35 2015

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (14/20 0C) in soboto (13/17 0C) bo preteĹžno, v nedeljo (11/18 0C) pa delno oblaÄ?no.

MoĹžni nalivi.

ÄŒetrtek, 3. septembra 2015

ĹĄtevilka 35 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

TAKO mislim

Prostovoljni mus in neprostovoljni minus Milena KrstiÄ? – Planinc

ZaÄ?elo se je

V torek se je po za zdaj ĹĄe nepopolnih podatkih zaÄ?elo novo ĹĄolsko leto tudi za 3899 osnovnoĹĄolcev v Ĺ aleĹĄki dolini, med njimi je 507 prvoĹĄolcev. Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje je napolnilo uÄ?ilnice blizu 1900 dijakov, med njimi je veÄ? kot 450 novincev. Vsem Ĺželimo uspeĹĄno in varno leto. (tp)

7

Janja svetovna prvakinja PrejĹĄnja uprava ni Kadetinja Janja Garnbret, aktualna evropska mladinska prvakinja v balvanskem in teĹžavnostnem plezanju, je nepremagljiva tudi v svetovni konkurenci. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v ĹĄportnem plezanju v italijanskem Arcu si je 31. avgusta, priplezala naslov svetovne mladinske prvakinje v balvanskem plezanju. Slovenski uspeh sta z bronasto medaljo dopolnila Vita Lukan med starejĹĄimi deklicami in mladinec AnĹže Peharc.

Od velenjskih tekmovalcev sta kadetinji TjaĹĄa SlemenĹĄek in Sara LukiÄ? dosegli 10. oz. 18. mesto, med kadeti pa je Nejc DvorĹĄek (vsi Ĺ aleĹĄki AO) zasedel 36. mesto. Kadetinja Janja Garnbret je bila znova nepremagljiva in je letoĹĄnjim naslovom evropske mladinske prvakinje v balvanskem in teĹžavnostnem plezanju ter evropske podprvakinje v te-

Ĺžavnostnem plezanju dodala ĹĄe balvansko zmago na svetovnem mladinskem prvenstvu. ÂťGlede na to, da je bilo letos prviÄ? organizirano svetovno mladinsko prvenstvo tudi v balvanih, sem odĹĄla na tekmo brez priÄ?akovanj. Moj cilj je bil odplezati vse balvane zbrano in po svojih najboljĹĄih moÄ?eh. Vesela sem, da mi je uspelo osvojiti naslov svetovne prvakinje,ÂŤ je povedala Garnbretova, ki je v zahtevnem finalu za seboj pustila drugouvrĹĄÄ?eno Margo Hayes iz ZDA in Italijanko Asjo Gollo na tretjem mestu.

dobila zaupnice

Velenje, 28. avgusta - Na 25. redni seji SkupĹĄÄ?ine Premogovnika Velenje (udeleĹžilo se ga je 99,5 odstotka kapitala), so delniÄ?arji potrdili letno poroÄ?ilo in se seznanili z revizorjevim poroÄ?ilom in poroÄ?ilom nadzornega sveta za leto 2014.

V skladu z zakonom je bila Ä?lanom nadzornega sveta druĹžbe za poslovno leto 2014 podeljena razreĹĄnica. Dobili so jo Ivan Pohorec, mag. Ludvik Golob in Boris Ĺ tefanÄ?iÄ?. SkupĹĄÄ?ina druĹžbe pa ni podelila razreĹĄnice Ä?lanom prejĹĄnje uprave, ki so jo sestavljali dr. Milan Medved, dr. Vladimir Malenković in Sonja KugoniÄ?. Na seji so se delniÄ?arji seznanili tudi s PoroÄ?ilom posebne revizije druĹžbe (z dne 8. junija letos), ki ga je pripravila revizorska druĹžba Ernst & Young, d. o. o. Postavljena so bila doloÄ?ena vpraĹĄanja, na katera bo uprava pisno odgovorila delniÄ?arjem v zvezi z nadaljnjimi postopki in stroĹĄki, ki jih je imela druĹžba v zvezi s posebnimi revizijami.

KakĹĄno je revizijsko poroÄ?ilo, uradno ĹĄe ni jasno, neuradno pa kroĹžijo razliÄ?ne informacije. Dnevnik je med drugim zapisal, da so v reviziji ugotovljene ĹĄtevilne nepravilnosti in sporna nakazila. mz

... je odliÄ?no uspel in dodobra razgibal dogajanje v Ĺ oĹĄtanju. Pritegnil je ĹĄtevilne obiskovalce, ki organizatorjem sporoÄ?ajo, da prihodnje leto spet pridejo.

Foto: A. KavÄ?nik

Prvi Ĺ aleĹĄki festival piva

đ&#x;”˛

13

Veliko je bilo povedanega, zapisanega, posnetega in seveda tudi doĹživetega pri gradnji socialistiÄ?nega Ä?udeĹža, mesta Velenje. O prostovoljstvu, s katerim je preĹžeto. O Ĺžuljih tistih, ki so mesto gradili, se pri tem druĹžili in upali na lepĹĄi jutri. MoĹžje, Ĺžene in otroci so v sedemnajstih letih, do leta 1964, z udarniĹĄkim in prostovoljnim delom opravili veÄ? kot milijon delovnih ur, regulirali Pako, uredili park, zgradili ĹĄolo, kinodvorano, ustvarili mesto in si v njem uredili Ĺživljenje. Velenje na dan, ko je bilo leta 1959, 20. septembra, slovesno odprto novozgrajeno mestno srediĹĄÄ?e, praznuje.

Tudi letos bo.

Tudi letos ob prazniku ne bo spregledano prostovoljstvo, udarniĹĄtvo in gradnja mesta. SocialistiÄ?ni Ä?udeĹž. Pogledi na to obdobje so tudi zdaj, ko je kapitalizem, teĹžko drugaÄ?ni. ÄŒeprav eni so.

Zgodovinar, ĹĄaleĹĄki rojak, ki je nekdaj tudi sam mestu, udarniĹĄtvu, prostovoljstvu ... pisal hvalnice, marsikaj vidi drugaÄ?e. Pravi, da so bile tudi stranpoti, ne le Ä?udeĹži. A kje jih ni?

So udarniĹĄke ure, Ä?e tudi imenovane Âťprostovoljni musÂŤ stranpot? ÄŒe so, so bile koristna stranpot. Za celo skupnost. Za vse. ÄŒe so rudarji z opravljenim Âťprostovoljnim musomÂŤ hitreje priĹĄli do stanovanja, Ĺže ni mogla biti to stranpot. Pomagale so jim cele druĹžine. Velikokrat sem se o tem pogovarjala z graditelji Velenja. Veliko jih nikoli ni spremenilo bivaliĹĄÄ?a. Stanovanje, ki so ga oddelali in dobili prej, kot bi ga sicer s Âťprostovoljnim musomÂŤ, je bilo zanje predragoceno, da bi ga. Oni in njihove druĹžine se tega obdobja spominjajo kot lepega in polnega upanja. Je to Ä?udeĹž, kot smo mu rekli, ali mit kot ga je preimenoval zgodovinar? Mesto je ĹĄe danes svetlo, zraÄ?no, v njem so priloĹžnost dobile generacije.

Tukaj je. NihÄ?e ni niÄ?esar odnesel nikamor.

Menda, kot omenja zgodovinar, se je tudi kakĹĄna hiĹĄa dodelila po prijateljskem kljuÄ?u. Zagotovo se je. Prej bi bil mit kot Ä?udeĹž, Ä?e se ne bi. A stranpot?

Danes se namesto velenjskih Âťprostovoljnih musovÂŤ sooÄ?amo z vseslovenskimi Âťneprostovoljnimi minusiÂŤ. Ĺ e dolgo jih bodo plaÄ?evale generacije. Tudi ti so nastajali po prijateljskem kljuÄ?u. Za razliko od takrat, ko s(m)o imeli od tega vsi nekaj, imajo danes le nekateri. Njihove hiĹĄe, vile, vikendice ..., pa plaÄ?ujemo vsi.

Marsikdo bi menjal novo za staro in marsikdo bi imel raje tudi takĹĄen mit. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

3. septembra 2015

Za zdaj predvsem pomoÄ? v hrani in higieni Denar za 6 razliÄ?nih ukrepov Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je objavila razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeĹželja v lokalni skupnosti za letos.

V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu je za to predvidela 14 tisoÄ? evrov, razdelili pa jih bodo za ĹĄest ukrepov. Med drugim za pomoÄ? pri naloĹžbah, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, za sofinanciranje zavarovalnih premij, pomoÄ? v naloĹžbe v predelavo in trĹženje kmetijskih ter Ĺživilskih izdelkov ter v nekmetijsko dejavnost na kmetiji. Rok za oddajo prijave se izteÄ?e v ponedeljek, 31. avgusta. đ&#x;”˛

Pet vlog za male Ä?istilne naprave Ĺ martno ob Paki – Na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so do roka, predvidenega v javnem razpisu, prejeli pet vlog za dodelitev nepovratnih finanÄ?nih sredstev za izgradnjo malih komunalnih Ä?istilnih naprav.

Posebna komisija, ki jo je imenoval Ĺžupan, bo te sedaj pregledala in ugotavljala upraviÄ?enost vlagateljev. Na osnovi njenega predloga se bodo v obÄ?inski upravi z upravnim postopkom odloÄ?ili o dodelitvi proraÄ?unskega denarja in izdali odloÄ?bo.

V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu je za ta namen na voljo 10 tisoÄ? evrov, vsak upraviÄ?enec dobi 1.000 evrov. Denar lahko priÄ?akuje takoj, ko po prejemu odloÄ?be predloĹži vso potrebno dokumentacijo in soglasja. đ&#x;”˛

PrviÄ? le en prevoznik Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je veÄ? kot 60 odstotkov uÄ?encev tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha vozaÄ?ev.

Na osnovi letos izvedenega javnega naroÄ?ila oziroma podpisane pogodbe z najugodnejĹĄim ponudnikom bo ĹĄolske prevoze opravljal prviÄ? le en prevoznik za vse relacije. To je APS Velenje, pogodbo z njim pa so sklenili za 4 leta.

Prevozi bodo potekali na 13 relacijah, zanje pa je v letoĹĄnjem proraÄ?unu namenjenih 480 tisoÄ? evrov.

PomoÄ? med drugim zbirata tudi ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje in Karitas Velenje – V Ĺ aleĹĄki dolini ob razpadu Jugoslavije krajĹĄi Ä?as od ĹĄest do sedem tisoÄ? beguncev Tatjana PodgorĹĄek

Velenje - V Sloveniji za zdaj ĹĄe ni veÄ?jega ĹĄtevila migrantov in beguncev, ki Ĺželijo v Evropo, a je samo vpraĹĄanje Ä?asa, kdaj se bo to zgodilo tudi pri nas.

Po zagotovilih slovenskega vrha je drĹžava na to pripravljena, v dveh najveÄ?jih humanitarnih organizacijah pri nas - Karitas in RK Slovenije – pa so nekatere aktivnosti Ĺže stekle, saj Ĺželijo, da bi beguncem lahko takoj priskoÄ?ili na pomoÄ?.

V ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje in Karitas Velenje zbirajo najnujnejĹĄe Ĺživljenjske potrebĹĄÄ?ine: odeje, spalne vreÄ?e, leĹžalne podloge, manjĹĄe ĹĄotore, vse higienske pripomoÄ?ke (mila, vloĹžke, plenice, brisaÄ?e ‌), vodo v plastenkah, Ĺživila v konzervi (mesne brez svinjskega mesa), ki ne potrebujejo hlajenja in toplotne obdelave. Pri RK za zdaj oblaÄ?il in obutve ne zbirajo, pri Karitas pa zbirajo oblaÄ?ila, obutve pa za zdaj ne, razen ĹĄportnih Ä?evljev.

RK Slovenije zbira ĹĄe denarne prispevke na posebnem transakcijskem raÄ?unu ter s pomoÄ?jo SMS donacij, in sicer na ĹĄtevilki 1919, kljuÄ?na beseda begunci (donacija 1 evro) ali 1919, kljuÄ?-

Materialno pomoÄ? zbirata tudi ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje in Karitas Velenje.

RK v prostorih skladiĹĄÄ?a na PreĹĄernovi cesti ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah od 14. do 16. ure ali po dogovoru.

Karitas Velenje ima svoje prostore na Kersnikovi 13, materialno pomoÄ? (razen hrane) pa zbirajo v petek, 4. septembra, od 16. ure naprej.

na beseda begunci 5 (donacija 5 evrov).

Dobri ljudje lahko omenjeno materialno pomoÄ? oddajo v skladiĹĄÄ?u ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje na PreĹĄernovi cesti, Karitas Velenje pa jo zbira v svojih prostorih na Kerstnikovi 13 v Velenju. SkladiĹĄÄ?e bo odprto za ta namen znova v petek, 4. septembra, od 16. ure dalje. Kot so povedali, zbirajo vse, razen hrane. To zbirajo v skladiĹĄÄ?u Ĺ kofijske Karitas v Vrbju pri Ĺ˝alcu.

Sekretarka velenjskega obmoÄ?nega zdruĹženja RK Darja Lipnikar je ĹĄe povedala, da za zdaj drugih aktivnosti ne bodo izvajali, ampak bodo Ä?akali na nadaljnja navodila RK Slovenije.

Prav tako Ĺ aleĹĄka dolina za zdaj ni med obmoÄ?ji, kamor bi nastanili begunce in migrante.

Sicer pa smo se v dolini z veÄ?jim ĹĄtevilom beguncev sreÄ?ali ob razpadu Jugoslavije. Po podatkih bivĹĄe sekretarke ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje Darinke Herman je pri sorodnikih, znancih, prijateljih ter v zbirnih centrih v Ĺ oĹĄtanju, v Paki pri Velenju, v Vegradovem samskem domu ter v Domu uÄ?encev krajĹĄi Ä?as Ĺživelo od ĹĄest do sedem tisoÄ? beguncev, daljĹĄi Ä?as pa so pomagali veÄ? kot 4000 beguncem. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Sofinanciranje humanitarnih dejavnosti

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov na podroÄ?ju humanitarnih in invalidskih dejavnosti ter dejavnosti neprofitnih organizacij, druĹĄtev in zvez s tega podroÄ?ja, ki jih bo sofinancirala letos. Okvirna viĹĄina sredstev znaĹĄa 4.800 evrov, rok za oddajo vlog pa se izteÄ?e 18. avgusta. đ&#x;”˛

mkp

Koncesija za ceste Ĺ oĹĄtanj – Minuli petek je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj objavila razpis za dodelitev koncesije za zimsko in letno vzdrĹževanje lokalnih cest ter investicijsko vzdrĹževanje cest. Zadnji dan za oddajo ponudb je 22. september. Koncesijo bodo izbranemu izvajalcu dodelili za 15 let.

Vseh lokalnih cest je 120 kilometrov, skupaj z javnimi povrĹĄinami in parkiriĹĄÄ?i ter ploÄ?niki pa slabih 137 kilometrov. Investicijsko vzdrĹževanje predvidevajo na 15 cestnih odsekih. Lokalna skupnost je iz proraÄ?una lani namenila za letno in zimsko vzdrĹževanje lokalnih cest, ki so vkljuÄ?ene v razpis, dober milijon evrov. đ&#x;”˛

Tp

Obisk iz Kazahstana in Srbije Velenje, 25. avgust – Mestna obÄ?ina Velenje je pretekli teden gostila predstavnike kazahstanskih regij Kyzylorda in Mangystau ter srbskega mesta NiĹĄ, ki sodelujejo pri projektu ÂťKEY – Key Environmental YieldÂŤ.

Glavni cilj projekta je izdelati dolgoroÄ?ni okoljsko razvojni program za regijo Mangystau po vzoru dobrih praks sodelujoÄ?ih partnerjev pri projektu. Velenje z uspeĹĄno okoljsko sanacijo Ĺ aleĹĄke doline pri projektu sodeluje kot primer dobre prakse v Evropi. V petek, 21. avgusta, so za goste organizirali konferenco ÂťUporaba naprednih praks upravljanja okoljaÂŤ, v okviru katere so svoje poglede na upravljanje okolja podrobneje predstavila uspeĹĄna velenjska podjetja InĹĄtitut ERICo, Premogovnik Velenje, Esotech in Gorenje.

Mestna obÄ?ina Velenje si s sodelovanjem pri projektu odpira moĹžnosti gospodarskega sodelovanja, pridobivanja dobrih praks, ĹĄirjenja mreĹže novih partnerstev ‌ đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Trkanja na vrata drĹžav in vesti Eni prihajajo, drugi odhajajo - Vezi med kneĹžjim mestom in kneĹževino - PojoÄ?i direktor - Tudi majhni so pomembni Kar se nam je ĹĄe nedolgo tega zdelo kot neko oddaljeno dogajanje, postaja vse bolj bliĹžnja resniÄ?nost. Begunci Ĺže skoraj trgajo na naĹĄa vrata. Mi zanje sicer nismo obljubljena deĹžela, ampak smo le na njihovi poti, a vpraĹĄanje je, kako dolgo se bodo pri nas zadrĹžali. Mi, pravijo Âťna vrhuÂŤ, jim bomo odprli mejo, ne vemo pa, ali jo bodo tudi tisti, kamor so namenjeni, ali vsaj, kako hitro. In ko tudi pri nas ljudje dobrih src Ĺže zbirajo pomoÄ?, to nesreÄ?no karavano marsikje ÂťspremljajoÂŤ tudi taki, ki trĹžijo njihovo nesreÄ?o. Za prevoze, tihotapljenje Ä?ez meje, tudi z oderuĹĄkimi cenami za osnovna Ĺživila in pripomoÄ?ke.

Ob pripravi na priÄ?akovan prihod beguncev se pri nas ukvarjamo z odhodom nekaterih Slovencev v tujino. Gre seveda za naĹĄe veleposlanike, saj je izpraznjenih kar nekaj mest. Grehi, ki naj bi jih bilo zagreĹĄilo nekatero ÂťtakĹĄno osebjeÂŤ menda le niso tako hudi, da bi jim prepreÄ?ilo nadaljnje tovrstno delo. Ne dogaja pa se le Âťpri vrhuÂŤ, tudi spodaj. Predvsem sindikati se zavzemajo za novo definicijo minimalne plaÄ?e. Kar pomeni, da bi morali taki delavci, ki so na ÂťminimalcuÂŤ, dobiti tudi dodatke za delo v teĹžjih razmerah.

Akcija je stekla, podpise zbirajo, ali bodo s to zahtevo uspeli, ĹĄe ni jasno. Delodajalci so namreÄ? proti, ker v tem vidijo le dodaten stroĹĄek. Mnogi paÄ? bolj gledajo na dobiÄ?ek, kot da ljudi. Ĺ e nekaj o lokalnem in mednarodnem: Celje, kneĹžje mesto oziroma kneĹžja obÄ?ina navezuje stike s kneĹževino Liechtenstein. O poglabljanju vezi so govorili na nedavnem obisku pooblaĹĄÄ?enca celjskega ÂťknezaÂŤ ob drĹžavnem prazniku kneĹževine. Sicer pa sta pobudnika sodelovanja med Celjem in Liechtensteinom ViteĹĄki red svetega Jurija in DruĹĄtvo slovensko-liechtensteinskega prijateljstva, ki sta s kneĹževino povezana Ĺže nekaj let. V srediĹĄÄ?u kneĹžjega mesta in dan kasneje na gornjem domovanju celjskih grofov oziroma knezov pa so konec tedna sklenili letoĹĄnje prireditve v Celju - kneĹžjem mestu.

Celje je te dni tudi dobilo pojoÄ?ega direktorja. Tone Kregar, sicer

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

znan kot pevec in pisec besedil skupine MI2 je postal v. d. direktorja celjskega Muzeja novejĹĄe zgodovine. Dosedanja direktorica Tanja RoĹženberger se bo dvignila na drĹžavno raven, prevzela bo vodenje Etnografskega muzeja Slovenije.

Ob tem, ko nekateri opozarjajo, da naĹĄa mladina preveÄ? posega po alkoholu, tudi po vinu, se je nekaterim zdelo Ä?udno, da v Slovenskih Konjicah mlade organizirano vabijo v vinske kleti in med vinogradnike. Pa gre le za posebno prireditev, da bi na poseben naÄ?in mlade seznanili s ÂťkulturnimÂŤ pitjem vina. Ĺ e posebno, ker imajo Slovenske Konjice naziv mesto cvetja in vina. Ni pa lepo, da bi bili mladi preveÄ? v roĹž'cah. In so v Mladinskem centru pripravili akcijo Vinske vibracije in povabili strokovnjake z vinskega podroÄ?ja, da jim svetujejo o kulturi pitja. Ker ni vse le v koliÄ?ini.

Predstavniki 45 ustanov iz sedmih obÄ?in Âťod Pohorja do BohorjaÂŤ pa so pred dnevi podpisali pogodbe o ustanovitvi in delovanju LAS v obÄ?inah Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Ĺ entjur, Vitanje in ZreÄ?e. Gre dejansko za nadaljevanje povezanega delovanja, saj so partnerstvo vzpostavili Ĺže za obdobje 2007 - 2013 in skupaj izvedele 71 projektov v vrednosti dveh milijonov evrov. Uredili so Grajsko uÄ?no pot Ĺ˝usem, tematsko uÄ?no pot OplotniĹĄki vintgar, v Ĺ entjurju vinogradniĹĄko uÄ?no klet, trĹžnici v Vitanju in Slovenskih Konjicah. RazliÄ?ne projekte so izvedli ĹĄe drugje, od dveh milijonov so za vse to skoraj polovico dobili iz Evropskega sklada za razvoj podeĹželja. Prav zaradi dobrih rezultatov so se odloÄ?ili sodelovati tudi v novi finanÄ?ni perspektivi. Skupnih lokalnih potreb je namreÄ? ĹĄe veliko. Ponekod so projekti majhni, a za kraje zelo pomembni.

Pa ĹĄe to: v obÄ?ini PodÄ?etrtek se dogaja nekaj za nekatere neverjetnega. ObÄ?ina bo sama financirala izgradnjo kanalizacije in Ä?istilne naprave na Sveti Emi. Doslej so namreÄ? za vse take tovrstne projekte ÂťÄ?rpaliÂŤ evropska sredstva.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 3

Stanovanja na Gorici vseljiva

Pogajanja o toploti se nadaljujejo

V prihodnjih dneh se bodo najemniki, ki so bili uspeĹĄni na stanovanjskem razpisu, zaÄ?eli seliti v 132 novih stanovanj na Gorici – Naslednji razpis morda v jesensko-zimskem Ä?asu

Svet ustanoviteljev bo zaĹĄÄ?itil interese prebivalcev z vsemi sredstvi, v TEĹ pa Ĺže zagotavljajo, da bodo storili vse, da bo oskrba s toplotno energijo nemotena – Cena ĹĄe ni znana

Mira ZakoĹĄek

Februarja prihodne leto je predviden remont petega bloka, ki ga bodo izkoristili tudi za potrebne ekoloĹĄke izboljĹĄave.

Za ta Ä?as potrebujejo kot rezervo blok 4.

Mira ZakoĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 26. avgusta – Predstavniki Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj so na pogajanjih z vodstvom Komunalnega podjetja po besedah direktorja dr. MatjaĹža Eberlinca zagotovili, da bodo iskali najprimernejĹĄo reĹĄitev, ki bo ĹĄe naprej zagotavljala zanesljivo dobavo toplotne energije vsem njenim porabnikom. Poudarjajo pa, da je potrebno vsebinsko doloÄ?iti nepredvidene zaustavitve bloka 6 in reĹžime obratovanja v Ä?asu tehnoloĹĄke nadgradnje bloka 5 za zmanjĹĄanje emisij NOx na zakonsko zahtevano raven. ÂťPogovori so potekali konstruktivno in naredili smo pomemben korak k uskladitvi besedila predloga nove pogodbe. Izmenjali smo tudi okvirne poglede glede ukrepov, ki jih bo treba narediti v prihodnosti zaradi zagotovitve dobave toplotne energije industrijskim in gospodinjskim odjemalcem v Ĺ aleĹĄki dolini,ÂŤ je ĹĄe dejal Eberlinc.

S Komunalnega podjetja pa so sporoÄ?ili, da si vodstvo ĹĄe naprej prizadeva, da se bo s TEĹ dogovorilo o najprimernejĹĄi reĹĄitvi, ki bo zagotovila nemoteno dobavo toplotne energije vsem porabnikom toplotne energije. ÂťCena to-

3

AKTUALNO

3. septembra 2015

Za nemoteno oskrbo s toplotno energijo bo morala TEĹ pridobiti posebno vladno dovoljenje za zaÄ?asno obratovanje Ä?etrtega bloka. Pred tem sprejemom pa morajo na ministrstvu sprejeti ĹĄe dve uredbi, ki jih, kot zagotavljajo, pripravljajo prednostno. plotne energije ĹĄe ni dokonÄ?no usklajena, vsekakor pa bo Komunalno podjetje priznalo TEĹ -u stroĹĄkovno ceno toplote, ki jo bo potrdila katera koli neodvisna strokovna institucija,ÂŤ pravi direktor Komunalnega podjetja dr. UroĹĄ Rotnik. Takoj po tem sestanku se je sestal tudi Ĺže svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja. Ustanovitelji so se dogovorili, da naj vodstvo Komunalnega podjetja Velenje nadaljuje pogajanja o novi dolgoroÄ?ni pogodbi in iskanje najprimernejĹĄe reĹĄitve, hkrati pa bodo zaĹĄÄ?itili interes obÄ?ank in obÄ?anov

â?ą

Po kakĹĄni ceni se bomo v prihodnje ogrevali v Ĺ aleĹĄki dolini, ostaja odprto vpraĹĄanje.

mestne obÄ?ine Velenje in obÄ?in Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki ter zagotovili nemoteno oskrbo s toplotno energijo Ĺ aleĹĄki dolini, pa Ä?e bo to potrebno, tudi po sodni poti. Pogajanja naj bi se nadaljeđ&#x;”˛ vala v prihodnjih dneh.

Preiskovalna komisija o TEĹ Danes naj bi o reviziji raÄ?unskega sodiĹĄÄ?a, ki ugotavlja, da HSE ni bil uÄ?inkovit pri obvladovanju denarnih tokov naloĹžbe v ĹĄesti blok ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne, razpravljala parlamentarna preiskovalna komisija drĹžavnega zbora. RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e opozarja, da HSE Ĺže pri predraÄ?unski vrednosti investicije ni zagotovil, da bi bila doloÄ?ena v realni viĹĄini, vanjo pa tudi niso ustrezno vkljuÄ?ili vseh stroĹĄkov. RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je preverilo tudi ravnanje Agencije za upravljanje kapitalskih naloĹžb in Soda (zdaj je to SDH) v zvezi z naloĹžbo v ĹĄesti blok, saj nista zahtevala poroÄ?il, na osnovi katerih bi lahko izvajali nadzor. đ&#x;”˛

mz

Gradnja stanovanjsko poslovnega objekta na Gorici je trajala dobra ĹĄtiri leta, spremljali pa so jo ĹĄtevilni zapleti. Zdaj je vendarle sklenjena, v ponedeljek, 31. avgusta, so pridobili uporabno dovoljenje. V prihodnjih dneh bodo vsa stanovanja, 132 jih je, po besedah direktorja obÄ?inske uprave mag. Iztoka Morija ĹĄe enkrat pregledali in jih zaÄ?eli deliti.

To bo hitro steklo, saj so vsi postopki na osnovi zadnjega stanovanjskega razpisa, Ĺže opravljeni.

RaÄ?unajo, da bodo s tem razreĹĄili veÄ?ino stanovanjskih problemov, naslednji razpis pa bodo objavili v jesensko-zimskem Ä?asu.

Najbolj veseli bodo vsekakor tisti, ki Ĺže nestrpno Ä?akajo na stanovanja, oddahnili pa se bodo tudi na obÄ?ini. Gradnjo je spremljalo toliko problemov, da si je nihÄ?e ne Ĺželi ponoviti, poudarja Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki dodaja, da bo obÄ?inskim svetnikom predlagal, da se v bodoÄ?e raje odloÄ?ajo za nakupe Ĺže zgrajenih stanovanj, nikakor pa ne za gradnjo v soinvestitorstvu. Kljub temu pa ocenjuje, da teh stanovanj ne bi

Direktor obÄ?inske uprave mag.

Iztok Mori: ÂťGradnja je bila res zahtevna, predvsem pa so jo kar naprej spremljala neprijetna preseneÄ?enja.ÂŤ

bilo, Ä?e bi takrat odloÄ?ili drugaÄ?e. NajveÄ? teĹžav je bilo, ker je bila gradnja zahtevnejĹĄa, kot so raÄ?unali, pa seveda tudi zato, ker je vmes nastopil ÂťbanÄ?ni kreditni krÄ?ÂŤ, pogoji gradnje so se moÄ?no spremenili, podrla se je postavljena finanÄ?na konstrukcija, saj izvajalci niso dobili kreditov, na katere so raÄ?unali.

Gradnja se je zaÄ?ela leta 2010, ko so bili gospodarski pogoji ĹĄe

bistveno drugaÄ?ni. Mestna obÄ?ina Velenje in podjetje IGEM sta kot soinvestitorja podpisala pogodbo za izgradnjo poslovno stanovanjskega kompleksa na Gorici. Mestna obÄ?ina Velenje bo v njem pridobila 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkiriĹĄÄ?. Dogovorjena investicijska vrednost je bila 11,2 mio EUR. S prijavo na razpis republiĹĄkega Stanovanjskega sklada je Mestna obÄ?ina pridobila soinvesticijska sredstva za 65 stanovanj in 98 pokritih parkiriĹĄÄ? v viĹĄini skoraj 5,5 milijona evrov in posojilo v viĹĄini dobrih 2,3 milijona evrov.

IGEM pa je sam investiral izgradnjo 15 trĹžnih stanovanj, trgovski center, 62 zunanjih parkiriĹĄÄ?, poslovne prostore za prodajo na trgu in okoli 460 parkiriĹĄÄ? (zanje se je Mestna obÄ?ina Velenje obvezala, da jih bo kasneje odkupila, ali poiskala drugega kupca. NaloĹžbena vrednost celotnega kompleksa skupaj znaĹĄa 24 milijonov evrov.

Zdaj se je konÄ?no vse dobro izteklo in vsi ĹĄe posebej upajo, da bodo zadovoljni tudi tisti, ki so jim stanovanja namenjena. đ&#x;”˛

ObÄ?ine ne sprejemajo predlagane povpreÄ?nine Ljubljana, 26. avgusta – Ministrstvo za finance je zaÄ?elo pogajanja o viĹĄini povpreÄ?nine za leti 2016 in 2017.

Za izhodiĹĄÄ?e je postavilo viĹĄino iz letoĹĄnjega drugega polletja, to je 516 evrov na prebivalca, s Ä?imer pa se obÄ?ine nikakor ne strinjajo. Ob takĹĄnem predlogu bi imela na primer velenjska obÄ?ina v letnem proraÄ?unu kar milijon evrov manj.

Predsednik Skupnosti obÄ?in Slovenije dr. Ivan Ĺ˝agar je poudaril, da je to povsem nesprejemljivo, saj bi morala povpreÄ?nina pokrivati tekoÄ?e stroĹĄke

ter transferje obÄ?in, kar pa ob takĹĄnih omejitvah ni moĹžno in se zato obÄ?ine sreÄ?ujejo z velikimi likvidnostnimi teĹžavami. Gre pa za stroĹĄke za pokrivanje nalog, ki jih morajo obÄ?ine uresniÄ?iti skladno s sprejeto zakonodajo (financiranje predĹĄolske vzgoje, kulture, zdravstva, ĹĄolstva, sociale, zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja ...).

Tudi predsednik zdruĹženja Mestnih obÄ?in Bojan KontiÄ? ni zadovoljen z vladnim predlogom, saj ta predvideva izhodiĹĄÄ?no porabo v viĹĄini porabe letoĹĄnjega drugega polletja, to je 519 evrov

na prebivalca in dva odstotka primerne porabe za investicije. ÂťMislim, da bi bilo prav, da bi se drĹžali tistega, kar so pristojne sluĹžbe Ĺže izraÄ?unale, to pa je, da bi bila primerna poraba v letu 2016 652 evrov. To je seveda veliko veÄ?, kot je pripravljena vlada dejansko priznati stroĹĄkov. Zdaj bomo pogajanja nadaljevali in upam, da bomo dosegli reĹĄitev, ki bo sicer varÄ?evalna, bo pa obÄ?inam vseeno omogoÄ?ila normalno poslovanje in investiranje,ÂŤ pravi KontiÄ? đ&#x;”˛

Nov izraÄ?un pokojnin za skoraj 3 tisoÄ? upokojencev Med njimi je v Ĺ aleĹĄki dolini najveÄ? tistih, ki so bili v letih 1990 do 1992 zaposleni v Gorenju – OdloÄ?be Ĺže prihajajo, izplaÄ?ila ĹĄe ne Bojana Ĺ pegel

Velenje, 26. avgusta – Od zaÄ?etka julija (tudi) upokojenci, ki so bili zaposleni v podjetju Gorenje v letih od 1990 do 1992, ko so del plaÄ? namenjali za nakup delnic za notranje lastninjenje podjetja, dobivajo odloÄ?be o ponovni odmeri pokojnine. Tisti, ki bodo po novem izraÄ?unu imeli viĹĄje pokojnine, pa v veÄ?ini primerov viĹĄjih izplaÄ?il ĹĄe niso dobili. A jih bodo. Kot bodo odloÄ?be v naslednjih tednih in mesecih dobili prav vsi, ki so bili v Gorenju zaposleni v teh letih, tudi tisti, ki se jim viĹĄina pokojnine ne bo spremenila. Vseh je kar 2.977 samo na obmoÄ?ju velenjske obmoÄ?ne izpostave Zavoda

varovanje (SPIZ) Ravne na KoroĹĄkem, nam je povedala, da prejemajo veliko klicev upraviÄ?encev do ponovnega izraÄ?una pokojnine. In kdo so ti? Pojasnila je: ÂťUstavno sodiĹĄÄ?e je marca letos izdalo odloÄ?bo, ki je bila v Uradnem listu RS objavljena ob koncu aprila, v kateri govori o dveh zadevah.

Prvi se nanaĹĄa na primere, za katere nalaga SPIZ odmero pokojnin po Tadeja Dremelj, vodja velenjske obmoÄ?ne uradni dolĹžnosti izpostave SPIZ: ÂťUpraviÄ?enci do viĹĄjih pokojnin vsem tistim uĹžibodo te prejeli od 1. julija letos s poraÄ?unom. valcem pokojniNihÄ?e ne bo oĹĄkodovan.ÂŤ ne, za katere je zavod Ĺže v predza pokojninsko in invalidsko za- hodnih postopkih revizije ugovarovanje Slovenije. tovil, da so bili zaposleni v podTadeja Dremelj, vodja velenj- jetjih, v katerih so del plaÄ?e, ki ske obmoÄ?ne izpostave Zavoda se sicer upoĹĄteva za pokojninsko za pokojninsko in invalidsko za- osnovo, namenjali za nakup del-

nic za lastninsko preoblikovanje podjetij. Zaradi zakonodaje, ki je veljala v letih 1990–1992, se to ni ťtelo v pokojninsko osnovo.

Ustavno sodiĹĄÄ?e pa je letos odloÄ?ilo, da to ni v skladu z Ustavo.ÂŤ Zavod je moral po uradni dolĹžnosti o tem odloÄ?iti brez zahtevka strank. Dremljeva poudarja, da so se dela lotili takoj. Pripravili so spisek podjetij v Sloveniji, za katera so Ĺže v predhodnih postopkih revizije ugotovili, da so plaÄ?e dejansko izplaÄ?ali na ta naÄ?in. Med temi podjetji je tudi podjetje Gorenje, ki ima najveÄ?je ĹĄtevilo potencialnih kandidatov za ponovno odmero pokojnine. Dremljeva dodaja: ÂťTakoj smo pripravili seznam upokojencev, Gorenje pa je zavodu posredovalo ustrezne podatke, tako da smo lahko pripravili ponovne odmere pokojnine. To smo konÄ?ali julija letos. Od 15. julija pa poĹĄiljamo odloÄ?be.ÂŤ Upokojencev Gorenja, ki jim bodo (ali pa so jim Ĺže) ponovno izraÄ?unavajo pokojnino, je 2.977. OdloÄ?ba ustavnega so-

diĹĄÄ?a doloÄ?a tudi, od kdaj imajo tisti, ki bodo sedaj prejemali viĹĄjo pokojnino, pravico do izplaÄ?ila. V primerih, ko gre za odmero pokojnin po uradni dolĹžnosti, pri Ä?emer so zajeti nekdanji delavci Gorenja, bo uÄ?inek odloÄ?be od 1. julija 2015 dalje.

Nekaterim se ne bo poznalo

Vseh odloÄ?b na SPIZ-u ĹĄe niso izdali, a tudi tisti, ki je ĹĄe niso dobili – lahko, da jih bodo ĹĄele v oktobru ali novembru – bodo dobili poraÄ?un od 1. 7. dalje. Ni pa reÄ?eno, da bodo vsi dobili viĹĄjo pokojnino. ÂťPonovne odmere delamo tako, da naknadno izplaÄ?ane plaÄ?e priĹĄtejemo k podatkom o plaÄ?ah, ki so bili upoĹĄtevani pri prvi odmeri pokojnine.

Potem to ponovno odmerimo.

Pri nekaterih viĹĄja plaÄ?a v omenjenih letih ne bo vplivala na viĹĄino pokojnine. ÄŒe leta 1990– 1992 ne pridejo v poĹĄtev za izraÄ?un najugodnejĹĄe pokojninske osnove, uÄ?inka ne bo. Imamo

primere, ko so pokojnine odmerjene od najniĹžje ali najviĹĄje pokojninske osnove. Tudi v teh primerih uÄ?inka ne bo, saj bo pokojninska osnova ostala enaka.ÂŤ Izvemo ĹĄe, da so odmere razliÄ?ne, zato vsakega upraviÄ?enca obravnavajo individualno. OdloÄ?be pa bodo prejeli vsi. ÄŒe se z njo ne bodo strinjali, je pravno varstvo zagotovljeno, kar pomeni, da se bodo lahko v zakonitem roku pritoĹžili nanjo.

