34-2020

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 1

V petek (15/260C), soboto (17/270C) in nedeljo (16/240C) bo oblaÄ?no in deĹževno.

ÄŒetrtek, 27. avgusta 2020

ĹĄtevilka 34 | leto 67

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Ĺ ole in vrtci odpirajo svoja vrata

Foto: StaĹĄ GregoriÄ?

Foto: Ana TepeĹĄ

Mira ZakoĹĄek

V mestu so mlade kulture

13

Velenje - 23. Festival mladih kultur Kunigunda je na vrhuncu. V Letni kino vabi z veÄ?ernimi koncerti in uprizoritvami. Ponovno daje prostor lokalnim kulturno-umetniĹĄkim ustvarjalcem. Obravnava aktualno dogajanje doma in po svetu. Ter kliÄ?e po zdravi pameti in odprtem srcu. (tf)

Kandidiranje poteka do 10. septembra Velenje – Z datumom razpisa nadomestnih volitev za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje so 11. avgusta zaÄ?eli teÄ?i roki za izvedbo posameznih volilnih opravil. Seveda obÄ?ane najbolj zanima, kdo bodo kandidati, a bo na to treba ĹĄe poÄ?akati. Kandidature je treba obÄ?inski volilni komisiji vloĹžiti najkasneje

do 10. septembra do 19. ure.

Do takrat politiÄ?ne stranke doloÄ?ajo kandidate za Ĺžupana skladno s svojimi pravili, skupine volivcev pa z dajanjem podpore na predpisanih obrazcih. ObÄ?an ali skupina obÄ?anov, ki bo Ĺželela vloĹžiti kandidaturo, mora zbrati 233 podpisov podpore volivcev. To je

2 odstotka od ĹĄtevila tistih, ki so se udeleĹžili rednih volitev Ĺžupana 18. novembra 2018.

Nadomestne volitve Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje bodo 11. oktobra, morebitni drugi krog pa 25. oktobra.

Na Ĺ olskem centru Velenje so pripravljeni na vse scenarije

Ĺ martno ob Paki - Na sosedskem derbiju, v katerem so mnogi priÄ?akovali zmago Ĺ martna 1928, je Rudarju le uspelo, da se je dokopal do prve zmage, prve po 39. krogih za prvenstvene toÄ?ke. Sedaj VelenjÄ?ani upajo, da se jim bo le odprlo in da bodo v nadaljevanju prvenstva (sicer v drugi ligi), spet igrali vidnejĹĄo vlogo. Ĺ marÄ?ani pa so na priloĹžnost, ki so jo imeli tokrat, Ĺže pozabili. Zagrizeno vadijo, saj vidijo, da druga liga, v katero so se vrnili (iz tretje), ni tako hud zalogaj, da ne bi mogli v njej uspeĹĄno skleniti nove sezone. đ&#x;”˛ vos, foto: Ksenija Cvikl VeÄ? na strani 16.

na iz sredstev evropskega projekta eCentral, obÄ?inskih sredstev in prispevkov, zbranih z mnoĹžiÄ?nim financiranjem. Obnova Ljudske univerze Velenje bo prvi projekt energetske obnove v Sloveniji, ki bo izveden s sodelovanjem obÄ?anov in bo vkljuÄ?eval tudi sredstva, zbrana z mnoĹžiÄ?nim financiranjem, so sporoÄ?ili iz Mestne đ&#x;”˛ mkp obÄ?ine Velenje.

5

đ&#x;”˛

mkp

Rudarji konÄ?no do zmage

Energetska prenova stavbe Ljudske univerze Velenje, 20. avgusta – V Velenju so zaÄ?eli energetsko prenavljati stavbo Ljudske univerze Velenje. V prvi fazi, ki bo predvidoma konÄ?ana do sredine oktobra, bodo zamenjali sijalke v objektu z nizkoenergijskimi, namestili termostatske ventile, zamenjali vetrolova, izolirali streho in na streho stavbe namestili sonÄ?no elektrarno. Obnova bo financira-

đ&#x;”˛

Le ĹĄe nekaj dni in znova se bodo odprla ĹĄolska in seveda tudi vrtÄ?evska vrata. Upajmo, da bo res tako, da se ne bo, tako kot se to leto pogosto dogaja, znova kaj zalomilo. EpidemioloĹĄka slika Slovenije namreÄ? ni najbolj ugodna, predvsem pa nikomur ni jasno, kaj se bo dogajalo prihodnje dni, zdaj, ko se je veÄ?ina vrnila z dopustov in ko se bodo seveda napolnili vrtci in ĹĄolske klopi.

Z velikim veseljem posluĹĄam najmlajĹĄe, kako zelo se veselijo, da gredo spet v svojo ÂťklasiÄ?no ĹĄoloÂŤ, da se bodo znova vsak dan sreÄ?evali s svojimi soĹĄolci in uÄ?itelji. PrepriÄ?ana sem, da se bodo prav radi drĹžali vseh preventivnih ukrepov, ki jim jih privzgajamo, saj si veÄ?ina iskreno Ĺželi, da se jim ne bi bilo treba znova uÄ?iti na daljavo.

Vsi seveda upamo, da bo res tako, da bo prvi ĹĄolski dan (in seveda tudi vsi nadaljnji), zares nekaj lepega in nepozabnega. Ĺ e posebej za prvoĹĄolce, ki jih bodo tokrat lahko spremljali starĹĄi, ki jim (tudi v gospodarskem sektorju), po novem pripada dan dopusta (doslej je to veljalo samo za javni sektor).

V vseh tukajĹĄnjih obÄ?inah so dobro izkoristili poÄ?itniĹĄki Ä?as za potrebna vzdrĹževanja in ponekod tudi za dodatne prostore. Prav tako pa se na prvi ĹĄolski dan pripravljajo tudi vsi, ki skrbijo za varnost v cestnem prometu. Prve ĹĄolske dni jih bomo sreÄ?evali na vseh ĹĄolskih poteh, ĹĄe posebej na tistih najbolj problematiÄ?nih odsekih. Sicer pa morajo za varnost svojih otrok najveÄ? narediti starĹĄi, ki naj otroke Ĺže zdaj vodijo po poteh, ki vodijo do ĹĄole in jih opozorijo na nevarnosti. Ĺ˝ivimo v Ä?isto posebnem, zelo negotovem Ä?asu, ki ga kroji Covid 19. Z njim se uÄ?imo Ĺživeti in na to moramo Ä?im bolj navaditi tudi naĹĄe najmlajĹĄe. Za vse je to veliko bolje kot, Ä?e bi nas Ä?akal podoba letoĹĄnje pomladi, ko smo morali ostajati doma in ko je zamrl velik del druĹžbenega, izobraĹževalnega in gospodarskega Ĺživljenja, kar je mnoge pahnilo v nemogoÄ? poloĹžaj.

Nov trg v Starem Velenju za boljĹĄo kakovost Ĺživljenja 7 24

16

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Ob polletju izguba, do konca leta poslovanje uravnoteĹženo

Pri ĹĄolskih prevozih vse podrejeno varnosti Ĺ oĹĄtanj, 21. avgusta – Ĺ˝upan Darko Menih se je konec prejĹĄnjega tedna sestal z izvajalci ĹĄolskih prevozov na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. UdeleĹžili so se ga tudi predstavniki ĹĄole, Policije, medobÄ?inskega redarstva, sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in se dogovorili o vseh podrobnostih, kako organizirati ĹĄolske prevoze, in nekaj podrobnostih v zvezi s posameznimi relacijami. ÂťNajpomembnejĹĄa je varnost. Z izbranimi izvajalci ĹĄolskih prevozov smo bili doslej zelo zadovoljni, sodelovanje je bilo odliÄ?no. Zagotovili so nam, da bo tako tudi v bodoÄ?e,ÂŤ pravi Ĺžupan. ÂťZaradi korone bodo ĹĄolski prevozi potekali z doslednim upoĹĄtevanjem priporoÄ?il in ukrepov NIJZ, spoĹĄtovanje tega je v borbi proti virusu izjemno pomembno. Obvezne bodo maske, uporaba razkuĹžila ...ÂŤ Tudi v tem ĹĄolskem letu bo prevoze otrok v ĹĄolo in nazaj izvajalo podjetje APS s partnerjem Nomagom ter podizvajalci – samostojnimi podjetniki JoĹžefom Mazejem, Rudolfom VrÄ?kovnikom, Edijem OvÄ?jakom in Romanom Streharjem.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je po povrĹĄini najveÄ?ja med tremi ĹĄaleĹĄkimi obÄ?inami in precej razvejana. Ĺ olski prevozi bodo potekali na 13 relacijah. V osnovno ĹĄolo se bo v novem ĹĄolskem letu vozilo 443 uÄ?enk in uÄ?encev, kar je veÄ? kot 60 odstotkov tistih, ki so upraviÄ?eni do prevoza, ki ga plaÄ?a ObÄ?ina. Za ĹĄolske prevoze nameni letno veÄ? kot pol milijona evrov. đ&#x;”˛

mkp

Zbirajo predloge za letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence Ĺ martno ob Paki – Od ponedeljka, 24. avgusta, do ponedeljka, 7. septembra, na upravi obÄ?ine Ĺ martno ob Paki zbirajo predloge za letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence. V razpisu je obÄ?inska komisija za priznanja in nagrade predvidela moĹžnost pridobitve grba obÄ?ine in dveh priznanj obÄ?ine, ne pa tudi naziva Ä?astni obÄ?an.

Grb ObÄ?ine namenjajo posamezniku za veÄ?letne uspehe ali izjemne doseĹžke trajnejĹĄega pomena in skupinam obÄ?anov, druĹĄtvom in drugim pravnim osebam za veÄ?letne uspehe in doseĹžke, s katerimi poveÄ?ujejo ugled obÄ?ine na gospodarskem, druĹžbenem ali drugem podroÄ?ju Ĺživljenja in dela lokalne skupnosti.

Plaketo ObÄ?ine pa naj bi prejeli posamezniki, druĹĄtva ali druge organizacije in pravne osebe za izredne doseĹžke v delovanju, obstoju in razvoju posamezne, za obÄ?ino pomembne dejavnosti v zadnjem obdobju.

Dobitnike obÄ?inskih nagrad in priznanj na predlog omenjene komisije potrdijo svetniki, prejmejo pa jih obiÄ?ajno na slavnostni seji obÄ?inskega sveta ob obÄ?inskem prazniku 11. novembru. đ&#x;”˛

Nazarje – Vodstvo obÄ?ine Nazarje se je minuli petek odloÄ?ilo, da bodo letoĹĄnji obÄ?inski praznik zaznamovali s slavnostno sejo tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta. Ta bo na sam prazniÄ?ni dan 18. septembra ob 18. uri v dvorani tamkajĹĄnjega doma kulture.

Nanjo bodo povabili le 50 obÄ?anov. Na slavnostni seji bodo podelili priznanja in nagrade za leto 2020. Zlati grb ObÄ?ine bosta prejela podjetje BSH Nazarje ter Franc PodriĹžnik, srebrni grb ObÄ?ine Urban Goltnik, bronastega pa Melita Mikek. Na odru bodo seveda tudi dobitniki priznanj Ĺžupana Mateja PeÄ?ovnika. đ&#x;”˛

tp

Prostofer tudi v Zgornji Savinjski dolini Zgornja Savinjska dolina – Med izbranimi projekti 3. razpisa LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline je tudi veÄ?ji projekt Vzpostavitev mreĹže brezplaÄ?nih prevozov za socialno ogroĹžene skupine in socialne medgeneracijske mreĹže e-mobilnosti. V projekt so se vkljuÄ?ile vse zgornjesavinjske obÄ?ine, razen Mozirja.

Omenjene obÄ?ine bodo pridobile tri elektriÄ?ne avtomobile za nudenje brezplaÄ?nih prevozov po vzoru Prostofer, ki ga izvajajo Ĺže v mnogih slovenskih krajih. Prostofer bodo lahko uporabljali socialno ogroĹženi obÄ?ani, ki nimajo svojega prevoza in ne svojcev, ki bi zanje to storitev lahko opravili. BrezplaÄ?ne prevoze bodo lahko uporabili za pot do urbanih centrov in nazaj.

Nosilka projekta je ObÄ?ina Gornji Grad, katere obÄ?ani si bodo ÂťdeliliÂŤ prostofer skupaj z obÄ?ani obÄ?ine Ljubno. ObÄ?ani ReÄ?ice ob Savinjski skupaj z NazarÄ?ani, LuÄ?ani pa skupaj s SolÄ?avani.

Avtomobile bodo upravljali prostovoljci ZdruĹženja ĹĄoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline.

Projekt je vreden veÄ? kot 152 tisoÄ? evrov in ga bodo v omenjenih obÄ?inah zaÄ?eli izvajati predvidoma prihodnji mesec, zakljuÄ?ili pa leta 2023. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec ob polletju s 358 tisoÄ? evri izgube – 72 novih zaposlitev – Znova iĹĄÄ?ejo direktorja NaÄ?rtujejo 72 novih zaposlitev

Tatjana PodgorĹĄek

Na nedavni seji sveta javnega zavoda SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec so se Ä?lani med drugim seznanili s poslovanjem bolniĹĄnice v letoĹĄnjih prvih ĹĄestih mesecih.

VrĹĄilka dolĹžnosti direktorice bolniĹĄnice Alenka Jezernik Skudnik nam je povedala, da je bolniĹĄnica v letoĹĄnjem finanÄ?nem naÄ?rtu predvidela 52,4 milijona evrov prihodkov ali za 7 % veÄ? v primerjavi z doseĹženimi lani, v enaki viĹĄini so predvideli tudi odhodke. Ti naj bi bili viĹĄji v primerjavi z lanskimi za 5 %. ÂťOb polletju izkazuje bolniĹĄnica izgubo v viĹĄini 358 tisoÄ? evrov, glavni razlog zanjo pa so stroĹĄki, ki smo jih imeli med epidemijo korona virusa, ter izpad rednega programa.

Tega smo realizirali v povpreÄ?ju 81 % oziroma v obdobju januar – junij letos po ĹĄtevilu primerov 84 %, po uteĹžeh pa 92 %. ÂťDo konca leta naÄ?rtujejo uravnoteĹženo poslovanje ob dejstvu, da bodo lahko izvedli naÄ?rtovan program in da se stanje zaradi korona virusa ne bo poslabĹĄalo, da bi morali ponovno ustaviti posamezne programe. Sogovornica ocenjuje, da bodo primanjkljaj nadomestili. ÂťIz postavke povrnitve 80 % razlike za realizacijo programa, kar sta predvideli zdravstvena zavarovalnica in drĹžava, priÄ?akujemo blizu 1,8 milijona evrov. To bo veliko pripomoglo k uravnoteĹženemu poslovanju.ÂŤ

Jezernik Skudnikova je napovedala tudi 72 novih zaposlitev. NajveÄ? (45) so jih Ĺže zaposlili v Ä?istilno-transportni sluĹžbi, ki se je aprila ÂťvrnilaÂŤ pod okrilje bolniĹĄnice, ostale bodo zaposlili v zdravstveni negi, specializante ter tudi nekaj nezdravstvenega kadra.

Pustimo Ä?asu Ä?as

Epidemija Covid-19 je vplivala ĹĄe na organizacijo dela, ravnanje z opremo v bolniĹĄnici. Zaradi nje so upoÄ?asnili tudi projekt robotizacije.

Epidemije podaljĹĄala Ä?akalne dobe

Po besedah Jane Makuc, strokovne direktorice bolniĹĄnice, je epidemije naredila svoje tudi pri Ä?akalnih dobah. Te so se podaljĹĄale zlasti pri nenujnih primerih in tam, kjer ni rakavih obolenj. Tak primer so pregledi v ortopedski ambulanti, ultrazvoÄ?ni pregledi oĹžilja, srca, nekateri internistiÄ?ni pregledi. So pa urologi v tem Ä?asu pregledali veÄ?je ĹĄtevilo bolnikov z rakavimi obolenji.

ÄŒlani sveta zavoda so na seji sprejeli odloÄ?itev, da bolniĹĄnica 1. septembra znova objavi javni razpis za direktorja bolniĹĄnice.

Kot je znano, je spomladi letos s tega poloĹžaja odstopil dolgoletni direktor Janez Lavre.

Razlog za njegov odstop so bili njegovi neprimerni tviti. BolniĹĄnica je maja Ĺže objavila razpis za novega direktorja, na katerega sta prispeli dve prijavi. Oba kandidata sta izpolnjevala pogoje, vendar na tajnem glasovanju Ä?lanov sveta nihÄ?e ni dobil potrebne veÄ?ine glasov. Alenko Jezernik Skudnik so po odstopu Lavreta imenovali za zaÄ?asno direktorico do imenovanja novega, najveÄ? za tri mesece, nato pa so ji v. d.-jevstvo podaljĹĄali.

Se bo prijavila na razpis glede na to, da se na prvega ni? ÂťO tem bi bilo prehitro kaj reÄ?i. Pustimo Ä?asu Ä?as,ÂŤ je odgovorila Alenka Jezernik Skudnik, ki je bila pred tem pomoÄ?nica direktorja za pravne zadeve. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Kako zlato bo zeleno zlato?!

KV-ju vstop prepovedan! – Hmelj in pivo – Žaga in ťola – Pogled v sonce – Milijarder v Vitanju

tp

LetoĹĄnji nagrajenci obÄ?ine Nazarje

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

27. avgusta 2020

tp

ÄŒe ne bi ĹĄlo ĹĄe vedno zares, bi bilo morda Ĺže kar neumestno, da tudi tokrat razmiĹĄljanja zaÄ?enjam s korona virusom. A je ĹĄe vedno v ospredju pogovorov in odloÄ?itev, ĹĄe posebno zdaj, ko se bliĹža novo ĹĄolsko leto. Domala vsi smo za to, da poteka pouk ÂťnormalnoÂŤ v uÄ?ilnicah, a se vseeno bojimo, da le ÂťniÄ? veÄ? ne bo, kot je biloÂŤ. NekakĹĄen strah vedno obstaja. Vsi sicer Ĺželimo in upamo, da KV ne bo vstopil v ĹĄolske prostore. KV seveda ne dela teĹžav le v ĹĄolstvu, tudi drugje. ÄŒeprav zdaj, ko se mnogi ĹĄe podajajo v morske valove, uradno ne govorimo o drugem KV valu, je pri nas marsikje precej huje kot ÂťprviÄ?ÂŤ. Vsaj v Celju se je ĹĄtevilo okuĹženih podvojilo, Ä?eprav vseeno ĹĄe ni zastraĹĄujoÄ?e. So pa razveseljivi podatki za Dom starejĹĄih Ĺ marje pri JelĹĄah. Tam je bilo ob zaÄ?etku res hudo, v novem ÂťvaluÂŤ so zabeleĹžili le enega okuĹženega. Naj tako ostane!

V kmetijstvu se KV ta Ä?as moÄ?no Ä?uti v hmeljarstvu. Na udaru je bilo Ĺže ob zaÄ?etku pandemije, ko so v Savinjski dolini Ä?akali prve delavce iz tujine, takrat so jim priskoÄ?ili na pomoÄ? celo ĹĄportniki.

TeĹžave z delavci imajo tudi sedaj, ko so morali delavci iz tujine najprej v karanteno. Ob tem pa jih je ponekod udarila ĹĄe toÄ?a, tako da je letina marsikje niĹžja od priÄ?akovane. ÄŒe upoĹĄtevamo ĹĄe teĹžave s prodajo, zeleno zlato le ne bleĹĄÄ?i kot zlato. V Savinjski dolini zdaj res najprej obirajo njihov golding, kmalu bodo priĹĄle na vrsto ĹĄe druge vrste. Na to pomembno opravilo so se v soboto spomnili tudi na prireditvi pri Ĺžalski fontani, kjer so prikazali obiranje hmelja po starem. Ko ĹĄe ni bilo strojev, je paÄ? ĹĄlo vse roÄ?no, obiranje je trajalo dalj Ä?asa in potrebnih je bilo veliko rok. Tudi otroĹĄkih, ki so si zasluĹžile denar za ĹĄolske pripomoÄ?ke. Hmeljarstvo je doma seveda (tudi) v braslovĹĄki obÄ?ini, kjer pa imajo ĹĄe vedno teĹžave z naÄ?rtovano mega Ĺžago, ki naj bi jo tu postavili Ĺ koti. Pri tem bi morala svoje narediti tudi drĹžava. Nestrpni so menda oboji: domaÄ?ini in tujci.

Upajo, da bo morda kmalu kaj veÄ? jasnega, saj je pri nas napovedan obisk predstavnikov tujega investitorja. KaĹže pa v ĹĄolstvu konÄ?no bolje BraslovÄ?anom. VeÄ? let si Ĺže prizadevajo za veÄ? prostora v osnovni ĹĄoli, zdaj ga bodo dobili. Do konca leta naj bi bil konÄ?an prizidek, ki bo razreĹĄil prostorsko stisko. V njem bodo ĹĄtiri uÄ?ilnice, veÄ?ja bo dosedanja jedilnica, veÄ? bo ĹĄe nekaj potrebnih novih pro-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

storov. Pomembna pridobitev bodo tudi tri uÄ?ilnice za njihov oddelek Ĺžalske Glasbene ĹĄole Risto Savin. Ob tej naloĹžbi bodo uredili na ĹĄoli tudi dvigalo. Pravijo, da bodo z njim naredili korak bliĹže nazivu ObÄ?ina prijazna invalidom.

Da so prijazni invalidom, kaĹžejo v Slovenskih Konjicah tudi z novim bazenom, ki v letoĹĄnji sezoni Ĺže privablja veliko obiskovalcev.

Tudi invalidov, saj je res urejen tako, da omogoÄ?a dober dostop tovrstnim kopalcem. Njim ustrezne so tudi sanitarije in okolje bazena.

V njem so pred kratkim pripravili tudi posebno prireditev, s katero so opozorili na nevarnosti skokov in padcev v vodo. ÄŒeprav gledanje v sonce predvsem v tem poletnem Ä?asu ni ravno prijetno in priporoÄ?ljivo, pravijo, da v RogaĹĄki Slatini mnogi pogled usmerjajo proti ÂťsoncuÂŤ. No, tudi tega ĹĄe ni – tako naj bi se namreÄ? imenoval nadhod na glavno slatinsko cesto. Vsekakor pa menda ni tako v oblakih kot njihov ÂťrekordniÂŤ stolp Kristal. Ta skoraj 140 metrov dolg nadhod, ki bo namenjen peĹĄcem in kolesarjem, bo povezoval obmoÄ?je med Restavracijo Sonce in Pegazovim domom za starejĹĄe z vznoĹžjem TrĹžaĹĄkega hriba. Gradnja bo veljala poldrugi milijon evrov, v obÄ?ini pa so prepriÄ?ani, da ga bodo lahko postavili Ĺže prihodnje leto. Ob tem bodo tudi uredili P+R parkiriĹĄÄ?e ter mreĹžo izposojevalnic koles. Tako bo ta projekt ponudil veliko za ĹĄe veÄ?je oĹživljanje RogaĹĄke Slatine. Za razliko od stolpa pa nadhod v kraju nima (toliko) nasprotnikov.

Z novo posebnostjo pa se Ĺže nekaj dni ponaĹĄa vitanjski Center vesoljskih tehnologij. Tu je do konca leta na ogled kamen z Lune.

Tehta 120 gramov, star naj bi bil okoli 4 milijarde let. Do konca tega meseca pa je v centru Noordung na ogled tudi replika vesoljske obleke.

Pa ĹĄe to: medtem ko banke ponekod zapirajo poslovalnice, drugje redÄ?ijo ĹĄtevilo bankomatov, kaĹže, da bodo v Bistrici ob Sotli ostali brez sploh edinega bankomata, ki so ga imeli. Za ohranitev so se sicer lotili opravila, ki se je v podobnih primerih izkazal za neuÄ?inkovitega: podpisujejo peticijo za ohranitev!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 3

Ĺ olarjem brezplaÄ?ni zvezki in zaĹĄÄ?itne maske

Nezadovoljstvo se stopnjuje Razvoja ne nameravajo ÂťpisatiÂŤ v zaprti pisarni, ampak med ljudmi

Na Mestni obÄ?ini Velenje poskrbeli, da bo delo v ĹĄolah in vrtcih steklo uspeĹĄno – Skupaj z Gorenjem Hisense so ĹĄli v akcijo ozaveĹĄÄ?anja in samozaĹĄÄ?ite pred virusom korone Mira ZakoĹĄek

Na Mestni obÄ?ini Velenje potekajo v teh dneh ĹĄe zadnje priprave na novo ĹĄolsko leto. Veseli so, da bodo ĹĄolarji lahko znova normalno sedli v ĹĄolske klopi in da bo delo normalno steklo tudi v vrtcih. ÂťInvesticijska in druga vzdrĹževalna dela so v glavnem zakljuÄ?ena, v teh dneh se ubadamo ĹĄe z organizacijo ĹĄolskih prevozov, ki jih bomo vsekakor tudi to ĹĄolsko leto zagotovili, seveda pa je pri tem treba upoĹĄtevati vsa varnostna priporoÄ?ila,ÂŤ pravi Peter Dermol, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje v zaÄ?asni funkciji Ĺžupana.

Se pa v teh dneh ukvarjajo ĹĄe s projektom zagotovitve tople vode v ĹĄolah, kar je bilo v preteklosti odsvetovano, zdaj pa je drugaÄ?e. Seveda je bilo treba za ta namen zagotoviti potrebne tehniÄ?ne reĹĄitve in ustrezno infrastrukturo.

Tudi letos, Ĺže sedmo leto zapored, bo obÄ?ina osnovnoĹĄolce in srednjeĹĄolce razveselila z zvezki.

To je njihova Ĺže tradicionalna akcija, zvezki so tradicionalno opremljeni z aktualnimi motivi obÄ?ine, tokrat bodo z motivi obeleĹžitve 750-letnice od prve pisne omembe Velenjskega gradu. Šolarje in njihove starĹĄe Ĺželimo s tem ob zaÄ?etku ĹĄolskega leta Razdelili bodo 22 tisoÄ? zvezkov: uÄ?enci prve triade in srednjeĹĄolci bodo prejeli po 3, ostali osnovnoĹĄolci pa po 5 zvezkov.

Vsakdo bo prejel tudi zaĹĄÄ?itno masko z napisom Ni Ĺživleja brez Veleja.

3

AKTUALNO

27. avgusta 2020

razveseliti, jim zmanjĹĄati stroĹĄke, za katere vemo, da so visoki, predvsem pa si Ĺželimo, da je to zanje dobra popotnica in da bo ĹĄolsko leto, ki je pred njimi, kar najbolj uspeĹĄno.

Letos so zagotovili 22 tisoÄ?

52-listnih velikih zvezkov, za kar so namenili dobrih 13 tisoÄ?

Mira ZakoĹĄek

spodbuditi, da resniÄ?no povsod, na prav vsakem koraku, dosledno upoĹĄtevajo vse zahtevane preventivne ukrepe. To je v tem podopustniĹĄkem Ä?asu in zaÄ?etku ĹĄolskega leta ĹĄe toliko bolj pomembno. Vsi si Ĺželimo, da bi lahko delo potekalo normalno tako v izobraĹževanju kot v gospodarstvu, in Ä?e bomo dosledno poskrbeli najprej za svojo varnost, bomo poskrbeli tudi za varnost vseh, s katerimi se sreÄ?ujemo, in tako omogoÄ?ili, da bo okuĹžb Ä?im manj (ĹĄe bolje, da jih ne bi bilo) in da bo lahko Ĺživljenje in delo potekalo normalno,ÂŤ pravi Peter Dermol.

â?ą

Skupaj z Gorenjem izvajajo preventivno akcijo uresniÄ?evanja varnostnih ukrepov.

Peter Dermol, podĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana: ÂťProgram letoĹĄnjega obÄ?inskega praznovanja bo pester, seveda pa precej okrnjen in manj mnoĹžiÄ?en.ÂŤ

evrov. UÄ?enci prve triade osnovnih ĹĄol in srednjeĹĄolci bodo prejeli tri zvezke, ostali osnovnoĹĄolci pa pet.

Prav tako jim bodo zagotovili tudi zaĹĄÄ?itno masko, ki bo pralna in s priljubljenim in prepoznavnim napisom Ni Ĺživleja brez Veleja. To sodi tudi v sklop zelo ĹĄiroko zastavljene preventivne akcije, ki so jo pripravili skupaj z najveÄ?jim tukajĹĄnjim podjetjem Hisense Gorenje. ÂťS to preventivno zasnovano akcijo Ĺželimo obÄ?ane

Po Velenju so skupaj s Hisense Gorenjem Ĺže razobesili panoje z razlago preventivnih ukrepov.

Zdaj bodo na ĹĄtevilnih frekventnih mestih (tudi v trgovinah) namestili ĹĄe televizorje Hisense (donira jih to podjetje) s propagandnimi preventivnimi sporoÄ?ili. ÂťÄŒasi so se res zelo spremenili in v tem trenutku mora biti naĹĄa prva in najveÄ?ja skrb ohraniti zdravje,ÂŤ poudarja Peter Dermol, ki trka na zavest obÄ?anov, ki so se v Ä?asu prvega vala korona krize odliÄ?no izkazali, in prepriÄ?an je, da bo tudi tokrat tako.

V luÄ?i preventivnih ukrepov, pa tudi nedavne smrti Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, bodo potekala tudi letoĹĄnja obÄ?inska praznovanja.

Seveda bodo poskrbeli za pester program, bo pa okrnjen, predđ&#x;”˛ vsem pa manj mnoĹžiÄ?en.

Velenjski Socialni demokrati so zaskrbljeni nad vse veÄ?jim nezadovoljstvom v Sloveniji, na kar s protesti opozarjajo vsak petek v ĹĄtevilnih slovenskih mestih, ĹĄe posebej, ker ocenjujejo, da ljudi na proteste ne privablja zgolj nezadovoljstvo z aktualno vlado, temveÄ? s politiko nasploh. ÂťNezadovoljstvo med ljudmi se stopnjuje. Ne zaradi zdravstvene krize, zaradi krize vrednot. PolitiÄ?ne stranke v svojih nastopih marsikaj obljubljajo, vpraĹĄanje pa je, koliko obljub se izpolni. Pri nekaterih druĹžbeno pomembnih vpraĹĄanjih, npr. socialne pravice, enake moĹžnosti, razmerje med vrednostjo dela in kapitala, vlaganje v kulturo, zdravo bivalno okolje ‌, imamo zelo razliÄ?ne poglede,ÂŤ ugotavlja Andreja KatiÄ?, predsednica obÄ?inske organizacije Socialnih demokratov in svetovalka Ĺžupana. Ĺ e posebej opozarja, da je vse slabĹĄi poloĹžaj srednjega razreda. ÂťV gospodarskih krizah bogati postanejo ĹĄe bogatejĹĄi, revni ĹĄe revnejĹĄi. Veliko politikov s svojim vedenjem ni ravno zgled.

Vse to pripomore k nezaupanju v politiko. Nepojasnjeni izvor premoĹženja, zadeve na sodiĹĄÄ?ih ‌ S korupcijo imamo v Sloveniji velik problem. Tako na drĹžavni kot lokalni ravni. Komisijo za prepreÄ?evanje korupcije z ustreznimi pooblastili nujno potrebujemo. To je skupno staliĹĄÄ?e s Transparency International. In takĹĄno je tudi mnenje

Spomin na XIV. divizijo bodo zaznamovali s kratkim kulturnim programom in polaganjem venca k spomeniku NoĹĄenje ranjenca

GraĹĄka gora – Vsako leto konec avgusta pod okriljem ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje v spomin na legendarno XIV. divizijo poteka na GraĹĄki gori sreÄ?anje domoljubnih, narodno zavednih ljudi. Gora juriĹĄev jim predstavlja simbol upora in simbol ljubezni do domovine, jezika in kulture. Tokratnega sreÄ?anja borcev, planincev in Ä?lanov drugih veteranskih organizacij – bilo bi Ĺže ĹĄtiriintrideseto, pa zaradi zdravstvene situacije ne bodo mogli izvesti v takĹĄni obliki kot doslej. ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje bo ob krajĹĄem kulturnem programu v soboto, 29. avgusta, ob 11. uri poloĹžilo venec k spomeniku NoĹĄenje ranjenca. Besede v spomin in opomin bosta spregovorila Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje in podpredsednik ZB NOB Velenje SreÄ?ko Meh in Andreja KatiÄ?, Ä?lanica izvrĹĄnega odbora ZB NOB Velenje.

Ker je sreÄ?anje na GraĹĄki gori tradicionalno in ker se zavedajo, da bo ta sobota kljub odpovedi sreÄ?anja na prizoriĹĄÄ?e privabila veliko ljudi, jih organizatorji posebej opozarjajo na to, da upoĹĄtevajo vsa priporoÄ?ila in navodila Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje. đ&#x;”˛

mkp

Velenje – TuristiÄ?ni produkt Velenje Underground, ki zdruĹžuje snovno in nesnovno tehniÄ?no ter kulturno dediĹĄÄ?ino Ĺ aleĹĄke doline in jo povezuje z vrhunsko lokalno kulinariko, je bil izbran tudi za finalista ĹĄe ene prestiĹžne nagrade Conventa Best Event Award 2020.

Zgodba je Ĺže bila deleĹžna butiÄ?nega certifikata Slovenia Unique experience, ki ga podeljuje Slovenska turistiÄ?na organizacija. Projekt je bil deleĹžen ĹĄirĹĄe promocijske pohvale tudi v Ameriki in Kanadi. Velenje Underground je prejemnik letoĹĄnje nagrade Big See Tourism Award 2020, trenutno je polfinalist za nagrado Sejalec 2020 Slovenske turistiÄ?ne organizacije in sedaj ĹĄe finalist za Conventa Best Event Award 2020.

Velenje Underground je zelo zanimiv turistiÄ?ni produkt, v katerem so zdruĹžili znanje in energijo Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, Gorenje Gostinstvo in Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline. Na inovativen naÄ?in so povezali avtentiÄ?no rudarsko okolje in kulinariko ter obiskovalce navduĹĄujejo z doĹživetjem rudarskega okolja in gastronomije. đ&#x;”˛

mz

Andreja KatiÄ?: ÂťDemokracija ne sme biti mrtva Ä?rka na papirju.ÂŤ

Ob tem pa ocenjuje, da jim je v Velenju uspelo k sodelovanju pritegniti veliko ljudi. ÂťNe po delitvi tvoji – moji. Znali smo posluĹĄati in sliĹĄati. Socialni demokrati smo Ĺže v Ä?asu Ĺžupanovanja SreÄ?ka Meha uvedli redna sreÄ?anja po krajevnih skupnostih in mestnih Ä?etrtih – Koalicija z obÄ?ani.

Prav tako smo odprti in vabimo k sodelovanju v naĹĄih strokovnih svetih ne le Ä?lanic in Ä?lanov,

temveÄ? vse, ki Ĺželijo sodelovati, ki imajo ideje o razvoju obÄ?ine na najrazliÄ?nejĹĄih podroÄ?jih. Izpostavila bi Mladi forum, Ĺ˝enski forum, strokovne svete za socialna vpraĹĄanja, za gospodarski razvoj, za ĹĄolstvo, kulturo in ĹĄport, za okolje in prostor. Tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ? je bil znan po tem, da ni gledal na strankarsko pripadnost, temveÄ? na sposobnost ljudi, njihove ideje. V njegovem besednjaku ni bilo 'jaz sem to naredil'. Vendar ni lahko pritegniti ljudi, da povedo svoje mnenje, potrebno pa je vztrajati ter biti odprt za sodelovanje. Zato organiziramo tudi vrsto tradicionalnih sreÄ?anj in okroglih miz,ÂŤ pravi KatiÄ?eva., ki je ĹĄe posebej ponosna na vizijo in strategijo razvoja obÄ?ine in posameznih podroÄ?ij, ki je nastala z vkljuÄ?evanjem ĹĄtevilnih obÄ?anov. Ljudje so sodelovali pri nastanku razvojnih dokumentov za doloÄ?eno obdobje. VeÄ?ina tega bo letos udejanjenega. Vesela je, da mladi Ĺže pripravljajo novo strategijo. ÂťVerjamem, da se tudi v prihodnje razvoj ne bo pisal v zaprti pisarni, temveÄ? skupaj z ljudmi in zato so dobrodoĹĄli tudi kritiÄ?ni konstruktivni predlogi,ÂŤ pravi in se ob tem veseli vseg,a kar je bilo postorjenega v zadnjih letih. Ĺ e posebej velja to za ĹĄtevilne socialne programe, nadstandarde v otroĹĄkem varstvu, izobraĹževanju, kulturi in ĹĄportu, ĹĄe posebej pa v socialnih programih. đ&#x;”˛

Skupaj za varnost otrok v prometu Posebna pozornost jim bo namenjena v prvih ĹĄolskih dneh Milena KrstiÄ? - Planinc

SreÄ?anja na GraĹĄki Velenje Underground v lovu gori letos ne bo ĹĄe za eno lovoriko

protestnikov. Menim, da pa je najpomembneje veÄ? vlaganja v ljudi, v spoĹĄtovanje kulture, spoĹĄtovanje pravne drĹžave. Ljudje si Ĺželijo veÄ? vkljuÄ?enosti, veÄ? vpliva na to, kakĹĄna druĹžba bomo. Ne le na volitvah, temveÄ? dejansko.

Ne le demokracije kot mrtve Ä?rke na papirju,ÂŤ ĹĄe dodaja KatiÄ?eva, ki je bila v prejĹĄnji vladi ministrica za pravosodje.

Velenje – Naslednji teden se zaÄ?ne novo ĹĄolsko leto, z njim pa se na ceste v veÄ?jem ĹĄtevilu vraÄ?ajo najmlajĹĄi udeleĹženci v cestnem prometu.

Policisti se skupaj z ostalimi pristojnimi sluĹžbami na zaÄ?etek novega ĹĄolskega leta pripravljajo Ĺže od sredine avgusta. Na ĹĄolskih poteh so pregledali prometno signalizacijo. ÂťV zadnjih dneh pred ĹĄolskim poukom bomo poostrili nadzor v cestnem prometu v okolici ĹĄol, predvsem bodo policisti na teh lokacijah preverjali upoĹĄtevanje hitrosti voznikov, hkrati pa ugotavljali tudi ostale krĹĄitve cestnoprometnih predpisov. V okolici ĹĄol bodo policisti prisotni v veÄ?jem ĹĄtevilu tudi v prvih ĹĄolskih dneh,ÂŤ pravi komandir Policijske postaje Velenje BoĹĄtjan Debelak.

Voznike motornih vozil in ostale udeleĹžence v cestnem prometu pozivajo, da v prvih dneh ĹĄolskega pouka posveÄ?ajo veÄ?jo pozornost najmlajĹĄim udeleĹžencem.

Prav tako ob tem pozivajo starĹĄe, da otroke prevaĹžajo v ustreznih otroĹĄkih sedeĹžih, kadar pa so ti udeleĹženi v cestnem prometu kot peĹĄci, da jih ustrezno seznanijo s cestnoprometnimi predpisi. ÂťIn nikar ne pozabimo, da so otroci

udeleĹženci v cestnem prometu vse dni v letu, ne le v prvih ĹĄolskih dneh,ÂŤ dodaja.

Otroci so udeleĹženci v cestnem prometu vse dni v letu

Za uÄ?inkovit sistem zagotavljanja veÄ?je varnosti na ĹĄolskih poteh v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Mestne obÄ?ine Velenje vse leto izva-

â?ą

Tisti, ki so za to pristojni, bodo budno spremljali in nadzirali organizirane ĹĄolske prevoze, ustreznost vozil, tras in postajaliĹĄÄ?.

jajo ĹĄtevilne preventivno-vzgojne aktivnosti za vse generacije. ZaÄ?etku pouka oziroma prvim ĹĄolskim dnem pa namenjajo dodatno in posebno pozornost. Že junija smo se dogovorili za naloge in aktivnosti za Ä?as do zaÄ?etka novega ĹĄolskega leta,ÂŤ pravi MatjaĹž PeÄ?ovnik, predsednik SPV. ÂťPoseben poudarek smo namenili pregledu varnosti ĹĄolskih poti, urejanju in osve-

Ĺževanju prometne signalizacije na njih, dodatnim postavitvam fluorescentnih znakov ÂťOtroci na cestiÂŤ v bliĹžini ĹĄol na lokalnih cestah, oceni stanja ĹĄolskih poti, ki jih naÄ?rtujejo ĹĄole, ter koordiniranju in naÄ?rtovanju sodelo-

â?ą

Dijake Ĺ olskega centra Velenje bodo seznanili s prometno ureditvijo in parkiranjem v centru mesta.

vanja s policijo, medobÄ?inskim redarstvom in Zvezo ĹĄoferjev in avtomehanikov.ÂŤ V prvih ĹĄolskih dneh bodo druĹžno izvajali vrsto aktivnosti.

Nadzirali hitrost, pripetost otrok med voĹžnjo, odstopanje prednosti peĹĄcem pri preÄ?kanju ceste, budno bodo spremljali tudi ustavljanje in parkiranje vozil na neustreznih povrĹĄinah. Vsi prvoĹĄolci bodo dobili rumene odsevne rutice, odsevne trakove in preventivna gradiva Agencije za varnost v prometu (knjiĹžico Prvi koraki v svet prometa). đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

27. avgusta 2020

Delovnopravna zakonodaja ni prilagojena novim razmeram

GOSPODARSKE novice

Z direktorjem podjetja za kadrovski inĹženiring Trgotur Matejem KadliÄ?kom in psihologom ter strokovnjakom za razvoj kadrov Maticem KadliÄ?kom smo se pogovarjali o novonastali gospodarski situaciji Mira ZakoĹĄek

LetoĹĄnje leto celotno druĹžbeno in gospodarsko Ĺživljenje zaznamuje korona virus. Protikoronski ukrepi so ĹĄtevilnim podjetjem pomagali prebroditi najveÄ?je pomladne izzive, na katere veÄ?ina ni bila pripravljena. Poletje je situacijo dokaj umirilo, stanje se je stabiliziralo in ĹĄtevilna podjetja so se vrnila v ustaljen delovni ritem. Ĺ˝al obeti napovedujejo drugi val, ki bo oblikoval dinamiÄ?no jesen. So podjetja pripravljena, da bodo samostojno obvladovala morebitne ukrepe? O tem smo se pogovarjali z Matejem KadliÄ?kom, direktorjem podjetja Trgotur, in Maticem KadliÄ?kom, psihologom in strokovnjakom za razvoj kadrov.

Tako kot vsi so se tudi podjetja znaĹĄla v povsem neznanem in negotovem poloĹžaju, dela je bilo manj, veliko je bilo odpovedi, a stanje na trgu vendarle ni tako slabo, kot je bilo videti?

Matej KadliÄ?ek: ÂťRes je. Prve napovedi so bile izjemno slabe in Ä?etudi se je Slovenija znaĹĄla na samem vrhu lestvice drĹžav, v

â?ą

V ĹĄtevilnih podjetjih stanje vseeno ni tako slabo, kot je sprva kazalo, in se jim obeta tudi zelo delovna jesen.

katerih je bilo odpuĹĄÄ?anj zaradi virusa Covid-19 najveÄ?, situacija na trgu dela ni tako slaba, kot je sprva kazalo. Poletno zatiĹĄje in dopusti so omogoÄ?ili ĹĄe nekaj manevrskega prostora, da se pripravimo na jesen, ki je precej negotova.ÂŤ Fleksibilnost je v teh Ä?asih izjemno pomembna, kako jo uvesti?

Matej KadliÄ?ek: ÂťFleksibilnost ali morda ĹĄe bolje – agilnost, ni-

sta modna muha v gospodarstvu, paÄ? pa nova realnost, ki smo jo le poÄ?asi zaÄ?eli osvajati. Leto 2020 nam je pokazalo, kako odzivni smo na nepredvidljive dejavnike iz okolja kot posamezniki, kako toga ali proĹžna organizacija smo, kako zakrnela in zabetonirana je naĹĄa trenutna zakonodaja. Vse troje nas stiska v nezavidljive krÄ?e ob spremembah pogojev, za

vila negativnim in senzacionalistiÄ?nim novicam.ÂŤ Pred vodstvi podjetij in kadrovskimi sluĹžbami so pomembne naloge, kako zagotoviti stabilno okolje podjetja?

