35 2021

Naš ­čas, 9. 9. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (11/25 °C), soboto (12/23 °C) in nedeljo (14/24 °C) bo pretežno sončno.

V nedeljo možna kakšna ploha.

Četrtek, 9. septembra 2021

številka 35 | leto 68

Z ministrom Vrtovcem o težavah v termo diviziji

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je lansko poslovno leto sklenil s 184 milijoni evrov izgube, na račun termo divizije, kamor sodita TEŠ in PV. TEŠ je poslovno leto sklenila z 280 milijoni izgube, Premogovnik z malo manj kot 10. milijoni. Zaradi tega je bila izvedena slabitev družb skupine HSE v višini dobrih 243 milijonov evrov. Zato naj bi pripravljali v Slovenskem državnem holdingu načrt sistemskih rešitev, saj bi postal TEŠ, če bi moral tudi letos izvesti slabitve kapitalsko neustrezen in plačilno nesposoben. V to finančno brezno pa bi padel tudi Premogovnik. Lahko bi se zgodil stečaj, ali pa velike likvidnostne težave, ki jih Premogovnik, ki naj bi izkazoval več kot 100 milijonov evrov dolgoročnega negativnega denarnega toka, že ima, v letu 2023 pa naj bi njegove obveznosti presegle vrednost premoženja in kapitala.

To bodo zagotovo glavne teme, o katerih bodo na ponedeljkovem obisku ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, govorili najodgovornejši omenjenih kolektivov. 🔲

Le cepljenje vodi v normalno življenje Zgodilo se je tisto, česar smo se bali, začel se je četrti val epidemije, precepljenost pa je daleč od želene. Po besedah strokovne direktorice in pediatrinje Zdravstvenega doma Velenje dr. Katarine Rednak Paradiž smo se v Šaleški dolini konec avgusta približevali 50. odstotkom.

Cepljenje pa seveda še vedno poteka, zdaj po ustavljenem urniku, ki je objavljen na spletni strani Zdravstvenega doma.

Vsekakor pa je razveseljiv podatek, da je med zaposlenimi v Zdravstvenem domu precepljenost več kot 75-odstotna, med zdravniki in drugim medicinskim osebjem (sestre in tehniki) pa celo 94-odstotna.

mz

»Seveda bi si želeli še več in na tem tudi delamo,« pravi Rednak Paradiževa, ki si enako želi tudi za vse ostale. So pa starejši od 70 let precepljeni 85 odstotno, zelo slabo pa je cepljena starostna skupina med 30 in 50 let, ki trenutno najbolj oboleva, zgolj 31 (med 31 in 35 let) oziroma 45-odstotno (med 35 in 45 let).

Kaj pa otroci? »Cepivi sta varni in učinkoviti in odobreni s strani EU. A otroci niso rizična skupina in se mi zdi, da so starejši tisti, ki bi morali zaščititi otroke tako, da se cepijo in jim tako omogočiti, da bi letošnje šolsko leto lahko obiskovali pouk, da torej ne bi ostali brez socialnih stikov,« pravi Paradiževa, ki postreže tudi s podatkom, da so ugibanja, da bi cepljenje vplivalo na neplodnost zdravstveno ovržena.

Vsem občanom polaga na srce, da se med jesensko zimsko sezono držijo vseh varnostnih priporočil in da se tisti, ki tega še niso storili, 🔲 mz cepijo. »Le cepljenje vodi v normalno življenje,« še dodaja.

cena 1,90 €

TAKO mislim

Ko se ne poslušamo več …

Mira Zakošek

Časi so se res korenito spremenili, žal, to ugotavljam že nekaj časa, nikakor ne na bolje. V kopici primerov, ki nam niso v ponos, pa tokrat izpostavljam le enega. Včasih je veljalo kot pribito, da so ljudje, ko so se znašli v stiski, znali potegniti skupaj. Drug drugemu so pomagali in premagali na prvi pogled nerešljive probleme.

Zdravstvena kriza, ki jo preživljamo že poldrugo leto, je ena najtežjih preizkušenj za našo, posebej mlajšo generacijo. Na glavo je postavila tudi družbeno klimo, ki postaja vse bolj zapletena, predvsem pa vse bolj razdeljena na dva pola – tudi na cepljene in 'proticepilce'.