Ustavno sodiĹĄÄ?e je doloÄ?ilo tudi, da so lahko do 29. junija 2015, torej v roku dveh mesecev od objave odloÄ?be v uradnem listu, zahtevke za revizijo podatkov o plaÄ?i vlagali tudi upokojenci, ki so bili zaposleni pri manjĹĄih delodajalcih, pri katerih so tudi imeli notranje lastninjenje na naÄ?in, da so delnice odkupovali z delom svojih plaÄ?. Zanje na zavodu niso imeli revizijskih podatkov, pokojnine pa bodo na novo izraÄ?unali le tistim, ki so pravoÄ?asno vloĹžili zahtevke. Teh na obmoÄ?ju velenjske izpostave SPIZ ni veliko. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

3. septembra 2015

PrezadolĹženost naĹĄemu okolju ni tuja Od uveljavitve ukrepa o enkratnem odpisu dolgov na velenjskem centru blizu 108 obÄ?anov – NajveÄ? dolĹžnikov do podjetij, viĹĄina dolga od 100 do veÄ? tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

Od 3. avgusta omogoÄ?a drĹžava nekaterim socialno najĹĄibkejĹĄim drĹžavljanom, ki imajo dolg do podjetij, ĹĄol, vrtcev, bank, davÄ?ne sluĹžbe, zavarovalnic, ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti enkraten odpis dolgov. UpraviÄ?enci do tega vladnega ukrepa so drĹžavljani, ki so kadarkoli od 1. januarja do 30. junija letos prejemali denarne socialne pomoÄ?i in nekatere druge socialne prejemke, njihov dolg pa je star veÄ? kot 19 mesecev. Po ocenah omenjenega ministrstva je v drĹžavi blizu 100 tisoÄ? potencialnih upraviÄ?encev do enkratnega odpisa dolgov. Vloge morajo upraviÄ?enci vloĹžiti do konca letoĹĄnjega oktobra, z upnikom pa skleniti dogovor o odpisu dolga najkasneje do konca januarja 2016.

NajveÄ? dolĹžnikov do komunale, bank, davÄ?ne sluĹžbe ‌

V procesu preverjanja upraviÄ?enosti do odpisa dolga ter pri izpolnitvi zahtevanega obrazca sodelujejo centri za socialno de-

lo kot informatorji. Direktorica velenjskega Lidija Hartman Koletnik je povedala, da se je od uveljavitve vladnega ukrepa obrnilo na center blizu 108 obÄ?anov iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. NajveÄ? med njimi ima dolg do Komunalnega podjetja Velenje, elektro podjetij, bank, davÄ?ne sluĹžbe, ĹĄol in vrtcev. Zneski dolĹžnikov so zelo razliÄ?nim, od 100 do nekaj tisoÄ? evrov. ÂťKoliko dolga bo komu odpisalo podjetje ali obÄ?ina, ki so podpisali sporazum o sodelovanju pri pomoÄ?i socialno najĹĄibkejĹĄim, bodo ti odloÄ?ili sami.

Na centru z vsakim dolĹžnikom preverimo, ali izpolnjuje merila za odpis dolga, mu pomagamo izpolniti zahtevan obrazec, ki ga mora nato poslati po poĹĄti ali osebno dostaviti do tistega, pri katerem uveljavlja odpis dolga.ÂŤ Na centru imajo – tako sogovornica - na voljo vse tri potrebne vrste obrazcev, obÄ?ani pa lahko preverijo upraviÄ?enost pri svoji svetovalki na podroÄ?ju denarnih transferjev v Ä?asu uradnih ur. Hartman Koletnikova je ĹĄe povedala, da se je v tem Ä?asu oglasilo na centru tudi kar pre-

Na Komunalnem podjetju Velenje so do konca prejĹĄnjega tedna prejeli 68 vlog za odpis dolgov. Pri preverjanju so ugotovili, da med njimi 47 odstotkov vlagateljev ne izpolnjuje zahtevanih pogojev ukrepa bodisi zaradi osebnega steÄ?aja, dolga, ki je starejĹĄi od predpisane veljavnosti, ali pa ker niso prejemniki denarne socialne pomoÄ?i.

Na osnovni ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj pa so povedali, da do konca minulega tedna ĹĄe niso prejeli nobene vloge. Je pa med njihovimi dolĹžniki nekaj upraviÄ?encev, vendar morajo vlogo podati starĹĄi teh uÄ?encev.

cej upokojencev z nizkimi pokojninami in dolgovi do podjetij iz preteklosti, a so pri preverjanju ugotovili, da ne sodijo v krog upraviÄ?encev.

Nekateri so prikrajĹĄani

ÄŒeprav je bilo zadovoljstvo ob vladnem sprejetju ukrepa o odpisu dolgov med drĹžavljani precejĹĄnje, se danes na terenu Ĺže sliĹĄi, da ta ni praviÄ?en do socialno ĹĄibkih, ki iz najrazliÄ?nejĹĄih razlogov niso uveljavljali varstvenega, veteranskega in ĹĄe kakĹĄnega denarnega dodatka, Ä?eprav bi bili do njega upraviÄ?eni. Na osnovi zakona o pogojih za izvedbo ukrepov odpisa dolgov to drĹži, pravi Hartman KoleĹžnikova, a na centru so Ĺže pred tem pomagali posameznikom in druĹžinam z materialno stisko tudi tako, da so se obrnili na podjetja, do katerega so ti izkazali dolg, napisali kakĹĄno priporoÄ?ilo. NajveÄ?krat so na takĹĄen naÄ?in iskali reĹĄitev z velenjskim komunalnim podjetjem in z elektro podjetji, kjer so v kar nekaj primerih prepreÄ?ili odklop elektriÄ?ne energije ter s tem dolĹžnikom prihranili dodatne stroĹĄke.

v celoti ne gle- tovila, da v tukajĹĄnjem okolju de na morebitno tovrstna vpraĹĄanja reĹĄujejo zeizvrĹĄbo na ban- lo dobro. Lani so se sreÄ?ali s 14 Ä?nih raÄ?unih. druĹžinami in petimi posamezniZaÄ?asno po- ki, ki jih je doletela deloĹžacija.

Lidija Hartman Koletnik: Že pred uveljavitvijo moÄ? deloĹžira- Nekateri so sami poiskali reĹĄitev ukrepa o enkratnem odpisu dolga smo reĹĄevali nim druĹžinam teĹžave v okviru svojih socialnih materialne stiske upraviÄ?encev z dogovori pa naj bi nudil mreĹž, veÄ?jemu ĹĄtevilu predvsem nekaterih njihovih upnikov.ÂŤ S t a n o v a nj s k i starejĹĄih obÄ?anov pa so pomasklad RS. Ta naj gali v dogovoru z izvrĹĄiteljem z Lani 14 deloĹžacij druĹžin bi poskrbel za 11 stanovanj v dr- odlogom deloĹžacije, druĹžinam in 5 posameznikov Ĺžavi za tiste deloĹžirane druĹžine, pa z namestitvijo v materinske Poleg enkratnega odpisa dol- ki nimajo veÄ? nobenih moĹžnosti domove in varne hiĹĄe. đ&#x;”˛ gov v okviru paketa pomoÄ?i soci- bivanja v svojem okolju in ki so alno ĹĄibkim drĹžavljanom obsta- izÄ?rpale vse oblike pomoÄ?i. jata ĹĄe dva ukrepa, in sicer izdeHartman Koletnikova je zagolava prednaroÄ?niĹĄke kartice ter pomoÄ? deloĹžiranim druĹžinam in posameznikom. Prvo omenjeOdpisani so lahko dolgovi zaradi neplaÄ?anih raÄ?unov za eleni ukrep naj bi zaĹživel novembra ktriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zaletos, omogoÄ?il pa bo tisti, ki se varovanje, davÄ?na bremena, za vrtec in ĹĄolsko prehrano ali ob bodo zanj odloÄ?ili, izplaÄ?ilo demorebitnem vraÄ?anju nakazanih socialnih prejemkov narja iz pravic javnih sredstev

Novi turistiÄ?ni produkti regije skozi oÄ?i mladih Pet dni, pet novih turistiÄ?nih produktov Na mestu klasirnice adrenalinski park?

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, od 24. do 28. avgusta – V Kampu Jezero v Velenju je SaĹĄa inkubator v sodelovanju z Ustvarjalnikom in Mladinskim odborom TuristiÄ?ne zveze Velenje pripravil Start up turistiÄ?no podjetniĹĄki kamp z naslovom PodjetniĹĄko potepanje. Na njem je sodelovalo 32 mladih podjetnikov iz Slovenije, druĹžili pa so jih ustvarjalnost, sveĹžina in pod-

jetniĹĄka Ĺžilica. Rezultat tega je pet novih turistiÄ?nih produktov regije SaĹĄa.

Spodbuda k razmiĹĄljanju o podjetniĹĄki prihodnosti

Ana AnĹžej, vodja stikov z javnostmi in projektov SaĹĄa inkubatorja je povedala, da so Ĺželeli s kampom mlade spodbuditi k razmiĹĄljanju o podjetniĹĄki prihodnosti, o tem, kaj se da v Velenju

in njegovi ĹĄirĹĄi okolici narediti.

PodroÄ?je turizma so izbrali zaradi aktualnega vpraĹĄanja, kot je razvoj velenjskih jezer. Želeli smo pridobiti Ä?im veÄ? razliÄ?nih mnenj, idej, mladim dati priloĹžnost, da se ustvarjalno vkljuÄ?ijo v razmiĹĄljanja, kaj Velenju primanjkuje, kaj Ĺželijo tukaj videti ter poÄ?eti.ÂŤ Ob tej priloĹžnosti so udeleĹžencem predstavili obstojeÄ?o ponudbo doĹživljajskega turizma, spoznavali so zanimive toÄ?ke Velenja in Savinjske doline, kulinariko obmoÄ?ja, tri dni pa so razvijali svoje poslovne zamisli in jih v testni obliki tudi ponudili turistom.

Namen dogodka je bil zdruĹžiti mlade kreativce pri skupnem odkrivanju potencialov turistiÄ?nega razvoja SaĹĄa regije.

Idej, Ĺželje, vneme mladim ne manjka

Svojo pozitivno energijo so skupaj z njimi delili priznani strokovnjaki s podroÄ?ja turizma, potencialni investitorji ter mentorji Ustvarjalnika. Ustanovitelj slednjega, uspeĹĄni slovenski podjetniĹĄki svetovalec in presojevalec poslovnih idej Matija Goljar je menil, da je spodbujanja podjetniĹĄtva v Ä?asih veÄ?je brezposelnosti pomembno, saj mlado generacijo ÂťpripeljeÂŤ do moĹžnosti preĹživljanja z delom, ki jih veseli.

So imeli udeleĹženci dobre ideje?

Imajo jih ogromno, odgovarja, a je veÄ?ji izziv, kako iz njih nekaj narediti. Na vpraĹĄanje, katera podjetniĹĄka ideja, kateri od petih novih turistiÄ?nih produktov, je bil njemu najbolj vĹĄeÄ?, pa je Matija Goljar odgovoril: ÂťZame je bolj kot to pomembno govori-

ti o tem, da jih ne manjka, da je Ĺželja, vnema mladih izjemna.ÂŤ

Adrenalinsko doĹživetje v povezavi z rudarstvom

Eden od prednostnih ciljev omenjenega kampa je bil spodbuditi mlade k razmiĹĄljanju o oblikovanju trĹžnega turistiÄ?nega produkta SaĹĄa regije. Ekipe so v petih dneh oblikovale pet novih turistiÄ?nih produktov: med drugim so na velenjski plaĹži izdelale 30 metrsko vodno drÄ?o, koncept Âťhotela z vsemi zvezdicamiÂŤ - glamping hiĹĄice s stekleno streho in pogledom v nebo, portala, ki zdruĹžuje ponudnike psom prijaznih turistiÄ?nih destinacij iz regije ter industrijski adrenalinski park - projekt IndustrialAdrenaline. Prav slednji je najbolj prepriÄ?al Ä?lane posebne strokovne komisije. Nela Hali-

lović, predstavnica zmagovalne ekipe, je povedala, da bi tematski park uredili na ugrezninskem obmoÄ?ju ob Velenjskem jezeru in na objektih nekdanje klasirnice rudnika. Urejali bi ga postopoma, po njihovih napovedih bi lahko v nekaj letih tu nastal eden najveÄ?jih tematskih parkov v tem delu Evrope. Najprej bi postavili zipline-a med rudniĹĄkim stolpom in obalo jezera, nato pa ga dopolnili ĹĄe z drugimi doĹživetji. ÂťStroĹĄke projekta ocenjujemo na dobrih 80 tisoÄ? evrov, financirali pa bi ga z zasebnimi investitorji. ÄŒe bomo uspeĹĄni, bi lahko produkt ponudili turistom Ĺže prihodnje leto.ÂŤ Zaradi velikega odziva organizatorji dogodka naÄ?rtujejo ponovitev kampa prihodnje leto. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

3. septembra 2015

GOSPODARSKE novice Gorenje na IFI Velenje, Berlin –Jutri se v Berlinu zaÄ?enja najveÄ?ji sejem zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov. Gorenje bo na IFI predstavilo najnovejĹĄe aparate blagovnih znamk Gorenje in Asko, ki jih odlikujeta pametna tehnologija in premiĹĄljen dizajn. Vrhunec v Berlinu pa bo svetovna premiera nove oblikovalske kolekcije aparatov Gorenje

by Starck, ki je nastala v sodelovanju s svetovno znanim oblikovalcem Philippom Starckom. đ&#x;”˛

Esotech prenavlja skakalni center Savinja Ljubno – Esotech je zaÄ?el v zaÄ?etku avgusta prenavljati Skakalni center Savinja. Pripravljalna zemeljska dela so konÄ?ali, zdaj pa zaÄ?enjajo betonska dela na novem naletu in doskoÄ?iĹĄÄ?u. Dela morajo opraviti do konca tega meseca, februarja prihodnje leto pa bo na tej skakalnici Ĺže potekal tradicionalni svetovni pokal v Ĺženski konkurenci. đ&#x;”˛

Elektrogospodarstvo in premogovniĹĄtvo z dobiÄ?kom Ljubljana – Elektrogospodarstvo in premogovniĹĄtvo je lani skupaj ustvarilo 99,35 milijona evrov dobiÄ?ka, kar je 23 odstotkov manj kot leta 2013. DobiÄ?ek skupine Holdinga Slovenske elektrarne je dosegel 18,7 milijona evrov, kar je 72 odstotkov manj kot v predhodnem letu. Ta je bil niĹžji predvsem zaradi izgube Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Julija oskrbo z elektriko reĹĄevale termoelektrarne Ljubljana – Skupna proizvodnja elektrike v Sloveniji je julija dosegla 1.324 GWh, kar je ĹĄtiri odstotke veÄ? kot junija, porasla pa je tudi poraba, in sicer kar za pet odstotkov. Ker so v tem Ä?asu manj elektrike proizvedle hidroelektrarne in atomska elektrarna, in sicer za petnajst oziroma devet odstotkov v primerjavi z mesecem prej, je porasla proizvodnja v termoelektrarnah. Tu se je proizvodnja poveÄ?ala na meseÄ?ni ravni kar za 47 odstotkov, na letni pa celo za 54 odstotkov. VeÄ?ji proizvodnji termoelektriÄ?ne energije je sledila tudi veÄ?ja poraba goriv v termoelektrarnah. Tako je bila skupna poraba goriv julija za 52 odstotkov veÄ?ja kot junija. đ&#x;”˛

IĹĄÄ?ete poslovno cono?

Nazarje – ObÄ?ina Nazarje je v industrijsko-poslovni coni Prihova pred leti uredila 10 parcel razliÄ?nih velikosti. Za to je namenila dobrih 2,2 milijona evrov, od tega je milijon evrov pridobila nepovratnega denarja.

Do lanske prve polovice leta sta v coni stala le dva objekta, in sicer BSH-jevo invalidsko podjetje, v drugem pa samostojni podjetnik opravlja proizvodnjo elektriÄ?nega oĹžiÄ?enja. Da bi tudi ostala zemljiĹĄÄ?a pridobila svoje lastnike, je lokalna skupnost v drugi polovici lanskega leta objavila javno zbiranje ponudb. Odziv je bil dober, saj so na osnovi tega prodali ĹĄtiri komunalno urejene parcele v skupni velikosti 14.640 kvadratnih metrov. Dva kupca se ukvarjata z odkupom in prodajo gozdnolesnih asortimentov, eden pa je podjetnik z dejavnostjo nizke gradnje. ÂťZa parceli, ki sta ostali, bi radi dobili kupce, ki bodo na njih postavili kakĹĄen proizvodni obrat,ÂŤ je povedal nazarski Ĺžupan Matej PeÄ?ovnik in dodal, da jeseni predvidevajo ponovno objavo javnega zbiranja ponudb za njun nakup. đ&#x;”˛

tp

Spremembe na podroÄ?ju poklicnega pokojninskega zavarovanja Ljubljana – Po opozorilih delodajalcev o neuÄ?inkoviti in za delodajalce obremenjujoÄ?i ureditvi poklicnega pokojninskega zavarovanja se temu sistemu obetajo spremembe. Predlog sprememb so na ministrstvu za delo Ĺže pripravili. Poklicno zavarovanje je namenjeno zavarovancem, ki opravljajo posebno teĹžka dela in dela, ki jih Ä?lovek fiziÄ?no ali psihiÄ?no ni sposoben opravljati po doloÄ?eni starosti. Za te poklice mora delodajalec ali zavarovanec sam, Ä?e je samozaposlen, meseÄ?no plaÄ?evati prispevke v viĹĄini 9,25 odstotka plaÄ?e. Takih zavarovancev je trenutno 45.510. Dve tretjini zavarovancev sta iz javnega sektorja, in sicer vojaki in policisti, iz zasebnega sektorja pa so predvsem rudarji, gozdarji, ĹželezniÄ?arji, piloti, avtoprevozniki, varilci, steklopihalci in drugi. Predlog sprememb predvideva, da se doloÄ?eni poklici s seznama izbriĹĄejo, dodajo pa nekateri drugi.

TeĹžko se bo odloÄ?iti, kaj v predelavo in kaj ne RaÄ?unajo na blizu 550 ton jabolk – Obiralci preko ĹĄtudentskega servisa – Pred toÄ?o bi radi zaĹĄÄ?itili blizu 15 hektarjev povrĹĄin Tatjana PodgorĹĄek

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina ima 20 hektarjev sadovnjakov, od tega ĹĄest hektarjev v obnovi. Za zdaj kaĹže, da bo letoĹĄnja letina boljĹĄa v primerjavi z lansko, ki pa kljub vremenskim neprilikam ni bila slaba. PriÄ?akujejo, da bodo letos pridelali blizu 550 ton jabolk, kar je praktiÄ?no toliko, kot so jih v preteklosti na veÄ?jih povrĹĄinah.

Zaradi toÄ?e so bila lani jabolka poĹĄkodovana, letos Âť pa se bo kar teĹžko odloÄ?iti, kaj v predelavo in kaj v prodajo, saj so jabolka lepa in tudi kakovostna,ÂŤ je povedal vodja enote Turn Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina GaĹĄper Kokot. DobrĹĄen del pridelka bodo predelali v jabolÄ?ni tolkec, jabolÄ?ni Ä?ips ter jabolÄ?ne krhlje, ki jih uspeĹĄno trĹžijo pod svojo blagovno znamko Slodar. V slednja dva izdelka predelajo 10 ton jabolk, kar je sicer malo, a za zdaj zanju veÄ?jega trga ĹĄe niso naĹĄli. Nameravajo pa letos poveÄ?ati koliÄ?ino jabolÄ?nega 'tolkca', ki se ponaĹĄa s kipcem kakovosti z letoĹĄnjih Dobrot slovenskih kmetij, mednarodno priznanje pa je prejel tudi na kmetijsko-Ĺživilskem sejmu v Gornji Radgoni.

PribliĹžno 70 tisoÄ? litrov naj bi ga ponudili na trgovskih policah po vsej Sloveniji. Kokot ĹĄe meni, da se za prodajo ostalih koliÄ?in jabolk, pridelanih na integriran na-

ProtitoÄ?no zaĹĄÄ?ito so za zdaj uredili na treh, radi pa bi jo na petnajstih hektarjih sadovnjakov.

Ä?in, ne bojijo. Z njimi Ĺže nekaj let oskrbujejo javne zavode v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini, nekaj pa jih prodajo v svojih trgovinah. Cen pridelka tudi letos ne nameravajo dvigniti.

Obiralci predvsem ĹĄtudenti

Za obiranje jabolk zadnja leta teĹžav z delovno silo nimajo. V tem trenutku zgodnje sorte obira 8 predvsem zadruĹžnih delavcev, sredi septembra pa bodo ekipo okrepili predvsem z najemom delovne sile preko ĹĄtudentskega servisa. Tako so se odloÄ?ili na osnovi dobrih lanskih izkuĹĄenj, z manjĹĄim ĹĄtevilom obiralcev pa bodo sklenili podjemno pogodbo. Jabolka naj bi obrali do sredine oktobra.

Med obiralci je tudi ĹĄtudent Martin PoljanĹĄek iz Nazarij. ÂťPrav mi pride vsak evrov, sem pa pravzaprav na uvajanju v delo. Imam teĹžave s sluhom in sem kandidat za zapolnitev delovnega mesta v invalidskem podjetju

48. MOS v Celju od torka do nedelje - Sejem za posle, nakupe in doĹživetja NajveÄ?ji sejem v regiji, 48. MOS, bo letos v Celju potekal od torka do nedelje, tj. od 8. do 13. septembra 2015. V Celjskem sejmu so letos ohranili simboliÄ?no vstopnino za prvi dan sejma (8. september), ko bodo obiskovalci za vstopnico odĹĄteli le 2 evra. Ostale sejemske dneve pa lahko obiskovalci cenejĹĄe vstopnice izkoristijo vsak dan po 16. uri. Sejemsko dogajanje bodo popestrile posebne vsebine za posamezne ciljne skupine, veliko novosti in sejemskih popustov pa napovedujejo tudi razstavljalci. V Celjskem sejmu obiskovalce vabijo, da si dnevni program dogajanja pred obiskom sejmiĹĄÄ?a ogledajo na www.ce-sejem.si.

đ&#x;”˛

Anketna brezposelnost 9,2-odstotna Ljubljana – Ĺ tevilo brezposelnih se je v drugem Ä?etrtletju v primerjavbi s prvim leta zniĹžalo za ĹĄtiri tisoÄ? ali 4,3 odstotka, stopnja brezposelnosti pa se je zniĹžala za 0,6 odstotne toÄ?ke, je pravkar sporoÄ?il statistiÄ?ni urad. Med mladimi, starimi od 15 do 29 let, je bila brezposelnost 17,7-odstotna. Podatki anketne brezposelnosti so mednarodno primerljivi, v EU pa je bila slovenska brezposelnost v starostni skupini 15–64 let pod EU povpreÄ?jem, ki je bil 10,3 odstotka.

Delovno aktivnih oseb je bilo v drugem Ä?etrtletju 924 tisoÄ?, kar je za 26 tisoÄ? veÄ? kot v prejĹĄnjem Ä?etrtletju. NajveÄ?, 205 tisoÄ? delovno aktivnih oseb, je bilo v predelovalnih dejavnostih. đ&#x;”˛

mz

5

Vsebina MOS-a bo letos ĹĄe bogatejĹĄa. Na svoj raÄ?un bodo priĹĄli vsi ljubitelji aktivnega preĹživljanja prostega Ä?asa v naravi, saj bo na MOS-u 1. velika razstava kampinga in karavaninga; na sejmu bodo opozorili ĹĄe na pomen lesa kot strateĹĄke surovine, prviÄ? v Sloveniji pa bo na enem mestu celovito predstavljeno podroÄ?je e-mobilnosti. V Celju se bo predstavilo veÄ? kot 1.500 đ&#x;”˛ PR razstavljalcev iz 36 drĹžav.

GaĹĄper Kokot

Martin PoljanĹĄek

Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina. Se bom potrudil izpolniti priÄ?akovanja. Rad imam izzive.

Obiranje jabolk zame ni teĹžko opravilo, saj imamo doma manjĹĄo kmetijo. Poleg pridobivanja delovnih navad, zasluĹžka je zame in za druge obiralce pomembno tudi druĹženje.ÂŤ Po zagotovilih direktorja zadruge Iva Dreva v zvezi s sadov-

njaki ĹĄe niso rekli zadnje besede.

Radi bi uredili protitoÄ?no zaĹĄÄ?ito in namakalni sistem. Z mreĹžo so Ĺže pokrili 3 hektare sadovnjakov, pred toÄ?o naj bi jih zaĹĄÄ?itili blizu 15 hektarov. Za namakalni sistem iĹĄÄ?ejo najugodnejĹĄe reĹĄitve ter vodno soglasje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

UTRIP

OD SREDE do torka

3. septembra 2015

Sreda, 26. avgust: Ob novih in novih novicah o ĹĄtevilnem prihodu migrantu, se je oglasil tudi slovenski premier. Dejal je, da je naĹĄa drĹžava pripravljena na morebitno veÄ?je ĹĄtevilo beguncev.

O ograji iz bodeÄ?e Ĺžice so razmiĹĄljali tudi na meji med Estonijo in Rusijo.

Premier je zatrdil, da je Slovenija na veÄ?je ĹĄtevilo beguncev dobro pripravljena.

Delovno in socialno sodiĹĄÄ?e je v celoti zavrnilo zahtevek NataĹĄe Pirc Musar za razveljavitev imenovanja Marka Fillija za generalnega direktorja ter za ugotovitev njenega mandata.

Bosna in Hercegovina in ÄŒrna gora sta na Dunaju podpisali sporazum o meji med drĹžavama.

MadĹžarska je sporoÄ?ila, da v Ĺželji, da bi laĹžje obvladala naval beguncev, razmiĹĄlja o napotitvi vojske na juĹžno mejo s Srbijo.

Francoske oblasti so sporoÄ?ile, da je MaroÄ?an Ajub El Kazani dobro naÄ?rtoval svoj napad na vlaku teden pred tem, ki bi se konÄ?al s pokolom, Ä?e ne bi posredovali drugi potniki.

ÄŒetrtek, 27. avgust: Premier Miro Cerar se je na kratko sreÄ?al s hrvaĹĄkim kolegom Zoranom Milanovićem. StaliĹĄÄ? glede arbitraĹžnega postopka nista zbliĹžala. Kot je dejal Cerar, sta le izmenjala mnenja in se razĹĄla.

Ministrica za delo Anja KopaÄ? Mrak je sporoÄ?ila, da bo ministrstvo zaradi nepravilnosti v postopku razveljavilo razpis za defi-

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

poroÄ?ilu o nadzoru na veleposlaniĹĄtvih, sklenila, da pri imenovanju veleposlanikov nima nobenih zadrĹžkov.

Estonci so v Ĺželji po zaustavitvi vala prebeĹžnikov razmiĹĄljali o okoli 2,5 metra visoki in z bodeÄ?o Ĺžico oviti ograji na meji med Estonijo in Rusijo.

V GrÄ?iji je predsednik Pavlopulos razpisal predÄ?asne volitve, ki bodo 20. septembra medtem je prisegla nova prehodna vlada, ki prviÄ? vodi Ĺženska, Vasiliki Tanu.

Na Siciliji so aretirali deset domnevnih tihotapcev ljudi, ki bi lahko bili odgovorni za smrt 52 prebeĹžnikov na ladji v Sredozemlju.

Sobota, 29. avgust: V bliĹžini Bovca so seizmografi drĹžavne mreĹže potresnih opazovalnic zaznali zmeren potresni sunek z magnitudo 4,1, ki so ga Ä?utili prebivalci celotne zahodne Slovenije, posledic pa ni imel.

V Avstriji so policisti odkrili nov tovornjak, poln beguncev. V vozilu je bilo 26 ljudi, med njimi trije otroci v kritiÄ?nem stanju. Medtem so prijeli osumljence, ki naj bi bili odgovorni za smrt beguncev, odkritih v tovornjaku nekaj dni pred tem.

V Tokiu se je pred parlamentom zbralo 120 tisoÄ? ljudi, veÄ?inoma ĹĄtudentov, ki so protestirali proti vladnim naÄ?rtom, da bi japonski vojski omogoÄ?ili posredovanje v tujini.

Zaradi lajanja psa je v kraju blizu Lizbone izbruhnil spor med sosedi, ki se je konÄ?al s streljanjem, v katerem so umrli trije ljudje, med njimi dva policista.

Po hudi nesreÄ?i v TjandĹžinu so kitajske lokalne oblasti predloĹžile naÄ?rte za preselitev ali prenovo skoraj tisoÄ? kemiÄ?nih tovarn, lotile pa so se tudi spremembe okoljske zakonodaje.

Ponedeljek, 31. avgust: Po uniÄ?ujoÄ?em Ĺžledolomu leto in pol pred tem, je konÄ?no normalno stekel ĹželezniĹĄki promet bo primorski ĹželezniĹĄki progi.

Miro Cerar se je seĹĄel z Donaldom Tuskom. Strinjala sta se, da je migrantska kriza eden najresnejĹĄih izzivov, pred katerimi se je znaĹĄla Evropa, najveÄ?ji izziv pa je prepreÄ?iti tihotapljenje migrantov.

Humanitarno druĹĄtvo ADRA Slovenija je sporoÄ?ilo, da namerava ta teden v Srbijo poslati okoli 10 ton humanitarne pomoÄ?i za

V celoti je stekel promet po primorski Ĺželeznici.

migrante z BliĹžnjega vzhoda.

Slovenske Ĺželeznice pa so dodale, da bodo pomoÄ? prepeljale brezplaÄ?no.

Po ĹĄtevilnih pozivih in pritiskih z vseh strani so se Ä?lanice Evropske unije dogovorile za izredno zasedanje ministrov za notranje zadeve, namenjeno iskanju reĹĄitev za begunsko Zgodb o tovornjakih beguncev ni zmanjkalo. In nobena ni krizo.

Skrajna skupina Islamska drbila lepa. Ĺžava je v starodavnem sirskem Venezuela je zaprla del meje s Kolumbijo, mestu Palmira poruĹĄila del ĹĄe enega templja, venezuelski predsednik Nicolas Maduro pa templja Bel. je napovedal napotitev dodatnih tri tisoÄ? vojakov za boj s tihotapci na obmoÄ?ju.

Ob vedno veÄ?jem ĹĄtevilu beguncev v NemÄ?iji so se na nemĹĄkem notranjem ministrstvu Bil je prvi ĹĄolski dan. Svojo ĹĄolsko pot je lotili priprave spremembe zakonodaje za pri- zaÄ?elo veÄ? kot 21 tisoÄ? prvoĹĄolcev. dobivanje azila.

Karibsko otoĹĄko drĹžavo Dominiko je hudo razdejala tropska nevihta Erika; umrlo je 20 ljudi, najmanj 31 pa je bilo pogreĹĄanih.

Torek, 1. september:

Da se ĹĄtipendije ne bi podeljevale nepraviÄ?no, je ministrstvo sklenilo razpis ponoviti.

citarne ĹĄtipendije in objavilo novega.

Ukrajina je z upniki dosegla dogovor o 20-odstotnem odpisu in prestrukturiranju dolga. Medtem je Evropska komisija Ukrajince razveselila z napovedjo o skorajĹĄnji odpravi vizumov za vstop v EU. Avstrijska policija je odkrila tovornjak z veÄ? kot 70 razpadajoÄ?imi trupli beguncev, ki je bil zapuĹĄÄ?en Ĺže dober teden dni.

Na Dunaju se je konÄ?ala konferenca o Zahodnem Balkanu. Njeno kljuÄ?no sporoÄ?ilo so bile praviÄ?ne kvote in solidarnost pri bremenu razdelitve beguncev po drĹžavah Ä?lanicah EU.

Nedelja, 30. avgust: V idiliÄ?ni avstrijski vasici sta se sreÄ?ala predsednik republike Borut Pahor in hrvaĹĄka predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Sklenila sta, da Slovenija in HrvaĹĄka kljub razhajanjem glede arbitraĹžnega postopka o meji med drĹžavama ostajata prijateljski sosedi.

Zgrozim se ob besedi val, ĹĄe bolj ob besedi naval. Val beguncev, naval beguncev. Tvorimo besedne zveze, kot da ne gre za ljudi.

Nekateri pa gredo celo tako daleÄ?, da lastno nestrpnost ĹĄirijo prek druĹžbenih omreĹžij.

Kako premalo se zavedamo, kdo sploh so begunci, mi je postalo jasno med proslavljaĹ pela KoĹžar njem otroĹĄkega rojstnega dneva, ko smo se odrasli zapletali v strastne debate, a ena izmed njih je zasenÄ?ila vse ostale. Ker je v nekaterih sogovornikih spodbudila zelo negativna Ä?ustva in poslediÄ?no nestrpne izjave, ki so me ĹĄokirale, saj so bili sogovorniki intelektualci z izjemnim Ä?utom za socialno deprivilegirane. A, kot se je izkazalo, le, Ä?e so ti lastni drĹžavljani. Njihov najpogosteje izraĹžen argument je bil: Zakaj se lahko najde denar za begunce, ne najde pa se za revne v Sloveniji? Vsekakor legitimno vpraĹĄanje, ki odstira slovensko druĹžbeno realnost – da, v Sloveniji je po uradnih statistikah Ĺže 55 tisoÄ? revnih otrok in nihÄ?e o tem ne poroÄ?a!

A begunstvo in revĹĄÄ?ina sta razliÄ?na druĹžbena pojava, torej s specifiÄ?nimi vzroki in posledicami. Eden izmed sogovornikov je zato spomnil na madeĹž Evrope, predvsem Francije in Velike Britanije, pri netenju vojn na BliĹžnjem vzhodu in v Afriki (navsezadnje pa smo tudi mi v Natu, kajne?). In opomnil, da begunska kriza nima niÄ?esar skupnega z nesposobnostjo ali, ĹĄe bolje, nezainteresiranostjo domaÄ?e politike pri reĹĄevanju revĹĄÄ?ine. Gre za izobraĹžen sloj prebivalstva, ki ne Ĺželi ostati v domovini, saj ima tam le dve moĹžnosti: postati vojak ali poÄ?akati, da te ÂťrekrutiraÂŤ islamska drĹžava. Tako brezizhoden je postal njihov svet.

Biti begunec je verjetno nekaj najteĹžjega, kar se ti lahko zgodi – zapustiĹĄ lastno domovino in s tem kulturo. V neki novi drĹžavi moraĹĄ sprejeti njihova pravila igre in nihÄ?e te ne vpraĹĄa, ali ti ustrezajo. Tako paÄ? je. Lastni identiteti se moraĹĄ odpovedati takorekoÄ? Ä?ez noÄ?. Si predstavljate? ÄŒetudi nas je gotovo nemalo, ki smo vedno bolj nezadovoljni s slovensko identiteto, z lastno drĹžavo in stanjem duha v njej, smo se zanjo ĹĄe vedno pripravljeni boriti. Ne, ker jo Ä?utimo, ker to smo.

Nekateri so prepriÄ?ani, da empatija ni veÄ? karakteristika sodobnega Ä?loveka, saj Ĺživimo v Ä?asu ekstremnega individualizma, v katerem prednjaÄ?i naĹĄ ego. Nenehno zadovoljujemo oziroma Ĺželimo zadovoljiti samega sebe, hlepimo po svoji naboljĹĄi podobi in v ta namen ustvarjamo svoj paralelni svet prek socialnih omreĹžij, vse, da bi se poÄ?utili bolje, izgledali bolje, da bi bili ostalim Ä?im bolj vĹĄeÄ?ni in prijetni. Zato v svoj popolni svet ne ÂťvabimoÂŤ kogarkoli. No, razen na facebooku. Pa vendar nas v teh dneh obkroĹžajo tudi posnetki ljudi, ki begunce z veseljem sprejemajo medse – prebivalci nekega nemĹĄkega mesta so na primer priÄ?akali vlak z Dunaja s sonÄ?nicami v eni roki, z drugo pa mahali beguncem v pozdrav.

Da, Evropa se (spet) deli. Eni gradijo zidove, drugi vabijo begunce v svoje domove. Tako je nek Nemec iz nekdanjega Vzhodnega Berlina na ĹĄiroko odprl vrata nekemu beguncu, s katerim zdaj Ĺživita v skupnem gospodinjstvu. Ker ima sam podobno izkuĹĄnjo, poudarja, da je najpomembnejĹĄa socializacija – begunec mora dobiti obÄ?utek, da novi druĹžbeni skupnosti pripada!

Zato je gradnja domov za azilante le prvi korak, ker zagotovi zgolj streho nad glavo. In pri nas se pogovarjamo le o tem – iĹĄÄ?emo moĹžnosti, kam jih bomo namestili. In morda bomo, po vzoru NemÄ?ije, medtem po hitrem postopku zaostrili pogoje za pridobitev azila.

Begunec je Ä?lovek, ki je izgubil imovino, zdaj pa ga lahko oropamo ĹĄe dostojanstva.

Begunec sem lahko jutri jaz. đ&#x;”˛

Ceste so znova preplavile rumene rutice.

Petek, 28. avgust: Na Bledu se je zaÄ?el StrateĹĄki forum za mlade, uvodno dejanje StrateĹĄkega foruma Bled, ki velja za najveÄ?ji dogodek slovenske zunanje politike.

Vlada se je seznanila s poroÄ?ilom o pripravljenosti Slovenije na po trenutnih podatkih poveÄ?ane begunske tokove, ki ga je pripravilo notranje ministrstvo.

Poleg tega je vlada, ki je na seji na proĹĄnjo predsednika Boruta Pahorja razpravljala o

Begunci

SreÄ?anje je bilo sicer prijateljsko, a kakĹĄnih reĹĄitev ali poti k njim ni prineslo.

