NČ 35/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 1

Zmerno do pretežno oblačno bo. Možne kratkotrajne padavine.

številka 35

četrtek, 2. septembra 2010

1,50 EVR

Čim več prijaznih šolskih dni!

»Čiči pa čaki« Milena Krstič - Planinc

Tako mislim

Če ste brez avtomobila, če nimate nikogar, ki bi vas lahko peljal, potem se v nedeljo nikar ne podajajte v Celje, če želite še isto popoldne nazaj v Velenje! Recimo, da obiščete koga, ki se zdravi v tamkajšnji bolnišnici, ali pa greste na zmenek, ki se konča ob štirinajstih ... Načakali se boste, in to dobro, saj popoldne, od 14. do 18. ure in še malo čez, iz Celja proti Velenju ne odpelje noben avtobus, železniški promet pa je ob nedeljah na tej progi tako ali tako ukinjen že dalj časa. Avtobusni prevozniki pravijo – gotovo pa bi tako povedali tudi železničarji – potniški promet upada, za enega ali peščico potnikov pa se ne splača voziti. Trg je trg. Ministrstvo za promet pa tudi ne da denarja (beri subvencije), ki bi prevoznikom krila take nerentabilne vožnje. Pa je, kot je.

Čudno - v času prizadevanj za trajnostno mobilnost. V luči te smešno zvenijo predlogi dobro mislečih, ki pozivajo, da avto zamenjamo za kolo (za krajše razdalje je to seveda možno, za do Celja in nazaj pa je treba imeti že kar nekaj »kilometrine« - in časa - prej), vožnjo z osebnimi avtomobili pa zamenjamo z vožnjo s potniškim prometom. Tako bomo prispevali k manjšemu onesnaževaja zraka, s tem blažili podnebne spremembe, zmanjšali hrup v okolju, prometnih nesreč bo manj, zastojev na cestah tudi ... Ni pa v teh časih zanemarljivo še eno dejstvo, da je bencin drag, javni potniški promet pa relativno poceni. Ampak - če ni prevoza, tudi potnikov ne more biti.

Včeraj zjutraj pred osnovno šolo Antona Aškerca v Velenju, kjer je učilna zidana devetintridesetič odprla vrata za vedoželjne glavice (Foto: vos)

Včeraj se je po dveh mesecih odmora znova oglasil šolski zvonec, klopi v razredih pa so napolnili osnovnošolci in srednješolci. V osnovnih šolah Mestne občine Velenje so za šolsko leto 2010/2011 vpisali 2561 učencev ali 31 manj kot lani septembra, od tega je 313 prvošolcev. V osnovno šolo v občini Šoštanj in njene podružnice je sedlo 760 učencev ali 10 manj kot v enakem obdobju lani, prvošolcev je 83. Manj

učencev je tudi v osnovni šoli v Šmartnem ob Paki, 293 (lani 304), med njimi je 33 učencev prvega razreda. Ustanoviteljice – lokalne skupnosti zagotavljajo, da so postorile veliko, da bi bila njihova pot v šolo in domov varna, prav tako pa za čim boljše pogoje izobraževanja. To zagotavljajo tudi na šolah Šolskega centra Velenje, kjer bodo izobraževali nekaj več kot 1800 dijakov. Na ministrstvu za šolstvo med glavnimi novost-

mi izpostavljajo uveljavitev zakona o šolski prehrani in poenotenje zimskih počitnic. Med novostmi, ki čakajo dijake, velja omeniti tudi ukinitev opisne ocene NMS (“ne dosega minimalnih standardov”) in vrnitev “cvekov” v poklicnih in strokovnih šolah. Vsem želimo veliko optimizma in čim več prijaznih dni v šolskih klopeh.

Namesto nje Medved, prokurist bo Knez – Vegrad naj bi delavcem za plače dolgoval »samo« 600.000 evrov

Bomba na Vegradu!

Milena Krstič - Planinc

Na policijski upravci Celje so včeraj okoli 6.30 zjutraj dobili obvestilo, da naj bi bila na vratih poslovne stavbe Vegrada v Velenju nastavljena bomba. Na kraj dogodka so odšli policisti, bombni tehniki in kriminalisti, pa tudi velenjski gasilci in reševalci. Poslopje so hitro izpraznili, nato pa so tehniki bombo odstranili. Kako nevarna je bila bomba in kdo jo je nastavil, do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeti.

Zadnja seja občinskega sveta? Velenje - Svetniki Mestne občine Velenje so na dopisni seji sveta, v ponedeljek in torek, izrazili svoje mnenje o predlogih treh točk dnevnega reda: Odloka o spremembah in dopolnitvah Prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1988 in 1990, ter Družbenega plana občine za obdobje 1986–1990, spremembe in dopol-

Tovšakova (le) odstopila

nitve Planskih aktov dela Občine Žalec za območje Mestne občine Velenje – dopolnitev 2009, sklepali so o noveli projekta »Pridobivanje novih stanovanjskih enot in poslovnih prostorov – objekt Gorica« v Načrtu razvojnih programov občine za odboje 2010–2013 ter Sklep o potrditvi dokumenta indentifikacije investicijskega projekta za projekt »Izgradnja večnamenskega objekta v krajevni skupnosti Podkraj z zunanjo ureditvijo«. Za sprejem predlaganih točk je glasovalo 31 od 33 svetnikov. Velenjski župan Srečko Meh je pojasnil, da so se za dopisno sejo odločili zato, ker gre pri vseh omenjenih zadevah za formalnost. »Vse tri ročke dnevnega reda ne potrebujejo bistvene razprave. Nenazadnje smo osnutek načrta sprejeli brez kakršnekoli pripombe. S potrditvijo prostorske-

ga načrta smo omogočili, da bodo občani na predlaganih kakšnih 70 zemljiščih zidali in da jim ne bo treba čakati do novembra ali decembra, ko bo naslednja prva redna seja občinskega sveta.« Prvič, odkar se prijavljajo na razpise, se je zgodilo, da je moral občinski svet potrditi investicijski projekt, pa čeprav so ga uvrstili v razvojni program. V slednjega za obdobje 2010– 2013 so prav tako že umestili spremembe pri novih stanovanjskih enotah na Gorici. »Je pa res, da je trajalo dolgo preden smo se vse potrebno dogovorili z republiškim stanovanjskim skladom,« je še dodal Srečko Meh. Po nekaterih informacijah naj bi bila dopisna seja zadnja seja sveta svetnikov velenjske občine v iztekajočem se mandatu.

Velenje, Ljubljana, 30. avgusta – Nadzorni svet Vegrada je v ponedeljek na seji v Ljubljani sprejel odstopno izjavo generalne direktorice Vegrada Hilde Tovšak. Ta je svoj odstop v medijih napovedala dan prej. Na njeno mesto so imenovali Borisa Medveda, solastnika in zastopnika podjetja Met Metal iz Hoč, obenem pa je Vegrad dobil prokurista Sandija Kneza, nekdanjega člana uprave Jelovice. S posli, ki bodo večji od 50.000 evrov, bosta morala soglašati oba. Tovšakova je še povedala, da so na Okrožnem sodišču Celje v ponedeljek dopolnili zahtevo za prisilno poravnavo, zatrdila je tudi, da so dolgovi podjetja veliko manjši od tistih, o katerih poročajo mediji, in da so tudi delavcem za plače dolžni »le« 600.000 evrov in ne, kot kroži v javnosti, 3 milijone evrov. Drugim upnikom pa naj bi Vegrad dolgoval okoli 220.000 milijonov evrov. Že dopoldne je v Velenju potekala skupščina Vegrada, na kateri so delničarji sprejeli letno poročilo, članom uprave in nadzornega sveta pa podelili razrešnico za leto 2009. Medtem pa delavci upajo na izplačilo plač. Tovšakova je po pogovoru s sindikalistom Srečkom Čaterjem že pred časom dejala, da bodo delavci po Zakonu o prisilni poravnavi 18. septembra dobili plače za avgust. Plače za marec, april, maj in junij pa morajo biti izplačane do konca tega tedna. Če ne bodo, delavci napovedujejo stavko.

107,8 MHz GOOD VIBRATIONS

tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

RADIO VELENJE Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Četrti razpis Zaposli.me Velenje, 27. avgusta – Delodajalci se lahko od petka prijavijo na razpis Zaposli.me, s katerim zavod za zaposlovanje spodbuja zaposlovanje težje zaposljivih brezposelnih oseb. Delodajalci lahko za njihovo zaposlitev dobijo subvencijo v višini 4.000 evrov, če za najmanj eno leto zaposlijo starejšega od 50 let, mlajšega od 25 let, mlajšega od 30 let z univerzitetno izobrazbo, iskalca prve zaposlitve, koga z nizko izobrazbo ali koga, ki je dolgotrajno brezposeln, za kar se šteje, če je na zavodu prijavljen dvanajst mesecev, je povedala koordinatorka za programe zaposlovanja v Območni službi Velenje Darinka Sovič Pečnik. Dodala je še, da je za to, gre za četrti razpis, v Sloveniji na voljo 18 milijonov evrov.

mkp

Zazidljiva (kmetijska) zemljišča Šmartno ob Paki - V prostorih Občine Šmartno ob Paki so že javno razgrnjene spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih aktov. Občani, tudi svetniki, bodo imeli možnost podati pripombe nanj in tudi predlagati, katere parcele naj se umaknejo iz predloga sprememb do konca septembra. Ko je na nedavni izredni seji šmarškega občinskega sveta župan Alojz Podgoršek seznanil svetnike o spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih aktov, so v razpravi nekateri med njimi izrazili pomisleke o smiselnosti spremembe namembnosti večjega števila kmetijske zemlje v zazidalno. Menili so, da bi bilo potrebno s kmetijsko zemljo ravnati bolj umno. Podgoršek je pojasnil, da so trenutno v veljavi spremembe prostorskih aktov iz let 1998 ter 2004 in seveda s tem povezane tudi takratne spremembe kategorizacije zemljišč. »Pri spremembah iz leta 1998 nisem sodeloval, spremembe ,sprejete leta 2004, pa so v glavnem že pripravile prejšnje občinske strukture. Obe spremembi sta sprejela takratna občinska sveta, saj teh dokumentov ne sprejema ali potrjuje župan, ampak svetniki. Župan le predlaga.« Ko smo brskali po sestavi takratnih občinskih svetov, smo prišli do zanimivih ugotovitev: ob sprejemu prvih sprememb leta 1998 je bilo v takratnem občinskem svetu 5 članov stranke LDS in prav toliko članov stranka SLS. Ob spremembah leta 2004 pa je imela SLS od takratnih 10 svetnikov 6 svojih, 2 je imela stranka SD ter po enega LDS in SDS.

2. septembra 2010

Modra energija v Premogovniku

»Naj solidarnost pokaže svojo brezmejno moč!«

Dobrodelni tek za žrtve genocida v Bosni in Hercegovini – Začel se je 18. julija v Nemčiji, končal se bo 12. septembra v Srebrenici – Uporabljajo izključno Prejšnjo sredo se je pobudnik projekta ustavil tudi v Velenju električno energijo iz obnovljivih virov Vesna Glinšek

»Run for their lives« (Tek za njihova življenja) je dobrodelni tek, s katerim Charly Weiper in njegov sin opozarjata na posledice, ki jih je za seboj pustil genocid v Bosni in Hercegovini. Pomagati želita žrtvam nasilja, posilstev in njihovim družinam, da bodo lahko zaživeli življenje brez neprijetnih spominov na preteklost. Zato je to tek, ki želi podpreti projekt podpornega društva za humanitarne projekte »Züruck ins Leben – nazaj v življenje«. Tek se je 18. julija začel v Havixbecku v Nemčiji in se bo v približno 60 dneh končal v Srebrenici.

Charly bo tako tekel skozi pet držav: Nemčijo, Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško ter na koncu tudi skozi Bosno in Hercegovino. Prejšnjo sredo pa sta se pobudnika ustavila tudi v Velenju, kjer jih je sprejel župan Srečko Meh. Charly Weiper je tek nadaljeval v smeri Žalca, nato pa se je ustavil še v Laškem, Radečah, Sevnici, Brestanici in Brežicah. V akciji lahko sodeluje prav vsak: s prostovoljnimi prispevki ali tako, da teče ali hodi skupaj s Charlyjem. Ta bo vsega skupaj pretekel okrog 1764 km, prav vsak prispevek pa bo pripomogel k izgradnji terapevtskega centra.

Velenje, 26. avgusta – Premogovnik Velenje letos uporablja sto odstotkov električne energije iz obnovljivih virov. Z nakupom Modre energije ponovno dokazujejo, da spodbujajo pridobivanje energije iz obnovljivih virov in s tem pripomorejo k varovanju okolja, zdravja in večji zanesljivosti dobave električne energije iz obnovljivih virov. Modra energija je električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek. Z nakupom Modre energije Premogovnik prispeva sredstva v Modri sklad, ki je namenjen izključno spodbujanju pridobivanja energije iz obnovljivih virov, raziskavam v pospeševanju pridobivanja energije iz teh virov ter obnovi in izgradnji enot, ki proizvajajo tako energijo. Lani so ustanovili Energetsko pisarno, ki bdi nad porabo različnih energentov. Izdelali so poseben akcijski načrt zmanjševanja porabe vseh vrst energije in izpeljali interni razpis za predloge varčne rabe energije, že drugo leto pa so sodelovali na razpisu Energetsko učinkovito podjetje. Letos so se uvrstili med finaliste in bili zmagovalec spletnega glasovanja.

Ključi za neprofitna stanovanja

Šmartno ob Paki – Minulo sredo je bila v avli kulturnega doma v Šmartnem ob Paki krajša priložnostna slovesnost. Na njej je šmarški župan Alojz Podgoršek razdelil ključe neprofitnih stanovanj petim prosilcem, med katerimi so bile tri matere samohranilke. Ob prevzemu ključev so ti podpisali tudi najemno pogodbo. S tem so v lokalni skupnosti za zdaj rešili potrebe po neprofitnih stanovanjih.

Asfaltiranje Efenkove Velenje, 30. avgusta – Delavci podjetja Slemenšek so v ponedeljek začeli asfaltirati 300 metrov dolg odsek Efenkove ceste med Mladinskim hotelom in Osnovno šolo Livada, kjer bodo uredili tudi pločnik in javno razsvetljavo. V okviru druge faze, ki sledi, pa bodo na Efenkovi, od Mladinskega hotela do Kidričeve ceste, uredili dotrajano cestišče, kolesarsko stezo s pločnikom in javno razsvetljavo. Vrednost naložbe, krije jo Mestna občina Velenje, je 150 tisoč evrov.

mkp

Osvetljen prehod čez Rudarsko Velenje, 30. septembra – Mestna občina je ob prehodu za pešce čez Rudarsko cesto, med hotelom in upravno enoto, vgradila prvi sistem SignalFlash. Talne svetlobne lučke bodo dodatno opozarjale voznike, ki se približujejo prehodu za pešce. Konec tedna bodo še en tak sistem osvetljeval prehod čez Cesto talcev. Vrednost naložbe je skoraj 11 tisoč evrov.

mkp

Praznovanje tradicije lesa Nazarje - Osrednji dogodek letošnjega 4. lesarskega praznika (od 1. do 4. septembra) je bila včerajšnja razvojna konferenca lesarjev. Tudi današnji dan je namenjen stroki. Dr. Franc Pohleven bo v domu kulture predaval na temo Pomen lesa in lesne predelave za trajnostni razvoj Slovenije. Po predavanju bodo odprli še razstavo Čarobnost lesa. Jutri zvečer ob 19. uri bo publicist Aleksander Videčnik predstavil položaj gozdnih in lesnih delavcev v Zgornji Savinjski dolini nekoč. Sobota bo namenjena razvedrilu. Na športnem igrišču se bodo dopoldan lesarji iz vse Slovenije merili v malem nogometu, odbojki in balinčkanju, pred domom kulture pa bo sejem izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov. V splet praznika sodi še kviz o poznavanju lesa v nazarskem domu kulture. Praznik bodo sklenili ob 18. uri s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim ekipam.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Charly Weiper in njegov sin v Velenju.

Nezdružljivo jih bo veliko še združevalo Županske stolčke bo naskakovalo skoraj 30 poslank in poslancev – Vitanje bo središče evropskega »vesolja« - Sence nad sončne elektrarne – Rejniki in rejenci v Novem Celju Kar so še ne dolgo tega nekateri zagotavljali, da je nezdružljivo, bodo mnogi spet združevali ali poskušali združevati. Tudi velenjski Bojan Kontič, poslanec državnega zbora, ki želi na mestu velenjskega župana naslediti Srečka Meha. Kot kažejo razpoložljivi podatki, se bo za mesta županj in županov potegovalo skoraj trideset poslank in poslancev. Prizadevanja za uveljavitev nezdružljivosti so se hitro razblinila, saj še očitno velja mnenje mnogih, da župani, ki so tudi poslanci, lažje »zrihtajo« kaj za svojo občino. Ali povedano drugače, če so župani (vsaj z informacijami) pri koritu, lažje ustrezno krmarijo s svojo lokalno skupnostjo. In tako v tem mandatu sedi 23 županov in ti so seveda močna sila, ko je treba glasovati za spremembe ali proti njim. Z našega širšega območja veslajo v takem dvojčku Matjaž Han iz Radeč, Štefan Tisel iz Šentjurja, Darko Menih iz Šoštanja in Lojze Posedel iz Žalca. Na novo pa se za tak položaj podajata v boj Bojan Kontič in Andreja Rihter iz Celja. Kot je znano, je Kontič podžupan, skopaj pa je sedaj poslancev šest podžupanov. Sicer pa je treba priznati, da v marsikateri občini ni prav velikega zanimanja za župansko mesto. Verjetno je za to kriv tudi sedanji čas, ko tudi voditeljem občin ni posuto z rožicami, še manj z denarjem. Ne vem, če res drži, da nekateri pri vnovični kandidaturi ali pri poskusih, da se potegujejo za tak položaj, vztrajajo najbolj zaradi strankarske discipline, če že osebne ambicije niso največje. Pa da malo zmešajo štrene drugim. In ko eni še vedno dvomijo o tem, kje naj bi bil center naše nove regije ali pokrajine, postaja vse bolj jasno, da bomo na našem območju

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

dobili pravi center oziroma središče v Vitanju. In ko mnogi poudarjajo, da se zatika pri projektu Evropske prestolnice kulture 2012, v katerem sodeluje tudi Velenje, so tu, v Vitanju namreč, dejansko že začeli graditi Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. V spomin na našega »vesoljca« Hermana Potočnika Noordunga. In podoba centra izhaja prav iz načrta prve geostacionarne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, kot ga je Potočnik v svoji knjigi objavil že leta 1929. Že zdaj pa je v Vitanju na ogled spominska soba Hermana Potočnika, v kateri so predstavljene Potočnikove ideje in rešitve za osvajanje vesolja. Več zapletov z gradnjo imajo zadnji čas snovalci sončnih elektrarn. Komaj je taka čista (a po mnenju mnogih tudi relativno draga) proizvodnja električne energije malo poskočila, je prišlo do zapleta z ministrstvom za okolje in prostor ter izdajanjem gradbenih dovoljenj. Pa je prišlo celo do tega, da naj bi nekaj takih elektrarn odstranili. Uresničuje se tisto, na kar so nekateri opozarjali še pred časom: ali in kdaj je treba imeti gradbeno dovoljenje in kdaj ne. Mnogi opozarjajo, da glede tega ni enotnih stališč niti pri »merodajnih« organih. Se je pa na veselje enih in nezadovoljstvo drugih menda razpletla nesrečna zgodba o asfaltni bazi v idilični Planinski vasi na Kozjanskem - vlekla se je namreč več kot deset let. Šentjurski svetniki so spremenili ustrezen odlok in prižgali zeleno luč za legalizacijo te zasebne asfaltne baze. Ali bo res zagorela, bo verjetno odločalo Ustavno sodišče, saj so člani Civilne iniciative napovedali novo tožbo na ta organ. Dokaj živahno pa je bilo konec tedna v Novem Celju pri Žalcu. Tu je bilo že sedmo srečanje slovenskih rejniških družin, udeležil se ga je tudi resorni minister Ivan Svetlik. Rejnice in rejniki skrbijo pri nas za več kot tisoč otrok. Sicer pa nas je po dokaj vročem poletju preplavil hladni val. A mnogi so prepričani, da ta ne pomeni, da ne bomo imeli vroče jeseni. Če že ne zaradi vremena, pa vsaj zaradi lokalnih volitev. Volilni čas namreč redno povzroči precejšen dvig temperature, slišati je veliko pregretih besed. Na nekaterih področjih, kot da se je že začelo …

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 3

GOSPODARSTVO

2. septembra 2010

Zdravniki bodo dežurali osem ur tedensko

Gorenje krepko nad pričakovanji Potem ko so v Gorenju v četrtek s poslovanjem v prvem polletju letošnjega leta najprej seznanili nadzornike, so rezultate poslovanja razkrili tudi javnosti – Dobičkonosnost močno izboljšali – Pri napovedih za naprej so previdni

kot v prvem. Tri četrtine prihodkov je Skupina ustvarila s prodajo gospodinjskih aparatov, aparati za dom so na polletni ravni dosegli 5-odstotno rast, divizija ekologije, energetike in storitev je prodajo povečala za dobrih 18 odstotkov, divizija notranje opreme pa zmanjšala za 13 odstotkov.

Milena Krstič - Planinc

Velenje, 26. avgusta - Če je imela Skupina Gorenje v lanskih prvih šestih mesecih 18 milijonov evrov izgube, so letos v prvih šestih mesecih pridelali skoraj 5 milijonov evrov čistega dobička. V prvih šestih mesecih so dosegli dobrih 610 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je več kot sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju (v matičnem podjetju so ustvarili 296,5 milijona evrov). Od tega so v drugem četrtletju dosegli 319 milijonov evrov oziroma skoraj deset odstotkov več »Strateške poteze, ki smo jih izvedli v preteklosti, od prevzema More in Ataga, razvoja dizajnskih linij, do izgradnje tovarn v Srbiji, hkrati z ukrepi, ki smo jih izvedli lani, pozitiv no vpli va jo na rez ul ta te poslovanja.«

Predsednik uprave Franjo Bobinac po srečanju z nadzorniki še z novinarji: »Rezultati so krepko presegli napovedi analitikov.«

»Polletni rezultati so krepko nad pričakovanji,« pravi predsednik uprave Fra njo Bobi nac. » Zelo pomembno je, da so rasli hitreje, kot se je gibal trg, in to, da smo dosegli izboljšanje čiste dobičkonosnosti.« Ozrl se je tudi naprej, v drugo polovico letošnjega leta, a je bil pri tem z napovedmi zelo previden. »V Gorenju zaradi rezultatov prvega polletja ne želimo biti evforični. Naraščajoča brezposelnost v evropskih državah ohranja majhen

obseg naročil, proračunske težave v nekaterih državah vzhodne in jugovzhodne Evrope, strah pred nadaljnjim zniževanjem tečajev valut - Gorenje izvaža svoje izdelke v šestdeset različnih držav sveta - predstavljajo negotovost. Evropske države se kar po vrsti srečujejo s krčenji javnih uprav in državnih proračunov, kar slabo vpliva na potrošno klimo.« Poudaril je tudi previsoke trošarine za elektriko in plin, ki jih je uvedla država. »Te so dodatna obremenitev, ne samo za nas, za celotno slovensko gospodarstvo.« Pravi, da bo letošnje leto kljub vzpodbudni dinamiki zelo zahtevno. Leto 2010 je namreč leto dokapitalizacije in prestrukturiranja dolgov, saj je Gorenje precej zadolženo. Vseeno upa, da bo podjetju uspelo preseči letni načrt. »Potem bi tudi lastnikom lahko spet izplačali dividende.« Tretji obrok regresa pa bodo vsi zaposleni, vključno z delavci Tikija, prejeli ta mesec. »V drugi polovici leta bodo k stabilnosti in varnosti poslovanja Skupine pomembno prispevali učinki dokapitalizacije in prestrukturiranje dolga ter vključitev poleti prevzete švedske družbe Asko.« Bodo pa letos, kot je še povedal, nadaljevali načrt nižanja števila zaposlenih s tako imenovanimi mehkimi metodami, brez odpuščanj, z nenadomeščanji odhodov tam, kjer je to možno. Število zaposlenih ob koncu leta naj bi bilo tako manjše za 350, predvsem na račun upokojitev. Lani so število zaposlenih zmanjšali za 500 delavcev.

Vsa nujna stanja bodo v Zdravstvenem domu Velenje pozdravili – Dostop do rednih ambulant bo najbrž moten

manj zdravnikov Evropi, zato so težave še toli ko več je. Pa tudi nasploh v Evropi, razen v dveh državah, zdravnikov primanjkuje,« je znova spomnil direktor Zdravstvenega doma Velenje. Ljudi pa seveda najbolj zanima, kako bodo v novih pogojih organizirali delo, kako bodo prišli do zdravniške

Milena Krstič - Planinc

Velenje, 27. avgusta – Zdravniki so odločeni, da ne bodo delali več, kot od njih zahteva zakon - največ 170 ur na leto. Ker so to kvoto letos že »oddelali«, od 1. septembra naj ne bi več opravljali nadur. To pomeni, da bo jeseni težko organizirati 24-uro zdravstveno oskrbo. Srž problema, ki je pripeljal do odločitve sindikata Fides oziroma zdravnikov o umiku soglasij, pa je plačilo dežurstev zdravnikov. Tega, tako vlada, bi bilo treba znižati, Fides pa v znižanje ne privoli. V Zdravstvenem domu Velenje bodo, kot pravi direk tor Jože Zupančič, dr. med., delili usodo vseh zdravstvenih zavodov v Sloveniji, saj so tudi tukaj zdravniki umaknili soglasja za delo preko rednega delovnega časa. »Vendar se v Velenju zdravniki niso odpovedali ali pa niso preklicali dela v nadurnem delu, ki je v zakonskih okvirjih, to je osem ur na teden. Preklicali so zgolj soglasje za povečan obseg dela, ki pa je po delovnopravni zakonodaji in noveli zakona o zdravniški službi tako ali tako nedovoljeno.« Kljub temu pa težave bodo, pravi, ker je zdravnikov premalo. »Znano je, da v Sloveniji primanjkuje okoli 500 zdravnikov in da ima Slovenija na število prebivalcev naj-

Občine postale dejanske lastnice komunalne infrastrukture Prenos komunalne infrastrukture na lokalne skupnosti za uporabnike ne prinaša nobenih sprememb - Za izvajaje gospodarskih javnih služb občine komunali 3,6 milijona evrov

Jože Zupančič, dr. med: »Na pridobljenih pravicah v nekih drugih razmerah se danes ne bo dalo vztrajati.«

pomoči. »Zdravnike bomo razporedili v urgenco oziroma dežurno službo, se pravi tja, kjer se obravnavajo akutni primeri. Tako bomo vsa nujna stanja pozdravili. Dostop do rednih ambulant pa bo zmanjšan, ker bodo zdravniki kljub dovo-

ja bodo lahko zagotovili v proračunu, Občino Šoštanj približno 670 tisoč, Občino Šmartno ob Paki pa približno 93 tisoč evrov. Vrednost infrastrukture je blizu 156 milijonov evrov. Za uporabnike komunalnih dobrin in storitev podpis pogodbe o poslovnem najemu komunalne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb ne prinaša nobe nih spre memb. Oskr ba s komunalnimi dobrinami in storitvami bo tudi v prihodnje redna, zanesljiva, so še zagotavljali na novinarski konferenci podpisniki pogodbe.

Kaj pomeni prenos komunalne infrastrukture za lokalne skupnosti in komunalo?

Tatjana Podgoršek Velenje, 26. avgusta – Člani skupščine Komunalnega podjetja Velenje - župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Srečko Meh, Darko Menih in Alojz Podgoršek ter direktor velenjske komunale Marijan Jedovnicki so podpisali pogodbo o prenosu komunalne infrastrukture na omenjene občine ter pogodbo o poslovnem najemu. Srečko Meh je podpis označil

Podpis pogodbe o poslovnem najemu komunalne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb naj za uporabnike ne bi prinesel nobenih sprememb.

kot enega od pomembnih dejanj v zgodovini prestrukturiranja komunalnega podjetja. Prenos infrastrukture na občine je narekovala sprememba slovenskega računovodskega standarda, ki je v podjetjih s statusom javnega podjetja odpravila možnost raču-

novodskega izkazovanja sredstev v upravljanju na podlagi pogodbe. Od 1. januarja letos izkazovanje infrastrukture kot posebne kategorije osnovnih sredstev v upravljanju v bilancah stanja javnih podjetij ni možno. »Lokalne skupnosti so s tem postale dejanske lastnice

komunalne infrastrukture, s pogodbo o poslovnem najemu pa so jo dale v najem komunalnemu podjetju,« je pojasnil Marijan Jedovnicki. Najem jih bo »stal« 3,6 milijona evrov oziroma Mestno občino Velenje 2,5 milijona evrov oziroma odvisno od tega, koliko denar-

Srečko Meh: »Poslej bomo še bolj pazljivo nadzorovali obnovo komunalne infrastrukture, v obnovo in posodobitev bomo vlagali le tam, kjer bomo predvideli v načrtu. Dokler ne bomo na skup šči ni komunalnega podjetja sprejeli sanacijskega programa, o cenah komunalnih dobrin ne bomo govorili. Je pa dejstvo, da so te nizke, oskrba pa zahtevna, kakovostna in nemotena. Tako v nedogled ne bo šlo. Če ne bomo intenzivno vlagali in tega naj brž zara di sta nja ne bomo mogli, pomeni, da bomo morali

ljenim naduram svoj delovni čas preživeli pretežno v urgenci oziroma v dežurni ambulanti, zato bo rednih ambulant manj. To govorim predvsem za tiste enote, iz katerih se zdravniki vključujejo v dežurno službo, v glavnem pa so to splošne ambulante. Morda bo treba vključiti še del šolskega dispanzerja.« Verjame pa, dodaja, da bo prišlo do dogovora, da bosta vlada in sindikat zdravnikov, glede na splošne družbene razmere, našla soglasje za ceno nadurnega dela. »Minister za zdravstvo je predlagal, da bi odprli kolektivno pogodbo. Tudi sam mislim, da bo treba to zadevo odpreti. Neka te re pravi ce v kolektivnih pogodbah, ki so bile pridobljene v nekih drugih časih, ko je bila Slove nija v dru gač ni finančni kondiciji, ko je gospodarstvo raslo, danes ne zdržijo več. Temu se najbrž ne bomo mogli izogniti. Ocenjujem, da bo vlada najbrž z zakonom posegla tudi v zdravstvo, saj gre dejansko za izredne razmere. Cela Evropa se srečuje z velikimi javnofinančnimi težavami. Čudeža, da bomo mi ohranili vse pravice in plače in napredovanja, ni za pričakovati. Tudi javni sektor bo moral deliti usodo celotne družbe in ne vztrajati na pravicah, pridobljenih v nekih drugih razmerah.«

zmanj ša ti neka te re stan darde. Bomo pa v lokalni skupnosti storili vse, da bo oskrba kakovostna in cenovno ugodna.« Darko Menih: “Prenos komunalne infrastrukture za našo občino pome ni kar veli ko. Denar od najemnine bomo porabili za nadaljnje posodabljanje komunalne infrastrukture, saj smo člani skupščine že doslej pri odločanju o pomembnih stvareh imeli vedno pred očmi uporabnika, da mu zagotovimo kakovostno oskrbo za primer no ceno.” Alojz Podgoršek: »Naše območje je v primerjavi z velenjsko in šoštanjsko občino specifično. Imamo tri oskrbne sisteme z vodo, zato za nas prenos pomeni nove pogoje, nov izziv. Mi bomo šele čez nekaj časa videli, kaj nam to prinaša. 93 tisoč evrov bomo dajali komunali za izvajanje programa in načrta oskrbe, pri pripravi ter izvedbi slednje ga pa bom mora li teme lji to sodelovati.« Marijan Jedovnicki: »Za komunalno podjetje pomeni prenos več administracije, saj bo denar, zbran z najemnino, treba prenesti na občine. Za zdaj je dogovor tak, da ga bodo te vračale. V obnove in poso do bit ve infra struk tu re ga bomo vlagali, kolikor bo mogoče. Sem optimist, večjih težav ne pričakujem. Ali lahko pride do njih glede na obubožane občinske proračune, ne bi ugibal.«

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 4

DOGODKI

2. septembra 2010

DeSUS s polno listo za občinski svet Podprli kandidaturo Bojana Kontiča za župana – Kritični do družbenih dogajanj Velenje, 26. avgusta – Kandidacijski zbor DeSUS Velenje je v četrtek obravnaval in soglasno potrdil strankino listo s triintrideset kandidatkami in kandidati za občinski svet. Predsednik Območnega odbora Srečko Korošec je člane seznanil z delom njihove svetnice in svetnika v tam mandatnem obdobju ter naštel smernice za naslednje. DeSUS pod pi ra kan di da tu ro Bojana Kontiča za župana Mestne občine,Velenje glede na pretekle mandate pa si stranka želi sodelovati v koaliciji tudi v naslednjem mandatnem obdobju. Članice in člane stranke je seznanil tudi s pokojninsko in zdravstveno reformo. Povedal je, da vlada želi usklajevati pokojnine (po tako imenovanem švicarskem modelu), zamrzniti izplačilo regresa, podaljšati delovno dobo in podaljšati sta-

rostno dobo za upokojevanje ter izračun pokojnine za obdobje iz 18 na 34 let. »Člani stranke ostro protestiramo proti tem spremembam. Upokojencem že od leta 1999 znižujejo pokojnine letno za 0,6 odstotka,« je poudaril predsednik območnega DeSUSa. Sogovorniki so se zavzeli za enakomerno obremenitev kapitala, javnega sektorja, zaposlenih in upokojencev. »Ker smo upokojenci že dali svoj prispevek, so zdaj na vrsti še ostale dejavnosti,« so poudarili in bili kritični do aktualnega dogajanja: »Nič ni bilo narejenega pri

reviziji lastninjenja. Tajkuni se še vedno lepo sprehajajo in izčrpavajo najrevnejši razred državljanov, pri tem pa še vedno uživajo ugled, namesto da bi se sprehajali po zapornih celicah in razmišljali o vrnitvi svojih dolgov. Pri tem je popolnoma zatajil državni aparat, ki je za to dobro plačan, rezultatov pa nobenih. Sedaj se pogajajo celo o predvidenih stavkah in niso pripravljeni pomagati zapravljivi državi. Država raje jemlje nemočnim, revnim in neukim državljanom.« Upokojenci se bojijo, kot so rekli, zdravstvene reforme, ker bo

segla po kratenju že pridobljenih pravic, strinjajo in podpirajo pa zdravstveno reformo, ki bo izvedla notranjo enakomerno prerazporeditev finančnih sredstev. »Tudi v novem mandatu želimo sodelovati v koaliciji občinskega sveta ter s svojo modrostjo in znanjem prispevati svoj delež za dobrobit občanov. Predvsem se bomo zavzemali za hitrejšo gospodarsko rast, zapo slova nje, kva li tet no izobraževanje ter za pomoč vsem tistim, ki so na robu družbe, ki se bojijo naslednjega dne, ker ne vedo, kje bodo prebili noč oziroma kje bodo lahko zaužili kakšen topel obrok.«

Na kandidacijskem zboru potrdili listo za občinski svet in podprli kandidaturo Bojana Kontiča za župana.