Pri tem za proticepilce ne veljajo prav nobeni znanstveni argumenti. Odveč postajajo vsi konkretni dokazi, tudi ti, da trenutno zbolevajo (in se zdravijo celo na intenzivni negi) vse mlajši, ki so manj precepljeni. Preveč je tistih, ki nikomur ne verjamejo in pravzaprav niti slišati nočejo, da je v Sloveniji cepljena večina zdravnikov (pa nekoliko manj višjih medicinskih sester in še manj srednjih medicinskih sester). Konkretno v Bolnišnici Topolšica (kjer so zdravili tudi covidne bolnike) so cepljeni prav vsi zdravniki, komaj pol odstotka manj pa v celjski bolnišnici. Stroka torej, vsaj visoko strokovna, cepljenje podpira in ga priporoča, tudi zato, ker se sooča z neizmernimi stiskami obolelih in številnimi zapleti po bolezni, ki jih občuti zelo velik del tistih, ki so covid preboleli. Simptomi pa so različni, od velike utrujenosti in čustvene prizadetosti do težav z dihanjem, da o vseh bolj zapletenih problemih, o katerih pripovedujejo tudi naši znanci, sploh ne govorimo.

Ob tem egoistični proticepilci brez občutka krivde spregledajo vse, ki v teh časih potrebujejo zdravniško oskrbo in bolnišnično zdravljenje, pa ju ne dobijo, ker postelje, ki jih potrebujejo, zasedejo necepljeni covidni bolniki. Ni jim mar niti za krize, ki jih v teh časih zaradi številnih omejitev doživljajo številni, predvsem pa najranljivejše skupine, kamor sodijo tudi naši otroci, ki nikakor nimajo normalnega otroštva.

Je res logično, da bomo zaradi posameznikov jutri zdravili celotno družbo? 🔲

Naš ­čas, 9. 9. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

AKTUALNO

V Velenju namesto DeSUS-a SAB Na redni skupščini Območnega odbora DeSUS Velenje so tega ukinili in na novo ustanovili odbor SAB, Stranko Alenke Bratušek – Vse to so izglasovali soglasno – Za predsednico so izvolili Darinko Mravljak, podpredsednik pa je Milan Tepej Mira Zakošek

Velenje, 6. septembra – Velenjski Območni odbor DeSUS, ki je sodil med najaktivnejše v državi, je že nekaj časa izražal nezadovoljstvo nad vsem, kar se je dogajalo v stranki, predvsem pa v Državnem zboru, kjer po njihovi oceni poslanci niso uresničevali stališč stranke. Po besedah Dne 2. septembra je bil ukinjen tudi Občinski odbor DeSUS Šoštanj in prav tako soglasno ustanovljen Občinski odbor SAB. Za predsednika SAB so izvolili Janka Zelcerja, za podpredsednika pa Andreja Heindla.

predsednice Darinke Mravljak niso bili zadovoljni s kandidatko za predsednico stranke dr. Aleksandro Pivec, ki je velenjski delegati na kongresu tudi niso volili (predvsem zaradi suma neupravičenih zaslužkov in neprijavljenih prejemkov komisiji KPK), so jo pa kasneje sprejeli in tudi aktivno sodelovali pri uresničevanju zastavljenih nalog. A so postajali vse bolj nezadovoljni, ker kot članica vlade ni preprečila kršitev vladavine prava, človekovih pravic, medijske svobode itd. Nezadovoljni so bili tudi z drugimi nadaljnjimi aktivnostmi, a so še vedno upali, da se bo stranka postavila na noge. Predsednica OO DeSUS Velenje je dvakrat osebno pisala vsem članom v upanju, da ostanejo složni in pomagajo pri

Degustacija lokalnih zgodb Turistična zveza Velenje je v sodelovanju s turističnimi društvi pripravila zanimiv produkt Degustacija lokalnih zgodb. Naravno in kulturno dediščino lahko obiskovalci spoznajo na zanimiv in pristen način, neposredno od članov turističnih društev.

Namige za potepe po okolici Velenja bodo tudi v septembru z vami delili člani turističnih društev na svojih domačih naslovih. Pridružite se jim lahko na odkrivanju biserov Škrata Bisera, sprehodite se lahko ob Škalskem jezeru in spoznate zgodbe potopljene vasi ter odkrijete dr. Krajnca, postanete zeliščarji za en dopoldan, udeležite se lahko vodenja po Šentilju ter se potepate po Poti naravne in kulturne dediščine spodnje paške doline ali pa se povzpnete do Velenjskega in Šaleškega gradu. Vsako društvo predstavlja svojo zgodbo, na svoji lokaciji, v svojem terminu. Vse turistične točke so povezali z zbiranjem žigov. Če vsaj štiri zbrane žige posredujete Turistični zvezi Velenje, boste prejeli praktično nagrado, sestavljeno iz lokalnih dobrot.

