35 2018

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 1

V petek (15/230C), soboto (15/190C) in nedeljo (14/190C) bo preteĹžno oblaÄ?no in deĹževno.

ÄŒetrtek, 30. avgusta 2018

ĹĄtevilka 35 | leto 65

www.nascas.com

naroÄ?nine 03 898 17 50

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Septembra Velenje praznuje

Naj bo sreÄ?no in uspeĹĄno Tatjana PodgorĹĄek

foto: gt

20. septembra praznuje Mestna obÄ?ina Velenje v spomin na ta dan leta 1959, ko je bilo sveÄ?ano odprto novo srediĹĄÄ?e mesta. V poÄ?astitev praznika se bo v tem mesecu odvrtela vrsta prireditev. Ĺ˝e to soboto, 1. septembra, bodo ob 18. uri v prireditvenem ĹĄotoru na prizoriĹĄÄ?u TRC Jezero pripravili Ĺžupanov sprejem s ĹĄportnimi igrami za krvodajalce, gasilce, pripadnike civilne zaĹĄÄ?ite, Ä?lane druĹĄtev s podroÄ?ja zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja, policiste, prostovoljce in mestne redarje.

V petek, 7. septembra, bo na velenjski promenadi ponovno zadiĹĄalo. Med 10. in 19. uro bo potekala Promenada okusov, ki bo tokrat prepletena z rudarsko tradicijo. Po 19. uri bo sledila zabava s skupino Orleki.

8. septembra bodo organizirali oÄ?iĹĄÄ?evalno akcijo, s katero Ĺželijo prispevati k veÄ?ji urejenosti kraja in breĹžin vodotokov.

V soboto, 15. septembra, dopoldan bo na Titovem trgu tradicionalna prireditev Velenje se predstavi, na kateri se bodo predstavili velenjska ĹĄportna druĹĄtva, kulturne organizacije in izobraĹževalne ustanove. Sodelovali boste lahko tudi na Teku oÄ?kov. Ob 19. uri pa se bo na Titovem trgu zaÄ?el koncert Jelene Rozge.

Na predveÄ?er praznika, v sredo, 19. septembra, bodo ob 18. uri v Domu kulture Velenje pripravili proslavo ob obÄ?inskem prazniku na njej pa bo Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? podelil najviĹĄja obÄ?inska priznanja.

â?ą

Osrednja slovesnost bo slavnostna seja obÄ?inskega sveta, na kateri bodo podelili najviĹĄja obÄ?inska priznanja.

VeÄ?eri v

amďŹ teatru

2018

Ä?etrtek, 30. avgust, ob 18. uri

PLESNI STUDIO N

Ob zakljuÄ?ku ĹĄolskih poÄ?itnic nas bo v amfiteatru s plesnimi gibi razvajal plesni studio N, ki letos praznuje 25. obletnico ustvarjanja na plesnih odrih.

Plesali bodo v razliÄ?nih plesnih zvrsteh: od klasiÄ?nega baleta, sodobnega plesa, jazz baleta in hip hop-a.

V primeru deĹžja dogodek odpade!

20. septembra bo Ĺžupan v prostorih Mladinskega hotela Velenje ob 17. uri sprejel starĹĄe vseh novorojencev in novorojence, ki so se rodili v zadnjem letu od praznika.

V petek, 21. septembra, bodo skupaj s KnjiĹžnico Velenje ob 12. uri odprli SvetiĹĄÄ?e knjig – zbirko prvih beril zbiratelja Marjana MarinĹĄka.

Ob 18. uri pa bodo na Titovem trgu ob zakljuÄ?ku Evropskega tedna mobilnosti in dneva brez avtomobila, ki bo ta dan potekal na Rudarski cesti, s koncertom raperjev Trkaja in Nipke zaznamovali 10-letnico Lokalca.

25. septembra bodo ob 18. uri v Vili Bianci pripravili Ĺžupanov sprejem za zlate maturante. Dan kasneje pa bo Ĺžupan ob 17. uri na prizoriĹĄÄ?u Pikinega festivala, ki se bo zaÄ?el 23. septembra, s knjiĹžnim darilom obdaril vse velenjske prvoĹĄolke in prvoĹĄolce. đ&#x;”˛

V Velenje prihajajo tri sirske druĹžine Iz Urada vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je prejela Mestna obÄ?ina Velenje dopis, s katerim jih obveĹĄÄ?ajo, da bodo v integracijsko hiĹĄo v Velenju na Cesti Simona Blatnika 5 nastanili tri sirske druĹžine, prvi dve prihajata 25. septembra, tretja pa konec oktobra.

V zvezi z nastanitvijo oseb je svet Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže spomladi sprejel sklep, da se tu lahko nastanijo le druĹžine, vendar najveÄ? do 30 oseb.

Osebe z mednarodno zaĹĄÄ?ito pridobijo v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ter s tem povezane pravice iz socialnega in zdravstvenega varstva, ĹĄolanja in izobraĹževanja ter zaposlitve, ki so praviloma identiÄ?ne, kot jih imajo drĹžavljani republike Slovenije. Otroke mlajĹĄe od 15 let bodo vkljuÄ?ili v trimeseÄ?ne orientacijske programe usmerjenje v uÄ?enje slovenskega jezika in premagovanje medkulturnih razlik. Podobne programe bodo izvajali tudi za ostale druĹžinske Ä?lane, jih pa v celoti financira drĹžava. đ&#x;”˛

mz

Prvi september in s tem zaÄ?etek novega ĹĄolskega leta je pred vrati. PrinaĹĄa kar nekaj novosti za uÄ?itelje, uÄ?ence, njihove starĹĄe. Te bodo razgrele ozraÄ?je v vzgojno-izobraĹževalnih ustanovah in pri marsikaterem povzroÄ?ile slabo voljo. To, da mnoge spremembe niso dobro sprejete, je slaba popotnica. V ĹĄolskih klopeh namreÄ? sedijo otroci, dijaki, ki naj bi jih ĹĄole pripravile za Ĺživljenjsko pot, na kateri jih Ä?akajo najrazliÄ?nejĹĄi izzivi, in dobro je, Ä?e so nauÄ?eni tako dobro, da jim je veÄ?ina kos.

Seveda danes ni priÄ?akovati, da bi bili vsi zadovoljni z novostmi, saj te pomenijo, da je treba spremeniti nekatere navade. A zagotovo ne more biti postranska stvar, ali stopi pred uÄ?ence, dijake zadovoljen ali Ĺže na zaÄ?etku ĹĄolskega leta zagrenjen, naveliÄ?an uÄ?itelj. Sploh takĹĄen, ki se zelo teĹžko sprijazni z dejstvom, da danes ni dovolj, Ä?e le pouÄ?uje, ampak da se mora spoznati tudi na specialno didaktiko, naÄ?ine dela z otroki s posebnimi potrebami, znati motivirati nadarjene uÄ?ence, biti svetovalec, znati prisluhniti ‌ Ob vsem tem pa postaja vse bolj birokrat, kakor veÄ?ina ocenjuje novosti. ÄŒe uÄ?itelj opravlja svoje poslanstvo zgolj zato, da dobi plaÄ?o, Ä?e ni pripravljen za nujno potrebno izpopolnjevanje, je nejevolja ĹĄe toliko veÄ?ja. Je pa treba priznati, da imajo opravka z vse bolj zahtevnimi uÄ?enci in njihovimi starĹĄi. Eni in drugi si jemljejo nekatere pravice, ki jim niso v korist, so pa odraz razmer v druĹžinah in druĹžbi.

Pa smo znova pri odgovornih v drĹžavi, ki mnogo premalo prisluhnejo terenu in stroki in preveÄ? nestrokovnim idejam. Prav tako se praktiÄ?no ne odzivajo na mnenja, da so ĹĄole oropane vzgojnega delovanja, da se je devetletka izrodila, da so uÄ?ni naÄ?rti prenatrpani, da imajo otroci premalo uporabnega znanja. OÄ?itek, da so sistem ter novosti nastavljeni tako, kot da so vsi uÄ?enci nenadoma postali nadarjeni, je upraviÄ?en. Lep primer za to je (po mnenju strokovnjakov, ki si tudi niso enotni, kaj je za otroka najbolje in kaj ne) uvedba obveznega tujega jezika v prvem razredu osnovne ĹĄole. ÂťTistim, ki se zavzemajo za to, svetujem, da gredo v razred, in ugotovili bodo, da tretjina otrok hodi k logopedu, da je kar nekaj otrok, ki govorijo nerazumljivo, da so v razredu otroci s posebnimi potrebami ‌ Skratka, ĹĄe slovenĹĄÄ?ine in izgovorjave jih je treba nauÄ?iti,ÂŤ pravi dr. Zdenka Zalokar Divjak. Bodo morali nekateri starĹĄi Ĺže v prvem razredu otroku plaÄ?evati inĹĄtrukcije, da bo lahko sledil zahtevam, ker bodo sicer ‌ V druĹžini si niso enaki bratje in sestre, kaj ĹĄele otroci v razredu, ki prihajajo iz razliÄ?nih druĹžin in okolij, njihova priÄ?akovanja pa so bolj ali manj enaka. Spremembe novega druĹžinskega zakonika in evropska uredba o varstvu podatkov za polnoletne dijake, ki stopi v veljavo s 1. septembrom, pa Divjak Zalokarjeva oznaÄ?uje kot: ÂťGre za obrnjeno lestvico vrednot. Namesto da bi zabava sledila opravljenemu delu, je zdaj zabava, potem pa niÄ?. Danes se sooÄ?amo z mlado generacijo, ki nima veÄ? svojih ciljev, teĹži za prozaiÄ?nim Ĺživljenjem iz dneva v dan in postaja vse bolj apatiÄ?na.ÂŤ Marsikje v ĹĄolstvu so spremembe potrebne, ĹĄtevilna podroÄ?ja, za katera se zdi, da so dobro urejena, bi bila lahko ĹĄe bolje. Vendar pa stihijsko, nepremiĹĄljeno spreminjanje in uvajanje novosti ne more voditi k izboljĹĄanju ĹĄolstva v Sloveniji. VnaĹĄati jih je treba premiĹĄljeno in postopoma, kajti uÄ?inki sprememb se na tem podroÄ?ju ne pokaĹžejo Ä?ez noÄ?, ampak Ä?ez Ä?as in z bumom. Novo ĹĄolsko leto zagotovo prinaĹĄa veliko izzivov za vse, ki se jih novosti tako ali drugaÄ?e dotikajo. Vsem, ki bodo vstopili v ÂťhiĹĄe eksperimentovÂŤ, Ĺželimo mirne Ĺživce, predvsem pa sreÄ?no in uspeĹĄno novo ĹĄolsko leto. đ&#x;”˛

Hura, ĹĄola se je zaÄ?ela!

Poskrbimo za varnost otrok.

VOZIMO PREVIDNO!

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Medicina dela se seli v zasebno ObÄ?inska cesta skozi ReÄ?ico ob Paki Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki nadaljujejo vlaganja v cestno omreĹžje. Trenutno je objavljen razpis za izbiro izvajalca za posodobitev obÄ?inske ceste in komunalne infrastrukture skozi zahodni del ReÄ?ice ob Paki proti okrepÄ?evalnici C1. Projekt predvideva posodobitev ceste, ki bo po novem enosmerna v smeri Ĺ martnega ob Paki, izgradnjo ploÄ?nika, obnovo vodovoda in meteorne kanalizacije. Na obmoÄ?ju prikljuÄ?ka na regionalno cesto bo poloĹžena elektrika pod cestiĹĄÄ?e, hkrati bodo poloĹženi tudi telekomunikacijski vodi. Po naÄ?rtih naj bi bila naloĹžba konÄ?ana do konca jeseni. Projektantska ocena naloĹžbe znaĹĄa 150 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

tp

Volilna opravila za lokalne volitve Ljubljana, 24. avgusta – DrĹžavna volilna komisija je potrdila rokovnik za izvedbo lokalnih volitev, ki bodo v Sloveniji potekale v nedeljo, 18. novembra. Roki za volilna opravila bodo zaÄ?eli teÄ?i 3. septembra, drugi krog Ĺžupanskih volitev pa bo potekal 2. decembra. DrĹžavna volilna komisija je sprejela tudi navodila za delo 212 obÄ?inskih volilnih komisij v Ä?asu volitev. Volilna kampanja se bo zaÄ?ela 19. oktobra, obrazce podpore posameznemu kandidatu oziroma listi kandidatov bodo zbirali do 18. oktobra, ko bo tudi zadnji dan, ko bo na obÄ?inske volilne komisije ĹĄe mogoÄ?e vloĹžiti kandidature za Ĺžupane in liste kandidatov za obÄ?inske svetnike. đ&#x;”˛

mkp

PrviÄ? v ĹĄolo s Trga bratov Mravljakov Ĺ oĹĄtanj – OĹžja delovna skupina za oĹživitev Trga bratov Mravljak si je ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta zamislila poseben dogodek, s katerim ga bo oĹživila, predvsem pa pomladila in od tam varno pospremila na pot uÄ?enosti.

Naslovila ga je PrviÄ? v ĹĄolo. Program je pripravila v sodelovanju Vrtca, Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha, Zavoda za kulturo, Zavoda GEA, Medgeneracijskega centra, Pristopa, TuristiÄ?no-olepĹĄevalnega druĹĄtva in ĹĄtevilnih drugih.

Napoveduje se pestro popoldne, ki bo trajalo od 15.30. do 18. ure, ko bo v sklepnem delu dogodka klovnesa Tinka Ĺ minka s pomoÄ?jo otrok priÄ?arala Ä?im bolj uspeĹĄno ĹĄolsko leto. đ&#x;”˛

Zdravstveni dom Velenje bo Dispanzer za medicino dela, promet in ĹĄport izloÄ?il iz dejavnosti – Pri cenah storitev se ne more kosati z zasebniki, zaradi Ä?esar ustvarja izgubo Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 23. avgusta – V Zdravstvenem domu Velenje bodo iz javnega zavoda izloÄ?ili dispanzer za medicino dela, promet in ĹĄport. Postal bo druĹžba z omejeno odgovornostjo. OdloÄ?itev so tehtali in pretehtali v svetu javnega zavoda, z njo so seznanili zaposlene in predstavnike lastnikov zavoda. ÂťRazumeli so situacijo in potrdili, da je usmeritev prava,ÂŤ pravi mag. Janko Ĺ teharnik, direktor Zdravstvenega doma Velenje. Dispanzer je v letu 2016 pridelal 180.000 evrov izgube, lani 105.000 evrov, iz poslovanja v prvi polovici letoĹĄnjega leta se je izgube nabralo Ĺže 60.000 evrov. ÂťMedicina dela, prometa in ĹĄporta je podroÄ?je, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje ne

â?ą

Razpis, s katerim bodo povabili zainteresirane, bodo objavili septembra.

Zasebnik, ki bo prevzel dejavnost, bo moral prevzeti tudi zaposlene.

Vinska Gora, 1. september – Krajevna skupnost Vinska Gora to soboto ob 18. uri na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u tamkajĹĄnje podruĹžniÄ?ne osnovne ĹĄole prireja druĹženje ob krajevnem prazniku, obenem pa bodo slavili tudi gasilci PGD Vinska Gora, ki bodo obeleĹžili 90-letnico delovanja in prevzeli novo vozilo GMV-1.

Vodstvo krajevne skupnosti bo najzasluĹžnejĹĄim krajanom in druĹĄtvom podelilo zahvale in priznanja, za obiskovalce pripravlja kulturni program, kupico zabavnih aktivnosti, zveÄ?er pa bo veselica z ansamblom Veseli svatje. đ&#x;”˛

tf

Sodna preiskava o TEĹ 6 pravnomoÄ?na Kot smo Ĺže poroÄ?ali, je sodna preiskava nepravilnosti pri financiranju ĹĄestega bloka Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj postala pravnomoÄ?na. Senat OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Celju je zavrnil pritoĹžbe vseh ĹĄtirinajstih osumljencev zoper lanski sklep o uvedbi sodne preiskave. ToĹžilstvo osumljenim oÄ?ita kazniva dejanja zlorabe poloĹžaja, ponarejanja listin in pranja denarja pri veÄ? kot 250 milijonov evrov vrednem oĹĄkodovanju pri gradnji TEĹ 6. Njegova prvotna cena 650 milijonov evrov se je zaradi slabega vodenja podraĹžila za veÄ? kot enkrat.

Po poroÄ?anju siol.net je osumljenih je12 fiziÄ?nih in dve pravni osebi, in sicer nekdanji direktor TEĹ -a UroĹĄ Rotnik, nekdanji vodja projekta Bojan BreĹĄar, lobist Peter Kotar, direktor podjetja CEE BoĹĄtjan Kotar, usluĹžbenec TEĹ -a JoĹže Lenart in trije nekdanji usluĹžbenci podjetja CEE JoĹže Dermol, Darko Weiss in Miran Leban. Prav tako naj bi bili med osumljenimi nekdanji vodja prodaje elektrarn v druĹžbi Alstom Power Frank Lehmann, nekdanji izvrĹĄni direktor Alstoma Austria Josef Reisel, finanÄ?nik Bogdan PuĹĄnik, davÄ?ni svetovalec Darko KonÄ?an, francoska druĹžba Alstom Power in podjetje Sol Intercontinental.

Specializirano drĹžavno toĹžilstvo ima za dokazovanje sumov kaznivih dejanj na voljo ĹĄe 12 let Ä?asa, saj bo postopek zastaral leta 2030. mkp

FURS reĹĄil skoraj 28 tisoÄ? ugovorov Ljubljana – FinanÄ?na uprava RS (FURS) je v teh dneh odposlala 27.838 odloÄ?b o odmeri dohodnine zavezancem, ki so vloĹžili ugovor zoper informativni izraÄ?un. Tako je reĹĄila 66,36 odstotka vseh vloĹženih ugovorov, so sporoÄ?ili iz FURS. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

plaÄ?a. Dejavnost v Sloveniji izvajajo zasebna podjetja in javni zavodi. Na trgu pa se javna podjetja z zasebnimi v cenah storitev ne morejo kosati. Delujejo drugaÄ?e, po principu ekonomike, Ä?esar v javnem zavodu ne moremo v popolnosti. Prihodki so premajhni, da bi z njimi lahko pokrili stroĹĄke.ÂŤ Podjetja, zanje medicina dela opravi tri Ä?etrtine zdravniĹĄkih pregledov delavcev, iĹĄÄ?ejo in obiÄ?ajno tudi najdejo najcenejĹĄe ponudnike. Gredo tja, kjer so jim ponudijo niĹžjo ceno storitve, Ä?e-

Medicina dela Zdravstvenega doma Velenje je leta 2016 pridelala 180.000 evrov izgube, lani 105.000 evrov, iz poslovanja v prvi polovici letoĹĄnjega leta se jih je nabralo Ĺže 60.000 evrov.

prav je vÄ?asih tudi kakovost takĹĄna. Prav zaradi cene so v Zdravstvenem domu Velenje pred leti izgubili veliko podjetje, kjer so kasneje sicer spoznali, da je bila kakovost storitve, ki so jo dobili v dispanzerju javnega zavoda, viĹĄja. ÂťVrnili bi se k nam, a pod pogojem, da bi bila cena storitve enaka, kot jo imajo pri zasebnem ponudniku. Tega jim pa nismo mogli ugoditi, ker z njo ne bi pođ&#x;”˛ krili stroĹĄkov.ÂŤ

Oblikovana lista ministrskih kandidatov Vlada, ki nastaja pod okriljem Marjana Ĺ arca, je dobila prvi jasen obris. Po zadnjih potrditvah organov strank peterice LMĹ , SD, SMC, SAB in DeSUS so znana imena vseh kandidatov za ministre. Ĺ arec se bo z njimi sestal ĹĄe pred za petek napovedano vloĹžitvijo ministrske liste v DZ in teoretiÄ?no lahko katerega od njih tudi ĹĄe zavrne. Med ministrskimi kandidati so: za finance Andrej Bertoncelj (LMĹ ), za zdravje Samo Fakin (LMĹ ), za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek (SMC), za okolje in prostor Jure Leben (SMC), za delo Ksenja Klampfer (SMC), za zunanje zadeve Miro Cerar (SMC), za pravosodje Andreja KatiÄ? (SD), za obrambo Karl Erjavec (DeSUS), za kmetijstvo Aleksandra Pivec (DeSUS) in đ&#x;”˛ za infrastrukturo Alenka BratuĹĄek (SAB).

mkp

Vinska Gora in gasilci bodo praznovali

đ&#x;”˛

Direktor mag. Janko Ĺ teharnik: ÂťTekmovanje javnih zavodov z zasebnimi je misija nemogoÄ?e.ÂŤ

â?ą

30. avgusta 2018

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Slovenija poÄ?asi le postaja popolna Minister Ä?astni obÄ?an – Dobra kapljica, dober glas – Zaseden stolp – Ă?ma da svira! – Res zadnjiÄ??

Vse se poÄ?asi ohlaja! V naravi in politiki. Oblaki so Ĺže ohladili ozraÄ?je in z deĹžnimi kapljami namoÄ?ili zemljo, a oblikovanje vlade in njenih teles ĹĄe vendarle niso pregnali vseh oblakov sumniÄ?enj, da nam nova oblast ne prinaĹĄa niÄ? kaj novega in dobrega. Slovenija je sicer politiÄ?no vse bolj popolnjena, a vsi vseeno ne vedo, Ä?e je zaradi tega res bolj popolna. Imena Ä?lanov nove vlade so zdaj Ĺže znana (Ä?eprav vsi kandidati vsem niso znani), ne pa ĹĄe potrjena. Predvsem pa ljudi zanima, kaj nam prinaĹĄajo. V dobro ljudi in naĹĄe drĹžavice. ÄŒeprav je bilo kar precej ugibanj, ali se bo ObsoteljÄ?anu Zdravku PoÄ?ivalĹĄku uspelo obdrĹžati na stolÄ?ku ministra za gospodarstvo, bo vendarle verjetno tudi v novi vladi vodil ta resor. Brez veÄ?jih ÂťdvomovÂŤ pa bo PoÄ?ivalĹĄek v domaÄ?i obÄ?ini ob obÄ?inskem prazniku prejel pomembno priznanje – postal bo Ä?astni obÄ?an obÄ?ine PodÄ?etrtek. Kot je znano, je, preden je postal minister, uspeĹĄno vodil in razvijal Terme Olimia, Ĺže prej tudi Mlekarno Celeia in Kmetijsko zadrugo Ĺ marje.

Pod okriljem te zadruge deluje tudi HiĹĄa vin Emino iz Imenega in ta se zadnji Ä?as ponaĹĄa s pomembnimi priznanji za svoja vina, vina iz ĹĄmarsko-virĹĄtanjskega vinorodnega okoliĹĄa. Dobiva domaÄ?a in tuja priznanja. Pred Ä?asom so za vina Ĺže prejela visoka priznanja v Veliki Britaniji, zdaj ĹĄe v ZdruĹženih drĹžavah. Ĺ˝al je letos precej ĹĄkode vinogradnikom spet povzroÄ?ila toÄ?a. Tako nekateri ocenjujejo, da bo predvsem na obmoÄ?ju VirĹĄtanja pridelek manjĹĄi vsaj za polovico.

Da dober glas seŞe v deveto vas (in ťe dalj), pa spoznavajo v Žalcu.

Njihova fontana piv Zeleno zlato ne privablja le mnogih domaÄ?ih ljubiteljev piva, tudi tuje, vse veÄ?je pa je tudi zanimanje tujcev, ki bi kaj takega radi imeli doma. Zato Ĺžalska obÄ?ina skupaj z Razvojno agencijo Savinja razmiĹĄljajo, da bi se na tako ÂťpovpraĹĄevanjeÂŤ odzvali s posebnim franĹĄiznim modelom. Seveda le za tujino, doma bi ljubitelje piva ĹĄe vedno radi vabili na obisk v mesto zelenega zlata.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ÄŒeprav so bili nekateri veseli ohladitve, je ponekod slabo vreme povzroÄ?alo teĹžave. DeĹž ali pa vsaj strah pred njim je odnesel kar nekaj prireditev. Tudi eno najveÄ?jih celjskih grajskih prireditev DeĹžela celjska vabi. Njen prvi del naj bi bil v petek v srediĹĄÄ?u Celja, drugi dan kasneje na Starem gradu. Taka prireditev je seveda organizacijsko velik zalogaj, zato si slabega vremena niso mogli ÂťprivoĹĄÄ?itiÂŤ.

Prireditve niso prestavili na kak vremensko ugodnejĹĄi Ä?as, ampak so jo odpovedali in jo bodo spet pripravili Ä?ez eno leto. Si pa lahko obiskovalci celjskega Starega gradu v Friderikovem stolpu Ĺže nekaj dni ogledujejo novo razstavo Platno Ĺživljenja dinastije Celjskih. Vsi predmeti in oblaÄ?ila, ki so jih izdelali Ä?lani DruĹĄtva ljubiteljev srednjega veka, so replike, izdelali so jih na osnovi raziskav. Obiskovalci bodo tako lahko spoznavali Ĺživljenje, oblaÄ?ila in predmete iz nekdanje dobe Celjskih. V kletnih prostorih Friderikovega stolpa pa je Ĺže od lani na ogled Teater groze. Gre za prikaz muÄ?ilnih naprav iz Ä?asa od 16. do 18. stoletja. Razstavljeni eksponati so natanÄ?ne replike muÄ?ilnih, sramotilnih in usmrtilnih naprav iz tega obdobja.

Tovrstne naprave iz tega ÂťmraÄ?nega obdobjaÂŤ so za nekatere prava ÂťosveĹžitevÂŤ in privabljajo veliko obiskovalcev. To pa so v Zavodu Celeia tudi Ĺželeli. In med obiskovalci je vse veÄ? tudi tujcev.

Jutri pa bo velik dan za najstarejĹĄo slovensko regionalno radijsko postajo, sedanji Ĺ tajerski val, ob ustanovitvi Radia ljudske tehnike Ĺ marje pri JelĹĄah. Ta po Âťspletu okoliĹĄÄ?inÂŤ zdaj deluje v Ĺ entjurju, jubilej, 65-letnico, pa bodo vseeno proslavili v rojstnem kraju. Ta radio, ki je bil med okoliĹĄkimi prebivalci vedno izredno priljubljen, so v Âťtistih Ä?asihÂŤ nekateri hoteli Ĺže ukiniti. Pa se je zanje zavzel sam tedanji predsednik Tito. In je govoril in igral dalje.

Pa ĹĄe to: da onesnaĹževanje, poslediÄ?no pa tudi Ä?iĹĄÄ?enje, ne pozna meja, kaĹže tudi letoĹĄnja oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija, ki bo sredi prihodnjega meseca. Tokratna akcija ima mednarodni znaÄ?aj, pri nas jo pripravlja druĹĄtvo Ekologi brez meja. Poimenovali so jo Ĺ e zadnjiÄ? oÄ?istimo Slovenijo. A kolikor poznamo onesnaĹževalce, bomo morali naĹĄo deĹželico Ä?istiti ĹĄe kar naprej. ÄŒe Ĺželimo, da bo ĹĄe naprej res lepa in prijazna! In bo spet zadihala. In Slovenci z njo. Da bi se ljudje na hitro spremenili in dali slovo divjim odlagaliĹĄÄ?em?! Bi pa bilo lepo, Ä?e bi se.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-poĹĄta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 3

3

AKTUALNO

30. avgusta 2018

Za milijon evrov posodobitev cest Mestna obÄ?ina Velenje ima kar 220 kilometrov cest, veÄ?ina je obnovljenih, a jih je treba redno, vsako leto, investicijsko vzdrĹževati – Letos priĹĄle na vrsto tudi ceste v mestu – S koncesijo, sklenjeno s podjetjem PUP, so zelo zadovoljni Mira ZakoĹĄek

S tem pa naÄ?rtov za letos ĹĄe ni konec?

Mestna obÄ?ina Velenje dobro skrbi za svoje ceste. S koncesijsko pogodbo s podjetjem PUP so dosegli, da so vse obnovljene, seveda pa je zanje treba nenehno skrbeti. O tem, kaj so oziroma ĹĄe bodo na obÄ?inskih cestah postorili letos, smo se pogovarjali z vodjo Urada za komunalne dejavnosti Tonetom Brodnikom.

ÂťSeptembra nas Ä?aka ĹĄe obnova odcepa proti Ĺ˝evartu v Paki, odsek Totovnik–Pajer v PleĹĄivcu, odsek na PaĹĄkem Kozjaku, v Lipju, pri MurĹĄiÄ?u in ZbiÄ?ajniku v Starem Velenju. Za te ceste trenutno pripravljamo razpis za izbiro izvajalca, zakljuÄ?ili pa naj bi jih do letoĹĄnjega novembra.ÂŤ

Za vas je bilo letoĹĄnje poletje zelo aktivno. Izvedli ste kar nekaj naloĹžbenih vzdrĹževalnih del? ÂťOpravili smo veÄ? obnov. Med drugim 250-metrskega odseka ceste MiklavĹžin–GrbinĹĄek v Ĺ kalah, 350-metrskega odseka ceste Sopota–PleĹĄivec, 500-metrskega odseka ceste v BevÄ?ah in veÄ? odsekov ceste Spodnje Lipje–Šalek v skupni dolĹžini 400 metrov.ÂŤ

Tole, kar ste omenili, ne sodi v koncesijsko pogodbo, ki jo imate sklenjeno s podjetjem PUP? ÂťNe, to financiramo iz proraÄ?una, izvajamo jih preko javnih razpisov. V nekaterih primerih (v Ĺ kalah, BevÄ?ah in Vinski Gori) pa popravljamo tudi komunalne vode. Za vse, s Ä?imer zaokroĹžujemo letoĹĄnje poletje, smo iz proraÄ?una namenili skoraj milijon evrov.ÂŤ

Nekaj cest pa ste obnovili Şe spomladi? Maja smo asfaltirali 300 metrov makadamskega odseka ceste Povh–Hriberťek na Paťkem Kozjaku. Trenutno tu urejamo odvodnjavanje na cesti Nanojca–Zgornje Lipje v krajevni skupnosti Vinska Gora.

Letos pa se lotevate tudi obnov cest v samem mestu? ÂťPredvidoma konec meseca bomo zaÄ?eli rekonstrukcijo JurÄ?iÄ?eve, ZidanĹĄkove in BraÄ?iÄ?eve.

Na tem obmoÄ?ju bomo v celoti obnovili tudi komunalne vode.

RaÄ?unamo, da bomo dela opravili do konca novembra, vredna

opozarjamo, piĹĄemo pisma. No, na zadnje Ĺžupanovo zelo kritiÄ?no pismo se je odzvala Direkcija za ceste, ki je obljubila, da bo ĹĄe v letoĹĄnjem letu preplastila del Celjske, del Ĺ aleĹĄke in del KidriÄ?eve ceste. Uredili bodo tudi dobrĹĄen del Partizanske v Pesju, od

Tone Brodnik: ÂťNa posodobitev Ĺ aleĹĄke bo treba ĹĄe poÄ?akati.ÂŤ

â?ą

pa so dobrih 325 tisoÄ? evrov.

Obnovili bomo tudi GoriĹĄko cesto od kriĹžiĹĄÄ?a pri Praprotniku do uvoza za nove bloke. Ta dela bomo zaÄ?eli v prihodnjih dneh, zakljuÄ?ili pa jih bomo septem-

Za koncesijsko pogodbo s PUP namenjajo meseÄ?no 145 tisoÄ? evrov.

â?ą

Obnovili bodo tudi nekaj cest v mestu, med drugim JurÄ?iÄ?evo, ZidanĹĄkovo, BraÄ?iÄ?evo i n GoriĹĄko cesto.

brau. Zanju namenjamo 210 tisoÄ? evrov. Trenutno pa zakljuÄ?ujemo prometno ureditev pod Ĺ marĹĄko cesto, za kar smo iz proraÄ?una namenili dobrih 300 tisoÄ? evrov. Prav toliko pa bomo namenili tudi za posodobitev ceste, vodovoda in kanalizacije v Vinski GoriÂŤ Kako pa osebno ocenjujete stanje cest v mestni obÄ?ini Velenje? ÂťDobro. Na to vsekakor vpliva podpisana koncesijska pogodba s podjetjem PUP. To je bila vsekakor odliÄ?na poteza, pravzaprav prva v slovenskem prostoru. Predstavniki mnogih obÄ?in

so nas obiskali in nas posnemali. V obÄ?ini tako praktiÄ?no ni veÄ? makadamske ceste, vse so bile v pet- do sedemletnem obdobju po podpisu pogodbe obnovljene. V naslednjih osmih letih jih mora koncesionar vzdrĹževati, mi pa mu meseÄ?no poravnavamo po 145 tisoÄ? evrov. Tako nas ne boli glava, kadar je treba kaj vzdrĹževati, pa tudi huda zima nas prav niÄ? ne udari po Ĺžepu.ÂŤ Koliko cest pa sploh je v mestni obÄ?ini Velenje? ÂťKar teĹžko je verjeti – kar 220 kilometrov jih je, od tega 45 km v samem mestu. VzdrĹževanje

vsega tega je res velik zalogaj.ÂŤ Sicer pa Ĺže nekaj Ä?asa ugotavljamo, da so obÄ?inske ceste dobro vzdrĹževane, drugaÄ?e pa je z drĹžavnimi? ÂťMi res skrbno bdimo nad obÄ?inskimi cestami in to problematiko tudi redno obravnavamo na skupnih sestankih s predsedniki krajevnih skupnosti. Seveda niso vedno vsi zadovoljni, tudi kritike so pogoste, a se skuĹĄamo dogovoriti in tudi zaÄ?rtati, kdaj bo kaj priĹĄlo na vrsto.

Nikakor pa nismo zadovoljni s stanjem drĹžavnih cest. Na to odgovorne v drĹžavi nenehno

kroĹžiĹĄÄ?a pred Pesjem in do odcepa pri Esotechu. Tu bodo cesto povsem na novo preplastili. Na takĹĄno preplastitev Ĺ aleĹĄke (od Mercatorja pa do tunela v Ĺ aleku) pa Ä?akamo Ĺže leta. Letos so bili pri nas projektanti Direkcije za ceste in prilagodili projekt, ki je bil narejen leta 2008. Zdaj je bilo vse treba uskladiti z novo zakonodajo. Nekako nam je obljubljeno, da bi ta del Ĺ aleĹĄke priĹĄel na vrsto prihodnje leto ali pa najkasneje leta 2020.ÂŤ đ&#x;”˛

Na zadnje kritiÄ?no pisanje Ĺžupna Bojana KontiÄ?a se je vendarle odzvala Direkcija za ceste, ki bo preplastila del Celjske, del Ĺ aleĹĄke in del KidriÄ?eve ceste. Uredili bodo tudi dobrĹĄen del Partizanske v Pesju.

MnoĹžiÄ?no na GraĹĄki gori Kljub hladni in deĹževni soboti na sreÄ?anju borcev, planincev in veteranov se je sreÄ?anja udeleĹžila mnoĹžica ljudi Milena KrstiÄ? - Planinc

GraĹĄka gora, 25. julija – V soboto je na GraĹĄki gori potekalo spominsko sreÄ?anje borcev, planincev in Ä?lanov veteranskih organizacij. Tokratno je bilo dvaintrideseto. PosveÄ?eno je bilo 70. obletnici ustanovitve Zveze zdruĹženj borcev za vrednote NOB Slovenije, 75. obletnici ustanovitve XIV. divizije in prazniku mestne obÄ?ine Velenje.

SreÄ?anje so organizirali ZdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje, Planinsko druĹĄtvo Velenje, ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, ObmoÄ?na zveza slovenskih Ä?astnikov Velenje, Policijsko veteransko druĹĄtvo Sever za celjsko obmoÄ?je (odbor

Velenje), DruĹĄtvo brigadirjev Velenje in Ĺ aleĹĄko druĹĄtvo Âťgeneral MaisterÂŤ Velenje. Delegacija organizatorjev je k spomeniku NoĹĄenje ranjencev poloĹžila cvetje, v Ä?asu prireditve pa je bila na GraĹĄki gori odprta spominska soba, posveÄ?ena Ĺ tirinajsti diviziji.

Kljub slabemu vremenu – na gori je bilo hladno in moÄ?no je deĹževalo, sreÄ?anje je sicer potekalo pod ĹĄotorom – je bila prireditev mnoĹžiÄ?no obiskana.

Nekateri udeleĹženci so priĹĄli na GraĹĄko goro peĹĄ, mnogi so se pripeljali z avtobusi. Pod ĹĄotorom pa obrazi z vseh koncev Slovenije, najveÄ? pa iz Ĺ aleĹĄke in Mislinjske doline.

Zanje so pripravili bogat kulturni program. V njem so sodelovali Godba veteranov Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje, MoĹĄki pevski zbor KUD Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, pevka Marjetka Popovski, harmonikarja, ansambel Bratov Avbreht ter moderatorka in recitatorka Karmen Grabant. Sodelovali so tudi praporĹĄÄ?aki, spominska partizanska enota Dolenjski bataljon in Ĺ aleĹĄka konjenica.

Slavnostni govornik je bil Ĺžupan Me-

stne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. ÂťSreÄ?anje je namenjeno spominu na herojske dni slovenske zgodovine, na dejanja, ki so nas skupaj z zmagovito koalicijo locirala na zemljevid svobodne Evrope, ki je z njenih tal pregnala faĹĄizem kot nacionalizem. Ĺ˝al se ta v razliÄ?nih oblikah zopet pojavlja in tudi zato so ta spominska sreÄ?anja izrednega pomena,ÂŤ je rekel. ÂťNa njih se spominjamo vseh trenutkov v slovenski zgodovini, osamosvojitvene vojne, boja za samostojno drĹžavo, v kateri pa danes ni vse, kot bi moralo biti. ÄŒe bi bila grajena na vrednotah NOB, bi bila v marsiÄ?em drugaÄ?na, boljĹĄa ljudem. Osamosvojitvene vojne enaindevetdesetega zanesljivo ne bi bilo, Ä?e ne bi bilo zmage nad nacizmom in faĹĄizmom petinĹĄtiridesetega. To obdobje slovenske zgodovine, ki je zahtevalo ĹĄtevilne Ĺžrtve, je pomembno zaznamovalo vse nas. ÄŒe znaĹĄ pisati in brati, je za to zasluĹžen uÄ?itelj, Ä?e znaĹĄ to v slovenskem jeziku, pa partizan.ÂŤ

VeÄ?eri v

amďŹ teatru

2018

đ&#x;”˛

â?ą

ÂťÄŒe znaĹĄ pisati in brati, je za to zasluĹžen uÄ?itelj, Ä?e znaĹĄ to v slovenskem jeziku, partizan.ÂŤ

SreÄ?anje ne samo, da je tradicionalno, vsakiÄ? je tradicionalno dobro obiskano.

Slavnostni govornik Bojan KontiÄ?: "Osamosvojitvene vojne enaindevetdesetega ne bi bilo, Ä?e ne bi bilo zmage nad faĹĄizmom in nacizmom petinĹĄtiridesetega."

sreda, 5. september, ob 18. uri

Z GLASBO V NOVO Ĺ OLSKO LETO

Ob zaÄ?etku ĹĄolskega leta 2018/2019 se bodo predstavili velenjski pevski talenti. Pevci OĹ Antona AĹĄkerca, mlada glasbenika Ulrika in OĹžbej, ki najraje prepevata ob spremljavi kitare ter uÄ?enka solo petja in Ä?lanica kitarskega orkestra glasbene ĹĄole, pevka Mia Koper.

V primeru deĹžja dogodek odpade!

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

30. avgusta 2018

Franjo Bobinac bo podpredsednik za marketing v Hisense Inernational Predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca je upravni odbor Skupine Hisense imenoval za podpredsednika za marketing v druĹžbi Hisense International Franjo Bobinac ostaja predsednik uprave Skupine Gorenje, a bo obenem odgovoren tudi za globalni marketing podjetja Hisense International, ki skrbi za mednarodne aktivnosti Skupine Hisense.

Po uspeĹĄnem prevzemu Gorenja je poslovodstvo mednarodnega dela enega izmed vodilnih kitajskih proizvajalcev elektronskih naprav in gospodinjskih aparatov Hisense zaÄ?elo postopek integracije Gorenja v globalni kolektiv, ki po svetu ĹĄteje veÄ? kot 75.000 zaposlenih. Integracija vkljuÄ?uje tudi boljĹĄe izkoriĹĄÄ?a-

nje kadrovskega potenciala Gorenja. Tako bo Franjo Bobinac kot podpredsednik za marketing odslej odgovoren tudi za marketinĹĄke aktivnosti podjetja Hisnse International po vsem svetu ter s svojim znanjem in izkuĹĄnjami skrbel za usklajevanje marketinĹĄkih strategij in kampanj vseh blagovnih znamk v portfelju Skupine Hisense.

