34 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (11/25 0C), soboto (12/23 0C) in nedeljo (11/23 0C) bo pretežno sončno.

Četrtek, 2. septembra 2021

številka 34 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Pomembni sta trajnost in stabilnost, ne pa hipni navali sreče Lara Oprešnik

Otrok in učencev je več Velenje, 1. septembra – Včeraj se je velenjskim šolarjem pridružilo 345 otrok, ki so si prvič oprtali šolske torbe in spoznali svoje prve učiteljice in sošolce. Po številu vpisanih otrok (615) največja osnovna šola v Mestni občini Velenje, OŠ Gorica (na sliki), ki letos praznuje 40. obletnico ustanovitve, je priredila sprejem za 79 prvošolcev. V šolsko leto 2021/22 je na velenjskih osnovnih šolah vstopilo 3248 učencev. Bo pa letos 50-letnico

obeležila tudi Osnovna šola Antona Aškerca. Trend večjega vpisa v vrtec in osnovne šole se letos nadaljuje. Zato pa tudi prostorske stiske, ki se pojavljajo tako v enotah Vrtca Velenje kot na osnovnih šolah. Mestna občina Velenje jih rešuje s preurejanjem namembnosti, souporabo prostorov in površin javnih zavodov ter tudi z investicijami. Medtem ko so zaprli vrtčevske oddelke na dveh osnovnih šolah, ki prostore potrebujeta za izvajanje

šolskih aktivnosti, so odprli enoto v Cirkovcah. Pospešeno pa pripravljajo dokumentacijo za prizidavo k enoti Najdihojca, ki je predvidena v prihodnjem letu. Rešitev za večletno in naraščajoče pomanjkanje prostorskih kapacitet Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje pa je zaradi zapletov pri sofinanciranju še brez časovnega okvira. Več v poročilu z novinarske konference na 🔲 tf strani 13.

25 vrst kruha, 100 različnih krem za obraz, 542 dizajnov čevljev, 15.000 različnih majic, pa kako lahko sploh izberemo? Na vsakem koraku nas marketinški svet opominja, česa vsega nimamo. Tudi če izberemo en kruh izmed 25 vrst, imamo občutek, da smo prikrajšani. Včasih so imeli na izbiro belega in črnega, pa so bili nekako zadovoljni s tem, mar ne? Sprašujem se, kam človeštvo vse to vodi, pa čeprav se stvari, če izpustimo podnebje in okolje, izboljšujejo. V tem trenutku v zgodovini imamo dostop do tehnologije, izobrazbe in komunikacije, o kakršnih naši predniki niso mogli niti sanjati, številne med nami pa preplavlja občutek brezupa. Zakaj? Na vsakem koraku nas opominjajo, kaj vse potrebujemo ter kako nesrečni bomo, če tega ne bomo imeli. Marketinški biznis nas stalno prepričuje, da smo nesrečni, da nimamo potrebnih stvari, ki bi nas osrečile. Za srečo potrebujemo prav njihov izdelek, da bomo dobili dozo serotonina, noradrenalina in dopamina. In tako se vrti cel svet, to pa ni zdravo. Zazreti se moramo vase in najprej pogledati sebe, svojo družino, službo, življenje. Pomembno je zadovoljstvo in ne hipni občutki sreče, ki nam jih zagotavljajo na vsakem koraku. Opustimo sledenje tem nepotrebnim stvarem in bodimo hvaležni za stvari, ki nas obdajajo. Prepričanje, da v življenju obstajajo samo in izključno sreča, veselje ter ideja o tem, ki nam jo prodajajo vsak dan, je zmotno. To ni življenje. Življenje so sreča, žalost, tragedija, borba, veselje in vse ostale barve. Življenje so vsi odtenki pestrosti, in ko se tega zavemo, ko smo hvaležni za stvari, ki jih imamo, dobijo tudi nesreča, žalost in tragedija smisel v vesolju. In ne, še enkrat – niso pomembne hipne doze sreče in adrenalina, pomembno je zadovoljstvo, ki lahko traja. Le to lahko predstavlja stabilnost in trajnost in nam omogoča uravnovešeno življenje, vse, kar pride ob tem, pa postane smiselno. Zakaj? Ker tako potuje in živi človeštvo že tisočletja. Bodimo hvaležni za to, kar imamo, in pozabimo na stvari, ki v resnici na smrtni postelji niso pomembne. 🔲

Muzej premogovništva spet odprt Velenje -Muzej premogovništva Slovenije, ki je bil zaradi zahtevnih pogojev, ki jih je s sabo nosila epidemija koronavirusa, kar nekaj časa za obiskovalce nedosegljiv, je včeraj ponovno odprl vrata. Sedaj vas vabi, da si ponovno ali morda celo šele prvič pogledate njegovo bogato vsebino. Muzej je doslej sprejel že več kot pol milijona obiskovalcev iz več kot štirideset držav vsega sveta. Večkrat nagrajeni muzej vas bo vrnil v preteklost in vam vsaj delno razkril skrivnosti rudarskega poklica. V muzeju so namreč ohranili stare običaje in navade, pa tudi stroje, naprave in vse, kar je povezano s premogovništvom. 133 let staro dvigalo vas bo popeljalo v nepozabno doživetje rudarskega stanu. Dogajanje bo obogatilo 18 scen, lutke rudarjev in vizualni efekti. Za ogled je potrebna predhodna najava. 🔲

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Šoštanj bo v leto 2022 vstopil s participativnim proračunom

3D-zebre za varnejšo pot otrok v šolo Velenje – Včeraj, na prvi šolski dan, so na Rudarski cesti pri Upravni enoti Velenje in na pešpoti ob Šolskem centru Velenje in OŠ Gustava Šiliha v uporabo predali inovativen projekt 3D-zebra. Projekt 3D-zeber je nastal na pobudo zavarovalnice Generali, s podporo Zavoda Varna pot in v sodelovanju z Mestno občino Velenje, ki se je kot prva občina v Sloveniji pridružila iniciativi umeščanja 3D-zeber. Glavni namen projekta je, da se na bolj izpostavljenih mestih doseže še bolj umirjen promet in večja pozornost voznikov na najranljivejše udeležence v prometu. 🔲

Testiranja še naprej ob petkih Šoštanj – V Zdravstveni postaji Šoštanj bodo še naprej vsak petek od 15. do 17. ure izvajali hitre antigenske teste (HAG) za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2. Skladno z uredbo Vlade Republike Slovenije bodo testi plačljivi, razen za izjeme, ki so upravičene do brezplačnega testiranja. Tisti, ki so do brezplačnega testiranja upravičeni, morajo na testiranje prinesti na vpogled ustrezno potrdilo, za ostale je cena testiranja 12 evrov. Iz tehničnih razlogov pa je testiranje možno plačati izključno z bančno kartico. 🔲

mkp

Tematski zvezki v spodbudo Šoštanj – Občina Šoštanj bo letos tretje leto zapored osnovnošolcem podarila zvezke. Vsak učenec bo prejel dva velika črtana zvezka. Naročili so jih 1.900. Gre za zvezke, vsakič opremljene s čim, za Šoštanj posebnim, izstopajočim. Letos je to 110. obletnica pridobitve mestnih pravic. Na to so zelo ponosni in to želijo prenesti tudi na mlade. Besedilo je napisal zgodovinar dr. Miran Aplinc. 🔲

mkp

Nova dovozna cesta Šoštanj – Občina Šoštanj je na območju med podjetjem Turna in Centralno čistilno napravo Šaleška dolina uredila dovozno cesto za potrebe industrijsko-poslovne cone v dolžini 120 metrov, uredila meteorno kanalizacijo in preuredila obstoječo javno razsvetljavo na cestnem priključku. Ureditev je imela za posledico tudi prestavitev obstoječega vodovoda in struge vodotoka. Dela je izvedlo podjetje RGP, stala pa so blizu 335.000 evrov. 🔲

mkp

Pomoč malemu gospodarstvu Šoštanj – Občina Šoštanj je v začetku julija objavila Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in obrti v občini letos. Pomoč se dodeljuje po pravilu »de minimus«. Gre za instrument na področju državnih pomoči, ki državam članicam EU omogoča, da podjetjem dodeljujejo podporo iz javnih sredstev. Sredstva so namenjena za spodbujanje odpiranja novih delovnih mest, prednostno spodbujanje samozaposlovanja, spodbujanje investicij in promocijskih aktivnosti na področju malega gospodarstva. Višina pomoči, dodeljena posameznemu upravičencu, lahko znaša do 50 odstotkov upravičenih stroškov za posamezni namen oziroma največ 6.000 evrov in najmanj 250 evrov na posameznega upravičenca. Vloge (izpolnjene obrazce in zahtevane priloge) za dodelitev sredstev morajo biti Občini Šoštanj predložene najkasneje do 8. oktobra. 🔲

O delu proračunskih sredstev bodo občanke in občani odločali neposredno Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Občina Šoštanj za proračunsko leto 2022 načrtuje izvedbo participativnega proračuna. Gre za način, s katerim bodo lahko občanke in občani vplivali na porabo javnih sredstev v svojem življenjskem okolju. Sami bodo lahko prepoznali probleme ali možnosti izboljšav, predlagali rešitve in za tem v zavezujočem glasovanju med podanimi predlogi te tudi izbrali, pravi Irena Skornšek, glavna finančnica na Občini Šoštanj. Bodo občani o projektih, ki jih bodo predlagali, odločali neposredno? »Za uvedbo participativnega proračuna so pobudo dali svetniki, o njem pa smo že dlje časa razmišljali tudi v občinski upravi. Mnoge naložbe, za katere so dali ponudbe občani, bodisi neposredno na občino bodisi preko svetov krajevnih skupnosti in svetnikov, so bile že do sedaj vključene v občinske proračune, zdaj pa bodo o njih dejansko odločali neposredno. Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da pri odločanju o njegovi porabi sodelujejo prebivalke in prebivalci in na ta način vplivajo na porabo javnih sredstev v svojem življenjskem okolju. Vzpostavili bomo komunikacijske kanale med občino in občani in prenesli delež odločanja o porabi skupnih sredstev nanje.« Kako se boste (oziroma ste se) tega lotili? »Na prvi pogled se kaže izpeljava zelo preprosta, ko pa začneš sestavljati vse dokumente in aktivnosti, potrebna za izvedbo, ugotoviš, da je dela ogromno. Najprej je treba občane vnaprej seznaniti z namero, jim pojasniti, za kaj gre. Razumljivo je, da velika večina tega ne ve natančno, četudi so že morda slišali za to. Ko začnejo ljudje bolj intenzivno razmišljati o tem, je treba objaviti poziv oziroma povabilo za oddajo projektnih

V prejšnji številki Našega časa smo pisali o dvigu cene toplotne energije, zdaj pa dodajamo odgovore Agencije za energijo, ki nam jih je posredoval Tomaž Lah iz kabineta predsednika.

»Regulacija cene toplote za daljinsko ogrevanje iz distribucijskih sistemov, katerih distributerji izvajajo gospodarsko javno službo, in cene, ki jo zaračunava regulirani proizvajalec toplote, se izvaja na podlagi metodologije za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, ki je zasnovana na način, da

odjemalci s ceno toplote pokrivajo upravičene stroške distributerja oziroma reguliranega proizvajalca toplote. Upravičeni stroški distributerja oziroma reguliranega proizvajalca toplote so stroški, ki so nujni za opravljanje dejavnosti distribucije. Izhodiščna cena toplote se določi na podlagi upravičenih stroškov in je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Agencija za ener-

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

predlogov, kjer morajo biti navedeni številni pogoji, razpoložljiva sredstva in časovni termini. Tudi obrazec za projektne predloge bo že vnaprej pripravljen. Participativni proračun namreč ne pomeni, da lahko vsakdo kar napiše na list papirja neko svojo željo. Tako ne gre. Sledi izbor primernih

projektov in nato še glasovanje. Vse mora potekati transparentno in z vsem morajo biti občani tudi seznanjeni. Zato pravim, da nas od prve seznanitve občanov o sami nameri do vključitve izbranih projektov v proračun čaka precej dela, časa pa ni na pretek.« Kako bo potekal nabor projektov? »Po končanem zbiranju predlogov bodo strokovne službe ob upoštevanju določenih osnovnih pravil izmed vseh prispelih predlogov izbrale projekte, ki bodo primerni za glasovanje. Pri tem

❱ Irena Skornšek: »Vse je enkrat prvič. Ne pričakujem, da bomo vse izpeljali popolno, brez napak. Potrudili pa se bomo, da bo čim bolje.«

❱

Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da pri odločanju o njegovi porabi sodelujejo prebivalke in prebivalci občine.

Participativni proračun ne pomeni, da lahko vsakdo napiše na list papirja svojo željo.

bodo upoštevali vidik izvedljivosti posameznih projektov, denimo ekonomski, finančni, zakonodajni, časovni in podobno. Ko bo izdelan seznam izbranih predlogov, bodo občani z glasovanjem sami izbrali projekte, ki bodo uvrščeni v proračun.« Nekatere občine participativni proračun že imajo. Ste se z njimi kaj posvetovali? Kakšne so njihove izkušnje? »V stiku sem bila s predstavniki ene od občin, ki so mi prijazno posredovali svoje izkušnje. Pri nekaj občinah pa sem si s pomočjo njihovih spletnih skuša-

Še pred leti drzna eksotika

Če je še pred leti participativni proračun veljal za drzno eksotiko participacije občanov, ga danes uporabljajo tako majhna kot večmilijonska mesta po svetu, mednarodnemu vzoru pa sledi tudi vedno več slovenskih občin. Na dan 29. marca 2021 je v Sloveniji participativni proračun po podatkih Skupnosti občin Slovenije izvajalo 27 občin, med njimi tri mestne – Maribor, Koper in Nova Gorica. Na Koroškem ga izvaja občina Dravograd, medtem ko bo v savinjsko-šaleškem delu regije občina Šoštanj prva, ki ga namerava uvesti.

mkp

Še o dvigu toplotne energije

Na kakšni osnovi ste odobrili tolikšno povišanje cene?

2. septembra 2021

gijo (v nadaljevanju agencija) ob oddaji obrazca za prilagajanje posameznih elementov izhodiščne cene spremembam upravičenih stroškov zavezancev ne poda soglasja k novim izhodiščnim cenam in povprečni ceni, ampak pregleda skladnost predlaganih novih izhodiščnih cen z metodologijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Morebitne ugotovljene nepravilnosti oziroma

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

nejasnosti mora zavezanec za regulacijo odpraviti, v nasprotnem primeru agencija o tem obvesti energetskega inšpektorja.« Je pri vas praksa, da potrjujete cene za nazaj? »Agencija je od reguliranega proizvajalca toplote TEŠ prejela predlog za spremembo izhodiščne cene toplote oziroma obrazec za prilagoditev posameznih elementov izhodiščne cene spremembam upravičenih stroškov. Predlog spremembe se je nanašal tako na fiksni kot na variabilni del cene in je upošteval vpliv emisijskih kuponov, izvensodne poravnave in slabitev sredstev na upravičene stroške TEŠ. Obravnava predloga je bila vezana na postopke preverjanja oziroma usklajevanja

upravičenih variabilnih in fiksnih stroškov, ki so bili podlaga za izračun nove izhodiščne cene toplote. TEŠ je agenciji podal obrazec za prilagoditev posameznih elementov izhodiščne cene spremembam upravičenih stroškov 1. junija 2021, vendar se je postopek preverjanja zaradi kompleksnosti vsebine zaključil v juliju 2021.« Zakaj je treba za toplotno ogrevanje Šaleške doline, za katero smo v tem okolju prepričani, da je ekološko, plačevati okoljske kupone? »Vsekakor imajo na proizvodno ceno toplote v TEŠ pomemben vpliv emisijski kuponi, katerih cena na borzah od konca lanskega leta nezadržno raste. Sistem trgovanja s pravicami do emisij

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Vabilo k sooblikovanju proračuna bo objavljeno

Občina Šoštanj bo objavila javni poziv oziroma vabilo k sooblikovanju dela proračuna. V njem bodo opredeljeni kriteriji za projektne predloge, obrazec za predlog projekta, rok za oddajo predlogov in kvota razpoložljivih sredstev. Vse podrobnosti o izvedbi bodo objavljene na spletni strani Občine Šoštanj www. sostanj.si. la ustvariti začetno sliko. Vse je enkrat prvič in Občina Šoštanj k temu pristopa prvič. Ne pričakujem, da bomo vse izpeljali popolno in brez napak, potrudili pa se bomo, da bo čim bolje.« Kako pa poteka izvrševanje letošnjega proračuna? »Za zdaj skladno z načrtovanim programom. Decembra lani je bil proračun sprejet v višini 15,8 milijona evrov, junija je bil z rebalansom povečan na 17,4 milijona evrov. Kljub dopustniškemu času se je že izvedlo oz. je v fazi izvajanja kar nekaj projektov. Posebnih odstopanj zaenkrat ni. Izjema sta dva projekta. Razpis za ureditev Ceste heroja Gašperja je bil razveljavljen, saj je ponudba najbolj ugodnega ponudnika presegala razpoložljiva sredstva v proračunu. Izvajanje projekta ureditve Kajuhovega doma za potrebe CVIU Velenje pa je bilo, zaradi že pojasnjenih razlogov, prekinjeno.«

❱

🔲

Delež javnih sredstev, namenjen projektom, ki jih bodo predlagale občanke in občani, je določen vnaprej.

toplogrednih plinov na območju Evropske unije (EU ETS) je bil vzpostavljen z namenom, da se obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) doseže na stroškovno učinkovit način. Sistem EU ETS predstavlja ključni instrument strategije Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam. V okviru držav članic vključuje več kot 11.000 podjetij (upravljavcev naprav, ki povzročajo emisije TGP) v energetiki in industrijskih panogah ter operatorje zrakoplovov. Sistem v Sloveniji vključuje 49 upravljavcev, in sicer vse termoelektrarne ter toplarne (Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Brestanica, Energetika Ljubljana), proizvodnje jekla, stekla, keramike, cementa, apna, 🔲 mz papirja in podobno.«

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

2. septembra 2021

Bojim se, da bo četrti val hujši od predhodnih V Bolnišnici Topolšica zaradi števila bolnikov, napotenih zaradi težav po covidu, oblikovali dve dodatni pljučni ambulanti – Vse več takih, ki ne upoštevajo osnovnih ukrepov, s tem pa ogrožajo vse ostale Tatjana Podgoršek

Že dobro leto in pol ugotavljamo, da je epidemija covida-19 močno spremenila družbo, vse več posledic pa pušča tudi na zdravju ljudi. Pri tistih, ki so ga preboleli, so težave različne. Zdravniki zaznavajo nevrološke zaplete, vrtoglavice, prehiter utrip srca v mirovanju, bolniki navajajo 'meglo v glavi', težave z zbranostjo, s spominom, pojavljajo se hudi glavoboli, sprememba vonja in okusa. Med težavami, značilnimi za tako imenovani postcovidni sindrom, so tudi bolečine v prsih ob dihanju, bolečine v mišicah in sklepih, bolniki so anksiozni ali depresivni ali pa imajo druge psihične težave, omenjajo ponavljajoča nočna potenja, težko sapo pri vsakodnevnih naporih, težave s spanjem, z zvonjenjem v ušesih, izjemno boleča ušesa in oči, številne izpuščaje po telesu, prstih. Jurij Šorli, direktor Bolnišnice Topolšica, meni, da se posledic po prebolelem covidu v celoti še ne zavedamo in da zna biti četrti val epidemije hujši od predhodnih. V zvezi z zdravljenjem posledic po prebolelem covidu in o pripravljenosti na četrti val epidemije smo Šorliju zastavili nekaj vprašanj. Katere so najpogostejše posledice prebolevnosti covida v vaši bolnišnici? »Naša bolnišnica je specializirana za zdravljenje pljučnih bolezni in k nam zdravniki napotujejo praviloma bolnike s težavami dihal. Te se kažejo

kot bolečina v prsnem košu, občutek težke sape pri vsakdanjih naporih. Razlogi za te težave so večplastni. Pogosto ugotavljamo težave na živčno-mišičnih sistemih, občasne so pljučne embolije in brazgotinske spremembe na pljučih. Velika večina sprememb na pljučih se po

Govorijo bolniki o lažji ali težji obliki težav? »Zelo različno. Večina je imela po definiciji lažjo obliko bolezni, saj niso bili hospitalizirani, ampak so covid prebolevali doma. Po definiciji je težja oblika tista, ki zahteva hospitalizacijo

zdravniki. Največkrat so to taki, ki jim izbranemu zdravniku pri obravnavi ni uspelo dovolj razjasniti težav, ki jih imajo. Nekateri navajajo težave od same bolezni naprej, drugi se z njimi srečujejo po več mesecev po bolezni. Pogosto tudi ugotavljamo, da težave, ki jih navajajo, niso povezane s prebolevnostjo na covid-19.« Je bolnikov, ki prihajajo v bolnišnico zaradi težav po prebolelem covidu, veliko? »Zaradi bolnikov, napotenih k nam z diagnozo težave po covidu, smo morali oblikovati dve dodatni pljučni covid ambulanti. V njiju smo do letošnjega poletja zdravili 3-krat več bolnikov s težavami pljuč kot v UKC Ljubljana in Maribor. Moram pa tudi priznati, da sta bili ambulanti pogosto izrabljeni kot ambulanti za hitrejši pregled za druge težave. V zadnjem času je teh bolnikov nekaj manj.«

Jurij Šorli: »V pljučni covid ambulanti smo zdravili trikrat več bolnikov s težavami pljuč kot UKC Ljubljana in Maribor.«

pol leta po preboleli okužbi popravi spontano, nekateri bolniki pa potrebujejo dodatno protivnetno terapijo.« Gre za bolnike, ki so imeli pred okužbo s covidom-19 kakšne zdravstvene težave? »Nekateri so jih imeli, drugi ne, tretji jih prej niso zaznavali. Pogosto samih motenj oziroma okvar respiratornega sistema ne ugotavljamo, ampak gre največkrat za težave, povezane z živčno-mišičnim sistemom.«

in zdravljenje s kisikom. Ti bolniki, sploh tisti, ki so prejemali specifično terapijo, morajo po hospitalizaciji obiskati pulmologa približno 4 do 6 tednov po odpustu iz bolnišnice, da ta preveri stanje po morebitni dodatni terapiji ali diagnostiki.« Po kolikšnem času po prebolevnosti so iskali pomoč v bolnišnici? »Zelo različno. Na specialistično obravnavo k nam napotijo bolnike njihovi izbrani družinski

Stroka zatrjuje, da je poleg osnovnih higienskih ukrepov najučinkovitejši ukrep cepljenje. To sicer bolezni ne prepreči, omili pa morebitne posledice. »Ne samo posledice, ampak tudi morebiten potek bolezni. Praviloma je ta pri cepljenih lažji, manj je potrebnih hospitalizacije, manj jih potrebuje zdravljenje z ventilatorji. V življenju ni 100-% stvari, tako kot tudi noben ukrep ni 100-%. So pa dokazi, da je cepljenje učinkovito, varno in trenutno edina stvar, s katero lahko zelo dobro

in v visokem deležu preprečimo hud potek bolezni. Vedno več je ljudi, ki prihajajo k nam na preglede in ne upoštevajo navodil za varno obravnavo, kot sta nošenje maske in razkuževanje rok, kar predstavlja veliko grožnjo za tiste, ki so pri nas v obravnavi. V bolnišnici namreč obravnavamo tudi ljudi, ki niso cepljeni zaradi osnovne bolezni ali zaradi tega, ker do cepljenja še niso prišli. Okužba pri njih lahko povzroči zelo resne težave.« Kakšna pa je precepljenost med vašimi zaposlenimi? »Pri zdravnikih 100-%, pri ostalih zaposlenih pa nekaj čez 75%.« Slovenija je v četrtem valu epidemije covida-19. Ste pripravljeni nanj? »Za razliko od prvega vala imamo sedaj dovolj zaščitne opreme in opreme za oskrbo obolelih s covidom-19. Prostorske zmogljivosti so nekaj, česar nikdar ne moremo pripraviti vnaprej do te

❱

se veliko ljudi testiranj udeležuje zaradi lastne koristi (za prehod meje). Skratka, bistveno manj, kot bi si zdravstveni delavci želeli,« razmišlja specialist splošne medicine, ki se boji, da se bo z jesenjo in vrnitvijo dopustnikov situacija podobno kot lani, obrnila precej na slabše in se nam s septembrom znova obeta porast okužb.

Sreča je, da je starejša populacija precepljena

»Bojim se, da se jeseni bližajo tudi bistveno strožji ukrepi, ki za nikogar niso dobri. Tudi v naši ambulanti vseskozi apeliramo na ljudi, da bi se cepili. Ne zaradi potovanj, gledamo bolj dolgoročno. Četrti val različice delta zna biti usoden, saj nas čaka težko obdobje, ko bo zaradi kužnosti različice delta vsakdo prišel v stik z vi-

»Bojim se, da se jeseni bližajo tudi bistveno strožji ukrepi, ki za nikogar niso dobri.«

Janja Berzelak, dipl. med. sestra: »Na prireditvah, na katerih je pogoj PCT, so ljudje razumevajoči in pripravljeni na izpolnjevanje pogoja. Večjih težav ne opažamo.«

rusom. Sreča je, da je starejša populacija precepljena. Četudi bo obolevnost naraščala, bo smrtnost (upamo) manjša. Za gospodarstvo in naša življenja pa zna biti spet katastrofa, ki lahko znova vodi do zapiranja države,« opozori Sergej Rus, dr. med., ki opaža, da se pomisleki o cepljenju pojavljajo tudi

med zdravstvenimi delavci in ljudmi, ki imajo vpliv in moč, da ustvarjajo javno mnenje in širijo antipropagando. »Dokler se zdravstveni delavci ne bomo poenotili o tem, da je cepljenje nujno in se temu ne bomo izogibali in iskali ovinkov, pozitivnega učinka ne bomo dosegli,« je prepričan.

Beležite tudi pri vas večji odhod medicinskega kadra? »Pri nas so odhodi na račun upokojitev. Do sedaj nam jih je do neke mere še uspeli nadomestiti. Glede na potek vsega je pričakovati, da bo pomanjkanje kadra, zlasti negovalnega, narekovalo število in kakovost obravnav, ki jih bomo lahko nudili ljudem. Po naši oceni bi potrebovali vsaj še 5 zdravnikov in vsaj 10 medicinskih sester.« 🔲

V Bolnišnici Topolšica so sprejeli sklep svoje ustanoviteljice, Vlade RS, o zamenjavi njenih predstavnikov v svetu zavoda bolnišnice. Vlada je zamenjala vse štiri svoje predstavnike. Njeni novi predstavniki so: Franci Lenart iz Velenja, Drago Koren iz Lokovice, Nejc Klančnik iz Ljubije pri Mozirju ter Egidij Čretnik iz Socke Nova Cerkev. Kot predstavnik zaposlenih v svetu zavoda ostajajo Boštjan Rožič, predstavnik občine podžupan Viki Drev ter predstavnica Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem Polonca Haler.

Resnosti in nevarnosti virusa se premalo zavedamo, pravi Sergej Rus, dr. med., specialist splošne medicine – Pomisleki glede cepljenja se pojavljajo tudi med zdravstvenimi delavci in ljudmi, ki imajo vpliv in moč, da ustvarjajo javno mnenje

Vlada je za teden dni podaljšala veljavnost večine ukrepov za zajezitev covida-19. Na javnih prireditvah in shodih je še naprej potrebno dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT, na javnih kulturnih prireditvah pa so znova obvezne zaščitne maske, izjema so nastopajoči. Pri izvajanju športnih programov morajo pogoj PCT izpolnjevati tudi strokovni delavci in voditelji športno-rekreativne dejavnosti. Sergeja Rusa, dr. med., specialista splošne medicine, žalosti, da se ljudje premalo zavedamo resnosti testiranja in cepljenja ter zagotavljanja PCT pogojev za kolikor toliko normalno življenje. »Žal se premalo zavedajo posledic, ki jih lahko pusti koronavirus. Zato je tudi precepljenost prenizka. Zdi se mi, da

❱

»Naša bolnišnica je specializirana za zdravljenje pljučnih bolezni.«

Novi člani sveta zavoda

Zakaj ljudje koronavirusa ne jemljejo resno?

Jasmina Škarja

mere, da bi lahko zadostili vsem potrebam. Prav tako je s kadri. Pomanjkanje teh bo tisto, ki bo vodilo obravnavo ljudi. Če bomo morali obravnavati več ljudi s težavami zaradi covida, bomo posledično zdravili manj ljudi, ki covida nimajo.«

Dr. Sergej Rus

Radi opravljajo svoje poslanstvo in pomagajo ljudem

Zasebna ambulanta za splošno medicino zdravnika Sergeja Rusa je po potrebi prisotna tudi na prireditvah, kjer izvaja za organizatorja hitre antigenske teste. »Opažam, da je dela v ambulanti v poletnem času manj,

pričakujem, da bo jesenski čas bolj pester. Smo se pa zaradi kadrovskih težav vključili v pomoč Zdravstvenemu domu Velenje. Ker se pogoj PCT zahteva za javne prireditve, zaprte prostore in tudi odprte površine, kjer je prisotnih več kot sto udeležencev, se z veseljem odzovemo na željo organizatorjev in pomagamo s preverjanjem in zagotavljanjem testiranja PCT, saj se zavedamo, da bomo s tem opravili svoje poslanstvo in pomagali ljudem. Opravljamo tudi testiranja v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer je za zdaj pozitivnih testov malo. Eden do dva pozitivna na približno tristo testov, ki jih v Šoštanju in Šmartnem ob Paki opravimo,« še doda Sergej Rus, dr. med. Janja Berzelak, dipl. med. sestra v referenčni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, predstavi svoje delo v času epidemije: »Večinoma se delo vrti okrog izvajanja hitrih testov in cepljenja. Tudi sama opažam, da so bili ljudje na začetku bolj razumevajoči, zadnje čase je prisotne kar nekaj nestrpnosti, vendar vedno najdemo lepo besedo, se prilagodimo drug drugemu in skušamo ozaveščati ljudi o pomembnosti cepljenja. Od vsega začetka se trudimo približati ljudem, tudi tistim, ki imajo pomisleke. Lahko rečem, da so za cepljenje večinoma odprti.« 🔲

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 4

MO VELENJE PREDSTAVLJA

2. septembra 2021

Uspešni projekti za boljšo kakovost bivanja V Mestni občini Velenje so številna investicijska dela v prvi polovici leta potekala predvsem v sklopu prenove Starega Velenja. Dela se zaključujejo, slavnostno odprtje pa pripravljamo v mesecu septembru, ko Velenje praznuje občinski praznik. Pomembne aktivnosti vodimo tudi na področju prestrukturiranja premogovnih regij, kar za celotno dolino predstavlja izziv na mnogih področjih. V prvem polletju je Mestna občina Velenje finančno dobro poslovala. Prihodki in prejemki proračuna Mestne občine Velenje so bili realizirani v višini 21.818.964 evrov, odhodki in izdatki pa v višini 19.552.099 evrov. Stanje sredstev na računih je na dan 30. 6. 2021 znašalo 8.499.533 evrov.

Staro Velenje v novi podobi Staro Velenje v zadnjih mesecih dobiva vedno bolj urejeno podobo. Projekt CTN Stari trg 11 je zaključen in predan v uporabo. Na podlagi smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo staro stavbo, ki so jo mnogi poznali po gostinskem lokalu Čuk, porušili in zgradili novo stavbo ter uredili okolico z večjim parkiriščem. Nov objekt je namenjen podjetjem in obrtnikom za izvajanje različnih storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki bodo spodbujale razvoj drobnega gospodarstva in obrti v starem mestnem jedru. V stavbi je še možno najeti manjši poslovni prostor, razpis je odprt do oddaje vseh poslovnih prostorov v najem in je objavljen na spletni strani www.velenje.si. Za projekt, vreden 1,56 milijona evrov, smo uspeli pridobiti kar 80 % sofinancerskih sredstev. V okviru projekta CTN Revitalizacija starotrškega jedra potekajo zaključna dela, ki bodo končana letos septembra.

Zaradi dotrajanosti stavbe Stari trg 14 in zaradi pomanjkanja parkirnih mest v Starem Velenju smo porušili stavbo in pripravili prostor za gradnjo novega parkirišča, ob katerem bo tudi prva podzemna zbiralnica odpadkov. Hkrati bomo sanirali še cesto od novega parkirišča do Vile Biance, s tem pa bo zaokrožena celotna revitalizacija starotrškega jedra.

Projekta CTN Stari trg 11 in CTN Revitalizacija starotrškega jedra sta sofinancirana v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, operacija Prednostne naložbe 6.3, Specifični cilj 1: Učinkovita raba prostora na urbanih območjih iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Z revitalizacijo bodo krajani pridobili urejen trg s pripadajočo infrastrukturo, v novi stavbi pa bodo nove poslovne površine za umetnike in kreativce ter dve stanovanji. Pred stavbo je urejen nov, z granitom tlakovan trg, ki je namenjen izvajanju različnih prireditev. Na širšem območju Starega Velenja smo prenovili komunalno infrastrukturo, elektro in telekomunikacijske vode ter v skladu z novim prometnim režimom tudi ostale prometne površine. Vrednost projekta je približno 3 milijone evrov, od tega 52 % predstavljajo evropska in državna sredstva. Oporni zid pod cerkvijo sv. Marije v Starem Velenju je doživel že mnoge spremembe. Ker ga je zob časa že pošteno načel in je le še delno nudil oporo zemljišču, na katerem stoji cerkev, smo se odločili za rekonstrukcijo, ki smo jo izvedli vzporedno s projektom revitalizacije starotrškega jedra. Skupaj s cerkvijo in škofijo smo zagotovili finančna sredstva v višini 200 tisoč evrov, pridobili pozitivno mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter gradbeno dovoljenje in pričeli z rekonstrukcijo. Dela bodo zaključena konec avgusta.

