ?ki v prvem krogu proti Krki rudarji v drugem z Biljami brez vseh treh – Ĺ martno presenetilo v Radomljah V 2. krogu 2. SNL so gotovo najveÄ?je preseneÄ?enje pripravili nogometaĹĄi Ĺ martna 1928 z zmago v gosteh z Radomljani z 1 : 0. V prvem krogu so gostili Jadran iz Dekanov in doĹživeli nepriÄ?akovano visok poraz. Primorci so za hrbet njihovega vratarja poslali kar pet Ĺžog, domaÄ?i v nasprotnikovega nobene. Zmagovalec je bil znan Ĺže po prvem polÄ?asu, po katerem so gostje s trojÄ?kom Adema Zybe povedli s 3 : 0.

Visok poraz je domaÄ?i trener Ramiz Smajlović 'opraviÄ?il' z besedami: ÂťTekmo smo zaÄ?eli preveÄ? v krÄ?u in zadrĹžano, kar so gostje izkoristili in jo Ĺže v prvem polÄ?asu odloÄ?ili v svojo korist. V nadaljevanju smo prikazali boljĹĄo igro, se precej bolj odprli in si priigrali nekaj nevarnih priloĹžnosti za zniĹžanje izida, a gostje so iz protinapadov ĹĄe dvakrat zadeli in zasluĹženo slavili.â€?

OÄ?itno so na tekmo drugega kroga odpotovali v Radomlje veliko bolj samozavestno, Ä?eprav je moĹĄtvo njihovega nekdanjega trenerja Oskarja Drobneta v prvem krogu v Biljah zmagalo s 4 : 0. Ĺ˝e v 19. minuti so z zadetkom MatevĹža KriĹžnika ĹĄokirali domaÄ?e z vodstvom z 1 : 0, ki so ga ohranili vse do zadnjega sodnikovega piska. Sicer pa je to bila tudi tekma kartonov. Sodnik jih je pokazal kar devet, od tega gostom pet. Gotovo bodo po tej vsekakor nepriÄ?akovani zmagi nadvse odloÄ?no in motivirano zaigrali tudi v nedeljo, ko bodo na ĹĄaleĹĄkem derbiju gostili moĹĄtvo Rudarja, ki je precejĹĄnje razoÄ?aranje prvih dveh krogov.

Rudarji so v prvem krogu proti Krki po vodstvu z dvema goloma razlike komajda reĹĄili toÄ?ko.

NajbrĹž takrat niso niti v sanjah pomisli, da bodo proti gostom iz naselja Bilje v obÄ?ini Miren

15

Ĺ PORT, REKREACIJA

20. avgusta 2020

– Kostanjevica po njihovem hudem porazu z Radomljani doma ostali praznih roki. Biljenci so slavili z 2 : 1.

Gostom je delno olajĹĄal delo tudi domaÄ?i kapetan Damjan Trifković, ki mu je ljubljanski sodnik Rade Obrenović v 39. minuti pokazal pot v slaÄ?ilnico zaradi udarjanja nasprotnika, kot so zapisali. Kljub igralcu manj so imeli precej priloĹžnosti za zadetek, vendar so gostje nekajkrat Ä?udeĹžno obranili svojo mreĹžo nedotaknjeno. Pri tem jim je pomagal tudi okvir vrat. Ĺ tevilÄ?no premoÄ? je nasprotnik z GoriĹĄkega izkoristil ĹĄele v 68. minuti. Po hitrem nasprotnem napadu je Danijel Ĺ turm z udarcem z dobrih desetih metrov zadel preÄ?ko. Od nje se je Ĺžoga odbila na levo stran do Tina Matića, ki jo je poslal v bliĹžino pike enajstmetrovke. Tam jo je z glavo zadel Thomas Breganti in jo v loku poslal v levi zgornji kot. Rudarji so si s poĹžrtvovalnostjo prizadevali uloviti vsaj toÄ?ko.

Vendar tudi za drugi gostujoÄ?i zadetek veljajo besede, Ä?e ne daĹĄ, dobiĹĄ. Po silovitem pritisku so se

Lara PraĹĄnikar, hÄ?i priznanega nogometnega trenerja Bojana PraĹĄnikarja, je do 12. leta nogometno znanje pridobivala v konkurenci s fanti, nato je zaigrala tudi za Ĺžensko ekipo Rudarja, ob vstopu v polnoletno Ĺživljenje pa so se ji uresniÄ?ile sanje, saj je podpisala prvo profesionalno pogodbo s klubom iz Potsdama. Dekle, ki je pri 10 letih kazalo znake, da bo nekoÄ? uspeĹĄna nogometaĹĄica in da kaj drugega sploh ne pride v poĹĄtev, je v drugi polovici prejĹĄnjega meseca prestopilo k ĹĄtirikratnim evropskim in sedemkratnim nemĹĄkim prvakinjam. S klubom Eintracht iz Frankfurta je podpisalo 3- letno pogodbo. Ob tej priloĹžnosti smo jo povabili na pogovor.

V teh dneh se Ĺže pripravljate na novo sezono v novem klubskem dresu. Je bil razlog za prestop Ĺželja po novih moĹžnostih dokazovanja, izkuĹĄnjah, zamenjava okolja ‌? ÂťTako je. V Potsdamu sem preĹživela 4 leta leta, iztekla se mi je pogodba, a nastopil je tudi Ä?as za spremembe. Rada raziskujem in menim, da vÄ?asih, ko se Ä?lovek preveÄ? ustali, podzavestno manjkata neka Ĺželja in iskrica.ÂŤ Se veselite novih izzivov? KakĹĄna so vaĹĄa priÄ?akovanja v novem okolju? ÂťNovega poglavja v svojem Ĺživljenju se zelo veselim. Znova sem naredila korak naprej in vem, da sem na pravi poti do cilja. Klub, kot je Eintracht v Frankfurtu, ljudem pomeni vse. Je res ikona mesta in

Športno je upati ‌

Almir Sulejmanović: Pravijo, da sreÄ?a spremlja pogumne.

Gostje so se od prve minute postavili Ä?vrsto, priĹĄli so se dobesedno 'tepst' za toÄ?ke, nam je tega malo manjkalo. ÄŒeprav se ponavljam, da smo v slabem stanju kondicije, uigranosti, ekipa se sestavlja, po nepotrebnem smo dobili rdeÄ?i karton, ki je ĹĄe dodatno zmanjĹĄal naĹĄe moĹžnosti za Ĺželeno zmago, smo kljub temu imeli veliko lepih priloĹžnosti. Ena vratnica, druga, Ĺžoga enostavno ni hotela v mreĹžo, tudi z nekaj metrov ne. Ĺ˝oga je paÄ? okrogla. Ĺ e naprej moramo trdo delati, se pobrati ter razmiĹĄljati o novem nasprotniku.

Pred nami je lokalni derbi. Za tovrstne tekme pravimo, da so nekaj posebnega. Menim, da favorita ni. Tudi mi smo bili danes favoriti, a doĹživeli poraz. NaĹĄ nedeljski nasprotnik je presenetil v Radomljah. Ĺ portno je upati na zmago. Vem, da enako Ĺželijo domaÄ?ini. ÄŒe ne razmiĹĄljamo o neodloÄ?enem rezultatu, bo paÄ? zmagal tisti, ki bo v nedeljo bolj razpoloĹžen. PriÄ?akujem dobro tekmo, svojim fantom pa samo to, da dvignejo glavo.ÂŤ gostje dokopali do Ĺžoge. Skoraj s sredine igriĹĄÄ?a je sledila podaja v bliĹžino kotne zastavice do Jana Ĺ truklja, ki je z njo hitro krenil v kazenski prostor. Tam ga je po sodnikovi oceni nepravilno oviral Ĺ˝iga Ovsenik, Franci Perko pa je poviĹĄal na 2 : 0. V 90. minuti so rudarji zasluĹženo zniĹžali, za kaj veÄ? pa je bilo premalo Ä?asa.

Mateu Panadiću sta morebiten zadetek prepreÄ?ila AljaĹž TavÄ?ar in Matija PuĹĄnar (slednji je zaradi vleÄ?enja za dres dobil drugi rumeni karton in moral z igriĹĄÄ?a.

To je bila oÄ?itna enajstmetrovka in Sanjin Lelić je poraz ublaĹžil.

To je bil Ĺže 39. krog brez Rudarjeve prvenstvene zmage. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Med najboljĹĄimi tudi koĹĄarkarji Elektre

V soboto, 8. avgusta, se je v Ljubljani zakljuÄ?ilo drĹžavno prvenstvo v koĹĄarki 3 Ă— 3. Finalnega turnirja, na katerega so se uvrstile le ĹĄtiri najbolje uvrĹĄÄ?ene ekipe v letoĹĄnji sezoni, se je v starostni kategoriji U17 udeleĹžila tudi ekipa Veterani 03, sestavljena iz koĹĄarkarjev KoĹĄarkarskega kluba Elektra. V njej so bili Peter Aleksić Kladnik, Jakob Napotnik, Tim Ferenc, Nik Ferenc in Luka DjuriÄ?ić iz KoĹĄarkarskega kluba Zlatorog Thermana LaĹĄko. Na finalnem turnirju so fantje, kljub temu da so na tretji tekmi zaradi poĹĄkodbe izgubili najviĹĄjega Ä?lana ekipe Luka, zabeleĹžili dve zma-

TAKO so igrali 2. SNL – 1. krog Šmartno 1028 – Jadran Dekani 0:5 Strelci: Zyba (24. – 11 m, 35, 44.), Kene (55.), Kaťiković (82.).

Krka – Rudar 2 : 2 (0 : 0)

Strelci: Trifković (50. – 11 m), 0 : 2 Jovanović (61.), 1 : 2 Jaťaragić (79.), 2 : 2 Bubnjević (90.)

2. krog

Rudar – Bilje 1 : 2 (0 : 0)

Strelci: 0 : 1 Breganti (68.), 0 : 2 Perko (86.

- 11 m), 1 : 2 Lelić (90. - 11 m) Rudar: Stopajnik, KaĹĄnik, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ?, Halilović, Panadić, Hrovat (od 60. Lelić), Ovseniik, Jovanović, VoĹĄnjak (od 57. Ĺ˝urga), Martinović (od 78. BokĹĄan); Trener Almir Sulejmanović.

