34 2019

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 1

V petek (19/280C), soboto (16/290C) in nedeljo (17/280C) bo delno oblaÄ?no. MoĹžne plohe.

ÄŒetrtek, 29. avgusta 2019

ĹĄtevilka 34 | leto 66

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

TAKO mislim

ÂťJoj, zdaj bo pa priĹĄla policija!ÂŤ

Absurd gole koĹže Tina Felicijan

foto: Luka Ĺ tefulj

Velenje - Tako je zaklical neki deÄ?ek, ko sta modela za upodabljanje akta v soboto dopoldne na Titovem trgu odvrgla halji. Odrasli pa so za trenutek umolknili.

Nekateri so z varne razdalje opazovali dogajanje in se eni z odobravajoÄ?imi toni, drugi z grimasami na obrazih pogovarjali. Drugi so pristopili in opazovali poteze svinÄ?nikov. ÂťGospa, boste poizkusili, eno stojalo je ĹĄe prosto,ÂŤ je opazovalko nagovorila organizatorka likovnega izziva. ÂťNe bi, pa Ä?e mi celo Velenje date,ÂŤ je odvrnila, gospod ob njej pa: ÂťO, jaz pa bi, Ä?e bi le znal đ&#x;”˛ tf risati.ÂŤ (VeÄ? na zadnji strani.)

VelenjÄ?ani, rojeni 20. septembra, praznujte z Velenjem Prireditve v poÄ?astitev praznika Mestne obÄ?ine Velenje se Ĺže zaÄ?enjajo, nekatere objavljamo na peti strani.

Med njimi bo tudi velika rojstnodnevna zabava v petek, 20. septembra, ob 16. uri v Galeriji Velenje. Nanjo vabi Ĺžupan Bojan KontiÄ?

VelenjÄ?ane, rojene 20. septembra. Rojstnodnevna zabava se bo nadaljevala na Titovem trgu s koncertom Premogovnika Velenje z gosti in prazniÄ?no torto. Se je pa treba na praznovanje prijaviti. đ&#x;”˛

VELENJKA v nakupovalnem centru

OTVORITEV

danes, 29. 8. 2019

SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, LetaliĹĄka cesta 26;

! i l ĹĄ o d o r b o D

cena 1,90 â‚Ź

ob 9. uri

PON - PET SOB NED

9.00 - 20.00 8.00 - 20.00 9.00 - 15.00

Sicer zadeve nisem preĹĄtudirala, ampak najbrĹž se ne bom veliko zmotila, Ä?e bom rekla, da smo se ljudje kaj kmalu za tem, ko smo se zaÄ?eli oblaÄ?iti, da nas ne bi zeblo ali peklo sonce, zaÄ?eli oblaÄ?iti (in kititi) tudi zato, da bi se izrazili. Ugibam: koĹža, ki jo je nosil lovec, je pokazala, kaj je sposoben ujeti. Morda so Ĺže takrat bili bolje obleÄ?eni ljudje z viĹĄjim statusom v plemenu. ZapuĹĄÄ?ine starodavnih civilizacij priÄ?ajo o njihovi modi ‌ Zato razumem, da je oblaÄ?enje del Ä?loveĹĄtva in ne gre zanemarjati njegovega kulturnega vidika ter priznavati le praktiÄ?nega. OblaÄ?enje je postalo izraz civiliziranosti in potemtakem razkazovanje golega telesa njeno nasprotje. ÄŒeprav je biti gol Ä?lovekovo najbolj prvinsko stanje in smo ne nazadnje pod sloji tkanin vsi bolj ali manj enaki, smo si vcepili sram pred goloto in gnus do nje. Hkrati pa golo telo Ĺže od nekdaj poveliÄ?ujemo v umetnosti, v kateri poudarjamo intimne predele telesa (s Ä?imer navadno mislimo dojke, spolovila in tazadnjo, do katerih smo sicer oÄ?itno vzpostavili posebno zaĹĄÄ?itniĹĄki odnos), ĹĄe bolj pa v popularni kulturi. Fascinira nas, radi ga opazujemo in sodeÄ? po sodobnih smernicah (ne) oblaÄ?enja smo radi opazovani. ÄŒe se osredotoÄ?imo le na zahodnjaĹĄko kulturo, ki danes velja za najbolj svobodomiselno, tolerantno in individualistiÄ?no, se lahko ozremo le kako stoletje nazaj, ko je bilo razkazovanje koĹže ĹĄe tako nezasliĹĄano, da zaradi nespodobnosti niso bili osramoÄ?eni le posamezniki (no, predvsem Ĺženske), paÄ? pa cele druĹžne. Seksualna revolucija v drugi polovici preteklega stoletja pa je skupaj s poslediÄ?nimi spremembami v odnosu do telesnosti praktiÄ?no Ä?ez noÄ? presekala z zapetostjo in odvraÄ?anjem pogledov ter nenadno vse postavila na glavo. PraktiÄ?no celotna zahodnjaĹĄka kultura zadnja desetletja histeriÄ?no popularizira golo koĹžo. A do neke nejasno doloÄ?ene meje, ki se kaĹže nekje tam, kjer gola koĹža ĹĄe prodaja in s tem vpenja posameznika v druĹžbene okvirje, preden zaÄ?ne osvobajati, in mu dovoli, da se emancipira od priÄ?akovanega (potroĹĄniĹĄkega) vedenja. Ko se to zgodi, druĹžba hitro stopi korak nazaj in zahteva pravo mero primernega okusa, Ä?eprav tudi ta ni jasno doloÄ?ena.

Krpice, ki prekrivajo le bradavici in ĹĄpranji (ali pa se vanju vlezejo), so sprejemljive, celo zaĹželene. Kratke hlaÄ?e, ki pokrijejo veÄ? trebuha kot riti, tudi. Ampak seveda le na standardnih postavah primerne starosti. Goli dojki ali razgaljena hlebÄ?ka brez vrvice med njima pa: pri zdravi pameti, najmanjĹĄem okusu in vseh svetih – nikakor! Ne razumem. Komaj polnoletno dekle v Ä?ipkastem modrcu in nizkih hlaÄ?kah na predimenzioniranem plakatu – to je normalno, saj je samo reklama. Golo dekle sredi mesta pozira likovnim ustvarjalcem – ah, prosim vas, to pa res ni nobena umetnost. To razumem ĹĄe manj. Da je HrvaĹĄka zaÄ?ela ukinjati nudistiÄ?ne kampe in grozeÄ?e table s preÄ?rtanim FKK nabijati tudi na zakotne in neobljudene plaĹže, me je presenetilo in razoÄ?aralo hkrati. Nedavno spoznanje, da si moramo danes pri vsej tej goloti in relativno obÄ?em sprejemanju, kar je Ä?loveĹĄkega, ĹĄe vedno razlagati, da je dojenje nekaj naravnega in prek majice paÄ? ne gre, pa mi je itak povzroÄ?ilo kratek stik.

Zaslepljeni smo, ko mislimo, da Ĺživimo v druĹžbi, ki goloto sprejema kot nekaj naravnega. Zdi se mi, da je odnos do golote vse prej kot naraven. Narekujejo in upravljajo ga industrije, ki si nenehno izmiĹĄljajo te in one razloge za upraviÄ?evanje golote, a tudi vse tiste, ki jo seĹžigajo na grmadi. Pod Ä?rto – stanje, v kakrĹĄnem se rodimo, smo pretvorili v kompleksen koncept, nato pa ga prepustili velikemu bratu, da ga gnete po svoje. đ&#x;”˛

Na Trgu svobode priÄ?akujejo vse prvoĹĄolce Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Skupina za oĹživitev Trga bratov Mravljakov sta lani prviÄ? ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta pripravila skupno prireditev za prvoĹĄolÄ?ke. Dogodek je bil prijazen, prijeten in seveda pomemben. Ni kar tako 'prviÄ? v ĹĄolo'! Letos bodo dogodek pripravili drugiÄ?. Potekal bo na Trgu svobode, zaÄ?el pa se bo ob 16. uri v ponedeljek, 2. septembra. Vseh otrok, ki bodo letos prviÄ? sedli v ĹĄolske klopi, je v Ĺ oĹĄtanju 97, in sicer 87 v matiÄ?ni osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha, 10 pa v PodruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli TopolĹĄica. đ&#x;”˛

185 x 150 oglas otvoritev SP Velenjka.indd 1

21. 08. 2019 14:05:24

mkp

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

29. avgusta 2019

ÂťNAJ prodajni prostor v mestnem srediĹĄÄ?u 2019ÂŤ Z javnim nateÄ?ajem Ĺželijo lastnike ali najemnike prodajnih prostorov v mestnem srediĹĄÄ?u Velenja spodbuditi k obeleĹženju praznika Mestne obÄ?ine, 60. obletnice odprtja mestnega srediĹĄÄ?a ali 30-letnice Pikinega festivala

Velenje priÄ?akuje Piko Velenje – V Velenju je Ĺže vse pripravljeno na jubilejni 30. Pikin festival, ki se bo zaÄ?el 9. septembra. Festival se letos vraÄ?a v srediĹĄÄ?e mesta, saj na dosedanji lokaciji ob Velenjskem jezeru poteka gradnja prireditvenega odra. Moto festivala bo Pika se po mestu potika, Ä?astna pokroviteljica pa je ilustratorka Jelka Reichman. Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny pravi, da bodo osrednja prizoriĹĄÄ?a letoĹĄnjega festivala, ki bo trajal do 15. septembra, v RdeÄ?i dvorani, na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u in na Titovem trgu. Pogovor z njo objavljamo na 13. strani.

Velenje, 26. avgusta – Mestna obÄ?ina Velenje je v ponedeljek na spletni strani www.velenje. si (Javne objave) objavila nateÄ?aj ÂťNAJ prodajni prostor v mestnem srediĹĄÄ?u 2019ÂŤ. Z njim Ĺželijo lastnike ali najemnike prodajnih prostorov v mestnem srediĹĄÄ?u Velenja spodbuditi k obeleĹženju praznika Mestne obÄ?ine Velenje, 60. obletnice odprtja mestnega srediĹĄÄ?a ali Pikinega festivala. Od prijaviteljev priÄ?akujejo izvirno in ustvarjalno dekoracijo oziroma ureditev

đ&#x;”˛

VroÄ?evod v Ĺ aleku do konca meseca Velenje – Na obmoÄ?ju Ĺ aleka, na cesti, ki teÄ?e mimo Osnovne ĹĄole Ĺ alek, Ĺže nekaj Ä?asa opravljajo obseĹžna zemeljska dela. Nekateri krajani menijo, da prepoÄ?asi. Na Mestni obÄ?ini Velenje pa pojasnjujejo, da poteka izgradnja novega vroÄ?evoda povsem skladno s pogodbo in bo zakljuÄ?ena do konca avgusta. Dela so Ĺže v zakljuÄ?ni fazi, prejĹĄnji teden so nameĹĄÄ?ali nov izolacijski ovoj na cevovod in ga istoÄ?asno prekrivali z betonskimi ploĹĄÄ?ami. đ&#x;”˛

â?ą

Prijave na nateÄ?aj so moĹžne do vkljuÄ?no 9. septembra.

izloĹžb v duhu praznovanja, poudarek pa naj bi bil predvsem na sporoÄ?anju, da gre za mesec, v katerem Velenje praznuje 60-letnico, Pikin festival pa 30-letnico.

Komisija, ki jo sestavljajo Ä?lani Odbora za mestni marketing, bo na osnovi prijav ocenjevala zunanjo izloĹžbo prodajnega

prostora, urejenost notranjega prostora, pestrost, izvirnost in inovativnost ponudbe izdelkov ter storitev, prijaznost osebja ter predvsem celostno in oblikovno usklajenost vseh sestavnih delov prodajnega prostora s predstavitvenimi simboli, elementi, identiteto Mestne obÄ?ine Velenje ali Pikinega festivala.

Prijave na nateÄ?aj so moĹžne do vkljuÄ?no 9. septembra, nateÄ?aj pa poteka do vkljuÄ?no 28. septembra. Komisija bo prodajni prostor obiskala v Ä?asu trajanja nateÄ?aja brez predhodnega obvestila.

Zmagovalce bodo razglasili v soboto, 5. oktobra, na Titovem trgu na prireditvi Podjetno Velenje. Trije najlepĹĄe in najbolj prazniÄ?no urejeni prodajni prostori v mestnem srediĹĄÄ?u bodo nagrajeni s praktiÄ?nimi nagradami. đ&#x;”˛

mkp

mz

Nova znanja za upravljanje sprememb na trgu dela Velenje – INVEL inkubator za razvoj podjetniĹĄtva je s partnerji zasnoval projekt SPIN – brezplaÄ?na izobraĹževanja in usposabljanja zaposlenih za laĹžje upravljanje sprememb na trgu dela.

V okviru projekta SPIN bodo zaposlene osebe lahko razvijale veĹĄÄ?ine, tehnike in kompetence, ki jim bodo veÄ?ale stopnjo zaposljivosti na eni strani ter zmanjĹĄale moĹžnost prehoda v brezposelnost na drugi. V projekt SPIN se bo lahko vkljuÄ?ilo vsaj 1600 posameznikov na podroÄ?ju aktivnosti za raDela so bila obseĹžna, saj so v celoti obnovili vroÄ?evod.

tf

Župani slabe volje – Celje in drŞava skupaj – Obujanje stare trase – Mladi v naravi – Umirjanje prometa

mkp

PeĹĄpot na Gorico bo zakljuÄ?ena do sredine septembra Velenje – Zaradi slabih vremenskih razmer se je izgradnja peĹĄpoti in kolesarske steze na Gorico (pod Vilo Herberstein) upoÄ?asnila, sklenili pa ju bodo (Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih) do sredine septembra.

Z izvajalcem, ki ureja tudi Vodnikovo cesto, so se dogovorili, da zaradi bliĹžajoÄ?ega se ĹĄolskega leta dela pospeĹĄi na tej cesti. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

đ&#x;”˛

In naveza bo pokrajina postala ‌ (?)

Velenje – Ljudska univerza Velenje, ki letos obeleĹžuje 60 let delovanja, v prihajajoÄ?em ĹĄolskem letu naÄ?rtuje prenovo fasade stavbe, v kateri delujejo. V lanskem letu so v ĹĄtevilne programe in projekte vkljuÄ?ili veÄ? kot 10.000 udeleĹžencev. NaÄ?rtujejo, da bodo v prihodnjem letu ĹĄtevilko vsaj dosegli, Ä?e ne presegli. Poleg rednih izobraĹževalnih oblik, ĹĄtevilnih programov za zaposlene in brezposelne, delavnic medgeneracijskega centra Planet generacij, aktivnosti in izobraĹževanj za priseljence ter svetovalnih aktivnosti bodo izvedli tudi kar nekaj mednarodnih in nacionalnih projektov.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

ge kompetence. V program je vkljuÄ?eno tudi neformalno izobraĹževanje, kot so treningi komunikacijskih veĹĄÄ?in, teÄ?aji raÄ?unalniĹĄtva, tujih jezikov, usposabljanja s podroÄ?ja marketinga, vodenja ipd.

Program je v celoti brezplaÄ?en, saj ga financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Prva popoldanska informacijska delavnica bo potekala 10. septembra ob 16.30 v modri uÄ?ilnici v prvem nadstropju Gaudeamusa.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ljudska univerza bo prenovila fasado

đ&#x;”˛

zvoj kariere, 1280 posameznikov na podroÄ?ju aktivnosti za razvoj kompetenc, vsaj 400 posameznikom pa bo omogoÄ?ena ohranitev ali nova zaposlitev na obmoÄ?ju kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

SPIN deli aktivnosti v dve fazi. Prva, razvoj kariere, se osredotoÄ?a na informiranje, motivacijske delavnice, svetovanja in izdelavo individualnih kariernih naÄ?rtov. Po zakljuÄ?enih 14 pedagoĹĄkih urah lahko oseba priÄ?ne 100-urno usposabljanje, na katerem razvija tako socialne kot strokovne, digitalne in dru-

Na drĹžavni ravni so se spet lotili kosanja naĹĄe deĹželice. Ĺ e vedno velja, da naj bi dobili enajst pokrajin. Ta na naĹĄem obmoÄ?ju naj bi se imenovala tako, kot se Ĺže dolga leta imenuje naĹĄe kramljanje v NaĹĄem Ä?asu: savinjsko-ĹĄaleĹĄka. Pokrajina, seveda, Ä?eprav bi bilo prav, da Ä?e bo do nje res priĹĄlo, da bi zanjo veljala tudi Ä?im bolj trdna naveza. A do tega, da bomo pokrajine res oblikovali, je ĹĄe dolga pot, saj so Ĺže zdaj po objavi prvih ÂťzemljevidovÂŤ mnogi skoÄ?ili pokonci.

Tudi pri sosedih Celjanih, Ä?eprav bi se ti ÂťpribliĹžaliÂŤ naĹĄi prestolnici, ki naj bi bila samostojna pokrajina. V celjsko oziroma JuĹžnoĹĄtajersko pokrajino bi bila namreÄ? zajeta tudi obÄ?ina Dol pri Ljubljani. Tudi druge zasavske obÄ?ine ne bi rade ÂťpadleÂŤ pod Celje. Ĺ e posebno ne, ker ĹĄe ni Ĺželene cestne povezave med njihovim obmoÄ?jem prek Prebolda do avtoceste Ljubljana–Celje.

Tako imajo zdaj Ĺžupani ĹĄe dodatno delo, Ä?eprav so Ĺže tako okupirani z bojem za viĹĄje povpreÄ?nine. Formula, ki jo predlaga drĹžava, naj bi Ĺžupane tudi malo razbila. ÂťMeĹĄÄ?aniÂŤ so dokaj zadovoljni, najmanj pa tisti iz manjĹĄih obÄ?in, Ä?eprav je marsikje prav pri njih najveÄ? teĹžav s cestami in drugo infrastrukturo. Tako je bilo na nedavni seji Skupnosti obÄ?in Slovenije v PodÄ?etrtku kar Ĺživahno. Osnovna zahteva pa, da mora drĹžava zagotoviti potreben denar vsem obÄ?inam za pokritje njihovih nalog, ki so jih po zakonu dolĹžne opravljati. Ĺ˝upani se torej ĹĄe niso oddahnili, vsaj deloma so si Ĺže oddahnili krajani Celja na obmoÄ?ju Ĺ marjete in Ĺ kofje vasi, pa tudi vozniki. Stekla so prva dela za obnovo ceste, drĹžavnega projekta, za katerega pa bo znaten del denarja prispevala tudi celjska obÄ?ina. Ta cesta je predvsem v primeru zaprtja AC Celje–Maribor ĹĄe dodatno obremenjena. Celotna naloĹžba bo veljala 2,2 milijona evrov, vsaj tretjinski deleĹž bo celjski. OkoliĹĄki krajani so zaradi nevarnosti Ĺže dolgo ÂťpritiskaliÂŤ na obÄ?ino, da konÄ?no uredi cesto in ploÄ?nike ter seveda kolesarske steze, saj je tu res pravo nevarno ozko grlo, ter seveda namestijo javno razsvetljavo. PoÄ?utili so se blizu, pa vendar tako daleÄ? od mesta. Dolgo je trajalo, da sta obÄ?ina in drĹžava priĹĄli skupaj, in do zaÄ?etka naslednjega junija naj bi bila dela konÄ?ana.

Hkrati z ÂťmodernizacijoÂŤ ceste bodo obnovili tudi kanalizacijo in

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

vodovod ter ĹĄe vse drugo potrebno – zato tudi tako velika cena. Za veÄ?jo varnost bodo na tem obmoÄ?ju zgradili tudi novo kroĹžiĹĄÄ?e.

V zaÄ?etku tedna pa so zaÄ?ele veljati nekatere novosti Celebusa, celjskega javnega potniĹĄkega prometa. Prisluhnili so pobudam obÄ?anov in uvedli ĹĄe eno novo linijo, nekatere linije pa bodo podaljĹĄali.

Res pa je, da na vseh linijah ne bodo veÄ? vozili tako pogosto kot doslej, to je vsakih 20 minut. Na razliÄ?nih linijah bodo vozili razliÄ?no pogosto: od 30, 40 minut ali pol ure. RazmiĹĄljajo tudi, kako bi z mestnim avtobusom povezali ĹĄe vzhodni del mesta.

Ministrica BratuĹĄkova pa je prejĹĄnji teden obiskala nekatera gradbiĹĄÄ?a na Ĺ tajerskem, tudi v LaĹĄkem oziroma Marija Gradcu. Tu reĹĄujejo obmoÄ?je pred poplavami ter promet, veliko del so Ĺže opravili, zdaj so osredotoÄ?eni na odsek LaĹĄko – jug. Sicer si je z ekipo ogledala gradbiĹĄÄ?a na cestah in Ĺželeznici ĹĄe v ĹĄestih obÄ?inah. Nekateri so Ĺželeli, da bi si ogledala tudi predvideno ÂťsavinjskoÂŤ traso hitre ceste 3. razvojne osi, a do tega ni priĹĄlo. ÄŒeprav je zadnji Ä?as znova ÂťoĹživelaÂŤ pobuda, da predvideno traso med Velenjem in Ĺ entrupertu ÂťustavijoÂŤ in doloÄ?ijo drugo. Nekateri spet omenjajo traso Velenje–Arja vas, ki naj bi bila manj ÂťagresivnaÂŤ za stanovanjske in druge objekte in tudi (zato) cenejĹĄa. V Savinjski dolini pa bi ohranili veliko kmetijskih zemljiĹĄÄ?. Skratka – Ĺže veÄ?krat sliĹĄano!

Zdaj, ko je novo ĹĄolsko leto pred vrati, se mnogi ne bodo spominjali le prostih dni, tudi nekaterih dejavnosti, ki so se jih udeleĹževali. V Kozjanskem parku so pred kratkim konÄ?ali letoĹĄnji Ĺže tretji naravovarstveni tabor Mladi varuhi narave, ki so bili kar mlada Slovenija v malem. Opazovali so bogat Ĺživelj ptic, nekatere so obroÄ?kali, na travniku na Veterniku so spoznavali metulje, kobilice in bogastvo razliÄ?nih rastlin. PosluĹĄali so celo ĹĄakale in iskali kristale v opuĹĄÄ?enem rudniku ter doĹživljali ĹĄe veliko drugega. Skratka – imeli bodo kaj pripovedovati soĹĄolcem.

Pa ĹĄe to: ĹĄe osem obÄ?in z naĹĄega obmoÄ?ja bo dobilo prikazovalnike hitrosti. A pozor: namenjeni so umirjanju prometa, ne preverjanju, koliko avto ÂťpotegneÂŤ!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 3

SaĹĄa vendarle regija

S pokrajinsko razdelitvijo drĹžave se bodo tudi doloÄ?ene naloge, ki so sedaj v pristojnosti posameznih ministrstev, prenesle na pokrajine. To je korak v pravo smer, saj bodo posamezne naloge izpeljane laĹžje, hitreje in predvsem z veÄ?jo vkljuÄ?enostjo lokalnega okolja. Do takrat, da bodo pokrajine zaÄ?ele delovati, pa bo preteklo ĹĄe kar nekaj Ä?asa.ÂŤ Viki Drev, podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj: ÂťPozdravljamo predlog razdelitve regij, ĹĄe posebej ob

V Velenju naj bi bil sedeĹž Savinjsko-ĹĄaleĹĄke pokrajine, v Ĺ oĹĄtanju sedeĹž pokrajinskega sveta in v Mozirju sedeĹž sveta obÄ?in Mira ZakoĹĄek

Strokovna skupina je pripravila predlog za bodoÄ?o pokrajinsko razdelitev drĹžave, ki naj bi zaÄ?ela veljati v zaÄ?etku leta 2023. Slovenijo so razdelili na 11 pokrajin – tako bi dobili Dolenjsko, Gorenjsko, GoriĹĄko, JuĹžno Ĺ tajersko, Vzhodno Ĺ tajersko, Zahodno Ĺ tajersko, KoroĹĄko, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-ĹĄaleĹĄko in Pomursko pokrajino.

JuĹžna Ĺ tajerska pokrajina bi imela sedeĹž v Celju, sedeĹž pokrajinskega sveta v Ĺ˝alcu, sedeĹž sveta obÄ?in v Zagorju ob Savi. Ko-

3

AKTUALNO

29. avgusta 2019

roĹĄka pokrajina bi imela sedeĹž v Slovenj Gradcu, sedeĹž njenega pokrajinskega sveta na Ravnah na KoroĹĄkem in sedeĹž sveta obÄ?in v Dravogradu. Za sedeĹž Savinjsko-ĹĄaleĹĄke pokrajine je predvideno Velenje, za sedeĹž njenega pokrajinskega sveta Ĺ oĹĄtanj in sedeĹž sveta obÄ?in Mozirje.

Zasnova 11 pokrajin temelji na sedanjih mestnih obÄ?inah, ki so Ĺže danes administrativna in urbana srediĹĄÄ?a. Strokovna komisija tokratni predlog enajstih pokrajin utemeljujejo z enajstimi mestnimi obÄ?inami kot urbanimi centri, v katerih Ĺže obstajajo ustrezne

obÄ?inske infrastrukturne, gospodarske in demografske povezave. Obenem s tem je odveÄ? tudi dilema, kje naj bi bil sedeĹž posamezne pokrajine. Pri sami ĹĄtudiji so bile osnova za risanje mej ĹĄe dnevne delovne migracije prebivalcev posameznih obÄ?in in tudi sicerĹĄnja navezanost posameznih obÄ?in na regijske centre.

DITKA

In kaj na to pravita Ĺžupana in podĹžupan Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Mozirja, kjer naj bi imeli regijske sedeĹže?

dejstvu, da smo obÄ?ine znotraj regije Ĺže sedaj sodelovale. Veseli tudi dejstvo, da bi del regionalne oblasti bil v Ĺ oĹĄtanju, ne samo v pokrajinskih sedeĹžih regij.ÂŤ Ivo SuhoverĹĄnik, Ĺžupan Mozirja: ÂťSem prijetno preseneÄ?en nad to idejo. Sicer pa je bil tak predlog Ĺže tudi pred leti. Prav je, da bi dobilo Mozirje ta sedeĹž, da ne bi bilo vse v Ĺ aleĹĄki dolini.

Upam na Ä?imprejĹĄnjo realizacijo pokrajin in novo vlogo Mozirja.ÂŤ đ&#x;”˛

Petek, 30. 8. 2019, ob 20.00

Bojan KontiÄ?, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje: ÂťPredlog nam je sprejemljiv, saj koncept pokrajin temelji na mestnih obÄ?inah, ki so Ĺže sedaj administrativna srediĹĄÄ?a.

Obujanje spominov na GraĹĄki gori V soboto, 31. avgusta, bodo na GraĹĄki gori znova obujali spomine na 33. spominskem sreÄ?anju borcev, planincev, Ä?lanov veteranskih zdruĹženj in brigadirjev.

V programu, ki se bo zaÄ?el ob 11. uri, bodo nastopili pevka Aleksandra Cavnik, KUD MoĹĄki pevski zbor Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, Godba veteranov Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje in ansambel Bratov Avbreht. UdeleĹžence bo kot slavnostni govornik nagovoril dr. MatjaĹž Kmecl, Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje in podpredsednik Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB

Slovenije, podelili bodo tudi visoka priznanja. SreÄ?anje, ki ga posveÄ?ajo 74. obletnici zmage nad faĹĄizmom ter 60-letnici mesta Velenje, bo tudi priloĹžnost za brezplaÄ?en ogled spominske sobe in spominskega parka, posveÄ?enih legendarni XIV. partizanski diviziji. Spominska soba bo na dan sreÄ?anja odprta od 9. do 15. ure. LetoĹĄnje sreÄ?anje bo posebej zaznamovalo odkritje spominske table, s katero bodo oznaÄ?ili lokacijo ÂťIzakove bolniceÂŤ, prvega partizanskega sanitetnega objekta v Sloveniji. Vsi, ki bi Ĺželeli prisostvovati odkritju, se lahko pridruĹžite poho-

dnikom, ki bodo na GraĹĄko goro krenili z avtobusnega postajaliĹĄÄ?a Velenje ob 7. uri.

Avtobusi bodo vozili ob 9. uri iz Vinske Gore, Velenja (avtobus bo stal pri PoĹĄti, TrĹžnici in v Ĺ kalah) ter TopolĹĄice, Pake in Ĺ entilja, ob 08.30 pa pri Glasbeni ĹĄoli Velenje. Dobro organizirana prireditev, prijazno spominsko druĹženje, brezplaÄ?ni prevozi in golaĹž ter bogat in zanimiv kulturni program so razlogi, da zadnjo avgustovsko nedeljo preĹživite na GraĹĄki gori, ko bo zaigrala in oĹživela tudi Pesem XIV. divizije!

POEZIJA V GLASBI

Rezervacije: 041 745 304 ali

08 205 6333

v sodelovanju z KnjiĹžnico Velenje

đ&#x;”˛

VELENJKA OTVORITVENA ZABAVA! ÄŒetrtek, 29. 8. 2019.

Dopoldanski program od 9.30 do 13.00

• glasba z DJ Dejanom • merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi • maskota Sparky in animacija z baloni • kolo sreÄ?e

Popoldanski program od 16.00 do 19.00

• glasba z DJ Dejanom • Pika Flika Ä?ara in obraz poslika • Spinova plesna animacija z Mojco RobiÄ?

Vabljeni!

280 x 200 oglas otvoritev-notranji_SP Velenjka.indd 1

OTVORITVENI

JOKER

KUPON PREJMETE GA

10%

OD ÄŒETRTKA, 29. 8., DO NEDELJE, 1. 9. 2019.

UNOVÄŒITE GA od ponedeljka, 2. 9., do nedelje, 8. 9. 2019, v trgovini SPAR Velenjka.

POPUST VELJA TUDI ZA IZDELKE V AKCIJI!

V letaku poiĹĄÄ?ite NAGRADNI KUPON in se potegujte za:

10x

DARILNA KARTICA SPAR v vrednosti 40â‚Ź 22. 08. 2019 14:28:49

Naš čas, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

OBJAVA

29. avgusta 2019

Poslovanje v prvem polletju v skladu s pričakovanji Mestna občina Velenje je v prvi polovici letošnjega leta poslovala v okviru zastavljenih načrtov. Največ odhodkov je namenila za delovanje in vzdrževanje vrtcev. Za investicijske odhodke je namenila 2,8 mio evrov oz. 16,5 % proračuna. V tem obdobju je odplačala tudi za dober milijon evrov dolga. Stanje sredstev na računu konec junija je znašalo 3,4 mio evrov.

Prihodki proračuna Mestne občine Velenje so bili v prvem polletju realizirani v višini 15.661.377 evrov, odhodki pa v višini 16.265.013 evrov. Presežek odhodkov nad prihodki je tako znašal 603.636 evrov.

Odplačilo dolga je v tem obdobju znašalo 1.053.469 evrov. Stanje sredstev na računih na dan 31. 12. 2018 je znašalo 5.072.038 evrov, stanje sredstev na računih na dan 30. 6. 2019 pa 3.414.933 evrov.

Največ prihodkov smo prejeli iz postavk dohodnine (55,2 %), najemnine za komunalno infrastrukturo (11,5 %), nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (10,5 %), najemnine stanovanj (4 %), najemnine za zemljišča (2,5 %), sofinanciranja delovanja MIRVO (1,8 %), prodaje objektov z zemljišči (1,8 %), davka na promet nepremičnin (1,4 %), komunalnega prispevka (1,2 %) in denarnih kazni (1 %).

Največ odhodkov je bilo namenjenih za delovanje in vzdrževanje vrtcev (13,9 %), administracijo občinske uprave, tj. za delovanje in dejavnosti občinske uprave in skupnih občinskih organov, razpolaganje in upravljanje občinskega premoženja, tekoče in investicijsko vzdrževanje opreme in prostorov, nakup opreme in izvajanje programov (11,7 %), programe športa (6,8 %), obveznosti iz financiranja izvrševanja proračuna – domače zadolževanje (6,5 %), spodbujanje stanovanjske gradnje (4,3 %), investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest (3,6 %), oskrbo s toplotno energijo (3,6 %) ter upravljanje in tekoče vzdrževanje cest (3,4 %).

Za plače in druge izdatke v zvezi z delom je bilo namenjenih 2.728.282 evrov oziroma 15,8 % proračuna, za ostale tekoče odhodke in izdatke 11.709.032 evrov oz. 67,6 % proračuna, za investicijske odhodke 2.851.168 evrov oziroma 16,5 % proračuna, za proračunsko rezervo pa 30 tisoč evrov oziroma 0,2 % proračuna.

Pomembnejše naložbe Najpomembnejše naložbe v prvem polletju so bile obnove cest po programu koncesije – 498 tisoč evrov, izgradnja oskrbovanih stanovanj – 495 tisoč evrov, naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo za oskrbo s toplotno energijo – 347 tisoč evrov, investicijsko vzdrževanje in obnova stanovanj – 245 tisoč evrov, odkupi zemljišč – 214 tisoč evrov in naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na področju čiščenja odpadnih voda – 211 tisoč evrov. Za financiranje projektov in prireditev je občina pridobila 271 tisoč evrov iz državnega proračuna, od drugih evropskih institucij in donacij.

Prvo polletje tega prazničnega leta zaključujemo v skladu z načrtovanim in verjamemo, da bomo tudi konec leta zaključili tako, kot smo predvideli. Te dni zaključujemo naložbe v velenjskih vrtcih in šolah, da bomo lahko z začetkom novega šolskega leta vsem otrokom in učencem zagotovili še boljše pogoje za vzgojo in izobraževanje.

Ob jezeru smo že začeli graditi prireditveni oder in prostor. S tem projektom bomo trajnostno sanirali degradirano območje površine več kot 46 tisoč m2, s povrnitvijo družbene, okoljske in ekonomske vrednosti. Brez urejenega območja in ureditve prireditvenega prostora, ki bo namenjen rekreativni, zabaviščni in kulturni dejavnosti, si ne moremo zamišljati razvoja celotnega objezerskega območja v prihodnje. Projekt naj bi bil končan decembra 2020. V kratkem pričakujemo tudi sklep o odobrenem sofinanciranju preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb za projekta Stari trg 11 in Revitalizacija Starega Velenja. Tako se bomo lahko končno lotili obnove najstarejšega velenjskega trga, ki letos beleži 755 let od prve pisne omembe, in celostno prenovili Staro Velenje.

Projekti, ki so zaznamovali prvo polletje OBNOVA GORIŠKE CESTE

IZGRADNJA MESTNEGA KOLESARSKEGA OMREŽJA – VZHOD

Že leta 2017 smo s pripravo projekta za izvedbo začeli izvajati projekt Mestno kolesarsko omrežje – vzhod, katerega cilj je dograditi 13 odsekov kolesarskih povezav v skupni dolžini 10.151 metrov, z namenom, da se izpolni ukrep, predviden s Celostno prometno strategijo Mestne občine Velenje. Želimo tudi spodbuditi uporabo koles za kratke mestne razdalje. Lani smo uredili kolesarsko povezavo na Kidričevi cesti, ki je bila izvedena kot dvosmerna kolesarska pot in površina za pešce (326 m). V letošnjem letu dela nadaljujemo še

na 12 povezavah, in sicer na Cesti na Jezero (630 m), Goriški cesti (1.229 m), Stanetovi cesti (594 m), Vodnikovi cesti (450 m), Aškerčevi cesti (730 m), Šaleški cesti (99 m), Cesti na Selo (751 m), na območjih Efenkova–Šalek–Selo (1.926 m), Šalek–Interspar (979 m), Gorica–Velenjka (1.289 m), Šaleška–Efenkova (569 m) in na poti na Gorico (579 m). Oblike izvedb so različne glede na prostorske zmožnosti, ponekod gre za gradbene ureditve, drugod le za prometne ureditve. Pri načrtovanju so bile upoštevane Tehnične smernice za projektiranje prometne infrastrukture, ki jih je pogojeval javni razpis Ministrstva za infrastrukturo RS. Vrednost projekta, ki zajema tudi nadzor in obveščanje, znaša 1.102.402 evra, od tega smo iz Kohezijskega sklada in proračuna Republike Slovenije pridobili sofinanciranje upravičenih stroškov v višini 485.104 evre.

OSKRBOVANA STANOVANJA

V Velenju, ki se ponaša tudi z nazivom starosti prijazno mesto, smo v prvi polovici leta intenzivno gradili oskrbovana stanovanja, s katerimi bomo starejšim občanom, ki bodo v njih živeli, omogočili kvalitetno in samostojno življenje. Objekt, ki se nahaja v neposredni bližini Doma za varstvo odraslih Velenje, ima 15 najemnih oskrbo-

Projekt v vrednosti 2.806.220 evrov izvajamo v obliki javno-zasebnega partnerstva. Zasebni partner, ki je bil izbran na javnem razpisu, je podjetje Esotech, d. d. Koncesijsko obdobje bo trajalo 15 let, in sicer do leta 2033. Dela bodo zaključena konec avgusta.

ENERGETSKA PRENOVA PODRUŽNIČNE OSNOVNE ŠOLE (POŠ) PLEŠIVEC IN BAZENA VELENJE

Sanacijo smo začeli maja letos. Vrednost naložbe je 1.100.000 evrov: za POŠ Plešivec 230 tisoč evrov, za Bazen Velenje 870 tisoč evrov. Od tega Mestna občina Velenje financira 85 tisoč evrov, pridobili smo evropska sredstva v višini 373.824 evrov, ostala sredstva zagotovi zasebni partner, saj projekt izvajamo v javno-zasebnem partnerstvu. Zasebni partner, ki je bil izbran na javnem razpisu, je podjetje Resalta, d. o. o., družba za upravljanje energetskih storitev iz Ljubljane. Koncesijsko obdobje bo trajalo 15 let, in sicer do leta 2034. Predmet koncesije je pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov. S projektom se želi doseči cilj učinkovite rabe energije oziroma zmanjšanje stroškov ogrevanja, porabe električne energije in vode. Hkrati gradimo tudi prizidek k Bazenu Velenje, s katerim bomo pridobili

nove tribune v pritličju, prostor za ogrevanje pred treningom in prostor za postavitev ležalnikov. Dela na POŠ Plešivec bodo zaključena predvidoma do 1. septembra 2019, dela na bazenu pa predvidoma do sredine oktobra 2019.

ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ NAJELI 35 STANOVANJ NA SELU

Mestna občina Velenje je v letu 2018 objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v lasti Mestne občine Velenje v najem.

Na razpis je prispelo 408 vlog. Po pregledu in ocenjevanju vlog se je na prednostne liste za dodelitev in zamenjavo stanovanj uvrstilo 373 upravičencev. Zaradi izkazanih velikih potreb po neprofitnih najemnih stanovanjih je Mestna občina Velenje, v skladu s 154. členom Stanovanjskega zakona, ki omogoča lokalni skupnosti najem stanovanj na trgu z namenom oddajanja upravičencem do neprofitnih stanovanj, najela 35 stanovanj na Kosovelovi 4b v Velenju.

Stanovanja se dodeljujejo v podnajem upravičencem z veljavnih prednostnih list za najem neprofitnih stanovanj po neprofitni najemnini. Na ta način bodo upravičencem prej dodeljena stanovanja.

