33 2021

Naš ­čas, 26. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (12/18 0C), soboto (11/12 0C) in nedeljo (11/18 0C) bo delno oblačno.

Možen dež.

Četrtek, 26. avgust 2021

številka 33 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Odklop od covid histerije Jasmina Škarja

Predstavniki udeležencev srečanja na poti k spomeniku Nošenje ranjencev, kamor so položili cvetje.

Graška Gora 2021 Graška Gora, 21. avgusta – V soboto je na Graški Gori potekalo 34. srečanje borcev, planincev ter članov veteranskih društev in združenj. Slavnostna govornica Valerija

Skrinjar Tvrz - Valči, borka Šlandrove brigade, je na njem med drugim obudila spomin na legendarni pohod, opozorila na pomen 14. divizije in poudarila, da

brez zavednih in požrtvovalnih ljudi na podeželju, kakršni so bili tudi prebivalci Graške Gore, partizanska vojska ne bi 🔲 mkp mogla delovati.

Kultura dvigne in ponese Velenje – Mladi in drugi, ki z zanimanjem spremljajo nekonvencionalno kulturno-umetniško produkcijo, imajo v času 24. Festivala mladih kultur Kunigunda vsak dan razlog za slavje. Dobivajo se na koncertih, performansih in drugih uprizoritvah predvsem v Letnem kinu, pa tudi na urbanih lokacijah.

V znamenju Kunigunde se bo letos zvrstilo 17 vsebinsko raznolikih dogodkov. Vrhunec festivala bo ta konec tedna, ko bo v petek v Letnem kinu nastopilo pet domačih metal bendov, v soboto pa se bo festival zaključil z elektronsko plesno glasbo.

Fotoreportažo prvega dela festivala najdete na strani 13. 🔲

tf

vsak dan

Foto: Andraž Fijavž Bačovnik

Kdaj ste nazadnje obiskali kakšno prireditev, koncert, kulturni ali športni dogodek? Se ne spomnite? Je razlog, da ste čez poletje tako zaposleni, da niti ne pomislite na tovrstno sprostitev? Se je s koronavirusom čas za vas ustavil? Spadate med tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev PCT? Mogoče ste se celo tako zelo potopili v virtualni svet, da zunanjega sploh ne pogrešate kaj prida. Se ga celo bojite v teh čudnih časih in vas je strah množice, bližine in tesnih stikov? Zdi se mi, da smo se v času epidemije navadili biti odtujeni. Bentimo nad prehlajenimi, bojimo se kihniti, kaj šele obrisati nos in kašljati. Takšen občutek zadnje čase tudi sama zaznavam na terenu, ob obisku prireditev in dogodkov, ki so čez poletje v manjšem obsegu popestrili naše lokalno okolje. Ugotavljam, da marsikje pred vstopom na prireditev dosledno upoštevajo predpise. Ob tem razmišljam, kako korenito je virus spremenil naša življenja in kako je kriza epidemije zarezala v vsakdan slehernika, ter se zavedam, da tudi organizacija prireditev in najrazličnejših dogodkov danes ni več enostavna. Čeprav sta druženje in sproščenost nekaj, kar ljudje zelo potrebujemo (smo vendarle socialna bitja, ki poleg hrane in osnovnih življenjskih potrebščin potrebujemo bližino drug drugega), je čutiti strah in breme obveznosti, preden sploh lahko obiščemo kakšen dogodek. Ob tem je pohvalno, da mnogi organizatorji omogočajo testiranje na samem dogodku, kar ljudje povečini sprejemajo z odobravanjem. Na trenutke ob opazovanju nasmejanih obrazov dobim celo občutek, da se sestavljamo. Začenjajo se javne prireditve, tudi tujina se nam zdi malo bližja kot pred časom, pa čeprav novi odlok na javnih kulturnih prireditvah znova uvaja uporabo zaščitnih mask. Se mi pa dozdeva, da ima strah velike oči, ko pride do javnih prevozov, poletnih prevozov z gondolami, kinematografskih in gledaliških predstav, velnesa, obiska masažnih terapij itd. Tudi ko je govora o trend potovanjih, se v zadnjih dveh letih veliko več odločamo za potovanja, na katerih lastni apartma vozimo kar s seboj. Prodaja avtodomov je doživela pravi razcvet.

Ljudje panično iščemo priložnosti. Hlepimo po oddihu in poletnih dogodivščinah, saj ne vemo, kdaj bo svet znova obstal. V tem trenutku sta slovenska obala in hrvaška Istra dobesedno razprodani.

Istra se lahko pohvali celo z boljšimi rezultati kot v predkoronskem letu 2019. Obala namreč ponuja idealno priložnost, da se človek za kratek čas odklopi od covid histerije. Čeprav ob tem razcveta gostinstva, športnih storitev in trgovin na drobno zaradi velikega bremena epidemije kljub poletni sproščenosti še nekaj časa ni za pričakovati. V teh ključnih trenutkih se moramo zavedati tudi bremena, ki ga nosijo mladi. Duševnih stisk, ki bodo zaznamovale mnoge. Zdi se, kot da so najranljivejši prezrti, da se nanje pozablja. Potrebno je ukrepanje, tako države, zdravstvenih delavcev in posameznikov, ki znajo in zmorejo. Nam bo uspelo brez omejevanja gibanja in negotovosti jutrišnjega dne preživeti in doživeti jesen z več optimizma, da bodo naše misli namenjene tudi pisanim barvam sočnih plodov, ki običajno popestrijo jesenski ritem? Bodo tudi jesenske tradicionalne prireditve, ki popestrijo vsakdan, znova zaživele in popestrile dogajanje? Upanje ostaja. Še sreča, da vsaka stvar enkrat mine, tudi kriza bo. In takrat bomo znova lahko uživali ob opazovanju cikličnega prepletanja in minljivosti letnih časov, barvitosti narave, šumenju listov pod nogami, spokojnosti in umirjenosti, ki je skozi krošnje košatih in visokih dreves zaradi hitenja sveta in druženja z epidemijo sploh ne opazimo. 🔲

Brezplačni zvezki za osnovno- in srednješolce

Bolnišnica Topolšica pripravljena na epidemijo

Mestna občina Velenje bo letos že šesto leto zapored vsem učencem velenjskih osnovnih in srednjih šol ob začetku novega šolskega leta podarila zvezke. Učenci prve triade in srednješolci bodo prejeli tri zvezke, drugi pa po pet zvezkov. Zvezke bodo učenci na šolah prejeli prvi šolski dan.

Letošnje naslovnice so posvečene 60-letnici mesta. Krasijo jih fotografije Velenja iz časa gradnje

Svet zavoda Bolnišnice Topolšica je na 21. redni seji, ki je bila v četrtek, 19. avgusta, obravnaval Načrt pripravljenosti na epidemijo covida-19. Po pojasnilu predsednika sveta zavoda Francija Lenarta se skladno z nacionalno strategijo za izvajanje hospitalne oskrbe covidnih pacientov Bolnišnica Topolšica aktivno vključi v sprejem pacientov, ko število vseh hospitaliziranih v Sloveniji preseže 700

in današnje fotografije. Mestna občina Velenje želi s podarjenimi zvezki prispevati k zmanjševanju stroškov družinskega proračuna in tako staršem finančno olajšati vstop otrok v novo šolsko leto.

Podarili bodo več kot 22 tisoč 52-listnih zvezkov, vrednih dobrih 14 tisoč evrov. 🔲

mz

pacientov. V Bolnišnici Topolšica je predvidenih 20 postelj za akutno obravnavo, zaradi omejenih kadrovskih in prostorskih kapacitet ter opreme pa intenzivne terapije ne načrtujejo. Do faze, ki predvideva aktivacijo Bolnišnice Topolšica, se covidne bolnike, ki jih je trba hospitalizirati, napoti v Splošno bolnišnico Celje, kjer so covid oddelek 🔲 mz že odprli. Več na strani 2.

Naš ­čas, 26. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

26. avgusta 2021

Kljub težavam V veljavi spremembe zakona o prijavi pripravljeni na četrti val prebivališča epidemije Konec fiktivnim prijavam prebivališč in zlorabam, ki so se pojavljale v postopkih ob Celje – Na nedavni nujni seji sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje so svetniki skupaj z vodstvom bolnišnice in člani kriznega štaba spregovorili o pripravljenosti tretje največje zdravstvene ustanove v državi na morebitni četrti val epidemije covida-19.

Ocenili so, da je bolnišnica dobro pripravljena na vnovičen razmah obolelih, hkrati pa izpostavili tudi možne kritične točke pri obvladovanju organizacije dela, ki se najbolj očitno kažejo predvsem v trenutnem pomanjkanju medicinskih sester. Najbolj izkušene medicinske sestre z oddelkov namreč odhajajo, predvsem na vodilna mesta v zdravstvene domove, domove starejših ter v ostale zunanje ambulante v regiji. Težave ob razglasitvi epidemije se kažejo še pri preobremenjenosti zdravnikov, zlasti zdravnikov internističnih strok.

V dragoceno pomoč pri obvladovanju epidemije ter potrebni ločeni obravnavi covidnih in ostalih pacientov bi jim bili bolnišnični specializanti, »zato je zelo pomembno, da ministrstvo za zdravje izda navodilo o vrnitvi specializantov v matične ustanove,« poudarjajo.

Zaskrbljenost zaradi napovedanih razmer bi lahko pomenila tudi ponovno aktiviranje statusa bolnišnice kot covid bolnišnice, kar bi ustavilo izvajanje številnih rednih programov, ogrozilo skrajševanje čakalnih vrst s pomočjo nacionalnega razpisa ter povzročilo ponovno podaljševanje čakalnih vrst. Zato so se zavzeli za čimprejšnje cepljenje čim večjega števila prebivalcev.

Pripravljeni tudi v bolnišnici Slovenj Gradec

Slovenj Gradec - Tudi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je na novi val epidemije dobro pripravljena. Kot skoraj povsod v državi pa še naprej ostaja težava pomanjkanje kadra zdravstvene nege. Letos so si čez poletje prvič pomagali s počitniškim delom okoli 20 dijakov in študentov, razpisujejo pa tudi kadrovske štipendije.

Doslej so v času epidemije novega koronavirusa delo s covidnimi bolniki zagotavljali s prerazporejanjem kadra zdravstvene nege iz vseh oddelkov bolnišnice, na enak način delo načrtujejo tudi v napovedanem prihajajočem valu. Si pa ob tem prizadevajo za izvajanje čim več ostalih zdravstvenih dejavnosti in temu namenjajo razpoložljive kadre.

Dijaki in študenti pomagajo pri osnovni negi in drugih aktivnostih zdravstvene nege na vseh oddelkih bolnišnice, tudi v sivi coni, ki jo ima za bolnike s sumom na covid-19 bolnišnica vzpostavljeno v urgentnem centru.

Letos je bolnišnica zaposlila 35 medicinskih sester, skupno pa je bilo letos doslej izkazanih potreb za 57 medicinskih sester.

Bolnišnica trenutno nima vzpostavljenega oddelka za zdravstveno nego, saj so kader prerazporedili na oddelek za paliativno oskrbo. Če ne bo zaradi epidemije prevelikega izpada dejavnosti, računajo, da bi oddelek z od 12 do 15 posteljami, kjer bi potrebovali štiri diplomirane medicinske sestre in 12 zdravstvenih tehnikov, ponovno aktivirali v naslednjih šestih mesecih.

Bolnišnica je na novi val epidemije dobro pripravljena. V drugem nadstropju starega kirurškega bloka ima urejen poseben oddelek za bolnike s covidom-19, čakajo še na potrebna dvigala.

Na tem oddelku je trenutno na voljo 25 postelj, v nadaljevanju jih lahko zagotovijo dodatnih 25. Še štiri bolnike lahko sprejmejo v intenzivni enoti, razpolagajo pa tudi z zmogljivostmi za sprejem pediatričnih covidnih bolnikov in porodnic s covidom-19.

Trenutno v bolnišnici ne zdravijo nobenega covidnega bolnika, predvidevajo, da bo bolnišnica aktivirana, če oz. ko bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov na ravni države preseglo 250. 🔲

tp, mz

Vsi v šolo po modelu B Prvi šolski dan se bo, kot kaže, za vse učence in tudi dijake začel s poukom v šoli po t. i. modelu B, a z omejitvami, ki se nanašajo na vzdrževanje higienskega režima ter izvajanje preventivnih ukrepov.

Učenci zadnjega triletja in dijaki se bodo prostovoljno samotestirali, za učitelje pa velja pogoj PCT. Za osnovnošolsko izobraževanje so sicer določeni štirje modeli in trije podmodeli, ki so naravnani na različno zahtevna zdravstvena priporočila in so vezani na epidemiološko stanje v državi.

Model, ki je trenutno najbolj verjeten, je model B, ki predpostavlja, da se vsi učenci izobražujejo v šoli. Pri tem pa veljajo omejitve, ki so vezane na izvajanje kabinetnega pouka, obveznega in razširjenega programa zunaj šole, natančno evidentiranje učencev pri izvajanju neobveznih in obveznih izbirnih predmetov, izvajanje interesnih dejavnosti, varstva otrok, ki v šolo pridejo z organiziranim šolskih prevozom, odmorov, prehrane, prevozov in drugih dejavnosti. Šole morajo poleg klasične organizacije dela izdelati tudi protokole za izvajanje obveznega in razširjenega programa, ki vključujejo posebnosti zaradi zdravstvenih ukrepov v okviru oddelka. Zagotavljanje fizične razdalje je priporočeno med učenci različnih oddelkov. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

mz

prijavah začasnega ali stalnega prebivališča Milena Krstič - Planinc

Ljubljana, Velenje – Od konca junija so v Sloveniji v veljavi spremembe zakona o prijavi prebivališča, ki prinašajo konec fiktivnim prijavam prebivališč in zlorabam, ki so se pojavljale v postopkih ob prijavah začasnega ali stalnega prebivališča. S to spremembo do primerov, ko je bilo na enem naslovu prijavljenih tudi več kot 100 ljudi, ki tam niso prebivali, ne bo več prihajalo. Istočasno se je začel uporabljati tudi pravilnik o določitvi površinskih standardov za prijavo prebivališča.

in število že prijavljenih oseb na naslovu. Podatke uradna oseba pridobi iz evidenc GURS, ki so na razpolago neposredno v registru stalnega prebivalstva.

Določeni so površinski standardi

Površinski standardi so določeni glede na velikost uporabne površine dela stavbe ali dela večstanovanjske stavbe, namenjene

površino tako zagotovil, da bodo stanodajalci prijavljali zgolj posameznike, ki na naslovu dejansko prebivajo.

Stranke včasih šele ob prijavi ugotovijo, da jih je tam že veliko

»Od uveljavitve zakona se v praksi največkrat srečujemo s primeri, ko prijava prebivališča ni mogoča zaradi tega, ker sta-

Obveznost prijave na policiji za tujca z urejenim statusom, a brez obveznosti prijave prebivališča

Krajevna pristojnost za prijavo

Ena izmed pomembnejših novosti, ki jih uvaja novela zakona, je uvedba krajevne pristojnosti, ki je eden izmed glavnih vzvodov preprečevanja fiktivnih prijav. To pomeni, da posameznik lahko prijavlja stalno ali začasno prebivališče ter naslov za vročanje samo na območju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja. »Stanodajalec izvaja prijave glede na naslov nastanitve, in sicer tudi v primeru, ko ima sedež drugje. Če ima torej stanodajalec svoje namestitvene prostore na lokacijah različnih upravnih enot, mora prijavo izvajati na različnih upravnih enotah in ne na lokaciji svojega sedeža,« pojasnjuje Mateja Ravnjak, vodja oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Velenje.

Krajevna pristojnost pa ni bila uvedena za odjavo začasnega prebivališča, spremembo naslova za vročanje in prijave ter spremembe oziroma odjave naslovov v tujini.

V teh primerih je pristojna upravna enota, neodvisno od tega, kje ima posameznik prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

Obvezno preverjanje pogojev

Uradna oseba je dolžna preveriti pogoje prijave. Naslovu mora biti določena hišna številka oziroma številka stanovanja, dolžna je preveriti podatke o dejanski rabi dela stavbe (če je dejansko namenjena stanovanjski rabi oziroma nastanitvi), uporabno površino

Mateja Ravnjak: »Od uveljavitve novele smo uvedli okoli dvajset skrajšanih postopkov, predvsem zaradi neustrezne kvadrature prostorov.«

❱

Normativ uporabne površine dela stavbe za število prijavljenih oseb v posameznem stanovanju je 8 kvadratnih metrov.

bivanju ali nastanitvi, in glede na število oseb, ki imajo lahko na naslovu prijavljeno prebivališče.

Normativ uporabne površine dela stavbe za število prijavljenih oseb v posameznem stanovanju je 8 kvadratnih metrov. »S tem se preprečujejo morebitne fiktivne prijave na naslove enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavb, zlasti v primerih, ko je lastnik nepremičnine s soglasjem dovoljeval prijave (običajno tujih delavcev, ki na naslovu niso prebivali) na svojem naslovu,« pravi Ravnjakova.

Določen površinski standard bo zaradi omejitve števila prijav na naslov glede na uporabno

Skrajšan je postopek zavrnitve prijave

Če posameznik ne izpolnjuje pogojev za prijavo stalnega prebivališča, uradna oseba ob prijavi stranki vroči poziv, da v 8 dneh predloži dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, v nasprotnem primeru upravna enota prijavo zavrne.

Poročna dvorana Šmartno ob Paki – V okviru prenove prostorov uprave Občine Šmartno ob Paki so v lanskem letu uredili večnamensko dvorano, ki lahko služi za razne

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno prebivanje ter se nastani v Republiki Sloveniji, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, pristojni policijski postaji prijavi lastnik ali solastnik nepremičnine, na naslovu katere se tujec nastani. Če se tujec na policijski postaji prijavi osebno, ob prijavi predloži soglasje lastnika ali solastnika nepremičnine, v kateri se nastani, in njegove kontaktne podatke, s pomočjo katerih policist soglasje preveri.

sprejeme in seje občinskega sveta, med drugim pa je namenjena tudi izvedbi poročnih obredov.

Na občini so tako pridobili potrebno dovoljenje za uvrstitev

Tujca s prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega oz. začasnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in namerava na tem naslovu prebivati več kot tri in ne več kot 90 dni, mora prijaviti oziroma odjaviti lastnik, solastnik

Površinski standardi NE veljajo za:

• stavbe za bivanje starejših, študentov in otrok, kot so dijaški in študentski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce in bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb; • zavode za prestajanje kazni, prevzgojne domove, vzgojne zavode, zavode za usposabljanje oziroma njihove dislocirane oddelke, domove za skupnosti in • druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje. novanje, v katero se posameznik prijavlja, ne dosega površinskih standardov, določenih za prijavo prebivališča. Stranke včasih šele ob prijavi ugotovijo, da so na naslovu, na katerega se prijavljajo, že prijavljene določene osebe, ki tam dejansko ne živijo,« pravi vodja oddelka na UE Velenje, kjer so od uveljavitve novele zakona uvedli približno dvajset skrajšanih postopkov, predvsem zaradi neustrezne kvadrature bivališča.

Prijava in odjava gosta – prijava in odjava tujca

Novela zakona je popravila določbe, ki se nanašajo na prijavo prebivališča tujcev v smislu usklajevanja z zakonom o tujcih.

Zaradi preprečevanja nadaljnjih zlorab predpisov novi zakon izrecno določa, da tujca, ki nima

dvorane med registrirane prostore za sklenitev zakonske zveze.

Na občinski upravi so povedali, da s prerazporeditvijo pohištva dobi dvorana slovesen videz, ki je že prepričal nekaj parov, vendar med novoporočenci še ni bilo domačina ali domačinke. Pretekli

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

oziroma najemnik objekta, v katerem tujec prebiva, pri pristojni policijski postaji v treh dneh od dneva naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.

To velja tudi za tujca, ki ima dovoljenje za prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje, pa v Republiki Sloveniji nima prijavljenega prebivališča (npr. nekateri napoteni delavci ali vozniki v mednarodnem prometu, ki občasno prespijo v Sloveniji, pa stalno ali začasno na njenem območju ne prebivajo, zato tudi nimajo prijavne obveznosti). »V praksi se srečujemo ravno s to kategorijo tujcev, ki se obračajo na UE in želijo prijaviti prebivališče, čeprav zakon določa, da se v teh primerih prijava opravi na pristojni policijski postaji.« 🔲

teden pa je župan Janko Kopušar, ki ima pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez, v tej dvorani prvič poročil občanko. Tako je bila prvič izkoriščena priložnost, da je v domačem kraju, v domačih novih prostorih, domačinko po🔲 tp ročil »domači« župan.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 26. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

26. avgusta 2021

Greli se bomo po veliko višjih cenah Toplotno ogrevanje bo v Šaleški dolini od septembra dalje dražje za 30 do 35 odstotkov – Kljub tolikšni podražitvi je tukajšnji daljinski toplotni sistem še vedno najcenejši v Sloveniji – Statistika kaže, da je poraba toplotne energije v tem okolju daleč nad slovenskim povprečjem Mira Zakošek

»V tem okolju zelo dobro poznamo prednosti daljinskega toplovodnega sistema, katerega posodobitev je bila tudi v sklopu energetske sanacije Šaleške doline. Iz javno dostopnih statističnih podatkov je razvidno, da imamo v Šaleški dolini v primer-

Velenje, 17. avgusta – Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, kot smo že poročali, ni imel druge možnosti, kot da poviša cene toplotne energije v Šaleški dolini. Termoelektrarna Šoštanj je namreč zahtevi po skoraj Vzrok za podražitev 37-odstotnem povišaje velika podražitev nju priložila soglasje cene emisijskih Agencije za energijo. Vzrok je velika kuponov, ki je nihče podražitev cene emini pričakoval. sijskih kuponov, ki je nihče ni pričakoval.

O nastalem stanju smo se pogo- javi z ostalimi predevarjali z direktorjem Komunal- li v Sloveniji boljšo nega podjetja Velenje mag. Ga- kakovost zraka, kar šperjem Škarjo. je vsekakor tudi rezultat našega načina Cene emisijskih kuponov so se ogrevanja. Resnično na trgu že nekaj časa dvigovale, smo si v preteklosti a potrošniki tega zaradi subvencij na vse možne načine občin še nismo kaj dosti občutili. prizadevali, da bi naTokrat bo drugače. Podražitev bo šli kompromis in da občutna. nam cene emisijskih »Res je. Že nekaj časa obvešča- kuponov v te namene mo javnost, da se cene emisijskih ne bi bilo treba plačekuponov strmo dvigajo, posledi- vati. Žal nam država ca tega pa je tudi tokratna velika ni prisluhnila.« podražitev cene nakupa toplotne Pa vendar nekatere evropske držaenergije na pragu TEŠ. Povišane ve teh dajatev ne plačujejo. cene je Agencija že potrdila, in to s 1. julijem (za nazaj), tako torej »Ja, znan je primer Poljske, ki veljajo. Res nam ni preostalo nič v prehodnem obdobju ni dolžna drugega, kot da cene uporabni- plačevati emisijskih kuponov. Žal kom dvignemo, saj bi v naspro- v te pogovore nismo bili vključetnem primeru podjetje hitro za- ni, zato je za to dogovarjanje, ki šlo v negativno poslovanje, kar je seveda potekalo na državnem bi pomenilo ogrožanje obstoja nivoju, zdaj žal prepozno. javnega podjetja in posledično Koliko višje bodo torej cene z meoteženo izvajanje vseh komunalsecem septembrom? nih dejavnosti.« »Cena na pragu TermoelektrarTo se dogaja kljub temu da smo ne Šoštanj se dviguje za skoraj v tukajšnjem okolju prepričani, 37 odstotkov, mi smo to višjo da je naše ogrevanje ekološko, a ceno seveda prenesli v našo kalsi očitno tega statusa nismo uspeli kulacijo, absolutno brez vsakrpridobiti. šnih dodatnih stroškov. Te celo

❱

znižujemo, saj racionaliziramo naše poslovanje in dvigujemo delež prihodkov, ki jih ustvarimo z dodatnimi aktivnostmi na trgu.

Cena se bo tako za industrijski kot gospodinjski odjem povišala med 30 in 35 odstotki, odvisno od posameznih porab.«

Temu, kar ste povedali, pa vsekakor sledi, da smo zelo veliki potrošniki toplote? »To vsekakor drži, saj so naše porabe toplotne energije skoraj dvakrat večje od slovenskega povprečja. To seveda pomeni, da ima vsak posameznik precej rezerv, da moramo torej v tem okolju spremeniti navade, se zavedati

Sloveniji so namreč v letošnjem letu že dvignili cene, v Ljubljani denimo za 35 odstotkov. Verjetno pa se bodo dvigi še dogajali, saj se energenti dražijo. Ta metodologija in primerjalna analiza sta dostopni tudi na spletni strani Agencije za energijo, tako da si

❱

V tem okolju zelo dobro poznamo prednosti daljinskega toplovodnega sistema, katerega posodobitev je bila tudi v sklopu energetske sanacije Šaleške doline, a nam takšnega ogrevanja ne priznavajo kot ekološkega

lahko občani te analize sami ogledajo.«

stroška samega ogrevanja in tudi konkretno kaj storiti za manjšo porabo.«

Kljub vaši trditvi se vseeno dogaja, da občani položnice primerjajo z znanci in pogosto ugotovijo, da so njihove nižje. Kako je to mogoče? »Treba je pazljivo Mag. Gašper Škarja primerjati konkretno porabo toplotne energije. Dejstvo Zagotavljate, da ste kljub tolikšne- je, da so te porabe zelo različmu dvigu cen še vedno najcenejši ne tudi, ko primerjamo enako ponudniki daljinskega toplovodne- velika stanovanja v istem stanoga ogrevanja. vanjskem bloku. Eni varčujejo in »Res je tako. Na podlagi me- porabijo veliko manj, drugi se gretodologije Agencije za energijo jejo veliko bolj … Vse to se seveda smo pripravili primerjalno ana- odraža v končni ceni, ki pa je selizo vseh daljinskih sistemov me- veda odvisna tudi od različne pristnih občin in naših sosednjih ključne moči. V Šaleški dolini je v občin glede na tipično porabo večstanovanjskih objektih strošek v enostanovanjskih in večsta- upravljanja s toplotno podpostanovanjskih objektih v Sloveniji. jo vključen v strošek ogrevanja.

Njihova metodologija vključu- Medtem, ko je v drugih krajih po je tako fiksni kot variabilni del Sloveniji to ločen strošek, ki se ga cene, vključno z vsemi dajatva- plača preko položnic upravnika mi in ddv. Te analize dokazuje- objekta. Ravno zaradi tega, da jo, da smo kljub temu povišanju so te primerjave čim bolj veroše vedno najcenejši. Drugje po dostojne, je Agencija za energijo

Večstanovanjski objekt

Primerjalna analiza stroškov oskrbe s toploto med sistemi, pripravljena za povprečnega gospodinjskega uporabnika toplote kot gospodinjski odjem (s prispevki, dodatki in DDV) (vir: Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote, Agencija za energijo).

Večstanovanjski objekt 2,5-sobno stanovanje – 69 m2 ogrevanih površin - Specifična poraba toplote 0,080 MWh/m2/leto - Kvadratura ogrevanih prostorov 69 m2 - Letna poraba uporabnika 6,21 MWh - Obračunska moč toplotne postaje 210,00 KW - Število uporabnikov v objektu 30 - Pripadajoča obračunska moč uporabnika 7,00 kW SDO Šaleške doline / KPV Obstoječa Subvencionirana cena

oblikovala metodologijo, ki je nekakšen skupni imenovalec vseh teh primerjav. In glede na to analizo smo še vedno najugodnejši.«

Emisijske kupone za proizvodnjo toplotne energije plačujemo že nekaj časa, a sta jih doslej velenjska in šoštanjska občina izdatno subvencionirali. Subvencije ostajajo? »Subvencija lokalnih skupnosti v višini 682.014 evrov z DDV ostaja, skupaj z občinama pa bomo pokrili tudi razliko stroška med dvigom cene za obdobje od 1. julija do začeta septembra v višini 228.140 evra z DDV.«

82,24 83,75

SDO Murska Sobota / KOMUNALA M. SOBOTA

Sicer pa so, tako kot premogu, tudi sedanjemu toplotnemu ogrevanju Šaleške doline šteti dnevi. Že iščete alternativo? »Res je, moramo povedati, da smo skupaj z lokalnima skupnostma začeli s projektom preobrazbe daljinskega sistema, kjer želimo z raznimi projekti priti do lastnih proizvodnih obnovljivih virov. Računamo, da bo septembra objavljen že prvi javni poziv zainteresiranim tehnološkim partnerjem, s katerimi bomo iskali nove rešitve. Verjamem, da bomo pri tem uspešni in da bomo v kratkem začeli z zeleno transformacijo našega daljinskega sistema. Seveda bosta v ospredju tudi v bodoče konkurenčna cena in zanesljiva dobava.« Za vsa vprašanja smo uporabnikom na voljo v delovnem času od ponedeljka do petka, med 7. in 15. uro, na sedežu podjetja (Koroška cesta 37/b), na telefonski številki 03 89 61 100, brezplačni telefonski številki 080 80 34 ali na elektronskem naslovu. Več informacij najdete tudi na spletni strani komunalnega podjetja www.kp-velenje.si. 🔲

Na odgovore Agencije za energetiko še čakamo

Nekaj vprašanj v zvezi s povišanjem cen toplotne energije v Šaleški dolini smo naslovili tudi na Agencijo za energetiko, ki je od 30 do 35-odstotno povišanje cen toplote odobrila. Tomaž Lah iz kabineta direktorja nam je zagotovil, da nam bodo odgovore posredovali v čim krajšem možnem času. Do zaključka redakcije današnje številke tednika jih še nismo dobili.

Zanimalo nas je, na kakšni osnovi so odobrili tolikšno povišanje cene, ali je pri njih praksa potrjevanja cen za nazaj, zanimalo pa nas je tudi, zakaj je treba za toplotno ogrevanje Šaleške doline, za katero smo v tem okolju prepričani, da je ekološko, plačevati okoljske kupone.

Enostanovanjski objekt

Primerjalna analiza stroškov oskrbe s toploto med sistemi, pripravljena za povprečnega gospodinjskega uporabnika toplote kot gospodinjski odjem (s prispevki, dodatki in DDV) (vir: Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote, Agencija za energijo).

SDO Šaleške doline / KPV Obstoječa Subvencionirana cena

SDO Celje / ENERGETIKA CELJE

»Takšen je žal sistem Agencije za energijo, cena TEŠ je bila odobrena s 1. julijem, mi cen za nazaj nikoli nismo spreminjali in tega se bomo držali tudi v prihodnje.«

Enostanovanjski objekt 110 m2 ogrevanih površin - Specifična poraba toplote 0,100 MWh/m2/leto - Kvadratura ogrevanih prostorov 110 m2 - Letna poraba uporabnika 11,00 MWh - Obračunska moč toplotne postaje 14,90 KW - Število uporabnikov v objektu 1 - Pripadajoča obračunska moč uporabnika 14,90 kW

62,28

SDO Šaleške doline / KPV 1.9.2021 Subvencionirana cena

Lahko pa jih spreminja Agencije v primeru TEŠ?