Obnova Starega Velenja bo zaključena do sredine septembra, uradno odprtje pa načrtujemo v soboto, 18. septembra 2021, in sicer v sklopu dveh praznovanj – praznika Krajevne skupnosti Staro Velenje in praznika Mestne občine Velenje.

Skrb za občane je naša prioriteta Potrebe občank in občanov so naša prioriteta, prav tako redno obveščanje o naših aktivnostih. Ažurne informacije o najnovejših aktivnostih in projektih si lahko preberete na naši spletni strani www.velenje.si ali na družbenih omrežjih (FB, TW, Instagram). Za občane smo na voljo tudi na telefonski številki 03 8961 600, e-naslovu info@velenje. si ali na spletnem servisu Sooblikujmo Velenje, https://pobude.velenje.si. Interaktivni portal smo vzpostavili že pred časom, saj želimo občanom omogočiti lažjo komunikacijo z upravo ter jih spodbuditi k sodelovanju pri ustvarjanju še boljše in lepše podobe našega mesta. Za lepo podobo mesta pa ni dovolj le lep izgled, ampak tudi naši srčni občani,

ki mestu dodajo vsebino. Ponosni smo, da je med nami veliko posameznikov in skupin, ki so pripravljeni tudi sami priskočiti na pomoč. V času epidemije so se posebej izkazali prostovoljci skupine Udarnik Mladinskega centra Velenje. V okviru projekta Naše ulice so prazne, naša srca ne so dostavljali brezplačne tople obroke, opravljali nakupe in nujne opravke, vzpostavili družabniški telefon, izvajali učno pomoč na daljavo, animacijski nastop za osebe v karanteni, glasbeni nastop za starostnike v rdeči coni in nekaj drugih aktivnosti. Že v prvem valu epidemije so prepoznali stiske, v katerih so se znašle tako starejše kot mlajše generacije, in v sodelovanju z drugimi društvi in občino pomembno pomagali pri reševanju številnih stisk. Projekt je izjemno pozitivno vplival na kakovost življenja ljudi – tako uporabnikov kot tudi prostovoljcev. S 1. februarjem 2021 smo za 100 % dvignili znesek za enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, ki je s 150 evrov zrasel na 300 evrov. Dodatna sredstva v višini 5 tisoč evrov smo namenili Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki jih namenja za letovanja otrok iz socialno šibkih družin in nakup šolskih potrebščin. V okviru večletnega projekta WONDER, sofinanciranega v višini 85 % iz programa Interreg Adrion, smo v prvi polovici letošnjega leta izdelali Analizo stanja otroških igrišč v Mestni občini Velenje in priporočila za njihovo nadaljnje upravljanje. Izvedli smo strokovni posvet o otroških igriščih z različnimi strokovnjaki: prostorskimi načrtovalci, pedagogi, zdravstvenimi delavci, turističnimi delavci in zaposlenimi na občini. Do konca leta načrtujemo izvedbo pilotne akcije – obnovo otroškega igrišča ob Vi-

sti ter nadgradnjo mobilne aplikacije Trippstory z novimi vsebinami. Konec avgusta bomo zaključili z izgradnjo večnamenske ploščadi na zelenici pri Gasilskem domu Velenje. Ploščad bo namenjena občasnemu parkiranju gasilskih vozil in opravljanju gasilskih vaj, omogočala pa bo tudi varno pristajanje reševalnega helikopterja, ko bo to potrebno. Vrednost projekta znaša 39 tisoč evrov z DDV. Ploščad bomo predali namenu 11. septembra s prikazno reševalno vajo. Na vaji bo sodeloval helikopter slovenske vojske, reševalci nujne medicinske pomoči in gasilci PGD Velenje. V vseh prostovoljnih gasilskih društvih naše občine nadaljujemo z zamenjavo gasilskih vozil, ki so namenjena prevozom gasilcev na intervencije, ostale opreme ter prikolic in so tudi glavno vozilo v sistemu prvih posredovalcev naše občine. Do sedaj smo sofinancirali zamenjavo štirih tovrstnih vozil, letos pa sofinanciramo zamenja-

ne snovi ipd.). Vozilo bo predvidoma dobavljeno do konca leta. Nakup vozila sofinanciramo v višini 130 tisoč evrov.

Z javnimi razpisi spodbujamo številne dejavnosti Razporeditev proračunskih sredstev načrtujemo skrbno in gospodarno. Poleg zakonsko obveznih transferjev financiramo tudi številne druge dejavnosti in tako zagotavljamo dodatna finančna sredstva za nadaljnji razvoj posameznih panog. Za delovanje društev in financiranje programov, projektov in prireditev na raziskovalnem, kulturnem, športnem, socialnem, zdravstvenem in turističnem ter drugih področjih je bilo v prvem polletju namenjenih 507 tisoč evrov. Za spodbujanje podjetništva namenjamo letno 100 tisoč evrov, saj želimo spodbujati zagon podjetij in podpirati

Večnamenska ploščad bo omogočala tudi varno pristajanje reševalnega helikopterja, ko bo to potrebno.

vo dveh vozil, in sicer za PGD Šalek in PGD Škale. Vsako vozilo sofinanciramo v višini 35 tisoč evrov. Za PGD Šalek je razpis že zaključen; podpisana je pogodba za dobavo podvozja do konca leta. Za PGD Škale pa bo razpis objavljen v tem mesecu. V prihodnjem letu bomo sofinancirali še zadnje vozilo tega tipa za PGD Velenje in tako zaključili s projektom zamenjave teh vozil. Izvedli smo tudi razpis za nakup novega vozila za tehnične intervencije za potrebe PGD Velenje. Gre za hitro, dobro opremljeno in sodobno vozilo, namenjeno predvsem posredovanju v prometnih nesrečah in ostalih tehničnih posredovanjih (delovne nesreče, nevar-

rast obstoječih podjetij. Že četrto leto zapored namenjamo 20 tisoč evrov za izvajanje podjetniškega svetovanja in informiranja. Poleg brezplačnih storitev pri postopkih točke SPOT vodimo dodatne aktivnosti za pospeševanje in podporo podjetništva ter gospodarstva. Krepiti želimo vlogo in pomen manjših in srednje velikih podjetij v lokalni skupnosti, zato je župan s sodelavci v zadnjih dveh mesecih obiskal več kot 30 podjetij. Dobili smo informacije o izzivih, s katerimi se soočajo manjša podjetja. Večina jih je povezana s širitvijo poslovnih prostorov, kar nas navdaja z optimizmom, saj podjetja vztrajno rastejo in ustvarjajo nova delovna mesta.

Komunalni prispevek za mlade znižan za 50 odstotkov

Župan je s sodelavci v zadnjih dveh mesecih obiskal več kot 30 podjetij.

Na pobudo župana Mestne občine Velenje Petra Dermola so svetniki na junijski seji Sveta Mestne občine Velenje sprejeli Predlog Odloka o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade v Mestni občini Velenje. Višina subvencije za posameznega upravičenca znaša 50 % odmerjenega komunalnega prispevka in je omejena na višino 5.000 evrov. Mestna občina Velenje je za ta namen morala sredstva iz občinskega proračuna nadomestiti v okvirni višini 40.000 evrov letno.

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 5

MO VELENJE PREDSTAVLJA

2. septembra 2021

novo kanalizacijo v dolžini 230 metrov ter obnovili dotrajane cestne odseke v dolžini 30 metrov.

Posodabljamo tudi kulturno in izobraževalno infrastrukturo

Konceptni predlog ureditve 'zelenice za pošto' podjetja Efekt, d. o. o., iz Ljubljane

Pridobivamo kakovostne urbanistične in arhitekturne idejne rešitve Pred koncem preteklega leta smo z javnim razpisom povabili prostorske načrtovalce, arhitekte in krajinske arhitekte, da z anonimno oddajo konceptnega predloga predstavijo svojo vizijo ureditve območja, ki ga Velenjčani poznamo kot 'zelenica za pošto'. Ker gre za pomembno mestno površino, ki je doslej v večji meri ostala nepozidana, smo s pozivom stroki želeli pridobiti kvalitetne urbanistične, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne idejne rešitve, ki nam bodo v prihodnje v pomoč pri uresničevanju ciljev prostorskega razvoja občine. Na naš poziv se je v mesecu marcu odzvalo kar trinajst podjetij in posameznikov. Predstavili so izredno izvirne, zanimive in strokovno utemeljene predloge, s posebnim poudarkom na kakovosti bivanja in preživljanju prostega časa v soseski, mestu. Na anonimnem razpisu je največ točk strokovne komisije prejel konceptni predlog podjetja Efekt iz Ljubljane. Pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Republike Slovenije je odprt javni natečaj za območje Zlatega griča. Iščemo natečajne rešitve, ki bodo s celovito obravnavo prostora predvidele stanovanjsko območje z vsemi potrebnimi programi, ki bo dobro vpeto v mesto in bo prebivalcem omogočalo kakovostno bivanje na eni lepših lokacij v Velenju, z dobro osončenostjo, lepimi pogledi na Velenjski grad in gozdove Kožlja, v neposredni bližini mestnega gozda z možnostjo za rekreacijo v naravi in vsemi prednostmi središča mesta.

Največ odhodkov in izdatkov namenili za delovanje in vzdrževanje vrtcev Največ odhodkov in izdatkov občinskega proračuna je bilo do 30. junija 2021 porabljenih za delovanje in vzdrževanje vrtcev (13,2 %). Zaradi povečanega vpisa otrok smo od februarja do maja 2021 odprli tri nove oddelke v Vrtcu Velenje, in sicer v enotah Najdihojca, Lučka in Vrtiljak. Konec maja

2021 je bilo v Vrtcu Velenje vključenih že 1.480 otrok, ki so bili razporejeni v 90 oddelkov. Največja investicija se med počitnicami izvaja v enoti Tinkara. Sanirali bomo dotrajane sanitarije, za kar je v proračunu predvidenih 200 tisoč evrov.

Letos smo pristopili k avtomatizaciji procesov v Knjižnici Velenje, ki zahtevajo nabavo nalepk za gradivo, montažo varnostnega sistema, nabavo računalniške opreme za vračilo in izposojo gradiva ter ureditev štirih manjših informacijsko svetovalnih točk. Avtomatizacija knjižnice pomeni razbremenitev osebja, enostavnejše vračanje in izposojo, odpravo vrst pred pultom in manjšo možnost odtujevanja gradiva. V proračunu je za izvedbo avtomatizacije namenjenih 115 tisoč evrov, od tega smo uspeli pridobiti sofinanciranje v višini 57 tisoč evrov.

Ob 200. obletnici rojstva dr. Jožefa Krajnca smo v Škalah postavili spominsko obeležje.

Komunalno infrastrukturo urejamo v sodelovanju s krajani Vsako naselje, ki tvori našo skupnost, pomembno sooblikuje podobo našega mesta. Ker želimo imeti aktualne informacije o potrebah posameznih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, se z njihovimi predsedniki redno srečujemo. Tako iz prve roke dobimo informacije o potrebnih infrastrukturnih posodobitvah. Sproti poskušamo obnavljati dotrajane cestne odseke in tako dodatno prispevati k varnosti. Prav s tem namenom smo rekonstruirali 45 metrov ceste Golob–Zaljuberšek v Krajevni skupnosti Škale - Hrastovec. Zgradili smo tudi 60 metrov pločnika in pripravili teren za postavitev javne razsvetljave. S prestavitvijo trase ceste smo cesto umaknili od dvorišča vrtca in bivše Podružnične osnovne šole Cirkovce in s tem povečali varnost otrok, z izgradnjo pločnika pa tudi izboljšali varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Vrednost del je znašala približno 120 tisoč evrov z DDV. Obnovili smo tudi komunalno infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, ceste) na Ulici Janka Ulriha v skupni višini 45.500 evrov brez DDV. Uredili smo

Z izgradnjo pločnika v Cirkovcah smo povečali varnost vseh udeležencev v cestnem prometu.

Na pobudo Društva Revivas smo ob 200. obletnici rojstva dr. Jožefa Krajnca na Strževi domačiji v Škalah postavili spominsko obeležje z informativno tablo o življenju in delu našega rojaka in z njegovo ilustracijo. Ilustracijo bo v začetku septembra zamenjal doprsni kip, ki ga je izdelala kiparka Katja Majer. V prvi polovici leta smo sanirali tri strehe na osnovnih šolah (celotna obnova strehe telovadnice na OŠ Gorica, sanacija II. dela ravne strehe na OŠ MPT in sanacija severnega dela strehe na OŠ Gustava Šiliha). Trenutno poteka obnova športnega igrišča za OŠ MPT in CVIU. Zamenjali smo tudi nekaj dotrajane opreme na športnih igriščih osnovnih šol.

Nadaljujemo z urejanjem okolice Velenjskega jezera Projekt izgradnje CTN Prireditveni prostor in oder je bil lansko leto uspešno zaključen. Na majski novinarski konferenci smo premierno predstavili ime in podobo prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Novo pridobitev ob jezeru smo poimenovali Vista – park z razgledom. Vista, ki pomeni razgled, je vznemirljiva, sveža in raznolika; v koraku s časom, a z močnimi koreninami in temelji; je aktivna in razgledana; pozna zgodovino, a gleda naprej; ljubi kulturo, naravo in šport ter spoštuje drugačnost. Park z razgledom Vista je atraktivno območje, ki bo omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa (rolanje, kolesarjenje, druženje na zelenicah ipd.), organizacijo različnih prireditev, družabnih dogodkov, sejmov, izobraževanj, kulturnih in festivalskih srečanj. Zaključujemo postopek javnega naročanja za opremo prireditvenega odra, ki bo omogočala uporabo nove pridobitve. Podpisane so že pogodbe za dobavo in montažo sistema ozvočenja, scenske razsvetljave ter konstrukcije za razsvetljavo in ozvočenje prireditvenega odra. Vsako leto izboljšujemo vsebino in ponudbo Velenjske plaže, ki je bila lani

jeseni že tretjič zapored razglašena za najboljše naravno kopališče. Ob začetku letošnje kopalne sezone smo Klubu vodnih športov Velenje predali ležalnik za invalide, ki omogoča gibalno oviranim osebam premikanje po različnem terenu in plavanje v vodi. Namestili smo dve novi preoblačilnici in pod kampom uredili del kopališča, ki je namenjen najmlajšim. Še vedno omogočamo brezplačno uporabo vodnih igral in ležalnike ter senčnike. Turistično atraktivno območje bomo urejali tudi v prihodnje. Novost letošnjega leta je tudi plačljivo parkiranje, zbrana sredstva pa namenjamo za urejanje in nadaljnji razvoj Velenjske plaže, ki skupaj z Visto postaja ena izmed najbolj obiskanih turističnih destinacij v Sloveniji.

Izzivi prihodnosti Prvo polletje je zelo zaznamovalo tudi umeščanje ključnih pripomb v Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda s ciljem zagotavljanja minimalnih pogojev, da bo celoten proces resnično potekal s čim manj negativnimi posledicami za dolino. Osnutek strategije, kljub številnim usklajevanjem, ne upošteva vseh ključnih pripomb, zato smo te zapisali tudi v Izhodišča za pripravo Zakona o prestrukturiranju SAŠA regije in jih naslovili na pristojno ministrstvo. Aktivno sodelujemo pri postavljanju strukture za izvajanje Sklada za pravičen prehod ter nudimo potrebne informacije gospodarskim družbam, da se bodo lahko čim bolj pripravile na prihajajoče razpise za prestrukturiranje regije. Vzporedno pripravljamo razvojne projekte za prijavo na Sklad za pravičen prehod, ki bi

vir toplotne energije za sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Podpiramo razvojno in tehnološko napredne projekte z namenom iskanja alternativnih virov pridobivanja toplotne oskrbe v Termoelektrarni Šoštanj in ohranitve energetske lokacije na območju Šaleške doline. S tem namenom ostajamo odprti za iskanje projektov, ki bi lahko pomenili našo priložnost v procesu prehoda v brezogljično družbo.

Varno mesto Mestna občina Velenje je maja v okviru Slovenske velike nagrade varnosti 2021 (Slovenian Grand Security Award 2021) prejela tudi nagrado za najbolj varno mesto v letu 2020. Nagrado je v Ljubljani iz rok predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Alojza Kovšce prevzel župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. V obrazložitvi so zapisali, da se Mestna občina Velenje zaveda pomena varnosti in s svojimi aktivnostmi zagotavlja varno življenjsko okolje za svoje občanke in občane. Mestna občina Velenje je najboljša v vseh primerjalnih kazalnikih; izstopa v nizkem številu kaznivih dejanj glede na preteklo leto, v pozitivnem trendu padanja kaznivih dejanj v zadnjih petih letih, izstopa tudi glede minimalnega števila kaznivih dejanj zoper premoženje. Izpostavili so tudi velenjske primere dobre prakse na področju lokalne varnosti, in sicer zelo dobro sodelovanje Policijske postaje Velenje in medobčinskega inšpektorata, aktivnosti za dvig ozaveščanja o informacijski varnosti v mestni upravi, varnost v šoli, nasilje otrok in mladine. V Mestni občini Velenje deluje Sosvet za izboljšanje varnosti občanov, ki na vseh svojih sejah obravnava stanje

Nadaljujemo s pridobivanjem potrebnih zemljišč za državno kolesarsko povezavo Huda luknja. VIR: Ministrstvo za infrastrukturo, infoPot

naj bil objavljen spomladi 2022. V mesecu septembru bomo pripravili mednarodno konferenco, v okviru katere bomo poskušali tudi s strokovnjaki iz tujine predstaviti različne perspektive na temo prestrukturiranja premogovnih regij. V maju 2021 smo zaposlili pet pripravnikov, mladih strokovnjakov, ki aktivno sodelujejo pri pripravi projektnih predlogov ter prijavah na različne evropske programe. Skozi proces izobraževanja bodo tako v teoriji kot praksi spoznali vse faze projekta, projektnega vodenja, zakonitosti evropskih razpisov in projektov. Z okrepitvijo projektne skupine zasledujemo tudi cilje evropskega projekta TalentMagnet, pri katerem je eden od pomembnih ukrepov za zadržanje mladih talentov v regiji izpostavljen prav ukrep zagotavljanja pripravništva. Z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo smo nadaljevali sodelovanje na področju pridobivanja vseh potrebnih zemljišč za državni kolesarski povezavi Huda luknja in Velenje–Dobrna. Za izgradnjo kolesarske poti Huda luknja je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo na upravno enoto vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. V Mestni občini Velenje, skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje, že nekaj časa preučujemo sistemske rešitve za nov

varnosti. Pri tem po potrebi dopolnjuje in spreminja program glede na aktualne potrebe. Nagrado za najbolj varno mesto smo prejeli že drugič (prvič za leto 2013).

Praznujmo skupaj Pred nami je prazničen mesec, mesec september. Veseli nas, da bomo lahko prav v tem prazničnem času namenu predali številne nove pridobitve, ki bodo pomembno vplivale na kakovost življenja naših občank in občanov. Zato vas že sedaj vabimo, da praznujete skupaj z nami, v okviru številnih prireditev, ki jih pripravljamo. Upamo le, da nam bodo razmere dopuščale, da jih bomo lahko izvedli in se malo podružili. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi kos tudi vsem drugim izzivom, ki so še pred nami. Že večkrat smo dokazali, da smo Velenjčani srčni ljudje. Da znamo sodelovati, si pomagati in skupaj iskati primerne rešitve. Da je Velenje srčno mesto, v katerem je vsak dobrodošel in se dobro počuti. Za to si bomo prizadevali tudi v prihodnje. 🔲

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

2. septembra 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 25. avgusta Predsednik Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša sta se v Andražu nad Polzelo z delegacijo ameriškega senata udeležila tradicionalne slovesnosti slovensko-ameriškega prijateljstva. Borut Pahor je ob tem poudaril, da si Slovenija in ZDA delita vrednote, na podlagi tega pa bi lahko še dodatno okrepili zaupanje, prijateljstvo in zavezništvo. Osnovnošolski ravnatelji so zadovoljni, da so dobili okrožnico, kako morajo ukrepati, če bodo zaposleni zavračali pogoj PCT. Končno, a približno eno leto prepozno, pravijo. Vlada je za strateški načrt kmetijske politike zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov. Državni delež v okviru skupne kmetijske politike Sloveniji za obdobje 2023–2027 bo tako 350 milijonov evrov, evropski del pa ostaja pri 1,2 milijarde evrov. Kriminalisti so opravili razgovor z notranjim ministrom Alešem Hojsom zaradi tvita, v katerem je komentiral incident z rumenimi jopiči na protivladnih protestih v Ljubljani in uporabil svetopisemski citat 'ne meči biserov med svinje'. Okrevanje turizma po trenutni krizi bo precej daljše, kot je bilo sprva pričakovano. Morda bo moralo preteči celo generacijsko obdobje, je opozo-

študente, ki niso cepljeni oziroma niso preboleli covida-19. Stroške testiranja bo kril državni proračun. Slovenija je po številu novih okužb (v sredo 509) tik pred vstopom v rdečo fazo epidemije. Samomorilci so v četrtek z najmanj dvema eksplozijama napadli vhode na letališče v Kabulu. Napad je po podatkih talibanov zahteval okoli 90 smrtnih žrtev, okoli 150 je ranjenih. Poleg domačinov je umrlo tudi 13 ameriških vojakov, ranjenih je 18. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država. Albanija bo začasno sprejela okoli 4000 afganistanskih sodelavcev zveze Nato in njihovih svojcev, Kosovo pa bo sprejelo 2000 Afganistancev.

Petek, 27. avgusta Zaradi naraščanja števila covidnih bolnikov bo od ponedeljka veljala četrta faza aktivacije bolnišnic. Po njej bodo covidne bolnike zdravili tudi v bolnišnicah Nova Gorica, Novo mesto in Murska Sobota. Skupne kapacitete se bodo povečale tudi v obeh kliničnih centrih ter bolnišnicah Celje in Golnik. Po besedah koordinatorja za covidne bolniške postelje Roberta Carrote bodo bolnišnice v tej fazi skupaj zagotavljale 265 postelj, od tega 88 intenzivnih. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je državljane danes znova pozval k cepljenju proti covidu-19, župane ter predstavnike nevladnih

Počastili smo dan slovenskoameriškega prijateljstva. ril predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik. Učinkovitost cepiv proti covidu-19 proizvajalcev Pfizer in Moderna je ob različici delta padla s predhodnih 91 na 66 odstotkov.

Četrtek, 26. avgusta Vsi socialni partnerji so na srečanju pri predsedniku republike Borutu Pahorju naznanili pripravljenost za vrnitev k socialnemu dialogu v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Zamejski pisatelj in pričevalec 20. stoletja Boris Pahor je praznoval 108. rojstni dan. Pahor že vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Čestitke je med drugim prejel tako iz vrst slovenske politike kot tudi od zamejskih Slovencev. Pisatelj je ob tej priložnosti dejal, da je zelo zaskrbljen zaradi razklanosti Slovencev.

Pisatelj Boris Pahor je praznoval 108. rojstni dan. V Gornji Radgoni se je končal 59. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki ga je obiskalo več kot 50.000 ljudi. Vlada je sprejela več odločitev, vezanih na covid-19. Določila je obveznost tedenskega testiranja tudi za

Vse manj razumevanja za nasprotnike cepljenja. organizacij pa prosil, naj vodijo z zgledom. Zgrožen pa je nad stališči županje občine Semič Polone Kambič, ob čemer pogreša oster odziv občinskega sveta. Kritičen je bil tudi do ravnatelja šole v Preboldu. Petkovi protestniki so tokrat v Ljubljani opozorjali na krepitev nacizma in fašizma. Po novem bo tudi za cepivo AstraZeneca veljalo, da se cepljenje izkazuje z dokazilom o drugem odmerku cepiva. Morilski napad pred kabulskim letališčem je v četrtek izvedel en samomorilski napadalec, ugotavljajo v Washingtonu.

Sobota, 28. avgusta Predsednik SDS in premier Janez Janša je v soboto na regionalnem srečanju stranke v Leskovcu pri Krškem povedal, da SDS ne izključuje nikogar, da pa za sodelovanje v prihodnjih vladnih koalicijah postavlja nekatere vsebinske pogoje, kot so delo za skupno dobro in ne za lastne interese ter postavljanje interesov slovenskih ljudi v ospredje. Zaradi tega govora o odprtih mejah in migrantskih koridorjih ne more biti. Notranji minister Aleš Hojs je v poslanici pred začetkom novega šolskega leta vse udeležence v prometu, starše, učitelje in policiste pozval k večji previdnosti v okolici šol. Množica okoli 70.000 ljudi je v soboto sklenila verigo okoli največje slane lagune v Evropi, ki leži na jugovzhodu Španije. Okoli 73 kilometrov dolga veriga ljudi je obkrožila lagu-

no Mar Menor iz protesta zaradi ene največjih okoljskih katastrof minulih let v Španiji, v kateri je poginilo na tisoče rib. Krive naj bi bile človekove aktivnosti, zlasti v kmetijstvu. Z minuto molka so se poklonili poginulim ribam in drugim živalim, ki jih je na tisoče naplavilo na obalo.

Na tisoče poginulih rib je v preteklih dneh naplavilo na obrežje ene najlepših lagun v Evropi.

več centrov PEN v drugih državah. Sistem elektronske vinjete za osebna vozila decembra, kot je bilo načrtovano, še ne bo zaživel v celoti. Z decembrom bodo namreč na voljo le letne elektronske vinjete za osebna vozila in polletne za motorna vozila. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije opozarjata na nujnost strateških odločitev države na področju energetike in pozivata k čimprejšnjemu oblikovanju kakovostnega razvojnega načrta in celostne vizije slovenske energetike. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je dejal, da so dogodki v Afganistanu pokazali, da bi morala imeti EU svojo vojsko, ki bi jo lahko mobilizirala v kratkem času. Svetovna zdravstvena organizacija

Znanstveniki so odkrili najsevernejšo kopensko točko na svetu. Otoček, ki je trenutno še brez imena, leži severno od Grenlandije, in mu grozi, da bo kmalu izginil v morju.

Nedelja, 29. avgusta Občina Ljubno ob Savinji je z družino Atelšek iz Savine podpisala donatorsko pogodbo, v kateri so občini podarili unikatno zbirko cvetno-nedeljskih potic, ki jih je ustvaril Alojz Atelšek. Ljubenske potice so butare z Ljubnega ob Savinji, ki jih domačini nosijo k blagoslovu na cvetno nedeljo. Orkan Ida je dosegel ameriško zvezno državo Louisiana. Kot orkan četrte stopnje (na petstopenjski lestvici) je zadel pristanišče Fourchon južno od mesta New Orleans, je sporočil ameriški nacionalni center za orkane (NHC). Spremlja ga veter, ki dosega hitrosti do 240 kilometrov na uro, so zapisali. Talibani, ki so znova prevzeli oblast v Afganistanu, so številnim državam

Skrajni čas je za oblikovanje kakovostnega razvojnega načrta in celostne vizije slovenske energetike. je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko do 1. decembra v Evropi zaradi covida-19 umrlo še 236.000 ljudi, potem ko je bila minuli teden zabeležena 11-odstotna rast števila smrti v regiji.

Torek, 31. avgusta Pred začetkom novega šolskega leta je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je v poslanici šolarje pozvala, naj ne pozabijo na vrline in pravila varnosti. "Zanimivo, znanja polno in zdravo novo šolsko leto vam želim, bodite odgovorni ter spoštljivi do sebe in do drugih," je zapisala Slovenija v tem trenutku ne podpira odpiranja humanitarnih koridorjev, je ob prihodu na izredno zasedanje notranjih ministrov EU dejal

Ljubenske potice zagotovili, da bodo njihovi državljani in afganistanski sodelavci lahko varno zapustili Afganistan. Manj kot štiri tedne pred parlamentarnimi volitvami v Nemčiji socialdemokrati (SPD) s svojim kandidatom za kanclerja Olafom Scholzem še naprej uživajo največ podpore, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil časnik Bild.

Ponedeljek, 30. avgusta Potem ko je predsednik SDS in premier Janez Janša v nedeljo predstavil predloge za sodelovanje v prihodnji koaliciji, so ga komentirali v nekaterih strankah. Večina opozicije sodelovanje s SDS po pričakovanjih zavrača. Med njimi LMŠ, SD, Levica in SAB, ki bodo v prihodnje delale na krepitvi in povezovanju opozicije. Slovenski center PEN ponovno poziva slovensko vlado, da nemudoma poravna svoje obveznosti do Slovenske tiskovne agencije. Pozivu se pridružujejo tudi predsednica Mednarodnega PEN Jennifer Clement in

General Donahue, je bil zadnji ameriški vojak, ki je zapustil Afganistan. slovenski notranji minister Aleš Hojs in dodal, da si nihče ne želi ponoviti migrantske krize iz leta 2015. Konfederacija zdravniških organizacij pričakuje, da bo vlada razmere v zdravstvu uredila v mesecu dni. V Evropski uniji je 70 odstotkov odraslih ljudi polno cepljenih proti covidu-19, pri nas le 51 odstotkov. Ameriška vojska je v ponedeljek okoli polnoči po 20 letih zapustila Afganistan in končala tudi evakuacijo svojih državljanov iz te države. V ameriški zvezni državi Kalifornija še naprej divja približno 15 gozdnih požarov, s katerimi se bojuje okoli 15.000 gasilcev. Evakuiranih je več tisoč ljudi. Naš izjemni strelec Franček Gorazd Tiršek je na paraolimpijskih igrah v Tokiu dobil še bronasto medaljo z zračno puško leže v kategoriji SH2.

Pa kdaj bo tega konec? Ne, ne bom izzivala z najbolj žgočo polemiko: ste cepljeni ali ne? Naslov se nanaša na splošno klimo. Kajti, prideš z morja in se čudiš že po dveh dnevih; ker kot družba blaznimo! - Teden dni govora o Kredarici in hkrati predvsem o besedah protestnic, še zlasti prve med njimi, o žaljivosti premierja, ki jih je smejočehitrsko primerjal s psihiatričnimi bolniki, pa Špela Kožar občutno manj. Čeprav je stigmatiziral tako državljane kot bolnike. - Državljanka s pomočjo tujih vlad reši skoraj sedemdeset Afganistancev, slovenska vlada ... občutno manj. Notranji minister pa evropski poziv kolega k humani drži pri reševanju humanitarne krize označi za neprimernega. - Na okna kulturnega ministrstva z lepilnim trakom nalepijo neonacistične, ksenofobne, rasistične in še kakšne izjave društva, ki je pridobilo status in s tem javni denar, za uradnike znotraj stavbe pa je vse skupaj vandalizem. Pa kdaj bo tega konec? Slovenska tiskovna agencija ima le še dva meseca za plače. Že 245. dan opravlja javno službo brez plačila vlade. Kot vsa leta poprej, pod istim zakonom, ki zdaj kar naenkrat več ne velja. Tako daleč je že pri nas stanje stvari. Preprosto se oblast odloči in nihče nič ne more. Mar res? Ni dovolj zavedanja, kaj bo pomenilo sesutje javnih medijev, vključno z javno RTV. Ko padeta ta dva stebra, je konec neodvisnega novinarstva v formalnem pomenu besede, kajti lastniki teh dveh so državljani, prisvojila pa si ju bo oblast. Če bi bila premožna, bi že zdavnaj donirala visok znesek za STA. Že zato, da zahrbtnim, podpasnim brcam te vlade, ko je tiskovno agencijo zapustila že desetina zaposlenih, družine ostalih pa trepetajo, kdaj se bosta oče ali mama znašla na zavodu za zaposlovanje, zabiješ gol! Se kdo javi? Kakršna koli agresivnost do vseh, ki mislijo drugače – si res želimo živeti v takem svetu? Ali bi raje usmerili misli v tistega, ki je pred nami, ki propada pred našimi očmi? Na Grenlandiji je deževalo. Že leta 2019 naj bi vsako minuto izgubili tono ledu. Podjetje Coca Cola proizvede za skoraj 30 tisoč sinjih kitov plastičnih odpadkov letno, v oceane pa dnevno odplaknemo 8 milijonov kosov. V njih je plankton, ki ogljikov dioksid spreminja v kisik; oceani zagotovijo več kisika kot vsi gozdovi. Pa kdaj se bodo začeli politiki pogovarjati o svetu okoli nas, tistem, ki se spreminja skoraj s svetlobno hitrostjo? No, vsaj evropsko direktivo o prepovedi uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo smo končno prenesli v pravni red. A ko greš na teren in spoznavaš različne profile okoljebranilcev, se načudiš številčnosti ustvarjalnih laboratorijev, kreativnih delavnic, start-upov in akademskih raziskovanj; ki iščejo in iščejo nove možnosti za naš habitat, a je njihovo delo preredko vidno, osmišljeno. Smo inovativna družba, a nobena politična garnitura ne načne tovrstne vizije razvoja. Ker pač nobena ni inovativna, ker ne razume daljnosežnosti znanstvene misli ... uf, ko sem to zapisala, sem pomislila na trenuten pomenljiv odnos do te veje ... mar naj zdaj neham, ker nekateri ne zaupajo/zaupate več znanstvenikom? Ne. Torej: Ko bo neka slovenska vlada dokočno razumela ves potencial, ki ga ima dobesedno pred nosom, bo vizija razvoja te družbe za nadaljnjih nekaj desetletij na mizi. Pa kdaj bo tega konec? Ne bo! Ker so literati pisali o zaplankanosti te družbe že v drugi polovici devetnajstega stoletja. Očitno nam je v krvi. 🔲

Proračun letos že z 2,23 milijarde evrov primanjkljaja Državni proračun je imel v prvih sedmih mesecihskoraj 6,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 21,8 odstotka več kot v istem obdobju lani. Odhodki so zrasli za 15,7 odstotka, na približno 8,4 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa je dosegel okoli 2,23 milijarde evrov. To je predvsem posledica epidemije COVID-19 in ukrepov za blažitev njenih posledic, sporoča vlada. Tako smo imeli večjo rast davčnih prihodkov, kar je med drugim posledica višje dohodnine zaradi višjih plač v javnem sektorju. V prvi polovici leta so v javnem sektorju namreč delili zelo visoke dodatke. To na drugi strani pomeni, da so bili večji tudi odhodki države. Dolg državnega proračuna se je julija povečal za približno milijardo evrov in je zadnji dan meseca znašal 37,5 milijarde evrov. 🔲

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

2. septembra 2021

Prednost individualnega članstva je anonimnost Nada Pritržnik, sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov: »Delavci bi morali članstvo v sindikatu obravnavati kot zavarovanje.« Milena Krstič - Planinc

Velenje – Šaleško-savinjski sindikati združujejo sindikate podjetij (nekaterim nudijo samo pravno pomoč). Njihova posebnost je individualno članstvo, kar pomeni, da se lahko včlani vsak, ki je zaposlen, ne glede na podjetje ali dejavnost, samozaposlen, študent, brezposeln ali upokojenec. Prednost individualnega članstva je v tem, da je lahko popolnoma anonimno, če član to želi. Ker članarino plačujejo preko trajnika, tudi v podjetjih ne vedo, kdo so njihovi člani. »Članstvo se razkrije šele v primerih, ko se član odloči, da zanj posredujemo oziroma ga zastopamo. Pogosto pa si člani z

našimi informacijami in nasveti pomagajo, da si lahko sami uredijo zadeve. Ker smo popolnoma samostojni in neodvisni od podjetij in drugih institucij, smo pri svojem delu lahko popolnoma nepristranski in delujemo izključno v korist vsakega posameznika,« pravi sekretarka Nada Pritržnik.