Matic KadliÄ?ek: Podjetja naj uvedejo kontinuirano, pravilno in umirjeno posredovanje informacij za zaposlene. Zaposleni

So bila velika odpuĹĄÄ?anja v Ä?asu korona krize prenagljena?

Matej KadliÄ?ek: ÂťTrenutni kazalci kaĹžejo, da posledice krize niso tako hude, kot se je sprva obetalo. Gospodarstvo se postavlja na noge in marsikatero podjetje bo znova zaposlovalo. Ĺ˝al so bile prenekatere odloÄ?itve spomladi prehitre in sklenjene na osnovi potenciranih senzaci-

Matej KadliÄ?ek: ÂťPomladanska odpuĹĄÄ?anja so bila prenagljena, zato se bodo marsikje jeseni sreÄ?evali s pomanjkanjem kadrov.ÂŤ

katere nismo imeli na voljo vsaj ĹĄest mesecev ali veÄ?.ÂŤ Vse to je seveda vplivalo tudi na psiholoĹĄko stabilnost zaposlenih. Kako jo v teh razmerah zagotoviti?

Matic KadliÄ?ek: ÂťHitri odzivi, uvedeni ukrepi in predvsem Ä?akanje na delo doma so zamajali notranji mir zaposlenih, ki z nezaupanjem in negotovostjo opravljajo svoje delo. Dejstvo je, da zaposleni, ki nimajo dovolj informacij o poslovanju podjetja, gradijo svojo resniÄ?nost znotraj delovnega okolja. Zato je nujno, da jim posedujemo prave informacije kar se da ob pravem Ä?asu.

Le tako bomo umirili nemirno notranjost posameznika, da se bo dovolj trdna lahko zopersta-

Matic KadliÄ?ek: ÂťNemir posameznika umirimo s pravoÄ?asnimi informacijami.ÂŤ

potrebujejo obvestilo o tem, kaj se dogaja in kakĹĄen bo njihov ÂťjutriÂŤ. Prav tako naj uvedejo individualne razgovore in iskreno zanimanje za posameznike, ki doĹživljajo stiske zaradi nastale situacije. Pametna je tudi prerazporeditev delovnega Ä?asa in delovnih procesov, omogoÄ?anje izrabe dopustov (plaÄ?anega ali neplaÄ?anega), izvedba karantene, Ä?e je ta potrebna ‌ Veliko teĹžav je tudi zaradi tega, ker novonastalim razmeram ni prilagojena zakonodaja?

Matej KadliÄ?ek: ÂťTako je. Veljavna zakonodaja, tako sploĹĄna kot interna, je toga in popolnoma neprilagojena novim razmeram. Velikokrat se je za edino moĹžnost za preĹživetje v pomladnem obdobju izkazalo odpuĹĄÄ?anje zaposlenih. Dodatna sred-

Predan tenisu Ob 30-letnici podjetja AS inĹženiring, d.o.o., smo na pogovor o njegovem delovanju predvsem v ĹĄportni panogi povabili ustanovitelja in direktorja MatjaĹža KonÄ?ana Tina Felicijan

Leta 1982, ko se je z udarniĹĄkim delom teniĹĄkih entuziastov pod okriljem Ĺ aleĹĄkega teniĹĄkega kluba s predsednikom Janezom Erhartom (ki je bil kasneje predsednik TeniĹĄke zveze Slovenije) na Ä?elu zaÄ?ela velenjska teniĹĄka zgodba, je bil danaĹĄnji predsednik MatjaĹž KonÄ?an med mladimi zanesenjaki. Bil je prvi trener v klubu na novi lokaciji, saj je Ĺže pri 15 letih opravil vaditeljski teÄ?aj. Sicer je univerzitetni di-

stva, ki jih je drĹžava ponudila, so delno zamejila in omilila situacijo, a osnova ostaja nespremenjena.

Vsekakor je potreben razmislek tako z vidika ÂťprevetritveÂŤ zakonodaje in doloÄ?enih Ä?lenov kot tudi z usposabljanjem vseh povezujoÄ?ih se institucij v koherenten, odziven drĹžavni aparat, ki bo podpora podjetjem v vedno hitrejĹĄih odzivih v gospodarstvu.ÂŤ

plomirani inĹženir rudarstva, ampak ga je bolj kot v jamo vleklo v ĹĄport – tenis. Takrat, ko je bilo obmoÄ?je danaĹĄnjega TRC Jezero ĹĄe moÄ?virje, so zgradili najprej 6 in nato ĹĄe 2 teniĹĄki igriĹĄÄ?i, ki jih uporabljajo ĹĄe danes.

Leta1990 je odprl zasebno podjetje AS inĹženiring, d. o. o., ki se je ukvarjalo s projektiranjem in izgradnjo ĹĄportnih objektov, z eno prvih zasebnih ĹĄportnih trgovin v Jugoslaviji (Ĺ port AS na Kardeljevem trgu) in seveda s trĹženjem lastnih teniĹĄkih igriĹĄÄ?

na lokaciji sedanje avtobusne postaje v srediĹĄÄ?u mesta. Tu je pod okriljem teniĹĄkega kluba AS zaÄ?ela delovati ena najuspeĹĄnejĹĄih teniĹĄkih ĹĄol v zaÄ?etku 90. let v Sloveniji. Iz teniĹĄke ĹĄole izhajajo veÄ?kratne drĹžavne prvakinje s Katarino Srebotnik na Ä?elu. Vsa

â?ą

Odziv drĹžavnega aparata na spremembo delovnopravne zakonodaje, ki bi morala biti prilagojena novim razmeram, je mnogo prepoÄ?asen.

onalistiÄ?nih novic. OdpuĹĄÄ?anje je izguba za obe strani – delavec izgubi zaposlitev in iĹĄÄ?e nov vir dohodka, delodajalec izgubi delovno silo in znanje, ki ga ta oseba odnese s seboj. Glede na plitek bazen kandidatov v Sloveniji, marsikateremu podjetju svetujemo reorganizacijo in druge moĹžnosti, ki jih kot delodajalec lahko uvede, preden pride do odpuĹĄÄ?anja, ki je res zadnja izbira.

Nenazadnje je proces zaposlovanja (oglaĹĄevanja, selekcije, zaposlitve) bistveno veÄ?ja Ä?asovna in denarna investicija kot pa enomeseÄ?na plaÄ?a.ÂŤ

Covid zamajal celotno svetovno gospodarstvo VeÄ? kot oÄ?itno je, da bomo posledice krize zaÄ?eli seĹĄtevati ĹĄele jeseni, ko bo bolj jasno tudi, kako Ĺživljenje normalizirati do prvih cepiv in ustreznih zdravil, s katerim bi omejili divjanje virusa Covid-19, ki je letos uradno vzel Ĺže 800 tisoÄ? Ĺživljenj in zamajal celotno svetovno gospodarstvo.

Tudi Slovenija je v Ä?asu ĹĄirjenja okuĹžb z novim korona virusom pred izzivom, kako zagotoviti nov gospodarski zagon, opozarjajo v GZS. Za kljuÄ?ne vidijo dvig domaÄ?e potroĹĄnje, ukrepe za zagon infrastrukturnih projektov, vlaganja v digitalizacijo, raziskave, razvoj in pametno specializacijo ter okoljske naloĹžbe in naloĹžbe v samooskrbo s hrano.

Nekateri poslovni subjekti niso imeli teĹžav Gospodarstvo v SaĹĄa regiji je najteĹžje obdobje krize preĹživljajo razliÄ?no. Med tem ko nekateri poslovni subjekti, kot so Premogovnik, TeĹĄ, BSH, veÄ?jih teĹžav niso imeli, so drugi, kot so Gorenje, plastika Skaza, Esotech, KLS, Ä?e naĹĄtejemo le nekatere, moÄ?no obÄ?utili padec prodaje. Sedaj vsi lovijo zamujeno in upajo, da jesen ne prinaĹĄa novih preseneÄ?enj.

V Gorenju so zaradi poveÄ?anega povpraĹĄevanja po njihovih izdelkih takoj po koncu kolektivnih dopustov zaÄ?eli dodatno zaposlovati.

Doslej so na novo zaposlili Ĺže okoli 250 delavcev, do 1. septembra pa jih nameravajo ĹĄe okoli 350. Pri iskanju kadrov jim pomagajo tudi agencije, vendar v Gorenju poudarjajo, da ne zaposlujejo preko agencij, temveÄ? neposredno v podjetje.

Zaustavljen ĹĄesti blok Ĺ oĹĄtanj - V Termoelektrarn Ĺ oĹĄtanj so v petek zaustavili ĹĄesti blok, ki bo zaustavljen predvidoma do 5. septembra, v tem Ä?asu pa bodo izvedli pregled glavne tehnoloĹĄke opreme in redna vzdrĹževalna dela, je zapisano na spletni strani TeĹĄ. V Ä?asu zaustavitve ĹĄestega bloka TeĹĄa bo proizvodnja elektriÄ?ne energije in toplote za Ĺ aleĹĄko dolino zagotovljena z obratovanjem petega bloka in po potrebi ĹĄe s plinskima enotama, zagotavljajo v ĹĄoĹĄtanjski termoelektrarni.

V prihodnje naj bi se usmerili v bolj zahtevne izdelke TukajĹĄnji gospodarstveniki ocenjujejo, da se bo proizvodnja v SaĹĄa regiji Ĺže v prihodnjih nekaj letih preusmerila v bolj zahtevne izdelke, ki bodo zagotavljali tudi viĹĄjo dodano vrednost. Zagotovo se bo naĹĄel tudi kakĹĄen nov podjetnik, ki je ÂťzraselÂŤ v podjetniĹĄkem mestu ali SaĹĄa inkubatorju. Do leta 2035 pa predvidevajo, da bi tukaj lahko med drugim nastal celo kakĹĄen evropski center in proizvodnja za elektriÄ?na plovila. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorjup ocenjuje, da bomo z veliko Ĺžlico izkoristili tudi priloĹžnosti za izobraĹževanje, vse do fakultetnega, ĹĄe posebej s podroÄ?ja energetske transformacije in digitalizacije. Zavedati se je treba, da ima SaĹĄa regija ogromno industrijskega znanja, ki ga je treba izkoristiti tudi v izobraĹževanju za celotno podroÄ?je jugovzhodne Evrope.

PovpreÄ?na cena stanovanj presegla 1900 evrov na m2 PovpreÄ?na cena rabljenega stanovanja na ravni drĹžave je prviÄ? presegla mejo 1900 evrov za kvadratni meter. Seveda pa so razlike v vrednosti nepremiÄ?nin med vzhodom in zahodom drĹžave ter med turistiÄ?nimi srediĹĄÄ?i in ostalimi kraji zelo velike, kar seveda govori tudi o zelo neenakomernem razvoju celotne drĹžave.

đ&#x;”˛

leta je bil trener z najviĹĄjo slovensko licenco, na omenjeni lokaciji v srediĹĄÄ?u mesta pa so prvi v drĹžavi postavili nov teniĹĄki balon.

Po 18 letih delovanja pod velenjskim bazenom v samem srediĹĄÄ?u mesta pa je AS leta 2008 prevzel ĹĄportni kompleks TRC jezero, kjer je najemnik ĹĄe danes. Na novi lokaciji s ĹĄe kvalitetnejĹĄimi infrastrukturnimi pogoji je dvignil teniĹĄke turnirje na profesionalno raven ter v sodelovanju z Mestno obÄ?ino v Velenje pripeljal mednarodne teniĹĄke turnirje, od evropskega prvenstva mladih do 14 let do ĹĄestih profesionalnih teniĹĄkih turnirjev za Ĺženske WTA z nagradnim skladom 10 tisoÄ? ameriĹĄkih dolarjev. Najbolj zveneÄ?a imena na

đ&#x;”˛

WTA turnirjih so Romunka Simona Halep, ĹĄe lansko leto prva na svetu, Srbkinja Aleksandra KruniÄ? ter Slovenke Tamara ZidanĹĄek, Kaja Juvan, Diana NakiÄ? in druge.

Letos pa se – Ä?e bodo epidemioloĹĄke razmere to dopuĹĄÄ?ale – s podporo Mestne obÄ?ine Velenje in TeniĹĄke zveze Slovenije obeta Ä?lanski teniĹĄki turnir s trenutno najboljĹĄimi slovenskimi igralci.

Napoveduje ga v prvi polovici septembra in priÄ?akuje, da bodo gostili vsaj 64 udeleĹžencev.

Trenutno poleg VelenjÄ?ana Tina Krstulovića, ki jeseni odhaja na ĹĄtudij v ZDA, sta v mlajĹĄih kategorijah najbolj perspektivna registrirana tekmovalca Ĺ aleĹĄkega teniĹĄkega kluba Paolo in Carlo Angeli.

Za najveÄ?ji uspeh v 30 letih delovanja si ĹĄteje, da je teniĹĄko opismenil veÄ? kot 4.000 otrok in mladostnikov iz Ĺ aleĹĄke do-

mz

line in ĹĄirĹĄe okolice. NauÄ?il je igrati tenis tudi mnoĹžico odraslih ter v 90. letih dosegal vrhunske trenerske rezultate na svetovni ravni. Ponosen je tudi, da je velenjska ekipa veteranov Ĺže desetletje med najboljĹĄimi ekipami v slovenski veteranski ligi.

Glede na razmere, zaradi katerih so dvoranski ĹĄporti v negotovosti, je teĹžko govoriti o perspektivi tenisa kratkoroÄ?no, ocenjuje MatjaĹž KonÄ?an. Zato v podjetju upajo, da bodo lahko kar se da izkoristili novo infrastrukturo, ki raste ob Velenjskem jezeru.

S tem misli na nove prostorske priloĹžnosti s prireditvenim prostorom in hitro cesto – v Velenje bi lahko privabili rekreativne in tekmovalne teniĹĄke igralce izza meje, saj vidi veliko priloĹžnost v skupnem razvoju festivalnega dogajanja in ĹĄportnega turizma z velikimi mednarodnimi dogodki. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 5

5

IZOBRAŽEVANJE

27. avgusta 2020

Na Ĺ olskem centru Velenje so pripravljeni na vse scenarije 1. septembra se bo pouk zaÄ?el v ĹĄolskih klopeh in z ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa – Dodatno usposabljanje pedagogov za morebiten pouk na daljavo – Mednarodna mobilnost dijakov, obĹĄolske dejavnosti in drugi projekti ĹĄe v negotovosti Tina Felicijan

Med prvim valom epidemije, ko so izobraĹževalne ustanove zaprle vrata in se je pedagoĹĄki proces nadaljeval na daljavo, smo poroÄ?ali, da so se na Ĺ olskem centru Velenje v zahtevnih okoliĹĄÄ?inah, ki jih niso mogli predvideti in se nanje pripraviti, hitro znaĹĄli in kar se da nemoteno nadaljevali pouk ter brez veÄ?jih zapletov sklenili ĹĄolsko leto. Kako so se pripravili na novo ĹĄolsko leto, ĹĄe bolj polno negotovosti, kako bo potekal pouk in koliko novincev bodo sprejeli, smo vpraĹĄali direktorja Ĺ CV Janka PogorelÄ?nika.

1. septembra vsi v ĹĄolo

Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport je pripravilo ĹĄtiri modele (in tri podmodele) vodenja pedagoĹĄkega procesa glede na razliÄ?ne epidemioloĹĄke razmere. OdloÄ?itev o posameznem modelu bo sprejeta na nacionalnem nivoju. V trenutnih razmerah kaĹže na model B, ko bo pouk potekal v ĹĄoli, a ga bodo spremljali poostreni ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja morebitnih okuĹžb. ÂťV teh dneh pripravljamo navodila za prihod dijakov in uÄ?iteljev v ĹĄole. Zagotovo bo treba paziti na fiziÄ?no razdaljo, si dosledno umivati in razkuĹževati roke ter povrĹĄine, nositi maske in paziti drug na drugega,ÂŤ napoveduje sogovornik in dodaja: Življenje v ĹĄoli se bo precej spremenilo, vendar ocenjujem, da smo se v minulih mesecih na te ukrepe Ĺže navadili.ÂŤ

PoÄ?itnice bolj delovne kot obiÄ?ajno

Ne le ĹĄolsko leto, tudi poÄ?itnice so minevale nekoliko drugaÄ?e.

VeÄ? Ä?asa je bilo treba posvetiti razmisleku o ponovnem zagonu izobraĹževalnega procesa in

uÄ?ilnic. V primerjavi z minulim ĹĄolskim letom, ko so uÄ?itelji in dijaki uporabljali mnoĹžico razliÄ?nih komunikacijskih kanalov, kar je nekoliko zapletlo izobraĹževalni proces, bodo letos bolj poenoteni, da bo delo na daljavo laĹžje predvsem za dijake, ki bodo na zaÄ?etku ĹĄolskega leta dobili dostope in tehniÄ?na navodila. ÂťTudi Ä?e pouk na daljavo ne bo nuja, ga bomo med ĹĄolskim letom kdaj pa kdaj uporabili za vajo.ÂŤ

Kaj pa praktiÄ?no usposabljanje?

Janko PogorelÄ?nik: ÂťZelo sem ponosen na odziv naĹĄih uÄ?iteljev in drugih sodelavcev na razmere, povezane z virusom, ki nas je pahnil v nek nov Ä?as. Ĺ olsko leto smo kljub kupu omejitev uspeĹĄno pripeljali do konca. Zavedamo pa se, da je pred nami izjemno turbulentno leto.ÂŤ

se pripraviti tudi na slabĹĄe scenarije – prilagajanje pouka tako, da se bo v uÄ?ilnicah izmenjavalo Ä?im manj dijakov, ali celo ponovno uÄ?enje na daljavo. ÂťZato smo pred novim ĹĄolskim letom poenotili komunikacijske kanale, uÄ?iteljem pa omogoÄ?ili izobraĹževanja za morebitno delo na daljavo,ÂŤ pravi direktor, ki verjame, da ĹĄolsko leto ne bo potekalo po skrajnih scenarijih (torej bodisi, kot da nevarnosti za prenos virusa ne bi veÄ? bilo, bodisi v karanteni), temveÄ? po vmesnih.

Delo na daljavo bo poenoteno

Tako zaposleni kot vsi, ki se izobraĹžujejo na Ĺ CV, imajo dostop do programske opreme Office365, s tem pa do orodij za individualno ali skupinsko komunikacijo na daljavo. Tudi slovenska akademska raziskovalna mreĹža Arnes nudi uporabo spletnih

Tudi vpisi v srednjeĹĄolske izobraĹževalne programe so letos tekli skoraj mesec dni kasneje kot prejĹĄnja leta ter se zavlekli v drugo polovico julija. Na Ĺ olskem centru Velenje za zdaj priÄ?akujejo 415 novincev v srednjeĹĄolskih programih ter 59 v programu 3+2. Sprejeli jih bodo Ĺže 31. avgusta.

Medtem ko teoretiÄ?ni del pouka veÄ?inoma lahko poteka nemoteno na daljavo, je pri praktiÄ?nem pouku v specializiranih uÄ?ilnicah ali pri delodajalcih bolj To ĹĄolsko leto bodo izobraĹževali v vseh 26 srednjeĹĄolskih programih in 5 viĹĄjeĹĄolskih. Novincev pa ne bo v programu okoljevarstveni tehnik, saj ni bilo dovolj vpisanih za oblikovanje razreda v prvem letniku. ÂťPresenetljivo je, da je prav za okoljevarstvo, o katerem se vse veÄ? govori in sega na vsa podroÄ?ja, po vsej Sloveniji precej upadlo zanimanje bodoÄ?ih dijakov,ÂŤ komentira Janko PogorelÄ?nik.

â?ą

ÂťMed ĹĄolskim letom nas lahko marsikaj doleti. ÄŒe pride bolezen, je velika verjetnost, da bomo kombinirali delo v ĹĄoli in na daljavo.ÂŤ

zapleteno. Že ob koncu lanskega ĹĄolskega leta smo dijakom omogoÄ?ili doloÄ?eno prakso na medpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru, pa tudi z delom v podjetjih, ki so to dovoljevala.

RaÄ?unamo na to, da bomo tudi v novem ĹĄolskem letu zmogli in znali organizirati praktiÄ?no usposabljanje ma MIC-u, seveda ob upoĹĄtevanju omejitev. Nekoliko bolj zahtevno pa bo praktiÄ?no

usposabljanje z delom v podjetjih, ki predstavlja velik del strokovnega izobraĹževanja. Odvisno je namreÄ? od protokolov v podjetjih. Je pa na tem podroÄ?ju kar nekaj dobrih praks. Center za poklicno izobraĹževanje je pripravil uporabna navodila za sodelovanje s podjetji. Vsekakor pa bo potrebno pri organizaciji praktiÄ?nega pouka ves Ä?as upoĹĄtevati aktualne zdravstvene razmere.ÂŤ

Projektno delo je okrnjeno

Dijaki se lahko med izobraĹževanjem vkljuÄ?ujejo v razliÄ?ne dejavnosti, mnoge pa so zaradi zdravstvenih razmer zastale. Lo-

kacije za mednarodne obiske so Ĺže izbrali in se nanje pripravljajo, vendar okoliĹĄÄ?ine morda ne bodo dopuĹĄÄ?ale izvedbe. Ĺ tevilne projektne aktivnosti so se – nekatere laĹžje, druge teĹžje – preselile na splet, nekatere bodo v omejenem obsegu in pod posebnimi pogoji izvajali v Ĺživo. Tako se naÄ?rtovanje in izvajanje projek-

Ĺ˝e med poÄ?itnicami je dosedanjega ravnatelja gimnazije Rajmunda Valcla, ki se je upokojil, zamenjala Gabrijela Fidler, ki je doslej opravljala delo psihologinje v ĹĄolski svetovalni sluĹžbi. Ob zaÄ?etku ĹĄolskega leta pa se delovna doba izteÄ?e ravnateljici ĹĄole za storitvene dejavnosti Mateji KlemenÄ?iÄ?, ki jo bo nadomestila profesorica francoĹĄÄ?ine Helena Zupanc.

GostujoÄ?i dijaki so ĹĄe v karanteni V dijaĹĄkem delu velenjskega Ĺ TU-DIJ doma so se Ĺže namestili dijaki iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, ki se bodo ĹĄolali na Ĺ olskem centru Velenje Ĺ olski center Velenje Ĺže veÄ? let vodi projekt Zahodni Balkan, v okviru katerega se v razliÄ?nih srednjeĹĄolskih programih izobraĹžujejo tuji dijaki. Letos jih bo 21, med njimi 7 novincev, prihajajo pa iz Valjeva, Kragujevca in TeĹĄanja. ÂťNa matiÄ?nih ĹĄolah so, sodeÄ? po dosedanjem uÄ?nem uspehu dveh novincev iz Bosne in petih iz Srbije izbrali najboljĹĄe dijake, zato priÄ?akujemo, da bo tudi nova generacija uspeĹĄno nadaljevala izobraĹževanje pri nas,ÂŤ je povedal ravnatelj ĹĄole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje Peter Rozman.

Zaradi predvidenih ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa in pravkar uvedene 14-dnevne ka-

rantene za potnike iz tujine so dijaki prispeli v Velenje Ĺže v zaÄ?etku minulega tedna in bodo do zaÄ?etka pouka v karanteni. ÂťPo posebnem protokolu smo jih namestili v dijaĹĄki dom, v katerem biva v karanteni vsak dijak v svoji sobi. Obroke dostavljamo vsakemu posamezniku pred vrata sobe, poskrbeli pa smo tudi za pranje perila. Z njimi sta tudi dva vzgojitelja,ÂŤ pravi in z zadovoljstvom poroÄ?a, da dijaki spoĹĄtujejo karanteno, ne zapuĹĄÄ?ajo sob, se ne druĹžijo in tudi nimajo obiskov. Da vse poteka po predpisih, je potrdila tudi zdravstvena inĹĄpektorica, ki je dijaĹĄki dom obiskala minuli petek.

ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo:

1. DELAVCE V PROIZVODNJI 2. SKLADIĹ ÄŒNE DELAVCE (zaposlitev ali ĹĄtudentsko delo za daljĹĄi Ä?as)

Bodo dijaki in ĹĄtudenti lahko ĹĄli v tujino?

Mednarodna mobilnost dijakov in ĹĄtudentov bo v prihajajoÄ?em ĹĄolskem letu odvisna od epidemioloĹĄkih razmer tik pred odhodom Epidemija korona virusa je ĹĄtevilnim dijakom in ĹĄtudentom prekriĹžala naÄ?rte izobraĹževanja v tujini. V preteklem ĹĄolskem letu se je namreÄ? zaÄ?ela ravno v obdobju, ko se je najveÄ? dijakov in ĹĄtudentov Ĺ olskega centra Velenje pripravljalo na projektna sreÄ?anja ter prakso na Malti, ÄŒeĹĄkem in v NemÄ?iji, vse pa so odpovedali.

Sicer imajo za pridobivanje izkuĹĄenj v novem okolju veliko priloĹžnosti, pravi koordinator projektov mednarodne mobilnosti Miran PapeĹž. ÂťDijaki lahko opravijo praktiÄ?no izobraĹževanje z delom v podjetjih v tujini ali se udeleĹžijo kratkotrajnih usposabljanj. Izvajamo tudi projekte strateĹĄkih in ĹĄolskih partnerstev, v okviru katerih obiÄ?ajno izvedemo kratkotrajna usposabljanja oziroma enotedensko udeleĹžbo na mednarodnem dogodku v tujini,ÂŤ je predstavil moĹžnosti,

dodal pa, da bo glede na epidemioloĹĄko sliko nekaterih drĹžav potrebnega veliko prilagajanja razmeram, ki bodo aktualne v obdobju izvedbe mednarodnega obiska.

Sicer aktivnosti v mednarodni mobilnosti Ĺže naÄ?rtujejo. ÂťNameravamo izvesti enomeseÄ?no usposabljanje za dijake z delom v tujini ter udeleĹžbo na razliÄ?nih enotedenskih mednarodnih sreÄ?anjih v okviru tekoÄ?ih projektov, vezanih na posamezna strokovna podroÄ?ja. Konec septembra naj bi gostili mednarodno sreÄ?anje uÄ?iteljev ter predstavnikov partnerskih organizacij.

Septembra bodo naĹĄi uÄ?itelji odpotovali na mednarodno sreÄ?anje projektnih partnerjev v Italijo, v zaÄ?etku oktobra naÄ?rtujemo obisk na mednarodnem sreÄ?anju v Litvi, nato pa ĹĄe v Romuniji,ÂŤ napoveduje.

tov nadaljuje, je ĹĄe povedal direktor Ĺ CV Janko PogorelÄ?nik v upanju, da bo obdobje posebnih razmer Ä?im prej minilo in se bo delo lahko vrnilo v stare, dobro uteÄ?ene tire.

Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Ĺ oĹĄtanj-LetuĹĄ-Prebold.

VeÄ? informacij o razpisanih pogojih si lahko ogledate na www.odelo.si

Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 (03) 703 45 86 www.odelo.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka Sreda, 19. avgust Izvedeli smo, da bo dan kasneje HrvaĹĄka uvrĹĄÄ?ena na rdeÄ?i seznam. Mediji so opozorili, da bo vse, ki bodo od petka odĹĄli dopustovat na HrvaĹĄko, ob vrnitvi Ä?akala 14-dnevna karantena, tisti, ki so Ĺže tam, pa se bodo lahko domov brez karantene vrnili do konca tedna, po potrebi tudi v ponedeljek.

Na sejah sta se seĹĄla ĹĄe dva pokrajinska odbora DeSUS. Izkazalo se je, da mnenja o podpori predsednici stranke niso povsem enotna: pomurski odbor stranke in pokrajinski odbor Dolenjska, Bela krajina in Posavje sta se namreÄ? zavzela za odstop oz. razreĹĄitev PivÄ?eve, severnoprimorski odbor pa jo je podprl.

Potem ko je minister AleĹĄ Hojs zahteval po m n e nj u d e l a stroke nezakonito revizijo konkretnih kriminalistiÄ?nih preiskav, so v prostore NPU vstopili ĹĄe inĹĄpektorji Ministrstva za notranje zadeve.

Malijski vojaki Bilo je jasno, da bo Slovenija HrvaĹĄko uvrstila so po zajetju in na rdeÄ?i seznam. odstopu predsednika drĹžave Ibrahima Boubacarja Keitaja sporoÄ?ili, da bodo izvedli politiÄ?no tranzicijo in Âťv razumnem Ä?asuÂŤ pripravili volitve.

V ZDA je demokratska stranka uradno potrdila Joeja Bidna za svojega predsedniĹĄkega kandidata na novembrskih volitvah.

V NemÄ?iji so v enem dnevu potrdili 1510 novih okuĹžb s korona virusom, v Ĺ paniji so naĹĄteli 3715 novih potrjenih okuĹžb, najveÄ? okuĹžb od zaÄ?etka marca pa so zabeleĹžili tudi v JuĹžni Koreji – 297 novih primerov v enem dnevu.

Evropska unija je v luÄ?i nepriznavanja izidov predsedniĹĄkih volitev v Belorusiji uvedla nove sankcije proti odgovornim za Âťnasilje in volilno prevaroÂŤ.

ÄŒetrtek, 20. avgust Vlada je z odlokom ustanovila urad za demografijo, ki ga bo vodil minister brez resorja. Kdo bo to, ĹĄe ni bilo znano, govorilo se je le, da sodi funkcija v kvoto DeSUS-a. Kot je pojasnila Aleksandra Pivec, naj bi urad zaĹživel z uveljavitvijo odloka, torej Ä?ez 15 dni.

Predstavniki vlade so se sestali z Ĺžupani o temi Ä?rpanja evropskih sredstev. Pojasnili so, da ima Slovenija do leta 2030 prek treh razliÄ?nih mehanizmov na voljo 12 milijard evrov.

Vlada je sprejela zakon, ki z decembrom 2021 predvideva uvedbo elektronske vinjete.

S poloĹžaja generalnega direktorja obveĹĄÄ?evalno-varnostne sluĹžbe Morsa je vlada razreĹĄila Andreja Osolnika.

Odjeknila je novica, da so ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega zastrupili s Ä?ajem.

Slabo se je zaÄ?el poÄ?utiti na letalu na poti iz Sibirije v Moskvo.

Korona virus se ĹĄe naprej ĹĄiri. Italija je potrdila Ruskega veÄ? kot 600 novih okuĹžb, opozicijskega NemÄ?ija veÄ? kot 1700, voditelja naj bi niÄ? bolje ni bilo v Franci- zastrupili s Ä?ajem. ji. Iz Rusije so sicer sporoÄ?ili, da bodo teden kasneje zaÄ?eli mnoĹžiÄ?no testirati potencialno cepivo proti Covidu-19.

Severnokorejski voditelj Kim DĹžong Un je veÄ?ji del drĹžavnih obveznosti preloĹžil na peĹĄÄ?ico svojih pomoÄ?nikov, sestro Kim Jo DĹžong pa imenoval za svojo namestnico v drĹžavi.

Petek, 21. avgust V Ljubljani so Ĺže 18. petek zapored potekali protivladni protesti. Zbrani so tokrat na PreĹĄernovem trgu protestirali z geslom ÂťVlada, Ä?akamo vasÂŤ. Odpravili so se pred vladno palaÄ?o in vanjo uperili obtoĹžujoÄ?i prst ter se zavzeli za neodvisnost policije.

Ministrstvi za zdravje in za delo sta pripravili nov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za javno obravnavo.

27. avgusta 2020

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc JurĹĄa je dejal, da so poslanci DeSUS-a in velik del Ä?lanstva enotni v mnenju, da s predsednico Aleksandro Pivec ni poti naprej.

Potem ko je Joe Biden tudi uradno sprejel demokratsko predsedniĹĄko nominacijo, se je javnosti predstavil kot odreĹĄenik pred politiko Donalda Trumpa.

Zadnji krog pogajanj o brexitu je prinesel razoÄ?aranje. Glavni pogajalec EU Michel Barnier je Londonu oÄ?ital nepopustljivost, britanski pogajalec David Frost pa ocenil, da Evropska unija po nepotrebnem oteĹžuje stvari.

Nasprotniki dolgoletnega beloruskega predsednika Aleksandra LukaĹĄenka so z namenom zruĹĄuitve gospodarskih temeljev oblasti pozvali k stavki v drĹžavnih podjetjih.

TurĹĄki predsednik Recep Tayyip Erdogan je sporoÄ?il, da so v ÄŒrnem morju odkrili 320 milijard kubiÄ?nih metrov zemeljskega plina. Dogovoru o brexitu Potem ko je malijska slabo kaĹže. uporniĹĄka vojska po drĹžavnem udaru napovedala oblikovanje prehodne vlade, so sosednje drĹžave v Mali poslale delegacijo za razveljavitev udara in vrnitev predsednika na poloĹžaj.

Sobota, 22. avgust Ob iztekanju Ä?asa za vrnitev v Slovenijo brez obvezne karantene smo pozorno spremljali stanje na cestah. Predor Karavanke proti Avstriji so obÄ?asno zapirali, na mejnih prehodih pa Ä?akalne dobe niso presegle dveh ur.

Je pa nov dan prinesel nov rekord ĹĄtevila potrjenih okuĹžb na HrvaĹĄkem. V zadnjih 24 urah so jih namreÄ? potrdili 306.

Iz NemÄ?ije so poroÄ?ali, da so v zadnjih 24 urah potrdili 2034 primerov okuĹžbe s korona virusom, kar je najveÄ? od konca aprila, iz Italije pa so poroÄ?ali o 1071 novih okuĹžbah, najveÄ? od konca karantene 12. maja.

Zakaj ohraniti javno RTV? Na mejnih prehodih s HrvaĹĄko ni bilo opaziti gneÄ?e, ki se je napovedovala.

oblasti pa za zatrtje protestov niso izkljuÄ?ile niti uporabe vojske.

AmeriĹĄka agencija za zdravila in hrano je odobrila izredno uporabo krvne plazme za zdravljenje bolnikov s covidom-19.

Ponedeljek, 24. avgust: Vlada je s koalicijskimi poslanci na sreÄ?anju na Brdu pri Kranju razpravljala o naboru projektov, ki bi jih lahko financirali z izpogajanimi evropskimi sredstvi.

Predstavniki vladne komisije za reĹĄevanje vpraĹĄanj prikritih grobiĹĄÄ? so predstavili odkritje novega moriĹĄÄ?a na obmoÄ?ju KoÄ?evskega roga. V t. i. breznu 3 so namreÄ? odkrili posmrtne ostanke in predmete pribliĹžno 250 veÄ?inoma mlajĹĄih moĹĄkih, pomorjenih jeseni 1945.

Aleksandra Pivec se je na Ä?lane stranke DeSUS obrnila s pismom, v katerem je poudarila, da lahko Svet stranke izrazi svoje staliĹĄÄ?e, ne more pa s hitenjem in nezakonitimi dejanji kongresu prevzeti pristojnosti za imenovanje in razreĹĄevanje vodstva stranke.

V Levici so se zavzeli za posvetovalni referendum o vpraĹĄanju vojaĹĄkih naloĹžb za 780 milijonov evrov, ki jih v prihodnjih ĹĄestih letih predvideva vlada. ÂťSlovenija ni vojaĹĄko ogroĹžena, ampak sta ogroĹžena zdravstvo in gospodarstvo,ÂŤ so dodali v Levici.

Vlada je razpravljala o projektih, ki bi jih lahko financirali z izpogajanimi evropskimi sredstvi.

Ĺ tevilo novookuĹženih z virusom covid-19 je po vsem svetu ĹĄe naprej rastlo.

WHO je sporoÄ?il, da obstaja verjetnost, da pandemija ne bo daljĹĄa od dveh let – Ä?e bomo seveda ravnali dovolj odgovorno.

Dolgoletni beloruski voditelj Aleksander LukaĹĄenko je vojski naroÄ?il, da mora Âťz najstroĹžjimi ukrepiÂŤ zatreti vse poskuse strmoglavljenja njegove vlade in ogroĹžanja ozemeljske celovitosti Belorusije.

Kar 13 od 15 Ä?lanic Varnostnega sveta ZdruĹženih narodov se je jasno in glasno izreklo proti poskusu administracije ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa, da obnovi gospodarske sankcije proti Iranu.

Nedelja, 23. avgust Zaznamovali smo dan, ki ga je leta 2009 Evropski parlament doloÄ?il za evropski dan spomina na Ĺžrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih reĹžimov, od leta 2012 pa ga uradno zaznamujemo tudi v Sloveniji. To leto sta v Rovtah potekali spominska slovesnost in maĹĄa.

Notranji minister AleĹĄ Hojs je zagotovil, da je policija pripravljena na morebitno ponedeljkovo gneÄ?o na meji s HrvaĹĄko in zavrnil namige, da bi se bilo karanteni mogoÄ?e izogniti z vrnitvijo preko MadĹžarske ter napovedal poostren nadzor tudi na vzhodni meji.

Izvedeli smo, da Slovenija po osmih letih znova odpira veleposlaniĹĄtvo na Irskem, ob tem pa razpis za novega veleposlanika ĹĄe poteka.

Prestolnico Belorusije je kljub prepovedi preplavilo veÄ? deset tisoÄ? protestnikov, ki so zahtevali odstop predsednika Aleksandra LukaĹĄenka.

Policija jih je skuĹĄala razgnati z vodnimi topovi,

Beloruski predsednik Aleksander LukaĹĄenko se je zaradi mnoĹžiÄ?nih protivladnih protestov odloÄ?il predsedniĹĄko palaÄ?o spremeniti v bunker. Napovedal je, da se bo bojeval do konca, ob tem pa protestnike oznaÄ?il za ÂťpodganeÂŤ.

NemĹĄki zdravniki, ki so v bolniĹĄnici v Berlinu zdravili ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, so sporoÄ?ili, da izsledki preiskav nakazujejo, da je bil zastrupljen.

Torek, 25. avgust Svet stranke DeSUS je popoldne za zaprtimi vrati odloÄ?al, kako naprej. Svet je predsednici Aleksandri Pivec na tajnem odloÄ?anju izglasoval nezaupnico in prekinil sejo, ki se bo nadaljevala 9. septembra. Svet pa ni glasoval o razreĹĄnici predsednice, ker Ĺželijo uskladiti pravna mnenja.

Ob prehodu meje s HrvaĹĄko je stopila v veljavo obvezna 14-dnevna karantena, ki sicer ĹĄe vedno ne velja za nekatere v odloku doloÄ?ene izjeme.

V Haagu se je zaÄ?el prizivni postopek v pri- PivÄ?evi so izglasovali meru sojenja nekdanjenezaupnico. mu poveljniku sil Republike srbske generalu Ratku Mladiću, ki je bil leta 2017 obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zloÄ?inov med vojno v BiH-u.

GrÄ?ija in TurÄ?ija sta napovedali, da bosta teden kasneje obe izvedli vojaĹĄke vaje mornarice blizu Krete. Gre za novo zaostritev odnosov med drĹžavama.

Potem ko so dan prej raziskovalci v Hongkongu sporoÄ?ili, da se je drugiÄ? okuĹžil bolnik, ki je covid-19 Ĺže prebolel, so virologi potrdili, da sta ĹĄe enkrat zbolela tudi bolnika na Nizozemskem in v Belgiji.

Tako daleÄ? smo kot druĹžba zabredli, da naslovno vpraĹĄanje zahteva odgovor. V razvitih demokracijah politiÄ?na elita in obÄ?instvo popolnoma razumejo, zakaj. V avtokracijah ne. OÄ?itno smo res na meji ...

Ko je Viktor Orban prevzel oblast, si je najprej podjarmil osrednji nacionalni madĹžarski medij in zdaj ta poroÄ?a le ĹĄe na naÄ?in, Ĺ pela KoĹžar ki ustreza le Viktorju Orbanu. A posledica ni zgolj izguba javnega, temveÄ? izgubljanje neodvisnega madĹžarskega novinarstva – podjarmil si je namreÄ? Ĺže veÄ?ino medijske krajine!

Razumem, da si navduĹĄenci nad naĹĄo skrajno desnico Ĺželijo enakega pristopa, pa vendar, dragi njihovi volivci, lahko vsaj za trenutek pomislite z lastno glavo in iskreno odgovorite na vpraĹĄanje: Zakaj bi morala imeti politiÄ?na elita tudi medijsko oblast v drĹžavi?

Zakaj si jo Ĺželi imeti, upam, da je jasno vsem. Poglejte SDS-ove medije – piĹĄejo le tisto, kar ustreza njim. Si res Ĺželi biti veÄ?ina Slovencev, ki ne voli te stranke, ujetnik njihovih informacij? PivÄ?evo so v Ä?asu Ĺ arÄ?eve vlade gnusno blatili, zdaj jo v Ä?lankih povzdigujejo do viĹĄav, le kaj bo Ä?ez teden ali dva?

Tako preprosta je njihova ÂťuredniĹĄka medijskaÂŤ politika.

Informativni program TV Slovenija je le Ä?etrtina televizijskega programa. Kdo bo namesto javnega medija pripravljal oddaje za vaĹĄe otroke, zaÄ?enĹĄi s sinhronizacijo risank, kjer ni pomembno le izbrati glasov, temveÄ? izbrano zastaviti sam jezik, saj se ob gledanju in posluĹĄanju risank uÄ?ijo slovenĹĄÄ?ino? Kdo bo snemal dokumentarne oddaje o domaÄ?ih osebnostih, druĹžbenih procesih ali naĹĄi skupni preteklosti? Kdo bo podpiral slovenske glasbenike z oddajami, predstavitvami ali koncerti?

Kdo bo pripravljal poseben program oziroma program posebej prilagajal za veÄ? kot tisoÄ? gluhih in nagluĹĄnih sodrĹžavljanov?

Kdo bo sofinanciral slovenske filme, kdo bo pripravljal oddaje o znanosti? Skratka, kdo bo, ko ne bo veÄ? javne RTV, kot jo poznamo, skrbel za slovenski jezik in slovensko kulturo in druĹžbo? Tako preprosto je namreÄ? poslanstvo vsakega javnega medija, francoskega, nemĹĄkega, britanskega ... ali slovenskega – so steber ohranjanja identitete posameznega naroda, ne le Ä?etrta veja oblasti, ki bdi nad ostalimi tremi.

Da, delamo napake, tudi hude. Pa vendar, kateri delovni Ä?lovek jih pa ne? Se strinjam, da moramo biti kot javni medij na to ĹĄe toliko bolj obÄ?utljivi, saj krojimo javno mnenje, a tudi pri nas, tako kot drugje, so povpreÄ?neĹži, nesposobneĹži, profesionalno nekredibilni in politiÄ?no nastavljeni oziroma motivirani, skratka, zaposleni, ki sledijo le lastnemu cilju, naj bo vodstveni, politiÄ?ni ali zgolj samovĹĄeÄ?ni. Da, moramo reorganizirati hiĹĄo, tega si najbolj Ĺželimo tisti, ki imamo res radi to kolodvorsko in vemo, da denar odteka tudi v napaÄ?ne Ĺžepe.

Da, smo tipiÄ?ni javni zavod! A zakaj smo pomen obstoja javne RTV izrecno zapisali v ustavo?! Ob osamosvojitvi smo razumeli ... ÄŒe izgubimo javno RTV in predstavljeni sveĹženj medijske zakonodaje udejanja prav to, saj nam ob 20-milijonskem zmanjĹĄanju financiranja zakonsko ne zmanjĹĄuje programskih obveznosti(!), bodo ostali le mediji, zavezani kapitalu ali politiki.