V Zgornji Savinjski dolini dva županska kandidata stranke DeSUS

V boj tudi Plamberger Kot kandidat za župana občine Šoštanj se je predstavil Boris Plamberger - Konkretno o volilnem programu še ni želel govoriti – Pogreša več dogajanja za mladino Vesna Glinšek

Oktober je vedno bližje, zato so se po občinah že začeli predstavljati kandidati za župane. Tudi v Šoštanju. Prejšnji torek so tako v mali dvorani kulturnega doma pripravili predstavitev kandidata, ki so ga v boj za župana poslali socialni demokrati, Borisa Plambergerja. O tem, kam se želi v volilni tekmi zavihteti, je povedal: »Vsaka tekma se igra na zmago. Naš prvi cilj je drugi krog, tam pa je nato mogoče prav vse.« Konkretno o svojem volilnem proBoris Plamberger, kandidat gra mu sicer še ni želel govoriti. »Ko SD za župana Občine Šoštanj. bo čas, oziroma ko bo kampanja tudi uradno potrjena, bomo program predstavili javnosti. Za zdaj lahko povem le to, da je naš program široko postavljen, predvsem pa želim poudariti, da smo vsi v ekipi pripravljeni sprejeti in preučiti vsako idejo, ki bo dobra za vse občane in občanke občine Šoštanj.« Kaj pa v mestu trenutno pogreša? »Predvsem dogajanje v samem centru. Dogodkov, ki bi dvignili utrip mesta, je spomladi in poleti premalo. Sploh za mlade bo treba nekaj storiti. Rad bi jim ponudil prostor, da bodo imeli kaj početi in se kje zabavati. Zato potrebujemo nekoga s programom in določeno vizijo, da bodo mladi v ta prostor z veseljem zahajali in bodo vedeli, kaj jih tam čaka, s čim se lahko zaposlijo.« Poseben gost na novinarski konferenci je bil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je v Velenje prišel Plambergerja tudi podpret.

V občini Nazarje Janez Štiglic, v občini Rečica ob Savinji Srečko Prislan

Toni Rifelj znova za županski stolček

Tatjana Podgoršek

DeSUS – Demokratična stranka upokojencev na lokalnih volitvah v Zgornji Savinjski dolini doslej še ni sodelovala s svojim županskim kandidatom: Na letošnjih pa bo imela dva, in sicer v občini Nazarje, kjer bo kandidiral Janez Štiglic, in občini Rečica ob Savinji, kjer bo kandidiral Srečko Prislan. Na novinarski konferenci je predsednik stranke Karel Erjavec je povedal, da ima stranka v Zgornji Savinjski dolini že občinske svetnike: dva mandata na Ljubnem - v Nazarjah in Mozirju. Za oba županska kandidata je prepričan, da bosta tudi izvoljena, saj se v kandidaturo ne podajata kot avanturista, ampak kot kandidata s potrebnimi izkušnjami za funkcijo župana. 72–letni Janez Štiglic je fakultetno izobražen upokojenec in že drugi mandat svetnik v Občini Nazarje. Da njegovo delo v svetu in tudi na drugih področjih delovanja v lokalni skupnosti ni neopazno, med drugim dokazuje to, da je bil lani izbran za najbolj priljubljenega občana omenjene občine. V svojem volilnem programu obljub-

Županska kandidata stranke DeSUS v Zgornji Savinjski dolini: Janez Štiglic (prvi z leve) in Srečko Prislan (prvi z desne) v družbi s predsednikom stranke Karlom Erjavcem

lja dokončanje naložb v stanovanjsko gradnjo, zagotovitev novih območij za gradnjo na celotnem območju občine, ne le v središču, ureditev državnih cest, predvsem pa za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva in turizma. Na področju slednjega v sodelovanju z vsemi občinami v Zgornji Savinjski dolini. Prizadeval si bo za razvoj javnega zdravstva v kraju, za odprtje lekarne in podružnice banke v Nazarjah, za gradnjo doma za starejše občane in za dnevno oskrbo, kakovostno komunalno infrastrukturo ter za vključitev celotne doline v razvojni projekt tretje osi. Diplomirani upravni organizator, 57-letni Srečko Prislan, je zaposlen na ministrstvu za delo,

družino in socialne zadeve kot višji svetovalec v Službi za evropske projekte. Svoj volilni program je naslovil Živeti bolje. Prepričan je, da potrebuje tri leta stara občina Rečica ob Savinji predvsem spodbudo, da bi aktivirala svoje ekonomske, človeške in okoljske potenciale. Po njegovem mnenju lahko doseže hitrejši razvoj s sodobno organizacijo upravljanja, z aktivnostmi na družbeno-ekonomskem področju in z uresničevanjem osnovnih človekovih pravic. »Temeljni razvojni program prinaša pozitivne spremembe, ki bodo zagotavljale vsakemu občanu dostojno življenje,« je še poudaril Srečko Prislan.

Za nov veter v nazarski občini Kandidaturo za županjo Občine Nazarje je kot prva napovedala Majda Podkrižnik, trenutno predsednica nadzornega odbora občine. Na volitvah bo kandidirala kot neodvisna kandidatka s podporo strank SDS in SLS. Ekonomistka, 45-letna Majda Podkrižnik, mati dveh otrok, je vodja poslovne enote družbe Sam v

V Obči ni Gor nji Grad bo na jesenskih lokalnih volitvah sodelovalo tudi Gibanje za napredek in razvoj omenjene občine. Nosilec gibanja - podjetnik Toni Rifelj - je kandidat za župana te lokalne skupnosti v Zgornji Savinjski dolini. Rifelj je občini županoval v prvih treh mandatih (od leta 1996 do 2006) kot član stranke SDS. »Marsikaj se je dogajalo med menoj in stranko, zato sem avgusta leta 2008 izstopil iz nje. Skupaj s somišljeniki sem ustanovil gibanje, v njem združil »leve« in »desne«” oziroma občane, ki so pripravljeni sodeloToni Rifelj verjame, da bo v vati pri razvoju lokalne skupnosti,« obdobju 2010–2014 znova je med drugim povedal Rifelj na župan Občine Gornji Grad. novinarski konferenci, na kateri je predstavil gibanje in svoj program. V ospredje slednjega postavlja tri področja, in sicer energetiko, turizem in pridelavo hrane. Čeprav je občino s sistemom daljinskega ogrevanja z uporabo lesne biomase spravil v velike dolgove in s tem v težave, znova stavi na projekte, ki bodo oskrbovali porabnike z energijo iz obnovljiv virov. V turizmu želi obuditi projekt o izgradnji turističnega centra Repene, ki obsega okoli 40 hektarjev zemljišča. Tu naj bi zrasel velik rekreacijski center z wellness ponudbo, toplicami in turističnimi zmogljivostmi. V pridelavi in predelavi hrane vidi priložnost v proizvodnji suhomesnatih izdelkov, proizvodnji v rastlinjakih, pridelavi zelišč, predelavi mleka in medu. Rifelj je prepričan v zmago na volitvah, sicer se v boj za županski mandat ne bi podal.

Ob Majdi Podkrižnik sta na novinarski konferenci sodelovala tudi Andrej Presečnik (SLS), prvi z leve in Iztok Podkrižnik (SDS).

Nazarjah. Ima 16 let izkušenj na različnih vodilnih delovnih mestih. Po njenih zagotovilih je pri delu dosegla vse zastavljene cilje. K razmišljanju o kandidaturi so jo spodbudili krajani, »ki si želijo spre-

memb in novega vetra v nazarski politiki. Sem delovna, poštena, rada imam izzive in ideje,« je povedala na novinarski konferenci. Delo z ljudmi ji je v veselje, rada pomaga v okviru možnosti. Svoje izkuš-

nje želi deliti in nadgraditi skupaj z občani v smeri nadaljnjega razvoja gospodarstva, turizma, kmetijstva. To naj bi dosegli z inovativnostjo, izkoriščanjem naravnih danosti, učinkovitim črpanjem

evropskih in državnih sredstev na osnovi projektov. Kot županja si bo prizadevala za dokončanje začetih projektov v lokalni skupnosti, ustvarjanje novih delovnih mest, hitrejšo prometno ureditev središča lokalne skupnosti. Precej pozornosti bo namenila zagotavljanju pogojev in reševanju stanovanjskih vprašanj, prav tako pa tudi povezovanju s sosednjimi občinami. Iztok Podkrižnik, član stranke SDS, je pojasnil, da so kandidatu-

ro Podkrižnikove podprli zato, ker stranka v občini Nazarje nima svojega kandidata za župana. Pomembno pri tem je bilo tudi to, da prihaja iz gospodarstva. Za Andreja Presečnika iz stranke SLS pa je pomembno, da v programu navaja sodelovanje in povezovanje s sosednjimi občinami, da je ženska, kar prinaša novo energijo in drugačen pristop.

NaĹĄ Ä?as, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

2. septembra 2010

SreÄ?a je imeti svoj kljuÄ? V Ä?etrtek so v Velenju razdelili stanovanja v objektu na Efenkovi dvaintridesetim upraviÄ?encem - Devetintrideset jih v bliĹžini ĹĄe gradijo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 26. avgusta â&#x20AC;&#x201C; Dobiti stanovanje je dogodek, ki ostane v spominu za veÄ?no. Dvaintridesetim druĹžinam z obmoÄ?ja Velenja se je v Ä?etrtek popoldne izpolnila velika, marsikomu najveÄ?ja Ĺželja, dobili so kljuÄ?e stanovanj v obnovljenem, prenovljenem objektu bivĹĄega dijaĹĄkega doma na Efenkovi. ÂťPresreÄ?ni smo. PresreÄ?ni. Vselili se bomo v ĹĄestdeset kvadratnih metrov veliko stanovanje,ÂŤ je ganjena s solzami v oÄ?eh, Ä?akajoÄ? moĹža, ki je ĹĄel dvignit denar, da se bodo lahko takoj, ko bo kljuÄ? njihov, zapeljali naroÄ?it otroĹĄko sobo, pripovedovala gospa iz druĹžine HuseinoviÄ&#x2021; - BeÄ?iroviÄ&#x2021;. PresreÄ?ni pa so bili Ĺže enkrat prej. Na dan, ko jih je presenetil klic z Mestne obÄ?ine Velenje, da bo eno od stanovanj v objektu Efenkova njihovo. Bilo je namreÄ? prav na prvi rojstni dan njihovega Adisa. Takih in podobnih zgodb je bilo na sveÄ?anosti ob predaji kljuÄ?ev sliĹĄati ĹĄe veliko. HvaleĹžna naloga, da

Podpisovanje najemnih pogodb

jih razdeli, je pripadla podĹžupanu Boja nu Kon ti Ä?u. ÂťV pri hod njih dneh bomo uredili zamenjavo za stanovanja ĹĄe trem druĹžinam, garsonjere pa ĹĄe ĹĄtirim. Tako bomo do konca tega meseca na osnovi razpisa iz lanskega leta reĹĄili sedemin ĹĄest de set sta novanj skih vpraĹĄanj,ÂŤ je povedal. V Mestni obÄ?ini Velenje stanovanja dodeljujejo v skladu s stano-

vanjskim zakonom in pravilnikom o dodeljevanju stanovanj. ÂťPri posamezni delitvi tako na osnovi obeh predpisov, glede na kvadraturo stanovanja, izberemo po listi primerno druĹžino ali posameznika,ÂŤ pa je pojasnil Maks ArliÄ? iz gospodarskih javnih sluĹžb Mestne obÄ?ine. Delitev stanovanj poteka izkljuÄ?no po prednostni listi, razen v prime rih nasi lja v dru Ĺži ni, ko je

Ena od presreÄ?nih druĹžin, ki je v Ä?etrtek podnajemniĹĄko razmerje zamenjala z najemniĹĄkim, HuseinoviÄ&#x2021; â&#x20AC;&#x201C; BeÄ?iroviÄ&#x2021;.

potrebna takojĹĄnja reĹĄitev. V teh primerih pomagajo z bivalnimi enotami za zaÄ?asno reĹĄitev stanovanjskih stisk ali Varno hiĹĄo. V teh dneh se v stanovanja seli,

neka te ri pa so se vse li li Ĺže Ä?ez vikend, petindvajset prosilcev z liste A, dva z liste B, oddali so kljuÄ?e treh sluĹžbenih stanovanj, v dveh primerih pa je ĹĄlo za zamenjavo.

li vse sile in izdelali naÄ?rt pomoÄ?i delavcem Vegrada, ki so Ĺže od aprila brez plaÄ?.ÂŤ Sedem delavk centra je sredi julija delavcem v Vegradovem samskem domu nudilo prvo socialno pomoÄ? (svetovanje, kdo in kako jim lahko pomaga, kje lahko vloĹžijo kazensko ovadbo zaradi neplaÄ?anih prispevkov in neizplaÄ?anih plaÄ?, jih napotili po pakete prehrane na RK ali na Karitas â&#x20AC;Ś) ter jim pomagalo pri izplaÄ?ilu enkratne denar ne pomoÄ?i. ÂťTo ĹĄe vedno poÄ?nejo, vendar na sedeĹžu centra za socialno delo. Vsak dan potrka na naĹĄa vrata od 10 do 15 delavcev Vegrada. Od maja do konca minulega tedna jih je iskalo denarno pomoÄ? 350. Toliko imamo zavedenih primerov. Bilo jih je ĹĄe precej Tatjana PodgorĹĄek veÄ?, a Ĺžal vsi niso izpolnjevali pogojev za pridobitev omenjeTeĹžave delavcev velenjskega ne pomoÄ?i, ker so partnerji, s Vegrada so za tukajĹĄnje okolje katerimi Ĺživijo, zaposleni in njiprava socialna bomba. Po nekahov dohodek presega 229 evrov terih podatkih je poleg obÄ?in na druĹžinskega Ä?lana.ÂŤ V najteĹžSlovenj Gradec in Sevnica (zarajem poloĹžaju so delavci, ki so di Preventa) v tem trenutku Veletuji drĹžavljani in nimajo stalnenje tretje krizno obmoÄ?je v Sloga prebivaliĹĄÄ?a v Sloveniji. Ti veniji. V reĹĄevanje njihovih stisk niso upravi Ä?e ni do soci al ne so se na samem zaÄ?etku kalvaripomoÄ?i, ki jo zagotavlja drĹžava. je vkljuÄ?ili Mestna obÄ?ina VeleZato so ti vkljuÄ?eni v pomoÄ? nje, v zadnjem Ä?asu tudi ObÄ?ini posebnega odbora, ki deluje pri Ĺ oĹĄ tanj in Ĺ mar tno ob Paki, Mestni obÄ?ini Velenje. ObmoÄ?no zdruĹženje RK VeleUpraviÄ?enci prejmejo denarnje, tukajĹĄnji Karitas, ObmoÄ?na no pomoÄ? takoj oziroma Âťdanes enota Zavoda RS za zaposlovapride, jutri jo dobi.ÂŤ 229 evrov, nje Velenje in velenjski center za socialno delo. Tu izvajajo prvo Zlatka SrdoÄ? Majer: ÂťV najteĹžjem kolikor znaĹĄa pomoÄ?, dobijo v socialno pomoÄ?, upraviÄ?encem poloĹžaju so delavci, ki so tuji enkratnem znesku, lahko pa se pa dodeljujejo tudi enkratno drĹžavljani in nimajo stalnega odloÄ?ijo, da bodo s tem denardenarno pomoÄ?, ki jo zagotavprebivaliĹĄÄ?a v Sloveniji.ÂŤ jem plaÄ?ali katero od neplaÄ?anih poloĹžnic. Najpogosteje se lja drĹžava. Direktorica centra Zlatka SrdoÄ? Majer je povedala, odloÄ?ajo za plaÄ?ilo prostovoljnega zdravstvenega zavada so se dobro, predvsem pa pravoÄ?asno organizira- rovanja, plaÄ?ilo elektrike in stanarine oziroma najemli, kajti Ĺže v zaÄ?etku letoĹĄnjega februarja so zaznali, da nine. Kot je povedala Majerjeva, lahko enkratno denarse v Vegradu nekaj dogaja. ÂťTakoj smo skupaj z velenj- no pomoÄ? prejmejo enkrat, dvakrat na leto. ÂťPo dveh sko enoto zavoda za zaposlovanje zaÄ?eli aktivnosti mesecih bodo znova na dnu. Zaskrbljeni smo, ker ne za najhujĹĄe. Z zajetnim ĹĄopom obvestil, kakĹĄne so vemo, kaj se bo zgodilo s toplim obrokom, ki jim ga pravice delavcev, smo se povabili na pogovor z gene- zagotavlja v javni kuhinji velenjska obÄ?ina. Tudi poloralno direktorico Vegrada. Ta je bila zaÄ?udena nad Ĺžaj delavcev je negotov, zbegani smo eni in drugi. Mi naĹĄim obiskom: ÂťJa, kaj pa vi tu delate?ÂŤ nas je vpra- zato, ker ne vemo, kje so: dejansko so ĹĄe v delovnem ĹĄala. Spomladi se najhujĹĄe ni zgodilo, je pa beda v razmerju, plaÄ?e ne dobivajo â&#x20AC;ŚÂŤ je ĹĄe povedala Zlatka vsej svoji veliÄ?ina priĹĄla na dan junija oziroma julija. SrdoÄ? Majer. Skupaj z Mestno obÄ?ino Velenje, RK,, Karitasom in velenjsko enoto zavoda za zaposlovanje smo aktivira-

Izpad prihodka Velenje - Rezultati poslovanja Komunalnega podjetja Velenje v letoĹĄnjem prvem polletju niso spodbudni. Za zdaj so ĹĄe na pozitivni niÄ?li, a bodo do kon ca leta teĹž ko ÂťobdrĹžaliÂŤ takĹĄno stanje. Na komunali so namreÄ? naÄ?r tovali, da bo skupĹĄÄ?ina podjetja potrdila viĹĄje cene komunalnih dobrin s 1. marcem, a se to ni zgodilo. Cen ne bodo dvignili tudi do konca leta, kar pomeni izpad prihodka v viĹĄini 1,7 milijona evrov.

PoloĹžaj delavcev je negotov, zbegani so tudi na centru Na Centru za socialno delo Velenje Ĺže februarja zaznali teĹžave v Vegradu â&#x20AC;&#x201C; Od maja do konca minulega tedna iskalo pomoÄ? 350 delavcev â&#x20AC;&#x201C; Kaj bo konec tega oziroma v zaÄ?etku prihodnjega meseca?

V neposredni bliĹžini tega objekta bo v kratkem prosilcem na voljo ĹĄe devetintrideset stanovanj.

KljuÄ?e je delil podĹžupan Bojan KontiÄ?.

ODBOR ZA POMOÄ&#x152; OBÄ&#x152;ANOM IN OBÄ&#x152;ANKAM

Humanitarna prireditev ] GUDÂżER OLNRYQLK GHO

DOBRO DELO ]D SRPRÂł OMXGHP Y VWLVNL

'RP NXOWXUH 9HOHQMH 3HWHN VHSWHPEHU RE XUL 1DVWRSDMR

ATOMIK HARMONIK $QVDPEHO '25, 9,/, 5(61,. CHATEAU 6.$7(5 $QVDPEHO 9,.(1' 3UHGSURGDMD YVWRSQLF )HVWLYDO 9HOHQMH 7,& 9HOHQMH REÂłLQVND PHVWQD EODJDMQD &HQD (85 ,QIR LQIR#IHVWLYDO YHOHQMH VL ZZZ IHVWLYDO YHOHQMH VL 3RGUDÂłXQ ]D GREURGHOQH QDPHQH SUL 029

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

2. septembra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 25. avgusta Na Kitajskem so med razbitinami našli črno skrinjico potniškega letala, ki je v torek strmoglavilo v provinci Heilongdžjang. Na letalu je bilo 91 potnikov in pet članov posadke. Od tega je nesrečo preživelo 54 ljudi, trije pa so se v sredo še vedno borili za življenje. Med preživelimi je tudi pilot letala, ki pa zaradi resnih poškodb obraza ni mogel govoriti. Reševalci upajo, da jim bo vzrok nesreče uspelo ugotoviti s pomočjo črne skrinjice, ki so jo našli med razbitinami.

Reševalci so med razbitinami našli črno skrinjico s posnetki, ki naj bi razkrili, kaj se je dogajalo le nekaj minut pred padcem letala.

daroval sloves no sveto mašo v počastitev njenega spomina.

Petek, 27. avgusta V afere vpletena avstrijska banka Hypo je v prvi polovici leta pridelala skoraj pol milijarde evrov izgube. Zaradi tveganih poslov, predvsem na Balkanu, je bančna skupina Hypo Group Alpe Adria padla v take težave, da so jo lani popolnoma podržavili in njeni lastniki nemška banka Bayern LB, avstrijska dežela Koroška in graška zavarovalnica Grawe - so državi preprosto predali svoje deleže ter se od nje ločili s kapitalskimi injekcijami. Banko, ki posluje tudi v Sloveniji, najbolj bremenijo slaba posojila, še posebej na jugovzhodnih trgih (Hrvaška, Srbija, BiH), ki se jih je nabralo že za 8,27 milijarde evrov, kar znaša petino več kot konec leta 2009. Napovedi za prihodnost niso nič kaj spodbudne, saj vodstvo skupine za preostanek leta pričakuje težavno poslovanje in veliko izgubo.

Število letalskih potnikov se je na Kitajskem v zadnjih desetih letih povečalo za več kot trikrat. Varnostni standardi so se izboljšali predvsem po nesreči leta 2004, ko je v ledeno jezero na severnem delu mesta Baotou padlo potniško letalo. Takrat je umrlo 55 ljudi.

Četrtek, 26. avgusta Mati Tereza, Albanka po rodu, sicer pa v svetu najbolj znana kot humanitarka, ki je za svoje delo prejela tudi Nobelovo nagrado za mir, bi danes praznovala 100 let. Rodila se je 26. avgusta 1910 v Skopju. Kasneje se je priključila irskemu Loreto redu nun, od koder so jo poslali v indijsko mesto Darjeeling za učiteljico. Leta 1931 je odšla v Kalkuto, kjer je skoraj 15 let poučevala zemljepis. Na ulicah Kalkute je videla reveže, brezdomce in otroke, ki so bili brez strehe nad glavo in so umirali na cesti.

To jo je tako pretreslo, da se je odločila, da jim bo pomagala. Zato je ustanovila nov red misijonark ljubezni, ki ga je leta 1950 potrdil papež Pij XII. Za reveže je začela ustanavljati domov, v katerem je skupaj s sestrami skrbela za podhranjene, bolne in umirajoče in jim lajšala trpljenje. Leta 1963 je nastala tudi moška veja reda, imenovana misijo nar ji lju bez ni. Nje no poslanstvo danes nadaljuje 5000 sester redovne skupnosti misijonark ljubezni, ki delujejo v 762 skupnostih v 135 državah sveta. Ob 100-letnici njenega rojstva je bila v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev mučencev v Ljubljani molitvena ura, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres pa je

Nedelja, 29. avgusta Prišla je in uničila mesto, prebivalcem pa pustila trajen pečat - Katrina. Orkan je bil eden od petih najbolj smrtonosnih orkanov v zgodovini ZDA in šesti najmočnejši orkan v zgodovini. Kot orkan pete stopnje je Katrina 29. avgusta leta 2005 divjala z močjo 250 kilometrov na uro in povzročila najhujšo in najdražjo naravno katastrofo v ameriški zgodovini. V zveznih državah Alabama, Louisiana, Misisipi in Florida ob Mehiškem zalivu, kjer je Katrina udarila z največjo silo, je domove zapustilo več kot milijon ljudi, poplave, ki jih je prinesla s seboj, so zahtevale 1.836 življenj, škoda, ki je nastala po orkanu, pa je bila ocenjena na 81,2 milijarde dolarjev. Že tako močno oslabljeno gospodarstvo New Orleansa je lani prizadela še gospodarska kriza, letos pa še razlitje nafte v Mehiškem zalivu. A kljub temu je v mestu vse več delovnih mest, saj se glavna gospodarska panoga, turizem, vrača v stare tirnice. Število obiskovalcev

Banka Hypo je zabredla v velike težave.

Hypo Group Alpe Adria je že nekaj časa tudi tarča preiskav zaradi sumov različnih kaznivih dejanj, med njimi zlorabe položaja, podkupovanja in pranja denarja. Tako so v Avstriji 13. avgusta zaradi suma poneverbe prijeli nekdanjega predsednika uprave banke Wolfganga Kultererja, ki je trenutno v preiskovalnem zaporu. Na udaru preiskovalcev se je v preteklih mesecih banka znašla zaradi dvomljivih poslov na Balkanu, ker naj bi se pralo denar, v posle pa naj bi bili vpleteni tudi nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, upokojeni hrvaški general Vladimir Zagorac in srbski narkokralj Darko Šarić.

Sobota, 28. avgusta

Po vsem svetu je okoli v 137 državah okoli 5.000 redovnic Misijonark ljubezni.

ves svet. V petek so rudarji svojcem iz rudnika poslali 25-minutni video posnetek, na katerem so jim predstavili svoje začasno prebivališče. Oblasti so svojce prosile, naj rudarjem čim pogosteje pišejo pisma in tako ohranjajo stik z njimi, saj naj bi jim to pomagalo, da bodo lažje preživeli teh nekaj mesecev, ko bodo čakali, da jih rešijo.

Nekateri od rudarjev, ki so ujeti v čilskem rudniku, so začeli kazati prve znake depresije, so prepričani predstavniki čilskih oblasti. Čilski minister za zdravje Jaime Manalich je povedal, da pet od 33 rudarjev, ki bodo morali naslednjih nekaj mesecev preživeti na 700 metrih pod zemljo, noče jesti in da so zavrnili, da bi jih pokazali na posnetku, ki so ga rudarji v petek posneli za svojce in je takoj obšel

„Zakaj pa pol sploh greš?“ Minister Igor Lukšič očitke zavrača. Tjaša Zajc

nobene zveze z razpisom, saj ni pravna podlaga za razpise s področja kohezijske politike, pač pa so to zakon o javnih financah, zakon o izvrševanju proračuna ter pravilnik o izvrševanju proračuna RS,” trdi Luk šič in doda ja, da je to enako, kot da bi pilotu letala očitali kršenje zakona o ladijskem prometu. Pojasnil je še, da postopek priprave razpisa poteka skupaj s službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je odgovorna za to, da se spoštujejo vsa pravila evropske kohezijske politike. Kot še trdi minister, naj bi bila inter pe la cija sred stvo v rokah opozicije, s katerim bi preprečevali resnične zlorabe oblasti vlade oziroma posameznih ministrov, vendar pa postaja vse bolj instrument za najedanje kredibilnosti in legitimnosti ministrov in njihovih resorjev.

Torek, 31. avgusta Kompromisa med vlado in predstavniki sindikatov javnega sektorja niso našli niti v ponedeljkovem vnovičnem šesturnem iskanju rešitve. Aneks h kolektivni pogodbi, s katerim želi vlada za dve leti zamrzniti usklajevanje, napre do va nja in rast plač, je namreč podpisalo le pet sindikatov Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pod vodstvom Branimirja Štruklja in eden iz skupine sindikatov pod vodstvom Janeza Posedija. V Posedijevi sku pi ni bi namreč žele li ohraniti vsaj minimalno dinamiko odprave plačnih nesorazmerij. A kot je povedala ministrica za

Satelitski posnetek orkana Katrina 28. avgusta 2005

je leta 2009 poskočilo na 7,4 milijona (v primerjavi s 3,7 milijona obiskovalcev leta 2006) in mestu prineslo 4,2 milijarde dolarjev. V turizmu je trenutno zaposlenih 70.000 ljudi, kar je še vedno manj kot 85.000 ljudi pred Katrino, a se stanje izboljšuje. Poleg številnih turistov se v New Orleans stekajo tudi gradbeniki, arhitekti, prostovoljci in podjetniki, ki skušajo s številnimi prenovami zaslužiti in v mestu začeti novo življenje.

Ponedeljek, 30. avgusta

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je zavrnil očitke, da je bil razpis za sofinanciranje naložb v športnore kre a cij sko infra struk tu ro pri krojen Športnemu parku Stožice. “Gre za najslabše pripravljeno interpelacijo v zgodovini slovenskega parlamenta v vseh pogle dih. Teme lji namreč na Pet od skupno 33 čilskih rudarjev, ki so političnih predsodkih že več kot tri tedne ujeti v rudniku 700 in ne na dej stvih,” metrov pod zemljo, je začelo kazati meni Lukšič. “Zakon znake depresije, je v petek povedal o javnem naročanju, čilski minister za zdravje Jaime ki naj bi ga pri tem Manalich. raz pi su kršil, nima

Za ministrico Irmo Pavlinič Krebs je vsakršno povečevanje mase za plače javnih uslužbencev nesprejemljivo.

javno upravo Irma Pavlinič Krebs, bi to ob hkratnem nesprejemanju kakr šne ga koli zni ža nja plač pomenilo zahtevo po dodatnih sredstvih. Ministrica je še dejala, da ji je žal, da pojasnila o zahtevni javnofinančni situaciji za del sindikatov znova niso bila dovolj prepričljiva. Predlog novele, kot ga je pre te kli teden minis tri ca predstavila sindikatom, ni sprejemljiv za nobeno skupino sindikatov, tudi za podpisnike aneksa ne. Prinesla bi konec plačne reforme, in kot so opozorili v KSJS, pomenila tudi prenos odločanja o določanju plač na vlado. Prav tako bi spremenila kvorum podpisnikov za veljavnost kolektivne pogodbe. Zaradi nezadostnega števila podpisov sindikatov naj bi vlada v torek določila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju in ga posredovala v parlamentarni postopek.

Let sem rezervirala več kot pol leta naprej, cepljenja proti vsemu, kar je možno (tifus, rumena mrzlica, hepatitis, meningokokrni meningitis, steklina …) sem odpikala že do začetka julija, da so še na Zavodu za zdravstveno varstvo rekli, da to toliko časa pred odhodom stori redko število potnikov. Kljub vsej organiziranosti do predzadnjega dneva nisem točno vedela, kam grem, bolj pomembno mi je bilo, da imam s sabo prvo pomoč za devet ur čakanja v Dubaju (beri: tri sezone serije Will and Grace) in da 50 odstotkov prtljage v mojem predstavljajo vsa možna zdravila, ki jih kupiš v lekarni (proti malariji, rehidracijski praški, oglje, aspirin, povoji, obliži, strepsils, razkužilo, fenistil ...). No, v četrtek, pred petkovim letom, pa sem v roke vseeno vzela zemljevid. Uganda. Sedaj sedim v Dubaju in čakam na naslednji let. Še pet ur … Letališče (razen tega, da ima slap in dva parka) ne ponuja kaj dosti, kar se tiče gostinske ponudbe, me je München bolj navdušil. Sploh pa v ledenem čaju za štiri evre in isti ceni za kepico sladoleda res ne najdem razloga, da bi vzhičeno vznemirjeno komaj čakala, kdaj bom spet tu. No, kar je pa kuuul, je letalska družba Emirates, kjer ne komplicirajo glede teže prtljage (omejitev je 35 kg) in več kosov ročne prtljage (kar zna biti pri nekaterih družbah problem). Kakorkoli že. Afrika. Uganda. Za naslednjih 40 dni moj svet. „Kam greš?“ V Ugando. „Kaj boš tam?“ Prostovoljno grem delat. „Kaj boš pa delala?“ Ne vem, saj še sami ne vedo čisto, po mojem. „Aha. Kolk ti pa plačajo.“ Nič. „Aha, kaj vse pa ti krijejo od stroškov?“ Nič, verjetno bom morala še kaj doplačat – za hrano ali prenočišče. Ne vem točno. „Zakaj pa pol sploh greš???“ Tako nekako je izgledalo zadnjih nekaj mesecev spopadanja z vsakim sogovornikom, ki je tako ali drugače izvedel, da grem v Afriko. Ljudje kar ne morejo verjeti, da si danes kaj pripravljen narediti zastonj, kaj šele, da praktično plačaš za neko nepozabno izkušnjo, spečeno torto ali drugo delo. Kaj šele, da je to delo v Afriki. Malo je stvar v tem, da celine dejansko ne poznamo poreveč, kar pa slišimo, se nanaša na spopade med plemeni v posameznih državah. V Somaliji traja kriza že vrsto let, saj ni prave vlade, v Kongu se je v začetku meseca zgodilo množično posilstvo nad 200 ženskami, o krizi v Ruandi, ko je zaradi spopada med Tutsiji in Hutuji umrlo najmanj milijon ljudi, je bil posnet film Hotel Ruanda, v Ugandi pa sta ob koncu svetovnega nogometnega prvenstva pred nekaj meseci odjeknili dve bombi in za sabo pustili več smrtnih žrtev. Sprožili so ju somalijski uporniki, ker Uganda v Somalijo pošilja mirovne sile. To niti ni vse, pove pa, da Afrike v medijih ne manjka. In da pred Afriko vlada nekakšen strah. Tudi zaradi malarije, aidsa in drugih bolezni. In vendar Afrika ni le to. Afriko predstavlja tudi bogat rastlinski in živalski svet in tu ni le negativnih strani. Na veliko razpravljati o tem, kaj vse je tu dobro, še ne mislim, več o tem bom vedela, ko se vrnem (ja, babi, mimo bo en dva tri ;)). Kar je zame trenutno pomembno, je, da naj bi bili ljudje v Ugandi prijazni in odprti, da spada med bolj varne države na črni celini. Da je tam življenje bolj umirjeno, ker se ljudem ne mudi, in ker se ne obremenjujejo s stvarmi, ki nam povzročajo velik stres, čeprav so dosti manj pomembne kot določene težave, s katerimi se spopadajo Afričani. Čeprav o Afriki nimam pojma, ne grem povsem v neznano. K Edirisi je že pred tremi leti prvič šel kolega Samo, ki niti ni edini Slovenec, ki je trenutno tam. Veselim se novih poznanstev in tega, da naslednji mesec ne bom niti pomislila na make-up, da mi bo super biti cel teden v istih hlačah z razkuštrano frizuro in nasmejanimi prostovoljci okrog sebe. Lepo bo, če bomo nekomu polepšali dan, in bistveno bolje od kepice sladoleda, ki bi morala biti že zato, ker je štiri evre in od Hagen Danza, toliko bolj sladka. Nekaterih stvari pač niti master card ne more kupiti.