Po veljavni prednostni listi smo od 10. 1. 2019 pa do danes rešili 96 upravičencev do neprofitnih najemnih stanovanj, čakajočih pa je še vedno 277 upravičencev

VZDRŽEVALNA DELA NA POKOPALIŠČU PODKRAJ vanih stanovanj; 7 enosobnih stanovanj je namenjenih bivanju dveh oseb, 8 garsonjer pa je namenjenih bivanju ene osebe. Dela smo začeli oktobra 2018, gradnjo pa bomo zaključili predvidoma jeseni.

Stanovanja bomo oddali v neprofitni najem na osnovi Pravilnika o oddaji oskrbovanih stanovanj Mestne občine Velenje v najem.

VRTEC VINSKA GORA

Oktobra lani smo začeli graditi novo samostojno enoto Vrtca Velenje v Vinski Gori, s katero bomo zagotovili prostor za šest oddelkov, in sicer za tri oddelke za nižjo starostno skupino (največ 14 otrok na oddelek) in tri oddelke za višjo starostno skupino (največ 24 otrok na oddelek), skupaj torej za 114 otrok. V objektu je dvigalo, zato bo dostop omogočen tudi gibalno oviranim osebam.

Na pokopališču v Podkraju, ki je v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje, so izvedli vzdrževalna dela na posameznih odsekih. Na odseku E so uredili vmesne pohodne poti s klančino za lažji dostop do posamezne vrste grobnih mest. Tako bo olajšan dostop gibalno oviranim osebam (invalidi na vozičkih, starejši ljudje, ki težko hodijo ali za hojo potrebujejo pripomočke), pa tudi tistim, ki sicer nimajo težav s hojo (na primer starši z otroškimi vozički). Pri avtobusnem postajališču so postavili dodatna parkirna mesta za kolesarje ter namestili nov, večji koš za odpadke. Kmalu bodo začeli tudi redni letni obrez cipres.

OBNOVA DELA KANALIZACIJE NA ŠMARSKI CESTI V VELENJU

Junija letos je Komunalno podjetje Velenje začelo obnovo dela kanalizacije na Šmarški cesti v Velenju. Dela so potekala od križišča pri Karaka baru v smeri Šmarške ceste proti župnišču. Obnovili so poškodovano betonsko kanalizacijo.

OBNOVA VROČEVODA ŠALEK–SELO PRI OŠ ŠALEK

Podjetje Nivig, d. o. o., izvaja obnovo kinete vročevoda, zamenjavo korozijsko poškodovanih cevi in podpor cevovoda ter obnovo izolacijskega sloja. Dela bodo končana predvidoma septembra.

Spomladi letos smo začeli obnavljati Goriško cesto. Dela so potekala od križišča s Šaleško cesto (pri Praprotniku) do novih blokov na Gorici. Šlo je za zelo zahteven poseg, ki je zajemal obnovo vodovoda (521 m), rekonstrukcijo obstoječe mešane kanalizacije (152 m), izgradnjo nove meteorne kanalizacije (496 m), obnovo prečkanj toplovoda čez cesto, obnovo Goriške ceste (Gorica–Bevče, 575 m), izgradnjo novega prehoda za pešce v križišču za Cesto na vrtače in izgradnjo kolesarske steze ob Goriški cesti s pločnikom (632 m). Vrednost naložbe je znašala približno 501 tisoč evrov (DDV ni zajet).

PREVEZAVA SEKUNDARNEGA OMREŽJA PRI LIDLU

Podjetje Nivig, d. o. o., gradi nov odsek sekundarnega omrežja.

Dela bodo končana predvidoma septembra.

PROJEKT EVROPSKE KULTURNE POTI REFORMACIJE

Junija 2019 smo v okviru programa teritorialnega sodelovanja Interreg Srednja Evropa uspešno zaključili triletni projekt vzpostavitve Evropske kulturne poti reformacije (ECRR). Omenjena pot je

Naš čas, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 5

OBJAVA

29. avgusta 2019 uvrščena tudi na seznam 38 kulturnih poti Sveta Evrope. Vrednost projekta v celoti je znašala 2.309.253 evrov, za Mestno občino Velenje pa 181.477 evrov.

V okviru projekta smo namestili repliko protestantskega nagrobnika Rosine Ursule Raumschüssel z gradu Šalek na steno cerkve sv.

Andreja v Šaleku, predstavnikom velenjskih osnovnih šol smo podelili izobraževalno namizno igro »Po Trubarjevih stopinjah«, na Velenjskem gradu smo vzpostavili informacijsko točko evropske kulturne poti reformacije (z interaktivnim informacijskim kioskom), izdali brošuro (v angleškem in slovenskem jeziku) Po poti reformacije na Slovenskem in vključili kulturnozgodovinsko dediščino našega okolja na evropski zemljevid reformacije.

Javni potniški promet Lokalc se v mestni občini Velenje izvaja od leta 2008 na štirih linijah, v občini Šoštanj pa so ga uvedli konec leta 2018. V času delovanja se je v občinah izkazala potreba po vzpostavitvi medkrajevne povezave, saj med Velenjem in Šoštanjem poteka dnevno največ delovnih migracij, prav tako pa prebivalci obeh občin migrirajo med naselji tudi zaradi drugih dejavnosti. Načrtujemo razširitev in optimizacijo obstoječih prog, kar pomeni vključitev dodatnih postajališč oziroma povečanje frekvence voženj skladno s potrebami lokalnih skupnosti. Predvidena je tudi vzpostavitev nove linije, ki bi povezovala obe občini. Projekt bo zaključen predvidoma konec leta 2020.

Velenje v znamenju praznovanja

SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA

V mestni občini Velenje skušamo ustvarjati čim boljše pogoje za razvoj gospodarstva in podjetništva. Aprila 2019 smo objavili javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za spodbujanje podjetništva v višini 100 tisoč evrov. Sredstva smo namenili samostojnim podjetnikom, zadrugam, mikro in malim podjetjem s sedežem oziroma poslovno enoto na območju mestne občine Velenje, ki bodo izvajali naložbo ali projekt na območju naše občine. Sredstva so bila razpisana za naslednje namene: sofinanciranje naložb v gospodarstvo – 50 tisoč evrov, sofinanciranje stroškov zagona inkubiranih in inovativnih podjetij – 40 tisoč evrov, in sofinanciranje promocijskih aktivnosti podjetij – 10 tisoč evrov. Na razpis je prispelo 47 vlog, po pregledu je bilo 39 ustreznih. Po ocenitvi smo sredstva dodelili 24 podjetjem. Podjetja morajo za izkazane upravičene stroške v obdobju od 1. 1. do 15. 11. 2019 podati zahtevek za sofinanciranje s poročilom in dokazili najkasneje do 20. 11. 2019.

ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE

Maja letos smo objavili javni poziv delodajalcem v mestni občini Velenje za sofinanciranje štipendij za deficitarne poklice za šolsko/študijsko leto 2019/2020. Na poziv se je odzvalo deset delodajalcev: Elektro Jezernik, Esotech, Gorenje gospodinjski aparati, Gorenje keramika, HTZ, Komunalno podjetje Velenje, Premogovnik Velenje, RGP, Sipoteh in Veplas. Delodajalci so izkazali potrebo po sofinanciranju 62 štipendij za deficitarne poklice (15 za študente in 47 za dijake). Prijavljena podjetja so javne razpise za štipendiranje že objavila na svojih spletnih straneh (podjetje Elektro Jezernik na oglasni deski podjetja). Roki za prijavo dijakov in študentov na razpise delodajalcev so različni in so navedeni v njihovih javnih razpisih. Višino štipendije določi delodajalec. Sofinanciranje štipendij iz Mestne občine Velenje bo znašalo največ 40 % izplačane štipendije in ne bo presegalo 40 evrov mesečno za dijaka ter 80 evrov za študenta. Za sofinanciranje štipendij smo tako predvideli sredstva v višini 37.560 evrov.

5

Na osnovi posredovanih podatkov o izbranih štipendistih bomo predvidoma novembra skupaj s štipendisti in delodajalci podpisali pogodbe o štipendiranju.

SONČNA URA IN PRENOVLJENA PLOŠČAD V SONČNEM PARKU

Z obnovo tlaka osrednje parkovne ploščadi smo letos spomladi dokončali pred desetimi leti začeto sanacijo pohodnih površin v Sončnem parku. Ploščad smo ohranili kar najbolj funkcionalno in namenjeno čim širšemu krogu uporabnikov. V teh dneh načrtujemo postavitev nove prostorske inštalacije – sončne ure na prireditveni ploščadi v Sončnem parku. Tako bo Sončni park dopolnjen z dodatnim učnim pripomočkom. Za številčnico ure bomo uporabili kar ploščad. Oznake ur, žarkasto izhajajoče iz osrednjega dela, bodo tvorile vzorec, ki bo povsem poravnan s ploščadjo in ne bo v ničemer določal njene rabe. S sončno uro bo park še dodatno upravičil svoje ime, naše mesto pa bo ponovno pridobilo obnovljen in nekdaj že zelo priljubljen prireditveni prostor. Za naložbo smo namenili 130 tisoč evrov.

Projekt v investicijski fazi VOZILA S POGONOM NA VODIK

Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sta na razpisu Eko sklada za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud pridobili sofinanciranje v višini treh milijonov evrov za nakup šestih vozil kategorije M3 s pogonom na vodik brez emisij CO2. Mestna občina Velenje je pridobila dva milijona evrov za nakup štirih vozil, občina Šoštanj pa milijon evrov za nakup dveh vozil. Vozila bodo namenjena prevozu potnikov v projektu vzpostavitve novega javnega potniškega prometa na vodikove tehnologije.

20. septembra bo minilo že 60 let od slavnostnega odprtja novega mestnega središča, zato je letošnje leto za nas še posebej pomembno.

Velenje je mesto, ki ima srce. Velenje je mesto številnih nazivov.

Mesto, ki je znano po solidarnosti, prostovoljcih in številnih ukrepih, s katerimi želimo življenje narediti bolj prijazno za vse občanke in občane. In to si bomo prizadevali tudi v prihodnje. Da bo Velenje ostalo srčno mesto s srčnimi ljudmi.

Prijazno vabljeni na številne prireditve, ki jih pripravljamo v prihodnjih tednih. O njih bomo obveščali preko sporočil za javnost, zato spremljajte naše objave na spletni strani www.velenje.si ter na Facebook in Twitter profilu Mestne občine Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 21. avgust V Ĺ kofji Loki se je veÄ? sto ljudi na pogrebu poslovilo od enega kljuÄ?nih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmeÄ?ke zveze Ivana Omana.

Na delu meje s HrvaĹĄko so zaÄ?eli postavljati pred Ä?asom naroÄ?eno dodatno panelno ograjo.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je bil uĹžaljen. Ker mu danska premierka ni hotela prodati Grenlandije, je odpovedal uradni obisk v to najmanjĹĄo nordijsko drĹžavo.

Brazilski pragozd se je zaradi vse veÄ?jega izsekavanja, kar je v skladu z gospodarskimi smernicami predsednika Jaira Bolsonara, spopadel z rekordnimi poĹžari.

V streljanju v Ljubljani je en Ä?lovek umrl.

urja, pri Ä?emer je umrlo pet ljudi, od tega dva otroka, veÄ? kot sto pa je bilo ranjenih.

Francija je sporoÄ?ila, da bo zaradi okoljske politike brazilskega predsednika Jaira Bolsonara nasprotovala trgovinskemu sporazumu med EU in drĹžavami juĹžnoameriĹĄkega trgovinskega bloka Mercosur ter pozvala G7, da razpravlja o tej temi.

Skoraj pet tisoÄ? kilometrov dolgo pot Ä?ez arktiÄ?no obmoÄ?je je zaÄ?ela ruska plavajoÄ?a jedrska elektrarna Akademik Lomonosov, ki so jo okoljevarstveniki poimenovali 'ÄŒernobil na ledu'.

HrvaĹĄka policija je v povezavi z napadom iz dne prej aretirala dve osebi, hrvaĹĄki premier Andrej Plenković pa se je zapletel v Gori amazonski gozd, ki ga imenujemo tudi pljuÄ?a sveta. besedni dvoboj z novinarji, ki so njegov odziv na napad oznaÄ?ili Kitajska je zagrozila, da bo uvedla sankcije za premalo odloÄ?en. proti ameriĹĄkim podjetjem, ki sodelujejo pri prodaji oroĹžja Tajvanu, Ä?e Washington ne bo prekinil prodaje.

AmeriĹĄka vlada pa je sporoÄ?ila, da bo odBil je dan sreÄ?anja stranke LMĹ . Njen predpravila 20-dnevni rok za pridrĹžanje otrok sednik Marjan Ĺ arec je ob priloĹžnosti poudaprebeĹžnikov, ki naj bi jih od zdaj v centrih ril, da volje do dela ne manjka, eden veÄ?jih za pridrĹžanje lahko zadrĹževali brez Ä?asovne izzivov vlade pa da bo sprejetje proraÄ?una. omejitve.

Kot je ĹĄe povedal, vztraja pri gradnji NEK 2, predsednikom drugih strank pa je priporoÄ?al

Sobota, 24. avgust

ÄŒetrtek, 22. avgust

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je prejel anonimno groĹžnjo s smrtjo in poĹžigom kmetije.

Izvedeli smo, da je vlada kupila ĹĄtiri nova blindirana vozila ter da med njimi izstopata mercedesa za skupaj veÄ? kot milijon evrov.

Rusija in Kitajska sta zahtevali, da se Varnostni svet ZdruĹženih narodov sestane zaradi Âťizjav ameriĹĄkih uradnikov o naÄ?rtih za razvoj in nameĹĄÄ?anje raket srednjega dosegaÂŤ.

Sirija je Suranu odprla humanitarni koridor, po katerem bodo lahko civilisti zapustili pokrajino Idlib na severozahodu Sirije.

Francoski predsednik je britanskemu premierju pojasnil, da brexit brez irskega varovala ni izvedljiv.

Britanski premier Boris Johnson se je odpravil v Pariz, da bi tam naĹĄel zavezniĹĄtvo ob izstopanju Velike Britanije iz EU. A je naletel na oviro, saj mu je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da brexit brez irskega varovala ni izvedljiv.

Poslanci kosovskega parlamenta so glasovali za razpustitev parlamenta in s tem odprli pot predÄ?asnim volitvam.

Na HrvaĹĄkem je odmeval dogodek iz lokala, kamor so vdrli zamaskirani moĹĄki, ki so brutalno pretepali goste in ranili pet ljudi, tudi devetletnega deÄ?ka.

Ĺ arec pravi, da imajo v LMĹ po letu dni ĹĄe veÄ? volje.

Âťpometanje pred svojim pragomÂŤ. Ĺ arec je ĹĄe ostro zanikal navedbe predsednika SLS Marjana Podobnika, da je stranka dobila vladna zagotovila v zvezi s svojimi zahtevami in zato protesta ob odprtju sejma Agra ni izvedla.

V Biarritzu se je zaÄ?elo zasedanje skupine G7, industrijsko najrazvitejĹĄih drĹžav sveta in Evropske unije.

Po moÄ?nem pritisku in pozivih evropskih voditeljev k ukrepanju za zaĹĄÄ?ito ÂťpljuÄ? svetaÂŤ je brazilski predsednik Jair Bolsonaro v petek odobril napotitev oboroĹženih sil v boj proti poĹžarom, ki divjajo v amazonskem pragozdu.

Iz ameriĹĄke zvezne drĹžave Illinois je do nas priĹĄla vest o prvi Ĺžrtvi, ki je umrla za posledicami kajenja elektronske cigarete.

Ĺženska. Voznik je pobegnil v smeri minskega polja.

Izraelska vojaĹĄka letala so izvedla napad na iranske tarÄ?e v Siriji, da bi iranskim silam prepreÄ?ila naÄ?rtovani napad z Âťmorilskimi brezpilotnimi letaliÂŤ na Izrael.

Iz Facebooka so sporoÄ?ili, da relevantnih in odmevnih novic uporabnikom ne bo veÄ? doloÄ?al raÄ?unalniĹĄki algoritem, temveÄ? bodo za to na novi loÄ?eni podstrani News Tab skrbeli novinarji.

V Hongkongu so se Ĺže 12. konec tedna zapored zbrali protivladni protestniki. Znova so izbruhnili spopadi s policijo, ki je odgovorila z vodnimi topovi in opozorilnimi streli.

Nad ĹĄpanskim otokom Majorka sta se zaletela helikopter in manjĹĄe letalo, pri Ä?emer je umrlo sedem ljudi, med njimi dva mladoletnika.

Voditelji skupine G7 so razpravljali o trgovinskih vojnah in sporazumih ter kriznih ĹžariĹĄÄ?ih po svetu. Za preseneÄ?enje je poskrbel nenapovedan prihod vodje diplomacije Irana.

JuĹžna Koreja je zaÄ?ela vojaĹĄke vaje pri otoÄ?ju, ki si ga lasti tudi Japonska, kar je zaostrilo Ĺže od lani moÄ?no napete odnose med drĹžavama.

Ponedeljek, 26. avgust Svoj 106. rojstni dan je praznoval pisatelj Boris Pahor.

Sindikat obrti in podjetniĹĄtva je sproĹžil pobudo za dodaten dan plaÄ?ane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvoĹĄolca v ĹĄolo.

Na predobravnavnem naroku na noPraznoval je 106. vomeĹĄkem sodiĹĄÄ?u rojstni dan. sta 18-letni AlĹžirec in 25-letni MaroÄ?an priznala krivdo za ugrabitev 79-letnega Belokranjca. SodiĹĄÄ?e jima je naloĹžilo po leto in devet mesecev zaporne kazni.

Indonezijski predsednik Joko Vidodo je oznanil, da bodo glavno mesto premestili na otok Borneo. Selitev iz DĹžakarte naj bi stala 29,5 milijarde evrov.

Nekateri tuji mediji so poroÄ?ali, da naj bi ameriĹĄki predsednik Donald Trump Ĺže veÄ?krat predlagal, naj vojska uporabi jedrske bombe za razbijanje orkanov, preden ti doseĹžejo kopno.

Torek, 27. avgust Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je odpotoval na prvi uradni obisk v Srbijo. S tamkajĹĄnjo premierko Ano Brnabić sta govorila o poglobitvi gospodarskega sodelovanja in poveÄ?evanju naloĹžb, pa tudi o slovenski podpori evropski perspektivi Srbije.

Izvedeli smo, da se pri gradnji drugega tira DivaÄ?a–Koper skozi dolino GlinĹĄÄ?ice obeta nov zaplet. Kot so poroÄ?ali mediji, naj bi 2TDK zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja referenc vloĹžil kazensko ovadbo.

V mestu Slatina Pokupska na HrvaĹĄkem je v policijski akciji kombi, poln prebeĹžnikov, zletel v reko Kolpo, pri Ä?emer je umrla

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je sporoÄ?il, da je skupina G7 dosegla velik napredek v zvezi z iranskim vpraĹĄanjem.

Onkraj rasti Te dni je tod naokoli priĹĄla novica, da se je NemÄ?ija znaĹĄla v recesiji, sicer tehniÄ?ni, a vseeno se je nemĹĄka gospodarska rast zaÄ?ela zaustavljati. In – saj vemo, ko NemÄ?ija kihne, se prehladi vsa Slovenija.

Razlogov je veÄ?, tokrat (ĹĄe) ne grozi zlom nepremiÄ?ninskega trga ali prazne banÄ?ne bilance, ki so jih povzroÄ?ili razliÄ?ni finanÄ?ni instruJure TrampuĹĄ menti in casino kapitalizem, namenjen hitremu kovanju dobiÄ?ka. Tokrat naj bi bili razlogi bolj organski, krive so razliÄ?ne trgovinske vojne in politiÄ?ne napetosti, negotovost, previdnost, ki se poÄ?asi ĹĄiri po Zahodu. Naj dodam, da so nekaj krive tudi nepredvidljive politiÄ?ne razmere.

V svetu, kjer nam vladajo politiÄ?ni klovni, je teĹžko predvidevati, kaj se bo zgodilo z razpadajoÄ?im Atlantskim mostom med ZDA in EU, kaj bo z brexitom, kaj bo z Italijo, kjer je namen tistih, ki vladajo, zgolj ta, da vladajo. ÄŒe gre drĹžavi slabo, je ekonomska kriza za tovrstne populiste predvsem bliĹžnjica do oblasti.

Temeljno vpraĹĄanje je drugje. Zakaj smo se znaĹĄli v poloĹžaju, po katerem je vpraĹĄanje gospodarske rasti bistveno vpraĹĄanje naĹĄega obstaja. Kot da svet onstran gospodarske rasti ne obstaja, kot da se sreÄ?a naĹĄih Ĺživljenj, bistvo naĹĄega obstoja, lahko meri le v ekonomskih predpostavkah. RazmiĹĄljati bi morali onkraj teh statistiÄ?nih ĹĄtevilk, ki so zgolj pribliĹžki, onkraj alkimije, ki same sebi rada reÄ?e znanost. Zakaj ne bi raje merili indeksa Ä?loveĹĄkega razvoja? Ali kakovosti Ĺživljenja? Ali sreÄ?e? Ali Ä?istoÄ?e okolja? Zakaj ljudje med seboj najraje tekmujemo z lastniĹĄtvom?

Dilemo obsedenosti z BDP je pred leti zelo lepo pojasnil MatjaĹž HanĹžek. Takole je razpredal o razliki med trim stezami in fitnes centri: ÂťSaj veste, pred 20 leti smo zgradili precej trim stez. Gradnja trim steze ni stala veliko, prav tako ne njena uporaba. Kar pomeni, da trim steza, niti ko jo zgradiĹĄ niti ko jo uporabljaĹĄ, ne vpliva na BDP. Kljub temu pa lahko na trim stezi solidno vsi zadovoljimo potrebe po rekreaciji. Sedaj poglejte drug primer: fitnes center. Fitnes center je teĹžje zgraditi, je drag in tudi uporaba je draga. Fitnes center v resnici dviguje BDP, Ä?eprav enako zadovoljuje Ä?lovekove potrebe po rekreaciji kot trim steza. A ker je fitnes center drag za uporabo, izkljuÄ?uje del ljudi, ki nimajo denarja.ÂŤ BDP in njegova rast ni le statistika, je temelj globalne politike, doloÄ?a naÄ?in upravljanja druĹžbe.

Treba je torej razmiĹĄljati ĹĄirĹĄe, onkraj BDP, onkraj sistema, ki se bo slej ko prej znova zruĹĄil, onkraj produktivnosti. KakĹĄna Ä?etrtina kmetijskih pridelkov po svetu nikoli ne doseĹže kroĹžnikov, kar je nepotrebna zloraba okolja. O tem bi morala razmiĹĄljati politika, o tem bi morali razmiĹĄljati tudi volivci. Ĺ˝al naj znova omenim mantro, o kateri tu pa tam pridigam v tej kolumni. Te dni sem v ljubljanski beĹžigrajski soseski nakljuÄ?no naletel na Ĺ aleÄ?ana, ki Ĺživi v Ljubljani. Poznam ga na videz, bil je na obisku pri sosedih. Ker beseda hitro prinese ĹĄe eno, mi je navrgel, da ŠaleĹĄka dolina potrebuje novega Ĺ˝ganka. Kaj pa se bo zgodilo z njo? Gorenje je kitajsko, rudnik se bo zapiral, elektrarna dela izgubo, kaj pa nam bo ostalo?ÂŤ Ĺ˝gank, ta velenjski rdeÄ?i kralj, katerega spomenik stoji v senci Brozovega, se sam od sebe ne bo vrnil. Danes ni veÄ? Ä?as petletk, ni Ä?as planskega gospodarstva, avtokratskega upravljanja druĹžbe. Ĺ˝gank danes ne bi bil tako uspeĹĄen kot nekoÄ?. On morda ne, bile pa bi njegove vizije. Imel jih je. RazmiĹĄljal je dolgoroÄ?no, verjel je v utopijo modernega mesta. In kakĹĄna je vizija danaĹĄnjega Velenja? KakĹĄno bo to mesto Ä?ez deset, dvajset let? Kako bi Ĺživelo v Ä?asu onkraj gospodarske rasti? đ&#x;”˛

Korporacija prihaja na platna Slovenija – Velenjska produkcijska hiĹĄa Lignit film je ponosno naznanila, da se je njihov drugi celoveÄ?erec z naslovom Korporacija, za katerega je scenarij prav tako kot za prvenec Psi brezÄ?asja napisal Zoran BenÄ?iÄ?, reĹžiral pa ga je Matej Nahtigal, uvrstil v tekmovalni program letoĹĄnjega 22. Festivala slovenskega filma, na katerem bo tudi premierno prikazan. Ogledali si ga bomo lahko 20. septembra v PortoroĹžu, kino distributerji pa ga bodo zaÄ?eli vrteti v zaÄ?etku decembra.

Nedelja, 25. avgust

Petek, 23. avgust V Ljubljani je na obmoÄ?ju JeĹžice priĹĄlo do streljanja, v katerem je umrl 48-letnik. Motiv za dejanje je bil dlje trajajoÄ? spor med sorodnikoma zaradi dediĹĄÄ?ine.

Nad pogorjem Tatre na Poljskem in SlovaĹĄkem so se razbesnela silovita ne-

29. avgusta 2019

đ&#x;”˛

Pri gradnji drugega tira se obeta nov zaplet.

V SMC so potrdili, da je minister za gospodarstvo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek oddal soglasje h kandidaturi za predsednika stranke.

SodiĹĄÄ?e v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Oklahoma je razsodilo, da mora farmacevtski velikan Johnson & Johnson plaÄ?ati 572 milijonov dolarjev za svojo vlogo v opioidni krizi v tej drĹžavi.

Potem ko so drĹžave G7 obljubile 22 milijonov dolarjev pomoÄ?i za amazonski pragozd, je brazilska vlada sporoÄ?ila, da bo zavrnila ponudbo.

tf

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 7

V SonÄ?nem parku zaĹživelo SonÄ?no mesto

SreÄ?anje z izvajalci ĹĄolskih prevozov V Ĺ oĹĄtanju ti dnevno prevozijo 710 kilometrov, prevoze pa izvajajo na 13 relacijah

Pestre poÄ?itniĹĄke programe v vili RoĹžle zakljuÄ?ujejo z dnevnimi tabori SonÄ?no mesto – Otroci spoznavajo Ĺživljenje v naravi in z njo Velenje, 27. avgusta – LetoĹĄnje poletne poÄ?itnice se hitro iztekajo. V vili RoĹžle v SonÄ?nem parku, kjer je sedeĹž MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine (MZPM) Velenje, pa je ta teden zaĹživelo SonÄ?no mesto. Z dnevnimi tabori in zadnjim tednom poÄ?itniĹĄkega varstva ĹĄolarjev, starih od 6 do 10 let, se bo v petek, zadnji poÄ?itniĹĄki dan, konÄ?alo za zvezo zelo delavno in uspeĹĄno

7

MED VAMI

29. avgusta 2019

ni izkazalo, da starĹĄi in otroci v Ä?asu poletnih poÄ?itnic tovrstno organizirano varstvo potrebujejo. Letos je vsaj en teden, veÄ?ina pa dva, v poÄ?itniĹĄkem varstvu preĹživelo 164 otrok, najveÄ? iz MO Velenje. Poleg tega so v vili RoĹžle izvedli dva uspeĹĄna angleĹĄka tabora, prvega v zaÄ?etku julija, drugega prejĹĄnji teden. Za ponovitev so se odloÄ?ili zaradi povpraĹĄevanja starĹĄev. Poletje

velenjske lovske druĹžine, z gozdarjem so spoznali njihovo delo in raziskovali drevesa v SonÄ?nem parku. Sreda je bila rezervirana za obisk Velenjskega gradu, kjer so otroci ob vodstvu kustosov Muzeja Velenje spoznali pestro zgodovino taborniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini. Danes bodo raziskovali Ĺživljenje v kapljici vode; obiskali bodo Ĺ kalsko jezero in v letnem kinu spoznali petanko,

Ĺ oĹĄtanj, 26. septembra – BliĹža se zaÄ?etek ĹĄolskega leta, na katerega se pripravljajo tudi na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Vsako leto pripravijo uvodni sestanek z izvajalci ĹĄolskih prevozov, na kate-

tnerjem Nomagom, d. o. o., in podizvajalci, ki so v preteklosti Ĺže prevaĹžali ĹĄoĹĄtanjske ĹĄolarje, tako da to podroÄ?je odliÄ?no poznajo in se zavedajo odgovornosti.

â?ą

ca), povpreÄ?na cena pa je 3,56 EUR brez DDV na km. Letno nameni ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj za ĹĄolske prevoze 525.000 evrov. Najbolj kompleksno progo prevozijo vozila, ki 25 otrok vsak dan

Župan Darko Menih je na uvodnem sestanku izpostavil varnost ťolarjev in ostalih udeleŞencev v prometu. (Foto: T. R.)

rega povabijo tudi predstavnike ĹĄole, Policije, medobÄ?inskega redarstva in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Glavni izvajalec APS s partnerjem Nomago

PoÄ?itnice se iztekajo. Tudi zadnji dnevi so bili pestri za vse, ki so obiskovali poÄ?itniĹĄko varstvo in dnevne tabore SonÄ?no mesto. Vsak dan je bil drugaÄ?en, v ospredju pa sta bila igra in ustvarjanje.

Na sliki obisk lovca Bogdana Dolenca.

poletje. Na MZPM Velenje so Ĺželeli, da ga v soboto konÄ?ajo s tradicionalno prireditvijo Ta veseli dan, ki bi bil tokrat organiziran kot druĹženje druĹžin na pikniku, s ĹĄtevilnimi druĹžabnimi in ĹĄportnimi aktivnostmi. Ĺ˝al so se morali zaradi razgibanega vremena odloÄ?iti, da ga odpovedo, saj bodo tla razmoÄ?ena in neprimerna za 'druĹženje na dekicah'. ÄŒe bo jesen lepa, ga bodo izpeljali prvi teden oktobra, v Ä?asu letoĹĄnjega Tedna otroka.

Drugo leto zapored je letoĹĄnje poletne poÄ?itnice zaznamoval projekt poÄ?itniĹĄkega varstva otrok, ki ga je MZPM Velenje izvedla skupaj z Mladinskim centrom Velenje in Ĺ portno zvezo Velenje. Projekt so podprle vse tri ĹĄaleĹĄke obÄ?ine, saj se je Ĺže la-

so polepĹĄali tudi 155 otrokom in mladostnikom iz Ĺ aleĹĄke doline, ki so julija v zdravstvenih letovanjih v PoreÄ?u in Savudriji preĹživeli 10 pestrih poÄ?itniĹĄkih dni.

17 otrok iz socialno ĹĄibkejĹĄih okolij so avgusta vkljuÄ?ili v ĹĄportni tabor Veter v laseh v Gozdni ĹĄoli v Mozirju. Slednjega je otrokom z donacijo omogoÄ?il Rotary klub Velenje.

Življenje tesno povezano z naravo

Ta teden 27 otrok, vkljuÄ?enih v projekt SonÄ?no mesto, spoznava, kako tesno je Ĺživljenje povezano z naravo. Prvi dan so spoznali ĹĄtevilna zeliĹĄÄ?a in iz njih sestavili RoĹžletov zdravilni Ä?aj, ustvarili so tudi herbarij. Drugi dan so imeli na obisku lovce iz

v kateri se bodo lahko tudi preizkusili. Po vrnitvi v vilo RoĹžle bodo pod mikroskopom pogledali, kaj vse se skriva v vodi iz Ĺ kalskega jezera. V petek pa bodo Ĺživljenje v naravi spoznavali ĹĄe s pomoÄ?jo tabornikov rodu Lilijski griÄ? iz Pesja, ki jim bodo pripravili tudi lov za zakladom, skritim v SonÄ?nem parku. đ&#x;”˛

Piknik odpovedan

Zaradi razgibane vremenske napovedi in gradbenih del na ploĹĄÄ?adi s sonÄ?no uro so odpovedali sobotni DruĹžinski piknik v SonÄ?nem parku.

Kljub temu da je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj letos izvedla novo javno naroÄ?ilo in podpisala nov ĹĄtiriletni okvirni sporazum, bistvenih sprememb ni. Glavni izvajalec je podjetje APS, d. d., s par-

Ĺ oĹĄtanjsko ĹĄolo obiskuje 779 uÄ?encev, od tega je dobrih 56 odstotkov vozaÄ?ev.

Ĺ olski prevozi se izvajajo na 13 relacijah, cene za posamezni km se gibljejo od 1,78 EUR brez DDV (Bele Vode) do 11,11 EUR brez DDV (TopolĹĄi-

ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo:

1. DELAVCE V PROIZVODNJI IN SKLADIĹ ÄŒNE DELAVCE

(zaposlitev ali ĹĄtudentsko delo za daljĹĄi Ä?as)

Odprta so tudi delovna mesta na podroÄ?jih: - TEHNOLOGIJE - KAKOVOSTI - PROJEKTNEGA MANAGEMENTA - VZDRĹ˝EVANJA in - NASTAVITVE STROJEV. Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Ĺ oĹĄtanj-LetuĹĄ-Prebold.

VeÄ? informacij o razpisanih pogojih si lahko ogledate na www.odelo.si ali na portalu www.mojedelo.com.

Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 www.odelo.si

peljejo v Velenje na Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje (CVIU). Dnevno izvajalci ĹĄolskih prevozov opravijo 710 km, od tega vozila za CVIU 220 km. Ĺ˝upan Darko Menih je v uvodnem pozdravu izpostavil predvsem varnost ĹĄolarjev in ostalih udeleĹžencev v prometu. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

29. avgusta 2019

Pred leti razmiĹĄljali o zaprtju katere od ĹĄol, danes so razmere spet drugaÄ?ne V mestni obÄ?ini Velenje za zdaj v osnovnih ĹĄolah v novem ĹĄolskem letu 84 otrok veÄ?, novincev toliko kot v minulem ĹĄolskem letu – Poudarek ĹĄolam na obrobju mesta Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 26. avgusta – ÂťV mestni obÄ?ini Velenje (MOV) ĹĄe vedno odgovarjamo na potrebe obÄ?anov in obÄ?ank glede vpisa, zagotavljamo dokaj visok standard v predĹĄolski in ĹĄolski vzgoje otrok. Pred 20 leti smo razmiĹĄljali, katero ĹĄolo v Velenju bi zaprli, danes so razmere povsem drugaÄ?ne,ÂŤ bi lahko povzeli besede Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a, ki jih je izrekel na novinarski konferenci pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta v zaÄ?etku tega tedna.

njeno infrastrukturo nadaljeval.

Tudi za novo ĹĄolsko leto bodo uÄ?enci prve triade, srednjeĹĄolci in nekateri udeleĹženci izobraĹževanja na Ljudski univerzi Velenje dobili po 3 zvezke, uÄ?enci od 5. do 9. razreda pa po 5 zvezkov.

MOV bo tako razdelila dobrih 22 tisoÄ? zvezkov. Vsi prvoĹĄolci in njihovi starĹĄi bodo prejeli ĹĄe pobarvanko o varnih toÄ?kah v Velenju, uÄ?encem sedmih razredov pa bo ministrstvo za pravosodje podarilo Ustavo RS. Mestna obÄ?ina Velenje je v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu namenila za osnovno ĹĄolstvo veÄ? kot 1,8 milijona evrov, od te-

je, nakupili garderobne omarice, mize in stole za uÄ?ilnico gospodinjstva. Ĺ ola Gorica: Pouk na ĹĄoli Gorica in na podruĹžnici v Vinski Gori bo v novem ĹĄolskem letu obiskovalo 22 uÄ?encev veÄ? kot v lanskem ĹĄolskem letu (582). PrvoĹĄolcev bo na matiÄ?ni ĹĄoli 60, na podruĹžnici v Vinski Gori 20, kar je – pravi ravnatelj ĹĄole Ivan Planinc – najveÄ? v zadnjih nekaj letih. ÂťKar nekaj prednostnih nalog smo si zadali. Pripravili bomo dan zdrave ĹĄole, smo organizatorji obÄ?inske proslave ob dnevu reformacije, prizadevali si bomo za dvig kakovosti uÄ?nega

nih veÄ?jih in manjĹĄih vzdrĹževalno-investicijskih del. Uredili so Wi-Fi omreĹžje na matiÄ?ni in podruĹžniÄ?ni ĹĄoli, celovito uredili uÄ?ilnico za likovni pouk za prvi razred, obnovili tla uÄ?ilnic na podruĹžnici in z drenaĹžnim sistemom prenovili njeno okolico. Ĺ ola Livada: na ĹĄoli Livada s podruĹžnico v Ĺ kalah bo 2. septembra sedlo v klopi 509 uÄ?encev, od tega 471 na matiÄ?ni ĹĄoli, preostalih 38 v Ĺ kalah. PodruĹžnica v Cirkovcah ostaja zaÄ?asno zaprta. V prvi razred bo vstopilo 52 prvoĹĄolcev, med njimi 8 na podruĹžnici. Med poÄ?itnicami so obnovili in posodobili sanitarije

pohiĹĄtvo v uÄ?ilnicah ter v kuhinji. Ĺ ola Ĺ alek: ravnateljica ĹĄole Irena PoljanĹĄek Sivka zagotavlja, da toliko Ĺživlja, kot ga bodo imeli na ĹĄoli v novem ĹĄolskem letu, Ĺže dolgo niso imeli. Âť Vpisali smo kar 424 otrok, od tega 64 prvoĹĄolcev. Zadovoljni jih priÄ?akujemo, za dobro poÄ?utje vseh uÄ?encev na ĹĄoli in izboljĹĄanje delovnih pogojev smo izvedli kar nekaj investicijskih in vzdrĹževalnih del. V uÄ?ilnici za angleĹĄÄ?ino smo zamenjali okna, posodobili zbornico, nova je uÄ?ilnica za uÄ?ence 1. razreda, nakupili smo nekaj novih ĹĄportnih rekvizitov, postavili klopi za uÄ?ence, ki bodo Ä?akali na pouk, opravili redna vzdrĹževalna dela ‌ Skratka, ĹĄola je pripravljena za sprejem vedoĹželjnih otrok.ÂŤ

Projekt so izvajali Ĺže v lanskem ĹĄolskem letu, pokazal se je za dobrega, za njegovo nadaljevanje pa jih je spodbudila raziskovalna naloga uÄ?encev ĹĄole Ali je ĹĄportna vzgoja veÄ? kot le beseda. Odbojka, nogomet, ples, badminton ‌ bodo aktivnosti, ki bodo razmigale uÄ?ence ĹĄole z Ĺželjo, da bodo postali aktivnejĹĄi, da bodo zamenjali jutranje sedenje, igranje raÄ?unalniĹĄkih igric za bolj zdravo vadbo za duĹĄo in telo.