Le enemu ali drugemu. In Ä?e spremljate zgolj naĹĄ informativni program – ker sicer raje gledate resniÄ?nostne ĹĄove in telenovele – naj vpraĹĄam: Kolikokrat bodo nejavni mediji poroÄ?ali o koruptivnih praksah desne ali leve politiÄ?ne elite (tisti, ki ĹĄe vedno napadate razkritje glede trgovine z maskami, pozabljate, kaj vse se je razkrivalo pod prejĹĄnjo in prejĹĄnjimi vladami)?

Slovenska politika je postala poligon nedoraslih posameznikov, slovenski druĹžbi ni treba po tej poti.

Zatorej, ko boste spet kritiÄ?ni do viĹĄine RTV-prispevka, najprej preverite podatke drugih javnih medijev po Evropi in pri tem ne pozabite na osnovno matematiko, torej, da nas je 2 milijona.

Demokracija ni dana, demokracijo je treba ohranjati dan za dnem. In Ĺživeti v demokraciji, kjer se lahko mnenja svobodno izraĹžajo, ne pomeni, da je vaĹĄe mnenje edino pravo in vam daje pravico, da blatite vsa druga. Le pomislite, kako bi se poÄ?utili, Ä?e bi vam nekdo nenehno prek druĹžbenih omreĹžij solil pamet, kako morate opravljati svoje delo, Ä?etudi ga sam nikoli ni? In bi vas potem, ko dela ne bi opravili tako, kot si on Ĺželi, zmerjal, vam grozil, tudi s posilstvom ali smrtjo.

Poskusite se postaviti v naĹĄo koĹžo, preden nam jo odrete. In poskusite to kolumno razumeti kot pisanje zaskrbljene drĹžavljanke, ne leve faĹĄistke (kot nas je liberalno misleÄ?e Ĺže pred leti oznaÄ?il sedanji premier). Hvala. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 7

7

OBJAVA

27. avgusta 2020

Nov trg v Starem Velenju za boljĹĄo kakovost Ĺživljenja V tem tednu je Mestna obÄ?ina Velenje zaÄ?ela izvajati projekt CTN Revitalizacija starotrĹĄkega jedra, v okviru katerega bo do avgusta 2021 uredila degradirani urbani del mesta. Z ureditvijo najstarejĹĄega dela mesta bodo ustvarjeni pogoji za razvoj gospodarskih dejavnosti, hkrati pa bo urbano okolje postalo bolj privlaÄ?no tudi za delo in bivanje. Z revitalizacijo bo mesto pridobilo nov urejen trg brez motornega prometa, novo nadomestno stavbo, prenovljene pa bodo tudi ceste in pripadajoÄ?a infrastruktura. Skupna vrednost projekta znaĹĄa skoraj 3 milijone evrov, nepovratna sredstva pa predstavljajo veÄ? kot polovico investicije. Ĺ˝e v letu 2017 je Mestna obÄ?ina Velenje zaÄ?ela s pripravo projektne in investicijske dokumentacije. Za predvideni poseg je pridobila vsa potrebna soglasja, tudi kulturno varstveno soglasje, saj mora biti obmoÄ?je urejeno v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije (ZVKDS).

Stavbo na Ljubljanski cesti 2 so zaradi dotrajanosti Ĺže odstranili. V prihodnjih tednih bodo odstranili tudi stavbo Stara pekarna, ki je zaradi slabega stanja neprimerna za sanacijo. Z odstranitvijo stavbe, ki je s svojo maso in neprimerno umestitvijo precej degradirala celotno obmoÄ?je, se bo v sicer znaÄ?ilno strnjeni zazidavi pridobil veÄ?ji odprt prostor, ki bo urejen kot tlakovan trg. Pohodne povrĹĄine novega trga bodo v celoti tlakovane v kombinaciji granitnih kock in veÄ?jih granitnih ploĹĄÄ?.

Na novem trgu, ki bo lahko sprejel okoli 500 obiskovalcev, se bodo lahko izvajale razne vsebine, ki bodo bistveno pripomogle k dvigu prepoznavnosti in atraktivnosti celotnega starotrĹĄkega jedra.

Nov javni prostor bo z atraktivnostjo in funkcionalnostjo povezal stari del mesta z novim delom.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. NaloĹžbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupna vrednost operacije znaĹĄa 2.928.441,29 evra z DDV. Od tega bo Mestna obÄ?ina Velenje prispevala 1.402.953,29 evra z DDV, Evropska unija 1.220.390,40 evra z DDV in Republika Slovenija 305.097,60 evra z DDV.

Celostna sanacija tega degradiranega obmoÄ?ja predstavlja pomembno pridobitev za mesto. Krajanom se bo izboljĹĄala kvaliteta Ĺživljenja, temeljito bodo obnovljene javne ceste ter dotrajani komunalni in infrastrukturni vodi. V novo zgrajenem objektu pa bodo zagotovljeni kvalitetni prostori za razliÄ?ne dejavnosti, tudi dve neprofitni stanovanji.

5 5HJ LR 3HV QDOQD FHVWD ,, UHGD MH 9HOH QMH 0HMD REUD YQDYH

2EVWRMHĂžL VHPDIRU

7 D 5 / / W W ' G 6 T

< ;

VWD RGNUDM OMDQVND FH /& /MXE DUR 9HOHQMH 3 6W

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

2EVWRMHĂžL GURJ -5 VH SUHVWDYL

2EVWRMHĂžD ODPHOD VH SUHVWDYL

< ; < ;

FHVWH

UL WUJ

< ;

QLYR MX RĂžQLN D

LQ SO

/LQLMV

ND GH UHĂŁHW

ND ĂŁ ĂĽQD

FP 5REQLN Y Q LQ SOR ĂžQLND LYRMX FHVWH

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

/& / MX EOMDQVND 6 F WDUR 9 HVWD HOHQ MH 3 RGNU

/LQLMV ND GH UHĂŁHW ND ĂŁ ĂĽQD FP

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

/LQLMVND G HĂĽQD UHĂŁHWND ĂŁ FP

0HMD R E 3URMHNW UDYQDYH 3HND UQLĂŁNL W UJ

< ;

< ; < ;

< ;

< ;

< ;

< ;

<

; 2]QDĂžED QD PRGUL SRGODJL

< ;

< ;

< ;

7 D 5 / / W W ' G 6 T

< ;

< ;

< ;

5D]ĂŁLULWHY YR]LĂŁĂžD FP

< ;

< ;

<

;

< ;

< ;

<

;

<

< ;

;

< ;

< ;

< ;

.$ &

(67

< ;

$

(NRORĂŁNL RWRN QL GHO WHJD SURMHNWD

< ;

0HMD

REUD

<

;

< ;

YQDY

<

;

< ;

0HMD

REUD

YQDY

H

3RV WDY LWHY ]Q P Y WH DND M VP RE FH HUL VWL

< ;

3RV WDY LWHY ]Q P Y WH DND M VP RE FH HUL VWL

< ;

< ; < ;

< ;

0HMD R 3URMH EUDYQDY H NW Ă˝ XN

< ;

< ;

7

D 5 / / W W '

G 6

T

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

UDM

< ;

RGN

< ;

<

;

< ;

&HV WD /-8 %/$16

/& / MXEOMD Q

7

6WD VND FH D 5 / UR 9 VWD / W HOH W QMH '

G 3 6

T

< ;

0

DM < ;

7 D 5 / / W W ' G

6

T

< ;

7 D 5 / / W W ' G 6

T

5HĂŁHWND Y QLYRMX FHVWH LQ SORĂžQLND

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

Zastekljeni del nove stavbe bo omogoÄ?al pogled na Velenjski grad

5*

5REQ LQ SOR LN Y QLYRMX ĂžQLND FHVWH

< ;

$5, 7

< ;

5HĂŁH WND Y FHVWH QLYR MX LQ SO RĂžQLN D

< ;

< ;

&HVWD &(6 7$ 9 67

< ;

H

< ;

DY

H

YQ

< ;

< ;

5HĂŁHWND Y

UD

/RNDOQ D FHVW

&HV D WD Y 6 WD

< ;

< ;

D RE

0HMD REUDYQDYH

7 D 5 / / W

W ' G 6 T

< ; < ;

67$

< ;

< ; < ;

< ;

6.$ &(

7 D 5 / / W W ' G 6 T

< ; < ;

3UL

ODJ

HM

< ;

< ;

2EVWRMHĂžL NULĂĽ VH SUHVWDYL

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

< ;

&HVWD /-8%/$1

Prometna ureditev po zakljuÄ?eni gradnji

< ;

2EVWRMHĂžL VHPDIRU

2EVWRMHĂžL VHPDIRU

< ;

7 D

5 / / W W '

V okviru projekta je bil opravljen tudi strokovni pregled stanja starega drevesa navadnega divjega kostanja, ki stoji na Starem trgu.

Pridobljeno je bilo strokovno mnenje arborista, ki je ocenil, da je stanje tega starega drevesa slabo tako v notranjosti debla kot tudi

Po zakljuÄ?eni celostni sanaciji Starega Velenja bo obmoÄ?je pridobilo lep trg s pogledom na Velenjski grad, s Ä?imer bo obujeno tudi starotrĹĄko vzduĹĄje v tem najstarejĹĄem delu naĹĄega mesta. IzboljĹĄali se bodo tudi pogoji za izvedbo dogodkov, ki v tem prostoru potekajo Ĺže zdaj.

Tudi po zakljuÄ?eni revitalizaciji bo veljal spremenjen prometni reĹžim, saj bo trg za ves motorni promet zaprt. ObÄ?ina poziva k uporabi razliÄ?nih oblik mehke mobilnosti. S tem namenom bodo postavljena tudi nova stojala za kolesa. Trajno se ukinja enosmerni promet skozi Staro Velenje po Ljubljanski cesti v smeri starotrĹĄkega jedra. Doslej enosmerna Ljubljanska cesta, ki vodi mimo ĹžupniĹĄÄ?a, bo preoblikovana v cesto z dvosmernim prometom.

Nova stavba bo zasnovana v skladu s smernicami ZVSKD.

G

Za izvajalca gradbeno-obrtniĹĄki del je bilo v okviru javnega naroÄ?anja izbrano podjetje Esotech, druĹžba za razvoj in izvajanje ekoloĹĄkih in energetskih projektov, d. d., ki je Ĺže zaÄ?elo gradbena dela.

Zaradi izvajanja gradbenih del v Starem Velenju se je spremenila prometna ureditev. Za ves promet in za peĹĄce je v celoti zaprta povezna cesta, od kriĹžiĹĄÄ?a s Cesto v Stari trg in Ljubljansko cesto.

Na doslej enosmerni cesti v Stari trg do zapore ob stavbi Stari trg 11 in delu Ljubljanske ceste pod cerkvijo in mimo hotela RazgorĹĄek, bo promet potekal izmeniÄ?no dvosmerno. Prometni reĹžim bo spremenjen do zakljuÄ?ka projekta, ki je predviden avgusta 2021.

v obmoÄ?ju korenin. Po strokovnem mnenju se stanje drevesa ne da izboljĹĄati z vzdrĹževalnimi ukrepi, zato bo treba divji kostanj podreti. Kostanj bosta nadomestili dve novi drevesi. Vrsta dreves in tehnologija sajenja sta doloÄ?eni s smernicami arborista. V skladu s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije bodo odstranjena tudi obstojeÄ?a korita z drevesi. Odstranjena drevesa se bodo nadomestila ob zahodni strani Ljubljanske ceste, kjer bo urejen ĹĄirĹĄi pas zelenice ter nova zasaditev z avtohtonimi drevesi. Dodatne zelene povrĹĄine bodo zagotovljene tudi z ozelenitvijo opornega zidu, kjer bodo zasajene zimzelene plezalke brĹĄljana.

6

V sklopu ĹĄirĹĄe revitalizacije starotrĹĄkega jedra bodo temeljito obnovljene tudi javne ceste ter dotrajani komunalni in infrastrukturni vodi (kanalizacija, vodovod, toplovod, javna razsvetljava, telekomunikacije). Uredili bodo 150 metrov lokalne Ljubljanske ceste in 141 metrov enosmerne lokalne ceste, ki je doslej peljala skozi Stari trg.

StarotrĹĄko jedro po revitalizaciji

T

Ob trgu bo zgrajena nova nadomestna stavba, v kateri je predvidenih pet ateljejev, ustvarjalna delavnica, razstaviĹĄÄ?ni prostor, skupni prostori za delo kreativcev, v pritliÄ?ju manjĹĄi gostinski lokal in na podstreĹĄju dve neprofitni stanovanji. PritliÄ?je prizidka bo v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Slovenije zastekljeno, kar bo omogoÄ?alo pogled na Velenjski grad in na novo urejeni trg. Iz mansardnega dela bo omogoÄ?en dostop na ozelenjeno pohodno streho.

RG

LWL

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 8

8 V Zdravstvenem domu Velenje Ĺže vrsto let na podroÄ?ju duĹĄevnega zdravja odraslih delujeta specialistiÄ?ni ambulanti: psihiatriÄ?na in kliniÄ?no psiholoĹĄka. Leta 2019 je bil obstojeÄ?ima specialistiÄ?nima ambulantama pridruĹžen Center za duĹĄevno zdravje, v katerem delujeta dva tima, ki se pomembno razlikujeta v tem, komu sta namenjena. V Sloveniji je predvidenih dvanajst takĹĄnih centrov. Z vzpostavitvijo Centrov za duĹĄevno zdravje skuĹĄajo odgovoriti na potrebe ljudi, ki se sooÄ?ajo z razliÄ?nimi teĹžavami v duĹĄevnem zdravju; torej ponuditi pravoÄ?asno, strokovno ustrezno in kontinuirano pomoÄ? posameznikom z razliÄ?nimi duĹĄevnimi motnjami.

SpecialistiÄ?no psihiatriÄ?na in kliniÄ?no psiholoĹĄka ambulantna obravnava

Mag. Danica Veternik DraĹžnik, vodja Centra za duĹĄevno zdravje odraslih, razloĹži, da ambulantni tim ponuja specialistiÄ?no psihiatriÄ?no in kliniÄ?no psiholoĹĄko ambulantno obravnavno ter psihosocialno obravnavo in v lokalnem okolju predstavlja le ĹĄiritev obstojeÄ?ih specialistiÄ?nih dejavnosti na podroÄ?ju duĹĄevnega zdravja. ÂťSpecialisti psihiatrije nudijo psihiatriÄ?no ambulantno pomoÄ? osebam, ki se sooÄ?ajo z duĹĄevnimi motnjami. To pomoÄ? sestavljajo psihiatriÄ?ni pregled za oceno psihiÄ?nega stanja, diagnosticiranje duĹĄevnih motenj in zdravljenje s pomoÄ?jo medikamentozne terapije in/ali psihoterapije (ob dodatni subspecialistiÄ?ni izobrazbi) ter po potrebi napotitev v obravnavo k drugim specialistom. Specialisti kliniÄ?ne psihologije pa nudijo diagnostiÄ?no in kurativno obravnavo pacientov z duĹĄevnimi in vedenjskimi

IZOBRAŽEVANJE

27. avgusta 2020

V Velenju je zaÄ?el delovati Center za duĹĄevno zdravje odraslih V Sloveniji je predvidenih dvanajst takĹĄnih centrov â&#x20AC;&#x201C; Velenjski je bil ustanovljen lani novembra, letoĹĄnjega junija so zaÄ?eli delovati â&#x20AC;&#x201C; Na ljudi v tem Ä?asu ĹĄe vedno obremenjujoÄ?e vpliva veliko neodgovorjenih vpraĹĄanj in negotovost bliĹžnje prihodnosti motnjami. Opravljajo kliniÄ?no psiholoĹĄke diagnostiÄ?ne preglede (ocenjevanje kognitivnega funkcioniranja, osebnostnih znaÄ?ilnosti in Ä?ustvovanja â&#x20AC;Ś) in nudijo svetovanje, psihoedukacijo in tudi psihoterapevtsko obravnavo oseb s teĹžavami na podroÄ?ju duĹĄevnega zdravja, saj je ta subspecialistiÄ?ni ĹĄtudij obvezni del ĹĄtiriletne specializacije iz kliniÄ?ne psihologije, ki se opravlja po konÄ?anem magistrskem ĹĄtudiju.

Poleg specialistov psihiatrije in kliniÄ?ne psihologije sta sestavni del ambulantnega tima ĹĄe diplomirana medicinska sestra (tehnik) in socialni delavec,ÂŤ razloĹži Veternik DraĹžnikova.

Skupnostna psihiatriÄ?na obravnava

Novost na primarni ravni zdravstva v Centru za duĹĄevno zdravje je tim Skupnostna psihiatriÄ?na obravnava, ki je namenjena vodenju in zdravljenju oseb s hudo duĹĄevno motnjo, tudi psihiatriÄ?nim bolnikom s pogostimi hospitalizacijami v psihiatriÄ?nih bolnicah (shizofrenske psihoze, teĹžje bipolarne afektivne motnje, hude poporodne duĹĄevne motnje, teĹžje oblike demenc, hude kroniÄ?ne depresije â&#x20AC;Ś). Kdo sestavlja tim?

Mag. Danica Veternik DraĹžnik: ÂťTim ponuja interdisciplinarno obravnavo in je sestavljen iz specialista psihiatrije, specialista kliniÄ?ne psihologije, diplomiranih

Svetovna zdravstvena organizacija v svojih dokumentih o duĹĄevnem zdravju priporoÄ?a, da je strokovna obravnava zaradi psihiÄ?nih teĹžav dostopna v vsaki skupnosti vsakemu, ki jo potrebuje. V Sloveniji Ĺže vrsto let tako v kliniÄ?nopsiholoĹĄkih kot tudi v psihiatriÄ?nih ambulantah Ä?akalne dobe bistveno presegajo najdaljĹĄi dovoljeni Ä?as po kriterijih Pravilnika o najdaljĹĄih Ä?akalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o naÄ?inu vodenja Ä?akalnih seznamov. Stanja, ki se zaradi Ä?akanja kronificirajo, prinesejo veÄ? psiholoĹĄkega trpljenja in teĹžje zdravljenje ter tudi veÄ? ekonomskih in socialnih posledic za druĹžbo.

medicinskih sester, delovnega terapevta in socialnega delavca.

Namen skupnostne psihiatriÄ?ne obravnave je zmanjĹĄanje hospitalizacij, podpora pri vkljuÄ?evanju bolnikov v socialno in delovno okolje ter sprotno reĹĄevanje kriznih situacij. Temelj skupnostne psihiatriÄ?ne obravnave je obisk oz. obravnava na pacientovem domu oz. v njegovem domaÄ?em okolju. Pogostost obiskov obravnave je odvisna od aktualne kli-

zaposlitev. Ob zakljuÄ?ku dobijo potrdilo o tem, kaj je kdo v programu poÄ?el, kaj zna in Ä?esa vse se je nauÄ?il.ÂŤ Lotevajo se razliÄ?nih stvari, ki jih udeleĹženci oblikujejo na osnovi svojih interesov, pri katerih pa najdejo tudi skupne toÄ?ke.

â?ą Mateja Car je ena od mentoric programa PUM-o.

formalne oblike izobraĹževanja.ÂŤ Kaj pridobijo z vkljuÄ?itvijo v program, ki poteka v VzorÄ?nem mestu Velenje od ponedeljka do petka od 8. do 14.30. in je brezplaÄ?en? ÂťPriloĹžnost za razmislek o tem, kaj si Ĺželijo v svoji prihodnosti in poklicu, se druĹžijo, sodelujejo z vrstniki in ustvarjalno preĹživljajo Ä?as. Cilj pa je ponovna vkljuÄ?itev v izobraĹževanje ali

Vizija centra je, da se tima postopoma izpopolnita v predvideni kadrovski zasedbi, kajti zavzemajo se, da bodo delo opravljali ustrezno usposobljeni strokovnjaki (specialisti). Še vedno je na primarni ravni zdravstva, kamor se najpogosteje obrnejo ljudje z duťevnimi motnjami, ťtevi-

V zaÄ?etku pojava novega virusa Covid-19 smo bili sooÄ?eni z nepriÄ?akovano, veliko spremembo, z neznano situacijo, zato je bilo poveÄ?ano doĹživljanje strahu normalen Ä?ustven odziv oziroma prilagoditvena reakcija. V rednem kliniÄ?nem delu opaĹžajo, da je med ljudmi, ki imajo tudi sicer teĹžave v duĹĄevnem zdravju, veÄ? anksioznosti in napetosti, jezavosti v medosebnih odnosih in da so se krepile njihove sicerĹĄnje

Zaradi zamejitve ĹĄirjenja novega korona virusa do nadaljnjega naroÄ?anje, pridobivanje informacij in tudi delo poteka v nekoliko spremenjeni obliki, prilagojeno razmeram, ki zagotavljajo varnost pred okuĹžbami. ÂťZa obravnavo se lahko naroÄ?ite po telefonu ali e-poĹĄti, po normalizaciji situacije pa tudi osebno,ÂŤ ĹĄe omeni mag. Danica Veternik DraĹžnik, ki ob koncu ĹĄe pravi: ÂťNi zdravja brez duĹĄevnega zdravja, slednje pa je veÄ? kot le odsotnost duĹĄevne bolezni. Je tudi vir blaginje, osebne, socialne in ekonomske, zato je pomembno, da mu namenjamo dovolj pozornosti in strokovno ustrezne podpore ob prepoznanih teĹžavah na tem podroÄ?ju.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

ZA ZAPOLNITEV MEST: 1. STOPNJA: 24.9. - 25.9.2020 DO 12 URE 2. STOPNJA: 21.9. - 22.9.2020 DO 12 URE

Mentorica Mateja Car: ÂťCilj projektnega uÄ?enja je ponovna vkljuÄ?itev v izobraĹževanje ali zaposlitev.ÂŤ

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Ljudska univerza Velenje je v prvih dneh julija zaÄ?ela izvajati program PUM-o (Projektno uÄ?enje mlajĹĄih odraslih).

Vanj so vkljuÄ?eni mladi s teĹžavami pri dokonÄ?anju izobrazbe in iskanju zaposlitve. UdeleĹžencem z vkljuÄ?itvijo v program pomagajo pri pridobivanju izkuĹĄenj in znanj, ki so potrebna za dokonÄ?anje izobraĹževanja ali iskanja zaposlitve. ÂťPri nas lahko vsak najde svoje skrite potenciale,ÂŤ pravi ena od treh mentoric v programu Mateja Car. Za to si prizadevajo. V program so vkljuÄ?eni mladi, ki so stari od 15 do 26 let, imajo status brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve, niso zaposleni in iĹĄÄ?ejo zaposlitev ali pa imajo teĹžave pri izobraĹževanju in iĹĄÄ?ejo pomoÄ? pri uÄ?enju. Tisti torej, ki so iz razliÄ?nih razlogov ÂťizpadliÂŤ iz izobraĹževalnega sistema, so brez zaposlitve in se v Ĺživljenju nekako ĹĄe iĹĄÄ?ejo. ÂťS programom PUM-o jim pri tem z razliÄ?nimi programi pomagamo, lahko pa jih vkljuÄ?imo tudi v ostale ne-

KliniÄ?nih psihologov in psihiatrov je premalo

Stiske in duĹĄevne motnje v Ä?asu virusa korona

Kako do pomoÄ?i in potrebnih informacij?

Jasmina Ĺ karja

PRIJAVNI ROK: 1. STOPNJA: 20.8. - 28.8.2020 2. STOPNJA: DO 6.9.2020

S PUM-om do skritih potencialov mlajĹĄih odraslih Milena KrstiÄ? - Planinc

niÄ?ne slike bolnika.ÂŤ

lo specialistov kliniÄ?ne psihologije izrazito premalo, prav tako tudi psihiatrov. Pomanjkanje kliniÄ?nih psihologov je kljub ĹĄtevilnim zainteresiranim kandidatom za specializacijo posledica neurejenosti financiranja specializacij za psihologe. Financiranje ni urejeno, kot je npr. urejeno za zdravnike, in ostaja breme delodajalcev (zdravstvenih domov), Ä?eprav naj bi se to z resolucijo o duĹĄevnem zdravju uredilo, spremenilo. Zaradi teĹžav s financiranjem specializacij ponekod v novih centrih delujejo psihologi, od katerih se zahteva opravljanje dela, za katerega niso ustrezno usposobljeni, kar seveda pomeni slabĹĄo kvaliteto storitev za paciente in iz strokovnega vidika ni ustrezno,ÂŤ je kritiÄ?na specialistka kliniÄ?ne psihologije.

Ĺživljenjske teĹžave. ÂťV zdravstvenih domovih po Sloveniji je bilo v Ä?asu epidemije na voljo veÄ? kot ĹĄtirideset psiholoĹĄkih kriznih telefonov, po katerih so ljudje dobili pomoÄ? psihologov ter vse potrebne informacije v zvezi z duĹĄevnim zdravjem in nadaljnjimi oblikami pomoÄ?i, kar je bilo zelo dobrodoĹĄlo za vse, ki so se znaĹĄli v stiski. OpaĹžamo, da trenutno navkljub vrnitvi v precej bolj obiÄ?ajne tirnice Ĺživljenja na ljudi ĹĄe vedno obremenjujoÄ?e vpliva veliko neodgovorjenih vpraĹĄanj in negotovost bliĹžnje prihodnosti.

V naĹĄem prostoru je za nekatere veÄ?je tveganje za izgubo zaposlitve, kar lahko marsikomu pomeni izpostavljenost dolgotrajnemu stresu, ta pa ima neugoden vpliv na posameznikovo psiholoĹĄko in telesno zdravje in lahko privede do izgorelosti oziroma kroniÄ?ne utrujenosti, pojava ali poslabĹĄanja duĹĄevnih motenj in telesnih boleznih.ÂŤ

Projektno uÄ?enje mlajĹĄih odraslih temelji na pridobivanju kljuÄ?nih kompetenc â&#x20AC;&#x201C; uÄ?enju, samoiniciativnosti in podjetnosti.

Kako to teÄ?e v praksi? ÂťNa primer, Ä?e je v skupini kdo, ki rad fotografira, mu pomagamo, da se v tem s pomoÄ?jo fotografa izpopolni, omogoÄ?imo mu prostor za razstavo, pri izvedbi pa sodelujemo vsi, nekateri pri postavljanju razstave, drugi pri pripravi programa otvoritve ...ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

VEÄ&#x152; INFORMACIJ NA: www.fgpa.um.si

UNIVERZITETNI Ĺ TUDIJSKI PROGRAMI: GradbeniĹĄtvo Gospodarsko inĹženirstvo - smer gradbeniĹĄtvo Prometno inĹženirstvo Arhitektura VISOKOĹ OLSKI STROKOVNI Ĺ TUDIJSKI PROGRAMI GradbeniĹĄtvo Prometno inĹženirstvo

Z ZNANJEM GRADIMO PROSTOR PRIHODNOSTI

Te zanimajo tehniÄ?ni in ustvarjalni poklici?

Fakulteta za gradbeniĹĄtvo, prometno inĹženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja ĹĄtiri univerzitetne ĹĄtudijske programe (GradbeniĹĄtvo, Gospodarsko inĹženirstvo â&#x20AC;&#x201C; smer gradbeniĹĄtvo, Prometno inĹženirstvo, Arhitektura) ter dva visokoĹĄolska strokovna programa (GradbeniĹĄtvo, Prometno inĹženirstvo).

Fakulteta izredno velik pomen namenja naÄ?elom trajnosti v graditeljski stroki. Za ta namen smo v ĹĄtudijske programe uvedli veÄ? predmetov, ki integralno povezujejo zlasti ĹĄtudente gradbeniĹĄtva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reĹĄevanju kompleksnejĹĄih vpraĹĄanja, ki izvirajo iz industrije in

lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na Slovenskem in tudi v ĹĄirĹĄem prostoru.

Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vkljuÄ?ena v veÄ? kot 70 razvojno-raziskovalnih projektov, pri Ä?emer so v delo vkljuÄ?eni tudi ĹĄtudentje, tako v sklopu predmetov kakor tudi projektov, delavnic in zakljuÄ?nih del. Ĺ tudentje, ki uspeĹĄno zakljuÄ?ijo

Vabimo vas na vpis:

ĹĄtudijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi naÄ?rti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in priÄ?akovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke.

Promocijsko besedilo

Prijavni rok (1. stopnja: 20. 8. â&#x20AC;&#x201C; 28. 8. 2020, 2. stopnja: do 6.

9. 2020), za zapolnitev mest (1. stopnja: 24. 9. â&#x20AC;&#x201C; 25. 9. 2020 do 12. ure, 2. stopnja: 21. 9. â&#x20AC;&#x201C; 22. 9. 2020 do 12. ure). VeÄ? o vpisu najdete na www.fgpa.um.si .

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

27. avgusta 2020

9

Nekoliko drugaÄ?en, a vseeno Prvi koraki v novo plesno sezono raznolik festival JSKD OI Velenje je minuli teden izvedel regijski plesni seminar Prireditve Poznopoletnega festivala v Ĺ martnem ob Paki se zaÄ?nejo jutri (v petek) â&#x20AC;&#x201C; Na dogodkih najveÄ? do 130 obiskovalcev, dvig vstopnic obvezen pred vsako prireditvijo Tatjana PodgorĹĄek

Eden od veÄ?jih projektov javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki je Poznopoletni festival. ÂťPaketÂŤ vkljuÄ?uje pet dogodkov oziroma Âťglasbene in kulturne toÄ?ke premiĹĄljeno izbranih ustvarjalcev, ki vsako leto zadovoljijo ĹĄe tako zahtevne okuse in privabijo obiskovalce iz vse Slovenije. Bistvo festivala je raznolik in kakovosten program, ki zaznamuje poznopoletne vikende v Ĺ martnem ob Paki,ÂŤ zagotavljajo v javnem zavodu. Kljub korona virusu organizatorji na prireditev Poznopoletnega festivala vabijo tudi letos. Vse prireditve bodo pod prireditvenim ĹĄotorom za HiĹĄo mladih potekale ob petkih od 28. avgusta do 25. septembra. ÂťSreÄ?a spremlja hrabre, pravijo. Ne damo se kar tako. Smo optimisti, vztrajamo in upamo, da bomo lahko kljub virusu korone poskrbeli za ĹživahnejĹĄe poznopoletno dogajanje v lokalni skupnosti â&#x20AC;&#x201C; tako, kot smo naÄ?rtovali. Prvotni program, s katerim smo Ĺželeli meriti utrip poletja, je bil naÄ?rtovan drugaÄ?e, a menimo, da je tudi novi festivalski program raznolik in kakovosten,ÂŤ pravi direktorica javnega zavoda Mirjam Povh. Dodaja ĹĄe, da povpraĹĄevanje in rezervacije vstopnic potrjujejo, da je izbor pravi in da so ljudje teh dogodkov Ĺželjni.

Ä&#x152;uki, stand up-a, kino, Ana Drev, Kreslin

Otvoritvenega dogodka tokrat ne bodo popestrili ĹĄmarĹĄka plaĹža, roĹĄtiljada, delavnice za otroke in podobno kot minule, ampak ÂťleÂŤ koncert priljubljene skupine Ä&#x152;uki. Ti bodo stopili na oder jutri (v petek) ob 20. uri. Teden dni kasneje bo na sporedu novost festivala â&#x20AC;&#x201C; poznopoletni kino. Drugi petek

v septembru bosta za dobro voljo poskrbela stand up komedianta GaĹĄper Bergant in SaĹĄo Stare. Po 147-ih nastopih na tekmah svetovnega pokala, po sedmih svetovnih prvenstvih in treh olimpijskih igrah ter dveh uvrstitvah na stopniÄ?ke v svetovnem pokalu bo slovenska alpska smuÄ?arka Ana Drev ĹĄe zadnjiÄ? Âťvijugala med modrimi in rdeÄ?imi koliÄ?ki na prireditvi v petek, 18. septembra. ZakljuÄ?ek Poznopoletnega festivala pa bo namesto rock koncerta zaznamoval koncert Vlada Kreslina.

Obvezna zagotovitev vstopnic pred vsakim dogodkom

ÂťFestival bo drugaÄ?en, kot so ga obiskovalci vajeni veÄ? kot desetletje, zaradi ukrepov in priporoÄ?il NIJZ za prepreÄ?evanje ĹĄiritve korona virusa. Na vsaki prireditvi bo lahko najveÄ? do 130 obiskovalcev. Prav tako si bodo ti morali za vsak dogodek zagotoviti vstopnico pred njegovim zaÄ?etkom, in to ne glede, ali je ogled brezplaÄ?en ali ne (vstopnina velja le za dve prireditvi, in sicer koncert Kreslina in stand up-ov). TakĹĄen ukrep oziroma seznam obiskovalcem je potreben zato, da bomo pravilno razvrstili sedeĹže. DruĹžinski Ä?lani (to bodo morali jamÄ?iti s podpisom) bodo namreÄ? lahko sedeli skupaj, pri vseh ostali moramo zagotoviti med njimi zahtevano razdaljo. Ukrepi pa so za nas organizatorje ĹĄe mnogi drugi.ÂŤ Povhova zagotavlja, da jim letoĹĄnje strogo ÂťprilagajanjeÂŤ virusu ne bo vzelo volje in vztrajnosti, saj nameravajo festival organizirati tudi prihodnje leto. Verjame, da bodo takrat lahko izvedli letoĹĄnji prvotno zastavljeni program. TakĹĄen je namreÄ? dogovor s predvidenimi izvajalci, pojasnjuje. đ&#x;&#x201D;˛

9. Ĺ oĹĄtanjski poletni filmski veÄ?eri Ohranjanje tukajĹĄnjega sveta v filmski govorici in video zapisih tudi v letu, ki ga zaznamuje koranavirus Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Ustvarjalci in organizatorji Ĺ oĹĄtanjskih poletnih filmskih veÄ?erov so se zelo potrudili in tudi v letu, ki ga zaznamuje korana virus, poskrbeli za dogodek.

Filmske veÄ?ere pripravljajo Studio Mozaik in Muzej usnjarstva na Slovenskem (enota Muzeja Velenje) ter ĹĄtevilni ustvarjalni posamezniki, podpirata pa jih ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj. 9. Ĺ oĹĄtanjski poletni filmski veÄ?eri bodo potekali danes in jutri, v Ä?etrtek in petek, 27. in 28. avgusta, v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj. Ĺ tevilo obiskovalcev bo zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa omejeno na 50 ljudi na eno predstavo. Da si bo filme lahko ogledalo veÄ? ljudi, bosta vsak dan dve predstavi, ena ob 17. uri in ena ob 20. uri.

BrezplaÄ?no vstopnico si je treba zagotoviti pred obiskom v Muzeju usnjarstva na Slovenskem.

Tomo Ä&#x152;onkaĹĄ iz Studia Mozaik pravi, da bodo obiskovalci, letos

varno narazen, lahko prisluhnili sporoÄ?ilom poezije ĹĄelesteÄ?ih mladih Ĺ oĹĄtanja in varnim vajam Pihalnega orkestra Zarja ter MePZ Svoboda, zaÄ?utili duĹĄo luksizmov slikarja Draga Ĺ umnika

â?ą

BrezplaÄ?no vstopnico si je treba zagotoviti pred obiskom v Muzeju usnjarstva na Slovenskem.

Luke in poglede fotografa DuĹĄana Dobnika, se sprehodili po ĹĄoĹĄtanjskem trgu s sedmimi imeni ter s ĹĄoĹĄtanjskimi gimnazijci iz 70. let prejĹĄnjega stoletja, se ustavili na tirnicah Ĺživljenja ĹželezniĹĄke postaje Ĺ oĹĄtanj ter na kaveljÄ?kih, ki drĹže zlato uro na vrveh. ÂťPogledali pa bomo tudi naĹĄe Ĺživljenje v Ä?asu korone, jav-

ni protest Ĺžena iz vasi Zavodnje leta 1993, odstrli Ĺ oĹĄtanj v letih 1974â&#x20AC;&#x201C;1975 in domaÄ?e obrti v Gaberkah leta 1994. SpraĹĄevali pa se bomo tudi o soseĹžigalnici Ĺ oĹĄtanj,ÂŤ pravi Ä&#x152;okaĹĄ.

Prvi dan Ĺ oĹĄtanjskih poletnih filmskih veÄ?erov bo zaÄ?el glasbeni videospot in nastop v Ĺživo v izvedbi UrĹĄke Bider in Janija Napotnika z naslovom Gondola Veneciana, zakljuÄ?il pa ga bo Vodomec z izjemnimi posnetki in prikazi Ĺživljenja pisane ptice s Ĺ aleĹĄkih jezer, ene od Ä?udovitih zgodb celoveÄ?ernega filma Ptice jezer, njihova vrnitev, avtorja Mateja VraniÄ?a. Drugi veÄ?er bo odprl kratek prikaz pestre zgodovine MeĹĄanega pevskega zbora Svoboda Ĺ oĹĄtanj, avtorja Jake Ĺ uligoja, zakljuÄ?il pa kratek igrani film, ki je priĹĄel v oĹžji izbor dvajsetih filmov na tekmovanju Muvit/6x60, z naslovom Oprosti, avtorja Jerneja Ĺ˝upevca. đ&#x;&#x201D;˛

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

hip-hopa in sodobnega plesa Tina Felicijan

Velenje, 19.â&#x20AC;&#x201C;22. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Velenjska obmoÄ?na izpostava Javnega slada za kulturne dejavnosti je pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta in s tem tudi nove plesne sezone izvedla mini poletno plesno ĹĄolo, na kateri sta svoje bogato znanje s podroÄ?ja hip-hopa in sodobnega plesa predajali dve mladi plesalki in pedagoginji, ki sta prve plesne korake naredili prav v velenjskem Plesnem studiu N, zdaj pa aktivno ustvarjata tudi v tujini. Ä&#x152;eprav je organizatorica seminarja Nina Mavec Krenker na plesno prebujanje povabila plesalke in plesalce iz celotne regije, se ga je udeleĹžilo le enajst Ä?lanic Plesnega studia N. ÂťOÄ?itno v teh teĹžkih Ä?asih vsaka plesna ĹĄola skrbi za svoje plesalce z manjĹĄimi internimi izobraĹževanji,ÂŤ sklepa.

Delavnice hip-hopa je izvajala Adisa Adela Stradovnik, ki je svojo plesno pot zaÄ?ela s sodobnim plesom, jazzom, modemom in tehnikami baleta Ĺže v zgodnjih otroĹĄkih letih. Nato se je usmerila v hip-hop, s katerim se je udeleĹževala ĹĄtevilnih drĹžavnih, evropskih in svetovnih prvenstev. Svoje znanje je med ĹĄtudijem nadgrajevala v Ljubljani pod mentorstvom Ĺ˝eljka BoĹžiÄ&#x2021;a, Miljana NojiÄ?a in Matica Zadravca.

Nastopila je na ĹĄtevilnih nastopih in v plesnih videospotih, leta 2017 pa je kot koreografinja in plesalka sodelovala na Emi 2017. Kasneje jo je pot ponesla v tujino, kjer je spoznavala hip-hop ne samo kot ples, ampak tudi kot kulturo, obiskala ĹĄtevilna plesna izobraĹževanja in sodelovala z mnogimi plesalci iz vsega sveta. UdeleĹženke seminarja, ki se veÄ?inoma ukvarjajo s sodob-

nim plesom, a so z veseljem izkoristile priloĹžnost za nova znanja, je najprej seznanila z muzikalnostjo in gibalnimi osnovami ter izrazi hip-hop plesa (groove, izolacije, tehnika old school, middle school, new school hip-hop), nato pa s teĹžjimi tehnikami (house, popping, waving) ter improvizacijo povezala v koreografijo.

ptice, umetniĹĄko-raziskovalnega inĹĄtituta za ples in gib. V zadnjem obdobju jo najbolj zanima raziskovanje in poglobljen ĹĄtudij telesa in gibanja, svoj umetniĹĄki plesni izraz pa iĹĄÄ?e v praksi improvizacije. Na seminarju se je osredotoÄ?ala na spodbujanje telesa, da iz poletnega pustolovskega raziskovanja narave ponovno

Ĺ pela GojeviÄ&#x2021;: ÂťPleĹĄem sodobni ples, a si Ĺželim preizkusiti tudi druge plesne tehnike. S hiphopom se ĹĄe nisem sreÄ?ala, zato sem se odloÄ?ila za seminar in mi ni Ĺžal. Upam, da bom tudi v kasnejĹĄih Ĺživljenjskih obdobjih ostala povezana s plesom.ÂŤ

Ĺ˝iva Centrih: ÂťRada spoznavam razliÄ?ne plesne tehnike in ta seminar je bil dobra priloĹžnost, hkrati pa za spoznavanje razliÄ?nih pristopov k plesu in pouÄ?evanju.

Vpisala sem se na slovenjegraĹĄko gimnazijo, kjer pouÄ?ujejo sodobni ples, ĹĄe vedno pa bom obiskovala Plesni studio N.ÂŤ

Delavnice sodobnega plesa pa je izvajala Tina Benko, ki je leta 2014 diplomirala na ljubljanski akademiji za ples. Je soavtorica veÄ? plesnih predstav in projektov ter nastopa v projektih drugih avtorjev. V letih med 2016 in 2018 je Ĺživela in delovala kot stalna rezidenÄ?na umetnica v Lake Studios Berlin. Trenutno Ĺživi v Ljubljani in se skupaj z Emo KriĹžiÄ? primarno posveÄ?a snovanju delovanja in dejavnosti zavoda Divje

najde pot do plesne dvorane in se pusti zapeljati v mehak, a intenziven uvod v novo plesno sezono. Z udeleĹženkami je izvajala fino uglaĹĄevanje njihovih teles, klesanje osebnega izraza z improvizacijo, divjim plesanjem ter razvijanje pretanjene in kompleksne komunikacije z dotikom. đ&#x;&#x201D;˛

Knjige lahko tudi posluĹĄate

Slikali kulturno dediĹĄÄ?ino

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Od prejĹĄnjega tedna dalje si lahko Ä?lani KnjiĹžnice Velenje izposojajo tudi zvoÄ?ne knjige, ki so ĹĄe posebej primerne za starejĹĄe, slabovidne osebe ali pa tiste, ki nimajo potrpljenja za mirovanje ob branju. ZvoÄ?ne knjige namreÄ? lahko posluĹĄajo praktiÄ?no kjerkoli in kadarkoli. KnjiĹžnica je kupila paket stotih naslovov, zbirko pa Ĺže dopolnjuje s posameznimi naslovi. Trenutno jih je na voljo Ĺže 134, med njimi nekaj klasiÄ?nih, ki so tudi obvezna srednjeĹĄolska literatura in priljubljeno Ä?tivo starejĹĄih bralcev, nekaj pa sodobnih popularnih romanov in biografij. Tako kot elektronske knjige si tudi zvoÄ?ne knjige lahko brezplaÄ?no izposojajo Ä?lani knjiĹžnice. Obiskati morajo spletno stran audibook.si ali na mobilno napravo prenesti aplikacijo Audibook.

Nato se vpiĹĄejo s ĹĄtevilko Ä?lanske izkaznice in geslom, ki ga uporabljajo za dostop do aplikacije Moja knjiĹžnica, baz elektronskih knjig in drugih knjiĹžniÄ?nih storitev na daljavo. Izposodijo si lahko 5 knjig naenkrat in jih obdrĹžijo za 14 dni.