NaĹĄ Ä?as, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

2. septembra 2010

RK Zgornje Savinjske doline v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah Bo zaradi neurejenega financiranja oziroma 5000 evrov moralo obmoÄ?no zdruĹženje zapreti vrata? Ni razumevanja za socialne stiske v dolini

nega zdruĹženja namenjajo lokalne skupnosti. Te so namenile za delovanje nekaj Ä?ez 12 tisoÄ? evrov, mi pa bi Ĺželeli od njih nekaj Ä?ez 17 tisoÄ? evrov. Toliko namreÄ? znaĹĄajo stroĹĄki plaÄ?e sekretarke, najemnina za skladiĹĄÄ?enje hrane in za pisarniĹĄke prostore, za materialne stroĹĄke in ĹĄe bi lahko kaj omenila.ÂŤ Precej krivde za to, da obÄ?i-

Tatjana PodgorĹĄek

V resnih socialni stiski se v sedmih obÄ?inah Zgor nje Savinjske doline ni znaĹĄla veÄ?ina tistih, ki so ostali brez dela, ampak tudi ObmoÄ?no zdruĹženje RK Zgornje Savinjske doline. To je namreÄ? lansko leto sklenilo v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah. TeĹžave se nadaljujejo tudi letos. Je to povzroÄ?ila gospodarska kriza?

Za delovanje bi potrebovali 17 tisoÄ? evrov, dobijo jih 12 tisoÄ?

Ilka Kramer Marolt: ÂťÄ&#x152;e bo obmoÄ?no zdruĹženje RK enkrat zaprlo vrata, je vpraĹĄanje, Ä?e jih bo ĹĄe kdaj odprlo.ÂŤ

ÂťKriza je vplivala na nezavidljivo stanje zdruĹženja v tem smislu, da se je poveÄ?alo ĹĄtevilo socialnih pomoÄ?i. Zaradi tega je veÄ?ji obseg naĹĄega dela. Posledice tega pa viĹĄji stroĹĄki,ÂŤ je odgovorila na zastavljeno vpraĹĄanje Ilka Kramer Marolt, sekretarka ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Zgornje Savinjske doline, in nadaljevala: ÂťKljub temu da pazimo na vsak evro, da ustvarimo precej prihodkov z lastno dejavnostjo (teÄ?aji prve pomoÄ?i, krvodajalstvo), da smo zelo skromni pri svojih potrebah, so prihodki niĹžji od odhodkov. Sama razloge za negativno poslovanje pripisujem preskromno odmerjeni viĹĄini denarja, ki ga za delovanje obmoÄ?-

ne financirajo dejavnost RK vsaka po svoje, Maroltova pripisuje dejstvu, da ob delitvi nekdaj enovi te obÄ?i ne Mozir je na sedem novih obÄ?in ni bilo pravega dogovora o naÄ?inu financiranja. Za name Ä?ek ni v celoti uspel tudi predlog, ki sta ga predstavili Ĺžupanom sekretarka in predsednica obmoÄ?nega druĹženja Ana Kladnik na obiskih pri Ĺžupanih ob koncu preteklega leta. ÂťPoleg izÄ?rpnih poroÄ?il o opravljenem delu o letoĹĄnjem planu sva predlagali, da bi obÄ?ine nakazale zdruĹženju nekaj veÄ? kot evro za vsakega obÄ?ana. Ĺ˝al, vsi Ĺžupani niso prepoznali naĹĄih potreb oziroma koliko naĹĄe zdru Ĺže nju poma ga pri laj ĹĄa nju

0OIoĂśI SVOJO PRILOĂ°NOST

2010

Â˘ÂĂŞklsh}upjhĂŞ TERMIN: Â§ÂÂŠÂÂ˘ÂŞÂĄÂŞ, od 15.00 do 19.00 LOKACIJA: zh hĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2DC;Â&#x2026;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2022;ÂąĂŞÂ&#x2021;ÂÂ&#x2019;ÂÂ&#x2019;ÂÂąĂŞrÂ&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2019;OÂ&#x17D;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2020;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŞÂŚÂ˘Â&#x2026;ÂąĂŞ}Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6; VSEBINA: ĂŹĂŞĂŞwÂ&#x2019;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2026;Â?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x17D;Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x201C;Â&#x2019;Â?Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2022;ĂŞ Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2122;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2022;Â&#x160;Â&#x2DC; ĂŹĂŞĂŞuÂ&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x160;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2030;Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2019;Â?ÂĂŞÂ&#x2026;Â?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x17D;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2014;Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x2C6;Â?ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2DC; ĂŹĂŞĂŞwÂ&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2122;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2022;WÂ&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x17D;Â&#x2019;Â?Â&#x2DC;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2DC;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â?Â&#x201E;ĂŞ ĂŹĂŞĂŞÂ Â&#x201E;O:Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2026;Â?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ?Â&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x17D;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2013;Â&#x152;ĂŞ ĂŹĂŞĂŞyÂ&#x201E;Â?Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2014;Â&#x2022;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞ(kako do primarnih in sekundarnih virov podatkov) PREDAVATELJI: hÂ?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x201E;ĂŞwÂ&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2019;:Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;ĂŞhÂ&#x2018;WÂ&#x152;:ÂąĂŞAV Studio d.o.o., zÂ&#x2014;Â&#x2019;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x2C6;Â?ÂąĂŞMuzej premogovniĹĄtva Slovenije,ĂŞ Â&#x2021;Â&#x2022;ÂĂŞhÂ&#x2018;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2018;ĂŞoÂ&#x201E;Â&#x2026;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x152;:ÂąĂŞTehnocenter Univerze v Mariboru,ĂŞ Â?Â&#x201E;Â&#x160;ÂĂŞtÂ&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â?ĂŞyÂ&#x2DC;Â&#x2013;ÂąĂŞEPF UM in Tovarna podjemov Maribor Prijave sprejemamo na email: Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2030;Â&#x2019;Ă?Â&#x2013;Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x201E;ÂžÂ&#x152;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2DC;Â&#x2026;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2022;ÂÂ&#x2013;Â&#x152; do delavnice.

GENERALNI POKROVITELJ

PODPORNIKA INOVATIVNEGA OKOLJA

GENERALNI MEDIJSKI POKROVITELJ

ORGANIZACIJSKA PARTNERJA

OSTALI POKROVITELJI IN PARTNERJI

ÂŽ

82,-3-"0) &'7

SAVINJSKO-Ĺ ALEĹ KA OBMOĂ&#x2C6;NA RAZVOJNA AGENCIJA, d.o.o.

stisk njihovim pomoÄ?i potrebnim obÄ?anom.ÂŤ Vrednost pomoÄ?i je lani dosegla veÄ? kot 60 tisoÄ? evrov, s hrano pa je letos Ĺže pomagalo blizu 700 upraviÄ?encem. Ä&#x152;e se bo stanje nadaljevalo, meni Maroltova, ne bodo dolgo zdrĹžali v takĹĄni obliko. Bila pa bi velika ĹĄkoda, Ä?e bi moral RK, ki ima svoj sedeĹž v Mozirju, povsem ali delno zapreti vrata. ÂťNe predstavljam si, da bi lahko delo poklicnega sekretarja opravljal prostovoljec, ki bi imel danes Ä?as, jutri pa ne. Mora biti nekdo, ki stvari ureja, koordinira vsak dan, organizira krvodajalske akcije. Ĺ˝e res, da deluje v Zgornji Savinjski dolini 10 krajevnih organizacij RK in da nekaterim med njimi obÄ?ine nakazujejo denar za njihovo delo. Vendar niso pravne osebe in ne morejo organizirati nekaterih osnovnih dejavnosti, kot so teÄ?aji prve pomoÄ?i, krvodajalske akcije â&#x20AC;Ś Âť

RK Slovenije financira programe Po zagotovilih Maroltove Ĺžupane poleg tega, kako pomaga zdruĹženje njihovim pomoÄ?i potrebnim obÄ?anom, zanima, koliko zdruĹženju pomaga RK Slovenije. Povedo jim, da prispeva nekaj denarja za delovanje, precej veÄ? pa za programe oziroma pomaga s prehrambenimi paketi, letovanji za otroke, s hra no iz inter ven cij skih zalog, pomaga pri ostalih stvareh, ki jih izvajajo na osnovi pooblastil. ÂťPrej omenjenih 60 tisoÄ? evrov je dejan-

sko pomoÄ?, ki jo je zagotovil RK Slovenije.ÂŤ

ReĹĄitev letoĹĄnjo jesen? O teĹžavah ObmoÄ?nega zdruĹženja Zgor nje Savinjske doline so Ĺžupani tega obmoÄ?ja spregovorili na zadnji seji kolegija Ĺžupanov tik pred dopusti. Menili so, da dolina RK potrebuje, sklepa, ki bi reĹĄil njegovo finanÄ?no stanje, pa niso sprejeli. OdloÄ?itev o tem, koliko denarja so pripravljeni zanj nameniti, so prestavili na jesensko sejo kolegija. ÂťUpam, da bodo naĹĄli razumeva nje, da bodo pre po zna li potrebe in da se bodo pravilno odloÄ?ili,ÂŤ je ĹĄe dejala Ilka Kramer Marolt.

RK Slovenije za spremembe zakona o RK Na RK Slovenije so povedali, da so obmoÄ? na zdru Ĺže nja gle de financiranja dejavnosti, kot so varstvo pred naravnimi nesreÄ?ami, zdravstvo, socialno varstvo v zelo neena ko prav nem poloĹža ju, saj nekatere obÄ?ine za te namenjajo veÄ? denarja, druge za to nimajo posluha. To je tudi razlog, da si RK Slovenije Ĺže dolgo prizadeva za sprejem sprememb in dopolnitev Zakona o RK. V tem trenutku so te v obravnavi v drĹžavnem zboru. Ä&#x152;e jih bodo poslanci sprejeli, potem bodo lokalne skupnosti morale zagotavljati denar za programe in dejavnosti, ki jih izvajajo obmoÄ?na zdruĹženja v javnem inte re su zlas ti v var stvu pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami, zdravstvu, socialnem varstvu in humanitarni dejavnosti v skladu z letnimi programi.

Ana Kladnik, predsednica ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Zgornje Savinjske doline: ÂťKljub varÄ?evanju smo lansko leto konÄ?ali z veÄ? kot 800 evri izgube zaradi tega, ker lokalne skupnosti niso nakazale naÄ?rtovanega denarja. Poleg omenjenega predstavlja vse resnejĹĄo teĹžavo tudi financiranje Ĺže izvedenih Ana Kladnik: â&#x20AC;&#x153;Ne programov. Nastale stroĹĄke moramo morem se pohvaliti, poravnati sproti, denar pa prejmemo da imajo vsi Ĺžupani s precejĹĄnjo zakasnitvijo. NaĹĄa finanÄ?obÄ?in Zgornje na stiska je resna in grozi nam, da Savinjske doline bomo morali prenehati izvajati humarazumevanje glede nitarne akcije za naĹĄo dolino, Ä?e nam financiranja vsi Ĺžupani ne bodo zagotovili toliko obmoÄ?nega denarja, kot ga prosimo. V nedogled ne zdruĹženja.â&#x20AC;? bomo mogli poslovati z izgubo. VarÄ?ujemo, kolikor lahko, veÄ? od tega ne moremo. Ĺ˝al nam je, da kljub brezplaÄ?nemu in nesebiÄ?nemu delu prostovoljcev vsi Ĺžupani nimajo dovolj razumevanja za socialne stiske ljudi v naĹĄi lepi dolini.ÂŤ

Pomagajmo danes, da bo jutri lepĹĄi! Vseslovenska dobrodelna akcija Pomagajmo danes â&#x20AC;&#x201C; Zbirali so sredstva za vse, ki so pomoÄ?i potrebni â&#x20AC;&#x201C; ZakljuÄ?ek akcije v Velenju na Titovem trgu Vesna GlinĹĄek

Na pobudo 1. programa Radia Slovenija sta slovenska Karitas in RdeÄ?i kriĹž Slovenije pripravila vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo danes. Pred tednom dni so tako v vseh slovenskih obÄ?inah stale stojnice, na katerih so ljudje razliÄ?ne dobrine darovali tistim, ki pomoÄ? potrebujejo. Prispevke so zbirali skozi cel dan, od 9. do 19. ure. V Velenju je bila informativna stojnica na Titovem trgu, stojnica za pomoÄ? delavcem v stiski pa je bila pri Intersparu na Selu in v Veleja parku. Drago Kolar, predsednik odbora za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom, je povedal, da so ljudje ĹĄe vedno pripravljeni pomagati. ÂťDarovali so hrano, pijaÄ?o, ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine, higienske pripomoÄ?ke â&#x20AC;Ś Seveda smo bili veseli tudi vsakega denarnega prispevka.ÂŤ Vsega skupaj so v Velenju zbrali 2420,55 evra denarnih prispevkov v hranilniku, 1144 zvezkov, 733 prehrambenih artiklov, 33 ĹĄolskih torb in veÄ? kot 400 ostalih izdelkov.

Med drugim so na stojnicah pomagali (od leve proti desni): Biserka Filipan KraljiÄ?, Drago Kolar, Milica KovaÄ? in Brigita Ledinek.

ZakljuÄ?ek akcije je bil v Ä?etrtek zveÄ?er na Titovem trgu v Velenju, neposredno pa so ga prenaĹĄale tudi nekatere radijske postaje. Ob tej priloĹžnosti so zbrane nagovorili Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje SreÄ?ko Meh, generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic in predsednik RdeÄ?ega kriĹža Slovenije Franc KoĹĄir. Z glasbenimi ritmi je akcijo popestrila domaÄ?a skupina Chateau. Alenka Rednjak: ÂťZa tiste, ki potrebujejo pomoÄ?, sem prinesla dva paketa ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in. V vsako ĹĄolsko torbo sem dala dva zvezka, pet ovitkov, en mali zvezek, barvice, milo za tuĹĄiranje in nekaj sladkega. Ä&#x152;e se le da, vedno pomagam, kolikor paÄ? zmorem. In vesela sem, da se organizirajo takĹĄne akcije. Vedno so dobrodoĹĄle, saj za to, kar se danes dogaja v naĹĄi drĹžavi, pravzaprav nimam komentarja. Groza.ÂŤ Alenka Rednjak

Akcijo so popestrili Ä?lani zasedbe Chateau.

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 8

ŠOLSTVO

2. septembra 2010

Dober dan, novo šolsko leto Na osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki poskrbeli za čim boljšo počutje in pogoje izobraževanja učencev ter zaposlenih - Na vseh šolah manj učencev kot lani, malo tudi novih projektov Tatjana Podgoršek

Pa se je začelo. Po več kot dveh mesecih se je znova oglasil šolski zvonec in oznanil začetek šolskega leta 2010/2011. V klopi v prvih razredih osnovnih šol je sedla generacija otrok, rojenih leta 2004. Ta je nekoliko številnejša od generacije, rojene leto prej, ko je bila rodnost v Sloveniji najnižja. Letos bo tako v šolske klopi sedlo 18 tisoč 124 prvošolcev, kar je slabih šeststo več kot minulo leto, ko je prag slovenskih osnovnih šol prvič prestopilo 17 tisoč 541 prvošolčkov. Sicer pa je – po podatkih ministrstva za šolstvo in šport v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 160 tisoč učencev (kar je dobrih štiristo učencev manj kot septembra lani oziroma skoraj dva tisoč učencev manj kot v šolskem letu 2008/09). Med njimi so tudi učenci osnovnih šol v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Med počitnicami so opravili nekaj vzdrževalnih del. Zamenjali so tla v dveh učilnicah na centralni šoli, v celoti so obnovili sanitarije za učence 1. razredov, prepleskali učilnice, tla so obnovili tudi v telovadnici podružnice ter kupili pohištvo za dva kabineta.

Šola Gustava Šiliha Učenci centralne šole Gustava Šiliha v Velenju so ob vstopu v šolsko stavbo lahko naprej opazili preurejene prostore v pritličju, kjer so dotrajane garderobne omare zamenjale nove, ter dvigalo za učence z gibalnimi težavami. Na šoli so prenovili še del šolske kuhinje, drugo polovico sanitarij, podružnična šola v Šentilju pa je dobila nova okna. Med vsebinskimi novostmi v novem šolskem letu je v. d. ravnateljice Liljana Lih-

veliko telovadnico, na podružnični šoli pa so opravili najnujnejša vzdrževalna dela.

Šola Livada Med vsebinske novosti šolskega leta 2010/2011 je nova ravnateljica šole Livada Tatjana Zafošnik Kanduti uvrstila uvajanje ekološke dejavnosti in usposabljanje šolskih mediatorjev. Že utečene projekte pa bodo nadgradili in tako poskušali učence čim bolje pripraviti na nove izzive. Letošnje počitnice so dobro izkoristili za izboljšanje pogojev izobraževanja učencev. Tako so prebelili hodnike, manjših vzdrževalnih del je bila deležna kuhinja, obnovili so streho nad avlo šole, popravili odtoka nad malo telovadnico. Z Mestno občino Velenje se ta čas dogovarjajo, da bi ta v sklopu obnove Efenkove ceste izvedla nekaj rekonstrukcijskih del tudi na par-

Šola Šalek Pouk na najmlajši osnovni šoli v mestni občini Velenje – šoli Šalek – obiskuje 352 učencev, od tega je 40 novincev. »Da bi jim bila šola kot drugi dom, da bi se v njej prijetno počutili, smo poskrbeli z nekaterimi vzdrževalno–obnovitvenimi deli. Tako smo povsem prenovili dekliške sanitarije, z novimi stoli opremili štiri učilnice, prenovili tajništvo, namestili interaktivno tablo, prepleskali hodnike, garderobe in nekaj učilnic,« je dejala ravnateljica Irena Poljanšek Sivka. Življenje in delo na šoli bodo zaznamovali že uveljavljeni projekti (Eko šola, Ekologija odnosov, Evropa v šoli, Rastem s knjigo, Vsak dan ura športne vzgoje …) ter vsebinska novost - mediacija, s pomočjo katere bodo razvijali novo kulturo odnosov. Pri tem jim bo v pomoč še šolska medi-

računalniški učilnici, prav tako dvema učilnicama na podružnici v Topolšici, na podružnici v Ravnah pa so zamenjali vsa okna, prepleskali vse prostore in zamenjali luči. Nov premaz so dobila tudi tla. Na šolskem igrišču so uredili novo igrišče za odbojko na mivki, skupaj z mladimi, ki so v občini Šoštanj opravljali počitniško delo, pa so prepleskali vse zunanje železne dele. Vse bin skih novos ti niso pred vi de li, ampak bodo nagradili projekte, kot so Jabolko za dobro jutro, Povem ti - poveš mi, Korak k zdravju, Z roko v roki za smeh v otroških očeh ...

Občina Šmartno ob Paki »V novo šolsko leto smo vstopili s še več ujetimi sončnimi žarki kot sicer. Za nami je namreč uspešno in delovno poletje, saj nam je v sodelovanju z lokalno skupnostjo uspelo zamenjati dotrajano in neustrezno strešno kritino z novo ter s čisto pravo sončno elektrarno, kar se za pravo Eko šolo tudi spodobi. Poleg tega v sodelovanju s podjetjem Bisol načrtujemo še postavitev učne postaje, s katero bomo našim učencem približali delovanje sončne elek-

Mestna občina Velenje V šest matičnih in prav toliko podružničnih osnovnih šol je v novo šolsko leto vpisanih 2561 učencev ali 31 manj kot prejšnje šolsko leto. Med njimi je 313 novincev, kar je 36 več kot septembra lani. Po zagotovilih velenjskega župana Srečka Meha so se na šolsko leto 2010/2011 dobro pripravili. Izpostavil pa je predvsem aktivnosti na treh področjih. »Kar nekaj ukrepov in aktivnosti smo opravili zato, da bi bila pot učencev v šolo in nazaj čim bolj varna. Poskušali smo se kar najbolje pripraviti tudi na sam šolski proces. Upam, da tudi ravnatelji šol, med katerimi so trije novi, in sicer Liljana Lihteneker na šoli Gustava Šiliha, Tatjana Zafošnik Kanduti na šoli Livada in Aleksander Vališer na Centru za vzgojo izobraževanje in usposabljanje Velenje.« Čim boljše pogoje izobraževanja so - po besedah Srečka Meha – poskušali zagotoviti z odpravljanjem najnujnejših pomanjkljivosti: predvsem so posodobili notranje inštalacije tam, kjer so pristojni že napisali odločbe o nujnem popravilu, zamenjali so okna na podružnicah v Škalah in Cirkovcah, obnovili telovadnico v Škalah in v Pesju … »Na vseh osnovnih šolah smo nekaj naredili.« Tudi v vrtcih so opravili nekaj vzdrževalnih del, poskrbeli za primerna igrala, predvsem pa je Meh zadovoljen, ker bodo lahko vključili v dejavnost vrtcev vse vpisane otroke. Teh je v primerjavi z lanskim šolskim letom 80 več. Za zdaj so za omenjena dela iz občinskega proračuna zagotovili približno 500 tisoč evrov, blizu milijon evrov pa naj bi še do konca leta. Ravnatelji osnovnih šol pa so o novem šolskem letu povedali:

Šola Antona Aškerca Pouk na centralni šoli v Velenju in na podružnici v Pesju obiskuje 470 učencev, med njimi je 61 novincev. Med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami, ki bodo zaznamovale novo šolsko leto, je ravnatelj šole Zdenko Gorišek izpostavil nadaljevanje projektov Gostujoči učitelj v oddelku, Eko šola, Beremo in pišemo skupaj, Tudi odrasli beremo, Razpnimo mavrico prijateljstva med generacijami, Šola za iniciativne starše. Poleg tega načrtujejo sodelovanje v mednarodnem projektu 100 milijonov dreves do leta 2017, tabor za nadarjene učence in mlade naravoslovce, stalnica pa je učenje tujih jezikov in izobraževanje učiteljev mediatorjev.

Na novinarski konferenci so zatrdili, da so veliko postorili, da bi bila pot v šolo in iz šole čimbolj varna in za čimboljše pogoje izobraževanja.

teneker omenila učenje srbščine kot izbirnega predmeta. »Na Gustavki - poleg mnogih vrednot - že nekaj let namenjamo pozornost kulturi, ekologiji, raziskovalni dejavnosti, učenjem tujih jezikov (angleščine, nemščine in španščine). Projekte s teh področij bomo še nadgradili z novimi znanji in spoznanji. Poleg medpredmetnega povezovanja bomo nadaljevali primere dobre prakse, skrbeli za nadarjene učence in za ustvarjalno spodbudno okolje.« Še podatki o številu učencev: 447. Med njimi je 51 novincev, od tega 10 na podružnici v Šentilju. Tu jim dela družbo v kombiniranem oddelku tudi 8 drugošolcev.

kirišču šole. Na podružnici v Škalah še obnavljajo telovadnico in menjajo okna. Kandutijeva je še povedala, da bodo septembra in oktobra v prostorih šole gostili tri skupine otrok iz vrtca Lučka, ki ga obnavljajo. V novem šolskem letu bodo imeli na matični šoli 369 učencev, od tega 43 prvošolcev, na podružnici Škale 31 učencev, med njimi bo 6 prvošolcev, na podružnici v Cirkovcah pa bo 6 učencev, od tega 2 prvošolca.

Šola Gorica

V klopi na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda in na podružnični v Plešivcu so včeraj sedli 403 učenci. 40 med njimi je vanje sedlo prvič. Počitnice so na šoli izkoristili za ureditev zunanjih športnih igrišč, za zamenjavo oken v osmih učilnicah in sanitarijah, uredili in opremili so dve učilnici za individualni pouk ter opravili nujna pleskarska dela. »Vsebinsko bomo v tem šolskem letu poudarili različne oblike dela z nadarjenimi učenci, pripravi vsebinsko bogate individualne programe zanje v športu, kulturi in metnosti, naravoslovju, pri jezikih in v družboslovju. Znani smo po skrbi za slovenščino, po aktivnostih za spodbujanje zdravega načina življenja in zdrave prehrane, udejanjanje Vzgojnega načr ta v praksi, povezovanje šole z okoljem. V skrbi za omenjeno pa ne bomo pozabili na učence, ki potrebujejo različne oblike individualne oziroma skupinske pomoči,« je povedal ravnatelj šole Tone Skok.

»Na novo šolsko leto smo dobro pripravljeni. Trudili se bomo biti kar se da dobra in ustvarjalna šola,« je povedal ravnatelj šole Gorica Ivan Planinc. V tem šolskem letu pouk na centralni šoli in na podružnici v Vinski Gori obiskuje 447 učencev ali 11 manj kot v lanskem šolskem letu. Je pa na obeh več novincev, kot jih je bilo lani septembra, in sicer skupaj 61 ali 22 več. Poleg že utečenih projektov s področja športa, naravoslovja, tujih jezikov, kulture je Planinc med naštevanjem prednostnih nalog izpostavil 180 let šolstva na podružnični šoli in 30 let šole Gorica. Projekt uvajanja drugega tujega jezika (nemščine) v 8. razredu, uvajanje mediacije kot vzgojne dejavnosti šole ter večji nadzor in spodbujanje učencev za domače naloge. Med počitnicami so prenovili učilnico za likovno vzgojo, izvedli najnujnejša vzdrževalna dela, pobelili učilnice, obnovili streho med šolo in jedilnico in streho nad

Šola Mihe Pintarja Toleda

acija. »S tem želimo zagotoviti našim učencem kakovostno šolsko okolje, ki bo nanje delovalo spodbudno in ustvarjalno«. Poseben poudarek bodo namenili še zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja, kar dokazuje vključitev šole v evropski projekt Šolsko sadje in zelenjava.

Občina Šoštanj Prag Osnovne šole Šoštanj, ki bo v začetku oktobra praznovala 5-letnico delovanja, in njenih podružnic (Topolšica in Ravne) je 1. septembra prestopilo 759 učencev, od tega 83 prvošolcev. Ravnateljica Majda Završnik Puc je povedala, da so v juliju in avgusti postorili kar nekaj del in tako učilne zidane pripravili na novo šolsko leto. V telovadnici so prepleskali garderobe, lepšo obleko so nadeli

trarne,« je bil zadovoljen ravnatelj šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Bojan Juras. Kot je zagotovil, so se tudi vsebinsko zelo vestno pripravili na novo šolsko leto. Poleg že dobro sprejetih projektov, kot so bralni, Miklavžev sejem, Ekodan in številni drugi, so z novim šolskim letom v celoti postali e-kompetentna šola, ki poleg e-redovalnice uvaja še ostale prvine e-šole. S številnimi dejavnostmi bodo poskušali upravičiti naziv kultur na šola, hranili bodo male sive celice – mimogrede, oktobra letos so gostitelji področnega tekmovanja tega priljubljenega TV kviza, predvsem pa se bodo še naprej trudili biti sončna šola, »tudi in predvsem zato, ker je med 293 učenci na šoli 33 novih sončkov.«

Kako bodo na šolah poskrbeli, da bodo socialne razlike med učenci čim manjše? Irena Poljanšek Sivka: »Ravnatelji osnovnih šol v Mestni občini Velenje se zavedamo, da je socialna kriza zaradi zgodb, ki so se zgodile v našem okolju, prizadela tudi marsikaterega od staršev naših učencev. Zato smo pri načrtovanju aktivnosti in letnega delovnega načrta vpeljevali takšne, ki bodo finančno najmanj prizadele starše naših učencev. V Šaleški dolini imamo veliko ustanov z odličnimi pedagoškimi programi in jih lahko izvedemo v različnih oblikah dnevov dejavnosti brezplačno ali z minimalnimi stroški. Poleg tega imamo po šolah šolske sklade, katerih skrb je med drugimi nalogami tudi ta, da s prispevki, ki jih zbiramo, pomagamo reševati socialne stiske učencev. V letošnjem šolskem letu smo načrtovali veliko tovrstnih aktivnosti: dobrodelne koncerte, bazarje, prodajo lastnih izdelkov,… Zelo dobro sodelujemo s humanitarnimi organizacijami, ustanoviteljico,… Skratka ne bomo dovolili, da se naši učenci zaradi socialne stiske njihovih staršev ne bodo mogli udeleževati dejavnosti, ki še posebej bogatijo njihovo življenje.«

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 9

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

2. septembra 2010

Sedaj lahko zrejo v lepšo prihodnost Šmartno ob Paki, 24. avgusta – Minuli torek je bil za krajane vaške skupnosti Veliki Vrh - Gavce v občini Šmartno ob Paki praznik. Svojemu namenu so namreč predali 1,1 km posodobljene povezoval ne ces te Šmar tno ob Paki -Lokovica. Za širšo, predvsem pa sodobnejšo asfaltno cesto so si prizadevali nekaj let. Kako zelo so si jo želeli, so med drugim dokazali z udeležbo na otvoritveni slovesnosti pri Mli nar jevi doma čiji v Veli kem Vrhu, predvsem pa z udarniškim delom. Opravili so 200 delovnih in 35 traktorskih ur pri urejanju bankin, navozu posipnega materi-

ala, izkopih in podobno. »Vsak malo večji naliv je že tako dotrajano ozko cesto še dodatno poškodoval, zato je razlog za veselje toliko večje. Sedaj lahko zremo v lepšo prihodnost,« je na otvoritveni slovesnosti dejal predsednik vaške skupnosti Veliki Vrh – Gavce Marjan Ježovnik. Zadovoljstvo ob pridobitvi je izrazil tudi šmarški župan Alojz Podgoršek, »saj smo rešili perečo težavo, hkrati pa uredili še druge odnose. Več časa in energije kot reševanje gradbenih vprašanj nam je vzelo urejanje lastniških razmerij in medsebojnih odnosov.« Podgoršek je še dejal, da to ni le njihova cesta,

ampak cesta, ki povezuje te kraje s Šaleško dolino. Zato naj služi povezovanju in ne razdvajanju. Zahvalil se je krajanom za njihovo pripravljenost pri izvedbi projekta, izvajalcem pa za kakovostno opravljeno delo. Naložba je veljala Občino Šmartno ob Paki približno 160 tisoč evrov, od tega naj bi pridobila 56 tisoč evrov državnega denarja, ostalo bo prispevala iz občinskega proračuna. Prihodnje leto naj bi razširili in posodobili še preostali približno dober kilometer ceste do bivšega podjetja Vino. Varno in srečno vožnjo je uporab ni kom izre kel tudi šmar ški dekan Ivan Napret, ki je opravil blagoslovitveni obred. Priložnostni kulturni program so izvedli člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki in mlada harmonikarja.

Odprli cesto Plešivec–Sopota Velenje, 28. avgusta – V soboto so v sklopu praznika krajevne skupnosti Plešivec slovesno odprli odsek lokalne ceste Plešivec–Sopota. Gre za 420 metrov dolg asfaltiran odsek lokalne ceste. V naslednjih dneh bodo na isti cesti obnovili še 4 kilometre dotrajanega asfaltnega dela. Vrednost del je znašala 50 tisoč evrov. Dela izvaja podjetje PUP Velenje, s katerim je Mes-

tna občina Velenje konec lanskega leta na osnovi javnega razpisa za obdobje petnajstih let podpisala pogodbo za izvajanje koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin v mestni občini Velenje.

V soboto so se veselili v Plešivcu. (Foto: Dejan Tonkli)

Tresimirjev park otrokom odprt! Razširjeno in posodobljeno cesto so predali svojemu namenu.

Delajo tudi med praznovanjem Te dni v Šentilju praznujejo – Še bolj veselo pa je zaradi pričetka gradnje novega košarkarskega in odbojkarskega igrišča v športnem parku Predšolski dnevi so v Šentilju minili delovno. Šolarji bodo letos gledali skozi nova okna, ki so jih na podružnični šoli Gustava Šiliha ravno zamenjali, v prihodnje pa se bodo zabavali tudi v razširjenem Športnem parku Šentilj. Vrtčevski otroci se bodo začeli zbirati v prostorih župnijskega Tilnovega doma, saj ob šoli vsi nimajo več prostora. Prejšnje generacije otrok so v Šentilju bile prikrajšane za kvalitetno športno vzgojo, saj šola nikoli ni ime-

la primernih telovadnih prostorov. Športni park je odprl nove možnosti. »Imamo samo 24-odstotno pokritost s športnimi objekti na število prebivalcev, zato ne dosegamo republiških norm. Tako smo za sredstva zaprosili pri fundaciji za šport in domači občini, trudimo pa se pridobiti sredstva tudi od sponzorjev,« je o gradnji igrišča povedal predsednik KS Šentilj Janez Podbornik. Krajani se že dolgo potegujejo tudi za popravilo glavnih cest, ki vodijo v mesto. Načrtovano je za jesensko in spomladansko obdobje. Konec avgusta je v Šentilju farni in krajevni praznik. Družabna srečanja prirejajo zadnje tri tedne in jih še ni konec. V nedeljo bodo potekale športne igre, kjer se vsako leto srečajo prebivalci zaselkov in spoprimejo v vleki vrvi, skakanju v vrečah, nogometu ali odbojki. V prihodnje pa bodo ta srečanja v večjem športnem parku še bolj vesela.

Uradna in svečana otvoritev se napoveduje 10. septembra – Na 2.500 kvadratnih metrih dvajset sodobnih igral Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 31. avgusta – Krajevna skupnost Šoštanj je Tresimirjev park ob Cankarjevi, ki je vrata za otroke odprl ta torek, svečano pa jim ga bodo predali 10. septembra ob 15. uri, urejala od pozne jeseni lani. Začelo se je s pridobivanjem zemljišč in dokumentacije.

»Upali smo sicer, da bomo lahko igrišče odprli pred poletjem, vendar se je zaradi težav pri pridobivanju soglasij, malo pa tudi nerazumevanju določenih prebivalcev pri podajanju služnostnih pravic, stvar malo zavlekla,« pravi predsednica sveta Krajevne skupnosti Šoštanj mag. Vilma Fece. A nič ne de. Tisti, ki so v Tresi-

mirjev park že stopili, so navdušeni. Površina igrišča se razprostira na skoraj 2.500 kvadratnih metrih, na njem je dvajset igral: grad s štirimi hiškami, žičnica, tobogani, vrtiljak, peskovnik, igrala za ravnotežje, gugalnice za male in velike, plezalne mreže, najrazličnejša didaktična igrala in seveda klopi za počitek. Igrišče je opremljeno tudi s sanitarijami, dostopnimi tudi invalidom, tako da tudi s tem ne bo težav. »Krajevna skupnost sama ne bi uspela urediti tako velikega in lepega igrišča. Celotna vrednost Tresimirjevega parka presega 120.000 evrov. Pomagala nam je Termoelektrarna Šoštanj, ki je za sto let dala v uporabo svoje zemljišče, pomagali so donatorji. Največji je bil Premogovnik Velenje, ki je z donacijo plačal igrala.«

Ime za park so izbrali učenci osnovne šole in malčki iz vrtca.