Ob prihodu na matiÄ?no ĹĄolo bodo uÄ?enci opazili zamenjane talne obloge na hodnikih v 2. nadstropju, nova senÄ?ila na celi ĹĄoli, prebeljene nekatere prostore, opravljena vzdrĹževalna dela na stolih, ĹĄolskih klopeh, garderobnih omaricah, na podruĹžnici v TopolĹĄici pa so prenovili garderobe.

na podruĹžnici, na matiÄ?ni ĹĄoli so obnovili stebre na telovadnici, kotle in ĹĄtedilnike v kuhinji, zamenjali nekaj pohiĹĄtva, izvedli manjĹĄa vzdrĹževalna dela, postavili nov strelovod na matiÄ?ni ĹĄoli in prebelili nekaj uÄ?ilnic.

Ravnateljica ĹĄole Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti je povedala, da bodo novo ĹĄolsko leto poleg Ĺže uteÄ?enih projektov zaznamova-

ObseĹžnemu seznamu projektov so dodali ĹĄe nekaj novih.

Med drugim bodo obogatili delavnice za otroke v popoldanskem Ä?asu v projektu Ĺ˝ivahnice, ustvarjalnice, bralno kulturo nameravajo dvigniti na viĹĄjo raven s projektom KnjiĹžnica ni le bralnica, nadaljevali bralno pismenost, projekta Na naĹĄi ĹĄoli je fajn, Povej mi v faco in opozar-

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki – izboljĹĄanje kakovosti in uÄ?inkovitosti dela

Novinarsko konferenco pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta je popestril tudi prihod Pike NogaviÄ?ke.

Tudi v osnovnih ĹĄolah veÄ? otrok

KontiÄ? je ob tej priloĹžnosti izrazil zadovoljstvo, ker se ĹĄtevilo otrok tudi v osnovnih ĹĄolah v lokalni skupnosti poveÄ?uje, brez migracijskih tokov, ki so prisotni. V ĹĄest matiÄ?nih, pet podruĹžniÄ?nih osnovnih ĹĄol ter Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje so do zaÄ?etka tedna vpisali 3155 uÄ?encev, v ĹĄolskem letu 2018/2019 jih je bilo 3071. Ĺ tevilo prvoĹĄolcev je ostalo enako kot v prejĹĄnjem ĹĄolskem letu (379). Z izgradnjo novega vrtca v javno-zasebnem partnerstvu v Vinski Gori, ki je letoĹĄnja najveÄ?ja pridobitev v predĹĄolski vzgoji v MOV, so prostorsko razbremenili osnovno ĹĄolo Gorica, tudi v osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca so umaknili vrtÄ?evske oddelke. Pomembna pridobitev je ĹĄe povsem energetsko prenovljena podruĹžniÄ?na ĹĄola v PleĹĄivcu. ÂťMOV se ponaĹĄa s certifikati tudi za predĹĄolsko in ĹĄolsko vzgojo ter izobraĹževanje, ki jih z dodatnimi vlaganji ohranja ali nadgrajuje,ÂŤ je med drugim dejal Bojan KontiÄ?.

Dragan MartinĹĄek, vodja Urada za druĹžbene dejavnosti MOV, je povedal, da so se z ravnatelji osnovnih ĹĄol dogovorili pred poÄ?itnicami, kaj bodo kje postorili. Prednost so tokrat imele podruĹžnice na obrobju Velenja. Ĺ˝e jeseni nameravajo pripraviti naÄ?rt nadaljnjih vlaganj v predĹĄolski ter osnovnoĹĄolski vzgoji ter izobraĹževanju.

PriÄ?akuje, da se bo cikel v ome-

ga 620 tisoÄ? za ĹĄolske prevoze, 604 tisoÄ? evrov (skupaj z osnovnimi ĹĄolami) za objekte, veÄ?ja postavka (nekaj manj kot 329 tisoÄ? evrov) je predvidena za tekoÄ?e materialne stroĹĄke, slabih 173 tisoÄ? evrov pa za dodatne dejavnosti.

Ravnatelji so povedali

Ĺ ola Antona AĹĄkerca: na ĹĄoli je trenutno vpisanih 547 uÄ?encev (od tega 486 na matiÄ?ni ĹĄoli in 54 na podruĹžnici v Pesju), med njimi je 46 prvoĹĄolcev. Ravnatelj ĹĄole Zdenko GoriĹĄek pravi, da se ĹĄtevilo uÄ?encev ĹĄe spreminja. Zagotavlja, da bo ĹĄolsko leto 2019/2020 ĹĄe posebej pestro zaradi nekaterih novih projektov.

TakĹĄni so mednarodni projekt

â?ą

procesa ‌ Omenim naj ĹĄe bonton v Ä?arobnem trikotniku, sodelovanje v projektu 365 dni telovadimo vsi, na vseh podroÄ?jih si bomo prizadevali za zmanjĹĄanje uporabe plastike.ÂŤ Poleg generalnega Ä?iĹĄÄ?enja matiÄ?ne in podruĹžniÄ?ne ĹĄole so obnovili sanitarije za delavce ter uÄ?ence na centralni in podruĹžniÄ?ni ĹĄoli, obnovili so strelovod na centralni ĹĄoli, zamenjali nekaj pohiĹĄtva, dokupili IKT tehnologijo. ÂťDelovni pogoji so zelo dobri in verjamem, da bodo temu primerni tudi rezultati,ÂŤ je menil Ivan Planinc. Ĺ ola Gustava Ĺ iliha: ÂťGustavka bo v novem ĹĄolskem letu prepolna. Vpisali smo 549 uÄ?encev in jih ĹĄe vpisujemo, od tega jih je

Za novo ĹĄolsko leto bodo uÄ?enci prve triade, srednjeĹĄolci in nekateri udeleĹženci izobraĹževanja na Ljudski univerzi Velenje dobili po 3 zvezke, uÄ?enci od 5. do 9. razreda pa po 5.

MOV bo tako razdelila dobrih 22 tisoÄ? zvezkov.

uvajanja informacijskih tehnologij in pouk formativnega spremljanja znanja iz kemije, fizike, tehnike in raÄ?unalniĹĄtva ter projekti razrednih in strokovnih aktivov, ki bodo prepoznavni tudi zunaj ĹĄole. Nadaljevali bodo tudi ĹĄe kopico uteÄ?enih projektov.

Aktivnosti je bilo dovolj tudi pri izvajanju vzdrĹževalno-obnovitvenih del. Posodobili so kletne prostore na podruĹžnici v Pesju, prenovili sanitarije in umivalnice za potrebe pouka ĹĄportne vzgo-

V MOV je za zdaj v ĹĄest matiÄ?nih, pet podruĹžniÄ?nih osnovnih ĹĄol ter Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje vpisanih 3155 uÄ?encev v 155 oddelkih, kar je sedem oddelkov veÄ? kot v preteklem ĹĄolskem letu. PrvoĹĄolcev je toliko kot 1. septembra lani – 379.

65 na podruĹžnici v Ĺ entilju. Imamo kar 78 prvoĹĄolcev (v Ĺ entilju 14). TakĹĄnega ĹĄtevila novincev ne pomnimo. Zaradi 3 oddelkov prvega razreda smo morali poiskati dodatne prostore in zato smo morali, Ĺžal, prezidati knjiĹžnico. Ta je naĹĄla svoj novi prostor v ĹĄolski avli,ÂŤ je povedala Liljana Lihteneker, ravnateljica ĹĄole.

Po njenih zagotovilih bo ĹĄolsko leto pestro tudi zaradi projektov.

KonÄ?ujejo projekt Kakovost in zaÄ?enjajo projekt Pogum. NaÄ?rtujejo izvedbo uÄ?ne konference za uÄ?itelje in ravnatelje slovenskih ĹĄol. Ostajajo eko, zdrava, kulturna ĹĄola, ĹĄe naprej bodo izvajali projekt Iz uÄ?ilnice v uÄ?ilnico.

Poleg Ĺže omenjene preureditve stare in ureditve nove knjiĹžnice je zajeten tudi seznam opravlje-

NajveÄ? uÄ?encev v MOV bo v novem ĹĄolskem letu na ĹĄoli Gorica (skupaj s podruĹžnico v Vinski Gori) 582, na ĹĄoli Gustava Ĺ iliha 549 (skupaj s podruĹžnico v Ĺ entilju), 9 uÄ?encev manj je na ĹĄoli Antona AĹĄkerca (skupaj s podruĹžnico Pesje), na ĹĄoli Livada 509 (skupaj s podruĹžnico v Ĺ kalah), na ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda jih je skupaj s podruĹžnico v PleĹĄivcu 441, na ĹĄoli Ĺ alek 421 in na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje 113. li ĹĄe nov projekt Pogum (v njem bodo krepili kompetence podjetniĹĄtva med uÄ?enci), nadaljevali bodo medvrstniĹĄko pomoÄ?, prostovoljno delo na veÄ? podroÄ?jih ter zagotavljali skrbno in varno rabo interneta na ĹĄoli. Ĺ ola Mihe Pintarja Toleda: ÂťV primerjavi s preteklim ĹĄolskim letom bomo imeli na ĹĄoli veÄ? uÄ?encev. Vpisali smo jih 441, od tega na matiÄ?ni ĹĄoli 426, na podruĹžnici v PleĹĄivcu 15. PrvoĹĄolcev bo na matiÄ?ni ĹĄoli 48, na podruĹžnici 4,ÂŤ je pojasnil ravnatelj ĹĄole Sebastjan Kukovec. Med projekti je sogovornik omenil obeleĹžitev 60-letnice ĹĄole, projekt Bodimo odgovorni, uvajanje inovativnih pristopov v pouk, zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraĹževalnega procesa s pestro ponudbo ĹĄolskih in obĹĄolskih dejavnosti.

PoÄ?itniĹĄki Ä?as je najbolj zaznamovala energetska prenova podruĹžnice v PleĹĄivcu, tudi na matiÄ?ni ĹĄoli so izvedli nekaj manjĹĄih investicijskih del, kupili IKT opremo, posodobili opremo in

jali uÄ?ence na dejavnosti, ki ĹĄkodijo zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj – v novem ĹĄolskem letu veÄ? uÄ?encev

Tako kot na velenjskih osnovnih ĹĄolah bodo v ĹĄolskem letu 2019/2020 imeli veÄ? uÄ?encev tudi na osnovni ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj. Lani jih je bilo 776, za zdaj je vpisanih 779, od tega 45 na podruĹžniÄ?ni ĹĄoli v TopolĹĄici. ÂťTo so zaÄ?asni podatki, saj jih ĹĄe vedno vpisujemo in zaradi tega pripravljamo nov urnik,ÂŤ je konec minulega tedna povedala ravnateljica ĹĄole Majda ZavrĹĄnik Puc. PrvoĹĄolcev je za zdaj na matiÄ?ni ĹĄoli 87, na podruĹžnici 10. Skupina za oĹživitev Trga bratov Mravljakov Ĺ oĹĄtanj bo letos drugiÄ? zanje pripravila ob 16. uri sprejem na Trgu svobode pred obÄ?insko stavbo.

Med projekti, ki so jih izvajali in jih bodo tudi v novem ĹĄolskem letu, je sogovornica izpostavila izvajanje ene ure ĹĄportne vzgoje pred poukom enkrat na teden.

Kot ugotavlja Bojan Juras, ravnatelj osnovne ĹĄole bratov Letonja v Ĺ martnem ob Paki, bodo imeli na ĹĄoli v novem ĹĄolskem letu 18 oddelkov, v njih pa 321 uÄ?encev, od tega 30 prvoĹĄolcev.

Zanje bodo pripravili veÄ? kot 1300 ur interesnih dejavnosti in 15 ur na teden dopolnilnega ter dodatnega pouka. ÂťNa ĹĄoli bomo vse aktivnosti usmerili tako, da bodo te vodile k izboljĹĄanju kakovosti in uÄ?inkovitosti dela.

UÄ?encem bomo zagotovili optimalne pogoje za njihov psihofiziÄ?ni razvoj in uÄ?ni napredek ter poskrbeli, da se bodo poÄ?utili prijetno, uÄ?eÄ?e se okolje pa doĹživljali kot njim prijazno.ÂŤ Ohranjajo ali izpopolnjujejo projekte kot so kulturna, zdrava, eko ĹĄola, Pod eno streho, v okviru katerega se povezujeta ĹĄola in vrtec SonÄ?ek, teÄ?aje, domovinski, bralni projekt ‌ PoÄ?itniĹĄki Ä?as so izkoristili za obnovo sanitarij v prvem nadstropju ter sanitarij in kopalnico v moĹĄkem delu ĹĄportnih slaÄ?ilnic, celovito so prenovili uÄ?ilnico za tuji jezik, konec leta je ĹĄola predvidena v okviru razpisa Arnes za postavitev brezĹžiÄ?nega omreĹžja po celotni ĹĄoli. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

29. avgusta 2019

V sedemdesetih je bilo Velenje Ĺživahno mesto rocka V tem letu, 2019, obujamo spomin na delovanje skupine, ki je zaÄ?ela kilometrino rocka sicer nabirati v drugi polovici ĹĄestdesetih let, toda prave resne korake je skupina Ave storila po letu 1971.

Rajko DjordjeviÄ?, Leon Ferme in MiĹĄo MelanĹĄek se spominjajo, da so prvo povabilo dobili od zagrebĹĄke televizije, kmalu zatem so nastopili v Ĺživo na ljubljanskem radiu, vmes pa naĹĄli Ä?as tudi za kakĹĄen muzikal. Med turnejo po Srbiji in Makedoniji so leta 1975 posneli prvo samostojno malo gramofonsko ploĹĄÄ?o, ki je bila v prvem mesecu po izidu prodana v osem tisoÄ? izvodih, kar je bil za tiste Ä?ase izjemen uspeh. Na turneji po HrvaĹĄki so v posameznih krajih kot predskupine nastopali lokalni bendi. Na njihovem odru je kariero zaÄ?ela tudi skupina Parni Valjak, ki je kasneje prodrla na jugoslovansko rock sceno in postala veliko ime. ÂťZanimivo bi jih bilo vpraĹĄati, kako se oni spominjajo svojih zaÄ?etkov, naĹĄe poti so se dostikrat kriĹžale in smo ostali prijatelji,ÂŤ pravi MiĹĄo MelanĹĄek. ÂťNaĹĄa Âťblagovna znamkaÂŤ je bila na dvajsetmilijonskem jugoslovanskem trgu zelo prepoznavna,ÂŤ se spominja Leon Ferme. Vrstili so se nastopi po Jugoslaviji in kot suvereni pripadniki Âťprve YU rock ligeÂŤ so si leta 1976 lahko privoĹĄÄ?ili samostojno turnejo po Jugoslaviji. Opremili so se – za tiste Ä?ase in v tistih pogojih – z vrhunskim ozvoÄ?enjem in osvetlitvijo, bleĹĄÄ?eÄ?a oblaÄ?ila na odru so bila v slogu tedaj popularnega glam rocka in so bili takrat verjetno edina jugoslovanska rock skupina, ki je na profesionalni ravni udejanjala vizualno spektakelsko dimenzijo rock koncertov. Na turneje so potovali s predelanim starim vojaĹĄkim Tamovim avtobusom, ki je postal njihov prepoznavni znak. ÂťRock je definitivno postal najpomembnejĹĄa stvar v naĹĄem Ĺživljenju, celodnevne turneje so postale naÄ?in Ĺživljenja,ÂŤ pove Rajko DjordjeviÄ?. ÂťCelo kondicijske treninge

Velenjska rock zasedba Ave je v zaÄ?etku sedemdesetih let po svojem 'dometu' precej izstopala iz lokalnega okolja. Presegla je tudi slovensko okolje in se kot ena vodilnih jugoslovanskih rock skupin uveljavila na jugoslovanski sceni. Ponosni so na to, da so takrat ÂťprebudiliÂŤ velenjsko glasbeno sceno in ji dali nov zagon.

smo imeli, vadili smo dopoldan in popoldan, da smo zveÄ?er nastopili,ÂŤ se spominja MiĹĄo MelanĹĄek.

Pulj, Beograd, Zagreb, cela jadranska obala nas je bila polna in Âťkot mulcÂŤ sem takrat zelo uĹžival na teh turnejah,ÂŤ iskreno zaupa Leon Ferme.

konca avgusta v muzeju na ogled priloĹžnostna razstava TaborniĹĄtvo v Ĺ aleĹĄki dolini, povezana s 50-letnico taborniĹĄtva pri nas.

Po razstavi je udeleĹžence najprej popeljal njen avtor BlaĹž VerbiÄ? in jim predstavil to izjemno razĹĄirjeno mladinsko dejavnost, ki je zaznamovala generacije ĹĄaleĹĄkih otrok. Dopoldne je bilo pre-

pleteno z veĹĄÄ?inami, ki jih mora poznati vsak pravi tabornik.

Opremljeni z 'grajskimi' taborniĹĄkimi ruticami so otroci sami

poskrbeli za to, da niso bili laÄ?ni, nauÄ?ili so se, kako si postaviti zavetje iz ĹĄotorskih kril, pripravili so kuriĹĄÄ?e za ogenj, spoznali razliÄ?ne vozle, streljali so z lokom ter se po potnih znakih odpra-

vili na iskanje zaklada. Ob mnogih aktivnostih pa je ostalo tudi dovolj Ä?asa za tekanje, skrivanje đ&#x;”˛ ter igro v grajskem parku.

GraĹĄka gora poje in igra Kulturno druĹĄtvo GraĹĄka Gora je v petek, 23., in v soboto, 24. avgusta, organiziralo Ĺže 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe GraĹĄka Gora poje in igra.

V petkovem tekmovalnem delu je na letoĹĄnjem festivalu nasto-

pilo 13 domaÄ?ih glasbenih skupin in dva ansambla iz tujine, ki so se potegovali za lepe nagrade.

Vsak ansambel je zaigral dve svoji skladbi, od katerih je bila ena tekmovalna. Absolutni zmagovalci letoĹĄnjega festivala so postali

Petovia kvintet. Za RTV Slovenija so bile posnete tri televizijske oddaje, ki bodo predvajane na prvem programu RTV Slovenija v septembru 2019. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Velenjski kamiĹĄibajkarji blesteli

Raziskovali taborniĹĄtvo Velenje, 22. avgust – Velenjski muzealci so tudi letos povabili osnovnoĹĄolce, da poÄ?itniĹĄko dopoldne preĹživijo na Velenjskem gradu. Tema tokratnega druĹženja je bilo taborniĹĄtvo, saj je do

Na turneje so potovali s predelanim vojaĹĄkim avtobusom, ki je imel celo televizijo.

V vseh letih delovanja so izdali kar nekaj ploĹĄÄ? (vmes jim je sicer za nekaj Ä?asa zmanjkalo energije in kemije), a so se leta 2004 po petindvajsetih

letih ponovno zbrali in zaÄ?eli nastopati. V lepem spominu so jim tudi popotovanja po Avstraliji in velika turneja po Latinski Ameriki (nastopili so v Braziliji, Urugvaju, Argentini, Paragvaju in ÄŒilu, kjer so obiskali Slovence v zamejstvu), pesem Hvala ti Argentina pa so ÂťÄ?lani karavane pripravili tudi v ĹĄpanskem jeziku.

Za svoje delovanje na podroÄ?ju glasbe in uspehe so leta 2007 prejeli plaketo MO Velenje. Ave danes delujejo v zasedbi Rajko DjordjeviÄ? na kitari in vokalu, MiĹĄo MelanĹĄek na basu in vokalu, Leon Ferme za bobni, Sergej Ĺ kofljanec na kitari in vokalu ter Matej KovĹĄe za klaviaturami in na vokalu.

Zavzeto se pripravljajo na svojih petinĹĄtirideset let in izdajo dvojnega albuma ReĹĄimo ta svet. ÂťKoncert ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje je dokaz, da smo vredni zaupanja in je tisti, od katerega veliko priÄ?akujemo, ter velika stvar. Z obiskom koncerta 31. avgusta boste izkazali spoĹĄtovanje naĹĄemu delu, ker ni denarja, ki lahko povrne ure in dneve vaj in priprav,ÂŤ pravi MiĹĄo. ÂťKoncert nam je dal krila in zaupanje vase, da ĹĄe zmoremo,ÂŤ doda Leon. Pridejo ĹĄe Prizma (ki tudi praznujejo 45 let), Power ĹĄok, San Di Ego ter italijanska skupina, ki preigrava glasbo skupine The Rolling Stones – Tumbling Dice.

Obeta se torej enkraten veÄ?er, praznik obÄ?ine Velenje bo dopolnjen s praznovanjem visokega jubileja skupine Ave, z nastopom drugih skupin in veliko zabavo. Ne zgodi se vsak dan, vsako leto, sploh v naĹĄem slovenskem prostoru, da se skupina lahko pohvali s tako dolgo dobo glasbenega delovanja. ÂťTreme ni,ÂŤ nasmejano odvrne Leon. Še vedno se zabavamo in smo prijatelji, mislim, da bomo ĹĄe dolgo skupaj, kar je najpomembneje,ÂŤ strne pogovor Rajko DjordjeviÄ?.

Foto: Marko Novak

Na drĹžavnem in mednarodnem sreÄ?anju posegli po vrsti priznanj Ĺ tanjel, 9.–11. avgust – Na 7. slovenskem festivalu kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a, ki je letos ĹĄe potekal v Ĺ tanjelu, so se tudi tokrat odliÄ?no odrezali Ä?lani KUD Dudovo drevo iz Velenja, ki kulturo ustvarjanja in uprizarjanja kamiĹĄibaja – pripovedovanja zgodb ob ilustracijah v malem lesenem odru – goji na izjemno visoki ravni. To so dokazali z aplavzi, pohvalami in priznanji, ki so jih poĹželi za uprizoritve kamiĹĄibajev, pri nastajanju katerih so sodelovali gledaliĹĄki, literarni in likovni ustvarjalci. Jana Flego in BoĹĄtjan Oder sta za predstavo Dilema. Kdo ima prav?, ki jo je ilustriral Miha Cojhter, prejela posebno priznanje za raziskovanje razseĹžnosti kamiĹĄibaja. BoĹĄtjan Oder, ki je na Ä?elu velenjskega kamiĹĄibaja, vodi pa tudi DruĹĄtvo kamiĹĄibaj Slovenije, je posebno priznanje prejel tudi v odraslem programu za predstaVelenjski kamiĹĄibajkarji pa niso zablesteli le na drĹžavnem sreÄ?anju. Na 2. mednarodnem festivalu kamiĹĄibaja Beli delfin v Piranu je predstava Dilema. Kdo ima prav?, ki sta jo tokrat izvedla BoĹĄtjan Oder in Vanja Iva KretiÄ?, zmagala. Predstava Navihanka pa je bila polaskana z nazivom predstava dneva. To dokazuje, da so VelenjÄ?ani dosegli sam vrh kamiĹĄibaja.

Jana Flego in BoĹĄtjan Oder

vo Navihanka, ki jo je ilustrirala Irena GuÄ?ek. NavduĹĄili so tudi: Janja Stopar s predstavo Mi o volku, volk v ritki, UrĹĄka Rihtar s predstavo Mali rakec, Katarina Aman s predstavama Zaklad in Akt na prodih. V revijalnem programu je moÄ?an aplavz za predstavo Lepa Helena prejela Julija Fele. Program pa je povezovala domaÄ?a umetnica glasu, interpretacije in igre Vanja Iva KretiÄ?. ÂťIskreno Ä?estitam vsem kamiĹĄibajkarjem, piscem in ilustratorjem, ker res dokazujejo visoko raven ustvarjalnosti in truda.

Priznanja so dobra popotnica za prihodnje leto, ko bo drĹža-

vno sreÄ?anje kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ? potekalo v Velenju, saj so vsem lokalnim ustvarjalcem kamiĹĄibaja dala velik zagon. Dokazali smo, da se nadgrajevanje naĹĄega ustvarjanja obrestuje. Veseli pa smo tudi, da lahko v kamiĹĄibaju povezujemo ustvarjalce z razliÄ?nih podroÄ?ij, denimo literarnega, likovnega in gledaliĹĄkega. Zato bomo na drĹžavno sreÄ?anje povabili razne lokalne kulturnike, da bodo gostje iz naĹĄega ustvarjanja spoznali naĹĄo dolino, po kateri bomo obiskovalce z veseljem popeljali,ÂŤ je povedal BoĹĄtjan Oder, ponosen na doseĹžke velenjÄ?anov.

Avto GlinĹĄek d.o.o., Ĺ kale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si

AvtoliÄ?arstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice Vulkanizerstvo * Nadomestna vozila * Menjava stekel

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

29. avgusta 2019

Zvenela je le slovenska pesem Ob zakljuÄ?ku 31. Citrarskega festivala PreĹĄmentane citre je pol stotnije citrarjev, ki so se zbrali na 7. Slovenskem citrarskem veÄ?eru, poÄ?astilo 20-letnico Citrarskega druĹĄtva Slovenije Tina Felicijan

Velenje, 20.–22. avgust – Velenje ima posebno mesto ne le na slovenskem, temveÄ? tudi na evropskem citrarskem zemljevidu. Tu namreÄ? gojijo kulturo citrarske glasbe Ĺže veÄ? kot tri desetletja in velenjsko citrarsko gibanje je moÄ?no vplivalo na ĹĄir-

rejĹĄih, profesionalnih in ljubiteljskih citrarjev iz razliÄ?nih slovenskih krajev, predstavila pa se je tudi veÄ?ina najboljĹĄih domaÄ?ih in tujih solistov in zasedb. Zato ni Ä?udno, da so se PreĹĄmentane citre uveljavile tako v Sloveniji kot v tujini, pravi Peter Napret in utemeljuje, da o slovenskem citrarskem festivalu piĹĄejo evrop-

na katerem se je zbralo okrog 50 solistov in Ä?lanov citrarskih zasedb iz razliÄ?nih koncev Slovenije. Izvajali so izkljuÄ?no slovensko citrarsko glasbo – tako slovenske ljudske pesmi kot tudi ponarodele ter umetno avtorsko in novonastalo glasbo, ki jo izvajajo citrarji in citrarke vseh generacij. S tem pa so poÄ?astili 20-letnico Ci-

trarskega druĹĄtva Slovenije, ki se je izoblikovalo prav iz citrarskih druĹženj v Velenju. ZaÄ?etno delo Marjana MarinĹĄka pa je uspeĹĄno nadaljeval do nedavnega predsednik druĹĄtva Peter Napret, zdaj pa je vodenje druĹĄtva prevzela nova predsednica Neli Zidar Kos. đ&#x;”˛

V zadnjih letih je igranje citer v skupinah precej v modi, je povedal Peter Napret, ki je na Ä?etrtkovem Slovenskem citrarskem veÄ?eru nastopil v razliÄ?nih zasedbah. V 19 toÄ?kah se je predstavilo tudi kar nekaj lokalnih ustvarjalcev.

ĹĄi prostor ter prepoznavnost in priljubljenost citrarske glasbe v njem. Osrednja prireditev, na kateri se sreÄ?ujejo citrarji iz vse Slovenije, zadnja leta pa tudi iz tujine, pa je Slovenski citrarski festival. Danes je ta veÄ?dnevna cirtrarska prireditev poznana tudi za slovenskimi mejami.

Na festivalu PreĹĄmentane citre, katerega pobudnik je bil znani velenjski kulturni delavec Marjan MarinĹĄek, danes pa ga pod okriljem Festivala Velenje vodi Peter Napret, se je do sedaj sreÄ?alo veliko ĹĄtevilo mlajĹĄih in sta-

ska citrarska glasila, slovensko citrarstvo pa je obdelano tudi v tuji literaturi.

Tudi letoĹĄnji festival sta pospremila dva koncerta sijajnih glasbenikov, ki so citre predstavili ne le kot ljudsko glasbilo, temveÄ? kot kompleksen instrument za izvajanje zahtevnih klasiÄ?nih skladb ali kot mali namizni orkester, ki bodisi ustvarja bogato spremljavo vokalu bodisi se oglaĹĄa v kompoziciji z drugimi instrumenti ter glasbi daje svojevrsten peÄ?at.

Osrednji dogodek pa je bil 7. Slovenski citrarski veÄ?er – sreÄ?anje,

ÂťSmo izjemno ponosni na prehojenih dvajset let druĹĄtva. V tem Ä?asu so citre v Sloveniji dosegle velik napredek. PouÄ?uje se jih na ĹĄtevilnih javnih in zasebnih glasbenih ĹĄolah, na dveh srednjih ĹĄolah, ĹĄtevilni mladi pa citre kot klasiÄ?en koncertni inĹĄtrument ĹĄtudirajo tudi v tujini. Ponosni smo na naĹĄe mlade citrarje, ki so zelo uspeĹĄni na drĹžavnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Citre se pojavljajo v koncertnih abonmajih in se vse bolj uveljavljajo kot enakovreden koncertni inĹĄtrument drugim klasiÄ?nim inĹĄtrumentom,ÂŤ so misli predsednice Slovenskega citrarskega druĹĄtva Neli Zidar Kos. Dodala je, da je Velenje je zagotovo mesto, kjer so citre doma. ÂťTukaj so naĹĄle svoje mesto, da se javnosti predstavijo na razliÄ?ne naÄ?ine, tako na koncertnem kot na pedagoĹĄkem podroÄ?ju.ÂŤ

Zvok prihodnosti VelenjÄ?ana Alenja Pivko KneĹževiÄ? in Simon PenĹĄek sta skladatelja, ki sta z duom Bombyx Lori iz klasiÄ?nih krogov prodrla tudi v alternativne Tina Felicijan

Aprila letos je na slovenskih radijskih postajah zazvenela glasba z debitantskega albuma art pop dvojca Bombxy Lori, ki ga sestavljata VelenjÄ?ana Alenja Pivko KneĹževiÄ? in Simon PenĹĄek – oba akademsko izobraĹžena skladatelja, ki sta svojo glasbeno pot zaÄ?ela na velenjski glasbeni ĹĄoli, nadaljevala pa na ljubljanski akademiji za glasbo. Simon je doĹĄtudiral tudi avdio inĹženiring, Alenja pa se je ukvarjala s skladanjem klasiÄ?ne glasbe za orkestre, komorne zasedbe, ustvarila je tudi mini opero. V obeh je ves Ä?as tlela Ĺželja po ustvarjanju na ĹĄirĹĄem glasbenem polju. Tako sta Ĺže pred desetimi leti ustvarila del glasbene kulise za filmski prvenec VelenjÄ?ana AndraĹža JeriÄ?a z naslovom Ukrivljanje prihodnosti, prvi film, ki sta ga skupaj uglasbila, pa je Assunta avtorice Ester IvakiÄ?. Po zakljuÄ?ku ĹĄtudija sta se aktivno lotila projekta Bombyx Lori, ki je do sedaj Ĺže nastopil na vodilnih prizoriĹĄÄ?ih slovenske alter scene. Oba pa se ĹĄe vedno ukvarjata s pisanjem glasbe za filme, gledaliĹĄke predstave, muzikale in podobne projekte.

Alenja Pivko KneĹževiÄ? in Simon PenĹĄek nista le glasbeni duo, ampak sta dolgoletni par.

Njuna moÄ?na intimna vez je pri (skupnem) umetniĹĄkem ustvarjanju najveÄ?krat prednost, saj bolje razumeta naÄ?in Ĺživljenja, ki ga le-to prinese. VÄ?asih pa je tudi ovira. Vendarle se niti osebnostno niti glasbeno nista razĹĄla. Morda je pri tem skupna ljubezen do glasbe odigrala odloÄ?ilno vlogo, razmiĹĄljata.

Bombyx Lori je prviÄ? v Velenju nastopil na 9. Festivalu nasedlega kita, naslednjiÄ? pa na 22. Festivalu mladih kultur Kunigunda.

Obakrat je navduĹĄil. (Foto: Martina Hrastnik)

Iz klasike v pop

ÄŒeprav izhajata iz klasiÄ?ne glasbe in sta zorela na akademiji, sta ves Ä?as Ä?utila tudi alternativno sceno, na kateri sta lahko zaÄ?ela aktivno delovati ĹĄele, ko sta za to naĹĄla dovolj Ä?asa. ÂťMed ĹĄtudijem sva bila zelo vpeta v dogajanje in ustvarjanje v klasiÄ?ni glasbi, nato pa sva lahko zaÄ?ela ustvarjati tudi le za svojo duĹĄo,ÂŤ je povedala Alenja, Simon PenĹĄek pa je dodal: ÂťV narekovajih reÄ?eno,

sva se morala najprej osvoboditi okovja tega klasiÄ?nega ustroja.

Ko sva se morala odloÄ?iti, kam bova usmerila energijo, da bova nekaj zares naredila, sva ugotovila, da nama je ta alternativna scena bolj domaÄ?a, in sva se v projekt Bombyx Lori vrgla z vsemi moÄ?mi.ÂŤ Sicer sta Ĺže med akademskim izobraĹževanjem precej Âťsilila iz teh okvirjev,ÂŤ je dodal, zato miselni in ustvarjalni preskok niti ni bil tako velika sprememba. ÂťZa naju je narav-

no, da skuĹĄava stvari potiskati ven iz nekih norm, kolikor je to v doloÄ?enem kontekstu paÄ? mogoÄ?e. Akademska izobrazba je zagotovo dobrodoĹĄla, ker je odprla uĹĄesa, postavila je temelje, na katerih je veliko laĹžje graditi nekaj novega. Mislim, da ne trpiva za sindromom okvirjanja v neke vzorce,ÂŤ je povedal.

Njuno potezo pa so oÄ?itno dobro sprejeli tudi akademski krogi. ÂťPri ustvarjanju prvega albuma sva k sodelovanju povabila godalni kvartet Slovenske filharmonije Dissonance. Najprej sva jim predstavila glasbo, ki so

Nepovedano AleĹĄ OjsterĹĄek

Na tem mestu veÄ?krat izpostavimo koncepte varnosti in gotovosti v smislu priÄ?akovanega minimuma tega, kar naj zagotovijo obÄ?ina, drĹžava, mednarodna skupnost in tistega, kar lahko vzpostavimo sami. Poleg zdravja je ravno varnost Ä?lovekov najpogosteje izpostavljen element presoje ali mu je okolje ĹĄe prijazno in so njegovi skrbniki ĹĄe vredni zaupanja. MogoÄ?e se je strinjati, da prepoznavanje varnosti postaja teĹžava, ĹĄe posebej, ker smo si razĹĄirili dostop do informacij in je naravnost vse postalo spoznavno. LaĹžen obÄ?utek. NiÄ? se ni spremenilo in Sokratov ÂťVem, da niÄ? ne vem.ÂŤ ĹĄe vedno stoji. Poletni odmiki, ki nam navadno omogoÄ?ijo veÄ? moĹžnosti za poglede in ponovitve presoj na sicer vsakdanja normalna stanja, se kaĹžejo kot dober pristop. V vmesnem Ä?asu, ko si zmoremo pomagati z umiki v literarne, glasbene, likovne krajine, kot tudi ĹĄe s potepanji, pa vendarle opaĹžamo, da je kritiÄ?nih presoj premalo. ReĹĄitve v smislu manj je veÄ?, skorajda niso veÄ? dopustne. Ĺ irĹĄe spremljamo celo teze o ploĹĄÄ?ati zemlji. Na obali sanj sicer zabavno, za delovno mizo pa primer kradljivcev Ä?asa.

Poletni Ä?as nam je na plano ponudil nekaj naslednjih lahkotnih tem in dopuĹĄÄ?ena je domneva, da ravno z razlogom veÄ?je moĹžnosti kritiÄ?ne presoje – Ä?e jih napaberkujem nekaj: potrebujemo novo jedrsko elektrarno, Ä?as je za odloÄ?anje o uvedbi pokrajin, domovino si je nujno potrebno zamreĹžiti, globalna korporacija dobrohotno predstavi lastno digitalno valuto, krajĹĄe noviÄ?ke o nekakĹĄnih jedrskih nesreÄ?icah in kontaminiranem deĹžju, vpraĹĄljiva kakovost jezerske vode. Vse so resniÄ?ne in ponujajo krasne iztoÄ?nice, a kaj, ko je vendarle tako oÄ?itno, da jih je treba umestiti v sredine skrbnikov, ki jih morajo opremiti s potrebnimi informacijami, podkrepljenimi s spoznanji, saj se kot Ä?loveĹĄtvo vendarle lahko diÄ?imo z znanostjo, pri nas ĹĄe posebej z znanostjo v javnem interesu, ne ravno vzorno finanÄ?no podprto, a s pozitivnim trendom viĹĄanja finanÄ?nih sredstev.

V tako poletno razpoloĹženih druĹžbah sem imel priloĹžnost spoznati neaktivnost kolegov strokovnjakov praktikov, ki so jim vir spoznanj v preteĹžni meri lastne izkuĹĄnje, da bi o pereÄ?ih spoznanjih razpravljali po principih stroke preko strokovnih objav, pisanj, v konferenÄ?nih razpravah ipd. Te, Ĺžal, oÄ?itno bolj ostajajo domena znanstvenikov in kabinetnih profesorjev. Izpostavljanje drugim ni vabljivo.

Na tak naÄ?in je Ĺžal dopuĹĄÄ?ena moĹžnost ĹĄirjenja vĹĄeÄ?nih idej in reĹĄitev, Ĺžal pa ne tudi koristnih oziroma koristnejĹĄih. Dilema ni nova, nova je le teĹžava, da se vĹĄeÄ?nost s pomoÄ?jo internetnih socialnih omreĹžij v svoji preprostosti toliko laĹžje ĹĄiri, kanali naslavljanja reĹĄitev teĹžav pa ostajajo zakrÄ?eni. V tej smeri lahko ob odprtem procesu prenove medijske zakonodaje ĹĄe vedno vlagamo zahteve k okrepitvi javnega interesa tudi za podroÄ?je novinarskega poklica in zaloĹžnikov informacijskih vsebin za obe ravni, drĹžavno kot lokalno. Alternatorsko res ni mogoÄ?e realno priÄ?akovati, da bo o neprijetnem, mimo novinarja, informacije s spoznanji opremljal kdo drug. đ&#x;”˛

ÂťUstvarjava art pop. Je pop, ampak je tudi umetniĹĄki.ÂŤ Tudi vizualni jezik, ki dopolnjuje njuno glasbo, jima veliko pomeni.

Kostume za prvi video spot sta roÄ?no izdelala Peter Kalinski in Glasba kot celostna Nina Lang. izkuĹĄnja Prvi odzivi na njuno glasbo so Glasba Bombyx Lori je ambi- dobri, potrebujeta pa ĹĄe nekaj entalna, transcendentna, bese- Ä?asa, da zaÄ?utita, kam sodita, dila so liriÄ?na, pravita. V Slomet aforiÄ?na. veniji je sicer N a t r e n u t ke Simon PenĹĄek: ÂťUstvarjadovolj obÄ?inminimalistiÄ?ni nje glasbe je neka notranja stva za tovrglasbi volumen nuja dati nekaj iz sebe. Dostno glasbo, a dodajata s prebro se poÄ?utiva, ko nama to je do njega teĹžpriÄ?ljivim peruspe, ko dobiva pozitiven ko. Trg je majformansom, ki odziv. Dobiva obÄ?utek, da hen in zasiÄ?en. deluje tudi na nekaj delava prav, in moraÂťDa si sliĹĄan iz druge Ä?ute. va to delati naprej.ÂŤ vsega tega ĹĄuÂťTrudiva se izma, rabiĹĄ moÄ?hajati iz sebe, no podporo. Je navdih za glasbo pa Ä?rpava tu- pa Bombyx Lori zgodba, ki bi z di iz okolice. Trudiva se angaĹži- zaledjem iz tujine lahko dobila rati – nekaj besedil je tudi malo veÄ?ji zalet,ÂŤ pravi Simon, zato druĹžbeno kritiÄ?nih,ÂŤ jo je opi- tudi iĹĄÄ?eta poti na tuje odre. đ&#x;”˛ sala Alenja, Simon pa je dodal:

jo dobro sprejeli,ÂŤ pravi Alenja.