Velenje, 22. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Minulo soboto je na Velenjskem gradu potekala tradicionalna likovna kolonija, ki jo navdihujejo podobe Velenja nekoÄ? in danes. Naslov kolonije Moje mesto, rad te imam, je povzet po pesmi Iva Stropnika Visoka pesem mojemu mestu, prireja pa jo DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov v sodelovanju z Muzejem Velenje ter ob podpori JSKD â&#x20AC;&#x201C; OI Velenje, in ZKD Ĺ aleĹĄke doline. V grajskem zavetju je ustvarjalo kar 38 udeleĹžencev, kot vsako leto pa so se kolonije

đ&#x;&#x201D;˛

tf

tudi tokrat udeleĹžili Ä?lani likovne sekcije KD Polzela. Za predloge za delo so jim tokrat sluĹžile fotografije predmetov iz muzejskega depoja. Morda je tako ĹĄtevilna udeleĹžba posledica korona dobe in ĹĄe en dokaz, da smo ljudje druĹžabna bitja, ki ĹĄe kako potrebujemo soÄ?loveka, razmiĹĄljajo organizatorji, zadovoljni, da je lahko toliko likovnih navduĹĄencev v razliÄ?nih tehnikah ustvarjalo in si izmenjavalo izkuĹĄnje v tako lepem ambientu. đ&#x;&#x201D;˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

27. avgusta 2020

Ĺ˝ivljenja z glasbo je vedno premalo Tanja Petrej je edina Ĺženska, ki dirigira veteranom â&#x20AC;&#x201C; Ljubezen do glasbe lahko ohranjamo ne glede na leta â&#x20AC;&#x201C; Mesto Velenje Ĺživi, diha in daje utrip glasbi in Ĺživljenju Jasmina Ĺ karja

Nova dirigentka Godbe na pihala veteranov Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje iz Velenja je Tanja Petrej, ki ji glasba pomeni naÄ?in Ĺživljenja Ĺže od otroĹĄtva. Svojo glasbeno pot je zaÄ?ela v Velenju pri dvanajstih letih, leta 1985 v srednji ĹĄoli pri prof. Stojanu Dokuzovu in nadaljevala ĹĄtudij na Akademiji za glasbo. Ĺ e kot ĹĄtudentka se je zaposlila in postala redna Ä?lanica orkestra Slovenske filharmonije, splet okoliĹĄÄ?in jo je Ä?ez nekaj Ä?asa znova pripeljal v Velenje, na Glasbeno ĹĄolo Frana Koruna KoĹželjskega, kjer je ĹĄe danes profesorica oboe. Radosti jo, da mesto Velenje Ĺživi in diha z glasbo, Ä?eprav je Ĺživljenja z glasbo vedno premalo. ÂťKar se tiÄ?e dogodkov, prireditev in koncertov, smo v Velenju zelo bogati. MogoÄ?e se jih premalo udeleĹžujemo, vseeno pa smo VelenjÄ?ani lahko zadovoljni, saj se najde za vsak okus nekaj, tudi razliÄ?nih zvrsti, na kar smo lahko izredno ponosni.ÂŤ

Lepo je izkusiti tujino, a se je ĹĄe lepĹĄe vraÄ?ati domov

Petrejeva se je kot Ä?lanica razliÄ?nih komornih skupin veÄ?krat predstavila tako doma kot v tujini, delovanje pa ocenila takole: ÂťDelati na domaÄ?ih tleh je lahko prav tako kakovostno. Lepo je izkusiti tujino, a se je ĹĄe lepĹĄe vrniti domov, kjer lahko svoje glasbeno poslanstvo opravljamo prav tako zadovoljno in

postanejo znova otroci, ker tako zelo uĹživajo v igranju in sodelovanju. Spominjam se, da so me kot majhno godbenico veliko nauÄ?ili, resda sem svoje znanje v letih ĹĄolanja nadgradila, zdaj pa ga bom lahko podala naprej tudi njim. Priznam, da v njihovi druĹžbi uĹživam in se dobro poÄ?utim, tako da se sodelovanja zelo veselim.ÂŤ Kako je do zamenjave in sodelovanja priĹĄlo? ÂťDosedanji dirigent AljoĹĄa Pavlinc me je zaradi zasedenosti pred Revijo godbenikov veteranov prosil za zamenjavo, pa sem oddirigirala na reviji. MogoÄ?e sem pokazala voljo, da mi je vĹĄeÄ?, in smo se dogovorili, da godbo prevzamem.ÂŤ

Prva vaja bo konec avgusta

ÂťDa pride Ĺženska, me je rahlo skrbelo. Baje so me dobro sprejeli in sem vesela tega.

Menim, da bomo dobro sodelovali.ÂŤ

radostno. Ostajati doma in razvijati svoje talente vraÄ?a ugled vsem, tako doma kot v tujini.ÂŤ Kot mentorica Godbe na pihala veteranov Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje se veseli sodelovanja z godbeniki, saj starost v ljubezni do glasbe ni ovira. Žar in iskrivost sta mogoÄ?e ĹĄe bolj opazna, kajti godbeniki

ÂťDelo smo si doloÄ?ili, prvo vajo bomo imeli konec avgusta, ker se Ĺželimo pripraviti na revijo, ki bo 20. septembra. Vse je odvisno od situacije. Bi pa Ĺželeli pripraviti letni koncert maja, ko bomo uradno predali dirigentsko palico in se poslovili od dosedanjega dirigenta AljoĹĄe. RaÄ?unamo tudi na kakĹĄno sreÄ?anje, nastop in izmenjavo.ÂŤ Kaj bo drugaÄ?e? ÂťPredvsem bo drugaÄ?nost ta, da sem edina Ĺženska, ki bo dirigirala veteranom v Sloveniji.

PoskuĹĄala bom ohraniti nekaj starega repertoarja. Zavedam se, da so jim najbolj priljubljeni marĹĄi, zato bomo program sestavljali skupaj in dodajali nove ideje glede na njihove sposobnosti.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Poletna barvitost kvarteta flavt Poletne kulturne prireditve v SonÄ?nem parku so popestrila dekleta Kvarteta flavt Con Brio â&#x20AC;&#x201C; NeĹžno Ä?aroben zvok flavte razveselil obiskovalce Jasmina Ĺ karja

Ä&#x152;lanice Kvarteta flavt Con Brio, ki je nastal pod okriljem Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega in mentorice prof.

Neve Berke, ustvarja skupaj leto dni. Kvartet sestavljajo dijakinje umetniĹĄke gimnazije: Nika Oder, Anja ReberĹĄak, Lara Oblak in Lara Plut, ki se zavedajo, da je za uspeĹĄno delo zelo pomembno tudi vzduĹĄje v zasedbi in skupna Ĺželja po ustvarjanju.

Zelo pomembno je, da igrajo s srcem in entuziazmom

ÂťKot mentorici mi je v veselje delati z njimi. Med seboj so tudi prijateljice, kar je pri takĹĄnem delu zelo pomembno. Tudi Ä?ez poletje so delale in se letos udeleĹžile dveh tekmovanj, Mednarodnega Davorin Jenko v Beogradu, na katerem so osvojile ab-

solutno prvo mesto, in Mednarodnega spletnega tekmovanja, na katerem so prav tako osvojile prvo nagrado in se uvrstile v finale tekmovanja,ÂŤ pohvali dekleta mentorica Neva Berke, ki za poletne mesece njihov Ĺželezni repertoar klasiÄ?nih skladb obogati tudi s skladbami iz filmov, risank in s klasiÄ?nimi pop skladbami, ker to enostavno sodi k letnemu Ä?asu. Veseli me, da so dekleta motivirana, Ĺželjna igranja in se veselijo novih izzivov,ÂŤ o mladih flavtistkah razmiĹĄlja Berketova, ki upa, da bodo v novo ĹĄolsko leto zakorakali normalno, Ä?eprav jim moderna tehnologija omogoÄ?a tudi delo na daljavo.ÂŤ Pisana zvoÄ?na podoba kvarteta Dekleta Kvarteta Con Brio se veselijo nastopov in priloĹžnostnih koncertov, Ä?etudi so v letoĹĄnjem poletju zaradi korona virusa bolj redki. To so dokazala tudi v SonÄ?nem parku v torek,

18. avgusta, ko so s svojim izborom skladb navduĹĄile zbrano obÄ?instvo. Kaj jim pomeni glasba?

Nika Oder: ÂťGlasba mi pomeni ogromno, lahko je relaksacija ali pa profesionalna strast, ob kateri se lahko sprostim in pokaĹžem tisto, kar skrivam v sebi.

Zelo dobrodoĹĄlo je, da se dekleta dobro razumemo med seboj, saj je energija Ä?isto druga, Ä?e se imamo radi. NaÄ?rtov za naprej je veliko, veselimo se, da bomo lahko skupaj veÄ? igrale tudi v Ĺživo.ÂŤ Lara Oblak: ÂťFlavto igram deset let. Pobudo za nastanek kvarteta je dala mentorica. Ker smo bile soĹĄolke, ki smo se naĹĄle tudi kot prijateljice, nismo veliko oklevale. Rade igramo meĹĄano glasbo, tudi modernejĹĄe ritme, predvsem pa rade nastopamo v Ĺživo.ÂŤ Lara Plut: ÂťFlavta mi pomeni Ä?as, ko sem lahko sproĹĄÄ?ena, ko lahko izraĹžam svoja Ä?ustva in ob-

Ä?utja. Ljubezen do glasbe sem zaÄ?utila v osmem razredu, ko sem razmiĹĄljal,a kam naprej in kaj bi Ĺželela poÄ?eti v prihodnje.

Gotovo bo glasba tudi moja prihodnost, le da ĹĄe ne vem, na kakĹĄen naÄ?in.ÂŤ Anja ReberĹĄak: Šele leto dni smo skupaj, za uigranost je potrebno veliko skupne igre, druĹženja, kar je bilo letos precej onemogoÄ?eno. Bile smo na pripravah v Kopru, kjer smo zveÄ?er igrale na ulici. Bilo je prijetno.

Skladbe za nastop izbiramo skupaj z mentorico. Malo Ĺže razmiĹĄljam tudi, kam naprej. MogoÄ?e bom ĹĄtudij nadaljevala na Akademiji za glasbo, ĹĄe prej pa me Ä?akajo izzivi zaÄ?etka novega ĹĄolskega leta, ki ga zaradi trenutne situacije pogreĹĄam bolj kot prejĹĄnja leta.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Vzporedni C19 svetovi AleĹĄ OjsterĹĄek

Koronsko udeleĹževanje prireditev je postala kulturna izkuĹĄnja sama po sebi. Podobno izkuĹĄnjo delim ĹĄe s koronskim obiskovanjem hribov, kolesarskih in tekaĹĄkih dogodkov. Posel in potroĹĄniĹĄtvo bi mogoÄ?e odmislili. Prvega zaradi nuje in drugega prav tako - zaradi prvega. Spomnimo se, da smo v koronsko pionirskih dneh najprej lahko odprli trgovske centre, kulturni so spoĹĄtljivo morali ĹĄe nekoliko poÄ?akati.

Med tem, ko se koncertne glasbe v Ĺživo zdaj blagovoljno nauĹžijemo v razkoĹĄni razdalji do soseda, primerljivo z letalskim potovanjem v poslovnem razredu, je rekreativna izkuĹĄnja ĹĄportnika dolgoÄ?asnejĹĄa, nesorazmerno slabĹĄa. SreÄ?anja rekreativcev tekaÄ?ev, kolesarjev organizatorji veÄ?inoma odpovedujejo ali pa so izvedbeno okrnjena na raven dogodkov v nekoliko veÄ?ji krajevni skupnosti. Vsekakor izkuĹĄnja nove vrste, ko se zasledujemo v dolgi prekinjeni vrsti in ne veÄ? sreÄ?ujemo v gruÄ?ah.

Podobne vrste nova realnost bodo prizadevanja za ohranitev demokratiÄ?nih standardov. Volitve so Ĺže ena takih. Tudi Ĺ aleÄ?anke in Ĺ aleÄ?ani jih bomo po izgubi prvega obÄ?inskega moĹža deleĹžni, a jasno je, da bo zaradi obsega in ĹĄtevilÄ?nosti usodnejĹĄa izvedba sovpadajoÄ?ih ameriĹĄkih. ResniÄ?no ni mogoÄ?e spregledati izjav, ki nakazujejo, da s korona pomoÄ?jo tudi tu oblika prevzema pozornost vsebini. Ni treba izpostavljati, da vztrajanje na takĹĄni poti, navadno najbolj prizadene robne druĹžbene skupine, ki ostajajo brez aktivne razvojne pomoÄ?i priklenjene na dno. DaleÄ? od ustavnih zavez socialne drĹžave. Pravice iz zdravstvenega zavarovanja, izobraĹževanja so se mehko uklonile.

Ta veÄ?ni boj oblike in vsebine je vidno najbolj razhudil Berlin, kjer so tisoÄ?i COVID-19 pandemijo razglaĹĄali za teorijo zarote in na pohodu proti BrandenburĹĄkim vratom zahtevali ukinitve ukrepov in vrnitev v stanje pred. Dejansko stanje tukaj in zdaj je pojasnila kar policija, ki je protestnike, zaradi nespoĹĄtovanja navodil, poslala sklonjene domov.

V Ä?asu COVID realnosti je, moram priznati, ukvarjanje s formo Ĺže mukotrpno in dolgoÄ?asno. Ni se mogoÄ?e znebiti obÄ?utka vzporednih realnosti, ki spreminjajo norme in vzpostavljajo podlage za nov in drugaÄ?en jutri, ne nujno prijaznejĹĄi, ne nujno socialno Ä?uteÄ? in ne nujno prijaznem vsem druĹžbenim skupinam. Okriviti C19 bi bilo preveÄ? nekritiÄ?no, je pa odliÄ?en soplesalec, lahko pa tudi zadnja violina v orkestru, a z dovolj notami v partituri, da je sliĹĄen in zaznan.

Ko bo po upanju na stari jutri ta res tu in bo obrazna krpica le ĹĄe nebodigatreba, se bo nujno potrebno ozreti in poskrbeti za odpravo vseh nastalih vrzeli, vsem zaostalim v izobraĹževanju, zdravju in poslu pa pomagati. Vse, kar ne bo tako, nas bo razslojilo, oddaljilo, odtujilo, vzpostavilo strah in nemir. Vse, Ä?esar si ne Ĺželimo. đ&#x;&#x201D;˛

ZaÄ?enjajo se VeÄ?eri v amfiteatru Velenje, 27. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Danes zaÄ?enja Mestna obÄ?ina Velenje jesenski del veÄ?erov v amfiteatru. Potekali bodo vsak septembrski Ä?etrtek ob 18. uri. (Ä?e bo seveda to dopuĹĄÄ?alo vreme).

Nocoj se bodo predstavili Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, plesna skupina Ĺ aleĹĄka gospoda in plesalci plesne ĹĄole Spin. Predstavili bodo srednjeveĹĄko glasbo in plese ter sodoben gib in ritem.

Plesno skupino Ĺ aleĹĄka gospoda sestavlja 16 plesalk in plesalcev, plesnih zanesenjakov, ki gojijo in negujejo plese iz obdobja 15. oz.

16. stoletja. Plesna koreografija vsakega plesa je avtorsko delo. Prizadevajo si, da je celotna plesna podoba Ä?im bolj avtentiÄ?na in skladna s Ä?asom, ki ga predstavljajo. Plesna skupina deluje v okviru TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek, ki ima svoj sedeĹž pod Ĺ aleĹĄkim gradom.

V sklopu plesne ĹĄole Spin se bodo predstavili najmlajĹĄi s cici programom, njihovi trenerji s hip-hopom, najstniki z jazz toÄ?ko in skupina uÄ?iteljic bo zaplesala v ritmu salse. đ&#x;&#x201D;˛

Mentorica Neva Berke

Mlade flavtistke so poskrbele za Ĺživahen in uigran poletni glasbeni veÄ?er. Od leve proti desni: Nika Oder, Anja ReberĹĄak, Lara Plut, Lara Oblak

mz

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 11

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Tudi mi smo naveliÄ?ani Covida 19 Tako kot veÄ?ini tudi nam v redakciji Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as in Radia Velenje Ĺže zelo moÄ?no preseda tale Civid-19, ki nam Ĺže cele pol leta greni Ĺživljenje. V veliki meri se je zajedel tudi v dopuste, ki nikakor niso bili takĹĄni, kot smo si jih Ĺželeli, in na Ĺžalost mnogih so bili tudi precej krajĹĄi. Ä&#x152;eprav nam virus ÂťpresedaÂŤ, pa ne pomeni, da se ne drĹžimo vseh preventivnih predpisov. KveÄ?jemu smo ĹĄe bolj pazljivi, saj si Ĺželimo, da ga preĹženemo Ä?im prej in spet bolj normalno zaĹživimo ter napiĹĄemo tudi kakĹĄen prijazen prispevek o na primer odliÄ?no obiskanih prireditvah â&#x20AC;Ś Sicer pa je kljub gornjemu jamranju razpoloĹženje v naĹĄi podopustniĹĄki redakciji Ä?isto pozitivno. Je pa res, da se vÄ?asih Ĺže sami sebi Ä?udimo, kje ĹĄe najdemo zanimive teme, s katerimi polnimo Ä?asopis in ra-

1. MARTINA MAJERLE IN KLAPA TIÄ&#x2020; â&#x20AC;&#x201C; Dajen ti besedu 2. AMADEA BEGOVIÄ&#x152; â&#x20AC;&#x201C; Naj traja za vedno 3. MATEVĹ˝ VISOÄ&#x152;NIK â&#x20AC;&#x201C; Neprespane noÄ?i Martina Majerle je priznana glasbenica na hrvaĹĄkem obmoÄ?ju, njeno delovanje pa je povezano tudi s Slovenijo. Kot spremljevalna pevka je zastopala Slovenijo tudi na izboru evrovizijske popevke. Tokrat skupaj s klapo TiÄ&#x2021; predstavlja skladbo Dajen ti besedu, s katero bodo nastopili na festivalu Melodije Istre in Kvarnerja, ki bo 5. septembra potekal na Reki.

Mira, Milena, Jasmina in Tina na torkovem redakcijskem sestanku

dijske oddaje. Prav razveselili smo se Kunigunde, ki je ostala neustraĹĄna in kljub koroni straĹĄi po Velenju. Pred nami pa je zagotovo tudi zelo pestra jesen, ki jo bo najprej zaznamoval velenjski, nato ĹĄe ĹĄoĹĄtanjski obÄ?inski praznik, lokalne volitve Ĺžupana in v novembru ĹĄa ĹĄmarĹĄki obÄ?inski praznik. Seveda drĹžimo pesti (in se drĹžimo preventivnih ukrepov), da bi bilo Ĺživljenje

Ä?im prej spet normalno.

Seveda pa z maskami preko nosu in ne pod njim, kot je postalo modno, a povsem neuporabno, podpiramo tudi druge zaposlene, ki se muÄ?ijo z njimi na delovnih mestih, in Ä?im bolj zdravo pot otrok in mladine v vrtce in ĹĄolske klopi, da bomo vsi skupaj imeli prijazen konec poletja in lepo jesen. đ&#x;&#x201D;˛

mz

GLASBENE novice

Stonesi odpirajo trgovino na londonski Carnaby Street The Rolling Stones bodo v londonskem Sohu odprli svojo trgovino. Uradna trgovina skupine, imenovana RS No. 9 Carnaby, bo zaÄ?ela delovati 9. septembra, v njej pa bodo oboĹževalci naĹĄli njihove albume, pa tudi kakĹĄen drug spominek, povezan s skupino. Poleg klasiÄ?nih spominskih predmetov, kot so majice, priponke in plakati, bodo v trgovini na voljo tudi kosi pohiĹĄtva in drugi okrasni predmeti za dom, ki bodo poosebljali okus in duha skupine.

V Hamburgu zaznamovali 60-letnico prvega nastopa Beatlesov V Hamburgu so minuli teden s koncertoma zaznamovali 60-letnico prvega nastopa skupine The Beatles v mestu. Koncert v klubu Indra, na katerem so nastopili oboĹževalka Beatlov Stefanie Hempel in njena zasedba Rock'n'Roll Special band, je obÄ?instvo spremlja-

11

107,8 MHz

27. avgusta 2020

lo po spletu. Sprva je bil sicer naÄ?rtovan festival, na katerem naj bi nastopilo pribliĹžno 40 skupin, a so se morali organizatorji zaradi pandemije novega virusa temu naÄ?rtu odpovedati. John Lennon, Paul McCartney in George Harrison so imeli svoj prvi nastop v striptiz klubu Indra, ĹĄe preden se je skupini pridruĹžil bobnar Ringo Starr. Med avgustom 1960 in decembrom 1962 naj bi na ĹĄtirih hamburĹĄkih klubskih odrih preĹživeli 1200 ur.

Umrl nekdanji kitarist RHCP

LESTVICA domaÄ?e glasbe Pri 64 letih je umrl nekdanji kitarist skupine Red Hot Chili Peppers Jack Sherman. Ĺ˝alostno novico so Ä?lani zasedbe sporoÄ?ili na druĹžbenih omreĹžjih. Ĺ e nepojasnjena smrt Shermana je globoko prizadela Ä?lane znane rokovske zasedbe, v kateri sicer ni deloval dolgo. Jack se je namreÄ? losangeleĹĄki skupini pridruĹžil leta 1983, ko je nadomestil prvotnega kitarista Hillela Slovaka.

Tako je prevzel vlogo kitarista na debitantskem albumu skupine, pridruĹžil pa se jim je tudi na prvi turneji po Ameriki. Ä&#x152;eprav je bil zaradi vrnitve Slovaka leta 1985 iz skupine odpuĹĄÄ?en, je z njo ĹĄe vseeno obÄ?asno sodeloval. V nadaljevanju svoje kariere je med drugim delal tudi z Bobom Dylanom in Georgeem Clintonom.

Mariah Carey napovedala izid novega albuma Glasbena zvezdnica Mariah Carey je presenetila oboĹževalce z novico o novem albumu. Ĺ estnajsti studijski izdelek Careyjeve bo izĹĄel dve leti po izidu albuma Caution, natanÄ?neje 2. oktobra, in bo vkljuÄ?eval kar 32 skladb. Nekatere od njih so posluĹĄalci Ĺže sliĹĄali, prinesel pa bo tudi nekaj ĹĄe neizdanih skladb. Mariah Carey je pred meseci praznovala 30 let delovanja v glasbeni industriji. Na sceno je stopila leta 1989 s singlom Vision of Love, kot popikona pa se je uveljavila leta 1990, ko je izdala istoimenski album.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Pevko so letos sprejeli tudi v dvorano slavnih piscev glasbe. Njena najveÄ?ja uspeĹĄnica All I Want For Christmas is You Ĺže skoraj 30 let v decembrskem Ä?asu kraljuje na radijskih postajah po vsem svetu.

Noro zaljubljeni Stilovci Ä&#x152;lani Ansambla Stil ne poÄ?ivajo. Ker jim jo je zagodla korona in so morali odpovedati vse nastope, so se zaprli v studio in posneli novo pesem in videospot.

Priredili so slavno uspeĹĄnico bratov Hanson Mmm bop, ki v slovenski priredbi, katere avtor je GaĹĄper Jazbec, zveni precej bolj nagajivo.Temu primerno je bilo tudi snemanje spota, ki je potekalo na razliÄ?nih lokacijah po velenjski obÄ?ini. Fantje so k sodelovanju povabili sedem Ä?udovitih deklet, s katerimi so se prijetno zabavali. Skladbo so posneli v studiu kitarista Sandija Dobnika, posnetke pa poslali v studio M-MEDiA Tadeja MiheliÄ?a, ki je skladbi, ki so jo naslovili Noro zaljubljen sem, dal konÄ?no zvoÄ?no podobo.

1 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Moja mala 2 ANSAMBEL DAR - Pomlad 3 ANSAMBEL RAZPLET - Res Ä?utim te ĹĄe 4 ANSAMBEL ANDREJA BAJUKA IN TAMBURAĹ KA SKUPINA MELOS - ObriĹĄi solze 5 ANSAMBEL GREH - Le za tebe 6 ANSAMBEL Ĺ ENTJANCI - Kje so punce 7 ANSAMBEL VALOVI - VeseliÄ?ka 8 ANSAMBEL PONOS - Da le ĹĄe enkrat 9 ANSAMBEL TRENUTEK - Na kolena 10 PRIMORSKI FANTJE - Poljubi me

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO KEVIN, SAMO IN ANDREJA Trije slovenski glasbeniki, Kevin Koradin, Samo Budna in Andreja Ä&#x152;amernik Rampe, so zdruĹžili moÄ?i in posneli singel z naslovom Ko veĹĄ. Gre za nekakĹĄno meĹĄanico Ĺžanrov, od folka, countryja do rocka, ki se v skladbi zlijejo v celoto. Glasbo in besedilo za skladbo je napisal Kevin Koradin, Samo Budna pa je soavtor aranĹžmaja.

ALEX IN SAĹ A Glasbenik, avtor in pevec Alex Volasko in njegova 21-letna izbranka, prav tako pevka SaĹĄa LeĹĄnjek, sta pretekli konec tedna dahnila usodni da. Med povabljenci na poroki so bili tudi nekateri znani obrazi, med njimi tudi Alexov dober prijatelj Omar Naber, ki je mladoporoÄ?encema takoj po obredu tudi zapel.

NINO OĹ LAK Avtor in pevec Nino OĹĄlak je 19. avgusta dopolnil 30 let. Doslej je izdal tri albume, kot avtor in producent pa se je podpisal pod veÄ?

kot 120 pesmi. Kot veÄ?ina glasbenikov v zadnjih mesecih ni imel nastopov, kar najbolj pogreĹĄa, si je pa zato lahko privoĹĄÄ?il dopust na ĹĄpanski Majorki.

IMSET V Ä?asu, ko glasbeniki teĹžko dobijo priloĹžnost za nastop, so se Ä?lani skupine Imset domislili originalnega naÄ?ina koncertiranja.

Nastopili so namreÄ? viseÄ?i s stolpnice TR3 na Trgu republike v Ljubljani. Med tem ko so privezani na vrveh viseli 70 metrov nad tlemi, so za njihovo varnost skrbeli Ä?lani Gorske reĹĄevalne sluĹžbe Kamnik.

KING FOO KiNG FOO so znani kot Ĺžanrsko zelo raznovrstna skupina, ki povezuje razliÄ?ne ritme, harmonije in Ä?ustva.

Fantje so iz Slovenije, pevka iz Srbije, njihove avtorske skladbe so veÄ?inoma v slovenĹĄÄ?ini in angleĹĄÄ?ini, na koncertih pa pojejo tudi v italijanĹĄÄ?ini, portugalĹĄÄ?ini, srbĹĄÄ?ini, makedonĹĄÄ?ini.

Tokrat so posneli skladbo v srbĹĄÄ?ini, njen naslov pa je Puno i mnogo.

Naš čas, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

27. avgusta 2020

frkanje » Levo & desno «

Dol – gor Politiki nas opozarjajo: maske gor! Mnogi politikom odgovarjajo: maske dol!

Rešitev

»

Ste za pivo?« je vprašal Gregor Škerlak, ko sta skupaj z bratom Janezom srečala Romana Podlesnika in njegovo partnerico Andrejo Katič v soboto zjutraj na velenjski tržnici. Janez se je zgolj namuznil, saj mu je bilo jasno, da je za pivo malo prezgodaj, Andreja pa je našla dobro rešitev: »Malo se še sprehodimo med stojnicami, potem pa bo čas tudi že za pivo, na kavo v tejle vročini res ne gremo.«

M

ira in Jože Laubenstein, prizadevna člana turističnega društva Šentilj, sta takole vabila v svoj s hmeljem zaznamovan kraj, ki postaja turistično vse bolj prepoznaven. Letos je tudi njim korona virus prekrižal številne načrte. Veliko vsega bodo nadoknadili to soboto, ko pripravljajo Katarinin sejem, nanj pa so poleg domačih pridelovalcev na svoje športno igrišče povabili tudi turistična društva iz bližnjega okolja. »Pa nič se bat, poskrbeli bomo za vse preventivne ukrepe,« ni pozabil poudariti Jože.

»

Včasih smo za varnost na prizorišču skrbeli čisto drugače. Pobirali smo steklenice, da se ne bi kdo porezal. Namestili ograje, da ne bi kdo kam padel.

Razmikali razgrete družbe, da se ne bi kdo stepel. Zdaj pa se umikamo nevidnemu sovražniku, od daleč nazdravljamo, pri miru sedimo, se zakrivamo in se oziramo čez ramo, od kod nas gleda veliki brat … No, vsaj kadar pogleda proč, se lahko delamo, da je vse čisto normalno,« je član Kunigundine ekipe Janko Urbanc razlagal mlajšima kolegoma, ki kot večina njunih predhodnikov v tehnični ekipi nista zadolžena za čiščenje prizorišča, ampak za vzdrževanje socialne distance.

Nemška ministrica za kmetijstvo Julija Klöckner je pred kratkim napovedala nov zakon o lastništvu psov. Ta bo po njenih besedah lastnikom naložil natančna navodila o tem, kako morajo skrbeti za svoje ljubljenčke. Kot je ob tem dejala ministrica, je čas, da država konkretneje po-

skrbi za pravice psov, ki niso le igračke, ampak živa bitja, ki si zaslužijo zaščito. Zakon tako predvideva, da morajo lastniki peljati pse na sprehod vsaj dvakrat na dan in vsakič za vsaj eno uro.

Poleg tega lastniki psov ne bodo smeli puščati samih doma za več kot en dan, prepovedane pa so tudi dolge verige in premajhne kletke. Za nadzor izvrševanja zakona naj bi skrbeli lokalni in zvezni nadzorni organi. A nekateri so nad predlogom ogorčeni. »Zdi se mi res neustrezno, da mi nekdo govori, kako dolgo in kako moram sprehajati svojega psa. In kdo bo to sploh nadzoroval? Me bodo moji sosedje prijavili poli-

ciji, ker ne sprehajam psa po navodilih? Moj pes sploh ne zmore hoditi dve uri na dan,« je bil kritičen lastnik psa iz Berlina. Za uveljavitev mora predlog ministrice potrditi še parlament.

Italijanska policija išče barbarsko turistko Prejšnji teden je italijanska policija sporočila, da išče žensko, ki je v arheološkem najdišču Pompeji kršila pravila za obiskovalce, ko je preplezala antično stavbo, da se je tam slikala s telefonom.

Pri tem je sicer niso zasačili policisti, temveč nek drug turist, ki je omenjeno kršiteljico pravil fotografiral, ko je stala na strehi glavnega kopališča. Fotografija njenega ravnanja je zaokrožila po spletu in hitro tudi po italijanskih medijih. Arheološki park Pom-

peji je v uradnem odzivu žensko označil za neodgovorno, njeno obnašanje pa za barbarsko, nevarno in zaničevanja vredno. Kot so še dodali, skušajo žensko identificirati. Če jim bo to uspelo, ji grozi tudi do 3000 evrov kazni.

Kratek rok Gorenje je znova začelo na veliko zaposlovati. Škoda le, da imajo te zaposlitve v večini le kratek rok. Mnogo krajši kot njihovi izdelki.

Novo v starem Tudi nekatere tradicionalne »stare« prireditve letos izvajajo v modernih izvedbah.

Virtualno.

Vsak po svoje V mnogih naših krajih še vedno posvečajo veliko pozornost ocvetličenju. Da je v krajih čim več rožic. To, da so ljudje v rož'cah, ne šteje.

Brez častnega V Šoštanju ob svojem občinskem prazniku letos ne bodo podelili naziva častnega občana. Na srečo ne zato, ker ni ljudi, ki si takega naziva ne bi zaslužili, le zato, ker ga podeljujejo le vsaka štiri leta.

Sklep je sklep.

KV proti KV

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Z zakonom bi določili vsaj dve uri sprehoda s psom

Velenjska plaža je rešitev naša! pravijo zvesti obiskovalci, ki so naše jezero zamenjali za morsko obalo. Ta je zato res pisana in nikakor rdeča, da bi bilo treba izvajati kakšne posebne ukrepe.

Prozorno javno stranišče

določenim namenom: da namreč oseba pred vstopom takoj vidi, ali je stranišče zasedeno.

Javna stranišča po vsem svetu veljajo za najmanj zaželen kraj, kjer bi ljudje dejansko hoteli opraviti potrebo. Tako je tudi na Japonskem, kjer sicer slovijo po izjemni čistoči toaletnih prostorov. Tamkajšnja neprofitna fundacija Nippon je zato začela poseben projekt, imenovan »The

Del legokock padel V zraku koščki dečku iz nosu po kakava dveh letih V švicarskem mestu Olten so

Tokyo Toilet Project«, v okviru katerega so prosili 16 znanih arhitektov, da predstavijo svoje ideje, kako bi prenovili 17 javnih stranišč v Shibuyi, enem najaktivnejših predelov Tokia. Njihova naloga je, da z inovativnim dizajnom prikažejo, kako bi k obisku javnih stranišč pritegnili več ljudi. Doslej je najbolj presenetil nagrajeni arhitekt Shigeru Ban, ki je pred občinskim parkom Haru-no-Ogawa in parkom Yoyogi Fukamachi predstavil prozorne toaletne prostore. Zamislil si je dve enoti, vsaka ima po tri kabine, obdane z barvitim prosojnim steklom, skozi katerega se vidi z

Danes sedemletni fant Samir Anwar z Nove Zelandije je bil nedavno zelo presenečen, ko mu iz nosu padla majhna roka iz legokock. Kot se je izkazalo, se je leta 2018 igral s svojimi kockami danskega proizvajalca Lego, ko je v nos vtaknil roko ene od figuric.

Njegov oče Mudassir Anwar je s svetilko posvetil v nos, vendar plastične ročice niso našli. Fanta je pregledal tudi zdravnik, ki je zatrdil, da je nos prazen, in dodal, da bo lego roka verjetno kmalu našla svojo pot iz telesa. Deček je bil sicer ves čas prepričan, da je nekaj v njegovem nosu, člani njegove družine pa mu niso verjeli, saj ni bilo ničesar videti. »Od takrat smo bili prepričani, da nima nič v nosu,« je povedal oče. Minuli teden pa se je družina odpravila na slaščico, in ko je Samir jedel kolač, posut s sladkorjem v prahu, ga je začelo žgečkati v nosu. Ker ga je to motilo, so mu rekli, naj se usekne in takrat je v svojem robčku zagledal dolgo pogrešano plastično

roko. Samir je še enkrat obiskal zdravnika, ki je znova zatrdil, da je nos povsem prazen.

bili pred kratkim prebivalci ob tovarni Lindt & Sprüngli priča dogodku, ko so po zraku leteli koščki kakava. Potem ko se je v tovarni čokolade pokvaril prezračevalni sistem, so namreč začeli »deževati« delci kakava v prahu.

Pravijo, da se bomo morali navaditi živeti s KV (korona virusom). Samo potem naše življenje zagotovo ne bo več tako KV (kakovostno).

Pripravljenost Šole so meenda pripravljene na začetek pouka. Upam, da so tudi otroci – in starši, če bo treba. In treba bo.

Vavčerji Menda s(m)o porabili dokaj malo vavčerjev. To res ni lepo. Saj so ti vavčerji nekaj redkega, kar nam je kdajkoli podarila vlada. Pa še to zaradi pomoči turizmu.

Stiskajo pesti Učenci nikakor niso edini, ki ta čas stiskajo pesti, da ne bi imeli šole na daljavo, ampak bi res lahko obiskovali šolo. Stiskajo jih tudi lastniki in vozniki šolskih avtobusov.

Morda še bolj kot šolarji.

Tako se je v kombinaciji z močnimi vetrovi kakavov prah razširil po neposredni bližini tovarne in pustil na tleh sledove kakavovih delcev. Odgovorni v tovarni so sporočili, da je bil eden od avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini, popolnoma prekrit z drobci kakava, a se lastnik ni odzval na ponudbo za čiščenje. Kot so še poudarili pristojni, so delci kakava neškodljivi za ljudi in okolje, napaka na sistemu pa je bila hitro odpravljena, zato tovarna že nemoteno obratuje naprej.

Strah Hrvaška obala je za nas močno zaprta. Mnogi Velenjčani se bojijo, da bo zdaj naval na obalo Velenjskega jezera še toliko večji. Morda fovšija tudi.

Za zgled Čudno: podatki kažejo, da smo v Sloveniji najbolj zadovoljni z medsebojnimi odnosi v vsej Evropski uniji. Če je to res – kako je z odnosi potem šele drugje!?

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 13

Festival mladih kultur Kunigunda letos ni uporniĹĄki. Pridno igra po pravilih prirejanja in obiskovanja kulturnih in zabavnih dogodkov v novi realnosti, ki se zdi pretirano rigorozna, na mestih v praksi neizvedljiva ter neskladna z marsikaterim ravnanjem v vsakdanjem Ĺživljenju zunaj prireditvenih prostorov. Je pa kljubovalen. Ä&#x152;eprav bi se bilo laĹžje odpovedati 22-letni tradiciji 9-dnevnega festivalnega dogajanja, ki Velenju pokaĹže ĹĄe kaj drugega kot ustaljene in Ĺže videne kulturno-umetniĹĄke prakse, ali pa koncerte, razstave, predstavam, delavnice in drugo dogajanje preseliti na splet, kot da to res lahko nadomesti izkuĹĄnjo neposrednega prisostvovanja uprizoritvam in predstavitvam avtorjev, tudi v teh malodane nadrealistiÄ?nih razmerah vztraja pri ponujanju mladih kultur ljudem v interakcijo. In je provokativen. Tako s programom kot izvedbo dreza v druĹžbene pojave in jim nastavlja ogledalo. Kako so organizatorji in obiskovalci doĹživeli prvi del ÂťkovidgundeÂŤ, poroÄ?a programska vodja MaruĹĄa SkorniĹĄek. ÂťOrganizatorji 23. festivala mladih kultur Kunigunda smo zaÄ?etek festivala priÄ?akali precej drugaÄ?e kot v preteklih letih, ko smo zadnje dni urejali zgolj malenkosti in podrobnosti. Ä&#x152;eprav smo se ga tudi letos predvsem veselili, je bilo zaznati nekaj negotovosti, kako bodo festival v teh Ä?asih in pod takĹĄnimi pogoji (sedeÄ?i koncerti, obvezna uporaba zaĹĄÄ?itnih mask, upoĹĄtevanje varnostne razdalje ipd.) sprejeli naĹĄi obiskovalci. SpraĹĄevali smo

13

REPORTAŽA

27. avgusta 2020

Kunigunda se je prilagodila, ne pa pokorila Prvi del 23. Festivala mladih kultur Kunigunda ni razoÄ?aral niti obiskovalcev niti organizatorjev â&#x20AC;&#x201C; Obetajo se ĹĄe trije Ĺžanrsko raznoliki glasbeni veÄ?eri â&#x20AC;&#x201C; Ob Ĺ kalsko jezero prihaja Varuh krajine

se, ali bo obisk dober ali pa vsaj zadovoljiv, ker smo kot druĹžba res pogreĹĄali kulturne prireditve, ali pa bo obisk slabĹĄi zaradi upoĹĄtevanja ukrepov NIJZ. Na prireditvah so ukrepi veliko stroĹžji od ukrepov, ki smo se jih v tem Ä?asu nekako navadili v lokalih, na plaĹžah in v preostalih okoljih, v katerih preĹživljamo naĹĄ prosti Ä?as.

Po prvem festivalskem vikendu smo z obiskom zelo zadovoljni, saj smo na obeh koncertnih veÄ?erih napolnili prizoriĹĄÄ?e, 5. Titovega skate sessiona pa se je udeleĹžilo veliko skaterjev, bladerjev,

Mitja TeĹžak, skater: ÂťDanes je malo prevroÄ?e, sicer pa fajn kot vedno. Tukaj sem Ĺže tretje leto zapored. Vsako leto fantje pokaĹžejo vedno veÄ?, vedno bolj adrenalinske trike. Osebno je moj najljubĹĄi trik flip, je najbolj osnovni trik, ampak prinese najveÄ? veselja, ko ti prviÄ? uspe.ÂŤ Katja DjukiÄ&#x2021;, Dora KoĹĄtrun, kotalkarici: ÂťZelo nama je bilo vĹĄeÄ?, ĹĄe bova priĹĄli. Contest je bil zelo vroÄ?, fantje so razturali. Imeli smo se res lepo, malo pa nas je zafrknila korona, saj smo priÄ?akovali veliko veÄ? kotalkarjev in kotalkaric, a situacija je paÄ? takĹĄna, kot je. Bo pa toliko bolje drugo leto.ÂŤ

pa tudi kotalkaric iz vse Slovenije. Zadovoljni smo tudi z odzivom obiskovalcev, ki veÄ?inoma razumejo, da je zgolj z upoĹĄtevanjem navodil mogoÄ?e izpeljati program do konca. Dobre odzive zaznavamo tako na podroÄ?ju programskih prilagoditev kot tudi prostorskih in organizacijskih.

PrizoriĹĄÄ?e v Letnem kinu smo kljub upoĹĄtevanju vseh ukrepov uspeli ambientalno dobro pripraviti, med obiskovalci pa je zaznati dobro in sproĹĄÄ?eno vzduĹĄje. Ä&#x152;eprav smo program prilagodili razmeram in letos v ospredje

Kunigunda danes (v Ä?etrtek, 27. avgusta) ob 16. uri vabi v eMCe plac na konS delavnico izdelave sintetizatorja, ob 20.30 pa se bo v Letnem kinu zaÄ?el koncert lokalnih rockersko navdihnjenih zasedb Pro Test in State of Fiction. Jutri (v petek, 28. avgusta) ob 15. uri se bo v Letnem kinu zaÄ?ela predstavitev zelene skulpture in odprtje instalacije Varuh krajine, ki Ĺže raste na nasipu med Velenjskim in Ĺ kalskim jezerom. Ob 20.15 pa se bo v Letnem kinu zaÄ?el koncert mednarodne zasedbe Fanfara Station in tolkalsko-klavirskega dueta Harmelogic. Zadnji dan 23. Festivala mladih kultur Kunigunda bo sobota (29. avgusta), ko se bodo od 20.15 dalje v Letnem kinu vrstili koncerti zasedb Bratri iz Ä&#x152;eĹĄke, Korto iz Francije in Blak Howl. postavljamo bolj mirne kulturne dogodke, se zavedamo, da smo tako s programom kot tudi upoĹĄtevanjem vseh ukrepov izgubili kar nekaj zabave (pod prejĹĄnjimi pogoji) Ĺželjnih obiskovalcev. Ä&#x152;eprav so prvi vtisi nad priÄ?akovanji in smo se ukrepom uspeli v dobri meri prilagoditi, pa si vseeno Ĺželimo, da bo Ĺže naslednja Kunigunda spet takĹĄna, kot je lahko bila v preteklih letih.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛ Tina Felicijan Foto: Lara LukĹĄe

Plesno raziskovanje srednjega veka Plesna skupina Ĺ aleĹĄka gospoda vse bolj verodostojno prikazuje plesno in oblaÄ?ilno kulturo iz Ä?asa, ko so Ĺ aleku ĹĄe gospodarili graĹĄÄ?aki, kar cenijo tudi drugje po Sloveniji Ĺ aleÄ?ani, zdruĹženi v TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek, so Ĺže ob ustanovitvi druĹĄtva razmiĹĄljali, da bi s prikazovanjem srednjeveĹĄkih plesov povezali zgodovino domaÄ?ega kraja in aktivnosti za njegov turistiÄ?ni razvoj. Ko so na neki prireditvi opazovali skupine iz drugih koncev Slovenije, ki gojijo kulturo srednjeveĹĄkih plesov, so si zadali, da se tudi sami spoprimejo z izzivom. Tako je Franc MarĹĄnjak pred tremi leti poprosil plesno koreografinjo Tanjo Lisac, jugoslovansko plesno podprvakinjo, ki je pred leti v Velenju vodila svojo plesno ĹĄolo, naj jim pomaga sestaviti prvo koreografijo za dvorni ples. Skupina se je veÄ?ala, imela je vedno viĹĄje cilje, koreografinja pa je tudi zaÄ?ela raziskoĹ aleĹĄka gospoda z veseljem sprejme nove pare, ki gojijo strast do srednjeveĹĄke plesne kulture. Sicer pa plesna skupina trenutno predstavlja jedro in gonilno silo TD Ĺ alek, ki tudi zato uspeĹĄno izvaja svoj program povezovanja krajanov, ohranjanja spomina na preteklost, negovanja dediĹĄÄ?ine in turistiÄ?nega razvoja.

vati srednjeveĹĄke plese. Z brskanjem po literaturi in internetu ter z zgledovanjem pri Ĺže uveljavljenih plesnih skupinah drugod so nastajale vedno bolj kompleksne koreografije, ki jih zdaj za predstavljanje dela srednjeveĹĄkega druĹžabnega Ĺživljenja na dvorih ter ob tem promocijo turistiÄ?nih zanimivosti doline gradov uprizarjajo v domaÄ?em okolju in po Sloveniji.