SeĹĄli so se predstavniki strank, ki sestavljajo odbor DZ za vpraĹĄanje begunske krize. V razpravi so skupno ugotovili, da gre v prvi vrsti za humanitarno vpraĹĄanje.

Dobre novice je imel finanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor. Dejal je, da so podatki o gospodarski rasti Slovenije boljĹĄi od priÄ?akovanj.

Osrednjo Evropo je popolnoma ohromil val beguncev. Ti se ĹĄtevilÄ?no nahajajo v BudimpeĹĄti, od koder se Ĺželijo z vlaki odpeljati proti NemÄ?iji. Ko so madĹžarske oblasti zjutraj zaprle glavno ĹželezniĹĄko postajo, so nemudoma izbruhnili protesti.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je prenesetil, ko je duhovnike pozval, naj delijo odpustke tudi Ĺženskam, ki se odloÄ?ijo za splav, in naznanil, da bodo "greĹĄnice" lahko dobile odvezo Ĺže z obiÄ?ajno spovedjo.

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 7

Ĺ OLSTVO

3. septembra 2015

7

Hrami uÄ?enosti spet odprli vrata V osnovnih ĹĄolah v Ĺ aleĹĄki dolini veÄ?inoma veÄ? otrok – Povsod dobro pripravljeni – Nekaj programskih novosti

V ĹĄolske klopi je sedlo 497 uÄ?encev, od tega 432 na matiÄ?ni in 65 na podruĹžnici v Vinski Gori. Novincev je 63, od tega na matiÄ?ni ĹĄoli 52.

Tatjana PodgorĹĄek

Liljana Lihteneker, ĹĄola Gustava Ĺ iliha

Velenje, 31. avgusta – Po dveh poÄ?itniĹĄkih mesecih se je zaÄ?elo za dijake in uÄ?ence osnovnih ĹĄol novo ĹĄolsko. V primerjavi s prejĹĄnjimi leti veÄ?jih sprememb pri programih za dijake ni, pri osnovnoĹĄolcih pa je novost veÄ?je ĹĄtevilo ĹĄol, ki bodo v 2. razredu kot obvezen predmet pouÄ?evale tuj jezik, veÄ?ina ĹĄol pa se je tudi odloÄ?ila za uvedbo tujega jezika kot izbirnega predmeta v 1. razredih

ĹĄih vzdrĹževalno - obnovitvenih del so med poÄ?itnicami postavili ĹĄe ograjo ob Jenkovi cesti, uredili parkiriĹĄÄ?e, opremili nekatere prostore s pohiĹĄtvom, uredili glavni vhod v ĹĄolo, sanirali nadstreĹĄek ter zamenjali kritino na

Pouk na ĹĄoli skupaj s podruĹžnico v Ĺ entilju obiskuje 474 uÄ?encev. PrvoĹĄolcev so vpisali 74, Ĺže vrsto let ne toliko, od tega na centralni ĹĄoli v Velenju 57, na podruĹžnici Ĺ entilj pa 17. Ĺ ola je polna, saj sta se jim pridruĹžila dva oddelka vrtca.

V tem letu in med ĹĄolskimi poÄ?itnicami so v sodelovanju z ustanoviteljico izvedli vrsto veÄ?jih investicijsko-vzdrĹževalnih del. Obnovili so dotrajane strojne inĹĄtalacije, keramiko v ĹĄolski kuhinji, posodobili dobrĹĄen del sanitarij, zamenjali nekaj oken, preuredili in opremili nekaj uÄ?ilnic, na podruĹžnici v Ĺ kalah so pobelili uÄ?ilnice, manjĹĄa vzdrĹževalna dela je bila deleĹžna tudi podruĹžnica v Cirkovcah.

ZafoĹĄnik Kanduti je pri na-

li so ob prihodu zagotovo opazili obnovljena tla v uÄ?ilnicah, obnovljeni del strehe na upravnem delu ĹĄole, prenovljeno ĹĄolsko knjiĹžnico, delno prenovljeno kuhinjo.

Irena PoljanĹĄek Sivka, ĹĄola Ĺ alek ÂťMed poletjem se je dogajalo precej zanimivih stvari. Izvedli smo kar nekaj sanacij in na ta naÄ?in smo bogatejĹĄi za nekaj pri-

Mestna obÄ?ina Velenje: 2814 uÄ?encev

V klopi ĹĄestih osnovnih ĹĄol in prav toliko podruĹžnic je v Mestni obÄ?ini Velenje po za zdaj znanih podatkih sedlo 2814 uÄ?encev (97 veÄ? kot v ĹĄolskem letu 2014/ 2015). Med njimi je 368 prvoĹĄolcev ali 36 veÄ? kot predhodnem ĹĄolskem letu.

Na ponedeljkovi novinarski konferenci pred ponovnim oglaĹĄanjem ĹĄolskega zvonca je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? zatrdil, da so na ĹĄolah na novo ĹĄolsko leto pripravljeni tako kot so naÄ?rtovali. V sodelovanju z javnimi zavodi so poskrbeli za odliÄ?ne pogoje, infrastrukturo takĹĄno, kot si jo Ĺželijo in si jo lahko privoĹĄÄ?ijo v teh kriznih Ä?asih. Strokovni delavci na ĹĄolah, ki so poznani kot dobri, pa bodo poskrbeli za zadovoljstvo starĹĄev in otrok. Tudi letos je uÄ?encem in dijakom lokalna skupnost namenila paket pribliĹžno 20 tisoÄ? zvezkov s fotografijami noÄ?nih in dnevnih obiskovalcev mesta, za to pa odĹĄtela blizu 10 tisoÄ? evrov. ÂťGre bolj za dober namen in za to, da skupaj ugotovimo lepote mesta ter da je v njem lepo Ĺživeti.ÂŤ Po besedah Draga MartinĹĄka, vodje Urada za druĹžbene dejavnosti mestne obÄ?ine, lokalna skupnost in tukajĹĄnji javni vzgojno-izobraĹževalni zavodi tvorno sodelujejo, rezultat tega pa so med drugim veÄ?ja vlaganja kot bi jih lahko obÄ?ina izvedla sama. V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu je za Vrtec Velenje skupaj z njim zagotovila 330 tisoÄ? evrov, za investicijsko in redno vzdrĹževanje vseh osnovnih ĹĄol pa 325.700 evrov. Skupaj z denarjem, ki ga ĹĄole pridobijo s trĹžno dejavnostjo, pa je bilo za posodobitev objektov namenjenih slabih 590 tisoÄ? evrov. Prav toliko za ĹĄolske prevoze, za dodatno dejavnost v osnovnih ĹĄolah 171.500, za ĹĄtipendije pa 50 tisoÄ? evrov.

Ravnatelji pa so o tem, kakĹĄno je novo ĹĄolsko leto, povedali:

Zdenko GoriĹĄek, ĹĄola Antona AĹĄkerca Tudi v novem ĹĄolskem letu je to ĹĄola z najveÄ? uÄ?enci v lokalni skupnosti. Od 537 obiskuje centralno ĹĄolo 464, podruĹžnico v Pesju pa 73 uÄ?encev. PrvoĹĄolcev je na matiÄ?ni 49, na podruĹžnici pa 18. Poleg veÄ?jih in manj-

kot v lanskem ĹĄolskem letu. Med njimi so 104 prvoĹĄolci, od tega 91 na centralni ĹĄoli. Skupaj z obÄ?ino so na podruĹžnici uredili kuhinjo in jedilnico, na centralni pa prebelili pritliÄ?je levega trak-

ta, avlo ter stopniĹĄÄ?e, premazali tla na celi ĹĄoli ter izvedli redno generalno Ä?iĹĄÄ?enje. ÂťProgramska novost je uvedba angleĹĄÄ?ine kot neobveznega predmeta v 1. razredu. Sicer pa bomo nadaljevali in dopolnjevali uspeĹĄne projekte.

Teh nam ne manjka,ÂŤ je ĹĄe pojasnila Majda ZavrĹĄnik Puc. strehi telovadnici podruĹžnice v Pesju. Glede uÄ?nega programa je GoriĹĄek povedal, da bodo nadaljevali nekatere uspeĹĄne projekte iz prejĹĄnjih ĹĄolskih let, nekatere med njimi so vsebinsko ĹĄe dopolnili. Izpostavil je zgodnje neobvezno pouÄ?evanje angleĹĄÄ?ine za prvoĹĄolce, poskusno uvajanje izbirnih predmetov umetnost in ĹĄport v 4. Razredu ... ÂťNaĹĄa ĹĄola postaja vse bolj ĹĄola, usmerjena v doseganje temeljnih vrednot sodobne ĹĄole – skrb za posameznika in njegov razvoj, enake moĹžnosti izobraĹževanja in doseganja znanja, gojenje spoĹĄtovanja, strpnosti in zaupanja med udeleĹženci procesa,ÂŤ pravi Zdenko GoriĹĄek.

Ivan Planinc, ĹĄola Gorica ÂťNa ĹĄoli smo dobro pripravljeni na novo ĹĄolsko leto,ÂŤ zagotavlja Ivan Planinc. Med drugim so obnovili zunanje igriĹĄÄ?e za koĹĄarko, zamenjali del stavbnega pohiĹĄtva, v nekatere uÄ?ilnice namestili nove stole in omare.

Po besedah Liljane Lihteneker sta med prednostnimi nalogami mednarodna projekta Linpilcare, kjer je v ospredju dvig kakovosti uÄ?iteljevega dela in Comenius, bralna pismenost, projekt MreĹža 2 na podroÄ?ju razredniĹĄtva, kopica je internih projektov (Veliki brat, velika sestra, Z roko v roki na poti druĹženja, sodelovanje z Valjevom). ÂťUsmeritev ĹĄole zajema dejavnosti z najrazliÄ?nejĹĄih podroÄ?ij, tako, da lahko ponudijo uÄ?encem kakovostno izobraĹževanje.ÂŤ Ob prihodu v ĹĄolo so uÄ?enci lahko opazili obnovljeno gospodinjsko uÄ?ilnico, nekaj novih garderobnih omaric, novo pohiĹĄtvo v knjiĹžnici, igrala v parku ĹĄole, varnostno ograjo, prenovljene sanitarije pred telovadnico, na podruĹžnici v Pesju med drugim novo stavbno pohiĹĄtvo.

Bojan KontiÄ? in Drago MartinĹĄek sta zagotovila, da so v sodelovanju z javnimi zavodi poskrbeli za odliÄ?ne pogoje, za takĹĄno infrastrukturo, kot si jo Ĺželijo in si jo lahko privoĹĄÄ?ijo v teh kriznih Ä?asih.

ĹĄtevanju prednostnih nalog izpostavila nadaljevanje uteÄ?enih projektov, uvajanje in izvajanje prvega tujega jezika v drugem razredu ter neobvezne izbirne predmete v prvi triadi. Prav tako bodo nadaljevali preventivni program To sem jaz, spodbujali bralno pismenost, veÄ? Ä?asa bodo namenili uÄ?enju uÄ?enja.

Sebastjan Kukovec, ĹĄola Mihe Pintarja Toleda

Bojan Juras, ĹĄola bratov Letonja Na ĹĄoli so 303 uÄ?enci, kar je toliko kot v lanskem ĹĄolskem letu, med njimi je 35 novincev.

Po zagotovilih Bojana Jurasa so z uÄ?itelji naĹĄli nove programske izzive, izbirnim dodali nove, zanimive vsebine, ohranili preverjene projekte, kot so MiklavĹžev sejem, SonÄ?kov tek, Skupaj nam je lepĹĄe, Od srca do srca. Poseben izziv predstavlja na-

Po zagotovilih Sebastjana Kukovca bo novo ĹĄolsko leto zaznamovala pestra ponudba ĹĄolskih in obĹĄolskih dejavnosti, nadaljevanje dela v sklopu razvojne naloge Strokovno vodenje, dvig

Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti, ĹĄola Livada: V novem ĹĄolskem letu je na ĹĄoli trenutno 442 uÄ?encev. NajveÄ? na matiÄ?ni ĹĄoli (405), na podruĹžnici v Ĺ kalah 32 in 5 na podru-

Med prednostnimi nalogami so uvajanje prvega tujega jezika v 3. razredu, de Bonov koncept kreativnega razmiĹĄljanja, projekt ÂťteÄ?em za zabavo, gibanje je zdravoÂŤ, raziskovalni tabor za nadarjene, v sodelovanju s klubi bodo organizirali ĹĄportne sobote, uÄ?enci pa bodo lahko nova znanja pridobili tudi v novi interesni dejavnosti – izumiteljstvo.

dobitev,ÂŤ je povedala Irena PoljanĹĄek Sivka. Ĺ˝e ob vstopu v ĹĄolo so se lahko uÄ?enci razveselili nove ograje v zelenem atriju, Ä?utnega vrta, ki sicer ĹĄe nastaja, uÄ?enci od 6. do 9. razreda pa novih garderobnih omaric. PrepriÄ?ana sem, da bo 364 uÄ?encem

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki

Ĺžnici v Cirkovcah. Prag prvega razreda je prviÄ? prestopilo 62 uÄ?encev, od tega 53 na matiÄ?ni, 6 na podruĹžnici v Ĺ kalah in 3 na podruĹžnici v Cirkovcah.

na ĹĄoli, od tega 47 novincem, zelo lepo.ÂŤ Ĺ˝ivljenje in delo na ĹĄoli bogatijo ĹĄtevilni dobri projekti s podroÄ?ja kulture, zdravega naÄ?ina Ĺživljenja, okoljskega osveĹĄÄ?anja, znova bodo uvedli simbiozo gibanja, kar nekaj dejavnosti so predvideli z uÄ?enci in starĹĄi, razvijali bodo pozitivne vrednote in poskrbeli za dobro ÂťklimoÂŤ na ĹĄoli. ravni znanja in vzgojno-izobraĹževalno delo z nadarjenimi pod okriljem Zavoda za ĹĄolstvo, izvedba tabora za nadarjene uÄ?ence, nadaljevali bodo drugo fazo projekta Ura za zemljo, ki predvideva dokonÄ?no ureditev osrednjega atrija z zakljuÄ?nim amfiteatrom. Med novostmi je neobvezen izbirni predmet angleĹĄÄ?ina v prvem razredu.

415 uÄ?encev obiskuje pouk na ĹĄoli, od tega 9 na podruĹžnici v PleĹĄivcu. Na matiÄ?ni ĹĄoli je 53 novincev, na podruĹžnici v PleĹĄivcu pa 1. UÄ?enci na matiÄ?ni ĹĄo-

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj

Majda ZavrĹĄnik – Puc, ĹĄola Karla Destovnika Kajuha Na najveÄ?ji osnovni ĹĄoli v Ĺ aleĹĄki dolini bo vsaj zaÄ?etek novega ĹĄolskega leta potekal v znamenju 10-letnice delovanja. Jubilej bodo zaznamovali s prireditvijo prihodnji mesec.

V novem ĹĄolskem letu je na centralni ĹĄoli ter na podruĹžnici v TopolĹĄici 782 uÄ?encev ali 19 veÄ?

daljevanje povezovanja s ťolo iz Novega Sela v Srbiji ter novost – sklop aktivnosti z domovinsko tematiko.

PoÄ?itnice so med drugim izkoristili za zamenjavo oken v uÄ?ilnici za tehniko in igralnicah vrtca, prepleskali so ĹĄolsko avlo, hiĹĄico, kjer skozi celo leto zbirajo star papir, prenovili so nekaj parketnih oblog v uÄ?ilnicah. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

3. septembra 2015

Spet pred tablo

Certifikat kakovosti za Center starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica, 27. avgusta – Center starejĹĄih Zimzelen je junija uspeĹĄno opravil zunanjo presojo za pridobitev certifikata kakovosti po modelu E-Qalin in v imenu presojevalske hiĹĄe Bureau Veritas prejel certifikat kakovosti. Direktorici Andreji Ĺ tefan BukoviÄ? ga je izroÄ?il Franci Imperl iz podjetja Firis Imperl, ki je aktivni partner za model kakovosti E-Qalin v Sloveniji. Ob tem je dejal, da modela kakovosti ni brez dobrega vodstva, ki motivira, spodbuja zaposlene in jim daje prostor za nove ideje, predloge. Direktorica Zimzelena Andreja Ĺ tefan BukoviÄ? je ob tem dejala, da je to zanje izziv, da se vsak dan znova in ponovno odloÄ?ijo, da bodo delali dobro, odgovorno v duhu spoĹĄtovanja drug drugega. đ&#x;”˛

Novega ĹĄolskega leta se ne veselijo le uÄ?enci, ampak tudi uÄ?itelji, ki Ĺže med poÄ?itnicami mislijo na ĹĄolo – Dober odnos z uÄ?enci zaÄ?nejo graditi Ĺže prvi ĹĄolski dan Tina Felicijan

ÂťUÄ?itelj mora pritegniti otroĹĄka srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo,ÂŤ je uÄ?iteljica slovenĹĄÄ?ine na Osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca Nevenka Hvalec citirala pedagoga Komenskega, ko sva se pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta pogovarjali o obÄ?utkih pred ponovnim vstopom v razred in odnosu z uÄ?enci.

â?ą

Ni lepĹĄega kot pouÄ?evati v razredu, kjer so uÄ?enci spoĹĄtljivi, vedoĹželjni, aktivni ...

Franci Imperl je direktorici Andreji Ĺ tefan BukoviÄ? izroÄ?il certifikat.

www.radiovelenje.com

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Ali imate pred zaÄ?etkom ĹĄolskega leta kaj treme?

Vsak zaÄ?etek ĹĄolskega leta je zame nekaj posebnega, vznemirljivega, ĹĄe vedno z vonjem po umirjenih dopustniĹĄkih dnevih, predvsem pa preĹžet s pozitivnimi mislimi, prepriÄ?anjem, da bom v novem ĹĄolskem letu kvalitetno in uÄ?inkovito podajala uÄ?encem nova spoznanja in znanja, jih spodbujala pri njihovem uÄ?enju in delu ter jih hkrati tudi vzgajala s svojim zgledom, pozitivnimi Ĺživljenjskimi mislimi, po potrebi s pogovori ‌ Prisotnost treme? Ne, bolj strah pred zavedanjem, da me kot razredniÄ?arko deveto-

ĹĄolcev Ä?akajo ĹĄtevilne obveznosti, kot so: izpeljava naravoslovnih, kulturnih, tehniĹĄkih dni, roditeljskih sestankov, NPZ-jev, valete, kopica administrativnih in pedagoĹĄkih nalog ‌ Kako se pripravljate na zaÄ?etek ĹĄolskega leta?

Moje pripravljanje poteka Ĺže med poÄ?itnicami, saj moram kot uÄ?iteljica slovenĹĄÄ?ine prebrati ĹĄtevilne nove mladinske knjige, ki izidejo med letom; zaradi obilice ĹĄolskega dela, ki ga opravljam v glavnem doma, zanje med ĹĄolskim letom ni toliko Ä?asa.

Seveda obvezno preberem tudi kakĹĄno strokovno knjigo, za strokovnimi Ä?lanki brskam tudi po raÄ?unalniku in jih prebiram, iĹĄÄ?em pa tudi ideje za ĹĄe kakovostnejĹĄi pouk.

V tednu pred zaÄ?etkom pouka pa smo Ĺže imeli uvodno sejo UZĹ , izobraĹževanje, delo v strokovnih aktivih, urejanje uÄ?ilnic, uÄ?nih priprav, priprava na prvi ĹĄolski dan ‌ Kako doĹživljate prvi ĹĄolski dan?

Zame je najlepĹĄi prav prvi ĹĄolski dan. Zbrana mnoĹžica otrok pred ĹĄolo, nasmejani obrazi, ĹžareÄ?e oÄ?i, glasba v pozdrav, ravnateljev

govor ‌ in konÄ?no: sreÄ?anje z uÄ?enci, ki si jim razrednik. Veselo pozdravljanje, stiski rok, tudi srameĹžljivi nasmehi in pogledi ‌; ta trenutek je treba doĹživeti, moje oÄ?i se velikokrat orosijo ‌ Ali je vaĹĄ vstop v razred kaj drugaÄ?en, kadar prihajate med uÄ?ence, ki jih Ĺže poznate ali pa jih sreÄ?ate prviÄ??

Seveda, z uÄ?enci, ki sem jih pouÄ?evala prejĹĄnje leto ali sem jim razredniÄ?arka, je Ĺže ustvarjeno sproĹĄÄ?eno vzduĹĄje, razveselimo se drug drugega; prvo sreÄ?anje z novimi uÄ?enci pa je seveda bol zadrĹžano, potrebujemo Ä?as, da se udomaÄ?imo, ustvarimo vezi ‌ KakĹĄen je zdrav odnos med uÄ?iteljem in uÄ?enci? Kako ga doseÄ?i?

Dobri odnosi med uÄ?itelji in uÄ?enci so seveda temelj kakovostnega ĹĄolskega dela in prijetnega ter spodbudnega razrednega vzduĹĄja. Temeljiti morajo na vrednotah, kot so: spoĹĄtovanje, dobri medsebojni odnosi, zaupanje, samozavest, doslednost, vztrajnost, obÄ?utek lastne odgovornosti, sposobnost reĹĄevanja teĹžav, sprejemanje drugaÄ?nosti, delovne in uÄ?ne navade ‌ Ni lepĹĄega kot pouÄ?evati v razredu, kjer so uÄ?enci spoĹĄtljivi, vedoĹželjni, aktivni, pripravljeni samostojno pridobivati znanje, razmiĹĄljati ‌; seveda pa se v razredu najdejo posamezniki, ki s svojim neprimernim obnaĹĄanjem, nedelavnostjo ruĹĄijo razredno klimo.

Zato je tudi vloga starĹĄev v uÄ?nem procesu zelo pomembna; Ä?e je sodelovanje zadovoljivo, lahko priÄ?akujemo napredek in Ĺželene rezultate tako na uÄ?nem kot vzgojnem podroÄ?ju. V spoĹĄtljivih in strpnih medsebojnih odnosih in sodelovanju je kljuÄ? prijetnega in ustvarjalnega vzduĹĄja, ki prinaĹĄa veselje do dela, kar vodi k poti do uspeha.

Katera so vaĹĄa osebna naÄ?ela kot uÄ?iteljice?

Z veseljem delim misli psihologa Carla Gustava Junga: ÂťS spoĹĄtovanjem se ozrimo na naĹĄe sijajne uÄ?itelje, s hvaleĹžnostjo pa na tiste, ki so se dotaknili Ä?loveĹĄkih Ä?ustev. Kurikulum je nujnost, toda toplina je Ĺživljenjsko potrebna roĹžam in otrokovi duĹĄi za nujno rast.ÂŤ đ&#x;”˛

Pridobite evropski certifikat s podroÄ?ja varne priprave hrane Priznavanje neformalno pridobljenih znanj je eno od pomembnih podroÄ?ij na Ljudski univerzi Velenje.

Kandidatom omogoÄ?a, da ovrednotijo svoje izkuĹĄnje, spretnosti in kompetence ter pridobijo potrdila in certifikate, s katerimi lahko svoje znanje izkazujejo tudi svojim trenutnim ali potencialnim delodajalcem.

Poteka v okviru razliÄ?nih projektov, tako nacionalnih kot mednarodnih. Eden takih projektov je tudi evropski projekt THESS. Namen projekta je bil zagotoviti in razĹĄiriti sistem potrjevanja formalno in neformalno pridobljenega znanja za podroÄ?je hotelskega managementa in turizma ter spodbujati razvoj sistema akreditacije na drugih podroÄ?jih. V projektu sodeluje 6 organizacij iz 6 drĹžav (Slovenija, Nizozemska, Velika Britanija, Bolgarija, Poljska in TurÄ?ija). V projektu THESS smo se s partnerji odloÄ?ili za podroÄ?je varne priprave hrane, naÄ?rtujemo pa tudi Ĺže ĹĄiritev na podroÄ?je alergenov in intoleranc.

V okviru projekta izvajamo 10-urno izobraĹževanje, kjer lahko kandidati bodisi osveĹžijo ali utrdijo svoje znanje. IzobraĹže-

vanju sledi preverjanje, uspeĹĄni kandidati pa nato pridobijo mednarodno veljaven certifikat s podroÄ?ja varne priprave hrane.

IzobraĹževanje in pridobljen

va priÄ?eli 3. 9. 2015, preverjanje lahko prijavljeni kandidati opravijo 24. 9. 2015. UdeleĹžba na izobraĹževanju ni pogoj za preverjanje, prijave ĹĄe sprejemamo. IzobraĹževanje in pre-

1 0 % P O P U ST

N A V E Č L ET N O TRAJANJE N E ZG O D N E G A ZAVAROVANJA

OTROK IN MLADINE

UGODNOSTI OB SKLENITVI DO 31. 10. 2015!

Zavarovanje homeopatskih zdravil le za 1,93 EUR letne premije certifikat sta namenjena vsem redno zaposlenim v gostinstvu in tistim, ki gostinska dela Ĺže opravljajo ali bi jih Ĺželeli opravljati priloĹžnostno, bodisi kot ĹĄtudentje ali kot sezonski delavci. Ker je certifikat v angleĹĄÄ?ini in veljaven v drĹžavah EU, vam bo brez dvoma koristil tudi pri iskanju zaposlitve v tujini.

Z izobraĹževanjem bomo zno-

verjanje sta tokrat za kandidate ĹĄe brezplaÄ?na. ÂťIzvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izkljuÄ?no odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja staliĹĄÄ?

Evropske komisije." đ&#x;”˛

(P.R.)

Ugodnosti Si.mobila BrezplaÄ?na otroĹĄka vstopnica za Arboretum

Nezgoda VeÄ? o posameznih ugodnostih na www.as.si.

www.as.si

080 11 10

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

3. septembra 2015

Je pesnik stigma, poezija pa blagovna znamka?

To sta vpraĹĄanji, o katerih bodo razpravljali domaÄ?i in tuji udeleĹženci 14. Mednarodnega Lirikonfesta – Iz Ä?aĹĄe poezije bodo pili od 9. do 11. septembra Bojana Ĺ pegel

Velenje, 27. avgusta – DrugiÄ? zapored bo velenjsko mednarodno sreÄ?anje knjiĹževnikov Lirikonfest potekalo v septembru.

Vodja festivala in Velenjske knjiĹžne fundacije Ivo Stropnik nam je dva tedna pred dogodkom povedal, da priprave nanj potekajo brez veÄ?jih teĹžav. Kljub vsem krizam v gospodarstvu in kulturi. Gre za sreÄ?anje ustvarjalcev, posrednikov in prevajalcev poezije 21. stoletja, pri Ä?emer mreĹžijo liriÄ?na obÄ?utja. Tudi to, da so prireditev iz spomladanskega Ä?asa predstavili v pozno poletje, se je izkazalo za dobro.

Kar nekaj predfestivalnih dogodkov se je letos Ĺže zvrstilo, veliko bo tudi pofestivalnih. Ne le doma, tudi v tujini. Tudi tridnevno glavno festivalsko dogajanje bo programsko bogato, poudarja Stropnik in doda: ÂťVeÄ?ina dogodkov bo v Starem Velenju, v Vili Bianca in Rezervatu za po-

ezijo – tako se imenuje od EPK leta 2012 – ob Škalskem jezeru.

Tri dni bo Ĺžuborela izvirna in prevodna poezija, pospremljena z glasbo. Ob tem bodo potekala branja poezije in tri festivalna omizja na teme: ustvarjalec literature – stigma 21. stoletja, med intimnostjo in turizmom in vpraĹĄanjem, ali je trivialnost resniÄ?no na pohodu.ÂŤ

Predstavniki pesniĹĄkih glasov sodobne Evrope

Tudi letos so z razpisi izbrali 21 evropskih ustvarjalcev in prav toliko prevajalcev in mednarodnih posrednikov poezije. Letos jih v Velenje prihaja celo veÄ? kot 42, in to iz 8 evropskih drĹžav. PridruĹžili se jim bodo tudi slovenski knjiĹževniki. ÂťLetos bomo prviÄ? gostili tudi uglednega grĹĄkega knjiĹževnika. Drugi prihajajo ĹĄe iz Velike Britanije, Avstrije, Poljske, SlovaĹĄke, ÄŒeĹĄke, Italije in Srbije. Vsi so predstavniki pesniĹĄkih glasov sodobne Evrope, ki

bodo tudi generacijsko razliÄ?ni.

Vsako leto povabimo tudi mlade ustvarjalce,ÂŤ ĹĄe izvemo. Letos so festivalu pridruĹžili 25-letnico najstarejĹĄe obmoÄ?ne literarne produkcije v Sloveniji – ĹĄaleĹĄke revije Hotenja. ÂťKolega Zoran Pevec je izbral 40 avtorjev, ki jih bomo lahko brali na letoĹĄnjem festivalu. IzĹĄla pa bo tudi knjiga z deli lanskega nagrajenca Esada BabaÄ?ića in bogat zbornik z deli letoĹĄnjih povabljencev.ÂŤ Festival s tradicijo Ivo Stropnik je hvaleĹžen, da festival vsa leta podpirata MO Velenje in Javna agencija za knjigo. ÂťBrez njihove pomoÄ?i v teh Ä?asih ne bi ĹĄlo,ÂŤ poudari.

Sploh, ker vsako leto na festivalu podelijo tudi veÄ? nagrad.

Letos bodo podelili 12. mednarodno Pretnarjevo nagrado in z njim Ä?astni naslov ambasadorja slovenske knjiĹževnosti po svetu. Za vrhunski pesniĹĄki 10-letni opus bodo letos podelili 10. Velenjico – Ä?aĹĄo nesmr-

Staro Velenje, kjer ima sedeĹž Velenjska knjiĹžna fundacija, je letos dobilo tudi Knjigostojo. Ivo Stropnik vabi, da vanjo prinesete kakĹĄno knjigo, ki jo zamenjate z drugo.

tnosti, za najboljĹĄi prevajalski prispevek na festivalu pa 9. Lirikonov zlat. Nagrajenci bodo znani tri dni pred zaÄ?etkom festivala. ÂťVsi so ugledni. Veliko

so postorili za slovensko promocijo literature v svetu. Tako jim reÄ?emo ÂťHvalaÂŤ.ÂŤ V Sloveniji nimamo veliko tovrstnih nagrad, zato je Stropnik vesel, da eno

od drĹžavnih nagrad podeljujejo tudi v Velenju.

Bogat bo tudi spremljevalni glasbeni program festivala. V goste so povabili pevski zbor Sankofa z gostoma Igorjem Leonardijem in Damirjem Mazrekom.

PosluĹĄalce bodo prvi veÄ?er sreÄ?anja, v sredo, 9. septembra, v Vili Bianca popeljali na glasbeno potovanje v Afriko. Dan kasneje bodo ob Ĺ kalskem jezeru gostili ansambel AndraĹža PoliÄ?a ÂťHamlet exspressÂŤ. Na slavnostni akademiji, na kateri bodo v petek, 11. septembra, podelili tudi nagrade, pa bo nastopila skupina Patetico. ÂťVsi dogodki so brezplaÄ?ni, narejeni za ljudi. PridruĹžite se nam,ÂŤ pravi Stropnik, ki meni, da se je Lirikonfest v ĹĄtirinajstih letih moÄ?no postavil na zemljevid podobnih festivalov doma in v tujini. Pogovor zakljuÄ?i takole: ÂťV teh letih sem se sam sreÄ?al z veÄ? kot 1.000 ustvarjalci, ki smo jih veÄ?ino gostili tudi v Velenju. To je ogromna ĹĄtevilka, sploh Ä?e povemo, da ima Slovenija pribliĹžno 300 Ä?lanov DruĹĄtva pesnikov in pisateljev.

K nam vedno radi pridejo. Sicer pa sem prepriÄ?an, da bo poezija umrla najkasneje, prej bo kaj đ&#x;”˛ drugega.ÂŤ

V tujini hitro prepoznajo talent Jure Smirnov Oťtir po letu dni ťtudija violine na londonski Kraljevi akademiji ugotavlja, da trdo delo in talent tam laŞje odpirata vrata – Živi svoje sanje Bojana Špegel

Velenje, 27. avgusta – VelenjÄ?ana Jure in Miha Smirnov OĹĄtir sta od malega z vsem srcem zapisana glasbi. Glasbeni talent brata nadgrajujeta z resnim delom, ki se obrestuje. StarejĹĄi Miha pravkar zakljuÄ?uje prvo stopnjo ĹĄtudija klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, mlajĹĄi Jure pa je izjemno, z odliko, zakljuÄ?il ĹĄtudij na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in kot redek izbranec nadaljuje ĹĄtudij na prestiĹžni Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu. PrejĹĄnji teden je del poÄ?itnic preĹživel v Velenju, zato smo ga povabili na klepet. ÂťSuper je, ko po letu dni prideĹĄ iz milijonskega Londona v domaÄ?e mesto. PaĹĄe,ÂŤ prizna Jure, ki se je v teh dneh Ĺže vrnil v London. Poletje zanj ni bilo Ä?isto poÄ?itniĹĄko, saj je takoj po uspeĹĄno konÄ?anem prvem letniku ĹĄtudija na kraljevi akademiji julij preĹživel v Romuniji, kjer je imel tri koncerte. ÂťPotem sem si privoĹĄÄ?il teden dni morja, kar je zame veÄ? kot dovolj. ÄŒe je veÄ?, postanem nemiren,ÂŤ prizna glasbenik, ki dnevno ob vsem delu na akademiji vadi vsaj ĹĄe 4 ure.

Da je talentiran, so mu na med-

narodnih tekmovanjih potrdili Ĺže v zgodnjih najstniĹĄkih letih.

Ko je zaÄ?el prejemati zlata priznanja na velikih tekmovanjih, se je glasbeni karieri posvetil ĹĄe bolj resno. ÂťOd 12 leta zares delam na tem, tudi zato sem Ĺže v srednjo glasbeno ĹĄolo ĹĄel v Ljubljano. Tudi zato, ker sem si Ĺželel delati s profesorjem, ki je takrat pouÄ?eval na glasbeni akademiji, a je potem pouÄ?eval tudi mene na Konservatorju za glasbo. Ĺ tudij sem najprej Ĺželel nadaljevati v Moskvi.ÂŤ Z bratom Mihom sta takrat Ĺže veliko nastopala skupaj, tudi sicer sta zelo povezana. Zato je Jureta spremljal tudi v Moskvo, kjer je ÂťdelalÂŤ s tremi profesorji, eden od njih ga je ĹĄe posebej navduĹĄil.. Jure se takrat ĹĄe ni Ä?isto odloÄ?il, ali bo ĹĄtudij res nadaljeval v Rusiji. Ĺ˝elel si je delati z zelo znanim violinistom Maximom Vengerovim, ki je tudi gostujoÄ?i profesor na londonski kraljevi akademiji za glasbo, ki ga je mikala Ĺže v Ä?asu srednje ĹĄole. ÂťOdloÄ?il sem se, da grem poskusit ĹĄe tja. In uspel. Ni lahko priti na to akademijo, v prvem letniku nas je 15 violinistov iz vseh koncev sveta, sprejemne izpite pa nas je opravljalo veÄ? kot 50. Dobil sem tudi njihovo ĹĄtipendijo, s Ä?imer sem

Velenjskemu violinistu ni Ĺžal, da je za ĹĄtudij izbral London. Akademija je hitro spoznala, da je talent, zato veliko nastopa. Po novem je tudi Ä?lan uspeĹĄnega kvarteta Fitzroy.

pokril tudi delÄ?ek ĹĄolnine. Moj profesor je mlad romunski violinist, ki je odliÄ?en, zato sem zelo zadovoljen.ÂŤ PriÄ?akoval je, da bodo razlike med kulturami ĹĄtudentov veÄ?je, a je kmalu spoznal, da ni vaĹžno od kod si, smo vsi enaki. ÂťMorda je glasbeni jezik vendarle drugaÄ?en in je to tudi zato,ÂŤ doda. UĹživa tudi v Londonu, Ä?eprav ni tip Ä?loveka, ki bi ga privlaÄ?ilo vse, kar ponuja, sploh kar se zabave tiÄ?e. Zato nima veliko Ä?asa.

Igra na 200 let staro violino

V drugem letniku ĹĄtudija pa se bo Juretu izpolnila tudi Ĺželja, da bo delal s profesorjem Vengerovim. ÂťPonavadi je treba narediti avdicijo, meni pa so kar poslali povabilo za javno lekcijo z njim.

V tujini je tako, da hitro prepoznajo tvoj talent in te oni povabijo k sodelovanju, ni treba niÄ? prositi in vsiljevati.ÂŤ In tega je veÄ? kot vesel. Kot je vesel tudi, da so mu na kraljevi akademi-

ji za Ä?as ĹĄtudija dodelili veÄ? kot 200 let staro violino, ki jo je izdelal italijanski mojster Giovanni Rota. ÂťIma odliÄ?en zvok in zelo veliko finanÄ?no vrednost,ÂŤ med nasmehom doda Jure. Na tekmovanja ne hodi veÄ?, so se mu pa s ĹĄtudijem v Londonu odprla ĹĄtevilna vrata. ÂťKljub temu, da sem ĹĄele na zaÄ?etku ĹĄtudija, so v meni oÄ?itno videli potencial, saj so mi omogoÄ?ili niz koncertov po Londonu, Oxfordu in po severni Angliji. Ĺ e bolj odprlo se mi je ob koncu ĹĄolskega leta. Naredil sem avdicijo za zelo dober godalni kvartet Fitzroy. Nisem nameraval, v to me je potegnil kolega. Od septembra do marca bomo z njim nastopali vsak teden vsaj enkrat.ÂŤ Jureta Ä?akajo ĹĄe tri leta ĹĄtudija na dodiplomskem ĹĄtudiju, potem pa lahko na isti akademiji nadaljuje ĹĄe dveletni podiplomski ĹĄtudij. ÂťTo je

stvar odloÄ?itve. ÄŒe se mi v Londonu res odpre, bom ostal. Morda pa tudi ne, saj me ĹĄe vedno mika tudi Moskva.ÂŤ Ĺ˝ivljenje v Londonu je drago.