Radomlje – Ĺ martno 1928 0 : 1 (0 : 1) Ĺ martno 1928: Lojen, Pesjak, VerhovĹĄek, BukĹĄek, A. Vezaj, (od 65. Danijel), Trop (od 74. Kerić), F. Vezaj (od 52. DĹžumhur), Melavc (od 52. BariÄ?), KriĹžnik, Hrastnik, Trap; tre-

Nared sem za nov korak v karieri 22-letna Ĺ marÄ?anka Lara PraĹĄnikar prestopila k ĹĄtirikratnim evropskim in sedemkratnim nemĹĄkim prvakinjam – Korak za korakom vedno, ko po ulicah vidim logo orla, mi gre na smeh. Sem Ä?lovek, ki se kar hitro navadi novih stvari, in mislim, da s tem ne bom imela teĹžav, se pa veselim bolje spoznavati soigralke in slediti viziji kluba.ÂŤ

ÂťMoja sezona je bila fenomenalna. 15 golov na 16 tekmah ni majhna stvar in imela sem veliko moĹžnosti za nadaljevanje svoje kariere. Izbrala sem to, ki mi je najbolj ugajala. Vedno sem si Ĺželela igrati v NemÄ?iji in nikoli nihÄ?e ni mislil, da si bom Ĺže pri 21 letih ustvarila neko ime. To Ĺželim samo ĹĄe izpopolniti in pomagati Frankfurtu k uspehom.ÂŤ

Kako bi lahko oznaÄ?ili obdobje pri Potstamu? Kaj vam je dalo in morda tudi kaj odvzelo? Kateri trenutek vam bo ostal v najlepĹĄem spominu? ÂťObdobje v Potsdamu bi lahko oznaÄ?ila za svoje odraĹĄÄ?anje. Prvo leto je bilo zelo teĹžko, saj sem bila prviÄ? sama tako daleÄ? od druĹžine. Profesionalizem je bil zame nova izkuĹĄnja, s katero sem se v letih le utrdila. Vsako leto je moja igra postajala vse boljĹĄa in boljĹĄa, lani tudi tako dobra, da je prinesla zame veliko zanimanje drugih klubov v svetu. Kaj mi je to obdobje vzelo? ÄŒas brez druĹžine in domaÄ?ih prijateljev, dalo pa mi je veliko veÄ? in za to bom vedno hvaleĹžna. Dalo mi je neko stabilnost, samozavest, moÄ? in veliko drugih lastnosti, ki jih bom lahko uporabila v svojem vsakdanjem Ĺživljenju.ÂŤ S Potsdamom se vam je iztekla 4-letna

Tudi v slovenski Ĺženski nogometni reprezentanci, ki je pred novim izzivom, vam gre vse po naÄ?rtih?

Lara PraĹĄnikar: ÂťVsak korak je temeljito premiĹĄljen in predebatiran, zato sem danes tu, kjer sem.ÂŤ

pogodba. Glede na to, da ste bili druga najboljĹĄa strelka v Ĺženski Bundesligi, je bila na mizi najbrĹž ĹĄe kakĹĄna pogodba?

gi in dva poraza. V tekmi za tretje mesto proti ekipi Dolenjci so preostali trije fantje brez menjave 'odĹĄprintali' celotno tekmo ter bili za srÄ?no igro s poĹĄteno prigaranimi toÄ?kami nagrajeni z bronasto medaljo. Veliki zmagovalci finalnega turnirja so postali koĹĄarkarji ekipe 3 x 3 Piran, ki so ubranili naslov drĹžavnih prvakov, drugo mesto so zasedli koĹĄarkarji KK RogaĹĄka, tretje pa koĹĄarkarji KK Elektra. S tem turnirjem je sezona 2019/2020 zakljuÄ?ena. Fantje so s sezono zelo zadovoljni, saj so izboljĹĄali rezultat iz prejĹĄnje sezone, ko so osvojili skupno Ä?eđ&#x;”˛ J. Ĺ karja trto mesto.

ÂťNa Ĺžalost nam je korona virus malo prekriĹžal naÄ?rte, saj smo z reprezentanco v procesu gradnje ekipe. Vse od marca Ĺže nismo igrale tekme in to se lahko kmalu zelo pozna. V prihajajoÄ?ih mesecih nas Ä?akajo pomembne tekme v igri za evropsko prvenstvo in morale bomo pokazati vse, da se nam naĹĄe Ĺželje uresniÄ?ijo.ÂŤ Je teĹžko imeti za oÄ?eta priznanega nogometnega trenerja? Kaj pravi o vaĹĄi odloÄ?itvi za prestop k drugemu klubu, koliko je morda zasluĹženj zanj? KakĹĄni so njegovi nasveti?

ner: Ramiz Smajlović.

Strelec: KriĹžnik (19.).

Drugi rezultati: Jadran – BreĹžice 0:0, Drava Ptuj -– FuĹžinar 2:3 (0:1), Nafta – Primorje 2:0 (1:0), Krka – Triglav 3:1 (1:0), Brda – Beltinci 0:2 (0:1), KrĹĄko – Dob 3:2 (1:1) Vrstni red po 2. krogu: 1. FuĹžinar Vzajemci 6 toÄ?k, 2. Nafta 1903 6, 3. Jadran Dekani 4, 4. Krka 4, 5. Kalcer Radomlje 3, 6.

Roltek Dob 3, 7. Beltinci Klima Tratnjek 3, 8.

Primorje eMundia 3, 9. KrĹĄko 3, 10. Triglav Kranj 3, 11. Vitanest Bilje 3, 12. Ĺ martno 1928 3, 13. Rudar Velenje 1, 14. BreĹžice Terme ÄŒateĹž 1, 15. Drava Ptuj 0, 16. Brda 0.

Rokomet – prijateljska tekma Gorenje Velenje – Jeruzalem OrmoŞ 31:19 (19:8)

Gorenje: Husejnović (11 obramb), Panjtar (10 obramb), Tajnik (3), Pajt (5), Starc, MiklavÄ?iÄ? (1), DrobeĹž (1), Komar (1), LonÄ?ar (1), SokoliÄ? (5), Verdinek (5), GrmĹĄek (3), Mlivić, M. KavÄ?iÄ? (2), A. KavÄ?iÄ? (4), Ravnikar, Mazaj; trener: Zoran JoviÄ?ić.

ÂťÄŒe je teĹžko? Ne, prav obratno. To je zame velik plus, saj imam ob sebi vedno nekoga, ki celo svoje Ĺživljenje Ĺživi nogomet. Njegove nasvete prejemam vsak dan, tudi Ä?e nisva skupaj. Lahko so o nogometu ali na sploĹĄno o Ĺživljenju, saj sta najini Ĺživljenjski poti zelo podobni. Tudi on je bil dolga leta sam v svetu, kot sem zdaj jaz. O mojem prestopu sva se veliko pogovarjala in se nato skupaj odloÄ?ila, da je Ä?as za spremembo. Oba pa ĹĄe vedno veva, da sem bila minulo soboto stara le 22 let in je pred mano ĹĄe ogromno, zato ne prehitevamo in gremo korak za korakom.ÂŤ Kot najstnica ste se spoprijeli z izzivi, kot so tujina, nove soigralke, nove zahteve ‌ Bi v karieri kaj spremenili? ÂťSpremenila ne bi niÄ?, saj vedno pravim, da je to moja pot. OdloÄ?itve, ki jih sprejemam, so moje in za njimi stojim. Vsak korak je temeljito premiĹĄljen in predebatiran, zato sem danes tu, kjer sem.ÂŤ Glede na to, da ste Ĺže v NemÄ?iji, je bilo kaj dopusta, kako ste ga izkoristili? ÂťLetoĹĄnji dopust je bil zelo kratek, le 3 tedne. PreĹživela sem ga skupaj s svojo druĹžino in prijatelji. Pred kratkim sem dobila tudi neÄ?aka Gala, s katerim sem preĹživela zelo veliko Ä?asa. Nekaj dni sem bila na morju. Sicer pa je Ä?as, ko sem doma, vedno prekratek in bil bi tudi, Ä?e bi lahko bila doma eno leto. A takĹĄno je Ĺživljenje in prej, ko se s tem sprijazniĹĄ, bolje je.ÂŤ đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Naš čas, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

20. avgusta

06.15 06.25 07.00 09.00 09.10 09.20 09.30 10.15 11.30 12.00 12.25 13.00 13.20 13.25 13.45 14.40 15.10 15.45 15.55 16.05 16.25 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.50 00.20 00.45 01.15 01.30 01.35 01.40

00.15 04.00 11.20 13.20 13.45 15.35 16.20 18.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.30 00.20 01.25 04.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.30 00.25 01.30 02.00

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:25 13:15 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:25 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 21:55 22.30 23:20 23:50

Kultura Odmevi Poletno jutro Vse o Rozi, Prišla je od zgoraj A veš, koliko te imam rad - Kdor najde, obdrži, 1. sez.

Muk, Ptičja pesem Vojna in jaz, Anton, nemška otroška igrano-dokumentarna serija Vikend paket Zdravje Slovencev, Ženske spolne motnje Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Prvi dnevnik Šport Vreme Velike osebnosti 20. stoletja, britanska dokumentarna serija Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja - Vendegem Lőrinc Magdus, portretna oddaja Timi gre, Poskočne žogice Svetovalka Hana, Nehaj, Erni!

Studio Kriškraš, Šviga Švaga Špaga Vojna in jaz, Anton Poročila ob petih, šport, vreme Moj pogled na znanost, Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar Na kratko, Emocionalno delo Dinotačke, Kar je bilo moje, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ustvarjalka vladarjev, danskoameriški dokumentarni film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kronika Hitlerjevega življenja kako se rodi diktator, nemška dokumentarna serija Moj pogled na znanost, Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Info kanal Poletno jutro Rimske počitnice s Catherine, Jedi starega Rima, oddaja o kuhanju Odbojka na mivki: državno prvenstvo Slovenska narečja, v Italiji Fantje s Praprotna, jubilejni koncert ob 50-letnici Hoja po vodi, dokumentarni film Z Montyjem Donom po japonskih vrtovih Pomlad, britanska dokumentarna serija Mame (II.), 2. sez.

Poti svobode, poljska nadaljevanka Mednarodni koncert baletnih zvezd Imago Sloveniae: Big band RTV Slovenija s solisti, posnetek koncerta s Kongresnega trga Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 31. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 142. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 143. del Ukradena preteklost, 1. sez., 62. del Reka ljubezni, 4. sez., 32. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 75. del Vedno tvoja, 2. sez., 83. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 23. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 144. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 145. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 76. del Vedno tvoja, 2. sez., 84. del 24UR zvečer Labodji spev, ameriški film Umor, 4. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO 2776. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz arhiva VTV: Miš Maš, Zakaj je spanje pomembno Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice IZ NAŠEGA ARHIVA: Nerodna Avguština, gledališka predstava Vrtca Velenje (2008) IZ NAŠEGA ARHIVA: Palček Mihec kašopihec, gledališka predstava Vrtca Velenje (2008) Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Neža Avberšek, klavir Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice Lepote sveta: Islandija, 3. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Neža Avberšek, klavir Lirikonfest 2020: avtorji berejo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

20. avgusta 2020

Sobota,

21. avgusta

06.15 06.25 07.00 09.00 09.10 09.20 09.30 10.15 11.30 12.00 12.25 13.00 13.20 13.25 13.45 14.30 15.00 15.35 16.00 16.25 17.00 17.25 17.55 18.10 18.25 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.05 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.45 00.10 00.40 00.55 01.00 01.05

00.20 01.25 04.00 11.20 13.10 13.35 14.25 14.50 15.15 15.45 16.15 16.45 17.55 20.00 20.55 23.15 00.05 01.05 04.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.40 22.45 00.30 01.30 02.00

Kultura Odmevi Poletno jutro Vse o Rozi, Voda, vsepovsod voda!