Raziskovanje kulturnozgodovinske dediĹĄÄ?ine in predstavljanje domaÄ?ega kraja

Danes ĹĄteje Ĺ aleĹĄka gospoda 17 Ä?lanov, med katerimi niso veÄ? le domaÄ?ini izpod Ĺ aleĹĄkega gradu, ampak tudi drugi ljubitelji druĹženja ob raziskovanju naÄ?ina Ĺživljenja in vedenja srednjeveĹĄkih dvorjanov. Uprizoriti zna pet koreografij, ki jih vadijo dve uri dvakrat na teden. Želimo biti profesionalci, kolikor nam paÄ? Ä?as in znanje v tej amaterski vlogi dopuĹĄÄ?ata. Franc MarĹĄnjak, njegova Ĺžena Irena in Tanja Lisac veliko Ä?asa posveÄ?ajo raziskovanju in iskanju avtentiÄ?nih plesnih korakov, da je to, kar postavimo pred gledalce, Ä?im bolj zgodovinsko verodostojno. Enako velja za glasbo in kostume.

S pomoÄ?jo spleta raziskujemo materiale, kroje, posvetujemo se s ĹĄiviljo, ki je specializirana za izdelavo srednjeveĹĄkih oblek, ki kar se da avtentiÄ?no prikazujejo srednjeveĹĄko oblaÄ?ilno kulturo,ÂŤ je povedala predsednica druĹĄtva in Ä?lanica Ĺ aleĹĄke gospode Breda Kolar in dodala, da se trudijo prerasti v poznavalce obdobja, v katerega so se tako vĹživeli.

Z nastopi dobro zastopajo Ĺ alek na raznih lokalnih turistiÄ?nih in kulturnih prireditvah. Svoje druĹĄtvo, ĹĄaleĹĄko kulturnozgodovinsko dediĹĄÄ?ino in njene turistiÄ?ne zanimivosti pa uspeĹĄno predstavljajo tudi na sejmih, prireditvah na gradovih in raznih drugih priloĹžnostih tudi drugod, od koder vabijo obiskovalce v Ĺ aleĹĄko dolino. ÂťNa sejmu Alpe-Adria v Ljubljani smo uspeli navezati stike s celo vrsto sorodnih druĹĄtev in skupin po Sloveniji. Dogovorili smo se za veÄ? nastopov, vendar nas je za zdaj pri tem zavrla korona. Smo pa Ĺže v preteklosti nastopali na srednjeveĹĄkih dneh v BraslovÄ?ah, v Lembergu ter na raznih prireditvah,ÂŤ pripoveduje MarĹĄnjak in s ponosom pove, da je bil koledar Ĺ aleĹĄke gospode v zaÄ?etku leta dodobra napolnjen in bi vsak mesec izvedli veÄ? nastopov, Ä?e prireditve ne bi bile odpovedane.

Ĺ aleĹĄka gospoda je za letoĹĄnji StarotrĹĄki dan posnela srednjeveĹĄke plese na ĹĄtevilnih atraktivnih lokacijah v Velenju. V soboto, ko bi v Ĺ aleku potekala rokodelska trĹžnica ob StarotĹĄkem dnevu z veÄ?erno veselico, so jih objavili na Facebook strani TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek.

Zanimanje za srednji vek spodbuja izkoriĹĄÄ?anje turistiÄ?nih moĹžnosti

ÂťPreseneÄ?ena sem, kako razvita je srednjeveĹĄka scena v Sloveniji in kako se ĹĄe razvija. So posamezniki, ki dejansko Ĺživijo srednjeveĹĄko Ĺživljenje â&#x20AC;&#x201C; resniÄ?no aktivno delajo v svojem bivalnem okolju, predstavljajo naÄ?in Ĺživljenja, razmiĹĄljanja v tistem Ä?asu, posebnosti, ki odraĹžajo srednji vek. So skupine, kot so Maistri Marpurgi iz Maribora, ki so kovaÄ?i in oroĹžarji, Blejski z Bleda, ki so resniÄ?ni profesionalci, imamo cele skupine vitezov. Vedno veÄ? navduĹĄencev nad srednjim vekom je. Veseli smo, da se lahko povezujemo z njimi in se od njih uÄ?imo,ÂŤ razmiĹĄlja Kolarjeva, ki v teh aktivnostih vidi tudi pomemben prispevek k ohranjanju, revitalizaciji in promociji gradov. ÂťMoramo spodbujati njihovo ob-

novo, uporabo te kulturne dediĹĄÄ?ine za turistiÄ?ne namene, da lahko s tem oplemenitimo skupnosti, v katerih se gradovi nahajajo.ÂŤ Tako je eden kljuÄ?nih ciljev delovanja TD Ĺ alek in Ĺ aleĹĄke gospode izkoristiti turistiÄ?ni potencial Ĺ aleĹĄkega gradu, pri Ä?emer dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo in gasilskim druĹĄtvom, v pomoÄ? in podporo pa jim je tudi osnovna ĹĄola.

Osebno zadovoljstvo in prispevek k skupnosti

Ä&#x152;lani Ĺ aleĹĄke gospode resniÄ?no uĹživajo v svojih vlogah srednjeveĹĄkih dvorjanov. ÂťMeni je ĹĄe posebno vĹĄeÄ? to, da s svojim delom izobraĹžujemo ljudi. Sprva so nas Ä?udno gledali, ko smo se pojavili v kostumih. Danes pa nas opazujejo z zanimanjem. Veseli me tudi, da skupino sestavljamo sami zanesenjaki, ki se z veseljem

dobivamo na vajah, z veseljem nastopamo, celo sami na svoje stroĹĄke si izdelujemo kostume, ki niso poceni,ÂŤ pravi MarĹĄnjak. Kako pa se Breda Kolar poÄ?uti, ko se prelevi v srednjeveĹĄko damo? ÂťZelo dobro. Veseli me tudi to, da sem zelo motivirana za raziskovanje srednjega veka in ga spoznavam iz drugega zornega kota, se pravi tudi bolj svetle plati.ÂŤ

Nastope bodo izpopolnjevali

Za zdaj pleĹĄejo na posneto glasbo, se pa Ĺže dogovarjajo z velenjsko glasbeno ĹĄolo za skupen projekt â&#x20AC;&#x201C; uprizoritev srednjeveĹĄkih plesov z Ĺživo glasbo. ÂťTakĹĄnega dogodka pa v Sloveniji ĹĄe ni bilo,ÂŤ je navduĹĄen Franc MarĹĄnjak in je prepriÄ?an, da bo Ĺ aleĹĄka gospoda znanje in uprizoritve ĹĄe dopolnjevala. đ&#x;&#x201D;˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

27. avgusta 2020

Nekaj zaradi denarja, ĹĄe veÄ? zaradi Ĺživljenjskih izkuĹĄenj

V Ĺ oĹĄtanj prihajajo nove tablice s hiĹĄno ĹĄtevilko

PoÄ?itniĹĄka akcija Porihtajmo si Ĺ martno dobra za lokalno skupnost in udeleĹžence â&#x20AC;&#x201C; ÂťKulÂŤ je, da lokalna skupnost omogoÄ?a mladim koristno preĹživljanje prostega Ä?asa

StroĹĄek zamenjave osebnih dokumentov stanovalcev na preimenovanem ĹĄoĹĄtanjskem trgu ĹĄe ni znan â&#x20AC;&#x201C; ObÄ?ina bo plaÄ?ala menjavo 115 stanovalcem

Tatjana PodgorĹĄek

Milena KrstiÄ? - Planinc

Minuli petek je opravila predvidena dela ĹĄe zadnja skupina dijakov s stalnim prebivaliĹĄÄ?em v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, ki so se prijavili na razpis lokalne skupnosti za izvajanje poÄ?itniĹĄkega dela v akciji Porihtajmo si Ĺ martno. Tako kot minuli dve so tudi tokrat udeleĹženci urejali javne povrĹĄine oziroma so pomagali komunalnemu delavcu pri izvedbi doloÄ?enih del.

Zadnji delovni dan so udeleĹženci akcije Porihtajmo si Ĺ martno sodelovali pri obrezovanju Ĺžive meje na ĹĄmarĹĄkem pokopaliĹĄÄ?u.

Zagotovo bolje izkoristiĹĄ Ä?as, kot Ä?e so doma

ÂťSem mislila, da bo bolj naporno,ÂŤ je povedala gimnazijka Teja Vidmar in nadaljevala: ÂťTo je ena od oblik druĹženja, v kateri zdruĹžujemo prijetno s koristnim, si lahko izmenjamo izkuĹĄnje. Zagotovo bolje izkoristiĹĄ Ä?as, kot Ä?e si doma. Sama sem sicer prostovoljka v ĹĄoli, je pa ÂťfajnÂŤ, Ä?e si za tako obliko prostovoljstva tudi nagrajen. Nagrado bom hranila za nakup kakĹĄne vstopnice za koncert.ÂŤ Da je poÄ?itiniĹĄko delo ÂťkulÂŤ, je pritrdila tudi Eva Savina PotoÄ?nik. PrviÄ? je sodelovala, prijavila se je zaradi Âťmalo svojega denarja, ĹĄe bolj pa zaradi izkuĹĄenj, ki jih lahko pri tem pridobiĹĄ. VidiĹĄ, kaj te Ä?aka kasneje v Ĺživljenju. Moram reÄ?i, da sem se kar nekaj nauÄ?ila. Zadovoljna sem, ker bom del poÄ?itnic tako koristno porabila. Kaj je bilo najteĹžje? Vstajanje in vroÄ?ina,ÂŤ je ĹĄe dodala.

Za dijaka programa mehatronik operater in atleta Tima Dolarja je poleg pridobivanja delovnih izkuĹĄenj super tudi to,

da lokalna skupnost omogoÄ?a mladim opravljanje poÄ?itniĹĄkega dela. ÂťNi teĹžko, znaĹĄ pa marsikaj drugaÄ?e ceniti. Za nagrado, ki jo dobiĹĄ, si lahko kupiĹĄ kakĹĄno stvar, ki si jo ĹželiĹĄ.ÂŤ Mnenja z omenjenimi je z nami delila Maja Bezjak. Po njenih besedah so izkuĹĄnje lepa popotnica za nadaljnje Ĺživljenje, denar dobrodoĹĄel. ÂťRazmiĹĄljam o nakupu novega raÄ?unalnika. Mladih povsod med poÄ?litnicami ne zaposlijo prav radi, zato je moĹžnost, ki jo omogoÄ?a obÄ?ina, pohvale vredna,ÂŤ je ĹĄe komentirala enotedensko delovno izkuĹĄnjo Bezjakova.

Med cilji tudi odnos do javne lastnine, svojega kraja, zasluĹžka

Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je povedal, da so si v ĹĄestih letih, odkar poteka akcija Porihtajmo si Ĺ mar-

KonÄ?no nazaj v ĹĄolo. â&#x20AC;ş Parkiranje pred vhodom trgovin â&#x20AC;ş Trgovine z loÄ?enimi vhodi â&#x20AC;ş Ugodne cene izdelkov za vsak dan stop-shop.com

tno, nabrali kar nekaj izkluĹĄenj pri delu z mladimi â&#x20AC;&#x201C; dobrih in slabih. Tudi odslovili so nekatere, ki niso Ĺželeli delati po navodilih ali so se neprimerno obnaĹĄali.

Na sploĹĄno, dodaja KopuĹĄar, je veÄ?ina delovnih in opravijo naloge, ki jih dobijo.

Vsako leto omogoÄ?ijo sodelovanje v akciji 10 mladim. Ä&#x152;e bi ti pokazali veÄ?je zanimanje, bi jih vkljuÄ?ili ĹĄe veÄ?, a se je v teh letih pokazalo, da jih je toliko kar dovolj. Razporedijo jih v tri termine po teden dni, prednost pri izbiri imajo tisti, ki se prijavijo prviÄ?. ÂťPoÄ?itniĹĄko delo je dobro za obÄ?ino, saj udeleĹženci opravijo dela, ki jih komunalni delavec Ä?ez leto teĹžko ali da mu pomagajo tam, kjer jih sam ne more. Hkrati pa srednjeĹĄolci pridobijo odnos do javne lastnine, svojega kraja in nenazadnje ĹĄe nekaj zasluĹžijo,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko KopuĹĄar. đ&#x;&#x201D;˛

Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; Postopek preimenovanja Trga bratov Mravljakov v Glavni trg v Ĺ oĹĄtanju je pravno formalno konÄ?an.

Geodetska uprava je 3. avgusta o tem obvestila ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj ter vse stanovalce in lastnike nepremiÄ?nin (stanovanj, poslovnih prostorov, stavb) na trgu. V tem tednu priÄ?akujejo nove tablice s hiĹĄnimi ĹĄtevilkami, eno leto pa jim bodo delale druĹžbo tudi stare.

Menjava osebnih dokumentov Ĺže poteka. Zamenjati jih je treba v 30 dneh na Upravni enoti Velenje. V Ĺ oĹĄtanju predlagajo, da to storijo v Krajevnem uradu, ki v Ĺ oĹĄtanju posluje ob Ä?etrtkih. Upajo, da jim urejanje dokumentov â&#x20AC;&#x201C; za to morajo poskrbeti sami osebno â&#x20AC;&#x201C; ne bo povzroÄ?alo slabe volje.

StroĹĄke bo obÄ?anom s stalnim prebivaliĹĄÄ?em na preimenovanem trgu plaÄ?ala ObÄ?ina.

KolikĹĄni stroĹĄki bodo s tem nastali, (ĹĄe) ni znano. ÂťObÄ?ina nima podatkov, koliko dokumentov bo treba zamenjati, ker ne vemo, koliko osebnih dokumentov in kakĹĄne ima na tem naslovu posamezni stanovalec. StroĹĄek bo namreÄ? odvisen tudi od tega. Menjava osebne izkaznice stane na primer 9,20 evra, vpis novega naslova v potni list 3 evre, Ä?e je potreben nov, 32 evrov, vozniĹĄko dovoljenje 7,40 evra,ÂŤ pravi Drago Koren, direktor Uprave ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Stalno prebivaliĹĄÄ?e na tem naslovu pa ima 115 obÄ?ank in obÄ?anov, kar je veÄ?, kot so predpostavljali. đ&#x;&#x201D;˛

Niso si mislili, da ima stalno bivaliĹĄÄ?e na tem naslovu toliko ljudi.

A R T

& W I N E

Petek, 28. 8. 2020 in sobota, 5. 9. 2020, od 17.00 ure dalje PreĹživite nepozaben veÄ?er ob druĹženju, ustvarjanju umetnin, kozarcu dobrega vina in odliÄ?ne kulinarike izpod rok ekipe Vile Herberstein.

Po vzoru ideje Paint and Wine, ki prihaja iz ZDA, je ArtArt & Wine izkuĹĄnja modernega in sproĹĄÄ?anja, kjer si lahko naberemo poziďż˝vno energijo, ki jo potrebujemo za nov delovni teden ter izzive, ki nas v njem Ä?akajo.

Slika, ki jo na dogodku ustvarite, je vaťa in jo odnesete s seboj. Za sodelovanje ni potrebno ime� slikarskega predznanja - s seboj prinesite le nasmeh in pozi�vno energijo.

Slikajmo, ustvarjajmo in presene�mo sami sebe!

Ĺ tevilo udeleĹžencev je omejeno. V primeru nezadostnega ĹĄtevila prijav si pridrĹžujemo pravico do odpovedi dogodka.

Rezervacije in informacije E: vilaherberstein@gorenje.com T: (03) 896 1400 W: www.vilaherberstein.si V E S E L I M O S E V. A Ĺ E G A O B I S K A Ekipa Vile Herberstein

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 15

15

MLADI

27. avgusta 2020 Ĺ oĹĄtanj â&#x20AC;&#x201C; 1. gimnazija v Celju se po nekaj letih ponovno ponaĹĄa z diamantno maturantko. To je Ĺ oĹĄtanjÄ?anka Anamarija MeĹžnar. Po ugovoru je s 33 napredovala na vseh moĹžnih 34 toÄ?k. S tem se je pridruĹžila maloĹĄtevilnim diamantnim maturantom v Sloveniji.

Ko sem izvedela, se je nasmejalo tudi meni. Pred ĹĄtirimi leti, ko je osnovno ĹĄolo Karla Destovnika â&#x20AC;&#x201C; Kajuha zapuĹĄÄ?ala z nizom zlatih in diamantnih sledi, osvojila je toliko priznanj, kot jih na ĹĄoli ni ĹĄe nihÄ?e, sem o njej na straneh NaĹĄega Ä?asa zapisala: ÂťAnamarija MeĹžnar. Ime si zapomnite, ker ga boste gotovo ĹĄe sliĹĄali ...ÂŤ Za 1. gimnazijo v Celju se je odloÄ?ila, ker je tja kot osnovnoĹĄolka hodila na matematiÄ?ni kroĹžek. Ĺ ola ji je bila vĹĄeÄ?, vzduĹĄje na informativnih dnevih jo je prevzelo. ÂťNi mi Ĺžal. Na 1. gimnaziji sem preĹživela ĹĄtiri lepa leta, spoznala ljudi, ki so mi dali ĹĄirino, mi pomagali dojemati svet drugaÄ?e. Eno lepĹĄih doĹživetij v mojem Ĺživljenju je bilo prepevanje v zboru, zadnji dve leti tudi v dekliĹĄkem oktetu, ki smo ga ustanovile gimnazijke. Zbor in oktet sta delovala kot dve veliki druĹžini. Ob petkih pa sem se druĹžila ĹĄe s tretjo pevsko druĹžino, cerkvenim otroĹĄkim zborÄ?kom, ki ga vodim v Ĺ oĹĄtanju.ÂŤ Petje in glasba sta bila tisto, kar jo je spodbujalo. Domov se je po pouku in vajah velikokrat vraÄ?ala ĹĄele okoli petih popoldan. Kdaj se je uÄ?ila, se pripravlja na pouk? Precej Ä?asa je izgubljala tudi z voĹžnjo. Zjutraj je treba zgodaj vstati.

V prvem in drugem letniku so ÂťvozaÄ?iÂŤ jutranji Ä?as ĹĄe porabili za kakĹĄno nalogo, uÄ?enje, v 3. in 4. letniku pa so zju-

Diamantna maturantka bo ĹĄtudirala medicino Ĺ oĹĄtanjÄ?anka Anamarija MeĹžnar, diamantna maturantka 1. gimnazije Celje: ÂťZa uspeh je zelo pomembno, da se na ĹĄoli, za katero se odloÄ?iĹĄ, dobro poÄ?utiĹĄ, da je to tvoja odloÄ?itev in si zanjo pripravljen tudi delati.ÂŤ traj veÄ?inoma spali. ÂťImam to sreÄ?o, da si snov hitro zapomnim. Nikoli se mi ni bilo treba dolgo in veliko uÄ?iti. Ob 20. uri je bilo uÄ?enja konec, Ä?etudi sem priĹĄla kdaj domov kasneje. Naj iskreno povem, gimnazija se mi ni zdela tako teĹžka, kot so nas z njo straĹĄili. Ä&#x152;e sproti delaĹĄ, Ä?e si prisoten pri pouku, posluĹĄaĹĄ in so-

nje, da imaĹĄ nekaj, kar te sproĹĄÄ?a, in da imaĹĄ v redu druĹžbo. ÂťJaz sem imela petje, glasbo. Bila pa sem tudi v zelo dobrem razredu. Kar osem zlatih maturantov prihaja iz naĹĄega razreda. Med njimi ĹĄe ena Ĺ oĹĄtanjÄ?anka, Hana Marija Ĺ˝ibert, ki je postala zlata maturantka tudi po ugovoru.ÂŤ Saj res! Ugovor? ÂťTega najprej sploh nisem nameravala vloĹžiti. Ĺ˝e 33 toÄ?k se mi je zdelo veliko. PriÄ?akovala sem jih 29, morda 30. Ker pa je zmanjkala samo ena, so mi svetovali, da podam ugovor.ÂŤ Zmanjkala ji je pri eseju za slovenĹĄÄ?ino, ki ga ocenjujeta dva ocenjevalca. Pri vsebini se je njuna ocena razlikovala za 8

â?ą

ÂťBila pa sem tudi v zelo dobrem razredu. Kar osem zlatih maturantov prihaja iz naĹĄega razreda. Med njimi ĹĄe ena Ĺ oĹĄtanjÄ?anka, Hana Marija Ĺ˝ibert.ÂŤ

delujeĹĄ â&#x20AC;Ś Profesorji ti dajo ogromno, Ä?e si pripravljen to sprejeti. Tudi v Ä?asu korone, ko so se na veliko pritoĹževali, da imamo slabĹĄe pogoje â&#x20AC;Ś V bistvu pa smo imeli zelo veliko Ä?asa, da smo se lahko v miru pripravljali in si ga sami porazdelili. Meni je to zelo koristilo.ÂŤ Pravi, da je za dober uÄ?ni uspeh zelo pomembno, da ni ĹĄola vse tvoje Ĺživlje-

toÄ?k. ÂťZato mi je razredniÄ?arka predlagala, da dam ugovor.ÂŤ Potem pa je Ä?akala in doÄ?akala. ÂťZadnji dan morskih poÄ?itnic na otoku Olibu sem preverila, ali je Ĺže kakĹĄna sprememba. In res je bila. Seveda smo proslavili s kosilom.ÂŤ SimpatiÄ?no, zgovorno Anamarijo sem vpraĹĄala â&#x20AC;&#x201C; za naslednje generacije â&#x20AC;&#x201C;, kaj je tisto, kar poleg sploĹĄno znanega lahko prispeva k dobremu rezultatu na maturi. ÂťZelo pomembno je, da se na ĹĄoli, za katero se odloÄ?iĹĄ, dobro poÄ?utiĹĄ. Da je to res tvoja odloÄ?itev in da si pripravljen delati.ÂŤ Anamarija je na to pripravljena vedno.

Zato bo del poÄ?itnic septembra izkoristila za poÄ?itniĹĄko delo, ki ga organizirajo v Ĺ oĹĄtanju.

V Ljubljani bo ĹĄtudirala medicino. Kje se vidi naslednjih dvajset let? ÂťNajprej moram konÄ?ati ĹĄtudij, potem specializacijo â&#x20AC;Ś Vidim se kot pediatrinja v kakĹĄni bolniĹĄnici ali zdravstvenem domu.ÂŤ Se bo po ĹĄtudiju vrnila v to okolje? ÂťZelo verjetno.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Korona ji je odnesla Japonsko

Anamarija MeĹžnar: ÂťVidim se kot pediatrinja v kakĹĄni bolniĹĄnici ali zdravstvenem domu.ÂŤ

Letos bi morala v Nagasakiju potekati bioloĹĄka olimpijada, zaradi pandemije pa je potekala preko spleta. Na njej je sodelovala tudi Anamarija MeĹžnar.

Namesto na Japonsko se je v torek in sredo, 11. in 12. avgusta, napotila v Ljubljano, na BiotehniĹĄko fakulteto, od koder so sodelovali slovenski olimpijci.

Sodeluje v skupini dijakov â&#x20AC;&#x201C; udeleĹžencev olimpijade iz Vietnama, Singapura, Gruzije, ki pripravljajo skupinski projekt pod koordinacijo predstavnikov Ĺ rilanke na temo nalezljivih bolezni. Po najinem pogovoru jo je Ä?akal prvi skupinski sestanek. ÂťSeveda preko interneta. Se bomo pa vsekakor potrudili dogovoriti, ko bodo razmere drugaÄ?ne, da se sreÄ?amo v Ĺživo.ÂŤ

Izmenjava dobrih praks in znanj je vedno dobrodoĹĄla Dijaki iz Ä&#x152;akovca imajo veliko praktiÄ?nega znanja in nabor dejavnosti, ki jih lahko opravljajo â&#x20AC;&#x201C; Projektov v sklopu programa Erasmus se mladi v tujini radi udeleĹžujejo â&#x20AC;&#x201C; Njihova pomoÄ? dobrodoĹĄla tudi domovom za ostarele V okviru projekta Erasmus je na tritedensko prakso in izmenjavo v Center Zimzelen TopolĹĄica prispela skupina dijakov Srednje zdravstvene ĹĄole Ä&#x152;akovec in Srednje ĹĄole za fizioterapijo iz Ä&#x152;akovca, ki je v Sloveniji nimamo.

PraktiÄ?na usposabljanja dijakov omogoÄ?ajo delovno prakso dijakov v drugih drĹžavah, izmenjavo znanj in dobrih praks pri oskrbi starejĹĄih. ÂťZa nas je to dobra izkuĹĄnja,ÂŤ je zadovoljna direktorica doma Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?, ki pohvali vseh osem dijakov. ÂťIzpostavila bi podatek, da pri njih srednja zdravstvena ĹĄola traja pet let, v zadnjem letniku gre za kliniÄ?no usposabljanje, kar se tudi vidi, saj imajo dijaki veliko znanja. Ti dijaki imajo ĹĄirok nabor dejavnosti, ki jih lahko opravljajo, zato nimam skrbi, ker opaĹžam, da so tako dijaki kot ĹĄola zelo odgovorni.ÂŤ Spremlja jih tudi mentor Mladen Tota (zadnje Ä?ase na daljavo), ki je tudi predstavil podatek, da je v njihovem okolju v Ä&#x152;akovcu izredno

malo okuĹžb s korona virusom.

Dijaki sami pa so bili, preden so se podajali na izmenjavo disciplinirani in skrbeli za to, da niso imeli riziÄ?nih stikov. Se bojijo vnosa okuĹžbe med najbolj ogroĹžene? ÂťRes je, da nikoli ne moremo popolnoma zagotoviti, da do okuĹžb ne pride. Lahko se zgodi preko svojcev, zaposlenih, stanovalcev in dijakov. Slabo bi bilo, da bi kot ustanova pokazali dvom in strah. Kako bi se mladi nauÄ?ili delati in spopadati z virusom, Ä?e jim ne bomo dali moĹžnosti in jih sprejeli,ÂŤ se spraĹĄuje direktorica Ĺ tefan BukoviÄ?eva, ki pove, da dva dijaka ostajata tri mesece, ostali tri tedne.

Dijaki se lahko nauÄ?ijo veliko novega

Kristjan TopliÄ?anec: ÂťVsak dan se kaj novega nauÄ?imo, v domu imajo veÄ? aparatur, sam pa nimam strahu delati s starejĹĄimi.

MogoÄ?e samo, da se kakĹĄen ne poĹĄkoduje pri padcu, sicer pa se

rad uÄ?im in delam vse, kar je potrebno. Nekaj znanja pred ĹĄtudijem fizioterapije iz anatomije telesa, kineziologije, kinezioterapije sem med ĹĄolanjem Ĺže pridobil in ga spravljam v prakso, saj sem konÄ?al 4. letnik. Gotovo mi bo praktiÄ?no znanje pri nadaljevanju ĹĄolanja priĹĄla ĹĄe kako prav.ÂŤ Alen HajdaroviÄ?: Že lani sem bil v Hotelu Vesna, zato vem, da je tukaj lepo. Dobro je tudi, da se imam moĹžnost nauÄ?iti veliko novega, drugaÄ?e je kot pri nas. Z mentorji se dobro razumemo, radi nam pomagajo, predajajo znanje. OpaĹžam pa, da lahko tukaj bolj samostojno delamo in imamo veÄ? svobode.ÂŤ Ivana Mihalec: ÂťZjutraj oskrbujemo in negujemo starejĹĄe, jih hranimo, kopamo, se z njimi sprehajamo, pogovarjamo, telovadimo in razgibavamo. Malo teĹžje je zaradi virusa, saj so maske obvezne, vendar se znajdemo. Vso znanje nam pride prav, s stanovalci se tudi dobro razumemo.ÂŤ

Ivana KrajaÄ?iÄ?: Še dva tedna ostanem, vse je dobro in niÄ? nam ne manjka. Razlika je, da imamo pri nas ĹĄe peti letnik srednje zdravstvene ĹĄole, v katerem imamo samo prakso in obiskujemo intenzivne oddelke bolniĹĄnic, domove za ostarele, travmatoloĹĄke oddelke. NajteĹže je delati na intenzivnem oddelku, saj moraĹĄ zaupati v svoje znanje. Tudi v sklopu projekta Erasmus precej hodimo okrog. Letos bi morali ĹĄe v Ĺ panijo, pred korono so bili nekateri dijaki v NemÄ?iji, lani na Malti.

Projektov je veliko, mladi se jih radi udeleĹžujemo.ÂŤ David DorÄ?iÄ?: ÂťS prakso pri nas zaÄ?nemo v tretjem letniku, zjutraj imamo prakso, popoldan teorijo.

Sam tukaj ostajam do oktobra. Fino je, ker so nam mentorji vedno na voljo, zato verjamem, da bom v tem Ä?asu pridobil veliko novega praktiÄ?nega znanja in izkuĹĄenj.ÂŤ Manuel Korent: ÂťTu mi je lepo, saj smo veliko samostojnejĹĄi, imam obÄ?utek, da nam mentorji in varovanci bolj zaupajo kot pri nas. Ni naporno. TukajĹĄnji dom je veliko bolje opremljen kot domovi pri nas, tudi stanovalci so v boljĹĄem stanju.ÂŤ Martina KlobÄ?ar (vodja zdravstvene nege): ÂťVseh dijakov in

ĹĄtudentov v hiĹĄi smo zelo veseli, saj je to nova izkuĹĄnja zanje in za nas, ker prihajajo iz tujega okolja. Zelo pozitivno je, da lahko primerjamo ĹĄtudijski program in pridobljeno znanje. Zavedam se, da so razlike Ĺže zaradi praktiÄ?nega pouka. Tudi v samih zmoĹžnostih opravljanja doloÄ?enega dela, saj npr. Ĺže lahko jemljejo kri. V obdobju praktiÄ?nega usposablja-

nja to pogreĹĄajo, saj trenutne razmere to onemogoÄ?ajo. Vem, da bodo to nadoknadili, mi smo veseli njihove pomoÄ?i. Komunikacija je super, mladi so Ĺželjni novih znanj in izkuĹĄenj, opaĹžamo, da so ovire samo v naĹĄih glavah. V realnosti vse poteka dobro, kljub trenutnim razmeram, ki niso najbolj roĹžnate.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Jasmina Ĺ karja

Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, 03 428 59 00, tajnistvo@hvu.si

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI : Srednja poklicna in strokovna ťola:

ViĹĄja strokovna ĹĄola :

â ť cvetliÄ?ar

â ť

â ť vrtnar

â ť snovalec vizualnih

â ť aranĹžerski tehnik

inĹženir hortikulture komunikacij in trĹženja

â ť hortikulturni tehnik

ZAKAJ POSTATI DIJAK Ĺ HVU? â ťImamo 70 letno tradicijo, znanje in izkuĹĄnje. â ťSpodbujamo razvoj kreativnosti, dijaki pridobijo strokovno znanje in spretnosti â&#x20AC;&#x201C; ĹĄirina znanja, ki jo danes delodajalci najbolj cenijo. â ťPri nas lahko nadaljujejo ĹĄtudij ali pa brez veÄ?jih teĹžav dobijo zaposlitev. â ťPrijetno in sproĹĄÄ?eno vzduĹĄje v ĹĄoli s prelepim parkom, ki je hkrati uÄ?ilnica na prostem. â ťSmo prepoznavna ĹĄola z moĹžnostjo mednarodnega sodelovanja preko izmenjav,tekmovanj in strokovnih ekskurzij.

Mladi so Ĺželjni novih znanj. PraktiÄ?no usposabljanje in pridobljeno znanje v tujini bodo gotovo izkoristili pri nadaljnjem ĹĄolanju.

Ĺ OLA, KJER JE LĂ&#x2030;PO DOMA

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

27. avgusta 2020

Rudarji konÄ?no zmagali V Ĺ aleĹĄkem derbiju v Ĺ martnem ob Paki z 2 : 1 in igralcem manj boljĹĄi od domaÄ?ih â&#x20AC;&#x201C; Prva zmaga v novi sezoni in hkrati prva po 39 krogih za prvenstvene toÄ?ke Za drugoligaĹĄkimi moĹĄtvi so trije prvenstveni krogi, prvoligaĹĄka pa so minuli konec tedna zaÄ?ela novo sezono.

V osrednji tekmi 3. kroga v drugi ligi na Ravnah na KoroĹĄkem med domaÄ?im FuĹžinarjem in Nafto ni bilo zmagovalca. Vsaka stran je dosegla po zadetek.

DomaÄ?i so povedli Ĺže po dobrih desetih minutah igre, LendavÄ?ani pa izenaÄ?ili na 1 : 1 v zadnjih desetih minutah. KoroĹĄci so kljub izgubljeni toÄ?ki zadrĹžali vodilni poloĹžaj, Nafta pa je padla na tretje mesto. Vmes se je zaradi boljĹĄe razlike v golih vrinila Krka. Vsa tri moĹĄtva imajo po sedem toÄ?k. MoĹĄtvo iz Brd, ki je ĹĄe edino brez osvojene toÄ?ke, je Krka premagala s 4 : 0. Drugi poraz po vrsti pa je doĹživel Triglav. Ĺ e bolj zanimivo je bilo dogajanje na lokalnem derbiju v Ĺ martnem ob Paki. Ä&#x152;eprav so tekme za zdaj ĹĄe brez gledalcev na tribuni, domaÄ?i nogometaĹĄi in tudi gostujoÄ?i niso bili brez njihove podpore. Za ograjo igriĹĄÄ?a je zanimivo dogajanje na zelenici spremljalo kakĹĄnih 150 zagrizenih navijaÄ?ev, nekateri so se za boljĹĄo vidljivost pripeljali celo z delovnimi stroji. Pred trenerjema, domaÄ?im Ramizom Smaj-

loviÄ&#x2021;em in gostujoÄ?im Almirjem SulejmanoviÄ&#x2021;em, je bila ena sama Ĺželja. DomaÄ?i bi z novimi toÄ?kami potrdili presenetljivo zmago v prejĹĄnjem krogu v Radomljah, gostujoÄ?i trener pa se je najbrĹž Ĺže naveliÄ?al posluĹĄati pikra vpraĹĄanja, kdaj bo konÄ?an neverjeten niz porazov. Spomnimo, nazadnje so rudarji zmagali v 35. krogu predprejĹĄnje sezone, ko so v Celju nad letoĹĄnjimi prvaki slavili z 2 : 0, goste pa je vodil prav sedanji trener. Pred zaÄ?etkom nedeljskega dvoboja je bilo najbrĹž veÄ? tistih, ki so menili, da imajo veÄ? moĹžnosti za zmago domaÄ?e vijolice. Igrale so na svoji zelenici, poleg tega gostujoÄ?i trener ni mogel v zasedbo uvrstiti kapetana Damjana TrifkoviÄ&#x2021;a. Zaradi izkljuÄ?itve proti Biljam ne sme igrati na treh tekmah, Luka Lovenjak in vratar Matej Radan pa sta poĹĄkodovana.

Slabih zaÄ?etnih dvajset minut se ni zgodilo niÄ? pomembnega.

Gostje so imeli sicer posest Ĺžoge (62 % : 38 %) in prednost v strelih iz kota, vendar se je nasprotnik vselej uspeĹĄno ubranil.

Na veselje gostiteljev se je v 20. minuti zgodilo, kar so Ĺželeli. Po hitrem napadu in nesporazumu med Davidom KaĹĄnikom je Fa-

V zadnjem Ä?asu smo ga pogosto sreÄ?evali kot gledalca v RdeÄ?i dvorani. Ĺ˝e nekaj Ä?asa je brez kluba, a tudi vsak slaba stvar je za nekaj dobra. Ä&#x152;e znamo tudi slabe stvari sprejeti, nam je v Ĺživljenju lepĹĄe, pravimo. Rokometa se je uÄ?il v Velenju, igral za vse selekcije domaÄ?ega kluba, bil nato trener Gorenja, Celja, nazadnje Zagreba. Zamenjal ga je Veselin VujoviÄ&#x2021;, takrat selektor slovenske reprezentance, ki pa se je po pol leta Ĺže razĹĄel z najboljĹĄim hrvaĹĄkim klubom. Pogovarjali smo se z VelenjÄ?anom Brankom TamĹĄetom (42), ki se ponaĹĄa z dvaindvajsetimi naslovi in velja za najuspeĹĄnejĹĄega slovenskega trenerja. ÂťRes je Ĺže kar nekaj Ä?asa minilo, odkar sem zapustil Zagreb. Med tem Ä?asom sem si praktiÄ?no ogledal vse tekme Gorenja, ne samo Ä?lanske ekipe, ampak tudi mlajĹĄih selekcij. Moram reÄ?i, da je v velenjskem bazenu precej zanimivih in obetavnih igralcev, in verjamem, da bodo v prihodnosti tvorili lepo podobo velenjskega rokometa, in kolikor sem videl v zadnjih desetih mesecih, se za rokomet v Ĺ aleĹĄki dolini ni treba bati.ÂŤ Kakor koli Ĺže, korona vas je potisnila v trenersko 'brezdelje'? ÂťVsaka slaba stvar ima nekaj dobrega.

Dodobra sem se spoÄ?il. Ä&#x152;lovek, potem ko nekaj Ä?asa nima pravih delovnih obveznosti, spozna, da je Ĺživljenje, enajst let v profesionalnem rokometu, izredno stresno. Tega se v tisti delovni ihti ne zavedaĹĄ. Naprej te Ĺžene zagnanost, volja, Ĺželja po uspehu, dobrih igrah, napredovanju igralcev. Ob tem so tudi pritiski uprav. Kjer koli sem bil, so bili cilji najviĹĄji. Ko pa pride do takĹĄnega premora, kot je moj, Ä?lovek ĹĄele vidi, kako je. Predvsem je um utrujen, poslediÄ?no tudi telo. Moram reÄ?i, da sem zelo dobro izkoristil ta 'odmor'. SpoÄ?il sem se tako psihiÄ?no kot fiziÄ?no in lahko grem znova z veliko vnemo novim dogodivĹĄÄ?inam naproti.

Kljub desetmeseÄ?ni neaktivnosti na samem igriĹĄÄ?u sem maksimalno izpolnjeval svoje delo z analizami, seminarji â&#x20AC;Ś Ä&#x152;lovek se paÄ? vsak dan uÄ?i. Kar je bilo,

tlind Vezaj zadel za 1 : 0. KaĹĄnik, ki je bil v vlogi kapetana, je Ĺželel Ĺžogo vrniti vratarju TomaĹžu Stopajniku z glavo, a je to storil prerahlo. Stopajniku ni preostalo drugega, kot da jo odbije, a na svojo smolo samo do nekaj metrov oddaljenega domaÄ?ega igralca, ki jo je po tleh poslal v mreĹžo.

V 40. minuti so gostje izenaÄ?ili. Leon Ä&#x152;rnÄ?iÄ? je poslal Ĺžogo v

domaÄ?i kazenski prostor. Eden od Rudarjevih igralcev jo je zavrnil predenj, kjer jo je moÄ?no zadel Amadej VoĹĄnjak in jo poslal v spodnji levi del nemoÄ?nega vratarja Filipa Lojena. To sta bila tudi edina neposredna strela v okvir vrat v prvem delu, oba pa â&#x20AC;&#x201C; stoodstotna. Po dobrih petih minutah v drugem delu je Ardit Vezaj neoviran z nekaj metrov zgreĹĄil nemogoÄ?e. Veliko bolj

Almir SulejmanoviÄ&#x2021;, trener gostov: ÂťÄ&#x152;estitam fantom za zmago. KonÄ?no smo prebili led. PsiholoĹĄko je bila zelo zahtevna. V prvih dveh krogih smo dobili le toÄ?ko, na tej smo morali loviti domaÄ?o prednost. Fantje so igrali zelo zavzeto. Po zaostanku smo se vrnili v igro, povedli, nato na Ĺžalost Ĺže drugiÄ? ostali brez igralca. To se nam v prihodnje ne sme dogajati. Fantje so se do zadnje minute borili, trpeli in zasluĹženo zmagali. V naslednjem krogu bomo gostili BreĹžiÄ?ane. Upam, da smo s to zmago zaÄ?eli zmagoviti niz, ki ga Ĺželimo nadaljevati. Naredili bomo vse, da jih premagamo.ÂŤ Ramiz SmajloviÄ&#x2021;, domaÄ?i trener: ÂťV tekmo smo ĹĄli zelo dobro, nasprotniku smo na zaÄ?etku namenoma prepustili veÄ?jo posest Ĺžoge, njihove poizkuse pa zavraÄ?ali s trdo in moÄ?no obrambo.

VelenjÄ?ani si tako niso uspeli ustvariti nobene lepĹĄe priloĹžnosti.

V 20. minuti smo povedli, Ĺžal pa vodstva nismo zadrĹžali do konca polÄ?asa, saj smo v zakljuÄ?ku prejeli izenaÄ?ujoÄ?i gol. V drugi polÄ?as smo ĹĄli ĹĄe odloÄ?nejĹĄi, vendar po napaki prejeli ĹĄe drugi zadetek. Po moji oceni sicer nezasluĹženo, vendar smo imeli dovolj Ä?asa, da bi preobrnili izid, a nam popolna ofenziva v zadnjih petnajstih minutah ni uspela. Gostom Ä?estitam za zmagoÂŤ. zbran je bil takoj zatem mladi Sandro JovanoviÄ&#x2021;. Po prodoru Matea PanadiÄ&#x2021;a po levi strani in izbitju Ĺžoge iz kazenskega prostora meter dva pred vzporedno Ä?rto 'ĹĄestnajsterca' je z dobrimi strelom zagotovil gostom vse tri toÄ?ke. Nekaj minut zatem je moral v slaÄ?ilnico zaradi drugega rumenega kartona PanadiÄ&#x2021; in VelenjÄ?ani so drugiÄ? zaporedoma konÄ?ali tekmo z igralcem manj.

DomaÄ?i kljub ĹĄtevilÄ?ni premoÄ?i niso znali in zmogli doseÄ?i preobrata ali se vsaj reĹĄiti drugega domaÄ?ega poraza, saj so VelenjÄ?ani uspeĹĄno zaustavljali njihove akcije. VeÄ? pa so imeli Ĺžogo v nogah, kar je tudi razumljivo glede na ĹĄtevilÄ?no prednost. KonÄ?na

Pred Brankom TamĹĄetom poseben izziv NajuspeĹĄnejĹĄi slovenski trener se podaja na BliĹžnji vzhod Menda boste kmalu spet v trenerskem pogonu, saj menda odhajate drugiÄ? v tujino?

je bilo. Preteklost je zelo lepa. Na doseĹženem ne smeĹĄ zaspati, ampak gledati naprej, vzgojiti Ä?im veÄ? dobrih igralcev. Ä&#x152;e ti to uspe, tudi rezultat ekipe ne izostane.ÂŤÂŤ Dvaindvajsetih naslovov ste se veselili doslej. Nazadnje dva tudi z Zagrebom, Ä?eprav ste bili razmeroma kratek Ä?as njegov trener, samo devet mesecev? ÂťKo sem dobil klic iz Zagreba, nisem razmiĹĄljal, kaj se tam dogaja. Na nagovarjanje in po vsakodnevnih klicih alfa in omega hrvaĹĄkega oziroma zagrebĹĄkega rokometa Zorana Gobca sem si dejal, da poskusim, izgubiti nimam kaj in sprejel ta izziv. Kar zadeva mene, sem naredil vse, kar se je dalo, pa Ä?eprav smo imeli tudi teĹžave s poĹĄkodbami. V ligi prvakov smo se uvrstili v skupino, osvojili domaÄ?e prvenstvo in pokal, v Seha ligi igrali finale, kar je bilo morda celo nad priÄ?akovanji. Ustvarili smo kar nekaj novih igralcev. Kot je v zadnjih nekaj sezonah v Zagrebu Ĺže znano (v treh letih pred njegovim prihodom so zamenjali kar ĹĄest trenerjev â&#x20AC;&#x201C; op. p.), so se naĹĄe poti razĹĄle. V glavi sem imel sicer ĹĄe nekaj stvari, ki sem jih Ĺželel dokonÄ?ati. Ĺ˝al se to ni zgodilo. Iz kluba sem odĹĄel z vsemi zahtevami, ki so jih postavili predme. Vse smo ustvarili skupaj, naredili, kar smo morali. Skratka, z videnim in delom sem zelo zadovoljen.