Tina Felicijan

Tresimirjev park bodo uradno odprli 10. septembra. (foto: S. Vovk)

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

2. septembra 2010

Nov sveženj kulture Pred tednom dni so v Galeriji Velenje odprli dve novi razstavi: razstavo nagrajenk zadnje kolonije diplomantov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz leta 2009 in četr to mednarodno razstavo videa na temo Človek. Nagrajenki Katja Zadravec in Denise Kokalj je izbrala tričlanska žirija. Muzejska svetnica v Galeriji Velenje Milena Koren Božiček ob tem ugotavlja: »Od izbora je

Utrinek z odprtja prve razstave – razstave nagrajenk ALUO Katje Zadravec in Denise Kokalj.

minilo eno leto. Zadravčeva je v svojih delih še vedno gradila portret pokrajine, medtem ko je Kokaljeva portretno figuraliko gradila v dokumentarnosti in erotiki. Zato sem se pri postavitvi del obeh umetnic odločila, da izpostavim indivi-

dualnost vsake od ustvarjalk, in sicer na podlagi dvojnosti razstave. Njune slike sem združevala v pare in v ponavljajočem ritmu estetike.« Prav tako je od četrtka dalje v Galeriji Velenje na ogled razstava

Županova Miška Projekt vseh sekcij Kulturnega društva Šmartno ob Paki z blizu 100 sodelujočimi Tatjana Podgoršek

Na prostoru za Hišo mladih v Šmart nem ob Paki bo jut ri ( v petek) ob 20. uri premiera gledališke igre Županova Miška, ponovitev pa v nedeljo, 5. septembra, ob istem času. Če bo deževalo, bo premiera v petek, 10. septembra, ponovitev dva dni kasneje. Igro je po besedilu komedije Antona Tomaža Linharta Županova Micka posodobil in režiral Jože Krajnc, v predstavi pa nastopajo člani vseh sekcij tamkajšnjega kulturnega društva, kot gostje pri tehnični podpo-

Z vaje gledališke igre, v kateri nastopa skoraj 100 ljudi.

ri pa člani šmarškega motorističnega kluba in konjerejskega društva. V projektu sodeluje blizu 100 šmarških kulturnih zanesenjakov. Jože Krajnc je povedal, da je bila ideja o skupnem projektu sekcij kulturnega društva prisotna v razmišljanjih njegovega vodstva že dalj časa. Zanj se mu je zdela primerna

Ostal zvest gledališču Šoštanj, 27. avgusta - Janez Žmavc, dramaturg, knjižničar in prevajalec, je po rodu Šoštanjčan in kot takega so ga na Galerijskem večeru, ki je bil minuli petek v Šoštanju, številni udeleženci tudi pozdravili. Razpet med Celjem in Slovenj Gradcem je že v aktivnem življenjskem obdobju napisal preko 15 dramskih del, se ukvarjal s prevajalstvom in knjižničarstvom in služboval med drugim v Prešernovem gledališču v Kranju in Slovenskem ljudskem gledališču v Celju ter objavljal članke v uglednih literarnih revijah. Tudi v zadnjem obdobju kljub častitljivim osemdesetim

žlahtna slovenska gledališka klasika Županova Micka. K odločitvi so pripomogli še trije razlogi: okrogli obletnici nastanka Županove Micke in smrti avtorja Antona Tomaža Linharta ter dejstvo, da je bila Županova Micka pred skoraj 30 leti ena najuspešnejših predstav v zgodovini šmarškega Gledališča pod

videa Človek (osebnost, telo). Pripravil jo je mednarodno uveljavljen umetnik, sicer pa Velenjčan Mladen Stropnik. Obe razstavi bosta odprti do 18. septembra.

Vesna Glinšek

kozolcem. »Besedilo sem posodobil, zgodba v osnovi ostaja enaka, liki oziroma osebe so karakterji sedanjega časa: sodobni menedžerji, podjetniki, ki se poskušajo približati županu preko njegove hčerke z zahrbtnimi nameni. Zanimajo jih projekti, občinska zemlja, načrti v zvezi z njo. Njihove namere so pravočasno spregledane. Besedna igra v naslovu pa zato, ker župan svojo hčer kliče Moja miška.« Jedro ansambla tvori stalni sestav Gledališča pod kozolcem, pridružili pa so se jim še nekateri mlajši, tudi člani folklorne skupine Oljka, ple sal ke ples ne sku pi ne Maje Bubik, pevci mešanega pevskega zbora, tamburaši. Ker gre za tudi logistično zahteven projekt z velikim številom nastopajočih, pridejo za gostovanja v poštev le veliki odri na prostem. Nekaj takih je v Sloveniji in dogovori o gostovanjih z nekaterimi že tečejo. Jože Krajnc upa, da bo glas o projektu »prodrl« v bližnjo in daljno okolico Šmartnega ob Paki in da se bo našel za avtobus ljudi, ki bi radi gledališko igro Županova Miška videli v okolju Šmartnega ob Paki.

letom in še nekaj več intenzivno piše, leta 2005 je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Šoštanj izdal knjigo Otok Walcheren, naslednje leto pa bo pri založbi Cerdonis izdal dve knjigi dramskih del. Najbolj od vsega ga kljub izredno pestremu življenju odlikuje pošten in humoren duh, s katerim »okuži« vsakega sogovornika. Na galerijskem večeru se je sicer dotaknil nekaterih spominov iz svojega življenja, vendar se v življenju, kot pravi, drži prepričanja, da je preteklost mimo in da živi ter dela za ta trenutek in za sedanjost. Za pokušino je prebral nekaj odlomkov iz svojih dramskih del, ki so potrdili znano literarno obliko, s katero se gospod Žmavc uveljavlja v dramaturškem prostoru - to je absurdno groteskna in z ironijo zaznamovana gledališka govorica.

Milojka Komprej, foto: Dejan Tonkli

Na območno srečanje Robnikovi sestri Robnikovi sestri

Šmartno ob Paki, 29. avgusta – Tudi letos so v sklop prireditev 4. poletnega festivala v Šmartnem ob Paki Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava

Začarani krog Nataša Tajnik Stupar

Nič kolikokrat je bilo že napisano in rečeno veliko besed o kulturi, te pa se niso uresničile in so bile očitno same sebi namen. Včasih se je rado preusmerilo pozornost iz potrebnih dejstev v nepotrebne akcije, ki so pogosto služile kot kanal za pridobivanja sredstev, ki so se porabila za razvijanje idej, ki so že v začetni fazi bile obsojene na propad. Pogosto so se postavljale preohlapne meje, ki so na občutljivo področje organiziranja v kulturi spuščale posameznike, ki so v t. i. javni dejavnosti slutili svojo korist. Za kulturo in sploh umetnost je to najslabše, kar se lahko zgodi: če ugasne srčnost in rahla entuziastična naravnanost, bi lahko celo uvedli nov termin »kulturovanja«, ki bi lahko bil kot nekakšno službovanje na omenjenem področju, ki pomeni natančen delovni čas in zaprta glava ob odhodu domov. Ko se prepletata javni in zasebni kapital v kulturi, je verjetno važno (špekuliram), da se postavi ločnica med tem, koliko javni pomaga zasebnemu in kako se javni razliva v zasebnega. Kje so merila za kakovost kulturnih proizvajalcev in kje se prične prehajanje lokalnega v globalno? Včasih si postavljam preveč vprašanj, na katera v nekem danem trenutku v zrelostni fazi, v kateri pač sem, na žalost še ne najdem odgovora, mi pa dajejo veliko zrcalo, v katero se neusmiljeno ogledujem in kritično popravljam svoje napake. Ni mi hudo, da se vsak dan postavim na imaginarno secirno mizo, kjer vse slabo poizkušam izrezati in odstraniti. Tudi ko delaš sliko, je tako, vse, kar je zanič, mora ven, a je vendar v tem kontekstu zelo enostavno: vzameš malo bele barve in prebarvaš, ali pa cunjo in pobrišeš. Potem postaviš na novo in slika ‘klapa’. Časa, v katerem smo, ne moremo kar tako izbrisati in popraviti, saj je s sabo prinesel kup težav, ki so se sestavile v zelo velik in kompleksen globalni problem. Ta pa reže sistem, ki bo verjetno počasi izvrgel vse nepotrebnosti v kontekstu golega preživetja. Med njimi bo po vsej verjetnosti tudi kultura, njena velika organizacija in pa tudi umetnost, ki se bo (mogoče) prelevila v nujo po ustvarjanju in ne bo več neka poklicna panoga, od katere bi se dalo minimalno preživeti. Zato se mi zdi pomembno, da se še, dokler lahko, izvajajo programi v kulturni politiki, ki onemogočajo prelivanje javnega v zasebno, saj so od omenjenega odvisni tudi ljudje, ki so živi in enako potrebujejo osnovni življenjski minimum za preživetje. Globalno je seveda popolnoma nemogoče, lokalno pa verjetno bolj enostavno. Ko sem se odločala za študij umetnosti, mi je bilo eno glavnih vodil to, da je umetnost resnično ena bolj čistih »stvari«, da tu ni nekih kupčkanj in pregovornih mahinacij, da je tisto, kar je resnično dobro, lahko enostavno videno, in da ljudje to preberejo in preprosto začutijo. Zelo naivno sem se vrgla v vodo in plavala mimo dogodkov in ljudi, ki so mi s svojimi dejanji jasno posekali mladostniško entuziastično vizijo pravičnega sveta umetnosti in kulture, ki je za to, da beleži to, kar smo, tam, kjer smo bili, in tja, kamor gremo. Bolj si kosmat, bolje ti gre in resnično ni važno, kaj počneš, tiste prave umetnosti tako ali tako nihče ne razume in zaradi tega je čisto vseeno, kaj nam je prodano - ali bolje ponujeno brez izbire. Začarani krog se pa vrti in vrti. Vanj padamo vedno znova in znova naivni plavalci in se poizkušamo nekako navaditi na smrdljivo vodo. Velike besede o umetnosti in kulturi tako popolnoma padejo pod ničevostjo dejanj. In tudi ta kolumna je začarani krog, saj spet nisem prišla do rešitve in se vedno znova in znova »zaciklam« ob opisovanju tukaj in zdaj. Mogoče potuhtam do naslednje kolumne in seveda ponosno zapišem. Do takrat pa se bom verjetno še kar močno vrtela in tudi ne nujno izvrtela iz začaranega kroga.

Velenje, Zveza kulturnih društev Šaleška dolina in javni zavod Mladinski center Šmar tno ob Paki uvrstili območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške in Zgornje Savinjske doline, tokrat prvič pa tudi iz Gorenjske. Na prireditvi Eno pesem peti (na odru za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki) je nastopilo šest skupin: Vesele babice iz Šmartnega ob Paki, Robnikovi sestri iz Luč, pevci in godci Reber z Janškove-

ga sela ter tri skupine Akademske skupine Ozara iz Kranja – Bodeče Neže, Kranjski furmani in Alpski godčevski sestav. Njihov nastop je spremljala Adriana Gabrščik, strokovna spremljevalka območnega srečanja. Za regijsko srečanje ljudskih pevcev in pevk je izbrala Robnikovi sestri iz Luč, ki sta na prireditvi Eno pesem peti že večkrat nastopili.

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

2. septembra 2010

Glasbene novičke

Napet september V naši radijski in časopisni hiši ugotavljamo, da bo mesec september zelo »napet«. Ne samo zaradi začetka novega šolskega leta, v katerem sta si obesila okoli vratu rumeno rutico še najmlajša šolarja naših sodelavk – Janjin Art in Suzanin Erik, ampak »dopustniških prekrškov«. Plačilna kartica je namreč zelo varljivo plačilno sredstvo. Ni je težko ponuditi trgovki, trgovcu na blagajni, te pa lahko pošteno boli glava ob pogledu na bančni izpisek. Napet bo tudi zaradi obeh praznikov lokalnih skupnosti – Mestne občine Velenje in Občine Šoš-

Gušti pripravlja nov projekt

tanj. Dogodkov, takšnih in drugačnih, se bo najbrž letos v obeh zvrstilo še nekaj več kot lani. Pač ne gre izpustiti odlične priložnosti za brezplačno promocijo. Upamo, da bodo v obeh tako darežljivi kot s pisanjem vabil na dogodke tudi ob klicih naše ekonomsko-propagandne službe. Napetost pa že nekaj časa stopnjujejo lokalne volitve. Kandidati za župane hitijo s predstavljanjem sebe in svojih programov, kajti do 15. septembra morajo vložiti kandidature. S tem bodo opravili šele del obveznosti. Drugi del, prepričevanje volilcev in volilk, da so prav oni najboljši, šele sledi. »Inovacij«, s katerimi bodo to počeli … »Pridi, vidi in se čudi«, večkrat poreko ob takšnih »prijemih« ljudje. Skratka, življenje se po dopustih vrača v stare tirnice, na vožnji pa bo treba večkrat dati v kakšno prestavo višje.

Miha Guštin - Gušti, nekdanji član skupine Big Foot Mama ter polovica znanega dueta Gušti in Polona, je mnogim znan kot avtor uspešnic Nisem več s tabo, Črn tulipan, Led s severa, Vedno zame, Makova polja

in drugih. V teh dneh Gušti predstavlja začetek novega glasbenega projekta in tako bomo lahko v septembru na radijskih postajah slišali prvo skladbo z naslovom Sjene, ki bo del njegovega dolgo pričakovanega novega albuma. Skladba, ki je avtorsko delo Miha Guština, je nastala pod producentsko taktirko Zmaga Šmona, v hrvaščini pa jo je odpela perspektivna pevka Ema Gagro iz Zagreba. Album z naslovom Gušti naj bi sicer izšel v začetku prihodnjega leta.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

ROK GOLOB IN SOUL ACTIVATION Zasedba Soul Activation se predstavlja z novim singlom Love Love Love, eno od pesmi s koncertne turneje z RTV Bigbandom, ki jo je napisal Rok Golob. S Soul Activation so že začeli priprave za naslednji album in v studiu snemali novo pesem z naslovom Yes I am. Ta bo na voljo jeseni, novi studijski album pa v roku enega leta.

NEGLIGENCE Domača thrash metal zasedba Negligence, ki deluje pri priznani založbi Metalblade Records, bo oktobra izdala svoj drugi album. Na plošči z naslovom Coordinates Of Confusion bo deset skladb, v Evropi pa bo izšla 8. oziroma 11. oktobra.

LAIBACH Legendarna zasedba ob svoji 30. obletnici od 23. do 26. septembra v Trbovljah pripravlja večpredstavnostni dogodek - razstavo, koncerte in simpozij z naslovom RDEČI REVIRJI + ČRN KRIŽ 1980 – 2010. 24. in 25. septembra bo Laibach izvedel dva koncerta v dvorani Delavskega doma, 26. septembra pa bo skupina predstavila svojo interpretacijo Bachove Umetnosti fuge na Kumu.

BOY GEORGE 23. septembra bo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopil Boy George, britanska pop ikona osemdesetih let, znan kot vodja zasedbe Culture Club in po uspešnicah Karma Chameleon, Do You Really Want To Hurt Me, The War Song in drugih, nato pa po samostojnih hitih kot sta Everything I Own in The Crying Game.

MTV BEST ADRIA ACT MTV je objavil spisek 30 izvajalcev, ki se potegujejo za priznanje za najboljšega regionalnega izvajalca v okviru evropskih MTV nagrad. Od slovenskih izvajalcev so se za nominacijo potegovali Dan D, Murat & Jose, Magnifico in Leeloojamais. Glasovanje je že zaključeno, pet nominirancev pa bo MTV objavil te dni.

1. HURTS - Wonderful Life 2. JESSIE JAMES - Boys In The Summer 3. TRAVIS MCCOY feat. BRUNO MARS - Billionaire Hurts je mlad britanski pop duo iz Manchestra, ki je letos v Veliki Britanji opozoril nase s singlom Better Than Love. Z drugim singlom Wonderful Life in hkrati prvim, ki je izšel v Evropi, je duo, ki ga sestavljata Theo Hutchcraft in Adam Anderson, priplezal visoko na lestvice singlov na Danskem, v Nemčiji in Avstriji, uvrstil pa se je tudi na švicarsko in belgijsko lestvico. 6. septembra bo mlad duet, ki prisega na sintetični pop, dočakal tudi izid debitantskega album z naslovom Happiness.

Čakal sn te ko kreten Konec poletja prihaja v radijski eter nova skladba zasedbe Mi2 z naslovom Čakal sn te ko kreten.

Kljub na videz okornemu naslovu gre za eno najlepših skladb na njihovem aktualnem albumu Rokenrol. Ukvarja se z vprašanjem večnega pričakovanja nekih drugih priložnosti, nekih boljših časov, ob čemer pa po navadi pozabimo živeti in uživati v trenutku, v katerem živimo. V skladbi se prepletajo elementi tako avtobiografskih kot tudi domišljijskih doživljanj. Čez poletje so Mi2 sicer veliko igrali, kljub temu pa so si uspeli privoščiti tudi konkretne počitnice. Prvič, odkar obstaja zasedba Mi2, so bili prosti kar štiri tedne, ki so jih izkoristili vsak za svoj dopust in nabiranje energije. Poletje zaklju-

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Gadi - Tebe čakam 2. Domen Kumer s prijatelji - Adijo ljubica 3. Modrijani - Žito 4. Ansambel Roka Žlindre - Moj Pepi 5. Unikat - Dovolj mi je 6. Mitja kvintet - Bela laboda 7. Iskrice - Šepni mi prav potiho 8. Karavanke - Jurijev sm'n 9. Štirje kovači - Sprašujejo kak' dolgo še 10. Zaka pa ne - Pridi nazaj

… več na: www.radiovelenje.com

čujejo s serijo koncertov po Sloveniji in polni načrtov za jesen.

Take That na turnejo prihodnje poletje Znova združeni Take That se bodo v polni zasedbi, torej skupaj z Robbiejem Williamsom, na koncertno tur nejo podali naslednje poletje. 36-letni Robbie, ki je v zlatih časih skupine v prvi polovici devetdesetih let veljal za najbolj prepoznavnega člana skupine, je uspešno fantovsko zasedbo zapustil leta 1995 in se podal na samostojno glasbeno pot. Gary Barlow, Howard Donald, Jason Orange in Mark Owen so se na odre vrnili že pred petimi leti, julija letos pa je tudi Robbie potrdil, da se bo pridružil dru gim in z nji mi pos nel nov

album. Ta naj bi izšel novembra. Robbie je skupaj z Garyjem Barlowom napisal nov single Shame, ki ga bodo v živo prvič odpeli v začetku septembra, na prodajne police pa bo prišel v začetku oktobra.

Največje uspešnice skupine Bon Jovi Ameriška rock skupina Bon Jovi bo 9. novem bra izda la kompilacijo svojih največjih uspešnic z naslovom Bon Jovi - The Greatest Hits, na kateri bodo skladbe iz različnih obdobij njihovega ustvarjanja, dodali pa bodo tudi štiri povsem nove pesmi. Na albumu bo šestnajst največjih uspešnic, kot so Livin ' On A Prayer, Always, It's My Life, Wanted Dead Or Alive in druge, prvi novi single z naslovom What Do You Got pa bo na valove radijskih pos-

taj prišel v kratkem. Vse štiri nove skladbe, The More Things Change, No Apologies, This Is Love, This Is Life in že omenjena What Do You Got so bile sicer napisane in posnete prav za to kompilacijo kot dodatek, ki nakazuje, kakšno glasbo lahko od ameriških rokerjev pričakujemo v prihodnosti.

Norah Jones predstavlja … 2. novembra bo izšel album večkratne dobitnice grammyja Norah Jones z naslovom Featuring, ki prinaša skladbe, nastale v sodelovanju z različnimi glasbeniki v zadnjih desetih letih. Osemnajst skladb na albumu vključuje duete z legendami, kot so Ray Charles, Willie

Nelson in Herbie Hancock, kot tudi s skupinami, kot so OutKast in The Foo Fighters. Skladbe na albumu so iz različnih obdobij njene kariere, od zgodnejših posnetkov, kot je priredba Roxy Music klasike More Than This iz leta 2001, do najnovejše skladbe Little Lou, Ugly Jack, Prophet John, ki jo je posnela z Belle and Sebastian. Zbirka odkriva izreden glasbeni talent Norah Jones, ki z lahkoto in iskrenim zadovoljstvom uživa v izvajanju skladb različnih glasbenih stilov, od jazza do countryja, od hiphopa do rocka. Album prinaša nove verzije klasik, ki so jih v originalu izvajali Elvis Presley, Johnny Cash, Joni Mitchell in Roy Orbison, pa tudi popolnoma nove skladbe, pod katere se podpisujejo avtorji, kot sta Ryan Adams in Q-Tip.

Fešta band navdušil v Gući Velenje, Guća – Dvanajstčlanska velenjska skupina Fešta Band si je z vnovično zmago na tekmovanju za Zlato trobento Slovenije, ki je julija poteklo v Dravogradu, zagotovila tudi udeležbo na 50. zboru »trubačev« v srbski Gući in sodelovanje v mednarodnem tekmovanju za prvo trobento sveta. Med trinajstimi skupinami iz desetih držav so po mnenju strokovne žirije v Gući zasedli 4. mesto, po mnenju občinstva pa bili absolutni zmagovalci. Tekmovanje je spremljalo preko dvajset tisoč ljudi, občinstvo pa je še posebej poskočilo, ko so igrali Golico. Poleg nje so v tekmovalnem delu zaigrali skladbo Lipe cvatu. Fešta band pa je poskrbela tudi za prepoznavnost Slovenije. Neposreden prenos je potekal na srbski televiziji Pink TV, ki je imela največjo gledanost prav v času tega tekmovanja. »Tudi v prihodnje se bomo trudili in navduševali svoje oboževalce,« obljublja član zasedbe Mitja Kamenik, ki se je zahvalil tudi glavnemu sponzorju Mestni občini Velenje za podporo in vsem drugim, ki so pomagali pri izvedbi projekta Guća 2010.

Poskrbeli za prepoznavnost Slovenije.

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 12

2. septembra 2010

12 Viktorija Meh, žena velenjskega župna Srečka Meha in Tanja Kontič. Slednja morda žena naslednjega velenjskega župana, Bojana Kontiča? Odločitev, da Socialni demokrati v Velenju v županski boj pošljejo Kontiča, je bila Mehova, a je imela pri tem besedo ali dve poleg strankarskih kolegic in kolegov, gotovo tudi Viktorija. Tanja, če bo enkrat županova žena, pa bo tudi vedela, kam po kak nasvet. Morda pa bosta skupaj tudi zapeli, kot sta pred nedavnim …

Noro obnašanje

Ne slepo posnemanje Začelo se je novo šolsko leto. Otroci naj bi čim bolj prisluhnili učiteljicam in učiteljem. Čeprav je tudi res, da izkušnje kažejo, da vsem starejšim ne kaže slepo slediti.

Spodletel poskus Velenjskim knapom med potovanjem na Gorenjsko ni šlo vse po sreči. Ni se jim uspelo povzpeti na Triglav.

Srečko - svetnik Nekateri pravijo, da je Srečko Meh tako dobro županoval, da bo postal velenjski svetnik. No, res je le, da bo kandidiral za občinskega svétnika.

Na led V mladih je sicer moč, a izkušnje tudi štejejo. Nekdanji odlični rokometaši Marjan Stvarnik in Miri Vrečar, ki sta navduševala v Šoštanju oziroma Velenju in Tomaž Kleč, ki je igral za Slovenj Gradec pa tudi Celje, zamudijo le redko katero tekmo. Analize po njih običajno začnejo z: »Ko smo mi igrali ...«. Pa še res je. Ko so oni igrali, je bilo marsikaj drugače. Minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič, je zadnje čase pogosto v Šaleški dolini. Mogoče pa zato, ker je vodja njegovega kabineta, Mojca Grobelnik, naše gore list?

Pridruži se zmagoviti ekipi prodajalcev v novem INTERSPORTU v Velenju! Zaradi odprtja nove prodajalne bomo potrebovali Vas, ki imate preprosto radi šport, Vas veseli delo z ljudmi in se želite preizkusiti v sodobnem prodajnem okolju.

• PRODAJALCE (m/ž) - Imate dokončano 3-letno šolo trgovske ali katere koli druge smeri. - Poznate izdelke za šport. - Ste komunikativni, imate smisel za prodajo in vas veseli delo v kolektivu. - Želite postati del družine INTERSPORT, največje verige prodajaln s športno opremo na svetu.

Vaše prijave pričakujemo do 10. 9. 2010. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: INTERSPORT ISI d.o.o., Kadrovski sektor, Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo ali po e-pošti na naslov zaposlitev@intersport.si.

INTERSPORT ISI, d.o.o. * Šport ljudem.

K sodelovanju vabimo:

Tudi mnoge občine gredo la led. Na LED javno razsvetljavo.

»Visoke« službe Ta čas iščejo službe na najvišji ravni v regiji. Na Golteh potrebujejo delavce na žičniških napravah.

Letos je bila po mnenju mnogih dobra gobarska sezona. A mnogi se po gozdovih obnašajo tako, kot da bi že pred začetkom iskanja jedli nore gobe.

Hitro pokvarljive ideje Vsi, ki na novo kandidirajo za županska mesta, pravijo, da prinašajo sveže ideje. Mnoge se kasneje hitro pokvarijo.

Umirjeno Velenje V Velenju naj bi kmalu urediti težave z mirujočim prometom. Urejajo namreč nova parkirišča in garažne hiše. Na srečo niso pozabili obnavljati tudi cest.

Iz jame v bazen Prišlo je do večjega sodelovanje med termami Topolšica in velenjskimi Premogovnikom. Vendar to ne pomeni, da se bodo knapi po prihodu iz jame okopali v bazenu. Skupna karta povezuje le obiskovalce Muzeja premogovništva in kopalce v naravnem zdravilišču.

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 13

MED VAMI

2. septembra 2010

Zaleščanski portreti2

IVAN GOROGRANC Gorogrančeva Apolonija iz Razborja je bila skromna, delovna dninarka, ki je živela v leseni kolibi in pred Ivom povila že tri nezakonske otroke: Faniko, Ignaca in Slavico, ki jih je vse dala v rejo dobrim ljudem. Ivo se je rodil 8. marca leta 1933. Ker mati ni zmogla vsega dela in skrbi za dojenčka, ga je po pol leta dala v skrbništvo spoštovani in dobrosrčni družini Rihter v Spodnjem Razborju, ki je fantku našla novi dom pri upokojenem rudarju Ivana Podlesnika v Ravnah nad Šoštanjem, ker naj bi bil Ivo otrok enega njegovih sinov. Čeprav se je pozneje izkazalo, da to ni res, je Ivo pri Podlesnikih ostal. Tako so v naje ti hiši ci žive li »dedek«, »babica« in njuna hči Hanči – Ivova »teta«. Prvi sosedi so bili daleč čez gozd, tako da fantič ni imel otroške družbe. Na najeti zemlji so redili dve kravi in nekaj ovac in koz, ki jih je bilo treba pasti. S šestimi leti je Ivo šel v prvi razred osnovne šole v Ravnah, ki je bila oddaljena dobro uro hoda skozi gozd. Podlesnik je v Gabrkah zgradil novo hišo in leta 1940 so se preselili. Tako je Ivo v drugi razred že šel v Šoštanj. Tudi ta pot v šolo je bila dolga eno uro, a je bila krajša zaradi družbe otrok iz soseščine. Ker pri Ivu niso imeli zemlje, je imel veliko prostega časa in je rad hodil pomagat prijateljem na njihove kmetije, največkrat k Zajčevim. Vedno je dobil kakšen kos kruha, jabolko … Nemci so ob začetku druge vojne zamenjali učitelje in pouk je bil samo v nemščini, ki se je je Ivo odlično naučil. Najraje pa je seveda imel risanje. Tudi v prostem času je s prijatelji ob otroških igrah – navadno so se skrivali in lovili – veliko risal in iz skorje rezljal različne podobice. »Babica« je umrla leta 1941, »dedek« dve leti kasneje. Tako sta v hiši ostala sama s »teto«, dokler se ni ta poročila z rudarjem Jožetom in leta 1944 dobila sinka Jožeka. Jože je bil najprej v partizanih, potem so ga zajeli in poslali v Dachau. Januarja leta 1945 so jim Nemci po partizanski akciji zažgali hišo in eno leto so potem živeli v skromni stari žagi, ki so jim jo odstopili sosedje. Po vojni se je vrnil Hančin mož in ob nesebični pomoči dobrih ljudi jim je hišo uspelo obnoviti. Mama Apolonija je Iva že pred vojno želela spet imeti pri sebi, a je »dedek« odločitev prepustil otroku. Ivo ni želel k njej, saj je ni poznal, in tako jih je mati po nekaj letih nehala obiskovati. Ravnatelj šoštanjske osnovne šole Anton De Costa je v Ivu prepoznal slikarski talent in si prizadeval, da bi mu omogočil vpis na likovno akademijo, a takrat to ni bilo mogoče. Ko je Ivo leta 1947 končal osnovno šolo, ga je De Costa, ki je bil hkrati tudi ravnatelj Obrtne šole v Šoštanju, peljal na velenjski rudnik k vodji slikopleskarske delavnice Maksu Oštirju. Z lepo konjsko glavo, ki jo je za preizkus narisal na kos papirja, si je fant takoj prislikal učno pogodbo za soboslikarja, pleskarja in predvsem črkoslikarja. Svoje risarske talente je sicer Ivo znal vnovčiti že v osnovni šoli, saj je sošolkam in sošolcem risal v spominske knjige. Fantje so mu to odslužili s kakšnim kosom kruha, dekleta so plačala le z lepim nasmehom.. Ivo je moral tri leta najprej vsak dan eno uro pešačiti do delavnice na rudniku, delati do desetih ali enajstih, pa nato preko Gaberk spet pešačiti v Šoštanj v Obrtno šolo, ki je bila vsak dan od dveh do šestih popoldan. Ker je bil nadarjen,

ga je mojster naučil tudi slikanja na platno v vseh tehnikah. Delo na rudniku je bilo silno raznoliko – od pisanja številnih opozorilnih tabel za rudniško jamo do najzahtevnješih del sobnega slikarstva in scenskih del za različne priložnosti. Ob sobotah ali nedeljah pa so fantje z mojstrom malo »pofušali«, tudi kakšno kapelico so na novo opleskali … Praktični strokovni izpit je leta

Polbrat Ignac je padel v partizanih, po vojni pa je Ivo spoznal obe polsestri in se z njima videval. Tudi z materjo sta se zbližala in zanjo je skrbel do konca življenja. Leta 1978 ga je k sebi spet poklical Žgank ter mu predlagal, da kot tajnik novega Obrtnega združenja občine med sabo poveže in v združenje vključi domače obrtnike in jim tako pomaga reševati težave. To zahtevno dolžnost je opravljal vse do upokojitve leta 1988. Pa ni bila le služba. Med gasilce je vstopil že leta 1947 v Gaberkah, potem se je priključil gasilcem na rudniku in leta 1972 gasilcem v

V prostem času spi in jé Predstavljamo glasbenika Danija Legendo – Začenja samostojno glasbeno pot – Njegov prvi singel je poletno obarvana skladba Moja barka Vesna Glinšek

1950 opravil pred mojstri Čudnom, Novakom in Oštirjem v Šoštanju. Moral je opraviti zahtevne soboslikarske in pleskarske storitve v takratnem foto studiu Tonja in izdelati veliko napisno tablo Pogrebni zavod Šoštanj. Do odhoda v vojsko leta 1952 je delal v rudniški slikopleskarski delavnici in veliko na terenu. Marsikatero funkcionarsko stanovanje v Sloveniji je bilo opremljeno s pohištvom, ki so ga izdelali rudniški mizarji, »poflodrali« in polakirali pa Oštirjevi mojstri. Z vztrajnostjo je dosegel, da so ga posla li v voj no mor na ri co. Čeprav je služil tri leta namesto običajnih dveh, je bil vesel in ponosen. Dve leti je bil član posadke na patruljno torpednem čolnu, ki je varoval Titove Brione. V zadnjem letu je Gorogranc postal posebni vojaški spremljevalec vojaškega komandanta mesta Pula. Na njegovo željo mu je v pisarni na platno naslikal trikrat dva metra velikega maršala Tita za pisalno mizo in za to si je prislužil štirinajst dni nagradnega dopusta. Leta 1955 se je takoj vrnil na rudnik, ob rednem delu je postal še član komisije za pregled novih stanovanj v rudniški lasti in grenil dneve izvajalcem. Za »nagrado« ga je Nestl Žgank leta 1960 imenoval za tajnika nove Stanovanjske skupnosti. V petih letih je Gorogranc s sodelavci napravil natančen popis stanja na stanovanjskem področju in dokonč no vzpo stavil hiš no samoupravo. Leta 1965 pa je občina ustanovila Stanovanjsko podjetje Velenje, katerega direktor je bil Ivo Gorogranc do leta 1978. Stanovanjsko podjetje je bilo operativni del stanovanjske skupnosti za vzdrževanje in upravljanje ter gradnjo novih stanovanj. Sredstva so bila redna, zamud izvajalcev skoraj ni bilo in letno so zgradili dvesto, tristo stanovanj, tudi petsto. Nepozaben dogodek je bil vselej podeljevanje ključev srečnim dobitnikom. V osemnajstih letih dela na stanovanjskem področju je Ivo spoznal skoraj slehernega stanovalca in skoraj vsakega Velenjčana. Velenjčan je postal tudi sam, saj se je z ženo leta 1957 vselil v petinpetdesetorček pri zgornji Nami. Z Mlinarjevo Marijo, sosedo iz Gabrk, sta se vzela leta 1956 ter še isto leto dobila sina Janka. Irena se je rodila leta 1958. Gorogranci so se leta 1965 preselili v večje stanovanje na Tomšičevi cesti in leta 1976 v hišo nad zimskim bazenom.