Vedno odprti za svetovanja

Svojim članom nudijo svetovanje v zvezi z vsemi oblikami dela, preverjajo ponujene nove pogodbe o zaposlitvi, v invalidskih postopkih svetujejo o odsotnosti z dela zaradi bolezni, v disciplinskih postopkih, v primerih čakanja na delo, pri napotitvah na druga delovna mesta, pri

vseh vrstah odpovedi pogodb o Velikokrat predolgo zaposlitvi ... Pomagajo pa lahko odlašajo tudi pri odločitvi, katera oblika Opaža, da se velikokrat zgodi, zaposlitve je zanje najprimer- da delavci z včlanitvijo predolgo nejša, preverjajo izračune plač, odlašajo in pomoč poiščejo, ko boleznin, jubilejnih nagrad, Njihov cilj je, da bi postalo odpravnin, boindividualno članstvo tako žičnic, kriznih razširjeno, da delodajalci zaradi dodatkov, dohodnine ... »Naše občutka prevelikega tveganja ne posredovanje bi več kršili delovne zakonodaje. pri delodajalcih je večinoma uspešno. Nekateri delodajalci je že prepozno. »Vse naše storipa tudi sami poiščejo nasvet pri tve lahko član namreč pridobi nas. Tako je veliko zadev rešenih šele en mesec po včlanitvi, in po mirni poti. Seveda pa so tu- to samo za zadeve, ki so nastadi primeri, ko moramo sprožiti le po včlanitvi. V praksi pa se postopke pri sodiščih, inšpekto- na nas obračajo delavci, ko že ratih ali pri drugih institucijah.« dobijo opomin, ponudbo nove-

❱

ga delovnega mesta, odpoved; rovati pred nesrečo, prav tako pa skratka, ko težave že nastopijo. bi morali predhodno »zavarovati Delavci bi morali članstvo v sin- tudi svojo obliko dela,« pravi. dikatu obravnavati kot zavaroNaš cilj je, da bi bilo individualvanje. Nihče no članstvo tane uveljavlja ko razširjeno, Storitve lahko zahtevka za da delodajalci član uporablja en škodo na prezaradi občutka mesec po včlanitvi moženju, če to prevelikega tveni že zavaroganja ne bi več za zadeve, ki so se vano. Vsem je zgodile po včlanitvi. kršili delovne znano, da mozakonodaje. 🔲 raš stvari zava-

❱

Dosegljivi so 40 ur na teden

Mesečna članarina znaša 5 evrov. Tako nizka je lahko zaradi sodelovanja z Mestno občino Velenje. »Člani imajo na voljo neomejeno število pravnih in strokovnih nasvetov v zvezi z zaposlitvijo ter zastopanje pred vsemi sodišči v Sloveniji in pred drugimi institucijami. Dosegljivi so 40 ur tedensko, na sedežu (Prešernova 1, Velenje), po telefonu (03/8982750, 03/8982751 in 041-738-141) ter po elektronski pošti (salesko.savinjski.sindikati@gmail.com).

Po stopinjah inovacij Turizma 4.0 Čas predsedovanja Svetu EU je Slovenija izkoristila za vzpostavitev Digitalnega središča Slovenije s fokusom na tehnologijah za ljudi. Pod okriljem predsedovanja je v Digitalnem središču potekala konferenca Po stopinjah inovacij Turizma 4.0. Aktivnosti so potekale interaktivno, s poudarkom na uporabnih primerih v praksi. Primarno ciljno skupino udeležencev so predstavljale turistične destinacije,

predstavniki institucij, ki delujejo na področju kulturne dediščine, in zainteresirana javnost. Sklepni del se je zaključil z okroglo mizo, na kateri je Franci Lenart z Zavoda za turizem Šaleške doline skupaj z drugimi gosti razmišljal o prihodnosti turizma in načrtih za njegovo okrevanje. Poudarek je bil na turističnih produktih, ki vključujejo digitalizacijo snovne kulturne dediščine. Šaleško dolino

so predstavili kot destinacijo, ki je z vključevanjem digitalnih vsebin razvila tri nove integralne produkte (Iskanje izgubljenih vasi, Tovarna Evrope – po gosposkem Šoštanju in Kulinarična tura po mestu nove dobe), izpostavili pa so tudi potrebe po dodatnih znanjih s področja marketinga in trženja po lansiranju projektov ter pomen digitalizacije kot novih orodij za obogatitev pe🔲 tzvezdičnih doživetij.

Na konferenci je Franci Lenart razmišljal o prihodnosti turizma.

Živite bolje.

Habit, vaš upravnik že več kot 30 let Dom vsakemu od nas veliko pomeni in tega se zavedajo tudi v podjetju Habit, kjer za večstanovanjske stavbe svojih uporabnikov ponosno kakovostno skrbijo že več kot 30 let. Ta skrb se med drugim kaže tudi v številnih izvedenih investicijskih projektih, kjer stavbe dobivajo lepšo podobo z obnovljenimi in energetsko primernejšimi fasadami in celovitimi energetskimi prenovami. Za etažne lastnike ekipa strokovno usposobljenih zaposlenih, skupaj s strokovno izbranimi izvajalci del, pripravi vse potrebno za izvedbo želenih investicij – od celovitega finančnega izračuna do pomoči pri najemu kredita, vedno pa se poslužijo tudi ugodnosti, ki jih nudi Eko sklad.

V upravljanju vse od začetka Veliko stavb v njihovem upravljanju je takšnih, ki so z njimi že od vsega začetka, kar pomeni dodatno priznanje za dosedanje dobro delo. Ena izmed takšnih stavb je tudi Šalek 90 v Velenju, kjer jim je z vzajemnim sodelovanjem s stanovalci uspelo izvesti številne manjše in večje

investicije. Zadnja večja vidna investicija je bila izvedena v letu 2020, ko so izvedli obsežno energetsko prenovo (fasada, podstreha in centralno ogrevanje).

Pomoč pri vseh nepremičninskih storitvah Poleg upravljanja se podjetje Habit ukvarja tudi s storitvami nepremičninskega posredovanja – od prodaje do zamenjave ali najema nepremičnine in vsega, kar je vmes. Kot samostojnemu lastniku stanovanja, hiše ali poslovnega prostora vam nudijo storitve nepremičninskega posredovanja, kot so: ocena vrednosti nepremičnine, posredovanje pri nakupu, prodaji, oddaji; ureditev financiranja; oglaševanje nepremičnine; izdelava cenitvenih poročil; izdelava tlorisov, fotografij in video predstavitev nepremičnin; izdelavo energetskih izkaznic in vse drugo. Aktualno ponudbo nepremičnin, ki jih prodajajo ali oddajajo v najem, si lahko ogledate na spletni strani www.habit.si, v zavihku 'ponudba nepremičnin'.

Večstanovanjska zgradba Šalek 90 pred energetsko prenovo in po zaključeni prenovi.

Pogled v prihodnost

pa v podjetju pravijo, da njihova skrb za kakovostno bivanje etažnih lastnikov in V 30-ih letih njihovega delovanja se je uporabnikov stanovanj v njihovem upramarsikaj spremenilo, tako na področju vljanju ostaja enaka. Za svoje etažne lastnike v prihoupravljanja kot na družbenem dnje pripravljajo veliko ugopodročju. Kljub vsem sprednosti, zato redno spremembam se je podjetje . mljajte njihovo spletno uspešno razvijalo, moderd.o.o t i b a H stran www.habit.si in niziralo in razširilo po vsej 48 sledite vsem novostim. Sloveniji. Svoje poslovne Koroška je n e l e V Prelistajte pa tudi njienote imajo v Velenju, 0 332 hovo Habit Revijo, ki Celju, Ljubljani in Kopru, .si t i b a h . jo vsake štiri mesece so pa tudi večletni prejewww pripravljajo za svoje etamnik certifikata Zaupanja žne lastnike, uporabnike in vreden upravnik. poslovne partnerje. Kljub temu da je podjetje Habit z menjavo lastništva v preteklem letu Promocijsko besedilo doživelo nekaj sprememb v poslovanju,

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 8

MED VAMI

2. septembra 2021

Srečanje z Andrejem Volkom

Šoštanj – Andrej Volk je v Upravi Občine Šoštanj moška deklica za vse. Njegovo delo ni samo tisto, kar piše v opisu del Njegovo delo ni samo tisto, kar piše v opisu del in nalog višjega svetovalca za in nalog višjega svetovalca za gospodarstvo, okolje in prostor, čegospodarstvo, okolje in prostor – Seznam del, ki jih opazi sam, je dolg prav bi lahko bilo tako. Tak, kot je, postori še marsikaj, kar ne gre saj je dela vedno dovolj, le najti ne v rok službe ne na plačilno kdaj bo vse skupaj zgrmelo na ga je treba.« listo. »So stvari, ki jih nekdo mo- tla … Seveda je šel nemudoma V Lokovici, kjer živi, ima nekaj ra narediti. Lahko so hitro opra- na ogled – stvar je bila nenazavljene, stranke so zadovoljne. V dnje resna. »A že na prvi pogled kokoši, piščancev, kuncev, vrt: nasprotnem bi morali dobiti poni delovalo tako grozno, kot je »Tako da – lačni ne bomo.« nudbo, izbrati izvajalca, izdati bilo predstavljeno. Gledam in naročilo … Trajalo bi, pa še stro- gledam v visok strop, potem Ponosen na dom in ški bi nastali.« Samoumevno se pa opazim, da se razpoke rahlo družino mu zdi, da kakšnemu najemniku premikajo … Gospo sem zaproAndrej je sicer iz Šmartna ob občinskega stanovanja Paki, žena je domačinka iz Lo(Občina Šoštanj je lakovice. Tam sta kupila parcelo, Samoumevno mu je, stnica 130 stanovanj, s zgradila hišo in v njej ustvarila katerimi tudi upravlja) topel dom, na katerega je ponoda sam prebarva del kar sam prebarva del sen. »Oba z ženo sva zaposlena poškodovane stene, poškodovane stene, in oba hitiva proti upokojitvi. popravi ključavnico popravi ključavnico na Najini trije otroci so že odrasli, na vratih ali pa odzrači vratih ali pa odzrači raživijo svoje življenje. Najstarejši radiator, ki ne greje … diator, ki ne greje … sin je trenutno v Dubaju, kjer s

❱

Niso bile razpoke, ampak pajčevina

Najemniki, stanovanja so v glavnem starejša, se nanj pogosto obračajo s takimi in drugačnimi problemi. Pri tem vsi niso ravno prijazni, razumevajoči, strpni. Včasih znajo biti precej grobi, nesramni ... »V takih primerih se držim tega, v kar verjamem in kar se vsakič znova potrdi, da lepa beseda lepo mesto najde,« pravi. Tako kot najde lepo besedo, najde tudi rešitev. Kakšna zna biti prav zabavna. Ni dolgo tega, ko ga je klicala starejša gospa. Povedala je, da ima strop v stanovanju že tako velike razpoke, da v njem ni več varno živeti in je samo še vprašanje časa,

sil za metlo, s stropa odstranil pajčevino in razpok naenkrat ni bilo več. Obema je bilo malo nerodno, a zadeva je bila rešena.«

Šoštanjčani so radi na tekočem

Z njim se velikokrat srečujem, ko spremljam dogajanje na področju, ki ga pokriva, ali pa ga zaprosim za kakšno radijsko izjavo. Šoštanjčani so radi na tekočem. Poleg stanovanj je njegovo tudi kmetijsko področje, izdelava in izdajanje soglasij in dovoljenj za hrup ob izvedbah javnih prireditev, popisi škod po elementarnih nesrečah, priprava in nadzor nad izvajanjem javne snage, pa tudi zapuščene živali. V zadnjem

Andrej Volk: »Verjamem, in to se vsakič znova potrdi, da lepa beseda lepo mesto najde.«

času predvsem potepuške muce, ki v Šoštanju predstavljajo vse večji problem. Konstanta njegovega dela je sodelovanje z medobčinskim redarstvom, vodi občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, poleti ga je na terenu srečevati z mladimi na počitniškem delu … Vmes pa poskrbi za dva občinska avtomobila, zamenja kakšno zastavo, zalije rože, popravi vrata, omaro … Seznam del, ki jih opazi sam, je dolg.

Če bo zdravje, bo podaljšal

Prihodnje leto bo dopolnil štirideset let delovne dobe. Prvih sedemnajst let in pol je prispevke za socialno varnost plačeval v Tovarni usnja Šoštanj. »Če mi bo zdravje služilo, bom poskušal še kakšno leto podaljšati. Vsak odstotek pri izračunu pokojnine prinese kak evro več. Ta mi bo ob pričakovani zelo nizki pokojnini prišel še kako prav. Ni pa me strah ... Nekaj bom že delal,

❱

Če mu bo zdravje služilo, bo za kakšno leto še podaljšal. Vsak odstotek pri izračunu pokojnine prinese kak evro več.

ponosom opravlja poslanstvo, ki mu ga je zaupala država, drugi sin z veseljem dela v razvojni službi kmetijskih strojev in veliko potuje po tujini. Živi še doma, trenutno pa kajta in se potaplja nekje na Jadranu. Najmlajša je hči. Končuje študij, trenutno pa zaključuje tudi Camino, enomesečno pot po severu Španije, kjer si baje polni baterije,« mi je

pripovedoval ob srečanju sredi avgusta.

Veselje do folklore

Življenje mu polni folklora. Deset let je član Folklornega društva Oglarji Šoštanj, ne samo kot plesalec, ampak tudi kot funkcionar. »Dokler bodo člani zadovoljni z menoj, bom predsednik. Za zdaj mi volje in energije ne manjka. Ne za eno in ne za drugo.«

Poslovilne govore piše sam

Andrej Volk je tudi govornik na pogrebih. »Tega nihče ne opravlja z veseljem, a v trenutkih žalosti je to edino, kar lahko za pokojnega storim. Prvi govor sem imel, ko sem bil star okrog 18 let, za sosedovega fanta. Bil je mojih let. Takrat nisem vedel, kaj me čaka, sem pa privolil.« Poslovilne govore ima že štirideset let. Koliko jih je že bilo? »Na leto okoli petnajst.« Po podatke o vsebini govora gre k svojcem, govor pa sestavi sam. »Takšnega najlažje preberem. Ni pa lahko. To so težki trenutki. Tudi za starša in svoje najbližje sem to opravil sam. To je bilo še zadnje, kar sem lahko storil zanje,« pove. Pove pa še nekaj. Tam, kjer je bila doma ljubezen, razumevanje in spoštovanje do pokojnika, se to v poslovilnem govoru čuti. Tam, kjer so bili odnosi hladni, pa tudi, saj je govor bolj uraden, brez čustev. Dotakne pa se ga oboje. Eno in drugo. Tako ali drugače. Ker tak je. 🔲

Milena Krstič - Planinc

Hitro testiranje odslej plačljivo Bistvenih sprememb vlada do 6. septembra ni uvedla, razen za tiste, ki potrebujejo hitre teste za obisk dogodkov in prireditev

BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR

USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO RAČUNALNIŠKI TEČAJI JEZIKOVNI TEČAJI

INFORMATIVNI DAN:

8. september ob 16. uri

03 713 35 51

www.upi.si

lu-zalec@upi.si

Po uredbi vlade so hitri anti- potrdilo delodajalca o zaposlitvi genski testi od 23. avgusta pla- v panogi, kjer stroške testiranja čljivi, za dejavnosti, kjer je PCT krije država, kar je zapisano v pogoj obvezen, pa testiranje do sami uredbi. nadaljnjega ostaja brezplačno. Gre za zaposlene v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, v vzgoji in izobraževanju ter osebe, ki izvajajo storitve ali prodajo blaga, organizirajo prireditve in izvajajo vzgojo in izobraževanje na področju verske svobode, pove Aleksandra Vasiljević, višja medicinska sestra Zdravstvenega doma Velenje, ki doda, da hitra antigenska testiranja še vedno izvajajo v prostorih Rdeče dvorane. »Po trenutno veljavnih pravilih (kar se tiče zaposleTestiranja izvajajo za vse, ki morajo nih oseb) pogoji ostajajo izpolnjevati PCT pogoj. Prav tako izvajajo nespremenjeni, za ostale testiranja za zaposlene v kritičnih so plačljivi. Cena testiinfrastrukturah, ki morajo imeti test ranja je 12 evrov. Bistve- opravljen za potrebe delodajalca – za te nih sprememb vlada do je test brezplačen. 6. septembra ni uvedla, razen za tiste, ki potrebujejo hi- Kje se lahko tre teste za obisk dogodkov in samoplačniško testirate? prireditev. Glede na to da se v V lokalnem okolju lahko test času epidemije držimo priporo- opravite tudi v Bolnišnici Topolčil čim manj rokovanja z denar- šica, kjer boste odšteli 20 evrov, jem, se bodo tudi v Velenju pla- v zasebni ambulanti za splošno čila na testirnem mestu izvajala medicino Sergeja Rusa, dr. med. izključno s plačilno kartico. Za stane 12 evrov – tam prejmete testiranja je treba imeti s seboj potrdilo s QR kodo, ki omogoča

enostavno preverjanje podatkov o cepljenju, testiranju ali prebolevnosti in hkrati zagotavlja, da potrdilo ni ponarejeno ali nepopolno. Na Kliniki Estetike Fabjan boste za test in potrdilo plačali 20 evrov. Pri podjetju Medic-UM v Vinski Gori je cena testiranja za tiste skupine, ki niso upravičene do brezplačne izvedbe testa, 10 evrov. Ob testiranju imate možnost pridobitve pisnega potrdila brezplačno. Direktor podjetja Matjaž Andrejc pove, da imajo lokacije, kjer izvajajo testiranja kot pogodbeno podjetje za nosilca koncesije za izvajanje HaGt testov Gromed, d. o. o., v Velenju v prostorih PGD Velenje, City Center Celje (parkirna hiša pritličje) in drugje. V Velenju potekajo testiranja v četrtek (14.00–17.00), petek (14.00– 17.00) in soboto (08.00–10.00). 🔲

Hitro testiranje lahko izvajajo javni zdravstveni zavodi, izvajalci zdravstvene dejavnosti s podeljeno koncesijo na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, socialnovarstveni zavodi in koncesionarji, ki so v mreži javne službe na področju socialnega varstva. Delavci morajo rezultate testiranj sporočiti pooblaščeni osebi. Če delavec testiranje odkloni, dela ne sme opravljati.

jš

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 9

Velenjčan Jure Pukl je do lanskega februarja, ko je pripotoval v domači kraj, kjer že več let soustvarja lokalno jazzovsko sceno, živel v New Yorku, kamor se odtlej ni vrnil, zato se tudi še ni dokončno odselil. Nagrajenec Prešernovega sklada, ki je kot eden najboljših slovenskih jazz glasbenikov akreditiran predvsem v tujini, zdaj živi in ustvarja v Velenju, kamor se je vsako leto večkrat vrnil in tudi nastopal, zato nikoli ni postal tujec. Kreativna jazz klinika, ki z mentorji in udeleženci iz Evrope in sveta krepi prepoznavnost Velenja kot enega od jazzovskih žarišč, je namreč del njegovega življenja že šest let. Programsko vodi tudi Max klub jazz festival, na katerem praviloma nastopa. V poletnih mesecih, ko se je zadrževal na evropskih festivalih, pa je doma preživel tudi del počitnic. Zato nima občutka odtujenosti, čeprav sta se korenito spremenila tako njegovo bivalno okolje kot življenjski slog. Čeprav zaradi razmer le malo nastopa, se trenutno še lahko preživlja z glasbo – tudi zaradi državne pomoči. V zadnjem letu in pol, odkar se je začela epidemija in zavrla kulturno-umetniško ustvarjanje in uprizarjanje, je več poučeval tudi na daljavo. Vabijo ga na delavnice klasične glasbe, iz katere tudi sam izhaja, da učen-

Glasbo piše življenje Kako krizo v kreativni industriji preživlja saksofonist Jure Pukl, ki se je zaradi epidemije iz New Yorka vrnil v domače Velenje cem in študentom klasike predstavi jazz in jih povabi v drugačno ustvarjalno sfero. Ozke odprtine, ki se v novi realnosti na koncertni sceni pojavijo le tu in tam, pa izkoristi za nastope. Po letošnji jazz kliniki je odpotoval v Srbijo in Makedonijo. Tudi v domačem Velenju še načrtuje koncert. »Življenje se je zelo spremenilo. Ostal sem v Velenju, ker pač ni smiselno, da bi kje drugje zapravljal denar za brezdelje. Poleg tega lahko po tem, ko sem več kot 25 let živel v tujini, več časa preživim s starši. Nekatere spremembe, sploh te, ki se ne tičejo neposredno moje kariere, poskušam obrniti sebi v prid in na okoliščine gledati pozitivno. Na začetku tega obdobja mi je celo prijalo, da se je tempo malo ustavil, saj glasbeniki večino časa potujemo, dolge ure preživimo na letališčih in železniških postajah. Tudi osebno življenje se mi je spremenilo, ko sva se z bivšo ženo razšla. Lahko sem si vzel čas za počitek, za razmislek o življenju in karieri, kajti zave-

»In kdo smo, ko se pogledamo v ogledalo?« se je po zaključku 24. Festivala mladih kultur Kunigunda znova vprašala programska ekipa, ki je letos delovala pod geslom Srcalo družbe. »Ogledali smo si šest žanrsko raznovrstnih koncertov, dve razstavi, dve de-

❱

Domača glasbena scena ga je sprejela, saj ni pretrgal vezi z njo niti, ko je živel v tujini. Poleg tega v Sloveniji ustvarja priložnosti za delo drugih jazz glasbenikov.

dam se, da niti fizično niti psihično ne bom mogel celo življenje potovati. Prioritete so se začele spreminjati. Skratka, tudi v tej neprijetni situaciji sem našel pro-

Ekipa Mladinskega centra Velenje je uspešno izvedla vseh 17 kulturno-umetniških dogodkov v sklopu festivala Kunigunda, ki je s »srcalom« družbe osvetlil raznovrstno ustvarjalnost in jo prikazal vsem generacijam sklenili, zadovoljni, da so kljub omejitvam pri programski zasnovi in izvedbi festivala uspeli izpolniti poslanstvo in z zvrstno pestrostjo pritegniti tako otroke kot mladino in odrasle. Letošnjo Kunigundo je poleg PCT vstopnih pogojev na prizorišča, ki so se v primerjavi z lanskim letom že nekoliko razkropila

je pokazala, da upoštevanje vseh ukrepov in postopkov še zdaleč ni enostavno. Po drugi strani pa vse bolj kaže, da bo PCT pogoj dolgoročno postal del vsakdana, kar bo treba sprejeti, sicer nastopanje sploh ne bo možno. »Polno je negotovosti. Pojavljajo se manjši koncerti, a ti niso tisti, ki plačajo račune. So bolj v pomoč

Jure Pukl: »Glasbo pišemo iz izkušenj življenja. Jaz brez tega družabnega momenta nimam motivacije za ustvarjanje.« Foto: Claudio Sabolčec

Sestavili še en srčni kolaž

Tina Felicijan

tako zvesti obiskovalci. Vsekakor pa je PCT pogoj sprožil nemalo polemik in vplival na občinstvo. Veliko ljudi, ki na prireditev niso prišli z dokazili, med njimi največ tistih, ki bi se morali testirati, se je jezilo na nas, ker smo dosledno upoštevali ukrepe. Zagotovo bi imeli več obiskovalcev, če ne bi bilo omejitev pri vstopu na pri-

stor za pozitivne izkušnje,« pove. Vseeno si, seveda, želi nazaj na oder. Vendar ne v teh okoliščinah in ne pod vsakim pogojem. Organizacija letošnje jazz klinike

Vojka Miklavžina

Kako so Kunigundo doživeli obiskovalci?

Velenjskemu občinstvu se je predstavil bend 3Tone v zasedbi Miha Eriča, Borisa Sadarja, Davida Slatineka. Pravijo, da je ime skupina dobila po teži njihovih karakterjev. Za vsakim članov je namreč kup uspešnih projektov po celi Sloveniji. Postregli so z energičnim vzdušjem živahne mešanice bluesa, rocka, countryja, funka. Kmalu napovedujejo izid novega albuma Influencer. Foto: Staš Gregorič

po mestu, medtem ko je koncertni program še vedno v celoti potekal v Letnem kinu, zaznamovala nenadna ohladitev. Kljub temu zvesto občinstvo ni zapustilo Kunigunde. »Sami smo sicer navdušeni, da kulturne prireditve kljub razmeram lahko izvajamo. Prav

zorišča. Bilo pa bi jih tudi veliko manj, če dogodki ne bi bili brezplačni,« razmišlja programska vodja Maruša Skornišek in upa, da bo prihodnje leto Kunigunda lahko znova v mestu in čim bolj odprta za vse, da bo lažje pritegnila tudi novo občinstvo.

v teh težkih časih. Večji festivali in koncertne dvorane večinoma ostajajo zaprti. Kakor hitro se razmere dovolj umirijo, da je organizacija dogodka možna, pa se

Kunigunda niti letos ni pozabila na najmlajše občinstvo. V sodelovanju s platformo konS je pripravila delavnico, na kateri so si otroci sami izdelali budilko. Naučili so se varnega rokovanja z orodjem, spoznali delovanje fotovoltaičnih celic in pomen bioritma. So na delavnico prišli zato, ker se bliža šolsko leto in bodo znova potrebovali budilko? Patrik Žerjav, 11 let: »Mogoče tudi. Predvsem pa se mi je zdelo zanimivo. Obiskal sem že več podobnih delavnic. Naučil sem se, kako se imenujejo sestavni deli budilke in drugih elektronskih naprav. Super je, še bom prišel.« Gaja Kotnik, 10 let: »Budilke nisem prišla izdelat zaradi začetka pouka, ampak zato, ker me zelo zanimajo električne naprave. Naučila sem se, kako delujejo sončne celice. Zelo mi je všeč in z veseljem bom še prišla.« Lara Žerjav, 10 let: »Sicer naju z bratom zbudi mama, ampak zdaj se bom lahko tudi sama. Delavnica mi je všeč. Zanimivo je ustvarjanje z elektriko. Danes sem se naučila, kaj pomeni plus in minus in kako se dela s cinom.« 🔲

lavnici, dva performansa, gledališko uprizoritev, okroglo mizo in Titov skate session. Bili smo skejterji, rockerji, metalci, raperji, plesalci, vizualni umetniki in igralci. Kultura je znova pokazala svoje raznolike obraze in odprla svet v srcalo družbe,« so

KULTURA

2. septembra 2021

Zvone Planko: »Redno sem obiskoval Smallfestu v Šoštanju, kjer so igrali različne zvrsti glasbe, letos pa sem prišel na Kunigundo, kjer je prav tako veliko raznolike glasbe. Ni pomemben žanr, pomembna je glasba. Vsi, ki razumejo in čutijo glasbo, naj obiskujejo koncerte vseh zvrsti. Moramo podpreti ustvarjalnost.« Mateja Krašovec Pogorelčnik: »Hči mi je namignila, da bodo na sporedu dobri koncerti, zato sem prišla preverit in izka-

zalo se je, da so še boljši. Če sklepam po koncertu Koromača in Bakaline Velike, potem je letošnja Kunigunda super in je program zelo zanimiv.« Freja: »Na Kunigundi sem bila že večkrat. Prišla sem, ker je moj ati bobnar pri Kaoz.« Pika: »Prvič sem tu, ampak zgleda fajn.« Nana: »Všeč mi je tu, ker mi je ati všeč, ko igra kitaro.« Miša: »Tudi jaz sem prišla poslušat atija, ki igra kitaro.« 🔲

spet začne dogajati. A vse je zelo nepredvidljivo. Glasbeniki praktično po celem svetu so v enako nehvaležnem položaju in morajo iskati rešitve. Ena do njih je prenos koncertov na daljavo, kar pa prav tako ne plača računov.« Pred epidemijo je vsaki dve leti posnel album. Tik preden je virus zajel svet in zaprl odre, mu je uspelo izvesti turnejo, ki se je začela v Velenju, nadaljevala v Ljubljani, nato je z bendom odpotoval v Moskvo in tam v priznanem jazz klubu Igor Butman odigral dva koncerta, po jazz festivalu v Prištini pa so nastopili še na jazz festivalu na Ibizi. V obdobju epidemije, ki ga je tako kot večina preživel v osami, za komponiranje ni imel prave inspiracije, pravi. »Glasbo pišemo iz izkušenj življenja. Jaz brez tega družabnega momenta nimam motivacije za ustvarjanje.« Kakor hitro je začela glasbena scena po malem živeti in je začel nastopati, pa je iskrica znova preskočila in zanetila ustvarjalnost. »Seveda bi rad čimprej posnel nov album, imam že neke ideje, ne bi pa rad delal na silo. Trenutno se ukvarjam z drugimi, lažje izvedljivimi projekti. Tako da letos zagotovo ne bo novega albuma, ker ni niti energije niti časa,« pojasnjuje, vendar z optimizmom dela načrte. 🔲

Tina Felicijan

Na Velenjskem gradu kamišibaj festival Velenje – Med 3. in 5. septembrom bo na Velenjskem gradu potekal 9. slovenski festival kamišibaj gledališča. Regionalni in slovenski kamišibaj festivali na Velenjskem gradu potekajo že vrsto let. Tako bodo tudi letos organizatorji v grajskem atriju pripravili bogat program kamišibaj gledališča. V petek, 3. septembra, vabijo na kamišibaj delavnico za otroke in odrasle ter na odprtje razstave kamišibaj ilustracij dobitnice Zlatega kamišibaja 2020 Irene Rajh, v soboto, 4. septembra, pa bodo lahko gledalci spoznali letno produkcijo slovenskih kamišibaj ustvarjalcev. Zadnji dan 9. slovenskega festivala kamišibaj gledališča bo namenjen predstavitvi knjige in podelitvi priznanj. Festival organizirajo Društvo kamšibaj Slovenije, KUD Dudovo drevo in Muzej Velenje, ob podpori Mestne občine Velenje in Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Velenje. Če bo vreme slabo, bo dogodek potekel v Vili Bianca. 🔲

Lara Jan

radio velenje com

107,8 MHz

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

2. septembra 2021

Festival okrnjen, a vseeno bogat z glasbo V Domu kulture je potekal 33. Citrarski festival Prešmentane citre – Tudi letos samo en večer in samo z domačimi nastopajočimi – Dejan Praprotnik in Ubrane strune Lara Oprešnik

Velenje, 26. avgusta – Zaradi napovedanega dežja smo se obiskovalci, večinoma starejša populacija, zbrali v Veliki dvorani Doma kulture Velenje. Koncert je bil sicer prvotno načrtovan pred Domom kulture Velenje. Nagovoril nas je programski sodelavec in velenjski citrar Peter Napret. Povedal je, da Citrarski festival poteka že od leta 1989, ko so organizirali prvi nastop v okviru Prešmentanih citer. Najprej pred Namo, potem v Starem Velenju, pa tudi v Vinski Gori in na drugih prizoriščih. Najprej so bili to enovečerni nastopi, potem pa so jih razširili v trodnevne festivale, na katere so povabili tudi mnoge tuje goste. Letošnje leto to zaradi korona situacije spet ni možno. Na enovečernem festivalu so nastopili Dejan Praprotnik in skupina Ubrane strune. V okvir in poudarjeno: Peter Napret: »Festival Prešmentane citre je začel Marjan Marinšek. Želim si, da bi se le ta ohranil. Hvaležen sem, da ga Citrarsko društvo Slovenije v soorganizaciji s Festivalom Velenje ponovno organizira.«

Dejan Praprotnik

Dejan citre igra že 33 let, odkar poteka festival. Svojo glasbeno pot je začel z igranjem na citrah, ki jih je izdelal njegov oče, citre pa igra tudi njegova sestra. Za sabo ima že približno 1000 nastopov na raznovrstnih dogodkih. Na oder je prišel oblečen v narodno nošo ter festival otvoril s cerkveno pesmijo K tebi želim, moj Bog. »Ta začetna melodija

nas naj opomni, v kakšnih časih živimo, ob tem pa si zaželimo boljših«, je povedal po odigrani prvi skladbi. Sledile so druge, ki so si bile med sabo karakterno in glasbeno različne, kar je naredilo nastop pester in zanimiv. Zaigral je pesmi Proti Logatcu, Veter, Tri planike, Ne bodi kot drugi, Valček Mozartove kave, Tretji človek itd. Zadnje tri skladbe je posvetil njemu ljubim ljudem. Skladbo Ne

la že precej članov, trenutno pa deluje v trio zasedbi – Božo Trnovšek (citre, vokal), Januš Grobelnik (kitara, vokal) in Tilen Trnovšek (bas kitara, trobenta). Skupina ohranja tradicijo in še vedno izvaja predvsem ljudsko glasbo in pa tudi starejše narodnozabavne. Začeli so s skladbo Rudarjem, kar se v rudarskem mestu verjetno spodobi, ter pozvali občinstvo, naj zapoje z njimi. Sledili sta skladbi Vandrovček ter Sezidal sem si vinski hram. Nato so zapeli in zaigrali ljudsko pesem Bratovska, ki se je zaključila z dvoglasjem. Skupina je delovala

zelo ubrano, publika v dvorani je bila vidno navdušena nad njihovo energijo in rahlo humornim nastopom. Sledile so še skladbe Moja dežela, Zvon želja, Dixie dekle Oto Pestnerja, Pozdrav iz Logarske in Lačni Franc. Slednja je imela tudi rock’n’roll vložek. Po bučnem aplavzu publike so zaigrali še dve dodatni skladbi, ena je bila Savinjska dolina. Skupina Ubrane strune je v dvorano prinesla ogromno pozitivne energije, zato verjamem, da je poslušalcem ob koncu večera, ko so odhajali domov, v ušesih odzva🔲 njala slovenska pesem.