A veš, koliko te imam rad, Snežna odeja, sez.

Muk, Po sledeh dinozavrov Vojna in jaz, Fritjof Vikend paket Zdravje Slovencev, Multipla skleroza Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Prvi dnevnik Šport Vreme Zvezde velikega platna, Laurence Olivier Free spirits - Samosvoji, Mohamad Mostovi - Hidak Špasni učitelj, Hokej na ledu, 1. sez.

Vojna in jaz, Fritjof Čist zares, Monociklizem, 2. sez.

Poročila ob petih, šport, vreme Circom Regional, Požar, 3. del Izzivalci, Josephovi prvi koraki, Pujsa Pepa, Prepir, 2. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Koncert ansambla Nemir, 1. del Bolnišnica New Amsterdam (II.), 2. sez.

Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Zvezde velikega platna, Groucho Marx Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Videotrak Info kanal Info kanal Poletno jutro Alpe-Donava-Jadran Med valovi O živalih in ljudeh Na vrtu Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016, 7. dan Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016, 8. dan Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016, 9. dan Zvezdana, Nezvesti Aljažev stolp: Ta pleh ima dušo Resnica o aferi Harry Quebert Nogomet - evropska liga, finale Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek - Damian Merlak Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 32. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 144. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 145. del Ukradena preteklost, 1. sez., 63. del Reka ljubezni, 4. sez., 33. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 76. del Vedno tvoja, 2. sez., 84. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 24. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 146. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 147. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 77. del Delovna akcija 24UR zvečer Eurojackpot Skrita sreča, ameriški film Umor, 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 Dobro jutro, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Skrbimo za zdravje: Kontaktne leče 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz arhiva: VTV: MIŠ MAŠ, Izdelaj svoje družinsko drevo 12:55 Iz oddaje Dobro jutro 13:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice 18:05 IZ NAŠEGA ARHIVA: Miš maš - Slovenske jedi na veliko noč (2008) 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lenart Šonc, klavir 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lenart Šonc, klavir 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

Nedelja,

22. avgusta

06.15 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Ribe praznujejo 07.10 Lojzek, Lojzek, nariši mi hobotnico 07.15 Balončkovo, Zmaj 07.20 Ava, Riko, Teo, Lov na školjke 07.30 Kalimero, Zlati zmaj 07.40 Mimi in Liza, Uročeni čas 07.50 Knjiga o džungli, Rečni list 08.00 Studio Kriškraš, Kviz 08.25 Ribič Pepe, Timotej in višina 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, Nedospela pošta, 2. sez.

09.00 Firbcologi, O mobilcih, orientacijskem teku in šolanju na domu 09.25 Male sive celice, OŠ Elvire Vatovec Prade in OŠ Toma Brejca Kamnik 10.10 Izzivalci, Josephovi prvi koraki 10.25 Osvežilna fronta, Lenoba 11.00 Moj pogled na znanost, Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek - Helena Blagne 14.55 Avstralija v barvah, Premik v zvestobi 16.00 Naš vsakdanji kruhek, Dobra mačka, 1. sez.

16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.10 port 17.15 Vreme 17.20 Duhovni utrip, Blagor ženskam 17.35 Slovenski magazin 18.00 Ozare 18.10 Rimske počitnice s Catherine, Ulična hrana 18.40 Erika, Jetijevo presenečenje, ris., 1. sez.

18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Samo za pogumne, ameriški film 22.15 Poročila, šport, vreme 22.35 Deklina zgodba (III.), 3. sez.

23.30 Sedmi pečat: Nikoli zares tukaj 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik 01.45 Sobotni dnevnikov izbor 01.55 Utrip 02.05 Šport, vreme 02.20 Napovedujemo

00.05 01.05 04.00 07.00 09.00 11.45 12.10 12.35 13.15 13.40 15.50 17.20 18.05 22.00 22.35 00.20 01.20 04.00

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.40 09.55 10.40 11.05 11.30 13.10 13.25 15.10 15.25 17.15 18.50 18.55 20.00 22.15 00.00 01.40

Videotrak Info kanal Info kanal Dobro jutro, poletni izbor Spomini, prof.dr. Zdenko Roter, 3. del Rimske počitnice s Catherine, Jedi starega Rima, oddaja o kuhanju Mame, Spremembe, 1. sez.

Mame, Zaroka, 1. sez.

Musica creativa, Slovenski mladinski pihalni orkester, Nataša Zupan in Gašper Salobir Nogomet - evropska liga, finale Cavalleria rusticana v Materi, opera v izvedbi neapeljskega gledališča San Carlo Bolnišnica New Amsterdam (II.), 2. sez.

Bolnišnica New Amsterdam (II.), 2. sez. Štirje kovači - Kam le čas beži Poletna noč, koncert ob 80. obletnici rojstva Jožeta Privška Videotrak Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Ghost Mecard žogice, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 18. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 19. del Skrivna posvojitev, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Skodelica ljubezni, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Nevarno skladišče, ameriški film Tvoji, moji, najini, ameriški film 24UR vreme 24UR Pa ne že spet ti!, ameriški film Na lovu za zakladom, ameriški film Poročni zvonovi, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Iz našega arhiva: Miš maš Slovenske jedi na veliko noč (2008) 09:40 Iz našega arhiva: Nerodna Avguština, gledališka predstava Vrtca Velenje (2008) 10:00 Jutranji pogovori 1 11:30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Kontaktne leče 12:30 Videospot dneva 12:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

13:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Cokan, klavir 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 IZ NAŠEGA ARHIVA: Miš Maš: Zdravi zobki (2008) 18:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ula Aurelija Gams, klavir 18:55 Dotiki gora: Menina planina 19:15 Vrtnarski kotiček 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Regionalne novice tega tedna 20:30 Country Folk Blues Festival, Slovenj Gradec 2008: Plava trava zaborava, Zipper@ Lynyrd Skynyrd, Tribute Band, Tadej Vesenjak 22:10 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Nežmah, klavir 22:15 Popotniške razglednice: Avtoštoparski rekorder 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:45 Nočni program

23. avgusta

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.00 08.05 08.15 08.25 08.40 08.45 08.50 09.00 09.15 09.25 09.35 09.45 09.55 10.10 10.20 11.00 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.15 18.40 18.55 18.57 19.15 19.25 19.45 19.55 20.00 21.05 22.35 23.50 00.00 00.25 00.40 00.50 01.05 01.15

Živalski čira čara Milan, Milana je sram Lojzek, Lojzek, nariši mi delfina Ava, Riko, Teo, Marsovček Tinka in Žverca v trgovini Mandi, Super Mandi, 3. sez.

Timi gre, Bleščeče čisto Živživalice, Krava Niko, Nikova ekipa Lili in Čarni zaliv, Domači svetilnik, 2. sez.

Rija in Krokodil, Babičin rojstni dan Mucika, Pojoči čriček Svetovalka Hana, Pretepač Čarli in Lola, Samo en sonček je in to sem jaz, 1. sez.

Trobka in Skok, Verižna reakcija Pujsa Pepa, Juretov rojstni dan, 2. sez.

Knjiga o džungli, Zaklad Hladnih brlogov, ris., 1. sez.

Kalimero, Pavlinčine super superge Dinotačke, Kar je treba imeti Zmedi gre v Zakajzato, Marljive mravljice, ris., 1. sez.

Vila Mila, Vse ob svojem času Ernest in Celestinca, Jezerska pošast Erika, Naelektreno plesno tekmovanje, 1. sez.

Govoreči Tom in prijatelji, Huda Gelči, 2. sez. Špasni učitelj, Semenj, 1. sez.

Prisluhnimo tišini, Jezik enakopravnosti Ozare Obzorja duha, Novi škof Jože Marketz Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Zaljubljeni Prifarci, 1. del, koncert Vaba na vabo, kanadski film Poročila ob petih, šport, vreme Joker, kviz Rimske počitnice s Catherine, Kaj jejo Italijani, oddaja o kuhanju Muk, Menjalna trgovina Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Telesni stražar Dnevnik Diane Budisavljević Poročila, šport, vreme23.00 Intervju, dr. Janja Hojnik Operne arije Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

07.45 Duhovni utrip, Blagor ženskam 08.00 Mozartine 09.10 8. srečanje kitarskih orkestrov, GŠ Slovenj Gradec, GŠ Ljubljana Moste-Polje, GŠ Koper, Slovenije 09.40 Rimske počitnice s Catherine, Ulična hrana 10.10 Mame (II.), 2. sez.

10.35 New neighbours - Novi sosedje, Učenje češčine 11.00 Čez planke, S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 2. del: Buenos Aires 11.50 Mogočni vlaki, Indija - železnica osamosvojitve, potopis 13.00 Žogarija 14.30 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016, povzetek 10. dneva 15.00 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016, povzetek 11. dneva 15.30 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016, vrhunci 16.30 Vzpon mesta 17.15 Gospod, indijski film 20.00 Spopad za Luno, Projekta Gemini in Apollo 20.55 Žrebanje Lota 21.00 Kino Šiška 10, dokumentarni film 22.15 Zvezdana, Nezvesti 00.10 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.35 09.55 10.40 11.05 12.40 12.55 14.40 14.55 16.40 18.50 18.55 20.00 23.40 01.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia (Mia), ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 20. del Poročni zvonovi, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Na lovu za zakladom, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Dve leti ljubezni, ameriški film Pa ne že spet ti!, ameriški film 24UR vreme 24UR UEFA Liga prvakov, prenos finala Skrivna posvojitev, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 IZ NAŠEGA ARHIVA: Miš Maš: Zdravi zobki (2008) 09:40 2776. VTV magazin 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 Regionalne novice tega tedna 10:50 IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku… pri Pankraciju Semečniku 11:50 Lepote sveta: Islandija, 3. del 12:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:50 Jutranji pogovori 1 14:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15:10 IZ ARHIVA VTV: Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje (2008) 15:30 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17:55 narodnozab.

18:00 IZ NAŠEGA ARHIVA: Mojca in Medvedek Jaka, Gasilec, moj prijatelj (2009) 18:40 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Neža Avberšek, klavir 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Lenart Šonc, klavir 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Znakovni jezik 5 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:40 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

24. avgusta

06.30 06.45 07.00 09.00 09.10 09.20 09.30 10.15 11.30 12.00 12.25 13.00 13.45 14.40 15.10 15.20 15.50 16.00 16.20 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.30 00.10 00.35 01.05 01.20 01.30

Utrip Zrcalo tedna Poletno jutro Vse o Rozi, Jaz in moja senca A veš, koliko te imam rad, Snežinka, 1. sez.

