34 2022

Peter Dermol bo kandidiral za župana

13

MČ Velenje

– Levi breg vzhod

Graška Gora, 20. avgusta – Na Graški Gori je potekala 35. prireditev in srečanje bor cev, članov veteranskih organizacij, zdru ženj in planincev z različnih koncev Slove nije. Udeležili so se ga tudi predstavniki in nekateri župani okoliških občin. Tokratno srečanje je bilo posvečeno 100. obletnici rojstva partizanskega pesnika Karla Destov nika - Kajuha.

Srečanja vsakokrat ganejo in spomnijo na pogum in pripadnost nekdaj in danes narodno zavednih ljudi. »Veseli me, da obi skovalci prihajajo z vseh koncev Slovenije,

in verjamem, da bodo tudi letos z Graške Gore odnesli prava sporočila. Ne samo v Šaleško dolino, tudi na Koroško in v tuji no. Lepo bi bilo, če bi se iz zgodb naše pre teklosti, kako bolje živeti, tudi kaj naučili in prenesli v sedanji čas,« je uvodoma po udarila predsednica območne borčevske organizacije Andreja Katič in izpostavila pomen rdeče zvezde: »Partizanski boj je bil opremljen z rdečo zvezdo, v Sloveniji smo z njo v sedanjem času marsikaj naredili. Ne bomo se je sramovali in je pokopali, kot si nekateri želijo. Tudi partizanskemu NOB se

moramo zahvaliti, da živimo v samostojni in suvereni Sloveniji. Zgodovine za nazaj ne moremo spreminjati, zapisana je, ne že limo je potvarjati. Današnje generacije bi se morale iz nje marsikaj naučiti. Partizankam in partizanom se lahko zahvalimo, da smo obstali kot narod, da lahko uporabljamo slo venski jezik in smo samostojni,« je poudari la Katičeva, zadovoljna, ker je bila letošnja prireditev drugačna in v celoti posvečena Kajuhu, rojaku, partizanu, pesniku upora in narodnemu heroju.

Nadaljevanje na strani 7.

Na cestah bodo znova šolarji

Velenje, 25. avgusta – Natanč no čez teden dni, v četrtek, 1. septembra, se bo začelo novo šolsko leto. Ob veselju, priča kovanju prvega dne v šoli ali ponovnega srečanja s sošolci, učitelji in šolsko stavbo, bosta med otroki zagotovo najmanj pozornosti deležna cesta in pro met. Zato moramo na to biti bolj pozorni vsi udeleženci v prome tu – ne le vozniki, tudi kolesarji, vozniki skirojev in drugi pešci.

AMZS bo po vsej Sloveniji v sredo, 31. avgusta, izvajala preventivno akcijo. Akcija se imenuje Še 365 dni, v njej pa

sodelujeta dve maskoti, ki bo sta voznike opozarjali na zače tek novega šolskega leta in na to, da je treba na pešce paziti

vse dni v letu.

V Velenju se bo preventivna akcija začela ob 12. uri pred Osnovno šolo Antona Aškerca.

AMZS jo bo izvedla v sodelova nju z Avto Moto Touring klubom Velenje, trajala pa bo eno šol sko uro.

S prvošolčkom v šolo prvi šolski dan Zaposleni starši novopečenih prvošolcev bodo lahko že tre tje leto zapored koristili doda ten dan plačanega dopusta za spremstvo otroka v šolo na prvi šolski dan.

Glede porabe omenjenega do pusta na Zvezi svobodnih sin dikatov staršem svetujejo, da o tem delodajalca pravočasno pisno obvestijo. Ker je treba iz redni dopust izkoristiti ob na stanku okoliščine, to v praksi pomeni, da ga lahko zaposleni porabi le na prvi šolski dan in ne prej oz. pozneje. Kot so še spo mnili, dan izrednega dopusta pripada obema staršema. ��

Treba se bo privaditi na (ne) razkošje

Maja Oderlap

Letos je suša pokazala pravi obraz. Poznavalci pravijo, da bo pri nas najhujša v zadnjih 50 letih. Začelo se je s pomanjka njem padavin že pozimi, ko ni bilo dovolj snega, nadaljevalo pa v pomlad in poletje. Srce me boli, ko poslušam stisko kme tov, ki se ne veselijo spravila pridelkov.

Krme za živino bo rekordno malo, koruza ne dela storžev, zelo so prizadeti zelenjava ter sadovnjaki, trajni nasadi. Pše nice oziroma žita je bilo zaradi vročinskih udarov od 20 do 30 odstotkov manj, žita so dozorevala prisilno.

Ah, bomo pa uvozili od drugod, eni zamahnejo z roko. Od kod?! Saj je suša klestila povsod, ogroža skoraj polovico Evro pe! Najbrž se še ne zavedamo najbolje ali pa smo se, bolje re čeno, navadili na izobilje na trgovinskih policah. Vedno je vse ga dovolj: dovolj jagod in češenj v decembru, ko ne rastejo pri nas, dovolj različnih mok za pecivo, dovolj paradižnika v ja nuarju, pa raznega mesa, več deset vrst mesnih izdelkov, mle ka, nešteto vrst jogurta, skute, nenazadnje tudi kruha … Ste kdaj pomislili, da je tudi vse to povezano s sušo? Če ni dež ja, ni krme, posledično kmetje zmanjšujejo črede. Brez dežja ne bo sladkih jabolk, domačega krompirja, dišečega kruha. Ali pa bo vse zelo drago. Vsega tega ne bo več v izobilju.

Pa potrebujemo tovrstno izobilje? Po podatkih Statističnega urada v Sloveniji letno zavržemo 143.000 ton hrane ali 68 ki logramov na prebivalca, 40 odstotkov od te je še vedno uži tne! To se ne bi smelo dogajati! In skrajni čas je, da razmisli mo, kaj res potrebujemo, kaj bomo res porabili, pojedli. In si ne delamo tako velikih zalog, nato pa na marsikaj v shrambi in hladilniku pozabimo in z molji ali pretečenim rokom upo rabe roma v smeti …

Ne, ne potrebujemo takšnega izobilja. Začnimo ceniti našo hrano. Zmanjšajmo porabo. Za kosilo ne rabimo več vrst mesa, pa prilog, sladic … Da je dobro videti in da ne bi česa zmanjkalo, ko pridejo obiski. Ravnajmo s hrano spoštljivo. Morda pa nas bodo streznile cene? Cene vsega, kar bo na policah, bodo poletele v nebo. Pretekli teden me je v trgovini šokirala cena moje priljubljene skute. Nekoč 4 evre, danes 7 evrov za skodelico … Razmislila bom, ali jo res potrebujem in kako jo bom porabila.

Verjamem sicer, da bodo nekateri dvig cen spretno izkorišča li, da bi povečali težo v svojih žepih. Ne, ker se vse tako zelo draži, ampak ker lahko. Toda to je že tema uvodnika za kdaj drugič …

TAKO mislim

Vodovod Mali Vrh

Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki je še malo ob močij, na katerih gospodinjstva še nimajo možnosti priključitve na javno vodovodno omrežja. Eno od teh je vzhodni del Ma lega Vrha, kjer se občani oskrbujejo z vodo iz svojega zajetja in imajo zgrajen do njega interni vodovod. Lani je Komunalno podjetje Velenje pristopilo k projektiranju vodovoda in z lastniki zemljišč dogovorilo traso. Ta teden so tudi že pristopili h gradnji vodovoda, na katerega se bo pred vidoma v začetku septembra priključilo sedem stanovanjskih objektov. Lastnike teh čaka plačilo komunalnega prispevka, njegova višina bo odvisna od velikosti objekta. ��tp

Akcija Star papir za nove zvezke uspela

Topolšica, 22. avgusta – Turistično društvo Topolšica – po deželje je zaključilo še eno uspešno zgodbo, akcijo zbiranja starega papirja za nove zvezke. Zbrali so več kot štiri tone in pol odpadnega papirja in razdelili več kot tisoč sto zvez kov. Predsednica društva Petra Lipičnik se zahvaljuje vsem sodelujočim, ki so z akcijo staršem pomagali pri nakupu šol skih potrebščin in nekaterim vsaj malo olajšali stroške v teh težkih časih.

»Ugotovili smo, da smo z akcijo zelo spodbudili otroke k delu – zbiranju papirja, saj so jo nekateri vzeli zelo resno in pridno nabirali papir med počitnicami, da so ga lahko zamenjali za zvezke. Akcija je uspela, zato jo zagotovo ponovimo tudi priho dnje leto,« pove Lipičnikova. Podelili so tudi nagrado za največ zbranega papirja, ki jo je prejela družina Kompan. Zbrala je 534 kilogramov papirja, izmed vseh sodelujočih učencev pa so izžrebali tudi učenca Roka Ovčjaka, ki je prejel 50 evrov za nakup šolskih potrebščin. »Letos so bili v akcijo vključeni otroci Krajevne skupnosti Topolšica, prihodnje leto nam mo goče uspe akcijo razširiti,« doda Lipičnikova.

Predlog le za eno občinsko priznanje

Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki je junija obja vila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad za leto 2022. Razpis je predvideval zbiranje predlogov za grb občine ter za dve plaketi občine. V razpisnem roku je prispela le ena prijava, in sicer za podelitev plakete občine Šmartno ob Paki. Komisija za priznanja in nagrade je na seji prejšnji teden predlog preverila in sprejela sklep, da ob činskemu svetu predlaga podelitev plakete občine Šmartno ob Paki Robertu Crnjacu. Predlog zanj je vložila skupina občanov. Ob dejstvu, da je na javni razpis prispela le ena prijava, se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali je v lokalni skupnosti »zmanjkalo« ljudi, ki bi si zaradi svojih dobrih dejanj zaslužili občinsko priznanje in nagrade, ali pa razlog za tako skromen odziv tiči v odtujenosti. Morda bi kazalo razmisliti tudi o spre membi pravilnika oziroma o podelitvi omenjenih priznanj ter nagrad vsaki dve leti. ��Tp

Le 30 prijav

Uredništvo:

namestnica

Maja Oderlap, Jasmina Škarja

Socialna pomoč obsega pravico do denar ne socialne pomoči, izredne denarne soci alne pomoči, pomoč pri kritju stroškov po greba (pogrebnina) in pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina).

Izredna denarna socialna pomoč je name njena osebam oz. družinam, ki so se iz ra zlogov, na katere ne morejo vplivati, znašli v položaju materialne ogroženosti, ali ose bam in družinam, ki imajo izredne stroške, ki so vezani na preživljanje in jih s svojim dohodkom ne morejo pokriti.

Direktorica Centra za socialno delo Savinj sko-Šaleška Helena Bezjak Burjak pravi: »Izredna denarna socialna pomoč je oprede ljena v Zakonu o socialnih denarnih prejem kih. Pogoji, kdo je do nje upravičen, se niso spreminjali. V času poletnih mesecev ljudje to pomoč koristijo predvsem za nakup šol skih potrebščin in s to pomočjo se že pripra vljajo na zimski del leta, ko si pripravljajo za kurjavo. Koristijo jo predvsem tisti, ki so že prejemniki denarne socialne pomoči.« Kori stijo jo posamezniki in družine, upokojenci z nizkimi pokojninami, ki se težko preživljajo, pa tudi nekateri zaposleni, ki prejemajo tako nizek dohodek, da so tudi do nje upravičeni. Če se torej oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti, lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomo či. V vlogi mora vlagatelj natančno nave sti, za kakšen namen potrebuje pomoč, in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje.

Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.

Pomembno je navesti, zakaj bo pomoč porabljena, in poslati dokazila

Na CSD Velenje na mesečni ravni uspejo prejete vloge pregledati in o njih tudi odloča jo. Vlagatelji tekoče tudi prejemajo odločbe. »Zelo pomembno je, da vlagatelj pove, za

nove izredne denarne socialne pomoči,« še dodaja direktorica.

In če uporabniki porabijo manj sredstev, kot jim je bilo dodeljenih?

»V tem primeru je pomembno, da sred stva, ki jih niso porabili, vrnejo v proračun. Ker v nasprotnem primeru ponovno doka zujemo nenamensko porabo sredstev. Na to res dajemo poudarek,« še dodaja Bezjak Burjakova. Od letošnjega julija uporabni kom pošiljajo tudi pisna obvestila o roku za porabo, da predložijo dokazila.

Višina izredne denarne pomoči ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine

Helena Bezjak Burjak

kakšen namen bo izredno denarno social no pomoč porabil, in za ta namen pridobi tudi ustrezne račune. V 30 dneh od preje ma pomoči je dolžan ta sredstva porabiti, v roku 45 dni pa je dolžan račune dostaviti na Center za socialno delo. Uporabniki vedno pogosteje tudi že fotografirajo račune in jih pošljejo po elektronski pošti. Na ta del se ne sme pozabiti. Sicer govorimo o nenamenski porabi sredstev, ki so jih prejeli, in posledič no potem 14 mesecev niso upravičeni do

»Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega mi nimalnega dohodka samske osebe ali dru žine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za iz redne stroške, nastale zaradi naravne nesre če ali višje sile.« Tudi razglasitev epidemije šteje kot višja sila. Najvišje izplačilo izredne denarne socialne pomoči je torej odvisno od statusa in števila družinskih članov.

Vlogo za pridobitev lahko oddate elek tronsko ali pa jo vložite na Centru za so cialno delo. ��

Velik interes za digitalno izobraževanje

Razpoložljiva mesta zapolnjena v manj kot dnevu – Predprijav ne smejo upoštevati – 319 mest na šestih lokacijah

za izvajalca digitalnih izobra ževanj za starejše od 55 let za Savinjsko regijo.

»V skladu z obvestilom Službe vlade RS za digitalno preobraz bo lahko upoštevamo prijave

Tudi Andragoški zavod Ljud ska univerza Velenje je bil iz bran na javnem razpisu ne formalnih izobraževanj za odrasle, stare 55 let ali več, na področju digitalnih kompetenc za leto 2022. Izobraževanja za 319 ljudi, kolikor imajo razpo ložljivih mest, bodo potekala na šestih lokacijah: v Velenju, Šoštanju, Mozirju, Nazarjah, na Ljubnem ob Savinji in v Šmar tnem ob Paki.

Kot so sporočili iz LU Velenje, so se prijave na digitalna izobra ževanja po objavah v medijih pričele vrstiti na različne tele fonske številke in elektronske naslove Ljudske univerze Vele nje, še preden so uradno pre vzeli odločbo, da so bili izbrani

OD Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tiste, ki ste se pravočasno in ustrezno prijavili, bomo osebno obvestili, opravili uvodni raz govor, ugotovili predznanje za določene vsebine in uvrstili v skupine.

Vladna služba za digitalno preobrazbo je 23. avgusta na Slo venski regionalni razvojni sklad naslovila zahtevo za takojšnjo začasno ustavitev vseh aktivnosti v povezavi z izvedbo izo braževanj za osebe, stare 55 let ali več na področju digitalnih kompetenc. Ugotovili so namreč, da prihaja na javnem razpi su za sofinanciranje neformalnih izobraževanj za odrasle do številnih nepravilnosti.

od trenutka fizičnega prevze ma odločbe, to je od 3. 8. 2022, od 16. ure dalje na objavljene te lefonske številke in elektronski naslov za namen prijave, in si cer do zapolnitve razpoložljivih mest na posameznih lokacijah. V manj kot enem dnevu so bila vsa razpoložljiva mesta zapol njena, o čemer smo obvestili Slovenski regionalno-razvojni sklad ter dali objavo na splet.

Vsem ostalim, ki ste se prijavili prehitro ali po zapolnitvi mest, predlagamo, da spremljate na daljnje razpise Službe Vlade Re publike Slovenije za digitalno preobrazbo, saj srčno upamo in verjamemo, da bo vlada prepo znala velike potrebe po digital nem izobraževanju starejših. Z našimi dobrimi nameni smo pred objavo rezultatov razpisa in izbora izvajalcev zbirali tudi

predprijave, za katere pa smo naknadno s strani Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo izvedeli, da jih ne smemo upoštevati. Na dan obja ve rezultatov razpisa smo imeli kolektivni dopust in žal nismo mogli obvestiti vseh udeležen cev, ki ste že prej izrazili zani manje za izobraževanje. Prosi mo vas za razumevanje.

Hkrati pa vse tiste, ki želite in potrebujete znanje s področja digitalnih kompetenc, vabimo na brezplačne digitalne delavni ce za odrasle v Večgeneracijski center Planet generacij, ki že 6 let deluje na Ljudski univerzi Velenje in občanom ponuja raz lična izobraževanja, tudi digital na. Program sofinancira Mestna občina Velenje,« so kot odgovor na številne klice, tudi nesramne in žaljive do zaposlenih, zapisali v sporočilu z Ljudske univerze Velenje.

SREDE DO TORKA Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52

��

Velenje, 18. avgusta – Zakon o spodbujanju digitalne vklju čenosti je bil sprva pozitivno ocenjen, ko pa je prišlo do rea lizacije, je povzročil pravi vihar, in to še preden so bili izbrani iz vajalci izobraževanj za starejše od 55 let.

Župan Peter Dermol se bo potegoval za naslednji mandat

Septembra bo Velenje znova praznovalo – Projekti so tekli tudi poleti – Jutri na obisku več ministrov – Župan se podaja v tekmo za glasove volivcev

Velenje, 25. avgusta – Počitni ce se počasi končujejo. Prav tako se nas je večina že vrnila z dopu stov. Tudi politiki, pred katerimi je delovno nadaljevanje leta. V lokalnih okoljih so seveda poleg vseh projektov, ki tečejo, jeseni na vrsti tudi županske volitve. Pravi čas za pogovor z županom Mestne občine Velenje Petrom Dermolom o njegovih načrtih. Ste si odpočili tudi vi? Si nabrali moči za vročo jesen? Bliža se namreč občinski praznik …

»Vsako poletje je posebno doži vetje, tako za občanke in občane kot tudi zame. Nekaj dni dopu sta je prijalo, da smo si spočili in nabrali energijo za izzive, ki nas čakajo. Z njimi se bomo spo prijeli tako, kot je prav in kot bo najbolj učinkovito.

Vsak september je v Mestni občini Velenje poseben mesec, ker mesto praznuje. Odvije se vrsta dogodkov, s katerimi

obeležujemo občinski praznik, srečujejo se ljudje, imamo se priložnost zahvaliti vsem ti stim, ki so v zadnjem obdobju ali v daljšem času pomembno prispevali k razvoju našega me sta. Veselim se septembra.«

Pred vrati pa je tudi novo šolsko leto. Tudi letos boste vsem velenjskim osnovnošolcem in srednješolcem podarili brezplačne zvezke.

»To tradicijo ohra njamo že nekaj let. Vsem učencem ve lenjskih osnovnih in srednjih šol ob začetku novega šol skega leta podari mo zvezke, ki imajo tematske naslovni ce. Letošnja tema na slovnic je Velenje – mesto s srcem, to pa bo tudi tema le tošnjega občinskega praznika.

Gradnja kolesarske poti Štrekna – jug napreduje v tempu

Vikend zapora regionalne ceste Velenje–Dolič zaradi nameščanja jeklenih mostnih konstrukcij

Paka, 22. avgusta – Prejšnji četrtek so cestarji napovedali vi kend zaporo regionalne ceste Velenje–Mislinja–Slovenj Gradec na gradbišču kolesarske poti v Paki. Obvoz za lokalni promet na Koroško ter mednarodni in potniški promet sta bila urejena mimo Dobrne skozi Vitanje, za težja vozila celo na Maribor, Dravograd, Slovenj Gradec in obratno. Lokalno pa je promet tekel tudi v času popolne zapore na do 6 km iz Velenja v Paki in iz smeri Doliča do mesta popolne zapore.

Gradbinci, ki so v načrtovanem času zapore dostavili in name stili jekleni konstrukciji za premostitev ceste s koritom Pake ter enkrat le Pake, so delo opravili v predvidenem roku. Tako je ce stni promet lahko v celoti stekel že v ponedeljek zgodaj zjutraj. Konzorcij izvajalcev Strabag, RGP, Prohaus in VOC je tako kot v času celotne gradnje v čim manjši meri zaustavljal gospodarsko pomembno transportno pot med Koroško in Osrednjoslovensko regijo. Motnje pa so možne vsakodnevno, saj prihaja na lokalnih gradbiščih do potrebe po delnem ali začasnem zapiranju zaradi varnosti in nujnega izvajanja del, ki bi cestni promet in varnost resno ogrožala. Ker gradbena in montažna dela, kot so se odvijala minuli vikend, še niso končana, bo do popolne zapore še prišlo, a to le v času zmanjšane frekvence prometa in potreb gospodarstva. �� Jože Miklavc

52-listnih zvezkov. Prepričan sem, da s tem marsikateri dru žini pomagamo pri nakupu osnovnih potrebščin. Znesek v proračunu za ta namen je 22 tisoč evrov.«

Kljub počitnicam in dopustom so investicije nemoteno tekle tudi v poletnih mesecih. Začeli ste z gradnjo oskrbovanih stanovanj na Žarovi, zgradili vodovod na odcepu Petelinjek … »Investicije tečejo, ne glede na dopustniške dni oziroma mesece. Letos poleti smo pri čeli oziroma nada ljevali z nekaterimi projekti. Oskrbova na stanovanja smo pričeli graditi in že lim, da bo čim prej, najkasneje pa v letu dni, ta projekt uspešno zaključen. Uspešno smo

potegnili vodovod na odcepu Petelinjek, kar je bila dodatna investicija, ki smo se je letos lo tili. V Pesju smo sredi gradnje in prenove komunalne infrastruk ture na Toledovi cesti.«

Ta teden bo dogajanje pestro. V petek bodo Velenje obiskali nekateri ministri. Kdo pride in kakšen je program srečanja?

»V petek imamo na obisku delegacijo ministrov Vlade RS. Obiskali nas bodo ministrica za zunanje zadeve Tanja Fa jon, ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan , minister za gospodarstvo Ma tjaž Han in minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezij sko politiko, dr. Aleksander Je všek. Gostom, odločevalcem na državni ravni, želimo predsta viti izzive, ki so pred Velenjem, kaj Velenje pričakuje od države in kam želi priti. Obisk bo na menjen pogovorom, obiskali pa bomo tudiGorenje Hisense, kjer odpirajo nov razvojni oddelek. Želim si, da bi bilo takšno tvorno sodelovanje mogoče z vsemi mi nistrstvi skozi celotno obdobje,

ker smo le tako lahko vsi skupaj učinkovitejši.«

Govorite že tudi o prihodnjih izzivih. Torej lahko pričakujemo tudi vašo kandidaturo na letošnjih županskih volitvah?

»V poletnem obdobju občank in občanov nisem želel obreme njevati s kandidaturo ali najavo; politike smo imeli v letošnjem letu vrh glave. Zdaj pa je čas, ko moram naznaniti svojo od ločitev. Ja, sprejemam ta izziv tudi za prihodnji mandat. Zdi se mi, da smo v preteklih dveh letih veliko naredili, predvsem pa vzpostavili stik z ljudmi, kar mi daje motivacijo, energijo.

Vse optimistične besede mi na znanjajo, da je prav, da prevza mem to odgovornost in v tem letu kandidiram za župana Me stne občine Velenje. Ljudje pa se bodo na volitvah odločili, ali to zaupanje še uživam ali ne.« Mo, dj

Spodbuditi želijo zaposlovanje mladih

Javno povabilo za delodajalce za izvedbo projekta v okviru programa Hitrejši vstop mladih na trg dela – Subvencija znaša od 300 do 490 evrov na mesec in se izplačuje za največ 18 mesecev

Velenje, 19. avgusta – Zavod Republike Slovenije za zaposlo vanje je objavil javno povabilo delodajalcem v okviru progra ma Hitrejši vstop mladih na trg dela, ki je nadgradnja doseda njega programa trajnega zapo slovanja mladih. Darinka Sovič Pečnik, vodja oddelka ZPIZ Ob močne enote Velenje, pojasni, da želijo z novim programom spodbuditi trajno zaposlovanje mladih, starih do vključno 25 let, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih, še posebej mla dih, ki so brezposelni vsaj eno leto, ter mladih z največ osnov nošolsko izobrazbo, mentor stvo mladim pri uvajanju v delo, usposabljanje in izobraževanje mladih in mentorjev, vključitev v prostovoljno dodatno pokoj ninsko zavarovanje ter zmanj šanje neskladij med ponudbo kandidatov in povpraševanjem delodajalcev na trgu dela.

»Subvencija znaša od 300 do 490 evrov na mesec in se izpla čuje za največ 18 mesecev. Delo dajalec lahko prejme skupaj od 5.400 do največ 8.820 evrov na osebo. Višina je odvisna od tra janja brezposelnosti, izobrazbe brezposelne osebe in vključitve osebe v dodatno pokojninsko za varovanje. Subvencija je višja za 70 evrov mesečno v prime ru, da delodajalec ob zaposlitvi osebo vključi v kolektivno pro stovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za nedolo čen čas in za polni delovni čas. Sorazmerno nižja subvencija se

izplača invalidom, ki skladno z odločbo o invalidnosti lahko de lajo le krajši tedenski delovni čas,« pojasni Sovič Pečnikova.

Kdo se lahko prijavi?

»Prijavijo se lahko delodajal ci, ki so pravne ali fizične ose be, vsaj 12 mesecev vpisane v Poslovni register Slovenije, imajo vsaj enega zaposlenega

povabila glede na zahteve de lovnega mesta. Delodajalec iz med napotenih brezposelnih iz bere ustreznega kandidata, ki ga zaposli šele po tem, ko je z Zavodom sklenil pogodbo o do delitvi subvencije. Delodajalec lahko tudi predlaga brezposel no osebo, ki bi jo želel zaposliti s pomočjo subvencije.«

zaposlitve in drugih izzivih na svoji poti v odraslost. S kakšni mi izzivi se soočajo mladi? »Na PUM-U se zavedamo, da je vsak človek edinstven ter ima vsak svoja močna področja. Pri nas jih skupaj odkrivamo tako, da mladi pridobijo čas za razmislek o svoji prihodnosti in poklicu, na voljo so jim pomoč pri učenju in iskanju zaposlitve, individualne pogovorne ure, povezovanje z različnimi strokovnjaki. Mladi na PUM-U kreativno preživljajo čas, se družijo in sodelujejo z vr

Projekt sofinancirata Evropska unija in ministr stvo za delo, družino, soci alne zadeve in enake mo žnosti. Za celotno Slovenijo je do leta 2026 na razpola go 27.360.000 evrov, to je za okvirno zaposlitev 4000 mladih brezposelnih oseb iz ciljne skupine.

v zadnjih treh mesecih ali so sa mozaposleni, zagotavljajo men torja z vsaj tremi leti delovnih izkušenj, imajo poravnane dav ke in obvezne dajatve ter izpol njujejo še druge pogoje za prija vo, določene v javnem povabilu. Del ponudbe so tudi podatki o prostem delovnem mestu, na podlagi katerih delodajalcem Zavod napoti brezposelne ose be iz ciljne skupine javnega

Vsak človek je edinstven, vsak ima močna področja

Mentorica programa PUM-O (projektno učenje mlajših odra slih) na Ljudski univerzi Velenje, diplomirana socialna delavka Eva Acman, o konkretnem delu z mladimi razloži, da je brezpla čen program namenjen mladim od 15 do 26 let, ki se soočajo s težavami pri šolanju, iskanju

stniki. Skupaj si kaj dobrega sku hamo, se učimo različnih novih spretnosti (izdelava mozaikov, lončarjenje, ju-jitsu, fotografira nje, kvačkanje itd.), odpravimo se tudi na kakšen izlet, predvsem pa si medsebojno pomagamo, se spodbujamo in proslavljamo vsa ko zmago,« odgovori Acmanova, ki ne pozabi dodati, da je njihov namen opolnomočiti mlade za samostojno in srečno življenje, kakršnega si zaslužijo.