87,71

68,44

SDO Šaleške doline / KPV 1.9.2021 Subvencionirana cena

88,39

SDO Celje / ENERGETIKA CELJE

89,40

SDO Murska Sobota / KOMUNALA M. SOBOTA

94,40

SDO Ljubljana / ENERGETIKA LJUBLJANA

92,80

SDO Ljubljana / ENERGETIKA LJUBLJANA

98,84

SDO Jesenice / ENOS OTE

95,17

SDO Jesenice / ENOS OTE

98,93

SDO Slovenj Gradec / KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

96,63

SDO Slovenj Gradec / KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

SDO Nazarje / ENERGETIKA NAZARJE

97,56

SDO Nazarje / ENERGETIKA NAZARJE

SDO Maribor / ENERGETIKA MARIBOR

111,82

SDO Maribor / ENERGETIKA MARIBOR

SDO Ravne na Koroškem / PETROL ENERGETIKA

120,22

SDO Ravne na Koroškem / PETROL ENERGETIKA

SDO Nova Gorica / JP KENOG 0,00

131,76 20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

102,48 105,38 118,16 135,33

SDO Nova Gorica / JP KENOG

142,02 0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

160,00

Naš ­čas, 26. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSVO

Hmeljarjev zadnja leta manj kot nekoč

GOSPODARSKE novice

Po prvih ocenah vse kaže na to, da bo letošnji pridelek hmelja v Sloveniji podpovprečen – Na 59. Dnevu slovenskih hmeljarjev, ki je potekal 8. avgusta v Braslovčah, so za novega starešino proglasili Milana Lesjaka Jasmina Škarja

V Sloveniji se prvi podatki o hmelju pojavijo že v 12. stoletju, začetki sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini pa segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je prvi hmeljski nasad zasadil Janez Hausenbichler, ki mu je leta 1876 prinesel sadike württemberškega hmelja takratni oskrbnik graščine Novo Celje, Josip Bilger. Savinjski hmelj so začeli pridelovati leta 1886, ko sta Janez Hausenbichler in Karl Haupt opravila prve poskuse. Hmeljarstvo se je postopoma širilo in leta 1902 je bila ustanovljena Hmeljarna, zadruga, ki je skrbela za prodajo hmelja. Leta 1972 so se v slovenskih hmeljskih nasadih začele širiti prve, na inštitutu vzgojene sorte: Aurora, Atlas, Ahil in Apolon. Slovenija spada danes med večje svetovne pridelovalke hmelja in pridela približno dva do tri odstotke svetovnega pridelka hmelja, pove Amanda Herodež z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo na Slovenskem iz Žalca. Na vprašanje, kakšen bo letošnji pridelek, je odgovorila: »Tudi letošnji pridelek kroji vreme. Hladno vreme v mesecu aprilu in maju je upočasnilo rast hmelja, posamezne sorte hmelja so v maju v razvoju zaostajale tudi do tri tedne glede na povprečje več let. Nato pa so naenkrat v juniju in začetku julija nastopile zelo visoke temperature, tudi s pomanjkanjem padavin (hmeljarji so hmeljišča namakali). Vse to pa se je seveda poznalo na rasti in razvoju hmelja.«

Kako je koronavirus vplival na zaposlovanje delovne sile?

»Hmeljarji sezonske delavce zaposlujejo v skladu z zahtevami in omejitvami Republike Slovenije za preprečevanje okužb s covidom-19. Večjih težav tako letos ni bilo. V okviru Kmetijsko svetovalne službe smo hmeljarje tudi redno obveščali o novostih na tem področju,« odgovori Herodeževa, ki se dotakne še zadnjih vremenskih nevšečnosti v lokalnem okolju. Največ škode je neurje z močnim vetrom povzročilo 31. julija, ko je zajelo del občine Tabor (Kapla, Ojstriška vas, Pondor) in Vransko (Prekopa) ter 3. avgusta, ko je bil prizadet del občine Braslovče (Letuš). Močan veter je povzročil škodo tudi v nasadih

Milan Lesjak in Tea Pustoslemšek sta bila proglašena za aktualni hmeljarski par za sezono 2021/2022.

ha kmetijskih površin in 13 ha gozda. Od tega na 16 ha pridelujejo pet sort hmelja (Savinjski golding, Aurora, Bobek, Celeia in Dana). Lesjak pove, da je v hmelju precej ročnega dela predvsem v spomladanskem času, ko je treba napeljati vodila in poganjke na vodila, zato morajo za to delo na kmetiji najemati sezonske delavce. »Vsa ostala delovna opravila v hmelju pa so strojna (kultiviranje, rez, osipanje, škropljenje in obiranje). Hmeljarskih strojev si kmetje hmeljarji ne posojamo zaradi omejevanja širjenja hmeljskih bolezni,« razloži in potrdi trditvi, da je hmeljarjev v zadnjih letih manj kot nekoč, aktivni hmeljarji pa so v zadnjih dvajsetih letih površine, posajene s hmeljem, povečali za tri do petkrat.

Kakšna je letošnja sezona hmelja?

Milan Lesjak: »Za našo kmetijo si kljub toči in neurju želim normalnega pridelka, ker imam hmelj v večletnih pogodbah prodan preko Kmetijske zadruge Savinjska dolina, katere član sem.«

❱

V hmelju je precej ročnega dela, predvsem v spomladanskem času, ko je treba napeljati vodila in poganjke na vodila, zato morajo za to delo na kmetiji najemati sezonske delavce.

hmelja. Največ škode je nastalo v okolici Kaple in Ojstriške vasi v občini Tabor in v Letušu, kjer je veter v posameznih žičnicah pometal na tla prav vse rastline (vodila) – cca. 15 ha.

Neurje z močno točo, ki se je zgodilo nekaj dni kasneje, je zajelo območje od Grajske vasi do Levca. Poškodovanega hmelja

na območju Savinjske doline je 475 ha, dodatnih 17 ha še v Celju (poškodovanost od 30 do 100 odstotkov), od tega 100 ha zelo močno. Poškodovanost je več kot 80-odstotna,« opisuje Amanda Herodež, ki izpostavi tudi podatek, da so bile poškodovane tudi vse ostale kmetijske kulture. »Ocenjujemo, da je skupaj s hmeljem prizadetih več kot 1000 ha kmetijskih površin.«

Hmeljarjev v zadnjih letih manj kot nekoč, aktivni so v zadnjih letih povečali površine

V Šmartnem ob Paki se s hmeljarstvom ukvarja samo še en hmeljar, skupno pa je v Savinjski dolini (skupaj s Celjem) 106 aktivnih hmeljarjev. Na 59. Dnevu slovenskih hmeljarjev, ki je potekal 8. avgusta, so za novega starešino proglasili Milana Lesjaka, ki ima doma v občini Tabor 35

26. avgusta 2021

Vsako leto je po svoje specifično, letos je v Savinjski regiji toča padala že 17. junija, nato je svoje dodal močan veter 31. julija, zaradi česar je bilo 55 odstotkov odbitih vrhov. Hmeljar Milan Lesjak našteje v občini Tabor šest hmeljarjev, ki jim je zaradi vremenskih nevšečnosti skupaj odpadlo 70.000 vrvi hmelja. Na srečo so vse lahko pobrali s pomočjo prijateljev, sorodnikov in gasilcev. Kakšne bodo posledice nevšečnosti? »Po prvih ocenah vse kaže na to, da bo letošnji pridelek hmelja v Sloveniji, kar se tiče količine, podpovprečen. Za našo kmetijo si kljub toči in neurju želim normalnega pridelka, ker imam hmelj v večletnih pogodbah prodan preko Kmetijske zadruge Savinjska dolina, katere član sem. Zato smo po toči in neurju hmeljišča še skrbneje negovali,« izpostavi Lesjak, ki je bil 8. avgusta skupaj s Teo Pustoslemšek iz sosednje vasi proglašen za aktualni hmeljarski par za sezono 2021/2022. »Kot starešina in princesa bova predstavljala slovensko hmeljarstvo in hmelj na sejmih, kamor bova povabljena, prisotna bova tudi na fontani piv v Žalcu, na pohodu po hmeljarski poti 28. avgusta, udeležila se bova tudi sejma hmelja v Nemčiji, pa še se bo kaj našlo,« nam še zaupa novi hmeljarski starešina Milan Lesjak. 🔲

Gorenje tudi letos raste Po lanskem turbulentnem letu, zaznamovanem z izbruhom pandemije covida-19, so v velenjskem Gorenju v prvem polletju letos imeli skoraj 60-odstotno rast obsega prodaje in proizvodnje glede na lani. Še naprej dodatno zaposlujejo, trenutno med drugim iščejo 140 delavcev za proizvodnjo in večje število razvojnih inženirjev.

Manj kot 70 tisoč brezposelnih Število brezposelnih in iskalcev zaposlitve na zavodu za zaposlovanje je prejšnji teden upadlo pod mejo 70 tisoč. Kot kažejo neuradni podatki zavoda, jih je bilo 69.940. Uradne podatke o registrirani brezposelnosti bo zavod za zaposlovanje objavil v začetku septembra.

V Sloveniji se število brezposelnih znižuje že od februarja letos.

Registrirana brezposelnost se tako približuje ravni septembra 2019, ko je bilo na zavodu 69.834 brezposelnih. Se pa brezposelnost sezonsko poveča v jesenskih mesecih, ko študentom in dijakom konec septembra potečejo statusi.

901.700 delovno aktivnih Junija je bilo v Sloveniji približno 901.700 delovno aktivnih oseb, kar je 0,5 odstotka več kot maja in dva odstotka več kot junija lani.

Najbolj se je povečalo število delovno aktivnih v gostinstvu. Pred tem je bilo več delovno aktivnih oseb kot v letošnjem juniju po podatkih statističnega urada nazadnje zabeleženih novembra 2019.

Obseg gradbenih del še pada Obseg gradbenih del v območju z evrom je junija glede na maj upadel za 1,7 odstotka, v EU pa za 1,2 odstotka. V medletni primerjavi se je obseg gradbenih del povečal za 2,8 oz. 3,5 odstotka. Slovenija je junija na mesečni ravni zabeležila 4,8-odstotno rast in s tem najvišjo v uniji, medletno pa 8,3-odstotno.

Največjo rast so na letni ravni beležile Madžarska (+27,7 odstotka), Romunija (+10,2 odstotka) in Avstrija (+10,0 odstotka).

Julija 2,2-odstotna inflacija Območje z evrom je julija na letni ravni zabeležilo 2,2-odstotno inflacijo, v celotni EU pa so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 2,5 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je bila inflacija dveodstotna.

Najvišjo letno inflacijo so julija zabeležile Estonija (+4,9 odstotka) ter Poljska in Madžarska (po +4,7 odstotka).

Za več kot 1,5 milijarde evrov dohodnine Furs je v prvem polletju pobral več kot 1,5 milijarde evrov dohodnine. To je skoraj petino več kot lani in 14 odstotkov več kot predlani.

Seveda je ta skok v korona časih možen le zaradi višjih plač. V primerjavi z majem letos in lani so te res poskočile za cele 3 odstotke neto. Žal niso rasle v gospodarstvu, ampak zaradi radodarnih koronskih dodatkov v javnem sektorju, kjer so poskočile za več kot 11 odstotkov. Sem spada ugotovitev, ki jo je zapisal naš fiskalni svet, in sicer, da je bil obseg korona ukrepov glede na BDP v Sloveniji večji kot v EU, učinki pa slabši.

Razvojne razlike med regijami se niso bistveno spremenile Pri strategiji prostorskega razvoja Slovenije močno zaostajamo za načrti. Ti se ne udejanjajo v želeni meri. Razvojne razlike med regijami se niso bistveno zmanjšale, krepita se predvsem vloga in položaj Ljubljane in ljubljanske urbane regije, iz številnih regionalnih središč pa se prebivalci odseljujejo. To so ugotovitve poročila o prostorskem razvoju Slovenije 2021. To neugodno stanje in trende bi morali upoštevati pri načrtovanju dolgoročnega prostorskega razvoja Slovenije, seveda pa bi bil čas, da tudi ustrezno ukrepamo, saj je marsikaj že zapisano, a je ostalo neuresničeno. 🔲

mz

V HAUS restavraciji si lahko kuhate sami!

Gorenje Gostinstvo je popolnoma prenovilo restavracijo Hotela Paka, ki po novem nosi ime HAUS. »Združili smo pridih moderne in klasične kuhinje s poudarkom na mesnih jedeh, kjer si različne steake lahko do želene stopnje na vulkanskem kamnu, ogretem na 400 stopinj, pripravite sami in doživite popolno kulinarično izkušnjo. Izbirate lahko med steaki Wagyu, Black Angus, Ribeye ter ostalimi,« s ponosom pove direktor Tilen Beznik, ki dodaja, da bodo v novi restavraciji prišli na svoj

račun tudi ljubitelji ribjih jedi. »Kaj je lepšega od tega, da si sami pripraviti sveže kraljeve kozice na vročem kamnu. Poskrbimo pa tudi za vegetarijance in vegane. Naše menije odlikujejo le najboljše, skrbno izbrane sestavine,« zagotavlja. Pozabili pa niso niti na goste, ki imajo raje klasiko. Ponujajo jim 3-, 4-, 5- ali 7-hodne menije.

HAUS restavracija je odprta od srede do nedelje, od 12. do 22. ure. 🔲

Steaki na vročem kamnu so čisto posebno doživetje.

Naš ­čas, 26. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

26. avgusta 2021

Naučiti se je treba, kako v tem novem svetu ne zgolj preživeti, ampak dejansko živeti SAŠA inkubator se uspešno sooča z novimi izzivi – Ustvarili so trdne temelje, na katerih gradijo nove programe za razvoj podjetništva – Tudi letos bodo pripravili mednarodno konferenco Future 4.0 Mira Zakošek

SAŠA inkubator je star šele šest let, pa vendar se lahko pohvalijo s številnimi uspehi, sedemdesetimi ustanovljenimi podjetji, 31 inkubiranimi podjetji, samo v lanskem letu pa so ustanovili 16 novih podjetij in 30 delovnih mest. Vodenje je z novim letom prevzela Ana Anžej. Povabili smo jo na pogovor.

SAŠA inkubator ste prevzeli z letošnjim letom. To za vas najbrž ni bil poseben izziv, saj ste v njem zaposleni vse od ustanovitve pred šestimi leti. »Res je tako, že od samega začetka sem v inkubatorju vodila vsebinski, kreativni in marketinški del aktivnosti, predstavlja pa prevzem vodenja še dodatno odgovornost in vsekakor nove izzive. Cilj ostaja jasen – na trdnih temeljih graditi kvalitetne programe za razvoj podjetništva v Velenju, regiji, Sloveniji in tujini.« Koronakriza je seveda prizadela tudi vaše delovanje. »Seveda je bil to tudi za nas izjemno velik šok in bili smo pred odločitvijo, ali stopiti na zavoro ali pritisniti na plin. Seveda smo se obnašali kot start-up podjetje – pritisnili smo na plin in se spoprijeli s spremembami. Oblikovali smo nove programe, ki so se iz naših fizičnih prostorov preselili v ‚online‘ svet, in tako uspešno izvedli dva sklopa delavnic. Letos pa smo premierno izvedli ‚Startup Generator 2021‘, šesttedenski pospeševalni program SAŠA inkubatorja, namenjen razvoju startupov. Gre za nadgradnjo programa Podjetniški trampolin, s katerim smo v zadnjih letih že uspešno uresničevali podjetniške ideje v Savinsko-šaleški regiji. V okviru programa smo

med 41-imi prijavljenimi ekipami izbrali 12 tistih, ki so svoje poslovne ideje pilile z znanjem, pridobljenim na tedenskih virtualnih delavnicah, individualnim delom z eksperti in pod budnim očesom mentorjev.« Kaj pa napovedujete za jesen, ki je zelo negotova? »Upamo na najboljše, pripravljamo pa se na najslabše. Skratka, vse aktivnosti načrtujemo

❱

poskrbeti za to, da smo kot družba in posamezniki pripravljeni sprejeti novo realnost in se z njo naučiti živeti. Podjetnikom tako odpiramo dostop do 12-ih butičnih dogodkov, na katerih združujemo uporabne vsebine priznanih slovenskih strokovnjakov (Aljoša Bagola, Nastja Mulej, Sonja Klopčič, Sanja Križan, Peter Babrovič in Andrej Pešec) ter praktične delavnice tehnik sproščanja in povezovanja.«

To so seveda tisti veliki dogodki, po katerih ste vse bolj prepoznavni doma in na tujem. Kaj pa tisto vaše osnovno poslanstvo, navdušiti za podjetništvo čim več mladih? »Seveda je to naša primarna vsakodnevna aktivnost. Veliko skrb posvečamo tistim, ki so na začetku svoje poslovne poti. Tako so naši programi usmerjeni v čisto začetne korake, ko se ukvarjamo predvsem z mladimi, z njimi intenzivno delamo in jih pripravljamo, da začenjajo razmišljati izven okvirjev. Utopično je pričakovati, da bodo ti mladi takoj ustanovili

❱

Mednarodno konferenco Future 4.0 bodo organizirali 1. in 2. decembra, upajo, da vsaj delno v živo.

Ana Anžej: »Pri nas ste vsi dobrodošli!«

svoja podjetja, saj gre za tek na dolge proge. Ampak tudi če nikoli ne bodo dejansko stopili v svet podjetništva, bodo zaposleni, ki bodo sposobni kreativnega razmišljanja in iskanja rešitev (in ne problemov). Na ta način bodo prinašali veliko dodano vrednost okolju, v katerem se bodo zaposlili.«

Kako pa bo z doma in na tujem uveljavljeno razvojno konferenco Future 4.0? »Konferenca Future 4.0 se bo letos odvila 1. in 2. decembra, po vsej verjetnosti na spletu. Si pa želimo pripraviti hibridni dogodek, ki bi udeležencem omogočil izkušnjo prihodnosti industrije 4.0 in iskren stisk roke ob uspešno sklenjenem poslu. Če to ne bo mogoče, bo vse potekalo po spletu. Pa tudi v tem primeru obljubljamo, da to ne bo navaden dogodek, ampak novo doživetje virtualne resničnosti, ki bo našim obiskovalcem omogočala dostop do novih znanj in novih partnerjev, predvsem pa novo izkušnjo, ki je zagotovo ne bodo pozabili.«

Kako pa usmerjate svoje aktivnosti? »Najprej se srečamo na svetovanjih, kjer smo odprti za vse, ki imajo podjetniško idejo, pa ne vedo, kako začeti. Z veseljem se z njimi srečamo ‹na kavi›, čisto neformalno, se pogovorimo o možnostih in jih tako ‹peljemo› skozi nadaljnji proces. Če ima njihova ideja dovolj potenciala, jim svetujemo oblikovanje podjetja in jim intenzivno pomagamo udejanjati njihovo podjetniško idejo. Vključimo jih v program ‹mentoriranja›, v katerem jim je dodeljen mentor, ki seveda ustreza njihovi usmeritvi ter jim konkretno svetuje pri njihovih prvih podjetniških korakih.

Naj pa poudarim, da se pri tem držimo pravila, da smo njihova

GOV-IS, d. o. o., ADESCO, d. o. o. in ADOOR, d. o. o. so najuspešnejša podjetja SAŠA inkubatorja.

tako, da jih bo mogoče izvesti tudi na daljavo. Za vstop v jesen smo pripravili nov program ‹Business Minds›, ki je nastal kot odgovor na vprašanje, kako v podjetniškem svetu ‚živeti‘ in ne samo ‚preživeti‘. V času korona pandemije se je bolj kot kadarkoli prej pokazalo, da meja med zasebnim in poslovnim življenjem izginja ter da je ključnega pomena

bankina, nikakor pa volan, da jim torej pomagamo, odločitve in delo pa morajo biti njihovi, od njih je torej odvisno, ali bodo uspeli.« Načinu dela ste prilagodili tudi prostore v Standardu in novem Kreativnem centru Čuk, kamor ste preselili co-working. »V zadnjem času smo naredili kar nekaj osvežitev. Predvsem smo prostore prilagodili uporabnikom, da nas takoj najdejo in se pri nas počutijo dobro. Ker se nove vsebine odpirajo tudi v Starem Velenju, smo v Kreativni center Čuk preselili tudi co-working prostor, kjer trenutno svoje ideje razvija 16 podjetnikov. Naši start-upovci so se tam odlično znašli, našli novo energijo in se tudi dobro počutijo. Prepričana sem, da se bodo našli tudi v novih programih, ki jih obeta revitalizirano staro mestno jedro, posebej namenjeno mladim, njihovim idejam, ustvarjalnosti in umetnosti.« Kako pa so se v korona časih znašla vaša podjetja? »Za startupe je značilno, da so hitri in prilagodljivi, tako pa tudi pri podjetnih, ki so v SAŠA inkubatorju, ne opažamo nekih drastičnih primanjkljajev. Podjetja so se dobro znašla (seveda

❱

vsem predstavljala primere dobrih praks, ki smo jih hitro ‹posvojili›. Še največ vprašanj je bilo povezanih s tem, kako organizirati delo ekipe. Prav zato smo za podjetnike pripravili priročnik za delo na daljavo s konkretnimi povezavami do brezplačnih orodij in z navodili za uporabo. Če smo se še nedolgo tega pritoževali nad ‹zasvojenostjo› s spletnimi platformami in aplikacijami, smo kaj hitro spoznali, da je splet orodje, ki nas lahko povezuje. Pred velik izziv je bilo postavljenih predvsem veliko podjetnikov, ki do sedaj spletu niso posvečali velike pozornosti, hkrati pa je posel zacvetel tistim, ki so splet uporabili kot učinkovit kanal za promocijo in prodajo. V SAŠA inkubatorju smo pripravili paket šestih online delavnic z naslovom ‹Connected marketing›, na katerih smo jih vodili po poti uspešnega online marketinga, ki povezuje različne kanale in nam omogoča, da pridobivamo, merimo in analiziramo podatke o uspešnosti naših kampanj.« Za SAŠA inkubator velja, da je njegova uspešnost rasla iz leta v leto. Uspešni pa ste tudi na področju pridobivanja nepovratnih sredstev za svojo dejavnost. Kako je bilo s tem letos?

Pod okriljem SAŠA inkubatorja je bilo ustanovljenih že 60 podjetij, samo v lanskem letu 16, ki so ustvarila 30 delovnih mest, trenutno pa imajo 31 inkubiranih podjetij.

tudi z našo pomočjo) in nimajo kakšnih večjih padcev prihodkov. Če kdaj, smo lahko v tem obdobju potrdili, da sreča spremlja hrabre. Podjetja, ki delujejo pa načelih vitkega podjetništva, so iz krize izšla kot zmagovalci.« Podjetja, ki so že doslej v veliki meri poslovala po spletu, so se torej tja skoraj v celoti preselila. »Res je, nekatera so že prej poslovala tako in niso imela prav nobenih težav. Kvečjemu so nam

»Še vedno nas financira SPIRIT – SIO (subjekti inventivnega okolja). Ta projekt ostaja, letos smo uspešno prijavili dva nova projekta, smo pa tudi partnerji v projektih POPRI in ERASMUS+. V nastajanju pa so še nove prijave, v zadnjem obdobju smo navezali veliko novih povezav, preko katerih se potegujemo za nepovratna sredstva. Sofinancira pa nas tudi Mestna občina Velenje. 🔲

Prepolovljena letina, presežen odkup lesa V sadovnjakih Kmetijske zadruge Šaleška dolina letos za polovico manj jabolk kot lani – Dejavnost odkupa lesa presega načrte – Na obzorju novi projekti Tatjana Podgoršek

Z začetkom novega šolskega leta se običajno začne tudi sezona obiranja jabolk. V naslednjih dneh bo tako v sadovnjakih Kmetijske zadruge Šaleška dolina na Turnu pri Velenju pri spravilu zgodnjih sort jabolk, kot sta elstar in gala, že opaziti obiralce. »Gre za sorti, ki se na trgu dobro prodajata in sta tudi dobro obrodili,« pravi direktor zadruge Ivan Drev. Približno 20 ljudi potrebujejo za spravilo jabolk, večina med njimi bo zaposlenih, nekaj obiralcev bodo poiskali na trgu delovne sile, tako da težav pri zagotavljanju potrebnega števila rok ne pričakujejo. Jabolka pridelujejo na 18 hektarjih površin, od tega so približno 4 hektarji

ekološkega nasada. Prihodnje leto nameravajo na Turnu na pol hektarja zasaditi tudi češnje, če jim bo seveda uspelo urediti namakalni sistem.

Namesto 500 le 250 ton jabolk

Po Drevovih besedah bo letošnja letina jabolk zaradi pozebe in toče v primerjavi z lansko, ko so pridelali 500 ton kakovostnih jabolk, prepolovljena. Z jabolki oskrbujejo javne zavode v Šaleški in Zgornji ter Spodnji Savinjski dolini, kjer so naleteli na zelo dober odziv ter dobre porabnike.

Stalne kupce imajo še v nekaterih zadrugah skupine K10, trg imajo urejen tudi v okolici Šaleške doline in njeni bližnji okolici.

Prihodnje leto jim bodo lahko

prvič ponudili še jabolka, pridelana na ekološki način. Manj pridelka pomeni slabšo oskrbo z jabolki. »Odločili smo se, da ne bomo prodali niti enega industrijskega jabolka, ampak bomo vse predelali. Na trgu smo se pojavili z jabolčnim brandyem Ethos, ki že ima kupce na Novi Zelandiji, v Rusiji, pričakujemo, da bo primeren tudi za protokolarna darila. Zorjen je 168 metrov pod zemljo, v hrastovih sodih, in ima svojo zgodbo. Veseli smo tudi, ker smo letos izdelali jabolčno penino, jabolčno vino. Obe novosti bosta na trgovskih policah prihodnje leto.« V ponudbi seveda ostajajo še jabolčni krhlji, jabolčni čips in toukec.

Pridelava, predelava in prodaja jabolk predstavlja v prihodkih

kmetijske zadruge le 3 odstotke prihodkov, kar je glede na vlaganja malo. »Na zgodbo smo kljub temu ponosni. Vanjo vlagamo veliko energije in na Turnu v zvezi z njo še nismo rekli zadnje besede.

Nenazadnje so slovenska štajerska jabolka cenili že v času Habsburžanov, izvažali so jih celo v Egipt. Naša jabolka so kakovostna in mi moramo biti tudi proizvajalci in ne le prodajalci kakovostne slovenske hrane. Jabolka v Sloveniji dobro uspevajo, zato bomo vztrajali pri njihovi pridelavi in predelavi.«

Letos že odkupili dvakrat več lesa kot lani

Ivan Drev pravi, da so ponosni še na eno uspešno zgodbo – na odkup lesa. To so začeli lani,

doslej pa so že odkupili dvakrat več lesa kot leta 2020. Načrtovali so 10 tisoč kubičnih metrov, vse pa kaže, da bo odkup presegel 20 tisoč kubičnih metrov. Razloge za to pripisuje predvsem temu, da so pridobili sloves poštenega odkupovalca, les pa lastniku takoj plačajo. »Ponosen sem tudi zato, ker v zadnjem času skoraj ves odkupljen les prodamo domačim žagarjem in ga ne izvažamo.« Z lesom imajo še druge načrte, in sicer predelavo. Aktivnosti že potekajo, predvidenih imajoveč partnerjev, »kaj več pa v tem trenutku ne morem povedati, ker je v Sloveniji tako – če kaj prehitro poveš, hitro dobiš več polen pod noge. Verjamem, da bomo tudi glede lesa in njegove predelave naredili lepo zgodbo, kakršno si Šaleška dolina na tem področju zasluži.« Ivan Drev si obeta poslovno pozitivno vročo jesen, saj imajo v

Ivan Drev: »Verjamem, da bomo tudi z lesom in njegovo predelavo naredili lepo zgodbo, kakršno si Šaleška dolina na tem področju zasluži.«

ognju še nekaj novih projektov.

Med drugim pripravo goveje juhe iz kosti, ki se kuhajo tudi do 12 ur. V Ameriki to živilo uvrščajo med super živila. Z novim izdelkom naj bi ponudbo obogatili prihodnje leto. 🔲

Naš ­čas, 26. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 18. avgusta Slovenija je v okviru porazdelitve bremena med državami članicami EU pri prevzemu afganistanskih sodelavcev unije pripravljena sprejeti do pet oseb, je dejal zunanji minister Anže Logar.

Opozicija z napovedjo interpelacij stopnjuje pritisk na vlado Janeza Janše. Potem ko je stranka SD v torek napovedala interpelacijo šolske ministrice Simone Kustec, je LMŠ danes razkril, da so spisali predlog interpelacij okoljskega ministra Andreja Vizjaka in pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča.

V skladiščih komunalnih podjetij se kopiči komunalna embalaža.

Komunalna odpadna embalaža se še naprej kopiči v skladiščih komunalnih podjetij, opozarja Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. V prvem polletju se je tako nabralo več kot 9000 ton neprevzete embalaže. Sistem ravnanja z odpadno embalažo ne deluje, opozarja direktor zbornice Sebastijan Zupanc.

Bela hiša je priznala, da je del ameriškega orožja in druge vojaške opreme v Afganistanu sedaj v rokah talibanov.

Nemška vlada je potrdila predlog paketa okoli 30 milijard evrov pomoči za obnovo po julijskih uničujočih poplavah v delu države.

Papež Frančišek je v videu pozval k cepljenju proti covidu-19, z besedami, da je to "dejanje ljubezni".

Četrtek, 19. avgusta Premier Janez Janša je na Twitterju naznanil, da bo testiranje na okužbo z novim koronavirusom po 23. avgustu samoplačniško, razen za dejavnosti, kjer je pogoj PCT za izvajalce oziroma zaposlene predpisan z odloki.

ECDC je objavil nov epidemiološki zemljevid Evrope, na katerem je po novem cela Slovenija obarvana oranžno.

Vlada je izdala uredbo o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg.

Države so z letališča v Kabulu v napetih razmerah nadaljevale

evakuacije svojih in afganistanskih državljanov. Letališče nadzoruje 5200 ameriških vojakov, vse poti do njega pa talibani. Število smrtnih žrtev sobotnega rušilnega potresa na Haitiju je naraslo na 2189. Poškodovanih je bilo več kot 12.000 ljudi, porušenih je bilo več deset 10.000 hiš, brez strehe nad glavo je ostalo približno 30.000 družin.

AstraZeneca ima novo zdravilo proti covidu-19.

Britanski letalski prevoznik British Airways je ponovno vzpostavil letalsko povezavo med brniškim letališčem in največjim londonskim letališčem Heathrow.

AstraZeneca ima novo zdravilo, za katero na osnovi kliničnih testiranj trdijo, da varuje ljudi pred okužbo s covidom-19. Zdravilo ščiti 12 mesecev.

Nemška kanclerka Angela Merkel je na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom poudarila, da morata državi kljub sporom ohraniti dialog.

Putina pa je pozvala k izpustitvi opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

Kitajski ljudski kongres je potrdil zakonodajo, ki parom dovoljuje, da imajo tretjega otroka.

Sobota, 21. avgusta

Nekateri plastični proizvodi za enkratno uporabo ne bodo več na trgu.

opozoril, da evakuacija vseh afganistanskih sodelavcev zahodnih držav in njihovih družin do 31. avgusta ni mogoča.

Kitajska bo do leta 2025 letno zasadila 36.000 kvadratnih kilometrov novega gozda, kar je več kot celotna površina Belgije.

Petek, 20. avgusta Državni proračun bo kril stroške hitrega testiranja za zaposlene v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, v vzgoji in izobraževanju, vključno z visokim šolstvom, in za osebe, ki izvajajo storitve ali prodajo blaga, organizirajo prireditve in izvajajo vzgojo in izobraževanje na področju verske svobode ter za tiste dejavnosti, katerih zaposleni morajo skladno z vladnimi uredbami opravljati presejalno testiranje.

Ob začetku pouka za 3. triado OŠ in dijake bodo obvezne maske in prostovoljno tedensko samotestiranje. Sredstva za samotestiranje bo zagotovil državni proračun.

Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je prek kurirja sklep o razrešitvi vročil direktorici Televizije Slovenija Nataliji Gorščak. Gorščakova je po prejemu sklepa pojasnila, da namerava s pravnimi sredstvi dokazati, da je delala dobro, v skladu s predpisi in veljavno zakonodajo.

V petek zvečer, 70. teden petkovih protestov, je prišlo do soočenja aktivistov in predsednika vlade Janeza Janše. Ob ločenih pohodih na Triglav so se srečali na Kredarici, pri čemer so se protestniki z ostrimi besedami spravili nad premierja.

Odprli so mednarodni kmetijsko-živilski sejma Agra. Otvoritev je potekala v znamenju pozivov k sodelovanju in povezovanju v agroživilski verigi, ker se bo le tako mogoče spopasti s prihajajočimi izzivi, med katerimi so tudi podnebne spremembe.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je

26. avgusta 2021

Kitajska bo začela veliko pogozdovanje.

V Avstraliji so po izgredih, ki so izbruhnili na protestih proti omejitvenim ukrepom zaradi virusa, aretirali več sto ljudi.

Nedelja, 22. avgusta EU po napovedi premierja Janeza Janše ne bo odpirala nobenih evropskih humanitarnih oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. Kot je navedel na Twitterju, ne bodo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomoči bodo deležni le posamezniki, ki so pomagali med operacijo Nata, in članice EU, ki varujejo zunanjo mejo.

Nemška kanclerka Angela Merkel in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta Rusijo posvarila, naj plinovoda Severni tok 2 in svojega plina ne uporablja kot geopolitično orožje.

Naprej Hitro testiranje na novi koronavirus je postalo plačljivo.

mestu je SD z 11,1-odstotno podporo, sledi Levica z 8,8-odstotno podporo. Na četrtem mestu je LMŠ, ki bi tokrat prejela 5,6-odstotka glasov vprašanih. Prav toliko bi jih podprlo tudi Nsi. Zaradi naraščajočega števila okužb od ponedeljka poleg kliničnih centrov Ljubljana in Maribor covidne bolnike sprejemata tudi Klinika Golnik in bolnišnica Celje.

Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil mednarodne konference, posvečene polotoku Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija. Baltske države in Poljska so pozvale ZN, naj ukrepajo proti Belorusiji, ki spodbuja nezakonit prihod migrantov z Bližnjega vzhoda na ozemlje EU.