Muk, Bambusov nasad Vojna in jaz, Sandrine, nemška otroška igrano-dokumentarna serija Vikend paket Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Prvi dnevnik, šport, vreme Rusija malo drugače, Amater na Elbrusu, švicarska dokumentarna serija S-prehodi, Gregor Božič Rojaki Dober dan, Koroška Vila Mila, Vse ob svojem času Ribič Pepe, Timotej in višina Vojna in jaz, Sandrine Poročila ob petih, šport, vreme City folk - Obrazi mest, Ljubljana Na kratko, Inovativnost Malčki, Zajček in piščanček Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Pogovori z osamosvojitelji, Igor Bavčar Vreme Odmevi Kultura Šport, vreme Platforma, Narejeno v Sloveniji pripovedi obrti in oblikovanja Aleš Kacjan, Orkester Slovenske, filharmonije in Ari Rasilainen E. Grieg, K. Saariaho Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport, vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.50 Rimske počitnice s Catherine, Ulična hrana 12.15 Poletno jutro 14.15 Obzorja duha, Novi škof Jože Marketz 14.50 Inside - Offside: V zaledju predsodkov, Didi in Kris 15.20 Nogomet - državno prvenstvo, Celje : Mura, 1. kolo 17.15 Ljudje in zemlja 18.00 Prisluškovalec svetov 20.00 Otroci Sredozemlja, Hrvaška 20.50 Mame (II.), 2. sez.

21.15 Dediščina Evrope: Fabrizio De Andre - svobodni princ 23.00 Naš človek v Kairu 00.55 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.15 22.45 00.25 01.30 02.00

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 12:55 13:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 23:15 23:45

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 33. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 146. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 147. del Ukradena preteklost, 1. sez., 64. del Reka ljubezni, 4. sez., 34. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 77. del Močna ljubezen, 1. sez.

Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 25. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 148. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 149. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 78. del Vedno tvoja, 2. sez., 85. del 24UR zvečer Tisti veseli dan, ameriški film Umor, 4. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2776. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Insekti Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Lepote sveta: Avstralija, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Pia Landeker, klavir (67) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri Rajku Mehu, 2001 Regionalne novice NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Pia Landeker, klavir (67) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

25. avgusta

06.20 06.25 07.00 09.00 09.10 09.20 09.30 10.15 11.35 12.00 12.25 13.00 13.45 14.55 15.10 15.40 15.45 16.00 16.25 17.00 17.30 18.00 18.25 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.50 02.50 03.15 03.45 04.10

00.55 04.00 11.20 13.20 15.10 17.10 18.00 20.00 21.35 22.05 23.35 00.50 04.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.25 07.40 07.45 08.10 09.15 10.10 11.10 12.05 13.00 13.15 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.25 00.10 01.15 01.45

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 12:55 13:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18.18 18:32 18:37 19:02 19:05 19:55 20:00 20:30 20:50

22:30 22:35 23:25 23:55

Kultura Odmevi Poletno jutro Vse o Rozi, Pouk A veš, koliko te imam rad, Zimski plašč, 1. sez.

Muk, Hanami Vojna in jaz, Calum Vikend paket Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Prvi dnevnik, šport, vreme Rusija malo drugače, Iskanje bistva na Bajkalskem jezeru Duhovni utrip, Blagor ženskam otepanja - Barangolasok, A Nyugat-Balaton és Badacsony / Zahodna obala Blatnega jezera in Badacsony Lili in Čarni zaliv, Zgodnje jutro Knjiga o džungli, Rečni list Firbcologi, O mobilcih, orientacijskem teku in šolanju na domu Vojna in jaz, Calum Poročila ob petih, šport, vreme Sledi, Pozabljena preteklost Kalimero, Zlati zmaj Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Avstralija v barvah, Priseljevanje ali nazadovanje Bolnišnica New Amsterdam (II.), 2. sez.

Vreme Odmevi Kultura, šport, vreme Spomini, prof.dr. Zdenko Roter, 4. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Napovedujemo

Info kanal Info kanal Poletno jutro Tartinijev koncert: komorni orkester, Slovenski solisti, F. Agostini, S. Arnold, I. Ozim in M. Munih Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016, zaključna slovesnost Intervju, dr. Janja Hojnik Portret dr. Bruna Hartmana: Na poti pride vse naproti We love Mozart Irena Grafenauer, Mate Bekavac in Orkester Slovenske filharmonije Mame (II.), 2. sez.

Hči, avstralski film Kaj govoriš? So vakeres?

Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 34. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 148. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 149. del Ukradena preteklost, 1. sez., 65. del Reka ljubezni, 4. sez., 35. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 78. del Vedno tvoja, 2. sez., 85. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 26. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 150. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 151. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 79. del Vedno tvoja, 2. sez., 86. del 24UR zvečer Skrivnostna negovalka, ameriški film Umor, 4. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri Rajku Mehu, 2001 Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Ljudski reki, verovanje, šege Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Dobri snežak, gledališka predstava Vrtca Velenje (2008) IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč,otroci! Čudežni vrt - poroka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, klavir (68) Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2777. VTV magazin Dotiki gora: Palec, Zelenjak Country Folk Blues Festival, Slovenj Gradec 2008: Plava trava zaborava, Zipper@Lynyrd Skynyrd, Tribute Band, Tadej Vesenjak Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, klavir (68) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

26. avgusta

06.20 06.25 07.00 09.00 09.10 09.20 09.30 10.15 11.30 12.00 12.25 13.00 13.45 14.55 15.05 15.40 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.25 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 23.40 00.05 00.30 01.25

00.50 04.00 10.00 11.30 12.15 14.00 15.50 16.40 17.10 18.00 20 .00 20.55 21.00 21.30 22.20 00.20 04.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.25 00.05 01.10 01.40

08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:25 13:15 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:25 18:30 18:55 19:00 19:55 20:00 20:05 22:30 22:35 23:25 23:55

Kultura Odmevi Poletno jutro Vse o Rozi, Pobiramo pridelek A veš, koliko te imam rad, Notri, 1. sez.

Muk, Utrinki Vojna in jaz, Romek Vikend paket Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Prvi dnevnik, šport, vreme Rusija malo drugače, Sibirska odisejada, švicarska dokumentarna serija Rojaki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Male sive celice, OŠ Elvire Vatovec Prade in OŠ Toma Brejca Kamnik Vojna in jaz, Romek Poročila ob petih, šport, vreme Šport Vreme Slovenska narečja, na Madžarskem 50 knjig, ki so nas napisale, Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci Čarli in Lola, Čisto vse moram vzeti, 1. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Stiks, koprodukcijski film Vreme Odmevi Kultura, šport, vreme22.50 Profil, Marij Čuk Slovenska narečja, na Madžarskem Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme Napovedujemo

Info kanal Info kanal Napovedujemo Rimske počitnice s Catherine, Kaj jejo Italijani Poletno jutro Nogomet - evropska liga, finale Sledi, Pozabljena preteklost Ambienti Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, dr. Dan Podjed Jože Ciuha, slikar svojega časa Čarobni trenutki glasbe Horowitz v Moskvi, nemška glasbena dokumentarna oddaja Žrebanje Lota Mame (II.), 2. sez.

Tujca Gospostvo naključja. portret Filipa Robarja Dorina Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 35. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 150. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 151. del Ukradena preteklost, 1. sez., 66. del Reka ljubezni, 4. sez., 36. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 79. del Vedno tvoja, 2. sez., 86. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 27. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 152. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 153. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 80. del Vedno tvoja, 2. sez., 87. del 24UR zvečer Ljubezenska mehanika, ameriški film Umor, 4. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2777. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Telovadba možganov Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Pošastka Katka Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Manca Stropnik, klavir (69) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice V Ljubljano jo dajmo, Poletno gledališče Studenec Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Manca Stropnik, klavir (69) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 17

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Nezadovoljstvo, ki ga zadnje Ä?ase Ä?utite v svojem Ĺživljenju, bo vodilo k spogledovanju z nekom, ki ga ne poznate dolgo. To ne bo Ä?isto nedolĹžno, saj vam bo oseba iz dneva v dan bolj vĹĄeÄ?. V preteklosti ste Ĺže spoznali in na lastni koĹži obÄ?utili, kaj vse se lahko zgodi, Ä?e vas Ä?ustva zanesejo tako daleÄ?, da odpove razum. Ker pa boste zaradi svoje slabe samozavesti potrebovali tolaĹžbo, vam bo druĹžba nove simpatije veÄ? kot godila. Skrb pa vam bodo povzroÄ?ale finance. Ĺ e nekaj dni ne boste vedeli, kako globoko boste morali seÄ?i v Ĺžep.

Kot kaĹže, pa bo veÄ? kot ste raÄ?unali. To vas bo moÄ?no jezilo, a poti nazaj ne bo.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

LetoĹĄnje poletje zagotovo ni tako dolgoÄ?asno, kot ste se bali, ko ste ostali sami.

MoĹžgane ste vseeno uspeli poslati na paĹĄo, naĹĄli pa ste tudi novo strast. Sedaj pa je Ä?as, da vsaj ob koncih tedna telesu privoĹĄÄ?ite Ä?im veÄ? gibanja, saj ste ga krepko zanemarili. Dobro veste, da boste kmalu potrebovali veliko energije in zdravo telo, saj se pripravljate na velik, Ĺživljenjsko pomemben dogodek. Ker je neizogiben, vas bo vsak dan manj strah. Pomagala bo spodbuda prijateljev, zato se v teh dneh Ä?im veÄ?krat dogovorite za skupna sreÄ?anja, ki so lahko tudi Ä?isto kratka. Obljubili ste si, da se boste do jeseni odrekli grdi navadi. ZaÄ?nite takoj.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Zadnje Ä?ase ste postali Ä?isto preveÄ? neaktivni. Zato si boste v teh dneh rekli, da je Ä?as za akcijo. Planet Mars vam bo pomagal, da boste naĹĄli moÄ? in voljo, da se res bolj zaÄ?nete ukvarjati s seboj. Ob tem, ko boste veÄ? v gibanju, boste veÄ? s svojimi mislimi. Marsikaj vam bo postalo bolj jasno, saj se boste sooÄ?ili tudi s strahovi, ki ste jih potiskali v podzavest. A ĹĄele, ko si boste priznali, da ste svoje obnaĹĄanje v zadnjih tednih spremenili predvsem zaradi strahu pred prihodnostjo, se bosta lahko zaÄ?eli spreminjati. Vezanim bo partner v veliko pomoÄ?, saj vas bo podprl prav v vsem, kar boste Ĺželeli doseÄ?i. Samski pa boste vse zmogli sami.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Pred vami je res lep poletni konec tedna. V nedeljo zveÄ?er boste otoĹžni, saj se boste zavedali, da je eden zadnjih v letoĹĄnjem poletju, ko ste bili lahko tudi zelo sproĹĄÄ?eni. Veseli boste, ko se boste dogovorili za sreÄ?anje s prijateljem, s katerim ste v preteklosti imeli zelo malo stikov, saj se je zdelo, da se vas izogiba. Tokrat bo on naredil prvi korak, vi pa boste vabilo z veseljem sprejeli. Niste namreÄ? bili vi tisti, ki ste kuhali mulo.

Oba bosta hitro pozabila, kar se je zgodilo v preteklosti, in se dogovorila, da se odslej veÄ?krat sreÄ?ata.