Instrumentalni glasbi pa dodajata elektronsko generirane zvoke. ÂťZvok prihodnosti,ÂŤ razmiĹĄlja Simon.

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

ZaÄ?enja se nov krog ÂťDopusta je za zdaj konec, kar ga je bilo, je bil odliÄ?en, zaÄ?enja pa se nov krog,ÂŤ pravi naĹĄa sodelavka Tina Felicijan.

Vsak Ä?as v letu prinaĹĄa obdobje zelo intenzivnega dela, dodaja Tina, a sta prav druga polovica meseca avgusta in praktiÄ?no cel september zanjo Ĺže od nekdaj ĹĄe posebej naporna. Pred leti, ko je bila na festivalu mladih kultur Kunigunda zadolĹžena za obveĹĄÄ?anje javnosti o dogajanju, je bilo delo ĹĄe posebno intenzivno. Danes pa kot poklicna novinarka prav tako budno spremlja festival, saj si mora ogledati veÄ?ino prireditev, da laĹžje poroÄ?a o lokalni produkciji, posameznikih in druĹĄtvih, ki se na festivalu predstavljajo. ÂťÄŒas Kunigunde je zame ĹĄe vedno predvsem Ä?as intenzivnega dela, a hkrati tudi zabave in uĹžitkov v kulturnih vsebinah.ÂŤ Kunigundi sledi Pikin festival, na katerem Ĺže dolga leta sodeluje kot Ä?lanica Pikine novinarske ekipe, zadnji Ä?as pa tudi pripravlja s festivala novinarske

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

prispevke za tednik NaĹĄ Ä?as in Radio Velenje. Tina zatrjuje, da se v Ä?asu festivala povsem posveti Piki, ki zahteva veliko pozornosti. ÂťOgledam si namreÄ? vsa dogajanja, vsa prizoriĹĄÄ?a. Z novinarsko ekipo poskuĹĄamo povzeti vsakdanji utrip festivala v glasilu Pikaste nogaviÄ?ke, kar je sicer zelo naporno, saj gre za veÄ? kot teden dni celodnevnega in tudi noÄ?nega dela. Je pa tudi priloĹžnost, da presekam vsakodnevno rutino dela za Ä?asopis in radio.ÂŤ To sta le dve veÄ?ji prireditvi, ki sta na Tininem obsegu del v poletno-jesenskem Ä?asu, poleg teh pa se znajde na njem ĹĄe kopica drugih dogodkov, ki jih mora (v novinarskem Ĺžargonu) ÂťpokritiÂŤ in o njih poroÄ?ati naĹĄim bralcem tednika in radijskim posluĹĄalcem. NiÄ? drugaÄ?e pravzaprav ni s preostalimi meseci do konca leta, saj dogajanj v tukajĹĄnjem okolju ne manjka. ÂťSi pa zelo Ĺželim, da bi to pestro ponudbo Velenja – od delavnic, teÄ?ajev, predavanj ... – tudi sama bolj izkoristila, vendar se mi, Ĺžal, obiÄ?ajno zgodi, da si nekaterih aktivnosti, ki zahtevajo urnik, ne morem privoĹĄÄ?iti, ker mi tega ne dovoljujejo delovne obveznosti,ÂŤ je sklenila Tina. đ&#x;”˛

Tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. ALYA – Ili s tobom ili sama 2. TEQUILA & STIL – Porcelan 3. NIKA ZORJAN – Na plaŞo

Tina Felicijan: ÂťDelovne obveznosti mi, Ĺžal, ne dopuĹĄÄ?ajo, da bi pestro ponudbo izkoristila tudi sama.ÂŤ

GLASBENE novice

Nina PuĹĄlar predstavlja nov videospot Nina PuĹĄlar, ki s svojim bendom to poletje nastopa po gradovih in dvorcih Slovenije, je letoĹĄnje poletje izkoristila tudi za snemanje videospota za njen aktualni singel Svet na dlani, s katerim napoveduje svoj ĹĄesti album in veliki koncert v KriĹžankah.

Video so snemali na poboÄ?ju Nanosa in na Slovenski obali, obakrat pa jim jo je nekoliko zagodlo vreme. Na Nanosu so snemali na enega letoĹĄnjih najbolj vroÄ?ih dni, na obali pa so jih motile nevihte s toÄ?o. No, na koncu se je vse dobro izteklo in Nini je v sodelovanju z ekipo reĹžiserja Perice Raia uspelo posneti vse kadre za nov videospot. Prvi septembrski petek pa se Nina vraÄ?a v KriĹžanke, kjer je pred ĹĄtirimi leti razprodala koncert ob 10-letnici svoje glasbene kariere. Tokrat bo ĹĄtevilnim uspeĹĄnicam dodala ĹĄe nekaj skladb iz svojega 14-letnega ustvarjanja.

Na Popevki enajst skladb Na festivalu Popevka, ki bo potekal septembra, ne bo nastopilo le deset izbrancev, kot jih je doloÄ?ila strokovna komisija, ampak tudi rezervna skladba Midva, ki jo izva-

11

107,8 MHz

29. avgusta 2019

ja Julija Lubej. Programsko-produkcijska ekipa festivala Popevka je namreÄ? odloÄ?ila, da v tekmovalni program festivala uvrsti ĹĄe 11. skladbo. Tovrstna odloÄ?itev ni novost, saj so rezervne skladbe tudi v preteklosti Ĺže uvrĹĄÄ?ali na festival.

Znan je tudi vrstni red nastopajoÄ?ih na 43. festivalu Popevka, ki ga bosta s skladbo Dovolj je poletja odprla Eva Boto in GaĹĄper Rifelj.

Na festivalu bodo podelili ĹĄest nagrad, pet strokovne Ĺžirije in veliko nagrado obÄ?instva na osnovi telefonskega glasovanja. Na 42. festivalu Popevka se je lani predstavilo 13 tekmovalnih skladb, najbolj pa je prepriÄ?ala skladba ÄŒe pomlad nikoli veÄ? ne pride v izvedbi Alexa Volaska.

Bruce Springsteen jeseni z glasbenim dokumentarcem

LESTVICA domaÄ?e glasbe Thomom Zimnyjem, dokumentira snemanje albuma Western Stars, ki je glasbenikov prvi album po petih letih, ko je izĹĄel High Hope.

Predstavljenih je vseh 13 pesmi z albuma v izvedbi Springsteena in

cov koncert, ki bo Ĺže tretje leto v StoĹžicah. Decembra leta 2017 je prviÄ? razprodal Areno StoĹžice, ob koncertu pa izdal album 24 pesmi, zdruĹženih v naslov Komplet II.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 ANSAMBEL Ĺ EPET - Na koĹžo pisan 2 ANSAMBEL RAZGLED - Ĺ opek belih roĹž 3 ANSAMBEL BANOVĹ EK - Eks velja 4 ANSAMBEL LUNCA - NekoÄ? bova skupaj 5 ANSAMBEL GALOP - Od ljudi za ljudi 6 ANSAMBEL NEMIR - Ĺ krjanÄ?ek 7 ANSAMBEL Ĺ TRK - Ko hiĹĄa po kruhu diĹĄi 8 DOLENJSKIH 5 - Ne bodi taka reva 9 ANSAMBEL PRAVA STVAR - Imam te v naÄ?rtu 10 ANSAMBEL SMEH - Fina Nina

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO njegovega benda. Album Western Stars, ki je izĹĄel junija, po mnenju 69-letnega rokerja zajema obseĹžen nabor ameriĹĄkih tem, od slavnih avtocest in puĹĄÄ?av, obÄ?utka izolacije in skupnosti do veÄ?nega pomena doma in upanja. Pri albumu je Springsteen sodeloval z E Street Bandom.

Magnifico z novo skladbo Pegica Jeseni bo na filmska platna priĹĄel dokumentarni film o ameriĹĄkem glasbeniku Bruceu Springsteenu, ki nosi naslov po njegovem novem albumu Western Stars.

Film, ki ga je Springsteen reĹžiral s

Alya je uspeĹĄno nastopila na nedavnih veÄ?erih dalmatinskih ĹĄansonov v Ĺ ibeniku, kjer se je predstavila z romantiÄ?no skladbo, ki nosi naslov Ili s tobom ili sama.

Glasbo je napisal Raay, besedilo Nenad NinÄ?ević, odzivi na Alyin nastop, ki jo na HrvaĹĄkem imenujejo kar zvezda iz sosedstva, pa so bili spet odliÄ?ni.

Priznani slovenski avtor in pevec Magnifico je predstavil svojo novo skladbo z naslovom Pegica.

Pesem govori o obÄ?utku utesnjenosti in osamljenosti sodobnega Ä?loveka. Singel napoveduje tudi nov album, ki bo luÄ? sveta ugledal prihodnjo pomlad. Tokrat, pravi Magnifico, ne bo toliko provokativen, paÄ? pa bo sk uĹĄal Ä?imbolj neĹžno govoriti o koncu sveta. Napovedal je, da bo kljub nostalgiÄ?nosti ostal zvest plesni glasbi. Zadnji studijski album Charlatan de Balkan je izdal leta 2016. Ĺ e pred izidom novega albuma pa se za boĹžiÄ? obeta Ĺže 15. tradicionalni Magnifi-

V soboto AVE na velikem koncertu Legendarna velenjska skupina AVE letos praznuje 45 let delovanja. Ob tej priloĹžnosti so izdali dvojni album z naslovom ReĹĄimo ta svet. Na njem bo osemnajst skladb, veÄ?ina bo novih, Ĺže znani skladbi, ki bosta prav tako naĹĄli mesto na albumu, pa sta Mavrica in Ljubezen za vse. Album bodo predstavili 31. avgusta na velikem koncertu na Titovem trgu v Velenju, kjer bodo poleg njih nastopili tudi glasbeni gostje Prizma, San Di Ego, Power Ĺ ok in italijanska zasedba Tumbling Dice, ki preigrava skladbe legendarnih Rolling Stonesov. Koncert se bo zaÄ?el ob 20. uri.

GRAĹ KA GORA 2019

prvega solo albuma, razmiĹĄlja pa tudi o svoji pesniĹĄki zbirki.

Na GraĹĄki gori je minuli vikend potekal Ĺže 44. festival GraĹĄka gora poje in igra 2019, na katerem je v tekmovalnem delu nastopilo trinajst domaÄ?ih zasedb in dve iz tujine. Podelili so veÄ? nagrad, absolutni zmagovalec festivala pa je postal Petovia kvintet.

PROPER

NIKA ZORJAN Prekmurka Nika Zorjan je z novo pesmijo BlamaĹža v zgolj dveh tednih na spletni platformi You Tube zabeleĹžila veÄ? kot milijon ogledov. Po hitih, kot so Vruće, Fejst pomale, Ola Ola in Na plaĹži, je tokrat v skladbi moÄ?i zdruĹžila s hrvaĹĄkima izvajalcema Rastom in Svenkyjem.

DOMEN HOLC Domen Holc, sicer kitarist slovenske zasedbe Koala Voice, po skladbah Getting High in Lorenora predstavlja Ĺže svoj tretji solo singl, ki nosi naslov Feel Free.

Pripravlja se tudi na izdajo

Luka SeĹĄek je s skupino Proper z izdajo albuma Naprej osveĹžil slovensko glasbeno sceno, v vroÄ?ih poletnih dneh pa se vraÄ?a z videospotom za skladbo Ko rosi. V videospotu sodeluje veÄ? kot 600 oboĹževalcev, ki so vidno uĹživali na velikem koncertu. V spotu vas peljejo v zaodrje koncerta, fantje pa obljubljajo nadaljevanje zgodbe.

ZALA IN GAĹ PER Po svetovni premieri skladbe Come to me sta slovenska evrovizijska predstavnika Zala Kralj in GaĹĄper Ĺ antl, ki po novem ustvarjata z imenom zalagasper, predstavila vizualno podobo nove skladbe. Objavila sta videospot za skladbo, s katero merita na tuji trg in ki v slovenĹĄÄ?ini sploh ne obstaja.

Naš čas, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

29. avgusta 2019

frkanje ⏪

»Saj ni čudno, da jo tako skriva,« so se muzali mnogi na zadnjem srečanju gasilcev v Šoštanju, ki se ga je udeležil tudi direktor Termoelektrarne Mitja Tašler s simpatično ženo Diano. Je pa Čvek srečal tudi njunega devetmesečnega prav tako zelo simpatičnega sinka Erazma, v skrbnem varstvu ponosnega dedka in babice, ki prav rada vskočita, da imajo mladi starši tudi kaj časa zase.

⏫

Ko sta se zaguncala na gungelci v Solčavi ob žlahtnem plesno-glasbenem dogodku, je Solčavan Franci Podbrežnik, primarij raznih glasbenih zvrsti, pobaral jezično dohtarco, Lučanko iz Ljubljane mag. Simono Moličnik, če se še spomni mladosti, ko sta skupaj žulila šolske klopi … Pa je Čvek slišal, da mu je ta v treh jezikih nabrusila prgišče lepih misli o ljudski glasbi; v zborni slovenščini, obrušenem solčavskem slengu ter po lučko z odtenkom ljubljanskega špasnega naglasa. Užitek je bilo tole domače barvito paberkovanje na vaški zibajoči se klopci spominov.

Gola ženska na ferrariju po Ibizi

klice pridobila licenco za profesionalno morsko deklico in inštruktorico plavanja morskih deklic ter tako postala morska deklica Arabella. »Zame je tovrstno plavanje umetnost, hkrati pa je najboljša in najbolj učinkovita oblika rekreacije. Biti morska deklica v Sloveniji zame pomeni biti navdih drugim ljudem, predvsem otrokom,« je povedala Barbara. Za svoje delo potrebuje značilen barvit ribji rep oziroma monoplavut, ki tehta med 15 in 20 kilogramov, stane pa tudi do pet tisočakov. Za morsko deklico je dobro tudi, da zmore čim dlje zadržati dih pod vodo.

Arabella pravi, da zdrži pod vodo, če se ne giblje, kar tri minute, ko plava in pleše, pa 58 sekund.

Ibiza je zelo priljubljena destinacija turistov, kjer je mogoče zaradi številnih prestižnih vil pogosto videti tudi precej pregrešno dragih avtomobilov. Nedavno pa so tamkajšnji domačini in obiskovalci videli nekaj novega: moški je na svojem ferrariju 458 spider vozil povsem golo žensko. Če bi sedela na sovoznikovem sedežu, verjetno nihče ne bi niti opazil, ker pa je sedela na pokrovu motorja in imela noge

Povezovanje Našo dolino sta doslej najbolj povezovala premog in energija, potem so mnogi pričakovali, da jih bo še hitra cesta. A ta še kar razdvaja.

Naša kokoška Politiki in mnogi drugi »vsevedci« se nikakor ne morejo poenotiti o tem, kako naj bi razkosali slovensko kuro.

Morda bi kaj pomagalo, če bi za pomoč povprašali gospodinje.

V spomin Spet bodo zagorele svečke. V spomin na potopljeno Družmirje. Lahko bi jih prižigali še zaradi marsičesa drugega potopljenega in »potopljenega« v naši dolini.

Prihaja!

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Barbara Petek se je pred tremi leti in pol odločila, da svoje sanje spremeni v resničnost. Odpravila se je na Filipine, kjer je na mednarodni akademiji za morske de-

Slišimo, da tuji turisti z veseljem zapuščajo Slovenijo.

Ampak menda niso veseli zato, ker jo zapuščajo.

V naših zdravstvenih ustanovah je vse več tujih zdravstvenih delavcev. Čeprav so se pridno učili našega jezika, nekateri bolniki vseeno tarnajo, da jih (pre)slabo razumejo. Saj mnoge domače zdravnike tudi.

Člani OZVVS Šoštanj so kljub letom in vročini aktivno delali tudi poleti. Po navadi je bilo to sicer na bolj skritih lokacijah. Pa jih je Čvek presenetil v vikendu pri njihovem članu Črtu Urbašku. Menda so mu prišli voščit za njegovih neutrudnih 70 let in naj jih bo še polno zraven, so zatrjevali. Da se je miza ob tem šibila, jim je godilo. Pa na zdravje!

Letos se bo udeležila svetovnega prvenstva morskih deklic. To je sestavljeno iz ocenjevanja tehnike plavanja z monoplavutjo na 12 metrov trebušno, bočno in hrbtno, ter ocene pri dveh koreografijah ob triminutni glasbi. Pri plesu žirija ocenjuje tehniko izvajanja likov in izvirnost, dodatne točke pa tekmovalci lahko dobijo s tem, da ne uporabijo plavalnih očal ali maske, ščipalke za nos in čepkov za ušesa. Več točk jim prinese tudi manj vdihov.

Veselje

Razumljivost

⏩

Slovenska morska deklica se pripravlja na svetovno prvenstvo

» Levo & desno «

stegnjene do roba vetrobranskega stekla, je bila seveda atrakcija za vse mimoidoče. Marsikdo od očividcev je tako dejanje posnel s telefonom in v hipu so svetovni splet preplavili posnetki. Lokalni policisti so že sprožili iskalno akcijo, lastniku pa grozi 500 evrov kazni zaradi nepremišljene vožnje in šest kazenskih točk.

Osemletnik po nemški avtocesti V minulem tednu je v Nemčiji policiste nekaj po polnoči poklicala gospa, ki je povedala, da se je njen sin odpeljal v družin-

skem avtomobilu znamke VW golf. Osemletnik je svojim staršem ukradel avtomobil in se zapeljal na avtocesto, kjer je vozil 140 km/h. Kot je kasneje pojasnila policija, je deček sprva užival v vožnji, nato pa je dosegel hitrost 140 km/h in se začel počutiti nelagodno, zato se je ustavil na predpisanem odstavnem pasu. Prižgal je tudi opozorilne luči in postavil trikotnik. Deček

je, kot so še pojasnili, navdušenec nad avtomobili; te je vozil že na zasebnem parkirišču, navdušuje pa se tudi nad vožnjo z gokarti. Mati ga je našla približno uro po klicu na policijo, ko so prispeli še policisti, pa je deček pričel jokati. Na vprašanje, zakaj je to storil, je odgovoril: »Želel sem se le malo voziti.«

zozemski krompirček, francosko vino in nemško pivo). Če bo zanimanje dovolj veliko, bodo morda najeli glasbeno skupino, ki bi zapela pesem »We'll Meet Again«. Udeležbo je zaenkrat potrdilo 10 tisoč ljudi, zainteresiranih pa je še 60 tisoč.

Nizozemci pripravljajo zabavo v slovo od Britancev

Konec minulega tedna se je na nebu nad Sardinijo meteorit prebil skozi Zemljino atmosfero in ustvaril ogromno ognjeno kroglo, ki je osvetlila nebo. Za

Predsednik britanske vlade Boris Johnson vztraja, da bo Velika Britanija 31. oktobra v vsakem primeru, z dogovorom ali brez njega, izstopila iz EU. Nizozemci mu radi verjamejo, zato je Ron Toekook na Facebooku oznanil dogodek, ki se bo zgodil 31. oktobra na obali Wijk aan Zee blizu Amsterdama, ki leži nasproti Velike Britanije. Kot sporoča, bodo imeli udeleženci dogodka na dan brexita priložnost, da Veliki Britaniji pomahajo v slovo. Toekook obljublja, da bo na zabavi poskrbljeno za hrano in pijačo iz več članic Evropske unije (obetati si gre ni-

Kot sonce sredi noči

Klopotci že naznanjajo, da prihaja za nekatere najslajši mesec – vinotok. Potem bodo postali še malo pobožni – nestrpno bodo čakali na čudodelnega svetega Martina.

Stiska Tisti, ki so jih stiskali pri plačah, so še bolj stisnjeni pri penzijah.

Dol, gor Pravijo, da se gospodarski kazalci umirjajo, ponekod že padajo. In čeprav nekateri že opozarjajo, da nezaposlenost spet raste, drugi še kar tarnajo, da delavcev ne morejo najti. Ja, res so zapleteni časi.

Pozabljamo!

Mnogi pri nas očitno preradi pozabljajo na nekatere stare pregovore. Vozniki predvsem na tistega – počasi se daleč pride.

Muhavost nekaj trenutkov se je zazdelo, da je noč zamenjal dan. »Zelo majhna telesa, ki krožijo okoli Sonca, se včasih imenujejo meteoroidi, da bi ji ločili od večjih asteroidov. Ko takšno telo vstopi v Zemljino atmosfero, se segreje do razbeljenosti in vidna sled na nebu se imenuje meteor. Če kakšen kos vseeno prileti na površje, se imenuje meteorit,« so ob amaterskem posnetku dogodka pojasnili poznavalci vesolja.

Čeprav ne toliko, kot bi želeli, si mnogi pri nas vendarle že prizadevajo za naravno pridelavo hrane. A imajo veliko težav – tudi narava je vse bolj muhasta. Tudi zaradi ljudi.

Brez povezave Čeprav slišimo, da se naš standard še veča, mnogi še nimajo nič kaj sladkega življenja. Nekateri se ob tem čudijo, kako da podatki kažejo, da kljub vsemu število sladkornih bolnikov narašča.

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 13

Pikin festival se letos seli na prizoriĹĄÄ?e, kjer se je leta 1990 tudi zaÄ?el. Po pripovedovanju prvih organizatorjev festivala je Pika v Velenje priĹĄla Ĺže v osemdesetih, saj je bil Marjan MarinĹĄek strasten zbiratelj vsega, kar je bilo povezano s Piko NogaviÄ?ko in Astrid Lindgren. Ĺ˝e nekaj let pred prvim festivalom je pripravil razstavo in predstavo o Piki, dobra Pikina energija pa sedaj v Velenju Ĺže tri desetletja navdihuje tako otroke kot odrasle.

Pikin festival vsa leta raste. Kje pa so njegove korenine?

6. oktobra leta 1990 so sodelavci Kulturnega centra Ivana Napotnika in ObÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje Marjan MarinĹĄek, Andreja Zelenik, Kristina KovaÄ? in Ivanka FilipanÄ?iÄ? skupaj pripravili prvi Cicidan na Titovem trgu. Njihova ideja je bila, da bi vsako leto v tednu otroka Velenje obiskal drug knjiĹžni junak. A se je Pika tako prijela, da je postala naĹĄa. Festival je nato postajal veÄ?dnevni, s trga se je preselil v RdeÄ?o dvorano, nato ob Velenjsko jezero, letos, v jubilejnem letu, pa se vraÄ?a v srediĹĄÄ?e mesta.

V teh letih je festival soustvarjalo ogromno ljudi, vodje festivala pa so bili poleg MarinĹĄka ĹĄe Vlado VrbiÄ?, MatjaĹž ÄŒernovĹĄek in Barbara Pokorny. Zelo vesela sem, da je festival postal vsevelenjski projekt in da ga soustvarjajo vsi domaÄ?i javni zavodi, veliko druĹĄtev, institucij in podjetij. Od leta 2008 ta projekt v sodelovanju s soorganizatorji in partnerji vodimo na Festivalu Velenje. Novi ljudje, novi pogledi, nove vsebine vsako leto izpopolnjujejo festival, ki je – kar je pomembno – vseh trideset let ohranil svoje poslanstvo. Namenjen je otrokom, dru-

Obrnjeno na glavo, a 'po Pikino' prav O posebnostih, izzivih in prednostih letoĹĄnjega jubilejnega 30. Pikinega festivala z direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny njo se bomo sreÄ?ali 5. septembra na odprtju razstave Ilustracije za vse generacije v Galeriji Velenje.

Ĺžinam, Ĺželi spodbujati ustvarjalnost, povezovanje, igro, koristno preĹživljanje prostega Ä?asa in tudi zabavo.

Prvih festivalov se spominjamo po ustvarjanju in rajanju. Vsebina festivala pa se je z leti dopolnjevala. Kaj vse nudi danes?

Ko se je zaÄ?el Pikin festival, v Sloveniji praktiÄ?no ni bilo ustvarjalnih delavnic. Na tem podroÄ?ju so organizatorji orali ledino. Ĺ e danes predstavljajo osrednje dogajanje na Pikinem festivalu. SÄ?asoma je program zaÄ?elo dopolnjevati ĹĄe veÄ? interaktivnih vsebin, senzoriÄ?nih in gibalnih kotiÄ?kov, uliÄ?nih nastopov, vsako leto pa poskuĹĄamo dodati tudi, kar trenutno zabava otroke. Mislim, da je ta festival vodilni kulturnovzgojni projekt v naĹĄi drĹžavi. Veseli smo, da ga letos podpira tudi Ministrstvo za kulturo, seveda pa nam najveÄ?jo podporo daje Mestna obÄ?ina Velenje, ki si Ĺželi, da se festival ĹĄe razvija in raste.

Kar je ne nazadnje darilo vsem slovenskim otrokom. Festivala ne obiskujejo le posamezniki, ampak tudi celi razredi osnovnoĹĄolcev.

Vsaj tretjina slovenskih ĹĄol je vkljuÄ?ena v ta projekt. Obisk Pikinega festivala izkoristijo za poseben kulturni dan. UdeleĹžijo se delavnic, si ogledajo predstavo, obiĹĄÄ?ejo velenjske znamenitosti, pokukajo v galerije. Vsebino festivala vedno skuĹĄamo povezati s

Barbara Pokorny: ÂťPika bi si najbrĹž Ĺželela, da bi vsi ljudje ohranjali radoĹživost otroka v sebi. Kot otroci smo tako ustvarjalni, imamo toliko idej in Ĺželja, ko odrastemo, pa to veÄ?inoma zatremo.

Zdi se mi, da je lahko Pikin festival za vsakogar priloĹžnost za razmislek o kakĹĄnem bolj drznem Ĺživljenjskem izzivu.ÂŤ

â?ą

(Foto: Rok BaÄ?ovnik)

Želimo si, da bi domaÄ?ini in obiskovalci v mestnem srediĹĄÄ?u resniÄ?no zaÄ?utili Piko.

Morda bi lahko stanovalci pikasto okrasili svoje balkone in s tem popestrili podobo Pikinega mesta.ÂŤ

ĹĄolskimi kurikulumi in tako lahko otroci v ĹĄoli pridobljeno znanje na festivalu utrdijo z zabavnimi izkuĹĄnjami.

Vsako leto je posebno sreÄ?anje s Ä?astno pokroviteljico Pikinega festivala. Kdo so Ĺženske, ki jim pripade Ä?astni naziv Pikine ambasadorke?

Pika je zelo posebna deklica, ki je vselej stara devet let in poÄ?ne stvari, ki jih vÄ?asih niti odrasli ne

zmoremo, zato nam je v navdih.

Med nami je tudi veliko Ĺžensk, ki so lahko vzor tako odraslim kot otrokom. Za Pikino ambasadorko vedno izberemo osebo, ki poÄ?ne nekaj posebnega, izjemnega.

Vesela sem, da bomo letos prviÄ? v zgodovini festivala podelili naziv Ä?astne Pikine ambasadorke.

Ta poklon bomo namenili Jelki Reichman, avtorici uradne podobe Pikinega festivala – njena Pika krasi vse plakate in nať logotip. Z

Zanimivo druĹženje v starem Ĺ aleku Ĺ aleĹĄki grad in trg sta s pestrim dogajanjem ob StarotrĹĄkem dnevu oĹživela – Obiskovalci so delili spomine na Ĺživljenje v Ĺ aleku nekoÄ?, spoznavali stare obrti in se zabavali ob glasbi – Pregnalo jih je neurje Tina Felicijan

TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek, Krajevna skupnost Ĺ alek in PGD Ĺ alek Ĺže vrsto let prirejajo StarotrĹĄki dan – sklop prireditev z osrednjim dogajanjem na ĹĄaleĹĄkem trgu, ki na druĹženje v ta stari del mesta z bogato zgodovino vabi tako domaÄ?ine kot obiskovalce. StarotrĹĄki dan je namreÄ? namenjen tako druĹženju sosedov, ki imajo priloĹžnost za

13

KULTURA

29. avgusta 2019

obujanje spominov na Ĺživljenje v domaÄ?em kraju nekoÄ?, kot tudi obiskovalcev, ki si lahko pobliĹže ogledajo Ĺ aleĹĄki grad in izvejo veÄ? o srednjeveĹĄkem utripu Ĺ aleĹĄke doline. Zato je StarotrĹĄki dan, ko se ĹĄaleĹĄki trg tradicionalno spremeni v prizoriĹĄÄ?e za stojnice rokodelcev in obrtnikov, prikaz starih ĹĄeg in navad, srednjeveĹĄki in sodobni ples, Ĺže tretje leto zapored pospremilo sreÄ?anje krajanov in drugih, ki

Ena izmed starih in ĹĄe vedno aktualnih obrti je tudi zeliĹĄÄ?arstvo.

pomnijo zanimivosti iz Ĺživljenja v Ĺ aleku v preteklih desetletjih.

Prvo leto je bil klepet posveÄ?en Ĺ aleĹĄkemu gradu – spoznavanju znanih dejstev o zgodovini tega najbrĹž najstarejĹĄega srednjeveĹĄkega objekta v Ĺ aleĹĄki dolini ter z njim povezanih spominov domaÄ?inov, ki so pod njegovimi ruĹĄevinami preĹživeli razliÄ?na Ĺživljenjska obdobja, vojne, reĹžime, gospodarske vzpone in padce. Lani so na druĹženje povabili zbiratelja starih razglednic Frenka Ĺ pilerja ter si ogledali motive iz starega Ĺ aleka, ob tem pa se spomnili, kdo je Ĺživel v kateri hiĹĄi, kje so bila polja, kje so se kot otroci igrali. Letos pa je med Ĺ aleÄ?ane priĹĄel etnolog in zgodovinar dr. JoĹže Hudales, ki zbira gradivo za knjigo o Ĺ ale-

ku nekoÄ?. Poizvedoval je Ĺže pri starih Ĺ aleÄ?anih in zbiral fotografije, na tokratnem sreÄ?anju pa je v interpretacijo ponudil nekaj novih zbranih podatkov in tistih, ki so Ĺže bili predstavljeni v enem od njegovih strokovnih del z naslovom Od zibeli do groba.

Opazovali so, denimo, kako so ljudje na fotografijah obleÄ?eni, in se spraĹĄevali, kje so kupovali Ä?evlje, kakĹĄno vrednost so imeli. VpraĹĄali so se, kaj je za kraj pomenilo, da je v njem bil grajski mlin. Na kaj nakazuje, da je okrog ĹĄaleĹĄkega trga nekdaj bilo deset hiĹĄ in v vsaki je bila gostilna. Ali pa to, da so v Ĺ aleku imeli enega konja na dva prebivalca, v drugih predelih Ĺ aleĹĄke doline in tudi v Ĺ oĹĄtanju, ki je tedaj bilo upravno, gospodarsko in kultur-

RoÄ?na dela so predstavili tudi razni umetniki in ustvarjalci.

Vsak festival je zaznamovala nekoliko drugaÄ?na tema. Jubilejni festival bo potekal z geslom Pika se po mestu potika. Kaj naznanja?

To geslo se je zaradi zaÄ?asne selitve Pikinega festivala v mesto ponudilo kar samo. Z njim tudi opozarjamo obiskovalce, da se je lokacija spremenila. Letos Pika pripravlja kroĹžno pot po srediĹĄÄ?u mesta. Vodila bo mimo osrednjih prizoriĹĄÄ?: RdeÄ?e dvorane, otroĹĄkega igriĹĄÄ?a, skozi podhod proti Titovemu trgu, s Pikinim festivalom bodo utripale tudi knjiĹžnica, kulturni dom, galerija, muzej in druge hiĹĄe velenjskih institucij. GledaliĹĄke, lutkovne in plesne predstave bodo v dvoranah glasbene ĹĄole in kulturnega doma. Vse dni bo vabil Pikin kino, odprtih bo veÄ? kot deset Pikinih razstaviĹĄÄ? po vsem mestu. RdeÄ?a dvorana se bo spremenila v Pikino vilo ÄŒira-ÄŒara, v kateri bo veÄ?ina ustvarjalnih delavnic. Na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u bodo vse umetniĹĄke Ä?etrti. Na Titovem trgu pa obiskovalce priÄ?akuje cirkuĹĄka zabava z uliÄ?nim dogajanjem.

Ali izvedba tako velikega festivala v srediĹĄÄ?u mesta prinaĹĄa kakĹĄne posebne izzive?

Pika se je zaradi gradnje prireditvenega prostora letos morala

umakniti s prizoriĹĄÄ?a ob jezeru, kamor se bo najbrĹž lahko vrnila leta 2021. Z izvedbo festivala v mestu bodo najveÄ?ji izzivi parkirna mesta in varnost ob prometnih poteh, zato Ĺže zdaj pozivamo vse prebivalce k strpnosti in razumevanju. Naj bo to priloĹžnost, da se domaÄ?ini odpravimo v mesto peĹĄ ali s kolesom.

Sicer pa verjamem, da bo Pika skupaj z obÄ?ankami in obÄ?ani prijetno razgibala mesto.

NajbrĹž pa za kulturne ustanove, turistiÄ?ne lokacije, gostince, trgovce – za celo mesto prinaĹĄa veliko priloĹžnosti.

Zagotovo. Pika vsako leto privabi v naĹĄe mesto veliko obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Ĺ˝elim si, da jih bomo vsi skupaj priÄ?akali pripravljeni. ÄŒe bo vreme prijazno, bo Pikin vikend v Velenju zagotovo zelo mnoĹžiÄ?en. Prijazno pozivamo gostince, da tudi v nedeljo, 15. septembra, odprejo svoje lokale, da bodo obiskovalci iz mesta odĹĄli siti in zadovoljni. V Pikinem tednu lahko v mestu resniÄ?no vsakdo najde svojo priloĹžnost. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Pika je letos marsikaj obrnila na glavo, pravi Barbara Pokorny. Tako se bo festival zaÄ?el v ponedeljek, 9. septembra, namesto v nedeljo.

Pika bo na Titov trg priĹĄla ob 17. uri, tu pa pripravlja posebno sladko preseneÄ?enje. V ponedeljek ĹĄe ne bo delavnic in ostalega programa.

Ta se zaÄ?ne v torek in bo potekal vse do nedelje, 15. septembra, ko se bo Pika poslovila ob 16. uri. PrizoriĹĄÄ?a bodo od torka do Ä?etrtka odprta od 9. do 18.30 s kratkim odmorom za kosilo, konec tedna pa bodo odprta ves Ä?as med 9.00 in 18.30.

Poleg ogleda Ĺ aleĹĄkega gradu z vitezom, plesa grajske gospode, jedaÄ?e in pijaÄ?e so obiskovalce vabile tudi stojnice, ki so med drugim ponujale zeliĹĄÄ?arske in Ä?ebelje izdelke, umetniĹĄke grafike in nakit ter druge roÄ?ne izdelke. Ĺ e posebno zanimivo pa je bilo pri edinem ĹĄe aktivnem Ä?evljarju v Velenju, ki zna Ä?evlje izdelati povsem tradicionalno, brez umetnih materialov. Ivan Koren je razstavil staro, a ĹĄe uporabno orodje za izdelovanje Ä?evljev. Potipati je dal razliÄ?ne vrste usnja za razliÄ?ne dele Ä?evlja. In pokazal, kako so Ä?evlje, ki so bili tako rekoÄ? veÄ?ni, izdelali brez kanÄ?ka lepila.

no srediĹĄÄ?e obmoÄ?ja, pa le enega konja na deset ljudi. Zakaj? Ko v sotesko Hude luknje ĹĄe ni bila vsekana cesta, so morali popotniki in trgovci preÄ?kati hribovje med Ĺ aleĹĄko dolino in KoroĹĄko.

Za to pa so se morali okrepÄ?ati in okrepiti vprego s spoÄ?itimi konji. Kasneje, ko se je pot na KoroĹĄko z novo cesto olajĹĄala, je bilo prometa v Ĺ aleku manj in gostilne so zaÄ?ele propadati.

Letos pa so obiskovalci doĹživeli tudi kanÄ?ek tistega, kar je uniÄ?ilo Ĺ aleĹĄki grad – moÄ?no neurje. Tokrat na sreÄ?o strele niso

sekale po Ĺ aleku, vseeno pa so morali obiskovalci ob moÄ?nem nalivu in vetru zapustiti prizoriĹĄÄ?e, Ä?eprav so se muzikanti do zadnjega trudili igrati in ljudje đ&#x;”˛ plesati.

Vsi, ki imate na stari Ĺ alek kaj svojih spominov ali pa nosite kakĹĄno izroÄ?ilo domaÄ?inov, se lahko oglasite dr. JoĹžetu Hudalesu, ki bo informacije strokovno uporabil ob nastajanju nove knjige.

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

29. avgusta 2019

Novo ĹĄolsko leto tudi za RdeÄ?i kriĹž in Karitas ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje tudi letos pomagalo pri nakupu ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in blizu 140 uÄ?encem, Karitas Velenje razdelil 75 paketov Tatjana PodgorĹĄek

Le ĹĄe nekaj dni je do zaÄ?etka novega ĹĄolskega leta. Zanimalo nas je, ali ga ÂťobÄ?utijoÂŤ tudi pri ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje ter Karitas Velenje.

Boni po 50 evrov

ÂťSeveda ga,ÂŤ je povedal predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje JoĹže KoĹžar. Ĺ˝e vrsto let pomagamo uÄ?encem iz socialno ĹĄibkih druĹžin pri nakupu ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in. Na seznamu, ki ga posredujejo osnovne ĹĄole v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, je zadnja leta pribliĹžno 140 uÄ?encev. UpraviÄ?enci prejmejo bon v vrednosti 50 evrov.

Za to namenjamo 7.000 evrov, od tega nam je letos polovico denarja primaknil Odbor za pomoÄ? obÄ?anom in obÄ?ankam Mestne obÄ?ine Velenje.ÂŤ KoĹžar je ĹĄe povedal, da vsi, ki jih povabijo, po bon ne pridejo. Letos jih je priĹĄlo 116. Ker pa je denar strogo namenski, so za preostale bone sami kupili ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine in jih bodo razdelili uÄ?encem, za katere njihovi prostovoljci na terenu menijo, da so do njih upraviÄ?eni. Poleg bo-

nov za nakup ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in je 22 otrokom iz Ĺ aleĹĄke doline obmoÄ?no zdruĹženje omogoÄ?ilo preĹživljanje sedemdnevnih poÄ?itnic na Debelem RtiÄ?u.

