33 2022

Trideset stanovalcev in ena kopalnica?

Dražji vstop v šolo Predstavljamo Krajevno skupnost Vinska Gora 3 3 13

Ugriznila sem se v jezik

Tea Rednak

Nekaj let, ki sem jih preživela v mestu ob morju, sem odločno zatrjevala, da se v Velenje pa res ne bom vrnila. Ko pa sem lani pakirala kovčke, sem ponovno ugotavljala, da se zareče nega kruha največ poje.

Zakaj me Velenje ni mikalo? Saj ne, da bi bilo v mojem doma čem mestu kaj tako groznega, le zdelo se mi je, da mi iz raz ličnih razlogov ne ugaja. Za nameček, ko sem komu pojasnje vala, zakaj je temu tako, sem rada dodala še tisto: »Pa saj v Velenju se itak nič ne dogaja.« To pomlad in poletje pa sem se morala, vsaj kar se tega tiče, konkretno ugrizniti v jezik.

V mesto spet prihaja Kunigunda

Velenje, 18. avgusta – »Festival mladih kultur Kunigunda je največji projekt Mla dinskega centra Velenje, ki ga organizira v sodelovanju z mladimi domačini. Kunigun da je medij za predstavitev nekonvencio nalnih in bolj ali manj neodvisnih kultur no-umetniških praks. Ne za težkimi durmi galerij, niti na zloščenem parketu. Ampak pod drevesom, na mostu, pod zemljo, na strehi, v podrtiji, sredi ničesar in povsod. Česar ne doživiš drugje, se ti bo zgodilo tu!«

Tako Mladinski center Velenje na svoji spletni strani napoveduje nov prihod Ku nigunde v mesto. 25. Festival mladih kultur

Kunigunda se uradno začne 19. avgusta, zgodilo pa se je že nekaj predfestivalskih dogodkov. Več kot teden dni, vse do 27. av gusta, se bo v sklopu festivala zvrstila mno žica kulturnih prireditev, na katerih bodo lahko obiskovalci med drugim spoznavali ustvarjalnost različnih avtorjev, si ogledali raznolike umetniške razstave ter prisluhnili zanimivemu izboru glasbenikov.

Ob mednarodnem dnevu mladih je Maru ša Skornišek iz Mladinskega centra Velenje poudarila, da »Velenje mladim nudi številne priložnosti, v mestu namreč deluje veliko mladinskih organizacij oziroma organizacij,

Kam za konec tedna?

Starotrški dan v Šaleku Danes ob 18. uri bo na gradu Šalek Vilenjak Šalček otrokom pričaral pravljični svet in ka mišibaj pravljice. V petek, 19.

avgusta, vabljeni ob 19. uri pod lipo na dvorišču OŠ Šalek, da prisluhnete pevskim sestavom Podkrajski fantje, Kavški pev ci in Ljudske pevke Lipa iz KD

ki pripravljajo programe in projekte za mla de ali jim nudijo infrastrukturo za izvajanje raznih aktivnosti.

Mestna občina Velenje je za mlade prija zna, imamo tudi mladinsko strategijo, ki je bila v Velenju sprejeta prva v Sloveniji. Tako lahko mladi vsakih pet let podajo svoje pre dloge, ki jih mladinske organizacije ves ta čas zasledujemo. Res se veliko dogaja v Vele nju, a opažamo, da mladi velikokrat, čeprav imajo stvari dobesedno pred nosom, zanje niti ne vedo,« pove Maruša in doda, da je za mladinske delavce vsak dan dan mladih. Program na strani 16. ��

Pretekli (podaljšani) vikend sem se recimo odločala med tem, ali bom obiskala ta ali oni dogodek. Na koncu sem, sicer tudi po službeni dolžnosti, pristala na eni izmed razstav, nato na koncertu Adija Smolarja, naslednji dan pa na operi Carmen.

Na praznični ponedeljek pa sem delček svojega mesta razka zovala nekdanji cimri – eni izmed tistih, ki sem jim tako trdno zatrjevala, da Velenje ni mesto zame. Ker jo je preganjal čas, sva se lahko ustavili le na Velenjskem jezeru in se potem na hitro sprehodili še do Velenjskega gradu. Da je še »ful stvari za videt in počet« ter da naj me naslednjič obišče vsaj za ves dan ali dva, sem jo vabila v mesto, ki sem ji ga še pred dobrim letom dni prodajala, priznam, kot prazno in nezanimivo.

To pomlad in poletje sem se uspela v svojem domačem me stu (večkrat) naužiti glasbe po svojem okusu, se znašla že na mnogih razstavah in na res številnih ostalih prireditvah – pa sem jih ob tem ogromno tudi zamudila ali izpustila. Še nekaj zanimivih koncertov v tem in naslednjem mesecu imam ozna čenih na koledarju, sicer pa se jutri začne festival Kunigunda, na travniku pri Domu kulture je živahno že vse poletje, po ne kaj tednih premora se ponovno nekaj dogaja tudi na velenjski promenadi, bliža se Pikin festival … Še bi lahko naštevala, a bi se ta kolumna najbrž prevesila v napovednik. Ali pa bi mi kdo očital reklamo.

Šmartno ob Dreti. Sobota, 20. av gusta, je rezervirana za tradicio nalni Starotrški dan, s pričetkom ob 17. uri. Osrednja tema so ko lesa in njihova uporaba v času od konca 19. stoletja do konca 2. svetovne vojne. V mimovozu se bodo predstavili članice in člani društva Kulturnica iz Gaberk ter društev z Dobrne in iz Vojnika s starodobnimi kolesi ter z vso opravo, ki je sodila k starodobne mu kolesarju. Sledila bo zabava z ansamblom Potepuhi.

KS Staro Velenje praznuje

V soboto, 20. avgusta, ob 20. uri vabljeni na veselico v pre novljeno starotrško jedro z an samblom Dar.

35. srečanje borcev, planincev in veteranskih organizacij

Združenje borcev za vrednote NOB organizira to soboto, 20. av gusta, tradicionalno 35. srečanje na Graški Gori, za začetkom ob 10. uri. ��

Ne upam si trditi, kaj in koliko se je tukaj dogajalo v prejšnjih (predkoronskih) letih. Ker sem v Velenju preživljala le manjši del svojega časa, predvsem pa, ker se najbrž niti nisem dovolj ozirala za dogajanjem. Upam pa si trditi, da je vsaj letošnjo pomlad in poletje v Velenju res »dogajalo«.

Verjamem, da se najde marsikaj, kar bi lahko očitali našemu mestu, a tega, da se nič ne dogaja, mu zagotovo ne moremo.

Popolna zapora ceste skozi

V okviru gradnje kolesarske povezave skozi Hudo luknjo bo ta vikend potekala montaža pr vih dveh nadvozov, zaradi česar bo glavna cesta skozi Hudo luknjo, na odseku Paka pri Velenju–Gornji Dolič, od sobote, 20. avgusta, od 6. ure do nedelje, 21. avgusta, do 20. ure popolnoma zaprta. Obvoz za osebna vozila, avtobuse in to vorna vozila do 7,5 t bo urejen na relaciji

Hudo luknjo

Velenje–Črnova–Višnja vas–Vojnik–Stranice–Vita nje–Gornji Dolič, za težja tovorna vozila pa na re laciji Žalec–Maribor–Dravograd–Slovenj Gradec.

Avtobusna povezava Štrekna bus bo v času za pore glavne ceste skozi Hudo luknjo izjemoma samo med Gornjim Doličem in avstrijskim Labo tom (Lavamünd). Vozni red na tem odseku ostaja nespremenjen.

TAKO mislim

Foto Lara Lukše

Bilo je prvič – naj bo tradicionalno

Velenje, 14. avgusta – Druš tvo upokojencev Velenje je po vabilo vseh svojih 1500 članov na športno-družabno srečanje, zanje pa poleg bograča, palačink in pijače pripravilo živo glasbo ter tekmovanja v štirih ‚upoko jenskih‘ panogah: metanju obro čev na kol, pikadu, štrbunku in kegljanju na vrvici.

Ideja se je porodila predse dniku gospodarske komisije pri društvu Stanku Krištofu. »Pred letom dni smo dobili prostore DU na Kidričevi cesti v svoje roke in prav je, da ta dan v av gustu obeležimo z vsakoletnim srečanjem. Tokrat je bilo prvo, prepričan pa sem, da bo postalo tradicionalno,« je povedal.

Njegovo idejo so povzeli vsi glavni pri DU Velenje, na čelu s predsednikom Francem Vedeni kom, podpredsednikom Ivanom Druksom, glavnim kuharjem na srečanju Ivanom Goričancem in drugimi člani upravnega od bora. Organizacija je stekla in bili so poplačani z dobrim obiskom.

»Povabili smo vse člane društva, prijave pa smo zbirali le zato, da bi dobili okvirne podatke za pri pravo hrane. Prijavilo se je okoli 220 članov in nekaj manj se nam jih je tudi pridružilo skozi dan, saj smo imeli druženje med 10. in 19. uro,« je povedal Druks. Dodal je še: »Vse smo izvedli sami s svo jimi 25 prostovoljci, kuhanje 250 porcij bograča, peko palačink, vsa pijača je bila brezplačna. Po nosni smo, da lahko sami izvede mo takšno srečanje. Naš odbor imenujem kar ‚dream team‘!«

Zanimanje za sodelovanje v igrah je bilo veliko. V metanju pikada se je pomerilo 63 upo kojencev, najboljša sta bila Olga Bračič in Boris Zajc. V igri štr bunk je sodelovalo 61 članov, najboljša sta bila Breda Kolar in Ivo Grajžl. V kegljanju na vr vici sta bila med 68 tekmovalci najboljša Marija Knez in Slav ko Bračič. V metanju obročev na kol jih je tekmovalo 59, naj boljša pa sta bila Mira Meža in Branko Stropnik Druks je napovedal tudi priho dnja srečanja članov DU Velenje. 20. avgusta bodo imeli trgatev kvintona na trti ob prostorih društva, 26. avgusta gredo na izlet, 2. septembra bodo imeli na terasi dalmatinski večer. Program in srečanja pa bodo lahko v prihodnje še nadgradili, saj so se z MO Velenje dogovori li o prevzemu travnika ob dru štvenih prostorih. Ivan Druks: »Županu smo predstavili naše načrte in vizijo delovanja na tem prostoru. V teku je priprava dokumentacije za prevzem. Želi mo ga urejati, ograditi, narediti park s cvetjem, potmi, klopmi, prostori za igre. Zelo smo vese li, da smo naleteli na tak posluh in da bomo pridobili ta prostor za druženje in rekreacijo upo kojencev. To je tako, kot bi za naše aktivnosti dobili dodatno dvorano.«

Udeležence srečanja je pozdra vila tudi podžupanja Darinka Mravljak. Ob čestitkah organi zatorjem srečanja in zmagoval cem tekmovanj je poudarila tudi

LOKALNE novice

Plezalna stena

Šmartno ob Paki – Mlajša populacija občanov, ki se udele žuje dogodkov v Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki, je v preteklosti občinskim odločevalcem prenesla svojo željo, da bi v lokalni skupnosti postavili manjšo plezalno steno. Je ostalo le pri želji ali je izvedba njihove ideje »v pogonu«? Na občinski upravi so povedali, da so aktivnosti v polnem zamahu. Na začetku leta so pripravili projekt in se z njim pri javili na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev, v teh dneh so na ustrezen državni naslov posredovali še zadnje zahteva ne dokumente. Potrditve projekta se nadejajo v prihodnjih dneh. Ob morebitni odobritvi denarja, zagotavljajo na občinski upravi, bo plezalna stena pri javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki postavljena predvidoma jeseni. �� tp

dobro sodelovanje med Dru štvom upokojencev Velenje in Mestno občino Velenje. »Kot za dolžena za starejše v naši obči ni sem skrbela, da bi bilo vsem starejšim v mestu lepo, da bi se

družili, imeli svoje prostore. Ob tem se moram zahvaliti predse dniku DU Velenje Francu Ve deniku, ki je zaslužen, da ima društvo danes svoje prostore. Brez njega jih ne bi imeli. Na

drugi strani pa ima tudi župan Peter Dermol veliko empatijo za mlade in starejše in je razu mel, kaj starejši potrebujete, želite in si zaslužite. Bil je na klonjen, da vam občina da na

voljo za druženje in rekreacijo na prostem zelenico in prepri čana sem, da jo boste znali do bro izkoristiti,« je dejala Darin ka Mravljak. �� dj

Brezposelnost v juliju je običajen pojav

Na Uradu za delo Velenje je bila maja letos stopnja registrirane brezposelnosti šestodstotna in v primerjavi z majem 2021 nižja za 1,8 odstotne točke – V primerjavi z julijem 2021 brezposelnost še vedno upada

Jasmina Škarja

Velenje, 11. avgusta - Julija se je, kot je obi čajno za ta mesec, na zavodu prijavilo več brezposelnih po izteku zaposlitev za dolo čen čas, hkrati pa je bilo manj zaposlovanja. Vodja urada za delo Velenje in Mozirje Bran ka Škulj Nussdorfer pojasni, da je bilo na območju Urada za delo Velenje po zadnjih podatkih za letošnji maj 19.758 delovno ak tivnih prebivalcev ali 0,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. »Stopnja registrira ne brezposelnosti je maja 2022 znašala 5,6 odstotka, v primerjavi z majem 2021 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 1,4 odstotne točke (v Slo veniji se je znižala za 2,0 odstotne točke). Na Uradu za delo Velenje pa je bila maja letos stopnja registrirane brezposelnosti šestod stotna in v primerjavi z majem 2021 nižja za 1,8 odstotne točke. Konec julija 2022 je bilo registriranih 3.329 brezposelnih oseb, kar je za 600 oseb oziroma 15,3 odstotka manj kot julija 2021 (v Sloveniji za 23,1 od stotkov manj). V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost zvišala za 44 oseb. Na Uradu za delo Vele nje pa je bilo konec julija 2022 registriranih 1.321 brezposelnih oseb ali 23 več kot junija 2022, v primerjavi z lanskim julijem pa brez poselnost še vedno upada, in sicer za 19,5 odstotka,« nadaljuje Škulj Nussdorferjeva, ki razloži, da je povečanje brezposelnosti v juliju običajen sezonski pojav.

Med brezposelnimi osebami še vedno izstopajo ženske in starejši nad 50 let

Med značilnimi skupinami brezposelnih oseb na Uradu za delo Velenje izstopajo brezposelne ženske, starejši od 50 let, dol gotrajno brezposelni, brezposelne osebe brez oziroma z dokončano osnovno šolo in brezposelne osebe s šesto stopnjo izo brazbe. Kakšne zaposlitvene možnosti so na voljo brezposelnim? »Brezposelnim osebam nudimo osnovno in poglobljeno karierno svetovanje, napotitev na prosta delovna mesta, zastopanje pri delodajalcih in izva jalcih javnih del, nudimo storitve v karier nem središču (kratke modularne delavnice za pripravo na vstop na trg dela, delavnice za pridobivanje digitalnih znanj, motivacije

in predstavitve delovnih mest in delodajal cev, motivacije za program Projektno uče nje mlajših odraslih do 26. leta), vključuje mo brezposelne osebe v programe Socialne aktivacije, jih napotimo na rehabilitacijsko svetovanje in v programe Aktivne politike zaposlovanja.«

Prijave in odjave iz evidence brezposelnih

V obdobju od januarja do julija 2022 se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 824 oseb oziroma 13,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Med njimi je bilo: 39 iskalcev prve zaposlitve, 2 osebi, ki sta delo izgubili zaradi stečaja oz. likvidacije podjetja, 97 oseb, ki so bile opredeljene kot

presežni delavci, in 456 oseb, ki se jim je izteklo delovno razmerje za določen čas. V istem obdobju je bilo iz evidence brezpo selnih odjavljenih 1.049 oseb oziroma 22,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, med njimi 705 zaradi zaposlitve oziroma 29,1 odstotka manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Upad odjav zaradi zapo slitve v letošnjem letu glede na prejšnje je predvsem zaradi visoke intenzivnosti za poslovanja v predelovalnih dejavnostih ter drugih dejavnostih v lanskem letu,« pojasni vodja Urada za delo Velenje in Mozirje.

Kakšne so zaposlitvene možnosti v Šaleški dolini?

»V obdobju od januarja do julija 2022 so delodajalci Območni službi Velenje sporočili 5.684 prostih delovnih mest. Uradu za delo Velenje so v prvih sedmih mesecih deloda jalci sporočili 2.468 prostih delovnih mest oziroma 2,5 odstotka več kot v enakem ob dobju lani. Med temi je bilo največ povpra ševanja po poklicih: sestavljavci električne in elektronske opreme, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, upra vljavci strojev za proizvodnjo plastičnih iz delkov, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, natakarji, strugarji, vozniki težkih to vornjakov in vlačilcev, predmetni učitelji v osnovni šoli, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, varilci, varnostniki, elektroinštalaterji, prodajalci in kuharji.«

Vključevanje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja

Na Uradu za delo Velenje brezposelnim osebam nudijo pomoč in svetovanje. Kakšno je zanimanje? »V obdobju od januarja do ju lija 2022 je bilo v ukrepe Aktivne politike za poslovanja vključenih 874 oseb, med njimi 570 v ukrep Usposabljanje in izobraževanje, od tega 186 v Lokalne programe neformal nega izobraževanja in usposabljanja, 87 v Programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja, 53 v PUMo Projektno učenje mlajših odraslih, 157 v ukrep Spodbude za zaposlovanje (Zaposli.me) in 147 v ukrep Kreiranje delovnih mest, od tega 142 v Jav na dela.«

kot maja 2021. (Vir: SURS).

Branka Škulj Nussdorfer

9. avgust so razglasili za praznik DU Velenje – Travnik bodo uredili v park in športno igrišče

Da

si trideset stanovalcev deli eno kopalnico, v današnjem času ni običajno

Življenje na nadomestni lokaciji naj bi teklo podobno kot v Domu za varstvo odraslih Velenje – Stanovalci doma si zaslužijo boljše razmere za življenje

Jasmina Škarja

Velenje, 10. avgust - Stavba Doma za varstvo odraslih Vele nje, ki je bila zgrajena med le toma 1976 in 1979, je tik pred rušitvijo in obnovo. Žal že nekaj časa ne dosega potrebnih mini malnih standardov in norma tivov, kot so eno in dvopostelj ne sobe z lastnimi sanitarijami in tušem. Poleg tega ni grajena protipotresno, kar je še doda ten dejavnik, zaradi katerega je treba hišo v celoti rekonstrui rati. Konec julija so direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc ter zastopnika podjetja Strabag, prokurist Karel Bogatin in pro kuristka Petra Krajncova, pod pisali pogodbo za izvedbo del, ki se bodo pričela v teh dneh.

Stanovalci doma si v jeseni življenja zaslužijo optimalne razmere

So pa preteklo sredo uspeli premestiti še zadnje stanovalce, ki so že na nadomestni lokaciji v hotelu Vesna v Topolšici, kjer imajo na voljo drugo in tretje

nadstropje. Kako je potekala selitev stanovalcev in zaposle nih? Violeta Potočnik Krajnc: »Dejstvo je, da je hiša stara 46 let, da je selitev zahtevna, tudi stvari in predmetov je ogromno. Treba jih je bilo smiselno zložiti, razporediti in prestaviti na na domestno lokacijo,« odgovori direktorica doma, prepričana, da bodo zmogli zaživeti tudi na nadomestni lokaciji. »Resda po trebujemo čas, da tudi stanoval cem zložimo stvari, a ver jamem, da bodo v nekaj tednih na svojem mestu in bomo pričeli z ustalje nimi aktivnostmi, življe njem in prireditvami.

Skratka, življenje na na domestni lokaciji naj bi teklo podobno, kot je te klo v Domu za varstvo od raslih Velenje. Vsi se za vedamo, da je bil premik nujno potreben, da smo to morali izvesti. Hiša je dotrajana, naši stanoval ci si v jeseni življenja za služijo optimalne razme re,« je prepričana Violeta

Potočnik Krajnc, zadovoljna tudi, ker bodo stanovalci biva li samo v eno in dvoposteljnih sobah z lastnimi kopalnicami. »To, da si trideset stanovalcev deli eno kopalnico, v današnjem času ni običajno.«

Najpomembnejši so stanovalci

Selitev, ki sodi med eno najve čjih prelomnic v življenju, je tudi za stanovalce precejšen zalogaj.

Kaj je bilo najtežje? »Najtežje je bilo zavedanje, da zapuščamo dom, v katerem bivajo ljudje, dom, ki je pisal najrazličnejše zgodbe, kar ni enostavno. Pri pravili smo načrte, kako izpelja li selitev zgledno, pa vendar so stvari, ki jih nismo predvidevali. Dela s selitvijo je ogromno. Tre ba je zagotoviti tudi nadomestno lokacijo, kamor bomo deponi rali stvari, tiste, ki smo jih po trebovali za obratovanje, treba

jih je shraniti in ravnati gospo darno. Iz vsake stvari skušamo potegniti, kar je najbolje za pro jekt, gledamo na vsak evro. Je pa vse v dobro stanovalcev, ti so najpomembnejši,« odvrne direktorica, ki se precej čustve no poslavlja od starega doma in življenja v njem. Zaposleni si zaslužijo priznanje, saj delajo preko delovnega časa in na robu moči. »Delamo z zavedanjem, da nam bo tisto, za kar smo se trudili toliko časa, tudi uspelo. Hvala vsem, ki nam stojite ob strani, da bomo projekt izpeljali do konca.«

Kakšno je počutje stanovalcev na nadomestni lokaciji?

»Trudili smo se, da bi stano valci ostali skupaj na enem mestu, ne da bi jih delili, tudi kadrovskih možnosti za to ni mamo, poleg tega je za skup nost pomembno biti skupaj. Ho tel Vesna Topolšica je bil edina

možnost v okolici, kjer smo lah ko stanovalce namestili skupaj. Možnosti obstajajo, vendar sta novalcev nismo želeli seliti daleč stran, saj si želimo ostati vpeti v lokalno skupnost in stanoval ce vključevati v življenje tukaj. Prav se mi zdi, da so v nepo sredni bližini zaradi svojcev in navezanosti na domače kraje. Vedeli smo, da selitev ne bo eno stavna, da bodo vpletena tudi čustva, nekako si nismo pred stavljali, da potegne toliko vse ga za sabo. Izpostavila bi izjavo sodelavk: če smo zmogli v času covida in rdeče cone na drugi lo kaciji, bomo zmogli tudi to, kar nas bo pripeljalo do našega cilja – boljših razmer za življenje in kakovostno starost. Mestna obči na Velenje in lokalna skupnost si zaslužita dom četrte generacije. Verjamem, da bo ob koncu leta 2023 stal na mestu zdajšnjega doma,« razmišlja direktorica Vi oleta Potočnik Krajnc. ��

Kristina Unterlehner, stanovalka DVO: »Stanovalci in zapo sleni smo s tesnobo pričakovali, kako se nam bo uspelo preseliti v Topolšico, kjer bo naš novi - začasni dom. Vsa pohvala gre celotnemu kolektivu in direktorici za pomoč in požrtvovalnost, da so bili na razpolago ob vseh stiskah in problemih, kako naj zložimo prtljago. Z njihovo pomočjo smo lažje prestali selitev. Še danes ne morem verjeti, kako nam je uspelo vse preseliti v tako kratkem času. V vsaki sobi sva po dva stanovalca. Midve z Martino imava lepo sobo z balkonom in pogledom na park, po katerem teče Toplica, kar deluje pomirjujoče s rahlim br botanjem vode in šumenjem listja v krošnjah dreves.«

Koliko stane vstop v prvi razred

Šolske potrebščine so se tako kot življenjske potrebščine podražile, tudi zaradi povišanja cen papirja in transportnih stroškov – Povprečni strošek za potrebščine je dobrih 100 evrov, največji je nakup šolske torbe

Jasmina Škarja

Velenje, 17. avgusta – Vsak prvi šolski dan je nov začetek. Ne samo za prvošolce, ki prvič prestopijo prag hrama učenosti, temveč tudi za vse ostale šolarje in dijake ter tiste, ki sooblikujejo dogajanje na šolskih poteh. Prav je, da o tem raz mišljamo že nekaj časa pred 1. sep tembrom. Začetka šole se otroci po navadi veselijo tudi zaradi novih zvezkov, knjig, šolske torbe, naliv nika, barvic in novih flomastrov. Še posebej so prijetno vznemirjeni pr vošolčki. Kaj pa njihovi starši? Pre verili smo, koliko v povprečju stane jo šolske potrebščine za prvošolca v letošnjem letu in kakšen finančni zalogaj predstavljajo potrebščine, delovni zvezki in učbeniki.

Šole za vsak razred predpišejo

Mladi športniki na mednarodnih igrah šolarjev zastopali Velenje

Tudi šolske

potrebščine

so se podražile

Vsaka šola pred začetkom šolskega leta objavi sezname učbenikov, de lovnih zvezkov in ostalih šolskih po trebščin za prihajajoče šolsko leto. Pri teh seznamih so določena odsto panja od šole do šole, pravijo v eni od knjigarn, kjer smo preverili cene potrebščin, ki so se tako kot ostale življenjske potrebščine podražile, tudi zaradi povišanja cen papirja in transportnih stroškov. Na podlagi iz kušenj je povprečni strošek več kot 100 evrov, največjega predstavlja

nakup šolske torbe. Za vzorčni pri mer smo dodali še seznam konkre tnih stroškov in račun za prvošolko. Mama bodoče prvošolke Ule je po vedala, da je za osnovne potrebščine odštela 63 evrov, torba je stala 80 evrov, copati 22, kar skupaj nane se 165 evrov. »V nakup šolskih po trebščin sem se odpravila skupaj s hčerko, ki gre v prvi razred, in vse kakor je bila to nova dogodivščina ... Tako zame kot zanjo. Sama sem bila

presenečena tako nad cenovnimi razponi izdelkov kot tudi nad ogro mno izbiro. Večino potrebščin, na vedenih na seznamu, sva kupili na enem mestu in zanje odšteli nekaj več kot 60 evrov (seveda brez copat in šolske torbe). Nakup prve šolske torbe pa je bil svojevrsten podvig, upoštevajoč hčerkino željo, ceno in kvaliteto.« ��

Velenje, 11. avgusta – Osemnajst mladih velenjskih športnikov je odpotovalo v bri tanski Coventry, kjer so se udeležili 54. po letnih mednarodnih iger šolarjev, ki so po tekale od 11. do 16. avgusta. Z več kot 1300 mladimi iz 33 držav so se družili atletinje in atleti Jaka Brecl, Žan Stropnik, Hana Semprimožnik, Sara Acman, Maša Me žnar, Eva Sevčnikar, Neja Kimperk, Tia Lončarič skupaj s trenerko Natalijo Bah; plavalci plavalke in plavalci Miha Prin cl, Grega Navodnik, Špela Pohorec, Eva Skledar, Najya Hana Jukić, Nastja Romih, Živa Perc s trenerjem Vladom Stjepićem ter tenisač Jaša Krajnc in tenisačici Gaja Golež in Eva Miklavžin skupaj s trenerjem Timotejem Kričejem Velenjske šolarje, ki so zastopali občin ske barve, je pred odhodom na tekmovanje sprejela podžupanja Aleksandra Vasilije vić. »Naši mladi športniki so prihodnost našega mesta in so tisti, ki dajejo pozitiven zgled vsem nam in svojim vrstnikom. Vemo

namreč, da je šport tisti, ki ne krepi le telesa, temveč tudi duha. Mi smo nanje res pono sni, v širno Anglijo bodo namreč ponesli glas o Velenju in Sloveniji. To so mladi ljudje z jasnimi cilji, hkrati pa so polni mladostni ške energije, navihanosti in razigranosti, ki prav poka po šivih,« je o mladih športnikih, ki so se v Angliji pomerili v tenisu, plavanju in atletiki, dejala podžupanja.

Na mednarodnih igrah šolarjev se že od leta 1968, ko so bile prve takšne igre orga nizirane v Celju, povezujejo mladi športniki z vsega sveta in s tem širijo idejo o prija teljstvu, sožitju ter medkulturnem dialo gu. Mednarodne igre šolarjev je leta 1999 organiziralo tudi Velenje.

Mestna občina Velenje je letos za sode lovanje športnikov na igrah namenila 14 tisoč evrov.

obvezne delovne zvezke, za učence prve triade osnovne šole pa so brezplačni. Tako morajo starši poskrbeti le za nakup zvezkov in drugih potrebščin.

Robot natakar navdušuje goste

Po posebno gostinsko izkušnjo v Hotel Paka in Restavracijo Jezero, kjer vas postreže robot – Tudi zaradi pomanjkanja kadra v gostinstvu so se odločili, da ga uvedejo kot pomoč zaposlenim

Jasmina Škarja

Velenje, 12. avgusta – Ro botizacija v delovnih proce sih poveča konkurenčnost in učinkovitost ter v teh časih, ko se soočamo s pomanjkanjem ljudi v gostinstvu, tudi razbre meni zaposlene pri ponavljajo čih se opravilih. V Hotelu Paka smo obiskali dostavnega robo ta – mačka, ki izstopa s svojim interaktivnimi obraznimi izrazi in simpatično obliko, ki prite gne pozornost gostov, predvsem najmlajših.

Kakšna je vloga ljubkega robota?

»Lahko je uspešen promotor, predvsem pa zanesljiv pomoč nik v strežbi,« pojasni vodja strežbe v Gorenje Gostinstvo Janko Potočnik. Gre za posebno gostinsko izkušnjo, ki jo lahko doživite v Velenju v Hotelu Paka in Restavraciji Jezero, kjer ro bota opravljata delo v strežbi, prinašata in odnašata hrano in pijačo.

»Ob prenovi restavracije Haus smo nabavili ves inventar v Domžalah, kjer so kot prvi pri čeli z uvozom teh robotov pri nas. Testno uvedbo so imeli v Hotelih Sava, najprej v kavarni na Bledu, kjer sta robota navdu ševala goste in stregla predvsem kremne rezine. Ocenili smo, da

Janko

se zna, je zelo prijazen, rad govori in nikoli ni slabe volje. Dela tudi 16 in 18 ur, in to brez malice.«

lahko strežna vozička pripeljeta hrano, odpeljeta umazano po sodo do pomivalnice in hkrati zabavata goste tudi pri nas. Na pravili smo predstavitev za vod stvo, ki se je kasneje, tudi zaradi pomanjkanja kadra v gostin stvu, odločilo, da ga uvedemo kot pomoč zaposlenim. Upora ba robotov pa ni namenjena

nadomestitvi natakarjev in dru gih zaposlenih, ampak zgolj kot olajšanje njihovega dela,« raz laga Potočnik, ki opozori tudi na privlačen videz in številne funkcije, ki jih ima robot.

»Privlačen videz, govorne in glasovne zmogljivosti in števil ne druge funkcije so razlog, da ga imajo gostje radi. Ko robota – mačka pobožamo, nas ogovori, se nasmeji in navdušuje staro in mlado. Je prava atrakcija. Ne samo otroci, tudi odrasli se foto grafirajo z njim, babice in dedki prihajajo z vnuki, kar je dodana vrednost, ki popestri že tako pe stro ponudbo hrane in pijače.«

Robotizacija ne pomeni, da bodo roboti zamenjali strežno osebje

Robot je natančen in enostaven za uporabo. Tudi zaposleni so ga sprejeli, ker jim je ljubek robot v pomoč. Kako se je izkazal do slej? »Dobro. Ima štiri poličke, vsaka prenese 10 kilogramov. Pri serviranju, pospravljanju terase,

omizij je zelo v pomoč. Natakar naloži naročeno, pritisne na tip ko in robot odpelje hrano in po sodo bodisi do pomivalnice, kjer jo natakar odloži, premesti in po čisti, bodisi do gostov. Drugi ro bot je v Restavraciji Jezero, kjer tudi pomaga pri strežbi. Gre za velik objekt in teraso, kjer je tudi v pomoč.«

Kako zahteven je za vzdrže vanje? »Konec delovnega dne va je treba napolniti baterijo in očistiti police, na katerih se prevažata hrana in pijača. Dru gega dela ni. Imamo ga mesec dni, dela brez težav. Seveda pa prihod robotizacije v storitvenih dejavnostih ne pomeni, da bodo roboti zamenjali strežno osebje. Razgibana narava dela zahteva tudi človeka. Na srečo so se raz mere v gostinstvu umirile, tako da se bomo kadrovsko okrepili. Pristnega stika med ljudmi tudi tako prikupen robot ne more na domestiti. Ko natakar pristopi k mizi, je vseeno drugače,« pri poveduje vodja strežbe Janko Potočnik.

Tudi v Arkadi in DK, kjer so imeli skrajšan delovni čas, so se okrepili s kadrom. Želijo si, da bi lokala ponovno obrato vala kot nekoč. DK je srce mesta, zato razmišljajo, da bi zno va zagotovili normalno obratovanje. V tem času se je izkazal za dobro postojanko priprave hrane za domov, zdaj si želijo vrnitve v stare tirnice.

Najmanj vodnih izgub po letu 2014

Zmanjševanje in obvladovanje vo dnih izgub je eden izmed glavnih ukre pov izvajalcev obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za dolgoročno ohranjanje našega okolja, kar je pomembno predvsem zdaj, v iz razitem sušnem obdobju, ko je treba z vodo ravnati še posebej racionalno in poskrbeti za to, da se v procesu di stribucije izgubi čim manj pitne vode.

»V Komunalnem podjetju Velenje se zato osredotočamo na proces zmanjše vanja dejanskih vodnih izgub, ki so po sledica puščanj zaradi okvar na vodo vodu. Znižanja dejanskih vodnih izgub se lotevamo na več načinov. Kratkoroč na ukrepa sta sistematično preverjanje

tesnosti vodovodnega omrežja z iska njem morebitnih puščanj na sistemu ter ustrezno popravilo najdenih okvar. Dolgoročnih ukrepov je več, mednje pa spadajo obnova vodovoda, razdelitev vodovodnega omrežja na manjša me rilna območja in spremljanje nočnih porab, optimizacija tlakov na vodovo dnem sistemu ter redno vzdrževanje infrastrukturnih objektov,« pravijo.

Koliko vode je bilo zajete in koliko prodane?

»Zadnji izračuni kažejo, da smo v prvi polovici leta 2022 zajeli 2.099.535 m3, prodali pa 1.411.821 m3 vode. Za namen priprave pitne vode ter

vzdrževanja vodovodnega sistema, ki med drugim vključuje pranje vodo hranov, preglede hidrantov, spiranje omrežja ipd., je bilo porabljene 206.965 m3 vode, kar obravnavamo kot tehno loške izgube. Dejanske izgube na vodo vodnem omrežju, ki so posledica pu ščanj, pa za prvo polletje letos znašajo 396.040 m3 oz. 18,9 %, kar je najmanj v obdobju od leta 2014,« še dodajajo na Komunalnem podjetju Velenje. ��

Robot je hiter, vozi po določenih koordinatah, zmede ga samo, če premešajo mize. Je pa cenovno drag nakup.

Kako ste se znašli v času epidemije? Kako sta zaživeli restavraciji Haus in Jezero?

»V Gorenju Gostinstvo smo imeli kar srečo. Ukvarjamo se s kuhanjem prehrane zaposle nih, veliko hrane smo pripravili tudi za odvoz domov, vse enote smo imeli skoraj ves čas odpr te, pripravljali smo hrano, kar nas je v tistem času tudi rešilo. Haus je nova hotelska restavra cija, kjer si lahko gostje steake

na vulkanskih kamnih pripravijo tudi sami, mo derna kuhinja pa omogoča tudi višjo kulinariko – šti ri-, pet-, šest- in sedemho dni meni.

Kuhamo dnevna kosila, ki so naša najboljša po nudba, dobro znana je naša kavarniška ponud ba. V Restavraciji Jezero smo nabavili novo peč za peko pic, med vikendi pri pravljamo kosila, na novo uvajamo pripravo malic od 9. ure, tako da je Re stavracija Jezero odprta od torka do nedelje,« od govori Potočnik, ki se za veda, da so imeli na jeze ru kar nekaj težav s parkirnimi prostori. »Zavedamo se, da je prireditveni prostor Vista lep in vreden obiska. Investitor je mogoče zanemaril, da je treba poskrbeti tudi za parkirna me sta. Zdaj smo to uredili in ima mo vsa soglasja, tako da gostje lahko parkirajo in niso slabe vo lje. Upam, da tudi ostali ne bodo. Med vikendom dobijo listek, pla čajo 5 evrov konzumacije, ki jo lahko gostje koristijo pri pijači, tako da niso prikrajšani. Avto mobil pa imajo parkiran kolikor dolgo želijo pred restavracijo.«

Suša oklestila pridelek tudi v sadjarstvu

Visoka temperatura in suša povzro čata izpad pridelka tudi v sadjarstvu. Mnogi na najbolj prizadetih območjih tako nemočno opazujejo, kako izgu bljajo pridelek za pridelkom, s tem pa tudi velik vir svojega zaslužka. V koli kšni meri pa posledice suše in visokih temperatur občutijo sadjarji v Šaleški dolini?

Javna obravnava načrtov za gozdove

Aktivno sodelovanje javnosti in las tnikov gozdov pri obnovi gozdnogo spodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij je eden glavnih te meljev načrtovanja, pravijo na Zavo du za gozdove Slovenije v območni enoti Nazarje.

Slovenija ima bogato tradicijo na črtnega upravljanja z gozdovi. Gozd pokriva 58 % površine Slovenije, zato prav gozdovi in ohranjena narava pri spevajo k prepoznavnosti države in od slikavajo odnos družbe do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda

kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali, njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upra vljanje gozdnih virov.

»Z gozdarskim načrtovanjem omogo čamo uresničevanje ciljev trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospo darjenja z gozdovi. Na Zavodu za goz dove Slovenije smo v letu 2021 pripra vili 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov in 15 lovsko upravljavskih na črtov. Ti načrti bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih dese tih letih. Območni načrti so letos prvič presojani v postopku celovite presoje

vplivov na okolje, zato so bila izdela na tudi okoljska poročila in dodatki za varovana območja narave,« dodajajo.

Javne razgrnitve in javne obravnave so tako pomemben del formalno dolo čenega procesa izdelave in sprejema nja območnih načrtov ter okoljskega poročila z dodatkom za varovana ob močja narave.

Javna obravnava osnutkov načrtov ter okoljskih poročil z dodatkoma za va rovana območja bo v Kulturnem domu Nazarje, v petek, 26.avgusta, ob 17. uri. Potrebne so predhodne prijave.

»Suša oziroma visoke temperature so povzročile izpad pridelka na vseh sa dnih vrstah. Zaradi visokih temperatur je drevje obstalo v razvoju, zaprle so se listne reže, s tem so se posledično zau stavili procesi pri zorenju plodov. Na plodovih so opazni sončni ožigi. Sadjar ji pa bodo utrpeli tudi izpad pridelka na račun manjše debeline pridelka,« pravi terenska kmetijska svetovalka velenjske izpostave Kmetijsko gozdar ske zbornice Barbara Veber

Nekoliko pa je bilo to poletje prizane seno sadjarjem Kmetijske zadruge Šale ške doline, kjer v primerjavi z mnogimi ostalimi sadjarji pričakujejo dober pri delek. »Naša prednost je, da smo ime li v tem delu nekaj junijskih padavin. Prav tako imamo težjo zemljo in rastli ne lahko črpajo vlago iz globin. Seveda pa smo sušo pričakovali in se nanjo s tehnološkimi ukrepi tudi pripravili. Za letošnje leto pričakujemo primeren pri delek – v primerjavi z ostalimi dovolj dober in s pravo kvaliteto, pravi direk tor Kmetijske zadruge Šaleške doline Ivan Drev, ki ob tem dodaja, da tudi

sami že težko pričakujejo padavine. »Z obiranjem jabolk pri nas začnemo po 20. avgustu, se pa v tem času poznej še sorte še debelijo, zato je dež več kot zaželen. Imamo pa letos zelo primer no letino, če se primerjamo z drugimi. Naši tehnologi so izvrstno opravili svoje delo, kar se tiče zaščite, zato bomo imeli res kvaliteten pridelek.« Na sam pride lek bodo nekoliko vplivale opekline, ki se pojavljajo na jabolkih. »To bodo po tem industrijska jabolka. Pripravljamo se, da bomo vso industrijo predelali in nato produkte dali na trg – od kisa do jabolčnega soka in vina. Računamo, da bomo s to predelavo tudi uspešno nadoknadili pridelek oziroma opleme nitili industrijska jabolka.

Potočnik: »Robot –mačka je prava atrakcija. Ne samo otroci, tudi odrasli se fotografirajo z njim, babice in dedki prihajajo z vnuki, kar je dodana vrednost, ki popestri že tako pestro ponudbo hrane in pijače. Robota lahko potipaš, požgečkaš. Zahvaliti

Prioriteta je zagotavljanje zadostnega obsega pokopnih površin

Potrebe uporabnikov se spreminjajo – Pripravljajo načrte za izgradnjo novega večjega poslovilnega prostora za raztros v bližnjem gozdičku

Velenje, 12. avgusta – Na po kopališču Podkraj so ob prostoru za raztros pepela postavili štiri dodatna obeležja, na katera se na željo svojcev zapišejo imena pokojnikov. Je pa možen tudi anonimni raztros pepela. Vod ja PE Komunala Primož Rošer pojasni, da je ena izmed priori tetnih nalog pokopališke dejav nosti zagotavljanje zadostnega obsega pokopnih površin. »Za radi trase tretje razvojne osi je padel v vodo projekt razširitve pokopnih površin in razširitev le teh čez potok Veriželj. V tem trenutku izvajamo investicije in pripravljamo projektno do kumentacijo, da bi na območju obstoječega ureditvenega načrta pridobili maksimalno število po kopnih površin. Na pokopališču Škale smo letos zaključili z in vesticijo razširitve, tako da je na pokopališču v Škalah dovolj po kopnih površin,« razlaga Rošer, ki opaža, da se v zadnjem času spreminjajo potrebe uporabni kov. »Če je bilo v preteklih letih zelo malo zanimanja za pokop v žarni zid, je v zadnjem času to naraslo. So ekonomsko najbolj sprejemljiva, hkrati opažamo tudi, da se je povečalo zanima nje za raztros pepela pokojnikov, ki je ena izmed možnih oblik za dnjega slovesa tudi pri nas, po dobno kot drugod po Sloveniji.

Zaradi tega že pripravljamo na črte za izgradnjo novega večjega poslovilnega prostora za raztros v bližnjem gozdičku, kjer bi ure dili nadtalno parkovno pot. Gozd bi očistili in primerno uredili v parkovno enoto, hkrati pa uredili nadtalno parkovno pot in s tem storitev raztrosa pepela pokojnih pietetno nadgradili.«

Stare in obolele ciprese bodo nadomestili z novimi Prav tako so na odseku E

V zvezi z razširitvijo pokopališča Podkraj smo že spomla di na Mestno občino Velenje naslovili pobudo za pripravo prostorskega načrta na območju pokopališča Podkraj, ki bo zagotavljal zakonsko obvezne pokopne površine za obdobje 2022–2052. Veljavna zakonodaja s tega področja namreč pred pisuje, da morajo biti v prostorskih načrtih zagotovljene za dostne površine za pokopavanje umrlih za obdobje najmanj 30 let. Prav tako smo že pridobili projektne pogoje k projektni dokumentaciji Širitev pokopališča Podkraj – 4. faza. Projektno dokumentacijo pripravlja služba za investicije in razvoj Ko munalnega podjetja Velenje.

Vabljeni na Graško Goro!

Združenje borcev za vred note NOB organizira to soboto, 20. avgusta, tradicionalno, 35. srečanje borcev, planincev in veteranskih organizacij na Gra ški Gori. Tokrat scenarij pripra vljata Vlado Vrbič in Silvija Pir tovšek, srečanje bo posvečeno Karlu Destovniku Kajuhu. Orga niziran bo avtobusni prevoz iz Velenja, Slovenj Gradca in Misli nje. Tradicionalno se lahko ude leženci s planinci peš odpravijo na pohod mimo Izakove bolnice v Cirkovcah. Srečanje se bo letos začelo ob 10. uri.

Vozni red avtobusov Avtobus št. 1

Odhod z AP Velenje ob 6:30, stoji na vseh avtobusnih posta jah do OŠ Cirkovce.

Odhod iz Vinske Gore ob 8:00, postaje: Obirc, trgovski center Velenjka, AP Velenje,

pošta, zgornja tržnica, rondo pri kinu.

Avtobus št. 2

Odhod iz Topolšice (pri gasil skem domu) ob 8:00, nato AP Šoštanj, ob 8:15 gostišče Acman. Ob 8:20 nadaljuje vožnjo pro ti Paški vasi in Šmartnemu ob Paki. Ob 8:45 se vrača proti Pes ju, iz Pesja ob 9:00 do AP Velenje.

Avtobus št. 3

Odhod izpred glasbene šole Velenje ob 8:00 proti Šoštanju in Graški gori. Po prihodu na Gra ško Goro se vrača skozi Gaber ke, Ravne in AP Šoštanj ter na daljuje proti Pesju, AP Velenje, tržnici in Graški Gori.

Avtobus št. 4

Odhod izpred gostišča Pirh v Šentilju ob 8:00 proti Kavčam na avtobusno postajo pri Hrva tu, nato proti Podkraju, mimo pokopališča do avtobusne po staje v Pesju pri banki. Odhod

ponekod odstranili stare in že obolele cipresne nasade med grobnimi vrstami, ki jih bomo nadomestili z mladikami. Za obi skovalce nekoliko moteči so štr clji cipres, ki so ostali v zemlji in jih zaradi razvejanega korenin skega sistema cipres še ne mo rejo odstraniti, dokler se v celoti ne posušijo, kar lahko traja tudi dve leti. »Zagotovo jih bomo od stranili, ko bo to mogoče, in jih nadomestili z novimi sadikami. Gre za zahtevne posege, ki lahko poškodujejo spomenike. Vsako leto ciprese obrežemo in stare, dotrajane zamenjamo z novi mi cipresnimi vrstami. Pogosto se sušijo, zimzelene rastline na padejo tudi razne bolezni, zara di česar imamo precej težav in stroškov. Uporabnike prosimo, da so strpni,« doda vodja PE Ko munala Primož Rošer in opozori obiskovalce pokopališča Podkraj in Škale tudi na nadležne žužel ke – ose. Opažajo povečano šte vilo osjih gnezd in os, ki gnezda delajo v cipresah, včasih pa tudi

v elektronskih svečah, nagrob nih lučkah, celo vazah, če le-te niso napolnjene z vodo. »Delavci pogrebno pokopališke službe si cer gnezda sproti odstranjujejo, a kljub temu obiskovalkam in obiskovalcem svetujemo pre vidnost pri obisku in urejanju grobov. V vročih mesecih je pre cej osjih gnezd, bodite pazljivi.« ��

Golte želijo biti vseletni gorski center

Letos beležijo večji obisk tujcev –Nihalka zaradi tehničnih težav ne obratuje

Golte se razvijajo v vseletni gorski center, ki bo poleg smučarskih radosti nudil raznolik nabor aktivnosti tudi v poletnih mesecih. Direktorica Suzana Srdić izpostavi pomen neokrnjene narave, da leč od mestnega vrveža. »V Krajinskem parku Golte smo najboljša izbira za tiste, ki si želijo miru, pa tudi tiste, ki si želijo bolj aktivnih počitnic, saj smo odlično izhodišče za mnoge pohodniške in kolesar ske poti. Še posebej gostje pohvalijo wellness ponudbo, predvsem se navdušijo nad obiskom savn in razvajanje ob masažah. Letos beležimo večji obisk tujcev v primerjavi s preteklim poletjem, kar je bilo pričakovati z omilitvijo ukrepov, povezanih z virusom.«

Stari žičniški napravi bodo zamenjali z novima štirisedežnicama

Nihalka, ki naenkrat sprejme 56 oseb in jih v osmih minutah pripelje na planino Medvedjak na nadmorsko višino 1410 metrov, letos ne obratuje, saj so naleteli na nepredvidene tehnične težave, ki pa jim jih zaradi trenutne gospodarske situacije in posledično težko dobavljive opreme in surovin, ni uspelo odpraviti v tako kratkem času.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je tudi Golte uvrstilo med prejemnike sredstev za infrastrukturne projekte v turizmu. Katere projekte bodo lahko s prejetim denarjem izpeljali? »H kakovostnemu in trajnostnemu preoblikovanju našega centra bo prispevala menjava dveh starih žičniških naprav Stari stani in Smrekovec, ki ju bosta nadomestili novi štirisedežnici, ter diver zifikacija produktov in storitev, kar bomo skušali doseči z novimi poletnimi atrakcijami. Z njimi bomo poskrbeli za pet zvezdična doživetja tako hotelskih gostov kot tudi dnevnih obiskovalcev, ki bodo imeli razlog več, da nas obiščejo. Naš cilj je namreč postati gorski center, ki bo skozi celo leto privabljal obiskovalce,« odgo vori Suzana Srdić.

iz Pesja ob 8:30 do AP Velenje, od koder nadaljuje proti Graški gori ob 8:45. Udeležence prosla ve sprejema tudi na vseh vme snih avtobusnih postajah.

Avtobus št. 5

Odhod iz Pake (pri gostišču Kovač) ob 8:00 v Šalek in na Gorico do obračališča za avto buse. Ob 8:30 pelje v Velenje, mimo pošte, tržnice in rondo ja pri kinu proti Graški Gori. Udeležence proslave sprejema na vseh vmesnih avtobusnih postajah.

Po končani prireditvi bodo av tobusi vozili udeležence z Gra ške Gore po razporedu: avtobus št 1 ob 12:30, avtobus št. 2 ob 13:00, avtobus št. 3 ob 13:30, av tobus št. 4 ob 14:00 in avtobus št 5 ob 14:30.

�� Tajništvo ZB NOB Velenje

Tura se varno konča, ko smo znova doma

Letos je bilo v gorah v sedmih mesecih 472 posredovanj gorskih reševalcev –Slaba fizična in psihična pripravljenost, neprimerna oprema – Gorski reševalci so usposobljeni alpinisti z večletnimi izkušnjami

Diana Janežič

Velenje, 5. avgusta – Slovenci smo planinski narod. Nekate ri morda zato menijo, da ima mo varno hojo v gore v naravi, v krvi. Nesreče pa se zgodijo iz različnih vzrokov. Letos je bilo do konca julija v gorah že 472 posredovanj gorskih reševalcev, od tega v juniju 129 in v juliju 118, za 24 planincev pa so se poti v gorah končale s smrtjo. Lani so v celem letu posredovali 831krat, in to je bilo od leta 2008 največkrat. Lani je v gorah umr lo 29 ljudi.

Podatke je navajal alpinist, gorski reševalec Sergej Jamni kar, član Šaleškega alpinistične ga odseka, sicer pa univerzitetni diplomirani inženir rudarstva. »239 posredovanj smo opravili v gorah, 127 pri športnih in dru gih aktivnostih. Tu so šteti tudi dogodki v sredogorju in nižjih predelih, kjer konvencionalne reševalne službe ne morejo do stopati in smo posredovali gor ski reševalci. 18 ljudi smo reše vali zaradi obolelosti, nenadne slabosti, v 32 primerih pa smo sodelovali pri iskanju pogreša nih ljudi.«

Največ posredovanj so opravili v primerih, ko so se planinci po škodovali pri hoji po poti (169 pri merov zdrsov, padcev in podob no). V 11 primerih so posredovali

pri plezanju, v 15 primerih pri turnem smučanju, kar je manj kot leta prej zaradi slabe zime, v 14 primerih so se ljudje poškodo vali pri gorskem kolesarjenju in v 12 pri delu v gozdu. Predvsem na območju Bovca in Tolmina so imeli več posredovanj zaradi ne sreč pri aktivnostih v zraku (pa dalstvo), in sicer 35.

V gore premalo pripravljeni

Bolj kot številke so zgovorni vzroki, zakaj pride do nesreč v gorah, in teža nesreč. Sergej Ja mnikar pove, da v gorah lahko pride do nesreče iz objektivnih in subjektivnih razlogov. »Na objektivne ne moremo vpliva ti: nenaden plaz snega, padajoče kamenje, slabo vreme … Odgo vorni pa smo za subjektivne ra zloge. Planinci lahko precenijo svoje psihične in fizične zmoglji vosti. Izberejo neprimerno turo. O turi se premalo pozanimajo. Lahko jih prehitro dohiti tema, niso se pozanimali o odprtju pla ninske postojanke na svoji poti, nimajo s seboj ustrezne opreme – svetilke, karte, zemljevida, do datnih oblačil. V glavi je dobro vizualizirati svojo pot. En tak dejavnik ali skupek njih lahko privede do situacije, ko ljudje ne znajo, ne zmorejo naprej, pride do stiske, strahu, poškodbe – in klic reševalcem je tu.«

Ko planinec čuti, da ne zmore več obvladati situacije oziroma se je zgodila nesreča, je potre ben klic na 112. »To je klic na re gionalni center za obveščanje in teh imamo v Sloveniji več. Klic vedno veže najbližji center. Ob klicu povemo, kdo smo, zakaj kličemo, kje smo, kakšna je na rava poškodovanih, koliko nas je, kaj se je sploh zgodilo in kaj potrebujemo. Regionalni cen ter naprej obvesti službe oziro ma pripadnike enot, za katere presodi, da bodo posredovali. Obenem pa glede na naravo po škodbe, resnost situacije in lo kacijo presodi, ali vključi tudi

helikopter. V poletnih mesecih je na letališču Brnik vsak dan v pripravljenosti dežurni he likopter, v katerem sta gorski reševalec letalec in gorski reše valec letalec zdravnik,« razloži Jamnikar.

Pomagajmo brez panike

Vsaka nesreča je stresna, naj bolj za ponesrečenca, prav tako pa za tiste, ki so ob njem. Čaka nje na pomoč reševalcev se zdi dolgotrajno in mučno, vendar lahko sami za ponesrečenca veliko storimo. Že s tem, da ni smo panični in da nudimo prvo

pomoč. Najprej je treba poskrbe ti, da stanje ne postane še slabše. Sergej Jamnikar: »Poskrbe ti je treba za lastno varnost in varnost ponesrečenca. Situacijo skušamo pomiriti, oskrbeti po nesrečenca, ohranjati življenj ske funkcije, če gre za resno situacijo. Če gre za skupino, poi ščemo osebo, ki najbolj obvlada

V Savinjsko-šaleški regiji deluje postaja Gorske reše valne službe Celje, v kateri je 35 aktivnih licenciranih gorskih reševalcev, 6 pri pravnikov in nekaj vetera nov. Ima več odsekov; dva v Celju, v Velenju (Šaleški alpinistični odsek), Šentjur ju in Zgornji Savinjski do lini. Njeni člani posreduje jo vzdolž reke Savinje, od Okrešlja do Zidanega mosta oziroma Lisce in do Boča.

tehniko nudenja prve pomoči, nekdo pokliče 112. Zato je treba imeti v nahrbtniku komplet za prvo pomoč, dodatna oblačila.«

Gorski reševalci so izkušeni in usposobljeni Gorski reševalci so usposo bljeni alpinisti z večletnimi iz kušnjami, ki lahko licenco za reševanje v gorah pridobijo po dobrih dveh letih usposabljanja.

»Kandidati za gorske reševal ce prihajajo iz alpinističnih od sekov, kot pripravniki so člani regijske postaje GRS, udeležu jejo se vaj, tudi akcij, obenem pa opravijo šolanje, ki je za vse v Sloveniji enako. Obsega izo braževanje iz letne in zimske reševalne tehnike, prve pomo či, reševanja s helikopterjem, komuniciranja prek radijske postaje … Znanje preverijo na republiškem izpitu pred zborom inštruktorjev, izpit iz prve po moči pa je prilagojen z značil nostmi nudenja prve pomoči v gorskem svetu. V svoji dobi re ševalca, aktivna traja do 60 leta starosti reševalca, mora ta zna nja in usposobljenost obnavljati na letnih vajah in izobraževa njih ter redno opravljati zdrav niške preglede,« pove Jamnikar. Vsakdo, ki je že doživel nesre čo v gorah in pomoč gorskih reševalcev, se zaveda, kako po membni so. Pa vendar se je pa metno na pot v gore odpraviti z mislijo nase, na lastno varnost, ne z mislijo na gorske reševal ce, ki bodo na voljo … In Sergej Jamnikar doda še pomembno misel: »Ture ni konec na vrhu želene poti, ampak ko pridemo varno nazaj domov.« ��

Psi so nepogrešljivi spremljevalci iskanja pogrešanih oseb

Pokrivajo področje celotne Slovenije, njihova naloga je reševanje v nižinskem svetu – Iščejo dementne osebe, ljudi, ki so obupali nad seboj in otroke – Na terenu tako v slabem kot lepem vremenu

Jasmina Škarja

Kinološka zveza Slovenije ima dolgo tradicijo šolanja reševal nih psov. So nepogrešljivi pri iskanju pogrešanih, saj je pas ji smrček posebne vrste orodje za iskanje in reševanje oseb. V Sloveniji so vodniki, ki delujejo v okviru Enot reševalnih psov Slo venije, razporejeni v regionalne Enote reševalnih psov, Mobilno enoto reševalnih psov in Sku pino iskalnih psov. Usmerjeno šolanje psov za iskanje pogreša nih oseb se je začelo leta 1987. Sledile so iskalne akcije, letne preizkušnje in začetki reševa nja s psi, ki so kljub vsej sodobni tehnologiji danes nepogrešljivi spremljevalci za iskanje pogre šanih oseb.

Vpoklicani, kadar gre za iskanje pogrešanih oseb Enota reševalnih psov Slove nije, v katero je vključenih 108 članov in 86 štirinožcev, se je meseca julija zbrala ob Velenj skem jezeru. Urška Drofenik, vodnica reševalnega psa, poja sni, da reševalci njihove enote

prihajajo vedno v paru –pes in njegov vodnik. »Po krivamo področje celotne Slovenije, naša naloga je reševanje v nižinskem sve tu, ljudje nas pogosto za menjujejo z gorskimi re ševalci, vendar spadamo pod okrilje Civilne zaščite. Vpoklicani smo, kadar gre za iskanje pogrešane ose be. Iščemo osebe z demen co, ljudi, ki so obupali nad seboj in otroke. Nudimo pomoč policistom in gasil cem, ki iščejo pogrešane,« nadaljuje Drofenikova, ki se udeležuje reševalnih ak cij po vsej Sloveniji in sode luje na mednarodnih tabo rih in vajah, kjer se učijo in predajajo znanje.

Ali je vsak pes primeren za šolanje in iskanje pogrešanih?

»Primeren je tisti pes, ki ima dovolj plenskega nagona, in pes, ki bo z veseljem prišel do člove ka. Specifičnega psa določene pasme ni, gre za kombinacijo vodnika in psa, vsak vodnik si

najde psa, ki je primeren zanj. Takšni reševalni pari najbolje funkcionirajo. Organiziramo vodniške tečaje, vodnik mora najprej opraviti usposabljanje in izpite, da je pripravljen na delo s psom. Treba je opravi ti še izpite skupaj s psom, kar zahteva posebno znanje in spo sobnosti. Ko par opravi izpite, je

primeren za delo in uvrstitev v določeno območno enoto,« opi suje Drofenikova, ki izpostavi tudi, da so na terenu tako v sla bem kot lepem vremenu. »Ko je najhuje, smo po navadi na tere nu. Akcije potekajo tudi ponoči,

Postopek iskanja je takšen, da se dobimo s policijo na loka ciji, kjer določimo taktiko iskanja pogrešane osebe, ki je pri lagojena profilu osebe. Na različne načine iščemo psihotike, dementne osebe ali majhne otroke, čisto nekaj drugega pa je iskanje gobarjev in sprehajalcev. Samo bazo, del načrtovanja in vodenja želimo izboljšati. Imamo še nekaj rezerve.

vse dni v letu. Do sedaj smo bili prisotni na osemindvajsetih is kalnih akcijah,« odgovarja Dro fenikova in povabi morebitne zainteresirane, da se jim pridru žijo. »Potrebujete nekaj volje, leta niso ovira.«

Najpomembnejši je karakter psa

Jernej Gregorin, operativni vodja Skupine za iskanje pogre šanih oseb pri Enoti reševalnih psov Slovenije, doda, da od šti rinožcev pričakujejo, da se za bavajo, od lastnikov pa, da so vestni, odgovorni in dobro opra vljajo delo reševanja. So kakšne ovire glede reševalnih psov? »Primerne so vse pasme, edina ovira je, če so premajhni ali eks tremno veliki. Najpomembnejši je karakter psa, da ni agresiven, da nima težav z drugimi psi in živalmi, da rad dela. Dve do tri leta traja, da lahko pes začne de lati, ko svoje delo obvlada, pa ni omejitev. Pomaga lahko do konca svoje življenjske dobe.«

Kako poteka iskalna akcija? »Načeloma nas kontaktira po licija, ki je zadolžena za iskanje pogrešanih oseb. Na podlagi pri dobljenih podatkov se odločijo, katero enoto bodo aktivirali. Če gre za obsežnejšo akcijo, aktivi rajo več ljudi. Če imajo informa cije, kje iskati pogrešano osebo, nas pokličejo, če ne, pa je nara va dela takšna, da je težko pre iskovati in pomagati,« opisuje Gregorin, ki si želi, da bi imeli v ekipi nekaj več kadra.

Za iskalne akcije jih financi ra država, ki jim letno namenja okrog 100.000 evrov, kar jim za gotavlja operativnost, da lahko opremijo bazo in vodnike za iskalno akcijo, jim pa manjka sredstev za pokrivanje stroškov iskalnih akcij, saj veliko iskal nih akcij poteka med delovnim časom. Ker gre za prostovoljno dejavnost, imajo včasih kar ne kaj težav s sestavljanjem ekipe in iskanjem vodnikov.

Najbolj si želimo povečati število članov in kvaliteto dela, ki je povezana tudi s tem, koliko psov in ljudi imamo na voljo.

Urška Drofenik: »Skupaj s psom sestavljamo reševalni par. Mi iščemo z očmi, pes z nosom, kajti psi zaznajo vonj človeka mnogo prej.«

Ko ne more pomagati helikopter, morajo gorski reševalci na pot peš in večkrat tvegati tudi svoje zdravje in življenje.

Sergej Jamnikar je s starši že kot otrok prehodil veliko tur; druščina plezalcev in gorskih reševalcev mu daje pozitivno energijo.

Če bom izvoljen, bom jasen, glasen

in tudi slišen

Pogovor z dr. Vladimirjem Prebiličem, enim od devetih, ki je napovedal kandidaturo za predsednika države – Kandidiral bo na osnovi podpisov volilcev in volilk – Želi si sprememb ter računa na podporo tistih, ki menijo, da je čas za sodelovanje, povezovanje

Tatjana Podgoršek

Minuli petek se je na povabilo župana občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja mudil v lokal ni skupnosti dr. Vladimir Prebi lič, eden tistih, ki so napovedali kandidaturo za predsednika dr žave. Na srečanju z volilkami in volilci občine v dvorani Marof je razkril razloge za kandidaturo in zastavljene cilje. Prebilič že 12 let uspešno vodi občino Ko čevje, opravlja delo izrednega profesorja na Fakulteti za druž bene vede in na mednarodnem področju zastopa vlogo poroče valca Sveta Evrope v različnih državah. Bil je nekdanji osebni svetovalec takratnega predse dnika SD Boruta Pahorja za po dročje notranjih zadev in pred sednika republike Danila Türka za področje domoljubja in ve teranskih organizacij. Je dok tor obramboslovja in eden od pobudnikov Kluba neodvisnih županj in županov. Ob obisku v Šmartnem ob Paki smo mu za stavili nekaj vprašanj, nanja pa je takole odgovoril:

Odločili ste se za nov izziv in napovedali kandidaturo za predsednika države. Kje so razlogi za to?

»Strnem jih lahko v tri točke:

zelo rad bi, da bi dobil svoj glas tudi necentralni del Republike Slovenije. Bežen pregled kan didatk in kandidatov kaže, da večina prihaja iz osrednje, ur bane Slovenije. Je pa v državi še veliko območij, ki ne sodijo med omenjena in so velikokrat slabo slišana ali celo preslišana. Želim torej opozoriti na neskla den razvoj območij v naši državi in potrebo po zmanjšanju raz lik med njimi. Drugi razlog je nova ponudba. Kandidatke in kandidati namreč predstavljajo bolj ali manj takšne in drugačne elite. So bodisi gospodarsko, po litično ali strankarsko povezani ljudje. Sam te 'prtljage' nimam,

saj se ne vključujem v nobeno strankarsko življenje. Menim, da je tudi ta svežina dobra. Ne nazadnje sem predstavnik mlaj še generacije in želim ponuditi novo perspektivo. Veliko delam z mladimi in njim bi prav tako rad dal svoj glas.«

Čigave podpore se nadejate? »Ljudi, ki bodo prepoznali vrednote, za katere se zavze mam. Pri tem me podpira 50 neodvisnih županov in županj. Seveda si želim, da bi podpora segla preko meja tako imeno vanih ideoloških delitev, ki jih je v Sloveniji preveč. Računam na podporo ljudi, ki menijo, da

je čas za spremembe, za sode lovanje in povezovanje. Priho dnost je namreč dokaj negotova in samo na takšen način bomo lahko marsikje uspešni.«

Trenutno je aktualnih 9 kandidatov. Po javnomnenjskih anketah najbolje kaže Pirc Musarjevi in Logarju. Se kljub temu nadejate zmage? »Želim si uvrstitve v drugi krog. Če mi uspe, je vse mogo če. V tem trenutku smo le na povedali kandidaturo, ki jo je

treba sedaj kvalificirati. Treba bo najprej zbrati podpise in že tu se bo najbrž marsikaj razči stilo. Mislim, da se lahko stvari spremenijo. V tekmo vstopam neobremenjen. Upam, da bom lahko čim hitreje zbral več kot 5000 podpisov in nato prepričal o vrednotah, za katere se zavze mam, mnogo ljudi.«

Če boste izvoljeni: kakšen predsednik boste v primerjavi s trenutno aktualnim? Zakaj, menite, ste vredni zaupanja ljudi?

»Prihajam iz lokalne samou prave, kjer je treba dnevno spre jemati odločitve. Bom odločen, predsednik z vsebino. Ne prista jam na to, da ta ni avtoriteta. Sam trdim, da to mora biti. Je zadnja inštanca, ki bi morala korigirati nekatere nepravilnosti, ki smo

jim bili priča tudi v preteklosti, pa se nekdo ni želel oglasiti, opre deliti. Sam s tem nimam težav. Predpogoja za to, da bom lahko tako delal, sta neodvisnost in ne strankarstvo. Le tako bom lahko do vseh enak. Vsekakor pa si že lim bistveno spremeniti funkcijo predsednika do našega obramb nega sistema. V mednarodni po litiki bi bil rad precej bolj aktiven in agilen, kot je aktualni predse dnik. Če bom izvoljen, zagota vljam, da bom zelo jasen, glasen in tudi slišen.«

Vaš delovni program …

»… je zelo natrpan. Najprej nas čaka zbiranje podpisov, temu bo sledila vložitev kandidature, nato pa delo na terenu. Odlo čil sem se za osebni pristop do volilcev in volilk, saj na osno vi izkušenj vem, kako je ta po memben. Župani se namreč ne moremo nikamor skriti. Mora mo se pogovarjati z ljudmi, se z njimi srečevati, delati. Ta na čin vedenja moramo prenesti na vrh. Predsednik ni dolžan slediti nobeni stranki, ampak je dolžan slediti državljanom in državljankam.«

Kakšno bi bilo vaše sporočilo volilcem in volilkam?

»Bodite pri izbiri preudarni. Če želite imeti predsednika, ki razume ljudi, razume, da ima Slovenija težave in jih želi re ševati, potem bom jaz pravi na slov. Sem tisti, ki zna poslušati, sodelovati, povezovati.«

V izzive je treba zagristi s strastjo

Uspešne zgodbe pišejo ljudje, ki verjamejo v svoje ideje, ki so pripravljeni tvegati, se učiti in trdo delati – Vsak posameznik ima pomembno vlogo, še bolj pomembno pa je, da je sinhroniziran s svojimi sodelavci

Jasmina Škarja

Vedno več uspešnih poslovnih žensk je del tržne družbe. Veliko prispevajo k cvetočemu razvoju tveganega kapi tala in startup ekosistema v Srednji in Vzhodni Evropi. Med navdihujoče pod jetnice je največja spletna platforma Ve stbee za iskanje povezav za startupe v Srednji in Vzhodni Evropi uvrstila tudi 25 žensk s slovenske poslovne scene, ki postavljajo Slovenijo na visoka mesta globalnega startup ekosistema. Med prodorne, podjetne in vizionar ske ženske je bila izbrana tudi direkto rica SAŠA inkubatorja Ana Anžej, ki z dobro voljo, energijo in kreativnostjo postavlja Savinjsko Šaleško regijo med pomembnejše igralce slovenskega pod jetništva. Z njo in zaradi nje je bilo v SAŠA inkubatorju spisanih že mnogo uspešnih zgodb, veliko pa se jih bo še zgodilo. Povabili smo jo na pogovor in skušali izvedeti, kakšna je zasebno in kakšne lastnosti morajo imeti prodor ne, uspešne in edinstvene ženske.

Kdo je Ana Anžej, ne samo poslovno, temveč tudi zasebno?

»To je vprašanje, na katerega odgovo re iščemo vse življenje – kdo sploh smo. Če pa govorimo o vlogah, zase lahko

Ana Anžej: »Poletje mi pomeni svobodo. V življenju je najpomembneje najti pravi balans med ključnimi področji našega življenja.«

rečem, da sem ponosna predvsem na svojo vlogo mame, žene, hčerke, pri jateljice in pa vodje ene ga izmed najuspešnejših inkubatorjev v Sloveniji.«

Kakšne lastnosti morajo imeti prodorne, uspešne in edinstvene ženske?

»Mislim, da je vsaka žen ska prodorna, uspešna in edinstvena. Odvisno pa je, koliko svoje energije smo pripravljene vložiti v do ločen segment našega življenja in kaj je tisto, kar nas motivira, kaj je naš ‹za kaj›. Ključno je, da verjamemo vase in v to, kar počnemo.«

Koliko odrekanja je potrebnega za uspeh?

»Veliko. Izziv je predvsem najti pravi balans med ključnimi področji našega življenja. Zase lahko rečem, da vedno stremim k perfekciji, da želim biti na vseh področjih sto in več odstotna. Po tem pa prideš do točke, ko ugotoviš, da to enostavno ne gre, da ima dan samo

24 ur in da imamo omejeno zalogo energije, od nas pa je odvisno, kje in na kakšen način jo bomo uporabili.«

Se kdaj v moški družbi počutite zapostavljeno?

»Ne. Zdi se mi, da imamo tudi žen ske lahko edinstveno in neprecenlji vo moč in tudi številne prednosti pred moškimi.«

Vaš prispevek na slovenski start up sceni je precejšen. Po čem izstopate in zakaj so vas uvrstili med 25 edinstvenih žensk?

»Mislim, da gre predvsem za rezul tate, ki govorijo sami zase. V SAŠA in kubatorju se obnašamo kot startup –to pomeni, da smo radovedni, ciljno usmerjeni in utiramo nove poti tudi tam, kjer se zdi nemogoče.«

Koliko kreative je potrebne za vodenje podjetja?

»Ideje kot take so pomembne. Še bolj pomembno pa je, da vidimo širšo sliko – kakšen problem rešujemo in za koga. Predvsem pa, da na vsak izziv pogle damo z različnih zornih kotov in vanj zagrizemo s strastjo.«

Ana Anžej ima bogate izkušnje z vodenjem projektov. Od leta 2014 je povezana s SAŠA inkubatorjem, kjer je sprva delala kot vodja pro jektov, zdaj pa opravlja funkcijo direktorice. SAŠA inkubator se osredotoča na regionalni startup, s ciljem gradnje močnega podjetni škega ekosistema v regiji.

Ali obstaja recept, kako do uspešnih zgodb?

»Uspešnih zgodb nikoli ne pišejo pod jetja. Pišejo jih ljudje, ki verjamejo v svoje ideje, ki so pripravljeni tvegati, se učiti in trdo delati.«

Kako pomembni so dobri sodelavci, sodelovanje, vaša ekipa?

»Ekipa je tista, ki poganja kri po ži lah podjetja. Vsak posameznik ima pomembno vlogo, ampak še bolj po membno je, da je sinhroniziran s svoji mi sodelavci. Če temu ni tako, lahko kaj hitro pride do srčnega infarkta podje tja. Zato v naši ekipi veliko delamo tudi na grajenju odnosov in se trudimo, da ustvarjamo okolje, kjer se počutimo do bro. Če se dobro počuti ekipa, se bodo dobro počutili tudi naši podjetniki, po slovni partnerji ter udeleženci naših programov.«

Kaj vam pomeni poletje, kako preživljate dopust, polnite svoje baterije?

»Poletje mi pomeni svobodo: veter odnese vse, kar mi ne služi več, valovi prinašajo občutek miru in povezanosti, sonce mi polni dušo.«

Pa vaša vodilna misel (v vaših prostorih jih je na ogled kar nekaj)?

»Ljudje, ki so dovolj nori, da mislijo, da lahko spremenijo svet, so tisti, ki ga na koncu tudi dejansko spremenijo.« ��

Dr. Vladimir Prebilič (levo), kandidat za predsednika države, je na obisku v Šmartnem ob Paki predstavil razloge za svojo odločitev in cilje, za katere si bo prizadeval, če bo izvoljen.

Biti zlati

maturant se

dobro sliši, a ne?

Kako so se najboljši maturanti pripravljali na maturo – Kako bodo preživeli najdaljše počitnice – Kaj jim zapolnjuje prosti čas – Kakšne cilje in želje imajo za prihodnost

Globoko v počitnicah smo po zvali letošnje diamantne in zla te maturante gimnazije in dru gih šol Šolskega centra Velenje, da podoživijo zrelostni izpit in hkrati izdajo svoje načrte za na daljevanje študija. Tu je še drugi del njihovih odgovorov; odgovo rila nam nista le Azra Hankić in Tadej Rebernjak.

Zlati Lovro Napotnik: Potovanja in računalništvo

»Na maturo sem se pripravljal predvsem tako, da sem reševal pole iz prejšnjih let mature, za ustni del pa tako, da sem večkrat prebral vse odgovore na vpra šanja, ki nam jih bodo zastavili profesorji. Pred začetkom ma ture me je bilo malce strah, saj sem pričakoval, da bosta uče nje in reševanje mature težja. A po več urah učenja sem bil bolj samozavesten in sem bil pre pričan, da bom dosegel dober uspeh. Na dan, ko smo prejeli rezultate, sem verjel, da bom kar uspešen, a sem bil zelo pre senečen, da sem dosegel takšen uspeh,« je svoje občutke ob ma turi popisal nekdanji dijak Ele ktro in računalniške šole ŠCV.

Svoj počitniški čas je do zdaj preživljal tako, da je vsak dan nekaj ur namenil občasni službi, preostali čas pa druženju ter ra znim drugim dejavnostim. »Ve čino avgusta bom preživel s pri jateljem, ki me bo obiskal, ter

potoval po Sloveniji in okoliških državah, hkrati bom nekaj časa namenil tudi delu. September bom namenil počitku in pripra vam na prvo študijsko leto, načr tovano imam tudi enotedensko potovanje v New York. Z navdu šenjem pričakujem naslednje življenjsko obdobje, saj se zelo veselim življenja v Ljubljani ter nabiranja novih izkušenj na svo ji življenjski poti.

reševanje računalniških proble mov, npr. popravljanje preno snikov, programiranje, pomoč ostalim, ki ne znajo upravljati z računalnikom itd. Zelo sem vesel, da je to moj hobi, saj se bom z njim še dolgo ukvarjal poklicno in v prostem času.«

Lovrova pot se bo v naslednjih treh letih nadaljevala na Fakul teti za računalništvo in informa tiko v Ljubljani. V prihodnosti se še naprej vidi v računalništvu. »Bolj specifično se vidim v po klicu, v katerem se bom ukvarjal s spletnimi aplikacijami in sple tnimi tehnologijami. Ena izmed mojih želja je, da bo to podjetje v tujini,« je še pojasnil.

Zlati Jaka Grabner: Ne bojim se prihodnosti

Imam nekaj hobijev, ki so mi zelo pri srcu, a bi izpostavil dva. Eden od teh so potovanja, saj mi je cel proces od iskanja kart do ustvarjanja načrtov po tovanja zelo zabaven. Menim, da izkušnje na potovanjih zelo spremenijo človekov pogled na svet in se lahko naučimo veli ko novih stvari ter pridobimo veliko izkušenj. Drugi hobi, ki bi ga izpostavil, je splošno

Jaka Grabner, maturant Elektro in računalniške šole ŠCV, je bil zelo vesel, da je bil razpored iz pitov na maturi takšen, kot je bil. “Med izpiti je bilo namreč dovolj časa, da sem se lahko naenkrat posvetil po enemu predmetu in tistega obdelal najbolje, kar se je dalo. Preden sem se začel pri pravljati na izpite, sem bil zelo optimističen in si že zelo hitro za stavil cilj – postati vsaj zlati matu rant. Vedel sem, da mi bo največji izziv predstavljala slovenščina, zato sem ji tudi posvetil največ časa in dela. Kar se tiče mehatro nike in matematike, sem korek tno ocenil svoje znanje za precej dobro, zato tema dvema predme toma nisem namenil tako veliko časa in dela kot slovenščini.

maturant ERŠ‘ se dobro sliši, mar ne?” je zadovoljen Jaka.

Na začetku počitnic se je od ločil preizkusiti se kot hišnik v Zdravstvenem domu Velenje, kjer je delal en mesec, pred vsem zato, da si nabere izkušnje še na kakem drugem področju, ne samo znotraj svoje stroke. “Dejstvo je, da nas v življenju doletijo izzivi najrazličnejših vrst, tudi tistih, ki niso znotraj naše stroke. Nekaj časa sem si in si še bom vzel za oddih na obali in v hribih, potem pa se počasi preselil v Maribor in se pripravil na študij,” dodaja.

Na vprašanje, kako se počuti na pragu novega življenjskega obdobja, odgovarja kratko: “Is kreno, skoraj nič drugače kot prej. Ne razmišljam o tem, da je to prelomno obdobje v mojem življenju, sem pa vsekakor op timističen in poln pričakovanj, kaj vse mi bo študentsko življe nje prineslo na pot.

V prostem času se rad ukvar jam z elektroniko in glasbo. Doma sem si uredil delavnico, kjer preizkušam in ustvarjam najrazličnejša enostavna in komplicirana elektronska vez ja, razne projekte in prototipe predvsem avdio filtrov in zvoč nih sistemov. Sicer elektronika zna biti včasih zelo trmasta in muhasta in mi tu in tam pov zroči kak siv las, a do zdaj mi je še vsak problem uspelo rešiti in mu priti do dna. Že sedem let pa igram tudi diatonično harmoni ko ter z veseljem zaigram sam sebi, sosedom in prijateljem ka kšno ‘na poskok‘.

Diamantni Vito Kumer: Nestrpno pričakuje študentsko življenje

Nekdanji dijak Šole za strojni štvo, geotehniko in okolje Vito Kumer je prepričan, da ima delo pri pouku velik pomen za rezul tat mature, saj pridobljeno zna nje v vseh šolskih letih na koncu dijaki le še utrdijo. »Na izpit sem se konkretno začel pripravljati nekaj dni prej, tako da sem pre letel snov vseh let pri maturi tetnih predmetih. Po pregledu snovi sem začel z reševanjem maturitetnih pol preteklih let, tako pa sem ugotovil, katere snovi je treba še podrobneje predelati.«

Del svojih počitnic bo namenil počitniškemu delu in pridobiva nju novih izkušenj, praktičnih

pričakovanja,« o pripravah in vtisih po končani maturi pri poveduje Anže, ki bo najdaljše počitnice izkoristil še za mor ski oddih, za lenarjenje in veliko »žuranja«. Sicer v prostem času rad potuje, kuha, se s kolesom odpravi na kakšno gorsko turo, tu in tam igra računalniške igre. »Trenutno opravljam počitniško delo in iščem primerno nastani tev za študentska leta. Na pragu novega življenjskega obdobja se predvsem veselim izzivov, ki prihajajo. Pa novih znanj, ki jih bom osvojil, in novih prijatelj stev, ki jih bom sklenil,« še do daja bodoči študent Fakultete za strojništvo v Mariboru, ki se v prihodnosti vidi v kreativnem iskanju na področju strojništva in novih tehnologij.

Diamantni Matej Meža: Želi si postati učitelj

Ker sem opravljal poklicno maturo, je bilo treba narediti še izdelek in ga zagovarjati. S sošol cem sva izdelala CNC laserski gravirni stroj od ideje, načrtov in izdelave posameznih kom ponent do končnega izdelka. Za to sva dobila odlično oceno,” je opisal svoje izkušnje z mature. Tudi glede študija si je postavil že na začetku visoke ambicije in se je vpisal na univerzitetni študij, za kar pa uspešno opra vljena poklicna matura ni bila dovolj. Moral je opravljati tudi peti predmet, fiziko. “Ta mi je povzročala kar nekaj preglavic, a sem jo na koncu vseeno uspe šno in dobro opravil. Z izvedbo vseh izpitov sem zelo zadovo ljen, saj vem, da sem dal vse od sebe in mi je na koncu uspelo doseči zadani cilj. Pa tudi ‘zlati

Sem tudi uspešen športnik, a tega dela življenja ne štejem več v prosti čas, temveč v ob vezni del svojega vsakdana. Sem večkratni državni prvak v tekmovalni hoji na 5.000 m in 10.000 m, tako v pionirskih in mladinskih kot članskih ka tegorijah. Trenutno sem pod pisan pod desetimi državnimi rekordi na raznih razdaljah na stezi in po cesti. Do zdaj sem v karieri nabral že 107 tekem, od tega zelo veliko v tujini. V naj večji ponos mi je uvrstitev na 4. mesto na letošnjem Balkan skem prvenstvu v tekmovalni hoji v Atenah,” našteva odlični in vsestranski Jaka.

Ob vsem zapisanem verjetno ni treba poudarjati, da se Jaka ne boji prihodnosti in ji pušča zelo odprto pot. “Nimam začr tanih točno določenih ciljev že od samega začetka, temveč si jih postavljam sproti, glede na trenutno situacijo in svoje želje. Prihodnosti se veselim. Vem, da bi rad delal znotraj svoje stro ke, saj to rad počnem in mislim, da lahko rečem, da sem za sre dnješolca kar strokovnjak na svojem področju, čeprav je zelo široko. Rad bi pa še naprej ostal tudi v atletskih vodah. 40 let de lovne dobe je predolgo, da bi se ukvarjali s stvarmi, ki jih ne počnemo radi. Pa tudi življenje je prekratko za to,” zelo trezno in pametno razmišlja Jaka.

znanj, drug del pa sprostitvi in zabavam z družino in prijatelji, česar je bilo v času mature manj. »V prostem času veliko poma gam očetu ali pa si doma najdem projekte, ki jih želim izpeljati. Si cer pa prosti čas z veseljem pre živim s prijatelji ob igri odbojke ali na kavi, velikokrat se z bra toma odpravim tudi na igrišče. Študentsko življenje nestrpno pričakujem in se ga zelo vese lim, saj verjamem, da bo prine slo ogromno znanja in nepozab nih trenutkov. Moj trenutni cilj je zaključiti šolanje na Strojni fakulteti v Ljubljani, o prihodno sti pa še ne razmišljam preveč, saj si navsezadnje še niti zdaj ne morem predstavljati, da svoje šolanje nadaljujem že na faksu. Verjamem pa, da me bo življenje poneslo v smer, ki me bo veseli la in da bom svoje delo opravljal z veseljem,« je zapisal.

Zlati Anže Terbovšek: Kreativne rešitve na področju strojništva »Že med šolskim letom smo se, poleg spoznavanja novih snovi, tudi pripravljali na ma turo. Intenzivneje, po predme tih, pa sem se učil na pripravah, ki nam jih je organizirala šola.

Seveda sem snov ponavljal tudi doma. Vtisi so odlični, saj sem dosegel in tudi presegel svoja

Matej Meža, dijak Elektro in računalniške šole, je na maturi dosegel prav vse točke. Kako se je pripravljal na zrelostni izpit in kaj mu je povzročalo največ sivih las? »Priprave mi niso vze le dosti časa. Večinoma sem se pripravljal na ustni in pisni del izpita iz slovenščine, saj mi ta povzroča največ težav. Pripra vljal sem se tudi na izpit iz ma tematike, ampak bistveno manj časa kot na izpit iz slovenščine. Za stroko se skoraj nisem pri pravljal, saj zaupam v svoje zna nje,« pravi Matej, ki prizna tudi, da je imel pri materinščini tudi kanček sreče.

Da bo postal diamantni ma turant, si ni niti predstavljal, kajti v maturo po njegovem ni vložil dosti dela. »Pred mano so najdaljše poletne počitnice, ki kar hitro minevajo. Prvi mesec sem si vzel za dopust, ves ostali

čas pa sem namenil za delo. De lam v svoji stroki elektronike, se ukvarjam z glasbo in ozvo čenjem dogodkov. Pred mano je študentsko življenje, ob misli na to se ne počutim nič drugače kot do zdaj. Vedno sem posku šal delati z veliko mero razuma in radovednosti ter odprto gla vo za nove ideje in tudi mne nja drugih ljudi. Te kvalitete bom poskušal uveljavljati tudi v prihodnosti.«

Zanimajo ga številna področja, za katera mu pogosto zmanjka časa, poleg elektronike tudi glas ba in zbirateljstvo. »V prostem času igram klavir in kitaro, obča sno tudi harmoniko. Rad poslu šam glasbo vseh zvrsti in zbiram vinil plošče ter druge medije starejšega tipa. Med te spadajo tudi DVD-ji in videokasete pred vsem znanstveno-fantastične ga žanra in grozljivk. Zbiram in restavriram stare elektronske naprave, predvsem kasetofone, gramofone, CD predvajalnike,

Lovro Napotnik

Jaka Grabner

Vito Kumer

Anže Terbovšek

Matej Meža

zvočnike, ojačevalnike, radij ske sprejemnike ipd. Vse stare in moderne naprave servisiram ter jih občasno tudi predelam po svojih potrebah. Zelo rad razvi jam vezja s področja analogne elektronike. Obožujem novole tne lučke in božično razsvetlja vo, ki je imam vsako leto več,« z nasmehom pove.

Svojo študijsko pot bo nadalje val na Fakulteti za elektroteh niko v Ljubljani, na programu Aplikativna elektrotehnika. »Po končanem šolanju imam željo postati učitelj, saj zelo rad delim svoje znanje s področja elektro nike, še ljubše pa mi je delo z ljudmi. Vidim se tudi v kakšnem razvoju elektronskih naprav in vezij ali v prototipni delavnici. Kjerkoli že bom, si želim, da bi bilo moje delo praktično narav nano, saj ne prenesem stvari na računalniškem ekranu, ljubše so mi v fizičnem svetu.«

Zlati Danaj Čebular: Navdušeno pričakuje novo obdobje

»Na maturo sem se pripravljal tako, da sem nekaj dni prej začel ponavljati snov in se učiti za iz pite. Matura ni bila težka in ver jamem, da je z vsaj malo učenja vsak lahko zlati maturant,« je

Ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Peter Rozman je na podelitvi pri znanj maturantom izposta vil posebnost letošnjega leta – med njihovimi maturanti je bil namreč Gašper Medved, ki se je na šoli izobraževal se dem let in v tem času pridobil tri poklice.

Gašper je povedal, da je na njegovo pot vplivalo njegovo otroštvo. “Občudoval sem av tomobile in se čudil nad njiho vim delovanjem, o tem sem se želel podučiti, zato sem se za srednjo šolo odločil za ŠCV in dokončal poklic mehanika. Šo lanje ni bilo ravno lahko. Bil sem v velikem stresu zaradi učenja raznih predmetov, ki niso bili povezani s stroko po klica. Težko je bilo tudi v ra zredu, saj sem bil starejši od drugih.”

Pa vendar, je dejal, se na maturo ni kaj dosti pripra vljal, poleg predpriprav in priprav v šoli. “Ni mi predsta vljala ogromnega problema.

povedal Danaj, ki svoj prosti čas zapolnjuje z gledanjem filmov, branjem, druženjem s prijatelji in igranjem računalniških iger. Kako pa preživlja najdaljše počitnice? »Počitniški čas bom preživel tako, da bom nekaj časa delal, preostali čas pa bom na menil igram, prijateljem in dru

Krajši, a za to nič manj kakovosten

Prireditve Poznopoletnega festivala v Šmartnem ob Paki v celoti prihodnji mesec –Izbor nastopajočih za vse generacije in okuse

Tatjana Podgoršek

Že vrsto let drugo polovico po letja v občini Šmartno ob Paki zaznamujejo prireditve v okvi ru Poznopoletnega festivala, katerega osrednji organizator je tamkajšnji javni zavod Mla dinski center. Festival prinaša nekaj novosti. Minula leta so se prireditve vrstile od druge polovice avgusta do konca sep tembra, letos se bodo vse petke v septembru, namesto petih pa so na sporedu štiri prireditve.

Cene izvajalcev in nasičenost s prireditvami

uri. Teden dni kasneje (v petek, 9. septembra) bo ob 20. uri kon cert skupine Manouche – letošnji kandidati za izbor Evrovizije. »V tukajšnjem okolju je morda sku pina manj poznana, a sodi med

❱V letošnjem programu festivala ni gledališke predstave tudi zato, ker se zaradi epidemije na bližnjih odrskih deskah ni nič dogajalo.

glasbene posladke, saj jo tvorijo vrhunski glasbeniki, ki izvajajo prav takšno in zanimivo glasbo.« V letošnjem programu prireditev festivala seveda ne bo manjkal vedno dobro obiskani stand up večer, v petek, 16. septembra, ki ga bo tokrat prvič zapolnil Tadej Toš. Zadnja prireditev (v petek, 23. septembra) pa bo koncert pri znane skupine Mrfy in Domna don Holca, sicer člana skupine Koala Voice.

Za obisk prireditev, razen za otvoritveno, so organizatorji predvideli vstopnino. Ta je – za gotavlja Povhova – simbolična: 12 oziroma 8 evrov za zadnjo.

Sicer finančno festival v najve čjem deležu podpira občina, ne kaj denarja za pokritje stroškov pa bo primaknil sam javni za vod, saj so letos časi dejavnosti zavoda bolj naklonjeni.

Zaradi nasičenosti s prireditvami v bližnji okolici v sicer tradicionalnem terminu festivala bodo vse prireditve v septembru.

Uspešno sem jo opravil. Prosti čas bom preživljal umirjeno, počutim se, kot da je veliko breme padlo z mojih ramen. Sem ponosen nase, da mi je to uspelo. Po opravljeni srednji šoli se zdaj lahko več posve tim računalništvu in tehno logiji, s katero se zadnja leta vedno več ukvarjam in v tem tudi uživam. O svoji nadalj nji poti še nisem prepričan. Čas, ki mi je bil dan po srednji šoli, bom izkoristil za iskanje več svojih sposobnosti in mo žnosti poklicev, ki vključujejo moja veselja,” je sklenil Ga šper Medved.

Mirjam Povh, direktorica za voda, novosti pojasnjuje: »Osre dnja razloga za to sta dva: cene izvajalcev (tistih, ki skrbijo za tehniko in glasbenikov) so moč no poskočile. Če smo minula leta zmogli z dobrimi 8 tisoč evri, bo za letošnje dogodke potrebnih vsaj 10 tisoč evrov. Je pa dej stvo, da vztrajamo pri kako vosti in menimo, da lahko vse naše zbrane skupine oziroma nastopajoče uvrščamo mednje. V letošnjem programu ni gle dališke predstave. Želeli smo v program prireditev uvrstiti tudi članice lani ustanovljene mladinskega skupine šmarške ga Gledališča pod kozolcem, a zaradi odsotnosti ene od igralk to ni mogoče. Razlog za to, da bomo vse prireditve organizi rali ob petkih prihodnji mesec pa je ta, da z odprtjem vrat po epidemiji organizirajo priredi tve tudi tisti, ki jih doslej v tem času niso. Ocenili smo, da jih je v našem okolju za naš festival v običajnem terminu preveč in ne vidimo smisla vztrajati.«

Prva prireditev bo tako v petek, 2. septembra, zanjo pa je predvi deno pestro dogajanje od 17. ure dalje. Organizatorji verjamejo, da jim bo letos uspelo izpeljati načrtovano šmarško plažo, ko štiljado in postaviti napihljiva igrala za otroke. Dogajanje bodo ves čas spremljali člani domače glasbene skupine Skorband, ki bodo prireditev sklenili s kon certom. S tem bodo začeli ob 20.

VABLJENI K VPISU V:

Na vprašanje, kaj si lahko od letošnjega festivala obetajo or ganizatorji in obiskovalci, je Mirjam Povh odgovorila: »V mi nulih dveh letih nam ni manj kalo drznosti in poguma, a se je v zadovoljstvo vseh izplačalo. Menimo, da bodo tudi letošnji petkovi septembrski večeri ra znoliki, zanimivi, kakovostni ter za vse generacije in okuse. Če prav se bodo prireditve odvija le pod šotorom za Hišo mladih, si želimo lepega vremena, ker je takrat razpoloženje dobro.«

dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 19. do 23. avgust 2022

magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2022

POGLEJTE PODROBNEJE NA:

www.fvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@fvo.si

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo).

Fakulteta izredno velik pomen namenja načelom trajnosti v graditeljski stroki. V ta namen smo v študijske programe uvedli več predmetov, ki integralno povezujejo zlasti študente gradbeništva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reševanju kompleksnejših problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na slovenskem in tudi širšem prostoru.

Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vključena v več kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri čemer so v delo vključeni tudi

študentje, tako v sklopu predmetov, kakor tudi projektov, delavnic in zaključnih del.

Študentje, ki uspešno zaključijo študijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi načrti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in pričakovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke.

Prijavni roki 1. stopnje so od 19. do 23. avgusta 2022. Rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest za 1. stopnjo je do 8. septembra 2022, do 12. ure. Prijavni rok 2. stopnje je do 8. septembra 2022, zapolnitev še prostih vpisnih mest je možna od 21. septembra do 22. septembra 2022, do 12. ure.

Promocijsko besedilo

Te zanima gradbeništvo, gospodarsko inženirstvo –smer gradbeništvo, prometno inženirstvo ali arhitektura?

žini. Na pragu novega življenj skega obdobja sem navdušen in poln pričakovanja.« Študij bo nadaljeval na Računalniški fakulteti v Mariboru. Verjame, da mu bo fakulteta še razširila obzorja in mu pomagala ugoto viti, kaj bo počel v prihodnosti. ��

Danaj Čebular

Gašper Medved

Stalnica prireditev Poznopoletnega festivala je stand up večer.

Vsi so bili doslej zelo dobro obiskani. Na lanskem je za vedro razpoloženje poskrbel Uroš Kuzman.

Operni spektakel v Velenju

Tudi na domačih tleh smo lahko spremljali slovito opero Carmen –Mladi orkestrski glasbeniki in operni pevci so na velenjskem odru poželi bučen aplavz

Velenje, 13. avgusta – Na odru Doma kulture Velenje se je pred stavila Operna akademija Pehli vanian, ki je pred polno dvorano izvedla koncertno različico ene najbolj popularnih oper sklada telja Georga Bizeta – Carmen.

Bistvo je, da opero ponesejo med množico Ne dogaja se prav pogosto, da lahko ljudje na domačih tleh prisluhnejo najbolj znanim operam, zato se je svetovno pri znani dirigent, maestro George Pehlivanian, pred nekaj leti od ločil, da v sklopu Operne akade mije Pehlivanian združi mlade slovenske in tuje glasbenike, s katerimi pripravijo koncertno izvedbo določene opere in z njo potujejo po različnih slovenskih mestih. Tako se je operna aka demija, ki v Sloveniji deluje pod njegovim vodstvom, letos že tretjič odpravila na turnejo, med katero je obiskala tudi Ve lenje, kjer smo lahko prisluhni li operi Carmen. Bistvo takšnih gostovanj je, kot pravi George Pehlivanian, da opero ponesejo v različne kraje, jo predstavijo

in približajo množici ljudi, ki bi sicer morali za tovrsten dogodek potovati v eno izmed opernih hiš. Na koncertu se kot izvajalci predstavljajo različni dirigenti, mladi glasbeniki in pevci, ki na stopijo brez kostumov in sceno grafije. Stojijo pred orkestrom operne akademije Pehlivanian, ki je sestavljen posebej za pole tno akademijo in sestoji iz naj boljših mladih slovenskih orke strskih glasbenikov – med njimi so bili tokrat tudi Velenjčani. Opera, ki velja za vrhunec Bi zetovega ustvarjanja, predsta vlja znamenito zgodbo o strastni zapeljivki Carmen, ki je sen vsa kega moškega in odpira vpraša nja o ljubezni, strasti, maščeva nju in pogubi. Carmen velja za eno izmed najbolj popularnih oper na svetu, Toreadorjeva

Bliža se Narobe svet

Pikin festival bo v svoji 33. izdaji slavil otroško ustvarjalnost pod sloganom Narobe svet – Častna pokroviteljica je Janja Garnbret

Med 10. in 14. septembrom bo v središču Velenja potekal naj večji slovenski dogodek za otro ke in družine – Pikin festival. Od malega se učimo, kako to in ono delati prav, po pravilih in navodi lih. A najbolj se zabavamo, ko kaj delamo malo po svoje, najdemo svoj narobe prav, napišemo svoja pravila. Narobe svet je Pikin svet s samosvojimi pravili. Vse je na robe in hkrati v najlepšem redu.

Pikin festival se bo začel že pred festivalom. Med 5. in 9. septembrom bodo v mestnem središču odprli 12 razstav, naj večja bo razstava ilustracij Marjana Mančka v Galeriji Ve lenje. Pika otroke že zdaj vabi k

Za likovni natečaj lahko dela do 5. septembra pošljete ali do stavite na naslov: Galerija Velenje, Titov trg 5, 3320 Velenje, z oznako Za natečaj »Pravi narobe svet«. Za fotografski natečaj lahko dela do 29. avgusta pošljete ali dostavite na naslov: Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54, 3320 Velenje ali na elektronski naslov info@muzej-velenje.si.

pesem in Habanera, ki smo jima lahko med drugim prisluhnili, pa spadata med najbolj poznane operne arije.

Izredna priložnost za mlade glasbenike

Priložnosti, da mladi glasbe niki odpojejo tako velike vloge, ni prav veliko. Sploh pri operah, kot je Carmen, tiste najbolj zah tevne in poznane vloge namreč v največjih in najbolj znameni tih opernih hišah večinoma iz vajajo le tisti najbolj izkušeni pevci na vrhuncu svoje karie re. V sklopu operne akademije Pehlivanian pa so tokrat to pri ložnost dobili tudi mladi, ki so se lahko preizkusili v različnih vlogah, na kar so se pripravljali pod skrbnim vodstvom Georga Pehlivaniana in znamenitega

slovenskega tenorista Janeza Lotriča. Slednji je vlogo Don Joseja – enega izmed osrednjih likov opere Carmen – pel na mnogih svetovnih odrih, zato je lahko ob vsem svojem znanju mlade glasbenike oborožil tudi s to izkušnjo.

Kako dobro so se pripravili, je lahko ocenilo tudi velenjsko občinstvo, ki je sobotni večer uživalo v glasbi in spremljalo različne dirigente ter njihovo komunikacijo tako z orkestrom kot s pevci. Sodeč po polni dvo rani in bučnem aplavzu pa lah ko rečemo, da je pisana zasedba mladih glasbenikov s svojo iz vedbo Carmen navdušila tudi v Velenju. �� tr

Zakaj mladi odhajamo?

Ob opazovanju mladih, ki odrastejo, a odidejo iz Velenja, se pogosto sprašujem, zakaj. Zakaj je mladim, ki smo v Velenju odraščali, tako lažje oditi svoje življenje ustvarjat drugam? Vsi, ki smo kdaj študirali v drugih krajih, vemo, kako je, ko se znajdeš v večjem mestu, obkrožen z novimi ljudmi in prilo žnostmi. Kmalu spoznaš, da se tam dogaja več stvari, na vo ljo je več izobraževanj, več študentskih del itd. Kar naenkrat si obkrožen z ljudmi z različnih koncev Slovenije, ki so tako kot ti prišli iskat nove priložnosti, znanje ali bivalni prostor. Ko se tako sprašujem, zakaj mladi odhaja mo iz Velenja, najprej pomislim na priložno sti, ki nam jih nudijo drugi večji kraji. Morda je to res eden izmed razlogov, vendar se mi zdi, da Velenje mladim vseeno nudi veliko. Šaleški študentski klub, Mladinski center Velenje, eMCe plac in ostali nenehno skrbi jo za pestro mladinsko dogajanje. Res je, da morda nimamo toliko izobraževanj. Ali pa se razlog vseeno skriva v naboru in plačanosti študenstkih del, ki so v primerjavi z večjimi slovenskimi kraji v Velenju res okrnjena.

Ali se kljub temu za vsem tem skriva še kaj drugega? Ko se mladi odločimo ustvarjati življenje v Velenju, se namreč razkrije še nekaj. Velenje je v primerjavi z drugimi mesti res manjše; to je sicer lahko zelo dobro. Veliko skupnosti uspeva ravno zato, ker se med sabo vsi poznajo, si zaupajo, se spoštu jejo in podpirajo. Žal pa ljudje danes le redko najdemo moč, da resnično podpremo znance. Lažje je podpreti neznanca, saj vidimo le njegovo delo in ne vseh mnenj in govoric, ki smo jih o njem že slišali.

Že od malega se namreč pogosteje vzgaja s kritiko kot pohva lo. Tako smo kot družba nagnjeni h kaznovalnosti, kritiziranju in k neodobravanju. Veliko lažje bomo javno izrekli kritiko, kot pa da bi zmogli med sabo deliti razumevanje ali podporo. Kaj šele, da bi oblikovali pristno javno pohvalo ali delili svoje pozitivno menje. Tako ljudje večinoma nismo vzgojeni. Pomen pohvale pri razvoju in vzgoji posameznika je šele v zadnjih letih zares vstopil v študijske programe pedagogov in je ne glede na to v družinskem in šolskem okolju le bežno prisoten.

Veliko lažje je biti tiho, ko je vse tako kot mora biti, in se na ves glas pritoževati, kadar nam stvari niso všeč. Patološkost tega lahko opazimo že, ko na pijači s prijatelji, doma za štirimi stenami ali anonimno na spletnih straneh vse na veliko kriti ziramo. Hkrati pa se sami ne trudimo prispevati k spremembi na bolje. Še huje! Podpreti ne znamo niti tistih, ki se aktivno trudijo in ustvarjajo nekaj novega. Le tiho opazujemo in, če naredijo napako, to izpostavimo.

Prav v tem se morda skriva razlog, zakaj mladi odhajamo iz manjših krajev. Kajti tudi če so ljudje v večjih krajih kritični, to morda nima takšnega vpliva, saj kritika nima takšne moči. Tako si upamo poskusiti več. Lažje se tudi obkrožimo s tisti mi, ki nas zares podpirajo in se oddaljimo od tistih, ki v nas ne verjamejo.

Mladi smo v obdobju, ko se učimo živeti samostojno, zelo ranljivi. Na pragu odraslosti potrebujemo varno okolje, da se udejanjamo v to, kar si sami želimo postati, in ne v to, kar bi od nas želeli drugi. Nekonstruktivna kritika zato le še dodatno zatira ustvarjalni proces odraščanja. Zatira dobre ideje, mo tivacijo in želje mladih. S tem pa zatira napredek skupnosti. Ne glede na vse je dobra konstruktivna kritika ob pravem trenutku pomembna za rast in razvoj. Pri tem pa je vsekakor pomembno, da se v isti meri poda tudi pristna pohvala. Glav na težava se tako ne skriva v majhnosti našega kraja, pač pa v odnosu do soljudi, spoštovanju njihovega truda in razume vanju drugačnosti. Vseeno menim, da se lahko vse to naučimo ozavestiti, s tem pa soustvarjati skupnost, polno spoštovanja, zaupanja in medsebojne podpore.

sodelovanju na dveh natečajih –likovnem natečaju Pravi narobe svet in fotografskem natečaju Narobe svet.

Festival igrive kulturno umet niške zabave bodo odprli v so boto, 10. septembra, s Pikinim prihodom v mesto, nato pa bo v svetu kulture in umetnosti oži velo 15 prizorišč širšega mes tnega središča.

Rdeča dvorana bo Pikina hiša presenečenj, park pri gimnazi ji bo zaživel v utripu umetni ških četrti, različnih Pikinih igral, posebna bosta Pikin vrt

dobrih idej in Fickov oder. Titov trg bo postal središče spretno stnih preizkusov, postavili bodo Pikin kamp. Alfredov oder bo namenjen glasbeno-scenskemu programu. Pikin oder v Domu kulture Velenje bo gostil naj večja slovenska profesionalna gledališča. V glasbeni šoli bo na Tomaževem odru na ogled aktu alna velenjska polprofesionalna produkcija. Aničin lutkovno-gle dališki oder bo v Kinu Velenje. Pika bo tudi letos priredila ne kaj športnih aktivnosti in spre tnostnih poligonov. Ponosna je,

da bo najboljša športna plezalka na svetu in zlata olimpijka Janja Garnbret častna pokroviteljica 33. Pikinega festivala. Organizator festivala, ki pote ka pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje, je Festival Vele nje. Soorganizatorji in partnerji so MZPM Velenje, Knjižnica Ve lenje, Muzej Velenje, Mladinski center Velenje, Rdeča dvorana Velenje, Glasbena šola Frana Ko runa Koželjskega Velenje, JSKD

– OI Velenje, ZKD Šaleške doli ne, Galerija Velenje, Kino Vele nje, Vrtec Velenje, Športna zveza Velenje, Šolski center Velenje, Zavod za turizem Šaleške doli ne, Ljudska univerza Velenje, osnovne šole in številni ustvar jalni posamezniki, društva in organizacije iz Šaleške doline.

Več o festivalu najdete na Pi kini spletni strani www.pikin festival.si.

Janja Vranjek

Foto Peter Žagar

Radijski in časopisni MOZAIK

Frekvenca mladih išče nove obraze

Na radiu Velenje vsak torek ob 11.20 uri poslušate oddajo FREKVENCA MLADIH, ki jo pripravljajo mladi srednješolci. V odda ji govorijo o aktivnostih, ki se dogajajo na področju mladine, pa o aktualnih proble matikah, dogodkih, pripravljajo vsebine na temo glasbe, kulture, športa, predsta vljajo različna društva. Oddajo pripravlja ta gimnazijki Eva in Ani, v svoje vrste pa bi radi povabili še koga.

Zato Mladinski svet Velenje razpisuje avdicijo za vse mlade, ki so že vstopili v srednješolske klopi, da se ekipi pridružijo. Mladi se lahko prijavijo na avdicijo preko spletnega naslova: info@msv.si vse do 11. septembra letos.

Ste zgovorni, vas zanima radijsko delo in bi želeli pripravljati pestro mladinsko oddajo? Potem ste morda prav vi pravi, da postanete prepoznaven glas Frekven ce mladih. ��

GLASBENE novice

Je treba delat …

… V dobro sebi in v dobro drugih, je med drugim pred prepevanjem ene od svojih najbolj znanih pesmi dejal koroški kantavtor, pesnik in pisatelj Adi Smolar –Korošec brez dlake na jeziku se je mudil v Velenju, kjer je s svojim nastopom ponovno navdušil občinstvo

Velenje, 12. avgusta – Adi, ki sta ga v sklopu poletnih kultur nih prireditev v Velenje pova bila Festival Velenje in Teater Kapija, bi sicer moral nastopiti na terasi lokala, a je vreme po nagajalo in tako se je dvourni koncert odvil v dvorani Centra Nove, ki je bila skoraj premajh na, da bi gostila vse navdušen ce nad Smolarjevimi edinstve nimi, navihanimi in iskrenimi življenjskimi besedili. Ta so tudi tokrat le malokoga pustila ravnodušnega.

Korošec, ki se je pred časom podal tudi v pisateljske vode, je

lani obeležil 40 let svojega glas benega delovanja. »Prvi koncert sem imel leta 1981 v Cerknici. To štejem kot svoj začetek, prvi uraden nastop, ker so nanj pr vič vabili plakati, na katerih je pisalo Adi Smolar,« pove pevec, ki vedno znova napolni dvora ne in ostala prizorišča. Tudi to krat ni bilo nič drugače. Obisko valci so hitro zapolnili prostor in zasedli prosta mesta, zato je Adi na začetku koncerta skočil v svoj avto po odeji za otroke in sprostil nekaj stolov za stoječe glasbene navdušence. »Ne vem, ali sem vam jaz tako zanimiv za

pogledat ali pa so se vam v vseh teh letih prikupile moje pesmi,« se je, kot je to pri njem že obi čajno, pošalil na račun svojega videza. »Nenehno nas prepri čujejo, da moramo stremeti k nekemu idealu, in tako pride do tega, da si nekateri življenje gradijo na svojem videzu. Am pak jaz sem dokaz, da lepota in sreča nimata nič skupnega,« je šaljivo dodal.

Ni problem nasititi lačnih, problem je potešiti pohlepne

Adi je s svojim koncertom zno va pokazal, da dojema vsak svoj nastop kot poseben trenutek in priložnost za komuniciranje z občinstvom tako skozi svojo glasbo kot z vmesnimi zgodba mi, anekdotami in mislimi, ki so prav takšne kot njegove pesmi – osebno-izpovedne, družbeno -kritične, hkrati pa polne pozi tivnih in optimističnih sporočil z izdatnim ščepcem humorja. »Pohecam se, če se le da, včasih pa se žal ne morem,« je med na stopom povedal Korošec in se ob tem obregnil ob vse tiste, ki so se v času pandemije okoriščali s krizo ljudi. »Na tem svetu ni

problem nasititi lačnih, temveč potešiti tiste pohlepne in požre šne. Ubogi tisti, ki živijo po tem načelu, po potešitvi, ki nikoli ne pride,« je še dodal eden najbolj priljubljenih kantavtorjev na slovenski glasbeni sceni. »Srečni so tisti, ki srečo dojamejo.«

Tako je v bolj pozitivnem tonu sporočil Adi, ki zase pravi, da na svet, kljub vsemu, kar se dogaja, vedno gleda skozi pozitivne oči. »Živeti moramo z dovolj pameti, da prepoznamo lepe reči. Tudi to, da vse enkrat mine, naj nam bo v spodbudo, da bomo še lepše živeli, ustvarjali lepe spomine in ostali prijazni drug do drugega. Nenehno smo obkoljeni s slabi mi novicami, a svet je čudovit, veliko je tudi lepih novic. Ob tem pa ima vsak izmed nas možnost, da nekaj lepega naredi. Treba je delati v dobro sebi, predvsem pa tudi v dobro drugih in raz mišljati o posledicah svojih de janj,« je povedal, preden je med mnogimi uspešnicami, ki so jih ta večer lahko slišali in ob njih prepevali obiskovalci, zaigral tudi tisto svojo »Je treba delat«.

ČETRTEK, 18. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 19. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 20. avgusta 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 21. avgusta 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 22. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 23. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 24. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

O pesmi Bognedaj, da bi crknu televizor: »Nihče še ni rekel, da mu je žal, da v življenju ni gledal več televizije.«

Piran med najlepšimi evropskimi mesti

Ameriška medijska hiša oz. televizij ska mreža CNN je med najlepša evrop ska mesta uvrstila tudi slovensko mesto Piran. Njihova spletna stran CNN Tra vel je namenjena potovanjem. Na njej so objavili tudi seznam najlepših mest v Evropi po njihovem izboru. V uvodu je zapisano, da so čudovita tudi manjša mesta, ki se lahko pohvalijo z boga to arhitekturo in kulturo. In res je, tudi ta so vredna našega ogleda in obiska, ne samo mesta, kot so Pa riz, London, Rim, Barcelona …

CNN opisuje našo obalo kot delček Jadran skega morja, ki pa se lahko po hvali s številnimi čudovitimi majhnimi obalnimi mesti. Za Piran so zapisali, da so ga razvili Benečani, ki so ga osvojili

Odbojka na Ljubljanici

Slovenska pre stolnica bo čez slabih 10 dni gostila svetov no prvenstvo v odbojki. Za na poved tega izre dnega prvenstva so organizatorji pri pravili poseben spekta kel. 16. avgusta se je v Ljublja ni odvil prav poseben dogodek. Odbojko so igrali na vodi! Na Ljubljanico so po stavili odbojkarsko igrišče, na katerem

so pripravili vrsto tekem, mimoidoči in največji ljubite lji odbojke pa so jih lahko spremljali kar ob Ljubljanici. Igrišče je pravzaprav 10 centimetrov pod vodo, kar gledalcem daje občutek, kot da igralci hodijo po vodi. Takšen spek takel so pripravili že leta 2019, ko smo v Ljubljani gostili evropsko prvenstvo. Organizatorji so pripravili državno pr venstvo, ki je veljalo kot prvo na svetu, saj ni podatkov, da bi se prvenstvo na vodi še kje na svetu zares odvilo. Tekme so igrali v formatih 2 proti 2, v moški in ženski konkurenci. Najboljši so se pome rili v večernih finalnih tekmah.

Koruzni labirint za mlade

V Krtini blizu Ljubljane so pred krat kim odprli koruzni labirint. Ustvaril ga je idejni vodja Luka Kastelic, ki ima na tem področju že veliko izkušenj. Leta

2011 se je namreč pr vič lotil postavljanja koruznega labirin ta, pred tem pa je pridobil mnogo informacij, ki jih je strnil v di plomsko nalogo. Od takrat naprej

Vija vaja ven

Je treba delat

Prodaja lahko uspe, ko se srečata ponudba in povpra ševanje. Enako je pri zapo slovanju; delodajalci iščejo delavce, brezposelni iščejo delo. Nekateri se nikoli ne najdejo na isti valovni dolži ni. In čakajo in iščejo.

Vse manj je dobrih gostiln

Ko človek obstane pred za prtimi vrati gostilne, je pa res kriza. V centru mesta sta hkra ti dve kavarni imeli kolektivni dopust. Morda je razlog tudi v tem, kar piše zgoraj.

Besede, besede, besede

Tudi politiki se vračajo na delovna mesta, to pa po meni tudi, da se vračajo lepe besede in obljube. Predvsem tistih, ki bi radi menjali ali obdržali delovno mesto – predsednika oziro ma župana.

Voda

Flosarski bal je dvakrat od nesla pandemija, letos ga je skoraj – suša. Brez vode pač flosi ne peljejo tovora.

redno postavlja labirinte, ki so prava atrakcija za mlade in tudi starejše pu stolovce. Letošnji labirint je velik za šest nogometnih igrišč. Na poti po la birintu obiskovalce pričaka 15 poučnih in hkrati zabavnih točk, ki jih morajo poiskati s pomočjo zemljevida. Letošnja tematika labirinta je indijansko obar vana. Družinam oz. obiskovalcem razi skovanje po labirintu vzame približno uro in pol, na poti jih lahko pričaka tudi kakšna točka presenečenja. Obiskoval cev in navdušencev Kasteliče vih labirintov je vedno več. Letošnji labi rint

ALI VESTE?

Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

⏫ Franc Fužir iz Paške vasi je upokojenec, vnet planinec, gasilec, pogodbeno opravlja nadzor nad cestami v občini Šmartno ob Paki, predvsem pa je uspešen nepoklicni kulturni delavec. Nekatera društva v lokalni skupnosti ga imajo rada v svoji sredini, ker zna poskrbeti tudi za dobro voljo. Kaj pa si o vsem tem misli Franc? Čvek predvideva: »Človek ne sme pokazati vseh svojih talentov, ti znajo 'obesiti' kar kaj takega, česar doslej še nisi počel. Mene je doletela čast, da sem postal še skrbnik občinske modre kavčine. Naložil mi jo je ovtar vseh ovtarjev Slavek. Tako sem poslej še vinogradnik brez lastnega vinograda.«

leta 1283. Med drugim so ga opi sali tudi kot male Benetke z močnim zvonikom, razkošno arhitekturo in ribiškimi čolni, zasidranimi v majh nem pristanišču. Res je čudovit, ta naš Piran.

pri Krtini lahko obiščete vse do Noči čarovnic.

Oprešnik

⏫ Če želiš nekaj dobro opraviti, se je za to treba pripraviti, je prepričan Čvek. Tako je na srečanju upokojencev DU Velenje našel tri pripravnike in dva upokojenca. Darinka Mra vljak in Boris Širnik (levo) sta imela kaj svetovati pripravnikom za ta staž: Marini Širnik (tretja z leve) ter Mileni Reherman in Tomažu Kolarju (na desni). Vsi nasmejani, vsi zadovoljni.

mesar Ivan Goričanec (desno) se zna odlično preleviti v kuharja. S svojimi pomočniki Borisom in Mileno Rak ter Ekremom Džogićem (levo), je na srečanju upokojencev skuhal 250 porcij bograča. Čvek je bil dopoldne deležen le omamnega duha po čebuli, ko se je upokojencem popoldne znova pridružil, pa so

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Vinska Gora – Privlačna za priseljevanje

Področje se razprostira na prehodu iz Spodnje Savinjske v Šaleško dolino in pokriva 1480 hektarov zemljišč – Domačije so poseljene po razgibanem pobočju pod Paškim Kozjakom, Ramšakovim vrhom, Vinsko goro in Radojčem.

zaključku vsake investicije pri pravimo slovesno odprtje.«

Pod okrilje Vinske Gore sodijo vasi: Vinska Gora, Prelska, Jan škovo selo, Lopatnik, Lipje, Pi rešica in Črnova. Imena le-teh nosijo pomembna sporočila iz preteklosti. Središče kraja je v dolini ob cesti Arja vas–Velenje. Tu so podružnična 5-razredna osnovna šola Gorica, pet oddel kov novega vrtca, večnamen ska dvorana, kjer imajo sedeže društva in organizacije. V bliži ni so manjša trgovina, vzorno urejen gasilski dom, poslovni prostori nekaj obrtnikov in go stišče.

Druži jih 21 različnih društev, vse se dogovorijo na čistilni akciji

Predsednik Sveta KS Vinska Gora je že od leta 2010 Jože Ograjenšek, domačin, ki živi v Prelski in pozna skoraj vse sta rejše krajane.

Predstavite nam vašo kra jevno skupnost, ljudi in ži vljenje v njej!

»V Vinski Gori živi okoli 2000 krajanov. Veliko je starejših ljudi, v središču kraja ob glavni cesti pa se gradi veliko hiš, v ka terih živijo mlade družine. Tudi zato smo se pred leti odločili, da zgradimo vrtec; načrtovana sta bila le dva oddelka, a smo k sre či vztrajali pri petih oddelkih, in že to bo kmalu premalo.

Krajani živijo v sedmih zasel kih, smo zelo povezani in med sabo dobro sodelujemo. Najbolj to velja za t. im. staroselce, na novo priseljeni pa so še nekoli ko zadržani in se ne vključujejo veliko v delo krajevne skupno sti in društev. Seveda pa ima jo želje po ureditvi marsičesa v kraju. Zato rad vsakemu re čem, da ve, kam se je priselil in kakšna je infrastruktura.

Včasih je bila Vinska Gora pre težno kmetijsko naselje, zdaj je kmetij manj. Šest pa je še precej velikih kmetov, ki se ukvarjajo z živinorejo. Nekaj je manjših obrtnikov, za večje obrate tudi nimamo prostora.

Stari del Vinske Gore je pri cerkvi sv. Janeza Krstnika, kjer je bilo včasih središče vasi, tam so bili šola, gostilna in župnišče. Z novo šolo se je center preselil v spodnji del naselja. Tu je tudi lepo vzdrževan večnamenski dom, v katerem smo pred leti gostili velike glasbene, zabav ne prireditve z okoli 1000 obi skovalci, zdaj pa je namenjen dogajanju v našem kraju – re kreaciji, prireditvam.«

»V kraju deluje 21 društev, najbolj aktivnih je kakšnih osem. Brez gasilcev ne gre – v letošnjem vročem poletju nam tudi dovažajo vodo v dele KS, kjer še ni vodovoda. Nepogre šljivo, zelo dejavno je društvo upokojencev, ki šteje okoli 350 članov. Tu so še planinci, no gometaši, Kulturno-prosvetno društvo Vinska Gora, ki pove

Jože

zuje veliko mladih, turistično društvo, ki obuja stare običaje.

Prireditev je veliko. Najbolj nas poveže spomladanska či stilna akcija, ki se je udeleži okoli 130 krajanov, potem so tradicionalni Hubertov dan in druženje pri koči na Lopatniku, prireditve ob dnevu državnosti

metrov, se bo priključila na že izvedeno kanalizacijsko omrež je Pirešica–Podvin.

Eno

so potrebe, drugo pa

želje

»Sodelovanje med KS in MO Velenje je vzorno, zelo dobro sodelujemo z vsemi uradi. Naše želje stalno sporočamo na ob čino in smo vztrajni. Zavedam pa se, da so nekaj potrebe, ne kaj pa želje, vreča z denarjem ima svoje dno, prav tako vem, da nismo edini, ki sporočamo, kaj potrebujemo,« pove Ogra jenšek.

Največje investicije, ki jih fi nancira MO Velenje iz občinske ga proračuna na območju Vin ske Gore, predstavljajo obnovo in gradnjo vodovoda ter kana lizacije. Poleg tega je občina lani investirala v širitev javne razsvetljave v novem naselju, s katero želi zagotavljati dodatno varnost najbolj ranljivim udele žencem v prometu.

Redno vzdržuje občinske ce ste, ureja bankine ter čisti na prave za odvodnjavanje. Letos so tako že uredili odvodnjava nje na cesti Štajner–Usar (pri hišni številki Vinska Gora 26).

V juniju se je zaključila iz gradnja novega vodovoda v Spodnji Črnovi v skupni dolži ni 3.805 metrov, s katerim so zagotovili nemoteno oskrbo z vodo iz javnega vodovoda za 20 objektov. Sočasno z obnovo vodovoda so zgradili tudi del kanalizacije v Črnovi oz. Lipju v skupni dolžini 557 metrov. Na omrežje so priključili 20 objek tov. Z gradnjo dela vodovoda iz Prelske proti Krofliču, ki so jo načrtovali v prihodnjem letu, so pričeli že letos. Gre za gradnjo

❱Stari del Vinske Gore je pri cerkvi sv. Janeza Krstnika, po katerem se je kraj včasih imenoval Šentjanž. Korenine kraja in ljudi v njem segajo v davno leto 1261. Danes v Vinski Gori ni več veliko vinogradov, imajo pa nekaj odličnih vinogradnikov in dobre kapljice.

v Krstnikovem domu, v juniju sta še lepa nedelja in maša za domovino. V septembru pri pravita naše turistično društvo in Turistično društvo Dobrna Mlinarsko nedeljo, kulturno -prosvetno društvo pa luštno prireditev Prav lepo je res na deželi. Skozi vse leto na različ nih prireditvah tečejo športna tekmovanja za pokal KS Vinska Gora, zaključek pa je na Koči na Lopatniku s kostanjevim pikni kom. Prireditve so še v decem bru ob koncu leta, prav tako ob

787 m cevovoda ter dveh hišnih priključkov v dolžini 251 me trov. Krajani se zdaj oskrbujejo z lastnimi vodovodi.

Letos in prihodnje leto bo intenzivno potekala gradnja državne kolesarske poti Vele nje–Dobrna, ki je financirana iz evropskih sredstev, investi cijo pa vodi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. V sklopu tega gradijo tudi kanali zacijo za komunalno odpadno vodo v naselju Pirešica. Nova kanalizacija, v dolžini cca 1.227

V preteklih letih je MO Vele nje v večnamenskem domu v Vinski Gori že obnovila streho, kurilnico in objekt energetsko sanirala. V 2023 je predvidena obnova elektro inštalacije.

na, a dobro založena in zlata vredna, predvsem za starejše krajane. V načrtu je, da jo po večamo in obnovimo, vendar je treba urediti lastništvo cele ga objekta oz. se morajo izseliti ljudje, ki stanujejo v zgornjem delu objekta. Prihodnje leto načrtujemo gradnjo manjšega stanovanjskega bloka z deseti mi stanovanji vzhodno od več namenskega doma oziroma za trgovino. S tem bi uredili celo tno to območje in pridobili tudi parkirišča.«

Pa še beseda ali dve o legi Vinske Gore ob regionalni cesti

KS Vinska Gora je bogata z lokacijami in tradicional nimi prireditvami, ki jih neguje Turistično društvo Vinska Gora. To so: turistič na kmetija Lamperček, Pot škrata Bisera, dolina mli nov z Volkovim mlinom, kjer je vsakoletna mlinar ska nedelja, staro vaško jedro, kjer sta cerkev in vaško perišče, Grilova do mačija, Tuševo in Gonžar jeva peč s plezalno ferato in z odprtino, kjer so nekoč živeli cigani.

na število prebivalcev v centru krajevne skupnosti bi bilo to pa metno. Omejitev na regionalni cesti je sicer 60 km na uro, a mnogi tega ne upoštevajo. Ne varen je prehod za pešce, ki ga največkrat uporabljajo otroci, ki se vozijo v šolo v Velenje ali Celje z avtobusom. Pri tem je, pogosto pravim, sreča, da so podeželski otroci na cesti bolj pazljivi, ker poznajo nevarnost 'prometa' na domačem dvori šču, kjer so traktor, kosilnica in še kaj.«

Ne pričakujejo, da bo na regionalni cesti manj prometa

Jože Ograjenšek razume neje voljo krajanov, ki so za gradnjo infrastrukture po njihovem ze

Velenje–Celje. Je to prednost ali slabost zaradi gostega prometa?

Jože Ograjenšek pravi, da je v celoti gledano cesta v zelo sla bem stanju, veliko se na njej zgodi prometnih nesreč, za

Vinska Gora ima privlačno lego, zato je zanimanja za prise ljevanje precej. Pa imajo na vo ljo zemljišča za gradnjo hiš, sta novanjskih naselij? »Pred leti je bilo odkupljenih več zemljišč in so zdaj v lasti Mestne občine Velenje. Cel hribček za centrom Vinske Gore proti Dobrni je za zidljiv, a je najprej treba ure

mljišču že podpisali dokument o služnosti, gradnje pa še ni. »Tudi krajani morajo razume ti, da postopki tečejo počasi, čakamo na evropske razpise, vmes se je spremenila zakono daja.« Na zgornjem delu poko pališča pri cerkvi bodo postavili svetilke z napajanjem s sončno energijo in tako povečali var nost. S pogodbo o koncesiji so ceste lepo urejene, treba pa bi bilo preplastiti z asfaltom dva odseka v dolžini kilometra.

Želje? Potrebe? »Trgovina v starem Domu krajanov je majh

radi slabega cestišča se hrup predvsem tovornjakov sliši daleč po Vinski Gori. »Menim, da bosta Direkcija za ceste in VOC spregledala in jo uredila, saj dvomim, da bo na tej cesti manj prometa, ko bo zgrajena tretja razvojna os Slovenj Gra dec–Šempeter. Promet proti Do brni, Celju in Slovenskim Konji cam bo zagotovo še potekal po sedanji cesti.

Prometa je veliko in ob koni cah je vključevanje nanjo dol gotrajno. Zato je naša želja, da bi zgradili krožišče, kajti glede

diti komunalno infrastrukturo. Najdejo se parcele tudi drugje.« Ograjenšek še omeni, da so slabo pokriti z internetom in že pobirajo soglasja za služnost na zemljiščih, kjer optični ka bli ne bodo potekali po javnem dobrem. Oktobra naj bi začeli z deli. Veliko krajanov želi na mestiti tudi panele za sončne elektrarne na strehe svojih hiš, a je elektro omrežje prešibko. Lokalna skupnost je Elektro Celje že večkrat opozarjala na omenjen problem.

Diana Janežič

Katera društva delujejo v Vinski Gori in kako se kra jani vključujejo v njihove ak tivnosti?

Ograjenšek: »Življenje v KS Vinska Gora je prijetno, lega je dobra, povsod je blizu narava. Ljudje pa se moramo v svojih željah malo ustaviti, se znova začeti srečevati na akcijah, veselicah, se zabavati in pogovarjati.«

Tipična veduta Vinske Gore s pogledom na cerkev sv. Janeza Krstnika na hribu, v dolini pa usmerjevalne table k turističnim točkam v kraju.

Središče kraja je v dolini ob zelo prometni regionalni cesti Velenje–Celje.

Lastniki in skrbniki so dolžni poskrbeti

za živali

Skrb za zdravje vseh živali v poletnih mesecih je izredno pomembna. Vsaka živalska vrsta je razvila vrsti značilen način prilagoditve visokim tempera turam. Nekatere vrste so pri tem uspe šnejše, druge manj. Naloga skrbnika živali pa je, da pozna načine in živali zagotavlja pogoje, v katerih bo lažje prenašala visoke temperature. Eden ključnih pogojev, ki ga mora jo lastniki ali oskrbniki zagotoviti, je zadostna količina vode. Pomemben dejavnik tveganja je tudi neposredna izpostavljenost soncu. Zato je nujno, da se živalim, ki so nameščene na pro stem, zagotovi možnost, da se umakne jo v senco. Ta je lahko bodisi naravna (drevesa in grmovje) ali umetna (nad streški). Posebno pozornost je treba nameniti živalim, ki so privezane, saj se pogosto ne morejo umakniti pred soncem. Rejnim živalim, ki stalno biva jo v objektih, je treba pri visokih zuna njih temperaturah zagotoviti ustrezno zračenje, ki preprečuje prekomerno povišanje temperature v prostoru in zagotavlja boljšo kakovost zraka.

Prevoz pri temperaturah nad 30 stopinj ni priporočen

Prav tako je treba posebno pozornost nameniti rejnim živalim v prevoznih sredstvih. Če je le mogoče, se prevo zom živali pri temperaturah nad 30 °C izognemo. Temperatura v prevoznem sredstvu, kjer se prevažajo živali, nam reč ne sme preseči 35 °C. To je v pre voznih sredstvih, ki niso klimatizira na, težko ali nemogoče doseči pri zunanjih temperaturah, višjih od 30 °C. Zato je načrtovanje poti izjemnega pomena. Z ustreznim načrtovanjem odhoda v zgodnjih jutra njih urah ali ponoči in z ustreznim načrtovanjem postankov je mogoče pre prečiti ali omejiti izpostavlje nost vročini na cesti ob more bitnih zastojih.

za naše zdravje

Zagotovimo živalim senco in dovolj čiste vode

zgolj izpostavljenost soncu brez možnosti umika v senco. Visoka tem peratura lahko pri živali povzroči vročinski udar, kar se nema lokrat konča s poginom živali. Ob vročinskem udaru moramo prizadeto žival ne mudoma premakni ti v zračen prostor ali senco in ohlajati z mlačno vodo (tuš, gumijasta cev, reka, je zero, morje in podobno), glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo, je treba poiskati veterinarsko pomoč.

Navadno imajo živali zaradi vroči ne znižan apetit in čez dan niso tako živahne. Če svojega ljubljenčka pre važate z avtomobilom, mu zagotovite odprto okno ali klimo.

Obstajajo tudi zaščitne kreme za živali

Posebno skrb namenimo blazinicam, ki se lahko pregrejejo, in poškodbam, ki jih lahko povzročijo ovratnice. V specializiranih trgovinah za male ži vali boste lahko našli pestro izbiro za ščitnih krem za blazinice in hladilnih ovratnic ter blazin, svetujejo veteri narji. Uporabimo pa lahko tudi zašči tno kremo za sonce, s katero namaže mo živali po predelih telesa, ki so manj poraščeni z dlako in zato bolj izposta vljeni soncu (uhlji, nos), predvsem pa jih priporočajo za bele zunanje mačke, saj se pri njih zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom lahko razvije poseb na oblika kožnega raka. Obstajajo pa tudi hladilne blazine, ki bodo vaše lju bljenčke sproščale in ohla jale.

Če se s pasjim prijateljem od pravljate na kratek oddih

in prevoza v avtomobilu ni vajen, se lahko poslužite pasjih ali človeških ta blet proti slabosti. Kadar potrebujete tablete za daljšo vožnjo, se vam spla ča kupiti nekoliko dražje pasje tablete proti slabosti, saj učinkujejo 24 ur. Za krajše vožnje se lahko poslužimo tudi otroških tablet, ki jih dobimo v lekarni. Pred vožnjo avto vedno prezračimo in ga primerno ohladimo. Med vožnjo ne odpiramo okna, saj pes hitro stakne vnetje oči in ušes. Med potjo se ne po zabite večkrat ustaviti.

Kako ravnamo, če psa pičita osa ali čebela?

Lastniki psov se pogosto srečujejo s pikom ose ali čebele. Ponavadi v smr ček ali taco, saj jo radovedni nosek sti sne ali vzame celo v gobček. Ob piku gobček zateče. Če zateče samo gobček na tisti strani, kjer je bil pik, potem se po služimo mrzlih ob kladkov. Drgnjenje

s čebulo na mestu pika, tako kot pri ljudeh, za psa ne pride v poštev, ker se nam bo uprl ali zbežal. Če pa zatečejo cel gobček in oči, po telesu pa dobi bule (koprivnica), potem gre za alergičnio reakcijo na pik. V tem primeru pohiti mo k najbližjemu veterinarju, da pes dobi injekcijo. Če vemo, da je naš pes alergičen na pik, je najbolje, da svo jega veterinarja poprosimo, da nam da zdravila proti alergiji za domov. Pri sistemski alergični reakciji lahko v redkih primerih pride tudi do ana

So živali na prireditvah dovoljene? Kaj določa zakonodaja?

Na Upravi za varno hrano, veterinar stvo in varstvo rastlin opozarjajo še na določbe Zakona o zaščiti živali, ki urejajo prireditve z živalmi. Živali je dovoljeno uporabljati na javnem zbi ranju ali snemanju le, če jim je prihra njeno nepotrebno trpljenje in ne gre za

Živali

ne puščamo v

vozilih

Visoke temperature ogrožajo tudi hišne ljubljenčke. Tudi oni naj imajo ves čas na voljo svežo vodo, senco ali dobro prezračen hladen prostor. Pri visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo samih v parkiranih vozilih, usodni zanje pa so lahko tudi drugi zaprti neprezračeni prostori ali

filaktičnega šoka in če se ga ne zdra vi, lahko kuža tudi pogine. Poleg žuželk pa na naše ljubljenčke prežijo tudi zajedavci, predvsem nevarni so klopi. Psa pred klopi lahko ustrezno zaščitimo. Na tr žišču obstaja ogromno različnih sred stev za zaščito psa pred klopi, pred vsem v obliki kožnih kapljic, različnih ovratnic, zadnje čase pa postajajo zelo popularne tudi tablete proti bolham in klopom. Ne glede na to, katero sred stvo uporabimo, je vseeno pomembno, da psa po sprehodu dobro pregledamo in da sredstvo uporabljamo v skladu z navodili proizvajalca.

prepovedano ravnanje ter jim je zago tovljena oskrba v skladu s potrebami glede na vrsto živali. Če je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti ogrožena dob robit živali (npr. napor, dolgotrajnost, izčrpanost), mora organizator zagoto viti prisotnost veterinarja in upošteva ti njegova strokovna navodila.

Zato organizatorje različnih priredi tev, v katerih sodelujejo ali so priso tne živali, pozivajo, naj prilagodijo čas prireditve tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim tem peraturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam, saj je to v na sprotju z zakonom o zaščiti živali. Opo zarjajo še, naj bodo organizatorji zelo pozorni, da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste vode.

za naše zdravje

Buče so enostavno živilo, ki znižuje raven holesterola

Buče uvrščamo v botanično skupino bučevke. Že dolgo velja, da buče niso namenjene le prehrani živali, ampak so izjemno koristno živilo, ki bi si ga morali čim večkrat privoščiti. Izhajajo iz Južne Amerike, v Evropo pa so prišle v prvi polovici 16. stoletja. Botanično ime za buče je Cucurbita. Plod teh velikih, plezalnih rastlin pripada družini kumar, torej so v sorodu s kumarami in melonami.

V Sloveniji poznamo več vrst buč, ki so lahko različnih oblik in barv, med katerimi prevladujejo oranžni odtenki. Najbolj pogoste so oljna, muškatna, ho kaido in maslena buča. So ene izmed najenostavnejših vrtnin, s katerimi na vrtu ni veliko dela. Potrebujejo obilo zastirke, sončno mesto ter prostor za razraščanje po gredici. Bučke in buče pa niso aktualne samo poleti, ampak jih na vrtu najdemo tudi jeseni. Če se znajdejo na krožniku, so več kot odlične. Kulinarično jih obravnavamo kot zelenjavo, a so bučke botanično gledano nedozorelo sadje, saj so prav zaprav otekli jajčniki bučkinega cveta. In lahko so zelo dobri.

Odlično dietno živilo

Bučno meso je pravi vir zdravja in odlično dietno živilo. Vsebuje okoli 90 odstotkov vode, beljakovine, ogljikove hidrate, kalij, kalcij, mangan, fosfor in železo. Bogato je z vitamini, kot so A, B1, B2, B6, C in E ter antioksidanti, med katerimi izstopajo kartenoidi. Slednji spodbujajo razstrupljanje telesa, va rujejo pred oksidativnimi poškodba mi in so naravna zaščita pred rakom. Ker bučno meso vsebuje tudi veliko vlaknin, so buče odlično živilo za či ščenje prebavnega trakta. Slovijo tudi kot odličen diuretik, saj pospešujejo izločanje urina. Na svoj jedilnik pa bi jih morali čim pogosteje uvrščati tudi ljudje s povišanim holesterolom, saj vsebujejo fitosterine, ki nižajo raven holesterola v krvi.

Vsebujejo malo kalorij, zato jih lahko pogosto uživamo tudi v času hujšanja. Pri tem nam bodo celo pomagale, saj vsebujejo veliko vlaknin ter vode in imajo nizko vsebnost sladkorjev in malo kalorij. Nedavne študije so do kazale, da so buče tudi izvrstna hrana za diabetike, za boj proti debelosti in sladkorni bolezni.

Slastne v slanih in sladkih jedeh

Pravilno skladiščeni plodovi počaka jo do konca naslednje pomladi in pope strijo zimske jedi. Buče torej že dolgo niso namenjene le prehrani živali ter preganjanju duhov. Njihovi plodovi so uporabni v kulinariki. Iz buč sicer ne dobimo le bučnega olja, ampak tudi številne druge dobrote. Iz njih lahko pripravljamo tako slane kot tudi sladke jedi. Lahko jih kuhamo, pečemo, cvre mo, nadevamo ali dušimo. Odlične so v juhah in enolončnicah, v zelenjav nih pirejih, omakah ter takšnih in dru gačnih zavitkih. Uporabimo jih lahko tudi v kombinaciji s sadjem v pitah, različnih sladicah, presnih pudingih, smutijih ali v zelenjavnih enolončni cah. Dobro se podajo s kostanjem in jabolki ter toplimi začimbami, kot so

Priprava

Bučna semena za zdravje prostate

Tudi bučna semena so zdrava hrana – primerna so kot prigrizek ali doda tek k jedem. Bučna semena so že od nekdaj uporabljali kot naravno zdra vilo proti črevesnim zajedavcem ter pri težavah s prostato. Bučna semena so še posebej zdrava za moške, saj do kazano preprečujejo raka na prosta ti. Četrtina skodelice semen vsebuje tudi približno 2,75 mg cinka (okoli 17 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa za odrasle), kar prispeva k mo škemu spolnemu zdravju in normalni ravni hormona testosterona.

V litru bučnega olja se skriva kar 35 buč

Ste vedeli, da mora kar 35 buč v pre delavo, da lahko na polico postavimo liter bučnega olja? Ja, prav ste prebra li. Je pa zato to olje izjemno bogato z vitamini A, E in K, selenom, fitosteroli ter nasičeno omega-6 linolno kislino. Uživanje bučnega olja znižuje raven holesterola v krvi ter preprečuje na stanek srčno-žilnih obolenj.

Največjo

in najmanjšo bučo izberejo tudi v Mozirskem gaju

Obstaja tudi bučno pivo

V Mozirskem gaju v okviru jesenske razstave vsako leto tehtajo buče. Janko Lovše iz okolice Trebnjega se je tudi v lanskem letu lahko po hvalil z največjo. Njegova buča je po uradnih podatkih tehtala kar 719 kilogramov. Naj težjo bučo na svetu pa so leta 2016 pri delali Belgijci. Oranžna velikanka je tehtala kar 1.190 kilo gramov.

jemo ledeno vodo in mešamo toliko časa, da se sol raztopi. Pu stimo stati 1 uro. Po eni uri bučke dobro odcedimo in osuši mo na papirnatih brisačkah. Na ku halnik pristavimo lonec s kisom, sladkorjem, gorčico v prahu, kurkumo, gorčičnimi semeni, koriandrovimi se meni in čilijem. Vsebino med nenehnim mešanjem počasi zavremo. Pustimo, da vre tri minute, nato pa lonec odsta vimo in tekočino do mlačnega ohladimo. V lonec dodamo odcejene bučke in sesekljani koper ter vse skupaj dobro premešamo. Bučke razporedimo po kozarcih za vlaganje. Kozarce do 2 cm pod robom napolnimo s tekočino iz lon ca, tesno zapremo, ovijemo v debelo odejo in ohladimo.

Zadnja leta se v popla vi vse bolj popularnih kraft piv vse pogoste je omenja tudi bučno pivo, ki ga uvrščamo med zelenjavna oz. zeliščna piva. A buč no pivo ni nova mo dna muha, ampak so ga poznali in oboževali že srednjeveški romarji.

Poglavitni razlog, da so v času kolonialnih osvajanj buče postale osnovna sestavin piva, je bil v tem, da so bile buče, za razliko od sladu, takrat vsepovsod na voljo in zato priročen nadomestek fermentirnega sladkorja.

Kakšno veliko bučo pa le prihranite za jesensko rezljanje ob noči čarovnic.

cimet, ingver, kardamom, klinčki in zvezdnati janež.

kunigunda

festival mladih kultur

Praznovanje enega največjih projektov Mladinskega centra Velenje, ki ga ustvarja skupaj z dijaki, študenti, društvi in organizacijami, se bo letos uradno pričelo 19. in bo trajalo vse do 28. avgusta. Kunigunda ostaja medij za predstavitev nekonvencionalnih in bolj ali manj neodvisnih kulturno-umetniških praks, (se) sprašuje in odgovarja na družbena vprašanja in po vseh teh letih še vztrajno trka na naša srca.

19.- 27. avgust 2022

klub eMCe plac 20.00 Podhod Pošta 13.00

klub eMCe plac 21.00

galerija eMCe plac 19.00 Letni kino 21.00

Letni kino 21.00

Titov trg 12.00 Klub eMCe plac 17.00 Sončni park 18.00 Letni kino 20.00

RAZSTAVA: SRCOZLOM WC Kluba eMCe plac 18.00 Multimedijski center Kunigunda 16.00

REUSE DELAVNICA: KUNI EDITION Klub eMCe plac 16.00

KONCERT: PSEĆA PLAŽA (HR) // NOT EXACTLY LOST Klub eMCe plac 21.00

MODNA REVIJAFEŠN! Titov trg 20.30

Gimnazijo

HOMAGE VELIKANOM: VODEN OGLED DREVES V SREDIŠČU MESTA Pod javorjem na Cankarjevi ulici 18.00

KONCERT: JADE (HU) // DAMAGE OVER TIME // WOOGA // PEREE // THE YUGEN // MRDA Klub eMCe plac 21.00

Rudar še brez zmage

Velenjski nogometaši ponovno iztržili le točko – Na vrhu lestvice gneča, na repu brez točk le še Triglav

Velenje, 14. avgust – Velenj čani tudi po tretjem krogu 2. slovenske nogometne lige ne morejo biti zadovoljni z uvo dnim delom sezone. Podobno kot v pretekli sezoni, ko so pov sem na začetku doživeli tri za poredne poraze, za varovance Simona Dvoršaka tudi letošnji začetek ni najbolj obetaven. Po uvodnem porazu v Beltincih so Knapi v drugem krogu zmago lovili na domačih tleh, a so si proti ekipi iz Rogaške priigrali le točko. Zgodba se je ponovila tudi preteklo nedeljo, ko so go stovali v Športnem parku De kani. Medtem ko so Velenjčani lovili prvo zmago, so se Primor ci z dna lestvice borili za prve točke v letošnji sezoni. Slednjim je uspelo, ekipi sta se namreč razšli z remijem. Za vodstvo go stov z 1 : 0 je po podaji iz kota v 14. minuti zadel Vinko Bićanić, novinec v vrstah Rudarja, ki je

Velenjčani se v lov na prvo zmago ponovno podajajo v nedeljo, 21. avgusta, ko bodo na stadionu Ob jeze ru gostili ekipo Aluminija.

nato v 85. minuti zatresel še lastno mrežo in postavil končni izid tekme (1 : 1). Dekančani so tako prišli do svoje prve točke, velenjski nogometaši pa imajo po treh krogih na svojem raču nu le eno točko več in se kljub visoko postavljenim ciljem – vr nitev med elito – zaenkrat na hajajo v spodnjem delu lestvice. Po treh krogih jim z dvema točkama družbo delajo Ro gaška, ki je na domačih tleh izgubila proti Aluminiju, in nogometaši Brinja, ki so si na gostovanju pri Iliriji priigra li zgolj točko. Slabo je sezono začela tudi ekipa iz Krškega, ki je v petek izgubila proti Nafti. Povsem na repu lestvice je še vedno Triglav, ki je proti Krki doživel že tretji zaporedni po raz in tako ostaja še edini dru

TAKO so igrali

goligaš brez točk po treh krogih. Novomeščani so se z zmago za vihteli na vrh lestvice, ki ga s sedmimi točkami zasedajo še tri ekipe, med njimi Beltinci, ki so po dveh zmagah, tokrat proti Roltek Dobu, dosegli le točko. Za gnečo na vrhu so s skupno sedmimi točkami poskrbeli tudi nogometaši Nafte in Alu minija. Slednji so se proti Ro gaški razveselili druge gostujo če zmage. Četverici na vrhu za vrat dihajo Korošci, ki so tudi tokrat poskrbeli za obračun z največ zadetki. Potem ko so v prejšnjem krogu na domačih tleh napolnili mrežo Bilj, so v 3. krogu v Ajdovščini mrežo za tresli štirikrat.

�� tr

Prenovili del sanitarij in garderob v Športni dvorani Šoštanj

Šoštanj - Občina Šoštanj je le tošnje poletje pričela s postopno prenovo garderob in sanitarij, zamenjali so tudi inštalacije in radiatorje, v Športni dvorani Šoštanj. Prenovili so moške sa nitarije in garderobo ob njih, za kar bo Občina Šoštanj odštela petdeset tisoč evrov. Dela izva ja Ragrad, d. o. o. V celoti bosta zamenjani keramika in vsa sa nitarna oprema.

Župan Občine Šoštanj Dar ko Menih pojasni, da običajno poletni čas izkoristijo za dela v športni dvorani, ko imajo druš tva odmor po koncu sezone oziroma pred začetkom nove.

»Lani smo v poletnem času v Športni dvorani Šoštanj in v TVD Partizan zamenjali razsve tljavo. V prihodnjem letu načr tujemo prenovo levega sklopa – ženskih sanitarij in gardero

be ob njih. Potrudimo se, da športne objekte pripravimo za nadaljnjo vadbo, da so ureje ni in varni,« razloži župan, ki pove tudi, da v tem času šport niki pridno izkoriščajo zunanje površine za treninge. »Stadion, športno igrišče, tekaške steze v gozdovih, kjer občasno trenira jo športniki, igrišča, ki jih ima mo v vsaki krajevni skupnosti, so v poletnem času dobro izko riščeni. Klubom omogočamo tudi koriščenje in najem prosto rov (sedemdeset ur mesečno), kar pridno koristijo.«

: Krško - Nafta 1903 1:3, Roltek Dob – Beltinci Klima Tratnjek 1:1, Vitanest Bilje – Ketty Emmi&Impol Bistri ca 2:1, Primorje - Fužinar Vzajemci 1:4, Ro gaška – Aluminij 0:1, Krka – Triglav Kranj 2:0, Ilirija 1911 – Brinje Grosuplje 1:1. Lestvica: 1. Krka (7), 2. Beltinci Klima Tra tnjek (7), 3. Nafta 1903 (7), 4. Aluminij (7), 5. Fužinar Vzajemci (6), 6. Vitanest Bilje (6), 7. Roltek Dob (5), 8. Kety Emmi&Impol Bistrica (4), 9. Ilirija 1911 (3), 10. Primorje (3), 11. Rogaška (2), 12. Rudar (2), 13. Bri nje Grosuplje (2), 14. Krško (1), 15. Jadran Dekani (1), 16. Triglav (0)

Odpoved tekme zaradi bolezni

Šmartno ob Paki, 16. avgu sta – Minulo soboto so bile na sporedu prve tekme v sezoni 2022/2023 tudi v 3. slovenski nogometni ligi. Članska enaj sterica NK Šmartno 1928 naj bi gostovala v Slovenskih Konjicah pri ekipi Dravinje. Tisti, ki so ča kali na to, kako se bodo odrezale šmarške vijolice, so na rezultat čakali zaman. Tekme ni bilo, ker so jo Šmarčani odpovedali, kar je med nogometnimi navdu šenci v domačem okolju zaradi razmer oziroma precejšnjega kadrovskega primanjkljaja v

klubu sprožilo negodovanje, slabo voljo, predvsem pa vrsto takšnih in drugačnih informacij: od tega, da so igralci tekmo boj kotirali do že slišane zgodbe o razpadu kluba. Na spletni stra ni omenjene lige piše, da je tek ma preložena. Kaj je res in kaj ne, smo preverjali pri Bogdanu Tropu, predsedniku kluba. Ta je na naša vprašanja o vzrokih za odpoved tekme, kaj to pome ni za nadaljnje sodelovanje v 3. slovenski nogometni ligi – vzhod ter ali gre morebiti za 'selitev' članske ekipe na nižjo raven tek

movanja, pisno odgovoril: »Ura dni razlog za odpoved tekme je bila bolezen več igralcev. Je bilo tudi še nekaj drugih odsotnosti, med drugim dopusti. Trudimo se, da ekipo za nadaljnja tekmo vanja kadrovsko čim bolj popol nimo. O izstopu iz tretje sloven ske nogometne lige oziroma o tekmovanju na nižji ravni ne razmišljamo.«

V drugem krogu lige naj bi se ekipa NK Šmartno 1928 srečala na domačem stadionu to nede ljo ob 17. uri. Njen nasprotnik bo enajsterica Rač. �� tp

20. mix turnir v odbojki na mivki

V Tresimirjevem parku so na novo postavili mizo za nami zni tenis, popravili polomljene naprave in uredili igrišče. Ker imajo občani na voljo številne objekte, kjer lahko vadijo in tre nirajo, župana Šoštanja žalosti, da so med njimi tudi takšni, ki za sabo puščajo nered. »Neka terim manjka športne kulture, vandalizem močno obsojamo, zato občane in obiskovalce po zivamo k odgovornemu ravna nju in zglednemu odnosu do skupne lastnine.«

Projekt Nanotex v podjetju Tampotisk

Tampotisk, d. o. o, že od leta 1990 posluje kot majhno podje tje, trenutno s šestimi zaposleni mi. Ves čas vztrajno dopolnjuje jo ponudbo ter sledijo trendom trga in povpraševanja.

Podjetje Tampotisk se je pri javilo na razpis »Spodbude za raziskovalno-razvojne projek te2 - RRP 2« in bilo izbrano za sofinanciranje raziskovalno -razvojnih aktivniosti projekta »Inteligentni tekstilni materia li, ogrevani s kompozitom oglji kovih nanocevk – Nanotex«.

Nanotehnologija je z novo na stalimi nanomateriali prodrla na vsa področja tako gospodar skih kakor tudi negospodarskih dejavnosti, razvojne in inova cijske aktivnosti pa so postale interdisciplinarne dejavnosti, ki povezujejo področja elektro tehnike, kemije, računalništva in fizike, strojništv in tekstila ter strokovnjake za radio ko munikacijo in elektro magne tno sevanje. Projekt Nanotex je interdisciplinarno zastavljen, izdelki, ki se bodo proizvaja li, pa zahtevajo vključitev več proizvodnih sistemov, s tem pa daje možnost za vključitev dru gih potencialnih proizvajalcev. Razvoj takšnega izdelka terja vrhunske strokovnjake z vseh področij, ki so vključeni v aktiv nosti razvoja izdelka, poleg tega pa mora biti na voljo razisko valna oprema, tako na inštitutih kakor na fakultetah.

Koncept zadanega dela temelji na razvoju in raziskavah inova

tivnega projekta, rezultat pa bo tekstilni material, impregniran z nanocevkami. Le-ta bo imel takšno električno prevodnost in upornost, da bo ob priključitvi na električno napetost omogo čil gretje tekstilnih materialov.

Vse raziskovalno-razvojne ak tivnosti v podjetju Tampotisk vodi zunanji sodelavec dr. Vin ko Grm, strokovnjak za podro čje uporabne nanotehnologije na gospodarskem področju.

V poslovnih povezavah so

Raziskava temelji na iskanju nosilnega tekstilnega materia la, ustreznega načina impregna cije ter raziskavi optimalnega razmerja med električno upor nostjo, toplotno prevodnostjo ter porabo električne energije. Pomemben je ekološki vidik –čim manjša poraba elektrike in ekološka neoporečnost tako se stavljenega materiala.

vzpostavili kontakt z dobavi telji opreme v avtomobilski industriji in jim ponudili gretje avtomobilskih sedežev s kom pozitom ogljikovih nanocevk.

Uporabnost izdelkov Nano tex bodo razširili še na podro čja splošne uporabnosti, kakor tudi na uporabo v medicini in industriji.

Oglasno sporočilo

Ekipa projekta Nanotex v podjetju Tampotisk: Boris Niegelhell (prokurist), dr. Vinko Grm (zunanji strokovni sodelavec), Vasja Niegelhell (direktor)

več igralcev

Alpaka je udomačena vrsta južnoameriške kamele, ki izha ja iz Andov. Podobna je majhni lami, vendar se za razliko od lame ne uporablja kot tovorna žival. Živijo v čredah, ki se skozi celo leto pasejo v andskem viso kogorju med 3.500 in 5.000 me trov nadmorske višine na ob močju Čila, Bolivije, Ekvadorja in Peruja. V zadnjem času pa jih najdemo po celem svetu, tudi v Evropi. Sodijo med prežveko valce in se hranijo s travo ter senom.

Alpake so čredne živali, ki potrebujejo družbo

Alpake so radovedne in in teligentne živali z umirjenim značajem. Tajda Krevh iz Pa meč pri Slovenj Gradcu je sku paj z družino ustanovila Alpa ka Land, kjer ponujajo nekaj čisto novega na slovenskem trgu – tudi jogo z alpakami. Pravi, da so alpake ene izmed najbolj ljubkih živali daleč na okoli, poleg tega pa imajo zelo terapevtski učinek na človeka. »V njihovi družbi se lahko po polnoma sprostiš in pozabiš na vsakdanje skrbi.« Kako so prišli na idejo, da se pričnejo ukvar jati s temi črednimi živalmi? »S turizmom in alpakami smo se začeli ukvarjati pred štirimi leti. To zgodbo nadaljujem, tež ko je opisati, zakaj so tako pri ljubljene. So živali, na katere se navežeš in ne moreš živeti brez njih. Če jih želiš imeti, potrebu ješ nekaj osnovnih informacij: da so čredne živali, da morajo biti najmanj tri, da so srečne in lahko preživijo. V Sloveniji ta vrsta turizma še ni razširjena,

MED

V družbi alpak se popolnoma sprostiš in pozabiš na vsakdanje skrbi

Alpake poskrbijo za nepozabno izkušnjo, ki v ljudeh prebudi mir in jim daje nov zagon – V tujini z njimi izvajajo različne terapije – V Sloveniji jih redko vidimo

Ali drži mit, da alpake pljuvajo ljudi?

zato se je bilo treba tudi poza nimati, kako z njimi ravnati v primeru zdravstvenih težav in bolezni.«

Kdo so Enzo, Čarli in Bali?

»Enzo, Čarli in Bali so naša prava atrakcija. Enzo, kot naj starejši je glava družine in naj bolj dominanten med vsemi. Najraje hrusta krmilo, sadje in

zelenjava pa mu ne dišita naj bolj. Je pravi mali požrešnež. Čarli ima najraje korenček in lubenico, seveda pa tudi krmi lo. Bali je najmlajši član ekipe. Je zelo navihan in rad nagaja ostalim. Na začetku se je še bal boriti za hrano, zdaj pa si že upa pristopiti in si izboriti svoj košček. Je zelo poseben, saj ima edini črne trepalnice in piko na nosu,« odgovori Krevhova, ki

Mnenja in odmevi

V

okrog 1.000 evrov.

Enkrat letno se jih striže, ves čas jim rastejo zobje, ki jih je treba sproti brusiti. Splošno gledano pa niso preveč zahtevne živali. Po svetu je cenjena predvsem njihova izjemno kako vostna volna, ki je veliko boljša od ovčje volne.

je prvo leto precej iskala svoje navihane živali. »Sem pa nato v roku dveh mesecev dobila kar dve. Jedo seno, travo, za pribolj ške jim dajemo krmilo. Najraje imajo suho hrano, preveč tra ve ne smejo jesti, saj izhajajo iz Andov iz Južne Amerike, kjer nimajo na voljo tako bogate

prehrane.« Kako bi še opisali al pake? »Rade imajo družbo ljudi, čeprav so plašne živali, a ko se navežejo, postanejo radovedne. So prilagodljive in ne potrebu jejo veliko prostora. Tudi s ko zami, ki so del živalske družine, se dobro razumejo.«

»Alpake ne pljuvajo vsepov prek, temveč uporabijo pljuva nje predvsem za urejanje med sebojnih odnosov. Pljuvajo se med sabo, da bi namerno plju vale ljudi, ni res,« dodaja Kre vhova, ki je presenečena nad pozitivnim odzivom ljudi. »Zelo zanimive so za obiskovalce, to vidimo pri jogi, ki jo izvajamo skupaj z alpakami in na pikni kih, ki jih organiziramo. Znano je, da ima joga pozitiven uči nek na telo, delovanje uma in splošno dobro počutje. Ko pa to združimo z alpakami, dobimo nepozabno izkušnjo, ki v nas prebudi mir in nam da novega zagona. V tujini uporabljajo al pake za različne terapije, ko si enkrat v njihovi družbi, začutiš to njihovo energijo. Joga ima že sama po sebi dobre učinke na telo in počutje, če to združiš z živalmi, gre za posebne vrste energijo, ki dobro dene,« od govori Tajda Krevh, ki še doda, da je zanimanje za srečanja z alpakami precejšnje. »Ljudje so navdušeni, hitro razproda mo termine in se radi vračajo. Veliko imamo gostov iz Ljub ljane, z Gorenjske, iz Maribo ra, naš glas se je razširil po vsej Sloveniji, česar sem zelo vese la, še posebej, ker nismo imeli kakšnih pričakovanj,« še doda Krevhova, ki si želi svojo čredo še povečati.

�� Jasmina Škarja

Šok po šoku

Ob objavi članka »Šok na par kirišču pred Lekarno Velenje« se uredništvu zahvaljujem, da so o tem obvestili tudi širšo javnost v naši dolini. Sem pa dne 27. julija priporočeno po pošti prejel uradni zaznamek 3A692-26 s Policijske po staje Velenje z obrazložitvijo, “da niso ugotovili oz. izsledili vozila, ki bi prišlo v upoštev, katerega je NN oseba uporabljala, zato se zadeva zaključuje z uradnim zaznamkom.” Seveda me je ta zapisnik ponovno šokiral, saj se je to dogajalo sredi Velenja pred javno ustanovo Le karna Velenje sredi dneva in je tam bilo tudi nekaj ljudi, ki so osebno videli dogodek. Lepo jih prosim, če lahko tudi sami o tem primeru spregovorijo in javno povedo, kaj se je pred lekarno takrat res doga jalo, ker Velenjska policija o tem ni nič zasledila. Vnaprej se zahvalju jem vsem, ki boste pomagali, da se ta primer zaključi z odgovornostjo osebe, ki je javno razbijala in fizič no poškodovala parkiran avto pred Lekarno Velenje.

Sporočim pa lahko tudi naslednje, o čemer je obveščena tudi Policijska postaja Velenje; velenjska lekarna ima na zunanji strani objekta pri vhodu in ob objektu vsaj 2 kame ri in ena je široko objektivna, kar pomeni da zazna širše območje pred poslopjem. Drugi dve ali več pa so na prehodu in v lekarni ter zaznajo vse, kar se tam dogaja. In pri tem Policija velenje ni nič vide la ali zaznala? Osebo v civilu, ki je razbijala po našem avtomobilu, je

kamera lahko zaznala 23. julija ob 9.40 v prostoru za vhodom v Poli cijsko postajo Velenje, saj je ta ose ba bila takrat oblečena v policijsko obleko in se je pogovarjala z eno od sodelavk v tej policijski postaji. Ta oseba je višje postave, okoli 190 cm, mišično razvita, z daljšo temnejšo brado in srednje striženimi temnej še rjavimi lasmi in je v civilu vozila moder avto znamke Škoda, novejši povišan model, najverjetneje KO DIAQ. Njegovega imena in številke registracije osebno ne smem pre dati, ker policija tega ne upošteva, zato ponovno prosim vse priče, ki ste to videle, da podatke posredu jejo uredništvu časopisa ali PP Ve lenje. Povem lahko tudi, da se je ta primer pri zapisniku sam zasledil, saj je mlajši policaj, ki je bil pri tem prisoten, vnesel podatke v mobil ni program in v manj kakor minuti dobil vse podatke o osumljeni osebi, kdo je, kdor je storil ta prekršek, in to podal svojemu nadrejenemu, ki pa tega ni želel zabeležiti v zapisnik.

Zahvaljujem se vsem, ki boste pomagali rešiti ta primer, tudi mlajšim uslužbencem policije, ki si prizadevajo čim hitreje ter korek tno rešiti primere, kot so prekrški s posledicami, ne glede na to, kdo jih povzroči (ali je naš ali je vaš). �� A.J..

Ko zdravnik zavrne obravnavo

Vsi vemo, da je situacija v ZD Vele nje že več let slaba. Stvari se samo še poslabšujejo. Opazili smo noviteto, ki se ji reče nadomestna ambulan

ta, v katero administracija splošnih ambulant napoti vse, ki nimajo iz branega osebnega zdravnika. Moj primer žal ni osamljen. Ostala sem brez osebnega zdravnika in z mesec dni trajajočo bolečino. Po napotkih osebja zdravstvenega doma se obr nem na nadomestno ambulanto. Že medicinska sestra je bila precej sla be volje, zdravnica pa je v tem slogu le še nadaljevala. Razložila mi je, da sem popolnoma sama kriva, da sem ostala brez osebnega zdravnika. Da sem bila pravočasno obveščena. O tem, kako zanesljivo je obveščanje po navadni pošti, ne bi izgubljala besed. Pa tudi, če bi bila obveščena, kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so bili v času obveščanja odsotni? Razloži la mi je tudi, da takšne težave (dalj časa trajajoča bolečina) niso za na domestne ambulante. Ker vzamejo preveč časa in dela, terjajo pregled kartoteke, naročanje na specialistič ne preglede itd. Na koncu pa se bo moral še nekdo ukvarjati s pregle dovanjem izvidov. Tako sem ostala brez pregleda.

Ko sem po nekaj dneh ponovno poskusila priti do nadomestne am bulante, je zunaj čakalo 11 pacien tov, do zaprtja pa sta manjkali še dve uri. Svojo težavo sem po elek tronski pošti naslovila tudi na upra vo ZD. Danes mineva točno mesec dni in odgovora nisem prejela.

K sreči se je vztrajnost obresto vala, še naprej sem obiskovala na domestne ambulate in naposled prejela obravnavo pri izredno pri jaznima sestri in zdravnici. �� RRG

P. dr. Andraž Arko OFM je na predlog provincialne ga ministra Slovenske fran čiškanske province sv. Križa imenovan za župnika Župnije Nazarje (1. 8.).

Matej Dečman je razrešen službe župnika Župnije Ve lenje – bl. A. M. Slomšek ter imenovan za župnika Župni je Trbovlje – Sv. Martin in žu pnika soupravitelja Župnije Trbovlje – Sv. Marija, Župnije Dol pri Hrastniku in Župnije Hrastnik ter mentorja župnij skemu vikarju.

Ivan Hrastnik je razrešen službe župnijskega kaplana v Župniji Mozirje in župnijah v soupravi ter imenovan za žu pnijskega upravitelja Župnije Gornji Grad in župnijskega soupravitelja Župnije Bočna (1. 8.).

Aleksander Koren je v skla du s kann. 517, 542, 543 in 544 imenovan za župnika modera torja Župnije Mozirje, Župnije Šmihel nad Mozirjem, Župni je Rečica ob Savinji in Župnije Šmartno ob Dreti (1. 9.).

Anton Krašovec je razrešen službe župnika Župnije Šen tjanž na Vinski Gori in župni

ka soupravitelja Župnije Gor nja Ponikva ter imenovan za duhovnega pomočnika v Žu pniji Šentjanž na Vinski Gori (1. 8.).

Matic Lesjak je razrešen službe župnijskega kaplana v Župniji Celje – Sv. Danijel ter imenovan za župnijskega vi karja v Župniji Velenje – Sv. Martin in v župnijah v sou pravi (1. 8.).

Andrej Mazej je razrešen službe župnika Župnije Št. Ilj pri Velenju – Arnače ter ime novan za duhovnega pomoč nika župniku Janku Rezarju (1. 8.).

Luka Mihevc je razrešen službe župnijskega upravitelja Župnije Velenje – Sv. Marija in v skladu s kann. 517, 542, 543 in 544 imenovan za župnika sodelavca v Župniji Mozirje, Župniji Šmihel nad Mozirjem, Župniji Rečica ob Savinji in Žu pniji Šmartno ob Dreti (1. 9.).

Tomaž Pinter OFM je na predlog provincialnega mini stra Slovenske frančiškanske province sv. Križa razrešen službe župnijskega upravite lja Župnije Nazarje (1. 8.).

Janko Rezar, župnik Žu

pnije Velenje – Sv. Martin, je imenovan za župnika soupra vitelja Župnije Velenje – bl. A. M. Slomšek, Župnije Št. Ilj pri Velenju – Arnače, Župnije Šen tjanž na Vinski Gori, Župnije Gornja Ponikva in Župnije Ve lenje – Sv. Marija ter mentorja župnijskima vikarjema Mati cu Lesjaku in Janezu Turineku ter stalnemu diakonu Andreju Vrabiču (1. 8. in 1. 9.).

Ivan Šumljak je razrešen službe župnijskega upravi telja Župnije Gornji Grad in župnijskega soupravitelja Žu pnije Bočna ter imenovan za župnika Župnije Brežice (1. 8.).

Janez Turinek je razrešen službe župnika Župnije Videm – Krško in župnika soupravi telja Župnije Zdole ter imeno van za župnijskega vikarja v Župniji Velenje – Sv. Martin in v župnijah v soupravi (1. 8.).

Andrej Vrabič, stalni dia kon, je prejel pastoralni dekret za opravljanje diakonske služ be na pastoralnem območju, ki je zaupano župniku Janku Rezarju (1. 9.).

�� Msgr. Jože Pribožič

Vse izkušnje so super, joga z alpakami ali piknik v njihovi družbi človeku ostaneta v posebnem spominu. Joga traja eno uro, živali pa se sprehajajo okrog nas.

tujini cena alpake dosega tudi 10.000 evrov, pri nas se jo dobi za

Varnost v visokogorju

Moj prijatelj Jože je gorski reševalec. Ob zadnjem srečanju mi je v pogovo ru povedal, da mu prijatelji in znanci zavidajo, da se (praviloma) ob viken dih prevaža s helikopterjem in da s ptičje perspektive opazuje lepote naše dežele. Ko kdaj pa kdaj objavi še kašen čudovit posnetek, je tovrstnih komentar jev še več. Toda ob tem velika večina ne po misli, da gorski reševalci ob intervenciji in odhodu na reševalno akcijo ne občudu jejo narave, ampak so z mislimi že pri po nesrečencu ali pri pogrešanih pohodnikih in gornikih. Namesto občudovanja narave so osredotočeni na izvedbo reševanja ali iskanja in namero, da jo izvedejo uspešno. Tudi letos so naše gore in priljubljene pohodniške poti pol ne obiskovalcev. Med njimi so tako izkušeni kot neizkušeni pohodniki, vmes pravi profesionalci, ki so pripravljeni in opremljeni za visokogorje, pa tudi čisti amaterji. Ravno zaradi njih so gorski reševalci najbolj zaskrbljeni, saj se ne zavedajo drugačnih oziroma resničnih okoliščin in nevar nosti, ki prežijo na pohodniških poteh, plezalnih turah in vršacih. Obenem je treba priznati, da gorski reševalci nima jo dela le zaradi njih in da pogostokrat intervenirajo zaradi izkušenih, dobro opremljenih pohodnikov in gornikov, ki precenijo svoje psihofizične zmožnosti ali jih ujamejo ne vihte.

Da bi gorski reševalci do konca leta imeli manj dela in reše valnih akcij, bi vsi, ki se odpravljamo na izlete ali pohode v visokogorje, morali upoštevati naslednja opozorila Planin ske zveze Slovenije in gorskih reševalcev:

• Načrtujmo pot in pri tem upoštevajmo psihofizično kondicijo in lastne gorniške izkušnje.

• Upoštevajmo načelo postopnosti, ki za obisk gora po meni od manj zahtevnih do zahtevnejših tur in vrhov. Začnemo z lažjimi in krajšimi turami, daljše in težje vzpone pa načrtujemo naknadno. Torej, najprej na Ko želj, Goro Oljko, Okrešelj in šele potem pride na vrsto Triglav ali slovenski Highlander.

• Na pot se odpravimo dovolj zgodaj, da se izognemo vročini, predvsem pa popoldanskim nevihtam in po slabšanju vremena, ki ju v visokogorju pogostokrat spremljajo tudi strele.

• V gore se vedno odpravimo oblečeni in obuti primer no terenu, kamor se odpravljamo. Natikači in tekaški copati niso primerni za visokogorske poti, tako zaradi preobremenitev sklepov in mišic kot večje nevarnosti za zdrs in padec, ki sta še vedno na prvem mestu med razlogi za intervencije gorskih reševalcev.

• Pri odhodu v visokogorje imamo vedno nahrbtnik, v njem pa nujno planinsko opremo; kakšno, je odvisno od trajanja in zahtevnosti poti. Manjkati ne sme niti malica in dovolj tekočine, vode ali brezalkoholne pija če. Ne glede na pot upoštevajmo znano pravilo, naj na hrbtnik ne presega deset odstotkov naše telesne teže.

• Načrtovane postanke v planinskih kočah predhodno rezerviramo ali se vsaj pravočasno pozanimamo o obratovanju in možnosti prenočitve.

• Enako velja za bolj zahtevne ture, da smo seznanjeni z okoliščinami, ki se jim lahko prilagajamo in se ne pre puščamo naključjem ali sreči. Danes je to veliko lažje kot pred leti, saj lahko na spletu pridobimo zelo veliko uporabnih in aktualnih informacij.

• Če pridemo do pretrgane jeklenice ali poškodovanega dela poti, ki ni varen za nadaljevanje, ali ne nadjemo markacij, se raje obrnimo nazaj ali izberimo drugo, bolj varno pot.

• Enako velja, če začutimo slabost, nenavadno utruje nost ali kakšen občutek v telesu, ki je drugačen od do sedanjih. Namesto vztrajanja in dodatne preobremeni tve telesa si raje vzemimo čas za počitek, občudovanje narave in, če je treba, tudi vrnitev. Poti nas bodo že počakale, ko bomo bolje razpoloženi in pri močeh, če pa gremo čez meje lastnih zmožnosti, je lahko ta pot naša zadnja.

Precenjevanje lastnih sposobnosti in podcenjevanje zahtev nosti pohodniških ali plezalnih tur sta najslabša kombina cija v gorah. Zato bodimo pošteni do sebe in ostalih, s kate rimi se odpravljamo v gore. Če bomo tako razmišljali, bomo olajšali delo tudi gorskim reševalcem. ��

Mladi voznik tovornjaka

preveč pritiskal na plin

Mislinja, 10. avgusta – V naselju, kjer je hitrost vožnje omejena na 50 km/h, je 21-le tni voznik tovornega vozila vozil s hitrostjo 97 km/h. Vozniku začetniku so policisti za časno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Grozi mu sankcija prenehanje veljavnosti vozniške ga dovoljena za vse kategorije motornih vozil in globa v višini 750 €.

V požaru poginilo 60

piščancev

Šoštanj, 11. avgusta – V nočnem požaru, ki je ob 1.26 izbruhnil v naselju Florjan v občini Šoštanj, je bil povsem uničen manj ši pomožni objekt, poginilo pa je tudi 60 piščancev. Gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Topolšica in Šoštanj so požar ome jili in pogasili.

Ponarejal je denar

Velenje, 11. avgusta – Policisti so v Vele nju po predhodno zbranih obvestilih pri občanu opravili hišno preiskavo zaradi suma ponarejanja denarja. Pri preiskavi so zasegli tri elektronske naprave in za 2.800 evrov ponarejenih bankovcev. Zoper osu mljenca bodo podali kazensko ovadbo za

POLICIJSKA kronika

kaznivo dejanje ponarejanja denarja.

Izginili gorski kolesi

Velenje, 11. avgusta – V četrtek zvečer so policisti obravnavali dve tatvini gorskih koles, in sicer prvo iz kolesarnice v podjetju Gorenje, drugo pa na Efenkovi cesti 61. Za obema storilcema poizvedujejo.

Trk zaradi napačne smeri vožnje

Ravne pri Šoštanju, 11. avgusta – Zaradi nepravilne smeri vožnje je voznik oseb nega avtomobila trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. Zoper povzročitelja sledi prekrškovni postopek.

Napadel ju je pes

Prelska, 11. avgusta – Do občana iz Prel ske, ki je na povodcu sprehajal psa, je pri tekel neznani večji pes ter napadel in po grizel njegovega psa. Policisti so lastnika izsledili, sledi prekrškovni postopek.

Ukradel mu je telefon

Velenje, 12. avgusta – Na policijski po staji se je zglasil občan in povedal, da mu je znanec z rame vzel nahrbtnik, v katerem je imel telefon, in odšel. Z dejanjem ga je oškodoval za okoli 800 evrov. Zoper osu

Hitijo z gradnjo dveh ključnih krožišč

Sredi poletne turistične se zone povzroča večje motnje in zastoje v cestnem prometu v Zgornji Savinjski dolini, med Mozirjem in Ljubnim ob Savi nji, gradnja dveh velikih kro žnih križišč. Prvega so že sko raj izgotovili v Radmirju, kjer je iz smeri Mozirje proti Logar ski dolini odcep skozi Gornji Grad in Črnivec v Kamnik ter v manjši naselji Juvanje in Rast ke. Manjkajo le še fina dela ter oprema osrednjega dela krož

išča, kjer bo nameščen splav s flosarji (že v delu).

V kraju Spodnja Rečica, križi šče Renek, pa so v teh dneh po ložili končno osnovno asfaltno prevleko v vse krake – severno proti trgu Rečica ob Savinji, v južni smeri v Trnovec in Po brežje ter naravnost iz smeri Nazarje proti Ljubnemu. Obe krožišči bosta predstavljali po membno rešitev, večjo varnost in ureditev razmejitvenih odce pov s pločniki. V obeh primerih

mljenega bodo podali kazensko ovadbo.

Tašča napadla snaho

Velenje, 12. avgusta – Na Splitski cesti v Velenju je tašča najprej z besedami, nato pa še fizično napadla snaho. Posredovali so policisti, ki bodo zoper taščo uvedli pre krškovni postopek.

Prevrnila se je na streho

Vinska Gora, 13. avgusta – Okrog 10. ure je na regionalni cesti izven naselja Vinska Gora voznica zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala s ceste in se prevrnila na streho. Telesnih poškodb ni utrpela, izdali pa so ji plačilni nalog zaradi neprilagojene hitrosti.

Pes ustrahoval otroke

Prelska, 13. avgusta – V soboto zvečer so policisti ponovno posredovali v Prelski, kjer je prosto tekal in otroke ustrahoval večji pes. Na kraju so ugotovili, kdo je lastnik psa, in zoper njega uvedli prekrškovni postopek.

Izpraznil je gasilni aparat

Velenje, 14. avgusta – Na Stantetovi cesti je neznanec ponoči izpraznil gasilni aparat po stopnišču bloka. Policisti dejanje obrav navajo kot kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari in za storilcem še poizvedujejo.

so vgradili pomembne elektro -energetske, komunalne in dre nažne sisteme, ki bodo koristili pri posodabljanju omrežij ter cestno prometni varnosti. De lavci so bili prisiljeni izvajati

Adil Huselja varnostno ogledalo

dela tudi v vročini, zato so za stoji posledica tudi varstva de lavcev pred hudimi termičnimi obremenitvami.

�� Jože Miklavc

DRAKULIĆ, SLAVENKA:

Dora in Minotaver od – odrasli 821-312.6 – biografski roman VIR: Bukla.si

jalnosti, hkrati pa je razkrila tudi mnoge temne plati slavnega umetnika.

SHAFAK, ELIF: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu od – odrasli 312-311.2 družbeni roman VIR: Bukla.si

Turško-angleška pisateljica Elif Shafak (1971), sicer tudi doktorica družbenih ved in angažirana intelektualka, nam poleg nobelovca Orhana Pamuka najbolj obču teno prinaša vonj po turški književnosti ter njeno prepletanje med zgodovino in sedanjostjo, vzhodom in zahodom ter nespremenljivostjo delitve med moškimi in ženskami. Po (v Sloveniji) dobro spre jetih romanih Pankrt iz Istanbula, Bolšja palača, Čast, Tri Evine hčere in 40 pra

VELENJE

Četrtek, 18. 8.

10.00 Velenjska plaža Plovba po Velenjskem jezeru z izkušnjo virtualnega potopa 20.00 Atrij Velenjskega gradu Bossa de novo, koncert, PKP Sobota, 20. 8.

10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Travnik čarobne lepote, dramsko-lutkovna predstava Gledališča Lalanit 10.00 Graška Gora, igrišče 35. srečanje borcev, planincev in veteranskih društev ter združenj 17.00 Pod Šaleškim gradom Starotrški dan Nedelja, 21. 8.

10.00-12.00 in 16.00-18.00

Vista in Velenjske plaža Nedelja, dan za družine Ponedeljek, 22. 8.

18.00 Sončni park Miniature, nastop Burje Podlesnik in Plesnega studia N Velenje –

Sojenice ter Ane Romih – Trenutek

Torek, 23. 8. 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Lutkovno gledališče Velenje, PKP 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Mitje Konića

19.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Kapučino band, koncert Sreda, 24. 8. 10.00 Knjižnica Velenje, terasa Zabavna sreda: Spoznajmo hišne ljubljenčke 19.00 Starotrško jedro v Starem Velenju Fabian Eicke – citre, Citrarski festival Prešmentane citre 2022, PKP

ŠOŠTANJ

Četrtek, 18. 8.

X Odhod z AP Šoštanj Turnokolesarski tabor v Kobaridu

Sobota, 22. 8.

X Pred gasilskim domom v Šoštanju 37. tekmovanje SRMB in veselica z ansamblom Smeh

X Odhod z AP Šoštanj Stegovnik (1692 m)

Ponedeljek, 22. 8.

X Glavni trg Šoštanj Poletni košarkarski tabor Šoštanj (do 26. 8.)

Lunine mene

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Pametna pasja uta (Pasja vila) –pred glavnim vhodom, kjer lahko pustite svojega psa ko greste po nakupih

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, na kup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

6:36,

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Koncert »napalil« številno občinstvo v Limberku

vo in ob uradni ljubici Marii Theresi Wal ter) srečal s komaj 28-letno Doro in si jo izbral za muzo. Njuna zveza je bila v danih okoliščinah vse prej kot običajna, a mlada umetnica, edina od številnih ljubic, ki mu je lahko tako intelektualno kot umetniško parirala, je ob koncu stra stne in burne zveze, sredi druge svetovne vojne leta 1943, vseeno psihično klecnila. Pablo jo je v svojih delih pogosto upoda bljal kot trpečo in jokavo žensko z moški mi potezami, na koncu pa jo je, podobno kot minotaver, tudi požrl, uničil in si poi skal novo ljubico. Dora se je po napornem razhodu zatekla po psihiatrično pomoč k tedaj še ne tako slavnemu Lacanu, se potem umaknila iz umetniških krogov, odtujila od ljudi in za zmeraj odložila tudi svoj fotoaparat. Slavenka Draku lič (1949), ena najuspešnejših hrvaških pisateljic, ki se v svojih delih pogosto ukvarja s problematiko ženskih travm, s feminizmom in postkomunizmom, je s tem romanom, ki naj bi nastal po »fik tivnih« Dorinih zapiskih, poskušala osve tliti bolečino ženske, ki se je zaradi ljube zenskega razmerja odrekla lastni ustvar

vil ljubezni, smo sedaj dobili še prevod njenega najnovejšega dela, s katerim se je uvrstila tudi v ožji izbor za Bookerjevo nagrado. Glavna junakinja tega tridelne ga romana (Um, Telo in Duša) je prosti tutka Leila Tekila, za katero že na začetku izvemo, da je tik na tem, da umre, saj so jo brutalno umorili na robu Istanbula in jo vrgli v kovinski smetnjak, tako da se roman – v počasnem izginjanju življenja iz njenega telesa – odvrti retrospektiv no. Leila se spominja svojega življenja od rojstva naprej pa vse do tega, kako je iz mesta Van prišla v Istanbul, kjer se je zaposlila v enem tamkajšnjih bordelov. Polpretekla zgodovine Turčije skozi bar vit in tragičen ženski portret!

�� bzj

Migojnice, 11. avgusta – Sol čavec in zdaj že desetletja Žal čan Franci Podbrežnik je po koroni spet zložil znameniti orkester The Moonlighting Orcestra (v laičnem prevodu menda Delo na črno?), ki se je v delni zasedbi najprej predsta vil ob solčavskem občinskem prazniku 5. avgusta, v popolni zasedbi pa na noč polne lune v Migojnicah pri Grižah. Tu se je v naravnem okolju zgodil pre krasen glasbeni večer, ki si ga bodo mnogi oboževalci dobre glasbe vtisnili v spomin po več kot odlični interpretaciji glasbe nih del ter upesnjenih hitov iz 19. in 20. stoletja. V lahkotnem, izjemnem sodelovanju z mode ratorjem, pevcem in vsestran sko odrsko osebnostjo Fran cijem Solčavskim je orkester izvedel zabavno navdihujočo predstavo, ki jo bodo poznaval ci še dolgo pomnili.

se je dogajalo v naravnem am bientu, poletnem 100-letnem gledališču Lemberk v Migoj nicah pri Žalcu. Tri glasbene dame ženskih vokalov, starej ša med njimi Katja Florjančič Ana Golavšek ter najmlajša

Od kdaj, kdo in kako tako odlična glasbena skupina funk cionira, saj nekega institucio nalnega okvira orkester profe sionalcev nima, vsakič, ko se predstavi občinstvu, pa prijetno preseneti, smo se zanimali pri

vseskozi deluje okrog Žalca, a tudi s pomočjo glasbenih talen tov in veličin Šaleške in Zgor njesavinjske scene. »V tej za sedbi sva del celote Sebastian Podlesnik in jaz v dvojni vlogi. Vez z Zgornjo Savinjsko dolino

KINO spored

LUKA

Luca, sinhronizirana animirana komična avantura, 95 min (ZDA)

Režija: Enrico Casarosa Petek, 19. 8., ob 17.00, velika dvorana

DOBRI ŠEF

El buen patrón, komedija, 120 min (ŠPA)

Režiser: Fernando León de Aranoa

Igrajo: Almudena Amor, Javier Bardem, Manolo Solo Petek, 19. 8., ob 20.00, velika dvorana

VESOLJE MED NAMI

Mladinski film, 100 min (SLO)

Režija: Rahela Jagrič Pirc

Igrajo: Kolja Chilima Budišin, Ivo Barišic, Manca Dorrer, Irena Mihelic, Alenka Krai gher, Aljaž Jovanovic, Aliash Tepina, Matic Jamar, Neja Cušin, Jakob Cilenšek, Liam Cimperman Sobota, 20. 8., ob 17.00, velika dvorana

MOŠKI

Men, srhljivka, 100 min (Velika Britanija)

Režiser: Alex Garland

Igrajo: Jessie Buckley, Rory Kinnear, Paapa Essiedu, Gayle Rankin, Sarah Twomey Sobota, 20. 8., ob 20.00, velika dvorana

DC LIGA SUPER LJUBLJENČKOV

DC League of Super-Pets, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA)

Režiser: Jared Stern

Glasovi: Predrag Lalić, Sašo Prešeren, Klemen Bunderla, Mirko Medved, Uroš Bitenc, Ota Roš, Gregor Trebušak, Barbara Vidovič, Katja Ogrin, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Aleksander Golja, Živa Medved Nedelja, 21. 8., ob 16.00, velika dvorana

THOR: LJUBEZEN IN GROM

Thor: Love and Thunder, akcijsko pustolovski film, 119 min (ZDA)

Režija: Taika Waititi

Igrajo: Christian Bale, Natalie Portman, Chris Hemsworth, Matt Damon, Melissa McCarthy Nedelja, 21. 8., ob 19. uri, velika dvorana

UNCHARTED

Uncharted, pustolovščina, 116 min (ZDA)

Režiser: Ruben Fleischer

Igrajo: Tom Holland, Mark Wahlberg, Sophia Ali, Tati Gabriell, Antonio Banderas Ponedeljek, 22. 8., ob 21.00, ploščad pri domu kulture

V dveurnem koncertu so zaži gali swing, pa novodobne sklad be The Andrews sisters iz ob dobja 2. svetovne vojne, Oldies goldies ter popevke iz 70. in 80. let. V rocku so izvedli uspešnice Joea Cockerja in Tine Turner ter drugih znanih avtorjev. To

Julija

Podbrežniku. Orkester je prvič javno nastopil že leta 2003, torej bo prihodnje leto obeležil 20 let bolj ali manj aktivnega delova nja in nastopov. Zaslužen za to je Albert Zaveršnik, ki je okrog sebe nabral profesionalne glas benike, da bi izvajali malce dru gačno glasbo od običajno zna ne. The Moonlighting Orchestra

Skozi tančice ženskega pogleda

Tebi

Danes mislim nate. Morda toliko bolj zato, ker bi v tem trenutku, ko pišem to kolumno, želela biti ob tebi, pa se žal ni izšlo. Vem, da danes uživaš. Danes je vaja, jutri pa je tvoj dan. Za žensko bi lahko rekle, da prelomnica v življenju. Vsaj tako govorijo tiste, ki so prišle že v to življenjsko obdobje. Da ženske takrat zacvetimo in zmoremo bolj kot prej ločiti plevel od semena in v svoje življenju spu stiti le tisto, kar nas motivira, nam doda ja smisel in nas brezpogojno ljubi. Nelaj let nazaj si mi v mailu ob razmi šljanju o prihodnosti zapisala takole: "Obe imava karizmo, obe imava žar v očeh, obe radi predavava, imava radi ljudi, bi radi delali kreativno in v govorih

podajali pomembne vsebine ženskam, družinam, posameznikom." In danes jaz pravim enako tebi, da imaš vse to! In ne samo zdaj, že od nekdaj. Že vrsto let sle diš klicu svojega poslanstva, se izpopol njuješ, razdajaš, kreiraš želeno, rasteš. Izpopolnila si se v sočutju do sebe, si do volila ranljivost, padla in se zopet pobra la. Ti sploh veš, kakšna Ženska si? Vedno ti rečem, da si zame močna žen ska, pa mi ne verjameš najbolj. Ampak menim, da globoko v sebi veš, da imam prav.

Ženska poskrbi zase, kakor v danih tre nutkih najbolje zmore. To ti znaš. Ženska poskrbi za druge, kolikor v danih tre nutkih najbolj zmore. Ženska, ki je mati in ki svoje poslanstvo ljubi bolj kot vse na svetu, daje enkraten zgled. Ženska, ki ima rada svoje telo, rada svojo naravo,

ljubezen do ljudi in živali. Ženska, ki po sluša svojo dušo, jo hrani in, bolj ko je notranje obogatena, toliko bolj lahko sije navzven. In biti ob ženski, ki zmore s svo jo energijo omrežiti svet, mu dati vedeti, da si zaslužimo biti dobro in zadovoljni s svojim življenjem, je neprecenljivo. Si zgled mnogim in samo sprašujem se, katera zvezda bo naslednja, ki jo boš osvojila.

Zaradi tebe so danes te besede natisnjene v tem časopisu, zaradi tebe sem bila del že mnogih enkratnih stvari.

In lahko rečem samo še to, komaj čakam, da vidim, kaj nam prinaša prihodnost.

Draga moja Ines. Vse najboljše ti želim. In ob tem zapisu želim vsem ženskam prav tako dati poklon, saj tudi ostale zmoremo vse to.

Renata P. Knez

Roman nosi enak naslov kot Picassova slika iz leta 1936, ki je nastala v začetku ljubezenske zveze med slavnim slikar skim genijem in priznano fotografinjo pariške avantgarde Doro Maar (1907–1997). Pri svojih 54 letih se je Picasso (takrat še vedno poročen z Olgo Hohlo

avgust, ob

zadnji krajec 19.

Lubej so pribile mnoge poslušalce na lesene obloge betonskega amfiteatra. V kvar tetu s frontmenom Francijem Podbrežnikom Solčavskim so ubrano predstavile izjemne pe smi ob super glasbeni podlagi imenitnega The Moonlighting Orcestra iz Savinjske doline in širše.

je še vedno profesor klarineta in saksofona na GŠ Nazarje Bo jan Zeme. Iz Velenja so do zdaj bili člani orkestra basist Andrej Hočevar, saksofonistka Anja Kožuh ter bobnar David Slati nek,« je povedal Podbrežnik. �� Jože Miklavc

Razvedrilna križanka - vulkani sveta

Oven, 21. 3. – 20. 4. Rutina vas v teh dneh vedno bolj utruja, zato boste imeli veliko željo po spremembah. Če se boste na vrat na nos lotili vseh stvari, ki jih imate v glavi, si lahko ustvarite kar nekaj zmede in pritiska. Umirite misli in duha ter dobro premislite, kaj je dosegljivo v danem trenutku in česa se lahko lotite, ne da bi si ob tem povzročili dodaten stres. To vam bo prihranilo moč in vam omogočilo, da se po korakih lotevate novih aktivnosti ter v svoje življenje vnašate želene spremembe.

Bik, 21. 4. – 20. 5. Želeli si boste, da bi si lahko oddahnili in se bolj posvetili sebi. Za vaše najbližje vedno najdete dovolj časa, zase pa vse manj. Želja se vam v naslednjih dneh še ne bo povsem uresničila. Vmes bo prav verjetno posegla višja sila, ki bo žal kar nekaj načrtov obrnila na glavo in vam povzročila nekaj preglavic. K sreči se bo vse že do ponedeljka izteklo tako, kot je prav, in znebili se boste velikega bremena, ki vas je v zadnjih dneh precej utrudilo in vam vzelo ogromno energije.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Pred vami so mirni in ležerni dnevi. Dodatnega dela in obveznosti ne bo na vidiku, kar vam bo ugajalo, saj boste končno občutili, da se lahko sprostite. Tudi odnosi s sodelavci bodo dobri, poskrbeti morate le, da takšni tudi ostanejo. Zaradi sproščenosti boste polni dobre energije, kar se bo poznalo tudi v odnosu do vaših najdražjih. Tisti v razmerjih izkoristite svojo sproščeno energijo in se zbližajte s partnerjem. Samski pa tokrat ne oklevajte preveč in se podajte na zmenek s svojo simpatijo.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Življenje se bo vrnilo v stare tirnice, kar vas ne bo pretirano motilo, saj ste nekoliko pogrešali določene stvari, ki so se vam še pred časom zdele neprijetne. Oddahnili si boste tudi od nekaterih težav, ki so vas obremenjevale že dalj časa, vendar bo stres preteklih dni še vedno rahlo vplival na vaše počutje. Pomembno je, da poskrbite za primerno sprostitev in se lotite aktivnosti, ki spodbujajo dobro počutje in prebujajo vašo notranjo moč – tako vas zdravje ne bo pustilo na cedilu.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Leži v Andih, vzhodno od Pereire in pri bližno 120 km od Bogote, glavnega me sta Kolumbije. Stratovulkan, ki je visok 5321 m, je tretji najvišji vrh v državi. Celo leto je pokrit s snežno odejo. V novejši zgodovini je poskrbel za izjemno veliko smrtnih žrtev. Novembra leta 1985 je s serijo eksplozij in izbruhov lave, kame nja in pepela pod sabo pokopal celotno mesto Armero in 25.000 ljudi. Pred nekaj leti so izdali preplah, ker je vulkan začel spet bruhati dim, pepel in paro, vendar do večjega izbruha do danes še ni prišlo. Zadnji izbruh je bil oktobra 2018.

Ponovno spoznavate, da nikoli ne boste mogli ugoditi prav vsem, zato je pravi čas, da se nehate obremenjevati z malenkostmi, ki v vašem življenju nimajo nikakršnega pomena. Ne predajajte se več pritiskom iz okolice in se ne ozirajte na to, kar govorijo ljudje, ki ne poznajo vaše zgodbe. Raje sledite svojim občutkom in željam. Pogum, da poslušate sami sebe in počnete stvari na svoj način, vam lahko na dolgi rok prinese ogromno spoštovanja, predvsem pa osebnega zadovoljstva. Tudi na zasebnem področju se bodo stvari uredile takoj, ko se boste znebili bremen okolice.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Stara čustva in dogodki iz preteklosti bodo nepričakovano priplavali na plan in nekoliko premešali vaše občutke. Ne boste se znali takoj otresti preteklih bremen, kar bo povzročilo nekaj zmede in negotovosti, ki bosta na srečo iz dneva v dan popuščali. Morda se boste nekaj časa počutili odmaknjene ali nesprejete v družbi, a tudi ti občutki bodo s časom pojenjali. Ker boste v vmesnem času precej občutljivi in razdražljivi, pazite, da se ne zapletete v kakšna nepotrebna nesoglasja, ki lahko vodijo v konkretne konflikte.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Pazite, da na ljubezenskem področju ne prehitevate samih sebe. Ustavite konje in dajte času čas. Določene stvari je treba pustiti, da dozorijo in se odvijajo v svojem ritmu. Če boste pretiravali, se lahko kaj hitro zgodi, da se boste zmedli in ne boste več vedeli, česa si zares želite. Včasih je dobro, da nekatere stvari najprej razjasnite pri sebi, preden se spustite v nekaj, kar lahko precej razburka vaše misli in vas pripelje do tega, da se povsem izgubite v svojih občutkih.

- 19. avgusta 1817 je bil v nem škem Coburgu rojen grof in plemič Arthur August Men sdorff - Pouillyja. Najmlajši od šestih sinov grofa Emma nuela Mensdorff – Pouillyja in njegove žene princese Sophie Sachsen - CoburgSaafeld, sestre belgijskega kralja Leopolda I. ter tete an gleške kraljice Viktorije. Tako kot oče in bratje si je, čeprav ga zasledimo zapisanega tudi kot slikarja, izbral vojaško kariero in dosegel čin gene ralmajorja. Leta 1902 se je v Vili Bianca v Velenju poročil z Bianco Capello, grofico Wickenburg, vdovo po Kar lu I. Adamovich de Csepinu. Umrl je 23. aprila 1904 v Ve lenju; - 19. avgusta 1907 je bil v Lo kah pri Žalcu rojen duhovnik in verski referent pri štabu 4. operativne cone Franc Šmon Jaka, ki je bil od leta 1966 žu pnijski upravitelj v Zavodnju. Umrl je 6. maja 1985;

- 19. avgusta 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal Josip Broz - Tito s spremstvom; - 20. avgusta 1995, ko je naro dnozabavni ansambel Šaleški fantje praznoval 25. obletni co svojega delovanja, je bilo v organizaciji Kulturnega druš tva Ivan Cankar s Plešivca in Radia Velenje že 20. srečanje narodnozabavnih ansamblov na Graški gori; - 21. avgusta 1928 je bil v Do bletini pri Nazarjih rojen Ivan Atelšek, nekdanji gene ralni direktor Tovarne go spodinjske opreme Gorenje Velenje in od leta 1998 častni občan občine Šmartno ob Paki, od leta 2011 pa častni občan Mestne občine Velenje. Umrl je 6. decembra 2011; - 22. avgusta 1890 se je v Skor nem rodil dirigent Mihael Miško Letonja. Na začetku leta 1922 je za Franom Ko runom Koželjskim prevzel vodstvo velenjske rudarske godbe, zapustil pa jo je leta 1942. Rudarska godba je bila v času, ko je bil kapelnik, znana v Šaleški, Savinjski in Mislinjski dolini, hkrati pa se je dvigala tudi raven glasbe nega ustvarjanja. Umrl je 22. decembra 1963; - 22. avgusta 1920 je bil v Ve lenju shod Jugoslovanske

socialdemokratske stranke. Glavni govornik je bil Anton Kristan, ki je bil po prevratu član Narodne vlade SHS v Ljubljani in nato od leta 1919 minister za gozdarstvo in ru darstvo v vladi v Beogradu; - 24. avgusta 1844 se je v Arna čah pri Velenju rodil literat in duhovnik Jernej Voh. Službo val je med drugim kot stolni kanonik v Mariboru. Napisal je več knjig in člankov s po dročja liturgije in cerkvenega prava. Umrl je 20. januarja 1916 v Mariboru; - od 22. do 24. avgusta 1980 je 12 Velenjčanov 61 ur nepre trgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno Citroenovo vo zilo »spaček« in na nogome tnem igrišču Ob jezeru opra vilo 307 km dolgo pot; - 24. avgusta 1980 so odprli nov gasilski dom v Lokovici,

namesto gasil skega doma v Družmirju, ki so ga morali zapreti zaradi pogreza nja zemlje; - 25. avgusta 1926 se je rodil Miha Krofl. Obi skoval je OŠ v Velenju, obrtno šolo v Slovenj Gradcu in Šošta nju ter leta 1943 opravil izpit za trgovca v Gradcu. Leta 1947 se je zaposlil v velenj skem rudniku ter leta 1948 postal poslovodja Konzuma z več poslovalnicami. Leta 1951 je prevzel vodenje trgo vske organizacije Era Vele nje, ki jo je vodil 31 let. Umrl je 10. aprila 2012; - 25. avgusta 1980 se je pri gra dnji novega jaška v Prelogah zgodila huda delovna nesre ča, v kateri je zaradi eksplozi je metana življenje izgubil en delavec; - 25. avgusta 1986 je v Roba novem kotu tragično umrl Ferdo Kavčnik, doma s Kau čelove dimnice v Zavodnju pri Šoštanju. Kavčnikova do mačija velja danes za najjuž nejšo ohranjeno evropsko alpsko dimnico.

�� D. Kljajič

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Končno se boste uspeli nekoliko sprostiti in si oddahniti od vsega doga janja, zato se bo izboljšalo tudi vaše počutje. V preteklih dneh ste morali veliko pozornosti namenjati drugim, tokrat boste lahko več energije ohranili zase. Morda je čas, da se končno lotite tistih aktivnosti, ki so namenjene vašemu počutju, ne da bi ob tem morali skrbeti še za ostale. To bo dodatno okrepilo vaši notranjo moč in željo, da stvari postavite na svoje mesto oziroma si jih zastavite tako, kot si sami želite.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Imeli boste ogromno idej in želja, a ne boste vedeli, kje in kako začeti. Obdaja vas ogromno dvomov in pomislekov, ki vas omejujejo, da bi se zares lotili tistega, kar si želite. Ne bojte se obrniti na vaše bližnje, ki vam bodo znali dati kakšno usmeritev, predvsem pa vam stati ob strani in vas opomniti, da ste zmožni in sposobni veliko več, kot si trenutno predstavljate. Zdravje vam bo služilo, če se ne boste predajali pregreham, predvsem pa če ne boste dopustili, da vas manjše neprijetnosti spravijo iz tira in vam povzročajo dodaten stres.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Pred vami je končno malce bolj sproščeno obdobje, v katerem boste uspeli priti do nekaterih spoznanj, ki bodo razprla pogled na vašo trenutno situ acijo. Tudi na čustvenem področju boste doživeli premik v pozitivno smer, če se boste prepustili toku dogodkov in sledili svoji sproščenosti. Ker boste polni energije, boste pritegnili mnoge nove priložnosti. Malce bolj pozorni pa morate biti na področju zdravja, ki mu zadnje čase ne namenjate dovolj pozornosti.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Vaše počutje v teh dneh bo odvisno predvsem od vas samih. Sami boste namreč odločali, čemu boste namenjali pozornost in koliko boste dovolili, da vas malenkosti vržejo iz tira. Kar nekaj takšnih stvari bo, ki bi vam lahko pokvarile naslednje dni, hkrati pa je pred vami precej lepih trenutkov, ki vam bodo na obraz risali nasmeh. Če boste pustili, da vas preplavi dobra energija, bodo to občutili tudi vaši najbližji. V nasprotnem primeru ne boste najboljša družba, zato lahko hitro pride tudi do večjih konfliktov.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Napori preteklih dni se vam bodo poznali na obrazu, utrujenost pa vas bo začela premagovati na vseh področjih. Sami dobro veste, da vam bo pomagalo le to, da si vzamete dovolj časa za počitek in poskrbite za svoje telo. Godilo vam bi tudi, če bi kakšno uro preživeli zgolj sami s sabo, brez hrupa in družinskih članov. Tako boste poskrbeli, da se bodo tudi vaše misli končno umirile, napolnili pa se boste s svežo energijo. To vam nikakor ne bo dano samo od sebe, temveč si boste morali vzeti in se ob tem ne ozirati ne presenečen pogled vaših najbližjih.

ERCEG, Zoran - nekdanji visoki srbski košarkar, LABIAL - s pomočjo ustnic izgovorjen glas, ustničnik (b in m), LIMPOPOmejna reka med Južno Afriko in Bocvano ter Zimbabvejem

61-urno ročno porivanje »spačka« (Avtor Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

RAZNO

KORUZO za silažo, 3 ha, prodam. Gsm: 041 445 315.

KRUŠNO PŠENICO, sorte Olimpi ja, prodam. Gsm: 031 640 369.

KORUZNO SILAŽO, prodam. Okolica Braslovč. Gsm: 041 317 434.

SUHO KORUZO v zrnju ter seno v okroglih balah, prodam. Gsm: 041 905 999

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 21. 8. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dosta va. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Tel.: 02 582 14 01 ali 031 653 250.

UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo

SMRTI

• ŠÖMEN EMILIJA, roj. 1943, Velenje, Koželjskega ulica 5 • BALAŽIC VERONIKA, roj. 1935, Velenje, Cesta II 16 • JELENKO NEJC , roj. 1989, Šoštanj, Ravne 27

PFEIFER VLASTA, roj. 1968, Velenje, Prešernova cesta 7C

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovan ke, spoštovani zavarovanci, obvešča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bole zni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informaci je v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

VETERINARSKA

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 8. do 14. avgusta koncentracije ozona,

Skupna

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 8. do 14. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2 /m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. avgusta (v mikro-g SO2 /m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2 /m3 zraka

Ljubno ob Savinji, avgusta –Po treh letih so Ljubenci v or ganizaciji turističnega društva Naš kraj, Flosarskega društva Ljubno ob Savinji ter ob moč ni podpori Občine Ljubno pri pravili spet popoln, 62. flosarski praznik Ho-ruk. Na skoraj suho Savinjo so spustili dva manjša flosa, ju splovili do Vrbja ter opravili obredni flosarski krst s škafom 'vade' na glavo zelenca. Novi ljubenski flosar je tokrat postal bister mladenič Klemen Budna, znani Žulc s Foršta. Župnik Pušenjak častni občan

Že prejšnjo sredo so prikaza li ob Savinji vezanje flosa v Vr bju, pripravili glasbeno zabavo za mlade in zagrete starejše obiskovalce ter osrednjo slo vesnost ob občinskem prazniku občine Ljubno, ki je 5. avgusta, s podelitvijo priznanj. Častni občan je postal zaslužni domači župnik Martin Pušenjak, ki je poleg več kot 40 let zglednega bogoslužja občanom nudil raz lične oblike duhovne in ljudske podpore, podpiral je tudi etno grafske dogodke, spominsko iz ročilo splavarstva ter še zlasti blagoslavljanje znamenitih lju benskih butaric 'potic'. Petkovo praznično slovesnost so v izje mnem vzdušju s podelitvijo še drugih nagrad in priznanj izve dli v prenovljenem Kongresnem centru KLS.

Veličastna etnološka povorka od Foršta do Vrbja

Več kot 200 sodelujočih na ko njih z vprego, vozovih parizerjih in lojtrnikih, starodobnih vozi lih, traktorjih ter s staro kmetij sko in gozdarsko mehanizacijo je prikazalo zgodovino krajev ob Savinji in Ljubnici, prav po sebej pa so vaške skupine obu

62. ho-ruk v skoraj suho Savinjo

dile kmečka opravila. Letos so dali tematski poudarek spravi lu sena in pomenu travništva za razvoj živinoreje, pridelavo mleka in sira, ter lepoti konje rejstva. Na tematskih vozovih so prikazali: Radmirčani zlaganje sena v kozolec, krajani Savine nalaganje sena na gare, domači ni Primoža nad Ljubnim rezanje sena s slamoreznico, LD Ljubno lovsko prežo, zaselek Planina mladež, ki izdeluje suhe rože in se ob tem veseli s pesmijo ob domači harmoniki. Kulturnike, skakalke, odbojkarice, nogome taše, planince ter druge skupine so peš pospremili do Vrbja Lju benski flosarji z obeležjem zave tnika svetega Miklavža, oblečeni v značilni flosarski lik in z obve znim flosarskim kolom v rokah.

Kot običajno, so se predstavili tudi vrli gasilci iz vseh treh do mačih PGD Radmirje, Okonina in Ljubno.

Flosarija na Ljubnem bo preživela še mnogo rodov

Povorka vsega lepega in do brega iz več kot 100-letne zgo dovine je prikazala ohranjene običaje in dela v gozdu, na po lju, domači obrti ter ljubenski evropsko znani zgodovinski flosariji. V sprevodu so bili pri kazani domača kultura, športni duh z uspešnimi športniki, de javnosti različnih športnih klu bov, a tudi številna druga druš tva, vlcerji, jagri, konjerejci idr. Kar smejalo se je tudi članom Zgornjesavinjskih starodobni

kov, ki imajo svoj domicil prav v tem kraju, ustanovitelj pa je bil domačin Ivo Sovinšek Enourno predstavitev povor ke sta komentirala sijajen vodi teljski par domačinka Marjeta Eržen in bogato v narečnem slengu Solčavec Nejc Slapnik Ob predstavitvah se je mobilni flosarski festival pomaknil do Vrbja, kjer se je medtem 'udari lo' z motornimi žagami sedem domačih mojstrov kiparjenja v lesu iz Zgornje Savinjske doline in prvakov izvirnega slovenske ga ustvarjanja za pokal Ljuben skega flosarja. Lesena krona in pokal flosarja sta pripadla orga nizatorju atraktivnega tekmo vanja Tadeju Brglesu, drugi dve mesti pa sta si prižagala Matija Vaudi in Jernej Verbuč

Atraktivno vdiranje flosov je uspelo na Čuksovo komando 'horuk'!

Ko je prvi krmaniž Martin Juvan Čuks preveril vse po trebno, da bo flos varno in ja drno zdrknil po omočeni lesni klančini do korita Savinje, sta dajala močne komande stare šina Flosarskega društva David Pečnik ter domači župan, tudi povezovalec evropskih spla varskih mest, Franjo Naraloč nik. Ko je zdrknila po legah v vodo še druga 'kuzla', tako so včasih imenovali manjše flose za plitve vode Dreto in Savinjo v zgornjem toku, so se po do datnih pripravah flosarji spra vili na vsak svoje mesto obeh lesenih plovil, krmaneža pa sta

krepko poprijela za vesli. Spla vitev je ob vriskih in dvignjenih klobukih uspela, nekaj mokrih pa je že kmalu po prikazu rajže na odru ob flosarskem omizju Vrbja sestavilo starešinski zbor. V družbi zavetnika sv. Miklavža ter botra bodočemu flosarju so še vsi mokri stari mački pričeli skušnjo mladega zelenca, ki se je več let pripravljal na vstop v ta ljubensko posvečeni stan.

Flosarski krst si bo mladi flosar Klemen zapomnil za

vse življenje

Klemen Budna Žulc s Foršta je občudovanja vredno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja o najpomembnejših modrostih in praksi flosarije. Ko je ošpičil flo sarski drog, je ponovil flosarsko zaobljubo ter se vpričo svojega botra Franca Ugovška izpo stavil mokremu krstu – škafu hladne Savinje skozi mlinarsko sito na glavo zelenca. Teklo je dolgo in zmočilo globoko dol do riti in naprej v gojzarje. Li trski krigel rdečega vina na eks je hitro omilil možganski šok, novi flosar je krst dobro prestal, druščina pa ga je sprejela v svo je vrste. Enak med enakimi lju benskimi flosarji za vedno! Z ljubensko slavnostno pesmi jo je bil obred zaključen, flosar pa se bo podal s svojimi izkuše nimi možmi na dolgo rajžo vse do Roglce in dalje do Donave, kjer ima les najvišjo ceno, ta koj ko bo voda dovolj visoka, da bo plovba čez mogočne jezove sploh mogoča in varna. Tisoče ra množica, ki se je zabavala bolj v krogih svojih družin in prijateljev po vsem placu Vrbja, je praznično vzdušje uživala še dolgo v noč ob vižah muzikan tov Banovšek.

�� Jože Miklavc

Velenje, 3. avgusta – Med hojo po mestu srečam prijate ljico Ireno Maršnjak v družbi že na pogled zanimivega mla deniča. Predvsem zato, ker je oblečen v črno, ves odet v tej vročini, še kapo ima na glavi. Na hrbtu pa ne velik nahrbtnik, na vrhu katerega je debela ode ja. Če to ni prizor, ob katerem se moram ustaviti. Pa tudi Irena hiti povedati, da je mladenič tu jec, popotnik, ki je prišel v Vele nje iz Berlina, pravkar mu kaže pot do Velenjske plaže.

»Ta mladenič mi je zbudil po zornost, ko sem ga od daleč vi dela na svoji poti iz Šaleka proti mestu,« razloži Irena. »Vljudno me je prosil, če mu lahko po vem, kje bo najhitreje prišel do jezera. Ponudila sem mu pre voz z Lokalcem, pa je dejal, da hodi le peš. Odločila sem se, da ga lahko nekaj časa spremljam in med nama je takoj stekel za nimiv pogovor. Povedal je, da potuje peš s severa Evrope, nje gov cilj je jug, morda Hrvaška ali Italija. Ne uporablja nobene karte ali mobilne navigacije, orientira se po soncu, drevesih in položaju cerkva (grajene so v smeri vzhod–zahod). Običaj no gre čez podeželje in hribe, prenočuje v in ob gozdovih in prav nič ga ni strah. Verjame namreč, da ga varujejo angeli. Ne dela si nobenih načrtov poti, temveč hodi spontano, kot mu veleva duša. Je poduhovljen in umirjen.

Romar iz Berlina po šestih mesecih hoje šel skozi Velenje

Vodijo ga vera, zvezde, želja po primarnem načinu življenja v sožitju z naravo in vračanju k sebi – Ljudje so do njega prijazni, Slovenija je zelo čista država

Všeč mi je bil, ker sem tudi sama ljubiteljica potovanj. Z možem sva si ogledala že kar nekaj koščkov sveta in mla denič me je navdušil s svo jim avanturističnim načinom pohodništva in spoznavanja novih krajev. Sama si kaj tak šnega nikoli ne bi upala. Na svojih potepanjih si poleg na rave in kulturne dediščine najbolj zapomnim, kako te sprejemajo ljudje v neznanih okoljih. Zelo različni odzivi so, navdušena pa sem, če so lju dje preprosti in prijazni. To so prav gotovo želje vseh popotni kov, zato sem se potrudila, da mu po bivanju v našem mestu ostanejo samo lepi spomini.«

Ob našem srečanju me Irena predstavi, da sem novinarka lokalnega časopisa in takoj po grabim priložnost. »Lahko z vami naredim intervju in vas fotografiram?« se pozanimam v angleščini. Jens, seveda ga najprej vprašam za ime, je za to. In sem slišala njegovo zgod bo.

Pred šestimi meseci na pot iz

Berlina

Jens odgovarja v kar dobri an gleščini, ki se je je naučil prav za namen potovanja, nato pa preklopiva na nemščino, ki mu gre bolje. Na pot je odšel pozimi. Po Nemčiji proti Poljski, obhodil je celo Češko republiko, Avstrijo po širini, v Slovenijo je prišel prek mejnega prehoda Radlje. Pove, da je bil zidar, krovec, tri

leta je delal v Švici, potem pa ugotovil, da mu takšno delo uni čuje zdravje, da mu pravzaprav ni všeč in da bo spremenil svoje življenje. Na pot so ga usmerili vera, želja po večji povezanosti z naravo, zdravljenju telesa in duha. »Ljudje jedo preveč zdra vil, nezdrave hrane, zato zboli jo. To romanje je zame zdravlje nje. Vračam se k sebi. Narava zdravi. Jem, kar najdem na poti,

veliko rastlin je užitnih, o tem sem veliko prebral, preštudiral. V tem letnem času je povsod ve liko sadja. Spim vedno v gozdu, obdan z drevesi, živalmi,« je ra zložil svoj dnevni ritem.

Ljudje se želijo pogovarjati

Vseeno me je zanimalo, če na poti potrebuje, porabi tudi kaj denarja. »Delam občasno, vprašam ljudi, če imajo kakšno delo zame za dan ali dva, a v glavnem denarja ne potrošim,« odgovori in še, da ga ljudje pov sod sprejmejo s simpatijami, so prijazni in razumejo njegovo filozofijo. »Kar daješ, dobiš. Ni sem še imel težav s sporazume vanjem, pogovarjanjem, prav zaprav vidim, da se ljudje radi pogovarjajo. Pogrešajo pogovor več kot očitno v tem globalizira nem svetu, ki ga obvladuje teh nologija in se ljudje skoraj ne pogovarjajo več. Vrniti se bomo morali nazaj, veliko dela nas čaka, da se bomo nehali pre pirati, netiti vojne in uničevati

okolje, da bomo ta kaos spravili spet v red,« je vrelo iz njega.

Srečno, Jens!

Irena kasneje pove nadaljeva nje njune kratke skupne poti: »Bilo je res vroče, zato sem ga povabila na pijačo ali sladoled, pa je odklonil, ker pije samo vodo, to ima vedno s seboj. Ni mogel prehvaliti kvalitete voda v Sloveniji, saj v Berlinu na pi pah ne teče pitna voda kot pri nas. Da je Slovenija zelo čista, nobenih smeti ni, drugje je bilo slabo, je še povedal. Namesto v lokal sva šla na trg, kjer sem mu kupila nekaj različnih vrst sadja, saj je vegetarijanec.

Pokazala sem mu del mesta, predvsem promenado in pot mimo gimnazije do OŠ Antona Aškerca, kar mu je bilo res všeč. Navdušen je bil nad zelenimi površinami in drevesi, ki nas s svojo senco hladijo v tem vro čem poletju. Predstavila sem mu tudi najstarejše drevo v mestu, stari hrast pri gimnaziji. Hodila sva ob Jenkovi in Tom šičevi cesti do stare Name, kjer sva se poslovila. Zaželela sem mu srečno in varno potovanje in kasneje lepo, mirno življenje v naravi, ko se bo vrnil v domo vino.«

Srečno, Jens! �� Diana Janežič

Jens: »To romanje je zame zdravljenje. Vračam se k sebi.«

Na Ljubnem prikazali etnološko preteklost, sedanji razvoj skupnosti ter flosarski krst – Zelenec Klemen Budna je postal ljubenski flosar v 62. letu spominskega krsta