Razdelimo več kot

Dovolj visoko nad cestiščem za neoviran cestni promet bo potekala kolesarska steza iz Velenja proti Slovenj Gradcu. Foto Jože Miklavc

Ideja o uvozu premoga je posledica slabe energetske politike

Povečanja odkopa premoga v enem letu ni mogoče izvesti – Veliko zelo dobrih kadrov je odšlo iz jame – Zahtevne geomehanske razmere prinašajo večje zahteve po strokovnem delu

Diana Janežič, Jasmina Škarja

Velenje, 17. avgusta – »Nihče med odločevalci ni hotel prisluh niti sporočilu, da se lahko pripe tijo izredni dogodki. Pa naj bo to nesreča v premogovniku, stebr ni udar, vojna, velike suše, po manjkanje vode … Zdaj, ko se je to zgodilo – torej suša in povrhu vsega še vojna v Ukrajini, pa bi želeli imeti v Premogovniku Ve lenje nenadoma 3,5 ali 4 milijo ne ton letnega odkopa premoga. Tega teoretično v tem trenutku ni mogoče izvesti,« je odločen dr. Franc Žerdin, dolgoletni direk tor Premogovnika Velenje in član sveta Mestne občine Velenje ter odličen poznavalec premogovni štva in energetike. Z njim smo se pogovarjali o aktualni problema tiki v tej panogi.

Kako komentirate izjavo, da se na glas razmišlja o uvozu energenta, ki bi ga dodajali velenjskemu lignitu? »Izjavo sem prebral v medi jih in doslej v zvezi s to idejo ni sem imel nobenega razgovora s predstavniki Premogovnika Velenje ali ministrstva. Osebno lahko rečem, da sem popolnoma proti tej ideji. Ideja tudi nima podlage v sprejetih sklepih sve tov Mestne občine Velenje ter Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na sejah svetov smo več krat izrecno poudarili sklep, da se uvoz premogov v Šaleško dolino prepove. Če bi do uvo za prišlo, a upam oziroma sem prepričan, da do tega ne bo pri šlo, pa je to posledica zelo slabe energetske politike v Sloveniji, ne le v sedanjem času, temveč tudi v preteklosti.

Kar pomnim, v zadnjem času pa še posebej, so politiki Premo govnik Velenje samo zapirali. Vsak, ki je prišel na oblast, od ministrov do državnih sekre tarjev, naj si bo na ministrstvu za gospodarstvo ali okolje ter vključno z vodstvom HSE, je napovedoval zapiranje premo govnika v naslednjih letih, ne

povečali odkop, odprli nova odkopna polja?

»Najprej poglejmo, kakšne so odkopne zaloge. Videl sem za dnji elaborat, ki je bil potrjen letos, in zalog je še vedno okoli 100 milijonov ton, kar so dovolj velike zaloge. Pri tem ne govo rim o premogu v ležišču pod Šo štanjem in proti Topolšici, kjer je še dodatnih 80 milijonov ton zalog. Temu premogu smo se od povedali že leta 1996. Zaloge niso problematične, problem je, da je proizvodnja skoncentrirana na razmeroma majhnem območju; ni več jam

raziskovalna dela, izdelati toliko in toliko metrov novih jamskih prog, kar ni poceni, za to je treba nabaviti drago opremo – Premo govnik v zadnjih 20 letih ni kaj pomembnega investiral v odko pavanje. Za to je treba imeti na razpolago kader. Kratkoročnih odločitev ni. Če bodo, in prepričan sem, da bodo, razmere slabe na podro čju oskrbe z energijo, se je tre ba pogovarjati o alternativah. To je, na primer, lesna bioma sa. Na dvorišču TEŠ imamo zelo velik obrat za proizvodnjo lesne biomase PLP, ki je v zadnjih letih veliko vlagal v posodobitev pro

Razumemo, da po vašem mnenju v Premogovniku manjka sposobnega strokovnega kadra, ki bi vedel, kako in kaj?

»Kader je strokoven, to so mla di ljudje, dobri strokovnjaki, ki so naenkrat postavljeni pred zelo zahtevno nalogo, imajo pa premalo življenjskih izkušenj. Tistih strokovnjakov z 20, 25-le tnimi izkušnjami manjka, ti so se morali prisilno upokojiti. Sedanjemu kadru ne opore kam strokovnosti. Govorim o tem, da je za tako zahtevno delo, kot je vodenje odkopne fronte, izvajanje tehnoloških procesov, treba imeti nekaj zgodovinske prakse, nekaj izkušenj.«

Zakaj se je po vašem mnenju v zadnjih letih

je vlekla. HSE so vodili ekonomi sti in pravniki, ki so gledali na proces pridobivanja premoga povsem drugače, kot ga gledamo poznavalci, Premogovnik pa je moral njihove odločitve izvajati. Menjalo se je veliko direktorjev, kar je zelo slaba popotnica za delo Premogovnika.

V Premogovniku pa tudi – ne zaradi neznanja, neizkušeno sti, prej premajhnega staža na nekem delovnem mestu – od ločevalci niso sprejemali pravih odločitev in so podlegali pritisku HSE po odločitvah, ki niso bile optimalne.«

Kakšno je vaše mnenje ob zadnjem stebrnem udaru? Pravijo, da se ga ne bi dalo preprečiti, pa vendarle, kako z varnostnimi ukrepi preprečiti, da bi bilo možnosti za take pojave manj?

kateri celo pred letom 2030. S tem so povzročali veliko škodo Premogovniku, Šaleški dolini, energetiki.

Druga težava je, da je iz Premo govnika Velenje moralo – lahko rečem prisilno – oditi veliko so delavcev. Inženirji so šli na za vod za zaposlovanje, to je bila direktiva HSE, veliko zelo dobrih kadrov je odšlo iz jame. To so bili tisti ta pravi knapi, ki so res zelo dobro poznali jamo. Srečujemo se s situacijo, ko Premogovnik, tudi če bi hotel urediti večjo proi zvodnjo premoga, na razpolago nima dovolj kadra. Za takšno si tuacijo so odgovorni konkretni ljudje z imeni in priimki.«

Kaj se pa v tej situaciji da narediti? Kdaj bi lahko

Pesje, Preloge, Škale, Jug … To je zdaj bolj ali manj ena jama, kar po svoje prinaša še večje zahte ve po strokovnem delu. Delo je zahtevnejše, ker so geomehan ske razmere slabše.

Kljub temu menim, da je mo žno, a ne danes in ne v roku ene ga leta, ampak v roku štirih, pe tih let dvigniti proizvodnjo od današnjih med 2,6 do 3 milijone ton na 3,2 milijona ton na leto. Za to pa je treba izvesti dodatna

Preveč hrane roma v smeti

Pomaga načrtovanje obrokov, pravilno shranjevanje in poznavanje datumov na živilih ter rokov uporabe

Gornja Radgona, 23. avgusta - V okviru med narodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, ki se končuje danes, so pripravili okroglo mizo na temo zmanjševanja izgub hrane.

Tadeja Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedala, da so pripravili strategijo z naslovom Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki naslavlja celotno prehransko verigo s ci ljem, da izgubimo čim manj hrane, k zmanjšanju teh količin pa lahko prispeva vsak v prehranski verigi. Hrana pristaja v smeteh tudi zaradi nepravilnih oblik, ostaja na njivah zaradi tehnologije in narav nih nesreč, zaradi slabe distribucije in predelave. Pri slednji je odpade osem odstotkov, 30 odstotkov zaradi preobilnih obrokov, v trgovini 11 odstot kov. Sicer pa odpadna hrana kaže na naš odnos do hrane, saj je dosegljiva na vsakem koraku. Ministrstvo bo pripravilo spletno platformo za ozaveščanje s praktičnimi napotki, kako ravnati s hrano. Že zdaj pa ponujajo priporočila, kako zmanj šati količino odpadne hrane v vsakdanjem življenju, o načrtovanju obrokov, pravilnem shranjevanju in poznavanju datumov na živilih ter o rokih uporabe.

Martin Jezeršek iz Gostinstva Jezeršek je dejal, da so velika težava predvsem dogodki, kjer ostaja največ hrane, zato si prizadevajo ozaveščati tako naročnike kot udeležence - prve tako, da ne naro čajo na pamet in preveč, druge tako, da se prijavijo na dogodek oziroma odpovedo udeležbo.

Kot je še dejal, se izboljšuje odnos do hrane, ko ličina na krožniku ni več tako pomembna, opo zoril pa, da nimamo ustrezne infrastrukture za ravnanje s presežno hrano, saj jo iz trgovin in pre hranskih obratov odnašajo prostovoljci, medtem ko odpadke odvažajo poklicne ekipe.

Zdenko Podlesnik iz Zveze Lions klubov, dis trikt 129, je predstavil njihov projekt donirane hrane. Lionsi že deset let podarjajo hrano v pri bližno 30 krajih, pri tem sodeluje 117 trgovin na čelu z vsemi največjimi trgovskimi družbami. Lani so podarili več kot tisoč ton zbrane hrane, kar je pol kilograma na Slovenca. Pri tem sodelujejo s centri za socialno delo, Karitasom in Rdečim kri žem, dnevno oskrbijo od 400 do 500 oseb. Po nje govem sta vzroka za zavrženo hrano predvsem prevelike oči in slabo načrtovanje. �� sta

izvodnje. Preveriti je treba tudi možnost, koliko se da povečati proizvodnjo v Premogovniku. Pred časom je bila tudi možnost o sosežigu nenevarnih odpad kov v TEŠ, a ta možnost je bila v Šoštanju zavrnjena. Bil sem žalosten, ko se je to zgodilo. Me nim, da so odločevalci idejo slabo skomunicirali. Tudi to možnost bi veljalo preveriti, nikakor pa je ne vidim v uvozu premoga.«

tako malo vlagalo v varnost, vzdrževanje?

»Od leta 2010 naprej je Skup ščina Premogovnika Velenje Holding slovenske elektrar ne. Kaj so počenjali od takrat? Ukvarjali so se s prodajo premo ženja; šla je Fiesa (hotel Barbara, op. p.), Vila Široko, ukvarjali so se z optimiziranjem števila za poslenih, racionalizacijo stro škov, ki da so baje bili preveli ki … Tu je osnovna napaka, ki se

Prijave škode zaradi suše v Občini

Šoštanj

Na občini si želijo, da bi vloge prejeli do 16. septembra, vnesene pa bodo do konca meseca – Poziv in vloga sta objavljena na njihovi spletni strani

Šoštanj, 19. avgusta – Občina Šoštanj je prejela sklep Ministr stva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje, da prične z ocenjevanjem škode na kme tijskih pridelkih, ki je posledica suše v letu 2022. Vloge morajo biti podane na občino Šoštanj, občina pa jih mora nato do kon ca septembra pregledati, opra viti tudi vzorčne oglede in jih vnesti v spletno aplikacijo Ajda. Direktor občinske uprave Dra go Koren pove, da so poziv in možnosti prijave vsem prizade tim kmetom objavili na spletni strani občine. »Župan je pred nekaj leti imenoval skupino za

ocenjevanje škode na kmetijskih zemljiščih in pridelkih. Naloga je zahtevna, vendar se bomo po trudili, da bomo pravočasno se stavili in oddali vloge. Želimo si, da bi vloge prejeli do 16. septem bra, do konca meseca pa bodo tudi vnesene.«

Zato Občina Šoštanj napro ša vse tiste, ki bodo prijavljali škodo na kmetijskih pridelkih, naj pravilno izpolnijo obrazec št. 2, ki je v prilogi, prav tako je objavljen seznam kultur, za ka tere se ocenjuje škoda, in sklep ministrstva na občinski spletni strani oddajo, razloži direktor občinske uprave Občine Šoštanj.

»Vodstvu, poslovodjem, nad zornikom in drugim zaposlenim v Premogovniku Velenje je treba priznati, da se na področju vars tva pri delu zelo trudijo in da imajo zelo dobre rezultate. Ste brni udar se zgodi. Z njihovim napovedovanjem je tako kot z napovedovanjem potresov. Gre za notranjo napetost v hribini, ki se občasno zruši. To je bil mo čan stebrni udar, na srečo brez hujših posledic za ljudi. Stebrni udari niso edini izjemni dogod ki, ki se lahko zgodijo. Rešili so problem jamskih požarov, teh nimajo, prav tako vdorov plinov, ki jih ni več toliko, kot jih je bilo včasih.

Jamsko delo je jamsko delo. Nikoli ne moreš izključiti vseh parametrov, ki so povezani z ne varnostjo, ker tu narava odigra svojo vlogo kljub zelo strokovne mu delu. Nesreče v jamah so se dogajale, se dogajajo in se bodo dogajale, k sreči jih je pa veliko manj, kot je bilo tega včasih.« ��

Veseli so, ker imajo v komisiji tudi kmetijsko inženirko. Zapo slena je na pospeševalni službi, ki področje strokovno obvlada, kar jim bo v pomoč, da bodo vlo ge ustrezno rešene.

Kolikšna je škoda na kmetijskih površinah?

Drago Koren podatkov in ocen o poškodovanih površinah ne more dajati, splošno gledano za Šaleško dolino pa pojasni, da je bila prva košnja zelo do bra. »Za tiste, ki zgodaj kosijo, je bila tudi druga košnja običajna, tisti, ki niso pohiteli, pa beleži jo precejšnjo škodo, saj druge in tretje košnje ni bilo. Na žitih zaenkrat ni veliko škode in jih suša ni prizadela, je pa vpraša nje, kako bo s koruzo. Sezname poškodovanih kultur od KGZS pričakujemo v teh dneh. Ko jih prejmemo, jih bomo objavili na naši spletni strani.«

Dr. Franc Žerdin

Potrebe TEŠ po premogu presegajo odkopne zmožnosti Premogovnika Velenje

Znotraj elektrogospodarstva je treba povečati strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov in plina do premoga – Tehnična omejitev je letna količina izkopa premoga – V zadnjih desetih letih se je število zaposlenih v Premogovniku Velenje zmanjšalo za 14 %

Velenje, Šoštanj, 18. avgusta – »Temeljno poslanstvo skupine HSE je zagotavljanje varne in za nesljive proizvodnje električne energije, zato so v Premogovni ku Velenje (PV), Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in Holdingu Sloven ske elektrarne (HSE) pristopili k iskanju možnosti povečanja razpoložljivih količin premoga. Spremenjene razmere na ener getskih trgih, ki jih zaznamujejo nizka proizvodnja iz obnovljivih virov energije predvsem zara di izredno slabe hidrologije in zelo visoke ter volatilne prodaj ne cene električne energije kot posledica težav z uvozom plina, namreč slovenskim proizvajal cem električne energije nareku jejo preučitev možnosti za pove čanje strateških zalog primarnih energentov. Naš skupni cilj je za gotoviti rešitev, ki bo zmanjšala ekonomske, tržne in energetske negotovosti, ki vplivajo na delo vanje slovenskega elektroener getskega sistema,« so v sporočilu za javnost navedli v HSE.

»Termoelektrarna Šoštanj je največja slovenska proizvajalka električne energije iz konvencio nalnega vira, blok 6 pa je zasno van tako, da mu je omogočeno dodajanje drugih premogov ve lenjskemu lignitu. Prvo vlogo za spremembo OVD (okoljevarstve nega dovoljenja) za dodajanje drugih premogov je TEŠ oddal že leta 2014, torej še pred gra dnjo bloka 6, drugo pa leta 2018.

Ko je v letošnjem letu postalo jasno, da se bo energetska kriza najverjetneje zaostrila do točke, ki bo zahtevala večje varnostne zaloge in večje sprotne razpolo žljive količine premoga, kot jih lahko realno zagotovi Premo govnik Velenje za obratovanje termo blokov v TEŠ, smo posle dično ponovno pristopili k pre učevanju možnosti za dodajanje drugega premoga velenjskemu lignitu. Nedolgo zatem je Vlada Republike Slovenije razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Predlagan ukrep je, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge gori va, od naftnih derivatov, plina in premoga,« razlagajo v HSE.

Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja

Kot še pišejo v sporočilu za jav nost iz HSE, je bila za blok 6 ne davno na MOP vložena vloga za spremembo OVD, kar je sestavni del postopka preučevanja teh ničnih in okoljskih ustreznosti posameznih premogov. »More bitni končni izbor je namreč od visen od več dejavnikov in terja tehten premislek o tehničnih pa rametrih, ki opredeljujejo pri hodnje obratovanje TEŠ. Poleg varne in zanesljive proizvodnje električne energije je namreč pomembno tudi to, da poten cialni novi energenti, ki bi jih

dodajali premogu, ne predsta vljajo presežnih okoljskih obre menitev. Presojanje odločitve o uvozu posamezne vrste premo ga za namen dodajanja velenj skemu lignitu bo torej možna po potrditvi tehnične in okolj ske sprejemljivosti premoga na osnovi izvedenih testov ter pre

količina izkopa premoga, za ka terega ocenjujemo, da z razpo ložljivo opremo in s tolikšnim številom zaposlenih v proizvo dnem procesu ne more bistveno preseči 2,7 mio ton izkopanega lignita v tako kratkem časovnem obdobju (tudi z maksimizacijo števila nadur in dodatnim za

se je vpisalo 8 (osem) dijakov, letos je vpisan samo 1 (eden). Trenutno se za poklic rudarja in rudarskega tehnika v vseh letni kih skupaj šola samo 19 dijakov. »Težave pri zagotavljanju proi zvodnje v PV je v lanskem in za četku letošnjega leta povzročila tudi povečana odsotnost delav cev zaradi obolenja s Covidom, ko je obdobna bolniška odso tnost znašala tudi do 22 %, svoje pa pripomorejo tudi kompleksni geomehanski pogoji izkopa, ki so se po zadnjem stebrnem udaru v Premogovniku Velenje še po slabšali. Premogovnik Velenje je samo v letošnjem letu zaposlil 78 novih sodelavcev, žal pa v istem času zabeležil tudi 65 odhodov. Vse to, hkrati z aktualnimi ener getskimi razmerami, je razlog za začetni razmislek o uvozu pre moga, ki bi ga dodajali velenj skemu lignitu,« razlagajo v HSE.

Ekonomika uvoza premoga

verbi logistične in ekonomske vzdržnosti,« so zapisali.

Kot poudarjajo, trenutne in kratkoročne potrebe TEŠ po primarnem energentu prese gajo odkopne zmožnosti Pre mogovnika Velenje. Aktualne odkopne zaloge premoga zna šajo 102.170.000 ton in glede na predvideno dinamiko odkopa vanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Ve lenje še vsaj 20 do 30 let.

»Tehnična omejitev pa je letna

poslovanjem ne). V tem času žal tudi ni možno odpreti novega odkopnega polja,« pojasnjujejo.

Premalo zaposlenih

V zadnjih desetih letih se je šte vilo zaposlenih v Premogovniku Velenje zmanjšalo za 14 %. Kljub usmerjenim aktivnostim za pro mocijo rudarskega poklica in šti pendiranju je interes za vpis v rudarske šole in interes za šti pendije Premogovnika Velenje precej upadel. V lanskem letu

»Ekonomika dodajanja drugih premogov ni odvisna samo od cene premoga, ampak predvsem od razmerja do prodajnih cen električne energije, ki se iz tega primarnega energenta proizvaja. Le-to pa je po indikativnih cenah premoga, transporta in tržnih cen električne energije veliko ugodnejše kot v preteklih letih oziroma desetletju in opravičuje ekonomski smisel preučevanja takšne morebitne odločitve. Ter moelektrarna Šoštanj je namreč ne le pomemben, kar tretjinski proizvajalec električne energije v Sloveniji, temveč je pomem bna tudi za stabilnost slovenske ga elektroenergetskega sistema. Končni predlogi izračunov cen in količin potencialno uvožene ga premoga še niso pripravljeni in so odvisni od več dejavnikov (energijske vrednosti premoga, sestave oz. vsebnosti različnih snovi v premogu in stranskih

produktih po uporabi v TEŠ, transportnih možnosti, primer nosti mešanja z velenjskim ligni tom, cene itd.). Zato so vse števil ke, ki se pojavljajo v javnosti, in njihove interpretacije, zgolj špe kulacije, ki z realnostjo nimajo nobene povezave. Točne, javno relevantne podatke bomo, kot vselej, transparentno predstavi li po zaključku potencialnih ko mercialnih pogajanj, saj bi bili vsakršni predhodni komentarji in izračuni poslovno nedopustni. Menimo, da ni odveč doda ti, da je okoljska obremenitev Šaleške doline bistveno nižja, kot je bilo predvideno ob spre jemanju zadnjega investicijske ga programa NIP6 (zadnja no velirana investicijsko-projekta dokumentacija za blok 6 TEŠ), kjer je bilo predvideno, da bo v letih 2022 in 2023 proizvodnja električne energije iz TEŠ preko 4,15 TWh, poraba premoga pre ko 3,75 mio ton (cca 40.000 TJ), emisije CO2 pa preko 4 mio ton. Tudi če bi do potencialnega uvo za premoga prišlo, bi bile torej obremenitve za okolje še vedno bistveno nižje, kot so bile pred videne v sprejetem NIP6,« pou darjajo v sporočilu za javnost iz HSE in na koncu poudarjajo: »Zaradi povečanih potreb TEŠ po premogu in (vsaj trenutne in kratkoročne) nezmožnosti PV za zagotovitev zadostne količine in kakovosti premoga, izvajamo skladno z našim poslanstvom in pričakovanji lastnika postopke preučevanja možnosti uvoza in dodajanja drugih premogov, pri čemer končna odločitev o uvo zu premoga še ni bila sprejeta in bo odvisna od številnih para metrov, med katerimi so najpo membnejši energetska vrednost premoga, tehnična in okoljska sprejemljivost oz. učinkovitost, transportne možnosti ter eko nomika takšne energetsko-po slovne odločitve.« ��

Vztrajno na poti inovacije za prihodnost neodvisnega življenja

Družinsko podjetje Dezziv iz Šmartnega ob Paki v štirih letih iz nič do podjetja na globalnem trgu – Kupci inovativne zavore za invalide na vozičku predvsem v Evropi, Ameriki, Aziji, odpirajo se novi trgi – V rokavu nove možnosti za težje gibljive osebe

Tatjana Podgoršek

Družinsko podjetje Dezziv iz Šmartnega ob Paki je pred šti rimi leti izstopalo iz sivine pov prečja start up podjetij v celjski regiji z edinstveno inovacijo –s samodejno zavoro Dezziv, ki omogoča invalidom na vozičku samostojno vzpenjanje po sto pnicah, predensko ali zadenjsko vožnjo po klančini navzgor. Iz delek so razvijali tri leta, patent zaščitili v 8 evropskih državah ter v ZDA, Kanadi in na Japon skem. Pozitivno poročilo zanj je izdala tudi mednarodna pa tentna organizacija WIPO. Kako podjetje v zaostrenih razmerah posluje ter se razvija danes?

Imamo potencial

Direktor podjetja Žan Sta kne (v ekipi so še njegova brat Nejc ter sestra Tjaša, ustano vitelj podjetja Jožef Stakne in njegova soproga Tonika) je ob

pogledu na minula štiri leta dejal: »Lahko jih označimo kot uspešna. Vstopili smo namreč na za nas dokaj neznano pot, za nameček je ta zaradi končnega kupca še nekoliko daljša kot pri

ostalih. Naš izdelek ne sodi rav no med najcenejše, pa še zadnji dve leti smo se – tako kot vsi go spodarstveniki - srečali s covid krizo. Iz nič se je podjetje pov zpelo med družbe, ki delujejo

na globalnem trgu, kar od nas zahteva narava produkta. S slo venskim trgom se ukvarjamo bolj malo. Naši glavni trgi so Nemčija, Amerika, Azija (zlasti Japonska), odpirajo se nam nove priložnosti v Novi Zelandiji ter Avstraliji. Lahko rečem, da ima naše podjetje potencial.«

Kupci inovativne dvostranske enosmerne zavore za invalid ski voziček so v veliki meri in validi, a v zadnjem času je vse več povpraševanja zanjo tudi med bolniki z diagnozo multi ple skleroza, saj tudi tem zaradi oslabljenih mišic predstavljajo klančine velik napor.

Letos beležijo 23% rast prodaje

V kolikšni meri je covid kriza vplivala na poslovanje podjetja in razvoj omenjene inovacije? Sogovornik priznava, da precej. Prodaji zavore so namenili več pozornosti šele v letu 2019, nato

je nastopila omenjena zdra vstvena kriza. »V tem času so bile poti do naših končnih kup cev zelo težko dostopne, prak tično zaprte. Invalidi sodijo med ranljive skupine in dostopa do njih niso imeli niti naši dobavi telji oziroma prodajalci. Nekoli ko je zastal tudi razvoj produk ta, a smo ta čas že nadomestili.« Če je podjetje v minulih dveh letih zaradi omenjenih razlo gov poslovalo negativno, so le tošnji poslovni rezultati že bolj ši. V primerjavi z lani je prodaja zrasla za 23%, kar je - meni Žan - za majhno družinsko podjetje v branži in s specifičnim pro duktom lep uspeh. V prvi polo vici leta so prodali 134 zavor, pred njimi so še štirje meseci in največji svetovni specializiran sejem v Düsseldorfu v Nemčiji, kjer bosta predstavljala njihovo zavoro tudi nemško podjetje ter izraelsko podjetje s sedežem v Ameriki. Sicer pa, dodaja sogo vornik, vidijo tržne priložnosti v vsaki državi. Zato iščejo ljudi, ki bi jim pomagali pri prodaji. V tovrstnih prizadevanjih se na meravajo letošnjo jesen v večji meri povezati z influencerji.

Sami zavor ne izdelujejo, saj bi bil izdelek predrag, se pa pri izdelavi delov zavor povezujejo z večjimi podjetji.

Cilj tudi pridobitev certifikata

Moto podjetja Dezziv je inova cije za prihodnost neodvisne ga življenja, še pojasnjuje Žan Stakne in po tej poti stopajo od ločno ter vztrajno. Zato ne pre seneča, da je med cilji razvoj za vore, ki bo omogočila invalidom na vozičku tudi premagovanje stopnic, klančin navzdol. Med dolgoročnimi cilji pa je razvoj zavore, ki bo omogočila hkrati oboje - vzpenjanje in spuščanje po stopnicah oziroma klanči nah. »Prav letos je stopil v ve ljavo nov pravilnik o medicin skih pripomočkih, ki natančneje določa merila za pridobitev cer tifikata. Tega za dodatek k me dicinskemu pripomočku, kamor naša zavora sodi, na svetu doslej ni bilo in mi ga želimo pridobiti tudi zato, ker nam bo olajšal pot na tuje trge, na katerih doslej še nismo prisotni,« je sklenil Žan Stakne.

Marta Kos je predsedniško kandidaturo napovedala junija letos. Ponosna je na koroške korenine, na starše, ki so ji z zgledom pokazali, kaj je prav in kaj narobe. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je dvakrat dnevno prihajala v Velenje na trening plavanja. Pogovarjali sva se o njeni kandidaturi, vrednotah, povezovanju šaleške in koroške regije ter izzivih za prihodnost.

Maja Oderlap

Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Menite, da smo Slovenci že pripravljeni na žensko predsednico?

»Ob parlamentarnih volitvah, na katerih sem se angažirala najprej kot desna roka Rober ta Goloba za področje zunanje politike, me je izjemno prese netila silna energija: ne samo v Gibanju Svoboda, temveč v ce lotni družbi. Ljudje, zlasti mladi, so se angažirali in pokazali, da jim je mar, kaj se dogaja z našo Slovenijo. Pokazali so, da niso zadovoljni s tem, kar se doga ja. S kar 72-odstotno udeležbo smo dosegli veliko družbeno spremembo. Ta silna energija me je potegnila, česa takšnega prej še nisem doživela. Te vo litve so pokazale, da Slovenci in Slovenke znamo sodelovati.

Zame je ta široka družbena ak cija, ki je vodila v visoko volilno udeležbo, nekaj najlepšega, kar se nam je zgodilo v Sloveniji v zadnjih letih.

In če smo bili s silno energi jo sposobni ustaviti to, kar se nam je v preteklih letih doga jalo, politiko nazadnjaštva in nespoštljivega komuniciranja, sem se odločila za kandidaturo iz prepričanja, da bi lahko kot predsednica republike prispeva la k nadaljevanju teh družbenih sprememb.

Da, Slovenci in Slovenke smo pripravljeni na žensko predse dnico. In vsi drugi državljani in državljanke, ki živijo v naši lepi Sloveniji. Letošnje parlamen tarne volitve so dosegle bistve ni premik k prisotnosti žensk v politiki. Imamo več kot 40 % poslank (v prejšnjem sklicu jih je bilo manj kot 30 %) in tudi več kot 40 % ministric. Lepo bi bilo, da bi končno dobili tudi predse dnico države.«

Katere so tiste vaše vrednote, na katere ste najbolj ponosni?