V avgustu, po dopustih, se oglasijo tudi starĹĄi upraviÄ?encev do pomoÄ?i. Najbolj jih zanima, kdaj bodo delili pakete hrane. Letos je zdruĹženje Ĺže izvedlo tri delitve, zadnjo junija, prva naslednja bo v zaÄ?etku prihodnjega meseca, do konca leta naj bi bili ĹĄe dve. Na leto razdelijo upraviÄ?encem blizu 70 ton hrane. So potrebe veÄ?je? ÂťTeĹžko pritrdim. Zadnja leta je na seznamu od 600 do 700 druĹžin, torej blizu 1.400 ljudi. To so tisti, ki prinesejo vlogo, na terenu pa so ĹĄe vedno tudi taki, ki jim je za pomoÄ? v stiski teĹžko reÄ?i. Sram jih je in nerodno jim je, ker po 40 letih dela s svojo pokojnino ne morejo sami preĹživeti. ÄŒe jih naĹĄi prostovoljci na terenu najdejo, jim pomagamo.ÂŤ Med prejemniki pomoÄ?i je zelo veliko zaposlenih, katerih prihodki ne zagotavljajo preĹživetja, upokojenci, brezposelni. Nekaj imajo tudi takih, ki obÄ?asno prejmejo pomoÄ? v obliki hrane, higienskih potrebĹĄÄ?in ter rablje-

Milica KovaÄ?: ÂťUpraviÄ?enci so imeli moĹžnost sporoÄ?iti, katere ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine njihov otrok potrebuje.ÂŤ

nih oblaÄ?il. ÂťPomagamo jim, kolikor jim lahko, zagotovo pa jih ne moremo preĹživeti. NaĹĄa pomoÄ? je zgolj dobra gesta ljudem v stiski. Ti vidijo, da pri teĹžavah niso sami in da jim nekdo stoji ob strani,ÂŤ je ĹĄe povedal JoĹže KoĹžar.

75 paketov za osnovnoĹĄolce, za dijake le zvezki

ÂťMi smo Ĺže aprila obvestili naĹĄe stranke, da bomo za novo ĹĄolsko leto poskrbeli za ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine uÄ?encev tako kot obiÄ?ajno. Do 20. junija so imeli moĹžnost sporoÄ?iti, v kateri razred gre njihov otrok, ali potrebuje

Staro Velenje praznovalo v priÄ?akovanju nove podobe Ob krajevnem prazniku je v Starem Velenju potekala Ĺže tradicionalna Rokodelska trĹžnica z glasbenim programom, jedaÄ?o in pijaÄ?o Velenje, 24. avgusta – V soboto je po Starem Velenju odmevala vesela pesem, diĹĄalo je po domaÄ?ih dobrotah, naĹĄlo se je tudi kaj za na zob, stojnice pa so ponujale raznovrstne dekorativne in uporabne, pa seveda tudi uĹžitne izdelke iz bogate zakladnice kmeÄ?ke, obrtniĹĄke in rokodelske tradicije. Potekala je namreÄ? Rokodelska trĹžnica – tradicionalna prireditev, s katero Krajevna skupnost Staro Veleje zaznamuje krajevni praznik. Nanjo povabi krajane in seveda vse, ki bi radi sreÄ?ali prijatelje in znance, se skupaj poveselili, obudili kakĹĄen spomin, kaj dobrega pojedli in se zaloĹžili z domaÄ?imi roÄ?nimi izdelki iz razliÄ?nih koncev Slovenije. Krajani pa so se sreÄ?ali tudi na slavnostni seji.

Veselijo se prenove Starega trga

Krajevna skupnost Staro Velenje ĹĄteje okrog 1200 prebivalcev, ki Ĺživijo na obmoÄ?ju Starega trga in Ljubljanske ceste, Ĺ˝arove ceste, Ceste talcev in Partizanske ceste. Krajevni praznik praznujejo 17. avgusta, s Ä?imer se spominjajo zakljuÄ?ka obnove Starega trga leta 1991, ki je srediĹĄÄ?u naselja pod Velenjskim gradom dala danaĹĄnjo podobo. Ĺ˝e nekaj let pa se prebivalci Starega trga pripravljajo na celostno prenovo trga, ki bo vkljuÄ?evala ruĹĄenje in

Rokodelske trŞnice v Starem Velenju prirejajo redno. Naslednja – MiklavŞeva trŞnica, bo decembra.

nadomestno gradnjo dveh stavb, tako pa korenito spremenila njegovo podobo. ÂťProjekt je tik pred zaÄ?etkom izvedbe. Zgradbo Stari trg 11, nad katero se prebivalci pogosto zgraĹžamo, bodo jeseni poruĹĄili in zgradili novo,ÂŤ je povedal predsednik krajevne skupnosti Stane Brglez. So na tako velik poseg v tako majhnem naselju pripravljeni? ÂťZagotovo bodo gradbena dela vplivala na kakovost Ĺživljenja StarovelenjÄ?anov, ampak verjamem, da bomo strpni v priÄ?akovanju novega urejenega okolja,ÂŤ odgovarja. Navsezadnje je prenova Starega trga priloĹžnost za obujanje druĹžabnega Ĺživljenja v naselju in vnaĹĄanje novih

vsebin. ÂťPriÄ?akujemo, da bodo ljudje iz drugih delov Velenja ĹĄe raje prihajali k nam na sprehod, na priloĹžnostne prireditve. Verjamem, da bomo pritegnili kakega novega obrtnika, ki bo s svojo dejavnostjo privabil obiskovalce.ÂŤ Trenutno so vse moÄ?i v krajevni skupnosti usmerjene v prihajajoÄ?i izziv, vseeno pa krajani vidijo ĹĄe kar nekaj drugih potreb na podroÄ?ju urejanja cest, ploÄ?nikov, kolesarskih stez, dostopnosti posameznih obmoÄ?ij.

Upajo, da se bodo lahko kmalu sprehodili po ploÄ?niku na Ljubljanski cesti. Vsaj do konca tega mandata, pravi predsednik. đ&#x;”˛

tf

JoĹže KoĹžar: ÂťMed prejemniki pomoÄ?i je zelo veliko zaposlenih.ÂŤ

samo ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine ali tudi novo ĹĄolsko torbo. Tisti, ki so slednjo dobili leto prej, do nje niso upraviÄ?eni. Seznam smo posredovali Ĺ kofijski Karitas Celje, ki nas oskrbuje z omenjenim.

Sredi tega meseca smo pakete razdelili, nekatere pa ĹĄe Ä?aka-

mo,ÂŤ je pojasnila Milica KovaÄ? iz Karitas Velenje.

Pripravili so 75 paketov s ĹĄolskimi potrebĹĄÄ?inami za uÄ?ence osnovnih ĹĄol (srednjeĹĄolci so dobili le zvezke), potrebo po omenjeni pomoÄ?i pa je izrazilo 41 druĹžin, kar je pribliĹžno toliko kot lani.

Na zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta pa starĹĄi uÄ?encev poleg paketov hrane in higienskih potrebĹĄÄ?in iĹĄÄ?ejo tudi oblaÄ?ila ter obutev za otroke. ÂťToda doslej avgusta ĹĄe nikoli nismo imeli tako malo povpraĹĄevanja kot letos. ÂťNavalÂŤ priÄ?akujemo v zaÄ?etku septembra. V poletnem Ä?asu smo pripravili redno delitev, a je do danes (do konca minulega tedna) dvignilo paket 141 upraviÄ?encev, 40 druĹžin pa je oÄ?itno ĹĄe na dopustu. Standardnih prejemnikov pomoÄ?i je pribliĹžno 185 na mesec.ÂŤ Je to veÄ? ali manj v primerjavi z lani? Manj, odgovarja KovaÄ?eva, lani jih je bilo takĹĄnih dobrih 200, pred 10 leti pa so jih imeli skoraj 350. Danes

si ne predstavljajo, kako bi lahko pomagali tolikĹĄnemu ĹĄtevilu.

Spremembe v druĹžbi se odraĹžajo tudi na tem podroÄ?ju. ÂťLjudje dobijo zaposlitev, so upraviÄ?enci do otroĹĄkega dodatka in kaj hitro presegajo merila, po katerih so pri nas upraviÄ?eni do pomoÄ?i.

Naj pa ob tem izreÄ?em zahvalo Mestni obÄ?ini Velenje za prostore, v katerih delujemo. Mi skrbimo, da so urejeni in da je v njih vedno nekaj prehrambnih artiklov tudi za kakĹĄnega nenadnega upraviÄ?enca.ÂŤ ÄŒe razveseljuje manjĹĄe ĹĄtevilo upraviÄ?encev, pa je toliko manj spodbuden podatek, kdo so prejemniki pomoÄ?i. Skoraj polovica je enoÄ?lanskih druĹžin – upokojenci, tem sledijo druĹžine, v katerih so starĹĄi zaposleni, vendar je njihov dohodek tako nizek, da so do pomoÄ?i upraviÄ?eni. Le malo je med prejemniki brezposelnih oseb. đ&#x;”˛

Krajani Ĺ aleka nezadovoljni z ureditvijo kolesarskih poti Krajani Ĺ aleka so nezadovoljni z ureditvijo kolesarskih poti ob reki Paki, zato smo na Mestni obÄ?ini Velenje preverili, zakaj takĹĄna strokovna reĹĄitev ÂťOsnovna hrbtenica mestnega kolesarskega omreĹžja v Velenju poteka ob reki Paki, iz nje pa napajajo mesto preÄ?ne in druge vzporedne poti. Na Selu se bo pot ob Paki nadaljevala po drĹžavni kolesarski povezavi do DoliÄ?a in bo Velenje povezovala z Mislinjsko dolino, kolesarsko povezavo Ĺ trekna in naprej z Dravsko kolesarsko povezavo.

Mimo Gorenja bo ob Paki urejena proti Ĺ oĹĄtanju drĹžavna kolesarska povezava R3, ki bo Velenje povezovala z Zgornjo Savinjsko dolino. Povezava R3 se bo nadaljevala tudi mimo Velenjke, Vinske Gore in preko Dobrne povezala Velenje s Celjem in Spodnjo Savinjsko dolino. Mestno kolesarsko omreĹžje bo tako vpeto v sistem drĹžavnih in regionalnih kolesarskih povezav in bo nudilo navezave v vse omenjene smeri, hkrati pa zagotavljalo hitrejĹĄe neposredne in varne kolesarske povezave znotraj mesta,ÂŤ so povedali, o konkretnem posegu na obmoÄ?ju Ĺ aleka pa dodali: ÂťDel poti ob Paki je tudi odsek v Ĺ aleku, ki poteka ob parkiriĹĄÄ?ih

Na Mestni obÄ?ini Velenje pravijo, da bi bile modre cone reĹĄitev za teĹžave pri parkiranju v Ĺ aleku.

in vanje ne posega, ampak ureja prometni reĹžim, daje prostor tako motornim vozilom kot kolesarjem. Glede problematike Ĺ aleka pa naj poudarimo, da razumemo, da se nekateri prebivalci razburjajo, Ä?e ob poznih urah ne najdejo parkiriĹĄÄ?a; vendar je to le peĹĄÄ?ica posameznikov, ki so aktivni na raznih omreĹžjih. Res

je, da je za modre cone vse pripravljeno, vendar mora to predvsem podpreti Krajevna skupnost, prav tako pa bodo lastniki garaĹž morali zaÄ?eti uporabljati garaĹže za to, za kar so namenjene, in ne za skladiĹĄÄ?a ‌ đ&#x;”˛

mz

ZakljuÄ?ujejo kanalizacijo Gavce Ĺ martno ob Paki – Med gradbiĹĄÄ?i v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je tudi izgradnja kanalizacije v spodnjem delu Gavc, ki jo v teh dneh v naÄ?rtovanem obsegu za letos zakljuÄ?ujejo.

Zgrajeno je 400 metrov primarne kanalizacije ter prikljuÄ?ki za deset stanovanjskih objektov. V naloĹžbo se je vkljuÄ?il tudi Telekom in v cesto poloĹžil cevi

za izvedbo optiÄ?nega omreĹžja.

Na celotni trasi so obnovili ĹĄe obÄ?insko cesto, ki je bila na delu, kjer se prikljuÄ?uje na drĹžavno cesto, Ĺže povsem poĹĄkodovana.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da se je prvotno naÄ?rtovan obseg del zaradi boljĹĄih tehniÄ?nih reĹĄitev od naÄ?rtovanih in potreb obÄ?anov na tem obmoÄ?ju med izvajanjem projekta poveÄ?al.

Med drugim so pripravili jaĹĄke za morebitne dodatne individualne potrebe.

Dela je izvajala na javnem razpisu izbrana druĹžba Tegar iz Ĺ˝alca. Vrednost celotne naloĹžbe je 120 tisoÄ? evrov brez DDV-ja, ki za tovrstna vlaganja ne predstavlja stroĹĄka za investitorja. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 15

Prav ta mesec mineva devet let od prve civilne poroke v dvorani Marof v Ĺ martnem ob Paki.

Na njej sta si zvestobo obljubila Ĺ marÄ?anka Brigita HostiÄ? in Argentinski Slovenec Christian Tomas Rant. ÂťJoj, res je Ĺže devet let. Kar hitro je minilo. V Ĺ martnem ob Paki smo se lepo navadili, s sosedi se dobro razumemo, se imamo fajn. Skratka, tu nam ni hudega,ÂŤ je povedal v slovenskem jeziku simpatiÄ?ni Christian, ki se v teh dneh odpravlja z Ĺženo Brigito ter dvema sonÄ?koma: 7-letno Nino in dve leti mlajĹĄo Emo na zasluĹžen dopust in verjame, da bo tudi tam fajn.

Slovenija ga je oÄ?arala

Je preprostega, prijaznega Christiana pripeljala v Slovenijo ljubezen? Je zaĹĄel v deĹželo na sonÄ?ni strani Alp po nakljuÄ?ju? Ne eno in ne drugo, izvem.

Ostal pa je tu zaradi lepot Slovenije, kasneje pa tudi ljubezni. Rojen je v glavnem mestu Argentine – v Buenos Airesu, kjer je tudi odraĹĄÄ?al. V Slovenijo je priĹĄel julija 2004 z nogometno ekipo Zedinjena Slovenija na drugo prvenstvo izseljencev. Tukaj so bili dva tedna, a je zadostovalo, da je zaÄ?el razmiĹĄljati o Sloveniji. ÂťDeĹžela me je oÄ?arala in bivanje v njej je bilo lepo kot v pravljici. Vse je tako urejeno, mirno, blizu. OdloÄ?il sem se, da moram doma (v Argentini) konÄ?ati

Ko ti je Slovenija blizu in v srcu ÄŒe je Ä?lovek zadovoljen z malim, teĹžko kaj pogreĹĄa, pravi argentinski Slovenec Christian Tomas Rant, ki se v Ĺ martnem ob Paki dobro poÄ?uti – Lepo je, Ä?e ohraniĹĄ svoj jezik, kulturo ĹĄtudij profesorja telesne vzgoje, potem pa lahko grem novim Ĺživljenjskim zgodbam naproti. Tako sem takoj po diplomi, januarja 2005, priĹĄel v Slovenijo. Na odloÄ?itev za ta korak je v veliki meri vplivalo tudi poloĹžaj v Argentini. Buenos Aires je postajal dokaj nevaren. Ko si hodil po cestah, nisi videl, Ä?e te bodo na naslednjem vogalu oropali ali ti storili ĹĄe kaj hujĹĄega. Za moje pojme preveÄ? stresen naÄ?in Ĺživljenja. Zakaj bi moralo biti tako, Ä?e se da drugje Ä?isto lepo in mirno Ĺživeti – na primer v urejeni, mirni Ljubljani. V veliki vasi s pribliĹžno 300 tisoÄ? prebivalci hodiĹĄ po mestu sproĹĄÄ?eno, podnevi in ponoÄ?i. Tu na vasi v Ĺ martnem ob Paki pa sploh. Je lepo.ÂŤ Po prihodu v Ljubljano mu kot profesorju telesne vzgoje niso priznali nostrifikacije diplome, zato se je odloÄ?il za ĹĄtudij delovne in zaposlitvene terapije na takratni Visoki zdravstveni ĹĄoli, danes na Zdravstveni fakulteti, kjer je spoznal Brigito. Ĺ tudij je konÄ?al, po sedmih letih sluĹžbovanja v Kranju se mu je naposled ÂťpoklopiloÂŤ ĹĄe delovno mesto. Zadnje leto je zaposlen v

Centru za rehabilitacijo invalidov Celje, kjer je zadovoljen in so tudi oni zadovoljni z njim.

Sogovornik pravi, da kamorkoli pride, ga lepo sprejmejo, ga spraĹĄujejo vse mogoÄ?e in ne vedo, v kateri del Slovenije bi ga Âťvtakni-

liÂŤ, saj ima njegova slovenĹĄÄ?ina pridih gorenjskega, ljubljanskega, dolenjskega, primorskega nareÄ?ja, tudi kakĹĄen savinjski izraz bi se naĹĄel, pravi. ÂťMoja stara starĹĄa sta priĹĄla v Argentino leta 1947, moja starĹĄa sta rojena

nekaj prijateljev Argentincev v Sloveniji, in ko hoÄ?em povedati kaj po ĹĄpansko, razmiĹĄljam, katero besedo bi uporabil. Tu in tam govorim ĹĄpansko tudi s sestrami po telefonu. Sicer pa Ĺživita v Sloveniji ĹĄe dva brata ter sestra, na Dolenjskem Ĺživita tudi moja starĹĄa. Od ĹĄestih otrok so ostali trije v Argentini. Ko je bila maja letos tu sestra, je rekla: ja, za poÄ?itnice, obisk je tu fajn, da bi tu ostala, pa ni variante. Je preveÄ? mirno, tempo Ĺživljenja je drugaÄ?en. Ko pa sem bil pred dvema letoma v Argentini sam, sem rekel: saj je fajn, ampak kdaj bo priĹĄel dan, ko grem nazaj v Slovenijo k svojim.ÂŤ

Orehova potica je zakon, vampi, ĹĄparglji mu ne teknejo

jezik. Ĺ e danes sem pri kakĹĄnih besedi v dvomih, ali je prav ali ne, sploh pa pri sklanjatvah.

Vendar mi tega nihÄ?e ne zameri, ker vidijo, da se trudim. Ĺ panĹĄÄ?ino ohranjam, opaĹžam pa, da mi besed kar zmanjkuje. Imam

Ĺ˝ivljenja v Argentini in v Sloveniji ni mogoÄ?e primerjati, pravi Christian. Poleg tega, da je v Buenus Airesu zelo pestro, je hrana tam manj mastna kot v Sloveniji.

Ni izbirÄ?en, a vampi in ĹĄparglji mu ne teknejo, orehova potica pa je zakon. Povsem drugaÄ?en, pojasnjuje, je v Sloveniji naÄ?in prehranjevanja. Dol (v Argenti-

ni) se vse ÂťvleÄ?eÂŤ v noÄ? in zrezek z jajcem ob pol desetih zveÄ?er ni niÄ? nenavadnega. V Sloveniji se po veÄ?erji ne je veÄ?, prej se gre spat, ker se tudi delovni dan zaÄ?ne prej. V Argentini ob osmih oziroma devetih, v Sloveniji ob ĹĄestih ali sedmih. Treba se je prilagoditi okolju, v katerem ĹživiĹĄ, da ti je lepo. Je pa lepo tudi, Ä?e ohraniĹĄ svoj jezik, kulturo navade.ÂŤ V Argentini sta z Brigito Ĺže bila, cela druĹžina ĹĄe ne, imajo pa obisk v naÄ?rtu, ko bosta deklici malo veÄ?ji.

Kaj pogreĹĄa v Ĺ martnem ob Paki? Po krajĹĄem pomisleku pove, da Ä?esa posebnega ne. ÄŒe je Ä?lovek zadovoljen z malim, teĹžko kaj pogreĹĄa. Morda kakĹĄno veÄ?jo trgovino, da ne bi bilo treba po veÄ?jih nakupih drugam. Kaj pa konjiÄ?ki? Njegova strast je nogomet. Nekaj Ä?asa je bil Ä?lan ekipe NK Ĺ martno 1928, a so bili treningi zanj preveÄ? obremenjujoÄ?i. Nadaljeval je v vaĹĄki nogometni ligi v AndraĹžu nad Polzelo in zaradi teĹžav z gleĹžnji prenehal. OdloÄ?il se je za odbojko, danes pa sodeluje predvsem pri aktivnostih na sreÄ?anjih ĹĄolarke in manjĹĄe Eme v vrtcu. In kakĹĄne cilje si je zadal? ÂťÄŒe bo tako, kot je doslej, Ä?e bomo zdravi, ohranili sluĹžbe, smo zmagali.

Ne vem, kaj naj si Ä?lovek Ĺželi ĹĄe veÄ?,ÂŤ je sklenil pogovor Christian Tomas Rant. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Dober vid je kljuÄ?en

Na 29. vaĹĄkih igrah v organizaciji TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki sodelovalo sedem ekip – V druĹžabnih igrah zmagala ekipa Slatine, v vleki vrvi ostajajo nepremagljivi PodgorÄ?ani

Ena od treh druĹžabnih igre je bilo zbiranje vode.

li sreÄ?o z njim, manj sreÄ?e pa z gledalci. Spretnost tekmovalcev in tekmovalk v treh druĹžabnih igrah ter v vleki vrvi si je namreÄ? ogledalo zelo malo obÄ?anov.

Toda to oÄ?itno tekmovalk in tekmovalcev ni preveÄ? motilo.

Pozornost so namenjali tekmovanju: dve igri sta bili vodni (zbiranje vode in ĹĄtafeta z vodnimi baloni), v igri z obroÄ?i pa so pokazali, kako iznajdljivi so, ko je potrebno obroÄ? z drĹžanjem za roke prenesti na soigralca. V dru-

v Argentini, a doma se je vedno govorilo slovensko. ÄŒe si govoril ĹĄpansko, si bil kaznovan. Poleg tega smo ob sobotah hodili v slovensko ĹĄolo. Brez znanja slovenĹĄÄ?ine ne vem, Ä?e bi si upal zapustiti gnezdo v Argentini in priti v Slovenijo.

SlovenĹĄÄ?ina je teĹžek

Christian Tomas Rant: ÂťTreba se je prilagoditi okolju, v katerem ĹživiĹĄ, da ti je lepo.ÂŤ

Pomembno je druĹženje

Ĺ martno ob Paki, 25. avgusta – Ena od tradicionalnih prireditev v organizaciji TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki so vaĹĄke igre. LetoĹĄnje naj bi bile Ĺže 29., udeleĹžilo pa se jih je sedem ekip vaĹĄkih skupnosti: ReÄ?ica ob Paki, Ĺ martno ob Paki, Podgora, PaĹĄka vas, Slatina, Skorno ter Veliki Vrh – Gavce. Igre so organizatorji prvotno naÄ?rtovali v zaÄ?etku julija skupaj s ĹĄmarĹĄkimi gasilci, a jih je takrat ustavilo vreme. Minulo nedeljo so ime-

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

29. avgusta 2019

Ĺžabnih igrah je slavila ekipa Slatine, ki je zbrala 30 toÄ?k, dve toÄ?ki manj je osvojila ekipa PaĹĄke vasi, tretja pa je bila ekipa ReÄ?ice ob Paki s 26 toÄ?kami.

Pri vleki vrvi so ÂťKrpaniÂŤ iz Podgore v prvem preizkusu taktike in moÄ?i s teĹžavo ÂťpovlekliÂŤ

Ä?ez Ä?rto nasprotnike iz vaĹĄke za uspeh v ĹĄoli. skupnosti Veliki Vrh – Gavce.

Bolj za ĹĄalo kot zares se je v vleki OmogoÄ?imo vrvi preizkusila ĹĄe mlada ekipa otrokom iz Ĺ martnega ob Paki, za katero pa je bila vleka s prej omenjeniodliÄ?en ma tekmecema bolj revijalnega zaÄ?etek! kot ÂťresnegaÂŤ znaÄ?aja. Ĺ marĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar je v uvodnem nagovoru menil, da je bolj kot tekmovanje pomembno druĹženje. Tudi BoĹža Polak, predsednika ĹĄmarĹĄkih turistiÄ?nih zanesenjakov, nam je dejala, da gre pri vaĹĄkih igrah Ĺ˝ALEC | VELENJE | LJUBLJANA bolj za druĹženje kot tekmovanje. ÂťTako se vaĹĄke skupnosti sreÄ?ajo vsaj enkrat na leto na druÄŒasopisni oglas Avgust 2019 9x7.5 cm NaĹĄ Ä?as.indd 1 Ĺžabnem dogodku. Premalo je ODPRTJA PIKINIH RAZSTAV 8.8.2019 15:10:22 takĹĄnih druĹženj. V druĹĄtvu smo se res potrudili in igre pripravili 3. september ob 17. uri ter jih uspeĹĄno pripeljali do konAtrij Muzeja Velenje na Velenjskem gradu ca. Zadovoljni smo, ker se jih je fotografska razstava PIKA SE PO MESTU POTIKA. Ĺ˝E 30 LET. udeleĹžilo sedem ekip, saj je ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati, 4. september ob 17.30 vse manj. 8. oktobra nas Ĺže Ä?aka Mestna knjiĹžnica Velenje ena veÄ?jih prireditev BuÄ?arija in 30 LET PIKINEGA FESTIVALA - izbor dokumentarnega gradiva upam, da bo pritegnila veÄ? ljudi, iz NaĹĄega Ä?asa kot so jih tokrat vaĹĄke igre,ÂŤ je ĹĄe PIKA SE PO MESTU POTIKA - razstava likovnih del Vrtca Velenje dejala BoĹža Polak.

BRALKA MESECA: JELKA REICHMAN đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

5. september ob 18. uri Galerija Velenje JELKA REICHMAN: ILUSTRACIJE ZA VSE GENERACIJE 6. september ob 17. uri Vila RoĹžle PETER MATKO: PORTRETI X 6. september ob 19. uri RazstaviĹĄÄ?e eMCe plac FUTURISTIÄŒNI PLAKATI 9. september ob 19. uri Preddverje male dvorane Doma kulture Velenje FOTOGRAFSKA RAZSTAVA KSENIJE MIKOR: PIKIN VESELI TEDEN Ostale Pikine razstave bodo na ogled med festivalom v RdeÄ?i dvorani in na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u.

Ekipa Podgore tudi tokrat pri vleki vrvi ni dovolila preseneÄ?anja.

Zmagovalci letoĹĄnjih vaĹĄkih iger so bili SlatinÄ?ani.

www.pikinfestival.si

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

29. avgusta 2019

Dvakratno vodstvo dovolj samo za toÄ?ko NogometaĹĄi Rudarja tudi po sedmem krogu tako kot DomĹžalÄ?ani edini brez zmage – Bodo prvo 'izkopali' v nedeljskem savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju?

Velenje, 25. avgusta - ÂťMoramo zmagati. Vsi priÄ?akujejo to,ÂŤ je razmiĹĄljal pred tekmo Rudarjev trener Janez Ĺ˝ilnik in spomnil, da so doslej z izjemo Triglava imeli za nasprotnike moĹĄtva, katerih mesto je v prvi polovici lestvice. Primorci pa naj bi bili nasprotnik po meri. Ob tem se je zavedal, da jim ne bo niÄ? laĹžje kot na primer proti Mariboru, Olimpiji ‌, ko so lahko igrali po naÄ?elu, nimamo Ä?esa izgubiti ‌, in niso bili pod pritiskom. V nedeljo oÄ?itno paÄ?.

ZaÄ?etek tekme je bil zelo Ĺživahen, saj so oboji Ĺželeli Ä?im prej zatresti to, zaradi Ä?esar se podijo za okroglim usnjem. To Ĺželjo so rudarji razmeroma hitro udejanji-

Novi okrepitvi Vodstvo Rudarja je v svoje vrste pritegnilo dva mlada igralca, napadalca Naceta Koprivnika (20) in obrambnega igralca Maksima Oluića (21). Koprivnik se je iz Novega mesta preselil k Realu iz Sociedada, od koder je priťel v Velenje, Oluić pa je priťel iz zagrebťkega Rudeťa.

li. V 19. minuti je David Hrubik s svoje polovice poslal Ĺžogo pred gostujoÄ?i kazenski prostor, kjer je bil Borna Petrović hitrejĹĄi in spretnejĹĄi od branilca Maria Zebića ter vratarja Ariana Renerja, ki mu je pritekel nasproti, ter Ĺžogo Ä?ezenj v loku poslal v mreĹžo.

Vodstvo pa domaÄ?ih ni 'potegnilo' k ĹĄe bolj zavzeti igri, SeĹžanÄ?ani so vse bolj prevzemali pobudo ter po precejĹĄnjem pritisku v 40. minuti izenaÄ?ili. Mario Babić, ki skupaj z bratom Stjepanom sedaj nosi njihov dres (pred nekaj sezonami sta bila 'rudarja'), je po lepem preigravanju z leve strani poslal Ĺžogo mimo ĹĄtirih domaÄ?ih igralcev pred vratarja TomaĹža Stopajnika. Tam je bil na pravem mestu Predrag Sikimić ter jo z nekaj metrov usmeril v mreĹžo.

V 52. minuti pa nova velika priloĹžnost domaÄ?ih za mirnejĹĄe nadaljevanje tekme. Po hitrem napadu po levi strani je na koncu kapetan Damjan Trifković izmenjal Ĺžogo s Kreflom, jo kot na kroĹžniku podal Dominiku Radiću, ki je s skrajnim naporom strelja z roba peterca. Veselje mu je prepreÄ?il vratar, ki se je znaĹĄel pred njim in njegovo Ĺžogo ne le ubranil, ampak celo ujel. Takoj zatem je bilo znova zelo vroÄ?e v kazenskem prostoru gostov. Ĺ˝ogo, ki

đ&#x;”˛

Prva liga Telekom Slovenije, 7. krog jo je streljal Leon ÄŒrnÄ?iÄ? (pred tem je prestregel podajo vratarja v polje), je z levo roko zaustavil na tleh leĹžeÄ?i Zebić, vendar mariborski sodnik Slavko VinÄ?ić ni pokazal (nova pravila) na belo toÄ?ko oziroma enajstmetrovko. V 57. minuti so rudarji le dosegli Ĺželeni drugi zadetek. Rijad Kobiljar je nezadrĹžno prodiral z Ĺžogo skoraj s sredine igriĹĄÄ?a ĹĄestnajstmetrske Ä?rte. Sledila je dvojna podaja z Josipom Filipovićem. ÄŒeprav je bil obkroĹžen z dvema branilcem in vratarjem, je poviĹĄal na 2 : 1. V 74. minuti je desna vratnica prepreÄ?ila Kreflu poviĹĄanje vodstva.

Nato pa Milan TuÄ?ić (v 55. minuti je zamenjal Ceneta Kitka), do katerega se je odbila Ĺžoga, s

strelom z glavo ni uspel odbitka poslati v mreĹžo. V 82. minuti je splahnelo upanje rudarjev na prvi polni izkupiÄ?ek v novi sezoni.

Tako kot proti koncu prvega dela igre, so gostje tudi proti koncu tekme vse bolj pretiskali in bili nagrajeni. Po avtu z desne strani Ĺže globoko na Rudarjevi polovici igriĹĄÄ?a je Ĺžogo dobil Ivor Horvat, jo poslal do strelca prvega gola Sikimića, ki je bil bolj iznajdljiv od dveh Rudarjevih igralcev, ter s pribliĹžno ĹĄestih metro Ĺže drugiÄ? premagal Stopajnika; to je bil njegov Ĺže ĹĄesti gol in skoÄ?il je na vrh trenutne lestvice najboljĹĄih strelcev.

Andrej Razdrh, trener Tabora: ÂťPo priloĹžnostih, predvsem ob

koncu prvega polÄ?asa in tudi v zadnjih minutah, bi vendarle lahko izvlekli nekaj veÄ?. Hkrati vemo, da smo dvakrat zaostajali, pri lovljenju rezultata pa porabili veliko moÄ?i. Na koncu koncev smo z rezultatom zmerno zadovoljni.ÂŤ Janez Ĺ˝ilnik, trener Rudarja: ÂťVes teden smo se pripravljali na to tekmo z Ĺželjo, da bomo konÄ?no le prviÄ? zmagali. Toda pozna se, ekipo ĹĄe krpamo. Nekateri igralci odhajajo (Ĺ˝iga Ĺ koflek – op. p.), drugi prihajajo, manjkala sta izkuĹĄena osrednja branilca David KaĹĄnik, Elvedin DĹžinić. Pri nekaterih akcijah smo se slabĹĄe odzvali, kot bi se morali. Dvakrat smo vodili, po pri-

V Nogometnem klubu Ĺ oĹĄtanj sledijo zaÄ?rtanemu cilju po Ä?im boljĹĄem delu z mladimi, zato Ĺželijo tudi v prihajajoÄ?i sezoni ob Ä?lanskem moĹĄtvu nadaljevati delo v vseh ĹĄtirih mlajĹĄih selekcijah – U9, U11, U13 in U15

NepriÄ?akovan poraz ĹĄmarĹĄkih vijolic – Na uvodni tekmi so na svojem igriĹĄÄ?u izgubili s Podvinci (2 : 3) in vsekakor zelo razoÄ?arali svoje ljubitelje 19. pa prednost podvojili. V 25. minuti je David Hrastnik vilil nekaj upanja svojemu moĹĄtvu, da bi v nadaljevanju morda doseglo preobrat ter se dokopalo do naÄ?rtovanih prvih treh toÄ?k.

Vendar prejeti zadetek gostom ni omajal samozavesti. Hitro (v 35. minuti) so zabili ĹĄe tretji gol.

Justin Urh je v sodnikovem dodatku (v 46. minuti) sicer znova zniĹžali vodstvo gostov in priÄ?akovati je bilo, da bodo gostitelji v drugem delu zaigrali kot prerojeni. Tako je tudi bilo. Povsem so prevzeli pobudo, vendar niso zmogli izenaÄ?iti, kaj ĹĄele doseÄ?i popoln preobrat. đ&#x;”˛

vos

Ĺ martno 1928 – Podvinci 2 : 3 (2 : 3) Ĺ martno: MuĹĄić, Bris, Urh, ZavolovĹĄek (od 86. Lorger), Trap (od 86. Zabukovnik), Melavc (od 77. DragiÄ?), Hrastnik, Trop, Purnat, Vezaj, RadivojeviÄ? (od 74. KoroĹĄec).

Trener: Ramiz Smajlović.

Drugi rezultati: ZreÄ?e – Avto Rajh Ljutomer 3 : 2 (0 : 0), Korotan Prevalje – Dravinja 1 : 2 (1 : 0), VerĹžej – Odranci 3:1 (2 : 0), Kety Emmi Bistrica – Radgona 5 : 0 (1 : 0), Videm polje – Ĺ ampion 1 : 0 (0 : 0).

S. Vovk

TAKO so igrali

ZaÄ?eli so nogometni ples

Prepozno so se prebudili

Ĺ martno ob Paki, 25. avgusta - Po spremenjenem naÄ?inu tekmovanja je steklo prvenstvo tudi v tretjih slovenskih nogometni ligah. Po starem sistemu so bila moĹĄtva razdeljena v ĹĄtiri skupine – vzhod, zahod, center in sever. V njih je sodelovalo skupaj 38 moĹĄtev, v novem naÄ?inu tekmovanja pa sta le dve ligi (zahodna in vzhodna) s po ĹĄtirinajstimi klubi. Center in zahod sta se zdruĹžila v enotno 3. SNL – zahod, sever in vzhod pa v enotno 3. SNL – vzhod. V vzhodni tekmujejo tudi nogometaĹĄi Ĺ martna 1928, poleg njih pa ĹĄe ND Dravinja, NK Bistrica iz Slovenske Bistrice, Ĺ D Videm pri Ptuju, NK Ĺ ampion, ZreÄ?e, NK Odranci, NK Ljutomer, Ĺ D NK VerĹžej, Ĺ NK Radgona, NK Podvinci in DNĹ Prevalje.

V nedeljskem uvodnem krogu so gotovo najveÄ?je preseneÄ?enje pripravili nogometaĹĄi Podvincev, ki so v gosteh s 3 : 2 premagali Ĺ martno. Vse se je zgodilo v prvem polÄ?asu. NogometaĹĄi s Ptujskega polja so tako rekoÄ? tekmo v svojo korist odloÄ?ili po slabih dvajsetih minutah. Ĺ˝e v 7. minuti so zadeli za 1 : 0, v

loĹžnostih bi morali zmagati. Roko na srce, lahko bi tudi izgubili.

Zaradi napak smo dovolili gostom, da so izenaÄ?ili. Fantje so v tekmo vloĹžili veliko energije. Nimam jim kaj oÄ?itati. Toliko paÄ? trenutno zmoremo.ÂŤ O nedeljskem savinjsko-ĹĄaleĹĄkem derbiju pa: ÂťTo bo zelo teĹžka tekma. Celjani so v vzponu in dobri formi. Upam, da se bomo nanje dobro pripravili. Tekma pa bo pokazala, ali smo jim trenutno z igro konkurenÄ?ni oziroma jih morda lahko celo presenetimo.ÂŤ

Z geslom ÂťOtroke stran od raÄ?unalnikovÂŤ nudijo mladim moĹžnost za njihov psihofiziÄ?ni, socialni in nogometni razvoj. Da je usmeritev prava, kaĹže tudi podatek, da je na listi Ĺželja NK Rudar vsako leto tudi nekaj njihovih mladih igralcev. ÂťTo je odliÄ?no za

njihov nadaljnji razvoj in dokazovanje,ÂŤ pravi predsednik NK Ĺ oĹĄtanj Andrej GorĹĄek. Kot dodaja, pa Ĺžal vse poteka praktiÄ?no enosmerno. Ĺ˝eleli bi si veÄ? pomoÄ?i njihovega sosedskega, veÄ?jega kluba NK Rudar. ÂťKot mala sredina smo odvisni od ĹĄtevilÄ?no-

sti posameznih generacij in tako smo trenutno igralsko podhranjeni v selekciji starejĹĄih deÄ?kov. Zato v naĹĄo sredino vabimo k vpisu vse mlade, Ĺželjne nogometne igre,ÂŤ spodbuja GorĹĄek. ÄŒlansko moĹĄtvo kluba bo letos nastopalo v zanimivem tekmova-

Rudar - CB24 Tabor SeŞana 2:2 (1:1) Strelci: 1:0 Petrović (19.), 1:1 Sikimić (40.), 2:1 Kobiljar (57.), 2:2 Sikimić (81.).

Rudar: Stopajnik, VoĹĄnjak, Filipović, Hrubik, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ? (Lovenjak od 72.), Krefl, Kobiljar, Petrović (Pljava od 83.), Kitek (Pljava od 55.), Radić.

Trener: Janez Žilnik.

Tabor: Rener, Ristić, Azinović, Zebić, Horvat (Salkić od 85.) , S. Babić, Mihaljević (Sever od 75.), M. Babić, Miloťev (Stevanović od 72.), Sikimić, Bongongui. Trener: Andrej Razdrh.: Drugi rezultati: Maribor - Bravo 4:0 (1:0), Triglav - Celje 0:6 (0:3), Olimpija - Mura 1:1 (0:0), DomŞale - Aluminij 1:1 (0:1), Vrstni red: 1. Aluminij 15 (8:3), 2.