Dejan Praprotnik

prižigaj luči je posvetil Lojzetu Slaku, Cvetje v jeseni Marjanu Marinšku, s katerim je to skladbo igral v trio zasedbi, Sestavljeno polko pa Karliju Gradišniku. Pri slednji je publika navdušeno ploskala v ritmu skladbe.

Ubrane strune

V drugem delu nastopa je na oder prišla skupina Ubrane strune iz Griž, ki jo je Peter Napret napovedal kot vaško veseljaško skupino. Skupina skupaj ustvarja že od leta 1982, v naslednjem letu pa bodo praznovali 40. obletnico delovanja. V tem času je zamenja-

Skupina Ubrane strune

Dejan Praprotnik: »Po skladbi o hribih sem se spomnil na pesem, ki sem jo pred enim letom igral s prijatelji v hribih. Približno pred enim letom sem odšel z njimi na Triglav. Jaz sem dal v nahrbtnik citre. Bil je zelo domoljuben pohod, ker smo izbrali slovensko smer, na vrhu Triglava pa sem zaigral pesem Oj, Triglav, moj dom«. Ubrane strune: »Nismo najboljši na svojih instrumentih, vendar radi pojemo in igramo, smo za družbo, in tudi takšni morajo bit’!«

Povejte tistim, ki jih ni bilo, kaj so zamudili Ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19 odnesli popoldanski del otvoritvene prireditve šmarškega Poznopoletnega festivala – Škoda bi bilo, če ne bi izkoristili priložnosti Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 27. avgusta – Že vrsto let vikende od konca avgusta do konca septembra v Šmartnem ob Paki zaznamuje Poznopoletni festival. Tamkajšnji javni zavod Mladinski center kot njegov organizator vsakokrat poskrbi za premišljeno izbrane glasbene in gledališke ustvarjalce, ki zadovoljijo še tako zahtevne okuse ter privabijo obiskovalce iz cele Slovenije. Lani so bili med redkimi, ki so izpeljali vseh pet dogodkov v okviru festivala in s tem poželi številne pohvale. Glede na letošnji izbor izvajalcev in dejstvo, da si po letu in pol ljudje želimo več druženja, je bilo pričakovati, da bomo lahko že z otvoritvenega dogodka festivala minuli petek poročali o izpolnjenih pričakovanjih. A ni bilo povsem tako. Organizatorji so zanj napovedovali pestro popoldansko dogajanje, ki naj bi ga zapolnili šmarška plaža, delavnice za otroke, karaoke, koštiljada in za češnjo na torti še koncert fantovske zasedbe Il Divji. Pod šotorom za Hišo mladih se je

Koncert skupine Il Divji je bil pravi balzam za dušo in pravi izbor za začetek festivala.

zgodil le slednji, na začetku pa je bilo obiskovalcev za peščico. Med koncertom se je število vendarle »izboljšalo«. Mirjam Povh, direktorica omenjenega javnega zavoda, nam je priznala, da so bila tudi njihova pričakovanja drugačna. »Zaradi namigov odgovornih v državi, da se moramo držati ukrepov, predvidenih za kulturne prireditve (kamor pa plaža in koštiljada ne sodita), smo odpovedali vse popoldanske aktivnosti, obdržali smo le koncert. Slabši obisk pripisujemo temu, da so morali obiskovalci pokazati potrdilo PCT. Nekaj smo jih zaradi tega, ker pogojev niso izpolnili, morali zavrniti. Je pa vrhunsko petje članov skupine Il Divji odmevalo in z zamudo privabilo

kar nekaj mladih, predvsem od drugod. Tega smo bili zelo veseli, prav tako sodelovanja obiskovalcev z nastopajočimi ter druženja z njimi in člani ansambla Smeh po koncertu. Kljub ne preveč spodbudnemu začetku koncerta smo bili z uvodnim dogodkom festivala na koncu zadovoljni. Bom ponovila tisto, kar sem dejala v pozdravnem nagovoru obiskovalcem: Povejte tistim, ki jih ni bilo, kaj so zamudili. Prvi odmevi obiskovalcev temu pritrjujejo,« nam je še dejala Povhova. Jutri (v petek) prihaja v okviru festivala v goste Gledališče Velenje s predstavo Ne sprehajaj se no vendar čisto gola. Organizatorji, podporniki, prijatelji in

simpatizerji festivala pričakujejo, da bodo občani Šmartna ob Paki ter ljudje iz njegove bližnje ter daljne okolice izkoristili to in tudi vse naslednje možnosti druženja pod prireditvenim šotorom, da bodo ukrepi slednje omogočili. »Šmarčani smo dokazali, da je zdravje vrednota, saj smo po precepljenosti v državi v vrhu. S cepljenjem bomo poskrbeli, da nas bo v prihodnje na prireditvah še več in da bomo uživali, kar si tudi zaslužimo. Škoda bi bilo, če dobre ponudbe in priložnosti ne bi izkoristili, « pa je povedal župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. 🔲

Detajlčki Bojan Pavšek

Podaljšani delovni predahi, ki nam pritičejo predvsem v poletnih mesecih, so nemalokrat nenavadna izkušnja. Rutinirane službene vsakdane zamenjamo s prostočasnimi aktivnostmi bolj ali manj poskočnega značaja. Včasih paše dan preležati nekje v senci, travi, ob potoku, na balkonu. Skratka nekje. Spet drugič pošteno namučimo srčne zapiralke in prevetrimo pljuča ob osvajanju izletniških točk, nemalokrat pospremljenih s povečano dozo adrenalina. Nekje vmes nas zbistri zavedanje, da imamo končno svoj čas. Čas za um, za telo, za mir, za užitek, za svobodo, za srečo. Ob vsem tem blagostanju tudi svet okoli nas pričnemo dojemati drugače. Kar naenkrat opazimo skrite stvari. Slišimo preslišane zvoke. Naša čutila pa, kot da so se prebudila iz ležernega sistemskega spanca, postrežejo s kopico občutij. Opažam, da se mi v hedonističnih trenutkih izrazito poveča osredotočenost na podrobnosti. Tako me na primer skozi sanjav sprehod po neokrnjenih travnikih ves čas žgečka barvitost in oblikovna pestrost travniške vegetacije. Sevanje tovrstnih impulzov ustvarja prijetna čustvena stanja, ki se nam vtisnejo globoko v spomin. In tam, prav zaradi svoje doživljajske (po)polnosti, tudi zelo dolgo ostanejo. Ne postreže pa samo narava s tako radodarnimi dražljaji. Tudi brezskrben potep po urbanih conah je lahko prava poslastica drobnih opažanj. V malho zaznav se naselijo dojemanja drugačnih dimenzij. Začinjena s kopico opaženih detajlov postanejo sprožilec za razmišljanje o bivalnem prostoru in vlogi njegovih mikroelementov, ki soustvarjajo prostorski mozaik. In ker pregovorno drži, da hudič leži v detajlu, tudi v teh primerih dotični neprijetnež rad priveka na plano. Ker ni preveč izbirčen, pušča kosti za glodanje povsod. Tudi v šaleških rajonih. V poletnem času, ko nas od sonca preveč razbeljeni jekleni konjički “prisilijo” v precej bolj blagodejne načine transporta, je kolesarjenje zelo privlačna opcija. Kolesarska infrastruktura se v zadnjem času razrašča v res kompleksna omrežja. Kako so integrirana v urbana tkiva ter kakšno hierarhično pozicijo naj bi si izborila med različnimi oblikami transporta, je razpihalo že veliko prahu in dilem. Vzrok zanje pa tiči predvsem v spreminjajočih se navadah ter potrebah sodobnega človeka. V fazi projektiranja je posebna pozornost namenjena tudi doživljajskemu učinku kolesarske poti, ki pa je v dolini ostal malodane na stranskem tiru. Infrastrukturni poudarki v obliki unikatnih didaktičnih animacij, sistem usmerjenega (tudi turističnega) označevanja, in ustvarjanje dinamike z atraktivnimi intervencijami so pristali na senčni strani projekta. Bleda razmejitev peščenih peš in asfaltiranih kolesarskih poti ob obali Velenjskega jezera pa kodra možgančke marsikateremu uporabniku enega ali drugega terena. Tako majhen infrastrukturni detajl, pa tako velika uporabniška dilema. Pa se odpravimo iz asfaltnih še malo v zelene cone. Prisotnost narave v mestu je bil vedno čaščen krajinski vložek. Iz tega vidika se obe dolinski mesti (še) lahko pohvalita z zavidljivimi območji zelenih površin, ki pa v zadnjem času pogosto podležejo asfaltni, enostavno obvladljivi sivini. A tudi parkovne površine se marsikje prilagajajo ekonomičnosti vzdrževanja. Preproste sheme zasaditev omogočajo hitrejše, manj zahtevno krotenje vegetacije, kar je s stroškovnega vidika zagotovo velik plus. Prebivalci pa pristen utrip narave v mestu doživljajo šele skozi razvejano pestrost vegetacije. Ne ganejo jih le urejene travnate površine. Narava, ki je del njihovega bivalnega okolja, mora izžarevati organskost. Biti mora urejena, a s pridihom neukročene narave. Tudi takšna, da se lahko izgubimo v njej. Ta scenarij zahteva precej več kontrolirane nege in sočutja do urbane flore, vendar je to neprecenljiva naložba za human, trajnostno naravnan karakter mesta. In če so tokrat v obdelavi detajli, ne moremo mimo urbane opreme. Uporabnost posameznega elementa je poleg stilske podobe, funkcionalnosti ter izbora materialov odvisna tudi od strateške pozicije v prostoru. Umeščanje opreme je zalogaj, ki zahteva projektantski premislek in se za strel v polno v izhodiščni fazi opira tudi na namige uporabnikov. Rezultat je spočetje kvalitetnih gradnikov, ki s svojo prezenco sooblikujejo svojstvene urbane karakterje. Zato sta na primer stopicanje nazaj pri snovanju in materializaciji betonskih monolitnih sedišč na območju objezerskega prireditvenega prostora ali pa obstoječi koktajl stilov v mestnem središču vredna prevetritve. Vezivo mesta so njegovi detajli, ki kljub majhnosti in včasih navidezni nepomembnosti v sebi nosijo visoko dodano vrednost. So tisti, ki povezujejo prostore, soustvarjajo duh časa in prikličejo celo domotožje, kadar nas zanese po svetu. 🔲

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

2. septembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Razveselil nas je Boštjan iz Ljubljane

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Snovalci programa Radia Velenje si seveda prizadevamo, da pripravljamo takšne vsebine, ki so čim bolj zanimive za tukajšnje prebivalce, smo pa seveda zelo veseli, če nam prisluhnejo tudi drugje po Sloveniji in v sosednji Avstriji, od koder se nam pogosto oglašajo. Ker nas je mogoče poslušati tudi na internetu, pa se nam včasih oglasi tudi kakšen poslušalec z druge strani luže. Včasih nas kdo, ko pride spet v svojo domovino, tudi obišče. Prejšnji teden pa nam je pisal Boštjan iz Ljubljane, ki pravi, da je naš redni po-

Nika Zorjan in Kvatropirci so združili glasbene moči v skupni skladbi z naslovom Usojena. Pod skladbo se podpisuje uspešna in uveljavljena avtorska kombinacija –Raay (glasba) in Rok Lunaček (besedilo). Avtorja sta ustvarila poskočno poletno skladbo, za katero so videospot posneli v Izoli in Sežani.

1. NIKA ZORJAN IN KVATROPIRCI – Usojena 2. NATALIJA VERBOTEN – Me še ljubiš 3. AJA PUŠENJAK – Kuštrava

Del pisma, ki nam ga je poslal Boštjan iz Ljubljane.

slušalec, program pa mu je zelo zanimiv. Takšna pohvala seveda godi in vliva veliko dodatne energije. S septembrom se v program Radia Velenje vračajo vse redne rubrike, po nekajmesečnem celodnevnem oddajanju pa bomo radijsko shemo še nekoliko prevetrili in jo naredili

še bolj poslušljivo. Ob tem nikakor ne bomo okrnili programskih vsebin, s katerimi bomo še naprej skrbeli, da bodo naši poslušalci o vsem kar najhitreje in objektivno obveščeni. Prav veseli bomo še kakšne vaše pobude in mnenja (nič narobe, če bo kritika). 🔲

GLASBENE novice

Natalija Verboten z novo čutno balado Natalija Verboten predstavlja novo čutno balado z naslovom Me še ljubiš, pri nastanku katere je moči združila z znanima avtorjema, Raayem in Marjetko Vovk. Videospot za novo pesem, ki se v besedilu dotika ideje večne ljubezni, si je v slabem dnevu po izidu ogledalo že več kot 15.000 ljudi. Besedilo je prišlo izpod peresa Marjetke Vovk, glasbo in produkcijo pa je prevzel trenutno eden najuspešnejših in najbolj prepoznavnih glasbenih producentov Raay. Kot so nam zaupali, gre za njihovo prvo glasbeno sodelovanje, vsekakor pa ne zadnje. Kot sama skladba je ganljiv tudi videospot, v katerem prvič nastopajo tudi Natalijini družinski člani. Starejši par igrata njen oče Milan Verboten in partnerka Zlatka Šemrov, mlajši par pa njen 6-letni sin Oskar s statistko Eleno.

Umrl bobnar Rolling Stonesov Charlie Watts V starosti 80 let je 23. avgusta umrl bobnar skupine Rolling Stones Charlie Watts. Umrl je mirno v bolnišnici v Londonu,

v krogu svoje družine. Watts, ki je junija praznoval 80 let, je bil član Rolling Stonesov od leta 1963. Z Mickom Jaggerjem in kitaristom Keithom Richardsom je spadal med najstarejše člane slavne skupine. V primerjavi z drugimi člani skupine je veljal za precej mirnega in je bil redko v soju žarometov. Znan je bil po svoji ljubezni do jazza in bluesa. Leta 2004 se je zdravil za rakom na grlu. Wattsov tiskovni predstavnik je že v začetku avgusta sporočil, da bobnar iz zdravstvenih razlogov ne bo sodeloval na jesenski

ameriški turneji skupine.

Ed Sheeran konec oktobra z novim albumom

mu bo 14 skladb, ki jih je izbral s precej daljšega seznama. Glasbenik pravi, da je to njegov najboljši izdelek doslej in da nikoli ni bil bolj ponosen na svoje delo. Na albumu bo tudi single Bad Habits, ki je drugi teden julija zasedel prvo mesto britanske glasbene lestvice, kjer še vedno vztraja. S tem je Bad Habits postal Sheeranov deseti singel na prvem mestu britanske lestvice. Naslednji singel z novega albuma bo izšel 10. septembra.

studijskega albuma.

Umrl ustanovni član UB40 Po dolgotrajni bolezni je v nedeljo, 22. avgusta, umrl Brian Travers, član skupine UB40. Novico so na družbenih omrežjih sporočili njegovi glasbeni kolegi iz skupine. Glasbenik in pisec besedil, ki je v zasedbi igral sa-

San Di Ego predstavljajo prvo skladbo z novim pevcem Člani zasedbe San Di Ego so junija napovedali, da bodo v poletni koncertni sezoni začeli pisati novo zgodbo z novim pevcem Maticem Nareksom. V teh dneh se predstavljajo s prvim singlom v novi postavi. Naslov nove skladbe je Vse besede, Mitja Kobal, novi basist zasedbe, pa je za pesem napisal besedilo in glasbo. Novi pevec Matic Nareks je sicer priznan vokalist in učitelj petja, v 15 letih pa je v različnih zasedbah

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ANSAMBEL AKTUAL – Bella Belilissima 2 ANSAMBEL SPEV – Špelca 3 FANTJE SPOD ŠILENTABRA – Lepa naša domovina 4 ANSAMBEL VEZ – Izgubljena ljubezen 5 ANSAMBEL MLADI DOLENJCI – Moja moja 6 DEJAN DOGAJA IN SOS KVINTET – Nenormalno lepo 7 ANSAMBEL RAUBARJI – Pogrešam te domača vas 8 ANSAMBEL DOLENJSKIH 5 – Make up 9 ANSAMBEL EURO KVINTET – Nad oblaki si 10 ANSAMBEL LESARJI – Izbrala si je lesarja

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ksofon, je po pogumni bitki z rakom umrl v 63. letu, na svojem domu v birminghamskem predmestju Moseley. Njegov zadnji nastop s skupino je bil decembra leta 2019 v domačem Birminghamu. UB40, ki je zaslo-

Ed Sheeran je na Instagramu sporočil, da 29. oktobra izide njegov novi album z naslovom, ki predstavlja matematični znak za enačaj, izgovori pa se 'equals'. Album o odraščanju je naznanil s sliko bube ter z enačajem, ki ga obkrožajo metulji. Na albu-

MAJA ZALOŽNIK Maja Založnik je v slovenskem prostoru s svojim neverjetnim vokalom prisotna že leta. Sedaj se v novi preobleki predstavlja s pesmijo Voda sem, ti si dlan, za katero je posnela prav poseben, pravljični videospot. Pesem je nastala v sodelovanju s švedsko ekipo, besedilo pa je napisala Kaly Kolonič, ki je tudi avtorica scenarija za videospot.

POPEVKA 2021 oddelal več kot 500 nastopov. Nova zasedba se je dobro ujela. Pripravili so novo skladbo, posneli videospot in nastopili na prvih koncertih. Pesem so sicer posneli v studiu Urgenca, pod miks in mastering se je podpisal Franci Zabukovec, videospot pa je posnela Kaj 5 produkcija. San Di Ego imajo že pripravljen avtorski material za izid četrtega

vela s skladbama Red Red Wine in (I Can't Help) Falling In Love With You, ima dolgo zgodovino. Nastala je leta 1978, v času delovanja pa so prodali več kot 100 milijonov albumov in imeli na lestvicah top 40 več kot 40 skladb.

Bliža se festival Popevka 2021. Za šest nagrad, pet strokovnih in veliko nagrado občinstva, se bo v soboto, 11. septembra, potegovalo 12 tekmovalnih skladb, ki jih je med 113 prijavljenimi izbrala strokovna komisija. Zadnja zmagovalka Popevke, leta 2019, je bila Eva Hren s skladbo Šesti čut.

TEQUILA

Postanite naročnik

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Mlada primorska zasedba Tequila, ki je tudi to poletje zelo zaposlena, radijski eter

napada z novim duhovitim singlom Soseda. Pri njegovem ustvarjanju so fantje združili moči s serijskim ustvarjalcem hitov Rokom Lunačkom, kmalu pa sledi še zabaven videospot režiserja Roka Mavra.

MARK ZEBRA Mark Zebra predstavlja svojo novo in zelo osebno skladbo Če bila bi moja. Nežno, melanholično melodijo je Mark ustvaril že pred tremi leti, a do danes za njen izid ni bilo primernega trenutka. Po letih zorenja je skladba in tudi videospot zanjo končno tukaj.

DMP Znana dolenjska zasedba Društvo mrtvih pesnikov je z velikim koncertom, kakršen se za 30. rojstni dan tudi spodobi, obeležila okroglo obletnico. Dogodek je potekal v Novem mestu na zaključku novega festivala Novomeško poletje. 30 let delovanja so sicer dopolnili že lani, a obletnice zaradi korone niso mogli praznovati.

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

2. septembra 2021

⏩

frkanje

Takole je čvek zalotil veselo razpoložene Violeto Potočnik Krajnc (direktorico Doma za varstvo odraslih Velenje), Darinko Mravljak (podžupanjo) in Amro Kadrić (vodja Urada za finance in splošne zadeve). Ko te tri ženske stopijo skupaj, se zagotovo premakne pri kakšnem večjem projektu. Bomo spremljali, kako kaže prenovi Doma za varstvo odraslih.

» Levo & desno «

Učna ura Demokracija ni diktatura večine. Še manj diktatura manjšine. No, teorija ni praksa.

Sami cepci

⏬

Novo ponudbo Hotela Paka v restavraciji Haus, je preizkusila tudi ena od podpredsednic(-kov) uprave Gorenje Hisense Stanka Pejanovič. »Ja, v naši hiši odslej strežemo sama kulinarična doživetja, ne samo tole vino, tudi tele vrhunske narezke pa steake na vulkanskem kamnu, vegetarijanske priboljške ...« ji je hitel razlagati direktor gostinstva Tilen Beznik. Bila je zadovoljna, Tilnu pa je to seveda zelo godilo.

Za necepljene so cepljeni cepci, za cepljene je vse obratno. Pa naj še kdo reče, da nismo vsi isti.

Virus in požar Politika je imela kostanj (virus) v žerjavici, sedaj stroka gasi požar. A, kaj, ko je okoli vsak četrti piroman.

SMC in ime Stranka SMC bi pred volitvami rada zamenjala ime. Verjetno ga je umazala. Bi bilo bolje, če bi ga oprala in zamenjala vsebino. Morda še kaj.

⏫

Jaka (Janez) Dvornik, predsednik Kulturnega društva Kraherl Šmartno ob Paki, si skupaj s svojimi člani prizadeva obnoviti nekdaj zelo popularno gazirano pijačo iz malinovca (kraherl), ki so jo v posebnih steklenicah ponujali v gostilnah. Ponekod so jo imenovali tudi pokalica. Na srečanju na Graški Gori, kjer so udeležencem za krepčilo ponudili golaž, je nakazal, da je bil ta za krožnik obliznit in prste polizat. Gotovo pa je ob tem pomislil tudi na to, kako bi se zraven prilegel še en kraherl.

Le kam? Pri nas vse stranke obljubljajo, da gredo naprej. Le kam?, to jim gre težko z jezika.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Odkrili novo vrsto starodavnega štirinožnega kita Znanstveniki v Egiptu so odkrili novo vrsto štirinožnega kita, ki je živel pred približno 43 milijoni let. Fosil amfibije Phiomicetus anubis je bil odkrit v zahodni puščavi Egipta. Njegova lobanja spominja na Anubisa, starodavnega egipčanskega boga mrtvih z glavo šakala, po katerem je dobila ime. Predniki sodobnih kitov so se sicer razvili iz kopenskih sesalcev, podobnih jelenom, ki so na kopnem živeli pred 10 milijoni let. Glede na študijo je Phiomicetus anubis

tehtal približno 600 kg, dolg pa je bil 3 m. Kit je lahko hodil po kopnem in plaval po vodi. Delno okostje so v egiptovski depresiji Fayum našli in analizirali znanstveniki z univerze Mansourja. Čeprav je območje danes puščavsko, ga je nekoč pokrivalo morje in je bogat vir fosilov. "Phiomicetus anubis je nova vrsta kitov in pomembno odkritje za paleontologijo," je za tiskovno agencijo Reuters povedal vodilni avtor študije Abdullah Gohar. Čeprav ni prvič, da so našli fosil kita z nogami, velja, da je Phiomicetus anubis

najzgodnejša vrsta polvodnega kita, odkritega v Afriki. Prvi kiti naj bi se razvili v južni Aziji pred približno 50 milijoni let. Leta 2011 je skupina paleontologov v Peruju odkrila fosil kita, starega 43 milijonov let, s štirimi nogami in kopitom.

Kako onesnažen zrak vpliva na duševno zdravje? Izpostavljenost onesnaženemu zraku je povezana z duševnimi boleznimi, je pokazala najobsežnejša tovrstna študija, v katero je bilo vključenih 13.000 ljudi v Londonu. Že relativno majhno povečanje izpostavljenosti dušikovemu dioksidu (NO2) je povečalo tveganje za potrebo po zdravljenju v skupnosti za 32 odstotkov in tveganje za sprejem v bolnišnico za 18 odstotkov. Povprečne ravni NO2, ugotovljene v domovih udeležencev študije, so se gibale med 18 in 96 mikrogrami na kubični meter (15 mikrogramov pa pomeni 18-% večje tveganje, da bo oseba končala v bolnišnici). Druga nedavna študija pa je pokazala, da je že majhno povečanje onesnaženosti zraka povezano z občutnim povečanjem depresije in tesnobe.

Poleg tega je onesnaženje zraka povezano s povečanim številom samomorov, odraščanje na onesnaženih krajih pa povečuje tveganje za duševne motnje.

Tri četrtine Evropejcev prebira novice preko spleta Tri četrtine uporabnikov interneta v EU, starih med 16 in 74 let je lani internet največ uporabljalo za prebiranje spletnih novic, časopisov ali revij, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je internet v ta namen uporabilo 82 odstotkov oseb.

v Romuniji (37 odstotkov) in Bolgariji (44 odstotkov). Slovenija je tudi na tem mestu presegla povprečje EU, saj je internet v ta namen uporabljalo 83 odstotkov oseb. Internet za igranje ali nalaganje iger je na nivoju EU lani uporabilo 34 odstotkov oseb. S 56-odstotnim deležem je tudi tukaj Nizozemska zasedla prvo mesto. Najmanjši delež sta zabeležili Bolgarija (16 odstotkov) in Poljska (19 odstotkov). Slovenija se je z 32 odstotki uvrstila tik pod povprečje EU. Glasbo je prek interneta poslušalo 61 odstotkov evropskih uporabnikov interneta, še kažejo podatki Eurostata.

Dolina miru (1956) in Na svoji zemlji (1948). Poleg teh dveh so bili restavrirani še filmi Sedmina (1969) režiserja Matjaža Klopčiča, To so gadi (1977) režiserja Jožeta Bevca in Sreča na vrvici (1977) scenarista in režiserja Janeta Kavčiča. Prvi štirje omenjeni filmi so že izšli v zbirki SI-FI Klasika. Digitalizirano in restavrirano različi-

Ne joči, Peter na Blu-rayu

Najvišji delež oseb, ki so internet uporabile za prebiranje spletnih novic, časopisov in revij, so zabeležile Finska (93 odstotkov), Hrvaška (92 odstotkov) ter Češka in Estonija (obe po 90 odstotkov). Najmanjši delež je bil zabeležen v Romuniji (48 odstotkov) in v Bolgariji (58 odstotkov). Za spletno gledanje televizije ali video vsebin je internet lani uporabljalo 74 odstotkov vprašanih Evropejcev. Pri tem je bil najvišji delež tovrstnih uporabnikov interneta zabeležen na Nizozemskem in Cipru, kjer je znašal 95 odstotkov. Najmanjši delež je bil ponovno zabeležen

V zbirki SI-FI Klasika je po novem dostopna partizanska komedija Ne joči, Peter režiserja Franceta Štiglica iz leta 1964. Digitalizirano in restavrirano različico filma si je občinstvo lahko že ogledalo oktobra 2019 v sklopu projekta Naši filmi doma, ko so pri Slovenskem filmskem centru (SFC) proslavljali 100-letnico režiserjevega rojstva. Film Ne joči, Peter govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se kasneje spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse kasnejše smešne in nežne prizore, so zapisali v SFC. Kot še navajajo pri SFC, sta bila v preteklih letih digitalno restavrirana in javno prikazana že dva Štigličeva filma:

co filma Ne joči, Peter si je občinstvo lahko že ogledalo leta 2019, letošnjega oktobra pa bodo restavrirano različico prikazali tudi v portugalski kinoteki v Lizboni, v sklopu predstavitve slovenske kinematografije. Film je za SFC digitalno restavrirala produkcijska hiša Iridium Film. Uporabljeno arhivsko filmsko gradivo hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije. Zbirka SI-FI Klasika je nastala z namenom ohranjanja slovenske filmske dediščine. Blu-ray Ne joči, Peter je mogoče kupiti v številnih trgovinah in prodajalnah po Sloveniji.

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 13

Ponovno večji vpis v vrtec in šole Predšolska vzgoja je na robu prostorskih kapacitet, še vedno pa so v vrtec sprejeti vsi vpisani otroci – Osnovnošolski prag bo prestopilo 345 prvošolcev Tina Felicijan

Velenje, 30. avgusta – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, vodja urada za družbene dejavnosti Marko Pritržnik in ravnatelj Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje mag. Aleksander Vališer so na novinarski konferenci pred začetkom šolskega leta povzeli stanje na področju vzgoje in izobraževanja v lokalni skupnosti ter predstavili izvedene in načrtovane investicije. »Prepričan sem, da bomo letos v naši lokalni skupnosti zagotovili čim bolj normalne pogoje, da se bodo otroci in učenci v vzgojno-izobraževalnih zavodih počutili čim bolj domače in pristno ter usvojili največ veščin, ki jih naše institucije nudijo. Za nami je leto in pol bogatih, žal negativnih izkušenj. Verjamem pa, da jih bomo znali uporabiti tako, da bodo otroci v varnem in zdravem okolju,« je dejal župan in podrobneje predstavil področje predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja.

Prostorske stiske rešujejo z naložbami in souporabo

Zadnja leta se vpis otrok v Vrtec Velenje povečuje. 1. septembra letos je bilo vpisanih 1435 otrok, kar je 20 več kot lani. Razporedili jih bodo v 85 oddelkov dnevnega programa na 17 lokacijah. »Praksa kaže, da se skozi leto pojavijo še dodatne potrebe po varstvu otrok, kar pomeni, da je naša predšolska vzgoja v smislu prostorskih kapacitet pod zelo velikim pritiskom. Zato me veseli, da nam je letos uspelo zagotoviti dodatne prostore in

Novinarske konference so se udeležili tudi ravnatelji in direktorji velenjskih vzgojno izobraževalnih institucij.

otrokom vseh staršev, ki so izkazali interes, omogočiti, da se vključijo v vrtec,« poroča Peter Dermol in poudarja, da je letos vrtec odprt tudi v Cirkovcah. Po dva oddelka vrtca ostajata v prostorih OŠ Šalek in OŠ Gustava Šiliha, en oddelek pa v POŠ Škale. Na OŠ Antona Aškerca in OŠ Livada zaradi povečanega števila osnovnošolskih otrok ne bo več oddelkov 5–6 let starih otrok. Otroci z OŠ Livada so se nastanili v enoti Lučka, otroci z OŠ Antona Aškerca pa bodo bivali v enoti Vrtiljak. Občina predšolski vzgoji nameni več kot 10 odstotkov občinskega proračuna letno. Pred začetkom novega šolskega leta so bile večje naložbe v vrednosti 180 tisoč evrov potrebne sanitarije v enoti Tinkara. Za pripravo dokumentacije za dozidavo enote Najdihojca, načrtovane za prihodnje leto, pa bo občina namenila 51.700 evrov. »Ta projekt težko pričakujemo, saj smo morali zaradi povečanega vpisa tako v vrtec kot v osnovno šolo iz dveh osnovnih šol, ki sta potrebovali dodatne prostore

za izvajanje šolskih aktivnosti, preseliti štiri oddelke vrtca. Zato pospešeno pripravljamo dokumentacijo in cilj je, da bomo že prihodnje šolsko leto imeli nove prostore za Vrtec Velenje,« pojasnjuje Marko Pritržnik.