Torek, 24. avgusta

Uradno so odprte paraolimpijske igre v Tokiu. Na igrah, ki bodo trajale do 5. septembra, bo nastopilo tudi sedem slovenskih športnikov. Med njimi je tudi član velenjskega strelskega društva Franček Gorazd Tiršek, doma iz Gornjega Grada, dobitnik srebrnih medalj z iger v letih 2012 in 2016. Število okužb s koronavirusom v Sloveniji naglo raste. Po oceni NIJZ je v Sloveniji trenutno 3753 aktivnih primerov okužbe.

V bolnišnicah se po podatkih sledilnika za covid-19 zdravi 86 bolnikov. Po oceni Inštituta Jožefa Stefana bo Slovenija rdečo fazo na evropskem semaforju ukrepov dosegla predvidoma v petek, temnordečo pa v sredini septembra.

V bližini Podgorja pri Slovenj Gradcu so slovesno pospremili začetek Nemška kanclerka Angela Merkel gradnje hitre ceste na Koin ukrajinski predsednik Volodimir roškem. Minister za infraZelenski sta Rusiji namenila opozorilo. strukturo Jernej Vrtovec je ob tem dejal, da je načrt V Franciji se je v soboto na Darsa, da tretjo razvojno os od ulice odpravilo okrog 175.000 Šentruperta do Slovenj Gradca nasprotnikov vladne politike za zgraditi do konca leta 2027. cepljenje proti covidu-19 in ukreTalibani so sporočili, da afganipe za omejitev širjenja novega stanskim državljanom ne bodo koronavirusa.

Ponedeljek, 23. avgusta V Sloveniji in Evropi smo obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.

Od danes je hitro testiranje na novi koronavirus plačljivo. Izjema so tisti, za katere vladni odloki določajo, da morajo izpolnjevati pogoj PCT. Zanje bo stroške testiranja kril državni proračun.

Delo vlade podpira 27,5 odstotka vprašanih, kar je najmanj v njenem mandatu doslej, kaže anketa, ki jo je za POP TV opravila agencija Mediana. Najvišjo podporo med strankami še vedno uživa največja vladna stranka SDS (16,1 odstotka). Na drugem

Takoj po vstopu v Slovenijo me piči v rit – čebela. Ne spomnim se, kdaj me je nazadnje pičila, že zdavnaj, torej. Kranjska sivka zaradi mene umre, žal mi je, čebelica pridna, saj nisva nalašč, ne jaz tebe butnila obme, ne ti mene na smrt usekala; I feel Slovenia, čutim Slovenijo in – boli. Nekdo mi zagotovi, da prinaša srečo. Zadnje čase imam pri roki vedno fenistil.

Na kartonastih škatlah piše “Berlin”, na okenskih šipah so nalepljene čipkaste papirnate snežinke, ki so zapadle prejšnjo zimo. Droben rjav ptiček skozi napol odprto okno prileti v sobo in pod stropom zmedeno prhuta s krilci. Med kupi knjig, igrač, torb in nahrbtnikov, odvečnih naslanjačev, miz in kavčev ter živopisanih predmetov, v katerih so ujeti kraji in Kaja Avberšek dogodki preteklosti, se ne znajde. Frrrr frrrr!

Poskušam mu pomagati na prostost, brezglavo se zaletava v okna in spušča prestrašene ptičje zvoke. Uspe mi ga zajeti v gnezdo mojih dlani, nežno mu prigovarjam – vse bo v redu, ptiček, pomagala ti bom ven, samo, če takole migaš, bo malo težje. Ptičje srčece mu utripa z vso hitrostjo in skoraj brez presledkov, kljunček ima napol odprt, sunkovito diha. “Svoboda!” zakriči, ko se mi izvije iz dlani in poleti na leseni tram terasnega nadstreška. Gledam ga, oddahneva si, popolnoma je zadihan, oddahni si še malo, ptiček, potem pa – lêti!

Zunaj je sveže poletno jutro, črni kos je s črvom v kljunu že odskakljal neznano kam, vrane so pojedle kolutke včerajšnjih hrenovk, na kakijevem drevesu ni sadežev, trava je mokra, fuksije, ki visijo s črne balkonske ograje, pa fuksijasto roza. Na vrtu naberem ogromen šopek iz živo oranžnih monbrecij, zamolklo vijoličastega ameriškega slamnika, aromatične bazilike, pomirjujoče sivke, sončno rumenih rudbekij, fluorescentno roza grozdastih plamenk, bunkastih zelenih hortenzij in po sredozemlju dišečega figovega listja. Vse najboljše za rojstni dan, po snežno belo premazani sladoslastni korenčkovi torti so posuti nasekljani orehi, nežni hmeljevi storžki in cvetki vijolične hortenzije. Pred torto jemo filane paprike in pijemo rdeče vino s Krima.

Obiram aronijo, v tišini, hvala za tišino. Oziroma v brenčanju čebel, os in še česa. Aronija mi obarva roke do komolcev in še višje, tudi majico in hlače. Malin ni. Robid je zelo malo. Paradižnika in kumar je več kot dovolj, bele paprike tudi.

Stopim na oso, vroč in brezskrben pikniški dan mi preseka na dvoje. Tisti čebelji pik z začetka pripovedi proti temule osjemu ni bil nič; je moralo biti nekaj nadstrupenega v tej osi – dva zaporedna večera vzamem najmočnejšo protibolečinsko tableto, kar jih premorem. Pekočino na desnem nožnem sredincu čutim še danes, šesti dan po bližnjem osjem srečanju. Tudi to prinaša srečo, kaj? Gotovo je le to, da me je os zdaj nekoliko bolj strah. Žute ose malo manj.

Usedem se na gugalnico in se, najprej previdno, nato pa z vso močjo, zaženem z nogami proti vejam drevesa. Veter mi hladi noge in glavo. Veter v laseh, pristrigla sem jih, v bližini morja se mi kodrajo z večjim veseljem. Valovim.

Jezero je gladko in sladko. Zrak diši po premogu, zemeljsko, prvobitno in prej kislo kot sladko. Zaplavam pod vodo, rahlo kosmata rastlinica, ki se je odtrgala od jezerskega dna, me popraska po trebuhu. Včasih so rekli, da na dnu jezera rastejo rastline, ki se ti ovijejo okoli gležnjev in te ne spustijo, dokler ne utoneš.

Tega ne verjamem več. Na dnu jezera rastejo jablane, ki ne obrodijo sadov. Nekega dne bom preveslala vse jezero, morda, bilo bi lepo.

Zdaj grem gledat, kako visoko se je že vzpelo sonce in ali bo dan kmalu za kratke rokave.

Gremo naprej. 🔲

Začel se je jesenski izpitni rok mature Začele so se paraolimpijske igre v Tokiu

več omogočali dostopa do letališča v Kabulu, od koder bi odšli iz države. Evakuacije iz Afganistana po 31. 8. ne bodo več dovoljene.

Po svetu je bilo doslej porabljenih pet milijard odmerkov cepiv proti covidu-19. Največji delež odpade na Kitajsko. Največji delež prebivalstva, 75 odstotkov, je cepljen v Združenih arabskih emiratih. Cepljenja sploh še niso začeli Burundi, Eritreja in Severna Koreja.

Na srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah se s pisnim izpitom iz maternega jezika v torek začel jesenski rok splošne in poklicne mature. K splošni maturi se je V Sloveniji prijavilo 1199 dijakov (lani 1399), ki bodo opravljali izpite iz 32 predmetov, poklicno maturo bo opravljalo 1990 kandidatov. Ustni izpiti bodo potekali do 3. septembra.

Kandidati splošne mature bodo z uspehom na jesenskem roku splošne mature seznanjeni 16. septembra, kandidati poklicne mature pa 9. septembra.

Ob poklicni maturi lahko kandidati opravljajo izpit iz posameznega predmeta splošne mature, če je ta predmet pogoj za vpis v univerzitetni študijski program. Za izpite iz posameznega predmeta splošne mature je prijavljenih 215 kandidatov. 🔲

Naš ­čas, 26. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

MED VAMI

26. avgusta 2021

Na Graški Gori zborovali prijatelji gore jurišev Slavnostna govornica Valerija Skrinjar Tvrz - Valči: »Ne dovolite, da bi morali mladi spet s svojimi življenji braniti svobodo.« Milena Krstič - Planinc

Graška Gora, 21. avgusta – V soboto je na Graški Gori potekalo tradicionalno, tokrat že 34. srečanje borcev, planincev, članov veteranskih društev in združenj. Letošnje je bilo posvečeno 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte, 30-letnici samostojne Slovenije in poklonu dolgoletnemu, lani preminulemu predsedniku ZB NOB Velenje Bojanu Kontiču.

Ta je srečanja vsakokrat obogatil s prijaznimi, spodbudnimi, velikokrat pa tudi zelo kritičnimi mislimi, pogumom in ponosom. »Pogum in ponos moramo imeti v sebi tudi danes. Ne smemo dopustiti, da je vladavina prava samo vladavina, da nas hočejo

Srečanje je potekalo pod šotorom.

Zbrane sta nagovorili Valerija Skrinjar Tvrz - Valči in Andreja Katič.

spreti med sabo,« je v pozdravnem govoru poudarila Andreja Katič, predsednica območne borčevske organizacije. »Naj bo letošnje

sporočilo Graške Gore, da v sebi najdemo pogum in upor, kakršnega so imeli partizanke in partizani, ki so nam priborili svobodo. Zato

lahko danes uživamo v svobodni in suvereni Sloveniji. Sami smo odgovorni za svojo prihodnost in tako kot so zmogli oni, se moramo tudi mi boriti za ohranitev Slovenije, temelječe na vrednotah Evrope, tiste Evrope, ki je nastala na pogorišču druge svetovne vojne – solidarnosti, tovarištvu, prijateljstvu, enakosti, pravičnosti, vladavini prava. Žal fašizem ni izginil, še vedno je med nami. Vlada pa kar nekako molči, ko nekdo zapiše, da je Hitler heroj, čeprav vemo, kaj in kakšno gorje je povzročil s svojo miselnostjo, s tem, da je zavedel tolikšno število ljudi. Danes ne smemo in ne bomo dopustili, da

Odprli repliko Izakove bolnice

Franc Polh - Izak je kot član šaleške partizanske skupine septembra 1941 pri domačiji svojega polbrata v Škalskih Cirkovcah postavil enega prvih partizanskih sanitetnih objektov na slovenskih tleh in 🔲 mkp sploh prvega na Štajerskem.

Tretjo razvojno os zgraditi do konca leta 2027

Na območju Jenine v bližini Podgorja pri Slovenj Gradcu so v torek s slovesnostjo in prvo lopato pospremili začetek gradnje hitre ceste na Koroškem. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je ob tem dejal, da je to velik in vesel dan za Koroško, na katerega so predlogo čakali. »Koroška in Bela Krajina sta edini regiji v Sloveniji, ki nimata zgrajenega niti kilometra avtoceste ali hitre ceste. Koroška je regija, ki ima izrazito slabo prometno povezanost z osrednjim delom Slovenije in ostalimi slovenskimi regijami. Žal,« je dejal minister in poudaril pomen hitre ceste za razvoj in napredek Koroške.

Ob tem je ošvrknil različne okoljevarstvene organizacije in civilna združenja, ki jih je pozval, naj »ne mečejo polen pod noge, ampak naj pomagajo«. Poudaril je, da tudi pri ostalih odsekih tretje razvojne osi ne bodo pristajali »na nagajanje« in se umikali. Dokončanje celotne, nekaj več kot 31 kilometrov dolge trase od Šentruperta do Slovenj Gradca pričakuje do konca leta 2027. V zvezi z gradnjo odseka Šentrupert-Velenje je minister Vrtovec napovedal, da bo v nekaj tednih za odločanje na vladi in v DZ pripravljen predlog poroštve🔲 mz nega zakona.

jurišati, trpeti za svobodo. Prej jo je treba čuvati. Mi smo jo izborili.

Slovenija je lepa, samostojna, svobodna. Čuvajmo jo takšno in ne dovolimo fašizmu, ki dviga glavo, da laže in uničuje vse to.« Srečanje z bogatim kulturnim programom je potekalo pod šotorom. Letos (lani pa srečanja iz znanih razlogov ni bilo) prvič v vseh letih ni bilo plesa, čeprav so marsikoga ob poskočnih vižah zasrbele pete. Na srečanje je prišlo veliko družin, pohodnikov in stalnih obiskovalcev, ki so tudi tokrat dobro energijo z Graške Gore ponesli širom Slovenije.

V GORENJU ZAPOSLUJEMO

Škalske Cirkovce, 21. avgusta – V Škalskih Cirkovcah, na Spominski točki Izak, so v soboto pripravili svečanost ob odprtju po pripovedovanju postavljene replike Izakove bolnice. Ob sodelovanju borčevske organizacije, krajevne skupnosti, Mestne občine Velenje in Muzeja Velenje, predvsem pa z angažiranostjo prizadevnih posameznikov, bo Spominska točka Izak s tem postala še zanimivejša za pohodnike in druge obiskovalce kraja, pričala pa bo o pogumu naših rojakov v času, ko je bil slovenski narod na najtežji preizkušnji.

Spominska točka je od sobote bogatejša za repliko Izakove bolnice. (foto: D.A.)

nas skregajo. Verjamem, da smo v večini tisti, ki hočemo Sloveniji dobro, jo ohraniti takšno, kot je zapisano v Ustavi.« Slavnostna govornica je bila Valerija Skrinjar Tvrz - Valči, borka Šlandrove brigade in udeleženka prebojev partizanov iz nemškega obroča marca leta 1945 na Menini. Obudila je pohod in pomen 14. divizije, pri tem pa poudarila, da brez zavednih in požrtvovalnih ljudi na podeželju partizanska vojska ne bi mogla delovati.

In takih je bilo na Graški Gori veliko. »Budni moramo biti tudi danes. Ne smemo dovoliti, da bi morali naši vnuki in pravnuki spet

V Gorenju bomo zaradi povečanega obsega proizvodnje v septembru 2021 zaposlili več novih sodelavcev za delo v proizvodnji, na delovnih mestih:

PROIZVODNI DELAVEC (M/Ž) • izdelava in površinska zaščita polizdelkov, sestava sklopov in aparatov, vakuumiranje, STROJNIK (M/Ž) • nadzorovanje dela stroja oz. strojne linije, posluževanje strojev, VZDRŽEVALEC (M/Ž) • vzdrževalna dela v proizvodnji.

Delo bo potekalo v izmenah. Začetek dela bo v septembru 2021.

Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas, z možnostjo podaljšanja.

V Gorenju zagotavljamo urejene delovne razmere, redno plačo, organizirano prehrano ter možnost organiziranega prevoza.

Kandidati lahko prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj pošljejo na naslov kadri@gorenje.si ali pokličejo po telefonu v kadrovsko službo na št. 03 899 1704.

PRIDRUŽITE SE NAM

🔲

Naš ­čas, 26. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

26. avgusta 2021

Šoštanjski CVIU padel v vodo Na srečo so z izbranim izvajalcem podjetjem Regrad še pred uvedbo v delo sporazumno prekinili pogodbo, tako vsaj s tem nimajo stroškov Milena Krstič - Planinc

zadovoljni. Objekt bi zagotovil dodatne učilnice za pedagoški proces, ki jih nujno potrebujejo, igrišče in telovadnica pa sta tudi dovolj blizu, da bi ju učenci lahko koristili vsako dopoldne, ko bi bila tudi namenjena samo njim.

Z izvajanjem športne vzgoje na drugih lokacijah imajo izkušnje že sedaj, saj v Velenju to počnejo tudi v Rdeči dvorani.

Šoštanj, Velenje – Dober namen preureditve spodnjih prostorov Kajuhovega doma v Šoštanju v prepotrebne prostore za Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje, kjer sta moči (beri sredstva) združili dve občini, je izničilo (med drugim) neodprto pismo! Saj ni res, pa je! Tik preden bi morali v Šoštanju izbranega izvajalca del, podjetje Regrad, uvesti v delo, so morali Občina Šoštanj je iz pogodbo z njim razveljaviti. K sreči je bil proračuna zagotovila razumevajoč in je šlo sredstva za pridobitev sporazumno.

Rešitev je bila dobra za vse

❱

je pa potrebno zaradi vpisa v razvid šol. Vodstvo CVIU se je zato na našo pobudo v fazi priprave javnega naročila obrnilo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,« razlaga podžupan Občine Šoštanj Viki Drev. Na CVIU so mnenje, da temu projektu ni naklonjeno, prejeli 1. julija, na

Občina Šoštanj skupaj s projektantom poiskala nove rešitve, poskusila s prilagojenim tlorisom, z manj učilnicami večje površine, a je ministrstvo gradnjo v objektu Kajuhovega doma vseeno odsvetovalo. Kot enega od razlogov je navedlo, da je Mestna občina Velenje pridobila sofinancerska

sredstva ministrstva za izgradnjo prizidka v Velenju in kot argument navedlo, da bi bilo smiselno projekt združiti na enem mestu. »Ob tem je treba poudariti, da načrtovan prizidek ta čas ne zadostuje potrebam šole. Dinamika koriščenja teh sredstev je namreč načrtovana v letih 2023 in 2024, torej bodo imeli do takrat na šoli še velike težave. Tako kot jih imajo zdaj, ko so začasne rešitve do tega obdobja našli na

Občini bi si stroške razdelili

Prazni prostori Kajuhovega doma spet na začetku.

Podžupan Viki Drev: »Za nas je to, kar se je zgodilo, da ne bom uporabil kakšne ostrejše besede, preprosto nesprejemljivo.«

Občini sta se dogovorili tudi, da gradbeni del preureditve prostorov za te namene financira Občina Šoštanj, ki je pridobila tudi gradbeno dovoljenje, opremo pa Mestna občina Velenje. Poudariti je namreč treba, da šoštanjska oddelka CVIU ne bi bila namenjena samo šoštanjskim otrokom, ampak tudi velenjskim, in obratno.

Kje se je zapletlo?

»Pred začetkom gradnje smo želeli pridobiti mnenje ministrstva za šolstvo, ki sicer ni zavezujoče,

Občino Šoštanj pa so ga – opravičili so se, da so ga zaradi dopustov spregledali – posredovali šele 6. avgusta. Občina Šoštanj je v času, ko pismo ni bilo odprto, izvedla javno naročilo, izbrala izvajalca gradbeno obrtniških del in z njim podpisala pogodbo.

Zakaj je ministrstvo projekt odsvetovalo?

Po prejetem negativnem mnenju in razlogih, zakaj je takšno, je

Razočarani tudi nad komunikacijo ravnatelja z ministrstvom

V Šoštanju niso razočarani samo nad tem, da je pošta z negativnim mnenjem ministrstva na CVIU ostala neodprta en mesec in deset dni. Razočarani so tudi nad tem, da ravnatelj CVIU pri pridobivanju mnenja ni bil v neposrednem stiku z ministrstvom, da bi jim predstavil projekt, odgovoril na vprašanja, pojasnil dileme ... »Toliko bolj prizadeti smo zato, ker je bilo to pri gradnji vrtca kot pri gradnji glasbene šole v Šoštanju povsem drugače.

Komuniciranje z ministrstvom sta prevzela ravnateljica vrtca in ravnatelj glasbene šole, ki sta to nalogo opravila odgovorno in zelo dobro. Vsi vemo, da je nekaj povsem drugega, če nekaj napišeš, kot če se pogovoriš in predstaviš nekaj neposredno. Za nas je to, kar se je zgodilo, pa ne bom uporabil kakšne ostrejše besede, preprosto nesprejemljivo,« pravi podžupan Viki Drev.

V občini Šmartno ob Paki v javnem vrtcu za novo šolsko leto še nekaj prostih mest, v zasebnem čakalna lista – Obogatitvene dejavnosti, če bodo razmere to dopuščale

Straši lahko v občini Šmartno ob Paki svoje malčke vpišejo v predšolsko varstvo v dva vrtca, poleg javnega še v prvi zasebni vrtec v Šaleški dolini – vrtec Bambi. V obeh se na novo šolsko leto skrbno pripravljajo, v obeh si želijo, da bi delovali nemoteno celo šolsko leto, otroci v njih pa da bi bili zdravi in srečni.

Za zdaj vpisanih 126 otrok

V javnem vrtcu Sonček, ki deluje pod okriljem šmarške osnovne šole, so za zdaj vpisali 126 otrok.

Po besedah ravnatelja šole Bojana Jurasa imajo še nekaj prostih mest. Novih projektov za šolsko leto 2021/2022 ne načrtujejo. Želijo pa si, da bi jim zdravstvene razmere dopuščale izvedbo tistih, s katerimi so že doslej skrbeli za zdrav razvoj otrok in ki so se pokazali kot primeri dobrih praks.

Tako bodo nadaljevali aktivnosti v projektu Ekovrtec, če bodo razmere dopuščale, bodo izvajali dodatne obogatitvene dejavnosti, kot so vrtec v naravi, smučarski,

plavalni tečaj … »Zelo si tudi želimo, da bi projekt izgradnje prizidka k vrtcu (investicija občine Šmartno ob Paki) prihodnje leto uresničili,« še pravi Bojan Juras.

Naši otroci samozavestni pred vstopom v šolo

Taja Steblovnik, lastnica in direktorica Zasebnega vrtca Bambi, ki ima svojo enoto tudi v Parižljah v sosednji občini Braslovče, pravi, da so med počitnicami bistveno bolj zasedeni, kot so bili v preteklih letih. Počitnice so želeli izkoristiti za večja naložbena vzdrževalna dela, kot je zamenjava strehe na šmarškem vrtcu, a se jim zaradi zasedenosti mojstrov to ne bo izšlo. Izvajajo pa redna vzdrževalna dela, belijo in preurejajo prostore, na novo urejajo skupni prostor ter garderobe. »Poleg omenjenega ob nekaterih že obstoječih pripravljamo projekte, zbiramo ideje in izdelujemo lasten didaktični material. Za nas vrtec namreč ni čas priprave otroka na šolo, ampak čas za razvoj raznolikih področij otrokovega razvoja. Cilj našega vrtca je, da so otroci pred vstopom v

Občini Šoštanj, ki je izvedla javno naročilo in z izvajalcem Ragradom že tudi podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno obrtniških del, ni preostalo drugega kot prekinitev pogodbe. »Na

❱

Utrinek dejavnosti vrtca Sonček (foto: arhiv vrtca)

šolo samozavestni, samostojni in imajo veliko mero domišljije. Če bodo takšni, če bodo razvili osnovne sposobnosti, bodo lahko uspešni tudi v šoli.« Steblovnikova je prepričana, da lahko vrtec tudi v času epidemije covida-19 deluje nemoteno, kar

kažejo dosedanje izkušnje. »Zavedati se je treba, da izgubljenih mesecev v razvoju predšolskih otrok ne moremo nadomestiti.

Pri izvedbi plavalnega tečaja, na primer, ki smo ga organizirali konec minulega šolskega leta, smo zaznali izjemno nazadovanje

srečo smo še pred uvedbo izvajalca v delo z njim sklenili soglasni sporazum o odstopu od pogodbe. Tako da s tem ne bomo imeli stroškov. Izvajalcu se lahko za korekten odnos samo zahvalimo,« pravi župan Darko Menih. Tako kot Dreva je tudi njega tak 'izid' precej potrl.

Sta se pa Občina Šoštanj in Mestna občina Velenje dogovorili, da bosta še naprej skupaj iskali rešitve z željo, da zagotovijo prostore, v katerih se bodo dobro počutili učenci CVIU, zaposleni in tudi starši. 🔲

Šolski prevozi

Odprt vrtec, zdravi in srečni otroci Tatjana Podgoršek

Izbranemu izvajalcu se za korekten odnos zahvaljujejo

V času, ko na CVIU pošte niso odprli, so na Občini Šoštanj izbrali in podpisali pogodbo z izvajalcem del.

projektno-tehnične dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Mnenje ministrstva pri pridobitvi slednjega ni obvezujoče.

A gremo po vrsti.

Kot je znano in o čemer smo tudi že pisali, se Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje že vrsto let sooča s precejšnjo prostorsko stisko. V zadnjih letih se je število otrok, ki obiskujejo to ustanovo, skoraj podvojilo, trenutno jih je 120. Zato sta Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj (tudi šoštanjski otroci obiskujejo ta center) skupaj z vodstvom CVIU iskali načine, kako zagotoviti dodatne učilnice in otrokom omogočiti nemoten izobraževalni proces.

Kot ena izmed možnih rešitev se je izkazal Kajuhov dom, ki ga je Občina Šoštanj kupila z željo, da ga napolni tudi z vsebino. Vsi trije, oba župana in ravnatelj centra, so bili z rešitvijo

Ljudski univerzi in v nekaterih drugih objektih v Velenju,« razlaga podžupan.

gibalnih sposobnosti. Večji del otrok ne zna plavati, v preteklih letih je bil delež tistih, ki so plavali oziroma se z gibanjem obdržali nad vodo, bistveno večji.

Enako se dogaja tudi na drugih področjih, zato je še kako pomembno, da ostanejo vrtci odprti in da jih otroci obiskujejo. Kljub dobri volji starši ne morejo nadomestiti tega, kar otroku nudi vrtčevsko okolje.« V prejšnjem šolskem letu so uvedli novost, aplikacijo eAsistent, ki je za starše brezplačna, zaposlenim v vrtcu pa omogoča ohranjanje dnevnih stikov s starši otrok. To komunikacijo bodo ohranili, če pride do ponovnega zaprtja vrtcev.

Sicer pa so v za novo šolsko leto v enoti v Šmartnem ob Paki vpisali 44 otrok, od tega 11 na novo. V primerjavi s preteklim letom je vpis večji. Zmogljivosti imajo zasedene oziroma bodo do januarja imeli še dve prosti mesti za otroka, ki se jim bosta takrat pridružila. Trenutno imajo na čakalni listi za šmarško enoto dva otroka. 🔲

Šmartno ob Paki – V preteklem šolskem letu so se iztekle pogodbe s prevozniki, ki opravljajo šolske prevoze za učence Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki. Priprave za novo šolsko leto so zato na občinski upravi stekle že spomladi, ko je župan Janko Kopušar na pobudo pristojnega odbora oblikoval komisijo za šolske prevoze. Člani komisije so na podlagi prejetih pobud staršev vozačev ter opredelitve odbornikov sprejeli odločitev, da ostanejo relacije nespremenjene in da se tudi v prihodnje zagotavlja nadstandardna storitev ter se omogoči prevoz tudi učencem, ki sicer po določbah zakona ne izpolnjujejo pogojev za brezplačni prevoz. Prav tako so prisluhnili pobudi staršev, da se na relaciji iz smeri Letuša učenci vozijo z večjim številom sedežev kot do sedaj.

Odločitvi o brezplačnem prevozu vseh učencev je sledil javni razpis za izbiro prevoznikov.

Najugodnejše cene so ponudili prevozniki, ki so to dejavnost opravljali v preteklem letu. Z izbranimi ponudniki je podpisana pogodba o izvajanju storitve za dve šolski leti, z možnostjo podaljšanja še za naslednji dve leti. 🔲

tp

Naš ­čas, 26. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Organiziran kaos neskončnih možnosti Program letošnje Kreativne jazz klinike, ki je zaradi epidemije namesto februarja potekala tretji teden v avgustu, je zaznamovala tradicionalna brazilska glasba Tina Felicijan

Velenje, 16. – 21. avgusta – V enem najsvetlejših žarišč slovenske (in prav zaradi obsežnega izobraževalnega projekta Kreativna jazz klinika ter Max klub jazz festivala tudi širše) jazzovske scene je ustvarjanje in koncertiranje korona kriza le omejila, ne pa zatrla. Poletnih večerov sicer ni tako pogosto prežemala živa glasba, ki se običajno vsak teden oglasi pred Mozaikom. Je pa kanček poletnega jazzovskega utripa Velenja ustvarila Kreativna jazz klinika, ki je pod umetniškim vodstvom saksofonista Jureta Pukla in v soorganizaciji Kulturnega društva jazz Velenje, Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, Festivala Velenje in Mestne občine Velenje namesto februarja potekala sredi avgusta.

Zaradi omejitev pri potovanjih je Jure Pukl tokrat povabil le v Evropi živeče mentorje. Med njimi nekaj tistih, ki na kliniki poučujejo (na festivalu pa nastopajo) že od samih začetkov. »Gregory Hutchinson, ki je eden najbolj priznanih jazzovskih bobnarjev na svetu, je naš dober prijatelj in odličen mentor. Študenti ga obožujejo, s svojo energijo pa prispeva k odličnemu razpoloženju.

9

KULTURA

26. avgusta 2021

Prav tako Joe Sanders, eden najbolj iskanih kontrabasistov v svetu, ki je znan po imenitnem zvoku in interpretaciji, je pa tudi odličen mentor, ki mlajšim kolegom spremeni mišljenje o kontrabasu, glasbi in sami filozofiji glasbenega življenja. Ray Colom, trobentač iz Španije, je tudi od

število, pa so predavali tudi novi mentorji. »Portugalska vokalistka Sara Serpa, ki živi v New Yorku in je zelo cenjena, spoštovana in iskana umetnica. Sodeluje z umetniki, kot so John Zorn, Mark Turner, Tyshawn Sorey in podobni. Iz Francije je prvič v Velenju Romain Pilon, odličen

Kreativna jazz klinika in koncertni projekt Max klub jazz festival, bogato obrodil. »V Velenje smo pripeljali najboljše (kar je finančno in organizacijsko dosegljivo) s področja sodobnega jazza. Gostili smo izjemno kakovostne tuje glasbenike, ki so svetovne zvezde. Pritegnili smo študente iz cele

poročajo razni mediji. Skratka, gre za enega močnejših projektov v Šaleški dolini in mislim, da je lahko Velenje na to ponosno. Kaže pa, da se domače občinstvo še ne zaveda prav dobro, kako bogato ponudbo jazza ima mesto. Tega se bolj zavedajo ljubitelji glasbe iz širšega prostora,« ocenjuje sodeč po lokalnih odzivih na jazzovsko dogajanje v Velenju.

Študentom predstavili brazilsko glasbo

Kreativna jazz klinika udeležence povezuje z izjemnimi svetovnimi glasbeniki, jih uri za igranje

in ritmih, pojasnjuje Jure Pukl, ki je študentom želel ponuditi vpogled v to zvrst glasbe, in sicer od izvirnih brazilskih glasbenikov.

Povabil je multi instrumentalista Antonia de Paduo, ki je prvič obiskal Slovenijo. »Brazilija je mešanica različnih kultur. Ima močno sceno jazzovske, klasične in afriške glasbe, vse pa sam prepletam v svoji glasbi. S trobento sem študiral klasično glasbo, a sem jo povezal z različni ritmi severovzhodne Brazilije. Oče me je navdušil za jazz.

Največ pa ustvarjam v brazilskem glasbenem slogu choro. Gre za

Antonio de Padua je na kliniko prišel z ženo in sinovoma, družinsko zasedbo pa so na koncertu v Max klubu dopolnili gostje klinike.

»Pacienti« letošnje Kreativne jazz klinike so spoznavali brazilsko glasbo in ustvarjali jazzovske interpretacije zapletenih ritmičnih in melodičnih elementov, utemeljenih na več stebrih svetovne glasbene dediščine.

začetka z nami. Zdaj ga sicer nekaj let ni bilo in se je letos vrnil.

Tudi on je odlična inspiracija za mlade glasbenike, je zelo odprt do različnih stilov, saj med drugim vodi tudi projekt Jazz meets flamenko,« jih je predstavil Pukl, ki je tudi sam stalni član mentorske zasedbe jazz klinike.

Tridesetim študentom, kar je glede na pogoje PCT za izvajanje izobraževalnih in kulturno-umetniških dejavnosti ter poletni termin izvedbe zadovoljivo

kitarist, ki živi v Parizu, predava pa na California State Collegu v ZDA. Klavir je prevzel naš priznani pianist Marko Črnčec. Velenjčan Miha Koren je vodil ure električnega basa in organiziral jam sessione. Poseben gost pa je bil brazilski glasbenik Antonio de Padua.« Po oceni Jureta Pukla, mednarodno uveljavljenega jazz glasbenika velenjskih korenin, je lokalni angažma na področju jazza, na čelu katerega sta izobraževalni projekt

Evrope in celo iz Portorika. Na eni kliniki smo jih gostili celo 90, kar je veliko priznanje, saj to pomeni, da se je dober glas o našem programu razširil. Med njimi so študenti prestižnih univerz, ki imajo dostop do vrhunske izobrazbe, pa vseeno prihajajo po novo znanje in izkušnje k nam. Vračajo se tako mentorji kot študenti, kar je največja potrditev kakovosti našega programa in izvedbe. O nas

v ansamblih, predstavlja pa jim tudi različne jazzovske sloge. Letošnji program je obogatilo spoznavanje tradicionalne brazilske glasbe in njeno interpretiranje v jazzovski maniri. Brazilska glasba je namreč z jazzom povezana že od sredine 20. stoletja, ko je denimo Stan Getz začel igrati z brazilskimi glasbeniki. Tudi Wayne Shorter je veliko navdiha našel prav v brazilski harmoniji

Na letošnjo Kreativno jazz kliniko, šesto zapovrstjo od njene obuditve, so pripotovali novih izkušenj v jazzovski in improvizirani glasbi željni študenti z Madžarske, iz Luksemburga, Belgije, Francije, Nemčije, Avstrije, Srbije, s Hrvaške in iz Slovenije.