»Odraščala sem v družini s tre mi otroki, bratoma Dragom in Miranom, in izjemno sem po nosna na starše. Žal ju ni več. Bila sta nam kompas, kaj je prav in kaj narobe; ne toliko z bese dami, temveč predvsem z zgle dom. Ponosna sem na poštenost, odkritost in resnicoljubnost, na spoštovanje vseh ljudi, ne glede na to, kako različni so, predvsem pa na to, da sta me za celo življe nje naučila občutka za odgovor nost: najprej do lastnih besed in dejanj in potem tudi odgovor nosti za ljudi okoli sebe. Zelo ponosna sem, da so moje kore nine koroške in slovenske, kar mi je ob številnih letih, ki sem jih preživela v tujini, omogočalo trdnost in stabilnost tako moje

identitete kot življenjske poti.«

Kaj imate sicer radi? Kaj radi počnete? Kako tečejo vaši dnevi?

»Rada imam življenje; življe nje, v katerem so pomemben del moja družina in prijatelji. Življenje, ki moji radovednosti odpira vrata na različna podro čja. Rada imam raznolikost. Zato sem imela kar nekaj različnih služb, a rdeča nit je bila vedno ista: kako lahko na mestu, kjer sem, kar najbolje delam. Spre mlja me torej iskrena predanost službi.

Zelo rada imam tudi šport. Že od mladih nog hodim v gore, ki mi pomenijo mir in hkrati izziv: če hočeš priti na vrh, se je treba pošteno potruditi. Ko sem bila veleposlanica v Berlinu, kjer ni hribov, sem več kolesarila in plavala.

V mladih letih sem bila vrhun ska plavalka, članica slovenske in jugoslovanske reprezentance, in voda je na neki način ostala moj element. Prav plavanje me je na poseben način povezalo tudi z Velenjem. Takrat, v osem desetih letih prejšnjega stoletja, na Ravnah na Koroškem, kjer sem odraščala, nismo imeli le tnega 50-metrskega bazena, vse pomembne tekme pa se odvi jajo v velikih bazenih, kot jim pravimo. Zato smo se vsak dan dvakrat vozili na trening v Ve lenje, enkrat zgodaj zjutraj in potem še zvečer. Joj, kako na porno je včasih bilo vstajati ob 5.30! Mislim, da še iz tistih ča sov poznam prav vse ovinke na cesti skozi Hudo luknjo. In za nimivost: v Velenju danes tega letnega bazena nimate več, na Ravnah pa smo olimpijski bazen dobili leta 2004 in smo nanj zelo ponosni.

❱Prizadevanja za javno dobro v zdravstvu, šolstvu, tudi pravica do informiranosti, so nam lahko v ponos tudi pri najrazvitejših in najbogatejših evropskih prijateljih.

Zelo rada tudi berem in, ko imam čas, tudi kuham. Zelo sem vesela, da me je mama naučila delati koroške specialitete, kot so kipniki in povitniki.«

Radi poveste, da ste Korošica. Vaše korenine so le streljaj od Šaleške doline. Kako vidite povezovanje obeh regij? »Zelo sem ponosna, da imam koroške korenine. Vedno, ko se

vračam na Koroško, imam ob čutek, da tam čas drugače teče, da si ljudje vzamejo več časa za druženje in da si pomagajo.

Šaleška dolina in Koroška sta na nek način ločeni z geograf sko bariero, a po drugi strani sta doživljali podoben razvoj. Obe sta industrijsko močni – steber Šaleške sta bila dolgo rudnik in Gorenje, na Koroškem, v Meži ški dolini, kjer sem odraščala, Železarna Ravne. V obeh regijah

švicarskih družin. Zakaj? Vsi so ljubitelji zemlje in dela na njej. K nam so prišli, ker so lahko kupili zemljo, na kateri bodo zdaj gojili različne vrste dreves, predvsem sadnih sort, ki so tipične za Slo venijo. Za mnoge Slovence pa je Goričko še vedno na koncu sveta in se tam premalo dogaja.«

Poročili ste se s Švicarjem. Slovenijo radi primerjamo s to državo. Kje vi vidite

zanašamo na to, kaj bo za nas naredila država.

Glede tega obstajajo zanimive razlike. Švicarji morajo, na pri mer, celotno zdravstveno zava rovanje plačati sami, pri čemer izbirajo med 60 zavarovalnica mi. Zaposleni ne dobijo dodatka za prevoz na delo in za malico. Najbolj pa se mi čudijo, ko jim povem, da se pri nas odmor za malico šteje v delovni čas. Se veda imajo za to višje neto pla če, razlika med bruto in neto je zgolj 15 %. Si morajo pa potem iz neto plače bistveno več pla čati sami. Tako da se v Švici ne cedita le mleko ... In čokolada.

❱Vsaka regija ima svoje prednosti in po nečem izstopa. Kot Korošica vem, kakšne občutke imajo ljudje, ki so ali se vsaj počutijo najbolj oddaljene od centra.

Kar se socialne države tiče, bi se v resnici Švica lahko marsikaj dobrega naučila pri nas, pri naši solidarnosti in možnostih za vse. Prizadevanja za javno dobro v zdravstvu, šolstvu, tudi pravica do informiranosti, so nam zato lahko v ponos tudi pri najrazvi tejših in najbogatejših evropskih prijateljih.

Če boste izvoljeni, kaj bo vaša prva naloga? In za kaj se boste sicer zavzemali?

»Najprej bi želela spoznati svoje sodelavce, se z njimi po govoriti. Uspeh mojega delova nja bo odvisen od dela celotnega urada predsednice Republike Slovenije.

Kot predsednica bom zavezni ca vseh ljudi, posebej tistih, ki so deprivilegirani. Vstopamo v čas, v katerem bo to še posebej pomembno. Socialno ogroženi, invalidi, upokojenci, mladi, žr tve nasilja, manjšine … Vsi po trebujejo zavezništvo za boljše in dostojnejše življenje.

Prav tako vsi vemo, da Slove nija ni enakomerno razvita. Vsa ka regija ima svoje prednosti in po nečem izstopa. Kot Koroši ca vem, kakšne občutke imajo ljudje, ki so ali se vsaj počutijo najbolj oddaljene od centra. In tudi ta Slovenija izven mest in centrov potrebuje zaveznico. Se veda pa poslušati in oblikovati zavezništvo ni dovolj. Zavezni štvo mora biti aktivno in naloga predsednice je, da aktivno delu je za dobrobit tistih, ki to najbolj potrebujejo.«

Kako/kje vidite Slovenijo čez pet let? In kako čez dvajset?

»Slovenijo vidim kot vedno bolj solidarno družbo, v kateri je sožitje vseh različno mislečih nekaj samoumevnega. Vidim

smo, mislim da, dobro prestali prehod iz prejšnjega sistema.

In seveda nas druži naša Uršlja gora. Vedno znova sem fascini rana, kako drugačno podobo ima z vaše, šaleške strani, kjer se vrh nekako zlije v pokrajino, in z naše koroške, kjer štrli ven.«

Mladi velikokrat potarnajo, da je vse v Sloveniji preveč vezano na Ljubljano, sploh, ko je govora o službah. Kaj menite o decentralizaciji?

»Sodobnejše oblike dela, ki so se razvile tudi pod vplivom digitalizacije, so omogočile, da lahko v mnogih poklicih dela mo praktično kjerkoli. Poglejte, kakšen napredek smo naredili v času korone: pred njo so v Slove niji le redkokje spodbujali delo od doma, zdaj je to uveljavljena oblika dela. Zato menim, da bo tudi to vplivalo na lažjo decen tralizacijo in regionalizacijo, ki sta nujno potrebni za dober ra zvoj Slovenije.

In še en trend opažam. Mor da smo včasih res vsi bežali v mesto, a danes mlade družine velikokrat ostajajo na podeželju, kjer je kakovost življenja v mar sikaterem pogledu boljša. Manj še razdalje, možnost pridelave lastne hrane, pristni odnosi do sosedov, morda tudi bolj brez skrbno odraščanje najmlajših –vse to vpliva na to, da se bo tudi podeželje bolj razvijalo.

Ko sem bila pred kratkim na obisku v Prekmurju, so mi na Goričkem povedali, da se je tja pred kratkim preselilo pet

razlike in kaj je tisto, kar imamo skupnega?

»Se spomnite, da smo ob prvih korakih samostojnosti želeli biti Švica? No, Henri je moj mali pri spevek k temu, da Švica pride k nam. Šalim se. Rada se imava in odlično se razumeva. Mislim, da smo tako Slovenci kot Švicar ji pridni, točni, nagnjeni k per fekcionizmu, da imamo v sebi veliko inovacijsko žilico; hkrati imamo radi naravo, radi smuča mo in hodimo v gore, se nasploh veliko ukvarjamo s športom. To nas druži.

Opažam pa, da so Švicarji bolj varčni, da imajo manjšo potre bo po kupovanju novega in da si mnogi privoščijo manj kot mi Slovenci. Opazila sem tudi, da so Švicarji od mladih nog vzgo jeni k lastni odgovornosti, med tem ko se mi, Slovenci, večkrat

Kjer je Slovenija bistveno bolj ša, je pri vključenosti žensk v delo in pri skrbi za najmlajše. Moja opažanja so, da je več Slo venk zaposlenih, še posebej za poln delovni čas (Švicarke nam reč pogosto delajo s skrajšanim delovnim časom). Švicarke ima jo manj ugodnosti, ko rodijo, saj lahko ostanejo doma le tri me sece. Podobno velja za prostor v vrtcu: vrtci za otroke do četr tega leta so v večini zasebni in zelo veliko stanejo. Marsikatere družine si jih ne morejo privo ščiti, zato so ženske primorane ostati doma.«

Slovenci smo mnogokrat premalo odločni, sploh ko gre za naše pravice. Čemu pripisujete to?

»Vsak narod ima svojo zgodo vino. Naša je bila včasih še po sebej neprijazna. Morda se del odgovora skriva prav v tem. A hkrati je to precej stereotipno razmišljanje. Morda bi bilo bo lje odgovor na vaše vprašanje obrniti v drugo smer. Ravno ta neprijazna zgodovina je namreč dala slovenskemu narodu voljo za obstoj, za borbo z okoliščina mi, ki so nas večkrat ogrožale. To smo mnogokrat dokazali, na primer s prebujenjem v pomla di narodov, s samoodločbo po prvi svetovni vojni, z narodno osvobodilnim bojem v drugi in seveda z osamosvojitvijo.

Mislim, da se je naša samoza vest ves ta čas krepila in z njo tudi naša odločnost. Prepričana sem, da z odločnostjo ne smemo imeti težav. Sama jih vsekakor nimam.«

❱Ponosna sem na poštenost, odkritost in resnicoljubnost, na spoštovanje vseh ljudi, ne glede na to, kako različni so, predvsem pa na to, da sta me starša za celo življenje naučila občutka za odgovornost.

jo kot močno socialno državo, v kateri bo bogastvo pravično razdeljeno in bo skrb za šibkej še vedno na vrhu prioritet. In kot trdno demokracijo, ki se bo tudi z nedemokratičnimi ten dencami sposobna spopadati na demokratičen način in z argu menti. Takšno družbo in državo bom pomagala oblikovati. Kar skupaj storimo v petih letih, se zares vidi čez dvajset let: vedno delamo za prihodnje generacije. Okoljska kriza nas boleče uči, da to velja tako v dobrem kot v slabem. Zato bo podpora naj drznejšim poskusom v sooča nju z okoljsko krizo ena mojih glavnih nalog. Naj gre za prehod na obnovljive vire, na radikalno zmanjšanje izpustov škodljivih plinov ali za raziskave o povsem novih virih energije – tudi vsi ti poskusi potrebujejo javno in ja sno zaveznico. Na srečo nismo na začetku, saj gibanja civilne družbe in znanstveni dosežki dokazujejo, da ima v Sloveniji takšna pravična vizija razvo ja globoke in široko razvejane korenine.«

Marta Kos: »Kot predsednica bom zaveznica vseh ljudi, posebej tistih, ki so deprivilegirani.«

Da, Slovenci in Slovenke smo pripravljeni na žensko predsednico.

Že od mladih nog hodim v gore, ki mi pomenijo mir in hkrati izziv: če hočeš priti na vrh, se je treba pošteno potruditi.

Simbol rdeče zvezde je simbol našega časa

Lepo bi bilo, če bi se iz zgodb naše preteklosti o tem, kako bolje živeti, tudi kaj naučili in to prenesli v sedanji čas –Glas o Kajuhu moramo ohranjati, saj so njegova sporočila še vedno aktualna

Častni govornik Vlado Vrbič je spomnil na simbolni pomen rdeče zvezde, ki je tudi simbol našega časa. Simbol hrepenenja, življenja, borbe in križeve poti. »Ljudje rdečih zvezd so zbrani na Graški Gori, tudi tisti, ki so vojno norijo preživeli, pa jih danes ni več med nami. V pole tnem obdobju si težko predsta vljamo, kaj so morali borci XIV. divizije pozimi leta 1944 potrpe ti na svoji poti iz Bele Krajine na Štajersko. Tudi na Graški Gori se je v hudem in strupenem mrazu bil neenak boj med nemško silo in partizani, ki so se s številnimi juriši prebijali iz obroča. Svoja življenja je na gori pustila dese tina borcev, nekaj kulturnikov se je uspešno prebilo iz obroča, nekaj jih je tragično končalo svo ja življenja na Graški Gori,« je v govoru izpostavil Vrbič in obu dil spomin na tiste težke čase.

Spoštovati je treba pretekla dejanja

Zaradi tistih časov moramo še bolj spoštovati in ceniti vse, kar se je na našem ozemlju dogajalo, je dodal župan MO Velenje Peter Dermol. »Vemo, kdo so bili juna ki, ki jim tudi v današnjem času

lahko rečemo iskreno hvala. Le tos je treba dogodke vsebinsko in s spoštovanjem do Kajuha oblikovati in počastiti, kot si za služi. Zato je dogodek nekoliko drugačen od preteklih, vendar je bilo lepo podoživeti in slišati, kako je umetnik in narodni he roj živel, čutil, kako je dojemal svobodo in življenje. Tudi govor častnega govornika Vlada Vrbiča je bil izjemen,« je dodal župan, ki se zaveda pomena takšnih dni. »Treba je poudariti, da že limo narediti vse dobro tudi za tiste, ki živimo v sedanjem času in zremo v prihodnost. Moramo se zavedamo izzivov, ki nas ča kajo v prihodnje, po drugi stra ni pa znati spoštovati pretekla dejanja, posameznike in zdru ženja, ki so poskrbeli, da lahko svobodno živimo. Veliko so dali naši državi, okolju, ljudem, zato je treba spoštovati to obdobje in ga ohranjati.«

Mladi prepoznavajo svojo vlogo v svetu

V imenu MO Slovenj Gradec, ki ponosno nosi naziv Glasnik miru, je bila na Graški Gori pri sotna Mojca Ževart, ki je spo mnila na to, da prihaja čas, ko

se bodo mladi vedno bolj zave dali, kako pomembno je imeti rad svojo državo, narod in kul turo ter se za njih zavzemati, ko bo to najbolj potrebno. »Da se bodo znali povezati in zavzemati za mir, ko bodo ogroženi. Ver jetno k temu nekaj prispevajo tudi aktualna dogajanja v svetu. Vojna danes ni več tako oddalje na, kot je v nekem obdobju bila. Zavedamo se, da mir in svoboda nista samoumevna in zato mla di prepoznavajo svojo vlogo v tem svetu. Prepoznavajo, da je zelo pomembno zavzemati se za prave vrednote in razumevanje med ljudmi. Da smo, ne glede na to, kdo smo in od kod prihajamo, enakovredni drug drugemu in

To je bil moj pekel na zemlji

le skupaj živimo tako, kot bi si zaslužili,« je razmišljala Ževar tova, ki rada prihaja na Graško Goro. »Že kraj sam pomeni neke vrste simbol sodelovanja, pove zovanja, saj je prežet z dogodki iz zgodovine. Govori o tem, da smo Slovenci ljudje, ki se znamo zavzeti za pravice, svojo zemljo, narod in znamo živeti tudi slo žno. Na Graški Gori se namreč pogosto srečujejo tri občine, ki s svojim zgledom dobrega sodelo vanja in podporo ohranjajo po zitivne vrednote in predajajo sporočilo naprej.« ��

Koloman Lainšček, predsednik Društva brigadirjev Velenje: »To je velik praznik za nas. Prvi brigadirji so bili borci, trudimo se, da ta del zgodovine ne bi zamrl. Čeprav nas na državnem nivoju ne slišijo, vztrajamo in smo ponosni na zgodovino. To tradicijo bomo nadaljevali. Treba je ohranjati tudi spomin na pomembne umetnike in borce naše preteklosti. Kajuh je bil že pred mnogimi leti preroški, kar je bilo zapisano nekoč, se dogaja tudi danes. Pozorni moramo biti na vsako njegovo iz rečeno besedo in zapisano vrstico.«

Dr. Franc Žerdin, predsednik organizacijskega odbora: »Z vodilno mislijo vseh dosedanjih prireditev Pod zvezdo smo bili močnejši sporočamo, da smo bili v tistih časih močnejši, ker smo se več pogovarjali, družili in posvečali več pozornosti drug drugemu. Vzpodbudno je, da se članstvo pomlajuje (po zadnjih podatkih je vseh članov okrog 1.100), čeprav so aktiv nejši starejši člani, ki so posredno ali neposredno povezani z drugo svetovno vojno.«

Zelo težko mladost smo preživljali mladi fantje in dekleta v vojnih časih – V ujetništvu me je pri življenju držalo pokonci upanje, da bom še kdaj videl svojo domovino, družino in soborce

Emilijan Cavnik, rojen 6. julija 1928 v Ravnah pri Šoštanju, je bil borec XIV. divizije – Šercerjeve brigade, ranjen v boju leta 1944, vojni ujetnik in zapor nik ter preživeli taboriščnik št. 138046 koncentracijskega taborišča Dachau. Za pogum in hrabrost je prejel nekaj dr žavnih odlikovanj, medalj in priznanj Zveze borcev NOB. Na srečanju na Gra ški Gori smo skupaj z njim obujali spo mine na čase naše preteklosti.

Kaj vam pomenijo takšna srečanja in obujanje spominov na čase vojne in osvoboditve?

»Pomenijo mi ogromno. Z njimi po častimo spomin na našo slavno zgodo vino in zelo težko mladost, ki smo jo preživljali kot mladi fantje in dekleta v vojnih časih. Še posebej sem vesel, ko na takšnih srečanjih vidim kakšnega soborca in soborko. Ne znate si pred stavljati, kakšno življenje smo morali živeti takrat. Ko sem bil v XIV. divizi ji, je veliko mojih vrstnikov in sobor cev med vojno umrlo. Bili smo večkrat lačni, izmučeni, prezebli, mimo nas so švigale krogle in granate. Borili smo se do konca. Večkrat se je zgodilo, da so meter stran od mene ljudje dobesedno izgubili glave zaradi eksplozij granat. Toplo mi je pri srcu, ko vidim, da mlaj še generacije spoštujejo naš boj in naše odrekanje za lepšo prihodnost, ki jo

živimo v naši prelepi Sloveniji. Večkrat pozabimo, da kljub manjšim tegobam, živimo v najlepših časih.«

Preživeli ste taborišče. Kakšna sta bila delo in življenje v Dachau, kaj vas je ohranjajo pri življenju?

»Koncentracijsko taborišče Dachau je bilo zame in tudi ostale sojetnike huda življenjska preizkušnja. Ko so me Nem ci kot partizana pod Smrekovcem ujeli, so me sprva mučili s pretepanjem in mrzlo vodo, ker sem bil borec za svo bodo proti zatiralski nacistični nemški

državi. V taborišču sem bil malo več kot šest mesecev, kjer so nas garali do smrti, saj so nam dajali premalo hra ne. Kdor ni zdržal napornega dela, je umrl ali pa so ga nacisti umorili. Ko so me premestili v podružnično koncen tracijsko taborišče Schörzingen blizu Francije, so nas pretepali in mučili za vsako malenkost. Delali smo v kamno lomu in kopali jarke tako dolgo, dokler nismo bili živi okostnjaki. Bili smo tako lačni, da smo jedli travo s koreninami vred. Veliko sojetnikov je umrlo od shi rane izmučenosti. Veliko ljudi so ob glavili ali so nanje naščuvali pse, da so jih zgrizli do smrti. Hudo je bilo. To je bil moj pekel na zemlji. Pri življenju me je držalo pokonci upanje, da bom lahko še kdaj videl svojo domovino, družino in soborce.«

Za hrabrost in pogum ste prejeli odlikovanja. Kaj bi sporočili mladim, kako naj živijo danes in poskrbijo za boljši jutri?

»Rad bi mladim položil na srce, naj ne pozabijo, da živijo v neverjetnem blagostanju, o katerem smo mi lahko samo sanjali. Imajo mir, hrano, oblačila in obutev, možnost šolanja, brez skrbi spijo ponoči, da jih nihče ne bo pretepal ali mučil, ker so Slovenci, ali da bo kdo odpeljal njihove starše in sorodnike in jih postrelil kot talce, kot smo doživlja li mi. Naj se šolajo in pridno delajo ter kažejo spoštovanje drug do drugega in seveda naj ne pozabijo na starejše gene racije, ki so izborile svobodo, nekateri tudi tako, da so žrtvovali svoje življenje kot naš veliki pesnik Karel DestovnikKajuh, ki sem ga še kot mlad fant poznal. On je res naš velik heroj in velik zgled, na katerega smo lahko ponosni.«

Kako bi ocenili srečanje? »Srečanje je bilo čudovito. Ganjen sem. Všeč mi je, da se še vedno spoštu je naš težek boj za svobodo. Veliko mla dih ljudi se je žrtvovalo, da lahko danes živimo in delamo v svobodni državi in da govorimo slovensko. Da nismo zatirani od nikogar. Rad bi se zahvalil Mestni občini Velenje in Zvezi borcev NOB za organizacijo ter za spoštljivo povabilo. Posebej bi se rad zahvalil An dreji Katič Bojanu Vohu, županu Pe tru Dermolu, Srečku Mehu in vsem, ki so počastili naše borce za svobodo in omogočili tako lep dogodek. Hvala vam in naj pesem slovenskih brigad odmeva v prihodnje rodove.«

Na Graški Gori je zmagala ljubezen do domovine in sočloveka

Borka Šlandrove brigade in udele ženka prebojev partizanov iz nemške ga obroča leta 1945 na Menini planini Valerija Skrinjar Tvrz - Valči, rojena v Zagorju ob Savi, je na srečanju na Gra ški Gori poudarila, da brez zavednih Slovencev in ljudi na podeželju parti zani ne bi mogli delovati. »Ne smemo dovoliti, da bi se še kdaj ponovilo isto in bi morali še kdaj tako trpeti in se boriti za svobodo. Na Graški Gori je zmaga la ljubezen do domovine, svobode in miru. Danes žal na oltarju vrednot na prvem mestu ni človek, ampak denar. Rešitev vidim v spoštovanju zgodovi ne, sočloveka in zavedanju pomena miru in svobode. To so vrednote, ki so bile težko izbojevane. Zato jih moramo ohranjati in razvijati.«

Dober obisk kaže na to, da sta dogodek in Graška Gora prepoznana. Ljudje ju dojemajo za svoja, saj imata velik in globok pomen. Zanimivo je prisluhniti borkam in borcem, ki so doživljali vojno, tudi teh je vsako leto nekaj prisotnih. To je največje bogastvo, ki ga moramo ceniti, mu znati prisluhniti in ga ohranjati.

Emilijan Cavnik: »Danes sem srečal nekaj soborcev in tudi ogromno ljudi, ki spoštujejo našo slavno zgodovino. Tega ne smemo pozabiti!«

Valerija Skrinjar Tvrz - Valči: »Takšna srečanja so zame praznik. V čast mi je prihajati znova in znova na sveto goro – Graško Goro.«

Včasih sekunde odločajo o življenju ali smrti

Hitro ukrepanje pri bolniku, ki mu je zastalo srce, je ključnega pomena za njegovo preživetje. Po raziskavah je v 90 % prime rov srčnega zastoja prisoten oči videc, ki bi lahko ukrepal in rešil človeka, a očividci so v prete klosti poskušali oživljati v manj kot petini primerov. Možnosti za preživetje se močno povečajo z učinkovitimi temeljnimi postop ki oživljanja, med katere spada tudi pravilna uporaba avtomat skega zunanjega defibrilatorja, ki je v tem primeru ključna. Da bi defibrilatorji lahko reše vali življenja, jih moramo znati uporabljati. Ko se srce nenado ma in nepričakovano ustavi, to razumemo kot nenaden srčni zastoj. Ta se za razliko od srčne kapi lahko zgodi katerikoli osebi in v katerikoli starosti, hkrati je tudi veliko bolj smrtonosen, saj največkrat nastopi povsem ne pričakovano in brez opozorilnih znakov. Pomemben je hiter od ziv, poudarja tudi direktor pod jetja Medicum Matjaž Andrejc, ki je hkrati prvi posredovalec, oglasi pa se tudi iz dispečerske ga centra Ljubljana.

Kaj sploh je AED in ali ga znamo in si ga upamo uporabljati?

“AED je drugače imenovan tudi avtomatski zunanji defibrillator, naprava, ki je zelo priporočljiva in potrebna, kadar pride do srč nega zastoja. Avtomatski zato, ker ob pravilni namestitvi elek trod na človeka, ki je v srčnem zastoju, ne diha ali ne diha pra vilno, sam analizira, ali je potre ben električni sunek ali ne. Če je, znova le sledimo navodilom.

Težko se je opredeliti, ali lju dje znajo varno uporabljati AED. Aparati so zelo varni, preprosti za uporabo, imajo slovenska na vodila, slikovne prikaze – tudi človek, ki ga prvič uporabi, naj bi ga znal, če sledi navodilom aparata.”

Naj bi ga znal – toda večkrat se zgodi, da se ljudje ne odlo čimo pomagati, ker se bojimo, da bomo naredili še več škode človeku, ki je na robu življenja. Razmišljamo prav? “Ne. Zelo tež ko bi naredili škodo. Aparat ne bo sprožil električnega sunka, če srčni ritem pacienta ne bo primeren za ta sunek. Če torej aparat ‘reče’, da električni su nek ni potreben, ne pomeni, da je pokvarjen ali napačno name ščen. Samo dva izmed več različ nih srčnih ritmov sta takšna, ki vodita v srčni zastoj. Ko vidimo nekoga, ki potrebuje pomoč, se zato ne smemo ustrašiti in obrni ti stran, ampak pomagati najprej z masažo srca in nato še z AED.”

Pomembno pa je, poudarjeno še enkrat, upoštevati navodila. “Ko aparat sporoči, da bo spro žil sunek, se odmaknemo in se ne dotikamo ne pacienta ne ele ktrod, ker nas lahko v naspro tnem primeru sunek poškodu je,” pove Matjaž Andrejc.

Kje najdemo AED aparate?

Na javnih mestih se zgodi od 12 do 17 odstotkov srčnih zasto jev, zato je pomembno vedeti, kje aparat lahko najdemo. Na meščeni so že skoraj povsod po Sloveniji, kje, pa je odvisno od občin, podjetij, posameznikov.

V Mestni občini Velenje je

trenutno 63 lokacij opremlje nih z defibrilatorji, ki so name ščeni na vidnih mestih, večina jih je dostopnih 24 ur na dan, na objektih v ogrevanih omaricah, z usmerjevalnimi oznakami, da jih ljudje lahko najdejo.