Po imenovanju je dr. Lan Lin, izvrĹĄni podpredsednik Skupine Hisense in predsednik Hisense International, dejal: “To imenovanje dokazuje, da ima Gorenje kakovosten nabor izjemno na-

Franjo Bobinac

darjenih posameznikov. Ĺ e naprej jim bomo omogoÄ?ali, da bodo svoj talent razvijali. Gre za unikaten primer, saj novinca v Skupini Hisense ĹĄe nikoli

GOSPODARSKE novice Terme TopolĹĄica z 71-odstotno zasedenostjo

doslej nismo imenovali na tako pomemben poloĹžaj. BobinÄ?evo bogato znanje in izkuĹĄnje bodo izjemno koristni in uporabni pri usklajevanju naĹĄih globalnih marketinĹĄkih strategij, saj bodo tako lahko zagotavljale najveÄ? vrednosti blagovnim znamkam v druĹžini Hisense.“ Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac meni, da je njegovo imenovanje predvsem veliko priznanje kakovostnemu delu, ki ga je ekipa Gorenja opravila v zadnjih letih. “PoÄ?aĹĄÄ?en sem, da so me imenovali na tako odgovoren poloĹžaj in hkrati prepriÄ?an, da lahko skupaj naredimo veliko dobrih stvari, s katerimi lahko atraktiven portfelj naĹĄih blagovnih znamk povzdignemo ĹĄe na viĹĄjo raven.â€? đ&#x;”˛

Krma slabĹĄa, jabolka rodila obilno KoĹĄnja in spravilo krme zaradi muhastega vremena v enem dnevu – Kljub toÄ?i rekordna letina jabolk Tatjana PodgorĹĄek

LetoĹĄnje spomladanske in poletne temperature so marsikomu ustrezale, a suĹĄno obdobje in potem obilica deĹžja je nekaterim kmetovalcem ponagajala. Zato bo pridelek ponekod slabĹĄi od predvidenega. V Sloveniji bo zato letos manj Ĺžita in ustrezne krme, a dovolj sadja in zelenjave

ga suĹĄnega obdobja najbolj vidne na hribovitih predelih, kjer je malo zemlje. Tu bo pridelek manjĹĄi. ÂťSicer pa na sreÄ?o suĹĄa ni povzroÄ?ila obÄ?utnejĹĄe ĹĄkode, kot jo je ponekod drugje. Ker je trajala krajĹĄi Ä?as, ni moÄ?neje poĹĄkodovala koreninskega sistema kultur. VeÄ? teĹžav je povzroÄ?alo aprilsko vreme. Vsem poljĹĄÄ?inam zastajanje vode za-

krat veÄ? folije za baliranje trave kot v enakem lanskem obdobju.

NaÄ?rtujejo 400 ton jabolk

Na zadrugi se pripravljajo na zaÄ?etek obiranja zgodnjih vrst jabolk, kot sta sorti gala in elstar na posestvu Turn pri Velenju. Kljub toÄ?i, ki je povzroÄ?ila za pribliĹžno 30 odstotkov ĹĄkode,

ĹĄali organizirati odkup kmeÄ?kega sadja in ga prodati domaÄ?im ter tudi tujim predelovalcem. Izrazil je ĹĄe prepriÄ?anje, da bodo zaradi praznih posod veÄ?je koliÄ?ine kmeÄ?kih jabolk stisnili tudi kmetje sami ter jih predelali v kis ter kakovostni jabolÄ?nik, ki znova pridobiva veljavo.

V skladu z naÄ?rti izvajajo na Turnu tudi ĹĄiritev sadovnjaka ter protitoÄ?no zaĹĄÄ?ito. Na 2 novih hektarjih so zasadili jabolka, ki jih bodo pridelovali ekoloĹĄko, s protitoÄ?no mreĹžo pa so Ĺže zaĹĄÄ?itili 5 hektarjev povrĹĄin. Ta-

TopolĹĄica – Terme TopolĹĄica so lani ustvarile 6,5 milijona evrov Ä?istih prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka veÄ? kot leto prej. ÄŒisti dobiÄ?ek pa je zrasel za pet odstotkov, na skoraj 221.000 evrov.

Direktorica Lidija FijavĹž Ĺ peh pravi, da so lanski prihodki rasli zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila noÄ?itev in veÄ?jega obiska wellness centra. V lanskem letu so imeli 71-odstotno povpreÄ?no letno zasedenost hotelskih zmogljivosti, povpreÄ?je panoge pa je znaĹĄalo 65 odstotkov.

Razmerje med domaÄ?imi in tujimi noÄ?itvami je leta 2017 znaĹĄalo 76 odstotkov noÄ?itev domaÄ?ih gostov in 24 odstotkov noÄ?itev tujcev.

Gospodarsko razpoloĹženje slabĹĄe Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila avgusta pri 10,5 toÄ?ke in se na meseÄ?ni ravni ni spremenila, od vrednosti v lanskem avgustu pa je bila niĹžja za 1,1 odstotne toÄ?ke. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila avgusta sicer za 11,8 odstotne toÄ?ke nad dolgoletnim povpreÄ?jem, kaĹžejo objavljeni podatki statistiÄ?nega urada.

Kazalnika zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih sta pozitivno vplivala na meseÄ?no spremembo (za 0,4 in 0,1 odstotne toÄ?ke), kazalnik zaupanja potroĹĄnikov pa je vplival negativno (za 0,4 odstotne toÄ?ke). Kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeniĹĄtvu nista imela vpliva na spremembo gospodarske klime.

Posojila poÄ?asi naraĹĄÄ?ajo Posojila nefinanÄ?nim podjetjem so julija v medletni primerjavi porasla za 4,1 odstotka, kar je enako kot junija. Nespremenjena je bila tudi stopnja prilagojene rasti posojil gospodinjstvom, in sicer pri treh odstotkih.

Stopnja rasti posojil je kljuÄ?ni indikator finanÄ?nega zdravja v obdobju, ko ECB ukinja program kvantitativnega sproĹĄÄ?anja. V celoti se je obseg posojil zasebnemu sektorju v 19 drĹžavah z evrom julija okrepil za 3,4 odstotka, kar je 0,1 odstotne toÄ?ke manj kot v juniju.

V Ĺželji okrepiti gospodarsko rast in spodbuditi inflacijo na Ĺželeno raven blizu dveh odstotkov je ECB obrestne mere zniĹžala na zgodovinsko nizke ravni, trenutno pa odkupuje 30 milijard dolarjev vladnih in podjetniĹĄkih obveznic meseÄ?no. S tem poveÄ?uje likvidnost v finanÄ?nem sistemu, poslediÄ?no pa tudi v realnem gospodarstvu.

Ostanite mojster Ĺžara tudi pozimi Med zanimivimi novimi izdelki, ki jih ob svojih indukcijskih kuhalnih ploĹĄÄ?ah ponuja BOSCH, je tudi Ĺžar ploĹĄÄ?a, ki omogoÄ?a enostavno pripravljanje okusnih specialitet z Ĺžara celo leto. Tako si lahko pripravite svoj priljubljeni obrok na Ĺžaru kadarkoli, in to kar v svoji kuhinji. Ĺ˝ar ploĹĄÄ?a Bosch je enostavna za Ä?iĹĄÄ?enje, saj se lahko pere v pomivalnem stroju.

Ĺ˝ar ploĹĄÄ?a je uporabna ob vsakem vremenu.

Skupina Petrol poveÄ?ala Ä?isti dobiÄ?ek za 15 odstotkov Ivan Drev: ÂťZaradi aprilskega vremena so kmetje v niĹžini travo v enem dnevu pokosili in spravili v bale.ÂŤ

‌ TakĹĄne vremenske razmere so povzroÄ?ile tudi razvoj bolezni.

Preverjali smo, kakĹĄne so posledice muhastega vremena v Ĺ aleĹĄki dolini.

Spravilo krme prava loterija

Po podatkih Ivana Dreva, direktorja Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina, je v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki blizu 90 odstotkov kmetij uvrĹĄÄ?enih v skupino z omejenimi moĹžnostmi za kmetijsko dejavnost, zato je vpliv vremena na proizvodnjo veÄ?ji. Kot je zagotovil, so na tukajĹĄnjem obmoÄ?ju posledice 10 dni trajajoÄ?e-

Na Turnu so na novo z jablanami zasadili 2 hektarja povrĹĄin in jih uredili za ekoloĹĄko pridelavo. V bliĹžnji prihodnosti bodo tu uredili tudi nasade hruĹĄk in Ä?eĹĄenj, ki jih bodo prav tako pridelovali ekoloĹĄko.

radi obilnejĹĄih padavin in visokih temperatur ni dobro delo, prava loterija pa je bilo spravilo krme. V hribovitih predelih je praktiÄ?no niso mogli spraviti, saj se zemlja med 11. majem in do konca julija ni mogla nit toliko posuĹĄiti, da bi bila koĹĄnja in nato spravilo sena varna. Kmetje, ki imajo travnike v niĹžinskih predelih, pa so krmo pokosili in spravili v enem dnevu (ker so se bali padavin), zato je ta manj kakovostna. Potreben bo precejĹĄen nakup koruze, jeÄ?mena in pĹĄenice, da bodo lahko pokrmili Ĺživino in dosegli Ĺželeno kakovost in koliÄ?ino proizvodnje.ÂŤ Na zadrugi so letos prodali dva-

za zdaj kaĹže na dobro in kakovostno letino. Lani so pridelali blizu 300 ton jabolk, letos jih naÄ?rtujejo pribliĹžno 400 ton. Nekaj sadja nameravajo hraniti v specializiranih hladilnicah in s tem podaljĹĄati sezono prodaje do julija prihodnje leto. ÂťLetos je jabolk ogromno. ÄŒeprav smo v naĹĄih sadovnjakih roÄ?no redÄ?ili pridelek, morajo biti naĹĄi tehnologi tudi v naslednjih dneh zelo pozorni, da se ne bodo lomile veje in celo drevesa, kar se dogaja tistim lastnikom nasadov, ki jablan niso obrezali dovolj strokovno. Letina kmeÄ?kega sadja bo rekordna v zadnjih 10 letih.ÂŤ Drev je ĹĄe dejal, da bodo posku-

kĹĄen ukrep bi rada zadruga izvedla ĹĄe na 4 hektarjih povrĹĄin, zato se je pred nedavnim znova prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev. ÂťV bliĹžnji prihodnosti bomo razpoloĹžljive povrĹĄine zasadili ĹĄe s Ä?eĹĄnjami in hruĹĄkami, ki jih bomo prav tako pridelovali ekoloĹĄko ter se s tem odzvali na potrebe trga.ÂŤ Za zdaj imajo zasajenih s sadnim drevjem 16 hektarjev povrĹĄin, njihov cilj pa ekoloĹĄka proizvodnja jabolk znova na 20 hektarjih, kar je ekonomsko opraviÄ?ljivo in strokovno obvladljivo, pojasnjuje Ivan Drev. đ&#x;”˛

Skupina Petrol, ki jo vodi VelenjÄ?an Boris BerloÄ?nik, je v prvem polletju ustvarila 1,91 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je veÄ? kot v prvih ĹĄestih mesecih lanskega leta, ko so dosegli 1,79 milijarde evrov. ÄŒisti dobiÄ?ek se je ustavil pri 33,95 milijona evrov, kar je precej veÄ? kot lani, ko je dosegel 26,35 milijona evrov.

Skupina Petrol je v prvem polletju leta 2018 realizirala prilagojeni kosmati poslovni izid v viĹĄini 209,4 milijona evrov, kar je 10 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju leta 2017.

RdeÄ?a luÄ? halogenskim Ĺžarnicam Z evropskega trga so se septembra 2009 postopoma zaÄ?ele umikati navadne Ĺžarnice z Ĺžarilno nitko, od letoĹĄnjega 1. septembra pa se bodo umaknile tudi halogenske Ĺžarnice razreda D. To ne pomeni, da na trgovskih policah halogenk ne bo veÄ?, saj se bodo zaloge lahko odprodale. V ospredje tako vedno bolj prihajajo LED svetila.

Spletna prodaja Lego kock Ljubljana – Danski Lego bo nakupovanje v svoji spletni trgovini kmalu omogoÄ?il tudi kupcem iz Slovenije. Kupci bodo imeli moĹžnost kupiti tudi posebno kolekcijo lego kock, iz katerih bodo sestavili nacionalno zastavo. Lego je sicer leta 2016 v Ljubljani odprl svojo prvo trgovino pri nas. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

30. avgusta 2018

Prihodki na lanski ravni, dobiÄ?ka manj odstotka poveÄ?ali prodajo premijskih aparatov blagovne znamke Asko. Brez upoĹĄtevanja depreciacije lokalne valute bi z Askom ustvarili 11,5-odstotno rast prihodkov. PoveÄ?ali so tudi prodajo inovativnih aparatov, njihov deleĹž so v strukturi prihodkov od prodaje velikih gospodinjskih aparatov poveÄ?ali na 22,1 odstotka.

Skupina Gorenje je v letoĹĄnjem prvem polletju poslovala kot na lanski letni ravni, dobiÄ?ek pa je bil niĹžji – Narasla prodaja premijskih blagovnih znamk – Veliko vlagajo v razvoj Mira ZakoĹĄek

V letoĹĄnjem prvem polletju je Skupina Gorenje ustvarila 602,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je toliko kot lani, Ä?e izvzamejo prihodke od prodaje premoga, ki so ga lani ĹĄe prodajali. Skoraj 84 odstotkov prihodkov so ustvarili v osnovni dejavnosti Gospodinjski aparati (504,5 milijona evrov). Za 3,2 odstotka so poveÄ?ali prihodke pod lastnimi blagovnimi znamkami, manj pa je bilo industrijskih poslov. V skladu s strategijo ĹĄe naprej krepijo prodajo premijskih aparatov pod blagovno znamko Asko ter vlagajo v razvoj novih izdelkov in trĹženjske aktivnosti. Skupina Hisense je izpeljala prevzemno ponudbo in je skupaj s prej kupljenimi delnicami pridobila 95,42 odstotka delnic druĹžbe Gorenje.

DobiÄ?ek manjĹĄi kot lani

Poslovni izid prvega polletja znaĹĄa 400 tisoÄ? evrov, kar je slabĹĄe od lanske-

ga prvega polletja. RaÄ?unajo, da so zastavljeni naÄ?rti ĹĄe dosegljivi, saj skupina veÄ?ino dobiÄ?ka ustvari v zadnjem Ä?etrtletju. V dinamiÄ?nem naÄ?rtu so za prvo polletje tudi Ĺže zajeli uÄ?inek prodaje Gorenja Surovina, vendar postopek prodaje do konca junija ĹĄe ni bil konÄ?an.

Prvo polletje je bilo sicer zelo zahtevno tudi za njihove konkurente v panogi gospodinjskih aparatov, ki so veÄ?inoma beleĹžili padec prodaje in dobiÄ?ka zaradi zaostrenih makroekonomskih razmer, gibanja nekaterih valut ter razmeroma visokih cen surovin.

Manj sodelovanja z industrijskimi partnerji

Na obseg prodaje v osnovni dejavnosti je poleg zaostrene konkurence na ĹĄtevilnih trgih moÄ?no vplivala tudi negotovost, povezana s postopkom iskanja strateĹĄkega partnerja, kar je zlasti vplivalo na sodelovanje z industrijskimi partnerji, poslediÄ?no se je obseg po-

Vlagajo v razvoj

Razvoju novih izdelkov namenjajo 2,7 odstotka svojih prihodkov.

slov skrÄ?il za dobro tretjino. Ocenjujejo, da bi brez teh vplivov v dejavnosti Gospodinjski aparati dosegli 2,3-odstotno rast prihodkov, tako pa so primerljivi prihodki ostali pribliĹžno na lanskoletni ravni in so znaĹĄali 504,5 milijona evrov.

Prodaja najbolj rastla v zahodni Evropi

Rast prodaje so dosegli predvsem na trgih zahodne in osrednje Evrope, med-

tem ko so zaradi aktivnosti cenovnega repozicioniranja, spremembe strukture prodajnih kanalov ter ostre konkurence nekoliko manj prodali v NemÄ?iji, na Nizozemskem, v Rusiji in Srbiji. Prodajo so poveÄ?ali tudi na nekaterih trgih vzhodne Evrope ter v Braziliji, ÄŒilu in na Kitajskem.

V Avstraliji je na prihodke moÄ?no vplivalo razvrednotenje lokalne valute, kljub temu pa so globalno za 9,4

Nadaljujejo strateĹĄko pomembna vlaganja v razvoj novih izdelkov, za kar so v prvem polletju letos namenili 2,7 odstotka prihodkov od prodaje celotne Skupine Gorenje. Na trge so uvedli veÄ?ino izdelÄ?nega nabora nove generacije pralnih in suĹĄilnih strojev Gorenje WaveActive, nove premijske ter polprofesionalne pomivalne stroje ter samostojne ĹĄtedilnike pod blagovno znamko Asko ter prenovljeno linijo steklokeramiÄ?nih kuhaliĹĄÄ?. Posodobili so tudi ponudbo vgradnih peÄ?ic viĹĄjega cenovnega razreda. Nekoliko veÄ? so v skladu s strateĹĄkim naÄ?rtom vloĹžili tudi v marketinĹĄke aktivnosti, za kar so v letoĹĄnjem prvem polletju namenili 2,2 odstotka prihodkov od prodaje Skupine. đ&#x;”˛

Ĺ e pred ogrevalno sezono do sprejemljive cene?

Za zdaj na Komunalnem podjetju Velenje ne naÄ?rtujejo dviga cen za javne gospodarske sluĹžbe – Za vlaganja dajejo lastnice sistemov letno blizu 7 milijonov evrov Tatjana PodgorĹĄek

Pred vrati je jesen in s tem veÄ?je potrebe po izrabi toplotne energije. Kot pravijo nekateri uporabniki te dobrine, s strahom pogledujejo na poloĹžnice Komunalnega podjetja Velenje, ker se bojijo, da bodo za toplejĹĄe stanovanjske prostore in porabljeno toplotno energijo morali znova seÄ?i globlje v Ĺžep. Spomin na ĹĄok avgusta lani, ko so bili zneski za porabljeno toplotno energijo za industrijo viĹĄji za od 20 do 30 odstotkov, za ĹĄiroko potroĹĄnjo pa od 10 do 15 odstotkov, ni pozabljen, ĹĄe vedno pa obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki – lastnice komunale – dobrino subvencionirajo. Je bojazen uporabnikov toplotne energije upraviÄ?ena? Na to in ĹĄe nekatera druga vpraĹĄanja smo poiskali odgovore pri direktorju Komunalnega podjetja Velenje mag. GaĹĄperju Ĺ karji.

Maja lani je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj ĹĄokirala Komunalno podjetje Velenje in s tem njegove lastnice z zahtevo po kar 57-odstotnem poviĹĄanju cen energije. Pred letom dni pa ste vi ĹĄokirali porabnike z dvigom cene. Jih boste tudi letos glede na to, da je dobrina ĹĄe vedno subvencionirana oziroma da individualnim uporabnikom ĹĄe niste poviĹĄali cene za toliko, kot jo plaÄ?ujete TeĹĄu, s katerim te drastiÄ?ne podraĹžitve ĹĄe niste uskladili? ÂťZa zdaj tega ne naÄ?rtujemo, razen Ä?e se znova ne zgodi kaj takega, na kar nimamo vpliva.

Res se s TeĹĄem ĹĄe nismo uspeli

uskladiti, kar pa ne pomeni, da z njim ne nadaljujemo pogajanj, pogovorov, dogovorov. Ĺ e vedno se tudi z upravnimi in pravdnimi postopki skupaj z lastnicami podjetja trudimo za to, kajti prepriÄ?ani smo, da so nekateri stroĹĄki, vezani na proizvodnjo toplotne energije, neupraviÄ?eni.

Verjamemo, da bomo ĹĄe pred letoĹĄnjo ogrevalno sezono priĹĄli do za nas sprejemljive cene. Ob tem pa naj – tako, kot sem pred enim letom – tudi tokrat poudarim, da je bila podraĹžitev za uporabnike daljinskega ogrevanja po tej TeĹĄevi podraĹžitvi neizbeĹžna, saj tolikĹĄne razlike pokrivanja v ceni enostavno nismo veÄ? zmogli.ÂŤ KakĹĄna pa je za vas sprejemljiva cena? ÂťTeĹžko odgovorim na vpraĹĄanje, ker nimamo na voljo vseh podatkov, na osnovi katerih bi lahko sami izraÄ?unali proizvodno ceno. Zato pa smo sproĹžili doloÄ?ene postopke, da bi priĹĄli do podatkov in tako laĹžje v pogajanjih uveljavljali svojo zahtevo po zniĹžanju cene.ÂŤ KoliÄ?ine odkupljene toplotne energije so se v zadnjem obdobju precej zmanjĹĄale. Samo Gorenje jih je zniĹžalo za polovico.

Za koliko je poraba niĹžja in kaj to pomeni za vaĹĄe poslovanje? ÂťMi skrbno spremljamo dogajanje. Zavedamo se, da industrija in individualni porabniki zmanjĹĄujejo porabo, prav tako prikljuÄ?no moÄ?. Ocenjujemo, da se je ta v zadnjih letih zmanjĹĄala za 5 odstotkov, poraba pa je odvi-

sna od ĹĄtevilnih dejavnikov (zunanjih temperatur, navad uporabnikov, energetskih sanacij), zato je teĹžko primerjati podatke med posameznimi leti. NiĹžja prikljuÄ?na moÄ? in poraba toplotne energije za podjetje pomenita, da moramo primanjkljaj ÂťpokritiÂŤ, Ä?e Ĺželimo poslovati uspeĹĄno.

To pa lahko med drugim doseĹžemo z zmanjĹĄevanjem stroĹĄkov, boljĹĄimi napravami in posodabljanjem omreĹžja.ÂŤ

da je proizvodnja toplotne energije v naĹĄi dolini specifiÄ?na in z najniĹžjimi stroĹĄki.ÂŤ

tnerstvom. Sicer pa je to eden od razvojnih projektov, ki nas Ä?aka v prihodnje.ÂŤ

Tudi koliÄ?ine prodane vode so zaradi vse veÄ?je ekoloĹĄke ozaveĹĄÄ?enosti prebivalstva in industrije zmanjĹĄujejo. Vodni viri na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline pa so izdatni. Nameravate oziroma razmiĹĄljate, da bi vodne viĹĄke uporabili v prid boljĹĄega poslovanja podjetja?

Za komunalno infrastrukturo nikoli ne manjka aktualnih vpraĹĄanj, Ä?eprav ste veÄ?ino najbolj problematiÄ?nih v zadnjih letih reĹĄili. Katera so trenutno v ospredju? ÂťKapitalne objekte za oskrbo z vodo, Ä?iĹĄÄ?enje odpadnih voda, energetske postaje smo obnovili, sedaj nas Ä?aka ĹĄe obnova primarnega omreĹžja. To zahteva nenehno posodabljanje in obnavljanje, Ä?e Ĺželimo zmanjĹĄati izgube in stroĹĄke okvar. Tega se zaradi razvejanosti terena lotevamo postopoma in po razpoloĹžljivih virih.ÂŤ

Mag. GaĹĄper Ĺ karja: ÂťVerjamem, da se bomo s TeĹĄem ĹĄe pred letoĹĄnjo ogrevalno sezono dogovorili tudi o za nas najsprejemljivejĹĄi ceni toplotne energije.ÂŤ

Vedno ste poudarjali, da so cene toplotne energije med najniĹžjimi, Ä?e ne celo najniĹžje v Sloveniji. Je ĹĄe vedno tako? ÂťCene daljinskega ogrevanja v Ĺ aleĹĄki dolini so ĹĄe vedno najniĹžje v drĹžavi. Graf, ki ga pripravi Agencija za energijo vsako leto (tudi sami spremljamo te podatke), to potrjuje. Za primerjavo: cene so za 20 odstotkov niĹžje od naslednjega najcenejĹĄega – Ljubljane, in skoraj za 30 odstotkov niĹžje od Celja. Seveda pa to ĹĄe ne pomeni, da je bil tolikĹĄen dvig cene upraviÄ?en. Menimo,

ÂťUgotovitev je pravilna. S pomoÄ?jo kohezijskega projekta smo zgradili tri nove naprave za pripravo pitne vode. Pri izdatnosti vodnih virov je za nas najpomembnejĹĄe, da lahko v vsakem obdobju, tudi ob najveÄ?jih suĹĄah, zagotavljamo uporabnikom nemoteno oskrbo s pitno vodo.

Seveda razmiĹĄljamo o viĹĄkih vode. Izdelali smo Ĺže nekaj analiz, prouÄ?ili idejo o postavitvi polnilnice vode. A so stroĹĄki zanjo preveliki in si jih ne moremo sami privoĹĄÄ?iti. Morda bi bila ideja izvedljiva z javno-zasebnim par-

Kaj ste oziroma ĹĄe boste postorili letos? ÄŒe omenim le najveÄ?je naloge, potem je to na energetskem podroÄ?ju prestavitev toplotne postaje iz objekta Ĺ˝ivic na novo lokacijo, tehnoloĹĄka prenova toplovodnega sistema na GoriĹĄki cesti v Velenju, prenova vroÄ?evoda v Podkraju, na vodnih dejavnostih pa obnove vodovoda na cesti Simona Blatnika v Velenju, vodovoda in kanalizacije na TekavÄ?evi cesti in cesti heroja Ĺ ercerja v Ĺ oĹĄtanju, obnova vodovoda in kanalizacije v ReÄ?ici ob Paki.

Koliko denarja namenjate za vlaganja v komunalno infrastrukturo? ÂťIz najemnine, ki je vir obÄ?inskih proraÄ?unov, vsako leto namenjamo za obnovo komunalne infrastrukture nekaj manj kot 7 milijonov evrov. Pri tem moram poudariti, da zelo dobro sodelujemo z vsemi tremi obÄ?inami, in da je ta denar porabljen dobro ter namensko. Poleg tega pa nekaj milijonov evrov na leto namenjamo za vzdrĹževanje tudi sami.ÂŤ

Komunalno podjetje je bilo v zadnjih letih uspeĹĄno pri izvedbi programa racionalizacije. Pomembno ste zmanjĹĄali stroĹĄke delovanja in med drugim zniĹžali ĹĄtevilo zaposlenih. Trenutno vas je le 174, Ä?eprav sodijo od lanskega leta pod vaĹĄe okrilje tudi modre cone. ÂťDrĹži. Osnovna naloga komunalnega podjetja je skrb za kakovostno in nemoteno oskrbo obÄ?anov v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki s komunalnimi dobrinami po najniĹžji moĹžni ceni tudi za konÄ?ne uporabnike.

V procesu racionalizacije so potrebni razliÄ?ni ukrepi in eden takih je zmanjĹĄevanje ĹĄtevila zaposlenih. Ugotavljamo, da s trenutnim ĹĄtevilom zaposlenih obvladujemo vse dejavnosti, tudi modre cone. Prilagoditi se moramo vsakemu zmanjĹĄanju prihodkov.

Poslujemo po naĹĄem naÄ?elu, da lahko porabimo toliko denarja, kolikor ga ustvarimo s prihodki.ÂŤ Lanski poslovni rezultati so bili pozitivni, v celoti ste izpolnili priÄ?akovanja vseh treh obÄ?in ustanoviteljic. Vsi trije sveti so vas pohvalili. Kaj pa kaĹžejo letoĹĄnji polletni rezultati poslovanja in kako je te videti do konca leta? ÂťVeseli smo, da smo lansko poslovno leto konÄ?ali uspeĹĄno.

To je seveda ĹĄe dodaten izziv za prihodnje. Polletni rezultati so dobri, podjetje organizacijsko in finanÄ?no posluje uspeĹĄno.

Za letos smo naÄ?rtovali dobrih 24 milijonov evrov prihodkov, v obdobju januar–julij smo jih dosegli 15 milijonov evrov, vse veÄ? tudi s trĹžnimi dejavnostmi.

Verjamem, da bomo tako nadaljevali do konca leta. Zavedamo se, da smo skupaj z obÄ?inami odgovorni za kakovostno izvajanje gospodarskih javnih sluĹžb in za to se bomo trudili po najboljĹĄih đ&#x;”˛ moÄ?eh.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 22. avgust Iz urada varuha Ä?lovekovih pravic so nenapovedano obiskali policijski postaji ÄŒrnomelj in Metlika in ugotovili, da osebne okoliĹĄÄ?ine tujcev, na osnovi katerih bi ti morda lahko zaprosili za azil, niso bile dovolj resno obravnavane ali pa so bile presliĹĄane.

Predsednik SNS Zmago JelinÄ?iÄ? plemeniti je zanikal, da bi na glasovanju teden prej prav on namenil 55. glas podpore mandatarju Marjanu Ĺ arcu.

AmeriĹĄki zaporniki so zaÄ?eli stavkati, s Ä?imer Ĺželijo opozoriti na nasilje v zaporih, nedostopnost programov resocializacije in diskriminacijo rasnih manjĹĄin ter zahtevajo spremembe.

Prvi rezultati preiskave grĹĄkih gasilcev so pokazali, da je poĹžar vzhodno od Aten, v katerem je julija umrlo najmanj 96 ljudi, zakrivil nepazljiv krajan.

Umrl je romanist, prevajalec, pesnik, politik in minister v prvi Demosovi vladi dr. Andrej Capuder, Ä?igar Ĺživljenjsko delo je bil celoten prevod Dantejeve BoĹžanske komedije.

Po vsem svetu je odmevalo priznanje nekdanjega osebnega odvetnika ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa Michaela Cohena, ki je priznal krivdo v zvezi s krĹĄenjem zakonodaje v financiranju volilne kampanje in drugimi obtoĹžbami.

ÄŒetrtek, 23. avgust DrĹžavna volilna komisija je potrdila rokovnik za izvedbo lokalnih volitev, ki bodo 18. novembra. Roki za volilna opravila bodo zaÄ?eli teÄ?i 3. septembra.

Dotakratni predsednik DrĹžavnega zbora Matej Tonin je v nagovoru ob dnevu spomina na Ĺžrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih reĹžimov spomnil, da je bila Slovenija edina drĹžava v Evropi, ki je trpela nasilje vseh treh najhujĹĄih totalitarizmov 20. stoletja, in sicer faĹĄizma, nacizma in komunizma.

Potem ko je Matej Tonin odstopil, je DrŞavni zbor z 49 glasovi za in 8 proti za novega predsednika izvolil Dejana Židana. Na podpredsedniťki mesti so izvolili Tino HeferNovi predsednik DrŞavnega zbora je Dejan Židan.

le (LMĹ ) in JoĹžeta Tanka (SDS).

Venezuelci so mnoĹžiÄ?no zapuĹĄÄ?ali domovino in skuĹĄali oditi v Peru, ĹĄe preden bi tam zaÄ?ela veljati nova pravila, ki bodo od Venezuelcev zahtevala potni list.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je ob priznanju odvetnika Michaela Cohena o krĹĄitvah financiranja volilne kampanje dejal, da si je ta zgodbo izmislil v zameno za pogoditev s toĹžilstvom, hkrati pa je priznal, da je pornoigralkama res plaÄ?al za molk, a iz svojega Ĺžepa.

ZDA so po julijskem uvajanju 25 % uvoznih carin uvedle davek za ĹĄe dodatnih 279 izdelkov v vrednosti 16 milijard dolarjev. Kitajska je odgovorila z enakovrednimi carinami na ameriĹĄki uvoz.

Petek, 24. avgust V 94. letu starosti je umrl pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, ure-

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Meniskus, drugiÄ?

dnik, Ä?lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter nekdanji politik Ciril Zlobec.

Zapustil nam je izjemen pesniĹĄki opus, z njegovim odhodom pa se je poslovil ĹĄe zadnji iz legendarne pesniĹĄke Ä?etverice, ki je leta 1953 izdala prelomno zbirko Pesmi ĹĄtirih.

Iz Floride so poroÄ?ali o mnoĹžiÄ?nem streljanju.

Umrl je 841-letni John McCain, senator, vojni veteran in predsedniĹĄki kandidat, ki je zadnje leto bolehal za rakom na moĹžganih.

Enajst dni po tem, ko je italijanska obalna straĹža iz morja reĹĄila skoraj 200 eritrejskih beguncev, je le priĹĄlo do njihovega izkrcanja.

Ciril Zlobec je podpisal pribliĹžno 30 zbirk poezije, ĹĄtevilna njegova dela so prevedli v tuje jezike

V 76. letu starosti je v sredo umrl romanist, pisatelj, prevajalec in politik Andrej Capuder

30. avgusta 2018

Ponedeljek, 27. avgust V nekaterih koalicijskih strankah so odloÄ?ali o podpori kandidatom za ministre. Tako so potrebno podporo dobili vsi ĹĄtirje ministrski kandidati LMĹ in predlagani ministri strank SD in SMC. ZDA in Mehika sta dosegli dogovor v kljuÄ?nih toÄ?kah za sklenitev dogovora o severnoameriĹĄkem prostotrgovinskem sporazumu Nafta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih mesecih

Znanih je bilo nekaj imen za ministrske kandidate. V SAB so na mesto ministrice za infrastrukturo predlagali Alenko BratuĹĄek, za vodenje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra JoĹžefa ÄŒesnika, za ministra brez listnice pa Marka Bandellija. V DeSUSu so za mesto ministra za obrambo predlagali Karla Erjavca, za vodenje ministrstva za kmetijstvo pa Aleksandro Pivec.

Milan Brglez je SMC obvestil, da izstopa iz poslanske skupine. PridruĹžil se je poslancem SD. Nekdanji generalni direktor ZZZS Samo Fakin je potrdil, da so ga v LMĹ povabili na pogovor o vodenju ministrstva za zdravstvo.

Na Havajih so trepetali pred orkanom Lane. Zaradi poplav in zemeljskih plazov je ameriĹĄki predsednik Donald Trump razglasil izredne razmere.

S predstavitvijo ministrskih imen smo si lahko NemĹĄke oblasti so evakuirale prepredstavljali, kako bo sestavljena prihodnja vlada. bivalce treh vasi nedaleÄ? od Berlina, kjer se je v bliĹžnjem gozdu razplamtel poĹžar, predstavil predloge za okrepitev varnosti Evropske unije, saj meni, da se EU na podroki bi lahko uĹĄel izpod nadzora. Ä?ju varnosti ne sme veÄ? zanaĹĄati le na ZDA. Na MeddrĹžavnem sodiĹĄÄ?u v Haagu je Iran zahteval zaÄ?asno odpravo sankcij, ki so jih Izvedeli smo imena ĹĄe nekaterih ministr- proti drĹžavi znova uvedle ZDA, potem ko skih kandidatov. V SMC so za mesto mini- so maja izstopile iz iranskega jedrskega spostrice za delo predlagali Ksenijo Klampfer, razuma. za gospodarskega ministra Zdravka PoÄ?ivalĹĄek in za okoljskega ministra Jureta Lebna.

Brazilska policija je po vsej drĹžavi izvedla obseĹžno operacijo, v kateri je zaradi umorov Potem ko sta bila za podpredsednika drĹžavin nasilja nad Ĺženskami aretirala 157 moĹĄkih, nega zbora Ĺže potrjena Tina Heferle iz LMĹ skupno pa veÄ? kot tisoÄ? ljudi. in JoĹže Tanko iz SDS, je poslanska skupina PapeĹž FranÄ?iĹĄek je obiskal Irsko, kjer je DeSUS za tretjega podpredsednika predlaĹĄtevilo vernikov po razkritih aferah spolnih gala poslanca Branka SimonoviÄ?a. zlorab oÄ?itno padlo. Izrazil je Âťsram in trpljeMandatar za sestavo vlade Marjan Ĺ arec je njeÂŤ, ker se cer- opravil prvi krog posvetovanj z ministrskimi kvene oblasti niso kandidati strank prihodnje koalicije. ustrezno spopadle s spolnimi zlorabami, ki so jih zagreĹĄili duhovniki.

AmeriĹĄki predsednik Trump je nepriÄ?akovano sporoÄ?il, da odpoveduje naÄ?rtovaPapeĹžu so na Irskem ni obisk zunanjeoÄ?itali preveÄ? besed ga ministra Mika Merklova je dejala, da NemÄ?ija podpira in premalo dejanj v Pompea v Severni vstop HrvaĹĄke v schengen. boju proti spolnim Koreji. zlorabam.

V gozdnem poNemĹĄka kanclerka Angela Merkel je hrvaĹžaru 63 kilome- ĹĄkemu premierju Andreju Plenkoviću med trov jugozahodno od Berlina je eksplodira- obiskom v Berlinu dejala, da podpira prikljulo veÄ? kosov streliva iz druge svetovne vojne. Ä?itev HrvaĹĄke schengenskemu obmoÄ?ju, ki jo Zagreb naÄ?rtuje do leta 2020 MadĹžarski premier Viktor Orban je po sreÄ?anju z italijanskim notranjim ministrom V 74. letu starosti je umrl dolgoletni pred- Matteom Salvinijem v Milanu dejal, da Evrosednik Nacionalnega sveta invalidskih or- pa potrebuje novo Evropsko komisijo in parganizacij Slovenije in drĹžavni svetnik Boris lament. Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ?.

Avstrijska vlada bo prosilcem za azil oneNa Floridi je ĹĄerifov urad sporoÄ?il, da je mogoÄ?ila pripravniĹĄtva in udeleĹževanje na priĹĄlo do mnoĹžiÄ?nega streljanja, v katerem teÄ?ajih vajeniĹĄtva do konca obravnave njije umrlo veÄ? ljudi. Afganistanske oblasti so hovih proĹĄenj ter jih ponudila drugim tujsporoÄ?ile, da je bil v letalskih napadih na cem v drĹžavi. skrivaliĹĄÄ?a afganistanske veje t. i. Islamske Preiskovalci ZdruĹženih narodov pa so spodrĹžave v provinci Nangarhar ubit njen vodja roÄ?ili, da so v Jemnu vse v konflikt vpletene Abu Saad Erhabi. strani verjetno zagreĹĄile vojne zloÄ?ine.

Sobota, 25. avgust

Torek, 28. avgust

Nedelja, 26. avgust

ÂťOjej, kaj pa se ti je zgodilo?ÂŤ ÂťPoÄ?il mi je meniskus.ÂŤ ÂťNesreÄ?a s kolesom, kaj?ÂŤ ÂťNe, sploh ne. PonoÄ?i sem svojega malega velikega sina dvignila iz velike postelje, da bi ga prestavila v majhno, poÄ?epnila sem, iz poÄ?epa veÄ?ino teĹže povsem neprevidno prenesla na levo nogo in PUM! E, sem kar vedela, pri Ä?em sem.ÂŤ Pred osmimi leti mi je namreÄ? Ĺže Kaja AvberĹĄek poÄ?il meniskus, takrat sicer v desnem kolenu. Tudi takrat v malone absurdnih okoliĹĄÄ?inah – pognala sem se na okensko polico in desno nogo spodvila pod rit, kot Ĺže tolikokrat, vendar tistikrat s prav posebnim zamahom, ki mi je kolensko zadevĹĄÄ?ino razcefral na kosce.

S kolenskim opornikom bergljam po soseski, ki v priÄ?akovanju enega pomembnejĹĄih praznikov otoÄ?ka na otoku ob glasni bumbumki iz domaÄ?ih zvoÄ?nikov po ulicah riĹĄe pisane preproge iz obarvane grobe soli, da se bo po njih, kot vsako leto, sprehodila Devica s Sinom v naroÄ?ju (saj vemo, da otroke nosijo ĹĄtorklje ali paÄ? Ĺže katero krilato bitje). Sosedje, gusarji, me en za drugim spraĹĄujejo, ali je bil vzrok za mojo nesreÄ?o kolo.

Pravzaprav so o tem prepriÄ?ani, pred kakĹĄnim mesecem sem bila ĹĄe Âťblondinka na kolesuÂŤ, zdaj pa sem Âťblondinka na berglah zaradi kolesaÂŤ.

Magnetna resonanca je Ä?udno preÄ?udna zadeva. UleÄ?i se moram v kroĹžno komoro, iz katere mi kuka le glava, levo nogo imam pripeto, migati ne smem. Gospa sestra mi v uĹĄesa vtakne Ä?epke, v roko pa potisne kabel z zvonÄ?kom. ÂťPostopek traja kakĹĄnih dvajset minut in maĹĄina je kar precej glasna, en kup ropota bo. ÄŒe bi sluÄ?ajno zaÄ?utili nevzdrĹžno tesnobo in Ĺželeli prekiniti postopek, le pritisnite na gumbek. Verjamem, da ne bo treba, pa vseeno.ÂŤ Huh, si mislim, sem pa res radovedna, kaj za ena poĹĄast je to. NajbrĹž res niÄ? takega, lepo bom zaprla oÄ?i in dihala, pa bo. ZaÄ?ne se povsem nepriÄ?akovano: buta, tolÄ?e, zavija in cvili, enkrat bolj, drugiÄ? manj enakomerno. Uh, malo je pa res tesnobno, kdo bi si mislil, srce mi razbija, globlje diham, s prepono, s celimi pljuÄ?i, tudi s stranskim delom. Edini naÄ?in, da vzdrĹžim, je, da se ropotajoÄ?emu monstrumu popolnoma prepustim, da se z njim zlijem v eno. Magnetna resonanca postane nekakĹĄen deep noise techno trance* in vidim se v transu skakati po travnatem klifu, obkroĹžena s skakajoÄ?imi ljudmi iz mojih prejĹĄnjih Ĺživljenj. Ti poÄ?asi odpadajo, se odmikajo, naenkrat pomirjeno zrejo v morje s travnatega klifa, pa ne mojega, na mojem ostaneta le skakajoÄ?a mali in veliki moĹĄki, pridruĹži se nam ĹĄe celo moje pleme, skakajoÄ?e, seveda. Nato pa nastopi tiĹĄina, vrnem se s klifa, odprem oÄ?i in ob meni spet stoji gospa sestra, ki me prijazno gleda. ÂťPa je mimo. Ni bilo hudo, kaj?ÂŤ ÂťZanimiva izkuĹĄnja, moram reÄ?i!ÂŤ ji odgovorim. Kot nekakĹĄno oÄ?iĹĄÄ?ujoÄ?e potovanje, si mislim. ÂťGreva na eno kavo, res se bo prilegla,ÂŤ reÄ?em D, ki me Ä?aka in se s kavnim predlogom seveda strinja. Bolnica, v kateri sem bila ravnokar magnetno resonirana, je najlepĹĄa bolnica, kar sem jih bila kdaj obiskala. Fasado ima obloĹženo s Ä?udovitimi vzorÄ?astimi ploĹĄÄ?icami v mavrskem stilu, nad lesenimi okni so postavljeni liÄ?ni nadstreĹĄki iz belih in modrih glaziranih valovitih streĹĄnikov, pokonci jih drĹžijo umetelno oblikovani nosilci iz kovanega Ĺželeza.

