NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020 barÂve: ÂCMYK, Âstran 1
V petek (10/24 °C) bo delno oblaÄ?no, v soboto (12/25 °C) in nedeljo (14/24 °C) preteĹžno sonÄ?no.
ÄŒetrtek, 3. septembra 2020â€
ĹĄtevilka 35 | leto 67â€
www.nascas.siâ€
naroÄ?nina 03 898 17 50â€
cena 1,90 â‚Ź
TAKO mislim
Imejmo prireditve, zaĹĄÄ?itimo tiĹĄino Tina Felicijan
Ĺ ole so spet na ĹĄiroko odprle vrata Velenje, 1. september – V torek je 369 otrok prviÄ? sedlo v ĹĄolsko klop, kar prviÄ? po precej dolgem Ä?asu ni bilo povsem samoumevno. Predvsem starĹĄi so veseli, da njihovi prvoĹĄolci niso bili prikrajĹĄani za to izkuĹĄnjo in zagotovo upajo, da se bodo lahko ĹĄolali v ĹĄoli, ne na daljavo. Leto pa lahko prinese ĹĄe marsikaj,
se zavedajo pedagoĹĄki delavci, ki so za male uÄ?enjake priredili prisrÄ?ne sprejeme. Da bo pouk lahko potekal v razredu, se bodo morali potruditi vsi – uÄ?itelji in otroci, predvsem pa starĹĄi, da bodo v ĹĄolo poĹĄiljali zdrave otroke in tako poskrbeli, da se đ&#x;”˛ tf morebitna okuĹžba s korona virusom ne bo ĹĄirila.â€
Mestna obÄ?ina Velenje praznuje 20. september je praznik Mestne obÄ?ine Velenje, praznovanja pa se tradicionalno dogajajo kar ves mesec. LetoĹĄnje praznovanje bo sicer nekoliko okrnjeno zaradi vseh ukrepov, ki jih je treba uresniÄ?evati, se bo pa vseeno veliko dogajalo. Med drugim naÄ?rtujejo tudi
kar nekaj sprejemov (prostovoljcev, zlatih maturantov, novorojencev ‌). Slavnostna seja, na kateri bodo podelili obÄ?inska priznanja, bo v Ä?etrtek, 17. septembra, v kulturnem domu v Velenju. Na njej bodo podelili tudi letoĹĄnja obÄ?inska priznanja. Ob
18. uri bo na Titovem trgu koncert gojencev Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, naslednji dan v petek pa Nine PuĹĄlar. Na prazniÄ?ni dan v nedeljo, 20. septembra, bo promenadni koncert rudarske godbe. đ&#x;”˛
mz
NaroÄ?ila viĹĄja za 30 odstotkov
đ&#x;”˛
Zaradi poveÄ?anih naroÄ?il v Gorenju Hisense zaposlujejo v vseh tovarnah v Velenju – PoveÄ?anje naroÄ?il priÄ?akujejo tudi za prihodnje leto Mira ZakoĹĄek
tom naroÄ?ila za vsak mesec viĹĄja za veÄ? kot 30 odstotkov. Pa tudi za prihodnje leto si obetajo med 15- in 20-odstotno rast.
V Gorenju Hisense je letoĹĄnje leto v znamenju prestrukturiranja in preventivnih ukrepov. Zaradi virusa korone in njegovih vplivov so sprejeli veliko ukrepov za prilagajanje nastali situaciji.
â?ą
Tudi za prihodnje leto jim dobro kaĹže, ocenjujejo, da se bo prodaja poveÄ?ala med 15 in 20 odstotki.
â?ą
V Ä?asu korona krize je ĹĄe posebej zrasla spletna prodaja.
Hkrati s tem so sprejeli tudi ĹĄtevilne ukrepe za poveÄ?anje prodaje. V veliki meri so jo usmerili na splet. V podjetju tudi sicer spreminjajo poslovne modele, zmanjĹĄujejo stroĹĄke in ĹĄe naprej poveÄ?ujejo proizvodno uÄ?inkovi-
PovpraĹĄevanja je rekordno veliko, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem so se naroÄ?ila poveÄ?ala za 30 odstotkov.
tost. Vse to Ĺže daje dobre rezultate, saj imajo letos, ob sicerĹĄnjem obiÄ?ajnem poveÄ?anju naroÄ?il v tem delu leta (zaradi sezonske
proizvodnje), v drugi polovici leta rekordno koliÄ?ino naroÄ?il, veÄ? kot kdajkoli prej. Do konca leta so v primerjavi z lanskim le-
Prostovoljna delovna akcija, v kateri so zasut in zaraĹĄÄ?en letni kino iz 50. let prejĹĄnjega stoletja oÄ?istili in ponovno uredili za glasbene, gledaliĹĄke, filmske in druge prireditve, nato pa ĹĄe dodelali v prizoriĹĄÄ?e, ki je oÄ?aralo ĹĄtevilne tam gostujoÄ?e umetnike, je bila darilo velenjske mladine mestu ob njegovi 50-letnici. In sebi, saj so s tem pridobili prostor za mladinsko kulturno dogajanje. Na letoĹĄnji Kunigundi se je pokazalo, da je izvrstno prizoriĹĄÄ?e za Âťkorona dogodkeÂŤ. Na prostem, z osnovno infrastrukturo, ogrado z vhodom in izhodom ‌ Kot naroÄ?en. S prostorom za 10 krat 8 metrov velik oder, z dvema nadkritima deloma, parterjem, amfiteatrom, ÂťbalkonomÂŤ, ÂťzaodrjemÂŤ, ÂťloĹžoÂŤ in za Kunigundo ĹĄe z dodanim ĹĄotorom, skladnim z ambientom, ter s sediĹĄÄ?i ob mizah in v vrstah pod njim, nad njim pa kroĹĄnje in na njem njihove sence v mavriÄ?ni svetlobi (poetiÄ?no, vem, ampak takĹĄen paÄ? je Letni kino) je dajal vtis resnega prizoriĹĄÄ?a. Resnega v smislu, da bi tam lahko izvedli tako rekoÄ? kakrĹĄnokoli kulturno ali zabavno prireditev (Ä?e razmiĹĄljamo o njih z nogami na realnih tleh) za 1200 ljudi. Ĺ koda, da tega ni prepoznal ĹĄe kdo drug, razen velenjskih mladinskih organizacij in redkih izjem. Zagotovo je prav (izposojam si to frazo), da del kulturno-umetniĹĄkega in zabavnega dogajanja ostaja v mestu. Prav pa je tudi, da je za tiste vsebine, ki za uprizarjanje v mestu niso najbolj primerne (leporeÄ?im), zagotovi prizoriĹĄÄ?e drugje. ObiÄ?ajno je to na obrobjih mest (pri nas je to v Letnem kinu), kjer hrup moti manj ljudi. Jih pa ne moti niÄ? manj kot ljudi v srediĹĄÄ?ih. Eni in drugi so nejevoljni, Ä?e zaradi koncertov tistih nekaj petkov ali sobot zveÄ?er ne morejo zaspati pred polnoÄ?jo. ÄŒe trajajo do druge ure zjutraj ali celo do jutra, kar se v Velenju zgodi najveÄ? desetkrat na leto (o koncertih govorim, ne o hrupu iz nekaterih z'lo-glasnih lokalov), pa nastane lokalni upor proti noÄ?nemu Ĺživljenju, ki se ne skriva po kleteh. Res je teĹžko zaspati, Ä?e si obÄ?utljiv na hrup. Vendar obiÄ?ajno pomagajo zaprta okna, zelo zanesljivi pa so Ä?epki za uĹĄesa. Kako pa sicer spijo knapi po nahtĹĄihtu, medtem ko tulijo reĹĄilci, donijo zvonovi, en sosed prenavlja kopalnico, drugi vadi frajtonarico? ÄŒe vztrajamo pri tem, da Velenje ne bo spalno naselje, temveÄ? Ĺživo mesto, privlaÄ?no za obiskovalce, bomo morali vsaj kdaj pa kdaj Ĺžrtvovati mirno noÄ?. ÄŒe sanjamo, da bo Velenje nekoÄ? postalo prireditvena destinacija, pa moramo spremeniti naÄ?in razmiĹĄljanja in Ĺživljenja. Dobro bi bilo, da bi ta procesa tekla vzporedno in z majhnimi koraki, ki bi delali premike.
Zaradi poveÄ?ane koliÄ?ine naroÄ?il so od 10. avgusta zaposlili veÄ? kot 500 delavcev, septembra pa jih nameravamo ĹĄe dodatnih 250, nekaj deset jih zato ĹĄe iĹĄÄ?ejo. Delovno razmerje bodo sklenili za obdobje najmanj do konca tega leta. đ&#x;”˛
10. september zadnji rok za vloĹžitev kandidatur Velenje – 11. oktobra bodo v Velenju potekale nadomestne volitve za Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje. ObÄ?inska volilna komisija (OVK) jih je skladno z Zakonom o lokalnih volitvah razpisala 11. avgusta. Morebitni drugi krog, Ä?e nobeden od kandidatov v prvem krogu ne bo dobil veÄ?ine glasov, bo med dvema kandidatoma, ki bosta prejela najveÄ? glasov volivk in volivcev, 25. oktobra. Po rokovniku volilnih opravil je 10. september do 19. ure zadnji rok za vloĹžitev kandidatur. Takrat oziroma takoj po postopku preizkusa zakonitosti kandidatur bo tudi znano, kdo se bo na predÄ?asnih volitvah potegoval za nadaljevanje mandata oktobra leta 2018 izvoljenega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a. Od 12. avgusta do 10. septembra politiÄ?ne stranke doloÄ?ajo kandidate v skladu s svojimi pravili, skupine volivcev pa z dajanjem podpore na predpisanih obrazcih. ObÄ?an ali skupina obÄ?anov, ki bo Ĺželela vloĹžiti kandidaturo, mora zbrati 233 podpisov volivcev. Pravico do glasovanja na predÄ?asnih Ĺžupanskih volitvah bo imelo 26.982 obÄ?ank in obÄ?anov, ki so vpisani v volilni imenik. đ&#x;”˛
mkp
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020, barve: ÂCMYK, Âstran 2
2
OD SREDE DO TORKA
3. septembra 2020
S SonÄ?nim mestom konÄ?ali poÄ?itniĹĄke programe
LOKALNE novice
Na gradu festival kamĹĄibaj Velenje – V atrij Velenjskega gradu ta teden prihaja 8. slovenski festival kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a. Od petka 4. septembra do nedelje, 6. septembra, se bo zvrstilo kar 30 izredno zanimivih kamiĹĄibaj predstav za otroke in odrasle ter tudi nekaj drugih festivalskih dogodkov. Velenjski grad bodo obiskali kamiĹĄibaj ustvarjalci iz vse Slovenije. đ&#x;”˛
Naprodaj zemljiĹĄÄ?a za gradnjo hiĹĄ Na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje so naprodaj zemljiĹĄÄ?a za gradnjo individualnih hiĹĄ v Ĺ kalah–Hrastovcu (pet parcel v velikosti od 818 do 1409 m2) in v Vinski Gori (7 parcel v velikosti od 309 do 806 m2). Cena zemljiĹĄÄ? se giblje v viĹĄini med 30 in 37 evrov za m2. Naprodaj pa sta tudi dve zemljiĹĄÄ?i na obmoÄ?ju Poslovne cone Stara vas v velikosti 1100 in 2200 m2 po izklicni ceni 43 evrov za m2. ZemljiĹĄÄ?i sta komunalno opremljeni in leĹžita v neposredni bliĹžini bodoÄ?ega prikljuÄ?ka na hitro cesto. đ&#x;”˛
mz
BolniĹĄnica Slovenj Gradec iĹĄÄ?e direktorja Slovenj Gradec – Skladno z napovedmi sveta zavoda je bil v torek, 1. septembra, objavljen razpis za delovno mesto direktorja SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec. Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. KoroĹĄko bolniĹĄnico po odstopu prejĹĄnjega direktorja Janeza Lavreta od 22. aprila letos kot v. d. direktorice vodi Alenka Jezernik Skudnik. đ&#x;”˛
Adijo, Pekarna Minuli teden se je vendarle zgodilo, kar se je napovedovalo in s teĹžkim srcem priÄ?akovalo Ĺže veÄ? let. V sklopu projekta prenove starega mestnega jedra se je zaÄ?elo ruĹĄenje objekta nekdanje pekarne v Starem Velenju, ki je leta 2012 po dolgih letih mirovanja ponovno zaĹživela kot Pekarna – ustvarjalno srediĹĄÄ?e mladih lokalnih likovnih in drugih vizualnih umetnikov
Velenje, 31. avgusta – V vili RoĹžle so v petek, 28. avgusta, konÄ?ali poÄ?itniĹĄke programe za otroke. Tudi letos sta MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje in Mladinski center Velenje poskrbela, da so mlajĹĄi ĹĄolarji lahko dneve, ko so bili njihovi starĹĄi v sluĹžbah, preĹživljali v poletnem poÄ?itniĹĄkem varstvu. Skupine otrok so bile manjĹĄe kot prejĹĄnja leta, saj so morali upoĹĄtevati ĹĄtevilna navodila NIJZ za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja Covida-19. K sreÄ?i so vseh devet poÄ?itniĹĄkih tednov – sedem tednov je varstvo potekalo v vili RoĹžle, dva pa v Mladinskem centru Velenje – vsi udeleĹženci ostali zdravi, prav tako dijaki, ĹĄtudenti in prostovoljci, ki so pomagali izvajati program poÄ?itniĹĄkega varstva. Zadnji poÄ?itniĹĄki teden so v vili RoĹžle pripravili ĹĄe dnevne tabore SonÄ?no mesto, vanje pa so poleg ĹĄolarjev, ki so potrebovali varstvo, vkljuÄ?ili nekaj
PoÄ?itniĹĄke aktivnosti so bile malo drugaÄ?ne, a za udeleĹžence poÄ?itniĹĄkega varstva vseeno pestre in kratkoÄ?asne.
otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin. Obiskali so Velenjski grad, velenjsko ribiĹĄko druĹžino, v kateri so se uÄ?ili loviti ribe, obiskali so jih taborniki ‌ V programu poÄ?itniĹĄkega varstva so tako letos poleti popestrili poÄ?itnice 51 otrokom v starosti od 6 do 10 let. Zaradi pravil NIJZ so bili vsi otroci iz MO Velenje, ki je program tudi sofinancirala.
ÂťUpamo, da bomo Ĺže prihodnje poÄ?itnice lahko v varstvo ponovno vkljuÄ?ili otroke iz Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki. Pa tudi, da bodo skupine spet lahko veÄ?je. Vseeno smo veseli, da nam je uspelo izvesti varstvo vsaj za tiste otroke, ki so ga res najbolj potrebovali. VeÄ?ina otrok je bila z nami dva poÄ?itniĹĄka tedna,ÂŤ ĹĄe poudarja sekretarka MZPM
Velenje Bojana Ĺ pegel. Pove ĹĄe, da so zadnji poÄ?itniĹĄki teden aktivno delili ĹĄolske torbe in ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine otrokom in dijakom iz socialno ĹĄibkih druĹžin, nekaterim so s pomoÄ?jo donacij lahko kupili tudi delovne zvezke. To bodo nadaljevali tudi v prvih ĹĄolskih dneh. đ&#x;”˛
b
V Ĺ oĹĄtanju znani kandidati za nagrade Ĺ oĹĄtanj – Komisija za priznanja ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki se je sestala 24. avgusta, je med predlogi, ki jih je prejela na razpis za dobitnike priznanj in plaket, ki jih podeljujejo ob obÄ?inskem prazniku, sklenila, da svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj predlaga, da priznanje obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj prejmejo Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj ob 100-letnici delovanja, MeĹĄani pevski zbor
DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj ob 70-letnici delovanja in UrĹĄka Kurnik, predsednica sveta Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, za dobitnike plakete ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pa DruĹĄtvo podeĹželskih Ĺžena, Dejana Tajnika in Denisa PuÄ?ka. Predsednik Komisije za priznanja SreÄ?ko PotoÄ?nik je povedal, da je sicer letos prispelo na razpis manj predlogov kot obiÄ?ajno, a da
je komisija imela kljub temu zelo zahtevno in odgovorno delo, kajti po pravilniku lahko vsako leto podelijo najveÄ? tri priznanja in najveÄ? tri plakete. O predlogu bo svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj sklepal 16. septembra. đ&#x;”˛
mkp
Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza
Naj se korona ne meĹĄa med ĹĄolske klopi Ministri tu in tam – ZakoliÄ?en zaÄ?etek – Predsednik med mladimi – Brez vina in Ä?okolade
ter stiÄ?iĹĄÄ?e velenjskih mladinskih organizacij. Pekarno so mladi sami oÄ?istili navlake Ä?asa in vanjo zaÄ?eli postavljati raznovrstna umetniĹĄka dela ter izvajati kulturne in zabavne dogodke. Vse dokler se niso med lanskim festivalom Kunigunda, ki je v letu Evropske prestolnice kulture Pekarno odprl in kasneje v njej pokazal najveÄ? kulturno-umetniĹĄkih vsebin, Ĺže drugiÄ? (ali morda tretjiÄ?) poslovili, so tam prirejali razstave, performanse, prvi Âťescape roomÂŤ v Velenju, plesne predstave, prvi Âťsilent discoÂŤ pri nas, Âťlaser tagÂŤ, ÂťpaintballÂŤ, koncerte, gledaliĹĄke predstave, predstavitev knjige, kiparske delavnice, ÂťPLAYSÂŤ, prav tam pa so izvedli prvo HiĹĄo groze ‌ Prvi udarec je Pekarna dobila prav med letoĹĄnjim festivalom Kunigunda. Z njo pa so ĹĄla v ruĹĄevine tudi nekatera umetniĹĄka dela, s katerimi so avtorji dali trajni peÄ?at prostoru, ki je s sodelovanjem mladine in lokalne skupnosti, revitalizacijo industrijske dediĹĄÄ?ine in vsebinsko poĹživitvijo Starega Velenja postala prepoznaven primer dobre prakse. đ&#x;”˛
tf
Velenjski bazen znova odprt Velenje – Velenjski bazen je znova odprt, vendar pod zelo strogimi varnostnimi ukrepi, zato je treba obisk napovedati. V velikem bazenu je lahko naenkrat 24 obiskovalcev, v malem pa 5. V fitnesu je lahko soÄ?asno prisotnih 40, v prostoru za vadbo pa 12 obiskovalcev. đ&#x;”˛
NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RÂ TV druĹžba, d. o. o., Velenje.
Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.
mz
'ZaÄ?elo se je, ko bi se le lahko tudi ÂťbrezskrbnoÂŤ nadaljevalo!' – si Ĺželijo skoraj vsi ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta. Ĺ olarji so namreÄ? z zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta res ĹĄli v ĹĄolo. Povsem brezskrbni sicer vsi niso bili, predvsem pa niso bili brez skrbi njihovi starĹĄi. ÄŒas bo seveda pokazal, kako bo ĹĄlo naprej. Vsi pravijo, da so pripravljeni na vse. Torej – sreÄ?no! ÄŒas bo verjetno tudi pokazal, kako resniÄ?ne so bile napovedi nekaterih naĹĄih politikov, ki so med obiski na naĹĄem obmoÄ?ju razlagali, kako bodo res uresniÄ?ili nekatere projekte. No, najlaĹžje delo je imela ĹĄolska ministrica Simona Kustec, ki je v Celju Ĺže odprla nov prizidek Ĺ olskega centra. V njem bodo v glavnem specializirane uÄ?ilnice, kar bo ĹĄe poveÄ?alo kakovost izobraĹževanja. V tem centru novosti ĹĄe kar napovedujejo. Ĺ˝elijo namreÄ? zadostiti potrebam, saj gospodarske panoge zahtevajo vse veÄ? specifiÄ?nih znanj in obvladovanj sodobnih tehnologij. Niso pa ĹĄe v Celju zgradili prepotrebnega prizidka k OĹ Hudinja. Vse je pripravljeno, gradnjo tega 1,9 milijona evrov vrednega projekta naj bi zaÄ?eli konec leta, konÄ?ana naj bi bila prihodnje leto. Ĺ entjursko obÄ?ino je v druĹžbi domaÄ?inke Jelke Godec, drĹžavne sekretarke v kabinetu predsednika vlade, obiskal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Govorili so predvsem o projektu odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja odpadnih voda ter o ÂťreĹĄevanjuÂŤ plazov. Pa tudi o odpravi onesnaĹženega okolja v celjski kotlini. Del tega sega tudi v ĹĄentjursko obÄ?ino. Velik ÂťdolgÂŤ je tudi gradnja navezovalne ceste Dramlje–Šentjur, o tem naj bi se ta teden pogovarjali tudi z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem. NaĹĄe obmoÄ?je ÂťzajemaÂŤ tudi nedavni obisk tega ministra na KoroĹĄkem. Zatrdil je namreÄ?, da se bo gradnja severnega dela hitre ceste 3. razvojne osi zaÄ?ela sredi oktobra – natanÄ?neje 15. oktobra. Kot je znano, naj bi na tej trasi prvo lopato zasadili v ĹĄoĹĄtanjskih Gaberkah. Znan je tudi Ĺže trio, ki bo ta odsek gradil: Kolektor, novomeĹĄki CGP in celjski VOC. Obisk na ĹĄe viĹĄji ravni pa so imeli pred dnevi v Celju. TamkajĹĄnji Mladin-
UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.
ski center je obiskal predsednik drĹžave Borut Pahor. Kot osrednji gost poÄ?itniĹĄkega projekta – kreativnega inkubatorja, se je pogovarjal z mladimi. Nekateri v Celju pa pravijo, da bi se pomembnega dogodka v tem mestu lahko udeleĹžila tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Tu so dokazali, da Celje ni le industrijsko srediĹĄÄ?e, ampak razvija tudi kmetijstvo. ObÄ?ina je pred Ä?asom kupila sodobno sejalnico, zdaj so jo predstavili ĹĄe kmetom in prikazali naÄ?in uporabe. Tako ta naprava ne bo namenjena le za vzdrĹževanje zelenic v druĹžbi Zeleni-ce, tudi kmeÄ?kih travnikov. ÄŒe bo povpraĹĄevanje, jo bodo posojali tudi v druge obÄ?ine, vendar s plaÄ?ilom. Za domaÄ?ine je zastonj. Medtem ko je stolp v RogaĹĄki Slatini ĹĄe Âťv oblakihÂŤ, so ga v bliĹžnjem Rogatcu pred kratkim Ĺže odprli. Tam so bolj skromni, saj je njihov visok le sedem metrov, stoji na vrhu hriba, pa ĹĄe stolp ga ne imenujejo, le razglediĹĄÄ?e. In ĹĄe posebnost – z njenega vrha je moÄ? tudi poleteti z jadralnim letalom in si zanimivo okolico pogledati od zgoraj. Uredili so tudi novo pohodno pot. VeÄ? razliÄ?nih turistiÄ?nih in tematskih poti pa Ĺže imajo v RogaĹĄki Slatini. Te so bile tudi letos dobro obiskane. Tako Pot med izviri, RogaĹĄka vinska pot, IzletniĹĄka, Steklarska, TuristiÄ?na vodna pot je tudi v Kostrivnici. Ogleda je vreden tudi slatinski Ivanov vrelec, ki so ga pred kratkim obnovili. Ta je aktiven Ĺže skoraj 200 let. Ime nosi po nadvojvodi Janezu Ivanu HabsburĹĄkem, ki je v tedanji Ĺ tajerski uvajal napredne reforme v gospodarstvu. Bil pa je svoj Ä?as tudi redni obiskovalec slatinskega zdraviliĹĄÄ?a. V PodÄ?etrtku so se letos morali odpovedati Festivalu vina in Ä?okolade. Kot smo Ĺže pisali, so ga zaradi korona virusa prestavljali, po zadnji varianti naj bi festival pripravili v soboto, 5. septembra. Vendar so se zdaj odloÄ?ili, da prireditev v letoĹĄnjem letu zaradi poostrenih ukrepov odpovejo. A organizatorji ostajajo optimisti: napovedujejo jo 8. maja 2021! V Ĺ marju pri JelĹĄah pa bi Ĺželeli, da bi se obiskovalci njihovega kraja na poseben naÄ?in spominjali tudi doma. Tako je njihov zavod za turizem razpisal nateÄ?aj za turistiÄ?ni spominek. Pa ĹĄe to: nekateri sicer tarnajo, da pri nas veliko zemlje ostaja neobdelane, hkrati pa je precej primerov, ko celo policisti preganjajo ljudi, ki si urejajo nasade in plantaĹže. Konoplje!
SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426Â- 0020133854 E-poĹĄta: press@Ânascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.
đ&#x;”˛
k
Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020 barÂve: ÂCMYK, Âstran 3
DOGODKI
3. septembra 2020
3
Kljub drugaÄ?nim razmeram delo poteka normalno
GraĹĄka gora letos brez mnoĹžiÄ?nega sreÄ?anja
V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki nadaljujejo vlaganja v cestno in kanalizacijsko omreĹžje – Potrebna bo prerazporeditev proraÄ?unskega denarja
Zmago nad faĹĄizmom in obletnico mesta Velenje so letos zaznamovali s kratkim kulturnim programom in poloĹžitvijo venca k spomeniku NoĹĄenje ranjencev
Tatjana PodgorĹĄek
ÂťLetoĹĄnje leto ni obiÄ?ajno. Nekateri menijo, da je tako zato, ker je prestopno. Za naĹĄo lokalno skupnost je bila prva polovica leta ĹĄe nekoliko bolj neobiÄ?ajna kot za nekatere druge. Poleg epidemije korona virusa ga je zaznamovalo ĹĄe julijsko neurje, ki je povzroÄ?ilo veliko ĹĄkode. Posledice so mejile Ĺže na katastrofo,ÂŤ je strnil razmiĹĄljanja o prvi polovici leta Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar.
sejno sobo, ki jo bodo lahko s pridom izkoristili ĹĄe za druge dogodke. Tudi za poroke, za kar so Ĺže pridobili dovoljenje pristojnega ministrstva. Prenovljeno je Ĺže igriĹĄÄ?e z umetno travo pri tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli. PraktiÄ?no konÄ?ana so tudi dela za izgradnjo in posodobitev kanalizacijskega in cestnega omreĹžja v Malem Vrhu. Tu posodabljajo ĹĄe en cestni odsek, ki pa ga bodo morali zaradi posledic neurja razĹĄiriti.
Trenutno brez veÄ?jih finanÄ?nih teĹžav
Nekateri projekti Ĺže pod streho
V nadaljevanju leta naÄ?rtujejo ĹĄe KopuĹĄar je zanekaj vlaganj v gotovil, da kljub cestnem omreĹžteĹžjim razmeram ju, ureditev noza zdaj bistveno Janko KopuĹĄar: ÂťVeÄ?jih odstopanj vega prostora za ne odstopajo od pri projektih, sprejetih z obÄ?inskim zbiranje odpadprograma, ki so proraÄ?unom, za zdaj ne predvidevamo.ÂŤ kov na parkiriĹĄÄ?u ga sprejeli z obpri ĹĄmarĹĄkem Ä?inskim proraÄ?unom. ManjĹĄa odstopa- pokopaliĹĄÄ?u, aktivnosti naj bi premakninja bodo morda potrebna zaradi posle- li ĹĄe pri projektiranju izgradnje prizidka dic neurja. Kljub temu predvidevajo, k tamkajĹĄnjemu javnemu vrtcu. da bodo program do konca leta izvedli Kako pa je z denarjem? ÂťVeÄ?jih teĹžav v v celoti, saj v tem trenutku aktivnosti tem trenutku nimamo, saj smo v pretepotekajo po naÄ?rtih. klosti stabilizirali obÄ?inske prihodke in V prvi polovici leta so nekatere naÄ?r- odhodke, prav tako umno naÄ?rtujemo tovane naloge Ĺže uresniÄ?ili. Med dru- vlaganja in s tem porabo proraÄ?unskega gim so zgradili nadomestno cesto, ki denarja. Bo pa zaradi posledic neurja omogoÄ?a zaprtje doslej nezavarovanega potrebna prerazporeditev denarja znoĹželezniĹĄkega prehoda proti Slatini, v traj proraÄ?unskih postavk. Seveda upavaĹĄki skupnosti PaĹĄka vas so posodobi- mo, da bomo uspeĹĄni pri pridobivanju li dva cestna odseka, v vaĹĄki skupnosti denarja zlasti za odpravo plazov.ÂŤ Veliki Vrh – Gavce en cestni odsek. DoLetoĹĄnji obÄ?inski proraÄ?un je ‚teĹžak‘ konÄ?ujejo dela pri preureditvi prosto- dobre 3 milijone evrov, za naloĹžbe pa rov nekdanjega bifeja v veÄ?namensko je predvidenih blizu 700 tisoÄ? evrov. †đ&#x;”˛
Milena KrstiÄ? - Planinc
GraĹĄka Gora, 29. avgusta – Ĺ tiriintridesetega sreÄ?anja borcev, planincev in Ä?lanov veteranskih organizacij, ki zadnjo soboto avgusta poteka na GraĹĄki gori in je posveÄ?eno obletnici zmage nad faĹĄizmom ter obletnici mesta Velenje, letos ni bilo. ObmoÄ?no zdruĹženje za vrednote NOB Velenje je namesto tradicionalnega in vsakiÄ? mnoĹžiÄ?no obiskanega sreÄ?anja poÄ?astilo jubilej s poloĹžitvijo venca k spomeniku NoĹĄenje ranjencev. Dogodka se je spontano udeleĹžilo lepo ĹĄtevilo prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline, priĹĄli pa so tudi predstavniki obmoÄ?nih zdruĹženj iz Ljubljane in Zagorja ob Savi. Ob kratkem kulturnem programu in v prisotnosti praporĹĄÄ?akov sta zbrane nagovorila Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje in podpredsednik obmoÄ?ne borÄ?evske organizacije SreÄ?ko Meh ter Ä?lanica izvrĹĄnega odbora ZB NOB Velenje Andreja KatiÄ?. SreÄ?ko Meh je izrazil zadovoljstvo, da se je tudi tokrat, Ä?eprav tradicionalnega sreÄ?anja zaradi ukrepov NIJZ ni bilo
Prihodkov manj, stroĹĄkov veÄ? V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje v Ä?asu epidemije korona virusa sprejeli na zdravljenje 2.900 bolnikov manj, v ambulantah izvedli 37.200 manj obravnav – NaloĹžb v medicinsko opremo veÄ? kot kdajkoli doslej Tatjana PodgorĹĄek
Takoj po epidemiji so pristopili k energetski sanaciji glavne bolniĹĄniÄ?ne stavbe
V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje ob analizi posledic epidemije novega korona virusa ugotavljajo, da sta ta in poslediÄ?no nov naÄ?in obravnave bolnikov v veliki meri vplivala na dejavnost tretje najveÄ?je bolniĹĄnice v drĹžavi. Ĺ e posebej od sredine marca do zaÄ?etka maja, ko je delovala kot bolniĹĄnica za Covid.
2.900 bolnikov manj in 37.200 manj ambulantnih obravnav
ÂťV omenjenem Ä?asu smo morali praktiÄ?no v celoti reorganizirati delovanje bolniĹĄnice, oblikovati covid oddelke, spremeniti naÄ?in dela. Po eni strani je epidemija povzroÄ?ila doloÄ?en izpad programa, za katerega smo sklenili pogodbo z zdravstveno zavarovalnico in s tem priÄ?akovane prihodke, na drugi pa plaÄ?ilo za bolnike, ki so vstopili v zdravstveni sistem zaradi okuĹžbe, ĹĄe ni urejeno. V bolniĹĄnici ocenjujemo, da znaĹĄa skupna vrednost izpada programa med epidemijo v primerjavi z dinamiko realizacije v preteklem letu 7,6 milijona evrov,ÂŤ nam je dejala direktorica celjske bolniĹĄnice Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek. Kot je ĹĄe pojasnila v tem Ä?asu na zdra-
â?ą
V Ä?asu epidemije so v bolniĹĄnici zdravili 54 bolnikov s Covidom-19, od tega 11 na intenzivni enoti, preostale na infekcijskem Covid oddelku.
vljenje niso sprejeli blizu 2.900 bolnikov, opravili so tudi 37 tisoÄ? 200 manj ambulantnih obravnav. Izpad programa v marcu je bil 30Â %, aprila 40, maja, ko so zaÄ?eli programe postopoma ponovno izvajati, pa 18Â %. ÂťNa letni ravni znaĹĄa izpad programa od 8 do 14Â %, odvisno od dejavnosti, v povpreÄ?ju pa 10Â %.ÂŤ V Ä?asu epidemije so v bolniĹĄnici zdravili
54 bolnikov s Covid-19, od tega 11 na intenzivni enoti, preostale na infekcijskem Covid oddelku.
Dodatni stroĹĄki
Poleg izpada programa in s tem manjĹĄih prihodkov v bolniĹĄnici beleĹžijo rast odhodkov. Rastejo stroĹĄki dela, zaradi izvajanja ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe z virusom rastejo stroĹĄki zaĹĄÄ?itne in varovalne opreme ter drugega potrebnega materiala. ÂťDo sedaj je bolniĹĄnica iz postavke stroĹĄkov epidemije prejela denar le za poravnavo stroĹĄkov dodatkov in za plaÄ?ilo 80Â % izpada programa po pogodbeni vrednosti v viĹĄini slabih 4,5 milijona evrov. Ostaja pa neporavnanih ĹĄe vrsta drugih obveznosti, kar moÄ?no
K spomeniku NoĹĄenje ranjencev so venec poloĹžili Ä?lanica izvrĹĄilnega odbora in podpredsednika obmoÄ?nega zdruĹženja za vrednote NOB Andreja KatiÄ?, Bojan Voh in SreÄ?ko Meh.
mogoÄ?e izvesti, saj bi to predstavljalo preveliko tveganje za ĹĄirjenje Covida-19 zlasti med starejĹĄimi, udeleĹžilo toliko ljudi. S svojo udeleĹžbo so, kot je rekel: ÂťPokazali, da je srce na levi strani, da je bila zvezda simbol borbe proti okupatorju in da vedo, da Slovenija brez narodnoosvobodilne borbe ne bi bila to, kar je. S svojo prisotnostjo ste tukaj ĹĄe enkrat pokazali veliko spoĹĄtovanje in
neomajno voljo za ohranjanje vrednot NOB.ÂŤ GraĹĄka gora je simbol upora in ljubezni do domovine, naroda, jezika. ÂťNaĹĄi predniki se niso borili za to, kar se dogaja danes, ko se pojavljajo Ĺželje po prevzemu medijev, spreminjanju zgodovine, ko se dogaja zaniÄ?evanje kulture ‌ Verjamem pa, da bomo zbrali pogum in moÄ? in Slovenijo spet popeljali med tiste evropske drĹžave, ki cenijo demokracijo, spoĹĄtujejo Ä?lovekove pravice, enake moĹžnosti in ĹĄibkejĹĄe, predvsem pa znajo negovati solidarnost. PrepriÄ?ana sem, da jih ne bomo razoÄ?arali,ÂŤ je med drugim đ&#x;”˛ dejala Andreja KatiÄ?. â€
Ĺ tevilni so kljub odpovedi tradicionalnega sreÄ?anja priĹĄli na GraĹĄko goro spontano. Dogodka so se udeleĹžili tudi LjubljanÄ?ani in ZasavÄ?ani.
slabi finanÄ?ni tok zavoda. Tudi trenutni stroĹĄki varovalne opreme in razkuĹžil so izredno visoki, saj ĹĄe vedno zaĹĄÄ?itno delujemo zaradi varnosti do bolnikov in do zaposlenih praktiÄ?no na ravni epidemije. Dodatna ocena stroĹĄkov osebne varovalne ocene za 2020 znaĹĄa za zavod pribliĹžno 2 milijona evrov, stroĹĄek dodatnih zalog varovalne opreme in razkuĹžil pa dodatni milijon evrov.ÂŤ
ÄŒakalne vrste ĹĄe daljĹĄe
Posledice epidemije se zrcalijo tudi pri Ä?akalnih vrstah. Teh imajo v celjski bolniĹĄnici veÄ? v nedopustnem delu. Pri stopnji ‚zelo hitro› so se te podaljĹĄale v ortopediji, kardiologiji, kardioloĹĄki rehabilitaciji, kolonoskopiji. Pri stopnji ‚nujno hitro› pa poleg ortopedije in
â?ą
Izpad programa znaĹĄa na letni ravni 8–14 %, odvisno od dejavnosti, v povpreÄ?ju pa 10 %.
kardiologije ĹĄe v revmatologiji in endokrinologiji. ÂťJe pa skupno ĹĄtevilo pacientov, ki so v Ä?akalnih vrstah, padlo. To pripisujemo temu, da je bilo med epidemijo manj napotitev.ÂŤ
NaloĹžb v medicinsko opremo veÄ?
Na vpraĹĄanje, ali je epidemija Covida-19 vplivala tudi na potek novogradnje in predvidene naloĹžbe v medicinsko opremo, je sogovornica odgovorila: ÂťGlede naloĹžb v medicinsko opremo moram
reÄ?i, da jih je letos veÄ? kot kadarkoli prej. V Ä?asu epidemije smo za nabavo medicinske in druge opreme namenili blizu 3,8 milijona evrov ali veÄ? kot obiÄ?ajno v celem letu. To so zelo pomembne naloĹžbe. Aktivnosti pri novogradnji potekajo po predvidenem planu. Takoj po epidemiji, junija, smo se lotili izvajanja ĹĄe enega veÄ?jega projekta – energetske sanacije rumene, 40 let stare stavbe. Tudi ta projekt teÄ?e dokaj po naÄ?rtih.ÂŤ Za vlaganja bodo letos namenili 5,7 milijona evrov svojih sredstev, skupaj z denarjem ustanovitelja, evropskimi sredstvi ter donacijami pa bodo letoĹĄnje naloĹžnbe vredne 5,7 milijonov evrov.