Andrej Rupreht, univ. dipl. pol. obramboslovec z Urada za razvoj in investicije MO Ve lenje, uvodoma pojasni, da vsi niso last občine, saj se je tudi veliko za vodov in ostalih su bjektov odločilo za nameščanje apara tov, ki so na voljo vsem ljudem. Kje stojijo? »Enega ima mo tudi v občinski stavbi, skrbimo pa za več kot 20 apa ratov. Natančne lo kacije so opisane na zemljevidu na naši spletni strani, ki jo sproti ažuriramo, saj se tedensko po javljajo novi. Vsake toliko časa zemljevid javno pred stavimo, da ljudje bolje spoznajo lokacije, kadar jih potrebujejo. Zadnjih nekaj let jih uporabljajo prvi posredovalci – gasilci kot po moč reševalcem zdravstvenega doma,« doda Rupreht, ki se mu

zdi število nameščenih apara tov zadostno, bi pa bilo vredno razmisliti o dodatnih lokacijah, sploh na področjih, ki so bolj od daljena od centra mesta, kjer pa je gostota aparatov kar precej šnja. »Poleti je defibrilator na Ve lenjski plaži, eden je vedno na Ribiškem domu Velenje,« pove sogovornik, ki je hkrati tudi prvi posredovalec.

V Mestni občini Velenje je trenutno 63 lokacij opremljenih z defibrilatorji, ki so nameščeni na vidnih mestih, na javnih lokacijah, večina jih je dostopnih 24 ur na dan. Aparati so tudi v Krajevnih skupnostih in v večjih stanovanjskih blokih.

Zaenkrat je v skupino prvih posredovalce vključenih 120 ga silcev in vseh sedem prostovoljnih gasilskih društev. Organi ziramo letna obnovitvena usposabljanja, prvi posredovalci se udeležujejo tudi državnega preverjanja. Za sistem je pomembno, da se vključijo tudi ostali gasilci, za občane pa velja, da lahko znanje pridobijo na enodnevnih srečanjih, ki bi jih organizirali s pomočjo Rdečega križa Velenje, Zdravstvenega doma Velenje in s pomočjo prvih posredovalcev, ki imajo znanje.

Prvi posredovalci prvi na mestu nesreče Že od leta 2018 v Mestni občini Velenje deluje sistem prvih po sredovalcev, ki so v pomoč eki pam nujne medicinske pomo či. V sistem je vključenih vseh sedem prostovoljnih gasilskih društev (PGD) z okoli 120 ope rativci. Kaj pomeni vzpostavitev sistema? »V našem primeru gre za operativne gasilce, ki smo jih usposobili, opremili in pripra vili za poseben načrt aktivira nja, kadar je potrebno. Njihova naloga je, da pomagajo v treh kritičnih situacijah (zastoj srca, hujša krvavitev in tujek v dihal nih poteh).

Za aktiviranje prvih posredo valcev poskrbi pristojni zdrav nik, ki se odloči, da mu v nekem trenutku posredovalci lahko nu dijo pomoč. Zgodi se, da so prvi posredovalci na kraju nesreče tudi že v prvi minuti po aktivi ranju, odvisno od lokacije obo lele osebe. Vsi, ki so aktivirani, prejmejo lokacijo obolele ose be, tako so lahko odzivnejši,« še doda Rupreht, ki številke o leto šnjih posredovanjih še nima, so pa tako lani in predlani posredo vali sedemkrat. »Gre za različna posredovanja, posredovali smo tudi ob padcu s strehe, zlomu noge itd.«

Le naspani lahko dobro poskrbimo za svoje zdravje

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje aktivno izvajajo promo cijo zdravega spanja, ki naslavlja prav vsakega izmed nas. Zdravo spanje ni le odsotnost motnje spanja, temveč je vir dobrega počutja, telesnega in duševnega zdravja.

Z vzdrževanjem ustrezne hi giene spanja lahko ohranjamo in krepimo duševno zdravje ter lažje uravnavamo svoja čustva.

V Mestni občini Velenje in občini Šmartno ob Paki beležimo sta tistično značilno višjo stopnjo prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj v primerjavi s povprečjem v državi, v občini Šoštanj pa je stopnja prejemni kov zdravil zaradi duševnih mo tenj primerljiva s povprečjem Slovenije. »Čeprav je skrb za urejeno spanje eden najučin kovitejših načinov uravnavanja duševnega zdravja, pogosto vlo go spanja v našem vsakdanjem življenju podcenjujemo. Dobro spanje prinaša še številne druge koristi, saj izboljša našo imun sko odpornost, blagodejno vpli va na srce in ožilje, pomaga pri ohranjanju primerne telesne teže, okrepi vrsto možganskih funkcij, vključno s sposobno stjo za učenje, pomnjenje ter

sprejemanje logičnih odločitev. Naspani v večji meri posegamo po zdravih izbirah, medtem ko je pomanjkanje spanja poveza no z bolj tveganim vedenjem –uživanjem nezdrave prehrane, pitjem alkohola, energijskih pi jač in uporabo drugih psihoak tivnih snovi,« uvodoma pojasni zdravnica Anja Strmšek z ob močne enote NIJZ v Celju.

Priporočila za zdravo spanje odraslih, ki so jih v sodelovanju s somnologi izdali na Nacional nem inštitutu za javno zdravje, zajemajo 10 praktičnih napot kov kako poskrbeti za kakovo sten spanec. Katera priporočila velja upoštevati? »Prvo priporo čilo nas spodbuja, da vzdržujemo reden urnik spanja in budnosti. Vsak večer pojdimo v posteljo in zjutraj vstanimo ob isti uri, ter

se preko dneva čim več izposta vljajmo naravni svetlobi, saj na ta način ohranjamo stabilnost naše notranje biološke ure. V ko likor imamo navado počivati čez dan, naj bo ta počitek kratek (naj več 45 min). Alkohol naj ne bo naše uspavalo, saj povzroča več prebujanj in plitko spanje preko noči. Prav tako se izogibajmo ni kotinu in ostalim psihoaktivnim snovem, saj negativno vplivajo na kakovost spanja. Kofein de luje kot poživilo in nas ohranja

budne, zato se mu izogibajmo vsaj šest ur pred spanjem. Vse bujejo ga tudi pravi čaj, energij ske in nekatere osvežilne pijače ter temna čokolada. Morebitni obrok pred spanjem naj bo la hek, lažje prebavljiv, ne uživaj mo mastne, pekoče in zelo sladke hrane. Redna telesna dejavnost izboljša kakovost spanja, znižu je stres in izboljša razpoloženje. Čez dan bodimo čimbolj telesno aktivni, vendar ne tik pred spa njem,« poudarja dr. med. Anja

Strmšek, ki doda, da naj bo spal no okolje udobno, zatemnjeno in dobro prezračeno. »V prostoru, kjer spimo, vzdržujmo tempe raturo, ki je za nas prijetna, in odstranimo vire hrupa. Modra svetloba iz zaslonov moti rav novesje naše notranje biološke ure, saj zavira sproščanje hor mona melatonina, ki spodbuja spanje. Zaslone odložimo vsaj eno uro pred spanjem in naj čez noč ostanejo izven prostora, kjer spimo. Posteljo uporabimo le za

Da dosežemo pozitivne učinke spanja, moramo spati dovolj. Potreba po spanju in vzorec spanja se spreminjata s starostjo. Tako za novorojenčke ve lja, da potrebujejo 14–17 ur, dojenčki 12–15 ur, malčki 11–14 ur, predšolski otroci 10–13 ur, šolski otroci 9–11 ur, najstniki 8–10 ur, odra sli 7–9 ur in starostniki 7–8 ur spanca na dan. Seveda so med nami individualne razlike – nek odrasli bo po treboval samo 6, drug pa celo 10 ur spanca. Tisti, ki potrebujejo manj kot 6 ur, so vseeno izjemno redki.

spanje in spolnost, ne pa tudi za prehranjevanje in opravljanje dela. Čas pred spanjem naj ne bo namenjen pogovoru o skrbeh, reševanju problemov, stisk, tem več sprostitvenim dejavnostim (na primer branje knjige, tehni ke sproščanja in dihalne vaje).«

Ali ste vedeli, da v Sloveniji zastoj srca vsak dan doživi približno deset ljudi, od tega pa jih skoraj polovica umre?

Spalno okolje naj bo udobno, zatemnjeno in dobro prezračeno

Odlična energija hip hopa

V Letnem

Lara Oblak

Velenje, 19. avgusta – V Let nem kinu ob Škalskem jezeru se je odvil prvi od šestih kon certov v okviru 25. Festivala mladih kultur Kunigunda. Fes tivalsko dogajanje so odprli mla di hip hop ustvarjalci, pripad niki “novega vala” slovenske glasbene scene – Vazz, Žena & Arne, Masayah, Fraw Blanka ter DJ Sajkoslav.

Nastopajoči raperji so v zad njem času pridobili na pre poznavnosti, saj se z ustvarjan jem in globokim pomenom besedil znajo dotakniti mnogih, predvsem mladih duš. Sporočila komadov, s katerimi so se pred stavili, so predvsem izpovedna, opozarjajo na nepravičnosti v današnjem svetu ter nam pusti jo, da se morda malce zamislimo o trenutnih suituacijah v družbi.

Pogovarjali smo se z raperka mi – Masayah, Ženo in Fraw Blanko – tematika intervjuja pa se je predvsem navezovala na položaj žensk v svetu hip hopa.

Umetnice so nam povedale, da jih kljub občasnim dvomom nekaterih posameznikov pok onci držita predvsem strastna ljubezen in volja do ustvarjanja.

Eden najpomembnejših nasve tov, ki so nam ga zaupale, je bil ta, da je v tem svetu velikokrat potrebno, da smo sami tisti, ki se tako rekoč držimo pokonci in da ne odnehamo. Da smo mi ozi roma me tiste, ki si upamo več, in da nam je vseeno za mnenja drugih.

Nekaj besed smo spregovo rili tudi z mladim raperjem Markom Jacobom Cavazzo - Vazzom, ki je pred kratkim s predstavitvijo svojega tretjega albuma z naslovom Kodeks razprodal koncert v Kinu Šiška. Razkril nam je ozadje

procesa ustvarjanja albuma, nam povedal, kateri umetniki z drugih področij (slikarstva, arhi tekture …) ga inspirirajo ter zau pal občutke ob tem, kako je biti eden najprepoznavnejših obra zov mlade raperske generacije.

Oba intervjuja sta skupaj z ot voritvijo razstave Nuke Horva ta v Galeriji eMCe plac objavlje na na Youtube kanalu Festivala mladih kultur Kunigunda.

Z vrhunsko izvedbo, tako glasbeno kot tudi vizualno, je bila izjemno zadovoljna številčna publika. Skozi celoten dogodek je med nastopajočimi

in poslušalci vladala odlična energija, ki je konec koncev tudi nekaj, za kar se moramo zahvaliti vsem, tako artistom kot tudi vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k temu, da je bil koncert izveden na tako visoki ravni.

38. prireditev Družina poje

Andraž nad Polzelo – Po dveh koronskih letih bodo člani orga nizacijskega odbora Družina poje, ki deluje pod okriljem Kultur nega društva Andraž nad Polzelo, znova pripravili 38. prireditev Družina poje.

Tako kot minula leta so jo razdelili na dva dela, in sicer bodo v soboto, 27. avgusta, ob 20.30, pripravili družinski letni kino na prostem in na njem predvajali slovenski film Ne joči, Peter. Dan kasneje, v nedeljo, pa se bo odvilo družinsko petje vseh Slovencev z naslovom Peli so jih mati moja.

Na odru pokritega prostora na igrišču v Andražu bo letos nastopilo 15 družin oziroma 72 pevcev in pevk iz praktično vseh delov drža ve. Med nastopajočimi bosta iz regije Saša družini Jelen iz Šentilja pri Velenju ter Frgelj z Ljubnega ob Savinji. Vse nastopajoče dru žine bodo združene na odru ob koncu prireditve, pred začetkom družabnega srečanja, saj bodo zapele slovensko himno, Zdravico. �� tp

Čarobni svet barv navdušil slikarjeva vnuka

V Vili Bianca je na ogled preplet del Saliha Biščića in njegovih vnukov – Pritegnila sta ju čarobni svet barv in magične sledi čopiča – Razstava ponuja vpogled v likovni svet izkušenega slikarja in otroške domišljije

Tea Rednak

Velenje, 12. avgusta – V Vili Bianca so od prli razstavo Snidenje generacij – preplet del slikarja Saliha Biščića in njegovih vnukov Eliasa in Elise Biščić. Dolgoletni predse dnik Društva Šaleških likovnikov Velenje se predstavlja s prefinjenimi potezami čopiča, Elias in Elisa pa nas z iskrenim in barvitim ustvarjanjem povabita v svet, kot ga vidijo otroške oči. Snidenje generacij tako ponuja vpogled v likovni svet že izkušenega, dolgo letnega slikarja, hkrati pa nas popelje v svet otroške domišljije.

Razstavo je skupaj z Rokom Rednakom, ki je odprtje popestril z glasbeno točko na harmoniki, med obiskovalce pospremila Tatjana Vidmar iz JSKD območne enote Velenje.

»Salih Biščič je s talentom, voljo, pogumom in brezkompromisno predanostjo mediju svojega izražanja postal realistično profili ran mojster čopiča, ki ustvarja z dolgotraj nim, predanim in preciznim delom v polju slike. Do perfekcije se posveča vidnim vse binam zunanjega sveta, krajini, tihožitjem, upodobitvam živali in umetnosti portre tiranja. Doslednost povzemanja vizualne stvarnosti nekaterim njegovim delom daje že naturalistični značaj. A tehnično dovrše ne slike premorejo tudi avtorjevo čutenje, njegovo subtilno spremljanje atmosferskega dogajanja, njegovo lovljenje slikovitih tre nutkov, predvsem čarobnih dialogov med svetlobo in senco,« je o slikarju, ki ima za sabo že več kot 30 samostojnih in več kot

120 skupinskih razstav, povedala Tatjana Vidmar.

V ateljeju Saliha Biščića, ki ga ustvarjanje spremlja že od malih nog, se je našlo do volj prostora tudi za njegova vnuka Eliso in Eliasa, ki sta se po vzoru dedka podala v čarobni svet barv in likovnega ustvarjanja.

Barve, njihov vonj in struktura so najprej očarale Eliso, ki s pomočjo čopiča na papir ali platno zapisuje podobe in trenutke vsak dana, po dedkovih stopinjah pa stopa tudi Elias. »Čopič je tudi zanj nadvse zanimiva igrača, ki za sabo pušča neverjetne sledi,« doda Tatjana Vidmar.

Svoboda potez

Njune poteze niso strokovno vodene, de dek Salih ju pri ustvarjanju zgolj usmerja in jima podaja svoje znanje, brez vpletanja v njuno delo. »Ne smemo posegati v ustvarja nje otrok, lahko jim svetujemo in jih usmer jamo pri mešanju in nanosu barv ter pri drži čopiča. Pustiti jim moramo, da v slikanju uživajo, da se sami zaljubijo v barve – to je nekaj posebnega in to vidim tudi pri Elisi in Eliasu,« pove slikar, ki je izredno ponosen, da tokrat ob njegovem boku razstavljata prav njegova vnuka.

Otroška domišljija in ustvarjalnost nimata meja. Otrokom moramo pustiti prosto pot in svobodo za ustvarjanje ter razvijanje njiho ve kreativnosti. Le tako lahko skozi njihova dela zares spoznamo svet, kot ga v svoji iskrenosti in domišljiji vidijo otroške oči. »Opazovati otroke pri njihovem ustvarjanju je užitek, ki ga ne morem opisati – te svobo dne poteze čopiča in svoboden pristop, ki ga imajo, to je nekaj, česar se lahko učimo od njih, in v to ne smemo posegati,« pravi Salih Biščić, ki dodaja, da mu je najbolj pri srcu slika, ki jo je začel sam, dokončala pa jo je Elisa. »Obiskala me je na koloniji in rekla, da bi tudi sama slikala. Jaz sem ji prepustil barve in platno, na katerem sem že naslikal nebo, nato pa je sama nadaljevala.« V oči pade tudi slika rudarja, ki je najverjetneje dedkov portret. »Ima sliko rudarja z vozičk om, ki ga mogoče nikoli ni videla. Jaz sem ji le povedal, da sem delal na rudniku, in ona je potem to naslikala po svoje.«

od leta 1981, pripravlja to nedeljo, 28. avgusta, na Ljubečni pri Celju finale 41. Zlata harmo nika Ljubečne. Tekmovalci bodo igrali v devetih kategorijah in to izključno slovenske narodno zabavne in ljudske skladbe, letošnji zmagovalec pa prejme profesionalno harmoniko Munda. ��

kinu prvi od šestih koncertov letošnje Kunigunde –Sporočila mladih so izpovedna in opozarjajo na nepravičnosti v svetu

Foto Lara Lukše

Iztok Šmajs v Italiji dobil Pozejdonovo nagrado

Iztok Šmajs Muni je, izgleda, neusahljiv vir kreacij vseh vrst. Poleg zvočenja, fotografiranja, risanja, instaliranja in kompo niranja na svojem „keyboardu“ snuje že napovedano rojstno dnevno fešto za naslednje leto; dopolnitev 70. leta starosti. Ob tem rojstnodnevnem „magič nem“ dogodku kani izdati tudi obsežno knjigo simultanost –heterogenost 8. In računa na pomoč velenjskih institucij in urada župana.

Precej mlajši znanec me ustavi na poti v pisarno Našega časa in v zadregi vpraša: »Kam pa kam?« In se v vročinskem valu opotekam; prav res, opotekam in mu odvrnem, da me obdarja jo z novimi mag. naslovi. Tokrat Magister Artium, ob Pozejdono vi nagradi, priznanje s statuo in magisterskim certfikatom št. 2 v teru politeama, v mestu Le cce, Italija. In to poleg zadnjega naslova magister culturae (Mi chelangelov David) leta 2021 na mednarodni akademiji Italia in Arte nel mondo. Ključni pri ime novanju so tudi prof. R. Chiava rini, doktor Miulli, Doria C. In

tako dalje. Tudi tu so nekakšni umetnostni odbori in senat, ki družno odločajo o zasluženem imenovanju. Izberejo 5000 po membnih avtorjev sveta, po tem v finalu ostane od 35 do 90 pomembnih avtorjev s podro čja likovne umetnosti, poezije, literature.

Pozejdonija, učenjaka filozo fa in astrologa imajo v staro grški mitologiji še vedno v či slih. Oživljajo ga naj z obredi in

razstavami in bienali vseh vrst. Z lahkoto lahko ugotovimo, da nagrado izroči kdo drug kot Pozejdonij iz Apameje (Grčija). Pomemben stoiški filozof, po slušali so ga tudi Rimljani, npr. Ciceron in številni znanja želj ni in modri vojskovodje, v tistih starodavnih časih okoli 135–51 pred našim štejem.

Vročina je danes nekakšno »prebijanje zavesti, v nekaj onkraj, komaj opredeljivo

dadaističnega,« porečem v od govor znancu prav nerazločno in grem dalje in potem me po novno vpraša, kaj je z mojo sta rostjo, in odgovorim; 70 let bom star, hej, naslednje leto, resnič no, naslednje leto, in ni mogel verjeti in me je celo hotel objeti, a sem se izmaknil, ker je kar lilo iz mene, pri skoraj 33 stopinjah Celzija. Prepolno moje telo, zate čeno in vročinsko zabuhlo v ne kakšnem poltrans stanju odide v pisarno, ki deluje hladilno in pomirjajoče, saj vročina izven zgradbe poetično »kriči in se bli ska v razsežnosti«.

To je že 6. prestižna statva v tematskih naborih, v dveh-treh letih, ki jo prejmem kot vizual ni umetnik. Nekako dolžan, da poročam kot socialno zaveda joče se bitje, v urbani regiji. Znancu, zgolj znancu se le na smehnem in svoje misli razbi ram kot aronijo, ono najlepšo na »svetu tem«. Ljubezen do modrosti in umetnosti vseh vrst in plemenitenje in ohranjanje kultiviranosti.

�� Iztok Šmajs Muni Yati

Bogata zgodovina Topolšice v filmu

Šoštanj, 3. avgusta – Na dvo rišču Muzeja usnjarstva na Slovenskem je bilo pod zvezda mi predvajanje celovečernega

dokumentarnega filma Zgodo vina zdravilišča in Bolnišnice Topolšica avtorice Pine Špe gel, kustosinje muzeja. Kot je

povedala, gradiva ni bilo tež ko zbrati, saj ga obstaja veliko. »Pregledala sem vso dostopno literaturo o kraju Topolšica in

zgodovini zdravilišča ter foto grafije in posnetke. Veliko sem si pomagala s knjigo Jožeta Huda lesa Bolnišnica Topolšica iz 90. let, kjer je vsa zgodovina teme ljito popisana.« V filmu sta svoji pričevanji spominov na kraj in ljudi dodali domačinki Majda Menih in Anica Podlesnik, o sedanjem pomenu Bolnišnice Topolšica pa nekdanji direktor primarij dr. Janez Poles in seda nji dr. Jurij Šorli. Žal pa, po be sedah Špeglove, ni uspela dobiti komentarja sedanjega vodstva Term Topolšica.

Dih časa

Način, na katerega dihamo, odseva način, na katerega živimo. Dihanje je namreč večino časa v dnevu uravnavano povsem podzavestno (podobno kot prebava ali krčenje in širjenje žil) in se preprosto prilagaja zahtevam okoliščin in našega notra njega stanja. Če nas je strah, bomo dih zadržali, kadar smo je zni, bomo močno pihali, ko premagujemo napor, bomo dihali hitreje, in ko bomo počivali, bo dihanje neslišno in počasno. Tako bi vsaj naj bilo …

Kaj je potem s človekom, ki leži na kavču in glasno sope, ali pa s tistim, ki zadržuje dih v sproščenem pogovoru z znan cem? Dosti očitno se njuno notranje stanje ne sklada s tem, kar lahko opazujemo na zunaj. Prvi premaguje velik notranji napor kljub počitku, drugega pa je očitno nečesa strah, čeprav mu ne pre ti objektivna nevarnost. Takšne in podobne nelogičnosti lahko pozoren človek danes po gosto opazi okoli sebe. Ali pri sebi, seveda.

Biti pozoren na lastno dihanje in dihanje drugih nam lahko da veliko uporabnih in formacij o tem, kako zares smo. Ne o tem, kako si predstavljamo in zamišljamo, da smo, ampak kako zares smo – ta zares se kaže v stanju telesa, ki je pač v svojem delovanju najbolj podvrženo vplivom podzavesti. Saj veste – nekdo se nasmeji in reče, da je dobro, mi pa vidimo sključeno držo in žalosten pogled, ki kaže utrujenost in naveličanost, ki sta daleč od dobro. Kate rim besedam takrat bolj verjamemo – izgovorjenim ali tistim, ki jih govori telo?

Dihanje, kakršno prevladuje v družbi, zato tudi odseva duh časa. Dih časa, bi lahko rekli. Današnji človek v razviti druž bi diha preveč in prehitro, hkrati pa površinsko in površno. Normalnih nekdanjih 8–12 vdihov in izdihov na minuto se je danes spremenilo na 12–20 ciklov, ob čemer veliko ljudi diha skozi usta namesto skozi nos. Količina predihanega zraka je ve lika – prevelika, glede na realne potrebe zdravega umirjenega človeka. Grebemo in brezglavo hitimo skozi vsakdan in tako tudi dihamo. Hlastamo za zrakom in si želimo še več, tako kot hlastamo za vsem ostalim – obiljem, informacijami, dražljaji, srečo, neprestano rastjo in razvojem. Nezmožni smo uživati z dovolj, nič več nas ne zadovolji, kar je manj od tega, kar smo imeli včeraj. Ali pa nas je na drugi strani neprestano strah za prihodnost, ne zaupamo več svojemu delovanju in modrosti, zato dihamo plitko in zadržano, kot da bi se najraje skrili.

V vsakem primeru vse težje najdemo človeka, ki diha spro ščeno, umirjeno, globoko s trebušno prepono in primarno skozi nos. In ni naključje, da tudi vse težje najdemo človeka, ki je sproščen, umirjen, čuti in živi globoko, v skladu s svojimi potrebami in je usklajen z okolico. Naša čudovita sposobnost, da prevzamemo zavestni nadzor nad dihanjem, kar smo pri dobili skozi razvoj govora, nam omogoča, da svoj vzorec diha nja spreminjamo, prilagajamo in raziskujemo. Dihanje tako postane vrata v svet samo-raziskovanja, kar že tisočletja učijo starodavni spisi in znanja z vseh koncev sveta.

Počasi se tega spominja tudi sodobni človek. V to nas silijo naraščajoče (kronične) težave, s katerimi se soočamo in jih vse težje ignoriramo. Na nas pa je, kakšna bosta duh in dih časa, danes in v prihodnosti.

Študentke in študenti, postanite

Pikini sodelavci!

Film je bil prvič prikazan 15. junija in drugič v avgustu in od zivi gledalcev so pozitivni. »Veli ko ljudi je priznalo, da ni pozna lo zgodovine Topolšice. Dobro jo poznajo domačini, kako bogata in zanimiva je zgodovina zdra vilišča, bolnišnice in celotne ga kraja pa ne vedo niti mnogi prebivalci Šaleške doline. Film zaenkrat še ne bo na ogled na družbenih omrežjih, predvajan bo na lokalni televiziji, načrtu jem pa še eno predvajanje v To polšici v jesenskem času,« je še povedala Pina Špegel.

Ker je že nekaj časa vse narobe, je čas, da je končno vse prav! V tem duhu se bo letos odvijal tudi letošnji, že 33. Pikin festival, ki bo v mestnem središču potekal od 10. do 14. septembra. Organiza tor Festival Velenje se skupaj s soorganizatorji nanj že pripravlja z vsemi silami – po dveh letih omejitev bo namreč festivalsko doga janje ponovno zadihalo s polnimi pljuči, pričakujejo pa tudi velik obisk organiziranih šolskih skupin iz vse Slovenije.

Pikin Narobe svet pa je lahko tudi zanimiv in nevsakdanji delov ni izziv za študentke in študente, ki jih Festival Velenje vabi, da se pridružijo festivalu kot Pikini sodelavci. Študentsko delo bo za večino prijavljenih v času festivala potekalo dopoldan in popoldan med 10. in 14. septembrom, določena dela pa že kakšen dan prej ali kasneje. Tehnična ekipa bo z delom začela že v začetku septembra.

Mesto bo Pikin festival napolnil z umetniškimi, interaktivnimi, motoričnimi, raziskovalnimi, kulturnimi, ustvarjalnimi, glasbenimi in gibalnimi kotički ter obiskovalcem ponovno ponudil nepozabno avanturo igrivih dogodivščin, zato so kot pomočniki/animatorji dobrodošli mladi najrazličnejših profilov.

Več o delu, načinu prijave in ostale informacije lahko najdete na spletni strani Pikinega festivala www.pikinfestival.si.

Nace Janežič

Radijski in časopisni MOZAIK

Zgodbe krajevnih skupnosti in mestnih četrti

Oddajo Naše zgodbe, ki jo na radiu Velenje po slušate vsak petek ob 11.20 ter v ponovitvi ob 18.20, že nekaj časa posvečamo velenjskim kra jevnim skupnostim in mestnim četrtim Oddajo vsak teden pripravlja Diana Janežič, ki je pred mikrofon povabila že nekaj predsednikov Svetov Krajevnih skupnosti in Mestnih četrti, ki so dodobra predstavili svoj kraj: zgodovino, za nimivosti in seveda tudi izzive, s katerimi se so očajo. Pogovarjala se je s predsednicama Svetov Mestne četrti Velenje Desni breg, Mestne četrti Velenje Levi breg - vzhod ter predsednikoma Sve tov Krajevnih skupnosti Vinska Gora in Bevče. Poslušalci bodo imeli priložnost spoznati tudi vse ostale, vseh skupaj je kar 19.

Ponosni smo na domače kraje, na ljudi, ki tu ustvarjajo in živijo, zato je prav, da z nami delijo svoje zgodbe in nam prikažejo, kako utripa njihov kraj. In vas s tem tudi povabijo, da čudovite kotič ke mesta, njegovega obrobja, skrite darove naše doline kdaj tudi obiščete. Imeli boste kaj videti. ��

GLASBENE novice

Vingosi pravijo: Smo pač taki

Pred dobrimi šestimi leti so se zbrali, ker radi pojejo in igrajo – Kaj pomeni ime Vingosi – Predstavil jih je predsednik skupine Rudi Lemež

Ste glasbena skupina iz

Vinske Gore in v domačem okolju med upokojenci ste sredi avgusta predstavili svojo novo zgoščenko.

Ker radi igramo in pojemo, smo se odločili posneti novo zgoščenko, to je naša druga, na USB kartico. Naslovili smo jo Sem pač tak. Na njej je 11 skladb.