Vsekakor je bila to zanimiva izkuĹĄnja.ÂŤ V razmeroma kratki trenerski dobi se ponaĹĄate z devetnajstimi naslovi? Z Gorenjem trije drĹžavni, s Celjem pet in prav toliko pokalnih naslovov, ĹĄtirje superpokali in na koncu dvakrat veselje z Zagrebom.

ÂťRes je, ko se Ä?lovek ozre na zaÄ?etek svoje trenerske poti, bi gotovo vsak trener podpisal takĹĄno bero naslovov. Za vsak uspeh je bilo treba izvleÄ?i iz igralcev maksimum. To nam je zelo dobro oziroma vrhunsko uspevalo. Vse to je bilo posledica dobrega, pametnega, naÄ?rtnega dela, dobrega stika z igralci, funkcioniranja na vseh ravneh v posameznem klubu, kar je prvi pogoj, da se to lahko zgodi. Ob tej priloĹžnosti se zahvaljujem vsem igralcem, sodelavcem, Ä?lanom uprav vseh klubov, ki so mi ponudili priloĹžnost. Mislim, da sem jim nekaj tega vrnil.

Naj ne zveni neskromno, zelo ponosen sem na dosedanji del svoje kariere. Ko sem osvojil prvi naslov prvaka, sem bil zelo sreÄ?en. Izpolnil sem cilje, ki sem si jih zadal ob prihodu na trenersko pot. Potem si normalno postavljaĹĄ lestvico ĹĄe viĹĄje in viĹĄje. Upam, da bom uresniÄ?il ĹĄe nekatere Ĺželje, ki tlijo v meni.ÂŤ

ÂťRes je, odhajam v drugo rokometno okolje, v Katar, v tamkajĹĄnjo ligo. Pred mano je znova poseben izziv. Kar nekaj Ä?asa sem razmiĹĄljal, ali bi sprejel ponudbo. Na vztrajno nagovarjanje sem se odloÄ?il, da se trenersko preizkusim tudi v tem rokometnem svetu. Zavedam se, da je tam igra na drugi ravni kot v Evropi; da to ni liga prvakov. Toda po posnetkih, ki jih imam, in s pomoÄ?jo povezav sem se prepriÄ?al, da imajo kar nekaj zanimivih igralcev; da je tamkajĹĄnja liga zelo moÄ?na; ima kakovostne tujce â&#x20AC;Ś Najprej pa bo treba spoznati njihov naÄ?in Ĺživljenja, njihovo razmiĹĄljanje â&#x20AC;Ś, in seveda potem delati maksimalno. PaÄ? kot v vsakem klubu, Ä?eprav so me opozorili, da ne bo mogoÄ?e delati tako kot pri nas.ÂŤ Je dogovor Ĺže dokonÄ?en? ÂťJe. Ĺ˝e prvega avgusta bi moral biti tam. Zaradi korone in drugih zadev se je malce zapletlo, zato ĹĄe Ä?akam delovno vizo. PriÄ?akujem, da bodo papirji te dni dokonÄ?no urejeni (pogovarjala sva se v soboto, vizo je dobil v ponedeljek) in da bom odĹĄel v naslednjih dneh.ÂŤ Zanimivo, kot igralec v svoji dolgi igralski karieri niste nikoli Ĺželeli v tujino? ÂťImel sem to sreÄ?o, da sem se rodil in zaÄ?el igrati rokomet v Velenju in da sem rasel s klubom v dobrem in slabem. V mojih igralskih Ä?asih je rokomet iz leta v leto napredoval. Imeli smo dobre trenerje. Igralec se doma â&#x20AC;&#x201C; vsaj jaz sem se â&#x20AC;&#x201C; poÄ?uti najlepĹĄe. V meni je veliko lepih spominov. Kot igralec sem pod trener-

posest Ĺžoge je bila 52 % : 48 % v njihovo korist. Neposredno so proti gostujoÄ?im vratom sproĹžili v drugem polÄ?asu le en strel, gostje dva, skupaj 3 : 2 v korist rudarjev, ki so imeli tudi veÄ? udarcev iz kota (6 : 4).

Ena ni nobena, pravimo. Rudarjevi navijaÄ?i kakopak priÄ?akujejo nove toÄ?ke tudi proti BreĹžicam v naslednjem krogu. Ne nazadnje se jim je odprlo, vsaj upajo tako.

TeĹžje bo Ĺ marÄ?anom. Ti v naslednjem krogu gostujejo pri sicer doslej precej neprepriÄ?ljivi ekipi Triglav Kranj. Morda je priloĹžnost, da spet presenetijo. đ&#x;&#x201D;˛ Stane Vovk foto: Ksenija Cvikl

jem Ivanom Vajdlom osvojil pokalni naslov v Ĺ kofji Loki, pa Ä?eprav takrat v klubu ni bilo vse tako urejeno kot na primer v Celju ali Prulah (takratni ljubljanski prvoligaĹĄ â&#x20AC;&#x201C; op. p.). Toda z marljivim delom, pametnim kadrovanjem, predvsem pa s klapo, ki smo jo imeli, smo se pojavili iz ozadja in dosegli ta takrat vrhunski uspeh. Z osvojitvijo tega pokala smo naredili neki mejnik. Veliko otrok se je po osvojitvi pokala navduĹĄilo nad to igro. Naslednjo sezono je bil nov zgodovinski uspeh, uvrstitev v ligo prvakov. V Evropo smo se potem redno uvrĹĄÄ?ali. Tedaj je bilo veliko igralcev iz Ĺ aleĹĄke doline oziroma domaÄ?ega bazena, kar je bil prvi pogoj za dober rezultat.

Zelo vesel in ponosen sem na vse to in, iskreno povedano, nisem imel nobene Ĺželje po igranju v tujini. Kot Gorenjev igralec sem priĹĄel tudi v vse reprezentance mlajĹĄih selekcij, tako kadetske kot mladinske, zastopal reprezentanco tudi na evropskem prvenstvu v Talinu. Ni mi Ĺžal dvanajstih let, ki sem jih preigral za prvo ekipo Gorenja v Ä?lanski ekipi, poleg tega prej ĹĄe v mlajĹĄih selekcijah.

Gorenjev dres sem nosil veÄ? kot dvajset let. Ä&#x152;e bi Ä?as ĹĄe enkrat zavrtel nazaj, bi ĹĄel po isti poti.ÂŤ Ĺ e kdaj kot trener v Velenju, Sloveniji? ÂťPribliĹžno osem let je Ĺže, odkar sem zapustil svoj matiÄ?ni klub Gorenje. MogoÄ?e se bo kdaj ponudila priloĹžnost za ponovno sodelovanje z njim. Klub mi je veliko dal, menim, da sem mu nekaj kot igralec in pozneje kot trener vrnil. Menim tudi, da mu lahko ĹĄe marsikaj dam.

Seveda Ä?e bo moĹžnost in vzajemno zaupanje. Ä&#x152;e bo morda kakĹĄen drug klub v Sloveniji enako razmiĹĄljal kot jaz, zakaj pa ne. Pred mano so novi izzivi. Nobenih se ne bojnim. Kjer koli Ĺže bom, verjamem, da bomo naredili ĹĄe kakĹĄno uspeĹĄno zgodbo. Gotovo pa se je po doloÄ?enih letih najlepĹĄe vrniti domov.ÂŤ Branko, sreÄ?no na BliĹžnji vzhod! ÂťHvala!.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

Stane Vovk

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

27. avgusta 2020

100 let Nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj

Tradicija je zato, da jo prekinemo

Klub je eden najstarejĹĄih v Sloveniji, njegov jubilej pa se ujema s praznovanjem stoletnice Nogometne zveze Slovenije â&#x20AC;&#x201C; Delo z mladimi je bila primarna in naÄ?rtna usmeritev kluba â&#x20AC;&#x201C; Razstava bo v Muzeju usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju na ogled do februarja 2021

Velenjski in celjski rokometaĹĄi so se prviÄ? spopadli na prijateljski tekmi

V Muzeju usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju so v Ä?etrtek, 20. avgusta, odprli razstavo ob stoletnici nogometnega kluba, ki so ga leta 1920 ustanovili vodstvo in delavci takratne VoĹĄnjakove usnjarne. Dlga leta je deloval z imenom Nogometni klub Usnjar Ĺ oĹĄtanj. Med stalno razstavo v Ĺ oĹĄtanju je Ĺže nekaj fotografij in rekvizitov, preglednejĹĄa razstava pa predstavlja ĹĄportne rekvizite in propagandni material, ki je nastajal vsa ta leta, doseĹžke, medalje in pokale kluba. Postavil jo je kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan, ki razloĹži, da se je, Ä?etudi ĹĄoĹĄtanjski nogometni klub ni nikoli nastopal v najmoÄ?nejĹĄih ligah, v njem izĹĄolalo kar nekaj nogometaĹĄev, ki so pot nadaljevali v najviĹĄjih ligah. ÂťKlub je v svoji stoletni zgodovini doĹživljal vzpone in padce, osredotoÄ?al se je namreÄ? na delo z mladimi, ki so kasneje odĹĄli v druge, moÄ?nejĹĄe in veÄ?je klube (Ĺ martno, Rudar, Celje). V mlajĹĄih selekcijah ĹĄoĹĄtanjskega kluba so trenirali tudi kasnejĹĄi reprezentanti, kot so npr.: Amir KariÄ&#x2021;, Andrej GorĹĄek, Spasoje BulajiÄ&#x2021;, ki so svoje nogometne kariere nadaljevali pri bolj uveljavljenih klubih po Sloveniji in Evropi, pa tudi v slovenski drĹžavni reprezentanci. Delovala je dobra nogometna ĹĄola, kar je bila naÄ?rtna

NajveÄ?ji uspeh je klub dosegel v sezoni 2003/2004, ko so osvojili prvenstvo v 3. slovenski nogometni ligi, vendar se potem zaradi finanÄ?nih teĹžav tekmovanja v viĹĄjem rangu v naslednji sezoni niso udeleĹžili.

TAKO so igrali 2. SNL â&#x20AC;&#x201C; 3. krog Ĺ martno 1928 â&#x20AC;&#x201C; Rudar Velenje 1 : 2 (1 : 1)

Strelci: 1 : 0 Vezjak (20.), 1 : 1 VoĹĄnjak (40.), 1 : 2 (53.) JovanoviÄ&#x2021;, Ĺ martno 1928: Lojen, Pesjak, VerhovĹĄek, BukĹĄek, Melavc (od 78. DĹžumphur) Trop (od 78. Zabukovnik), F. Vezaj (od 68. Danijel), Melavc (od 56. BariÄ&#x2021;), KriĹžnik, Hrastnik, Trap (od 68. KeriÄ&#x2021;); trener: Ramiz SmajloviÄ&#x2021;.

Rudar: Stopajnik, HaliloviÄ&#x2021;, Jovan, KaĹĄnik, Ovsenek, Hrovat, JovanoviÄ&#x2021; (od 76. MartinoviÄ&#x2021;), Ä&#x152;rnÄ?iÄ?, Ĺ˝urga (od 88. Koprivnik), VoĹĄnjak (od 86. BokĹĄan), PanadiÄ&#x2021;; trener: Almir SulejmanoviÄ&#x2021;.

RdeÄ?i karton: PanadiÄ&#x2021; (23., 56. â&#x20AC;&#x201C; rumena kartona).

Drugi rezultati: Primorje eMundia â&#x20AC;&#x201C; KrĹĄko 2 : 0, FuĹžinar Vzajemci â&#x20AC;&#x201C; Nafta 1903 1 : 1, Beltinci Klima Tratnjek â&#x20AC;&#x201C; Drava Ptuj 2 : 3, Vitanes Bilje â&#x20AC;&#x201C; Triglav Kranj 1 : 0, Roltek Dob â&#x20AC;&#x201C; Jadran Dekan 4 : 1, Krka â&#x20AC;&#x201C; Brda 4 : 0, BreĹžice Terme Ä&#x152;ateĹž â&#x20AC;&#x201C; Kalcer Radomlje 1 : 3, Vrstni red: 1. FuĹžinar, 2. Krka, 3. Nafta (vsi po 7 toÄ?k)â&#x20AC;Ś, 9. Rudar (4) â&#x20AC;Ś , 14. Ĺ martno (3) â&#x20AC;Ś 4. krog: Ĺ martno 1928 â&#x20AC;&#x201C; Triglav Kranj (sobota, 29. avgusta, 17.00), Rudar â&#x20AC;&#x201C; BreĹžice (nedelja, 30. avgusta, 19.00)

Prijateljska tekma (rokomet)

Gorenje Velenje - Celje Pivovarna LaĹĄko 31:31 (14:15)

Gorenje: Panjtar (16 obramb), VeliÄ&#x2021;; Pajt 4, Starc 1, MiklavÄ?iÄ? 1, DrobeĹž 1, Komar 1, LonÄ?ar, SokoliÄ? 4, Verdinek 8, GrmĹĄek 1, M. KavÄ?iÄ? 3, A. KavÄ?iÄ? 6, Ravnikar 1, Mazaj, HusejnoviÄ&#x2021;; trener: Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021;.

Celje: VujoviÄ&#x2021; 6 obramb, IviÄ&#x2021; 4 obr., Cvetko 1, Mazej, DragaĹĄeviÄ&#x2021;, Razgor 2, Cokan 3, MarguÄ? 3, Ĺ arac 4, GroĹĄelj 4, Poteko 3, Ä&#x152;epiÄ&#x2021;, Kodrin 1, HorĹžen 3, Kljun 3, Leban, Novak 2, NaÄ?inoviÄ&#x2021; 2; trener: TomaĹž Ocvirk.

Na razstavi so razne aktivnosti in doseĹžki kluba prikazani na fotografijah, z literaturo in predmeti.

in primarna usmeritev kluba v 70. letih. V klubu so vzgajali mlajĹĄe selekcije, ki so bile steber za kader na najviĹĄji ravni v drugih klubih.ÂŤ

Nogomet v Ĺ oĹĄtanju je bil kot veÄ?ina vseh druĹžbenih dejavnosti in aktivnosti povezan z usnjarsko industrijo Nogometni klub, ki je nastal na pobudo delavcev usnjarne in vodstva tovarne, je bil na zaÄ?etku namenjen le rekreaciji delavcev, manj tekmovanju. Kasneje je to preraslo v organiziran ĹĄport. ÂťNogomet je neposredno povezan z usnjarno, ki je do samega konca tudi finanÄ?no skrbela za finanÄ?no podporo klubu. Zato tudi ime NK Usnjar Ĺ oĹĄtanj, s tem imenom ga najdlje

Balinanje

ZaÄ?el se je drugi krog Po dobrem mesecu poÄ?itnic se je minuli teden zaÄ?elo nadaljevanje drugega dela Ĺ tajerske lige v balinanju za upokojence. Ĺ˝e prva tekma v osmem krogu je bila tradicionalni mestni derbi med ekipama BĹ DU Premogovnik, ki je bil domaÄ?in, in gosti iz KU Gorenja. Tokrat je to res bil derbi, saj je bilo napeto ves Ä?as igre. DomaÄ?ini so bili sicer celotno tekmo v rahli prednosti, gostje so imeli izredno sreÄ?o v zadnjem metu v krog, kar je dalo konÄ?ni rezultat 5 : 5, razlika toÄ?k pa je bila minimalna â&#x20AC;&#x201C; 36 : 34 za domaÄ?ine.

Naslednja tekma je bila v Vinski Gori, kjer so domaÄ?ini gostili vedno boljĹĄo ekipo DU Velenja. DomaÄ?ini so se v tekmo spustili malo preveÄ? leĹžerno, gostje pa so zaigrali na vso moÄ?, kar jim je prineslo zmago in rezultat 3 : 7, pa tudi toÄ?kovna razlika 35 : 39 je bila v njihovo korist.

Preostalo je ĹĄe sreÄ?anje v Celju, kjer so gostili ekipo BK Ĺ˝alca. DomaÄ?ini, ki so se tokrat moÄ?no trudili, kaj veÄ? od remija niso mogli iztrĹžiti. Bilo je 5 : 5 in razlika toÄ?k 30 : 43 za goste.

Trenutni vrstni red ekip: 1. BĹ DU Premogovnik 9 toÄ?k, 2. BK Polzela

tudi poznamo. V nogometu se je udejstvoval tudi naĹĄ najbolj znani pesnik Karel Destovnik â&#x20AC;&#x201C; Kajuh, o Ä?emer priÄ?ajo podatki (tudi slikovni),ÂŤ spomni Hozjan, ki o ĹĄportni zbirki rekvizitov, propagandnem materialu, medaljah, pokalih, majicah, Ä?evljih, dresih, trenirkah itd. pove, da jih je precej iz arhiva ĹĄoĹĄtanjskega kluba in imajo zgodovinsko vrednost: Âťâ&#x20AC;Ś Ä?eprav nogomet v naĹĄih krajih nima najboljĹĄega poloĹžaja, ker ne tekmuje v moÄ?nejĹĄih ligah in je poslediÄ?no tudi zanimanje manjĹĄe. Vendar se zadnje Ä?ase stanje, tudi zaradi obnove stadiona in klubskih prostorov in z izboljĹĄanjem infrastrukture veÄ?a tudi zanimanje mladih,ÂŤ poudari kustos muzeja Jernej Hozjan. đ&#x;&#x201D;˛

Jasmina Ĺ karja

Na zaÄ?etku septembra bodo v bojih za prvenstvene toÄ?ke znova oĹživele rokometne dvorane. Po zaÄ?etnem obnavljanju moÄ?i si trenerji prizadevajo odigrati Ä?im veÄ? prijateljskih tekem, da bi Ä?im bolj uigrani zaÄ?eli novo sezono. PrviÄ? (v petek, 21. avgusta) se je zgodilo, da so se v prejĹĄnjem prvenstvu Ä?etrti rokometaĹĄi Gorenja in prvaki, igralci Celja Pivovarne LaĹĄko, pomerili v pripravljenem obdobju v medsebojnem dvoboju.

V velenjski RdeÄ?i dvorani sta se veÄ?na tekmeca razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom. Po prvem delu so bili gostje v prednosti za zadetek (15 : 14). DomaÄ?im osam se je obetala zmaga, saj so v nadaljevanju nekajkrat imeli prednost, nazadnje pri rezultatu 28 : 25. Nato so nekoliko popustili, sledil je preobrat in vodstvo gostov v zadnji minuti z 31 : 30. Nasmihala se jim je zmaga, vendar je Matic Verdinek v zadnjih sekundah po hitrem nasprotnem napadu zadel za konÄ?nih 31 : 31. DomaÄ?i trener Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021; je bil najbrĹž nezadovoljen s takim razpletom, a tega ni pokazal. GostujoÄ?i TomaĹž Ocvirk pa nekoliko jezen na ÂťdoloÄ?ene igralce, ker se doloÄ?ene napake pojavljajo Ĺže nekaj Ä?asa. Gledamo, analiziramo in niÄ? ni boljĹĄe.ÂŤ Ä&#x152;e gre za prestiĹž, je paÄ? vsaka zmaga pomembna, naj bo to prijateljski dvoboj ali boj za toÄ?ke. Z osmimi zadetki je bil Verdinek najboljĹĄi strelec tega prestiĹžnega dvoboja. Pri domaÄ?ih je ĹĄe zlasti blestel tudi vratar AljaĹž Panjtar. Zbral je 16 obramb.

Prekinitev tradicije je trener Celjanov pojasnil: ÂťZaradi poloĹžaja, ki je nastal zaradi korona virusa, smo morali iskati nasprotnika v Sloveniji. Pripravljane tekme Ĺželimo igrati z moÄ?nimi nasprotniki.

Gorenje to je, in strinjali so se, da

se sreÄ?amo. Vsekakor je ta preizkus obojim koristil. Nova sezona je blizu, stvari se tako rekoÄ? spreminjajo iz tedna v teden. Treniramo, kot da se bo sezona res zaÄ?ela po predvidenem datumu.ÂŤ Mnogi, tudi v Velenju, poudarjajo, da ste glavni favoriti za naslov. ÂťNa papirju smo resda favoriti, vendar bo to treba znova pokazati na parketu.

Proti nam igrajo vse ekipe maksimalno. NaĹĄa igra bo morala biti ĹĄe na viĹĄji ravni, kot je bila lani.ÂŤ V pretekli sezoni so se za vami zvrstili Ribnica, Trimo in Gorenje â&#x20AC;Ś ÂťVrh je vsekakor ĹĄirok in zlasti te

Po slovenski planinski poti

ekipe nam bodo nevarne pri uresniÄ?itvi naĹĄe Ĺželje. Ne smemo pa podcenjevati tudi drugih. Skratka, nobenega nasprotnika. Vsakdo lahko preseneti.

Gorenjev trener Zoran JoviÄ?iÄ&#x2021; je dejal, da so vsi vesli, Âťda tudi s takim dvobojem, ki je prvi, kot pravite, promoviramo to naĹĄo panogo. Tudi v prihodnje si Ĺželimo Ä?im veÄ?. To je bil dober dvoboj z obeh strani. Tudi mi kot gostje uvajamo

nekaj mladih igralcev. NeodloÄ?en rezultat je praviÄ?en. V doloÄ?enem trenutku smo morda tekmo vzeli prelahko. To je bil paÄ? prijateljski dvoboj, pravi pa se zaÄ?nejo 5. septembra in od takrat dalje bo gotovo veliko bolj napeto. Do takrat bomo odigrali ĹĄe eno prijateljsko tekmo. S pripravami smo na dobri poti. Imeli bomo ĹĄe eno preizkuĹĄnjo.ÂŤ Za novo sezono si Ĺželi, Âťda bi bili zdravi,ÂŤ in obljublja, Âťda se bodo fantje na vsaki tekmi borili, trgali, dajali maksimum.ÂŤ đ&#x;&#x201D;˛

S. Vovk

Po hribih

Lepo nam je, lepo nam je , Pohorje zelenoâ&#x20AC;Ś (8), 3. DU Velenje (8), 4 DU Vinska Gora (7) 5. BK Ĺ˝alec (7), 6.

KU Gorenje (6), 7. BK Celeia Celje (3).

Ekipa BK Polzela je bila v tem kolu prosta.

Tudi v drugi ligi se je zaÄ?elo nadaljevanje s ĹĄestim krogom. Najprej so domaÄ?ini iz TopolĹĄice gostili vedno neugodno ekipo DU KavÄ?e. Toda tokrat domaÄ?ini niso imeli prevelikih teĹžav, zato tudi konÄ?ni rezultat 6 : 2 ni bil doseĹžen teĹžko. Tudi razlika toÄ?k 36 : 29 je bila v korist domaÄ?inov.

Naslednje sreÄ?anje je bilo na Dobrni, kjer so gostili vedno boljĹĄo ekipo PDU Gorica. DomaÄ?inom letos ne gre in tudi tokrat ni bilo drugaÄ?e. Izid sreÄ?anja 1 : 7 ni bil preseneÄ?enje, pa tudi razlika toÄ?k 27 â&#x20AC;&#x201C; 42 kaĹže na nemoÄ? gostiteljev.

V Slovenskih Konjicah pa sta se pomerila BS Vrbno Vrbica in DU Ĺ oĹĄtanj. Ä&#x152;eprav je gostujoÄ?a ekipa letos zelo dobra, ji tokrat ni uspelo premagati okrepljene ekipe domaÄ?inov. Tako je bil konÄ?ni rezultat 4 : 4, pa tudi toÄ?kovna razlika je bila povsem izenaÄ?ena â&#x20AC;&#x201C; 37 : 37.

Trenutni vrstni red: 1. DU Ĺ oĹĄtanj 10 toÄ?k, 2. BK TopolĹĄica (7), 3. PDU Gorica (7), 4. PDU KavÄ?e (6), 5. BS Vrbno -Vrbica (5), 6. DU Dobrna (1). đ&#x;&#x201D;˛ T. F.

Res je lepo, ĹĄe lepĹĄe pa je, Ä?e ga doĹživiĹĄ v druĹžbi prijaznih in prijetnih ljudi. Iz Velenja smo se odpravili s prvim jutranjim vlakom. Enaindvajset korenin in kaveljcev, planincev UNI 3. V Celju smo presedli na vlak za Maribor, od tam pa z vzpenjaÄ?o do sv. Bolfenka. Vreme je bilo oblaÄ?no, vendar se je do Mariborske koÄ?e Ĺže zjasnilo in sonce nas je spremljalo vse tri dni. Prvi dan smo hodili skoraj 7 ur. Pot nas je vodila na Areh, nato pa mimo TinÄ?kove bajte in partizanske bolniĹĄnice do hotela Jakec na Treh Kraljih. Tu nas je Ĺže Ä?akala okusna veÄ?erja, spali smo v prijetnih ĹĄtiriposteljnih sobah, po zajtrku pa smo nadaljevali pot proti Ä&#x152;rnemu jezeru in Osankarici. Osebje hotela je bilo zelo prijazno, uporabili smo lahko tudi turistiÄ?ne bone. Tudi na Osankarici imajo konÄ?no novega upravitelja, ki nas je prijazno pozdravil in nam postregel z odliÄ?no jutranjo kavico.

Pot proti Pesku nam je povzroÄ?ala nekoliko teĹžav. Do spominskega obeleĹžja na treh Ĺ˝ebljih je bila oznaÄ?ena s peterokrakimi zvezdami, od tam dalje pa si le ĹĄe tu in tam naĹĄel kakĹĄno markacijo, pa ĹĄe te so bile stare, Ĺže vse prerasle z liĹĄaji. PogreĹĄali smo tudi smerne table, zlasti na kriĹžiĹĄÄ?ih poti, da o polomljenih brveh preko potokov, ki jih je na tem koncu veliko, niti ne govorimo. Ali si potok preskoÄ?il ali pa stopil v vodo. Druge izbire ni bilo. No, nekako smo le priĹĄli do koÄ?e na Pesku, kjer pa je bila gneÄ?a

nepopisna. Predvsem je bilo veliko dnevnih gostov, ki so se do koÄ?e pripeljali z jeklenimi konjiÄ?ki, veliko pa je bilo tudi pohodnikov, zlasti druĹžin.

NaĹĄa Ä?etica se je na Pesku razpolovila. Enajst se jih je vrnilo domov, ostali pa smo nadaljevali pot do RibniĹĄke koÄ?e, kjer smo prenoÄ?ili. Pot je bila na tem koncu Pohorja oznaÄ?ena zgledno, markacije obnovljene, moÄ?virnata obmoÄ?ja prekrita z mostiÄ?ki, informativne table so seznanjale pohodnike z vsemi potrebnimi podatki za varno in prijetno hojo. Edina pripomba v zvezi z oskrbo na RibniĹĄki koÄ?i je ta, da pzanejo zajtrk ĹĄele ob osmih, ko bi vsak pravi planinec moral biti Ĺže vsaj dve uri na poti.

A nam se ni preveÄ? mudilo. Na Ä&#x152;rnem Vrhu se nam je odprl prelep razgled na dolino in vzpetine za njo, na GrmovĹĄkovem domu, kjer je bila gneÄ?a spet nepopisna, pa smo se ustavili le toliko, da smo v izkaznice pritisnili Ĺžige. DaljĹĄi postanek smo naredili na

Partizanki â&#x20AC;&#x201C; tu po dolgem Ä?asu spet obratuje Partizanski dom.

Na tej toÄ?ki je pohod zakljuÄ?ilo ĹĄe osem pohodnikov. Nekaj zaradi vroÄ?ine, nekaj pa zaradi strmega spusta, ki marsikomu povzroÄ?a boleÄ?ine v kolenih. Sicer pa je bilo tri dni hoje kar dovolj, saj je bila povpreÄ?na starost pohodnikov malo manj kot 75 let. Ä&#x152;estitke vsem, ki so se podali na to preÄ?kanje Pohorja, bili ves Ä?as hoje dobre volje in hvaleĹžni materi naravi za to, da nam je v jeseni Ĺživljenja ĹĄe dano hoditi po naĹĄih lepih hribih in pri tem uĹživati. Dva najbolj zagnana pa sva pot nadaljevala do koÄ?e na KremĹžarjevem vrhu in sestopila v Slovenj Gradec. Avtobusne povezave so ob sobotah malo okrnjene, a sva imela sreÄ?o, ker je ravno pripeljal ĹĄtreknabus, in tako sva se brez nadleĹžnega Ä?akanja vrnila v Velenje.

Hvala vsem, ki so bili del te prelepe Pohorske pravljice. đ&#x;&#x201D;˛ Anka Pugelj

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

27. avgusta 2020

Stanovalcem Kardeljevega trga je poÄ?asi dovolj

Obzirnost in odgovornost

V. K. policistom pisno prijavil krĹĄenje javnega reda in miru â&#x20AC;&#x201C; Policisti lahko za krĹĄitve ukrepajo le na osnovi konkretne prijave za toÄ?no doloÄ?eno dejanje Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Pred kakĹĄnimi ĹĄtirinajstimi dnevi je stanovalec V. K. s Kardeljevega trga v Velenju na Policijsko postajo Velenje pisno prijavil krĹĄenje javnega reda in miru. Že dalj Ä?asa, posebej izrazito pa od zaÄ?etka ĹĄolskih poÄ?itnic, se tukaj vsak veÄ?er â&#x20AC;&#x201C; kadar ni deĹžja â&#x20AC;&#x201C; zbira mladeĹž z moto skuterji, ÂťvozikajoÂŤ se sem in tja, trobijo in glasno razpravljajo. To se dogaja vsako noÄ? po 22. uri in obiÄ?ajno traja do polnoÄ?i, vÄ?asih pa tudi do 1. ure zjutraj,ÂŤ piĹĄe v prijavi, s katero je seznanil tudi nas.

Stanovalcem je tega poÄ?asi dovolj. Na neprimerno poÄ?etje so jih tudi sami opozarjali, a pri tem naleteli na aroganco, brezobzirno vedenje, groĹžnje, vpitje â&#x20AC;Ś ÂťKolikor vem, je na odsekih, ki so namenjeni peĹĄcem in kolesarjem in kjer je menda dovoljena voĹžnja s skuterji, hitrost voĹžnje

â?ą

ÂťVsak dan se ÂťvozikajoÂŤ sem in tja, glasno razpravljajo, kar vÄ?asih traja tudi do 1. ure zjutraj.ÂŤ

omejena na 5 km/h in ne na 25 km/h, kakor se izgovarja mladeĹž.

A divjanje, kakrĹĄnega prikazujejo, je vsesploĹĄno nevarno za nas starejĹĄe sprehajalce, manjĹĄe otroke, invalide in seveda Ĺživali, ki jih sprehajamo po poteh,ÂŤ piĹĄe. ÂťProsim vas, vzemite si Ä?as in nenapovedano obiĹĄÄ?ite kadarkoli â&#x20AC;&#x201C; ponoÄ?i in podnevi â&#x20AC;&#x201C; ta del mesta in se sami prepriÄ?ajte, kako je to videti in sliĹĄati,ÂŤ zakljuÄ?uje.

Na Policijski postaji Velenje so avgusta prejeli veÄ? obvestil obÄ?anov iz centra mesta, da jih v veÄ?ernem Ä?asu moti voĹžnja voznikov skuterjev, najbolj moteÄ?i naj bi bili predvsem na Karde-

ljevem trgu. ÂťZato smo na teh lokacijah poostrili nadzor nad voĹžnjo koles z motorjem in drugih enoslednih vozil; nadzor izvajamo celotno poletje, ko ĹĄe veÄ?jo pozornost posveÄ?amo nadzoru mladoletnih udeleĹžencev v cestnem prometu,ÂŤ pravi komandir BoĹĄtjan Debelak. Pojasnjuje, da morajo v skladu z doloÄ?ili prvega odstavka 95. Ä?lena Zakona o pravilih cestnega prometa vozniki mopedov, katerih konstrukcijsko doloÄ?ena hitrost ne presega 25 km/h, voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. V prvem odstavku 32. Ä?lena ZPrCP je doloÄ?eno, da je v obmoÄ?ju za peĹĄce, kakrĹĄen je tudi Kardeljev trg, dovoljen promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev oziroma kolesark, vendar le tako, da ne ogroĹžajo peĹĄcev. PoslediÄ?no voznikom koles z motorjem (do 25 km/h) voĹžnja v obmoÄ?ju za peĹĄce â&#x20AC;&#x201C; Kardeljevega trga ni

dovoljena. ÂťÄ&#x152;e smo pri nadzorih ugotovili krĹĄitve cestnoprometnih predpisov, smo zoper krĹĄitelje tudi ukrepali,ÂŤ pravi.

O krĹĄitvah doloÄ?il Zakona o varstvu javnega reda in miru pa pojasnjuje, da se vsaka posamezna krĹĄitev povzroÄ?anja hrupa posameznika ali skupine oseb obravnava loÄ?eno. ÂťZa prekrĹĄek gre le takrat, kadar konkretno povzroÄ?anje hrupa moti konkretnega oĹĄkodovanca. Zaradi teh krĹĄitev lahko policisti ukrepamo samo na osnovi konkretne prijave za toÄ?no doloÄ?eno dejanje.ÂŤ

â?ą

đ&#x;&#x201D;˛

ÂťÄ&#x152;e smo pri nadzoru ugotovili krĹĄitve cestnoprometnih predpisov, smo zoper krĹĄitelje ukrepali.ÂŤ

POLICIJSKA kronika Zapeljal na Vse jim pride prav Velenje, 21. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Arnanasprotni vozni pas Ä?ah, na obmoÄ?ju v pristojnosti

Velenje, 21. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V petek dopoldan je usluĹžbenec banke obvestil policiste, da je k njim priĹĄla stranka, ki je imela pri plaÄ?evanju poloĹžnic med pravim denarjem bankovec za 20 evrov, za katerega sumijo, da je ponarejen. Policisti so bankovec zasegli, zbrali obvestila in ga poslali v analizo.

dai Matrix, svetlo rjave barve, letnik 2006, registrskih ĹĄtevilk CE EZ-624. Vozilo je bilo parkirano pred stanovanjsko hiĹĄo na Partizanski ulici. Lastnik je v vozilu pustil kontaktne kljuÄ?e.

V Velenju na KoĹželjskega ulici je bil v soboto ukraden skuter znamke Riya, tip RY50QT-16/25, rdeÄ?e barve, reg.

CE9T-D2. Storilec je skuter, ki je bil odklenjen, ukradel izpod balkona stanovanjskega bloka.

S tatvino je lastniku povzroÄ?il za dobrih 600 evrov ĹĄkode.

Iz osebnega vozila, parkiranega na PreĹĄernovi ulici v Velenju, na katerem je bilo odprto okno, pa je storilec v nedeljo, 23. avgusta, ukradel mobilni telefon.

Torbic, kovÄ?kov in drugih predmetov ne puĹĄÄ?ajte na policah, sedeĹžih ali na drugih vidnih mestih, svetujejo policisti. Ti predmeti so vaba za tatove, varneje bodo shranjeni v prtljaĹžniku.

Zlatnina, denar, kreditne kartice, Ä?eki in dokumenti ne sodijo v predale vozila.

Ko zapuĹĄÄ?ate vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter obvezno zaklenite vozilo, prtljaĹžnik in pokrov posode za gorivo. Nikoli ne puĹĄÄ?ajte kljuÄ?a v kontaktni kljuÄ?avnici, tudi Ä?e zapustite vozilo le za hip.

RazmiĹĄljanje brezdomca

Namerno poĹĄkodoval avto

O tem, kaj storimo za svoje zdravje: â&#x20AC;˘ Vse, kar prekomerno zauĹžijemo â&#x20AC;&#x201C; hrano, alkohol, seks in vse druge substance ... â&#x20AC;˘ Vsako Ĺživo bitje bi poÄ?elo le, kar mu paĹĄe â&#x20AC;&#x201C; zgolj za svoje zadovoljstvo. â&#x20AC;˘ Kdor se noÄ?e tega zavedati, ta nima sebe rad. â&#x20AC;˘ Na podroÄ?je zdravja sodi tudi karakter in sredina, v kateri ĹživiĹĄ. â&#x20AC;˘ SpraĹĄujem se, zakaj se prilagajamo? Za slabe slabo? Sledi poniĹžanost, izguba samozavesti, ponosa in vsega, kar ima oseba v sebi.

Velenje, 21. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V petek zveÄ?er je pri Beli dvorani v Velenju neznanec namerno poĹĄkodoval osebni avtomobil. Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 200 evrov.

Kolesi ukradel z nosilca avtodoma

Mozirje, 20. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Dobletini na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje sta se v Ä?etrtek v prometni nesreÄ?i, ki se je zgodila okoli 14. ure, poĹĄkodovali dve osebi. NesreÄ?o je povzroÄ?il voznik osebnega vozila z neregistriranim priklopnikom, na katerem je imel naloĹžena drva. Zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na levi prometni pas, po katerem je v tistem trenutku pravilno pripeljala voznica osebnega vozila. Voznica in njen mladoletni sopotnik sta se v trÄ?enju laĹžje poĹĄkodovala.

Ukradel ĹĄtiri ÂťseabobeÂŤ Mozirje, 20. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek v jutranjih urah so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v prostore podjetja v LoÄ?ici ob Savinji. Storilec je ukradel ĹĄtiri ÂťseabobeÂŤ, vredne okoli 45.000 evrov.

Policijske postaje Velenje, so policisti v petek obravnavali vlom v poÄ?itniĹĄko hiĹĄico. Storilec je ukradel veÄ? razliÄ?nega elektriÄ?nega orodja in lastnika oĹĄkodoval za okoli 700 evrov.

Na Vojkovi v Velenju je bilo vlomljeno v klet stanovanjskega bloka. Storilec je ukradel dva akvarija z opremo.

Iz vrtne ute na Cesti Simona Blatnika v Velenju je v soboto, 22. avgusta, neznani storilec ukradel veÄ? orodja, s Partizanske ceste v Velenju pa so istega dne izginile betonske pohodne ploĹĄÄ?e.

V Ĺ oĹĄtanju pa je neznani storilec v nedeljo, 23. avgusta, vlomil v skladiĹĄÄ?e gostinskega lokala in ukradel ĹĄtiri zaboje piva. Lastnika je oĹĄkodoval za 100 evrov.

NesreÄ?i mopedista in kolesark Ĺ˝alec, Mozirje, 21. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Zunaj naselja Velika PireĹĄica se

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

(necenzurirano)

O sebi: Septembra sem se rodil in septembra bom odĹĄel na drugi svet. Kazen je objektivna, saj se nisem znal prilagajati sistemu. Zato sem za rojstni dan dobil darilo: â&#x20AC;&#x153;Pejt na drug svet Ĺživet!â&#x20AC;?

Obljubim, da vas bom obiskal, Ä?eprav bom hitro pozabljen. Vsem, ki ste z menoj Ĺživeli in sodelovali, prav lepa hvala. Izrekam sam sebi soĹžalje. PoÄ?ivam naj v miru. đ&#x;&#x201D;˛

je v petek okoli 18. ure v prometni nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodoval voznik kolesa z motorjem, ki je vozil v smeri proti Arji vasi. Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo, ko ga je neznani voznik osebnega vozila prehiteval s prekratko boÄ?no razdaljo. Mopedist je pri tem zapeljal z voziĹĄÄ?a v jarek in se laĹžje poĹĄkodoval.

V soboto, 22. avgusta dopoldne, se je v Spodnjih GruĹĄovljah na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec huje poĹĄkodovala 57-letna kolesarka, ki je padla med kolesarjenjem po makadamski cesti.

V nedeljo, 23. avgusta, pa se je v Lokah pri Mozirju laĹžje poĹĄkodovala kolesarka, ki je med voĹžnjo izgubila nadzor nad kolesom in padla.

Je bil bankovec ponarejen?

V ukradenem avtomobilu kljuÄ?i, ukraden skuter odklenjen Ĺ˝alec, Velenje, 22. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Ĺ˝alcu so v soboto obravnavali tatvino vozila znamke Hyun-

Velenje, 22. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Velenju so v soboto obravnavali tatvino dveh koles. Gre za kolesi Scott Genius 740, Ä?rno-zelene barve, in gorsko kolo Trek 6000.

Storilec ju je ukradel z nosilca avtodoma, parkiranega pred trgovino Interspar v Velenju. Policiste je o kraji obvestil lastnik malo pred 19. uro. Neznanec je priĹĄel do koles tako, da je preĹĄÄ?ipnil verigo, s katero sta bili priklenjeni na vozilo. Lastniku je povzroÄ?il za okoli 3.500 evrov ĹĄkode.

Ĺ˝ivimo v Ä?asu in delÄ?ku sveta, ki nam omogoÄ?a dostojno in lepo Ĺživljenje. NaĹĄa drĹžava je po ĹĄtevilnih kazalcih v samem svetovnem vrhu. Zaradi slednjega bi morali biti (zelo) zadovoljni z Ĺživljenjem. Na banÄ?nih raÄ?unih imamo shranjenih veÄ? kot 21 milijard evrov ali veÄ? kot 10.000 evrov v povpreÄ?ju na prebivalca. Ä&#x152;e je 21.6 milijarde evrov dejstvo, pa je povpreÄ?nih 10.000 evrov le statistiÄ?ni izraÄ?un, kajti veliko ljudi nima prihrankov. Njihovi meseÄ?ni prihodki komajda zadoĹĄÄ?ajo za plaÄ?ilo Ĺživljenjskih stroĹĄkov za nakup hrane, gospodinjskih potrebĹĄÄ?in in plaÄ?ila poloĹžnic. Ob slabĹĄih pogojih Ĺživljenja je zadovoljstvo z Ĺživljenjem praviloma slabĹĄe, kar je povsem razumljivo.

Materialni vidik pa je zgolj eden od ĹĄtevilnih drugih, ki vplivajo na kvaliteto Ĺživljenja. Ne glede na to, da nismo ĹĄe na ravni najbogatejĹĄih in najnaprednejĹĄih drĹžav ter da nam v skorajda 30-letnem obdobju samostojne drĹžave ni uspelo izkoreniniti revĹĄÄ?ine iz druĹžbe in prepreÄ?iti stiske ljudi zaradi brezposelnosti, nizkih pokojnin, posledic bolezni in nesreÄ?, ki Ä?loveka pahnejo v stisko, iz katere ne vidi in ne Ä?uti lepih in prijetnih reÄ?i, pa smo ĹĄe vedno lahko zadovoljni. Ĺ e vedno imamo drĹžavne in druĹžbene sisteme, ki ustvarjajo okvirje in pogoje za delo in Ĺživljenje. Nismo ogroĹženi zaradi vojne in oboroĹženih konfliktov, kot so marsikje v svetu. Ĺ˝ivimo v varnem okolju, sicer pa se pomena varnosti praviloma zavemo, ko je ta ogroĹžena ali poruĹĄena. Ne glede, ali govorimo o posamezniku in njegovem mikro okolju ali okolju skupnosti (vasi, mestne Ä?etrti, mesta, regije, drĹžave), v kateri Ĺživimo, ali o svetu in globalni varnosti, ki kljub svojemu megalomanskemu obsegu ima vpliv na Ĺživljenje slehernega Ä?loveka, pa smo medsebojno povezani in soodvisni. To nam je pokazal in dokazal tudi korona virus Covid-19, ki se je razĹĄiril po celotnem svetu in se ĹĄe vedno ĹĄiri. Sicer pa nam je ta epidemija pokazala, da (navkljub doloÄ?enim slabostim) imamo odliÄ?en zdravstveni sistem, ki funkcionira tudi v Ä?asu epidemije in omogoÄ?a zdravstveno oskrbo vseh prebivalcev.