Približno polovica je povratnikov, kar je dokaz, da program izpolnjuje, če ne kar presega, pričakovanja.

prvo brazilsko urbano glasbo, izoblikovano iz afriških, klasičnih evropskih glasbenih oblik in brazilskih ritmov. Choro je bogata glasba, ki povezuje vse kulturne vplive in tvori sodobno brazilsko glasbo,« je Antonio de Padua pojasnil, zakaj se esenca brazilske glasbe zlahka veže na druge glasbene sloge, tudi na jazz. S svojim glasbenim ustvarjanjem želi svetovnemu poslušalstvu, ki sicer pozna predvsem poenostavljene in za množična ušesa prilagojene različice sambe in bossa nove, predstaviti širši spekter kompleksne brazilske glasbe, ki jo zaradi značilnosti v ritmih in melodijah imenuje »organiziran kaos neskončnih možnosti.« 🔲

Fotografiranje domačih ljubljencev

Sprehod s psi po muzeju Velenje – Muzej Velenje že vrsto let velja za psom prijazen muzej.

V zadnjih letih so velenjski muzealci že večkrat organizirali dobro sprejeta vodstva po muzejskih razstavah za vodnike psov in njihove pasje prijatelje. Tovrstno vodstvo pripravljajo na Velenjskem gradu tudi danes, v četrtek, 26. avgusta, ob 17. uri. Ogleda se lahko udeležijo tudi drugi, ki jih zanima, kako je videti obisk muzeja s psom. Vsi tisti, ki bi se vodstva udeležili s psom, pa se morajo za ogled muzeja prijaviti na njihov spletni naslov. Število psov je namreč omejeno.

Muzej Velenje pripravlja zanimivo fotografsko delavnico fotografiranja psov.

Delavnica bo potekala v soboto, 28. avgusta, ob 10. uri. Izvedena bo v sklopu fotografske razstave 'Prijatelja: Pes in njegov človek' velenjske fotografinje Ksenije Mikor. Na ogled bo razstava v atriju Velenjskega gradu 6. septembra.

🔲

Delavnico, ki bo potekala na Velenjskem gradu, bo vodila avtorica razstave. Fotografsko predznanje na delavnici ni potrebno, za fotografiranje lahko udeleženci prinesejo s seboj tako fotoaparate kot tudi telefone. Število mest pa je omejeno, zato so prijave obvezne.

Te zanima gradbeništvo, gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo, prometno inženirstvo ali arhitektura?

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo).

Fakulteta izredno velik pomen namenja načelom trajnosti v graditeljski stroki. V ta namen smo v študijske programe uvedli več predmetov, ki integralno povezujejo zlasti študente gradbeništva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reševanju kompleksnejših problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na slovenskem in tudi širšem prostoru.

Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vključena v več kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri čemer so v delo vključeni tudi

študentje, tako v sklopu predmetov, kakor tudi projektov, delavnic in zaključnih del. Študentje, ki uspešno zaključijo študijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi načrti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in pričakovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke.

Prijavni roki 1. stopnje so od 20. avgusta do 27. avgusta 2021. Rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest za 1. stopnjo je od 23. do 24. septembra 2021, do 12. ure. Prijavni rok 2. stopnje je do 8. septembra 2021, zapolnitev še prostih vpisnih mest je možna od 22. septembra do 23. septembra 2021, do 12. ure.

Promocijsko besedilo

🔲

Naš ­čas, 26. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

26. avgusta 2021

Predsedstvo FECC obiskalo Šoštanj Županu so se zahvalili za podporo, predsedniku TOD Šoštanj pa za predanost ter širjenje karnevalskega duha in dobre volje Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 20. avgusta – V petek so v Šoštanju v okviru obiska na Ptuju in namesto Konvencije, ki bi morala potekati v Sloveniji, gostili predsedstvo Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC) s predsednikom Larsem Algellijem na čelu.

Konvencija FECC vsako leto poteka v drugi državi in že lani bi morala potekati v Sloveniji. Zaradi epidemije covida so jo prestavili na letos, vendar so jo morali tudi letos izvesti na daljavo, tako da so namesto srečanja v Sloveniji gostili samo predsedstvo.

V Vili Mayer jim je sprejem skupaj s člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj in predsednikom Petrom Radojo pripravil župan Darko Menih. Predstavil jim je Šoštanj in njegovo bogato

preteklost, tradicijo, dediščino in njegov današnji utrip ter jim zaželel dobrodošlico.

Radoja je gostom predstavil oba šoštanjska pustna lika – Koše šoštanjske in Tresimirje, ki so prav tako spremljali obisk. Kar nekaj prisotnih je obe pustni maski poznalo, saj so že bili v Šoštanju ali pa so se z njima srečali na kaNa sprejemu visokih gostov niso manjkali Koši šoštanjski in Tresimirji. (foto: T.R.) terem izmed karnevalov po Evropi, kjer Šoštanjčani je bil v Sloveniji je že nekajkrat. zahvalil Petru Radoji za njegovo redno gostujejo.

Opazil je, da so prebivalci zelo izredno predanost ter širjenje karZbrane je nagovoril Lars Algell, pozitivni in veseli, lokalnim obla- nevalskega duha in dobre volje. predsednik FECC, in poudaril, stem pa se je zahvalil, da podpiPo uradnem delu so si gostje da karnevali povezujejo ljudi in rajo dogodke, kakršen je tudi šo- ogledali mesto Šoštanj in Muzej skrbijo za zabavo. Povedal je, da štanjski karneval. Posebej pa se je usnjarstva na Slovenskem. 🔲

Namesto večjih prireditev ob jubileju mesta Šoštanj samo še nekaj manjših Šoštanj, 18. avgusta – Zaradi epidemioloških razmer, ki se ves čas spreminjajo, je Občina Šoštanj oziroma organizacijski odbor za pripravo dogodkov, povezanih z jubilejem ob 110-letnici pridobitve mestnih pravic, dogodke napovedoval za največ mesec dni vnaprej.

Upali so, da se bo virus čez poletje umaknil, namesto tega pa se število okužb iz dneva v

dan veča, pogoji za organizatorje prireditev pa zaostrujejo. Upali so, da bodo lahko skupaj s Krajevno skupnostjo Šoštanj v septembru pripravili nekaj večjih prireditev, vendar trenutne razmere tega ne omogočajo, so sporočili z Občine Šoštanj. Sestali so se sredi prejšnjega tedna in odločili, da bodo namesto teh pripravili manjše koncertne dogodke na Glavnem trgu.

Spomnimo. Na dan, ko je bila v Šoštanju velika slovesnost ob dodelitvi mestnih pravic (28. junija 1911), se je na istem trgu odvila osrednja slovesnost ob 110-letnici. Razglas, s katerim je bil trg Šoštanj povzdignjen v mesto, pa je cesar Franc Jožef I. izdal 27. maja leta 1911. 🔲

mkp

Gusarji so čez poletje zavzeli Vilo Čira Čara Velenje – Pikasti avgustovski dnevi v Vili Čira Čara v parku Vista na Velenjskem jezeru tudi letošnje poletje vabijo majhne in velike otroke in njihove starše na ogled Pikine hiše in nedeljsko ustvarjanje. Gusarka Tjaša Kopušar pove, da je ideja o delavnicah nastala v času epiV mesecu avgustu demije, ko so že so lahko otroci na vedeli, da bodo delavnicah ustvarčez poletje lahko jali morske pošasti pripravili nekaj akin morske deklice, tivnosti za otroke.

29. avgusta pa bodo »Zdelo se nam je, z gusarji izdelovali da se ob Velenjski hobotnice. plaži bolj malo dogaja za otroke, zato je padla odločitev, da si lahko vsako poletno nedeljo ogledajo notranjost Vile Čiran Čara in ob njej preživijo nekaj morsko navdahnjenih ustvarjalnih trenutkov. V mesecu avgustu so lahko ustvarjali morske pošasti in morske deklice, 29. avgusta pa bodo z gusarji izdelovali hobotnice,« razloži

To poletje so Vilo Čira-Čara zavzeli gusarji, ki tukaj uživajo počitnice, medtem ko se Pika Nogavička vrača v svoje domovanje 10. septembra, na dan otvoritve Pikinega festivala. Vendar bo letos v času Pikinega festivala pisana lesena hiška, ki predstavlja njeno domovanje, zaprta, saj se bo dogajanje odvijalo v mestu.

Aleš Ojsteršek, 3xC

Spadam v vrsto letos trikrat cepljenih. Dvakrat z Astra Zeneco in tretjič … s Triglavom. V tretje se je le izšlo. Pred tem sta me s Planike in Kredarice pregnala prvič megla in drugič dež, vsakdanja sopotnika v gorah, na prihod katerih je vedno dobro računati. To bi zdaj nekako moralo držati - dvakrat AZ in poživitveno še Triglav. Slednji deluje tudi kot test, in kot bomo videli v nadaljevanju, je v tem testiranju pomembno ohranjati pozitivno sliko.

Odločitev, po kateri poti do poživitvenega odmerka ni bila najlažja. Oteževalnih okoliščin je bilo precej, še posebej, ker izbira izhodišča danes, za razliko od študentsko štop in avtobusnih časov, ni več resna ovira. Med prijetnejše oteževalne okoliščine sodijo mnenja prijateljev in znancev. Zanje in njihove izkušnje si je treba vzeti dovolj časa, seveda bo odločitev tvoja, vendar tehtanje taktike, po tem, ko si komaj določil strategijo, ni lahka stvar. Ko vsem debatam dodaš še vsa spoznanja Googla, si osvojil vso pamet sveta. Hitro lahko skleneš, da potrebuješ vsaj načrta A in B, če ne še C in D. Do poživitve takoj ali v več korakih, kako intenzivno in hitro naj, glede na izkušnje in pripravljenost, pot traja.

V nizanju odločitev si podvržen samotestiranju svoje vrste. Pri tem je pomembno ohranjati pozitivnost. Biti negativen pomeni, da je mogoče bolje početi kaj drugega.

Držal sem se načrta A. Iz doline Krme še dovolj zgodaj, da se vrhu dovolj približam, nato pa glede na barvo in sliko neba določim naslednji korak. Vel je prijeten veter, vsekakor manj kot 10 m/s, in tako prijetno zračil vroče žepke, ki so se želeli zbirati pod zaščitno opremo. Ni bilo težko sprejeti naslednje odločitve - do poživitvenega odmerka se je dobro povzpeti kar takoj. V tem času je bil greben že dodobra izpraznjen in pot je bila opravljena hitro.

Vrh je bil odet v slovensko trobojnico, ki je našim podžigala nacionalni naboj. Kot smo že vajeni, se je tudi tu hitro izkazalo, da le-ta spada v kontekst izložbe in k privabljanju gornikov k najviše ležečemu »pušl šanku«. Priložnostni in nepričakovani gostinec je bil zgovoren mož prijazne nravi, zaradi česar je mnenja dvignil do mere sprejemljivosti, tistih nekaj nas pa smo tako ali tako z osvojitvijo vrha bili vsak v svojem svetu.

Poživitveni odmerek je več kot očitno vedno bolj zaželen in ob vrnitvi sem pred zdravilnim spancem ocenil, da si ga je zaželelo presenetljivo veliko število tujcev. Med Poljaki, Nemci, Avstrijci, Angleži in Francozi sem še največ stika uspel stkati s slednjimi in kolegu gorniku pomagal dovolj ohrabriti partnerko, da je v svitu vendarle tudi sama krenila ponj. S svojim osvojenim tretjim sem se zjutraj lahko spustil v dolino. Vesel, ker je v tretje šlo rado. Vesel, ker je bilo varno. Zaupanje v varen obisk slovenskih gora je bilo grajeno skozi dolga desetletja in takšnega ne zruši niti občasna nesreča. 🔲

Kopušarjeva, ki je z obiskom zadovoljna, saj obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije. Veliko je tistih, ki so obiskali Velenjsko plažo in prišli tudi k njim. Kaj zanima otroke? »Najbolj to, kakšna je notranjost vile in ali je Pika Nogavička doma.

Razkažemo jim Pikino domovanje in razložimo,

da smo to poletje vilo zavzeli gusarji, medtem ko ona dopustuje na otoku Taka Tuka. Lahko pa vse otroke potolažimo, da se Pika Nogavička 10. septembra vrača na otvoritev Pikinega festivala, kjer bo navihana in vesela deklica znova v 🔲 jš središču dogajanja.

Že osmič tkali vezi na Murakonu Sv. Martin na Muri, Velenje, julij/avgust – Komu peti v teh časih, se sprašujemo, a hkrati z veseljem ugotavljamo, da je poezija v tem svetu spektaklov in šovov med drugim tudi argument tradicije. Hkrati pa sodobno pesništvo odpravlja meje nacionalnih pesnitev. K temu pripomorejo tudi projekti, kot je festival mednarodne poezije Murakon, ki je letos osmič potekal na Hrvaškem, v sv.

Trikrat cepljen

Martinu na Muri. Pobudnik festivala je mednarodno uveljavljen pesnik in pisatelj Zlatko Kraljić, ki deluje v Velenju, zato se festivala redno udeležujejo tudi člani Šaleškega literarnega društva Hotenja.

Festival je z leti pridobil status kakovostne manifestacije sodobne poezije, dodatno težo pa mu daje udeležba predstavnikov vodstva stanovskih organizacij

Z letošnjega festivala, za mikrofonom Zlatko Kraljić.

iz obeh držav. Letos sta bila prisotna oba predsednika društev pisateljev, slovenskega je zastopal

Dušan Merc, hrvaškega pa Zlatko Krilić.

V teh osmih letih so bili gostje

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan festivala številni odlični pesniki in pesnice, med drugimi Božica Jelušić, Stanislava Chrobakova Repar, Feri Lainšček, Lajos Bence, Primož Repar, Admiral Mahić, Gloriana Veber, Peter Smolič, Marko Kravos, Jasz Atilla, Barbara Korun in Emilija Kovač. Na prvem festivalu sta sodelovala tudi šaleška literata Milojka Bačovnik Komprej in Peter Rezman.

Tudi letošnji nastopajoči so bili znani in večkrat nagrajeni ustvarjalci: Marijan Grakalić in Vladimir Tomaš s Hrvaške, Suzana Tratnik iz Slovenije ter Ištvan Tari z madžarskega govornega področja.

Festival poteka v čudovitem ambientu ob Muri, zato vodstvo podeli priznanje Zaščitnika reke, ki ga je letos prejela likovnica Tatjana Mijatović.

Festival poleg osrednjega združuje več dogodkov, ki so razdeljeni na tri dni. Posamezniki in lokalna skupnost poskrbijo, da se avtorji dobro počutijo, navežejo stike in izmenjajo izkušnje, hkrati pa pošljejo v svet sporočilo: Med številnimi negotovostmi in praznostmi družbe je poezija rešiteljica svobode duha. 🔲

MBK

Naš ­čas, 26. 8. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

26. avgusta 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Že deset let gostimo Univerzo za tretje življenjsko obdobje Novinarji Radia Velenje in tednika Naš čas že vsa leta skrbno spremljamo zelo bogato društveno dejavnost. Tako smo bili zraven tudi, ko je bila v začetku oktobra leta 1986 v Velenju ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje. To se je zgodilo samo dve leti po tistem, ko je bila ustanovljena v Ljubljani. Potem pa je UNI 3 rasla iz leta v leto, tako po številu slušateljev kot izobraževalnih programov. Pred začetkom epidemije, ki je ohromila tudi njihovo delovanje, so jih imeli skoraj šestdeset. Veliko jih je s kulturno in zabavno vsebino, veliko medgeneracijsko vpetih, saj njihovi člani nastopajo skorajda na vseh večjih dogodkih, ki se dogajajo v tukajšnjem okolju. Vse to pa mi tudi skrbno spremljamo. Že deset let ima Univerza za tretje življenjsko obdobje na Radiu Velenje tudi svojo oddajo. Za to je zaslužna Marija Skrt, ki skrbi za organizacijo, pogosto pa napiše tudi kakšen prispevek za Naš čas.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. BQL – Ulala 2. CAMILA CABELLO – Don't go yet 3. ED SHEERAN – Bad habits Rok in Anej Piletič, člana dueta BQL, sta lani napovedala novo glasbeno zgodbo ter s hitoma Na frišno in Budala navdušila poslušalce.

Marija Skrt med pogovorom s članoma Društva upokojencev Škale Milanom Tepejem in Marjanom Gruberjem.

V lanskem posebnem letu smo imeli oddaje na Radiu Velenje vsak prvi torek ob 17. uri, se pa dogovarjamo za redno tedensko oddajo.

Na UNI 3 se namreč resnično veliko dogaja,

vse več pa je tudi udeležencev, ki o tem radi govorijo in prenašajo bogato ustvarjalnost med vse prebivalce Šaleške doline. 🔲

Obe pesmi sta veliki uspešnici, v hudomušni in pozitivni smeri pa nadaljujeta tudi z novim singlom Ulala. Za glasbo, besedilo, produkcijo in videospot je poskrbela preverjena ekipa Raay Music/Neo Visuals, ki je zaslužna tudi za uspešnici Na frišno in Budalo.

mz

GLASBENE novice Elton John in Dua Lipa Legendarni pevec Elton John in britanska predstavnica mlajše generacije Dua Lipa sta se odločila za skupno muziciranje – v duetu. Izdala sta pesem Cold Heart, oba pa sta izjemno hvaležna za skupni projekt. Gre za glasbeni

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

zadnje čase osvaja tudi evropsko in ameriško občinstvo, na Švedskem pa je dosegel celo tretje mesto prodanih albumov, s čimer je prehitel tudi Duo Lipo.

Poslušalce s svojo glasbo osvaja tudi na spletnih kanalih, kot sta iTunes ali Deezer. Njegova prepoznavnost seže na Nizozemsko, Švedsko, v Italijo, na Madžarsko, v Ameriko in Kanado. Uvrstil se je celo na Billboardov seznam najbolje prodajanih albumov v Ameriki.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

www.radiovelenje.com

Skupino njimi posnel legendarna albuma The Cure Disintegration in Wish. je zapustil Nika Zorjan in basist Kvatropirci imajo Kultno britannovo pesem sko zasedbo The Cure je po štirih desetletjih zapu-

Uveljavljena slovenska pevka Nika Zorjan in glasbena skupi-

remix, v katerem Elton poje verze svoje uspešnice Sacrifice iz leta 1989, Dua pa prepeva eno izmed njegovih najbolj znanih pesmi Rocket Man. Sicer sta pevca tesna prijatelja, Dua Lipa pa je na družbenih omrežjih izrazila hvaležnost za sodelovanje in spoštovanje do svojega idola.

Gibonni zelo uspešen na švedskem in drugod v tujini Gibonni je močno povišal število oboževalcev ter poslušalcev svoje glasbe. S svojim petjem

stil basist Simon Gallup. Glasbenik je sicer javnosti svojo odločitev sporočil na družbenih omrežjih. Razloga za izhod iz skupine ni pojasnil, kasneje pa je oboževalcu odgovoril, da ima dovolj izdajalstva.

Gallup je skupino v preteklosti že zapustil, in to po štirih letih njihovega nastanka. Po prepričevanju pevca Roberta Smitha se je vrnil ter dve leti kasneje z

Ansambel Aktual – Bella Belilissima Ansambel Spev – Špelca Fantje spod Šilentabra – Lepa naša domovin Ansambel Vez – Izgubljena ljubezen Dejan Dogaja in SOS Kvintet – Nenormalno lepo Ansambel Raubarji – Pogrešam te domača vas Ansambel Dolenjskih 5 – Make up Ansambel Euro kvintet – Nad oblaki si Ansambel Lesarji – Izbrala si je lesarja Ansambel Mladi Dolenjci – Moja moja

na Kvatropirci so posneli novo pesem, ki nosi naslov Usojena.

Glasbo za pesem je ustvaril Raay, besedilo pa je napisal Rok Lunaček. Kvatropirci so veseli, da

so za spremembo svoj nabor pesmi popestrili tudi s kakšno bolj poskočno skladbo. Videospot so snemali na slovenski obali, v mestih Izola in Sežana. Nika Zorjan se bliža 10. obletnici delovanja, zato napoveduje pospešeno izdajanje novih uspešnic ter skorajšnji prvi album.

30. obletnica legendarnega albuma skupine Metallica 3 desetletja minevajo od izida legendarnega 5. albuma skupine Metallica, ki ga imenujejo tudi 'črni album'. Tako ga imenujejo, ker album preprosto nima naslova oz. se imenuje kar 'Metallica', po videzu pa je cel črn, z drobnosivo kačo v kotu. S tem albumom so se pred tridesetimi leti prebili v vrh metal glasbe ter si z njim zagotovili več kot tristo koncertov po vsem svetu. Letos sicer od ustanovitve Metallice mineva že štirideset let.

zelo NA KRATKO RESTART TOUR JE SKRAJŠANA V juliju se je začela ena največjih turnej pri nas, Restart tour. V okviru dogodka so načrtovali kar 58 koncertov v desetih slovenskih mestih.

Zaradi trenutnih razmer, ukrepa PCT in obveznih mask na vseh kulturnih dogodkih pa so se odločili, da bodo turnejo skrčili in reorganizirali.

SIDDHARTA, BIG FOOT MAMA IN IMSET Ob stari cesti Koper­­–Ljubljana pri Dekanih je novo koncertno prizorišče Music park.

Pohvali se lahko z velikim odrom, odličnim ozvočenjem ter z bogatim svetlobnim parkom. Otvoritveni dogodek letošnje sezone bodo pospremili nastopi skupin Siddharta, Big Foot Mama in Imset, 11. septembra ob 21. uri.

LENT PO LENTU V mestu Maribor so letos tudi avgusta organizirali kar nekaj vrhunskih koncertov. Sledi še nekaj izvrstnih glasbenih poslastic. Jutri bo koncert violončelista Luke Šulića in pianista Evgenyja Gencheva, v soboto pa bo totalen žur, in sicer koncert bosanske glasbene skupine Dubioza kolektiv.

STELLA Kantavtorica Stella je premierno predstavila videospot za pesem Daljnogled, ki je iz njenega zadnjega albuma Ta neki neki. Pevka je pesem, ki jo je napisala sredi noči, posvetila svoji prijateljici Josefini, ki tudi nastopa v videospotu. Stella je sicer pred dnevi zmagala na pevskem festivalu Ezerski biseri v makedonski Strugi (30 udeležencev iz 9 držav) in prejela festivalski kipec Isadore Duncan ter zapestnico iz ohridskih biserov.

Naš ­čas, 26. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

26. avgusta 2021

frkanje

Šalek je obnorel nov modni trend, ki ga je postavila članica TD Šalek, naj mlada prostovoljka MOV, likovna ustvarjalka Katarina Aman. Iz upodobitev največjih znamenitosti Šaleka v grafični tehniki linoreza je namreč sestavila motiv za nove majice. Pravi Šalečani ga ponosno nosijo na prsih. »Ššššše vi si ga nadenite,« Marjana Plohl, Irena Maršnjak, Andrej Kumer, Navenka Dravinec in Marjan Prislan pozirajo za reklamo. Majice namreč prodajajo in z zaslužkom pridno polnijo blagajno društva, pa še avtorico nagradijo za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine.

» Levo & desno «

Nevarna hrana

Agencija za varno hrano je bolj podobna agenciji za skrivanje nevarne hrane. Če želite vedeti, v katerih izdelkih ste recimo pojedli trenutno aktualen rakotvorni etilen oksid, potrebujete čas, voljo in znanje. Potem pa se lotite iskanja po spletu. Če tega nimate, je bolje, da pojeste še kakšen rakotvoren sladoled.

⏬

Ivo Stropnik, slovenski književnik, glavni in odgovorni urednik Ustanove Velenjska knjižna fundacija, je v soboto budno spremljal program, ki se je odvijal na srečanju na Graški Gori, in preverjal, ali gre vse po scenariju, ki si ga je za prireditev zamislil. Izpuščena ni smela biti nobena beseda, nobena napoved, nobena pesem, vsi, ki so bili povabljeni na oder, pa so morali biti pred njim pravi čas. Ivo, ki je tudi član izvršnega odbora ZB NOB Velenje, je nalogo, ki so mu jo zaupali (tudi tokrat), speljal brezOndan je bil na vrtu Mayerjeve vile v Šoštahibno. nju sprejem za članice in člane predsedstva Združenja evropskih karnevalskih mest FECC, ki sta ga priredila šoštanjski župan Darko Menih in njegova karnevalska eminenca, zvedavi Peter Radoja. Njiju in Šoštanjčane je že na pol slovensko, s šoštanjskim naglasom, pohvalil predsednik 'Fecca' Lars Algell. Svetovalka za odnose z javnostmi Tjaša Rehar (levo), ki je pazila, da pogovor ne bi ušel izpod nadzora, je priljubljeni Nataši Verdenik (Dom dekor) dejala: »Nataša, tale Šved je pa zeloooo pohvalil tvojega Perota! Ja, čestitam!«

Turizem in cene

Turizem je menda tudi pri nas dobil zalet. Nastanitve pokajo po šivih. Turistične cene tudi.

⏩

Azil

Naši vojaki so bili v Afganistanu očitno ves čas izolirani, saj so našli le pet sodelavcev. Tolikim bi namreč Slovenija priznala azil.

Odmev v hribih

Eni menijo, da je Tea Jarc pretiravala, ko je z verbalnim napadom na predsednika vlade motila mir v hribih, drugi menijo, da to ni nič drugače, kot na petkovih protestih. Le odmeva v hribih bolj.

ZANIMIVOSTI

V Rogaški iščejo granfluencerje Turistična destinacija Rogaška Slatina je letos v okviru promocijske kampanje kot prva starejšo ciljno skupino povezala s popularno digitalno kulturo. Na natečaju je namreč iskala granfluencerje – starejše od 60 let, ki želijo

postati Instagram vplivneži, so sporočili iz podjetja Simbioza Genesis, ki pri natečaju sodeluje. »Granfluencerji so v tujini popularen in že dobro uveljavljen del spletnih vplivnežev, v Sloveniji pa v ospredje prihajajo šele s to kampanjo. Rogaška Slatina je tako prva slovenska destinacija, ki je v promocijo vključila granfluencerje ter dokazala, da so tudi starejši pomemben del skupnosti in tako kot mladi sposobni delati čudovite fotografije in objave za Instagram,« so sporočili z Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina.

Cilj natečaja je bil starejše v

času epidemije, ko so še posebej osamljeni, povezati s sodobno tehnologijo in jim zagotoviti nova digitalna znanja, ki jim bodo vedno omogočala človeški stik, so sporočili z agencije April 8, ki je projekt zasnovala.

Pri tem je ključno vlogo odigrala Simbioza Genesis, socialno podjetje, ki je poskrbelo, da so se granfluencerji v okviru nate-

čaja lahko udeležili brezplačnega spletnega tečaja o Instagramu, kjer so jih mladi iz podjetja naučili osnov in načel tega družbenega omrežja.

Projekt so promovirali tudi številni slovenski influencerji, ki so na Instagramu pozivali svoje sledilce, naj svojim staršem in starim staršem odprejo profil. »Rogaška Slatina je domovanje mladostne energije, zato tudi letos s kampanjo nagovarjamo starejše, ki si želijo več od življenja, in jih vabimo, da se aktivirajo tudi na področju vseživljenjskega učenja, sodobnih trendov in digitalnih orodij,« je sporočil direktor

Javnega zavoda za turizem in kulturo Dino Markovinovič.

Najboljši granfluencer, ki bo v času natečaja s svojimi objavami najbolj navdušil in prepričal, bo nagrajen z oddihom v Rogaški Slatini za dve osebi.

Srednješolka naredila zanimivo maturantsko obleko Poglejte to maturantsko obleko in takoj vam bo postalo jasno, zakaj je obnorela splet ter navdušila na tisoče ljudi po svetu.

17-letna Ciara Gan je dekle, ki je pred kratkim zaključilo srednjo šolo na Filipinih. Izkazalo se je, da je izjemno nadarjena umetnica, njena ročno poslikana obleka je namreč na družbenih omrežjih osvojila srca tisočih ljudi. Ciara je obleko sama dizajnirala, sešila in ročno poslikala.

Izkušenj na področju šivanja pred tem ni imela veliko, ko se

je lotila dela, se je zanašala predvsem na videoposnetke z YouTuba. Obleko je šivala skupaj z mamo: »Da sva obleko končali, je trajalo približno mesec dni.« Ciara je na sešito obleko potem ročno naslikala čudovito cvetje. Šlo je za težek izziv, a je mnenja, da je bil več kot vreden vsakega truda. Najprej je bila prijetno presenečena nad pozitivnim odzivom svojih sošolk in sošolcev, nikakor pa ni pričakovala, da bo njena obleka zakrožila po vsem svetu in očarala modne navdušence.

17-letnica je zelo zadovoljna, da sta obleko naredili skupaj z mamo, saj trdi, da sta najboljši prijateljici. Ravno njena mama naj bi bila tista, ki jo je spodbudila, da bi obleko naredila sama.

Fotografijo obleke je delila na Twitterju, njena objava pa je hitro zbrala več kot štiristo tisoč všečkov. Ljudje po vsem svetu so bili osupli nad talentom mladega dekleta, ki nima veliko izkušenj s

šivanjem. Mnogi so ji predlagali, naj nadaljuje študij v smeri oblikovanja, sama pa se je odločila za naravoslovje.

Tudi metan ogroža naš planet Zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida je ključnega pomena za konec podnebne krize. Toda poročilo ZN o podnebnih spremembah poudarja potrebo po obvladovanju še bolj zahrbtnega krivca – metana, nevidnega plina brez vonja, ki bo v bližnji prihodnosti prinesel 80 -krat več toplotne energije kot ogljikov dioksid.

Po podatkih Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC) je koncentracija metana v ozračju zdaj višja kot kadar koli v zadnjih 800.000 letih, poudarja CNN. Zato je emisije metana treba hitro zmanjšati. Charles Koven, vodilni avtor poročila IPCC, pravi: »Najhitrejši način za ublažitev nekaterih podnebnih sprememb, ki se že dogajajo, je kratkoročno zmanjšanje metana. Če bi zmanjšali emisije metana,

bi nevtralizirali enega od virov segrevanja«. Če bi svet jutri prenehal oddajati ogljikov dioksid, poudarja Koven, globalne temperature ne bi padle še mnogo let, ker se plin zadržuje v ozračju.

Zmanjšanje metana je najlažji način za sprožitev spremembe globalne temperature v naslednjih 10 letih. Metan v naravi nastaja z vulkansko aktivnostjo in razkrojem rastlinskih snovi. Toda veliko večje količine se sproščajo v ozračje na odlagališčih odpadkov, v živinoreji ter v industriji nafte in plina. Metan sicer velja za gorivo, ki bo pomagalo pri prehodu na obnovljivo energijo, ker je učinkovitejši od premoga in oddaja manj ogljikovega dioksida. Za industrijo je namreč pomembno, da je po vsem svetu veliko zemeljskega plina, ki je poceni za izkoriščanje. Toda zagovorniki zemeljskega plina so prezrli nevarno grožnjo – ta plin lahko uhaja v ozračje in povzroči znatno dodatno segrevanje.

Globalne temperature so zdaj na 1,1 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, planet pa že trpi posledice v obliki ekstremnih požarov, velikih poplav, dolgotrajnih suš in smrtonosnih vročinskih valov. Poročilo IPCC ugotavlja, da je ustavitev emisij metana ključna za upočasnitev segrevanja. Znanstveniki zato ocenjujejo, da se morajo svetovni voditelji takoj odzvati na vse emisije toplogrednih plinov, ne le na ogljikov dioksid, ter sprejeti ustrezne ukrepe.

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 13

Kunigunda »srcali« utrip mladih kultur V Velenju bo še do sobote potekal 24.

Festival mladih kultur Kunigunda, ki obeta še tri koncertne večere v Letnem kinu in ustvarjalno delavnico ponovne uporabe Tina Felicijan

Velenje, 20. – 28. avgusta – V zrcalu letošnjega Festivala mladih kultur Kunigunda odseva predvsem kulturno-umetniška produkcija domačih ustvarjalcev.