HvaleĹžen je MO Velenje, Lions in Rotary klubu Velenje, ki na razliÄ?ne naÄ?ine podpirajo njegovo izobraĹževalno pot. Brez njihove pomoÄ?i bi teĹžko ĹĄtudiral v Londonu, kjer s ponosom zastopa Velenje in Slovenijo. ÂťVeliko mi pomaga tudi mama Metka, ki Ĺživi za naju z Mihom. Sedaj je Ĺže laĹžje, ker si delno stroĹĄke s svojimi nastopi lahko pokrivam tudi sam.ÂŤ Z Mihom naÄ?rtujeta, da bosta letos, verjetno decembra, doma pripravila skupen koncert.

Miha bo izbral repertoar, vadila bosta vsak zase, teden dni pred koncertom pa bosta vadila tudi skupaj, saj se dobro poznata. đ&#x;”˛

abonmajI 2015/2016 12 soÄ?nih abonmajev

za vse okuse

Vpisovanje abonentov od 4. septembra Festival Velenje Tel.: 03/898 25 90 www.festival-velenje.si

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

3. septembra 2015

V objemu dobre glasbe Pukl, JukiÄ? in Let 3 (glasbeni avgust) MatjaĹž Ĺ alej

Velenje 26. avgusta – PrejĹĄnjo sredo zveÄ?er so na zadnjem od koncertov letos Ĺže petega Mozaik jazz festivala obljubljali Ä?ustveno in melanholiÄ?no popotovanje po skladbah skupine Papir in ĹĄtevilnih drugih slovenskih skladb in jazzovskih standardov. Dobili smo najmanj to. Trio Organics, ki ga vodi vrhunski kitarist Igor Bezget skupaj z mojstrom Ä?rnobelih tipk Markom ÄŒrnÄ?ecom in VelenjÄ?anom Davidom Slatinekom na bobnih, je dober Ĺže sam, ko pa se mu na odru pri-

Ana Bezjak in trio The Organics so poskrbeli za odliÄ?en zakljuÄ?ek 5. Mozaik jazz festivala.

druĹži ĹĄe pevka Ana Bezjak, res zaÄ?utiĹĄ objem dobrih glasbenih vibracij. Prav s skladbo Objem, eno lepĹĄih iz serije t. i. nove slovenske popevke, so tudi zaÄ?eli koncert, ki je navduĹĄil ĹĄtevilno obÄ?instvo pred Mozaikom.

Dejstvo je, da je Mozaik jazz festival Ĺže peto leto zapored popestril pomladno-poletno dogajanje v srediĹĄÄ?u mesta. ZaÄ?eli so Ĺže 16. maja, ko so pripravili drugo sreÄ?anje Big bandov, sledil je niz koncertov domaÄ?ih in tujih

zasedb. Letos je organizatorjem –Max klubu in Kulturnemu druťtvu glasbene umetnosti – ťlo na roke tudi vreme. Predstavnica organizatorjev Tjaťa Kruťnik nam je ob koncu festivala povedala: Z velikim veseljem lahko povem, da je letoťnji festival zares uspel, sploh, ker smo lahko ob lepem poletju skoraj vse koncerte izvedli na prostem. Festival se iz leta v leto razvija. Zgodbo smo letos zastavili ťirťe, Şelimo si, da bo jo lahko prihodnje le-

to nadaljevali. Na odru se je letos zvrstil niz skupin, poskrbeli smo za vse zvrsti glasbe, pri tem pa rdeÄ?a nit ostaja jazz. Smo pa letos povabili tudi nekaj skupin z bolj pop glasbo, ki je pritegnila ĹĄirĹĄo publiko. Eden od ciljev festivala je namreÄ? tudi povezovanje glasbenih zvrsti, ravno zato, da jih spozna Ä?im veÄ? ljudi.ÂŤ đ&#x;”˛

bĹĄ

V prihodnje veÄ? dogodkov za mlade 31. Poletne prireditve konÄ?ane – Zadovoljstvo organizatorjev veliko – Pomagalo je tudi Ä?udovito poletje Velenje, 31. avgusta – Z zadnjo filmsko predstavo v ponedeljkovem poletnem kinu ÂťZvezde pod zvezdamiÂŤ, ko so pri velenjskem domu kulture zavrteli komedijo z zgovornim naslovom ÂťBog, le kaj smo zagreĹĄiliÂŤ, so se v Velenju konÄ?ale 31. Poletne kulturne prireditve. Zadnji glasbeni dogodek je bil le veÄ?er prej, ko je na tradicionalno razprodanem koncertu na Velenjskem gradu nastopil Iztok Mlakar. V Festivalu Velenje so veseli, ker so imeli

letos zelo malo teĹžav z izvedbo prireditev na prostem. V vroÄ?em poletju, ki je postreglo s prijetnimi veÄ?eri, so obiskovalci preprosto uĹživali v kulturnih dogodkih, ki so jih pripravili na razliÄ?nih lokacijah. Zvrstilo se jih je veÄ? kot 50, na njih pa so po besedah direktorice Festivala Barbare Pokorny naĹĄteli veÄ? kot 10 tisoÄ? obiskovalcev. ÂťLetos smo morali Ä?ez poletje zaradi vremenskih teĹžav odpovedati le dva dogodka, vse ostale

smo izvedli. NajveÄ? obiskovalcev je bilo na Titovem trgu ob koncertu Beatles revival, prav poseben je bil koncert Lule Pene. Zelo dobro obiskan je bil tudi poletni kino. Veseli smo, da smo tudi letos poleti v program vkljuÄ?ili veliko domaÄ?ih umetnikov, med najbolj uspeĹĄnimi sta bila projekta Ĺ˝enske, v katerem se je predstavil Robert JukiÄ?, in Trubadurke, v katerem je sodelovala tudi domaÄ?inka Tina Ĺ˝erdin. Ker je vodilo pri pripravi poletnih prireditev prikazati, kaj poÄ?nejo VelenjÄ?ani, smo letos k sodelovanju povabili ĹĄe nekaj drugih z glasbenega in gledaliĹĄkega podroÄ?ja,ÂŤ ob koncu poletnih prireditev ocenjuje Barbara Pokorny.

Veseli jo, da se je za dobro prizoriĹĄÄ?e pokazala tudi plaĹža ob Velenjskem jezeru, kjer so letos prviÄ? pripravili koncert, namenjen mladim. ÂťTudi v prihodnje bomo testirali nova prizoriĹĄÄ?a, na njih bomo pripravljali nove zgodbe.

Tista prizoriĹĄÄ?a, ki se bodo izkazala za dobra, bomo ĹĄe vkljuÄ?evali v dogajanje. ÄŒe smo doslej na poletnih prireditvah imeli veÄ?inoma starejĹĄo publiko, se bomo v prihodnje trudili, da bomo pripravljali vsebine, ki bodo pomladile obisk. To velja tudi za abonmaje, ki bodo letos stekli 15. oktobra.ÂŤ đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

Velenjski peÄ?at Novosadskemu poletju Novi Sad, 28. avgusta - Glasbena mladina Novi Sad, ena najstarejĹĄih in ĹĄe aktivnih po razpadu Jugoslavije, pripravi na leto 100 koncertov. Zadnjih dvajset let v juliju in avgustu prireja tudi festival Novosadsko glasbeno poletje, ki je zasnovan v tonaliteti mesta, v katerem Ĺživijo pripadniki 23 nacionalnih skupnosti in so ga nekoÄ? imenovali Srbske Atene. Ta multikulturnost vpliva

tudi na oblikovanje koncertnih programov, katerih rdeÄ?a nit je prepletanje klasiÄ?nega s popularnim. Tokrat je v druĹžbi eminentnih glasbenikov nastopil tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje, kar zanj veliko priznanje in tudi nagrada za njegovo kvakovostno delo. Domiselno prepletanje skladb, ki jih je orkester pripravil pod vodstvom MatjaĹža EmerĹĄiÄ?a, je odstiralo ĹĄiroko pa-

leto poustvarjalnih talentov Ä?lanov ansambla.

Ob tej priloĹžnosti so se kot solisti predstavili in izkazali redni Ä?lani orkestra, ki delujejo kot poklicni glasbeniki: Janez UrĹĄej – alt saksofon, Marko Novak – trobenta, Alojz Kompan – trobenta, AljoĹĄa Pavlinc, David Gregorc – klarinet in David KajiÄ? – trombon. Kot gostja veÄ?era se je orkestru pridruĹžila vokalistka iz

Milana Stefania Secculin, ki je s skladbami iz muzikala zaÄ?inila koncertni veÄ?er.

Suverena igra, Ĺžar in prav posebna energija orkestra, solistov so prevzeli in osvojili obÄ?instvo.

Turneja je uspela. Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje je ponudila enkratno pozitivno izkuĹĄnjo in mu dala novo energijo, ki jo potrebuje za uspeĹĄno đ&#x;”˛ delovanje.

Vsi glasbeni dogodki, ki so bili najavljeni v letoĹĄnjem poletju, ĹĄe niso zakljuÄ?eni, najpomembnejĹĄi pa le. Zato lahko na zaÄ?etku septembra reÄ?emo, da je Velenje doĹživelo pestro glasbeno poletje. Raznoliko je bilo kljub temu, da ni bilo kakĹĄnega masovnega glasbenega koncerta, ki bi po obisku prevladal nad ostalimi dogodki. Pa vendar veseli, da je bilo med razliÄ?nimi organizatorji, kar nekaj koncertov, ki so po kakovosti bolj odmevali kot drugi. Ĺ e bolj radosti, da je glasbeni, socialni in lokalni kontekst nekaterih koncertov priĹĄel do izraza v vseh poudarkih in preseĹžkih, ki so znak glasbeno pomembnih srediĹĄÄ?, pa Ä?eprav gre v tovrstnem primeru za Âťpopularne godbeÂŤ v ĹĄirĹĄem smislu.

Najprej je potrebno omeniti dĹžez koncert domaÄ?ina in letoĹĄnjega PreĹĄernovega nagrajenca Jureta Pukla. Koncert se je zgodil kar dvakrat.

PrviÄ? je bil prviÄ? prekinjen zaradi muhastega vremena, ki se je znesel v prvem terminu le v naĹĄem delu Slovenije. Koncert z gostjo Melisso Aldana, Juretovo prijateljico in eno najveÄ?jih imen sodobnega ŞenskegaÂŤ dĹžeza v tem trenutku, je v koncertu in pol (dobesedno) postregel z veliko mero subtilnega muziciranja v avtorskih skladbah Melisse ter na drugi strani s sproĹĄÄ?enostjo in prepriÄ?ljivostjo ritem sekcije. Sestavljala sta jo izjemni dĹžez bobnar GaĹĄper Bertoncelj ter navdihnjeni in dĹžezovsko razpoloĹžen basist Nikola MatoĹĄić. Redko lahko v dĹžezovski sestavi sliĹĄimo glasbeno preigravanje dveh tenorskih saksofonov, kar sta Jure in Melissa, vsak s svojim stilom, energijo, glasbeno preciznostjo ter ne nazadnje s smislom za minimalistiÄ?no improvizacijo storila predvsem ob dĹžezovskih standardih, kot so St. Thomas (S. Rollins) in Mack the knife (K. Weill). Sijajen veÄ?er z lepo glasbo v sklopu Mozzajik festivala.

Drugi svojevrstni dogodek s preseĹžkom, zato, ker je tudi ime Roberta JukiÄ?a neposredno povezano z Velenjem, je bila predpremiera glasbenega projekta ŽenskeÂŤ. Istoimenska dvojna zgoĹĄÄ?enka naj bi izĹĄla konec meseca. Po koncertu v ÂťIzĹĄtekanihÂŤ na nacionalnem radiu, se je Robert na Velenjskem gradu predstavil s celotnim projektom ter ĹĄtirimi glasbenicami, ki so odpele vse skladbe s prihajajoÄ?e zgoĹĄÄ?enke. Na Koncertu sta se ĹĄe posebej izkazali mladi dami slovenskega vokalnega dĹžeza TjaĹĄa FabjanÄ?iÄ? in Ana Bezjak Ob subtilnih besedilih Roberta JukiÄ?a je specifika njunih glasov in interpretacije priĹĄla do polnega izraza tudi v pesmih, ki jih same ne pojejo na posnetem projektu. Potrebno se je ustaviti tudi ob glasbeni spremljavi instrumentalnega tria, katerih glasbena interpretacija po izrazni moÄ?i in glasbeni prisotnosti ni prav niÄ? zaostajala za bogatejĹĄimi aranĹžmaji, ki jih priÄ?akujemo ob izidu novega albuma. Izjemna kulisa atrija Velenjskega gradu in koncerta v okviru Poletnih kulturnih prireditev je samo ĹĄe podÄ?rtala pomembnost glasbenega dogodka.

Tretji preseĹžek, se mi je sicer ob poplavi glasbenih dogodkov zdel predvsem zakljuÄ?ni koncert letoĹĄnjega festivala mladih kultur Kunigunda.

Izpostaviti je potrebno nastop reĹĄke skupine Let 3 izpred slabega tedna dni. Zakaj? Zato, ker so priĹĄli v naĹĄe mesto v Ä?asu, ko so izpostavljeni tako medijskim in pravnim pritiskom v svoji drĹžavi. Zato, ker Let 3 glasbeno in kulturno-aktivistiÄ?no povedo to, kar mislijo in zaznajo v socialnih odnosih. V Ä?asu ÂťpasjegaÂŤ neoliberalnega kapitalizma, ki se izraĹža tudi v tradicionalni hrvaĹĄki druĹžbi, kjer je Âťnacionalni katolicizemÂŤ populistiÄ?no naravnan ventil in kulisa za sproĹĄÄ?anje nacionalistiÄ?nega duha. Ta duh je vedno prisoten na nacionalni meji s pravoslavjem in islamom na mejah nacionalne drĹžave. Let 3 so totalni nekonformisti v svojem glasbenem in kulturnem poÄ?etju. UteleĹĄajo duh Âťsvobodnega reĹĄkega ozemljaÂŤ, zavezani politiÄ?ni provokaciji, ki biÄ?a omejevanje duha, svobodo razmiĹĄljanja in govora ter seveda prikrite morale. Prav ta morala, ki naj bi temeljila na liberalizmu (duha in misli), poskuĹĄa dejavnost skupine omejevati s politiÄ?nimi in pravnimi pritiski. S koncertom je band dokazal, da so predvsem glasbeniki, ki Ĺže od zaÄ?etka svojega delovanja pred nekako petindvajsetimi leti, gradijo svojo zgodbo, puĹĄÄ?ajo aktualna sporoÄ?ila in stojijo za svojimi izjavami, ne glede kaj se okoli njih dogaja. Glasbeni nastop brez pretirane provokativnosti je izzvenel v luÄ?i Kunigundine polnoletnosti, z njo je nekako sovpadala tudi seksistiÄ?na in prostaĹĄka terminologija skupine. Ta polnoletnih Kunigundovcev paÄ? ne more veÄ? pokvariti. Lahko pa jih zabava in ĹĄiri obzorja, pa Ä?eprav samo preko bliĹžnje meje do Reke in Kvarnerja. Glasbeno-socialni aktivizem skupine zveni sicer kot nekakĹĄen novi primitivizem v pozitivnem smislu. S to svojo konsistentno meĹĄanico glasbe in umetniĹĄkih posegov prostor in druĹžbo Let 3 dokazujejo, da so druĹžbeno-kritiÄ?no naravnani ob zavezanosti sodobne rock glasbe (s podtoni). Pa Ä?eprav na prvi ÂťpogledÂŤ zvenijo predvsem vulgarno in seksistiÄ?no. ÄŒe nekako potegnemo Ä?rto pod poletnimi glasbenimi dogodki, smo lahko zelo zadovoljni s tokratno bĂŠro. V mestu in okolici je bilo od sredine avgusta res vsega dovolj, le izbrati si moral, katero zvrst boĹĄ posluĹĄal, kateri dogodek obiskal, pa naj bo to jubilejna ÂťGraĹĄka gora poje in igraÂŤ ali pa alternativna glasba, ki je vÄ?asih in dandanes vse bolj le alternacija same sebe. Morda je danes najveÄ?ji alternativec ravno mlad posluĹĄalec, ki iz lastnih vzgibov obiskuje koncerđ&#x;”˛ te resne, klasiÄ?ne glasbe.

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

3. septembra 2015

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Prireditve so nekaj drugega kot radio Minulo sredo je bila gostja rubrike Radia Velenje Strokovnjak svetuje Karmen Hudournik iz Ĺ olskega centra Velenje. V studiu naĹĄega in vaĹĄega radia ni bila prviÄ?.

VsakiÄ? je sodelovanje v Ĺživo, pravi, zanjo velik izziv. ÂťTeĹžav z nastopom v javnosti nimam, saj v domaÄ?ih Ĺ kalah napovedujem prireditve, povezujem toÄ?ke, a sedeti v studiu in odgovarjati na vpraĹĄanja moderatorja, novinarja je nekaj povsem drugega. Vse, kar poveĹĄ, mora imeti rep in glavo, mora biti smiselno, da te razume Ä?im veÄ? ljudi. Zanimivo je tudi, da ne vidiĹĄ ljudi pred sabo, veĹĄ pa, da te posluĹĄajo v lokalu, na poti, doma.ÂŤ Tudi priprave na pogovor v radijskem studiu so drugaÄ?ne kot za prireditve, ĹĄe dodaja. Pri prireditvah je scenarij vnaprej pripravljen, pri radiu stvari ne teÄ?ejo Âťpo enem kopituÂŤ.

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Njen kritik, katerega mnenje najbolj upoĹĄteva, je mama. Ta ji pove, na kaj mora paziti, kako mora kaj povedati.

Rada ima nove izzive, sodeluje z novimi ljudmi.

O tem, da bi se poskusila kot radijska moderatorka, pa ĹĄe ni razmiĹĄljala. Ni enostavno, kot bi kdo menil, odgovarja. ÂťÄŒlovek, ki se po mikrofonu pogovarja s posluĹĄalci tako, da ga seznanja z informacijami ali da klepeta z njim v Ĺživo, mora biti zelo razgledan, imeti mora bogat besedni zaklad, zanimati ga mora veliko stvari, ne nazadnje mora tudi sam biti taka osebnost. Vseh teh zahtev pa v tem trenutku Karmen Hudournik je tokrat posluĹĄalcem in posluĹĄalkam ne izpolnjujem,ÂŤ je bila sapredstavila moĹžnosti vpisa v programe ViĹĄje strokovne ĹĄole mokritiÄ?na Karmen HuĹ olskega centra Velenje. dournik. đ&#x;”˛ Tp

1. GIULIANO & MINEA - Mi smo jedno drugom sudjeni 2. BIG FOOT MAMA - Nove zmage 3. ZVITA FELNA - Na ves glas Popularna in simpatiÄ?na hrvaĹĄka glasbenika Giuliano in Minea sta zdruĹžila moÄ?i v skladbi Mi smo jedno drugom sudjeni, s katero sta nastopila tudi na 15. festivalu dalmatinskih ĹĄansonov, ki je 21. in 22. avgusta potekal v Ĺ ibeniku.

GLASBENE novice

Klavir skupine ABBA na draĹžbi V Londonu bodo 29. septembra dali na draĹžbo klavir, ki se pojavlja v mnogih glasbenih uspeĹĄnicah ĹĄvedske skupine ABBA. Zanj se nadejajo iztrĹžiti med 820.000 in 1,1 milijona evrov. Skupina je klavir med letoma 1973 in 1977 uporabila v pesmih, kot so Dancing Queen, Waterloo, Mamma Mia in SOS. Klavir je za ameriĹĄkega jazz pianista Billa Evansa ustvaril Georg Bolin, ĹĄvedski oblikovalec glasbenih inĹĄtrumentov. Leta 1967 ga je odkupil stockholmski glasbeni studio Metronome Studios, danes Atlantis Grammofon, ki ga bo tudi dal na draĹžbo. Klavirji, povezanimi s slavnimi osebnostmi, so doslej Ĺže prinesli velik dobiÄ?ek na draĹžbah. Leta 2000 so za klavir, na katerega je John Lennon zaigral skladbo Imagine, iztrĹžili veÄ? kot dva milijona evrov.

Lani pa je bil klavir iz filma Casablanca (1942) prodan za okoli tri milijone evrov.

ĹĄla na operacijo glasilk, nato pa se je posvetila druĹžini. S partnerjem sta se oktobra 2012 razveselila sina. Leta 2013 je na podelitvi oskarjev predstavila skladbo Skyfall iz filma o Jamesu Bondu, od takrat pa ni objavila nobene nove pesmi. Billboard poroÄ?a, da je pevkin tretji studijski album tako rekoÄ? konÄ?an in da bo luÄ? sveta ugledal novembra. Pri ustvarjanju novih pesmi je Adele sodelovala z glasbenima producentoma Maxom Martinom (Taylor Swift, Katy Perry) in Danger Mousom (Red Hot Chili Peppers, Gorillaz) ter kanadskim pevcem Tobiasom Jessom mlajĹĄim.

Nina PuĹĄlar ob koncu poletja ponuja prav posebno sladico

"Sladoleda nismo predhodno splanirali niti ga predvideli kot single, ampak se je enostavno zgodil. Gre za odliÄ?no ritmiÄ?no pesem Martina Ĺ tibernika z malce odtrganim tekstom, pod katerega se podpisuje Bilbi, in glede na odziv fenov, ki imajo moj zadnji album Nekje vmes, enostavno mora v eter. Na koncertih funkcionira odliÄ?no, ljudje ga imajo radi in sama ga res rada pojem. Za Ĺživo smo ga seveda ĹĄe malo predelali, tako da imamo ĹĄe veÄ? prostora za interakcijo s publiko," je o novem singlu povedala Nina.

Nedvomno bo Sladoled tudi del novega projekta #malodrugace, ki obeleŞuje Ninino deseto obletnico glasbene poti. Na kratko – prvih

Ansambel Greh posnel prvo skladbo

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 DOMAÄŒINI - Prva dama 2 OGNJENI MUZIKANTI - Danes 221 3 ANS. ANĹ˝ETA Ĺ UĹ TARJA & ALENKA GOTAR - Ĺ e vedno si tu 4 SEKSTAKORD - Objemi me 5 GRAJSKI KVINTET - Ko je ljubezen mlada 6 FANTJE IZPOD LISCE - A ti je vroÄ?e 7 EVENT - HudiÄ?evka 8 FRAJERKE - Ljubi me 9 GOLTE - Najbolj nora noÄ?

10 Ĺ MENT - Na tebi je vse

www.radiovelenje.com

BRIGITA Ĺ ULER

BFM bodo ob 25. letnici gostili ĹĄtevilne goste Big Foot Mama bo to jesen stara 25 let. Ob tej priloĹžnosti bodo 3. septembra pri izdali dvojno zbirko Let 25 s 25 najveÄ?jimi uspeĹĄnicami in bonus pesmijo Nove zmage

Ansambel Greh je nastal marca 2014, v sedanji zasedbi delujejo od zaÄ?etka letoĹĄnjega leta. ÄŒlane seveda druĹži ljubezen do podobne glasbe. Dva sta iz Ĺ oĹĄtanja, trije pa prihajajo iz Ĺ martnega ob Paki. Harmonika je v rokah Benjamina, kontrabas pridno vihti Marko in dodaja svoj basovski vokal, na kitari brenka Marcel, ki dodaja neĹžni baritonski glas, Rok in Jure pa s prvim in drugim tenorjem dajeta ansamblu piko na i. Igrajo narodno zabavno in zabavno glas-

Novembra prihaja teĹžko priÄ?akovani tretji album britanske pevke Adele 27-letna pevka Adele je svoj prvi album 19 izdala leta 2008, album 21, ki jo je dokonÄ?no izstrelil med zvezde in ji prinesel ĹĄtevilna priznanja, pa je izĹĄel tri leta kasneje. Po izdaji izjemno uspeĹĄnega albuma 21, ki ji je prinesel kar ĹĄest grammyjev, je Adele od-

LESTVICA domaÄ?e glasbe

zelo NA KRATKO

deset let, novi album, nova turneja s priÄ?etkom v ljubljanskih KriĹžankah v torek, 29. septembra.

VroÄ?e poletje se poslavlja, Nina pa vseeno prisega na sladoled.

Tokrat je izmislila svoj okus in ga poimenovala kar Sladoled z vesoljem, prosim. Gre za njen novi, poznopoletni single, ki ga Nina v eter poĹĄilja tik pred priÄ?etkom svojega projekta ob deseti obletnici kariere.

li tako ali drugaÄ?e. Med gosti bodo Peter LovĹĄin & Vitezi obloĹžene mize, Fantje s Praprotna,GuĹĄti, Neisha, Davor KlariÄ?, Irena Preda, Klemen Kotar & Brasci, Nina Kay, kitarski trio SlaviĹĄa Stojanović, Matej MrĹĄnik, Slaven Kalebić, Martin JaneĹžiÄ? – Buco in Rok Gerbec. Nastopila bo tudi prva postava Big Foot Mame iz leta 1990 ter zborÄ?ek slovenskih rock tenorjev Tomi M., Tokac, Marolt, TonÄ? & Dimek... in seveda Grega SkoÄ?ir.

(sicer novo uradno himno slovenske koĹĄarke). ViĹĄek praznovanja pa bo sledil z velikim koncertom 2. oktobra v Hali Tivoli, kjer se bodo slavljencem na odru pridruĹžili ĹĄtevilni glasbeni kolegi, s katerimi so Bigfooti v teh 25 letih sodelova-

bo veÄ?ine slovenskih izvajalcev. V mesecu juliju jim je uspelo posneti tudi prvo lastno skladbo z naslovom VÄ?eraj, danes, jutri, avtorica in aranĹžerka pesmi je Vera Ĺ olinc melodijo pa si je zamislil harmonikar Benjamin.

Priljubljena pevka Brigita Ĺ uler v teh dneh nastopa po Kanadi in ZDA, kjer s svojimi pesmimi razveseljuje tamkaj ĹživeÄ?e Slovence. V Kanadi je nastala tudi njena najnovejĹĄa pesem. Njen naslov je kajpak priÄ?akovan - Od Slovenije do Kanade.

OBERLELE ORCHESTRA Oberlele Orchestra je edini ukulele orkester na svetu, ki igra narodnozabavno glasbo. Zasedbo sestavlja pet ukulel, harmonika in kontrabas/Ubass. V zaÄ?etku leta je zasedba posnela avtorsko skladbo ValÄ?ek za Ukulele, v teh dneh pa predstavlja ĹĄe priredbo Avsenikove Na avtocesti.

HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Zasedba Hamo & Tribute 2 Love svojim privrĹžencem ob priÄ?akovanju jesenskih dni podarja vroÄ?o Gospo magister. Singel se naha-

ja na najnovejĹĄem albumu Pol, ki je zaenkrat izĹĄel izkljuÄ?no v omejeni nakladi sto vinilnih ploĹĄÄ?, njegov izid v obliki cd-ja pa lahko priÄ?akujemo ĹĄe pred veselim decembrom.

FLORA & PARIS Slovenska skupina Flora & Paris predstavlja videospot za pesem Najin dan.

Posneli so ga v pasji vroÄ?ini na Slovenski obali, za njihovo novo pevko Patricijo Ĺ kof pa je bilo to sploh prvo snemanje videospota.

Spot za skladbo z njihovega debitantskega albuma Jutranja rosa je reĹžiral Marko DupliĹĄak.

DAN D NovomeĹĄki Dan D so 1. aprila presenetili s surovo moÄ?jo prvega dela albuma DNA D. Njegovo nadaljevanje so napovedali za 1. november, ko se bo porodil teatralno drugaÄ?en drugi del tega albuma, ki ga bodo svojim najzvestejĹĄim posluĹĄalcem letos predstavili samo enkrat, 31. oktobra na koncertu v Kinu Ĺ iĹĄka.

Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

3. septembra 2015

frkanje » Levo & desno «

P

eter Tratnik je včasih pekel kruh, sedaj pa je upokojenec. Marko Mraz je bil in je računalnikar. Ko so pred 28 leti v Velenju začeli VIP CUP turnirje, je Peter pekel tudi za udeležence turnirja, Marko pa je že takrat skrbel za računalniško obdelavo podatkov med turnirjem. In to počne še danes. »Se spomniš tistih prvih? Če drugega ne, je bilo na njih veliko več lepotic,« je Marku prišepnil Peter. »Jaz zanje nisem imel časa. Sem moral spremljati tenis in tenisače. A tudi teh je sedaj manj,« je pogovor zaključil Mraz.

Čas pa teče …

Teš in šaleške občine glede ogrevanja še niso prišli skupaj, a bodo z rešitvijo morali pohiteti, sicer bo hudo. Če jih prehiti zima!

Nepovezani

Ž

an Delopst (šoštanjski občinski svetnik ) je s predstavnikoma portala pivopis.si in predavateljema na degustaciji in šaleškem festivalu piva v Šoštanju debatiral o tem, katero pivo je najboljše: belgijsko, češko, angleško ali morda kar slovensko?

Vsak je trdil svoje, Žan pa je odločil: »Laško je laško!

In tako naj tudi ostane!«

N

a slovesnosti minuli petek, ko so predali namenu poldrugi km obnovljenih cest s pločnikom ob daljši, so uresničili sklep odbora za otvoritev, da cesto v Jovanov klanec poimenujejo Titova cesta. Otvoritve in poimenovanja so se udeležili krajani, med drugimi tudi »mali župan« Vinske Gore Jože Ograjenšek, gradbeni izvajalec Franc Sever ter podžupanja MOV Breda Kolar. Ko se je slovesnem trenutku pridružil tudi sam Josip Broz Tito s spremstvom, so cesto slovesno predali namenu.

Američana Timothy in Tanya Sullivan sta si minuli teden obljubila večno zvestobo in s tem zapečatila srečo, ki sta jo našla drug v drugem. Dan kasneje ju je sreča obiskala znova: izvedela sta, da sta v igri hitrih srečk obogatela za 3,5 milijona evrov.

Mladoporočenec je za vplači-

lo porabil nekaj manj kot devet evrov, ko je izvedel veselo novico, pa je zahteval takojšnje izplačilo dobitka in s sedeža loterije odkorakal z dvema milijonoma evrov. Kot je povedal, namerava z ženo denar porabiti za medene tedne, za odplačilo študentskega posojila in za nakup dveh avtomobilov, njun načrt pa je tudi izgradnja »oaze«. Veselita pa se ne le zakonca, ampak tudi prodajalna, kjer je bila srečka kupljena: ta bo od loterije prejela okoli 35 tisoč evrov dodatka.

Edini pravi recept za mačka Mednarodna ekipa nizozemskih in kanadskih raziskovalcev je 826 študentov povprašala po

njihovih navadah glede pitja alkohola, da bi ugotovili, ali je mogoče mačka pozdraviti in ali so nekateri posamezniki nanj preprosto odporni. Izkazalo se je, da niti hrana niti voda nimata posebnega pozitivnega učinka.

54 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da po pitju alkohola jedo, na primer težke zajtrke ali mastno hrano. Več kot dve tretjini študentov pije vodo med uživanjem alkohola, več kot polovica pa jih vodo pije pred spanjem. Čeprav sta ti skupini opažali malenkost boljše počutje od tistih,

ki vode niso pili, raziskovalci bistvenih razlik niso odkrili. Še več, raziskava je pokazala, da tisti, ki niso dobili mačka, preprosto niso zaužili dovolj alkohola, da bi sploh razvili simptome.

Nasvet raziskovalcev za zdravljenje mačka ni zato nič drugega kot manjša količina zaužitega alkohola.

Ne bojijo se je V Sloveniji je bilo letos veliko srečanj ljudi s kačami. Tudi s takimi, ki v našem okolju ne živijo. Čeprav je večino ljudi kač strah, se Počivalškove kobre predvsem mladi ne bojijo. Tiste kobre, ki so jo v podčetrški Aqualuni uredili, ko je tamkajšnjim termam še direktoroval sedanji minister Zdravko Počivalšek.

Deficit Država bo delila štipendije za deficitarne poklice. A zaradi posebnega »deficita« na resornem ministrstvu bodo morali razpis ponoviti.

Izkušnje

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Dvojna sreča

V nekaterih družbah so ukinili kolektivne dopuste. Pa menda ne, zato, ker pri njih zmanjkuje kolektivnega duha.

Tudi za naše osnovno šolstvo velja: kar je zastonj, nas drago stane!

Rekordna udeležba na Bogračfestu

nih degustacijski bograči, tako da je bilo skupno skuhanih za okoli 9000 porcij bograča.

Minuli vikend se je na tradicionalni prireditvi Bogračfest v Lendavi zbralo preko 12 tisoč obiskovalcev, ki so uživali v pokušanju bograča. 108 tekmoval-

Nore na morilca

nih ekip iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije je na 1300 metrov dolgem tekmovališču skuhalo kar 4500 litrov bograča. Kot vsako leto, je tudi letos ocenjevalna komisija budno spremljala in ocenjevala tekmovalce in nato zvečer razglasila zmagovalce.

To leto si je naziv prislužila ekipa Moto kluba Lindau Lendava. »V receptu ni nobene skrivnosti, le dobra družba, veselje in prijatelji ob kuhi,« so povedali člani zmagovalne ekipe. Ob bogračih tekmovalnih ekip so bili sicer letos na voljo tudi tako imenova-

Težko je verjeti, a Anders Behring Breivik, znan kot morilec, ki je izvedel najhujši množični poboj na Norveškem po drugi svetovni vojni, prejme letno najmanj 800 pisem oboževalk. Breivik sicer prestaja 21-letno zaporno kazen, a nekaterih deklet to očitno ne moti. 16-letnica ga v pismu celo prosi,

govo osamitev gleda kot na mučenje. »Ker živi v tako slabih razmerah, me še bolj skrbi zanj,« je povedala. Breiviku je do zdaj poslala že 150 pisem, občasno pa dobi od nje tudi kakšno darilce.

Prejela je tudi že dva odgovora, ostale pa so zaporniški uradniki, ki pošto pregledujejo, zadržali.

Brez plačila

Bomboni in žvečilni gumiji z okusom konoplje

Boljše izobraževanje

Na nizozemskem tržišču se bodo kmalu pojavili bomboni in žvečilni gumiji z okusom konoplje. Novica je marsikoga izredno razveselila, a so predstavniki podjetja, ki skrbi za proizvod,

Še dobro, da če kakšna uprava na skupščini družbe ne dobi razrešnice, to še ne pomeni, da morajo člani uprave še kar naprej dobivati plačo!

Po mnogih šolah zagotavljajo, da bodo mladim dali še več uporabnega znanja. Upajmo, da ga bodo mladi, ko bodo šolanje končali, lahko res tudi uporabili na delovnih mestih.

Kdo bo spretnejši Država in občine se glede denarja še vedno bodejo. Občine so sicer množičnejša stran, a to vedno ne šteje največ. naj se poroči z njo, vsak teden mu pošlje pismo in mu obljubi, da bo čakala nanj. »Res ne bi zmogla živeti brez njega,« pa pravi 20-letna Victoria, ki ni hotela razkriti pravega imena. Mladi Švedinji se ob pripovedovanju o »dragem Andersu« lomi glas.

Kot pravi, se trudi, da bi mu olajšala bivanje v zaporu, saj na nje-

poudarili, da med sestavinami izdelka konoplje ni. Kljub temu naj bi bomboni in žvečilni gumiji prinašali vse blagodejne učinke konoplje, kot so osvežitev, sprostitev in odpravljanje stresa.

Mesta za vse V mnogih občinah zagotavljajo, da noben malček, ki bi želel v vrtec, ne bo ostal na cesti. Kdaj bo kaj takega veljalo tudi za tovarne.

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 13

REPORTAŽA

3. septembra 2015

13

ÄŒe bo interes, bo obÄ?inskih vrtiÄ?kov ĹĄe veÄ?

Trenutno ima MO Velenje urejenih 179 vrtiÄ?kov – Vsi so zasedeni – MoĹžnost ĹĄiritve tako na Krajnci kot ob Ĺželeznici Bojana Ĺ pegel

Velenje, 21. avgusta – MO Velenje se je v letu 2009 odloÄ?ila, da naredi red v vrtiÄ?karstvu. Takrat so uredili lepo vrtiÄ?karsko naselje na obmoÄ?ju, imenovanem Krajnca, na meji med KS Gorica in BevÄ?e. Trenutno je tam urejenih 81 vrtov, vsi pa so zasedeni. Kot nam je povedala svetovalka za kmetijstvo na MO Velenje, gradbeno dovoljenje omogoÄ?a ĹĄiritev tega obmoÄ?ja, Ä?e bo interes obÄ?anov dovolj velik. V letu 2013 so zaÄ?eli urejati ĹĄe vrtiÄ?karsko obmoÄ?je ob Ĺželeznici, nasproti TRC Jezero.

VrtiÄ?ki so tam rasli postopoma, danes jih je 98. Tudi ti so vsi zasedeni, veÄ?ina vrtiÄ?karjev pa tudi redno poravnava zakupnino, ki letno znaĹĄa 20 evrov.