Olimpija 14 (14:6), 3. Celje 12 (17:9), 4.

Mura (tekma manj) 12 (13:8), 5. Tabor 10 (9:10), 6. Maribor 9 (12:8), 7. Triglav 6 (9:20), 8. Bravo 5 (6:13), 9. Rudar 4 (8:14), 10. DomĹžale (tekma manj) 3 (9:14).

nju MNZ Celje, na katerem bo sodelovalo 11 ekip. V lanski sezoni na novo ustanovljena ekipa bo letos ĹĄtevilnejĹĄa, ob nekaj izkuĹĄenejĹĄih igralcih pa bodo priloĹžnost za dokazovanje vsekakor dobili tudi mlajĹĄi. Cilj je Ä?im viĹĄja uvrstitev na lestvici, kar bo gotovo obogatilo prihodnje leto, ko bodo obeleĹžili 100-letnico delovanja kluba. Ĺ˝e to soboto, 31. avgusta, se bo pod vilo Ĺ iroko ob 17. uri zaÄ?el nogometni ples z lokalnim derbijem proti ekipi Mozirja. Seveda ste vabljeni, da s svojim navijanjem podprete mlade nogometne upe. đ&#x;”˛

Ekstremni tek ima vedno veÄ? privrĹžencev ÂťDevetdeset odstotkov teka je v glavi, in Ä?e telo pripraviĹĄ, da te ne pusti na cedilu, potem je vse mogoÄ?e,ÂŤ pravi Andrej Bakija V ÄŒrni na KoroĹĄkem so letos premierno izpeljali Ultra trail K24, zahtevno gorsko tekaĹĄko preizkuĹĄnjo, ki je vodila skozi opuĹĄÄ?ene rove rudnika MeĹžice in preko petih najviĹĄjih vrhov – Pece, OlĹĄeve, Raduhe, Smrekovca in UrĹĄlje gore. Hribovskega izziva, ki je edinstven na svetu, dolĹžine 100 km, se je lotilo tudi nekaj domaÄ?inov. Tudi VelenjÄ?an Andrej Bakija, ki Ĺživi in dela v Ljubljani, vikende pa preĹživlja v domaÄ?em kraju. Rekreativno kolesari, teÄ?e, plava, planinari in preizkuĹĄa svoje meje, si postavlja vedno nove izzive in tekmuje. ÂťÄŒez teden se podim po Golovcu in se v 25 km oddaljeno sluĹžbo odpeljem s kolesom, Ä?ez vikende pa v Âťsvojem VelenjuÂŤ nabiram kilometre v hribih, ki so okrog, ter jih Ĺželim Ä?im bolje doĹživeti

in so moj dobri trening,ÂŤ pripoveduje Andrej.

UdeleĹžil se je Ĺže kar nekaj maratonov, trailov in triatlonov. In ker od triatlona do Ironmana ni veÄ? daleÄ?, se je udeleĹžil tudi tistega v Celovcu pred ĹĄtirimi leti, ki mu je po Ä?ustveno-fiziÄ?ni plati ostal v zelo lepem spominu. MogoÄ?e zato, ker velja za najbolj prestiĹžno preizkuĹĄnjo telesa in duha in je rezultat predanega treninga. Tudi trail na Jahorini je zelo lepa ĹĄportna zgodba. ÂťDevetdeset odstotkov teka je v glavi,ÂŤ pravi, Âťin Ä?e telo pripraviĹĄ, da te ne pusti na cedilu zaradi poĹĄkodbe in izmuÄ?enosti, potem je vse mogoÄ?e.ÂŤ Tudi ÄŒrna na KoroĹĄkem je bila v avgustu gorskotekaĹĄka prestolnica sveta in je zelo dobro organizirala tekmo, saj je na Ultra trailu K24 nastopilo 224 tekmovalcev iz 20

drĹžav. 56 jih je omagalo, veliko Ĺže kar na prvi postojanki, nekaj zaradi poĹĄkodb, nekaj zaradi vroÄ?ine. Zmagal je Slovak Marian Priadka, slovenski junak pa je bil Jan BoĹžiÄ? s Ä?asom 12 ur in 40 minut. NajboljĹĄi KoroĹĄec je bil Janez KlanÄ?nik na Ä?etrtek mestu. Andrej Bakija je malo po 27 urah prispel v cilj, kar je glede na Ä?asovno omejitev 33 ur dober doseĹžek. ÂťÄŒas v nas puĹĄÄ?a razliÄ?ne obÄ?utke in Ä?ustva na takih tekmah, je dober motivator, vsaka tekma pa ima svoja pravila, ki veljajo za vse in ima zmagovalce in poraĹžence,ÂŤ zakljuÄ?i pogovor Andrej Bakija, ki ga letos Ä?aka ĹĄe kar nekaj rekreativnih tekem in vzdrĹžljivostnih preizkuĹĄenj. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 17

ÄŒudovite Tatre – v spomin na Andreja Nekje je gora, kjer se Ä?uje vrisk, kot utrip srca, osvoboditev duĹĄe, odsev ljubezni, roka prijatelja in poljub srca.

(Jaka) Ta gora, to pogorje, kot ga je Jaka opisal v svoji pesmi, je prav gotovo bilo za prekmalu preminulega Andreja slovaĹĄke Tatre.

Kar obljubiĹĄ, mi je nekoÄ? dejal Andrej, je treba izpolniti. In obljubo, da se bomo podali v Tatre, ki jih je Andrej imel v naÄ?rtu za leto 2018, smo letos (2019) v PD Velenje izpolnili.

Poln avtobus 48 udeleĹžencev je krenil v nedeljo, 4. 8., iz Velenja na dolgo pot. Ĺ˝e kar znana asfaltna kaÄ?a nas je popeljala preko Maribora, Gradca, po avstrijskem GradiĹĄÄ?anskem mimo glavnega mesta SlovaĹĄke, Bratislave ... VeÄ?krat smo se ustavili na poÄ?ivaliĹĄÄ?ih, da smo si pretegnili noge, opravili najnujnejĹĄe, se osveĹžili in ĹĄli dalje na pot. Ĺ˝e v popoldanskih urah so se nam izza ravnih neskonÄ?nih polj prikazali obrisi gora.

KonÄ?no – Tatre!

Peljali smo se z zahoda proti vzhodu.

Vrhovi, ki so postajali vedno viĹĄji, so nas pozdravljali: najprej Krivan' (2486 n. m.) – svoj Ä?as je to veljal za najviĹĄji vrh Tater, vendar so pozneje dognali, da je le najviĹĄji Gerlachovsky ĹĄÄ?it (2655) skoraj na sredini Tater. Na vzhodu nam je Ĺže med oblaki meĹžikal Lomnicky ĹĄÄ?it (2634 m n. v.), pod katerim se bohotijo smuÄ?iĹĄÄ?a, ter naĹĄ cilj, kraj Velika Lomnica z idiliÄ?nim Agro hotelom, s katerim je zadnja leta sodeloval Andrej Kuzman.

Prispeli smo skoraj toÄ?no ob napovedanem Ä?asu. Sprejela nas je nadvse prijazna lastnica hotela Jarmila SabadĹĄakovĂĄ. Dan je bil skoraj pri kraju in pred

veÄ?erjo smo Ĺže zaÄ?rtali prvo turo za naslednji dan.

Vremensko so nam bili dnevi ves teden zelo naklonjeni. VeÄ?krat smo se vodniki PD Velenja Anka, Tomi in jaz spogledovali z napovedmi vremena, vendar ko je priĹĄlo jutro, je obetalo lep dan in dobro turo. In res se je tako izteklo. Ves plan izletov in tur, ki smo si jih zadali, smo izpolnili do zadnje Ä?rke. Prvi dan vse vrhove in jezera, slapove in potoke od

Rysov (2500) – najviĹĄji vrh Poljske, Popradskega plesa (jezero), Ĺ˝abjega plesa ter druga skupina (laĹžja) po Mengusovski dolini do Velikega Hincovega jezera. Naslednji dan smo se z zobato Ĺželeznico peljali na Hrebenok (1252) in se razdelili na skupini za Malo in Veliko Studeno dolino do Teryhove (v Mali) in Zbojnicke koÄ?e (v Veliki) in nazaj. Prijetne temperature in sonce so nas spremljali in puĹĄÄ?ali nepozabne vtise po teh dveh biserih Tater. V sredo smo se za predah odpravili na nepozabno splavarjenje po mejni reki Dunajec med SlovaĹĄko in Poljsko. Zgodbe splavarjev so obogatile naĹĄe opazovanje skoraj dveur-

Po hribih

nega splavarjenja po 10-kilometrski poti mirno tekoÄ?e reke. Po prihodu na cilj smo se vrnili do samostana ob nastopu n asplave in si ogledali pomembni spomenik slovaĹĄke kulturne dediĹĄÄ?ine ÄŒerveny KlaĹĄtor (ki so ga pomagali ustanoviti menihi iz naĹĄe Ĺ˝iÄ?ke kartuzije) in nam ga je predstavila slovaĹĄka vodiÄ?ka s pomoÄ?jo naĹĄe prevajalke. Tu – na samostanskem dvoriĹĄÄ?u – smo imeli priloĹžnost videti tudi priljubljeno Ä?eĹĄko in

slovaĹĄko predstavitev urjenja ujed.

V Ä?etrtek smo se odpravili na 3.turo – Slavkovski ĹĄtit' (2452), laĹžja skupina pa se je odpravila z vlakom na Ĺ trbske pleso, se vzpela s sedeĹžnico na Solisko (1830) in se odpravila do Spodnjega in Zgornjega jezera (plesa) v Furkotski dolini. Tudi ta dan je bilo vreme za hojo idealno, le Slavkovski ĹĄÄ?it je bil veÄ?ino Ä?asa ovit v meglice.

Za petek – zadnji pohodni dan – smo prihranili eno najlepĹĄih dolin na vzhodu Visokih Tater, dolino Zelenega plesa, v katero se nas je odpravila veÄ?ina, in sicer preko koÄ?e pri Skalnatem jezeru (1725) z gondolo. Bil je zelo primeren

VIP cup turnir znova povezal ĹĄport in posel 32. VIP CUP teniĹĄki turnir je tudi letos privabil poslovneĹže, ki so hkrati ljubitelji ĹĄporta in v sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju radi utrjujejo vezi in sklepajo nove Velenje, 23. avgusta – Namen VIP CUP turnirja teniĹĄkih dvojic, ki ga v sodelovanju s partnerji organizira velenjsko podjetje Gama, ni le ĹĄportno druĹženje, temveÄ? predvsem povezovanje podjetnikov in gospodarstvenikov iz lokalnega in ĹĄirĹĄega okolja, pravi glavna organizatorka Marjetka GaberĹĄek GoleĹž. ÂťPoskuĹĄamo spoznavati ljudi, jih povezovati, ĹĄiriti poslovne priloĹžnosti, prav tako pa je rdeÄ?a nit druĹženja ĹĄport. Turnir teniĹĄkih

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

29. avgusta 2019

dan za sproĹĄÄ?eno hojo pod prosojnimi oblaki in na trenutke v soncu Ä?ez sedlo (vmes ĹĄe hiter skok na Veliko SviĹĄtovko, 2038). Na sedlu smo se okrepÄ?ali s tradicionalnim limonovcem Teje in Slavka, nato pa se spustili v prelepo dolino do koÄ?e pri Zelem plesu (1551). Tu smo imeli malo daljĹĄi postanek, se temeljito okrepÄ?ali, obÄ?udovali poglede na (ĹĄe) neosvojene vrĹĄace in opazovali plezalca v steni. Pot od koÄ?e je tekla po daljĹĄi dolini Bele vode vse do avtobusa. LaĹžja skupina je od Skalnatega plesa ubrala spodnjo pot ter se spustila na sedlo pod Malo SviĹĄtovko in nazaj v loku na izhodiĹĄÄ?e poti, v Tatransko Lomnico.

Vsi navduĹĄeni smo ob veÄ?erji modrovali, da se je teden iztekel z najlepĹĄo moĹžno turo veÄ?ine pohodnikov.

Teden je minil prehitro.

V soboto smo se v sonÄ?nem jutru ĹĄe zadnjiÄ? slikali za spomin pred hotelom, v katerem smo bivali. Na poti domov smo se ustavili ĹĄe v Kremnici z znamenito staro kovnico in muzejem (tu ĹĄe vedno izdelujejo tudi slovenske kovance).

Po ogledu nekoÄ? mesta Barbare Celjske, muzeja in po Ä?asu za kosilo smo nakupili ĹĄe zadnje slovaĹĄke Âťkulturne prehrambne priboljĹĄkeÂŤ za spomin, ter ponovno na dolgo asfaltno kaÄ?o proti domu.

Spomini so tisti, za katere Ĺživimo.

Mi smo bogatejĹĄi za teden Ä?udovitih spominov, ki jih bomo radi pripovedovali v svojih druĹžbah, svojim druĹžinam, jih nekoÄ? pripovedovali svojim vnukom.

Hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi Tater brez Andreja, a v njegov spomin. đ&#x;”˛

Marjan KarlovÄ?ec Kara

Mednarodna tekma

Alpski pokal v smuÄ?arskih skokih SmuÄ?arskoskakalni center Velenje, 13.-15. september Petek, 13. 9., ob 18. uri

– fantje in dekleta, posamiÄ?no, HS 75

Sobota, 14. 9., ob 18. uri

– fantje in dekleta, posamiÄ?no, HS 75

Nedelja, 15. 9., ob 9. uri

– ekipna tekma, HS 75

dvojic, ki ga je pred veÄ? kot tremi desetletji zaÄ?elo prirejati nekaj deset teniĹĄkih zanesenjakov, smo v preteklih nekaj letih nadgradili z dodatnimi ĹĄportnimi in druĹžabnimi vsebinami, kot so tekmovanje v golfu z enim udarcem najbliĹžje zastavici, lasersko streljanje in met v boben.ÂŤ Turnir sta letos dobila Stojan NikoliÄ? in AleĹĄ Gaber proti Nejcu RamĹĄaku in GaĹĄperju Ĺ karji v finalu glavne skupine, v tola-

Ĺžilni skupini pa sta JoĹže FinguĹĄt in Janez DrobniÄ? premagala Gorana Zapotnika in Slavka KoĹĄenina.

Tudi tokrat je turnir imel dobrodelno noto. Vsak udeleĹženec je prispeval 20 evrov za velenjsko enoto JeĹžek varstveno-delovnega centra SAĹ A, porabili pa ga bodo za opremo posebne relaksacijske sobe. đ&#x;”˛

tf

VELENJE

ÄŒastni pokrovitelj tekme je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

let

Vabljeni!

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

29. avgusta 2019

Gledanje na uro, dan odpade SreÄ?anje s predsednikom Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj - mesto Klemnom MeĹžnarjem Tatjana PodgorĹĄek

Klemen MeĹžnar je prvo ime ĹĄoĹĄtanjskih gasilcev. ÂťÄŒe bi imel ĹĄe veÄ? mobitelov in veÄ? rok, vse bi delalo na polno,ÂŤ nam je dejal pred veliko ÂťgaudoÂŤ minulega vikenda, ko je Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj - mesto praznovalo 140-letnico delovanja.

Ni bil predsednik, ki bi samo komandiral, ampak je priskoÄ?il tam, kjer je bilo to potrebno. ÂťJe bilo naporno. Aktivnosti v poÄ?astitev jubileja so potekale celo leto, bilo jih je veliko, kar nekaj neprespanih noÄ?i. Vsaj zadnje ĹĄtiri mesece ni bilo popoldneva, da se ne bi sestajali, dogovarjali, usklajevali. Potrebnih bo ĹĄe nekaj dni, da bo Ĺživljenje znova teklo po ustaljenih tirnicah. Ponosni smo na jubilej, ponosen sem na odliÄ?no Ä?lanstvo, brez katerega vsega tega ne bi bilo,ÂŤ je povedal nekaj dni po zadnji prireditvi. Se je splaÄ?alo? O, seveda, je izstrelil kot iz topa. Obisk na prireditvah je bil mnoĹžiÄ?en, domaÄ?ini in ljudje iz ĹĄirĹĄe okolice so se lepo odzvali, je pojasnil.

Biti predsednik druĹĄtva, v katerem je – tako kot povsod – veliko razliÄ?nih interesov, je vse prej kot lahko. Klemen jo, pravi, jemlje predvsem kot veliko obvezo in odgovornost. Poleg operativnih nalog je v tako ve-

likem druĹĄtvu, kot je ĹĄoĹĄtanjsko, ĹĄe veliko organizacijskega dela.

Morda, razmiĹĄlja glasno, se nekoliko laĹžje usklajujejo, ker je zaposlen, je torej poklicni gasilec, ker ima ob sebi ljudi, ki dihajo

Ä?asa in komu bo priskoÄ?il na pomoÄ?. Skratka, v prvi vrsti mora biti pripravljen pomagati soÄ?loveku v nesreÄ?i.ÂŤ Kar povesil je oÄ?i, ko smo ga povpraĹĄali o slabih straneh poklica, ki ga opravlja. Zagotovo, pove, je to razoÄ?aranje, skrb, potrtost ljudi, ki jih sreÄ?a ob samem prihodu na kraj nesreÄ?e. Bog ne daj, da so posledice za koga smrtne. Ko pa na koncu vidi, da je nekomu po-

Klemen MeŞnar: Dopoldan gasilec, popoldan gasilec – 7 dni v tednu, 365 dni v letu.

z druĹĄtvom, ker tudi obÄ?ani, lokalna skupnost, TeĹĄ in podjetniki v okolju cenijo njihovo skrb za reĹĄevanje Ĺživljenj in premoĹženja v naravnih ter drugih nesreÄ?ah. Na vpraĹĄanje, kakĹĄen je pravi gasilec, je Klemen odgovoril: ÂťTak, ki ne gleda na to, kateri dan v tednu je, in na uro, koliko

magal v stiski in mu to ta nekako tudi pokaĹže, Âťsi lahko samo poÄ?aĹĄÄ?en, da si gasilec – zaposlen ali prostovoljec.ÂŤ Gasilec je dobrih 15 let. V druĹĄÄ?ino so ga zvabili prijatelji, Ĺželja pa je v njem tlela Ĺže v mladosti.

Pred osmimi leti, ko je druĹĄtvo zaradi potreb TeĹĄa razpisalo pro-

POLICIJSKA kronika Vlom pri Hrenu Vinska Gora, 21. avgusta – V noÄ?i na sredo je neznanec vlomil v GostiĹĄÄ?e Hren v Vinski Gori. Odnesel je 50 evrov menjalnega denarja, nekaj zavojev cigaret in nekaj Ĺžganih pijaÄ?. PovzroÄ?il je za okoli 370 evrov ĹĄkode.

Dve ovadbi zaradi groĹženj

Ä?e v Ĺ eĹĄÄ?ah pri Preboldu. V njej se je v trÄ?enju z osebnim vozilom huje poĹĄkodoval 23-letni voznik motornega kolesa. Tik pred mostom v Ĺ eĹĄÄ?ah je z leve stranske ceste zapeljal na glavno in izsili prednost vozniku osebnega vozila, ki trÄ?enja ni uspel prepreÄ?iti. 23-letni motorist, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja in pri voĹžnji ni uporabljal varnostne Ä?elade, se je v trÄ?enju hudo poĹĄkodoval.

Velenje, 21. in 26. avgusta – PrejĹĄnjo sredo in ta ponedeljek so policisti obravnavali dva primera kaznivih dejanj groĹženj. V sredo je oĹĄkodovanka podala kazenska ovadbo zoper znanca, ki ji je grozil, da jo bo ubil. V ponedeljek ob 1. uri zjutraj pa so obravnavali primer, ko je bivĹĄa partnerica z novim partnerjem priĹĄla na obisk k svojemu prejĹĄnjemu, da bi se z njim pogovorila o nekaterih zadevah iz Ä?asa njune zveze. BivĹĄega je to razjezilo. Napotil ju je iz stanovanja, bivĹĄa pa je izgubila Ĺživce in z resnimi groĹžnjami pri bivĹĄem vzbudila obÄ?utek ogroĹženosti. Policisti jo bodo kazensko ovadili.

Oplazil vozilo in pobegnil

Ĺ e dve kolesi dobili noge

Na truplu ni bilo znakov nasilja

Velenje, 22. avgusta – Spet poroÄ?amo o kraji koles. V zadnjem tednu sta izginili dve. V Ä?etrtek dopoldne je neznanec pred Ljudsko univerzo Velenje ukradel moĹĄko kolo znamke bodytec, v ponedeljek, 26. avgusta, pa je s stopniĹĄÄ?a stanovanjskega bloka v Ĺ aleku izginilo kolo znamke KTM.

Hudo poĹĄkodovan motorist Ĺ˝alec, 23. avgusta – V petek nekaj Ä?ez 17. uro je priĹĄlo do prometne nesre-

Velenje, 24. avgusta – V soboto je na odseku ceste Paka pri Velenju–Velenje, neznani voznik osebnega avtomobila oplazil drugo vozilo in s kraja odpeljal.

Pobeglega voznika iĹĄÄ?ejo.

Vlomilec v garaĹžah Velenje, 26. avgusta – V noÄ?i na ponedeljek je vlomilec v garaĹžah na Kosovelovi vlomil v vozilo in ukradel oÄ?ala, avto sedeĹž in rezervno kolo.

Ljubija, 26. avgusta – Identifikacijski postopek je potrdil, da je v primeru najdbe moĹĄkega trupla v Ljubiji na obmoÄ?ju Mozirja 12. avgusta ĹĄlo za pogreĹĄanega 83-letnega Friderika JeĹĄovnika iz Slovenj Gradca, ki so ga skoraj teden dni pred tem na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju Smrekovca iskali policisti, gasilci, lovci, pripadniki gorske reĹĄevalne sluĹžbe, svojci, vodniki psov ter drugi. Na truplu ni bilo znakov nasilja, so sporoÄ?ili s Policijske uprave Celje.

Varne ĹĄolske poti

sto delovno mesto gasilca, se je prijavil, bil izbran in opravil gasilsko ĹĄolo na Igu pri Ljubljani.

Tako je eden redkih sreÄ?neĹžev, ki zdruĹžuje poklic in konjiÄ?ka v eni osebi. Pred petimi leti je postal ĹĄe predsednik druĹĄtva. Ima dve druĹžini – gasilsko in domaÄ?o?

Ima, pritrdi. V zadnjih nekaj mesecih je bila v ospredju gasilska.

Na sreÄ?o so tudi njegovi domaÄ?i – Ĺžena in trije otroci – gasilci in so razumeli oÄ?etovo odsotnost ter tudi sami pomagali. ÂťV naslednjih dneh se jim moram posvetiti. MogoÄ?e nam bo uspela kakĹĄna dvodnevna odsotnost, potem pa nas Ä?aka ÂťrukerÂŤ doma, kjer naÄ?rtujemo obnovo hiĹĄe.ÂŤ Klemnov delovni Ä?as je od 7. do 15. ure, po tem je prostovoljec – gasilec, kaj pa drugega.

Njegovo delo tako traja 24 ur na dan, se poĹĄali, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Kadar pa se gasilska sirena v popoldanskem Ä?asu ne oglasi, najde sprostitev pri vzdrĹževanju, obnovi starodobnikov – koles, mopedov.

Velikih naÄ?rtov za prihodnost nima, zagotavlja. Ĺ˝eli ostati takĹĄen, kot je, pripravljen pomagati, delati dobro za ljudi, Âťker si takrat zadovoljen tudi sam.

Naj bo ĹĄe tako obrabljeno, a drĹži kot pribito: enkrat gasilec, vedno gasilec. Dokler mi bo dopuĹĄÄ?alo zdravje, bom vpet v delo druĹĄtva. ÄŒe drugaÄ?e ne, bom zagotovo v ĹĄoĹĄtanjskem gasilskem domu ob Ä?etrtkih, ki so rezervirani za druĹĄtvene aktivnosti,ÂŤ je sklenil pogovor Klemen MeĹžnar. đ&#x;”˛

Naj bo varno!

ZaÄ?enja se novo ĹĄolsko leto, v promet se vraÄ?ajo otroci – ĹĄtevilne akcije za veÄ?jo varnost Velenje – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje vse leto izvaja ĹĄtevilne preventivnovzgojne aktivnosti za vse generacije, prvim ĹĄolskim dnevom pa namenjajo ĹĄe dodatno pozornost.

Kot pravi predsednik MatjaĹž PeÄ?ovnik, so se Ĺže junija, takoj ko se je konÄ?alo eno ĹĄolsko leto, dogovorili za dodatne naloge in aktivnosti in jih do danes tudi uresniÄ?ili. Pregledali so varnost ĹĄolskih poti, poskrbeli za osveĹžitev prometne signalizacije, ocenili stanje ĹĄolskih poti ‌ V prvih dneh pouka bodo v sodelovanju s policijo, medobÄ?inskim redarstvom in dodatno pomoÄ?jo zveze ĹĄoferjev in avtomehanikov na bolj izpostavljenih mestih v okolici ĹĄol in ĹĄolskih poteh poskrbeli za dodatno varovanje otrok.

Dijaki prvih letnikov Ĺ olskega centra Velenje pa se bodo seznanili s prometno ureditvijo in parkiranjem v centru mesta. đ&#x;”˛

PoÄ?itnice se iztekajo, dokonÄ?no v ponedeljek, ko bodo odprli vrata v vseh osnovnih in srednjih ĹĄolah v drĹžavi. Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos osnovnoĹĄolce in srednjeĹĄolce spremljali policisti, predstavniki ZĹ AM in drugih institucij ter ĹĄtevilni prostovoljci, ki bodo pristojnim pomagali, da bi prvi ĹĄolski dan ĹĄolarjem in njihovim starĹĄem ostal v lepem spominu. To ĹĄe zlasti velja za prvoĹĄolce, ki bodo s prvim ĹĄolskim dnem zaÄ?eli svojo devetletno pot ĹĄolanja na primarni ravni. Za njih in njihove starĹĄe je to obdobje gotovo ĹĄe bolj vznemirljivo in polno priÄ?akovanj, ne manjka pa tudi negotovosti, treme in strahu, kar je povsem normalno.

To velja tudi za dijake prvih letnikov srednjih ĹĄol, ki so zapustili dobro znano osnovnoĹĄolsko okolje in s prvim letnikom stopajo poÄ?asi proti odraslosti in pridobitvi izobrazbe za opravljanje poklica ali nadaljnjega ĹĄtudija.

Aktivnosti ob prvem ĹĄolskem dnevu in zaÄ?etku ĹĄolskega leta so Ĺže tradicionalne. PrepriÄ?an sem, da jih poznamo prav vsi. Toda vseeno bom zapisal, da bodo policisti v tem Ä?asu izvajali poostrene nadzore hitrosti v okolici ĹĄol. Pozorni bodo tudi na upoĹĄtevanje ostalih predpisov in pravil, pri tem pa ne bodo spregledali prepovedane uporabe mobilnega telefona med voĹžnjo, ki bistveno zmanjĹĄuje pozornost voznika med voĹžnjo. Preverjali bodo tehniÄ?no brezhibnost vozil, ki jih starĹĄi uporabljajo za prevoz otrok ter dosledno uporabo varnostnega pasu prav na vseh sedeĹžih v vozilu. Nadzoru se ne bodo izognili niti kolesarji in vozniki koles z motorjem, saj bodo preverjali opremljenost in tehniÄ?no brezhibnost koles in koles z motorjem. Med ĹĄolarji je veliko uÄ?encev in dijakov vozaÄ?ev, zato bodo preverjali tudi tehniÄ?no brezhibnost avtobusov in drugih vozil, s katerimi se otroci prevaĹžajo v ĹĄolo.

Opremljenost otrok, zlasti najmlajĹĄih in najmanjĹĄih z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi, je pomembna od prvega ĹĄolskega dne, bolj ko se bodo krajĹĄali dnevi in zmanjĹĄevala vidljivost, pa bo ta postajala vse pomembnejĹĄa.

Dejstvo je, da je vsak ukrep, bodisi Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa ali Policije, skrbno naÄ?rtovan in ima svoj namen. Glavni cilj pa je, da prvi ĹĄolski dan in preostali dnevi v ĹĄolskem letu minejo brez ĹĄolarjev med Ĺžrtvami prometnih nesreÄ?. Ne glede, kako teĹžko dosegljiv je ta cilj, je povsem realen in uresniÄ?ljiv. Otroci sodijo v najbolj ranljivo skupino udeleĹžencev v prometu, pa naj nastopajo v vlogi peĹĄcev, kolesarjev, uporabnikov skirojev ali sopotnikov na avtomobilskih sedeĹžih. Prav vsepovsod so izpostavljeni, ĹĄe najbolj pa takrat, ko sami ali ob navzoÄ?nosti starĹĄev, skrbnikov ali drugih polnoletnih oseb zanemarijo pravila in ukrepe, ki jim zagotavljajo veÄ? varnosti.

Stopnja varnosti oziroma izpostavljenost otrok v cestnem prometu ni izkljuÄ?no v rokah omenjene agencije in Policije, niti uÄ?iteljev in profesorjev na ĹĄolah niti drugih institucij. Del odgovornosti je v otroĹĄkih rokah, saj je pomembno, da poznajo osnovna pravila, ki jim omogoÄ?ajo varno udeleĹžbo v prometu. PomembnejĹĄo vlogo kot uÄ?itelji imajo starĹĄi, da otroka seznanijo, se pogovorijo in na koncu ĹĄe skupaj preverijo njegov pogled in njegovo razumevanje vsega tega, kar imenujemo prometna varnost. Teh nekaj dni do zaÄ?etka pouka je ravno pravĹĄnji Ä?as, da se pogovorijo z otroki in po potrebi ĹĄe skupaj prehodijo ali prevozijo ĹĄolsko pot. ÄŒe se otroci vozijo s kolesom ali s kolesom z motorjem, da preverijo tehniÄ?no brezhibnost, po potrebi nabavijo dodatna odsevna telesa, zamenjajo varnostno Ä?elado in uredijo ostale reÄ?i, da so otroci pripravljeni na vsakodnevno voĹžnjo in udeleĹžbo v prometu.

Vselej, ko se pojavimo v vlogi udeleĹženca v prometu, moramo prevzeti odgovornost za svoja ravnanja. PrviÄ? – zaradi lastne varnosti, drugiÄ? pa zaradi varnosti ostalih udeleĹžencev. Zato je od vseh nas odvisno, ali bodo ĹĄolske poti v tem ĹĄolskem letu ostale varne in na njih ne bo prometnih nesreÄ?. Od tega pa tudi spomin na ĹĄolsko leto, ki se v ponedeljek ĹĄele zaÄ?enja.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

mkp

Iz POLICISTOVE beleĹžke Policisti med asistenco opazili konopljo Velenje, 22. avgusta – Ko so bili policisti v Ä?etrtek zjutraj zaradi asistence na domu pri VelenjÄ?anu, so v stanovanju opazili ĹĄtiri veÄ?je rastline. Posumili so, da gre za indijsko konopljo, zato so rastline zasegli in jih poslali v analizo. Po prejetih rezultatih sledi ustrezen postopek.

V petek, 23. avgusta, zveÄ?er pa so mlajĹĄemu VelenjÄ?anu zasegli vrĹĄiÄ?ke, za katere sumijo, da so marihuana. Tudi te so poslali v analizo in tudi v tem primeru, Ä?e bo ta potrdila sum, seveda sledijo sankcije.

Neznanka jo je klofnila Ĺ oĹĄtanj, 22. avgusta – V Ä?etrtek popoldan je Ĺ oĹĄtanjÄ?anka naznanila policistom, da jo je na avtobusni postaji v Ĺ oĹĄtanju neznanka brez razloga udarila v obraz. Policisti jo iĹĄÄ?ejo.

Novi prikazovalniki hitrosti Zgornja Savinjska dolina – Agencija za varnost v prometu je na osnovi javnega razpisa v brezplaÄ?en devetmeseÄ?ni najem 30 obÄ?inam podelila prikazovalnik hitrosti Vi vozite. Prikazovalniki so se izkazali za uÄ?inkovito sredstvo za takojĹĄnje zmanjĹĄanje povpreÄ?nih hitrosti. Prehitra voĹžnja je kljub pogostim preventivnim akcijam in opozarjanju ĹĄe vedno najpogostejĹĄi vzrok za prometne nesreÄ?e z najhujĹĄimi posledicami. Med obÄ?inami, ki so prejele prikazovalnike, so tudi tri iz Zgornje Savinjske doline: Gornji Grad, Nazarje in SolÄ?ava. đ&#x;”˛

mkp

med vami

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

29. avgusta 2019

19

Piki insektov so poleti pogostejĹĄi Le redko gre za teĹžavo, ki bi potrebovala zdravniĹĄko oskrbo, zaplete pa lahko povzroÄ?ijo alergije Poleti se sreÄ?ujemo s piki vseh vrst insektov. K sreÄ?i pa gre le redko za teĹžavo, ki bi potrebovala zdravniĹĄko oskrbo. In Ä?eprav piki insektov pri nas praviloma niso nevarni, so lahko zelo neprijetni. Na mestu pika se obiÄ?ajno pojavijo srbeÄ?ica, rdeÄ?ica in oteklina, ki veÄ?inoma po nekaj dneh izginejo. Piki insektov pa so lahko zelo nevarni za ljudi, ki so na pike alergiÄ?ni. Nevarni so predvsem takrat, kadar nas piÄ?ijo v vrat, glavo, ustno votlino. V tem primeru lahko pride do otekanja mehkih tkiv in nevarnosti zaduĹĄitve, zato je treba poiskati zdravniĹĄko pomoÄ?.

O tem, kako ukrepati ob pikih insektov, smo se pogovarjali z mag. Veroniko Rebernik iz Lekarne Velenje.

Za zaĹĄÄ?ito pred piki insektov uporabimo tudi ustrezna sredstva za zaĹĄÄ?ito pred insekti – repelente. Repelenti so lahko kemiÄ?ni (npr. DEET), ki so bolj moÄ?ni in uÄ?inkoviti, ali naravni.

Aktivne snovi v repelentih odganjajo insekte tako, da pri insektih blokirajo receptorje, s katerimi zaznavajo Ä?lovekov vonj ali pa oddajajo vonj, ki insekte odganja. Na voljo so tudi bolj na-

ne potrebujemo veÄ?, se oprhamo in uporabimo milo.

Nekateri repelenti niso primerni za otroke, noseÄ?nice in dojeÄ?e matere, zato se pred uporabo posvetujte s farmacevti oziroma natanÄ?no preberite navodila.

Najbolje je, da otroke, mlajĹĄe od enega leta, zaĹĄÄ?itite pred piki ĹžuĹželk z dolgimi oblaÄ?ili – dolgi rokavi, dolge hlaÄ?e, Ä?e temperatura to dopuĹĄÄ?a. Prostor,

vsebujejo amonijak, ki nevtralizira strup in tako prepreÄ?i alergijsko reakcijo.

Kadar gel ne zadostuje ali v ob blagi alergijski reakciji (rdeÄ?ina, koprivnica, srbenje) lahko kupimo tudi tablete – antihistaminiki, ki so na voljo v lekarnah brez brez recepta. Za otroke, starejĹĄe od 2 let, so na voljo antihistaminiki tudi v obliki sirupa.

In kako ravnamo na potovanju?

Za potovanje v eksotiÄ?ne kraje, kjer so komarji prenaĹĄalci na-

Bodimo samozaĹĄÄ?itni

Pazljivi bodimo pri pobiranju sadja, nabiranju cvetoÄ?ega cvetja, delu na vrtu. V naravi nosimo majice in hlaÄ?e z dolgimi rokavi, ne hodimo bosi po travi oz. brez ustrezne obutve. Kadar nas ĹžuĹželke obletavajo, ne mahamo z rokami okoli sebe, saj piÄ?ijo predvsem, kadar se Ä?utijo ogroĹžene. Pazljivi bodimo pri uĹživanju sladke hrane in pijaÄ? na prostem.

Ĺ˝e danes se zavedate, da bo prihodnji teden naporen. NiÄ? ne boste delali leĹžerno, vsemu, kar vas Ä?aka, se boste posvetili s polno energijo. To boste zmogli, ker je za vami nekaj tednov, v katerih ste si nabrali novih moÄ?i za prihod meteoroloĹĄke jeseni. Poleg tega vas bo druĹžina razvajala, doma bodo marsikaj postorili namesto vas. In to ne da bi jih vi prosili zato. To vas bo po svoje prav ganilo, saj boste tako dobili dokaz, da jim veliko pomenite. Tudi s partnerjem bosta govorila isti jezik.

Zamere, ki ste jih nekaj tednov tiho kuhali do njega, bodo izpuhtele. NajlepĹĄi del dneva se vam bodo zdeli veÄ?eri. ÄŒe bo le mogoÄ?e, jih boste preĹživljali doma.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Veselite se naslednjih dni, saj vas Ä?aka zanimivo delo. Projekta se boste lotili optimistiÄ?no, kar je za vas novost. A je Ä?isto prav. Le ĹĄe nekaj samozavesti vam manjka, pa bo vse teklo hitreje in ĹĄe bolj uspeĹĄno. Tudi zdravstvene teĹžave, ki so vam pognale strah v kosti, bodo izzvenele. NiÄ? pa ne bo narobe, Ä?e Ä?im prej obiĹĄÄ?ete zobozdravnika, saj bodo v teh dneh najbolj na udaru prav vaĹĄi zobje. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, da se spreminjata. Zato bodo razpoke v vajini zvezi vse veÄ?je. Brez nesoglasij ne bo ĹĄlo, a bodo ta tiha. A le do takrat, ko boste krepko razmislili. Potem boste vse povedali na glas.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Ĺ˝e ob koncu tega tedna boste zadovoljni kot Ĺže dolgo ne. S prihodom septembra se bo namreÄ? uresniÄ?ila vaĹĄa Ĺželja, ki je v vas dozorela spomladi. ÄŒez poletje so vsi pogovori zastali, sedaj pa lahko priÄ?akujete zelo pomemben klic in odliÄ?ne novice. ÄŒeprav vam ne bo lahko, boste morali to, kar naÄ?rtujete, Ä?im prej razkriti v sluĹžbi. To je edina prava pot, Ä?e Ĺželite, da se boste razĹĄli prijateljsko. Ja, imeli boste cmok v grlu, a ko bo za vami, boste veliko laĹžje dihali. KonÄ?no bo tudi spanec bolj trden, sploh, ker bodo noÄ?i bolj sveĹže, kar ste pogreĹĄali. SreÄ?ni boste tudi, ker poste poplaÄ?ali vse dolgove, raÄ?una pa vseeno ne bo prazen.

Rak od 22 6. do 22. 7.

Veselite se septembra, saj veste, da bo ta prinesel veÄ? reda v vaĹĄe druĹžinsko Ĺživljenje. Po drugi strani pa se bojite spremembe vremena in hladnejĹĄih dni. Predvsem zato, ker vam zadnje dni zdravje povzroÄ?a nemalo teĹžav. Iskreno povedano, bo vaĹĄe poÄ?utje znak za preplah, sploh, ker bi lahko bili simptomi znak hujĹĄe bolezni.