Delujete dobrih šest let. Ste skupaj isti možakarji, kako ste sploh začeli?

Vsa leta smo v isti sestavi. Po buda je prišla od članov Društva upokojencev Vinska Gora, ki so imeli redna mesečna srečanja ob četrtkih. Da jim ne bi bil pre več dolgčas, so nekatere od nas pobarali, da bi kaj zapeli, zai grali. Ivan Vodošek je zbral ne kaj nas pevcev in glasbenikov in smo začeli. Franca Žerdonerja smo prosili, da je strokovni vod ja, Ivan je koordinator, Štefan Oštir piše note, ker se nanje spo zna, drugi pa smo vaški samou ki. V skupini smo poleg omenje nih in mene še Marko Lesjak, Matko Oštir, Miran Lesjak, Tone Šmerc Viki Šolinc Pe ter Kristan in Stane Cvikl

Katere instrumente igrate? Klavirsko harmoniko, frajtone rico, štiri diatonične harmonike, dva klarineta, bobne, bariton, kitaro. Pa vsi pojemo.

Pravite,

Seveda, Franc Žerdoner je imel ansambla Šaleški fantje in Franc s prijatelji, poje pri Rudarskem oktetu Velenje, on je mojster. Zelo se trudi, da nas drži sku paj, nas uči, nam predaja svoje bogate izkušnje.

Koliko vadite?

Vadimo vsak četrtek v Domu krajanov Vinska Gora. Ne pri hajamo pa vsi iz Vinske Gore; dva sta iz Kavč, eden z Dobrne, eden iz Velenja.

Ali veliko nastopate in kje?

Lahko se pohvalim, da kar precej, in v zadnjem času smo

morali nekaj nastopov tudi od povedati, ker so se datumi pre krivali ali pa nismo zmogli toli ko. Gremo, kamor nas povabijo. O nas gre sloves, da naredimo pravo vzdušje. Veliko nastopa mo v Šaleški dolini, po Sloveniji pa smo nastopali v Izoli, v Can karjevem domu v Ljubljani, v Moravskih Toplicah, na Bizelj skem in še kje. Izven domovi ne smo bili že tudi v Avstriji. Za festivale nismo dovolj dobri, radi pa nas angažirajo za roj stne dneve, različne obletnice in presenečenja.

Kakšno glasbo igrate? Kaj ljudje radi poslušajo? Igramo ljudsko glasbo, na pro gramu imamo nekaj avtorskih

skladb Franca Žerdonerja in te kstopiscev Majde Pajer, Marinke Lesjak, Branka Zupanca … Igra mo tudi narodnozabavne sklad be, zelo radi pa tudi zapojemo akapela. Ljudje nas radi posluša jo, tudi zapojejo z nami, radi pa tudi zaplešejo, ko igramo.

Ko vas človek gleda peti in igrati, ima občutek, da tudi vi uživate v tem. Res nam je v veselje. Naj se pa v imenu vseh članov zahvalim našim ženam, ki nas spodbuja jo in gredo z nami na nastope.

Načrti za naprej?

Po tej zgoščenki se bomo malo ustavili, analizirali stanje in se pogovorili, kako naprej. Voljo, energijo in zdravje imamo, torej nas boste še slišali.

Ime Vingosi spominja na Vin sko Goro. Ima kakšno zvezo s tem?

Seveda. Štefan Oštir je že na naši drugi vaji sestavil naše ime: Vinska Gora seniorji. V moder nem slogu: vinskagora.si malo skrajšano. �� Dj

ČETRTEK, 25. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 26. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 27. avgusta 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 28. avgusta 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 29. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 30. avgusta 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev

SREDA, 31. avgusta

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

da ste samouki, ima kdo večje glasbene izkušnje?

Slovenija je ena izmed najvarnejših držav na svetu

V Landgeistovi raziskavi so preuče vali, kako varno se ljudje počutijo, če se sami sprehajajo ponoči po ulicah. Naša država se je uvrstila v sam vrh te raziskave. Poleg Slove nije se ljudje varno poču tijo tudi na Hrvaškem, na Islandiji, v Švici in na Češkem. Kje se lju dje počutijo najmanj varne? Izglasovali so Belorusijo, pa tudi Moldavijo ter Fran cijo. Dejavnik za to, kako varno se poču ti človek, ko se ponoči sprehaja sam po ulicah, ni nujno povezan s stopnjo

kriminala v državi. Nizka stopnja kri minala ni nujno povezana z občutkom varnosti ljudi. Vsekakor pa spada med dejavnike, ki vsaj malo vplivajo na ob čutek varnosti. Poleg kriminala na ob čutek varnosti prebivalcev vplivata še, na primer, prisotnost nevarnih živali in slabo urbanistično načrtovanje.

⏪

»O, kje je moj fičko, koliko sva lepega doživela sku paj,« je obujal spomine in Čveku poziral Branko Špital, dolgoletni in prvi član Kulturnice, amaterski igralec, kolesar starodobnik, ga silec in še mnogo tega, pred par kiranim lepotcem v Šaleku.

Vija vaja ven

Neodvisni

⏬

Ferdo Žerak in Koloman Lainšček, upokojena ru darja in aktivna brigadirja, sta mirno stala in opazovala doga janje na Graški Gori. Pa saj je Ko loman dejal: »Kajuh je bil že pred mnogimi leti preroški, kar je bilo zapisano nekoč, se dogaja tudi danes. Pozorni moramo biti na vsako njegovo izrečeno besedo in zapisano vrstico.« In sta bila pozorna, je ugotovil Čvek.

Tekma za predsedniški po ložaj se je začela. Mnogi ra čunajo na svojo prednost v tem, da so neodvisni. Kdo pa je danes neodvisen? Oni so predvsem odvisni od glasov volivcev.

Kje so ljudje?

Kadrov manjka na vseh kon cih in krajih. Iščemo 1000 učiteljev, med drugim manj ka zdravnikov, čistilk, trgov cev, gostinskih delavcev ... Samo predsedniških kandi datov je preveč.

Zabava

Državljani si želijo, da bi bili politiki bolj podobni njim, poznali vsakdanje življenje in skrbi navadnega človeka, se kdaj tudi zabavali in bili dobre volje. Ko pa politiki plešejo na zabavah, pogle dajo pregloboko v kozarec in sedejo za volan, jih pa ka rajo. Kdo bi razumel te ljudi?

Največja piramida

na svetu

ni v Egiptu

V človeški zgodovini veljajo pirami de za največje strukture, ki so bile ka darkoli zgrajene. Medtem ko piramide najpogosteje povezujemo z Egiptom, pa ima največ piramid na svetu Sudan. Po leg Egipta in Sudana piramide najdemo tudi v Nigeriji, Grčiji, na Kitajskem, v Španiji, Severni Ameriki, Evropi, Peru ju, Indiji, Indoneziji … Kje pa leži naj večja piramida na svetu? Ne najdemo je v Egiptu, kot bi mnogi pričakovali. Največjo piramido na svetu najdemo v Mehiki, na obrobju Pueble, v predme stju Cholula. Piramida je precej nepo znana, ker je zelo slabo ohranjena. Na vrhu piramide stoji cerkev. Piramida je visoka le 55 metrov, je pa v primer javi z ostalimi piramidami izredno ši roka. Njen volumen je torej razlog, da nosi naziv največje piramide na svetu.

Zgrajena naj bi bila pred več kot 2000 leti,

Mcdonaldsa v Rusiji nadomestila nova prehrambena ve riga z imenom Vkusno&točka, kar v prevodu pomeni Okusno in pika. Prvih 15 restavracij so naj prej odprli v Moskvi na dan Rusije. Ameriški logo je nadomestil drug logo, ki vsebuje rdeč krog in dve oranžni črti, kar bi naj simboliziralo hamburger in pomfrit. Podobna ruska taktika se na daljuje. V Moskvi se je odprl prvi Stars Coffee, ki je zelo podoben predhodniku Starbucksu. Ta veriga se je iz Rusije, podobno kot ostala zahodna podjetja, umaknila po ruski invaziji na Ukrajino februarja letos. Lastnik Stars Coffee je 39-letni Timati, ki je igralec in raper. Menda je tudi podpornik ruskega pred sednika Vladimirja Putina. Zanimivo je, da logotip Stars Coffee močno spominja na logo tip predhodni ka Starbucksa.

ALI VESTE? Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

vsak dan

domačimi.

navkljub dobra žena, ma mica, zdaj že babica, poje kot slavček, slika, piše zgodbice in je predsedni ca Slapa Zgornje Savinjske doline ter gostujočih piscev iz Šaleške doline ter širše. Albina rada reče: »Življenje je lepo!«

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

MČ Velenje – Levi breg vzhod je nezaspano spalno naselje

Začetki Mestne četrti Velenje – Levi breg vzhod segajo v leto 1981. Idilično kmečko okolje se je moralo umakniti hitro rastočemu blokovnemu naselju – Krajani novo nastajajočega naselja so bili prvotno del KS Šalek – Gorica –Naselje se je še kar širilo, število prebivalcev je bilo vedno večje

»16. marca 1996 smo se krajani na referendumu odločili za samostojno Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila 26. krajevna skupnost v občini Velenje. Na podlagi novega Zakona o ustanovitvi občin iz leta 1995 je Občina Velenje postala Mestna občina Velenje, v okviru katere so nastale tri mestne četrti. Tako je iz KS Edvarda Kardelja nastala Mestna četrt Velenje – Levi breg vzhod,« najprej pojasni predsednica Sveta MČ Zofija Šuligoj MČ je majhna, obsega le 12 hektarov, sestavljata jo Kardeljeva ploščad in Stantetova ulica, a šteje 998 gospodinjstev oz. skoraj 4000 prebivalcev. Šuligojeva poda še nekaj zanimivih statističnih podatkov: »Meje MČ so: Šaleška cesta, Kidričeva ulica, reka Paka in novo poimenovana Cesta Jožeta Ervina Prislana, ki nas loči od KS Šalek. Po podatkih Statističnega urada živijo v naši v MČ prebivalci kar 14 narodnih skupnosti. Starostna struktura prebivalcev je zelo raznolika. V letu 2017 je bilo 137 prebivalcev starejših od 69 let, letos že 354.«

V mestni četrti ni osnovne šole, je pa čisto blizu, čez Pako, OŠ Livada, a spada v KS Šmartno. Sta pa v MČ enoti Vrtca lenje Lučka in Enci benci, sedež ima nekaj podjetnikov, ki opravljajo mirno dejavnost, seveda pa k njim spadajo tudi velikiPošta, Telekom in nakupovalni center Špar.

Bogato društveno življenje

Kot povsod, so tudi v tej MČ zelo aktivni upokojenci v DU Šalek, Krajevni odbor RK, pri njih ima sedež Društvo diabetikov Šaleške doline, deluje Krajevni odbor Zveze borcev NOB. Urejene imajo lepe prostore na Kardeljevem trgu 5, ki so namenjeni predavanjem, delavnicam, sestankom večjega števila udeležencev, srečevanjem športnikov, v teh prostorih se družijo rokodelke Vrtnice in otroci v različnih delavnicah. So pred ponovno ustanovitvijo Društva prijateljev mladine. Na naslovu Kardeljev trg 7 je sedež Mestne četrti Velenje – Levi breg vzhod, tam imajo sestanke krajevni odbori, tu je tudi Energetska svetovalna pisarna.

Kot poudari Šuligojeva, bi moralo biti glede na število prebivalcev v društvih bistveno več članov, pa vendar je zadovoljna z udeležbo krajanov na različnih prireditvah. In teh imajo res veliko, nekatere zelo izvirne.

Začnejo s pustnim rajanjem in letos se je na Kardeljevem trgu zbralo skoraj 200 pustnih mask vseh generacij in celo iz različnih krajev Slovenije. »Ni nas presenetilo le število, ampak tudi to, da so udeleženci s seboj prinesli krofe in drugo pecivo ter napitke, zato smo imeli

poleg lučk tudi okraski. Izdelajo jih otroci iz vrtcev, sodelujejo člani društev, na drevesa jih pomagajo obesiti velenjski Udarniki. In seveda sledi veselo novoletno rajanje.

Zanimiv je njihov triletni projekt Ocvetličimo balkone, ki ga je zasnoval Slavko Hudarin –

Potrebna je bila temeljita sanacija območja. Mestna občina Velenje je v sklopu sanacije odstranila ruševine, uničeno opremo in material, očistila dostopne poti do garažnih boksov, ter izvedla strokovni pregled. Z varnostno ograjo so zavarovali poškodovane garažne bokse

prehoda za pešce ob Paki.

Letos so ponižali robnike na sedmih lokacijah za lažje prehode gibalno oviranih oseb, načrtujejo dodatno osvetlitev prehodov za pešce na Cesti Jožeta Ervina Prislana.

Sanirali bodo zunanje stopnišče na Kardeljevem trgu 1 in zunanji hodnik vhoda v vrtec na

Ne županu, nam povejte!

Zofija Šuligoj pravi, da jo razjezi, ko sliši ali prebere, kaj vse bi moral storiti župan, da ga krivijo za smeti, previsoko travo, nevzgojene voznike … »Ja, vse to je treba urediti, a v naši MČ smo prebivalce že precej nava-

❱Vsak dan se ob igranju šaha zbira okoli 35 krajanov, ki so letos dobili s pomočjo MO Velenje lepo urejene prostore, pripravili tudi predstavitev igranja uličnega šaha z velikimi figurami.

Kardeljevem trgu 2. Načrtujejo tudi obnovo prostorov mestne četrti.

Za območje Stantetove ulice in Kardeljevega trga bodo novelirali obstoječ projekt idejne zasnove urbane prenove, ki bo osnova za pripravo novega PZI za celovito sanacijo tega območja. Predvidena je sanacija ploščadi s pripadajočo komunalno infrastrukturo.

dili, da s problemom seznanijo člane Sveta MČ. V njem so trije člani, ki smo jih imenovali gospodarji, in ti vestno spremljajo, če kakšna stvar ni urejena. Z nepravilnostmi seznanimo ustrezno službo na MO Velenje. Do zdaj nismo imeli težav, da bi kakšne stvari ne mogli urediti,« pove Zofija.

pravo zabavo,« pove Šuligojeva. V času korone so prebivalcem nudili sosedsko pomoč. Spomladi imajo vedno očiščevalno akcijo, za 1. maj so letos po

desna roka Zofije Šuligoj in zaslužen, da so mnoge aktivnosti odlično organizirane in komunicirane v javnosti. Projekt so izvedli prvič v letu 2019, vanj so povabili specializirane družbe, kmetije in posameznike, gojitelje okrasnih cvetlic, grmovnic in zelenjave ter proizvajalce substanc in opreme za gnojenje rastlin in zelenjave.

ter uredili podporo za močno poškodovanih krovnih plošč in razsvetljavo.

Lani je Mestna občina Velenje na pobudo krajanov sanirala pohodne plošče, ki so se pose-

V prihodnjem obdobju bosta mestno četrt zaznamovali dve večji investiciji, in sicer celovita obnova ploščadi Edvarda Kardelja in Stantetove ulice ter gradnja nove stanovanjske

O večjih projektih, ki sta načrtovana, to je prenova Stantetove ulice in novogradnja na zelenici za pošto, so podali svoja mnenja, saj poznajo problematiko in potrebe. Zadovoljni so, da bodo razširili klančino na povezovalnem mostu med Kar-

mnogih letih ponovno povabili Pihalni orkester Premogovnika Velenje, da je zaigral prvomajsko budnico. »Tradicija je bila pred leti prekinjena zaradi posameznikov, ki so na godbenike metali različne predmete, med drugim tudi prižgano petardo, ki je poškodovala člana orkestra. Našli smo prostor, ki je dovolj oddaljen, da ni nevarnosti za nastopajoče,« žalosten primer navede predsednica. Že nekaj let v decembru poskrbijo, da za novo leto cedre na Kardeljevi ploščadi krasijo

»Pred korono nam je uspelo organizirati pet predavanj, spomladi smo pripravili izmenjavo semen in sadik. Ob prazniku MČ, ki ga praznujemo skupaj z Mestno občino Velenje 20. septembra, bomo tudi letos nagradili najlepše ocvetličene balkone oz. okenske police in okolice blokov,« razloži Zofija Šuligoj. Posebnost je tudi, da v okviru projekta MOV Čisto moje mesto opravijo dijaki in študentje v njihovi MČ enotedensko počitniško delo, ko jim odgovorni dajo usmeritve, da uredijo pomanjkljivosti, ki so med letom spregledane.

Načrtovani dve večji investiciji

13. avgusta sta minili dve leti, ko je v garažah na Stantetovi ulici sredi noči izbruhnil velik požar. Zgorelo je šest avtomobilov. Policisti so evakuirali več stanovalcev, požar pa se je ponovil naslednjo noč. »Ne glede na to, da je nastala ob dveh požarih ogromna škoda, je bila to zelo koristna izkušnja za prebivalce, gasilce, reševalce in MO Velenje,« meni Zofija Šuligoj.

dle na Kardeljevem trgu. Okoli manjše zelenice pred Stantetovo 19 so namestili stebričke in zelenico zaščitili pred uničevanjem. Umirili so promet na Cesti Jožeta Ervina Prislana in osvetlili dva

soseske Zelenica pošta – Paka. Načrtovana je tudi rekonstrukcija državnih cest: Šaleške in Kidričeve. Postopoma začenjajo z umeščanjem podzemnih zbiralnic za odpadke.

Problematika MČ so:

• vandalizem nekaj mladeničev, ki jim ni mar za lepo urejeno okolico, skupno lastnino ter mir in varnost sokrajanov, • prehitra vožnja s skiroji, • nestrpnost nekaterih krajanov do igre otrok na ploščadi, • osebe, ki uživajo droge.

»V MČ si močno želimo tako imenovani informacijski otok, najbolje elektronski. Raznašanje plakatov in pisnih obvestil po vseh stopniščih je zamudno in drago, na osrednjem mestu pa bi lahko krajane sproti seznanjali z dogodki in pomembnimi obvestili,« še pove Zofija Šuligoj. Da se res trudijo delati za krajane, pove tudi podatek, da so ena redkih MČ oz. KS, ki občasno izdajajo svoj časopis.

Diana Janežič

deljevo ploščadjo in Stantetovo ulico.

Koncentrirana blokovna gradnja z velikimi fasadami pomeni veliko balkonov in okenskih polic, ki brez cvetja in zelenja dajejo žalosten videz. Zato je bil osnovni cilj projekta Ocvetličimo balkone spodbuditi stanovalce blokov, da skupaj spremenijo podobo mestne četrti. Stanovalci tudi lepo skrbijo za rastlinje pred vhodi v bloke.

Zofija Šuligoj: »Letos bomo ob prazniku mestne četrti povezali različne generacije in pripravili kulinarično tekmovanje Mladi šefi.«

Lani so ob 40-letnici obstoja MČ v dveh tednih pripravili kar 19 prireditev, med drugim posneli film in izdali brošuro Mesto na robu mesta z obilico zanimivih arhivskih podatkov.

za naše zdravje

Zdaj je pravi čas za pripravo ozimnice

Jesen je pred vrati. Kmetovalci in vrtičkarji pravijo, da letošnja letina, predvsem zaradi suše, ne bo bogata. Zato je zdaj pravi čas, da pridelke, ki so nam morebiti ostali ali pa jih lahko kupimo na tržnici, primerno shranimo. Le tako bomo v domači in zdravi hrani lahko uživali tudi pozimi. Vlaganje, sušenje, shranjevanje v klet na hladno … Če pa vam za vse to zmanjkuje časa, naše lokalne kmetije ponujajo številne dobrote, s katerimi obogatimo naše zimske jedilnike. Jejmo lokalno in spoštujmo domače. V skrbi za zdravje naj ima hrana čim krajšo pot z

Pridelke pred hrambo dobro osušimo

Preden spravimo krompir, različne korenovke ter čebulo in česen, jih dobro osušimo oziroma pazimo, da jih iz zemlje jemljemo takrat, ko ta ni preveč mokra. Tako bomo imeli na dosegu roke vedno dovolj domačega pridelka. Korenovke je še vedno najbolje hraniti v pesku, če te možnosti nimamo, pa jih zamrznemo. Nekatera hrana potrebuje hladen, temen, suh prostor. Korenasto in gomoljnato zelenjavo kot tudi buče je mogoče hraniti v kleti ali v hladilniku. V slednjega nikoli ne pospravite česna, čebule in krompirja (tako navadnega kot sladkega). Njihovo mesto je vedno v shrambi, kjer pa čebule nikakor ne postavite zraven krompirja. Po drugi strani sta lahko brez težav skupaj čebula in česen. V shrambi lahko čakajo tudi jabolka ali hruške, vedno ločeno od krompirja. Tega nikoli ni dobro imeti v plastični vrečki, lahko pa je v papirnati.

V kleti ali hladni shrambi bo le 10 stopinj

V kleti ali hladni shrambi shranjujemo živila, ki za dolgo obstojnost potrebujejo hladen in suh zrak. Temperature naj bi se gibale okoli 10 stopinj Celzija, zato se bodo police šibile pod težo kozarcev z vloženimi dobrotami, tam pa lahko tudi do 6 mesecev shranjujemo sveže buče in bučke.

nu, ponekod, kjer je zelo suho, v prostor namestimo posode z vodo. S tem občutno podaljšamo čas skladiščenja pridelkov, ki so navsezadnje manj osiromašeni hranil. Kleti v zakloniščih v nekaterih blokovskih naseljih za pravo skladiščenje ozimnice niso primerne, razen v izjemnih primerih za kratkotrajno skladiščenje – za teden ali dva. Glede zračenja in hlajenja še opozorilo: največ zračimo v nočeh takoj po obiranju in uskladiščenju (v septembru, oktobru), saj je takrat praviloma temperatura v kleteh še vedno visoka, procesi v plodovih pa intenzivni in jih je treba kar najhitreje upočasniti. Pozimi, ko ponoči zmrzuje, zračimo podnevi, če potrebujemo več vlage, zračimo v deževnih dneh.

Korenje, rdečo peso, kolerabo, repo, pastinak in zeleno shranimo tako, da jim odstranimo zelenje, nato prestavimo v zabojček z vlažnim peskom, zemljo, žagovino ali uredimo na prostem zasipnico s slamo, ki ohranja prepotrebno vlago. Zemlje, ki se drži korenin, ne speremo, saj ščiti pred izsušitvijo in nagubanjem.

Nekatere vrtnine skladiščimo na vrtu, spet druge vložimo

To velja predvsem za tiste vrtnine, ki smo jih pravilno gnojili in bodo tako odporne na mrzle temperature. Na vrtu lahko čez zimo ostanejo prezimne sorte radiča, prezimne sorte pora, brstični in listnati ohrovt, motovilec, zimska

solata, špinača, peteršilj, zelena, blitva, hren, topinambur, črni koren, pastinak in drobnjak. Vrtninam, za katere vemo, da ostanejo le do prvega mraza, pa pomagamo z agro kopreno, in tudi te bomo lahko na vrtu pobirali še po prihodu zime.

Zelo pomembno je, da vemo, kateri način skladiščenja najbolj ustreza posameznim vrtninam, da bomo lahko tudi v zimskih dneh uživali v njihovih okusih.

Prostor naj bo tudi dovolj suh, saj se bodo v vlažnem prostoru živila hitro pokvarila, pojavila se bo plesen, ki pa je izjemno škodljiva za zdravje. Zabojčkov s pridelki ne postavimo kar na tla, ampak naj bodo dvignjeni za 10 do 15 centimetrov in kakšnih 10 centimetrov odmaknjeni od stene in najmanj 50 centimetrov od stropa. Tako je omogočeno dobro kroženje (hladnejšega) zraka.

Če le imamo možnost, temperaturo in vlažnost prostora urejamo z zračenjem – z odpiranjem oken v hladnem in vlažnem ali suhem vreme-

Pazimo na čistočo

Pomemben pogoj dolgega skladiščenja zdravih pridelkov je tudi ta, da jih shranimo v čistem prostoru. Prostor naj bo očiščen nesnage (in morebitnih škodljivcev), poleg tega strokovnjaki priporočajo, da stene vsako leto na novo prebelimo z apneno barvo, ki jih deloma razkuži (prepreči razrast plesni) in zmanjšuje vlažnost v prostoru. Prav tako je smiselno namestiti vabe za škodljivce in jih redno pregledovati. Ste vedeli, da miši bolj obožujejo orehova jedrca kot košček sira?

njive na krožnik. Postaja tudi vse dražja, zato je dobro in pametno narediti vsaj nekaj zalog.

Jejmo lokalno in spoštujmo domače.

za naše zdravje

manj privlačni za postrežbo, poleg tega pa bodo izgubili tudi dragocene hranilne snovi. Zato naj bodo kozarci vložene zelenjave, steklenice domačega soka in krhlji sušenega sadja spravljeni v temnem prostoru.

Zamrzovanje ima svoje zakonitosti

Bolje je zamrzniti več manjših ploskih paketov hrane kot enega velikega. Preverimo, ali vrečka z zapakirano hrano prepušča zrak. Iztisnimo ga iz nje, potem pa jo dobro zaprimo. Pokrovčke embalaže, ki ne tesnijo dobro, oblepimo z lepljivim trakom, z aluminijasto folijo pa tesno zaprimo posodice brez njih.

Večino zelenjave blanširamo. To je pomožni kuharski postopek, pri katerem živilo nekaj časa kuhamo v vreli tekočini, pari ali mikrovalovni pečici. Sadje lahko zamrznemo na več načinov. Zdrave plodove jagodičevja naložimo v vrečke in jih zamrznemo ali pa večje kose sadja potresemo s sadjem in zamrznemo. Zamrzovanje v sirupu je primerno za vse vrste sadja. Iz zelo sočnega sadja lahko iztisnemo tudi sok in ga zamrznemo. Tudi kompoti so odlični za zamrzovanje. Vso zamrznjeno sadje in zelenjavo pa naj bi porabili najkasneje v osmih do desetih mesecih.

Sušenje, vlaganje, zamrzovanje

Shranjevanje vrtnin pogosto povezujemo z zamrzovalno skrinjo, vendar so naše babice za ozimnico znale poskrbeti tudi drugače. Najbolj poznano je verjetno sušenje sadja in zelišč, vendar pa lahko sušimo tudi zelenjavo. Med prednosti sušenja sodita prihranek prostora in časa pri kuhanju. Tako na primer iz 10 kilogramov sveže čebule ustvarimo le 1 kilogram suhe čebule.

Dobro je, da zelenjavo, preden jo zamrznemo, blanširamo. To pomeni, da jo za največ 3 minute potopimo v vrelo vodo in čim prej ohladimo, da se ne kuha – če jo bomo shranjevali za dalj časa kot le kakšen mesec. Sicer pa ne blanširamo mlade špinače, pa tudi za blanširanje gob so mnenja deljena. Vedno jih uporabimo zamrznjene in jih pred uporabo ne odtajamo.

Za pripravo svoje ozimnice potrebujemo nekaj časa, dobre volje in sveže dobrote. Tako bomo domačo hrano lahko uživali tudi v zimskih obrokih, ko je v trgovinah na voljo pretežno le tista iz oddaljenih krajev. Možnosti za shranjevanje je veliko. Seveda pa je treba shranjevanje prilagoditi tudi temu, kdaj nameravate shranjeno porabiti.

Kako sušimo paradižnik?

• Sušeni paradižniki so specialiteta, s katero izboljšamo okus juham, solatam in slanim pitam, ali pa jih uporabljamo kar kot prigrizek. Njihova cena je precej zasoljena, a je povsem razumljiva, saj je v sušenje paradižnika vloženega veliko truda in precej energije. Za sušene paradižnike izberemo vrsto, pri kateri so plodovi manjši, z malo semeni in mesnati, torej vsebujejo manj vode (priporočljivi so pelati, češnjevci imajo preveč semen).

• Prerežemo jih na pol, jih pokonci postavimo na pladenj sušilnika, pekač iz pečice s peki papirjem, da se ne primejo, ali na rešetke pečice in potresemo z grobo soljo.

• Sušimo jih lahko na soncu, a bo trajalo dalj časa. Najbolje, da jih postavimo v pečico, segreto na 50 stopinj, ali v sušilnik, ki ga sprva nastavimo na najmanjšo moč, kasneje pa moč nekoliko povečamo.