Vanjo se vstopi skozi polkroĹžni portal in preko notranjega dvoriĹĄÄ?a s cvetoÄ?o bugenvilijo. Tudi v Ä?akalnici so na stenah tiste krasne keramiÄ?ne ploĹĄÄ?ice (azulejos), strop je izrezljan, v kotu pa iz ogromnega starinskega keramiÄ?nega roĹžnega lonca – na vrhu zaobljenega stolpa z rumeno-modro poslikavo raste ĹĄe bolj ogromna praprot. V taki Ä?akalnici je Ä?akanje prijetno.

Kupujem letalsko karto, vtipkati moram le ĹĄe ĹĄtevilke kreditne kartice. Stopim po denarnico in v istem trenutku zazvoni telefon. Klic, ki ga nestrpno Ä?akam Ĺže ves teden, radikalno spremeni potek bliĹžnje prihodnosti. Zaprem prenosni raÄ?unalnik, kartico pospravim nazaj v denarnico in si nalijem kozarec rdeÄ?ega vina. Zaradi operacije mi ni treba predÄ?asno leteti v Slovenijo in tudi ne zapuĹĄÄ?ati malega in velikega moĹĄkega. Kar tu me bodo operirali, v tisti lepi bolnici, no, v drugi, moderneje izpeljani zgradbi taiste bolnice – kar verjeti ne morem.

Sedim v gorÄ?iÄ?no rumenem naslanjaÄ?u, levo koleno imam dvakrat preluknjano, noga mi tiÄ?i v debelem in teĹžkem povoju. Migam z noĹžnimi prsti in ritmiÄ?no krÄ?im ĹĄtiriglavo stegensko miĹĄico, da se preveÄ? ne poleni. Vsake toliko vzamem protiboleÄ?insko tableto temno rubinaste barve, zveÄ?er pa si v trebuh piÄ?im drobno injekcijo proti krvnim strdkom, pri Ä?emer imam vedno znova tremo. ÄŒas je raztegnjen in naenkrat se spomnim, da smo nekoÄ? za toÄ?en Ä?as klicali po telefonu. *globoko hrupen tehno trans đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 7

7

IZOBRAŽEVANJE

30. avgusta 2018

VeÄ? otrok v vrtcih in osnovnih ĹĄolah Javni zavodi v mestni obÄ?ini Velenje so dobro pripravljeni na novo ĹĄolsko leto – Za osnovno ĹĄolstvo v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu veÄ? kot 1,5 milijona evrov – ZaÄ?asno zaprta podruĹžnica v Cirkovcah Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 27. avgusta – Naťi javni zavodi, ki se ukvarjajo z izobraŞevanjem, so dobro pripravljeni na novo ťolsko leto.

Iz leta v leto se poveÄ?uje ĹĄtevilo vpisanih otrok tako v osnovne ĹĄole kot Vrtec Velenje. Doslej smo reĹĄevali prostorsko stisko predvsem v enotah Vrtca, poslej bomo morali razmiĹĄljati, kako bomo prostorsko razbremenili osnovne ĹĄole. V vrtcu, kamor smo vpisali vse otroke, katerih starĹĄi so izrazili to namero, in ĹĄolah nimamo laÄ?nih otrok, ampak je prehrana v njih zagotovljena vsem. Tudi vlaganj v zagotavljanje boljĹĄih pogojev za izvajanje dejavnosti je bilo kar nekaj.ÂŤ To je osrednje sporoÄ?ilo z letoĹĄnje novinarske konference, ki jo Ĺže vrsto let pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta pripravi Mestna obÄ?ina Velenje.

njih. NajveÄ?ja ovira je neznanje slovenskega jezika, teĹžave se pojavljajo tudi zaradi nereĹĄenega financiranja dodatnega izobraĹževanja. ÂťV lokalni skupnosti se sooÄ?amo s teĹžavami, nanje lahko opozarjamo, konkretno sodelujemo pri njihovem reĹĄevanju, evropsko sistemsko reĹĄitev za ta vpraĹĄanja pa mora poiskati drĹžava.ÂŤ Ivan Planinc, vodja kolegija ravnateljev osnovnih ĹĄol, je dodal, da ne beleĹžijo tako velikega

pouk ĹĄporta, zamenjali 10 oken v avli na centralni ĹĄoli, garderobe, zamenjali nekaj talne keramike, na podruĹžnici v Pesju pa so uÄ?itelji in uÄ?enci lahko opazili nova tla in stavbno pohiĹĄtvo v zbornici.

Ĺ ola Gorica: najveÄ?ja ĹĄola po ĹĄtevilu uÄ?encev

ÂťRastemo po ĹĄtevilu uÄ?encev in bomo v novem ĹĄolskem letu osnovna ĹĄola z najveÄ? uÄ?enci v

prihodnje leto bodo gostili delegacije ĹĄol iz Anglije, Francije, Italije in Romunije ob konÄ?anju projekta na temo migrantskih skupin. ÂťSicer pa nadaljujemo projekt kakovosti, smo mentorska ĹĄola ostalim ĹĄolam, izvajamo projekt podjetniĹĄtva, potrjujemo, da nismo pridobili nazivov eko, kulturna, zdrava ĹĄola kar tako.

Pa ĹĄe bi lahko kaj naĹĄtela.ÂŤ PoÄ?itnice so izkoristili za prenovo kabineta, ĹĄolske jedilnice, za ureditev kabineta glasbenega pouka, beljenje, Ä?iĹĄÄ?enje, najveÄ?ji zalogaj, ki so ga izvedli z Mestno obÄ?ino Velenje, pa je bila ureditev zunanjega kanalizacijskega sistema na podruĹžnici v Ĺ entilju.

so ĹĄe stavbno pohiĹĄtvo na traktu predmetne stopnje, prepleskali nekaj prostorov ter posodobili del IKT opreme. ÂťNovost med prednostnimi nalogami, ki smo jih zaÄ?rtali za ĹĄolsko leto 2018/2019, je uvajanje tutorstva med uÄ?enci. Z njim si obetamo tesnejĹĄe povezovanje uÄ?encev med sabo. Omenim naj prizadevanja za dvig ustvarjalnosti pri pouku, izvajanje sistema pouÄ?evanja NTC in ustanovitev centra NTC za Ĺ aleĹĄko dolino.ÂŤ Lani je obiskovalo pouk na matiÄ?ni ĹĄoli in podruĹžnici PleĹĄivec 414 uÄ?encev, v novem ĹĄolskem letu jih bo 425. PrvoĹĄolcev bo na matiÄ?ni ĹĄoli 55, na podruĹžnici trije.

ĹĄolcev, kar je veÄ? kot lani v tem Ä?asu.

Tudi na tej ĹĄoli bodo imeli veÄ? uÄ?encev kot predhodno leto, in sicer 515 (lani 496). PrvoĹĄolcev bo 68, od tega na podruĹžnici v Ĺ entilju 19.

Ĺ ola Ĺ alek: v znamenju 30-letnice obstoja

Ĺ ola Livada: zaÄ?asno zaprli podruĹžnico v Cirkovcah

â?ą

atletsko stezo in stezo za daljino. ÂťV okviru projekta SIO 20 (projekt preko Arnesa) smo uredili toÄ?ke, ki omogoÄ?ajo dostop do spleta v vsaki uÄ?ilnici. V okviru lanskoletne raziskovalne naloge bomo izvajali vse leto projekt Razgibajmo se za uÄ?ence od 6. do 9. razreda, vsi ostali projekti ostajajo, vkljuÄ?no s projektom Izzivi medkulturnega sobivanja,ÂŤ je na kratko oznaÄ?ila prednostne naloge Majda ZavrĹĄnik Puc.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj Ĺ ola Karla Destovnika Kajuha: dostop do spleta v vsaki uÄ?ilnici

Na najveÄ?ji ĹĄoli v Ĺ aleĹĄki dolini – ĹĄoli Karla Destovnika Kajuha - so za novo ĹĄolsko leto vpisali 775 uÄ?encev, kar je eden manj kot v enakem lanskem Ä?asu. PrvoĹĄolcev je – po podatkih ravnateljice Majde ZavrĹĄnik Puc – na centralni ĹĄoli 75, na podruĹžnici v TopolĹĄici 8 (lani 16).

Poleg letnih vzdrĹževalnih del in generalnega Ä?iĹĄÄ?enja so na novo preplastili ĹĄportno igriĹĄÄ?e,

Za zdaj 3061 osnovnoĹĄolcev, od tega 382 novincev

Po podatkih iz zaÄ?etka tedna bo prag na ĹĄestih matiÄ?nih osnovnih ĹĄolah in njihovih petih podruĹžnicah ter na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje 3. septembra prestopilo 3061 uÄ?encev, od tega 382 novincev, kar je 23 veÄ? kot v enakem obdobju lani. ÂťV osnovnih ĹĄolah Ĺže imajo prostorske teĹžave. Tako smo Ĺže morali zapreti dva oddelka vrtca, in sicer v osnovnih ĹĄolah Gorica ter Antona AĹĄkerca,ÂŤ je med drugim dejal velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? ter izrazil prepriÄ?anje, da so skupaj z vodstvi ĹĄol uredili podroÄ?je osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja tako, da nanj pripomb ne bo. Bolj v znak pozornosti kot finanÄ?ne razbremenitve starĹĄev so tudi tokrat otrokom podarili zvezke.

Slabih 560 tisoÄ? evrov za investicijsko in tekoÄ?e vzdrĹževanje objektov

V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu je za osnovno ĹĄolstvo namenjenih veÄ? kot 1,56 milijona evrov. NajveÄ? (590 tisoÄ? evrov) je predvidenih za ĹĄolske prevoze, ki ostajajo urejeni tako kot v minulem ĹĄolskem letu, za tekoÄ?e materialne stroĹĄke dobrih 328 tisoÄ? evrov, Âťza investicijsko in redno vzdrĹževanje pa smo namenili nekaj manj kot 560 tisoÄ? evrov, od tega je lokalna skupnost zagotovila dobrih 289 tisoÄ? evrov, ostalo osnovne ĹĄole iz lastnih sredstev,ÂŤ je pojasnil Drago MartinĹĄek, vodja Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje.

Na vpraĹĄanje, kako pa je s prihodom in teĹžavami tujcev, predvsem albansko govoreÄ?ih, je KontiÄ? dejal, da je prihod teh v tukajĹĄnjem okolju podoben kot v drugih okoljih. TeĹžave so, do veÄ?jih pa v ĹĄolskem prostoru doslej ni priĹĄlo, zahvaljujoÄ? kadrom v

vpisa albansko govoreÄ?ih otrok kot v ĹĄolskem letu 2016/2017.

Dejal je ĹĄe, da v celoti podpirajo staliĹĄÄ?e Mestne obÄ?ine Velenje o tem vpraĹĄanju. TeĹžava so matere otrok, ki ne poznajo slovenskega jezika, so edina vez med ĹĄolo in druĹžino, na teÄ?aj slovenskega jezika pa niso ĹĄle.

PraktiÄ?no na vsaki osnovni ĹĄoli kakĹĄna novost

Poleg zapisa z novinarske konference nas je ĹĄe zanimalo, kako konkretno so se pripravili na novo ĹĄolsko leto po posameznih osnovnih ĹĄolah v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Mestna obÄ?ina Velenje Ĺ ola Antona AĹĄkerca: prvi koraki v projektu Erasmus plus

Za novo ĹĄolsko leto imajo na ĹĄoli Antona AĹĄkerca vpisanih 561 uÄ?encev, od tega 503 na matiÄ?ni ĹĄoli in 58 na podruĹžnici v Pesju. PrvoĹĄolcev je med njimi 64 (od tega 14 na podruĹžnici).

UÄ?encev bo na ĹĄoli veÄ? kot v minulem ĹĄolskem letu.

Njen ravnatelj Zdenko GoriĹĄek zagotavlja, da jih v programskih novostih Ä?akajo prvi koraki v projektu Erasmus plus, nadaljevanje ali nadgradnja nekaterih Ĺže uteÄ?enih in uspeĹĄnih projektov, zaznamovali bodo 10-letnico projekta Mavrica prijateljstva med generacijami. ÂťMed ĹĄolskim letom se vedno zgodi, da kakĹĄen teÄ?aj, projekt zaide v naĹĄe ĹĄolske prostore in ga seveda poskuĹĄamo izpeljati.ÂŤ Med poÄ?itnicami niso stali kriĹžem rok, ampak so opravili kar nekaj veÄ?jih in manjĹĄih vzdrĹževalnih del. Med drugim so v celoti prenovili uÄ?ilnico za 1. razred, umivalnici s sanitarijami za

velenjski obÄ?ini,ÂŤ je povedal ravnatelj ĹĄole Gorica Ivan Planinc.

Na matiÄ?ni ĹĄoli bo sedlo v ĹĄolske klopi 550, na podruĹžnici v Vinski Gori pa 63 uÄ?encev, skupaj 39 veÄ? kot v minulem ĹĄolskem letu.ÂŤ Rastejo, je zagotovil, ĹĄe po boljĹĄih materialnih pogojih izobraĹževanja tako za

â?ą

Vrata je zaradi premajhnega ĹĄtevila uÄ?encev zaÄ?asno zaprla podruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola v Cirkovcah, ki deluje pod okriljem ĹĄole Livada.

uÄ?ence kot zaposlene. V celoti so obnovili sanitarije za deklice, kupili nekaj opreme za uÄ?ilnice, v ĹĄolski kuhinji so obnovili razdelilno linijo, ĹĄolo temeljito poÄ?istili ‌ Bodo rasli tudi programsko? ÂťVeÄ? uÄ?encev ne pomeni veÄ? projektov. Nadaljevali bomo tiste, ki so bili doslej uspeĹĄni. Dodali pa bomo nekaj novih vsebin pri izvajanju prednostnih nalog, med katerimi so zdrava prehrana, mednarodni dan strpnosti in prijateljstva ter poklici prihodnosti. PrepriÄ?an sem, da bodo uÄ?enci lahko v omenjenih dejavnostih uresniÄ?ili svoje interese in cilje,ÂŤ je ĹĄe dejal Ivan Planinc.

Ĺ ola Gustava Ĺ iliha: naj se zaÄ?ne

V naslovu zapisan stavek je izrekla ravnateljica ĹĄole Gustava Ĺ iliha Liljana Lihteneker in dodala, da je vsako ĹĄolsko leto na ĹĄoli nekaj posebnega. Posebnost bo nov evropski projekt z ekoloĹĄko vsebino, nadgradnja dveh mednarodnih projektov v okviru programa Erasmus plus, maja

ÂťNa naĹĄi ĹĄoli prviÄ? beleĹžimo precejĹĄen porast ĹĄtevila uÄ?encev. 493 jih imamo sedaj na seznamu, Ä?eprav smo zaradi premajhnega ĹĄtevila uÄ?encev zaÄ?asno zaprli vrata podruĹžnice v Cirkovcah. Ohranjamo podruĹžnico v Ĺ kalah, kjer bo v novem ĹĄolskem letu obiskovalo pouk 36 otrok,ÂŤ je povedala Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti, ravnateljica ĹĄole. PrvoĹĄolcev imajo za zdaj 61.

VeÄ?jih programskih novosti ne bo, uvajali pa bodo formativno spremljanje, pouÄ?evanje NTC, medvrstiÄ?no mediacijo, nadaljevali bodo vrstniĹĄko pomoÄ?.

Ker je ĹĄola stara 40 let, jo Ĺže nekaj let zavzeto obnavljajo, pravi ZafoĹĄnik Kandutijeva. Med poÄ?itnicami so prenovili ĹĄolsko jedilnico, v kletnih prostorih zamenjali talno keramiko, uredili nekaj uÄ?ilnic, s pomoÄ?jo lokalne skupnosti pa so prenovili toplotno in plinsko podpostajo.

Ĺ ola Mihe Pintarja Toleda: tutorstvo med uÄ?enci

Sebastjan Kukovec, ravnatelj ĹĄole, je zadovoljen, ker so s pomoÄ?jo ustanoviteljice prenovili streho nad upravnim delom in traktom predmetne stopnje ter s tem zaĹĄÄ?itili objekt. Menjali

ÂťNovo ĹĄolsko leto bo za nas prazniÄ?no. Vstopamo v 30-letnico obstoja, zato bodo naĹĄi napori povezani s praznovanjem jubileja. S tem bodo povezane tudi

NajveÄ?ja osnovna ĹĄola po ĹĄtevilu uÄ?encev v mestni obÄ?ini Velenje je bila vrsto let ĹĄola Antona AĹĄkerca, v novem ĹĄolskem letu bo ĹĄola Gorica s 564 uÄ?enci.

nekatere programske novosti,ÂŤ je povedala ravnateljica Irena PoljanĹĄek Sivka.

Med slednjimi je projekt V naĹĄi ĹĄoli je fajn, v katerem bodo gradili odnose, spoĹĄtovanje in sprejemanje drug drugega, ĹĄe veÄ?jo pozornost bodo namenili prostovoljstvu, odzvali so se povabilu Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravstvo v projektu obravnave druĹžin z otroki s prekomerno teĹžo. Tudi v kulture bodo dodali v mozaik kakĹĄen nov kamenÄ?ek.

Kar nekaj so naredili med poÄ?itnicami, pravi sogovornica.

Menjali so okna na juĹžni strani zgradbe, vrata v dvanajstih uÄ?ilnicah, posodobili kabinet prvega triletja, uredili uÄ?ilnico za pouk angleĹĄÄ?ine, izvedli redna vzdrĹževalna dela.

V tem trenutku so vpisali k pouku 395 otrok, od tega 51 prvo-

Po trenutnih podatkih bo v ĹĄolskem letu 2018/2019 sedlo v ĹĄolske klopi na ĹĄestih matiÄ?nih, petih podruĹžniÄ?nih osnovnih ĹĄolah v mestni obÄ?ini Velenje ter na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje v 3061 otrok ali 125 veÄ? kot v enakem obdobju lani. Novincev bo 382, kar je 23 veÄ? kot septembra lani.

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki Ĺ ola bratov Letonja: dejavnosti obveznega in razĹĄirjenega programa

Bojan Juras, ravnatelj ĹĄole bratov Letonja, zagotavlja, da na razliÄ?ne naÄ?ine dokazujejo: Šola niso le zidovi in klopi. Ĺ ola so ljudje. NaĹĄa je zares sonÄ?na – notri in zunaj. In zunaj smo se v letoĹĄnjem poletju ĹĄe posebej izkazali s cvetjem, kar ste opazili tudi v vaĹĄem Ä?asopisu in nas je sredi priprav na nov zaÄ?etek zares razveselilo.ÂŤ Sicer pa so med poÄ?itnicami prenovili uÄ?ilnici za geografijo in zgodovino, povsem na novo uredili ĹĄe sanitarije za uÄ?ence ter ĹĄolski zeliĹĄÄ?ni vrt. Z uÄ?itelji so prenovili nekatere Ĺže uteÄ?ene projekte in jim dodali nove, razĹĄirili bodo tematske aktivne odmore, predvsem pa so skrbno naÄ?rtovali dejavnosti obveznega in razĹĄirjenega ĹĄolskega programa. V okviru slednjega bodo nadaljevali izmenjavo uÄ?encev iz Novega sela, v novem ĹĄolskem letu pa naÄ?rtujejo ĹĄe sodelovanje z uÄ?enci slovenske ĹĄole Slovenskega druĹĄtva Triglav iz Splita.

Dobro pripravljeni priÄ?akujejo v ĹĄolskih klopeh 316 uÄ?encev, med katerimi bo kar 38 prvoĹĄolcev. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

30. avgusta 2018

UÄ?ne delavnice novejĹĄi program APZ Izvajajo ga lahko samo zaposlitveni centri, socialna in invalidska podjetja Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V tem trenutku imajo delodajalci in brezposelne osebe na voljo kar nekaj programov Aktivne politike zaposlovanja (APZ). Ĺ˝e nekaj Ä?asa so prisotna javna povabila Delovni preizkus in Usposabljanje na delovnem mestu, novo pa je javno povabilo Usposabljajmo lokalno, ki je namenjeno usposabljanju brezposelnih oseb za deficitarne poklice. ÂťKot deficitarni poklici so v ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje prepoznani operater CNC, varilec, voznik, kuhar, natakar, kljuÄ?avniÄ?ar, krovec, strojni tehnik, elektromonter, mesar, zidar, tesar.

Darinka SoviÄ? PeÄ?nik, vodja oddelka programov zaposlovanja v ObmoÄ?ni sluĹžbi (OS) zavoda republike Slovenije za zaposlovanje, pove: ÂťDelodajalci lahko oddajo ponudbo in osebo usposabljajo za dobo treh mesecev.ÂŤ

UÄ?ne delavnice za najteĹžje zaposljive

Med novejĹĄe sodi program uÄ?nih delavnic, ki jih lahko izvajajo zaposlitveni centri, socialna in invalidska podjetja. ÂťGre za moĹžnost usposabljanja na delovnem mestu za obdobje ĹĄestih mesecev. V usposabljanje zavod napoti najteĹžje zaposljive brezposelne osebe. To so brezposel-

ne osebe, ki so na zavodu prijavljene najmanj 24 mescev, brezposelne osebe z nedokonÄ?ano ali pa dokonÄ?ano najveÄ? osnovno ĹĄolo, iskalce prve zaposlitve, prijavljene na zavodu najmanj pol leta, osebe nad 55 let, osebe, ki so vkljuÄ?ene v programe zdra-

javno povabilo Zaposli.me, po katerem delodajalci za zaposlitve brezposelne osebe dobijo subvencijo v viĹĄini od 5.000 do 7.000 evrov za tiste brezposelne, ki so prijavljeni na zavodu in so stari nad 50 let, brezposelne osebe, stare 30 let in so 12 mescev prijavljene na zavodu, ter za tiste, ki so starejĹĄi od 30 let in imajo dokonÄ?ano najveÄ? osnovno ĹĄolo.

Visoka ĹĄola za proizvodno inĹženirstvo s sedeĹžem v Celju izvaja ĹĄtudijski program Sodobno proizvodno inĹženirstvo. Nastala je na pobudo gospodarstva, ki se sooÄ?a s pomanjkanjem usposobljenih kadrov v tehniĹĄkih vedah. Ĺ tudij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inĹženir strojniĹĄtva.

5. Prijazna in dostopna ekipa: iznajdljiva ekipa, ki je na voljo tudi zunaj uradnih ur ĹĄtudentskega referata.

6. OdliÄ?ne zaposlitvene moĹžnosti: diplomirani inĹženirji strojniĹĄtva sodijo med deficitarne poklice tako na ravni regije kot v celotnem slovenskem prostoru.

7. Razumni in transparentni stroĹĄki

1. Ĺ tudij je naravnan praktiÄ?no: praktiÄ?no znanje, podprto s teorijo.

2. Ĺ tudij je uÄ?inkovit: delo poteka v manjĹĄih skupinah.

3. Ĺ tudij izvajajo visokoĹĄolski uÄ?itelji z izkuĹĄnjami iz industrijskega okolja: visokoĹĄolski uÄ?itelji iz gospodarstva z bogatim znanstvenoraziskovalnim delom.

4. Ĺ tudij poteka v odliÄ?no opremljenih predavalnicah, raÄ?unalniĹĄkih uÄ?ilnicah in laboratorijih: dobro opremljeni laboratoriji in raÄ?unalniĹĄke uÄ?ilnice, tesna povezava z razvojno-raziskovalnimi centri v regiji.

ĹĄtudija: ni neprijetnih preseneÄ?eni zaradi nepriÄ?akovanih dodatnih stroĹĄkov med ĹĄtudijem.

Vsebina ĹĄtudijskega programa in kompetence diplomantov se prilagajajo potrebam gospodarstva in (potencialnih) delodajalcev.

Zahteve po kljuÄ?nih kompetencah in veĹĄÄ?inah zaposlenih so se v zadnjih letih bistveno spremenile. S posodobitvijo ĹĄtudijskega programa v letu 2017 se je VĹ PI temu prilagodila in vkljuÄ?ila tudi podroÄ?ja omogoÄ?itvenih tehnologij za 4. industrijsko revolucijo.

â?ą Darinka SoviÄ? PeÄ?nik: ÂťVsa javna povabila so objavljena na spletni strani zavoda, delodajalci jih lahko pridobijo tudi v pisarnah za delodajalce na vseh uradih zavoda in seveda tudi po telefonu.ÂŤ

vljenja odvisnosti (ali po zdravljenju) ter invalide.ÂŤ Po zakljuÄ?ku usposabljanja lahko delodajalci za zaposlitev te brezposelne osebe pridobijo subvencijo v viĹĄini 4.000 evrov za zaposlitev ĹĄest mesecev. V primeru, da se odloÄ?ijo za zaposlitev dodatnih ĹĄest mesecev, je

Pomanjkanje strokovnjakov za paliativno oskrbo Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bliĹžnjim. Njen osnovni namen je izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja bolnika in njihovih bliĹžnjih s postopki in ukrepi, s katerimi zagotovimo ustrezno prepoznavo, oceno in tudi obravnavo teĹžav neozdravljivo bolnih.

Z naraĹĄÄ?anjem obolevnosti za rakom in drugimi kroniÄ?nimi obolenji ter podaljĹĄanjem Ĺživljenjske dobe so potrebe po paliativni oskrbi vedno veÄ?je. Paliativna oskrba je relativno novo strokovno podroÄ?je medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v ĹĄirĹĄi regiji, formalni ĹĄtudij za to vejo zdravstva ni bil moĹžen.

Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena ĹĄola v Celju z magistrskim ĹĄtudijskim programom Paliativne oskrbe.

Magistrski ĹĄtudijski program je nastal na osnovi razvojno-raziskovalnega dela na ĹĄoli, smernic DrĹžavnega programa paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji, demografskih trendov in potreb po ustrezno izobraĹženih izvajalcih paliativne oskrbe. Ĺ tudijski program, ki odgovarja na izzive in

moĹžno pribiti subvencijo v viĹĄini 4.000 evrov ĹĄe enkrat. ÂťLahko pa to subvencijo uveljavljajo tudi vsa druga podjetja, ne samo zaposlitveni centri ali socialna in invalidska podjetja, kot je moĹžnost pri usposabljanju.ÂŤ

75 % diplomantov VĹ PI po konÄ?anem ĹĄtudiju napreduje na delovno mesto, ki ustreza novi izobrazbi

potrebe stroke, je mednarodno primerljiv. Na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju so ga pripravili v sodelovanju z uglednimi domaÄ?imi in tujimi (Finska, Ĺ vica) strokovnjaki s podroÄ?ja paliativne oskrbe, ki sodelujejo tudi pri njegovi izvedbi.

Po mnenju ĹĄtudentov in diplomantov je ĹĄtudij na Visoki zdravstveni ĹĄoli v Celju: • fleksibilen, prilagojen potrebam izrednih ĹĄtudentov; • ĹĄtudijski proces poteka v sodobnih predavalnicah in specializiranih uÄ?ilnicah zdravstvene nege z najsodobnejĹĄo opremo; • raziskovalno delo ĹĄtudentov poteka pod mentorstvom visokoĹĄolskih uÄ?iteljev; • dobro razvit, s sistemom tutorstva in nudenjem individualne pomoÄ?i ter podpore pri sooÄ?anju s ĹĄtudijskimi izzivi in teĹžavami; • pestro obĹĄtudijsko dogajanje (ekskurzije, druĹženja ĹĄtudentov, mednarodne poletne ĹĄole ipd.); • moĹžnost opravljanja dela ĹĄtudijskih obveznosti na partnerskih institucijah v tujini. Promocijsko besedilo Predavanje gostujoÄ?e profesorice dr. Helvi Kyngäs iz Univerze v Oulu na Finskem ĹĄtudentom paliativne oskrbe.

Nekatera ĹĄe trajajo

Ĺ e vedno je odprto javno povabilo za spodbujanje trajnega zaposlovanja mladih, kjer delodajalci za zaposlitev brezposelne osebe do 29. leta starosti za nedoloÄ?en Ä?as lahko uporabijo subvencijo v viĹĄini 5.000 evrov.

Prav tako je ĹĄe vedno odprto

Poleg javnih povabil zavod brezposelnim osebam nudi tudi moĹžnost neformalnega izobraĹževanja in usposabljanja ter programe spodbujanja podjetniĹĄtva med mladimi in Ĺženskami s terciarno izobrazbo.

Aprila pa je bilo objavljeno javno povabilo z naslovom Aktivni do upokojitve, po katerem lahko delodajalec ob zaposlitvi brezposelne osebe, ki je starejĹĄa od 58 let, za nedoloÄ?en Ä?as ali do upokojitve, uveljavljajo subvencijo v đ&#x;”˛ viĹĄini 11.000 evrov.

Promocijsko besedilo

PUMO ĹĄola v Ĺživljenje Program v Velenju izvaja DruĹĄtvo za razvoj Ä?loveĹĄkih virov in socialnega kapitala NAPREJ Milena KrstiÄ? – Planinc

tem pripravljamo interesne projekte, ki zdruĹžujejo manjĹĄe skupine. Namen je, da mladi izkaĹžejo svoj interes in samostojno izpeljejo projekt.ÂŤ PodroÄ?ja, ki se jih dotikajo, so glasbeno, raÄ?unalniĹĄko, kulturno, ĹĄportno, zdravstveno, izobraĹževanje, osebna rast, karierno,

Velenje – Zavod za zaposlovanje v sodelovanju z zunanjimi izvajalci izvaja program Projektno uÄ?enje za mlajĹĄe odrasle (PUMO). V ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje delujeta dve skupini, ena v Slovenj Gradcu, kjer je izvajalec MOCIS, Center za izobraĹževa-

â?ą

Vse informacije so na voljo na zavodu za zaposlovanje. V program se lahko vkljuÄ?ijo tako tisti brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu kot tisti, ki niso.

nje odraslih Slovenj Gradec, in ena v Velenju, kjer je izvajalec DruĹĄtvo za razvoj Ä?loveĹĄkih virov in socialnega kapitala NAPREJ. Program je namenjen spodbujanju mlajĹĄih odraslih, ki imajo status brezposelnih oseb, ali drugih iskalcev zaposlitve, da si pridobijo veĹĄÄ?ine, ki jim lahko olajĹĄajo pot do zaposlitve, se vrnejo v izobraĹževanje, poveÄ?ajo sploĹĄno izobraĹženost, oblikujejo poklicno identiteto in poveÄ?ajo socialno-kulturno delovanje. ÂťKonkretneje, namenjen je

â?ą

ÂťNajveÄ?ji uspeh je redna zaposlitev.ÂŤ

Mentorica programa Irena Fras: ÂťMladi se lahko v program vpiĹĄejo vse leto oziroma do zapolnitve mest.ÂŤ

mladim med petnajstim in ĹĄestindvajsetim letom starosti, ki niso vkljuÄ?eni v izobraĹževanje in imajo status brezposelne osebe.

PUMO predstavlja nekakĹĄno ĹĄolo za Ĺživljenje, spoznavanje moĹžnosti, skritih potencialov, moÄ?i za tisto, za kar si prepriÄ?an, da ne znaĹĄ in ne zmoreĹĄ. UdeleĹžencem nudimo podporo pri reĹĄevanju teĹžav, osebnih, ĹĄolskih, druĹžinskih in tistih, ki se porajajo pri iskanju zaposlitve,ÂŤ pripoveduje mentorica Irena Fras. Je ena od treh, ki skupini ĹĄestnajstih (vsak dan sedem ur) v Velenju nudi podporo, jih usmerja ali – kot rada reÄ?e – uÄ?i loviti ribe, ne pa loviti rib namesto njih. ÂťVsak udeleĹženec ima svoj indi-

vidualni naÄ?rt glede na njegove potrebe, Ĺželje, en ali dva projekta pa povezujeta vsakega posameznika s skupino v celoti. Ob

tudi teÄ?aji (nemĹĄÄ?ina, cestnoprometni predpisi ‌).

Program traja eno leto. Izvajajo ga v prostorih Mladinskega centra Velenje. Mladi se lahko vpiĹĄejo v vanj vse leto oziroma do zapolnitve skupine. Pripada jim dodatek za aktivnost in dodatek za prevoz (na osnovi deđ&#x;”˛ janske prisotnosti).

Postanite naroÄ?nik Za naroÄ?nike do 8 ĹĄtevilk zastonj!

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete tudi po e-poĹĄti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 9

9

KULTURA

30. avgusta 2018

Poletne kulturne prireditve kljub muhastemu vremenu uspele Festival Velenje jih je izpeljal 60, odpovedal pa le pet – Ĺ e posebej veseli odliÄ?nega obiska na sobotnih druĹžinskih prireditvah na travniku pri kulturnem domu – ZaÄ?enja se vpis abonmajev, svoj prihod napoveduje Pika NogaviÄ?ka, pripravljajo pa tudi tri svoje produkcije Mira ZakoĹĄek

krepitev kulturne vzgoje.ÂŤ

LetoĹĄnje muhasto poletje je seveda zaznamovalo tudi Poletne kulturne prireditve, predvsem pa organizatorje pogosto spravljalo na rob obupa. OdloÄ?itve o tem, kdaj kakĹĄno prireditev, ki seveda najbolj uspe na prostem, odpovedati, ĹĄe posebej, Ä?e izvajalca za kakĹĄen naslednji datum ni mogoÄ?e veÄ? dobiti, je vedno stresna. ÄŒeprav smo imeli obÄ?utek, da ĹĄe posebej julija nenehno deĹžuje, so jih odpovedali zgolj pet, ĹĄestdeset pa uspeĹĄno izpeljali. Direktorica Barbara Pokorny je zelo zadovoljna. ÂťNekateri vrhunski dogodki so bili zelo dobro obiskani, ĹĄe posebej koncerta Vlada Kresnila in Jinxov. Zelo me veseli, da so se tako dobro ÂťprijeleÂŤ sobotne druĹžinske prireditve na travniku ob kulturnem domu, saj so te ĹĄe kako pomembne za

Prireditve na razliÄ?nih lokacijah, najveÄ? pa jih je v mestu

Prireditve so potekale na razliÄ?nih lokacijah, med drugim tudi ob Velenjskem jezeru. Tako bo tudi v prihodnje, a organizatorji so prepriÄ?ani, da je dobro, da jih je veÄ?ina v srediĹĄÄ?u mesta. Letos so poleg dosedanjih odliÄ?nih lokacij pridobili ĹĄe eno, atrij ob prenovljeni Galeriji Velenje, ki je prav Ä?aroben ambient za pribliĹžno 100 obiskovalcev. Kar nekaj prireditev se bo tu ĹĄe zvrstilo do konca leta, zagotovo tudi nekaj prazniÄ?no decembrskih.

ZaÄ?enjajo vpisovati abonmajev

Nekaj dogodkov iz programa Poletnih prireditev se bo ĹĄe zvrstilo, sicer pa so z mislimi Ĺže v

jesenskem Ä?asu. 6. septembra zaÄ?enjajo vpisovanje abonmajev nove sezone. Ohranjajo prav vse dosedanje. Tudi na tem podroÄ?ju so zelo zadovoljni z odzivom najmlajĹĄih, oba ÂťMini in MaxiÂŤ sta vedno polna. To velja tudi za abonma Mladost, namenjen cilji skupini obiskovalcev, starih med 13 in 16 let. Tudi tega so vsebinsko nadgradili. Za odrasle pa pripravljajo dva gledaliĹĄka abonmaja, Belega, namenjenega bolj resnim gledaliĹĄkim predstavam, in Zelenega, v katerem prevladujejo komedije. Veselijo se tudi obeh glasbenih abonmajev, tako Klasike kot Kluba. Vse programe objavljajo na spletni strani, redno v pregledu kulturnih prireditev na Radiu Velenje in tedniku NaĹĄ Ä?as, izdali pa bodo tudi posebno broĹĄuro.

Pika pride 23. septembra

ustvarjanje,ÂŤ pravi Pokornijeva in dodaja, da bodo ohranili veÄ?ino Ĺže uteÄ?enih vsebin. Upajo, da jih bodo tudi letos tako mnoĹžiÄ?no obiskale skupine osnovnoĹĄolcev iz vse Slovenije in da bo tudi 29. Pikin festival dobro uspel. Tudi letoĹĄnji bo potekal ob Velenjskem jezeru, prihodnji pa verjetno v srediĹĄÄ?u mesta (saj naj bi na dosedanjem gradili prireditveni prostor in oder).

Tri lastne produkcije

Barbara Pokorny: ÂťNajbolj veseli smo, da so naĹĄe prireditve dobro obiskane.ÂŤ

Poleg omenjenih aktivnosti je Festival Velenje po vsej Sloveniji prepoznaven po najveÄ?jem otroĹĄkem festivalu v drĹžavi. Pika je svoj prihod napovedala za Ä?as med 23. in 29. septembrom. Vedno mu dajo kakĹĄno novo vsebino, letos so izbrali kraljestvo Ĺživali. ÂťAmpak Ĺželim poudariti, da ni naĹĄ cilj priÄ?arati Ĺživalski vrt,

ampak vsebini dati vzgojno noto predvsem v smislu, kako zelo pomembno je sobivanje ljudi in Ĺživali. LetoĹĄnja Ä?astna pokroviteljica bo pesnica, pisateljica, reĹžiserka in prevajalka Bina Ĺ tampe Ĺ˝mavc, ki je ravno v teh zadnjih avgustovskih dneh prejela prestiĹžno nagrado zlatnik poezije za Ĺživljenjsko delo za pesniĹĄko

Pisana druĹĄÄ?ina

Pesniki ob Muri

LetoĹĄnji Poznopoletni festival v Ĺ martnem ob Paki v znamenju petih glasbenih dogodkov – BrezplaÄ?en vstop na ĹĄtirih darilo javnega zavoda ob praznovanju 20-letnice delovanja nastopajoÄ?ih

Sv. Martin, Velenje – Murakon, mednarodni festival sodobne poezije, ki poteka ob reki Muri v sv.

Martinu na HrvaĹĄkem, je letos zaokroĹžil peto obletnico delovanja. Idejni vodja festivala je Zlatko Kraljić, VelenjÄ?an, zvest svojim koreninam, ki jih je pognal ob reki, za katero pravi, da je sveta, saj blagoslavlja vsako umetniĹĄko delo in ga oĹživlja v preÄ?udoviti simbiozi. V takĹĄni simbiozi poteka tudi festival, ki privablja ob njeno poreÄ?je sama znana pesniĹĄka imena Slovenije, HrvaĹĄke, MadĹžarske ter tudi od drugod.

Letos, ob jubilejnem letu, so postavili steber poetov, ki ga je izdelal znani umetnik Robert Jurak, na njem pa je napisanih vseh triintrideset avtorjev, ki so bili v teh letih povabljeni na festival. Ob bok evropsko uveljavljenim pesnikom tudi Ä?lana Hotenj Peter Rezman in Milojka B. Komprej iz Ĺ aleĹĄke doline, ki sta nastopila

Tatjana PodgorĹĄek

Ob koncu poÄ?itnic, dopustov dogajanje v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže veÄ? kot 10 let popestrijo dogodki v okviru Poznopoletnega festivala, ki ga pripravlja tamkajĹĄnji javni zavod mladinski center. Zvrstili se bodo ob petkih od 31. avgusta do 28. septembra, pisana druĹĄÄ?ina nastopajoÄ?ih pa naj ne bi pustila nikogar ravnoduĹĄnega.

sti, moĹžnosti, ki jih ta ponuja, Ä?im ĹĄirĹĄemu krogu ljudi.ÂŤ Letos se bo v okviru festivala zgodilo pet glasbenih koncertov, ne pa tudi gledaliĹĄka predstava, s katero so v minulih letih bogatili program festivala. Po pojasnilu

Dve posebnosti letoĹĄnjega festivala

Mirjam Povh, direktorica javnega zavoda, je povedala, da sta posebnosti letoĹĄnjega festivala dve: na odru bo nastopilo veliko domaÄ?inov, saj bo od petih kar na ĹĄtirih prireditvah prisoten kakĹĄen Ĺ marÄ?an, Âťdruga znaÄ?ilnost pa je ta, da bomo vstopnino pobirali le na nastopu skupine Papir, na drugih bo vstop brezplaÄ?en. To bo darilo zavoda ob praznovanju njegove 20-letnice delovanja vsem, ki nas zvesto spremljajo in se udeleĹžujejo naĹĄih dogodkov ter aktivnosti.ÂŤ Priprava programa je vsako leto za zaposlene zavoda velik izziv, dodaja Povhova. Ko se izteka program enega festivala, za naslednjega Ĺže pribliĹžno vedo, kaj Ĺželijo, vendar je iskanje nastopajoÄ?ih velik zalogaj. Pri izbiri Ĺželijo zdruĹžiti kakovost in raznovrstnost izvajalcev, Ĺželje vse veÄ?jega ĹĄtevila stalnih obiskovalcev dogodkov, hkrati pa si Ĺželijo tudi novih obrazov na odru in pod njim. Želimo izkoristiti priloĹžnost in predstaviti naĹĄo obÄ?ino, njene znamenito-

Mirjam Povh: ÂťOd petih dogodkov bo na ĹĄtirih vstop brezplaÄ?en. To bo darilo obiskovalcem ob praznovanju 20-letnice delovanja javnega zavoda.ÂŤ

sogovornice imajo od konca avgusta do prve prireditve v oktobru na voljo le pet petkov, zato bodo gledaliĹĄko predstavo organizirali novembra ali decembra.