V teh dneh boste spoznali tudi, da iz naÄ?rtov, ki ste jih Ĺželeli izpeljati ĹĄe letos, ne bo veliko. Okrivite lahko tudi korona virus.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

OdloÄ?ili se boste, da se ĹĄe pred priÄ?etkom septembra, ko se bo Ĺživljenje za vas precej spremenilo, ĹĄe za nekaj dni odmaknete od doma. Ob tem ne boste Ä?isto sproĹĄÄ?eni, saj se zavedate, da boste kmalu velik del dneva spet preĹživljali z ljudmi, ki vas vse bolj utrujajo. Zavedali se boste, da morate v teh dneh Ĺživljenje zajemati z veliko Ĺžlico. Ob spoznanju, da se spet poÄ?utite svobodne, boste zelo sreÄ?ni. V zaÄ?etku prihodnjega tedna bodite previdni v komunikaciji z ljudmi, ki niso na vaĹĄi valovni dolĹžini. Po nepotrebnem vam ni treba odpreti ĹĄe ene fronte, saj imate Ĺže brez nje dovolj dela. ÄŒe ste se prehladili, ne zganjajte panike. Ni vse virus korone.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

NaveliÄ?ani boste sicer zelo leĹžernega vsakdanjika. Ta se ĹĄe nekaj dni ne bo spremenil, ko se bo, pa vam bo Ĺžal, da se poletje poÄ?asi poslavlja. Ne, ni bilo takĹĄno, kot ste naÄ?rtovali, vseeno pa boste zadovoljni z njim. Uspeli ste spretno spreminjati naÄ?rte in uĹživati v vsem, kar vam je ponudilo Ĺživljenje. Zavedati ste se zaÄ?eli, da tudi drobne stvari in majhni dogodki ĹĄtejejo. Ob koncu tedna boste opravili veliko delo, pa se tega niti zavedali ne boste. Zaradi spleta dogodkov boste najbolj sreÄ?ni v druĹžbi tistih, ki bodo iskreni. Zadnje Ä?ase imate namreÄ? obÄ?utek, da ste obdani predvsem z ljudmi, ki govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Kunigunda

VELENJE

Ponedeljek, 24. avgust

Petek, 21. avgust

18.00 Kardeljev trg LeteÄ?e lutke: Trije praĹĄiÄ?ki, predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a 19.00 Klub eMCe plac Zelena toÄ?ka v Velenju (odprtje razstave), dogodek Festivala mladih kultur Kunigunda 19.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Alicia Edelweiss, koncert Festivala mladih kultur Kunigunda

19.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Damir Avdić, Slamuraji, dogodek Festivala mladih kultur Kunigunda

Sobota, 22. avgust 10.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje Odprta vrata domaÄ?ije 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: PtiÄ?, predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Nebo (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje) 14.00 Titov trg Velenje #5 Titov skate session, dogodek Festivala mladih kultur Kunigunda 17.00 Velenjski grad Z glasbo po Velenjskem gradu, voden ogled muzeja ob glasbeni spremljavi 19.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Vasko & The Uncles from The Dark, Alina, koncert Festivala mladih kultur Kunigunda

Torek, 25. avgust 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije s Plesnim studiem N (v primeru slabega vremena odpade) 16.00 Kunigunda – regionalni multimedijski center KONS delavnica: DI(Y)STORZOR, dogodek Festivala mladih kultur Kunigunda 17.00 Galerija Velenje Eksperimentalna grafika, delavnica za odrasle 18.00 Gorica LeteÄ?e lutke: Medvedek in zlatolaska, predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje 20.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Tatovi podob predstavljajo Ĺ˝ivljenje po smrti HPD-ja, dogodek Festivala mladih kultur Kunigunda

Nedelja, 23. avgust 10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija, Zavodnje Odprta vrata domaÄ?ije 11.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija, Zavodnje DruĹžinska joga na KavÄ?nikovi domaÄ?iji 20.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Filmski veÄ?er: Korporacija (kriminalna drama), dogodek Festivala mladih kultur

Sreda, 26. avgust

KINO spored

City Center Celje

V nedeljo, 23. 8. 2020., zaradi zasedenosti dvorane ne bo kino predstav.

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. • Citycentrov trampolin in Ĺžiroskop za otroke med 3 in 8 let, do 31. avgusta • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

ZVEZDE POD ZVEZDAMI NA PLOĹ ÄŒADI OB DOMU KULTURE (brezplaÄ?no):

NESKONÄŒNI NOGOMET Fotbal infinit, dok. film, 73 min, (Romunija). ReĹžija: Corneliu Porumboiu. Nastopata: LaurenČ›iu Ginghină in Corneliu Porumboiu Ponedeljek, 24. 8., ob 21.00 V primeru slabega vremena bo predstava v veliki dvorani kina ob isti uri.

VrĹženi boste v vrtinec dogodkov in Ä?ustev. Ko boste morali splavati, boste. A pri tem boste imeli kar nekaj teĹžav, kar vas bo presenetilo. Prvi koraki na novi Ĺživljenjski poti bodo za vas teĹžki, potem pa boste videli, da se da. Kmalu boste vsem dokazali, da niste tako obÄ?utljivi, kot se zdite marsikomu, ki vas ne pozna dobro. Ko branite, kar imate radi in kar verjamete, ste namreÄ? kot tiger. Tokrat boste verjeli predvsem vase. Pomagala vam bo vztrajnost, ena od vaĹĄih lastnosti, ki vam jo mnogi zavidajo. Partner bo imel veliko pomislekov. Dobro bo, da se bosta veliko pogovarjala, saj se bosta s tem bolj posveÄ?ala drug drugemu.

Lunine mene

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Najbolj sreÄ?ni boste, ko boste sami s seboj. Da to ni dobro, vam je jasno, a drugaÄ?e ne boste znali. Ĺ ele prihodnji teden se boste sprostili in si spet Ĺželeli med ljudi. V mislih boste velikokrat pri osebi, ki zadnje Ä?ase potrebuje vaĹĄo podporo. ÄŒe boste storili tudi kaj bolj konkretnega, bo ĹĄe bolje, saj pozornost vzbuja predvsem zato, ker je osamljena. Ker se letos to dogaja tudi vam, bosta skupaj premagala veliko teĹžav. VaĹĄe finanÄ?ne teĹžave pa bodo kmalu preteklost. Dolgove boste poplaÄ?ali, nekaj pa vam bo uspelo tudi privarÄ?evati.

Zato boste razmiĹĄljali ĹĄe o nekaj dopustniĹĄkih dneh. Ne Ä?akajte predolgo.

Sobota, 22. avgust X

Zbirno mesto v Martinovi vasi Planinski pohod na Prisojnik/ Prisank (KopiĹĄÄ?arjeva pot; zelo zahtevna pot), varianta Slemenova ĹĄpica (lahka pot),

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica

Nedelja, 23. avgust 17:00 Športni park Šmartno ob Paki Nogometni derbi NK Šmartno 1928 – NK RUDAR Velenje

Ponedeljek, 24. avgust 10:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Angleťke delavnice, prilagojene znanju in Şeljam otrok (utrjevanje snovi, druŞabne igre ‌)

Torek, 25. avgust 10:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Angleťke delavnice, prilagojene znanju in Şeljam otrok (utrjevanje snovi, druŞabne igre ‌)

Sreda, 26. avgust 10:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Angleťke delavnice, prilagojene znanju in Şeljam otrok)

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 20. avgust 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Odprtje razstave ob 100. obletnici ustanovitve nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj

Sobota, 22. avgust X

Avstrija Tura v Avstriji

PLANINC ROZMAN MORNĹ TAJNOVĂ ALENA: Hana ALENKA, ROZMAN od – Odrasli IGOR: Srce bije v 821-311.2 – DruĹžbeni romani dvojini: po resniÄ?ni Pretresljiva pripoved o pregonu judovskega prebivalstva na ÄŒeĹĄkem. Glavna junakizgodbi nja Mira slikovito prikaĹže dogajanje svoje od – Odrasli 821-94 – Spomini

Avtorja, danes starĹĄa Ĺživahnih in prisrÄ?nih dvojÄ?kov, nas popeljeta v vrtinec Ä?ustev, skrbi in bojazni ob trpkih preizkusih, ki so ju Ä?akali na dolgi poti do uspeĹĄne posvojitve iz nam malo poznane Gvineje Bissau.

druĹžine. PriÄ?a smo doĹživljanju teĹžkih preizkuĹĄenj veÄ? generacij in pretresljivemu opisu dogajanja v koncentracijskih taboriĹĄÄ?ih, predvsem pa neizbrisnim sledem, ki jih je preĹživeti Ä?as v nacistiÄ?nem peklu pustil na preĹživelih. V zgodbi je izpostavljena predvsem Mirina teta Hana, ki se je v nekaj me-

Žƒ•„‡Â?ƒ ĂŚÂ‘ÂŽÂƒ

”ƒÂ? ‘”—Â? Â‘Ä Â‡ÂŽÂŒÂ•Â?‹ ‡Ž‡Â?Œ‡

,

œƒ ̑Ž•Â?‘ Ž‡–‘ ʹͲʹͲȀʹͲʹͳ

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Zadnje Ä?ase ste se kljub ĹĄtevilnim teĹžavam v resnici precej dolgoÄ?asili. Dnevi so bili Ä?isto preveÄ? podobni drug drugemu, zgodilo se ni veliko. Predvsem je bilo v tem poletju premalo dni, v katerih ste bili nasmejani, sproĹĄÄ?eni in sreÄ?ni. Ĺ˝e nekaj tednov ste namreÄ? v nenehnem krÄ?u. Dobro je, da boste v teh dneh imeli veliko dela, saj boste zato pozabili na teĹžave v zasebnem Ĺživljenju. Izzivov za vaĹĄe moĹžgane bo veliko, saj boste iskali najboljĹĄe moĹžne reĹĄitve. Pri tem boste imeli sreÄ?o, da se bo zganila tudi drĹžava in vam pomagala prepreÄ?iti najslabĹĄi poslovni scenarij. Krepko si boste oddahnili, popustili pa vseeno ne boste.

–”‘…‹ ”‘Œ‡Â?‹ Ž‡–ƒ ʹͲͳ; ƒŽ‹ Â•Â–ÂƒÂ”Â‡ÂŒĂŚÂ‹

˜ƒ„ŽŒ‡�‹ �ƒ ƒ˜‰—•–‘˜•�‹ •’”‡Œ‡��‹ ’”‡‹œ�—•

ʹ͚Ǥ ƒ˜‰—•– ʹͲʹͲ ‘„ ͳ͚Š

Â?ƒÂ?‘ ̇ Â?‡Â?ƒŒ ’”‘•–‹Š Â?‡•–Ǥ

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ponudba, ki vam jo bo dal nekdo, ki ga ne poznate dobro, bo skoraj preveÄ? dobra, da ne bi zastrigli z uĹĄesi. Nekaj vam v zgodbi ne bo ĹĄtimalo, zato boste vse dvakrat preverili. Ĺ e dobro, da je tako, saj bi se sicer lahko moÄ?no opekli.

Nadaljevali boste po svoji Ĺže preverjeni poti. S partnerjem bosta naÄ?rtovala ĹĄe en kratek pobeg od doma, a vama ne bo uspelo. Ne boste preveÄ? Ĺžalostni, saj ste se Ĺže sprijaznili, da letoĹĄnje leto ni pravo za delanje trdnih naÄ?rtov. Bosta pa zato poskrbela, da ne bosta veliko sama.