• Po nekaj urah oziroma na soncu po treh dneh delno posušene stisnemo skupaj, da izravnamo navznoter zvite robove, tako se hitreje posušijo do konca. Na soncu potrebujemo približno 1 teden, v pečici pri priprtih vratcih ali v sušilniku 1 do 2 dni.

• Mehkejše shranimo v kozarec, dodamo

začimbe, nato s stresanjem, da izločimo zračne mehurčke, prilijemo olje, bolj suhe pa shranimo v platneno vrečko.

Kis in pasterizacija

Kako konzervirati? Vlaganje v kis je verjetno eden najstarejših postopkov shranjevanja živil. Pri tem večinoma uporabljamo kis za vlaganje z devetimi odstotki ocetne kisline. Je brezbarven, ni moten, kar je koristno za videz shranka, in je tudi steriliziran, torej ne vsebuje mikroorganizmov, ki bi vplivali na kakovost shranka. Ima pa specifičen okus, ki nekatere moti. Alkoholni kis pred uporabo redčimo z vodo, običajno v razmerju ena proti ena. Lahko uporabimo tudi običajen kis, vinski ali jabolčni, ki ga ne razredčimo ali le malo, v razmerju osem delov kisa in dva vode.

Drugi postopek je pasterizacija. V pasterizator zložimo napolnjene dobro zaprte kozarce in shranek pasteriziramo v vodni kopeli. Pasterizacija je prav gotovo najboljši in najenostavnejši način za vlaganje zelenjave in sadja. Mimogrede, pasteriziramo lahko tudi v loncu ali pečici. S pasterizacijo, torej segrevanjem na temperaturo od 75 do 100 °C za določen čas, uničimo vse bakterije in viruse, ki bi lahko vplivali na kakovost shranka. Pri vlaganju zelenjave v kis je ocetna kislina kot medij, ki preprečuje razvoj bakterij, pri pasteriziranju pa sta temperatura in čas tista, ki omogočata trajnost shranka. V tovarnah uporabljajo za vlaganje sterilizacijo, torej izpostavljenost shranka na temperaturo 125 °C in zvišanemu pritisku, in uspeh je zanesljivejši.

Pomembno! Za vlaganje kupite nove pokrovčke

Vlaganje v kozarce, kot so ga poznale naše babice, se vse do danes ni veliko spremenilo. Osnovni princip vlaganja je, da pripravljeno sadje in zelenjavo naložimo v kozarce, jih zapremo in pasteriziramo. Tako v kozarcih nastane vakuum, bakterije in glivice pa zaradi toplotne obdelave nimajo možnosti za razvoj.

Zelo pomembno je, da izberemo ustrezne kozarce – če smo med letom shranili stare, poskrbimo za nove pokrovčke in sterilizacijo. Ne uporabljajmo rabljenih aluminijastih pokrovčkov, temveč samo nove, ki se popolnoma prilegajo kozarcem. Prav tako ne uporabljajmo kozarcev

kupljenih marmelad, majonez in kompotov, ki so nestandardnih velikosti, saj rabljen pokrovček ne tesni več popolnoma, novega pa verjetno ne boste mogli kupiti. Kozarci s steklenim pokrovom in sponko so za večkratno uporabo, preverite le, ali se gumijasti obročki še prilegajo.

Olje in slanica

V zadnjem času so postali modni shranki z zelenjavo v olju. Izberimo kakovostno olje in se prepričajmo, da ne greni, sicer bo vplivalo na okus celotnega shranka. Če greni, ni rečeno, da gre za slabo kakovost, grenčica je včasih odvisna od sorte oljk; taka je denimo istrska belica. Ti shranki so polnega okusa, kakovostni in se dobro držijo tudi brez pasteriziranja. Način, ki ga je precej nadomestilo zamrzovanje, je vlaganje v slanico. Za tiste dni, ko se najbolj mudi in nimamo časa za kuho, bo prav dobrodošel kozarec stročjega fižola, korenja ali cvetače, vložene v slanico. Okusni solata in juha bosta gotovi v nekaj minutah.

Vloženo shranimo v temen prostor

Če bodo stekleni kozarci napolnjeni s slastno marmelado, kompoti ali z zelenjavo izpostavljeni svetlobi, bodo sadeži v njih razbarvani in tako

Ozimnica je del naše tradicije

V veliki meri o trajnosti vloženega živila odločajo ustrezni higienski postopki, zato smo pri polnjenju pazljivi na pravilno rokovanje s svežim sadjem in zelenjavo, na čistočo opreme, ki jo uporabljamo (čiste kuhinjske krpe, papirnate brisače, zajemalke …) ter na ustrezno osebno higieno, shranjevanje …

Konzerviranje je pomemben in varen način shranjevanja hrane, če se izvaja pravilno.

Pravilno konzervirana hrana v kozarcih ali steklenicah, hranjena v hladnem in suhem prostoru, bo ohranila optimalno kakovost vsaj eno leto.

Če pri konzerviranju ugotovimo, da pokrov ne tesni, lahko v 24 urah ponovimo postopek konzerviranja. Pokrov odstranimo, preverimo tesnilno površino, če je to potrebno, zamenjamo kozarec, zamenjamo pokrov in postopek konzerviranja ponovimo.

Konzervirano hrano, ki kaže znake plesni, zavržemo, saj škoduje zdravju.

Zelo nevarna posledica nepravilnega konzerviranja je zastrupitev z bakterijo Clostridium botulinum.

Konzervirano hrano spremenjene konsistence in videza ter neprijetnega vonja, za katero nismo prepričani, da je varna za uživanje, raje zavržemo, kot da bi tvegali zastrupitev. Neprimerno konzervirano hrano zavržemo.

Z nekaj volje, predanosti in dobrih domačih receptov se lahko tudi vi pripravite na zimo. Zdaj je pravi čas, zato le razmislite, kaj je tisto, kar bi bilo dobro shraniti.

Korenje, rdečo peso, kolerabo, repo, pastinak in zeleno shranimo v vlažen pesek.

Zamrznjeno sadje in zelenjavo naj bi porabili najkasneje v osmih do desetih mesecih.

Točke iz Velenja romale v Kidričevo

Rudar še vedno brez zmage – Triglav do svoje prve točke

Velenje, 21. avgusta – Na stadionu Ob jezeru je bila v nedeljskem večernem terminu odigrana še zadnja tekma 4. kroga druge slovenske nogometne lige. Na štajerskem derbiju sta se pomerila nekdanja prvoligaša Rudar in Aluminij.

V Velenje so z boljšo popotnico pripotovali nogometaši Aluminija, ki so si z dvema zmagama v gosteh in remijem na domačih tleh priigrali sedem točk ter skočili na vrh lestvice, medtem ko Velenjčani v letošnji sezoni še niso zabeležili zmage. Tri točke so jim ušle tudi tokrat, po zaslugi Nika Marinška so slavili gostje. Kapetan Aluminija je svoj četrti zadetek v sezoni dosegel v 38. minuti in že v prvem polčasu postavil tudi končni rezultat tekme (0 : 1). Kidričani so v prvem delu sicer nanizali še nekaj priložnosti za zvišanje vodstva, a se je na domačih tleh izkazal domači vratar Kristjan

Sekulić. V drugem polčasu so gostje uspešno preprečevali poskuse velenjskih nogometašev in ubranili minimalno vodstvo.

Varovanci Roberta Pevnika, ki je v preteklosti vodil tudi Velenjčane, so tako zabeležili nove tri točke in ostajajo ob boku Nafte in Krke na vrhu lestvice. Knapi pa se po štirih krogih s pičlima dvema točkama nahajajo na 12. mestu.

Na repu lestvice je še vedno Triglav, ki je v obračunu s Krškim osvojil svojo prvo točko. Svoje prve zmage v letošnji sezoni pa so se razveselili Slatinčani, ki so v Grosupljem premagali Brinje. Nafta se je z zmago proti Iliriji obdržala na vrhu, Krka je svojo serijo neporaženosti podaljšala v Ravnah na Koroškem, Beltinci pa so na domačih tleh izgubili obračun z Biljami in zdrsnili na 5. mesto. Dvoboj med Bistrico in Primorjem se je končal brez zadetkov, remi je prine-

sla tudi tekma v Dekanih, kjer je gostovala ekipa Roltek Doba.

Trener Rudarja, Simon Dvoršak: "Ekipa je bila pred začetkom sezone precej spremenjena. Odšli so nekateri nosilci igre, prišlo pa je nekaj mladih igralcev, ki potrebujejo čas, da se privadijo na novo okolje. Z dosedanjim potekom prvenstva ne moremo biti zadovoljni, a če pogledamo na vse skupaj iz strokovnega vidika, je napredek v določenih segmentih igre očiten, potrebno bo le malo potrpežljivosti. Zavedamo se, kaj je treba popraviti. Določene okrepitve se niso znašle v novem okolju, zato smo takoj ukrepali in se sporazumno razšli, da smo v ekipo vnesli mir. Sedaj moramo dopolniti kader, potrebujemo vsaj dva izkušena igralca ,ob katerih bi se mladi igralci lažje in hitreje razvijali. Če bomo vsi v klubu dali vse od sebe, bodo rezultati kmalu vidni." �� tr

Nova rokometna sezona trka na vrata

sezone pa jih čaka še prijateljski obračun z ekipo HSG Graz.

Velenje, Ideje, Povezovanje

To so kratice letošnjega 34. VIP Cup turnirja

Lara Oprešnik

Velenje, 20. avgusta – V Tenis Centru Jezero se je zgodil že 34. tradicionalni teniški turnir VIP CUP Velenje 2022. Kljub nekoliko slabši vremenski napovedi je vreme zdržalo in organizatorjem omogočilo uspešno izvedbo turnirja. Ob odlično organiziranih športnih aktivnostih so se gostje in udeleženci turnirja

nesla zmagovalni pokal.

Zmagovalcem športnih tekmovanj so čestitali župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, olimpijka Gloria Kotnik, dolgoletni vodja tenis turnirja Marjan Gaberšek ter predstavnik podjetja Elementum Bogdan Kukovec. Zmagovalca sta prejela tudi srebrnik olimpijca Miroslava Cerarja - Tokyo 1964, ki sta ga izdala Olimpijski

izvrstna pevka Sara Lamprečnik, ki se je predstavila ob petju svojih skladb.

VCD Ježek Velenje prejel ček v višini 900 evrov

Glavna organizatorka VIP Cup turnirja je Marjetka Gaberšek Letošnja glavna sponzorja dogodka sta bila Mestna občina Velenje in Gama, Velenje, d. o.

Rokometaši Gorenja Velenja se tudi s tekmovanji na turnirjih intenzivno pripravljajo na začetek sezone. Po dveh zmagah na turnirju v avstrijskem Gradcu, ko so osvojili prvo mesto, so se izkazali tudi na mednarodnem turnirju Visit Sarajevo Cup, ki je v prestolnici Bosne in Hercegovine potekal 21. in 22. avgusta. Ose so prvi dan tekmovanja najprej premagale RK

Partizan (37 : 28), nato še RK Vogošča (27 : 20). Z dvema zmagama so si zagotovile finale, kjer jim je novo zmago preprečil znan nasprotnik z evropskih tekem, ekipa Nexe Našice. Hrvati so s 35 : 33 ugnali velenjske rokometaše, ki so tako zasedli drugo mesto na turnirju.

Velenjčani so s finalno tekmo zaključili priprave v Bosni in Hercegovini, pred začetkom

Sezona se bo uradno začela v nedeljo, 4. septembra, ko bo po dveh letih ponovno na sporedu tekma superpokala. Za prvo lovoriko se bodo na obračunu uvodnega dejanja sezone Velenjčani pomerili z aktualnimi državnimi prvaki iz Celja. Teden dni kasneje, 10. septembra, pa jih čaka tudi prva tekma v boju za 5. naslov državnih prvakov. Na domačem parketu bodo varovanci Zorana Jovičića gostili ekipo Riko Ribnice. ��

hrani ter pijači.

Pestra tekmovanja in aktivnosti

Športno pester dan se je začel ob 8.30, ko so udeleženci turnirja prijavljali ter prevzemali opremo. Udeležili so se lahko tekmovanj v teniškem turnirju dvojic, golfu z enim udarcem najbližje zastavici, metu v centrifugo RK Gorenje Velenje, laserskem streljanju z računalniško simulacijo in za najbolj natančen teniški servis.

V finalu teniškega turnirja dvojic so se pomerili Bojan Glavič in Anže Golež proti Janezu Drobniču in Žanu Pritržniku Slednja sta z rezultatom 9 : 5 od-

komite Slovenije in podjetje Elementum – Ag, d. o. o.

Spremljevalni program teniškega turnirja in športnih tekmovanj so bili igra kolo sreče, ogled in razstava izdelkov varovancev VDC SAŠA, enote Ježek Velenje, ter pokušine in degustacije hrane in pijače. Na zaključni prireditvi je nastopila

o., ter številni drugi sponzorji. Dobrodelnost so letos namenili enoti VDC Ježek. Župan Peter Dermol je izročil direktorici VCD Ježek Velenje Darji Fišer ček v višini 900 evrov. V zahvali zanj je povedala, da bodo sredstva namenili za dokončanje nove bivalne enote.

�� Foto: M. Klinc

Marjetka Gaberšek, organizatorka VIP CUP turnirja: »Zelo sem zadovoljna z letošnjo izvedbo turnirja. Vloženega je bilo veliko truda, veseli smo, da smo privabili toliko sponzorjev, predvsem novih. Gradimo naprej! Vsako leto želimo dogodek nadgrajevati, trudimo se, da privabimo tudi čim več poslovnežev, da se lahko na dogodku družijo, spoznajo, razvijajo nova poznanstva, seveda pa so vabljeni tudi drugi športniki po duši, medijske osebnosti itd.«

Škale, 10. avgusta – Nepogrešljivi član velenjske nogometne družine Herman Arlič, ki je med drugim oral ledino ženskega nogometa v Škalah, je pred kratkim praznoval osebni jubilej. Svojo 80-letnico je obeležil na prav poseben način in pod kozolec Poduršan v Škale povabil tudi nekatera znana imena velenjskega (in slovenskega) športa.

»Zelo sem vesel, da so prišli predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović, predsednik Športne unije Slovenije Dejan Crnek, predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik, selektor slovenske žen-

ske nogometne reprezentance Borut Jarc in še nekateri nekdanji funkcionarji, prijatelji in trenerji, ki so zaznamovali slovenski nogomet (med njimi Bojan Prašnikar, Drago Kostanjšek, Vojislav Simeunović, op. a.). Prišlo je tudi nekaj predstavnic iz našega ženskega nogometnega kluba, ki so dosegale res izvrstne rezultate. Po kar nekaj letih se je združila in videla zelo zanimiva druščina, zato je bilo ogromno komentiranja na račun nogometa, predvsem velenjskega,« je povedal Herman Arlič in dodal, da je srečanje različnih ljudi iz športnih, predvsem nogometnih vod, prineslo

tudi številne odgovore.

»Marsikaj se je skristaliziralo, govorili smo o tem, kako bi morali delovati, in se strinjali glede tega, da bi Velenje moralo imeti prvoligaša. Pogovarjali smo se tudi o stvareh, ki se ne bi smele dogajati –tudi o tem, da se politika v šport ne bi smela več vmešavati.«

Da bi vse skupaj kar tako propadlo …

Tema večera je bil tudi ženski nogomet, ki je kljub vzponu in

evforiji, ki jo je prineslo nedavno evropsko prvenstvo, pri nas še vedno daleč od želenega nivoja, je poudaril Herman Arlič. »Mislim, da bi morali imeti vsi prvoligaši tudi žensko nogometno ekipo, tako pa vidimo, da velika mesta nimajo ženske nogometne sredine,« je še dodal in se s povabljenimi dotaknil tudi ženskega nogometnega kluba

Rudar Škale, ki je ravno letos praznoval 40 let.

»Predstavil sem svoje delo, povedal, koliko časa, svojih sredstev in prostovoljnega dela smo vložili v ženski nogomet. Rezultati so bili jasni, osvajali smo naslove in vzgojili igralke, ki še danes visoko kotirajo v ženski nogometni reprezentanci. Da bi vse skupaj kar tako propadlo … Se mi pri teh letih, po vsem vloženem delu, ne zdi prav,« še pravi oče ženskega nogometa

v Škalah, ki računa, da je srečanje pripomoglo tudi k temu, da se nivo ženskega nogometa v Sloveniji še dvigne, predvsem pa, da se ob tem ponovno najde možnost (predvsem finančna sredstva) za obuditev kluba, ki je v slovenskem ženskem prostoru s Hermanom Arličem na čelu nedvomno pustil velik pečat.

foto: Stane Vovk

lahko tudi družili in zabavali ob dobri glasbi,

Odlični na mednarodnih igrah šolarjev

Velenje, 18. avgusta – Iz Velike Britanije so se vrnili mladi športniki in športnice, ki so zastopali barve Velenja na 54. poletnih mednarodnih igrah šolarjev. Najbolje se je odrezala plavalka Najya Hana Jukić, ki

se je domov vrnila z dvema srebrnima medaljama (50 metrov prosto in 50 metrov delfin) in eno zlato (50 metrov hrbtno).

Medalj so se razveselile tudi atletinje Neja Kimperk, Maša Mežnar Tia Lončarič in Sara

Potepanje po Tatrah

Prelepe so naše Alpe. Bele skale, bistri potočki, brzice, slapovi, zelene planine, modro nebo in pisano cvetje. Vendar je včasih dobro, če vidimo še kaj drugega, drugačnega, prav tako vrednega naše pozornosti.

Planinci PD Velenje smo se letos odločili, da obiščemo slovaške Visoke Tatre. Malo zaradi spomina na našega Andreja, ki je bil velik ljubitelj Tater in je tja popeljal ogromno velenjskih planincev, predvsem pa zaradi lepote teh gora, ki se po mogočnosti res lahko primerjajo z našimi Alpami. Zaradi drugačne kamninske sestave je tam veliko površinskih voda, posledično pa so gore tudi dosti bolj poraščene.

Zahodne Tatre spadajo skoraj v celoti v Tatranski narodni park, kjer veljajo strogi predpisi gibanja in vedenja. Vse poti so označene s posebnimi barvami in samo po teh poteh je dovoljena hoja. Veliko je smernih tabel, opozoril, informacij … Tudi koče ob poteh so lepo oskrbovane in zelo dobro obiskane. Do izhodišč pelje tudi tatranska železnica. S tem se izognejo velikim gnečam na parkiriščih. Poti so speljane tako, da si vsak pohodnik lahko izbere turo glede na zmogljivost. Nad zgornjo gozdno mejo je speljana pohodna Tatranska magistrala, ki planince vodi mimo vseh pomembnih vstopov v doline, po katerih se pot povzpne na najvišje gore. Magistrala je označena z rdečo markacijo, vodi pa od Podbanskega do doline Bielih

TAKO so igrali

Vody. Najbolj turistična kraja sta Štrbski Pleso in Tatranska Lomnica. Oba kraja sta znana po smučiščih, Štrbski Pleso tudi po smučarskih skakalnicah. Najvišji vrh Gerlihovski Štit (2655m) je zaprt za pohodnike, na Lomnicky Štit (2634m) pa je možno samo z vzpenjačo.

Veliko vrhov ni dostopnih za navadne planince, najeti je treba gorskega vodnika, ki te varno pripelje do cilja. Kljub temu pa je kar nekaj visokih vrhov dostopnih vsem v dobri telesni kondiciji in primerno opremljenih.

Acman, ki so v štafetnem teku 4 x 100 metrov osvojile odlično tretje mesto. Mednarodne igre šolarjev za mlade športnice in športnike predstavljajo nepozabno doživetje in izkušnjo z velikih športnih tekmovanj.

Po hribih

tudi Velko Svištovko (2030m) in Teryho chato (2015m) na koncu Male Studene doline.

Ostali planinci smo bili bolj pohodniki. Poti so nas vodile po zelenih dolinah, mimo brzic, bistrih potočkov, slapov in prelepih gorskih jezer. Ves čas smo se gibali do višine 1600 m in uživali v prelepih razgledih. Na skrivaj smo vtaknili v usta tudi kakšno borovnico ali malino (v TNP je strogo prepovedano nabiranje), se hladili z bistro studenčnico in se imeli zelo lepo. Da ne bi predolgo čakali planincev, ki so se

Jasmina Škarja

Velenje, 5. avgusta – Poklicni koreograf Marko Golubović, kreativni direktor plesnega in rekreativnega studia M-Dance, je v zadnjih mesecih otrokom iz Šaleške doline in s Koroške omogočil plesna potovanja tudi izven meja Slovenije. »Z vizijo, da mladi plesalci odkrivajo svet, spoznavajo druge kulture, si s tem širijo obzorja in nenazadnje ustvarjajo otroške spomine, jim omogočamo različna potovanja,« razloži.

Letos gostovali v Maroku

Plesna šola se je v pretekli sezoni pohvalila z zavidljivimi rezultati na državnih in mednarodnih tekmovanjih po Evropi – 1. mesto hip-hop mladinska formacija na mednarodnem tekmovanju Lukec, 10. mesto za solistko Majo Magdaleno Turkovič Lepše na evropskem prvenstvu v Skopju ter skupinska uvrstitev delegacije M-Dance plesalcev na svetovno prvenstvo, ki bo letošnjo jesen, so rezultati, na katere so še posebej ponosni. Poleg hip-hop

tekmovanj plesalci potujejo na mednarodne plesne festivale in gostovanja, kjer s plesno zvrstjo sodobni balet in z umetniškim ustvarjanjem nastopajo in zastopajo Slovenijo.

Letos so gostovali v Maroku, kjer so konec julija v maroški prestolnici Rabat na mednarodnem plesnem festivalu deset dni nastopali in spoznavali maroško kulturo. »Plesalci iz Šaleške doline so poleg številnih nastopov spoznavali navade gostoljubnih

nami doživijo več kot samo ples v plesni dvorani. Vsak plesalec si želi nastopati in zakaj ne bi, če imamo to možnost. Rad slišim, ko se še leta v dvoranah pogovarjajo o spominih, ki so jih doživeli na potovanjih skupaj z nami,« pravi Golubović, ki ne skriva navdušenja nad sestavljanjem plesnih nastopov za mednarodne otroške plesne odre skupaj s plesnimi pedagogi. Medtem ko se mlajši plesalci že pripravljajo na naslednje plesno gostovanje, ki bo oktobra

Krka (10),

Rogaška 0:1.

Nafta 1903 (10),

Aluminij (10),

Bilje (9), 5. Beltinci Klima Tratnjek (7), 6. Fužinar Vzajemci (6), 7. Roltek Dob (6), 8. Kety Emmi&Impol Bistrica (5), 9. Rogaška (5), 10. Primorje (4), 11. Ilirija 1911 (3), 12. Rudar (2), 13. Krško (2), 14. Jadran Dekani (2), 15. Brinje Grosuplje (2), 16. Triglav (1).

Žal smo videli nekaj popolnoma neprimerno opremljenih pohodnikov in sama sreča je, da se ne zgodi več poškodb. V bližini Popradskega jezera je simbolično pokopališče s spominskimi obeležji vsem, ki so v Tatrah izgubili življenje. In teh ni malo.

Naša skupinica, ki se je odločila za osvajanje visokih vrhov, je bila primerno opremljena in pod dobrim vodstvom Tomija in Murija. Kar štirikrat so bili nad 2000 m. Najlepša sta bila Rysy (2503m) in Krivanj (2495m), osvojili pa so

Balinanje

povzpeli višje, smo se dvakrat peljali do hotela z rednim prevozom, ki je tu zelo dobro organiziran in poceni.

Bivali smo v lepem hotelu Agro v Velki Lomici, pod vznožjem Tater. Za piko na i je poskrbelo vreme. Ves čas nam je sijalo sonce, temperature pa zaradi višine in vlage niso bile previsoke. Hvala vsem udeležencem, predvsem pa vodnikom, ki so skrbeli za varno hojo, in vozniku, ki je skrbel za varno vožnjo. Bilo je lepo.

Anka Pugelj

��

nekaterih igralcev. Trenutni vrstni red ekip po šestem krogu v prvi ligi je: 1. BK Žalec 10 točk, 2. BK Balinc Polzela 9 točk (-1), 3. KU Gorenje 8 točk, 4. DU Velenje 4 točke, 5. BŠDU Premogovnik 3 točke, 6. DU Šoštanj 0 točk (-1).

Druga liga

Tako se je prvi del končal neodločeno, potem pa so zopet za domačine bili usodni meti v kroge, kjer so slavili gostje. Končni rezultat je tako bil 4 : 6 za goste in tudi punt razlika 34 : 40 je bila za goste. Popoldne je bilo na igrišču v Sončnem parku zanimivo srečanje med ekipama BŠDU Premogovnik in gosti iz DU Žalec. Domačini so močno začeli, toda gostje niso popuščali. Po končanem prvem delu so nato v metanju v kroge domačini še imeli možnost za neodločen rezultat. To jim ni uspelo, tako da je bil končni rezultat 3 : 7 za goste, pa tudi punt razlika 32 : 40 je bila v korist gostov.

Moralo bi biti še srečanje med DU Šoštanj in gosti BK Balinc Polzela, vendar je bilo po dogovoru preloženo na kasnejši termin zaradi dopustov

V drugi ligi je bilo v Vinski Gori najprej odigrano zaostalo srečanje med domačini in gosti DU Dobrno. Domačini so zaigrali na vso moč in končni rezultat tudi vse pove, 6 : 2, pa tudi punt razlika 37 : 21 je bila velika za domačine. Že naslednji dan je bilo srečanje na Dobrni, kjer so domačini gostili ekipo PO Gorica. Gostje so začeli silovito in prvi dve igri prepričljivo dobili. Nato pa so se domačini le zbrali in drugi dve igri dobili v svojo korist. Tako je bil končni rezultat 4 : 4, le punt razlika 35 : 29 je bila za domačo ekipo. Morali bi biti še dve srečanji, in sicer BK Balinc Polzela 2 proti BK Topolšica ter DU Slovenske Konjice proti BS Vrbno Vrbica. Športna komisija bo zopet imela delo, ker ni bilo nobenega dogovora. Trenutni vrstni red ekip po desetem krogu v drugi ligi je: 1. DU Vinska Gora 13 točk, 2. DU Slovenske Konjice 10 točk(-1), 3. BS Vrbno Vrbica 9 točk (-1), 4. BK Balinc Polzela 2 9 točk (-1), 5. PO Gorica 7 točk, 6. DU Dobrna 6 točk, 7. BK Topolšica 2 točki (-1). �� T. F.

domačinov,

pov-

pokusili nekaj

sem novih jedi, si ogledali bazar, kraljevo palačo, obiskali maroški parlament in spoznali številne druge plesalce delegacij 31 različnih držav. Želim si, da otroci z

v

Beogradu, pa direktor plesne šole za prihodnjo sezono že načrtuje, kako bo plesalce popeljal v Turčijo, na Hrvaško, v Avstrijo, Češko Republiko in Veliko Britanijo. ��

Nastop

Vsako leto dvesto nesreč s traktorjem

Traktor

Jasmina Škarja

Velenje, 11. avgusta – Hude delovne nesreče so za traktoriste pogosto usodne. V Sloveniji se vsako leto zgodi okoli dvesto nesreč s traktorjem. Z znanjem in s previdnostjo lahko to številko zmanjšamo. Tudi zato v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem pripravljajo v poletnem času brezplačne delavnice varne vožnje ter dela s traktorji in traktorskimi priključki.

Traktor je treba znati upravljati

Danijel Granda, inštruktor AMZS Centra varne vožnje, pojasni, da je traktor vozilo in delovni stroj obenem. Prav zaradi različnih vlog so tudi podatki o nesrečah razdeljeni v prometne nesreče in delovne nezgode. Kaj je najpomembneje upoštevati pri delu s traktorjem? »Zelo pomembno je znati varno uporabljati traktor. Z vozniškim dovoljenjem vozniki pridobijo malo praktičnega znanja, pogosto se vozniki sami izobražujejo, težava je tudi, ker je pri nas v uporabi veliko starejših modelov traktorjev, ki niso opremljeni z varnostnimi sistemi, nimajo pasov in varnostnih ogledal na obeh straneh,« odgovori Granda in poudari, da do nesreč prihaja zaradi različnih vzrokov. »Eno so delovne nesreče, do katerih pride pri delu s traktorjem, drugo pa, kadar so udeleženi v prometni nesreči. Razlogi so

različni in se ne ponavljajo. Vsako nesrečo je treba obravnavati individualno.«

Na tečajih namenjajo največ pozornosti varnosti

V Centru varne vožnje Vransko organizirajo različne tečaje, vendar je zanje med traktoristi bolj malo povpraševanja. Kdo pa so vendarle udeleženci tečajev?