S to gesto je organizacijska ekipa Mladinskega centra Velenje izrazila solidarnost s protagonisti kreativnega sektorja, ki so v boju za uresničevanje svojega poslanstva z epidemijo oziroma reakcijami na njene posledice dobili še en

13

REPORTAŽA

26. avgusta 2021

močan udarec. Kunigunda glede na razmere ambiciozno zastavljen program izvaja brez zapletov. Doslej je na razstavah, koncertih in performansih 'presrcalila' zborno velenjščino, poletne esence, straniščne prizore, hip hop, punk, eksperimentalni jazz in sodobno ljudsko glasbo, obleko v kožo, zvok v svetlobo, življenjsko zgodbo v monodramo, urbane športe, zeleno skulpturo, na okrogli mizi pa (lokalno) kulturo danes in jutri. 🔲

Danes (v četrtek) se bo ob 17. uri na Titovem trgu začela ustvarjalna delavnica ponovne uporabe S kolaži se pokaži. Ob 20. uri se bo v Letnem kinu začel koncert rock bendov JUT in 3tone. V petek, 27. avgusta, se bo ob 20. uri v Letnem kinu začel metal koncert lokalnih bendov Kaoz, Carnifliate, Marax, Snøgg in Something Small. Za zadnji večer, v soboto, 28. avgusta, pa je Kunigunda prihranila zvočne eksperimente Smrt boga in otrok, Tetameta in Rak3ta.

❱

Odgovor na vprašanje, kdo bi nas razumel, majkemi, najdete v podhodu Pošta, kjer je na ogled razstava o lokalnem pogovornem jeziku.

Prekaljena freestyle mačka Um in Kuna sta izvedla izvrsten performans v prostem slogu in pokazala mojstrsko improvizacijo. Na iztočnice občinstva sta na licu mesta ustvarila neponovljive rap skladbe. (Foto: Lara Lukše)

Hrvaški raper Marin Ivanović - Stoka je v monodrami Stara šola kreka izpričal svojo življenjsko zgodbo, prepleteno z zasvojenostmi in preusmerjeno z odvajanjem, ki je salve smeha utišala z zaprepadenostjo.

(Foto: Lara Lukše) Pri izvedbi performansa Ane Ščuka in Timoteja Rosca Cesarjeva nova oblačila sta sodelovali plesalki Plesnega studia N Zoja Krenker in Neja Veternik, odeti v vodotopno tkanino, ki je postopoma razkrivala kožo do popolnega očiščenja osvobojenega duha.

Foto: Andraž Fijavž Bačovnik

Punk zasedba nabritih mladeničev iz Velenja Cener, ki se je z divjaško glasbo, že posneto na pravkar predstavljeni EP plošči Za vse je dovolj!, in s komičnimi videospoti, zlahka prikupila občinstvu, med drugim vpije himno tretji razvojni osi: »F*kn tule asfalt!« (Foto: Andraž Fijavž Bačovnik)

Kunigunda se je začela z otvoritvijo razstave digitalne ilustratorke Maje Pučko (na sliki) z naslovom Eterično poletje. Ilustracije ženske na pustolovščini življenja z idilično naravo v magični atmosferi prikazujejo poletje kot stanje duha.

Capoeira je plesno borilna veščina, ki izhaja iz Brazilije. Vanjo se je dr. Tanja Tajnik zaljubila v študentskih letih. Veščina ima bogato tradicijo, razvili so jo afriški sužnji v svojem boju za svobodo na brazilskih tleh.

Borbo so zamaskirali v ples, zato vsebuje tako različne elemente in tudi tradicionalne afriške običaje. Gre za ples, glasbo, borilno veščino in gibanje, ki si je za svoj svetovni dan izbralo 3. avgust.

Capoeira je zaščitena kot svetovna kulturna dediščina

Dr. Tanja Tajnik je sicer doktorica znanosti, počne pa tudi druge stvari. Ji je pa v času študija tovrstna sprostite precej pomagala. Pipoca Academy je njena popoldanska dejavnost, ki pa se ji resnično posveča s srcem. »Kot zanimivost lahko povem, da v capoeiri vsaka oseba dobi svoj vzdevek, nadimek, po svojih telesni značilnosti in elementu.

Moj je Pipoca,« pove v uvodu.

Na vprašanje, kako in zakaj je povezana z Brazilijo, odgovori: »V Braziliji nisem nikoli živela, res pa tja redno zahajam na izobraževanja. Z njo sem se seznanila v študentskih letih. Bila sem plesalka, ko sem spoznala to veščino, ki je bila nekaj več, in me je gibalno zelo prevzela. Pod Unescom je celo zaščitena kot svetovna kulturna dediščina,« razlaga Tajnikova. »Sem oseba, ki da vsaki stvari priložnost, da jo morda prevzame.«

Za capoeiro ni omejitve v letih, če jo le želite spoznati in preizkusiti

Brazilija je znana po karnevalih, sreči, druženju, veselju, a je

V Braziliji, ki je njen drugi dom, je spletla mnoga prijateljstva Za učenje capoeire pri nas se ji zdi pomembno ohranjanje stika s kulturo, katere del je – V capoeiri vsaka oseba dobi svoj vzdevek, nadimek, po svojih telesni značilnosti in elementu, njen je Pipoca to le ena njenih podob. Tisto, kar se vidi. Skritega pa je še veliko več. Gre za deželo, polno nasprotij. Je hkrati mondena in revna, urejena in brez vsakega reda. »Iz njihove kulture sem se ogromno naučila. Ljudje so mi prirasli k srcu. So skromni in hvaležni.« Komu bi capoeiro priporočili? »Za obvladanje veščin je pomembno, da ima posameznik željo, da to veščino spozna.

Za rekreacijo in spoznavanje je dovolj, da se zabavamo. Če jo želimo učiti, pa je potrebnih več treningov. Namenjena je vsem ljudem, tako otrokom kot starejšim. Kot zanimivost lahko povem, da sem jo poučevala tudi v slovenskih ženskih zaporih na Igu, kjer sem varovankam omogočala rekreacijo. Zelo dobrodošla je tudi za otroke s posebnimi potrebami in tiste z Downovim sindromom, saj pomaga pri socializaciji. Na tak način preko igre spoznavajo šport.«

Dr. Tanja Tajnik: »Plesno borilne veščine capoeira se lahko loti vsak.

Prisotni smo na družabnih omrežjih, kjer si to veščino in treninge vsi, ki jih zanima, lahko tudi pogledajo.«

🔲

Jasmina Škarja

Capoeiro je poučevala tudi v slovenskih ženskih zaporih na Igu, kjer je varovankam omogočala rekreacijo. Veščina je zelo dobrodošla tudi za otroke s posebnimi potrebami in tiste z Downovim sindromom, saj pomaga pri socializaciji.

Strategija turizma do leta 2027

Nastaja trojezična knjiga o capoeiri

Tanja Tajnik sicer poučuje tudi ples ob drogu, ki pa je bolj prepoznaven, saj k temu veliko pripomorejo televizijski šovi. Prav tako gre za obliko umetnostnega plesa, ki ima kar nekaj privržencev. »Gre za prepletanje različnih elementov. Zanjo prav tako

stri. »Predstavljamo pa se tudi s pomočjo MO Velenje, saj se lahko predstavljamo ob različnih priložnostih in dogodkih. Svoje treninge objavljamo tudi na spletu. Lahko povem, da pripravljam tudi trojezično knjigo o capoeiri (v angleškem, slovenskem in brazilsko-portugalskem jeziku), ki bo ena redkih v slovenskem prostoru. Izšla naj bi do konca letošnjega leta,« je prepričana dr. Tanja Tajnik. Kdaj greste ponovno v Brazilijo? »Zelo me vleče tja, saj sem v vseh letih spletla mnoga prijateljstva. Imam to prednost, da sem se naučila brazilske portugalščine in se tudi v prostoru, ki je moj drugi dom, kar dobro

znajdem. To mi omogoča samostojne poti v Brazilijo, kjer sem bila tudi med pandemijo. Namesto enega sem zato ostala tam kar dva meseca. Zdi se mi pomembno ohranjati stik s kulturo, ki jo poučujem tudi pri nas,« še razlaga Tajnikova, ki se bo, če se bodo razmere znova zaostrile, hitro prilagodila in bo aktivnosti znova izvajala na daljavo. Težko jo kakšna situacija preseneti.

Cilji in želje za naprej? »Želimo širiti našo dejavnost. Pomembno je, da vedno znova navdušujemo ljudi. Želimo si, da nas povabijo organizatorji mestnih festivalov, da se predstavimo in gremo optimistično naprej.«

potrebujemo dobro telesno pripravljenost, moč in vzdržljivost.

Ples ob drogu je športno gimnastična plesna disciplina. Imamo mnoge nastope, pred nekaj leti

smo že izdali knjigo v angleščini, ki je pravzaprav prva knjiga v Sloveniji o plesu ob drogu, « pripomni in poudari, da redno sodelujejo tudi z brazilskimi moj-

Velenje – Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju z Mestno občino Velenje in Občino Šoštanj pripravlja novo Strategijo razvoja in trženja turizma v Velenju in Šoštanju za obdobje 2022–2027.

Ker gre za strateško zelo pomemben dokument, k sodelovanju vabi tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Kljub zahtevnemu obdobju verjamemo v moč sodelovanja in povezovanja. Z nadgradnjo razvoja turizma lahko pomembno prispevamo tudi k uspešnemu prestrukturiranju premogovne regije. Nova strategija razvoja turizma bo Šaleško dolino izpostavila kot trajnostno in zeleno destinacijo.

Skupaj z vsemi deležniki si želimo zastaviti skupno smer in uresničiti načrtovano.« Da bi bilo zbiranje mnenj in predlogov čim lažje in učinkovito, so za občane pripravili anonimno anketo, ki ne vzame več kot 5 minut in bo do 13. septembra 2021 do🔲 stopna na povezavi http://raziskave.ef.uni-lj.si/a/1186.

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 14

14 Ali veste, da je letos naše barve na olimpijskih igrah v Tokiu ponosno zastopala tudi 17-letna golfistka Pia Babnik, ki je kot najmlajša med 60 nastopajočimi končala na odličnem 34. mestu?

Tako je, tudi mladi igrajo golf. Pogosto slišimo stereotipne izjave, da je golf le za starejše ljudi ali pa da si ga lahko privoščijo le bogatejši. Pa to drži tudi za Velenje in naš golf klub?

POGOVOR

26. avgusta 2021

Golf ni samo za starejše in bogate Obiskala sem Golf klub Velenje, ki mi je to igro približal na izjemen način – Pravzaprav sem tako navdušena, da bom klub začela redno obiskovati

Golf na splošno

Golf so začeli igrati že v obdobju Rimljanov, sicer v malo drugačni obliki. Z ukrivljeno palico so udarjali usnjeno žogico. V 15. stoletju so na Danskem igrali podobno igro na ledu, Francozi in Belgijci pa na travnikih.

V 16. stoletju so na Škotskem v mestecu St. Andrews postavili prvo igrišče in napisali prva pravila, zato pravijo, da je Škotska zibelka golfa in da so oni izumili oz. iznašli golf. V dvajsetem stoletju se je golf razširil po vsem svetu, saj se je pocenil in so ga lahko začeli igrati različni sloji prebivalstva. Na svetu je več kot 60 milijonov igralcev golfa.

Golfišče ima praviloma 18 igralnih polj, ki imajo na koncu ravno in gladko košeno zelenico z luknjo, imenovano green.

Vsa polja, ki so različne dolžine, od 100 do čez 500 metrov, imajo predpisano število udarcev (par), s katerimi je treba žogico spraviti v luknjo. Cilj igre je žogico spraviti v luknjo s čim manj udarci. Pri golfu obstaja kar 14 različnih palic za različne situacije v igri. Golf je sicer zelo kompleksen šport. Zahteva dobro kondicijo, psihično pripravljenost, dobro koordinacijo in koncentracijo.

Golf v Sloveniji

Golf se v Sloveniji še razvija, marsikje v tujini pa je to povsem druga zgodba. Na primer v Ameriki velja za množičen šport, saj imajo veliko javnih igrišč, na katerih je mogoče

Velenje – Joga je način ravnanja s seboj, ki spoštuje čistost, sprejemanje sebe, samodisciplino, samoraziskovanje in zaupanje v višjo silo. To ohranja naš um miren. Vse oblike joge temeljijo na indijski filozofiji, ki bi ji na Zahodu težko našli tekmeca.

Temeljni tekst joge so Vede. To je najstarejši znan zapisan filozofski tekst, ki vsebuje temelje jogijskega znanja. Prejšnji ponedeljek sem se odpravila na drugo jogo v svojem življenju. Čisto prva, pred nekaj leti, je bila bolj podobna ritmični gimnastiki kot jogi. Pogosto učitelji oz. vaditelji joge na tečajih izvajajo prezahtevne položaje in vaje, ki jih obiskovalci sploh ne morejo izvesti ali pa so izvedene na napačen način, po možnosti z bolečinami v telesu in napačnim dihanjem.

Joga na Velenjskem gradu pod krošnjami grajskih dreves pa ni bila takšna. Na enega izmed bolj vročih dni v avgustu se je ob 17. uri v grajskem parku zbralo kar nekaj ljudi, ki je želelo jogi dati priložnost. Nekateri obiskovalci niso bili prvič na vadbi, kajti učiteljica joge Nina Časl to počne že nekaj let in si je v tem času ustvarila tesen krog ljudi, ki

igrati brezplačno. Igrišča za golf v Sloveniji se uvrščajo med najlepša evropska igrišča. Umeščena so v značilno pokrajino obrobja Panonske nižine, med vinograde in griče, pod alpske vrhove in v idilično kraško pokrajino. V Sloveniji imamo približno 10 igrišč z 18 luknjami, med njimi je najbolj znano igrišče na Bledu. To igrišče je tudi najstarejše in največje v Sloveniji. Golf je pri nas sicer vedno bolj dostopen, prav tako igrišča.

Golf klub Velenje

Golf Klub Velenje ima dolgoletno tradicijo. Ustanovljen je bil leta 1999, član Golf zveze Slovenije pa je od leta 2000. Šteje že več kot 260 članov.

Vsako leto klub izvede pet ligaških turnirjev, več srečanj članov in srečanja z drugimi klubi.

Večina klubskih aktivnosti pa se odvija na vadbišču ob Škalskem jezeru. Odvijajo se redni treningi mladinske selekcije, tečaji in vadba golfa, vadbišče pa redno obiskujejo člani našega in drugih klubov. Predsednik Golf kluba Velenje je Matjaž Meža.

»V Velenju je bilo včasih več mladih, ki so igrali golf.

Pred približno desetimi leti smo bili državni prvaki Velenjčani. Bila je zelo močna generacija. Sedaj pa to zanimanje mladih upada, predvsem zaradi staršev, ki imajo vedno daljše službe, do 17., 18. ure popoldne.

Včasih je bila služba do 14. ure, pa je bil potem še cel dan na razpolago,« pravi Dušan Jeriha, vodja igrišč.

Dnevi odprtih vrat

Zanimanja za golf v Velenju še ni veliko. Temu najbrž botruje mišljenje, da je golf drag in eliten šport ter da ga igrajo samo starejši. Pa ni tako. Vse dokaze sem dobila prav v Golf klubu Velenje, kjer vsak ponedeljek med 17. in 19. uro organizirajo dneve odprtih vrat za negolfiste, ki želijo brezplačno pobliže spoznati ta šport. Pričakal me je vodja igrišč Dušan Jeriha, ki me je izjemno prijazno sprejel in mi najprej povedal nekaj o zgodovini golfa ter o osnovnih pravilih igre, obnašanju na igrišču in bontonu. »Tako kot pri vsakem športu je potrebna va-

ja, nekaj več časa na začetku, da dobiš občutek. Seveda, če si športnik, gre vse skupaj malo hitreje. Pravijo, da moraš udariti tisoče in tisoče žogic, da veš, kam bo ta res odletela. Golf je zelo kompleksen šport in marsikdo že na začetku obupa, ker misli, da bo udaril trikrat in bo lahko že tekmoval. Potrebna je vaja in volja, tako kot pri vseh stvareh, ki si jih resnično želiš,« je povedal Dušan. Po predstavitvi sva odšla na igrišče, kjer sem se spopadla s prvimi udarci. Kot vodja je bil Dušan zelo potrpežljiv, popravljal mi je telesno držo, tehniko, udarec itd.

Dolžina udarca ni povezana z

močjo, kot si marsikdo predstavlja. Pomembni sta tehnika in sproščenost rok. Ko mi je po nekaj poskusih uspel približno lep udarec, sem bila presrečna.

Dostopnost v Velenju

Z dnevi odprtih vrat želijo v Golf klubu Velenje golf približati vsem radovednežem, ki bi se želeli preizkusiti v tej kompleksni igri. Da je golf tudi za mlade, nam je dokazala že naša olimpijka Pia Babnik. »V Velenju je bilo včasih več mladih, ki so igrali golf. Pred pribliižno desetimi leti smo bili Velenjčani državni prvaki. Bila je zelo močna generacija. Sedaj pa zanimanje pri mladih upada, predvsem zaradi staršev, ki imajo vedno daljše službe, do 17., 18. ure popoldne. Včasih je bila služba do 14. ure, pa je bil potem še cel dan na razpolago,« razlaga Dušan.

Pa je golf dostopen?

Morda ne v najprestižnejših klubih v Sloveniji, v Velenju pa zagotovo. V klubu imajo vadišče, ki obsega nekaj več kot pet hektarjev površine. Poleg vadi-

Joga pod krošnjami dreves Joga je najstarejši nauk o ravnovesju telesa, uma in duha. Tudi letošnje poletje jo lahko pod krošnjami grajskih dreves izvajate v parku Velenjskega gradu, pod vodstvom Nine Časl, sodelavke Muzeja Velenje in certificirane učiteljice joge.

❱

Dogodke in prireditve Muzeja Velenje lahko spremljate na njihovi spletni strani in na Facebooku, za več informacij pa lahko pišete na njihov mail ali pokličete na njihovo telefonsko številko.

Rekli so ❱ so redni obiskovalci njene joge. Izvedbo enourne joge je prilagodila obiskovalcem, kar zna narediti samo izkušen vaditelj.

Ob ptičjem petju in šelestenju listov nas je dobro vodila skozi vaje, ki so nam pomagale, da smo

usmerjali naše misli zgolj na eno stvar. To pripelje do umiritve uma. Joga je sicer meditacija.

Popolna umiritev uma in pot do končnega cilja joge – spoznanja resnice, samouresničitve, notranje svobode, osvoboditve od vezi, zaradi katerih trpimo. Ob koncu nam je za umiritev zaigra-

šča je urejeno tudi vadbeno igrišče s tremi luknjami in skupno dolžino 465 m.

Ko sem primerjala športe v Velenju, sem ugotovila, da je golf tu med cenejšimi športi.

Eno košarico žogic si lahko izposodiš za 3 evre, za člane kluba le za 2. Če želiš poskusiti igrišče s tremi luknjami, je cena 7 evrov, cena za člane pa samo 5. Izposodiš si lahko tudi palice.

V klubu imajo tudi profesionalnega trenerja. Če se želiš preizkusiti na igriščih z 18 luknjami v Sloveniji ali drugje v tujini, pa moraš opraviti izpit oz. licenco.

Opraviš ga lahko tudi v velenjskem klubu, stane pa 100 evrov.

V to ceno vključujejo predavanja o teoriji golfa, 12 učnih ur s trenerjem, na koncu pa še izpit.

Cena je tako izjemno ugodna. »Izpit je potreben na vseh golf igriščih (v golf klubu Velenje ni potreben za igranje). Z izpitom dokazuješ svoje znanje o golfu, o igriščih, da jih ne poškoduješ, in o bontonu na igriščih. Gre predvsem za varnost, golf je lahko zelo nevaren šport, zato je potreben tečaj, podobno kot pri smučanju,« je povedal Dušan.

Vabijo mlade

V Golf klubu Velenje si želijo večjega obiska, šport želijo približati tudi mladim. Sedaj, ko sem na lastne oči razvozlala uganke stereotipov golfa, med drugim, da je le ta samo za starejše in bogate, moram reči, da nič od tega ne drži. Pravzaprav vsem priporočam ’golf izkušnjo’. Velenjčani smo lahko izredno veseli, da imamo tako lepo urejeno igrišče in vadišče s pogledom na naša jezera, cenovno tako zelo dostopno v primerjavi z drugimi mesti. Izkoristimo možnost, ki nam jo golf klub ponuja, jaz jo definitivno bom!

Golf klubu Velenje pa najlepša hvala za tako lepo izkušnjo! 🔲

Lara Oprešnik

la še na tibetanske posode, koshi zvonček in činele, ki v jogi pomagajo do prizemljitve, izhoda iz meditacije.

Nina Časl, ki izvaja Jogo v parku, je sodelavka Muzeja Velenje in tudi certificirana učiteljica joge z večletnimi izkušnjami poučevanja, ki vsebino muzeja spretno povezuje z izvajanjem asan. Pravi, da imajo jogijske asane na človeka pozitivne učinke, ki so opazni v umirjenosti uma, sproščenosti in prožnosti telesa, z redno prakso joge pa se začenja tudi odkrivanje samega sebe. Tako se ob 'muzejski jogi' otroci in odrasli dobro počutijo, naredijo nekaj dobrega za svoje zdravje, zraven pa spoznajo še kakšno zanimivost iz zgodovine Šaleške doline. 🔲

Lara Oprešnik

Nina Časl: »S prenovljenim parkom Velenjskega gradu je Muzej Velenje v letu 2020 pod krošnjami grajskih dreves pridobil privlačne površine za izvedbo različnih dogodkov in prireditev v naravi. Te zelene površine s pridom uporabljamo. Tako smo tudi letos v poletnih mesecih večkrat izvedli Jogo v grajskem parku, ki je dogodek za odrasle, v mesecu avgustu pa tudi Počitniško jogo v parku za otroke, kjer smo spoznavali zgodbo grajskega parka nekoč in danes. Tako so otroci spoznali grofično Bianco, ki je pred letom 1892 ob svojem Velenjskem gradu dala urediti park, raziskovali smo drevesa, ki rastejo v parku, ter se preizkusili v poslikavi in okrasitvi drevesnih listov in kamenčkov.«

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 15

Spodbuda za aktivno in okolju prijazno življenje

'Pomagati je naše poslanstvo' V spomladanskem času so usposobili in kupili računalnike, tiskalnike, donirali živilske pakete in higienske papirnate brisače, spomnili pa so se tudi na prizadete v potresu v Petrinji

Možnost najema električnih koles tudi v Hotelu Paka Velenje – Zavod za turizem Šaleške doline in številni lokalni ponudniki, med njimi tudi Hotel Paka, so pridobili nov znak Green&Safe, pod katerim Slovenska turistična organizacija združuje odgovorne potovalne standarde, ki vključujejo visoke higienske standarde in protokole ter dodatna trajnostna priporočila za turistične ponudnike in destinacije. Za standarde, ki so vključeni pod ta znak, je Slovenija med prvimi državami na svetu pridobila tudi znak Safe Travels Svetovnega potovalnega turističnega sveta. Z aktivnostmi, ki temeljijo na varnosti, odgovornosti in trajnosti, povečujejo zaupanje gostov, da sta Šaleška dolina in Slovenija zeleni ter varni turistični desti-

15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

26. avgusta 2021

naciji.

Poleg tega, da so v Hotelu Paka že dolgo tega uvedli ekološko embalažo za goste, ki hrano prevzemajo v restavraciji, so prejšnji teden v okviru Safe Travels začeli z novo ponudbo za goste hotela in tudi za zunanje uporab-

kolo visoke kakovosti, za štiri ure vožnje ali pa za cel dan. Uporabniki imajo tudi možnost najema navadnih koles oziroma kakovostnih koles Pony. Kot gost hotela ali pa zunanji uporabnik lahko s kolesi potujete tudi v okviru organiziranih izletov, ki jih imajo

nike. Gorenje Gostinstvo je financiralo štiri električna kolesa, ki spodbujajo potovanja s kolesi in ne z avti, katerih izpušni plini niso prijazni okolju. Vsak dan v dnevu med 8. in 20. uro lahko v Hotelu Paka najameš električno

v ponudbi v Hotelu Paka in v okviru drugih storitev Gorenje Gostinstvo.

Gre za majhne premike, a za velike korake v smeri prizadevanja za zelene izboljšave. 🔲

Lara Oprešnik

Člani Lions kluba Velenje, ki ves čas z različnimi dogodki in aktivnostmi zbirajo dobrodelna sredstva in pomagajo pomoči potrebnim, imajo novo vodstvo. Novi predsednik je Radivoj Mohorič, tajnik kluba pa Aleš Dremel. Dosedanji predsednik Robert Bosilj pove, da so se v lionističnem letu 2020/2021 člani Lions klub Velenje v živo sestajali v obdobju od septembra 2020 do sredine oktobra 2020. Vsa naslednja srečanja so potekala po spletu, ker so se dogovarjali

loti uresničen zaradi omejitev, ki so bile posledica epidemije. »Člani društva smo sodelovali v akciji Viški hrane, ki je kljub omejitvam potekala nemoteno, z zbiranjem in razdeljevanjem hrane iz štirih trgovskih centrov v Velenju. Akcijo v Velenju izvajamo skupaj z Rotary klubom, Rdečim križem in Mladim forumom SD. Srednji šoli za storitvene dejavnosti v Velenju smo donirali nekaj računalnikov in organizirali zbiranje rabljenih.

Enajst smo jih posodobili in

člani in jih predali Srednji šoli za storitvene dejavnosti. Izpostavil bi še donacijo živilskih paketov Bolnišnici Topolšica novembra lani, ki smo jo organizirali skupaj z Distrikt 129 in podjetjem Lidl Slovenija ter donacijo higienskih papirnatih brisač Domu za varstvo odraslih Velenje in Centru starejših Zimzelen.

Spomnili smo se tudi na pomoč prizadetim v potresu v Petrinji in donirali Lions zvezi Hrvaške 200 evrov. Smo si pa člani društva konec februarja vzeli tudi

Člani so se februarja podali na pohod na Smrekovec, ki je bil izveden v skladu z navodili NIJZ.

o organizaciji dobrodelnih akcij ter se seznanjali z dogajanji v akcijah, ki jih je organiziral tudi Distrikt 129 in pri katerih so tudi aktivno sodelovali. »Udeležili smo se tudi seje kabineta guvernerja ter sestankov v coni,« nadaljuje Bosilj, ki razloži tudi, da program dela, ki je bil predstavljen na prvem srečanju v septembru 2020, ni bil v ce-

pripravili za ponovno uporabo.

Iz sredstev društva in donacije naših članov (450 evrov) smo kupili računalniške komponente za posodobitev in dva nova prenosnika. Vsi računalniki so bili donirani dijakom, ki so se učili na daljavo in niso imeli svojih računalnikov. V spomladanskem času smo prav tako usposobili tiskalnike, ki so jih donirali naši

čas (ko je bila priložnost za to) in se podali na pohod na Smrekovec, ki je bil izveden v skladu z navodili NIJZ, kar pa ni pokvarilo razpoloženja,« je še povedal bivši predsednik društva Robert Bosilj, ki računa, da bodo lahko člani kluba tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh pomagali pomoči potrebnim. 🔲

jš

Pri nas se igra nogomet

Šoštanj – Če se v poletnih dneh sprehodite po ulicah Šaleške doline, boste ob popoldanskih urah zagotovo zagledali polna nogometna igrišča. Tam se zadržujejo mladi, pa tudi malo starejši, ki se pogosto dogovorijo in organizirajo tako rekreacijo malega nogometa na domačih nogometnih igriščih. Pogosto to zahteva veliko organizacije, ker sodelujejo tudi fantje, ki že imajo svoje družine in službe. A če si vztrajen, je vse mogoče, pravijo. Lepo je videti športno aktivne mlade, ki skrbijo, da se javne športne površine

ne zaprašijo, hkrati pa se v krogu različnih generacij povezujejo.

V tem povezovalnem duhu so mladi to soboto v Šoštanju organizirali 1. Turnir v malem nogometu. Turnir se je začel v soboto, ob 9. uri zjutraj, ter potekal do poznih večernih ur. Da smo v Šaleški dolini aktivni, pove informacija, da se je na turnir prijavilo 12 nogometnih ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine. V Šoštanju se igra in podpira nogomet, o čemer priča ogromna udeležba na dogodku. Mladi, pa tudi mladi po duši, so ob dobri pijači ter odličnih Križnikovih čevapih intenzivno spremljali tekme ter strastno navijali. Za dobro razpoloženje je poskrbel zgovoren didžej, v okviru dogodka pa so potekale tudi raznovrstne igre za starejše in za otroke. Med turnir-

jem je število obiskovalcev le še naraščalo. Po skupinskem delu so nastopile tekme za četrtfinale, polfinale, odvili sta se revijalna in finalna tekma. Po dramatičnih nogometnih bojih ter vrhunskih nogometnih predstavah malega nogometa, ki ga sicer strokovno imenujemo tudi futsal, je v finalu z rezultatom 2 : 1 zmagala ekipa KB Gradnje. Premagala je domačine, ekipo Na ribiški Šoštanj, ki je zasedla 2. mesto. Nagrado za naj strelca je prejel Urban Bukovič, nagrado za naj igralca Elvir Halilović, nagrado za naj golmana pa Stefan Turinski. Šport je v tem koronskem času izjemno pomemben, kot pravi grški rek, gre za zdrav duh v zdravem telesu, zato podprimo mlade pri organziciji športnih dogodkov. 🔲

Lara Oprešnik

Spet bodo zvenele prešmentane citre Velenje - Tudi letošnji citrarski festival bo združen v en večer brez tujih citrarskih gostov, citre pa bodo v Velenju spet zapele ob dveh izvajalcih danes zvečer ob 19. uri pred Domom kulture Velenje. Izjemne slovenske citrarje bo predstavljal Dejan Praprotnik, uveljavljeni citrar, ki je že navduševal obiskovalce festivala tako v duetu, kot s solo nastopi. S citrami je v zadnjih 30 letih nastopal že več kot tisočkrat. Z njimi je lansko leto osvojil Triglav in na njem tudi

zaigral. Na vrh je prišel kar preko zahtevne plezalne slovenske smeri. Na očaku je seveda najbolj zazvenela himna naše najvišje gore Oj, Triglav moj dom …

V večernem programu bo nastopil še trio Ubrane strune iz Griž, ki prisega na strunske instrumente, citre, kitaro in bas kitaro.

Skupina deluje od leta 1982. Na njihovo pobudo so se leta 1986 v njihovem kraju začela prepoznavna srečanja citrarjev – revija Zlate citre. Zasedbo zdaj že nekaj let

sestavljajo Božo Trnovšek – citre in vokal, Januš Grobelnik – kitara, vokal in Tilen Trnovšek – bas kitara in trobenta. Člani tria so nepogrešljivi na kulturnih in družabnih dogodkih v domačem kraju, po Savinjski dolini in tudi širše. Ohranjajo tradicijo ljudskega muziciranja in prepevanja, lotijo pa se tudi kakšne popevke in starejših narodnozabavnih napevov. Če bo vreme slabo, bo koncert v Domu kulture. 🔲

. 202 1: 20.–30. 8 KUP VSAK NA ŠOLSKIH ŠČIN POTREB IMO NAGRAD A KI V Z DESET STI VR EDNO SKUPNI 1.000 €!

nazaj v šolo

Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana

V soboto je v Šoštanju potekal 1. Turnir v malem nogometu

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 16

16 VIP CUP teniški turnirji, ki jih že dolga leta organizirata oče in hči, Marjan Gaberšek in Marjetka Gaberšek Golež, so že tradicionalni in dobro poznani. Preteklo soboto se je ob Velenjskem jezeru odvijal že triintrideseti po vrsti. Poleg tradicionalnega teniškega tekmovanja so pripravili tudi tekmovanje v golfu, metu žoge v boben in v najnatančnejšem teniškem servisu. Posebna nota dogodka je bila tudi letos dobrodelnost. Ček v višini tisoč evrov je podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević predala direktorici VDC Saša, enota Ježek Velenje, Darji Fišer, ki je povedala, da je gesta turnirja, ki jim vsako leto priskoči na pomoč, zelo lepa. »Vsa leta smo vlagali denar v aktivnosti in svoje lastne programe. Z denarjem, ki smo ga prejeli doslej, smo opremili delavnico gline in lesno delavnico. Letošnji izkupiček bo namenjen opremi bivalne enote Velenje, za katero že imamo sklep o potrditvi programa za izgradnjo prizidka k obstoječemu centru, ki bo namenjen namestitvi odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.