V prihodnjih tednih bo Degustacija lokalnih zgodb potekala po naslednjem programu: • 9. septembra in 7. oktobra ob 18. uri pri tabli »Jezera« proti Škalskem jezeru: Škalsko jezero in zgodbe potopljene vasi, • 12. in 28. septembra med 17. in 18. uro na naslovu Škale 87: Strževa domačija v Škalah in dr. Jožef Krajnc, • vsako soboto v septembru med 9. in 12. uro pred Domačijo Lamperček: Odkrij bisere Škrata Bisera, • vsako nedeljo v septembru med 9. in 11. uro v Šaleškem gradu: Dnevi odprtih vrat gradu Šalek, • vsako nedeljo v septembru med 10. in 12. uro v parku Velenjskega gradu: V grajskem vrtu z grajsko gospodo.

Več informacij je objavljenih na spletni strani www.tz-velenje.si in Facebook strani Turistične zveze Velenje. 🔲

Jernej Pavlič, Darinka Mravljak, Marija Premužič in Majda Gaberšek

konsolidaciji stranke, ki so ji bili pripadni 30 let. Novo upanje je bil z dvotretjinsko večino izvoljeni Karl Rjavec, a so se, kot je poudarila Mravljakova, znova pojavile zakulisne igre, ki so se nadaljevale tudi po izvolitvi sedanjega predsednika Ljuba Jasniča, poslanci pa še naprej niso upoštevali usmeritev in stališč, oblikovanih na organih stranke. »Zlatko Ficko, predsednik odbora DeSUS iz Kočevja (udeležil se je tudi skupščine v Velenju) se je osebno zelo angažiral, da bi stranko konsolidirali, po Sloveniji je naredil več kot

23 tisoč kilometrov, a na koncu skupaj s številnimi odbori po Sloveniji, tudi velenjskim, obupal,« je povedala Mravljakova in dodala, da je bila pika na i demografski sklad, ki ga je pripravila stranka DeSUS in je bil v času Cerarjeve vlade že usklajen in tik pred sprejemom. A ker je leta 2018 Cerarjeva vlada padla, je padel tudi ta zakon. Z zakonom o demografskem skladu, ki ga je predlagala tokratna vlada, pa se ne strinjajo. »Sklad mora biti ustanovljen z namenom medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti,

ohranjanja vzdržnosti pokojninskega sistema, tako da bo zagotavljal dostojne pokojnine mladim, ki nam jih s svojim delom zdaj omogočajo,« je bila kritična Mravljakova, ki je povedala, da so ugotovili, da svojih želja v obstoječi stranki ne bodo mogli uresničiti.

Zato so se odločili za priključitev k manjši stranki. Izbrali so stranko Alenke Bratušek, ki je že imela v svojem programu večino tistega, kar želijo, prilagoditi pa so bili pripravljeni tudi organiziranost.

Znotraj stranke pa je napovedana tudi seniorska organizacija.

Znova covid bolnišnica V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec primanjkuje negovalnega osebja – Letos prvič podelili 5 štipendij – Robot se že uči gibanja po bolnišničnih hodnikih Tatjana Podgoršek

Od ponedeljka, 6. septembra, je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec znova covid bolnišnica.

Primanjkuje negovalnega osebja

Po zagotovilih njenega direktorja Janeza Lavreta so na četrti val epidemije korona virusa dobro pripravljeni. Letos spomladi so oblikovali covid oddelek, da bi zdravljenje bolnikov z diagnozo omenjenega virusa čim manj motilo izvajanje ostalega rednega programa oziroma zdravljenje ostalih bolnikov.

Za zdaj se srečujejo z največ težavami pri pomanjkanju negovalnega kadra, z veseljem pa bi zaposlili še kakšnega zdravnika. Kadrovski

primanjkljaj poskušajo zmanjšati na različne načine. Med drugim so letos prvič podelili pet štipendij za študij zdravstvene nege na 6. in 7. stopnji, ponovno razpisujejo štipendije za študente medicine. Med nedavnimi počitnicami so si pri delu pomagali z 20 dijaki in študenti, letos so že zaposlili 35 medicinskih sester, izkazanih potreb je bilo 57.

Veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju čim širšega kroga ljudi o pomenu cepljenja.

Precepljenost pri zdravnikih v bolnišnici je 90 %, pri ostalih zaposlenih je nižja.

Ob polletju je bolnišnica izkazala za dobrih 480 tisoč evrov primanjkljaja, pričakujejo pa, da bodo do konca leta poslovali pozitivno.