Obnova streh in športnih objektov

Osnovne šole v Mestni občini Velenje bo v šolskem letu 2021/22 obiskovalo 3248 učencev (lani 3212), od tega 345 prvošolcev (lani 369). Največ vpisanih je na OŠ Gorica (615), ki bo sprejela tudi največ prvošolcev (79). V letošnjem občinskem proračunu je za osnovno šolstvo rezerviranih dobrih 1.773 tisoč evrov, od tega dobrih 318 tisoč evrov za investicijsko in redno vzdrževanje. »Letos nam je vreme narekovalo investicije v osnovnošolsko infrastrukturo. Gre za rekonstrukcije in sanacije streh velike telovadnice na OŠ Gorica in OŠ Gustava Šiliha. Največja naložba pa je razširitev športnega igrišča, ki ga bosta lahko uporabljala tako OŠ Mihe Pintarja Toleda kot CVIU

Velenje,« izpostavlja Pritržnik in pojasnjuje, da je sosednja ustanova – Varstveno delovni center SAŠA – vendarle dobila možnost za izgradnjo prizidka, v katerem bo bivalna enota. Ker bo prizidek na mestu, kjer je danes igrišče CVIU, so izgubo nadomestili s pridobitvijo. »Igrišče OŠ MPT bomo namreč povečali in nadgradili s tartansko progo za tek v dolžini 200 metrov, prostorom za skok v daljino ter za met krogle in vorteksa, dodali pa bomo tudi gugalnico za gibalno ovirane.« Naložba je vredna 250 tisoč evrov in bo v

V osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha je v novem šolskem letu zakorakalo 811 učencev – Na centralni šoli imajo 92 prvošolcev, v podružnici 15 Milena Krstič - Planinc

Razredničarka Tasja Srotič in ravnateljica mag. Majda Zaveršnik Puc v začasni učilnici, namenjeni učencem 2. razreda.

smo tudi dotrajane reflektorje v šolski telovadnici,« pravi ravnateljica mag. Majda Zaveršnik Puc. Na podružnični šoli v Topol-

šici bodo imeli tri oddelke (oddelek 1. razreda, kombinirani oddelek 2. in 3. razreda ter oddelek 4. razreda). Obiskovalo jo

celoti financirana iz občinskega proračuna.

Prostorska stiska CVIU pred razpletom?

Dolga zgodba o prostorski stiski na Centru za vzgojo, varstvo in izobraževanje je že nekoliko bližje razpletu, a še vedno daleč. »Ministrstvo za izobraževanje je po več desetletjih odprlo razpis za sofinanciranje šolske infrastrukture. Mestna občina Velenje se je prijavila z dvema projektoma in najbolje ocenjen je bil projekt prizidka in obnove CVIU Velenje, česar smo se

bo 43 učencev, ki bodo glede na trenutno epidemiološko stanje tvorili mehurček. »Lanskoletno oblikovanje urnika se je izkazalo za zelo dobro, tako z organizacijskega kot pedagoškega vidika. Med učenci in starši je bil zelo dobro sprejet. Tudi letos nam je uspelo na enak način oblikovati urnik, kar pomeni dnevno manj predmetov, zato bo torba lažja. Boljša pa bo tudi priprava učencev za naslednji dan, saj so na predmetni stopnji imeli večinoma po tri predmete na dan in šport.« Glede zajezitve preprečevanja okužb z virusom SARS-CoV-2 so pri organizaciji pouka za prvi teden pripravili navodila, opozorila v skladu z okrožnicami, uredbami in odloki. Prejšnji teden je potekal sestanek s prevozniki, šolo in Občino, da so se dogovorili za maksimalno optimizacijo

zelo razveselili. A kmalu za tem nas je razočarala informacija, da bo ministrstvo sofinanciranje izvedlo v polovičnem deležu leta 2023, drugo polovico pa še leto kasneje. Občina z rebalansom ne more zagotoviti takšnih zneskov. Govorimo o okrog 1.600 evrov vredni naložbi, iz državnega proračuna pa lahko računamo na okrog 650 tisoč evrov. Treba pa je poudariti, da je CVIU resda ustanovila Mestna občina Velenje, a ga obiskujejo otroci iz 11 občin. Že pred leti je bilo podpisano pismo o nameri, da bodo te občine finančno podprle izgradnjo prizidka. Zato bomo začeli pogovore, da bomo s skupnimi močmi zagotovili finančna sredstva in v najkrajšem času začeli gradnjo,« poroča Pritržnik. CVIU Velenje je med večjimi šolami s prilagojenim programom v Sloveniji. »Ko sem pred 11 leti začel službovati na CVIU Velenje, smo imeli 69 učencev. Letošnje šolsko leto začenjamo s 123 učenci. Razdeljeni bodo po starosti, v 19 oddelkov, kar pomeni, da nam zmanjkajo štiri matične učilnice. Zahvaljujem se občini, da nam je našla prostore, in sicer gostujemo na Ljudski univerzi in v Gaudeamusu. Bi pa veliko lažje delali, če bi bili na isti lokaciji,« je povedal ravnatelj Aleksander Vališer in dodal, da je na prostorsko stisko začel opozarjati že pred petimi leti. Pripravili so projekt, pridobili gradbeno dovoljenje, zdaj pa tudi sofinanciranje, zato upa, da bo gradnja čim prej stekla. 🔲

V osnovno šolo se je vpisalo 343 otrok, 29 šoloobveznih otrok je z odlogom šolanja ostalo v vrtcu še za eno šolsko leto. Podatki državnega statističnega urada kažejo, da se je število učencev, ki so v prvi razred osnovne šole vpisani z odloženim vpisom, v zadnjih desetih letih več kot podvojilo. Je trend zaznaven tudi pri nas? »Zadnja leta je več primerov odložitve šolanja, ne morem pa reči, da so številke poskočile. Gre pa za skupno odločitev staršev in osnovne šole, pa tudi vrtec poda poročilo. Potreben je pogovor z vsemi deležniki. Pomembno je, koliko je otrok sposoben, ne le česa si družine želijo. Predvsem pa je treba razmišljati, kaj je dobro za otroka,« odgovarja ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler.

Prostorsko stisko bo reševalo šest začasnih učilnic

Šoštanj – Za šolsko leto 2021/2022 so v centralno osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj vpisali 92 prvošolcev, v podružnično osnovno šolo Topolšica pa 15, skupaj tako kar 107 prvošolcev. Pod streho Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj bo 1. septembra zakorakalo 811 učencev, za katere bo skrbelo 88 delavcev šole. »Zaradi povečanja števila oddelkov smo v času poletnih počitnic uredili šest začasnih prostorov učilnic, da bo lahko pouk na centralni šoli potekal nemoteno. Seveda pa smo opravili tudi druga vzdrževalna dela, od beljenja nekaterih učilnic in dokupa šolskega pohištva za centralno in podružnično šolo do spiranja vodovodnega omrežja in generalnega čiščenja, zamenjali pa

IZOBRAŽEVANJE

2. septembra 2021

Nov ravnatelj OŠ Gustava Šiliha

varnosti na avtobusnih prevozih, kot tudi varovanja vsakega posameznika. Želijo si, da vsi spoštujemo ukrepe za zajezitev epidemije, za zaščito vseh, ki se bodo srečevali na šolskem prostoru, in seveda, da bi čim dlje zdržali v šolskih učilnicah. »Veselim se novega šolskega leta, vanj stopam z optimizmom. Veselim se vseh novih dogodkov, ki jih prav gotovo ne bo malo. Vstopimo v novo šolsko leto s pozitivno energijo. Ne obremenjujmo se s tem, kaj bo, kako bo … kakorkoli se bo pač zasukal ta naš preljubi svet, sprejmimo

❱

V centralni šoli in podružnici bo kar 107 prvošolcev.

to kot priložnost. V vsaki stvari lahko najdemo tudi kaj dobrega, predvsem pa se naučimo in se zavedajmo, da nismo sami, da smo odvisni drug od drugega. Prav zato je naša osnovna dolžnost in srčna kultura, da pazimo drug na drugega,« sporoča ravnateljica. 🔲

Velenje – Na OŠ Gustava Šiliha novo šolsko leto začenjajo z novim vodstvom. Po upokojitvi dosedanje ravnateljice Liljane Lihteneker je vodenje 48-članskega kolektiva druge najstarejše šole v Velenju in po številu vpisanih otrok tretje največje prevzel mag. Damjan Gašparič. V šolskem letu 2021/22 bo OŠ Gustava Šiliha obiskovalo 540 učencev, od tega bo 73 učencev obiskovalo Podružnično osnovno šolo Šentilj. Pouk bo potekal v 21 oddelkih na centralni šoli in 5 oddelkih na podružnični šoli. Na prvi šolski dan so sprejeli 59 prvošolcev, od tega 14 prvošolcev na podružnični šoli. 🔲

Jubilejno leto dveh osnovnih šol Velenje – V šolskem letu 2021/22 bosta okrogel jubilej obeležili dve največji osnovni šoli v Mestni občini Velenje. OŠ Antona Aškerca, ki je letos na matični šoli in v podružnici v Pesju sprejela 570 učencev, med njimi 53 prvošolcev, praznuje 50-letnico ustanovitve. Po številu učencev in prvošolcev (79) največja osnovna šola v Velenju, OŠ Gorica, ki je na prvi šolski dan sprejela 615 učencev, od teh 81 na podružnici v Vinski Gori, pa praznuje 40-letnico. 🔲

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 14

MLADI

2. septembra 2021

Po Velenju vodijo tudi lutke

Vstopna točka za angažirano mladino

Ustvarjalni dijaški vodnici med počitnicami izvedli vodenje z lutkami – Lutke so hvaležno vzgojno sredstvo, ki spodbuja otrokov razvoj in ga vedno znova spominja na prvine, ki izhajajo iz njega samega Jasmina Škarja

Dijakinji 4. letnika Šole za storitvene dejavnosti (programa gastronomija in turizem) Tea Čerenak in Tjaša Pristovšek, ki sta za 4. predmet poklicne mature zasnovali in izvedli interaktivno turistično vodenje po Velenju z lutkami za skupino otrok, sta v sončnem počitniškem dopoldnevu 18. avgusta ponovili domiselno vodenje za člane podmladka društva Revivas Škale. Najmlajši udeleženci so se ob velenjskih zgodbah Pike in Ligija, popestrenih z izvirnimi skladbicami s hudomušnimi besedili, zelo zabavali.

di ustvarjata nove turistične produkte in obožujeta otroke. »Najin cilj, ki sva ga tudi uresničili, je bil otrokom dokazati, da so vodenja zelo zanimiva in da se da iz zgodbic zelo veliko naučiti. Otroci imajo lutke radi. Lutke so zato hvaležno vzgojno sredstvo, ki spodbuja otrokov razvoj in otroka vedno znova spominja na prvi-

Dijaška sekcija Šaleškega študentskega kluba ima ambiciozne načrte za popestritev prostega časa vrstnikov in uveljavljanje interesov mladine v lokalni skupnosti

znova poudarjava, da v sebi še vedno skrivava otroško iskrico, za katero upava, da ne bo nikoli ugasnila. Ravno zato se z lahkoto postaviva v vlogo otrok in nama ni bilo težko napisati pesmic za vodenje,« pripoveduje dijaška turistična vodnica, ki še poudari, da pri vodenju ohranjata tradicijo rudarskega festivala tako, da

Lutka v človekovih rokah »oživi«

Tjaša je povedala, da s Teo tudi med poletnimi počitnicami nista zdržali brez turističnih vodenj in lutk, zato sta se po končani maturi odločili, da »Ligi in Pika sta najboljša prijatelja, ki nama pri vodenju po njunem nadaljujeta z izvedbo tudomačem mestu Velenju pomagata spodbujati otroke k drugačnosti in rističnega vodenja v Vevečni igrivosti.« lenju za otroke. Kako je potekalo in v čem se je razliko- ne, ki izhajajo iz njega samega. In otroci skozi animacijo 'skočijo valo od običajnih vodenj? »Na- prav ta odnos je tisti, ki igra po- čez kožo'. »Vtisi z vodenj nama gajivo vodenje sva pripravili za membno vlogo pri razumevanju bodo za vedno ostali v najlepšem podmladek iz društva Revivas lutke v vsej širini. Lutka namreč spominu in so dokaz, da se da v Škale. Najmlajši 'Škaleki' so bili omogoča neomejene možnosti turizmu ogromno ustvarjati. To odlična sodelovalna skupina, ki razvijanja odnosov med oseba- sta nama pomagala ugotoviti tudi so lutkama pomagali odkrivati mi, razpoloženji, čustvi … Lutka profesor Marko Gams in Marija Velenje, natančneje znamenitosti v človekovih rokah »oživi«. Takoj Brložnik iz Turistične zveze Velena Titovem trgu. Do zdaj sva bili je vzpostavljen odnos med njo in nje, za kar sva jima večno hvale🔲 z vsako izvedbo zadovoljni in sva otrokom – animatorjem. Vedno žni!« ponosni, da nama je iz nič uspelo ustvariti produkt, ki otrokom na obraz pričara iskriv nasmeh,« je Sva Ligi in Pika in danes vaša sva vodnika! Pika rada po mepovedala iskreno ponosna Tjaša stu se potika, Ligi pa telovadbi najraje se izmika. Bolj mu paše Pristovšek, ki je priznala, da je malica, »hahaha«, pravi Pika carica. Gremo skupaj po Velenju bila sama izdelava vodenja resna raziskovat, mogoče najdemo še kak zaklad. in hkrati tudi zabavna, ker obe ra-

Sprejeli vse otroke, ki so jih starši vpisali aprila

Šoštanj – Novo šolsko leto so tako kot drugje tudi v Vrtcu Šoštanj začeli po modelu B, kar pomeni, da lahko vrtci ob upoštevanju priporočil NIJZ v celoti delujejo v skladu z letnim delovnim načrtom. V tri enote s 25 oddelki so 1. septembra vključili 415 otrok. V enoto Biba v Šoštanju jih je vključenih 290, ki so razporejeni v 17 oddelkov, v enoto Urška v Topolšici 63 otrok v štirih oddelkih, v enoto Mojca v Gaberkah pa 62 otrok, ki pa so prav tako razporejeni v štiri oddelke. V nekaterih oddelkih bodo imeli, kot je povedala ravnateljica Vrtca Šoštanj mag. Milena Brusnjak, povečan normativ za

dva otroka. Tako so lahko prostor v vrtcu dobili vsi tisti otroci, ki so jih starši vpisali v mesecu aprilu, ko so izvedli redni vpis. V Šoštanju imajo še prosta mesta v oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja, v Topolšici sa-

❱

Precepljenih je 75 odstotkov zaposlenih, kar jih uvršča visoko nad slovensko poprečje.

mo za drugo starostno obdobje, medtem ko v Gaberkah prostih mest ni več. Za malčke bo skrbelo 69 zaposlenih, od tega 52 strokovnih delavcev in 17 delavcev v pod-

Šaleški študentski klub v svoje vrste ne sprejema le študentov, temveč tudi dijake, zavzema pa se za dobrobit celotne mladinske populacije v Šaleški dolini in predvsem s svojim kulturnim programom nagovarja tudi druge generacije v lokalni skupnosti. Da bi mlade motivirali za aktivno participacijo pri klubskih aktivnostih, pa so pred leti ustanovili dijaško sekcijo, ki je vezni člen med bodočimi študenti in angažirano mladino. Zadnje leto jo vodi dijak gastronomije in turizma na velenjski Šoli za storitvene dejavnosti Jernej Sešel, med najbolj aktivnimi člani pa je dijak Gimnazije Velenje Bruno Šonc. Minulo šolsko leto praktično ni bilo možnosti za aktivno delovanje dijaške sekcije, katere poslanstvo je med drugim prepoznavanje potreb mlade generacije in spodbujanje vrstnikov k sodelovanju pri njihovem uresničevanju. Zato pa dijaki niso mirovali med počitnicami. 26. julija so si v Letnem kinu priredili DijaŠŠKi žur in povabili bende The Factory, Lusterdam in Hogminister. Organizacija zabavnih prireditev mladih za mlade je namreč ena od nalog dijaške sekcije. »Želimo prirejati koncerte in druge prireditve po okusu mladih, ki lahko podajo predloge, kaj bi radi doživeli, lahko pa tudi sodelujejo pri organizaciji. Odzvati se moramo na potrebe mladih in jih vključiti v mladinske organizacije,« pove Jernej Sešel, ki je z organizacijo koncerta pridobil številne izkušnje in se od starejših mladinskih delavcev veliko naučil. Prav v tem vidi prednost aktivnega delovanja v mladinskih organizacijah. »Počneš lahko,

kar ti je všeč, spoznaš korake pri organizaciji prireditev, naučiš se prijavljati na razpise, voditi delo, spoznavaš ljudi, vse to pa lahko uporabiš tako pri šolanju kot kasneje v karieri,« razmišlja o prednostih mladinskega dela dijakov. Bruno Šonc pa želi popestriti ponudbo izobraževalnih vsebin dijaške sekcije in tako vzbuditi zanimanje vrstnikov za aktual-

kluba eMCe plac, kjer poleg vsakodnevnega druženja poteka večina dogodkov za mlade v mestu. Tam pa delujejo tudi številna mladinska društva. »Razbiti moramo stereotipe o tem prostoru in mladih, ki sem zahajajo. Okrepiti promocijo, za kar imamo veliko priložnosti na družbenih omrežjih in v medijih. Tudi pri zbiranju programskih predlogov moramo narediti

Jernej Sešel in Bruno Šonc sta že prepoznala prednosti aktivnega delovanja v Dijaški sekciji ŠŠK in za sodelovanje pri ustvarjanju pestrega programa motivirata tudi vrstnike.

ne družbene teme ter spodbuditi konstruktivno razpravljanje. »Prirejali bomo intervjuje, okrogle mize, razprave, predavanja raznih strokovnjakov, tako pa bomo mladim pomagali do kakovostnih informacij, da si bodo lažje ustvarili mnenje in zavzemali stališča,« napoveduje, da bodo tudi tako poskušali aktivirati mlade na različnih področjih. Sogovornika namreč ugotavljata, da precej mali delež dijaške populacije prosti čas preživlja v družbi in aktivno. Le redki vrstniki poznajo program ŠŠK, dijaške sekcije in drugih lokalnih mladinskih organizacij. Mnogi imajo predsodek do

še več, da bomo pridobili čim več informacij, kaj si mladi želijo. Več moramo sodelovati s šolami. Prejšnje generacije dijakov so ŠŠK spoznale na vsakoletnih predstavitvah programa in aktivnosti v klubu, ki so jih člani izvajali v razredih. Tako so lažje nagovorili dijake in so se bolj odzvali. Upamo, da bomo predstavitev letos lahko izvedli. Prav tako bi bilo smiselno nekatere vsebine izvajati v prostorih šolskega centra, da bi tako dosegli več dijakov,« Bruno našteva naloge na seznamu dijaške sekcije. 🔲

V zadnjih dneh počitnic imeli pravi živžav

V Šoštanju so še prosta mesta v oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja, v Topolšici za drugo starostno obdobje, v Gaberkah prostih mest ni več Milena Krstič - Planinc

Tina Felicijan

pornih službah (kuhinja, hišniška dela, administracija, čiščenje). Za vse zaposlene je PCT obvezen. »Z vesljem ugotavljam, da imamo v Vrtcu Šoštanj kar 75-odstotno precepljenost med zaposlenimi, kar je visoko nad slovenskim povprečjem. Vsi drugi, ki se iz različnih razlogov za cepljenje niso odločili, pa se bodo še naprej tedensko testirali,« pravi ravnateljica. V vseh treh enotah so med počitnicami opravili generalno čiščenje, razkuževanje in nujna vzdrževalna dela. Ta teden pa potekajo roditeljski sestanki, na katerih starše seznanjajo z vsemi pomembnimi informacijami v zvezi z bivanjem otroka v vrtcu skozi vse leto. 🔲

V Mladinskem centru Šmartno ob Paki so zadnje počitniške dneve otrokom popestrili z raznolikimi delavnicami, poimenovali pa so jih Otroški počitniški živžav. Otroci so si lahko v spomin na poletje spletli zapestnice, izdelali podstavke za kozarce, se preizkusili v različnih družabnih igrah in utrjevali znanje angleščine. Dve delavnici sta bili name-

njeni tudi spoznavanju narave in povezovanju z njo. Udeleženci delavnic so skozi igro in pogovor usvajali znanja o okolju ter se naučili skuhati prav poseben čaj. Na koncu pride najboljše, pravijo, kar za otroke predstavljajo zelo priljubljene delavnice LEGO robotike. Zadnji dan pa so udeležencem popestrili z otroško kino predstavo s pokovko. Delavnice so izvedli v sodelo-

vanju z Las Zgornje Savinjske in Šaleške doline, zavodom Mesto na vasi, Malimi ustvarjalci in s Tino Jan. Veseli so, da navdušenje nad delavnicami raste – vsak dan je delavnice obiskovalo med 10 in 15 otrok – in da jih obiskujejo tudi otroci iz sosednjih občin. Vsem želijo uspešen začetek novega šolskega leta. 🔲

Amadeja Koren

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

2. septembra 2021

Sonce, voda, druženje in zabava MZPM Velenje je avgusta izpeljala tudi drugo desetdnevno zdravstveno letovanje – Otorci so zdravje in nove spomine nabirali v Poreču Velenje, 22. avgusta – Številni otroci iz Šaleške doline si poletnih počitnic ne znajo predstavljati brez letovanja ob morju. Potem ko jih lani zaradi novega koronavirusa niso izpeljali, so jih letos uspeli. Ne le to, obe letovanji, tako v Pacugu kot v Poreču, sta bili izpeljani varno in uspešno. Druga izmena zdravstvene kolonije se je domov vrnila v nedeljo, 22. avgusta. 60-članska ekipa je 10 nepozabnih dni preživela v Mladinskem letovišču Šiška v Špadičih. Prednost nove lokacije je bila zagotovo v tem, da je dom tik ob plaži. Prve dni je namreč zaznamovala huda vročina, do osvežitve pa ni bilo daleč. V času najhujše vročine so

vzgojitelji otrokom pripravljali ustvarjalnice v senci, večere pa so zaznamovali tematsko raznoliki dogodki, ki so lepo zaključili vsak posamezen dan. »Prvi dan smo opravili preizkus plavanja. Imeli smo le dva neplavalca, v plavalni tečaj, ki je potekal vseh deset dni, pa smo vključili tudi slabše plavalce. Neplavalca sta splavala, predvsem pa sta izgubila strah pred vodo. V času letovanja smo veliko plesali, tudi na plaži, dogajanje pa smo popestrili še s tombolo, lovom na zaklad, kvizom, športnimi turnirji in tradicionalnim večerom talentov. Tudi izlet v Poreč je bil za otroke pravo doživetje, obiskali pa smo tamkajšnji akvarij in terarij,« dogajanje povzema

pedagoška vodja letovanja Bojana Špegel. V času letovanja niso imeli hujših zdravstvenih težav, so si pa mnogi “pridelali” žulje na nogah. Tudi zato, ker se med zadnjim šolskim letom niso dovolj gibali, kar pa so delno nadomestili v času letovanja. Otroci so si bili edini, da so se imeli zelo lepo in da se bodo v kolonijo vrnili tudi prihodnje leto. Sploh, ker so stkali mnoga nova prijateljstva. Najbolj dragoceno je bilo po čudnem letu zanje druženje s sovrstniki, pri

čemer jih je dobro vodila tudi ekipa vzgojiteljev in vzgojiteljic.

Uspešno zaključili poletno počitniško varstvo

MZPM Velenje je v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje, ob močni podpori MO Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, v petek, 27. avgusta, končala tudi projekt poletnega počitniškega varstva za mlajše šolarje. Zadnji teden počitnic so počitnikarji uživali v dnevnih

Otroci so bitja srca in domišljije, ne razuma!

taborih Sončno mesto, kjer so vsak dan doživeli veliko novega; obiskali so Grilovo domačijo in Velenjski grad, se zabavali ob legorobotiki in ob obisku tabornikov, iz zelišč pripravili svoj čaj in veliko ustvarjali … V devetih počitniških tednih so v Vili Rožle in Mladinskem centru (MC) Velenje v varstvo vključili veliko več otrok kot lansko leto, kar 114, leto prej pa 67. Vsi so pri njih preživeli vsaj dva tedna počitnic. Seveda so se držali vseh ukrepov za prepre-

čevanje širjenja novega koronavirusa, poletje pa je potekalo varno in kreativno. Sedem tednov je varstvo potekalo v Vili Rožle, dva pa v MC-ju. Vsak dan so za otroke skrbeli po devet ur, saj so prihajali in odhajali ob različnih časih. V projektu so prostovoljcem in zaposlenim veliko pomagali dijaki iz Velenja in Šoštanja, ki so si v počitniškem varstvu nabrali novih izkušenj za delo z otroki, hkrati pa s počitniškim delom tudi nekaj zaslužili.

S tem v mislih Knjižnica Velenje že nekaj let del poletnih počitnic nameni Zabavnim sredam, ko ustvarjajo samo otroci Velenje, 25. avgusta – Otroci potrebujejo zabavo. Če je zabava ob tem tudi poučna in ustvarjalna, še toliko bolje! V Knjižnici Velenje so sredine dopoldneve posvetili otrokom. Niti letošnje poletje ni bilo čisto nič drugače, otroci so se nasmejanih obrazov udeleževali novih dogodivščin. Ustvarili so si poletni šopek, iz odpadnih materialov izdelovali nove igre,

Brina Zabukovnik Jerič

macijam o skupini za aktivnost in terapijo s psi. Brina Zabukovnik Jerič, organizatorka dogodkov: »Letošnje poletje smo izvedli prav vse Zabavne srede v juliju in avgustu. Ob sredah ob 10. uri povabimo otroke in njihove starše, da pridejo na naše dejavnosti, ki pa so zelo raznolike. Od ustvarjalnih delavnic do obiskov kužkov, lego delavnic, lego robotike. Obiskalo nas je društvo zeliščarjev Velenje, nas popeljalo po razstavi, naredili smo si tudi zeliščni šopek, zvrstilo pa se je še mnogo drugih dejavnosti. Zabavne srede bomo našim obiskovalcem zagotovo ponudili tudi prihodnje leto.«

Ustvarjanje knjižnih kazalk

skozi pravljico spoznavali osnove joge in še in še. Na zadnji Zabavni sredi so otroci izdelali knjižno kazalko. Obiskala sta jih tudi dva kosmatinca iz Društva Kosmatih smrčkov. Pozorno so prisluhnili poučnim infor-

skih ps Obisk terapevt

🔲

Lara Oprešnik

Kolikšna sta miselni nivo in splošna razgledanost nasprotnikov cepljenja proti virusu SARS-CoV-2? V večni izolaciji ne moremo živeti – kaj imamo na izbiro? Kaj nam lahko pomaga? Cepljenje? Domača zdravila? Njihovi protesti proti ukrepom pač ne. Razpoložljiva cepiva gotovo niso zadnji dosežek medicine – nihče ne trdi, da smo dosegli dokončna spoznanja o tej bolezni, pa vendar … Ne morem razumeti odpora proti cepljenju v 21. stoletju. Ob našem cepljenju v prvih razredih osnovne šole ni nihče zganjal cirkusa, vsi smo vbod igle junaško preživeli. Kot otroci nismo vedeli, da nekoč ni bilo tako enostavno. Davni odpor staršev, ne otrok, proti cepljenju lahko najdemo v slikovitem opisu Antona Martina Slomška v Blažetu in Nežici: »Preteklo nedeljo so v Slavini koze ali osepence nastavljali. Kar je bilo Polánk, se ni-

so te dobrote branile, Gorjanke so morali z beričem goniti, da so svoje otroke prinesle. Posebno hude so bile Rakovske babe. Neki stari rokovnač, ki so ga za copernika imeli, je tisto sosesko tako nadražil, rekoč: da po takem vpeljevanju sveti kerst ne velja, in matere svoje otroke zlodeju zapišejo. Gospod fajmošter so jih učili, prosili, jim žugali; pa zastonj. Vse zelene in napihnjene so svoje otroke deržale. Kakor hitro jim osepence nastavijo, so z njimi potegnile, kakor bi jih veter odnesel, ter jim za pervim voglam nastavlene osepence iz rokice izcizajo. Bilo je slišati, da so nektere na pervem potoku svoje otroke zopet kerstile.« Ali ni sedaj nekaj takšnih »rokovnačev« tudi med nami? Osebno je človek tak, kot je – prizanesljivo rečemo, da si ne more pomagati – problem pa je njegovo zavajanje drugih. 🔲

Jakob Grošl

PROCESNI KONTROLOR (m/ž) Opis del in nalog procesnega kontrolorja: • • • • • •

izvajanje nalog za zagotavljanje kakovosti v proizvodnem procesu (kontrola dimenzij, vizualni in funkcionalni pregledi) vodenje zapisov o kakovosti proizvodov v proizvodnem procesu (procesne karte XR, XC, SPC, CP, CPK,...) potrjevanje prvih kosov sodelovanje pri analizah kakovosti sodelovanje pri reševanju problematik štiri izmensko delo.

Pričakujemo:

Mnenja in odmevi Miselnost davnih časov

Zaposlimo sodelavca/sodelavko na delovnem mestu:

Stebrički, pa še kakšen palček Te dni ste s postavitvijo barvnih stebričkov ob Kidričevi cesti lepo barvno popestrili prostor. Koliko bo to prispevalo k varnosti pešcev, ne vem. Vem le, da naravne barve blagodejno vplivajo na počutje človeka. Če je to namenjeno večji prometni varnosti, bi predlagal, da ob vsakem stebričku postavite še vrtnega palčka v rumeni in zeleni barvi. Klobuk naj bo zelen. V roki pa naj drži rdečo zastavico. Če bi bila roka mehanska in bi se gibala, kot se mehansko giblje ura na zvoniku, bi bil učinek popoln. Pa veliko umetniškega ustvarjanja tudi v prihodnje. 🔲

Silvester

• • • • •

V. stopnja strojni tehnik ali tehnične smeri dobro poznavanje MS Office poznavanje zakonitosti merilne tehnike in postopkov merjenja samostojno delo vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju brizganja plastike.

Nudimo: • • •

zaposlitev za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas urejeno delovno okolje stimulativno plačilo.

Prijave pošljite na naslov: KOVINOPLASTIKA BENDA d.o.o. Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje ali po e-pošti: zaposlitev@kovinoplastika-benda.si Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na tel. številki 03 83 70 100

🔲

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT, REKREACIJA

2. septembra 2021

Velik Rudarjev preobrat

V nedeljo prva zmaga? Bistričani še brez prejetega zadetka

Po prvi gostujoči zmagi tudi prvo domače veselje Nogometaši Rudarja so v zadnjih dveh krogih navdušili svoje privržence. Po prekinitvi niza treh porazov v predprejšnjem krogu na Primorskem proti Dekančanom so tudi v dvoboju z Nafto navdušili približno stopetdeset gledalcev. Ti so jih bodrili ves čas tekme in pričakovati je, da bo podpora na tribuni v prihodnje veliko večja. Eno najmlajših moštev v ligi si jo zasluži. Kot je dejal eden izmed vročih navijačev po tekmi, to je bila skoraj igra, ki se pričakuje od nekdanjega člana prve lige, v katero se želi čimprej tudi vrniti. Srečanje je bilo zelo zanimivo, dinamično, z veliko lepih akcij, priložnosti in, kar je najpomembnejše za ljubitelje te igre, videli so štiri zadetke. Na veselje Rudarjevih navijačev dva več za hrbtom gostujočega vratarja Aljaža Cotmana. Ta je bil s 27 leti najstarejši igralcev dvoboja, najmlajši pa domači igralec Sandro Jovanović, ki je aprila dopolnil šele devetnajst let. Ta zelo nadarjeni igralec pa dobiva manj priložnosti, kot bi si morda sam želel. Na mestu prvega vratarja je bil v domačih vratih Karlo Žiger, ki je v klub prišel šele prejšnji mesec. Kot posojeni igralec angleškega Chelsea bo Rudarjev zeleno-črni dres nosil predvidoma leto dni.

Podnebne spremembe in s tem vse pogostejše vremenske ujme v večji meri povzroči človek z mačehovskim ravnanjem do narave. Suša, deževna neurja in hitre spremembe temperature ne godijo človeku, živalim in rastlinam, motijo pa tudi rast gob. »Letošnja gobarska bera je v primerjavi s prejšnjimi leti skopa,« uvodoma potarna Jože Lekše, dolgoletni predsednik in član gobarskega društva Marauh, ki pritrdi besedam, da je današnje dni nuja, da se človek giblje v naravi, ki se bohoti v naši lepi okolici, če ob tem nabere še nekaj gozdnih plodov, pa sta užitek in veselje toliko večja.