Pet koncertov, program za vse okuse in starosti

Organizatorji festivala vsako leto poudarjajo, da bo program zadovoljil vse okuse. Tudi za letoĹĄnjega – tako Povhova – to trdijo, saj se Ĺželijo Ä?im bolj pribliĹžati ljudem razliÄ?nih okusov in starostnih skupin.

Letos so predvideli pet koncer-

tov. Na uvodnem dogodku (jutri, v petek) bodo popoldne pripravili ĹĄmarĹĄko plaĹžo in razposlali in jo popestrili z nastopi plesnih skupin ter novostjo – igro zbiranja konzerv. ZveÄ?er pa bo obÄ?instvo zabaval primorski glasbenik Slavko Ivanić. Teden dni kasneje bo gost festivala Big Band velenjske glasbene ĹĄole, temu bo sledil nastop kreativne druĹžinske glasbene skupine Papir, pa mladinska veselica z ansamblom Spev, ki so ga snubili za festival Ĺže dalj Ä?asa. Zadnji dogodek bo rock koncert, na katerem bo kot osrednji gost nastopila skupina Bo, ki velikokrat nastopa kot predskupina Sirdar. ÂťKer je naĹĄ glasbeni oder zelo Ĺželen, bosta poleg Bo-ja nastopili ĹĄe dve glasbeni rock skupini.ÂŤ

StroĹĄki 9000 evrov

Tako kot izbor izvajalcev so velik zalogaj, pravi Mirjam Povh, tudi stroĹĄki festivala. ZnaĹĄajo 9.000 evrov. Vsota je namenjena za honorarje nastopajoÄ?ih, oglaĹĄevanje prireditev, pripravo odra, ozvoÄ?enje ... ÂťCel kup je stvari, ki jih ni videti, so pa velik stroĹĄek.ÂŤ Glavnino potrebnega denarja bo zagotovil javni zavod sam.

Povhova pravi, da je optimistka glede obiska dogodkov. V povpreÄ?ju jih priÄ?akujejo od 200 do 300 na prireditev, seveda najveÄ? na uvodnem dogodku in na mladinski veselici z ansamblom Spev. Z optimizmom pa jo navdaja tudi povpraĹĄevanje obiskovalcev od drugod v zvezi z nastopom skupine Papir. đ&#x;”˛

Vsako leto se Festival Velenje predstavi s kakĹĄno svojo produkcijo. Za letos napovedujejo kar tri, dve lutkovni in eno plesno.

Najprej bodo dijaki in ĹĄtudentje Ĺže septembra premierno predstavili lutkovno predstavo Zvezdica zaspanka, septembra pa pripravljajo za najmlajĹĄe LisiÄ?ko zvitorepko. Zvezdico zaspanko pa bodo novembra predstavili tudi v obliki plesne predstave. ÂťUpam, da bodo tudi te produkcije v ponos naĹĄemu mestu, z lansko predstavo Balkan dance smo se predstavili po razliÄ?nih drĹžavah, ravno v naslednjih dneh gostuje v Podgorici v ÄŒrni gori,ÂŤ je ponosna Barbara Pokorny. đ&#x;”˛

na prvem Murakonu leta 2014.

Steber je iz materialov, ki so prijazni naravi, tako da bo omogoÄ?al dobro poÄ?utje tudi pticam, saj vsako leto podelijo tudi pri-

buk, Darija Ĺ˝ilić, Vid Sagadin Ĺ˝igon, Marko Kravos, Janos Terey, sta kot vedno podprla ObÄ?ina sv. Martin na Muri in turistiÄ?no druĹĄtvo te obÄ?ine poleg ĹĄe nekaterih sponzorjev.

Del festivala je bil tudi otroĹĄki Murakon, v katerem so sodelovali otroci iz OĹ sv. Martin na Muri ter OĹ iz ÄŒrenĹĄovcev. Kot vsako leto, je tudi letos izĹĄel zbornik sodelujoÄ?ih, v katerem je napisanih vseh triintrideset avtorjev, med sploĹĄno znanimi pisatelj Feri LainĹĄÄ?ek, med odliÄ?nimi pa Murakon Zlatko Kraljić in Robert Jurak prav vsi, ki so bili povabljeni k sodeznanje Varuh reke. Tudi letos so lovanju.

Murakon je potekal veÄ? dni; v se k Muri podali nekateri ĹĄaleĹĄki literati in podprli izjemno delo petek so v Salonu Muzeja ÄŒakonjihovega Ä?lana Zlatka Kraljića, vec odprli razstavo slik ProĹĄnja uveljavljenega literata in slikarja. za Muro, v ponedeljek pa so se LetoĹĄnji Murakon, katerega literati brali na vrtu Lendavske osrednji dogodek je bil 4. avgu- knjiĹžnice v dogodku Murakon sta, ko so nastopili pesniki Pa- po Murakonu. đ&#x;”˛ Milojka B. Komprej olo Maria Rocco, Drago Ĺ tam-

Muni razstavlja v Kranju Iztok Ĺ majs Muni tokrat spet razstavlja v Kranju (od 23. avgusta), kjer se je Ĺže veÄ?krat predstavil tamkajĹĄnjemu obÄ?instvu, dvakrat samostojno in veÄ?krat na Kranjskem festivalu umetnosti. Muni, ki je v zadnjem obdobju prejel veÄ? prestiĹžnih nagrad na razstavah v Italiji (Minerva, Julious Cezar, Galileo Galilei ‌) in drugje, se tokrat predstavlja s temo Simultanost / Heterogenost no. 7.

Kot je v katalogu v razstavo med drugim zapisala umetnostna zgodovinarka Melita AĹžman, je Iztok Ĺ majs Muni Âťvizualni umetnik, ki svojo kreativno energijo sproĹĄÄ?a v risbi, sliki in fotografiji. A vendar se njegova umetniĹĄka Ĺžilica in razmiĹĄljanje tu

ne zakljuÄ?ita. Tudi samo umeĹĄÄ?anje del v prostor kot medsebojna igra ali sovpadanje so zanj nadaljnje toÄ?ke, v katerih poskuĹĄa zaobjeti celoto oziroma jo smiselno in referenÄ?no umestiti v dvogovor ali kontinuirano prehodnost del. Sledi filozofiji neke globlje mentalno ozaveĹĄÄ?ene stvarnosti.ÂŤ Muni, ki se tudi letos pripravlja na sodelovanje na nekaterih razstavah v tujini, pravi, da mu pri tem najveÄ?je teĹžave povzroÄ?ajo velike finÄ?ne obveznosti, ki jih predstavlja takĹĄno sodelovanje; te je teĹžko uskladiti z lastnimi moĹžnostmi in pripravljenostjo sponzorjev. Ob bolj urejenem financiranju bi bili njegovi doseĹžki ĹĄe bolj opazni, ĹĄe dodaja. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

30. avgusta 2018

Kunigundo poÄ?astili s knjigo Mladinski center Velenje in Velenjska knjiĹžna fundacija predstavila knjigo, v kateri je zabeleĹžen dvajsetletni kardiogram Festivala mladih kultur Kunigunda Tina Felicijan

Med pripravami na letoĹĄnji 21. Festival mladih kultur Kunigunda je ekipa starih znancev in novih sodelavcev festivala zagrebla globoko v spomine na festivalsko dogajanje v prvih dveh desetletjih Kunigunde. Nastala je zbirka srÄ?nih slik, programskih poudarkov in zanimivih utrinkov, ki izpostavljajo lokalne kulturno-umetniĹĄke goste festivala in ĹĄiroko uveljavljene ali zgolj prepoznavne slovenske ali tuje artiste, ki so se predstavili na njem. Vsako od dvajsetih poglavij knjige z naslovom Pod svobodnim srcem: RetrosrÄ?nica ob 20-letnici festivala mladih kultur Kunigunda vsebuje seznam dogodkov, ki so se v posameznih letih uvrstili v program, opremljenih s spomini, fotografijami, pripombami in zanimivimi podatki iz osebnih arhivov, festivalskih tiskovin in medijev, s katerimi so avtorji Tina Felicijan, Ĺ pela Verdev, Dimitrij Amon in SiniĹĄa Hranjec na enem mestu zabeleĹžiti dvajsetletni kardiogram Festivala mladih kultur Kunigunda. Razgibano, nekonvencionalno in humorno grafiÄ?no podobo knjige je ustvarila oblikovalka NuĹĄa FuĹžir, ki je poskrbela, da vsaka stran knjige bralca vabi k raziskovanju ĹĄe tistih plati Kunigunde, ki jih morda ĹĄe ne pozna. Knjigo je izdal Mladinski center Velenje, izĹĄla pa je

Zgodba o zgodbi Bojan PavĹĄek

Avtorji knjige Pod svobodnim srcem. (Foto: Tilyen Mucik)

pod znamko Velenjske knjiĹžne fundacije v zbirki Velenje21. ÄŒeprav je bil namen knjige predvsem na enem mestu in v brezÄ?asnem mediju zbrati programske knjiĹžice in celostne grafiÄ?ne podobe ter jih tako ohraniti za prihodnje generacije, lahko pozoren bralec razbere tudi razvojni lok festivala. ÂťMislim, da boste ob prebiranju zaÄ?utili, kdaj je bila Kunigunda bolj glasna, jasna, opredeljena, kdaj pa bolj 'korektna', znotraj okvirjev in z bolj enostavnim programom. Kdaj je bila drzna in napredna, kdaj je ĹĄla v korak s Ä?asom, kdaj je

imela moÄ?no organizacijsko strukturo in infrastrukturo, kdaj pa je opustila dobre prakse bodisi zaradi pomanjkanja Ä?loveĹĄkih virov bodisi zaradi pomanjkanja denarja ali iz kakega drugega razloga,ÂŤ je povedal pobudnik projekta Dimitrij Amon ob predstavitvi, ki se je na preseneÄ?enje gostov sprevrgla v roast – Ä?rnohumorni nastop Kunigunde, ki se je tokrat pojavila v nekoliko drugaÄ?ni podobi in se obregnila ob nekatere Ä?lane festivalske ekipe ter dogodke, ob katerih so se eni bolj, drugi pa precej manj smejali. đ&#x;”˛

Kunigunda bo v mestu vse do sobote

Zvezdnik ameriĹĄkega hiphopa Jeru The Damaja (Foto: AndraĹž FijavĹž BaÄ?ovnik)

ÄŒeprav se je Kunigunda tudi letos poigrala z vremenom in jo organizatorjem zagodla z deĹžjem, so zadovoljni z obiskom v prvem delu festivala. NajveÄ? obiskovalcev je pritegnil hip-hop koncert, saj ljubitelji te glasbene zvrsti, za katero je na Kunigundi tradicionalno najveÄ? zanimanja, niso uĹživali le v nastopu lokalnih raperjev Nemirja, Triiipla in Major Becka, ampak tudi ameriĹĄkega zvezdnika hip-hop glasbe Jeru The Damaja in zagrebĹĄkega dvojca Bolesna braÄ?a, kar je izjemno redka priloĹžnost.

Danes ob 19. uri se bo v domu kulture zaÄ?ela gledaliĹĄka predstava SNG Drame Ljubljana Prekleti kadilci. V eMCe placu bo sledil blues veÄ?er, na katerem se bo predstavilo veÄ? kantavtorjev. Jutri ob 20. uri bodo udeleĹženci mednarodnega delovnega tabora na promenadi uprizorili predstavo na temo Cankarjeve skodelice kave. 21. festival mladih kultur Kunigunda pa se bo zakljuÄ?il s sobotnim koncertom z elementi elektronske glasbe.

Ambienti poezije za vsakdanjo rabo DruĹĄtvo Venera je Ĺže tradicionalno svojo najveÄ?jo prireditev Festival ljubezni do umetnosti preoblikovalo v veÄ?er, ki je tokrat vzdraĹžil vse Ä?ute Tina Felicijan

Velenje, 18. avgust – Ljubezen do lepega in Ä?utnega je tista, ki je povezala VelenjÄ?anke, nekdaj ĹživeÄ?e v Mariboru, danes pa ima leta 2009 ustanovljeno DruĹĄtvo velenjski raziskovalni studio Venera tudi nekaj Ä?lanov. Z ustvarjalnimi delavnicami in drugimi aktivnostmi sodelujejo na raznih prireditvah, zasnovali so PrazniÄ?no kamro, ki v adventnem Ä?asu vabi na Velenjski grad, so nepogreĹĄljivi na Pikinem festivalu, prirejajo pa tudi Festival ljubezni do umetnosti. V prvih treh izvedbah so predvsem druĹžine povabili k ustvarjanju gledaliĹĄkih predstav po knjiĹžnih predlogah otroĹĄke in mladinske literature, letos pa so v Letnem kinu pripravili pesniĹĄki veÄ?er Ambienti poezije za vsakdanjo rabo, namenjen predvsem mladini in odraslim.

Letni kino, Âťki nagovarja razliÄ?ne Ä?ute in zbuja duĹĄni apetit,ÂŤ

pravijo Venerjanci, so skupaj z dekleti iz Zavoda MARS Maribor pripravili za veÄ?erno branje poezije ob obujanju spominov na veÄ?ere, ko so se druĹžili ob zgodbah Lunin sin, NekoÄ? je bilo jezero in Bajka o svetlobi. Na prizoriĹĄÄ?e, ki so ga okrasili s pisanimi luÄ?mi, sveÄ?kami in ognjem, so namreÄ? postavili

sceno s fotografijami svojih dosedanjih ljubezni do umetnosti polnih veÄ?erov, tako pa ustvarili oÄ?arljiv ambient, v katerem so Alja Krofl, StaĹĄa Grilc in Vojka Miklavc postregle veÄ?hodni pesniĹĄki meni. Prva je brala pesmi Vladke Kaiser, druga Mile KaÄ?iÄ?, tretja pa je brala avtorsko poezijo. Ob tem se ni razvajal le

Mestni vrveĹž ponovno pridobiva intenzivnost, saj se kolektivci in ostale oddihu namenjene aktivnosti bliĹžajo koncu. Usihajo tudi sonÄ?ni Ĺžarki in napoÄ?il je Ä?as za oblake. Mnogim so se v poletnem Ä?asu izpolnila priÄ?akovanja po zauĹžitju ĹĄÄ?epca pravega hedonizma. ÄŒe se je ta zapakiral ĹĄe v kakĹĄno od nepozabnih zgodb, je bil dopustniĹĄki izplen popoln. Sploh, ker gre za nabor doĹživetij, ki nas trdno usidrana v naĹĄ spomin lahko navdihujejo celo Ĺživljenje. In prav takĹĄne zgodbe so tisto, kar nas motivira, da vztrajamo pri iskanju novih. So kljuÄ?, ki nam odpira vrata vase in pomaga razumeti/sprejeti svet okoli nas.

liriÄ?ni Ä?ut, paÄ? pa tudi Ä?uta za glasbo in okus, saj so branja pospremili slovenska popevka, prigrizki in osveĹžilne pijaÄ?e. Prijeten in prav kakor poetiÄ?ne besede duĹĄo boĹžajoÄ? pa je bil tudi pogled na prijatelje, ki so sladokusno uĹživali v vsem lepem. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj se Ĺže nekaj Ä?asa iĹĄÄ?e med zgodbami. Brska, da ugleda in se poistoveti s tisto, ki bi ga vrnila na zlata pota prepoznavnosti (VoĹĄnjakom se na tem mestu Ĺže malce kolca). Velike poteze, ki so precej na horuk spreminjale podobo mesta, puĹĄÄ?ajo za sabo precej priroÄ?ne iztoÄ?nice za odmik pozornosti od odgovornosti za danaĹĄnjo mlaÄ?nost identitete. Utopitev vasi DruĹžmirje, uresniÄ?itev energetskih blokov, podzemeljske preobrazbe nadzemeljske krajine, Gaberke 153, obogatene s super zemljo, zamenjava trgovske (ne)arhitekture z nekoÄ? priljubljenim kopaliĹĄÄ?em so le nekatere med tistimi, ki so vredne izgovora. Pred leti se je mesto ovilo v slogan Mesto svetlobe. Kot takratnega priĹĄleka se me je promocijski podpis mesta dotaknil. PrepriÄ?an sem bil, da se za veÄ?pomensko skovanko skriva razvojni potencial, luÄ? na zahodu kotline. NekakĹĄen Ĺ aleĹĄki Las Vegas. Tam, kjer se vse sveti in je dobre energije v izobilju. In potem ‌ vse tiho je bilo. V nobenem primeru doĹživljanja mesta nisem uspel poistovetiti s sloganom. Vendar teĹžava ni bila v sloganu niti v tem, da mesto v noÄ?nem Ä?asu premore bistveno manj luksov, kot bi to priÄ?akovali od lokacije na predpraĹžniku najveÄ?je proizvajalke slovenske elektrike. Seveda je obstajala svetloba, samo manevrskega prostora, da bi (za)svetila oz. se izrazila, ni bilo. V sebi so jo nosili progresivni posamezniki/skupine in mnoĹžica prostorskih potencialov. Ĺ˝al se prepoznavanju in zdruĹževanju teh “svetlih toÄ?kâ€? ni znalo ali hotelo posveÄ?ati posebne pozornosti. Tokrat je mesto pred novo vsebinsko prelomnico. Iz mojega vidika kljuÄ?no za kar nekaj naslednjih desetletij. Prenavlja se jedro mesta. To je za ĹživeĹž v njem in njegovi okolici Ĺživljenjskega pomena, saj gre za poskus rehabilitacije dotrajanega urbanega srca. Tistega, katerega bitje Ä?utijo vsi, ki so z mestom tako ali drugaÄ?e povezani. Za uspeh srÄ?ne operacije pa je potrebnega kar nekaj vĂŠdenja o fizionomiji tega ambientalnega organa.

Kako je Ĺživel prej in kako si Ĺželi Ĺživeti potem? Kje poteka njegova arterija in katere hranljive snovi se pretakajo po njej? S kakĹĄno hitrostjo utripa in ali lahko prenaĹĄa poviĹĄane/zniĹžane pritiske? Opravljene so bile vrste sestankov, delavnic, ĹĄtudij. Povzetki analitiÄ?nih opaĹžanj, posvetovanj s skrbniki dediĹĄÄ?ine, Ĺželja in potreb lokalne uprave, mnenj prebivalcev ter projektantsko naÄ?rtovanje so postregli z reĹĄitvami, ki so Ĺže bile in ĹĄe bodo izvedene. Pomik motornih vozil na obrobje, izpostavitev spomenikov, drevo ali dve med tlakovce, klopca tu, klopca tam. Vse ostalo pa prazen prostor, ki se ga uporablja po potrebi. Najsi gre za prilagoditev sejemskim aktivnostim, pustnim povorkam ali vaĹĄkim veselicam, ki so trdno zasidrane na tronu lokalne kulture. Za preostalo vsebino mestnega jedra pa se bodo s pomoÄ?jo mestnega marketinga ustrezne vsebine ĹĄele iskale. Tukaj napoÄ?i trenutek, ko lahko tudi prerojeno urbano srce zabrede v aritmijo, saj nima vgrajenih ambientalnih spodbujevalnikov, nujno potrebnih za uspeĹĄno nadaljevanje rehabilitacije. Zdravilo za to disfunkcijo mu lahko da le nepozabna zgodba, zapisana v njegovi arhitekturi, ulicah, ljudeh in naravi. Gradnikov za njen nastanek je veliko. Tako industrijskih, starotrĹĄkih, krajinskih ali pa kar na sveĹže izmiĹĄljenih. Vendar bi jo bilo za aktualni Ä?as potrebno ustvariti vÄ?eraj. Pravzaprav Ĺže predvÄ?erajĹĄnjim. In potem se je zgodbe potrebno desetletja drĹžati. Kot pijan’c plota. MogoÄ?e ĹĄe za odtenek moÄ?neje, saj ne sme spolzeti v nerazpoznavnost. Je izhodiĹĄÄ?e-smer-cilj za oblikovanje urbanega karakterja in razvojne strategije mesta.

In to na vseh podroÄ?jih njegovega delovanja. Ĺ ele od tu dalje bi morale slediti priprave, naÄ?rtovanja in materializacije ustreznih ambientov. TakĹĄen je vrstni red procesov pri kvalitetni re-kreaciji prostora. Kdo je Ĺ oĹĄtanj? Kje tiÄ?i in kam stremi? Kaj je tako posebnega na/v njem? Zakaj je neponovljiv? Za privlaÄ?nost mesta niso dovolj arhitekturne osveĹžitve in reprogramiranje prostora. Ni dovolj skladnost z urbanistiÄ?nimi smernicami in prilagajanje mnoĹžici pravilnikov ter zakonodaj. Mesto potrebuje predvsem iskreno in verodostojno zgodbo. Zgodbo, ki jo samozavestno izĹžareva kjerkoli in kadarkoli in jo s ponosom pretaka iz roda v rod. Ĺ˝iv dokaz tovrstnega poÄ?etja so pravljice. Skoraj nematerializirane, pa kljub đ&#x;”˛ temu sreÄ?ne vse do konca svojih dni.

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

30. avgusta 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Trudimo se biti dobra druĹžba NaĹĄa radijska sodelavka, moderatorka in tonska tehnica v eni osebi Karolina Destovnik pravi, da si bo letoĹĄnje poletje zapomnila po tem, da ga je preĹživljala na obroke, in po visokih temperaturah, katerih ÂťposlediceÂŤ je premagovala predvsem v hribih, Logarski dolini in Bohinju: ÂťS pogledom na Triglav je bilo laĹžje prenaĹĄati vroÄ?ino.ÂŤ Tudi malo morja je okusila, in sicer v Dalmaciji. Sedaj je za nekaj Ä?asa razmiĹĄljanja o ĹĄe kakĹĄnem ÂťodklopuÂŤ postavila na stranski tir. ÄŒakajo jo ĹĄe ĹĄtirje izpiti na Fakulteti za management in pravo v Ljubljani. Vse ĹĄtudijske obveznosti bi rada ÂťpospravilaÂŤ do prve polovice naslednjega leta.

Jesen bo pestra, pravi. Poleg ĹĄtudija bodo njen vsakdan znova popestrili plavalni prijatelji DelfinÄ?ki, treningi, komaj Ä?a-

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

ka na zaÄ?etek nove sezone v meĹĄanem pevskem zboru Gorenje, ki jo zaÄ?enjajo z novo staro zborovodkinjo Katjo Gruber. ÂťPrepevanje v zboru me sproĹĄÄ?a, razpoloĹženje v njem je zelo dobro. Katera od izkuĹĄenj mi pride prav tudi pri delu za radijskim mikrofonom in meĹĄalno mizo,ÂŤ zagotavlja Karolina. Vsako deĹžurstvo na Radiu Velenje ji je izziv. DruĹžba zvestih posluĹĄalcev med dopusti ni bila ravno ĹĄtevilÄ?na. Poznala se je odsotnost zaradi kolektivnih dopustov. Ĺ e daleÄ? od tega, da ne bi kdo sodeloval v nagradnih igrah, pri glasovanju za pesem tedna, a ni bilo tako Ĺživahno, kot je. ÂťTrudili smo se za sproĹĄÄ?eno razpoloĹženje, programska shema je to omogoÄ?ala. Sedaj, ko se poletje poÄ?asi poslavlja in se vraÄ?a Ĺživljenje na stare tire, bomo temu prilagodili tudi program na frekvenci 107,8 megaherca. Dobra druĹžba, tako glasbeno kot informativno, se trudimo biti ob vsakem Ä?asu in trudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje,ÂŤ ĹĄe dodaja Karolina Destovnik. đ&#x;”˛

Tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. SAĹ A LEĹ NJEK – Najino poletje 2. GRUPA VIGOR – Bol 3. SELENA GOMEZ – Back to you Mlada pevka SaĹĄa LeĹĄnjek, ki navduĹĄuje v glavni Ĺženski vlogi muzikala Briljantina, predstavlja skladbo Najino poletje. Skladbo je v sodelovanju z Alexom Volaskom napisala za pevko Emo JagriÄ?, ki je z njo nastopila na letoĹĄnjem festivalu FeNS in osvojila drugo mesto. SaĹĄa je pesem nato zapela tudi sama, v izboru pesmi tedna na Radiu Velelnje pa ta teden osvojila najveÄ? glasov.

Karolina Destovnik: ÂťZa radijskim mikrofonom in meĹĄalno mizo uĹživam, le ĹĄkoda, da nimam veÄ? Ä?asa.ÂŤ (foto: mz)

GLASBENE novice

The Eagles prehiteli Michaela Jacksona z najbolje prodajanim albumom Kalifornijski rockerji The Eagles so prehiteli Michaela Jacksona pri nazivu najbolje prodajane ploĹĄÄ?e vseh Ä?asov. S kompilacijo Their Greatest Hits (1971–1975) so s prvega mesta izrinili Jacksonov album Thriller. PloĹĄÄ?a najveÄ?jih uspeĹĄnic The Eagles je nedavno zabeleĹžila 38 platinastih nazivov, saj so od izida leta 1976 prodali veÄ? kot 38 milijonov izvodov. Jacksonov Thriller je tako pristal na drugem mestu, njegova prodajna naklada pa od izida leta 1982 znaĹĄa okrog 33 milijonov. Na tretjem mestu so prav tako The Eagles s ploĹĄÄ?o Hotel California iz leta 1976, ki so jo prodali v veÄ? kot 26 milijonov primerkov. The Eagles so bili najbolje prodajana ameriĹĄka skupina v 70. letih. Po svetu so prodali veÄ? kot 150 milijonov ploĹĄÄ?.

Na podelitvi video nagrad MTV slavila Camila Cabello Na letoĹĄnji podelitvi video nagrad MTV je slavila Camila Cabello, ki je za skladbo Havana, prejela kipec za najboljĹĄi video. Raperka Cardi B je osvojila kipec za najboljĹĄo debitantko z uspeĹĄnico I Like It. Nagrado za pesem leta je dobil raper Post Malone za skladbo Rockstar, za najboljĹĄi video s sporoÄ?ilom pa Childish Gambino za videospot This Is America. Po posamiÄ?nih Ĺžanrih so bili nagraje-

ni Ariana Grande v kategoriji najboljĹĄi pop (No Tears Left to Cry), Nicki Minaj v kategoriji hip-hopa (Chun-Li), J Balvin in Willy William v kategoriji latino glasbe (Mi Gente), Avicii v sodelovanju z Rito

pan Hauser Ĺže veÄ? let pridno polnita koncertne dvorane, ĹĄtevilo njunih oboĹževalcev pa vse bolj naraĹĄÄ?a. Tokrat sta se lotila predelave ene najbolj znanih Vivaldijevih skladb Storm, s katero napovedujeta tudi izid novega albuma.

Album, ki ga navdihujejo razliÄ?ne glasbenih zvrsti, bo na prodajne police predvidoma priĹĄel 19. oktobra. Na njem bodo predelave svetovnih pop uspeĹĄnic, brezÄ?asne klasiÄ?ne glasbe in rock uspeĹĄnic, kot tudi glasba iz najveÄ?jih filmskih uspeĹĄnic. Mesto na albumu sta naĹĄli tudi dve njuni originalni skladbi, ki ju doslej ĹĄe nista predstavila, Concept2 in Cadenza.

Nipke predstavlja novo zgodbo

da z malo poguma lahko vplivamo na razplet oziroma si damo vsaj priloĹžnost,ÂŤ je povedal Nipke, ki je tudi avtor besedila, pod glasbeni del pesmi pa se podpisuje Damjan Jović. Videospot pod reĹžisersko taktirko Marka Pirca je bil posnet na razliÄ?nih lokacijah v Ljubljani.

Poleg glavnih igralcev nastopajo tudi plesalci skupine Artifex, ki so letos osvojili naslov drĹžavnih in svetovnih prvakov. Ĺ e to: videospot je takoj po objavi na Youtubeu postal najbolj gledan video v Sloveniji.

Rod Stewart napoveduje 30. studijski album

2Cellos napovedujeta nov album Glasbena virtuoza in Ä?lana zasedbe 2Cellos Luka Ĺ ulić in Stje-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 VESELI SAVINJÄŒANI – Ko me objame 2 Ĺ PADNI FANTJE – ÄŒeprav se razhajava 3 ZADETEK – IzbirÄ?na dekleta 4 KLATEĹ˝I – Letiva 5 FRAJERKE – Priznam, priznam 6 NEJC KASTELIC – Vse je mogoÄ?e 7 MLADIH 5 – Poletje je 8 ANSAMBEL CEGLAR – Pa naj tvoj bo 9 Ĺ˝URERJI – Ta poletna noÄ?

10 ŽARGON – Noro dobra

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO

Priljubljen hip-hop glasbenik BoĹĄtjan NipiÄ? – Nipke, ki navduĹĄuje z izpovednimi skladbami, predstavlja novo zgodbo. Naslov nove skladbe, tokrat z romantiÄ?no noto, je ÄŒe ne boĹĄ probu. ÂťPesem je opomnik in motivacija hkrati. Gre za to, da zaradi strahu in dvomov prepuĹĄÄ?amo Ĺživljenju svojo pot, kar ni prav ... zavedati se moramo,

Ora v kategoriji plesne glasbe (Lonely Together) in zasedba Imagine Dragons v rock kategoriji (Whatever It Takes). Na slovesnosti se je glasbeni svet tudi poklonil nedavno preminuli kraljici soula Arethi Franklin.

LESTVICA domaÄ?e glasbe

BASSLESS

Pevec Rod Stewart je po treh letih objavil novo pesem Didn't I. Gre za prvo skladbo z njegovega novega, Ĺže tridesetega studijskega albuma Blood Red Roses. Nova ploĹĄÄ?a bo izĹĄla skoraj 50 let po njegovem samostojnem prvencu An Old Raincoat Won't Ever Let You Down, ki ga je izdal leta 1969. Rod Stewart je eden najuspeĹĄnejĹĄih glasbenikov vseh Ä?asov. V karieri je prodal veÄ? kot 100 milijonov izvodov svojih ploĹĄÄ?, med njegovimi najbolj znanimi uspeĹĄnicami pa so Forever Young, Rhythm of My Heart, Downtown Train in Sailing. Nova skladba Didn't I intimno s perspektive starĹĄa izraĹža zaskrbljenost zaradi posledic zlorabe drog pri otroku. Pesem je sicer naslovljena na hÄ?er, a zdi se, da se v besedilu dotika izkuĹĄnje sina Seana, ki se je boril z odvisnostjo in priĹĄel navzkriĹž z zakoni.

Slovenska a cappella skupina Bassless, ki smo jo lahko spoznali v 4. sezoni ĹĄova Slovenija ima talent, postaja vedno bolj razpoznavna.

Po nominaciji za prestiŞno mednarodno a cappella nagrado Cara Award in osvojeni 2. nagradi AVA Award se te dni odpravlja v JuŞno Korejo, kamor so jo povabili predstavniki francoske modne znamke Hermès.

DOMEN IN MANCA Domen Kumer in Manca Ĺ pik sta del poletja izkoristila tudi za skupni projekt.

Posnela sta namreÄ? duet z naslovom Limonada. Skladba bo izĹĄla na prvi ĹĄolski dan, do takrat pa bo nared tudi videospot zanjo.

SIDDHARTA Po uvodnem singlu Medrevesa Siddharta zdaj razkriva ĹĄe drugi singl z naslovom A.M.L.P. Obe skladbi sta del novega albuma, ki bo uradno izĹĄel v petek, 14.

septembra, na dan zdaj Ĺže razprodanega koncerta v Hali Tivoli. Zasedba je vlogo producenta ponovno zaupala Dejanu RadiÄ?eviću.

Ĺ˝AN SERÄŒIÄŒ IN GAJA PRESTOR Mlada glasbenika sta zdruĹžila moÄ?i in v poletnih dneh predstavila pesem Nazaj, ki je bila sicer posneta Ĺže spomladi. Videospot je bil posnet v ĹĄtajerski prestolnici in v Umagu med glasbenim festivalom Sea Star. Ĺ˝an se podpisuje tudi pod Gajin prvenec To je, kar imam, za jesen pa sta Ĺže napovedala nova glasbena projekta.

ZVITA FELTNA Priljubljena skupina Zvita feltna, ki se v zadnjem letu lahko pohvali z uspehom skladb Edina, Lunina belina, V dobrem starem Piranu, je pred kratkim predstavila novo pesem Kraljica, ki se je Ĺže zavihtela med 50 najbolj predvajanih skladb na radijskih postajah.

Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

30. avgusta 2018

⏪

Gabi Hribernik se marsikdo spominja iz obdobja, ko je v Velenju cvetela Nama. V času njenega vodenja to ni bila samo dobro založena trgovina, ampak mesto številnih dobro pripravljenih in izpeljanih dogodkov. Danes so ti sestavni del vsakega trgovskega centra, takrat pa ni bilo tako. Aktivna je tudi kot upokojenka. Posebej v Stari vas, kjer živi. Če ni zraven pri organizaciji kakšnega dogodka, pa se gotovo udeleži (skoraj) vsakega. Zadnjič smo jo srečali na Graški gori, kamor je prišla s »svojimi« praporščaki.

⏩

Darja Vrhovnik, med drugim voditeljica številnih prireditev, še posebej narodnozabavnih, je zelo ponosna na svojo hčer, violinistko in solo pevko. Ampak resnici na ljubo mora priznati, da je glasbeni talent podedovala po očetu Otu Vrhovniku, vrhunskem glasbeniku, profesorju na velenjski glasbeni šoli. Kar pa se lepote tiče, to pa je že drugo vprašanje!

frkanje » Levo & desno «

Po lupo Berem, da je glede očitkov, kako je lahko cena gradnje bloka 6 skočila od 650 milijonov evrov na več kot 1,4 milijarde, vse to dogajanje znova pod preiskovalnim drobnogledom. Če je res tak razkorak, pa za to res ne potrebujejo lupe.

Počitnice

⏬

Nekdanji nogometaš NK Šmartno Franc Korber danes raje spremlja nogomet, kot ga igra. Ponosen je na vnuka in upa, da bo šel po dedijevih stopinjah. Rad ga vzame v naročje ali ga uči prvih nogometnih korakov. Čveku je zaupal: »Je kar naporno. Moraš imeti kondicijo, večjo, kot si jo imel, ko si mlad tekal na nogometnih tekmah in treningih.«

Za mlade se bo kmalu začelo novo šolsko leto. Za mnoge njihove starše pa se bodo začele počitnice.

Stara pesem V Šoštanju so imeli »v oblakih« mesto na vodi, v stvarnosti so menda dobili na vodi le glasbeno šolo. Kljub težavam ni skrbi, da bi ta šla po vodi.

Izbira Da so lahko v rož'cah, gredo nekateri v Mozirski gaj.

Drugi zavijejo v kakšno oštarijo.

Klopotci Po vinogradih klopotci že odganjajo ptice. Razni politični »klopotci« odganjajo občutljive gledalce od TV ekranov.

Samopostrežba

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Italija ni kopalnica turistov V Rimu sta se pred kratkim dva angleško govoreča turista slekla do spodnjic in skočila v fontano na Beneškem trgu, medtem ko so ju prijatelji fotografirali. Enega je trenutek celo tako zelo navdihnil, da je slekel tudi spodnjice. Nekdo od ljudi, ki so stali blizu, je dogodek posnel in ga objavil na spletu, nato pa je v Italiji završalo. Fontana je na-

mreč del spomenika Viktorju Emanuelu II., sicer prvega italijanskega kralja po ponovni združitvi, zaradi česar služi tudi kot oltar domovine. Italijanska policija pravi, da je bilo v videu prikazano vedenje žaljivo in nezakonito, zato turista že iščejo, saj ju čaka visoka kazen. Podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini se je razjezil prek twitterja in poudaril, da »Italija ni njuna domača kopalnica«.

Na vlak s konjem V Avstriji se je prejšnji teden nek moški odločil, da s seboj na vlak pripelje konja. Na fotografi-

jah, ki so nastale ob dogajanju, je razvidno, da moški s klobukom na vlaku drži za vajeti svojega rjavega konja. Ostali potniki so dogodek pospremili z obilo smeha in humorja, odgovorni pa so pojasnili, da je moral »sicer krotak, a nepovabljen gost« vlak zapustiti. Poudarili so, da lahko potniki na vlak vzamejo le majhne in nenevarne živali, psi morajo imeti nagobčnike, zanje pa njihovi lastniki potrebujejo tudi vozovnico.

Za 93. rojstni dan si je želela aretacijo V ZDA je Anne Dumont pred kratkim poklicala policijo in jih prosila, naj »nežno aretirajo« njeno mater, ki sicer prej nikoli ni

bila v težavah z zakonom, a je velika oboževalka televizijske serije Cops in se je spraševala, »kako bi bilo biti aretiran«. Za svoj 93. rojstni dan si ni ničesar želela bolj kot prav te izkušnje. Tako so se dva dni po rojstnem dnevu na vratih pojavili policisti in starko aretirali, ta pa je policiste objela in z nasmehom sedla na zadnji sedež avtomobila. Dumontova je dejala, da je bila njena mati takrat »resnično srečna ženska«.

Policisti so 93-letnici dovolili celo prižgati policijsko sireno, zato pa ji podarili nalepko »policista pripravnika« in se ji zahvalili za topel sprejem na njenem domu.

Alkohol ima nekaj pozitivnih učinkov, a tudi številne negativne Ko v času dopustov alkohol bolj sproščeno teče v grla odraslih, se pojavljajo tudi izsledkih raziskav, ki govorijo o učinkih te substance na naš organizem. Tako dokazano obstajajo pozitivni

učinki alkohola na človeško telo, vendar pa tudi številni škodljivi.

Z alkoholom zaužijemo veliko praznih kalorij, pogosto pa se pri pivcu spodbudi tek in poveča apetit. Študija je pokazala, da ljudje pojedo več, kadar pred obrokom spijejo aperitiv. Pitje večjih količin alkohola in občasno pijančevanje se pogosto kaže v pridobivanju kilogramov in pojavu debelosti.

V preteklosti je veljalo prepričanje, da zmerno uživanje alkohola koristi in pripomore k zmanjševanju tveganja za pojav kardiovaskularnih obolenj, toda novejše raziskave kažejo, da ne gre za univerzalno pravilo, pač pa je tveganje za pojav bolezni srca in ožilja zelo odvisno od starosti in nekaterih drugih dejavnikov.

Nedavna raziskava je pokazala, da konzumacija več kot sto gramov alkohola na teden (približno pet do šest kozarcev vina) poveča tveganje za prezgodnjo smrt in zmanjša pričakovano življenjsko dobo. Znanstveniki ob tem priznavajo, da so maloštevilni pozitivni učinki zmernega uži-

vanja alkohola zlahka izničeni z vsemi negativnimi.

42 dni zapored ga je ujel isti radar Avstrijski pek Heimo Wallner je dobil novo službo in se iz nje vsako jutro ob 3. uri domov peljal po isti poti. Ni je dobro poznal, upošteval je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, spregledal pa znak za omejitev le 30 kilometrov na uro. In ko se je ta-

Nekateri si res privoščijo natakanje bencina na povsem samopostrežen način. Sami si postrežejo z gorivom in nato niti ne motijo zaposlenih s plačilom. A dvojno plačajo, če jih odkrijejo.

Vse boljše Čeprav pravijo, da nam je zadnji čas vendarle vse boljše, je še vedno veliko takih, ki se radi spominjajo tistih lepih časov. Seveda, bili so mladi.

Pijanost

ko vozil, ga je 42 dni zapored beležil radar. Prvič ga je poslikal marca, na dom pa je Wallner prvo pošto dobil šele v sredini maja. Pek pravi, da se sicer zaveda, da je običajno omejitev hitrosti v bližini šol nižja, a na to ni pomislil, ko se je mimo vozil ob 3. uri zjutraj. Ker se ni mogel pritožiti na vseh 42 kazni hkrati, ampak bi moral to storiti proti vsaki odločbi posebej, se je temu odpovedal, saj bi ga na koncu zaradi stroškov odvetnika verjetno vse skupaj stalo še več. Tako je plačal tri tisoč evrov, kar je več kot dve njegovi plači.