SreÄ?anja z drugimi vam bodo odprla oÄ?i, ki si jih Ĺže predolgo zatiskate. Partner ni veÄ? isti, kot je bil.

Spremembe vam ne bodo vĹĄeÄ?.

Ĺ MARTNO OB PAKI

8:00

Veseli boste, ker bosta s partnerjem spet Ä?utila, da sta si namenjena. Zato, ker bosta spet govorila isti jezik, boste laĹžje premagovali strahove, ki vam jih zadnje tedne povzroÄ?a zdravje. Partner vam bo v veliko pomoÄ?, saj so telesne teĹžave oÄ?itno predvsem znak Ä?ustvene krize, ki jo lahko poveĹžete tudi z negotovo sedanjostjo in prihodnostjo. PrviÄ? po nekaj mesecih boste zaÄ?eli razmiĹĄljati o novi poklicni poti. K temu vas bo prisilil korona virus, ki kar noÄ?e izginiti. Vi pa ste se naveliÄ?ali Ä?akanja, saj se zavedate, da lahko to stanje traja ĹĄe dolgo. Poslovna priloĹžnost bo vredna razmisleka, saj vam jo bo ponudil nekdo, ki je vreden zaupanja.

Ĺ˝al vam bo, ker veste, da se bo s koncem ĹĄolskih poÄ?itnic v vaĹĄem Ĺživljenju marsikaj spremenilo. Zato se boste v teh dneh Ĺže pripravljali na prihod septembra. Ker ste s strahovi Ĺže opravili, boste sedaj gledali le naprej. Zavedali se boste, da hodite po tankem ledu, a se ne boste veÄ? bali. Nove naÄ?rte boste podprli z denarjem, ki ste ga privarÄ?evali v preteklih letih. Dovolj ga imate, da bo nov zaÄ?etek laĹžji. Ni pa ga ĹĄe dovolj, da bi lahko postali lahkomiselni, zato bodite na novi poti Ĺže pri naÄ?rtovanju previdni in razumni. Vsak dan bolj se boste zavedali, da rutine v vaĹĄem Ĺživljenju kmalu ne bo veÄ?. Vsak nov dan bo avantura.

10.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Plesna urica s plesno ĹĄolo Spin 15.00 Klub eMCe plac ZeliĹĄÄ?nica (delavnica), dogodek Festivala mladih kultur Kunigunda 17.00 Velenjski grad Ogled Velenjskega gradu s pasjimi prijatelji 18.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Okrogla miza: Nov prireditveni oder in prostor ob jezeru, dogodek Festivala mladih kultur Kunigunda 18.00 Ĺ alek LeteÄ?e lutke: Indijanska pravljica, predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Slovenec in pol, komedija (nadomestna predstava za 29. 3.

2020) 20.30 Oder pri Domu kulture Velenje Jure Pukl Trio featuring Greg Hutchinson & Joe Sanders, Max klub Jazz festival (nadomestni koncert pomladanskega Max klub Jazz festivala, v primeru slabega vremena v Max klubu ob 21.30)

25. avgusta, ob 19:58, prvi krajec

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

17

PRIREDITVE

20. avgusta 2020

–”‘Â?‡ ”‘Œ‡Â?‡ ʹͲͳ͜ ƒŽ‹ Â?ÂŽÂƒÂŒĂŚÂ‡ ̇ ŽƒŠÂ?‘ Â˜Â’Â‹ĂŚÂ‡Â–Â‡ ˜ ‰Žƒ•„‡Â?‘ ̑Ž‘ Â?ƒ •’Ž‡–Â?‹ •–”ƒÂ?‹

™™™Ǥ‰•˜‡Ž‡�Œ‡Ǥ•‹

ƒŽ‹ ‘•‡„Â?‘ ˜ ”‡…‡’…‹Œ‹ ‰Žƒ•„‡Â?‡ ̑Ž‡Ǥ

ƒ Â˜Â‡ÂŤ ‹Â?ˆ‘”Â?ƒ…‹Œ Â?ƒÂ? ’‹Ì‹–‡ Â?ƒ Â˜Â’Â‹Â•ĚˇÂ‰Â•Â˜Â‡ÂŽÂ‡Â?Œ‡Ǥ•‹

Iskrena pripoved o tem, kaj vse je Ä?lovek sposoben prenesti in prestati za izpolnitev moÄ?ne Ĺželje po starĹĄevstvu, Ĺželje po nudenju varnega druĹžinskega zavetja vsaj enemu afriĹĄkemu otroku. Alenka in Igor sta pomagala dvema in ju s tem reĹĄila gotove smrti zaradi lakote. Branje, ki gane do solz.

secih iz simpatiÄ?nega dekleta, polnega Ĺživljenja, spremenila do nerazpoznavnosti, tako telesne kot tudi duĹĄevne. TankoÄ?utno napisana pripoved z mojstrskim prepletom usod razliÄ?nih posameznikov in njihovih zgodb ter natanÄ?nim orisom zgodovinskega dogajanja med drugo svetovno vojno in tik po njej. đ&#x;”˛

Pripravila Metka Pivk SrdiÄ?

Naš čas, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

20. avgusta 2020

Nagradna križanka »Pr`pek Šoštanj«

RADIO VELENJE

Kajuhova cesta 5-7, 3325 Šoštanj

0599 38 799 Sladice Keksi Potice

ČETRTEK, 20. avgusta

(orehova, skutina, pehtranova, potratna, ostale po naročilu)

Kruh Pekovsko pecivo Sladoled

(več vrst iz naravnih sestavin)

Domače testenine, mlinci

Delovni čas: Ponedeljek: 7.00 – 12.00 Torek – sobota: 7.00 – 19.00 Nedelja: 8.00 – 18.00 Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Pr`pek Šoštanj«, najkasneje do ponedeljka 31. avgusta. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrajenci nagradne križanke »Mozirski gaj«, objavljene v tedniku Naš čas, 6. avgusta 2020 so:

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

Darja Rehar, Perižlje 118, 3314 Braslovče, Danica Samec, Stantetova 1, 3320 Velenje, Marija Krajnc, Koroška cesta 31, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Rešitev križanke: POLETNI GAJ

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

PONUDBA ZA MESEC AVGUST SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavèeva 10, 3000 CELJE

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V šolskem letu 2020/21 vabimo k vpisu v izobraževalne programe: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program) • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2) • BOLNIÈAR-NEGOVALEC (SPI, triletni program) • KOZMETIÈNI TEHNIK (SSI, štiriletni program)

BARVE JUPOL, PREMAZI BELTON, BELTOP,…

Velika izbira po ugodnih cenah VREČE IN ZABOJI ZA KROMPIR 5kg, 10kg, 30kg

POSODA ZA ZELJE 35L, 50L, 75L, 100L, 120L

MEDICINSKE ZAŠČITNE MASKE 23,90 € 50 kosov, 3-slojno filtriranje

NOVO! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM - 080 54 54

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 21. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 22. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 23. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 24. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 25. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 26. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

*velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje, Šmartno ob Paki.

in teèaje: • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA (samo NPK) • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA • MASER/MASERKA • PEDIKER/PEDIKERKA • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA • MANIKER/MANIKERKA Izvajamo tudi postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).

Se želite nauèiti lièenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah.

Vpis v izobraževalne programe bomo izvajali od 26. 8. do 16. 9. 2020, oziroma do zapolnitve prostih mest. Vpis v teèaje in delavnice poteka skozi vse leto.

Dodatne informacije: 03 428 69 00, 03 428 69 10

info@szsce.si, www.szsce.si

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 10. do 16. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 10. do 16. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 10. do 16. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 20. 8. 2020, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

20. avgusta 2020

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

Prodaja, stanovanje, 1-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 43,2 m2, zgrajeno l. 1981, 6/8 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 69.000 â‚Ź.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ( BEL JEDILNI KROMPIR in krmni krompir, prodam. Tudi z dostavo.

Gsm: 051 628 677.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 23. 8. 2020, od 8.00 do 8.30.

Sprejemajo tudi naroÄ?ila.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

TELICO, Simentalko, brejo 7 mesecev, Florjan pri Ĺ oĹĄtanju, prodam.

Cena po dogovoru.

Gsm: 041 496 478.

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, na parceli je vrtna uta, elektro omarica, vodovod gre skozi parcelo. Cena: 35.000 â‚Ź.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

Tel ĹĄt. 112 je rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?.

Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.do 14. ure, telefon 898-1880.

V soboto, 22.8. in nedeljo, 23. 8. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro - 03 8995 583 v ZD Velenje, OE Zobozdravstva. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

VETERINA Ĺ OĹ TANJ Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹž. gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

od 21. 8. do 27. 8.

- 21. avgusta 1928 je bil v Dobletini pri Nazarjah rojen Ivan AtelĹĄek, nekdanji generalni direktor Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje; umrl je 6. decembra leta 2011; - 21. avgusta leta 1977 so v Ĺ kalah odprli nov otroĹĄki vrtec, - 22. avgusta 1890 se je v Skornem rodil dirigent Mihael MiĹĄko Letonja; na zaÄ?etku leta 1922 je za Franom Korunom KoĹželjskim prevzel vodstvo velenjske rudarske godbe, zapustil pa jo je l. 1942; rudarska godba je bila v Ä?asu, ko je bil kapelnik, znana v Ĺ aleĹĄki, Savinjski in Mislinjski dolini, hkrati pa se je dvigala tudi raven glasbenega ustvarjanja; umrl je 22. decembra 1963; - 22. avgusta 1920 je bil v Velenju shod Jugoslovanske socialdemokratske stranke; glavni govornik je bil Anton Kristan, ki je bil po

prevratu Ä?lan Narodne vlade SHS v Ljubljani in nato od leta 1919 minister za gozdarstvo in rudarstvo v vladi v Beogradu; - 24. avgusta 1844 se je v ArnaÄ?ah pri Velenju rodil literat in duhovnik Jernej Voh; sluĹžboval je med drugim kot stolni kanonik v Mariboru; napisal je veÄ? knjig in Ä?lankov o liturgiji in cerkvenem pravu; umrl je 20. januarja 1916 v Mariboru; - od 22. do 24. avgusta 1980 je dvanajst VelenjÄ?anov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vozilo ÂťspaÄ?ekÂŤ in na nogometnem igriĹĄÄ?u ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot; - 24. avgusta 1980 so v Lokovici odprli nov gasilski dom namesto gasilskega doma v DruĹžmirju, ki se je moral umakniti zaradi pogrezanja zemlje; - 24. avgusta 1987 je RepubliĹĄki komite za varstvo okolja in urejanje prostora izdal lokacijsko dovoljenje za Ä?istilno napravo odpadnih voda Ĺ aleĹĄke doline v Ĺ oĹĄtanju; - 25. avgusta 1926 se je rodil Miha Krofl; obiskoval je OĹ v Velenju, obrtno ĹĄolo v Slovenj Gradcu in Ĺ oĹĄtanju ter 1943. opra-

Ivan AtelĹĄek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) vil izpit za trgovca v Gradcu; l.