Poskrbite, da Ä?im prej opravite potrebne preglede. ÄŒe ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, kakĹĄen obisk pri specialistih plaÄ?ajte, da boste hitreje na vrsti. Niste potrpeĹžljive sorte, zato bi lahko Ä?akanje na odgovore vaĹĄe poÄ?utje ĹĄe poslabĹĄalo. ZaÄ?eli se boste zavedati, kako pomembno je, da tu in tam veÄ? naredite zase.

Insekti lahko prenaĹĄajo bolezni

Ĺ tevilni insekti s pikom oz. ugrizom lahko na Ä?loveka prenaĹĄajo ĹĄtevilne bolezni. VeÄ?ina jih ni ogroĹžajoÄ?ih in jih prebolimo brez posledic, nekatere pa so nevarne. V Sloveniji so npr. nevarni klopi, ki prenaĹĄajo lajmsko boreliozo in klopni meningoencefalitis. Piki komarjev so bolj nevarni v tropskih krajih, kjer prenaĹĄajo nevarne bolezni, kot so malarija, denga in rumena mrzlica.

Oven od 21. 3. do 20. 4.

â?ą

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Mag. Veronika Rebernik: ÂťNe hodimo bosi po travi brez ustrezne obutve.ÂŤ

ÄŒe nas piÄ?i ĹžuĹželka v grlo, liĹžemo kocko ledu in takoj pokliÄ?emo zdravnika.

ravni repelenti, ki vsebujejo razna eteriÄ?na olja, npr.(eteriÄ?na olja limonske trave, krvomoÄ?nice, sivke, citronele, limonin evkalipt, cedre).

Razni dejavniki, kot so npr. vlaga, visoka temperatura, moÄ?an veter, moÄ?no znojenje, skrajĹĄajo Ä?as zaĹĄÄ?ite repelentov, zato moramo nanose repelenta po potrebi ponoviti, prav tako po plavanju ali tuĹĄiranju. Kadar zaĹĄÄ?ite

4. Skazin dobrodelni tek

OTROK OTROKU 7. SEPTEMBER MESTNI STADION VELENJE PRIJAVE ZBIRAMO NA www.otrokotroku.si

Nastopila bosta

TRKAJ in ANABEL

v katerem otrok spi, zaĹĄÄ?itite s komarniki.

Na mesto pika lahko nanesemo antihistaminski gel ali kakĹĄen drug gel, ki je primeren za oskrbo koĹže po pikih in je na voljo v lekarnah brez recepta. V lekarni lahko farmacevti svetujejo tudi gel z alojo vero, ki koĹžo hladi in vlaĹži, gel s kamilico, ki koĹžo pomirja, ali gel Ä?ajevca, ki deluje protivnetno. NovejĹĄi pripravki

lezljivih bolezni, priporoÄ?amo uporabo repelentov z vsaj 30 % koncentracijo DEET-a. Predhodno pa preverimo, ali obstaja moĹžnost pikov insektov, ki prenaĹĄajo nevarne bolezni. Informacije lahko pridobimo na podroÄ?nih zavodih za zdravstveno varstvo, kjer svetujejo tudi o preventivnem cepljenju. đ&#x;”˛

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Vsak lep dan boste znali izkoristiti, tudi za tista dela, ki ste jih zadnje tedne zaradi vroÄ?ih dni nenehno prelagali. Pri tem boste pogosto nostalgiÄ?ni, saj se vam bodo ob marsikaterem domaÄ?em opravilu obudili spomini na preteklost. TakĹĄni boste tudi zato, ker vas bodo v naslednjih dneh precej obremenjevale osebne teĹžave.

ZnaĹĄli se boste na razpotju, nobena pot pa ni takĹĄna kot si Ĺželite. Vseeno se boste potrudili, da boste izbrali boljĹĄo, z manj Ĺžrtvami in odrekanji. Ja, oboje vas bo vseeno doletelo. V nedelji si boste priznali, da se neizbeĹžnih sprememb bojite. Ko se boste sooÄ?ili s strahovi, boste laĹžje poiskali reĹĄitve.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Janko Mazej devetiÄ? na slovenskem sekaĹĄkem tronu Gornja Radgona – Na nedeljskem 21. drĹžavnem prvenstvu sekaÄ?ev lastnikov gozdov, ki je potekalo na 57. mednarodnem kmetijsko-Ĺživilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, si je v moÄ?ni konkurenci tekmovalcev iz vse Slovenije z velikim naskokom v posameznih uvrstitvah ter v skupnem seĹĄtevku izboril Ĺže deveto zmago BelovojÄ?an Janko Mazej.

Super ĹĄampion v gozdarskih veĹĄÄ?inah je skupaj z ekipo ĹĄe dveh kolegov iz Ĺ aleĹĄke doline, Danijem Avbrehtom iz Ĺ kalskih Cirkovc in Stankom GoliÄ?nikom iz Belih Vod prispeval levji deleĹž k visoki ekipni uvrstitvi za Zavod za gozdove OE Nazarje.

S tokratno posamiÄ?no, Ĺže deveto zmago pa je postal nedosegljivi Âťvlcerski princÂŤ, ki se bo za deseto lovoriko potegoval, Ä?e bo zdrav, tudi prihodnje leto. Za NaĹĄ Ä?as nam je povedal, da mu ti uspehi veliko pomenijo, ker so odraz dobre fiziÄ?ne pripravljenosti za delo, natanÄ?nosti in spretnosti v tem poklicu ter 'vleÄ?ejo za seboj' mlajĹĄe kolege gozdarje in lesarje. Menda lastnike gozdov in stroko poklicnih gozdarjev ta tekmova-

VaĹĄe Ĺživljenje se je v zadnjih dneh zavrtelo za 180 stopinj. Iz leĹžernih in lenobnih poletnih dni zato prehod v delovno intenzivni Ä?as leta ne bo minil brez posledic pri poÄ?utju. Utrujeni boste, ponoÄ?i pa se boste premetavali in zelo malo spali. PodopustniĹĄki stres bo k sreÄ?i kmalu minil, Ĺže prihodnji teden bo bolje. Imeli pa boste tudi finanÄ?ne skrbi. Poleti ste pridno zapravljali, zato ne boste veÄ? zadovoljni s prihranki. Ne bo vam lahko, ko se boste morali tudi zato odreÄ?i zelo mamljivemu povabilu prijateljev. Jasno vam bo, da bi zapravili preveÄ? in da bo treba pred prej spet malo varÄ?evati. Partner bo menil, da pretiravate, a bo obveljala vaĹĄa odloÄ?itev.

nja povezujejo in zdruĹžujejo, da skupaj uspeĹĄneje kljubujejo tudi gozdnim ĹĄkodljivcem in pri odpravljanju posledic divjanja narave. Janko se je razveselil

V teh dneh boste precej nemirni. Ĺ˝eleli si boste, da vse cilje, ki ste si jih zastavili Ä?ez poletje, uresniÄ?ite skorajda Ä?ez noÄ?. A boste Ĺže takoj zadeli ob zid, ki ga ne bo lahko preplezati. NaÄ?rte vam bodo skazili uradniki, ki bodo birokratske poti precej podaljĹĄali. Vseeno ne boste obupali, saj sedaj toÄ?no veste, kaj si Ĺželite. ÄŒe se boste odloÄ?ili za spremembo videza, prav tako ne bodite nestrpni. Lotite se je po korakih, kar bo dobro vplivalo tudi na vaĹĄe poÄ?utje. Partner si bo Ĺželel, da gresta veÄ?krat v veÄ?jo druĹžbo. Vam pa bo najlepĹĄe, kadar bosta sama, zato mu boste redko ugodili. Ne bo vam zameril.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Imate veÄ? motivov, vsak dan pa tudi veÄ? motivacije, da svoje Ĺživljenje temeljito spremenite. V teh dneh boste delali naÄ?rte in preraÄ?unavali, kaj bi bilo najbolje za vas tudi iz finanÄ?nega vidika. Vsaj ĹĄe pet tednov Ä?asa imate, da se odloÄ?ite, saj boste sicer zamudili izjemno dobro priloĹžnost, ki je povezana tudi z zajetno vsoto denarja. Dnevi bodo polni kot Ĺže dolgo ne, sovraĹžili pa boste veÄ?ere, ki jih boste preĹživljali v osami. Tu in tam se boste smilili sami sebi. Ĺ˝eleli si boste ljubezni, a tista, ki jo Ĺželite, ne bo veÄ? dosegljiva. Pustite jo v preteklosti in raje zrite naprej. Ko boste najmanj priÄ?akovali, vas bo Amorjeva puĹĄÄ?ica spet zadela.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Ob koncu tedna boste v dobri druĹžbi pozabili na vse teĹžave, ki ste si jih nakopali Ä?ez poletje. NajhujĹĄa se vam zdi izguba posla in dohodka. ÄŒeprav partner ne bo niÄ? kriv, boste jezo in slabo voljo stresali nanj. Kmalu mu bo poÄ?il film, ĹĄele takrat pa se boste zaÄ?eli zavedati, da to, kar se dogaja z vami, ni dobro za vas in za vaĹĄo druĹžino. Velike spremembe so bile neizogibne, da je do njih priĹĄlo, pa niste krivi ne vi in ne nihÄ?e od vaĹĄih najbliĹžjih. Zakopljite bojno sekiro, partnerju pa se odkupite vsaj z izletom, Ä?e ne s kratkimi poÄ?itnicami. Te so bile za vas vedno najlepĹĄe v septembru, ta pa je pred vrati.

TeĹžave s sklepi se bodo Ĺžal nadaljevale.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

PoloĹžaj planetov bo v teh dneh naporen za vse, ki ste rojeni v tem znamenju. GneÄ?a negativnih vplivov na vaĹĄe Ĺživljenje bo najhujĹĄa ob lunini meni. Zato pazite, kaj boste obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo Ĺžal, saj bodo obljube velike. Sploh do bliĹžnjih sorodnikov, ki bodo imeli res velika priÄ?akovanja. Na poslovnem podroÄ?ju lahko prav tako priÄ?akujete nekaj sprememb, a te ne bodo po vaĹĄi meri. Do njih bo priĹĄlo, Ä?eprav se boste temu upirali. Tokrat boste imeli opravka z osebo, ki je zelo moÄ?na, saj ima vplivne prijatelje. Ne bodite preveÄ? trmasti. VÄ?asih je bolje popustiti kot vztrajati pri naÄ?elih, ki jih je povozil Ä?as.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Janko Mazej je po zmagah v Cirkovcah in LuÄ?ah premagal ĹĄe vso slovensko konkurenco.

doseĹžka tudi zato, ker mu uspeĹĄno sledi sin Klemen, prvi sosed GoliÄ?nik pa je Ĺže vrsto let izjemen sotekmovalec. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

KonÄ?no se boste pomirili sami s seboj. Prepustili se boste toku dogodkov in se ne boste veÄ? po nepotrebnem nervirali za vsako malenkost. Sprememba bo opazna Ĺže v nekaj dneh. Najprej bodo zaÄ?ele izginjati zdravstvene teĹžave, ki so bile oÄ?itno zelo povezane z vaĹĄim psihiÄ?nim stanjem. Postali boste bolj samozavestni, zato se boste znali postaviti zase. Mnoge, ki tega od vas ne bodo priÄ?akovali, boste presenetili, partnerja pa ne. Ta je od nekdaj verjel v vas in v vaĹĄo drĹžo. Tudi tokrat vam bo stal ob strani, ne glede na to, kako se boste odloÄ?ili. Sorodnik vam bo nalil Ä?istega vina, ki ga ne boste Ĺželeli popiti. A ga boste morali. ÄŒeprav bo kislo, boste Ä?ez nekaj dni priznali, da je imel prav.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

VaĹĄe Ĺživljenje se bo precej spremenilo, saj boste vanj spet spustili ljudi, ki ste jih nekaj Ä?asa porivali daleÄ? od sebe. Sedaj se boste zaÄ?eli zavedati, da vi potrebujete njih, oni pa vas. ÄŒeprav se boste po svoje bali, kaj vse vas Ä?aka v prvi polovici septembra, boste ob odhodu meteoroloĹĄkega poletja Ä?isto zadovoljni. Pri delu boste marljivi in natanÄ?ni, saj boste Ä?utili, da vam sicer misli prepogosto beĹžijo k zasebnemu Ĺživljenju.

S partnerjem se ne bosta razumela, kriva pa bosta oba. PogreĹĄali boste ljudi, ki jih Ĺže dolgo ni veÄ? z vami. Ĺ˝eleli si boste njihov nasvet, a zaupati boste morali le svoji presoji. Ne hitite, Ä?as ni vaĹĄ sovraĹžnik.

Naš čas, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

29. avgusta

06.00 06.10 07.00 09.15 10.35 11.25 11.55 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.35 15.05 16.05 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.20 00.55 01.20 01.50 02.00 02.10 02.15

Kultura Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Vzpon mesta, dokumentarni film Začnimo znova, Državljanstvo gre po vodi, 2. sez., 2. sez.

Ko bolezen postane izziv Circom Regional, Cipovka - Kruh, ki se smehlja luni Prvi dnevnik Šport Vreme Dosje, Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 2. del Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyito alatt Armanova skrivnost II., Dolgo potovanje, 2. sez.

Zombi Lars, Joker, 25. del, 2. sez.

Poročila ob petih Šport Vreme Družbeni fenomeni, Humanitarnost Na kratko, Kohezija Žanov svet, Ptice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Platforma Državljan Diareja ali kdo je Tomaž Lavrič?

Družbeni fenomeni, Humanitarnost Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Zabavni kanal 10.30 Videotrak 11.30 Slastna kuhinja, Andaluzijski gazpaco in prigrizki 12.00 Judo, svetovno prvenstvo, prenos iz Tokia 14.30 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Severina 15.25 Ptuj 2019, 1. del 16.45 Judo, svetovno prvenstvo 17.50 Moji, tvoji, najini, 1. sez.

18.25 Moji, tvoji, najini, 1. sez.

18.55 Firbcologi, O vafljih, krompirčku in dečku, ki lula 19.25 Videotrak 20.00 Urbana divjina, Obiskovalci 20.55 Z Mišo, Aleksandar Stanković 21.50 Ambienti 22.20 Avtomobilnost 22.50 Ratko Divjak in Big Band RTV Slovenija 00.20 Videotrak 00.50 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.10 08.35 09.00 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.20 22.50 23.45 00.40 02.30 03.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, risanka Čebelica Maja, risanka Super krila, risanka Mašine strašljivke, risanka Kraljevska akademija, risanka Divja brata Kratt, risanka Reka ljubezni, 1. sez., 1. del Sreča najde pot, 23. del In prišla je ljubezen, 138. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 100. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 101. del Reka ljubezni, 1. sez., 2. del Sreča najde pot, 24. del In prišla je ljubezen, 139. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 102. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 103. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 19. del Vedno tvoja, 1. sez., 49. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 4. del Motiv zločina, 1. sez., 10. del Inšpektor Beck, 7. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Skrbimo za zdravje, Priprave na porod in babištvo 11:00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (131) 18:50 Pikin studio 2018 (4) 19:25 Ustvarjalne iskrice (204) Poletni nakit 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ans. Mira Klinca, Mladi Pomurci 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (131) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

29. avgusta 2019

Sobota,

30. avgusta

06.00 06.10 07.00 09.15 10.35 11.30 11.55 12.20 13.00 13.20 13.25 13.30 15.20 16.25 16.35 17.00 17.20 17.25 17.30 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 23.10 01.05 01.30 01.55 02.10 02.15 02.20

Kultura Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Lotse, dokumentarni film Začnimo znova, S trebušnim plesom za kruhom, 2. sez., 2. sez.

Družbeni fenomeni, Humanitarnost Circom Regional, Mož s harpuno, 8. del Prvi dnevnik Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak Govoreči Tom in prijatelji, Odločilna partija, risanka Zombi Lars, Volitve, 26. del, 2. sez.

Poročila ob petih Šport Vreme Osvežilna fronta, Stres, oddaja za mladostnike Infodrom, poletje 2019, Odnosi Frfra in Cufek, Gozd iz blazin, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ptuj 2019, 2. del Sledi, Tobi ni bil samo štedilnik Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Špicelj, francosko-italijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Zabavni kanal 09.20 Videotrak 10.05 Prisluhnimo tišini, Hrup uničuje naš sluh 10.50 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna 12.00 Judo, svetovno prvenstvo 14.30 Migaj z nami 15.30 Tanja Žagar: 20 let glasbene poti 17.00 Judo, svetovno prvenstvo 18.05 Moji, tvoji, najini, 1. sez.

18.35 Moji, tvoji, najini, 1. sez.

19.00 Anže, kratki dokumentarni film 19.20 Videotrak 20.00 Življenja Tomaža Kajzerja, Do zadnjega diha, 1. sez.

20.45 Parada, koprodukcijski film 22.45 Televizijski klub, Ljubil(a) sem te, a zdaj je konec 23.50 Videotrak 00.20 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 10.05 11.00 11.55 12.50 13.45 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.10 22.40 22.45 23.40 00.35 02.25 02.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, risanka Čebelica Maja, risanka Super krila, risanka Mašine strašljivke, risanka Kraljevska akademija, risanka Divja brata Kratt, risanka Reka ljubezni, 1. sez., 2. del Sreča najde pot, 24. del In prišla je ljubezen, 139. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 102. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 103. del Reka ljubezni, 1. sez., 3. del Sreča najde pot, 25. del In prišla je ljubezen, 140. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 104. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 105. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 20. del Vedno tvoja, 1. sez., 50. del 24UR zvečer Eurojackpot Chicaška policija, 3. sez., 5. del Motiv zločina, 1. sez., 11. del Poredne vampirke, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:00 Kmetijski razgledi 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:00 Videostrani, obvestila 18:35 Napovedujemo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (132) 18:50 Pikin studio 2018 (5) 19:20 Ustvarjalne iskrice (200) Vesele žogice 19:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice, Od Kamnika do Himalaje 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Challe Salle, Kevin Koradin 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek - citre (132) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

31. avgusta

1. septembra

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke Juvi, aerobika za otroke: Afrika 07.10 Telebajski, Naš teliček Muki 07.30 Lojzek, Lojzek, nariši mi bobra 07.40 Biba se giba, Biba in Zmikavt slik 08.00 Čudogozd, Ribe praznujejo 08.10 Čudogozd, Zajčki praznujejo 08.20 Sporočilo v steklenici I., Gremo!, 1. sez.

08.30 Sporočilo v steklenici I., Prihod, 1. sez.

08.45 Zombi Lars, Označimo tujce, 3. sez.

09.00 Zombi Lars, Jaz sem tujec, 28. del, 3. sez.

09.15 Male sive celice, OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Hudinja 10.05 Infodrom, poletje 2019, Odnosi 10.25 Osvežilna fronta, Stres 11.05 Prava ideja, Hyla, vodni sesalci 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? So vakeres?

13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.15 Klic z gora 15.10 Gradnja Zvezdnih stez 16.00 Nova dvajseta, Poslovilna rolada, 1. sez.

16.30 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Duhovni utrip, Krščanska skupnost Jehovovih prič 17.35 Alpe-Donava-Jadran 18.00 Ozare 18.10 Naj vam tekne, Piknik pod slamnikom 18.40 Reaktivčki, Puščava Gobi, Azija, risanka, 2. sez.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 Ajla, hči vojne, turški film 22.05 Poročila 22.15 Šport 22.20 Vreme 22.25 Sherlock (IV.), Šest kipcev, britanska miniserija, 4. sez.

00.10 Osvobojeni izbire, avstralska dokumentarna oddaja 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik 02.00 Sobotni dnevnikov izbor 02.10 Utrip 02.25 Šport 02.30 Vreme 02.35 Napovedujemo

07.00 Kravica Katka, Katka in plodovi 07.05 Lojzek, Lojzek, nariši mi kameleona 07.15 Milan, Mamice ni doma 07.20 Oblakov kruhek, Stric Črt 07.30 Mišo in Robi, Gnezdo, 1. sez.

07.35 Profesor Baltazar, Sreča v dvoje 07.40 Rija in Krokodil, Kroket Trobka in Skok, Nojeva uspavanka risanka 07.55 Malčki, Zabava presenečenja 08.00 Zmajči zmaj, Zmajči čara 08.10 Reaktivčki, Katedrala sv. Vasilija, Rusija, 2. sez.

08.20 Knjiga o džungli, Srečna zvezda, 1. sez.

08.35 A veš, koliko te imam rad, Ti za en dan, 1. sez.

08.45 Vse o Rozi, Pouk 08.55 Muk, Sporočilo 09.05 Bacek Jon, Zmaj, 1. sez.

09.20 Govoreči Tom in prijatelji, Načrtovana zmešnjava, 09.30 Gumbek in Rjavček, Prvi šolski dan 10.00 Nedeljska maša, prenos iz Črnega Vrha nad Idrijo 10.55 Sapa ljubezni in čarovnija izdiha Irena Grafenauer in Mate Bekavac s prijatelji 11.20 Ozare 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 Ptuj 2019, 2. del 15.00 Selitev, kratki igrani film AGRFT 15.15 Nova sošolka, indijski film 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Čez planke, Liechtenstein - 300 let kneževine 18.20 Melodije morja in sonca 2019 18.40 Muk, Na riževih poljih, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.15 Politično s Tanjo Gobec 19.25 Zrcalo tedna 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 Glasba tišine, italijanski film 22.00 Intervju, dr. Ana Polak Petrič 22.50 Poročila 23.05 Šport 23.10 Vreme 23.15 V upanju na čudež iskanje zdravila proti Parkinsonovi bolezni, britanska dokumentarna serija 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.00 Politično s Tanjo Gobec 01.10 Zrcalo tedna 01.25 Šport 01.35 Vreme 01.40 Napovedujemo

04.00 06.05 07.00 09.00 10.20 11.30 12.00 14.30 16.05 18.00 18.55 20.05 21.05 21.25 22.15 23.25 00.30

Zabavni kanal Videotrak Dobro jutro, poletni izbor Spomini, Valerija Skrinjar - Tvrz, 1. de Simfonija globine, dokumentarni film Slastna kuhinja, Delfinka Judo, svetovno prvenstvo Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, posnetek iz Markkleeberga Televizijski klub, Ljubil(a) sem te, a zdaj je konec 14+1, Nives Meroi in Roman Benet, dokumentarni film Videotrak Poklon Postojnski jami ob 200. obletnici odkritja podzemnega paradiža P. I. Čajkovski: Labodje jezero, črni labod (Rita Pollacchi, Petar Dorčevski) Zvezdana, Fenomen Zvezdana Aritmični koncert - Koala Voice Videotrak Zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.45 8.05 8.50 9.10 10.40 11.40 12.35 13.05 14.20 15.35 16.35 17.55 18.50 18.55 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Robovlaki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Luna Petunija, ris.

7. palček, risani film Čista desetka, 1. sez., 5. del Čista desetka, 1. sez., 6. del Polona ga žge Dan najlepših sanj Delovna akcija Naša mala klinika, 3. sez., 6. del MasterChef Slovenija Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Gremo mi po svoje 2, slovenski film 21.45 Čenče, ameriški film 23.45 Vitezova usoda, ameriški film 2.15 Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Vse o sivki 09:40 Jutranji pogovori 1 10:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:00 Videostrani, obvestila 18:40 napovedujemo 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Unterlechner (133) 18:50 Pikin studio 2018 (6) 19:35 Dotiki gora: Tramuntana - 1.del 19:55 Napovedujemo 20:00 Novice tega tedna 20:20 Bumfest 2018, posnetek 21:55 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Miha Unterlechner (133) 22:00 Popotniške razglednice, Od Kamnika do Himalaje 23:00 Videospot dneva 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

04.00 Zabavni kanal 06.30 Videotrak 07.25 Slastna kuhinja, Andaluzijski gazpaco in prigrizki 07.40 Duhovni utrip, Krščanska skupnost Jehovovih prič 07.55 Rast, 67. gala koncert AFS France Marolt 09.35 Čez planke, Ciper 11.00 Ud kapca du murja: Pogled iz slovenske Istre na Trst 11.55 Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah 13.15 Judo, svetovno prvenstvo 14.45 Žogarija 15.55 Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah 17.20 Ambienti 17.55 Črne solze morja - smrtonosna zapuščina, ladijskih razbitin 18.55 Videotrak 20.00 Nogomet - državno prvenstvo, Domžale : Maribor, 8. kolo, prenos iz Domžal 22.15 Žrebanje Lota 22.25 Vlado Kreslin: Poj mi pesem, koncert 01.00 Zvezdana, Fenomen Zvezdana 01.45 Videotrak 02.50 Zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.35 7.45 8.10 8.30 8.45 9.00 9.25 9.55 10.20 10.45 11.40 12.40 13.15 14.35 15.50 17.35 18.50 18.55 20.00 21.50 23.45 1.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, ris.

Gospodična Žuža, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Robojajčki, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Zak nevihta, ris. Čista desetka, 1. sez., 7. del Čista desetka, 1. sez., 8. del Polona ga žge Dan najlepših sanj Delovna akcija Gremo mi po svoje 2, slovenski film MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Očka proti fotru, ameriški film Nore na denar, ameriški film Noro srce, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Vse o mačkah 09:40 2685. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 Bumfest 2018, posnetek 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:20 Jutranji pogovori 1 13:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:10 Videostrani, obvestila 18:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 18:45 Napovedujemo 18:50 Pikin studio 2018 (7) 19:40 Ustvarjalne iskrice (204) Poletni nakit 19:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Mirst - klavir (134) 19:50 Videospot dneva 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, ans. Mira Klinca, Mladi Pomurci 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Maj Mirst - klavir (134) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:20 Kasaške dirke, reportaža 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

2. septembra

06.10 06.25 07.00 10.05 11.15 11.40 12.20 13.00 13.20 13.30 13.35 14.30 15.00 16.05 16.10 16.20 16.30 17.00 17.20 17.25 17.30 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.20 23.30 23.50 00.35 01.00 01.30 01.40 01.50 01.55

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Dober dan Zdravje Slovencev, Bolečina v ledveni hrbtenici, dokumentarna oddaja Obzorja duha, Prebujamo talente Začnimo znova, Epidemija rdečkarjev, 2. sez., 2. sez.

Prvi dnevnik Šport Vreme Sveto in svet, Dodajanje življenja dnevom S-prehodi, Polinezija z Jasno Tuta Dober dan, Koroška Manja, Sitni zbor, risanka Oblakov kruhek, Ples z dedkom, risanka Zmajči zmaj, Slika, risanka Od popka do zobka, Možgani Poročila ob petih Šport Vreme Dober dan Bacek Jon, Čigave so kosti?, 3. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Opus, Salzburški poletni festival Žar legende Sapa ljubezni in čarovnija izdiha, Mate Bekavac s prijatelji (Matija Krečič, Zgodba o rojstvu flavte hokagapi) Simfonični orkester RTVS in Francesc Prat (Debussy, Ravel) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Zabavni kanal 10.30 Videotrak 11.00 Zgodbe iz školjke, Juvi, aerobika za otroke: Afrika 11.10 Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Zeliščni vrt v Špitaliču 11.25 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.10 Sledi, Tobi ni bil samo štedilnik 15.35 Fani Okič: Polepšali ste mi dan 17.00 Ljudje in zemlja 17.55 Moji, tvoji, najini, 1. sez.

18.25 Moji, tvoji, najini, 1. sez.

18.55 Čudogozd, Ribe praznujejo 19.05 Čudogozd, Zajčki praznujejo 19.20 Videotrak 20.00 Čez planke, Križarjenje po Bližnjem vzhodu 21.00 Votla krona (II.): Vojna dveh rož, Rihard III., britanska nadaljevanka, 2. sez.

21.50 Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo, slovenski celovečerni film 23.30 Videotrak 00.00 Zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.30 7.55 8.05 8.25 8.50 9.45 10.40 11.40 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.10 22.45 23.40 0.35 1.30 2.25 3.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Čebelica Maja, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 3. del Sreča najde pot, 25. del In prišla je ljubezen, 140. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 104. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 105. del Reka ljubezni, 1. sez., 4. del Sreča najde pot, 26. del In prišla je ljubezen, 141. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 106. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 107. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 21. del Vedno tvoja, 1. sez., 51. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 6. del Motiv zločina, 1. sez., 12. del Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 1. del Grimm, 4. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu (maj 2019) 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Manca Ernst - klavir (135) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Hvala ti, Argentina! skupina AVE na turneji po Južni Ameriki, 1. del 20:45 Regionalne novice 20:50 NAJ VIŽA, ans. Mira Klinca, Mladi Pomurci 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Manca Ernst - klavir (135) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

Sreda,

3. septembra

06.00 06.10 07.00 10.05 11.15 11.45 12.20 13.00 13.20 13.30 13.35 14.35 15.25 15.55 16.05 16.15 16.30 17.00 17.20 17.25 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.05 00.35 01.00 01.30 01.45 01.50 01.55

04.00 10.30 11.00 13.30 14.20 14.50 16.15 17.15 17.50 18.20 18.50 19.20 20.00 20.50 21.25 22.20 23.20 23.45 0.15

6.00 7.00 7.01 7.30 7.55 8.05 8.25 8.50 9.45 10.40 11.40 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.20 23.20 23.55 0.50 1.45 2.40 3.15

4. septembra

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Zdravje Slovencev, Rak prostate Opus, Salzburški poletni festival Začnimo znova, Tonijevo neživljenjsko zavarovanje, 2. sez., 2. sez.

Prvi dnevnik Šport Vreme Studio City Duhovni utrip, Krščanska skupnost Jehovovih prič Kanape - Kanape Profesor Baltazar, Amadeusova ušesa, risanka Govoreči Tom in prijatelji, Vzporedno vesolje, risanka Zombi Lars, Označimo tujce, 27. del, 3. sez.

Zombi Lars, Jaz sem tujec, 28. del, 3. sez.

Poročila ob petih Šport Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, Ti za en dan, risanka, 1. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Kronika Hitlerjevega življenja kako se ,rodi diktator Ničevo seme, novozelandska nadaljevanka Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Spomini, Valerija Skrinjar - Tvrz, 2. del, dokumentarna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

06.00 06.10 07.00 10.05 11.15

Zabavni kanal Videotrak Dobro jutro Dober dan Naj vam tekne, Piknik pod slamnikom Čez planke, Križarjenje po Bližnjem vzhodu Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Adrenalinci, Paintball, dok. serija o mladostnikih Videotrak Gala večer slovenskih koreografij SNG, Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS Prava ideja Palače ljudstva, koprodukcijska dokumentarna oddaja Prevara (IV.), 4. sez.

Kaj govoriš? So vakeres?

Videotrak Zabavni kanal

04.00 10.30 11.00 11.30 14.05 15.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Čebelica Maja, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 4. del Sreča najde pot, 26. del In prišla je ljubezen, 141. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 106. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 107. del Reka ljubezni, 1. sez., 5. del Sreča najde pot, 27. del In prišla je ljubezen, 142. del 24UR popoldne Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 108. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 109. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 22. del Vedno tvoja, 1. sez., 52. del Preverjeno 24UR zvečer Motiv zločina, 1. sez., 13. del Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 2. del Grimm, 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Hvala ti, Argentina! skupina AVE na turneji po Južni Ameriki, 1. del 11:00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetiski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Manca Ernst in Maj Mirt klavir (136) 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2686. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:35 Dotiki gora: Tramuntana - 2.del 21:00 Kasaške dirke, reportaža 21:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Manca Ernst in Maj Mirt klavir (136) 21:50 Videospot dneva 21:55 Iz oddaje Dobro jutro 22:40 Spomini na evropsko dediščino 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:35 Nočni program

11.45 12.25 13.00 13.20 13.30 13.35 14.30 15.00 16.00 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.35

17.00 18.05 18.35 19.05 19.25 20.05 21.05 21.15 22.05 23.15 23.25 00.25 01.00

6.00 7.00 7.01 7.30 7.55 8.10 9.05 10.00 11.00 11.55 12.50 13.50 14.50 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.10 22.45 23.40 0.35 1.30 2.25 3.00

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Zdravje Slovencev, Čezmejno zdravstveno varstvo Koda Začnimo znova, Lov na srečko, 2. sez., 2. sez.

Prvi dnevnik Šport Vreme Intervju, dr. Ana Polak Petrič Platforma Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Hudinja Poročila ob petih Šport Vreme Slovenski vodni krog, Peračica 50 knjig, ki so nas napisale, Tone Seliškar: Bratovščina sinjega galeba Knjiga o džungli, Srečna zvezda, risanka, 1. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Maudie, irskokanadski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Sveto in svet, 100 let Univerze v Ljubljani Slovenski vodni krog, Peračica, dok.-izobraževalna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Videotrak Kanape - Kanape Dobro jutro Dober dan Kolo: Pesem za Matijo Jamo, dokumentarni film Čez planke, Liechtenstein - 300 let kneževine Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Moji, tvoji, najini, 1. sez.

Od popka do zobka, Možgani, zabavno-poučna oddaja za otroke Videotrak Zveneči gozd, estonski glasbeni dokumentarni film Žrebanje Lota Moje mnenje Zapuščina (III.), danska nadaljevanka, 3. sez. Žar legende Mako, dokumentarni portret Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Dibo, ris. Čebelica Maja, ris.

Mašine strašljivke, ris.

Reka ljubezni, 1. sez., 5. del Sreča najde pot, 27. del In prišla je ljubezen, 142. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 108. del Dekle z imenom Feriha, 2. sez., 109. del Reka ljubezni, 1. sez., 6. del Sreča najde pot, 28. del Moja boš, 1. sez., 1. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 1. del Podaj mi roko, 1. sez., 2. del 24UR vreme 24UR Ljubezen na vasi, 2. sez., 23. del Vedno tvoja, 1. sez., 53. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 7. del Motiv zločina, 2. sez., 1. del Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 3. del Grimm, 4. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2686. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mlajši godalni orkester GŠ Velenje (137) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami, Janko Kos, župan Občine Žalec 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Samuel Lucas, Nushy, Calypso 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Mlajši godalni orkester GŠ Velenje (137) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 21

KOŠUTA, Miroslav: BOLLINGER, Ty: Medved z miťko na Iskanje resnice o raku rami ml - Mladina / C– Cicibani

od – Odrasli / 616-00 – Bolezni

Pesmice v bogati novi zbirki trĹžaĹĄkega ustvarjalca Miroslava KoĹĄute z naslovom Medved z miĹĄko na rami in s podnaslovom Za najmlajĹĄe izbrane in z novimi sladkane se zaÄ?nejo s pravljico, nadaljujejo pa s serijo veÄ? kot 60 pesmic v ĹĄtirih sklopih. V prvem sklopu se po gozdu potikata dobroduĹĄen medved in nagajiva miĹĄka ter odkrivata svet, medsebojno prijateljstvo in sebe. Pesmice, ki so obenem kratke zgod-

Ty M. Bollinger je ameriĹĄki pisatelj, ki se je v druĹžini sreÄ?al z veÄ? smrtmi zaradi raka, Ä?edalje pogostejĹĄe bolezni sodobnega Ä?asa, zaradi Ä?esar se je odloÄ?il raziskati vzroke in poiskati alternativne pristope ozdravljenja. Njegova knjiga Iskanje resnice o raku s podnaslovom Kaj morate vedeti o zgodovini, zdravljenju in prepreÄ?evanju raka je bila do sedaj prevedena Ĺže v veÄ? kot dvajset jezikov ter je namenjena tako tistim, ki Ĺželijo prepreÄ?iti raka, kot tudi ostalim, katerim je bila diagnoza Ĺže postavljena in iĹĄÄ?ejo naravne metode zdravljenja. NaĹĄe telo je namreÄ? sposobno uÄ?inkovito pozdraviti raka, Ä?e le ima za to primerno okolje in prave okoliĹĄÄ?ine. Na kakĹĄen naÄ?in, pa nihÄ?e ne pove, in ravno ta priroÄ?nik lahko pri tem veliko pomaga, celo Ä?e ste s kemoterapijo ali obsevanjem Ĺže priÄ?e-

bice, se najveÄ?krat vrtijo okrog medu, sira in druge hrane. KoĹĄuta je navdih za cikel o medvedu in miĹĄki, ki daje naslov zbirki, naĹĄel v Podslivnici, kjer je sinu pomagal obrezovati sadno drevje. Tam so rasle tudi slive, ki so bogato rodile in vabile medvede. Drugi sklop pesmi je posveÄ?en medvedom, njihovim strahovom, veselju, igri ...

Lestev in sirÄ?ek je tretji sklop, v katerem maÄ?ke najveÄ?krat lovijo miĹĄi, slednje pa so zelo pretkane. Od mravlje do slona je naslov zadnjega sklopa, ki predstavi slone, mravlje, Ä?uke, maÄ?ke, manjkalo pa ne bo niti pesmic, kjer nastopajo raÄ?ka, jeĹžek, veverica, Ĺžaba, los, nosorog, pa ĹĄe kakĹĄen pingvinÄ?ek se najde vmes; najdemo celo pesmico o zmaju – skratka spoznamo pester Ĺživalski svet. Med njimi se bodo tako naĹĄle majhne in velike, zelo resniÄ?ne, pa tudi zelo domiĹĄljijske. Vse pesmi so ilustrirane ter delo izpod pridnih rok MaĹĄe Kozjek. Liki iz pesmic tako zaĹživijo ne le skozi duhovite besedne igre, temveÄ? tudi skozi oÄ?arljivo razposajene in hudomuĹĄne risbice. Predstavljeno delo je istoÄ?asno tudi antologija KoĹĄutovih Ĺživalskih pesmi.

li. Skratka, knjiga ĹĄiri obzorja z resniÄ?nimi zgodbami uspeĹĄnega zdravljenja s terapijami in metodami, ki jih v zadnjem Ä?asu tudi uradna medicina vedno bolj sprejema.

Predstavljeni so primeri uspeĹĄnih ozdravljenj raka, ki zaradi alternativnih pristopov k zdravljenju pozdravijo bolezen brez negativnih stranskih uÄ?inkov. Izpostavljeni so tudi ostali dejavniki, kot so: skrb za stalno telesno dejavnost in zdravo Ĺživljenje, postopki, ki krepijo imunski sistem in so pomembni za doseganje notranjega miru, razstrupljanje, homeopatija ipd. In ker je bistvo premagovanja raka prepreÄ?evanje njegovega nastanka, vabljeni, da preberete omenjeni priroÄ?nik. đ&#x;”˛

Darinka Bizjak

Za letoĹĄnji tradicionalni Citycentrov narodnozabavni glasbeni dogodek ob koncu poletja so v goste povabili nadvse priljubljene PoskoÄ?ne muzikante. Ljubiteljem te zvrsti glasbe se bo nocoj, 29. avgusta, ob 18. uri predstavila ena najbolj popularnih zasedb, ki razveseljuje ĹĄtevilne obiskovalce na svojih koncertih in gledalce edinstvene Ĺžanrske oddaje na slovenski televiziji PoskoÄ?ne muzikante.