Do konca leta uravnoteĹženo poslovanje
LetoĹĄnji finanÄ?ni naÄ?rt bolniĹĄnice predvideva dobrih 126 milijonov 428 tisoÄ? evrov prihodkov in uravnoteĹženo poslovanje do konca leta. Bo to mogoÄ?e? Po zagotovilih Margarete GuÄ?ek ZakoĹĄek bo mogoÄ?e, Ä?e bodo od drĹžave ali iz solidarnostnega sklada EU, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dobili v celoti vrnjen denar, ki so ga med epidemijo ÂťizgubiliÂŤ ali v kaj vloĹžili. Tudi tistega, ki so ga namenili za nakup medicinske opreme in materiala, za ureditev dodatnih deloviĹĄÄ?, nakup osebne varovalne opreme, brisov ... Poleg tega naÄ?rtujejo, da bo zdravstvena zavarovalnica ceno storitev dvignila. ÂťSeveda vse ob predpostavki, da stanje okuĹžb s Covidom-19 ne bo znova bistveno ogrozilo opravljanja rednega programa dela v jesenskem delu,ÂŤ je ĹĄe dejala Margareta GuÄ?ek ZakoĹĄek. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020, barve: ÂCMYK, Âstran 4
4
GOSPODARSTVO
Slovenski nepremiÄ?ninski trg v prvi polovici leta 2020
GOSPODARSKE novice V SaĹĄa regiji veÄ? pozitivnih premikov
MeseÄ?no gibanje ĹĄtevila in skupne vrednosti evidentiranih kupoprodajnih pogodb kaĹže padec obsega prometa z nepremiÄ?ninami zaradi pandemije Covid-19 – KonÄ?ni podatki o nepremiÄ?ninskem trgu prve polovice leta bodo znani meseca oktobra Jasmina Ĺ karja
Letos je pandemija Covid-19 za nekaj Ä?asa praktiÄ?no zaustavila sklepanje poslov na slovenskem nepremiÄ?ninskem trgu. V Sloveniji je bilo do 15. julija za prvo polletje letoĹĄnjega leta evidentiranih okoli 10.800 sklenjenih kupo-prodajnih pogodb za nepremiÄ?nine, katerih skupna vrednost je znaĹĄala nekaj manj kot 770 milijonov evrov. V primerjavi z drugim polletjem 2019 sta se tako evidentirano ĹĄtevilo sklenjenih kupoprodajnih poslov kot njihova skupna vrednost zmanjĹĄala za pribliĹžno 40 odstotkov. ÂťV primerjavi s prvim polletjem 2019 je bilo ĹĄtevilo poslov manjĹĄe za 40 odstotkov, njihova vrednost pa za 45 odstotkov. Glede na to, da del podatkov zaradi zakasnelega poroÄ?anja o sklenjenih poslih ĹĄe priÄ?akujemo, ocenjujemo, da bosta dejanska padca ĹĄtevila in vrednosti sklenjenih poslov v prvem polletju 2020 nekoliko manjĹĄa oziroma bosta v primerjavi z enakim obdobjem lani nekje med 35 in 40 odstotkov,ÂŤ pove Rafael Bohak, Vodja obmoÄ?ne geodetske uprave Velenje, in pojasni, da ob tem ne smemo pozabiti, da je bila lani (2019) doseĹžena vrednost sklenjenih nepremiÄ?ninskih poslov rekordna, in sicer na raÄ?un neobiÄ?ajno velikega ĹĄtevila veÄ?jih poslov s poslovnimi nepremiÄ?ninami. ÂťZato je bilo ĹĄe pred epidemijo Covid-19 letos priÄ?akovati vrednostno manjĹĄi obseg poslov. Glede na gibanje ĹĄtevila sklenjenih poslov v predhodnih treh polletjih pa stagnacijo ali le minimalno rast ĹĄtevila kupo-prodajnih pogodb.ÂŤ
Promet z nepremiÄ?ninami v prvi polovici leta manjĹĄi
Marca, ko je bila sredi meseca razglaĹĄena epidemija, je ĹĄtevilo sklenjenih pogodb upadlo za 25 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 17 odstotkov. Aprila, ko so ves mesec veljali ukrepi za zajezitev ĹĄirjenja virusa in je javno Ĺživljenje praktiÄ?no povsem zamrlo, se je ĹĄtevilo sklenjenih poslov z nepremiÄ?ninami zmanjĹĄalo za nadaljnjih 46 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 48 odstotkov. Maja, ko je vlada napovedala preklic epidemije in omilila ÂťprotikoronaÂŤ ukrepe, se je promet na nepremiÄ?ninskem trgu takoj poveÄ?al. V primerjavi z aprilom se je ĹĄtevilo sklenjenih poslov poveÄ?alo za 46 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 32 odstotkov. Pri tem je vseka-
kor treba upoĹĄtevati, da gre ĹĄe za zaÄ?asne podatke in da je bil upad prometa dejansko nekoliko manjĹĄi. Predvsem velja to za junij, za katerega priÄ?akujemo, da bo dejanski obseg prometa z nepremiÄ?ninami na koncu tako po ĹĄtevilu kot po vrednosti najmanj presegel majskega.
Gibanje cen stanovanj
Preliminarne analize gibanja cen rabljenih stanovanj, ki pra-
priÄ?akovati. Predvsem zaradi realizacije poslov, sklenjenih pred razglasitvijo epidemije, in hitrega okrevanja nepremiÄ?ninskega trga po preklicu epidemije. Kot kaĹže, smo se za zdaj veÄ?ji krizi nepremiÄ?ninskega trga izognili, ponovna zaustavitev poslovanja z nepremiÄ?ninami zaradi novega vala epidemije pa bi skoraj gotovo vodila v globljo in dolgotrajnejĹĄo krizo slovenskega nepremiÄ?ninskega trga,ÂŤ pove Bohak.
za ugotavljanje posebnih okoliĹĄÄ?in, Ä?e bi lastniki ocenili, da ima posamezna nepremiÄ?nina poleg obiÄ?ajnih lastnosti ĹĄe neko posebno lastnost, ki ni zajeta z modelom vrednotenja ter se v evidenci vrednotenja ne vodi in zaradi katere po svoji trĹžni vrednosti izrazito odstopa od primerljivih nepremiÄ?nin v soseĹĄÄ?ini. Kako poteka vrednotenje nepremiÄ?nin in kaj lahko lastniki nepremiÄ?nin storimo po prejemu posploĹĄene
Tim PuĹĄnik (Vesta dom): Cene nepremiÄ?nin niso padle, ampak so ohranile vrednost. Zanimanje za nakup nepremiÄ?nin se je poveÄ?alo. Najbolj se je poveÄ?alo zanimanje za hiĹĄe in parcele. Prodaja je tekla normalno z upoĹĄtevanjem ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa, ki so bili podani z NIJZ. Dejan GorĹĄek (Habit): Korona virus za zdaj ni imel veÄ?jega vpliva na cene nepremiÄ?nin v naĹĄi regiji; ker ponudba trenutno ne dohaja povpraĹĄevanja, se cene kratkoroÄ?no niso obÄ?utno spremenile. Prav tako nismo zaznali veÄ?jih premikov na najemniĹĄkem trgu, na katerem je prav tako veÄ?je povpraĹĄevanje. Se pa lahko situacija seveda spremeni, Ä?e se bodo vplivi korona virusa zaÄ?eli moÄ?neje kazati v gospodarstvu, saj bi lahko z veÄ?jimi pretresi oziroma odpuĹĄÄ?anji priĹĄlo do manjĹĄe kreditne sposobnosti kupcev stanovanj, kar pa bi se vsekakor poznalo tudi na trgu nepremiÄ?nin. Je pa seveda res tudi to, da za resno oceno ĹĄe ni minilo dovolj Ä?asa in se bodo tudi posledice trenutnih razmer pokazale ĹĄele v prihodnjih mesecih. viloma najbolje odraĹžajo trende cen stanovanjskih nepremiÄ?nin, kaĹžejo, da so v Sloveniji cene v prvem polletju letoĹĄnjega leta ĹĄe naprej rasle, ne glede na zmanjĹĄanje prometa zaradi epidemije Covida-19. ÂťUkrepi za zajezitev epidemije v Sloveniji, ki so za dva meseca zaustavili tudi normalno poslovanje z nepremiÄ?ninami, so seveda moÄ?no vplivali na nepremiÄ?ninski trg v prvi polovici letoĹĄnjega leta. Dejavnost nepremiÄ?ninskega trga je bila zato obÄ?utno manjĹĄa. Ĺ tevilo nepremiÄ?ninskih transakcij v prvem letoĹĄnjem polletju pa se vendarle ni zmanjĹĄalo tako drastiÄ?no, kot je bilo glede na okoliĹĄÄ?ine morda
Zaradi epidemije so bile aktivnosti prestavljene na januar 2021
Zaradi epidemije je priĹĄlo do zamika rokov v mnoĹžiÄ?nem vrednotenju nepremiÄ?nin, saj bi se morale nove posploĹĄene vrednosti nepremiÄ?nin zaÄ?eti javno izkazovati Ĺže 1. aprila 2020, vsem lastnikom nepremiÄ?nin pa bi morali posredovati tudi zbirna potrdila o novih posploĹĄenih vrednostih nepremiÄ?nin. Geodetska uprava bo januarja 2021 vsem lastnikom nepremiÄ?nin po poĹĄti posredovala zbirna potrdila o novih pripisanih vrednostih nepremiÄ?nin. Od 1. januarja 2021 pa bo moĹžno tudi vlaganje vlog
stotke veÄ?, kot so naÄ?rtovali za to obdobje. V zadnjih nekaj letih druĹžba pri rednem poslovanju nima teĹžav in posluje pozitivno, ĹĄe vedno pa se v obdobju, ko Ä?akajo na za-
kljuÄ?ke toĹžb nekaterih preteklih projektov, sooÄ?a z likvidnostnimi teĹžavami. V zadnjih treh letih so v popreÄ?ju 86 odstotkov prometa ustvarili za Premogovnik Velenje, 5
PodaljĹĄali subvencije za Ä?akanje na delo Vlada je prejĹĄnji Ä?etrtek podaljĹĄala ukrep subvencioniranja Ä?akanja na delo doma do konca septembra. To bo sicer za drĹžavo dodatno breme, a je tudi opozorilo, da del gospodarstva ĹĄe vedno iĹĄÄ?e pot iz krize.
Slovenija se je znaĹĄla v tehniÄ?ni recesiji
Abanke ni veÄ?
vrednosti? Rafael Bohak: ÂťVrednotenje nepremiÄ?nin poteka po sistemu modelov vrednotenja, ki se izdelajo na osnovi podatkov o realiziranih cenah nepremiÄ?nin na trgu nepremiÄ?nin in ponazarjajo delovanje trga. Z oceno se lahko strinjamo in niÄ?esar ne storimo. Lahko pa lastniki nepremiÄ?nin takrat zaÄ?nejo postopke za uveljavljenje posebnih okoliĹĄÄ?in za posamezno nepremiÄ?nino. To pomeni, da lahko lastniki ugovarjajo posploĹĄeni vrednosti nepremiÄ?nine z dokazovanjem posebnih okoliĹĄÄ?in. Posebne okoliĹĄÄ?ine so tiste, ki jih model vrednotenja ne vkljuÄ?uje oziroma jih ne vkljuÄ?uje v zadostni meri pri izraÄ?unu vrednosti nepremiÄ?nine. Denimo kakĹĄne posebne poĹĄkodbe, groĹžnja zemeljskega plazu, udora, izjemno senÄ?na lega ‌
Evidence trga nepremiÄ?nin so (bodo) javno dostopne
Dostop do evidenc je moĹžen neposredno preko Portala mnoĹžiÄ?nega vrednotenja nepremiÄ?nin, kjer je pojasnjen zamik javnega izkazovanja podatkov evidenc vrednotenja. Trenutno so cene nepremiÄ?nin dostopne na Javnem vpogledu o nepremiÄ?ninah, kjer so objavljene arhivske posploĹĄene vrednosti nepremiÄ?nin na dan 31. 3. 2020, izraÄ?unane po stari metodologiji, veljavni do 31. 3. 2020. Za parcele in stavbe, ki so bile evidentirane v geodetskih evidencah po 31. 3. 2020, teh vrednosti ni. đ&#x;”˛
Izpeljano je ĹĄe zadnje dejanje zdruĹžitve dveh naĹĄih bank. Po pridobitvi dovoljenja banÄ?nih regulatorjev sta s 1. septembrom Abanka in Nova KBM uradno zdruĹženi. Abanka je z zdruĹžitvijo prenehala obstajati kot samostojna pravna oseba, vse njene obveznosti in pravice pa je kot univerzalna pravna naslednica prevzela Nova KBM. ZdruĹžena banka se imenuje Nova KBM d.d. Z zdruĹžitvijo dveh moÄ?nih bank nastaja univerzalna banka, ki kot pravijo v novi zdruĹženi banki, uresniÄ?uje vizijo biti najboljĹĄa banka v Sloveniji. Sprva za komitente ne bo veÄ?jih sprememb pri poslovanju z zdruĹženo banko.
KoroĹĄci zahtevajo svojo pokrajino Na KoroĹĄkem so prejĹĄnjo sredo govorili tudi o pokrajinski zakonodaji. V zvezi z osnutkom pokrajinske zakonodaje so koroĹĄki Ĺžupani pred ministrom BoĹĄtjanom Koritnikom ponovno poudarili, da regija zahteva samostojno pokrajino in da ne pristajajo na predlagano povezovanje s Ĺ aleĹĄko regijo.
54 odstotkov manj turistov kot lani Od zaÄ?etka januarja do konca julija je bilo v Sloveniji zabeleĹženih skoraj 1,6 milijona prihodov turistov, kar je celih 54 odstotkov manj kot v enakem obdobju 2019 in skoraj 4,6 milijona njihovih prenoÄ?itev oz. 48 odstotkov manj. DomaÄ?i turisti so od zaÄ?etka januarja do konca julija ustvarili pet odstotkov manj prihodov in dva odstotka veÄ? prenoÄ?itev kot v enakem obdobju lani, tuji turisti pa 71 odstotkov manj prihodov in 68 odstotkov manj prenoÄ?itev. Ĺ tevilke potrjujejo priÄ?akovanja Slovenske turistiÄ?ne organizacije, da bo upad tujih turistov v Sloveniji letos okoli 70-odstoten.
UnovÄ?enih le Ä?etrtina bonov Od 19. junija do 23. avgusta je pri ponudnikih turistiÄ?nih namestitev bon delno ali v celoti unovÄ?ilo 511.554 upraviÄ?encev, kar je 25 odstotkov vseh upraviÄ?encev, je objavil Furs. UnovÄ?enih je bilo za 69,8 milijona evrov bonov, kar je 19,6 odstotka celotne vrednosti. DaleÄ? najveÄ? turistiÄ?nih bonov je bilo do 23. avgusta unovÄ?enih v hotelih, sledili so apartmaji in apartmajska naselja ter kampi, kaĹžejo podatki FinanÄ?ne uprave RS (Furs). Med obÄ?inami ĹĄe naprej prednjaÄ?i Piran, kjer je bilo unovÄ?enih 86.816 bonov v skupni vrednosti 13,3 milijona evrov. V SaĹĄa regiji so z obiskom zadovoljni v Zgornji Savinjski dolini, prav tako tudi v ZdraviliĹĄÄ?u TopolĹĄica. Z dobrim obiskom se lahko pohvali tudi hotel Paka in verjetno ĹĄe marsikdo. Ĺ˝al pa ostajajo cela obmoÄ?ja v Sloveniji turistiÄ?no manj zanimiva in tudi boni pri tem ne pomagajo. Med obÄ?inami, katerih prebivalci najbolj ÂťpridnoÂŤ unovÄ?ujejo turistiÄ?ne bone, prednjaÄ?ijo Trnovska vas, Selnica ob Dravi ter Ĺ oĹĄtanj s 24,8-odstotnim deleĹžem. Le za 0,1-odstotne toÄ?ke zaostaja Ĺ martno ob Paki (24,7 odstotka).
Mlekarna Celeia razveselila prvoĹĄolce
HTZ posluje pozitivno in z dobiÄ?kom Velenje – DruĹžba HTZ je v prvih sedmih mesecih letoĹĄnjega leta poslovala z dobiÄ?kom v viĹĄini 300 tisoÄ? evrov in dosegla 14,3 milijona evrov prihodkov od prodaje. To je skoraj 4 od-
Trenutni kazalci kaĹžejo, kot pravi direktor podjetja za kadrovski inĹženiring Trgotur Matej KadliÄ?ek, da posledice korona krize niso tako hude, kot se je sprva obetalo. Gospodarstvo se postavlja na noge in marsikatero podjetje bo znova zaposlovalo. Ĺ˝al so bile prenekatere odloÄ?itve spomladi prehitre in sklenjene na osnovi potenciranih senzacionalistiÄ?nih novic. OdpuĹĄÄ?anje je izguba za obe strani – delavec izgubi zaposlitev in iĹĄÄ?e nov vir dohodka, delodajalec izgubi delovno silo in znanje, ki ga ta oseba odnese s seboj. Glede na plitek bazen kandidatov v Sloveniji marsikateremu podjetju svetujejo reorganizacijo in druge moĹžnosti, ki jih kot delodajalec lahko uvede, preden pride do odpuĹĄÄ?anja, ki naj bi bila res zadnja izbira.
Slovenija zaradi negativnih uÄ?inkov zaprtja gospodarstva in javnega Ĺživljenja za zajezitev ĹĄirjenja novega koronavirusa znaĹĄla v tehniÄ?ni recesiji. BDP je namreÄ? padel Ĺže drugo Ä?etrtletje zapored. ZmanjĹĄanje bruto domaÄ?ega prozivoda v drugem Ä?etrtletju v medletni primerjavi za 13 odstotkov je visoko, a v okviru priÄ?akovanj. V prvem letoĹĄnjem Ä?etrtletju, na koncu katerega je vlada razglasila epidemijo in ustavila javno Ĺživljenje, pa je bil BDP po popravljenih podatkih realno za 2,5 odstotka manjĹĄi kot v istem obdobju lani. Urada RS za makroekonomske analize in razvoj v tretjem Ä?etrtletju priÄ?akuje izboljĹĄanje.
Po priÄ?akovanju se je bistveno zmanjĹĄal deleĹž prometa s trgovskimi, storitvenimi in gostinskimi lokali, ki je bil lani neobiÄ?ajno velik. DeleĹži prometa ostalih vrst nepremiÄ?nin se sicer, gledano proporcionalno, v letoĹĄnjem prvem polletju niso bistveno spremenili.
Letos je pandemija korone za nekaj Ä?asa tako rekoÄ? zaustavila sklepanje poslov na slovenskem nepremiÄ?ninskem trgu. Ocenjujejo, da bo ĹĄtevilo in vrednost sklenjenih poslov padlo za 35 do 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
3. septembra 2020
odstotkov z drugimi druĹžbami HSE, s preostalimi kupci pa 9 odstotkov. đ&#x;”˛
mkp
Arja vas – Mlekarna Celeia je na prvi ĹĄolski dan ob pomoÄ?i MleÄ?ne kraljice Teje Ĺ˝ogan in spletnega vplivneĹža Ĺ˝ige KukoviÄ?a, ki ga najmlajĹĄi poznajo po zabavnih videih na Tiktoku, 3.300 prvoĹĄolcem dostavila zdravo malico – jogurte Oki Doki iz najboljĹĄega mleka slovenskih kmetij. Na poziv Mlekarne Celeia se je odzvalo 71 osnovnih ĹĄol iz vse Slovenije, na 10 izĹžrebanih ĹĄol pa je potem mlekarna dostavila jogurte za Ä?isto vsakega prvoĹĄolca. Med njimi so bile tudi osnovne ĹĄole Polzela, Ĺ˝alec, ter velenjski ĹĄoli Livada in Mihe Pintarja Toleda. đ&#x;”˛
mz
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020 barÂve: ÂCMYK, Âstran 5
GOSPODARSTVO
3. septembra 2020
5
Slabo vzdrĹževane gozdne vlake so lahko tempirana bomba Gozdne prometnice sestavni del protipoplavnih ukrepov – VzdrĹževanje potrebno po vsaki seÄ?nji – VeÄ?ja teĹžava zaradi nenadzorovanih voĹženj z motornimi kolesi Tatjana PodgorĹĄek
ÂťMed vzroki za vse hujĹĄe posledice ujm, obilnega deĹžja so lahko marsikje tudi slabo vzdrĹževane gozdne vlake. Menim, da bi zapis o tem koristil tako lastnikom gozdov kot tudi tistim, ki vanj zahajajo,ÂŤ bi lahko povzeli povabilo vodje ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje dr. Darija KrajÄ?iÄ?a.
OmreĹžje gozdnih vlak nad slovenskim povpreÄ?jem
Za vzdrĹževano vlako velja tista, ki je prekopana po vsaki seÄ?nji v gozdu, ima urejeno odvodnjavanje, je tudi dovolj globoka in oÄ?iĹĄÄ?ena erozijskih delcev. KrajÄ?iÄ? priznava, da so vzdrĹževanju gozdnih vlak v preteklih letih namenili premalo pozornosti, kar sicer ni njihova posebnost, ampak velja to praktiÄ?no za celo Slovenijo. V zadnjem Ä?asu je pri tem Ĺže drugaÄ?e. Zavedajo se namreÄ? pomembnosti potrebnih ukrepov, Âťker so neurja, moÄ?nejĹĄi nalivi vse pogostejĹĄi, omreĹžje gozdnih vlak pa tudi veÄ?je kot kdaj koli prej.ÂŤ Nazarska obmoÄ?na enota namreÄ? sodi po omreĹžju gozdnih vlak nad slovensko
Kot je pojasnil, so gozdne vlake ali gozdne prometnice namenjene predvsem gospodarjenju v gozdovih. So kljuÄ?en element pri Ä?im hitrejĹĄi odstranitvi dreves, Gozdne vlake so gozdne prometnice ki jih je napadel lubav gozdu ali zunaj gozda, namenjene pa dar. Lahko pa ob moÄ?so predvsem gospodarjenju z gozdom. nejĹĄih nalivih, ujmah Ĺ iroke so do 3,5 metra (ĹĄirina planuma postanejo tempirana v premi) in primarno omogoÄ?ajo sprabomba, Ä?e niso dobro vilo lesa s spravilnimi sredstvi. vzdrĹževane ali pravilno izpeljane. ÂťNa obmoÄ?jih, sploh z neprepustnimi povpreÄ?je. Na obmoÄ?ju Zgornje kamninami, lahko ustvarijo hu- Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline jih je dournike, ki imajo ruĹĄilno moÄ?. dobrih 4500 kilometrov. Na obmoÄ?ju nazarske obmoÄ?Z namerami o potrebi po veÄ?ji ne enote je vlak na omenjenih pozornosti in potrebnosti pravilkamninah 68Â % ali slabih 3100 nega vzdrĹževanja vlak so revirkilometrov, preostalih 32Â % ozi- ni gozdarji Ĺže seznanili lastnike roma 1447 kilometrov pa jih je gozdov na tukajĹĄnjem obmoÄ?ju. na prepustnih (apnenÄ?astih) ka- Njihovi odzivi so razliÄ?ni, pravi mninah. Prav tako je pomemb- KrajÄ?iÄ?. Za tiste, ki so vlake Ĺže no, da vlake niso speljane v jar- doslej dobro vzdrĹževali, je samoke in vodotoke, ampak v gozd, umevno, da s tem skrbijo tudi za ki je naravni zadrĹževalnik vode. niĹžje leĹžeÄ?e gozdove, jarke, vodoVzdrĹževanje vlak ni tako zah- toke, za druge pa je to novost. ÂťS tevno opravilo, stroĹĄki pa so s v pogovori bomo slednjim poskuprimerjavi s posledicami, ki jih ĹĄali pojasniti, da to niso kaprice lahko povzroÄ?i nevzdrĹževana vla- gozdarjev, ampak da je vzdrĹževaka, zanemarljivi.ÂŤ nje vlak sestavni del protipoplav-
Primer nevzdrĹževane vlake, ki ob (moÄ?nih) padavinah zmanjĹĄuje poplavno varnost, zaradi erozije uniÄ?uje samo vlako, material z vlake pa odnaĹĄa v dolino.
Primer vzdrĹževane vlake s prekopom, ki je z vidika poplavne varnosti nevtralna in pri kateri ni erozije (ni erozijskega jarka po sredini).
Od 10. avgusta do 12. oktobra je po elektronskem sistemu mogoÄ?e oddati vlogo na javni razpis kmetijskega ministrstva za ureditev gozdne infrastrukture iz Programa razvoja podeĹželja 2014–2020 za leto 2020 (podukrep 4.3). Razpisanih je 6,4 milijona evrov nepovratnih sredstev za gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak. Cilj so niĹžji stroĹĄki spravila lesa in uÄ?inkovito trajnostno gospodarjenje v gozdovih.
OmreĹžje gozdnih vlak na naĹĄem obmoÄ?ju – tam, kjer so najbolj izpostavljene vlake na nepropustnih kamninah (rdeÄ?a barva) na strmejĹĄih legah.
ne zaĹĄÄ?ite.ÂŤ KrajÄ?iÄ? ĹĄe dodaja, da se pomena vzdrĹževanih gozdnih vlak zaveda tudi drĹžava, saj za njihovo urejanje in vzdrĹževanje vsako leto objavi za lastnike gozdov razpis v okviru programa razvoja podeĹželja. Je pa oÄ?itno ta prisluhnila tudi lastnikom gozdov, ki opozarjajo na teĹžave, ki jih povzroÄ?ajo obiskovalci v gozdovih. Med njimi so gorski kolesarji, ki vozijo po gozdnih vlakah, ki za to niso oznaÄ?enel, in vozniki motornih koles. ÂťV pripravi so stroĹžji ukrepi, za katere verjamem, da bodo prispevali k omilitvi, Ä?e ne reĹĄitvi omenjenih teĹžav. Naj pa ob
tem omenim, da omenjene dovolj globoki jarki odvraÄ?ajo. Med priporoÄ?ljivimi ukrepi je tudi, da na vlake lastniki gozda nameÄ?ejo veje, najbolje veje listavcev.
Gozdarji v sodelovanju z lastniki gozdov
Na vpraĹĄanje, kdo doloÄ?a gozdne vlake, je KrajÄ?iÄ? odgovoril: ÂťV gozdnih gojitvenih naÄ?rtih gozdarji skupaj z lastniki gozdov opredelimo naÄ?in spravila lesa. Na osnovi vloge lastnika gozda izdelamo elaborat vlak in ob pridobitvi potrebnih do-
ODELO ZAPOSLUJE Na lokaciji v Preboldu v svoj kolektiv vabimo:
Seminar o varstvu pred poĹžarom
1. DELAVCE V PROIZVODNJI
Organizatorji zagotavljajo visoko strokovno izobraĹževanje in praktiÄ?ne izkuĹĄnje
2. SKLADIĹ ÄŒNE DELAVCE (zaposlitev ali ĹĄtudentsko delo za daljĹĄi Ä?as)
Velenje – DruĹĄtvo varnostnih inĹženirjev KoroĹĄke in Ĺ aleĹĄke doline bo 8. septembra v prostorih gasilskega doma Velenje priredilo strokovni seminar, na katerega so povabljeni udeleĹženci iz vse Slovenije. Seminar, na katerem bosta opravila predavanje in demonstracije tudi domaÄ?ina Boris BrinovĹĄek, vodja PJ PGD Velenje, ter kot uvodniÄ?ar predsednik DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev DVI Velenje (tudi Ä?lan PGD Velenje) Andrej Majdak, bo namenjen pooblaĹĄÄ?enim osebam za izvajanje ukrepov varstva pred poĹžarom (VPP), upraviteljem veÄ?stanovanjskih zgradb, preglednikom APZ ter drugim odgovornim osebam in pooblaĹĄÄ?encem s tega podroÄ?ja. IzobraĹževanje je namenjeno tudi izdelovalcem projektov in ĹĄtudij varstva pred poĹžarom pri projektiranju in nadzoru na gradbiĹĄÄ?ih ter v proizvodnem delovnem okolju, osebam s posebnimi pooblastili, nosilcem obrti in podjetnikom, prostovoljnim in poklicnim gasilcem, sodnim izvedencem s podroÄ?ja varstva pred poĹžari in gasilstva ter drugim. Predstavili bodo specifiÄ?ne zahteve pravilnika o nadzoru vgrajenih sistemov aktivne poĹžarne zaĹĄÄ?ite ter odgovornost pooblaĹĄÄ?encev za VPP, sisteme javljanja poĹžara in alarmiranja, primere iz prakse, vgrajene sistemi gaĹĄenja s plinastimi gasilnimi sred-
Ĺ e en primer dobro vzdrĹževane vlake, ki je prekopana, opremljena s preÄ?nim dreĹžnikom in celocevnim propustom.
Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Hrastnik-Trbovlje-Prebold ter Velenje-Ĺ oĹĄtanj-LetuĹĄ-Prebold.
VeÄ? informacij o razpisanih pogojih si lahko ogledate na www.odelo.si
stvi, nezgode in posledice ob neupoĹĄtevanju ukrepov poĹžarnega varstva ter gasilstva ter uporabo gasilskega kljuÄ?a in reĹĄevanje v dvigalih ujetih oseb v primerih potresa, poĹžarne intervencije, prekinitve elektriÄ?nega toka ter drugimi dogodki s takĹĄnimi posledicami. Seminar je organiziran v okviru delovnega programa jubilejnega 40. leta delovanja DVI Velenje. đ&#x;”˛
JoĹže Miklavc
Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 (03) 703 45 86 www.odelo.si
voljenj izdamo soglasje. Bomo pa tudi ob tem pozornejĹĄi in bomo opredelili neko seÄ?iĹĄÄ?e za zakljuÄ?eno oziroma urejeno, ko bo tudi omreĹžje vlak ustrezno vzdrĹževano.ÂŤ đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020, barve: ÂCMYK, Âstran 6
6
PREGLED TEDNA
OD SREDE do torka
Sreda, 26. avgusta Vlada se je s svetovalno skupino za Covid-19 pri ministrstvu za zdravje pogovarjala o ukrepih za zajezitev epidemije in o zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta. Sklenili so, da bodo prvega septembra uÄ?ilnice zasedli vsi ĹĄolarji in dijaki. Predsednik republike Borut Pahor in njegov nemĹĄki kolega Frank-Walter Steinmeier sta se na delovnem sreÄ?anju v Berlinu zavzela za moÄ?no in enotno Evropsko unijo. Pahor je ob tem poudaril, da Ĺželi Slovenija ostati del jedrnih drĹžav Evropske unije. Mediji so razkrili srhljiv primer starostnice, ki so jo reĹĄevalci obnemoglo naĹĄli v Luciji, in opozorili na desetletja zanemarjanja sistemskih reĹĄitev za oskrbo starostnikov. GrÄ?ija je skupaj s Francijo, Italijo in Ciprom zaÄ?ela tridnevne vojaĹĄke vaje v vzhodnem Sredozemlju, to je na obmoÄ?ju, ki je v srediĹĄÄ?u grĹĄko-turĹĄkega spora zaradi nahajaliĹĄÄ? nafte in zemeljskega plina. Evropski komisar za trgovino, Irec Phil Hogan je zaradi krĹĄenja
V Siriji je izbruhnil incident med ameriĹĄkimi in ruskimi vojaĹĄkimi enotami, pri Ä?emer se je po neuradnih podatkih nekaj AmeriÄ?anov poĹĄkodovalo. Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena vstopiti v Belorusijo in ustaviti proteste, Ä?e bi poloĹžaj v sosednji drĹžavi to zahteval, sicer pa upa na mirno reĹĄitev krize. Evropska komisija je z britanskim farmacevtskim podjetjem AstraZeneca podpisala pogodbo za nakup do 400 milijonov odmerkov potencialnega cepiva proti Covidu-19.
Petek, 28. avgusta Predsednik Borut Pahor je zdravnicam in zdravnikom izroÄ?il jabolko navdiha in se jim tako zahvalil za poĹžrtvovalno delo med epidemijo. ÂťNaj bo danes priloĹžnost, da se pove, kako nenadomestljivo poslanstvo opravljate,ÂŤ je dejal. V stranki NSi so izrazili zadrĹžanost do predlaganega naÄ?ina financiranja dolgotrajne oskrbe, saj prinaĹĄa novo obremenitev prihodkov iz dela. Njihov minister za delo Janez Cigler Kralj je ob tem napovedal, da bo NSi-ju predlagal alternativo.
ÄŒetrtek, 27. avgusta Ministrica za ĹĄolstvo Simona Kustec je potrdila, da 1. 9. pouk bo. Šolski sistem je pripravljen na zaÄ?etek ĹĄolskega leta, pripravljene so ĹĄole kot objekti in pripravljena je izvedba izobraĹževalnih programov.ÂŤ Vlada je za v. d. glavnega trĹžnega inĹĄpektorja TrĹžnega inĹĄpektorata RS imenovala Martino GaĹĄperlin. Parlamentarna Komisija za nadzor obveĹĄÄ?evalnih in varnostnih sluĹžb, ki jo vodi poslanec SD MatjaĹž Nemec, je izvedla nadzor v stavbi policije. Povod naj bi bili posegi politike, predvsem SDS in ministra AleĹĄa Hojsa v neodvisnost policije. Pet tednov po dogovoru voditeljev Ä?lanic EU so se zaÄ?ela pogajanja z Evropskim parlamentom o 1800 milijard evrov velikem skupnem proraÄ?unu in skladu za
Evropska komisija je z britanskim farmacevtskim podjetjem podpisala pogodbo za nakup do 400 milijonov odmerkov potencialnega cepiva proti virusu Covid-19.
obnovo po pandemiji novega korona virusa. V NemÄ?iji so napovedali znanstveni projekt, pri katerem bodo 1500 prostovoljcem v treh letih dodelili 1200 evrov meseÄ?nega temeljnega dohodka in merili uÄ?inke le-tega na njihovo Ĺživljenje.
V Berlinu so potekali protikoronski protesti. Zaradi nespoĹĄtovanja omejevalnih ukrepov jih je prekinila policija, ki je pridrĹžala 300 ljudi, Ä?eprav je sodiĹĄÄ?e odloÄ?ilo, da se protesti kljub vsem pomislekom lahko izvedejo. V Belorusiji so znova potekali protesti proti dolgoletnemu predsedniku Aleksandru LukaĹĄenku. Beloruske oblasti so ob tem odvzele akreditacijo novinarjem veÄ? tujih medijev.
Odnosi med Ankaro in Atenami so se zaostrovali.
MnoĹžica protestnikov je v prestolnici Port Louis zahtevala preiskavo povezave med najhujĹĄo okoljsko katastrofo v zgodovini Mavricija in poginom najmanj 40 delfinov, ki so jih naĹĄli na obmoÄ?ju razlitja tisoÄ? ton nafte z japonske ladje. Elon Musk je javnosti predstavil Gertrude: pujso, ki so ji na nevroloĹĄki kliniki v moĹžgane namestili za kovanec velik Ä?ip. Kot je pojasnil, Ĺželi Musk razviti vmesnik med moĹžgani in raÄ?unalniki, s katerim bi preuÄ?il delovanje Ä?loveĹĄkih moĹžganov in pomagal ljudem z demenco.
Nedelja, 30. avgusta Predsednik Pahor je jabolko navdiha tokrat izroÄ?il zdravnikom in zdravnicam.
Komisija za prepreÄ?evanje korupcije je po predhodnem preizkusu v zadevi ministrice Aleksandre Pivec, ki se sooÄ?a z oÄ?itki zaradi gostovanj na Krasu in v Izoli, uvedla preiskavo. Po besedah Roberta Ĺ umija bo KPK preiskal tudi druge podobne primere. Protivladni protestniki so se 19. petek zapored zbrali na PreĹĄernovem trgu in protest konÄ?ali za BeĹžigradom, kjer so ustanovili svoj ÂťTrg republikeÂŤ. AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je na konvenciji republikancev tudi uradno sprejel predsedniĹĄko nominacijo. V govoru pred Belo hiĹĄo je volivce pozval k Âťvarovanju ameriĹĄkih sanjÂŤ, ki jih lahko razblinita Joe Biden in ÂťsocialistiÄ?na agendaÂŤ demokratov. Zaradi poslabĹĄanja zdravja je odstopil japonski premier z najdaljĹĄim staleĹžem Ĺ inzo Abe. DrĹžavljanom se je opraviÄ?il Âťiz vsega srcaÂŤ, ker svojega mandata, ki se izteÄ?e septembra 2021, ne bo mogel izpeljati do konca. Iz urada madĹžarskega premierja Viktorja Orbana so sporoÄ?ili, da bo MadĹžarska 1. septembra zaprla svoje meje za tujce, da bi zamejila ĹĄirjenje okuĹžb z novim korona virusom.
Sobota, 29. avgusta Vlada je na dopisni seji sklenila, da Srbija ni veÄ? na rdeÄ?em seznamu drĹžav, za katere je ob prihodu v Slovenijo obvezna 14-dnevna karantena. Vse je kazalo na to, da se bodo napetosti med Ankaro in Atenami zaradi razmejitve na morju in pravic do Ä?rpanja naravnih virov znova zaostrile; TurÄ?ija je namreÄ? v vzhodnem Sredozemskem morju zaÄ?ela dvotedenske vojaĹĄke vaje.
3. septembra 2020
Žabja perspektiva
M oj ca Ĺ t r u c
Evropski komisar za trgovino je moral zaradi udeleĹžbe na veÄ?erji oz. zabavi zapustiti svoj poloĹžaj.
ukrepov za omejitev ĹĄirjenja novega korona virusa odstopil s poloĹžaja. Hogan se je udeleĹžil veÄ?erje oziroma zabave v golf klubu na Irskem, na knjej se je namreÄ? zbralo veÄ? kot 80 ljudi.
Slovenijo so ob prehodu vremenske fronte zajela moÄ?na krajevna neurja. Dopoldne so bile teĹžave v PosoÄ?ju, zaradi podrtega drevja so bile neprevozne ĹĄtevilne ceste na Gorenjskem. Popoldne se je hudo neurje s toÄ?o razbesnelo nad Posavjem in Dolenjsko. Zaradi moÄ?nega neurja, ki je ponoÄ?i zajelo tudi severni in osrednji del Italije, sta v avtokampu v toskanskem obalnem letoviĹĄÄ?u Marina di Massi umrli 3 in 14 let stari sestrici, potem ko se je drevo zruĹĄilo na druĹžinski ĹĄotor. V ÄŒrni gori so volili. Mediji so poroÄ?ali, da z dobrimi 77 % glasov vodi Demokratska stranka socialistov predsednika Mila Ä?ukanovića, z 32,9 % ji sledi koalicija Za prihodnost ÄŒrne gore.
Narava je zopet pokazala svojo moÄ?.
NemĹĄka policija je najostreje obsodila poskus vdora v nemĹĄki parlament med sobotnimi protikoronskimi protesti. Iz MadĹžarske so poroÄ?ali o rekordnem ĹĄtevilu okuĹžb z novim korona virusom od zaÄ?etka epidemije, v ZdruĹženem kraljestvu od junija. Po svetu je bilo okuĹženih veÄ? kot 25 milijonov ljudi, iz Indonezije so poroÄ?ali o mutaciji virusa.
Ponedeljek, 31. avgusta Zgodil se je 15. Blejski strateĹĄki forum. NavzoÄ?i voditelji so izrazili priÄ?akovanje, da bo Unija ob prihodnjih krizah bolj povezana, na Bruselj so letele tudi kritike. Ob robu dogajanja je peĹĄÄ?ica prote-
Bled je gostil osem voditeljev drĹžav regije.
stnikov izrazila nestrinjanje s politiko slovenskega premierja Janeza JanĹĄe, madĹžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra VuÄ?ića. HrvaĹĄki premier se je ob robu sreÄ?anje pogovarjal z Janezom JanĹĄo. SkuĹĄal ga je prepriÄ?ati, da bi Slovenija spremenila reĹžim glede karantene po prihodu iz obmoÄ?ja naĹĄe juĹžne sosede. Mediji so nas opozorili, da bodo dan kasneje slovenski policisti v izjemnih varnostnih primerih za obvladovanje nevarnih oseb lahko uporabili tudi elektriÄ?ne paralizatorje. Vlada je na dopisni seji razreĹĄila Petra Jenka s poloĹžaja generalnega direktorja finanÄ?ne uprave in odloÄ?ila, da ga na poloĹžaju zaÄ?asno nasledi dozdajĹĄnja drĹžavna sekretarka na ministrstvu za finance Irena NunÄ?iÄ?. V opozicijskih strankah so se kritiÄ?no odzvali na vladni predlog rebalansa proraÄ?una. LMĹ je sporoÄ?il, da jih skrbi viĹĄina primanjkljaja, SD je opozoril na premalo razvojne naravnanosti, v SAB-u so bili pesimistiÄ?ni, Levica pa je opozorila, da vlada Âťstrada znanost in kulturoÂŤ. Komisija za statutarna vpraĹĄanja in pritoĹžbe stranke DeSUS je sprejela staliĹĄÄ?e, da ima svet stranke v obdobju med kongresoma tudi pristojnost razreĹĄiti predsednika stranke.
Torek, 1. septembra Za 191.000 uÄ?encev in 73.900 dijakov se je zaÄ?elo novo ĹĄolsko leto. UÄ?enci so v ĹĄolske prostore vstopili v maskah, morali pa so upoĹĄtevati tudi varnostno razdaljo in druge protikoronske ukrepe. OdloÄ?itev o glasovanju o razreĹĄitvi Aleksandre Pivec je bila v rokah TomaĹža Gantarja.
Predsednica stranke DeSUS Aleksandra Pivec se je po seznanitvi s sklepi, ki jih je dan prej sprejela Statutarna komisija stranke DeSUS, odloÄ?ila, da bo sklicala izvrĹĄni odbor stranke, ki bo obravnaval sprejete sklepe. Pri tem je dejala, da sklepi predstavljajo zavestno delovanje v nasprotju s statutom stranke in so poslediÄ?no v nasprotju z osnovnimi elementi demokracije in demokratiÄ?no urejeno stranko. Predsednik ZDA Donald Trump k na novinarski konferenci v Washingtonu branil 17-letnega Kyla Rittenhousa, ki je prejĹĄnji teden v Kenoshi v Wisconsinu ubil dva protestnika proti policijskemu nasilju. ÂťBilo je v samoobrambiÂŤ, je dejal Trump. Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel na nov obisk v Bejrut, kjer je takoj po prihodu pozval k Ä?im hitrejĹĄemu oblikovanju krizne vlade po imenovanju novega premierja. S HrvaĹĄke so sporoÄ?ili, da so tam v zadnjih 24 urah potrdili 145 okuĹžb s ter eno smrtno Ĺžrtev covida-19. Istrski Ĺžupani so ob tem pozvali Ljubljano, naj ukrepe uvaja selektivno za posamezne Ĺžupanije, ne za celotno drĹžavo.