Nad obiskovalci gozdov in nabiralci se jezijo predvsem lastniki gozdov

»Osnovni moto naših izletov je, da se v naravi razvedrimo, razgibamo in naužijemo svežega zraka. To pa še ni vse. Morda se premalo zavedamo, da nam drevesa, s katerimi se v naravi srečujemo, dajejo prav posebno energijo, nas pomirjajo in duhovno bogatijo. Moramo pa si vzeti kanček časa, da jim prisluhnemo in počastimo njihovo lepoto.« Zakaj v naravo in kako jo doživljati? »Narava nas resnično zdravi, še posebej, če v tovrstno zdravljenje verjamemo. V vsakdanjem tempu življenja današnjih dni živimo v ugodju številnih tehničnih naprav (strojev in računalnikov), ki nam lajšajo delo in bogatijo naš um. Vse te naprave pa oddajajo našemu organizmu škodljiva tehnična sevanja. V naravi,

Rudarji dvoboja z Lendavčani niso začeli spodbudno. Potreben je bil gostujoči zadetek, da so se predramili in zaigrali po željah trenerjev in gledalcev. Gostje so po slabih desetih minutah izvedli dva udarca s kota zaporedoma in po drugem je najvišje skočil njihov napadalec Erik Burai ter z udarcem z glavo povedel goste v vodstvo. Rezultatski zaostanek je domače prisilil k podjetnejši igri, ki so jo kmalu nadgradili z izenačenjem. S hitrostjo in spretnim preigravanjem je veliko preglavic gostom povzročal zlasti Wirekoh Samson, ki je bil ob strelcih med najbolj zaslužnimi za drugo zmago, sploh pa za prva dva domača gola. V 24. minuti ga je gostujoči branilec Gergő Bolla ustavil s prekrškom za najstrožjo kazen, ki jo je natančno izvedel Rudarjev Američan Brian Saramago. Do odmora se rezultat ni spremenil, čeprav so Rudarji imeli kar nekaj (pol)priložnosti. A tudi gostje niso bili brez njih. Imeli so celo pet udarcev s kota, domači le enega. To razmerje pa je bilo na koncu 7 : 3 v korist Lendavčanov. Drugi del so začeli odločneje Prekmurci. Imeli so pobudo, a jih je Rudarjev Ganec hitro umiril. V 59. minuti je njegov prodor po desni strani nekaj pred kazenskim prostorom bra-

nilec Žan Florjanc zaustavil na edini možni način – s prekrškom. Za kar je porumenel. Domači branilec Luka Verbič je odlično izvedel prosti udarec. Žogo je poslal pred drugo vratnico, kjer je bil najvišji Jovan Gašper in z udarcem z glavo z nekaj metrov popeljal domače v vodstvo. V 70. minuti je bil Saramago uspešnejši in spretnejši v dvoboju z Bollo, stekel z žogo v kazenski prostor in s približno desetih metrov z redko videnim udarcem poslal žogo mimo vratarja, ki mu je stekel naproti, v desno stran njegovih vrat. Z vodstvom 3 : 1 je dokončno zapečatil usodo nasprotnika, kajti do konca se rezultat ni spremenil. Po drugi zaporedni osvojitvi vseh treh točk so se Rudarji še bolj približali prvi polovici lestvice. S prejšnjega trinajstega mesta so se povzpeli na deseto. Do tega kroga osmi Lendavčani jim sedaj s točko manj na enajstem mestu gledajo v hrbet. Nogometaši Triglava so z vsemi možnimi točkami (15) ostali na vrhu lestvice, Gorica na drugem zaostaja za tri, Dob na tretjem mestu pa za pet. Prav pri slednjem bodo Rudarji skušali v sobotnem šestem krogu potrditi dobro formo z zadnjih dveh tekem. Dejan Dončić, trener Nafte: »Dobro smo začeli, vendar se je zgodila enajst-

metrovka. Po individualnih napakah smo prejeli še dva gola. Trudili smo se, da bi dosegli vsaj še enega, da bi bila tekma proti koncu bolj zanimiva. Nismo uspeli in domači so zasluženo zmagali. Moji igralci so dali maksimum. Nimam jim česa zameriti. Čez noč smo ostali brez obolelih standardnih in izkušenih branilcev Žana Živka in Žana Kumerja. Njuna odsotnost se je zelo poznala.« Rudarjev trener Matko Novak: »Težko je zmagati eno tekmo, še težje dve v nizu. Zadovoljni smo z igro na zadnjih dveh in seveda tudi z rezultatom. Gremo iz tekme v tekmo. Verjamem, da se lahko raven naše igre še dvigne. Imamo veliko novih igralcev, ki v tej ligi še niso igrali, in vsekakor je bilo potrebno določeno obdobje, da se vživijo v novo okolje. Čeprav si ne želiš izgubljati, nas uvodni porazi niso potrli. Vsi dajemo vse od sebe. Zelo dobro delamo in verjeli smo, da se bo to obrestovalo, da bomo za naš trud, naše prizadevanje, slej ko prej nagrajeni. Pred nami je zahtevno gostovanje pri Dobu. Seveda si želimo nadaljevati uspešen niz z zadnjih dveh dvobojev. Na to tekmo bomo odšli z dodatno samozavestjo. Dali bomo vse od sebe.« 🔲

Šmartno ob Paki – Nogometaši Šmartna 1928 v novi sezoni še niso zmagali. V 3. krogu 3. lige – vzhod jih je na njihovem igrišču v soboto z 2 : 1 premagal Zavrč. Edini gol je za gostitelje dosegel Jan Jakob. To je bil njihov drugi poraz. S točko, ki so si jo priigrali v prvem krogu proti Podvincem, so na 12. mestu. Samo eno ima tudi predzadnje Krško, zadnje Zreče pa so še brez nje. V vodstvu so Bistričani z vsemi tremi zmagami in še brez prejetega gola. Po treh krogih imajo tudi najboljši napad, ki je zabil že deset golov. V nedeljskem 4. krogu (16.30) bodo šmarški nogometaši gostili prav trenutno najslabše moštvo v ligi. Bodo proti nasprotniku izpod Pohorja izkoristili prednost domačega igrišča in si priigrali prvi komplet točk? 🔲

V nadaljevanju sezone zopet medalja V soboto, 28. avgusta, je na igriščih ŠRD Čatež na Čatežu pri Trebnjem potekalo TOUR tekmovanje v dvojkah. Ekipa Mitja Ocepek–Rihard Grobelnik je osvojila 3. mesto, kar dokazuje, da so dobro trenirali tudi med poletnim premorom letošnje sezone.

Stane Vovk

V naravnem okolju nismo gospodarji, smo samo gostje Letošnja gobarska bera je v primerjavi s prejšnjimi leti skopa – Vse neznane, stare in zelo mlade primerke gob pustimo na rastišču – Borovnice, jagode, maline in robide nabiramo le z rokami, brez pripomočkov predvsem v gozdu, pa se sevanja iz našega organizma vsaj delno sprostijo,« razmišlja Lekše, ki nadaljuje, da se moramo v naravnem okolju zavedati, da tam nismo gospodarji, temveč le gostje. »Če pot našega izleta povežemo z jeklenim konjičkom, moramo tudi tu spoštovati pravila parkiranja. Nikoli ne smemo zaparkirati gozdnih poti. Parkiranje v gozdu izven gozdnih cest ni dovoljeno. S svojo prisotnostjo v gozdu ne vznemirjajmo divjadi, ne motimo živine na paši in ne odmetavajmo predmetov, ki ne sodijo v naravo,« opisuje sogovornik.

Odrasla oseba lahko na dan nabere do dva kilograma gozdnih sadežev

Pravilnik o varstvu gozdov določa, da lahko posameznik za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma gozdnih plodov. Po zakonu o gozdovih je raba gozda za nabiranje gob, plodov, rastlin in zelišč, ki rastejo v gozdovih, dovoljena tudi nelastnikom gozdov. Lastnik gozda pa mora dopustiti rekreativno nabiranje plodov v skladu

s predpisi. Kako nabirati gozdne sadeže? »Borovnice, jagode, maline in robide nabiramo le z rokami, brez pripomočkov. Odrasla oseba jih lahko na dan nabere do dva kilograma. Ta omejitev velja tudi za zelišča in gobe,« poudari izkušeni gobar. »Zelišča nabiramo v zračne vrečke ali pletene košare. Ne ruvamo jih iz zemlje. Cvetove in liste porežemo s škarjicami. Zelišča je treba pri nabiranju dobro poznati, nato strokovno shraniti (posušiti), da ne propadejo, in jih kasneje v praksi tudi pravilno uporabljati,« še doda Jože Lekše. Za nabiranje in determiniranje (določanje) gob ni splošnega pravila. Poznati moramo rodove in vsaj osnovne družine gob. Določanje gob je zaradi številnih vrst in medsebojne podobnosti mnogokrat zelo zahtevno.

❱

Z gobami se lahko zastrupimo tudi drugače kot z uživanjem. Prostoživeče gobe, ki rastejo v naravi, iz zgornje plasti površja zemlje črpajo večje količine težkih kovin in so pogosto tudi radioaktivne. Stopnja teh zdravju škodljivih elementov je odvisna od vrste gobe in od onesnaženosti tal, kjer je goba zrastla.

vos

Obvezna oprema nabiralca gob sta zračna košara in nožek

Pri gibanju v gozdu je smiselno na glavi nositi pokrivalo in očala, da nas zaščitijo pred drobnim vejevjem dreves. »Gobe, ki (v gozdu ali na travniku) rastejo iz tal, pri nabiranju s prsti iz zemlje izvlečemo cele. Pogledamo vse značilnosti gobe in določimo družino in vrsto gobe. Če je za nas goba uporabna (užitna, pogojno užitna, zdravilna), jo očistimo in položimo v košaro. Vse nepoznane,

🔲

D. L.

stare in zelo mlade primerke gob pustimo na rastišču. V Sloveniji je zavarovanih štirideset redkih vrst gob, ki jih ne smemo nabirati. Več kot sto ogroženih vrst gob pa je na Rdečem seznamu – teh prav tako ne nabiramo. Zanimive primerke gob in tudi kakšen lep pokrajinski motiv fotografiramo za spomin. Pametni telefon pa nas rešuje v primeru, če se v gozdu ponesrečimo ali izgubimo, dodaja Lekše, ki priporoča še, da si po prihodu domov z oblačil in telesa odstranimo morebitne klope, ki so se nas v gozdu oprijeli. »Nabrane gobe položimo (po družinah in skupinah) na osvetljeno površino, jih še enkrat podrobno pregledamo in nato pripravimo za uživanje ali hrambo. Užitne gobe (kot hrana) vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in malo maščob, vendar jih uživamo le v zmernih količinah. V sezoni dobre bere naj bodo na našem jedilniku največ dva do trikrat tedensko.« Če želite o gobah izvedeti več, se lahko vključite v njihovo gobarsko društvo. Člani se družijo vsak prvi četrtek v mesecu, ob 18. uri, v Knjižnici Velenje, kjer tudi določajo prinesene gobe. 🔲

Jasmina Škarja

Naše brezbrižne sprehode v naravi lahko obogatimo z raziskovanjem okolice, spoznavanjem mineralov, dreves, zelišč in gob. Današnja mentaliteta ''čim več v najkrajšem času'' pelje nekatere izletnike in nabiralce gozdnih sadežev v pravo evforijo prekomernega ropanja. Za nabiranje teh darov narave imamo uredbe in predpise, ki smo jih dolžni spoštovati.

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 17

Janja, ste že dojeli, kakšen uspeh ste dosegli na olimpijskih igrah v Tokiu? Ste se uspeli spočiti? »Ja, sedaj sem to že dojela, če pa iskreno povem, se pa še nisem čisto navadila na naziv olimpijska prvakinja. Bom potrebovala še nekaj časa, da se navadim. Sedaj ko sem opravila z vsemi sprejemi in obveznostmi, pa bom imela nekaj časa, da se malce spočijem.« Ste že začeli trenirati in nadaljujete priprave? »V dveh tednih od finala v Tokiu sem plezala trikrat, ampak to ni bil trening, samo kratko prosto plezanje. Sedaj pa sem že začela s pravimi treningi, ker bom nastopala v Kranju, na tekmi svetovnega pokala, ki bo 3. in 4. septembra.« Ste zelo delovni, nikoli se ne zanašate na talent, temveč garate. Nikoli, že v otroštvu, niste izpustili treninga – od kod ta želja in motiviranost? »V bistvu je res. Se ne spomnim, da bi kdaj izpustila trening. Vedno sem bila talentirana, ampak vsi vemo, da to ni dovolj. Ne vem, od kod moja delavnost, taka sem že po naravi. Vedno sem si želela biti dobra v plezanju, nikoli mi ni bilo težko iti na trening. Nikoli ni prišlo obdobje, da bi si rekla, zakaj mi je tega treba. Vedno sem si želela biti dobra in sem naredila vse za to. Iskreno povedano si pa ne predstavljam, da bi še eno leto trenirala tako, kot sem zadnji dve leti. Ker sem res dala 100 odstotkov od sebe, naredila sem deset treningov na teden in sedaj so baterije prazne.« Ste pa imeli na olimpijskih igrah, predvsem v kvalifikacijah, tremo. Je bilo to zaradi velike želje ali ste čutili tudi pritisk javnosti? »Ja, res sem bila nervozna. To se je najbolj videlo pri nastopu

Ni se še povsem navadila naziva 'olimpijska prvakinja' 22-letna Janja Garnbret je na olimpijskih igrah v Tokiu uresničila svoje sanje in postala prva olimpijska prvakinja v plezanju – Vrsto let je trenirala v Velenju, tu obiskovala tudi gimnazijo in večkrat postala športnica leta MO Velenje Pa finančna plat, kako si zagotovite dobre treninge?

v kvalifikacijah, pri hitrostnem plezanju. Saj sem zmagala že na svetovnem prvenstvu, ampak olimpijske igre so nekaj čisto posebnega. Že pred olimpijskimi igrami sem res čutila pritisk širše javnosti, medijev in plezalne javnosti in zdelo se mi je, da me oblegajo z vseh strani. Poleg tega pa sem pritiskala tudi sama nase, ker je bila želja res velika. Olimpijske igre so samo vsaka štiri leta, poleg tega pa je bilo plezanje prvič na olimpijskih igrah, in to je samo enkrat. Zato je bila želja toliko večja in sama sebe mogoče nisem poznala take. Vedela sem, kaj lahko pričakujem, kako se odzivam na določene stvari, a da bo pritisk tak, si nisem mislila. Zato sem bila res kar precej nervozna.« S čim pa se sproščate na tekmah in v prostem času? »Za sprostitev in pripravo na tekmo ne počnem nič posebnega. Me pa vedno na tekmah, tudi na olimpijskih igrah, pomirja to, da vem, da sem dobro trenirala.« Kaj pa glasba, je to tisto, kar vas sprošča? »Glasbo poslušam vsepovsod. Na treningu je pomembna, ker ti da motivacijo, v prostem času pa sprostitev. Tako da je glasba pomemben del mojega življenja.« Stari ste 22 let, postali ste že svetovna in olimpijska prvakinja, še imate cilje? »Kdo bi rekel, da sem dosegla že vse, kar se da doseči v tekmovalnem športu. Kar je res, ampak

»Reprezentančne priprave in tekme nam v celoti krije in omogoči Planinska zveza Slovenije. Ko pride do lastnih priprav in treningov, imam srečo, da imam ob sebi sponzorje, ki mi to omogočajo, da lahko treniram in potujem ter počnem to, kar najbolje znam.«

jaz sem velika perfekcionistka in si bom našla nove cilje in izzive, nekaj jih že imam v glavi, tako da sem prepričana, da mi jih ne bo zmanjkalo. Trenutno je treba malce spočiti telo in ohladiti glavo in potem iti novim ciljem naproti. Imam še kar nekaj za pokazati, nisem še končala.« Se da v Sloveniji od plezanja živeti? »Se da. Za zdaj to gre, kako bo pa v prihodnje, bomo videli. Imam pa zelo dober občutek, saj je plezanje sedaj olimpijski šport. Je sicer še zelo mlad šport, ampak se razvija, saj je v zadnjih petih letih zelo zrasel. Prepričana sem, da bo tako, kot je smučanje, tudi plezanje med tistimi najbolj

prepoznavnimi športi in bi lahko celo postalo slovenski nacionalni šport. Mislim, da je to vedno bolj mogoče.« V Sloveniji pa manjka dobra plezalna infrastruktura. Bi to vsekakor potrebovali za dober trening? »Ja, nujno. Infrastrukturo potrebujemo z različnih vidikov. Je zelo pomemben del priprav na tekme, hkrati pa si vsi želijo plezati, saj so v klubih že čakalne liste za otroke. Mi sedaj treniramo v Innsbrucku v Avstriji, ki nam je najbližje in kjer imajo dobre pogoje za trening. Seveda pa bi bilo veliko lažje, če bi lahko trenirali doma.«

Kaj pa mislite, da vaš uspeh pomeni za plezalni šport v Sloveniji in za mlajše generacije? »Na to sem zelo ponosna, saj za to tudi delam, da sem lahko zgled mladim. Tudi sama sem imela pred sabo odlične slovenske plezalke, kot so Martina Čufar, Natalija Gros in Mina Markovič, ki so bile moje vzornice. Sedaj sem pa jaz tista, ki sem mladim za vzgled, in to mi res ogromno pomeni, da mlajše generacije vidijo, da se da. Da lahko tudi oni naredijo to in še več.« Si boste lahko privoščili kaj odmora in dopusta? »Zagotovo. Trenutno se pripravljam še za tekmo v Kranju, ampak bom proti koncu leta imela nekaj časa za počitek.« Kako pa ste doživeli olimpijske igre, ki so bile zaradi pandemije koronavirusa precej drugačne? »Zagotovo si bom te olimpijske igre zapomnila tudi po vseh številnih ukrepih. Po eni strani je bilo težko, saj je bila pred olimpijski igrami, ko smo bili nastanjeni v

hotelu, edina pot, ki nam je bila dovoljena, od hotela na trening in nazaj. In tako smo živeli 14 dni pred tekmo. Če si stal na ulici več, kot je bilo to potrebno, je bilo vse narobe. Ker nam ni bilo dovoljeno nikamor, nisi mogel preusmeriti misli in so bile ves čas usmerjene na tekmo. V olimpijski vasi je bilo malce bolj sproščeno, lahko smo se prosto gibali. Smo pa ves čas nosili maske, se vsak dan testirali in pljuvali v epruvete. Bilo je zanimivo in tudi zaradi tega mi bodo olimpijske igre ostale v spominu.« Kakšni pa so vaši dolgoročni cilji? »Želim si ostati v plezanju in postati trenerka. Škoda bi bilo, da znanja, ki ga imam, ne bi prenašala na mlajše, da bodo tudi oni lahko uresničili svoje sanje. Seveda pa bi tudi sama še naprej rada plezala, tako ali drugače.« 🔲 Urška Kljajič Foto: Andraž Purg

Janja Garnbret se je rodila 12. marca 1999 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. S športnim plezanjem se je začela ukvarjati kot mala punčka in kmalu je ugotovila, da je to njen šport. Že v mlajših selekcijah je nizala uspeh za uspehom in kmalu po nastopu v članski konkurenci septembra 2016 osvojila naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju na prvenstvu v Parizu. Na svetovnem prvenstvu v težavnostnem plezanju leta 2019 na Japonskem je kot prva plezalka osvojila tri naslove prvakinje, v balvanskem in težavnostnem plezanju ter kombinaciji. Šestkratna svetovna prvakinja je dopolnila svojo bero vrhunskih dosežkov, potem ko je v Tokiu v športnem plezanju osvojila zlato olimpijsko medaljo. Njena najtežja preplezana smer je La Fabela Pa La Enmienda v Španiji, z oceno 9a.

TAKO so igrali

Grega državni prvak v triatlonu, Sara v kampu v Srbiji V soboto, 28. 8., je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v triatlonu za starejše dečke in kadete. V disciplini super sprint, kjer so triatlonci preplavali 250 m, prekolesarili 6,5 km ter na koncu pretekli še 2 km, je Grega Navodnik suvereno ugnal vse tekmece in osvojil naslov državnega prvaka.

ŠPORT

2. septembra 2021

V tednu od 28. 8. do 5. 9. pa se Sara Navodnik preizkuša na evropskem triatlonskem kampu v Kragujevcu, kjer so zbrani mladi perspektivni triatlonci iz vse Evrope. Ob zaključku kampa, 5. 9., jo čaka še balkansko prvenstvo v triatlonu na Vlasinskem jezeru. 🔲

SNL, 5. krog Rudar Velenje - Nafta 1903 3:1 (1:1)

Strelci: 0:1 Erik Burai Csaba (8.), 1:1 Brian Sousa Saramago (24., 11-m), 2:1 Jovan Gašper (59.), 3:1 Saramago (70.). Rudar: Žiger, Jukić, Kočar, Verbič Spudić (od 87. Am. Vošnjak), Barić (od 73. Rudonja), Jovan, Hrovat, Saramago (od 87. Štrakl), Koprivnik (od 78. Lombaya), Wirekoh (od 78. Jovanović); trener: Milan Petrović. Drugi rezultati: Triglav Kranj - Jadran Dekani 1:0 (0:0, Vitanest Bilje - Beltinci Klima Tratnjek 4:0 (2:0), Drava Ptuj – Krško 0:1 (0:0), Primorje - Roltek Dob 1:2 (0:0), Ilirija 1911 Gorica 0:1 (0:1, Brežice Terme Čatež – Rogaška 0:2 (0:1), Fužinar Vzajemci – Krka 2:1 (0:1). Vrstni red: 1. Triglav 15 točk (razlika v golih (9: 2), Gorica 12 (11:4), 3. Dob 10 (15:11) 4. Rogaška 9 (6:5), 5. Fužinar 8 (7:8), 6. Krka 7 (12:9), 7. Bilje 7 (9:8), 8. Drava 7 (8:11), 9. Primorje 6 (6:5), 10. Rudar 6 (8:8), 11. Nafta 5 (11:8), 12. Beltinci 5 (3:7), 13. Krško 5 (7:13),

Balinanje Začel se je drugi krog Pa so se končale počitnice in s tem tekmovanje nadaljujejo balinarji. Prva tekma je bila v sredo na igrišču Premogovnika, kjer sta se srečali ekipi KU Gorenja kot domačin in BŠDU Premogovnik. Kot je že običaj, je bilo to srečanje, polno adrenalina, tudi tokrat takšno. Gostje so se močno upirali, tako da je bilo skozi vse srečanje vprašanje, kdo bo na koncu uspešnejši. Ekipa Gorenja je bila od začetka v rahlem zaostanku, na koncu pa je imela malo več sreče in mirnosti in ji je uspelo zmagati z rezultatom 8 : 2, pa tudi punt razlika 36 : 27 je bila v njihovo korist. Naslednji dan je bila tekma v Žalcu, med ekipama BK Žalec in DU Šoštanj. Gostujoča ekipa, ki tokrat ni bila kompletna, je igrala dobro,

14. Ilirija 4 (5:6), 15. Jadran 2 (5:8) 16. Brežice 2 (3:12).

(4:7), 13. Krško 1 (1:8), 14. Zreče 0 (2:8). 4. krog: Šmartno – Zreče (nedelja, 5. 9., 16.30).

3. SNL - vzhod, 3. krog

Rokometni turnir – članice

Šmartno 1928 - Zavrč 1:2 (1:1)

Mlinotest - Izola 22:19, Velenje Krka 22:31

Strelci: Štumberger (17. - 11 m, 60.), 1:1 Jakob (43.) Šmartno: Verdev, K. Hrastnik (od 72. Zabukovnik), Turinek, Kopušar, Trop, Blaj, Zupančič (od 59. Vezaj), Funtek, Martinovič, Trap (od 83. Kokić), Jakob (od 72. Vrhovnik); trener: Igro Fenko. Drugi rezultati: Zreče - Koroška Dravograd 1:2 (0:1), Kety Emmi Bistrica - Dravinja 3:0 (2:0), Šampion - Korotan Prevalje 3:1 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Videm pri Ptuju 0:1 (0:1), Dobrovce - Cirkulane 2:2 (0:2), Podvinci - Posavje Krško 1:1 (0:0). Vrstni red: 1. Bistrica 9 (10:0), 2. Dravograd 7, 3. Dravinja 6. 4. Šampion 6, 5. Podvinci 5, 6. Cirkulane 5, 7. Zavrč 5, 8. Šmarje 4, 9. Videm 3, 10. Korotan 3, 11. Dobrovce 2, 12. Šmartno 1

vendar jim proti razpoloženim domačinom pač ni šlo po načrtu. Zmagali so domači, z rezultatom 6 : 4 in punt razliko 50 : 29. Preostalo je še srečanje med DU Velenje in ekipo BK Balinc Polzela, ki je trenutno na prvem mestu v ligi. To je bil pravi derbi kola, saj se do zadnjih metov v kroge ni vedelo, kdo bo zmagal. Malo več sreče je tokrat imela ekipa domačinov, ki je zmagala z rezultatom 6 : 4 in s punt razliko 33 : 37 za goste, kar pove, kako tesno je bilo. Trenutni vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 8 točk, 2. KU Gorenje 8, 3. DU Velenje 8, 4. BK Žalec 8, 5. BŠDU Premogovnik 6, 6. DU Šoštanj 4. Tudi v drugi ligi so začeli v četrtek, in sicer na igrišču v Topolšici, kjer so domačini gostili ekipo DU- Dobrna. Gostje zadnje čase igrajo vse bolje. Tudi tokrat so za malenkost dobili skoraj vse igre, tako da končni rezultat 0 : 8 ni bil nobeno presenečenje, pa tudi punt razlika 22

Za 3. mesto: Izola - Velenje 26:23; za 1.: Mlinotest - Krka 25:24; Kadetinje: Izola – Velenje 18:21, Mlinotest – Velenje 13:21 … Za 5. mesto: Šempeter – Izola 19:18, za 3.: Mlinotest – Krka 14:20; za 1.: Z'dežele - Velenje 24:20

Prijateljska tekma Gorenje Velenje - Dukla Praga 31:23 (18:9)

Gorenje: Verboten, Panjtar (11 obramb), Taletović, Haseljić (5), Tajnik (3), Pajt (2), Velić, Starc, Miklavčič (1), Drobež, Sokolič (3), Verdinek (6), Šiško (2), Grmšek (2), Predović (4), Kavčič (2), Ravnikar (1).

: 30 pove, kako tesno je bilo. V petek sta ostali še dve tekmi, in sicer prva v Žalcu, kjer so domačini ekipe BK Celeia Celja gostili ekipo DU Vinska Gora. Domačini so začeli silovito, ker nikakor nočejo prepustiti prvega mesta. Tudi gostje so iskali svojo priložnost, vendar se jim ni izšlo, saj je bil rezultat 5 : 3 za domačo ekipo. Rezultat je sicer skromen, vendar punt razlika 41 : 22 pove več. Drugo zelo zanimivo srečanje pa je bilo na Gorici pri Velenju, kjer so gostili ekipo BS-Vrbno iz Vrbice. Tokrat so domačini zaigrali sproščeno in odločno, kar je pokazal tudi končni rezultat 6 : 2, pa tudi punt razlika 32 : 21 je bila v njihovo korist in kar lepa. Trenutni vrstni red: 1. BK Celeia Celje 11 točk, 2. DU Dobrna 9, 3. DU Vinska Gora 6, 4. PDU Gorica 6, 5. BK Topošica 6, 6. BS Vrbno Vrbica 4. 🔲 T.F.

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

2. septembra 2021

Velenjski policisti tudi na kolesih Za delo policistov kolesarjev je usposobljenih več policistov in policistk – Naloge opravljajo predvsem na kolesarskih stezah, območjih za pešce, v parkih, mestnih jedrih in na drugih površinah Delo policistov na kolesih je posebej dobrodošlo na lokacijah, do katerih je dostop težji, bodisi na kolesarskih stezah bodisi v mestnih središčih. Prednost dela se kaže v hitrejši odzivnosti, saj se na kolesu lahko policisti hitreje premikajo predvsem tam, kjer je prepovedana vožnja motornih vozil. Tudi v lokalnem okolju so prisotni, zato smo preverili, kako poteka njihovo delo in kako učinkoviti so.

Delo policistov kolesarjev učinkovito tudi na področju preventive

Ernest Bricman, pomočnik komandirja PP Velenje, pove, da imajo policisti na voljo tri klasična kolesa, dodatno opremljena s torbami za shranjevanje dokumentacije in predmetov, ki jih policist potrebuje pri svojem delu. »Je pa na PP Velenje za tovrstno delo usposobljenih več policistov in policistk, ki morajo za opravljanje dela policista kolesarja opraviti posebno usposabljanje (spretnostna vožnja ipd.), prav tako pa jim je dodeljena dodatna oprema in deli uniforme, ki jih potrebujejo za lažje in bolj varno opravljanje dela,« razlaga Bricman, ki nadaljuje, da je delo policistov kolesarjev učinkovito na področju preventive, kot npr. vzgoja in izobraževanje tovrstnih udeležencev v cestnem prometu, prikaz varne vožnje s kolesom, sodelovanje pri kolesarskih izpitih na osnovnih šolah, predstavitev dela policije in ostalih preventivnih in predstavitvenih dejavnostih policije ter tudi na področju represivnega dela in nalog policije.

Prednosti dela policistov kolesarjev

Policisti kolesarji izvajajo svoje naloge predvsem na kolesarskih stezah, območjih za pešce, v parkih, turističnih središčih, strogih mestnih jedrih in na drugih površinah, ki so težje dostopne drugim prevoznim sredstvom, ki jih sicer pri svojem delu uporablja policija, hkrati pa so policisti s kolesom bolj mobilni kot npr. policisti opazovalci, ki pravilo-

ma svoje naloge opravljajo peš. Poleg dela na področju nadzora in kontrole cestnega prometa policisti kolesarji opravljajo tudi ostala dela splošnih nalog policije, kot so izvajanje nalog s področja javnega reda in miru (vandalizem, varovanje prireditev), ter nalog s področja preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj (tatvine, medvrstniško nasilje). Patruljo policistov kolesarjev običajno sestavljata dva policista, je pa število policistov kolesarjev

tovrstnem delu, bi izpostavil objestne vožnje enoslednih motornih vozil na območjih za pešce in drugih neprometnih površinah, pri čemer vozniki z objestno vožnjo ogrožajo varnost pešcev, pri tem pa na mopedih uporabljajo tudi predelane izpušne sisteme, kar je posebej moteče za prebivalce strnjenih naselij v nočnem času. V zvezi s tem so policisti PP Velenje opravili več poostrenih nadzorov, ki se bodo v prihodnosti še izvajali ali se celo okrepili,«

Šoštanj, 24. avgusta – V torek so šli policisti v Gaberke, od koder so dobili obvestilo, da ima občan težave z bratom, ki je vinjen in se nerazumljivo vede. Zdravnik je odločil, da mora biti hospitaliziran.

Bratoma grozil oče mladostnika Velenje, 24. avgusta – V torek sta na PP Velenje prišla brata in prijavila, da jima je grozil oče mladostnika. Zoper kršitelja bodo predlagali prekrškovni postopek.

Mož ji ne sme blizu Velenje, 26. avgusta – V četrtek se je na policiste v joku obrnila občanka. Povedala je, da ima doma težave ter zaprosila za intervencijo. Možu so zaradi kaznivega

K sreči v stanovanju ni bilo ljudi – Vzrok požara še ugotavljajo Šoštanj, 31. avgusta – V torek, deset minut čez osmo, so bili šoštanjski gasilci obveščeni, da se kadi skozi okno stanovanja stanovanjskega bloka na Koroški cesti 4. Gasilci PGD Šoštanj – mesto so nemudoma izvozili s štirimi vozili, v intervenciji pa je sodelovalo enaindvajset gasilcev. Ko so prispeli na kraj, se je skozi balkonska vrata že valil črn dim. V stanovanje, v katerem je bil že polno razvit požar, so vstopili na silo. K sreči v njem ni bilo ljudi, le mačka, ki pa požara ni preživela. Vzrok in nastalo gmotno škodo pristojne službe še ugotavljajo. 🔲

mkp

Požar je popolnoma uničil sobo stanovanja na Koroški 4. (foto: arhiv PGD Šoštanj – mesto)

POLICIJSKA kronika Več »bližnjih« srečanj, a k sreči brez večjih posledic

Esotech. Prometni nesreči je botrovala neprilagojena hitrost. Policisti so povzročitelju napisali plačilni nalog.

Velenje, 24. avgusta – V preteklem tednu so policisti obravnavali več manjših prometnih nezgod, ki so se k sreči končale samo z zvito pločevino. V torek, 24. avgusta, je počilo v krožišču pri GoVelenje, 24. avgusta – V torek se je na PP Velenje renju. V nesreči sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in voznik tovornega vozila. Istega dne oglasil občan in povedal, da je v mesecu februarju je neznani voznik na parkirnem prostoru pred tr- posodil svoje vozilo delavcu. Ta mu vozila ni vrnil, govino na Partizanski cesti v Velenju trčil v vozilo prav tako pa se ni vrnil v službo. Zoper osumljenca občanke in odpeljal s kraja. Izkazalo se je, da gre bodo policisti podali kazensko ovadbo. za voznico. Čaka jo prekrškovni postopek zaradi nepravilnega premika z vozilom in pobega s kraja. V sredo, 25. avgusta, je prišlo do prometne neVelenje, 25. avgusta – V sredo je Velenjčanka sreče na cesti, ki vodi iz Velenja proti Mislinji. policistom prijavila grožnje stanovalke stanovanjV njej sta bili udeleženi dve vozili, voznik belega skega bloka. V zvezi s tem bodo policisti zbrali osebnega avtomobila je s kraja pobegnil. obvestila in ustrezno ukrepali. V petek, 27. avgusta, je šlo »na tesno« pri podjetju ( $ ( % $ $ % () ' +**(*' +*+)( ##+ &*'&+*+)##*"!+"## %#)

Ostal brez vozila in brez delavca

Prijavila grožnje

Tako policisti PP Velenje kot policisti kolesarji v tem času izvajajo poostrene nadzore nad uporabniki lahkih motornih vozil, kamor spadajo tudi električni skiroji, ki so po uporabi v zadnjih letih v porastu. Ob tem beležijo tudi večje število dogodkov in prometnih nesreč.

v patrulji odvisno predvsem od vrste nalog, ki jih opravljajo. »Delo policistov na kolesu se predvsem odraža v boljši mobilnosti in boljšem preventivnem učinku na že omenjenih lokacijah, do katerih klasična policijska patrulja težje dostopa, ter predvsem v zmožnosti boljšega kontakta in navezave stikov z državljani, zaradi česar jih ljudje bolje in lažje sprejmejo ter z njimi spregovorijo o težavah, ki jih zaznavajo v svojem lokalnem okolju,« razmišlja pomočnik komandirja PP Velenje Ernest Bricman.