Letos spomladi je MO Velenje pozvala obÄ?ane, da preko vloge izkaĹžejo interes za najem obÄ?inskega vrtiÄ?ka, saj prej podroÄ?ij niso Ĺželeli ĹĄiriti. ÂťInteres je bil, a ne tako velik, da bi se odloÄ?ili za urejanje novih vrtiÄ?kov. Ker je okoli 20 najemnikov vrtiÄ?ke vrnilo, smo te razdelili med tiste, ki so si jih Ĺželeli,ÂŤ ĹĄe pove KodriÄ?eva. Kot tudi, da imajo trenutno Ä?akalni listi za obe obmoÄ?ji, a ti nista tako dolgi, da bi se lotili urejanja novih vrtiÄ?kov. Sicer pa je MO Velenje poskrbela, da imajo vrtiÄ?karji na obeh obmoÄ?jih urejene sanitarije. V BevÄ?ah ĹĄe vedno dovaĹža-

Sicer pa sem s pridelkom letos res zadovoljen. NajlepĹĄi je bil paradiĹžnik, ki ĹĄe vedno cveti, zato upam, da ga bomo obirali ĹĄe nekaj Ä?asa. Tudi kumare so dobro obrodile, oÄ?itno jim je vroÄ?e poletje godilo. A brez zalivanja ni ĹĄlo. Vsaj vsak drugi dan sem na vrt znosil veliko vode,ÂŤ pove med smehom. Kot tudi, da je s sosednjimi vrtiÄ?karji postal pravi prijatelj in da je ob Ĺživljenju v bloku delo na zemlji zanj sprostitev. ÂťImam tudi kam iti,ÂŤ je dodal. Ko ga vpraĹĄamo, ali so letos vsi najemniki pridno obdelovali svoje ÂťparceleÂŤ nam poved: ÂťLe trije, ali ĹĄtirje niso, tam so v ple-

na udaru tistih, ki prihajajo sem in pobirajo pridelke. Meni so pokradli sadike paprike in paradiĹžnika. Nasadila sem nove, ko so rodili, pa tudi nismo vseh pojedli pri nas doma. Ĺ˝e trikrat sem zalotila istega moĹĄkega, ki nima vrta, ko je od tu odhajal s polno vreÄ?ko vrtnin,ÂŤ nam niÄ? kaj zadovoljna pripoveduje RuĹžica.

Pravi, da bo na obÄ?ini prosila za drug vrt, da ne bo tako na udaru. ÂťRada prihajam sem, tudi moja dobra prijateljica ima tukaj vrt. Malo delava, potem pa posediva in se pogovoriva. Kadar sem dopoldne v sluĹžbi, prihajam proti veÄ?eru. Tudi meni je letos najbolje rodil paradiĹžnik, fiĹžol pa je zelo slab. Je bilo verjetno prevroÄ?e zanj,ÂŤ ugotavlja naĹĄa sogovornica, ki ima obÄ?injo vodo, Ä?e te zmanjka v ski vrtiÄ?ek drugo lezbiralniku meteorne voto zapored. Tudi ona de, ob Ĺželeznici pa so lameni, da bi ograja ni uredili vodnjak. Tako okoli vrtiÄ?kov preimajo na obeh obmoÄ?jih preÄ?ila neÄ?edne podovolj moĹžnosti tudi za sle tistih, ki ne delazalivanje svojih vrtnin. jo radi, imajo pa poNa Krajnci morajo uregum, da sredi belega diti ĹĄe komunalno omreĹždne pobirajo sadove je; do tja Ĺželijo napeljati dela drugih. vodovod in elektriko, pa Ograjo pa imajo tudi malo Ä?istilno napravo, ĹĄele potem bodo lahRuĹžica StojniÄ? v teh dneh ĹĄe vedno obira paradiĹžnik, z ostalimi Slavko Markac je letos vrt zalival vsaj vsak drugi na podroÄ?ju Krajce. ko skupen objekt, ki so pridelki pa ni najbolj zadovoljna. ÂťDanes bom presadila sadike dan. ÂťÄŒe ne bi, ne bi bilo pridelka. Pa saj mi ni teĹžko, Od dveh vrtiÄ?karjev, ga tam postavili, dali v jesenske solate,ÂŤ nam pove. rad prihajam sem.ÂŤ ki se nista Ĺželela izpostaviti z imenom, pravo uporabo.

Zanimalo nas je, ali MO Ve- objekte, ki niso dovoljeni, od ra- Ĺželeznici smo sreÄ?ali vrtiÄ?kar- velu uĹživali polĹži, ki so potem pa izvemo, da z vrtiÄ?kov kljub lenje ĹĄe vedno preverja, kakĹĄne znih vrtnih ut do piknik prosto- ja, ki je ravno nalival vodo v dve delali ĹĄkodo tudi naokoli. A mo- temu izginja zelenjava. ÂťEni deobjekte postavljajo vrtiÄ?karji na rov. Mestni redarji na obeh ob- zalivalki. Slavko Markac nam je ram pohvaliti obÄ?ino, saj so po- lamo bolj pridno, drugi bolj tudveh obmoÄ?jih, ki sta zunaj Ĺže moÄ?jih opravljajo kontrole in pri povedal: ÂťVrtiÄ?ek ima Ĺže tri le- kosili plevel in tako prepreÄ?ili, ristiÄ?no. Morda zato poberejo omenjenih obÄ?inskih, saj so ve- tem ĹĄe vedno opozarjajo krĹĄite- ta, torej od zaÄ?etka. Sem upo- da bi se ĹĄe bolj ĹĄirili,ÂŤ nam pove, pri sosedih. Je pa vseeno dobro, Ä?inoma urejeni na zasebnih ze- lje. Lahko reÄ?em, da so trenutno kojen, zato mi je delo na njem potem pa odhiti zalivat svoj vrt. da so vrtiÄ?ki ograjeni,ÂŤ razmiĹĄlja mljiĹĄÄ?ih. Dve veÄ?ji sta pod staro razmere kar dobre,ÂŤ ĹĄe izvemo. pravi uĹžitek. ObÄ?ina je poskrbeTik ob zaÄ?etku vrtiÄ?kov sreÄ?a- eden od njiju. Oba sta bila letos elektrarno ob KoroĹĄki cesti in la za vse, kar potrebujemo. Do- mo RuĹžico StojniÄ?, ki se na vrt zadovoljna z letino, najbolj pa v dolini za Petrolovo bencinsko Leto za paradiĹžnik in bili smo vodo, namestili so WC- pripelje s kolesom. ÂťVedno je ta- je uspevala letna solata, paradiÄ?rpalko ob cesti Velenje–Vinska kumare -je, dobro pa bi bilo, Ä?e bi vrtiÄ?- ko, saj ne stanujem Ä?isto blizu. Ĺžnik, ki ga poÄ?asi napada plesen, Gora. To obmoÄ?je imenujejo LiNa obeh lokacijah urejenih vr- ke ĹĄe ogradili. Ja, kradejo. Meni Letos pa s pridelkom nisem za- kumare in paprika. OÄ?itno je lepa – vzhod. ÂťV letih 2010 in 2011 tiÄ?karskih naselij je letos bera so izginile sadike, kar velja tudi dovoljna iz veÄ? razlogov. Imam toĹĄnje vroÄ?e poletje na obeh losmo tamkajĹĄnje vrtiÄ?karje pozva- vrtnin, ki so jih odnesli domov, za kar nekaj mojih sosedov. Sem smolo, da je moj vrt Ä?isto na za- kacijah najbolj godilo prav njim. đ&#x;”˛ li, da odstranijo vse pomoĹžne razveseljevala. Na podroÄ?ju pri paÄ? posadil nove, a ti ni vseeno. Ä?etku, ob dovozni cesti. Zato je

Pivo teklo v potokih Ĺ aleĹĄki festival piva se je lepo prijel - Obogatili so ga s pestrim kulturnim, zabavnim in kulinariÄ?nim dogajanjem Mira ZakoĹĄek Foto: Aleksander KavÄ?nik

Na pobudo TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj so zdruĹžili moÄ?i ĹĄe TuristiÄ?na zveza Ĺ oĹĄtanj, krajevna skupnost in Zavod za kulturo ter pripravili prvi Ĺ aleĹĄki festival piva, ki je privabil ĹĄtevilne obiskovalce od blizu, in od daleÄ?.

Na dogodek so se dobro pripravili in poskrbeli, da so obiskovalci lahko okuĹĄali razliÄ?ne vrste piva (kar okoli ĹĄtirideset vrst) in jim tudi pokazali, kako ga pravilno okuĹĄati. Ĺ˝e v sredo se je v lepem vrtu Vile Mayer zgodila degustacija za svetnike in obÄ?insko vodstvo. Degustatorja pa sta poudarila, kako pomembna je pravilna izbira kozarcev za pivo, njegova temperatura in seveda tudi to, kako ga naliti in postreÄ?i. Ni kaj, ÂťmalaÂŤ znanost, s katero sta zelo navduĹĄila. In kar je ĹĄe bolj pomembno, ob njuni razlagi je bilo pivo ĹĄe bolj dobro.

V soboto se je dogajalo ves dan. Ĺ˝e ob 8-ih so zaÄ?eli s kmeÄ?ko trĹžnico, ob 15-ih pa nadaljevali s predstavitvijo druĹĄtev, razliÄ?nimi animacijami in bogato lokalno kulinariÄ?no ponudbo. Seveda ni manjkal niti peÄ?en odojek, ki so ga poÄ?asi na raĹžnju na prireditvenem pro-

storu, vrteli ves dan. Vse skupaj so zaÄ?inili z glasbo in seveda pivom, ki je v lepem, prijetno toplem popoldnevu resniÄ?no teklo v potokih. Tako lahko upraviÄ?eno sklepamo, da bo postal ta festival tradicionalen. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

3. septembra 2015

Krajevne ceste se ÂťpreoblaÄ?ijoÂŤ prepoÄ?asi Ĺ entilj pripravil niz prireditev ob krajevnem in farnem prazniku – ZaÄ?eli 16. avgusta, konÄ?ali bodo 6. septembra – Podelili tudi priznanja krajevne skupnosti Bojana Ĺ pegel

Velenje, 28. avgusta – V Krajevni skupnosti Ĺ entilj vsako leto ob koncu avgusta in na zaÄ?etku septembra praznujejo krajevni

Krajani so tekmovali tudi v odbojki in hitropoteznem ĹĄahu, izvedli so ĹĄe nogometni turnir za pokal Ĺ entilja. Krajevno druĹĄtvo prijateljev mladine je pripravilo Ĺživ-Ĺžav, na katerem so preĹĄali

planinski pohod po obronkih krajevne skupnosti.

Slavnostna seja sveta krajevne skupnosti je bila minuli Ä?etrtek.

Pripravili so jo v ĹĄportnem parku, na njej pa so podelili dva krajevna grba. Dobila sta ju tamkajĹĄnje Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo in DruĹĄtvo upokojencev, obema so se s tem zahvalili za

vljajo nam, da bodo obnovljene do zime, nas pa skrbi. Upamo, da bo res tako. Tiste ceste, ki so jih obnovili doslej, pa so res lepo urejene. Veseli smo tudi, da so odpravili velik plaz v Lazah in cesto pod njim. Ĺ˝al krajevna skupnost ne more vplivati na lastnike zemljiĹĄÄ?, ki ne dovolijo odmere kategoriziranih cest, s tem pa ovirajo njihovo sanacijo.

V bodoÄ?e bo prav, Ä?e se najprej

dobro delo v dobrobit kraja. V nadaljevanju dogodka so namenu predali letos obnovljene ceste. ÂťSvet KS se je v novi sestavi sestal petkrat, enkrat skupaj s predstavniki MO Velenje. Tako smo tudi oblikovali program dela in nove naloĹžbe. Dela teÄ?ejo, a z zamudo. Podjetje PUP, ki je koncesionar za obnovo in vzdrĹževanje cest, mora v kraju obnoviti ĹĄe okoli 30 % cest. Zagota-

uredi lastniĹĄtvo in ĹĄele potem pride do izvedbe,ÂŤ je poudaril Podbornik. Povedal nam je ĹĄe, da pridobivajo gradbeno dovoljenje za nov oporni zid na pokopaliĹĄÄ?u, saj stari grozi, da se bo poruĹĄil. ÂťUpamo, da bomo kmalu lahko objavili javni razpis za prvo fazo del,ÂŤ ĹĄe doda naĹĄ sogovornik. Prav tako bodo v poslovilni veĹžici namestili nove zavese, osveĹžili bodo tudi oplesk. Za prireditve v domu krajanov so

Dva nagrajenca

ÂťtolcekÂŤ, in ustvarjali v razliÄ?nih delavnicah ‌ Minulo nedeljo je PGD Ĺ entilj pripravil ĹĄe tradicionalne ĹĄaljive ĹĄportne igre, to soboto ob 9. uri pa planinci in turistiÄ?no druĹĄtvo vabijo ĹĄe na

in hkrati farni praznik. Ker so Ĺželeli, da bi se letos krajani ĹĄe veÄ? druĹžili, so pripravili ĹĄe veÄ? prireditev kot prejĹĄnja leta, Ĺ entiljski teden pa se je ÂťraztegnilÂŤ v dva. VeÄ?ina se jih je Ĺže zvrstila, zakljuÄ?ili pa jih bodo v nedeljo, 6. septembra.

Predsednik sveta KS Ĺ entilj Janez Podbornik v uvodu pohvali vsa druĹĄtva, ki delujejo v kraju.

VeÄ?ina se jih je vkljuÄ?ila tudi v letoĹĄnje praznovanje. Z njim so zaÄ?eli v nedeljo, 16. avgusta, ko so v njihovem ĹĄportnem parku pripravili sreÄ?anje upokojencev (na sliki). V tednu, ki je sledil, so pripravili veÄ? ĹĄportnih sreÄ?anj; v kegljanju s kroglo na vrvici so se pomerili vsi zaselki. Pripravili so tudi tekmovanje upokojenskih druĹĄtev, ki se ga je udeleĹžilo kar 20 ekip. Pomerili so se v kegljanju, pikadu in metanju krogov.

Želijo si mir

Pred kratkim je KS dala soglasje za postavitev bazne postaje za Simobil, saj je pokritost Ĺ entilja zelo slaba, sivih lis pa preveÄ?.

Postavili jo bodo na najviĹĄjem griÄ?u med ArnaÄ?ami in Lazami, s tem so zagotovili pokritost tudi za LoĹžnico in zaselke proti Ponikvi. Kar nekaj krajanov je temu nasprotovalo. Pridobili so mnenje neodvisnega strokovnjaka o vplivih sevanja, sklicali so tudi zbor krajanov. VeÄ?ina je potem bazno postajo podprla. ÂťMladi si Ĺželijo boljĹĄo pokritost, zato smo menili, da je prav, da gre kraj z razvojem tehnologije v korak. Ĺ e vedno pa se nismo dogovorili, ali bomo najemniku igriĹĄÄ?a v ĹĄportnem parku v zimskem Ä?asu dovolili postaviti balon. Zbrati mora 400 podpisov krajanov, doslej jih je 270. Krajani si Ĺželijo, da bi Ĺ entilj ostal miren kraj, zato se eni bojijo, da bi obiskovalci igriĹĄÄ?a tega motili. SpraĹĄujejo se, kaj bo kraj imel od tega,ÂŤ poudari za konec pogovora Janez Podbornik. đ&#x;”˛

Spoznali ste NaĹĄ Ä?as in Radio Velenje

Staro Velenje je praznovalo

TuristiÄ?no informacijski center Velenje in Mestna obÄ?ina Velenje izvajata letos brezplaÄ?na turistiÄ?na tematska vodenja po Velenju z naslovom ÂťKako dobro poznate svoje mesto?ÂŤ Tokrat so si obiskovalci lahko ogledali naĹĄe podjetje in malo pobliĹže spoznali Radio Velenje in tednik NaĹĄ Ä?as.Veseli smo bili, da se vas je veliko odloÄ?ilo za obisk pri nas, skoraj vsi pa ste naĹĄa medija tudi zelo dobro poznali, zato ste tudi postavljali zelo ĹĄtevilna konkretna vpraĹĄanja. Ko ste dobili odgovore, ste tudi bolje razumeli naÄ?in naĹĄega dela. Seveda pa ste povedali tudi veliko koristnega, kar bomo vsekakor skuĹĄali vnesti v naĹĄe delo, da vam bosta naĹĄa medija ĹĄe bolj sprejemljiva in ĹĄe bolj nepogreĹĄljiva. Zagotovo vas kmalu spet povabimo. đ&#x;”˛

Zadnji vikend v avgustu tradicionalno praznuje krajevna skupnost Staro Velenje. Takrat kraj zaĹživi v prazniÄ?ni podobi. SrediĹĄÄ?e zaprejo za promet in ga spremenijo v prireditveni prostor.

Osrednje prireditve ob prazniku so se zvrstile v soboto popoldne. ZaÄ?eli so z bogosluĹžjem in

kupili nove stole, radi pa bi zamenjali ĹĄe zavese na oknih. ÂťNaslednje leto raÄ?unamo, da bomo objekt energetsko prenovili. Na gradnjo novega doma paÄ? teĹžko raÄ?unamo, saj denarja ni, zato je prav, da obnovimo tega, ki ga imamo,ÂŤ ĹĄe izvemo.

rokodelsko trĹžnico, ki postaja vedno bolj prepoznavna in bogata. Tokrat so se predstavljali rokodelci in obrtniki, ki izdelujejo izdelke domaÄ?e obrti iz vse Slovenije. Med drugim so lahko obiskovalci obÄ?udovali, seveda pa tudi kupovali glinene izdelke, izdelke iz slame, roÄ?no izdelane pletenine ‌) Rokodelski sejem

mz

Z zanimanjem ste prisluhnili, kako nastane Ä?asopis NaĹĄ Ä?as. Vsako sredo dopoldne ga po elektronski poĹĄki oblikovanega poĹĄljemo v tiskarno v Ljubljani, zveÄ?er pa je Ĺže na poĹĄti in pripravljen, da ga naslednje jutro (vsak Ä?etrtek) dobite v svoje poĹĄtne nabiralnike, ali prodajalci v prodajalne.

pripravljajo v kraju enkrat meseÄ?no (letos jim je sicer nekajkrat zagodlo vreme). Sejem in dogajanje so popestrili z zabavnim programom. Med drugim so gostili skupini Fortuna in Gallus. Ĺ˝e na predveÄ?er praznika pa je v kraju odmeval ÂťVeÄ?er dalmatinskih napevovÂŤ. đ&#x;”˛

mz

V studiu Radia Velenje je bila seveda najbolj zanimiva ÂťtehnikaÂŤ, pa stare ploĹĄÄ?e ‌

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

REPORTAŽA

3. septembra 2015

Tudi ti si Kunigunda Predstava Eksperimentlnega gledaliĹĄÄ?a uprizorila Kunigundino ljubezen in cikel Ĺživljenja – Hrast pred velenjsko gimnazijo dal streho – SenÄ?no gledaliĹĄÄ?e uprizarjalo trdo erotiko Tina Felicijan

Tekom 18. Festivala mladih kultur Kunigunda je v mednarodnem delovnem taboru desetih prostovoljcev iz TurÄ?ije, ÄŒeĹĄke, Ukrajine, NemÄ?ije, MadĹžarske in Slovenije nastajala gledaliĹĄka igra v angleĹĄkem jeziku z naslovom KUNIfoza metamorGUNDA – amor, partus, mors: Tudi ti si Kunigunda. Besedilo zanjo so Ä?rpali iz verzov glasbenih uspeĹĄnic, zloĹžili so glasbo, umetniĹĄki vodji Petra Hribernik in BoĹĄtjan Oder pa sta udeleĹžence uÄ?ila dikcije in gledaliĹĄke igre, ki je nastala v le nekaj dneh.

SenÄ?no gledaliĹĄÄ?e z bendom je sporoÄ?alo: v tebi je ljubezen, rojstvo in smrt.

Tetiana Maloholovchuk, 18 let, iz

Ukrajine: Prostovoljci so prispeli v Ä?etrtek in se najprej spoÄ?ili, zveÄ?er pa so se zaÄ?eli spoznavati. “Bila sem zelo utrujena zaradi neprespane noÄ?i, hkrati pa zelo vznemirjena, da sem tu s temi ljudmi in nas Ä?akajo dogodivĹĄÄ?ine.â€?

Jiří Hruban, 21 let, iz ÄŒeĹĄke: Petek je bil dan za tkanje vezi v skupini, zato so z izzivi spoznavali srediĹĄÄ?e mesta in klepetali s prebivalci. “Nisem ravno dober z mapami, zato smo se nekajkrat izgubili. A tu veliko ljudi govori angleĹĄko, zato se ti ni treba bati, da ti nihÄ?e ne bo mogel pomagati.â€?

Mark Nagy – Mihaly, 23 let,

SCI Working Camp Eksperimentalno gledaliĹĄÄ?e je Mladinski center Velenje izvedel v sodelovanju z Zavodom Voluntariat, financirala pa ga je Mestna obÄ?ina Velenje preko lokalne mladinske strategije.

iz MadĹžarske: Tretji dan so spoznali velenjsko gledaliĹĄÄ?e in preizkusili oder. “Vadili smo gibanje na odru, Ä?eprav smo vedeli, da bo predstava na prostem,â€? je povedal Mark, ki je naposled igral kitaro.

Gizem Ă–zkul, 21 let, iz TurÄ?ije: Nedelja je bil prosti dan, ko je skupina obiskala Muzej Velenje. “Nisem priÄ?akovala razstave afriĹĄkih predmetov – zbirka je zelo lepa.â€? Ĺ li so tudi na jezero in SUP-om spoznavali potopljene vasi.

Emre Minçe, 24 let, iz TurÄ?ije: V ponedeljek so se zaÄ?ele gledaliĹĄke vaje. Bo-

Saksofon je igral slovenski udeleĹženec delovanega tabora Luka AtelĹĄek. Foto: AnĹže KovaÄ?

ĹĄtjan in Petra sta zaÄ?ela pisati besedilo. Vadili so tudi dikcijo. “Najbolj naporna je bil intenzivna izgovorjava, ko smo s celim obrazom oblikovali glasove.

TeĹžko se je bilo izraĹžati v angleĹĄÄ?ini, a so nam vaje zelo pomagale pri boljĹĄi izgovorjavi.â€?

Anna HrubanovĂĄ, 23 let, iz ÄŒeĹĄke: Ĺ esti dan so se spoznali s senÄ?nim gledaliĹĄÄ?em. ZaÄ?eli so eksperimentirati z gibi. “Zelo smo se zabavali, ko smo skuĹĄali odigrati erotiÄ?ne prizore.â€?

Alina Korotych, 19 let, iz

Ukrajine: V sredo so igralci zaÄ?eli delati z besedilom. “PrviÄ? smo ĹĄli na promenado, raziskovali prostor in izbrali prizoriĹĄÄ?e za igro. Veliko ljudi je preseneÄ?eno opazovalo, kako vadimo erotiÄ?ne prizore.â€?

Carlotta Vester, 20 let, iz NemÄ?ije: Dan pred predstavo so prviÄ? vadili ob glasbi, ki sta jo izvajala Adnan in Mark. “Z mostu

nas je opazovalo veliko ljudi, ki smo jih vabili na premiero.�

Adnan BuljobaĹĄić, 26 let, Slovenija: Na dan premiere so vadili dopoldne, po kosilu pa postavili prizoriĹĄÄ?e in izvedli generalko. “Za tako gledaliĹĄko predstavo je zelo teĹžko delati glasbo. Na prvih vajah smo opazovali, kakĹĄno vzduĹĄje mora narediti glasba, najveÄ? teĹžav pa nam je delal ljubezenski del,â€? je povedal bobnar. đ&#x;”˛

Razbijamo strahove o drugih in drugaÄ?nih Svoje delo opravljajo s srcem BoĹĄnjaĹĄko mladinsko kulturno druĹĄtvo praznuje deseto obletnico – 210 Ä?lanov bo do konca leta izvedlo ĹĄe veliko kulturnih dogodkov – Tudi dvojeziÄ?na predstava Sprehodi se v mojih Ä?evljih/ ProĹĄetaj u mojim cipelama Tina Felicijan

Predstava BoĹĄnjaĹĄkega mladinskega kulturnega druĹĄtva je nastala v sklopu projekta Jezikanje in igranje za uresniÄ?ene sanje: jezikovne in gledaliĹĄke delavnice za krepitev jezikovnih, komunikacijskih in socialnih veĹĄÄ?in mladih iz manjĹĄinskih skupnosti v Velenju. UdeleĹženci so na stotih urah gledaliĹĄkih in petdesetih urah jezikovnih delavnic pridobili znanje, s katerim so sami sestavili besedilo in scenarij ter reĹžirali veÄ?ji del predstave, na kar je predsednica BMKD Jasmina ImĹĄirović ĹĄe posebej ponosna. ÂťNaslov izhaja iz pregovora indijanskega ljudstva, ki pravi, da ne moreĹĄ obsojati Ä?loveka, dokler nisi nekaj luninih men hodil v njegovih Ä?evljih. Namen udeleĹžencev projekta je bil, da pokaĹžemo, kako Ĺživijo mladi ljudje v Velenju, kako se stapljajo z okolico, se druĹžijo z razliÄ?nimi – znotraj etniÄ?ne skupine in s pripadniki veÄ?inske etniÄ?ne skupine,ÂŤ je pojasnila in poudarila, da nerada deli na nas, vas in naĹĄe,

Na Balkanskem dnevu v ospredju slovenska kulinarika in glasba – Znani po tematskih veÄ?erih Tatjana PodgorĹĄek

ÂťVabimo vas mi na eno sijelo – Bosance, da pridejo pogledat druge Bosance, kaj vse bodo lahko kreirali v BMKD. Lahko bodo soustvarjali program in okolico, v kateri Ĺživijo. Enakovreden kamenÄ?ek v mozaiku vseh ostalih so tudi pripadniki boĹĄnjaĹĄke skupnosti v Velenju. NaĹĄa odgovornost je enaka kot odgovornost vseh ĹživeÄ?ih v tem mestu,ÂŤ mladi vabijo medse. (Foto: AnĹže KovaÄ?)

vaťe, saj je pomembno, da smo odprti eden do drugega. Zato je retorika mi–vi in moje–tvoje bolj povabilo k spoznavanju.

Kako je hoditi v vaĹĄih Ä?evljih po Velenju?

ÂťÄŒisto enako kot v vaĹĄih. MogoÄ?e nas kdaj malo bolj Ĺžulijo, ker se pojavi kak kamenÄ?ek. Tudi zato, ker si ga sami postavimo, ampak predvsem zaradi ŞlehtÂŤ ljudi, ki nam jih nastavljajo, da se imamo s Ä?im ukvarjati. VÄ?asih pride do konfliktov, ampak navadno se dokaj hitro zmenimo,ÂŤ razlaga predsednica druĹĄtva, ki je s predstavo Ĺželelo potrkati po vesti druĹžbe in zbuditi zavest, Âťda ni pomembno samo zahtevati, da se vkljuÄ?imo na podlagi enostranskega odnosa, ampak predvsem, da smo dovolj odprti tudi mi.ÂŤ VkljuÄ?evanje je namreÄ? dvostranski proces, na katerega pripadniki manjĹĄin in veÄ?inske skupnosti velikokrat pozabljajo. ÂťMi prosimo, da nas vkljuÄ?ite samo tako, da nas tolerirate, vi pa priÄ?akujete, da se vkljuÄ?imo, ne da bi nam pomagali.ÂŤ

Kaj mora Velenje narediti, da bo teh kamenÄ?kov manj?

Za dober odnos in laĹžje vkljuÄ?evanje je pomembno kakovostno uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine, kar z le slovensko govoreÄ?o uÄ?iteljico ni mogoÄ?e. To je lahko nadgradnja, dobra razlaga slovenĹĄÄ?ine v maternem jeziku pa je nujen

s tem povzroÄ?amo neko sovraĹĄtvo.ÂŤ Poleg jezika je pomemben dvostranski odnos. ÂťS to predstavo smo dali roko vam in rekli, da se zavedamo svojih napak in skuĹĄamo nekaj narediti na tem.

V Velenju se druĹĄtva trudimo, da spoznavamo in spoĹĄtujemo svoje, hkrati pa to svoje integriramo v okolje, v katerem smo.

Rekli so â?ą ÂťPri drugi in tretji generaciji manjĹĄinske skupnosti, ĹživeÄ?e izven matice, je najbolj viden razkol med znanjem uradnega jezika domovine, v kateri Ĺživijo, in pa skopega znanja maternega jezika. Pri jezikovnih delavnicah je bilo bistvenega pomena razmejevanje teh dveh jezikov. Na predstavi pa so se igrali s tem meĹĄanjem, nejasnim loÄ?evanjem in slovniÄ?nimi napakami, ki so se pojavljale zavestno.ÂŤ Jasmina ImĹĄirović zaÄ?etek, meni Jasmina. ÂťSama predstava govori o problemih, ki sem jih doĹživljala jaz, ko sem hodila v ĹĄolo, ki so jih doĹživljali starejĹĄi od mene, ki jih ĹĄe vedno doĹživljajo generacije, ki prihajajo za nami. Skratka, nekako se ne uÄ?imo. MogoÄ?e zato, ker o tem na glas ne govorimo. Ali pa govorimo znotraj manjĹĄin in

ÄŒe bomo poskrbeli za okolje, v katerem Ĺživimo, nam bo bolje,ÂŤ sklepa in tudi slovensko druĹžbo poziva k odprtosti. đ&#x;”˛

Predstavo bodo ponovili v nedeljo ob 18.00 v Mali dvorani Doma kulture.

Velenje, 26. avgusta – Prijeten vonj in glasba, ki sta se ĹĄirila v okolici Doma za varstvo odraslih Velenje in v njem, sta opozarjala, da se v njem znova nekaj dogaja. ÄŒetrtiÄ? zapored je tu od jutra do veÄ?era teekel Balkanski dan. ÂťDejstvo je, da je Slovenija sestavni del Balkana, ljudje so med seboj povezani in tudi v naĹĄem domu se med stanovalci, zaposlenimi tkejo nitke prijateljstva z vsemi narodnostmi bivĹĄe Jugoslavije,ÂŤ je pojasnila, zakaj balkanski dan, direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc in dodala, da sta na teh dogodkih v ospredju predvsem kulinarika in glasba.

Tokrat sta bila slovenska. Kljub temu so jedilnik dopolnili ĹĄe s peÄ?enim odojkom, jedmi izpod peke, bosanskim loncem in slaĹĄÄ?icami z obmoÄ?ja nekdanje Jugoslavije. Te so prostovoljno spekle zaposlene, brez katerih – pravi sogovornica – tudi ta tematski dan ne bi bil takĹĄen, kot je bil.

Napekle so ga od 40 do 50 kilogramov. Razdelili so ga stanovalcem, ki so se udeleĹžili dogajanja pred domom, in tudi tistim, ki so iz razliÄ?nih razlogov ostali v svojih sobah. ÂťMi temu pravimo skupne moÄ?i, s tem pa znova dokazujemo, da ne hodimo le v sluĹžbo, ampak da skrbimo za na-

ĹĄe stanovalce, opravljamo svoje delo s srcem.ÂŤ Vrhunec prireditve je bil nastop Nejca PaÄ?nika, svetovnega prvaka v igranju na diatoniÄ?no harmoniko.

Obrazi stanovalcev so bili zgovorni sami po sebi, zaposleni zadovoljni, ker so znova dokazali svoj Ä?ut in odgovornost do starejĹĄih.

Violeta PotoÄ?nik Krajnc je povedala, da bodo tako do konca leta organizirali ĹĄe kar nekaj tematskih dni. Veselijo se havajskega, dalmatinskega veÄ?era pa festivala palaÄ?ink, na katerem jih bo razveseljevala tudi Pika NogaviÄ?ka. ÂťVse to oznaÄ?ujemo kot dodano vrednost. Tako pribliĹžamo stanovalcem tisto, Ä?esar drugaÄ?e ne morejo doĹživeti.ÂŤ So nad dogajanjem pri domu navduĹĄeni tudi sosedje? Po besedah Violete PotoÄ?nik Krajnc pridejo na balkone, spremljajo dogajanje. VeÄ?ini je zanimivo, tu in tam pa tudi kdo godrnja. ÂťVerjamem, da nikogar ne motimo. Dogodkov ne pripravljamo vsak dan, tudi zaÄ?enjamo jih ne pred ĹĄesto zjutraj, vedno konÄ?amo okoli 20. ure. Z doloÄ?eno mero strpnosti se da stvari urediti. Ĺ˝e jutri smo lahko mi stanovalci doma,ÂŤ je dejala Violeta PotoÄ?nik Krajnc. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

3. septembra 2015

Pivovarjem prva lovorika Ĺ˝elja VelenjÄ?anov je bila premalo – Sedaj v lov za preostali lovoriki RokometaĹĄi Gorenja so prejĹĄnji teden na novinarski konferenci napovedali, da Ĺželijo v novi sezoni osvojiti vse tri naslove:

prednost nasprotnika in jo v 51. minuti prviÄ? na tej noÄ?ni tekmi tudi ulovili (23:23). IzenaÄ?itev jim je dala dodaten polet in takoj

NeuÄ?inkoviti Rudarjevi strelci

lenjskemu igralcu SaĹĄu Skubetu.

Vratar Urban Lesjak, ki je pred tem zamenjal vratarja Ivana Gajića, je ubranil njegov strel. Celjani so bili v napadu uspeĹĄni, povedli, nato je sledila nova nezbranost v VelenjÄ?anov, izgubljena Ĺžoga, nov zadetek nasprotnika in zmaga z dvema goloma razli-

Sedaj v boj za pokalni in prvenstveni naslov

drĹžavnega, pokalnega in super pokalnega.

Eden se jim je Ĺže zmuznil iz rok. PrestiĹžno lovoriko, super pokal, so kot lani tudi letos osvojili rokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko.

V zelo napeti tekmi so zmagali z 29:27, po prvem polÄ?asu pa so vodili s ĹĄtirimi goli razlike 15:11.

PrestiĹžni Ĺženski pokal so po priÄ?akovanju osvojile igralke Krima Mercatorja. Od nasprotnic, rokometaĹĄice Zelenih dolin Ĺ˝alec so bile boljĹĄe z 42:29, torej za trinajst golov.

VeÄ?erna tekma na portoroĹĄkem teniĹĄkem igriĹĄÄ?u je pravi vrhunec po napetosti in razburljivosti doĹživela v zadnjih desetih minutah. Do tedaj so ji ritem dajali celjski rokometaĹĄi, ki so v prvem polÄ?asu vodili celo ĹĄe s petimi goli razlike (13:8), ob polÄ?asu pa je njihova prednost znaĹĄala ĹĄtiri gole (15:11). Po igri v prvem polÄ?asu je kazalo, da bodo Celjani brez teĹžav dobili prvi naslov. Toda velenjski rokometaĹĄi so v nadaljevanju iztisnili vse iz sebe, in ob dobrih obrambah Klemna Ferlina zaÄ?eli loviti

zatem, v 52. minuti, so prviÄ? tudi povedli (24:23.). Dobrih pet minut pred koncem so imeli Ĺže dva gola prednosti (26:24) in zaÄ?eli verjeti, da bo prvi naslov v novi sezoni njihov ter s tem konec prevlade trenerja Branka TamĹĄeta ter njegovih pivovarjev nad njimi. Toda Celjani so spet stisnili zobe, izkoristili njihovo nezbranost in dve minuti pred koncem je bil konÄ?ni zmagovalec ob rezultatu 27:27 spet negotov. Nekateri so celo verjeli v podaljĹĄka (Ä?e bi bil tudi po njih izid neodloÄ?en, bi sledile sedemmetrovke). V odloÄ?ilnem trenutku pa je pri izvajanju sedemmetrovke zadrhtela roka najboljĹĄemu ve-

ke (29:27).

Poleg nekdanjega igralca in trenerja Gorenja Branka TamĹĄeta sta se prvega naslova v novi sezoni ĹĄe posebej veselila v prejĹĄnji sezoni igralec VelenjÄ?anov Luka DobelĹĄek (postal je preseĹžek), ter nekdanji vratar Gorenja Ivan Gajić, ki sta med tem postala Ä?lana pivovarjev.

Konec tedna se zaÄ?enja tudi nova prvenstvena sezona. RokometaĹĄi Gorenja bodo prvenstvo zaÄ?eli v Sevnici, kjer so veliki favoriti in vse razen njihove zmage, bi bilo veliko preseneÄ?enje. đ&#x;”˛

S. Vovk

Zamenjavi v vodstvu kluba Na skupĹĄÄ?ini kluba so za novega predsednika RK Gorenje izbrali Milana MeĹža (direktor Gorenje Servis), dosedanji predsednik UroĹĄ Marolt pa ostaja Ä?lan upravnega odbora. Klub je dobil tudi novega direktorja; to je Matej Avanzo, za zdaj ĹĄe zaposlen na KoĹĄkarski zvezi Slovenije kot namestnik generalnega sekretarja, direktor Ä?lanskih reprezentanc, vodja projektov in marketinga. Novo dolĹžnost bo zaÄ?el opravljati predvidoma 1. oktobra. Dosedanji direktor TomaĹž JurĹĄiÄ? pa naj bi znova prevzel skrb nad razvojem mladih igralcev.

Rudarke ĹĄe brez prejetega gola

Zmaga in poraz

V nedeljo bodo gostile Velesovo, v sredo pa Maribor

Ĺ martno ob Paki – ÄŒlanska ekipa NK Ĺ martno 1928 je v tretji slovenski nogometni ligi sever v sezoni 2015/2016 odigrala dve tekmi in zabeleĹžili zmago ter poraz.

V prvi je na domaÄ?em igriĹĄÄ?u gostila ekipo S. Rojko Dobrovce in zmagala z rezultatom 2: 1, minulo nedeljo pa je gostovala pri ekipi Mons Claudius in izgubila z istim rezultatom.

V upravi kluba trdijo, da ima levji deleĹž zaslug za poraz sodnik, ki ni dosodil dveh strelov z bele toÄ?ke.

VijoliÄ?asti v nedeljo, 6. septembra, igrajo znova na domaÄ?em ĹĄportnem stadionu. Tokrat prihaja v goste ekipa Dravograda.

Tekma bo ob 16.30 uri.

V 2. krogu Ĺženske lige so nogometaĹĄice Rudarja Ĺ kale gostovale v Novem mestu pri Krki. Pred tekmo je bilo v njih nekaj negotovosti, saj niso poznale moÄ?i nasprotnic, veÄ?kratnih drĹžavnih prvakinj, ki so se po eni sezoni znova vrnile v druĹžbo najboljĹĄih.