Neskončno se veselim in komaj čakam, da gradnja steče,« je bila optimistična direktorica VDC Saša, katere moto v življenju je, da nič ni nemogoče. »Če je nemogoče, realizacija samo malo dlje traja. Vseh idej, ki so v korist uporabnikom, in idej, ki jih lahko z ekipo zaposlenih izpeljemo in se jih da uresničiti, nikoli ne zmanjka.«

ŠPORT

26. avgusta 2021

Tenis turnir v znamenju dobrodelnosti uspel Na 33. VIP CUP turnirju igrali vrhunski tenis – Posebna nota dogodka je bila tudi letos dobrodelnost – Tekmovanja se je udeležilo več kot dvesto obiskovalcev, od tega petdeset tenisačev

Na glavnem turnirju sta zmagala Tomaž Štrafela in Milan Pečovnik - Pidži, drugo mesto sta zasedla Jadranka Foster in Ivan Kapitler. V tolažilni skupini sta slavila Bojan Glavač in Slavko Košenina, ki sta premagala Jureta Mlakarja in Iztoka Morija. V metu žoge v boben je zmagal Dušan Hočevar, v golfu z enim udarcem Robert Šmid, v najnatančnejšem servisu pa Janez Drobnič.

Gostje VIP CUP turnirja so bili tudi letos dobrodelni. Podžupanja Aleksandra Vasiljević je direktorici VDC Saša predala ček v višini tisoč evrov.

❱

Zadnja leta opažamo, da tekmovalci igrajo na zelo visokem nivoju in prikažejo vrhunske teniške dvoboje.

Tudi letos pisana paleta obiskovalcev

Tekmovanje, ki se ga je udeležilo več kot dvesto obiskovalcev (petdeset je bilo tenisačev), je potekalo ves dan. Športno aktivni so bili lahko vsi gostje, ki so jim omogočili pokušino pijač in hrane slovenskih proizvajalcev, večer pa so zaključili s prireditvijo in podelitvijo pokalov, ki sta jo popestrila tudi duo Chateau. Je bila odločitev za pripravo letošnjega turnirja zaradi znanih razmer težka? Marjetka

Hitri travniki, blatne drče, visoki skoki, ostre skale in raztreščene poti – to so podlage, po katerih s hitrostmi tudi tja do sto kilometrov na uro drvijo najboljši gorski kolesarji in kolesarke v spustu na svetu. Mednje sodi tudi 27-letna Monika Hrastnik iz Lepe Njive pri Mozirju. Dekle z vzdevkom Mona, ki jo zaradi njenega partnerja in člana njene ekipe Mirana Vauha nekateri uvrščajo tudi med občanke Šaleške doline, v tem adrenalinskem športu že nekaj časa piše uspešne zgodbe. Pred nedavnim je na tekmi v Mariboru drugič osvojila naslov evropske prvakinje (mimogrede, v letih 2016 in 2019 je bila evropska podprvakinja), na tekmi za svetovni pokal pa je pristala tik za stopničkami in s tem dosegla najboljšo uvrstitev na domačih tekmah najvišje ravni. Pred nedavnim evropskim prvenstvom je osvojila še peti naslov državne prvakinje. Njena doslej najboljša uvrstitev na svetovnem prvenstvu je tretje mesto, ki ga je osvojila lani v Leogangu v Avstriji, in na to je najbolj ponosna. Tudi na naziv najboljše športnice v Zgornji Savinjski dolini, ki ga je preje-

Gaberšek Golež: »Ne, skrbno smo spremljali epidemiološko situacijo in se meseca maja, ob koncu tretjega vala, odločili za organizacijo. Res je, da morajo gostje zaradi preverjanja pogojev PCT malo dlje počakati, saj si želimo, da je druženje ne samo zabavno, temveč tudi varno,« je poudarila in se zahvalila Sergeju Rusu, dr. med, speciali-

stu splošne medicine, za pomoč pri organizaciji testiranj obiskovalcev. Veseli jo, da gostje, tako poslovneži kot ljudje iz zabavne industrije, na turnir prihajajo iz vse Slovenije in iz leta v leto prikažejo vrhunske teniške dvoboje. »Tudi letos prihajajo s Primorske, z Gorenjske, Dolenjske, iz Prekmurja in lokalnega okolja. Vsi lahko tekmujejo.

Bodisi v teniških dvojicah, golfu z enim udarcem najbližje zastavici, metom žoge v centrifugo in za najnatančnejšo servo,« je dodala organizatorka turnirja.

Pomembno je druženje in navezovanje novih poslovnih stikov

Kot je na teh tekmovanjih običajno, so ta namenjena tu-

di medsebojnemu druženju in navezovanju novih poslovnih stikov.

Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer: »Tenis igram amatersko, vsekakor preredko, da bi lahko računal na vidnejšo uvrstitev. Več prostega časa preživim v hribih in pohodnih čevljih kot na peščenih igriščih. Na tenis turnirju sem bil že večkrat prisoten, na srečo sem si tudi letos lahko vzel nekaj časa za šport in druženje, ki mi tudi terminsko ustreza.«

Vse je mogoče Monika Hrastnik iz Lepe Njive pri Mozirju še za naslov svetovne prvakinje v gorskem kolesarskem spustu – Tudi za naslednje leto pogodba s francosko ekipo – V jeseni čas za pisanje diplome la dvakrat, letos pa se je prvič okitila še z nazivom najboljše športnice Maribora. »Vsak tak dosežek mi pomeni veliko. Je dobra motivacija za naprej in nekaj, kar potrjuje, da delamo v pravo smer,« je komentirala.

Cilja na stopničke

Je bila nedavna osvojitev naslova evropske prvakinje v gorskem kolesarskem spustu v Mariboru pričakovana? »Želela sem si ga, vendar sem tudi vedela, da so punce zelo hitre in da ne bom smela narediti napake, da bom morala odpeljati tako, kot znam.« Vesela je, ker so se ji priprave na to preizkušnjo obrestovale, srečna, ker je s tem razveselila tudi svoje številne navijače, ki so jo bodrili ob progi. Med njimi so bili njeni družinski člani, sorodniki, prijatelji. Bili so glasni, pravi. Kdo

27-letna Monika Hrastnik je pred nedavnim v Mariboru osvojila naziv evropske prvakinje v gorskem spustu (foto: osebni arhiv)

je bil najbolj nadušen? »Vsi me podpirajo, mi stojijo ob strani. Še sreča, da je imela mama očala, da se ni videlo njenih solznih oči. Me podpirajo, jim pa, sploh

staršem, ni lahko.« V teh dneh je že na prizorišču ene najzahtevnejših preizkušenj – na svetovnem prvenstvu v gorskem spustu v Val di Solu v Italiji. Bo

naslovu evropske dodala še naziv svetovne prvakinje? »Proga mi leži, mi je všeč, menim, da sem dobro pripravljena, čeprav je kar naporno, ker si dirke sledijo ena za drugo. Vse je mogoče. Marsikaj bo odvisno od vremena, počutja, sreče … Ciljam na stopničke, kaj bo, pa bomo videli. Pustimo se presenetiti.« S preizkušnjo v Italiji sezone še ne bo konec. Šele začeli so z drugo polovico tekmovalnega obdobja, pojasni. Čakajo jo še tri dirke za svetovni pokal, ena v Švici in dve v Ameriki. »Bo treba še delati, dati vse od sebe, da končamo sezono najbolje.«

S francosko ekipo pogodba še za naslednje leto

Monika je članica Društva gorskih kolesarjev Pohorje in poklicne francoske ekipe Dor-

Janko Potočnik: »S tenisom sva eden do drugega še vedno zelo spoštljiva, saj ga igram zgolj rekreativno, enkrat tedensko v teniški ligi v Topolšici. Računam na ugoden žreb in dobro igro, kljub precej vročemu poletnemu ozračju.« Jure Marjanovič: »Tenis igram rekreativno. Priznam, da sem ga včasih igral bolj pogosto kot danes, kar pa ne pomeni, da se ne bom boril do konca. Na turnirju sem prisoten zadnjih šest let, zato vem, da gre v prvih dveh kolih bolj za zabavo, v nadaljevanju pa zelo zares. Lahko se pohvalim, da je bila moja najboljša uvrstitev do sedaj zmaga, vendar letos nisem v takšni formi, zato so moja pričakovanja malo skromnejša.« Mag. Iztok Mori, direktor občinske uprave MO Velenje: »Ne bi se ravno hvalil, da sem dober tenisač, ga pa igram že nekaj let.

Zavedam se, da je glavni namen turnirja druženje, spoznavanje novih ljudi in uživanje v igranju tenisa po svojih zmožnostih.

Priznam, da sem letos prvič zbral pogum, da se odločim za tekmovalni del in ugotovim, do kod sežem na tem rekreativnem turnirju.« Anton Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti MO Velenje: »Moram reči, da sem na turnirju nastopil že tridesetkrat, toliko časa tudi igram tenis. Čeprav je najpomembnejše druženje, želim poseči tudi po kakšnem vidnejšem rezultatu.

Večkrat do sedaj sem že prejel pokal v tolažilni ekipi, igral tudi že v finalu, je pa res, da je iz leta v leto težje, saj nastopa vedno več mladih. Pomembno se mi zdi, da še vedno enkrat tedensko, ob torkih, s prijatelji igramo dvojice, čeprav moramo zaradi zdravja že kar paziti nase. Računam, da bo Iztok Mori prišel više in bova dobro zastopala občinsko upravo. Se bom pa tudi sam boril po svojih najboljših močeh.« 🔲

Jasmina Škarja

val AM. Letos že tretje leto, pred nedavnim je podpisala pogodbo še za prihodnje leto. »To je res kul. Ne vem, če se lahko reče poklicna pogodba, je pa res, da mi zagotavljajo vse pogoje za dober trening, tekme, da nimam stroškov, kar je pomembno.« Monika uživa v hitrosti, adrenalinu, dogajanju. Če ne bi bila gorska kolesarka v spustu, pravi, bi izbrala kakšen drug adrenalinski šport. V prostem času pleza, plava, smuča, se ukvarja s hojo, zlasti pozimi pa zelo rada pomaga očetu v mizarski delavnici, kjer rezlja nakit iz lesa, izdelala je tudi že nekaj miz. Se vidi v tej dejavnosti? »Tudi to mi je v užitek, nekaj, kar me sprošča. Ne vem, s čim se bom še ukvarjala v prihodnje. Vsekakor je pred mano še ena študijska obveznost. Sem namreč absolventka Fakultete za polimere v Slovenj Gradcu. Za mano so že vsi izpiti, tudi praksa v podjetju Turna v Šoštanju, v jeseni pa me čaka diploma,« je sklenila Monika Hrastnik. 🔲

Tatjana Podgoršek

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 17

Triglav vztraja na vrhu, Rudar nič več na dnu Novinka v ligi Ilirija do prve zmage, Jadran in Brežice še brez nje Uresničile so se besede Rudarjevih trenerjev, da rezultati prvih treh krogov, v katerih so nanizali prav toliko porazov, niso bili odraz njihove kakovosti.

Na gostovanje v Dekane so odpotovali odločeni, da prekinejo niz porazov. V 18. minuti je Gašper Jovan zadel (to je bil edini gol na tem srečanju) za njihovo prvo zmago v novi tekmovalni

Zmagati želijo tudi jutri proti Nafti, da bi uspeh v Dekanih dobil pravo težo. Prve zmage v aktualnem prvenstvu se je skupaj z Rudarji veselila tudi ljubljanska Ilirija, nanjo pa še čakajo Brežičani, Dekančani in Krčani. S točkovno bero v prvih štirih krogih so gotovo precej zadovoljni tudi nogometaši Rogaške, prav tako novinci. Ob

Tako kot vodilni Gorenjci je brez poraza tudi šesto Primorje.

Sicer pa so Rudarji tudi dvoboj proti Jadranu začeli s spremenjeno zasedbo, ker pač trenerji očitno še iščejo udarno ekipo. Med drugim prvič ni bilo v začetni zasedbi rahlo poškodovanega kapetana Kristijana Bariča, prvič pa je na klopi obtičal tudi Amadej Vošnjak.

va in favoriti ne zmagujejo vedno. Za zdaj sta izjema le Triglav in Gorica, ki pa je tudi že izgubila (s Triglavom v prvem krogu, op. p.). Škoda, da nam ni uspelo velike posesti žoge izkoristiti proti Beltincem. Če bi se to zgodilo, bi bili sedaj v prvi polovici lestvice. Vemo, preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa prihodnost. Skratka, učimo se na napakah. Obenem verjamem, da ne bomo več tako radodarni, kot smo bili v prvih treh krogih. 🔲

S. Vovk

Iz Chelsea v Rudar Do konca prestopnega roka (sklenjen bo z zadnjim dnem tega meseca) naj bi dobili še kakšnega igralca, nekoga, ki ima nos za gol.

Pred dnevi pa je kot posojeni igralec angleškega Chelsea k njim prišel nabirat slovenske drugoligaške izkušnje dvajsetletni Hrvat Karlo Žiger.

Verjamejo, da se bo trdo delo na treningih vse bolj odražalo na tekmah

sezoni. Skoraj s sredine igrišče je prejel globinsko podajo na levi strani. Z žogo je izigral enega izmed domačih igralcev in stekel z njo v kazenski prostor ter z dobrim udarcem presenetil vratarja, ki je bil preveč izven vrat.

V nadaljevanju so imeli gostje tudi nekaj sreče, saj so domači zapravili najstrožjo kazen. Vratarja Kristijana Sekulića, ki se je sicer vrgel na pravo stran, je rešila vratnica. S prvimi točkami so trenutno trinajsti, njihovi sobotni gostitelji, Krško in Brežice, pa s po dvema na zadnjih dveh mestih.

Velenje – Po napornem epidemijskem letu otroci letošnje poletje še toliko bolj potrebujejo sproščujoče aktivnosti, zabavo ter sožitje z naravo. Športna Zveza Velenje s finančnimi sredstvi, ki jih omogoča Mestna občina Velenje, letos že 19. leto zapored organizira Poletne športne tabore Zmaga Kuštrina. Ker so prepričani, da starši svojim otrokom želijo le najboljše, so se tudi letos potrudili in na dveh lokacijah v Velenju pripravili nepozaben program Športnih počitnic za vse.

Če ne daš, dobiš Dravograd v izdihljajih tekme do zmage nad Šmarčani Dravograd – Nogometaši Šmartna 1928, ki po letu dni igranja v drugi ligi nastopajo spet v tretji, v drugem krogu niso izboljšali svojega točkovnega izkupička.

Na gostovanju v Dravogradu so izgubili z 1 : 3.

Gostje so začeli dvoboj zelo odločno in že v četrti minuti z golom Davida Hrastnika povedli z 1 : 0. Dokaj hitro, že v 20. minuti, pa so Korošci izničili njihovo prednost. Kazalo je, da bodo gostje vendarle dobili točko. Imeli so priložnosti, toda žoga ni letela tja, kamor so želeli. Ponovilo se je nenapisano ulično pravilo, če ne daš, dobiš in izgubiš. V izdihljajih tekme so Dravograjčani s še dvema goloma dosegli popolni preobrat.

S samo eno točko so Šmarčani na enajstem mestu. Za njimi so Videm pri Ptuju, Zreče in Posavje Krško, ki nimajo še nobene.

Na prvih dveh mestih sta s po šestimi Dravinja in Bistrica. Konjičani so na svoji zelenici nasuli gostom iz Krškega kar pol ducata žog v mrežo, a svojo ohranili nedotaknjeno. Bistričani pa so na Prevaljah s 4 : 0 zmagali nad Korotanom. 🔲

vos

TAKO so igrali

dveh porazih se lahko pohvalijo z dvema zmagama in s šestimi točkami. Trenutno so na sorazmerno visokem sedmem mestu.

V tem krogu so gostili Biljence in jih nazaj na Goriško odpravili z gladkim 3 : 0. Največ golov so videli ljubitelji nogometa v Novem mestu, kjer je Krka s 4 : 0 'poplavila' Brežičane. Z najbolj dolgočasnimi 0 : 0 se je končal dvoboj med Nafto in Primorjem.

Na vrhu lestvice je s polnim izkupičkom točk Triglav, ki je z rezultatom 1 : 0 domačim Beltincem prizadejal prvi poraz.

Ne bodo več radodarni(?)

Milan Petrović, trener: »Z zelo velikim zadovoljstvom smo se vrnili s tega gostovanja. Končno se je naše dobro delo na treningih odrazilo tudi v rezultatu.

Verjamem, da je to dobra popotnica za nadaljevanje in da bomo še naprej potrjevali, da veljamo več, kot smo pokazali v prvih treh krogih.

Prizadevali si bomo postati bolj konkurenčni, upajoč, da nam favoriti, ki želijo v prvo ligo, ne bodo preveč pobegnili.

Ta liga je še vedno neprevedlji-

Magdeburg (Nemčija) – mednarodni turnir za Hummel pokal Polfinale:

Vardar (Severna Makedonija) – Holestebro (Danska) 33 : 28 (14 : 13) Magdeburg (Nemčija) – Gorenje Velenje 33 : 23 (15 : 13)

Gorenje: Panjtar (9 obramb), Taletović (8 obramb), Tajnik (2), Pajt (2), Velić (2), Starc, Miklavčič, Drobež (3), Sokolić (2), Verdinek (6), Šiško (1), Grmšek, Kavčič (4), Ravnikar (1) Tekma za 3. mesto:

Gorenje – Holstebro 33 : 31 (16 : 16)

Gorenje: Panjtar (4 obrambe), Taletović (8 obramb), Tajnik (2), Pajt (3), Velić (1), Starc, Miklavčič, Drobež (2), Sokolič (11),

Verdinek (3), Šiško (2), Grmšek (2), Kavčič (7), Ravnikar … za prvo mesto:

Magdeburg – Vardar 31 : 20 (12 : 11)

2. SNL, 4. krog Jadran Dekani – Rudar Velenje 0 : 1 (0 : 1)

Strelec: Gašper Jovan (18.)

Rudar: Sekulić, Verbič (od 50. Barič), Jukić, Koprivnik, Saramago Brian (od 88. Štrakl), Spudić (od 81. Jovanović), Kočar, Boampong Wirekoh (od 57. Lombaya), Jovan, Hrovat, Rudonja; trener: Milan Petrović.

Rdeči karton: Gal Zorko (92., J. D.) Drugi rezultati: Krka - Brežice Terme Čatež 4 : 0 (3 : 0), Rogaška - Vitanest Bilje 3 : 0, 0 : 0), Beltinci Klima Tratnjek – Triglav 0 : 1 (0 : 1), Nafta 1903 - Primorje 0 : 0, Krško - Ilirija 1911 0 : 2 (0 : 1), Gorica - Fužinar Vzajemci 3 : 0 (1 : 0), Roltek Dob - Drava Ptuj 2 : 5 (0 : 3).

Dajmo otroku vsaj možnost, da postane olimpijski prvak Tudi letošnje poletje že devetnajstič zapored v Velenju potekajo Poletni športni tabori Zmaga Kuštrina

Program športnih taborov

Namen programa je kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa otrok med poletnimi počitnicami. Gre za tedensko varstvo otrok z raznovrstnimi športno-zabavnimi vsebinami, kjer se otroci seznanijo z različnimi športnimi panogami in se v njih tudi preizkusijo. Program je namenjen otrokom od 6. do 12. leta starosti, neodvisno od njihovega predznanja.

Vsi učitelji so strokovno usposobljeni za delo z otroki. Gre za študente in diplomante Fakultete za šport, vaditelje/učitelje/ trenerje posameznih športnih panog, ki sodelujejo s Športno zvezo Velenje skozi vse leto. Tabori potekajo na dveh lokacijah,

17

ŠPORT

26. avgusta 2021

prijateljem organiziral svoje špor-

ob jezeru in ob stadionu.

Otroci imajo možnost preizkusiti športe, kot so tenis, atletika, nogomet, judo, karate, golf, konjeništvo, plavanje itd. Tabori potekajo v štirih terminih, dva sta v juliju in dva v avgustu. Nekateri otroci na taborih tako uživajo, da se odločijo in obiščejo več

terminov, starši pa imajo zagotovljeno varstvo za otroka od 8. do 16. ure. Že tretje leto zapored je vodja in organizator športnih taborov Nik Lemež, ki ima kljub mladim letom ogromno izkušenj s tovrstnim vodenjem. Svojo pot je začel kot najstnik, ki je skupaj s

tne tabore. Sama sta uspešno organizirala ter vodila tudi skupine do 60 otrok. O letošnjih športnih taborih v Velenju nam je povedal »Športna zveza Velenje že 19. leto zapored v sodelovanju z Mestno občino Velenje prireja Poletne športne tabore praktično skozi celotno poletje. Organizira jih prva dva tedna v mesecu juliju in zadnja dva tedna v mesecu avgustu. Skozi leto se naših športnih taborov udeleži okoli 200 otrok.

Otroci spoznajo različne športne

Kristjan: »Letos sem prvič na taboru. Najbolj mi je všeč, da imam tu veliko prijateljev in da so učitelji zelo prijazni. Všeč mi je, da gremo vsak dan v vodo, razen takrat, ko je dež. Pa tudi to mi je všeč, da gremo na igrala. Na taboru se lovimo, gledamo filme, igramo minigolf in počnemo še veliko drugih zabavnih reči.«

Vrstni red: Triglav 12 točk (razlika v golih 8 : 2), Gorica 9 (10 : 4), Krka (11 : 7), Dob (13 : 10) in Drava (8 : 10) po 7, Primorje (5 : 3) in Rogaška (4 : 5) po 6, Nafta (10 : 5), Beltinci (3 : 3) in Fužinar (5 : 7) po 5, Ilirija (5 : 5) in Bilje (5 : 8) po 4, Rudar (5 : 7) 3, Jadran (5 : 7), Krško (6 : 13) in Brežice (3 : 10) po 2.

3. SNL – vzhod, 2. krog 2. kr.

Koroška Dravograd – Šmartno 1928 3 : 1 (1 : 1)

Strelci: 0 : 1 D. Hrastnik (4.), 1 : 1 Kogelnik (20.), 2 : 1 Pori (88.), 3 : 1 Kogelnik (91.)

Drugi rezultati: Zavrč - Dobrovce 1 : 1, Dravinja - Posavje Krško 6 : 0, Korotan Prevalje - Kety Emmi Bistrica 0 : 4, Videm pri Ptuju – Šampion 1:3, Podvinci – Zreče 4:0, Cirkulane - Šmarje pri Jelšah 1:1.

Vrstni red: 1. Dravinja in Bistrica po 6 ..., 10. Dobrovce in 11. Šmartno po 1, 12. Videm, 13. Zreče in 14. Posavje brez točk.

panoge in ravno to je tista dodana vrednost. Lokalni športni klubi se imajo možnost predstaviti, otrokom približajo svojo panogo oz. svoj šport. S tem imajo možnost povabiti in vključiti otroke v svoje celoletne športne programe. Poleg tega pa je dodana vrednost tudi to, da otroci z osvajanjem določenih športnih osnov oz. športnih prvin različnih športov pridobivajo motoriko in koordinacijo, nenazadnje pa tudi vzdržljivost.

Pravzaprav lahko rečemo, da skrbimo za celosten razvoj otrok, seveda pa je tisti glavni namen, da otroci preživijo aktivne in športne počitnice in da so usmerjeni v svoj prosti čas. Mogoče pa jih ravno na naših športnih taborih navdušimo za kakšen šport in se morda ravno na naših športnih taborih rodi nov olimpijski prvak ali olimpijska prvakinja.« 🔲

Lara Oprešnik

Julija: »Meni je najbolj všeč, ko se gremo kopat. Kopanje mi je res všeč, še posebej, ko se potapljam in grem na vodna igrala, mi je res fajn. Tudi supanje mi je super. Učitelji so zelo fajni in tukaj imam veliko prijateljev. Na taboru sem že drugič te počitnice. Mami in ati sta me prijavila na tabor, ne da bi jaz vedela. To naj bi bilo neko presenečenje in mi je res všeč.«

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA POLICIJSKA kronika

Ponarejen bankovec za 500 evrov Velenje, 17. avgusta – V torek je v eni od velenjskih trgovin tuj državljan izbrane izdelke poskušal plačati s ponarejenim bankovcem za 500 evrov. Policisti ga bodo ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja denarja.

Delavcem ukradel kladivo Velenje, 19. avgusta – Neznanec je v četrtek na Jankovi 15 v Velenju izkoristil odsotnost delavcev, ki so montirali dvigalo. Prilastil si je udarno kladivo in podjetje oškodoval za 1.000 evrov.

Hudo poškodovan motorist Žalec, 20. avgusta – V petek okoli 14. ure se je na območju Pariželj pripetila huda prometna nesreča. 54-letni voznik motornega kolesa je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v zadnji del osebnega vozila, katerega voznica je ustavila zaradi zavijanja v levo.

Nevarna vožnja se je končala v potoku Velenje, 21. avgusta – V soboto so bili velenjski policisti obveščeni o nevarni vožnji voznika, ki je vozil iz smeri Mozirja proti Velenju.

Skušali so ga ustaviti, vendar njihovih znakov ni upošteval.

Na Pokopališki cesti v Velenju je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste, podrl zaščitno ograjo in z vozilom zapeljal v potok.

Nezgoda se je za voznika in sopotnico končala brez poškodb. Kako srečno jo bo voznik odnesel s kaznijo zaradi kršitev več cestnoprometnih predpisov, pa bo odločil prekrškovni organ.

Vlomilec odnesel gotovino in zlatnino Žalec, 21. avgusta – V soboto je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Bregu pri Polzeli. Storilec je v hišo vlomil skozi kopalnično okno, preiskal prostore ter ukradel gotovino in zlatnino.

Otroka žrtvi kaznivih dejanj

Samo v križišču pri Praprotniku zavijanje desno

Tunel sredi mesta

Na Mestni občini Velenje smo vprašali, kdaj in kje bomo v skladu z novo zakonodajo lahko v Velenju desno zavijali pri rdeči luči. »Za zavijanje desno pri rdeči luči mora biti v križišču izveden pas za desno zavijanje, saj je v nasprotnem primeru ukrep povsem neustrezen, če desnim zavijalcem ne zagotovimo praznega voznega pasu. V Velenju imamo samo eno takšno križišče, ki omogoča desno zavijanje pri rdeči luči. To je križišče na Šaleški cesti pri PSC Praprotnik,« so nam pojasnili in dodali, da je ta cesta v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo. Poslali so jim dopis in jih pozvali, naj preverijo možnost izvedbe predlagane rešitve. 🔲

mz

Ne spreglejte novih pravil v cestnem prometu!

11. avgusta je v veljavo stopil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa, ki uvaja nekaj pomembnih novosti.

Med večje spremembe se med drugim uvrščajo: • • • • •

Velenje, 21. avgusta – Velenjski policisti so v soboto obravnavali dve kaznivi dejanji, v katerih sta bili žrtvi otroka. V obeh primerih so v reševanje zadev vključili pristojne s centra za socialno delo, zoper osumljence pa bodo na pristojno tožilstvo podali kazenske ovadbe.

26. avgusta 2021

• •

strožje sankcioniranje uporabe mobilnega telefona med vožnjo, zavijanje v desno od rdeči luči na semaforju na označenih križiščih, ureditev področja mikromobilnosti (e-skirojev in ostalih lahkih motornih vozil), novo predpisana primerna bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov – 1,5 metra, strožja obravnava neupoštevanja pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo, višje kazni za neupravičeno parkiranje na mestih za invalide, nižja meja, do katere morajo otroci sedeti v otroških sedežih oziroma jahačih. 🔲

Medic-um store, d.o.o., P.E. (trgovina) Šaleška 19, Velenje ponedeljek/sreda/petek: 8. - 16. ure torek / četrtek: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure

Iz POLICISTOVE beležke Policisti pomagali obnemoglemu Velenje, 17. avgusta – Po obvestilu delavke Doma starejših Velenje in gasilcev PGD Velenje so policisti v torek nudili pomoč pri oskrbi starejšega občana, ki je obnemogel v stanovanju.

Pes se je sprehajal brez nadzora Šoštanj, 19. avgusta – V četrtek se je po Šoštanju brez nadzora lastnika sprehajal spuščen pes. Zoper lastnika bodo policisti uvedli prekrškovni postopek.

Iz gostilne v pridržanje Tel: 05 97 54 300

Medicinski pripomočki in oprema Podjetje Medicum je v maju odprlo prodajalno v Velenju na Šaleški 19, z namenom, da se s svojo pestro in kakovostno ponudbo čimbolj približajo ljudem.

V njihovi prodajalni lahko najdete popolno ponudbo reševalne opreme, oblačil, aparatov za merjenje življenjskih funkcij, potrošnega sanitetnega materiala in tudi prehranskih dopolnil. Nudijo tudi veliko izbiro medicinskih pripomočkov, ki so na voljo za izdajo ali izposojo z naročilnico osebnega zdravnika.

Medicinsko opremo in pripomočke redno dobavljajo vsem bolnišnicam, zdravstvenim domovom in ostalim podjetjem.

Posebnost njihove ponudbe so tudi kakovostni in cenovno ugodni AED aparati.

Poleg prodaje medicinske opreme se v Medicumu ukvarjajo tudi z izvajanjem zdravstvenega varstva na prireditvah. Njihova vizija je tudi širjenje v tujino.

Več informacij najdete na spletu www.medicum.si.

Velenje, 21. avgusta – V soboto je v gostinskem lokalu na Celjski cesti gost kršil javni red in mir. Ker se tudi po prihodu policistov ni umiril in upošteval ukazov, ampak je s kršitvijo pod vplivom alkohola nadaljeval, so ga pridržali do streznitve.

3D zebre Mestna občina Velenje se je odzvala pozivu Zavoda Varna pot in pristopila k pilotnemu projektu 3D zebre. Namen projekta je promocija varnosti v cestnem prometu in opozarjanje na najšibkejše udeležence v prometu. 3D zebre zaradi svoje vizualne podobe pritegnejo pozornost voznikov, jih upočasnijo in spomnijo, da so na območju, kjer so, v prometu prisotni tudi otroci, kolesarji in pešci. V Velenju so zarisali takšen prehod na pešpoti pri telovadnici Šolskega centra Velenje, v nadaljevanju pa bodo 3D prehod zarisali tudi na Rudarski cesti. 🔲

mz

Čeprav tunel v Velenju imamo, le da ta ni ravno sredi mesta, ne nameravam pisati o tunelu pod šaleškim gradom, ampak o povsem drugem in drugačnem tunelu.

Toda najprej nekaj besed o poostrenem nadzoru hitrosti, ki so ga policisti izvajali med 9. in 15. avgustom. Policisti so ugotovili 3.396 prekoračitev hitrosti. Največ prekoračitev je bilo v naseljih, in sicer 2.501, 497 na cestah izven naselja in 398 na avtocestah. Policisti so kršiteljem izrekli 1.023 opozoril, 431 voznikom so izrekli mandatno kazen, 1.942 voznikom pa so izročili plačilni nalog oziroma jim bodo izdane odločbe o prekrških.

S tem nadzorom so policisti sodelovali v okviru evropske akcije, obenem pa so želeli ustaviti letošnji negativni trend prometnih nesreč, ki so bile posledica neprilagojene hitrosti vožnje. Neprilagojena hitrost je namreč še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Obenem pa so te aktivnosti že napoved za aktivnosti, ki jih bodo izvajali skupaj z ostalimi institucijami pred in ob začetku novega šolskega leta.

Vožnja z neprilagojeno hitrostjo glede na prometno signalizacijo, konfiguracijo ceste ali prometne razmere je veliko bolj tvegana kot vožnja s prilagojeno hitrostjo, ki omogoča spremljanje dogajanja na cesti in ob njej, s tem pa pravočasno odzivanje na razmere. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje in se ustvarja t. i. tunelski vid. Višja, kot je hitrost, ožje je naše vidno polje, pogled pa se usmerja bolj v daljavo. Zaradi tega ne moremo spremljati oziroma zaznavati dogajanja ob cesti. To pomeni, da ne zaznavamo pešcev in kolesarjev, ki se približujejo, hodijo ali stojijo ob cesti.

To velja tudi za motorna vozila, ki se približujejo in se želijo vključiti v promet ali le prečkati vozišče. Skratka, ne moremo videti, ne moremo predvidevati in se ne moremo pravočasno odzivati na okoliščine. Vožnja s prilagojeno hitrostjo omogoča spremljanje dogajanja daleč pred nami, prav tako pa okoliščine in razmere, ki so nam bližje, da se lahko pravočasno in ustrezno odzivamo. Če vozimo z neprilagojeno hitrostjo, ustvarjamo pred sabo tunel, saj se nam zmanjšuje »ostro« vidno polje. Obenem pa je meja med prilagojeno in neprilagojeno hitrostjo meja med življenjem in smrtjo. Dokazano je namreč, da je v primeru prometne nesreče oziroma trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h tveganje za smrtne ali hude telesne poškodbe relativno majhno, le 10-odstotno. Toda tveganje se z večjo hitrostjo povečuje. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca ima enake posledice kot padec z višine 9,8 metra. Če pa vozilo trči s hitrostjo 60 km/h, pa se tveganje poveča za 90 odstotkov in ima pešec le 10 odstotkov možnosti za preživetje. Ne glede na starost in vozniški staž bi se tega morali zavedati prav vsi. Omejitve hitrosti niso brez pomena, še zlasti v naseljih in na območjih umirjenega prometa, saj so namenjene predvsem zaščiti (naj)ranljivejših udeležencev v prometu. To so pešci, kolesarji in uporabniki skiroja, med njimi pa so mlajši in neizkušeni, pa tudi starejši, ki imajo zaradi starosti ali invalidnosti težave z ocenjevanjem okoliščin in odzivanjem na razmere.