»Zelo različni. V prvi fazi tečajev dajemo poudarek varnosti vožnje traktorjev na prometnih površinah, opozarjamo na spremljanje prometa, mrtve kote. Na avgustovskem tečaju smo na začetku udeležence večkrat presenetili, na

koncu so bili bolj pozorni in je bil viden napredek, kar je tudi namen takšnih tečajev. Nismo uporabljali samo traktorjev, ampak tudi vozila s prikolicami. Poudarjali smo

Dogodka »NeVARNO s traktorjem«, ki je bil organiziran skupaj z Zavarovalnico Triglav in Zvezo slovenske podeželske mladine, so se udeležili predvsem vozniki, ki so imeli slabo izkušnjo, ter tisti, ki želijo poskrbeti za večjo varnost vožnje pri delu s traktorji na kmetijskih in gozdnih površinah ter cestah.

Keltski bojni voz znova oživel

predvsem povečanje pozornosti voznikov na preverjanje mrtvih kotov. Zavedanje širine in okolice avtomobila je zelo pomembno, kadar govorimo o varni vožnji traktorja, tovornega vozila, motorja in avtomobila,« razloži inštruktor Granda.

Varna vožnja s traktorji v cestnem prometu – preventivni nasveti policije

Traktor naj vozi voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije F, je usposobljen za delo s traktorjem in traktorskimi priključki ter ni pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki in ustrezno opremljen z rumeno utripajočo lučjo, če ima pripet ali vleče priključek, ki je širši od traktorja. Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti druga oseba le, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Otrok, mlajši od enega leta in pol, se na traktorju ali na delovnem stroju ne sme prevažati. Na traktorskih priključkih oseb ni dovoljeno prevažati. Med vožnjo morajo biti osebe v motornem vozilu na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripete. ��

POLICIJSKA kronika

Krajan našel granato

Šmartno ob Paki, 16. avgusta – V Podgori je krajan v gozdu našel delno zakopano granato iz 2. svetovne vojne. Kraj najdbe so policisti zavarovali do prihoda pirotehnika, ki je granato na kraju uničil.

Odtujili hidravlično kladivo

Šoštanj, 16. avgusta Na gradbišču prenove Kajuhovega parka je neznani storilec med vikendom odtujil priključek delovnega stroja – hidravlično kladivo. Podjetje, ki izvaja rekonstrukcijo parka, je oškodovano za 7.000 evrov.

Ukradla za 1.500 evrov parfumov

Velenje, 16. avgusta – V Velenju so policisti obravnavali tatvino različnih parfumov, vrednih okoli 1.500 evrov. Iz ene od trgovin sta jih ukradla neznana moški in ženska.

Poškodovali električne kable

Velenje, 17. avgusta –Neznani storilci so na območju Viste poškodovali električne kable in jih nekaj tudi odnesli. Poškodovali so 12 električnih vodnikov, jih prerezali in odtujili konektorje. S tem so povzročili za okrog 600 evrov materialne škode.

ravnanja s psom pa bodo obvestili veterinarsko inšpekcijo.

Vlomil v Belo dvorano

Velenje, 20. avgusta –Neznani storilec je vlomil v prostore Bele dvorane na območju TC Jezero in si protipravno prilastil prenosni računalnik, tablico ter prenosno blagajno z menjalnim denarjem.

Vlom v hišo v Kavčah

Kavče, 20. avgusta – Neznani storilec je vlomil v starejšo hišo. Iz notranjosti je odtujil starejšo motorno žago znamke Stihl, zračno puško in dva ročna vrtalna stroja. Lastnik je oškodovan za najmanj 200 evrov.

Motorist padel med

prehitevanjem

Gornji Grad, 20. avgusta – V Zgornjem Dolu se je v prometni nesreči huje poškodoval 36-letni motorist, ki je pri prehitevanju avtobusa zapeljal na bankino in padel. Poškodovanega motorista so s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana.

Z 1,5 promila na kolo

Velenje, 20. avgusta – V petek zvečer se je v okolici Velenja lažje poškodoval kolesar, ki je imel dobro promilo in pol alkohola v krvi.

Velenje, 19. avgusta – Pred več kot 70 leti so bili na Sejmišču v Brežicah odkriti prvi žgani keltski grobovi, v katerih so bili tudi ostanki keltskih bojnih vozov. Izkopavanja v letih od 2011 do 2017 so odkrila številne nove grobove in ostanke še dveh bojnih vozov. Keltski bojni voz bo tudi s pomočjo velenjskega kolarja Andreja Jevšenaka, ki ima na Selu svojo lesarsko delavnico, znova oživel. Celo poletje sta Andrej in njegov oče Valentin izdelovala leseno repliko, zdaj jo bosta kovaško dodelala kovača Klemen Zorko in Matej Jazbec iz Umetnostnega kovaštva Zorko iz Cerkelj ob Krki, nato jo bo v roke dobil še tapetnik, da bo iz platna in usnja izdelal sedišče.

Znanje in izkušnje štejejo

Vsi štirje, tako kolarja kot kovača, so poudarili, da jih je ponudba Pokrajinskega muzeja Brežice razveselila, saj takšnih projektov ni veliko, tudi sicer je malo kolarskega in kovaškega dela oziroma se je to zelo spremenilo.

Andrej Jevšenak: “Takih naročil je zelo malo, le tu in tam, zato je

bil izziv toliko večji. Dobili smo skice voza, dobrodošle pa so tudi izkušnje, kako so nekoč izdelovali takšno vozilo, zakaj so, na primer, šprikle pod kotom – to je vedel oče. Dobiti je treba tudi primeren les, v tem primeru gre za jesen, prave debeline, da je naravno krivljen, veliko je namreč krivin, lokov. Srečo sem imel, da sem primeren les našel pri nekem kmetu na Gorenjskem. Star je 50 let. Včasih so si kmetje les pripravili za več let vnaprej, za vozove in drugo opremo.

Skoraj celo poletje sva porabila za to delo in veliko je bilo ročnega dela,” je še povedal Andrej Jevšenak, ne on, ne kovač pa nista znala oceniti prave vrednosti izdelka.

Vozove so zamenjali traktorji

90-letni Valentin Jevšenak je kolar in sodar in vsak dan še nekaj časa preživi v delavnici. Pri izdelovanju keltskega voza pa je največ pomagal pri kolesih. “Z očetom sva po vojni izdelovala veliko ko-

les za vozove. Pol leta smo izdelovali vozove, poleti in jeseni pa sode, največ iz hrastovega lesa, akacije. Za vozove pa se uporabljajo jesen, bukev, gaber. Potem pa so prišli traktorji in potrebe po izdelovanju vozov so upadle. Izkušnje so ostale, delo z lesom je lepo, ko se navadiš, je to zelo lep poklic. Veselje je pogledati končni izdelek,” pove Valentin. ��

Bojni voz kot pomemben del vojskovanja

Bojni voz je v prazgodovinskem vojskovanju verjetno pomenil to, kar danes pomenijo oklepna bojna vozila, in je Keltom pri osvajalskih pohodih zagotavljal prednost pred nasprotniki. Njihova bojna taktika je bila trd oreh celo za Rimljane, ki so ob proučevanju svojih sovražnikov zapustili številne zapise o keltskem vojskovanju. Edini trije do zdaj znani keltski bojni vozovi na prostoru današnje Slovenije so bili odkriti prav na brežiškem Sejmišču in tudi sicer so v Evropi keltska grobišča s primerljivim številom bojnih vozov zelo redka. Na podlagi najdb ugotavljajo, da so Tavriski uporabljali značilen keltski enoosni voz, ki sta ga vlekla konja, vprežena v skupni jarem. Konji so bili majhni in okretni. Voz je upravljal voznik, ob sebi je imel bojevnika, opremljenega s ščitom in sulico ali mečem. Voz je bil lahek, vzmeten in izdelan iz lesenih, usnjenih in kovinskih delov.

Kupoval z ukradeno kartico

Velenje, 17. avgusta –Na Kidričevi cesti je neznani storilec občanu ukradel torbico, v kateri je imel denarnico in več drugih stvari. Po tatvini je z ukradeno bančno kartico opravil še štiri nakupe v trgovinah.

Izginil električni skiro

Velenje, 18. avgusta –Neznani storilec je pred podjetjem Gorenje Hisense odtujil bel električni skiro znamke Lamborghini. Lastnico je s tem oškodoval za 550 evrov.

Spor zaradi psa

Vinska Gora, 20. avgusta – Soseda sta se sprla zaradi psa, za katerega lastnik ni primerno poskrbel. Ko ga je sosed na to opozoril, je ta pričel groziti. Zoper kršitelja sledi prekrškovni postopek, glede neprimernega

Sprli in stepli sta se

Šoštanj, 21. avgusta – V Šoštanju je prišlo do prepira in pretepa med občankama. Posredovali so policisti, ki bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe primer prepustili Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju.

Nasilje med partnerjema

Velenje, 21. avgusta – V Velenju so policisti obravnavali nasilje med partnerjema. Partnerju so izrekli ukrep prepovedi približevanja, dogodek pa obravnavajo kot kaznivo dejanje nasilja v družini.

Vlomil v skladišče gradbenega materiala

Velenje, 22. avgusta –Med vikendom je nekdo vlomil v skladiščne prostore podjetja, kjer hranijo gradbeni material. Po prvih podatkih storilec ni ničesar ukradel.

je lahko vozilo in delovni stroj – Zelo pomembno je pri delu upoštevati varnostne ukrepe – Pri nas je v uporabi veliko starejših modelov traktorjev

Tečaje za traktoriste na Centru varne vožnje Vransko izvajajo po potrebi. Program je v celoti namenjen večji varnosti vožnje in dela s traktorji in poteka s praktičnim prikazom voženj na poligonu: zaviranje na spolzki podlagi, parkiranje s priključki, vzvratna vožnja s pripeto prikolico, spretnostna vožnja, testiranje novih tehnologij na traktorjih, pomen pnevmatik, sadjarski in vinogradniški program.

Diana Janežič

“Sodelavci” pri izdelavi replike (od desne): kolarja Andrej Jevšenak in Valentin Jevšenak ter kovača Klemen Zorko in Matej Jazbec.

Anakonde in varani, kameleoni in tarantele

pa so še posebej očarali pantnerjevi kameleoni v raznolikih barvah. Že tradicionalno so atrakcija velike kače iz Amazonije in drugih južnoameriških in azijskih pragozdov; pitoni ter številne najbolj strupene srednje velike in manjše kače sveta.

da lahko že skoraj 15 let sodelujeta z Mozirskim gajem, tokrat pa so z ekipo članov društva povečali število razstavljenih živali na vsaj 100, s tem pa pritegnili zares veliko množico ljubiteljev teh lepih in posebnih živali. Kot je povedala predstavnica za obveščanje MG Maja Horvat, največja razstava eksotičnih živali na prostem vedno prinaša nekaj novega. Letos so gostili anakondo, novost so bili varani, zagotovo

Veliko pozornosti sta požela mačji par Golden Maine coon, ki sta ju predstavljala vzreditelja mačkarne iz Domžal Franjo in Zlatka Kovačič. Mlajši so se lahko skozi celo razstavo zabavali v otroškem kotičku ali se šli lovce za zakladom. Ni manjkalo niti izobraževalnih in svetovalnih možnosti ter občudovanja drugih živalic: paličnjakov, hroščev, pajkov, tarantel. Naval je bil tudi za ogled priljubljenega sveta želvic in želvakov.

Mozirski gaj je tudi brez razstave zelo lep, urejen in prijeten za sprehode in krajši oddih. To poletje so zasadili več kot 120 tisoč cvetočih sadik, v bajerju cvetijo lokvanji, kakršnih zlepa ne najdete drugod.

Očara tudi sprehod po vrtovih in raziskovanje etnologije zgodovinskih objektov. Vse dni so v parku gostovali konjiči poniji, s katerimi so se lahko obiskovalci učili jahanja pod skrbnim vodstvom lastnikov in posebnih vodnikov. Opazili smo, da so prireditelji dobro poskrbeli za prometno varnost na območju okrog parka z najeto že dobro znano skupino združenja poklicnih voznikov ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Množičen obisk je pomenil tudi

Na gladino Družmirskega jezera bodo spustili okoli 20.000

lučk

V nedeljo, 28. avgusta ob 20. uri, pripravljajo v Šoštanju ob Družmirskem jezeru tradicionalni Praznik luči, pri katerem sodelujejo Alojzija in Valentin Heindl, Turistično olepševalno društvo Šoštanj in Zavod za kulturo Šoštanj.

»Gre za pietetno prireditev v spomin na potopljeno vas Družmirje, v okviru katere bodo na gladino Družmirskega jezera spustili okoli 20.000 lučk v jajčnih lupinah, ki sta jih vse leto izdelovala in pripravljala Alojzija in Valentin, Zavod za kulturo Šoštanj pa je prispeval material. Gre za posebno prireditev, na kateri obujamo spomine na čase, ko so se ljudje morali preseliti. Prihajajo družine in posamezniki, s prireditvijo pa skušamo opomniti, da človeštvo vsak napredek veliko stane.

Tega ne smemo pozabiti in zanemariti. Zato si želimo, da bi bilo takšnih zgodb v prihodnje čim manj,« je povedal Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo Šoštanj. �� jš

so obiskovalci še vedno dopustniško razpoloženi. Darko Bele je ob tem izjavil, da je sistem za vlaženje rešil že več poletnih sezon, a so pomembni tudi novi ukrepi za privabljanje gostov. »Tuji turisti počasi le prihajajo (Hrvati, Avstrijci in Italijani), vendar ne morejo zakrpati manjka lanskoletnega skromnega obiska domačih gostov zaradi korona ukrepov. V avgustu se je situacija pričela izboljševati, saj so v kampe Zgornje Savinjske doline prišli gosti z Nizozemske, iz Belgije in Nemčije, od koder tradicionalno prihajajo v našo dolino ter tudi k nam. Z atraktivnimi dogodki v parku smo jih privabili tudi tokrat. Čaka nas še razstava buč, ki bo od 17. septembra do 9. oktobra ter tradicionalno 12. tehtanje buč velikank v soboto, 24 septembra.« �� Jože Miklavc

S simboličnim prihodom Tresimirja, za katerega legenda pravi, da je poselil dolino, bodo obujali spomin na potopljeno vas Družmirje.

veliko priložnosti za gostince v širšem okolju, saj

POGOREVC PETRA: Joži

od – Odrasli | 821-312.6 – Biografski romani Vir: https://beletrina.si/ Dramaturginja, urednica, publicistka in kritičarka Petra Pogorevc, ki je pred dvema letoma napisala uspešnico Rac: Biografski roman o življenju Radka Poliča, je tokrat med platnice ujela še eno legendo slovenskega gledališča, igralko Jožico Avbelj (1951), nastala pa je knjiga Joži: Biografski roman o življenju Jožice Avbelj. Avtorica uspe spet ujeti žar osebe, ki jo slika pred nami, kronološko zapisano delo pa nas vodi vse od igralkinega otroštva do njenih velikih gledaliških vlog. Ob tem avtorica Petra Pogorevc pojasnjuje: »Knjiga Joži je nastajala štiri leta. To je bilo potovanje v neznano, na katerega sem se podala z vrhunsko igralko in edinstveno osebo, ki sem jo pred tem dolgo spremljala s take ali drugačne razdalje. Najprej na televiziji, filmu, radiu in v gledališču, kjer sem jo lahko občudovala v raznih vlogah, nato pa še v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer sem jo imela veselje in čast opazovati v zaodrju ter z njo sodelovati med nastajanjem različnih likov oziroma uprizoritev. Zmeraj sem jo spoštovala, zmeraj me je zanimala in zmeraj sem se od nje učila. Ampak nič od vsega naštetega se ne more primerjati z lepoto in uživancijo večletnega dobivanja z Jožico Avbelj na kavah, namenjenih tako obujanju osebnih spominov kot pogovarjanju o tem, od kdaj in zakaj je tako usodno zavezana igranju. Če je v knjigi mogoče zaslutiti vsaj malo energije, radosti in navdiha, ki so se sproščali med temi najinimi druženji, potem je namen dosežen. Hvaležna sem, da nama je uspelo zgraditi bližino, iz katere je vzniknilo toliko gosto popisanih strani.« Zajetna knjiga nas z veliko mero sproščenosti in kančkom pogovornega jezika popelje po poti velike igralke, prejemnice številnih priznanj in nagrad, med njimi sedmih Borštnikovih nagrad za igro in Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Knjiga, ki je nastala v sodelovanju založbe Beletrina, Mestnega gledališča ljubljanskega in Festivala Borštnikovo srečanje, je pravi poklon igralskemu poklicu, prikaže pa ga večplastno in kompleksno, skupaj s prelomnimi in kontroverznimi predstavami, ki so dvigale prah, kot sta Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, v kateri je, mimogrede, zaigrala še kot gimnazijka. Knjiga je prava zakladnica, Jožica Avbelj pa nas spusti tudi v zaodrje predstav in razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Nedvomno še ena bodoča uspešnica!

BOŽIČ PETER: Ko oblasti sploh ni

od – Odrasli | 821-312.6 – Biografski romani Vir: https://beletrina.si/

Doslej neobjavljeni spominski zapisi pisatelja in enega glavnih predstavnikov absurdne dramatike pri nas Petra Božiča (1932–2009) Ko oblasti sploh ni nas popeljejo v Ljubljano petdesetih in šestdesetih let 20. stoletja, predvsem v družabno življenje umetnikov. Letos namreč mineva 90 let od rojstva tega angažiranega in politično dejavnega intelektualca, ki je med drugim deloval kot knjižničar, učitelj, samostojni književnik, novinar in urednik. Med njegova najbolj znana dela sodijo romani Izven, Jaz sem ubil Anito, Očeta Vincenca smrt ter drame Križišče, Obisk stare mame, Panika, Španska kraljica in Šumi. Božič je prejemnik Župančičeve nagrade, nagrade Prešernovega sklada in državnega odlikovanja Srebrni častni znak svobode RS. Urednica knjige Tina Vrščaj dodaja, da »knjiga avtorjevih spominov na boemsko mladost Ko oblasti sploh ni, ki jih je po naključju odkril Jurij Hudolin, v javnost prihaja ob ravno pravšnjem času, da počastimo obletnico. S to knjigo se bralec prestavi v petdeseta leta in zazdi se mu, da skupaj z najpomembnejšimi ustvarjalci tistega časa poseda v ljubljanski kavarni. »Edino še sočno besedo,« piše Božič, »si našel tukaj in na straniščih. To so bila tako pusta in siva leta, kar zadeva žmohtnost življenja, besed in misli, ki so njegov edini izraz, da bi bila puščava Gobi pravi prijetni oddih za srce in za oko.« Bralec dobi vpogled v pisateljsko eksistenco sredi kulturne politike Titovega režima, ko je bilo nekako tako, »da stvari živijo v več načinih, v več oblikah in so si za oster in logičen razum celo v čistem nasprotju«. Knjiga je pravo literarno pohajkovanje med raznimi lokali, kot so (bili) Mesing, Pod Skalco, Rio, Šumi, Union in Pri Mraku, pri tem pa se družimo na primer z avtorjem in zapisovalcem Petrom Božičem, pesnikom Gregorjem Strnišo, literarnim zgodovinarjem in filozofom Tarasom Kermaunerjem, pisateljema Vitomilom Zupanom in Marjanom Rožancem, pa še s kom, ki zaide v pisano in pogosto od debate razgreto družbo. Kot nekje zapiše Božič, so bili bifeji in kavarne »zares središče življenja, kjer so se artikulirale misli in besede in kjer ni bilo nobene politične klišejske latovščine«. O naslovni oblasti pa avtor sčasoma spozna, da sploh ni tako zanesljiva in vseprisotna, kot se zdi, včasih je preprosto ni. ��

KINO spored

MINIONI: GRUJEV

VZPON

Minions: The Rise of Gru, sinhr. animirana družinska pustolovščina, 87 min (ZDA).

Režiser: Brad Ableson, Kyle Balda Petek, 26. 8., ob 17.00, velika dvor.

ZVER

Beast, srhljivka, 100 min (ZDA)

Režiser: Baltasar Kormákur

Igrajo: Idris Elba, Sharlto Copley, Iyana Halley, Leah Sava Jeffries Petek, 26. 8., ob 20.00, velika dvor.

POLETJE, KO SEM SE

NAUČILA LETETI

Leto kada sam naučila da letim, mladinska/družinska komedija, 87 min (Srbija, Bolgarija, Slovaška, Hrvaška), 9+

Režija: Radivoje Andrić. Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević Sobota, 27. 8., ob 17.00, velika dvor.

PRVIČ RESNIČNO

SREČNA

After Ever Happy, romantična drama, 119 min (ZDA). Režiser: Castille Landon Igrajo: Hero Fiennes Tiffin, Josephine Langford, Louise Lombard, Rob Estes, Chance Perdomo

Sobota, 27. 8., ob 20.00, velika dvor.

DC LIGA SUPER LJUBLJENČKOV

DC League of Super-Pets, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA)

Režiser: Jared Stern. Glasovi: Predrag Lalić, Sašo Prešeren, Klemen Bunderla, Mirko Medved, Uroš Bitenc, Ota Roš, Gregor Trebušak, Barbara Vidovič, Katja Ogrin, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Aleksander Golja, Živa Medved Nedelja, 28. 8., ob 16.00, velika dvor.

ELVIS

Elvis, biografska glasbena drama, 159 min (ZDA, Avstralija). Režija: Baz Luhrmann. Igrajo: Tom Hanks, Austin Butler, Olivia DeJonge, Kodi Smit-McPhee Nedelja, 28. 8., ob 19.00, velika dvor.

ORKESTER

Komična drama, 111 min (SLO)

Režija: Matevž Luzar

Igrajo: Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Gregor Zorc, Alexander Mitterer, Marie Hofstätter, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav, Vesna Pernarčič, Ana Facchini, Mateja Pucko, Mojca Funkl Ponedeljek, 29. 8., ob 21.00, ploščad pri domu kulture

VELENJE

Četrtek, 25. 8.

16..00 eMCe plac Reuse delavnica: Kuni edition, Festival mladih kultur Kunigunda

19.00 Starotrško jedro v Starem Velenju Hana Hren in Eva Novak – citre, Citrarski festival Prešmentane citre 2022, PKP

20. 30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Tomi Purich Trio, koncert, Mozzajik Summer Festival 2022

21.00 eMCe plac Pseća plaža, Not Exactly Lost, koncert (Kunigunda)

Petek, 26. 8.

18.00 Starotrško jedro v Starem Velenju Šili fest – RAZPRODANO!

20.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Spinov salsa večer, PKP

20.30 Titov trg Modna revija - Fešn! (Kunigunda) 21.00 eMCe plac

Repetitor, Moveknowledgment, Lelee, koncert (Kunigunda) Sobota, 27. 8.

8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig

10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje

Sobotne lutkarije: Mini Moni, lutkovno-igrana predstava Gledališča KU-KUC, PKP 10.00 Sončni park

Ta veseli dan v Sončnem parku, zabava za počitnikarje 18.00 Pod javorjem na Cankarjevi ulici

Homage velikanom: Voden ogled dreves v središču mesta (Kunigunda) 20.00 Vista – Park z razgledom Dino Merlin, koncert 21.00 eMCe plac Jade, Damage Over Time, Wooga, Peree, The Yougen, Mrda, koncert, Festival mladih kultur Kunigunda Nedelja, 28. 8. 10.00-12.00 in 16.00-18.00

Vista in Velenjske plaža Nedelja, dan za družine 20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Večer z Iztokom Mlakarjem, PKP abonma – RAZPRODANO!

Ponedeljek, 29. 8. 21.00 Ploščad pri Domu kulture Velenje Orkester, slovenska komična glasbena drama, Poletni kino Zvezde pod zvezdami Torek, 30. 8. 10.00-12.00 in 17.00-19.00

Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Plesni studio N, PKP

17.00 Galerija Velenje

Javno vodstvo po razstavi Mitje Konića

19.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Konovski harmonikarji, koncert, PKP

20.00 Knjižnica Velenje

Zoran Predin: glasbeno-literarni večer

Sreda, 31. 8.

10.00 Knjižnica Velenje, terasa Zabavna sreda: Lego delavnica

20.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Borna Pehar Trio, Mozzajik Summer Festival 2022

Lunine mene

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Brezplačni koncert – Slovo do poletja s Kvartopirci, 1. september ob 18. uri

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

avgusta, ob 10:17, prazna luna (mlaj) 27.

- 27.

ni

ka

se je v

in

Mladost je preživela v Avstriji in ob propadu Avstro-ogrske monarhije prišla v Jugoslavijo. Nekaj časa je živela tudi v Velenju na gradu Turn in na Velenjskem gradu. Naučila se je slovenskega jezika in prevajala Cankarjeva dela v nemščino. V svojih švedskih delih je pogosto pisala o razmerah v Sloveniji in kot časnikarka sodelovala pri velikih listih v Evropi in Ameriki. Umrla je leta 1978 na Švedskem; - 27. avgusta 1962 je Velenje skupaj s številnim spremstvom obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito; - 27. avgusta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika šoštanjske termoelektrarne zgodila huda delovna nesreča, v kateri so zaradi padca z višine 72 metrov življenje izgubili trije delavci

zeniške Vatrostalne; - 27. avgusta 1986 je v Trstu umrla gledališka ustvarjalka Marinka Theureschuh. Leta 1953 je končala slovensko učiteljišče v Trstu. Od leta 1947 je nastopala na radiu Trst A, predvsem v njegovem dramskem programu; zanj je igrala v več kot 100 igrah in prizorih in pisala oddaje za najmlajše. Bila je tudi radijska napovedovalka. Rojena je bila v Šoštanju 13. decembra 1935; - leta 1903 se je 29. avgusta v Dramljah rodil pedagog in športni delavec Miligoj Jarnovič, ki je od leta 1946 poučeval na šoli v Šoštanju. V pouk telesne vzgoje je uvedel rokomet in bil eden od pobudnikov za Rokometni klub Gorenje, ki že od leta 1982 organizira tradicionalni Jarnovičev memorial v rokometu. Umrl je v Šoštanju 1. septembra 1981; - 29. avgusta 1934 se je v Lokah pri Zagorju rodila pedagoginja in ravnateljica Leopoldina Lukič. Končala je Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, smer defektologija. V letih 1958–1979 je bila ravnateljica na Posebni osnovni šoli Velenje. Zaslužna je za uvajanje in razvoj posebnega šolstva v Šaleški dolini.

Umrla je v Topolšici 10. julija 2013; - 30. avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove soproge Nine; - Ivan Rahten se je rodil 31. avgusta 1920 v Škalah pri Velenju (22. septembra 2010 je umrl v Topolšici). Vrsto let je bil vodja oziroma direktor Zunanjega obrata Rudnika lignita Velenje. Bil je soustanovitelj NK Rudar in njegov prvi predsednik (1948–1956). Sodeloval je v organizaciji takratne gradnje novega rudarskega mesta Velenje (nogometni stadion, Sončni park, urejanje okolice novih naselij, regulacija reke Pake);

- 31. avgusta 1950 se je rodil

Skozi tančice ženskega pogleda

športnik, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo Slavko Korenič iz Velenja;

- temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda, je 31. avgusta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Velenje Franc Hudobreznik;

- 31. avgusta 1971 je za posledicami prometne nesreče umrl Čeh František Foit, ki je mestu Velenje zapusti enkratno zbirko afriške umetnosti in etnoloških predmetov, ki jih je skupaj z ženo Ireno zbral med več kot dvajsetletnim bivanjem v Afriki. Zbirka je na ogled v muzeju na Velenjskem gradu;

- 1. septembra 1977 se je pričel pouk na novi osnovni šoli v Velenju, ki jo je sicer uradno odprl Franc Leskošek - Luka šele 6. oktobra. Šola se je najprej imenovala IV. osnovna šola, nato osnovna šola Veljka Vlahoviča, danes pa se ta šola imenuje osnovna šola Livada; - 1. septembra 1993 so po načrtih arhitekta Nandeta Korpnika pričeli z deli pri nadzidavi velenjske gimnazije.