Katere kršitve na terenu policisti kolesarji najpogosteje zaznavajo?

»V okviru izstopajoče problematike, ki jo policisti zaznavamo pri

še odvrne Bricman, ki izpostavi tudi to, da tako policisti PP Velenje kot tudi policisti kolesarji v tem času izvajajo poostrene nadzore nad uporabniki lahkih motornih vozil, kamor spadajo tudi električni skiroji. Ti so v uporabi v zadnjih letih v porastu, ob tem pa beležijo tudi večje število dogodkov in prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. »S spremembo Zakona o pravilih cestnega prometa, ki je pričela veljati 11. avgusta letos, je zakonodajalec uredil področje uporabe skirojev v cestnem prometu, na kar smo policisti v dneh po uveljavitvi še posebej pozorni, državljanom pa ob novosti oz. spremembi zakona za zdaj svetujemo in jih na spremembe zakonodaje še posebej opozarjamo.« 🔲

Jasmina Škarja

Iz POLICISTOVE beležke Težave z bratom

Zagorelo v stanovanju na Koroški

dejanja nasilja v družini izrekli ukrep prepovedi približevanja. Pričakuje pa lahko tudi kazensko ovadbo.

motili gosti lokala, ki so se zadrževali na terasi po odpiralnem času. Policisti so jim izrekli opozorilo.

Bivša naj bi zanemarjala njuno hčer

Pes skočil na otroka

Topolšica, 26. avgusta – Občan Topolšice je policistom naznanil, da njegova bivša partnerka zanemarja njuno hčerko. Policisti bodo zbrali vse potrebne informacije, potem pa ukrepali.

Velenje, 26. avgusta – V četrtek smo prejeli obvestilo občanke, da se je v Bevčah sprehajala z otroki, ko je do njih pritekel pes in skočil na otroka. Pri tem ju je opraskal. Lastnika psa čaka prekrškovni postopek.

Ko zaprejo lokale, eni nadaljujejo na terasah

Hišna preiskava s sumom na prepovedano drogo

Velenje, Šoštanj, 26. avgusta – Občanka iz Šoštanja je na različne dneve poklicala policiste in povedala, da jo motijo gostje lokala, ki je sicer že zaprt, a se ti zadržujejo na terasi. V posameznih primerih so kršitelje ustrezno sankcionirali. Poklical jih je tudi Velenjčan, ki so ga

Velenje, 27. avgusta – V petek so policisti PP Velenje pri občanu iz Velenja na podlagi odredbe celjskega sodišča opravili hišno preiskavo. Pri tem so našli več predmetov, za katere obstaja utemeljen sum, da gre za prepovedano drogo.

BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje

Vabilo V okviru muzejske razstave

bo podjetje BSH v petek, 10. septembra 2021 od 13:00 do 16:00 ure v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri organiziralo kuharski dogodek, na katerem bodo predstavljeni najnovejši aparati za pripravo hrane in napitkov, ki jih izdelujejo v tovarni Nazarje. Dogodek bo vodila znana kuharska blogerka Ana Žontar Kristanc, »kuhalnico« bo vrtel Master Chef Jaka Mankoč, za začinjenost dogodka pa bo poskrbel stand-up komik Gašper Bergant.

Prijazno vabljeni!

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

2. septembra 2021

Matej Grudnik drugi Na avtomobilski gorski hitrostni dirki GHD Ilirska Bistrica 2021, ki je potekala minulo soboto in nedeljo, 28. in 29. avgusta, je nastopilo kar 198 dirkačev iz vse Evrope. Tradicionalna, že 27. izvedba dirke, se je tudi letos točkovala za FIA Evropsko prvenstvo ter državna prvenstva Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Za državno prvenstvo Slovenije je nastopilo 66 dirkačev, med njimi tudi trije dirkači kluba V-Racing Velenje – Patrik Zajelšnik

(prototip norma 20FC), Alexander Zajelšnik (prototip Norma M20 F) in Matej Grudnik (renault clio E1). V soboto sta potekala dva uradna treninga, v nedeljo pa dve vožnji za uvrstitev. Kljub občasno grozečim oblakom se je dirka odvila v ugodnih pogojih, obnovljena asfaltna podlaga pa je omogočila še hitrejše in bolj atraktivne vožnje. Vozniki V-Racing so že po sobotnih treningih napovedali boje za vrh, kar so potrdili tudi na nedeljski prvi vožnji, saj

Skozi tančice ženskega pogleda

je bil Patrik 5. v generalni razvrstitvi Evropskega prvenstva in prvi na slovenskem prvenstvu, Matej pa 2. v generalni razvrstitvi slovenskega državnega prvenstva. Žal je Patriku in Alexandru ponagajala tehnika,

tako da v drugi vožnji nista nastopila, Matej Grudnik pa je z dvema odličnima vožnjama osvojil 2. mesto v generalni razvrstitvi slovenskega državnega prvenstva in 4. mesto v FIA evropskem prvenstvu v kategoriji 1 – skupina 2. Na slovenskem državnem prvenstvu je zmagal Milan Bubnič z lancio delto, tretji pa je bil Matic Kogej z mitsubishijem. Najhitrejši na dirki je bil Italijan Simone Faggioli s prototipom norma M20FC, ki je postavil tudi nov rekord proge. Naslednja dirka za slovensko državno prvenstvo bo v Buzetu na Hrvaškem, 18. in 19. septembra.

Cilji malo drugače Kot bralka se morebiti prepoznaš v kateri ali celo v mnogih vsebinah naših kolumn. Z vsem srcem in pristnostjo lahko potrdim, da se avtorice vedno zazremo v teme, ki bi služile, pomagale in inspirirale. Tebi. Nam. Ko pomisliš na cilj, kaj začutiš? Rahlo nelagodje? Resno osredotočenost? Močno motivacijo? Ne glede na nivo in stopnjo pripravljenosti mora cilj služiti tebi in ne ti njemu. Mora izzvati tisto čarovnijo iz tebe, ki te veže nate. Šele potem lahko ta cilj privežeš na nekaj izven tebe ali na drugo osebo. Se ti zgodi, da si želiš biti »ciljno naravnana«, pa ti nikakor ne uspeva? Želiš biti oseba, ki cilje dejansko dosega, ne le govori o njih in si jih vestno zapisuje, pa realizacija v tem procesu nekako šepa? To ni tvoj neuspeh, to je sporočilo tebi. Prisluhni zapisu, ki ti morebiti odpre nove dimenzije v zvezi s tem, kaj si dejansko postaviti za cilj:

... rasti kot oseba, a si brez obsojanja dovoli to početi počasi in ob svojem času ... ... sprejmi oporo in pomoč drugih ljudi ... ... z vsem sprejemanjem objemi svoje »padce« – le ti so tvoji največji učitelji ... ... dovoli si sprejeti pomembne odločitve, ki korakajo v smeri tebe in ne v smeri drugih ljudi ... ... odvrzi perfekcionizem ... ... hvaležnost prakticiraj vsak dan, še posebej na »slab« dan ... ... spoznaj in prepoznaj, v čem si dobra, in to neusmiljeno razvijaj ... ... varuj in neguj odnose s »svojimi« ljudmi ... ... izreci »ne« prijazno, a odločno – tako ostaneš osredotočena ... Imaš tudi ti cilje, ki te vežejo na pristnost, nezlaganost, srčnost, veselje, kreativnost, povezovalnost? Podaj jim roko in jim omogoči prostor v sebi. Prepoznala boš, da boš začela od daleč »vohati« tiste, ki niso po meri tvoje duše. 🔲

od 3. 9. do 9. 9. - v začetku septembra leta 1957 so začeli v Velenju kopati jarke za telefonske kable. Pošta v Velenju, ki je imela takrat le 25 telefonskih naročnikov, je takoj prejela prošnje še za 15 novih, računali pa so tudi na novo avtomatsko telefonsko centralo; - otvoritev planinske koče (Korickega koče) na Smrekovcu je bila 3. septembra leta 1933 (predsednik planinske podružnice je bil Luce Koricky iz Šoštanja). 13. avgusta 1942 so partizani kočo zažgali; - v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja; - 3. septembra 2004 so v Šmartnem ob Paki namenu svečano predali obnovljene prostore Hiše mladih, kakor so preimenovali javni zavod Mladinski center; - 4. septembra 1938 se je v Mi-

Ines Vugrinec, Društvo SŽM

gojnicah pri Žalcu rodil gospodarstvenik in družbenopolitični delavec Marjan Gaberšek, ki je bil vrsto let direktor M cluba v Velenju ter svetnik in podžupan Mestne občine Velenje; - septembra 1954 so v Velenju ustanovili samostojni podjetji Tržnica in Vrtnarija. Za tiste čase zelo sodobno trgovino Tržnico so istega meseca začeli tudi graditi, 4. septembra leta 1966 pa je v preurejeni Tržnici na Kidričevi cesti Trgovsko podjetje Bazen odprlo svojo prvo samopostrežno trgovino; - 4. septembra 1966 se je v Mariboru rodila pedagoginja in zborovodkinja Katja Gruber (roj. Kovač); - 4. septembra 1956 je bil rojen tudi daleč naokoli znan in priznan gostinec iz Zavodnja nad Šoštanjem Milan Goršek; - ekonomist in zbiratelj Valter Demšar je bil rojen 6. septembra 1917 v Velenju. Kot prvi diplomirani ekonomist na Rudniku lignita Velenje je od leta 1945 do upokojitve delal na različnih delovnih mestih, zadnja dva mandata pa je bil član poslovodstva RLV. Organiziral je več srečanj in filatelističnih razstav v Velenju. Svojo zbirko

🔲

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Izzivov za vaše možgane bo v naslednjih dneh dovolj, če jih boste le imeli voljo prepoznavati in se zabavati z njimi. Meteorološka jesen je tu, nekaterim pa se bodo kljub lepim dnevom z njenim prihodom spet oglasile stare zdravstvene težave. Zato ste krivi tudi sami. Zadnje dni ste se preveč ukvarjali s stvarmi, na katere nimate veliko vpliva, jeza pa vam je povzročila veliko stresa. Sedaj vas bo žrlo, ker ne boste vedeli, ali ste naredili pravi korak ali ne. Odgovor bo znan že v naslednjih dneh. Všeč vam bo, zato se bo tudi počutje prihodnji teden bistveno izboljšalo. Vikend izkoristite zase, počnite, kar vam je najbolj všeč.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

V naslednjih dneh boste vi v središču pozornosti, saj si boste končno vzeli čas zase. Vaše misli bodo veliko pri nekom, ki je za vas nedosegljiv. Vezani se boste več posvečali partnerju, on pa vam bo pozornost izdatno vračal. Ker znate občasno biti tudi pretirano posesivni, pazite, da ga ne boste začeli dušiti. Zavedati se morate, da partner potrebuje tudi nekaj časa zase, kljub temu da vas neizmerno ljubi. Naslednje dni izkoristite tudi za osvežitev doma, saj bo vreme še primerno zato. Žal dolgo ne bo več tako, zato ne sanjarite več in življenje spet postavite na bolj realne temelje.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Do vas je v minulih dneh prišla novica, ki vas je precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. Dobro veste, da tokrat ne morete pomagati, niti z nasvetom. Zato izrazite podporo in počakajte, če vas bodo prosili za pomoč. Sami se ne silite v dogajanje, saj se zna zgoditi, da boste na koncu vsega krivi vi. Teden bo sicer mineval dokaj mirno. Najbolj zatreslo se bo, ko boste dobili v roke izvid, ki ste ga že nekaj časa čakali. Novice bodo dobre, zato se boste pomirili. Partner bo odsoten, ker ste ga sami odrivali od sebe. Zato bodite tokrat jezni nase in ne nanj. Naredite več, da se bosta spet začela pogovarjati.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Magistrski študijski program 2. stopnje PALIATIVNA OSKRBA

Magistrski študijski program Paliativna oskrba - odziv na pomanjkanje strokovnjakov Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Je relativno novo strokovno področje medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v širši regiji, formalni študij na tem področju ni bil mogoč. Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena šola v Celju z magistrskim študijskim programom Paliativna oskrba. Študijski program je usklajen z izzivi in potrebami stroke in je mednarodno primerljiv.

INFORMATIVNI DAN: 9. 9. 2021 ob 16. uri Prijavni rok: 20. 9. 2021 Dodatne informacije: Visoka zdravstvena šola v Celju, Mariborska cesta 7, Celje 03 428 79 00 • www.vzsce.si • info@vzsce.si

Rinke smrtno ponesrečil dvajsetletni šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Eigerja. S tem vzponom sta člana Šaleškega Požar Gorenjeve Galvanike (Arhiv alpinističnega odseka Muzeja Velenje) "rešila zadnji slovenski problem" v Centralnih je razširil tudi na zbiranje reAlpah; dnih in priložnostnih poštnih - 8. septembra 1947 se je rodil žigov. Umrl je 9. julija 1993; odlični oblikovalec Stane Haf- 6. septembra 1942 se je v Škaner iz Velenja; lah pri Velenju rodil častni - od 7. do 9. septembra 1985 je krajan KS Konovo in dobitnik bilo v Šoštanju evropsko przlatega grba Mestne občine venstvo v castingu – športno Velenje Karel Stropnik. Od leta ribolovnem tekmovanju v disci1994 do leta 2010 je bil član plinah na suhem; sveta Mestne občine Velenje; - 9. septembra 1882 se je v Celju - 7. septembra 1930 se je v Surodil slovenski pravnik, politik botici rodil nekdanji Velenjčan in diplomat Bogomil Vošnjak, Arpad Šalamon, ki ga mnogi sin šoštanjskega rojaka Mihaela poznate po likovni dejavnosti. Vošnjaka; Med drugim se je posvetil mali - leta 1999 sta 9. septembra Stragrafiki in ex librisu ter se uvrstil šna Jožeta, Jože Krajnc in Jože med svetovno uveljavljene umeRobida, v atriju Velenjskega tnike tega žanra. Umrl je 25. gradu z igro Prihranjeni dolar decembra 2020; obeležila 10-letnico zelo uspe- v nedeljo, 7. septembra 1969, šnega skupnega delovanja. 🔲 Damijan Kljajič se je v severni steni Štajerske

Že nekaj časa si želite več iskric in iskrenosti v razmerju s partnerjem. Čutite, da se oddaljuje od vas, sami pa ne znate presekati gordijskega vozla, ki ste ga zavezali zato, ker mu niste dovolj zaupali. Sedaj veste, da niste bili pravični do njega. Pogrešali boste družabne dogodke, ki se jih sicer zelo radi udeležujete. Ob vse bolj slabi epidemiološki situaciji se jih boste še bolj izogibali, saj si ne želite zboleti. Jesen je čas za načrte v hladnejših mesecih leta. Morda je čas, da se odločite za dodatno izobraževanje, saj vam bo to zapolnilo sive jesenske in zimske dni. Naj vam ne bo žal denarja zanj. Znanja vam nihče ne more vzeti.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Kljub temu da ste se poleti srečali z veliko ovirami, na katere niste računali, vam jih je uspelo premagati. Ob tem ste pridobili veliko izkušenj. Te vam bodo prišle prav v naslednjih tednih, ko vas čaka še ena preizkušnja, povezana z vašo kariero. Najprej se boste izziva ustrašili, potem pa boste zagrizli vanj in svoje življenje postavili na nove temelje. Ne boste se mogli pritoževati, finance vam dopuščajo, da boste brez slabe vesti rekli ne, če vam kakšna poslovna ideja ne bo všeč. Nenehno boste v gibanju, zato ne boste imeli časa za malodušje. Žal pa se bo lotilo nekoga od vaših bližnjih. Pomagajte mu, da ga čim prej premaga.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Letošnje jeseni se prav nič ne veselite, saj zdravstveni obeti niso dobri. Močno ste naveličani stanja, ki ga povzroča novi koronavirus, a kaj drugega, kot da se soočite s sedanjo situacijo, vam ne bo preostalo. Večjih nalog si zato nikar ne naložite, saj jih ne bo mogoče izpeljati. Hitro bi ostali tudi brez energije, ki si je čez poletje niste uspeli povsem obnoviti, saj ste računali, da boste to storili jeseni. Ob koncu tedna boste zelo veseli srečanja z nekom, ki vam je v preteklosti veliko pomenil, potem pa so se vajine poti razšle. Ugotovili boste, da sta še vedno na istem bregu, zato bo druženje z njim kot balzam za vašo dušo.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Želeli si boste, da bi končno dočakali miren teden. Žal ga ne boste. Marsikaj se bo zavrtelo drugače, kot si trenutno želite. Jezilo vas bo, ker boste imeli občutek, da ste zato veliko krivi sami. Spregledali ste nekaj zelo pomembnih stvari, poleg tega niste računali, da se lahko vaše življenje tako hitro spremeni. A se bo. Zato boste v naslednjih dneh močno napeti, najhuje pa bo, ker še nekaj časa ne boste vedeli, kaj lahko pričakujete. Edini, ki vas bo razumel, je vaš partner. Tokrat vam ne bo dal prav v vsem, kar boste želeli storiti. Sledite njegovim idejam, saj bodo zelo domišljene. Predvsem pa poskrbite, da ne boste pokazali, da ste prizadeti.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Lepi poznopoletni dnevi bodo kot nalašč za sanje, ki si jih vi le redko privoščite. Vrnili se boste v svoj svet, ki pa se bo zdel po pestrem poletju precej dolgočasen. Poskrbeli boste, da bo kmalu spet zanimiv, saj boste izkušnje iz poletja sedaj prelili v kreativnost. Imeli boste izjemno dobro obdobje, zato boste veliko naredili. Žal pa boste v začetku prihodnjega tedna imeli nekaj zdravstvenih težav. Ustrašili se boste, da se vračajo kronične težave, a k sreči ne bo držalo. Kljub temu obiščite zdravnika, saj boste bolj mirni. Uredite finance, zaloge so se močno zmanjšale.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

V naslednjih dneh boste izvedeli lepo novico, ki vam bo dala nov zagon. To ste potrebovali, saj ste zadnje tedne živeli precej dolgočasno. Zavedati se boste začeli, da vam nič ne manjka in da premalo cenite, kar imate. Dogodek, ki vas bo pripeljal do tega spoznanja, ne bo prijeten. K sreči ne bo direktno povezan z vašo družino, vseeno pa vas bo streznil. Do partnerja se boste začeli obnašati drugače. Ne bo vam več samoumeven. To mu bo všeč, zato bosta v nekaj dneh spet zelo povezana. Ideja, ki jo bosta razvila skupaj, skozi pogovor, bo vredna uresničitve.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Sedanjost vam bo vsak dan manj všeč, saj se vam bodo načrti rušili kot hišica iz kart. Zato se boste v naslednjih dneh velikokrat ozirali nazaj in se spominjali dogodkov iz preteklosti. V tem boste iskali razloge za to, kar se vam bo dogajalo v teh dneh. Zavedali se boste, da preteklosti ne morete več spremeniti. Prihodnost pa žal še ne bo v vaših rokah. Teden bo poln preobratov, v vas pa se bosta kopičila razočaranje in jeza. Ne pustite, da vam težave pridejo do živega, saj boste s tem še bolj ranljivi. Pri finančnem zapletu tokrat ne boste zmogli sami, zato poiščite pomoč strokovnjakov ali pa počakajte, da bo čas bolj naklonjen novim investicijam.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Življenje bo postalo vznemirljivo. Čeprav ste si tega še pred kratkim želeli, vam to, kar se bo dogajalo, ne bo najbolj všeč. Negotovost bo velika, stvari pa se bodo hitro spreminjale. Nikoli ne boste vedeli, ali se vrtijo v vašo korist ali ne. Ne boste se vdali v usodo, ampak se boste borili za svojo prihodnost, saj dobro veste, da sedaj ne smete popustiti. Samskim se bo v naslednjem tednu nasmehnila sreča, saj je veliko možnosti, da se boste vsaj rahlo zaljubili. To vas bo presenetilo, saj bo oseba, ki vam bo zmešala glavo, v vaše življenje vstopila povsem nepričakovano. Veseli boste, da se je to zgodilo ravno sedaj, saj boste prav zaradi nje lažje premagovali poslovne težave.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Znašli se boste na eni od življenjskih prelomnic, ki jih niste pričakovali. Najprej se boste ustrašili, potem pa se boste soočili sami s seboj, svojimi pričakovanji in tudi strahovi. Ugotovili boste, da stvari niso tako črne, kot so se zdele na prvi pogled. Sploh, ker boste imeli močno oporo družine in prijateljev. Zato se boste izziva lotili mirno in strpno. Žal vam bo epidemiološka situacija oteževala hitro izvedbo vaše ideje. Vsak dan boste naredili vsaj eno stvar, ki vas bo peljala k cilju. Ponudba, ki jo boste dobili prihodnji teden, bo mamljiva. Ne razmišljajte preveč. Odločite se tako, da boste imeli čisto vest.

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

2. septembra

06.20 07.00 10.00 10.10 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.50 15.15 16.00 16.10 16.20 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.15 01.40 02.35

04.00 11.30 14.20 15.30 17.00 17.50 20.00 21.00 21.30 22.00 22.30 23.30 01.10

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Mestne promenade, Trst, dok. ser. Moji, tvoji, najini, družinska nad. Biotopi, Plastika v naravi, izob. ser. Moje mnenje, Zeleni dogovor in mi Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (II.), ang. hum. nan. Slovenci v Italiji, Kontrasti Brez meja - Hatartalan Žanov svet, risanka Nejko, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Posebne zgodbe, Posvojeni, dok. odd. Na kratko, Stockholmski sindrom V Goščavi, Pesem, lutkovna nan. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča Globus Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Aktivisti, fin. nad. Posebne zgodbe, Posvojeni, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Panoptikum Graška Gora poje in igra 2021, drugi del Paraolimpijske igre, povzetki Hitlerjeva biblija, dok. film Afriški kralji, Trenutek v času, avstrijska dok. ser. Paraolimpijske igre, povzetki Avtomobilnost Ambienti Salman Rushdie, s smrtjo za petami, francoska dok. odd. Slovenska jazz scena: Ajda Stina Turek in Erik Marenče Trio Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 08.15 08.30 09.30 10.35 11.45 12.40 13.40 13.55 15.00 16.10 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 20.55 22.05 22.45 23.50 00.45 01.40 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Luna Petunija, ris. Solze v raju, 1. sez., 82. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 83. del Vedno tvoja, 3. sez., 35. del Vedno tvoja, 3. sez., 36. del Sanjski moški, 16. sez. Usodno vino, 2. sez., 19. del TV prodaja Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 18. del Vedno tvoja, 3. sez., 37. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 19. del 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez. V mreži zločina, 3. sez., 3. del Slepa pega, 4. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. Aktualno: Najeti ali kupiti nepremičnino? Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Mojca in medvedek Jaka: Halo, halo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Marko Kravos, Kruh in mleko Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka, ansambla Črna mačka in Poljanšek (13) Regionalne novice, inf. prog. Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Marko Kravos, Kruh in mleko Alfi po Sloveniji: Muzikanti Evrope, 1. del Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.00 22.05 22.55 23.30

2. septembra 2021

Sobota,

3. septembra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.15 11.40 12.00 13.00 13.35 14.55 15.10 15.45 16.15 16.40 17.00 17.25 17.55 18.10 18.25 18.50 18.57 20.00 21.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.20 01.15

04.00 11.30 14.10 14.35 15.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Dolina Itria in Ostuni, kulin.-popotniška odd. Posebne zgodbe, Posvojeni, dok. odd. Moji, tvoji, najini, družinska nad. Rojaki, odd. o zamejcih Globus Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (II.), ang. hum. nan. Prisluhnimo tišini, Hrup uničuje sluh, izob. odd. Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Kapitan Sabljezobi, vladar sedmih morij, norv. nad. Osvežilna fronta, Drek, odd. za mladostnike Infodrom, poletje 2021, Zdravje Poročila ob petih, Šport, Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip, Trubarjev Katekizem Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Poletni pozdrav Skrivnost gozda mrtvih, Obljuba, nemška nad. Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Obljubljena dežela, poljska miniserija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

02.00

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju Paraolimpijske igre, povzetki Henrikova svoboda, dok. portret Podnebne spremembe dejstva, britanska dok. ser. Paraolimpijske igre, povzetki Dvanajsti mož, norveški film Po poteh sužnjev, Od 1789 do 1888, kopr. dok. ser. Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 08.15 08.30 09.35 10.35 11.45 12.40 13.40 13.55 14.55 16.05 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 20.55 22.00 22.40 22.45 00.40 02.20 02.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Luna Petunija, ris. Solze v raju, 1. sez., 84. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 85. del Vedno tvoja, 3. sez., 37. del Vedno tvoja, 3. sez., 38. del Sanjski moški, 16. sez. Usodno vino, 2. sez., 20. del TV prodaja Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 19. del Vedno tvoja, 3. sez., 39. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 20. del 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez. Poročna koračnica, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

17.15 17.55 20.00 21.00 21.35 23.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.30 11.55 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. ROBO TV 8 Iz arhiva: prof. dr. Janek Musek o ljubezni, družini, vrednotah in medsebojnih odnosih Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Miš Maš: Od A do Ž o Prešernu Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Lipuš, Zaposlitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Korzika Regionalne novice, inf. prog. Pop corn: Jan Plestenjak, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Lipuš, Zaposlitev Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

4. septembra

06.10 07.00 07.10 07.20 07.30 07.35 08.05 08.25 08.50 09.10 09.20 10.00 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.00 15.45 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.00 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 23.00 23.20 00.15 00.40 01.35

04.00 07.00 08.05 11.20 12.00 13.40 14.10 14.55 17.45 20.00 21.00 21.35 22.35 00.10 02.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.30 08.35 08.45 09.00 09.30 09.55 10.20 11.10 12.00 12.55 13.10 14.20 14.35 15.05 15.35 16.05 17.55 18.50 18.55 20.00 22.15 00.00 01.45

Kultura, Odmevi Čudogozd: Princesa Žanov svet, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Nejko, risani film Z kot Zofka, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Za repom, izob. odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Male sive celice, OŠ Poljane Ljubljana in OŠ Šenčur Infodrom, poletje 2021, Zdravje Mi 4je, Odkritja, nemška nad. Osvežilna fronta, Estetika telesa, odd. za mladostnike Tarča Kaj govoriš? So vakeres? Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV-izložba Sledi, Vojak naj bo, mariborska Kadetnica skozi čas, dok. odd. Elizabeta I. in Elizabeta II., Zlati kraljici, britanska dok. ser. TV-izložba Naš vsakdanji kruhek, slov. nan. Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Kulturni vrhovi, Krka na Koroškem, dok. odd. Na kratko, Slovar Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Alberobello in Lecce, kulin.-popotniška odd. Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Čez planke, Grčija Prelomni dnevi, ang.-am. film Poročila, Šport, Vreme Dvojček, Zadnji dan, norv. nad. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Spomini, Tine Tomazin, 4. del Moji, tvoji, najini, družinska nad. Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, prenos iz La Seu d'Urgella Avtomobilnost Paraolimpijske igre, povzetki Gimnastika - svetovni pokal, prenos iz Kopra Športno plezanje: svetovni pokal v težavnostnem plezanju, prenos iz Kranja Podnebne spremembe dejstva, britanska dok. ser. Paraolimpijske igre, povzetki Zvezdana, Seksualna medicina Zaposlena ženska, izraelski film Kino Šiška dostava: Emkej, koncert Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris. Maša in medved, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Luna Petunija, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Kravica Liska, ris. Dinomesto, ris. Tri mucke, ris. Monsiji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Grozni Gašper, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Mia in jaz, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 101. d. Betty v New Yorku, 1. sez., 102. d. Betty v New Yorku, 1. sez., 103. d. Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Povest o dobrih ljudeh, slov. film Preverjeno 24UR vreme 24UR Življenje, kot ga poznaš, am. film Še ena Pepelkina zgodba, ameriški film Ljubezen z radijskih valov, ameriški film Pavza!

5. septembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.40 07.50 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.00 09.10 09.15 09.25 10.00 11.00 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.30 15.25 17.00 17.20 18.15 18.40 18.55 18.57 20.00 21.50 22.35 23.05 23.55 00.20 00.50 01.40

04.00 Info kanal 07.00 Duhovni utrip, Trubarjev Katekizem 07.15 Posebne zgodbe, Posvojeni, dok. odd. 07.45 Trutamora Slovenica, Zvočne podobe Zemlje s pozabljenimi pesmimi in glasbili preteklosti, in Vedun 08.55 Moji, tvoji, najini, družinska nad. 10.50 Žogarija 11.30 Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, prenos iz La Seu d'Urgella 12.50 Divji, dok. film 13.50 Ambienti 14.20 Katar 2022, Fifina mag. odd. 14.55 Gimnastika - svetovni pokal, prenos 17.50 Paraolimpijske igre, povzetki 18.30 170 let Prve gimnazije Maribor, dok. odd. 20.00 Elizabeta I. in Elizabeta II., britanska dok. ser. 21.00 Paraolimpijske igre, povzetki 21.30 Žrebanje Lota 21.40 Nedolžna, brit. nad., 2. sezona 22.35 Zvezdana, Seksualna medicina 00.35 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.30 08.35 08.45 09.00 09.20 09.45 10.35 11.25 12.15 12.45 13.00 14.20 14.35 16.10 17.55 18.50 18.55 20.00 22.15 00.00 01.50

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 13.50 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 22.00 23.00 23.30 23.55

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš: Od A do Ž o Prešernu Župan z vami: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Festival Vurberk 2016, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Jurih Hudolin, 2 cikel, Srečal sem soboslikarja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Halo, halo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Klarisa Jovanovič, XII Dotiki gora: Gorovje Taurus in Kapadokija Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice tega tedna Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Petra Kolmanič, Luske Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 4. del Popotniške razglednice: Korzika Mali koncert iz GŠ Velenje: skladbe Huga Wolfa, 1996 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Zajček Belko, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Knjiga o džungli, risanka Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan. Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, Dajmo, Snoopy!, risanka Špasni učitelj II., niz. nan. Sveta maša z gasilci iz ljubljanske regije, prenos TV-izložba Ozare Obzorja duha, Izzivi Ljudje in zemlja, izob. odd. #Zelena generacija/Young Village Folk, Miha Prvi dnevnik, Šport, Vreme Poletni pozdrav Čez planke, Grčija Kikboksarka, nizozemski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Joker, kviz Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Santa Maria di Leuca, kulin.-popotniška odd. Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Ku'damm 63, nemška nad. Intervju Poročila, Šport, Vreme Streli v Bazovici, igrano-dok. f. Operne arije, Mezzosopranistka Monika Bohinec Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.45 11.45 12.15 13.45 14:35 15.50 17.30 17.55 18.00 18.15 18.35 18.40 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.15 23.45

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris. Maša in medved, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Luna Petunija, ris. WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris. Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris. Robocar Poli: Varno v prometu, ris. Kravica Liska, ris. Dinomesto, ris. Tri mucke, ris. Monsiji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Grozni Gašper, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Betty v New Yorku, 1. sez., 104. d. Betty v New Yorku, 1. sez., 105. d. Betty v New Yorku, 1. sez., 106. d. Pavza! Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Poročna koračnica, ameriški film Še ena Pepelkina zgodba, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. 24UR vreme 24UR Jumanji: Dobrodošli v džungli, ameriški film Knjižničarka, ameriški film Povest o dobrih ljudeh, slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš: Od A do Ž o Prešernu 2869. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček Regionalne novice tega tedna Aktualno: Najeti ali kupiti nepremičnino? Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Festival Vurberk 2016, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Robo TV 5 Bobek in barčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Marko Kravos, Kruh in mleko Iz arhiva: prof. dr. Janek Musek o ljubezni, družini, vrednotah in medsebojnih odnosih Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka, ansambla Črna mačka in Poljanšek (13) Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Cvetka Lipuš, Zaposlitev Jutranji pogovori 2 Mali koncert iz GŠ Velenje: klavirska šola Primoža Ramovša Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

6. septembra

06.30 07.00 10.00 10.10 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.50 15.40 16.10 16.15 16.40 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30

00.50 01.15

04.00 11.30 14.15 14.30

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Obzorja duha, Izzivi Moji, tvoji, najini, družinska nad. Družbeni fenomeni, izob. odd. Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (III.), ang. hum. nan. S-prehodi, Protipoplavna zaščita Dober dan, Koroška Nejko, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Poročila ob petih, Šport, Vreme Sledi, Ljutomerski kasač, dok. odd. Simon, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Portret Edwarda Cluga in vrhunci festivalske Ljubljane Glasbeni večer: Mahler v Ljubljani - Elvira Hasanagić, Marcos Fink, Orkester Slovenske filharmonije in Uroš Lajovic Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme

00.55

Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd. Naslednja postaja Kiosk, Saša J. Mächtig, arhitekt in industrijski oblikovalec Ljudje in zemlja, izob. odd. #Zelena generacija/Young Village Folk, Miha Moj novi cilj, dok. odd. Paraolimpijske igre, povzetki Streli v Bazovici, igrano-dok. f. Michael Palin v Severni Koreji, britanska dok. ser. Dediščina Evrope: Dunaj, britanska dok. odd. Dva ena, kratki igrani film Zgodovina ruske hrane, dok. ser. Afganistan, 1979 - vojna, ki je spremenila svet, fran. dok. odd. Info kanal