Pijani vozniki ne sodijo za volan. A kaj, ko premnogi taki menijo, da za volanom bolj stabilno sedijo – težko pa hodijo.

Razkorak Slovenske družine imajo zadnja leta vse manj otrok. A vse več otrok marsikje ne najde mesta v vrtcih.

Nesnaga Naše ozračje je menda zadnji čas spet precej onesnaženo. Saj slišimo, da se zaradi različnega kadrovanja dviga veliko prahu.

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

30. avgusta 2018

Pred novim ĹĄolskim letom spet polemike zaradi delovnih zvezkov Zahtevana gradiva za osnovno ĹĄolo se lahko med ĹĄolami razlikujejo – Avtonomno jih izbirajo uÄ?iteljski strokovni aktivi – StarĹĄe jezi obseĹžnost gradiv ter razlike v cenah

tem poudarja, da uÄ?itelji posameznih aktivov delo uÄ?encev in uporabnost delovnih zvezkov evalvirajo vse ĹĄolsko leto.

Mojca Ĺ truc

Ko ne gre dvomiti v vsebinsko strokovno izbiro osnovnoĹĄolskih gradiv, starĹĄe pogosto vznejevolji cena. Ta se lahko od ĹĄole do ĹĄole razlikuje, vÄ?asih tudi precej.

Takoj se pojavi vpraĹĄanje, kako je mogoÄ?e, da cenejĹĄa gradiva, ki so dovolj dobra na eni od ĹĄol, niso dovolj dobra za uÄ?ence drugih ĹĄol. Kot so povedale ravnateljice, se zaloĹžbe zelo trudijo prepriÄ?ati uÄ?itelje, da so najboljĹĄa prav njihova gradiva.

Gotovo pa drĹži, da delovni zvezki sploh niso pogoj za dobro delo uÄ?itelja. In tega se brez dvoma zavedajo tudi strokovni delavci v izobraĹženju. Si pa vsako leto znova Ĺželijo uÄ?encem ponuditi Ä?im boljĹĄe pogoje za razvoj njihovih potencialov.

Knjigarne zadnja leta skrbno pripravljajo sezname potrebnih gradiv po posameznih ĹĄolah in razredih. In pazijo, da so gradiva vedno na zalogi. ÂťPri nas je mogoÄ?e dobiti gradiva, tudi Ä?e jih niste predhodno naroÄ?ali,ÂŤ vse zamudnike tolaĹži JoĹžica Svetina iz Velenjske Mladinske Knjige.

ÄŒeprav nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi morali otroci izkoristiti prav vsak dan poÄ?itnic, je jasno, da se je treba ob koncu avgusta pripraviti na prihajajoÄ?e ĹĄolsko leto. Je pa res, da je to mnogo bolj naloga starĹĄev kot otrok. Treba je namreÄ? predvsem nakupiti uÄ?benike oz. delovne zvezke.

StarĹĄi pravijo, da so delovni zvezki preobseĹžni

Zvezki in delovni zvezki niso niÄ? novega. UÄ?enci jih uporabljajo tako rekoÄ? od nekdaj, seveda pa se zahteve ĹĄol z leti spreminjajo. ÄŒe so nekdaj prevladovali prazni zvezki in uÄ?beniki, si je danes v glavnem mogoÄ?e uÄ?benike brezplaÄ?no izposoditi iz ĹĄolskih uÄ?beniĹĄkih skladov. Je pa zato v uporabi toliko veÄ? delovnih zvezkov.

ZaloĹžbe, ki jih oblikujejo, se potrudijo, da so ti barviti in vsebinsko zanimivi. Tudi starĹĄi pravijo, da so dobro oblikovani. ÂťZaznati je sledljivost in povezanost doloÄ?enih nalog in vse-

bin. Oblikovani so tako, da lahko otrok malo razmisli, nato pa odgovor najde s pomoÄ?jo prebrane snovi,ÂŤ pravi ena od mater, s katerimi smo se pogovarjali. Vendar dodaja, da so nekatere naloge v delovnih zvezkih izjemno zapletene. ÂťOtrok nekaterih nalog nikakor ne more reĹĄiti brez pomoÄ?i starĹĄev in zdi se, kot da je namen sestavljalcev teh delovnih zvezkov, da v delo vkljuÄ?ijo tudi starĹĄe.ÂŤ Kot ĹĄe poudarja, je nesmiselno tudi, da sedanji delovni zvezki pri doloÄ?eni snovi vsebujejo ogromno podobnih nalog, ki od otroka zahtevajo mnogo monotonega dela.

Da je v sedanjih delovnih zvezkih snovi preveÄ?, meni tudi druga mati, s katero smo se pogovarjali. ÂťRes veliko, veliko preveÄ? je vsega. Nazadnje v razredu ne zmorejo predelati uÄ?ne snovi in imajo v Ĺželji, da bi jo, iz tedna v teden veÄ? domaÄ?ih nalog,ÂŤ je dejala. ÂťSicer se mi zdijo naloge zanimive, raznolike, veliko je barvanja. Je pa vse skupaj absolutno preobseĹžno, ker je sam uÄ?ni sistem prenatrpan,ÂŤ pravi ĹĄe tretja mati in opozarja, da otrokom

VelenjÄ?ana Dejana Djordjevića mnogi poznajo ĹĄe iz njegovih najstniĹĄkih let, ko je bil med prvimi, ki so prevzeli metalski slog oblaÄ?enja in dolge lase. OdraĹĄÄ?al je ĹĄe v Ä?asu, ki mu ni vladala zabavna elektronika, zato so se s prijatelji zbirali v parkih, posluĹĄali glasbo, prek katere so se povezali in jo zaÄ?eli tudi sami ustvarjati. Leta 1993 so ustanovili bend Alcohollica, kasneje pa se preoblikovali v Kaoz – legendarni velenjski thrash metal bend, ki zadnja leta ponovno redno vadi in nastopa. Kljub temu je Ä?oko, kakor ga kliÄ?e veÄ?in znancev, danes bolj prepoznaven po tetoviranju – umetniĹĄki obrti, v kateri se je zaÄ?el uriti med sluĹženjem vojaĹĄkega roka, maja pa je v lokalu v RdeÄ?i dvorani odprl studio za tetoviranje pod znamko Velehood.

Druga ĹĄola, drugaÄ?en znesek za potrebna gradiva

Delovni zvezki – Cene delovnih zvezkov za posamezen razred se ponekod dvignejo tudi nad 100 ₏.

ob takĹĄnem naÄ?inu dela ostane le malo Ä?asa za igro, gibanje, ustvarjanje in sprostitev.

UÄ?itelji gradiva izbirajo skrbno in premiĹĄljeno

UÄ?ni naÄ?rti niso stvar lastne presoje posameznih uÄ?iteljev.

DoloÄ?a jih pristojno ministrstvo in naloga ĹĄole ter uÄ?iteljev je, da jih uresniÄ?ujejo. ÄŒeprav imajo starĹĄi in ostala javnost pogosto obÄ?utek, da delo uÄ?iteljev dobro poznajo in da bi na tej osnovi znali sami hitro doloÄ?iti drugaÄ?no izbiro delovnih zvezkov, so

uÄ?itelji vendarle strokovni delavci na svojem podroÄ?ju. Prav zato se oni odloÄ?ajo o izbiri delovnih zvezkov. Je pa res, da se na razliÄ?nih ĹĄolah odloÄ?ajo razliÄ?no. ÂťV strokovnih aktivih skrbno in premiĹĄljeno izbirajo gradiva in utemeljijo izbor. Na sestanku sveta starĹĄev nato predstavimo nabor delovnih zvezkov in ostalih gradiv vkljuÄ?no s cenami za posamezni razred,ÂŤ pojasnjuje ravnateljica Osnovne ĹĄole Ĺ alek Irena PoljanĹĄek Sivka.

Podobno je tudi na drugih osnovnih ĹĄolah. ÂťDelovni zvez-

Po tatu v Velehood Velenje je dobilo tetovirni studio – Tatu si zaĹželi vse veÄ? ljudi, le redki pa ostanejo le pri enem – Prihajajo iz vse Slovenije, tudi iz tujine

Najbolj boleÄ?a mesta za tetoviranje so koĹĄÄ?eni predeli in notranje strani telesa – pazduhe, rebra, dimlje, podkolenje.

Tatuji se najbolj popaÄ?ijo, ko se linije skupaj s koĹžo razĹĄirijo pri poveÄ?anju telesne teĹže ali v noseÄ?nosti, a se ne skrÄ?ijo veÄ? nazaj. StarejĹĄi tatuji tudi zbledijo ali pa se tanjĹĄe linije zameglijo.

PovpraĹĄevanje je veliko

Kot otrok je z bratom rad prerisoval plakate ikon takratne pop kultura na veÄ?je formate in pri pouku ÂťÄ?eÄ?kalÂŤ v zvezke. Resneje se za svoj likovni talent ni zavzel, dokler ga ni zaÄ?el povezovati s poslikavanjem telesa. Leta 1994 je v Ljubljani na sluĹženju vojaĹĄkega roka spoznal nekoga, ki je samega sebe tetoviral z iglo, okrog katere je ovil sukanec, jo namakal v tinto in si jo vbadal pod

â?ą

ÂťNa tetoviranje je treba priti spoÄ?it in bistre glave, imeti razÄ?iĹĄÄ?eno, kaj si ĹželiĹĄ, in imeti mir.ÂŤ

koĹžo. Postopka se je nauÄ?il tudi sam, in ker je znal risati, je za 500 tolarjev tetoviral veÄ? deset kolegov, celo dva poveljnika. ÂťKo sem priĹĄel iz vojske, sem to dal na stran. Takrat tetoviranje ĹĄe ni bilo tako popularno. Ljudje so do tega imeli predsodek, ker so se veÄ?inoma tetovirali tisti, ki so bili v vojski, v zaporu. Imeli so nas za 'drogeraĹĄe',ÂŤ razlaga Ä?oko, ki je bil star 16 let, ko si je dal pri nekem tetovatorju v Ĺ aleku narediti prvi tatu –

ki so skrbno izbrani – premiťljeno in glede na naravo predmeta.

O njih se odloÄ?ijo uÄ?itelji v aktivih, o potrebnosti in pomembnosti pa spregovorimo tudi na uÄ?iteljskem zboru. Seznam delovnih zvezkov po predstavitvi in utemeljitvi izbora potrdi tudi svet starĹĄev. Trudimo se, da je izbor optimalen in stroĹĄkovno sprejemljiv,ÂŤ pravi ravnateljica Osnovne ĹĄole Livada Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti.

Ravnateljica Osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj Majda ZavrĹĄnik Puc ob

Tamara se je prviÄ? tetovirala prav pri Ä?okotu. Stara je bila 18 let, do danes pa se je vrnila Ĺže veÄ? kot 15-krat. Vsak tatu, ki ga je izbrala za celo Ĺživljenje, a je vseeno na delu telesa, ki ga lahko prekrije, ima poseben pomen. ÂťVĹĄeÄ? so mi in poistovetim se z njimi. Zame je to naÄ?in izraĹžanja. Za nobenega mi ni Ĺžal,ÂŤ pove med tetoviranjem morske deklice na ramo, ki jo bo spominjala na poletje.

NekoÄ? pa si Ĺželi potetovirati celo roko. ÂťÄŒe ti je tatu vĹĄeÄ? in si ga ĹželiĹĄ, boĹĄ ĹĄel Ä?ez boleÄ?ino,ÂŤ pravi.

kriĹž, Ä?eprav je ateist. Danes jih ima veÄ? kot 25 in opaĹža, da druĹžba ljudi ne sodi veÄ? po tatujih. ÂťNimajo nekega globljega pomena. Opice, denimo, ki jih imam pet, povezujem z naĹĄimi davnimi predniki. Tudi sam sem malo divjaka po duĹĄi. Sicer pa je zame to neka umetnina.

Leta 2003 mu je prijatelj posodil denar za nakup prvega strojÄ?ka za tetoviranje. Nekaj mesecev se je uril na svinjski koĹži, posodili pa so mu jo tudi najbliĹžji prijatelji, ki ĹĄe danes zahajajo v njegov studio po trajne poslikave. ÂťNajprej sem naredil enega ali dva tatuja na

teden, dokler niso postali tako popularni, da sem imel toliko povpraĹĄevanja, da sem lahko pustil sluĹžbo. Zadnja ĹĄtiri leta se preĹživljam le s tetoviranjem,ÂŤ pove, salon pa poleg dekoracije telesa nudi tudi majice in druge reÄ?i z unikatnimi potiski, ki pod znamko Velehood nastajajo v sodelovanju z grafiÄ?no oblikovalko, njegovo ÂťboljĹĄo polovicoÂŤ NuĹĄo FuĹžir.

Vsak tatu je izziv

Za tetoviranje v Sloveniji ni ĹĄole, seminarjev ali podobnih izobraĹževanj.

Dejavnost tetoviranja lahko opravlja

samostojni podjetnik z medicinsko ali kozmetiÄ?no ĹĄolo. Za studio, opremo, certificirane barve, higienske postopke pa obstajajo strogi predpisi, ki jih je za varno in kakovostno tetoviranje potrebno dosledno upoĹĄtevati. ÂťZa tetoviranje je potrebna mirna roka, potrpeĹžljivost, koncentracija, pa seveda sposobnost risanja. Napredek pride z vajo,ÂŤ pravi samouk, ki novo znanje na tem podroÄ?ju iĹĄÄ?e na internetu. ÂťTeĹžko je izoblikovati svoj slog. Sam ga ĹĄe nimam. Mislim pa, da so moji tatuji detajlni; pravijo, da mi gredo dobro geometrijski liki,ÂŤ pove

đ&#x;”˛

in dodaja, da se sicer prilagodi strankam, ki se vraÄ?ajo zaradi ugodne cene in osebnega, korektnega pristopa.

Po njegovih izkuĹĄnjah si veÄ?ina ljudi izbere neke njim vĹĄeÄ?ne motive, tisti, ki si dajo tetovirati kake simboliÄ?ne podobe z globokim pomenom, pa so bolj redki. Nekateri pridejo v studio z izdelano idejo, mnogi pa le z Ĺželjo po tatuju.

NajzahtevnejĹĄi med veÄ? kot 5000 tatuji, ki jih je do danes ustvaril, so portreti in druge realistiÄ?ne slike, tudi geometrijski liki so zapleteni za izdelavo, najbolj zanimiv pa se mu zdi tatu Pike NogaviÄ?ke s pripisom Por que no? (Zakaj pa

â?ą

Veliko je povpraĹĄevanja po tetoviranju imen otrok, stari starĹĄi si tetovirajo imena vnukov.

ne?) pod pazduho. Vseh tatujev ni dokonÄ?al. ÂťNekaterim zmanjka denarja za kak veÄ?ji tatu, ki ga delam v veÄ? fazah, druge preveÄ? boli, tretji kar pozabijo, da je tatu ĹĄe potrebno dokonÄ?ati, enim pa je vĹĄeÄ? takĹĄen, kakrĹĄen je, Ä?eprav meni ni, ker vem, kako bi se ĹĄe dal nadgraditi.ÂŤ Nekateri si tudi premislijo. ÂťSem Ĺže prekrival tatuje, tudi svoje, pa od kolegov. ManjĹĄi, kot je tatu, laĹžje ga je prekriti, bolj ko je Ä?rn, teĹžje je.ÂŤ Parom, ki se polni zanosa Ĺželijo skupaj tetovirati, bi to najraje odsvetoval, je pa Ĺže tetoviral tudi nekaj poroÄ?nih prstanov. Teh zaenkrat ĹĄe ni prekrival. Sicer se tatu da odstraniti tudi lasersko, kar je drago in ĹĄe bolj boleÄ?e kot tetoviranje samo ter odstrani naravni pigment iz koĹže, kar pusti svetlo liso, je ĹĄe povedal Dejan Djordjević, ki je najbolj ponosen na tatuje, ki so bili najbolj zahtevni. Tetovirati pet ali veÄ? ur je naporno in redka stranka to zdrĹži, pravi. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

30. avgusta 2018

Narava je letos radodarna z zeliĹĄÄ?i VelenjÄ?anki Kati LaĹĄtro, ki se je po ĹĄtevilnih Ĺživljenjskih preizkuĹĄnjah uveljavila kot tradicionalna zeliĹĄÄ?arica nabiralka, zaĹžarijo oÄ?i, ko govori o darovih narave iz pisanega rastlinskega kraljestva.

Polna je znanja o blagodejnih uÄ?inkih uĹživanja zeliĹĄÄ? in raznih pripravkov, in tega rada deli z obiskovalci ZeliĹĄÄ?arne, ki je do nedavnega stala na Starem trgu.

Na stojnici, ki jo je avtorica veÄ? knjig in dokumentarnega filma o zeliĹĄÄ?ih in drugih rastlinah dobila v brezplaÄ?ni najem od Mestne obÄ?ine Velenje, je brezplaÄ?no oziroma za prostovoljne prispevke DruĹĄtvu prijateljev mladine Levi breg, pod okriljem katerega deluje, ponujala razliÄ?ne zeliĹĄÄ?ne pripravke, kot so meĹĄanice za Ä?aje in kopeli, ki pomagajo lajĹĄati razliÄ?ne tegobe ali pa krepijo dobro poÄ?utje, tinkture, po naroÄ?ilu tudi mazila, pa ĹĄe aromatiÄ?ne ĹĄopke, okrasne obeske z vtisnjenimi cvetlicami in druge dekorativne predmete z navdihom iz narave. Predvsem pa pozitivno energijo in kopico informacij.

ZeliĹĄÄ?arica Kata LaĹĄtro je gonilna sila DruĹĄtva prijateljev mladine Levi breg – Pripravlja zeliĹĄÄ?arske delavnice in predavanja doma in drugod, piĹĄe knjige, tudi fotografira, predvsem pa zahaja v naravo in raziskuje njene skrivnosti

ZeliĹĄÄ?arna se je prijela

V vroÄ?ih dneh je bilo obiskovalcev ZeliĹĄÄ?arne – vzgojno-izobraĹževalne toÄ?ke o zeliĹĄÄ?ih, ji pravi Kata – manj, Ä?eprav je pred soncem umaknjena v gosto senco kostanja na ploĹĄÄ?adi pred staro pekarno. Sicer pa jo je letos poiskalo ali poklicalo veliko ljudi, ki so iskali informacije o nabiranju, shranjevanju, uporabljanju in uÄ?inkovanju zeliĹĄÄ? v vsakdanjem Ĺživljenju. ÂťNajveÄ? je tistih, ki so depresivni ali imajo kake druge psihiÄ?ne teĹžave. Pogoste so tudi teĹžave s srcem, ledvicami, seÄ?nimi potmi, holesterolom in jetri, kjer se kopiÄ?ijo strupi in negativna Ä?ustva, ki slabo vplivajo na naĹĄe zdravje in poÄ?utje. Ĺ˝enske pogosto iĹĄÄ?ejo pomoÄ? pri boleÄ?ih in obilnih men-

đ&#x;”˛

Kata LaĹĄtro: ÂťNaberite dovolj zeliĹĄÄ? in pripravite si zaloge za zimo, ki bo dolga in bomo potrebovali veliko energije do zaÄ?etka pomladi in novega Ĺživljenjskega kroga.ÂŤ

struacijah, moĹĄki pa v andropavzi, ko se jim zaÄ?nejo pojavljati razne teĹžave.

Pri veÄ?jih teĹžavah vsem svetujem obisk zdravnika, povem pa tudi, da smo sami svoj najboljĹĄi zdravnik. ÄŒe imamo Ä?isto glavo, vemo, kdo smo in kam gremo, se nam odprejo poti do sebe ali do drugih ljudi in si lahko pomagamo,ÂŤ pravi Kata, ki ima navado pogostiti obiskovalce s krepÄ?ilnim Ä?ajem ali vodo, v katero namoÄ?i liste in cvetove zeliĹĄÄ?. Z njimi pa deli tudi osebne izkuĹĄnje in izkuĹĄnje

drugih ter jim tako daje oporo pri samopomoÄ?i. ÂťLjudje, ki prihajajo k stojnici, so zadovoljni in prav ti pripeljejo nove obiskovalce, ki jih je vse veÄ?,ÂŤ pravi.

LetoĹĄnja bera zeliĹĄÄ? je obilna

ÄŒlani DPM Levi breg zeliĹĄÄ?a nabirajo na dveh posestvih v okolici Velenja.

Kaluno jim je je dal v uporabo Stane Breznik iz podjetja Bremis, Lesniko pa Mestna obÄ?ina Velenje. Kljub obilici deĹžja in vlage v zraku je narava le-

tos izjemno radodarna, saj je tudi veliko moÄ?nega sonca, zato so rastline zelo zdrave, bujne in odporne, pravi zeliĹĄÄ?arica. ÂťNi uĹĄi, ni plesni in drugih bolezni. Rastline hranijo obilico energije, ki jo lahko prenesejo na nas, zato priporoÄ?am, da rastline, ki jih dobro poznate, nabirate in uĹživate. Naj opozorim, da knjiga ni vedno najboljĹĄi pripomoÄ?ek pri prepoznavanju rastlin, zato se takrat, ko ste v dvomih, raje obrnite na osebo, ki jih dobro pozna,ÂŤ

V Velenju lahko Şivim mirno. Tatie Sri Wulandari je Indonezijka, ki v Velenju Şivi enajsto leto – K nam jo je vodila ljubezen – Sprva so ljudje mislili, da prihaja iz Kitajske ali Japonske Mojca Štruc

ZapiĹĄimo le ime: Tatie Sri Wulandari.

A Ä?eprav nima priimka (v njeni rodni deĹželi priimki ne obstajajo), je Tatie dosti veÄ? kot le ime. Je Ĺžena, mama, prijateljica, sestra, hÄ?i in pravi sonÄ?ek.

Pogosto nasmejana, Ä?etudi na tisoÄ?e kilometrov daleÄ? stran od rodnega doma. TeĹžko si je predstavljati, kako ji je Ĺživeti med nami, zato smo jo povabili na pogovor.

Tatie, od kod toÄ?no prihajate?

Prihajam iz Surabaye, ki je s ĹĄtirimi milijoni prebivalcev drugo najveÄ?je mesto v Indoneziji.

Poleg starĹĄev imam tam dve sestri in brata.

Zakaj ste se odloÄ?ili, da pridete v Slovenijo?

Zaradi ljubezni. Leta 2000 sem prek spleta spoznala sedanjega moĹža, vendar si takrat seveda nisem niti predstavljala, da se bom kdaj preselila sem.

V glavnem sva si dopisovala, potem pa me je leta 2001 prviÄ? obiskal v Surabayi. No, dve leti kasneje sem jaz priĹĄla v Slovenijo, da bi spoznala njegove starĹĄe, leta 2006 pa sva se v Indoneziji poroÄ?ila. Leto kasneje sem priĹĄla Ĺživet v Velenje.

pravi Kata, ki opaĹža, da je narava letos pohitela in nekatere sadove dala Ĺže tri tedne prej kot po navadi. ÂťKrvenka, ki raste ob cestah ali tam, kjer se zadrĹžuje voda, je Ĺže odcvetela. Smetlika, ki navadno cveti pred zadnjo koĹĄnjo, pa je Ĺže zacvetela tudi na nadmorski viĹĄini 1500 metov, kar je velika sprememba.

V naravi cvetijo razliÄ?ne vrste mete in melise. Kmalu bo zacvetela tudi zlata rozga, ki tako kot brusnice pomaga pri obolenjih seÄ?il. Dozoreli so Ĺže plodovi koprive, ki so ĹĄe bolj blagodejni kot listi, ki jih lahko nabiramo celo sezono.ÂŤ Ena od posebno zdravilnih rastlin, ki je v naravi ne najdemo, lahko pa jo vzgojimo na vrtu, je ognjiÄ?. Je nezahteven, a zelo blagodejen tako za ljudi kot za sosednje rastline in zemljo, v kateri raste, je ĹĄe povedala zeliĹĄÄ?arica Kata LaĹĄtro, ki meseÄ?no pripravlja zeliĹĄÄ?arska druĹženja v KnjiĹžnici Velenje, sodeluje na raznih prireditvah v Velenju, obiskuje kraje po Sloveniji, letos pa je sodelovala tudi na zagrebĹĄkem Velikem zelenem festivalu, kjer je poĹžela veliko pozitivnih odzivov.

Sprva sta se torej pogovarjala v angleĹĄkem jeziku?

Ja. Ko sem priĹĄla leta 2003 v Slovenijo, me je bilo prav zaradi jezika najbolj strah, kako se bo vse skupaj izĹĄlo. Takrat nisem o slovenĹĄÄ?ini vedela Ä?isto niÄ? in sem se spraĹĄevala, kako se bom pogovarjala z njegovimi starĹĄi.

Ampak so zelo prijazni, tako da je bil strah odveÄ?.

Danes pa kar dobro govorite slovensko.

Hvala. Najprej me je uÄ?il tast, potem pa sem obiskovala tudi teÄ?aj slovenskega jezika za tujce.

Kako pa se pogovarjate doma?

Zdaj se trudim, da samo slovensko. Sprva sem Ĺželela, da bi otroka obvladala tudi indonezijĹĄÄ?ino, vendar gre za precejĹĄnje razlike med jezikoma in to je za otroka precej zahtevno. Tudi zame! Zdaj,

Tatie Sri Wulandari pravi, da v Velenju zaenkrat ĹĄe ni sreÄ?ala kakĹĄnega drugega Indonezijca.

ko sem v Velenju Ĺže dobro desetletje, se mi vÄ?asih zgodi, da pozabim kakĹĄno indonezijsko besedo. In potem uporabljam Google prevajalnik (smeh).

Kaj pa se vam zdi najteĹžje pri slovenskem jeziku?

Slovnica. Tale mnoŞina, dvojina ‌ joj. (Smeh) Greste ťe kdaj na obisk v Indonezijo? Pride vaťa druŞina v Slovenijo?

Mi gremo radi, vendar pogosto to ni mogoÄ?e. Nazadnje smo bili lani. Moja starĹĄa pa ĹĄe nikoli nista priĹĄla sem, saj se oÄ?e boji letenja.

Kaj pa sta rekla starĹĄa, ko ste povedali, da se boste preselili v Slovenijo?

Sta sploh vedela, kje je to?

ToÄ?no za Slovenijo nista vedela, sta pa poznala zgodbo razpada Jugoslavije, in ko sem rekla, da grem na to obmoÄ?je, sta si znala predstavljati, kam. Ni jima pa bilo lahko. Tudi meni ne.

Ampak ljubezen je moÄ?nejĹĄa.

Kako se spominjate Ä?asa, ko ste se preselili v naĹĄo deĹželo?

Prva tri leta je bilo zaradi neznanja jezika zelo teĹžko. Bala sem se npr. iti v trgovino, ker me je skrbelo, kako se bom sporazumela.

Se vam je zdelo, da ste od ljudi dobro sprejeti?

(Smeh) Enkrat me je pred prehodom za peĹĄce ustavila skupina mladostnikov in neko dekle me je prosilo, naj jo nauÄ?im kakĹĄne kitajske besede. Ampak jaz tega ne znam, in ko sem ji to povedala, me je pogledala in rekla: ÂťPotem pa japonske.ÂŤ (smeh) Ko sem povedala, da sem iz Indonezije, pa so rekli: ÂťO, tako daleÄ? ste priĹĄli!ÂŤ (Smeh) Pa vam je vĹĄeÄ? pri nas?

O, ja! Ko sem prviÄ? priĹĄla v Velenje, sem bila preseneÄ?ena, kako je tukaj ponoÄ?i straĹĄno tiho in temno. V Surabayi imamo ogromno obcestnih luÄ?i in vse je glasno, tu pa takĹĄen mir. V

Tina Felicijan

ZeliĹĄÄ?arna v Starem Velenju le letos obratovala Ĺže tretje leto. Zaradi prenove Starega Velenja so stojnico Ĺže odstranili, nova lokacija ZeliĹĄÄ?arne pa zaenkrat ĹĄe ni znana.

Nastaja nova knjiga Kate LaĹĄtro – Zeleno berilo. V njej bo ob vsaki Ä?rki abecede predstavil eno rastlino, o kateri bo zapisala koristne informacije in strokovnim imenom dodala tudi ljudska.

Velenju res lahko Ĺživim mirno.

Zrak je Ä?ist in z otrokoma rada hodim v naravo. Tudi ljudje tukaj so zelo prijazni.

Pravi vaĹĄ moĹž podobno o Indoneziji?

Njemu se tam zdi predvsem veliko in zelo vroÄ?e. Ko je bil prviÄ? v Surabayi, smo morali vsak dan v nakupovalni center, kjer imajo klimatske naprave, da se je malo ohladil. (Smeh) Jezijo ga tudi komarji, ki so lahko tam precej nevarni. Je pa res, da mu je vĹĄeÄ? odprtost ljudi in gre rad v Indonezijo.

ingverju in seveda Ä?iliju. Tudi tu imate Ä?ili, a ta ni tako pekoÄ?.

Kuhate tudi slovenske jedi?

Kuham golaĹž, tople buÄ?ke in poznam tudi vampe.

Vam je vĹĄeÄ? naĹĄa hrana?

Ja, mi je.

Boste torej ostali pri nas?

Hm, mogoÄ?e. MoĹž sanja, da bi nekoÄ? po upokojitvi kupila vikend v Indoneziji in zime preĹživljala tam, poletja pa tu. Morda pa res, bomo videli. đ&#x;”˛

VroÄ?ina? Kako vroÄ?e je v Indoneziji?

Vse leto je temperatura zjutraj okrog 27 stopinj Celzija, popoldne pa okrog 30.

Uh. Potem vas pozimi v Velenju verjetno zebe?

Ja! (Smeh) MoĹž se mi smeje, ker mu je dovolj samo bunda, meni pa ĹĄe zdaleÄ? ne.

Se morda ogrejete s hrano iz Indonezije?

Rada kuham, vÄ?asih slovensko, vÄ?asih balkansko, vÄ?asih indonezijsko.

Kaj pa je tipiÄ?no za indonezijsko hrano?

V Indoneziji imamo 17 tisoÄ? otokov, od tega je sedem veÄ?jih in vsak od teh je znan po svoji tradicionalni hrani. Predvsem po odliÄ?nih sladicah. Pri njih v glavnem uporabljamo kokosovo mleko, kokosovo meso in tapioka moko. NaĹĄa hrana je znana tudi po zaÄ?imbah: kurkumi,

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 15

15

MED VAMI

30. avgusta 2018

Zagato reĹĄujejo 'zagatnice'

Za nakup potrebĹĄÄ?in tudi RK in Karitas

Gradbeno jamo glasbene ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju varujejo z jekleno steno – Podtalna voda se je pojavila prej, kot so predvidevali Milena KrstiÄ? - Planinc

konstrukcija, so se po odstranitvi ometov in keramike pokazaĹ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju gradijo no- le razpoke. Zaradi tega so bile vo glasbeno ĹĄolo. V novem objek- potrebne dodatne raziskave matu bo 1.445 kvadratnih metrov ne- teriala in dodatne ojaÄ?itve,ÂŤ razto povrĹĄin. Polovico bo predsta- laga podĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj vljala rekonstrukcija starega ob- Viki Drev. jeta, drugo poTeĹžave pa so lovico dozidava se pojavile pri Dela so zaÄ?eli 1. novega. Delati izkopu gradbeso zaÄ?eli 1. jujulija. Objekt naj bi ne jame. ÂťGeolija, delo izvaja bil vseljiv v zaÄ?etku mehansko podruĹžba Esotech roÄ?ilo v Ä?asu prihodnjega v partnerstvu s projektiranja je septembra. podjetjem Ansicer pokazalo drejc. NaloĹžba podzemne vov novo glasbede, vendar na no ĹĄolo bo ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj stala veÄ?ji globini, kot se je pokaza2.600.000 evrov (brez opreme), v lo pri operativni izvedbi. Nanje nove prostore pa naj bi se uporab- so izvajalci naleteli Ĺže na globini dveh metrov, izkop pa gre v niki vselili septembra 2019.

A kot se pogosto zgodi pri ta- globino petih. Zato smo morali ko velikih posegih, brez zapletov gradbiĹĄÄ?e v fazi izklopov zaprene gre. ÂťV delu, kjer se izvaja re- ti, zaradi ploĹĄÄ?e opraviti dodatne

â?ą

V Karitas Velenje menijo, da z akcijo Podari zvezek vzgajajo otroke za solidarnost.

ÂťDo zime je treba iz zemlje,ÂŤ pravita Matic LaĹĄiÄ? in Viki Drev, ki budno spremljata dogajanje na deloviĹĄÄ?u.

raziskave geomehanika in statika, gradbeno jamo pa zavarovati z zagatnicami, ki prvotno niso bile predvidene.ÂŤ To pa pomeni tudi zamik terminskega plana. Zaradi dodatnih nepredvidenih del zaostajajo za cel mesec, a si prizadevajo, da bo glasbena ĹĄola vseljiva septembra prihodnje leto. ÂťPred zimo Ĺželimo objekt spraviti iz zemlje in ga zapreti, da bodo Ä?ez zimo v njem lahko potekala notranja dela. Z izvajalcem in projektantom se sreÄ?ujemo tedensko, Ä?e je potrebno, tudi vsak dan.ÂŤ Odgovorni projektant Matic LaĹĄiÄ? (Modular Arhitekti) pravi,

â?ą

Bager ni igraÄ?ka, tako globoka je gradbena jama.

đ&#x;”˛

Pogodbena cena gradnje in dozidave objekta glasbene ĹĄole je 2.600.000 evrov (brez opreme).

Objekt gradi druŞba Esotech s partnerjem – podjetjem Andrejc.

Golica odmevala v srcu Srbije Velenjski trubaÄ?i ÄŒaga Boysi so fantje, ki Ĺže 3 leta navduĹĄujejo slovensko in predvsem ĹĄaleĹĄko publiko. V svojih piÄ?lih 3 letih delovanja so z zelo aktivnim delovanjem dosegli 200 nastopov po vsej Sloveniji. Tudi letos avgusta so Slovenijo, slovensko kulturo in predvsem Velenje zastopali Ĺže na 58. zboru trubaÄ?ev GuÄ?a. Tja jih je vodila zlata plaketa s posebno pohvalo, ki so si jo 1. julija priborili na tekmovanju Zlata trobenta Dravograda. Fantje delujejo pod okriljem DruĹĄtva TrubaÄ?ev Slovenije, ki Ĺželi s trenutnimi trendi v glasbeni kulturi trubaĹĄko glasbo pribliĹžati Ä?im ĹĄirĹĄemu obÄ?instvu. Na tekmovanju so blesteli in tudi zmagali Pivo in Ä?evapi, trubaÄ?i iz Postojne, s katerimi so ÄŒaga Boysi skupaj obiskali GuÄ?o. ÄŒaga Boysi, ki se z dodatkom harmonike odliÄ?no preizkuĹĄajo tudi v preigravanju domaÄ?ih slo-

da je projekt zahteven. ÂťNa eni strani gre za dozidavo novega objeta, na drugi za rekonstrukcijo starega. Kadar posegamo v obstojeÄ?i objekt, je previdnost pri izvedbi zelo pomembna, tako da delamo po fazah, premiĹĄljeno, z veliko koordinacijskimi sestanki in dodatnimi analizami, da zaradi hitenja ne bi priĹĄlo do kakĹĄnih neljubih dogodkov.ÂŤ Lahko pride do spremembe projekta? ÂťDo spremembe projekta ne bo priĹĄlo. TeĹžave, ki so se pojavile, niso takĹĄne narave, da bi se moral zaradi tega projekt spreminjati.ÂŤ

venskih narodnozabavnih komadov, so to dokazali tudi v GuÄ?i na medkulturnem odru, kjer so v soboto, 11. avgusta, pred veÄ?tisoÄ?glavo mnoĹžico za konec kon-

DeĹž bo odplaknil dve plesni prireditvi Na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje so upali, da bo vreme v soboto naklonjeno dogodkom na prostem. ÂťTa veseli dan z M danceÂŤ, s katerim bi v soboto dopoldne pri Vili RoĹžle zakljuÄ?ili pestre poÄ?itniĹĄke programe, in ÂťPles brez zavorÂŤ na Velenjski plaĹži, ki so ga skupaj s PlaĹžo MiaMia pripravljali zveÄ?er, so enkrat Ĺže prestavili. Ĺ˝al ju bo tudi to soboto, 1. septembra, odplaknil deĹž, zato so prireditvi odpovedali. Na MZPM Velenje ĹĄe niso izgubili upanja; Ä?e bo vreme septembra ob vikendih prireditvam na prostem bolj naklonjeno, ju bodo skuĹĄali izpeljati, preden v deĹželo pride jesen.

certa zaigrali ĹĄe slovensko narodnozabavno himno Na Golici. “Golica je odmevala v GuÄ?i, v srcu Srbije, med 40.000 obiskovalci festivala. MnoĹžica slovenskih in tujih turistov je norela, pod odrom so pari zaplesali polko kot v Sloveniji na veselicah.

Gostitelji so snemali in objavljali na socialnih omreĹžjih. Po koncu pa so nas zaÄ?udeno spraĹĄevali, kako je moĹžno, da 11 slovenskih fantov s takĹĄno energijo izvaja glasbo vseh drĹžav bivĹĄe Jugoslavije, in to ravno v Ä?asu, ko se medkulturna nestrpnost po Evropi najbolj ĹĄiri.ÂŤ đ&#x;”˛

Velenje – Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže nekaj let priskoÄ?ita na pomoÄ? druĹžinam v stiski pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta ObmoÄ?no zdruĹženje RK Velenje in velenjska Karitas. Na obmoÄ?nem zdruĹženju so povedali, da so zagotovili pomoÄ? 140 uÄ?encev iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, kar je toliko kot v zaÄ?etku lanskega ĹĄolskega leta. UpraviÄ?enci so prejeli bon v vrednosti 50 evrov za nakup ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in v Mladinski knjigi Velenje ter v Moji pentlji v Ĺ oĹĄtanju. Denar za bone sta zagotovila obmoÄ?no zdruĹženje in Odbor za pomoÄ? obÄ?anom pri Mestni obÄ?ini Velenje.

V Karitas Velenje so si Ĺže junija zabeleĹžili tiste, ki se na novo ĹĄolsko leto zaradi finanÄ?ne stiske pripravljajo s cmokom v grlu. Kot prejĹĄnja leta, so se tudi tokrat v okviru akcije ÂťPodari zvezekÂŤ obrnili na osnovne ĹĄole in jih povabili, da uÄ?ence nagovorijo, da bi sovrstnikom v stiski podarili kakĹĄen zvezek. ÂťV Velenju

se ĹĄole vedno odzovejo in uÄ?ence spodbujajo k sodelovanju v akciji.

Vsako leto tako v naĹĄih osnovnih ĹĄolah zberemo lepo ĹĄtevilo razliÄ?nih zvezkov. Letos je bilo na petih ĹĄolah zbranih 1340 zvezkov,ÂŤ je povedala Ä?lanica vodstva Karitas Velenje Biserka Filipan Kraljić. Poudarila je, da gre zahvala tako posameznikom, ki so darovali, kot ravnateljem, uÄ?iteljem in strokovnim delavcem ĹĄol, ki so projekt tudi letos podprli. ÂťSodelavci Karitas smo veseli, ko te zvezke dopolnimo ĹĄe s ĹĄolskimi pripomoÄ?ki, ki jih kupijo v Ĺ kofijski Karitas. Nastanejo res lepi paketi, ki zvabijo smeh in olajĹĄanje na marsikateri obraz starĹĄa in uÄ?enca,ÂŤ je dejala Filipan Kraljićeva.

V preteklem tednu so tako skupaj s Ĺ kofijsko Karitas pripravili primerne pakete ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in in jih razdelili. Prejelo jih je 75 uÄ?encev in 43 druĹžin, 16 uÄ?encem pa so podarili tudi nove ĹĄolđ&#x;”˛tp, mĹĄ ske torbe.

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

30. avgusta 2018

NepriÄ?akovan poraz

Celjani najboljĹĄi v KanjiĹži, VelenjÄ?ani Ä?etrti

Tekma v nespremenljivih vremenskih razmerah

RokometaĹĄi Gorenja z nedeljskim gostovanjem na Ĺ vedskem odpirajo novo tekmovalno sezono Na moÄ?nem mednarodnem turnirju, ki je bil od Ä?etrtka do nedelje prejĹĄnji teden v srbski KanjiĹži, je nastopilo ĹĄest moĹĄtev, med njimi tudi slovenski aktualni prvaki Celje Pivovarne LaĹĄko in v prejĹĄnji sezoni tretje velenjsko Gorenje. MoĹĄtva so razdelili v dve skupini. Prvo so sestavljali Gorenje, hrvaĹĄki podprvak Nexe in romunski prvak CSM BukareĹĄta, drugo pa Celje, srbski podprvak Partizan in danski Ribe-Esbjerg HH (REHH), deseti v prejĹĄnji sezoni v tamkajĹĄnji najmoÄ?nejĹĄi ligi.

Celjani so najprej visoko, s sedemnajstimi goli razlike, premagali BeograjÄ?ane, v drugem dvoboju so bili za tri gole boljĹĄi od

Zlasti veliko napak je bilo v napadu. Ĺ e sreÄ?a, da je bil vratar Taletović, podobno kot na prejĹĄnjih tekmah, spet zelo razpoloĹžen (na treh dvobojih je skupaj zbral kar 40 obramb). Vseeno so

lovili raven uigranosti, ki jo Ĺželimo doseÄ?i pred tekmo s Ĺ vedi. Ĺ e vedno v ekipi ne morem raÄ?unati na AndraĹža Keteja, na turnirju dveh tekem ni odigral tudi Nikola Ĺ pelić. Sama obramba na

Znova si Ĺželijo osmega igralca na tribuni.

Zoran JoviÄ?ić: Verjame ‌

Dancev. Z zmagama so si zagotovili nedeljski finale. V njem so tesno, 'samo' z golom razlike, premagali hrvaĹĄkega podprvaka, Ä?eprav so imeli prednost Ĺže petih golov. Dodatno priznanje je dobil tudi njihov AljaĹž Pajntar, ki so ga razglasili za najboljĹĄega vratarja.

VelenjÄ?ani so na uvodni tekmi nekoliko nepriÄ?akovano visoko, s ĹĄestimi goli razlike, klonili proti Nexeju. V drugi so pokazali veliko boljĹĄo igro in Romune premagali s +2. Na tekmi za tretje mesto z Danci pa niso ponovili dobre predstave z moĹĄtvom iz glavnega romunskega mesta.

VelenjÄ?ani doĹživeli najviĹĄji poraz. Danci so zmagali s 27 : 20.

Za rokometaĹĄe Gorenja je bil ta tradicionalni Ĺže osmi turnir zadnja preizkuĹĄnja pred zaÄ?etkom tekmovanja v drugem najmoÄ?nejĹĄi evropskem klubskem tekmovanju. V uvodnem krogu kvalifikacij za pokal Evropske rokometne zveze bodo v nedeljo na Ĺ vedskem proti moĹĄtvu Alingsas HK skuĹĄali doseÄ?i Ä?im bolj ugoden izid za povratni dvoboj v soboto, 8. septembra, v Velenju in s tem za napredovanje v naslednji krog. V njem bo igralo moĹĄtvo, ki bo imelo v skupnem seĹĄtevku obeh tekem boljĹĄo razliko med danimi in prejetimi zadetki.

Ob neodloÄ?enem rezultatu bo o napredovanju odloÄ?alo veÄ? doseĹženih zadetkov na gostovanju.

Zoran JoviÄ?ić, trener RK Gorenja, po turnirju v Srbiji in pred gostovanje v Skandinaviji: ÂťNa turnirju v KanjiĹži smo odigrali ĹĄe zadnje tekme pred evropsko preizkuĹĄnjo. Kot ekipa smo

turnirju je bila korektna. Dejstvo je, da je ekipa mlada ter sveĹža in bo potrebovala ĹĄe kar nekaj Ä?asa, da pride na zaviden nivo evropskih tekmovanj. Vsi igralci dajejo vse od sebe, na igriĹĄÄ?u puĹĄÄ?ajo svoj maksimum in to je tisto, kar ĹĄteje. Na Ĺ vedsko potujemo polni optimizma. Ekipa Alingsasa je izredno moÄ?an nasprotnik, gre verjetno za najteĹžjega nasprotnika 1. kroga pokala EHF. Imamo ĹĄe nekaj treningov za pripravo na to tekmo in verjamem, da bomo na gostovanju igrali po svojih najboljĹĄih moÄ?eh.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

Za prvoligaĹĄkimi moĹĄtvi je ĹĄest odigranih krogov. Zadnji se je predvidoma konÄ?al ĹĄele vÄ?eraj, saj so sobotni dvoboj v Velenju med Rudarjem in Gorico zaradi moÄ?nega deĹževja preloĹžili na sredo.

Nepopolni ĹĄesti krog ostaja zanimiv po tem, da je vodilni Maribor kljub neodloÄ?nemu rezultatu 1 : 1 s Celjem na svojem igriĹĄÄ?u poveÄ?al prednost na lestvici pred zasledovalci. S tem mislimo na DomĹžale, aktualna prvakinja Olimpija se jim je nekoliko pribliĹžala. Ob Mariboru sta po vsej verjetnosti ti dve moĹĄtvi, brez podcenjevanja drugih,

edina kandidata za naslov, pa Ä?eprav sta v dosedanjih krogih dosegla manj od priÄ?akovanega.

Aluminij kljub trenutno visokemu drugemu mestu vsekakor nima kakovosti za naslov. Nanj je napredoval kljub porazu v Soboti z Muro z 2 : 3. Tretji so z enakim ĹĄtevilom toÄ?k DomĹžalÄ?ani, a imajo slabĹĄo razliko v golih od KidriÄ?anov. Na derbiju kroga jih je kot gostja z 2 : 1 premagala Olimpija in z drugo zmago napredovala na peto mesto.

Drugo polovico lestvice s tekmo manj zaÄ?enja Gorica. SoboÄ?ani, LjubljanÄ?ani in NovogoriÄ?ani imajo po osem toÄ?k. Sedmo je s sedmimi toÄ?kami KrĹĄko.

Doma je s Triglavom igralo 1 : 1. Osmi Gorenjci imajo toÄ?ko manj od Posavcev in dve veÄ? od predzadnjih Celjanov ter zadnjega Rudarja. Z morebitno drugo zmago bi se ta povzpel na 7. mesto.

IzvrĹĄni odbor NZS je na zaÄ?etku tega meseca sprejel sklep, da lahko v novi sezoni v tretjih ligah trenerji menjajo pet igralcev.

Z novo sezono pa se dovoli tudi dodatna zamenjava v podaljĹĄkih pokala Slovenije. Dovoljenih pet menjav v 3. SNL mora ekipa opraviti v najveÄ? treh prekinitvah igre, pri Ä?emer menjave, opravljene med polÄ?asoma, ne sodijo med prekinitve igre. ÄŒe menjave niso izvedene med polÄ?asoma oziroma je izvedena le ena, morata biti soÄ?asno znotraj iste prekinitve igre opravljeni vsaj dve menjavi, Ä?e Ĺželi ekipa izvesti vseh pet menjav, je zapisano v dopolnjenih pravilih nogometne igre.

Nexe – Gorenje 27:21 (13:10); CSM BukareĹĄta – Gorenje 24:22 (13:12), REHH – Gorenje 27:20 (13:12) Gorenje: Taletović 11 obramb, Vujović 4 obrambe, Logar, Mazej 1, Haseljić 1, D. Tajnik 4, Matanović 1, Levc 1, Stojnić 2, MiklavÄ?iÄ?, Banfro 1, Verdinek 2, J. Tajnik, M. KavÄ?iÄ? 1, A. KavÄ?iÄ? 5.

Nova ĹĄportna sezona je pred vrati in ĹĄtevilni uspeĹĄni ĹĄportniki se trudijo, da bi do prvih tekem dosegli kar se da visoko raven pripravljenosti. Tudi moĹĄko Ä?lansko ekipo OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica Ä?akajo v tej sezoni ĹĄtevilni izzivi, na katere pa so v glavnem Ĺže pripravljeni.

Pred tremi tedni je v njihove vrste stopil novi trener, s katerim so, kot pravi dosedanji trener in podpredsednik kluba Marko Pokleka, zelo zadovoljni. Rade DaÄ?ović je odbojkarsko kariero zgradil v enem veÄ?jih klubov v domaÄ?i Srbiji, po zakljuÄ?ku ĹĄportne kariere pred tremi leti pa se je podal v trenerske vode. Nazadnje je v 1. ligi treniral novogoriĹĄke odbojkarje, zato slovensko odbojko dobro pozna. ÂťKo sva se z Markom pogovarjala o tem, da bi odslej treniral OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica, so mi predstavili cilje in ambicije kluba in kar hitro sem spoznal, da se ujemajo z mojimi,ÂŤ je dejal DaÄ?ović. Tako kot Pokleka je tudi Da-

đ&#x;”˛

vos

Prva liga TS, 6. krog KrĹĄko - Triglav 1:1 (0:0), Mura - Aluminij 3:2 (2:0), DomĹžale - Olimpija 1:2 (0:2), Maribor - Celje 1:1 (0:0), Rudar - Gorica (vÄ?eraj).

Vrstni red po 6. krogu: 1. Maribor 14 (19:3), 2.

Aluminij 9 (13:13), 3. DomĹžale 9 10:10), 4. Mura 8 (11:8), 5. Olimpija 8 (8:8), 7. KrĹĄko 7 (4:5), 8. Triglav 6 (7:11), 9. Celje 4 (8:11), 10. Rudar 4 (5:14).

7. krog, 31. avgusta: Aluminij – Krťko, Celje – DomŞale; 2. septembra.: Triglav – Maribor, Gorica – Mura, Olimpija – Rudar (20:15).

vos

SNL – sever, 2. krog Ĺ martno 1928 – Videm pri Ptuju 0:2 (0:1) Strelca: Dominik BoĹžak 14., Jaka Vajda 61. Ĺ martno: MuĹĄiÄ?, PaviÄ? Kac, Kompan, Trap, D. ZavolovĹĄek, BariÄ? (od 91. ZaloĹžnik), Trop (od od 91. Melavc), Hrastnik, Purnat (od 80. Djokić), Vezaj (od 80. Agić), Veler (od 73. N. Zabukovnik).

Trener: Smajlović RdeÄ?i karton: Jan PaviÄ? Kac (61.)

Drugi rezultati: Bistrica – Mons Claudius 2:0 (1:0), ZreÄ?e – Pohorje 1:1 (0:0), Pesnica-Dravinja 0:0, Ĺ ampion Celje – Dravograd 2:1 (2:0) Vrstni red: 1. Bistrica 6 (7:0), 2. Videm pri Ptuju 6 (5:2), 3. Ĺ ampion Celje 4 (5:4), 4. ZreÄ?e 4 (2:1), 5. Ĺ martno 1928 3 (6:2), 6. Pohorje 2 (4:4), 7. Dravinja 1 (0:1), 8.

Tehnotim Pesnica 1 (0:5), 9. Mons Claudius 0 (2:5), 10. Avto Grubelnik Dravograd 0 (1:8).

3. krog: Mons Claudius – Šmartno 1928.

Ekipa je v glavnem sestavljena – Trener zadovoljen z odzivom igralcev Mojca Štruc

Med tem je trener Marijan PuĹĄnik dobil novi okrepitvi. To sta David Arap (23), ki je prejĹĄnje ĹĄtiri sezone igral v hrvaĹĄkem Slaven Belupu. Rudarju je obljubil dveletno zvestobo. Drugi je Nejc PuĹĄnik. V prejĹĄnji sezoni je prviÄ? zaigral v prvoligaĹĄki druĹĄÄ?ini. V dresu Triglava je zbral 15 nastopov. Nejc je tudi nekdanji mladi reprezentant Slovenije, Rudarjev dres bo predvidoma nosil tri sezone

đ&#x;”˛

Rade DaÄ?ović trener OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica

8. pokal KanjiĹža 2018

Maribor poveÄ?al prednost Zaradi razmoÄ?enega igriĹĄÄ?a Rudar z Gorico ĹĄele vÄ?eraj, v nedeljo pri Olimpiji

NogometaĹĄi iz Ĺ martnega ob Paki, povratniki v tretjo ligo sever, so v drugem krogu gostili moĹĄtvo iz Vidma pri Ptuju in izgubili z 0 : 2. DomaÄ?i so ob porazu ostali ĹĄe brez Jana PaviÄ?a Kaca. Zaradi rdeÄ?ega kartona je bilo v 63. minuti zanj tekme konec.

PrejĹĄnji teden smo poroÄ?ali, da so imenitno zaÄ?eli sezono.

V uvodni tekmi so v Dravogradu domaÄ?emu moĹĄtvo nasuli v mreĹžo kar pol ducata zadetkov (6 : 0), svojo pa ohranili nedotaknjeno. Zato so njihovi ljubitelji verjeli, da jih bodo s prvim

nastopom pred njimi v tej sezoni razveselili z novim uspehom.

DomaÄ?i so bili na videz resda boljĹĄi nasprotnik, a zgodil se je poraz.

Podobno kot v Velenju je tudi v Ĺ martnem ob Paki deĹž dokaj namoÄ?il igriĹĄÄ?e, ki ni bilo primerno za igro. Zato so tudi predlagali, da bi dvoboj preloĹžili, vendar se sodnik in delegat s tem nista strinjala. Ĺ marÄ?ani so bili na videz boljĹĄi nasprotnik, a niso imeli sreÄ?e pri strelih proti vratom gostov. Zaradi razmoÄ?enega igriĹĄÄ?a je bilo Ĺžogo teĹžko nadzorovati. Ta je pogosto obstala na mestu, kamor je priletela. TakĹĄne razmere so bile bolj pisane na koĹžo izkuĹĄenejĹĄim gostom. V domaÄ?em taboru verjamejo, da bi ob normalnih razmerah zmagali. Seveda pa bi bila tudi v tem primeru Ĺžoga okrogla.

Tako po prvem dvoboju pred svojimi gledalci niso ostali samo brez toÄ?k, ampak tudi s precej uniÄ?enim igriĹĄÄ?em. Kot ugotavljajo, bo potrebno kar nekaj sredstev, da mu bodo vrnili podobo, kakrĹĄno je imelo pred zaÄ?etkom prvenstva.

VidemÄ?ani so s polno bero toÄ?k po dveh krogih skupaj s SlovenskobistriÄ?ani prevzeli vodstvi na prvenstveni razpredelnici. Ĺ marÄ?ani pa so po drugem krogu z zmago in porazom v zlati sredini, na petem mestu, na zadnjih dveh pa RogatÄ?ani in DravograjÄ?ani z dvema porazoma.

Po uvrstitvi v 1. ligo je moĹĄka Ä?lanska ekipa Odbojkarskega kluba (OK) Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica pred poletjem iskala trenerja in tri do ĹĄtiri igralce z izkuĹĄnjami nastopanja v prvi ligi.

Rade DaÄ?ović – novi trener – je z delom med prvoligaĹĄi OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica zaenkrat zelo zadovoljen.

Marko Pokleka Ĺželi, da moĹĄka Ä?lanska ekipa OĹ Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica v 1. ligi ne bi bila muha enodnevnica.

Ä?ović poudaril, da je cilj kluba, da se trdno zasidra na najviĹĄji ravni tekmovanj v odbojki. ÂťUpam, da nam bo letos uspelo narediti ta korak – torej, zanesljiv obstanek med prvoligaĹĄi, naĹĄ skrivni naÄ?rt pa je uvrstitev med prvih ĹĄest,ÂŤ je povedal DaÄ?ović in dodal, da se zaveda, da bo teĹžko, je pa odloÄ?en, da se bodo borili.

med njimi so lani ĹĄe nastopali v drugih klubih prve lige,ÂŤ je dejal DaÄ?ović. Zaupal nam je, da se trenutno pripravljajo predvsem sploĹĄno fiziÄ?no in dograjujejo tehniko ter uigravanje igralcev v ekipo. ÂťZelo sem zadovoljen, kako se dela in kakĹĄen je odziv igralcev. Razumem, da je uvodni del treningov zahteven in na trenutke morda monoton in sem zato toliko bolj vesel, ko vidim, da ambicije in Ĺželje najprej obstajajo pri igralcih,ÂŤ je povedal DaÄ?ović in dodal, da raÄ?una, da bodo do 13. oktobra vrhunsko pripravljeni. Takrat se namreÄ? zaÄ?nejo tekme nove sezone, ki bodo po priÄ?akovanjih precej zahtevne. Prvo bodo odigrali v HoÄ?ah, prva doma pa bo na sporedu konec oktobra. Nasprotniki bodo moÄ?ni, zato bo podpora navijaÄ?ev zelo dobrodoĹĄla.

Prve tekme jih Ä?akajo 13. oktobra

Ekipa je v glavnem sestavljena. ÂťLahko reÄ?em, da smo v 90 % sestavljena ekipa, iĹĄÄ?emo ĹĄe igralca na mestu sprejema oziroma korekcije, ampak raÄ?unam, da se bomo tudi o tem dogovorili v teh dneh,ÂŤ je povedal Marko Pokleka.

Ker z njimi trenira Ĺže tri tedne, je trener igralce seveda Ĺže spoznal. ÂťNekatere sem poznal Ĺže od prej. SreÄ?evali smo se na lanskoletnih tekmovanjih, nekateri

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

30. avgusta 2018

Vipovci premagali deĹž

Velenje na vrhu City Games

31. VIP CUP teniĹĄki turnir je deĹžju navkljub potekal v prijetnem ozraÄ?ju, ki je privabilo veÄ? kot 150 tenisaÄ?ev, golfistov in strelcev

Na polovici tekmovanja je bil zaostanek velik, a niso obupali – Za zmago je bila odloÄ?ilna zadnja igra – Tudi prihodnje leto lahko priÄ?akujemo njihov boj

Tina Felicijan

Velenje, 25. avgust – VIP CUP turnir je pred veÄ? kot tremi desetletji povezal nekaj deset teniĹĄkih zanesenjakov, ki so ob igri Ĺželeli splesti poslovne vezi, danes pa je priljubljena prireditev ne le ĹĄportnih navduĹĄencev,

va Ĺženska, ki je zmagala na VIP CUP turnirju dvojic, in Milan Ĺ iftar, boljĹĄa od Edvarda Subocha in Eda Javorja. Vendarle pa ob turnirju Ĺže veÄ? let poteka tudi tekmovanje v golfu 'z enim udarcem najbliĹžje zastavici'. Tokrat je natanÄ?nost in moÄ? enega zamaha preizkusilo kakih dvajset

kalke in kombinatorec, domaÄ?in Vid Vrhovnik.ÂŤ je povedala Marjetka GaberĹĄek in dodala, da od vseh naÄ?rtovanih aktivnosti niso izvedli le tekmovanja v najnatanÄ?nejĹĄem teniĹĄkem servisu, saj so imeli namesto enajstih igriĹĄÄ? na voljo le dve. Zaradi deĹžja je namreÄ? tekmovanje potekalo v

Slovenska nordijska reprezentanca v druĹžbi Marjana in Marjetke GabrĹĄek, Bojana KontiÄ?a ter moderatorja Dejana TamĹĄeta

temveÄ? predvsem gospodarstvenikov in drugih, ki se radi mreĹžijo v sproĹĄÄ?enem ozraÄ?ju ob pestrih aktivnostih. Ker se je ideja med obiskovalci prijela, je dogodek zaÄ?el rasti in dobivati nove dimenzije, bogatile so ga nove ĹĄportne aktivnosti, sponzorje je privlaÄ?il, ker jim je nudil nove poslovne priloĹžnosti, dobil pa je tudi humanitarno noto. ÂťVse to pa je priloĹžnost, da Ä?im bolje predstavimo Velenje, tukajĹĄnja podjetja, lokalne ĹĄportnike in vse, kar naĹĄa dolina nudi,ÂŤ je povedala glavna organizatorka Marjetka GaberĹĄek iz velenjskega podjetja Gama.

Tenis, golf, streljanje, testne voŞnje, degustacije ‌

Ĺ˝e od samega zaÄ?etka je rdeÄ?a nit VIP CUP turnirja igra tenisa v dvojicah, na katerem se je letos pomerilo okoli sto tenisaÄ?ev. V finalu glavne skupine je bil najboljĹĄi dvojec domaÄ?ina Jureta MarjanoviÄ?a in Petra Pevca, enega najboljĹĄih slovenskih komentatorjev tenisa, ki je premagal Denisa VraniÄ?a in Bojana GlavaÄ?a. V finalu tolaĹžilne skupine pa sta bila Darja Korelc, pr-

navduĹĄencev nad golfom, najbolj pa so se posreÄ?ili PrimoĹžu Centu, Aleksandru Kotniku in Luku Lahu. V laserskem streljanju z raÄ?unalniĹĄko simulacijo pa so med

â?ą

IzkupiÄ?ek VIP CUP turnirja je zadnja leta namenjen VDCju SaĹĄa, enoti JeĹžek.

tridesetimi strelci najbolje ciljali Dejan TamĹĄe, Andrej Robnik in Karla Sitar. ÂťPripravili smo ĹĄe nekaj atraktivnih aktivnosti, kot je VIP izziv plezanja po steni z balvanskimi oprimki. Izzivalca sta bila Janja Garnbret in Domen Ĺ kofic. Veseli smo bili premiernega sodelovanja s slovensko nordijsko zvezo, ki je bila soorganizatorica turnirja in ga je izkoristila kot uvod v novo zimsko sezono. Tako so nas obiskali najboljĹĄi slovenski skakalci, ska-

Beli dvorani. ÂťZato smo se odloÄ?ili, da lopar, ki ga je podjetje Head namenilo za nagrado tekmovanja, draĹžimo na socialnih omreĹžjih 6pack ÄŒukurja. Na roÄ?aj loparja so se podpisali Janja Garnbret, Peter Prevc in drugi prisotni skakalci. Izklicna cena loparja je 500 evrov, izkupiÄ?ek draĹžbe pa bomo prav tako namenili enoti JeĹžek VDC SaĹĄa.

Sicer pa smo zbrali 1500 evrov, donirali ĹĄe Ä?elado in gospodinjski meĹĄalnik s podpisi vseh nordijskih reprezentantov, ki ju bodo lahko v VDC SaĹĄa sami potrĹžili na draĹžbi in tako dobijo dodatna sredstva,ÂŤ je povedala GaberĹĄkova, zadovoljna, da so obiskovalci turnirja kljub deĹžju uĹživali, se druĹžili in navezovali nove stike. Predvsem pa igrali odliÄ?en tenis. ÂťElana za prirejanje VIP CUP turnirja nam nikakor ne bo zmanjkalo,ÂŤ zagotavlja organizatorka.

Nordijska kombinacija

Ĺ˝enske smuÄ?arske tekme Vrhovnik v Beljaku do novih toÄ?k na Ljubnem tudi poleti?

V sredo, 22. avgusta, so Ä?lani SSK Velenje in reprezenLjubljana, 27. avgusta – Organizatorji vsakoletnega svetovnega pokala smuÄ?ark skakalk v glavni zimski sezoni z Ljubnega ob Savinji se potegujejo ĹĄe za avgustovski termin kot prizoriĹĄÄ?e poletne velike nagrade. S tem so seznanili izvrĹĄilni odbor SmuÄ?arske zveze Slovenije. Predstavnik organizacijskega komiteja tekmovanj na Ljubnem ob Savinji Rajko Pintar pravi, da so se lotili prenove skakalnice, s Ä?imer bo 95-metrska skakalnica pripravljena tudi za poletno sezono. PlastiÄ?no podlago bodo zaÄ?eli postavljati 12. septembra, 13. oktobra bodo prenovljeno skakalnico odprli in s tem izpolnili pogoje, da kandidirajo za prirejanje tekem poletnega grand prixa. đ&#x;”˛

mz

tanti SLO tekmovali na drugi tekmi nordijske kombinacije poletnega Grand Prixa v avstrijskem Beljaku. Po malo slabĹĄih skokih so fantje priloĹžnost za solidno uvrstitev lovili na 10-kilometrski tekaĹĄki razdalji. Do toÄ?ke je priĹĄel le Vid Vrhovnik, ki je pritekel na 25. mesto. Rok Jelen je bil 42., GaĹĄper Brecl 44. in OĹžbej Jelen 47.

V Oberstdorfu praznih rok

JoĹže, GaĹĄper, Rok, Jani, Teja in kapetanka Maja so imena tistih ĹĄestih junakov, ki so pred slabima dvema tednoma na City Games Slovenija zastopali Velenje in zmagali.

City Games so Igre mest, povzete po nekdanjih Igrah brez meja. Da jih obvladamo, je potrebna spretnost z Ĺžogami, znanje veslanja, plavanja, skakanja, pleza-

ji zmagali in se uvrstili na mednarodni finale, naslednje leto pa smo uspeh ponovili in nastopili tudi v Biogradu,ÂŤ je pojasnila Maja. Vselej se vihtijo blizu prvega mesta, zadnja leta pa so izjemno izenaÄ?eni z ekipo Maribora. ÂťLani so nas MariborÄ?ani premagali, mi pa smo konÄ?ali na drugem mestu. Zato je bila letoĹĄnja Ĺželja po zmagi ĹĄe toliko bolj otipljiva,ÂŤ je dejala KugoniÄ?eva. Ĺ˝elje, moÄ?i, zbranosti in sreÄ?e

ljenosti ali slabe volje. Res sem vesela, da so me Ä?lani posluĹĄali, saj smo se tako vsi skupaj imeli lepo,ÂŤ pripoveduje Maja in dodaja, da je poleg organizacijske z veseljem prevzela tudi motivacijsko in prijateljsko vlogo.

Kljub zmagi na drĹžavni ravni ekipa Velenja letos ne potuje na mednarodne City Games igre. ÂťTokrat je sistem tekmovanja spremenjen. Zaradi finanÄ?nega vloĹžka v nakup novih poligonov

Kapetanka Maja KugoniÄ? pravi, da so jo Ä?lani ekipe pridno posluĹĄali.

City Games Velenje – Letos se je zmage na City Games Slovenija veselila ekipa Velenja.

nja. Posamezne ekipe sestavljajo izkljuÄ?no ĹĄportniki. ÂťVeÄ?inoma so to bivĹĄi plavalci, vaterpolisti, tudi nogometaĹĄi ali koĹĄarkarji.

Najbolje je imeti raznovrstno paleto ĹĄportnikov, da se ekipa tako bolj uÄ?inkovito spopade z vsako od iger,ÂŤ je povedala kapetanka Maja KugoniÄ?.

Ekipa Velenja je uspeĹĄna Ĺže vsa leta, odkar sodelujejo. ÂťPrviÄ? smo nastopili na povabilo obÄ?ine in organizatorja. Zbrali smo se prijatelji iz DruĹĄtva vodne koĹĄarke Velenje in hitro napredovali. Ĺ˝e prvo leto smo v Sloveni-

je bilo dovolj, da jim je uspelo. ÂťTekmovali smo v ĹĄestih igrah in ga polomili v tekmi s sodi. Na polovici tekmovanja smo Ĺže bistveno zaostajali za vodilno ekipo Maribora. V tistem trenutku bi lahko obupali, a nismo. Strnili smo glave in moÄ?i in v drugi polovici tekme nadoknadili toliko, da je bila zmaga naposled naĹĄa,ÂŤ je povedala kapetanka.

Maja je kot kapetanka tista, ki zbere ekipo in sproti tudi doloÄ?a, kdo bo tekmoval v kateri od iger. ÂťPomembno je, da smo v ekipi usklajeni in ni nobene uĹža-

so mednarodno tekmovanje prestavili na naslednje leto. Letos se moramo tako zadovoljiti z naslovom prvakov v Sloveniji,ÂŤ je dejala Maja KugoniÄ? in pristavila, da so igre tekmovalcem prinesle veliko zadovoljstvo in veselje v druĹženju.

Tudi prihodnje leto tako naÄ?rtujejo sodelovanje na City Games Slovenija. ÂťIger se bomo ĹĄe naprej udeleĹževali, saj smo zdaj dobro usklajeni in nam je to v veliko veselje. Boj med nami in ekipo iz Maribora pa nam daje đ&#x;”˛ samo ĹĄe dodaten zagon.ÂŤ

đ&#x;”˛

Goste VIP CUP turnirja je pozdravila tudi obrambna ministrica Andreja KatiÄ?, glavni podeljevalec nagrad in donacij pa je bil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

Skoki

Mojca Ĺ truc

Minuli vikend je Oberstdorf gostil novi tekmi poletne velike nagrade v nordijski kombinaciji. Slovenska zasedba je bila okrnjena, Rok Jelen in GaĹĄper Brecl sta ostala zunaj dobitnikov toÄ?k. Na petkovi preizkuĹĄnji sta nastopila oba tekmovalca, boljĹĄi je bil Rok Jelen. Po skokih je zasedal 53. mesto, nato pa je znova solidno tekel, imel 35. Ä?as in se povzpel do 40. mesta. V deĹževnem vremenu je GaĹĄper Brecl po 40. mestu v skokih na koncu zasedel 45. mesto. V soboto je tekmoval le Brecl, ki je imel Ĺže po skokih velik zaostanek na 55. mestu, na koncu je konÄ?al dve mesti niĹžje, potem ko đ&#x;”˛ so ga tekmeci znova prehiteli za en krog.

ZaÄ?ela se je maratonska saga Bogomir Dolenc je v Velenju odtekel prvega od 42 maratonov, ki jih bo po vsej Sloveniji tekel vse do 5. oktobra Velenje, 25. avgust – V soboto se je na velenjskem stadionu zaÄ?el najveÄ?ji ĹĄportno-dobrodelni projekt tega leta v Sloveniji – 42 maratonov v 42 dneh. Ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje in ĹĄtevilnih drugih lokalnih skupnosti, ĹĄportnih in drugih organizacij ter pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in ambasadorstvom varuhinje Ä?lovekovih pravic Vlaste Nussdorfer ga izvaja ekstremni tekaÄ? Bogomir Dolenc. Med projektom Ĺželi nagovoriti Ä?im veÄ? ljudi h gibanju, na tekaĹĄkih prireditvah po

razliÄ?nih slovenskih krajih povezati akterje v lokalni skupnosti, ki delujejo v ĹĄportu in za zdrav naÄ?in Ĺživljenja, s prostovoljnimi prispevki tekaÄ?ev, ki se mu bodo lahko pridruĹžili in z njim odtekli maraton ali pa le del, drugih obiskovalcev prireditev in drugih donatorjev pa bo zbiral denar za Ustanovo Mali vitez. Tako Ĺželi pomagati osebam, ki so v otroĹĄtvu prebolele raka, zdravljenje pa jih je moÄ?no zaznamovalo in pustilo posledice tudi v odraslem Ĺživljenju.

Prvi tek se je zaÄ?el toÄ?no ob 10. uri v blagodejnih temperatu-

rah in ob rahlem rosenju, udeleĹžilo pa se ga je lepo ĹĄtevilo tekaÄ?ev in sprehajalcev, ki so Bogomirju vlili dodatno energijo za premagovanje kilometrov. Ob njem so bili tudi Mali vitezi, ki jih Bogo s svojim zgledom spodbuja h gibanju, pozitivnemu razmiĹĄljanju, skrbi za zdravje, druĹženju, krepitvi samozavesti in boljĹĄi samopodobi. Spremljali ga bodo na vseh tekaĹĄkih prireditvah, ki jih bo Bogo s svojo ekipo izvajal od Bovca do ÄŒrnomlja in od obale do Murske Sobote. Danes bo tekel v PodÄ?etrtku, njegovo maratonsko sago pa bomo lahko spremljali vse do 5. oktobra, ko bo pritekel na Titov trg v Velenju, kjer bo ob zakljuÄ?ku tega ekstremnega projekta ĹĄe dobrodelni koncert. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

GASILCI, KRONIKA

30. avgusta 2018

Sebi v ponos, bliĹžnjim v pomoÄ?

Skupna skrb za varno pot v ĹĄolo

110-letnica druĹĄtva PGD Lokovica dokaz moÄ?ne volje in uspeĹĄnega dela veÄ? generacij – To je motivacija tudi za prihodnje Tatjana PodgorĹĄek

Lokovica, 24. avgusta – Sebi v ponos, bliĹžnjemu v pomoÄ? je eno od sporoÄ?il filma Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Lokovica, ki so ga posneli v poÄ?astitev 110-letnice delovanja in z njim zaÄ?eli sveÄ?ano sejo druĹĄtva v tamkajĹĄnjem domu krajanov.

V njem so prikazali dejavnost druĹĄtva. Poleg tega so ob jubileju predstavili nov logotip druĹĄtva in na novo uredili druĹĄtveno spletno stran.

Armin Lambizer, predsednik druĹĄtva, je v ob tej priloĹžnosti menil, da je praznovanje 110-letnice dokaz moÄ?ne volje in uspeĹĄnega dela veÄ? generacij, ki so vodile druĹĄtvo v razliÄ?nih obdobjih in sistemih. Na jubilej so lahko ponosni ĹĄe toliko bolj zato, ker tvori druĹĄtvene temelje, ogromno prostovoljnega dela ter pomoÄ? soÄ?loveku v nesreÄ?i. Pomeni tudi povezanost veÄ? razliÄ?nih generacij, katerih skupni cilji so bili in so ĹĄe pomagati bliĹžnjemu, zagotoviti veÄ?jo varnost in kakovost Ĺživljenja krajanom. Orisal je zgodovino druĹĄtva, v kateri ni manjkalo vzponov in padcev.

Iz enih in drugih so se veliko nauÄ?ili, strnili vrste in zdruĹžili moÄ?i, kader je bilo potrebno pridobiti in danes imajo kaj pokazati. Ĺ e posebej ponosni so na mladi-

no, ki v zadnjih letih na tekmovanjih beleĹži izjemne rezultate, s katerimi posega v drĹžavni vrh med vrstniki na tem podroÄ?ju.

VeÄ?kratni drĹžavni prvaki in podprvaki so tudi v kvizu in orientaciji. Veliko so postorili tudi za

racijam za opravljeno delo, za razvoj druĹĄtva, za to, da so lahko danes takĹĄni, kot so. Ob vedno veÄ?jih in pogostejĹĄih naravnih nesreÄ?ah ter uspeĹĄno izpeljanih intervencijah jih ĹĄe bolj cenijo tudi sokrajani in obÄ?ani. Zahva-

PGD Lokovica dostojno nadaljuje tradicijo gasilskega druĹĄtva DruĹžmirje in je z dobrim delom lahko zgled. Ob praznovanju je prejelo tudi priznanje Uprave RS za zaĹĄÄ?ito in reĹĄevanje - izpostava Celje.

izobraĹževanje Ä?lanov. Še lepĹĄe od vseh rezultatov pa je povezanost in zagnanost mladih gasilcev, njihovo znanje in spretnost.

Za prihodnost se nam ni treba bati.ÂŤ Zahvalil se je vsem gene-

lil se jim je za njihovo podporo, predvsem pa ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. ÂťNaj nam bo uspeĹĄno delo preteklih let motivacija za naprej.

Le z voljo, povezanostjo in razumom bomo druĹĄtvo peljali na-

prej ĹĄe naslednjih 110 let,ÂŤ je ĹĄe dejal Lambizer.

Slavnostni govornik, Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, je menil, da naloga gasilcev ni le reĹĄevanje ob poĹžarih, ampak tudi na podroÄ?ju zaĹĄÄ?ite in reĹĄevanja. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da postaja financiranje in poloĹžaj gasilcev vse bolj teĹžavno, ker bi za to morala bolje poskrbeti drĹžava. Na obÄ?inski upravi se zavedajo, da lahko uÄ?inkovito pomoÄ? obÄ?anom nudi le dobro opremljena, izobraĹžena in izurjena operativna enota, zato jim pomagajo po najboljĹĄih moÄ?eh.

110-letnica gasilstva v Lokovici (po njegovem mnenju) dokazuje dobro delo druĹĄtva, ki je lahko marsikomu za zgled. Tudi vsi drugi, ki so se zvrstili za govorniĹĄkim odrom, so pohvalili Ä?lane druĹĄtva za njihovo poĹžrtvovalnost, plemenito dejanje, usposobljenost, pripravljenost ter naÄ?rtno delo z mladimi.

Ob praznovanju 110-letnice druĹĄtva so predvideli ĹĄe sveÄ?ano parado dan kasneje, a so jo zaradi slabega vremena prestavili na jutri (v petek). Na njej naj bi druĹĄtvu Ĺžupan Menih izroÄ?il darilo lokalne skupnosti: dva izpihovalca za gozdne poĹžare in defibrilator. đ&#x;”˛

Gasilci iz vse Slovenije so se sreÄ?ali v Velenju Gasilska zveza Slovenije vsako leto priredi medgeneracijsko sreÄ?anje, ki ga pomaga pripraviti ena od obmoÄ?nih gasilskih zvez. Tako je bilo tudi letos, ko je organizacijo prevzela Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline.

Velenje, 25. avgust – Ĺ˝e zjutraj se je na prizoriĹĄÄ?u pod ĹĄotorom ob Velenjskem jezeru zbralo okrog 500 gasilcev vseh generacij. Vreme jim ni bilo naklonjeno, saj je ves dan deĹževalo. A to gasilcev ni odvrnilo od veselega druĹženja, saj so kljub temu priĹĄli iz vseh koncev – od Prekmurja do Primorske.

V dopoldanskem Ä?asu so lahko obiskali razliÄ?ne zanimive destinacije v Ĺ aleĹĄki dolini, kot so Muzej premogovniĹĄtva Slovenije, Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem, KonjeniĹĄki klub, Grilovo domaÄ?ijo, Rakunovo klet, HiĹĄo mineralov in druge. Popoldne se je zaÄ?elo dogajanje pod ĹĄotorom, kjer so se predstavili tudi nekateri lokalni ponudniki. Zbrane je med drugimi pozdravila ministrica za obrambo Andre-

ja KatiÄ?. Nato so na orientacijsko pot okrog jezera krenile ekipe, katerih posebnost je bila, da so bili v njih Ä?lani iz razliÄ?nih druĹĄtev in so se spoznali ĹĄele na startu. Ostali so tekmovali v razliÄ?nih druĹžabnih igrah, ob katerih je bilo veliko smeha in zabave.

Na zakljuÄ?ni slovesnosti so prisotne pozdravili predsednik GZS Janko Cerkvenik, namestnik generalnega direktorja ZIRS Branko Dervodel in podĹžupan MO Velenje Peter Dermol. Podelili smo nagrade za najboljĹĄe rezultate v tekmovanjih. Hkrati je bila razglaĹĄena tudi naj gasilka Slovenije – Katarina Plut iz Bele krajine.

V kulturnem programu so sodelovali Pihalna godba 3. Ĺživljenjskega obdobja, Orkester Roberta GoliÄ?nika, 6pack

ÄŒukur in Podkrajska dekleta.

Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline se posebej zahvaljuje MO Velenje za finanÄ?no pomoÄ?, pred za

ĹĄotor in ansambel, ob katerem so se gasilci veselo vrteli ĹĄe dolgo v noÄ?. đ&#x;”˛

Eva Kumer

Od ponedeljka naprej bodo avtobusne postaje in postajaliĹĄÄ?a veliko bolj obljudeni, vrveĹž pa bo veÄ?ji tudi na mestnih ulicah, trgih, okolici in dvoriĹĄÄ?ih osnovnih in srednjih ĹĄol. ZaÄ?etek ĹĄolskega pouka vselej oznanjuje minevanje poletja in prehod v jesensko obdobje, ki ga zaznamujejo osnovnoĹĄolci in srednjeĹĄolci. Nekateri med njimi prviÄ? vstopajo v osnovno ĹĄolo in se bodo sooÄ?ali s ĹĄtevilnimi novimi okoliĹĄÄ?inami, ki jih niso navajeni in jih ne poznajo. To obdobje je za prvoĹĄolce veliko bolj vznemirljivo in polno priÄ?akovanj, pa tudi treme in strahu, kar je povsem normalno. Za dijake prvih letnikov srednjih ĹĄol pa zaÄ?etek pouka pomeni dodaten korak k veÄ?ji samostojnosti in vse veÄ?jemu prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja.

Zaradi zaÄ?etka ĹĄolskega pouka se spreminjajo tudi okoliĹĄÄ?ine in razmere v varnosti cestnega prometa, ĹĄe posebej na ĹĄolskih poteh in okolici osnovnih in srednjih ĹĄol. Za zagotovitev veÄ?je varnosti so policisti Ĺže 27. avgusta zaÄ?eli izvajati preventivne akcije ÂťZaÄ?etek ĹĄolskega letaÂŤ, ki jo vodi in koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu in bo trajala do 9. septembra. V tem Ä?asu bodo policisti izvajali poostren nadzor hitrosti ter preverjali tehniÄ?no brezhibnost avtobusov in drugih vozil, s katerimi se otroci prevaĹžajo v ĹĄolo, pozorni pa bodo tudi na opremljenost otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi. Pozornost bodo namenili tudi kolesarjem in voznikom koles z motorjem, saj bodo preverjali opremljenost in tehniÄ?no brezhibnost koles in koles z motorjem.

Cilj tako policistov kot vseh ostalih sodelujoÄ?ih v preventivni akciji, med katerimi je veÄ? kot 500 prostovoljcev, je, da v prvih ĹĄolskih dneh, pa tudi v preostalem Ä?asu, med Ĺžrtvami prometnih nesreÄ? ni uÄ?encev in dijakov. Najbolj ranljivo skupino udeleĹžencev v prometu predstavljajo otroci, zlasti najmlajĹĄi. V letoĹĄnjem letu bo ĹĄolski prag prestopilo 21.874 prvoĹĄolcev in ravno tem otrokom bo treba nameniti veÄ? pozornosti. Razlogov je veÄ?, eden kljuÄ?nih pa je, da jih seznanijo z osnovnimi pravili obnaĹĄanja v prometu in na prometnih povrĹĄinah, ki omogoÄ?ajo in zagotavljajo varnost v prometu. Zelo pomembno je, da starĹĄi teh otrok z otroki skupaj prehodijo ĹĄolsko pot, si skupaj ogledajo potek prometa, prometno signalizacijo, prehode za peĹĄce, semaforizirana kriĹžiĹĄÄ?a in ostalo prometno infrastrukturo, ki je sestavni del ĹĄolski poti. Spremljanje otrok v ĹĄolo in nazaj domov je treba izkoristiti za uÄ?enje in pridobivanje dodatnih izkuĹĄenj, ki predstavljajo varno uporabo cestnih oziroma prometnih povrĹĄin, kajti ti prvi koraki v prometu predstavljajo osnovo, na kateri bodo otroci svoje znanje in izkuĹĄnje nadgrajevali. Od tega je odvisno, ali bodo otroci ponotranjili ta obÄ?utek za varnost in se ga zavedali, ali bodo brezglavo in zanaĹĄajoÄ? se na sreÄ?o odloÄ?ali, kako bodo ravnali in reagirali v posameznih primerih.