Imamo nemoteno oskrbo z elektriko, vodo in internetom, kar velja tudi za dobro uteÄ?eno in zaloĹženo trgovsko ponudbo z Ĺživili in vsemi potrebĹĄÄ?inami, ki jih potrebujemo za Ĺživljenje.

Navkljub nekaterim veÄ?jim onesnaĹževalcem v drĹžavi imamo Ä?udovita mesta in vasi ter prekrasno naravno okolje, ki v letoĹĄnjem letu ĹĄe bolj izstopa. Tako zaradi manjĹĄe onesnaĹženosti kot naĹĄe pozornosti in veÄ?jega pohajkovanja po turistiÄ?nih srediĹĄÄ?ih in skritih kotiÄ?kih naĹĄe lepe deĹžele. Poleg naravnih lepot in turistiÄ?nih znamenitosti je tudi varnost eden od razlogov, zaradi katerih turistiÄ?ni delavci vabijo tuje turiste, da obiĹĄÄ?ejo naĹĄo drĹžavo.

Ohranitev vsega tega je odvisna od delovanja pristojnih institucij, pa tudi prebivalcev oziroma vseh nas.

Kljub vsem institucionalnim okvirjem in ukrepom pa sta potrebna obzirnost in odgovornost slehernega Ä?loveka. Potrebna je ozaveĹĄÄ?enost, zavedanje samega sebe, svojih Ĺželja in potreb, a obenem Ĺživljenja soljudi in njihovih potreb. SreÄ?ni smo lahko, da Ĺživimo v demokratiÄ?nem in svobodnem okolju, vendar se demokracija, svoboda in pravice konÄ?ajo, ko se s svojim odnosom ali ravnanjem ÂťdotaknemoÂŤ ali celo poseĹžemo v svobodo in pravico drugega Ä?loveka. Zaradi tega obstajajo ĹĄtevilni zakoni in predpisi, ki ustvarjajo okvirje za delovanje druĹžbe in Ĺživljenje Ä?loveka. Toda ob tem je treba poudariti kljuÄ?no vlogo posameznika â&#x20AC;&#x201C; Ä?loveka.

Da smo obzirni in odgovorni. Najprej do sebe, svojih bliĹžnjih in zlasti otrok, ki so od nas odvisni, da jim zagotovimo osnovne Ĺživljenjske potrebĹĄÄ?ine in jim z vzgojo in ljubeÄ?im odnosom damo dobro popotnico za Ĺživljenje. V nadaljevanju pa do sokrajanov in vseh ljudi, s katerimi smo v odnosu v sluĹžbi, na cesti, v nakupovalnem srediĹĄÄ?u â&#x20AC;Ś Ne varnost in ne Ĺživljenje namreÄ? nista samoumevna. Bodimo hvaleĹžni zanju, pa tudi, da smo sposobni biti obzirni in odgovorni ter tako ustvarjati varno in osreÄ?ujoÄ?e Ĺživljenje. Svoje in Ĺživljenja drugih ljudi.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;&#x201D;˛

Ĺ˝ensko otipaval in jo na silo hotel sleÄ?i Velenje, 19. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V sredo je moĹĄki na Gorici na silo otipaval mlajĹĄo Ĺžensko in jo hotel sleÄ?i. Ta se mu je izmuznila in pobegnila. Policisti bodo moĹĄkega ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja.

Podobno dejanje se je na Gorici zgodilo tudi v ponedeljek. 24. avgusta. Policisti zbirajo podatke ĹĄe o morebitnih ostalih podobnih dejanjih. đ&#x;&#x201D;˛

NAĹ E

vsak dan

VELENJE

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

27. avgusta 2020

Tveganje je veÄ?je, ko so uporabniki odsotni dlje Ä?asa

Oven, 21. 3. â&#x20AC;&#x201C; 21. 4.

Zadnji dnevi avgusta in prvi v septembru bodo za vas lepi. KonÄ?no lahko raÄ?unate, da boste nagrajeni za svoje minulo delo. Ne le z besedami, tokrat se bo poznalo tudi na banÄ?nem raÄ?unu. Ta bo veliko bolj zajeten kot nekaj mesecev do sedaj, zato boste zaÄ?eli naÄ?rtovati, kako boste porabili denar. Ne, korona vas je nauÄ?ila, da niÄ? ne smete prelagati na jutri, zato si boste privoĹĄÄ?ili Ĺže to jesen. Partner bo opazil, da se trudite biti Ä?im veÄ? z njim, kar se prej ni dogajalo. HvaleĹžnost vam bo pokazal po svoje. Ĺ˝e ta konec tedna vam pripravlja prijetno preseneÄ?enje, ki vas bo ganilo in osreÄ?ilo hkrati. Zdravje? Vrnile se bodo boleÄ?ine v sklepih.

Za prepreÄ?evanje razmnoĹževanja legionel je kljuÄ?no skrbno vzdrĹževanje vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol in so moĹžen vir okuĹžbe Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

cah, kjer so dolga vodovodna omreĹžja, Ä?e so zgradbe starejĹĄe in se voda na vseh pipah ne toÄ?i redno. Tako nastajajo predeli cevovodov, v katerih voda zastaja, ustvarja se biofilm in zaradi temperaturnega obmoÄ?ja, ki omogoÄ?a razmnoĹževanje legionel, se te lahko zaÄ?nejo prekomerno razmnoĹževati. ÂťIz teh razlogov je naĹĄe vzorÄ?enje ÂťciljanoÂŤ na takĹĄne zgradbe, naÄ?rt pa je zastavljen po stopnji

Ĺ aleĹĄka dolina â&#x20AC;&#x201C; V poletnih mesecih, ko so uporabniki dlje Ä?asa odsotni, se lahko zaradi neuporabe tople vode v hiĹĄnem vodovodnem omreĹžju poveÄ?a tveganje za razraĹĄÄ?anje legionel. Do tega lahko pride predvsem v sistemih, v katerih so cevi obloĹžene z biofilmom, Ä?e je v sistemu prenizka temperatura vode ali pa voda dlje Ä?asa miruje.

OkuĹžimo se lahko z vdihavanjem aerosolov

Legionele so prisotne v naravnih vodnih okoljih in tam ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. V umetno ustvarjenih okoljih pa se lahko ob ugodnih razmerah zelo razmnoĹžijo in zaÄ?nejo predstavljati nevarnost za ljudi. S pitjem vode, ki vsebuje legionelo, se ne moremo okuĹžiti, lahko pa se okuĹžimo z vdihavanjem aerosolov, drobnih kapljic vode, razprĹĄene v zraku, v katerih so bakterije, ki ob vdihavanju lahko zaidejo v pljuÄ?a. PovzroÄ?ajo dve vrsti bolezni â&#x20AC;&#x201C; pontiaĹĄko vroÄ?ico in legionarsko bolezen.

Pri prvi gre za blago obliko okuĹžbe zgornjih dihal, ki obiÄ?ajno mine hitro in brez zapletov, pri drugi pa pride do potencialno smrtno nevarne pljuÄ?nice.

Pomembno je vzdrĹževanje ustreznih temperatur in redna pregrevanja

ÂťZa prepreÄ?evanje razmnoĹževanja legionel je kljuÄ?no skrbno vzdrĹževanje vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol in so moĹžen vir okuĹžbe,ÂŤ poudarja Ervin MiklavĹžina, vodja poslovne enote Energetika. ÂťV Komunalnem podjetju Velenje smo na osnovi ocene tveganja Pomembno je tudi pravilno vzdrĹževanje drugih moĹžnih virov legionel, na primer klimatskih naprav, vlaĹžilnikov zraka, masaĹžnih bazenov, fontan ..., ker s tem zmanjĹĄujemo tveganje za okuĹžbo.

Ervin MiklavĹžina: ÂťMnogo bolj kot vzorÄ?enje je pomembno vzdrĹževanje ustreznih temperatur tople vode in redna pregrevanja sistema z visokimi temperaturami.ÂŤ

za posamezne veÄ?stanovanjske objekte, kjer se pripravlja topla voda, pripravili naÄ?rt vzorÄ?enja in analiz in tako nadziramo stanje v teh objektih. Ä&#x152;e obstaja sum za prisotnost legionele, je gotovo smiselno, da se analize opravijo. Ampak mnogo bolj kot vzorÄ?enje je pomembno, kot Ĺže poudarjeno, vzdrĹževanje ustreznih temperatur tople vode in redna pregrevanja sistema na visokih temperaturah.ÂŤ

V dolgih vodovodnih omreĹžjih je tveganje veÄ?je

Tveganje za pojav legionele je veÄ?je v veÄ?jih zgradbah, stolpni-

â?ą

mu. Ta je bil takoj po izvedbi ukrepa varen. Zaradi nevarnosti, da se z neobiÄ?ajno vroÄ?o vodo v izvajanju toplotnega ĹĄoka uporabniki poĹĄkodujejo, pa so bili o njem obveĹĄÄ?eni osebno.ÂŤ

Kakovost tople vode spremljajo redno

V Komunalnem podjetju Velenje fizikalno-kemijsko kakovost tople vode nadzirajo z rednimi tedenskimi kontrolami na raz-

Prekomerno poviĹĄano ĹĄtevilo legionel v topli vodi lahko pri imunsko manj odpornih osebah povzroÄ?i pojav legionarske pljuÄ?nice.

tveganja. PopreÄ?no letno analiziramo 50 vzorcev za doloÄ?itev legionel. V prvi polovici letoĹĄnjega leta je bilo analiziranih 20 vzorcev. Vsi, razen enega, so bili ustrezni.ÂŤ

Za popolno uniÄ?enje zadostuje temperaturni ĹĄok

Neustrezen vzorec je bil odvzet na Cankarjevi 1 v Velenju.

Prisotnost legionel v njem je presegala mejno vrednost. Takoj po ugotovljenih neskladnostih so izvedli ukrep pregrevanja in vse potrebne varnostne ukrepe oziroma postopke, ki so v takih primerih obiÄ?ajni. ÂťPregrevanje sistema smo izvajali s temperaturo, viĹĄjo od 70 stopinj, in to veÄ? ur, kar je zagotovilo za popolno uniÄ?enje legionel v siste-

Kaj lahko za prepreÄ?evanje razraĹĄÄ?anja legionel naredimo sami?

Pomembno je, da se tako hladna kot topla voda redno toÄ?ita na vseh pipah v objektu. Ä&#x152;e so uporabniki dlje Ä?asa odstotni ali tuĹĄev ne uporabljajo vsak dan, naj pred vsakim prhanjem temeljito izperejo glave tuĹĄev. Vlaga v njih omogoÄ?a razraĹĄÄ?anje legionel, tveganje pa se poveÄ?a ob daljĹĄi neuporabi.

PriporoÄ?ljivo je redno izpiranje usedlin in odstranjevanje vidnih neÄ?istoÄ? iz mreĹžic na pipah.

Za tiste, ki imajo svoj sistem za ogrevanje vode, je pomembno vzdrĹževanje ustrezne temperature v hranilniku tople vode, torej bojlerju. Voda naj bi imela na izhodu 60 stopinj Celzija, na pipah pa nad 50. PriporoÄ?ljiva so obÄ?asna pregrevanja s temperaturami med 70 in 80 stopinjami.

19

Bik, 22. 4. â&#x20AC;&#x201C; 20. 5.

V naslednjih dneh boste pogosto sanjali z odprtimi oÄ?mi. Sploh, ker se boste teĹžko sprijaznili z dejstvom, da prihaja september, saj veste, da v njem ne bo veÄ? Ä?asa za leĹžerno preĹživljanje prostih trenutkov. Teh bo v naslednjih dneh malo, saj se bo Ĺživljenje vraÄ?alo v dogajanje okoli vas. Ĺ˝elje in novi naÄ?rti se bodo ravno zato zaÄ?eli rojevati Ĺže danes. Po svoje vam bodo pognali kri po Ĺžilah. Predvsem pa bodo v vas ponovno prebudili Ĺželje po druĹženju in bolj razburljivem Ĺživljenju. Ä&#x152;im prej se odloÄ?ite, kaj boste poÄ?eli Ä?ez jesen in zimo. Ä&#x152;e boste mencali, spet ne boste naredili dovolj zase in svoje zdravje. Tako telesno kot duĹĄevno.

DvojÄ?ka, 21. 5. â&#x20AC;&#x201C; 21. 6.

Prihaja meteoroloĹĄka jesen, ki bo letos naporna, zato izkoristite vsak poznopoletni dan. Partner vam bo Ĺže danes povedal nekaj krepkih, saj le govorite, se opraviÄ?ujete in naÄ?rtujete, naredite pa bolj malo od obljubljenega. Prisluhnite mu, saj razmiĹĄlja trezno in neobremenjeno. Ä&#x152;e ga boste ubogali, boste naĹĄli tudi reĹĄitev k veÄ?ji finanÄ?ni varnosti, ki je zadnje mesece slabĹĄa kot nekaj let prej. Instant reĹĄitve tokrat ne bo, tudi Ä?ez noÄ? se ne bo zgodilo niÄ?. Ker nihÄ?e ne ve, kaj bo korona kriza prinesla to jesen, se bo vse odvijalo poÄ?asi. A nikar ne obupajte. Sorodniki vam bodo ponudili pomoÄ?. Sprejmite jo z odprtimi rokami in trezno glavo.

Rak, 22. 6. â&#x20AC;&#x201C; 22. 7.

liÄ?nih toplotnih podpostajah. ÂťLetno analiziramo veÄ? kot 400 razliÄ?nih vzorcev tople vode. Letos, do sredine avgusta, smo izvedli Ĺže 280 fizikalno-kemijskih analiz, pri Ä?emer vedno merijo tudi temperature na izhodu iz hranilnikov tople vode k uporabnikom ter na povratku vode v hranilnike. PopreÄ?ne temperature na izhodu iz hranilnikov

â?ą

Zvezde vam svetujejo, da zmanjĹĄate potrebe in Ĺželje. Ne bo lahko, a Ĺžal bo nujno.

Pred znanci boste skrivali, kaj se vam dogaja. Tudi zato, ker so imeli povsem napaÄ?no predstavo o vaĹĄem Ĺživljenju. Vedno so si ga slikali bolj roĹžnato, kot je bilo, ker ste jim tak vtis dajali vi. Sorodnikom boste povedali, kaj se dogaja. Ne bo vam lahko. Vam bo pa potem veliko laĹžje, saj se bo spremenjen Ĺživljenjski slog kmalu zaÄ?el odraĹžati tudi na zunaj. Spoznali boste, da se ljudje spreminjajo, kar velja tudi za vas. Tokrat se boste spremenili na bolje in spoznali, da materialne dobrine niso osnova za sreÄ?o. Zdravje? PreveÄ? sedite, spravite se v gibanje, saj Ĺže Ä?utite posledice zaleĹžanosti.

Lev, 23. 7. â&#x20AC;&#x201C; 23. 8.

Ta teden boste med tistimi, ki bodo najbolj sreÄ?ni na osebnem podroÄ?ju. Ljubezen zelo dobro vpliva na vas, zato se vam bo svet spet zdel lep. Tudi, Ä?e ne bo. Slabih stvari ne boste hoteli videti, o njih se ne boste Ĺželeli pogovarjati. Pa ne, da bi si zatiskali oÄ?i, preprosto boste uĹživali v partnerjevi druĹžbi in trenutkih, ki jih bosta doĹživljala skupaj. OdloÄ?iti se boste morali, kakĹĄna bo vajina skupna pot v prihodnje. Ne tarnajte, da ne znate in ne zmorete, ker to preprosto ni res. Res pa je, da ne gre za lahko odloÄ?itev, saj je vajin odnos precej nenavaden. Zavedajte se, da se v teh dneh odloÄ?ate o sreÄ?i v svoji prihodnosti.

Devica, 24. 8. â&#x20AC;&#x201C; 23. 9.

S pitjem vode se z legionelo ne moremo okuĹžiti.

OkuĹžimo se lahko z vdihavanjem aerosolov, v katerih so bakterije, na primer med tuĹĄiranjem.

UĹživajte v zadnjih dneh avgusta, saj s septembrom prihaja Ä?as sprememb. Vanje boste vkljuÄ?eni vsi v druĹžini, zato bodo dnevi intenzivni. Tudi priprave na prihod septembra in zaÄ?etek ĹĄole bodo zaznamovale dneve do ponedeljka. Vseeno pa si boste vzeli Ä?as za kakĹĄen izlet, da do konca izkoristite poletne dni. S tem boste konÄ?no prisluhnili svojim Ĺželjam in se jim prepustili. Edina ovira bo slaba vest, saj veste, da boste, Ä?e boste prisluhnili srcu, prizadeli kar nekaj ljudi. Zato se boste sprijaznili z dejstvom, da niste pripravljeni Ĺživljenja obrniti na glavo, ker v partnerskem odnosu ĹĄkripa. Zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite.

Tehtnica, 24. 9. â&#x20AC;&#x201C; 23. 10.

so bile viĹĄje od 60 stopinj, kar je v okviru priporoÄ?enih temperatur, ki zagotavljajo varno vodo za distribucijo k uporabnikom.

Pa tudi sicer so bili vsi odvzeti fizikalno-kemijski vzorci ustrezni,ÂŤ pravi MiklavĹžina. Redno kontrolirajo tudi kakovost hladne vode, ki je osnova za pripravo kakovostne tople vode, ki jo dobimo z ogrevanjem. Lani so odvzeli blizu 900 vzorcev za mikrobioloĹĄke in fizikalno-kemijske analize. đ&#x;&#x201D;˛

Ste eden redkih, ki komaj Ä?akajo, da pride september, saj si po svoje Ĺže Ĺželite, da vaĹĄe Ĺživljenje spet postane bolj urejeno. Po drugi strani pa vas bo vsak dan bolj strah, da zaÄ?etek ĹĄolskega leta in vrnitev v bolj urejene delovne procese ne bosta takĹĄna kot prejĹĄnja leta. Pazili boste nase in svoje najbliĹžje, saj si ne Ĺželite, da kdo zboli. Sploh, ker si Ĺželite delati, saj se vam v sluĹžbi obeta delo, ki si ga res Ĺželite opravljati. Ob koncu tega tedna boste precej nemirni, saj hkrati veste, da vas prve dni prihodnjega tedna Ä?aka nekaj pomembnih sestankov. Ĺ˝elite si, da bi se iztekli po vaĹĄih naÄ?rtih, a vse ne bo ĹĄlo tako gladko, kot si Ĺželite. ZmanjĹĄajte priÄ?akovanja.

Ĺ korpijon, 24. 10. â&#x20AC;&#x201C; 22. 11.

Ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. Ne le da se vam bo poÄ?utje moÄ?no izboljĹĄalo, teden bo tudi poln dobrih novic. Kot kaĹže, vas Ä?aka zelo pestra jesen, a se dela, ki si ga boste naloĹžili prav v prihodnjih dneh, Ĺže vnaprej veselite. Veliko bo namreÄ? takega, ki vam predstavlja izziv. Ob tem niti ne raÄ?unate, koliko boste z njim zasluĹžili, saj vam ni treba. Trenutno ste veÄ? kot zadovoljni s tem, kar imate. VeÄ? vam pomeni to, da se dobro poÄ?utite in da vam Ä?as hitro mine. Poletje je bilo za vaĹĄ okus kar preveÄ? leĹžerno, raje ste v akciji. Zvezde vam svetujejo, da ne beĹžite od ljudi, ki so vam doslej veliko pomenili. Med njimi so iskreni prijatelji.

Strelec, 23. 11. â&#x20AC;&#x201C; 22. 12.

Veseli boste, da se poletje poÄ?asi poslavlja. Bolj kot vroÄ?ine si boste Ĺželeli tihih, deĹževnih dni, v katerih se lahko bolj posvetite delu, pa tudi sebi. Teden bo sicer mineval mirno, skoraj dolgoÄ?asen bo. Prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, pa vam bo pomenilo vsak dan veÄ?. V njem boste naĹĄli tudi navdih za delo, sploh, Ä?e boste delali v timu. NajveÄ? idej, ki jih boste lahko hitro uresniÄ?ili, se bo rodilo v nedeljo. To bo tudi dan, ko si boste morali priznati, da ste v preteklih mesecih naredili kar nekaj napak. Naj vas to ne dotolÄ?e, saj nobena ni usodna. Lahko pa se veliko nauÄ?ite iz njih. Sploh, kar se odnosa do partnerja tiÄ?e.

Kozorog, 23. 12. â&#x20AC;&#x201C; 20. 1.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Pes pritekel pred kolesarko, da je padla

Zakuril mu je drugo koĹĄnjo

Velenje, 20. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek se je pri padcu na KidriÄ?evi cesti v Velenju laĹžje telesno poĹĄkodovala kolesarka. Padla je, ker peĹĄka v njeni bliĹžini ni ustrezno poskrbela za varnost psa, ki ga je vodila na povodcu. PeĹĄki so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 20. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek so policisti obravnavali kaznivo dejanje poĹĄkodovanja tuje stvari. Neznanec je v BevÄ?ah lastniku zakuril drugo koĹĄnjo travinje.

Potnici so z modro luÄ?jo utirali pot do nujne medicinske pomoÄ?i

Velenje, 21. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V petek malo pred tretjo uro zjutraj je policiste poklical varnostnik iz enega od velenjskih lokalov.

Ker natakarica gostu, ki je bil vinjen, ni hotela veÄ? postreÄ?i alkohola, je ta brcnil varnostnika, za tem pa se odpravil na Policijsko postajo. Zaradi vinjenosti se mu s policisti nikakor ni uspelo sporazumeti, zato so ga napotili domov. Pozvali ga bodo, da se izreÄ?e o dejstvih in okoliĹĄÄ?inah prekrĹĄka, da bodo lahko ustrezno ukrepali.

Velenje, 20. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V Ä?etrtek ponoÄ?i so policisti na Ĺ aleĹĄki cesti ustavili voznika osebnega avtomobila. Med postopkom je sopotnica zaÄ?ela bruhati in toĹžiti, da ne more dihati. Policisti so hitro ukrepali. Voznika so z modrimi luÄ?mi pospremili do nujne medicinske pomoÄ?i, kjer so sopotnico oskrbeli.

Vinjen se s policisti ni mogel sporazumeti

Glasna sobotna noÄ?

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 22. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V soboto ponoÄ?i so morali policisti zaradi preglasne glasbe, ki je stanovalce motila pri poÄ?itku, veÄ?krat posredovati. Hrupno je bilo v Ĺ aleku, na Ĺ aleĹĄki v Velenju ter v Ĺ oĹĄtanju.

Policisti so prijavo vzeli zelo resno Velenje, 23. avgusta â&#x20AC;&#x201C; V nedeljo je policiste poklical moĹĄki iz Ĺ kal, ki naj bi skozi okno videl tri oboroĹžene moĹĄke, ki naj bi v gozdu poÄ?eli nenavadne stvari. Opazil naj bi tudi veliko terensko vozilo in motor. Vse naj bi tudi posnel. Policista, ki sta odĹĄla na kraj, nista opazila niÄ?esar od tega in tudi na posnetku, ki jima ga je pokazal, ni bilo videti niÄ?esar. Da bi se prepriÄ?ala, ali se ni res dogajalo kaj nenavadnega, sta zbrala obvestila od vseh sosedov in pregledala teren. NaĹĄla nista niÄ?esar, sosedje pa tudi niso niÄ? videli.

mali OGLASI

Dobre Ĺživljenjske priloĹžnosti se vam bodo v prihodnjih dneh odpirale druga za drugo. Vrata boste na steĹžaj odprli ljudem, ki jih ĹĄe ne poznate najbolje, saj si moÄ?no Ĺželite, da konÄ?ate nekajletno poslovno zgodbo, ki ĹĄe nima sreÄ?nega konca. Previdnost ne bo odveÄ?, sploh, ker vaĹĄe navduĹĄenje nad ponudbo ne bo ostalo skrito.

To pa ne bo najboljĹĄe izhodiĹĄÄ?e za pogajanja, ki jih boste morali izpeljati prihodnji teden. Pripravite se nanje, tako fiziÄ?no kot psihiÄ?no. Predvsem pa ne pokaĹžite takoj, da ste s ponudbo zadovoljni. Tako boste imeli veÄ? prostora pri postavljanju prave cene. PoÄ?utje bo ves teden dobro.

Vodnar, 21. 1. â&#x20AC;&#x201C; 19. 2.

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Kar nekaj tednov ste si zatiskali oÄ?i, da je vse, kot mora biti. V teh dneh, ko se bliĹža meteoroloĹĄka jesen, si jih ne boste veÄ? mogli. Najbolje bo, da vsem dokaĹžete, da ste se sposobni spoprijeti tudi z velikimi spremembami, ki se vam obetajo v sluĹžbi.

Tarnanje ne bo pomagalo, zato dogajanje Ä?im manj komentirajte. Doma ne boste poÄ?ivali. Postorili boste tudi vse tisto, kar ste v prevroÄ?ih dneh avgusta odlagali v prihodnost. Sedaj bo vreme kot nalaĹĄÄ? za delo v naravi, ki vam bo vrnilo tudi notranji mir. To bo dober uvod v jesen, ko se boste spet zaÄ?eli posveÄ?ati rekreaciji. S tem boste okrepili tudi svoj imunski sistem, ki ĹĄe ni najbolj trden.

Ribi, 20. 2. â&#x20AC;&#x201C; 20. 3.

Poznopoletni dnevi bodo prijetni, sploh, ko boste doma. V sluĹžbi se bo delo zaÄ?elo hitro kopiÄ?iti, Ä?e ga ne boste opravljali sproti, zato niÄ? veÄ? ne prelagajte na jutri.

SreÄ?a je, da se boste otresli napetosti, povezane z naÄ?rtovanjem dogodkov. Ne boste se veÄ? ozirali na to, ali bo korona virus jeseni spet meĹĄal ĹĄtrene, ampak se boste zagrizli v delo. Morda celo preveÄ?. Partner bo imel prav, ko vas bo opominjal, da morate na prvo mesto postaviti sebe. Ä&#x152;e bi to znali, bi zagotovo to Ĺže naredili. Pa ne znate. VeÄ? vam pomeni dobro opravljeno delo. Znali pa boste poskrbeti, da se boste v domaÄ?em okolju dobro sprostili. UĹživali boste v delu z rastlinami in zemljo.

Naš čas, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

27. avgusta

06.20 06.25 07.00 09.00 09.10 09.20 09.30 10.15 11.30 11.55 12.25 13.00 13.45 14.40 15.05 15.40 15.50 16.00 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.25 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 01.35

Kultura Odmevi Poletno jutro Vse o Rozi, Posebna pošiljka A veš, koliko te imam rad, Zimsko presenečenje, 1. sez.

Muk, Glasbeni posnetek Vojna in jaz, Vera Vikend paket Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Prvi dnevnik, šport, vreme Rusija malo drugače, Sankt Peterburg iz zaodrj Slovenski utrinki Moj gost/Moja gostja Vendegem, Focirajongók / Ljubitelji nogometa Timi gre, Pločevinke Svetovalka Hana, Pretepač Studio Kriškraš, Kviz Vojna in jaz, Vera Poročila ob petih, šport, vreme Za stopinjo preveč Na kratko, Emotikon Dinotačke, Kar je skočilo visoko Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Globus Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kronika Hitlerjevega življenja kako se rodi diktator Za stopinjo preveč Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.15 Poletno jutro 13.15 Rimske počitnice s Catherine, Kaj jejo Italijani 13.40 Zmage so doma: Kolesarstvo dirka po, 17. etapa, Franciji 20 17 15.45 Slovenska narečja, na Madžarskem 16.30 Zaljubljeni Prifarci, 1. del, koncert 18.00 Gospoda gre čez progo, portret dr.

Vladimirja Sruka 20.00 Z Montyjem Donom po japonskih vrtovih Jesen 21.00 Mame (II.), 2. sez.

21.30 Poti svobode, poljska nadaljevanka 22.30 V spomin Atiju Sossu, Big band RTV Slovenija z gosti 00.00 Videotrak 00.55 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.25 00.25 01.30 02.00

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:25 13:15 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 21:55 22.25 23:15

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 36. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 152. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 153. del Ukradena preteklost, 1. sez., 67. del Reka ljubezni, 4. sez., 37. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 80. del Vedno tvoja, 2. sez., 87. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 28. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 154. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 155. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 81. del Vedno tvoja, 2. sez., 88. del 24UR zvečer Cena dediščine, ameriški film Umor, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2777. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Karate Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program IZ ARHIVA VTV: MIŠ MAŠ, Čevljar Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Rok Tadej Brunšek, klavir (70) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Lepote sveta: Avstralija, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Rok Tadej Brunšek, klavir (70) Družina Hlebanja, dokumentarni film Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

27. avgusta 2020

Sobota,

28. avgusta

06.20 06.25 07.00 09.00 09.10 09.20 09.30 10.15 11.30 11.55 12.25 13.00 13.45 14.30 15.00 15.35 16.00 16.25 17.00 17.30 18.00 18.10 18.25 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.05 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.45 00.10 00.40 00.55 01.00 01.05

04.00 09.55 10.30 12.35 13.00 13.30 13.55 14.20 16.15 16.45 18.00 20.00 20.50 21.20 22.50 00.35 04.00

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.25 09.30 10.20 11.25 12.20 13.20 13.35 14.30 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.15 22.45 22.50 00.35 02.15 02.45

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 12:55 13:45 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18.35 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:00 23:30

Kultura Odmevi Poletno jutro Vse o Rozi, Mama Capko A veš, koliko te imam rad, Nova prijateljica, 1. sez.

Muk, Lutkarji Vojna in jaz, Justus Vikend paket Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Moji, tvoji, najini, 2. sez.

Prvi dnevnik, šport, vreme Zvezde velikega platna, Groucho Marx Free spirits - Samosvoji, Nastija Mostovi - Hidak Špasni učitelj, Semenj, 1. sez.

Vojna in jaz, Justus Osvežilna fronta, Lenoba Poročila ob petih, šport, vreme Circom Regional, Požar, 4. del Infodrom, poletje 20 20 , Šola Pujsa Pepa, Omara za igrače, 2. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Koncert ansambla Nemir, 2. del Bolnišnica New Amsterdam (II.), 2. sez.

Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Zvezde velikega platna Omar Sharif Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Poletno jutro Slovenski magazin Prisluhnimo tišini, Jezik enakopravnosti O živalih in ljudeh Na vrtu Zmage so doma: Kolesarstvo - dirka po Franciji, 19. etapa, Franciji Migaj z nami Zvezdana, Prva pomoč za starše Varuhi civilizacije Resnica o aferi Harry Quebert Mame (II.), 2. sez.

Dan padca Bastilje, koprodukcijski film Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Oliver Dragojević Info kanal Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi (Zigby), ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 37. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 154. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 155. del Ukradena preteklost, 1. sez., 68. del Reka ljubezni, 4. sez., 38. del TV prodaja Šverc komerc, 1. sez., 81. del Vedno tvoja, 2. sez., 88. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 29. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 156. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 157. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 82. del Delovna akcija 24UR zvečer Eurojackpot Kdo bo skrbel zame?, ameriški film Diagnoza: okusno, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Vse o revmatičnih obolenjih Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Karate Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program IZ NAŠEGA ARHIVA: Miš Maš, Na kmetiji (2009) IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Lisjak iz teme Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Rok Tadej Brunšek, klavir (71) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Grintove poti Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Rok Tadej Brunšek, klavir (71) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

29. avgusta

06.15 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke Čudogozd: Zajčki praznujejo 07.10 Lojzek: Lojzek, nariši mi gusarsko ladjo 07.15 Balončkovo, Ptičje strašilo 07.25 Ava, Riko, Teo, Lačni pomorščaki 07.30 Kalimero, Strašljivi kip 07.40 Mimi in Liza, Diši po vanilji 07.50 Knjiga o džungli, Človek, 1. sez.

08.00 Maček Muri 08.10 Maček Muri: Sprehod 08.25 Ribič Pepe, Nik, Žan in grah 08.45 Govoreči Tom in prijatelji, Varuška Tom, 2. sez.

09.00 Infodrom: Koronašola, ministrica odgovarja na vprašanja mladih 09.30 Male sive celice: OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Vojnik 10.10 Infodrom, poletje 2020, Šola 10.30 Čist zares, Modna kreacija, 2. sez.

11.10 Za stopinjo preveč 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!, Sanja Grcić 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Iztok Mlakar 14.50 Avstralija v barvah, Priseljevanje ali nazadovanje, avstralskobritanska dok. serija 15.55 Naš vsakdanji kruhek, Narejeno na Kitajskem, 1. sez.

16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Duhovni utrip, "Videla sem svet in življenje" 17.35 Alpe-Donava-Jadran - Najlepši Münchenski trgi 18.00 Ozare 18.10 Rimske počitnice s Catherine: Razkošne jedi, oddaja o kuhanju 18.40 Erika, Uganka o nenavadnih znakih, 1. sez.

18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.05 Loganovi srečneži, ameriški film 22.00 Poročila 22.10 Šport 22.20 Vreme 22.25 Deklina zgodba (III.), 3. sez.

23.20 Sedmi pečat: Ženska v kletki, koprodukcijski film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik 01.40 Sobotni dnevnikov izbor 01.50 Utrip 02.05 Šport 02.10 Vreme 02.15 Napovedujemo

04.00 Info kanal 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Spomini, prof.dr. Zdenko Roter, 4. del 12.50 Mame (II.), 2. sez.

13.15 Bolnišnica New Amsterdam (II.), 2. sez.

14.10 Uvod v kolesarsko dirko po Franciji 2020 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 1. etapa 18.15 Po etapi, analiza dirke po Franciji 18.45 Bolnišnica New Amsterdam (II.), 2. sez.

19.55 Primož Roglič, moja pot na dirko po Franciji 20.55 Nogomet - državno prvenstvo, Aluminij : Celje, 2. kolo 23.00 Sledi, Pozabljena preteklost 23.35 Poletna noč: Vse najboljše!, koncert 01.30 Videotrak 02.30 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.10 09.40 10.15 10.40 11.10 13.05 13.20 15.00 15.15 17.05 18.50 18.55 20.00 22.10 23.55 01.30

8:30 8:55 9:00 9:30 9:50 11:20 12:20 12:25 12:50 13:20 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18.40 18:50 18:55 19:15 19:25 19:55 20:00 20:30 21:45 21:50 22:50 23:20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Robovlaki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 21. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 22. del Cena dediščine, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Klic dolžnosti, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Kdo bo skrbel zame?, ameriški film Velika slonja pustolovščina, ameriški film 24UR vreme 24UR Kong: Otok lobanj, ameriški film Liz in Dick , ameriški film Skrivnostna negovalka, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Miš Maš, Na kmetiji (2009) IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Pošastka Katka Jutranji pogovori 1 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Vse o revmatičnih obolenjih Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Pia Landeker, klavir (67) Videostrani, obvestila Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Miš Maš: Zemlja, moj planet IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Boter petelin Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Tinkara Krt, klavir (68) Dotiki gora: Palec, Zelenjak Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice tega tedna 2. revija zmagovalcev NZ glasbe v Vinski Gori, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Manca Stropnik, klavir (69) Popotniške razglednice: Grintove poti Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

30. avgusta

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.00 08.05 08.15 08.25 08.50 08.55 09.00 09.10 09.25 09.35 09.40 09.55 10.10 10.20 10.45 11.30 12.05 13.00 13.25 15.15 17.00 17.20 18.15 18.40 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 21.05 21.55 22.20 23.45 23.50 00.15 00.35 00.45 01.10

Živalski čira čara Milan, Prava pot Lojzek, Lojzek, nariši mi avto Ava, Riko, Teo, Zaljubljena kravica Tinka in Žverca, Uta za Žverco Mandi, Žabec, 3. sez.

Timi gre, Gasilec Živživalice, Hobotnica Niko, Navihani Niko Lili in Čarni zaliv, Lampijončki, 2. sez.

Rija in Krokodil, Zelenjavni vrt Mucika, Trobentasta drevesa Svetovalka Hana, Kje je medvedek? Čarli in Lola: Vse je čisto drugače kot je bilo, risani film Trobka in Skok; Neznani plazeči se predmet Pujsa Pepa, Namišljeni prijatelj, 2. sez.

Knjiga o džungli, Legenda o Velikem kremplju, , 1. sez.

Kalimero, Podganci izgubijo frnikole Zmedi gre v Zakajzato, Na pajkovi mreži, 1. sez.

Vila Mila, Preblisk Ernest in Celestinca, Bibi Erika, Težavica z neokusno pico, 1. sez.

Govoreči Tom in prijatelji: Zaljubljeni lastnik, 2. sez. Špasni učitelj, Odpadki, 1. sez.

Med valovi Ozare Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Zaljubljeni Prifarci, 2. del, koncert Posebno priznanje, francoski film Poročila ob petih, šport, vreme Joker, kviz Rimske počitnice s Catherine, Rimske gostilne, oddaja o kuhanju Muk, Žvižgaški jezik Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Telesni stražar, britanska nadaljevanka Z Mišo, Ejti Štih Poročila, šport, vreme Maria Montessori, italijanski dokumentarni film Operne arije, Mezzosopranistka Monika Bohinec; G. Bizet: Carmen Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna, šport, vreme Napovedujemo

07.45 Duhovni utrip, "Videla sem svet in življenje" 08.00 Rimske počitnice s Catherine, Razkošne jedi 08.25 Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao S. Rahmaninov: Simfonija št. 2 09.25 8. srečanje kitarskih orkestrov: GŠ Slovenj Gradec, Musica Alegria, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Slovenije 09.55 Mame (II.), 2. sez.

10.20 Mame (II.), 2. sez.

10.45 Mame (II.), 2. sez.

11.10 Mame (II.), 2. sez.

11.35 Čez planke S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Južni Ameriki, 3. del: Sao Paolo 12.30 Žogarija 13.10 New neighbours - Novi sosedje, Samo en bog 13.40 Otroci Sredozemlja, Hrvaška 14.25 Ambienti 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 2. etapa 18.25 Po etapi, analiza dirke po Franciji 20.00 Simfonični orkester RTV Slov., Nuška Drašček Rojko in Simon Krečič 21.45 Žrebanje Lota 21.50 Lyndon B. Johnson, ameriški film 23.30 Zvezdana, Prva pomoč za starše 00.30 Videotrak 01.30 Info kanal 04.00 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 09.15 09.45 09.55 10.40 11.05 11.35 13.10 13.25 15.10 15.25 17.05 18.50 18.55 20.00 21.15 23.30 01.35

8:30 8:55 9:00 9:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 12:50 14:20 15:10 15:15 17:30 17:55 18:00 18:50 18:55 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:10 23:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Robovlaki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 23. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 24. del Diagnoza: okusno, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Liz in Dick, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezenska mehanika, ameriški film Guru, ameriški film 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Kako se znebiti fanta v 10 dneh, ameriški film Anina provizija, slovenski film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Miš Maš: Zemlja, moj planet 2777. VTV magazin Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna IZ NAŠEGA ARHIVA: Na obisku … pri Rajku Mehu, 2001 Lepote sveta: Avstralija, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Boter petelin Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo IZ NAŠEGA ARHIVA: Mojca in Medvedek Jaka, Fit v poletje (2010) Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Rok Tadej Brunšek, klavir (70) Videostrani, obvestila Napovedujemo NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Rok Tadej Brunšek, klavir (71) Jutranji pogovori 2 Znakovni jezik 6 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

31. avgusta

06.30 06.45 07.00 10.10 10.25 10.35 10.45 11.30 12.00 13.00 13.45 14.40 15.20 15.55 16.00 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.45 01.15 01.40 02.10

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Vse o Rozi, Fotograf Vid, risanka A veš, koliko te imam rad, Sneženi zajček, risanka, 1. sez.

Muk, Bossa nova, risanka Vojna in jaz, Eva, nemška otroška igrano-dokumentarna serija Obzorja duha, Uboge sestre sv.

Klare Z Mišo, Ejti Štih Prvi dnevnik, šport, vreme Moja neznana Amerika, V deželi Sjujev, švicarska dokumentarna serija S-prehodi, Luigia Negro in Živa Gruden Dober dan, Koroška Vila Mila, Preblisk Ribič Pepe, Nik, Žan in grah Vojna in jaz, Eva Poročila ob petih, šport, vreme City folk - Obrazi mest, Zagreb Na kratko, Socialna ekonomija Malčki, Pogumna Oli Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Pogovori z osamosvojitelji, Janez Janša Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetni raj Glasbeni večer: Festival Radovljica 2013: Klarinetist Blaž Šparovec in godalni kvartet Inegal (Max Reger, Henri Marteau) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.30 Rimske počitnice s Catherine, Razkošne jedi 12.15 Dobro jutro 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 3. etapa 17.45 Ljudje in zemlja 18.35 Inside - Offside: V zaledju predsodkov, Met izza črte 19.00 Nogomet - evropska liga, pregled sezone 20.00 Otroci Sredozemlja, Francija, 2. sez.

20.55 Mame (II.), 2. sez.

21.25 Dediščina Evrope: Fabrizio De Andre - svobodni princ 23.15 Operacija Rumena ptica, francoska dokumentarna oddaja 00.25 Videotrak 01.20 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.50 07.55 08.20 09.25 10.15 11.15 12.10 13.05 13.20 14.25 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 01.05 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Zebra Zigbi, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Dirka Monkart, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Reka ljubezni, 4. sez., 38. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 156. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 157. del Ukradena preteklost, 1. sez., 69. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 30. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 39. del Šverc komerc, 1. sez., 82. del Betty v New Yorku, 1. sez., 1. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 158. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 159. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 1. del Šverc komerc, 1. sez., 83. del 24UR zvečer Whiskey Cavalier, 1. sez., 1. del Gospod, odpusti mi, 1. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

1. septembra

06.20 06.25 07.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.50 14.45 15.15 15.45 15.55 16.20 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 00.35 01.00 01.30 01.45 01.50 01.55

04.00 10.30 11.30 14.05 15.00 18.00 20.00 20.55 21.25 23.05 00.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 01.10 01.45

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 13:00 13:50 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:20 22:25 23:15 23:45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2777. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

IZ NAŠEGA ARHIVA: Mojca in Medvedek Jaka, Fit v poletje (2010) Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Lepote sveta: Avstralija, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Madea Stakne, oboa (72) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Martin Mikulič, župan Občine Rogatec Regionalne novice, dnevno informativni program NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Madea Stakne, oboa (72) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

11:15 11:20 11:45 12:15 13:05 13:55 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:20 18:30 18:35 19:00 19:05 19:55 20:00 20:30 20:50 22:05 22:10 23:00 23:30

Kultura Odmevi Dobro jutro Umetni raj Danes dol, jutri gor Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, šport, vreme Moja neznana Amerika, V osupljivem raju Duhovni utrip, "Videla sem svet in življenje" Kanape - Kanape Knjiga o džungli, Človek, 1. sez.

Martin Krpan, kratki animirani film Infodrom: Koronašola, ministrica odgovarja na vprašanja mladih Poročila ob petih, šport, vreme Koda Kalimero, Strašljivi kip Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Avstralija v barvah, Desetletje protestov Bolnišnica New Amsterdam (II.), 2. sez.

Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Ignac Plestenjak Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran, Najlepši Münchenski trgi Kolesarstvo - dirka po Franciji, 4. etapa Kaj pa Mojca?

Vivaldijevi Štirje letni časi v izvedbi Luke Šulića, Operno gledališče Giuseppe Verdi v Trstu Mame (II.), 2. sez.