Toda zelo hitro so razblinile upe gostiteljic na morebitno zmago ali vsaj toÄ?ko. Ĺ˝e v 3. minuti so povedle. Do odhoda na odmor dosegle ĹĄe dva gola in tekma je bila odloÄ?ena. Zmago so z dvema zadetkoma potrdile ĹĄe v drugem polÄ?asu. Zaradi boljĹĄe razlike v danih in preje-

tih golih so ĹĄe vedno na prvem mestu, pred aktualnimi prvakinjami, ekipo Teleing Pomurje iz Beltincev. Pomurke so v Ankaranu prejele prvi letoĹĄnji gol (zmagale so s 6:1), rudarke pa ĹĄe nobenega. Prvo toÄ?ko pa so izgubile Radomljanke, saj so v gosteh pri novinkah Krimovkah igrale le 1:1. Ĺ e bolj pa so presenetile igralke Olimpije, prav tako novinke v ligi, z zmago (3:1) v Velesovu, naselju v obÄ?ini Cerklje na Gorenjskem. Po priÄ?akovanju so se z vsemi tremi toÄ?kami (3:0) domov vrnile MariborÄ?anke, a so se zanjo dokaj namuÄ?ile.

V nedeljo (16.00) bodo velenjske nogometaĹĄice na tekmi 3. kroga gostile Velesovo, v sredo (4. krog), 9. septembra, pa ob isti uri Maribor. đ&#x;”˛

S. Vovk

đ&#x;”˛

tp

Potop v StoĹžicah – Gorica nezadrĹžna – Maribor s Hrvatom JurÄ?ićem iz krize Za osmi prvenstveni krog v prvi nogometni ligi bi lahko dejali, niÄ? novega, Ä?e imamo v mislih vrh in dno lestvice. Tako kot za tretji in Ä?etrti krog je tudi za tega bilo znaÄ?ilno, da so bila uspeĹĄnejĹĄa gostujoÄ?a moĹĄtva.

NogometaĹĄi Gorice so si priigrali Ĺže sedmo zaporedno zmago in zadrĹžali vodilni poloĹžaj s prednostjo dveh toÄ?k pred drugo Olimpijo, osem pred tretjimi DomĹžalami in kar devet pred Ä?etrtim aktualnim prvakom Mariborom. Na primorskem derbiju so gostovali v Kopru in aktualnega pokalnega prvaka Luko Koper premagali s 3:1. Celjani, aktualni podprvaki, pa so doĹživeli Ĺže peti poraz. V tem krogu na svoji Areni Petrol z 0:3 z DomĹžalami. Po tem porazu imajo ĹĄe vedno samo pet toÄ?k. Maribor je pred svojimi gledalci igral s Krko samo 2:2. OÄ?itno je ĹĄe vedno krizi. To bo skuĹĄal prebroditi z novim trenerjem, 45-letnim Hrvatom Krunoslavom JurÄ?ićem, nekdanjim reprezentantom. Kot trener pa je trikrat popeljal Dinamo do drĹžavnega naslova. ZavrÄ? je z 1:0 slavil proti novincu v ligi KrĹĄkem. NajviĹĄji poraz je v tem krogu doĹživel velenjski Rudar na gostovanju v Ljubljani. Olimpija ga je premagala kar s 5:0. To je bila edina zmaga domaÄ?ega moĹĄtva. TakĹĄnega potopa najbrĹž ni nihÄ?e priÄ?akoval glede na to, da so rudarji krog pred tem z Mariborom igrali neodloÄ?eno, pa Ä?eprav je bil aktualni prvak v dosedanjih krogih le rahla senca lanskega evropskega moĹĄtva. VelenjÄ?ani se lahko tolaĹžijo(?) s tem, da so Celjani, ki bodo njihov naslednji nasprotniki, teden dni pred tem z istim nasprotnikom izgubili ĹĄe z golom veÄ?. VelenjÄ?ani ostajajo na predzadnjem

mestu prav tako s skromno bero toÄ?k. Imajo le eno veÄ? od Celjanov in prav tako samo eno zmago. To so si priigrali v Ä?etrtem krogu v DomĹžalah. Kar tri gole jim je zabil AndraĹž Ĺ porar, ki je skupaj z nogometaĹĄem Gorice Elekejem s sedmimi goli najboljĹĄi strelec lige. NajboljĹĄi Rudarjev strelec je ĹĄe vedno Luka PraĹĄnikar s ĹĄtirimi. Skupaj so velenjski nogometaĹĄi v dosedanjih osmih krogih samo ĹĄestkrat premagali nasprotnikove vratarje, torej so dosegli le gol veÄ? kot novinec

KrĹĄko. Z dvajsetimi goli pa so najbolj uÄ?inkoviti NovogoriÄ?ani.

Rudarjevi nogometaĹĄi so tekmo v Ljubljani zaÄ?eli zelo bojazljivo, saj so oÄ?itno prve pol ure bolj razmiĹĄljali, da gola ne prejmejo, kot pa da ga zabijejo. TakĹĄna taktiÄ?na zamisel jim je tudi po zaslugi dobrega vratarja Mateja Radana uspevala do 32. minute, ko so prviÄ? klonili. V nadaljevanju so gostje sicer zaigrali bolje in tudi nevarneje ter imeli nekaj priloĹžnosti za zadetek. Da niso dosegli vsaj Ä?astnega, je bil ob neodgovorni igri igralcev sredine in obrambne ter nespretnosti, nenatanÄ?nosti pri strelih najbolj zasluĹžen vratar Aleksander Ĺ eliga. S tem, ko so se odprli, je

bila njihova obramba luknjiÄ?ava kot ĹĄvicarski sir in domaÄ?i so se ĹĄe ĹĄtirikrat veselili.

Trener Jernej Javornik s skromnim izkupiÄ?kom toÄ?k v dosedanjih osmih krogih sicer ni tako nezadovoljen, kot bi morda kdo mislil: ÂťGlede na to, kar se je dogajalo pred to sezono, niti nismo mogli veliko veÄ? priÄ?akovati. V tem trenutku manjkajo le toÄ?ke proti KrĹĄkem in Krki. Dejstvo pa je, da se sedaj borimo za obstanek, vendar verjamem, da bomo v drugi Ä?etrtini prvenstva zaÄ?eli nabirati toÄ?ke tam, kjer smo jih v prvi izgubili.

Strinjam se, da smo tekmo z Olimpijo zaÄ?eli preveÄ? bojazljivo. Po prejetem golu smo zaÄ?eli igrati bolje, imeli nekoliko lepih priloĹžnosti. Gol je visel v zraku. ÄŒe bi izenaÄ?ili, bi se verjetno drugaÄ?e konÄ?alo ... V tem trenutku je paÄ? Olimpija premoÄ?na za nas.ÂŤ Pred prvoligaĹĄkimi moĹĄtvi je reprezentanÄ?ni premor, v katerem bo trener skuĹĄal odpraviti napake, ki se dogajajo v igri, obenem pa izboljĹĄati tudi telesno pripravljenost, saj se zdi, da igralci nimajo dovolj moÄ?i za devetdeset minut igre. Slednje pa je posledica dejstva, da so se zelo dolgo sestavljali moĹĄtvo. Odigrali bodo tudi dve prijateljski tekmi: v petek bodo v Pulju igrali s hrvaĹĄkim prvoligaĹĄem Istro, druga tekma pa bo v torek s Publikumom Bravo (ljubljansko niĹžjeligaĹĄko moĹĄtvo) v Velenju. Ti dve tekmi jim bosta sluĹžili tudi za pripravo na tekmo 9. kroga (12. 9., ob 20.45) z nogometaĹĄi Celja ob jezeru. To bo obenem lokalni in tudi derbi trenutno najslabĹĄih moĹĄtev v ligi: ÂťÄŒim bolje se moramo pripraviti na to domaÄ?o preizkuĹĄnjo. Saj vemo, da na derbijih ne zmaga vedno favorit,ÂŤ poudarja Rudarjev trener. đ&#x;”˛

S. Vovk

OdliÄ?no v novo sezono

Ĺ oĹĄtanj - ÄŒlanska ekipa NK Ĺ oĹĄtanj je odliÄ?no zaÄ?ela novo sezono v medobÄ?inski Ä?lanski ligi Golgeter.

Prvi nasprotnik je bila izkuĹĄena ekipa iz Ĺ tor, ki v svojih vrstah premore kar nekaj nekda-

njih prvoligaĹĄkih igralcev. DomaÄ?i fantje so tokrat pokazali, da so premoÄ?an nasprotnik.

Dobro formo so nakazovali Ĺže na pripravljalnih tekmah, a jo je bilo treba potrditi tudi na tekmi za toÄ?ke.

V prvem polÄ?asu je bilo ĹĄe mogoÄ?e v igri opaziti nekaj nervoze, a je vse postalo laĹžje po prvem zadetku, ki ga je dosegel Celcer.

Ta je kmalu za tem dosegel ĹĄe enega. V drugem polÄ?asu pa sta svoje dodala Marić in Agić. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 17

Klub s tradicijo ter ponosom

Dvakrat izboljĹĄala osebni rekord Maja Mihalinec zadovoljna z nastopi v Pekingu – Na prihodnjem evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah Ĺželi teÄ?i v finalu Tatjana PodgorĹĄek

Petindvajsetletna MozirÄ?anka Maja Mihalinec, Ä?lanica Atletskega kluba Velenje, je na nedavno konÄ?anem Ä?lanskem svetovnem prvenstvu nastopila prviÄ? in z rezultati poskrbela, da lahko v prihodnje atletska srenja nanjo resno raÄ?una.

Normo za udeleĹžbo je lovila vse do zadnjega trenutka. Vztrajnost in volja sta se ji obrestovali. Na svetovno prvenstvo je odpotovala s ciljem, da tam odteÄ?e rezultate blizu osebnih rekordov in potrdi normo za olimpijske igre. To ji je v teku na 200

17

Ĺ PORT

3. septembra 2015

metrov uspelo, saj je kar dvakrat izboljĹĄala osebni rekord. Ta sedaj znaĹĄa 23,04 sekunde. Z uvrstitvijo v polfinale je uresniÄ?ila skrito Ĺželjo pred prvenstvom in konÄ?na uvrstitev – 19. mesto na svetu – je v tem trenutku njej najveÄ?ji doseĹžek v karieri.

Tudi v teku na 100 metrov je Ĺželela izpolniti normo za olimpijske igre 11.32 sekunde, vendar ji to Ĺžal, ni uspelo. ÂťMorda so bili nekoliko krivi slabi pogoji, saj smo tekle proti vetru. Morda sem si za to tekmo postavila previsoke cilje. Sem pa kljub temu odtekla svoj drugi najhitrejĹĄi tek v karieri (11.42 sekunde),ÂŤ je

50 let Kegljaťkega kluba Šoťtanj – Prostovoljstvo, pripadnost, prizadevnost ‌ – Cilj v prihodnje: mlada tekmovalna ekipa

povedala.

S svojim nastopom v Pekingu je zelo zadovoljna. Super izkuĹĄnjo bo s koristno uporabila za velika tekmovanja, ki so pred njo. Naslednje leto jo Ä?akata evropsko prvenstvo in olimpijske igre. Na obeh Ĺželi doseÄ?i ĹĄe veÄ? – teÄ?i v finalu.

LetoĹĄnje sezone zanjo in trenerja Srdjana Djordjevića ĹĄe ni konec. Ta mesec jo Ä?aka ĹĄe nekaj tekem, zadnja v sezoni pa bo Balkanation v Velenju 26. septembra.

Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ oĹĄtanj, 29. in 30. avgusta – Za KegljaĹĄki klub Ĺ oĹĄtanj je letos jubilejno leto. Praznuje 50-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali v dveh dneh, in sicer so pripravili priloĹžnostno slovesnost (na njej so podelili klubska priznanja nekaterim najzasluĹžnejĹĄim Ä?la-

ĹĄko ligo. V njej dosegajo dobre rezultate in Ĺ ehiÄ? verjame, da ni tako daleÄ? dan, ko bodo znova v druĹžbi najboljĹĄih v drĹžavi.

Kegljanje veÄ? kot le ĹĄport

Po krivici je med mladimi kegljanje trenutno nekoliko zapostavljena dejavnost, meni sogovornik. Po krivici zato, ker je ke-

Ĺžnosti donacij in sponzorstev in omejuje tudi delovanje lokalne skupnosti, oteĹžkoÄ?a uresniÄ?itev smelo zastavljenih ciljev. Kljub temu so Ä?lani ĹĄoĹĄtanjskega kegljaĹĄkega kluba v minulih petih desetletjih dokazali, da so ekipa, ki zmore marsikaj. OdloÄ?eni so vztrajati pri ohranjanju dosedanjih doseĹžkov ter pri spodbuja-

đ&#x;”˛

Uspeh velenjskih golfistov V soboto in nedeljo je na OtoÄ?cu potekalo Mladinsko prvenstvo Slovenije v golfu. Na konfiguracijsko zahtevnem in dolgem igriĹĄÄ?u so igralci prvi dan odigrali 1 krog (18 lukenj) in nato v verjetno zadnji letoĹĄnji vroÄ?i nedelji ĹĄe dopoldanski in popoldanski krog. S tem so igralci dejansko pokazali fiziÄ?no in psiholoĹĄko pripravljenost na velika in zahtevna tekmovanja. Prvenstva se je udeleĹžilo 6 velenjskih igralcev (Jure Vasle, Urh GoriÄ?, Janez ZaluberĹĄek, Tilen Pelko, Hana Mirnik in Tina Malek), ki so prvi dan odigrali dokaj povpreÄ?no, v naslednjih dveh krogih pa so z dobro igro napredovali iz luknje v luknjo. Pri mlajĹĄih mla-

S slavnostne prireditve ob praznovanju jubileja, na levi predsednik kluba Emil Ĺ ehiÄ?

Jure Vasle med igro

dincih je tako z eaglom na zadnji luknji (2 udarca pod parom) in skupno 225 udarci zmago v Velenje odnesel Urh GoriÄ?, pri mladinkah je 2. mesto z 241 udarci zasedla Hana Mirnik, v najzahtevnejĹĄi kategoriji mladincev do 21 let, kjer je tudi konkurenca najveÄ?ja, pa je s svojimi 17 leti in z najboljĹĄim rezultatom 2. kroga

ter drugim rezultatom dneva v 3. krogu Jure Vasle zasedel s skupno 222 udarci 2. mesto. V absolutni kategoriji je zmagal LjubljanÄ?an Ĺ˝an Luka Ĺ tirn pred Juretom Vasletom, tretje mesto pa sta si delila Jan Hribernik in Urh GoriÄ?. đ&#x;”˛

V-Racing med najboljĹĄimi Na dirki Evropskega prvenstva v gorskih hitrostnih dirkah v Ilirski Bistrici so se minuli vikend 29. - 30. avgusta izkazali dirkaÄ?i kluba V-Racing iz Velenja. Med 137 dirkaÄ?i iz 10 drĹžav se je med njimi najbolje uvrstil Patrik ZajelĹĄnik s prototipom Norma M20F (na sliki), ki je dosegel 2. mesto med prototipi in bil 4. v generalni razvrstitvi.

Obenem je bil tudi najbolje uvrĹĄÄ?en slovenski dirkaÄ?. Aleksander ZajelĹĄnik prav tako prototip Norma M20F je bil 9. med prototipi in 28. generalno.

Dirke se je udeleĹžil tudi Bojan StroĹžiÄ? Autobianchi

A 112 Abarth, ki je med starodobniki v kategoriji 3, skupina C1 dosegel 4. mesto in ĹĄe zadrĹžal vodstvo v pokalu Slovenija Triveneto.

V toÄ?kovanju za drĹžavno prvenstvo Slovenije je Patrik ZajelĹĄnik zmagal v diviziji 4 – formule in prototipi, Aleksander ZajelĹĄnik je bil 5., Bojan StroĹžiÄ? je med starodobniki zmagal v KAT 3 –C1.

Naslednja dirka evropskega in slovenskega drĹžavnega prvenstva bo v Buzetu na HrvaĹĄkem 20. septembra. đ&#x;”˛

TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 7. krog

9. krog: Rudar – Celje (12. 9. ob 20:15)

SŽNL, 1. krog

9. Krka 0 (1:14), 10. AjdovĹĄÄ?ina 0 (0:14).

3. krog: Rudar Š. – Velesovo (6. 9. ob 16.00)

Olimpija - Rudar 5:0 (1:0)

Krka - Rudar Ĺ kale 0:5 (0:3)

1.NLB Leasing liga

Sodnik: Kajtazović (Kranj).

Strelci: 1:0 Kelhar (32.), 2:0 Šporar (52.), 3:0 Šporar (78.), 4:0 Djermanović (86.), 5:0 Šporar (89.).

Rudar: Radan, Ihbeisheh (od 57. KrciÄ?), KaĹĄnik, KnezoviÄ?, Jahić, S. BabiÄ?, Bolha, KociÄ?, M. BabiÄ?, Trifković, PraĹĄnikar (od 81.

Grbić). Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Ihbeisheh, S. Babić, Kaťnik, Kocić, Jahić, Knezović.

Vrstni red po 8. krogu: Gorica 21 (20:12), 2. Olimpija 19 (24:4), 3. DomĹžale 13 (14:8), 4. Maribor 12 (10:9), 5. ZavrÄ? 9 (6:8), 6. Krka 9 (8:13), 7. Koper 8 (12:16), 8. KrĹĄko 8 (5:11), 9. Rudar 6 (6:13), 10. Celje 5 (6:17).

Strelke: Šoronda (3.), Praťnikar (31., 61.), Duronjić (45.), Malinić (63.).

Rudar Š.: Zilić, Gomboc, Berdnik (od 62.

AberĹĄek), Bric, Lukek (od 78. FrankoviÄ?), Pijuković (od 64. Praprotnik), SevĹĄek (od 69. Janković), Duronjić, Malinić, Ĺ oronda, PraĹĄnikar. Trener: DuĹĄan UrĹĄnik.

Drugi izidi: Ankaran Hrvatini - Ĺ˝NK Teleing P. Beltinci, 1:6 (0:0), Krim - Ĺ˝NK Moje-lece.si Radomlje 1:1 (1:1), Ĺ˝NK Krka - Ĺ˝NK Rudar Ĺ kale 0:5 (0:3), Velesovo - Olimpija 1:3 (1:2), AjdovĹĄÄ?ina - Maribor 0:3 (0:2).

Vrstni red: 1. Rudar Ĺ . 6 (16:0), 2. Pomurje 6 (16:1), 3. Maribor 6 (5:0), 4. Radomlje 4 (3:2), 5. Velesovo 3 (8:4), 6. Olimpija 3 (3:11), 7. Krim 1 (1:3), 8. Ankaran H. 0 (2:8),

Celje PL : Gorenje Velenje 29:27 (15:11) Celje Pivovarna LaĹĄko: Lesjak (1 obramba - 1 x 7 m), Gajić (9 obramb), BlagotinĹĄek 3, Ivić 2, Povilas 6, Janc 4, Razgor, MarguÄ? 2, Poteko 1, PotoÄ?nik, Zarabec 5, FiĹžuleto, DobelĹĄek, Mlakar 4, PeĹĄić, Ĺ˝viĹžej 2. Trener: Branko TamĹĄe.

Gorenje Velenje: B. Burić (10 obramb), Ferlin (9 obramb), BoĹžović, Cehte 4, Medved 1, S. Burić 3, OvniÄ?ek, Szyba 2, Skube 6 (1), GolÄ?ar, Ĺ oĹĄtariÄ? 6, KleÄ? 1, Gams, Ratajec 1, Nosan 2, DujmoviÄ? 1. Trener: Gregor Cvijić.

Sedemmetrovke: Celje 1 (1), Velenje 2 (1); izkljuÄ?itve: Celje 16, Velenje 6 minut.

nom in organizacijam, priznanje je klubu podelila tudi KegljaĹĄka zveza Slovenije) ter jubilejni turnir. Na sobotnem je nastopilo 64 rekreativnih kegljaÄ?ev, na nedeljskem turnirju pa po ĹĄest kegljaÄ?ev iz kegljaĹĄkih klubov Prevalje, Slovenske Konjice, Reke ter domaÄ?ini. Ob jubileju so izdali tudi bilten, v njem pa strnili delovanje kluba v 50 letih in opozorili na zasluĹžne posameznike ter doseĹžke.

Ponosni so na ‌

Emil Ĺ ehiÄ?, predsednik kluba nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da je to klub s tradicijo in ponosom. Ĺ teje 34 aktivnih Ä?lanov, ki jih odlikujejo prostovoljnost, prizadevnost, vztrajnost, pripadnost ‌ - vrline, pomembne za obstoj in razvoj kluba in za doseganje zavidanja vrednih rezultatov. Teh jim ne manjka, najbolj ponosni pa so na uvrstitev v prvo kegljaĹĄko ligo leta 2009. Zaradi izgube kegljiĹĄÄ?a v TeĹĄu (mimogrede selili so se kar ĹĄestkrat) so trenirali manj, posledica tega pa je zdrs v drugo slovensko keglja-

gljaje veÄ? kot le ĹĄport. Poleg rekreacije povezuje, omogoÄ?a druĹženje vseh starostnih skupin ter nudi aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa, kar sta poudarila v pozdravnih nagovorih tudi ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih in podĹžupanja Mestne obÄ?ine Velenje Breda Kolar.

Kriza, ki klesti v podjetjih mo-

V nemĹĄkem Obewiesentalu je ta konec tedna potekalo prvo tekmovanje v Grand Pix-u za nordijske kombinatorce. Na kvalifikacijah so se trije VelenjÄ?ani uvrstili na nedeljsko tekmo, in sicer Marjan Jelenko, GaĹĄper Berlot in najmlajĹĄi na tekmovanju 16-letni Vid Vrhovnik.

V soboto je bila ekipna tekma 2x7,5 km. Na tekmi smo imeli dve ekipi. Berlot in Jelenko sta sestavljala ekipo SLO 2. Zaradi Berlotove kazni, zaradi neprimernega dresa, sta lahko zadovoljna, da sta tek konÄ?ala na 13. mestu. Ekipo SLO 1 sta sestavljala Urh KrajnÄ?an in Vid Vrhovnik. KonÄ?ala sta na 19. mestu.

V nedeljo, 30. 8., je na skakalnici HS106 v Oberwiesentalu

đ&#x;”˛

Turnir ob sveÄ?anem jubileju KegljaĹĄki klub Ĺ oĹĄtanj je ob svoji 50-letnici organiziral kegljaĹĄki turnir, na katerem je sodelovalo osem rekreacijskih in ĹĄtiri ekipe z registriranimi igralci. Prvi dan turnirja je bil namenjen vsem ljubiteljem kegljanja, ĹĄportnim druĹĄtvom in invalidom.

Organizatorju se je prijavilo osem ekip, ki so tekmovali po sistemu 50 luÄ?ajev meĹĄano (25 polno, 25 Ä?iĹĄÄ?enje). V tej konkurenci je slavila ĹĄtiri Ä?lanska ekipa Ĺ D Gorenje (I. Duh, B Zajc, A. Zajc in B OroĹž) z 812 podrtimi keglji. Na drugo mesto so se uvrstili Ä?lani druĹĄtva invalidov Velenje s 780 podrtimi keglji, tretje mesto pa je pripadalo DU Ĺ oĹĄtanj, ki so poruĹĄili 770 kegljev.

Drugi dan je bil namenjen povabljenim ekipam. Vse ekipe so nastopile v najmoÄ?nejĹĄih postavah, saj so bile to zanje zadnje priprave pred zaÄ?etkom nove tekmovalne sezone, ki se zaÄ?ne 12. septembra. Za veliki prehodni pokal so se tako borile ekipe Slov. Konjic- 1. B liga, Prevaljski Korotan 2. liga, Ĺ oĹĄtanj 2. liga in gostje iz Reke Ä?lani 2. hrvaĹĄke lige. Zmagovalci turnirja so postali Ä?lani ekipe Konjic, ki so po zelo razburljivem zakljuÄ?ku v zadnjih luÄ?ajih premagali KoroĹĄko ekipo, med tem, ko so gostje z Reke v borbi za tretje mesto premagali slavljence - domaÄ?o ekipo.

Rezultati: KK Slov. Konjice - 3171 podrtih kegljev, KK Korotan – 3156, KK GrobniÄ?an – 3143, KK Ĺ oĹĄtanj – 3093.

Nordijska kombinacija Jelenko in Berlot v Obewiesentalu

nju mladih za to ĹĄportno panogo. Radi bi oblikovali mlado ekipo za tekmovanja. Pri tem se zanaĹĄajo zlati na uÄ?ence kegljaĹĄkega kroĹžka, ki deluje na ĹĄoĹĄtanjski osnovni ĹĄoli.

PriloĹžnostni kulturni program so pripravili uÄ?enci velenjske glasbene ĹĄole, enote Ĺ oĹĄtanj.

potekala ĹĄe posamiÄ?na tekma nordijskih kombinatorcev s tekom na 10 kilometrov. Na skakalnem delu so v spremenljivih vetrovnih razmerah nastopili Vid Vrhovnik, GaĹĄper Berlot in Marjan Jelenko. GaĹĄper (30. po skoku) in Vid (44. po skoku) sta skok opravila zadovoljivo, Marjanu pa skok v vetru ni uspel (47. mesto). V tekaĹĄkem delu je GaĹĄper napredoval na 23. mesto, Vid pa na 41. mesto. Marjan ni tekel. Za Vida je bila to prva tekma v svetovni eliti.

Rok do drugega mesta

V soboto, 29. 8., so mladinci do 16 let tekmovali v Ĺ˝ireh na HS66 veliki skakalnici. SSK Alpina je organizirala pokal Cockta v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji. 25 tekmovalcev iz 11. klubov se je pomerilo v

smuÄ?arskih skokih. Denis Pikelj je konÄ?al na 11. mestu, 16. je bil Rok Jelen in 18. OĹžbej Jelen.

V nordijski kombinaciji so se naĹĄi fantje bolje odrezali. Tekmovalo je 8 tekmovalcev iz 6. klubov. Rok Jelen pa je osvojil 2. mesto in za vodilnim zaostal 10 sekund. OĹžbej Jelen je konÄ?al tekaĹĄki del na 4. mestu, tik za njim na 5. mestu pa je konÄ?al Denis Pikelj.

Jerneja Ä?etrta, Jan peti

Zagorje - Kisovec je v nedeljo, 30. 8. 2015, gostil deÄ?ke in deklice do 15 let, ki so tekmovali za toÄ?ke pokala Cockta. Pri deÄ?kih do 15 let je tekmovalo 23 tekmovalcev iz 13. slovenskih klubov, pri deklicah do 15 let pa je nastopilo 11 deklic iz 8. klubov. Jan Bombek je konÄ?al na 5. mestu pri deÄ?kih do 15 let, Jerneja Brecl je osvojila 4. mesto. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Izsiljevala sta naťa Žalec, 26. avgusta – Celjski kriminalisti so obravnavali primer suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja.

Dva moĹĄka, Slovenca, ki sta se pretvarjala, da sta Srba, sta od 10. avgusta letos izsiljevala podjetnika iz okolice Ĺ˝alca, da jima mora izroÄ?iti 200.000 evrov. Izsiljevala sta ga s klici s predplaÄ?niĹĄkega telefona, saj sta bila prepriÄ?ana, da sta tako varna, Ä?e bi oĹĄkodovanec izsiljevanje prijavil policiji. Kriminalisti so storilca, 40-letnika iz okolice Ĺ˝alca in 46-letnika iz okolice Trbovelj, izsledili, jima odvzeli prostost in ju pridrĹžali. Oba bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja, za katerega jima grozi do osem let zaporne kazni.

Izsiljevanje pripeljalo do nesreÄ?e Velenje, 27. avgusta – V Ä?etrtek ob 21.20 se je v kriĹžiĹĄÄ?u pri Premogovniku zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri so tri osebe utrpele laĹžje telesne poĹĄkodbe. Do nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti.

Tatvina nafte Ĺ oĹĄtanj, 27. avgusta – V Ä?etrtek je neznanec iz delovnega stroja v Belih Vodah ukradel dobrih sto litrov nafte.

RibiÄ?em odnesel tobak Mozirje, 28. avgusta – V petek je neznanec vlomil v prostore ribiĹĄkega doma. Odnesel je menjalni denar in veÄ? razliÄ?nih cigaret.

Z ukradenim kolesom na kavo?

Velenje, 28. avgusta – Okoli 9. ure v petek je izpred stanovanjskega bloka na Cankarjevi neznanec lastnici ukradel starejťe kolo znamke Rog. Kolo je lastnica okoli 13. ure

naĹĄla sama priklenjenega z verigo pri lokalu nedaleÄ? stran.

Neprevidno Ä?ez tire Ĺ martno ob Paki, 28. avgusta – Precej sreÄ?e je imel voznik osebnega avtomobila, ki je v petek okoli 11. ure zapeljal preko ĹželezniĹĄkih tirov v Slatinah, in to v Ä?asu, ko je po njih pripeljal vlak. Ta je trÄ?il v avto, nato pa ustavil. Voznik je v nesreÄ?i utrpel laĹžje poĹĄkodbe.

Gotovina in zlatnina Ĺ˝alec, 29. avgusta – V soboto je vlomilec skozi kopalniÄ?no okno vlomil v stanovanjsko hiĹĄo v Podvinu. Ukradel je veÄ?jo vsoto gotovine in nekaj zlatnine.

Je vozil drogo?

Velenje, 29. avgusta – V soboto popoldan je policijska kontrola ustavila voznika. V postopku so policisti odkrili in zasegli dve vreÄ?ki s posuĹĄenimi delci zelene rastline (za okoli 30 do 50 dĹžojntov) in manjĹĄo ĹĄkatlico, v kateri je bila rjava grudasta snov. ZaseĹženo so poslali v analizo, za voznika pa odredi strokovni pregled zaradi suma voĹžnje pod vplivom mamil.

Vozila po levi Velenje, 30. avgusta – V nedeljo popoldan je voznica osebnega avtomobila na SonÄ?nem griÄ?u trÄ?ila v nasproti vozeÄ?e vozilo. Nastala je gmotna ĹĄkoda, voznica pa je od policistov prejela tudi plaÄ?ilni nalog.

TrÄ?il v kolesarko in pobegnil Ĺ oĹĄtanj, 31. avgusta – V ponedeljek ob 17.15 je pri ribiĹĄki koÄ?i voznik osebnega avtomobila zaradi voĹžnje po levi trÄ?il v kolesarko, potem pa s kraja prometne nesreÄ?e pobegnil. Kasneje so ga izsledili. Odredili so mu preizkus al-

3. septembra 2015

Padel skoraj 6 metrov globoko

Krutost ne pozna meja

Po konÄ?anem 13. Rekreativnem kolesarskem maratonu Zelene doline minulo soboto, se je hudo ponesreÄ?il kolesar, ki je na obmoÄ?ju med Krnico in Strugami v zaselku Raduha, padel s ceste preko Ĺželezobetonske varovalne ograje na poreÄ?je Savinje. VeÄ?ina od veÄ? kot sto kolesarjev se je vraÄ?ala iz Logarske doline proti Savinjski v manjĹĄih skupinah, po tem, ko so kolesarili od Arje vasi do Planinskega doma v Logarski dolini kar 72 km oziroma iz Ljubnega 32 km.

Eden od kolesarjev je iz ĹĄe nepojasnjenega vzroka v naselju Raduha padel s cestiĹĄÄ?a v globino na obreĹžje reke Savinje. ObleĹžal je teĹžje poĹĄkodovan, na pomoÄ? pa so mu priskoÄ?ili gasilci PGD LuÄ?e, ki so mu do prihoda reĹĄevalcev nujne medicinske pomoÄ?i Mozirje nudili prvo pomoÄ?. ReĹĄevalci so ga potem oskrbeli in s helikopterjem policije poslali v KliniÄ?ni center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju.

TopolĹĄica, 27. avgusta – Ko je v Ä?etrtek ob 8.30 obÄ?anka priĹĄla na svoje delovno mesto v TopolĹĄici, je na kljuki vrat naĹĄla mlado mrtvo iznakaĹženo muco. ÄŒloveĹĄka surovost oÄ?itno ne pozna meja, a policisti pravijo, da tudi njihova vnema in vztrajnost ne. Poskrbeli bodo, da bodo storilca naĹĄli in ga kazensko ovadili. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

koholiziranosti, ki pa ga je odklonil. Kolesarka je v nesreÄ?i utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Vlomilec odťel s hladilnikom Žalec, 31. avgusta – V ponedeljek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiťo v Kapli. Storilec je odnesel hladilnik.

Odpeljali viliÄ?arja Velenje, 31. avgusta – V ponedeljek je bil v ÄŒrnovi ukraden viliÄ?ar vreden okoli 10.000 evrov. Policisti so ugotovili, kam je bil odpeljan, preverjajo in ugotavljajo pa tudi, kaj je v ozadju – dolĹžniĹĄko upniĹĄko razmerje ali kaznivo dejanje.

Delovna nesreÄ?a v gozdu Mozirje, 31. avgusta – V BoÄ?ni na obmoÄ?ju Policijske postaje Mozirje se je v ponedeljek popoldan pri podiranju dreves v gozdu huje poĹĄkodoval 54-letni domaÄ?in. Pri rezanju vej z visokega drevesa, ga je veÄ?ja veja poĹĄkodovala po glavi.

NaloĹžbeno pestra druga polovica leta – Poleg protipoplavne zaĹĄÄ?ite ĹĄe odprava plazov

Ivan SuhoverĹĄnik, Ĺžupan ObÄ?ine Mozirje, z zadovoljstvom ugotavlja, da bo druga polovica leta za lokalno skupnost naloĹžbeno zelo pestra. Razlog za to je izgradnja LoÄ?nega jezu, odprava posledic drsenja zemlje na sedmih lokacijah, obnova nekaterih cest, Ä?e bo vse po sreÄ?i, naj bi do konca leta zgradili ĹĄe nov most pri gasilskem domu v Mozirju.

V tem trenutku je najveÄ?je gradbiĹĄÄ?e na reki Savinji v Lokah pri Mozirju, kjer so pred nedavnim stekla dela pri uredi-

tvi LoÄ?nega jezu ali Mozirskega praga. ÂťGre za projekt z dolgo brado. ÄŒakali smo in konÄ?no tudi doÄ?akali rezultate prizadevanj za ureditev veÄ?je poplavne varnosti zlasti naselja Loke. K temu bo poleg prenovljenega jezu pripomogla tudi sanacija nasipa reke od mostu proti Delejevemu jezu. Zagotovila, da bodo Loke s tem reĹĄene tudi ob stoletnih poplavah, ni, bo pa poplavna varnost veliko veÄ?ja, kot je bila do sedaj ob obilnejĹĄih padavinah.ÂŤ Vrednost naloĹžbe je blizu 350 tisoÄ? evrov, od tega je lokalna skupnost pokrila stroĹĄke izdelave

projektne dokumentacije, ostalo bo primaknila drĹžava. Rok za dokonÄ?anje del sta dva meseca, zadovoljni pa bodo, pravi SuhoverĹĄnik, Ä?e se bo to zgodilo do sredine oktobra.

Sedem plazov

DrĹžava bo sofinancirala tudi opravo posledic drsenja zemlje na kar sedmih lokacijah. V obÄ?ini so Ĺže pred Ä?asom izdelali prednostno listo sanacije plazov in imeli zanje pripravljene tudi projekte. Prijavili so jih na razpis in uspeli. V tem trenutku so v polnem zamahu dela pri sana-

Kolesar je padel Ä?ez odbojno ograjo skoraj 6 m v globino, na skale poreÄ?ja Savinje. Gasilci in reĹĄevalcu NMP Mozirje so oskrbeli ponesreÄ?enega kolesarja.

Iz POLICIJSKE beleĹžke

Poslej bodo manjkrat ÂťplavaliÂŤ Tatjana PodgorĹĄek

JoĹže Miklavc

ciji kar treh plazov v Kolovratu, Ä?aka pa jih ĹĄe velik plaz pri pokopaliĹĄÄ?u v Mozirju. Levji deleĹž denarja za blizu 450 tisoÄ? evrov ÂťteĹžakÂŤ zalogaj bo zagotovila drĹžava, finanÄ?no breme obÄ?ine pa so stroĹĄki izdelave projektne dokumentacije, DDV-ja in nadzora.

SuhoverĹĄnik je zagotovil, da poleg omenjenih aktivnosti zavzeto iĹĄÄ?ejo reĹĄitev ĹĄe za nujno razĹĄiritev in posodobitev Ä?istilne naprave v Lokah ter za preselitev knjiĹžnice na drugo lokacijo. đ&#x;”˛

Cigareta pri policistih

Sosed naj bi ga Ĺžalil

Velenje, 27. avgusta – V Ä?etrtek so policisti pri redni kontroli na Kardeljevem trgu obÄ?anu zasegli cigareto z vsebino posuĹĄenih zelenih delcev. Sumijo, da gre za marihuano.

Velenje, 29. avgusta – V nedeljo je krajan Silove naznanil policistom, da ga je Şalil sosed in se do njega grdo vedel.

Policisti bodo zadevo preverili in ustrezno ukrepali.

Pozabil(a) psa

Tat jo je napadel

Velenje, 27. avgusta – V Ä?etrtek ob 22.30 je skrbna obÄ?anka policistom pripeljala psa pasme viĹĄavski terier. Psa je lastnik privezal, potem, pa oÄ?itno pozabil nanj. Nekaj Ä?asa so ga gostili na Policijski postaji, nato so ga prevzeli delavci zavetiĹĄÄ?a Zonzani. Lastnik/ca psiÄ?ka ne bo ostala nekaznovana.

Velenje, 29. avgusta – V soboto popoldan je neznanec napadel trgovko, ki ga je v Hoferju zalotila pri tatvini in ga pozvala, da ukradeno vrne. Gre za starega znanca policije, ki ga bodo kljub poznanstvu za neÄ?edno ravnanje oglobili.

Vinjenemu zasegli neregistrirano vozilo

Velenje, 31. avgusta – V ponedeljek so ťli policisti v APS, kjer je zaposleni po besednem sporu s stranko, to odrinil. Krťitelja so oglobili.