Poleg upoĹĄtevanja predpisov in varnostnih ukrepov na cestnih povrĹĄinah v vlogi peĹĄcev, kolesarjev ali voznikov koles z motorjem je treba upoĹĄtevati tudi priporoÄ?ila, nasvete in opozorila tudi pri voĹžnji v avtomobilih in avtobusih. Pri tem je kljuÄ?nega pomena uporaba varnostnega pasu. Na tem podroÄ?ju smo dosegli velik napredek, saj veÄ?ina voznikov in potnikov v avtomobilih uporablja varnostne pasove. Dosledna uporaba varnostnega pasu zagotavlja veÄ? varnosti ob nenadnem ali moÄ?nejĹĄem zaviranju oziroma trku v primeru prometne nesreÄ?e. Pravilo, da voznik ne obrne kljuÄ?a oziroma ne spravi motorja v tek, dokler se ne zasliĹĄijo ÂťklikiÂŤ varnostnih pasov pri vseh osebah v avtomobilu, je zelo enostavno, a zelo uÄ?inkovito pri zagotavljanju varnosti ob prometni nesreÄ?i.

Z upoĹĄtevanjem predpisov lahko bistveno prispevamo k veÄ?ji varnosti najmlajĹĄih in vseh ostalih udeleĹžencev v prometu. Tudi svoji, zato bodimo odgovorni do sebe in vseh drugih. Ĺ˝ivljenje je namreÄ? neprecenljivo darilo, ki ga imamo, in ga je ĹĄkoda izgubiti ali bistveno poslabĹĄati zaradi nespametnega ravnanja.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Ĺ e en prikazovalnik hitrosti Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je v okviru prizadevanj za veÄ?jo prometno varnost najranljivejĹĄih udeleĹžencev v prometu do sedaj postavila en prikazovalnik hitrosti. Tega prestavlja na razliÄ?ne varnostno bolj zahtevne lokacije v kraju. Pred dobrim tednom dni pa je namestila na drĹžavni cesti Letuť–Gorenje ĹĄe en prikazovalnik hitrosti, in sicer v bliĹžini vrtca Bambi v ReÄ?ici ob Paki.

Prikazovalnik je dobila zaradi uspeĹĄne prijave na razpis Skupaj za veÄ?jo varnost v

10-meseÄ?no brezplaÄ?no uporabo. Pametni prikazovalnik hitrosti, ki je hkrati radarska tabla in ĹĄtevec prometa, bodo uporabili pri naÄ?rtovanju razliÄ?nih ukrepov urejanja prometa na ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju lokacije.

ObÄ?inski podrobni naÄ?rt Ĺ martno ob Paki – V veljavo je stopil obÄ?inski podrobni naÄ?rt za ukinitev ĹželezniĹĄkega prehoda proti Slatinam. Ta omogoÄ?a nakup zemljiĹĄÄ?, potrebnih za izgradnjo nove obvo-

zne ceste, kar je bila doslej glavna ovira za nadaljevanje aktivnosti. ÂťDo pomladi prihodnje leto bo potrebno urediti zemljiĹĄkopravne zadeve z lastniki na celotni trasi, ob kateri je sicer sklad kmetijskih zemljiĹĄÄ? veÄ?inski lastnik, nato pa pridobiti ĹĄe gradbeno dovoljenje. Takoj ko pridobimo vso potrebno dokumentacijo, se bo Direkcija RS za ceste, s katero Ĺže imamo podpisan dogovor o financiranju, lotila dela. Z izgradnjo ceste bo bistveno poveÄ?ana varnost vseh udeleĹžencev v prometu na tem obmoÄ?ju, zgrajena pa bo tudi povrĹĄina za peĹĄce in kolesarje,ÂŤ pojasnjujejo na obÄ?inski upravi. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

30. avgusta 2018

19

Otroci se vraÄ?ajo v ĹĄolske poti Za njihovo varnost v prometu je treba skrbeti vse dni v letu

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Prihaja meteoroloĹĄka jesen, ki bo letos naporna, zato izkoristite vsak pozno poletni dan. Partner vam bo Ĺže danes povedal nekaj krepkih, saj le govorite, naredite pa bolj malo od obljubljenega. Prisluhnite mu, saj razmiĹĄlja trezno in neobremenjeno. ÄŒe ga boste ubogali, bo reĹĄitev iz vaĹĄih eksistenÄ?nih teĹžav kmalu vsaj na vidiku. ReĹĄili pa jih ne boste ĹĄe nekaj mesecev, zato se Ä?im prej sprijaznite s tem. Sorodniki vam bodo ponudili pomoÄ?. Ne odloÄ?ite se takoj. Zavedati se morate, da bi jo morali dvakrat poplaÄ?ati. Zvezde vam svetujejo, da zmanjĹĄate potrebe in Ĺželje. Ne bo lahko, a tokrat bo nujno.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ aleĹĄka dolina – ZaÄ?enja se novo ĹĄolsko leto, ko se bodo v promet vrnili uÄ?enci, razigrani in Ĺželjni sreÄ?anja s soĹĄolci. Med njimi jih bo veliko, ki se bodo v ĹĄolo podali prviÄ?. V prvih ĹĄolskih dneh bodo gotovo polni priÄ?akovanj spoznavali ĹĄolske poti, po katerih jih bodo na zaÄ?etku vodili odrasli. A slej ko prej se bodo s prometom in pastmi v njem spopadali sami.

Na to mislijo tudi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Delujejo v vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline. Osnovo za njihovo delovanje predstavlja aktualna zakonodaja, smernice Agencije za varnost v prometu.

Za uÄ?inkovit sistem zagotavljanja veÄ?je varnosti na ĹĄolskih poteh vse leto izvajajo ĹĄtevilne preventivnovzgojne aktivnosti za vse generacije. ZaÄ?etku pouka, prvim ĹĄolskim dnem pa namenjajo ĹĄe posebne dodatne aktivnosti in ukrepe – rumene rutice, varovanje najbolj kritiÄ?nih mest, pomoÄ? pri prehodu Ä?ez cesto, nadzor hitrosti v bliĹžini ĹĄol in vrtcev ... Pri tem sodelujejo s policijo, medobÄ?inskim redarstvom in dodatno pomoÄ?jo ZĹ AM. Kot pravi Karel Drago Seme, predsednik SPV, so se v Mestni

Iz POLICISTOVE beleĹžke Poizvedujejo za neznancem Velenje, 22. avgusta – V sredo je neznanec poskusil vlomiti v stanovanje na KidriÄ?evi. Za njim poizvedujejo.

Ukradel zaĹĄÄ?itne mreĹže Ĺ oĹĄtanj, 23. avgust – V Ä?etrtek so bili obveĹĄÄ?eni o tatvini zaĹĄÄ?itnih mreĹž, ki so bile nameĹĄÄ?ene okoli sadik mladih dreves v gozdu med Ĺ oĹĄtanjem in Velenjem. Tat je pustil drevesa nezaĹĄÄ?itena, lastnika pa oĹĄkodoval za okoli 400 evrov.

Posebej pazljivo ob varnih poteh!

Velenje, 27. avgusta – Septembra bo v prometu spet polno ĹĄolarjev. Nekateri bodo po ĹĄolskih poteh zaÄ?eli stopati prviÄ?.

Da bo njihova pot v ĹĄolo varna, so policisti v ponedeljek zaÄ?eli izvajati preventivno akcijo ZaÄ?etek ĹĄolskega leta. Trajala bo do 9. septembra. Namenjena je varni vkljuÄ?itvi otrok v promet. Akcijo vodi in koordinira Agencija za varnost v prometu Republike Slovenije.

Policisti bodo v prvih ĹĄolskih dneh izvajali poostren nadzor hitrosti ter preverjali tehniÄ?no brezhibnost avtobusov in drugih vozil, s katerimi se otroci prevaĹžajo v ĹĄolo, pozorni pa bodo tudi na opremljenost otrok z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi.

UdeleĹžence v cestnem prometu ob tem opozarjajo, naj bodo pri voĹžnji v okolici ĹĄol in na mestih, kjer potekajo varne poti v ĹĄolo in iz nje, ĹĄe posebej đ&#x;”˛ pazljivi.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒeprav tega ne boste Ĺželeli, boste v srediĹĄÄ?u pozornosti. Naenkrat se vam bodo poskuĹĄali pribliĹžati tudi tisti, ki so vam do sedaj le nagajali, saj so vam zavidali. Tudi zato, ker so imeli povsem napaÄ?no predstavo o vaĹĄem Ĺživljenju.

Najprej jih ne boste sprejeli odprtih rok, saj jim ne boste zaupali. Potem boste odvrgli zastore, ki ste si jih sami postavili, da bi se zaĹĄÄ?itili pred ĹĄkodoĹželjnimi ljudmi. Spoznali boste, da se ljudje spreminjajo, kar velja tudi za vas. Ljubezen zelo dobro vpliva na vas, zato na vse gledate skozi roĹžnata oÄ?ala. Zdravje? PreveÄ? sedite, spravite se v gibanje, saj Ĺže Ä?utite posledice zaleĹžanosti.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Prvi teden v septembru bo za vas Ä?ista zmaga. KonÄ?no lahko raÄ?unate, da boste kmalu nagrajeni za svoje delo. Ne le z besedami, tokrat se bo poznalo tudi pri plaÄ?ilu. Naj vam ne bo nerodno, ko vas bodo nadrejeni glasno pohvalili. To ste si namreÄ? zasluĹžili. Uspeh bo na vaĹĄe nestabilno Ä?ustveno poÄ?utje vplival odliÄ?no, zato nikar ne razmiĹĄljajte o tem, komu greste zaradi njega v nos. Partner bo opazil, da se trudite biti Ä?im veÄ? z njim, kar se prej ni dogajalo. HvaleĹžnost vam bo pokazal na svojstven, zelo izbiren naÄ?in. Ĺ˝e ta konec tedna vam pripravlja prijetno preseneÄ?enje.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

obÄ?ini Velenje Ĺže julijua dogovorili za dodatne naloge in aktivnosti in jih do zdaj tudi uresniÄ?ili. Pregledali so varnost ĹĄolskih poti, osveĹžili prometno signalizacijo, dodatno namestili znake ‘otroci na cesti’ v bliĹžini ĹĄol na lokalnih cestah, osveĹžili naÄ?rte ĹĄolskih poti, poskrbeli za preventivna gradiva. Osnovne ĹĄole so v delovne naÄ?rte vkljuÄ?ile prometno vzgojo in aktivnosti, ki bodo potekale vse leto. Dijake prvih

letnikov Ĺ olskega centra bodo seznanili s prometno ureditvijo in parkiranjem.

Tudi v Ĺ oĹĄtanju je, kot pravi predsednik SPV Andrej Volk, za varen zaÄ?etek in seveda nadaljevanje novega ĹĄolskega leta vse pripravljeno, pregledano. V prvih dneh bodo dogajanje budno spremljali policisti, redarji in tudi mladi na poÄ?itniĹĄkem delu.

Podobno bo v Ĺ martnem ob Paki. Tam danes, v Ä?etrtek, 30.

avgusta, v sodelovanju AMZS, AMD Ĺ martno ob Paki, ObÄ?ine in Osnovne ĹĄole bratov Letonja pripravljajo akcijo ĹĄe 365 dni.

Med 13. in 14. uro bo ta potekala v kriĹžiĹĄÄ?u pri obÄ?inski stavbi, je povedala koordinatorica Jerneja Ĺ˝agar. Na akciji bodo ozaveĹĄÄ?ali udeleĹžence v prometu, da je varnost pomembna celo leto. đ&#x;”˛

Mozirje, 22. avgusta – V sredo nekaj pred 16. uro se je v prometni nesreÄ?i v Logarski dolini poĹĄkodovala mladoletna kolesarka. Zapeljala je v udarno jamo in padla. Pri padcu se je hudo poĹĄkodovala.

PlaÄ?ilni nalog za povzroÄ?itelja Velenje, 23. avgusta – V Ä?etrtek sta v bliĹžini jezera trÄ?ila voznik osebnega avtomobila in kolesar.

Kolesar se je v nesreÄ?i laĹžje telesno poĹĄkodoval, vozniku osebnega avtomobila pa so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

S tovornjakom v peĹĄca Ĺ˝alec, 24. avgusta – V petek se je na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri se je huje poĹĄkodoval 34-letni peĹĄec. V peĹĄca, ki je tekel po povrĹĄini za peĹĄce iz smeri KamenÄ? proti Rakovljam, je pri preÄ?kanju voziĹĄÄ?a na prehodu za peĹĄce trÄ?il 40-letni voznik

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Za vas s septembrom prihaja Ä?as sprememb. V teh dneh boste spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti ĹĄe veliko pomenil. Povezan bo z vaĹĄim delom, zato boste imeli dvome, ali je pametno, da se iz simpatije razvije ĹĄe kaj veÄ?. Ne bojte se, pomembno je, kaj Ä?utita. ÄŒas je namreÄ?, da prisluhnete svojim Ĺželjam in se jim prepustite. Edina ovira bo slaba vest, saj veste, da boste, Ä?e boste prisluhnili srcu, prizadeli kar nekaj ljudi. Zdravje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Tudi zato, ker se premalo trudite zanj. In ker se spravljate v stres tudi, ko ta sploh ni nujen.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Zapeljala v udarno jamo

V naslednjih dneh boste pogosto sanjali z odprtimi oÄ?mi. Sploh, ker se boste teĹžko sprijaznili z dejstvom, da prihaja september, saj veste, da v njem ne bo veÄ? Ä?asa za leĹžerno preĹživljanje dnevov. Ĺ˝elje in novi naÄ?rti se bodo zaÄ?eli rojevati Ĺže danes. Po svoje vam bodo pognali kri po Ĺžilah. Predvsem pa bodo v vas ponovno prebudili Ĺželje po druĹženju in bolj aktivnem Ĺživljenju. Vmes ste res zaspali, zato je to res pohvalno. ÄŒim prej se odloÄ?ite, kaj boste poÄ?eli Ä?ez jesen in zimo. ÄŒe boste mencali, spet ne boste naredili niÄ? zase in za svoje boljĹĄe poÄ?utje. Tako telesno kot duĹĄevno.

tovornega vozila. PeĹĄec se je v nesreÄ?i hudo telesno poĹĄkodoval.

OdloÄ?iti se boste morali. Ne tarnajte, da ne znate in ne morete, ker to preprosto ni res. Res pa je, da ne gre za lahko odloÄ?itev. Sploh, ker se v teh dneh odloÄ?ate o sreÄ?i v vaĹĄi prihodnosti. Zato tehtate, kaj storiti. Ob tem, ko boste delali naÄ?rte, se morate bolj zavedati, kaj s svojimi dejanji povzroÄ?ate drugim. V zadnjih dneh ste precej sebiÄ?ni, beĹžite od ljudi, ki so vam doslej veliko pomenili in vam tudi veliko pomagali. Kot da vas niÄ? ne izuÄ?i, se spet druĹžite z ljudmi, ki niso zanesljivi, poleg tega pa vas ĹĄe izkoriĹĄÄ?ajo. Kot kaĹže, boste zaradi tega Ĺže v nekaj dneh doĹživeli veliko razoÄ?aranje. Vas bo streznilo? Tokrat bo to res odvisno le od vas.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Umrl pri podiranju drevja Ĺ entrupert, 25. avgusta – V soboto dopoldne se je pri podiranju dreves v gozdu na obmoÄ?ju Ĺ entruperta smrtno ponesreÄ?il 56-letni moĹĄki. Nanj je med podiranjem drevja padla veÄ?ja veja.

Trije trki v kriĹžiĹĄÄ?ih Velenje, 26. avgusta – PrejĹĄnji teden so se na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Velenje pripetile tri prometne nesreÄ?e, vse tri so se zgodile v kriĹžiĹĄÄ?ih, k sreÄ?i pa kakĹĄnih veÄ?jih posledic, razen zvite ploÄ?evine, ni bilo.

Zasegli ponarejen bankovec Velenje, 27. avgusta – Velenjski policisti so zasegli ponarejen bankovec za 50 evrov. UnovÄ?en je bil na enem od bencinskih servisov.

Dobre Ĺživljenjske priloĹžnosti se vam bodo v prihodnjih dneh odpirale druga za drugo. S tem, ko ste zaprli vrata ljudem, ki niso veÄ? bili po vaĹĄi meri, ste jih odprli novim, ki jih ĹĄe ne poznate. Previdnost ne bo odveÄ?, sploh, ker je vaĹĄe navduĹĄenje zelo oÄ?itno. O tem, kaj naÄ?rtujete to jesen, ĹĄe ne boste govorili na glas, saj veste, da pot ĹĄe ni tako trdna, da bi jo lahko obelodanili. ÄŒe boste predolgo skrivnostni, pa boste postali sumljivi. Sodelavci bodo vedeli, da se nekaj kuha, zato si znajo vaĹĄ molk razlagati Ä?isto po svoje. Njihova razlaga vam ne bi bila vĹĄeÄ?, zato ne Ä?akajte predolgo.

PoÄ?utje bo ves teden solidno.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Veseli boste, da se poletje poÄ?asi poslavlja. Bolj kot vroÄ?ine si boste Ĺželeli tihih, deĹževnih dni, v katerih se lahko bolj posvetite sebi. Ker se zadnje Ä?ase poÄ?utite precej osamljeno, to morda ni najboljĹĄa Ĺželja. Teden bo sicer mineval mirno, skoraj dolgoÄ?asen bo. Prijateljstvo, sklenjeno pred kratkim, pa vam bo pomenilo vsak dan veÄ?. V njem boste naĹĄli tudi navdih za delo. NajveÄ? idej, ki jih boste lahko hitro uresniÄ?ili, se bo rodilo v nedeljo. To bo tudi dan, ko si boste morali priznati, da ste v preteklih mesecih naredili kar nekaj napak. Naj vas to ne dotolÄ?e, saj nobena ni usodna. Lahko pa se veliko nauÄ?ite iz njih.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Ta teden se vam bo zgodilo nekaj lepih stvari. Ne le, da se vam bo poÄ?utje moÄ?no izboljĹĄalo, teden bo tudi poln dobrih novic. Kot kaĹže, vas Ä?aka zelo pestra jesen, a se dela, ki si ga boste naloĹžili prav v prihodnjih dneh, Ĺže vnaprej veselite. Veliko bo namreÄ? takega, ki vam predstavlja izziv. Ob tem niti ne raÄ?unate, koliko boste z njim zasluĹžili, saj vam ni treba. Kljub kar nekaj manjĹĄim naloĹžbam ste namreÄ? zadovoljni s tem, kar imate. VeÄ? vam pomeni to, da se s partnerjem spet zelo razumeta. VeÄ? Ä?asa kot bosta preĹživela skupaj, lepĹĄe vama bo. Ĺ˝al bo tega od prihodnjega tedna dalje vse manj.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

Ste eden redkih, ki komaj Ä?akajo, da pride september, saj si po svoje Ĺže Ĺželite, da vaĹĄe Ĺživljenje spet postane bolj urejeno. Ob koncu tega tedna boste precej nemirni, saj hkrati veste, da vas prve dni prihodnjega tedna Ä?aka nekaj pomembnih sestankov. Ĺ˝elite si, da bi se iztekli po vaĹĄih naÄ?rtih, a se vsi ne bodo. SreÄ?ni boste lahko, Ä?e se vsaj pol naÄ?rtov obrne v vaĹĄo korist. ÄŒim bolj se zaposlite z delom, ki vas res veseli. To bo vaĹĄa pot do sreÄ?e in zadovoljstva. Ob tem razmiĹĄljajte daleÄ? v prihodnost. Ĺ˝e sedaj si morate postaviti cilje, ki vas bodo motivirali. Brez njih boste hitro izgubljeni.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

I N FJO E

AN N I 1D V 0 I .0 T 7 R M A 0. 9. ob

r

nih u 2 6. in ob 17.00 asu urad vÄ? . 9. n 1 L 1 a E d C E ak ORJ in vs ZAG

Pozno poletni dnevi vam bodo ĹĄe naprej vĹĄeÄ?. SreÄ?a je, da se boste otresli napetosti, ki vas je duĹĄila vse do zaÄ?etka poletja. Trenutno niste Ä?isto niÄ? naveliÄ?ani, letoĹĄnje poletje vam je vrnilo moÄ? in voljo. Zato bo pogled v prihodnost v teh dneh veliko bolj jasen. Partner bo imel prav, ko vas bo pogosto spomnil, kaj je pomembno v Ĺživljenju. Vam namreÄ? spet ne bo Ä?isto jasno, da morate na prvo mesto postaviti sebe. Tokrat ga boste ubogali. Ne bo vam Ĺžal, saj bo ravno zato vaĹĄe poÄ?utje vsak dan boljĹĄe. Izzvenele bodo tudi zdravstvene teĹžave, ki so se vlekle kar nekaj Ä?asa.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Kar nekaj tednov ste si zatiskali oÄ?i pred dejstvom, kaj vse vas Ä?aka na prehodu iz poletja v jesen. Sedaj si jih ne boste veÄ? mogli. Najbolje bo, da zavihate rokave in dokaĹžete, da zmorete. Brez skrbi, uspelo vam bo. Postorili boste tudi vse tisto, kar set v prevroÄ?ih dneh odlagali v prihodnost. Ĺ˝al pa ĹĄe ne boste imeli pravih idej za dogodke, ki jih boste snovali v oktobru in novembru. Na silo ne bo ĹĄlo. Brez skrbi, navdih bo priĹĄel, ko boste najmanj priÄ?akovali. Pri tem vam bodo pomagali ljudje, s katerimi boste delali prviÄ?. OdliÄ?no se boste ujeli, zato bo ĹĄlo hitreje in bolje, kot si trenutno predstavljate.

Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

30. avgusta

6.00 6.10 7.00 9.30 11.05 11.50 12.30 13.00 13.35 15.05 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.50 23.45 0.20 0.55 1.20 2.15

5.20 6.30 7.00 7.05 7.25 7.40 7.50 7.55 8.15 8.40 9.15 9.40 10.25 12.50 14.00 14.45 15.20 16.20 17.20 18.20 18.40 19.10 19.45 20.25 22.25 0.00 0.50 1.55 3.45

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.40 7.50 8.00 8.25 8.35 8.50 9.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.25 23.20 0.10 1.00 1.35

08.25 08.55 09.00 09.05 09.50 10.10 10.15 11.15 11.40 15.00 15.25 15.30 16.10 16.15 16.40 17.20 17.30 17.50 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 23.40 23.45

Kultura Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav, narodnoz. odd.

Vem!, kviz Zapeljevanje pogleda, Matjaž Počivavšek in Mirko Bratuša, Zlata dekleta (V.), Goljufi Prvi dnevnik, šprt, vreme Doberdob - roman upornika, dok. film Moj gost/Moja gostja Vendegem, Kutyusok és gazdáik / Psi in njihovi lastniki Slovenski utrinki Zlata dekleta (VI.), Požar v Senčnih borih, 2. del Poročila ob petih, šport, vreme Sove, dokumentarna oddaja Novice Utrinek, Hiša žive dediščine Mala kraljična, Nočem biti prehlajena!, , 1. sezona Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme Slikarke - 400 let boja, fr. dok. o.

Strasti Strasti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme Info-kanal

Videotrak Otroški kanal Penelopa, Penelopa poseje seme Biba se giba, Biba in Topotavček Mili in Moli, Tofi Krofi, , 1. sezona Vse o Rozi, Pazimo na Medvedka Mulčki, Priden kuži, Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Clusijev svišč na Svetem Lovrencu Čist zares, Escape room Erfan, dok. film za otroke in mlade z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Moji, tvoji, najini Moji, tvoji, najini Dobro jutro, poletni izbor Vina sveta Slovenski vodni krog: Bistrica Zdravje Slovencev, Parkinsonova bolezen, dok. oddaja Z Mišo... Dr. Mojca Senčar, zdravnica, bolnica in zagovornica bolnikov 14+1, Nives Meroi in Roman Benet Umor, je napisala (III.), Rok za umor Tele M Primorska kronika Čudovita Japonska: prefektura Ivate Čarobna pšenica Košarkarska simfonija - poslovilna tekma Sanija Bečirovića in Boštjana Nachbarja Nogomet - zadnje kolo kvalifikacij za evropsko ligo, Spartak Trnava : Olimpija, povratna tekma Košarkarska simfonija - poslovilna tekma Sanija Bečirovića in Boštjana Nachbarja Umor, je napisala (III.), Magnum na hladnem Videotrak Nogomet - zadnje kolo kvalifikacij za evropsko ligo, Spartak Trnava : Olimpija, povratna tekma Zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Poko, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Amika, 1. sez., 38. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 43. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 44. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 41. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 78. d.

Usodno vino, 3. sez., 48. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 3. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 48. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 42. del Ukradena preteklost, 1. sez., 79. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 113. del Moja boš, 2. sez., 114. del 24UR zvečer Slepa pega, 1. sez., 23. del, ameriška nan.

Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 12. del, ameriška nan. Črni seznam, 4. sez., 22. del, ameriška nan.

24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Videospot dneva Miš maš, Fotografija Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo pisalno mizo Napovedujemo Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Nanovo, Imate težave s profesorji?

Videospot dneva Kuhinjica Mojca in medvedek Jaka, Preživetje v naravi Palčica, gledališka predstava CVIU Ustvarjalne iskrice (171), Rojstni dan v šoli Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice 2593. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje, Kožne bolezni Regionalne novice 3 Naj viža: Vitezi polk in valčkov, ans. Šepet Kuhinjica, izobraževalna oddaja Kmetijski razgledi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

30. avgusta 2018

Sobota,

31. avgusta

1. septembra

2.15 Info-kanal 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Dobro jutro, poletni izbor 9.30 Slovenski pozdrav - izbor 11.05 Vem!, kviz 11.50 Sove, dok. oddaja 12.30 Zlata dekleta (V.), Poročno darilo 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi - Hidak 16.05 Duhovni utrip 16.30 Zlata dekleta (VII.), Poglej me 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport, vreme 17.25Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2018, Splet 18.10 Pujsa Pepa, Primož zamuja, 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Števerjan 2018, 2. del 21.25 Na lepše 21.55 Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Ulice zla, ameriški film 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.15 Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme 2.10 Info-kanal

6.00 6.10 7.00

5.20 6.30 7.00 7.05 7.25 7.40 7.50 7.55

18.20 18.25

8.15 8.40 8.55 9.25 9.50 12.05 12.45 13.25 14.10 14.50 15.50 16.40 17.25 18.20 18.40 18.55 20.05 21.50 22.25 23.20 1.40 2.45

6.00 7.00 7.01 7.25 7.35 7.40 7.50 8.00 8.25 8.35 8.50 9.45 10.15 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.40 22.15 22.20 0.10 2.00 2.35

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 10.55 11.15 12.30 12.55 15.00 15.25 15.30 16.30 17.10 17.25 18.25 18.30 18.35 19.20 19.45 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.40 23.40 00.05 00.10

Videotrak Otroški kanal Penelopa, Penelopa kolesari Biba se giba, Biba in Sadježer Mili in Moli, Bucko Vse o Rozi, SuperVid Mulčki, Družba Zgodbe iz školjke, Iz popotne torbe: Živimo zdravo Ribič Pepe, Kako se posloviti Skok v počitnice, dok. film za otroke in mlade z zvočnim opisom za slepe in slabovidne Moji, tvoji, najini Moji, tvoji, najini Dobro jutro, poletni izbor Prisluhnimo tišini, Ceneni slušni aparati Slovenski vodni krog, Bloščica O živalih in ljudeh Na vrtu Svetovni popotnik, Sirija Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Mateja Svet Migaj raje z nami Umor, je napisala (III.), Magnum na hladnem Tele M Primorska kronika Male sive celice, OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ XIV. divizije Senovo Jack, nemški film Zvezdana, Zakon privlačnosti, 2. del Umor, je napisala (III.), Osmrtnica za voditelja Samo milijon nas je!, veliki koncert z gosti ob 50-letnici Aleša Klinarja Videotrak Nogomet - SP 2018, Hrvaška : Anglija, polfinale

24UR, pon.

OTO čira čara Poko, ris.

Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Mala miška Mia, ris.

Divja brata Kratt, ris.

Amika, 1. sez., 39. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 45. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 46. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 42. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 79. del Usodno vino, 3. sez., 49. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 4. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 49. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 43. del Ukradena preteklost, 1. sez., 80. del 24UR vreme 24UR Kronika ponesrečenih zmenkov (Bad Date Chronicles), kanadski film 24UR zvečer Eurojackpot Azijska kuharica (Ramen Girl), ameriški film Sence preteklosti (Shadowboxer), ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Preživetje v naravi Palčica, gledališka predstava CVIU Ustvarjalne iskrice (171), Rojstni dan v šoli Naj viža: Vitezi polk in valčkov, ans. Šepet Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Pazi, klop!

Ustvarjalne iskrice (168), Prvič v šolo Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Skrbimo za zdravje: Kdaj v dežurno ambulanto?

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela Kuhinjica, izobraževalna oddaja Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

7.10 7.30 7.55 8.05 8.20 8.30 8.55 9.20 10.00 10.20 10.50 11.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.05 15.35 16.05 17.00 17.20 17.50

18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.20 23.20 23.55 0.30 1.00 1.50

5.20 6.30 7.00 9.15 10.00 10.30 11.15 11.45 13.30 15.50 16.55 19.15 19.30 20.05 21.20 22.10 23.00 23.20 23.45 0.20 1.25 3.10

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.45 8.10 8.35 9.00 9.25 9.55 10.55 12.00 13.15 14.40 14.55 16.35 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 23.30 2.05

08.25 08.55 09.00 09.40 10.20 10.25 10.45 11.05 12.35 13.00 15.00 15.25 15.30 16.30 17.20 18.35 18.40 19.40 19.45 19.55 20.00 20.20 21.20 23.50 23.55 00.20

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke, Juvi, aerobika za otroke: Afrika Telebajski, Hranimo kokoši, lutkovna nanizanka Kljukec s strehe, Kljukec tekmuje, risana nanizanka Čudogozd, Pod zemlj Čudogozd, Čudotrgovina Govoreči Tom in prijatelji, Največja skrivnost, Armanova skrivnost, Konji namesto interneta Armanova skrivnost, Samo stran Male sive celice, OŠ Zreče in OŠ Notranjski odred Cerknica Infodrom, poletje 2018, Splet Čist zares, Escape room Z Mišo..., Dr. Mojca Senčar, zdravnica, bolnica in zagovornica bolnikov Tednik Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Se zgodi, Ljubezen, ljubezen, ljubezen Ambienti Profil, Jelena Isak Kres Srce sveta: Koloradski narodni parki, Čudež Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski vodni krog: Močnik Od osnov do odličnosti z Donno Hay Ozare Kalimero, Tožljivec s kratkim repom Vreme Dnevnik Utrip Šport Vreme Francoska suita, koprodukcijski film Poročila, šport, vreme Deklina zgodba (I.) Strasti Strasti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Utrip, šport, vreme Info-kanal

Videotrak 10 domačih Dobro jutro, poletni izbor Moji, tvoji, najini Na lepše Avtomobilnost Čarokuhinja pri atu, Ukrajina Kajak kanu - SP slalom na divjih vodah Košarkarska simfonija - poslovilna tekma Sanija Bečirovića in Boštjana Nachbarja, Umor, je napisala (III.), Osmrtnica za voditelja Sladka Irma, ameriški film Infodrom, poletje 2018, Splet Čist zares, Escape room Pavarotti - dueti koncert Pavarottija s prijatelji Televizijski klub Umor, je napisala (III.), Smrt v gledališču Ukane po kanadsko, Energija Ukane po kanadsko, Na kmetiji Bleščica, oddaja o modi Videotrak Nogomet - SP 2018, Belgija : Anglija, tekma za 3. mesto Zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Kaja, ris.

Smrkci, ris.

Poko, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi (Heidi), ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Mia in jaz, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 47. del Jaz sem Luna, 2. sez., 48. del MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Avto karaoke Kronika ponesrečenih zmenkov, kanadski film Diana, najina mati, angleški dokumentarni film Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Gremo mi po svoje, slovenski film Le kako ji to uspe, ameriški film Novi svet, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Mavrica Miš maš, Pazi, klop Vabimo k ogledu Bi se gnetli na tej metli? gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (169), Beležka Koncert ob 10. obletnici ans.

Golte Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Perujski Andi Mojčin lepi svet, muzikal za otroke Videostrani, obvestila Napovedujemo Po Slakovi poti 2015, ponovitev 1. dela koncerta Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Veselica v dolini tihi, gledališka predstava iz poletnega gledališča Studenec Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

2. septembra

7.00 7.05 7.30 7.40 7.45 7.50 8.00 8.10 8.20 8.30 8.40 8.55 9.05 9.15 9.25 10.00 10.55 12.00 13.00 13.25 15.05 17.00 17.20 17.45 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 22.30 22.55 0.10 0.30 1.00 1.45 1.50

5.50 7.00 7.15 7.25 8.30 9.00 9.40 11.45 13.30 14.40 15.15 16.30 17.10 18.05 19.05 20.00 22.25 22.30 23.30 23.50 0.40 1.45 3.30

Kravica Katka, Osamljena cvetka Gumbek in Rjavček, Prvi šolski dan Profesor Baltazar, Maxol Manja, Ačih!

Svet živali, Ris Feliks Oblakov kruhek, Ples z dedkom Mala kraljična, Ne bom pospravila! Žvenkci, Luknji Lili in Čarni zaliv, Spomin na starega kapitana Kalimero, Pripnite varnostne pasove Mili in Moli, Modra nogavica Vse o Rozi, Nenavadna zgodba o Nežki in štirih medvedih, Bacek Jon, Ovratnica Govoreči Tom in prijatelji, Ben želi zmagati, Kozmo, Jajca papig Nedeljska maša, prenos iz župnije Stari trg pri Ložu Razkrita govorica plesa, Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Števerjan 2018, 2. del Svojeglava, avstralski film Poročila ob petih, šport, vreme Zackovo čarovniško popotovanje (13) Čez planke, Gruzija Bacek Jon, Tišina Vreme Dnevnik Zrcalo tedna Šport Vreme Doma pod Triglavom, svečana prireditev ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav Poročila, šport, vreme Ogrožena duša - iraški Jazidi, francoski dokumentarni film Simfonični orkester RTVS, Elena Dobravec, Ljuben Dimkaroski, Urban Stanič in Irena Yebuah Tiran Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, šport, vreme Vreme Info-kanal

Videotrak Duhovni utrip Pesmi iz Beneške Slovenije, Nediški puobi in Barski oktet Veliki koncert Orkestra Mandolina Ljubljana z gosti, dirigent Andrej Zupan Slastna kuhinja, Žlikrofi v sirovi košarici Slovenski vodni krog: Močnik Duhec Kajak kanu - svetovni pokal slalom na divjih vodah Zgodbe FIFA svetovnega prvenstva 2018 v Rusiji Zvezdana, Zakon privlačnosti, 2. del Svetovni popotnik, Sirija Kajak kanu - SP slalom na divjih vodah - kros Umor, je napisala (III.) Smrt v gledališču Sanje o prihodnosti, Hrana prihodnosti Mate Bekavac, Orkester Slovenske filharmonije in Vladimir Kulenović (G. Gershwin) Nogomet - državno prvenstvo Olimpija : Rudar, 7. kolo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Umor, je napisala (III.) Brezglavi jezdec Zackovo čarovniško popotovanje Kekec, tri dni pred poroko, kratka TV-igra AGRFT Videotrak Nogomet - SP 2018Francija : Hrvaška, finale Zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.50 7.55 8.20 8.45 9.10 10.10 11.05 12.10 13.15 14.40 14.55 15.50 17.40 18.55 18.58 20.00

24UR, pon.

OTO čira čara Kaja, ris.

Smrkci, ris.

Poko, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 49. del Jaz sem Luna, 2. sez., 50. del MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Avto karaoke Ženska džungla, 1. sez., 1. del Gremo mi po svoje, slovenski film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Gremo mi po svoje 2, slovenski film 21.45 Ameriški predsednik, ameriški film 0.00 Ogledalo, ameriški film 2.20 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Preživetje v naravi 09.40 Miš maš, Kako deluje filmska industrija 10.25 Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo si pisalno mizo 10.45 Vabimo k ogledu 10.45 2593. VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Dalmatino, pogovor s Tinom Mamičem 11.45 Koncert ob 10. obletnici ans. Golte 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.35 Videostrani, obvestila 16.00 Napovedujemo 16.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.30 Palčica, gledališka predstava CVIU 16.40 Nanovo, Mladi in varna spolnost 17.25 Ustvarjalne iskrice(171), Rojstni dan v šoli 17.50 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Popotniške razglednice, Perujski Andi 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Vitezi polk in valčkov, ans. Šepet 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Torek,

3. septembra

6.10 6.25 7.00 10.05 10.50 11.20 12.05 12.30 13.00 15.00 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.55 23.30 0.00 0.40 1.05 2.00

5.20 6.30 7.00 7.05 7.25 7.40 7.50 7.55 8.10 8.30 9.10 10.15 11.20 13.50 14.55 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.05 19.20 19.30 20.00 21.00 21.55 22.55 23.50 0.55

6.00 7.00 7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.10 22.05 22.40 23.35 0.30 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.00 11.25 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.25 23.45

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Od osnov do odličnosti z Donno Hay 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? So vakeres?

Zlata dekleta (V.), Stave so zaključene Prvi dnevnik, šport, vreme Dober dan, Koroška Zlata dekleta (VII.), Kje je Charlie?

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta, Volilna pravica Novice Govoreči Tom in prijatelji, Angelčina skrivnost Lili in Čarni zaliv, Mini prepeva Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme, Odmevi, Kultura, šport, vreme Platforma 1968: Umetnost življenja - Upor!

Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert Sozvočje svetov, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič (T. Bec, V. Žuraj) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme Info-kanal

Videotrak Otroški kanal Penelopa, Penelopa hrani živali Biba se giba, Biba in Vrvotat Mili in Moli, Taborjenje Vse o Rozi, Kdaj si zadnjikrat videla gnezdo?, Mulčki, Do zvezd Zgodbe iz školjke, Bisergora: Bibamica izgubi hiško Piknik, kratki igrani film Slovenski vodni krog, Rašica Selfie brez retuše, film Vinci Vogue Anžlovarja Umor, je napisala (III.) Brezglavi jezdec Dobro jutro Ljudje in zemlja Zgodbe FIFA svetovnega prvenstva 2018 v Rusiji Izzivi obrt in podjetništvo Halo TV Umor, je napisala (III.) Truplo je letelo v prvem razredu Tele M Primorska kronika Čudogozd, Pod zemljo Čudogozd, Čudotrgovina Vetrnica, V brinju Čudovita Japonska: prefektura Ivate Izlet z jesensko sapico Svetovni popotnik, Antarktika Pogrešani, švedska nadaljevanka Vojna in mir na Balkanu, grška dok. oddaja Od kapitala do kapitala: Države v času NSK, dokumentarni film Videotrak Zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 40. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 51. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 52. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 43. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 80. del Usodno vino, 3. sez., 50. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 5. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 50. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 44. del Ukradena preteklost, 1. sez., 81. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 1. del Moja boš, 2. sez., 115. del 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 1. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 13. del Gotham (Gotham), 1. sez., 1. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Janko Kos, župan občine Žalec Regionalne novice 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

4. septembra

6.00 6.10 7.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.45 15.00 15.30 15.40 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.50 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.55 1.10 1.35 2.30

5.20 6.30 7.00 7.05 7.25 7.40 7.50 7.55 8.05 8.25 8.45 9.25 10.05 11.00 11.50 14.15 15.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 20.55 21.35 22.30 0.20 1.30

6.00 7.00 7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 21.55 22.55 23.30 0.25 1.20 1.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha, Evangelij družine Zlata dekleta (V.) Predsednik prihaja Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Young Village Folk, Sreča na kmetiji - Ko sanjsko kariero zamenjaš za življenje na kmetiji Kanape - Kanape Čudogozd, Pod zemljo Čudogozd, Čudotrgovina City folk - Obrazi mest, Najboljše zgodbe Zlata dekleta (VII.) Primer Liberty Belle Poročila ob petih, šport, vreme Zdravje Slovencev, Multipla skleroza Novice Eko utrinki, Samooskrba Železne Kaple Žvenkci, Igra Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Durrellovi (II.) Lesna industrija proti naravi Vreme, Odmevi, Kultura, šport, vreme Pričevalci, Marija in Milan Keržič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme Info-kanal

Videotrak Otroški kanal Penelopa, Penelopa nakupuje Biba se giba, Biba in Navihanec Mili in Moli, Mačji tat Vse o Rozi, Najboljša predstava Mulčki, Najboljša prijateljica Vetrnica, Pri babici: Piknik z Ludom Zgodbe iz školjke, Bine: Žehta Srečo kuha Cmok, Tista o solati, kulinarika za otroke Slovenski vodni krog, Gruberjev prekop Alpe-Donava-Jadran Umor, je napisala (III.) Truplo je letelo v prvem razredu Halo TV Dobro jutro Dober dan Doma pod Triglavom, svečana prireditev ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav Halo TV Umor, je napisala (III.), Trije na zvezi Tele M Primorska kronika Kdo si pa ti?, dok. odd. od mladostnikih Čudovita Japonska: prefektura Ivate Jesenska umetnost Drugačen ženski svet, Kenija britanska dokumentarna serija Prava ideja, Boštjan Gombač – skladatelj in multiinštrumentalist Akcent, Zdravniška etika Vztrajanje, slovenski kopr. film Videotrak Zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 41. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 53. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 54. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 44. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 81. del Usodno vino, 3. sez., 51. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 6. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 51. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 45. del Ukradena preteklost, 1. sez., 82. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 2. del Moja boš, 2. sez., 116. del Preverjeno 24UR zvečer Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 14. del Gotham (Gotham), 1. sez., 2. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami: Janko Kos, župan občine Žalec 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Popotniške razglednice, Grintove poti 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Razvoj Bolnišnice Topolšica 19.00 Videospot dneva 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2594. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Visoki vrh nad Ohridom 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 The Plut Family, posnetek koncerta 22.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.10 Videospot dneva 23.15 Videostrani, obvestila

5. septembra

6.00 6.10 7.00 10.05 11.00 11.35 11.50 12.30 13.00 13.35 14.25 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.55 22.55 23.55 0.30 0.55 1.55

5.20 6.30 7.00 7.05 7.25 7.40 7.50 7.55 8.15 8.30 9.15 10.00 11.00 11.35 14.00 14.50 15.55 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.05 19.30 20.00 20.55 21.05 21.55 22.30 23.35 0.40

6.00 7.00 7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 11.00 11.25 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Slastna kuhinja, Losos na posteljici iz zelenjave s školjkami Platforma 1968: Umetnost življenja - Upor!