1947 se je zaposlil v velenjskem rudniku ter 1948. postal poslovodja Konzuma z veÄ? poslovalnicami; leta 1951 je prevzel vodenje trgovske organizacije Era Velenje, ki jo je vodil 31 let; umrl je 10. aprila leta 2012; - 25. avgusta 1980 se je pri gradnji novega jaĹĄka v Prelogah zgodila huda delovna nesreÄ?a, pri kateri je zaradi eksplozije metana izgubil Ĺživljenje en delavec; - 25. avgusta 1986 je v Robanovem kotu tragiÄ?no umrl Ferdo KavÄ?nik, doma s KauÄ?elove dimnice v Zavodnjah pri Ĺ oĹĄtanju; KavÄ?nikova domaÄ?ija velja danes za najjuĹžnejĹĄo ohranjeno evropsko alpsko dimnico;

- 26. avgusta 2000 se je v Velenju v organizaciji Mladinskega centra in Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba priÄ?el Festival mladih kultur Kunigunda, v okviru katerega se je do 2. septembra zvrstilo veÄ? kot 40 prireditev; - 27. avgusta 1892 se je v Ukrajini rodila literatka in prevajalka Gusti Stridsberg; mladost je preĹživela v Avstriji in ob propadu Avstro-ogrske monarhije priĹĄla v Jugoslavijo. Nekaj Ä?asa je Ĺživela tudi v Velenju na gradu Turn in na Velenjskem gradu; nauÄ?ila se je slovenskega jezika in v nemĹĄÄ?ino prevajala Cankarjeva dela; v svojih ĹĄvedskih delih je pogosto pisala o razmerah v Sloveniji in kot Ä?asnikarka sodelavka v velikih listih v Evropi in Ameriki; umrla je 1978 na Ĺ vedskem; - 27. avgusta 1962 je Velenje skupaj s ĹĄtevilnim spremstvom obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito; - 27. avgusta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne zgodila huda delovna nesreÄ?a, v kateri so zaradi padca z viĹĄine 72 metrov Ĺživljenje izgubili trije delavci zeniĹĄke Vatrostalne. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

GIBANJE prebivalstva

ZAHVALA

POROKE: VidemĹĄek Bogdan,

Zapustila nas je draga mama, stara mama, prababica in taĹĄÄ?a

Velenje , Prelska 1 in Kresnik Katja, Celje, Slance 19 A SMRTI: Mraz Vincencij, roj.

1936, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta, 39; Gril Pavla, roj. 1930, Ĺ martno ob Paki, Mali Vrh 106; Kok JoĹžef, roj.

1932, Velenje, PreĹĄernova cesta 7B; MeĹža Emilija, roj. 1930, Velenje, Partizanska cesta 33

EMILIJA MEŽA 26. 12. 1930 - 8. 8. 2020

Zapel je zvon, tebi v slovo, nazaj te veÄ? ne bo, poletela si v nebo.

ZAHVALA

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izreÄ?eno soĹžalje, darovane sveÄ?e, cvetje in svete maĹĄe.

Iskrena hvala gospe BoĹži Lukanc, gospodu Ĺžupniku Luku Mihevcu za opravljen cerkveni obred, govornici, praporĹĄÄ?akom in pogrebni sluĹžbi Usar. Ĺ e enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Mnogo prezgodaj nas je zapustil

Ĺ˝alujoÄ?i: vsi njeni

BLAĹ˝ BIZJAK 3. 2. 1970 - 1. 8. 2020

Kogar imaĹĄ rad, nikoli ne umre, le neskonÄ?no daleÄ? je.

Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili ob njegovem mnogo preranem slovesu.

Hvala za izreÄ?ena soĹžalja, darovano cvetje, sveÄ?e ter ostale darove.

Posebna zahvala gospodu Ĺžupniku za Ä?utno opravljen obred ter govorcema za besede slovesa. Hvala tudi gasilcem.

Hvala vsem in vsakemu posebej.

V SPOMIN Mineva 5 let odkar je za vedno odĹĄel dragi moĹž, oÄ?e in dedek, Ä?lovek z zlatim srcem

MARTIN MEĹ KO

Vsi njegovi Solza, Ĺžalost, boleÄ?ina te zbudila ni, a ostala je tiĹĄina, ki moÄ?no boli.

(T. PavÄ?ek)

4. 11. 1936 – 17. 8. 2015

Ĺ˝alujoÄ?i: vsi njegovi

ZAHVALA Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e, stric, dedi

JOŽEF KOK

ZAHVALA

31. 12. 1932 – 9. 8. 2020

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo vedno ostal.

Zapustila nas je ljuba mama, babica in prababica

Ob boleÄ?i izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Gorenja, Premogovnika, poslovnim partnerjem, sosedom PreĹĄernove 7/b in bivĹĄim iz Kardeljevega trga 3, za izreÄ?ena soĹžalja, vzpodbudne besede, za vse darovano ter izkazano pozornost. Ĺ e posebej iskrena zahvala dr. GroĹĄlju, vodji PatronaĹžne sluĹžbe ZD Velenje ga. Albini ter patronaĹžnim sestram za nesebiÄ?no pomoÄ? na domu do zadnjega.

Za zelo Ä?uteÄ? govor se zahvaljujemo govornici Magdi Stvarnik, g. Ĺžupniku Janku Rezarju za opravljen cerkveni obred, odliÄ?nim pevcem ÂťKameratiÂŤ, kvartetu Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, praporĹĄÄ?akom DU Velenje, ter za organizacijo pogrebni sluĹžbi TiĹĄina. Ĺ˝alujoÄ?i Ĺžena Amalija, Zlatko ter Miro in Suzana z druĹžinama

GABRIJELA VRBNJAK 7. 4. 1933 – 15. 8. 2020

Glej zemlja si je vzela, kar je njeno.

A kar ni njeno, nam ne more vzeti.

In to, kar je neskonÄ?no dragoceno, je veÄ?no in nikdar ne more umreti.

(Svetlana MakaroviÄ?)

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izreÄ?ene besede soĹžalja. Hvala, ker ste nam ob izgubi naĹĄe drage mame stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.

Zahvala tudi pogrebni sluĹžbi Usar, pevkam M.J.A.V., duhovniku za poslovilni obred in govornici Magdi Stvarnik. Ĺ˝alujoÄ?i: vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 20. 8. 2020, barve: ­CMYK, s­ tran 20

PoĹžar v garaĹži je bil zaneten PoĹžar v garaĹži uniÄ?il ali poĹĄkodoval 11 vozil – Glasni poki in gost dim, ki se je do vrha blokov valil iz garaĹž na Stantetovi, so moÄ?no prestraĹĄili stanovalce – NoÄ? za tem ponovno zagorela tri vozila, ki so bila uniÄ?ena od prvega poĹžara Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 13. avgusta – V Ä?etrtek pol ure po polnoÄ?i je v garaĹžah med veÄ?stanovanjskimi bloki na Stantetovi v Velenju zagorelo osebno vozilo. PoĹžar se je razĹĄiril na pet vozil. Pogasili so ga gasilci. Iz stanovanjske stavbe je bilo zaÄ?asno delno evakuiranih 30 stanovalcev.

Ena oseba se je nadihala dima. ReĹĄevalci Nujne medicinske pomoÄ?i so jo prepeljali v Zdravstveni dom Velenje.

Med vozili, ki so zagorela, je bil tudi avto Smaja Hasanovića. Živi v stanovanju v 4. nadstropju stanovanjskega bloka na Stantetovi 15. Žena je videla, da gori. Zbudila me je, stekel sem po stopnicah, zgrabil cev za vodo in gasil pribliŞno 15 minut. Potem so gaťenje prevzeli gasilci.

Ljudje so se zbujali ali pa so jih zbujali drugi. Naenkrat jih je bilo vse naokoli polno. Ne samo stanovalcev, tudi drugih, ki so od kdo ve kod priĹĄli gledat, kaj se dogaja. ÂťDimilo se je in smrdelo ‌ Ĺ e zdaj se vonja,ÂŤ je Âťprvi gasilecÂŤ pripovedoval po neprespani noÄ?i.

Ognjeni zublji so mu uniÄ?ili avto, na katerega je bil zelo navezan.

TeĹžko si ga je kupil Ĺže pred desetimi leti. Kako si ga bo zdaj, pa si sploh ne zna predstavljati. ÂťZato sem tako tekel in gasil. Eni so vpi-

ÄŒeprav so se v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki v sredo, 29. julija, lotili odpravljanja posledic neurja s toÄ?o takoj, so te marsikje ĹĄe vidne. V minulih dneh so se mudili na terenu skupaj z obÄ?insko upravo tudi strokovnjaki pristojnih drĹžavnih ustanov. Po prvotnih ocenah naj bi znaĹĄala ĹĄkoda blizu 500 tisoÄ? evrov, je ta po oceni strokovnjakov viĹĄja za 200 tisoÄ? evrov. ÂťLahko reÄ?em, da smo ob obisku na terenu vsak dan odkrili kaj novega. Tudi deĹževni dnevi po tem niso bili ÂťnedolĹžniÂŤ, saj je voda marsikje zaÄ?asno izvedene sanacijske ukrepe odplaknila,ÂŤ je pojasnil Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar.

Hidratno omreĹžje je delovalo brezhibno.

V zvezi z dezinformacijo, ki je zaokroĹžila na druĹžbenih omreĹžjih, da so bili hidranti prazni, so iz Mestne obÄ?ine Velenje sporoÄ?ili, da hidrant deluje, ko se nanj prikljuÄ?i gasilska cev. ÄŒe pa Ĺželi hidrant odpreti fiziÄ?na oseba, in to brez ustreznega prikljuÄ?ka, se ta ne aktivira. Hidrantno omreĹžje je delovalo brezhibno.

li, naj neham, da lahko pride do eksplozije. Kako naj neham, ko pa gori moj avto ... Gasil sem in gasil, malo je pomagalo. O tem, kaj bi se mi lahko zgodilo, sploh nisem razmiťljal ‌.

Med otoĹžnim opazovanjem svojega rdeÄ?ega avtomobila pa je glasno razmiĹĄljal: ÂťNajbolj pomembno je, da se nikomur ni zgodilo kaj hudega.ÂŤ Jasna Podlogar Ĺživi v sosednjem bloku. ÂťPrijateljica, ki je bila pri meni na obisku, je odĹĄla, sama pa

â?ą

Smajo Hasanović se je trudil poĹžar pogasiti sam. Za njim je njegov uniÄ?eni rdeÄ?i avto. Kako bo priĹĄel do drugega, ne ve.

Policisti in kriminalisti so ugotovili, da je bil poĹžar zaneten.