�� Damijan Kljajič

… A sprašujem se, le zakaj je to opažanje navadno »rezervirano« zgolj za čas dopustov, ko opazimo sončne vzhode, sončne zahode, sladkost sadja, okusnost hrane, prijetnost sončnih žarkov, ljudi, ki so nam najdražji ...

Kaj vse ti opaziš na morju? Kaj opaziš v gorah? Kaj opaziš, ko si prosta in se sprehajaš v gozdu? Kaj opaziš, ko si v miru? Kaj opaziš, ko delaš nekaj tebi ljubega?

Opazimo sebe. Začutimo, kaj se dogaja z nami, kaj doživljamo, česa nam je preveč,

kaj slabega se je naselilo v nas. Opazimo hvaležnost. Življenje kot takšno. Opazimo svoje partnerje. Nekoč mi je gospa rekla, da je šele na dopustu videla, kako se je njen mož postaral. Kako je dobil zguban obraz. Kako je v zadnjem času pod stresom. Povedala mi je, da tega niti ni opazila v ihti opravil, dnevnih rutin, obveznosti, nalog. Dejansko jo je zmrazilo dejstvo, da svojega moža, s katerim živi in ga vidi vsak dan, ni »zares pogledala« v oči, v obraz. V svoj bran pove, da ne gre zato, da tega ne bi hotela, ampak enostavno ni opazila. Ni zaznala. V pogovoru mi druga znanka reče: »Na dopustu sem opazila, da je moj sin potrt. Večji šok je sledil, ko mi je povedal, da se počuti depresivno že več mesecev.« To je zanjo

predstavljalo velik opozorilni znak, da ji stres tempa odvzema fokus za stvari, ki so zares pomembne. Družina. Otroci. Zdravje. Mentalno zdravje. Mir v duši.

Dopust je lahko odlična iztočnica, česa vsega se moramo od-tresti in kam je dejansko pomembno pogledati z vsem srcem – prisotni v trenutku, z vso pozornostjo, ki jo premoremo.

Vsak dan lahko treniramo svoje zaznavanje in zavestno usmerjamo svoj fokus. Meni pomagajo vprašanja: Kako sem danes? Kako so ljudje, ki so zame pomembni? Na kaj sem danes ponosna? Kje vse lahko najdem hvaležnost dneva?

Vse je možno opaziti, če si vzamemo čas. Ne čakajmo na dopust, da zares »vidimo« obraz partnerja in počutje svojega otroka. �� Ines Vugrinec

Vse je možno opaziti, če si vzamemo čas …

avgusta 1892

Ukraji-

rodila literatka

prevajal-

Gusti Stridsberg.

František Foit (Arhiv Muzeja Velenje)

Je naše najpomembnejše hranilo. Predsta vlja od polovice do treh četrtin naše telesne teže. Brez hrane lahko človek živi več te dnov, brez nje pa samo nekaj dni. Je osnov no topilo vseh produktov prebave in jo tudi nujno potrebujemo za odstranjevanje odpadnih snovi. Uravnava tudi telesno tem peraturo. Sicer pa še vzdržuje vse telesne funkcije, pomaga preprečevati zaprtost in nastanek ledvičnih kamnov. Pri shujševalni dieti pomaga, ker pred obedom zmanjša tek. Znak pomanjkanja je izsušenost. Po trebna dnevna količina ni določena, saj je izguba odvisna od podnebja, okoliščin in posameznika, toda v običajnih razmerah ve lja, da je zdravo spiti šest do osem kozarcev na dan. Med dojenjem jo ženska potrebuje več, saj jo z mlekom izloča več kot običajno. Dobri viri so tudi sokovi, sadje in zelenjava.

Marija Ana Djordjevič

Pred dnevi se je Ana Marija Djordjevič za vedno vrnila v svoje Škale, kjer je odraščala in se tja vse življenje vračala. Ana Marija, ki je bila navadno kar Marica ali Mara, se je rodila leta 1930 v številčni Skornškovi družini na kmetiji v Škalah, imela je še štiri sestre in bratca, ki pa je komaj šestleten umrl. Družina je kar lepo shajala, saj je bila kmetija dovolj velika, oče pa je bil poleg tega zaposlen v velenjskem rudniku. Mama, ki je izhajala iz pomembne škalske družine Šrot, je bila močna in odločna ženska in je skrbela za kmetijo in odraščajoče hčere.

Med drugo svetovno vojno je ena od sestra odšla v partizane, drugi člani družine so partizanom pomagali – skrivali so ranjence in skrbeli zanje. Tudi Marica je v Plešivec nosila sanitetni material za tajno partizansko bolnišnico. Ker je vojno spoznala čisto od blizu, je vse življenje izredno spoštovala in cenila narodnoosvobodilno borbo.

Po vojni je končala meščansko šolo v Šoštanju in se že leta 1947 zaposlila v Rudniku premoga Pečovnik v Celju. Ker so potrebovali finančne strokovnjake, so jo po treh letih poslali v Istro, v Labin, kjer je končala dveletno podjetniško šolo. Njena naslednja delovna postaja je bila leta 1952 Kmetijska zadruga v Šoštanju. V tistem času se je že zbližala z inšpek-

torjem Radom Djordjevičem. Ko se je konec leta 1954 rodil sin Rajko, so še živeli pri Marinih starših, potem so se preselili v Šoštanj. A moža so premestili na celjsko milico, zato so se tja leta 1955 preselili vsi trije in Mara je našla službo v Mladinskem domu Tončke Čečeve. V Celju so ostali enajst let in se bogatejši za hčerko Mileno, ki se je rodila leta 1960, vrnili v Velenje.

Leta 1967 se je Marica zaposlila v velenjskem Kulturnem domu, kjer je poleg finančnih opravil delala tudi marsikaj drugega odgovornega, leta 1975 pa je postala direktorica novoustanovljenega Kino podjetja Velenje. To je bila pravzaprav na nek način uresničitev njenih otroških sanj, saj je iz suhoparnih številk presedlala v filmski svet. S sodelavci so kino dejavnost razširili še na sosednje občine, velenjsko kinodvorano ob Sončnem parku pa temeljito obnovili. Uživala je v stiku s filmom, potovala je po vsej Jugoslaviji, se družila z ljudmi iz filmske distribucije, tudi s filmskimi zvezdami, izbirala filme za predvajanje.

Sredina osemdesetih let je bila za velenjski kino zlata doba, v letu 1986 so našteli kar 226.000 obiskovalcev, a zaradi hitrega prodora videotehnike se je do leta 1990 obisk zmanjšal za tri četrtine. Mara se je upokojila leta 1991. Za svoje delo je prejela nekaj priznanj, priznanje je bilo tudi to, da je bila štiri leta delegatka Republiškega odbora sindikatov delavcev kulture Slovenije. Kot direktorica Kina je v Šaleški dolini uživala velik ugled. Ob vsem zanimivem, a zahtevnem delu v službi je seveda imela časa dovolj tudi za družino. Zgradili so si hišo v Stari vasi, v hiši in okoli nje nikoli ni zmanjkalo dela,

a energije in volje je imela veliko. Skrbno je spremljala Milenino športno pot, Rajkovemu kasneje po vsej državi znanemu ansamblu AVE pa, recimo, omogočila prvi nastop na slovenskem radiu. Upokojitev je bila za Maro samo še en korak v življenju. Imela je veliko energije, še je honorarno opravljala računovodska dela za »svoj« Kino, vključila se je v Literarni klub upokojencev Slovenije Likus, s katerim je po celi Sloveniji z društvom prebirala svoje pesmi, ki jih je pisala že od mladosti, nov izziv je našla v slikanju, v Stari vasi je s prijateljicami ustanovila ženski zbor, ki je prepeval tudi njene pesmi. Bila je aktivna pri Rdečem križu in Zvezi borcev. Posvečala se je družini, trem vnukinjam in vnuku ter potem že tudi pravnukom.

In vedno znova se je vračala v svoje Škale, kjer je podedovala kos zemlje in na njej postavila vikend, ki se je ob njenih idejah spremenil v pravo hišo. Po naravi je bila trmasta in vztrajna, če se je česa lotila, je to izpeljala do konca, skorajda za vsako ceno. »Če ne gre po levi, gre pa po desni,« je bilo njeno geslo, in tako je vedno našla pot do svojega cilja. Če ji je nekdo nasprotoval, jo je to samo še razvnelo. Takšna so bila Šrotova dekleta iz Škal. Zaradi svoje pokončne drže, vztrajnosti in življenjske energije v še tako težkih obdobjih svojega življenja je bila mnogim velik vzor.

V eni svojih pesmi je zapisala:…Vse bo prav tako, kot da nas ni bilo./ Obstal bo lebdeči monolog bitnosti./ Na njem pa obmolkla tiha želja, da si bil, in že te ni … �� vv

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Čeprav boste v naslednjih dneh precej zakopani v delo in opravke, si boste obveznosti znali razporediti in si vzeti čas tudi za svoje najbližje. Polni boste dobrih idej, s katerimi boste navduševali okolico, kar vam bo vlivalo dodatno samozavest. Pazite le, da vam energije ne kradejo manjši nesporazumi. Če jim ne boste namenjali pozornosti, se bodo hitro razkadili in na vaše počutje ne bodo imeli bistvenega vpliva. Situacija, ki vam do sedaj ni najbolj dišala, vas bo v začetku naslednjega tedna močno zamikala.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

V tem tednu lahko pričakujete pozitiven razplet neke situacije, ki vas je že dlje časa obremenjevala. Končno boste dobili občutek, da lahko stopite korak naprej in si zastavite nove cilje. Motivacije in energije vam ne bo primanjkovalo, nikar pa ne pretiravajte, vaša pričakovanja in želje naj ostanejo na realnih tleh. Če boste v naslednjih dneh sprejemali kakšne pomembne odločitve, naj vas vodi razum, srce pa tokrat pustite nekoliko ob strani. Pomembno je tudi, da pri odločanju zaščitite osebne interese.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Vaše misli so v zadnjih dneh precej nejasne, zaradi česar ste manj odločni kot po navadi. Morda si morate ponovno organizirati delo in vzpostaviti novo, bolj zdravo ravnovesje med službo in zasebnimi odnosi, preden se oboje skrha. Tudi misli bodo jasnejše, ko ne boste počeli več stvari naenkrat in si boste postavili ločnico med enim in drugim. Tudi na ljubezenskem področju je čas, da postavite meje in izrazite vse tiste dvome, ki načenjajo vaše zaupanje. Tako boste lažje zadihali, četudi se situacija ne bo nujno obrnila v pričakovano smer.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Ste v zelo plodnem in kreativnem obdobju, zato boste znali izkoristiti vse svoje potenciale in vsako minuto svojega časa. Pazite le, da ne pretiravate in se lotevate preveč stvari hkrati, saj vas lahko to tako fizično kot psihično preveč izčrpa. Čeprav ste polni idej in zagona, ostanite preudarni in se realizacije idej lotite premišljeno. Poskrbite tudi, da vam ob dinamičnih dneh in obilici dela ostane tudi čas za sprostitev in druženje z najbližjimi, ki vam bodo dali dodaten zagon in v vas prebudili nov val energije.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Pred vami je teden vzponov in padcev. Četudi vam zvezde v naslednjih dneh ne bodo najbolj naklonjene, boste prav ob vsem, kar se vam bo dogajalo, znali najti pozitivne plati. Ker boste težave reševali sproti in z veliko mero optimizma, lahko računate na to, da bodo kmalu začele kopneti. Vaš pozitiven odnos do dogajanja bo pritegnil tudi ljudi v vaši okolici. Ker boste deležni večje naklonjenosti, kot ste je sicer vajeni, se bo okrepila tudi vaša samozavest.

Devica, 23. 8. – 22. 9. Nakopičilo se vam bo precej stvari, zato je pomembno, da se dobro organizirate, da boste lahko ponovno vzpostavili red. V tem času boste bolj občutljivi na zdravstvene tegobe, ki pa ne bodo resnejše narave. Na ljubezenskem področju tako za samske kot za vezane ne bo večjih sprememb, zato se lahko za nekaj časa sprostite in se osredotočite na reševanje službenih obveznosti. Če boste ostali sproščeni in umirjeni, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto. V nasprotnem primeru se bodo problemi sami kopičili in vas dodatno obremenjevali.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Konec tedna vam bo pisan na kožo. Izkoristite ga in se napolnite z energijo, saj vas na naslednjem koraku že čaka resnejši preizkus, ki bo od vas zahteval ogromno vztrajnosti in zagona. Ne glede na to, da vas čaka delovno obdobje, ne pozabite na svojo rutino za dobro počutje. Tudi zabava in druženje vam lahko pomagata, da se sprostite in za trenutek odmislite na obveznosti. Če boste vzpostavili zdravo ravnovesje med delom in zabavo, boste veliko lažje in hitreje dosegli zastavljene cilje.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Čeprav vas bo verjetno strah kakšnega koraka, za katerega se boste zavestno odločili v naslednjih dneh, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše počutje vplivalo naravnost blagodejno. Ogromno stvari, ki ste si jih zastavili, vam bo uspelo izpeljati, ob čemer bo prišla tudi sprememba v vašem razmišljanju. Prišli boste do novih spoznanj, ki vam bodo dokončno odprla oči in omogočila, da pod neko poglavje v svojem življenju končno potegnete črto.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Čustveno boste zelo odprti in po dolgem času bo iz vas sevala dobra mera samozavesti. Bolj boste zaupali sami vase in v svoje sposobnosti, zato boste polni pozitivne energije, kar lahko izkoristite tako na službenem področju kot v zasebnih odnosih. Z lahkoto boste prepoznali tiste stvari, ki jih morate spremeniti za pozitiven preobrat, in se jih z veliko zagona tudi lotili. Samski boste zaradi sproščene energije pritegnili veliko pozornosti, zato je morda pravi čas, da se ponovno prepustite ljubezni.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Morda je čas, da prekinete vezi z osebami, ki vam jemljejo energijo in v vas nenehno vzbujajo slabe občutke. Raje se osredotočite na krepitev odnosov s tistimi, ki so vas na vaši poti vselej spodbujali. Ko boste svojo pozornost usmerili zgolj na tiste, ki vas podpirajo, boste veliko lažje razmišljali tudi o svojih načrtih in se osredotočili na svoje cilje. Tudi na ljubezenskem področju je čas, da postavite meje in jasno izrazite dvome, ki načenjajo vaše zaupanje. Čeprav zna to na začetku prinesti nekaj zmede, boste na daljši rok občutili, da ste se končno razbremenili.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Kipeli boste od pozitivne energije, čeprav še sami ne boste vedeli, od kod jo jemljete. Izkoristite svoje počutje za navezovanje novih stikov in sklepanje poznanstev. Okolica vas bo z veseljem poslušala, kar bo vodilo do dobrih odnosov, samskim pa se morda odpre kakšna priložnost za novo romanco. Tudi v službi boste pustili dober vtis in veliko lažje ter hitreje opravljali svoje obveznosti. Pozorni ostanite le na področju financ, kjer se lahko zgodi, da boste zaradi obilice energije po nepotrebnem zapravljali in prekoračili postavljeno mejo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3. Poskušate vzpostaviti ravnovesje, da bi lažje zadovoljili svoje želje in želje drugih. Šele ko se boste bolje organizirali in našli dober ritem v sebi, se boste sprostili in postali bolj pogumni za življenje. Vse nove dejavnosti boste tako opravljali z lahkoto in z večjim zadovoljstvom, ostalo pa vam bo tudi nekaj časa zase. Samski ne hitite v nova razmerja, temveč najprej poskrbite zase. Bodite pozorni na svoje počutje v povezavi z drugimi ljudmi in ne pretiravajte z obljubami, če vanje niste prepričani.

Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. avgusta 2022, so: Mitja Avberšek , Velenje; Ana Mravljak , Velenje; Polona Drofelnik , Šmartno ob Paki. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Čestitamo! Rešitev križanke: EKOLOŠKA JABOLKA.

MCIRI - epska pesnitev Mihaila Lermontova, OGADEN - etiopsko višavje ob meji s Somalijo, VIDRGA - kraj ob cesti Moravče–Izlake z gostiščem in otroškim smučiščem

25. avgusta 2022

mali OGLASI DEŽURSTVA

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA

70 LETNA gospa išče preprostega in sočutnega človeka, ki bi se bil pripravljen preseliti k njej. Blizu Slovenske Bistrice. Gsm: 030 748 663.

ŽIVALI

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 27. 8.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali 031 653 250.

RAZNO

KORUZO za silažo, 3 ha, prodam. Gsm: 041 445 315.

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

GIBANJE prebivalstva

POROKE

• Maček Jožef, Velenje, Škale 92 in Šmon Jerneja, Velenje, Šembriška Cesta 35

SMRTI

• Krofl Erna, roj. 1927, Velenje, Ljubljanska cesta 57

• Berdnik Silva, roj., 1933, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 23 a

• Letonje Majda, roj., 1939, Topolšica, Topolšica 78 A

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 27. 8. 2022 in nedeljo, 28. 8. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro –03 8995 490 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 15. do 21. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2 /m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. avgusta (v mikro-g SO2 /m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2 /m3 zraka

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 15. do 21. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 15. do 21. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, saj samo spiš, a

ZAHVALA

Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil dragi mož in oče

AVGUŠTIN PUSTINEK

1936 – 2022

Ob boleči izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše in za iskrene stiske rok.

Posebna zahvala Premogovniku Velenje za lepo opravljen pogrebni obred, častno stražo in govorniku za besede slovesa. Iskrena zahvala g. župniku Luki Mihevcu, hvala g. Žerdonerju in pevcem za zapete žalostinke.

Hvala družinama Obu in Hrovat za vso pomoč ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno bo ostal v naših mislih, besedah in srcu.

Žalujoča žena Erna in hči Darja

ZAHVALA

Usoda je mnogo prerano tragično pretrgala nit življenja dragemu sinu, bratu in vnuku

NEJCU JELENKU

iz Raven pri Šoštanju 8. 5. 1989 – 3. 8. 2022

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Posebna zahvala velja njegovim prijateljem ter kolektivu Kmetijske zadruge Šaleška dolina Šoštanj za nesebično pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih.

Hvaležni smo govornici gospe Sandri Sovič za tople in ganljive besede slovesa, gospodu župniku za lep cerkveni obred, ravenskim pevcem za odpete žalostinke, ansamblu za glasbeno spremljavo obreda, praporščakom ter Pogrebni službi KP Velenje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.

Žalujoči: mama Jožica, brat Damjan in star ata Franc

V SPOMIN

RAFAELA RAZGOR

Upravna enota Velenje

Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici težko je verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.

Starotrški dan v Šaleku se je poklonil kolesu

Izum kolesa je pomenil nesluten razvoj – Kolo je najbolj uporabljano prevozno sredstvo na svetu – Mladi si radi ogledajo zbirke starodobnikov

Velenje, 20. avgusta – Za leto šnji starotrški dan so člani Tu rističnega društva Šalek s soor ganizatorji KS Šalek, PGD Šalek in drugimi vsebino razdelili na tri dni. V četrtek, 18. avgusta, se je veliko otrok in njihovih staršev udeležilo večera pra vljic kamišibaj Vilenjaka Šalč ka na Šaleškem gradu, v petek, 19. avgusta, pa so na šolskem dvorišču Podkrajski fantje, Kav ški pevci in Ljudske pevke Lipa KD Šmartno ob Dreti prepevali stare ljudske pesmi in k petju pritegnili tudi poslušalce.

Osrednja sobotna prireditev, tradicionalni Starotrški dan, pa je bila letos posvečena kole som, njihovi uporabi od konca 19. stoletja do konca 2. svetovne vojne.

Kolo je dvakrat osvojilo svet

Izum kolesa je pognal razvoj številnih dejavnosti v neslute ne širine in hitrosti. Ljudem je omogočil premagovanje razdalj in bil za mnoge posameznike in družine, ki so si ga lahko pri voščili, največja dragocenost. Prišel je čas, ko se je kolo kot prevozno sredstvo umaknilo motornim kolesom, avtomobi lom, danes pa je 'znova izumlje no'. Je najbolj množično prevo zno sredstvo v veliko državah, je najbolj uporabljan pripomo ček za rekreacijo, podnebne spremembe in prizadevanja za drugačno mobilnost pa ga zno va propagirajo, da bi se ljudje čim več premikali s svojo silo in ne na bencin.

Slovenci smo zvezani s kolesi v preteklosti in sedanjosti: naj starejše kolo z osjo je bilo naj deno na Ljubljanskem barju, najboljša poklicna kolesarja na svetu pa sta – Slovenca.

In če današnje generacije tako rade zamenjujejo vse tehnologi je za vedno nove, obstajajo lju dje, ki cenijo predmete, orodja

in pripomočke iz preteklosti. Tudi kolesa in njihovo opremo.

Devet knapovskih plač za kolo

S trga Šalek med visoke stol pnice naselja in nazaj so kole sarili članice in člani Kulturnice iz Gaberk, Turističnih društev iz Dobrne in Vojnika in nekaj Šalečanov. Tudi njihova obleka in drugi pripomočki so spadali v čas, ko je bilo kolo več vredno kot danes avto, in marsikateri kolesar se je spomnil, koliko denarja je bilo treba dati, da si se lahko pohvalil s svojim ko lesom. »Moj oče je dal devet knapovskih plač, da si je lahko kupil kolo, ki so mu ga kmalu ukradli, ker na šahtu še ni bilo kolesarnice. Čez nekaj let, ko je dovolj privarčeval, pa si je ku pil prvi motor,« je povedal Emil Kotnik iz Gaberk, ki je tudi ko lesarski serviser teh starih le potcev. Tisti očetov prvi motor je uničil, veliko kasneje pa re stavriral. Sta isti letnik.

Kolo na vožnji popije malo, ko stoji, pa veliko »Kolesa so letniki 1932, 1938, nad letnikom 1940 ni nobene

ga,« je najprej kolesa predstavil Franc Šteharnik, predsednik Kulturnice Gaberke, nato pa so se pohvalili še s starostjo druge opreme. »K tem kolesom paše stara obleka; moji čevlji so stari skoraj toliko kot jaz,« je povedal Šteharnik. »Tile čevlji so stari več kot 100 let, so od Basistove ga strica iz Družmirja,« pa je na svoje pokazal Kotnik. Moški so imeli oblečene pum parice, kdor je imel dolge hlače, jih je spel s sponko. Ženske so seveda kolesarile v daljših oble kah, zato ima zadnje kolo čez zgornjo polovico napeto mre žico, da se krilo ne zaplete med

'šprikle'.

Kolesa pa niso bila le na ogled, ampak so dobro vzdrževana in odlično služijo svoji osnovni na membnosti. »Z njimi smo bili v Dupleku, Škofji Loki, Mozirju, čakata nas še Dobrna in Jur šinci. Letos je naše sedmo leto predstavitve tega starodobnega kolesarjenja, sicer pa so s tem začeli že prej v Škofji Loki,« je pojasnjeval Šteharnik.

Posedli so na kolesa in se od peljali. Zacingljali so zvončki v različnih oblikah, med opremo so bile tudi torbice za manjši tovor in celo skrinjica za prvo pomoč – v tekoči obliki. Še de

nar so imeli star, dinarje iz ča sov SFRJ. Koliko bi lahko spili danes za njih? Veliko, je pove dal lastnik, če bi naletel na zbi ratelja. »Sicer pa naša kolesa, dokler gonimo, malo popijejo, ko se usta vimo, pa veliko,« so se šalili.

Kolesarje je na trgu v Šaleku razporejal Darko Oder. Pred stavil se je kot usta novitelj Turističnega društva Šalek leta 1999, začetnik staro trškega dneva leta 2000, ustanovitelj Moto kluba Šaleške doline, organizator pustnih karnevalov ter lokalni zbiratelj vsega mogočega, kar danes priča o zgodovini Velenja in Šaleške doline in še kaj. »Štajerci in Pre kmurci so zelo ak tivni kolesarji staro dobniki,« je dejal za začetek. »Deset let bo, kar smo začeli iskati stara kolesa. Štejejo od 40 pa tudi do 100 let. S taki mi prireditvami želimo poka zati mladim, kako zanimiva je preteklost, in jih privabiti, da bi cenili stare stvari. Zanima jih, da bi jih pritegnili, pa je težko.« Da jih zanima, je potrdil tudi

Vinsko

ne vidite le velike zbirke koles, ampak tudi motorje in

le tala, ki je med 2. svetovno vojno strmoglavilo blizu Dobrne, me teorit, vojaške pripomočke, sa blje … »Tehnika me je zanimala od majhnega. Največ vredna so slovenska kolesa izpred 2. sve tovne vojne. Vsa so vozna. Pred mete najdem na sejmih, pri zbi ralcih, v oglasih,« je povedal še en zbiralec.

Kolo je simbol življenja Šalek je tako v soboto popol dne in zvečer vrvel od rado vednežev. Kolesa so ponujala zanimiv pogled, organizatorji pa so za popestritev prireditve povabili tudi ponudnike na stoj nicah. Ljudje so lahko ogledova li in kupili med in druge čebelje pridelke, lesene izdelke, kera miko, različne spominke, cvetje iz papirja ter poskusili pisati v kaligrafski pisavi.

Ljubno ob Savinji, 7. avgusta – V okviru prireditev zadnjega dne flosarskega praznika na Ljubnem ob Savinji je skupina sodelavcev pod vodstvom zna nega oblikovalca lesnih izdel kov in lesenih gradbenih kon strukcij Tadeja Brglesa izvedla

6. privlačno tekmovanje v hitro stnem kiparjenju z motornimi žagami. Tekmovanje je več kot le hitro žaganje z »motorko«, saj je treba iz večje klade lesa, običajno iz hrastovine, obliko vati določeno ali prosto izbrano obliko predmetov ali živali.

V Vrbju tako poteka že šest let tekmovanje mojstrov iz več slovenskih krajev. Tokrat je so delovalo sedem znanih riva

lov iz Zgornje Savinjske doline ter od drugod. Ko je strokovna komisija, v kateri so sodelova li umetnik ustvarjanja v lesu Rado Weiss, podžupan občine Ljubno Stanko Rihter in kipar z motorno žago Jože Smrkolj, ocenila, da je vse nared za var no delo in varnost gledalcev, so žage zahrumele v pozdrav obi skovalcem ter zarezale v trde hlode.

Šele po pol ure intenzivnega dela so se iz hlodov začele izri sovati podobe jelena v skoku, gamsa, velikega raka, ježka ob gobanu, dame s senčnikom in celo harmonike. Opazovalci, ki jih enourno rjovenje motorjev in verig ni odgnalo od največje

tovrstne delavnice na prostem, so lahko obču dovali iznajdljivost in umetniško spretnost ter strokovnost dela posame znikov. Po preteku omeje nega časa je žirija izbrala najboljše izdelke. Dejan Kastelic iz Šentvida pri Stični je na tiho zaigral na izdelano leseno fraj tonerico, kasneje pa so na osrednjem prizorišču pod šotorom razglasili rezultate in vsem tekmo valcem podelili spomin ska priznanja, najboljšim mojstrom pa po mnenju žirije pokale Ljubenske ga flosarja: tretje mesto

Peter Habe, lastnik muzejske zbirke Blažiš v Lokovini med Dobrno in

Goro. Tam

dele

»Kolo je bilo v zgodovini zna menje napredka, kolo je neneh no vrtenje, je simbol življenja,« je udeležence med drugim poz dravila podžupanja Aleksandra Vasiljević, in življenje se je tudi v Šaleku vrtelo pod noč. �� Diana Janežič

»Letos je naše sedmo leto predstavitve starodobnega kolesarjenja,« je dejal Franc Šteharnik (prvi z leve).

Darko Oder je popeljal kolesarje po Šaleku.

Peter Habe: »Največ vredna v moji zbirki so slovenska kolesa izpred 2. svetovne vojne. Vsa so vozna.«

Nejc Slapnik je Tadeju Brglesu vročil pokal za skulpturo ježa z gobanom.