Velenju, kjer je bil več mandatov podpredsednik, član nadzornega odbora, blagajnik, predavatelj, zdaj pa je desetar desetine gasilcev veteranov v tekmovalni ligi Gasilske zveze Slovenije. Bil je predavatelj in več let pomočnik komandanta logorja pri predvojaški vzgoji, bil je vrsto let pomočnik komandanta občinskega štaba teritorialne obrambe. Že prej je bil član Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, član Okrajnega ljudskega odbora v Celju, potem poslanec v občinski skupščini Velenje, predsednik Samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost in Samoupravne interesne skupnosti za prehrano in preskrbo, član Zveze slovenskih vojaških častnikov … Jugoslovanski Orden za vojaške zasluge s srebr nimi meči, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Srebrni znak OF, Zlata plaketa jugoslovanske ZRVS, Častni znak Zveze slovenskih častnikov; najvišje odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge in Kajuhova nagrada občine Velenje so le najpomembnejša Gorogrančeva odlikovanja. In družina? Marija je bila v službi le osem let, sicer pa je vsa leta doma skrbela za družino in dom. Janko, za prijatelje Yogi, je končal gradbeno tehnično šolo, se poročil z Dragico, ki mu je rodila Mateja in Matjaža, odprl je Motocenter v Vinski Gori, kjer je prodajal in servisiral motorna kolesa in opremo za motoriste. Zadnja njegova pot z motorjem se je v lanskem poletju končala tragično … Irena se je poročila z Robijem Klančnikom, doštudirala andragogiko, njuni dekleti Pika in Maja pa sta že končali študij. Vzdrževanje hiše in okolice, branje in gasilske dejavnosti zaznamujejo čas v pokoju. Tudi slikarska paleta ni osamljena, v hiši čaka na ogled kakšnih petdeset slik in risb. Pa še kakšni uslugi njegove poklicne dejav nos ti se več krat ne da izogniti. Ivo je veliko časa pomagal otrokoma in zdaj mu je v uteho, ko lahko še kaj postori za vnuke. Z Marijo sta veliko planinarila, zadnja leta pa to ne gre več. Se pa zato Ivo že pet let skoraj vsak dan odpelje s kolesom v Šoštanj. Peš pa še zmerom zelo rad in pogosto zaide v bližnjo velenjsko knjižnico. In še vedno zagovarja parolo, ki jo je pred davnimi desetletji namalal nad kapijo na Starem jašku: Delu čast in oblast! Vlado Vrbić

»Začelo se je pred štirimi leti, ko sem prevzel funkcijo predsednika študentske organizacije v Ljubljani na Fakulteti za upravo. Na eno od tekmovanj, ki smo jih organizirali, je prišel tudi nek bend iz Srbije. Takrat so rekli: »Dani, pridi in zapoj. Da vidimo, če znajo Slovenci odpeti kak dober komad. Zapel sem Prokleto nedeljo od Par nega Valjaka. Bili so navdušeni, zato so mi rekli kar Legenda.« Takole Dani razlaga nastanek svojega vzdev ka, ki se ga drži še danes. In res je Legenda. Nekateri se ga spomnimo tudi s televizijskih ekranov, iz šova Slovenija ima talent, na katerem je za odpeto pesem od Plavega Orkestra Od rođendana do rođendana dobil trikrat ‘ja’ pri strokovni žiriji. A to še zdavnaj ni bil začetek njegove glasbene poti. »Do zdaj neke bogate glasbene kariere še nimam,

Nanizali kar 104 kleklje

hen. Vseeno sem se odločil, da poskusim.« S čim nas bo torej prepričal? »V svet glasbe sem stopil s svojo karizmo, vokalom, humorjem in s svojim preprostim značajem. To sem jaz, Dani Legenda, preprost fant.« Pošten, resen in odgovoren. To so besede, s katerimi Dani opiše sebe. Kako bi se opisal v treh stavkih? »Hm …« Mu priskočim na pomoč: »Rad si v dobri družbi. Rad dobro ješ. Rad dobro piješ.« Legenda se strinja. »Seveda. To se pa tako ali tako vidi,« in v šali dodaja: »včasih sem se jaz žensk bal, zdaj se pa ženske bojijo mene.« Pred nedavnim je tako na radijske postaje že poslal svojo prvo, poletno obarvano skladbo z naslovom Moja barka, v pripravi pa je že njegova druga, to pa bo balada Zakaj. Od vseh glasbenih zvrsti ima najraje odlične dalmatinske pesmi, saj je ob tej glasbi odraščal. »Moja mama je Dalmatinka, zato so mi tovrst ne sklad be posebej pri srcu. Rad pa poslušam tudi kaj dru ge ga … No, razen kakšnega težkega metala Dani Legenda: »To bom enostavno … To pa res ni zame.« Njegova jaz. Dani Legenda – preprost velika želja je tudi kakšen dober fant.« duet. »Nekoč bi rad nastopil na odru skupaj z Oliverjem Dragokrat. Počasi Dani namreč stopa na jevićem. Upam, da se mi ta želja samostojno glasbeno pot. Sam pra- kdaj izpolni.« In kaj Legenda počne, kadar ne vi, da je za ta korak potreboval kar nekaj poguma, še več pa časa. »V poje in igra na kitaro? »Spi pa jé.« Sloveniji imamo veliko dobrih pev cev, naš glasbeni trg pa je zelo maja kljub temu me glasba spremlja že od prvih razredov osnovne šole. Začel sem, kot mno gi dru gi, v otroških pevskih zborih, nadaljeval v nižji glasbeni šoli, igral sem kitaro, nekoliko kasneje, kot najstnik, pa sem že igral v prvi skupini, kjer smo se ukvarjali zgolj z zabavno glasbo.« Pot ga je v teh letih zanesla še v nekoliko drugačne vode – narodnozabavno glasbo, v kateri ostaja še danes. Zaen-

zaradi klekljanja. Obe imata doma že veliko vrhunskih izdelkov, ki jih bosta obdržali za spomin, zanju pa enostavno klekljanje, tisto na nekaj parov klekljev, sploh ni več izziv. Erika je tako pred kratkim ugotovila, da lahko osembarvnega klovna, katerega model je našla v eni od tujih specializiranih revij, naredi po svoje. A za to je uporabila kar 52 parov klekljev, kar je skupaj 104 kleklje. »Tako lahko krožno izdeluješ zahteven vzorec in menjuješ barve,« je dodala. Ksenija je takoj

tisoč bucik, s pomočjo katerih na posebnem stojalu napenja model klovna, mednje pa s kleklji vpletata nitke sukanca. Za izdelavo zanimivega klovna, ki bo dobil posebno mesto tudi v Ksenjini hiši, je potrebnih kar 100 ur natančnega, marljivega dela. »Bolj kot je težko, večji izziv nama to pomeni. Ure kar bežijo, čas postane nepomemben,« sta mi še zatrdili simpatični klekljarici. »Čeprav sva obe delali prtičke, ki so nama vzeli tudi po 280 ur časa, je prav

Velenje – Čeprav smo izdelovanje čipk s pomočjo klekljev pripisovali le idrijskemu koncu Slovenije, kjer so tudi najbolj znane, pa je v Šaleški dolini vse več veščih kleklja ric. Zago tovo tudi po zaslugi krožka, ki deluje pod okriljem velenjske Univerze za tret je življenj sko obdobje, kjer je osnove klekljanja spoznalo že veliko ljubiteljic ročnih del. No, ene so z vajo in vztrajnostjo postale že prave mojstrice, ki se ne ustrašijo še tako zapletenega vzorca, večbarvnega klek lja nja in iska nja novih metod za izdelavo pravih mojstrovin. Med njimi sta tudi Erika Pajk, ki na tretji univerzi vodi klekljarski krožek, in njena dobra prijateljica Ksenija Blagotinšek. »Obe sva se osnov klekljanja učili pri Tilčki Kompare, potem pa sva dodatno znanje poiskaErika Pajk in Ksenija Blagotinšek ob modelu, ki nastaja kar s li še na Koroškem, kamor pomočjo 52 parov klekljev, napenja pa ga nekaj tisoč drobnih se je že pred leti iz Železnibucik. kov preselila učiteljica klekljanja Marija Apohal. Prav ona je za tem, ko je Erika končala svoje- metoda izdelave s 104 kleklji nekaj zaslužna, da je na tem koncu Slo- ga klovna, začela izdelavo, saj sta posebnega. Zagotovo tudi v slovenvenije danes vse več klekljaric, saj morali kleklje posoditi ena drugi. skem merilu,« je še dodala Erika je svoje ogromno znanje nesebično »Toliko jih sicer nikoli ne potrebu- Pajk. delila s tistimi, ki nas je to zanima- ješ in jih tudi nobena nima,« doda Bš lo,« sta mi povedali Erika in Kse- Ksenija. In še, da za izdelavo tovrstnija, ki se pogosto družita prav nega motiva potrebuješ tudi nekaj

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

2. septembra 2010

Slovensko petje navdušilo na Kitajskem (1) Katja Gruber

Igre so potekale v mestu Shaoxing od 15. do 26. 7. 2010. Kvalitetno organizirano tekmovanje vsaki dve leti privabi množico zborov iz vsega sveta, a iz Slovenije smo za veliko avanturo zbrali pogum le mi. Kitajska je namreč zelo drugačna od dežel, ki smo jih obiskovali do sedaj. Brez pomislekov smo se prijavili v najzahtevnejšo »Champion« kategorijo in osvojili dve srebrni medalji. Sedaj imamo v naši zbirki prvič tudi medalje, in to s svetovnega prvenstva! Naj omenim nekatere posebnosti, ki so se nam zdele nenavadne. Že prvi dan so nam vodiči povedali, da sami ne smemo narediti prav nobenega »giba«. Kmalu smo videli, da je ob neizmernem prometnem kaosu in ogromnim množicam, ki se zgrinjajo ob vsaki prireditvi, to edino smiselno. 3.000 prostovoljcev je skrbelo za nemoten potek vseh prireditev, usmerjanje množice, obveščenost in varnost vseh udeležencev. Pred vsako dvorano smo imeli podrobne varnostne preglede kot za vstop na letalo. V vadbene in prireditvene prostore nismo smeli vnašati tekočin, zato so nam prostovoljci »uradno« vodo delili na vsakem koraku. Piti je bilo življenjsko potrebno, saj so temperature dosegale do 40 stopinj, poleg tega pa nas je utrujala gosta zračna vlaga. Vsi notranji prostori so bili močno klimatizirani in še danes nam ni jasno, kako smo brez večjih težav prenesli množico vsakodnevnih temperaturnih sprememb in ohranili glas vseh pet dni do zadnjega tekmovanja. Bravo mi, od zdaj naprej se ne bojimo nobene slovenske klima naprave več! Pravo doživetje je bil obisk banke, kjer smo želeli zamenjati denar. Najprej smo morali izpolniti velik obrazec v kitajski pisavi in zapisa-

ti svoje natančne podatke. Nato je uslužbenec izpolnil še vsaj deset podobnih obrazcev, ki sta jih nato natančno pregledala še dva uslužbenca in vse skrbno fotokopirala.

naslednji dan v hotelu celo čakala kuverta z manjšim bankovcem in opravičilom banke, da so ji izročili en bankovec premalo. Sama tega še opazila ni, vsi pa smo bili prev-

slišal. Le ona je znala angleško in je vodiču prevedla vse naše želje in potrebe. »Ž« je ves čas »visel« na telefonu in organizatorjem sporočal vsak naš položaj. Zdaj smo

ske trgovine in pravzaprav nismo vedeli, če nas bodo Kitajci sploh razumeli. Za pokušino smo se med enim popoldanskim ogledom na lepem trgu postavili in zapeli najprej nekaj slovenskih, nato pa še omenjeno kitajsko pesem. Kakšen odziv nanjo smo doživeli! Množice mimoidočih so navdušeno plos-

Seveda pa smo prvi obrazec vsi morali izpolniti še enkrat, in to s črnim pisalom. Približno 13 minut je bila vsaka stranka pred okencem! Zdaj vemo, zakaj imajo pred okencem stole. Po prvi uri v banki smo videli, da bomo za menjavo izgubili pol dneva, zato je naš vodič stopil do poslovodkinje in kmalu so pol naših pevcev naložili v kombi, ki jih je odpeljal do večje poslovalnice. Malce prestrašeno smo si mahali v slovo: se bomo sploh še kdaj videli? Pa je bilo vse v najlepšem redu, eno od pevk je

zeti nad natančnostjo in poštenostjo banke. Naj omenim še izjemno kvalitetno organizacijo te velike prireditve. Pet dni sta bila ves čas z nami dva vodiča, domačin s simpatičnim imenom, ki se po naše izgovarja kar »Ž«, mlad profesor prava, ki je znal samo kitajsko, ter prostovoljka, tudi Kitajka, ki smo jo klicali kar Betty. Betty je bila tako majcena kot kakšen sedemletni otrok. Naš predsednik, ki je največ komuniciral z njo, je bil ves čas prelomljen v pravem kotu, da jo je sploh

vsi v avtobusu, čez pol ure bomo pred dvorano, zdaj se peljemo na vaje, zdaj se fotografiramo pred koncertno dvorano, razdelil sem jim vodo in podobno. Zato pa so nas vedno, kamorkoli smo prišli, že čakali prostovoljci v zelenih majicah in nas usmerjali. Zgubiti se ni bilo mogoče. Eden najlepših spominov pa bo ostal na kitajsko pesem Moli hua – Jasminov cvet, ki smo se jo - bolj za šalo kot zares - naučili za to turnejo. Pri izgovorjavi nam je doma pomagala deklica iz velenjske kitaj-

kale in nemalo solz se je zalesketalo med našim petjem, vsi so se hote li sli ka ti z nami. Kot po naključju je bila tam kitajska novinarka z dvema praktikantkama, naš nastop so izčrpno dokumentirale, praktikantke pa so z nami preživele še ves dan ter v pogovoru izbrskale vse o našem zboru. In naslednji dan nas je v hotelskih sobah pričakal časopis, kjer je bila na prvi strani naša slika in velik napis: Slovenski zbor je na mestnem trgu zapel najznamenitejšo kitajsko ljudsko pesem Moli hua. In

Čas je za spremembo hujšajte z nami! Prevalenca debelosti nezadržno narašča in množično ogroža zdravje v razvitih in nerazvitih državah sveta. V Sloveniji je 54 % odraslih v starostnem obdobju od 25 do 64 let čezmerno prehranjenih, kar 15 % vseh oseb pa je debelih. Prekomerna telesna teža je posledica neravnovesja med vnosom in porabo energije oz. vnosom hrane in telesno dejavnostjo. Kadar s hrano vnesete več kalorij, kot jih porabite med telesno dejavnostjo, se odvečna energija kopiči v obliki maščobe. Prekomerno telesno težo in debelost najpogosteje izražamo z zvečanim indeksom telesne mase (ITM = telesna teža v kg/(telesna višina)2, ki kaže dobro povezavo s količino maščobnega tkiva v telesu. Ali z obsegom pasu, ki ga praviloma izmerimo tako, da postavite merilni trak okoli trebuha v višini popka. Pri tem pazite, da merilnega traku ne napnete preveč, niti ne sme biti preveč ohlapen. Zvečanje obsega pasu je zelo pomemben parameter, ker najbolje odraža tako imenovano trebušno (visceralno) debelost. Zaželeno je, da bi bil obseg pasu pri ženskah manjši od 80 cm, pri moških pa manjši od 94 cm. Debelost spada med bolezni, ki prizadenejo telo v celoti. Večina bolezni, ki so povezane z debelostjo, je z znižanjem teže bolje obvladljivih. Da bi znižali telesno težo, bi morali porabiti več kalorij, kot jih vnesete. Zelo so pomembne tudi majhne, vendar dolgoročne spremembe v načinu življenja, ki vam bodo pomagale znižati telesno težo. Če menite, da je vaša postava bolj podobna jabolku kot hruški in ste zato tudi ogroženi, obstajajo metode za zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja. Znižanje telesne teže za že samo 5 do 10 odstotkov veliko prispeva k zdravju. Ne veste, kako bi začeli ali pa ste se pravkar odločili izgubiti odvečne kilograme? Vabimo vas v CINDI delavnico ZDRAVEGA HUJŠANJA, ki vam bo pomagala prepoznati napačne vzorce, zaradi katerih ste se zredili, jih razumeti in odpraviti ter pridobiti nove, ki bodo omogočali hujšanje in poznejše vzdrževanje telesne teže. Če sta za spremembo in je vaš ITM 30 ali več, potem se naročite v Zdravstvenem domu Velenje (dobili boste uro za prvo tehtanje). Delavnica se bo pričela v ponedeljek, 13. 9., v predavalnici Cindi (drugo nadstropje, zraven kabineta za Zdravstveno vzgojo in Dispanzerja za žene). Kontaktna oseba: Karmen Petek Zakošek, dipl.ms, telefon: 03 / 89 95 647.

Karmen Petek Zakošek

Poletne gobe V letošnjem letu so se izmenično vrstila zelo topla in sušna ter deževna in hladna obdobja. Takšno vreme pa rasti gob ni naklonjeno. Rast bolj pomembnih gob je v naših krajih nastopila šele v 2. polovici avgusta. V tem letnem času najpogosteje najdemo v naših gozdovih in na obronkih gozdov številne vrste golobic. Golobice so gobe lističarke z malo vegastimi klobučki najrazličnejših barv. Beti so razmeroma kratki, v dnišču nekoliko skrivljeni in malo ošiljeni. Na betu ni nobene ovojnice ali zastiralca! Najbolj znane in cenjene so golobice z belimi lističi, zelenkastih in golobje modrikastih barv, kot je npr. modrikasta golobica (Russula cyanoxantha). Tako kot vse užitne golobice, je goba milega okusa. Če nabiramo gobe, moramo vedeti, da si določevanje gob po okusu lahko privoščimo le pri golobicah! Gobani so zaradi prekomer nega nabiranja (in tudi drugih vplivov na okolje) v naših krajih vedno bolj redki. V poletnih mesecih so gobe kmalu črvive, zato starih primerkov gob ne nabirajte. Gobe že v gozdu dobro očistite, doma pa jih čim prej pripravite, da vam ne propadejo. V poletnih mesecih lahko najdemo precej vrst gobanov. Če goba pri dotiku ali prelomu pomodri, še ne pomeni, da gre za strupeno vrsto. Če pa želimo takšno gobo zaužiti, moramo točno vedeti, za katero vrsto gobana gre. Če pri spoznavanju gob niste dovolj vešči, se izogibajte gobanov z rdečo ali oranžno trosovnico, ki so vsi bolj ali manj strupeni. Med gobani poznamo nekaj zelo redkih vrst, ko so zaščiteni in jih ne smemo nabirati ali na

rastišču drugače poškodovati. Na sliki je predstavljen redek lepi goban (Boletus pseudoregius), ki je in zelo podoben kraljevemu gobanu (Boletus regius), ki je zaščiten. Med znanimi in zelo cenjenimi poletnimi gobami so zagotovo lisičke. Lisičk poznamo

še naslednje tri dni so se v časopisu pojavljale naše slike. Pa smo spet doživeli košček slave, tokrat zaradi ene ljubke kitajske pesmice… Seveda pa je bilo najhuje to, da smo na razglasitev tekmovalnih rezultatov morali vsi počakati prav do zadnjega dne. Pet ur in pol je trajala prireditev. Ko sta napovedovalca končno začela klicati zbore iz naše kategorije, sva se s predsednikom Matejem takoj pripravila, da bova kar prva stopila po priznanje. A začuda, našega zbora še lep čas niso poklicali, kar je seveda pomenilo, da nismo prav zadnji. Pa tudi bro nas tih kolajn je že zmanjkalo, podeljevali so že srebrne in to zborom, ki so znani v svetovnem merilu, nas pa še vedno ni bilo na seznamu. So nas diskvalificirali ali pa mogoče izpustili? A ko se je končno zaslišalo ime našega zbora, se je iz levega konca dvorane, kjer so že malce utrujeno ždeli naši pevci, zaslišalo navdušeno vzklikanje, ploskanje in vihranje naših zastav. Z aplavzi so nas bučno nagrajevali tudi v bližini sedeči hrvaški zbor, zbor iz avstrijskega Gradca in zbor Voices of Namibia, s katerimi smo se spoprijateljili v hotelu. Z Matejem sva visoko dvignila slovensko zastavo in stopila na zmagovalno stopničko. Okoli vratu so mi obesili srebrno medaljo. Kakšen nepozaben trenutek, zdaj šele razumem športnike. Najprej se moraš pred kolajno malce prikloniti, kot da bi se ponižno zahvalil za možnost, da si doživel tako vzvišene trenutke, nato pa se ponosno vzravnaš in zagledaš svoje pevske ovčice, ki se po otroško veselijo nepričakovanega uspeha. In veš, da je za tem uspehom množica prostovoljnih vaj in močno timsko delo odbora in vseh pevcev. In potem še srečanje s svojimi pevci od blizu! Vsi so se hoteli dotakniti medalje, pregledati ocenjevalni list od žirije in se slikati s priznanji. Dobiti medaljo za petje je res nekaj posebnega …

preko deset vrst. Najbolj pogosta je navadna lisička (Cantharellus cibarius). Tudi lisičke zaradi prekomernega nabiranja v naših krajih žal izumirajo. Poleg ogroženih rastlin in živali so zaradi okoljskih sprememb, usmerjenega kmetijstva ter prekomernega nabiranja (beri iztrebljanja) posamezne glive in gobe na meji obstoja in so zato tudi z zakonom zaščitene. Letošnje leto je (s ciljem ohranjanja ogroženih vrst žive narave na zemlji) proglašeno za leto naravne raznolikosti, zato spoštujmo predpise, ki določajo pogoje in merila nabiranja zelišč, gozdnih sadežev in gob. Da bi ohranili zdravo naravo, pa moramo te naravne darove tudi spoznati. Gobarsko društvo Marauh bo to soboto in nedeljo (4. in 5. 9.) pripravilo bogato razstavo svežih gob v naravnem okolju Alpskega vrta na Golteh, kjer boste lahko skrivnosti in lepote gob bolje spoznali.

Dišeči goban (boletus fragrans) – zaščiten. Foto: J. Lekše

Jurček velikan

Jože Lekše

Gregorju Petkovniku iz Belih Vod se je nasmeh ni li sre ča. Na obronkih Smrekovškega pogor ja je našel jurčka – velikana, ki mu je kljub neštetim gobarjem, ki sproščajo svoje gobarske strasti po goz du, uspe lo zras ti do zavid lji ve velikosti. Obseg klobuka znaša, kot je zapisal Roman Oblak, kar 95 cm.

NaĹĄ Ä?as, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 15

OBJAVE

2. septembra 2010

AKCIJSKE AK KCIJSK KE PONUDBE PON NUDBE E BABY CENTER C +UĂ&#x17E;EK 2OFÂ¸E +UĂ&#x17E;EKĂ&#x2018;2OFÂ¸E +UĂ&#x17E;EK 2OFÂšE +UĂ&#x17E;EKĂ&#x2019; 2OFÂšEĂ&#x2019; E JEĂ&#x2019; SMEJOÄ AĂ&#x2019; SE SEĂ&#x2019; PLIĂ&#x203A;ASTA PLIĂ&#x203A;ASTAĂ&#x2019; Ă&#x17E;IVALCA Ă&#x2019; KI KIĂ&#x2019; JEĂ&#x2019; obenem hit letoĹĄnjega leta! Pr edstavlja neiz zmerPredstavlja neizmerno zabavo za a otroke, otroke, nad njim pa bodo navdu uĹĄeni navduĹĄeni TUDIĂ&#x2019; STARĂ&#x203A;I Ă&#x2019;+UĂ&#x17E;A + VAS BO NASMEJAL S KOTALJENJEM MĂ&#x2019;POĂ&#x2019; TUDIĂ&#x2019;STARĂ&#x203A;I Ă&#x2019;+UĂ&#x17E;AĂ&#x2019;VASĂ&#x2019;BOĂ&#x2019;NASMEJALĂ&#x2019;SĂ&#x2019;KOTALJENJEMĂ&#x2019;POĂ&#x2019; TLEHĂ&#x2019; IN SVETLO OBNIMI EFEKTI :AĂ&#x2019;DELOVANJE POTREBUJEĂ&#x2019; E TLEHĂ&#x2019;INĂ&#x2019;SVETLOBNIMIĂ&#x2019;EFEKTI Ă&#x2019;:AĂ&#x2019;DELOVANJEĂ&#x2019;POTREBUJEĂ&#x2019; baterije AA 1,5V. 1,5V. SimpatiĂ¨ni in prikupni pliĹĄasti pliĹĄasti KUĂ&#x17E;A BOĂ&#x2019; POSSKRBEL ZA DOLGE URE ZABAVE IN SM MEHAĂ&#x2019; KUĂ&#x17E;AĂ&#x2019;BOĂ&#x2019;POSKRBELĂ&#x2019;ZAĂ&#x2019;DOLGEĂ&#x2019;UREĂ&#x2019;ZABAVEĂ&#x2019;INĂ&#x2019;SMEHAĂ&#x2019; v vaĹĄem dom mu. domu.

WWW BABYCENTER SI W WW BABYCENTER SI

SVILANIT Super akcija akccija 3VILANITOVIHĂ&#x2018;PLAĂ&#x17E;NIHĂ&#x2018;BRISAÄ&#x201A;Ă&#x2018; 3VILANITOV VIH PLAĂ&#x17E;NIH BRISAÄ&#x201A;Ă&#x2018; 0RIPRAVILI Ă&#x2019; SMO 0RIPRAVILIĂ&#x2019; SMOĂ&#x2019; POLETNEĂ&#x2019; P POPUSTE POPUSTEĂ&#x2019; PLAĂ&#x17E;NIHĂ&#x2019; BRISAÄ

BRISAÄ Ă&#x2019; morskih vzor cev in pestrih barv iz visoko kvalite vzorcev kvalite-TNEGAĂ&#x2019;BOMBAĂ&#x17E;NEGAĂ&#x2019;FROTIRJA Ă&#x2019; TNEGAĂ&#x2019;BOMBAĂ&#x17E;NEG GAĂ&#x2019;FROTIRJA

C&A OtroĹĄke maji ice majice /TROĂ&#x203A;KE MAJICEĂ&#x2019; Z /TROĂ&#x203A;KEĂ&#x2019; dolgimi rrokavi okavi in s simpatiĂ¨nimi potisk potiski Ă&#x17E;EĂ&#x2019;ODĂ&#x2019; Ă&#x2019;â&#x201A;Ź. Za veselo vr vrnitev nitev v ĹĄolske klopi.

IIzberite zberite si si svojo, svojo, S vilanit moja moja kultura kultura bivanja. bivanja. Svilanit Akcija A kcija vvelja elja d do o3 30. 0. 9 9.. 2 2010. 010.

samo

9 1699 â&#x201A;Ź

ZLATAR ZLATARNA RNA IN URARNA SPEKTER SPEKTE ER Menjav va baterije Menjava Vsi vemo, da d je Ă¨as nepr neprecenljiv. ecenljiv. V Vedno edno ga a je premalo potrebujemo ure, pr emalo na razpolago, r zato pa potr ebujemo ur e, toĂ¨ni. zamuda smo toĂ¨n ni. Da ĹĄe v prihodnje ne boste zam mujali vam do 11.9.2010 nudimo 50% popustt pri baterije menjavi bate erije v vaĹĄi uri.

TECHNOMAR TECHNOMARKET RKET Velika odpro odaja odprodaja

3VETĂ&#x2019;JEĂ&#x2019; 3VETĂ&#x2019; EĂ&#x2019;HRUPEN Ă&#x2019; RUPEN Ă&#x2019;3Ă&#x2019;TEELEFONOMĂ&#x2019; LEFONOMĂ&#x2019;3O ONYĂ&#x2019; NYĂ&#x2019;%RRICSSONĂ&#x2019; ICSSONĂ&#x2019;%LLMmĂ&#x2019; MmĂ&#x2019;VAAMĂ&#x2019; M n reba kkriĂäti, riĂäti, d ab as ssliĹĄali. liĹĄali. ZZaĹĄĂïta aĹĄĂïta p red h rupom nii ttreba da bii vvas pred hrupom ÂľLTRIRAĂ&#x2019;OKOLIĂ&#x203A;KIĂ&#x2019;HRUP Ă&#x2019;0RIĂ&#x2019;ROKIĂ&#x2019;IMATEĂ&#x2019;&ACEBOOKmĂ&#x2019;INĂ&#x2019; Âľ LTRIRAĂ&#x2019; OKOLIĂ&#x203A;KIĂ&#x2019; HRUP Ă&#x2019; 0RIĂ&#x2019; ROKIĂ&#x2019; IMATEĂ&#x2019; &ACEBOOKmĂ&#x2019; IN E POĂ&#x203A;TO Ă&#x2019;%LMmĂ&#x2019;JEĂ&#x2019;TELEFONĂ&#x2019;'REEN(EARTm Ă&#x2019;IZDELANĂ&#x2019;IZ E POĂ&#x203A;TO Ă&#x2019;%LMmĂ&#x2019;JEĂ&#x2019;TELEFONĂ&#x2019;'REEN(EARTm Ă&#x2019;IZDELANĂ&#x2019;IZĂ&#x2019; rreciklirane eciklirane p lastike iin nb rez n evarnih kkemikalij. emikalij. plastike brez nevarnih

V Technomarketu Technomarketu smo smo izbranim izbranim artiklom artiklom iz iz prop ro g rama bele bele tehnike tehnike in in raĂünalniĹĄtva raĂünalniĹĄtva drastiĂ¨no drastiĂ¨no grama sspustili pustili cene. cene. V akcijo akcijo smo smo vkljuĂïli vkljuĂïli veĂ¨ veĂ¨ kot kot Ă&#x2019; MODELOVĂ&#x2019; MODELOVĂ&#x2019; RAZLIÄ NIHĂ&#x2019; RAZLIÄ NIHĂ&#x2019; APARATOV Ă&#x2019; APARATOV Ă&#x2019; (LADILNIKI Ă&#x2019; (LADILNIKI

Ă&#x2019; ĹĄĹĄtedilniki, tedilniki, peĂïce, peĂïce, zamrzovalniki, zamrzovalniki, pralni pralni stroji s t ro j i iin nm onitorji so so zdaj zdaj na na voljo voljo po po smeĹĄno smeĹĄno nizkih nizkih monitorji ccenah. enah. Akcija Akcija velja velja za za zadnje zadnje kose kose in in razstavne razstavne eeksponate ksponate artiklov. artiklov. Izbira Izbira se se razlikuje razlikuje po po posposllovalnicah, ovalnicah, zato zato vam vam svetujemo, svetujemo, da da zalogo zalogo in in P ONUDBOĂ&#x2019; PREVERITEĂ&#x2019; PREVERITEĂ&#x2019; VĂ&#x2019; VĂ&#x2019; VAMĂ&#x2019; VAMĂ&#x2019; NAJBLJIĂ&#x17E;JEMĂ&#x2019; NAJBLJIĂ&#x17E;JEMĂ&#x2019; 4ECHNO4ECHNOPONUDBOĂ&#x2019; m arketu. ZZagotovo agotovo se se vvam am b o ssplaĂälo. plaĂälo. A kcija marketu. bo Akcija ttraja raja 1 4. 8 010 d o odprodaje odprodaje zzalog. alog. PPohitite, ohitite, 14. 8.. 2 2010 do n e zzamudite! amudite! ne

9 â&#x201A;Ź*

*Cena * Cena velja velja zzaa nakup nakup pod pod posebnimi posebnimi pogoji, pogoji, objavljenimi objavljenimi na na www. www. mobitel.si. mobitel.si.

WENICE KIDS WENICE Akcija otroĹĄkih bund

HITEX Do zdravega zdravega spanja

-30 0

Akcija vvelja Akcija elja n na a iizbrane zbrane artikle do odprodaje a rtikle d oo dprodaje zzalog. alog.

290 â&#x201A;Ź

MOBTEL V roĂ¨ izbor izbor iiz z akcijske akcijske ponudbe ponudbe VroĂ¨

-40%

V trgovini trgovini W Wenice enice vvas as v m esecu septembru septembru mesecu p riĂ¨akujejo o t ro ĹĄ k e priĂ¨akujejo otroĹĄke b unde in in brezrokavnibrezrokavnibunde kkii kkar ar d o5 0 % cceneje. eneje. do 50

-25 25%

$AĂ&#x2019; SEĂ&#x2019; BOĂ&#x2019; LEĂ&#x17E;IĂ&#x203A;Ä EĂ&#x2019; POPOLNOMA POPOLNOMAĂ&#x2019; PRILAGAJALO PRILAGAJALOĂ&#x2019; VAĂ&#x203A;EMU VAĂ&#x203A;EMUĂ&#x2019; la-telesu, vam bomo o do 15.09.2010 ob nakupu la TEXĂ&#x2019;LEĂ&#x17E;IĂ&#x203A;Ä AĂ&#x2019;0/$!2 2),)Ă&#x2019;POSTELJNOĂ&#x2019;DNO TEXĂ&#x2019;LEĂ&#x17E;IĂ&#x203A;Ä AĂ&#x2019;0/$!2),)Ă&#x2019;POSTELJNOĂ&#x2019;DNO D ARILO: DARILO: HITOFLEX FFIKSNI IKSNI H ITOFLEX vv vrednosti rednosti 89,90 89,90 â&#x201A;Ź ((cena cena zza ad dim im 80/90*190/200) 8 0/90*190/200)

DARILO O

-60%

SSlika lika jje e ssimboliĂ¨na. imboliĂ¨na.

BAGS N M BAGS MORE ORE Akcija meseca avgusta

ZMAGOVALCI NAKUPUJEJO ZMAGOVALCI NAKUPUJEJO V VELEJAPARKU! VELEJAPA ARKU!

/BIĂ&#x203A;Ä ITE NAS VĂ&#x2019; Ă&#x2019; NADSTROPJU .# /BIĂ&#x203A;Ä ITEĂ&#x2019;NASĂ&#x2019;VĂ&#x2019; Ă&#x2019;NADSTROPJUĂ&#x2019;.#Ă&#x2019; 6%,%*!0!2+ Ă&#x2019; 6%,%*!0 0! !2+ + Ă&#x2019; KJERĂ&#x2019; 6 6AMĂ&#x2019; AM NUDIMO NUDIMOĂ&#x2019; pestro pestr o izbir izbiro o potovalnega pr prooĂ&#x17E;ENSKIHĂ&#x2019; MODNIHĂ&#x2019; TORBIC

TORBIC Ă&#x2019; GRAMA Ă&#x2019; Ă&#x17E;ENS SKIH MODNIH USNJENEĂ&#x2019;GALANTERIJE Ă&#x2019;BIĂ&#x17E;UTERIJE Ă&#x2019; Ă&#x2019; USNJENE GALA ANTERIJE BIĂ&#x17E;UTERIJE Ă&#x2019; po izjemno ugodnih u cenah.

6Ă&#x2019; Ă&#x17E;REBANJIH Ă&#x2019; 6Ă&#x2019; Ă&#x17E;REBANJIH Ă&#x2019; KKIĂ&#x2019; IĂ&#x2019; BODOĂ&#x2019; BODOĂ&#x2019; P POTEKALAĂ&#x2019; OTEKALAĂ&#x2019; Ă&#x2019; Ă&#x2019; JJULIJA Ă&#x2019; ULIJA Ă&#x2019; Ă&#x2019; Ă&#x2019; INĂ&#x2019; INĂ&#x2019; Ă&#x2019; 3.. septembra 2010, aavgusta vgusta tter er 3 septembra 2 010, Nakupovalni Nakupovalni ccenenTTERĂ&#x2019; ERĂ&#x2019; 6ELEJAPARKĂ&#x2019; 6ELEJAPARKĂ&#x2019; IZĂ&#x17E;REBANCEMĂ&#x2019; IZĂ&#x17E;REBANCEMĂ&#x2019; VVSAKIÄ Ă&#x2019; SAKIÄ Ă&#x2019; POVRNEĂ&#x2019; POVR NEĂ&#x2019; ZZNESEKĂ&#x2019; NESEKĂ&#x2019; ZĂ&#x2019; Z DDV-jem D DV-jem na na njihovem njihovem rraĂ¨unu aĂ¨unu v o obliki bliki darilnih darilnih bonov bonov VVĂ&#x2019;VREDNOSTIĂ&#x2019; Ă&#x2019;EVROV Ă&#x2019;.AĂ&#x2019;VELIKEMĂ&#x2019;Ă&#x17E;REBANJUĂ&#x2019; Ă&#x2019;SEPĂ&#x2019;VREDNOSTIĂ&#x2019; Ă&#x2019;EVROV Ă&#x2019;.AĂ&#x2019;VELIKEMĂ&#x2019;Ă&#x17E;REBANJUĂ&#x2019; Ă&#x2019;SEPttembra, embra, kko ob bomo omo u upihnili pihnili p prvo rvo ssveĂ¨ko, veĂ¨ko, p pa ab bomo omo ssreĂ¨re Ă¨ NIMĂ&#x2019;IZĂ&#x17E;REBANCEMĂ&#x2019;POVRNILIĂ&#x2019;ZNESEKĂ&#x2019;NAKUPAĂ&#x2019;NAĂ&#x2019;RAÄ UNUĂ&#x2019;V N I M Ă&#x2019; I Z Ă&#x17E; RE B A N C E M Ă&#x2019; P O V R N I L I Ă&#x2019; Z N E S E K Ă&#x2019; N A K U P A Ă&#x2019; N A Ă&#x2019; R A Ä U N U Ă&#x2019; V sskupni kupni vvrednosti rednosti kkar ar 5 000 eevrov. vrov. 5000

V eselimo se V aĹĄega obiska. Veselimo VaĹĄega

-10%

NAJBOLJĹ O N AJBOLJĹ O P PONUDBO ONUDBO Z ZA AV VROĂ&#x2C6;E ROĂ&#x2C6;E P POLETNE OLETNE DNI DNI N AJDETE V V EĂ&#x2C6; K OT 4 0T RGOVINAH V V ELEJAPARKU. NAJDETE VEĂ&#x2C6; KOT 40 TRGOVINAH VELEJAPARKU.

www.velejapark.com ww ww.velejapark.com

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

2. septembra 2010

Tudi Triglav je bil previsok Prašnikar in Pevnik še nista našla pravega zdravila za neučinkovitost - V 8. krogu gostovali pri Nafti – V Lendavi prvič nočna tekma Šoštanjčani navdušujejo, nogome ta ši Rudar ja in Šmart na pa tanjšajo živce svojim navijačem. S temi besedami lahko ocenimo nastope treh ligašev iz Šaleške doline in kraja ob reki Paki v dosedanjem delu prvenstva.