Kaj lahko naredimo, da poskrbimo za lastno varnost in za varnost drugih udeležencev v prometu? Policisti svetujejo naslednje: • vedno vozimo s prilagojeno hitrostjo; • v naseljih bodimo pozorni na najranljivejše udeležence v prometu; • zmanjšajmo hitrost pred prehodi za pešce, v bližini šol, vrtcev, otroških igrišč, domov za starejše, zdravstvenih domov in bolnišnic; • pri vključevanju ali pri zavijanju vedno preverimo, ali se nam približujejo kolesar, motorist ali voznik drugega motornega vozila; • ohranjajmo ustrezno varnostno razdaljo, še zlasti na mokrem vozišču.

S temi osnovnimi ukrepi lahko zelo veliko naredimo. Zase in za druge, saj prometne nesreče ustvarjajo večplastne negativne posledice, ki poleg vpletenih praviloma prizadenejo še številne druge ljudi. Zato bodimo odgovorni vozniki in vozimo s prilagojeno hitrostjo.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Za dodatno varnost otrok V prihodnjih dneh bodo na Kidričevi cesti pri OŠ Mihe Pintarja Toleda izvedli arhitekturno-urbano oblikovanje prometnih površin.

Na celotnem odseku šolske poti bodo postavili stebričke modre in rdeče barve. Pasivno varni stebrički bodo še dodatno poudarjali prisotnosti otrok na cesti in ob njej. S preureditvijo infrastrukture ter ureditvijo bolj prijaznega območja šole voznike dodatno pozivajo k previdni vožnji, zmanjšanju hitrosti in da posebno pozornost namenijo najmlajšim in najbolj ranljivim udeležencem v prometu. 🔲

mz

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

26. avgusta 2021

19

ŠD Šoštanj in TVD Partizan imata novo razsvetljavo Šoštanj – Občina Šoštanj je obstoječo razsvetljavo v Športni dvorani Šoštanj in telovadnici TVD Partizan, ki je bila dotrajana, stara, žarnic, ki so pregorele, pa sploh ni bilo več mogoče zamenjati, ker niso bile dobavljive, nadomestila z novo.

Nad zelo slabo vidljivostjo v obeh dvoranah so se uporabniki pogosti pritoževali, v Športni dvorani Šoštanj pa sta na to opozorili tudi Košarkarska in Odbojkarska zveza Slovenije. Za zamenjavo luči v ŠD je Občina odštela 56 tisoč evrov, v TVD Partizan

pa 11 tisoč evrov. Za slednjo jim je uspelo pridobiti tudi sofinanciranje Fundacije za šport. Podjetje Ajgrad je zamenjalo stare dotrajane reflektorje z novimi sodobnimi LED lučmi, kar bo pomenilo tudi velik prihranek pri porabi električne energije.

Uporabniki so v dvoranah že opravili prve treninge in so z novo pridobitvijo zelo zadovoljni. 🔲

mkp

Dotrajane reflektorje so nadomestile sodobne LED luči.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Pred vami je uspešen teden. Dobro boste sodelovali z drugimi, čeprav boste morali s poslovnimi partnerji skleniti tudi nekaj kompromisov. Dovzetnejši boste za nova poznanstva, zato boste lažje navezovali stike, kar velja za oba spola. Nekdo od njih vam bo res všeč, a boste kar malo oklevali. Prvi korak bo tokrat prepuščen vam. Če ga boste naredili, vam ne bo žal. Odnos bo verjetno najprej prijateljski, kaj lahko pa se iz njega rodi ljubezen. Skupni interesi, ambicije in cilji bodo predstavljali pomemben dejavnik pri tem. Vezani pa boste razmišljali, da bi s partnerjem začela skupen poslovni projekt.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Hrepeneli boste po varnosti in zavetju, zato boste nenehno iskali oporo pri partnerju ali družinskih članih. Svoje težave boste želeli deliti z drugimi, zato jih boste prosili tudi za nasvete. Pogovori z bližnjimi vas bodo pomirili, vam vlili nekaj samozavesti in vas spodbudili k novim podvigom. Še posebej boste iskali nasvete pri starejših in izkušenejših družinskih članih. V zameno boste svojcem tudi sami pripravljeni priskočiti na pomoč. Morda boste zaradi nenadne bolezni enega izmed bližnjih veliko časa preživeli z njim, ob tem pa boste imeli tudi priložnost, da obnovite vajin odnos, v katerega zadnje čase niste veliko vlagali.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Skozi tančice ženskega pogleda

Nekoč in danes Pred dnevi sem imela s kolegico zanimiv pogovor o tem, kako sva si svoje življenje predstavljali ob koncu srednje šole in kaj od tega danes tudi živiva.

Jaz sem govorila o svojih sanjah iz srednje šole, o tem, da bom novinarka, ki poroča z vojnih območij. O vsem znanju, ki ga bom ob tem dobila in me bo izklesalo v močno in pogumno žensko, ki bo znala preživeti v svetu spletk, korupcije in patriarhata. O novinarjih, ki sem jih občudovala in bi z njimi želela sesti za mizo in izmenjati mnenja. O viziji, da bom nikogaršnja oziroma le sama svoja; torej da se ne bom poročila, da bom izbrala moškega, ki bo razumel mojo dušo in bo znal z mano živeti nekonvencionalno skupno življenje. O načrtu, da ne bom ostala le v Sloveniji in živela po pri-

od 27. 8. do 2. 9.

- 27. avgusta 1892 se je v Ukrajini rodila literatka in prevajalka Gusti Stridsberg. Mladost je preživela v Avstriji in ob propadu Avstro-Ogrske monarhije prišla v Jugoslavijo. Nekaj časa je živela tudi v Velenju, na gradu Turn in na Velenjskem gradu. Naučila se je slovenskega jezika in v nemščino prevajala Cankarjeva dela. V svojih švedskih delih je pogosto pisala o razmerah v Sloveniji in kot časnikarka sodelovala pri velikih listih v Evropi in Ameriki. Umrla je leta 1978 na Švedskem; - 27. avgusta 1929 je na Dunaju umrl pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik - Noordung. Leta 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo z naslovom 'Problem vožnje po vesolju', s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike; - 27. avgusta 1962 je Velenje skupaj s številnim spremstvom obiskal takratni jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito; - 27. avgusta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika šoštanjske termoelektrarne zgodila huda delovna nesreča, v kateri so zaradi padca z višine 72 metrov življenje izgubili trije delavci zeniške Vatrostalne;

čakovanjih drugih.

Seveda sem odločitev, da nisem izbrala novinarstva, obžalovala leta. Dolgo se nisem mogla potolažiti. Zato sem hitela z uresničevanjem vseh ostalih želja. Ni uspelo pri vseh in v nekem trenutku je bilo vsega preveč. Sledila je lekcija spuščanja ljudi in razočaranj iz življenja in ponovno iskanje odgovora na to, kdo sem zdaj in kam bi rada šla. Ko gledam danes nazaj, ugotavljam, da sem veliko doživela, čeprav se tega takrat nisem zavedala, in spoznala dovolj izjemnih ljudi. Nekateri so v mojem življenju še danes.

Prav tako imam ob sebi danes partnerja, ki zna živeti izven okvirjev in razume mojo bit. Takrat sem na materinstvo gledala kot na nekaj, kar mi bo vzelo težko prido-

- 29. avgusta 1903 se je v Dramljah rodil pedagog in športni delavec Miligoj Jarnovič, ki je od leta 1946 poučeval na šoli v Šoštanju. V pouk telesne vzgoje je uvedel rokomet in bil eden od pobudnikov za Rokometni klub Gorenje, ki že od leta 1982 organizira tradicionalni Jarnovičev memorial v rokometu. Umrl je 1. septembra 1981 v Šoštanju; - 29. avgusta 1934 se je v Lokah pri Zagorju rodila pedagoginja in ravnateljica Leopoldina Lukič. Končala je Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, smer defektologija. Med letoma 1958 in 1979 je bila ravnateljica na Posebni osnovni šoli Velenje.

Zaslužna je za uvajanje in razvoj posebnega šolstva v Šaleški dolini. Umrla je 10. julija 2013 v Topolšici; - 29. avgusta 2001 je na evropskem atletskem prvenstvu specialne olimpijade v madžarskem Debrecenu varovanec VDC Ježek iz Velenja Sebastijan Zupanc osvojil srebrno medaljo v teku na 800 metrov; - 30. avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove soproge Nine; - 31. avgusta 1920 se je v Škalah pri Velenju rodil Ivan Rahten.

Vrsto let je bil vodja oziroma direktor Zunanjega obrata Rudnika lignita Velenje. Bil je soustanovitelj NK Rudar in njegov prvi predsednik (1948 - 1956). Sodeloval je v organizaciji takratne izgradnje novega

bljene dosežke in me omejevalo. Pa se je pokazalo ravno nasprotno. Ravno materinstvo je okrepilo moje instinkte in intuicijo.

Prineslo mi je notranji mir in odločnost ter mi dalo poseben pogum. Kar naenkrat nisem bila več pomembna toliko jaz. Šele v tej vlogi sem ugotovila, koliko notranje moči imam. Res pa je, da se z odraščanjem otroka, sploh, ko postaja samostojnejši, v naš ženskah ponovno obudijo želje po tem, da živimo tudi druge dele sebe. Ker se šele takrat lahko čutimo polnokrvne. Bodisi v obliki želje po druženju z ženskami, ki zmorejo bolj poglobljen pogovor, v posebnih hobijih, v počitku, brezdelju, iskanju zabave, udejstvovanju izven doma kot iskanju miru in trenutkov zase.

Vsaka od nas ima svojo zgodbo preobrazbe in vsaka svojo pot od tu naprej. Pomembno je, da si prisluhnemo. 🔲

Nives Hudej, Društvo SŽM

Preizkušnje in izkušnje v preteklosti so vas naučile, da nima nobenega smisla zapravljati časa za razmerja, ki ne vodijo nikamor. To velja tako za partnerja kot prijatelje. Če se s partnerjem že daljši čas samo prepirata in ste ugotovili, da s to osebo ne boste mogli zgraditi skupne prihodnosti, boste končno sprejeli odločitev o prekinitvi odnosa. Ker ste pri sebi zadeve že bolj kot ne razčistili, za preteklo zvezo ne boste preveč žalovali. Vseeno se ne odločajte prehitro za nova razmerja in si raje vzemite nekaj časa za brezskrbno druženje s prijatelji in ukvarjanje z najljubšimi hobiji. S tem boste poskrbeli tudi za boljše počutje.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Pred vami je izjemno aktiven in energičen teden. Če se ukvarjate s športom, boste zelo zagnani in pripravljeni iti celo preko svojih zmožnosti. Imeli boste veliko priložnosti za napredek in uspeh, vendar pazite, da se zaradi prevelike vneme in ambicij ne boste poškodovali. Zaradi napornega vsakdanjika bodite pozorni na svoje psihično in fizično zdravje. Preobremenjenost lahko namreč vodi do težav z zbranostjo, razdražljivostjo in nespečnostjo. Med vikendom si vzemite nekaj časa za sprostitev. Sami veste, kaj si najbolj želite, zato si uresničite željo. Tudi če boste kakšen dan v tem tednu v celoti prelenarili, ne bo prav nič narobe.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Teden bo poln skrbi. Pričakujte predvsem nihanja na finančnem področju. Od pomanjkanja lahko hitro pridete do blagostanja, če boste pametno vložili težko privarčevani denar. Če bodo naložbe dobro premišljene, se vam bodo bogato obrestovale. Trepetanje glede novih finančnih izzivov pa vam bo pobralo kar nekaj živcev in energije, zato poskrbite za dobro psihično in fizično počutje. Tudi na delovnem področju bo zelo dinamično, saj se vam obetajo priložnosti za novo službo ali napredovanje. Morda se boste končno opogumili in ustanovili svoje podjetje, o katerem že dolgo sanjarite.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Nek odnos boste vzeli preveč resno, zato boste zelo razočarani in prizadeti, ko se vse ne bo izšlo po vaših željah. Svoje upe boste polagali v nekoga, ki morda veliko obljublja, a si lahko hitro premisli. Zaradi te izkušnje se v prihodnosti ne boste več zadovoljili z avanturami in občasnimi zmenki. Želite si pristne ljubezni in medsebojne podpore. Med potencialnimi ljubimci boste začeli iskati partnerja, ki bo imel dovolj poguma, da se poda v resno razmerje in na skupno ljubezensko pot. Če boste spoznali pravo osebo, boste pripravljeni hitro skleniti trden ljubezenski odnos in si ustvariti družino.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Če imate s katerim od družinskih članov ali prijateljev neporavnane račune iz preteklosti, se boste sedaj osredotočili na celjenje tovrstnih ran. Trudili se boste zakrpati vajin odnos in vzpostaviti premirje. Ugotovili boste, da oseba, ki jo morda krivite za svoje težave, pravzaprav ni ničesar naredila narobe. Ko boste poskušali razumeti njihovo plat zgodbe, boste videli, da ste pravzaprav vi krivi, da je prišlo do trenj in prepirov. Spor boste zlahka rešili z opravičilom in iskrenim pogovorom. Priznajte svoje napake, ki naj vam bodo v poduk, da se boste prihodnjič obnašali drugače.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Polaganje temeljnega kamna za novo šolo (Arhiv Muzeja Velenje)

rudarskega mesta Velenje (nogometni stadion, Sončni park, urejanje okolice novih naselij, regulacija reke Pake). Umrl je 22. septembra 2010 v Topolšici; - 31. avgusta 1950 se je rodil športnik (kotalkar), družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo Slavko Korenič iz Velenja; - temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna šola Miha Pintar Toledo, je 31. avgusta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Velenje Franc Hudobreznik; - 31. avgusta 1971 je za posledicami prometne nesreče umrl Čeh František Foit, ki je mestu Velenje zapusti enkratno zbirko afriške umetnosti in etnoloških predmetov, ki jih je skupaj z ženo Ireno zbral med več kot dvajsetletnim bivanjem v Afriki. Zbirko si lahko še danes ogledate v Muzeju na Velenjskem gradu; - 1. septembra 1977 se je začel pouk na novi osnovni šoli v Velenju, ki jo je sicer uradno šele 6. oktobra odprl Franc Leskošek - Luka. Šola se je najprej imenovala IV. osnovna šola, nato Osnovna šola Veljka

Vlahoviča, danes pa se ta šola imenuje Osnovna šola Livada; - 1. septembra 1993 so po načrtih arhitekta Nandeta Korpnika začeli dela za nadzidavo velenjske gimnazije; - 2. septembra 1933 se je v Laškem rodil rudarski inženir, pedagog in direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida.

Robida je jadralni in motorni pilot, leta 1970 je bil ustanovitelj in predsednik Aerokluba Gorenje Velenje ter organizator izgradnje letališča Lajše; - 2. septembra 2002 je umrl športni delavec ing. Alojz Jevšenak.

30 let je bil predsednik Smučarsko skakalnega kluba Velenje, 47 let tehnični vodja SK Velenje, sodeloval je pri gradnji smučarskih skakalnih objektov na Štajerskem. Pod njegovim vodstvom je smučarska sekcija ŠD Rudar začela graditi skakalnice pod Velenjskim gradom (načrti ing. Stanka Bloudka).

Decembra 1955 je na otvoritveni tekmi 30-metrske skakalnice nastopilo 25 skakalcev iz Šoštanja, Vojnika in Velenja. Jevšenak je bil rojen v Podkraju pri Velenju, 23. marca 1925. 🔲 Damijan Kljajič

Čeprav boste zaradi natrpanega delovnika imeli za svojce manj časa kot običajno, se boste z veseljem vračali v domače zavetje. Družinski člani so vam bili v preteklem obdobju v veliko oporo ob napornih in stresnih trenutkih v vašem življenju. Bodite tudi sedaj iskreni z njimi glede svojih problemov in prisluhnite njihovim nasvetom. Če imate svojo družino, se boste odločili za večji nakup ali začeli varčevati zanj.

Morda načrtujete nakup novega stanovanja ali prenovo sedanjega. V vsakem primeru boste v svoj dom vnesli nove energije in se skupaj s partnerjem in otroki veselili prihodnosti.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Odločnejši in neposrednejši boste pri spoznavanju novih ljudi. Nagnjeni boste tudi k osvajanju in s svojo očarljivostjo boste omrežili več potencialnih ljubezenskih partnerjev. Vendar pa se boste težko odločali za resna razmerja. Morda se boste zapletli celo z več osebami hkrati in si dali priložnost za eksperimentiranje. Pretirane čustvene drame v preteklosti so vas izčrpale, zato ste sedaj željni predvsem avantur in neobvezujočih zmenkov. Pazite, da ne boste s svojim obnašanjem prizadeli zelo prijetne osebe, ki se bo iskreno zaljubila v vas. Če nimate resnih namenov, ji ne pošiljajte napačnih signalov. Flirtanje je lahko nevarno.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Morda boste prišli do točke, ko si boste končno priznali, da se v sedanjem partnerskem razmerju počutite ujeti. Če vajin odnos temelji na posesivnosti, ljubosumju ali celo nadzorovanju, boste sami sebi naredili največjo uslugo, če temu čim prej naredite konec. Vaš partner se žal ne bo kar naenkrat spremenil, vajina zveza pa vas bo s časom le še vedno bolj utesnjevala. Čeprav imate partnerja radi, bo za vas dolgoročno veliko bolje, da se sprijaznite z njegovo osebnostjo ali pa se odločite za samostojno in svobodno življenje. Osredotočite se na vas in vaše dobro počutje, prava ljubezen pa bo prišla, ko boste to najmanj pričakovali.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Zelo pomembno bo, da boste ob negativnih dogodkih znali izraziti čustva. Več stvari boste zadrževali v sebi, slabše se boste počutili in manj energije boste imeli. To se bo poznalo tudi na vaši učinkovitosti na delovnem mestu, kar ne bo všeč ne vašim sodelavcem in ne nadrejenim. Če nimate nikogar, ki bi mu lahko zaupali svoje težave, poiščite pomoč pri terapevtu. Obstaja nevarnost, da se boste pretirano oklenili nezdravih življenjskih navad ali celo razvili kakšno odvisnost. Poskusite se zbrati in se raje odločite za zdravo življenjsko rutino, primerno prehrano in vadbo. S prihodom hladnejših dni se bo vaše počutje poslabšalo.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Zelo delovni in motivirani boste. Zaradi potrpežljivosti boste zgled tudi drugim sodelavcem. Če ste starejši in imate v stroki veliko izkušenj, boste morda pod svoje okrilje vzeli enega izmed mlajših kolegov in uživali v vlogi mentorja. Če imate svoje podjetje, pa boste do svojih uslužbencev strogi in zahtevni. Dali jim boste vedeti, kaj želite od njih in v kakšnem času pričakujete rezultate. Poskusite najti primerno razmerje med svojimi zahtevami in pričakovanji, da ne boste preobremenili zaposlenih. Imeli boste dobre priložnosti za finančne naložbe, zato se odprite novim dobičkonosnim izzivom.

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

26. avgusta

06.20 06.25 07.00 09.00 10.15 11.00 11.30 12.00 13.00 13.25 14.45 15.10 16.00 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.50 23.45 00.20 00.45 01.40

Kultura Odmevi Poletno jutro Čez planke, Po sledeh Bauhausa, 100-letnica najvplivnejše šole umetnosti Mestne promenade, Slovenj Gradec, dok. ser.

Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Biotopi, Tujerodne vrste v gozdovih, dok. odd.

Moje mnenje: O ljubljanskem kanalizacijskem vodu čez vodovarstveno območje Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (I.), hum. nan.

Slovenski utrinki Moj gost/Moja gostja Vendegem: Andrejek Györfi Judit, portretna odd.

Timi gre, risanka Simon, risanka Žanov svet, risanka Žogomet, avstralska nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe, Za vedno Na kratko, Podnebni štrajk V Goščavi, lutkovna nan.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ujet (I.), britanska nad.

Starodavni gradbeni podvigi: Mont-Saint-Michel, dok. ser.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Bauhaus - nova doba, nem. nad.

Posebne zgodbe, Za vedno Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.30 Poletno jutro 12.45 Profil, dddr. Mira Delavec Touhami 13.40 Graška Gora poje in igra 2021, prvi del 14.50 Hokej na ledu - kvalifikacije za olimpijske igre, Danska : Slovenija, prenos iz Osla 17.55 Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dok. film 20.00 Afriški kralji, Sledovi kolonializma, avstrijska dok. ser.

21.30 Avtomobilnost 22.05 Ambienti 22.30 GR5. v divjino, belgijska nad.

23.35 Slovenska jazz scena: Jazz Kamp Kranj, Emil Spanyi in David Gazarov 00.35 Videotrak 01.35 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 08.05 08.20 09.10 10.10 11.10 12.15 13.15 13.30 14.25 15.20 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.20 22.20 22.50 00.05 00.55 01.45 02.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.30 21.35 22.25 22.30 23.20 23.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Luna Petunija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 72. del Solze v raju, 1. sez., 73. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 48. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 49. del Vedno tvoja, 3. sez., 30. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 14. del Sanjski moški, 16. sez.

Ljubezen na vasi, 4. sez., 13. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 50. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 51. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 14. del Vedno tvoja, 3. sez., 31. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 11. del Slepa pega, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd. Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 2868. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Mojca in medvedek Jaka: Jaka osvaja bonton, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Josip Osti, Skupaj sva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka, ansambla Mikola in Črna Mačka Regionalne novice, inf. prog.

Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Josip Osti, Skupaj sva Alfi po Sloveniji: Spomini, spomini ...

Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

26. avgusta 2021

Sobota,

27. avgusta

06.20 07.00 09.00 10.15

10.45 11.10 11.40 12.00 13.00 13.25 14.45 15.15 15.50 16.00 16.05 16.15 16.40 17.00 17.25 17.55 18.10 18.25 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.50 00.15 01.10

04.00 06.00 09.00 10.00 12.05 12.30 13.10 14.10 17.55 20.50 23.20 00.15 01.15 02.15

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.25 07.50 08.05 08.55 09.55 10.55 12.00 13.00 13.15 14.10 15.10 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.10 22.40 22.45 00.15 01.55 02.25

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.25 11.25 11.55 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.20 22.25 23.15 23.45

28. avgusta

Kultura, Odmevi Poletno jutro Čez planke, Stuttgart Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Gargano in Polignano a Mare, kulinaričnopopotniška odd.

Posebne zgodbe, Za vedno Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Rojaki, odd. o zamejcih Pozabljeni Slovenci, Branimir Tuma, dok. film Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (I.), hum. nan.

Prisluhnimo tišini: (Pre)živeti s stalnim zvonjenjem v ušesih, izob. odd.

Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Timi gre, risanka Simon, risanka Žanov svet, risanka Žogomet, avstralska nad.

Infodrom, poletje 2021, Šola Poročila ob petih, Šport, Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Graška Gora poje in igra 2021, drugi del Skrivnost gozda mrtvih, Dva v grobu, nemška nad.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Obljubljena dežela, poljska miniser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.10 07.00 07.10 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.05 08.30 08.55 09.15 09.55

Info kanal Napovedujemo Videotrak Poletno jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Severina Big band RTV Slovenija: Uroš Perić 10 let, Big band RTV Slovenija Idealna mesta, dok. film Hokej na ledu - kvalifikacije za olimpijske igre, Norveška : Slovenija, prenos iz Osla GR5. v divjino, belgijska nad.

Po poteh sužnjev: Od 1620 do 1789. Od sladkorja do upora, koprodukcijska dok. ser.

Videotrak Info kanal

04.00 07.00 09.00 10.35 11.30 12.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Mini Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 74. del Solze v raju, 1. sez., 75. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 50. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 51. del Vedno tvoja, 3. sez., 31. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 15. del Sanjski moški, 16. sez.

Ljubezen na vasi, 4. sez., 14. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 52. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 53. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 4. sez., 15. del Vedno tvoja, 3. sez., 32. del 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez.

Moja najljubša poroka, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

Robo TV 7 Iz arhiva: Ali jih poznate? Tone Fornezzi Tof Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš Maš: Vstopimo v hišo mineralov Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivan Dobnik, 37 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Egipt Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn: Andraž Hribar, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivan Dobnik, 37 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

10.35 10.50 11.40 12.40 13.00 13.25 14.05 14.55 15.55 16.30 17.00 17.20 18.10 18.35 18.40 18.55 18.57 20.05 21.55 22.20 23.15 00.15 00.45 01.35

13.50 15.00 16.15 17.25 18.55 20.00 21.30 22.35 00.40

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.50 09.00 09.15 09.40 10.25 11.15 12.05 13.10 13.25 14.30 14.45 15.15 15.45 16.20 18.00 18.50 18.55 20.00 22.30 00.25 02.00

Kultura, Odmevi Čudogozd: Hrana Timi gre, risanka Žanov svet, risanka Pujsa Pepa, risanka Kalimero, risanka Nejko, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Za repom, izob. odd. za otroke Sobotni krompir Male sive celice: OŠ Lucija in OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Infodrom, poletje 2021, Šola Osvežilna fronta, Drek, odd. za mladostnike Slovenija - 30, mednarodni položaj NaGlas!, Katarina Rešek - Кукла Kesherović Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Sledi, Ptujsko jezero, dok. odd.

Lucy Worsley: Skrivnosti kraljevih palač, brit. dok. odd.

Naš vsakdanji kruhek, slov. nan.

Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Naško, vizionar vizualnih raziskav, portret dr. Naška Križnarja Free spirits - Samosvoji, dok. odd.

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme On živi v pesmih, ameriški film Poročila, Šport, Vreme Dvojček, Sedmi dan, norv. nad.

Cena napredka, špan. dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Poletno jutro Spomini, Janez Winkler, 3. del Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Vitanje v vesolju: Sunita, dok. f.

Circom Regional, Slovo od glasbe, koprodukcijska dok. odd.

Avtomobilnost Katar 2022, Fifina mag. odd.

Simfonija globine, dok. film Lažnivi Kljukec, češki anim. film Videotrak Večni Pompeji, nemška dok. odd.

Karaoke bar Kino Šiška dostava: Freekind, koncert Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 95. del Betty v New Yorku, 1. sez., 96. del Betty v New Yorku, 1. sez., 97. del Delovna akcija Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Poletje v školjki, slovenski film Popolna preobrazba doma, 8. sez.

24UR vreme 24UR Neverjetni Spider-Man 2, ameriški film Ljubezen na drsalkah, ameriški film Poletje v školjki, slovenski film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Vstopimo v hišo mineralov 09.40 Studio Evropa: Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje, Mladi in EU pred izzivi 10.40 Jutranji pogovori 1 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Iz arhiva: Koncert Veselih Štajerk, 1. del 13.45 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Miriam Drev, Umaknjen vase 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Jaka osvaja bonton, 2. del 18.40 Spoznajmo jih ... Andrej Hočevar, iz pesniške zbirke Seznam 18.45 Dotiki gora: Soteska Pekel 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Regionalne novice tega tedna 20.25 Spoznajmo jih ... Miklavž Komelj, iz pesniške zbirke Minima impossibilia 20.30 Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 3. del 22.00 Popotniške razglednice: Egipt 23.00 Koncert komornega orkestra študentov akademije za glasbo, 1. del 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.05 Nočni program

29. avgusta

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 08.55 09.10 09.20 09.25 09.35 09.50 09.55 10.00 10.10 10.20 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.30 15.05 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 21.45 22.30 22.55 00.30 00.40 01.05 02.00

Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka, Niko, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Nejko, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Sovice, risanka Knjiga o džungli, risanka Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Slastne medvedje zgodbe, ris.

Reaktivčki, Eifflov stolp v Parizu, risanka Nejko, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Vila Mila, risanka Muk, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norveška nad.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja #Zelena generacija/Young Village Folk, Martina Prvi dnevnik, Šport, Vreme Števerjan 2021, festival narodnozabavne glasbe, 2. del Na lepše Večni ljubimec, italijanski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Dolina Itria in Ostuni, kulin.-popotniška odd. Šola za pošasti, risanka Frfra in Cufek, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ku'damm 63, nemška nad.

Intervju Poročila, Šport, Vreme Hej, učitelji, ruski dok. film Za lahko noč: Mojmir Sepe, Pogled z gradu Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 06.00 Videotrak 07.00 Duhovni utrip: Gozdni budistični samostan 07.15 Posebne zgodbe, Za vedno 07.40 Pleši, poj, oder je tvoj, Folklorna skupina Emona 09.40 Moji, tvoji, najini, družinska nad.

11.00 Ambienti 11.50 Hokej na ledu - kvalifikacije za olimpijske igre, Slovenija : Južna Koreja, prenos iz Osla 15.50 Hokej na ledu - kvalifikacije za olimpijske igre, Norveška : Danska, prenos iz Osla 18.25 Svet miniatur, kan. dok. odd.

19.25 Videotrak 20.00 Elizabeta I. in Elizabeta II., Zlati kraljici, britanska dok. ser.

21.30 Žrebanje Lota 21.40 Nedolžna, brit. nad., 2. sezona 22.40 Zvezdana, Očiščenje 23.40 Videotrak 00.40 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 08.50 09.00 09.15 09.40 10.25 11.15 12.05 12.35 12.50 14.05 14.20 16.10 18.00 18.50 18.55 20.00 21.50 00.15 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Heidi, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 98. del Betty v New Yorku, 1. sez., 99. del Betty v New Yorku, 1. sez., 100. del Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen na drsalkah, ameriški film Poletje v školjki 2, slovenski film Popolna preobrazba doma, 8. sez.

24UR vreme 24UR Upokojitev v stilu, ameriški film Hiša na pečini, ameriški film Poletje v školjki 2, slovenski film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: Vstopimo v hišo mineralov 09.40 2868. VTV magazin, reg. inf. odd.

10.10 Vrtnarski kotiček 10.20 Regionalne novice tega tedna 10.45 Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.15 Jutranji pogovori 1 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Iz arhiva: Koncert Veselih Štajerk, 2. del 15.45 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Robo TV 4 18.10 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Josip Osti, Skupaj sva 18.40 Iz arhiva: Ali jih poznate? Tone Fornezzi Tof 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Planet polka, ansambla Mikola in Črna Mačka 21.00 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Ivan Dobnik, 37 21.05 Jutranji pogovori 2 22.35 Koncert komornega orkestra študentov akademije za glasbo, 2. del 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

30. avgusta

06.30 07.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.55 15.30 16.00 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 01.20 01.45 02.40

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Obzorja duha Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Biotopi, Biodiverziteta s Tomom Turkom, dok. odd.

Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (II.), ang. hum. nan.

Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška Timi gre, risanka Šola za pošasti, risanka Žanov svet, risanka Žogomet, avstralska nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi: Vojak naj bo, mariborska Kadetnica skozi čas, dok. odd.

Pujsa Pepa, Pepin in Juretov vrt, risanka Simon, risanka Nejko, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj Wisting, koprodukcijska nad.

Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Dobro jutro 14.15 Prisluhnimo tišini, Hrup uničuje sluh, izob. odd.

14.30 Minljivost meje, dok. film 15.20 Ljudje in zemlja 16.10 #Zelena generacija/Young Village Folk, Martina 16.20 Ljudje z bregov reke, dok. film 17.55 Dosje, Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 1. del 20.00 Egipt iz zraka, francoska dok. ser.

21.35 Prvaki, Zaščita prvakov, britansko-ameriška dok. ser.

22.35 GR5. v divjino, belgijska nad.

23.40 Circom Regional, kopr. dok. odd.

02.25 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.55 08.10 09.00 10.00 11.00 12.05 13.05 13.20 14.25 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.55 00.50 01.45 02.15

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 21.20 21.25 22.05 22.10 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 76. del Solze v raju, 1. sez., 77. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 52. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 53. del Vedno tvoja, 3. sez., 32. del TV prodaja Usodno vino, 2. sez., 16. del Sanjski moški, 16. sez.