O smehu, iskrenem in kislem Slavoj Ĺ˝iĹžek, najboljĹĄi slovenski filozofski izvozni artikel in verjetno tudi eden najvplivnejĹĄih in najpogumnejĹĄih slovenskih javnih intelektualcev, se rad ĹĄali. Nekateri tega ne razumejo, pravijo, da ĹĄale, ekscesi, obsceni, vulgarni vici filozofiji ne pritiÄ?ejo, a humor je seveda vedno le bliĹžnjica do filozofskega uvida. Zato filozof govori o ĹĄalah, o njih razmiĹĄlja – on, njegovi posluĹĄalci in bralci. Tako je Ĺ˝iĹžek Ĺže res pred kar nekaj Ä?asa pisal o Âťkonzerviranem smehuÂŤ ali umetnem smejanju, vnaprej posnetem krohotu, ki nas spremlja v teh in onih humoristiÄ?nih serijah ameriĹĄke produkcije. Vsi jih poznate: Prijatelji, Frasier, Seinfeld, Moderna druĹžina, mnoĹžica teh in onih sitcomov, situacijskih komedij, v katerih je smeh posnet Ĺže vnaprej. In to ne brez razloga. ÂťKo zveÄ?er pridem domov, preutrujen, da bi se lotil kakega smiselnega opravila, preprosto priĹžgem televizor Jure TrampuĹĄ in gledam Na zdravje, Prijatelje ali katero drugo nadaljevanko. In celo Ä?e se ne smejem, ampak samo strmim v zaslon, utrujen po celodnevnem delu, po konÄ?ani oddaji vendarle zaÄ?utim olajĹĄanje – kakor da bi se televizijski zaslon dobesedno smejal v mojem domu namesto mene,ÂŤ je o tem fenomenu zapisal Ĺ˝iĹžek in ga primerjal z molilnimi mlinÄ?ki in poklicnimi Ĺžalovalci. Nekdo drug – roboti, stroji – Ä?ustvuje namesto nas. Robert Pfaller, avstrijski filozof, je vse to poimenoval kot interpasivnost, dejanje, ki nadomesti neposredno uĹživanje, opisal ga je kot ugodje, ki se zgodi opazovalcu, Ä?etudi sam v ta akt ni neposredno vpleten. Ne gre zgolj za smeh, gre tudi za uĹžitek opazovanja knjig na domaÄ?ih policah, ki jih v resnici nikoli ne prebereĹĄ, ali pa presnemavanje filmov, ki jih nikoli ne pogledaĹĄ. Ĺ˝iĹžek pravi, da je Ĺže sama ideja, da obstaja moĹžnost uĹžitka, dovolj, Âťkakor da bi videorekorder gledal filme namesto mene.ÂŤ To je torej ta velika radost delegiranega uĹžitka, joÄ?emo in smejejo se lahko tudi skozi jok in smeh drugih. TakĹĄne stvari se pojavljajo tudi v teh Ä?udnih korona Ä?asih, v katerih je vse drugaÄ?e, kot je bilo nekoÄ?. Velike glasbene koncerte lahko gledamo le na televiziji (in za hip se nam zdi, da uĹživamo skupaj z mnoĹžico, ki se na posnetku gnete pred odrom). Otroci hodijo v ĹĄole (ali pa morda ĹĄe bodo) kar preko raÄ?unalniĹĄkih uÄ?ilnic. Te ĹĄole niso prave ĹĄole, a ravno zato, ker niso ĹĄole, so natanÄ?no to – ĹĄole. Kdor je te dni gledal tekme v nogometnem mehurÄ?ku, kdor je gledal zakljuÄ?ni turnir Lige prvakov, najveÄ?jega klubskega tekmovanja na svetu, je lahko podobno kot pri prej omenjenih televizijskih komedijah ugotovil, da se je na gigantskih stadionih, pa Ä?etudi so bili popolnoma prazni, sliĹĄala razburjena mnoĹžica navijaÄ?ev. Med televizijskim prenosom se je sliĹĄalo petje, ĹžviĹžganje, ploskanje, navduĹĄenje, jezno kriÄ?anje, veselo topotanje, med televizijskim prenosom se je dobro prepoznala zvoÄ?na krajina, ki navadno spremlja nogometne tekme. Navijanje in hrup mnoĹžice sta bila kot pri kakĹĄni raÄ?unalniĹĄki igri posneta vnaprej, le producenti so odmerjali te ali one zvoke. Igralci jih na tekmi niso sliĹĄali, kot tudi mi gledalci za televizijskimi zasloni nismo gledali posnetka prave tekme. PrikrajĹĄani smo bili za kriÄ?anje trenerja, kletvice nogometaĹĄev, zvoke udarcev v Ĺžogo, a smo namesto realnega dogajanja dobili navijaĹĄke himne in obÄ?utek, da nogometa ne gledamo sami, paÄ? pa ga z nami gleda ves stadion. Seveda je ĹĄlo za prevaro, a veÄ?ina gledalcev je v njej uĹživala. Bo vsa jesen takĹĄna? Bodo gripozna, prehladna, koronska in ĹĄe kakĹĄna druga obolenja spet zaprla druĹžbo, tako da bomo interpasivno, preko posrednikov konzumirali vsakdan? A bistveno vpraĹĄanje seveda ni zgolj v tem, ali bomo konzumirali vnaprej posneto resniÄ?nost in kdo bo Ĺživel namesto nas, paÄ? pa, ali so izredne druĹžbene razmere v resnici tisti trenutek, ki nas je prisilil, ker smo paÄ? tako oddaljeni od vsakdana, da v resnici razmislimo, kakĹĄna so naĹĄa Ĺživljenja, naĹĄa druĹžba, drĹžava in zakaj nekateri te in one izredne razmere izkoriĹĄÄ?ajo za krepitev avtoritarnosti. Ne Ĺželim vrednotiti, niÄ? nimam proti popularni kulturi in ĹĄportu, nasprotno, brez teh stvari bi si zelo teĹžko osmislil dan, a prava politika paÄ? ne deluje kot situacijske komedije. Prej kot slej se Ä?lovek te interpasivnosti preobje, zato bi morali razmisliti tudi o tem in zakaj prepuĹĄÄ?amo drugim, da drĹžavo vodijo namesto ljudstva, zakaj dopustimo, da delujejo za svoje ne za obÄ?e interese. ÄŒe Ĺže dopuĹĄÄ?amo, Âťda se drugi smejejo namesto nasÂŤ, paÄ? ne smemo dopusti, da o nas in o naĹĄi prihodnosti odloÄ?ajo tisti, ki jih vodi pritlehni egoizem. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020 barÂve: ÂCMYK, Âstran 7
7
IZOBRAŽEVANJE
3. septembra 2020
Kljub razmeram bo izobraĹževanje v Velenju na visoki ravni Vrtec in ĹĄole beleĹžijo veÄ? vpisa – Pouk bo tekel prilagojeno – Z naloĹžbami poskrbeli, da otroci ne bodo prikrajĹĄani Tina Felicijan
Na novinarski konferenci pred zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta je podĹžupan v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol ocenil, da so pedagoĹĄki delavci ob podpori lokalne skupnosti zadovoljivo reĹĄevali zagate, ki jih je prinesel prvi val epidemije, in zagotovili optimalne pogoje, da je izobraĹževalni proces glede na okoliĹĄÄ?ine tekel kar se da nemoteno. ÂťPraktiÄ?no Ä?ez noÄ? smo morali poiskati ustrezno raÄ?unalniĹĄko opremo, zagotoviti varstvo na domu, tople obroke, kar je bilo posebno in pomembno delo.ÂŤ V priÄ?akovanju, da bodo lahko otroci v novem ĹĄolskem letu pouku sledili v ĹĄolah, so pripravljeni tudi na druge scenarije.
Drago MartinĹĄek. ÂťGlede na izkuĹĄnje iz preteklih let lahko tudi letos priÄ?akujemo potrebe po dodatnih oddelkih med samim ĹĄolskim letom,ÂŤ je dodal. Sicer se za to ĹĄolsko leto ohranjata po dva oddelka vrtca v prostorih osnovnih ĹĄol Livada, Ĺ alek in Gustava Ĺ iliha. Na OĹ Antona AĹĄkerca lahko ostane zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila osnovnoĹĄolskih otrok le en oddelek 5–6-letnih otrok,
Pouk se je zaÄ?el po modelu B, sprejetem na nacionalni ravni – vsi otroci so v ĹĄoli, vendar pod posebnimi pogoji. KakĹĄnimi, pojasnjuje vodja kolegija ravnateljev osnovnih ĹĄol, ravnateljica OĹ Livada Tatjana ZafoĹĄnik Kanduti. ÂťOblikovati moramo skupine otrok, da se bodo Ä?im manj meĹĄali. Pouk bomo izvajali po predmetniku, vendar v matiÄ?nih uÄ?ilnicah. Glede na priporoÄ?ila bomo izvajali tudi obvezne in neobvezne izbirne predmete, vendar bomo ĹĄe bolj skrbno vodili sezname s toÄ?no doloÄ?enimi ukrepi in protokoli gibanja po ĹĄoli, da se bodo skupine Ä?im manj meĹĄale. Da se sploh ne bi meĹĄale, pa glede na izvajanje celotnega predmetnika preprosto ne bo mogoÄ?e.ÂŤ Kaj pa ekskurzije, ĹĄola v naravi in podobne aktivnosti? ÂťTrenutno so dovoljene,
vendar jih lahko izvajamo samo z enim razredom. Sproti se bomo prilagajali glede na situacijo, veliko aktivnosti pa bomo poskuĹĄali izvesti kar v ĹĄoli ali v Velenju.ÂŤ Kako bo tekel morebiten pouk na daljavo? ÂťNa zaÄ?etku izrednih razmer smo se verjetno razliÄ?no lotevali pouka na daljavo. Sedaj, ko vemo, kaj nas lahko doleti, pa se pripravljamo na enotne protokole z enotnimi vstopnimi toÄ?kami. V veliko podporo sta nam Arnes in ministrstvo za izobraĹževanje, kjer bodo doloÄ?ena orodja zdruĹžili, druga razĹĄirili, omogoÄ?ili veÄ? dostopov, kar bo brezplaÄ?no. Vsaka ĹĄola pa bo v primeru potrebnega uÄ?enja na daljavo izoblikovala svoj protokol. VeÄ?inoma bodo uporabljale spletne uÄ?ilnice.ÂŤ
Rekli so â?ą Drago MartinĹĄek:
ÂťSprevideli smo, da je poklic uÄ?itelja, delavca v vzgojno-izobraĹževalnem procesu – skrb za otroke in vzgoja, ki jo starĹĄi velikokrat prenaĹĄamo na izobraĹževalne institucije – potrebno bolj ceniti.ÂŤ
Vrtec beleĹži rekorden vpis
ÂťKakor v preteklosti se tudi v tem ĹĄolskem letu ubadamo z ohranjanjem tradicije, da vsem otrokom zagotovimo dostop do vrtca. In tako smo vsem starĹĄem, ki so izkazali interes za vpis otrok v vrtec, dali to moĹžnost,ÂŤ je povedal Dermol in dodal, da je obÄ?ina v zadnjem desetletju odprla 17 novih vrtÄ?evskih oddelkov, tri za to ĹĄolsko leto: 1. septembra je Vrtec Velenje pridobil dve dodatni igralnici na Konovem, kjer so za potrebe vrtca preuredili stanovanje v Krajevni skupnosti Konovo, vrtec pa bo dodatno igralnico uporabljal tudi v PodruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli v Ĺ kalah. NajveÄ?ji del naloĹžb v predĹĄolsko vzgojo in otroĹĄko varstvo so letos usmerili prav v zagotavljanje prostorskih kapacitet za sprejem vseh otrok, je dejal vodja Urada za druĹžbene dejavnosti MOV
Novinarske konference, na kateri sta nastopala vodja urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek in podĹžupan Peter Dermol, so se udeleĹžili tudi predstavniki velenjskih izobraĹževalnih ustanov.
medtem ko na OĹ Gorica ne morejo imeti veÄ? vrtÄ?evskih otrok. Tako se bo 5–6-letni oddelek preselil v enoto Ciciban. Kljub temu da v naslednjem ĹĄolskem letu podruĹžniÄ?na ĹĄola v Cirkovcah ne bo delovala, se tam ĹĄe ohranja oddelek vrtca s poldnevnim programom in ĹĄestimi vkljuÄ?enimi otroki. Vpis je letos rekorden v zadnjem desetletju – 87 otrok od trenutno 1415 vpisanih se bo prviÄ? vkljuÄ?ilo v predĹĄolsko vzgojo. Razporejeni bodo v 87 oddelkov, od tega bodo v 1 oddelku v okoliĹĄki
PriporoÄ?ila vrtcem za zmanjĹĄevanje moĹžnosti prenosa okuĹžbe s korona virusom ostajajo enaka kot med poÄ?itnicami. ÂťStarĹĄi morajo ob prihodu v garderobo nositi masko in si razkuĹžiti roke, otrokom pa roke umivamo z milom in toplo vodo. V igralnicah so stalne skupine in prepreÄ?ujemo meĹĄanje otrok v vrtcu in na igriĹĄÄ?ih. Predvsem pa je pomembno, da starĹĄi v vrtec pripeljejo zdrave otroke. Otroci, ki prviÄ? vstopajo v vrtec, morajo priti z zdravniĹĄkim potrdilom, sicer novincev ne moremo sprejeti. Ob prihodu v vrtec ĹĄe vedno zbiramo izjave starĹĄev, da otrok v zadnjih dveh tednih ni imel bolezenskih znakov. StarĹĄe prosimo, naj bodo iskreni. ÄŒe bodo prikrivali dejstva, da je otrok kaĹĄljal, kihal, se slabo poÄ?util, se bodo okuĹžbe prej ali slej razplamtele,ÂŤ poziva ravnateljica Vrtca Velenje NataĹĄa Doler.
â?ą
Velenjski uÄ?enci in dijaki bodo poleg zvezkov, kar je tradicionalna gesta obÄ?ine ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta, dobili tudi zaĹĄÄ?itne pralne maske z logotipom Ni Ĺživl‘e‘ja brez Vele‘ja.
enoti izvajali popoldanski program. V oddelkih ĹĄe ostaja nekaj prostih mest za otroke vseh starosti, najveÄ? pa za otroke drugega starostnega obdobja. Za obnovitvena in vzdrĹževalna dela na objektih Vrtca Velenje je letos rezerviranih veÄ? kot 200 tisoÄ? evrov, celoten vloĹžek v predĹĄolsko vzgojo pa presega 10 odstotkov obÄ?inskega proraÄ?una. Med veÄ?je naloĹžbe obÄ?ine v objekte Vrtca Velenje letos sodijo obnova tal v enoti Cirkovce, popravilo razpok v enoti Ĺ entilj, izdelava tehnoloĹĄkega naÄ?rta za kuhinjo enote LuÄ?ka, Ä?iĹĄÄ?enje kana-
lizacije v enoti Jakec, prenova sanitarij v enoti Jakec ter preureditev prostorov v KS Konovo za dva oddelka vrtca s pripadajoÄ?imi prostori.
57 osnovnoĹĄolcev veÄ?
Osnovne ĹĄole bo v tem ĹĄolskem letu obiskovalo 3.212 uÄ?encev (v lanskem jih je bilo 3.155), od tega 369 prvoĹĄolcev (lani 379). NajveÄ? otrok priÄ?akujejo na OĹ Gorica. Za najnujnejĹĄa vzdrĹževalna dela, ponekod pa tudi za naloĹžbe, so ĹĄole poskrbele s svojimi preseĹžki prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Sicer je za Glasbena ĹĄola ĹĄe nima usmeritev ministrstva za izobraĹževanje glede izvajanja pouka. Dileme so predvsem pri pouÄ?evanju pihal, trobil in petja ter orkestrov in zborov. Ravnatelj Boris Ĺ tih se trenutno nagiba k nakupu pregradnih pleksi sten za prepreÄ?evanje kapljiÄ?nih okuĹžb ter pouku veÄ?jih sestavov po sekcijah.
financiranje investicijskega in rednega vzdrĹževanja objektov osnovnih ĹĄol rezerviranih 158 tisoÄ? evrov v letoĹĄnjem proraÄ?unu MOV. Ĺ olski prevozi bodo obÄ?ino stali 631 tisoÄ? evrov, dodatne dejavnosti v osnovnih ĹĄolah dobrih 183 tisoÄ?, tekoÄ?i materialni stroĹĄki nekoliko manj kot 329 tisoÄ?, modernizaciji uÄ?ne tehnologije pa bodo iz proraÄ?una namenili 10 tisoÄ? evrov. Skupaj z ostalimi sredstvi, namenjenimi za osnovno ĹĄolstvo, bo proraÄ?un MOV v tem letu prispeval skoraj 1,9 milijona evrov. Z iskanjem ustreznih prostorskih reĹĄitev se Ĺže nekaj Ä?asa ukvarjajo na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje. Projekti so pripravljeni, Dermol pa je pojasnil, da je bil nacionalni razpis za sofinanciranje posegov v tovrstne objekte umaknjen in zdaj nestrpno priÄ?akujejo rebalans drĹžavnega proraÄ?una v upanju, da bo denar za to zagotovljen in se bodo lahko lotili nadgradnje centra. ÂťPrepriÄ?an sem, da bomo zbrali denar in pogum, da do naslednjega ĹĄolskega leta zgradimo nujno potreben prizidek in uredimo igriĹĄÄ?a med CVIU in OĹ Mihe Pintarja Toleda,ÂŤ pravi MartinĹĄek in med letoĹĄnjimi posegi v osnovnoĹĄolske objekte izpostavlja prenovo knjiĹžnice na OĹ MPT, ki je po njegovih besedah ena atraktivnejĹĄih ĹĄolskih knjiĹžnic v Velenju.
Ĺ˝e maja in junija so preizkuĹĄali urnike Ob upoĹĄtevanju navodil NIJZ je 1. septembra pouk in delo v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika - Kajuha v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?elo 795 uÄ?encev in uÄ?enk ter 87 zaposlenih Milena KrstiÄ? - Planinc
Ĺ oĹĄtanj – 1. septembra se je pouk v centralni Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika - Kajuha v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?el s 749 uÄ?enci, od tega s 65 prvoĹĄolci ter 46 uÄ?enci v PodruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli TopolĹĄica, med katerimi je 10 osnovnoĹĄolcev. Pri organiziranju pouka so opravili veliko dodatnega dela, bilo pa je tudi veliko improvizacije, da so lahko zadostili veliki veÄ?ini priporoÄ?il in vrnili Ĺživljenje ĹĄole v normalne tirnice. ÂťPriprave na novo ĹĄolsko leto so potekale vse od maja. Ĺ tirinajst dni smo maja in junija preizkuĹĄali nov urnik za vse razrede, in sicer 1. triade z dvema obveznima predmetoma in ĹĄportom, 2. in 3. triado pa s po tremi ob-
Mag. Majda ZaverĹĄnik Puc: ÂťOpravili smo veliko dodatnega dela, da smo lahko zadostili veÄ?ini priporoÄ?il.ÂŤ
Specializirane uÄ?ilnice za kemijo, fiziko, likovno in glasbeno umetnost ter gospodinjstvo so zato, da so lahko zadostili priporoÄ?ilom NIJZ, postale matiÄ?ne uÄ?ilnice.
veznimi predmeti in ĹĄportom. Glede na epidemioloĹĄko sliko se nam je zdelo najbolje, da ĹĄport vsak dan vpeljemo tudi v
to ĹĄolsko leto. V vseh oddelkih poteka pouk po veÄ?ini v matiÄ?nih uÄ?ilnicah in organiziran v blok ure. ManjĹĄe uÄ?ne skupine
(MAT, TJA, SLO) v 8. in 9. razredu pa so organizirane tako, da so uÄ?enci skupin ves dan v istem razredu,ÂŤ je povedala ravnateljica
mag. Majda ZaverĹĄnik - Puc. Prostorska stiska je za takĹĄno organizacijo na osnovni ĹĄoli, ki je po ĹĄtevilu uÄ?encev najveÄ?ja v Ĺ aleĹĄki dolini, precejĹĄnja. ÂťSpecializirane uÄ?ilnice za kemijo, fiziko, likovno in glasbeno umetnost ter gospodinjstvo so zaradi tega postale matiÄ?ne uÄ?ilnice, saj drugaÄ?e ne bi mogli zadostiti pri-
đ&#x;”˛
poroÄ?ilom NIJZ. Med uÄ?enci bo tudi teĹžko vzdrĹževati varnostno razdaljo na hodnikih, tudi v razredu je ob vseh uÄ?encih na ĹĄoli nemogoÄ?e zagotoviti priporoÄ?eno varnostno razdaljo, ker imajo razredi premajhno kvadraturoÂŤ. Na hodnikih bo obvezna uporaba maske za vse, prav tako bo velik poudarek na higieni umivanja rok, sprotnega razkuĹževanja miz, kljuk ... ÂťPouk se zaÄ?enja ob 7.45. UÄ?itelj, ki ima pouk 1. uro, bo uÄ?ence v razredu priÄ?akal Ĺže ob 7.25. Takrat se s ĹĄolskimi prevozi v ĹĄolo pripeljejo prvi uÄ?enci. Tako bomo prepreÄ?ili veliko stikov v avli, ker bodo uÄ?enci odhajali direktno ob prihodu v ĹĄolo v razrede.ÂŤ V osnovno ĹĄolo se v Ĺ oĹĄtanju namreÄ? vozi kar 60 odstotkov uÄ?encev. Ravnateljica je ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta vse, ki se bodo sreÄ?evali na ĹĄoli, zaprosila za strpnost, dobro voljo in zdravo pamet, da pazijo nase, in jim zaĹželela, da ostanejo zdravi. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020, barve: ÂCMYK, Âstran 8
8
IZOBRAŽEVANJE
VeÄ? prvoĹĄolcev
StarĹĄi ponosni, otroci Ĺželjni znanja
Na osnovni ĹĄoli bratov Letonja Ĺ martno ob Paki novo ĹĄolsko leto v znamenju uteÄ?enih projektov, a v okviru smernic in priporoÄ?il NIJZ-ja – 18 izbirnih predmetov, veÄ? kot 50 interesnih dejavnosti Tatjana PodgorĹĄek
LetoĹĄnji zaÄ?etek novega ĹĄolskega leta je drugaÄ?en od dosedanjih. Kako bo potekal, bo odvisno od ĹĄirjenja epidemije Covida-19. Bojan Juras, ravnatelj Osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki, zagotavlja, da vanj vstopajo pripravljeni in z upoĹĄtevanjem priporoÄ?il pristojnega ministrstva ter NIJZ-ja. ÂťVodstvo je z uÄ?itelji in drugimi delavci ĹĄole pripravilo varno okolje za vse, ki se sreÄ?ujejo pod smejoÄ?im se sonÄ?kom.ÂŤ ZaÄ?etek novega ĹĄolskega leta ne bodo zaznamovali le ukrepi
in priporoÄ?ila v zvezi s ĹĄirjenjem okuĹžbe z novim korona virusom, ampak tudi veÄ? prvoĹĄolcev. Teh bo med 326 uÄ?enci 43, kar je kar nekaj veÄ? kot v lanskem ĹĄolskem letu. Sicer pa bo delo v projektih potekalo nemoteno. Na ĹĄoli jih naÄ?rtujejo 25, ki so vsebinsko vezani na razliÄ?na podroÄ?ja (domovinsko vzgojo, bralna kulturo in dejavnosti s podroÄ?ja kulturne, zdrava in ekoĹĄola). Nadaljujejo projekt Pod eno streho, v katerem zdruĹžujejo dejavnosti ĹĄole in Vrtca SonÄ?ek. Pester je nabor ĹĄportnih dejavnosti (Ĺ port ĹĄpas in 7. dobrodelni SonÄ?kov tek, projekt NauÄ?imo se smuÄ?ati,
Zlati sonÄ?ek in Krpan), osrednja pozornost v njih pa bo namenjena tudi zdravstvenovzgojnim vsebinam. ÂťUÄ?enci bodo vkljuÄ?eni v 18 razliÄ?nih izbirnih predmetov, lahko bodo sodelovali kar na 26 razliÄ?nih tekmovanjih ter v veÄ? zbiralnih akcijah (papirji, zamaĹĄki ...). NaÄ?rtujemo vse dneve dejavnosti – kulturne, tehniĹĄke, naravoslovne in ĹĄportne. V veÄ? kot 50 interesnih dejavnosti bodo lahko uÄ?enci sodelovali po svojih Ĺželjah in znanju. Na seznamu dela na ĹĄoli ostajajo ekskurzije in plavalna teÄ?aja (za 1. in 3. razred), zimska in letna ĹĄola v naravi (6. oziroma 5. razred),
Na sprejemu za prvoĹĄolce smo otroke in starĹĄe povpraĹĄali po vtisih in priÄ?akovanjih
glede na epidemioloĹĄko sliko bo po moĹžnosti potekalo tudi sodelovanje s partnersko ĹĄolo iz Republike Srbije ter z druĹĄtvom Triglav iz Splita,ÂŤ naĹĄteva Juras. Poletni Ä?as so na ĹĄoli izkoristili za kar nekaj gradbenih in vzdrĹževalnih del, zamenjali so vrata v garderobah pri telovadnici, otroĹĄko igriĹĄÄ?e je dobilo novo umetno travo, popravili so reflektorje v telovadnici, s klimo napravo so opremili dve uÄ?ilnici, iz sredstev ĹĄolskega sklada so avlo ĹĄole opremili z novim interaktivnim zaslonom. Odpravili so tudi posledice poletnih poplav.
Mag. Milena Brusnjak, ravnateljica Vrtca Ĺ oĹĄtanj: ÂťOsnovno vodilo je, da pridejo v vrtec samo zdravi otroci in zdravi odrasli.ÂŤ
Ĺ oĹĄtanj – PrejĹĄnji teden in na zaÄ?etku tega tedna so se v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj odvijali informativni roditeljski sestanki, na katerih so starĹĄe podrobneje seznanili z Ĺživljenjem in bivanjem otrok v celotnem vrtÄ?evskem letu. NaÄ?rtovane dejavnosti bodo izvajali po protokolu in navodilih NIJZ. ÂťOsnovno vodilo pri tem je, da v vrtec prihajajo samo zdravi otroci in zdravi odrasli,ÂŤ pravi ravnateljica mag. Milena Brusnjak.
V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj se ĹĄtevilo vpisa- bodo prostor v vrtcu dobili vsi nih otrok iz leta v leto poveÄ?uje. tisti otroci, ki so jih starĹĄi vpisali Letos jih je Ĺže 427 (lani septem- aprila, ko smo izvedli redni vpis,ÂŤ bra je bilo vpisanih 408). Organi- pravi ravnateljica. V oddelkih 2. zirani so v 3 enotah s 25 oddelki. starostnega obdobja (otroci, stari V enoti Biba v Ĺ oĹĄtaod 3 do 6 let) so ĹĄe nju je v 17 oddelkov prosta mesta tako v Letos jih vkljuÄ?eno 308 otrok TopolĹĄici kot v Ĺ oje 427 – 19 (18 veÄ? kot lani), v 4 ĹĄtanju, zato bodo veÄ? kot lani. vpis izvajali do poloddelke v enoti UrĹĄka v TopolĹĄici 59, v ne zasedenosti skuenoti Mojca v Gaberkah pa kar pin. V oddelkih 1. starostnega 60. Razporejeni so v 4 oddelke. obdobja (1 do 3 let) pa sta dve ÂťV oddelkih bomo imeli poveÄ?an prosti mesti ĹĄe v TopolĹĄici, mednormativ za dva otroka, tako da tem ko so oddelki v Ĺ oĹĄtanju za-
â?ą
sedeni. Zasedeni so tudi oddelki v Gaberkah. Za malÄ?ke bo skrbelo 69 zaposlenih, od tega 52 strokovnih delavcev in 17 v podpornih sluĹžbah (kuhinji, hiĹĄniĹĄkem delu, administraciji, Ä?iĹĄÄ?enju). Celo ĹĄolsko leto bodo poskuĹĄali Ä?im bolj normalno uresniÄ?iti delovni naÄ?rt. PrepriÄ?ani so, da bodo skupaj in z dobro voljo ter optimizmom kos vsem morebitnim teĹžavam.
Do roka za prijavo za bivanje v ĹĄtudentskem domu sredi avgusta je prispelo veÄ? vlog od ĹĄtevila postelj – 78. Minulo ĹĄtudijsko leto so namreÄ? sprejeli veÄ?je ĹĄtevilo novincev, ki so uspeĹĄno napredovali v naslednji letnik in izpolnili pogoje za podaljĹĄanje bivanja. Zato je ĹĄtevilo prostih mest minimalno. Na Ä?akalnem seznamu je 18 tujcev in 5 Slovencev. ÂťNa osnovi vlog in pravilnika za sprejem v ĹĄtudentski dom smo prednostno listo izraÄ?unali po posebni metodologiji. Med kriteri-
Za tuje ĹĄtudente v karanteni bodo organizirali pomoÄ?
V ĹĄtudentskem domu od lanskega ĹĄtudijskega leta ostaja 45 tujih ĹĄtudentov, namestijo pa lahko ĹĄe 11 novincev iz Srbije. Zanje (pa tudi za tiste, ki so med poÄ?itnicami ĹĄli domov) je predpisana 14-dnevna karantena, zato jim bodo omogoÄ?ili prihod sredi septembra, da bodo lahko do vselitve v svoje sobe in zaÄ?etka predavanj izolirani. Morajo pa pravoÄ?asno obvestiti o prihodu. ÂťPosebno pozornost bomo posvetili prav novincem, ki ĹĄe nimajo razvite socialne mreĹže in ne morejo dobiti
vrtcu komaj Ä?akala, da bo lahko ĹĄla v ĹĄolo, tako da se nam ni bilo potrebno posebej pripravljati na spremembo. Ĺ irjenje virusa pa nas ne skrbi, pravzaprav nismo naklonjeni ukrepom.ÂŤ PrvoĹĄolka Amaja: ÂťVeselila sem se prvega ĹĄolskega dneva, ker bi se rada Ä?im prej zaÄ?ela veliko uÄ?iti. Pri branju in pisanju mi ĹĄe malo pomagata mamica in ati. Potem pa bom jaz pomagala njima.ÂŤ PrvoĹĄolka Pia ÄŒujeĹĄ: ÂťV vrtcu je bilo lepo, ni mi bilo dolgÄ?as, ampak se veselim ĹĄole. UÄ?ili se
bomo, pisali, brali, kar malo Ĺže znam. Spoznali bomo nove prijatelje in Velenje. Najbolj pa se veselim spoznavanja narave.ÂŤ đ&#x;”˛
tf
Maske Ni Ĺživleja brez Veleja
Tina Felicijan
Vseh ne bodo mogli sprejeti
obÄ?utek, kako bo v ĹĄoli. Ne skrbi nas toliko ĹĄirjenje virusa, kolikor nas skrbi nelagodje zaradi teh posebnih razmer, kako se bo otrok znaĹĄel v njih, kako se bo poÄ?util z masko.ÂŤ Suzana Rodić: ÂťPrvi ĹĄolski dan je vedno posebno doĹživetje tako za otroke kot starĹĄe, saj je to nov korak v Ĺživljenju, ena velika stopnica, ki privede do novih izkuĹĄenj, prijateljstev, spoznavanja samega sebe. Oblije te veliko pozitivnih Ä?ustev, nekaj pa tudi
skrbi, ampak tudi ti mora biti prisotno. Ukrepi za prepreÄ?evanje virusa nas ne skrbijo, saj smo se jih navadili in mislim, da ne bo teĹžav.ÂŤ PrvoĹĄolec Maks: ÂťVeselim se prvega razreda, ker bodo tam moji prijatelji iz vrtca in se bom
V Ĺ TU-DIJ domu bo prav toliko postelj za dijake in ĹĄtudente kot lani – PovpraĹĄevanje ĹĄtudentov se je precej poveÄ?alo – Tuji ĹĄtudenti bodo morali v karanteno
â?ą
imel fajn. Imel bom veliko novih prijateljev, ampak bom vseeno pogreĹĄal vrtec. Najbolj me zanima, kako se bomo nauÄ?ili pisati male tiskane Ä?rke. Brati znam velike tiskane in malo male.ÂŤ Nina PozniÄ? in Denis ÄŒirić: ÂťZa zdaj imamo prijetne obÄ?utke in nimamo skrbi. Prvi razred je ĹĄele priprava na resen pouk, da se lahko vsi navadimo na obveznosti. NaĹĄa Amaja je Ĺže v
đ&#x;”˛
Kapacitete ĹĄtudentskega doma ostajajo enake ji za sprejem je najpomembnejĹĄe povpreÄ?je uÄ?nega uspeha v preteklem ĹĄtudijskem letu, V Ĺ tudentsko-dijaĹĄkem domu Velenje ima- oddaljenost kraja bivanja od kraja ĹĄtudija, dojo na sreÄ?o dovolj sob, da lahko nemoteno datne toÄ?ke pa so pridobili tuji ĹĄtudenti, ki so poslujejo tudi v aktualnih srednjeĹĄolsko izobraĹževanje zdravstvenih razmerah, ko V dijaĹĄkem delu bo zakljuÄ?ili v Velenju in bi tu morajo stanovalcem omoradi tudi ĹĄtudirali, ĹĄtudenbivalo 40 dijakov, goÄ?iti primerno medseti, ki so prviÄ? oddali vlogo med njimi 21 tujcev. za bivanje v ĹĄtudentskem bojno razdaljo za varnost pred prenosom okuĹžbe s domu, ter tisti, ki so Ĺže lani korona virusom. Tako bodo ponovno lahko imeli osnovne pogoje, vendar se niso uvrstili povsem zapolnili kapacitete, napoveduje vod- na prednostno listo,ÂŤ pojasnjuje sogovornica. ja Metka Rupreht.
Zoran Stojanović in prvoĹĄolec Nikola: ÂťZadnji teden pred zaÄ?etkom pouka smo se psihiÄ?no pripravljali na novo obdobje. Malo smo se Ĺže uÄ?ili, da smo dobili
đ&#x;”˛
Ĺ tevilo otrok v Vrtcu Ĺ oĹĄtanj se iz leta v leto poveÄ?uje Milena KrstiÄ? - Planinc
3. septembra 2020
Namestili bodo lahko 22 slovenskih ĹĄtudentov, med njimi bo 13 novincev. Ni pa ĹĄe znano, kako bo potekal viĹĄjein visokoĹĄolski izobraĹževalni proces – v predavalnicah ali na daljavo. Zato tudi ni znano, kdaj se bodo ĹĄtudenti vselili. pomoÄ?i pri izvedbi karantene od drugih. V sobe jih bomo namestili po posebnem seznamu. Zagotovili jim bomo dostavo obrokov in osebnih potrebĹĄÄ?in do vrat,ÂŤ napoveduje sogovornica, Ä?eprav na dan pogovora ĹĄe ni bilo znano, ali in kako se bodo lahko tuji ĹĄtudenti vkljuÄ?ili v terciarno izobraĹževanje pri nas.
Poseben pravilnik
Z namenom prepreÄ?evanja okuĹžbe s korona virusom so v Ĺ TU-DIJ domu uvedli posebna pravila bivanja. Ĺ tudenti se ne smejo druĹžiti med sabo v sobah niti po tem, ko jim Ĺže poteÄ?e obvezna karantena. Na hodnikih morajo nositi maske. Pri vstopu v dom si morajo razkuĹžiti roke, prav tako pa ob izhodu. đ&#x;”˛
Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je letos zagotovila vsem osnovnoĹĄolcem in srednjeĹĄolcem zaĹĄÄ?itne maske, ki so pralne, na njih pa je prepoznaven napis Ni Ĺživleja brez Veleja. To sodi tudi v sklop zelo ĹĄiroko zastavljene preventivne akcije, ki so jo pripravili skupaj z najveÄ?jim tukajĹĄnjim podjetjem Hisense Gorenje. Tudi letos, Ĺže sedmo leto zapored, pa je obÄ?ina osnovnoĹĄolce in srednjeĹĄolce razveselila z zvezki. Letos so zagotovili 22 tisoÄ? 52-listnih velikih zvezkov, za kar so namenili dobrih 13 tisoÄ? evrov. UÄ?enci prve triade osnovnih ĹĄol in srednjeĹĄolci bodo prejeli tri zvezke, ostali osnovnoĹĄolci pa pet. đ&#x;”˛
mz
lokalne novice
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020 barÂve: ÂCMYK, Âstran 9
Na sreÄ?anju citrarjev citre ponovno oĹživele
8. tabor mladih godbenic in godbenikov Ĺ oĹĄtanj, 28. avgusta – Od ponedeljka do petka je v Ĺ oĹĄtanju v organizaciji Pihalnega orkestra Zarja potekal 8. tabor mladih godbenic in godbenikov. UdeleĹžilo se ga je petdeset mladih. Zanimanje za udeleĹžbo je bilo ĹĄe veÄ?je, a Ĺžal letos vseh zaradi doslednega spoĹĄtovanja in izvajanja navodil NIJZ za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžb niso mogli sprejeti. Mladi godbeniki so se druĹžili ves dan. ZaÄ?eli so s telovadbo, nadaljevali z vajami po skupinah v
Letos na festivalu PreĹĄmentane citre nastopili domaÄ?i virtuozi – S citrami in petjem pribliĹžali instrument tudi popularni glasbi – Vsaka promocija instrumenta zelo dobrodoĹĄla Jasmina Ĺ karja
LetoĹĄnji festival PreĹĄmentane citre je bil zaradi trenutne situacije rahlo okrnjen in zdruĹžen v en veÄ?er, ki je potekal v prijetnem ozraÄ?ju pred kulturnim domom Velenje v Ä?etrtek, 27. avgusta. Peter Napret, gonilna sila festivala, je povedal, da je bil letoĹĄnji veÄ?er namenjen domaÄ?im citrarjem. ÂťNaĹĄ letoĹĄnji program je pester, v znamenju melanholije. Predstavili smo nekaj songov Franeta
9
KULTURA
3. septembra 2020
uÄ?ilnicah glasbene ĹĄole, dan pa zakljuÄ?ili s skupno vajo v godbenih prostorih. Zadnji dan tabora so organizirali javno vajo na trgu pred ObÄ?ino. Med programom, ki ga je povezoval dirigent orkestra Miran Ĺ umeÄ?nik – ta je bil pred leti tudi pobudnik tabora, sta jih nagovorila predsednik Zarje SreÄ?ko PotoÄ?nik in Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. đ&#x;”˛
mkp
Citre se pojavljajo tudi v osrednjih slovenskih glasbenih ustanovah
Citre so lahko tudi resna in jazz glasba, instrument, ki se lahko znajde v vseh zvrsteh, Ä?eprav imajo ljudski prizvok in si mladi citrarji zelo prizadevajo, da bi dobile status koncertnega glasbila. Petra Napreta, profesorja violine in citer na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega, veseli, da se tudi v glasbenem ĹĄolstvu dobro razvijajo in imamo zanje Ĺže srednjo stopnjo izobraĹževanja. ÂťKo bo interes
Javno vajo oziroma zakljuÄ?ni koncert so pripravili na Trgu svobode. (foto: Peter Ovnik)
Spoznavali so srbsko folkloro Festival PreĹĄmentane citre letos malo drugaÄ?e.
MilÄ?inskega - JeĹžka, znanih slovenskih popevk, slovenskih ljudskih pesmi, nekaj dalmatinskih in narodnozabavnih skladb, veÄ?er pa zaokroĹžili ĹĄe s kakĹĄnim prepoznavnim duetom.ÂŤ
Citre so bile nekoÄ? priljubljene tako v mestih kot na podeĹželju
ÂťCitre so bile svoj Ä?as druĹžinski instrument, ki je imel pred dobo televizije pomembno druĹžabno vlogo. Veliko se je pelo in igralo. Popularnost s pojavom citrarjev in narodnozabavnih ansamblov, tudi novejĹĄih skladb zabavne glasbe, ki jih vkljuÄ?ujejo v skladbe, znova naraĹĄÄ?a. Kar nekaj je tudi filmov, v katerih avtorji glasbe posebej izpostavljajo citre, saj poudarjajo prijetno in domaÄ?e razpoloĹženje,ÂŤ omeni Napret.
dijakov v Velenju, bomo tudi to uresniÄ?ili. Na gimnaziji v Celju jih Ĺže pouÄ?ujejo, na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani imajo trinajst diplomiranih citrark, nekaj tudi z magisterijem. Instrument se lepo razvija, potrebuje pa ĹĄe nekaj promocije. Ĺ˝al je bil letos odpovedan seminar v Celju, mogoÄ?e bo v manjĹĄem ĹĄtevilu izveden oktobra, kar je zelo dobrodoĹĄlo, saj ga obiĹĄÄ?e veliko mladih. Pohvalno je tudi, da imamo po Sloveniji tudi veliko starejĹĄih ljudi, ki se uÄ?ijo igranja citer, ter nekaj tradicionalnih sreÄ?anj festivalov in resnejĹĄih koncertov priznanih citrarjev.ÂŤ đ&#x;”˛
Nad potopljenimi vasmi v spomin na prednike in nad spreminjajoÄ?o se krajino v opomin zanamcem bdi zdaj zelena skulptura Velenje, 28. avgust – Bil je eden zadnjih poletnih dni, ko je Alja Krofl, domaÄ?a likovna umetnica, povedla somiĹĄljenike iz Letnega kina na travnik ob Ĺ kalskem jezeru, kjer Ĺže Ĺžene korenine prva zelena skulptura pri nas – Varuh krajine. DruĹĄÄ?ina ustvarjalcev, ki se tako kot idejna vodja navduĹĄujejo nad soustvarjanjem z naravo, ga je izdelala po naÄ?elih krajinske umetnosti – iz naravnih materialov, sozvoÄ?no z okolico in trajnostno, tako pa postavila drugaÄ?en zgled za poseganje Ä?loveka v okolje od tistega, ki se kaĹže onkraj Velenjskega jezera. Ustvarjalci, ki so Varuha krajine spletli iz vrbja, brezja, drenja in travinja med taborjenjem v Letnem kinu, so ob glasbeni spremljavi kvinteta Gugutke z gesto, ki je obiskovalcem segla do srca, ovenÄ?ali to novo bitje. Zelena skulptura nadnaravne velikosti, ki predstavlja kopensko, vodno in zraÄ?no bitje, je namreÄ? Ĺživa. V zemljo zapiÄ?ene veje se bodo sÄ?asoma zakoreninile, zelenele in rastle. Upajo pa, da Varuh krajine ne bo dolgo edini pripa-
Foto: StaĹĄ GregoriÄ?
Prvi pripadnik novega plemena
SKUD pripravil za velenjske otroke s folklornim taborom v SonÄ?nem parku pet nepozabnih poÄ?itniĹĄkih dni Milena KrstiÄ? – Planinc
Velenje, 27. avgusta - Ana, Ivona, Elena, Maja, Ivana, Predrag, Nikola, Katarina, Tejana, Marko, Teodor, Nikolina, Leon, Vasko, Sofija, pa ĹĄe ena Ana, SaĹĄa. Tako so se mi predstavili udeleĹženci otroĹĄkega poletnega folklornega tabora, ki je prejĹĄnji teden v organizaciji Srbskega kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva (SKUD) Velenje potekal v SonÄ?nem parku. Vsi so v en glas hiteli pripovedovati, kako jim je bilo vĹĄeÄ? vse, kar so poÄ?eli, najbolj pa ÂťĂgranje kolaÂŤ. Ko sem jih obiskala pred enim tednom, so mi pokazali, kako to gre. Pokazali so tudi starĹĄem dan kasneje, ko so jim ob zakljuÄ?ku pripravili folklorni nastop v pravih narodnih noĹĄah. A preden so jih spoĹĄtljivo nadeli nase, so se o srbski noĹĄi veliko nauÄ?ili. Sestavljajo jo: ÂťJelek, ĹĄajkaÄ?a, opanci, podkoĹĄulja, pantalone, Ä?arape, pojas,ÂŤ so mi fantje po srbsko razloĹžili moĹĄko noĹĄo. Na folklornem taboru pa niso samo plesali, tudi peli so, se ĹĄli
razliÄ?ne otroĹĄke igre, spoznavali cirilico. ÂťTo so res zanimive Ä?rke. Jaz znam z njimi Ĺže napisati svoje ime,ÂŤ se je pohvalil eden od njih, ena od deklic pa dodala, da ji je bilo vĹĄeÄ? tudi spoznavanje tradicionalnih instrumentov in kako se jih izdeluje.
V SKUD-u so zelo aktivni skozi celo leto. V njem deluje veÄ? sekcij, ena od njih je otroĹĄka folklorna. ÂťObstajamo od leta 2017. Takratna vodja Vesna Crnobrnja ji je postavila zelo visoke temelje,ÂŤ je povedala zdajĹĄnja vodja SlaÄ‘ana Torbica Ĺ umar, organizatorica tabora. ÂťPrijavilo se je kar sedemnajst otrok. Vseh pet dni so spoznavali srbsko folkloTabor je bil ro. Sicer pa bomo vaje zanimiv in nadaljevali septembra. ustvarjalen. Malo smo sicer omejePonovili ga bodo ni s prostori, zato prosimo naĹĄo Mestno obmed jesenskimi Ä?ino Velenje, da bi nam poÄ?itnicami. pomagala in omogoÄ?ila Vabijo vas, da se prostor, kjer bi lahko z jim pridruĹžite. otroki normalno delali in ustvarjali. Otroci so
â?ą
Korak za korakom in ÂťMoravac koloÂŤ jim je postalo 'mala malica'.
dnik svojega plemena in bodo lahko v prihodnosti postavili veÄ? podobnih skulptur, ki bi se zvrstile v prvo zeleno forma vivo v Sloveniji. đ&#x;”˛
tf
naĹĄa prihodnost, zato ves trud in energijo namenjamo njim.ÂŤ Pri izpeljavi programa so vodji otroĹĄke folklorne sekcije pomagale ĹĄtiri animatorke. ÂťZelo sem jim hvaleĹžna. Naloge smo si razdelile in vse stoodstotno in varno izpeljale. Pohvaliti pa moram tudi otroke. Ujeli so se, se zabavali. PrepriÄ?ana sem, da jim bo ta tabor ostal v najlepĹĄem Folklorni tabor jim bo ostal v najlepĹĄem spominu. Morda bodo tole spominu.ÂŤ fotografijo celo shranili?
đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020, barve: ÂCMYK, Âstran 10
10
KULTURA
3. septembra 2020
Muzej Velenje zdaj bdi tudi nad gradom Ĺ alek in graĹĄÄ?ino Gorica Katere naloge je prevzel Muzej Velenje kot upravljalec Velenjskega in Ĺ aleĹĄkega gradu ter graĹĄÄ?ine Gorica? Kaj in kdaj prinaĹĄa naÄ?rt upravljanja kulturne dediĹĄÄ?ine objektom, uporabnikom in obiskovalcem? – V pogovoru z direktorico Mojco Ĺ˝evart Tina Felicijan
NaÄ?rt upravljanja kulturne dediĹĄÄ?ine za objekte grad Velenje, grad Ĺ alek in graĹĄÄ?ino Gorica, ki ga je svet Mestne obÄ?ine Velenje sprejel maja, je Âťdragocen dokument, ker prinaĹĄa na enem mestu zbrano vse naĹĄe znanje in vĂŠdenje o teh objektih in hkrati postavlja sistem upravljanja z njimi. DoloÄ?a, kako z njimi ravnamo, kdo je odgovoren za njihovo ohranjanje in ustrezno rabo. Usmerja nas v to, da dosedanje vzdrĹževanje in rabo (ali v nekaterih primerih nerabo) dvignemo na viĹĄjo raven, da s kulturnimi spomeniki ravnamo trajnostno, da skuĹĄamo kulturno dediĹĄÄ?ino ĹĄe bolj pribliĹžati ljudem ter jo narediti vsem dostopno. Ne gre veÄ? le za to, da prepreÄ?imo njeno propadanje, ampak da od kulturne dediĹĄÄ?ine, ki je resniÄ?no bogastvo za nas in zanamce, s pravilnim in primernim ravnanjem dobimo najveÄ?, kar lahko,ÂŤ je pomen upravljalskega naÄ?rta za petletno obdobje povzela sogovornica – direktorica Muzeja Velenje Mojca Ĺ˝evart.
teh objektov bo MOV urejala v sodelovanju s koncesionarjem za vzdrĹževanje javnih povrĹĄin. Kmalu bodo predstavili nov spominek, od katerega prodaje bodo deleĹž namenili ohranjanju Ĺ aleĹĄkega gradu. Iskali pa bodo tudi druge naÄ?ine Ä?im bolj optimalnega uresniÄ?evanja ciljev, saj je teh obiÄ?ajno veÄ? kot trenutno razpoloĹžljivih sredstev.
Vizije so usklajene z zmoĹžnostmi
NaÄ?rt upravljanja narekuje redno vzdrĹževanje in strateĹĄke investicije. ÂťNaÄ?rti so izredno ambiciozni. NajhitrejĹĄi napredek bo viden na Velenjskem gradu, ki je Ĺže zdaj v najboljĹĄem stanju – sledita 2. in 3. faza prenove grajskega parka in ureditev delovnih prostorov. S posegi na drugih dveh objektih pa bomo v prvi
Skrb za kulturno dediĹĄÄ?ino je zdaj bolj sistematiÄ?na in finanÄ?no opredeljena
ObÄ?ina kot lastnica kulturnih spomenikov dobro skrbi za njihovo vzdrĹževanje, je poudarila sogovornica, vendar pa doselj niso bila razreĹĄena vsa vpraĹĄanja v zvezi z njihovim upravljanjem. Tako se je kdaj kakĹĄne teĹžave reĹĄevalo tudi bolj stihijsko, ad hoc, je dodala. ÂťZdaj pa je za upravljalca teh treh objektov doloÄ?en Muzej Velenje v sodelovanju z MOV in celjsko obmoÄ?no enoto Zavoda za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine, ki nam nudi pomembno strokovno podporo pri ravnanju v posameznih fazah urejanja te kulturne dediĹĄÄ?ine.ÂŤ Muzej Velenje bo za vsako leto do leta 2025 sproti pripravil operativni naÄ?rt izvajanja ciljev tega strateĹĄkega dokumenta – torej bodo vsako leto za vse tri objekte doloÄ?ili, katere posege, projekte in druge aktivnosti je potrebno izvesti, naÄ?rt pa uskladili z razpoloĹžljivimi finanÄ?nimi sredstvi, ki jih bo upravljalec Ä?rpal iz posebne postavke v obÄ?inskem proraÄ?unu ter drĹžavnih in evropskih razpisov. Nekatera obmoÄ?ja v okolici Muzej Velenje Ĺželi poglobiti sodelovanje z zainteresiranimi skupinami v lokalni skupnosti ter skupaj z njimi uresniÄ?evati naÄ?rt upravljanja, prisluhniti pa tudi predlogom posameznikov, saj gre za spreminjajoÄ?i se dokument, ki se bo po vsakoletnih evalvacijah dopolnjeval, nadgrajeval in prilagajal.
RiĹĄi briĹĄi
Kako obiskati Ĺ aleĹĄki grad?
Ĺ aleĹĄki grad je zaklenjen. Deloma zato, ker gibanje v njegovi neposredni okolici ni varno, deloma zato, da bi prepreÄ?ili vandalizem. Tako bo ostalo, dokler ne bo opravljenih ĹĄe nekaj nujnih varnostnih ukrepov. ÂťSe pa do tedaj lahko tisti, ki bi si Ĺ aleĹĄki grad radi ogledali, obrnejo na Muzej Velenje in se za ogled vnaprej dogovorijo. Tako bodo deleĹžni tudi informacij o gradu, njegovi zgodovini in njegovem pomenu za Velenje in Ĺ aleĹĄko dolino,ÂŤ pojasnjuje Mojca Ĺ˝evart.
Bojan PavĹĄek
â?ą
Z naÄ?rtom upravljanja se kulturni dediĹĄÄ?ini obeta ĹĄe lepĹĄa prihodnost, saj jo bo laĹžje vzdrĹževati, obnavljati in polniti s primernimi vsebinami ter usklajevati potrebe in interese v lokalni skupnosti.
Mojca Ĺ˝evart: ÂťPrevzem ĹĄe dveh novih objektov v upravljanje precej poveÄ?uje obseg dela in odgovornosti Muzeja Velenje, zato raÄ?unamo na to, da se bo skladno s tem poveÄ?evalo financiranje naĹĄe dejavnosti saj bomo sÄ?asoma potrebovali kadrovske okrepitve ali sodelovanje z zunanjimi izvajalci.ÂŤ
â?ą
NaÄ?rt upravljanja je zanimivo Ä?tivo za vse, ki jih zanima zgodovina Ĺ aleĹĄkega in Velenjskega gradu ali graĹĄÄ?ine Gorica, saj vsebuje celovit pregled znanih dejstev in dognanj, tudi najnovejĹĄih.
fazi zagotovili njuno ohranitev in varnost okoliĹĄkih prebivalcev in obiskovalcev, nato pa nadaljevali dodajanje novih vsebin: denimo postavitev informativnih tabel na gradu Ĺ alek, uvedba reĹžima ogledov in izvajanje prireditev. Za graĹĄÄ?ino Gorica pa bomo primerne vsebine ĹĄe poiskali in jim nato prilagodili tudi obnovo objekta, pri tem pa bomo stremeli k temu, da bo vsaj deloma dostopna javnosti, saj mora biti kulturna dediĹĄÄ?ina last najĹĄirĹĄe skupnosti,ÂŤ je predstavila petletne cilje ter dodala, da je vizija za gradova njuna
umestitev med najatraktivnejĹĄe grajske stavbe na Slovenskem, mednarodna prepoznavnost, Ä?im boljĹĄa dostopnost vsem in privlaÄ?nost zaradi kulturnih in turistiÄ?nih vsebin, za graĹĄÄ?ino pa obnova in revitalizacija v skladu z doloÄ?itvijo njene prihodnje rabe. Za redno vzdrĹževanje Velenjskega gradu in pripadajoÄ?ega obmoÄ?ja je predvidenih 14 tisoÄ? evrov letno. Za veÄ?je obnove, ki se bodo izvajale od prihodnjega leta dalje (2. faza prenove parka, obnova obokov pod rondelo, opornih zidov, oken, mostovĹža) pa dobrih 100 tisoÄ? evrov. PribliĹžno toliko bo potrebnih za zagotovitev varnosti in dostopnosti Ĺ aleĹĄkega gradu, za vzpostavitev osnovne turistiÄ?ne infrastrukture pa 67 tisoÄ? evrov. Za varnost, ohranjanje, dokumentiranje in raziskovanje graĹĄÄ?ine Gorica, kar je osnova za doloÄ?itev njene prihodnje rabe, pa dobrih 55 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛
Subjektivno skozi objektiv Galerija Fbunker gosti pet lokalnih fotografov Velenje, 28. avgust – Programski vodja foto-filmske galerije Fbunker ÄŒrt ValenÄ?ak, ki tudi sam eksperimentira s fotoaparatom, je tokratno razstavo obarval lokalno. Povabil je kakovostne domaÄ?e fotografe Marjana Klep-
ca, Gorana PetraĹĄevića, Roberta KlanÄ?nika in gosta iz Celja Jureta Kravanjo, dodal pa tudi dvoja dela, naj izberejo nekaj fotografij iz svojega opusa. ÄŒeprav razstava nima posebne tematske zasnove, pa so kar trije od petih avtorjev s svojim subjektivnim pogledom skozi objektiv predstavili vodo v
razliÄ?nih agregatnih stanjih. Jure Kravanja je opazoval like, ki se tvorijo na ledu, fotografijam pa dodajal posebne uÄ?inke. ÄŒrt ValenÄ?ak je z infrardeÄ?o fotografijo prikazal Ä?loveĹĄkemu oÄ?esu nevidno svetlobo. Robert KlanÄ?nik je izbral in obdelal nekaj fotografij vode iz nabora veÄ? tisoÄ?ih,
ki so nastale v sklopu projekta na Pikinem festivalu. Goran PetraĹĄević je tokrat predstavil fotografije interierja v razkroju. Marjan Klepec pa je tematsko ostal pri naravi, je pa tokrat izbral fotografijo v infrardeÄ?i tehniki ter fotografijo z dronom. đ&#x;”˛
tf
LetoĹĄnjemu letu pa res ni kaj oÄ?itati ustvarjanju nenavadnih okoliĹĄÄ?in globalnih razseĹžnosti. Ĺ˝e spomladi se mu je zahotelo primata med povzroÄ?itelji sivih las na beticah nas Zemljanov. In kot kaĹže, ima tudi v jeseni za nas pripravljenih ĹĄe dovolj alarmantnih stanj. Vse bolj se mi dozdeva, da gre za igro maÄ?ke z miĹĄjo, v kateri se Ä?loveĹĄtvo paÄ? (ĹĄe) ne znajde najbolje. Seveda maÄ?ka, ki je v javnosti poznana tudi kot tretji kamen od sonca, to dobro ve. Nenehne spremembe, ki jih je v igro vnesla razprĹĄena mnoĹžica neobvladljivih virusov, vozlajo nevronske ĹĄtrene ĹĄe tako uveljavljenim strokovnjakom. Splet je preplavljen z nasveti, pojasnili, informacijami, kako izplavati iz koronskega primeĹža, ki nenehno preti ob neupoĹĄtevanju le-teh. Ponujajo jih tako zdravniki, okuĹženi, ĹĄarlatani, humoristi, prekuĹženi, politiki, ĹĄportniki, hedonisti, satiriki, hipohondri in ĹĄe mnoĹžica ostalih, ki na razliÄ?nih (najveÄ?krat socialnih) medijih zarot Ĺželjnim sledilcem delijo kosti za glodanje. A skoraj vse napisano, povedano, pofotkano, posneto konÄ?a svojo pot v pozabljenih kotiÄ?kih digitalne zgodovine. Tiste, ki jim je ugoden tajming objave namenil le pet minut slavne viralne privlaÄ?nosti, pa taista usoda doleti sicer malo kasneje, ampak zato niÄ? manj zanesljivo. Narodu se po tovrstnih izginotjih ne toĹži preveÄ?, saj se nepretrgoma v eter dozirajo nove iztoÄ?nice. Nove zgodbe z novimi scenariji, z novimi nauki, z novimi reĹĄitvami. Vse skupaj me vse bolj spominja na otroĹĄke magnetne tablice RiĹĄi briĹĄi. Na njih drobne roÄ?ice s pomoÄ?jo magnetnih pisal ustvarjajo podobe, ki jih mnogokrat razume le neobremenjena otroĹĄka pamet. Hitro ustvarjene, ĹĄe hitreje izbrisane. In tako se Ä?ez celo otroĹĄtvo na le nekaj kvadratnih centimetrih velikih povrĹĄinah nalagajo podobe otroĹĄke domiĹĄljije. Ustvarjalno nepredvidljive, za trenutek zanimive, hip kasneje Ĺže dolgoÄ?asne, zamenljive. Vredne izbrisa. Brez obĹžalovanja in slabe vesti. TakĹĄen je koncept te didaktiÄ?ne tablice. Celo greh je po uporabi na njej pustiti risbo, saj navihanÄ?kom paĹĄe, da jih naslednjiÄ? priÄ?aka neporisana in pripravljena na nove domiĹĄljijske poteze. Tako nekako vidim vzorec, ki je preveval pretekle in bo najbrĹž tudi prihodnje mesece. Kakor hitro nam uspe zarisati nove smeri na poti skozi epidemioloĹĄki poligon, lansirati nove ukrepe, ki naj bi nas vodili stran od okuĹžb, Ĺže smo priÄ?a spremembam le-teh. Zato so, kot kaĹže, izbrisi ali radikalna modificiranja predhodno zastavljenih smeri tako moderna. Kot logiÄ?na posledica tipanja v neznane svetove skozi razliÄ?ne interese zrcalijo tudi humanost odnosov. Do samega sebe, druĹžbe, v kateri dihamo, do okolja, v katerem bivamo, narave, ki si jo lastimo. NaĹĄ primat na vrhu ego piramide se v tem Ä?asu poĹĄteno maje. Gre za nihanja, ki jih v sodobnem Ä?asu nismo veÄ? navajeni, saj se ob vsej tej znanosti, podprti z vrhunsko tehnologijo, zanaĹĄamo predvsem na to, da je vanjo integrirana planetarna (pre)moÄ? homo sapiensa. In potem nas nevidni mikroorganizem, ki “naĹĄâ€? habitat Ĺže od pamtiveka naseljuje, obÄ?asno le opomni, kdo si v tem svetu lahko nadene res velike miĹĄice in z lahkoto testira Ä?loveĹĄke zmoĹžnosti preĹživetja. Kljub kaosu, ki spremlja njegov osvajalski pohod in ga statistike beleĹžijo v milijonih okuĹženih po vseh kontinentih, pa v oÄ?eh mnogih nekako ĹĄe ni pridobil primernega spoĹĄtovanja. Dokler se ne dogaja na naĹĄih pragovih, med naĹĄimi prijatelji ali v naĹĄih druĹžinah, je stvar resnosti njegovega vpliva Ĺžal le trivialne narave. Tudi mnogi previdnostni ukrepi, ki se predvsem za zadostitev uradne zdravstvene preventive vpeljejo v ta ali oni sistem, se pogosto izkaĹžejo za slabo strategijo. TakĹĄno paradoksalno staliĹĄÄ?e kvazi zaĹĄÄ?ite z lahkoto ponotranjijo tudi Zemljani, ki potem med seboj kar tekmujejo, kdo si bo bolj izvirno, tudi provokativno oblikoval ali nadel npr. zaĹĄÄ?itno masko. To je tisti del zaĹĄÄ?itne opreme, ki naj bi bil Ĺže skoraj nujen, Ä?e ne bi skoraj obstajali dokazi, da ni skoraj nobenega zagotovila, da je res uÄ?inkovit ‌ Ali paÄ?? Oboja staliĹĄÄ?a prihajajo iz ust prav za takĹĄne priloĹžnosti usposobljenih strokovnjakov. Slediti zakonom, uredbam in ukrepom je z vidika ohranjanja kolektivne zavesti, ki (tokrat) s korono bije boj za boljĹĄi jutri, absolutna prioriteta. Vendar s predpogojem, da so plasirana na tako, da prisluhne in upoĹĄteva kredibilne institucije. Brez politiÄ?nega preigravanja, prenagljenega eksperimentiranja, posredniĹĄkega dobiÄ?karstva ali celo primerjalne statistiÄ?ne uspeĹĄnosti obvladovanja Covida-19 z drugimi drĹžavami. Sploh s tistimi, s katerimi Ĺže tako ali tako radi “po balkanskoâ€? tekmujemo na vseh podroÄ?jih. Ne glede na to smo vsi prebivalci modro zelene kroglice ĹĄe vedno v istem SARS-CoV-2 zosu, iz katerega bomo tudi zavoljo intenzivne uporabe RiĹĄi briĹĄi konceptov teĹžko kmalu in brez posledic izplavali. đ&#x;”˛
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020 barÂve: ÂCMYK, Âstran 11
11
107,8 MHz
3. septembra 2020
Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.
OteĹžen dostop do Radia Velenje
1. FLORA & PARIS – DomaÄ?a vas 2. VICTORY – Kilogram na dan 3. CHALLE SALLE – Nove zmage
V zadnjih tednih smo veliko poroÄ?ali o prenovi Starega Velenja, kjer ima svoj sedeĹž tudi Radio Velenje. Neposredno ob njem stoji tudi stavba nekdanje pekarne, ki jo je izvajalec del Ĺže zaÄ?el ruĹĄiti, zato bo v prihodnjih dneh morda kdaj zaropotalo tudi med naĹĄimi oddajami. Zelo tesen pa je tudi dostop do naĹĄega radia. Seveda pa se Ĺže nekaj Ä?asa do njega tudi ne morete pripeljati. Ĺ e najbolje je, Ä?e parkirate pri vili Bianci, v garaĹžni hiĹĄi Mercatorja ali pa v bliĹžini Hotela RazgorĹĄek (ne pa ob njem, saj so tam parkiranje prepovedali) in se skozi Stari trg peĹĄ napotite do Radia Velenje (Stari trg 15), sicer pa tudi iz centra Velenja do tja ni daleÄ?. Glede na to, da pa imamo tudi na Radiu Velenje zelo stroge preventivne varnostne ukrepe, pa vam tako in tako svetujemo, da svoj obisk napoveste po telefonu 03 897 5004 ali 895 5003 ali po elektronski poĹĄti radio.velenje@nascas.si. đ&#x;”˛
mz
Vhod v radijske prostore je zelo tesen.
GLASBENE novice
DuĹĄan Topolovec stopa na samostojno glasbeno pot
borec UroĹĄ JuriĹĄiÄ?. Ker Challe Salle letos praznuje 10-letnico kariere, je jeseni nameraval izdati nov album, a mu je situacija s Covidom-19 Ĺžal prekriĹžala naÄ?rte. Kljub temu se je odloÄ?il, da v tem letu izda vsaj tri nove single s prihajajoÄ?ega albuma, ki bo po vsej verjetnosti izĹĄel ĹĄele naslednje leto. Nove zmage je prvi od njih.
DuĹĄan Topolovec, operni solist in izjemen vokalist, ki si je v Ĺživljenju nabiral glasbene izkuĹĄnje v klapah in drugih vokalnih zasedbah, priÄ?enja svojo samostojno glasbeno pot s skladbo Obljubim pred vsemi, za katero je posnel tudi videospot. Pod be-
Victory s kilogramom na dan na primeren trenutek za izdajo. Naslovili so ga Vrh sveta in je, kot pravijo Ä?lani, Ĺžanrsko bolj raznolik, pa tudi zvokovno bolj dodelan kot prvenec. Nameravali so ga izdati Ĺže aprila, a jim je naÄ?rte prekriĹžal novi korona virus, tako da so izdajo za zdaj prestavili na oktober, ko upajo, da bodo album lahko predstavili tudi na koncertih.
sedilo skladbe se podpisuje Rok LunaÄ?ek, ki je skupaj s KreĹĄimirjem Tomcem poskrbel tudi za glasbo, slednji pa za aranĹžma in zvoÄ?no podobo pesmi. Videospot je nastal od reĹžijsko taktirko Ĺ˝iga Gjura. Snemali so v bliĹžini Maribora, v gradu Fala. Ob izidu prve skladbe pa DuĹĄan Ĺže obljublja, da bo naslednja pesem bolj poskoÄ?na, taka za pravo Ä?ago, saj poleg Ä?utnosti rad zasliĹĄi tudi bolj Ĺživahne kitare in mandoline.
Leonart pred izdajo drugega albuma Mariborska zasedba Leonart, ki jo sestavljajo ĹĄtirje Ĺže precej izkuĹĄeni glasbeniki, se pripravlja na izdajo svojega drugega albuma. Doslej so izdali album z naslovom Visoko v nebo, drugi studijski album pa imajo Ĺže v celoti pripravljen in Ä?akajo le ĹĄe
smrti izdal tudi CD Prijatelju v slovo. Po poroÄ?anju medijev je Buzeti izgubil boj z boleznijo, zaradi katere se v zadnjem Ä?asu tudi ni veÄ? pojavljal v javnosti.
Challe Salle novim zmagam naproti
Challe Salle je po poslanstvu glasbenik, po poklicu pa tudi fitnes trener. Ĺ port ima tako kot glasbo v krvi, zato je oboje zdruĹžil v novem videospotu za pesem Nove zmage. Z meĹĄanico starega in novega stila je ustvaril motivacijsko pesem v hip hop ritmu, na snemanju pa se mu je pridruĹžil tudi uspeĹĄni domaÄ?i MMA
Umrl je pevec Korado Buzeti V starosti 55 let je umrl pevec Korado Buzeti, javnosti najbolj znan kot del dueta Korado in Brendi. S svojim zelo dobrim prijateljem Brankom Jovanovićem Vunjakom – Brendijem, ki je umrl 6. junija 2011 po nastopu v Postojni, sta bila najbolj znana po pesmih Žena me je zapustila, Solza se bo posuťila, Sem pravi Primorec in ťtevilnih drugih. Korado je po Brendijevi
Skupina Victory praznuje letos 30-letnico igranja in nastopanja po domaÄ?ih in tujih plesiĹĄÄ?ih. Idealen scenarij bi bil letos velik rojstnodnevni koncert, a je tudi njim korona pokvarila vse naÄ?rte in podobne aktivnosti prestavila v nek prihodnji, glasbenikom bolj naklonjeni Ä?as. Po zadnjih uspeĹĄnicah Ĺ e vedno sva ista in NajlepĹĄa si pa vas bodo Ä?lani skupine Victory nasmejali in spravili na noge z najnovejĹĄo skladbo Kilogram na dan. Ker je skladba doĹživela odliÄ?en odziv, so se odloÄ?ili, da zanjo posnamejo komiÄ?en videospot. Za reĹžijo je tokrat poskrbel mlad, a Ĺže kar izkuĹĄen reĹžiser Ĺ˝iga Gjura. Glasbo za novo skladbo je napisal Miki VlahoviÄ?, ki je tokrat poskrbel tudi za komiÄ?no besedilo, aranĹžma pa je delo KreĹĄimirja Tomca.
Po dobrem letu ustvarjalnega premora skupina Flora & Paris predstavlja novo skladbo DomaÄ?a vas. Tudi tokrat je pri nastanku skladbe sodeloval Rok LunaÄ?ek, ki je s skupino sodeloval Ĺže pri skladbah Potujem sam in NaĹĄa bajta. Spet se podpisuje kot avtor besedila, avtor glasbe pa je Jure Tori, ki s svojim zvokom ustvarja neverjetne glasbene zgodbe.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
Igor in Zlati zvoki – Moja mala Ansambel Dar – Pomlad Ansambel Razplet – Res Ä?utim te ĹĄe Ansambel Valovi – VeseliÄ?ka Ansambel Andreja Bajuka in tamburaĹĄka skupina Melos – ObriĹĄi solze Ansambel Greh – Le za tebe Ansambel Ĺ entjanci – Kje so punce Ansambel Ponos – Da le ĹĄe enkrat Ansambel Trenutek – Na kolena Primorski fantje – Poljubi me
www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Lady Gaga pobrala pet MTV VMA nagrad V New Yorku so v nedeljo podelili letoťnje MTV-jeve nagrade VMA (Video Music Awards). Zmagovalce so izbrali oboŞevalci z glasovanjem na spletu, kar pet nagrad pa je osvojila Lady Gaga, ki je med drugim dobila nagrado za umetnico leta in posebno MTV-jevo nagrado tricon, z Ariano Grande pa si je delila tri nagrade za njuno uspeťnico Rain on Me – za najboljťo pesem, sodelovanje leta in kinematografijo vide-
ospota. Nagrado za najboljĹĄi video leta je odnesel The Weeknd za pesem Blinding Lights. Prireditev so sprva Ĺželeli organizirati v newyorĹĄki dvorani Barclays Center, nato pa so jo zaradi teĹžav s pandemijo novega korona virusa preselili na razliÄ?ne lokacije v New Yorku, vse pa je potekalo na prostem.
Naš čas, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 12
12
VRTILJAK
3. septembra 2020
frkanje » Levo & desno «
Že slišano! Tudi novi resorni minister zagotavlja: kmalu bomo začeli graditi cesto od Velenja proti Koroški. Joj, kolikokrat smo to že slišali! Če bi obljube cesta postale, bi se po njej že zdavnaj vozili.
Zmaga doma Velenjski rudarji so si za prvo zmago po dolgem »odmoru« privoščili bližnje sosede. Lepo to sicer ni, a nekje je treba začeti.
Kandi-dati
⏫
⏫
Ljubiteljskemu kolesarju Bojanu Škarji, politiku in svetniku SD v svetu Mestne občine Velenje, vzponi in spusti niso tuji. Dobro ve, da za osvojitev vrha potrebuješ več moči in časa kot za spust. V soboto sta s Petrom Dermolom, ki opravlja funkcijo župana Mestne občine Velenje v času do nadomestnih volitev, na prireditev na »goro jurišev« prikolesarila. Ko sta si malo oddahnila, je Škarja pogledal na uro. »Vedno je dobro vedeti, koliko ta kaže. Občutek namreč včasih malo vara.«
Očitno je, zakaj se Dimitrij Amon, Jošt Kodrič in Janez Slivar držijo, kot da bi jim kdo serviral prismojene pleskavice s toplim pivom in čežano za sladico. Omenjeno je sicer njihova nočna mora, a ta se zanesljivo ne bo uresničila. Tista še hujša pa se je. Padla je Pekarna. »Mladi umetniki bodo menda dobili nove, imenitne prostore za ustvarjanje. Kaj pa mi? Kje bomo še imeli tako imenitno skladišče za vse, kar bodo ti umetniki pustili za sabo?« so tulili.
⏪
»Kaj je Nataša, si vesela, ker je Velenje ob sobotah tako polno?« je vprašala sekretarka Turistične zveze Velenje Marija Brložnik predsednico te zveze Natašo Dolejši. »O, zelo se veselim obiska, nenehno pa sanjam, kako lepo šele bo, ko nas bo ta neprijazni virus končno zapustil.«
Tisti, ki se odločajo o tem, da bi kandidirali za župana, se morajo zavedati, da beseda »kandidati« vsebuje tudi besedo »dati«. Kdor bo izvoljen, bo res moral občini oziroma občanom kaj dobrega dati. Bog ne daj, da le kaj vzeti.
Varnost! Tudi avtobusni prevozi šolarjev so zaradi KV težak zalogaj. Ni dovolj, da le vozniki vozijo varno; tudi šolarji se morajo »varno« ponašati.
Številke V občini Nazarje bodo svoj občinski praznik slavili na praznični dan, 18. septembra. Prireditev se bo začela ob 18. uri. A ne, na proslavo zaradi korona virusa ne bodo povabili le 18 »članov« občinstva – kar 50.
Gorljivost
ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI
Najdražja ovca na svetu Jagnje Double Diamond je postalo najdražja ovca na svetu, potem ko so ga pred kratkim na dražbi na Škotskem prodali za več kot 400 tisoč evrov. Izhodiščna cena za šest mesecev staro jagnje vrste Texel je bila 11.213 evrov, boj za jagnje pa je hitro
prerasel v boj med več zainteresiranimi. Na koncu je rejnik Charlie Boden prejel kar 412.647 evrov. Jeff Aiken, eden od kupcev, je pojasnil, da pri rodovniški pasmi štejejo najmanjše podrobnosti, kot so dlaka, barva dlake in oblika glave. Dodal je še, da si lahko le majhen odstotek kmetov privošči denar za ovco. Ovce Texel sicer izvirajo z majhnega otoka ob obali Nizozemske in se redno prodajajo po petmestnih vsotah. Priljubljene so zaradi visoke kakovosti mesa in ker brez težav prenesejo zimo.
Pilot izgubil proti umetni inteligenci Izkušeni pilot, pripadnik zračne nacionalne straže iz ZDA in do nedavnega inštruktor za
šolanje letenja in bojevanja z lovskimi letali F-16, ki ima preko 2000 ur letenja z F-16, se je nedavno preizkusil v bitki z umetno inteligenco. V simulaciji zračnega boja je ta zmagala s 5 : 0, kar pri ameriški Agenciji za napredne raziskovalne projekte v obrambi označujejo za izjemno velik uspeh. Kot so poudarili, cilj simulacije ni bil videti, ali je boljši bojevnik v zraku človek
ali tehnologija, temveč pridobiti zaupanje pilotov v umetno inteligenco. »Tudi če le peščica pilotov zaupa v umetno inteligenco, je to uspeh,« je dejal polkovnik Daniel Javorsek, vodja programa za zračne vojne simulacije. Napredno programsko opremo so razvili pri Heron Systems, Javorsek pa je opravljene simulacije označil kot prvi korak v smeri razvoja agentov, ki bodo v prihodnje nudili pomoč pilotom.
Najstniki odkrili lonec z zlatniki Na območju nekdanje prestolnice Egipta je skupina najstnikov pred kratkim prostovoljno pomagala pri izkopavanjih na območju, na katerem načrtujejo izgradnjo nove soseske. Mladi so odkri-
li več kot tisoč let star lonec, v njem pa 425 zlatnikov. Arheologi so ugotovili, da se je v času, ko je zlatnike nekdo skril v lonec, na območju nahajala delavnica, identiteta lastnika, ki je seveda
že več kot tisočletje mrtev, pa ni znana. 24-karatni zlatniki so bili izdelani v času abasidskega kalifata, po navedbah Roberta Koola, strokovnjaka za numizmatiko, pa bi takrat pomenili znatno vsoto denarja. »Oseba bi lahko s takšno vsoto na primer kupila luksuzno hišo v najboljši soseski v Fustatu, v tistih časih ogromni in bogati prestolnici Egipta,« je pojasnil.
Psi bogatejših kot hrana ubogih? Severnokorejski diktator Kim Jong Un je letos julija svojim državljanom zapovedal, naj se odpovedo svojim psom. Pri tem je dejal, da je lastništvo psov trend zahodnjaške ideologije, proti čemur se Severna Koreja ostro bojuje. Od takrat so oblasti gospodinjstva s psi prisilile, da se jim odpovejo, če tega niso storila, so živali zaplenili ali ubili. Po poročanju nekaterih medijev iz bližine Severne Koreje je oblast tako ostro nastopila, ker ima za zaplembo psov razlog, o
katerem njihov voditelj ni spregovoril glasno. V Severni Koreji namreč očitno primanjkuje hrane, zato poznavalci menijo, da je ideja o plenjenju domačih živali povezana z idejo o uporabi teh
pa prosil, naj mu pošljejo številke prepoznane matematične revije. Pismo je Marta Cerruti, urednica pri založbi Mathematica Science Publisher, posredovala svojemu očetu, ki je profesor matematike. Čeprav je bil sprva skeptičen, je Havensu naposled odgovoril in mu poslal nalogo, s katero je želel preizkusiti njegove sposobnosti. V odgovor je dobil 120 centimetrov dolg list papirja, na katerem
V ZDA v zaporu blizu Seattla služi Christopher Havens svojo 25-letno zaporno kazen in je po devetih letih prestajanja kazni nadvse zadovoljen, saj je končno odkril svoje poslanstvo – matematiko. V zaporu se je sam naučil osnov višje matematike, kar sprva ni bil mačji kašelj, saj je upravnik zapora prestregel številne knjige, ki jih je Havens naročil. Učbenike so mu dovolili šele po tem, ko je privolil, da bo tudi druge zapornike učil matematiko. Začel je reševati bolj zapletene računske naloge. Ker mu osnovna višja matematika kmalu ni več zadostovala, je napisal kratko pismo založbi matematičnih del, v njem
Dan lopate! Če bo šlo vse po sreči, bomo lahko 15. oktober razglasili za poseben praznik. Dan lopate! Po mnogih obljubah naj bi jo vendar zasadili kot znak začetka gradnje naše hitre ceste. Kdor ve, kolikokrat so zasaditev prve lopate že obljubljali, se na ta praznik nič kaj ne pripravlja.
Nezadovoljstvo Vse kaže, da je v naši deželici vse več nezadovoljnih. Mnogi nejevoljno pravijo, da imajo vsega dovolj. Ko bi le res bilo tako, da bi vsi imeli vsega dovolj.
živali za to, da bi nahranili revne ljudi. Pse naj bi v Severni Koreji imel predvsem bogatejši sloj in so v zadnjih letih postali statusni simbol, revnejši pa redijo svinje in drugo živino.
V zaporu vzljubil matematiko
Pri nas smo se lahko že velikokrat prepričali, kako hitro vnetljivi so odpadki na deponijah. Zaradi samovžiga je zgorelo že veliko raznih odpadkov. Morda bi lahko tak »samovžige« kdo tudi patentiral.
je bila zapisana neverjetno dolga formula. Pokazalo se je, da je Havens nalogo rešil pravilno. Cerruti je potem obsojenca prosil za pomoč pri reševanju antičnega matematičnega problema, s katerim se je že dolgo ukvarjal in ga poskusil rešiti. Matematični problem se je nanašal na teorijo številk, ki vsebuje verižne ulomke. Havens je tudi to matematično uganko uspešno rešil. Zapornik je s svojo strastjo do matematike za svet številk navdušil tudi številne zapornike. V zaporu zdaj redno deluje matematični krožek, v katerega je trenutno vključenih 14 zapornikov. Havens želi v preostalih letih kazni preučevati še druge matematične teme. Meni, da je ukvarjanje z matematiko njegov način plačila svojega dolga družbi, po zaporu pa si želi matematiko tudi uradno študirati.
Višja sila Včasih so bile v takem poletnem času razne prireditve predvsem, če je dopuščalo vreme. Zdaj je veliko hujše – prireditve so, če to dopušča korona virus.
Preštevilni Šele ob menjavah hišnih številk so v Šoštanju spoznali, koliko ljudi stanuje v »prizadetih« ulicah. Oziroma – jih je prijavljenih.
Izgovori Aktualna politikov tožba: Kako radi bi šli med ljudi, a kaj, ko nam razmere ne dopuščajo.
Vzdih Po naši deželici je toliko vetra in dežja. Pa vendarle tako malo prave prepotrebne osvežitve.
NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 13
Pred dobrim desetletjem sta se Marko KarniÄ?nik, naslednik Ĺživinorejske kmetije v Hrastovcu, in soproga Matejka odloÄ?ila, da suhih mesnin, kruha iz kruĹĄne peÄ?i in drugih domaÄ?ih pridelkov ne bosta veÄ? rezala le za domaÄ?e, paÄ? pa sta na pokuĹĄine zaÄ?ela vabiti ĹĄirĹĄi krog prijateljev. Ti so o odliÄ?nem okusu, prijetni lokaciji in za ogled zanimivi kmetiji poroÄ?ali svojim znancem. In tako, povsem od ust do ust, se je zaÄ?el ĹĄiriti glas o turistiÄ?ni kmetiji s preprostim, a izvrstnim jedilnikom, sestavljenim iz mesa domaÄ?e reje in zelenjave z domaÄ?ega vrta.
Korak za korakom naprej
KarniÄ?nikova kmetija ni prav velika in za obdelovanje nima najbolj ugodne lege. A zakonca sta ugledala priloĹžnost za njen razvoj. Registrirala sta dopolnilno dejavnost in zaÄ?ela sprejemati prve goste. Matejka je bila kot zdravstvena delavka vajena opravkov z ljudmi, a gostinskih spretnosti ni imela. Vsega o vodenju obrata in postreĹžbi se je nauÄ?ila sama in sproti. Z Markom sta obiskovala turistiÄ?ne kmetije po Sloveniji, opazovala in se zanimala o poslu. ÂťNa zaÄ?etku so vsi dvomili, da bova
Zadovoljni gostje, sreÄ?na druĹžina Obiskali smo KarniÄ?nikove – turistiÄ?no kmetijo na vrhu Hrastovca, ki je v konkurenci 42 kmetij iz vse Slovenije z najveÄ? spletnimi glasovi postala naj Veseljakova kmetija imela turistiÄ?no kmetijo. Kdo bo pa priĹĄel, so se spraĹĄevali. Midva pa sva vseeno vabila ljudi, urejala kmetijo in res smo imeli vedno veÄ? gostov,ÂŤ pripoveduje Matejka in dodaja, da se ni bilo lahko spopasti z zahtevno zakonodajo, ki postavlja visoke standarde, a se je trud poplaÄ?al. MoÄ?an zagon so KarniÄ?niki dobili leta 2015, ko so v akciji S kmetije za vas prejeli zlato priznanje. Ko sta ugotovila, da obdelovanje zemlje, rejo Ĺživali in izdelavo suhih mesnin zmoreta dopolnjevati s turistiÄ?no ponudbo, sta dejavnost zaÄ?ela ĹĄiriti. Narezkom sta dodala toplo hrano – svinjsko peÄ?enko s krompirjem in korenjem iz kruĹĄne peÄ?i. Sprva sta se omejevala na skupine do 20 ljudi. Danes jih s skupnimi moÄ?mi – Marko v kuhinji, Matejka in sin Nace pa v jedilnici – postreĹžejo tudi veÄ? kot 60. Bolj ko se je ĹĄiril glas o KarniÄ?nikovih narezkih in peÄ?enki, bolj zavzeto sta zakonca vlagala
Na KarniÄ?nikovem jedilniku so gobova in goveja juha, peÄ?enka krĹĄkopoljskega praĹĄiÄ?a ter krompir in korenje iz kruĹĄne peÄ?i, ocvrti piĹĄÄ?anÄ?ji fileji, domaÄ?i skutni ĹĄtruklji, riĹž, sezonska solata in sladica, ki je posebnost kmetije. ÂťDoma nismo imeli jabolk, zato smo delali slivov ĹĄtrudl, ki je zdaj nujni del naĹĄe ponudbe, saj ga gostje oboĹžujejo,ÂŤ pravi Mateja. DomaÄ?a trgovina nudi pester asortima suhomesnih izdelkov. PeÄ?enko ali odojka pripravijo tudi za domov. Poskrbijo tudi za vegetarijance in vegane.
AmeriĹĄko veleposlaniĹĄtvo v Sloveniji je v sodelovanju z ameriĹĄko vesoljsko agencijo NASA Centru vesoljskih tehnologij Hermana PotoÄ?nika Noordunga v Vitanju predalo eksponat vzorca kamnine, prinesene z Lune. Center je konec avgusta prevzel tudi repliko vesoljske obleke, ki jo je nosil Neil Armstrong med svojim zgodovinskim sprehodom po Luni 21. julija 1969. ÂťRaziskovanje vesolja je del slovenske zgodovine,ÂŤ je povedal direktor Centra Noordung Dr. Dominik Kobold, ki ga zelo veseli, da gostijo ti neverjetni razstavi, ki vkljuÄ?ujeta ĹĄe dodatno interaktivno multimedijsko vsebino. ÂťS skupnimi prizadevanji gostimo enega najdragocenejĹĄih eksponatov, ki je kadarkoli priĹĄel v Slovenijo. Kljub epidemiji, ko smo marca morali zapreti svoja vrata, smo v tem Ä?asu zadovoljni z obiskom, saj opaĹžamo, da je vesolje eden od najbolj misterioznih pojmov za Ä?loveka. K pozitivni sliki so pripomogli tudi turistiÄ?ni boni, saj so okoliĹĄke destinacije dobro obiskane, v okviru teh pa si pridejo ljudje ogledat tudi naĹĄ center. Med obiskovalci je najveÄ? Slovencev, druĹžin z otroki, opaĹžamo upad tujih gostov in skupin.ÂŤ
Projekt ima neprecenljivo vrednost
Udarni projekt, ki so ga letoĹĄnje poletje izpeljali z AmeriÄ?ani, ima neprecenljivo vrednost. Kako je priĹĄlo do sodelovanja? Dominik Kobold odgovarja: ÂťKrivca sta Randy Bresnik, ameriĹĄki astronavt slovenskih korenin, in njegova Ĺžena Rebecca ter veleposlaniĹĄtvo ZDA v Sloveniji. Proces je trajal enajst mesecev, zara-
13
REPORTAŽA
3. september 2020
ÂťÄŒe je cela druĹžina vpeta v turistiÄ?no dejavnost na kmetiji in se ji temeljito posveÄ?a, je lahko uspeĹĄna,ÂŤ pravi Mateja KarniÄ?nik, zadovoljna in ponosna, da so z medsebojno podporo, prenosom znanja in voljo do dela postavili kmetijo na zemljevid najboljĹĄih turistiÄ?nih kmetij v Sloveniji.
v razvoj. ÂťStremela sva k domaÄ?nosti. Zato sva staro suĹĄilnico za hmelj – v teh koncih so nekoÄ? pridelali veliko hmelja in na naĹĄi kmetiji so ga suĹĄili – s svojimi sredstvi preuredila v druĹžabni prostor za pogostitve. K sreÄ?i je Marko zelo iznajdljiv pri zidarskih delih in obdelovanju lesa. Vse, kar vidite, sva naredila sama,ÂŤ pokaĹže po liÄ?no urejenem prostoru, polnem detajlov iz domaÄ?ega lesa in kamna, z veliko kruĹĄno peÄ?jo in razgledom na Ĺ aleĹĄko dolino.
SÄ?asoma je Matejka lahko zapustila sluĹžbo v zdravstvu, ki ji je, kot pravi, dala dobro popotnico za zadovoljevanje higienskih standardov v gostinstvu, delo z ljudmi in nenazadnje negovanje Ĺživali. Marko pa je doÄ?akal knapovsko penzijo. Tako lahko zdaj oba vse sile skupaj z naslednikom, sinom Nacetom, usmerita v kmetovanje in turizem.
Avtohtone pasme
S turistiÄ?nim razvojem sta Ĺželela dopolniti tudi druge dejav-
nosti na kmetiji. OdloÄ?ila sta se za rejo avtohtone slovenske pasme krĹĄkopoljskega praĹĄiÄ?a. ÂťTakrat pasma ĹĄe ni bila tako uveljavljena v kulinariki. MoĹž je bil skeptiÄ?en, a ko smo spekli prvo peÄ?enko v kruĹĄni peÄ?i, smo se prepriÄ?ali, da je res nekaj posebnega. Dejansko smo zdaj najbolj prepoznavni prav po peÄ?enki krĹĄkopoljca.ÂŤ Danes imajo sedem plemenk in merjasca – Ĺže dokaj veliko rejo, pravi sogovornica, ki vidi dodaten turistiÄ?ni potencial v tem, da lahko gostom kmetije pokaĹžejo, od kod je hrana na njihovem kroĹžniku. Zato je kmetija polna Ĺživali, ki si jih gostje lahko ogledajo. Redijo tudi slovenske hladnokrvne konje, v Ä?ebelnjaku pa imajo kranjsko sivko.
Zazrti so v prihodnost
Marko, Matejka in Nace so Ä?etrta generacija na KarniÄ?nikovi kmetiji. Za vse dejavnosti so sami, zato morajo biti dobro organizirani. Dela je veliko in ni prostora za popuĹĄÄ?anje – treba je obdelovati vrt in njive, negovati
Ĺživali, Ä?ebelnjak, skrbeti za druĹžbena omreĹžja, rezervacije, urejati prostore, vikendi pa so rezervirani za posveÄ?anje gostom. Vseeno jim ne zmanjkuje energije za uresniÄ?evanje novih idej. Tistim, ki se radi razvajajo na podeĹželju, so ponudili velnes kotiÄ?ek z lepim razgledom naravnost iz jakuzzija. Radi bi bolj izkoristili potenciale apiturizma. Ponudili bodo noÄ?itev v Ä?ebelnjaku in inhaliranje aerosolov iz
â?ą
KarniÄ?nikovi so lani od DruĹĄtva rejcev krĹĄkopoljskih praĹĄiÄ?ev dobili posebno priznanje za zgledno rejo, kar je velika potrditev kakovosti.
panja. PriloĹžnosti pa je ĹĄe veliko, pravi gostiteljica, ki verjame, da so postavljeni dobri temelji, ki lahko vzdrĹžujejo bodoÄ?e generacije, Ä?e bodo le dovolj zagnane za trdo delo, ki nagrajuje z zadovoljstvom obiskovalcev in sreÄ?o v druĹžini. đ&#x;”˛
ÂťV korona dobi se ljudje bolj zatekajo v naravo in iĹĄÄ?ejo domaÄ?o hrano,ÂŤ opaĹža Mateja KarniÄ?nik, vendar dodaja, da je prav v tem Ä?asu prihodnost (kmeÄ?kega) turizma zelo negotova. ÄŒe so pred korono nenehno sprejemali cele avtobuse gostov, zdaj gostijo predvsem druĹžine, saj je izletniĹĄkega turizma veliko manj. Vedno veÄ? pa je lokalnih gostov.
DelÄ?ek z Luninega povrĹĄja je prviÄ? na ogled v Sloveniji V Vitanju, Centru vesoljskih tehnologij, promovirajo doseĹžke in skrivnosti vesolja – Na ogled sta kamen z Lune in replika originalne Armstrongove obleke – Skrivnosti vesolja zanimive za obiskovalce
ÂťV teh dneh smo prejeli ĹĄe repliko obleke Neila Armstronga, ki je bila narejena ob 50. obletnici pristanka na Luni s pomoÄ?jo 3D skeniranja Armstrongove obleke iz zbirke Nacionalnega letalskega in vesoljskega muzeja v Washingtonu. ÂťIzdelanih je bilo petnajst replik originalne Armstrongove obleke, ta, ki je prispela v Center Noordung konec avgusta, je bila pred tem na ogled na stadionu Yankeejev v mestu New York. Gre za edino od petnajstih replik, ki bo na ogled zunaj ZDA. Ob njej se bo moĹžno tudi slikati, podali bomo nekaj kljuÄ?nih informacij, saj gre za kompleksno napravo, ne samo obleko. Je tudi varovalo pred vsemi vplivi v okolju. Pri nas bo na ogled pribliĹžno dva meseca,ÂŤ pove direktor Centra Noordung iz Vitanja. đ&#x;”˛
Kamen z Lune
di virusa je bilo vse ĹĄe veliko teĹžje izvedljivo, saj morajo kamen pripeljati usluĹžbenci Nase neposredno na lokacijo. Ĺ˝al pa v tem Ä?asu ne smejo potovati. Nekako nam je vendarle uspelo uskladiti diplomatsko pot in zdaj gostimo edinstveno razstavo,ÂŤ pojasni direktor, ki izpostavi zaÄ?etke centra, ko se je pred veÄ? kot sto leti s prelomnimi idejami Hermana PotoÄ?nika Noordunga zaÄ?elo potovanje, ki bo vodilo do izstrelitve naĹĄih prvih dveh satelitov in k nadaljnji zavezanosti znanstvenim doseĹžkom. ÂťKot vesoljski center smo neopredeljeni in sodelujemo z vsemi, ki se ukvarjajo z razvojem vesoljskih tehnologij
Dr. Dominik Kobold
in raziskovanjem vesolja. Sodelujemo tako z AmeriÄ?ani, Rusi kot z ostalo Evropo.ÂŤ
Kamen z Lune je star malo manj kot ĹĄtiri milijarde let
Vzorec kamna, ki je bil pridobljen na povrĹĄju Lune 14. decembra 1972 med misijo Apolla 17,
Pajek Sara – za raziskovanje Ä?loveku nedostopnih terenov
bo razstavljen do predvidoma konca leta kot simbol skupne predanosti raziskovanju vesolja. Pridobil in nabral ga je astronavt in geolog Harrison ÂťJackÂŤ Schmitt med misijo. Pridobili so osem kilogramov kamnine za namen promocije in raziskovanja. Star je okoli 3,75 milijarde let in s tem starejĹĄi od 99,99 odstotka
Dominik Kobold: NaĹĄa velika Ĺželja je promovirati doseĹžke Ä?loveĹĄtva v vesolju in same tehnologije. Razstave Ĺželimo napraviti bolj Ĺžive in interaktivne, kot raziskovalcu mi je cilj, da zaÄ?nemo izvajati svoje raziskave. V mislih imam Ĺže nekaj zamisli. Sloveniji pa Ĺželimo prikazati doseĹžke ostalih ljudstev, saj to ljudi zanima, in tako naĹĄ center postaviti ĹĄirĹĄe na mednarodni zemljevid.
Tina Felicijan
vseh kamnin na povrĹĄju Zemlje. ÂťNaĹĄ razstavni kamen tehta 120 gramov in je del veÄ?jega kamna. Je nekaj posebnega, da se ga videti od blizu, videti je kot drobec stopljene lave. Ima posebno ĹĄtevilko in je v registru kamnin.ÂŤ
Replika vesoljske obleke Neila Armstronga
Že lani ob 50. obletnici prvega pristanka na Luni so v centru pripravili tudi razstavo in enega najpomembnejťih doseŞkov v zgodovini vesolja tudi zaznamovali. Letos pa so prejeli tudi del razstave Apollo 11, saj Amerika ta dogodek promovira po vsem svetu in je zdaj na voljo pri nas.
Jasmina Ĺ karja
O Luni je precej znanega. Na njej je uspeĹĄno pristalo ĹĄest odprav. ÄŒe pogledamo, koliko misij je bilo izvedenih, da je bil polet moĹžen, ugotovimo, da je vesolje neskonÄ?na neskonÄ?nost, v katerem je ĹĄe veliko neodkritega. Svoj program raziskovanja imajo tudi Rusi, ki so na Luno poslali kar nekaj avtonomnih robotov, ki so raziskovali in so tudi pripeljali delÄ?ek kamnine z Lune, v zadnjem Ä?asu se tem odpravam pridruĹžujejo ĹĄe Indija, Kitajska itd. Luna se pojavlja kot potencial za raziskovanje drugih misij in globokega vesolja.
NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 14
14
ODMEV
3. september 2020
Uveljaviti Ĺželi predkupno pravico Kako na spor s Premogovnikom Velenje kot lastnikom avtokampa Jezero gleda predstavnik dosedanjega najemnika BoĹžo OvÄ?ar Tina Felicijan
Po naĹĄi objavi vesti o tem, da Premogovnik Velenje prodaja avtokamp Jezero, a ima teĹžave s sedanjim najemnikom, ki bi se Ĺže moral izseliti in v kampu vzpostaviti prvotno stanje, je v uredniĹĄtvo poklical najemnik BoĹžo OvÄ?ar z Ĺželjo, da pove svojo plat zgodbe, ki se je zaÄ?ela 20. maja leta 2015, ko je kot lastnik druĹžbe MLB sklenil najemno pogodbo za obdobje petih let (kasneje se je pogodba prenesla na hÄ?erinsko podjetje) in z ambicijo, da nekoÄ? uveljavi predkupno pravico in odkupi zemljiĹĄÄ?e s pripadajoÄ?o infrastrukturo.
stnika, je spomladi zaÄ?el opozarjati najemodajalca na iztekajoÄ?o se najemno pogodbo z Ĺželjo podaljĹĄanja. ÂťVendar sem vsakiÄ?, ko sem poklical vodjo upravljanja premoĹženja, dobil enak odgovor: niÄ? ĹĄe ne vemo. Tako je najemna pogodba pretekla, ne da bi se dogovorili, kaj bo sledilo. Naposled so me 11. junija na sestanku na Premogovniku Velenje seznanili, da najemne pogodbe ne bodo podaljĹĄali. IzroÄ?ili so mi zahtevek za vzpostavitev prvotnega stanja v kampu in izselitev do 12. junija,
Cena kampa je zdaj enkrat viĹĄja
ÂťKo smo prevzeli kamp, je bil ta v zapuĹĄÄ?enem stanju. Kupili smo mobilne hiĹĄice, postavili terase, uredili gostinski lokal na jezerski strani, poveÄ?ali teraso, postavili tendo, dodaten toÄ?ilni pult,ÂŤ naĹĄteje svoje vloĹžke v prostor in jih oceni na pribliĹžno 400 tisoÄ? evrov. Pove, da je s poraÄ?unom najemnine financiral le komunalno infrastrukturo za mobilne hiĹĄice, Ä?eprav bi glede na najemno pogodbo doloÄ?ene nadgradnje prostora lahko izvedeli s financiranjem lastnika. ÂťZaradi naĹĄih vloĹžkov je cena nepremiÄ?nini zrastla za 100 odstotkov. Po mojih informacijah se je kamp leta 2013 prodajal za dobrih 300 tisoÄ? evrov. Cena na letoĹĄnjem razpisu za prodajo pa je dosegla celo 870 tisoÄ? evrov.ÂŤ
Bil je dober najemnik
BoĹžo OvÄ?ar: ÂťVztrajal bom pri uveljavljenju predkupne pravice.ÂŤ
â?ą
Po tem, ko je Premogovnik Velenje februarja zaÄ?el javno zbirati ponudbe za prodajo kompleksa avtokamp Jezero (in zemljiĹĄÄ?a ÄŒolnarna), podjetje Kamp Jeze-
Da je za izgradnjo nadstreĹĄka takĹĄne kvadrature potrebno gradbeno dovoljenje, je graditelja seznanila gradbena inĹĄpektorica. Za legalizacijo ali odstranitev nadstreĹĄka ima Ä?as ĹĄe ĹĄtiri leta.
ro d. o. o. ni oddalo ponudbe, saj je OvÄ?ar od sodelavcev lastnika kompleksa Ĺže januarja dobil jasno informacijo, da nakup nikakor ne bo moĹžen pod izhodiĹĄÄ?no ceno 870 tisoÄ? evrov, pove sogovornik, ki je predvideval, da za takĹĄen znesek ne bo kupca. Ker zemljiĹĄÄ?e ĹĄe ni imelo novega la-
torej naslednjega dne po tem, ko so me s tem seznanili, Ä?eprav so dokument pripravili Ĺže 21. maja,ÂŤ pokaĹže kopijo in pokomentira, da je bilo povsem nemogoÄ?e v enem dnevu (in tudi v dodatnih osmih dneh, ki jih je nato dal lastnik najemniku za izselitev) vzpostaviti v kampu stanje, kakrĹĄno je bilo
Nepravilno vodenje postopka za izselitev
20. maja 2015. ÂťSeveda bi bilo tudi nesmiselno na zaÄ?etku sezone, ko je bil kamp pripravljen na obratovanje in so bile rezervacije mobilnih hiĹĄk potrjene Ĺže skoraj do konca sezone, kamp zapreti, rezervacije stornirati ter povzroÄ?iti poslovno ĹĄkodo sebi, turizmu v Velenju in seveda vsem gostom kampa in lokala,ÂŤ je pojasnil, zakaj kljub izteku najemne pogodbe in pozivu za izselitev ni prekinil poslovanja na lokaciji in se umaknil. Tega ne bo storil, pravi, dokler se ne zakljuÄ?i sodni postopek, ki ga je nato proti njemu sproĹžil Premogovnik Velenje. ÂťPritiske pa je Premogovnik Velenje priÄ?el stopnjevati tudi z zaraÄ?unavanjem uporabnine za prazen kamp v viĹĄini 6.450 evrov meseÄ?no, kar je 5-kratnik najemnine. Vse veÄ? je indicev, da je bil posel s potencialnim kupcem dogovorjen ĹĄe pred objavo razpisa,ÂŤ ĹĄe pove sogovornik.
ViĹĄina nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a je primerljiva Dosedanji najemnik avtokampa Jezero je nezadovoljen tudi z viĹĄino nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a v izmeri 22.259 kvadratnih metrov, ki ga je skladno z dejavnostjo in merili za doloÄ?itev viĹĄine nadomestila, opredeljenimi v 10. Ä?lenu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, odmerila obÄ?ina in znaĹĄa 20.468,75 evra na leto. ViĹĄina odmere nadomestila v MOV je primerljiva z ostalimi mestnimi obÄ?inami v Sloveniji, tako glede stanovanjske kot poslovne dejavnosti. ÂťPregledali smo odloke o nadomestilu tudi za druge obÄ?ine, v katerih so kampi, vendar nismo zasledili oprostitve ali zmanjĹĄanja nadomestila za dejavnost kampa,ÂŤ so sporoÄ?ili z obÄ?ine.
ÂťGlede na vse, kar smo v kampu v zadnjih letih naredili za razvoj tega dela mesta in turizem v Velenju, je zanimivo, da se je lastnik odloÄ?il, da nam ne podaljĹĄa najemne pogodbe. Razlog za to ne more biti finanÄ?na nedisciplina. Lahko je le zelo slab izgovor. Niti nedovoljeni poseg v prostor (nadstreĹĄek nad gostinskim delom kampa je Ä?rna gradnja, op. avt.), ki ga ni zagreĹĄil trenutni najemnik, ampak prejĹĄnji najemnik, ki je sicer res matiÄ?no podjetje sedanjega, v vsakem primeru pa drug pravni subjekt, saj smo leta 2019 pridobili odlog ruĹĄitve nadstreĹĄka za dobo pet let, ko imamo Ä?as za legalizacijo. Od lastnika, ki sem mu s svojimi vlaganji poveÄ?al vrednost nepremiÄ?nine za veÄ? kot 100 odstotkov, bi priÄ?akoval veliko veÄ? kot ta maÄ?ehovski odnos,ÂŤ je dejal in pokomentiral ĹĄe oceno Premogovnika
Velenje, da bi novi lastnik brez teĹžav izvajal dejavnost gostinstva in turizma, Ä?e bi se OvÄ?ar na zaÄ?etku sezone umaknil skupaj s svojimi vloĹžki. ÂťOcena je napaÄ?na in zavajajoÄ?a. Potencialni novi lastnik, ki to seveda ni mogel postati pred odloÄ?itvijo Mestne obÄ?ine Veleje o uveljavljanju predkupne pravice, do danes ne bi imel nikakrĹĄne lastniĹĄke osnove za poslovanje v kampu. Prav tako tudi ne bi mogel poslovati kot najemnik, saj bi Premogovnik Velenje za kaj takega potreboval javni razpis. Dejstvo je, da tudi Ä?e bi bilo moĹžno kamp v zelo kratkem Ä?asu vrniti v prvotno stanje (odstraniti mobilne hiĹĄke, terase, tende, nadstreĹĄek, poruĹĄiti gostinske terase, odstraniti toÄ?ilne pulte, gostinski inventar in drugo), potencialni kupec ali najemnik ne bi bil sposoben kampa in lokala pripraviti za sezono, kar pomeni, da bi bil kamp skupaj z lokalom zaprt ĹĄe danes.ÂŤ đ&#x;”˛
tf
LetoĹĄnja sezona je dobra Število gostov in noÄ?itev je iz leta v leto naraĹĄÄ?alo. Lani jih je bilo zaradi neugodnega vremena nekoliko manj. Letos pa bo kljub zdravstvenim razmeram dobra sezono, posebno zaradi turistiÄ?nih vavÄ?erjev. Zaenkrat so gostje pri nas uveljavili za dobrih 100 tisoÄ? evrov vavÄ?erjev, zabeleĹžili pa smo okrog 5100 noÄ?itev. V nasprotju s preteklimi leti, ko smo imeli dve tretjini tujih gostov, jih je letos le okrog 10 odstotkov,ÂŤ poroÄ?a BoĹžo OvÄ?ar in dodaja: ÂťKakorkoli se bo ta zgodba konÄ?ala, smo zelo ponosni na vse doseĹženo in na naĹĄ doprinos k velenjskemu turizmu.ÂŤ
Mestna obÄ?ina Velenje se je odpovedala predkupni pravici ObÄ?ina se zaradi kadrovskega primanjkljaja, potrebnih vloĹžkov, iskanja primernega najemnika ali zahtevnih postopkov za pridobitev zasebnega partnerja ni odloÄ?ila za nakup zemljiĹĄÄ?a avtokampa Jezero Premogovnik Velenje je Mestni obÄ?ini Velenje kot imetnici predkupne pravice ponudilo zemljiĹĄÄ?e avtokampa Jezero v odkup po neznani ceni. Zaradi sredstev, ki jih je obÄ?ina v preteklih letih investirala v ureditev Velenjske plaĹže, so se pojavila razmiĹĄljanja, da bi bilo smiselno ta zemljiĹĄÄ?a lastniĹĄko prikljuÄ?iti Velenjski plaĹži in oblikovati enovito turistiÄ?no rekreativno ponudbo za enega lastnika. Vendar pa se je uprava Mestne obÄ?ine Velenje v pogovorih, ki so sledili, in na osnovi informacij, da se za nakup zanimajo za tovrstno dejavnost registrirana podjetja, odloÄ?ila, da odkupa zemljiĹĄÄ? avtokampa Jezero ne ponudi. ÂťUgotavljamo namreÄ?, da bi ĹĄlo v primeru zdruĹžitve ponudbe plaĹže in avtocampa za dve vsebinsko povsem razliÄ?ni ponudbi, ki jih v naĹĄi upravi brez trajnega vlaganja v obliki kadrov in finanÄ?nih sredstev teĹžko izpeljemo. Medtem ko z Velenjsko plaĹžo zagotavljamo prost dostop do naravne dobrine in jo iz leta v leto plemenitimo z rekreativnimi vsebinami, dostopnimi vsem, gre pri avtokampu za kompleksnejĹĄo, trĹžno usmerjeno ponudbo s ciljem razvijanja turistiÄ?nega produkta, ki mora ustvarjati doloÄ?en prihodek. Ker se turizem vedno bolj razvija (novi trendi, avtodomi,
glamping ...), infrastruktura v kampu pa se stara, bo potrebno vanj v kratkem poleg odkupa zemljiĹĄÄ? dodatno investirati v obnovo in popestritev ponudbe,ÂŤ so sporoÄ?ili z obÄ?ine. ObÄ?ina bi kot lastnica sicer lahko oddala zemljiĹĄÄ?a z objekti v najem najboljĹĄemu interesentu, Âťkar predvidevamo, da bi bilo ob plaÄ?evanju najema zemljiĹĄÄ?a in plaÄ?ilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a za kateregakoli najemnika nezanimivo, predvsem zaradi kompleksnega povraÄ?ila nujno potrebnih investicij v avtocamp. Po naĹĄi oceni bi namreÄ? s cikliÄ?nim oddajanjem avtocampa najemnikom vsakih nekaj let bilo skoraj nemogoÄ?e priti do nujno potrebnih celovitih vlaganj v kamp in razĹĄiritve ponudbe.ÂŤ Eden od naÄ?inov upravljana avtokampa bi bila tudi vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva tako, da bi obÄ?ina poiskala zasebnega partnerja, ki bi investiral v avtokamp in izvajal storitve upravljanja. ÂťPo dosedanjih izkuĹĄnjah vemo, da je postopek izvedbe razpisa dolgotrajen, obÄ?ina pa bi ĹĄe pred samim razpisom morala preveriti, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehniÄ?ni in drugi pogoji za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in ali sploh obstajata tako zasebni kot javni interes po upravljanju avto-
campa v oblik javno-zasebnega partnerstva. Da se izognemo Ä?asovno dolgemu procesu iskanja zasebnega partnerja, za katerega ne vemo, ali bo na koncu uspeĹĄen, smo se odloÄ?ili, da obÄ?ina ne ponudi odkupa zemljiĹĄÄ? avtokampa Jezero, saj v Ä?asu iskanja zasebnega partnerja obÄ?ina ne bi mogla zagotoviti delovanja kampa in izvesti obnove ter potrebnih vlaganj, kar pa bi pomenilo korak nazaj v razvoju turizma v naĹĄi obÄ?ini in na obmoÄ?ju obale Velenjskega jezera.ÂŤ ÂťVlogo Mestne obÄ?ine Velenje v turistiÄ?ni ponudbi juĹžne obale Velenjskega jezera vidimo predvsem v zagotavljanju javnih, prosto dostopnih naravnih dobrin, ostale trĹžno naravnane dejavnosti pa bomo prepuĹĄÄ?ali zasebni iniciativi in jih urejali z ustreznimi prostorskimi akti in odloki. Dohodek od dejavnosti bomo lokalni skupnosti zagotavljali po veljavnem odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, specifiÄ?no pa dejavnosti trĹženja takega objekta z Ĺže zgoraj obrazloĹženim obÄ?ina ne more zagotavljati. Vsekakor bomo poskrbeli, da se bosta obe dejavnosti, kampiranje in obvodna rekreacija, ĹĄe naprej razvijali druga ob drugi in se ustrezno dopolnjevali,ÂŤ ĹĄe sporoÄ?ajo. đ&#x;”˛
NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 15
15
NAĹ I KRAJI IN LJUDJE
3. september 2020
Stokrat daroval kri Ker je znan po tem, da sodeluje povsod, kjer je treba pomagati, ga sreÄ?ujemo veÄ?krat. Tudi na krvodajalskih akcijah. ÂťJe paÄ? tako, da je prostovoljstvo moj naÄ?in Ĺživljenja in nekako Ä?utim potrebo, da pomagam ljudem tudi preko ĹĄtevilnih organizacij in druĹĄtev. V Ĺ entulju, kjer Ĺživim, sem tudi predsednik KO RK, in to Ĺže veÄ? mandatov. Delati z dobro ekipo prostovoljk in prostovoljcev pa je pravo zadovoljstvo, saj je naĹĄe naÄ?elo ÂťPomagaj na vsakem koraku, Ä?e le lahko,ÂŤ pravi Drago Kolar, ki je 26. avgusta letos
Posvojite rastlino
v bolniĹĄnici Celje jubilejno 100tiÄ? daroval kri. Sicer pa je darovanje krvi le delÄ?ek njegovih prizadevanj. Tako je tudi operativni Ä?lan PGD Velenje, Ä?lan brigadirjev ‌ Prejel je naziv naj prostovoljec Mestne obÄ?ine Velenje, prejel plaketo Mestne obÄ?ine Velenje, odlikovanja na drĹžavnei ravni. Ĺ tevilnih funkcij in nalog, ki jih opravlja, pa raje ne bomo naĹĄtevali. Lahko pa nam je za zgled, da tudi sami za svoje prijaznejĹĄe sobivanje naredimo korak veÄ?.
Ljubljansko ZavetiĹĄÄ?e za zavrĹžene rastline je v Galeriji eMCe plac odprlo prvo Zeleno toÄ?ko zunaj prestolnice
jm Rastlino iz ZavetiĹĄÄ?a za zavrĹžene rastline lahko posvojite na Zeleni toÄ?ki v eMCe placu. Odprta bo do 21. septembra.
Velenje, 24. avgust – Kunigunda je Galerijo eMCe plac odprla zavrĹženim rastlinam, ki iĹĄÄ?ejo novega oskrbnika, s tem pa jo zaÄ?asno spremenila v botaniÄ?ni vrt manjĹĄih in veÄ?jih lonÄ?nic, ki jih je tandem magistric slikarstva Anemari Hrup in Eve Jere HanĹžek vzel pod okrilje ZavetiĹĄÄ?a za zavrĹžene rastline in jih reĹĄil propada. ÂťZbirava rastline, za katere ljudje iz razliÄ?nih razlogov ne morejo veÄ? skrbeti. V ZavetiĹĄÄ?u za zavrĹžene rastline jih oskrbiva in jim poiĹĄÄ?eva posvojitelja, ki se s podpisom oziroma narisom posvojitvene pogodbe zaveĹže, da bo za rastlino primerno skrbel, plaÄ?a pa tudi posvojnino – prispevek za material in oskrbo rastlin, s katerim se druĹĄtvo financira,ÂŤ je predstavila osnovni princip projekta Eva Jera HanĹžek in dodala, da s kolegico v projektu prepletata tako ekoloĹĄke kot umetniĹĄke
a
n je
up
i. s
Zn
i.
Drago Kolar: ÂťDarujmo kri! Krvodajalstvo je ena najbolj humanih pomoÄ?i!ÂŤ
je z
akla
d . PoiĹĄ Ä?ite g a n a w
. ww
BREZPLAÄŒNA OSNOVNA Ĺ OLA ZA ODRASLE SREDNJEĹ OLSKI PROGRAMI TEHNIK RAÄŒUNALNIĹ TVA (poklicni teÄ?aj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDĹ OLSKA VZGOJA (ssi in poklicni teÄ?aj), MATURITETNI TEÄŒAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR
in socialne koncepte. ÂťSpodbujava zavedanje, da so rastline Ĺživa bitja, s katerimi pogosto ravnamo kot s potroĹĄnimi predmeti. Ko niso veÄ? lepe, bujne, cvetoÄ?e kot v cvetliÄ?arni, jih preprosto zavrĹžemo,ÂŤ je nakazala motiv in sporoÄ?ilo projekta, ki se je zaÄ?el leta 2015 in leto kasneje prerasel v druĹĄtvo. Umetnici se kot laika sproti uÄ?i-
ta, kako zavrĹžene rastline pravilno oskrbeti, da v nov dom pridejo v kar se da dobri kondiciji. RaÄ?unata na to, da bodo tudi posvojitelji sami prevzeli odgovornost zanje in se angaĹžirali pri iskanju informacij o pravilni negi. Tako kot pri njunih drugih projektih je tudi pri tem pomembno vkljuÄ?evanje obiskovalcev. Projekt se namreÄ? predstavi kot raz-
stava zavrĹženih rastlin (Zelena toÄ?ka), ki si jo obiskovalci ogledajo, s posvajanjem rastlin vanjo posegajo in jo z narisom posvojitvene pogodbe, na kateri upodobijo izbrano rastlino, soustvarjajo. ÂťTorej, prisoten je koncept risbe, saj ta medij pomembno prispeva k povezovanju z rastlino. S pozornim opazovanjem, potrebnim za risbo nekega predmeta, ga namreÄ? dobro spoznamo in se z njim poveĹžemo.ÂŤ Risbo rastline posvojitelji obesijo v razstavnem prostoru in s tem prispevajo svoje umetniĹĄko delo. Sprehod po Zeleni toÄ?ki v Galeriji eMCe plac obiskovalce vrne v Ä?as pred nekaj desetletji, saj so med rastlinami ĹĄtevilne vrste, ki so bile v stanovanjih in pisarnah zelo priljubljene, zdaj pa jih le ĹĄe redko vidimo, ker so jih nadomestile bolj eksotiÄ?ne vrste. ÂťImamo ciperus, ki je zelo nezahtevna rastlina, ampak jo je kar teĹžko najti, razne plezalke, kaktuse, pa tudi kakĹĄno monstero,ÂŤ je sogovornica omenila nekatere in povabila obiskovalce, naj se zateÄ?ejo med zelenje. đ&#x;”˛
Tina Felicijan
SabljaÄ?i vpisujejo nove Ä?lane Z novim ĹĄolskim letom so zaÄ?eli vpisovati nove Ä?lane tudi mnogi klubi v Ĺ aleĹĄki dolini. Eden od njih je tudi zelo uspeĹĄni SabljaĹĄki klub Rudolf Cvetko. Ti vpisujejo nove Ä?lane predvsem v skupino zaÄ?etnikov (8–15 let) in skupino starejĹĄih zaÄ?etnikov/ veteranov (15–99 let).
ÄŒe vas zanima ta ĹĄport, se jim lahko pridruĹžite v mali telovadnici stavbe B Ĺ olskega centra Velenje. VeÄ? podatkov je na njihovi spletni strani in Facebooku (sk.rudolfcvetko@gmail.com, www.facebook. com/FencingVelenje/) đ&#x;”˛
UspeĹĄen zaÄ?etek triatlonske sezone V soboto, 28. 8., smo tudi triatlonci doÄ?akali prvo tekmo sezone. Potekala je v Ljubljani. V razdalji super sprint (250 m plavanja, 7 km kolesa in 2 km teka) je ĹĄtela za drĹžavno prvenstvo. Tekmovanja sta se udeleĹžila dva predstavnika Triatlon kluba Velenje. Sara Navodnik je v kategoriji kadetinj osvojila drugo mesto. Ĺ e stopniÄ?ko viĹĄje pa
se je povzpel Grega Navodnik, ki je v kategoriji mlajĹĄih deÄ?kov
osvojil prvo mesto. Njun trener đ&#x;”˛ ĹĄb je Vlado Stjepić.
USPOSABLJANJA IN TEÄŒAJI ZA PROSTI ÄŒAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAĹ˝EVANJE IN KARIERO RAÄŒUNALNIĹ KI TEÄŒAJI JEZIKOVNI TEÄŒAJI
INFORMATIVNI DAN:
9. september ob 16. uri
03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si | www.srz-rdeca-dvorana.si
BAZEN PONOVNO OBRATUJE OD 1. SEPTEMBRA! BAZEN in FITNES od ponedeljka do petka - od 8. do 22. ure BAZEN v SOBOTO in NEDELJO od 9. do 22. ure FITNES v SOBOTO in NEDELJO od 9. do 12. in od 17. do 22. ure
SAVNE NE OBRATUJEJO!
Do znanja tudi na daljavo!
03 713 35 51
www.upi.si
lu-zalec@upi.si
NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 16
16
Ĺ PORT
3. september 2020
Po ĹĄestih mesecih spet za prvenstvene toÄ?ke RokometaĹĄi Gorenja Ĺželijo sezono konÄ?ani bolje kot prejĹĄnjo, ko so bili 'samo' Ä?etrti S tekmo med Trimom Trebnje in Koprom se je vÄ?eraj zaÄ?ela nova sezona drĹžavnega rokometnega prvenstva v prvi moĹĄki ligi. Preostali dvoboji bodo v soboto: Gorenje Velenje – Ljubljana (19.00), Celje Pivovarna LaĹĄko – Grosist Slovan, Riko Ribnica – Urbanscape Loka, Krka – Slovenj Gradec 2011, Butan plin Izola – Maribor Branik, Jeruzalem-OrmoĹž — Dobova. Tekmovali bodo po dvokroĹžnem sistemu brez konÄ?nice. VelenjÄ?ani so v zadnji pripravljalni tekmi gostili avstrijski Ferlach (33 : 28), v prejĹĄnji sezoni Ä?etrto zasedbo v avstrijskem prvenstvu, ki je tudi slovensko obarvana. Zanjo igrata med drugim nekdanja igralca Gorenja, VelenjÄ?an Rok GolÄ?ar in Slovenj-
gradÄ?an BlaĹž KleÄ?, na novo sezono pa jo pripravlja UroĹĄ Ĺ erbec, ki je bil v preteklosti tudi ĹĄtiri leta pomoÄ?nik selektorja slovenske moĹĄke reprezentance Veselina Vujovića. Varovanci Zorana JoviÄ?ića so na predpredzadnji preizkuĹĄnji z aktualnimi prvaki Celjani, ki je bila sploh prva tovrstna med veÄ?nima tekmecema, igrali dokaj dobro (31 : 31), proti moĹĄtvu iz Borovelj nekoliko slabĹĄe, a zmaga vseeno ni bila vpraĹĄljiva. Prvi polÄ?as je bil bolj ali manj izenaÄ?en. VeÄ?krat so povedli z najviĹĄjo razliko v tem delu igre dveh zadetkov. Tudi gostje so bili nekajkrat v rezultatski prednosti, vendar nikoli veÄ? kot za zadetek. TolikĹĄna je bila razlika tudi ob polÄ?asu, a v domaÄ?o korist (15 : 14). V nadaljevanju, v katerem je trener priloĹžnost dajal vsem igralcem, pa so vendarle pokazali, da to ni le prijateljska tekma. ZaÄ?eli so igrati hitreje in si v dobre Ä?etrt ure priigrali najviĹĄjo prednost osmih golov (26 : 18). Nato so zaigrali bolj sproĹĄÄ?eno in Avstrijci so poraz nekoliko ublaĹžili.
Ne smeta se ponoviti prejĹĄnji sezoni
RokometaĹĄi nestrpno priÄ?akuje zaÄ?etek nove sezone z Ĺželjo, da ne bi bila predÄ?asno konÄ?ana, kot je bila prejĹĄnja. Trener Zoran JoviÄ?ić poudarja: ÂťGlede na vse okoliĹĄÄ?ine smo dobro pripravljeni, pravi pokazatelj pa bodo seveda tekme za toÄ?ke. Nekatere prijateljske tekme smo odigrali na visoki ravni, nekatere nekoliko slabĹĄe. KakĹĄno je celo bolje izgubiti, da se pokaĹžejo morebitne slabosti; bolje zdaj, ker jih lahko ĹĄe popravimo do zaÄ?etka prvenstva. Predpredzadnjo s Celjem smo odigrali zelo kakovostno. Tudi zadnjo smo Ĺželeli Ä?im bolje, vendar v podzavesti nismo bili pravi. To se ne sme dogajati. Pokazala je kar nekaj napak v naĹĄi igri, ki jih v bojih za toÄ?ke ne sme biti. Ĺ port je krut, Ä?e se izrazim v prispodobi. Tudi za rokomet velja, da lahko vsak vsakega premaga. Nauk iz zadnje preizkuĹĄnje: niti za trenutek ne smemo zaspati; moramo biti vseskozi agresivni in garati od prve do zadnje minute.ÂŤ
SporoÄ?ilo kluba
Proti novincem v ligi, rokometaĹĄem Ljubljane, so vsaj na papirju favoriti?
Trener odgovarja: ÂťTo ĹĄe ni dovolj za uspeh. Vemo, da je vsak nasprotnik proti favoriziranemu zelo motiviran. To smo obÄ?utili tudi lani, ko smo zelo slabo zaÄ?eli sezono. Enako je bilo leto poprej, v moji uvodni sezoni v Velenju. Kaj takĹĄnega se ne sme ponoviti z Ljubljano, ki jo zelo spoĹĄtujemo. Upam, da bo v tretje ĹĄlo laĹžje. Skratka, priÄ?akujem motivirane goste. Mi pa moram biti ĹĄe bolj. Sicer pa je vsaka tekma poglavje zase.ÂŤ Tekme brez prisotnosti gledalcev? ÂťIgramo tudi zanje in seve-
Ĺ˝elje so eno, stvarnost drugaÄ?na Za velenjske zeleno-Ä?rne in ĹĄmarĹĄke vijolice domaÄ?e igriĹĄÄ?e ni prednost – Doslej oboji dvakrat izgubili in obakrat na svojem igriĹĄÄ?u Oba ĹĄaleĹĄka ligaĹĄa sta v 4. prvenstvenem krogu v drugi ligi razoÄ?arala. NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 so v soboto gostovali v Kranju, ki je v prvih dveh krogih ostal brez ene same toÄ?ke. DomaÄ?emu Triglavu so uspeĹĄno kljubovali dve tretjini tekme, nato popustili in prejĹĄnji prvoligaĹĄ je zmagal gladko s 3 : 0. "V tekmo smo ĹĄli dokaj odloÄ?no in prvi polÄ?as odigrali zelo dobro. Nasprotnika smo drĹžali stran od naĹĄega gola, tako da si ni ustvaril omembe vredne priloĹžnosti. V drugem polÄ?asu smo malce padli, vsaj kar se tiÄ?e agresije, in Ĺžal prejeli tri zadetke, sami pa smo imeli tudi nekaj obetavnih situacij, ki bi jih lahko bolje izkoristili," je o tem nastopu povedal trener Ramiz Smajlović. To je bil Ĺže tretji poraz Ĺ marÄ?anov in po njem so zdrsnili na predzadnje mesto. Imajo tri toÄ?ke, toliko kot trinajsti BeltinÄ?ani in ĹĄtirinajsti PtujÄ?ani. Na zadnjem mestu so Brda s toÄ?kovno niÄ?lo in ĹĄe brez doseĹženega zadetka. NogometaĹĄi Rudarja niso ponovili rezultatskega uspeha iz prejĹĄnjega kroga, ko so v ĹĄaleĹĄkem derbiju premagali Ĺ martno. Gostili so BreĹžice Terme ÄŒateĹž in izgubili z 0 : 1. Tudi zanje je bil to Ĺže drugi poraz in razoÄ?aranje je bilo precejĹĄnje. Nasprotno pa veliko veselje gostov, ne le takoj po konÄ?ani tekmi, ampak tudi ĹĄe v garderobi. Tekma se je zaÄ?ela s polurno zamudo, ker PosavÄ?ani zaradi neurja niso mogli priti v Velenje ob predvidenem Ä?asu. Z zmago so se Posavci po toÄ?kah izenaÄ?ili z njimi in KrĹĄkim. Zaradi boljĹĄe razlike v golih so VelenjÄ?ani deseti, KrÄ?ani enajsti,
BeltinÄ?ani pa dvanajsti. DrugaÄ?en je tudi pogled na vrh lestvice. FuĹžinar je po neodloÄ?enem rezultatu 1 : 1 v AjdovĹĄÄ?ini padel na Ä?etrto mesto. V vodstvu ga je zamenjala Krka z zmago z 2 : 0 nad Dravo. Druga je Nafta, ki je bila v prekmurskem derbiju s 4 : 1 boljĹĄa od BeltinÄ?anov. Oboji imajo po deset toÄ?k. S petega se je na tretje mesto z devetimi toÄ?kami povzpel Kalcer Radomlje, ki je v sosedskem derbiju 3 : 1 premagal Roltek Dob. Zadetek so Posavci dosegli Ĺže v 8. minuti. V nadaljevanju rudarji kljub Ĺželji niso uspeli izenaÄ?iti, kaj ĹĄele povsem spreobrniti rezultat. Neurje na gostih ni pustilo posledic, tekmo so zaÄ?eli zelo samozavestno. Zdi se, da so rudarje presenetili, saj so dvoboj zaÄ?eli zelo napadalno. Dobili smo celo obÄ?utek, da imajo igralca veÄ?, saj so domaÄ?i s precejĹĄnjo teĹžavo prekinjali njihove akcije. TakĹĄen naÄ?in igre od njih zahte-
va tudi trener. NaÄ?rt so uresniÄ?ili. Vratar, ki je ohranil mreĹžo nedotaknjeno, je po tekmi dodal: ÂťIĹĄÄ?emo pike, v garderobi smo si dejali, da igramo na zmago. Ekipa je mlada, vzdrĹžali smo napade domaÄ?ih in po dveh porazih dobili zelo pomembne tri toÄ?ke. Proti koncu smo imeli tudi nekoliko sreÄ?e. Padla nam je koncen-
tracija. UpoĹĄtevati je treba, da je bil na nasprotni strani nekdanji prvoligaĹĄ. Res pa je, da je precej spremenjen.ÂŤ DomaÄ?i trener Almir Sulejmanović gotovo ni priÄ?akoval, da bodo po ĹĄtirih krogih dvakrat izgubili in za nameÄ?ek obakrat na igriĹĄÄ?u pred domaÄ?o tribuno, na kateri tudi v nedeljo ni bilo gledalcev. Pozna se, da je bila ekipa sestavljena zadnji hip, da ĹĄe ni dovolj uigrana niti nima dovolj moÄ?i za visok ritem vseh devetdeset minut. Razumljivo, poraz je teĹžko sprejel: ÂťVerjeli smo, da bomo po zmagi v Ĺ martnem zaÄ?eli niz zmag. Ĺ˝al se ni izĹĄlo po naĹĄih Ĺželjah. Gostje so zlasti v prvem polÄ?asu zelo dobro stali na igriĹĄÄ?u, nasprotno pa smo mi zelo slabo odprli tekmo. NaĹĄo premajhno zbranost so gostje kaznovali s hitrim vodstvom. Nato smo se trudili, muÄ?ili, poskuĹĄali izenaÄ?iti. Imeli smo nekaj priloĹžnosti, vendar enostavno Ĺžoga ni hotela v nasprotnikovo mreĹžo.ÂŤ đ&#x;”˛
S. Vovk
da jih bomo zelo pogreĹĄali. Brez osmega ali Ä?e hoÄ?ete ĹĄestnajstega 'igralca' je igrati povsem drugaÄ?e, kot Ä?e imaĹĄ moÄ?no podporo na tribuni. S tem se moramo sprijazniti tako mi kot drugi in upati, da se bodo razmere Ä?im prej izboljĹĄale.ÂŤ
V evropskem pokalu z Italijani
Evropska rokometna zveza je prejĹĄnji teden zaradi posledic virusa covid-19 prestavila tekmovanje v novem evropskem pokalu (tretje najmoÄ?nejĹĄe evropsko klubsko tekmovanje) za en mesec. V torek pa so na Dunaju, sedeĹžu zveze, izĹžrebali pare 2. kroga. Nasprotnik rokometaĹĄev
Rudar Velenje – BreĹžice Terme ÄŒateĹž 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Ester Sokler (8.). Rudar: Stopajnik, Jovan, KaĹĄnik, Beciri, ÄŒrnÄ?iÄ?, Halilović, Ĺ˝urga, Hrovat (od 75. PuĹĄnik), Ovsenek, Jovanović, VoĹĄnjak (od 68. Koprivnik); trener: Almir Sulejmanović. RdeÄ?i karton: Marko Felja (45., 88. – drugi rumeni), BreĹžice.
Triglav Kranj – Šmartno 1928 3:0 (0:0). Strelci: 1:0 Kumer (60.), 2:0 Hasanaj (77.), 3:0 Ahmetaj (90.). Šmartno 1928: Lojen, Pesjak, Verhovťek (od
81. PaviÄ? Kac), BukĹĄek, A. Vezaj (od 65. DĹžumhur), Trop, F. Vezaj (od 65. BariÄ?), Melavc (od 81. Purnat), KriĹžnik, Kerić (od 46. Danijel), Trap; trener: Ramiz Smajlović Drugi rezultati: KrĹĄko – Jadran Dekani 0:0 (0:0), KalÄ?ar Radomlje – Ruletk Dob 3:1 (3:0), Drava Ptuj – Krka 0:2 (0:0), Primorje Edmundi – FuĹžinar Vzajemni 1:1 (0:0), Nafta 1903 - Beltinci Klima Tratnjek 4:1 (2:0), Brda - Vitane st Bilje 0:3 (0:2) 5. krog: Dob – Rudar (sobota, 5. septembra), Ĺ martno – Brda (nedelja, 6. septembra, 16.30) Vrstni red: 1. Krka - 10 (11:3), 2. Nafta 1903 10 (9:2), 3. Radomlje 9 (10:3), 4. Bilje 9 (6:5), 5. FuĹžinar 8 (11:4), 6. Primorje 7 (5:3), 7. Dob 6 (11:8), 8. Triglav 6 (5:4), 9. Jadran 5 (6:4), 10. Rudar 4 (5:6),
Gorenja bo italijanska ekipa Ego Handball Siena. Prva tekma bo predvidoma 14. ali 15. novembra, povratna pa 21. ali 22. novembra. đ&#x;”˛
Stanislav Vovk
Dekleta zamozavestno v novo sezono Velenje – Nova sezona se za Ä?lansko Ĺžensko rokometno ekipo uradno zaÄ?ne sicer 5. septembra, a bodo VelenjÄ?anke v prvem krogu proste. V drugem krogu 12. septembra pa se bodo pomerile z ekipo RK Zelene doline Ĺ˝alec. Lansko sezono so zakljuÄ?ile na sedmem mestu v 1. A drĹžavni rokometni ligi in si tako zagotovile obstanek v najboljĹĄi slovenski Ĺženski rokometni ligi. Priprave so zaÄ?ele 27. julija na jezeru, kjer so opravile prvi del priprav. PriĹĄla je celotna ekipa iz lanske sezone in ĹĄtiri novinke. Trenutno trenirajo v RdeÄ?i dvorani, kjer je njihova pozornost usmerjena na tehniko in taktiko. Poleg treningov je bilo v pripravljalnem Ä?asu odigranih pet prijateljskih tekem in ĹĄtiridnevne priprave na slovenski obali.
Nov predsednik
Avgusta je Ĺ˝RK Velenje izvolil novega predsednika kluba. To je sedaj Bojan Brcar, ki je zamenjal Biljano Lakić. Ob imenovanju je med drugim dejal: ÂťEna od nalog, ki smo si jih zastavili v naslednjih letih, je, da ĹĄe bolj pribliĹžamo Ĺženski rokomet domaÄ?emu obÄ?instvu. Ĺ˝al, kot kaĹže, vsaj na
TAKO so igrali 2. SNL, 4. krog
V RK Gorenje Velenje so zaradi Ĺželje, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe v trenutni situaciji z aktualnim virusom, sprejeli odloÄ?itev, da bo prva prvenstvena tekma potekala pred praznimi tribunami. V Ĺživo jo bo mogoÄ?e spremljati na Facebooku. Vse nadaljnje tekme pa si bo v skladu z navodili pristojnih organizacij mogoÄ?e ogledati v Ĺživo. Zaradi negotove situacije v zvezi s pandemijo Covid-19 so se v klubu odloÄ?ili, da sezonskih vstopnic letos ne bodo prodajali. Vsi lanskoletni imetniki sezonskih vstopnic bodo imeli ob ogledu tekem dodatne ugodnosti, o Ä?emer bodo zveste navijaÄ?e obveĹĄÄ?ali sproti.
11. KrĹĄko 4 (3:6), 12. BreĹžice 4 (3:7), 13. Beltinci 3 (5:8), 14. Drava 3 (5:9),15. Ĺ martno 1928 3 (2:10), 16. Brda 0 (0:15)
Prijateljska tekma Gorenje Velenje – Ferlach 33:28 (15:14) Gorenje: Husejnović (1 obramba), Panjtar (13 obramb), Predović 1, Pajt 6 (2), MiklavÄ?iÄ?, DrobeĹž 1, Komar, LonÄ?ar 2, SokoliÄ? 2, Verdinek 5 (2), GrmĹĄek, Mlivić 4, Miha KavÄ?iÄ? 6, Aleks KavÄ?iÄ? 5, Velić 1; trener: Zoran JoviÄ?ić. Sedemmetrovke: 5 (4), Ferlach: 3 (3); izkljuÄ?itve: Gorenje 2 minuti, Ferlach 0.
zaÄ?etku sezone na tekmah obÄ?instva ne bo. Kljub temu ostajamo optimisti.ÂŤ
Nov logotip kluba
Poleg novega predsednika kluba pa v novo sezono vstopajo z novim logotipom, ki nosi barve domaÄ?e rdeÄ?e dvorane in vsebuje stolpnico, ki jo nosi tudi grb mestne obÄ?ine Velenje.
Kaj pravi trenerka?
ÂťSeveda Ĺže vsi komaj Ä?akamo na zaÄ?etek nove ligaĹĄke sezone v upanju, da nam je Covid-19 zopet ne zagode. Ĺ˝elim si, da bi vse igralke sezono doÄ?akale zdrave in da bi v celotni sezoni tako tudi ostalo. Cilj v letoĹĄnji sezoni je obstanek v 1. A Ĺženski rokometni ligi z Ĺželjo po Ä?im boljĹĄi uvrstitvi. Igro iz lanske sezone Ĺželimo izpopolniti in tudi mlajĹĄim igralkam iz naĹĄega kluba omogoÄ?iti igro v Ä?lanski ligi. ÄŒe bodo dekleta prenesla na igriĹĄÄ?e vse moje zamisli, dober rezultat ne bo manjkal,ÂŤ je med drugim dejala za spletni portal rokometnega kluba Velenje SneĹžana TamĹĄe Rodić. đ&#x;”˛
Petra Tomić
Krimovke visoko zmagale
V 1. A drĹžavni Ĺženski rokometni ligi bo v novi sezoni nastopalo 11 ekip. RokometaĹĄice Krima Mercatorja, 25-kratne drĹžavne prvakinje, so v uvodni tekmi premagale Izolo s 43 : 20 (20 : 9). Druge tekme bodo na sporedu v soboto: Ptuj – Krka, Zelene doline Ĺ˝alec – Koper, Z'deĹžele – Litija in Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina – Zagorje. Velenjska dekleta bodo v uvodnem krogu prosta. V drugem bodo gostovale v Ĺ˝alcu, v tretjem, predvidoma 19. septembra, pa gostile KoprÄ?anke. đ&#x;”˛
vos
NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 17
VeÄ?kratna svetovna prvakinja, ĹĄportna plezalka Janja Garnbret ,je pred dnevi v Brianconu v Franciji nastopila verjetno na edini letoĹĄnji tekmi svetovnega pokala v ĹĄportnem plezanju v letoĹĄnji sezoni, ki jo je zaznamoval novi korona virus. LetoĹĄnje leto bi moralo biti njeno leto, tudi zaradi poletnih olimpijskih iger, na katerih bi veljala za favoritinjo v panogi, ki bi letos doĹživela svoj debi. Ĺ˝al bo naĹĄa svetovna prvakinja morala poÄ?akati ĹĄe eno leto. Spregovorila je o Ĺželji po tekmah, ki jih oboĹžuje, motivaciji, Ĺživljenju, treningu na svoji steni in razpetostjo med Gorenjsko in KoroĹĄko. Kako kaĹže letoĹĄnja okrnjena tekmovalna sezona in kakĹĄni so cilji? ÂťSezona je drugaÄ?na, moj edini cilj so bile olimpijske igre, do zadnjega nismo vedeli, ali moramo biti v izjemni formi, kar je bilo zelo naporno. Priznam, da mi je kar malo odleglo, ko sem izvedela, da imam ĹĄe nekaj Ä?asa za priprave. V tem Ä?asu so se mi dogajala nihanja v motivaciji, sem se pa nauÄ?ila, da je potrebno kar najveÄ? potegniti iz letoĹĄnjega leta. Lahko se posveÄ?am hitrosti, izboljĹĄujem obe disciplini – plezanje v teĹžavnosti in balvanih, in skuĹĄam napredovati v hitrosti in postati konkurenÄ?nejĹĄa kombinatorkam. Moj cilj je bil ves Ä?as
17
Ĺ PORT, REKREACIJA
3. september 2020
LetoĹĄnje leto bi moralo biti njeno olimpijsko leto Cilj letoĹĄnje plezalne sezone Janje Garnbret je izboljĹĄanje hitrosti – Ogromno priÄ?akovanj goji predvsem do same sebe, tako da priÄ?akovanj ostalih ljudi niti ne opazi – Razpeta med KoroĹĄko in Gorenjsko, veÄ?krat pogreĹĄa domaÄ?e in dom vezan na treninge, ne toliko na same tekme. Tekma v Brianconu mi je priĹĄla prav ob pravem Ä?asu, saj sem lahko ugotovila, kje sem s svojo formo. Potrebovala sem potrditev, da s trenerjem Romanom Krajnikom delava prav, zato je bila tekma dobrodoĹĄla.ÂŤ Na stopniÄ?ke v teĹžavnosti sta se na tekmi v Franciji zavihtela tako vi kot vaĹĄ partner Domen Ĺ kofic. OÄ?itno je Ä?as, preĹživet v karanteni, dobro del obema? ÂťDrĹži. Med karanteno sva bila z Domnom veliko skupaj, doma Ĺže imava postavljeno steno, seveda pa je dobrodoĹĄlo tudi to, da imaĹĄ nekoga, ki te stalno podpira in motivira. S trenerjem Romanom sva se sliĹĄala vsak dan, program je bil, kot za zdaj kaĹže, uÄ?inkovit. Komunicirala sva po telefonu, treninge sem snemala in mu poĹĄiljala posnetke, ki sva jih skupaj analizirala.ÂŤ
sem ĹĄe Ä?isto preseljena. Z vsemi treningi in tekmami resda redkeje prihajam domov, Ä?eprav bi rada priĹĄla veÄ?krat, se mi kar ne izide, saj veliko treniram. Zavedam se namreÄ?, da ljudje od mene veliko priÄ?akujejo, pa ĹĄe sama sem precej kritiÄ?na do sebe. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem velik perfekcionist, kar se tiÄ?e plezanja in forme, in da sem zelo stroga do sebe, tako na treningih kot tekmah. Ogromno priÄ?akovanj gojim predvsem sama do sebe, tako da drugih priÄ?akovanj niti ne opazim toliko. ÄŒeprav se zavedam, da perfekcionizem lahko tudi omejuje, ker bi rad naredil vse perfektno, ĹĄe vedno mislim, da mi da veÄ? pozitivnega kot negativnega.ÂŤ Zdaj veÄ?ino Ä?asa preĹživite v Radovljici. Kaj pogreĹĄate KoroĹĄko, domaÄ?e? ÂťDo mature sem trenirala v Velenju, zdaj treniram na svoji
steni, sem pa ĹĄe vedno Ä?lanica Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka Velenje, in Ä?eprav sem precej na Gorenjskem koncu, ĹĄe vedno najdem Ä?as za pot na KoroĹĄko. Ni-
KakĹĄna bo plezalna sezona do konca ÂťkoroneÂŤ? ÂťKonec novembra bo potekalo evropsko prvenstvo v ĹĄportnem plezanju v Rusiji, tudi tega v Mo-
skvi se bom udeleĹžila. Vem, da so se v teh teĹžkih Ä?asih zelo trudili, da bi naĹĄli najboljĹĄo in najvarnejĹĄo reĹĄitev za ĹĄportnike, organizatorje, prostovoljce in navijaÄ?e, tako da komaj Ä?akam na tekmo. ÄŒasa za dopust kljub ĹĄtevilnih odpovedi tekem ĹĄe ni bilo, naÄ?rtujem krajĹĄi oddih decembra, da se potem lahko vrnem k treningom in pripravam na olimpijsko sezono.ÂŤ Kako pomembna je prehrana in vzdrĹževanje teĹže? ÂťZa vrhunske doseĹžke se je treba tu in tam odreÄ?i tudi kakĹĄnim manjĹĄim razvadam (v mislih imam sladice), kar mi ne uspeva vedno, se pa malo pazim. Sicer pa moj prehranjevalni dan poteka po obÄ?utku. Nimam striktnega plana. Jem, kadar sem laÄ?na in kolikor mi paĹĄe. Zajtrkujem najraje ovsene kosmiÄ?e, saj mi dajo veliko energije za ves dan. SreÄ?o imam, da kosilo pripravi Domnova mami, vmes pojem kakĹĄno sadje, za veÄ?erjo pa si pripravim bodisi avokado, kakĹĄno solato ali makarone. ÄŒeprav sem bila leto dni tudi veganka, se mi zdi, da ni bilo najbolj pametno (sama sploh nisem obÄ?utila razlike), Ä?eprav sem imela tisto leto najboljĹĄo sezono.ÂŤ đ&#x;”˛
Jasmina Ĺ karja
Petankarji ponovno uspeĹĄni
Narava je najboljĹĄe zdravilo in poĹživilo Pri teku ne gre le za tekmovalnost, bolj za uĹžitek in druĹženje z naravo – Planinska vzgoja v ĹĄolah je zelo dobrodoĹĄla – V tem Ä?asu planinske koÄ?e pokajo po ĹĄivih – Skrb za varnost v gorah je izjemnega pomena
Vuzenica – V soboto, 29. avgusta, je potekalo na igriĹĄÄ?ih Arnike v Vuzenici drĹžavno prvenstvo veteranov. V tej kategoriji lahko nastopajo vsi petankarji, ki so starejĹĄi od 55 let. Ekipe (trojke) so lahko sestavljene poljubno glede na spol in klubsko pripadnost. ÄŒlana velenjskega kluba Damjan Lukman in Stojan Kuri sta s soigralko Tatjano Ĺ eruga (BĹ K Krim, Ljubljana) osvojila odliÄ?no 2. mesto. đ&#x;”˛
Jasmina Ĺ karja
Anica Pugelj je Ĺženska za katero pravijo, da ni od muh. Hribi so zadnja leta ĹĄe posebej nepogreĹĄljiv del njenega Ĺživljenja. Je mentorica pohodniĹĄkega kroĹžka Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, posebno pozornost Ĺže vrsto let namenja tudi mladim, s katerimi je veliko let kot uÄ?iteljica in vodnica rada sodelovala in to ĹĄe poÄ?ne, kot varuhinja gorske narave opozarja pohodnike na ustrezno opremljenost, gibanje in obnaĹĄanje v gorah in si prizadeva planinsko znanje prenaĹĄati na mlajĹĄe generacije. V svojem Ĺživljenju pa ni samo pohodnica, nekoÄ? je z moĹžem tudi veliko tekla in se udeleĹževala maratonov, polmaratonov in ultramaratonov, ki so ji bili v veliko veselje in zadovoljstvo. Ste ĹĄportnica po duhu in duĹĄi. Kdaj se je ta ljubezen rodila? ÂťSpomnim se, da sem bila od malih nog zagreta planinka, ki je obiskovala bliĹžnje hribe, vrsto let sem posebno pozornost kot uÄ?iteljica in mentorica namenjala tudi mladim planincem in jim prenesla ĹĄportnega duha v njihov vsakdan. Vsaj trideset let sem bi-
la mentorica mladim planincem, sodelovala sem tudi v skupini Lepi Ä?eveljc, v kateri ĹĄe vedno rada sodelujem, Ä?eprav zdaj Ĺže dve leti kot upokojenka. Skrbim za varstvo narave in gorniĹĄkim dejavnostim posveÄ?am ogromno prostega Ä?asa.ÂŤ
Narava je zdravilo in poĹživilo ne glede na leta in letni Ä?as.
Kaj opaĹžate, kakĹĄni ljubitelji gora smo ljudje? ÂťOtroci so danes bolj navajeni reda, verjetno zaradi vzgoje v ĹĄolah. So kultivirani in izobraĹženi. Ker danes veliko veÄ? Ä?asa preĹživijo za raÄ?unalnikom in ob tablicah, si starĹĄi Ĺželijo, da so vsaj v ĹĄoli vkljuÄ?eni v kakĹĄen kroĹžek, pri katerem veÄ? Ä?asa preĹživijo v naravi in se razgibajo. Vendar je zelo preprosto: kdor ima rad hribe, bo pri hoji v hribe uĹžival in hodil v hribe, komur je to napor in teĹžava, pa ne. To se vidi Ĺže zelo zgodaj.ÂŤ
KakĹĄna je letoĹĄnja poletna planinska sezona? Žal so bili vsi ĹĄolski programi letos od Ä?asa korone odpovedani, a jeseni upamo, da bomo izpeljali tri. Trenutno opaĹžamo, da planinske koÄ?e pokajo po ĹĄivih, tudi prenoÄ?iĹĄÄ?a skorajda ne moreĹĄ dobiti. Dobro je, da so v teh Ä?asih ljudje naĹĄli hribe. Upam, da ne samo zaradi uporabe bonov. Kot varuhinja narave opaĹžam, da pohodnike v zadnjem Ä?asu precej motijo kolesarji, ki se vozijo po planinskih markiranih poteh. NiÄ? nimam proti, Ä?e se vozijo po gorskih cestah in poteh, ki so za to primerne. Je pa lahko zelo nevarno, ko peljeĹĄ skupino otrok po planinski poti. Kot tudi to, da je potrebno spremljati vremensko napoved in vsa priporoÄ?ila varstva gorske narave. V tem Ä?asu so najbolj oblegani bliĹžji hribi sredogorja (OkreĹĄelj, Pohorje, Peca, UrĹĄlja gora ...), kamor se morajo ljudje ravno tako odpraviti primerno obuti in pripravljeni. Visokogorje pa je za bolj izkuĹĄene.ÂŤ VaĹĄe noge so ĹĄe vedno hitre, le da ste tek zamenjali za hojo. KakĹĄni so spomini na uspeĹĄne tekaĹĄke sezone? ÂťPriznam, da so to zelo lepi spomini in zelo lepo obdobje mojega Ĺživljenja. Kar petindvajset let sem namenila teku. TekaĹĄka skupina me je potegnila v maratone, na katerih sem gotovo nastopila dvajsetkrat, petkrat nastopila na stokilometrskem teku v Ĺ vici, na rekreativnem pohodu od Celja do Logarske doline, ki mi je bil zelo pri srcu, sem tudi
ĹĄtirikrat zmagala. VÄ?asih se mi to ni zdelo velik podvig, danes pa, ko gledam nazaj, se mi zdi, da sem lahko ponosna nase. Zadnje Ä?ase ne teÄ?em veÄ?, tek sem povsem zamenjala s hribi, ki mi pomenijo naÄ?in Ĺživljenja. Vedno sem obÄ?udovala tako Kazimiro LuĹžnik kot Heleno Ĺ˝igon, vse rekreativne tekaÄ?ice, ki so se vedno znova vraÄ?ale. Ĺ˝al Helene ni veÄ?, Kazimira je ĹĄe vedno aktivna. Zdi se mi, da dokler tek ni napor in muka, temveÄ? zgolj uĹžitek, je dobro vzdrĹževati kondicijo in teÄ?i, ko pa ne gre veÄ?, nastopi Ä?as, da se posloviĹĄ in posvetiĹĄ drugim dejavnostim.ÂŤ Ĺ e vaĹĄ namig in priporoÄ?ilo vsem aktivnim? ÂťPriporoÄ?am ljudem, da redno skrbijo za svoje telo, telovadijo, se udeleĹžujejo pohodov v naravi, primerno prehranjujejo in skrbijo za svoje veselje. ÄŒe zmanjka veselja, obsediĹĄ. Zato je druĹženje v skupini za tretje Ĺživljenjsko obdobje tako zelo dobrodoĹĄlo. Veseli me, da naĹĄi pohodniki sami dajejo pobude. Ravno smo priĹĄli s tridnevnega pohoda Ä?ez Pohorje, naÄ?rtujemo obisk Triglavskih jezer in pohod po pohodniĹĄki poti Juliana trail. NaĹĄi pohodniki vse zmorejo, veseli in ponosni so, da zmorejo. Jaz pa sem ponosna nanje, sploh, ker je njihova povpreÄ?na starost veÄ? kot sedemdeset let. Vedno pravim: Ä?e imaĹĄ rad naravo in gibanje ter to ohranjaĹĄ, ti je zagotovljeno dobro poÄ?utje tudi na stara leta.ÂŤ đ&#x;”˛
Balinanje Velenje in Ĺ oĹĄtanj v vodstvu PrejĹĄnji torek je bilo na igriĹĄÄ?u BK Celeia Celja sreÄ?anje med domaÄ?ini in gosti iz KU Gorenja. Gostje so se na tem precej zahtevnem igriĹĄÄ?u zares dobro razigrali, Ä?eprav niso bili v popolni postavi. Tako so bili po rednem delu tekme celo v prednosti, potem pa so imeli pri igri v kroge veliko smolo. KonÄ?ni rezultat je bil tako 5 : 5, razlika toÄ?k 40 : 30 pa je bila v korist domaÄ?inov. V sredo je bilo na igriĹĄÄ?u Ĺ˝alca sreÄ?anje, na katerem so gostili ekipo iz DU Vinske Gore. ÄŒeprav so bile igre gostov v zadnjih sreÄ?anjih zelo prepriÄ?ljive, pa jim tokrat ni ĹĄlo po naÄ?rtih. DomaÄ?ini so prikazali zelo dobro igro, tako da konÄ?ni rezultat 8 : 2 pove vse, pa tudi toÄ?kovna razlika 55 : 18 za domaÄ?ine je bila ogromna. Derbi kroga je bil v Velenju. Pomerila sta se ekipi DU Velenja in gostje iz BK Polzele. DomaÄ?ini so s tekme na tekmo boljĹĄi in tako je bilo tudi tokrat. Gostje so se sicer moÄ?no trudili, vendar je bil konÄ?ni rezultat 6 : 4 za domaÄ?o ekipo. Tudi razlika toÄ?k 35 : 28 je bila za domaÄ?e.
D. Lukman
Trenutni vrstni red ekip: 1. DU Velenje 10 toÄ?k, 2. BĹ DU Premogovnik (9), 3. BK Ĺ˝alec (9), 4. BK Balinc Polzela (8), 5. KU Gorenje (7), 6. DU Vinska gora (7), 7. BK Celeia Celje (4). Ekipa BĹ DU Premogovnik je bila to kolo prosta. Tudi v drugi ligi je bil v sedmem krogu najprej v sredo derbi kroga na Gorici, kjer so gostili prvouvrĹĄÄ?eno ekipo DU Ĺ oĹĄtanja. Tokrat se je v gostujoÄ?i ekipi precej poznalo, da je bilo v postavi nekaj sprememb, ker jim nikakor ni uspelo dohajati domaÄ?inov. Ekipa Gorice je dokazala, da je vse moÄ?nejĹĄa, in je na koncu zmagala s 6 : 2 in toÄ?kovno razliko 36 : 28. V TopolĹĄici je gostovala ekipa BS Vrbno Vrbica, ki je vse boljĹĄa. Tudi tokrat je to dokazala, tako da ji domaÄ?ini niso mogli slediti. Rezultat 2 : 6 in razlika toÄ?k 23 : 35 pa sta plod njihove dobre igre. V KavÄ?ah so gostili ekipo DU Dobrne. DomaÄ?ini so priÄ?akovali prepriÄ?ljivo zmago, ker letos ekipi gostov ni niÄ? uspevalo. Toda tokrat je bilo drugaÄ?e. Gostje so bili boljĹĄi in zmagali 2 : 6, le razlika toÄ?k 34 : 30 je bila za domaÄ?o ekipo. Trenutni vrstni red: 1. DU Ĺ oĹĄtanj 10 toÄ?k, 2. PDU Gorica (9), 3. BK TopolĹĄica (7), 4. BS Vrbno Vrbica (7), 5. PDU KavÄ?e (6), 6. DU Dobrna (3). đ&#x;”˛
T. F.
NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 18
18
KRONIKA
3. september 2020
Zavijanje desno kmalu tudi ob rdeÄ?i luÄ?i?
POLICIJSKA kronika
VeÄ? trkov in padcev
Med novimi prometnimi znaki kmalu tudi znak za zavijanje v desno pri rdeÄ?i luÄ?i – Novost bo gotovo povzroÄ?ila nekaj zmede, zato z Ministrstva za infrastrukturo pozivajo k strpnosti – V Velenju je za postavitev prometnega znaka primerno eno kriĹžiĹĄÄ?e
Policisti pozivajo voznika tovornega avtomobila, pod katerega se je zagozdil motor, da se jim oglasi
Jasmina Ĺ karja
V tujini lahko Ĺže nekaj Ä?asa, seveda ob predpostavki, Ä?e na prednostni cesti ni nikogar, zavijajo v desno ob rdeÄ?i luÄ?i na obmoÄ?jih, kjer to dovoljuje in oznaÄ?uje prometni znak. Vozniki spremembe oznaÄ?ujejo za dobre, sploh zaradi veÄ?je pretoÄ?nosti prometa. V Sloveniji bodo na posameznih kriĹžiĹĄÄ?ih prometni znak (desno puĹĄÄ?ico na Ä?rni podlagi), namestili ob semafor v viĹĄini rdeÄ?e luÄ?i.
Za prometno ureditev na obÄ?inskih cestah je odgovorna obÄ?ina
Da vsaka sprememba potrebuje svoj Ä?as in lahko na zaÄ?etku povzroÄ?i nekaj zmede, omeni tudi sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo Brigita Miklavc, ki razloĹži, da je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, ki bo uredil pravilo ravnanja "voĹžnjo desno pri rdeÄ?i luÄ?i na semaforju", trenutno v fazi sprejema na vladi Republike Slovenije. ÂťKo bo predlog zakona sprejet na vladi, pa sledi ĹĄe obravnava zakona v DrĹžavnem zboru RS. Z uveljavitvijo novele Zakona o pravilih cestnega prometa, torej s sprejetjem novega prometnega pravila, pa to ne bo pomenilo, da se bo pravilo lahko avtomatsko uporabljalo. Za prometno
Takole bodo vozniki morda lahko zavijali desno tudi pri rdeÄ?i luÄ?i. Morebitna novost bo verjetno najprej izvedljiva na kriĹžiĹĄÄ?i pri pekarni Presta, saj ta ni na drĹžavni cesti.
ureditev ter varen in nemoten promet na obÄ?inskih cestah so odgovorne obÄ?ine. Te bodo lahko (Ä?e se bodo za uveljavitev pravila na lokalni ravni odloÄ?ile) to realizirale preko upravljalca lokalnih cest po uveljavitvi novele zakona (s postavitvijo prometne signalizacije),ÂŤ ĹĄe pove MiklavÄ?eva.
Katera kriĹžiĹĄÄ?a v Velenju so za tovrstno ureditev prometa primerna?
Robert Sovinek iz Mestne obÄ?ine Velenje odgovori: ÂťVsa semaforizirana kriĹžiĹĄÄ?a v Velenju, v katerih bi lahko reĹĄitev priĹĄla v poĹĄtev, razen kriĹžiĹĄÄ?a pri Presti, so na drĹžavnih cestah. Mestna obÄ?ina Velenje za izvedbo po-
trebuje soglasje Direkcije RS za infrastrukturo. VeÄ? bo znanega bo sprejetju zakona. ÂŤ Znak za zavijanje v desno ob rdeÄ?i luÄ?i bo videti takole. NameĹĄÄ?en bo v viĹĄini rdeÄ?e luÄ?i na semaforju. đ&#x;”˛
Velenje, 26. avgusta – V torek se je v prometni nesreÄ?i zunaj naselja ÄŒrnova laĹžje poĹĄkodoval kolesar, ki je kolesaril z elektriÄ?nim kolesom. Zaradi voĹžnje preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a je izgubil oblast nad kolesom in padel. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je kolesaril pod vplivom alkohola. V Ä?etrtek, 27. avgusta, sta se v prometni nesreÄ?i v Ĺ oĹĄtanju, v avtomobilu voznice laĹžje poĹĄkodovala mladoletna sopotnika. Prometno nesreÄ?o je zaradi izsiljevanja prednosti povzroÄ?il voznik osebnega vozila. V ÄŒrnovi sta se istega dne laĹžje poĹĄkodovali voznici osebnih vozil, ki sta bili udeleĹženi v prometni nesreÄ?i, do katere je priĹĄlo zaradi voĹžnje s prekratko varnostno razdaljo. V petek, 28. avgusta popoldan, se je na obmoÄ?ju Belih Vod pri padcu laĹžje poĹĄkodoval kolesar. Padel je, ker mu je pot prekriĹžal pes. Istega popoldneva sta se pri padcu z motorjem na cesti Velenje–Polzela poĹĄkodovala motorist in sopotnik. Padec je povzroÄ?il masten madeĹž na cesti. Na Polzeli pa sta trÄ?ila dva voznika skirojev. Eden od njiju se je pri padcu laĹžje poĹĄkodoval. V nedeljo, 30. avgusta popoldan, malo po 15. uri se je v Velenju na GoriĹĄki cesti pripetila prometna nesreÄ?a, v kateri sicer ni bil nihÄ?e poĹĄkodovan, je pa eden od voznikov odpeljal s kraja, ne da bi soudeleĹženemu v nesreÄ?i nudil potrebne podatke. Vozil naj bi sivega citroena berlinga. Za njim poizvedujejo. Isto nedeljo okoli 21.30 pa je na GoriĹĄki cesti zaradi neprilagojene hitrosti padel motorist. Kolo z motorjem se je med drsenjem po cesti zagozdilo pod tovorno vozilo, ki je pripeljalo naproti. K sreÄ?i se motoristu ni zgodilo hujĹĄega, utrpel je laĹžje telesne poĹĄkodbe. Ker voznika tovornega vozila ob prihodu policistov na kraj ni bilo veÄ? tam, ga pozivajo, da se zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in nesreÄ?e oglasi na Policijski postaji Velenje ali pokliÄ?e na telefonsko ĹĄtevilko 03 898 61 00. Vozil naj bi tovorno vozilo volkswagen transporter ali crafter.