Moštvo Bojana Prašnikarja in Roberta Pevnika je v nedeljskem 7. krogu tudi proti drugemu novincu v ligi ostalo brez točk. S Triglavom Gorenj sko so izgu bi li z 0 : 1. Gorenjcem pa je 2. letošnjo zmago v 70. minuti zagotovil mladi, 19-letni Anže Jelar, ki je v igro vstopil šele po dobrih 15 minutah drugega polčasa. Domači nogometaši so bili za odtenek boljši prvih 45 minut, toda gostje so bili nevarnejši. Največjo in najlepšo priložnost na tekmi je nekaj sto gledalcev videlo po dobre pol ure. Izpeljali so jo nogometaši Rudarja. Aleš Jeseničnik je natančno podal z leve strani žogo na drugo vratnico, kjer jo je z glavo s sedmih metrov poslal v nasprotni kot Dejan Džerma-

novič. Domači vratar je bil dobro postavljen. Žogo je odbil le do Mirze Mešiča, ki pa je z nekaj metrov ni znal poslati v mrežo. Drugo veliko priložnost so rudarji imeli ob koncu prvega polčasa, ko je Uroš Korun po dolgi podaji s sredine igrišča ušel domačim branilcem v prostor, a ni znal umiriti žoge, ki je spet postala plen domačega vratarja. Gorenjci so nevarno zapretili tudi na samem začetku drugega polčasa, nadaljnjih dobrih dvajset pa, kot da jim je pošla sapa. Rudarji so napadali, a niso uspeli premagati odličnega vratarja Miha Gracarja, vsekakor najzaslužnejšega za veselje Gorenjcev po končani tekmi. V 70. minuti pa se je zgodilo, kar od podrejenih gostiteljev

gotovo nihče pričakoval. Izvedli so hiter nasprotni napad, izsilili prvi udarec s kota v drugem polčasu in po njem nepričakovano zadeli, predvsem po premalo pozorni gostujoči obrambi. Vodstvo je gostiteljem dalo krila, znova so se razigrali. Brezskrben potek so si skušali zagotoviti s z močnimi udarci z razdalje, a je bil Savič nepremagljiv. Z napadalnejšo igro so se skušali do točke dokopati tudi njegovi soigralci, a domači vratar ni dovolil presenečenja in Rudarjev trenerski par Prašnikar-Pevnik se je moral skupaj z soigralci sprijazniti s tretjim porazom. Zaradi kvaklifikacijske tekme najboljše slovenske izbrane vrste bodo prvenstvo nadaljevali 10. in 11. septembra. Nogometaši Rudarja bodo tudi v 8. krogu igrali v gosteh. Doletela jih je čast, da bodo v petek prihodnji teden skupaj z igralci Nafte zaigrali na prviič v Lendavi pod žarometi..

vos

Obračun med Slovenijo in Belgijo Na stadionu ob jezeru bo jutri kvalifikacijska tekma reprezentanc mladih do 21 let. Pomerili se bosta ekipi Slovenije in Belgije, tekma pa se bo začela ob 16. uri.

Tretjeligaš namučil rudarje Prejšnji teden so odigrali tekme prvega kroga pokala Hervis Slovenije. Nogometaši Maribora (ki branijo naslov), Luke Koper, Olimpije in HiT Gorice so se v drugi krog uvrstili neposredno. V prvem in drugem krogu o napredovanju odloča le ena tekma. Presenečenj ni bilo, morda le v Zavrču, kjer je domači član tretje lige s 4 : 3 izločil Muro, pa čeprav so Sobočani po prvem polčasu vodili z 2 : 0. Blizu velikega presenečenja so bili nogometaši Tromejnika, moštva na skrajnem severovzhodnem delu države ob tromeji Slovenije, Avstrije in Madžarske, ki so gostili prvoligaša Rudarja. Velenjčani so zmagali s 3 : 1, a so jih Kuzemčani zelo namučili. Povedli so v 55. minuti, v 60. je Dejan Djermanović izenačil, potrebna sta bila podaljška, v katerem pa so gostje, ki so v rednem delu kar tekmovali, kdo bo zapravil več priložnosti, le potrdili prvoligaški sloves. Zadela sta še Rok Roj (107) in Mirza Mešić 117 (11 m).

vos

Sedem golov v mreži Ormoža Nogometaši Šoštanja se iz Ormoža vračajo z izdatno zmago, saj so gostitelje – ekipo Carrera Optyl Omrož - premagali kar s 7 : 1. Šoštanjski strateg Ervin Polovšak si je pred tekmo želel, da bi se iz Ormoža vrnili vsaj s točko, le po tihem pa je upal na tri. Njegovi varovanci pa so na prvem letošnjem gostovanju igrali odlično, predvsem v drugem polčasu. Začetek tekme sicer ni bil po željah Šoštanjčanov, saj so gostitelji povedli že v 9. minuti, ko je zadel Štiberc. V 20. minuti je za Šoštanjčane uspel izenačiti Filipovič, pri tem izidu pa je ostalo do konca polčasa. V drugem delu pa se je začela prava goleada šoštanjskih nogometašev, ki so dokazali, da resno naskakujejo vrh lestvice in s tem napredovanje v višjo ligo. Prvi je v drugem polčasu mrežo Ormoža načel Džajić v 53. minuti. V 64. minuti je kazenski strel (11-metrovko) uspešno izvedel Hudarin, na 4 : 1 je le štiri minute kasneje povišal Avdić, drugič se je vpisal med strelce Filipovič v 76. minuti, v 85. minuti je Bulajič povišal na 6 : 1, končni izid srečanja pa je v sodnikovem podaljšku postavil Avdić. Z dvema visokima zmagama Šoštanj na lestvici vodi. Poleg Šoštanjčanov sta obakrat zmagali le še ekipi Zavrča in Pece. V soboto se v Šoštanju tako že obeta pravi derbi, saj se bosta pomerili dve ekipi z vrha lestvice, na gostovanje na štadion pod vilo Široko namreč prihaja Zavrč. Srečanje bo ob 17. uri.

Bo dvojec Božičevič-Irman preporodil moštvo? Po štirih zaporednih porazih so se v Šmartnem ob Paki razšli z dosedanjim trenerjem Bojanom Žurejem Sedaj že prejšnji trener Šmartna 1928 Bojan Žurej je s svojimi igralci tudi v Šenčurji nadaljeval črni niz. Šmarški strateg se je, glede na poraze, dobronamerno odločil za precej zaprto varianto s povečanim številom branilcev. Računal je pač na prebujenje napadalcev in presenečenja iz nasprotnih napadov. Žal pa se mu ta matematika ni

izšla, saj so zmedeni branilci v 18. minuti omogočili domačim lahko vodstvo. Ko si je sodnik 4 minute kasneje izmislil 11-metrovko za domače, se je koncept seveda sesul. Grobo napako šmarške zvezne vrste so domači pretvorili v 3 : 0 in brez prevelikega naprezanja skoraj zapečatili srečanje. V 35. minuti pa je Dejan Podbrežnik le razvozlal šmarško neznanko doseganja zadetkov in znižal na 1 : 3. Borbeni Joviša Kraljević je začel voditi igro in začelo je dišati po preobratu. Ob odhodu na odmor pa se je očitno »strgal film« že omenjenemu Kraljeviću, ki je v hodniku sodnikom srečanja zaradi njihovega res tendencioznega sojenja v škodo Šmarčanov povedal nekaj krepkih, za kar mu je vsemogočni delilec

(ne)pravice dodelil rdeči karton. Žal je s tem še dodatno poslabšal Šmarške ambicije za nadaljevanje. Ko je kmalu po odmoru semafor zabeležil že 4 : 1, je dišalo po katastrofi gostov. Sledila je še zadnja njihova menjava in ti so številčno oslabljeni hrabro nadaljevali ter po hitrem spreminjanju rezultata na 4 : 2 ter 5: 3, po zadetkih prebujenega Mujanovića, obupno lovili priključek. Mogoče bi celo senzacionalno obrnili rezultat, če jim za 4 : 5 ne bi bil iz povsem neznanega vzroka razveljavlili zadetka. Tudi dišalo je v domačem 16-metrskem prostoru po 11-metrovki, a tokrat se je Primorska sodniška združba očitno odločila, da je Šmartno godno za odstrel. Zmanjkalo je tudi moči, tako da so doma či sko zi

tokrat luknjičasto gostujočo obrambo še dvakrat zadeli za končnih »vaterpolskih« 7 : 3. V popnedeljek pa je prišlo v klubu do menjave trenerja. V vodstvu NK Šmartno 1928 sicer ocenjujejo, da je Bojan Žurej pravilno in dokaj dobro pripravil ekipo, žal pa je znana slaba rezultatska bera. Zato so se s trenerjem sporazumno razšli, moštvo pa bo na nedeljskem srečanju že vodil Stanko Božičevič, ki je bil do sedaj v klubu trener kadetske ekipe. Pri delu mu bo pomagal Peter Irman. Upajmo, da bo nedeljsko srečanje proti ekipi iz Doba le obrnilo trend rezultatov navzgor.

Škalčanke začele prvenstvo z visoko zmago Konec prejšnjega tedna so novo prvenstveno začele nogometašice v prvi slovenski nogometni ligi. Ženske predstavnice nogometa v Šaleški dolini so imenitno začele novo tekmovalno sezono. Na Rudarjevem igrišču z umetno travo so kar s 5 : 1 premagale ekipo Veleseva iz občine Cerklje na Gorenjskem. Prvi polčas ni napovedoval tako visoke zmage. Toda v drugem so se domačinke razigrale in še trikrat poslale žogo v gostujočo mrežo. »Če hočemo, potem zmoremo«, je bil po tekmi navdušen trener Dušan Uršič. V 2. krogu (v nedeljo, 5. septembra) bodo škalsko-velenjska dekleta gostovala v Novem mestu pri aktulanih prvakinjah, ekipi Krke.

Tako so igrali Prva SNL, 7. krog Triglav Gorenjska - Rudar Velenje 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Jelar (70.). Rudar: Savič, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Berko, Korun, Tolimir (od 83. Metelka), Roj, Kolsi (od 76. Trifkovič), Mešić, Djermanović (od 46. Bratanović). Trener: Bojan Prašnikar. Drugi Izidi: Domžale: Primorje - Olimpija Ljubljana 5:1 (1:0), Triglav Gorenjska Rudar Velenje 1:0 (0:0), Luka Koper Maribor 0:1 (0:0), CM Celje – Nafta, 2:4 (1:2), Domžale - Hit Gorica 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor (14:2) 16, 2. Domžale (10:3) 16, 3. Nafta (13:10) 15, 4. Luka Koper (9:8) 10, 5. Hit Gorica (10:12) 8, 6. Rudar (7:10) 8, 7. Triglav Gorenjska (7:14) 8, 8. CM Celje (12:13) 6, 9. Primorje (12:14) 5, 10. Olimpija (6:14) 2.

Nogometni pokal Hervis Slovenije Izidi: Malečnik - Domžale 1:4 (1:4), Labod Drava - Roltek Dob 2:4 (0:2), Tromejnik G.Kalamar - Rudar Velenje 1:3 (0:0, 1:1), Hotiza La Storia - IB Interblock 0:4 (0:2), Brda - Nafta Lendava 2:4 (1:2), Virs Bistrica - Aluminij 2:4 (0:2), Zavrč - Mura 05 4:3 (0:2), Vratko Dogoše - Primorje 0:4 (0:1), Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur 1:0 (1:0), Epic Eco Postojna - Triglav Gorenjska 0:3 (0:1), Krka - AH Mas Tech 2:5 (1:5), Krško - CM Celje 1:2 (0:1).

Mahmutović), Kraljevič, Babić (od 46. Hajdari) , Grešovnik, Omerović, Veler, Podbrežnik, Muajnovič. Trener: Bojan Žurej. Drugi izidi: Roltek Dob IB Interblock 2:3 (0:2), Krško Labod Drava 0:4(0:1), Bela Krajina Dravinja Kostroj 2:2(1:0), Aluminij Mura 05 3:0(0:0). Vrstni red: 1. Aluminij (13:4) 10, 2. Garmin Šenčur: (16:9) 9, 3. Dravinja Kostroj 8, 4. Labod Drava 7, 5. Krško 6, 6. Interblock 5, 7. Bela Krajina 5, 8. Roltek Dob 2, 9. Mura 05 2, 10. Šmartno 1928 (3:14) 0.

3. SŠL, 2. krog 2. SNL, 4. krog Garmin Šenčur – Šmartno 1928 7:3 (3:1) Strelci: Sviben (18), Stanko (22, 49), Frantar (28)., Robnik (79, 88), Čatič (86), Podbrežnik (35), Mujanovič (73, 80). Šmartno 11928: Kastelic, Kramar (od 55. Podgoršek), Kompan, Jelen (od 35.

Carrera Optyl Ormož : Šoštanj 1 : 7 (1 : 1) Šoštanj: Mušić, Bulajić, Filipovič (od 88’ Oblak), Kurnik, Rebernik, Avdić, Hudarin (od 73’ Vejizović), Softić (od 88’ Jelen), Linič (od 73’ Mežnar), Obu, Džajić (od 73 ‘ Umihanić). 1 : 0 Štiberc 9’, 1 : 1 Filipovič 20’, 1 : 2

Džajić 53’, 1 : 3 Hudarin 64’ (11 m), 1 : 4 Avdić 68’, 1 : 5 Filipovič 76’, 1 : 6 Bulajić 85’, 1 : 7 Avdić 92’ Drugi izidi: Marles hiše - Koroške Gradnje 2 : 0 (0:0), Tehnotim Pesnica - Zava Gerečja vas 3:0, (2:0), Zavrč - GIC Gradnje Rogaška 5:1 (3:0), Boč Poljčane - Podvinci 1 :1 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius 3:1 (1:0), Peca - Pohorje 2 : 1 (2:0). Vrstni red: 1. Šoštanj, 2. Zavrč, 3. Peca vsi po 6, 4. Boč Poljčane 4, 5. Pohorje, 6. Marles hiše, 7. Šmarje pri Jelšah, 8. Zava Gerečja vas, 9. Tehnotim Pesnica, 10. Carrera Optyl Ormož vsi po 3, 11. Podvinci, 12. Mons Caudius, 13. Koroške gradnje, 14. GIC Gradnje Rogaška

1. ŽNL, 1. krog ŽNK Rudar Škale – ŽNK Velesovo Kamen Jerič 5:1 (2:1) Strelke: 1:0 Murič (4), 1:1, Eržen (25), 2:1

Levačič (38, 11 m), 3:1 Murič (50), 4:1 Žganec(75), 5:1 Murič (79). Rudar Škale: Strassnig, Blazinšek, Bric, Zagajšek, Sadikaj, Levačič, Wieser, Žganec, Dervič (od 79 Tič), Antolič (od 83 Kač), Murič; trener: Dušan Uršič

Prijateljske tekme Gorenje Velenje – Ribnica Riko hiše 38:27 (14:12) Gorenje: Gajić, Bezjak 4, Manojlović 4, Skok, Stanojević 1, Zaponšek, Cehte 6, Miklavčič 2, Musa 6, Štefanič 4, Golčar 4, Šoštarič 1, Ferkulj, Gams 1(1), Baram 1, Nosan 1, Šimič 3 (2). Trener: Branko Tamše Izključitve Gorenje 12 minut, Ribnica; sedemmetrovke: Gorenje 3/3, Ribnica 3/3 Gorenje Velenje – Trimo Trebnje 32:29 (14:14) Gorenje Velenje: Skok, Gajić, Bezjak 1, Rutar, Cehte 2, Miklavčič 3, Musa 9, Štefanič, Golčar 3, Šoštarič 1, Gams 5,

Nosan 4, Šimič 4. Trener Branko Tamše. Izključitve: Gorenje 2 minuti, Trimo 2. Sedemmetrovke: Gorenje 4/2, Trimo 7/4. Veplas - St Polten (Avstrija) 35:22 (13:10)

Mednarodni ženski turnir ŽRK Velenje – ŽRK Železničar Indija 28: 25 (15:14) Veplas: Simić, Sešel, Novaković, Vajdl 5, Hofinger 2, Hrnčič 3 (2), Naglič 5, Fatkić 4 (2), Čater 1, Ocvirk, Perše, Jaušovec 1, Halilović 6, Nakić 1. Trenerka: Snežana Rodić. ŽRK Velenje – Koka 38: 31 (18:14) Veplas: Simić. Sešel, Vajdl 6, Hofinger 5, Hrnčič 1 (1), Naglič 5, Fatkić 7 (2), Čater 2 (1), Ocvirk, Perše, Jaušovec 1, Halilović 10, Nakić 1. Železničar - Koka 24:18 (14:10)

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

2. septembra 2010

Velika preizkušnja pred prvenstvom Slovenski podprvaki danes odpotovali na kvalifikacijski turnir za nastop v ligi prvakov Do začetka nove tekmovalne sezone v prvi moški in ženski ligi je le še devet dni. Pred slovenskimi podprvaki, rokometaši Gorenja, pa bo vmes, od danes do nedelje, še velika mednarodna preizkušenja v nemškem Karlsruheju, saj so bili povabljeni na kvalifikacijski turnir za nastop v evropski ligi prvakov. Konkurenca bo zelo huda. Poleg gostiteljev, ekipe Rhein Neckar Löwen, bosta na turnirju sodelovala še španski Reale Ademar in danski Bjerringbro-Silkeborg. Zmagovalec kvalifikacijskega turnirja bo nastopil v skupini A, v kateri so poleg Celja Pivovarne Laško tudi nemški Kiel, španska Barcelona, francoski Chambery in poljski Vive Targi Kielce. Pred današnjim odhodom so v ponedeljek v Rdeči dvorani odigrali prijateljsko tekmo s Trimom. Čeprav niso bili v poplni sestavi in se niso preveč naprezali, so z magali z 32 : 29. vos

Gorenje s Cerkljami … Na Rokometni zvezi Slovenije so včeraj izžrebali pare 1/16 finala pokala Pivovarne Union. Gorenje Velenje je za nasprotnika dobilo Cerklje, člana 2. lige.

… Rudar pa s Triglavom Na sedežu Nogometne zveze Slovenije pa so včeraj opravili žreb drugega kroga pokalnega nogometnega tekmovanja. Velenjčani se bodo pomerili s Triglavom.

Lipnikova in Žvikart zlata, Rupreht srebrn Maloštevilna slovenska odprava v taekwondoju je na svetovnem prvenstvu, ki se je konec meseca avgusta končalo v Minsku v Belorusiji, osvojila tri zlata ter po eno srebrno in bronasto odličje. Za uspeh so poskrbeli tudi trije Velenjčani. Že prvi dan tekmovanja se je na zmagovalni oder povzpela Staša Lipnik. Staša je v formah osvojila bronasto odličje in s tem potrdila rezultat izpred dveh let. Za

to, da je v Minsku prvič zadonela slovenska himna, je že naslednji dan ponovno poskrbela Lipnikova. V borbah v kategoriji do 64 kg je brez težav ugnala nasprotnice in osvojila svojo prvo (pa tudi zadnjo v mladinski konkurenci) zlato medaljo na svetovnih prvenstvih. Zadnji nastop v mladinski vrs-

Rokometašice Veplasa boljše od Hrvatic in Srbkinj na turnirju v Velenju Rokometašice Veplasa Velenje želijo po vrnitvi v družbo najboljših slovenski ekip čim bolj pripravljene dočakati novo tekmovalno sezono. Zato je bil zelo dobrodošel mednarodni turnir v Rdeči dvorani, na katerega so povabile ekipi Koke iz Varaždina (Hrvaška) in Železničar iz Inđije (Srbija). Čeprav velenjske igralke še niso v pravi formi, so z rezultati navdušile in osvojile turnir. Trenerka Snežana Rodič je po srečanju dejala: ‘’Na turnirju so bile prisotne resnično tri enakovredne ekipe. Z doseženim prvim mestom sem zadovoljna, ne pa še z našo igro. Zaradi naše hitre igre smo na obeh tekmah delale preveč tehničnih napak. Nismo še prikazale igre, ki si jo želim. In v tem vidim še rezerve, ki jih bomo poskusili do začetka prvenstva odpraviti. Pozna se tudi, da nekatera dekleta še niso ujele prave forme. Veseli pa me, da so se naše tri novinke oz. okrepitve zelo dobro ujele z ekipo. Imamo še 14 dni do prvenstva, da se še bolje uigramo v napadu in obrambi. Odigrale bomo še dve prijateljski tekmi.’’

ti je bil tokrat tudi za Uro ša Ruprehta, ki se je v finalni borbi pomeril s predstavnikom Rusije. Posledica srditega boja je bil udarec v mišico, ki je Ruprehtu onemogočil nadaljevanje borbe in je tako zma go moral pre pus ti ti nasprotniku. Aljaž Žvikart je moral na svoj veliki uspeh počakati še en dan,

Catarina in Casper Z - zmagovalca V Velenju državno prvenstvo za mlade konje - Več kot 450 startov – Dva zmagovalna konja prihajata iz Konjeniškega kluba Velenje

Trenerka še ni zadovoljna z igro

Vesna Glinšek

Konjeniški klub Velenje je ta vikend letos organiziral že drugi tridnevni turnir v preskakovanju ovir. Na odprtem državnem prvenstvu za mlade konje, stare pet, šest in sedem let, so se pomerili jahači z vseh koncev Slovenije, nekaj

jih je prišlo tudi iz Avstrije in Madžarske. Med mladimi konji imamo v Velenju kar dva državna prvaka. Med šestletniki je ta naslov že drugo leto, lani med petletnimi konji, dobila Catarina, v lasti Robija Skaze, ki je po tekmi dejal, da je ta naslov zanj potrditev dobrega dela. »Vesel sem, da je naslov osvojila že drugo leto zapored, saj je to zame dokaz, da jo pravilno treniram. Hkrati je to tudi zagon za naprej. V meni se zdaj porajajo nove želje, nova pričakovanja … Ko bo Catarina pripravljena, se bova preizkusila tudi v parkurjih zunaj meja naše države, to sezono pa jo čaka le še ena tekma, to je prav tako državno prvenstvo v Celju. Potem sledi jesenski in zimski počitek, saj je to leto za njo že veliko tekem. Spomladi začnemo na novo. Upam, da vsaj tako dobro

saj so nadaljevanje njegovih bojev zaradi zamud prestavili na naslednji dan. Kljub dolgemu premoru in s tem povečanim psihičnim pritiskom je Aljaž opravil s konkurenco in na svojem prvem svetovnem prvenstvu osvojil naziv svetovnega prvaka.

kot letos, če ne boljše.« Med sedemletniki pa je bil najboljši Casper Z, s katerim tekmuje Sandi Smolnikar, prav tako član Konjeniškega kluba Velenje. Casper Z lani sicer ni bil najboljši šestletnik v Sloveniji, je pa bil med najboljšimi tremi. Podpredsednik velenjskega kluba Robi Skaza ob tem še dodaja: »Poleg tega, da imamo odlične mlade konje v Velenju, je naš klub še vedno eden boljših v Sloveniji, kar se tiče same organizacije tekmovanj. To potrjuje tudi udeležba jahačev. Kljub temu da smo ta vikend zabeležili nekoliko manj startov kot v mesecu juniju - okrog 450, smo lahko zadovoljni. Prvi razlog je v tem, da je bilo to prvenstvo za mlade konje, ki jih v Sloveniji nimamo ravno veliko, drugi pa je vreme. Ker imamo na naših prostorih ob jezeru res odlične pogoje, smo lahko turnir izpeljali kljub dežju.«

vos

Aleksander Smolnikar in Casper Z – najboljša med sedemletniki

Robi Skaza in Catarina – zmagovalca med šestletniki.

Spoznavali so osnove odbojkarske igre

V svoje vrste vabijo nove atlete Atletski klub Velenje želi v atletiko usmeriti čim več otrok vseh starostnih kategorij, od 5 let pa do 9. razreda osnovne šole. Zato pripravlja atletsko šolo, ki jo bodo vodili vaditelji in trenerji atletike z opravljenim izobraževanjem na VŠ v Ljubljani. V to vadbo vsako leto vključijo vse osnovne šole v Velenju, svoje vadbene skupine pa imajo tudi v Šoštanju, Mozirju in Šmartnem ob Paki. Vpis in hkrati prvi trening bo v torek, 7. septembra, ob 17. uri na mestnem stadionu ob jezeru.

V soboto, 28. 8., smo zaključili tridnevni odbojkarski kamp za najmlajše članice ŽOK Kajuh Šoštanj. Vsak dan smo se družili od 9. do 13. ure. Dogajanje, ki se je dva dopoldneva odvijalo na travniku v prijetni senci krošenj visokih dreves ob Šoštanjskem jezeru, se je zadnji dan preselilo v športno dvorano OŠ Šoštanj, saj nam je ponagajal dež. Tema kampa je bila Igra, skozi kate ro smo otro kom pri me rno podali pomembnost timskega dela v športu in osnovno odbojkarsko znanje. 20 udeleženk in 3 trenerji smo se skupaj igrali, tekmovali in ustvarjali. Obiskal nas je tudi mednarodni dvoranski odbojkarski sodnik in sodnik odbojke na mivki Ljubo Globačnik. Deklicam je predstavil delo sodnika na tekmi in jih seznanil s pravili, ki jih tekmovalke v mini odbojki morajo poznati. Trije dnevi so kar prehitro minili. Ob koncu smo strnili misli in ugotovili, da je bilo izvrsdtno.

Breda Goltnik Udeleženke odbojkarskega kampa (Foto: Igor Medved)

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROB E L A KRONIKA

2. septembra 2010

Dogodka se ne spominja Na celjskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Andreju Rebevšku 24-letni Velenjčan je obtožen umora svojega vrstnika, 20-letnega Tomaža Vaupotiča, do katerega je prišlo pri trgovini Era v Velenju 11. junija 2004 malo pred 21. uro. Obtoženi Rebevšek naj bi, kot piše v obtožnici, s kuhinjskim nožem od zadaj v prsni koš zabodel Tomaža Vaupotiča, s katerim sta bila v sporu zaradi dolga v višini osem

Andrej Rebevšek si je med slikanjem zakrival obraz.

tisoč tolarjev, ki ga je bil obtoženi dol žan pokoj ne mu Vau po ti ću. Rebev šek je Vau po ti ču pro dal vojaške plače, ta pa mu jih nato ni plačal. Obtoženi je dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj je bil v času dogodka alkoholiziran, ob tem pa je že dalj časa jemal tudi anabolična sredstva. Obtoženi je v svojem zagovoru povedal, da se samega dogodka ne spominja, a ga še vse do danes obžaluje. Usodnega dne sta se obtoženi

Na cesti so otroci! Policisti želijo, da skrb za varnost otrok v prometu postane skupna in stalna naloga Velenje, Celje, 1. september – Ena najpomembnejših nalog policije v prvih šolskih dneh je zagotavljanje varnosti otrok. V naslednjih dneh bodo preventivno in represivno delo policisti

Preglasen vlomilec ali prerahel spanec? Velenje, 24. avgust – V torek ponoči je vlomilec skozi delavnico vlomil v stanovanjsko hišo na cesti III. v Velenju. Ker sta se lastnika prebudila, jo je popihal. Kmalu za tem je skozi odklenjena vrata terase prišel v drugo stanovanjsko hišo v isti ulici, kjer pa je moral spet pobegniti, saj se je prebudila lastnica. Policisti za vlomilcem še poizvedujejo, lastnikom hiš pa svetujejo, da pred odhodom k nočnemu počitku preverijo, če so vsa vrata zaklenjena, okna pa zaprta.

Sopotnica huje, motorist lažje poškodovan

in žrtev srečala v večernih urah in se ponovno sporekla zaradi plačila. Obtoženec je nato odšel domov. Kot je povedal v svojem zagovoru, pa se ne spomni, da se je vrnil na kraj dogodka, niti da je s seboj na dvorišče prinesel nož, niti da je med prepirom zabodel Vaupotiča. Psihiatrična izvedenka dr. Maja Rus Makovec je povedala, da obtoženi v kritičnem trenutku svojega ravnanja ni niti obvladal niti razumel. Po njenih trditvah je bila nje-

vili 639 nadzorov in ugotovili 15 nepravilnosti. Na poti v šolo in iz nje se lani od 1. do 11. septembra na območju pristojnosti Policijske uprave Celje ni zgodila nobena prometna nesreča, v kateri bi bili udeleženi otroci ali mladostniki. So pa policisti v tem času obravnavali 4 prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi mladoletniki, niso pa se zgodile na poti v šolo oziroma iz nje. Policisti želijo, da skrb za varnost otrok v cestnem prometu postane naša skupna in stalna naloga. Da bi pri tem uspeli, morajo svoj del vzgoje otrok in mladoletnikov prevzeti tudi starši ter vzgojne izobraževalne ustanove z ustrezno vzgojo v prometu.

Preloški cesti. V nesreči je utrpel lažje telesne poškodbe, kot so ugotovili v bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Policisti pa so ugotovili tudi, da je vozil brez vozniškega dovoljenja.

kabla. Oškodoval je Elektro Celje. Nova Štifta, 26. avgust – Iz srede na četrtek je neznanec z gradbišča v Novi Štifti ukradel izkopno žlico delovnega stroja. Lastniku je povzročil za najmanj 800 evrov gmotne škode. Žalec, 31. avgust – Z gradbišča trgovine v Žalcu so neznanci v torek ponoči ukradli agregat in vibracijsko ploščo in lastniku povzročili za najmanj 3.000 evrov gmotne škode.

Pobeg se mu ni izšel Velenje, 26. avgust – V četrtek popoldan je na parkirnem prostoru pred trgovino Mercator v Pesju neznani voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avto in po trčenju odpeljal. Ker so bile registrske oznake vozila pobeglega voznika znane, so policisti vozilo izsledili že naslednjo noč na parkirišču v mestu. Vozniku bodo izdali plačilni nalog za dva prekrška.

Velenje, 30. avgust – S strehe cerkve v Škalah je neznani nepridiprav vzel bakren križ in 2,5 kvadratnih metrov bakrenih plošč.

Kolesarka padla Šempeter, 26. avgusta – V četrtek popoldan je v Šempetru v Savinjski dolini na Rimski cesti padla in se hudo poškodovala 66-letna kolesarka. Kolesarila je iz Žalca proti Latkovi vasi, ko je izgubila oblast nad kolesom in padla.

Brez vozniškega in pijan v nesrečo Kradejo gradbeni material Velenje, 26. avgust – V četrtek ponoči je voznik motornega kolesa zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola padel na

Iz policistove beležke Dišal mu je pršut V sredo, 25. avgusta, je prodajalka v TUŠ-u na Splitski cesti v Velenju pri kraji dveh kosov pršuta zalotila mlajšega moškega. Z malico potem ni bilo nič, z ovadbo pa bo.

Gaberke, 24. avgust – Z delovišča v Gaberkah – Velunji na območju občine Šoštanj je v avgustu neznanec odnesel 60 metrov električnega

Plačal bo tudi za vedenje V četrtek, 26. avgusta, se je v avtosalonu v

Motorist huje poškodovan Latkova vas, 29. avgust – V nedeljo okoli 18. ure se je v prometni nesreči v križišču regionalnih cest pri Latkovi vasi huje poškodoval 40letni motorist. 42-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po regionalni cesti iz smeri Dolenje proti Latkovi vasi in se vključeval na prednostno cesto proti Šentrupertu. Pri tem je izsilil prednost 40-letnemu vozniku motornega kolesa, ki je pripeljal po prednostni cesti iz Šentruperta.

Ni bil tat, ampak brat Velenje, 28. avgusta – V soboto popoldne je občan na Policijski postaji Velenje prijavil tatvino osebnega avtomobila znamke mercedesbenz. Na podlagi obvestila OKC Policijske uprave Celje so ljubljanski policisti vozilo zasledili na avtocesti v smeri Ljubljane ter ga ustavili. V postopku pa so ugotovili, da je vozilo brez odobritve odpeljal brat lastnika.