Zlata dekleta (V.) Predsednik prihaja Prvi dnevnik, šport, vreme Z Mišo... Dr. Mojca Senčar, zdravnica, bolnica in zagovornica bolnikov Duhovni utrip Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Zreče in OŠ Notranjski odred Cerknica Zlata dekleta (VII.), Lepotica in zver Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda, Milan Erič in Vladimir Leben, dokumentarna oddaja Novice Utrinek - zgodbe priseljencev, Migrantski startupi Trobka in Skok, V eni sapi Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Nezlomljiva Aglae, francoski film Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet, Vsak človek je priložnost Zapeljevanje pogleda, Milan Erič in Vladimir Leben, dokumentarna oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, šport, vreme Info-kanal

Videotrak Otroški kanal Penelopa, Penelopa in sneg Biba se giba, Biba in Zmešnjavček, risana nanizanka Mili in Moli, Čudežni kolački Vse o Rozi, Čas je za slovo, Medvedek Mulčki, Ko ti nikakor ne gre Zgodbe iz školjke, Vesela hišica: Hov hov in skok Preigravanje in kuhinja, kratki dokumentarni film Kanape - Kanape 10 domačih Umor, je napisala (III.), Trije na zvezi Halo TV Dobro jutro Dober dan Čez planke, Gruzija Ambienti Halo TV Umor, je napisala (III.), Umor v molu Tele M Primorska kronika Vetrnica, Pismo Profesor Pustolovec, Hipnoza in slava Čudovita Japonska: prefektura Ivate, Jesenska zelenjava Leonard Bernstein, glasbeni velikan Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Ilka Štuhec Bleščica, oddaja o modi Prevara (II.) Videotrak Zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 42. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 55. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 56. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 45. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 82. del Usodno vino, 3. sez., 52. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 7. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 52. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 46. del Ukradena preteklost, 1. sez., 83. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 3. del Moja boš, 2. sez., 117. del 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 1. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 15. del Gotham (Gotham), 1. sez., 3. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2594. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija (6): Murska Sobota Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Regionalne novice 3 Pop Corn, Imperij, San Di Ego Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 21

KINSELLA, Sophie: Moje skrivnosti od – odrasli / 321-311.2 – DruĹžbeni romani Moje skrivnosti britanske pisateljice Sophie Kinsella so zgodba o 25-letnici, nezadovoljni usluĹžbenki, ki nekega dne na letalu, misleÄ? da je tik pred smrtjo, izpove vse svoje zgode in nezgode popolnemu neznancu, ki sedi poleg nje.

Emma Corrigan je mlado in dobrosrÄ?no dekle z nekaj majhnimi skrivnostmi. Mami ni nikoli povedala, da Sammy, zlata ribica, ni ista, kot tista, za katero je skrbela preden

sta z oÄ?etom ĹĄla na potovanje v Egipt. Connor, njen fant, ne ve koliko kil ima v resnici in ne ve, da ga Emma obravnava kot Kena, tistega od Barbie. Potem je ĹĄe tukaj nekaj skrivnosti, ki jih ne bi delila z nikomer na svetu. Emma namreÄ? ne mara tangic, ne ve kaj pomeni kratica NATO in niti za kaj se zavzema.

Toda vse se spremeni, ko na letalu sreÄ?a neznanca in mu nehote ob silovitem pristajanju zaupa vse svoje skrivnosti. Za kaj

pa ne? Saj ga tako ali tako ne bo nikoli veÄ? videla. Toda v ponedeljek, ko se vrne v sluĹžbo, Emma izve, da ima novega sodelavca Jacka Harpera in Emma Jacka pozna. Jack je tisti neznanec, ki mu je zaupala vse svoje skrivnosti. Ali lahko dan postane ĹĄe hujĹĄi?

Seveda lahko, ko Jack vse njene skrivnosti izda v neki televizijski oddaji ‌ PrivlaÄ?na, zanimiva in na trenutke napeta zgodba je prijetno poletno branje!

WATSON, S. J.: Preden zaspim Od – odrasli / 321-312.4 – Kriminalni romani ÂťMed spanjem se mi bodo izbrisali vsi dogodki preteklega dne. Jutri se bom zbudila, kot sem se danes. PrepriÄ?ana, da sem ĹĄe vedno otrok. MisleÄ?, da imam pred seboj ĹĄe vse Ĺživljenje ‌ Kaj bi se zgodilo, Ä?e bi vsakiÄ?, ko zaspite izgubili spomine? In edina oseba, za katero ste prepriÄ?ani, da ji lahko zaupate, vam izda le del vaĹĄe zgodbe.

Kaj pravzaprav doloÄ?a osebnost? Zgolj vsota lastnih spominov? In Ä?e to odvzamemo?

S temi vpraĹĄanji se je sooÄ?al pisatelj, ko je raziskoval snov za svoj literarni prvenec in v ta namen brskal po osmrtnicah.

Christine je Ĺženska v srednjih letih, ki trpi za posebno vrsto amnezije - ne more ohraniti niti spominov prejĹĄnjega dne niti zadnjih let. Spominja se samo dogodkov iz svojega otroĹĄtva in mladosti.

Vsako jutro se prestraťena zbudi v neznani hiťi, ob neznanem moťkem – za katerega vsak dan znova izve, da je njen moŞ.

Ko nekega dne zaÄ?ne pisati svoj skrivni dnevnik in vanj beleĹži vse, kar se ji Ä?ez dan dogaja in kar je izvedela, se ji poÄ?asi zaÄ?nejo vraÄ?ati drobci spomina. Kaj vse je pozabila o svojem Ĺživljenju in ali ga lahko spravi v red? Knjiga Preden zaspim je napeta psiholoĹĄka srhljivka, ki ne popusti do zadnje strani. đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje • • • •

21

PRIREDITVE

30. avgusta 2018

ÄŒetrtek, 30.8. BiotrĹžnica Petek, 31.8. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 2.9. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Eko Ä?arovniĹĄka ĹĄola Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkuĹĄali v spretnostni voĹžnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

mp

VELENJE ÄŒetrtek, 30. avgust 19.00 Dom kulture Velenje GledaliĹĄki koncert Prekleti kadilci 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana ZakljuÄ?ni koncert udeleĹžencev violinske ĹĄole Igorja Ozima 20.00 Kavarna Lucifer Potopis Dejana PevÄ?evića: Avstralija – divji kontinent 21.00 eMCe plac Kuni kant najt: Samuel Blues, Martin RamoveĹĄ, Denis Katanec (HR), Alina Hirtl, Vasja MihajloviÄ? – Woody

Petek, 31. avgust 20.00 Velenjska promenada Mother, I want coffe!/Mati, kave bi!

20.00 Pred Domom kulture Velenje Koncert Towel of Shower 21.00 eMCe Plac Cvinger, Bane (KAN/SRB), Eye See Black (IT), Britof

Sobota, 1. september 7.00

10.30 13.30

16.00 18.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje s spremljevalnim programom Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Basni Mestni stadion Pikin miting mladih in ekipno prvenstvo Slovenije za mlajĹĄe mladinke in mladince BaliniĹĄÄ?e Velenje v SonÄ?nem parku Balinanje – 1. drĹžavna liga vzhod, 1. krog Ĺ otor ob Velenjskem jezeru Ĺ portne igre in Ĺžupanov piknik

za gasilce, CZ, ZIR, prostovoljce, krvodajalce, policijo in redarje 20.00 PloĹĄÄ?ad pred Domom kulture Velenje Koncert big banda GveriLLaz, MoZZajik jazz Festival 21.00 eMCe plac Koncert: Kontradikshn, Alex Kelman, Beatmyth

Nedelja, 2. september Velenjska plaĹža 2. Pozojev maraton na Velenjskem jezeru 19.00 Velenjski grad VeÄ?er z Iztokom Mlakarjem (razprodano)

10.00 16.30 17.00 18.00

8.30

Ponedeljek, 3. september 7.00 in 14.00 DruĹĄtvo NOVUS, Center za druĹžine Harmonija BrezplaÄ?no jutranje in popoldansko obÄ?asno varstvo otrok in neformalno druĹženje 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje Upravno pravno svetovanje priseljencem 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel 21.00 Pred Domom kulture Velenje Video viva Velenje Titov trg, dokumentarni film Toma ÄŒonkaĹĄa, premiera

Torek, 4. september 14.00 AZ Ljudska univerza Velenje Prvi koraki v slovenĹĄÄ?ini 19.00 PloĹĄÄ?ad pred Domom kulture Velenje Koncert Big banda Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski Velenje

Sreda, 5. september 8.00

AZ Ljudska univerza Velenje

Videti Ĺživljenje Velenja Festival Velenje vabi na resniÄ?no potovanje s Ä?asovnim strojem v obliki avtorskega dokumentarnega filma VIDEO VIVA VELENJE TITOV TRG. Vanj lahko sedete v ponedeljek, 3. septembra, ob 21. uri na Titovem trgu pred Domom kulture Velenje. Avtor filma Tomo ÄŒonkaĹĄ vas bo teleportiral iz sedanjosti v preteklost. Postopoma se boste vraÄ?ali v sedanjost in pogledali tudi v prihodnost. V 60 minutah se boste sooÄ?ili in videli resniÄ?no Ĺživljenje Ä?asa in prostora Titovega trga Velenja, stiÄ?iĹĄÄ?a naĹĄih skupnih zgodb.

Osrednji velenjski trg, Titov trg, se je s ĹĄtevilnimi dogajanji zapisal v skupen in osebni spomin VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov in vseh, ki so bili kakor koli povezani z njim. Filmska pripoved je oĹživljeno potovanje v preteklost s pozicij danaĹĄnjega Ä?asa. V razliÄ?nih Ä?asovnih obdobjih postajamo priÄ?e najrazliÄ?nejĹĄim dogajanjem na tem trgu, kot so: odprtje mestnega srediĹĄÄ?a leta 1959, prihod Tita in drugih pomembnih politikov, rudarske parade, 1. Pikin festival, ekoloĹĄki protestni shod, raznolike glasbene prireditve, osamosvojitev

VOHUN, KI ME JE NATEGNIL The Spy Who Dumped Me, akcijska komedija, 116 minut (ZDA) ReĹžija: Susanna Fogel Igrajo: Mila Kunis, Sam Heughan, Kate McKinnon, Justin Theroux, Gillian Anderson Petek, 31. 8., ob 19.00 Sobota, 1. 9., ob 19.45 Nedelja, 2. 9., ob 20.00

MAMMA MIA! SPET ZAÄŒENJA SE Mamma Mia! Here We Go Again, glasbena romantiÄ?na komedija, 114 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Ol Parker Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters Ponedeljek, 3. 9., ob 17.30

Delavnica uporabe pametnih telefonov AZ Ljudska univerza Velenje Jezikovna delavnica Znam veÄ?

AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Barbare JurkovĹĄek Velenjska promenada VeÄ?er v amfiteatru: Z glasbo v novo ĹĄolsko leto

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 30. avgust

Petek, 31. avgust 10.00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice 16.00 Prireditveni prostor MC Ĺ martno ob Paki Otvoritev Poznopoletnega festivala 2018; ĹĄmarĹĄka plaĹža, roĹĄtiljada in koncert Slavka IvanÄ?ića (prireditev je brezplaÄ?na) V primeru slabega vremena se bo ob 20. uri odvil samo koncert Slavka IvanÄ?ića, veÄ? informacij na FB in spletni strani www. mcsmartnoobpaki.si.

19. 00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Poletni filmski veÄ?eri; vabita: Studio Mozaik in Muzej usnjarstva na Slovenskem,

Sobota, 1. september

Sobota, 1. september

Nedelja, 2. september

5.00

Zbor pred AP Šoťtanj Debeli vrh (2390 m) – Prťivec (1761 m)

Nedelja, 2. september 17.00 Stadion Ĺ iroko Liga Golgeter, Ĺ oĹĄtanj : Mozirje

Ponedeljek, 3. september 8.30

Pred obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo 18.00 RibiĹĄka koÄ?a Ĺ oĹĄtanj Redni tedenski bridge turnir

X

Pohod PD Ĺ martno ob Paki na KriĹževnik (1909 m) – prijave na pohod pri Ä?lanih druĹĄtva

10.00 Enodnevno kolesarjenje Prijave na 041 776 379 (Miran Dobravc)

Lunine mene

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 30. avgust 10.00 MC Ĺ martno ob Paki – dvorana Marof PoÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice

3.

septembra, ob 4:37, zadnji krajec

Slovenije, praznovanje 40-letnice Velenja, selitev knjig v novo knjiĹžnico, dogodki v Ä?asu, ko je bilo Velenje Evropska prestolnica kulture 2012, drĹžavna proslava ob 25-letnici razglasitve samostojne Slovenije, protestni shodi, sejmi, plesi, otroĹĄke igre ...

Ob filmski vrnitvi v sedanjost bomo vedeli tudi nekaj veÄ? o sebi.

valnem srediĹĄÄ?u poskrbimo tudi za ljubitelje te glasbene zvrsti. Letos smo ĹĄli ĹĄe korak dlje in v goste povabili eno najbolj priljubljenih etno glasbenih skupin, Prifarske muzikante,ÂŤ je o prihajajoÄ?em dogodku povedala centrova menedĹžerka Darja Lesjak.

Kar nekaj pa je dogodkov, ki so v Citycentru Celje postali tradicionalni. Mednje se vsekakor uvrĹĄÄ?a Slovo od poletja, s katerim Ĺželijo svojim obiskovalcem vsakiÄ? ponuditi nekaj izvrstnega s podroÄ?ja narodnozabavne in etno glasbe. Obiskovalci bodo v Ä?etrtek, 30. avgusta, ob 18. uri lahko uĹživali ob izvirni glasbi izjemno priljubljene etno skupine Prifarski muzikanti. Tudi oni beleĹžijo letos svoj jubilej, in sicer 30 let ustvarjanja na slovenskih in svetovnih odrih. ÂťObe zvrsti glasbe sta med Slovenci zelo priljubljeni, vendar med urbanimi organizatorji preveÄ?krat spregledani. Prav zato smo se pred 5 leti odloÄ?ili, da v naĹĄem nakupo-

nja za otroke in druĹžine. Vsak torek (prviÄ? Ĺže naslednji teden) ob 17. uri bodo tematsko drugaÄ?e obarvane. Prva Torkova peta v novem ĹĄolskem letu nosi naslov ÂťV ĹĄolo s prijateljemÂŤ, saj bodo takrat ĹĄolska vrata Ĺže odprta. Ob vseh nalogah, ki Ä?akajo ĹĄolarje, zagotovo potrebujejo prijatelja. TakĹĄnega, ki ga bodo vedno lahko vzeli s sabo v ĹĄolo, ki mu bomo zaupali skrivnosti in ki bo poln modrosti. In kdo je to, Ä?e ne prikupna sovica, ki jo bomo lahko pripeli na svojo torbico ali dali v Ĺžepek. Na prvi septembrski torkovi peti bodo otroci skupaj z Andrejo Zelenik in Simono Valoh seĹĄili mehko sovico.

Sobota, 1. 9., ob 22.00 Nedelja, 2. 9., ob 18.00

ReĹžija: Brad Bird Slovenski glasovi: Daniel Bavec, Iva krajnc Bagola, Zala Djurić RibiÄ?, Marjan BuniÄ?, Miha Rodman Nedelja, 2. 9., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja

VraÄ?ajo se Torkove Citycentrovo slovo pete Velenje, 4. septembra – Po poletnih poÄ?itniod poletja cah se v vilo RoĹžle vraÄ?ajo ustvarjalna druĹže-

PLESNA TERAPIJA Finding Your Feet, romantiÄ?na komedija, 111 minut (VB) ReĹžija: Richard Loncraine Igrajo: Joanna Lumley, Timothy Spall, Imelda Staunton, Celia Imrie, David Hayman, John Sessions Petek, 31. 8., ob 20.45 – mala dvor.

Sobota, 1. 9., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 2. 9., ob 19.00 – mala dvor.

RAÄŒKA, RAÄŒKA, GOS

SLENDER MAN

Duck Duck Goose, sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 91 minut (Kitajska, ZDA) ReĹžija: Christopher Jenkins Slovenski glasovi: Damjan Trbovc, Lija PeÄ?nikar, Luka Mrakus Ĺ tajer, Nina Kaludjerović Sobota, 1. 9., ob 18.00

Grozljivka, 95 minut (ZDA) ReĹžija: Sylvain White Igrajo: Joey King, Annalise Basso, Javier Botet, Julia Goldani Telles, Jaz Sinclair Petek, 31.8., ob 21.15

Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation, sinhronizirana animirana druĹžinska komedija, 97 minut (ZDA)

HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE!

đ&#x;”˛

mz

DVIGNI SIDRO Elias og Storegaps Hemmelighet, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 74 minut (NorveĹĄka) ReĹžija: Simen Alsvik, Will Ashurst Slovenski glasovi: GaĹĄper Jarni, Maja KunĹĄiÄ?, Vesna PrnaÄ?iÄ?, Andrej Murenc, GaĹĄper Malnar Petek, 31.8., ob 19.15 – mala dvor.

Sobota, 1. 9., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 2. 9., ob 17.00 – mala dvor.

VIDEO VIVA VELENJE - TITOV TRG Avtorski dokumentarni film v video formi vivi ReĹžija: Tomo ÄŒonkaĹĄ Produkcija: Studio Mozaik SodelujoÄ?i: Milan MariÄ?, Bojana Planina Ponedeljek, 3. 9., ob 21.00 – premiera na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena bo predstava v ponedeljek, 10.9., ob 21.00)

Naš čas, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

30. avgusta 2018

Nagradna križanka FKPV Celje

RADIO VELENJE

www.fkpv.si Celje, Lava 7 Telefon: 03/428 55 56

INFORMATIVNA DNEVA

Študiraj na FKPV! :)

četrtek, 6. 9. in 20. 9. ob 16.30

Študijski programi I., II. in III. stopnje

Komerciala Poslovna informatika Turizem Varnostni management Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 10. septembra 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas dne 16 . avgusta 2018, so: Ana Krajnik, Tavčarjeva 19, 3320 Velenje; Marko Osojnik, Florjan 184, 3325 Šoštanj; Stanka Šmon, Topolšica, 3326 Topolšica Nagrajenci bodo obvestila s praktično nagrado prejeli po pošti.

Rešitev križanke: EKOLOŠKI SADOVNJAK.

107,8 MHz

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Dežurna

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. 9. do 2. 9. 2018, Olivera Savena, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

PA K E T

PREMIUM minut v vsa SLO omrežja

SMS/MMS

30 GB Podatkov

150

minut klicev iz SLO v EU-območje

19,99 € W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m.si

z DDV

ČETRTEK, 30. avgust

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 31. avgust

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 1. september

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 2. september

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 3. september 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 4. september

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 5. september

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 20. do 26. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 20. do 26. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MOBILNA TELEFONIJA SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE

Zdravniški nasveti, gostja: Ana Suhodolčan, dr. med. Iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: pomen pedopsihiatričnih ambulant za zdravje otrok.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 20. do 26. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 20. do 26. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 30. 8. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC GIBANJE prebivalstva

mali OGLASI NUDIM

UE Velenje

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI

Ĺ˝ENITNE ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si NE POZNAVA se ĹĄe, a Ä?utim, da sva si zelo blizu in, Ä?e si ĹželiĹĄ ob sebi nekoga s katerim boĹĄ delila neskonÄ?no sreÄ?o in spoĹĄtovanje, Ĺželim, da bi se najini duĹĄi ujeli ter si znali prisluhniti, se mi javi. Stara bodi nad 55 let, ljubiteljica narave in Ĺživali. Sem v 65 letih. Info: 070 512 148.

POROKE

Ĺ ILC NACE, Velenje, Kosovelova ulica 2B in LUKAÄŒEK ANUĹ KA,Polzela, AndraĹž nad Polzelo 81; HAJDUKOVIĆ DEJAN, TopolĹĄica, TopolĹĄica 113 A in KMETIÄŒ DUĹ KA, TopolĹĄica, TopolĹĄica 113 A; HLASTEC URBAN, Ĺ oĹĄtanj, Cesta heroja Ĺ ercerja 8 in Ĺ PES ANA, Velenje, GoriĹĄka cesta 53

SMRTI

LAZNIK JANKO, roj. 1957, Ĺ oĹĄtanj, Zavodnje, 67; LEĹ MIHOVIL, roj.

1956, Velenje, Stantetova ulica 9

NEPREMIÄŒNINE

DEL HIĹ E s posebnim vhodom, lepim stanovanjem 35m2,1km od Mozirja v Ljubiji-Kolovrat za 20.500 â‚Ź in garsonjero v Ljubnem ob Savinji za 28.000 â‚Ź, prodam. Tel. 070 777 281 ODDAM samostojno hiĹĄo v okolici Velenja, opremljena, takoj vseljiva, 100 m2 bivalnih povrĹĄin, parcela cca. 700 m2.

Kasneje moĹžen odkup. Tel.: 0590 12 885.

ODDAM opremljeno sobo s souporabo sanitarij. Info: 0590 12 885

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, PESJE, 217 m2, adaptirana l. 2005, 509 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izd., 129.000 â‚Ź

PRIDELKI

BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154

RAZNO

GARNITURO kegljev, sod inox za vino 150 l in ÂťdrejaniÂŤ hrastovi stebri za notranjo ograjo, prodam. Info: 031 408 849.

DOMAÄŒE VINO KraĹĄki teran in otroĹĄko kolo, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 070 250 817 JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

od 31. 8. do 6. 9.

- 31. avgusta 1951 se je rodil ĹĄportnik, druĹžbenopolitiÄ?ni delavec in veteran vojne za Slovenijo Slavko KoreniÄ? iz Velenja; - temeljni kamen za novo osnovno ĹĄolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna ĹĄola Miha Pintar Toledo, je 31. avgusta 1953 poloĹžil predsednik Ljudskega odbora Mestne obÄ?ine Velenje Franc Hudobreznik; - 31. avgusta 1971 je za posledicami prometne nesreÄ?e umrl ÄŒeh FrantiĹĄek Foit, ki je mestu Velenje zapusti enkratno zbirko afriĹĄke umetnosti in etnoloĹĄkih predmetov, ki jih je skupaj z Ĺženo Ireno zbral v veÄ? kot dvajsetletnem bivanju v Afriki; zbirko si lahko ĹĄe danes ogledate v Muzeju na Velenjskem gradu; - 1. septembra 1977 se je zaÄ?el pouk na novi osnovni ĹĄoli v Velenju, ki jo je sicer uradno odprl Franc LeskoĹĄek – Luka ĹĄele 6. oktobra; ĹĄola se je najprej imenovala IV. osnovna ĹĄola, na-

to osnovna ĹĄola Veljka VlahoviÄ?a, danes pa se ta ĹĄola imenuje osnovna ĹĄola Livada; - 1. septembra 1981 je v Ĺ oĹĄtanju umrl pedagog in ĹĄportni delavec Miligoj JarnoviÄ?; - 1. septembra 1993 so po naÄ?rtih arhitekta Nandeta Korpnika zaÄ?eli dela pri nadzidavi velenjske gimnazije; - 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali reguliranje reke Pake, ki so jo zaÄ?eli regulirati leto pred tem; o tem dogodku so v mariborskem VeÄ?eru zapisali naslednje: "VeÄ? tisoÄ? VelenjÄ?anov je zaÄ?elo regulirati Pako.

ZaÄ?etek del so proslavili prav slovesno. Prvo lopato je zasadil predsednik ĹĄoĹĄtanjske obÄ?ine tovariĹĄ Franc Podvratnik. Ob zaÄ?etku del je bil tudi velik miting, na katerem so sodelovale tudi sekcije velenjske Svobode"; - otvoritev planinske koÄ?e (Korickega koÄ?e) na Smrekovcu je bila 3. septembra leta 1933 (predsednik planinske podruĹžnice je bil Luce Koricky iz Ĺ oĹĄtanja); 13. avgusta leta 1942 so partizani koÄ?o zaĹžgali; - v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud poĹžar popolnoma uniÄ?il obrat Galvanike velenjskega Gorenja; - 3. septembra leta 2004 so v

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PLEĹ IVEC, 110 m2, zgrajena l. 2005, 10.000 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izd., 170.000 â‚Ź

tudi vajeniĹĄka in kmetijsko-gospodarska ĹĄola, zato so na obeh ĹĄolah morali pouÄ?evati v dveh izmenah; - septembra leta 1979 so zaÄ?eli pripravljalna dela pri gradnji nove velenjske osnovne ĹĄole na Gorici; pouk na novi, takrat ĹĄe celodnevni osnovni ĹĄoli Gorica, ki se je nekaj Ä?asa imenovala tudi Osnovna ĹĄola Bratov Mravljakov, so zaÄ?eli septembra leta 1981; - septembra istega leta je tudi v Velenju sedla v ĹĄolske klopi prva generacija ÂťusmerjenihÂŤ srednjeĹĄolcev. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

com

NESNICE v Ĺ aleku, to nedeljo, 2. 9.

2018 ne bo prodaje, ampak naslednjo nedeljo, 9. 9. 2018, od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 (Marija Ĺ pegel) BIKCA ÄŒB, teĹžkega 160 kg, prodam.

Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931

Ĺ martnem ob Paki sveÄ?ano predali namenu obnovljene prostore HiĹĄe mladih, kakor so preimenovali javni zavod Mladinski center; - v ĹĄolskem letu 1957/58 je osnovnoĹĄolsko izobraĹževanje v Jugoslaviji preĹĄlo na osemletno ĹĄolanje. V Ĺ oĹĄtanju je bila v tem letu ena osemletka, v Velenju, kjer je bilo Ĺže 1000 ĹĄoloobveznih otrok, pa dve; v novi velenjski osnovni ĹĄoli, kjer so konÄ?no uredili vse prostore, je bil pouk na niĹžji in viĹĄji stopnji, na stari ĹĄoli, ki je imela svoje prostore v nekdanji grajski konjuĹĄnici in nemĹĄki ĹĄoli in ki je dotlej sluĹžila za niĹžjo gimnazijo, pa so bili le ĹĄtirje razredi osnovne ĹĄole; na tej ĹĄoli sta bili

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

radio velenje

ŽIVALI

PoĹžar v Galvaniki (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

107,8 MHz

ZAHVALA

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

30. avgusta 2018

Umrl je

Zapustil nas je dragi moĹž, oÄ?e in dedi

JANEZ BLAĹ˝IÄŒ

IVAN CRNJAC

KUKENBERĹ EKOV JANKO – JANÄŒ

8. 8. 1940 – 18. 8. 2018

1942 – 2018

iz Podgore Iskreno se zahvaljujemo dekanu gospodu Ivanu Napretu za opravljen obred, pevcem moĹĄkega pevskega zbora Franc KlanÄ?nik, govorniku TomaĹžu PotoÄ?niku, praporĹĄÄ?akom, vsem sosedom in prijateljem za ponujeno pomoÄ? in uteho ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Hvala vsem, ki lep spomin nanj gojite, Ä?e je kaj, pa mu prosimo oprostite.

Vsi njegovi

Ĺ˝alujoÄ?i vsi njegovi

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je naĹĄa draga mamiÄ?ka, babica in soseda

Za vedno je odĹĄla od nas draga mama, omica, taĹĄÄ?a, teta, soseda

JOŽEFA BRODNIK - PEPCA

IVANKA NOVAK

7. 2. 1928 - 23. 8. 2018 NoÄ?, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noÄ?.

Nasledila se je z zvezdami posuta v oÄ?eh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubila nekoÄ?.

(T. PavÄ?ek)

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in DruĹĄtvu Brigadirjev Velenje, ki ste nam pomagali v teh dneh Ĺžalosti in slovesa.

Posebna zahvala urgentni sluĹžbi Zdravstvenega doma Velenje in osebju SploĹĄne bolniĹĄnice Celje ter vsem zaposlenim na oddelku kardiologije. Ĺ˝alujoÄ?a sinova Marjan in Tone z druĹžinama

16. 8. 1926 – 19. 8. 2018 ÄŒe me iĹĄÄ?ete, me iĹĄÄ?ite v vaĹĄih srcih. ÄŒe imam tam svoje bivaliĹĄÄ?e, bom vedno pri vas.

Iskrena hvala vsem, ki ste naĹĄo mamo skupaj z nami pospremili na njeno zadnjo pot in ki jo boste ohranili v svojih srcih v lepem spominu. Ĺ˝alujoÄ?i vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 30. 8. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 24

Velenjski pumptrack navduĹĄuje Da bo Velenje dobilo pumptrack poligon, ni veÄ? novica – PoroÄ?ali smo o vrednosti naloĹžbe (62 tisoÄ?akov brez ddv), poroÄ?ali o lokaciji (med osnovnima ĹĄolama Antona AĹĄkerca in Gustava Ĺ iliha) in povrĹĄini (950 kvadratnih metrov) ter strukturi (poligon zajema dve razliÄ?no zahtevni progi) – V petek pa se je dogajanje zares zaÄ?elo

Tudi manj zahtevna proga je privabila ĹĄtevilne obiskovalce.

Uradna otvoritev je bila napovedana ob 18. uri, Ĺže pol ure prej pa se je pred vhodom do poligona nabrala skupina otrok, ki so nestrpno Ä?akali na svoj prvi spust. Informacija, da bo ta mogoÄ? ĹĄele po uradni otvoritvi, jih je sicer nekoliko vznejevoljila, a prizoriĹĄÄ?a niso zapustili – za ljubitelje adrenalinskega kolesarjenja je pumptrack paÄ? preveÄ? mamljiv. Organizatorji so zaÄ?eli toÄ?no. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je v krat-

kem govoru dejal, da bo proga sicer ĹĄe lepĹĄa, ko bo prostor okrog asfalta ozelenel, Âťvendar takĹĄna, kot je danes, omogoÄ?a normalno uporabo te naprave za trening in za to, da mladi in manj mladi pri tem uĹživate.ÂŤ Da bo laĹžje, je ob temi proga osvetljena, ob njej pa so postavili tudi pitnik. Ĺ˝upan je poudaril, da je bil pumptrack poligon postavljen kot mesto za zabavo, ne kot mesto za prepir, prerivanje ali poĹĄkodbe. ÂťUpo-

rabljajte ga varno in se imejte lepo,ÂŤ je pozval. ÄŒeprav smo v Ĺživljenju morda navajeni spregledati table z navodili, pri pumptrack poligonu to ni priporoÄ?ljivo. Tabla je postavljena ob vhodu, navodila pa sestavljena tako, da zagotavljajo varnost vseh uporabnikov. ÂťÄŒe bodo ravnali, kot priÄ?akujemo, imajo vsi dovolj prostora,ÂŤ je dejal Ĺžupan KontiÄ?. Na vpraĹĄanje, kolikĹĄen bi moral biti dnev-

Mira ZakoĹĄek

Prihodnji petek bodo velenjsko promenado znova napolnili kulinariÄ?ni vonji razliÄ?nih dobrot. Ta prireditev se je odliÄ?no prijela, letos pa jo bodo ĹĄe dodatno obogatili. Poleg tega, da bodo gostinci od 11. pa vse do 21. ure ponujali svoje dobrote, so organizatorji poskrbeli ĹĄe za en spremljevalni dogodek, prvi Knapfest. ÂťPreteklo tisoÄ?letje je zaznamovalo slovensko pokrajino z vzponi in padci rudarske dejavnosti. V novem tisoÄ?letju se tako le ĹĄe v Velenju ukvarjamo z aktivnim rudarstvom, v ostalih rudarskih krajih pa z veliko mero prostovoljnega dela uspeĹĄno

Fantje se na koĹĄarkarskem taboru najprej urijo v gibalni aktivnosti.

Vsako leto ob zakljuÄ?ku poletnih poÄ?itnic KoĹĄarkarski klub Elektra Ĺ oĹĄtanj pripravi koĹĄarkarski tabor za osnovnoĹĄolce.

V glavnem se ga udeleĹžijo mladi ĹĄportniki, ki so Ä?lani njihovega kluba, redno pa jih pod svoje okrilje za teden dni vzamejo med 30 in 40.

Letos se koĹĄarkarskega tabora, ki poteka v prostorih OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj, udeleĹžuje 36 otrok. ÂťOtroci so razliÄ?nih starosti, od predĹĄolskih do tistih, ki Ĺže vstopajo v srednjo ĹĄolo,ÂŤ je povedal trener TomaĹž Herman. Kot je pojasnil, so na taboru z otroki trije trenerji, ki delajo v treh do ĹĄtirih homogenih skupinah. ÂťVsebine prilagodimo starosti in predznanju otrok,ÂŤ je pojasnil Herman.

Verjetno bo najveÄ? dela z vsakodnevnim Ä?iĹĄÄ?enjem, saj se zavedamo, da bodo plastenke gotovo sestavni del dogajanja. Imamo pa tu javni zavod RdeÄ?a dvorana, ki bo skrbel za poligon,ÂŤ je povedal Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje.

Pumptrack poligone, podobne velenjskemu, ima vse veÄ? mest po Sloveniji. A Ĺžupan KontiÄ? je

saj se lahko pri padcu na asfaltu Ä?lovek konkretno poĹĄkoduje – toda z ustrezno opremo in upoĹĄtevanjem pravil je ta ĹĄport zelo zabaven.ÂŤ Robi BrinovĹĄek, DruĹĄtvo urbanih ĹĄportov DuĹĄa Velenje: ÂťPumptrack poligon je zaĹželena novost, potrebujemo pa ĹĄe skate park, ki bo trajnosten in ne veÄ? zaÄ?asen. Pred RdeÄ?o dvorano, kjer ga imamo sedaj, se vedno znova pojavljajo teĹžave s parkiriĹĄÄ?em, saj ob dogodkih v RdeÄ?i dvorani skaterji ne moremo biti aktivni. Glede na to, da se Ĺže pogovarjamo tudi o podizvajalcih, pa upam, da nam morda do prihodnjega leta uspe. Seveda bomo dotlej uporabljali pumptrack poligon. Pravzaprav bomo jeseni tu izvajali delavnice za otroke in vse, ki radi svoj prosti Ä?as preĹživljajo na skatu.ÂŤ

dejal, da je tukajĹĄnji gotovo eden boljĹĄih. ÂťIzvajalec je malo vadil po Sloveniji in nato priĹĄel v Velenje naredit res dober izdelek,ÂŤ je dejal. Ĺ e dobro, saj je bila gneÄ?a v trenutku, ko je bil poligon odprt, nepopisna in bo ob podobnem trendu v prihodnosti kakovost verjetno bistvenega pomena. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

7. septembra od 11. do 21. ure na Promenadi v srediĹĄÄ?u Velenja

Koťarkarski klub (KK) Elektra Šoťtanj je tudi to poletje pripravil tabor za osnovnoťolce – 36 otrok se ta teden uri v ťportnih aktivnostih

Tabor vsak dan poteka od 9. do 12. ure. ZaÄ?ne se z razliÄ?nimi ĹĄportnimi igrami, ki bi jih lahko imenovali trening uvajanja v ĹĄport. ÂťV prvem delu razvijamo gibalno aktivnost, potem imamo malico, po njej pa je Ä?as za tipiÄ?ne koĹĄarkarske treninge,ÂŤ je dejal trener TomaĹž Herman in dodal, da v zadnji uri vsakodnevnega druĹženja fantje v glavnem med seboj odigravajo kratke tekme, ĹĄtafetne igre in premagujejo poligone. Ocenil je, da je prisotnim fantom najbolj vĹĄeÄ?, da so lahko aktivni, pa tudi to, da so preprosto skupaj.

V teh dneh sicer v KK Elektra Ĺ oĹĄtanj z osnovnimi ĹĄolami usklajujejo termine za redne treninge med ĹĄolskim letom. ÂťV naÄ?rtu je sodelovanje z osnovnimi ĹĄolami Antona AĹĄkerca, Livada,

Na otvoritvi pumptrack poligona so v petek v Velenju sodelovali predstavniki Kolesarskega druĹĄtva Lignit in DruĹĄtva urbanih ĹĄportov DuĹĄa Velenje.

Urban Rotnik, Kolesarsko dr uĹĄtvo Lignit: ÂťVelenje je pumptrack poligon zelo potrebovalo. Pred desetimi leti sem v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju zgradil podobno progo za trening, pred ĹĄestimi leti pa smo ustanovili druĹĄtvo. Od takrat se nam pridruĹžujejo navduĹĄeni kolesarji in ne dvomim, da se lahko to hitro razvija ĹĄe naprej. To je zelo potencialen ĹĄport za mlade, saj zdruĹžuje tako fiziÄ?ne zmogljivosti kot zabavo. V tujini je obiÄ?ajno, da ima pumptrack vsako mesto – gradijo jih poleg ĹĄol, kar je tudi tukaj super lokacija. Bi pa vsem uporabnikom svetoval, da upoĹĄtevajo pravila. Varnost naj bo na prvem mestu,

KulinariÄ?na promenada in Knapfest

KoĹĄarkarski tabor privabil mlade ĹĄportnike

Mojca Ĺ truc

ni obisk, da bi bili zadovoljni, je KontiÄ? odvrnil, da je namen Ĺže doseĹžen. Že danes sem zadovoljen s tem, kar vidim. Mladi bodo prihajali in bojim se, da bo gneÄ?a prevelika,ÂŤ je dejal.

Da bo poligon sluĹžil namenu dÄ?im dlje, bo treba skrbeti tudi za vzdrĹževanje. ÂťNajprej bo potrebno povrĹĄino ob asfaltu ozeleniti, potem pa seveda vzdrĹževati.

Rekli so â?ą

Trener TomaĹž Herman pravi, da so z vpisom na koĹĄarkarski tabor v klubu zadovoljni.

Bratov Letonje Ĺ martno ob Paki in Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj. Za mlade nad 19 let bodo treningi organizirani na Ĺ olskem centru Velenje,ÂŤ je ĹĄe povedal TomaĹž Herman in dodal, da bodo termine ĹĄe v tem tednu mogoÄ?e najti na spletu. đ&#x;”˛

ohranjajo rudarske ĹĄge in tradicijo. Ta je pomemben del snovne in nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine, Ä?emur so dani posebni poudarki tudi v letoĹĄnjem evropskem letu kulturne dediĹĄÄ?ine,ÂŤ pravi direktor Zavoda za turizem Franci Lenart. K sodelovanju so pritegnili vsa slovenska rudarska mesta, ki se bodo predstavila z rudarsko kulinariko in seveda tudi ljudskim izroÄ?ilom in glasbo. Na

enem mestu bodo zbrali in predstaviti bogato rudarsko izroÄ?ilo slovenskih krajev.

Pestro kulinariÄ?no dogajanje bo spremljal kulturni program z nastopi kulturnih druĹĄtev. Sodelovale bodo pevske skupine, turistiÄ?na druĹĄtva s predstavitvijo znaÄ?ilnih ĹĄeg in navad, godbe na pihala, rudarski muzeji ‌ Program bo zveÄ?er zakljuÄ?ila glasđ&#x;”˛ bena skupina Orlek.

RdeÄ?a nit dogajanja bo kulinariÄ?na promenada okusov, na kateri bodo predstavili tradicionalne slovenske rudarske jedi, priznani kuharski mojstri pa bodo tekmovali v pripravi jedi, ki se bodo z okusom, obliko, barvo ali naÄ?inu postreĹžbe Ä?im bolj pribliĹžale rudarskim zgodbam.