Jasna Podlogar: ÂťPoÄ?ilo je, kot bi nekdo vrgel bombo.ÂŤ

sem s kuĹžkom ĹĄe malo ostala zunaj. SliĹĄala sem motor, mogoÄ?e je bil skuter, s katerim se je nekdo vozil po garaĹži gor in dol. Za nekaj Ä?asa je obstal, pa spet peljal gor in dol ... Ampak nisem ĹĄla gledat,

kaj je. To se pogosto dogaja, zato me ni niti zanimalo. Kar hitro po tistem pa je poÄ?ilo, kot bi nekdo vrgel bombo. Vsi, ki smo bili zunaj, smo pritekli. Vse naokoli je bilo vse v dimu.ÂŤ Najprej je zagorelo vozilo na naslovu Stantetova 11–13. Aktivirani so bili gasilci PGD Velenje. PoĹžar je bil hitro omejen. Hidrantno omreĹžje je delovalo brezhibno. Gasilci so v garaĹžah nemudoma odstranili vrata za laĹžji dostop, sooÄ?ali pa so se tudi z veliko koliÄ?ino

dima, a so kontrolo nad ognjem hitro vzpostavili. Vmes pa se je ogenj razĹĄiril ĹĄe na garaĹže na Stantetovi ulici 10–12. Tja so napotili tudi cisterno in aktivirali PGD Ĺ alek. Ti so z dostopom z druge ulice priĹĄli na lokacijo in zaÄ?eli gasiti. Po omejitvi poĹžara so za dokonÄ?no pogasitev nanesli tudi peno. Evakuacijo stanovalcev so izvedli policisti, veliko stanovalcev pa je do njihovega prihoda Ĺže samih zapustilo stanovanja.

Za gasilci so priĹĄli na kraj poli-

V petek, 14. avgusta, okoli poldruge ure zjutraj so ponovno zagorela tri vozila, ki so bila Ĺže uniÄ?ena in pogaĹĄena v prvem poĹžaru.

cisti in kriminalisti in do popoldneva zakljuÄ?ili gled in zbiranje obvestil. ÂťUgotovili so, da je bil poĹžar na neznan naÄ?in zaneten na osebnem avtomobilu citroen xsara, od koder se je nato ogenj razĹĄiril na sosednja vozila v garaĹži in

Škoda je velika, reĹĄujemo, kar lahkoÂŤ Po ocenah strokovnjakov julijsko neurje s toÄ?o v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki povzroÄ?ilo za blizu 700 tisoÄ? evrov ĹĄkode – Volkovi razmiĹĄljajo tudi o preselitvi

Bilo je grozno V lokalni skupnosti praktiÄ?no ni bilo obmoÄ?ja, na katerem neurje s toÄ?o ne bi pustilo sledi. Poleg drĹžavne in lokalne infrastrukture je ta ĹĄe posebej zaznamovala objekte ter opremo v njih, kar ĹĄe posebej velja za druĹžino Volk iz vaĹĄke skupnosti Skorno. ÂťBilo je grozno,ÂŤ je pod vtisom dogajanja omenjenega sredinega veÄ?era dejal Zdenko Volk in nadaljeval: ÂťTeĹžko je to z besedami opisati nekomu, ki tega ni doĹživel.

Mislili smo, da je potres, tako je buÄ?alo. Voda, bolj blato in mulj, ĹĄtori ter ostali material so drli po grÄ?i. Ĺ˝ena je gmoti komaj uĹĄla. Vse kaĹže, da se je nekje vse skupaj zagozdilo, nato pa je popustilo in nato z vso silo ÂťudariloÂŤ. Kaj takega ne pomnim. Smo imeli teĹžave zaradi obilnega deĹževja pred nekaj leti, a je bilo to senca zadnjega dogodka.ÂŤ Po njegovih navedbah je blizu 80 centimetrov blata in mulja, ki se samo maĹže in maĹže, zalilo obe hiĹĄi, v spodnjih prostorih je bilo vsega do pol metra. Zalilo je Âťni da ni: stroje, hladilnik, poĹĄkodovalo zunanja in notranja vrata, da ne naĹĄtevam. Nekaj malega imamo zavarovanega, a ĹĄkoda je velikanska. Ne vem, kako

bomo lahko sami zmogli. Se pa moram ob tej priloĹžnosti zahvaliti gasilcem in vsem, ki so nam takoj priskoÄ?ili na pomoÄ?. NihÄ?e pa nam ne bo mogel pomagati pri tem, kako se znebiti strahu vsakokrat, ko se bodo pojavili na nebu temni oblaki.ÂŤ Zdenko je povedal, da so strokovnjaki ob ogledu terena predlagali nekatere reĹĄitve, vendar se jim ne zdijo najboljĹĄe. ÂťRazmiĹĄljali smo Ĺže o selitvi drugam, vendar je teĹžko, ker tu Ĺživim Ĺže od rojstva. Pa niti ne vem, kako bi bilo to izvedljivo, na koga bi se Ä?lovek obrnil,ÂŤ je razmiĹĄljal na glas Zdenko Volk.

V 10 minutah za pribliĹžno 100 tisoÄ? evrov ĹĄkode ÂťOdpravljamo stanje po neurju, kar pomeni, da zamenjujemo talne obloge, menjujemo vrata, odstranjujemo opremo, ki je ĹĄe nismo, in podobno. Skupaj s prijatelji smo v minulih dneh sicer poÄ?istili stvari

toliko, da bomo sedaj lahko prostore in stvari Ä?im prej uredili kolikor toliko v prejĹĄnje stanje. Ĺ e sreÄ?a, da je poletje in ne zima, sicer ne vem, kako bi,ÂŤ nam je povedal minuli petek Bojan PraĹĄnikar, eden s precej obseĹžnega seznama obÄ?anov, ki jim je neurje povzroÄ?ilo veliko ĹĄkode. Ocenjuje jo na blizu 100 tisoÄ? evrov, vse pa se je zgodilo v borih 10 minutah. Le toliko Ä?asa je bilo namreÄ? potrebno, da je voda, ki je drla po cesti, zalila kletne prostore in garaĹžo, v kateri so bili poleg avtomobila ĹĄe toplotna Ä?rpalka, motor in veliko ostale

opreme. Vse je zalilo, saj je voda segala pribliĹžno 1,2 metra visoko.

Stanje na nebu je spremljal ob obisku pri sosedih. Ko se je zaÄ?elo bliskati, je odĹĄel proti domu, kjer je voda Ĺže drla po cesti. ÂťVedel sem, kaj se bo zgodilo, a se ni dalo niÄ? storiti. To je dolga zgodba, botruje pa ji splet okoliĹĄÄ?in, povezanih tudi z dogajanji ob izgradnji ceste, ki vodi mimo druĹžinske hiĹĄe,ÂŤ je pripovedoval. Naslednji dan, ko je znova deĹževalo, je deĹžural celo noÄ?, hodil po jarku, Ä?istil kanalizacijo, ki je bila suha. Voda, ki je zalila spodnje prostore hiĹĄe, je bila povrĹĄinska. ÂťPremoĹženje imamo zavarovano, a zavarovalnica ĹĄe ni niÄ?esar naredila v lasten minus. Tudi vsega se ne da poplaÄ?ati. Kje je energija, volja, delo, skrb, ki spremljajo odpravljanje posledic.Vem,

da nismo edini, ki jim je neurje povzroÄ?ilo veliko ĹĄkode, a v tem trenutku smo prepuĹĄÄ?eni samim sebi,ÂŤ je ĹĄe dejal Bojan PraĹĄnikar.

80 litrov deĹžja v eni uri na kvadratni meter In kako so se lotili odpravljanja posledic naravne nesreÄ?e? Kot pravi Janko KopuĹĄar, so za njimi ukrepi, potrebni za normalizacijo Ĺživljenja obÄ?anov, oziroma ÂťzakljuÄ?ujemo odpravljanje posledic ujme na nekaterih cestnih odsekih.

NatanÄ?no smo pregledali in popisali ĹĄkodo na celotnem terenu, s strokovnjaki iz drĹžave tudi na cestnem omreĹžju, vodotokih, v zvezi s plazenjem zemlje, pri Ä?emer bosta imela prednost dva plazova, in sicer pri stanovanjski hiĹĄi Ĺ tefaniÄ? in na cesti v Slatinah. Prav tako

druga vozila zunaj. Skupaj je bilo tako poĹĄkodovanih 11 vozil, zaradi moÄ?nega ognja pa je ĹĄkoda nastala tudi na objektu,ÂŤ je povedal BoĹžidar PezdevĹĄek s Policijske uprave Celje. Skupna ĹĄkoda je ocenjena na 100.000 evrov.

Policisti in kriminalisti preiskujejo sum kaznivega dejanja in nadaljujejo zbiranje obvestil tudi o dogodku noÄ? za tem, ko so v garaĹži okoli poldruge ure zjutraj ponovno zagorela tri vozila, ki so bila uniÄ?ena v prvem poĹžaru. đ&#x;”˛

smo v fazi izvedbe projektov za dolgoroÄ?no sanacijo, naroÄ?ili smo izdelavo projektov ĹĄe za odpravo nekaterih drugih posledic ali ureditev potoka v Gorenju in Hudega potoka. Vse bomo potrebovali, ko bomo od drĹžave skuĹĄali dobiti denar za odpravo ĹĄkode. Naj povem, da smo samo za najnujnejĹĄa dela v enem tednu po neurju namenili pribliĹžno 100 tisoÄ? evrov.ÂŤ KopuĹĄar se je odzval tudi na kritike nekaterih obÄ?anov, da je odziv lokalne skupnosti pri odpravljanju posledic marsikje prepoÄ?asen. Kritike so na mestu, Ä?e so objektivne, pravi. SoÄ?ustvuje z vsemi, ki jim je neurje poĹĄkodovalo imetje. ÂťPonekod je bilo res grozljivo. Proti vodi se je teĹžko zaĹĄÄ?ititi. V preteklosti smo izvedli Ĺže kar nekaj ukrepov, Ĺžal pa v primeru, ko pade pribliĹžno 80 litrov deĹžja v eni uri na kvadratni meter, kot je bilo tokrat, tudi ti ne zaleĹžejo.ÂŤ Velikokrat pa ljudje, meni, priÄ?akujejo preveÄ? pri zaĹĄÄ?iti svoje lastnine. Vendar jim prisluhnejo, po svojih najboljĹĄih moÄ?eh pomagajo s prostovoljnim delom gasilcev, Ä?lani civilne zaĹĄÄ?ite, z naroÄ?ilnicami za razne materiale in gradbene storitve. ÂťMislim, da v tej nesreÄ?i ni nihÄ?e ostal sam. Moram izredno pohvaliti in izraziti spoĹĄtovanje do tistih posameznikov, ki so se prostovoljno lotili odpravljanja posledic neurja na lokalni in drĹžavni infrastrukturi. Zahvala velja tudi vsem naĹĄim pogodbenim izvajalcem, ki so hitro priĹĄli z mehanizacijo, da smo lahko zagotovili prevoznost cest, odstranili podrta drevesa in zavarovali dele, kjer je pretila nevarnost.ÂŤ KopuĹĄar ĹĄe meni, da vsi obÄ?ani morda ne vedo, da so pristojnosti med obÄ?ino in drĹžavo jasno razmejene in da obÄ?ina mnogokrat pomaga drĹžavi predvsem pri urejanju manjĹĄih vodotokov, pri katerih stvari reĹĄujejo dogovorno. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek