34 2013 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 1

V petek (12/23 °C), soboto (13/24 °C) in nedeljo (13/23 °C) bo delno oblačno.

številka 34

četrtek, 29. avgusta 2013

1,80 EVR

Brez 'tretje' univerze ne gre Mira Zakošek

Graška gora se ne (v)da Zadnja sobota v avgustu je na Graški gori na prireditvenem prostoru rezervirana za srečanje borcev, planincev, članov veteranskih združenj. Vsakič, pa so se letos zbrali že sedemindvajsetič, jih pride več. Letos jih je bilo še več kot lani, in če bi bilo srečanje po in ne pred domobran-

sko proslavo, ki je bila v Rovtah pri Rogatcu dan za njo, bi jih prišlo bržkone še več. S prireditvijo so počastili 69. obletnico pohoda XIV. divizije, 22. obletnico osamosvojitve Slovenije in bližajoči se praznik Mestne občine Velenje. Zbrane sta nagovorila Bojan Kontič,

predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje, in Janko Veber, predsednik državnega zbora Republike Slovenije. Za program so poskrbeli Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, moški pevski zbor iz Raven pri Šoštanju, Konovski štrajharji, Topolški kvartet, harmonikarji glasbene šole Goličnik, ansambel bratov Avbreht in Karmen Grabant.

Kunigunda vas bo razvajala še tri dni Šestnajsti festival mladih kultur je postregel s številnimi dogodki in do sobote so vam na voljo še nekateri od njih. Pridite med mlade, seveda ste vabljeni tudi tisti, ki se takšne samo počutite, in poglejte, kaj ustvarjajo, o čem razmišljajo, kaj jih zabava in združuje. Obetajo še tri dni polnih mladostne energije. Potem pa se bo čarovnica poslovila, da si vsi sodelujoči malce zloščijo misli, predihajo doživeto in razvrstijo nove ideje za naslednje snidenje. Na sliki otvoritev inštalacije Cladocera v Vili Bianci - oglejte si vodne bolhe ...

n mkp

Tako mislim

Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje je druga najstarejša v Sloveniji, letos začenjajo že 28. študijsko leto. Nihče pred leti niti slutil, koliko zanimanja in kakšne razsežnosti bo dobilo v tem okolju tovrstno izobraževanje, ki pomembno izboljšuje kvaliteto življenja starostnikom, pa ne le njim, saj s tem bogatijo tudi tukajšnje okolje, medsebojne odnose, družinsko in lokalno sobivanje. Več kot 700 slušateljev imajo vpisanih, mnogi pa se udeležujejo tudi več krožkov. Krožkov naštejejo več kot 60, to število pa vsako leto še narašča. Toda ne gre le za osebnostno rast starejših, ta pozitivna zgodba je vse bolj opazna čisto na drugem koncu, čisto z drugega zornega kota. Velenje iz leta v leto bogatijo številne prireditve, po katerih postaja opazno tudi drugod po Sloveniji. In prav tu je iz dneva v dan videti dodaten lesk starosti in staranja. Ste morda opazili, da je v Velenju brez članov Univerze za tretje življenjsko obdobje le malo prireditev. Pa ne le med občinstvom, v velikem številu so soustvarjalci in nastopajoči, še posebej, kadar gre za kakršne koli etnografske in druge predstavitve. Pravzaprav so ravno oni tisti, ki ohranjajo tradicije, šege, ročne, glasbene in druge spretnosti. In s ponosom, veseljem in pripravljenostjo jih tudi predstavljajo. Prav zanimivo jih je opazovati, s kakšnim žarom jih prikazujejo mlajšim, ko recimo stopijo k njihovim stojnicam in občudujejo, kaj vse je na njih. In ni jih malo, ki se jih skuša ročne spretnosti, ki jih oni obvladajo, tudi naučiti. Obvladajo pa tako rekoč vse: iz svojih mladostnih spominov črpajo številne šege in navade, ročne spretnosti, pojejo, igrajo, plešejo, celo svojo godbo na pihala imajo, ki je bila recimo ta konec tedna res več kot dobro zasedena. Igrali so na Graški gori, v Šaleku, Starem Velenju na pogrebu … Vse čestitke torej odgovornim na tej univerzi, ki so uspeli poleg tega, da sami sebi lepšajo vsakdan, vzpostaviti tudi odlično medgeneracijsko sodelovanje, da vnašajo vanj tudi tisto, kar bi sicer utonilo v pozabo. In ob koncu recimo, da je to dober začetek. Začetek tistega še bolj poglobljenega prostovoljskega sodelovanja, ko se bodo sami in ko jih bomo znali tako številčno ne le vključiti v različne prireditve, ampak tudi tja, kjer bi njihovo znanje in pripravljenost lahko prav tako pametno izkoristili – v snovanje podjetniških idej, lokalnega razvoja in družbe v celoti. Bomo skupaj zmogli tudi to? n

Foto Goran Petraševič

�e�tna�ob�ina��elenje vabi danes��v��etrtek�� avgusta�o��7��uri� v�se�no�dvorano��estne�o��ine� Ve�en�e��na�predstavitev�prenove� promenade��na�rtovanega�poteka� de��ter�organi�a�i�e�grad�i��a�in� �a�asne�prometne�ureditve�� e�ob�an�e�in�ob�ane�ter�obi��oval�e��e�tna� ob�ina��elenje��pro�i��a��o�v��a�u�prenove� promena�e�razumevajo�i�in�potrpe�ljivi��

Prireditve ob koncu minulega tedna so popestrile življenje prebivalcem Šaleške doline. Marsikaj se je dogajalo. Bilo je za vsakega nekaj.

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Iz »pisarne« na teren

Pirglov poletni tabor še vabi Velenje - V taboru, ki ga je Šaleška zveza tabornikov postavila s pomočjo Mestne občine Velenje pod Pirglom ob Šaleški cesti v Velenju je živahno. Tako bo še danes in jutri, seveda, če jim bo vreme naklonjeno. »Tabor je prvenstveno namenjen promociji pionirstva, taborništva ter skavtizma, kot načina življenja. Pionirski objekti pa predstavljajo višek inženirstva in sposobnosti pravih tabornikov. V osnovi so vsi objekti zvezani samo z vrvico in pravimi vozli. Teh objektov smo letos postavili 8.« pravi vodja tabora David de Costa, ki je velikega zanimanja zelo vesel. Jutri bodo taborniki organizirali še udarniško obnovo trim steze, zvečer pa prižgali pagodo in ves material, ki ga bodo nabrali v času očiščevalne akcije. Ob tabornem ognju bo seveda veselo.

bah opredeljena kot stavbna zemljišča. Kopušar upa, da bodo svetniki spremembe potrdili in tako občanom, ki so jih predlagali, omogočili gradnjo.

Kanalizacija, povezovalni vodovod

V občini Šmartno ob Paki v drugi polovici leta načrtujejo začetek izvajanja nekaterih projektov, med drugim gradnjo povezovalnega vodovoda in kanalizacije Tatjana Podgoršek

Zaključujejo obnovo mostu

Velenje - Mestna občina Velenje zaključuje obnovo mostu med pošto in Kardeljevim trgom. Zadnje dni je bil most zaradi asfaltiranja zaprt. Dela je opravilo podjetje Energoterm, obnova pa je stala dobrih 24 600 evrov. n mz

Danes ogled preseljenih oddelkov

Šoštanj – Zaradi gradnje novega vrtca bodo v Šoštanju porušili objekt nekdanje šole Bibe Roecka. V objektu so začasno domovali trije oddelki Vrtca Šoštanj. Te so med počitnicami preselili v izpraznjene prostore nekdanje knjižnice, ki so jih za novo namembnost tudi primerno uredili. Starši, katerih otroci bodo od 2. septembra vključeni v te tri oddelke, si bodo prostore lahko ogledali danes (četrtek, 29. avgusta) med 13. in 16. uro. n mkp

Po napovedih župana Občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja bo drugo polovico leta v lokalni skupnosti zaznamoval začetek izvajanja nekaterih načrtovanih vlaganj. »Iz pisarne na teren« bi lahko prevedli njegove besede o tem, da so se v občinski upravi zadnji čas precej ukvarjali s pripravami na izvedbo projektov, ki jih bodo sedaj udejanjili v praksi. Skupna vrednost vseh je – zaradi kohezije – več kot 2 milijona evrov.

Most, pločnik …

Med njimi je obnova mostu v Rečici ob Paki, ki so ga močno načele lanske poplave. Projekt je vreden blizu 40 tisoč evrov, nekaj denarja zanjo bo zagotovila država, izvedbe pa naj bi se lotili prihodnji mesec. V prizadevanjih za zagotavljanje varnih poti učencev na poti v šolo in iz nje

Janko Kopušar: »Lotevamo se izvedbe projektov, katerih vrednosti presegajo 2 milijona evrov.«

bodo nadaljevali izgradnjo pločnika v Šmartnem ob Paki ter uredili pet prehodov za pešce na regionalnih cestah. Ta dela bodo stala približno 75 tisoč evrov. Prihodnji mesec načrtujejo sejo občinskega sveta, na kateri bodo obravnavali prostorskoureditvene pogoje za celotno občino. Gre za spremembe, ki so nastale lani z izvzemom nekaterih zemljišč iz kmetijske rabe in so v spremem-

Občinska delegacija na obisku v Srbiji

�estna�ob�ina��elenje� obve��a� samostojne�podjetnike�ter�mikro��mala�in�srednje� velika�podjetja��

��b��ju��i��v�pe�ek��.��.��1�� v��ne��li��u��epublike��l�venije� in�n��ple�ni��ni��e��ne��b�ine� Velenje��.velenje.�i�� (priložnosti/javne�objave��objavljen� Javni��a��is��a�d�de�itev�s�edstev��a� s��d��an�e��d�etništva�v��estni� ��ini��e�en�e��a��et��13.� �ok��a�predložitev�vlo��je��1��

Šmartno ob Paki - V minulih dneh se je delegacija Občine Šmartno ob Paki, ki jo je vodil šmarški župan Janko Kopušar, mudila na prijateljskem in delovnem obisku v Srbiji – v pobratenem Novem selu in v občini Vrnjačka Banja. Na srečanju so pozornost namenili možnostim nadgradnje dosedanjega medsebojnega sodelovanja, ki temelji na listini, podpisani leta 1976. V vseh pogovorih so poudarjali predvsem pomembnost ohranjanja in utrjevanja dobrih medčloveških odnosov, ki so temelj za vsakršno drugo sodelovanje. Posebna pozornost pri tem velja mladim, zato osnovni šoli iz Šmartnega ob Paki in Novega sela že nekaj časa snujeta skupne aktivnosti. Tako bo skupina osnovnošolcev iz Novega sela v drugi polovici prihodnjega meseca obiskala vrstnike v Šmartnem ob Paki, šmarški osnovnošolci pa naj bi jim obisk vrnili še v tem šolskem letu.

podaljšuje�rok�za�oddajo��lo�� za��premem�o��ame��ke�ra�e� zemlj�š�� Občanke�in�občani�la�ko�vlo�e��a�spremembo� namenske�rabe��emlji�č�na�naslov��estne�občine� Velenje�(�itov�tr��Velenje�ali�info@velenje.si�� oddajo��e��11.�� 2013. Obra�ci��a�oddajo�vlo�e�so�na�voljo�na�spletni� strani��estne�občine�Velenje�www.velenje.si� (E-občina/Obra�ci��in�v�sprejemni�pisarni��estne� občine�Velenje.� Karto��vrisanimi�stavbnimi��emlji�či�ter��lavnimi� omejitvami��radnje�v�prostor��si�la�ko�o�ledate�na� spletni�strani��estne�občine�Velenje� www.velenje.si��ali��vpo�ledom�v�spletno� aplikacijo��O. Več�informacij��rad��a��rejanje�prostora��estne� občine�Velenje�(telefon��.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

S severno sosedo smo se menda še malo bolj zbližali zato, ker je tja na povabilo avstrijskega kolege odpotovala naša premierka Alenka Bratušek. Skupaj s hrvaških predsednikom vlade so govorili o »aktualnih vprašanjih«. Menda tudi o gospodarskem sodelovanju. Mnoge v obmejnem območju, tudi v našem zaledju, seveda še kako zanima, ali tudi kaj o novih

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

n Tp

Nekaj povezovanja, še več razlikovanja Pa smo se menda spet malo zbližali z Avstrijo. Ne, nismo še uredili kakšne nove sodobnejše cestne povezave, čeprav naj bi bilo med prvimi popočitniškimi opravili vlade sprejetje državnega prostorskega načrta za hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. To pa pomeni, da je do končanja tega projekta še dolga pot. Ne le zaradi težav dejanske umestitve trase v prostor, seveda tudi zaradi težav z denarjem. Ljudi še vedno močno deli vprašanje, kateri odsek naj bi sploh začeli najprej graditi: koroški konec ali povezavo Velenja z avtocesto. Slednji odsek je vedno veljal za prednostnega, zdaj nekateri pravijo, da morda bolj potrebujemo povezavo z Avstrijo, saj je tam na voljo veliko več delovnih mest.

»Rebalans proračuna, ki ga pripravljamo za eno od prihodnjih sej občinskega sveta, pa bo omogočil izvedbo še nekaterih načrtovanih večjih naložb. V zaključni fazi je izbor izvajalca za izgradnjo kanalizacijskega omrežja med Šmartnim ob Paki, skozi Slatine do Paške vasi. Predračunska vrednost projekta je 700 tisoč evrov, po oddanih ponudbah pa bi lahko vlaganja v čistejše okolje stala celo nekaj manj denarja. Če bomo zagotovilo države o sofinanciranju dobili še letos, se bomo izvedbe del lotili jeseni, če ne, pa šele konec leta. Izgradnjo kanalizacije naj bi končali v prvih štirih mesecih prihodnjega leta.« Še večji projekt je izgradnja povezovalnega vodovoda. Začetek izgradnje gradbenih del načrtujejo prihodnji mesec. Gre za projekt, ki je sestavni del kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Vrednost izgradnje povezovalnega vodovoda so ocenili na približno 6 milijonov evrov, od tega mora lokalna skupnost zanj zagotoviti blizu 1,2 milijona evrov. »Tako velikega projekta v lokalni skupnosti še nismo izvajali. Bo zelo velik zalogaj in bo narekoval naše nadaljnje aktivnosti v tem, sploh pa v naslednjih nekaj letih.« Poleg omenjenega je na seznamu predvidenih opravil do konca leta tudi asfaltiranje parkirišča v središču Šmartnega ob Paki.

Med ostalimi oblikami sodelovanja so se zavzeli za spremljaje in izkoriščanje možnosti, ki jih omogočajo razpisi o čezmejnem sodelovanju med članicami EU in državami v pridružitvenem postopku. Prevladalo je prepričanje, da so dosedanji stiki dobra osnova za uspešne prijave na te razpise v Sloveniji in Srbiji. V pogovorih z najvišjimi predstavniki Novega sela in z županom Občine Vrnjačka Banja so ocenjevali še možnost gospodarskega sodelovanja in sklenili, da ostaja iskanje ter uveljavljaje teh možnosti kljub zaostrenim gospodarskim razmeram prednostna naloga v obeh okoljih. Janko Kopušar je še povedal, da so prebivalci Novega sela in Vrnjačke Banje delegacijo Občine Šmartno ob Paki sprejeli zelo gostoljubno. Ob slovesu so sporočili tukajšnjim občanom najboljše želje in vabilo, da je dobrodošel vsak, ki ga pot zanese v njihove kraje.

Bliže Avstriji, a ne s hitro cesto – Bratuškova za poberuha, Erjavec noče biti kimavec – Za Krašovca nič narobe, Teš »stresel« Maribor – Slovenci pa se še kar delimo �estna�občina�Velenje�obve�ča��da�

29. avgusta 2013

avstrijskih naložbah pri nas, da našim ljudem ne bo treba s trebuhom za kruhom preko severne meje k njim. Zdaj, ko se je naša politika vrnila z dopusta, je seveda spet čas za sprejemanje novih ukrepov, da zakrpamo našo proračunsko luknjo in se znebimo grožnje z evropsko trojko. Premierka je napovedala v prihodnjem mesecu spisek novih prisilnih »dajatev«. Ker je kljub težkemu času treba vseeno še vedno imeti tudi smisel za vsaj malo humorja, bi lahko skladno z državnimi ukrepi ta mesec – september – poimenovali s starim slovenskim imenom: poberuh. Le da v tem našem sedanjem primeru to ime ne bi pomenilo pobiranja sadežev in drugih pridelkov, ampak pobiranje denarja od državljanov. September se sicer po naše imenuje tudi kimavec, a vsaj minister Karl Erjavec to nikakor noče biti. Pravi, da ne bo prikimal vladi, da bi znižala tudi pokojnine. Raje (spet) grozi, da bo koalicijo zapustil. Kako smo se tega že navadili! Odzvanja pa še vedno tudi dogajanje v mari-

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

borski nadškofiji in posli, povezani z njo. Na celjskem sodišču se je zagovarjal ekonom te nadškofije Mirko Krašovec, in to zaradi čudnega trošenja evropskih sredstev pri obnovi dvorca Betnava. Tega je obnavljal Vegrad, v obravnavi pa se je znašla seveda tudi nekdanja prva žena te družbe Hilda Tovšak in na prvostopenjskem sodišču že dobila zaporno kazen. In še nekaj drugih. Soobtoženi so krivdo priznali, Krašovec krivde ne priznava, ampak meni, da je le neke vrste »grešni kozel«. Krivdo pa sta na mariborskem sodišču priznala dva, ki sta bila obtožena dajanja ali prejemanja podkupnine pri posredovanju delavcev za Teš 6 v Šoštanju. Tovšakova se prejšnji teden predobravnavnega naroka zaradi bolezni ni mogla udeležiti. A ponedeljkov začetek izreka sodbe za to dvojico je zmotila grožnja, da bodo zletela v zrak vsa mariborska sodišča. Sodbo so z zamudo vseeno izrekli. Razlike niso le pri tem, da se eni skesajo in krivdo priznajo, drugi pa ne, razlik je še veliko. Na nekatere je ponovno pokazala zadnja nedelja. Ko so v Rovtah slavili 70-letnico domobranstva, slavnostni govorec je bil Velenjčan, sicer prvak SDS Janez Janša, so se v bližini pri spomeniku padlih borcev zbrali člani raznih organizacij in obsodili tako slavje, saj so bili proti rehabilitaciji domobranstva. Vsekakor pa je tudi ta proslava znova razdelila Slovence. In to v času, kot je dejal tudi predsednik Pahor, ko je enotnost najbolj potrebna. Slaba je tolažba, da smo si enotni le v neenotnosti. Konji, ki družno ne vlečejo, ampak se zaganjajo vsak v svojo smer in vsak ob svojem času, voza ne bodo zlepa izvlekli iz blata. In mi smo globoko v njem. nk

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

NaĹĄ ÂÄ?as, 29. 8. 2013, barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 3

AKTUALNO

29. avgusta 2013

RdeÄ?a zvezda â&#x20AC;&#x201C; reakcija na akcijo

Bojan KontiÄ? o naslovu prireditev Pod zvezdo smo bili moÄ?nejĹĄi: ÂťRdeÄ?a zvezda je reakcija na akcijo. Ä&#x152;e kdo misli, da lahko prepove rdeÄ?o zvezdo, ki je prinesla svobodo in kar danes imamo, se moti. RdeÄ?a zvezda je naĹĄa zgodovina in sestavni del preteklih desetletij.ÂŤ

Predsednik drĹžavnega zbora Janko Veber na GraĹĄki gori: ÂťNi dobro, da se poskuĹĄa v obdobju, ko moramo zagotoviti gospodarsko rast, ponovno deliti ljudi.ÂŤ

Pavli Oto je vsa leta zraven.

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

GraĹĄka gora, 24. oktobra â&#x20AC;&#x201C; ÂťĹ ivala je deklica zvezdo, zvezdo rdeÄ?o kot kri ...,ÂŤ je zapela mlada ÂťpartizankaÂŤ Karmen Grabant, ki je vodila sobotno 27. sreÄ?anje borcev, planincev, Ä?lanov veteranskih in drugih zdruĹženj na GraĹĄki gori. Drugo leto zapored je potekalo pod enakim motom â&#x20AC;&#x201C; Pod zvezdo smo bili moÄ?nejĹĄi. Pravijo, da se je sreÄ?anja letos udeleĹžilo blizu 2.500 ljudi. Ne vem, Ä?e jih je bilo toliko, zagotovo pa jih

Prireditev je posveÄ?ena obletnici pohoda XIV. divizije na Ĺ tajersko, obletnici osamosvojitve Slovenije in prazniku Mestne obÄ?ine Velenje

je bilo spet zelo veliko. PraporĹĄÄ?akov pa, eden ob meni jih je ĹĄtel, jih je naĹĄtel petinpetdeset. 84-letni Pavli Oto iz Slovenj Gradca pride na GraĹĄko goro vsako leto. ÂťSam se pripeljem,ÂŤ ponosno pove. ÂťPetnajst let sem imel, ko sem iz avstrijske Ĺ˝elezne Kaple, kjer sem rojen, odĹĄel k partizanom. Taka sreÄ?anja, kot je to, se mi zdijo pomembna, sploh v teh Ä?asih ...ÂŤ,

ki se je navezal na aktualne dogodke v Sloveniji, predvsem pa udeleĹžencem sreÄ?anja vlil optimizem: ÂťÄ&#x152;e so v partizanskih bojih lahko zdrĹžali tako hude napore, kot je bil izjemen pohod Ĺ tirinajste, potem lahko premagamo tudi zahtevne iz-

ne opreme nujno potrebna obnove. Obnove so potrebni tudi nekateri komunalni in komunikacijski vodi,

zive Slovenije ta hip. Slovenija ima moĹžnost reĹĄiti gospodarsko in finanÄ?no krizo.ÂŤ Dodal je, da ne nazadnje tudi ni dobro, da se poskuĹĄa v tem obdobju, ko moramo zagotoviti gospodarsko rast, ponovno deliti ljudi, in poudaril, da razvoja drĹžave ni mogoÄ?e graditi na izdajstvu. n

Slavnostni govornik â&#x20AC;&#x201C; predsednik drĹžavnega zbora Janko Veber z gostitelji.

je pomenljivo namignil na proslavo, ki je dan kasneje potekala v Rovtah v spomin na domobranstvo. UdeleĹžence je pozdravil predsednik ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje in Ĺžupan Mestne obÄ?ine Bojan KontiÄ?: ÂťLjudje vedo, kdo je bil na strani zmagovite koalicije v drugi svetovni vojni in kdo

Stekla dela na Velenjski promenadi Velenjska promenada, ki je nastala sredi sedemdesetih let 20. stoletja, je zaradi precej dotrajane urba-

prav tako je moÄ?no naÄ?et most Ä?ez reko Pako. Prenova promenade bo potekala

je zasluĹžen za to, da lahko danes govorimo slovenski jezik kot uradni jezik. Ä&#x152;e ne bi bilo partizanov, Ä?e ne bi bilo bork in borcev, Ä?e ne bi bilo vseh tistih, ki v borbi neposredno niso sodelovali, so pa simpatizirali in skrbeli za partizansko vojsko, mi te drĹžave ne bi imeli. Eni Ĺželijo danes opraviÄ?iti svojo kolaboracijo s tem, da so se borili proti komunistom, a to je njihova zgodba,ÂŤ je dejal. Slavnostni govornik je bil predsednik drĹžavnega zbora Janko Veber,

v veÄ? fazah, saj si na obÄ?ini Ĺželijo, da bi bila za stanovalce in obiskovalce mestnega srediĹĄÄ?a ter za vse, ki v Velenju delajo, se ĹĄolajo ali v mestno srediĹĄÄ?e prihajajo po opravkih, kar najmanj moteÄ?a. V zadnjih dneh so pripravili gradbiĹĄÄ?e pri Zdravstvenem domu Velenje. Postavili so fiksne zaĹĄÄ?itne ograje okrog obmoÄ?ja, kjer se bo priÄ?ela gradnja parkirne hiĹĄe. Delati bodo predvidoma priÄ?eli danes. Vse uporabnike storitev Zdravstvenega doma Velenje opozarjajo, da bo glavni vhod v zdravstveni dom, ki je usmerjen proti Ĺ olskemu centru Velenje, do konca izgradnje nove parkirne hiĹĄe (predvidoma junija 2014) zaprt. Uporabniki storitev velenjskega zdravstvenega doma lahko uporabljajo tri druge vhode: vhod pri pediatriji, vhod pri otroĹĄki posvetovalnici ter vhod pri deĹžurni ambulanti. Zaradi izgradnje nove dvoetaĹžne parkirne hiĹĄe, v kateri bo 143 parkirnih mest ter trije poslovni prostori in javna straniĹĄÄ?a, bo do junija prihodnje leto zaprto parkiriĹĄÄ?e med Ĺ olskim centrom Velenje in zdravstvenim domom. Nadomestna parkiriĹĄÄ?a zagotavljajo z uvedbo modre cone ob TomĹĄiÄ?evi cesti (v smeri proti glasbeni ĹĄoli), parkiranje pa je mogoÄ?e tudi za stavbo C Ĺ olskega centra Velenje. Dovozna pot do Ĺ olskega centra Velenje je urejena. Vsem uporabnikom parkiriĹĄÄ? predlagajo, da parkirajo tudi za poĹĄto na Kardeljevem trgu. OkrepÄ?evalnica, v kateri so prodajali kebab in je stala pred Zdravstvenim domom Velenje, sedaj posluje na PreĹĄernovi cesti, prodajalna Ä?asopisov pa je prestavljena k okrepÄ?evalnici Mladost. Na obmoÄ?ju bodoÄ?e parkirne hiĹĄe bo najprej potekalo ruĹĄenje obstojeÄ?ih asfaltnih povrĹĄin, sledila bo priprava izkopov za temelje in soÄ?asna prestavitev vodov. Pri reki Paki (pri Lipi samostojnosti) Ĺže pripravljajo izkope za opornike novega mostu. Predvidevajo, da bo do novembra most Ä?ez Pako ĹĄe

PraporĹĄÄ?aki. Petinpetdeset jih je nekdo naĹĄtel.

prehoden, do takrat pa bodo uredili nadomestne poti. Sicer bodo peĹĄ dostopi povsod zagotovljeni in jih bodo tudi ustrezno oznaÄ?ili. Trudili se bodo, da bodo dela Ä?im prej zakljuÄ?ili. Predvidoma naj bi bila prenova promenade zakljuÄ?ena do julija 2014. Javnost bomo sproti obveĹĄÄ?ali o poteku gradnje in morebitnih spremembah prometnega reĹžima ter spremenjenih poteh za peĹĄce. Za izdelavo idejne zasnove prenove promenade je bil kot najugodnejĹĄi ponudnik izbran ljubljanski arhitekturni biro Enota, d. o. o., za izvajalca del pa podjetje HTZ Velenje, I. P., d. o. o. Mestna obÄ?ina Velenje je uspela pridobiti skoraj dva milijona evrov evropskih nepovratnih sredstev (1.963.886,52 evra). Za projekt so pridobili ĹĄe 320 tisoÄ? evrov iz drĹžavnega proraÄ?una, 910.610 evrov pa bodo financirali iz lastnih sredstev. Ä&#x152;e se za izvedbo projekta ne

bi odloÄ?ili, evropskega in drĹžavnega denarja Velenje seveda ne bi bilo deleĹžno. Projekt prenove mestnega srediĹĄÄ?a Velenja je ocenjen na 3.722.937 evrov (z vkljuÄ?enim davkom na dodano vrednost). V to ĹĄtevilko je zajeta celotna izvedba â&#x20AC;&#x201C; od izdelave investicijske in projektne dokumentacije do izgradnje celotne promenade z dvoetaĹžno parkirno hiĹĄo, z novim mostom sredi promenade ter z amfiteatrom ob bregovih Pake. S prenovo promenade bo zmanjĹĄana poplavna ogroĹženost mesta ter poveÄ?ana njegova atraktivnost za obrtnike, podjetnike, stanovalce in obiskovalce. V navedeno vrednost projekta so vĹĄteti tudi stroĹĄki prestavitve in obnove komunalnih vodov, stroĹĄki nadzora, nakupa in dobave opreme, obveĹĄÄ?anja javnosti ter vodenja projekta.

ďż˝estnaďż˝obďż˝inaďż˝Velenjeďż˝obveďż˝ďż˝aďż˝ďż˝daďż˝boďż˝

ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝epteďż˝ďż˝raďż˝ďż˝ďż˝1ďż˝ďż˝ďż˝petďż˝oďż˝prlďż˝ďż˝vojaďż˝ vrataďż˝ďż˝aďż˝ďż˝eďż˝tďż˝ďż˝ďż˝ratovďż˝ďż˝ravljakovďż˝1ďż˝ďż˝ Centerďż˝boďż˝odprtďż˝dvakratďż˝tedenskoďż˝ďż˝inďż˝sicerďż˝ obďż˝ponedeljkiďż˝ďż˝inďż˝ďż˝etrtkiďż˝ďż˝odďż˝ďż˝ďż˝ďż˝doďż˝ďż˝2ďż˝ďż˝ďż˝reďż˝ďż˝ Vabljeniďż˝vsiďż˝starejďż˝iďż˝obďż˝aniďż˝ďż˝kiďż˝siďż˝ďż˝eliteďż˝ sprostitveďż˝ďż˝ďż˝abaveďż˝inďż˝drďż˝ďż˝enja!

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

Gorenje pred tremi dokapitalizacijami V prvi dokapitalizaciji sodeluje mednarodna korporacija Panasonic – V drugem krogu bodo k sodelovanju povabljeni obstoječi delničarji, v tretjem pa finančne institucije Mira Zakošek

Bo država sodelovala pri dokapitalizaciji?

Velenje, 23. avgusta - DelniZ čarji Gorenja so na 20. skupdokapitalizacijo »Povabljena bo kot vsi obščini delničarjev soglašali z izbi radi dobili vsaj stoječi delničarji. Je 22-odstovedbo treh dokapitalizacij, pri 40 milijonov tna lastnica preko Kapitalske čemer bosta prvi dve dokapievrov družbe. Kako se bo odločila, ne talizaciji izvedeni s finančnimi vemo,« pravi predsednik uprave vložki, tretja pa s stvarnimi vložki Franjo Bobinac. oziroma konverzijo terjatev finančnih institucij v kapital. Cena novoizdanih delnic bo v vseh treh dokapitalizacijah znašala trdili skoraj soglasno. 4,31 evra. Delničarji so podprli tudi možnost, da Prva dokapitalizacija pomeni vstop Panasoniuprava ob soglasju nadzornega sveta uvrsti Goca, s katerim so 5. julija sklenili strateško parrenjeve delnice v vzporedno kotacijo na tnerstvo v lastniško strukturo Gorenja. varšavski borzi. Panasonic bo vplačal 10 milijonov Predsednik uprave Gorenja Fraevrov in s tem pridobil manjšinski Zbrana njo Bobinac je bil zelo zadovoljen, lastniški delež v višini 13 odstotsredstva za saj so prisotni delničarji sklepe pokov. Dogovorjeno je, da ga naj ne razdolžitev in bi presegal. razvoj Po zaključku prve dokapitalizacije Kapitalska slika bo Gorenje pod enakimi pogoji ponuGorenja je trdna dilo vplačilo delnic obstoječim delničarRazmerje dolgov in lastniškega kapitala je jem, in sicer v višini največ dobrih 43 milijonov 1 : 1. »To je dobro,« pravi Franjo Bobinac, a evrov. Delnice, ki v prvem krogu druge dokapitaz dodatnim kapitalom se lahko hitreje razlizacije ne bodo vpisane in vplačane, bodo ponudolžimo in vlagamo v razvoj.« jene novim investitorjem in zaposlenim Gorenja. V tretji dokapitalizaciji se bo osnovni kapital

Gorenja povečal s stvarnim vložkom oziroma konverzijo terjatev iz postavke posojil in obresti finančnih institucij za največ 9,68 milijona evrov. Tretjo dokapitalizacijo bo uprava lahko izvedla v roku enega leta, saj pogovori s Delnice finančnimi institucijami tudi na še potekajo. n

Gorenje je največje slovensko industrijsko podjetje

Gorenje je največje slovensko industrijsko podjetje. »Mi želimo tudi vnaprej razvijati svoje blagovne znamke, zato pa moramo imeti vrhunske izdelke, moramo biti inovativni, drugačni od konkurence. Veliko stavimo na našo obliko, barve, na naš dizajn,« pravi predsednik uprave Bobinac. Evropa ostaja njihov najpomembnejši trg, priložnosti pa vse bolj iščejo tam, kjer trgi hitreje rastejo, to pa je Bližnji in Daljni vzhod, Latinska Amerika, Avstralija in ZDA.

ERICo se uspešno spopada s krizo Širijo število naročnikov Velenje – Na ERICu, inštitutu za ekološke raziskave, pravijo, da krizo čutijo, da pa se z njo triinpetdeset zaposlenih uspešno spopada. Uspeli so obdržati vse obstoječe naročnike in krog razširiti z novimi. Najmočneje so prisotni v energetiki. V Šaleški dolini v Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje, zunaj nje pa v investicijskem ciklu na Dravskih in Savskih

varšavski borzi

elektrarnah, kjer investitorjem pomagajo pri okoljskih monitoringih in pridobivanju soglasij. V Agenciji za raziskovanje RS jim je uspelo za triletno obdobje dobiti precejšnje število projektov, več kot kadarkoli doslej. Z manjšimi projekti pa so prisotni tudi v tujini – v Srbiji v rudniku Kolubara, v Makedoniji pa skupaj s Premogovnikom Velenje sodelujejo pri odpiranju novih rudnikov kot tisti, ki poskrbijo za okoljsko dokumentacijo. n mkp

Proizvodnja elektrike nad planom V Termoelektrarni trenutno obratujejo vsi bloki, in to s polno močjo. Načrtovani plan proizvodnje so v juliju presegli za 17 odstotkov. Podobna pa so gibanja proizvodnje tudi v teh dneh, ko proizvajajo dnevno okoli 13 milijonov kWh elektrike, pokurijo pa po 12 tisoč ton premoga.

29. avgusta 2013

Pred rudarji zahtevna jesen Velenjski rudarji so se prejšnji teden vrnili z dvotedenskega kolektivnega dopusta, pred njimi pa je zahtevna delovna jesen. Čeprav so delali prizadevno, njihovo poslovanje prvo polletje ni bilo najbolj uspešno. Na to je vplivala izjemno ugodna hidrologija v Sloveniji v prvi polovici leta, saj termoelektrarna zaradi tega ni bila polno obremenjena. Razmere so se sicer zadnja dva meseca zelo spremenile, poraba premoga pa je močno narasla. V Premogovniku pa si tudi zaradi tega prizadevajo kar najbolj zmanjšati stroške, spet pa se govori o morebitni združitvi obeh šaleških energetskih gigantov – termoelektrarne in premogovnika. O rezultatih poslovanja v lanskem letu in morebitnih potrebnih ukrepih bodo govorili delničarji na današnji skupščini. n

Najbolje plačani so energetiki Najvišje plače v Sloveniji prejemajo zaposleni v dejavnosti oskrbe z električno energijo. Povprečna junijska bruto plača v tej dejavnosti je znašala 2.270 evrov, kar je 50 odstotkov več od slovenskega povprečja. Sledijo zaposleni v finančnem in zavarovalnem sektorju, kjer je povprečna bruto plača 2.130 evrov, višje plače od dveh tisočakov pa imajo le še v informacijski tehnologiji in rudarstvu. Najnižje bruto plače, in sicer pod tisoč evri, imajo v drugih raznovrstnih dejavnostih, kamor med drugim sodijo varovanje, čiščenje in pisarniška dejavnost. Med statističnimi regijami povprečno slovensko plačo, ta je bila za junij 1.494,45 evra bruto, dosegajo zaposleni le v jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski regiji, tam je povprečna plača tudi najvišja. Znaša 1.681,49 evra, kar je 12 odstotkov več od slovenskega povprečja. Daleč največ zaslužijo zaposleni, ki delajo v občini Cerklje na Gorenjskem, tam povprečna plača presega 2.500 evrov. Razlog za to je, da v omenjeni občini deluje Adria Airways, plače pilotov pa so višje. Na drugem in tretjem mestu po najvišji povprečni plači v občinah sledita šoštanjska in ljubljanska občina, tam ta znaša nekaj manj kot 1.800 evrov. Podatki statističnega urada za bruto plače za mesec maj: Šoštanj 1797,62; Velenje 1449,83; Mozirje 1297,05; Nazarje 1293,97; Šmartno ob Paki 1216,34 (v evrih). n

Število upokojencev se povečuje Število upokojencev se zaradi daljše življenjske dobe vseskozi povečuje. Samo od januarja leta 2007 se je število tistih, ki dobivajo pokojnino, povečalo za 60 tisoč oziroma okoli 11 odstotkov. Število upokojencev je prvič preseglo številko 600 tisoč marca letos, junija letos pa je pokojnino prejemalo že skoraj 603 tisoč ljudi. Temu žal ne sledi število tistih, ki vplačujejo v pokojninsko zavarovanje, saj se je njihovo število v tem obdobju zmanjšalo za okoli 23 tisoč. Razmerje med upokojenci in zavarovanci se tako zmanjšuje. Še leta 1980 je na vsakega upokojenca pri nas delalo 3,6 zaposlenega, danes pa to razmerje znaša le še okoli 1,45. Če se bo takšen trend nadaljeval, bi že leta 2030 en zaposlen »skrbel« za enega upokojenca. n mz

Letošnja letina je katastrofalna V sadovnjakih Kmetijske zadruge Šaleška dolina zaradi suše za blizu 40 odstotkov manj pridelka – Rešitev namakalni sistem Tatjana Podgoršek

Običajno so v sadovnjakih Kmetijske zadruge Šaleška dolina na Turnu pri Velenju ta čas že obirali zgodnje sorte jabolk. Letos so se stvari zavlekle, a tudi letina ne bo kaj prida. Vodja enote kmetijske zadruge Sadjarstvo Turn – Gašper Kokot – je povedal, da bodo zaradi posledic dolgotrajne suše začeli obirati jabolka 5. septembra, kar je 10 do 15 dni kasneje kot prejšnja leta. »Tako, kot kaže letos v našem sadovnjaku, bi lahko označili za katastrofo. Kmetijska svetovalna služba je ocenila, da bo zaradi posledic suše pridelka manj za blizu 40 odstotkov. Namesto pričakovanih blizu 500 ton jabolk jih bomo pospravili najbrž manj kot 300 ton. S tem bi se približali lanski letini, ki jo je močno prizadela pozeba, letos pa poleg suše še dvakrat toča.« Za malenkost bo pridelek nižji tudi zaradi obnove sadovnjaka. Zadruga prideluje jabolka na 22 hektarjih površin, od tega so na 4 hektarjih zasadili mlade jablane, naslednje leto naj bi obnovili še 2 hektarja sadovnjaka.

Posušila so se tudi drevesa

Po besedah Kokota je suša dobesedno ustavila razvoj, zorenje jabolk. Že opraše-

vanje jabolk ni bilo spomladi takšno, kot bi moralo biti, zaradi poznega zleta čebel. Zaradi suše se jabolka ne debelijo, vroči sončni žarki pa so povzročili sončne opekline. Poleg tega se je posušilo od 15 do 20 odstotkov jablan, ki jih bo spomladi treba nadomestiti. »Kakšna bo kakovost jabolk, je v tem trenutku še težko reči. Odvisno od vremena v naslednjih dneh. Vsaj za pozne sorte bo pomembno. Noči so že hladne, kar je ugodno za rast.« Ali bodo zaradi manjšega pridelka cene jabolk višje? »Stroški pridelave bodo že višji, vendar cene zaradi tega najbrž ne bomo spreminjali, sicer ne bomo konkurenčni s cenami jabolk iz drugih držav,« je odgovoril Gašper Kokot.

Načrtovali so, da bodo v sadovnjakih pridelali 500 ton jabolk, sedaj upajo, da jih bodo vsaj blizu 300 ton.

ne krhlje. Prodaja slednjih se vsako leto povečuje za blizu 30 odstotkov in letos načrtujejo, da bodo predelali od 8 do 10 ton jabolk.

Ustavili prodajo veletrgovcem

Zaradi manjšega pridelka bodo najverjetneje ustavili prodajo jabolk veletrgovcem, izvozili bodo manjše količine jabolk slabše kakovosti za predelavo. Slednjih bodo poskušali čim več predelati v sokove sami, kar jim bo omogočil nakup tehnološko najsodobnejše linije, ki jo na Turnu nameščajo v teh dneh. To storitev bodo izvajali tudi za druge stranke. Za predelavo jabolk v sok so lani namenili blizu 8 ton pridelka. Slabša letina pa ne bo ogrozila programa

Rešitev namakalni sistem

Gašper Kokot: »Za ureditev namakalnega sistema imamo idealne pogoje, a je naložba draga in si je ne moremo privoščiti.

Slodar, pod katerega blagovno znamko zadruga prodaja jabolčnik čips in jabolč-

Čeprav pravih rešitev pred vremenskimi nevšečnostmi pravzaprav ni, Gašper Kokot ocenjuje, da bi bila proti suši najprimernejša ureditev namakalnega sistema. Za to imajo idealne pogoje, saj je v bližini Velenjsko jezero. »Naložbe v namakalni sistem si ne moremo privoščiti, ker je zelo draga, država pa za zdaj še ne spodbuja takih rešitev oziroma za to ne namenja dodatnega

denarja. Kmetijski minister sicer obljublja, a ne vem, od kod denar.« Kokot je še povedal, da so letos začeli urejati protitočno zaščito sadovnjakov. Z mrežo bodo v teh dneh pokrili 2 hektarja površin, prav toliko naj bi jih še prihodnje leto. Pridelek imajo tudi zavarovan pred točo pri avstrijski zavarovalnici Agro. »Letos prvič smo njeni komitenti, njihovi predstavniki so ocenili škodo po toči, ki je v sadovnjaku letos klestila večkrat, dvakrat kar obilno. Ocena je bila pravilna, plačila pa še nismo prejeli,« je sklenil pogovor Gašper Kokot. n

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

29. avgusta 2013

Golte vse bolj prepoznavne tudi poleti Poletje je bilo na Golteh živahno, seveda pa si želijo še več gostov – Apartmajsko naselje naj bi bilo dograjeno še letos - Priprave na zimsko sezono že stekle Mira Zakošek

Vreme je tisto, ki v veliki meri odloča, kakšen bo obisk v gorskem turističnem centru Golte nad Mozirjem. In to velja tako za zimsko kot poletno sezono. Za letošnje poletje bi rekli, da jim je bilo naklonjeno, saj je bila v dolini pripeka peklenska, pa ni bilo tako, saj so se tudi na Golteh termometri tokrat ustavljali tam pri tridesetih stopinjah. »To je odvrnilo mnoge dnevne goste, ki niso imeli volje, da bi nas obiskali,« pravi direktor Ernest Kovač, ki je sicer z letošnjo poletno sezono še kar zadovoljen. Cesta, ki so si jo tako zelo želeli in ki jo je uredila občina Mozirje, »pripelje« na goro številne goste, še posebej takšne, ki imajo vožnjo z nihalko za avanturo. Obisk v hotelu se jim je povečal, prevozi z nihalko pa so se zmanjšali za deset odstotkov. Manjša je tudi zunajpenzionska potrošnja, kar pa pravzaprav ugotavljajo vsi gostinski in turistični delavci.

Ponujajo aktivni počitek Vodstvo Golt se zaveda, da postajajo gostje vse zahtevnejši in pomenijo hotelske postelje zgolj »infrastrukturo«. Gostom seveda ponujajo prelepo naravo, neizmerne možnosti pohodništva, obisk edinstvenega alpskega vrta, od koder je nepozaben razgled v dolino in daleč na okoli … Na steni hotela imajo plezalno steno, najbolj adrenalina željni se lahko spustijo po jeklenici (zip line) nad strme pečine ali pa z gorskimi kolesi po avanturističnih poteh. Organizirajo jim številne izlete po Zgornji Savinjski dolini, med drugim tudi rafting po Savinji.

Polno prireditev Pa ne le to. Na gori pripravljajo tudi številne prireditve. Prejšnji vikend so imeli družinski dan, pripravljajo pa tudi lovskega, gasilskega, gobarskega. Ta je bil že načrtovan, a so ga odpovedali zaradi suše, saj ni bilo gob in so ga prestavili na sredino sep-

ob morju,« dodaja Kovač. Število gostov se je nekoliko povečalo, opažajo pa precejšen padec zunajpenzionske porabe, to pa je pravzaprav tisto, nad čimer letos najbolj tarnajo tudi drugi gostinski in turistični delavci. Kriza se očitno pozna v denarnicah turistov.

nice priskrbeli tudi po 20 odstotkov ceneje. Ponujajo tudi penzionske pakete v tako imenovani »first minute« ponudbi. Nekaj rezervacij že imajo, kar je velik napredek v primerjavi s prejšnjimi sezonami. Sodelovanje so vzpostavili z nekaterimi novimi agencijami, ki bodo tržile njihove zmogljivosti, povezali pa so se predvsem z belgijskimi, nizozemskimi in nemškimi agencijami, od koder so imeli v poletni sezoni veliko obiskovalcev. Z njimi se dogovarjajo tudi za pakete za naslednje poletje.

Apartmaji že do te zimske sezone?

Direktor Golt Ernest Kovač: »Dokapitalizacija bi nam omogočila normalno poslovanje in s tem uspešen nadaljnji razvoj.«

tembra. Posebej vesel in zabaven bo zaključek poletne sezone, ki ga bodo v veliki meri namenili otrokom, ki se jim začne novo šolsko leto. Skupaj s Festivalom Velenje bodo na goro »pripeljali« Piko Nogavičko.

Kdo so letošnji obiskovalci? Direktor Ernest Kovač ugotavlja, da so poleti pri njih prevladovali tujci, veliko je bilo tistih, ki so tudi sicer obiskali Zgornjo Savinjsko dolino. Med njimi je bilo največ Nizozemcev, Belgijcev in Nemcev. Slovenskih gostov je bilo precej manj. »Očitno ti poletja raje preživljajo

STRO��E��ALE�� ORO�� Opis�del�in�nalo�: ź samostojna�montaža�in�demontaža�orodij�za� brizganje�plastike Pričakujemo:

ź IV.�ali�V.�stopnjo�izobrazbe�strojne�ali�elektro�

smeri,

ź izkušnje�na�podobni��delovni��mesti�, ź opravljen�izpit�za�vili�arja ź opravljen�izpit�za�upravljalca�mostnega�dvigala.

Nudimo: ź dolgoro�no�zaposlitev�in�stimulativno� nagrajevanje, ź možnost�dodatnega�izobraževanja�in� napredovanja, ź urejene�delovne�razmere. Svoje�prijave�pošljite�na�naslov�� KOVINOPLAS�IKA��N�A�d.o.o.� Lesarska��esta��0��Nazarje ali�na�elektronski�naslov� zaposlitev@kovinoplastika-benda.si �a�vse�dodatne�informacije�nas�pokli�ite�na� telefonsko�številko�0��0��20.

Predprodaja smučarskih vozovnic se začenja Vodstva takšnih centrov kot je Golte, so z mislimi vedno nekaj mesecev naprej, v tem času torej že pri zimski sezoni. Čisto prvi del predprodaje smučarskih vozovnic (sezonskih za med tednom) so že opravili in bili zelo zadovoljni, saj so zabeležili desetodstotno rast v primerjavi z lani. Redno predprodajo pa bodo začeli sredi prihodnjega meseca. Tisti, ki bodo dovolj pohiteli, si bodo lahko vozov-

Še posebej so v teh težkih gospodarskih časih zahtevne investicije, brez njih pa si na Golteh nadaljnjega razvoja ne znajo predstavljati. Predvsem bi radi, da bi bilo čim prej zgrajenih 40 apartmajev. Po besedah direktorja Kovača so se odločili, da se bodo s to investicijo (apartmaji so na pol dograjeni) razbremenili, zato so našli partnerja, ki bo apartmaje dogradil in jih bodo potem prodali. Tako bodo sanirali poslovanje družbe in dogradili apartmaje, ki jih sami ne bi mogli. Seveda si ob tem najbolj želijo, da bi jih tisti, ki jih bodo kupili, tudi zapolnili tako v zimskem kot letnem času. So pa apartmaji na višini 1.400 metrov po Kovačevih besedah resnično nekaj posebnega, zato je prepričan, da jih ne bo težko prodati.«

Priprave na zimsko sezono že stekle Za letos žal ne napovedujejo kakšnih vlaganj v žičniško infrastruk-

NASTAVLJALE�� STROJA��A��R��ANJE� �LAST��E�� Izbrani�kandidat�bo�na�delovnem�mestu� odgovoren�za�delo�na�stroju�za�brizganje�plastike: ź nastavitve�stroja, ź montaža�in�demontaža�orodij�za�predelavo�plastike, ź priprava�materialov, ź zagotavljanje�nemotenega�poteka�delovnega� procesa, ź izvajanje�kontrolni��postopkov. Pričakujemo: ź IV.�ali�V.�stopnjo�izobrazbe�strojne�ali�elektro�smeri, ź izkušnje�na�podobni��delovni��mesti�, ź natančnost,�komunikativnost�ter�ročne�spretnosti, ź osnovno�računalniško�znanje.

turo. »A gremo vseeno naprej, tudi v teh težkih časih so potrebna nenehna vlaganja v razvoj in promocijo. Letos bomo sicer poskrbeli, da bo vse, kar imamo, dobro pripravljeno za nemoteno obratovanje. Se pa že oziramo v prihodnost. Končujemo projekte nove šestsedežnice Kladje. Upamo, da bomo vso zahtevno dokumentacijo zbrali v najkrajšem možnem času, da bomo pridobili nepovratna sredstva (trenutno vidimo priložnost) in žičnico prihodnje leto tudi začeli graditi. To bi bila ogromna pridobitev, gre za dva kilometra dolgo sedežnico, ki bo naša smučišča povezala z ljubensko stranjo. Prepričan sem, da bi to zelo dobro vplivalo na poslovanje naše družbe,« dodaja Kovač.

5 Cesta ogromna pridobitev Cesta, o kateri so dolgo le sanjali, zdaj pa jo je Občina Mozirje zgradila, je za Golte ogromna pridobitev, saj jih je resnično povezala s svetom, predvsem pa pripeljala življenje na planino. Res so sicer zaradi nje nekoliko izgubili pri prevozih z nihalko, a obisk se jim je vseeno povečal. Še posebej je veliko pridobila Mozirska koča, lastniki zemljišč in počitniških zmogljivosti na Golteh. Mnogi se pač na planino raje kot z nihalko pripeljejo z avtom.

Načrtujejo dokapitalizacijo Vodstvo Golt predlaga delničarjem, da podjetje dokapitalizirajo. Velika vlaganja, ki so jih imeli v zadnjih letih, seveda vplivajo na njihovo poslovanje, obveznosti do bank so velike. Dokapitalizacije si želijo čim hitreje, saj ocenjujejo, da bi jim to omogočilo normalno poslovanje in normalen nadaljnji razvoj.

TEHNOLO�� Opis�del�in�nalo�: ź izdelava�tehnoloških�postopkov�in�proizvodne� dokumentacije ź uvajanje�tehnoloških�postopkov�v�proizvodni�proces ź uvajanje�novih�izdelkov�ali�njihovih�sprememb�v� proizvodni�proces ź preizkus�in�uvajanje�novih�orodij,�priprav�in� naprav�za�proizvodnjo ź podaja�in�zbira�predloge�za�racionalizacijo� proizvodnih�procesov ź optimiziranje�tehnoloških�postopkov�z� optimizacijo�delovnih�mest ź odprava�konstrukcijskih�in�tehnoloških�problemov� in�napak�v�proizvodnji ź odgovornost�za�izvedbo�poskusne�proizvodnje�in� evidentiranje ź priprava�in�nadzor�nad�izdelavo�zahtevnejših� izdelkov�in�naprav,.. ź konstruiranje�naprav,�orodij�in�priprav�za� kakovostno�izvajanje�proizvodnih�procesov. Izobrazba��znan�a: ź ��.�ali��.�stopnjo�izobrazbe�strojne�smeri ź vsaj�pet�let�delovnih�izkušenj�na�podobnih� delovnih�mestih ź obvladanje�ra�unalniških�orodij ź izkušnje�s�podro�ja�tehnologij�vitke�proizvodnje� (kanban,�S��,�� ź poznavanje�procesa�razvoja�in�osvajanja�novih� izdelkov ź poznavanje�tehnologij�in�materialov�v�orodjarstvu ź znanje��S��ffice��dobro ź poznavanje�zakonitosti�merilne�tehnike�in� postopkov�merjenja ź smisel�za�timsko�delo�in�prilagodljivost� dinami�nemu�delovnemu�okolju ź inovativnost,�samoiniciativnost,�samostojnost,� komunikativnost ź organizacijske�in�koordinacijske�sposobnosti ź aktivno�znanje�angleškega�jezika.

ź dolgoročno�zaposlitev�in�stimulativno�nagrajevanje, ź možnost�dodatnega�izobraževanja�in�napredovanja, ź urejene�delovne�razmere.

Nudimo:

Nudimo: ź dolgoro�no�zaposlitev�in�stimulativno� nagrajevanje ź možnost�dodatnega�izobraževanja�in� napredovanja ź urejene�delovne�razmere.

Svoje�prijave�pošljite�na�naslov�� KOVINOPLAS�IKA��N�A�d.o.o.� Lesarska��esta��0��Nazarje ali�na�elektronski�naslov� zaposlitev@kovinoplastika-benda.si �a�vse�dodatne�informacije�nas�pokličite�na� telefonsko�številko�0��0��20.

Svoje�prijave�pošljite�na�naslov�� KOVINOPLAS�IKA��N�A�d.o.o.� Lesarska��esta��0��Nazar�e ali�na�elektronski�naslov� zaposlitev@kovinoplastika-benda.si �a�vse�dodatne�informacije�nas�pokli�ite�na� telefonsko�številko�0��0��20.

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN PO TUJEM

OD SREDE DO TORKA Sreda, 21. avgusta Po vnetju medijskega ognja je odstopno izjavo podal državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič. Ob tem je dejal, da ni politični kader. »Gre za mojo osebno odločitev«, je še zatrdil. In že so mediji dobili novo kost za glodanje: odkrili so, da je bil za vodjo športnih programov pri Javnem zavodu šport Ljubljana imenovan sin predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše Samo Masleša. Optimistično smo poslušali, da se je julija opazno zmanjšal primanjkljaj državnega proračuna - junija ga je bilo za 135 milijonov evrov, julija pa za 59 milijonov evrov. Ameriškega vojaka Bradleyja Manninga je vojaško sodišče zaradi razkritja zaupnih ameriških vojaških in diplomatskih dokumentov obsodilo na 35 let zapora.

Slišali smo, da lastnika trgovske verige Mirka Tuša preiskujejo zaradi domnevno sporne podelitve radijskih frekvenc mobilnemu operaterju Tušmobil. Blizu izraelske meje z Libanonom je bilo slišati eksplozije, libanonske varnostne sile pa so sporočile, da so skrajneži izstrelili štiri rakete na Izrael.

Petek, 23. avgusta Na celjskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje nekdanjemu ekonomu Nadškofije Maribor Mirku Krašovcu, ki se je na očitke napeljevanja h kaznivemu dejanju v zadevi Betnava izrekel za nedolžnega.

Severni veter Kaja Avberšek

Se bodo ZDA odločile za posredovanje v Siriji?

tisoče ljudi v počastitev 50. obletnice pohoda na Washington, v okviru katerega je imel 28. avgusta 1963 Martin Luther King ml. zgodovinski govor »Imam sanje!«. New York se je medtem odločil za tožbo Donalda Trumpa, ki ga obtožujejo, da je vodil lažno univerzo z njegovim imenom Trump University. Ta je študentom obljubljala denar, a jim je le izpraznila žepe.

Nedelja, 25. avgusta Opomnili so nas, da bo dan za tem 100. rojstni dan praznoval pisatelj Boris Pahor.

Pravi, da je nedolžen.

Zaradi razkritja zaupnih ameriških vojaških in diplomatskih dokumentov mora Manning v zapor za 35 let.

Sirska vojska je zanikala obtožbe upornikov, da je v napadu na obrobju Damaska uporabila kemično orožje, kjer naj bi po navedbah opozicije umrlo 1300 ljudi. Egiptovsko sodišče je za nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka odredilo izpustitev na prostost.

Četrtek, 22. avgusta Očitno je bilo, da večina še uživa počitnice, saj so novinarji znova pisali o nekdanjem državnem sekretarju v kabinetu premierke, ki se je tega dne na lastno pobudo sešel s predsednikom protikorupcijske komisije Goranom Klemenčičem. Da se vlada zadnji čas ukvarja predvsem s kadrovskimi zadevami, je opozoril tudi predsednik SLS Franc Bogovič. A razmišljali so tudi o čem drugem. Alenka Bratušek je namreč dejala, da bo vlada nov sveženj ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavila do 25. septembra.

Preiskujejo tudi Mirka Tuša.

Sojenje je potekalo tudi zaradi nedovoljenega prejemanja daril pri posredovanju tujih delavcev za Teš 6. A Hilde Tovšak na sodišču ni bilo, saj se je počutila preslabotno. Alenka Bratušek, avstrijski kancler Werner Faymann in njun hrvaški kolega Zoran Milanović so se v Gradcu zavzeli za skupen boj proti brezposelnosti, gospodarsko rast in demokratično Evropo. Rusija je pozvala Sirijo, naj inšpektorjem Združenih narodov dovoli preiskavo obtožb, da je vojska v sredo v napadu v Damasku uporabila kemično orožje. V indijskem Mumbaju je pet neznancev skupinsko posililo 23-letno fotoreporterko, ki je fotografirala neko zapuščeno tovarno. Kmalu zatem so storilce prijeli. V San Franciscu so razglasili izredne razmere, saj je gozdni požar po tednu dni zajel tudi narodni park Yosemite. S povsem drugačnimi težavami narave so se spopadali v Sudanu – okoli 300 tisoč ljudi so prizadele narasle vode.

Sobota, 24. avgusta Premierka Bratuškova je obiskala Gornjo Radgono in prisostvovala odprtju mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. Kmetom je dejala, da se zaveda, da je vsak njihov odziv na vladne predloge signal, da morajo zadeve znova proučiti. Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je potrdil, da ZDA premikajo del svojih oboroženih sil za morebitni poseg v Siriji, če bi se zanj odločil predsednik Barack Obama. Grožnji, da bodo ZDA posredovale v Siriji, se je hitro pridružila tudi Velika Britanija, ki tako kot svetovna velesila verjame, da za napadom s kemičnim orožjem dejansko stoji sirska oblast. V ZDA so medtem praznovali. V Washingtonu se je zbralo na deset-

29. avgusta 2013

Boris Pahor 100-letnik

Doma se je zdelo, da smo se vrnili v zgodovino. Izjemno deževen dan je zaznamoval dogodek v Rovtah ob 20. obletnici postavitve farne plošče in 70. obletnici domobranstva. Prvi mož SDS Janez Janša je tam dejal, da si »vsi, ki so se uprli komunizmu, fašizmu in nacizmu, zaslužijo dostojen grob«. Nekateri se s tem niso strinjali in so novinarjem zatrjevali, da je dogajanje v Rovtah sramota za državo. Češke oblasti so v osmih mestih po državi pridržale skupno okoli 100 skrajnih desničarskih aktivistov, ki so protestirali proti Romom. Romi so imeli drugačne skrbi. Več tisoč se jih je udeležilo pogrebnega sprevoda za svojim kraljem Florinom Ćoabo, ki je umrl prejšnji teden za posledicami infarkta med dopustovanjem v Turčiji. Srbija je formalizirala dogovor koalicijskih strank o rekonstrukciji vlade premierja Ivice Dačića. Sirija je opozorila ZDA, naj ne posega z vojsko v državo, saj bi to sprožilo silovit val nasilja na Bližnjem vzhodu.

Ponedeljek, 26. avgusta Ministri so v družbi premierke Alenke Bratušek na gradu Strmol za zaprtimi vrati pripravljali spremembe proračuna za prihodnje leto in potrebne ukrepe. Kulturno ministrstvo je predlagalo povišanje RTV-prispevka za 20 centov, s sedanjih 12,75 evra na 12,95 evra. A bolj kot vse to so ljudje opazili imenovanje novega prvega moža Luke Koper. Mesto je s 5 glasovi za in 4 proti zasedel Gašpar Ga-

Novi prvi mož Luke Koper

špar Mišič. Novomeški kriminalisti so zaradi zlorabe položaja in uradnih pravic (šlo naj bi za trgovanje z glasovi) ovadili odgovorno osebo – neuradno župana Novega mesta Alojzija Muhiča. Evropska komisija je Hrvaški poslala opozorilo, ker naša južna soseda EU ni podala odgovora glede zakona o pripornem nalogu. Hrvatom grozi 250 milijonov evrov kazni. Da bodo denar od Evrope prejeli, pa še vedno računajo Grki. Njihov finančni minister je presodil, da država potrebuje še 10 milijard evrov, in izrazil pričakovanje, da bodo Atene denar od evrskih držav dobile kot navadno posojilo in ne kot nov program stabilizacije. Inšpektorji ZN, ki bi morali na obrobju Damaska preiskati navedbe o domnevnem napadu s kemičnim orožjem, so bili tarča ostrostrelcev. Zaradi napada so poskus preiskave prekinili.

Torek, 27. avgusta Po vladnem 11-urnem razmišljanju o spremembah proračuna za prihodnje leto, so se domači novinarji ukvarjali predvsem z vprašanjem, kje bomo rezali. Uradne informacije iz vladnih krogov ni bilo, so pa predstavniki sedme sile uspeli izbrskati vest, da naj bi bili najbolj na udaru upokojenci in prejemniki socialnih transferjev.

Uradnih informacij o prihajajočem proračunu iz vladnih krogov ni bilo.

Na sejmu v Gornji Radgoni je več kot tisoč vinogradnikov iz Dolenjske miroljubno protestiralo zaradi napovedanih višjih davkov na grozdje in vino. Ko smo že mislili, da bo država prodala Telekom, je minister za izobraževanje Jernej Pikalo dejal, da je prodaja celotne družbe za Slovenijo škodljiva. Ameriški predsednik Obama pa se je odločal, ali bo bolj koristna ali škodljiva njegova odločitev za napad na Sirijo. Obrambni minister ZDA Chuck Hagel je povedal, da je za napad vse pripravljeno, pri čemer ZDA ob strani stoji tudi Velika Britanija.

Bil je vroč poletni dan in z velenjskega vrta sem obrala zajeten kup paradižnikov. Takih, vesta, srečnih, rdečih in mesnatih, katerih liste zaduhaš že od daleč. Kako šele zadiši, ko v takšenle plod zarežeš z ostrim nožem, ah, rdeča sočna nebesa! Nobenih ribjih genov za potovalno vzdržljivost, malo čebulice, soli, limonovega soka in bučnega olja, avgustovska solata brez primere! Sadna, če smo natančni, paradižnik menda ni zelenjava. Saj vsi vemo, da so paradižnik Majem in Inkom izmaknili konkvistadorji. Nekje sem slišala, da jih starodavni Ameriški indijanci sploh niso konzumirali, ker naj sploh ne bi bili užitni. Res je, da spadajo v skupino razhudnikov, torej se v človeškem prebavnem traktu razhudijo? Izgleda, da smo v človeškem razvoju požrli že toliko svinjarije, da smo postali imuni na razhudne elemente in ne le to – navadili smo se uživati v njih. Paradižnik je obran, popoldan se nagne v večer, ta pa v noč in čas je, da se po službeni dolžnosti odpravim na Pučnikovo letališče po Ingo in Martina, predstavnika mlajše generacije norveških stripovskih avtorjev. Inga leti iz Osla, Martin iz Berlina, na skupno letalo presedlata v Bruslju in pristaneta v Ljubljani. Peljem ju v hotel, simpatična sta, Martin nenehno kaj sprašuje (kar je za skandinavskega duha precej nenavadno), Inga z zadnjega sedeža odgovarja le, če se jo kaj vpraša. Ko ju odložim, močno zapiha. Pogledam v nebo in zvezde so prekrite s plastjo oblakov. Ja, saj. Le čemu se čudim, severni veter sem vendar sama pripeljala! Naslednji dan je vremensko bolj škotskega kot norveškega značaja, vlažen, siv in hladen. S stanovsko kolegico postavljava pregledno razstavo norveškega stripa, Inga in Martin se oglasita na kavi in skupaj gremo na pico. Inga je presenečena, da brez težav dobi brezglutensko. Zvečer odpremo razstavo, naslednji dan organiziramo pogovor z avtorjema in stripovski jam-session, kdor želi, se priključi v risanju apokaliptične zgodbe v treh kadrih, na treh mizah. Kot se za dobre gostitelje spodobi, severna gosta povabimo na izlet in ogled slovenskih biserov. Beli panda na štirih kolesih je poln, najprej se odpeljemo do Predjamskega gradu. Res je impozanten! Mogoče sem bila tam na kakšni osnovnošolski ekskurziji, pa nikdar več. Mogoče sem takrat že vedela, da je Erazem Predjamski svoje predjamsko življenje neslavno končal umorjen na stranišču, no, vsekakor sem na žmohtno podrobnost pozabila in sem se je, kot turistični avtoprevoznik, razveselila. Namesto hiperturistične Postojnske jame izberemo nam vsem ljubše Škocjanske (kljub dejstvu, da je pred kratkim človeška ribica prvič v zgodovini sama od sebe pričela izlagati perlasta jajčeca). Pred jamarstvom zavijemo še v slikoviti Štanjel na kavo in nekje v bližini Kosovelovega Tomaja na par koncev pršuta. V Škocjanskih jamah sem bila morda že petič, pa me vedno znova vzradostijo, sploh še, ker mi moja press kartica omogoča brezplačne vstope. Kozarec domačega terana na izhodu stane presenetljivo malo kovancev in čaka nas še češnja na torti: slavno slovensko mini morje! Za ribjo večerjo izberemo Piran. Parkiram pri trdnjavi, kot ponavadi. Kljub temu da mi nihče ne verjame, da bom tam našla prostor in celo zastonj. Vsi ljudje mislijo, da tam ne bo prostora. Zato ne poskusijo, zato je tam vedno prostor! Zdrava kmečka logika, kaj? Pri Ivu dobro jemo in dobro pijemo, refošk lepo teče. Norvežana se kar ne moreta načuditi, Inga pravi: “Ko sem odhajala iz hotela, se mi niti sanjalo ni, da bom deležna all-inclusive deluxe izleta.” Govorimo o gostoljubnosti in narodnih stereotipih. Norvežani, recimo, imajo zelo veliko denarja. Ampak nihče niti ne pomisli, da bi pijačo plačal komu drugemu kot sebi. Saj, zato so pa uspešni, ne? Individualistične družbe v temle naravnemu družbenemu človeškemu bitju neprijaznem sistemu očitno bolje “pridejo skozi”. Manj kapitalističnih dobrin, večja gostoljubnost. Manj imajo, več ti dajo. Globlje ko bredeš po Balkanu, večja srca se ti odpirajo. Res, skandinavski temperament je zame eksotičen in tuj. V Skandinaviji bi slej ko prej umrla od izsušenosti srca. Čeprav imam Ingo in Martina na svoj način rada. Seveda tudi sama niti ne pomislita, da bi vprašala, kdo plača bencin za njima posvečen ekskluzivni izlet. Kolega vsakemu podari škatlo divke in škatlo proje za fino belo kavo. Spijemo ne ravno posrečeno industrijsko travarico. Pod klifom s piransko cerkvijo na vrhu se v gatah vržemo v morje med plankton. Ja, Slovenija je res fajn, severni veter pa brez najmanjšega pomisleka zamenjam za balkanskega! n

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 7

REPORTAŽA

29. avgusta 2013

Številne pripombe na neprenosljiv starševski dopust 30 dni neprenosljivih in ga morata koristiti tako oče kot mati, kar pomeni, če ga oče ne bo izkoristil, ga mati ne bo mogla izkoristiti in bo družina ob 30 dni starševskega dopusta,« pojasnjuje Darinka Špacapan in dodaja, »spremembe pa predvidevajo tudi dodatne dneve starševskega dopusta. Če bo oče izkoristil več kot 60 dni starševskega dopusta, bo država družino nagradila še z dodatnimi 10 dnevi, oziroma če bo izkoristil 90 dni, bo družina pridobila še 15 dni »nagradnega« dopusta.«

Na novelo zakona o starševskem varstvu blizu 50 pripomb – Če bodo spremembe sprejete, bodo novosti začele veljati 1. januarja prihodnje leto Tatjana Podgoršek

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je na začetku prejšnjega meseca predstavila predlog sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Ob tem je poudarila, da na ministrstvu za delo želijo s spodbujanjem očetov k večji uporabi starševskega dopusta bolj enakopravno urediti možnosti moških in žensk na trgu dela, tako da bi ženske po rojstvu otroka na njem lahko ostale bolj dejavne. Njegov namen je tudi spodbujanje bolj enakovredne porazdelitve obveznosti varstva in nege otrok med ženskami in moškimi. V javni razpravi, ki se je končala v minulih dneh, je prispelo na predlog blizu 50 pripomb.

Ukinitev neplačanega očetovskega dopusta

Darinka Špacapan s Centra za socialno delo je povedala, da predlog sprememb promovira predvsem večjo vlogo očeta pri skrbi za otroka v njegovem najzgodnejšem obdobju. Predlog ukinja 75 dni neplačanega očetovskega dopusta, ohranja 15 dni plačanega očetovskega dopusta in 260 dni

Nova poimenovanja Predlog novele med drugim prinaša nekatera nova poimenovanja, in sicer se porodniški dopust po novem imenuje materinski dopust, dopust za nego in varstvo otroka je po novem starševski dopust, očetovski dopust pa se tudi po noveli imenuje očetovski dopust.

dopusta za nego in varstvo otroka, ki ga novela imenuje starševski dopust. V predlogu so na novo določene izjeme glede upravičencev do očetovskega dopusta. V izjemnih primerih ga namreč lahko koristi oseba, ki ni oče otroku – materin zakonec, njen zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Seveda

Dopust za nego in varstvo in nego otroka je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki lani koristilo 711 upravičencev, od tega 43 očetov in 668 mamic. omenjeni le, če očetovskega dopusta ne bo koristil biološki oče otroka. Očetovski dopust morajo upravičenci izkoristiti do šestega meseca otrokove starosti, kar je tako kot doslej. Ker pa se je v praksi velikokrat pokazalo, da obstajajo tudi primeri, da oče očetovskega dopusta ne more izkoristiti v tem času zaradi različnih okoliščin (posvojitev otroka, daljša neprekinjena službena odsotnost, zdravstveno stanje otroka v primeru, če ta ne zapusti bolnišnice več kot 6 mesecev, ali naknadno ugotavljanje očetovstva), pa lahko očetje izkoristijo očetovski dopust do 12 mesecev otrokove starosti.

Od zdaj tudi delno koriščenje dopusta

Novost v predlogu je tudi, da lahko oče očetovski dopust izkoristi v obliki polne

Darinka Špacapan: »Moja osebna ocena je, da je naš veljavni zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v primerjavi z ostalimi državami EU zelo dobro urejen.«

ali delne odsotnosti z dela in ne več - tako kot doslej - le v obliki polne odsotnosti. Ta novost naj bi bila težnja po lažjem usklajevanju poklicnega in družinskega življenja.

Nagrada za koriščenje dopusta

Največ nasprotovanja pri spremembah dopusta za nego in varstvo otroka je v javnosti deležen predlog neprenosljivega meseca starševskega dopusta za očete. V predlogu zakona je predvideno, da bi bil materinski dopust dolg 105 dni in bi pripadal samo materam. Preostalih 260 dni starševskega dopusta pa predlog razdeli 130 dni na mater in prav toliko dni na očeta. »Oče in mati lahko 100 dni tega dopusta prenašata eden na drugega, medtem ko je

Lani je koristilo očetovski dopust v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 506 upravičencev, od tega 439 s pravico do nadomestila, 66 pa neplačani očetovski dopust, kar pomeni, da jim je plačala prispevke država.

Možnost krajšega delovnega časa do prvega razreda

Predlog zakona tudi podaljšuje pravico do krajšega delovnega časa do konca prvega razreda osnovne šole, pri čemer bosta morala to pravico vsaj eno leto izkoristiti oba starša. Starši enega otroka so namreč doslej lahko izkoristili krajši delovni čas do tretjega leta otrokove starosti, pri dveh otrocih pa do šestega leta najmlajšega otroka. Novela zakona predvideva tudi dvig dodatka za enostarševske družine z 10 na 30 odstotkov. Spremenjen naj bi bil še dodatek za nevključenost v vrtec, ki naj bi ga po novem podeljevali samo do otrokovega tretjega leta starosti. S tem želijo spodbuditi vključenost otrok drugega starostnega obdobja v vrtec. n

Očetovski dopust Dalibor Nikić: »Enomesečni očetovski dopust se mi zdi dobra ideja. Potrebno je razbremeniti mamice, pa tudi očetje bi se več naučili. Všeč bi mi bilo, da bi se lahko več ukvarjal z otrokom, kot pa da sem cel dan v službi.« Nina Špička: »To ima dobre in slabe strani. Negativno se mi zdi za to, ker je mati prej deset, enajst mesecev z otrokom, potem pa je kar naenkrat oče en mesec doma. Dobro pa je, da tudi oče vidi, kako je biti doma z otrokom. Da ni tako enostavno, kot se zdi.« Peter Landeker: »Zdi se mi zelo dober predlog, toda menim, da ni dovolj učinkovit. Če bi imel to možnost, bi rade volje skrbel ne le mesec, temveč celo leto za otroka, ampak le, če bi me država podpirala oziroma dala tisti osnovni del. Drugače si ne bi mogel privoščiti mesec dni dopusta, vseeno je treba služiti.«

LES – energijsko učinkovit, kakovosten in obstojen z odličnimi lastnostmi za gradnjo! VOPI projekti, d. o. o., iz Šmartnega ob Paki, podjetje Dejana Vodovnika je ambiciozno podjetje, ki se ukvarja z več različnimi dejavnostmi, vsem pa je skupen les V nedeljo,1. septembra, od 11. do 15. ure ste vabljeni na kmetijo Pečečnik v Šentilju, kamor vabijo na ogled enega najsodobnejših hlevov, obenem pa preživite prijetno nedeljsko popoldne. Hlev je zgrajen po najnovejših standardih za dobro počutje živali, saj se v njem lahko prosto odločajo, kdaj bodo jedle,

pile, kdaj bodo voljne za molžo. Seznanili vas bodo z vsemi potrebnimi informacijami, od pridobivanja projektne dokumentacije, nepovratnih sredstev do izgradnje objekta. Največja prednost podjetja VOPI projekt iz Šmartnega ob Paki so gotovo dolgoletne izkušnje iz raznih področij gradnje, posebej ve-

Tel. 051 690 011, www.vopi-projekti.com

lja to za leseno gradnjo. S stranko takoj navežejo pristen osebni stik, ki ga skrbno negujejo od začetka do konca gradnje. Pri svojem delu strankam omogočajo celotno paleto storitev na enem mestu, kar strankam seveda prihrani veliko dragocenega časa in denarja. Partnerji, s katerimi sodelujejo pri gradnji, so vsi preizkušeni, preverjena je tudi njihova kakovost.

Vse zahtevnejše projekte v celoti izrišejo kot 3D načrte in sproti usklajujejo vsak detajl z vsemi ostalimi izvajalci, da dela tečejo nemoteno po projektu. Glede na željo stranke in seveda glede na odločitev, ali gre za stanovanjsko hišo ali hlev, stranki svetujejo pri izbiri arhitekta, saj dobro sodelujejo z raznimi projektivnimi biroji.

Za kmete zelo pomemben podatek: če imajo svojo hlodovino, nudijo možnost odkupa in tako olajšajo financiranje projekta.

Kmetija Pečečnik v Lazah pri Velenju Primer odličnega sodelovanja med investitorji, proizvajalci in izvajalci pri izgradnji hleva po zadnjih smernicah DAN ODPRTIH VRAT Nedelja, 1. 9. 2013 med 11. in 15. uro. VABLJENI!

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 8

IZOBRAŽEVANJE

Pouk v boljših in sodobnejših pogojih Vzgojno-izobraževalne ustanove v mestni občini Velenje pripravljene na novo šolsko leto – Nadaljujejo celovito obnovo objektov Tatjana Podgoršek

Velenje, 23. avgusta – V ponedeljek, 2. septembra, bodo po dveh počitniških mesecih znova odprle vrata vzgojno-izobraževalne ustanove. Vodstvo Mestne občine Velenje (MOV) je pred začetkom novega šolskega leta pripravilo novinarsko konferenco.

Vrtcem, šolam zagotavljajo denar za nemoteno poslovanje

»Letos smo nenačrtovano pomagali pri odpravljanju pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil pristojni inšpektor na podružnični osnovni šoli v Cirkovcah. Podružnico smo nameravali začasno zapreti, a so se organizirali krajani, starši učencev ter vodstvo matične šole Livada, zato smo se lotili aktivnosti. Prepričan sem, da se bodo spreminjali normativi, vendar občina ne bo tista, ki bo zapirala podružnice, ki jih ne bodo izpolnjevale. Če bodo pristojni v državi zahtevali dosledno spoštovanje normativov, jih bomo dosledno spoštovali tudi mi. Za zdaj pa ne vodimo nikakršne pobude za zaprtje podružnic z manjšim številom učencev.

Šola Gorica Bojan Kontič in Dragan Martinšek sta med drugim dejala, da z vlaganji in rednim vzdrževanjem objektov omogočajo visoko raven storitev v vrtcih, šolah in drugih izobraževanih ustanovah.

Na njej je Bojan Kontič, župan omenjene lokalne skupnosti, zagotovil, da se v tukajšnjem okolju zavedajo pomena vzgoje in izobraževanja, kar dokazujejo z vlaganji v obnovo objektov, učilnic in posodobitev pouka. Tudi v novem šolskem letu so poskrbeli, da bodo aktivnosti v predšolski vzgoji ter pouk v izobraževalnih dejavnostih potekali v boljših in sodobnejših pogojih.

Vlaganj za blizu 800 tisoč evrov Vodja urada za družbene dejavnosti MOV Drago Martinšek je povedal, da so največja vlaganja že drugo leto zapored opravili na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda, sicer pa so na vseh matičnih in podružničnih šolah izvedli večja ali manjša vzdrževalna dela. Za nekatera so poskrbele tudi šole z lastnim denarjem, pridobljenim na trgu, ali s presežkom lanskega leta. V predšolski vzgoji

Liljana Lihteneker

Tatjana Zafošnik Kanduti

Irena Poljanšek Sivka

Za investicijska vzdrževalna dela je MOV namenila blizu 800 tisoč evrov proračunskega denarja, največ (430 tisoč) osnovnim šolam, približno 320 tisoč evrov pa Vrtcu Velenje so energetsko sanirali enoto Tinkara Vrtca Velenje, obnove je bila deležna tudi enota Lučka. Nekaj denarja je lokalna skupnost namenila še velenjski glasbeni šoli, Šolskemu centru Velenje ter Ljudski univerzi Velenje. »Objekti naših šol so stari 30, 40, 50 let in nujno potrebni vlaganj ter rednega vzdrževanja. Pred dvema letoma smo se lotili celovite obnove. Načrtujemo, da bodo v naslednjih 5, 6 letih osnovne šole v MOV tako obnovljene, da bo za nekaj časa mir.« Za investicijska vzdrževalna dela so namenili blizu 800 tisoč evrov proračunskega denarja, največ (430 tisoč) osnovnim šolam, približno 320 tisoč evrov pa Vrtcu Velenje.

Ravnatelji zagotavljajo: dobro pripravljeni V MOV deluje 6 matičnih in prav toliko podružničnih osnovnih šol. Po podatkih iz minulega petka bo 2. septembra na klopi učilnic sedlo 2.638 učencev, od tega 293 prvošolcev. In kako so pripravljeni na novo šolsko leto po posameznih osnovnih šolah? Dobro, so zagotavljali ravnatelji šol.

Šola Antona Aškerca Šola bo tudi v šolskem letu 2013/2014 šola z največ učenci v lokalni skupnosti. Pouk bo na njej obiskovalo 494 otrok, od tega 67 na podružnici Pesje. Prvošolcev bo 56 (od tega 15 na podružnici).

Zdenko Gorišek

Ivan Planinc

Sebastjan Kukovec

večji kakovosti dela. Med prednostne vsebinske naloge so v šolskem letu 2013/2014 uvrstili posodobitev učnih načrtov v 3., 6. in 9. razredu, pripravo muzikala Pepelka, eko tedna, sodelovanje v projektih Euronet 50/50, Toplina domače volne in v pilotskem projektu Xooltime, zdrav športni duh v prvi triadi. Pouk bo na šoli obiskovalo 469 učencev, od tega na matični šoli v Velenju 403 učenci, na podružnici v Vinski Gori pa 66. Novincev so vpisali na matični šoli 44, na podružnici pa 15.

vejo in garderobe, obnovili električno napeljavo, podrli nevarne kabinete v tretji avli, zgradili dva nova kabineta, za učence so uredili e-kotiček s klepetalnico, zamenjali nekaj pohištva, pobelili učilnice, na podružnici so zamenjali vhodna vrata in pobelili prostore šole … V novem šolskem letu so predvideli tudi kar nekaj vsebinskih novosti. Med drugim sodelovanje v mednarodnih projektih Comenius ter s šolo iz Valjeva, interne projekte za nadarjene učence. Nadaljevali bodo izobraževanje za pedagoške delavce na temo razredništvo ter uvedli aplikacijo e-Asistent. »Ena temeljnih nalog naših učiteljev bo tudi spodbujanje sodelovanja med šolo in domom,« je še dejala Liljana Lihteneker.

Cirkovcah bo v novem šolskem letu dvojna kombinacija – drugi in tretji razred. »Prav s to podružnico je bilo med počitnicami povezanih zelo veliko aktivnosti. Zaradi odločbe inšpektorja smo jo nameravali začasno zapreti, a so se organizirali v krajevni skupnosti in starši učencev, pomagala je MOV in odpravili so pomanjkljivosti, tako da bo pouk v podružnici stekel. Škoda, da brez kakšnega prvošolca,« je poudarila ravnateljica Tatjana Zafošnik Kanduti. Tudi v Velenju so med počitnicami postorili kar nekaj stvari: delno so obnovili sanitarije, garderobe športne vzgoje, zamenjali razsvetljavo v učilnicah in kabinetih za tehnični ter likovni pouk, zamenjali nekaj šolskega pohištva, delno so obnovili in prepleskali stene v učilnicah … Na podružnici v Škalah so med poletnimi počitnicami zamenjali talne obloge v dveh učilnicah ter prepleskali nekaj prostorov. Projekte, ki so se v minulem šolskem letu pokazali za dobre, bodo nadaljevali tudi v novem šolskem letu, v katerem bodo med drugim nadgradili lani uveden projekt To sem jaz z oblikami medgeneracijskega sodelovanja.

Šola Gustava Šiliha »Temeljito smo se pripravili na novo šolsko leto,« je dejala Liljana Lihteneker, ravnateljica šole Gustava Šiliha, na kateri bo obiskovalo pouk 441 učencev, od tega 48 na podružnični šoli v Šentilju. Vpisali so 36 prvošolcev na matični in 11 na podružnični šoli. V sodelovanju z ustanoviteljico šole – MOV – in lastnimi sredstvi so veliko postorili za boljše delovne pogoje učencev in učiteljev. V telovadnici so uredili ogrevalno

Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje: Lokalna skupnost ne bo tista, ki bo zapirala podružnične šole

Ravnatelj šole Zdenko Gorišek je povedal, da tudi v novem šolskem letu dajejo poudarke zgodnjemu učenju tujih jezikov, novost bodo nekateri predmeti s področja športa, krožek podjetništvo ter uvedba elektronske pedagoške dokumentacije. Na vprašanje, kaj jim je uspelo postoriti med počitnicami, pa je Gorišek odgovoril: »Kar pridni smo bili. Temeljito smo prepleskali telovadnico, učilnice, prenovili smo učilnico za gospodinjstvo, nakupili nekaj stavbnega pohištva, opravili smo redno čiščenje in vzdrževalna dela, posebej ponosni pa smo na pet novih parkirnih mest.«

Tudi na šoli Gorica so med počitnicami opravili vzdrževalna dela v telovadnici, kuhinji, obnovili so elektro omarice, sanitarije v pritličju šole … Ravnatelj Ivan Planinc je prepričan, da bo urejeno okolje pripomoglo k doseganju še boljših učnih rezultatov in še

29. avgusta 2013

Šola Livada Na šoli Livada bodo pripravljali za nadaljnjo življenjsko pot 397 učencev. Med njimi 34 na podružnici v Škalah in 6 na podružnici v Cirkovcah. Prvošolcev so za zdaj vpisali 42, od tega 7 na podružnici v Škalah, kjer bodo izvajali pouk v kombinaciji prvi in drugi ter tretji in četrti razred. V

Šola Mihe Pintarja Toleda V novem šolskem letu bosta pouk na šoli Mihe Pintarja Toleda obiskovala 402 učenca, od tega 7 na podružnici v Plešivcu in 395 na matični šoli. Novincev so vpisali 51, od tega 3 na podružnici v Plešivcu. »Že drugo leto zapored je naša šola deležna največjih vlaganj v lokalni skupnosti. Tokrat smo z večjimi obnovitveno-vzdrževalnimi deli poskrbeli za varnost učencev, učiteljev ter za normalno izvajanje učno-vzgojnega procesa v traktu predmetne stopnje. Čaka nas še tretja faza obsežne investicije – obnova telovadnice ter prostora pred njo. Med počitnicami smo prenovili še kuhinjo, računalniško učilnico, pisarno ravnatelja, podravnatelja ter kabinet za druž-

Po za zdaj veljavnih podatkih bo 2. septembra na klopi učilnic šestih matičnih osnovnih šol in prav toliko podružnic sedlo 2.638 učencev (ali 30 manj kot septembra lani), od tega bo 293 prvošolcev (lani 319). Največ učencev (494) bo na šoli Antona Aškerca, najmanj (350) na šoli Šalek. boslovje. Res smo v sodelovanju z ustanoviteljico šole veliko postorili,« je zadovoljen ravnatelj šole Sebastjan Kukovec. Sicer pa si bodo na šoli prizadevali za nadaljevanje utečenih projektov, predvsem pa nadgradnjo lani uvedenega projekta Ura za zemljo. V okviru tega nameravajo s pomočjo lokalne skupnosti urediti osrednji atrij šole. Pri tem naj bi jim s prostovoljnim delom pomagali še starši učencev in ostali udeleženci iz okolja. Uredili so že eno traso z bio vrtički, v katerih so med počitnicami učenci pridelovali zelenjavo. Prostor bo krasila učilnica na prostem, ki jo bodo v nadaljevanju opremili še z igrali. Prav tako naj bi uredili pročelje šole s kiparskimi izdelki učencev.

Šola Šalek Na najmlajši osnovni šoli v MOV – na šoli Šalek – so med počitnicami izvedli redna vzdrževalna dela, obnovili zunanje tribune na igriščih, med letom pa so že poskrbeli za ureditev dvižnega dvigala za učenca na vozičku. Za 350 učencev šole Šalek, od tega 39 prvošolcev, bodo – po besedah ravnateljice šole Irene Poljanšek Sivka – prednostne naloge v novem šolskem letu aktivnosti pri razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture, spodbujanju zdravega načina življenja in zdrave prehrane, razvijanju jezikovnih kompetenc, posebno pozornost pa bodo namenili še nadarjenim učencem. n

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 9

IZOBRAŽEVANJE

29. avgusta 2013

Poleti niso počivali Na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki bo v novem šolskem letu približno toliko učencev kot v lanskem, za skupino manj pa so vpisali otrok v vrtec - Načrtujejo nove oblike sodelovanja s starši vrtčevskih otrok in nove projekte za učence

Vpisali 133 otrok

Tatjana Podgoršek

»Čeprav se zdi, da šolniki čez poletje počivamo, poznavalci našega dela vedo, da ni tako. Učilnice in šolske avle so bile res dva meseca prazne, manj je bilo med počitnicami tudi otrok v vrtcu (v našem Sončku so imeli približno tretjino otrok), vendar je poletje čas za oblikovanje načrtov in postavljanje ciljev za nov začetek,« se je na vprašanje, kako so se pripravili na novo šolsko leto, odzval ravnatelj osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Bojan Juras. Dejal je, da so na šoli med počitnicami izvedli precej vzdrževalno-obnovitvenih del. Lotili

so obnovili sanitarije in del pročelja objekta. Še posebej so ponosni na novo igrišče za odbojko na mivki, ki so ga uredili ob pomoči Premogovnika Velenje in lokalne skupnosti. V ponedeljek, 2. septembra, bo prag šole prestopilo 307 učencev, kar je za 2 manj kot v lanskem šolskem letu, od tega bo 35 prvošolcev. Poleg predpisanega učnega načrta jih bodo usposabljali za nadaljnje življenje še v 10 ustaljenih projektih v povezavi z ekošolo. Nov projekt bo Modri bralec. Prav tako bodo nadaljevali mednarodno izmenjavo učencev, skrbeli za urejeno okolico šole, posodobili pouk v učilnicah s projektorji.

Bojan Juras: »Seveda pri uresničevanju ciljev ne bomo pozabili, da nas sončni žarki – tisti, ki gredo od sonca, in tisti, ki gredo od srca v srce – povezujejo in združujejo.«

so se ureditve okolice šole, predvsem zeliščnega vrta, ki so ga uredili v sodelovanju s šmarškim turističnim društvom. Povečali so otroško igrišče, zamenjali streho nad jedilnico, prepleskali nekaj učilnic, obnovili parket v dveh, prav tako

Pod okriljem šole deluje tudi Vrtec Sonček. Vanj so v novem šolskem letu vpisali 133 otrok v 8 skupinah, kar je skupina manj kot v enakem času lani. Po besedah Jurasa so poskrbeli, da se bodo ti počutili še udobneje kot doslej. Uredili so dodatne sanitarije za skupini, ki gostujeta v šolski stavbi, prepleskali igralnice, garderobe in sanitarije, na novo uredili zunanje sanitarije za otroke v centralnem vrtcu ter nabavili nove gugalnice in klopi za igro. V novem šolskem letu načrtujejo več aktivnosti v okviru ekovrtca, staršem bodo ponudili več brezplačnih dodatnih dejavnosti za otroke, načrtujejo nove oblike sodelovanja z njimi. Vrtec Sonček bo odprt od 5.30 do 16. ure ali še dlje, če bodo tako želeli starši. n

Vpis nad pričakovanim

Velenje – »Zelo smo zadovoljni z vpisom. Ta je nad pričakovanim. Do konca minulega tedna smo vpisali 907 učencev, od tega bo 707 učencev obiskovalo individualni pouk. 64 vpisanih k baletu in v plesno pripravnico ter 42 vpisanih v baletni vrtec potrjujejo, da je bila odločitev o uvedbi omenjenega nadstandardnega programa še kako potrebna in upravičena,« je povedal ravnatelj velenjske glasbene šole Boris Štih. Kot je še dejal, bodo glasbeno izobraževanje organizirali tudi v dislociranih oddelkih v Šoštanju ter Šmartnem ob Paki. Srednješolski glasbeni program bo oblikovalo 64 dijakov. Počitnice so na glasbeni šoli izkoristili za obnovo sanitarij v nadstropju starega dela, preuredili so učilnico za harmoniko in opravili vsa nujna vzdrževalna dela. V sodelovanju z Mestno občino Velenje so uredili še okolico šole. Po besedah Štiha je osnovBoris Štih na dejavnost namenjena glasbenemu izobraževanju in vključevanju učencev v orkestre, zbore in komorne skupine. Zaradi tega svojega poslanstva je in bo šola tudi v prihodnje še kako prisotna v slovenskem kulturnem prostoru. Tudi v novem šolskem letu bo organizirala mednarodne in mojstrske seminarje ter tečaje, sodelovala pri organizaciji glasbenih abonmajev, organizirala lastne koncerte (novoletni koncert simfoničnega orkestra šole), za šole in vrtce bodo pripravili glasbene abonmaje in kvize. n Tp

Projekti odraz potreb otrok

Uredili sobo za sprostitev učencev

V zasebnem vrtcu Bambi v Šmartnem ob Paki za novo šolsko leto vpisali 20 otrok prve starostne skupine – Izobraževanja tudi za starše Tatjana Podgoršek

Pred letom dni je odprl vrata v Šmartnem ob Paki zasebni vrtec Bambi, v katerem so za novo šolsko leto do konca minulega tedna vpisali 26 otrok prve starostne skupine. »Ker bomo oblikovali dve skupini, sta prosti še dve mesti,« je povedal pedagoški vodja vrtca Tomaž Popovič. Na vprašanje, ali so z odzivom zadovoljni, je Popovič odgovoril: »Odziv je posledica zaupanja staršev, za kar je potrebnega malo več časa kot leto dni. Lahko pa rečem, da so starši, ki imajo otroke v našem vrtcu, zadovoljni, sicer jih ne bi ponovno vpisali. To je merilo, na katerem lah-

ko gradimo.« Vrtcu kljub prizadevanjem njegove direktorice Taje Steblovnik Občina Šmartno ob Paki še ni podelila koncesije, a zato cene za zdaj vpisanih 6 otrok iz omenjene lokalne skupnosti ne bodo višje. »Nam je pa stoodstotno koncesijo dodelila Občina Braslovče, od koder je večina otrok. Pogajanja s šmarško občino še potekajo.« Poleg skrbi za prijetno okolje so v zasebnem vrtcu predvideli tudi nekatere vsebinske novosti. Lani začete dejavnosti bodo nadgradili predvsem z znanji in dobrimi praksami iz stroke. Po zagotovilih Tomaža Popoviča v vrtcu otrok ne poučujejo, ampak so projekti odraz potreb otrok. Skrbijo le za prostor in ustvarjajo priložnosti, v

Tomaž Popovič

katerih se otroci učijo na osnovi lastnih izkušenj. Takšno delo zahteva tudi izobraževanje staršev, kar so počeli minulo šolsko leto in bodo nadaljevali tudi v novem.

Padanje usmerili navzgor ponosni na to, da jim je po nekaj doline bodo koordinator projekta letih padanja trend uspelo obrni- Od drevesa do zibelke, v katerem ti navzgor. Kar 5.700 občanov Velenja in širše okolice je bilo vključenih v 327 različnih projektov in izobraževanj. Opravili so več kot 37.000 pedagoških ur. »Ugotavljamo pa, da se ljudje lažje odločajo za krajše izobraževalne programe, ki jim omogočajo hitrejšo pridobitev Milena Krstič - Planinc konkurenčnih prednosti na trgu. Prav tako opažamo poVelenje – September, ko se dru- večan obisk na brezplačnih gje že začenja novo šolsko leto, je izobraževanjih. Takih je biza ljudske univerze, tudi velenjsko, lo kar 150,« pravi direktorinajbolj stresen meca Ljudske sec. V njem potekauniverze Vejo informativni dnelenje BrigiOpravili so vi in vpisi, in šele ko ta Kropušek več kot 37.000 so ti zaključeni, veRanzinger. pedagoških ur do, kako uspešno Že zdaj pa bodo poslovali. Do je jasno, da Brigita Kropušek Ranzinger: oktobra namreč ne vedo, koliko bo bo pestro tudi v novem šol»Delam z ljudmi, ki verjamejo v vpisanih. skem letu. Uspešno so konnove priložnosti.« Lansko leto pa je bilo zelo uspe- kurirali kar pri šestih projekšno. Še več, po številu udeležencev tih, treh nacionalnih in treh medna- bodo pripravili in izvedli 200-urni najboljše doslej, predvsem pa so rodnih. V LAS Zgornje Savinjske neformalni program s področja pre-

Minulo izobraževalno leto je bilo za Ljudsko univerzo Velenje rekordno – Poleti so bili uspešni na šestih razpisih, od teh na treh mednarodnih

5.700 občanov Velenja in širše okolice je bilo vključenih v 327 različnih projektov in izobraževanj – največ doslej delave lesa v inovativne kakovostne proizvode. »Ta program bo v Sloveniji izveden prvič. Poudarek bo na praksi, cilj pa je izdelati najmanj pet novih končnih izdelkov iz lesa in v Zgornji Savinjski dolini s tega področja razviti novo blagovno znamko.« Drugi projekt so Učni parki Šaleške doline. »Uredili bomo sedem učnih parkov pri podeželskih osnovnih šolah in izobraževalni program, ki bo učence učil o samooskrbi, trajnostnem razvoju.« Kot partner sodelujejo tudi v projektu, ki ga vodi Knjižnica Velenje Z znanjem na(d) vas. Za občane s podeželja bodo brezplačno izvedli tri tečaje angleškega jezika, dva nemškega, enega italijanskega, pet tečajev računalništva in tri študijske krožke. Želijo si, da bi se teh tečajev udeležili tisti, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s turizmom. »Omeniti bi želela tudi uvajanje

Velenje – Na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje v prvi razred v novem šolskem letu niso vpisali nobenega učenca. Sicer pa bo program nižjega izobrazbenega standarda obiskovalo 50, poseben program pa 35 otrok s posebnimi potrebami iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Med počitnicami so uredili sobo za sprostitev učencev. »Mislim, da smo bili ena redkih tovrstnih šol, ki ni imela take sobe. Sedaj jo moramo opremiti še s pripomočki, ki bodo pomagali 85 učencem pri umirjanju in sproščanju. Med počitnicami smo pobelili še kakšen hodnik, učilnico, zamenjali smo luči v telovadnici ter lesene plošče na mizah v jedilnici,« je povedal o pripravah na novo šolsko leto ravnatelj centra mag. Aleksander Vališer in dodal, da jih letos čaka še sanacija strehe, na kar so opoMag. Aleksander Vališer zarjali že nekaj let. Med prednostnimi vsebinskimi nalogami pa je Vališer izpostavil tvorno sodelovanje pri lokalnih, regionalnih in državnih ter v dveh mednarodnih projektih (Comenius in iLearn). n Tp

Nova streha in učilnica Lani ob novembrskih poplavah je popustila streha. Mestna občina Velenje pa jim je omogočila, da so jo spomladi lahko v celoti zamenjali. Z lastnimi sredstvi so prenovili in modernizirali 54 let staro učilnico, ki je doslej služila kot kuhinja, doslej pa jo bodo namenjali individualnim izobraževalnim programom. modela ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja. Smo ena od petnajstih institucij, ki v Sloveniji ta model uvajamo pilotno. Se pravi, da bomo ljudem priznavali tudi neformalno pridobljeno znanje. »Letošnje poletje pa ni bilo samo zelo vroče, ampak nam je prineslo tudi izjemno dobre rezultate mednarodnih razpisov. Skupaj s partnerji imamo odobrene tri projekte, vredne nekaj čez milijon evrov.« Kropušek Ranzingerjeva je ob tej

priložnosti poudarila, da je zelo ponosna in vesela, da dela z ljudmi, ki verjamejo v nove priložnosti in ki s svojo predanostjo in človečnostjo omogočajo, da vsako leto napišejo preko pet tisoč novih zgodb. Na Ljudski univerzi je redno zaposlenih 12 delavcev, nekaj v programu javnih del, 140 pa je zunanjih sodelavcev. n

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 10

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

29. avgusta 2013

Kakšen dan bi še z veseljem ostali Uspešen 25. raziskovalni tabor Velenje 2013 V nedeljo, 25. avgusta, smo svečano zaključili 25. raziskovalni tabor v Šaleški dolini in okolici. Mladim udeležencem se malo po poldnevu ni nikamor mudilo, saj se je v tednu dni oblikovala izjemno enotna skupina, prepletena s prijateljskimi vezmi. Tokrat smo v Škalah organizirali štiri raziskovalne skupine: kemijsko, biološko, geografsko in novinarsko. Navadno skupine ne štejejo več kot tri člane, letos pa smo zaradi večjega zanimanja za kemijo naredili izjemo in oblikovali »dvojno« kemijsko skupino. Vse skupine so po svojih metodologijah in možnostih raziskovale teme, ki so neposredno ali posredno povezane z Velenjskim jezerom in njegovo okolico. Kemiki se niso zadovoljili samo z analizo kakovosti Velenjskega, ampak so odvzeli vzorce še v Družmirskem, Škalskem in nastajajočem Gaberškem jezeru, jih primerjali med sabo in ugotavljali njeno ustreznost za različne rekreacijske rabe. Biologi so se osredotočili predvsem na opazovanje in evidentiranje ptic na bregovih Velenjskega jezera. Obravnavali so obstoječo in načrtovano rekreacijsko rabo jezera in jo soočili z njegovo ekološko funkcijo. Geografi so prevozili večino kolesarskih poti v mestni občini Velenje in ob tem preučili tudi možnosti za to vrsto rekreacije v bližnji okolici

Velenjskega jezera. Novinarska skupina je rezultate raziskovalnega dela stalno predstavljala udeležencem in medijem. Izdajali smo taborski časopis NeoŠkalek, o dogajanju vsakodnevno poročali na Radiu Velenje, pripravili članke za Naš čas, snemali video prispevke in se ob

smo se ob uresničevanju letošnjega programa ves čas ozirali na prehojeno pot. Obujanju spominov smo se načrtno posvetili prejšnji petek. Z obiskom so nas počastili prvi organizatorji iz nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika. Poleg njih so prišli še mentorji in vodje, zapo-

organizirali orientacijski pohod. Da smo se dobro počutili v našem »raziskovalnem hostlu«, pa so zaslužni na podružnični osnovni šoli Livada iz Škal. Z veseljem se bomo še vrnili tja. n E. Šterbenk, foto S. Stanko

Bilo je nekoč … Nataša Tajnik Stupar

V petek smo obujali spomine. (od leve: D. Kljajič, J. Hudales, S. Al-Sayegh Petkovšek, B. Pokorny), sodelovali so še: V. Vrbič, N. Kugonič, K. Kotnik, M Svetina in drugi.

tem zelo zabavali. Velenjsko jezero je z odprtjem plaže letošnje poletje postalo še bolj priljubljeno območje za prebivalce Velenja in okolice. Videti je, da bodo rekreacijske, športne, turistične in gostinske dejavnosti na jezeru in njegovih bregovih sčasoma postale tudi generatorji delovnih mest. Zato smo s taborom želeli poudariti, da morajo biti naštete panoge usklajene med sabo in ekološkimi zmogljivostmi Velenjskega jezera. Le-tega vsi želimo trajnostno in s tem tudi trajno koristiti. Četrt stoletja načrtnega dela z mladimi je jubilej, ki ga ne moremo in ne smemo spregledati. Zato

Geografi so kolesa dobili na posodo od MO Velenje (TIC v vili Bianci).

sleni na ERICu, oziroma posamezniki, ki so bili tam zaposleni pred časom. Seveda smo se spomnili tudi pokroviteljev: Mestne občine Velenje, Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Šoštanj, Zavoda za zaposlovanje in številnih drugih, ki so nam v tem času pomagali. Tako organizatorji kot udeleženci smo preživeli naporen in nepozaben teden, ki smo ga kronali z dobrimi raziskovalnimi rezultati ter razgibanim družabnim življenjem. Kot vsako leto sta nas obiskala župan Mestne občine Velenje in direktor inštituta ERICo, krstili smo novince, organizirali celodnevno ekskurzijo po Šaleški dolini in za prvo spoznavanje kraja za mlade

Biologi so pogledali tudi v dupla dreves.

Kemiki so analizirali vodo v laboratoriju inštituta ERICo.

Festival »Graška gora poje in igra 2013« Kulturno društvo Graška Gora je v sodelovanju z ZKD Šaleške doline, ZKD Slovenj Gradec, MO Slovenj Gradec, MO Velenje in Občino Mislinja je organiziralo že 38. mednarodni festival narodnozabavne glasbe »Graška gora poje in igra 2013«. V tekmovalnem delu je na letošnjem festivalu nastopilo 16 glasbenih skupin. Absolutni zmagovalci letošnjega festivala so postali Poskočni muzikanti iz Slovenske Bistrice.

Kiparska delavnica za otroke

Zmagovalci Graške gore 2013

Obnavljajo fresko Solčava - V občini Solčava tamkajšnjo farno cerkev Marije Snežne, zgrajeno leta 1372, uvrščajo med najpomembnejše kulturne spomenike v lokalni skupnosti. Cerkev slovi po nekaterih freskah, med drugim po freski sv. Krištofa na zu-

nanjem delu objekta, ki jo obnavljajo. Dela naj bi restavratorka in konservatorka Jasna Radšel iz Celja končala prihodnji mesec. Za obnovo freske so zbirali denar v lokalni skupnosti na nekaterih prireditvah že lani, na začetku prejšnjega meseca pa je z ministrstva za kulturo, na razpis katerega se je prijavila Občina Solčava, prišlo obvestilo o odobritvi dveletnega

Bilo je nekoč … je slogan velikega plakata, ki krasi veliko z betonom zalito pročelje roba Starega Velenja. Postavljen je bil za počastitev 750. obletnice prve omembe imena Wollan. Krasen plakat s fotografijo, ki nas nostalgično zapelje v čas, ko so se po promenadi v Starem Velenju namesto iskalcev avtodelov sprehajale mične gospe s sončniki in oblečene po zadnji modi tistega časa. Čas, za katerega moja generacija naj ne bi mogla čutiti nostalgije, ki ni prinašal nič današnje revolucionarnega in aktualnega. Pač neki čas, ki je minil, ki je ruralnost okolice Wollana definiral kot še niti ne vas, kaj šele nek pomemben zaselek, ki je bil tako ali tako podaljšek grajske zgodovine. Velenjska zgodovina mesta se pač začne pisati šele z modernistično ekspanzijo rasti novega, bleščečega mesta, ki je staro »mestno« jedro v svoji nepomembnosti odrezalo od mesta in ga postavilo v obrobno pozicijo tako fizično kot tudi kontekstualno. Staro Velenje je tako ostalo še danes. Kup projektov in idej, ki so bili zasnovani z namenom revitalizacije Starega Velenja, so po vsej verjetnosti obležali nekje v arhivih ostalih projektov in neizvedenih idej. Moja vsakodnevna pot v šolo je dobrih deset let vodila prav mimo Starega Velenja. Tako sem nekako zrasla z njim, a vendar – če bi povzela vsa ta vsakodnevna srečanja z njim, bi rekla, da se v teh tridesetih letih ni spremenilo toliko, kot bi se moralo. Poleg več delnih nujnih in hitrih obnov, ki jih je Staro Velenje doživelo, je bilo kar nekaj objektov zavidljive starosti prepuščeno počasnemu propadu, ki je posledično pripeljal do rušitve, verjetno z oznako, da gre za objekte, ki povzročajo splošno nevarnost. Ne bi mogla ponuditi nekih kreativnih in konstruktivnih arhitekturnih razmišljanj na to temo, razmišljam le kot občanka z očmi svojih otrok, ki se bodo mogoče čez naslednjih trideset let, ob 780. obletnici omembe imena Wollan, vprašali, pa le kje je bil tudi ta ostanek naše lokalne zgodovine. Ali bodo na mestu Starega Velenja nastala parkirišča, ali bodo lastniki starih hiš naredili na njihovih mestih nove, ali bomo prepustili staro Velenje zobu časa, da bo uspešno naglodal staro arhitekturo toliko, da bo po mnenju spomeniškega varstva godna za rušitev. Staro Velenje verjetno ni nek presežek v kontekstu zgodovine, posebnih zgodovinskih najdb ali arhitekture. A vendar je del naše zgodovine, del našega mesta in del nas. Brez nostalgije, čisto tako, zares. Ali ni naša dolžnost, da ohranjamo to, kar smo s svojim bivanjem uporabili in pridobili. Večji sodobni projekti prenov objektov in površin, ki mogoče le niso tako potrebni prenove in miselne prevetritve kot ravno Staro Velenje, mi ponovno potrdijo mačehovsko obnašanje do (hočete ali ne) korenin našega mesta. Mogoče res ni pravi čas in je veliko drugih pomembnejših opravkov, projektov in stroškov, kot je prenova in nov kontekst Starega Velenja. A do takrat, ko bo prišel pravi čas ali ko bomo mislili, da je pravi, se bo del naših mestnih korenin pogreznil sam vase, mi pa bomo modrovali, kako nič ne gre in da ta kriza traja že celih trideset let. In pač ni šlo, nismo mogli urediti tega, smo pa lahko postavili nove nakupovalne centre in izvedli razne druge dobičkonosne projekte. Arhitekti pravijo, da se mesta skozi zgodovino čistijo sama, da izvržejo tisto, kar je nepomembno in nepotrebno. Torej, kar je neuporabno in brez pomena za nas prebivalce. Ali je danes glavni čistilec kapital, ki mu ni pomemben zgodovinski spomin, zgodba človeškega bivanja, spoštovanje preteklosti in zavedanje o ohranjanju znanj, markantnih ljudskih zgodb za naše zanamce v prihodnosti? Ali ni bil ravno slogan našega mesta mesto priložnosti? Mogoče se tukaj v tem kontekstu priložnosti spreminjajo v zamujene priložnosti in bo namesto izvedene priložnosti ostal le kup zbledelih fotografij, ki jih bodo oblikovalci čez petdeset let opremili z nostalgičnim sloganom: »Bilo je nekoč …«

projekta. Ta je vreden blizu 81 tisoč 500 evrov, država pa naj bi zanj primaknila 27 tisoč evrov. Letos naj bi tako izvedli prvo fazo prenove, ki poleg omenjene freske predvideva še obnovo portala nekdanjega glavnega vhoda, robnega venca na pročelju in obnovo cokla oziroma spodnjega dela objekta. n tp

Velenje, 29. avgusta - Danes med 10. in 13. uro bo Galerija Velenje pripravila kiparsko delavnico na zelenici pred Galerijo Velenje. V galeriji je še vedno na ogled kiparska razstava Cirila Cesarja, ki je ustvaril tudi več javnih spomenikov. Tokrat se bodo z mladimi udeleženci v delavnici lotili izdelave velikega kipa iz kartona, ki ga bodo tudi obarvali. Ob tem pa bodo spoznali, kako se umetniki po vsem svetu lotevajo izdelave velikih zunanjih plastik. Delavnica je za udeležence brezplačna, imeti pa morajo primerna oblačila za delo z barvami. n bš

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

29. avgusta 2013

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Mladi raziskovalci na Radiu Velenje

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ZAZ - Comme ci, comme ca 2. AVICII - Wake Me Up 3. EVA BEUS - Grem domov k svoji mami

Da na mladih svet stoji, se v uredništvih Radia Velenje in tednika Naš čas dobro zavedamo, zato dajemo mladim veliko priložnosti, da predstavljajo svoje delo. Sodelujemo z vrtci, osnovnimi, srednjimi in visoNovinarski krožek, ki ga je vodil dr. Emil Šterbenk, na obisku na naši radijski postaji kimi šolami, mladinskimi in študentskimi organizacijami, ki imajo v našem programu celo svoje oddaje. V ki je poskrbel tudi za to, da prebirate v današnji številki reportažo s tateh dneh gostimo Kunigundo, ki je zavzela naše mesto in pritegnila v bora. Prejšnjo sredo popoldne je novinarska skupina obiskala tudi naš svojo družbo mlade in mlade po srcu. radijski studio. Z njimi smo poklepetali v živo, seveda pa so se z zanimaVes prejšnji teden so bili z nami mladi raziskovalci že 25. tradicional- njem seznanili tudi s tehniko, ki je potrebna, da deluje radijska postaja. nega raziskovalnega tabora, ki je letos potekal v Škalah. V oddaje so se Glede na to, da gre za generacijo, ki klasičnih gramofonskih plošč ne neposredno oglašali vsak dan in poročali o vsem, kar se je zanimivega pozna več, so »pokukali« tudi v naš radijski glasbeni arhiv. n dogajalo. Tokrat je bil mentor novinarskega krožka dr. Emil Šterbenk,

Isabelle Geoffroy, bolj znana pod imenom ZAZ, ki je maja letos nastopila tudi v ljubljanskih Križankah, je tokratna zmagovalka izbora pesmi tedna na Radiu Velenje. Zmagala je s svojo novo uspešnico Comme ci, comme ca, simpatično skladbico v slogu gipsy swinga, ki je kot kaže dostojna naslednica njene verjetno najbolj znane skladbe Je veux. Njena glasba je mešanica swinga, popa in jazza, vse skladbe doslej pa je posnela v francoščini. O petju v anglešekem jeziku zaenkrat ne razmišlja.

Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke

Gibonni predstavlja novi single Po odličnih skladbah in videospotih Hey Crow in Broken Finger z aktualnega albuma 20th Century Man hrvaški glasbenik Gibonni predstavlja nov single in videospot. Tokrat je izbral kar naslovno skladbo svojega albuma 20th Cen-

tury Man, ki ga je posnel v angleškem jeziku. Videospot je režiral Filip Filković Philatz, to pa je že šesti spot, ki je nastal v sodelovanju med omenjenim režiserjem in priljubljenim splitskim glasbenikom. Sicer pa Gibonni konec tega poletja preživlja delovno. Spremljamo ga lahko na številnih nastopih na Hrvaškem, in če ste njegov velik oboževalec(ka), ga lahko ujamete na enem od njegovih prihajajočih koncertov: Varaždin (30. 8.), Opatija (31. 8.), Pula (7. 9.), Zagreb (12. 9.), Rab (14. 9.).

tudi zahvaljujoč številnim lepotnim operacijam dolgo časa uspelo obdržati mladosten videz, z novo skladbo napoveduje nov studijski album. Njegov naslov je Closer To The Truth, izšel pa naj bi 14. oktobra. Cher je doslej izdala 25 studijskih albumov, od tega dvanajst skupaj s svojim možem Sonnyjem kot duo Sonny & Cher (1965–1974). Njen najuspešnejši samostojni studijski album je Believe iz leta 1998, ki mu

sledita Heart of Stone (1989) in Love Hurts (1991). Doslej je prodala več kot sto milijonov albumov po vsem svetu in velja za eno najuspešnejših ženskih izvajalk vseh časov.

Nušin album Za stare čase prinaša trinajst skladb

Pri 67-ih nov single in napoved albuma Po dvanajstih letih premora se ameriška pevka in igralka Cher na glasbeno sceno vrača z novo pesmijo. Woman's World je naslov skladbe, za katero je že posnela tudi videospot. 67-letna glasbenica, ki ji je

Nuša Derenda je to poletje v okviru Unicefovega projekta obiskala Zambijo in tamkajšnjim otrokom na obraz narisala prenekateri nasmeh. Hkrati se je ta mesec na domačih prodajnih policah znašel njen najnovejši album z naslovom Za stare čase, s katerim je poleg velikega koncerta v ljubljanskih Križankah zaznamovala 15-letnico svojega glasbenega delovanja. Na albumu je trinajst Nušinih pesmi iz zadnjega obdobja, med njimi že preverjene uspešnice, kot sta Naj nama sodi le nebo z Markom Vo-

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

zljem in zmagovalka MMS-a 2012 Za stare čase. Za novi album simpatične Brežičanke so značilna tudi številna sodelovanja, med drugim z Omarjem Naberjem, skupinama Panda in Latino ter Srebrnimi krili. Pri nastanku pesmi so sodelovali različni avtorji. Med stalnimi Nušinimi sodelavci tudi tokrat ne moremo mimo Matjaža Vlašiča, pod novejša sodelovanja pa se tokrat podpisuje Miro Buljan, avtor pesmi Kakor ptica, kakor pesem in Duša moje duše, pa tudi Jan Plestenjak.

Justin Bieber v pesmi Michaela Jacksona Slave 2 The Rhythm je skladba, ki jo je precej pred svojim prezgodnjim slovesom posnel kralj popa Michael Jackson. Ni popolnoma jasno, iz katerega obdobja njegovega ustvarjanja prihaja, a mnogi so

prepričani, da je nastala v zadnjih letih njegovega življenja, ko se je pripravljal na turnejo z naslovom This Is It. Nekoliko predelana je pesem zdaj ugledala luč sveta, v skladbi z bolj plesnim ritmom pa se kot gost pojavi tudi najstniški pop zvezdnik Justin Bieber. Mladi Kanadčan ni skrival navdušenja nad dejstvom, da je lahko sodeloval pri novem singlu svojega največjega idola Michaela Jacksona. Kritiki pravijo, da nova pesem prinaša tisti značilni Michaelov zvok, ki so ga poslušalci že pogrešali, in energijo, s katero je prepričal množice po svetu.

Zaklonišče želi živeti Novogoriški rokerji, zbrani v skupini Zaklonišče prepeva, v ljubljanskem studiu Metelkova snemajo svojo novo ploščo. Ta bo izšla jeseni, v teh dneh pa predstavljajo novi videospot. Posneli so ga za skladbo Hoću da živim, ki je pravzaprav priredba skladba I Wanna Live legendarne punkovske zasedbe Ramones. Videospot so posneli kar med koncertom v ljubljanskih Križankah, kjer so konec maja nastopili kot gostje beograjske Riblje čorbe. Posnet je v črno-beli tehniki, v stari pankovski maniri, nastal pa je pod režisersko taktirko Saše Aliča, brata Vanje Aliča, pevca in frontmana skupine Zaklonišče prepeva.

1. ANS. ROKA ŽLINDRE – Pusti naj govorijo 2. MLADI UPI – Z njim bo lepše 3. ATOMIK HARMONIK – Življenje je kakor reka 4. MODRIJANI – Lažem ti ljubica 5. POET – Bela jadra 6. POTEP – Le ona 7. DIVJA KRI – Nekdo 8. EKART – Gremo na špricer 9. TOPLAR – Brez piva ne gre 10. ZAPELJIVKE – Ljubezen le sveti

... več na www.radiovelenje.com

POP DESIGN Skupino naj bi zapustil eden njenih ustanovnih članov Tone Košmrlj. Njegov odhod naj ne bi bil dokončen, več časa pa bo menda poslej posvečal ansamblu Kolovrat. V skupino Pop Design pa se vračata kitarist Jani Marinšek in klaviaturist in avtor številnih uspešnic Matjaž Vlašič. Dogodka naj ne bi bila povezana.

URŠKA ČEPIN Razvpita starleta in včasih tudi pevka Urška Hočevar Čepin je vroče dni letošnjega poletja izkoristila za snemanje nove skladbe. Posnela je skladbo z naslovom Moj poslanc, s katero se vrača na glasbeno sceno. Pri tem sta ji pomagala Boštjan Cesar Boško in Korado Buzeti, ki sta poskrbela za glasbo in aranžma.

FENS 2013 V Kopru se je minulo soboto, 24. avgusta, odvil že 18. festival mladih glasbenikov FENS. Tokratni zmagovalec je postal Matic Marentič iz Postojne s skladbo 005, ki je zmagal pred

skupino Scarfs iz Trbovelj in Metličanko Moniko Bajuk. V konkurenci najstnikov je zmagala Sara Pajić Osolnik iz Pirana, otroški Fens pa je osvojila Magdalena Rogić iz Zagreba.

MODRIJANI Če smo v prejšnji številki zapisali, da so Modrijani v pičlih 26 minutah razprodali dva celjska nastopa, lahko njihove privržence iz Velenja in širše okolice zdaj razveselimo z napovedjo njihovega velenjskega koncerta. Eden najpopularnejših domačih narodnozabavnih ansamblov bo na Titovem trgu natopil v četrtek, 5. septembra, ob 19. uri.

PTUJ 2013 Na Ptuju bo jutri, v petek, 30. avgusta, potekal že 44. festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2013, na katerem se bo predstavilo deset ansamblov s po dvema skladbama. Na festival se je prijavilo 20 ansamblov, 15 ansamblov je bilo povabljenih na predizbor, ki je bil 26. maja v Preddvoru, na zaključni festival pa se je uvrstilo deset izvajalcev.

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 12

29. avgusta 2013

Spet skupaj Ljubljanski starši želijo, da se vzameta šoštanjska termoelektrarna in velenjski premogovnik. Vendar naj bi na ponovno skupno pot stopila brez ženinovih goltnih, zimzelenih ter drugih otrok.

Tako je

 Župan občine Šoštanj, Darko Menih, se srečanj na Graški Gori udeležuje vsa leta. Tokrat je prišel tudi zaradi Topolškega kvarteta, ki je z ubranim petjem navdušil. Čez poletje si ni privoščil prav dosti počitnic. Po eni strani za to, ker so po Šoštanju precej razkopavali, po drugi pa za to, ker dopust hrani za december, ko se bosta z Marjano podala v Avstralijo, deželo tam spodaj, k hčeri Heleni.

Nekateri pravijo, da bo država uvedla še davek na pse. A smo res že tako na psu?!  Velenjskega župana Bojana Kontiča so te dni v svoje vrste sprejeli Šaleški graščaki. A je videti, da je že med potjo »k ustoličenju« razmišljal, kako bi zavzel še kakšen bližnji grad.

»Zlati« dojenčki V nekaterih manjših slovenskih občinah načrtujejo povišanje zneska za novorojence. Saj želijo čim več otrok, da jim ne ukinejo občine.

Mos je vsemu kos  Franc Špegel iz Vinske Gore že dolga leta stavi na turizem, zdaj pa je spoznal, da ta v teh časih pelje na beraško palico, za vsak primer si je že našel družbo.

Celjskemu mednarodnemu obrtnemu sejmu je uspel veliki met. V Celje, torej v »pravo Evropo«, bo pripeljal Turčijo. To res še ne pomeni, da bo Turčija s tem nastopom v tako želeni Evropski uniji, a pomemben korak je. Morda bolj kot zanje za sejem in Slovenijo.

Javno in intimno

Drive-in bordeli Iz Züricha prihaja zanimiva vest o modernizaciji prostitucije. Pa ne gre za iBordele ali kakšne druge oblike računalniške spolnosti, temveč za t. i. drive-in bordele. Svoja vrata namreč odpirajo posebni zabojniki za seks, v katere je mogoče zapeljati z avtomobilom.

Ko bo interesent zapeljal mimo zapornice na glavnem vhodu v bordel na prostem, bo moral biti v avtomobilu sam, nato pa ga bodo povabili na označeno pot, ki ga bo pripeljala do 40 prostitutk. Z izbrano prodajalko ljubezni se bo voznik sam pogodil za ceno, nato pa se bosta skupaj odpeljala do enega od devetih lesenih zabojnikov, ki so zgrajeni tako, da omogočajo nekaj zasebnosti. Na zabojnikih so nalepljeni številni plakati, ki opozarjajo na varen seks in uporabo kondomov, v vsakem od njih pa je nameščen tudi gumb za alarm. Prostitutke, ki bodo uporabljale zabojnike za seks, se bodo morale zdravstveno zavarovati in si priskrbeti dovoljenje za opravljanje svojega posla ter vsak delovni večer v avtomat vplačati okrog štiri evre za uporabo prostorov. Kompleks pa bo odprt od sedmih zvečer do petih zjutraj.

Zobar ima rad Lennona in - zobe

Na Mars! Nazaj pa ne?

Nič nenavadnega ni, če zobozdravnik obožuje Beatle. In nič nenavadnega ni, če ima zobozdravnik rad zobe. Zgodba pa postane zanimiva, ko zobozdravnik obožuje zobe Beatlov in želi iz njih naredi-

Mnogo smo že slišali o načrtih za življenje na rdečem planetu v prihodnosti. Projekt Mars One pa si želi, da bi leta 2023 na Marsu stala kolonija. Bas Lansdorp, soustanovitelj organizacije, se je dela že lotil: pripravil je čakalno listo tistih, ki bi si na Marsu želeli živeti. Čeprav financiranje projekta ni zagotovljeno in ni jasno, ali bodo ljudje na Marsu sploh lahko preživeli, se je doslej na listo vpisalo 30 tisoč Američanov. Lansdorp ob tem poudarja, da na spletni strani niso objavljeni vsi prijavljeni kandidati za astronavte, temveč zgolj tisti, ki so ustvarili profil, posneli predstavitveni video, izpolnili vprašalnik in ne nazadnje plačali prijavnino. Misija s prvo ekipo astronavtov naj bi stala 6 milijard dolarjev, financirati pa jo želijo s sredstvi sponzorjev in medijev, ki bi si tako zagotovili pra-

ti klone glasbenikov. Točno to namerava zobozdravnik Michael Zuk, ki je pred dvema letoma za skoraj 23 tisoč evrov kupil izpadli zob Johna Lennona. »Če znanstveniki pravijo, da lahko klonirajo mamuta, potem bi naslednji lahko bil John Lennon. To, da bi imel vlogo pri vračilu ene od največjih glasbenih zvezd vseh časov, bi bilo neverjetno,« je povedal navdušen in pojasnil, da je že pripravil spletno stran John Lennon Tooth, ki obiskovalce pozdravi s pesmijo Love me do (Zuk jo je priredil na Love me tooth). »Zaradi možnosti da bomo morda kmalu imeli Lennonov DNK, sem nervozen in vznemirjen. Veliko oboževalcev Beatlov se spominja, kje so bili v trenutku, ko so slišali, da so Lennona ubili. Upam, da bodo doživeli tudi dan, ko bodo slišali, da je dobil še eno priložnost,« je še dodal zobozdravnik in poudaril, da je njegova ideja odlična, pa čeprav večina ljudi misli, da je malo nor.

kasneje, nihče od njih pa se ne bo mogel vrniti na Zemljo.

Zasebni detektiv v žepu partnerja Kdo ve, ali so bolj ljubosumni od drugih, toda Brazilce je obnorela aplikacija »Rastreador de Namorados«, ki jo promovirajo kot »zasebnega detektiva v žepu vašega partnerja«. Gre za aplikacijo, ki se uporablja za nadziranje partnerjevega gibanja, hkrati pa prejemate kopije sporočil, ki so poslane s partnerjevega telefona in imate možnost, da skrivaj prisluškujete telefonskim pogovorom. Aplikacija je brezplačna, če pa plačate dva dolarja, ikona aplikacije ne bo vidna na mobilnem telefonu vašega partnerja ali partnerice. »Brazilci so ljubosumen narod, to je znano, zato ni nič nenavadnega, da je aplikacija postala tako priljubljena,« je dejala Marcia Almeida, ki se je ločila zaradi moževe nezvestobe. In čeprav si jo je, od-

od odgovornosti in trdi, da je bistvo aplikacije uporaba za zabavo; tudi pri navodilih za uporabo so posebej zapisali, da smete aplikacijo nanesti zgolj z dovoljenjem partnerja.

Vojaška ladja med kopalce Na plaži blizu ruskega mesta Kaliningrad kopanje ni dovoljeno. Gre za plažo v lasti ruskega ministrstva za obrambo, a v praksi to morskih navdušencev ne ustavi. Običajno njihovo predajanje vodnim užitkom poteka povsem sproščeno, nekoliko drugače pa je, ko med njih zapelje

Medtem ko nekateri radi jedo v miru in intimnem ozračju, drugi jedo javno. V javnih kuhinjah. Da le kaj imajo.

Samooskrba Zadnji čas pri nas še s posebnim poudarkom govorimo o samooskrbi. In pri tem smo že kar uspešni. Mnogi radi obdelujejo njivice in vrtičke ter pridelujejo razne pridelke. Drugi se gredo samooskrbo s tujih njiv, vrtov, vinogradov in sadovnjakov.

Težka bremena Začenja se novo šolsko leto, ko si bodo šolarji spet nadeli na hrbte težka bremena. Starši so si težka bremena naložili že dneve pred začetkom pouka.

Prednost kulture

vice za predvajanje in poročanje. Za Mars One bodo še letos izbrali multikontinentalno skupino 40 astronavtov, dva para od njih - dve ženski in dva moška - pa bodo septembra 2022 vzleteli z Zemlje ter aprila 2023 pristali na Marsu. Naslednja četverica bo poletela dve leti

kar se je pojavila v ponudbi, na svoj mobilni telefon naložilo že več kot 50 tisoč uporabnikov, jo je Google odstranil iz ponudbe, saj številni trdijo, da je aplikacijo mogoče uporabiti s škodljivimi nameni. Brazilcev to ne ustavi – odkrili so, da si aplikacijo še vedno lahko naložijo na uradni strani. Podjetje se distancira

vojaška ladja. Prav to se je namreč zgodilo pred kratkim, ko je točno na tem mestu potekala vojaška vaja – vojaška ladja Bizon je nepričakovano in dokaj hitro zaplula med kopalce. Neverjetno se zdi, da ni bil nihče poškodovan, še bolj pa, da nihče ni bil niti pretresen. Na posnetkih, ki so jih očividci posneli z mobilnimi telefoni, je moč videti, da so kopalci ohranili povsem mirno kri. Slike so simbolične

V Šoštanju so ob gradnji nadomestnega bloka 6 načrtovali vodno mesto. V Velenju so ga ob EPK-aju res »zgradili«.

Delitev Če bi bila delitev tudi za ljudi dober način razmnoževanja, nas bi bilo Slovencev že zelo veliko.

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 13

PRIREDITVE

29. avgusta 2013

Po Šaleku se je spet sprehajala grajska gospoda.

Starotrški dan vrnil Šalek tisoč let nazaj

pogrešljiva pri organizaciji takšnih prireditev. Tudi njihova godba je popestrila razpoloženje. Seveda so po koncu uradnega dela poskrbeli še za podaljšano pri-

Prikazali številne šege in navade nekdanjih prebivalcev Šaleka Mira Zakošek

Starotrški dan je tradicionalna prireditev krajanov Šaleka, ki so še kako ponosni, da nosi Šaleška dolina ime po njihovem kraju. Ponosni pa so tudi na ruševine gradu, ki so zaščitna znamka njihovega kraja, nad katerim se, čeprav načete, ponosno

dvigajo. Že tradicionalno se v zadnjih avgustovskih dneh vračajo v preteklost. Svoj starotrški dan so tudi tokrat poklonili vsem prebivalcem te doline. Z odprtimi rokami so jih vabili medse. Imeli so tudi kaj pokazati. Tokrat so povabili tudi na pečenega vola, ki so ga obiskovalcem po-

nujali brezplačno. Je pa tudi s to peko tako kot z mnogimi etnološkimi opravili – da ga največkrat ni, ki bi ta posel obvladal, kje v bližini. Zato so peki prišli od drugod. Nekateri domačini pa so se ta dan z veseljem spremenili v šaleško grajsko gospodo, viteze in barona so medse povabili iz Sevnice. Od tam

jetno razpoloženje z ansamblom Zlati zvoki, ki je trajalo dolgo v noč. n

so bile tudi odlične in brhke mažoretke, ki sicer z grajskimi šegami niso imele mnogo skupnega, so pa marsikomu prijazno pobožale oko. V goste so povabili tudi mnoge, ki še obvladajo stare ročne spretnosti, še posebej je takšnih veliko pri tukajšnji Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki postaja vse bolj ne-

Vol se peče od 10 do 12 ur. V Šalek so ga pripeljali s kmetije Travner blizu Ljubljane in že navsezgodaj zakurili ogenj, postavili raženj, peko pa potem ves dan skrbno spremljali, proti večeru pa z njim razveselili obiskovalce.

Takšno prireditev bi morali prepovedati

Staro Velenje je praznovalo Ponosni na pridobitve – Predstavili domače rokodelske obrti, ki naj bi postale tradicionalne – Noč v Starem Velenju privabila številne obiskovalce Mira Zakošek

Starovelenjčani s svojim predsednikom Andrejem Kozlevčarjem so zelo zadovoljni, da se življenje vse bolj vrača v ta najstarejši del Velenja pod gradom.

Letos so ogromno pridobili na vseh področjih. Veseli so pločnika ob Ljubljanski cesti, ki so si ga dolgo želeli, otroškega igrišča za gradom, pa seveda tudi ureditve samega središča kraja s prenovo cestišča in z modrim vodnjakom, pri

Kovači morajo biti močni in spretni.

katerem se lahko mimoidoči tudi odžejajo. V prihodnjih tednih bodo uredili še odsek Žarove ceste Melanšek–Muršič, veselijo pa se tudi kohezijskega projekta kanalizacije, ki bo pomembna pridobitev, še zlasti za krajane Straže.

Staro Velenje, ki je zibelka Velenja, bi radi v prihodnje bolj razgibali. Praznovanje je pritegnilo številne obiskovalce.

Predsedstvo OZSČ Velenje je sprejelo naslednje stališče v zvezi s praznovanjem v Rovtah pri Logatcu, kjer so slavili 70 let domobranstva v Sloveniji.

V kraju so veseli tudi kulturnih institucij, ki so jih pridobili v zadnjem obdobju, seveda pa tudi ureditve stare Pekarne v prostor za mlade umetnike. Te prostore bodo koristno uporabljali tudi sami. Vse zadnje pridobitve so slovesno obeležili z dvodnevnim praznovanjem, ki je v kraj privabil številne obiskovalce. Takšnih dogodkov pa bo v prihodnje še več, obljubljajo.

Ostro nasprotujemo praznovanjem, ki obujajo in poveličujejo narodno izdajstvo in sodelovanje z okupatorskimi silami. Proslave, kot je bila ta v Rovtah, na najbolj nizkoten način zlorabljajo dan spomina na žrtve totalitarnih režimov za svoje pritlehno opravičevanje domobranstva, ki je z blagoslovom Cerkve v okupatorjeve uničevalne centre poslalo številne zavedne Slovence. Tudi ženske in otroke. Noben narod ne slavi narodnih izdajalcev in kolaborantov. Le v naši državi lahko ti s pomočjo pritlehnih sodelavcev nastopaško prirejajo prireditve in okrogle mize, v posmeh vsem, ki so za svobodo svoje domovine dali življenja, in vsem, ki so se z orožjem v roki postavili v bran okupatorju in njim, narodnim izdajalcem. Pa naj gre za narodnoosvobodilno vojno v letih 1941–1945 ali pa za Osamosvojitveno vojno leta 1991. Tako radi se oziramo po tujini in se primerjamo z njo. Tam so takšne in podobne prireditve prepovedane. Prav bi bilo, da bi bile tudi pri nas.

n OZSČ Velenje, Predsedstvo

Tiskarji so bili včasih zelo iskani, v Starem Velenju jih je mogoče najti tudi v sodobnem času.

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 14

REPORTAŽA

29. avgusta 2013

V Velenju že s polno paro teče 16. festival mladih kultur Kunigunda. Vsi festivalski dnevi so postregli z zvrhano mero umetnosti, glasbe, gledališča in marsičesa drugega, kar se je in se še bo vse do sobote odvilo na več kot 40 dogodkih in več kot 60 aktivnostih. V petek se je vse skupaj začelo v stari Pekarni z otvoritvijo galerijskega dogajanja z naslovom Kultura kot 5. element. Z odprtjem razstavnih prostorov stare pekarne je Kunigunda v letu 2013 drugič oživela staro mestno jedro Velenja. Cilj projekta je želja, da Pekarna postane in ostane osrednje razstavišče in prostor za likovno ustvarjanje, kjer se namesto kruha pečejo umetniške ideje. Festival mladih kultur Kunigunda je v sodelovanju s KUD Koncentrat objavil javni razpis na področju likovne umetnosti. Na razpisu je bilo izbranih dvanajst likovnih projektov umetnikov iz cele Slovenije. Svoje izdelke so na ogled postavili: Anja Podreka, Barbara Drev, Taja Polovšak, Marjeta Brunšek, Katrina Muller, Gašper Kunšič, Barbara Pintar, Nadja Osojnik, Sonja Hrastnik, Uršula Skornšek, Valerie Wolf Gang, Yuliya Molina. Vsak je prispeval svoj 5. element, ki je na ogled vsak dan do konca avgusta med 15. in 19. uro. Petkov večer pa se je zaključil s 1. državnim prvenstvom v beatboxu v Letnem kinu ob Škalskem jezeru. Z glasbeno pravljico Silno vljudna predstava za najmlajše se je začel sobotni dan. V sodelovanju s Festivalom Velenje je predstavo pripravila Andreja Zupančič. Silno vljuden pujs je preko pesmic in zgodbic obiskovalce zabavno in sproščeno popeljal v svet omike in lepega vedenja, družbo pa sta mu v predstavi delala tudi deklica Nadja in Tožibaba. V galeriji kluba eMCe plac smo bili priča otvoritvi inovativne razstave GIF-ov, ki se čez festival odvija pod budnim očesom idejnega vodje Matevža Časa. Gifi se vsakodnevno menjujejo in s svojim predlogom lahko do sobote sodelujete tudi vi. Večerni del drugega festivalskega dne je bil odet s pestrim glasbenim programom žanrsko raznovrstnih zasedb. Prva je nastopila kranjska raggae zasedba s pridihom jazz glasbe Raggalution. Sledili so Novomeščani Moveknowledgement, ka-

terih pevec je priznani hip hop artist N'toko, za piko na i pa je poskrbela tudi Hrvaška zasedba ABOP, ki z dvema bobnarjema, basistom, sampli in dvema synthoma v živo izvaja elektronsko glasbo. V nedeljo je v vili Bianca, biologinja Špela Petrič predstavila svoj projekt z vodnimi bolhami. Inštalacija je še vedno na ogled vse do konca festivala. Preverite lahko, ali je možno s spreminjanjem osvetlitve doseči, da se vodne bolhe odzivajo »na ukaz«? Kako natančna in ponovljiva je tovrstna manipulacija? Večer tretjega festivalskega dogajanja, se je končal z nastopom madžarske etno skupine Kampec Do-

u t s e m v je a d n u Kunig

lores. Z imaginativno glasbo z edinstveno sintezo originalnih melodij, nadrealističnih besedil in pritajeno zlomljenih zvokov so očarali občinstvo in jim približali v osnovi madžarsko narodno glasbo. Med odmorom smo bili priča ognjenemu vrtenju pojev pretekle EVS-ovke Španke Paule, ki se ni mogla upreti letošnji Kunigundi. Na festivalu Kunigunda so park pred gimnazijo Velenje prevzeli umetniki in mimoidoči ustvarjalci. Izdelo-

vali so izdelke, povezane z določeno temo – zraka, zemlje, vode in ognja. Obiskovalci so se lahko sprehodili skozi vetrovno območje za naravno blaženje poletne vročine. Ob tem pa prisluhnili vetru Muzičarju, ki je pihal na krošnje iz različnih glasbil, oblikovanih iz lesenih in kovinskih odpadnih reči. V sklopu Seed Bombing delavnice so izdelali svojo »bombo«, jo odvrgli tja, kjer so si želeli novega zelenja, in počakali, da oživi. Mimoidoči so lahko uživali tudi v vodnih

Idejni vodja razstave gifov, v eMCe placu, Matevž Čas

V Pekarni na ogled razstava kultura kot 5. element Uradni festivalski avto KUNIGUNDE skulpturah, ki so razpete med mostoma reke Pake. Od 16. ure naprej pa so vsak dan spretne roke sodelovale v delavnici afriškega bobnanja. Zaključek Park Arta bo danes ob 21. uri na Titovem trgu z ognjeno predstavo. Ponedeljek na Kunigundi so zaznamovali še otvoritev razstave Urške Mazej z naslovom Raz-rez, predstavitev filmov domačega režiserja Jake Šuligoja in koncert skupine Ewok in Wanda & Nova deViator. V torek se

Okrogli pogled od zgoraj na Kulturo kot 5. element je v domu kulture, na čisti performaci predstavil igralec Jaka Lah ter na koncertnem odru dve glasbeni skupini alternativnega rocka – Man Zero iz Hrvaške in Trus! Sredino dopoldne je bilo rezervirano za predstavitev Centra ponovne uporabe, v večernem dogajanju pa je za izobraževanje in navdušujoče predavanje poskrbel Dragan Živadinov. Večer se je zaključil s Fake orchestrom.

Nedeljski večer na Kunigundi so popestrili gosti iz Madžarske Campec Dolores Danes boste na odru pred eMCe placem prišli na svoj račun ljubitelji mirnejše elektronske glasbe, saj v goste prihajata Djevara in Dredd up. Jutri pa se na Kunigundi obeta poseben in prav pester dan. Začnemo s Slacklineom v Sončnem parku, nadaljujejmo s Svatbo, na kateri bo praznovanje ljubezni, takšne in drugačne, zaključujemo pa z ''metal'' večerom in skupinami Tuxedo, Hogmeets frog in Chimera. Za zaključek festivala pa še zadnji sobotni festivalski dan, v katerem bo vsak našel nekaj zase. Začnemo s plesno predstavo Z odra na ulico, Kunigundinim bazarjem, otroško predstavo Sovica oka, improvizacijskim šovom in koncertom skupin Jimmy barka Experience in Coma Stereo. Festivalsko dogajanje pa vseskozi budno spremlja tudi Radio Kunigunda, ki 'je povsod, a od neznanokod'. Lahko ga slišite, a ne veste, kje je.

V letnem kinu je beatbox zvenel prečudovito V Velenju v Letnem kinu se je v okviru 16. festivala mladih kultur Kunigunda zgodil veliki spektakel, 1. državno prvenstvo v betboxu. Naslov državnega prvaka si je po težkih bojih prislužil Žiga Žmavc iz Ljubljane. Dogajanje se je ob Škalskem jezeru začelo že ob 16. uri, ko se je 27 tekmovalcev iz vse Slovenije pomerilo v predtekmovanju. Štiričlanska žirija v sestavi Murat, Mrigo, Big Ben aktualni belgijski prvak in Kim iz Francije je izbrala 16 tistih, ki so v predtekmovanju pokazali največ znanja. Med njimi sta bila tudi dva domačina, Ervin Oppitz in Gašper Kvartič. Potem so se začeli boji v parih na izločanje. Naprej se je uvrstilo 8 najboljših, a med njimi žal ni bilo več domačih predstavnikov. Sledil je polfinale, v katerega so se uvrstili Žiga Žmavc, Mark Lipovec, BigBird - Tadej in Salem Begić. Žiga Žmavc je bil boljši najprej od Marka Lipovca in v finalu še od Salema Begića, ki je v polfinalu premagal BigBirda - Tadeja. Tretje mesto je na koncu dosegel Mark Lipovec, ki je v malem finalu premagal BigBirda Tadeja. Tretjeuvrščeni je bil s svojo uvrstitvijo zadovoljen, predvsem pa vesel, da je lahko nastopil na 1. državnem prvenstvu, ki ga je zelo dolgo čakal: »Na prvo državno prvenstvo v beatboxu sem čakal okoli šest let, najraje pa bi prisostvoval na Londonski beatbox sceni. Moj vzornik je že nekaj časa Reebs One, britanski beatboxer.«

Ob 23. uri je sledil veliki finale, v katerem je naslov državnega prvaka osvojil Žiga Žmavc. Ta je za nagrado dobil mikrofon, se neposredno uvrstil na svetovno prvenstvo in kot presenečenje dobil še povabilo za nastop na Hip hop 'reunion'. Žiga se je v umestnosti ustvarjanja z usti in jezikom predstavil že v oddaji Slovenija ima talent, tokrat pa ponovno dokazal, da mu talenta ne manjka. Takoj po razglasitvi rezultatov nam je zaupal, da v tem trenutku ne bi bil raje nikjer drugje kot ravno tu v Velenju: »Z beatboxom se ukvarjam že približno deset let in moj trud je bil danes poplačan. Čestitam tudi vsem ostalim fantom in organizatorjem, saj so pripravili res dober dogodek. Ko sem danes na odru slišal beatboxati dva od sodnikov, Big Bena in Kima, sta postala moja vzornika, drugače pa mi je najbolj blizu švicarska beatbox scena.« Drugouvrščeni, ki prihaja iz Kopra in je znan pod umetniškim imenom 'Burek', je poraz v finalu dobro prenesel in pohvalil zmagovalca: »Žiga je bil že od začetka eden od mojih favoritov, spremljam ga že od njegovega nastopa v oddaji Slovenija ima talent.« Program so s svojimi nastopi popestrili, vsi člani žirije Big Ban, Kim, Murat in Mrigo. Prvi trije so pokazali svoje znanje v betboxu. Mrigo pa je po končanem tekmovanju nastopil s skupino VELEBOR. Nekaj besed sta o slovenski beatbox sceni povedala tudi gosta iz tujine. Belgijski državni

Velebor navdušil zbrane v Letnem kinu (še posebej domačin Mrigo...)

Vodja festivala mladih kultur Kunigunda Dimitrija Amona in 1. državni prvak v beatboxu Žiga Žmavc

Komisija je budno spremljala vse tekmovalce Velebor v akciji prvak Big Ben je pohvalil zmagovalca: »Slovenski državni prvak Žiga je opozoril nase že v predtekmovalnem delu. Res je dober, naj pa dodam še, da je bilo v finalu izredno tesno.« Medtem

ko je Francoz Kim vesel, da se je tudi v Sloveniji začela razvijati beatbox scena: »Tukaj je zelo veliko dobrih beatboxerjev, vendar je to bilo šele prvo državno prvenstvo. Dobro je, da se ves

čas organizirajo takšni dogodki, da se ustvarjalci slišijo med seboj, saj je to izredno pomembno za posameznikovo napredovanje. To je čisto nekaj drugega, kot če ustvarjaš samo sam, dobro pa bi bilo tudi, da bi se bolje spoznali z nemško, francosko in angleško sceno.

Tako se bodo največ naučili in postali konkurenčni v evropskem merilu.« Premierno pa je dogajanje s svojim nastopom popestril tudi domačin Tim, s svojim novim hitom Hvaležen sem. n Foto: Tilyen Mucik in Goran Petraševič

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 15

PLANINCI

29. avgusta 2013

V gorah Bosne in Hercegovine (II.) Nadaljevanje Zjutraj petega dne našega potovanja (sreda, 31. 7.) smo se zbudili v vili Sunce, nedaleč od obrežja Boračkega jezera. Negodovanje večer prej, ko ni bilo dovolj dvoposteljnih sob, se je poleglo ob spoznanju, da smo nadvse dobro nameščeni in da smo v gosteh pri dobrih in prijaznih ljudeh, ki se trudijo, da bi nam v vsem ustregli. Boračko jezero je od Konjica oddaljeno slabih 20 km, leži na severovzhodnem vznožju pogorja Prenj na nadmorski višini preko 400 m. Okoli 780 m dolgega in 500 m širokega jezera je zraslo veliko turističnih objektov, saj je priznano kot eno najlepših planinskih jezer v BiH. Sredi dopoldneva so nas prepeljali v zaselek Glavatičevo na obrežje Neretve. Neretva je ena nejvečjih in najdaljših rek v Bosni in Hercegovini, (225 km). V zgornjem toku od zaselka Nedavić do Konjica teče skozi nekaj najglobljih in najlepših kanjonov in ravno ta del, dolg 18 km, smo izbrali za naš rafting. Po osmem kilometru smo počili ob izlivu divje Rakitnice v Neretvo v družbi mladih likovnikov, ki so svoje umetnine razstavljali po produ vzdolž reke. Ko smo se po štirih urah izkrcali, navdušenje ni pojenjalo. Primerjam Neretvo s Taro – težko bi se odločil, kateri pripada prvo mesto. Popoldan smo si ogledali Konjic. To eno najstarejših bosansko-hercegovskih mest, ki se je razvilo na obeh straneh Neretve, je nekoč pripadalo Dubrovniški republiki, ki je po dolini Neretve osvajala tudi kraje v notranjosti, nato je bilo v lasti bosanskega kraljestva, ki pa se je po sto letih moralo pokoriti otomanskemu cesarstvu. To slednje obdobje je dalo mestu najvidnejši pečat, kar kažejo številne mošeje in znameniti stari most. V Konjicu, ki je sicer znan po rezbarstvu v lesu,

smo obiskali etnološki muzej in rojstno hišo najbolj znanega domačina. To je Zufikar Zuko Džumhur, potopisec, slikar, karikaturist in scenarist, starejši se ga še iz časov bivše Juge spominjamo po njegovi seriji sarajevske televizije Hodoljubje. Domačini so njegovo rojstno hišo preuredili v prijazen muzej. Končno na Prenj (četrtek, 1. 8.). Po sicer zgodnjem, a obilnem zajtrku (domačini se res trudijo) pripeljejo trije kombiji in miniavtobus, ki sprejme za dva kombija potnikov. Asfalta je zmanjkalo že v dolini, razdrapana cesta pa se vzpenja in vzpenja, premetavalo nas je sem ter tja, pogled v dolino je bil ponekod kar grozljiv. Po debeli uri smo premagali dobrih 800 m višinske razlike, izstopili na kraju, ki se mu reče Crno polje (čeprav smo Na Zeleni glavi, Prenj

Rafting v kanjonu Neretve sredi gozda, polja nikjer, tudi hiše nobene). Nekoliko višje težki stroji širijo cesto, mi pa smo z nje zavili na markirano pot, ki nas je že na začetku pozdravila s tablo Pozor, mine! Tudi tukaj nismo tvegali brez vodnika, opozoril nas je, da smemo hoditi le po poti. Prenj je pogorje na severu

Hercegovine. Kanjoni divjih rek so ga ločili od Treskavice, Visočice, Bjelašnice in Čvrsnice. Če pomislimo, da se na jugovzhodu spušča v Nevesinsko polje z večinskim srbskim prebivalstvom, da žive v Konjicu pretežno Bošnjaki in da so se za bližnji Mostar borili Hrvati in Bošnjaki, opozorilo

ni bilo odveč. Vsi planinski domovi na področju Prenja so bili požgani: na Rujištu in Bijelih vodah, od koder vodijo na goro poti iz mostarskega konca in zavetišča Jezerca pod samim vrhom. V zadnjih letih so večino koč zgradili na novo. Sicer pa je Prenj visoka planina, kar deset vrhov je višjih od 2.000 metrov, najvišji je Zelena glava, ki meri 2155 m in je zadnji ter najvišji planinski cilj našega potovanja. Tudi tokrat vrh je osvojila le dobra polovica udeležencev, saj je zanj potrebno dobrih pet ur, ostali smo se zadovoljili s polovico krajšim vzponom na Jezerca, kjer smo pokramljali z zgovornim domačinom, ki skupaj s svojim sinom čuva konje in občasno z njimi iz doline prinaša materiali za gradnjo še nedokončanega zavetišča. Prenj je gora cvetja. Po dolini Neretve prinašajo vetrovi gor od morja milo mediteran-

sko klimo, ki blagodejno vzpodbuja rast. Toliko šentjanževke, materine dušice, rmana in drugih zdravilnih rož je kje drugje težko najti. Zvečer smo s prijaznimi domačini in ob obilni večerji proslavili konec planinskega dela našega potovanja. V petek, 2. avgusta, smo obiskali najprej »Titov bunker – atomsko sklonište vrhovne komande Jugoslavije«. Bunker, imenovan Istanbul, so v popolni tajnosti gradili med leti 1953 in 1979 in je bil s ceno 4,6 miljarde dolarjev tretji najdražji vojni objekt v Jugoslaviji, takoj za podzemnim letališčem Željava pri Bihaću in vojaškim pristaniščem Lora v Splitu. Razprostira se na površini 6.854 m2, 280 metrov pod zemljo, v njem so rezidenčni prostori, dvorane za sestanke, pisarne, predsedniški prostori, spalnice, omogočene so vse komunikacije, samostojna energetska oskrba, zbiralniki za vodo in gorivo, prezračevalniki ... V teh prostorih bi lahko pod udobnimi pogoji živeli člani štaba in 350 najožjih sodelavcev 6 mesecev. Bunker bi vzdržal atomski udar jakosti 20 kiloton. Danes je v celoti in prvotnem stanju odprt za javnost, je v lasti vojske BiH, ki skrbi tudi za strokovno vodenje. Ogled je pustil v nas mešane občutke, nadaljevali pa smo pot navzdol po dolini Neretve. Peljali smo se mimo Mostarja (obiskali ga bomo proti večeru, ko se bo peklenska vročina nekoliko ugnala). Tudi Počitelj nam naj oprosti. Obisk tega edinstvenega orientalskega mesteca pod okriljem UNESCO-a, kjer se že od nekdaj vsako leto zbirajo likovni umetniki s celega sveta, je bil trdno zapisan v našem načrtu. Toda večina potnikov v avtobusu je spala, termometer kazal, da se zunanja temperatura približuje številki 40. Tako nas Sahat-kula, visoka trdnjava, ki se na hribu vzdiguje nad mestecem, le nemo in karajoče opazuje, ko se peljemo mimo. Temperatura sicer ni bistveno padla, ko smo se končno zaustavili 40

15 km južno od Mostarja pri najzanimivejši naravni znamenitosti tega območja – slapovih Kravice, toda okolje je osvežujoče. Voda reke Trežibat se na tem mestu razliva in pada 30 metrov globoko v 150 metrov široki naravni amfiteater, ki spominja na miniaturno izvedbo Niagarskih slapov. Idiličnost prizora kvari le nepopisna množica turistov, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Mostar v večernih urah. Klasika – vrvež na tej in na oni strani pred leti porušenega in ponovno zgrajenega mostu, turisti od vsepovsod, mladenič na vrhu mosta ponuja skok za 10 evrov, lokali vabijo in nudijo orientalsko hrano, ulice ponujajo od izvirnih izdelkov domače obrti do povsod po svetu prisotne krame. Oko se mi ustavi na izložbi, v kateri visi majica z napisom: Druže Tito, ti si krao, a i nama si dao. Ovi danas kradu, a nama ništa ne dadu! Dva kilometra iz centra na desnem bregu Neretve najdemo hotel Fenix. Prijaznost domačinov in resnično dobra večerja zavlačujeta našo pot do postelj. Sobota, 3. avgust: Gremo domov! Gospodinja od 2. ure ponoči ni spala, pripravljala nam je zajtrk. Pečeni uštipci, pecivo in pestra ponudba najrazličnejših jedi in napitkov. Kar nismo pojedli, nam je zavila za na pot. Kar nerodno nam je bilo, saj take prijaznosti v gostiščih nismo navajeni. Nekaj čez osem se končno poslovimo. Šofer je izbral pot, ki nas je najhitreje pripeljala na Hrvaškem na avtocesto. Udobni vožnji je je dal piko na i triurni postanek ob morju v Selinah pri Maslenici. Tudi zadnji del poti je minil brez zapletov in nekaj po 22. uri smo na velenjski avtobusni postaji sklenili potovanje. Še vedno urejam fotomaterial, ki so mi ga posredovali nekateri udeleženci potovanja in ob tem pripisali marsikateri kompliment, ki mi daje pogum, da zapišem: Bilo je zanimivo, uspešno in lepo! n Andrej Kuzman

Več na

NOVO

ZEMELJSKI PLIN AKCIJSKA CENA ZA PRVIH 1.000 ECE KUPCEV!

0,3397 €/Sm Elektro Celje Energija d.o.o.

(brez DDV)*

Izkoristite izredno ponudbo in si za prihajajočo kurilno sezono zagotovite zemeljski plin po ugodni ceni! Za prvih 1.000 kupcev smo pripravili izredno ugodno ceno in jo navzgor omejili vse do 30.9.2014! Izpolnite obrazec na www.ece.si in si le z nekaj kliki omogočite prehod na zemeljski plin ECE že s 1.11.2013!

*Cena z DDV 0,4144 €/Sm3

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

Niso bili kos novincu Nogometaši Rudarja so doživeli prvi poraz v gosteh, čeprav so imeli dobre pol ure igralca več – S Krko na prvenstvu šele 2. oktobra, v pokalu 18. septembra Vsake lepe stvari je enkrat konec, večkrat rečemo. Tokrat mislimo na nogometaše Rudarja, ki so na gostovanju v Zavrču doživeli drugi letošnji poraz in prvi v gosteh. Glede na to, da se jim je to zgodilo z novincem v ligi, je ta gotovo mednje vnesel nekoliko slabe volje. Izgubili so z 1 : 2. Za nameček so ostali brez dveh poškodovanih igralcev. Že v 36. minuti brez Aleša Jeseničnika, ob koncu prvega polčasa pa še brez vratarja Matjaža Rozmana. Pred tekmo je bil močan naliv, zato je bilo igrišče zelo razmočeno, razmere za igro pa težke. Očitno so bolj ustrezale gostiteljem, ki so na odmor odšli z vodstvom 2 :

Matej Radan, prvič v Rudarjevih vratih

1. Domači so zelo hitro povedli, že v 7. minuti. Nekdanji hrvaški reprezentant Nikola Šafarić je s sijajnim prostim udarcem s približno 20 m kljub postavljenemu živemu zidu premagal Rudarjevega vratarja. Čeprav so gostje po zadetku prevzeli pobudo, niso zmogli in znali izenačiti. Pred koncem prvega dela igre pa je moral Rozman še drugič po žogo v svoja vrata. Napadalec Dino Kresinger je na robu kazenskega prostora ušel enemu od Rudarjevih branilcev. Rozman mu je stekel nasproti. Imel je smolo. Žogo

je odbil vanj, ta se je odbila nazaj in zletela mimo njega v mrežo za 2 : 0. Pri tem sta se oba poškodovala in prvič v tem prvenstvu je v okvir Rudarjevih vrat stopil Matej Radan. V 58. so gostje ostali (dva rumena kartona) brez Dejana Kurbusa. Kljub igralcu več in veliki premoči pa Velenjčani več kot znižati izida niso zmogli. Slabih dvajset minut pred koncem tekme je zadel Leon Črnčič. V naslednjem krogu bi morali rudarji gostovali pri drugem novincu Krki. Štiri tekme bodo v soboto,

Še četrta zmaga zapored? Nogometaši Šmartna 1928 skupaj z Dobom po tretjem krogu še neporaženi – V izdihljajih tekme z Belo krajino (0 : 1) vratar Pusovnik ubranil enajstmetrovko Nogometaši Šmartna 1928 nadaljujejo dobre igre. V 3. krogu so gostovali v Črnomlju in proti domači Beli krajini upravičili vlogo favorita. Z golom Lovra Bizjaka že v 13. minuti so zmagali z 1 : 0. Tekma je bila zelo zanimiva, saj so domači igrali zelo zagrizeno, ker so pač lovili ne le prvo zmago v novem prvenstvu, ampak tudi prvo točko sploh in tudi prvi zadetek. Toda gostje so jih presenetili s hitrim vodstvom, ki ga domači do konca tekme niso mogli ujeti, kaj šele zmagati: Šmarčani so namreč igrali taktično zelo dobro in uspešno zaustavljali domače ternjihove priložnosti za gol. Poleg tega je bil zelo razpoložen vratar Tadej Pusovnik, ki je bil med najbolj zaslužnimi, da so se iz Bele krajine vrnili

tremi točkami. Murskosoborški sodnik Sašo Habjanič je namreč tekmo podaljšal kar za devet(?!) minut. Približno minuto pred koncem svojega dodatka pa je pokazal na belo točko, ker je enega od šmarških igralcev žoga udarila v roko. V domači vrsti so bili gotovo prepričani, da bodo vendarle izkopali prvo točko oziroma se rešili tretjega poraza po vrsti. Toda šmarški vratar je bil spretnejši in bolj zbran kot izvajalec najstrožje kazni. Tako so Črnomeljčani še vedno

Podprvaki začeli s porazom Fužinar, novinec v ligi, z zmago nad Šoštanjem potrdil svoje ambicije – V soboto z Marles hišami Konec prejšnjega tedna so oživele še nogometne zelenice v štajerski ligi, v kateri tekmujejo tudi nogometaši Šoštanja. V tej ligi nastopa 14 moštev. Iz nje sta izpadla Kovinar Tezno in Paloma, v 3. ligo pa je napredoval prvak Šentjur. Nova člana sta Mont Claudius Rogatec (prvak MNZ Celje) in ravenski Fužinar (prvak MNZ Maribor), novi člani so tudi Zreče in Kovinar Štore, ki sta izpadla iz 3. lige vzhod, ter Koroška Dravograd, ki se je odločil, da bo v novi sezoni namesto v 3. ligi

Dobre igre in boj za prvaka so v pretekli sezoni privabile več gledalcev. Kljub uvodnemu spodrsljaju v klubu upajo, da bo tudi v novem prvenstvu tako. (Foto: S. Vovk)

(bil je peti) tekmoval v tej ligi. Vodstvo kluba ni več videlo smiselnosti tekmovanja v njej, saj je bilo na njihovih tekmah veliko manj gledalcev kot pa pri drugih koroških klubih. Glede na to, da bo v novi sezoni kar nekaj sosedskih derbijev, pričakuje-

jo, da se bo to spremenilo. Podprvaki prejšnjega prvenstva, nogometaši Šoštanja, so v uvodnem krogu gostovali na Ravnah na Koroškem pri novincu Fužinarju. Domači, ki so pred prvenstvom ambiciozno napovedovali boj za vrh, so

med Rudarjem in Krčani pa zaradi vzdrževalnih del okoli novomeškega stadiona šele 2. oktobra. S prestavitvijo tekme se v vodstvu Rudarja oziroma trener niso strinjali, saj bo s tem – kot pravijo – prekinjen tekmovalni ritem, ker bodo tri tedne brez tekme. Njihovo pritožbo je vodstvo tekmovanja zavrnilo. Velenjčani so predlagali, da bi to tekmo odigrali v soboto (kot bodo druge) v Velenju, vendar njihov predlog ni bil prejet. Z nogometaši Krke se bodo pred tem vendarle pomerili, in to 18. septembra na svojem igrišču v tekmi 2. kroga pokalnega tekmovanja. Naslednja prvenstvena tekma (9. krog) bo tako za rudarje šele 14. septembra, ko bo ob jezeru gostoval Koper. V tem času bosta Jernej Javornik in njegov pomočnik Spasoje Bulajič gotovo skupaj z igralci skušala rešiti uganko, kako ob številnih priigranih priložnostih še kakšno več spremeniti v zadetek. Jernej Javornik, trener Rudarja: »Igrali smo dobro, toda na igrišču natopljenem z vodo, ponekod so bile luže, je pač v prednosti moštvo, ki se brani. To velja predvsem za drugi polčas, ko smo lovili rezultat, prihajali do dobrih priložnosti, žoga pa ni in ni hotela v gol oziroma jo je bilo vanj težko potisniti.« n vos

na samem dnu prvenstvene lestvice s samimi ničlami in eno trojko (trije porazi). Šmarčani pa skupaj z Dobom, ki ima prav tako polno bero točk po treh krogih, še edini brez poraza. Dobljani so prav tako zmagali v gosteh, s 4 : 3 so bili boljši od Kalcer Radomlja. Točo golov, kar devet, so gledalci videli tudi na lokalnem derbiju v Šentjurju, kjer je domači istoimenski novinec v ligi s 5 : 4 nadigral celjski Šampion. V derbiju novincev pa je bil na svojem igrišču Veržej s 3 : 1 boljši od Ankarančanov. S tem so si priigrali tudi prvo zmago in prve točke. V nedeljo bodo v Šmartnem gostovale Radomlje (17.00). Bodo domači slavili tudi četrtič po vrsti? n vos Tadej Pusovnik upravičeno nasmejan

potrdili, da bodo nasprotniki proti njim zelo težko dosegali točke, če imamo v mislih uvodno tekmo. Šoštanjčane so premagali z 2 : 1. Za uvodni krog je bilo značilno, da so ob Ravenčanih le še njihovi sosedje – nogometaši Pece, zmagali na svojem igrišču. Lenart so premagali z 2 : 0. Kar na štirih tekmah so slavili gostje, ena pa se je končala z neodločenim izidom. Bled uvodni vtis bodo Šoštanjčani skušali popraviti v soboto na svojem igrišču (ob 17.00) proti Marles hišam, ki so v uvodnem krogu na svojem igrišču v Limbušu ostale brez točk proti Dravogradu (0 : 1). Josip Vugrinec, trener Šoštanja: »Tekma je bila po pričakovanju težka. Vedeli smo, da bodo domači kot novinci zelo motivirani, mi pa smo igrali pod povprečjem. Nismo še bili v polni postavi, vseeno pa to ni opravičilo za poraz. Tisti, ki so dobili priložnost, bi morali igrati veliko bolje.« n vos

29. avgusta 2013

'Rudarke' začele s petico Igralke Rudarja-Škal navdušile z uvodno igro – Bo tako tudi z Radomljami?

Nova prvenstvena sezona se je začela tudi za nogometašice v prvi ženski ligi. Igralke Rudarja-Škal po drugem mestu v pretekli sezoni pred začetkom prvenstva (znova) niso skrivale ambicij, da želijo postati državne prvakinje. Kot so poudarjale, si je to športno želeti. Podobno kot lani bodo gotovo njihove največje nasprotnice nogometašice Pomurja iz Beltincev, ki so bile v uvodnem krogu proste, vendar pa naj bi bile letos še močnejše. Ambicije za visoko uvrstitev imajo gotovo tudi Radomljanke in Mariborčanke. Oboje so prav tako v uvodnem krogu zmagale. Moč Radomljank bodo 'rudarke' kot gostje testirale v nedeljskem drugem krogu, ko bodo na osrednji tekmi kroga potrjevale tudi imenitno igro iz uvodne. V njej so gostile ekipo Velesova iz istoimenskega naselja v občini Cerklje na Gorenjskem. Navdušile so z zelo privlačno igro in učinkovitostjo. Zmagale so s 5 : 0 in ob tem imele še kopico priložnosti. Prvič sta za člansko ekipo zaigrali tudi Lara Prašnikar in Loti Lukek, ki sta šele ta mesec oziroma prejšnji izpolnili petnajst let. Na premierni tekmi je še zlasti navdušila Prašnikarjeva, saj je dosegla kar dva gola, dvakrat (eden je bil vrhunski) je bila uspešna tudi izkušena Moira Murič, zadela pa je tudi Sanja Malinič. Zanimivo, na vseh preostalih tekmah so slavile gostje. n vos

Tako so igrali Prva SNL – 7. krog Zavrč - Rudar 2:1 (2:0)

Strelci: Šafarić (7), Kresinger (42), Črnčič (73). Rdeči karton: Kurbus (58) Zavrč. Rudar: Rozman (od 45. Radan), Jeseničnik (36. Klinar), Kašnik, Knezović (od 85. Podlogar), Dedić, Rotman, Radujko, Črnčič, Firer, Bratanović, Eterović. Trener: Jernej Javornik. Vrstni red po 7. krogu - Maribor in Domžale imata tekmo manj: 1. Maribor 18 (20:3), 2. Koper 14 (11:10), 3. Rudar 13 (11:8), 4. Zavrč 13 (12:11), 5. Gorica 11 (11:7), 6. Olimpija 10 (14:10), 7. Domžale 6 (6:11), 8. Celje 5 (7:12), 9. Krka 4 (8:17), 10. Triglav 1 (4:15). 8. krog: Krka:Rudar, 2. 10. ob 16 uri

2. SNL - 3. krog Bela krajina – Šmartno 0:1 (0:1)

Strelec: Lovro Bizjak (13) Šmartno 1928: Pusovnik, Mrevlja, Krefl, Hočevar, Kompan, Bolha. Kolenc, Jelen (od 53. Kolar), Lovro Bizjak (od 85. Podbrežnik), Vindiš (od 78. Čirić), Lenošek. Trener: Oskar Drobne. Drugi izidi: Farmtech Veržej - AH Mas Tech 3:1 (1:1), Krško : Aluminij 0:0 (0:0), Kalcer Radomlje - Roltek Dob 3:4 (0:3), Šenčur - Šampion 5:4 (1:1). Vrstni red: 1. Dob 9 (8:3), 2. Šmartno 1928 9 (6:1), 3. Radomlje 6 (9:4), 4. Krško 4 (5:4), 5. Aluminij4 (4:3), 6. Šenčur 4 (9:10), 7. Šampion 3 (7:10), 8. Veržej 3 (4:7), 9. A. M. T. Ankaran 1 (4:8), 10. B. krajina 0 (0:6) 4. krog: Šmartno 1928:Kalcer Radomlje, 1. 9. ob 17. uri

Štajerska liga, 1. krog Fužinar – Šoštanj 2:1 (1:0)

Strelci: 1:0 Gregor Ovčar (16), 1:1 Matevž Verhovnik (70), 2:1 Peter Stočko (85) Šoštanj: Meh, Šlutej, Grušovnik, Podlesnik, Ilić (od 58. Vasić), Rednak (od 70. Muratović), Cafuta (od 54. Avdić), Verhovnik (od 79. Gegić), Spasojević, Celcer, Barukčić. Trener: Josip Vugrinec.

Drugi izidi: Marles hiše - Koroška Dravograd 0:1 (0:1), Kovinar Štore – Radlje 0:0 (0:0), Mons Claudius - Tehnotim Pesnica 0:1 (0:1), Pohorje - Zreče 2:3 (2:2), Slovenj Gradec - Žalec 0:1 (0:0), Peca – Lenart 2:0 (1:0). 2 krog: Šoštanj : Marles hiše, 31. 9. ob 17. uri

Prva ŽNL – 1. krog Rudar-Škale Velesovo 5:0 (3:0)

Strelke: Murič Moira (2), Malinić (6, 60), Prašnikar (44, 57). Rudar-Škale: Horvat, Gomboc, Sevšek, Zagajšek (od 59. Cafuta), Bric (od 67. Lukek), Jevtić, Ljubec, Murič, Nagy (od 46. Pijuković), Prašnikar (od 69. Dervič), Malinić (od 83. Praprotnik). Trener: Dušan Uršič: Vrstni red. 1. Rudar –Škale 3 (5:9; 2. Jevnica 3 (5:2), 3. Radomlje (3:0), 4. Maribor 3 (3:0) ... Drugi izidi: AH Mas Tech - Maribor 0:3 (0:2), Krka - Radomlje 0:3 (0:2), Preša Slovenj Gradec – Jevnica 2:5 (1:2). Nogometašice Pomurja (Beltinci) so bile proste. 2. krog: Radomlje – Rudar-Škale, 1. 9. ob 16.30

Rokomet – prijateljske tekme Gorenje - Winterthur (Švica) 31:31 (15:18)

Gorenje: Taletovič, N. Cehte 6, Medved, Burič B., Brglez, K. Cehte 3, Skube 8, Šoštarič 4, Papež 2, Vrečar, Dobelšek 2, Gams, Nosan, Oštir 4, Dujmovič 2. Memorial Boga Doberška Gorenje - Trimo Trebnje 31:22 (13:19), MRD Dobova (1. B–liga) - Maribora 30:18. Finale: Gorenje - Maribor Branik 30:26 (15:11). Gorenje: N. Cehte, Medved 7, Cingesar 3, K. Cehte 7, Skube 3, Šoštarič 3, Papež, Vrečar, Dobelšek 1, Gams 1, Nosan, Oštir 1, Dujmovič, Burić 13 obramb. Vrtni red: 1. Gorenje, 2. Maribor, 3. Trimo, 4. Dobova

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT

29. avgusta 2013

David Pleše uvrščen na SP v ironmanu

enajstih deskarjev zagotovil nastop v velikem finalu. Tim-Kevin je opisal dni v Cardroni: »Tekmovanje je potekalo super, pogoji so bili odlični. Konkurenca je bila izjemno močna, prišla je res vsa deskarska smetana. Bil sem zelo motiviran in osredotočen, bilo mi je super, da sem lahko tekmoval s toliko odličnimi deskarji in na tako pomembni tekmi. Pritisk je bil zelo velik, ampak cilj in svoja pričakovanja sem dosegel.«

Slovenski triatlonec David Pleše se je uradno uvrstil na svetovno prvenstvo v ironmanu, ki bo 12. oktobra na Havajih. Velenjčan, ki si je pred začetkom sezone postavil cilj, da se uvrsti med 50 tekmovalcev, ki bodo nastopili na SP, si je pot na Havaje zagotovil po uspešnih nastopih v Celovcu in Kalmarju, kjer je stal na zmagovalnih stopničkah. Pleše je trenutno 29. na svetovni lestvici. n

V Nemčiji na tekmi velike poletne nagrade Berlot do točk Smučarski skoki

Tim za začetek osmi Auckland, 24. avgusta – Velenjčan Tim-Kevin Ravnjak je na uvodni tekmi svetovnega pokala deskarjev na snegu v Cardroni na Novi Zelandiji v finalu snežnega kanala osvojil osmo mesto. Prva moška preizkušnja sezone se je za slovenski tabor razpletla odlično, predvsem po zaslugi Tima-Kevina, ki je v kvalifikacijah zabeležil sedmo najboljšo oceno in se tako uvrstil v polfinale. Tudi v tem delu tekmovanja je nastopil odlično, zasedel 2. mesto in si tako poleg

Velenjsko jezero je odlično za ljubitelje surfanja.

Na tekmi sta nastopila tudi Marjan Jelenko in Gašper Berlot. Jelenko se je na osnovi 19. mesta po skokih na tek podal z zaostankom 1:24, Berlot pa je bil 34. in je imel zaostanek 2:02. Jelenko je do polovice proge ohranjal izhodiščno pozicijo, nato pa je zaradi bolečin v hrbtu odstopil. V ponedeljek odhaja do fizioterapevta, da ga bo pripravil za naslednje tekme. Berlot pa je nastopil zelo dobro, saj je pridobil kar nekaj mest in z devetim časom teka končal med najboljšo dvajseterico. Na koncu je bil 18. V sredo čaka tekmovalce nova tekma v avstrijskem Beljaku.

Srečanje surfarjev

V Kranju so v organizaciji NSK Tržič – Trifix potekale tekme za Pokal Cockte v petih kategorijah. Med člani je Niko Hižar s skokoma 88 in 85,8 m zasedel 25. mesto. Med mladinci do 20 let je najboljšo pripravljenost prikazal član SSK Velenje Jaka Kosec, ki je dvakrat skočil isto daljavo (101 m). Med mladinci do 18 let je Matevž Samec s skokoma 94 in 98 m osvojil tretje mesto. Med mladinci do 16 let je Patrik Vitez s skokoma 83 in 97 m osvojil 7. mesto.

Klub vodnih športov Velenje bo v soboto, 7. septembra, s pričetkom ob 12. uri pripravil srečanje tako imenovanih »srebrnih« Velenjčanov, ki so v sedemdesetih letih zaznamovali Velenjsko jezero s takratno pionirsko disciplino – surfanjem na vodi. Obljubljajo veliko vodno športno zabavo udeležencev vseh starosti. Najstarejši, ki jim je že zagotovil udeležbo, je star 82 let. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi fotografsko razstavo Petra Groznika na temo Naša jezera nekoč in danes, v goste pa so povabili tudi tamburaše. K sodelovanju vabijo vse, ki jih zanima njihovo delo in želijo tudi aktivno sodelovati. Prijave zbira Slavica Živko (031 887 751).

V Kranju na stopničke stopila Kosec in Samec

Odbojka na mivki privlačna za športnike Gorenja

Tennis Europe U12 Med 18. in 25. avgustom je pod okriljem Tennis Europe potekal turnir Terme Ptuj Open za dečke in deklice do 12 let. Turnirja so se udeležili mladi igralci in igralke tenisa iz 17 držav. Pri deklicah sta barve ŠtkVe branili Zoja Štrukelj in Lana Stefanović, pri dečkih pa Tin Krstulović. Obe deklici sta se od turnirja poslovili v drugem krogu. Tudi nobena druga slovenska igralka ni dosegla vidnejšega rezultata. Zmagala je Olga Danilović (Srb). Pri dečkih je Tin vnovič blestel, saj se je po petih gladkih zmagah uvrstil v finale, ki je bil vseslovenski, saj je bil drugi finalist Jan Kupčič (ŽtkMb). Čeprav je pokal za zmagovalca pripadel Janu, je treba povedati, da Tin v finalu ni bil slabši nasprotnik, ampak sta oba dečka prikazala izjemen tenis. n BK

Letošnjega prvenstva društva za športno rekreacijo Gorenje v odbojki na mivki na igriščih ob Velenjskem jezeru se je minulo sredo udeležilo l6 ekip. Da je odbojka med njimi priljubljeni šport, so dokazali s številnimi borbenimi dvoboji. Sicer pa nekatere ekipe igrajo skupaj že nekaj let. Lanska prvaka med moškimi in ženskami iz „odbojkarske“ družine Zajc sta obranila prvo mesto. Tudi v ženski konkurenci je slavila ekipa Metka in jaz, med moškimi pa se je na vrh zavihtela ekipa Žogica. Hinko Jerčič Prvaki se na ogled postavijo.

Vabimo vas na

11. rekreativni kolesarski maraton Zelene Doline, ki bo v soboto, 14. septembra 2013.

Več informacij:

www.zelenedoline.si

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

Uspešna vaja na novem izvoznem jašku V okviru rednega usposabljanja rudniških jamskih reševalcev Premogovnika Velenje so člani jamske reševalne čete prejšnjo sredo na delovišču izgradnje novega izvoznega jaška NOP II izvedli že tretjo reševalno vajo, odkar je glavni izvajalec rudarskih gradbenih del družba RGP iz Velenja začel z globljenjem jaška. Namen vaje je bila seznanitev jamskih reševalcev s specifičnim delovnim okoljem, ki ga to delovišče predstavlja, seznanitev z opremo za reševanje in napravami za komunikacijo ter praktična izvedba postopkov reševanja iz jaška. Na vaji sta sodelovali dve ekipi jamskih reševalcev. Za izvedbo programa je bil odgovoren vodja projekta izdelave novega izvoznega jaška in

inštruktor jamskih reševalcev Dušan Čižmek.

Največ škode je napravil sebi

Z osumljenim sta bila v sporih zaradi osumljenčeve ljubosumnosti Socka, 22. avgusta – V četrtek popoldan je bil na območju Socke ustreljen 57-letni Ivan Borovnik iz Velenja. V vikend hiši pokojnega v Čreškovi pri Socki, nato pa na dvorišču, ga je štirikrat ustrelil 62-letni Marjan Volovšek, doma z območja Vojnika. Zadel ga je v nogo, roko, trebuh in glavo. Z zbiranjem obvestil so kriminalisti ugotovili, da sta bila osumljeni in pokojni v zadnjem času v sporih zaradi osumljenčeve ljubosumnosti, saj sta ga pred časom zapustili prijateljici in se zbližali s pokojnim. Osumljencu so policisti kmalu po dogodku odvzeli prostost in ga pridržali. Grozi mu najmanj petnajst let zapora. Pri ogledu kraja pa so našli in zasegli pištolo, ki jo je osumljeni uporabil pri storitvi kaznivega dejanja, zasegli pa so tudi puško, ki jo je ilegalno posedoval pokojni.

Trije pobegi

Iz policijske beležke

Ivan Pohorec, vodja Reševalne službe Premogovnika Velenje, je

V streljanju v Socki umrl Velenjčan

Velenje, 20. avgusta – V torek ponoči je 38-letni moški s kladivom na Kardeljevem trgu namerno poškodoval stekli na vratih skupnega prostora, v katerem se je pred tem zaradi igranja kart skregal z znanci. Povzročil je za okoli 300 evrov škode, »pri delu« pa se je tudi poškodoval. Zdravniško pomoč je iskal v dežurni ambulanti, od tam pa je bil napoten v bolnišnico.

Velenje, 20. avgusta – Takšni na parkiriščih niso redki, niso pa tako redki tudi vozniki in voznice, ki po takih trčenjih odpeljejo s kraja, misleč, da se bodo tako izognili, če ne drugemu, stroškom. A veliko jih policija izsledi in jim naloži še dodatne stroške. V torek popoldan je počilo na parkirišču na Stantetovi cesti. Voznik je s kraja odpeljal. Zahvaljujoč očividcu, ki je na poškodovanem avtomobilu pustil podatke o registrski številki vozila pobeglega voznika, policisti navedbe preverjajo. Če so točne, pobeglega čaka plačilni nalog za dva prekrška. Račun ne bo majhen. Dva dni za tem, v četrtek, je neznani voznik osebnega avtomobila srebrne barve na cesti proti Kardeljevemu trgu pri pošti zaradi nepravilnega vključevanja s parkirnega prostora na prednostno cesto trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. Po trčenju je s kraja odpeljal. Tretji pobeg se je zgodil v križišču Kidričeve ceste s Prešernovo in cesto za Kardeljev trg v ponedeljek, 26. avgusta ob 13.30. Neznani voznik osebnega avtomobila citroen xsara picasso, modre barve, celjskega registrskega območja, je zaradi

105 let jamske reševalne čete

Jamska reševalna četa Premogovnika Velenje, ki je v lanskem letu zaznamovala 105. obletnico delovanja, šteje 111 članov. Povezana je v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. Poleg akcij v domačem premogovniku so člani reševalne čete posredovali tudi pri reševanju v drugih rudnikih, premogovnikih in podjetjih tako v Sloveniji kot tujini.

Reševalci so se dobro izkazali.

nepravilnega premika trčil v voznico osebnega avtomobila. Po trčenju je odpeljal naprej proti Kopališki. Za njim še poizvedujejo.

Tudi kradli so Velenje, Paška vas, Šoštanj 20. avgusta – V noči na torek je neznanec iz rezervoarja delovnega stroja z delovišča ob cesti v Paški vasi vzel okoli 100 litrov dizelskega goriva. V četrtek, 22. avgusta, je s stolpa skakalnice v Velenju izginilo okoli 120 metrov kabla, last telekomunikacijskega podjetja. V ponedeljek, 26. avgusta, pa je iz ograjenega in pokritega skladišča trgovine Kmetijskega zadruge Šaleška dolina v Metlečah neznanec vzel osem bal mrež za baliranje.

Trčenje v križišču Velenje, 22. avgusta – V četrtek ponoči je v križišču Kidričeve s Prešernovo in cesto, ki vodi proti Kar-

Pred otrokom nad partnerko

Velenje, 23. avgusta – V petek zvečer se je v stanovanju na Tomšičevi zunajzakonski partner fizično lotil partnerke. Policisti so mu napisali plačilni nalog, prijavili pa ga bodo tudi centru za socialno delo, saj je bil dogodku priča otrok.

Preglasna lokala

Velenje, 23. avgusta – V petek zvečer so policisti s plačilnima nalogoma po 417 evrov utišali preglasno glasbo v dveh lokalih, v kavarni Zate na Kidričevi cesti in baru Underground na Šaleški.

Gost se je nedostojno vedel

Velenje, 24. avgusta – V baru Šalek v trgovini Mercator se je v soboto zvečer eden od gostov

deljevemu trgu, voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznico osebnega avtomobila. Povzročitelja in sopotnika so z reševalnim avtomobilom prepeljali v zdravstveni dom, kjer so ugotovili, da so njune poškodbe lažje narave, udeležena voznica in dva sopotnika pa so sami iskali zdravniško pomoč v dežurni ambulanti.

Zagorelo na vikendu Šoštanj, 23. avgusta – V noči na petek je zaradi pregretja dimnika zagorelo na vikendu v Belih Vodah. Ogenj je poškodoval ostrešje kleti in nadstrešek nad vrtnim delom. Tuja krivda je izključena.

Lovil bo Velenje, 24. avgusta – V soboto je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran na Kidričevi. Vlomilec je odnesel več ribiških palic, ribiški brezrokavnik in starejši avtoradio.

nedostojno vedel, zato bo moral zdaj nekaj nakazati tudi državi.

Stanovalki sta si dali duška

Velenje, 24. avgusta – V soboto zvečer so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v dveh stanovanjih; v enem na Goriški in enem na Kersnikovi. V obeh primerih so plačilna naloga izročili stanovalkama. Kaj sta poslušali?

Pes na nezaželenem obisku

Velenje, 26. avgusta – Krajanka Pake je policistom prijavila, da je pred njeno hišo in v garažo v ponedeljek prišel večji neprivezan pes, ki se večkrat prosto sprehaja po delu kraja. Lastniku psa so policisti zaračunali obisk v višini 200 evrov.

Žaljiv do stanovalca

Šoštanj, 26. avgusta – V ponedeljek zvečer se je pred večstanovanjsko hišo na Kajuhovi mlajši moški žaljivo in nesramno vedel do stanovalca bloka. Tudi zato, ker

29. avgusta 2013

povedal, da so z vajo dosegli svoj namen, saj so reševalce seznanili s posebnostmi delovnega okolja na tem objektu ter z opremo in sredstvi za reševanje, ki bi jih uporabili v primeru reševanja. Reševalci so bili pri svojem delu zelo uspešni.

Po podrtju stebrička še v ograjo Šoštanj, 25. avgusta – V nedeljo popoldan je na Trgu bratov Mravljakov voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil in podrl stebriček na pešpoti na mostu čez Pako, nato pa trčil v ograjo mostu in jo poškodoval. Ker je voznik odklonil preizkus alkoholiziranosti, so mu policisti na kraju prepovedali nadaljevanje vožnje. Čaka ga obdolžilni predlog na sodišču, oddelku za prekrške. Grozi mu najmanj 1.200 evrov kazni in 18 kazenskih točk. Že na kraju pa so vozniku izdali plačilni nalog zaradi neprilagojene hitrosti.

Pokvarjen dopust Velenje, 25. avgusta – V nedeljo zvečer so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo na Goriški cesti. Vlomilec je v času, ko je bil lastnik na dopustu, prišel vanjo, pregledal notranjost in odnesel dve ženski ročni uri, manjšo vsoto denarja ter gorsko kolo znamke KTM.

Na parkirišču v peško Velenje, 26. avgusta – V ponedeljek popoldan je na parkirišču pri trgovini Hofer na Selu voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v peško. Ta je v nesreči utrpela lažje poškodbe, zdravniško pomoč pa je poiskala sama. Malo za tem pa je prišlo do nesreče v krožišču pod skakalnicami. Voznica osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v tovorno vozilo s priklopnikom. Povzročiteljica nesreče in njeni sopotnici so utrpele lažje poškodbe.

Vredno pohvale

Pohvalo si zasluži Velenjčan, ki je v sredo, 21. avgusta, policistom izročil najdeno denarnico z vsebino, tudi denarjem. Policisti jo bodo vrnili lastnici iz Brežic. V četrtek, 22. avgusta, zjutraj so policisti od uslužbenke Zavetišča za brezdomne osebe na cesti Simona Blatnika prevzeli zapuščeno gorsko kolo znamke Merida, rumeno modre barve. Lastnik lahko kolo prevzame na Policijski postaji Velenje. Etui z osebnimi dokumenti, ki ga je občan našel v petek, 23. avgusta, v Velenju, pa so policisti lastniku že vrnili. gre za povratnika, so policisti brez omahovanja segli po beležnici in mu napisali plačilni nalog.

Šole bodo odprle vrata Adil Huselja

V ponedeljek bo naše mesto, tako kot tudi ostala po državi, oživelo. Prvega šolskega dne na cestah in mestnih ulicah lahko vidimo veliko več otrok kot med poletnopočitniškimi dnevi. To je tudi glavni razlog, da policisti v sodelovanju s predstavniki drugih institucij povečajo prisotnost v okolici šol. Zagotavljanje varnosti šolarjev je ena od najpomembnejših nalog policije v prvih septembrskih dneh, ko osnovne in srednje šole odprejo vrata in se začne novo šolsko leto. Posebno pozornost policisti namenjajo najmlajšim, ki prvič vstopajo v šolo in so tudi najbolj ranljivi, saj se velika večina otrok ne zaveda vseh nevarnosti, ki prežijo na cesti oziroma šolski poti od doma do šole in nazaj. Zaradi nepoznavanja vseh pravil in nepopolnega dojemanja prometnih pravil in okoliščin v prometu so prvošolci dejansko najbolj izpostavljeni. To pa velja tudi za starejše šolarje, ki sicer več vedo in določene stvari že obvladajo, so pa zaradi počitnic še vedno razigrani in zaradi tega toliko bolj nepredvidljivi. Kaj lahko naredimo, da bodo prvi šolski dnevi minili brez prometnih nezgod z udeležbo šolarjev? Ne glede na to, kakšno vlogo imamo v cestnem prometu in ali nastopamo kot pešci, kolesarji ali vozniki avtomobilov, se moramo zavedati, da je na cestah in predvsem v okolici šol veliko več otrok kot zadnja dva meseca. To je tudi razlog, da smo v prvih septembrskih dneh dodatno previdni in pozorni na najmlajše udeležence v prometu. Dodatna previdnost velja predvsem za okolice šol ter območja šolskih poti, ki jih šolarji uporabljajo za prihod v šolo oziroma odhod domov. Tako kot policisti venomer opozarjajo na hitrost vožnje, naj tudi sam zapišem, da je neprimerna ali neprilagojena hitrost vožnje še vedno na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč. Zato je prav, da hitrost vožnje prilagodimo prometni signalizaciji in omejitvam, ki veljajo za naselja in območja umirjenega prometa. Otroci, še posebej tisti najmlajši, imajo težave pri pravilnem ocenjevanju oddaljenosti in hitrosti prihajajočega vozila, kar moramo kot vozniki vedeti. Zato ni presenetljivo, da policisti ob obravnavi prometnih nesreč z udeležbo otrok pešcev nemalokrat slišijo izjave voznikov, da je otrok kar stekel čez cesto. Če upoštevamo omejitve hitrosti, se bodo tudi otroci naučili in navadili hitrosti vozil, da se bodo lahko pravilno odločali, kdaj lahko varno prečkajo vozišče in kdaj ne. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da poleg nezmožnosti pravilnega presojanja okoliščin na obnašanje otrok vpliva tudi njihova razposajenost, igrivost in prepričanje, da se prometne nesreče dogajajo drugim osebam in se to njim ne more zgoditi. Zato so včasih njihove reakcije povsem nepredvidljive in nepričakovane, zato pa zahtevajo popolno pozornost voznikov. S pozornostjo pri vožnji bomo pravočasno zaznali otroke, spomnili se bomo, da so razigrani, razposajeni in se ne zavedajo prav vseh okoliščin in da je njihovo obnašanje nepredvidljivo. Tako bomo lahko pravočasno predvideli, da bomo morali ustrezno reagirati, in s tem preprečili prometno nesrečo. Kot starši šolarjev pa lahko dneve do začetka pouka in prve šolske dni izkoristimo tudi za to, da nekaj časa namenimo učenju in obnovi znanja o cestnem prometu. Tako lahko s pogovorom, skupno vožnjo s kolesom ali v avtomobilu preverimo, kako naš otrok dojema promet, koliko pozna pravila in kakšne so njegove sposobnosti v cestnoprometnih okoliščinah. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da z lastnim zgledom lahko otroka najbolje (na)učimo, kako se moramo pravilno obnašati v prometu, ne glede, ali nastopamo v vlogi pešca, kolesarja ali voznika avtomobila. Če otroka zgodaj (na)učimo odgovornosti in pomena pravil v prometu, zmanjšamo tveganje, da postane žrtev prometne nesreče. Ne pozabimo tega.

NOVO v Velenju

pokličite

070 20 30 40

VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE DO KONCA SEPTEMBRA 2013 izobraževalnicenter.si UGODNE CENE IN OBROČNO ODPLAČEVANJE

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

29. avgusta 2013

Preverjenih metod ne spreminjajo Ob začetku šolskega leta bo potekala tradicionalna preventivna akcija Milena Krstič – Planinc

Ob začetku vsakega šolskega leta številni združijo moči, da bi bile poti, ki vodijo v šolo in iz nje, čim bolj varne. Akcije so del nalog v okviru nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, ki jih koordinira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Te v Velenju povezuje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je tudi sicer zelo dejaven in prepoznaven po številnih prometnovzgojnih programih tudi med letom. V tem času pa se, pravi predsednik Karel Drago Seme, dejavno posvečajo predvsem prvim šolMoči Predsednik SPV Karel skim dnevom. so združili Drago Seme tudi osebno Kako? SPV, PP Velenje, preverja, če niso česa »Podobno kot prejšnja lespregledali. PUP Velenje, redarske ta. Nekatere metode so že službe, inšpektor za preizkušene in preverjene. »Vse cestne označbe moceste, ZŠAM Velenje, Ocenili smo stanje v okolici rajo biti brezhibne. Dodastrokovni sodelavec šol in na vseh šolskih poteh tno bomo okolice šol opreMO Velenje, povezali in ukrepali, kjer je bilo to pomili z obvestilnimi znaki. pa so se tudi z trebno. Že jutri bo povsod taGlede na to, da je pred osnovravnatelji ko, kot mora biti pred ponedeljno šolo Gorica gradbišče, smo kom, ko se začne novo šolsko leto.« se z izvajalcem del, investitorjem in Bodo kje potrebne dodatne aktivnosti? inšpektorjem za ceste dogovorili za izredni sestanek in uskladili vse, kar morajo narediti, da bo prihod in odhod iz šole varen.« V šolskem letu 2013/2014 bodo po načrtovanih Največja pozornost bo v prvih šolskih dneh veljala aktivnostih izvajali prometnovzgojne programe najmlajšim, tistim, ki prvič prestopajo šolski in projekte: Pasovček, Teden mobilnosti, Varnost prag. in mobilnost za vse, Bodi preViden, Bistro glavo »Vsi bodo dobili rumene rutice, odsevna televaruje čelada, Varno kolo, Kolesarski izpiti, Kaj sa, knjigo, na šolah se bodo zvrstili roditeljski seveš o prometu in druge aktivnosti. stanki, potekali bodo pogovori s policisti, otroci

jektivnega ateljeja iz Celja oziroma arhitekta Hohnjeca končno pričeli graditi; prvo lopato na novem gradbišču v Velenju je zasadil in nato položil temeljni kamen predsednik LOMO Velenje Franc Hudobreznik; • 1. septembra 1977 se je pričel pouk na novi osnovni šoli v Velenju, ki jo je sicer uradno odprl Franc Leskošek – Luka šele 6. oktobra; šola se je najprej imenovala IV. osnovna šola, nato osnovna šola Veljka Vlahovića, danes pa se ta šola imenuje osnovna šola Livada; • 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali regulacijo reke Pake, ki so jo začeli regulirati leto pred tem; • v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja; • 4. septembra 1954 so na posve-

Keramika��1��1�� Gra�beni�material��1��1�� www.hojnik-trgovina.com Ure�imo�vam�tu�i�i�ris�ko�alnic� in��ri�oročimo��ravega�mojstra. �ojnik�trgovina��oman��e�ec�s.�.��eskovec�1��jubečna

Bik od 21. aprila do 21. maja

Čas je, da se vzamete v roke. Dogodki, ki so vas spravili čisto ob živce, bodo začeli dobivati nove obraze. Čeprav se boste ustrašili, boste trdno vztrajali pri novih odločitvah. S tem boste začeli resno pospravljati grehe iz preteklosti in se lotili lastne spremembe. Ne bo lahko. Ko boste enkrat res padli noter, boste začeli uživati kot že dolgo ne. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Ob strani vam bodo stali domači, ki jim že lep čas ni bilo vseeno, ko so videli, kaj se dogaja z vami. Načrt, ki ste ga oblikovali že spomladi, se bo začel uresničevati. Vse bo teklo kot namazano, vi pa boste vsak dan bolj zadovoljni. Pot do cilja, ki ga ne boste dosegli prej kot v dobrem letu dni, se bo kar sama odprla.

Dvojčka od 22. maja do 21. junija

Precej nemirni boste, za kar pa ne bo kriv le položaj planetov, ki res ne bo najbolj ugoden. Nekaj krivde boste morali vzeti tudi na svoja pleča. Če bi se projekta lotili prej, bi bilo težav veliko manj, kajne? Zaradi nestrpnosti, ki jo čutite ob urejanju nekih uradnih zadev, boste raztreseni in tečni. Da prav nič ne gre čez noč, predvsem pa ne točno takrat, ko vi tako želite, se bo treba enostavno sprijazniti. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, ki bo ubiral svojo pot, bo veliko lažje. In spet boste začutili notranji mir. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Pazite pa, komu boste razlagali svoje osebne težave. Prehude so, da bi bile za vsaka ušesa. Če boste potrebovali nasvet, ga poiščite pri strokovnjaku, ne pri neiskrenih prijateljih.

Rak od 22. junija do 22. julija

Priznajte, v vašem življenju že nekaj časa ni miru. V naslednjih dneh pa bo še huje, celo divje. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato se boste začeli umirjati. Ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo dobre strani imele tudi slabe in obratno. Želeli pa si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. In to vsak dan bolj. Želja se vam ne bo uresničila, vsaj v naslednjih dneh ne. Sorodnik vam bo želel pomagati, povzročil pa bo pravo zmedo. Ne zamerite mu, ker je res hotel le najboljše. Pogrešali boste partnerja.

Lev od 23. julija do 23. avgusta

Le tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se močno spreminjate. Veliko več časa kot sicer boste tudi zato preživeli izven doma. Kot da nimate obstanka doma. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče zameril. Celo privoščili vam bodo. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste na celi črti priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste bolj družabni kot nekaj zadnjih tednov v tem poletju, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. A to bo le prvi korak do večje sreče, ki si jo tako želite in tudi zaslužite. Naslednji bodo veliko težji. Ker boste nanje pripravljeni, pa sploh ne bo tako nemogoče preplezati čez vse ovire, ki vas čakajo na poti do cilja.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra

Zadnji dnevi, ki so bili tudi po vašem občutku zadnji bolj sproščeni dnevi v tem poletju, so bili divji. Priznajte, da to čutite tudi na svojem počutju. Začutili boste tudi, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati, saj dobro veste, kaj vas čaka po 1. septembru. Vrnitev v resničnost. Vsekakor vam bodo zvezde letos naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Na poslovnem ne bo tako rožnato, a ker boste zaplet pričakovali, se ga boste lotili pravočasno in iz prave smeri. Kar se čustev tiče, pa boste srečni in pomirjeni. Imate, kar imajo le redki. Pozornega in ljubečega partnerja, ki je pripravljen za vas narediti vse. To bo dokazal tudi ob koncu tega tedna. Da delo ni vse v življenju, že dobro veste. Da je dobro opravljeno delo lahko tudi nagrada, pa boste spoznali v teh dneh. Dolgo ste vlagali in se trudili, sedaj je čas, da boste tudi poželi, kar ste že zdavnaj začeli sejati. Brez zavisti tudi tokrat ne bo šlo, še bolj nevarno je to, da vam bo nekdo za hrbtom močno nagajal. In da mu bodo morda nekaj dni celo verjeli. A ne dolgo. Ste zaupanja vreden človek, zato boste tudi tokrat to znali pokazati v ključnem trenutku. Ljubezen? Vse bo tako, kot si želite. Dovoljeno vam je tudi sanjati, brez slabe vesti. Sploh, ker kaže, da se vam bodo številne sanje začele uresničevati že v prvih dneh letošnjega septembra. Tudi zdravje bo trdno.

Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra

Začetek gradnje nove šole v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

tovanju gospodarstva šoštanjskega okraja, na katerem so sodelovali predstavniki šoštanjske termoelektrarne, Rudnika lignita Velenje ter predstavniki Kemičnega inštituta iz Ljubljane, sklenili, da se lahko začne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinata v Velenju; dobrih deset let kasneje so zaradi stabilizacijskih ukrepov jugoslovanske zvezne vlade gradnjo ustavili in EKK Velenje je ostal za-

pisan v zgodovini kot ena največjih zgrešenih investicij nekdanje države; • septembra leta 1979 so pričeli pripravljalna dela za novo velenjsko osnovno šolo na Gorici; pouk na novi, takrat še celodnevni osnovni šoli Gorica, ki se je nekaj časa imenovala tudi Osnovna šola Bratov Mravljakov, so pričeli septembra leta 1981. Pripravlja: Damijan Kljajič

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 �lo�čice�keramične��na��alogi� ali��o�naročilu��italijanske�ali� ��anske�in�ostali�gra�beni�material.

Teden ne bo miren. Že nekaj časa vam ni več vseeno, kaj se dogaja na delovnem mestu. Čeprav niste več močno vpleteni, vam bo prekipevalo ob tem, kar se bo dogajalo sodelavcem. Čeprav veste, da časi niso rožnati, bo tudi vam začelo pojenjati potrpljenje, ki ste ga dolgo imeli. Ali pa ste skrivali, kaj vam ne ugaja. Na začetku prihodnjega tedna boste na glas povedali, kaj si mislite o zadevi. Prizadeli boste kar nekaj ljudi, vam pa bo odleglo. In nekdo vam bo zato, kar boste storili, neskončno hvaležen. Pokazal vam bo, kaj mu to pomeni, vi pa se boste povsem raznežili. Tudi zato, ker bodo na plan privrela čustva, ki ste jih dolgo zatirali. Lepo vam bo, ko si jih boste priznali.

Tehtnice od 24. septembra do 23. oktobra

od 20. avgusta do 5. septembra • nova občina Šoštanj, ki je nastala avgusta leta 1955 iz bivših občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je obsegala 19.233 ha in imela 18.311 prebivalcev; v industriji je bilo zaposlenih 5.763 ljudi, v kmetijstvu pa 4.905; Občinski ljudski odbor je štel 40 odbornikov, imel pa je še 11 različnih svetov, v katerih je bilo 84 članov; v upravnem aparatu občine je bilo skupaj s krajevnima uradoma v Velenju in Šmartnem ob Paki zaposlenih 35 uslužbencev; • 30. avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove soproge Nine; • v ponedeljek, 31. avgusta 1953, so šolo (danes se imenuje Osnovna šola Miha Pintar Toledo) v Velenju, po načrtih Pro-

Oven od 21. marca do 20. aprila

si bodo ogledali dele šolskih poti, in to ne samo enkrat. Posebej prosimo starejše, da so otrokom zgled. Četudi nimamo svojega otroka, vnuka, da ga peljemo v šolo, ravnajmo po predpisih in navodilih.« Pomagate lahko številni, a največja odgovornost je seveda pri starših. Kaj bi jim svetovali, kaj še lahko postorijo v teh dneh do ponedeljka - pa tudi potem, da bo pot njihovih otrok v šolo in iz nje varna? »Samo to, da se z otrokom pogovarjajo, si vzamejo čas za to, da ga primejo za roko in se skupaj sprehodijo od doma do šole, se pogovarjajo z njim o znakih, o prehodih, da mu že prej približajo šolske poti.« Številni se bodo v šolo in iz nje vozili. Namenjate kaj pozornosti tudi tem? »Ene, predvsem otroke v vrtec pa tudi šolo, bodo starši vozili sami. Nikar jih ne pozabite pripeti z varnostnim pasom, mlajše pa posaditi v varen avtosedež. Mnogi se bodo vozili z organiziranimi šolskimi prevozi. Policisti bodo nadzorovali, če so vozila tehnično brezhibna. Prevozniki, s katerimi imamo sklenjene pogodbe, so sicer varni in zanesljivi in glede tega težav ne bi smelo biti.« Številni dijaki in študentje, ki obiskujejo Šolski center Velenje, uporabljajo svoj prevoz. Začenja se obnova promenade in tam bo še manj parkirnih mest, kot jih je bilo. »Vsi bodo seznanjeni s tem, kje bo možno vozilo pustiti. Žal ni mogoče, zlasti pa v času obnove ne, priti povsem blizu. Ampak, saj ni hudo iti 100 ali 200 metrov peš. Razumimo, da bo potem, ko bo tam stala garažna hiša, bolje. Tistim, ki so bliže, svetujem uporabo koles.« Ali brezplačnega Lokalca. »Ta je postal prava vrednota! Ni poceni, a številnim, ne le učencem in dijakom, Mestna občina Velenje z njim omogoča brezplačno gibanje z ene do druge točke.«

Zgodilo se je …

Življenje se bo po šoku, ki je sledil dopustniškemu času, spet umirilo. Žal pa bodo dnevi v tem tednu precej polni težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj je čas, da jih začnete odpravljati. Hkrati boste spoznali, da ne bo več mogoče obuditi čustev med vami in partnerjem, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste srečni. V nekaj dneh se bo izkazalo, kam pes taco moli. Če boste pozorni, boste pravi čas opazili spremembe, ki bodo znak za alarm. Če boste ukrepali, bodite pazljivi. Ne zapirajte vseh vrat, da vam ne bo krepko žal. Zdravje bo občutljivo, delno pa boste krivi sami. Zadnje čase se spet nimate dovolj radi, predvsem pa ste pozabili na preventivo. Sobota bo naporna.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra

Srečni boste, kot že dolgo ne. Veliko časa boste preživeli s prijatelji, črta, ki loči prijateljstvo od ljubezni, pa bo pri nekom vse bolj zabrisana. Za tiste, ki ste v stalni partnerski zvezi, bo to velik šok, saj ne boste vedeli, kaj narediti. Za proste pa se začenja prekrasno obdobje na ljubezenskem področju. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja. To ne bo najbolje za vašo ustvarjalnost, ki pa jo boste v teh dneh krepko potrebovali, saj bodo od vas zahtevali, da ste polni odličnih idej. Čeprav se bodo rojevale bolj počasi, se bodo. Na koncu bodo vsi zadovoljni. Tudi vi, čeprav tega ne boste priznali na glas. Neki nakup se bo dobro iztekel, prodaja tudi. Dobiček bo vas.

Kozorog od 23. decembra do 20. januarja

Čeprav je bilo v zadnjih tednih med vama s partnerjem veliko napetosti, se bo ta začela umirjati. A ne po vaši zaslugi. Partner se bo odločil, da bo igral vašo igro in da se bo obnašal, kot da je čisto sam na svetu. Ko se bo začel upirati ustaljenim smernicam, pa vam ne bo več vseeno. Igračkanje z ognjem bo iz iskre preraslo v pravi plamen, ko boste ugotovili, da se lahko zgodi, da boste izgubili več, kot ste si kdaj mislili. Predvsem pa se ne boste več mogli sprenevedati, saj vam bo sedaj jasno, da ste bili spregledani. Še je čas, da rešite zvezo. A se boste morali veliko bolj potruditi kot doslej. Uspelo vam bo, če boste iskreni. Ob prvi laži bo vse padlo v vodo.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja

Čaka vas naporen teden v službi. Že nekaj časa se je v vas nabiralo, sedaj boste imeli vsega dovolj. In končno bo počilo. Še sami boste začudeni, ko boste ugotovili, da ste zmožni biti zelo pokončni in da se ne pustite več voditi. Čeprav boste sprva imeli slab občutek, se bo izteklo odlično. Bolje se sploh ne bi moglo. Doma tudi ne bo najbolje. Če hočete ali nočete se vam partner odtujuje. Predvsem zaradi vas. Vse težje ga boste prenašali, kar mu boste tudi očitno pokazali. Reagiral bo čisto drugače, kot ste pričakovali. Ni tako potrpežljiv, kot ste mislili. Nikar si v besednem dvoboju ne privoščite preveč, saj se vam bo dvojno maščevalo. Poskrbite, da se umirite,. Sicer bo šlo le še navzdol.

Ribi od 19. februarja do 20. marca

Vse vam bo šlo na živce. Od prijateljev, sodelavcev, do domačih. Pa ne bodo oni krivi za to, da se vam nekaj ni izšlo tako kot ste si želeli. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo. Pri tem pa se niste prav posebej trudili, da bi se to lahko zgodilo. Sedaj vam bo že tekla voda v grlo, zato boste veliko bolj učinkoviti. Kot vedno, ko gre zares, boste uspeli narediti čudež. Pri tem boste uporabili vso svojo kreativnost, ki bo prav v teh dneh spet dobila krila. Celo utrujenosti ne boste čutili, čeprav boste veliko delali. Adrenalin vam bo dajala ljubezen, ki bo spet močna, kot že dolgo ne. Najlepša stvar na svetu je, če je vaš partner tudi vaš najboljši prijatelj. Vam je to uspelo. V nedeljo vas bodo presenetili. Pozitivno.

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 20

20 Četrtek, 29. avgusta

07.15 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.40 08.45 09.00 09.05 09.25 10.05 10.20 10.35 11.20 12.00 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.50 15.55 16.00 16.10 16.35 17.00 17.15 17.40 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.40 22.00 23.00 23.35 00.30 01.20 01.45

07.00 08.00 12.45 14.15 14.30 15.00 15.35 16.20 16.55 19.00 19.55 20.00 22.30 23.55 00.45

06.00 06.15 06.40 06.50 07.00 07.45 08.00 08.05 08.30 09.25 09.40 10.30 10.45 11.35 11.50 12.45 13.45 14.35 15.05 15.55 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 22.05 22.35 23.25 00.00 01.05 02.35 03.35

Odmevi Adi v morju, ris. Maks in Rubi, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Gozdna druščina, ris. Dinko pod krinko, ris. Luka, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Biba se giba, ris. nan. Minuta v muzeju, ponov. Ajkec pri restavratorjih, poučna nan. Palček, lutkovna predstava Življenje brez očka, dok. film Marina, igrani film Male sive celice, tv kviz Nina, 2/3 O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Intervju: dr. Marko Pavliha Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Medo Popi in prijatelji, ris. Adi v vesolju, ris. Vse o Rozi, ris. Kot ata in mama, otr. nad. Sprehodi v naravo Poročila, vreme, šport Ujeti trenutek, dok. film Mali širni svet, 4/12 Medvedek in ptiček, ris. Ezopovo gledališče, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Sivi vrtovi, am. tv film Slikovitih 55: 11. september – dan, ki je spremenil svet Odmevi, vreme, šport Osmi dan Sveto in svet, pogov. odd. Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Otroški infokanal Zabavni infokanal Točka, glas. odd. Evropski magazin Slovenski vodni krog: Selška Sora Muzikajeto: Balkan Po Džingiskanovi poti, 3/4 Mostovi Hidak Odbojka – prijat. tekma (M), Slovenija : Bolgarija, prenos Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Neustaljiva energija, koncert Nuše Derenda 21.40 Najina ljubezen, 3/3 Kraj zločina, 2/2 Točka, glas. odd. Zabavni infokanal

Medvedek Benjamin, ris. Raziskovalka Dora, ris. Princeska Lili, ris. Lupdidu, ris. Ko listje pada, nan. Grozni Gašper, ris. Neobičajna šola, ris. Lovci na zmaje, ris. Vihar, nan. Tv prodaja Ljubljena moja, nan. Tv prodaja Rožnati diamant, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Naša mala klinika, nan. Mladi zdravniki, nan. Ljubljena moja, nan. Rožnati diamant, nan. Vihar, nan. 24ur popoldne Vihar, nad. nan. Divja v srcu, nan. 24ur vreme 24ur Njegovi tastari, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan. Obdarjen, nan. Nevarna igra, nan. Krokodil, am. film 24ur Zvoki noči

09.00 Čas za nas, tabornike: Območni mnogoboj 09.40 Oglasi 09.45 Pop corn: Brigita Šuler, Bilbi 10.45 Napovedujemo 10.50 Skrbimo za zdravje: Rehabilitacija kardioloških bolnikov 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 18.10 Napovedujemo 18.15 Regionalne novice 18.20 Mojca in medvedek Jaka: Recikliramo 19.00 Žogarija, 14. oddaja 19.25 Napovedujemo 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kako si do zaposlitve pomagam sam, pogovor 21.00 Vabimo k ogledu 21.05 Regionalne novice 21.10 Oglasi 21.15 Naj viža: ans. Unikat, ans. Biseri, jodlar Lojz 22.35 Oglasi 22.40 Popotniške razglednice: Transibirska železnica 23.40 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

TV SPORED Petek, 30. avgusta

07.10 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.40 08.45 09.00 09.05 09.20 09.45 09.50 10.15 10.55 12.00 13.00 13.30 15.00 15.10 15.50 15.55 16.05 16.20 17.00 17.15 17.45 18.35 18.55 19.00 19.30 20.00 22.00 23.00 00.15 01.05 01.30

Odmevi Adi v morju, ris. Maks in Rubi, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Gozdna druščina, ris. Dinko pod krinko, ris. Luka, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Biba se giba, ris. nan. Minuta v muzeju, ponov. Pozabljene knjige naših babic: Ciciban, lutke An ban pet podgan, lutke Tomažev svet, otr. ser. Kot ata in mama, otr. nad. Nina, 3/3 Fant, pobratim smrti 2, dok. film Sveto in svet, pog. odd. Poročila, vreme, šport Polnočni klub, pogov. odd. Poročila Mostovi Hidak Aleks in glasba, ris. Gregor in dinozavri Sprehodi v naravo, poučna odd. V boju s časom, 10/13 Poročila, vreme, šport Invazivne živali, dok. odd. Mali širni svet, 5/12 Leonardo, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika Ptujski festival 2013 Odmevi, vreme, šport Polnočni klub, pogov. odd. Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 08.00 12.45 13.30 14.45 15.20 15.50 16.15 16.40 17.45 18.15 19.10 20.00 20.55 21.30 22.30 01.05 01.50

Otroški infokanal Zabavni infokanal Točka, glas. odd. Otroški pevski zbor RTVS Prisluhnimo tišini Osmi dan Knjiga mene briga Migaj raje z nami Veslanje, sp, posnetek Mostovi Hidak Zakaj revščina, dok. ser. Točka, glasb. odd. Balto, čudežni pes, dok. odd. Moja družina, 2/9 Polje krvi, 2/2 Sedem samurajev, japon. film Točka, glas. odd. Zabavni infokanal

06.00 06.15 06.40 06.50 07.00 07.50 08.05 08.10 08.40 09.35 09.50 10.40 10.55 11.45 12.00 12.55 13.45 14.35 15.05 15.55 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 22.10 22.40 23.05 23.08 01.00 02.30 03.30

Medvedek Benjamin, ris. Raziskovalka Dora, ris. Princeska Lili, ris. Lupdidu, ris. Ko listje pada, nan. Grozni Gašper, ris. Neobičajna šola, ris. Lovci na zmaje, ris. Vihar, nan. Tv prodaja Ljubljena moja, nan. Tv prodaja Rožnati diamant, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Naša mala klinika, nan. Mladi zdravniki, nan. Ljubljena moja, nan. Rožnati diamant, nan. Vihar, nan. 24ur popoldne Vihar, nad. nan. Divja v srcu, nad. 24ur vreme 24ur Arthur, am. film 24ur zvečer Društvo mrtvih pesnikov, am. film Eurojackpot Društvo mrtvih pesnikov, nad. filma Poslednja želja, ital. film 24ur, ponovitev Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja, Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, jutranji gosti 10.05 Oglasi 10.10 Mojca in medvedek Jaka: Recikliramo 10.50 Naj viža: ans. Unikat, ans. Biseri, jodlar Lojz 12.05 Napovedujemo 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.50 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Miš maš: Z vitamini nad bakterije 19.10 Žogarija, 15. oddaja 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Gostilna pr' Francet (46) 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Mladen Grdović, posnetek koncarta 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

Sobota, 31. avgusta

06.10 07.00 07.15 07.25 07.50 08.15 08.35 08.36 08.37 08.40 09.05 09.30 09.35 10.15 10.30 10.55 11.30 13.00 13.25 14.20 14.45 15.15 15.50 16.25 17.00 17.15 17.40 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 22.05 22.30 23.20 00.15 00.20 01.10 01.30

Odmevi Radovedni Taček Zgodbe iz školjke Studio Kriškraš Marči Hlaček, ris. Sejalci svetlobe: Nedokončana zgodba Čarobne roke: Jež Ples stolov: Navijanje Veliki stroji: Orjaški prekucnik Ribič Pepe Kot ata in mama, otr. nad. Bukvožer: Princeskin dnevnik Male sive celice, tv kviz Sama doma, dok. film Moja soba: Jerneja Zakleta bajta, 1/3 Trije razbojniki, anim. film Dnevnik, vreme, šport Yumex, dok. film Prava ideja! Robanov Joža, dok. feljton Za dlan veliki otroci, dokum. film Zgodbe izza obrazov: Franci Rogač O živalih in ljudeh Poročila, vreme, šport Na vrtu Po Džingiskanovi poti, 4/4 Ozare Neli in Cezar, ris. Vse o Rozi, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Lovec na rekorde – legenda o motorju, koprod. film Poročila, šport, vreme Sinovi anarhije (IV.), 9/14 Dvanajst: Jack Lang, ponov. Ozare, ponov. Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

10.40 11.05 12.10 12.40 13.10 14.10 15.20 16.55 18.25

Skozi čas Slovenci v Italiji Pisave, Andrej Capuder, Evald Flisar Osmi dan Pahoriana, 100 let Borisa Pahorja Boris Pahor, Trmasti spomin, dok. film Judo, sp, posn. Veslanje, sp, posn. Nogomet, dp, Maribor : Gorica, prenos iz Maribora 20.30 Košarka, prijat. tekma, Slovenija : Francija, prenos 23.00 33/45, sobotna glasb. noč 23.55 Zabavni infokanal

07.00 07.01 07.25 07.35 07.50 07.55 08.20 08.40 08.45 09.05 09.30 09.55 10.20 10.45 11.00 11.30 31.15 14.10 14.40 15.35 16.30 18.15 18.55 19.00 20.00 22.55 00.50 02.30 03.30

OTO čira čara Franček, ris. Meteor, ris. Čebelica Maja, ris. Lalaloopsy, ris. Mila in divje živali, ris. Bratz, ris. Neobičajna šola, ris. Metka, ris. Jekleni Max, ris. Navzkrižni ogenj, ris. Kaj je novega?, ris. Skrivnosti Silvestra in Tweetzja, ris. Fish in Chips, ris. Morske deklice, nan. Diana, kraljica src, ang. film Razočarane gospodinje, nan. Denar ali ženo, ang. ser. Zmenki milijonarjev, am. ser. Petične nosečnice, am. ser. Tommy in govoreča mula, am. film Trafika, nan. 24ur vreme 24ur Pirati s Karibov 3, am. film Pozabi Pariz, am. film Pribij do konca, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči

09.00 09.45 09.50 10.40 10.45

Miš maš: Kaj lahko naredimo iz gline? Napovedujemo Mojčin lepi svet, muzikal za otroke Oglasi Gostilna pr Francet (46), zabavno glasbena oddaja Napovedujemo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka: Recikliramo Oglasi Žogarija, 16. oddaja Videospot dneva Vabimo k ogledu Novice tega tedna Oglasi Videospot dneva Jutranji pogovori, ponovitev Napovedujemo Za prvi korak, dobrodelni koncert, posnetek 1. dela Popotniške razglednice: Transibirska železnica Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.45 11.50 12.15 12.20 12.35 18.00 18.30 18.35 19.15 19.20 19.50 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.20 21.25 22.20 23.20 23.35 23.40

Nedelja, 1. septembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.15 08.30 08.35 08.45 08.50 08.55 09.10 09.15 09.20 09.25 09.30 09.40 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 15.30 16.00 17.00 17.15 18.30 18.35 18.40 19.00 20.00 21.30 22.20 22.50 23.35 00.25 00.55

08.45 08.55 09.45 11.05 11.35

Igrače, ris. Musti, ris. Metka in Zverinko Zver, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Neli in Cezar, ris. Dinko pod krinko, ris. Svet živali, ris. Tip in Top, ris. Liki, ris. Manja, ris. Nodi v deželi igrač, ris. Vse o Rozi, ris. Kuhanje?, ris. Bine, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Ezopovo gledališče, ris. Leonardo, ris. Minuta v muzeju Pujsa Pepa, ris. Bacek Jon, ris. Minuta v muzeju, ponov. Dedek v mojem žepu, 57/66 Dedek v mojem žepu, 58/66 Nedeljska maša, prenos iz župnije Velesovo Na obisku Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Ptujski festival 2013l Tonga, otočje prijaznih ljudi, potopis Komisar Rex, 12/12 Poročila, vreme, šport Ivana Kobilica, portret slikarke, dok. film Medvedek in ptiček, ris. Simfonorije, ris. Nodi v deželi igrač, ris. Dnevnik, vreme, šport Umori na podeželju, 6/6 Bloški asi, dok. film Poročila, vreme, šport Yumex, dok. film Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

23.50 00.10 00.30

Skozi čas Dvanajst: Jack Lang Otroški festival FeNS 2013 Globus Turbulenca: Kako do večje samozavesti Glasbena matineja 1981, kanad. film Če je to vse, konceert Tinkare Kovač Veslanje, sp, posn. Jedrski odpadki, dok. odd. Žrebanje Lota 100 let opere v veronski areni Programiranje državljanov, am. dok. odd. Sestrična, igrani film Obleka, igrani film Zabavni infokanal

07.00 07.01 07.25 07.35 07.50 07.55 08.20 08.40 08.45 09.10 09.35 10.00 10.20 10.45 11.15 12.55 13.50 14.50 15.45 16.20 18.20 18.55 19.00 20.00 22.00 00.20 02.15 03.15

OTO čira čara Franček, ris. Meteor, ris. Čebelica Maja, ris. Lalaloopsy, ris. Mila in divje živali, ris. Bratz, ris. Neobičajna šola, ris. Lego Chima, ris. Jekleni Maks, ris. B-Daman anime, ris. Kaj je novega?, ris. Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. Morske deklice, nan. Brez obžalovanja, am. film Razočarane gospodinje, nan. Kuharski mojster, ser. Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Nigellissima, ang. ser. Aquamarine, am. film Trafika, nan. 24ur vreme 24ur Katera je prava, am. film Skoraj popularni, am. film Morje sanj, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči

12.05 13.30 15.20 17.15 18.30 19.50 20.00 22.10

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš: Zumbatonik 09.45 Oglasi 09.50 Kako si do zaposlitve pomagam sam, pogovor 10.50 Napovedujemo 10.55 2136. VTV magazin, regionalni informativni program 11.15 Kultura, informativna oddaja 11.20 Napovedujemo 11.25 Mladen Grdović, posnetek koncarta 12.35 Naj viža: ans. Unikat, ans. Biseri, jodlar Lojz 13.50 Kuhinjica, tedenski izbor 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 18.10 Prodajno TV okno 18.40 Napovedujemo 18.45 Nanovo: Klepet z Evo Boto 19.30 Žogarija (16) 19.55 Oglasi 20.00 Pop corn: Brigita Šuler, Bilbi 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Skrbimo za zdravje: Rehabilitacija kardioloških bolnikov 22.50 Gostilna pr' Francet (46), zabavno glasbena oddaja 23.50 Napovedujemo 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 2. septembra

29. avgusta 2013

Torek, 3. septembra

Sreda, 4. septembra

Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Radovedni Taček Iz popotne torbe Nočko II., 6. del Profesor Pustolovec, ponov. Odpeti pesniki: Župančič, Gruden, Kosovel Potepanja III., ponov. Ljudje in zemlja, tv Koper Poročila, vreme, šport Polnočni klub: Spet ta šola! Poročila Dober dan, Koroška Moj prijatelj Zajec, ris. nan. Sejalci svetlobe: Nedokončana zgodba Sprehodi v naravo Poročila, vreme, šport Slikovitih 55, otroški zbor rtv Ljubljana in Janez Kuhar Mali širni svet, 6/12 Infodrom Bine, ris. Minuta v muzeju: Postrešček Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, vreme, šport Umetnost igre Knjiga mene briga: Pisma Nori Slovenska jazz scena Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.10 10.15 10.35 10.45 11.10 11.50 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.05 16.30 17.00 17.20 17.35 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 20.50 22.00 23.05 23.40 00.30 01.20 01.45

19.00 19.50 20.00 21.45 23.20 00.10

Adi v morju, ris. Maks in Rubi, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Gozdna druščina, ris. Dinko pod krinko, ris. Luka, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Biba se giba, ris. nan. Minuta v muzeju: Revni ribič Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Točka, glas. odd. Bloški asi, dok. film Balto, čudežni pes, dok. odd. Dober dan, Koroška To bo moj poklic: Inženir strojništva, 21/30 Točka, glas. odd. Žrebanje 3 x 3 plus 6 Dediščina Evrope: Evolucija, ang. film Labirint, 2/2 Točka, glas. odd. Zabavni infokanal

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 08.00 08.05 08.15 09.00 12.10 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.00 19.50 20.00 21.00

06.00 06.15 06.40 07.20 08.05 09.00 09.15 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 13.30 14.25 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.25 00.00 00.55 01.50 02.50

Radovedni jaka, ris. Lego Chima, ris. Ko listje pada, ris. Ko listje pada, nan. Vihar, ris. Tv prodaja Ljubljena moja, nan. Tv prodaja Rožnati diamant, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Naša mala klinika, nan. Mladi zdravniki, nan. Ljubljena moja, nan. Rožnati diamant, nan. Vihar, nan. 24ur popoldne Vihar, nad. nan. Divja v srcu, nad. 24ur, vreme 24ur Zobna vila, am. film 24ur zvečer Franklin in Bash, nan. Obdarjen, nan. Vsi moji bivši, nan. Preobrazba doma, avstral. ser. 24ur, ponov. Zvoki noči

07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.15 10.35 10.55 11.05 11.30 11.35 12.05 13.00 13.35 15.00 15.10 15.50 16.15 16.30 17.00 17.20 17.35 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.00 00.50 01.40 02.10

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 08.05 08.10 09.00 11.20 14.40 15.25 16.15 17.50 18.20

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja, Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.00 Oglasi 10.05 Miš maš: Ljudski običaji na OŠ Gustava Šiliha Velenje 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Napovedujemo 11.45 Videospot dneva 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videostrani, obvestila 17.50 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Modri Jan: Energetsko varčen dom 18.45 Oglasi 18.50 Palčica, igra za otroke 19.15 Ustvarjalne iskrice (8) 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Za prvi korak, dobrodelni koncert, posnetek 1. dela 20.55 Regionalne novice 21.00 Oglasi 21.05 Ob prazniku Občine Žalec, gost Janko Kos, župan 22.05 Videospot dneva 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.15 Prodajno TV okno 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila

21.30 22.25 00.05 00.50

06.00 06.15 07.15 08.05 09.00 09.15 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 13.30 14.25 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.05 22.00 22.30 23.25 00.00 00.55 01.50 02.50

Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pikijeve dogodivščine, ris. Sejalci svetlobe, otr. ser. Zgodbe iz školjke Studio Kriškraš Pod klobukom Moja soba: Jerneja Umetnost igre, ponov. Poročila, vreme, šport Studio city Obzorja duha: Duhovna rast otroka Poročila Mostovi Hidak Neli in Cezar, ris. Dinko pod krinko, ris. Barni, ris. Ribič Pepe Sprehodi v naravo Poročila, vreme, šport Pogled na … gledališko scenografijo Mali širni svet, 7/12 Infodrom Zakaj? Zato!, ris. Simfonorije, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Polbrat, 1/8 Zakaj revščina, dok. ser. Odmevi, vreme, šport Globus Bloški asi, dok. film Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Adi v morju, ris. Maks in Rubi, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Gozdna druščina, ris. Dinko pod krinko, ris. Luka, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Biba se giba, ris. nan. Minuta v muzeju: Štirje deli sveta Infodrom Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Točka, glasb. odd. Ljudje in zemlja Slovenci po svetu Mostovi Hidak Slovenski vodni krog: Poljanska Sora Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Košparka, ep 2013, uvod. odd. Košarka, slavnostno odprtje EP 2013, prenos iz Ljubljane Na utrip srca, dok. film Mesto otrok, grški film Točka, glas. odd. Zabavni infokanal

Radovedni Jaka, ris. Ko listje pada, ris. Ko listje pada, nan. Vihar, nan. Tv prodaja Ljubljena moja, nan. Tv prodaja Rožnati diamant, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Naša mala klinika, nan. Mladi zdravniki, nan. Ljubljena moja, nan. Rožnati diamant, nan. Vihar, nan. 24ur popoldne Vihar, nad. nan. Divja v srcu, nan. 24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan. 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan. Obdarjen, nan. Vsi moji bivši, nan. Preobrazba doma, avstral. ser. 24ur, ponovitev Zvoki noči

09.00 Modri Jan: Energetsko varčen dom 09.15 Palčica, igla za otroke 09.40 Ob prazniku Občine Žalec, gost Janko Kos, župan 10.40 Za prvi korak, dobrodelni koncert, posnetek 1. dela 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Napovedujemo 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 18.10 Napovedujemo 18.15 Videospot dneva 18.20 Nanovo: Pot do vozniškega izpita 18.55 Ustvarjalne iskrice (9) 19.20 Videospot dneva 19.25 Oglasi 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2137. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Oglasi 20.30 Dotiki gora: Triglav 20.50 Zlati večer Tanje Žagar 22.30 Napovedujemo 22.45 Velenje, mesto rocka: skupina Big Addiction 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.10 10.35 11.00 12.00 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.30 17.00 17.20 17.35 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 20.00 21.25 22.00 23.05 00.00 01.15 02.15 02.35

Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Ribič Pepe Sanjska dežela: Metlika (Ne)pomembne stvari: Koledar Zakaj revščina, dok. odd. Poročila, vreme, šport Tednik Globus Poročila Mostovi Hidak Pujsa Pepa, ris. Male sive celice, kviz Sprehodi v naravo: Teloh za vse čase Poročila, šport, vreme Ljudje podeželja, dok. ser. Mali širni svet, 8/12 Infodrom Svet živali, ris. Neli in Cezar, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Žrebanje Lota Armin, koprod. film Slikovitih 55: Zmagoslavje pod koši Odmevi, vreme, šport Odkrito Glasbeni večer Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 08.00 08.05 08.15 09.00 10.10 12.30 14.40

23.30 00.20

Adi v morju, ris. Maks in Rubi, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Gozdna druščina, ris. Dinko pod krinko, ris. Luka, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Biba se giba, ris. nan. Minuta v muzeju Infodrom Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Točka, glasb. odd. To bo moj poklic: Inženir strojništva, 21/30 O živalih in ljudeh Na vrtu, tv Maribor Evropski magazin Mostovi Hidak Košarka, ep, Španija : Hrvaška, prenos iz Celja Žrebanje lota Košarka, ep, Češka : Slovenija, prenos iz Celja Točka, glasb. odd. Zabavni infokanal

06.00 06.25 07.15 08.05 09.00 09.15 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 13.30 14.25 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.25 00.00 00.55 01.50 02.50

Moj mali poni, ris. Ko listje pada, ris. Ko listje pada Vihar, nan. Tv prodaja Ljubljena moja, nan. Tv prodaja Rožnati diamant, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Naša mala klinika, nan. Mladi zdravniki, nan. Ljubljena moja, nan. Rožnati diamant, nan. Vihar, nan. 24ur popoldne Vihar, nad. nan. Divja v srcu, nan. 24ur vreme 24ur Rezervni načrt, am. film 24ur zvečer Nepremagljivi dvojec, nan. Obdarjen, nan. Vsi moji bivši, nan. Preobrazba doma, avstral. ser. 24ur, pon. Zvoki noči

15.15 15.40 16.05 16.20 17.00 19.50 20.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja, Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.00 Oglasi 10.05 Nanovo: Pot do vozniškega izpita 10.50 2137. VTV magazin, regionalni informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Napovedujemo 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 18.10 Napovedujemo 18.15 Regionalne novice 18.20 Čas za nas tabornike: Biti tabornik 19.05 Ustvarjalne iskrice (10): Pomlad se prebuja 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Alzheimerjeva in parkinsonova bolezen 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn: Nana Milčinski, DMP 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.10 Napovedujemo 23.15 Prodajno TV okno 23.30 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ÂÄ?as, 29. 8. 2013, barÂve:â&#x20AC;&#x2C6;ÂCMYK, Âstran 21

PRIREDITVE

29. avgusta 2013

Nova kino sezona

Kdaj - kje - kaj

Pred vami je nova kino sezona, ta vikend pa dva pomembna dogodka! ZaÄ?enja se ponedeljkovo filmsko gledaliĹĄÄ?e s premiero Ä?isto novega filma Adria blues; na premieri se bo predstavila tudi triÄ?lanska ekipa filma (reĹžiser in oba glavna igralca), zaÄ?enja pa se tudi tradicionalni Pikin kino (vsako nedeljo). V septembru bosta dve predstavi za otroke in mlade, pa ĹĄe Pikina premiera nove Diesneyeve risanke Avioni ter premiera slovenskega filma Dvojina, neposredno po FSF v PortoroĹžu s prisotnostjo reĹžiserja in scenarista Nejca Gazvode. n

KINO VELENJE â&#x20AC;˘ SPORED POĹ ASTI Z UNIVERZE (Monsters University) - sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino Animirana komedija, 102 minuti ReĹžija: Dan Scanlon Slovenski glasovi: Iztok Jereb, Jernej Kuntner, MatevĹž MĂźller, Lotos Ĺ parovec, Rok Vihar, Rok Kunaver, AljaĹž JovanoviÄ? in Miha Rodman, Mirjam Korbar, PrimoĹž Pirnat, idr. Petek, 30. 8. ob 19.00 uri Sobota, 31. 8. ob 19.00 uri Nedelja, 1. 9. ob 16.00 â&#x20AC;&#x201C; Pikin kino

ZAKON MOLKA (The Company You Keep) PolitiÄ?ni triler, 121 minut ReĹžija: Robert Redford Igrajo: Robert Redford, Shia LaBeouf, Julie Christie, Brendan Gleeson, Terrence Howard, Richard Jenkins, Anna Kendrick, Stanley Tucci, Nick Nolte, Chris Cooper, Susan Sarandon, idr. Petek, 30. 8. ob 21.15 uri Sobota, 31. 8. ob 19.30 uriâ&#x20AC;&#x201C; mala dvorana Nedelja, 1. 9. ob 20.15

NERODNA TAJNICA (Populaire) Komedija, 111 minut ReĹžija: RĂŠgis Roinsard Igrajo: Romain Duris, DĂŠborah FranĂ§ois, BĂŠrĂŠnice Bejo, Shaun Benson, MĂŠlanie Bernier, Nicolas Bedos, Miou-Miou , Eddy Mitchell, FrĂŠdĂŠric Pierrot, idr. Petek, 30. 8. ob 20.00 uri â&#x20AC;&#x201C; mala dvorana Sobota, 31. 8. ob 21.15 uri Nedelja, 1. 9. ob 18.00 21-letni Rose je namenjeno dolgoÄ?asno Ĺživljenje gospodinje v nesreÄ?nem zakonu, toda mladenka se odloÄ?i spremeniti svojo Ĺživljenjsko usodo. Postati Ĺželi tajnica karizmatiÄ?nega zavarovalniĹĄkega agenta Louisa, toda pripravniĹĄtvo se spriÄ?o njene velikanske nerodnosti in neprestanih nesreÄ? skorajda izjalovi. Na sreÄ?o Rose premore izjemen dar hitrega tipkanja na pisalni stroj, kar v Louisu predrami zanimanje. Prijavi jo na tekmovanje v hitrostnem tipkanju, vendar se njune priprave kmalu komiÄ?no prepletejo z ljubeznijo.

MALI VOLKODLAK DOLFI (Dolfje Weerwolfje) -podnapisi Mladinski film, 90 minut ReĹžija: Joram LĂźrsen Igrajo: Ole Kroes, Maas Bronkhuyzen,

Remko Vrijdag, Kim van Kooten, idr. Nedelja, 1. 9. ob 10.30 â&#x20AC;&#x201C; Pikin kino Na 7. rojstni dan se Dolfi spremeni v puhastega belega volkodlaka. Ä&#x152;ez dan je najbolj ljubezniv in srameĹžljiv deÄ?ek, ponoÄ?i pa postane zmoĹžen najbolj neverjetnih reÄ?i. Dolfi ne razume, kaj se dogaja â&#x20AC;&#x201C; kot mali volkodlak ob polni luni po vseh ĹĄtirih teÄ?e skozi park ter po sosedskih zelenicah lovi kokoĹĄi in race, naslednje jutro pa se zbudi kot navaden deÄ?ek. PoÄ?asi se mu svita, zakaj se je vedno poÄ?util tako drugaÄ?nega od kruĹĄnih starĹĄev in brata Timija. On je vendar Ä?isto pravi volkodlak! Toda neĹžni Dolfi ne Ĺželi biti drugaÄ?en od drugih. Ĺ˝eli biti Ä?isto tak kot vsi. Boji se, da ga starĹĄi ne bodo sprejemali, Ä?e bodo izvedeli za njegovo moÄ?. Ampak teĹžko je skrivati nekaj, kar se dogaja prav vsak mesec ob polni luni â&#x20AC;Ś S podporo Ministrstva za kulturo! PIKIN KINO (cena vstopnice 3 EUR)

ADRIA BLUES Komedija, drama, 116 minut ReĹžija: Miroslav MandiÄ&#x2021; Igrajo: Senad BaĹĄiÄ&#x2021;, Mojca Funkl, Peter Musevski, Gregor Zorc,Iva BabiÄ&#x2021;, Maja TaraniĹĄ, Franjo Dijak, NataĹĄa TiÄ? Ralijan, idr. Ponedeljek, 2. 9. ob 20.00 â&#x20AC;&#x201C; velenjska premiera s predstavitvijo filmske ekipe! Otvoritveni film nove sezone filmskega gledaliĹĄÄ?a! Toni Riff, rock zvezda iz 80-ih let, ki je med vojno priĹĄel v Slovenijo in se poroÄ?il s svojo takratno oboĹževalko Sonjo, se Ĺže dve desetletji ne premakne z mrtve toÄ?ke. PreĹživlja ga Sonja, ki dela na vroÄ?i liniji, medtem ko Toni cele dneve igra tetris. Ena njenih stalnih telefonskih strank, hotelir Maks, se ponudi da organizira nastop njenega moĹža v svojem hotelu na slovenski obali. Sonja prepriÄ?a Tonija, da se za konec tedna odpeljeta na obalo, a mu koncerta ne omeni. KoToni dojame, da ga je Ĺžena pripeljala tja pod pretvezo., se zapre v sobo in se ne odziva na Sonjine proĹĄnje, ki v tem koncertu vidi edini izhod iz njegove depresije,..S podporo Ministrstva za kulturo! Po filmu se nam bo pridruĹžil reĹžiser filma in oba glavna igralca. FILMSKO GLEDALIĹ Ä&#x152;E (cena 4 EUR)

VELENJE

10.00 Cankarjeva ulica Kunigundin bazar (16. festival Kunigunda) 10.00 KotalkaliĹĄÄ?e Streetball (16. festival Kunigunda) 10.00 â&#x20AC;&#x201C; 18.00 TRC Jezero â&#x20AC;&#x201C; Vila Ä&#x152;ira-Ä&#x152;ara Vila Ä&#x152;ira Ä&#x152;ara vabi 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku â&#x20AC;&#x201C; Sobotne lutkarije: igrana predstava Sovica Oka 16.00 Vila Mojca Velenje Ta veseli dan: Mladi z mladimi po srcu na eko-vrtu 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje Koncert udeleĹžencev Mednarodne poletne ĹĄole prof. Igorja Ozima 20.00 Oder v SonÄ?nem parku Improvizacijski ĹĄov (16. festival Kunigunda) 21.30 Veliki oder eMCe plac Koncert Jimmy Barka Experience, Coma Stereo (16. festival Kunigunda)

Ä&#x152;etrtek, 29. avgusta 8.00 â&#x20AC;&#x201C; 14.00 Ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu Ĺ portni tabor Zmaga KuĹĄtrina 10.00 â&#x20AC;&#x201C; 16.00 Vila Mojca OtroĹĄko mesto 14.00 Park pred Gimnazijo Park art â&#x20AC;&#x201C; Ogenj (16. festival Kunigunda) 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 20.00 SonÄ?ni park Predavanje Lucidno sanjanje (16. festival Kunigunda) 21.00 Titov trg Velenje Ognjeni performans: Svetloba ognja in elementali (16. festival Kunigunda) 21.30 Veliki oder eMCe plac Koncert Djevara (Ang) in Dredd up (Srb) (16. festival Kunigunda)

Petek, 30. avgusta 8.00 â&#x20AC;&#x201C; 14.00 Ob TRC jezero in ob mestnem stadionu Ĺ portni tabor Zmaga KuĹĄtrina 10.00 â&#x20AC;&#x201C; 16.00 Vila Mojca OtroĹĄko mesto 15.00 â&#x20AC;&#x201C; 18.00 TRC Jezero â&#x20AC;&#x201C; Vila Ä&#x152;ira-Ä&#x152;ara Vila Ä&#x152;ira Ä&#x152;ara vabi 20.00 Havana bar Poletje v Havana baru / Latino-salsa party 21.00 Titov trg Velenje Performance: Poroka â&#x20AC;&#x201C; praznovanje ljubezni (16. festival Kunigunda) 21.30 Veliki oder eMCe plac Koncert Tuxedo (Avs) Hog meets Frog (Avs), Chimera (16. festival Kunigunda)

10.00 â&#x20AC;&#x201C; 18.00 TRC Jezero â&#x20AC;&#x201C; Vila Ä&#x152;ira-Ä&#x152;ara Vila Ä&#x152;ira Ä&#x152;ara vabi 15.00 â&#x20AC;&#x201C; 20.00 Velenjsko jezero â&#x20AC;&#x201C; pri Ä?olnarni HrÄ?kanje â&#x20AC;&#x201C; vodni zorbing 19.00 Velenjski grad Koncert Iztoka Mlakarja (29. PKP) Razprodano!

Ponedeljek, 2. septembra

Sobota, 31. avgusta

12.00 Galerija Velenje Predavanje Cesarjeva vloga pri oblikovanju 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mlad. center Inkubus 18.00 RibiĹĄki dom ob Ĺ kalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: premiera slovenske komedije Adria Blues

8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova KmeÄ?ka trĹžnica 9.45 Cankarjeva ulica â&#x20AC;&#x201C; pred Centrom Nova Plesna predstava Z odra na ulico (16. festival Kunigunda)

8.00 Sejna dvorana MO Velenje 22. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta

Koledar imen 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje Koncert Pihalnega orkestra mladih iz deĹžele Baden-WĂźrttenberg (Nem)

Avgust/veliki srpan

Sreda, 4. september

29. Ä&#x152;etrtek - Janez,

17.00 Vila Bianca Odprtje razstave Moje mesto, rad te imam 21.00 eMCe plac Ogled tekme Slovenija : Ä&#x152;eĹĄka na velikem platnu

30. Petek - SreÄ?ko (Feliks) 31. Sobota - Rajmund

Sabina

September/kimavec Ĺ OĹ TANJ

1. Nedelja - Tilen, Egidij 2. Ponedeljek - Marjeta,

Ä&#x152;etrtek, 29. avgusta 19.30 Muzej usnjarstva na Slovenskem Poletni filmski veÄ?eri

Ĺ tefan

Petek, 30. avgusta

3. Torek - Gregor, Doroteja 4. Sreda - Rozalija, Ida

19.30 Muzej usnjarstva na Slovenskem Poletni filmski veÄ?eri

Ĺ MARTNO OB PAKI Ä&#x152;etrtek, 29. avgusta 10.00 do 20.00 HiĹĄa mladih PoÄ?itniĹĄke aktivnosti (druĹžabne igre, roÄ?ni nogomet, igre z Ĺžogo,â&#x20AC;Ś)

CITY CENTER Celje

â&#x20AC;˘ BiotrĹžnica â&#x20AC;&#x201C; Ä?etrtek, 29. 8., od BaTS]YP Â&#x192;^[P iP 14.00-19.00, â&#x20AC;˘ Borza - menjava sliÄ?ic EurobaPetek, 30. avgusta sket pri Eventimu â&#x20AC;&#x201C; vsak petek T[TZca^cTW]XZ^ X] od 17.00-19.00 â&#x20AC;˘ PravljiÄ?ne urice v DĹžungli â&#x20AC;&#x201C; nedelja, 1. 9. ob 11.00 ZT\XY^ â&#x20AC;˘ Karting na strehi â&#x20AC;&#x201C; vsak dan od Sobota, 31. avgusta 10.00 do 20.00 HiĹĄa mladih PoÄ?itniĹĄke aktivnosti (druĹžabne igre, roÄ?ni nogomet, igre z Ĺžogo,â&#x20AC;Ś)

10.00-21.00. Preizkusite se v spretnostni voĹžnji.

Izlet z ''Vlakom prijateljstva'' v Trst

Nedelja, 1. septembra 16.00 Prireditveni prostor ob HiĹĄi mladih Eno pesem peti â&#x20AC;&#x201C; sreÄ?anje ljudskih pevcev in godcev

%LEKTRIKAR

V Ĺ oĹĄtanju %LEKTROTEHNIK Poletna filmska veÄ?era +EMIJSKI TEHNIK

Torek, 3. september

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Danes in jutri, v 4EHNIK RA UNALNIĂ&#x20AC;TVA Ä?etrtek in petek, 29. in 30. avgusta, si bodo obiskovalci pred Muzejem usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju na prostem lahko ogledali projekcije filmov in filmskih zapisov o Ĺ oĹĄtanju in Ĺ aleĹĄki dolini. Oba filmska veÄ?era se bosta zaÄ?ela ob 20. uri. Ä&#x152;e bo deĹž, bo prireditev potekala v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj.

VeÄ?er akustiÄ?ne kitare 31. avgusta na terasi Kavarne Ĺ oĹĄtanj z MatjaĹžem OgrajenĹĄkom MatjaĹž OgrajenĹĄek je vokalist in ustanovitelj glasbene skupine Chateau, ki je na slovenski glasbeni sceni prisotna Ĺže od leta 1986. Po ĹĄtevilnih koncertnih nastopih in sodelovanjih na festivalih in drugih prireditvah je skupina Chateau 1999 razpadla, toda od leta 2008 spet obÄ?asno prirejajo koncerte. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili uspeĹĄnicam, kot so Mlinar na Muri, Lola, Objemi me, seveda pa ne bodo manjkale domaÄ?e in tudi tuje priredbe.

n mkp

T $ [Tc

Naslednji vikend, od 6. do 9. 9. napovedujemo: slovensko komiÄ?no dramo ADRIA BLUES, triler MOJSTRI ILUZIJ, animirani pustolovski film SKRIVNOSTNI VARUHI GOZDA, mladinski film VRATAR LIVERPOOLA, ter v filmskem gledaliĹĄÄ?u romantiÄ?no dramo VELIKI GATSBY.

Nedelja, 1. septembra

INFORMATIVNI DAN

w w w . f k p v. s i

5. september 2013

ĂŞÂšt|u|zĂŞÂ˘ĂŞĂŞĂ&#x20AC;ĂŞ|Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2022;Â&#x201E;WÂ&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;Â?ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x17D;Â?Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â?ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â?ĂŞĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2022;Â&#x201E;WÂ&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x2DC;ĂŞÂ&#x2013;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2022;Â&#x2019;:Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2039;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2021;Â&#x2019;Â&#x2026;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ˘ÂŞÂŞÂ¨ÂžÂ˘ÂŞÂĄÂ˘ÂĂŞ vÂ&#x201C;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2020;Â&#x152;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2030;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x201E;ĂŞlÂ&#x2122;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x201C;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x152;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x152;Â?ĂŞlÂ&#x2122;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x201C;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2019;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x17D;Â?Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;ĂŞtÂ&#x152;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2122;Â&#x2019;ĂŞÂ?Â&#x201E;ĂŞOÂ&#x2019;Â?Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2122;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞOÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2014;Âş

VisokoĹĄolski ĹĄtudijski programi prva stopnja:

Komerciala Poslovna informatika Turizem Prodaja, servis, rezervni deli!

Magistrski ĹĄtudijski programi druga stopnja:

Komerciala

NAJ VAS ZIMA NE PRESENETI â&#x20AC;&#x201C; DRVA! DOSTAVA NA DOM! DolĹžine 25, 33 in 50 cm, razliÄ?ne debeline!

Poslovna informatika

Inf: 041 813 949 ali 898 49 88 â&#x20AC;&#x201C; TPC Ĺ oĹĄtanj 041 858 202 ali 896 52 52 â&#x20AC;&#x201C; KT Ĺ martno VAPE PROTI OSAM, 400 ml 11,60 Â&#x20AC; EFFECT AEROSOL OSE, 750 ml 10,50 Â&#x20AC; SPRAY PROTI MUHAM, 400 ml 4,70 Â&#x20AC; PRĹ ILO PROTI MRAVLJAM, 300 g 5,35 Â&#x20AC;

Turizem Doktorski ĹĄtudijski program tretja stopnja:

POMETAÄ&#x152; ROÄ&#x152;NI KARCHER S 500

104,75 Â&#x20AC;

KOZARCI ZA VLAGANJE 720 ml 10/13,00 POKROVÄ&#x152;KI fi43 â&#x20AC;&#x201C; fi82 10/1 Ĺže od 0,65 VREÄ&#x152;KE ZA SKRINJO, 2 kg 50/11,00 STEKLENICA 1 L, JUICE 0,50 KIS ZA VLAGANJE, 3 l 1,60

Â&#x20AC; Â&#x20AC; Â&#x20AC; Â&#x20AC; Â&#x20AC;

Poslovne vede Operacijo razvoja novih ĹĄtudijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno ďŹ nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja Ä?loveĹĄkih virov 2007â&#x2C6;&#x2019;2013, razvojne prioritete 3:ÂťRazvoj Ä?loveĹĄkih virov in vseĹživljenjskega uÄ?enjaÂŤ; prednostne usmeritve 3.3 ÂťKakovost, konkurenÄ?nost in odzivnost visokega ĹĄolstvaÂŤ.

Celje

ď Ź

Ljubljana

ď Ź

Maribor

ď Ź

Nova Gorica

ď Ź

Murska Sobota

ď Ź

Kranj

ď Ź

Slovenj Gradec

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Optika Paka«

Optika Paka, d. o. o. Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kino dvorano) Tel.: 03/ 588 50 91 Delovni čas: Pon. – pet. 9.00 – 12.00 14.00 – 19.00 Sob. 9.00 – 12.00

V septembru velika AKCIJA korekcijskih stekel oz. očal

-30 %

Sončna očala – čiščenje lanskih zalog

-50 %

• Korekcijska očala na recept • Kontaktne leče (Zeiss, Bausch & Lomb) • Sončna očala priznanih znamk Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 9. septembra 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

mali OGLASI ZAZIDLJIVO parcelo, 850 m2 na Gorici-Bevče, prodam. Cena 60.000 evrov. Gsm: 041 714 488.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

STIKI – POZNANSTVA

NUDIM

GIBANJE PREBIVALSTVA je pašna, prodam. Gsm: 041 783 457 TELIČKE, sivorjave in limuzin, prodam. Gsm: 031 389 780 KOZE prodam. Telefon 03 5865 848.

PRIDELKI

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

NEPREMIČNINE

ŽIVALI

MANSARDNO, 2-sobno, opremljeno stanovanje, 61 m2, prodam za 57.000,00 evrov. Gsm: 070 708 154 PARCELO, 1150 m2, v Kavčah prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 031 418 249, 031 210 265, tel.: 035871156

BIKCA, sivorjavega, težkega 135 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 835 757. TELICO simentalko, 2 leti staro, primerna za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 823 705 TELICO, brejo 8 mesecev, pasme bbp,

OKRASNI kozolec za vaš vrt ali dom prodam. Gsm: 041 525 410.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na

tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

www.megatel.si • prodaja@megatel.si

03 777 00 77 • nižji stroški in veè funkcionalnosti kot pri klasièni telefoniji • brezplaèna analiza prihrankov, uvedba in šolanje

OSTALO

Upravna enota Velenje

POROKE Janez Jarc, Ljubljana, Zarnikova ulica 19, in Tina Primožič, Šmartno ob Paki, Paška vas 23.

SMRTI Viktorija Žvar, roj. 1923, Celje, Orožnova ulica 3; Alojzija Krumpačnik, roj. 1926, Ljubno, Savina 53; Ivan Maze, roj. 1928, Šoštanj, Topolšica 110; Jožefa Ivančič, roj. 1935, Šoštanj, Koroška cesta 3; Angela Pečečnik, roj. 1918, Velenje, Lipje 6.

OBNOVA��TANOVANJ �N��OPA�N��NA��J��

ZOBOZDRAVNIKI 31. 8. in 1. 9. 2013, Ivan Rajevič, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

Prodamo hišo na sončni legi v treji gradbeni fazi v Zavodnjah. Velikost 230 m2, zemljišče 900 m2, etažnost k+p+m. Zgrajena 2008 (III. gradbena faza). Cena: 60.000 EUR ali menjava za manjše stanovanje.

ČETRTEK, 29. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 30. avgusta 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 31. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 1. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 2. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci križanke Matis Polzela, objavljene v tedniku Naš čas dne 14. avgusta 2013, so:

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 19. do 25. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

RADIO VELENJE

• Marta Fidej, Goriška 40, 3320 Velenje (postelja 120 x 200); • Štefka Veler, Studence 13, 3310 Žalec (potelja 120 x 200); • Jasna Štimac, Efenkova 27, 3320 Velenje (ogledalo). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MATIS POHIŠTVO

ATOMINVEST �� l��n��elenje 03��2�0��27

29. avgusta 2013

Prodamo obnovljeno hišo z večjo parcelo v bližini Šmartnega ob Paki (Podgora). Velikost 126 m2, zemljišče 1.600 m2, etažnost k+p+m. Obnovljena 2012. Cena: 115.000 EUR.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. avg. 2013 do 25. avg. 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

29. avgusta 2013

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

V SPOMIN

(

898 17 50

MARIJA TOPOLŠEK 17. 9. 1934 – 26. 8. 2012

ZAHVALA Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.

TONE LAHOVNIK

Vsi tvoji

1948 - 2013

Ob boleči izgubi dragega moža se iskreno zahvaljujem vsem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih.

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je …

V SLOVO Zapustil nas je naš dragi mož, ati, dedi in pradedi

Žena Nuša

IVAN MAZE

16. 2. 1928 – 19. 8. 2013 Ati od tebe smo se z žalostjo poslovili tvojo željo smo ti izpolnili, na zadnje bil si s tistimi, ki smo žalost in veselje skupaj si delili in v svojih srcih bomo vedno te nosili.

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica

V Podkraju pri Velenju smo ga pospremili k večnemu počitku v najožjem družinskem krogu. Iskrena hvala g. Petru Lazarju, dr. med., msgr. Jožetu Pribožiču, kaplanu dr. Janezu Kozincu ter sosedom, prijateljem in sodelavcem za vso podporo in pomoč. Vsi njegovi

MARIJA ROŽIČ Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskrene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma Lipa iz Štor za odlično oskrbo in dobro počutje naše mame. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

ZAHVALA Od nas je mnogo prezgodaj in nenadoma odšel sin, brat, soprog in oče

Žalujoči: sin Zoran, Danica, Sanja in Lovro

SAMO KOROŠEC 24. 7. 1975 – 9. 8. 2013

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in brata

MIRKA VASLETA iz Šentilja 3. 6. 1949 – 14. 8. 2013

Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč je …

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali. Iskrena hvala Pogrebni službi Usar, gospodu župniku, PGD Šentilj in vsem ostalim društvom. Hvala govornikom za lepe poslovilne besede ter pevskemu zboru Šentilj za odpete žalostinke. Prisrčna hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali.

Ko odidejo ljudje, kot si ti, je na svetu malo manj luči za nas, ki smo ostali. In v svoji žalosti pozabljamo, da si samo prešel, da si odšel Domov. Da si tu opravil vse, kar je bilo treba, in da si zaslužiš Mir. Ljubezen je večna, neminljiva, neuničljiva. In nas bo spet združila. Nekoč, nekje. Samo počakati moramo do takrat. (Helena)

Na njegovi zadnji poti so ga pospremili sorodniki, številni prijatelji in sošolci, sodelaci iz podjetja Dines, poslovni partnerji, sovaščani iz Šešč in Konovega in mnogi znanci. V teh težkih trenutkih se za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče vsem iskreno zahvaljujemo. Vedno ga bomo neizmerno pogrešali njegovi: ati in mami, sestri Helena in Manica z družinama in soproga Nina z Urhom in Laro.

Vsi njegovi

V SPOMIN ZAHVALA V 96. letu je prenehalo biti zlato srce naše ljube mame, babice, prababice, tašče in tete

ANTON LAHOVNIK

ANGELE PEČEČNIK

(1948–2013)

iz Lipja 6, Velenje 17. 5. 1918 – 22. 8. 2013

Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje, za čas, za ljubezen in vse skrbi, hvala za bisere, stkane v trpljenju, naj večna ti lučka gori.

Iskrena hvala vsem, ki ste z dobroto ter ljubeznijo bogatili njeno življenjsko pot in jo pospremili v velikem številu v večnost. Zahvaljujemo se g. Lazarju, dr. med., in g. Stuparju, dr. med., za zdravljenje, patronažni službi, posebno sestri Majdi za nego, govorniku g. Karlu Semetu, Pogrebni službi Usar, duhovnikoma gospodu Pribožiču in gospodu Krašovcu za obiske na domu in lep pogrebni obred. Hvala pevcem Flaminga, cerkvenemu zboru ter vsem darovalcem cvetja, sveč in maš.

Žalujoči: sin Jože ter hčerki Angela in Marjana z družinami

dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Šmartno

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

Naš čas, 29. 8. 2013, barve: CMYK, stran 24

Ribam pomagali na varno

Je Velenje urejeno mesto?

Pred začetkom obnove promenade velenjski ribiči opravili intervencijski odlov Milena Krstič – Planinc

Velenje, 20. avgusta – Veliko jih je v torek popoldan z zanimanjem opazovalo početje ribičev, ki so »prečesavali« 250 metrov dolg odsek reke Pake od gimnazije do mostu na Kidričevi cesti in iz vode v vedrih nosili ribe, jih v posebnih posodah nalagali v kombi in V vozili. mestu ribiči Šlo je za intervencijne lovijo, da sko akcijo pred zaAkcija v ribje dobro. Tiste, ki so se lahko sprehajalci četkom urejanja proizmuznile, so si krive same. občudujejo ribji živelj menade v središču v Paki. Se pa najde gatom, sta tro odlovom najlaže polovimo vse mesta. »Ribji živelj tudi kdo, zagotovo bila Dani- ribe in jih potem prestavimo na zaje pred kakršnimkoli ni ribič, ki si to jel Verzelak varovano območje,« je povedal prvi, posegom v vode treba in Simon Kri- drugi pa, da pri takem odlovu sodeodloviti in prestaviti na drzne. žovnik. »Z elek- luje drugo leto in da tega ne moreš varno območje,« je pojasnil predsednik Ribiške družine Velenje Jože Šumah. To predpisuje tudi Zakon o vodah. Tu in tam se sicer zgodi, da pred začetkom del kdo »pozabi« o tem obvestiti ribiče. »Če sami vidimo še pravi čas, jih pri hitenju z delom malo ustavimo, da lahko ribe odlovimo in preselimo.«

Preselili so tudi klene, čeprav jih ribiči v Paki ne vidijo radi.

početi kar tako. Za to je treba imeti opravljen izpit.

Presenečeni nad številom

Iz 250 metrov reke Pake so ribiči v zgornji tok preselili natanko 964 rib. Nad količino so bili presenečeni tudi sami. Med ribami je bilo 140 poher, ki so zaščitene, lipani, nekaj klenov (ti niso najbolj zaželeni, saj zajedajo avtohtoni vrsti), predvsem pa postrvi. Nekaj slednjih je bilo velikih skoraj 60 centimetrov. n

Pomagali so si z elektro agregatom

Ribe so lovili s pomočjo agregata in jih prestavili v zgornji del Pake. Tam bodo tudi ostale oziroma se na posamezna območja razselile same. »Ko bo prenova zaključena, pa bomo kupili nekaj rib, jih vložili v ta del, tako da jih bo v njem spet videti in občudovati.« Med tistimi, ki so pomagali pri selitvi oziroma rokovali z elektro agre-

V zadnjem času Velenje na številnih lokacijah spreminja ali posodablja svojo podobo in si prizadeva, da bi bilo prijazno urejeno. Zanimalo nas je, kako čistost Velenja ocenjujejo domačini in kaj bi radi spremenili. Aleksander Mravljak: »Glede na to, da tudi nekaj potujem po Evropi in svetu, se mi zdi Velenje zelo urejeno. Moti pa me vandalizem. Ugaja mi Titov trg in upam, da bo ostal takšen, kot je. Svetel in dobrodošel. Želim pa si, da bi šla magistralka ven iz Velenja in bi se zgradila obvoznica.« Nina Petkovšek: »Velenje se mi zdi zelo čisto. Najbolj mi je všeč jezero, kjer lahko igram tenis in odbojko, rada pa se tudi sprehajam. S prijatelji se pogosto družimo v kavarni Nova, saj se mi zdi tam prostor urejen in primeren za druženje.« Tanja Lončar: »Všeč mi je, kako so uredili plažo ob Velenjskem jezeru. Nasploh je tam zelo dobro poskrbljeno za rekreacijo. Sicer pa se mi zdi Velenje lepo, zeleno mesto, vseeno pa mladi tukaj za zabavo nimamo velike izbire.« Zdenko Slatnar: »Mesto je lepo urejeno. Na primer Titov trg je lep, v Velenju je tudi veliko rož in čisto je. Prejšnji teden, ko je bila visoka vročina, sem bil na Madžarskem in tam sem opazil, da imajo ob poteh, ko se ljudje sprehajajo, veliko pitnikov vode. To v Velenju morda pogrešam.« Karl Laznik: »Velenje se mi zdi dokaj lepo urejeno mesto, najbolj pa mi je všeč zelenje. Se mi zdi, da je dosti dreves, toda lahko bi jih bilo še več. Trenutno ne bi ničesar spremenil, takšno, kot je, mi je všeč. Tisto, kar posebej pozitivno izstopa, pa je morda Muzej premogovništva.« n

Družina Janeza Janše štiričlanska Primerno opremljeni so se zbrali v parku.

Obnovili spomenik Manifest V Sončnem parku nadaljujejo obnove, za katere so namenili 100 tisoč evrov Mestna občina Velenje nadaljuje obnovitvena dela v Sončnem parku. Med drugim so obnovili spomenik Manifest, ki je bil v severnem delu parka postavljen leta 1958. Je delo kiparja domačina Cirila Cesarja, ki je sočasno s tem spomenikom zasnoval tudi bazen, katerega dno je »oblekel« v mozaik, poimenovali pa so ga Atlantida. Tudi ta bazen obnavljajo, dela pa bodo opravljena do občinskega praznika. Spomenik Manifest je zaradi zmrzali in drugih negativnih vremenskih vplivov razpokal, zato je bil potreben temeljite obnove. Razpokane šive so delavci podjetja Vel-var spojili, spomenik pa so še dodatno pritrdili na betonsko podlago ter tako preprečili njegovo

nadaljnjo degradacijo. Sodelavci podjetnika Franca Soviča so v labirintu položili talne plošče nežno zelene barve, ki so impregnirane proti zmrzali in zdrsu. V labirintu bodo na vsakih 10 metrov nameščene lučke za talno razsvetljavo, le-to izvaja podjetje SCR iz Velenja. Za naštete obnove bodo namenili okoli 100 tisoč evrov. Mestna občina Velenje je v Sončnem parku že uredila javno razsvetljavo, obnovili so del sprehajalnih poti v zahodnem delu parka, v parku redno obrezujejo drevje in skrbijo za urejenost okolice. Obnovitvena dela bodo v Sončnem parku nadaljevali tudi prihodnje leto, ko načrtujejo obnovo prireditvenega prostora za Vilo Rožle. Obnovili bodo največjo ploščad v parku, na katero bodo postavili oder in ga pokrili s paviljonom. Tako bodo v Sončnem parku zagotovili dobre pogoje za izvedbo prireditev, po katerih je Velenje vedno bolj prepoznavno, v park ponovno vnesli več življenja in dogajanja. n mz, bš

Streho vendarle popravili Kadar se z Dunaja, ki je že dolgo moj novi dom, vračam v Velenje, z zanimanjem spremljam, kaj se tukaj dogaja. Tako sem dolgo spremljala tegobe stanovalcev stanovanjskega bloka Šalek 98-110. Kmalu po vselitvi jim je streha začela puščati, in kadar so odhajali od doma, so postavljali otroške kadi, da bi se izognili poplavi. Do popravila pa ni in ni prišlo. Prav vesela sem bila, ko sem pred dnevi opazila, da se je to vendarle zgodilo. Streho popravlja podjetje Strip iz Šoštanja hitro in učinkovito, in to kljub temu, da jih je močno ovirala poletna vročina. Upam, da bo nova streha zdržala tako dolgo, kot piše v pogodbi. nR

Urška Bačovnik Janša s sinovoma Črtomirjem in Jakobom

Obnovo spomenika Manifest si je ogledal tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.

V družini Urše Bačovnik Janša in nekdanjega predsednika vlade ter prvaka največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše je te dni spet veselo. 12. avgusta se jima je v celjski bolnišnici rodil drugi sin Jakob. Oba sta zdaj že doma v Šentilju, družina pa se je že privadila na to, kako je biti »štirje«. Vsi so dobro in se odlično počutijo. V teh dneh so praznovali že drugi rojstni dan prvorojenca Črtomirja, ki je bratca zelo vesel. n

Orkester Baden Württemberg v Velenju Mladinski pihalni orkester Baden Württemberg iz Nemčije se bo na koncertni turneji po Sloveniji mudil med 29. avgustom in 7. septembrom. V okviru turneje bodo izvedli 4 koncerte pod taktirko dirigenta Felixa Hauswirtha in solista Jureta Hladnika (klarinet). V torek, 3. septembra, ob 19.30 bo orkester brezplačno nastopil v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Mladinski pihalni orkester Baden Württemberg je bil ustanovljen leta 1983. V orkestru imajo priložnost izvajati glasbo za pihala in komorno glasbo najvišje kvalitete. Njihov dolgoletni dirigent in umetniški vodja je Felix Hauswirth, profesor dirigiranja na baselskem konservatoriju v Švici. Orkester veliko nastopa po vsem svetu in je prejemnik številnih pohval in nagrad. n