Varno na šolski poti Adil Huselja

Šole so odprle svoja vrata in šolska dvorišča so oživela. Tako je tudi na cestah, še posebej v jutranjih in opoldanskih urah, ko se šolarji odpravljajo v šolo oziroma se vračajo domov. Začetek šolskega leta ni pomemben le za šolarje in njihove starše, ampak je pomemben tudi za vse, ki skrbijo za varnost v cestnem prometu. Predstavniki državnih organov, lokalnih skupnosti, podjetij in nevladnih organizacij in društev bodo v okviru svojih pristojnosti opravili naloge, ki jih tradicionalno izvajajo ob začetku šolskega leta. Razveseljivo dejstvo je, da so pri delu uspešni, saj se število prometnih nesreč in predvsem smrtnih žrtev med otroki iz leta v leto zmanjšuje. Ob (njihovih) dosedanjih prizadevanjih in uspešnem delu je treba priznati, da je izboljšanje varnosti na cestah rezultat vseh nas, saj se prav vsi pojavljamo v vlogi udeležencev v prometu. Res je, da na veliko voznikov vplivajo predvsem kazni in denar, ki je v ozadju, toda med vozniki je vse več tudi takšnih, ki se zavedajo pomena upoštevanja prometnih pravil za varnost oziroma naša življenja. Ne glede na to, ali nastopamo kot pešci, kolesarji ali vozniki motornih vozil, moramo biti v teh prvih septembrskih dneh dodatno previdni in pozorni na najmanjše oziroma najmlajše udeležence v prometu. To zlasti velja za območja šolskih poti, kjer je otrok največ. V prvi vrsti želim opozoriti na hitrost vožnje, ki je še vedno na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč. Če je pot ustavljanja (reakcijski čas in pot zaviranja) pri 30 km/h 13 metrov je pri 50 km/h enkrat daljša in znaša 27 metrov, pri 70 km/h pa je celo 45 metrov. Te številke so zgovorne, in če ob tem upoštevamo še razposajenost, razigranost, nesposobnost pravilnega ocenjevanja okoliščin in strah otrok, ki skupaj z drugimi okoliščinami vplivajo na otroke, da storijo nepredvidljivo dejanje ali reakcijo, lahko ugotovimo, da je hitrost vožnje pomemben dejavnik pri preprečitvi ali posledicah prometne nesreče. Zato v bližini šolskih ustanov in območju šolskih poti ves čas spremljamo dogajanje v prometu, ne samo pred avtomobilom, ampak tudi za njim in na obeh bočnih straneh, da lahko z ocenjevanjem okoliščin in predvidevanjem pravočasno reagiramo na reakcije najmlajših. Ne smemo pozabiti dejstva, da je malo otrok, starih do osem let, ki so sposobni sami varno prečkati cesto, saj le redki znajo pravilno presoditi, kako hitro se odvija promet. Otroci vidijo na cesti bistveno manj kot odrasli, saj njihovo vidno polje obsega le eno tretjino vidnega polja odraslih. Dodatno nevarnost pa predstavlja okoliščina, da majhni otroci verjamejo, da jih vozniki vidijo, če sami vidijo avto oziroma voznika. Poleg vloge in odgovornosti voznikov je treba izpostaviti tudi vlogo staršev, ki s(m)o odgovorni za prve korake otrok v prometu. Ne smemo pozabiti, da nas otroci opazujejo in se od nas učijo, zato je pomembno, da z upoštevanjem prometnih predpisov pokažemo otrokom, kako naj se obnašajo na prometnih površinah. Učenje in pridobivanje izkušenj s posnemanjem je zagotovo dober način, da se otroci postopoma pripravljajo na samostojno vključevanje v promet in da pri tem ne ogrožajo drugih oziroma da ne postanejo žrtve prometnih nesreč. S pogovori o okoliščinah, pravilih in zakonitostih v prometu, pohvalami za vse, kar pravilno naredijo pri učenju varne hoje in vožnje bomo lažje in uspešneje nadgrajevali znanje in sposobnosti naših otrok v svetu prometa. Predvsem pa z odgovornim obnašanjem na cesti pomagajmo vsem, ki se trudijo, da so šolske poti tudi varne poti, bele zebre pa ostanejo res bele celo (šolsko) leto. Srečno!

bolnišnico v Slovenj Gradec. Policisti o storilcih še poizvedujejo, prav pa bi jim prišla vsaka informacija o tem, kaj se je pred lokalom dogajalo.

pijan mož. Prislužil si je plačilni nalog, o dogodku pa bodo policisti seznanili tudi center za socialno delo, saj so mu bili priča tudi otroci.

Marihuana tudi v Florjanu

Treznil se je pri policistih

V petek, 27. avgusta ponoči, so policisti pri postopku mlajšemu moškemu v Florjanu zasegli zavitek marihuane.

V soboto, 28. avgusta popoldan, je možak razgrajal doma v Lipju. Ker se ni po miril niti ko so tja prispeli možje v modrem, so ga ti pridržali do iztreznitve, ob odhodu pa mu izročili plačilni nalog za dva prekrška.

Iz nahrbtnika izginila denarnica

Tepež pred Maxom V soboto, 28. avgusta zjutraj, so policiste poklicali iz Zdravstvenega doma Velenje, kjer sta iskala zdravniško pomoč mlajše dekle in fant. Trije neznanci so ju v zgodnjih jutranjih urah pretepli pred lokalom Max. Zaradi poškodb, ki sta jih pri tem utrpela, so oba z reševalnim vozilom prepeljali v

Pijan se je prepiral s kmalu bivšo ženo V soboto, 28. avgusta ponoči, so policisti posredovali v stanovanjski hiši v Lokovici, kjer se je z ženo, s katero sta v postopku razveze, prepiral

Črnovi, ker ni bil zadovoljen s kakovostjo popravila, z lastnikom salona sprl lastnik vozila. Nedostojno vedenje mu bodo zaračunali policisti.

Dolgo bo lahko užival svežino V sredo, 25. avgusta, je bilo vlomljeno v avtomat z osvežilnimi napitki v Premogovniku. Vlomilec je odnesel večjo količino napitkov, lastnika avtomata pa škodoval za 80 evrov.

Gordana Possnig

usmerili v umirjanje hitrosti in ostale kršitve cestnoprometnih predpisov s poudarkom na kršitvah, ki so najpogostejši vzroki prometnih nesreč v bližini vrtcev, šol, igrišč in šolskih poti, nadzor posameznih in organiziranih prevozov v šolo in iz nje ter nadzor nad uporabniki enoslednih vozil. Lasni so med izvajanjem tovrstnih aktivnosti ustavili 3.841 vozil, izrekli 417 opozoril, izdali 900 plačilnih nalogov in podali 78 obdolžilnih predlogov. Opravili so tudi 140 kontrol šolskih avtobusov in drugih vozil za prevoz skupin šolskih otrok, pri čemer so ugotovili 14 nepravilnosti. Poudarek je bil tudi na individualnem prevozu otrok v šolo in iz nje, pri čemer so opra-

Nič jim ni sveto

Velenje, 26. avgust – Na Celjski cesti na odseku med bencinskim servisom in nakupovalnim centrom v Trebuši se je v četrtek pripetila prometna nesreča. Voznik motornega kolesa je zaradi neprilagojene hitrosti padel, pri padcu pa sta se voznik in njegova sopotnica telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je voznik utrpel lažje, sopotnica pa hujše poškodbe.

gova nasilna reakcija posledica popitega alkohola in jemanja anaboličnih sredstev. Posameznik, ki jemlje takšna sredstva, je živčen in napet, ob tem pa lahko pri njem občasno izbruhne hud bes. Makovčeva je ob tem še dodala, da se obtoženi še do danes ne more soočiti s posledicami svojega tedanjega ravnanja. Kljub temu da je ves čas depresiven, pa v tem času še ni poiskal strokovne pomoči. Kot priča je spregovorila mama obtoženega Olga Rebevšek, medtem ko se je oče Ivan Rebevšek pričanju odrekel. Mama obtoženega je med drugim povedala, da ji njen sin po burni vrnitvi v stanovanju po tragičnem dogodku ni povedal, kaj se je zgodilo, je pa na mizico v sobi odložil okr vavljen kuhinjski nož. Ni pa se upiral niti policistom, ki so prišli po njega v stanovanje in ga odpeljali. Na naslednji obravnavi, ki bo 7. oktobra, bodo zaslišali sodnomedicinskega izvedenca ter psihiatra.

V nedeljo, 29. avgusta, je na prireditvenem prostoru na Velenjskem gradu neznanec iz odloženega nahrbtnika ukradel denarnico z osebnimi dokumenti in denarjem.

Motil soseda V ponedeljek, 30. avgusta ponoči, se je na hodniku stanovanjskega bloka na Jenkovi cesti v Velenju pijan stanovalec nedostojno vedel in motil nočni mir soseda.

Vredno pohvale V nedeljo, 29. avgusta, je Velenjčan na Policijsko postajo prinesel registrsko tablico, ki jo je našel na ulici Koželjskega. Policisti so jo lastniku iz Šaleške že vrnili. V ponedeljek, 30. avgusta, pa je policistom občan prinesel najden mobilni telefon NOKIA 1200, ki ga je našel na zelenici na Tomšičevi v Velenju. Lastnik lahko telefon prevzame na Policijski postaji Velenje.

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 19

ZANIMIVO

2. septembra 2010

Nagradna križanka »Masaža Velenje«

19 KLASIČNA MASAŽA TELESA Matjaž Knez, s. p. Črnova 35 d, Velenje GSM: 070 863 732

Oven od 21. marca do 20. aprila Prvi septembrski dnevi bodo precej zaskrbljeni. Če hočete ali nočete se vam partner močno odtujuje. Predvsem zaradi vas. Vse težje ga boste prenašali, kar mu boste tudi krepko pokazali. In reagiral bo čisto drugače, kot ste pričakovali. Ni tako potrpežljiv, kot ste mislili. Film mu zna počiti že v nekaj dneh. Šele, ko bo prišlo do tega, pa se boste znašli pred res velikim problemom. Kam zdaj in kako naprej? V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko kot dajete, tudi dobite nazaj. To pa velja tudi za odnose s prijatelji. Tudi njih zanemarjate. Ste se že vprašali, zakaj bežite pred svetom?

relaksacijska masaža (45 min)

20 EVR

masaža hrbta in vratu

Bik od 21. aprila do 21. maja Razgiban teden je pred vami. Spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Ker bodo pozitivne, boste srečni. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. Le preveč naenkrat ne boste smeli hoteti. Saj veste, počasi se daleč pride.

(45 min.)

20 EVR

masaža celega telesa (90 min.)

35 EVR

Več informacij na: www.masazavelenje.com

Dvojčka od 22. maja do 21. junija Položaj planetov bo res kriv za marsikaj, kaj se vam ne bo izšlo po željah, malce pa lahko vse, kar se vam dogaja, pripišete tudi vašim dejanjem. Do težav prihaja predvsem zaradi nestrpnosti, ki jo čutite ob urejanju nekih uradnih zadev. Da res ne gre čez noč, se bo treba enostavno sprijazniti, ker drugače pač ne gre. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, ki je pač normalen, bo šlo vse lažje. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Zato se izogibajte vsem, ki bodo podobno nastrojeni kot vi. Najmanj, kar rabite, je prepir za prazen nič.

Izrezano rešeno geslo pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »masaža«. Izžrebali bomo 3 nagrade, in sicer darilne bone za masažo telesa.

Rak od 22. junija do 22. julija Življenje se bo po prvih dneh v septembru spet umirilo in s seboj povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste vsak dan bolj prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste srečni v vaši partnerski zvezi. A ker ste izjemno prilagodljiv človek, vedno popustite. Ne zapirajte vrat, da vam ne bo krepko žal. Le pogovorita se, saj se je nabralo toliko nerešenih težav, da vas že dušijo. Se morda tudi zato ne počutite tako, kot bi si želeli? Odgovore morate poiskati sami.

Nagrajenci križanke "Callusan", objavljene v tedniku Naš čas, 19. avgusta 2010:

Lev od 23. julija do 23. avgusta Dneve tega tedna boste še dolgo nosili v svojem spominu. K sreči v prijetnem. Obkroženi ste namreč z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu in to vam ogromno pomeni. V samoti le redko uživate in tudi v naslednjih dneh ne boste. Radi se boste družili z ljudmi, radi boste v direndaju. Še najraje pa boste v naravi, tako v lepem kot slabem vremenu. Ja, tudi sprehod po gozdu človeku da energijo. Počutje bo zato odlično in to še nekaj časa. To se bo poznalo tudi na vaši kreativnosti, ki bo dobila krila. Ne zapravljajte preveč, kmalu boste zelo potrebovali večji kupček denarja. Sicer pa to že veste. Ponedeljek bo vaš srečen dan.

Kremno peno Callusan prejmejo: Spomenka Radovanovič, Tomšičeva 33, Velenje; Jožef Mikoletič, Prešernova 22 b, Velenje; Bojan Knez, Tomšičeva 55, Velenje. Nagrade lahko dvignete na uredništvu tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra Letošnja jesen, tista meteorološka, ki šele počasi prihaja, bo opravičila svoje ime. Kar čez noč se vam bo življenje rahlo postavilo na glavo, saj boste imeli krepko več dela kot nekaj preteklih tednov. Že po nekaj dneh v septembru se boste počutili čudno, saj ne boste vedeli, ali energijo izgubljate ali dobivate. Vsekakor je pred vami dobro obdobje, v katerem vam bo uspelo vse, kar si boste zadali. In to brez velikih naporov in odrekanj. Izkoristite ta čas, saj ne bo trajal večno. Misli vam bodo bežale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv. A vse ni izgubljeno, le prvi korak bi tokrat morali narediti vi!

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Želeli si boste, da bi bilo po vaše in pri tem tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Potem pa se zna zgoditi, da vam bo nekdo, ki ga zelo cenite, odprl oči. Ker vam bodo zvezde v naslednjih dneh naklonjene, se bo zaplet rešil tako, da boste na koncu zelo zadovoljni. Pazite se prehladov, saj so spremembe temperatur velike, vi pa že nekaj časa bolj krhkega zdravja. Ste že razmislili o spremembi prehrane?

Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra Ni kaj, september bo letos vam zelo naklonjen mesec. Vsako leto znova se ga razveselite, sploh, če je topel in lep. Če se bo le dalo, boste v teh dneh še užili nekaj po poletju dišečih radosti, pretiravali pa ne boste. Raje boste začeli delati načrte za naslednje mesece, vse tja do novega leta. Pri tem boste zelo skrivnostni, načrtov ne boste razlagali niti najbližjim. Zakaj, veste zaenkrat samo vi. In prav je tako. Sorodniki vam pripravljajo prijetno presenečenje. Pokažite jim, kaj vam pomenijo, ker to tudi pričakujejo. Kar se zdravja tiče, pa ne boste imeli pripomb.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra Tolažili se boste, in to zelo uspešno, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje že to jesen spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k sprostitvi. Privoščite si jo vsaj ob koncu tedna, ker ni res, da nimate časa zase. Treba si ga je le vzeti, vam pa je prava sprostitev že dobra družba, saj si tudi za prijatelje ne znate več vzeti časa.

Psiholog odgovarja (20) Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com Draga psihologinja, Imam veliko zdravstvenih težav, visok pritisk, srčno aritmijo, splošno utrujenost, ob stresu pa se mi počutje še poslabša. Moj osebni zdravnik mi je rekel, da bi se morala obrniti tudi na psihiatra oz. psihologa, ker sklepa na to, da je vse povezano z mojih psihičnim stanjem. Pravi, da imam psihosomatske težave. Kaj to pomeni? Ali vi menite, da bi mi pogovor s psihologom ali psihiatrom lahko res pomagal? Pri svojih 45. letih bi rad bil zdrav

kot prej, ne pa da se vse vrti okoli mojega počutja, ki mi omejuje in greni življenje. Dobrodošlo bi bilo vaše mnenje in nasvet, kaj naj storim. Hvala lepa.

Psihosomatske težave Dragi gospod, želite narediti nekaj za svoje zdravje in kvaliteto življenja, kar toplo pozdravljam. Poskusili ste s tradicionalno medicino, ki pa vam ne pomaga dovolj. Po mnenju vašega zdravnika ležijo izvori težav v vašem psihološkem stanju. Sprašujete se, če je to res. Da je delovanje našega telesa tesno povezano s tem, kaj in kako mislimo in čustvujemo, kažejo medicinske ali psihološke raziskave. O tem govori tudi psihosomatska medicina, ki poudarja da se fiziološka bolezen razvije kot posledica

psiholoških težav. Zdravljenje bi tako moralo vključevati tudi pogovor o vašem psihičnem počutju, o tem, kdaj in kako so se vaše težave razvile, kako se odzivate na stresne situacije, kako dojemate sebe in svet okoli sebe. Razvozlati je potrebno komunikacijo vašega telesa, ki sporoča, da se na čustveni ravni z vami nekaj dogaja. Telo odraža vaše skrbi, nerazrešene težave, nezadovoljene potrebe ... Moje mnenje je, da vam bo pogovor oz. psihoterapija koristila. Verjetno bo potreben več kot en pogovor, da se doko pljete do svojega notranjega sveta, ga pričnete spoznavati in razumeti, kaj vam povzroča težave. Ljudje nismo samo telo, nismo razdvojeni na fizični in psihološki ter duhovni del. Vsi deli so povezani in sovplivajo drug na drugega. Vesela bom za vas, če se boste pričeli spoznavati in ukvarjati s seboj in s tem izboljševati svoje telesno in psihično počutje.

Zgodilo se je ...

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Odločili se boste, da je prvi del septembra čas za zabavo in druženje. Zato boste veliko več časa kot sicer preživeli izven doma. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo in to krepko. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste na celi črti priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste bolj družabni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. Sobota bo vesela, nedelja utrujena, v ponedeljek pa bo vrnitev v realnost precej težka.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Dogodki si bodo sledili hitreje kot bi vi želeli. Divje bo, kot že dolgo ne. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je v vašem življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo dobre strani imele tudi slabe in obratno. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. Vse bolj počasi. In da bi končno spet imeli več časa za tiste, ki jih imate resnično radi. Še vsaj dva tedna se vam želje ne bodo uresničile. Potem pa bo prišel vaš čas.

Ribi od 19. februarja do 20. marca Ponudili vam bodo mamljivo delo. Začutili boste, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Nikar ne mislite, da boste rešitev našli v enem samem dnevu, saj so se težave, ki se jih želite znebiti s spremembo dela, nabirale kar nekaj let. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Tudi zato, ker bo nekdo poravnal svoj dolg do vas. Kar pa se ljubezni tiče, bo nekaj v zraku. Zelo srečni boste in to boste znali tudi pokazati. Zato boste dobrodošla družba tudi drugim, saj boste znali vedrino prenesti tudi na prijatelje. Nekdo vas bo pogrešal. Ne bo mu treba povedati, da je tako. Pogled bo povedal vse.

od 3. do 9. septembra - v začetku septembra 1957 so začeli v Velenju kopati jarke za telefonske kable. Pošta v Velenju, ki je imela takrat le 25 telefonskih naročnikov, je takoj prejela prošnje še za 15 novih, računali pa so tudi na novo avtomatsko telefonsko centralo; - v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja; - 4. septembra 1954 so na posvetovanju gospodarstva šoštanjskega okraja, na katerem so sodelovali predstavniki šoštanjske termoelektrarne, Rudnika lignita Velenje ter predstavniki Kemičnega inštituta iz Ljubljane sklenili, da se lahko začne izdelava idejnega projekta za

gradnjo plinarne in kemičnega kombinata v Velenju; - 4. septembra 1966 je v preurejeni Tržnici na Kidričevi cesti Trgovsko podjetje Bazen odprlo svojo prvo samopostrežno trgovino; - 7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo tudi na naših tleh; pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naš rojak dr. Josip Krajnc; pravnik evropskega slove sa, doma iz Škal, je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu; - 7. septembra 1969 se je v severni steni Štajerske Rinke smrtno ponesrečil dvajsetletni šaleš-

Prihranjeni dolar Jožeta Kranjca in Jožeta Robide (arhiv Muzeja Velenje)

ki alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito sever no steno Eigerja. S tem vzponom sta člana Šaleškega alpinističnega odseka “rešila zadnji slovenski problem” v Centralnih Alpah; - predsednik socialistične republi ke Romu nije in gene ral ni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu

je 9. septembra 1976 obiskal Velenje; - od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu – športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem; - leta 1999 sta 9. septembra Strašna Jožeta, Jože Krajnc in Jože Robida, v atriju Velenjskega gradu z igro Prihranjeni dolar obeležila 10-letnico zelo uspešnega skupnega delovanja.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 20

20 ČETRTEK, 2. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.05 11.40 13.00 13.15 13.45 14.15 15.00 15.10 15.45 15.55 16.10 16.25 17.00 17.20 17.30 18.15 18.25 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 19.40 19.50 19.55 21.25 21.50 22.00 23.10 23.35 00.05 00.35 01.00

06.30 07.00 08.00 09.00 11.20 11.50 13.35 14.05 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 20.25 22.20 00.00 00.50 02.25

06.40 07.10 08.15 09.10 10.05 10.35 11.30 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 23.55 00.50 01.50

Kultura Omevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski: nabiramo in prebiramo Odprava zelenega zmaja, 1/6 Oddaja za otroke Sveto in svet: karizma svetega Frančiška Asiškega Poročila, šport, vreme Peta hiša na levi: novo življenje, 1. del Vrtičkarji: pokaži kaj znaš, nad. Vrtičkarji: na mladih svet stoji, nad. Poročila Mostovi - Hidak:moj gost, moja gostja Vipo - pustolovščine letečega psa: Francija-kralja rogljičkov in franc. štruc, 7/26 Fifi in cvetličniki: prilepljeni Željko, 7/26 Skok, obrat, zdrs, dok. film Enajsta šola: zbirateljstvo Novice, slovenska kronika, šport, vreme Gledamo naprej Sinje nebo, 2/16 Briši piši - na zdravje, risanka Odpeti pesniki - Oton Župančič: sončnica na rami Žrebanje deteljice Bela, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik Vreme Šport Gledamo naprej Pogledi Slovenije Na lepše Minute za jezik Odmevi, kultura, šport, vreme Opus Tv dnevnik 2.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Brez reza: projekt MSNZ Tv dnevnik 2.9.1992 Slovenska jazz scena Evropski magazin Pomagajmo si, tv Koper Mostovi To bo moj poklic: zdravstveni tehnik, 2. del SP v košarki (M), Slovenija – Iran, prenos SP v košarki (M), Brazilija – Hrvšaka, prenos Samotarji, slovensko češki film Neodpuščeno, 1/3 Komisar in morje, 1/6 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, 82. del Iskrice v očeh, 76. del Tv prodaja Čista hiša, resnič. ser. Tv prodaja Kako umazana je vaša hiša?,resnič. serije Najboljši domači video posnetki 24ur ob enih Prenova z Debbie Travis, dok. ser. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, 77. del 24ur popoldne Iskrice v očeh, 77. del Čarovnija ljubezni, 83. del 24ur vreme 24ur Čez 30 in še pri ta starih, am. f. Mentalist, 21/21 24ur zvečer Vohun v nemilosti, 5. del Popotnik, 6. del 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Župan z vami, gost: Lojze Posedel, župan Občine Žalec 11.30 Videospot dneva 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.35 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (482) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, pon. 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svet. oddaja/48 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz našega arhiva: Na obisku pri Antonu Seherju 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Pehotni bataljon, dokum. odd. 21.25 Videospot dneva 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

TV SPORED PETEK, 3. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.25 11.50 12.15 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00 20.25 22.00 23.10 00.25 00.40 01.05 01.35 02.00

06.30 07.00 08.00 09.00 10.45 11.15 11.45 12.00 12.55 13.35 14.00 16.00 16.55 17.25 18.00 18.30 18.55 20.00 23.00 00.25 02.00

06.45 07.15 08.20 09.15 10.05 10.35 11.30 12.00 12.30 13.00 14.00 15.30 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 01.30 02.05 03.05

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bisergora: kako postaneš junak, 13. del Martina in ptičje strašilo: opora Skok, obrat, zdrs, dok. film Enajsta šola: zbirateljstvo To bo moj poklic: zdravstveni tehnik, 1. del To bo moj poklic: zdravstveni tehnik, 2. del Opus Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: popočitniški stres Knjiga mene briga Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš?=So vakeres? Iz popotne torbe: počitnice Šola Einstein, 27/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Odprava zelenega zmaja: srečanje, 3/6 Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Peta hiša na levi: dan dobrih del, 2. del V dobri družbi po slovensko Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 3.9.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Evropski magazin Črno beli časi Tv dnevnik 3.9.1992 Sinje nebo, 2/16 Žogarija – ko igra se in ustvarja mularija Glasbeni večer Dokumentarna oddaja Osmi dan Mostovi Primorski mozaik Na lepše Zlata šestdeseta, nostalgija z Zoranom Kržišnikom Nogomet, kvalif. za EP 2012, Slovenija – Severna Irska, prenos Skrivnostno jezero, am. film Kifeljc, 1/2 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh Tv prodaja Čista hiša, resnič. ser. Tv prodaja Kako umazana je vaša hiša?, resnič. ser. Najboljši domači video posnetki, dok. ser. 24ur ob enih Učitelj z napako, am. film Prenova z Debbie Travis, dok. ser. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, 78. del 24ur popoldne Iskrice v očeh, 78. del Čarovnija ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Jaz, vohun, am. film Kosti, nan. 24ur zvečer Štiri peresa, ang. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Naj viža, glasbena oddaja, pon. 11.40 Iz arhiva VTV : Na obisku pri Antonu Seherju 12.35 Videospot dneva 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (483) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 484. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncerta (2. večer) 21.40 Regionalne novice 2 21.45 Videospot dneva 21.50 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev 22.40 Vabimo k ogledu 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

2. septembra 2010 SOBOTA, 4. septembra

06.10 06.20 07.00 07.20 sledi sledi sledi 09.15 10.40 13.00 13.05 14.05 15.55 sledi 16.15 16.35 16.40 17.00 17.15 17.20 sledi 17.30 17.55 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 19.55 20.00 21.30 22.00 22.30 00.30 00.55 01.20 01.40 02.05

06.30 08.50 09.20 09.30 09.55 11.05 12.35 12.55 16.55 19.05 19.55 21.45 23.00 23.30 00.00 02.15

07.30 08.00 08.15 08.25 08.50 09.15 09.25 09.50 10.15 10.40 10.55 12.00 12.30 14.15 16.10 17.05 18.55 19.00 20.00 22.50 00.50 02.30 03.30

09.00 09.45 11.00 11.05 11.35 11.40 12.35 17.55 18.00 18.40 18.50 19.00 19.30 19.55 20.00 20.25 20.30 22.00 22.30 00.10 00.15 00.20

NEDELJA, 5. septembra

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: počitnice Križ kraž: Obuti maček, 1. del Zajček Bine: gozd Ribič Pepe Napoleon, avstral. jap. film Polnočni klub Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Srce poletja, am. film Sobotno popoldne Uvertura Zdravje Usoda Alternativa/nasvet Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu Podjetniki, mi smo face, 1. del Z Damijanom Podjetniki, mi smo face, 2. del Prihaja Nodi, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Stopimo skupaj, prenos koncerta ARS 360 Poročila, vreme, šport Ladijske novice, am. film Kaja Tokuhisa: sestrična, igrani film Tv dnevnik 4.9.1992 Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 Živ žav sledi Telebajski, 74/90 09.25 Žogarija, ko igra se in ustvarja mularija 09.55 Nedeljska maša, prenos iz župnije Dobova 11.00 Izvir(n)i 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 V dobri družbi po slovensko 14.45 Prvi in drugi 15.15 Ellis v deželi blišča, nizoz. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Folkart 2010, 1. del 18.25 Toni in Boni, risanka 18.30 Musti, risanka 18.35 Čarli in Lola, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.00 80 let Mojmirja Sepeta 21.40 Žrebanje lota 21.55 Intervju 22.50 Poročila, vreme, šport 23.25 Tičja kletka, am. film 01.25 Tv dnevnik 5.9.1992 01.50 Dnevnik, ponovitev 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 4.9.1992 Tarča Pogledi Slovenije Posebna ponudba, potroš. odd. Primorski mozaik SP v košarki (M), osmina finala, prenos Slovensci po svetu: slikar Gary Bukovnik iz ZDA SP v košarki (M), osmina finale, prenos Ljubljana: boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka v welter kategoriji, Dejan Zavec – Rafal Jackiewicz, prenos Bleščica, oddaja o modi Slovenski magazin: Goriška Sobotno popoldne Zabavni infokanal

11.50

Tv prodaja Poštar Peter, ris. ser. Jaka na Luni, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Otroška kuharija, kuh. odd. Pingvini v vesolju, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Dežela pred časom, ris. ser. Hevreka!, izob. ser. Preverjeno, ponov. Velike ideje za majhen planet, dok. ser. Nevarni asteroid, am. film, 1/2 Agatha Christie: Poirot, nan. Življenje ni šala, nan. Umori na podeželju: junak ali strahopetec, ang. film 24ur vreme 24ur Da Vincijeva šifra, am. film Domovina junakov, am. film Mesto krvi, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

Miš maš, otroška oddaja, pon. Heidi, risani film Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (484) Videospot dneva Iz našega arhiva: Na obisku pri Antonu Seherju Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, ponovitev Videospot dneva Pravljica za otroke To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog - 1. del, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1860. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Iz glasbenega arhiva VTV Obrazi Porabja, 5. del dokumentarne oddaje Jutranji pogovori Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

06.30 09.00 09.30 09.40 10.10 10.40

13.20 13.50 15.20 16.55 19.55 21.50 23.20 23.50 00.45 02.15

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 5.9.1992 Globus Naša pesem 2010, 21. tekmov. slov. pevskih zborov v Mariboru, posnetek Izgubljeni zaklad templjarjev, danski film, 1/2 Pomagajmo si, tv Koper Turbulenca: popočitniški stres Atletika za celinski pokal, posnetek SP v košarki (M), osmina finala, prenos Sp v košarki (M), osmina finala, prenos Atletika za celinski pokal, posnetek SP v gorskem teku, reportaža iz Kamnika Rim, 6/10 Novembrski mož, nem. film Zabavni infokanal

PONEDELJEK, 6. septembra

06.30 06.45 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.20 10.35 11.05 11.30 12.00 13.00 13.15 15.00 15.10 15.40 16.05 16.15 16.20 16.35 17.00 17.20 17.30 17.55 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 20.55 21.25 22.00 23.10 00.45 01.15 01.45 02.15

06.30 07.00 08.00 09.20 09.50 10.20 12.30 13.40 14.05 14.20 14.50 15.20 15.35 15.55 16.20 16.55

07.30 08.00 08.20 08.30 08.55 09.20 09.25 09.40 10.05 10.30 10.55 11.05 12.50 13.45 15.15 15.45 16.40 18.55 19.00 20.00 22.30 23.25 01.20 02.20 03.20

Tv prodaja Poštar Peter, ris. ser. Mojster Miha, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Otroška kuharija, kuh. odd. Altair v Zvezdolandiji, ris. ser. Pingvini v vesolju, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Dežela pred časom, ris. ser. Tom in Jerry, ris. ser. Po krivem za rešetkami, kanad. film Shaq, pomeriva se!, resnič. ser. Moto GP, prenos dirke za VN San Marina Najbolj nori športi, dok. odd. Življenje ni šala, am. nan. Starševstvo, am. film 24ur vreme 24ur Pirati s Karibov, am. film Zvezde na sodišču, nan. Večno mlad, am. film Vzpon denarja, dok. ser. 24ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja: Obisk v Muzeju Premogovništva Slovenije v Velenju 09.50 Pravljica za otroke: Boter petelin 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 1859. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 ŽUPANOVA TORTA, gost: Lojze Posedel, župan Občine Žalec 11.35 1860. VTV magazin, regionalni - informativni program 12.00 Kultura, informativna oddaja 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev, ans. Petra Finka, ans Spomini, ponovitev 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ali Baba in 40 razbojnikov, risani film 19.15 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 20.15 Pop corn, glasbena oddaja 21.10 Jutranji pogovori 23.00 Videostrani, obvestila

18.55 19.00 19.10 19.55 21.50 22.10 23.30 01.05

06.40 07.10 08.15 09.10 10.05 10.35 11.30 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.10 00.05 01.00 02.00

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vipo – Francija, kralja rogljičkov in franc. štruc, 7/26 Fiti in cvetličniki: prilepljeni Željko, 7/26 Žogarija, ko igra se in ustvarja mularija Skrivnostne živali, 16/25 Šola Einstein, 17/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Stopimo skupaj, ponov. Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 12/26 Mala kraljična: kaj je narobe z gabrom?, risanka Pujsa Pepa: najboljša prijateljica, risanka Butalci, ponov. Mozart: v deželi opere, 3. odd. Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Slovenski magazin Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Starši v manjšini, 4/6 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Glasbeni večer Tv dnevnik 6.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Tv prodaja Naši vrtovi: botanični vrt v Ljubljani, dok. ser. Sobotno popoldne Naša pesem 2010 – 21. tekmovanje slovenskih pevskih zborov v Mariboru, posnetek Tv dnevnik 6.9.1992 Kaj govoriš?=So vakeres? Slovenci v Italiji Opus ARS 360 Posebna ponudba, potroš. odd. Prvi in drugi To bo moj poklic: izdelovalec modnih oblačil, 1. del SP v košarki (M), osmina finala, prenos Rožnati panter: letalec, risanka Rožnati panter: tarzan, risanka Z Damijanom, ponov. SP v košarki (M), osmina finala, prenos Knjiga mene briga Trešet, hrvaški film Doma na počitnicah, španski f. Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. Najboljši domači video posnetki 24ur ob enih Prenova z Debbie Travis, dok. ser. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Dnevnik Bridget Jones, ang. f. 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Popotnik, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino – tedenski izbor 11.35 1860. VTV magazin, regionalni - informativni program 12.00 Kultura, informativna oddaja 12.05 Iz glasbenega arhiva VTV 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brodolomčki, otroški risani film 19.20 Regionalne novice 1 19.25 Hrana in vino, kuharski nasveti, 485. odaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncerta (2. del) 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila

TOREK, 7. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.40 10.50 11.05 11.20 11.55 13.00 13.20 13.35 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.10 00.10 00.50 01.12 01.45 02.15 02.40

06.30 07.00 08.00 09.00 11.35 12.05 12.30 13.25 13.50 14.45 15.15 16.20 16.55 19.00 19.25 20.00 22.45 00.20 02.00

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22.45 23.05 00.00 00.55 01.55

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukčeve dogodivščine, 1/12 Feliks na morju, risanka Mozart: v deželi opere, 3. odd. Zgodbe iz školjke: butalci Zgodbe iz divjine, 11/20 Intervju: Izidor Pečovnik Dori Poročila, šport, vreme ARS 360 Osmi dan Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 10/26 Sejalci besed: Fran Milčinski, 4/5 Zlatko Zakladko: muzej gozdarstva Novice, šport, vreme Gledamo naprej Ko verjameš vase, dok. odd. Ugriznimo znanost: kuhinja prihodnosti Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Ris, kralj gozdov, dok. film Odmevi, šport, vreme Skrit obraz strahu, dok. odd. Prava ideja!, posl. odd. Ko verjameš vase, dok. odd. Tv dnevnik 7.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Dober dan, Koroška Tv dnevnik 7.9.1992 Na lepše Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Bleščica, oddaja o modi Izvir(n)i Mostovi SP v košarki (M), osmina finala, prenos Na vrtu, tv Maribor Globus Beograd: nogomet, kvalif. za EP 2012, Srbija – Slovenija, prenos SP v košarki (M), osmina finala, posnetek Končni obračun, ang. am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. Najboljši domači video posnetki 24ur ob enih Prenova z Debbie Travis, dok. ser. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Internetna afera, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Popotnik, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki 11.25 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncerta (2. del) 13.00 Videospot dneva 13.05 Hrana in vino, ponovitev (485) 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pravljica za otroke: Košastka Katka 18.25 Otroški glasbeni videospoti 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, svet. odd./486 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1861. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog - 2. del, izobraževalna oddaja 21.30 Koncert klasične glasbe: Teofil & CO, posnetek 22.40 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videostrani, obvestila

SREDA, 8. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.15 10.40 11.00 11.25 12.00 13.00 13.20 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 19.55 20.05 21.35 22.00 23.20 00.35 01.25 01.50 02.20 02.45

06.30 07.00 08.00 09.00 11.00 11.30 13.10 13.30 14.00 16.00 16.30 16.55 18.50 19.55 21.50 23.55 01.00

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 12.30 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 23.55 00.50 01.50

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Obisk v akvariju, 10. del Pika Nogavička, 2/26 Sejalci besed: Fran Milčinski, 4/5 Zlatko Zakladko: muzej gozdarstva Ko verjameš vase, dok. odd. Ris, kralj gozdov, dok. film Poročila, šport, vreme Tednik Izvir(n)i Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: timsko delo Bojan, ris. Leni in čivka, ris. Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Videokracija, koprod. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Sveto in svet: sveto pismo danes Turbulenca: timsko delo Tv dnevnik 8.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja 80 let Mojmirja Sepeta Knjiga mene briga Tv dnevnik 8.9.1992 Glasbeni večer Mostovi Črno beli časi SP v košarki (M), četrtfinale, prenos SP v gorskem kolesarstvu, povzetki SP v košarki (M), četrtfinale, prenos Volpone, sng drama Ljubljana Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. Najboljši domači video posnetki, dok. ser. 24ur ob enih Prenova z Debbie Travis, dok. ser. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni 24ur vreme 24ur Obkoljena družina, am. film Kosti, nan. 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Popotnik, 9. del 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1861. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 486. oddaja 11.55 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja, Srčno popuščanje 12.50 Videospot dneva 13.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Kraljevič in berač: dvojne težave, otroški risani film 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Videospot dneva 19.00 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 487. oddaja 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Pop corn, glasbena oddaja 22.00 Obrazi Porabja – 6. del, informativna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

2. septembra 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Jean – Michel Thibaux: Gašparinka Marie Gaspari je dvajsetletno dekle, ki živi sama s svojo materjo na osamljeni kmetiji na griču Sainte – Baume v Franciji. Je prava lepotica, prijateljica narave, z vedrim nasmehom in odločnim pogledom. Za vse vaške čenče in sosedske nevoščljivke je znana kot Gašparinka. Je pa tudi zdraviteljica, saj pozna mnoge skrivnosti zdravilnih zelišč. Veliko mladih deklet in ostarelih vaščanov se zateče k njej, da jih pozdravi s svojimi zeliščnimi pripravki. Njenega očeta so pred leti skriv-

zna nenavadno gospo, ki jo Jurček kliče kar teta Ančka. Živi v sosednji ulici in skupaj počneta vse živo. Teta Ančka je res nekaj posebnega, prava dobra vila. Podstrešje njene hiše v kateri prebiva, je prava zakladnica. Tam ima shranjene velike steklene kozarce, ki so polni pisanih gumbov neštetih oblik, barv in velikosti, tam je shranjeno staro kolo, pa velika škatla z vijaki, polica z orodjem, ogromno ogledalo, ne manjka pa niti visoka knjižna omara z debelimi, v usnje vezanimi knjigami s strašno zanimivimi naslovi… Vsake toliko časa nam teta Ančka v knjigi razkrije poleg zanimive in napete zgodbe tudi izvrstne recepte, ki jih velja preizkusiti. Preizkusite lahko, kako pripraviti kosilo za junake, kaj ne sme manjkati v košari za piknik ali kakšna je malica za iztrebljevalce vampirjev. Zgodbice so napisane humorno in so polne zabavnih zapletov, dopolnjujejo pa jih zabavne ilustracije.