Velenje, 29. avgusta – V soboto proti veÄ?eru je skrbna voznica obvestila policiste, da na relaciji Vinska Gora – Velenje vozi vinjen voznik. Ustavili so ga pri Velenjki. Napihal je 0,93 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Vozilo, ki ni bilo registrirano, voznik pa ga je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja, so zasegli. Sledi obdolĹžilni predlog.

Delavec odrinil stranko

IzloÄ?ili so ga iz prometa Velenje, 31. avgusta – V ponedeljek je patrulja iz prometa izloÄ?ila voznika osebnega avtomobila, ki ni imel ustreznega vozniĹĄkega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, piĹĄejo pa tudi obdolĹžilni predlog.

ZNIŽAJTE STROŠKE OGREVANJA! SLOVENSKI IZDELEK

Obnova LoÄ?kega jezu na reki Savinji v Lokah naj bi bila konÄ?ana konec prihodnjega meseca oziroma do sredine oktobra

IMEJTE TOPLO SANITARNO VODO ZA NAJMANJ DENARJA KOT KADARKOLI PREJ

LASTEN RAZVOJ

OBIĹ ÄŒITE SEJEM ,HALA L/04

WWW.KRONOTERM.COM

NAJVEÄŒJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC TOPLOTNIH ÄŒRPALK

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

3. septembra 2015

19

Odtenki razdvojene Ukrajine Pred natanko 10 leti, ko sem prviÄ? potoval v Ukrajino, je bil zahodni del drĹžave s Kijevom v znamenju oranĹžnih sanj o lepĹĄi prihodnosti, medtem ko so na Krimu Ĺže tedaj posamezniki vihrali z rdeÄ?imi zastavami nekdanje Sovjetske zveze. LetoĹĄnje poletje sem obiskal le Lviv in Kijev. Pozabljeno oranĹžno barvo je zamenjala nacionalna rumeno-modra, zaradi aktualnih tragiÄ?nih dogodkov prekrita s Ä?rno.

Lvov (Lviv) – nova turistiÄ?na destinacija v vzponu Lvov me je oÄ?aral. Ĺ tevilni obiskovalci v starem mestnem jedru, zaĹĄÄ?itenem pod UNESCO, obÄ?udujejo zgradbe pisanih arhitekturnih slogov. ÂťKulturna prestolnicaÂŤ Ukrajine se je v zadnjih letih naglo razvila v priljubljeno turistiÄ?no destinacijo. Kot najbolj (pro)zahodno mesto Ukrajine, ki je bilo stoletje in pol pod oblastjo Avstro-Ogrske, velja Lvov za trdnjavo ukrajinskega domoljubja. Obujanje kulta kontroverznega Stepana Bandere, poveljnika ukrajinske vstajniĹĄke armade iz 2. svetovne vojne, je na vrhuncu. Eden trenutno najbolj popularnih barov v Lvovu je opremljen v podobi skrivaliĹĄÄ?a vstajniĹĄke armade. Za vstop je treba oboroĹženemu moĹžaku povedati geslo, ki je zlasti po dogodkih na Evromajdanu in vojaĹĄkem konfliktu na vzhodu drĹžave zelo aktualno: ÂťSlava Ukrajini!ÂŤ. Simboli Banderove armade so priljubljeni motivi majic, nasprotno se je Putin znaĹĄel na zelo nenavadnem artiklu – rolicah toaletnega papirja.

Pred mestno hiĹĄo v Lvovu je na ogled razstava o industrializaciji DoneĹĄkega bazena ter vplivu gospodarstva in politike na Ĺživljenje in mentaliteto njegovih prebivalcev. Namen raz-

stave je prispevati k bolj kompleksnemu razumevanju enega najstarejĹĄih industrijskih obmoÄ?ij v sodobni Ukrajini. Ogled razstave povzroÄ?i asociacije z razvojem drugih industrijskih socialistiÄ?nih mest, med njimi Velenjem.

Razdeljenost Âťmejne drĹžaveÂŤ med prozahodni

in k Rusiji usmerjen vzhodni del sega v drugo polovico 17. stoletja, ko sta si Poljska in Rusija razdelila Ukrajino. Na mestni promenadi, kjer upokojenci na klopcah mnoĹžiÄ?no igrajo ĹĄah, je pred spomenikom najveÄ?jemu ukrajinskemu pesniku Tarasu SevÄ?enku postavljen ĹĄotor, pred katerim uniformirani moĹĄki zbirajo prostovoljne denarne prispevke. Vsa tragedija aktualnega vojaĹĄkega konflikta se nepriÄ?akovano razkrije obiskovalcu mestnega pokopaliĹĄÄ?a Lychakivske iz druge polovice 18. stoletja. Del pokopaliĹĄÄ?a obvladuje monumentalni spomenik, ki bdi nad poljem grobov poljskih vojakov in civilistov, padlih v letih 1918-1919 v spopadih za Lvov z ukrajinsko vojsko. Ko sem se napotil proti temu delu pokopaliĹĄÄ?a, mi je domaÄ?in dejal, da tam ni niÄ? takĹĄnega, kar bi me lahko zanimalo. V neposredni bliĹžini je namreÄ? mnoĹžica sveĹžih grobov, prekritih z rumeno-modrimi nacionalnimi prapori. Ob grobovih so fotografije padlih vojakov in civilistov z letnicami smrti 2014 in 2015.

SrediĹĄÄ?e Kijeva kot prostor spomina V Kijevu popotnika praviloma prevzame bliĹĄÄ? kupol Ä?udovitih cerkva, vendar pa trenutno najveÄ?jo pozornost pritegne postrevolucionarna podoba Majdana nezaleĹžnosti. Trg neodvisnosti, med domaÄ?ini imenovan kar Majdan, je prostor Ĺžalovanja in spomina na Ĺžrtve lanskih protestov, ki so pretresli svet. Na veÄ? delih trga, tudi pod spomenikom zaĹĄÄ?itniku mesta nadangelu Gabrielu, ki je zaradi nenavadnega temnega kostuma dobil vzdevek Batman, potekajo sanacijska dela za odpravo posledic vstaje. Pod spomenikom neodvisnosti so pred panoji s fotografijami upora in njegovih posledic zloĹžene sveÄ?e v obliki zgodovinskega simbola trizoba.

Na vpadnici na Majdan, v spomin na nad 100 Ĺžrtev nerazumnega in ĹĄe vedno ne povsem pojasnjenega pokola med 18. in 20. februarjem 2014, mimoidoÄ?i izraĹžajo spoĹĄtovanje. Fotografije mladih Ĺžrtev so obdane z venci cvetja, avtomobilskimi gumami, zaĹĄÄ?itnimi delavskimi Ä?eladami in doma izdelanimi ĹĄÄ?iti, ki so jih uporabljali udeleĹženci protestov. O silovitosti streljanja priÄ?ajo obstreljene uliÄ?ne svetilke.

V Kijevu ĹĄtevilni plakati nagovarjajo mladeniÄ?e in mladenke, da se kot prostovoljci udeleĹžijo t. i. protiteroristiÄ?ne operacije na vzhodu drĹžave (Ukrajina namreÄ? ni razglasila vojnega stanja).

Odnosi med Ukrajinci in Rusi Ĺže dolgo niso bili tako zaostreni. Poznavalka odnosov med narodoma je dejala, da je situacija stresna tudi za Ruse, saj Ä?utijo razmere v Ukrajini kot ÂťloÄ?itev

Oven 21. 3. - 20. 4.

Pred vami je dolgoÄ?asen vikend, za kar bo malo krivo tudi vreme. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna bodo stvari stekle v pravo smer, saj boste res trpeli, ker boste preveÄ? sami. Da se bo to spremenilo, ne boste zasluĹžni vi. Prijatelju boste res hvaleĹžni. V drugi polovici tedna pa vam bo neka oseba z laĹžnimi govoricami povzroÄ?ila precej skrbi. Najbolje bo, da se z njo sooÄ?ite in pridete stvari do dna. ÄŒe tega ne boste sposobni narediti, boste zaÄ?eli dvomiti v nekoga od vam najbliĹžjih. To pa ne bo naporno le za vaĹĄe Ĺživce, ampak tudi za vajin odnos. ÄŒas je, da poĹžrete ponos in dokaĹžete, da ste se res spremenili. Tudi tistim, ki so o tem dvomili. Za ĹĄe boljĹĄe poÄ?utje bo poskrbela novica, povezana z vaĹĄim zdravjem. Dobra bo, vi pa boste laĹžje dihali.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Bodite bolj zadovoljni s svojim Ĺživljenjem, saj je Ä?as, da si priznate, da vam niÄ? ne manjka. V teh dneh se res ne boste mogli pritoĹževati. PoÄ?utili se boste zelo dobro, vendar veliko bolj v psihiÄ?nem kot v fiziÄ?nem smislu. Loti se vas namreÄ? lahko kakĹĄen prehlad, utrujenost, kaj hujĹĄega pa ne bo. SreÄ?ni boste, ker vas delovne obveznosti in osebni problemi ne bodo veÄ? toliko obremenjevali kot v preteklosti. Ob koncu tega tedna bodite Ä?im bolj potrpeĹžljivi, saj lahko najboljĹĄe rezultate priÄ?akujete ravno takrat, ko boste Ĺže skoraj obupali. Predolgo ste se trudili, da bi vam spodletelo tik pred ciljem. Sreda vam bo ĹĄe dolgo ostala v spominu. Pravzaprav oseba, ki vam jo bo polepĹĄala. Potrudite se, da se to ponovi, saj ste konÄ?no opravili s Ä?ustvi, ki so vas predolgo vlekla v preteklost.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Vse do sredine septembra bo za vas imela glavno besedo ljubezen, v takĹĄni ali drugaÄ?ni obliki. Ni nujno, da bo ĹĄlo za partnersko zvezo. Tokrat je bolj verjetno, da bo ĹĄlo za vaĹĄ odnos do najbliĹžjih sorodnikov. O tem kakĹĄen je bil v preteklih mesecih, boste velikokrat premiĹĄljevali, ko boste sami. Ugotavljali boste, da ste jim delali krivico. Ko boste s tem razÄ?istili, bo vse laĹžje. Ne bojte se na glas priznati, da ste bili vi tisti, ki ste Ĺživeli v zmoti. Z zadovoljstvom boste lahko opazovali tudi sadove svojega dela, ki ste ga sicer opravili ĹĄe pred poletjem, a bo pravo vrednost dobil ĹĄele v teh dneh. Vse se bo obrnilo toÄ?no tako, kot ste si Ĺželeli. Morda celo ĹĄe bolje, a tega ta teden ĹĄe ne boste vedeli. Boste pa slutili, kako se bo zadeva konÄ?ala. In obÄ?utki ne bodo slabi. V torek bo sreÄ?anje, ki vas bo moÄ?no vznemirilo.

Opravite s strahom pred lastno sreÄ?o.

Rak 22. 6. - 22. 7.

dveh bratovÂŤ. PolitiÄ?no nekorektni odgovor na vpraĹĄanje o Ä?ustvih Ukrajincev sem naĹĄel ob obisku ÂťprijateljÄ?kovÂŤ, kot so spomenik rusko-ukrajinskemu prijateljstvu, ki ga upodabljata ruski in ukrajinski delavec, poimenovali KijevÄ?ani. Ob vznoĹžju spomenika so narisali ukrajinsko zastavo in postavili igro, pomenljivo poimenovano Angry Ukrainians, katere cilj je zadeti Ä?im veÄ? pujsov s ptiÄ?em v podobi ukrajinskega kozaka, izstreljenega z velikansko fraÄ?o.

Eden lepĹĄih razgledov na prestolnico se ponuja z griÄ?a z najpomembnejĹĄo romarsko toÄ?ko v drĹžavi. V neposredni bliĹžini samostana so v sovjetskem obdobju postavili spominski park rdeÄ?i armadi, ki osvobaja Kijev, in muzej Âťvelike domovinske vojneÂŤ, ki prikazuje grozote nacistiÄ?ne okupacije. Park obvladuje kolosalna Mati naroda iz titana, ki drĹži v rokah meÄ? in ĹĄÄ?it. ÂťZaĹĄÄ?itnicoÂŤ so v aktualnih razmerah preimenovali v Âťmati KijevaÂŤ, ob drĹžavnih proslavah jo osvetlijo z rumeno-modro barvo, na ĹĄÄ?itu z grbom SZ pa se takrat bleĹĄÄ?i trizob. Pod Ä?udovitimi kupolami Rastrellijeve cerkve sv. Andreja se vije romantiÄ?na pot, prepredena z nizom stojnic s tradicionalnimi oblaÄ?ili ter kroĹžniki z narodnimi motivi. Med spominki je opazno pomanjkanje nekdaj prevladujoÄ?ih sovjetskih motivov, ki so jih skoraj Ä?ez noÄ? zamenjali motivi ukrajinske vojske.

Na glavni promenadi v neposredni bliĹžini Majdana skuĹĄajo uliÄ?ni umetniki in razigrani mladeniÄ?i s ĹĄportnimi igrami povrniti prestolnici veder videz, vendar tragiÄ?nih dogodkov ne bo moÄ? zlahka pozabiti. Le upamo lahko, da bo razdeljena Ukrajina zmogla Ä?im prej najti svojo skupno identiteto in je pri tem interesi zunanjih sil ne bodo ovirali, temveÄ? podpirali. đ&#x;”˛

Marko Gams

NepriÄ?akovane spremembe, ki se bodo zaÄ?ele kazati Ĺže jutri, bodo v prihodnjih tednih pozitivno vplivale na vaĹĄe Ĺživljenje. Stvari se bodo sprva odvijale v nasprotno smer, kot ste si Ĺželeli, vendar boste tokrat odloÄ?eni, da se ne boste dali. Enostavno boste naenkrat vedeli, kaj morate storiti, da se vaĹĄe Ĺživljenje obrne tako kot Ĺželite vi in ne drugi! Vse preveÄ? napak ste Ĺže storili ravno zato, ker ste se bali za svojo javno podobo. Ĺ e bolj vas je skrbelo, da bi z njo breme obesili tudi na druĹžino. Brez skrbi, bolj so na vaĹĄi strani, kot ste si kdajkoli mislili. To bodo dokazali prav v tem tednu. Na veÄ? naÄ?inov. Nekaj bo od torka begalo vaĹĄe misli. Povezano bo s Ä?ustvi do osebe, ki jo Ĺže dolgo poznate. Naenkrat pa ne boste veÄ? vedeli, zakaj nikoli nista bila niÄ? veÄ? kot prijatelja. NiÄ? ĹĄe ni zamujeno.

Lev 23. 7. - 23. 8.

NiÄ? vam ne bo vĹĄeÄ?, ko boste s prihodom septembra zaÄ?utili, da se poletje, ki ga oboĹžujete, res poslavlja. To se bo poznalo Ĺže na vaĹĄem obrazu, ki ne bo veÄ? nasmejan in sproĹĄÄ?en. Na vaĹĄe poÄ?utje bo v teh dneh moÄ?no vplivala oseba, ki je z vami v prav posebnem Ä?ustvenem odnosu. Zaupajte ji svoje teĹžave, saj jih boste tako laĹžje prebrodili. Zadnje Ä?ase vse prepogosto zbeĹžite v svoj svet, ki vas velikokrat pomiri ravno zato, ker ga prilagodite po svoji meri. Ta pa ni vedno realna in tudi v teh dneh ne bo. ÄŒe se boste le malo potrudili, si boste v nekaj dneh nabrali novih moÄ?i za vse, kar vas Ä?aka v prihodnjih tednih. Ne, ne bo lahko, nevzdrĹžno pa tudi ne. Do konca prihodnjega tedna boste namreÄ? zelo dejavni na vseh podroÄ?jih, tudi druĹžabnem, zato je to zelo pomembno.

Devica 24. 8. - 23. 9.

ÄŒe vas bo pogosto bolela glava, vas bo telo opomnilo, da se premalo ukvarjate z njim. In svojo psiho. Napetost ne bo minila sama od sebe, a si tega ne boste priznali. In dokler si ne boste, poÄ?utje ne bo boljĹĄe. Najraje bi naredili konec neki zgodbi, pa ne boste upali. Boste pa o tem veliko razmiĹĄljali. Tako ponoÄ?i, ko ne boste imeli najbolj trdnega spanca, kot v redkih prostih trenutkih dneva. OdloÄ?itev, da v Ä?im krajĹĄem Ä?asu pridobite pomembna manjkajoÄ?a znanja, da bi lahko razmiĹĄljali tudi o drugaÄ?ni delovni prihodnosti, bo odliÄ?na. September je pravi Ä?as za takĹĄne odloÄ?itve, preverite ponudbo. Naj vas nikar ne mine, saj boste Ĺže na zaÄ?etku naleteli na nekaj ovir. A te bodo majhne. ÄŒe boste iskreni, jih boste za malo truda odstranili prej kot v mesecu dni. Zato pogumno naprej,

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Vsak dan bolj se boste zavedali, da morate na delovnem mestu ravnati drugaÄ?e kot v preteklosti. ÄŒasi so se moÄ?no spremenili, nekatere navade, ki so res dolgoletne, pa vas vleÄ?ejo nazaj. Zato tudi sami niste zadovoljni, ker se niÄ? ne premakne iz mrtve toÄ?ke. Zelo dobro se boste poÄ?utili v druĹžbi dobrega prijatelja, ki vam bo odprl oÄ?i. Morda se boste tudi zato znaĹĄli pred odloÄ?itvijo, ki ne bo enostavna. V zavedanju, da se morate posloviti od starih navad, boste kar malo nemirni. Vsak nov zaÄ?etek je namreÄ? za vas ĹĄe posebej teĹžak, saj nimate radi, Ä?e izgubite obÄ?utek, da imate vse niti v svojih rokah. Vedno jih Ĺžal ne morete imeti. Ko si boste to odkrito priznali, boste na dobri poti do cilja, ki si ga boste zastavili v teh dneh. ÄŒakajo vas vzponi in padci.

Ĺ korpijon 24.10. - 22. 11.

Prizadele vas bodo govorice, ki sploh ne bodo povezane z vami, ampak z nekom od vaĹĄih dobrih prijateljev. ÄŒe se izkaĹže, da ne gre le za govorice, mu pomagajte. Znal bo ceniti. Vi pa se boste ob tem odliÄ?no poÄ?utili. Sploh, ker ste se zadnje Ä?ase drĹžali bolj zase in se sploh niste Ĺželeli vpletati v zgodbe, ki niso bile vaĹĄe. A ker niste osamljen otok, ste dobro vedeli, da se v nedogled ne boste mogli izmikati. ÄŒetudi si niste priznali, je marsikaj od tistega, kar vam bo v teh dneh oÄ?ital partner, res. ÄŒe se ne boste sami borili zase in za svoj poloĹžaj v sluĹžbi, se ne bo nihÄ?e. Ne iĹĄÄ?ite zasilnih izhodov in precej teĹžkega poloĹžaja. Raje se zaÄ?nite boriti zase. Ko boste tistim, ki vam meĹĄajo ĹĄtrene, pokazali zobe, se bo hitro vse zaÄ?elo vrteti tako, da bo v vaĹĄo korist. ÄŒe boste ĹĄe vedno Ä?akali temu ne bo tako. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato nikar ne pretiravajte. Z niÄ?imer. Tudi s poÄ?itkom ne. Bodite raje bolj telesno aktivni.

Strelec 23.11. - 21. 12.

od 4. 10. do 10. 10.

- 4. septembra 1954 so na posvetovanju gospodarstva ĹĄoĹĄtanjskega okraja, na katerem so sodelovali predstavniki ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne, Rudnika lignita Velenje ter predstavniki KemiÄ?nega inĹĄtituta iz Ljubljane sklenili, da se lahko zaÄ?ne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemiÄ?nega kombinata v Velenju. Dobrih deset let kasneje so zaradi stabilizacijskih ukrepov jugoslovanske zvezne vlade gradnjo ustavili in EKK Velenje je ostal zapisan v zgodovini kot ena najveÄ?jih zgreĹĄenih naloĹžb nekdanje drĹžave; - septembra leta 1954 so v Vele-

nju ustanovili samostojni podjetji TrĹžnica in Vrtnarija. Za tiste Ä?ase zelo sodobno trgovino TrĹžnico so istega meseca zaÄ?eli tudi graditi, 4. septembra leta 1966 pa je v preurejeni TrĹžnici na KidriÄ?evi cesti Trgovsko podjetje Bazen odprlo svojo prvo samopostreĹžno trgovino; - septembra leta 1979 je tudi v Velenju sedla v ĹĄolske klopi prva generacija ÂťusmerjenihÂŤ srednjeĹĄolcev; - 7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiĹĄki odvezi, ki je odpravil tlaÄ?anstvo tudi na naĹĄih tleh. Pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naĹĄ rojak dr. Josip Krajnc. Pravnik evropskega slovesa, doma iz Ĺ kal, je bil namreÄ? v tistem prevratnem letu drĹžavni poslanec v avstrijskem parlamentu; - TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje je v dneh od 7. do 13. septembra leta 1959 pripravilo olepĹĄevalni teden v Velenju, ki je bil neka-

Trgovina TrĹžnica (Foto Arhiv Muzeja Velenje) kĹĄna priprava na sveÄ?ano otvoritev novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenja, 20. septembra. IstoÄ?asno z olepĹĄevanjem so za vse prebivalce Ĺ aleĹĄke doline cel teden pripravljali tudi razliÄ?ne kulturne prireditve; - v nedeljo, 7. septembra, leta 1969 se je v severni steni Ĺ tajerske Rinke smrtno ponesreÄ?il dvajsetletni ĹĄaleĹĄki alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehni-

ĹĄke ĹĄole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z DuĹĄanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Eigerja. S tem vzponom sta Ä?lana Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka "reĹĄila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah; - od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Ĺ oĹĄtanju evropsko prvenstvo v castingu – ĹĄportno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem; - 10. septembra 1936 se je v Velenju za deset minut ustavil dvorni vlak na poti Maribor – Dravograd – Celje – Ljubljana, iz katerega je izstopil trinajstletni prestolonaslednik Peter, ki se je nato sprehodil do lokomotive in se vrnil v vagon; - 10. septembra 1999 so v nemĹĄkem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepĹĄe urejeno evropsko mesto. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Zelo vam bo prijala buÄ?na druĹžba. To je za vas nekaj novega, saj ste po navadi najraje sami.

V preteklih dneh ste veliko Ä?asa posvetili poÄ?itku, manj pa delu. Zato vas bo ob koncu tega tedna zaÄ?ela grabiti panika. Pogled na koledar vas bo ÂťprizemljilÂŤ. Ne, nimate veÄ? Ä?asa, da bi delali poÄ?asi. Spremeniti boste morali kar nekaj navad, med njimi tudi take, od katerih se boste teĹžko poslovili. Ker ste v preteklih tednih partnerja, kar, malo razvadili, saj ste naredili marsikaj, kar je sicer poÄ?el on, bo nov naÄ?in Ĺživljenja ĹĄok tudi zanj. A pri tem ne pozabite, da si morate vseeno vzeti Ä?as tudi za vaju. ÄŒe ne bo ĹĄlo drugaÄ?e, vsaj zveÄ?er. NajslabĹĄe bo, Ä?e se boste takrat zleknili v naslanjaÄ? in molÄ?ali. Napetost se bo le ĹĄe stopnjevala. Zato teĹžave reĹĄujte sproti!

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Pozitivna energija in veselje bosta spet kar vela od vas. ÄŒutili boste, da to spreminja tudi vas.

Naenkrat boste imeli veÄ? volje tudi do novosti, ki si jih Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželi vaĹĄ partner. Pa mu doslej niste hoteli ustreÄ?i. Morda tudi zato, ker vas je bilo preprosto strah, da bi to povzroÄ?ilo nove napetosti med vama. Pa bo rano obratno. Ko se bo zgodilo, partnerju priznajte, da je imel prav. In se ne otepajte veÄ? novih predlogov za spremembe. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna boste neprijetno preseneÄ?eni nad dejanji nekoga, ki ste doslej celo cenili. VÄ?asih ste ga celo kovali v zvezde. ÄŒe boste na dogodek pogledali iz vseh zornih kotov, boste morali priznati, da je tudi on samo Ä?lovek. In da ni storil niÄ?esar takega, kar bi bolj prizadelo vas kot njega. Zato poĹžrite ponos in mu podajte roko.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Zelo boste uspeĹĄni pri delu, kar bo vplivalo na vse pore vaĹĄega Ĺživljenja. Morda boste tudi zato po svetu hodili s ĹĄiroko odprtimi oÄ?mi in pri tem videli stvari, ki jih prej niste. ÄŒeprav vse menijo, da so Ä?asi tako hudi, da je nove priloĹžnosti teĹžko najti, to ne drĹži. Ko boste preverili vaĹĄo novo idejo pri nekom, ki ima veliko poslovnih izkuĹĄenj, boste dobili pogum. Prav tega ste potrebovali, da boste lahko zgodbo nadaljevali. Pri vsem, kar poÄ?nete, bodite zbrani in prisotni, saj se boste tako izognili kakĹĄnim neprijetnim preseneÄ?enjem. Ta bi vam vzela voljo. To pa bi bilo ĹĄkoda, saj zvezde pravijo, da ste na pravi poti, ki pa ne bo ne lahka in ne kratka. ÄŒez noÄ? lahko Ä?lovek spreminja le majhne stvari, velikih nikoli. Vi pa ste se lotili velikega, morda celo Ĺživljenjskega projekta. Sobota bo zabavna.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Bodite tiho, dokler se ne odloÄ?ite, kaj boste res storili. V nasprotnem vam lahko, kdo od tistih, ki ima moÄ?, vrĹže veliko poleno pod noge. Tega si res ne morete privoĹĄÄ?iti, saj ste na pol poti do cilja, ki ga imate v glavi Ĺže nekaj let. Ne imejte slabe vesti, Ä?eprav bodo tisti, ki so imeli doslej veliko od vas in vaĹĄe delovne vneme, poskrbeli, da jo boste Ä?utili. VpraĹĄajte se raje, kako so vam vraÄ?ali. Slabo. Vsekakor so vas premalo cenili, kar vas je moÄ?no bolelo. Ĺ ele sedaj se bodo zaÄ?eli zavedati, da morda tokrat mislite resno. Zato morate vztrajati v svoji novi Ĺživljenjski misiji, ne glede na ceno. Ta bo majhna, Ä?e se boste zavedali, da vse, kar poÄ?nete, poÄ?nete tudi zaradi vaĹĄega zdravja. V teh dneh ne bo trdno. Partner se ne bo veÄ? vmeĹĄaval v vaĹĄe odloÄ?itve, ker vidi, da vas s tem vznemirja. Nemo vas bo podpiral.

Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

3. septembra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 12.00 12.25 13.00 13.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Misija učenje, dok. odd.

Nafta, voda, plin, dok. feljton Dnevnik, vreme, šport Pozabljeni Slovenci: Branimir Tuma, dok. film 14.20 Slovenski utrinki, tv madžarska 15.00 Poročila 15.10 Brez meja – Hatartalan, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris.

15.55 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 9/26 16.20 Zdravje Slovencev: Biološka zdravila 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Invazivne živali, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris.

18.05 Nuki in prijatelji, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Mesto, ki se ozira v nebo, dok. film 20.55 Pozabljeni Slovenci: Ivan Regen 21.20 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: 10 let novih škofij 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov.

01.50 Info-kanal

07.00 Otroški kanal sledi Ava, Riko, Teo, ris.

07.05 Nuki in prijatelji: Jesensko listje, ris.

07.10 Fifi in Cvetličniki, ris, 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.25 Pri Slonovih, ris.

07.35 Janezek in Samuel: Čoln, ris.

07.45 Mucika, ris.

07.55 Tork: Glasba, ris.

08.00 Zakaj? Zato!, ris.

08.05 Male sive celice, kviz 08.10 Tišina, lakota, samota, dok. film 09.35 Točka, glasb. odd.

10.50 Zdravje Slovencev: (Ne)varnost kozmetike, dok. odd.

11.15 Čez planke: Vietnam 15.35 Alpe, Donava, Jadran 16.15 Večer v Palladiumu, 6/6 17.00 Zavedeni – resnica o NLP-jih, dok. odd.

18.25 Kino Fokus 18.40 Začnimo znova, 29/35 19.05 Točka, glasb. odd.

20.00 Šport 20.35 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Belgija-BiH, prenos iz Bruslja 22.40 15 let skupine Big foot mama, 2. del koncerta 23.55 Točka, glasb. odd.

00.40 Vem!, kviz 01.10 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Belgija-BiH, posn.

03.20 Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Grozni Gašper, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Kar bo, pa bo, nan.

Usodno vino, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Črni seznam, nan.

Seznam strank, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.05 09.50

Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Pikin studio (4) 2014 Vila Malina, predstava lutkovnega gledališča Velenje Ustvarjalne iskrice(24), Lovilec sanj Napovedujemo Pop Corn: Ditka, Momento Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mojca in medvedek Jaka, Kvak kvak Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obiski … pri Tonetu Vrablu Regionalne novice 3 Naj viža: Sekstakord, ans. Jug Kuhinjica, izobraževalna oddaja Besede miru: Melbourne Dotiki gora:Kokrško sedlo Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.15 10.45 10.50 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 22.35 23.40

Sobota,

4. septembra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 1.00 12.30 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.00 00.20 01.15

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.35 09.30 10.50 11.25 12.40 15.15 15.50 16.30 17.30 18.15 19.50 20.35 23.00 00.10 00.55 01.25 sledi 03.30 04.05

06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.30 08.45 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.55 23.30 00.25 01.15 02.00 02.35

3. septembra 2015

05.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Invazivne živali, dok. odd.

Marinko in Lupetto, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Mesto, ki se ozira v nebo, dok. film Prava ideja!

Poročila Mostovi Hidak Mala kraljična, ris.

Najboljša prijatelja, 1/7 Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 6/10 Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Graška gora poje in igra 2015, 2. del Na lepše Odmevi, vreme, šport Bergmanova in Magnanijeva, dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris.

Janezek in Samuel, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Fribcologi Mi znamo: Cesarski praženec Točka, glasb. odd.

Predani ljudem, dok. film Čez planke: Flamska Dobro jutro Gradimo prijateljstvo, dok. odd.

Začnimo znova, 30/35 Dober dan Zvezdana: Spremeni svoje misli, spremeni svet!

Veslanje, sp, posn. iz Aiquebeletteja Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne Nogomet, kvalif. za EP 2016, Nemčija : Poljska, prenos iz Frankfurta Polnočni klub: Tihi šport višin Točka, glasb. odd.

Vem!, kviz Športni posnetki Nogomet, kvalif. za EP 2016, Nemčija : Poljska, posn. iz Frankfurta Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne, ponov.

Veslanje, sp, posn. iz Aiquebeletteja Zabavni kanal

06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.30 08.45 09.25 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 20.00 21.00 22.00 22.55 23.00 23.35 01.25 02.00

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris.

Otroci, to smo mi, ris.

Grozni Gašper, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Kar bo, pa bo, nan.

Usodno vino, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur, vreme Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Eurojackpot 24ur zvečer Strah, am. film 24ur zvečer Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.40 11.55 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pikin studio (5), 2014 Naj viža: Sekstakord, ans. Jug Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Miš maš: kako so nastala jezera v Šaleški dolini Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno: Stanje gozdarstva v Sloveniji Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: Koncert A. Mežka, Ljubljana po Londonu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.30 22.50 23.50 23.55

Nedelja,

5. septembra

06.05 06.150 07.00 07.20 07.45 08.05 08.30 08.50 09.15 09.55 10.10 10.20 10.55 11.55 13.00 13.25 13.50 14.20 15.55 17.00 17.20 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 23.00 23.35 00.30 00.50 01.45

07.00 09.00 10.00 10.30 11.10 11.40 12.10 12.40 13.10 13.55 15.05 17.45 20.00 20.40 23.00 23.30 01.20 03.10 05.15 06.30

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: France Prešern Pika Nogavička, ris. nan.

Biba se giba, ris. nan.

Studio Kriškraš: Plavanje Ribič Pepe Izjemne dogod. Sama Foxa, 10/26 Male sive celice, kviz Duhov ni, igrani film Infodrom Kdo si pa ti?, dok. ser., 6/10 Ko črte govorijo, dok. film Tednik Dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Moj vrt ima načrt, 1/5 Visoka umetnost severnih nižin, 1/3 Dnevnik, vreme, šport Čez planke: Čile Ozare Simfonorije, ris.

Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nogomet, kvalif. za EP 2016, Švica – Slovenija, prenos iz Basla Poročila, vreme, šport Krivda, 1/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Najboljše jutro Dober dan Na lepše 10 domačih Začnimo znova, 26/35 Začnimo znova, 27/35 Začnimo znova, 28/35 Začnimo znova, 29/35 Začnimo znova, 30/35 Formula 1, velika nagrada Italije, kvalif., prenos iz Monze Veslanje, kvalif. za EP 2016, vrhunci preteklega dne Košarka, ep, Španija : Srbija, prenos iz Berlina Košarka, ep, uvod v evropsko prevenstvo Košarka, ep, Hrvaška : Slovenija, prenos iz Zagreba Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci dneva Košarka, ep, Makedonija : Grčija, posn. iz Zagreba Košarka, ep, Hrvaška : Slovenija, posnetek Košarka, ep, Španija : Srbija, posnetek Formula 1, velika nagrada Italije, kvalif., posn. iz Monze Zabavni kanal

6. septembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.10 08.25 08.30 08.45 08.55 09.05 09.15 09.20 09.25 10.00 11.00 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 16.40 17.00 17.15 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.25 21.30 22.20 22.50 23.55 00.20 01.15

07.45 08.00 09.00 10.20 10.50 11.20 13.00 13.50 15.35 16.50 17.40 20.00 20.30 20.40 23.00 00.50 Sledi 03.00 04.50

06.00 07.00 07.15 07.25 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.15 09.40 10.05 10.35 10.50 12.25 12.40 15.20 17.05 18.55 18.58 20.00 22.00 00.15 02.30

24ur, ponov.

Kaja, ris.

Florjan, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Žena za Božička, am. film Tv prodaja Semenj ničevosti, am. film Srečni kraj mladosti, am. film Toskana, ljubezen moja, nan.

24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa Hollywoodski kifeljci, am. film Hrana za dušo, am. film Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Miš maš, Kako so nastala jezera v Šaleški dolini 09.55 Pikin studio 6 (2014) 10.30 Napovedujemo 10.35 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.55 Ustvarjalne iskrice (27), Pika Nogavička 11.10 Popotniške razglednice: Romunija, Transilvanski biser 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Prodajno TV okno 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 O polžu, ki je kupoval hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.10 Mojca in medvedek Jaka, želvice 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2320. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Veliki koncert ob 10. Obletnici ans. Golte 22.05 Jutranji pogovori 22.50 Na obisku … pri Tonetu Vrablu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Kioka, ris.

Muk, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Peter Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Muk, ris.

Nabriti detektivi, 1/26 Nedeljska maša, prenos iz župnije Koper Na obisku: Klapa Semikanta Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Graška gora poje in igra 2015, 2. del Nediskretna, am. film Ljudje podeželja: Pariški vrtnar Jamashita Poročila, vreme, šport Anapurna – gora preizkušenj, dok. odd.

Naši vrtovi, dok. ser.

Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 18/18 To naše življenje, 5/8 Intervju: Dr. Erik Brecelj Poročila, šport, vreme Oblast (III.), 30. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Duhovni utrip: Jehove priče Slovenci po svetu Glasbena matineja Danes dol, jutri gor, 34/35 Danes dol, jutri gor, 35/35 Nežka se moži, tv priredba komedije Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci preteklega dne, ponov.

Formula 1, velika nagrada Italije, prenos iz Monze Košarka, ep, Srbija : Nemčija, vključ. v prenos iz Berlina Veslanje, sp, posn. iz Aiquebeletteja Košarka, ep, Slovenija : Gruzija, prenos iz Zagreba Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska odd. Žrebanje Lota Nogomet, kvalif. za EP 2016, Italija : Bolgarija, prenos iz Palerma Košarka, ep, Grčija : Hrvaška, posn. iz Zagreba Športni posnetki Košarka, ep, Slovenija : Gruzija, posn. iz Zagreba Formula 1, velika nagrada Italije, posn. iz Monze Zabavni kanal

Ponedeljek, 7. septembra

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.45 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.00 00.25 01.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.25 08.40 09.35 11.20 12.40 14.55 15.45 17.20 19.20 20.00 20.35 22.35 00.10 00.55 01.20 Sledi 03.20 05.25

06.00 07.00 07.15 07.25 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 11.10 11.25 13.10 13.25 14.20 15.20 17.00 18.55 18.58 20.00 21.45 00.10 02.25

24ur, ponov.

Kaja, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Ninja želve, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Srečni kraj mladosti, am. film Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Top 4 s Tjašo Kokalj Bogataševa smrt, am. film Vrnitev v plavo laguno, am. film 24ur vreme 24ur Gremo mi po svoje 2, slov. film Julie in Julia, am. film Country Strong, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kako izbrati prave obšolske dejavnosti?

09.45 Pikin studio (7), 2014 10.25 Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.45 Napovedujemo 10.50 2319. VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 AKTUALNO: Predstavitev rezultatov izvedbe daljinskega nadzora v okviru operacije Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini 11.30 2320. VTV magazin 11.50 Kultura, informativna oddaja 11.55 Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec 12.55 Aktualno: Stanje gozdarstva v Sloveniji 14.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Prodajno TV okno 15.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Miš maš, kajenje ubija 19.15 Ustvarjalne iskrice (119), denarnica 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn: Ditka, Momento 21.00 Stanje v gozdarstvu v Sloveniji 22.00 Naj viža, Sekstakord, ans. Jug 23.15 Jutranji pogovori 00.05 Videostrani, obvestila

Torek,

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres?

Filmska šola, dok. feljton Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet Ljudje podeželja Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Slovenski magazin Novice Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetnost igre: Mednarodni edinburški festival Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris.

Janezek in Samuel, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Zgodbe iz školjke: Prijateljstvo Rdeči alarm, igrani film Infodrom Točka, glasb. odd.