06.00 07.00 07.50 08.05 09.10 10.20 11.35 12.30 13.30 13.45 14.55 16.00 16.55 17.35 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 00.00 00.55 01.50 02.20

24UR, ponovitev Solze v raju, 1. sez., 86. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 87. del Vedno tvoja, 3. sez., 39. del Vedno tvoja, 3. sez., 40. del Sanjski moški, 16. sez. Usodno vino, 2. sez., 21. del TV prodaja Sekirca v med Ljubezen na vasi, 4. sez., 20. del Vedno tvoja, 3. sez., 41. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med Kmetija 24UR zvečer Ljubezen na vasi, 4. sez., 21. del V mreži zločina, 3. sez., 4. del Slepa pega, 4. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2870. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Alfi po Sloveniji: Muzikanti Evrope, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Feri Lainšček, Afrodita Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec Regionalne novice, inf. program Velenje, mesto rocka: skupina Ave Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Feri Lainšček, Afrodita Izbrano iz arhiva: Informativni program 10 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

15.45 16.30 16.40 17.05 17.55 20.00 20.50 21.45 22.15 22.45

18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 21.20 21.25 22.05 22.10 23.00 23.30

Sreda,

7. septembra

06.20 07.00 10.00 10.10 11.00 11.25 11.55 13.00 13.35 14.50 15.20 15.50 16.00 16.15 16.20 16.30 17.00 17.25 17.55 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 01.35 02.05

04.00 11.30 14.15 14.40 15.50 16.40 17.55 20.05

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Portret Edwarda Cluga in vrhunci festivalske Ljubljane Moji, tvoji, najini, družinska nad. Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (III.), ang. hum. nan. Duhovni utrip, Trubarjev Katekizem Kanape - Kanape, odd. za mlade Žanov svet, risanka Kalimero, risanka Nejko, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Za repom, Noč in dan, izob. odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ločitve (II.), britanska nad. 11. september prezrto svarilo, francoska dok. odd. Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci, Jurij Souček Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme

21.10 22.50 23.15 01.20

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Jeklene ptice nad Idrijo, dok. f. Avtomobilnost Čez planke, Grčija Slovenec po izbiri, dok. film Onkraj moških in moškosti, britanska dok. odd. Atlas, nemški film Kaj govoriš? So vakeres? Ogroženi planet, brit. dok. odd. Info kanal

06.00 07.00 07.50 08.05 09.10 10.10 11.30 12.25 13.40 13.55 15.00 16.00 16.55 17.40 18.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.45 00.25 01.20 02.15 02.45

24UR, ponovitev Solze v raju, 1. sez., 88. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 89. del Vedno tvoja, 3. sez., 41. del Vedno tvoja, 3. sez., 42. del Sanjski moški, 16. sez. Ljubezen na vasi, 4. sez., 21. del TV prodaja Sekirca v med Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 43. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Sekirca v med Kmetija Preverjeno Ljubezen na vasi, 4. sez., 22. del 24UR zvečer V mreži zločina, 3. sez., 5. del Slepa pega, 4. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Izbrano iz arhiva: Informativni program 10 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Feri Lainšček, Kako je ljubezni ime Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2871. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Planina Podvežak Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 4. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Feri Lainšček, Kako je ljubezni ime Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

8. septembra

06.20 07.00 10.00 10.10 10.55 11.25 11.55 13.00 13.35 14.50 15.30 15.45 16.15 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.45 22.50 23.40 00.15 00.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Koda Moji, tvoji, najini, družinska nad. Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (III.), ang. hum. nan. Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice, OŠ Poljane Ljubljana in OŠ Šenčur Poročila ob petih, Šport, Vreme Mestne promenade, Trbovlje, dok. ser. 50 knjig, ki so nas napisale, Dušan Pirjevec: Evropski roman Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Pokliči mami!, švedski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport Vreme Profil Mestne promenade, Trbovlje, dok. ser. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme

04.00 Info kanal 11.30 Dobro jutro 14.00 Festival Godibodi 2020, Vlado Žabot in Rudi Pančur: Mala mestna muzika in Žalostinke po razkriško 15.05 P. I. Čajkovski: Labodje jezero, črni labod (Rita Pollacchi, Petar Đorčevski) 15.30 Vikend paket 16.50 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Alberobello in Lecce, kulin.-popotniška odd. 17.20 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Santa Maria di Leuca, kulin.-popotniška odd. 17.50 Tribuna - veseli upor, dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Belcanto, Od Carusa do Giglia, tenoristi iz dobe gramofona 21.10 Moje mnenje 22.00 Prevara (V.), am. nad. 23.15 Orion, dok. film 01.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 08.10 08.25 09.30 10.35 11.50 12.50 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.45 00.40 01.35 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Luna Petunija, ris. Solze v raju, 1. sez., 90. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 91. del Vedno tvoja, 3. sez., 43. del Vedno tvoja, 3. sez., 44. del Sanjski moški, 16. sez. Ljubezen na vasi, 4. sez., 22. del TV prodaja Sekirca v med Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 45. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med Kmetija 24UR zvečer Ljubezen na vasi, 4. sez., 23. del V mreži zločina, 3. sez., 6. del Slepa pega, 4. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2871. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 6 Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Feri Lainšček, Koraki Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: O napovedani spremembi cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini Regionalne novice, dnevno informativni program Pop corn: Siddharta, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Feri Lainšček, Koraki Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 21

KOVAČ, MIHA: Berem, da se poberem

Od – Odrasli 821.311.2 – Družbeni roman Povzeto po: https://www. mladinska-knjiga.si/

Ali ima branje knjig v dobi digitalnih medijev sploh še smisel? Zakaj bi se prebijali skozi obsežne romane, ko pa si lahko ogledamo serijo, pobrskamo po spletu ali preprosto čas preživlja-

BACKMAN, FREDRIK: Tesnoba do roba Od – Odrasli 821.311.2 – Družbeni roman Povzeto po: https://www. mladinska-knjiga.si/

Življenje se ne obrne vedno tako, kot si zamisliš. Dan pred silvestrovim, povsem običajen ogled stanovanja, šest zainteresiranih kupcev in ena nepremičninska posrednica.

VELENJE Četrtek, 2. 9. 18.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Kapičuno band, koncert 20.00 Letni kino Vratolom: Moshead, Extreme Smoke 57, Opran Možgan, Britof, Lintver, Razvalina, Sakrabolt, Toxic Rats (dogodek bo tudi 3. in 4. septembra)

Petek, 3. 9. 18.00 Velenjski grad 9. slovenski festival kamišibaj gledališča (program za najmlajše)

Sobota, 4. 9. 9.00-12.00 Domačija Lamperček Degustacija lokalnih zgodb: Najdi bisere škrata Bisera v Vinski Gori 11.00, 18.00 in 19.00 Velenjski grad 9. slovenski festival kamišibaj gledališča (kamišibaj predstave) 12.00 Čolnarna pri Velenjskem jezeru Pikina jadralna regata

Nedelja, 5. 9.

mo kako drugače? Ta knjižica ponuja deset razlogov za branje, ki dokazujejo, da ima branje knjig številne pozitivne stranske učinke. Z branjem knjig širimo in poglabljamo besedišče, ostrimo sposobnost mišljenja na vseh področjih, krepimo zmožnost razumevanja in se urimo v empatiji – vse to pa so temelji za razmišljanje z lastno glavo, nenazadnje pa tudi za uspeh in srečo.

PRIREDITVE

2. septembra 2021

Naenkrat v stanovanje plane bančni ropar na begu pred policijo in vse skupaj se sprevrže v dramo s talci. A bančni ropar, ki mu gre ta dan res vse narobe, ni računal na take talce: dva zagrenjena ljubitelja Ikeinega pohištva, razdražena nosečnica, depresivna milijarderka in nadležna nepremičninarka. Da o zajcu sploh ne govorimo. Obupani ropar ima nazadnje vsega dovolj in talce izpusti. Ko pa policija vdre v stanovanje, ni notri nikogar. 🔲

CITY CENTER Celje - dogodki • • • •

Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 Džungla – otroški park - odprt Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

11.00 Velenjski grad 9. slovenski festival kamišibaj gledališča (predstavitev knjige in podelitev priznanj)

DIVJA SLOVENIJA Divja Slovenija, dokumentarni film, 83 min (Slovenija) Režiser: Matej Vranič Petek, 3. 9., ob 20.00

SHANG-CHI IN LEGENDA O DESETIH PRSTANIH Shang Chi and The legend of the Ten rings, znanstvenofantastična akcija, 120

9.00-11.00 Grad Šalek Degustacija lokalnih zgodb: Dan odprtih vrat 10.00-12.00 Velenjski grad Degustacija lokalnih zgodb: V grajskem vrtu z grajsko gospodo 11.00-13.00 Središče Šentilja (Arnače 2) Degustacija lokalnih zgodb: (Ne) znani Šentilj pri Velenju 16.00 Kino Velenje, velika dvorana Luka, sinhronizirana animirana pustolovska komedija (Pikin kino)

Ponedeljek, 6. 9. 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Kako z igro spodbuditi miselni razvoj otroka oz. zakaj je skakanje otroka po blatu življenjskega pomena?, predavanje za starše dr. Ranka Rajovića 19.00 Klub eMCe plac Dona Pratnekar: Spomini neke reke, odprtje razstave ilustracij (Pikin festival)

Torek, 7. 9. 9.00-11.00 Grilova domačija (Lipje 29) Degustacija lokalnih zgodb: Postani zeliščar za en dopoldan 9.30 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zeliščna abeceda, študijski krožek s

Kato Laštro 17.30 Knjižnica Velenje Odprtje Pikinih razstav: Otroška razIGRAnost, Pika Nogavička ima rdeča lička, 31. Pikin festival, Bralka meseca: Častna pokroviteljica Pikinega festivala Eve Škofič Maurer ter Herbarij, brezčasni zapisi narave (Pikin festival)

Sreda, 8. 9. 18.00 Velenjski grad Stane Špegel: Šaleška dolina – dolina gradov, odprtje multimedijske razstave (Pikin festival) 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprimo knjige: Srečanjem z Jakobom J. Kendo, pogovor

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 3.9.

17:00 Izbirno mesto odpadkov Šmartno ob Paki Jesenska akcija zbiranja nevarnih odpadkov za gospodinjstva

ŠOŠTANJ Ponedeljek, 6. 9. 10.00 Cesta Lole Ribarja 6 Knjižni sejem 12.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 14.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka (čajanko bo izvajala Bernarda Lukanc)

Lunine mene

20:00 Prireditveni šotor pri MC PPF 2021 || Gledališka predstava »Ne sprehajaj se no vendar čisto gola!«; izvedba: Gledališče Velenje (vstopnina v predprodaji 8 €, na dan dogodka 10 €)

Sobota, 4. 9. 20:00 Prireditveni šotor pri MC PPF 2021 || Koncert: Preprosto črni – 10 let (vstop prost)

min (ZDA)Režiser: Destin Daniel Cretton Igrajo: Simu Liu, Awkwafina, Tony Leung Chiu Wai, Michelle Yeoh Sobota, 4. 9., ob 20.00

Marco Barricelli Nedelja, 5. 9., ob 16. uri

LUKA

Malignant, psihološki triler, 111 min (ZDA) Režija: James Wan Igrajo: Annabelle Wallis, Maddie Hasson, George Young, Michole Briana White, Ingrid Bisu, Jacqueline McKenzie, Jake Abel Nedelja, 5. 9., ob 20. uri

Luca, sinhronizirana animirana komična avantura, 95 min (ZDA). Režija: Enrico Casarosa. Igrajo: Jacob Tremblay, Jack Dylan Grazer, Emma Berman, Saverio Raimondo, Maya Rudolph,

Ponedeljek, 6. 9.

ZLOBEN

septembra, ob 2:52, prazna luna (mlaj)

PADATI Falling, drama, 112 min (ZDA) Režiser: Viggo Mortensen Igrajo: Viggo Mortensen, Lance Henriksen, Sverrir Gudnason, Laura Linney, Hannah Gross, Terry Chen, David Cronenberg, Bracken Burns, Piers Bijvoet, Grady McKenzie, Etienne Kellici, Carina Battrick, William Healy, Ella Jonas Farlinger, Ava Kozelj, Bo Martyn, Noah Davis, idr. Ponedeljek, 6. 9., ob 20.00

Filmski večeri velike domoznanske vrednosti Odvili so se 10. Šoštanjski poletni filmski večeri Milena Krstič - Planinc

ODPRTJA PIKINIH RAZSTAV Ponedeljek, 6. september 2021 19.00 / eMCe plac DONA PRATNEKAR: SPOMINI NEKE REKE Torek, 7. september 2021 17.30 / Knjižnica Velenje ODPRTJE PETIH PIKINIH RAZSTAV Sreda, 8. september 2021 18.00 / Atrij Velenjskega gradu STANE ŠPEGEL: ŠALEŠK A DOLINA - DOLINA GRADOV Četrtek, 9. september 2021 17.00 / Dom kulture Velenje – avla male dvorane PIKIN PORTRE T, OTROŠK A DELA PIKINEGA NATEČA JA 18.00 / Galerija Velenje ZVONKO ČOH, PREGLEDNA RAZSTAVA ILUSTR ACIJ IN ANIMIR ANIH RISANIH FILMOV

www.pikinfestival.si

Šoštanj – »Ko sva pred desetimi leti z dr. Miranom Aplincem iz Muzeja usnjarstva na Slovenskem zasnovala Šoštanjske filmske večere, sva si zadala res veliko nalogo, a se je potem, ko so se nama pridružili še drugi, izkazalo, da gre za koncept, ki deluje,« pravi Tomo Čonkaš, filmski ustvarjalec, ustanovitelj Studia Mozaik, kronist številnih kulturnih in drugih prireditev v Sloveniji ter pobudnik in organizator Šoštanjskih poletnih filmskih večerov. Letošnji so bili jubilejni, deseti. Potekali so 25. in 26. avgusta. Prvi dan, ko jim je šlo vreme na roko, na Glavnem trgu v Šoštanju, drugi večer, ko jim je vreme zagodlo, pa v Kulturnem domu Šoštanj. »Prav želeli smo si, da bi bila prireditev na Glavnem trgu, saj ponuja fantastično kuliso takim dogodkom. Številni dogodki so se v Šoštanju v davni in bližnji preteklosti odvijali prav na tem trgu. Zdaj so jih lahko obiskovalci spremljali na istem mestu in kakšnega, na katerem so bili prisotni, tudi podoživeli,« pravi. Drugi razlog za Glavni trg pa je situacija covid. Ljudje se zunaj počutijo bolj varno. Čeprav so poznoavgustovski večeri že hladni, obiskovalcev to ni motilo. Na Šoštanjskih poletnih filmskih večerih na velikem platnu

Glavni trg je filmskemu večeru ponudil odlično kuliso. (foto: P.Š.)

prikazujejo filmske zapise Šoštanja in cele Šaleške doline, doslej skrite v raznih javnih in zelo pomembnih zasebnih arhivih. »Že na samem začetku pa smo v program vključevali in spodbujali avtorje, da ustvarjajo nove filme na

❱

V desetih letih je bilo na ogled 227 filmov in video zapisov.

temo Šoštanja in Šaleške doline. Tudi ti filmi imajo danes veliko domoznansko vrednost, tako za naš prostor kot tudi širše.« V devetih letih so obiskovalci videli 207 filmov in video zapi-

sov, prejšnji teden na jubilejnih desetih večerih še dvajset, skupaj torej 227, kar je naneslo okoli 27 ur programa. »Zahvala za to gre naši stalni ekipi ustvarjalcev in sodelavcev ter obiskovalcem, ki z velikim vese- Tomo Čonkaš (desno): »Ko so se nama pridružili ljem spremljajo še drugi, se je izkazalo, da gre za koncept, ki program te naše deluje.« (foto: D.D.) izvirne filmske prireditve.« in številni ustvarjalni posamezniŠoštanjske poletne filmske ve- ki. Podpirajo jih Občina Šoštanj, čere pripravljajo Studio Mozaik, Zavod za kulturo Šoštanj in JavMuzej usnjarstva na Slovenskem ni sklad za kulturne dejavnosti – Šoštanj (enota Muzeja Velenje) Območna izpostava Velenje. 🔲

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

2. septembra 2021

Nagradna križanka Vzajemna

RADIO VELENJE

Program Varuh zdravja Edinstven program aktivnega varovanja zdravja, s katerim vaše zdravje ne le zavarujemo, temveč vam pomagamo zanj tudi skrbeti in ga ohranjati.

Brezplačne storitve: •

Dr. Posvet – možnost zasebnega posveta z zdravnikom 24/7

•

Portal Varuj zdravje – zakladnica znanja za bolj zdrav življenjski slog

•

Spletna telovadnica - program, prilagojen vašim potrebam in vadbenim ciljem

Več informacij o zavarovanju poiščite v poslovalnici Varuha zdravja, Vzajemne, v Velenju (0)3 89 87 622 ali na www.vzajemna.si. Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 13. 9. na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Vzajemna«. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti..

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 23. do 29. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Naročniki jih objavite ceneje.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. do 29. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Študiraj v Celju. Postani diplomirani inženir strojništva

Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo. Študij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti pa je diplomirani inženir strojništva. Po mnenju diplomantov so ključne prednosti študija na Visoki šoli za proizvodno inženirstvo:

1. Študij je praktično naravnan in prilagojen potreban gospodarstva. 2. Študij je učinkovit, saj delo poteka v manjših skupinah. 3. Študij izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja. 4. Študij poteka v odlično opremljenih predavalnicah, računalniških učilnicah in laboratorijih. 5. Prijazne in dostopne strokovne službe, ki so pomembna podpora pri vašem študiju.

6. Odlične zaposlitvene možnosti, saj diplomirani inženirji strojništva spadajo med deficitarne poklice

7. Razumni in transparentni stroški študija.

Vabljeni na informativni dan v četrtek, 9. septembra 2021, ob 16. uri. Mariborska cesta 2, 3000 Celje Telefon: +386 3 428 79 00 info@vspi.si | www.vspi.si

24 ur ČETRTEK, 2. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (govorili bomo o težavah z alkoholom, še posebej ker je število tistih, ki se v Mestni občini Velenje opijajo večje od slovenskega povprečja, z nami bo Lucija Beškovnik, dr. medicine c celjske enote NIJZ); 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 3. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 4. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 5. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 6. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 23. do 29. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 23. do 29. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

TOREK, 7. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (z nami bo Simon Ogrizek, florist, predsednik svetovnega združenja cvetličarjev) 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 8. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

2. septembra 2021

mali OGLASI PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor. Gsm: 041 619 372. BIKCA RJ IN LS , prodam. Gsm: 051 314 306

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

RAZNO HIDRAVLIČNO stiskalnico za sadje (100l) in sadni mlin na elektriko, prodam. Gsm: 059 758 890. KOTELJ za žganjekuho (60 l) in nerjavečo posodo za vino (100l ), prodam. Gsm: 059 758 890. LUČ, stropna, grlo E27, okrogla, prodam za 35 €. Originalna embalaža. Gsm: O41 692 995

ŽIVALI

SILAŽNO KORUZO na njivi, prodam. 0,5 ha, Ravne pri Šoštanju. Gsm: 041 740 934. KOCKE SENA, škropilnico na kolesih, več vrst žganja, prodam. Gsm: 051 388 874. DRVA bukova, prodam. Razrez in dostava po dogovoru. Gsm: 041 786 154.

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V soboto, 4. 9. 2021 in nedeljo, 5. 9. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 55 83. Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.

Simona Andrejc, Ravne 37, 3325 Šoštanj; • Marica Svetko, Kardeljev trg 2, 3320 Velenje; • Franc Jurjevec, Lokovica 40, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: PRENOVA LOKALOV

PRIDELKI

DEŽURSTVA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

•

NUDIM

JARKICE - mlade kokoši tik pred nesnostjo, prodam. Rjave in leghorn bele. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm 031 751 675.

LEKARNA VELENJE

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 19. avgusta 2021, so:

Vojko Podbornik, s.p. Silova 6 c, Velenje

Naročniki jih objavite ceneje.

Pri plačilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

GIBANJE prebivalstva

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovila naša draga žena, mama in stara mama

UE Velenje

IDA JELENKO

POROKE • •

Verboten Jure, Velenje, Črnova 46C in Debelak Sabina, Celje, Pohorska ulica 2 Oven Darko, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 13 in Pusovnik Vesna, Šmartno ob Paki , Rečica ob Paki 13

SMRTI • • • •

Koželj Karel, roj. 1940, Velenje, Kersnikova cesta 3 Iršič Gabrijela, roj. 1952, Velenje, Šaleška cesta 16 Mošnik Nataša, roj. 1967, Velenje, Čopova cesta 10 Razdrih Draga, roj. 1933, Velenje, Šlandrova cesta 10

rojena Medved, po domače Vodovnikova Ida

1950–2021 Prazen dom Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob težki bolezni stali ob strani, in dvorišče, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. naše oko zaman te išče, ni več tvojega Zelo smo hvaležni vsem, ki ste nam ob tej težki izgubi stali ob strani, smehljaja, nas tolažili in nam kakorkoli pomagali. utihnil je tvoj glas, bolečina in samota Hvala, da jo boste ohranili v lepem spominu. sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, Mož Maks, Matjaž z Darinko, Alenka z Milanom, Maks s Sandro, Ida z kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. Damjanom, Marko z Rebeko ter vnuki Maja, Tina, Miha, Mojca, Anja,

Lara, Victoria, Becky, Maks, Maj in Markus

V SLOVO

V SPOMIN

Zapustila nas je naša draga mama

Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga

DRAGICA RAZDRIH

IVANKA KNEZ

1933–2021

iz Zavodnja

Od nje smo se poslovili v družinskem krogu. Hvala vsem, ki ste naši mami kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.

2. 1. 1932 – 28. 8. 2020 Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Za vedno jo bomo ohranili v najlepšem spominu.

Vsa dobrota tvojega srca in vsa ljubezen ostajata z nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.

Vsi njeni

ZAHVALA

Prekmalu si odšel

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga hči, sestra, žena, mamica in babica

NATAŠA MOŠNIK 3. 7. 1967 – 21. 8. 2021

PETER RUDOLF 1954–2021 sorodnik in prijatelj Radi smo te imeli: Ida, Jana, Anka, Jože in Majda Ljubljana, avgust 2021

Kolikor bolj živi so spomini, toliko težje je slovo. A kdor živi v spominih svojih bližnjih, nikoli ne umre.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, ji bili prijatelji, jo v težkih časih bodrili, ji stopili naproti, jo pospremili na njeni zadnji poti in tistim, ki jo bodo ohranili v lepem spominu. Pogrešamo te, draga Nataša. Vsi njeni

Naš čas, 2. 9. 2021, barve: CMYK, stran 24

Pika pride za pet dni Po predfestivalskem odpiranju razstav med 6. in 9. septembrom se bo osrednje dogajanje 32. Pikinega festivala začelo 10. in trajalo do 15. septembra Tina Felicijan

Velenje – Zaradi epidemije je Pika Nogavička lani priredila le dvodnevno rajanje v središču Velenja, letos pa že napoveduje daljši obisk. 32. Pikin festival bo odprla v petek, 10. septembra, ob 17. uri, ko bo na Titov trg prispela v spremstvu zvestih prijateljev iz daljnih dežel, njeni gostje pa bodo tudi velenjski olimpijci. Ob 19.30 pa bo v mali dvorani kulturnega doma sprejela letošnjo častno pokroviteljico Evo Škofič Maurer. Pestro festivalsko dogajanje bo razveseljevalo otroke in zabavalo cele družine do srede, 15. septembra, ko bo Pika županu Mestne občine Velenje Petru Dermolu vrnila oblast nad mestom, se zahvalila za izdatno podporo pri organizaciji največjega otroškega festivala v Sloveniji in se priporočila še na mnoga leta.

Festival ostaja v mestu

Letošnji Pikin festival bo v primerjavi s prejšnjimi, ko je vsako leto na drugo temo ves teden potekalo več kot sto ustvarjalnih delavnic, v številnih kotičkih velike Pikine dežele pa so se vrstile razne interaktivne delavnice in kultur-

❱

V soboto in nedeljo bodo prizorišča 32. Pikinega festivala odprta od 10.00 do 18.30, od ponedeljka do srede pa od 15.30 do 18.30.

no-umetniške vsebine, še vedno mini. »Srčno upamo, da bomo lahko izvedli vsaj del aktivnosti, ki jih v tem trenutku načrtujemo,« je direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nakazala, da je

program 32. Pikinega festivala kljub razmeram pester, izvedba pa v rokah višjih sil. V kolikšni meri ga bodo lahko uresničili, bo odvisno od ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki se bodo v prihodnjih tednih, kot kaže, zaostrovali. »Za organizatorje je to velik zalogaj. Marsikaj je še neznano. Bomo pa, kot to zahtevajo vladni odloki in navodila, morali za starejše od 15 let preverjati izpolnjevanje PCT pogoja. Brez dokazil vstop na prizorišča žal ne bo možen,« opozarja. Sicer je iznajdljiva in kljubovalna Pika dobro pripravljena. Festival bo skoraj v celoti potekal na prostem. En del osrednjega dogajanja bo na Titovem trgu in v neposredni okolici, kjer bodo obiskovalci lahko raziskovali ponudbo umetniške četrti, srečevali ulične umetnike in spremljali odrsko dogajanje, drugi del pa bo na mestnem otroškem igrišču, ki bo prekipeval od pikaste

Pika bo postavila pet odrov: osrednji bo na Titovem trgu, kjer bo prevladoval glasbeni in zabavni program, prav tako pa na odru na otroškem igrišču. Na travniku pred kulturnim domom bo lutkovni oder, še dva gledališka odra pa bosta v velikih dvoranah kulturnega doma in glasbene šole. Nekaj dogodkov pa se bo odvilo tudi na ulicah. ustvarjalnosti. »Rdeča dvorana bo letos le zasilno pribežališče v primeru slabega vremena,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da bodo v zaprtih prostorih izvedli le del uprizoritvenega in razstavnega programa. Tako bosta dvorani kulturnega doma in glasbene šole rezervirani za gledališke in glasbene predstave,

za katere bo letos treba odšteti nekaj cekinov, saj je lanska praksa rezervacij brezplačnih vstopnic pokazala, da mnoge Pike in gusarji naposled ne pridejo na predstavo, medtem ko bi si jo drugi z veseljem ogledali, če bi si z vstopnico lahko rezervirali sedež. V Galeriji Velenje, Galeriji eMCe plac in razstaviščih Ve-

Pika je tudi letos razpisala otroški likovni natečaj. Tokrat male umetnike nagovarja, naj ustvarijo Pikine portrete. Izberejo lahko poljubno risarsko ali slikarsko tehniko, uporabiti pa morajo A3 format. Dela zbirajo do 6. septembra na sedežu Festivala Velenje v velenjskem kulturnem domu. Nato jih bodo razstavili v avli male dvorane. V četrtek, 9. septembra, bodo v Galeriji Velenje odrli tradicionalno Pikino razstavo. Tokrat so povabili slovenskega ilustratorja in avtorja animiranih filmov Zvonka Čoha, ki bo tudi gost pogovornega večera. lenjskega gradu, Knjižnice Velenje in male dvorane kulturnega doma pa bodo na ogled razstave, ki jih bodo odpirali med 6. in 9. septembrom ter tako stopnjevali festivalsko vzdušje. Podroben program festivala bomo objavili v prihodnji številki Našega časa. Dogajanju in obvestilom v zvezi z ukrepi, ki bodo narekovali festivalski utrip, pa lahko sledite tudi na spletni 🔲 strani pikinfestival.si.

Živ spomenik naravi V nastajajoči zeleni forma vivi ob Škalskem jezeru je zrasla nova pletena skulptura Mama narava – 15 metrov dolga votla figura ležeče ženske iz naravnih materialov je tudi interaktivna Tina Felicijan

Velenje, 25. avgusta – Po lanski postavitvi zelene skulpture Varuh krajine na nasipu med Škalskim in Velenjskim jezerom je akademska slikarka Alja Krofl, ki se je pred leti navdušila za pletenje skulptur iz šibja in drugih naravnih materialov ter si zamislila ustvarjanje zelene forma vive, spletla Mamo naravo – akt ležeče ženske z odprtinami, skozi katere lahko obiskovalci splezajo v notranjost skulpture iz vrbovih vej in trave. Tudi ta motiv se napaja iz razmišljanja o človekovem poseganju v okolje in iz ideje, da so posegi lahko tudi sonaravni. »Človek lahko v naravno okolje poseže zelo agresivno in popolnoma spremeni krajino, čemur smo bili in še bomo priča v Šaleški dolini. Lahko pa kra-

Novo skulpturo v zeleni forma vivi ob Škalskem jezeru so otvorili z obrednim slavjem med 24. festivalom mladih kultur Kunigunda.

jino spreminja z vnašanjem naravnih elementov, kot so zelene skulpture, pletene iz avtohtonih rastlin,« pojasnjuje in dodaja, da zeleno forma vivo gradi kot spomenik potopljenim vasem in ljudem, ki so zaradi grobega poseganja v naravno okolje izgu-

bili domačije. Med njimi so tudi njeni predniki. Obenem pa želi bodočim generacijam sporočiti, da so lahko posegi v okolje tudi sonaravni, in tako spodbuditi kritičen odnos do spreminjanja krajine z vnašanjem gromozanskih infrastrukturnih objektov v

Mladost ni norost V F-bunkerju je v soboto potekala razstava in podelitev nagrad foto natečaja za mlade Mladost ni norost Lara Oprešnik

Velenje, 28. avgusta – F-bunker, ki se nahaja v podhodu pri Vili Bianci, je pod pokroviteljstvom Muzeja Velenje izvedel razstavo nagrajenih ter izbranih fotografij foto natečaja Mladost ni norost. Fotografski natečaj je organiziral Foto klub pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. Z največ štirimi fotografijami se je lahko prijavil vsak osnovnošolec in srednješolec. Žirija je ocenila in pregledala fotografije, pri

❱

Mama narava je nastajala dober mesec, pri pletenju pa je sodelovalo okrog 40 ustvarjalcev, ki so se bodisi pridružili land art delavnici bodisi so med sprehodom radovedno pristopili in poprijeli za delo.

tem pa so upoštevali več vidikov, kot so izvirnost, tehnična dovršenost, zgodba, kompozicija, učinek na gledalca in drugo. Fotografije, ki so najbolj izstopale, je žirija nagradila, približno tretjina fotografij pa je bila sprejetih na razstavo. Tako so v soboto v F-bunkerju odprli razstavo in podelili nagrade. V kategoriji osnovnih šol je v konkurenci 65 avtorjev, ki so poslali 235 fotografij, zmagal Nejc Vidmar s fotografijo Podkovanje. Srebrno priznanje je prejel Rene Kračun,

bronasto pa Marija Glažar Škerjanec. V kategoriji srednješolcev je sodelovalo 36 avtorjev, ki so na natečaj poslali 114 fotografij. Žirijo je najbolj prepričala Špela Javornik s fotografijo Rainy day, 2. mesto je dosegel Lan Orožim, tretje pa Matjaž Pinter. V soboto se je dogodek začel s podelitvijo nagrad ter govori organizatorjev fotografskega natečaja, sledilo je odprtje razstave fotografij. Nagrajenci, starši in drugi navdušenci umetnosti fotografije so si z zanimanjem ogle-

Če so pogoji dobri, podtaknjene vrbove veje, iz katerih so spletene naravne skulpture Alje Krofl, ozelenijo. Lani je Varuha krajine gradila ravno v času največje suše, pa tudi teren ni bil najbolj ustrezen za ukoreninjenje. Letos pa je izbrala boljšo lokacijo in veje so začele zeleneti že med ustvarjanjem Mame narave. naravo. Tako so zelene skulpture prav na območju šaleških jezer, ki so neposredna posledica de-

Nejc Vidmar – Podkovanje, zmagovalna fotografija v kategoriji OŠ)

dovali razstavljeno. Na digitalni projekciji v galeriji so si lahko poleg izbranih razstavljenih fotografij ogledali tudi ostale fotografije udeležencev natečaja. Fotografija je novodobna umetnost in neverjetno je, kakšne zgodbe lahko skozi objektiv pripovedujejo mladi. Zgodbe so raznovrstne, nekatere pa pripovedujejo ravno o tem, da mladost trenutno res 🔲 ni norost.

Alja Krofl: »Zelene skulpture v ta del Velenja, ki ima že sam po sebi izjemno lepo naravo, vnašajo dodatno estetiko in učinek presenečenja.«

gradacije okolja zaradi človekovih posegov, protiutež industrijski (stavbni) dediščini. Skulptur pa idejna vodja projekta ne plete sama. Tako lani kot letos je izvedla mladinsko land art delavnico. Povabila je krajinsko arhitektko Kajo Flis, ki je predavala o načelih sonaravnega poseganja v okolje in o ustvarjanju iz živih materialov.

Mladinska delavka Tanja Veber je mlade udeležence uvedla v skupinsko delo, Alja Krofl pa jim je predstavila svoj ustvarjalni proces ter tehniko pletenja iz šibja in trave. S tem želi razširiti kulturo soustvarjanja v naravi, v širši javnosti pa poskuša vzbuditi čut za naravno okolje in zavest, da ga kljub poseganju vanj lahko 🔲 ohranjamo.

Špela Javornik – Rainy day, zmagovalna fotografija v kategoriji SŠ)