Kdo lomi stekla? Velenje, 29. avgusta – V soboto je neznanec poĹĄkodoval osebni avto, ki je bil parkiran na KidriÄ?evi. Razbil je zadnje steklo na vozilu, lastnika pa oĹĄkodoval za okoli 200 evrov. Podoben primer, razbito steklo na avtomobilu, so policisti obravnavali tudi dan za tem, v nedeljo, 30. avgusta, v Starem trgu v Velenju.
Vlomilca povzroÄ?ila ĹĄkodo na vratih
Obnovljene ceste, vodovod, otroĹĄko igriĹĄÄ?e Velenje – V obÄ?ini Velenje so v preteklem tednu zakljuÄ?ili veÄ? manjĹĄih naloĹžb. V Ĺ kalah pri ÂťPodurĹĄenuÂŤ so dokonÄ?ali obnovo 275 metrov ceste SmreÄ?nik–PodurĹĄen, ki so jo v sklopu koncesije za ceste obnovili delavci podjetja PUP Velenje, obnovili pa so tudi 700 metrov vodovoda, kar je naredilo Komunalno podjetje Velenje. Skupna vrednost naloĹžbe je znaĹĄala okoli 63.000 evrov.
Posodobljena cesta med SmreÄ?nikom in PodurĹĄenom v Ĺ kalah.
Prav tako so asfaltirali 65 metrov ceste do vrtiÄ?kov v BevÄ?ah in vgradili zbiralnik za vodo, ki jo bodo lahko uporabljali vrtiÄ?karji za zalivanje vrtov. Na cesti v Cirkovcah so postavili ĹĄtiri nove drogove javne razsvetljave, na otroĹĄkem igriĹĄÄ?u v Tajni pa so postavili dvojno gugalnico. Ta dela so stala nekaj manj kot 24.000 evrov. đ&#x;”˛
mz
Velenje, 30. avgusta – V nedeljo je vlomilec skozi vhodna vrata vlomil v stanovanjsko hiĹĄo na PleĹĄivcu. Prostore je preiskal. Ukradel ni niÄ?esar. Ĺ kodo je lastnikom povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem vhodnih vrat. V nedeljo je na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju neznani storilec poskuĹĄal vlomiti v stanovanje stanovanjskega bloka. Ĺ kodo je lastnikom povzroÄ?il s poĹĄkodovanjem vhodnih vrat.
V okolici ĹĄol zaznali 15 krĹĄitev Velenje, 31. avgusta – Velenjski policisti so v ponedeljkovem poostrenem nadzoru, kjer so kontrolirali individualne prevoze otrok v vrtce in krĹĄitve cestnoprometnih predpisov v okolici ĹĄol, zaznali 15 krĹĄitev. Enajstim krĹĄiteljem so izdali plaÄ?ilne naloge, ĹĄtiri so opozorili. Eden od ustavljenih voznikov je v bliĹžini osnovne ĹĄole vozil prehitro, trije so telefonirali, pet voznikov ni uporabljalo varnostnih pasov, eden ni imel ustreznega otroĹĄkega sedeĹža. Eno krĹĄitev so zaznali pri peĹĄcu, ki je nepravilno preÄ?kal cestiĹĄÄ?e. Vse prometne udeleĹžence znova pozivajo, naj bodo v teh dneh ĹĄe posebej pozorni na ĹĄolarje in dijake, ki so v torek zaÄ?eli pouk.
Iz POLICISTOVE beleĹžke Lepljivi prsti
Denarnica je bila doma
Velenje, 27. avgusta – V Ä?etrtek so v dveh trgovinah, v Kiku in Lidlu, zalotili Ĺženski z lepljivimi prsti. Policisti bodo obe ovadili. V soboto pa so pri kraji zalotili moĹĄkega, ki je iz ene od trgovin na Ĺ trbenkovi v Velenju skuĹĄal ukrasti nekaj artiklov. Tudi njega Ä?aka kazenska ovadba.
Velenje, 27. avgusta – V Ä?etrtek so policisti obravnavali prijavo tatvine denarnice v podjetju Gorenje. Izkazalo pa se je, da denarnica ni bila ukradena, ampak, kot je kasneje ugotovila sama prijaviteljica, pozabljena doma.
Sredi noÄ?i so se ukvarjali z ÂťnagajivimÂŤ sosedom Velenje, 27. avgusta – Malo pred tretjo uro Ä?etrtkovega jutra je policiste poklical krajan Ĺ kal in povedal, da mu nagaja sosed. Policisti so preverili okoliĹĄÄ?ine prijave, vendar elementov prekrĹĄka ali kaznivega dejanja niso zaznali, zato so dogodek samo zabeleĹžili.
KriÄ?al na kopalce TopolĹĄica, 28. avgusta – V Ä?etrtek je neznani moĹĄki kriÄ?al na kopalce v Termah TopolĹĄica. Njegovo identiteto ĹĄe ugotavljajo.
NaĹĄel prometni znak Velenje, 28. avgusta – V petek je VelenjÄ?an policistom izroÄ?il prometni znak, ki ga je naĹĄel po nakljuÄ?ju. Od njih so ga prevzeli vzdrĹževalci cest.
S prodajalko pokvarjenega aparata sta se sama sporazumela Velenje, 28. avgusta – V petek je VelenjÄ?an policistom prijavil goljufijo, ki jo je zaznal po nakupu rabljenega mobilnega telefona. Ta je bil pokvarjen in brez pripadajoÄ?e opreme, o Ä?emer se je, preden je poklical policijo, skuĹĄal sam pogovoriti s prodajalko. Po prijavi pa je pokli-
cal ĹĄe enkrat in povedal, da je denar dobil povrnjen, zato odstopa od pregona.
Konja na cesti TopolĹĄica, 29. avgusta – V soboto opoldne je voznik osebnega avtomobila policiste obvestil, da se po cesti sprehajata konja. Ko so policisti priĹĄli na kraj, sta sprehod Ĺže zakljuÄ?ila, saj ju ni bilo veÄ? opaziti.
Ne taĹĄÄ?i in ne Ĺženi ne sme blizu Velenje, 29. avgusta – V soboto proti veÄ?eru so policisti v Velenju obravnavali nasilje v druĹžini. Zet in moĹž ga je izvajal nad taĹĄÄ?o in Ĺženo. Policisti so mu izrekli prepoved pribliĹževanja obema. Za svoje nasilno dejanje pa se bo moral zagovarjati tudi na sodiĹĄÄ?u.
Razmetal mu je sobo Velenje, 29. avgusta – V soboto malo po 19. uri je policiste poklical stanovalec z Vojkove v Velenju. Povedal jim je, da mu
je sostanovalec razmetal sobo, rad pa bi se tudi pretepal. Policisti, ki so ĹĄli na kraj, sobe niso pospravili, so se pa s krĹĄiteljem pogovorili in mu v spomin napisali plaÄ?ilni nalog.
Bratski prepir se je konÄ?al s pretepom Ĺ oĹĄtanj, 30. avgusta – V nedeljo sta se v Ĺ oĹĄtanju zaradi parkirnega prostora sprla brata. Prepir se je konÄ?al s pretepom. Eden si je pri tem pomagal s pestjo, drugi z otroĹĄkim kolesom. O dejanju, ĹĄlo naj bi za kaznivo dejanje nasilniĹĄtva, pa bo kakĹĄno reklo sodiĹĄÄ?e.
NAĹ E
VELENJE
SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje
Novo gasilsko vozilo pripeljali ob zvokih siren Ĺ oĹĄtanj, 25. avgusta – ÄŒlani PGD Lokovica so se prejĹĄnji teden veselili novega avtomobila za prevoz moĹĄtva GVM-1. Uradni prevzem vozila so zaradi omejitev pri prepreÄ?evanju ĹĄirjenja virusa Covid-19 prestavili na prihodnje leto, v torek pa pred gasilskim domom pripravili manjĹĄo slovesnost, ki so se je poleg Ä?lanov druĹĄtva udeleĹžili predstavniki Gasilske zveze Ĺ aleĹĄke doline in obÄ?inskega gasilskega poveljstva. Ker je pridobitev tako za lokoviĹĄke gasilce kot kraj pomem-
ben dogodek, so vozilo pripeljali domov tako, da so lahko to vsi sliĹĄali – ob zvokih siren. Nakup vozila je v viĹĄini 25.000 evrov sofinancirala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih se je gasilcem zahvalil za vso poĹžrtvovalnost in pomoÄ? in jim zaĹželel, da bi jim novo vozilo dobro sluĹžilo. đ&#x;”˛
mkp, foto: T. R.
NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 19
UTRIP
3. september 2020
RazkuĹževanje v veÄ?stanovanjskih stavbah je bilo drago(ceno)
Oven, 21. 3. – 21. 4.
Dnevi tega tedna bodo veÄ? kot razburljivi, saj se je september Ĺže zaÄ?el drugaÄ?e, kot ste priÄ?akovali. Dogajale se vam bodo zanimive reÄ?i, predvsem pa boste v njih zelo uĹživali. Partnerja boste, ker bosta veliko skupaj, spoznali v povsem novi luÄ?i. VĹĄeÄ? vam bo, ker bo zelo zaĹĄÄ?itniĹĄki in pozoren, malo manj pa, ker bo spet dokazal, da pri financah nista na istem bregu. To vas je motilo Ĺže prej, sedaj, ko so Ä?asi zelo negotovi, pa vas bo ĹĄe bolj. Finance so ĹĄibka toÄ?ka v vajini zvezi, glede tega se nikoli ne bosta ujela. Vseeno bosta risala skupno poznopoletno pravljico Ĺživljenja. Uspelo vama bo pozabiti na vsakdanje skrbi.
StroĹĄka ni bilo mogoÄ?e poravnati iz rezervnega sklada – ÄŒe na drugih zbirih stavbe ni bilo denarja ali pa ga ni bilo dovolj, je neposredno bremenil etaĹžne lastnike oziroma najemnike na poloĹžnicah
Bik, 22 .4. – 20. 5.
Milena KrstiÄ? - Planinc
Ĺ˝elje po spremembi delovnega okolja ne bodo izginile. Ta teden se bodo ĹĄe okrepile, saj boste zelo prizadeti, ker vas bodo Ä?isto spregledali. K sreÄ?i boste imeli veÄ? sreÄ?e v ljubezni. V druĹžbi nekoga, ki ga zelo pogosto sreÄ?ujete, se boste poÄ?utili vsak dan bolj prijetno. ZaÄ?elo se vam bo dogajati, da boste nanj pogosto mislili tudi, ko boste sami. Ko se bodo temu pridruĹžile ĹĄe sanje, v katerih bo imel glavno vlogo, si boste morali priznati, da se z vami nekaj dogaja. Vsak dan bolj boste prepriÄ?ani, da bi lahko bila kaj veÄ? kot prijatelja. Tokrat se je vredno potruditi, saj boste v njegovi druĹžbi veliko bolj mirni in sreÄ?ni.
Velenje – Tega, kako uÄ?inkovito je bilo obvezno razkuĹževanje v veÄ?stanovanjskih objektih v Ä?asu epidemije in boju s korona virusom med 29. marcem in 14. majem, se ne da izmeriti, da pa se ga oceniti finanÄ?no. Za etaĹžne lastnike oziroma najemnike stanovanj je bilo drago(ceno). Breme razkuĹževanja, ki je bilo obvezno, je bilo ÂťobeĹĄenoÂŤ nanje, Ä?eprav bi bilo najbrĹž bolj poĹĄteno, da bi jih v kakĹĄnem protikoronskem paketu nase prevzela drĹžava ali jih vsaj sofinancirala, saj je ĹĄlo za ukrep, namenjen javnemu zdravju. StroĹĄka tudi ni bilo mogoÄ?e poravnati iz sredstev rezervnega sklada, Ä?eprav so si upravniki stanovanjskih blokov za to prizadevali.
Pri veÄ?ini je razkuĹževanje potekalo v organizaciji stanovalcev
DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.
Naslednji dnevi bodo stresni, saj se vam bo nakopiÄ?ilo veliko delovnih obveznosti. Nekaj bi jih lahko odloĹžili, veÄ?ine pa ne. Stara zgodba se zna ponoviti, Ä?e ne boste poskrbeli, da se delo razporedi tudi med sodelavce. Ĺ e vedno se veÄ?ina preveÄ? zanaĹĄa le na vas, kar vas bo hitro zaÄ?elo izÄ?rpavati. Ĺ e dobro, da ste letoĹĄnje poletje izkoristili za vlaganja vase. Sedaj se krepko pozna, da ste fit. ÄŒeprav se boste odliÄ?no poÄ?utili, pa dobro veste, da se v jesenskih mesecih ne smete zapustiti. Dokler bo september lep, pa boste ĹĄe vedno veliko v naravi, zato si znate prav posebno popestriti tudi prihajajoÄ?i vikend. Ne bo vam Ĺžal, Ä?e boste ĹĄli od doma.
Rak, 22. 6. – 22. 7.
Novice, ki vam jih bo na uho priĹĄepnil sorodnik, vas ne bodo spravile v dobro voljo. Ker je previdnost mati modrosti, boste takoj spremenili nekaj naÄ?rtov za to jesen. Najprej boste uredili vse pravne zadeve, ĹĄele potem se boste lotili investicije, ki se je Ĺže nekaj Ä?asa moÄ?no veselite in upate, da vam ne bo korona virus ponovno prekriĹžal naÄ?rtov. Zavedajte pa se, da se pri pomembnih odloÄ?itvah ne morete zanaĹĄati na mnenje tistih, ki niso strokovnjaki. Zato poiĹĄÄ?ite pravi nasvet. Partner bo v Ä?asu, ko sta skupaj doma, Ĺželel veÄ? pozornosti. Peljite ga vsaj na izlet, saj bo vreme ĹĄe primerno zato.
Medtem ko so ponekod na stroĹĄek razkuĹževanja veÄ?stanovanjskih objektov Ĺže pozabili, jih ponekod zaradi poloĹžnic ĹĄe vedno boli glava.
ĹĄiÄ?eve. Avgustovska je ĹĄla v nebo. Razlika med tistimi poloĹžnicami, ki jih je plaÄ?evala pred to, na kateri so bili zaraÄ?unani stroĹĄki razkuĹževanja, je blizu 50 evrov. Zakaj stroĹĄek ni neposredno ÂťzadelÂŤ vseh etaĹžnih lastnikov, ampak samo nekatere, so nam pojasnili v Habitu. ÂťV nekaterih stavbah zbirajo sredstva v posebnih zbirih, ki jih je bilo moĹžno uporabiti za poplaÄ?ilo materialnih in tudi honorarnih stroĹĄkov
A gremo po vrsti. Upravniki v veÄ?stanovanjskih objektih so bili razkuĹževanje dolĹžni izvesti tako, da se je najmanj dvakrat dnevno razkuĹževalo opremo v skupnih prostorih (kljuke, stikala, ograje ‌). To je lahko izvedel upravnik sam, lahko je za to izbral tretjo osebo, lahko pa se je dela lotil kdo od etaĹžnih lastnikov ali najemnikov v veÄ?stanovanjski zgradbi.
â?ą
Ker stroĹĄki razkuĹževanja skupnih delov in naprav niso stroĹĄki vzdrĹževanja, paÄ? pa gre za obratovalne stroĹĄke, za te namene ni bilo mogoÄ?e uporabiti sredstev iz rezervnih skladov.
V veÄ?ini veÄ?stanovanjskih stavb (80-odstotkov) od blizu 300, ki jih upravlja Habit v Velenju, Ĺ oĹĄtanju, Mislinji, Dobrni in Savinjski dolini, so se tega lotili sami. RazkuĹževanje je potekalo v organizaciji stanovalcev, etaĹžnih lastnikov. ÂťMi smo jim pripravili paket, ki je vseboval razkuĹžilo in zaĹĄÄ?itna sredstva - masko, rokavice, mnogi so si razprĹĄilko in krpo priskrbeli sami. To je bil tudi edini stroĹĄek stavbe. StroĹĄke dostave in logistike smo pokrili mi,ÂŤ pravi UrĹĄka Kurnik, direktorica poslovne enote Habit Velenje.
19
UrĹĄka Kurnik, direktorica Habita Velenje: Žal so na ministrstvu za okolje in prostor menili drugaÄ?e.ÂŤ
ÂťZaĹĄÄ?itna in razkuĹževalna sredstva smo kupovali po vsej Sloveniji, ker jih je bilo teĹžko zagotoviti pri enem dobavitelju. Ĺ e posebej smo se morali potruditi pri zaĹĄÄ?itnih maskah, saj smo morali vse plaÄ?ati vnaprej.ÂŤ Stavbe, ki so imele zunanjega izvajalca razkuĹževanja, so poleg stroĹĄka za razkuĹžila in zaĹĄÄ?itna sredstva (okoli 15 evrov na dan, odvisno od velikosti stavbe) morala seveda upoĹĄtevati tudi urno postavko izvajalca. Ta se je moral do stavbe pripeljati dvakrat dnevno.
Mnogi so se ob stroĹĄku prijeli za glavo
Tam, kjer so etaĹžni lastniki za obvezno storitev razkuĹževanja prejeli poloĹžnice, so se marsikje drĹžali za glavo. Tako kot se je v avgustu naĹĄa bralka S. M. s Tom-
NaĹĄo bralko je zmotil tudi stroĹĄek dela. Ta je bil za stanovanjski blok, v katerem biva etaĹžna lastnica, za tri razliÄ?na obdobja (pol meseca marca, ves april in polovico maja) zdruĹžen na enem razdelilniku (poloĹžnici). ÂťNadzorni odbor stanovanjske hiĹĄe je izbral ÂťlastnoÂŤ razkuĹževanje, ki ga je opravljala stanovalka. Hkrati so se odloÄ?ili, da bo za delo prejela tudi plaÄ?ilo, zato je skrbnik stavbe pripravil pogodbo. Pogodbeno delo pa je stroĹĄek, ki je sestavljen iz tako imenovanega honorarja in dajatev, zato je konÄ?ni stroĹĄek na razdelilnikih tudi malo viĹĄji. Nastale stroĹĄke z razkuĹževanjem smo prefakturirali na osnovi prejetih evidenÄ?nih listov in sklenjene pogodbe za razkuĹževanje stavbe,ÂŤ so pojasnili na Habitu.
â?ą
V stavbah z veÄ? kot 100 stanovanji in 300 ali 400 stanovalci je razkuĹževanje trajalo neprekinjeno ves dan. Ko je izvajalec razkuĹžil vse ograje, dvigala, stikala in kljuke, je lahko zaÄ?el od zaÄ?etka.
razkuĹževanja. O tem, da jih bodo poravnali tako, so se odloÄ?ali predstavniki stavb skupaj z nadzornim odborom. Tam pa, kjer v te zbire nalagajo krajĹĄi Ä?as ali ta sredstva porabljajo recimo za plaÄ?ilo stroĹĄkov raznih pregledov (gasilskih, dimnikarskih ‌), pa sredstev ni bilo dovolj, zato so stroĹĄke razkuĹževanja etaĹžni lastniki oziroma najemniki prejeli na poloĹžnicah.ÂŤ Tako je bilo tudi s tem objektom. Ker pa je nadzorni odbor te stavbe podal odloÄ?itev o tem, kako bodo stroĹĄek poravnali ĹĄele ju-
lija, so stroĹĄek prejeli na razdelilnikih ĹĄele avgusta. Do takrat pa ga je veÄ?ina drugih Ĺže poravnala.
RazkuĹževanje ni vzdrĹževanje
đ&#x;”˛
V Habitu so Ĺže pred vladnim odlokom, sprejet je bil 28. marca, pripravili nekaj ukrepov. Med drugim so poiskali ponudbe za razkuĹževanja veÄ?stanovanjskih stavb, saj je bilo to smiselno etaĹžnim lastnikom ponuditi Ĺže prej. Vse svoje uporabnike so obvestili o priporoÄ?ilih NIJZ o uporabi dvigal in vsa obvestila izobesili na vidna mesta: na vhode v stavbe in pri dvigalih. Ves Ä?as pa so bili v stikih s predstavniki etaĹžnih lastnikov in z njimi sproti urejali vse zadeve.
Spisek nalog, ki jih morate opraviti v kratkem, bo vsak dan daljĹĄi, vi pa vedno bolj slabe volje. Ĺ˝al vse to poÄ?nete tudi v ĹĄkodo svojega dobrega poÄ?utja in skrbi zase. Ĺ e vedno ne znate reÄ?i ne. Ob tem vas gloda ĹĄe slaba vest, ker ne zmorete postoriti Ä?isto vsega, kar bi morali. PosluĹĄajte partnerjeve nasvete, saj vam iskreno Ĺželi le najboljĹĄe. Dela se lotite bolj sistematiÄ?no. Vsak dan poskuĹĄajte reĹĄiti in narediti nekaj od obveznosti, s katerimi ste v zaostanku. Denar? Dobili boste tudi tisto, kar so vam dolĹžni Ĺže nekaj Ä?asa. A ĹĄe vedno ne bo dovolj, da bi zakrpali luknjo na svojem banÄ?nem raÄ?unu. Zato ne zapravljajte brez potrebe.
Devica, 24. 8. – 23. 9.
Ker stroĹĄki razkuĹževanja skupnih delov in naprav v veÄ?stanovanjskih zgradbah niso stroĹĄki vzdrĹževanja, paÄ? pa gre za obratovalne stroĹĄke, za te namene ni bilo mogoÄ?e uporabiti sredstev rezervnih skladov. V Habitu so si kot aktivni Ä?lani GZS ZPN prizadevali za to, da bi se ti stroĹĄki poravnali iz rezervnega sklada. Žal pa so na ministrstvu za okolje in prostor menili drugaÄ?e, torej, da ta stroĹĄek ne sme bremeniti rezervnega sklada, da se deli po ĹĄtevilu enot v stavbi in bremeni uporabnike,ÂŤ pojasnjuje Kurnikova.
Ukrepali Ĺže pred odlokom
Lev, 23. 7. – 23. 8.
Zatiskate si oÄ?i pred resnico, ker veste, da ta Ĺže nekaj dni ni najlepĹĄa. Ko si boste priznali, da ste v ljubezni povsem zatajili, bo morda Ĺže prepozno. Naleteli boste na teĹžavo, ki je ne boste priÄ?akovali. Ni dvakrat za reÄ?i, da je partner Ĺže poskrbel za svojo prihodnost, vas pa je iz nje zaÄ?el sistematiÄ?no brisati. ÄŒe bo tako, vam ne bo lahko, saj bo prizadet tudi vaĹĄ ponos. Ker gre za veliko spremembo v vaĹĄem Ĺživljenju, boste nemirni in zmedeni. Tudi pri financah vas Ä?aka spoznanje, ki vas bo streznilo. Dohodki bodo nekaj mesecev manjĹĄi, kot si Ĺželite, potrebe pa ne. OÄ?itno jih boste morali zmanjĹĄati.
Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.
S septembrom prihajajo v vaĹĄe Ĺživljenje spremembe. Dobro veste, da boste morali v prihodnosti zmanjĹĄati Ĺživljenjske stroĹĄke. Sploh, ker boste denar potrebovali predvsem zase, da boste lahko veÄ? vloĹžili v svoje zdravje. V teh dneh bo Ĺže kazalo, da se vse vrti tako, da boste pomembno poslovno zadevo uspeli pripeljati do sreÄ?nega konca. ÄŒe se bo zapletlo, nikar ne krivite sebe. Na slabo ponudbo vam ĹĄe ni treba pristati, saj imate ĹĄe nekaj Ä?asa. Zato nikar ne rinite z glavo skozi zid. ZaÄ?eli boste naÄ?rtovati, kaj boste poÄ?eli Ä?ez jesen in zimo, da ostanete v dobri formi. NaÄ?rti bodo vedno vkljuÄ?ili tudi partnerja, kar je prav.
Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.
Projekt, ki ste se ga lotili Ĺže v zaÄ?etku leta, se ĹĄe ne bo premaknil z mrtve toÄ?ke. Leto 2020 res ni naklonjeno delanju naÄ?rtov, saj se mnogim sproti ruĹĄijo, a vi se boste v teh dneh odloÄ?ili, da ne boste veÄ? Ä?akali. SreÄ?a je, da zanj ne potrebujete denarja, ampak le svoje ideje in veliko dela. Tega se Ĺže veselite, saj vam dnevi, Ä?e jih skrbno naÄ?rtujete, kar polzijo skozi prste. Pri delu vam bo najveÄ? teĹžav povzroÄ?ala utrujenost. Na prehodu iz poletja v jesen se bodo v naslednjih dneh Ĺže zaÄ?ele kazati kroniÄ?ne teĹžave z zdravjem. Pazite, kaj jeste, poskrbite pa tudi, da boste dovolj spali.
Strelec, 23. 11. – 21. 12.
V teh dneh boste na razpotju. SpraĹĄevali se boste, ali je pot, po kateri bi se radi podali v prihodnost, res prava. Zavedate se namreÄ?, da ne bo ravna. NajveÄ? teĹžav boste imeli z ljudmi, ki jih boste prizadeli ne glede na to, katero pot boste izbrali. Ĺ˝e to, da ste se odloÄ?ili, da greste po svoje, je zanje hud udarec. Danes se boste odloÄ?ili, da si boste vzeli ĹĄe nekaj dni za razmislek, kako naprej. Vmes pa si boste uresniÄ?ili veliko Ĺželjo, ki tli v vas Ĺže veÄ? let. Partner bo ĹĄokiran, vam pa bo vseeno. Zdravje bo vsak dan boljĹĄe. Obisk zdravnika vas bo pomiril, teĹžave pa boste odpravili ĹĄele, ko se boste pomirili sami s seboj.
Kozorog, 22. 12. – 20. 1.
Zavedajte se, da se v Ĺživljenju vedno, ko se zaprejo ena vrata, odprejo druga. Nikoli pa ni lahko zapirati vrat, ki pomenijo dolgo Ĺživljenjsko obdobje. In prav to boste v naslednjih dneh morali storiti vi. Ker bo ĹĄlo za premiĹĄljeno odloÄ?itev, s katero ste seznanili vse vpletene, bo vse teklo bolj gladko, kot ste priÄ?akovali. Prijatelj iz otroĹĄtva vam bo dodatno odprl oÄ?i, saj je enako pot Ĺže prestal. Sedaj boste odloÄ?eni, da si ne boste veÄ? premislili, zato boste ĹĄli le ĹĄe naprej. Zdravje? TeĹžave, s katerimi Ĺživite Ĺže nekaj Ä?asa, se bodo nadaljevale le, Ä?e jih ne boste zaÄ?eli jemati bolj resno.
Vodnar, 21. 1. – 19. 2.
V teh dneh vam je Ĺže jasno, da si morate privoĹĄÄ?iti veÄ? stvari, ki vam bodo dale novo Ĺživljenjsko energijo. Telo vam bo vsak dan sporoÄ?alo, da je to res nujno. VpraĹĄanje bo le, kako in kdaj zaÄ?eti, saj bodo naslednji dnevi v sluĹžbi zelo delavni, domov pa boste hodili precej utrujeni. Vseeno se boste odloÄ?ili, da drugaÄ?e Ĺživite vsaj ob koncih tedna. ÄŒe partner ne bo Ĺželel sodelovati, ga nikar ne silite. Sploh ker se zavedate, da ste izbrali dejavnost, ki mu ni blizu. Zato ga vpraĹĄajte, kaj si Ĺželi. Ko boste vedeli, poskrbite, da ga presenetite in mu izpolnite vsaj eno Ĺželjo. Vrnil vam bo z dvojno mero.
Ribi, 20. 2. – 20. 3.
Prvi dnevi septembra so bili dokaj mirni, sedaj pa do konca meseca ne boste imeli veÄ? Ä?asa za pravi poÄ?itek. To vas bo spravljalo v slabo voljo, a pravega razloga zanjo nimate, saj bo delo teklo gladko. ZaÄ?eli pa se boste zavedati, da vam sreÄ?e ne bo nihÄ?e poklonil in da morate zanjo poskrbeti sami. Partnerju spet ne bo vĹĄeÄ?, kar mu boste predlagali. Ne jezite se nanj, ampak naredite, kar si Ĺželite. OÄ?itno so vajine prioritete postale zelo razliÄ?ne, vpraĹĄanje je le, ali bosta zmogla zgladiti prepad, ki zaradi tega nastaja v vajini zvezi. Sploh, ker boste vedeli, da partner ni iskren. Sprijaznili se boste le s tistim, kar vam bo vĹĄeÄ?, neprijetnosti boste odrinili daleÄ? od sebe.
Naš čas, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 20
20
TV SPORED Četrtek,
Petek,
3. septembra
06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Slovenska narečja: v Avstriji, izob. ser., 7/7 10.35 TV-izložba 10.50 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 3/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Moja neznana Amerika, švicarska dok. ser., 4/4 14.45 TV-izložba 15.00 Slovenci v Italiji: O študiju v tujini z gostjo Costanzo Frandolič 15.25 Brez meja - Határtalan 16.00 Timi gre, risanka 16.10 Svetovalka Hana, risanka 16.20 Maček Muri: Rojstni dan, risanka 16.30 Maček Muri: Sprehod, risanka 16.45 Bacek Jon: Pospravimo!, risanka 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Bolnišnica Golnik, dok. ser., 1/2 18.00 Na kratko: Podnebni štrajk 18.10 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Kronika Hitlerjevega življenja, nemška dok. ser., 4/4 00.25 Bolnišnica Golnik, dok. ser., 1/2 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.20 Napovedujemo
04.00 06.00 09.10 10.05 12.40 13.20 15.00 17.50 18.55 20.00 20.50 21.20 22.20 23.10 23.20 00.30 01.25
06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.45 08.10 08.25 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.30 00.55 01.35
08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11:45 11:50 12:15 12:45 12:25 13:15 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 21:55 22.25 23:15
Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Rimske počitnice s Catherine, oddaja o kuhanju, 5/8 Zaljubljeni Prifarci, 2/2, koncert Kolesarstvo - dirka po Franciji: 6. etapa, vključitev v prenos Panoptikum: Glasbena industrija po koncu epidemije Videotrak Poti v svobodo med drugo svetovno vojno: br. dok. ser., 1/4 Avtomobilnost Poti svobode, poljska nad., 7/13 V spomin ... Lojzka Žerdin (19332020): Žena z otoka, port. film Voznica, slovenska balada, avtorski projekt Lojzke Žerdin 30. mednarodni festival Noči v stari Ljubljani: Šukar Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Robovlaki, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Spin Fighters vrtavke, ris. Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 3. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 162. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 163. del Ukradena preteklost, 1. sez., 72. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 33. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 42. del Šverc komerc, 1. sez., 85. del Betty v New Yorku, 1. sez., 4. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 164. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 165. del 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Šverc komerc, 1. sez., 86. del 24UR zvečer Strelec, 1. sez., 2. del Gospod, odpusti mi, 1. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec 2778. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Hiša mineralov Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Iz arhiva VTV: MIŠ MAŠ, Za vsako bolezen rožca raste (2009) Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel, oboa (75) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj Viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice Lepote sveta: Avstralija, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel, oboa (75) Strokovnjak svetuje: BONTON Kletvice Iz oddaje Dobro jutro Nočni program
3. september 2020
Sobota,
4. septembra
06.20 07.00 10.05 10.40 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 13.50 14.35 14.45 15.15 15.55 16.20 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 22.55 23.45 00.15 01.10
Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Bolnišnica Golnik, dok. ser., 1/2 TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 4/35 Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Zvezde velikega platna: Omar Sharif, britanska dok. ser., 4/11 Samosvoji: Hind, dok. oddaja Platforma: Narejeno v Sloveniji pripovedi obrti in oblikovanja Mostovi, mag. inf. oddaja Špasni učitelj, niz. nan., 11/24 Čist zares: Modna kreacija Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip: Diploma upanja Pujsa Pepa: Šolski tabor, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Zvezde velikega platna: Peter Sellers, brit. dok. ser., 5/11 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo
5. septembra
06.15 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.40 09.25 10.05 10.20 10.50 11.20 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.55 15.10 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 22.10 22.35 23.30
04.00 06.00 09.45 10.40 13.15 13.40 14.25 15.00 17.45 18.15 19.05 20.00 20.50 21.25 23.25 00.25
06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.30 22.25 23.05 23.10 01.00 01.40
08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 11:15 11:20 11:45 12:15 13:00 13:50 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:45 18:50 19:15 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:00 23:30
Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Med valovi Kolesarstvo - dirka po Franciji: 7. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Za pogledom, dok. film Videotrak Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nad., 10/10 Mame (II.), slov. nan., 10/10 Pod zadnjo zastavo, am. film Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Robovlaki, ris. Maša in medved, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Spin Fighters vrtavke, ris. Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 4. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 164. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 165. del Ukradena preteklost, 1. sez., 73. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 34. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 43. del Šverc komerc, 1. sez., 86. del Betty v New Yorku, 1. sez., 5. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 166. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 167. del 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Šverc komerc, 1. sez., 87. del 24UR zvečer Eurojackpot Tatič, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Odvisnost Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Kaj lahko naredimo iz gline? Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Iz našega arhiva: MIŠ MAŠ, Astronomija (2009) Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel, oboa (76) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Armenija Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel, oboa (76) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Nedelja,
01.30 01.55 02.50
04.00 06.00 07.00 09.00 10.35 11.30 12.40 14.15 15.00 17.30 18.00 18.50 20.05 21.55 22.45 00.20 01.20
06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.15 09.45 09.55 10.10 10.35 11.05 11.35 13.50 14.05 16.00 16.15 17.55 18.50 18.55 20.00 21.40 23.30 01.20
Kultura, Odmevi Čudogozd: Zvezde praznujejo Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Mimi in Liza, risanka Knjiga o džungli, risanka Mladički, dok. ser. za otroke Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser., 1/10 Holly Hobbie, kan. nad., 1-2/10 Male sive celice: OŠ Beltinci in OŠ Center Novo mesto Infodrom, poletje 2020: Splet, inf. oddaja za otroke in mlade Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike Bolnišnica Golnik, dok. ser., 1/2 TV-izložba Tarča Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV-izložba Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Polona Vetrih Prisluhnimo tišini Avstralija v barvah, avstralskobritanska dok. ser., 4/4 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 13/18 Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Rimske počitnice s Catherine, oddaja o kuhanju, 6/8 Zadnja beseda! Ozare Erika: Živali in magneti, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Poletna noč 2020 Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (III.), am. nad., 11/13 Sedmi pečat: Berlinski sindrom, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo
Info kanal Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Ignac Plestenjak Danes dol, jutri gor, slov. nan., 1-2/35 Mame (II.), slov. nan., 7-8/10 Poletni koncert iz Schönbrunna 2017 Avtomobilnost Kolesarstvo - dirka po Franciji: 8. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 16/18 Videotrak Ameriška pastorala, am. film Zvezdana: Povezani v bolečini Same babe, koncert Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Leo in Tig, ris. Maša in medved, ris. Mala miška Mia, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Kraljevska akademija, ris. Ruby Mavrica, ris. Robovlaki, ris. Pirati iz soseščine, ris. Divja brata Kratt, ris. Spin Fighters vrtavke, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 25. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 2. sez., 26. del Ljubljena Jane, angleški film Vaše zdravje, naša skrb Tatič, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Bean, ameriški film Čudež na reki Hudson, ameriški film Rad mora imeti pse, ameriški film Zvoki noči
08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 IZ ARHIVA VTV: MIŠ MAŠ, Za vsako bolezen rožca raste (2009) 09:40 Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Palačinkova torta 10:00 Jutranji pogovori 1 11:30 Župan z vami: Martin Mikulič, župan Občine Rogatec 12:30 Videospot dneva 12:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13:30 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Madea Stakne, oboa (72) 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Iz našega arhiva: Miš Maš: Previdno na poti v šolo 18:40 Iz našega arhiva: Lahko noč,otroci! Čudežni vrt- Pravljica o jablani 18:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Elena Vučetić Djurić, oboa (73) 18:55 Dotiki gora: Ajdovsko-skalicina pot 19:15 Vrtnarski kotiček 19:25 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2779. VTV magazin 20:30 2. revija zmagovalcev NZ glasbe v Vinski Gori, 2. del 21:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Hana Ravnjak, oboa (74) 21:50 Popotniške razglednice: Armenija 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:20 Nočni program
6. septembra
07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.30 08.45 08.50 09.05 09.20 09.30 10.00 10.55 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.40 15.10 15.25 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 21.00 21.55 22.20 23.40 23.50 00.15 01.10
04.00 06.00 06.20 07.15 07.30 08.05 08.30 08.30 09.15 09.45 10.45 11.45 12.50 13.50 14.30 16.45 17.20 18.55 20.00 20.40 21.30 21.45 23.05 23.55 00.55
06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.15 09.45 09.55 10.00 10.20 10.45 11.15 13.15 13.30 15.20 15.35 16.35 18.00 18.50 18.55 20.00 21.00 22.55 01.05
08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 12:50 14:20 15:10 15:30 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:50 23:10 23:40
Mandi, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 12/24 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Destrnik Med valovi Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše TV-izložba Doris, nizozemski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Čez planke: Bonn - Po sledeh Ludwiga van Beethovna Rimske počitnice s Catherine, oddaja o kuhanju, 7/8 Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Telesni stražar, brit. nad., 5/6 Intervju: dr. Spomenka Hribar Poročila, Šport, Vreme Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, dok. film Za lahko noč: Mojmir Sepe, Pogled z gradu Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo
Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip: Diploma upanja Koda, izobr. oddaja Rimske počitnice s Catherine, oddaja o kuhanju, 6/8 Glasbena matineja Orkester Slovenske filharmonije in Pedro Halffter 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije Igraj kolce, ljudske teme v slovenski simfonični glasbi Danes dol, jutri gor, slov. nan., 3-4/35 Mame (II.), slov. nan., 9-10/10 Otroci Sredozemlja: Francija Ambienti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 9. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Skrivni Versailles Marije Antoanete, kopr. dok. film Videotrak XXVI. Generacije znanosti ZRC SAZU Amsterdam, London, New York trije veličastni, fr. dok. ser., 1/4 Žrebanje Lota Mladi levi: Polnost časa, dok. f. Zvezdana: Povezani v bolečini Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Leo in Tig, ris. Maša in medved, ris. Mala miška Mia, ris. Robocar Poli: Gasilski junaki, ris. Kraljevska akademija, ris. Ruby Mavrica, ris. Robovlaki, ris. Pirati iz soseščine, ris. Živalice, 1. sez., 8. del Divja brata Kratt, ris. Spin Fighters vrtavke, ris. Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 1. del Pozor, Eva prihaja!, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Čudež na reki Hudson, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Popolna preobrazba doma, 10. sez., 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen na daljavo, ameriški film Ljubljena Jane), angleški film Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Metulji 2778. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2779. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec Lepote sveta: Avstralija, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Iz našega arhiva: Mojca in Medvedek Jaka, V srednjem veku na Velenjskem gradu (2008) Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel, oboa (75) Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj Viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Katja Krepel, oboa (76) Jutranji pogovori 2 Znakovni jezik 8 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Ponedeljek,
Torek,
7. septembra
06.30 07.00 10.05 10.45 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.50 15.20 15.30 16.00 16.10 16.35 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.25 23.45 00.05 00.05 00.45 01.00 01.25 02.20
04.00 06.00 09.10 10.05 10.30 12.50 13.20 13.45 14.30 15.30 16.20 17.05 18.00 18.55 20.00 20.55 00.00 01.00
06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 08.05 08.20 09.25 10.20 11.20 12.15 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.35 23.30 00.55 01.35
Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 5/35 Vem!, kviz Intervju: dr. Spomenka Hribar Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Beseda na A (II.), brit. nad., 1/6 S-prehodi: 90-letnica usmrtitve bazoviških junakov Rojaki, oddaja o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila, risanka Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser. , 1/10 Prekini!, kratki igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Geopark Karavanke, dok. feljton Na kratko: Pametna mesta Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus: Filip Šijanec Privid na čudovitem vrtu, portret Mile Haugove Prostost sveta: Dan Vinka Möderndorferja Glasbeni večer Tako je govoril Zaratustra; Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, En Shao Vito Žuraj, Stand Up Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo
Info kanal Napovedujemo Videotrak Rimske počitnice s Catherine, oddaja o kuhanju, 6/8 Dobro jutro Prisluhnimo tišini Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok. oddaja Na lepše Čez planke: Bonn - Po sledeh Ludwiga van Beethovna XXVI. Generacije znanosti ZRC SAZU Ljudje in zemlja Zadnja beseda! Televizija in kulturna dediščina, dok. film Videotrak Otroci Sredozemlja: Turčija Delo brez avtorja, nemški film Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Robovlaki, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Spin Fighters vrtavke, ris. Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 5. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 166. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 167. del Ukradena preteklost, 1. sez., 74. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 35. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 44. del Šverc komerc, 1. sez., 87. del Betty v New Yorku, 1. sez., 6. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 168. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 169. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 4. del Šverc komerc, 1. sez., 88. del 24UR zvečer Whiskey Cavalier, 1. sez., 2. del Gospod, odpusti mi, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
8. septembra
06.20 07.00 10.05 10.35 10.55 11.20 11.50 13.00 13.35 13.50 14.50 15.05 15.20 15.55 16.05 16.15 16.30 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.50 00.20 00.45 01.40
04.00 06.00 09.10 10.05 12.35 15.00 18.00 18.30 18.55 20.00 20.55 21.25 23.00 23.25 00.25
06.00 07.00 07.01 07.10 07.30 07.45 08.10 08.25 09.30 10.25 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 01.05 01.45
08:30 08:55 09:00 09:05 10:15
08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:40 12:10 12:50 13:40 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:35 18:40 19:05 19:10 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:00 23:30
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2779. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz našega arhiva: Miš Maš: Recikliraj in profitiraj Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Lepote sveta: Avstralija, 3. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Vita Žager, oboa Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo AKTUALNO: Sosežig za energijo Regionalne novice Ob prazniku Mestne občine Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Vita Žager, oboa Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
Sreda,
11:15 11:20 12:20 12:45 13:15 14:05 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:20 18:40 18:45 19:10 19:15 19:55 20:00 20:30 20:50 22:05 22:10 23:00 23:30
Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Opus: Filip Šijanec TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 6/35 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Beseda na A (II.), brit. nad., 2/6 Duhovni utrip: Diploma upanja TV-izložba Potepanja - Barangolások Lili in Čarni zaliv, risanka Knjiga o džungli, risanka Ernest in Celestinca, risanka Rebeka, kratki igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda, izob. oddaja Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja, dok. film Bolnišnica New Amsterdam (II.), am. nad., 17/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Franc Zupančič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo
Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Poletna noč 2020 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, prenos Avtomobilnost Slovenski magazin Videotrak Hauser: Sami, skupaj - Pulj, Slapovi Krke Prava ideja! Moški ne jočejo, kopr. film Kaj govoriš? = So vakeres? Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Robovlaki, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Spin Fighters vrtavke, ris. Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 6. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 168. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 169. del Ukradena preteklost, 1. sez., 75. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 36. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 45. del Šverc komerc, 1. sez., 88. del Betty v New Yorku, 1. sez., 7. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 170. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 171. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 5. del Šverc komerc, 1. sez., 89. del Preverjeno 24UR zvečer Gospod, odpusti mi, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Ob prazniku Mestne občine Velenje Videospot dneva AKTUALNO: Sosežig za energijo Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Nerodna Avgustina, gledališka predstava Vrtca Velenje (2008) Iz našega arhiva: Lahko noč,otroci! Čudežni vrt - Dvanajst slonov Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Hana Abbas, klarinet Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2780. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Storžič skozi Žrelo 2. revija zmagovalcev NZ glasbe v Vinski Gori, 2. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Hana Abbas, klarinet Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
9. septembra
06.20 07.00 10.05 10.40 11.00 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.50 15.25 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.10 00.35 01.30
04.00 06.00 09.10 10.05 10.25 13.00 15.00 18.00 18.55 20.00 20.55 21.00 21.55 22.50 23.50 00.45
06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.55 01.35
08:30 08:55 09:00 09:05 10:15 10:45 10:50 11:15 11:45 12:30 13:20 15:30 16:00 16:05 17:15 17:55 18:00 18:05 18:15 18:20 18:45 18:50 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:10 23:00 23:25
Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda, izob. oddaja TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 7/35 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Beseda na A (II.), brit. nad., 3/6 Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi, mag. inf. oddaja Male sive celice: OŠ Beltinci in OŠ Center Novo mesto Poročila ob petih, Šport, Vreme Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dok. ser., 1/3 50 knjig, ki so nas napisale: Tomaž Šalamun: Poker Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Ustanovitelj, ameriški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Aleksandra Bajde Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dok. ser., 1/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo
Info kanal Napovedujemo Videotrak Rimske počitnice s Catherine, oddaja o kuhanju, 7/8 Dobro jutro We love Mozart; Irena Grafenauer, Mate Bekavac in Simfonični orkester RTV Slovenija, Festival Ljubljana Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, prenos Med spoloma, dok. film Videotrak Na utrip srca: Srečanja: Pia in Pino Mlakar & Richard Strauss, dok. film Žrebanje Lota Moje mnenje Tujca, britanska nad., 4/8 Mama Evropa, dok. film Videotrak Info kanal
24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris. Robovlaki, ris. Maša in medved, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Spin Fighters vrtavke, ris. Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 7. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 170. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 171. del Ukradena preteklost, 1. sez., 76. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 37. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 46. del Šverc komerc, 1. sez., 89. del Betty v New Yorku, 1. sez., 8. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 172. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 173. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 6. del Šverc komerc, 1. sez., 90. del 24UR zvečer Strelec, 1. sez., 3. del Gospod, odpusti mi, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2780. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. IZ ARHIVA VTV: Miš Maš, Vsak pes je lahko reševalec Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Iz našega arhiva: Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost(2010) Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ema Kač, klarinet Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Regionalne novice POP CORN, glasbena oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ema Kač, klarinet Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program
NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 21
21
PRIREDITVE
3. september 2020
Odgovorno in zabavno FISCHBACH, FRANCK: Kaj je socialistiÄ?na vlada?