Liljana Praprotnik Zupančič: Jezične zgodbe nostno umorili, nihče ne ve kdo in ne zakaj. Marie si zada nalogo, da bo prišla uganki, kdo je umoril njenega očeta, do dna. Pri reševanju te naloge, naleti na številne težave. Po robu se mora postaviti nekaterim vaščanom, zlobnim jezikom, pa tudi mestnemu veljaku in velikemu podjetniku, ki si je ne želi v vasi. Le ta vzbudi v Marie dvom, kdo v resnici je Gašparinka, kdo so njeni starši?! Mnogi vaški mladeniči jo poželjivo gledajo, jo nadlegujejo in si želijo njene ljubezni. Uspe ji najti pravo, resnično ljubezen. Inženir Jean – Baptista, ki je prišel v te odročne kraje graditi mostove in ceste, ji stoji ob strani, ji pomaga ob odkrivanju skrivnosti o lastnem poreklu in osvoji njeno srce.

Cressida Cowell: Kako izuriti svojega zmaja To je zanimiva in napeta zgodba o tem, kako postaneš junak s trudom in vztrajnostjo. Glavni junak zgodbe, ki se dogaja v vikinški vasi, je Viki III. V tej vasi zmaji z ognjenimi napadi ustrahujejo Vikinge. Viki je suhljat, pegast, popolnoma povprečen fant. Ker pa je sin poglavarja Huliganov, postane vodja skupine desetih fantov, ki se morajo dokazati, da postanejo polnopravni pripadniki plemena. Opraviti morajo zmajski sprejemni tečaj. Najprej morajo ujeti vsak svojega zmaja. Njihova naslednja naloga je urjenje tega zmaja. Samo vikinški junaki si upajo krotiti najbolj divja in najnevarnejša bitja na Zemlji. Potem imajo štiri mesece časa, da se pripravijo na sprejemni preizkus. Dokazati morajo, da so svojega zmaja dobro izurili. Tako bodo končno dobili naziv Huligani z otoka Gumpcev. Vikija je zelo strah, ko mora oditi v votlino s tri tisoč spečimi zmaji. Iz votline mu uspe prinesti najmanjšega zmaja. Vsi se posmehujejo Vikiju in njegovemu zmajčku, ki ga poimenuje Brezzobi. Dedek Vikiju svetuje: »Da boš postal junak in poglavar, se boš moral zelo potruditi in vztrajati pri tem do konca. Pri tem si pomagaj s svojo pametjo, domišljijo in premetenostjo. Saj veliko veš o zmajih!« Viki uporabi vse svoje »nenavadne« tehnike urjenja in s trudom in vztrajnostjo res postane junak.

Avtorica te knjige, v kateri je zbranih 21 kratkih, hudomušnih zgodb, je bolj znana kot Lila Prap. Jezične zgodbe pa je tokrat ilustriral avtoričin mož Bori Zupančič. V vse zgodbe je Lila vpletla znane slovenske pregovore in besedne zveze. Take, ki jih uporabljamo vsak dan in ne razmišljamo o njihovem pomenu. V eni od zgodb princeska podari kraljeviču svojo roko. Vsi vemo, da je princeska privolila, da se bo poročila s kraljevičem. A v knjigi kraljevič odjezdi nazaj na svoj grad, v roki pa dobesedno nosi princeskino roko, ne pa tudi princeske. Ne boste verjeli, da je nekoč živel neki deček, ki mu je zgodil pravi čudež, nekaj pametnega mu je padlo v glavo. Nekega dne je namreč dečka v šoli med odmorom, točno v sredo čela, zadela Velika ilustrirana otroška enciklopedija. Deček je bil od tistega dne vedno malce omotičen, njegova starša pa ponosna na sina. Vsaka zgodba je polna takih domislic. Zelo jezično spretne in domiselne, smešne in pametne zgodbe, ki bodo všeč otrokom in odraslim.

Beata Akerman: Izabela To je pravljica o princeski Izabeli, ki je bila zadnja od petih otrok, ki so se rodili kralju in kraljici. Bratca in sestrici so se ji radi posmehovali in se niso hoteli igrati z njo, ker je jecljala. Odrasli pa so jo oštevali, ker se ji je zataknilo ali pa so jo kar naprej opozarjali, da mora govoriti gladko. Tako je Izabela postajala iz dneva v dan tišja in bolj žalostna. Igrat se je odhajala v grajski park, kjer se je skrila pri rožnatem grmu. Spoprijateljila se je z majhnim ptičkom slavčkom, ki ji je tako lepo pel. Njemu je pripovedovala svoje najljubše pravljice. A slavček je odletel z drugimi pticami v tople kraje. Izabela si je za svoj sedmi rojstni dan zaželela, da bi ta dan oba njena bratca in obe sestrici ves dan jecljali. Očetu kralju in mami kraljici, se je želja zdela nadvse nenavadna, a sta izdala ukaz. In vsi so morali ubogati kraljeve ukaze. Izabeli so prišli čestitat vsi bratranci in sestrične pa tudi otroci iz sosednjega kraljestva. Čudili so se, zakaj vsi tako čudno govorijo, jecljajo. Potem so se jim vsi smejali in jih oponašali. Bratca in sestrici so bili jezni na Izabelo. Izabela pa jim

Andreja Virk Žerdin: Teta Ančka Pred nami je knjiga »pravljic« oziroma »navihanih« zgodbic, ki je prepletena z okusnimi, a preprostimi kuharskimi recepti. Glavna junaka te knjige sta teta Ančka in Jurček Koren. Teta Ančka je najboljša kuharica na svetu in tudi najbolj fantastična prijateljica devet let in tričetrt starega fantka Jurčka Korena. Jurček se je preselil v novo hišo na obrobju Ljubljane. Osamljen je brez svojih nekdanjih prijateljev, v novem okolju ne ve, kaj bi počel in kam bi se dal. Na srečo čisto po naključju spo-

je iskreno priznala, da jim je želela le pokazati, kako se je ona počutila, ko so se ji posmehovali in se niso želeli igrati z njo ter je poslušati. Šele takrat so razumeli Izabelino željo za rojstni dan. Izabela je zapisala sedem pravil, kako ravnati s tistimi, ki jecljajo. Od tedaj se v tem kraljestvu ljudem, ki so jecljali, niso več smejali. Pripravila: Ditka Prah Šincek

VELENJE Četrtek, 2. septembra 19.00 Glasbena šola Velenje Prireditev ob 40-letnici partnerstva med Velenjem in Esslingenom 19.00 Atrij Velenjskega gradu 22. festival Prešmentane citre Koncert: Janja Brlec, citre

Petek, 3. septembra 9.00 Park pred Gimnazijo Kk? Tk! – vsem enako! Projekt predstavitve delovanja velenjskih mladinskih organizacij 16.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma eprezentanc U21 Slovenija : Belgija 19.00 Dom kulture Velenje 22. festival Prešmentane citre Srečanje slovenskih citrarjev z gosti 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer in ogled nogometne tekme Slovenija : Severna Irska

Sobota, 4. septembra 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 9.00 Ploščad pri Centru Nova Glasbeno dopoldne na kmečki tržnici

13.00 Športno igrišče Paka Zabavne igre Paka 2010 21.00 Mladinski center Velenje - klub Klubski večer: glasba & klepet

Nedelja, 5. septembra 7.00

Ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje 14.00 Vovkov mlin – Janškovo selo 4. Mlinarska nedelja (meja Velenje – Dobrna) 15.00 Športni park v Šentilju Šentiljske igre

Ponedeljek, 6. septembra 17.00 – 18.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Teden zdravja – Velenje, zdravo mesto Predavanje: Bodimo fit v vseh življenjskih obdobjih

Koledar imen September/ mali srpan

Sreda, 8. septembra 16.00 – 19.00 Cankarjeva ulica, stojnice Teden zdravja – Velenje, zdravo mesto, predstavitev društev, ki delujejo na področju zdravja Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

ŠOŠTANJ Četrtek, 2. september 19.00 Mestna galerija Šoštanj Razstava slikarja Franca Klanferja

Sobota, 4. september

Nedelja, 5. septembra

17.00 – 18.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Teden zdravja – Velenje, zdravo mesto Predavanje: O raku in tem, kaj lahko naredimo sami, da preprečimo to bolezen 17.00 Vila Mojca Torkova peta: Ustvarjalnice za otroke in starše 19.00 Kulturnica Torkove bralne urice

Lunine mene

Martuljški slapovi Izlet, lahka pot

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 3. septembra 20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Premiera igre Županova Miška (KD Šmartno ob Paki)

Nedelja, 5. septembra 20.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Ponovitev igre Županova Miška (KD Šmartno ob Paki)

Kk? Tk! pred Gimnazijo Velenje Toplica prestavljena

Tekma kočij dvovpreg, galopske dirke, viteške igre Šaleška konjenica v nedeljo, 5. septembra, pripravlja tradicionalno konjeniško prireditev. Ob 13. uri se bo na prostoru ob Škalskem jezeru začela tekma kočij dvovpreg, ob 14.30. uri bodo viteške igre, ob 16. uri pa hitrostne dirke tako za galoperje kot rekreativne konje. Po končanem tekmovanju sledi zabava.

Topolšica – Zabavno-etnološko prireditev Veselje ob Toplici že več kot 25 let pripravlja Turistično društvo Topolšica. Dogodek je bil napovedan v soboto, 28. avgusta, a je zaradi napovedi slabega vremena prestavljen na 25. september. Program prireditve sicer ostaja enak.

Ambiciozna novinarka Sophie Hall se z ljubimcem Victorjem iz New Yorka odpravi na romantične počitnice v Italijo. Medtem ko je Victor zaposlen s svojo kariero, se Sophie med sprehodom nenadoma znajde na slovitem veronskem dvorišču zaljubljene Julije Capulet. Med pismi o izgubljenih ali neuslišanih ljubeznih, ki jih Juliji pošiljajo ženske z vsega sveta, Sophie najde pol sto let ja sta ro pis mo Clai re Smith. Ta se je še kot najstnica zaljubila v nekega mladega Italijana in ga s pomočjo pisma skušala ponovno poiskati. Na Sophiejino presenečenje pismo navdihne Claire, zdaj že babico, da v iskanju davno izgubljene ljubezni pripotuje v Verono. Poizvedovanju po vsej Toskani se pridruži tudi Clairin vnuk Charlie. Vsa trojica spozna, da je za soočenje z ljubeznijo potrebna dobršna mera poguma ...

prazna luna (mlaj)

•6.-11. september: VARNA POT V ŠOLO – vabljeni na prometni poligon s prikazom varne poti do šole, doma za naše najmlajše. •vsak četrtek BIO TRŽNICA •v nedeljo 5. septembra ob 11. uri: PRAV POSEBEN DAN, pravljične ure v otroškem parku Džungla

4. Mlinarska nedelja Vinska Gora, Dobrna - V nedeljo popoldne (5. 9.) bodo člani TD Vinska Gora, KUD Dobrna in TD Dobrna v dolini mlinov na meji med občinama Velenje in Dobrna pripravili 4. Mlinarsko nedeljo. Organizatorji bodo pet zgornjih mlinov okrasili z jesenskimi aranžmaji. Pri vsakem mlinu bodo opisali zgodovino mlina, pevci in godci iz Dobrne in Vinske Gore bodo izvedli krajši program. Manjkal ne bo tudi kakšen skeč na mlinarsko temo. Predstavili se bodo še mladi slikarji iz OŠ Dobrna. Na stojnicah bodo predstavnice aktiva kmečkih žena Dobrna delile slastne dobrote. Obiskovalci bodo lahko poizkušali kulinarične dobrote iz teh krajev. Za zabavo je poskrbljeno.

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D PISMA JULIJI SALT

Petek, 3. 9., ob 18.00 Nedelja, 5. 9., ob 20.00

8. septembra ob 12:29

CITYCENTER Celje

(Salt) – akcijski triler, 100 minut Režija: Phillip Noyce Igrajo: Angelina Jolie, Liev Schreiber, Chiwetel Ejiofor, Zoe Lister Jones, Yara Shahidi, idr. Petek, 3. 9., ob 20.00 Sobota, 4. 9., ob 20.00 Nedelja, 5. 9., ob 18.00 Režiser napetih trilerjev Patriotske igre, Svetnik in Neposredna nevarnost se znova podaja v svet skrivnostnih vohunov, na čelu s predano agentko CIE Evelyn Salt. Njena zvestoba je postavljena pred preizkušnjo, ko jo prebegli informator naznani kot dvojno rusko agentko, ki naj bi izvedla atentat na ameriškega predsednika. Salt pobegne in uspešno uporabi svoje dolgoletno znanje prikrivanja in izmikanja prijetju, a da bi dokazala svojo nedolžnost, se mora soočiti z obtožbami in zlepa ali zgrda obvarovati svoje življenje pred dokončnim izbrisom.

VIHARNO SRCE (Myrsky) – otroški igrani film, 90 minut Režija: Kaisa Rastimo Igrajo: Ronja Arvilommi, Laura Malmivaara, Janne Virtanen, Sara

KAM NA IZLET? Sobota, 4. 9.: OBRONKI ŠENTILJA – Sekc. Šentilj in PLASKI VOGEL – PDV; - OLŠEVA SKOZI OKNO – Sekc. Topolšica – vse PDV. VABLJENI!

(Letters to Juliet) – romantična komedija Režija: Gary Winick Igrajo: Amanda Seyfried, Christopher Egan, Gael García Bernal, Vanessa Redgrave, Franco Nero, idr.

2. Četrtek - Štefan 3. Petek - Dora 4. Sobota - Zalka 5. Nedelja - Lovrenc 6. Ponedeljek - Zaharija 7. Torek - Marko 8. Sreda - Marija

17.00 Štadion Široko Nogometna tekma NK Šoštanj : NK Zavrč, 3.krog, ŠNL

Torek, 7. septembra

»Kk? Tk! - vsem enako!« je projekt velenjskih mladinskih organizacij, ki ga letos že drugič zapored koordinira Počitniško društvo Kažipot. Letos se bo odvijal prvi septembrski petek (3. 9. 2010) v parku pred gimnazijo Velenje. Namenjen je mladim, starim od 15 do 29 let, pričakujejo pa tudi nekaj starejših obiskovalcev. Začel se bo ob 9. uri in končal ob 22. uri. V tem času se bo predstavilo več kot 20 mladinskih organizacij. Nekaj površin bodo lahko mladi izkoristili tudi za poležavanje na soncu, potekale bodo različne športne in zabavne igre, od 15. ure dalje pa se bodo obiskovalci lahko prepuščali tudi zvokom moderne glasbe.

Tammela, idr. Nedelja, 5. 9., ob 16.00 – Pikin kino Vzhodni Berlin jeseni 1989. Oče finske družine med obiskom berlinskega zidu reši srčkanega pasjega mladiča. Nadene mu ime Viharno srce in ga odnese domov. Nihče v družini ne pozna pasme psa niti njegovega ozadja. Sedemletna Lučka se v kužka zaljubi na prvi pogled in vzame pasjo siroto pod svoje okrilje. Njegovim staršem, ki nis ta mrtva, ampak sta se le spremenila v zvezdi na nebu, napiše celo pismo, da ima zdaj Viharno srce novo mamo. A kosmata in nagajiva pasja kepa odraste v orjaškega psa brez pravil in prepovedi. S svojo navzočnostjo in laježem ustrahuje vse, ki bi lahko kakor koli ogrozili njegovo malo zaščitnico. Družina začne počasi odkrivati resnico o svojem pasjem članu. Festivali, nagrade: Schlingel Chemnitz 2008 (najboljši evropski otroški film in najboljša otroška igralka), London Children´sFilm Festival 2008 (nagrada občinstva), Antwerp/Brugge 2009 (nagrada občinstva), Leeds 2009 (najboljši film po izboru otroške žirije), Berimora Riga 2009 (nagrada občinstva), Kodomotachino Tokio 2009 (najboljši film). S podporo Ministrstva za kulturo!

SHREK ZA VEDNO (Shrek Forever After) - sinhroniziran

Animirana komedija, 93 minut Režija: Mike Mitchell Slovenski glasovi: Dario Varga, Tanja Potočnik, Sebastijan Cavazza, Jose, Lučka Počkaj, Iztok Valič, Jernej Kuntner, idr. Nedelja, 5. 9., ob 10.30 – Pikin kino Čemerni, toda dobrosrčni orjak Shrek se ne more sprijazniti z dolgočasnim družinskim življenjem, zato pristane na čarovnijo prebrisanega Špicparkeljca. Znajde se v vse prej kot sanjski deželi, kjer njegova žena Fiona vodi odpor proti zlobnemu tiranu, in nima časa za ljubezen. Na hladen sprejem naleti tudi pri nekdaj najboljšem prijatelju Oslu, vedno bojeviti Obuti maček pa se je močno polenil in poredil. Shrek se odloči vzeti stvari v svoje roke, kar povzroči kopico novih zabavnih norčij in prigod.

Cene: Redna predstava 3,5 EUR Pikin kino 2,5 EUR

Naslednji vikend, od 10. 9. do 12. 9. 2010 napovedujemo: akcijsko komedijo A EKIPA, dokumentarni film SKRITI ZALIV, otroški igrani film ŽABE IN PAGLAVCI in sinhronizirano animirano družinsko komedijo SVET IGRAČ 3

NaĹĄ Ä?as, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEĹ Ä&#x152;EVALEC

2. septembra 2010

RADIO

VELENJE

Ä&#x152;ETRTEK, 2. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; Erosov kotiÄ?ek; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 3. septembra: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock ĹĄok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 5. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; Ä&#x152;estitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 6. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 7. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 8. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

,1)250$7,91, '$1 Z Z Z I N S Y V L

ONES NA Ĺ˝E NOST ZRAKA

RE XUL 9LVRNRĂŁROVNL ĂŁWXGLMVNL SURJUDPL SUYD VWRSQMD

.RPHUFLDOD 3RVORYQD LQIRUPDWLND

V tednu od 23. avg. 2010 do 29. avg. 2010 niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBÄ&#x152;INSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

7XUL]HP 0DJLVWUVNL ĂŁWXGLMVNL SURJUDPL GUXJD VWRSQMD

.RPHUFLDOD

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. avg. 2010 do 29. avg. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

3RVORYQD LQIRUPDWLND 7XUL]HP

100 90 80

'RNWRUVNL ĂŁWXGLMVNL SURJUDP WUHWMD VWRSQMD

1292 Y ĂŁWXGLMVNHP OHWX

Äş

3RVORYQH YHGH

70 60 50 40 30 20 10 0 Ĺ OĹ TANJ

2SHUDFLMR UD]YRMD QRYLK ĂŁWXGLMVNLK SURJUDPRY 3RVORYQD LQIRUPDWLND LQ7XUL]HP GHOQR Âż QDQFLUD (YURSVND XQLMD LQ VLFHU L] (YURSVNHJD VRFLDOQHJD VNODGD 2SHUDFLMD VH L]YDMD Y RNYLUX 2SHUDWLYQHJD SURJUDPD UD]YRMD ĂžORYHĂŁNLK YLURY Ă UD]YRMQH SULRULWHWH ÂŞ5D]YRM ĂžORYHĂŁNLK YLURY LQ YVHĂĽLYOMHQMVNHJD XĂžHQMDÂŠ SUHGQRVWQH XVPHULWYH ÂŞ.DNRYRVW NRQNXUHQĂžQRVW LQ RG]LYQRVW YLVRNHJD ĂŁROVWYDÂŠ O

ZAVODNJE

GRAĹ KA GORA

23.avg

&HOMH /MXEOMDQD 0DULERU 1RYD *RULFD 0XUVND 6RERWD .UDQM 6ORYHQM *UDGHF 5RJDĂŁND 6ODWLQD

TOPOLĹ ICA

24.avg

25.avg

VELENJE

LOKOVICA -

Ĺ KALE

VELIKI VRH

26.avg

PESJE

MOBILNASKORNO

27.avg

28.avg

29.avg

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

2. septembra 2010

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA) PODARIM HLADILNIK z zamrzovalnikom podarim. Gsm: 041/817-061 NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica za vse z resnimi nameni, zastonj za mlade gospe, ugodno za ostale ženske. Tel.: 03/5726-319, gsm: 031/836-378 PREPROST moški, sam z otrokom je ostal, preprosto, samsko žensko bi rad spoznal, ljubezen svojo ji dal. Gsm.: 031/860-668 ŽENSKE vseh starosti si želijo spoznati ljubečega, iskrenega prijatelja. Tel.: 090 62 86 (1,99 eVr/min) ali 03/5726-319 POKLIČITE in spoznajte svojo ljubezen. Gsm.: 031/505-495 DEKLETA si želijo resnih fantov. Tel.: 090 62 86 (1,99 eVr/min) ali gsm: 031/505-495 BREZPLAČNA spoznavanja za gospe do 48. leta. Ugodno za ostale gospe in moške. Tel: 03/5726-319, gsm: 031/836-378

SIMPATIČNA in poštena 50-letna ženska iz Velenja si želi spoznati prijatelja starega do 60 let ali več. Ag. Alan, gsm: 041/248-647 NEPREMIČNINE TRAVNIK s kletjo v Savinjski dolini prodam. Tel: 03/547-1267 GARAŽO oddam, 36 m2. Gsm: 031/539-051 RAZNO DVOOSNO prikolico in kavbojsko sedlo prodam. Gsm: 031/539-051 HIDRAVLIČNO stiskalnico za sadje, 150 l, prodam. Gsm: 031/619-115 POLNOJARMENIK (gater) pini&kay prodam. Gsm: 040/202-181 MLIN za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Gsm: 041/818-899, popoldan

PRIDELKI BEL in rumen jedilni krompir, pridelan ročno in brez umetnih gnojil, prodam. Gsm: 041/216-481 ali 041/940-234 BUKOVA drva, cepljena, prodam. Gsm: 031/517-415 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883

Mali oglasi in osmrtnice 898 17 50 ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat

JOŽEF HOSNAR Lokovica 59, Šoštanj 10. 3. 1924 – 27. 8. 2010 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče, ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in nam bili ob težkih trenutkih v oporo. Hvala patronažni službi, intenzivni enoti Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, Bolnišnici Topolšica, Reševalni slubi ZD Velenje, Pogrebni službi Usar, g. dekanu Primožiču, govorniku, praporščaku, pevcem in g. dekanu Napretu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi

ŽIVALI TELIČKO limuzin prodam. Tel.: 064110515 PRAŠIČA, težkega od 100 do 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/337-201

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 4. 9. in 5. 9. – Ana Franjkovič, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZDVelenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Katja Ovnik, Velenje, Kardeljev trg 2 in Marko Kričej, Velenje, Šmarška cesta 47. Smrti: Anica Krančan, roj. 1950, Vitanje, Konjiška c. 9; Marija Poznič, roj. 1927, Rečica ob Savinji, Nizka 13;

Franc Špenger, roj. 1956, Radlje ob Dravi, Sv. Jernej nad Muto 5; Terezija Orel, roj. 1926, Žalec, Podvin pri Polzeli 21; Julijana Molek, roj. 1942, Radlje ob Dravi, Vuhred ra, roj. 1929, Rimske Topllice, Trubarjevo naselje 11; Jožef Hosnar, roj. 1924, Lokovica 59, Šoštanj; Alojz Napotnik, roj. 1928, Velenje, Gorenjska c. 19.

ZAHVALA V SLOVO V 63. letu nas je zapustila draga žena in mama dragemu bratu in stricu

SLAVICA BARBORIČ specialna pedagoginja v pokoju iz Podkraja pri Velenju 25. 2. 1948 – 24. 8. 2010 Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem, ki ste nam bili v dneh njene težke bolezni v oporo in pogum. Še posebej hvala sosedi Ivici in sestri Ani za toplino in vsestransko pomoč ter ge. Veri in drugim maminim sodelavkam za neizmerno skrb in upanje na boljše. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Splošne bolnišnice Celje, Bolnišnice Topolšice in Zdravstvenega doma Velenje za trud ter patronažni službi za nego in prijaznost. Hvala tudi govorcema, g. župniku, pevcem, Pogrebni službi Usar za lepo opravljen pogreb in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: mož Lojze, sinova Blaž in Matjaž ter vsi njeni

IVANU JOSIPU POVHU Johanovemu Iveku S svojim petjem in humorjem vsakega razveseliti si znal, mnogim v pomoč si bil, a pred usodo sam nemočen si ostal.

12. avgusta je v 81. letu starosti prenehalo biti njegovo plemenito srce. Ohranili ga bomo v svojih srcih in najlepšem spominu.

Sestra Fanči z možem Stankom in nečakinja Olga z družino

Naš čas, 2. 9. 2010, barve: CMYK, stran 24

Ob koncu predstavili rezultate dela

Vzela je tudi poletje Kunigundina srčna molotovka je dogorela – V soboto se je vrnila v svoj dom na Velenjskem gradu in za sabo pustila jesen Čeprav so bili zadnji festivalski dnevi bolj kisli, se Kunigunda na svoji zaključni prireditvi ni dala. Metal koncert pred Mladinskim centrom ji je uspelo izpeljati v dokaj suhem vremenu, ki se je iz poletnega hitro prevesilo v jesensko. Tudi letos je grajska coprnica pripravila edinstven dogodek. Samo na festivalu Kunigunda so namreč nastopili Interceptor, pospremili pa so jih Šus. Z njimi je glavno festivalsko prizorišče pred Mladinskim centrom še zadnjič ‘začupalo’, že naslednje jutro pa se spremenilo v takšnega, kot smo ga vajeni. Prav v teh dneh se prostori dnevnega centra selijo v nove prostore v Mladinskem hotelu, s tem pa tudi Kunigundina ekipa. Tam bo kaj kmalu začela pisati novo zgodbo, ki ji boste priča prihodnje poletje. Do takrat pa ne pozabite: punka nam man'ka!

Tina Felicijan

Zaključek 22. raziskovalnega tabora za štipendiste Zoisovega sklada »Velenje 2010« V četr tek, 26. avgus ta, je z zaključno slovesnostjo sklenil svoje delo 22. raziskovalni tabor. Ob udeležencih, njihovih starših, mentorjih in vodstvu inštituta ERICo (organizator) so se v Osnovni šoli Vinska Gora zbrali predstavniki nekaterih pokroviteljev - Mirt Nagy in Sabina Tomlje z Zavoda RS za zaposlovanje, Darko Lihteneker in mag. Peter Kovač z Mestne občine Velenje ter vodstvo Osnovne šole Gorica z ravnateljem Ivanom Planincem na čelu. Tabor je minil v delovnem in družabnem vzdušju. Mladi raziskovalci so predstavili rezultate dela. Vsi govorci so pohvalili rezultate in izjavili, da bodo prireditev podprli tudi naslednje leto. Udeleženci so prišli iz Slovenije, Srbije, Avstrije in s Češke, zato je velik del aktivnosti potekal v angleškem jeziku. ERICo je sredi obširnega projekta »Šaleška jezera, vodni vir in razvojni izziv«. Skozi delo z mladimi so pridobili nove podatke o jezerih, raziskovalci pa praktične izkušnje. Skupina za kemijo je ugotavljala kakovost Velenjskega jezera s poudarkom na gostoti vode od povr ši ne do dna. Sku pi ni za biologijo (favna in flora) sta popisovali poraščenost jezerskih bregov z drevesnimi, grmovnimi in zelna-

Na letošnjem 13. festivalu mladih kultur Kunigunda je sodelovalo vsaj petdeset mladih. Že med festivalom so zbirali nove ideje za prihodnje leto in jih povezali s svojim vse bolj trdnim prijateljstvom.

timi rastlinskimi vrstami. Del raziskovanja je bil posvečen vodnim rastlinam. Opredelili so prevladujoče rastlinske vrste ter poraslost brežin. Pozornost so posvetili še živalskim skupinam (ptice, kačji pastirji, ribe in dvoživke). Supina za turizem je preučevala možnosti za raz voj učne ga turiz ma. Ob Velenjskem jezeru je anketirala mimoidoče in na podlagi rezultatov oblikovala učno pot. V skupini geografov so raziskovali mline, žage

roelektrarn. Novinarji so skrbeli tako za informiranje udeležencev kot za promocijo tabora. Organizatorji so pripravili dve ekskurziji. Na prvi so se po uvodnem predavanju podali na Velenjski grad, od tam v Gorenje, d.d., kjer so spoznali razvoj in pomen tega giganta za slovensko gospodarstvo. Sledil je ogled Termoelektrarne Šoštanj, največjega slovenskega termoenergetskega objekta. Ekskurzijo so zaključili na Kavčni-

je predstavil problematiko tvorjenja možganskih sinaps pri otrocih in pomenu dela z mladimi do 12. leta starosti. O Ter moelektrar ni Šoštanj in gradnji Bloka 6 so se pogovarjali z njenim predstavnikom, gospodom Francom Poličnikom. Zgodovino premogovnika Velenje, njegovo vlogo, predvsem pa obsežno okoljsko rekultivacijo je v pogovoru podrobneje predstavil Boris Potrč. Emil Šterbenk je opisal letošnje potovanje v Rusijo s

Med ekskurzijo po Šaleški dolini je predstavnik Gorenja Peter Krepel mladim zelo slikovito predstavil to podjetje.

in male hidroelektrarne. Z analizo rabe vodnih virov v preteklosti ob upoštevanju hidroloških značilnosti vodotokov in naravovarstvenih omejitev so iskali potencialno zanimive lokacije za gradnjo malih hid-

kovi domačiji v Zavodnjah. Druga ekskurzija je udeležence vodila na Notranjsko na Cerkniško jezero, v Križno jamo in na grad Snežnik. Ob večerih so obravnavali različne teme. Zdravnik Ranko Rajović

starodobniki. Seveda ni šlo brez tradicionalnih družabnih prireditev. Ori en ta cij ski pohod je bil namenjen podrobnejšemu spoznavanju neposredne okolice in se je zaključil s pršutom, ki ga je prinesel župan Srečko Meh. Za športni dan so se letos udeležili etnološko zabavne prireditve na Tuševem. Tja so šli peš, v športnih igrah so sodelovale tri skupine s tabora, ena pa je zasedla celo tretje mesto. Osrednji družabni dogodek ostaja krst, ki je bil še posebno izviren, saj bil obar van vinogradniško. Organizirali so karaoke, mentorica češke skupine je poučevala latinskoameriške plese, pekli so koruzo in prepevali ob ognju, pomembni družabni dogodki pa so bili tudi štirje taborski dnevniki.

Sklepna prireditev v osnovni šoli v Vinski Gori (Foto: Z. Pavšek)

Srednjeveški dan na Velenjskem gradu »Kako so se oblačili nekdaj, kako so se borili, kaj so jedli, kako so …?,« so vprašanja, na katera so si prišli odgovorit številni obiskovalci na Srednjeveški dan na Velenjski grad v nedeljo, 29. avgusta 2010. Mnogi obiskovalci so si odgovorili, številni pa še vedno ne, tako da bodo prav gotovo prišli na ta dan tudi prihodnje leto. Turistično društvo Velenje je skupaj z Muzejem Velenje pripravilo že četrti srednjeveški dan po vrsti, ki ga vsako leto obišče veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Poleg velikega števila obiskovalcev, ki so celo nedeljo oblegali Velenjski grad, so se pozivu na sejem izjemno dobro odzvali tudi sejmarji, saj jih je bilo letos še več kot lani. Poleg obveznih vitezov (med drugim so prišli celo iz Přerova s Češke), skupine iz Slovenj

Srednjeveški dan na Velenjskem gradu (Foto DK)

Gradca in še številnih drugih skupin so bili tudi obrtniki, ki so prikazovali načine nekdanje izdelave

in prodaje izdelkov. Letos so bili prisotni tudi plesalci, berač, živalska stojnica, tatič, kaligrafinja, vede-

ževalka itd. Cel dan so se po gradu odvijali dvorni sprejemi, dvoboji mečevalcev, plesni nastopi in še številne druge prireditve. Seveda so tudi letos sodelavci Turističnega društva Velenje sodelovali pri organizaciji in izvedbi srednjeveškega dne. Vsi brez izjeme so se pre-

oblekli v kostume iz srednjega veka in so nato vsak po svojih močeh pomagali pri organizaciji prireditve. Na začetku prireditve je prisotne pozdravil deželni vitez, za njim je zbrane nagovoril župan MO Velenje Srečko Meh, za tem so dvignili zastavo, v svet pa je orga-

nizator spustil tudi golobe, ki naj oznanjajo mir. Prireditev je res lepo uspela (tudi vreme je bilo pravo), tako da se drugo leto na Srednjeveškem dnevu na Velenjskem gradu spet srečajo.