Kdo smo, ameriški film NaGlas!, Sanja Grcić Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Dirka Monkart, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 1. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 158. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 159. del Ukradena preteklost, 1. sez., 70. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 31. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 40. del Šverc komerc, 1. sez., 83. del Betty v New Yorku, 1. sez., 2. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 160. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 161. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 2. del Šverc komerc, 1. sez., 84. del Preverjeno 24UR zvečer Gospod, odpusti mi, 1. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Župan z vami: Martin Mikulič, župan Občine Rogatec Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Muziciranje je zabavno, soznajmo pihala Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Polž Vladimir gre na štop, gledališka predstava Vrtca Velenje IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč,otroci! Čudežni vrt- Pravljica o jablani Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Elena Vučetić Djurić, oboa (73) Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2778. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Ajdovsko-skalicina pot 2. revija zmagovalcev NZ glasbe v Vinski Gori, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Elena Vučetić Djurić, oboa (73) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

2. septembra

06.20 06.25 07.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.50 14.45 15.20 15.30 16.00 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.50 00.20 00.45 01.15 01.25

04.00 08.30 09.30 10.00 10.20 12.50 15.00 18.00 20.00 20.55 21.05 21.35 22.25 23.20 00.20 01.25

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.40 07.55 08.10 08.25 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 01.05 01.40

8:30 8:55 9:00 9:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:25 13:15 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:25 18:30 18:55 19:00 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:00 23:30

Kultura Odmevi Dobro jutro Koda Danes dol, jutri gor, Vege hribi Vem!, kviz Avstralija na slovenski način Prvi dnevnik, šport, vreme Moja neznana Amerika, Na meji z Novo Mehiko, švicarska dokumentarna serija Profil, Arjan Pregl Rojaki Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Vojnik Poročila ob petih, šport, vreme Slovenska narečja, v Avstriji 50 knjig, ki so nas napisale, Kajetan Kovič: Maček Muri Čarli in Lola, Tudi jaz bi rada igrala, 1. sez.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Upam, da ti bo drugič uspelo umreti, madžarski film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Panoptikum Slovenska narečja, v Avstriji Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport

Info kanal Videotrak Kanape - Kanape Rimske počitnice s Catherine, Rimske gostilne, oddaja o kuhanju Dobro jutro Simfonični orkester RTV Slovenija: Nuška Drašček Rojko in Simon Kreči Kolesarstvo - dirka po Franciji, 5. etapa Nepoškodovane, dokumentarni film V objemu glasbe in baleta na Televiziji Slovenija Žrebanje Lota Mame (II.), 2. sez.

Moje mnenje Tujca, britanska nadaljevanka Otoki svetlobe, dokumentarni film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Super krila, ris.

Dirka Monkart, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 2. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 160. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 161. del Ukradena preteklost, 1. sez., 71. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 32. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 41. del Šverc komerc, 1. sez., 84. del Betty v New Yorku, 1. sez., 3. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 162. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 163. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 3. del Šverc komerc, 1. sez., 85. del 24UR zvečer Strelec, 1. sez., 1. del Gospod, odpusti mi, 1. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2778. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Kako nastane med?

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program IZ NAŠEGA ARHIVA: Lahko noč, otroci! Palačinkova torta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Hana Ravnjak, oboa (74) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Hana Ravnjak, oboa (74) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 21

BARNES, Julian: Lege Ĺživljenja od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli

821-32 â&#x20AC;&#x201C; Kratka proza

izgubah. V njem odnos s svojo Ĺženo strne v eno najlepĹĄih posvetil: ÂťSrce mojega Ĺživljenja; Ĺživljenje mojega srca.ÂŤ

BLATNIK, Andrej: Nezbrano delo

od â&#x20AC;&#x201C; Odrasli 821.163.6-32 â&#x20AC;&#x201C; Slovenska kratka proza

Ä&#x152;etrtek, 27. avgust 16.00 Klub eMCe plac KonS delavnica: Sintetizator (Festival mladih kultur Kunigunda) 19.00 Pred Domom kulture Velenje Virtuozi na citrah: Janja Brlec, Tanja LonÄ?ar in Peter Napret â&#x20AC;&#x201C; Festival PreĹĄmentane citre (v primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje) 20.00 Atrij Kavarne Lucifer Burma (Myanmar): zlate pagode, nasmejani ljudje in bogate trĹžnice, potopisno predavanje Andreje AvberĹĄek 20.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru PRO TEST (SLO), State Of Fiction (SLO) (Festival Kunigunda) 15.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Varuh krajine, naravna skulptura, odprtje razstave (Festival mladih kultur Kunigunda) 19.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru

Nezbrano delo sestavlja pribliĹžno petdeset Âťmajhnih premislekovÂŤ, ki jih je mogoÄ?e brati kot samostojne kratke eseje o razliÄ?nih piscih, delih in fenomenih, tako slovenskih kot tujih. RdeÄ?a nit avtorjeve pripovedi â&#x20AC;&#x201C; to je nemara tudi njegova osebna zgodba â&#x20AC;&#x201C; je usoda knjige kot medija na preizkuĹĄnji.

Nacionalne in mednarodne raziskave bralnih navad namreÄ? opozarjajo, da se branje knjig v zadnjih desetletjih moÄ?no preoblikuje in vse bolj tudi usiha. UÄ?inkovanje knjig na svet je zamenjalo uÄ?inkovanje sveta na knjige, pa Ä?eprav so te v zadnjem Ä?asu postale vse dostopnejĹĄe, ali kot bralni vir ali kot nosilke razliÄ?nih idej, estetik in ambicij â&#x20AC;&#x201C; a velika veÄ?ina dandanes objavljenih knjig ostane dobesedno neprebrana. Branje knjig je v Ä?asu razprĹĄene pozornosti vse bolj zapletena, morda prezapletena dejavnost tudi zato, ker potrebuje osredinjenost, zbranost, ki je digitalni domorodci in tisti, ki poskuĹĄajo slediti toku Ä?asa, ne le niso veÄ? zmoĹžni, temveÄ? se jim zdi nemalokrat tudi anahrona, tako da zanjo niso niti motivirani. V knjigi zbrana besedila nas med drugim opozarjajo, da zapovedi danaĹĄnjega Ä?asa viĹĄje â&#x20AC;&#x201C; hitreje â&#x20AC;&#x201C; moÄ?neje vodijo v povrĹĄinsko, nezbrano delo, branje, razmiĹĄljanje in ne nazadnje Ä?ustvovanje. đ&#x;&#x201D;˛

Vir: https://www.bukla.si

Magistrski ĹĄtudijski program 2. stopnje PALIATIVNA OSKRBA

Magistrski studijski program Paliativna oskrba Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bliĹžnjim. Je relativno novo strokovno podroÄ?je medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v ĹĄirĹĄi regiji, formalni ĹĄtudij na tem podroÄ?ju ni bil moĹžen.

Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena ĹĄola v Celju z magistrskim ĹĄtudijskim programom Paliativne oskrbe. Ĺ tudijski program, ki odgovarja na izzive in potrebe stroke, je mednarodno primerljiv.

Fanfara Station (IT, ZDA, TN), Harmelogic (SLO) (Festival mladih kultur Kunigunda)

VELENJE

Petek, 28. avgust

Knjiga Lege Ĺživljenja je po izboru Ä?asopisa Guardian uvrĹĄÄ?ena med sto najboljĹĄih knjig 21. stoletja. To ne preseneÄ?a, saj gre za unikatno pripoved, v kateri je intimna zgodba angleĹĄkega pisatelja Juliana Barnesa mojstrsko ovita okoli meditacije o Ĺživljenjskem zanosu, pozneje pa se prevesi v sprijaznitev z minljivostjo. Ko je leta 2008 po kratki, neozdravljivi bolezni umrla Pat Kavanagh, literarna agentka in soproga Juliana Barnesa, je pisatelj potreboval veÄ? let, da je ubesedil svoje obÄ?utke ob izgubi Ĺživljenjske sopotnice. Tega se ni lotil v dnevniĹĄko beletristiÄ?nem slogu, temveÄ? je v veÄ?plastno literarno delo, razdeljeno na tri poglavja, poleg njune zakonske zgodbe vpletel vrsto zgodovinskih oseb, od boemskega angleĹĄkega polkovnika Freda Burnabyja do znamenitih francoske igralke Sarah Bernhardt in fotografa Nadarja, ki jih je povezovala nenavadna strast: letenje z balonom. Balonarstvo je Barnesu ponudilo izvrstno osnovo za izpisovanje ljubezenskih pustolovĹĄÄ?in in Ĺživljenjskih prelomnic teh Ĺživopisnih oseb, da bi nas nato s svojo izbruĹĄeno stvarno, a obenem poetiÄ?no pisavo spustil v globino svoje duĹĄe in pred nami razgrnil prostranstva lastnega in obÄ?eÄ?loveĹĄkega Ĺžalovanja. Julian Barnes v Legah Ĺživljenja izvirno poveĹže zgodovinsko in intimno, zamiĹĄljeno in doĹživljeno, zgodbo o aerofotografiji in zgodbo o svojem spominjanju, s Ä?imer izpiĹĄe roman, ki je v svojem bistvu delo o ljubezni v njenih tanÄ?inah in

21

PRIREDITVE

27. avgusta 2020

Sobota, 29. avgust 8.00

KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem 10.00 Grilova domaÄ?ija, Lipje Odprta vrata domaÄ?ije 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Dva zmerjavca, predstava GledaliĹĄÄ?a BiÄ?ikleta (v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje) 19.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru BratĹ&#x2122;i (CZ), Korto (FR), Blak Howl (SLO) (Festival Kunigunda)

Nedelja, 30. avgust 10.00 KavÄ?nikova domaÄ?ija, Zavodnje Odprta vrata domaÄ?ije

Ponedeljek, 31. avgust 21.00 Poletni kino na ploĹĄÄ?adi pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Parazit, komiÄ?na drama (v primeru slabega vremena v Kinu Velenje)

KINO spored LASSIE Lassie - Eine abenteuerliche Reise Podnaslovljena druĹžinska avantura, 100 minut (NemÄ?ija). ReĹžija: Hanno Olderdissen. Igrajo: Nico Marischka, Sebastian Bezzel, Anna Maria MĂźhe, Matthias Habich, Bella Bading Nedelja, 30. 8., ob 16.00/otroĹĄka matineja

PREVAJALCI Les traducteurs, triler, 105 minut (Belgija, Francija). ReĹžija: RĂŠgis Roinsard

Igrajo: Lambert Wilson, Olga Kurylenko, Riccardo Scamarcio, Sidse Babett Knudsen Nedelja, 30. 8., ob 20.00 ZVEZDE POD ZVEZDAMI NA PLOĹ Ä&#x152;ADI OB DOMU KULTURE

PARAZIT Gisaengchung, komiÄ?na drama, 132 minut (JuĹžna Koreja). ReĹžija: Bong Joon-ho Igrajo: Song Kang-ho, Lee Sun-kyun, Cho Yeo-jeong, Choi Woo-shik, Park So-dam, Lee Jung-eun, Chang Hyae-jin Ponedeljek, 31. 8., ob 21.00

Dodatne informacije:

Visoka zdravstvena ĹĄola v Celju, Mariborska cesta 7, Celje 03 428 79 00 â&#x20AC;˘ www.vzsce.si â&#x20AC;˘ info@vzsce.si

Ä&#x152;etrtek, 27. avgust 17.00 in 20.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanjski poletni filmski veÄ?er

Petek, 28. avgust 17.00 in 20.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Ĺ oĹĄtanjski poletni filmski veÄ?er

Ĺ MARTNO OB PAKI

20:00 Prireditveni ĹĄotor pri MC Ĺ martno ob Paki Otvoritev Poznopoletnega festivala 2020; koncert skupine Ä&#x152;uki

Nedelja, 30. avgust 10:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Posavje KrĹĄko (U-13)

Lunine mene

Ä&#x152;etrtek, 27. avgust 10:00 Dvorana Marof Delavnica LEGO robotike za otroke

Petek, 28. avgust 10:00 Dvorana Marof ali pod kozolcem Ustvarjalna delavnica in druĹžabne igre za otroke 16:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Ĺ ampion Celje (U-15)

2.

septembra, ob 7:22, polna luna - ĹĄÄ?ip

Danes vabijo PreĹĄmentane citre Velenje - Festival Velenje bo tudi letos pripravil citrarski festival. Ta se bo odvil danes, v Ä?etrtek, 27. avgusta, pred Domom kulture Velenje. Zaradi pandemije bo zdruĹžen v en veÄ?er brez tujih citrarskih gostov. So pa povabili tiste domaÄ?e citrarje, ki sodijo med najboljĹĄe.

Vsi so stari znanci PreĹĄmentanih citer, od domaÄ?inke Tanje LonÄ?ar, ki s svojim citranjem in petjem instrument pribliĹža popularni glasbi, do ene najvidnejĹĄih predstavnic slovenskega citranja Janje Brlec.

Janja bo s Petrom Napretom, gonilno silo festivala v zadnjih letih, predstavila tudi kakĹĄen pomemben citrarski duet. V primeru slabega vremena bo koncert v Domu kulture Velenje. đ&#x;&#x201D;˛

Naprej v preteklost S tem geslom je minuli teden potekal projekt Skupnosti muzejev Slovenije, v katerega se je vkljuÄ?il tudi Muzej Velenje Velenje, 17.â&#x20AC;&#x201C;23. avgust â&#x20AC;&#x201C; Skupnost muzejev Slovenije se je nedavno odloÄ?ila, da pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta izvede ĹĄe eno akcijo predstavitve muzejev in galerij. Ti so kot varuhi preteklosti, ki delujejo v koraku z izzivi sedanjosti in za boljĹĄo prihodnost, povabili na obisk tako razstavnih prostorov kot na ogled spletnih vsebin. ÂťAkcija z naslovom Naprej v preteklost je namenjena predvsem temu, da muzeji in galerije pokaĹžemo, kako smo se spopadli z novimi razmerami,

ki so posledica ĹĄirjenja novega korona virusa, kako smo v Ä?asu epidemije, ko so bile naĹĄe enote zaprte, vseeno ohranjali stik z obiskovalci in kar precej vsebin in naĹĄih dejavnosti prenesli na splet. Akcija Naprej v preteklost je zdruĹževala tako prireditve v muzejih in galerijah kot vse, kar poÄ?nemo na druĹžbenih omreĹžjih. NaĹĄ muzej se je vanjo vkljuÄ?il na oba naÄ?ina,ÂŤ je povedla direktorica Mojca Ĺ˝evart in naĹĄtela dogodke: odprtje razstave ob 100. obletnici ustanovitve No-

INFORMATIVNI DAN: 3. 9. 2020 ob 16. uri Prijavni rok: 1. 6. do 20. 9. 2020

Ĺ OĹ TANJ

Obiskovalci Velenjskega gradu so si zbirke ogledali v spremstvu grajske dame in dvornega glasbenika.

gometnega kluba Ĺ oĹĄtanj v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju, voden ogled po razstavnih prostorih na Velenjskem gradu s kostumiranim glasbenikom, ki je zaigral na priljubljen inĹĄtrument na srednjeveĹĄkih dvorih â&#x20AC;&#x201C; lutnjo, ter druĹžinska joga na KavÄ?nikovi domaÄ?iji.

Na spletni strani in druĹžbenih omreĹžjih pa je Muzej Velenje vsakodnevno objavljal nove vsebine iz muzejskega arhiva, s katerimi je predstavil lokalno kulturno dediĹĄÄ?ino. ÂťOdloÄ?ili smo se, da vsak dan objavimo eno fotografijo iz naĹĄega bogatega fotografskega arhiva, saj smo ravno v

Ä?asu karantene, ko smo najbolj intenzivno objavljali na spletu, ugotovili, da prav takĹĄne vsebine najbolj zanimajo naĹĄe obÄ?instvo, ki se je nanje odzvalo v najveÄ?ji meri. Tako smo tudi pod okriljem akcije Naprej v preteklost poiskali stik z naĹĄimi obiskovalci in vsemi, ki jih zanima naĹĄa skupna preteklost, z objavo tematske fotografije, povezane bodisi z mednarodnim dnem ali kakĹĄno drugo aktualno temo. Veseli smo ĹĄtevilnih odzivov, kar kaĹže, da je to dober naÄ?in komuniciranja z obÄ?instvom,ÂŤ razmiĹĄlja direktorica.

CITY CENTER Celje Utrinek s spletne akcije Ena podoba preteklosti na dan: otroĹĄki poletni vrveĹž ob zunanjem bazenu na velenjskem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, ki ga je leta 1963 v objektiv ujel fotograf Volbenk Pajk.

V Muzeju Velenje so se namreÄ? to poletje podali na raziskovanje kopaliĹĄÄ? v Ĺ aleĹĄki dolini, saj pripravljajo novo razstavo, ki bo na ogled v podhodu Pesje.

â&#x20AC;˘ Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 â&#x20AC;˘ Vsak petek KMEÄ&#x152;KA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 â&#x20AC;˘ Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. â&#x20AC;˘ Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon â&#x20AC;&#x201C; pet: 14.00 â&#x20AC;&#x201C; 21.00, sob: 10.00 â&#x20AC;&#x201C; 21.00, ned: 10.00 â&#x20AC;&#x201C; 20.00. V primeru deĹžja zaprto. â&#x20AC;˘ Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

đ&#x;&#x201D;˛

tf

Naš čas, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

27. avgusta 2020

Nagradna križanka »Železnina Hudovernik«

RADIO VELENJE

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

NOVO! NOVO! NOVO! Še bogatejša ponudba elektrotehničnega materiala • vse za izgradnjo elektroinštalacij v stanovanjskih, poslovnih ali industrijskih zgradbah • Prenovljen salon KERAMIKE in SANITARNE OPREME • 3D izris kopalnic Poleg ostale ponudbe novost: ČISTILA DELEO z levjo močjo – odmaši v 2 minutah tudi zelo zamašene odtoke. Zelo primerno tudi za šole, vrtce, industrijo in tudi za gospodinjstva - le v ŽELEZNINI HUDOVERNIK! Železnina Hudovernik vas pričakuje – postrežemo z nasmehom Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«, najkasneje do 7. septembra 2020. Izžrebali bomo tri nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po priporočeni pošti.

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Nagrajenci nagradne križanke Športni park Jezero, objavljene v tedniku Naš čas, 13. avgusta 2020 so: Blaž Kugonič, Goriška ulica 40, 3320 Velenje; Štefanija Mohorko, Trubarjeva 12, 3320 Velenje; Ana Kotnik, Meškova 4, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o prejemu nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: ODBOJKA NA MIVKI.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

Naročniki jih objavite ceneje.

ČETRTEK, 27. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 28. avgusta

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 29. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 30. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 31. avgusta

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 1. septembra

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 2. septembra ETT LIGHTING, d.o.o. | Dobrna 7, SI-3204 DOBRNA 03 780 10 70 | www.ett-lighting.com

Iščemo kandidate za delovni mesti: KV elektrikar   

Zaželene delovne izkušnje s področja vzdrževanja in montaže el. instalacij Pričakujemo kandidate s četrto ali peto stopnjo strokovne izobrazbe, smer Elektrotehnika in energetika.

Delo zajema vzdrževanje električnih instalacij, občasna montaža vodenih sistemov razsvetljave in delo na sedežu podjetja.

Komercialist/ka   

Zaželene delovne izkušnje s komercialnega področja, urejanje spletnih strani Pričakujemo kandidate s peto ali šesto stopnjo strokovne izobrazbe, gimnazija, ekonomija ali komerciala.

Nudimo zanimivo, zanesljivo in dinamično delo v urejenem kolektivu, kjer cenimo dobre strokovne sodelavce.

Nudimo dobro plačilo, plačan prevoz na delo, regres, božičnico, plačano malico.

Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite po pošti ali na e-mail: info@ett-lighting.com Dodatne informacije na tel.: 03 780 10 76

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 17. do 23. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 17. do 23. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 17. do 23. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 - alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. do 23. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 27. 8. 2020, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

27. avgusta 2020

od 28. 8. do 3. 9.

- leta 1903 se je 29. avgusta v Dramljah rodil pedagog in ĹĄportni delavec Miligoj JarnoviÄ?, ki je od leta 1946 pouÄ?eval na osnovni ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju; v pouk telesne vzgoje je uvedel rokomet in bil eden od pobudnikov za ustanovitev Rokometnega kluba Gorenje, ki Ĺže od leta 1982 organizira tradicionalni JarnoviÄ?ev memorial v rokometu; umrl je 1. septembra 1981 v Ĺ oĹĄtanju; - 29. avgusta 1934 se je na Lokah pri Zagorju rodila pedagoginja in ravnateljica Leopoldina LukiÄ?; konÄ?ala je ViĹĄjo pedagoĹĄko ĹĄolo v Ljubljani, smer defektologija; v letih 1958-79 je bila ravnateljica na Posebni osnovni ĹĄoli Velenje; zasluĹžna je za uvajanje in razvoj posebnega ĹĄolstva v Ĺ aleĹĄki dolini; umrla je 10. julija 2013 v TopolĹĄici; - 29. avgusta 2001 je na evropskem atletskem prvenstvu spe-

cialne olimpijade v madĹžarskem Debrecenu varovanec VDC JeĹžek iz Velenja Sebastijan Zupanc osvojil srebrno medaljo v teku na 800 metrov; - 30. avgusta 1963 je Velenje Ĺže tretjiÄ? obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite HruĹĄÄ?ova in njegove soproge Nine; - 31. avgusta 1950 se je rodil ĹĄportnik, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in veteran vojne za Slovenijo Slavko KoreniÄ? iz Velenja; - temeljni kamen za novo osnovno ĹĄolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna ĹĄola Miha Pintar Toledo, je 31. avgusta 1953 poloĹžil predsednik Ljudskega odbora Mestne obÄ?ine Velenje Franc Hudobreznik; - 31. avgusta 1971 je za posledicami prometne nesreÄ?e umrl Ä&#x152;eh FrantiĹĄek Foit, ki je mestu Velenje zapusti enkratno zbirko afriĹĄke umetnosti in etnoloĹĄkih predmetov, ki jih je skupaj z Ĺženo Ireno zbral v veÄ? kot dvajsetletnem bivanju v Afriki; zbirko si lahko ĹĄe danes ogledate v Muzeju na Velenjskem gradu; - 1. septembra 1977 se je zaÄ?el pouk na novi osnovni ĹĄoli v Velenju, ki jo je sicer uradno od-

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO JABOLÄ&#x152;NIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BEL JEDILNI KROMPIR in krmni krompir, prodam. Tudi z dostavo.

Gsm: 051 628 677.

BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154 KORUZO za silaĹžo in suho koruzo za krmo, prodam. Gsm: 041 905 999.

KOCKE SENA, prodam.

Gsm: 051 388 874.

Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, stare 19 tednov, tik pred nesnostjo, ugodna cena 7,50 â&#x201A;Ź / kom, prodaja v Ĺ aleku, to nedeljo, 30. 8. 2020, od 8.00 do 8.30. VeÄ?je koliÄ?ine lahko tudi naroÄ?ite. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

TELICO, Simentalko, brejo 7 mesecev, Florjan pri Ĺ oĹĄtanju, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 496 478.

ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Dostava tudi na dom.

Gsm: 031 393 502.

TELIÄ&#x152;KO Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515.

polaganje temeljnega kamna za novo osnovno ĹĄolo v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) prl Franc LeskoĹĄek â&#x20AC;&#x201C; Luka ĹĄele 6. oktobra; ĹĄola se je najprej imenovala IV. osnovna ĹĄola, nato osnovna ĹĄola Veljka VlahoviÄ?a, danes pa se ta ĹĄola imenuje osnovna ĹĄola Livada; - 1. septembra 1993 so po naÄ?rtih arhitekta Nandeta Korpnika zaÄ?eli dela za nadzidavo velenjske gimnazije; - 2. septembra 1933 se je v LaĹĄkem rodil rudarski inĹženir, pedagog in direktor Ĺ olskega centra Velenje Peter Robida; Robida je jadralni in motorni pilot, leta 1970 je bil ustanovitelj in predsednik Aerokluba Gorenje Velenje ter organizator izgradnje letaliĹĄÄ?a LajĹĄe; - 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali regulacijo reke Pake, ki so jo zaÄ?eli regulirati leto pred tem; o tem dogodku so v mariborskem VeÄ?eru zapisali

naslednje: "VeÄ? tisoÄ? VelenjÄ?anov je zaÄ?elo regulirati Pako.

PriÄ?etek del so proslavili prav slovesno. Prvo lopato je zasadil predsednik ĹĄoĹĄtanjske obÄ?ine tovariĹĄ Franc Podvratnik. Ob priÄ?etku del je bil tudi velik miting, na katerem so sodelovale tudi sekcije velenjske Svobode"; - otvoritev planinske koÄ?e (Korickega koÄ?e) na Smrekovcu je bila 3. septembra 1933 (predsednik planinske podruĹžnice je bil Luce Koricky iz Ĺ oĹĄtanja); - v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud poĹžar popolnoma uniÄ?il obrat Galvanike velenjskega Gorenja; - 3. septembra 2004 v Ĺ martnem ob Paki sveÄ?ano predajo namenu obnovljene prostore HiĹĄe mladih, kakor so preimenovali javni zavod Mladinski center. đ&#x;&#x201D;˛ Damijan KljajiÄ?

DEŽURSTVA

mali OGLASI NUDIM

Bojanu

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 29.8. in nedeljo, 30. 8. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro - 03 8995 484 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

VETERINA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Prodaja, stanovanje, 1-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 43,2 m2, zgrajeno l. 1981, 6/8 nad., ER: EI v izdelavi. Cena: 69.000 â&#x201A;Ź.

đ&#x;&#x201D;˛

UE Velenje

POROKE

â&#x20AC;˘ GOLIÄ&#x152;NIK MATEJ, Velenje, Ĺ kale 84 in Ä&#x152;RNIÄ&#x152; BARBARA, Velenje, Ĺ kale 84 C

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

SMRTI â&#x20AC;˘ BECKERDAL POTOÄ&#x152;NIK HELENA, roj.

1941,Velenje, Cesta FrantiĹĄka Foita 8 â&#x20AC;˘ VRBNJAK GABRIJELA, roj.1933, Vele-

â&#x20AC;˘

SreÄ?ko Meh

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, na parceli je vrtna uta, elektro omarica, vodovod gre skozi parcelo. Cena: 35.000 â&#x201A;Ź.

107,8 MHz

GIBANJE prebivalstva nje, GraĹĄkogorska cesta 18 LIPUĹ DRAGOTINA, roj. 1934, Velenje, Ulica Janka Ulriha 19 KRAJNC FRANÄ&#x152;IĹ EK, roj.1931, Ĺ oĹĄtanj, Partizanska pot 3A REDNAK RAFAEL, roj. 1935, Velenje, GraĹĄkogorska c. 13 LESJAK STANISLAV, roj. 1934, Ĺ oĹĄtanj, Florjan, 52

Bojan.

Sopotnik, prijatelj, Ĺžupan.

Te dni mineva deset let od ene najinih poti, ki sva jih skupaj prehodila od obÄ?inske stavbe do stavbe sodiĹĄÄ?a. Ĺ la sva na strankarski sestanek, na katerem smo se morali odloÄ?iti o naĹĄem kandidatu za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje. Tvoje privolitve h kandidaturi ĹĄe nismo imeli. Pred prostori stranke sva se ustavila. Rekel sem ti: ÂťBojan, sprejmi kandidaturo!ÂŤ Ti pa, kakor je bilo od tebe priÄ?akovati: ÂťSprejmem, Ä?e boĹĄ ti podĹžupan.ÂŤ Takrat si v drĹžavnem zboru vodil najveÄ?jo poslansko skupino, odgovornost, ki si jo nosil, je bila velika. Na moj kratek odgovor ÂťNe!ÂŤ si jasno in glasno odvrnil: ÂťPotem pa sam kandidiraj!ÂŤ Tako si ti postal velenjski Ĺžupan, jaz pa podĹžupan. K sreÄ?i to ni trajalo dolgo. Vodenje poslanske skupine SD je prevzel drugi poslanec, Velenje pa je dobilo ÂťcelegaÂŤ, dobrega, delovnega, odgovornega Ĺžupana. Ĺ˝upana s karizmo in srcem, Ĺžupana z znanjem in izkuĹĄnjami. Ĺ˝upana, ki je obÄ?ini dal veliko, Ĺžupana, ki je pomembno prispeval k temu, da Velenje ostaja mesto priloĹžnosti.

Sodelovala sva od leta 1988, ko sva bila oba zaposlena v premogovniku. Takrat so se zaÄ?ela vrenja v SDP, predhodnici SD. Prekaljeni kadri so zapuĹĄÄ?ali stranko in poloĹžaje, pa sva ÂťzagrabilaÂŤ. Stranko sva ob podpori in pomoÄ?i tovariĹĄev vodila odgovorno. Postal si sekretar IzvrĹĄnega sveta ObÄ?ine Velenje. Potem podĹžupan in poslanec. V Ljubljani si veliko opravil. Bil si uspeĹĄen politik. Tvoj glas se je v parlamentu in medijih dobro sliĹĄal.

Vedno si znal poiskati prave ljudi in naÄ?rtovati prave projekte. Vedno si znal prisluhniti ljudem v teĹžavah. In jim pomagati! Nikoli ne bom pozabil tvojega odloÄ?nega stavka: ÂťV Velenju ne sme biti laÄ?nih ljudi!ÂŤ Ni mogoÄ?e in tudi ni potrebno naĹĄteti vsega tistega, kar si naredil. Za nova delovna mesta, za kulturo, ĹĄolstvo, za ĹĄport, socialne programe, krajevne skupnosti, za druĹĄtva, ranljive skupine, za mlade, starejĹĄe â&#x20AC;Ś Za mesto, za obÄ?ino, za ljudi.

Bil si odliÄ?en sodelavec, odliÄ?en govornik, odliÄ?en prijatelj. V vseh najinih skupnih tridesetih letih se nisva nikoli sporekla. Ä&#x152;eprav se seveda nisva vedno strinjala. Kadar sva se razhajala, si rekel: ÂťOdloÄ?i se, saj si odgovoren ti.ÂŤ In nesoglasja sva vedno ohranila le med nama.

Bil si spoĹĄtljiv. Ĺ e posebej do svojih starĹĄev. In ljubeÄ? do Tanje, Mitja, drugih sorodnikov, prijateljev. Krog ÂťtvojihÂŤ je bil velik, kakor si bil velik ti.

Velenje je s tvojim odhodom ogromno izgubilo. In ob tej izgubi, izjemno veliki tudi zame osebno, Ĺželim povedati, Ä?esar ti verjetno nisem nikoli povedal dovolj razloÄ?no in dovolj glasno: ÂťPonosen sem, da sem lahko delal, ustvarjal, Ĺživel s tabo. Ponosen sem, da sem ti lahko rekel prijatelj. Bojan, hvala!ÂŤ

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 25 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

NAĹ E

VELENJE

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Dan po rojstnem dnevu se je od nas poslovil

ZAHVALA

IVAN PRIMOĹ˝IÄ&#x152; 19. 8. 1934 â&#x20AC;&#x201C; 20. 8. 2020

REFAEL REDNAK

iz Podgore, Ĺ martno ob Paki

1935 â&#x20AC;&#x201C; 2020

Ob tej priloĹžnosti se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teĹžkih trenutkih stali ob strani in nam po svojih Pride Ä?as ko boleÄ?ino v moÄ?eh pomagali. Hvala za iskren stisk roke in besede tolaĹžbe. blaĹžen se spremeni, Iskrena hvala tudi praporĹĄÄ?akom, govornici Zdenki Kolenc, gospodu a telo je le lupina, dekanu Ivanu Napretu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete ko jo duĹĄa zapusti. pesmi ter vsem, ki ste naĹĄega dragega Ivana pospremili na njegovi zadnji poti. Ĺ e enkrat vsem hvala! Ĺ˝alujoÄ?i njegovi: sinova Miran in Drago z druĹžinama ter sestra Ivanka

Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo Ä?loveka.

Ob slovesu ljubega moĹža, oÄ?eta in dedka, se iskreno zahvaljujemo za vso pomoÄ?, sveÄ?e, cvetje, predvsem pa za vse izreÄ?ene besede tolaĹžbe in obljube, da ne bo pozabljen.

Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi

NaĹĄ ­Ä?as, 27. 8. 2020, barve:â&#x20AC;&#x2C6;­CMYK, s­ tran 24

Revitalizacija starotrĹĄkega jedra Mestna obÄ?ina Velenje zaÄ?enja obnovo starotrĹĄkega jedra v Starem Velenju, ki je potrebno celovite prenove â&#x20AC;&#x201C; Mali podjetniki se bojijo izpada prometa, ki bi bil po korona krizi zanje poguben â&#x20AC;&#x201C; Zaradi varnosti bodo odstranili tudi divji kostanj in ga nadomestili z lipo â&#x20AC;&#x201C; Stanovalce prosijo za strpnost med prenovo Jasmina Ĺ karja

V sredo, 19. avgusta, so v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje za krajane krajevne skupnosti Staro Velenje pripravili predstavitev izvedbe projekta CTN Revitalizacija starotrĹĄkega jedra, saj ta teden v okviru obnove starotrĹĄkega jedra zaÄ?enjajo ruĹĄiti objekt Stara pekarna, na prostoru poruĹĄene stavbe pa bodo uredili trg z vso infrastrukturo.

Na prostoru pred leti poruĹĄene stavbe Ljubljanska 2 bodo zgradili nov objekt, uvedli nov prometni reĹžim in ob tem obnovili cesto z vso pripadajoÄ?o infrastrukturo. Odstranili bodo tudi divji kostanj in ga nadomestili z lipo. Dela na terenu se zaÄ?enjajo 24. avgusta, zakljuÄ?ena pa naj bi bila 21. avgusta prihodnje leto. Ob gradbincih bodo v Ä?asu gradnje na trgu tudi arheologi. ÂťGre za obseĹžen projekt,ÂŤ pove vodja Urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak, ki vidi prednost prenove tudi v tem, da bo ta del mesta urejen tako, kot si ga ta predel zasluĹži. ÂťVerjamemo,

Velenje â&#x20AC;&#x201C; Slovenija je pred dobrima dvema letoma dobila v Velenju VzorÄ?no mesto. V njem mladi in starejĹĄi raziskujejo, ustvarjajo in ĹĄirijo obzorja, pri obiskovalcih spodbujajo radovednost in jim preko raznolikih interaktivnih orodij omogoÄ?ajo osebno izkuĹĄnjo stika s sodobno znanostjo.

V VzorÄ?nem mestu so bili navkljub vsem nevĹĄeÄ?nostim, ki jih je prinesla ÂťkoronaÂŤ, vseskozi pri tem zelo aktivni.

Gre za obseĹžen projekt, katerega cilj je uÄ?inkovita raba prostora v urbanih obmoÄ?jih.

Alenka Rednjak

Stanislav Brglez

da bo trg zaĹživel s prireditvami in dogodki, da bodo podjetniki imeli veÄ? prometa in si Ĺželimo, da bo v tem delu mesta boljĹĄi obisk. Tudi sama kvaliteta bivanja se bo za stanovalce izboljĹĄala,ÂŤ je prepriÄ?ana Rednjakova, ki se zaveda, da bo obÄ?asno prihajalo do motenj. ÂťMenim, da poslabĹĄanja prometa v lokalih ne bo. Dostope do prostorov bomo skuĹĄali zagotavljati in sproti reĹĄe-

vati teĹžavo parkiranja stanovalcev in podjetnikov.ÂŤ Opozorila je tudi na odstranitev starega divjega kostanja, katerega notranjost je slaba. ÂťNaroÄ?ili smo posebno ĹĄtudijo za drevo, ki bo po mnenju strokovnjakov odstranjeno in nadomeĹĄÄ?eno z lipo. Dobili smo priporoÄ?ila in navodila, kako ga zasaditi. Sadilno jamo bomo uvozili iz Anglije, saj si Ĺželimo, da bo drevo veliÄ?astno in se

bo poskuĹĄalo pribliĹžati tistemu, ki ga Ĺže imamo. Tudi ĹĄkarpe bodo ozelenjene, ob novi cesti bo tudi zeleni pas z grmovnicami in drevesi. Pri projektiranju bomo upoĹĄtevali pripombe arborista.ÂŤ Nekaj priporoÄ?il in pobud, kako saditi drevesa, da bo njihova Ĺživljenjska doba daljĹĄa, je podala tudi NataĹĄa DolejĹĄi, agronomka z znanstvenim magisterijem iz arboristike. Skupna vrednost projekta je ocenjena na 2.928.441,29 evra. Struktura financiranja se deli na lastna sredstva Mestne obÄ?ine Velenje â&#x20AC;&#x201C;

1.402.953,29 evra, ter nepovratna sredstva kohezijske politike â&#x20AC;&#x201C; 1.525.488 evrov, od tega znaĹĄajo namenska sredstva EU za kohezijsko politiko 1.220.390,40 evra in slovenska udeleĹžba za sofinanciranje kohezijske politike 305.097,60 evra.

Med gradnjo bo moteno tako Ĺživljenje kot delo

Predsednik Krajevne skupnosti Staro Velenje Stanislav Brglez je na predstavitvi projekta spregovoril krajanom o tem, da ljudi, ki Ĺživijo tam, kljub temu da so str-

V okviru izvedbe projekta CTN Revitalizacija starotrĹĄkega jedra bo od ponedeljka, 24. avgusta 2020, do zakljuÄ?ka projekta, ki je predviden 21. avgusta 2021, veljala v Starem Velenju spremenjena prometna ureditev.

VzorÄ?no mesto nadaljuje Âťna polnoÂŤ Pripravili devetnajst projektov Erasmus+, za LAS za ObÄ?ino Ljubno ob Savinji dokonÄ?ujejo Muzej flosarstva, 1. septembra pa odpirajo prvi Escape room v Velenju

Skupaj z Ljudsko univerzo Velenje so uspeĹĄno prijavili vrsto razpisov Erasmus+. ÂťKar devetnajst. Prvi pozitivni rezultati Ĺže prihajajo, tako da se v prihodnje obeta spet veliko novega,ÂŤ pravi Erik Kapfer, kreativec vizualizacij in interaktivnih pametnih tehnologij. Tudi z ÂťLAS-omÂŤ jim

â?ą

gre dobro. UspeĹĄno so prijavili kar nekaj novih projektov, ki jih bodo v kratkem zaÄ?eli izvajati. ÂťPoglobili smo sodelovanje z ObÄ?ino Ljubno ob Savinji. Za tamkajĹĄnjo osnovno ĹĄolo bomo v naslednjih dveh letih postavili prvo pametno podeĹželsko uÄ?ilnico, Muzej flosarstva na Ljubnem pa se Ĺže preveĹĄa v zadnjo fazo izvedbe,ÂŤ pravi Kapfer.

Veselijo se novega partnerstva s Fakulteto za polimere iz Slo-

đ&#x;&#x201D;˛

6 oseb. ÂťTistim, ki so Ĺželjni iger in puzzlov, bo na nov, atraktiven in interaktiven naÄ?in omogoÄ?ila odkrivanje avtomehaniÄ?ne delavnice,ÂŤ je povedal Cojhter. ÂťNetipiÄ?ne uganke si bodo sledile zaporedno, zato je pobeg primeren tudi za zaÄ?etnike,ÂŤpravi Cojhter.

Soba pobega je namenjena tudi podjetjem in drugim kolektivom, ki se Ĺželijo preizkusiti pri skupinskem reĹĄevanju teĹžav pod pritiskom Ä?asa.

Korona prestavila robotiko v naslednje leto

Novi projekti

Obisk prilagajajo koroni in ukrepom za prepreÄ?itev ĹĄirjenja bolezni. S pomoÄ?jo UVC luÄ?i pa prostor tudi zelo hitro razkuĹžijo, tako da je obisk varen.

pni in se zavedajo, da bo prispevek obnove velik, moti hrup ob nedeljah in pomanjkanje parkirnih mest za stanovalce. Doda ĹĄe: ÂťZagotovo bodo motnje krajanov v vsakdanjem Ĺživljenju. So priÄ?akovane, a smo dovolj strpni, da bomo potrpeli za naĹĄ lepĹĄi jutri. Ĺ˝elimo sodelovati z investitorjem in izvajalcem, da bi motnje bile vzdrĹžne. NaĹĄa izkuĹĄnja zadnjih mesecev je, da tam ĹživeÄ?i razumemo, da gradbiĹĄÄ?a brez ropota in dima ni, upoĹĄtevati pa je potrebno tudi voljo stanovalcev. Zato prosimo, da uporabljate metode gradnje, ki bodo Ä?im manj moteÄ?e in se izvajajo po pravilih (npr. da dela ob nedeljah ne potekajo).ÂŤ

Soba pobega bo odprla vrata 1. septembra.

Z nekaj posodobitvami ostaja postavitev ÂťUnderconstrucionÂŤ.

venj Gradca, kjer bodo izvajali Erasmus+ projekt PolyFli, septembra pa zaÄ?enjajo izvajati triletni ÂťnorveĹĄki mehanizem (EEA Grants), namenjen brezposelnim mladim. Ti si bodo z njim s pomoÄ?jo pridobljenih digitalnih kompetenc poveÄ?ali svoje moĹžnosti za zaposlitev.

preizkusili pri obnovi stanovanja in v virtualnih simulacijah kot vzdrĹževalci in upravljalci robotske proizvodne linije, tapetniki ali negovalci v domu starejĹĄih.

SrednjeĹĄolcem pa bomo ponudili delavnice o digitalni in medijski pismenosti s podroÄ?ja filmske industrije, video mappinga in 3D-risanja,ÂŤ pravi Miha Cojhter, strokovnjak za komunikacijo in nove metode izobraĹževanja.

Za ÂťUnderconstructionÂŤ se osnovne ĹĄole Ĺže prijavljajo

VzorÄ?no mesto je v ĹĄolskem letu 2019/20 ponudilo obiskovalcem postavitev ÂťUnderconstructionÂŤ, ki je namenjena promociji deficitarnih poklicev in poklicev prihodnosti ter bo na ogled tudi v prihajajoÄ?em ĹĄolskem letu z nekaj posodobitvami. Zanj se osnovne ĹĄole Ĺže prijavljajo. ÂťPostavitev bo ostala takĹĄna, kot je.

UÄ?enci in dijaki se bodo lahko

Prvi Escape room v Velenju

Miha Cojhter: ÂťNetipiÄ?ne uganke si bodo sledile zaporedno, zato je Escape room primeren tudi za zaÄ?etnike.ÂŤ

Erik Klampfer: ÂťPripravljamo intenzivne delavnice s podroÄ?ja robotike za osnovnoĹĄolce in srednjeĹĄolce.ÂŤ

Poskrbeli bodo tudi za zabavo.

NajnovejĹĄa pridobitev VzorÄ?nega mesta Velenje je avtorska soba pobega (Escape Room), imenovana Mali rumeni vagon (Little yellow wagon). Kot prva v Velenju bo vrata odprla 1. septembra.

Namenjena je obiskovalcem od 12. leta dalje v skupinah od 4 do

Nekaj zanimivih aktivnosti pa je bilo zaradi ÂťkoroneÂŤ tudi odpovedanih. ÂťNajbolj Ĺžal nam je, da se je to zgodilo z drĹžavnim prvenstvom iz robotike. Smo prejemnik prestiĹžne 3-letne evropske licence za organizacijo drĹžavnega prvenstva, ki bi moralo potekati v Velenju 19. junija letos.

Zmagovalne ekipe bi se novembra uvrstile na prestiĹžno svetovno olimpijado v kanadskem Montrealu. A se ne damo, aktivnosti nadaljujemo,ÂŤ pravi Kapfer.

Pripravljajo intenzivne delavnice s podroÄ?ja robotike za osnovnoĹĄolce in srednjeĹĄolce, ÂťtreningeÂŤ za mentorje, za sodnike, s ciljem udeleĹžbe na drĹžavnem prvenstvu WRO iz robotike, ki bo potekalo prihodnje leto. đ&#x;&#x201D;˛

Milena KrstiÄ? â&#x20AC;&#x201C; Planinc

Prijave za obisk VzorÄ?nega mesta oz. sobe pobega zbirajo na elektronskem naslovu info@pattern.city. Sobo pobega boste lahko obiskali od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 13. ure.