Od – Odrasli 32 – Politika Vir: https://www.bukla.si/
V Ä?asih, ko so se na levem spektru pospeĹĄeno pojavljale razliÄ?ne politiÄ?ne tvorbe, vse od Âťnovih evropskih levicÂŤ do levoliberalnih strank in protestnih gibanj (pa naj gre za razliÄ?ice ÂťoccupyÂŤ ali ne nazadnje rumene jopiÄ?e), se avtor skuĹĄa vrniti k tako rekoÄ? ÂťÄ?istemuÂŤ pojmu socializma. Opozori na pojem ÂťleviceÂŤ, ki izhaja iz franco-
zem je poskus, kako urediti naĹĄa razmerja tako, da bodo Ä?im bolj ustrezala sodelovalni naravi modernega dela in hkrati naĹĄim zahtevam po enakosti; toda uspeĹĄna realizacija tega projekta zahteva od drĹžavljanov Âťnapor, refleksivnost in neprenehno izvajanje njihove druĹžbene inteligence.ÂŤ
GEERTZ, CLIFFORD: Interpretacija kultur od – Odrasli 39 – Etnologija Vir: https://www.bukla.si/
Avtor je ameriĹĄki antropolog, njegovo delo pa uvrĹĄÄ?eno med sto najpomembnejĹĄih knjig, ki so bile napisane po drugi svetovni vojni. Geertz v njej oznaÄ?uje kulturo kot sistem podedovanih konceptov, ki so izraĹženi v simboliÄ?ni obliki tako, da lahko
ske revolucije in dokazuje, da med njo in socializmom ne moremo postaviti enaÄ?aja (ali drugaÄ?e: levica je socializem vzela za svoj, a mu je vzela obliko). Zanima ga, Ä?e so ideje socializma sploh preĹživele ali pa so utonile med pojavi, ki jim pogosto pripisujemo sorodnost. Avtor ostaja optimistiÄ?en, a dodaja, da je nujno reflektirati druĹžbene odnose, vpraĹĄanje kapitala in dela, tiste toÄ?ke, ki jih je mnogim pojavom na levici uspelo potisniti v ozadje. Ali obstaja jedro socialistiÄ?nih hipotez, ki bi bile znaÄ?ilne zgolj za socializem – in ne komunizem ali levico? So te hipoteze lahko vitalne ĹĄe danes? Fischbachov odgovor je pritrdilen. Z razvojem naĹĄe vednosti o druĹžbi, trdi avtor, se razvija tudi naĹĄa sposobnost urejanja druĹžbenih odnosov. Sociali-
ÂťLetoĹĄnji tradicionalni Poznopoletni festival bo zaradi ukrepov in priporoÄ?il za prepreÄ?evanje okuĹžb s Covidom-19 drugaÄ?en, a njegov cilj ostaja enak: druĹženje in prijetna popestritev zadnjih poletnih dni Ĺ martno ob Paki, 28. avgusta – Organizatorji smo se potrudili in prepriÄ?ani smo, da bomo z dogodki zadeli Ĺžebljico na glavico. Verjamemo, da bodo naĹĄa druĹženja zabavna in tudi odgovorna,ÂŤ je pozdravil zbrane na uvodni prireditvi festivala Urban Hrastnik, predstavnik organizatorja – javnega zavoda Mladinski center Ĺ martno ob Paki. Kako odgovorna je, je na samem zaÄ?etku prireditve preverila zdravstvena inĹĄpektorica, ki na izvajanje zahtevanih ukrepov NIJZ in vsega ostalega ni imela pripomb. Festivalsko dogajanje je odprla glasbena skupina ÄŒuki, ki je po pol leta – vsaj tako je dejal vodja skupine JoĹže PotrebujeĹĄ – nastopila na malo veÄ?jem odru in pred veÄ?jim ĹĄtevilom obiskovalcev. Pod ĹĄotorom, ki v normalnih razmerah lahko sprejme tudi do 900 ljudi, jih je bilo lahko dobrih 130. Med njimi je bilo kar nekaj
VELENJE ÄŒetrtek, 3. september z njimi ljudje med seboj komunicirajo ter ohranjajo in razvijajo svoje vĂŠdenje o Ĺživljenju, Geertz pa je bil prepriÄ?an, da je vloga antropologov v tem, da poskusijo raziskati in interpretirati vodilne simbole v vsaki kulturi. Njegov interpretacijski model je temeljil na obseĹžnem etnografskem poznavanju in opisovanju dejanskega Ä?loveĹĄkega Ĺživljenja in njegovih naÄ?inov v venomer spreminjajoÄ?em se svetu.
VisokoĹĄolski ĹĄtudij strojniĹĄtva v Celju Visoka ĹĄola za proizvodno inĹženirstvo s sedeĹžem v Celju izvaja ĹĄtudijski program Sodobno proizvodno inĹženirstvo. Ĺ tudij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti pa je diplomirani inĹženir strojniĹĄtva.
Po mnenju diplomantov so kljuÄ?ne prednosti ĹĄtudija na Visoki ĹĄoli za proizvodno inĹženirstvo: 1. Ĺ tudij je praktiÄ?no naravnan.
PraktiÄ?no znanje, podprto s teorijo. Vsebina ĹĄtudijskega programa in kompetence diplomantov se prilagajajo potrebam gospodarstva in (potencialnih) delodajalcev.
2. Ĺ tudij je uÄ?inkovit.
Delo poteka v manjĹĄih skupinah.
3. Ĺ tudij izvajajo visokoĹĄolski uÄ?itelji z izkuĹĄnjami iz industrijskega okolja.
VisokoĹĄolski uÄ?itelji iz gospodarstva z bogatim znanstveno-raziskovalnim delom.
4. Ĺ tudij poteka v odliÄ?no opremljenih predavalnicah, raÄ?unalniĹĄkih uÄ?ilnicah in laboratorijih.
đ&#x;”˛
17.30 in 20.00 Park Vile Herbestein Tako ti je, mala ‌, stand up muzikal Tanje RibiÄ? (samo za Zeleni abonma!) 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Maruh Velenje
Petek, 4. september 21.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Tabu, koncert Lake fest ÂťSpecial EditionÂŤ
Sobota, 5. september 20.00 park Vile Herberstein Jani KovaÄ?iÄ?, koncert (nadomestni koncert, samo za Abonma Klub!)
Torek, 8. september 18.00-20.00 Ljudska univerza Velenje (SrediĹĄÄ?e medkulturnega dialoga Velenje) Svetovanje Pot do znanja
druĹžin. Vsi so uĹživali v hitih skupine. ÂťVsaj odziv obiskovalcev ob koncu koncerta je bil takĹĄen. Njihovo zanimanje za nastop ÄŒukov in tudi za ostale predvidene prireditve kaĹže, da pogreĹĄajo koncertne in druge kulturne do-
godke, ki jih je v naĹĄem okolju v normalnih razmerah res veliko,ÂŤ nam je dejal Hrastnik na zaÄ?etku tega tedna. Tudi preostale naÄ?rtovane prireditve v okviru Poznopoletnega festivala bodo potekale vsak
petek do konca septembra pod ĹĄotorom za HiĹĄo mladih. Tako kot za prvo je tudi zanje treba pridobiti vstopnice prej, ne glede na to, ali bo nanje vstop brezplaÄ?en ali ne.
18.00 Galerija Velenje RazkoĹĄje domiĹĄljije, odprtje razstave ilustracij Marjance Jemec BoĹžiÄ? 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Odprimo knjige: SreÄ?anje z Avgustom DemĹĄarjem (priÄ?etek Bralne znaÄ?ke za odrasle)
10.00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : ND Polzela Top (U-11) 14.30 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : Nafta 1903 (U-17) 16.30 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : Nafta 1903 (U-19)
Ponedeljek, 7. september
Sreda, 9. september 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Slovenski modni fotograf Jernej Jelen se predstavi, predavanje o svetu visoke mode
Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 4. september 20.00 prireditveni ĹĄotor pri MC Ĺ martno ob Paki Poznopoletni kino: Parazit (brez vstopnine; obvezen prevzem brezplaÄ?nih vstopnic)
Sobota, 5. september
Na trgu bo potekala likovna kolonija
Sreda, 9. september 16.00-18.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj ZeliĹĄÄ?arna
Nedelja, 6. september 16.30 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK BRDA (Ä?lani)
Lunine mene
Ponedeljek, 7. september 19.00 HiĹĄa mladih – sejna soba SvetniĹĄka pisarna Liste za napredek obÄ?ine
Ĺ OĹ TANJ Sobota, 5. september 9.00
10. septembra, ob 11:26,
Glavni trg Likovna kolonija, posveÄ?ena prenovi starega trĹĄkega jedra
zadnji krajec
CITY CENTER Celje
Instrumentalni veÄ?er v amfiteatru Velenje – Danes, 3. septembra, se bosta ob 18. uri v amfiteatru predstavila kitarista Nac SredenĹĄek in Gorazd Planko, ki bosta preigravala instrumentalne skladbe. Glasbenika, ki sta Ĺže nekaj desetletij zvesta heavy metalu, rocku, bluesu, vÄ?asih pa tudi etno zvrsti, bosta tokrat igrala filmsko glasbo ter rock in blues pesmi. ÄŒe bo deĹž, prireditve ne bo.
mkp
đ&#x;”˛
đ&#x;”˛đ&#x;”˛
tp
10.00-18.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem
Ĺ oĹĄtanj – V soboto, 5. septembra, bodo med 9. in 15. uro Glavni trg v Ĺ oĹĄtanju, kot se trg bratov Mravljakov imenuje po novem, zavzeli slikarji. Na njem bo potekala likovna kolonija, posveÄ?ena prenovi starega trĹĄkega jedra. Tudi ustvarjalna tema bo povezana s tem. Organizatorji bodo poskrbeli za platna, za orodja, barve, stojala in dobro voljo pa bodo morali udeleĹženci poskrbeti sami. Ker zaradi Covida-19 veljajo posebni ukrepi, bodo na prireditvi dosledno upoĹĄtevali priporoÄ?ila in navodila, povezana s prepreÄ?evanjem ĹĄirjenja bolezni.
Dobro opremljeni laboratoriji in raÄ?unalniĹĄke uÄ?ilnice. Tesna povezava z razvojno-raziskovalnimi centri v regiji.
đ&#x;”˛
• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.
5. Prijazne in dostopne strokovne sluĹžbe ... ... ki so pomembna podpora pri vaĹĄem ĹĄtudiju.
6. OdliÄ?ne zaposlitvene moĹžnosti
Diplomirani inĹženirji strojniĹĄtva spadajo med deficitarne poklice, tako v regiji kot v celotnem slovenskem prostoru.
7. Razumni in transparentni stroĹĄki ĹĄtudija. Vabljeni na informativni dan v Ä?etrtek, 10. septembra 2020, ob 16. uri.
Mariborska c. 2, 3000 Celje • +386 3/428 79 00 info@vspi.si • www.vspi.si
MEDENA DEŽELA
LOTI IN IZGUBLJENI ZMAJI
Medena zemlja Dokumentarni film, 86 minut (Severna Makedonija) ReĹžija: Ljubomir Stefanov in Tamara Kotevska Nastopata: HatidĹže Muratova, Nazife Muratova Petek, 4. 9., ob 20.00
Lotte ja kadunud lohed Sinhronizirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 78 minut (Latvija, Estonija) ReĹžija: Heiki Ernits, Janno PĂľldma Glasovi: Asja KahrimanoviÄ?, GaĹĄper Jarni, Maja KunĹĄiÄ?, PrimoĹž Pirnat, Vesna PernarÄ?iÄ? Nedelja, 6. 9. ob 16.00 /otroĹĄka matineja
OSEBNA ZGODOVINA DAVIDA COPPERFIELDA The Personal History of David Copperfield KomiÄ?na drama, 119 minut (Velika Britanija, Irska) ReĹžija: Armando Iannucci Igrajo: Dev Patel, Hugh Laurie, Tilda Swinton Nedelja, 6. 9., ob 20.00
POD BELIMI PEÄŒINAMI Hope Gap RomantiÄ?na drama, 100 minut (Velika Britanija) ReĹžija: William Nicholson Igrajo: Annette Bening, Bill Nighy, Josh O'Connor Ponedeljek, 7. 9., ob 20.00
Naš čas, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
3. september 2020
Nagradna križanka Mobtel
RADIO VELENJE
ČAS JE ZA NOVE PAKETE NEO SVET Uživajte v neomejenih klicih, sporočilih in mesečno do 300 GB prenosa podatkov, doživite napredno TV-izkušnjo za vso družino in super hiter internet. * več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje | 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje | 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.
radio velenje com
107,8 MHz
Nagrajenci nagradne križanke Pr'Pek, objavljene v tedniku Naš čas, 20. avgusta 2020, so: Zdenka Terglav, Pod parkom 13, 3320 Velenje; Marjana Gaber, Prelska 48 b, 3320 Velenje; Marjeta Ravnjak, Lokovica 1, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila o prejemu nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: PEKARNA IN SLAŠČIČARNA.
CNC OPERATER ORODJAR VOZNIK - SKLADIŠČNIK
(VEČ DELOVNIH MEST)
Vloge sprejemamo po elektronski pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si Več informacij na www.zagozen.si
PETEK, 4. septembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 5. septembra
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 14. septembra na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
NEDELJA, 6. septembra
PRODAJA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE
041 813 949 ODKUP
LESA IN HLODOVINE
041 843 276
PRVA JABOLKA SO ŽE OBRANA JABOLKA ELSTAR IN GALA 8,45 € - gajbica 5 kg
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 7. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;
Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 8. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9. septembra
JABOLČNI SOK, 1L, 3L, 5L
NOVO! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM - 080 54 54
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
*velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje, Šmartno ob Paki.
KONCENTRACIJE OZONA
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. do 30. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
V tednu od 24. do 30. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
DELAVEC V PROIZVODNJI
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel
NARAVNI JABOLČNI KIS 1L 1,45 €
ZAPOSLIMO
ČETRTEK, 3. septembra
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 24. do 30. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. do 30. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
NaĹĄ Ä?as, 3. 9. 2020, barve: CMYK, stran 23
mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
NEPREMIÄŒNINE NAJAMEM stanovanje v Velenju. Gsm: 031 474 829
RAZNO KORUZO za silaĹžo in suho koruzo za krmo, prodam. Gsm: 041 905 999. KOCKE SENA, prodam. Gsm: 051 388 874.
JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371. BEL JEDILNI KROMPIR in krmni krompir, prodam. Tudi z dostavo. Gsm: 051 628 677. DVE LUÄŒI za na strop - viseÄ?i, E27 grlo, prodam. Gsm: O41 692 995
Ĺ˝IVALI NESNICE, rjave, cepljene, stare 19 tednov, tik pred nesnostjo, ugodna cena 7,50 â‚Ź / kom, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 6. 9. 2020, od 8.00 do 8.30. VeÄ?je koliÄ?ine lahko tudi naroÄ?ite. Smo najcenejĹĄi na KoroĹĄkem. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202. ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Dostava tudi na dom. Gsm: 031 393 502.
DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
ZOBOZDRAVNIKI
OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
V soboto, 5.9. in nedeljo, 6. 9. 2020 je organizirana deĹžurna zobozdravstvena sluĹžba, med 8. in 12. uro - 03 8995 642 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko ĹĄtevilko (zaradi narave dela smo na telefonsko ĹĄtevilko dosegljivi samo v tem Ä?asu), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.
od 4. 9. do 10. 9. - 4. septembra 1938 se je v Migojnicah pri Ĺ˝alcu rodil gospodarstvenik in druĹžbenopolitiÄ?ni delavec Marjan GaberĹĄek, ki je bil vrsto let direktor M cluba v Velenju ter svetnik in podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje; - septembra leta 1954 so v Velenju ustanovili samostojni podjetji TrĹžnica in Vrtnarija; za tiste Ä?ase zelo sodobno trgovino TrĹžnico so istega meseca zaÄ?eli tudi graditi, 4. septembra leta 1966 pa je v preurejeni TrĹžnici na KidriÄ?evi cesti Trgovsko podjetje Bazen odprlo svojo prvo samopostreĹžno trgovino; - 4. septembra 1956 se je rodil tudi daleÄ? naokoli znani in priznani gostinec iz Zavodenj nad Ĺ oĹĄtanjem Milan GorĹĄek, ki mu poleg zdravja in sreÄ?e na cesti Ĺželimo tudi veliko lepega in nepregledno ĹĄtevilo zadovoljnih gostov; - 4. septembra leta 1966 se je v Mariboru rodila pedagoginja in zborovodkinja Katja Gruber iz
VETERINARSKA POSTAJA
Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
Upravna enota Velenje
SMRTI HriberĹĄek Marija, roj. 1933, Velenje, Silova 9 PrimoĹžiÄ? Ivan, roj. 1934, Ĺ martno ob Paki, Podgora 9 Golavshek Natalia, roj. 1970, Velenje, Jenkova cesta 19
• •
•
Urbancl Simon, Ĺ vica, Tonismatt 5, CH 6318 Walchwil in Emetsi Victoria, Rusija, Sankt-Peterburg, Komendantskya Ploshad 8-214 Kocjan Denis, Ribnica, HrovaÄ?a 82 in Tajnik Gabrijela, Ribnica, HrovaÄ?a 82
Prodaja, hiĹĄa, samostojna: PAĹ KI KOZJAK, 174 m2, zgrajena l. 2001, 958 m2 zemljiĹĄÄ?a, 2 stanovanjski hiĹĄi za ceno ene, ER: EI v izdelavi. Cena: 185.000 â‚Ź.
Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, na parceli je vrtna uta, elektro omarica, vodovod gre skozi parcelo. Cena: 35.000 â‚Ź.
BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.
NAĹ E
VELENJE
SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •
prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.
la zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah; - septembra leta 1968 se je svetovnega prvenstva v kotalkanju v Vigu v Ĺ paniji udeleĹžil tudi Ä?lan velenjskega kotalkarskega kluba Franci Blatnik, ki si je udeleĹžbo na tem tekmovanju zagotovil s premoÄ?no zmago v mednarodnem razredu na 17. drĹžavnem prvenstvu Jugoslavije v kotalkanju, ki so ga pred tem odliÄ?no organizirali velenjski kotalkarski delavci; na svetovnem prvenstvu je med tekmovalci iz sedmih drĹžav Franci Blatnik osvojil odliÄ?no deveto mesto; - od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Ĺ oĹĄtanju evropsko prvenstvo v castingu – ĹĄportno ribolovnem tekmovanju v discipli-
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.
KonÄ?no nazaj v ĹĄolo.
DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluŞba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone
Avgust Jeriha (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
POROKE •
Velenja (roj. KovaÄ?); - 6. septembra 1942 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil Ä?astni krajan KS Konovo in dobitnik zlatega grba Mestne obÄ?ine Velenje Karel Stropnik; od 1994 do 2010 je bil Ä?lan sveta MOV; - 7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiĹĄki odvezi, ki je odpravil tlaÄ?anstvo tudi na naĹĄih tleh; pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naĹĄ rojak dr. Josip Krajnc; pravnik evropskega slovesa, doma iz Ĺ kal, je bil namreÄ? v tistem prevratnem letu drĹžavni poslanec v avstrijskem parlamentu; - 7. septembra 1930 se je v Subotici rodil nekdanji VelenjÄ?an Arpad Ĺ alamon, ki ga mnogi poznate po likovni dejavnosti; med drugim se je posvetil mali grafiki in ex librisu ter se uvrstil med svetovno uveljavljene umetnike tega Ĺžanra; - v nedeljo, 7. septembra 1969, se je v severni steni Ĺ tajerske Rinke smrtno ponesreÄ?il dvajsetletni ĹĄaleĹĄki alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniĹĄke ĹĄole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z DuĹĄanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Eigerja; s tem vzponom sta Ä?lana Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka "reĹĄi-
nah na suhem; - 9. septembra 1882 se je v Celju rodil slovenski pravnik, politik in diplomat Bogomil VoĹĄnjak, sin ĹĄoĹĄtanjskega rojaka Mihaela VoĹĄnjaka; umrl je 18. junija 1959 v Washingtonu v ZdruĹženih drĹžavah Amerike; - 10. septembra 1920 je potekal vpis na ljubljansko univerzo; kot poverjenik za uk in bogoÄ?astje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani je imel velike zasluge pri organizaciji slovenskega ĹĄolstva po prevratu in pri ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 tudi naĹĄ rojak dr. Karel VerstovĹĄek, ki ga zato po pravici oznaÄ?ujejo za ÂťpolitiÄ?nega oÄ?etaÂŤ ljubljanske univerze; - 10. septembra 1930 se je rodil ekonomist in kulturnik Avgust Jeriha, za mnoge eden najbolj zasluĹžnih za razvoj Velenja po 2. svetovni vojni; umrl je 24. oktobra 1978 v Velenju; - 10. septembra 1936 se je v Velenju za deset minut ustavil dvorni vlak na poti Maribor–Dravograd–Velenje–Celje–Ljubljana, iz katerega je izstopil trinajstletni prestolonaslednik Peter, ki se je nato sprehodil do lokomotive in se vrnil v vagon. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
GIBANJE prebivalstva
•
23
OBVEĹ ÄŒEVALEC
3. september 2020
POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
› Parkiranje pred vhodom trgovin › Trgovine z loÄ?enimi vhodi › Ugodne cene izdelkov za vsak dan stop-shop.com
NaĹĄ ÂÄ?as, 3. 9. 2020, barve: ÂCMYK, Âstran 24
Kunigunda se je poslovila, dogajanje ostaja 23. Festival mladih kultur Kunigunda je kljub posebnim razmeram poteĹĄil nove glasbe Ĺželjno obÄ?instvo – V Letnem kinu zdaj ĹĄe Tabu, metal in elektronika V Mladinskem centru Velenje so ponosni, da so vztrajali pri organizaciji festivala Kunigunda, Ä?eprav so jih precej omejevali ukrepi za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja virusa. Program se je od januarja podiral in ponovno sestavljal, naposled pa se je mladih kultur Ĺželjno obÄ?instvo moralo zadovoljiti s ĹĄestimi koncertnimi veÄ?eri ter v primerjavi s prejĹĄnjimi leti precej okrnjenim programom likovnih in drugih uprizoritev ter doĹživetij. Vendar so s tem, kar so lahko pokazali, zadovoljni, poroÄ?ajo organizatorji po zakljuÄ?ku festivala, ki je pustil prijetne vtise. ÄŒeprav obiskovalci ĹĄe zdaleÄ? niso mogli biti tako sproĹĄÄ?eni, kot so bili navajeni, so se zbirali v Letnem kinu in v prijetnem ambientu posluĹĄali glasbo, ki se le redko znajde na programskih sporedih drugih velenjskih organizatorjev. Tako je Kunigunda kljub skromnejĹĄemu programu
in umiku iz mesta v Letni kino svoje poslanstvo opravila.
â?ą
Foto: Lara LukĹĄe
KakĹĄen vtis so pustili ÂťkovidkoncertiÂŤ?
Na pravila vedenja in ravnanja v novi realnosti so se ljudje oÄ?itno Ĺže navadili, saj so brez izpadov spoĹĄtovali ĹĄe tako absurdne protokole na prizoriĹĄÄ?u. Na vzduĹĄje, ki ga ta pravila ustvarjajo, pa ĹĄe ne, saj so prizoriĹĄÄ?e ves Ä?as nadzorovali varnostniki in opozarjali ljudi na neprimerno gibanje in stike, mimo Ä?esar marsikdo ni mogel brez razoÄ?aranja nad novo realnostjo. ÂťSuper je, da se ljudje kljub razmeram lotijo organizacije takĹĄne prireditve in vztrajajo pri kultur-
PrizoriĹĄÄ?e so ves Ä?as nadzorovali varnostniki in opozarjali ljudi na neprimerno gibanje in stike.
Foto: StaĹĄ GregoriÄ?
Rebeka
nem dogajanju. Zdaj je vsak kulturni dogodek pozitivna stvar. Da morajo biti sediĹĄÄ?a in ni nobenega plesiĹĄÄ?a, je sicer ĹĄkoda, a takĹĄne so razmere. Ker smo vsi v tem, se moramo prilagoditi, kolikor se paÄ? lahko. Mislim, da ni-
TjaĹĄa
kogar ne more in ne sme preveÄ? ovirati to, da paÄ? moramo nositi maske in si pred vstopom razkuĹžiti roke – to je najmanj, kar lahko naredimo. Bi si pa seveda Ĺželela veÄ? akcije, kakrĹĄne smo va-
jeni sicer. Vendar se lahko imamo fajn tudi v drugaÄ?nih razmerah, Ä?e se znamo prilagoditi,ÂŤ je povedala obiskovalka Rebeka Plaznik. TjaĹĄa Pelko pa: ÂťHvala bogu, se vsaj nekaj dogaja. V resnici je super. DrugaÄ?e je kot obiÄ?ajno, vÄ?asih je teĹžko sedeti in se ne druĹžiti z drugimi ljudmi naokrog, ampak vsaj neko dogajanje je. Fajn se imamo in upam, da bo kmalu boljĹĄe, da se bomo lahko druĹžili normalno, kot smo navajeni.ÂŤ
Letni kino ĹĄe vabi
ristili Letni kino in tam priredili ĹĄe nekaj koncertov razliÄ?nih glasbenih Ĺžanrov. Ta petek, 4. septembra, bo Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski klub v Letni kino povabil zasedbo Tabu, ki bo za to priloĹžnost pripravila akustiÄ?ni koncert. Koncert je Ĺže razprodan. V soboto, 5. septembra, bo druĹĄtvo za promocijo elektronske glasbe Universe predstavilo serijo DJ setov, v kateri bodo med 17. uro in polnoÄ?jo nastopili Demogloban, Blaazny, GrooveBear in Mnogook's Space Report. V soboto, 12. septembra, pa bo druĹĄtvo Ĺ˝elezni aktivizem priredilo ĹĄe metal koncert. đ&#x;”˛
Tina Felicijan
Ker je klubska sezona ĹĄe negotova, bodo mladi kar se da izko-
Zanimive poletne dogodivĹĄÄ?ine Katarinina koĹĄarica domaÄ?ih dobrot Letos je TuristiÄ?na zveza Velenje za osrednjo prireditev lokalnih podvodnega sveta turistiÄ?nih druĹĄtev izpostavila Katarinin sejem v Ĺ entilju – Zaznamovala sta ga ponudba lokalnih pridelovalcev in hmelj
Slovenski potapljaÄ?i so nedeljsko popoldne preĹživljali v globinah Velenjskega jezera – Potapljanje postaja vedno bolj priljubljen ĹĄport – Velenjsko potapljaĹĄko dogodivĹĄÄ?ino bodo ponovili prihodnje leto
Tina Felicijan
Ĺ entilj, 29. september – Da bi podprla prizadevanja lokalnih turistiÄ?nih druĹĄtev ter pomagala pri razvoju in promociji njihovih osrednjih prireditev, zanimivih tako za domaÄ?ine kot obiskovalce, se je TuristiÄ?na zveza Velenje odloÄ?ila, da vsako leto sodeluje z drugim druĹĄtvom pri izvedbi enega njihovega projekta, ki z vsebinskimi okrepitvami posta-
men lokalne samooskrbe in ekoloĹĄke pridelave hrane ter obiskovalcem predstavili 12 ponudnikov iz domaÄ?ega kraja in okolice. DomaÄ?i juĹĄni rezanci, znameniti janeĹževi upognjenci, jajÄ?ka, paradiĹžnik, klobase, med, pa tudi ribe, moka, pivo ‌ Obiskovalci sejma so lahko do vrha napolnili koĹĄarice tako s sveĹžimi dobrotami kot s suhimi in vloĹženimi. Vabile pa so tudi stojnice z lesenim nakitom in okrasnimi rastlinami.
TD Velenje pa je izdelalo zemljevid slovenskih mikropivovarjev, ki se vedno bolj uveljavljajo; tudi v Šaleťki dolini imamo dve pivski blagovni znamki – Loko Lokoviťko pivo in Skubeer. TD Vinska Gora je obiskovalcem posredovalo izkuťnje obiralke hmelja, predstavilo knjigo Hmelj v Vinski Gori, nekaj receptov za jedi s hmeljem in poskrbelo tudi za atrakcijo sejma – pico s hmeljem. TD Šmartno ob Paki je zbralo sli-
Hmelj
kovno in knjiĹžno gradivo o hmelju in priÄ?alo o tem, kako so ga vÄ?asih obirali in uporabljali ter kaj vse znamo danes pripraviti iz njega. TD Ĺ alek je posnelo film o ĹĄaleĹĄkem hmelju – kako so nekoÄ? obdelovali hmeljiĹĄÄ?a, kako se hmelj uporablja pri varjenju piva in iz kakĹĄnih Ä?aĹĄ je pila pivo ĹĄaleĹĄka gospoda v srednjem veku. DruĹĄtvo Revivas Ĺ kale je izvedlo nagradno igro. Obiskovalcem so podajali koĹĄarico suhega hmelja in jih izzvali, naj ugibajo, koliko tehta. O blagodejnih uÄ?inkih hmelja na zdravje so pripovedovali Ä?lani DruĹĄtva zeliĹĄÄ?arjev Velenje. Gostitelji pa so predstavili ĹĄe jedi, ki so jih nekdaj pripravljali za obiralce hmelja.
Na nedeljskem poletnem potopu v Velenjskem jezeru se je zbralo skoraj dvajset potapljaÄ?ev. Glede na to, da so bili tudi potapljaÄ?i od drugod nad jezerom navduĹĄeni, obljubljajo, da bodo potop ponovili prihodnje leto. Jasmina Ĺ karja
V nedeljo, 23. avgusta, si je nedeljski poletni potop v Velenjsko jezero privoĹĄÄ?ilo okrog dvajset potapljaÄ?ev iz razliÄ?nih slovenskih klubov, ki so podvodno izkuĹĄnjo jezera opisali za odliÄ?no. Sploh v poletnih mesecih, ko navduĹĄeni potapljaÄ?i ĹĄe posebej radi iĹĄÄ?ejo in teĹĄijo strasti do odkrivanja morskih ali jezerskih globin. Za tokratno odkrivanje so izbrali umetno jezero v Velenju, ki je pod vodo podobno kot Blejsko jezero, pove organizator, potapljaÄ? in inĹĄtruktor potapljanja kluba Watersports MatjaĹž Repnik z Bleda. ÂťRazmere za potapljanje so bile dobre, pod vodo pa smo lahko opazovali some, krape, ĹĄÄ?uke, sladkovodne rakce in potopljena drevesa. V globinah Velenjskega jezera si lahko
pogledamo tudi Ä?olniÄ?ek.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kaj podvodni svet tiĹĄine ponuja potapljaÄ?em, inĹĄtruktor BoĹĄtjan VaĹĄ iz Arje vasi odgovori: ÂťPoanta potopa je, da se odklopiĹĄ od kopnega. Pod vodo se poÄ?utiĹĄ povsem svobodnega, razloĹži VaĹĄ, ki prizna, da poleti raje izkoriĹĄÄ?a bliĹžino slovenske
obale in slanega morja. PotapljaÄ?i DPD Jezero Velenje ĹĄe sporoÄ?ajo, da bodo v drugi polovici septembra zaÄ?eli izvajati teÄ?aje, in nam obljubili, da takrat posnamejo ĹĄe kakĹĄno fotografijo podvodnega sveta Velenjskega jezera.
Zanimiva podvodna najdba velenjskih potapljaÄ?ev Pred kratkim so Ä?lani velenjskega kluba pod vodo naĹĄli tudi potopljeno hiĹĄo. Dolgoletni predsednik DruĹĄtva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje Benjamin Strozak: ÂťNe vemo sicer, ali gre za poslopje ali hiĹĄo, vendar zgradba v ĹĄirino meri slabih sedem metrov, v dolĹžino pa do osem metrov, vendar pa je notranjost bistveno daljĹĄa. Po hitri oceni vsaj dvanajst metrov. Glede na gradnjo (okna so visoko pod stropom) gre verjetno za kletne prostore kakĹĄnega gospodarskega poslopja, katerega nadstropje in streha sta bila poruĹĄena do ploĹĄÄ?e.ÂŤ
đ&#x;”˛
ne osrednja poletna turistiÄ?na prireditev zveze. Tokrat je bil to Katarinin sejem, ki ga sicer spomladi prireja TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ entilj, zaradi takratnih epidemioloĹĄkih razmer pa so ga prestavili pozno v poletje. Tako so na stojnicah namesto suhomesnatih in pekovskih izdelkov, sadik, zgodnjih spomladanskih pridelkov in rokodelskih mojstrovin tokrat prevladovale domaÄ?e povrtnine in druge dobrote izpod pridnih kmeÄ?kih rok. Sejem so dopolnile domiselne predstavitve hmelja, ki so jih pripravili Ä?lani drugih turistiÄ?nih druĹĄtev v zvezi.
Katarinina koĹĄarica
ÄŒlani TD Ĺ entilj so s 13. Katarininim sejmom poudarili po-
Po zelenem zlatu je najbolj prepoznavna Savinjska dolina, a hmelj je nekdaj rasel tudi v Ĺ aleĹĄki dolini. O tem priÄ?a kar nekaj rastiĹĄÄ? divjega hmelja, ki jih lahko najdemo na podeĹželju. TuristiÄ?na zveza jih je oznaÄ?ila na zemljevidu, ki ga je predstavila na sejmu.
â?ą
Poleg domaÄ?ih pridelovalcev so se predstavile lokalne mojstrice roÄ?nih del, ki so postavile razstavo slik, vezenin, kvaÄ?kanih izdelkov in drugih umetnin.
đ&#x;”˛