Na glasbeni sceni so od leta 2010 in v teh letih so osvojili Ĺže skoraj vse pomembne glasbene nagrade, ki jih je na njihovem glasbenem podroÄ?ju mogoÄ?e dobiti na slovenski glasbeni sceni, potrdili pa so se tudi v tujini. So nosilci ptujskega Orfeja in kar dveh zlatih pastirÄ?kov z GraĹĄke gore, so absolutni zmagovalci Ĺ teverjanskega festivala in nemĹĄkega festivala v Ruhpoldingu.

Skratka, gre za odliÄ?ne glasbenike, ki vsi po vrsti svoje glasbeno znanje ĹĄe nadgrajujejo z izobraĹževanjem na glasbenih akademijah.

Prav zaradi svojega velikega glasbenega znanja bodo tudi obiskovalce Citycentra presenetili s programom, za katerega sami pravijo, da bo đ&#x;”˛ mz nepozaben.

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 1.9. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Kako je jeĹžek naĹĄel prijatelja • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb 29.9. ob 13.00: ZAJÄŒKON IN VOLK v izvedbi KD SmeĹĄko. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se

VELENJE ÄŒetrtek, 29. avgust 20.00 Kavarna Lucifer Tenerife in la Gomera: otroka veÄ?ne pomladi, potopisno predavanje Ane Seher 20.30 Pred Domom kulture Veleje David Jarh kvartet (MOZZAJIK Summer festival) 21.00 Letni kino Lughtup: Showcase odrske razsvetljave (Festival Kunigunda)

Petek, 30. avgust 19.00 Restavracija Jezero VeÄ?er orientalskih plesov 20.00 Kavarna Lucifer Poezija v glasbi: Ditka, koncert 20.00 PlaĹža Mia Mia Ivan Zak, koncert 21.00 Letni kino KreĹĄo Bengalka, Mito & Yngfirefly, Velenje's most wanted, koncert (Festival Kunigunda)

Sobota, 31. avgust 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.30 Cankarjeva ulica Javni shod za bolj praviÄ?no Slovenijo 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje

11.00 11.00

19.00 20.00 21.00

LisiÄ?ka Zvitorepka, predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje (Sobotne lutkarije) Galerija Velenje Na limonadi z Borisom Bejo, pogovor GraĹĄka Gora 33. sreÄ?anje borcev, planincev, brigadirjev in Ä?lanov veteranskih organizacij Velenjski grad Po poti na konec sveta, koncert Katarine MeĹža Titov trg 45 let skupine AVE, koncert z gosti Letni kino Mrfy, Thee Melomen, Bednja, DrĹžava v malem, koncert (Festival Kunigunda)

Nedelja, 1. september 14.00 Vovkov mlin v Vinski Gori Mlinarska nedelja

Ponedeljek, 2. september 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel

Torek, 2. september 17.00 Atrij Velenjskega gradu Pika se po mladem mestu potika. Ĺ˝e 30 let., odprtje razstave Pikinega fotografskega NateÄ?aja 18.00 Velenjska promenada, amfiteater VeÄ?er v amfiteatru: Mihael Hrustelj

9.00

Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Skrivnost sode bikarbone, delavnica 17.30 KnjiĹžnica Velenje Odprtje Pikinih razstav: Pika se po mestu potika Ĺže 30 let, Na potepu s Piko NogaviÄ?ko, Bralka meseca: Jelka Reichman

Ĺ OĹ TANJ Ni prireditev.

oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junij-oktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljek- petek: 10:00 - 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00.

V primeru deĹžja je zaprto!

Ĺ oĹĄtanj, 28. avgusta – SinoÄ?i se je v kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?el 8. Poletni ĹĄoĹĄtanjski filmska veÄ?er, nadaljeval pa se bo nocoj, v Ä?etrtek, 29. avgusta, ob 19. uri.

Filmske veÄ?ere pripravljajo Muzej usnjarstva na Slovenskem in Studio Mozaik ter skoraj ĹĄtirideset ustvarjalnih posameznikov, podpirajo pa jih ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj in Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj.

Ljubitelji filmov so si sinoÄ?i imeli priloĹžnost ogledati filme NeĹžna pesem avtorja Zvoneta Hranjeca, VoĹĄnjaki – ĹĄoĹĄtanjski industrialci avtorice Pine Ĺ pegel, Zapisano v Lepi kamen – ĹĄoĹĄtanjski trg bratov Mravljakov vÄ?eraj, danes, jutri (Tomo ÄŒonkaĹĄ, Miran Aplinc), Abuh na stereoidih (Dejan Tonkli), Ĺ˝ivljenje velenjskih rudarjev (najstarejĹĄi film o velenjskem premogovniku, avtorjev Metoda in Milke Badjura), NekoÄ? je bil JaĹĄek Preloge (Milan MariÄ?), Degradirano obmoÄ?je (Tomo ÄŒonkaĹĄ), Ĺ oĹĄtanjski bazen (Tomo ÄŒonkaĹĄ), Tresimirjev park (Jani Napotnik), DruĹžina (Jernej Ĺ˝upevc).

Nocoj pa bo spet videti deset filmov: Glasba v dvorcu Gutenbuchel (avtor Tomo ÄŒonkaĹĄ iz arhiva Mateje Kumer), B’l je stala, b’l

Ponedeljek, 26. avgust 10.00–12.00 Dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice (do 29. 8.)

STRAĹ LJIVE ZGODBE

Good Boys, mladinska komedija, 95 minut (ZDA) ReĹžija: Gene Stupnitsky Igrajo: Jacob Tremblay, Keith L. Williams, Brady Noon, Molly Gordon, Lil Rel Howery Sobota, 31. 8., ob 18.00 Nedelja, 1. 9., ob 18.15

Scary Stories to Tell in the Dark Grozljivka, 107 minut (ZDA) ReĹžija: Zara Hayes Igrajo: Zoe Margaret Colletti, Michael Garza, Austin Zajur, Gabriel Rush, Dean Norris, Gil Bellows, Lorraine Toussaint, Natalie Ganzhorn Petek, 30. 8., ob 22.00 Sobota, 31. 8., ob 19.50

NIKOLI NI PREPOZNO Poms, komedija, 91 minut (ZDA) ReĹžija: Zara Hayes Igrajo: Jacki Weaver, Diane Keaton, Charlie Tahan, Pam Grier, Rhea Perlman, Bruce McGill, Phyllis Somerville Petek, 30. 8., ob 20.15 Nedelja, 1. 9., ob 20.15

JULIJA PsiholoĹĄka romantiÄ?na drama, 78 minut (Slovenija, Velenje) ReĹžija: Mark Slatinek Igrajo: SaĹĄa Ĺ iĹžgoriÄ?, GaĹĄper Lenart, Kristina Petrej, Sabina Letonje, Tamara

Ponedeljek, 2. september 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine

Sreda 4. september 20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Poznopoletni festival – koncert Zale Kralj in Gaťperja Šantla (vstopnice so naprodaj v MC Šmartno ob Paki - pisarna.mc@ gmail.com, 064 167 940)

Lunine mene

Petek, 30. avgust 16.00 Prireditveni prostor MC Ĺ martno ob Paki Otvoritev Poznopoletnega festivala 2019; ĹĄmarĹĄka plaĹža, roĹĄtiljada in koncert skupine Kingston (prireditev je brezplaÄ?na)

vleÄ?e (Zalika MikuĹž), PrviÄ? v ĹĄolo (Tomo ÄŒonkaĹĄ), Usnjarska dogodivĹĄÄ?ina v Ĺ oĹĄtanju (filmski zapis dijakov Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje), Napotnikova kiparska kolonija v Zavodnjah (Tomo ÄŒonkaĹĄ in Darko VuÄ?ina), RibiÄ? (ĹĄolski igrani film, ki je pod mentorstvom SreÄ?ka Planklja nastal v kino klubu kroĹžka OĹ Biba Roeck), Gumbi (Pina Ĺ pegel), Pogine naj pes (Andrej Mlakar), Od Ä?ebele do medu (Zalika MikuĹž) in Vseslovensko petje s srci v Ĺ oĹĄtanju (Tomo ÄŒonkaĹĄ).

Obiskovalci bodo iz filmov v dveh veÄ?erih tokrat izvedeli, kako so VoĹĄnjakovi ponesli ime Ĺ oĹĄtanja v svet, kaj se skriva za hiĹĄnimi ĹĄtevilkami Trga bratov Mravljakov, kako sta se in se ĹĄe spreminjata Ĺ oĹĄtanj in njegova okolica, izvedeli, da je bilo vÄ?asih v Ĺ oĹĄtanju veÄ? tuĹĄev, kaj pomeni sedem Ä?rk v besedi druĹžina, kako lahko besedo ljubezen izrazimo v razliÄ?nih glasbenih zvrsteh, kako so poĹžare gasili nekdaj, kako otroci doĹživljajo Ĺ oĹĄtanj, kakĹĄna je bila usoda nekdaj psa, danes volka, in kako zvenijo ljudske pesmi, Ä?e jih poje vsa Slovenija.

SinoÄ?nji filmski veÄ?er ste Ĺžal zamudili. Ni treba, da tudi nocojĹĄnjega!

PRIDNI FANTJE

Zbirno mesto v Martinovi vasi Brana (2253 m)

Ĺ MARTNO OB PAKI

Kaj se skriva za hiĹĄnimi ĹĄtevilkami Trga bratov Mravljakov, razkriva eden od dvajsetih filmov, ki so na ogled tokrat – Prvi polÄ?as sinoÄ?i, drugi nocoj Milena KrstiÄ? - Planinc

Sobota, 31. avgust

Trio, koncert

Sreda, 3. september

Ĺ oĹĄtanjski poletni filmski veÄ?eri

V Citycentru bo poskoÄ?no

CITY CENTER Celje

21

PRIREDITVE

29. avgusta 2019

30. avgusta, ob 16:56, zadnji krajec

MePZ Svoboda Ĺ oĹĄtanj vabi na avdicijo Ni ĹĄe dolgo tega, kar je MeĹĄani pevski zbor Svoboda Ĺ oĹĄtanj z odliÄ?nim koncertom proslavil 50 let delovanja.

V veseli, meĹĄani druĹĄÄ?ini pevk in pevcev razliÄ?nih poklicev, talentov in starosti, ki jih povezuje velika ljubezen do zborovske glasbe, si Ĺželijo, da se njihova bogata tradicija nadaljuje.

Ob zaÄ?etku sezone tako medse vabijo vse, ki uĹživajo v veÄ?glasnem petju.

KrajĹĄo avdicijo pripravljajo v petek, 6., in v torek, 10. septembra, ob 18. uri. Potekala bo v mali dvorani kulturnega doma Ĺ oĹĄtanj (v sobi nad glavnim vhodom). Pravijo, da lahko zainteresirani za dodatne informacije pokliÄ?ete zborovodkinjo Anko (041 392 032). đ&#x;”˛

Živalska farma V atriju Velenjskega gradu bo v petek, 30. avgusta, ob 21. uri Šodr teater pripravil predstavo George Orwell: Živalska farma.

Kdo od nas se kdaj ne poÄ?uti kot osel, ko cele dneve dela kot konj, bega naokrog kot kura brez glave, trpi kot pes, nazadnje pa ga nategnejo kot prasca? Ĺ˝ivalska farma razkriva Ĺžalostno resnico o tem, kako nas naĹĄe lastne oblastniĹĄke elite postopoma degradirajo v niĹžja bitja, na raven Ĺživali.

đ&#x;”˛

Levar, Adnan BuljubaĹĄiÄ?, MiĹĄa Ĺ ojat, Julija VaÄ?ovnik, Jasna Halilović, Ĺ pela Ĺ kofiÄ?, Alenka Martinc, Sanja BrezoÄ?nik, Tomi Brajda, Zoja LeĹĄnik, Aleks Petrej, Ĺ˝iga Verk, Edita Kos MartinĹĄek, Kristjan Laznik Gal Zorko, Maj RibiÄ?

Petek, 30. 8., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 31. 8., ob 19.00 – mala dvor.

Nedelja, 1. 9., ob 19.00 – mala dvor.

112 Den skyldige, kriminalka, triler, 85 minut, Danska ReĹžija: Gustav MĂśller Igrajo: Jakob Cedergren, Jessica Dinnage, Omar Shargawi Ponedeljek, 2. 9., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

đ&#x;”˛

LEVJI KRALJ The Lion King, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 118 minut (ZDA) ReĹžija: Jon Favreau Igrajo: Seth Rogen, Donald Glover, Keegan Michael Key, Chiwetel Ejiofor, James Earl Jones, Alfre Woodard, BeyoncĂŠ Knowles, JD McCrary Slovenski glasovi: Tilen ArtaÄ?, Valter Dragan, UroĹĄ Smolej, Klemen Slakonja, Igor Ĺ tamulak, Klemen Mramor Petek, 30. 8., ob 18.00 - sinhr.

Sobota, 31. 8., ob 22.00 – podnapisi Nedelja, 1. 9., ob 16.00, 3D sinhroniziran /Pikin kino Ponedeljek, 2. 9., ob 17.30 - sinhr.

Naš čas, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

29. avgusta 2019

Nagradna križanka Železnine Hudovernik

RADIO VELENJE Želenina Hudovenik, d. o. o.

Partizanska 2, Velenje • 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si Poletje se počasi poslavlja in čas bo za vzdrževalna dela še pred zimo: • zaščitite les pred zunanjimi vplivi – velika izbira lesnih premazov • pripravite vrt in sadovnjak na mrzle dni – odlična ponudba vrtnega orodja in osebnih zaščitenih sredstev Povsem prenovljen salon keramike!

Bogata in ugodna ponudba: • keramične ploščice • armature • sanitarna oprema kopalniško pohištvo • 3D izris kopalnic

NOVO! ARMATURE:

• Armal (tudi v črni barvi) • Vortex (tudi v črni in beli barvi)

Zdravniški nasveti, gost: prim. mag.

Marijan Lužnik, dr. med. specialist ginekologije in porodništva iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: urinska inkontinenca

ČETRTEK, 29. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 30. avgusta

Poleg ostale ponudbe novost: ČISTILA DELEO z levjo močjo – odmaši v 2 minutah tudi zelo zamašene odtoke. Primerno tudi za šole, vrtce, industrijo in tudi za gospodinjstva - le v ŽELEZNINI HUDOVERNIK! Železnina Hudovernik vas pričakuje – postrežemo z nasmehom Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 9. septembra 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Tiskanje organov le še vprašanje časa?

V Sloveniji na presaditev organa čaka na stotine bolnikov, zaradi pomanjkanja darovalcev pa ga najverjetneje ne bodo dočakali vsi.

Ker so podobne razmere praktično povsod po svetu, raziskovalci iščejo načine, kako bi zagotovili potrebno količino organov brez potrebe po darovalcih. Odločen korak na tem področju pa so nedavno naredili raziskovalci poliklinike EPFL in medicinske uni-

verze University Medical Center Utrecht, saj jim je uspelo razviti poseben optični sistem, ki lahko natisne kompleksna in uporabna živa tkiva, za celoten proces pa potrebuje zgolj nekaj sekund. Gre za tako imenovano volumetrično tiskanje, pri katerem se tkivo oblikuje s pomočjo laserja in gela na osnovi vode, ki vsebuje žive celice.

Laser poskrbi za to, da se celice v trenutku strdijo, v nekaj sekundah pa se že oblikuje povsem uporaben »organ«. Čeprav tovrstni postopek še ni dodelan do te mere, da bi bil uporaben za tiskanje človeških organov, bi se to lahko že kmalu spremenilo.

Raziskovalci so prepričani, da če se bo razvoj tiskanja organov nadaljeval s hitrostjo, ki jo ima-

mo danes, bi lahko prve človeške organe pričeli tiskati že v prihodnjih nekaj letih, s tem pa bi lahko zdravniki rešili na tisoče človeških življenj. Postopek tiskanja si lahko ogledate na https://youtu. be/93__9ZFI4yI.

Gmail bo z umetno inteligenco postal še boljši Priljubljeni Googlov elektronski poštni odjemalec Gmail je bil v zadnjih nekaj mesecih deležen številnih izboljšav, ki so ga povzdignile visoko nad konkurenco. Kmalu pa bo postal še boljši, prikupil pa se bo predvsem tistim, ki imajo težave s pravopisom. Prenovljeni Gmail bo namreč opremljen s tehnologijo umetne inteligence za pregledovanje pravopisa s spletnega programa Google Docs. Umetna inteligenca za nadzor nad pravopisom bo samodejno prepoznala in popravila najbolj pogoste napake že med samim tipkanjem besedila. Ta bo seveda precej boljša in zanesljivejša v primerjavi z obstoječimi algoritmi za črkovanje.

Tehnologija umetne inteligence za pregledovanje pravopisa bo »vgrajena« postopoma, kar pomeni, da ne bo na voljo vsem uporabnikom sočasno. Najprej seveda uporabnikom njihovega plačljivega pisarniškega paketa Google G Suite, kasneje, menda še pred koncem leta, pa tudi običajnim uporabnikom.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 31. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 1. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 2. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 3. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone SREDA, 4. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

107,8 MHz

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 19. do 25. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 19. do 25. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 19. do 25. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. do 25. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

29. avgusta 2019

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NEPREMIÄŒNINE LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov, oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje.

Gsm: 041 70 65 65.

GRADBENO PARCELO, v velikosti 1000 m2, tik ob glavni cesti, 1 km pred Mozirjem, prodam. Informacije na Gsm: 041 686 143.

ODDAM opremljeno enosobno stanovanje v hiĹĄi - osebi ali paru srednjih let. ZaĹželena pomoÄ? pri manjĹĄih hiĹĄnih opravilih. Vse informacije na Gsm: 041 493 346

Ĺ˝IVALI PRAĹ IÄŒE, odliÄ?ne mesnate pasme, primerne za dopitanje na veÄ?jo teĹžo, prodaja FiĹĄar, Tabor.

Gsm: 041 619 372.

RAZNO SUP, napihljiv, Starboard, Astro Whooper 10, rabljen dvakrat. Poleg tudi nahrbtnik za kolesa, tlaÄ?ilka in set za popravilo. Gsm: 041 632 374 MACESNOV ladiski pod ( 30 m2) in oĹĄiljene kole za pastirja (jasen),

prodam. Gsm: 031 539 051.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

RABLJENO POHIĹ TVO (kuhinjo, dnevno sobo, postelje, kavÄ?) in gospodinjske aparate, ugodno prodam. Gsm: 041 915 115.

PUHALNIK, izredno malo rabljen, 7-8 m cevi, z motorjem ali brez.

280 ali 450 Eur. Gsm: 031 554 121 CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121

KUPIM DRVA, metrska, kupim.

Gsm: 031 747 520.

PODARIM PODARIM potaknjence aloje vere.

Gsm: 070 678 336.

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www. zau.si

od 30. 8. do 5. 9.

- 30. avgusta 1963 je Velenje tretjiÄ? obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite HruĹĄÄ?ova in njegove soproge Nine; - 31. avgusta 1951 se je rodil ĹĄportnik, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in veteran vojne za Slovenijo Slavko KoreniÄ? iz Velenja; - temeljni kamen za novo osnovno ĹĄolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna ĹĄola Miha Pintar Toledo, je 31. avgusta 1953 poloĹžil predsednik Ljudskega odbora Mestne obÄ?ine Velenje Franc Hudobreznik; - 31. avgusta 1971 je za posledicami prometne nesreÄ?e umrl ÄŒeh FrantiĹĄek Foit, ki je mestu Velenje zapusti enkratno zbirko afriĹĄke umetnosti in etnoloĹĄkih predmetov, ki jih je skupaj z Ĺženo Ireno zbral v veÄ? kot dvajsetletnem bivanju v Afriki; zbirko si lahko ĹĄe vedno ogledate v Muzeju na Velenjskem gradu; - 1. septembra 1977 se je priÄ?el pouk na novi osnovni ĹĄoli v Ve-

lenju, ki jo je sicer uradno odprl Franc LeskoĹĄek – Luka ĹĄele 6. oktobra; ĹĄola se je najprej imenovala IV. osnovna ĹĄola, nato osnovna ĹĄola Veljka Vlahovića, danes pa se ta ĹĄola imenuje osnovna ĹĄola Livada; - 1. septembra 1993 so po naÄ?rtih arhitekta Nandeta Korpnika zaÄ?eli nadzidavo velenjske gimnazije; - 2. septembra 1933 se je v LaĹĄkem rodil rudarski inĹženir, pedagog in direktor Ĺ olskega centra Velenje Peter Robida; Robida je jadralni in motorni pilot, leta 1970 je bil ustanovitelj in predsednik Aerokluba Gorenje Velenje ter organizator izgradnje letaliĹĄÄ?a LajĹĄe pri Ĺ oĹĄtanju; - 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali reguliranje reke Pake, ki so jo zaÄ?eli regulirati leto pred tem; - otvoritev planinske koÄ?e (Korickega koÄ?e) na Smrekovcu je bila 3. septembra leta 1933 (predsednik planinske podruĹžnice je bil Luce Koricky iz Ĺ oĹĄtanja); 13. avgusta leta 1942 so partizani koÄ?o zaĹžgali; - v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud poĹžar popolnoma uniÄ?il obrat Galvanike velenjskega Gorenja; - 3. septembra 2004 v Ĺ martnem ob Paki sveÄ?ano predali obno-

HiĹĄa mladih v Ĺ martnem ob Paki (Foto Arhiv Muzeja Velenje) vljene prostore HiĹĄe mladih, kakor so preimenovali javni zavod Mladinski center; - 4. septembra leta 1954 so na posvetovanju gospodarstva ĹĄoĹĄtanjskega okraja, na katerem so sodelovali predstavniki ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne, Rudnika lignita Velenje ter predstavniki KemiÄ?nega inĹĄtituta iz Ljubljane, sklenili, da se lahko zaÄ?ne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemiÄ?nega kombinata v Velenju; dobrih deset let kasneje so zaradi stabilizacijskih ukrepov jugoslovanske zvezne vlade gradnjo ustavili in EKK Velenje je ostal zapisan v zgodovino kot ena najveÄ?jih zgreĹĄenih naloĹžb nekdanje drĹžave; - septembra leta 1954 so v Velenju ustanovili samostojni podjetji TrĹžnica in Vrtnarija; za ti-

ste Ä?ase zelo sodobno trgovino TrĹžnico so istega meseca zaÄ?eli tudi graditi, 4. septembra 1966 pa je v preurejeni TrĹžnici na KidriÄ?evi cesti Trgovsko podjetje Bazen odprlo svojo prvo samopostreĹžno trgovino; - 4. septembra 1956 je bil rojen daleÄ? naokoli znani in priznani gostinec iz Zavodenj nad Ĺ oĹĄtanjem Milan GorĹĄek; - 5. septembra 1978 se je rodil slovenski gledaliĹĄki ustvarjalec Jaka Lah, doma iz Velenja; - septembra leta 1979 so priÄ?eli pripravljalna dela za gradnjo nove velenjske osnovne ĹĄole na Gorici; pouk na novi, takrat ĹĄe celodnevni osnovni ĹĄoli Gorica, ki se je nekaj Ä?asa imenovala tudi Osnovna ĹĄola Bratov Mravljakov, so zaÄ?eli septembra leta 1981. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

•

•

NAPOTNIK ALEKSANDER, Ĺ martno ob Paki , Ĺ martno ob Paki 40, in JANĹ EK SUZANA,Ĺ martno ob Paki, Ĺ martno ob Paki 40, PLEĹ NIK MATEVĹ˝ , Velenje, Kersnikova cesta 29 in FAJMUT NATAĹ A, Velenje, Kersnikova cesta 2

•

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: LIPJE, 164 m2, zgrajena l. 1992, 4.046 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 110.000 â‚Ź.

VETERINARSKA POSTAJA

GIBANJE prebivalstva •

Nagrajenci kriĹžanke ÂťGalebÂŤ, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as dne 15. avgusta 2019, so:

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

• •

Marjeta Ravnjak, Lokovica 1, 3325 Ĺ oĹĄtanj; • Luca BoĹžiÄ?, KidriÄ?eva 55 / A, 3320 Velenje; • Slavica Pirih, Ĺ landrova 12, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovÄ?enje nagrade priporoÄ?eno po poĹĄti. ÄŒestitamo! ReĹĄitev: GALEB VELENJE

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

mali

S A L G O

I

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 2007 m2, ob asfaltirani cesti s pogledom na dolino, le 5 km od Velenja. Cena: 25.000 â‚Ź.

HORVAT PETER, roj.1929, Ĺ oĹĄtanj, Cesta talcev 19 TAMĹ E IVANKA, roj. 1937, Velenje, PleĹĄivec 36 KODRUN JANKO, roj. 1962, Velenje, Ĺ kale 92

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

ZAHVALA

POGREBNA SLUŽBA

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA Za vedno nas je zapustil oÄ?e, dedi in pradedi

FRANÄŒIĹ KA KRPIÄŒ Podgorje 10, Velenje

1939 – 2019 NoÄ? v mirnem snu ti je vzela, kar Ĺživljenje da.

Pot zdaj vodi tja, kjer so tvoji Ĺže doma.

Ob izgubi naĹĄe drage mame, babice in prababice se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebiÄ?no pomoÄ?.

Hvala dr. Zamernikovi, sestri Aniti, govorniku Dragu Kolarju, RdeÄ?emu kriĹžu, patronaĹžni sluĹžbi, gospodu Ĺžupniku za opravljen obred, pevcem kvarteta Oljka in ostalim, ki ste jo pospremili na zadnji poti.

HÄ?erki Vera in Danica z druĹžinama

PETER HORVAT 13. 4. 1929 – 20. 8. 2019

Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na zadnji poti.

Vsi njegovi

NaĹĄ Ä?as, 29. 8. 2019, barve: CMYK, stran 24

Kunigunda raziskuje prostranost kulture Pretekli petek se je v Velenju zaÄ?el 22. Festival mladih kultur Kunigunda, ki tudi letos odpira nenavadne razstave, uprizarja mistiÄ?ne izrazne prakse, preizkuĹĄa tolerantnost, obeta pa se ĹĄe koncertni vrhunec v Letnem kinu Tina Felicijan

Velenje, 23.–31. avgusta – Kunigunda se je letos zaÄ?ela s petkovim odprtjem razstave ĹĄtudenta kiparstva BlaĹža MiklavÄ?iÄ?a, ki je v Galeriji eMCe plac prikazal digitalno ustvarjene podobe po navodilih narave. V raÄ?unalniĹĄki program je namreÄ? vnesel matematiÄ?ne formule, ki so temeljne zakonitosti za rast v naravi. Potem je opazoval, kako doloÄ?en digitalni objekt doloÄ?ene teksture ÂťrasteÂŤ in dobiva nove oblike, na razstavi pa je prikazal vizualno privlaÄ?ne vzorce tega naravnega procesa v raÄ?unalniĹĄki razliÄ?ici. Razstava bo v Galeriji eMCe plac na ogled ĹĄe prvi teden v septembru.

Po otvoritvi razstave so lahko obiskovalci preklopili na glasbo. V jami Huda luknja, v kateri Kunigunda zdaj Ĺže tradicionalno prireja koncerte z ambientom ujemajoÄ?e se glasbe, je namreÄ? potekal akustiÄ?ni koncert najveÄ?je slovenske metal skupine Noctiferia, ki je posebej za to priloĹžnost obudila svoj akustiÄ?ni projekt Transnatura in razprodala prizoriĹĄÄ?e pod zemljo.

Ä?anoma Jerco in AndraĹžem JeriÄ?em, na Velenjskem gradu se je odprla razstava digitalnih kolaĹžev AnĹžeta Korenjaka, na plesnem performansu Mistika so padale tanÄ?ice, ki zastirajo poglede v svet gibanja med duhovnim in telesnim, Kunigundina razstava se je odprla tudi v Fbunkru, kjer se predstavlja James Risbey, za ljubitelje gledaliĹĄÄ?a pa so ustvarjalci letoĹĄnje Kunigunde poskrbeli z uprizoritvijo predstave Ĺ˝ivalska farma po knjiĹžni predlogi Georgea Orwella.

Tokrat je bila na tapeti golota

foto: Luka Ĺ tefulj

Danes se Kunigunda seli v Letni kino, kjer bo nocoj ob 21. uri performans odrske osvetlitve, v petek ob isti uri se bo zaÄ?el hip-hop veÄ?er, v soboto pa se bo Kunigunda poslovila z rock'n'roll ritmi.

Otvoritveni veÄ?er se je nadaljeval v Max klubu, kjer je druĹĄtvo COGO priredilo techno party, na katerem je vinilne ploĹĄÄ?e obraÄ?al svetovno znani poznava-

Piknik na plaĹži Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline in Mestna obÄ?ina Velenje sta sobotno dogajanje na Velenjski plaĹži zaÄ?inila s kulinariÄ?no ponudbo trĹžnice Beach food festival Velenje, 24. avgusta – Ah, kako se po teku okrog jezera prileĹže hladno pivo. Ali med poleĹžavanjem na plaĹži sladoled. Po plavanju pa topel prigrizek. No, vse naĹĄteto se prileĹže tudi brez predhodnih aktivnosti, a namen kulinariÄ?ne trĹžnice okrepÄ?ilnih, osveĹžilnih in sladkih okusov poletja Beach food festival je bil dopolniti pestro ponudbo aktivnosti za prijetno preĹživljanje prostega Ä?asa ob Velenjskem jezeru s kulinariko. Ideja je oÄ?itno dobra,

so preprosta, a vseeno tako kompleksna mednarodna uspeĹĄnica, ki niti v vrhunskih restavracijah niti na ulicah ne razoÄ?ara in vedno nasiti. Le ĹĄtruÄ?ka, pleskavica, omaka in dodatki, a vseeno veliko veÄ? kot le to. Skrivnost je v vzreji in pripravi mesa, peki, zaÄ?imbah, ravnovesju okusov, ki izstopajo, a se povezujejo, smo med drugim izvedeli na Beach food festivalu.

Podoben fenomen kot gurmanski hamburgerji pa je pivo – starodaven zvarek, ki je z naglim

Obiskovalci so si oblizovali prste.

saj trĹžnica hamburgerjev na ta in oni naÄ?in ter drugih jedi z Ĺžara, okusov Orienta, Mediterana, eksotiÄ?nih pijaÄ? in lokalnih piv ter drugih priboljĹĄkov za telo in duĹĄo ni privabila le ljudi s plaĹže, ampak tudi mnoge iz mesta, ki so priloĹžnost izkoristili za raziskovanje sladkih in slanih okusov ter druĹženje.

Vrste so bile najdaljĹĄe pred stojnicami in potujoÄ?imi kuhinjami, ki so stregle hamburgerje. Ti so zadnje Ä?ase kot na novo odkriti fenomen. Mnogi jih pripravljajo, mnogi oboĹžujejo. Zakaj? Ker

porastom mikro pivovarn dobil nove razseĹžnosti. Zakaj je 'kraft' pivo boljĹĄe od obiÄ?ajnega? Ker odstira povsem nove poglede na to pijaÄ?o, ki si jo lahko privoĹĄÄ?imo v toliko razliÄ?icah, da bi lahko vsak dan pili drugaÄ?no pivo, pa do konca Ĺživljenja ne bi okusili vseh grenkih in sladkih tonov, gostote mehurÄ?kov, intenzivnosti arome in drugih prvin piva. Zato je tako dobrodoĹĄlo, da ponudbo konvencionalnih piv dopolnjujejo mikro pivovarne, pa so povedali ljubitelji ÂťtekoÄ?ega kruha.ÂŤ đ&#x;”˛

Tina Felicijan

lec scene elektronske glasbe, ki je zanjo navduĹĄeval posluĹĄalce svoje radijske oddaje Deep Spce Helsinki. Ta je dosegla kultni status, njen avtor Samuli Kemppi

pa ugled DJ-ja z izjemno ĹĄirino in obÄ?utkom za pripovedovanje z glasbo.

Sledilo je ĹĄe veÄ? koncertov razliÄ?nih glasbenih Ĺžanrov, po ogledu slovenskega filma Posledice, ki je nastal v produkciji Filmskega druĹĄtva Temporama, so obiskovalci lahko prisluhnili pogovoru s producentoma, Velenj-

Kunigunda se vsako leto dotakne kakĹĄnega tabuja in lokalno javnost z njim sooÄ?i kar se da neposredno. Letos se je mladina, ki oblikuje program festivala, lotila golote – tako v umetnosti kot v vsakdanjem Ĺživljenju. Opazili so namreÄ?, da ima sploĹĄna javnost do golega telesa veliko zadrĹžkov in predsodkov, mnogim pa le v svoji koĹži ni niti najmanj udobno. Zato so na Titov trg povabili dve dekleti, ki se ukvarjata s poziranjem za umetniĹĄke akte – tako likovne kot fotografske,

ter lokalne likovne ustvarjalce, da so njune podobe prenesli na papir. Nastalo je veÄ? kot deset aktov, ki so jih ustvarili tako veĹĄÄ?i likovniki (ĹĄe posebno ti so z veseljem izkoristili to priloĹžnost in v ustvarjanju aktov na prostem nadvse uĹživali) kot mimoidoÄ?i, ki jih je prizor pritegnil.

Marsikoga pa je odvrnil, da mi je zmajujoÄ? z glavo in vpraĹĄujoÄ? se, Âťkam smo priĹĄli,ÂŤ obrnil hrbet.

LeteÄ?i koleĹĄÄ?ki

DruĹĄtvo DUĹ A je tudi letos priredilo velik dogodek urbanih ĹĄportov – Titov skate session, na katerem so akrobacije na kopici razliÄ?nih objektov pokazali tudi Ä?lani kolektiva Urban Roof.

Kdaj pa bodo lahko velenjski skaterji navduĹĄence nad urbanimi ĹĄporti iz vse Slovenije povabili v nov, sodoben skate park, o katerem je govora Ĺže veÄ? let? Ĺ e vedno velja, da Mestna obÄ?ina Velenje pridobiva spremembo gradbenega dovoljenja za objekt, ki bo v sklopu razvojnih programov v letu 2020 umeĹĄÄ?en na obmoÄ?je nekdanjega letnega bazena, kjer bodo zgradili tudi stezo đ&#x;”˛ za BMX kolesa.

VeslaĹĄki vrveĹž na Velenjskem jezeru Preteklo soboto je ob Velenjskem jezeru mrgolelo navduĹĄencev nad veslanjem, ki so se lahko pomerili v sprintu s supi, s prostovoljnimi prispevki pa pomagali VelenjÄ?anu DuĹĄku Supiću

Velenje, 24. avgusta – V soboto ni mrgolelo ljudi le na Velenjski plaĹži, ampak predvsem na samem jezeru. Z raznimi plovili na vesla so se nanj na pobudo ĹĄportnega druĹĄtva Zoo Station Velenje podali ĹĄtevilni ljubitelji vodnih ĹĄportov in dobre druĹžbe. Potekal je namreÄ? 5. Paddle the Lake, ki ga druĹĄtvo prireja z namenom promocije veslaĹĄkih ĹĄportov, letos pa je imel tudi dobrodelno noto. V duhu jubileja Mestne obÄ?ine Velenje, ki ga oznaÄ?uje srce kot simbol mladostnosti in solidarnosti, so Âťsrce podariliÂŤ VelenjÄ?anu DuĹĄku Supiću, ki po teĹžki nesreÄ?i potrebuje zdravstvene posege za lajĹĄanje Ĺživljenja. Tako so na draĹžbi za unikatno sup desko, ki so jo podarili Zoo Station, 100Boards, kjer so desko izdelali, in umetnica

Ĺ portno druĹĄtvo Zoo Station Velenje je vkljuÄ?eno v surf, sup in jadralno zvezo. Ĺ tevilni Ä?lani so verificirani jadralci, veliko je rekreativnih veslaÄ?ev. Organizira razna tekmovanja v vodnih ĹĄportih in pripravlja razne druge vsebine, ki popestrijo dogajanje ob Velenjskem jezeru.

Maja Lesjak Gavrilovska, ki jo je poslikala z motivom svoje junakinje Male Pale, iztrĹžili 1600 evrov, skupni znesek dobrodelnih prispevkov, ki ga je DuĹĄko prejel, pa je znaĹĄal skoraj 3170 evrov.

Zoo Station je zabeleĹžil dobro sezono

Tudi kljub bolj nestabilnemu vremenu so v Zoo Stationu z izidom sezone zadovoljni. Miro Ĺ korjanc, ki vodi Zoo Station, poroÄ?a, da so letoĹĄnjo sezono ob Velenjskem jezeru reĹĄili turisti iz tujine. Ti so plaĹžo in ponudnike (turistiÄ?nih) storitev najbolj mnoĹžiÄ?no obiskovali, medtem ko so bili domaÄ?ini v nasprotju z nekaj leti poprej v manjĹĄini. Tu se sicer nastanijo bolj redki, ker je po obÄ?utku sogovornika velenjski kamp precenjen, prihajajo pa na izlete in so nad destinacijo navduĹĄeni. ÂťKar jih preseneti, je to, da jezero ĹĄe ni okrog in okrog pozidano, kot so pozidana turistiÄ?na jezera v Italiji ali Avstriji, denimo.

ObÄ?udujejo naravo. Ampak, Ĺžal, tudi naĹĄe jezero bo kmalu pozidano. Na Ĺžalost ne znamo ceniti

tega, kar Ĺže imamo. Poleg tega se mi zdi ĹĄkoda, da so se gradbena dela ob Velenjskem jezeru zaÄ?ela ravno sredi sezone,ÂŤ pravi Miro Ĺ korjanc, ki je pokomentiral tudi turistiÄ?no ponudbo ob jezeru in upravljanje obmoÄ?ja. ÂťBil bi zelo vesel, Ä?e bi tu delovalo veÄ? ljudi z izkuĹĄnjami v turizmu, kar bi bistveno pripomoglo h kakovosti storitev in uspehu destinacije. Ĺ˝al se preveÄ? ukvarjamo s tem, kdo je zasluĹžen za to, da je jezero zaĹživelo. Mislim, da bi morali

DuĹĄko SupiÄ?

potreben, saj se na jezeru sreÄ?ujejo kopalci in razna plovila,ÂŤ je izpostavil nekaj pereÄ?ih tem. In poudaril, da infrastrukturni razvoj obmoÄ?ja sam po sebi ne bo prinesel turistiÄ?nega razvoja destinacije. ÂťPotrebne so vsebine in zaĹĄÄ?ita bisera, ki ga tukaj imamo,ÂŤ je sklenil. đ&#x;”˛ Tina Felicijan Foto: B. Romih, S. Hafner

tu na prvo mesto postaviti naĹĄe rudarje, brez katerih jezera sploh ne bi bilo. Ne kaĹže, da bi imeli skupno vizijo. Svet za razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, v katerega sem tudi sam vkljuÄ?en, ne zaseda oziroma sam o njegovem delovanju ne vem niÄ?esar. Jezero nima plovnega reda, ki je nujno

Na drĹžavnem prvenstvu v sup sprintu na 200 metrov sta zmagala AljaĹž PoĹžes in Hana PuĹĄljar, v sprintu z napihljivimi supi Rok Vetorazzi in domaÄ?inka Nela Halilović, med mladinci pa sta bila najhitrejĹĄa domaÄ?in Lukas Kosta Gavrilovski in Maja DolĹžan.