Ljubezen na vasi, 4. sez., 15. del 24UR popoldne Moja sladka jagoda, 1. sez., 54. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 55. del 24UR vreme 24UR Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 16. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 2. sez., 12. del Slepa pega, 4. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2868. VTV magazin, inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Alfi po Sloveniji: Muzikanti Evrope, 1. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jurih Hudolin, 2 cikel, Srečal sem soboslikarja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec Regionalne novice, dnevno informativni program Kratek koncert: klapa Sv. Juraj Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jurih Hudolin, 2 cikel, Srečal sem soboslikarja Izbrano iz arhiva: Informativni program 9 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

31. avgusta

06.20 07.00 10.00 10.10 11.00 11.30 11.55 13.00 13.35 14.45 15.00 15.45 15.55 16.00 16.05 17.00 17.25 17.55 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 23.05 02.30 02.55 03.50

04.00 11.30 14.15 15.00 16.05 17.55 20.00 21.35 22.55 23.50 00.15 02.20

06.00 07.00 07.01 07.20 08.10 08.25 09.30 10.25 11.35 12.35 13.30 13.45 15.05 16.15 16.55 17.45 18.45 18.50 18.55 20.00 20.55 22.05 23.05 23.45 00.40 01.35 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Umetni raj Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Biotopi, Biodiverziteta z Davorinom Tometom, dok. odd.

Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (II.), ang. hum. nan.

Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan Potepanja - Barangolasok Timi gre, risanka Simon, risanka Šola za pošasti, risanka. Žogomet, avstralska nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Free spirits - Samosvoji, Slovenija, dok. odd.

Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ločitve (II.), britanska nad.

Povojni album, kopr. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini, Tine Tomazin, 4. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Za pogledom, dok. film Sinovi burje: Zgodba o vrnitvi kraškega ovčarja na mejo med človeka in volka, dok. film Dosje, Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 2. del 7,7 milijarde ljudi, brit. dok. odd.

Tri lune, japonska nan.

GR5. v divjino, belgijska nad.

NaGlas!, Katarina Rešek - Кукла Kesherović Salman Rushdie, s smrtjo za petami, francoska dok. odd.

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Solze v raju, 1. sez., 78. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 79. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 54. del Moja sladka jagoda, 1. sez., 55. del Sanjski moški, 16. sez.

Usodno vino, 2. sez., 17. del TV prodaja Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 16. del Vedno tvoja, 3. sez., 33. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 17. del Preverjeno 24UR zvečer V mreži zločina, 3. sez., 1. del Slepa pega, 4. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 9 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Klarisa Jovanovič, XII Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2869. VTV magazin, inf. odd.

Dotiki gora: Gorovje Taurus in Kapadokija Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 3. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Klarisa Jovanovič, XII Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

1. septembra

06.20 07.00 10.00 10.10 11.00 11.30 11.55 13.00 13.35 15.00 15.20 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.50 00.25 00.50 01.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Free spirits - Samosvoji, Slovenija, dok. odd.

Moji, tvoji, najini, družinska nad.

Biotopi, Biodiverziteta z Marjano Honigsfeld Adamič, dok. odd.

Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (II.), ang. hum. nan.

Obrazi naših rojakov, Branka Bukovec Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Lucija in OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade, Trst, dok. ser.

50 knjig, ki so nas napisale, Vitomil Zupan: Menuet za kitaro Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Grizliji, kanadski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Mestne promenade, Trst, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 10.30 Dobro jutro 13.20 Nismo pozabili na vas! Baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društvo baletnih umetnikov Slovenije 14.45 Vikend paket 16.20 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Dolina Itria in Ostuni, kulin.-popotniška odd.

17.50 Sadar+Vuga XX, dok. film 20.00 Tri življenja Clare Schumann, nemški glasbeni dok. film 21.30 Žrebanje Lota 21.40 Moje mnenje 22.35 GR5. v divjino, belgijska nad.

23.40 Dragonja - skrivnostna reka, dok. film 01.40 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 07.50 08.05 08.55 09.55 10.50 12.00 12.50 13.45 14.00 15.05 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 20.55 22.05 22.45 23.45 00.40 01.35 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 80. del Solze v raju, 1. sez., 81. del Vedno tvoja, 3. sez., 33. del Vedno tvoja, 3. sez., 34. del Sanjski moški, 16. sez.

Usodno vino, 2. sez., 18. del TV prodaja Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 17. del Vedno tvoja, 3. sez., 35. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 18. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 3. sez., 2. del Slepa pega, 4. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2869. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 5 Bobek in barčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Petra Kolmanič, Luske Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Najeti ali kupiti nepremičnino?

Regionalne novice, dnevno informativni program Pop corn: Jan Plestenjak, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Petra Kolmanič, Luske Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 21

PATCHETT, ANN: Nizozemska hiša

Od / 821-311.2 Družbeni romani Vir: povzeto po emka.si Gre za ganljivo zgodbo, ki raziskuje neizbrisno vez med bratom in sestro, hišo njunega otroštva in preteklostjo, ki ju ves čas preganja. Nizozemska hiša je zgodba o izgubljenem raju, o spretnosti brskanja po temah dediščine, ljubezni in odpuščanja, predvsem pa o tem, kako gledamo nase, in o tem, kdo v resnici smo.

Cyril Conroy je ob koncu druge svetovne vojne s pomočjo sreče in ene same pret-

la. Neomajen odnos med popustljivim bratom in njegovo vedno zaščitniško sestro se postavi na preizkušnjo šele, ko sta se prisiljena soočiti s tistimi, ki so ju razočarali.

Kent Haruf: Najini duši ponoči Od / 821-311.2 Družbeni romani Vir: povzeto po emka.si

Zadržana, preprosta, grenkobna, a navdihujoča zgodba o starejšem moškem in ženski, ki se skupaj spoprimeta z dogodki iz njunega preteklega življenja in razcvetita upe o bližnji prihodnosti.

Addie Moore nepričakovano obišče soseda, Louisa Watersa. Mož ji je umrl že pred leti, tudi Louisova žena je že pokojna – v tako majhnem mestu se ljudje poznajo že desetletja …

Njegova hči živi več ur stran v mestu Colorado Springs, njen sin se je odselil še dlje v Grand Junction. Addie in Louis pa že dolgo živita sama v velikih in praznih hišah brez družine in prijateljev. Noči so zelo osamlje-

bisere škrata Bisera v Vinski gori 10.00 Galerija Velenje Glava dol, noge gor, predstava za dojenčke Gledališča AEIOU (Sobotne lutkarije), prijave: vstopnice@festival-velenje.si 10.00 Galerija F-bunker Mladosti ni norost, odprtje razstave fotografij osnovnošolcev in dijakov 10.00-13.00 Sončni park, pri Vili Rožle VI. Otroška olimpiada »Sodelujem – zmagujem« 20.00 Letni kino Kunigunda: Smrt boga in otrok, Tetameta, Rak3ta, koncert

VELENJE Četrtek, 26. 8.

17.00 Velenjski grad Ogled gradu s pasjimi prijatelji 17.00 Titov trg Kunigunda: Kreativna reuse delavnica S kolaži se pokaži 18.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: TD Šalek – Plesna skupina Šaleška gospoda 19.00 Pri Domu kulture Velenje Citrarski večer s triom Ubrane strune in Dejanom Praprotnikom, koncert (Prešmentane citre) 20.00 Letni kino Kunigunda: 3tone, JUT, koncert

Nedelja, 29. 8.

Petek, 27. 8.

9.00

10.00-12.00 Mercator Center Velenje Sočutna info točka Slovenskega društva Hospic – OO Velenje 20.00 Letni kino Kunigunda: Kaoz, Carnifliate, Marax, Snøgg, Something Small, koncert

Sobota, 28. 8.

8.00-12.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajmo, sejem rabljenih knjig 9.00 Domačija Lamperček, Vinska Gora Degustacija lokalnih zgodb: Najdi

kane naložbe v nepremičnino ustvaril gromozanski nepremičninski imperij, ki je njegovo družino rešil revščine in jo izstrelil v bogastvo. Kupil je ogromno trinadstropno hišo na razkošnem posestvu. Čeprav je želel s tem razveseliti svojo ženo, začne ta hiša spodkopavati vse, kar mu je ljubo.

Zgodbo pripoveduje Cyrilov sin Danny, ki ga skupaj z njegovo starejšo sestro, pikro in drzno Maeve, iz hiše, v kateri sta odrasla, izžene njuna mačeha. Bogata sorojenca sta pahnjena nazaj v revščino, ki so ji ušli njuni starši, in takrat ugotovita, da se lahko zaneseta le drug na drugega. Trdna vez med njima je tista, ki njuni življenji reši, hkrati pa jima prekriža načrte. Nizozemska hiša je temačna pravljica, ki zajema petdesetletno obdobje in govori o dveh inteligentnih osebah, ki ne zmoreta premagati svoje preteklosti. Kljub vsem navideznim uspehom sta Danny in Maeve zares zadovoljna le takrat, ko sta skupaj.

Ves čas se s humorjem in besom vračata k dobro znani zgodbi o vsem, kar sta izgubi-

21

PRIREDITVE

26. avgusta 2021

Grad Šalek Degustacija lokalnih zgodb: Dan odprtih vrat 10.00 Velenjski grad Degustacija lokalnih zgodb: V grajskem vrtu z grajsko gospodo 10.00-18.00 Vista, Vila Čira-čara Slano morje ustvarja z gusarji/ Objem hobotnice, ustvarjalnica in ogled Pikine vile

Ponedeljek, 30. 8.

21.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Nažgani, črna komedija (Zvezde pod zvezdami)

Torek, 31. 8.

10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Pikin portret 17.00 Strževa domačija (Škale 78) Degustacija lokalnih zgodb: Strževa domačija in dr. Jožef Krajnc

LEGO robotike za otroke, prijave: www.maliustvarjalci.si/delavnice

Torek, 31. 8.

10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški živžav: živahne priprave na šolo

ŠMARTNO OB PAKI

CITY CENTER Celje

Četrtek, 26. 8.

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Džungla – otroški park - odprt • Koncert Ansambla Avsenik, 2. september • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

10:00–12:00

MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški živžav: delavnica angleščine

Petek, 27. 8.

10:00–12:00 MC Šmartno ob Paki Otroški počitniški živžav: medgeneracijska delavnica Gozdna kopel 20:00 prireditveni šotor MC Šmartno ob Paki Otvoritev Poznopoletnega festivala 2021: koncert skupine Il Divji (vstop prost)

Ponedeljek, 30. 8.

10:00–13:00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Otroški počitniški živžav: Delavnica

Šoštanjski poletni filmski večeri Z njimi že deset let ohranjajo podobe preteklega in sedanjega časa Milena Krstič - Planinc

ne, saj nimata nikogar, s katerim bi se lahko pogovarjala.

Njuna pogumna pustolovščina je izjemno zasvajajoča in neverjetno resnična, zaradi česar je roman Najini duši ponoči popolno finalno dejanje priljubljenega ameriškega pisatelja, ki se je s svojimi deli vpisal v vrh ameriške literature. Najini duši ponoči je izjemen poklon ljubezni.

Po knjigi je bil posnet tudi film z Jane Fonda in Robertom Redfordom v glavnih vlogah. 🔲

Šoštanj, 23. avgusta – V Šoštanju potekajo Šoštanjski poletni filmski večeri, s katerimi organizatorji (Studio Mozaik, Muzej usnjarstva na Slovenskem, Muzej Velenje, Zavod za kulturo Šoštanj in Javni sklad za kulturne dejavnosti – Območna enota Velenje) že deset let ohranjajo podobe preteklega in sedanjega časa.

Filmski program je razdeljen na dva večera. Z njima letos obeležujejo 110 let mesta Šo-

štanj in jubilej filmskih večerov.

Na njih so se že včeraj (sreda, 25. avgusta) in se bodo tudi nocoj (četrtek, 26. avgusta) sprehodili po občini Šoštanj in Šaleški dolini, se ustavili pri lučkah ob Družmirskem jezeru, pa pri dvajsetih letih TV Zavodnje, pogledali v življenje, ki ga kroji covid-19, v javne ekološke proteste v letu 1987, odstrli še ne videne posnetke iz obdobja 1969–1974, se spomnili 40 let Hotenj in se spraševali, kako se kulturniki soočajo s korona časom.

Nocoj, v četrtek torej, z začetkom ob 20.30, si lahko na Glavnem trgu (v primeru slabega vremena v Domu kulture) ogledate filmski zapis s kulturne prireditve v Centru starejših Zimzelen z naslovom Radostno popoldne, film o Šoli zdravja iz Šoštanja z naslovom Zdrav duh v zdravem telesu, video zapis dogajanja na Glavnem trgu (Rožnik odpira trg) ob podeljevanju rož, filmski zapis preteklih karnevalov v Šoštanju (letos ga ni bilo) Sprehod skozi šoštanjski pust, dokumentarni

film o začetkih in delovanju, vse do današnjih dni, Kabelsko-razdelilnega sistema Zavodnje, video zapis, nastal ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, ki so ga obeležili tudi v Šoštanju z naslovom Bodimo povezani, videti bo kratko verzijo filma Hotenja 40 let kasneje, odlomke šaleških literatov v zvoku in sliki ter igrani film z naslovom Obisk iz leta 1984, ki je prejel 1. nagrado na festivalu amaterskega filma Jugoslavije in je v svoji izpovedi še vedno 🔲 zelo močan.

KINO spored CANDYMAN Candyman, grozljivka, 99 min (Kanada, ZDA) Režiser: Nia DaCosta Igrajo: Yahya Abdul-Mateen II, Teyonah Parris, Nathan Stewart-Jarrett, Colman Domingo Petek, 27. 8., ob 20.00

KRT El Agente Topo, komičen vohunski dokumentarec, 84 min (Čile) Režiser: Maite Alberdi Nastopata: Sergio Chamy, Rómulo Aitken Sobota, 28. 8., ob 20.00

MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI

Nedelja, 29. 8., ob 16.00

SOBA POBEGA 2: BREZ IZHODA Escape Room 2, psihološki triler, 88 min (ZDA) Režiser: Adam Robitel Igrajo: Taylor Russell, Logan Miller, Isabelle Fuhrman, Thomas Cocquerel, Holland Roden Nedelja, 29. 8., ob 20.00

NAŽGANI Druk, komična drama, 117 min (Danska) Režiser: Thomas Vinterberg Igrajo: Mads Mikkelsen, Thomas Bo Larsen, Lars Ranthe, Magnus Millang Ponedeljek, 30. 8., ob 21.00

The Boss Baby: Family Business, sinhronizirana animirana družinska komedija, 107 min (ZDA) Režiser: Tom McGrath Igrajo: Amy Sedaris, James Marsden, Jeff Goldblum, Alec Baldwin

Lunine mene

#HibridnaSreča

NOVA TOYOTA YARIS CROSS

119 ŽE OD

radio velenje

€

NA MESEC

com

AC FRI-MOBIL

30. avgusta, ob 9:13 (zadnji krajec)

107,8 MHz

Dečkova 43, Celje 03 425 60 80

10 DO

LET JAMSTVA TOYOTA RELAX

10

LET JAMSTVA

ZA HIBRIDNO BATERIJO

Povprečna poraba goriva za vozila Toyota Yaris Cross: od 4,4 do 6,2 l/100 km in emisije CO₂: od 100 do 140 g/km. Emisijska stopnja: za 1,5 EURO 6 AP. Emisije NOx: od 0,0033 do 0,0093 g/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži. Po preteku tovarniške garancije vam ponujamo bresplačno vključitev v program jamstva Toyota Relax (vse do starosti 10 let ali 160.000 km. Izračun je informativne narave in ni zavezujoči za sklenitev posla. Mesečni obrok je izračunan na osnovi prodajne cene v višini 18.850 EUR, trajanju financiranja 60 mesecev, skupnem začetnem plačilu 4.310,48 EUR in zadnjem povečanem obroku v višini 9.823 EUR. Povečan obrok je izračunan na osnovi predpostavke, da bo z vozilom prevoženih 10.000 km letno. Efektivna mera (EOM) je 4,26 % in temelji na fiksni obrestni meri. Slika je simbolična.

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

26. avgusta 2021

Nagradna križanka FKPV Celje

RADIO VELENJE

www.fkpv.si Celje, Lava 7 Telefon: 03/428 55 56

INFORMATIVNI DAN

Študiraj na FKPV! :)

9. in 23. september ob 16.30

Študijski programi I., II. in III. stopnje

Komerciala Poslovna informatika Turizem Varnostni management Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 6. septembra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

maliI

S OGL A

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od od 16. do 22. avgusta 19. do 25. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

ČETRTEK, 26. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 27. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 28. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 29. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 30. avgusta

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone

24 ur

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

KONCENTRACIJE OZONA v zunanjem zraku

V tednu od 16. do 22. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, v Velenju in na mobilni postaji v Šoštanj-Aškerčeva, niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o.

MAKSIMALNE VREDNOSTI OZONA v dneh od 16. do 22. avgusta(v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g/m3, alarmna vrednost: 240 mikro-g/m3

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca -pripravlja Mitja Čretnik); 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 31. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 1. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio.velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 26. 8. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI KOCKE SENA, škropilnico na kolesih, več vrst žganja, prodam.

Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI JAGNETA, ugodno prodam.

Gsm: 040 996 251.

JARKICE - mlade kokoši tik pred nesnostjo, prodam. Rjave in leghorn bele. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm 031 751 675.

PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor.

Gsm: 041 619 372.

NESNICE, rjave, cepljene, pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 29. 8. 2021 in naslednjo nedeljo

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo.

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

23

OBVEŠČEVALEC

26. avgusta 2021

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00

• Anica Bevc, Podgorje 20, 3320 Velenje • Marija Kodrun, Ravne 42 a, 3325 Šoštanj • Marta Fidej, Goriška 40, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti. Čestitamo!

Rešitev križanke: S PAŠNIKOV DO VAŠIH VRAT.

5. 9. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

RAZNO LUČ, stropna, grlo E27, okrogla, prodam za 35 €. Originalna embalaža. Gsm: O41 692 995 ZIMSKE pnevmatike 225/50 R18, Continental, dot15, cca. 6 mm profila. Prodam za 120 €.

Gsm: O41 692 995

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

GIBANJE prebivalstva

ZOBOZDRAVNIKI V soboto, 28. 8. 2021 in nedeljo, 29. 8. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 55 59.

Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas dne 12. avgusta 2021, so:

UE Velenje

SMRTI • • • •

Rudolf Peter, roj. 1954, Šoštanj, Levstikova cesta 15 Vanovšek Vladimira, roj. 1951, Velenje, Kidričeva cesta 31 Popović Branka, roj. 1955, Velenje, Tomšičeva cesta 13 Menih Marija, roj. 1923, Šoštanj, Lokovica 42

V SPOMIN

POROKE •

•

•

Minilo je 10 let žalosti, odkar je mnogo prezgodaj odšel

Fažmon Aleš, Velenje Ulica Pohorskega Bataljona 12 In Repotočnik Suzana, Velenje, Ulica Pohorskega Bataljona 12 Poljaković Samed, BIH, Ba Srebrenik , Duboki Potok b.b. in Milinković Dajana, Velenje, Kersnikova cesta 7 Šlogar Domen, Kamnik Zajasovnik-del 10 in Klinc Ana, Velenje, Paka pri Velenju 60

JANI DOBNIK 1967 – 2011

Dragi Jani, počivaj v miru!

V naših srcih boš vedno ostal.

Tvoja mama in Ajda ter Bernarda z družino

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga žena, mamica, babica in sestra

K, Č E T RT E 1, 2 2 .9. 20 RI O B 1 8. U E N T RU V C ITYC

VLADKA VANOVŠEK EUROMARKT CENTER d.o.o., Šmartinska cesta 152g, 1000 Ljubljana

Ljubljeni nikoli ne umrejo, dokler živijo tisti, ki jih imajo radi in se jih spominjajo.

1951 – 2021

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA Umrl je najin

KAREL KOŽELJ 24. 6. 1940 – 18. 8. 2021

koncert ansambla saše avsenika

Glej zemlja si je vzela, kar je njeno.

A kar ni njeno, nam ne more vzeti.

In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.

(Svetlana Makarovič)

Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in mu bili prijatelji.

Hvala vsem, ki ste mu pomagali v njegovem boju z boleznijo in ki ste se mu poklonili ob njegovi smrti. Žena Milica in hči Zvezdana

Naš ­čas, 26. 8. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Tako se po domače reče Pripovedi o Šaleku nekoč in danes so člani krajevnega turističnega društva, ki zavzeto skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, v sodelovanju z domačini zabeležili v seriji video intervjujev Tina Felicijan

Šalek, 18. – 21. avgusta – V Turističnem društvu Šalek so razmere, v katerih je izvedba tradicionalnih kulturnih in družabnih prireditev zelo zahtevna, obrnili v svoj prid. Medtem ko so se odpovedali Starotrškemu dnevu z rokodelsko tržnico, prikazom starih običajev in veselico, so spremljevalni dogodek obujanja spominov na Šalek nekoč, s katerim so v zadnjih nekaj letih starotrško dogajanje razširili na več dni, nadgradili v zajeten filmski projekt. Tako so se obenem odzvali na trend digitalnega beleženja kulturne dediščine in poskrbeli, da bodo spomini na njihov domači kraj ostali prihodnjim rodovom. Posneli so namreč serijo intervjujev s Šalečani, katerih korenine so pod Šaleškim gradom pognali že njihovi predniki. Premierno so jih predstavili prejšnji teden v ciklu štirih filmskih večerov na igrišču OŠ Šalek. Objavili pa jih bodo tudi na spletnih kanalih TD Šalek, kjer zbirajo tudi drugo digitalno gradivo o kulturni dediščini kraja in tako skrbijo za trajne spomine.

V sklopu projekta Kako se je v Šaleku reklo po domače je šaleške staroselce o življenju na njihovih domačijah in njihovih domačih imenih intervjuvala predsednica TD Šalek Breda Kolar in tako uresničila idejo prejšnje predsednice Marije Brložnik. »Imeli smo srečo, da so ljudje z veseljem sodelovali in nam povedali marsikaj zanimivega o načinu življenja nekoč, kakšen je bil kraj s starim trgom pred ur-

banizacijo, kaj se je tu dogajalo.

Zbrali smo ogromno video gradiva, ki nam bo v pomoč tudi pri nadaljnjem raziskovanju,« je povedala Kolarjeva, ki je iz pripovedovanj sogovornikov veliko izvedela. »Ljudje so včasih živeli v čisto drugačnih materialnih razmerah kot danes, bili pa so zelo povezani. Bili so dobri sosedje, znali so se družiti, obeležiti tako osebne kot skupne praznike. V kraju se je veliko dogajalo tudi na kulturnem področju. Aktivni so bili gasilci, gledališke skupine,

❱

Breda Kolar: »Dediščina, ki ostaja samo v spominih ljudi, je živa le, dokler so živi ljudje. Zato se nam zdi prav, da jo zabeležimo in tako ohranimo.«

posamezniki, ki so imeli energijo, da so skupaj naredili nekaj za domači kraj in skupnost, kar jim je zagotovo popestrilo težek vsakdanjik.« Posneli so 14 intervjujev. Vse od terenskega do studijskega dela so izvedli sami. Za tehnično plat projekta je poskrbel prizadeven član TD Šalek Franc Maršnjak, ki je prevzel vlogo snemalca in montažerja. Pred izvedbo intervjujev so se posvetovali s sodelavci Muzeja Velenje, ki so jim dali napotke, kako lahko obogatijo pogovore, predlagali pa so jim tudi nove raziskovalne teme, s katerimi se bodo v TD

Od kruha do rib Na Katarininem sejmu se Šentiljčani založijo z domačimi dobrotami in rokodelskimi izdelki Tina Felicijan

Šentilj, 21. avgusta – Turistično društvo Šentilj že več let prireja Katarinin sejem, na katerega povabi lokalne in okoliške ponudnike domačih pridelkov in izdelkov. Tako podprejo kmetovalce in obrtnike ter jim pomagajo predstaviti ponudbo kupcem, slednji pa na enem mestu najdejo tako jedačo in pijačo kot ročno izdelane uporabne in dekorativne predmete. »Trudimo se, da se tu ne bi nabirala 'škart roba', pač pa kakovostni domači pridelki in izdelki iz butične domače pridelave in izdelave na tradicionalen način,« je predsednica TD Šentilj Leopoldina Čas predstavila namen Katarininega sejma.

Koliko pa je v Šentilju, kmečkem kraju, v katerem so mnogi prebivalci vsaj deloma samoo-

Šalek še ukvarjali. Pri raziskovanju in popisovanju lokalne kulturne dediščine sodelujejo tudi z zgodovinarjem dr. Jožetom Hudalesom. Slednji je bil poleg prvega predsednika TD Šalek Darka Odra, ravnateljice OŠ Šalek Irene Poljanšek Sivka, likovne ustvarjalke in prostovoljke leta 2020 v Mestni občini Velenje mag. Katarine Aman, stand up komika in matematika dr. Uroša Kuzmana in prostovoljca leta 2019 v MOV Franca Maršnjaka gost filmskih večerov, ki so se začenjali s kratkimi pogovori o pogledih prebivalcev Šaleka na domači kraj.

Povedali so:

Ida Jurko s Šafarjeve domačije se je rodila v Šaleku: »Jaz svojega otroštva ne dam. Otroci smo se dosti bolj razumeli kot se danes. Saj smo se skregali, a smo se hitro pobotali.

Ate in mama sta bila dobra z nami. Vzgojila sta nas, da smo delavni. Med tednom smo delali na njivah, v hlevih, ob nedeljah pa smo se lahko potepali.

Delo ne škoduje, vam povem, saj smo se po vsakem delu veselili, ko smo ga opravili.« V intervjuju

menjski izdelek za otroke,« je pojasnila, zakaj je ponudba Katarininega sejma dobrodošla tudi v Šentilju. Obiskovalci – slednjih po besedah ponudnikov letos ni bilo toliko kot običajno – so pritrdili njenemu razmišljanju. »Doma imamo kmetijo in večino pridelamo sami, tako da na sejem pridem pogledat, kaj pridelujejo drugi, malo pokusim, poklepetam, pa tudi kaj kupim, da podprem sejem, ki je krasna

je delila spomine na otroško raziskovanje ruševin Šaleškega gradu. »Kopali smo zaklad. Enkrat je fant, ki je obiskoval rudarsko šolo, padel s prvega nadstropja.

Rešilec je prišel do našega skednja. Nismo izvedeli, kaj se je zgodilo z njim.« Marjan Prislan z domačije pri Hrličku: »Moje otroštvo je bilo lepo. Morali smo delati na polju, pasti krave, hraniti prašiče in kokoši. Konjev nisem maral. Moral sem namreč držati konja, ko smo nalagali seno, konj pa je opletal z

glavo, da me je metalo sem in tja.

Mama Štefanija Verdelj, s katero se je oče poročil, ko je ovdovel, je bila najbolj zaslužna, da je bila naša kmetija uspešna. Bila je bolj svetovljanska in se je lažje sprijaznila z izgubo zemlje, ko se je začela pozidava. Oče, ki je prišel iz Savinjske doline, ko je moj ded kupil domačijo od obubožanega Hrlička, po katerem se še danes imenuje, pa tega ni prenesel. Jaz rad živim v Šaleku. Vse je blizu – cerkev, gasilski dom, gostilna, pica.« Katarina Aman, likovna ustvarjalka:

»Šalek je bil prvobiten, povezan trg z ljudmi, ki so mu s svojimi vsakdanjimi aktivnostmi dajali utrip in določali ritem življenja,« pravi Breda Kolar. »Na območju trga še danes stojijo 200 in več let stare domačije, prelepa cerkvica sv. Andreja, gasilski dom, kjer domujejo požrtvovalni in humanitarni gasilci, pa stara oštarija Verdeljevih Pri Cirotu. Prav posebno ganljiva je njihova družinska zgodba, povezana s topolom, ki raste le nekaj korakov proč od gostišča. Ne moremo mimo mogočne domačije Prislanovih, ki daje kraju pečat že več kot 250 let. Njihova je tudi stavba – bivši hlev, v kateri deluje priznana picerija Velun. Prav Prislani so v Šaleško dolino prinesli hmelj in tudi o tem smo v TD Šalek posneli film. Neposredno pod Šaleškim gradom najdemo lepo ohranjeno in obnovljeno domačijo Špitalovih, hišo, kjer je bila nekdaj trgovina Melanškovih, pa Odrovo domačijo,« našteva prizorišča zgodb, zdaj zabeleženih na filmskem traku.

prireditev,« pove domačinka.

Obiskovalka sejma iz mesta, ki sicer ne zahaja redno na kmečke sejme, pa se je na Katarinin sejem po lanskoletnem prvem obisku vrnila prav zaradi očarljive ponudbe, pravi. »Kupim med, klobase in druge suhe mesnine, jajca in podobno. Zelo dobrodošlo je, da imamo dostop do domačih pridelkov. Čudim se, da sejem ne pritegne več ljudi.«

skrbni, zanimanja za sejemsko ponudbo domačih dobrot in iz🔲 delkov? »Drži, da mnogi pridelujejo svojo zelenjavo, nekateri tudi mesnine. Vendar lahko na sejmu kupijo suhorobarske izdelke, ki jih le še redki znajo izdelati sami doma.

Tudi ribe, saj imamo v bližini manjšo ribogojnico. Določeni mesni in mlečni izdelki zahtevajo veliko znanja in primerne pogoje, zato jih večina ne izdeluje sama. Tudi med pekovskimi izdelki je več takšnih, ki jih gospodinje ne pečeŠtirinajst ponudnikov je stojnice obložilo z raznimi mesnimi, mlečnimi, ribjimi, jo prav pogosto. Premedenimi, sadnimi in zeliščnimi izdelki, pecivom in testeninami ter tudi s ste, denimo, so bile pleteninami in izdelki iz lesa. nekoč priljubljen se-

»Šalek je zelo fotogeničen. Če se odprtih oči sprehodimo skozenj, vidimo to lepoto, ki je mene pri projektu Velenje v grafiki, v katerem ustvarjam linorezne grafike s podobami lokalne stavbne in spomeniške dediščine, tako navdušila. Šalek ima resnično bogato arhitekturo, veliko simbolov naselja, pa tudi polno skritih prizorov, ki so med najlepšimi v Velenju,« je svoje poglede na Šalek predstavila avtorica grafične podobe nove majice, s katero v turističnem društvu predstavljajo bisere lokalne kulturne dediščine.

Zgodovinar Jože Hudales je Šalečanom o njihovem domačem kraju nazadnje pripovedoval na klepetu ob Starotrškem dnevu pred dvema letoma. Do ponovnega srečanja se mu ni uspelo dokopati do novih i n fo r m a c ij , je pa zaključil projekte, ki so stali na poti poglobljenega raziskovanja zgodovine Šaleka. Po sedmih letih dela je namreč izšla knjiga o Šentilju. »Zdaj pa je na vrsti Šalek,« napoveduje in dodaja, da je nekaj domačinov že obiskal, pridobil del fotografskega gradiva, poizveduje o ledinskih imenih in zgodbah za njimi, a se bo potrebno zakopati v arhive in najti čas za pogovore z ljudmi, da bo nastala monografija, kakršno si Šalek zasluži.

Polona Kozman z ekološke kmetije Kozman v Podkraju: »Kadar nam čas dopušča, se radi udeležimo sejmov. Pridelujemo različne vrste moke iz doma pridelanih žit, pa tudi meljemo sami. Nudimo pekovske izdelke, marmelade, sokove, zelišča, jajca pašne reje, vsak mesec pripravimo sveže pakete ekološke teletine, ki se dobro prodaja po celi Sloveniji. Opažamo, da se trend kupovanja domače, ekološke hrane krepi. Med domačini sicer ne toliko, saj veliko pridelajo sami.

Drugje pa je povpraševanja veliko,« je povedala in dodala, da je njihova družina skoraj popolnoma samooskrbna, domačija pa ne živi le od kmetovanja. Ukvarjajo se tudi s turizmom.

Na pašniku so postavili dve glamping hiški, ki jih zelo dobro tržijo tako tujcem kot Slovencem. Nedavno so gostili turiste iz Abu Dabija.

Ivan Cokan s turistične kmetije Cokan v Studencah obiskuje le sejem v Šentilju, kjer je s prodajo še kar zadovoljen, sicer pa ribje izdelke nudi pri domačem ribniku Steska: »Ko sem bil še otrok, sem v potoku delal ribnike in lovil postrvi. To veselje me ni nikoli minilo in leta 1998 smo začeli zares in naredili pravi ribnik za gojenje postrvi, kasneje pa še enega za športni ribolov.

Ljudje si lahko sami nalovijo ribe, lahko kupijo sveže in očiščene, tudi spečemo jih in postrežemo ter predelujemo v dimljene postrvi in paštete. Nudimo tudi domačo jagnjetino in prepeličja jajca. Sploh v poletnem času je naš ribnik Steska zelo obiskan,« je povedal, da so doma zadovoljni s poslom, ki ga uspešno krepijo in razvijajo z dopolnjevanjem ponudbe.

🔲