Polnočni klub Dobro jutro Ljudje in zemlja Košarka, ep, Španija : Turčija, posn. iz Berlina Košarka, ep, Izrael : BiH, prenos iz Montpelliera Začnimo znova, 31/35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola preteklega dne Nogomet, kvalif. za EP 2016, Škotska : Nemčija, prenos iz Glasgowa Tuja dokum. oddaja Točka, glasb. odd.

Vem!, kviz Športni posnetki Košarka, ep, Izrael : Bih, posn.

Nogomet, kvalif. za EP 2016, Škotska : Nemčija, posn. iz Glasgowa Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja

06.00 07.00 07.25 07.50 08.05 08.30 08.45 09.20 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.55 23.30 00.25 01.15 02.00 02.35

24ur, ponov.

Mojster MIha, ris.

Otroci, to smo mi, avstr. ser.

Grozni Gašper, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Kar bo, pa bo, nan.

Usodno vino, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Črni seznam, nan.

Seznam strank, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2320. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Na obisku … pri mag. Nikolaju Žličarju Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Regionalne novice 3 Iz našega arhiva – 50 zvezd za otroke 2 Iz oddaje Dobro jutro Besede miru – Melbourne Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.00 11.05 11.50 12.05 12.10 17.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 23.20 23.50 00.10

Sreda,

8. septembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.20

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha Potovanje v Ljubljano, dok. feljton 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 NaGlas!

14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja: Barangolasok 15.45 Viki Vijak, ponov.

15.55 Ribič Pepe 16.20 Profil 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Moj vrt ima načrt, 2/5 17.55 Novice 18.00 Oblakov kruhek, ponov.

18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pesem ptic trnovk, 7/10 20.55 Vzpon dronov, dok. odd.

23.05 Pričevalci: Franc Oblak 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov.

01.55 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.30 08.50 09.40 11.00 13.15 14.40 17.00 17.35 19.35 20.15 23.00 23.30 01.20 02.05 02.35 02.35 05.20 POP TV

Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Fifi in cvetličniki, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris.

Janezek in Samuel, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Studio Kriškraš: Plavanje Zgodbe iz školjke: France Prešern Opus 1: Plesna miniatura 2014 Točka, glasb. odd.

Dobro jutro Dober dan Košarka, ep, Slovenija : Nizozemska, prenos iz Zagreba Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola Košarka, ep, Grčija : Gruzija, prenos iz Zagreba Začnimo znova, 32/35 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija : Estonija, prenos Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci dneva Košarka, ep, Španija : Italija, posn. iz Berlina Točka, glasb. odd.

Vem!, kviz Športni posnetki Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija : Estonija, posn.

Nogomet, kvalif. za EP 2016, vrhunci kola

06.00 07.00 07.20 07.50 08.05 08.30 08.45 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.55 23.30 00.25 01.15 02.00 02.35

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris. Želvica Lulu, ris.

Grozni Gašper, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi prihodnosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Usodno vino, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Preverjeno Kar bo, pa bo, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Seznam strank, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Pihala Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2321. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno: Nezgode pri delu Multipla skleroza Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.35 11.55 12.00 12.15 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.10 22.10 23.40 23.45

9. septembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 12.00 12.30 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.30 20.05 22.00 23.05 01.05 01.25 02.20

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.30 08.40 08.50 09.30 10.40 11.30 13.45 14.40 17.00 17.35 19.50 20.00 20.50 22.50 23.20 00.05 00.35 sledi 02.20 04.10 POP TV

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Umetni raj: Mednarodni edinburški festival Zadnja tramvajska postaja, dok. feljton Poročila, vreme, šport Tednik Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Privlačnost (s)pola, izob. film Novice Pujsek Bibi, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika Obljubljena dežela, film Odmevi, vreme, šport Malomeščani, tv drama Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris.

Janezek in Samuel, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Ribič Pepe Zgodbe iz školjke: Zgodba o volu Zgodbe iz školjke: Indijanci Mihec in Maja, nan.

Točka, glasb. odd.

Anapurna – gora preizkušenj, dok. odd.

Dobro jutro Dober dan Košarka, ep, Grčija : Slovenija, prenos iz Zagreba Začnimo znova, 33/35 Košarka, ep, Nemčija : Italija, prenos iz Berlina Žrebanje Lota Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja Košarka, ep, Rusija : Francija, prenos iz Montpelliera Se zgodi, 13/15 Točka, glasb. odd.

Vem!, kviz Športni posnetki Košarka, ep, Grčija : Slovenija, posn. iz Zagreba Košarka, ep, Nemčija : Italija, posn. iz Berlina Košarka, ep, Rusija : Francija, posn. iz Montpelliera

06.00 07.00 07.20 07.50 08.05 08.30 08.45 09.25 10.25 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.55 23.30 00.25 01.15 02.00 02.35

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris. Želvica Lulu, ris.

Grozni Gašper, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan.

Zaljubljen do ušes, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Dubrovniška zora, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Kar bo, pa bo, hrv. nan.

Preverjeno, nan.

Grehi preteklosti, nan.

24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Seznam strank, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2321. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Aktualno: Nezgode pri delu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (124) Zmigajmo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Čarobna severna Romunija Regionalne novice 3 Pop Corn: I.C.E., Tim Kores – Kori Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

10.55 11.00 11.40 12.00 12.15 12.20 17.40 17.40 17.55 18.00 18.20 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 21

LEUNIG, Michael: KodrÄ?ek piĹĄe PiĹžami od – Odrasli / 821-7 Humor KodrÄ?ek piĹĄe PiĹžami je delo Michaela Leuniga, slovitega avstralskega karikaturista, pisatelja, slikarja, filozofa in pesnika.

V preprostih risbah in pesniĹĄkem jeziku puĹĄÄ?a bralcu veliko nedoreÄ?enosti. V knjigi je zbranih devetindvajset pisem, ki potujejo od samotnega popotnika Vaska PiĹžame, do njegovega prijatelja in mentorja gospoda KodrÄ?ka iz Raven na Kodrastem. Pisma nimajo datumov, so v nekem spontanem zaporedju, ki nakazujejo razmerje med dopisovalcema. Njuna razliÄ?nost ju povezuje vedno bolj. NajpomembnejĹĄi lastnosti in doseĹžka gospoda KodrÄ?ka sta domaÄ?e zadovoljstvo in sproĹĄÄ?enost v naravi. Vaska PiĹžamo pa njegova nemirna narava popelje na raziskovalno potovanje lastnega sveta.

Pisma nosijo v sebi vpraĹĄanja in odgovore. Eno izmed njih je: Âť Kaj je vredno delati in kaj je vredno imeti?ÂŤ In kakĹĄen bi bil vaĹĄ odgovor?

PUNTI, Jordi: Izgubljeni kovÄ?ki od – Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman

Toda sanje so postajale mora. Bila sta kot odvisnika, ki sta za normalno funkcioniranje potrebovala vedno veÄ?. Nista mogla razumeti, zakaj se ju loteva vedno veÄ?je nezadovoljstvo. ÂťNekoÄ?ÂŤ ÂťnekjeÂŤ sta trÄ?ila ob minimalizem. Nehala sta upoĹĄtevati naÄ?ela potroĹĄniĹĄke druĹžbe in se osredotoÄ?ila na tri moÄ?ne besede: svoboda, Ä?as in sreÄ?a. PriroÄ?nik sta avtorja razdelila na sedem poglavij in v vsakem sta poudarila eno od bistvenih sestavin Ĺživljenja. Dotaknila sta se pomena zdravja, odnosov, strasti in osebne rasti. Za konec prihranita najpomembnejĹĄo dimenzijo: prispevanje k izboljĹĄanju skupnosti. Med drugim zapiĹĄeta: Âť Lahko vplivaĹĄ na druge. Svet potrebuje ljudi, kot si ti, da jasneje vidi nekatere reÄ?i.ÂŤ Bi se strinjali z njima?

WILD EMIL DE: Bratovska skrivnost ml – Mladina / M Leposlovne knjige od 13. leta dalje Bratovska skrivnost je delo nizozemskega avtorja, ki se poklicno ukvarja predvsem z gledaliĹĄÄ?em in filmom. Roman je njegov literarni prvenec, s katerim se je takoj pridruĹžil najbolj branim in priznanim nizozemskim mladinskim pisateljem. Leta 2014 je zanj prejel nagrado srebrno pero, uvrstil pa se je tudi med bele vrane, v izbor najboljĹĄih mladinskih in otroĹĄkih knjig z vsega sveta. Junaka zgodbe sta brata Joeri

Jordi Punti je katalonski pisatelj, prevajalec in novinar in njegov prvi roman, Izgubljeni kovÄ?ki, je pri nas izĹĄel letoĹĄnjo pomlad. Zanj je prejel veÄ? pomembnih katalonskih literarnih nagrad. Junak zgodbe je oÄ?e Gabriel Delacruze, ki je v svojem Ĺživljenju doĹživel marsikaj. Ĺ˝e njegov zaÄ?etek, kot zapuĹĄÄ?eni otrok, nato odraĹĄÄ?anje med nunami in potem osamosvojitev s prijateljem iz mladosti kaĹže na nevsakdanji naÄ?in Ĺživljenja.

Gabriel se je vse Ĺživljenje preĹživljal kot voz-

nik tovornjaka. Skupaj z dvema kolegoma je po vsej Evropi izvajal selitve. In tako je dobil sina v NemÄ?iji, Angliji, Franciji in Ĺ paniji. In vsem je dal imena po lokalni razliÄ?ici KriĹĄtofa. Skozi Gabrielovo nezrelost, varanje, kraje, goljufanje, kroniÄ?no laganje in nesprejemanje odgovornosti bi se nam bralcem Gabriel moral pokazati kot popolnoma nesprejemljiv junak. Nekdo, ki ga ne maramo, in nekdo, ki mu zamerimo.

A mu ne. Nasprotno. Gabriela vzljubimo in mu Ĺželimo vse dobro. A Gabriel je izginil in njegovi sinovi, polbratje se odloÄ?ijo, da ga poiĹĄÄ?ejo. ÄŒaka jih neverjetno, vznemirljivo, ampak tudi boleÄ?e potovanje.

MILLBURN, Joshua: Minimalizem: Ĺživeti s smislom od - Odrasli / 1 Filozofija Minimalizem je priroÄ?nik in hkrati zgodba, ki sta jo pred petimi leti zaÄ?ela pisati in Ĺživeti takrat devetindvajsetletna AmeriÄ?ana Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus. Vodilo Âťmanj je veÄ?ÂŤ, sta prenesla na svoj Ĺživljenjski slog. Izjemno dobro plaÄ?ani sluĹžbi sta obesila na klin. Imela sta vse, kar je mogoÄ?e kupiti, vendar jima to ni bilo dovolj, saj sta bila za vsako pohvalo, nagrado ali reÄ?jo, Ĺže na lovu za novimi trofejami, novimi uspehi. Pohodi na materialne vrhove so terjali vedno veÄ? moÄ?i in Ä?asa.

Na vsakem zavzetem vrhu sta se zagledala v ĹĄe viĹĄji vrh. Vedno bolj sta garala, da bi si dokazala, da lahko Ĺživita svoje sanje.

21

PRIREDITVE

3. septembra 2015

Nedelja, 6. september

VELENJE ÄŒetrtek, 3. september 7.00 13.30 14.00 16.00 16.00 18.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Ĺ aleĹĄka planinska pot XI Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice Ljudska univerza Velenje ZaÄ?etek izobraĹževanja v projektu THESS – Varna priprava hrane UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 PustolovĹĄÄ?ina za mlade detektive, igra za osnovnoĹĄolce GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir

Petek, 4. september 5.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Brenta – Dolomiti 16.00 UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 PustolovĹĄÄ?ina za mlade detektive, igra za osnovnoĹĄolce 19.00 Coworking Velenje (RdeÄ?a dvorana) Start:up roadshow Velenje 21.00 eMCe plac Pokunigundin klubski veÄ?er

Sobota, 5. september 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Rinke 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod StorĹžiÄ?

8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00 UÄ?ilnica Plus, Trg mladosti 6 PustolovĹĄÄ?ina za mlade detektive, igra za osnovnoĹĄolce 12.00 Velenjsko jezero Regata Fireball in Fyin Open 14.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e Pesje Ĺ portne igre krajanov

17.00 Kac, Efenkova 61 b MeseÄ?no sreÄ?anje Stezosledci 18.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Sprehodi se v mojih Ä?evljih / ProĹĄetaj u mojim cipelama, multimedijska gledaliĹĄka predstava v slovenskem in bosanskem jeziku

Ponedeljek, 7. september 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje Predstavitvena delavnica Brainobrain 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: romantiÄ?na drama 45 let

Torek, 8. september 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Galerija Vile Biance Odprtje razstave Ä?lanov DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov: Moje mesto rad te imam 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta 19.30 PloĹĄÄ?ad pred Domom kulture Velenje BoĹĄnjaĹĄki folklorni veÄ?er

Sreda, 9. september 10.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev izobraĹževalne ponudbe v ĹĄol. l. 2015 / 16 (tudi ob 17.00) 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan ViĹĄje strokovne ĹĄole Slovenj Gradec 18.00 Muzejsko-umetniĹĄka Ä?etrt Staro

Pika Ĺže napoveduje svoj prihod in Stefan. Stefan je starejĹĄi, Ĺže najstnik in nekega dne izgine. Ĺ tefana nihÄ?e ne iĹĄÄ?e, ne mama ne oÄ?e, ne babica. Joeri ne dobi nobenega odgovora, tudi tega ne, zakaj mora na poÄ?itnice k babici Bos. PoÄ?itnice ne bodo prave, saj zraven ne bo Ĺ tefana.

Joeri mu zaÄ?ne pisati pisma, v veri, da se je vrnil domov. Gotovo je zopet kaj uĹĄpiÄ?il, zato je kaznovan in ne sme na poÄ?itnice.

Joeri je zbegan, Ĺžalosten, jezen. Prisilne poÄ?itnice se pri babici po slabem mesecu konÄ?ajo, starĹĄa ga odpeljeta v novo hiĹĄo, v nov dom. O Ĺ tefanu se ĹĄe vedno ne govori. Joeri svojega brata neizmerno pogreĹĄa, zato vztraja v pisanju pisem, zaupa se novi soĹĄolki Lonneke in klobÄ?iÄ? skrivnosti se zaÄ?ne poÄ?asi odvijati.

KOZINC, Darinka: Zapestnica prijateljstva ml – Mladina / C-Sz Slikanica zaboji Slovenska avtorica Darinka Kozinc nas razveseljuje z novo pravljico Zapestnica prijateljstva, ki obdari z bogato sporoÄ?ilnostjo tako najmlajĹĄe bralce, kot tudi nas odrasle.

Pravljica nas popelje na stvarno mesto, na ĹĄkoljÄ?iĹĄÄ?e v Ankaran, ki se Ĺžal krÄ?i in umika pristaniĹĄÄ?u. Zgodba nam oriĹĄe realno sliko bogatega podmorskega sveta ter obale in jo hkrati preplete z globokomorskim domiĹĄljijskim svetom. Junakinja pravljice je morska deklica Oli, vedoĹželjna, pogumna, samozavestna deklica. KraljeviÄ? na grajskem posestvu uredi za svojo druĹžino podvodni vrt, ki ga je videl v zemeljskem svetu. Ko je vrt konÄ?an, v njem pogreĹĄa milozveneÄ?e glasove morskih deklic. V ta namen pokliÄ?e vse morske deklice podvodnega sveta, med katerimi bo izbral morsko deklico z najmilejĹĄim glasom. Na kraljevi dvor pride tudi morska deklica Oli, pogumna in niÄ? kaj srameĹžljiva deklica, toda Ĺžal z zelo slabim posluhom. Ima pa neko drugo vrlino. Le to opazi kraljica in jo povabi na dvor. đ&#x;”˛

AK

Velenje, 28. avgusta – V Ä?asu od 20. do 26. septembra bo v Velenju potekal 26. Pikin festival. Priprave na najveÄ?ji otroĹĄki festival v Sloveniji so v polnem teku, tudi letos pa bo prihod Pike zaznamovalo nekaj predfestivalskih dogodkov. Ĺ˝e tradicionalno bodo vse nedelje v septembru pripravljali filmske predstave v okviru Pikinega kina – jutranja predstava v Kinu Velenje bo namenjena mladostnikom, popoldanska pa najmlajĹĄim. Ĺ˝e sredi septembra bodo na razliÄ?nih prizoriĹĄÄ?ih v mestu odpirali Pikine razstave. Vse bodo odprte pred uradnim zaÄ?etkom festivala. Odprtih je ĹĄe nekaj nateÄ?ajev; poteka fotografski nateÄ?aj za otroke iz vrtcev in osnovnih ĹĄol, katerega tema je letos barve poletja. Rok za oddajo del je 15. september, najboljĹĄe

fotografije pa se bodo potegovale za zlato piko – najviĹĄje festivalsko priznanje. Organizatorji so podaljĹĄali tudi nateÄ?aj za motiv majice Pikinega festivala, za kar niso omejili starosti tistih, ki bodo pripravili vizualno podobo. NajboljĹĄe predloge bodo nagradili finanÄ?no.

Tema letoĹĄnjega Pikinega festivala, ki bo tudi tokrat potekal na osrednjem prizoriĹĄÄ?u ob Velenjskem jezeru, Ä?utili pa ga bomo v vsej Ĺ aleĹĄki dolini, je Krog letnih Ä?asov. Organizatorji se veselijo tudi obiska letoĹĄnje pokroviteljice festivala, igralke Katarine ÄŒas, ki ima korenine v Velenju. Festival bo obiskala 22. septembra.

MINIONI 2D in 3D

NEVIDNI FANT

Minions (ZDA) Animirana druĹžinska komedija, sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 94 minut ReĹžija: Kyle Balda, Pierre Coffin Slovenski glasovi: Pija ZemljiÄ?, Vlado VlaĹĄkaliÄ?, Kristijan Ostanek, Tanja Ä?urić RibiÄ?, UroĹĄ Buh, Mojca Funkel, Vesna Slapar, Martin JelovĹĄek, Igor Ĺ tamulak, Sebastijan StariÄ?, Jernej Kuntner idr.

Petek, 4. 9., ob 18.00 3D Sobota, 5. 9., ob 18.00 Nedelja, 6. 9., ob 16.00 3D – Pikin kino Ponedeljek, 7. 9., ob 18.00

Il ragazzo invisibile (Italija, Francija) Fantazijska pustolovĹĄÄ?ina, 100 minut ReĹžija: Gabriele Salvatores Igrajo: Ludovico Girardello, Valeria Golino, Fabrizio Bentivoglio, Christo Jivkov, Noa Zatta, Assil Kandil idr.

Petek, 4. 9., ob 19.00 – mala dvorana Sobota, 5. 9., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 6. 9., ob 10.30 – Pikin kino

đ&#x;”˛

bĹĄ

Velenje Mednarodni Lirkonfest Velenje 2015: Lirikonova knjigostoja, pozdravno bobnarsko koncertiranje Ĺ˝ige Miklavca na balkonu Vile Bianca 18.00 Velenjski grad, rondela Odprtje fotografske razstave Iztoka BonÄ?ine Otroci sveta (26. Pikin festival) 18.00 KnjiĹžnica Velenje Odprimo knjige: predstavitev bralnega seznama Bralne znaÄ?ke za odrasle 18.30 Vila Bianca (galerija in dvorana) Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Festivalno odprtje fotografske razstave Tilyen Mucik: Stigma 21 – Suspenzija – Equilibrium 19.00 Vila Bianca (dvorana) Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Glasbeno popotovanje v Afriko – koncert pevskega zbora Sankofa z gostoma Igorjem Leonardijem in Damirjem Mazrekom 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiĹĄe: gost Marko Mandić, ciklus pogovorov ob 55-letnici Doma kulture Velenje 20.30 Vila Bianca (dvorana) Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Degustacija festivalnega berila Rp. Lirikon21 (2015), izvirna in prevedena evropska poezija XXI. stoletja

Amy (VB) Glasbena biografija, 127 minut ReĹžija: Asif Kapadia Nastopajo: Amy Winehouse, Mitch Wine-

20.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e Ravne Veselica z ans. Smeh

Sobota, 5. september 14.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e Ravne 2. sreÄ?anje upokojencev obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Nedelja, 6. september 15.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e Ravne Ĺ portne igre in veselica z ansamblom SaĹĄa Avsenika

Ponedeljek, 7. september 8.30

Pred obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 18.00 RibiĹĄki dom Redni tedenski bridge turnir

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 4. september 20.00 Poletni oder ob Mladinskem centru Pozno poletni festival - Koncert Adija Smolarja

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 3. september 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje razstave fotografij Marjana Tekauca Tikija

5.

septembra, ob 11:56, zadnji krajec

CITY CENTER Celje

Podobe Ĺ oĹĄtanja Marjana Tekauca

• ÄŒetrtek, 3.9., BiotrĹžnica • Petek, 4.9., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 6.9. 11.00, PravljiÄ?ne urice: Gremo v ĹĄolo in vrtecJerca in zrcalo • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.0020.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Ĺ oĹĄtanj – Drevi, v Ä?etrtek, 3. septembra, ob 19. uri, bodo v Mestni galeriji odprli razstavo Podobe Ĺ oĹĄtanja, ki jih je v fotografski objektiv ujel mojster fotografije Marjan Tekauc. Poleg tega, da je mojster profesionalne studijske in terenske fotografije, je tudi verodostojen zapisovalec Ä?asa in ljudi v domaÄ?em kraju. Tega odliÄ?no pozna, saj je v Ĺ oĹĄtanju preĹživel veÄ?ino svojega Ĺživljenja. Razstava je posveÄ?ena prazniku obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, odprl jo bo Ĺžupan Darko Menih, o avtorju bo spregovoril Damijan KljajiÄ?, glasbeni gost veÄ?era pa bo Janko Matko. đ&#x;”˛

AMY

Petek, 4. september

mkp

house, Janis Winehouse idr.

Sobota, 5. 9., ob 20.00 Nedelja, 6. 9., ob 20.15

ELITNI KLUB The Riot Club (VB) Drama, triler, 107 minut ReĹžija: Lone Scherfig Igrajo: Natalie Dormer, Sam Claflin, Jessica Brown Findlay, Holliday Grainger, Douglas Booth idr.

Petek, 4. 9., ob 19.45 Nedelja, 6. 9., ob 18.00

POGUBA 2 Sinister 2 (ZDA) Grozljivka, 90 minut

ReĹžija: Ciaran Foy Igrajo: Shannyn Sossamon,Tate Ellington, Laila Haley, James Ransone, Nicholas King, Howie Johnson idr.

Petek, 4. 9., ob 21.45 Sobota, 5. 9., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 6. 9., ob 19.00 – mala dvor.

45 LET 45 Years (VB) RomantiÄ?na drama, 95 minut ReĹžija: Andrew Haigh Igrajo: Charlotte Rampling, Tom Courtenay, Geraldine James, Dolly Wells, David Sibley, Sam Alexander idr.

Ponedeljek, 7. 9., ob 20.00

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN SEBASTJAN, s. p. Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

GSM: 070 849 569

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

www.kamnosestvo-podpecan.si

Tudi v poletnem èasu vas prièakujemo e, vsak dan od 8.-16. ur v soboto od 8.-13. ure.

Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

3. septembra 2015

Nagradna križanka Picadilly

RADIO VELENJE

Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 www.pizzerija-picadilly.com Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure v naš lokal, od koder se širi omamen vonj po hrani, ki obljublja pravo kulinarično popotovanje.

Sprejmemo vas z izjemnim občutkom za domačnost, ki ga pričara obiskovalcem domačnost okusov in toplino, saj se oboje s prijetnimi vonjavami prelije v prav poseben kulinarični užitek. Lahko pridete na malico, se odločite za kosilo ali večerjo. Vedno presenečamo s kakšno novostjo, ki je aktualna tudi glede na letni čas.

Privoščite si razvajanje ... V Picadilly vas vabimo z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, štručkami z nadevi po želji, testeninami z raznimi okusi , vse pečeno v pravi krušni peči. Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete odlične juhe, pečenko, jedi z žara, t- bon, domačega bikca na rukoli, zrezke in steake vseh vrst, ražnjiče iz škampovih repkov, file skuše na žaru, kmečko ponev in pester izbor osvežilnih solat. Posebej vam priporočamo vražjo solato s perutničkami, Picadilly krožnik, solato z roastbeefom, špansko, italijansko, grško, fitnes ... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro »vsako sredo, ki je ena najbolj priljubljenih jedi !

Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Za poslastico si privoščite jogurtovo strnjenko s sadjem, Picadilly torto, tiramisu, panakoto, sadno kupo ali vroče sadje.

Prijazni smo tudi do študentov in dijakov, saj jim nudimo 10 % popust in 2 dl Coca cole gratis.

Rešeno križanko pošljite najkasneje do 14. septembra na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY".

Izžrebali bomo tri nagrade, Picadilly lojtre.

ČETRTEK, 3. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 4. septembra 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 5. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 6. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 7. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 8. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 9. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče

Naprej k odličnosti

DOKAZANO BOLJŠE MLEKO Primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni letni podatki GIZ mlekarstva Slovenije. Oglaševalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si.

Več o prejetih priznanjih na 53. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA na www.zelenedoline.

Naš čas, 3. 9. 2015, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

3. septembra 2015

mali OGLASI bi prišel živet k njej na dom. Alkoholiki, kadilci in ločenci izključeni. Ponudbe na gsm: 070 720 826

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NEPREMIČNINE NUDIM BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 50-LETNO dekle iz 03 išče fanta starega do 52 let, z vozniškim izpitom, ki

2-SOBNO opremljeno stanovanje v okolici Nazarij oddam v najem.

Gsm: 041 423 152 V CENTRU mesta oddam sobo.

Gsm: 041 969 210

PRIDELKI BUKOVA drva, prodam. Tel.: 03 5886 267, gsm: 041 577 305 SENO v kockah, prodam. Cena 2,50 evra za kocko. Gsm: 040 508 273 NEŠKROPLJEN krompir za ozimnico, prodam. Gsm: 031 542 798 KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, / odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol siv-

ček, prodam. Gsm 041 905 999 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

SILAŽNO koruzo z njive, v bližini glavne ceste, okoli 4 ha, prodamo.

Gsm: 041 317 434

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

• 3-sobno stanovanje Šalek – Velenje, adaptirano l. 2005, 83 m2, 4. nadstropje (etažnost 4/4), balkon. ER E (105 – 150 kWh/m2a).

Cena: 77.000 €

ŽIVALI DVE breji telici, prodam.

Gsm: 031 281 900 KRAVO, sivo rjavo, brejo 9 mesecev, tretje tele, prodam. Gsm: 041 958 158 BURSKO kozo z mladičema (samec in samica) ter dve leti starega kozla, prodam. Gsm: 051 205 375 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje, prodam. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 5. in 6. 9. – Ana Božič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Ambulanta v Šoštanju, Kajuhova 13, je začasno zaprta!

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

Vljudno vabljeni na sejem MOS 2015, v času od 8.–13. septembra, zunanji razstavni prostor 431, ob hali M.

T: +386 3 777 14 10, +386 3 777 14 23 (trgovina) E: trgovina@uniforest.si | prodaja@uniforest.si www.uniforest.si

ONESNAŽENOST ZRAKA • 3-sobno stanovanje Stantetova – Velenje, adaptirano l. 2008, 79 m2, etažnost 8/8. ER E (105 – 150 kWh/ m2a). Cena: 89.000 €

GIBANJE prebivalstva

V tednu od 24. do 30. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. avgusta do 30. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Upravna enota Velenje

POROKE

Pinter Franjo, Šalek 104, Velenje In Domonkoš Vanja, Šalek 104, Velenje Marinović Danijel, Goriška Cesta 61, Velenje In Bungić Ana, Goriška Cesta 61, Velenje

SMRTI Meža Franc, roj. 1931, Prešernova cesta 6, Velenje; Meh Marija, roj.

1941, Šlandrova cesta 10, Velenje; Kostelnik Vasilj, roj. 1946, Šalek 88, Velenje; Pleteršek Miloš, roj. 1922, Koroška cesta 11, Šoštanj; Krt Boris, roj. 1956, Kratka pot 12, Polzela; Železnik Jožef, roj. 1936, Klenovo 1, Rimske toplice; Marovšek Bernard, roj. 1933, Cesta v Tomaž 7, Vojnik; Es Franc Peter, roj. 1937, Praprotnikova 8, Mozirje; Acman Eduard, roj. 1931, Griže 25, Žalec.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

• 3-sobno stanovanje na Gorici, Velenje, v mirnem delu naselja, na odlični legi, 89 m2, 1/5 nad., zgrajeno 1981.

ER C(35-60kWh/m2a) Cena 86.000 evr.

Nagrajenci nagradne križanke Proteini.si, objavljene v tedniku Naš čas, 20. avgusta 2015 so: •

Ivanka Trobina, Bračičeva cesta 2, 3320 Velenje • Jasna Gruden, Slatina 13 A, 3327 Šmartno ob Paki • Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

ZAHVALA Tiho se je poslovila od nas

TILKA LENOŠEK 10. 3. 1926 - 26. 8.2015 iz Rečice ob Paki Mamica je kakor zarja…

Šele. ko nam smrt spodreže korenine, se zavemo, kako zelo smo jo imeli radi in kako zelo jo bomo pogrešali.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali na takšen ali drugačen način ter s tem njej in nam izrazili spoštovanje.

Njeni: hčerki Fani Krbavac in Milenka Zdolšek ter Romana Rogelj z družinami.

ZAHVALA

ZAHVALA

28. avgusta smo se v družinskem krogu poslovili od našega ljubega moža, očeta, dedija, tasta in nonota

Ob slovesu žene, mame, babice, prababice in sestre

DRAGICE LETONJE

EDUARDA ACMANA

20. 3. 1934 – 29. 8. 2015

16. 12. 1931 – 25. 8. 2015

Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali v času bolezni, še posebej prijaznemu osebju Bolnišnice Topolšica.

Vsi njegovi

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja.

Posebna zahvala velja osebju Doma za varstvo odraslih v Velenju.

Žalujoči: mož Miha, sinova Mišo z ženo Heleno in Matjaž, vnuki, pravnuk

NaĹĄ ­Ä?as, 3. 9. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 24

PozojÄ?ki “slovenski prvakiâ€?

Prihodnje leto finale v Velenju?

JoĹže BlaĹžina, tekmovalec: “V Kopru smo bili res odliÄ?ni (v Velenju smo Ä?uvali moÄ?i). Moram pa povedati, da je bilo razpoloĹženje v Velenje veliko boljĹĄe, obiskovalcev je bilo veÄ? kot v Kopru, bili so tudi mnogo bolj “navijaĹĄkiâ€?. Zato upam, da se bodo organizatorji odloÄ?ili in prihodnje leto pripravili slovenski finale tukaj v Velenju. Za mednarodni polfinale na Reki, se bomo pripravljali tukaj na Velenjskem jezeru, kjer imamo za to odliÄ?ne pogoje.

poletno dogajanje na plaĹži, saj se sedaj za otroke in mladostnike zaÄ?enja ĹĄola in obveznosti. Tudi vodni park so do naslednjega poletja pospravili. Na Mestni obÄ?ini Velenje so zelo veseli, da je Velenjska plaĹža tako dobro zaĹživela in da so ĹĄtevilni preĹživljali na njej nepozabne poÄ?itnice.

Ocenjujejo, da je v letoĹĄnjem poZmagoviti PozojÄ?ki

đ&#x;”˛

Ĺ aljive Jadranske igre so se zgodile tudi na Velenjski plaĹži - OdliÄ?na Velenjska ekipa v nedeljo v Kopru osvojila ĹĄe veliki finale - Zdaj odhajajo na Reko Mira ZakoĹĄek

Velenjska ekipa PozojÄ?ki se je v Velenju odrezala zelo dobro.

Zasedli so 2. mesto in za 3 toÄ?ke zaostali za ekipo Radlje ob Dravi, ki so osvojili 1. mesto. Ĺ˝e v soboto je velenjska ekipa odpotovala v Koper, saj so v nedeljo nastopili na slovenskem finalu Jadranskih iger. Z ekipami iz

Maribora, Radelj ob Dravi, Kopra, Kranja in Ljubljane so se pomerili v igrah leteÄ?i vaterpolo, alka, tekma sodov, reĹĄevanje turistke, prĹĄut in moĹĄarka. VelenjÄ?ani so prepriÄ?ljivo premagali vse in zmagali v slovenskem finalu. Osvojili so kar 48 toÄ?k (3x maksimalno ĹĄtevilko toÄ?k) in za kar 6 toÄ?k premagali drugouvrĹĄÄ?eno ekipo Ĺ tajerske vijolice iz

letju plaĹžo obiskalo okoli 50 tisoÄ? obiskovalcev.

NaĹĄe PozojÄ?ke, v sestavi Vlado Stjepić (vodja ekipe), Peter Zemljak, JoĹže BlaĹžina, Marko Krstić, Jernej LovĹĄe, MatjaĹž Ĺ peh, MiloĹĄ AniÄ?iÄ?, Sabina Ĺ umnik, Ajda Praznik, Maja KugoniÄ?, Jasna Mlinar in Mateja Stropnik, sedaj Ä?aka mednarodni polfinale. Ta bo na Reki, in sicer v nedeljo, 6. septembra. Poleg velenjske ekipe bo slovenske barve zastopala tudi ekipa iz Maribora.

Stjepić je zadovoljen Vodja ekipe Vlado Stjepić je Ĺžarel od veselja: “Prve izkuĹĄnje smo si nabirali lani, letos pa smo se odloÄ?ili, da pristopimo bolj resno in sestavili ekipo iz nekdanjih plavalcev. Dobro smo se pripravili in uspeli. Zdaj so nam Ĺželje zrasle in Ĺželimo nastopiti na velikem finalu, ki bo v Biogradu na moru.

Maribora.

Polfinalno tekmovanje v Jadranskih igrah si je na Velenjski plaĹži ogledalo veliko obiskovalcev, ki so povsem zapolnili tribune in tudi zavzeto bodrili svoje ekipe. S tem dogodkom je Mestna obÄ?ina Velenje zakljuÄ?ila

Po jezeru zaplavalo kar okoli 200 plovil Pestro slovo od poÄ?itnic Zadnja avgustovska sobota je bila v srediĹĄÄ?u Velenja zelo pestra, vesela in razigrana. Z glasbo in plesom se je predstavljal Plesni studio N, Kunigunda je v sodelovanju z Opa:celico prezraÄ?evala omare (prodajali in menjavali, pa tudi podarjali so rabljena oblaÄ?ila).

Mestna obÄ?ina Velenje je v sodelovanju z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje in plesno-rekreacijskim studiom Mdance na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u v Velenju, organizirala prireditev Ta veseli dan z Mdance. Pripravili so ÂťzumbaÂŤ maraton za otroke, plesne in ustvarjalne delavnice, ĹĄportne igre, plesne nastope, poslikave obrazov in nagradno igro. Za glasbeno spremljavo in zabavo je poskrbel DJ Mrky. Obiskovalcev je bilo polno in Velenje je bilo videti precej veÄ?je mesto. đ&#x;”˛

Velenjsko jezero je bilo nekoÄ? priljubljeno zbiraliĹĄÄ?e ÂťsrfarjevÂŤ, po mnogih letih pa oÄ?itno postaja zanimivo ĹĄe za marsikaj drugega Veliko zaslug za to ima tudi Ĺ portno druĹĄtvo ZOO Station, ki ga vodi Miro Ĺ korjanc. To soboto so ĹĄe dodatno razgibali dogajanje ob Ĺže tako Ĺživahnem jezeru, saj so pripravili zanimivo ĹĄportno sreÄ?anje Paddle the lake 2015.

Zbrali so se ĹĄtevilni tekmovalci in rekreativci pa tudi drugi obiskovalci, ki so bodrili oboje, nekateri pa so se tudi sami odloÄ?ili, da preizkusijo ta dokaj mlad ĹĄport.

Osrednji dogodek je bilo vsekakor sreÄ?anje Paddle the lake, kar pomeni preveslaj jezero, ĹĄlo pa je za drĹžavno prvenstvo v supanju. (Ta ĹĄport smo v NaĹĄem Ä?asu Ĺže predstavili, gre pa za desko, na kateri ĹĄportnik stoji in vesla). Ta tekma je bila ĹĄe poseben izziv, saj v Sloveniji doslej ĹĄe niso pripravili tako dolge tekme.

Proga je bila namreÄ? dolga kar

15 km, kar pomeni, da so morali tekmovalci jezero obkroĹžiti kar ĹĄtirikrat. Sodelovalo je veÄ? kot 100 tekmovalcev, med njimi pa so bila tudi zelo znana imena, med drugim priljubljeni voditelj, VelenjÄ?an Peter Poles, voditeljica POP IN Ota Ĺ irca RoĹĄ ‌ Naslov drĹžavne prvakinje si je prisupala Manca Notar, ki je pot opravila v dobri uri in pol, drĹžavni prvak

pa je postal BlaĹž Cof, ki je kolegico prehitel za nekaj minut.

V kategoriji veslanje na deski je bila najboljĹĄa Anja Jard, med moĹĄkimi pa Ĺ˝iga Tomc. Pri ambrija sprintu je v Ĺženski konkurenci zmagala Ana Jarc, v moĹĄki pa Rok PernikoviÄ?. V posebnem triatlonu (plavanje je nadomestilo supanje) je med Ĺženskami tekmovala samo Suzi SimenÄ?iÄ?, v moĹĄki konkurenci pa je zmagal Rok PernikoviÄ?.

Dogodek so slovesno sklenili tako, da so po jezeru ÂťzaplavalaÂŤ vsa plovila, bilo jih je kar okoli 200, sredi jezera pa so sestavili velik napis Pika in s tem tudi napovedali prihod Pike NogaviÄ?ke na prostor ob Velenjskem jezeru.

Dogodek je odliÄ?no uspel in zagotovo spodbudil organizatorja, da jih pripravi ĹĄe veÄ?. Gotovo pa se je za ta ĹĄport navduĹĄil tudi kakĹĄen obiskovalec. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

mz