V prvih letošnjih sedmih mesecih so realizirali 96 % načrtovane akutne bolnišnične

9. septembra 2021 Darinka Mrvaljak je kot nova predsednica MO SAB Velenje povedala tudi, da so z razliko na državni ravni, zelo zadovoljni z delom in dosežki na lokalni ravni. Že vrsto let dobro sodelujejo pri uresničevanju lokalnih zadev z vladajočo stranko SD in njihovimi župani. Posebej je poudarila, da kot svetnica v svetu MOV in kot podžupanja zelo dobro sodeluje z obstoječim županom Petrom Dermolom, ki ima veliko čut do upokojencev, starejših in invalidov, zato bodo z njim in z njegovo stranko, ne glede na to, da so sedaj v stranki SAB, še naprej dobro sodelovali.

Zaradi vsega povedanega so se na skupščini soglasno odločili za ukinitev Območnega odbora DeSUS, takoj zatem pa so sklicali ustanovni zbor odbora SAB. Tako za ukinitev kot za ustanovitev novega odbora so glasovali soglasno, prav tako pa tudi za organe odbora. Za predsednico so izvolili Darinko Mravljak, za podpredsednika pa Milan Tepeja.

Sprejeli pa so tudi sklep o preimenovanju svetniške skupine v Svetu MOV iz DeSUS v SAB. 🔲

obravnave in 82 % ambulantne dejavnosti.

Največji izpad beležijo na področju ortopedije, urologije in internistike. Trudijo se, da bi del izpada nadomestili s priznanjem posebnih programov, da bi lahko zdravniki več delali zunaj rednega delovnega časa. Ob tem je Lavre dejal, da slabša dostopnost pri zdravljenju nekaterih bolezni poslabšuje zdravje bolnikov. »Če ne izvajaš redno zdravstvenih storitev, prej nastanejo nedopustne čakalne dobe, kar se odraža na zdravju bolnikov. Za kronične bolnike pa ves čas skrbimo s pomočjo telemedicinskih storitev.«

Robot že v bolnišnici

Pred časom je Janez Lavre napovedal, da bodo za razvoz hrane in druge razvoze po bolnišnici uvedli robote. »Eden robot se v naši hiši že uči gibanja po bolnišničnih hodnikih. Sicer pa smo z njihovim uvajanjem v zaostanku, ker še nismo dobili dveh novih dvigal v kirurškem bloku, da bi lahko roboti samostojno komunicirali z njima. Do konca tega meseca naj bi vgradili eno, sredi oktobra letos pa drugo dvigalo, in takrat bomo z robotizacijo nadaljevali,« je še dejal Janez Lavre. 🔲

lo

Ste pripravljeni na vklop radiatorjev?

Velenje, Šoštanj - Zaradi postopnega zniževanja zunanjih temperatur, predvsem v jutranjih urah, se v posameznih objektih že kaže potreba po vklopu ogrevanja. Distribucijski sistem toplote na območju Mestne občine Velenje in občine Šoštanj, ki je v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., omogoča ogrevanje skozi vse leto, zato je začetek ogrevanja že mogoč. Prav je, da se pred tem preverijo toplotne naprave, za kar je sedaj, pred resnim padcem temperature in samim začetkom potrebe po ogrevanju, še primeren čas.

Komunalno podjetje Velenje pa tudi svetuje, da se vklop sistema ogrevanja izvede že nekaj dni pred vnaprej napovedanimi ohladitvami. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

mz

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 9. 9. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

Razvojna konferenca naj bi dala odgovore na ključna vprašanja Mestna občina Velenje je zrastla na rudarstvu in energetiki, zdaj pa je zaradi zapiranja teh dejavnosti pred veliko razvojno prelomnico in mnogimi odprtimi vprašanji – Od pravilno postavljenih usmeritev je odvisna prihodnost Mira Zakošek

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je z novim letom oblikoval Urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje z namenom, da še poglobi sodelovanje z gospodarstvom. Vodenje je zaupal Karli Sitar, do pred kratkim direktorici SAŠA inkubatorja, ki je pred tem vodila skupino, ki je na Mestni občini Velenje pripravljala projekte za mednarodne razpise. Povabili smo jo na pogovor.

Kaj je glavna naloga vašega novo oblikovanega urada? »Urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje ima tri fokusna področja, eno je razvoj gospodarstva in podpora podjetjem, drugo je prestrukturiranje in tretje pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev za razvojne projekte.« Začniva morda kar pri tem zadnjem – kako je s tem letos, ko se je namreč lani zaključila aktualna finančna perspektiva? »Ko sem prišla v Urad, na začetku letošnjega leta, smo izvajali in še izvajamo nekatere tekoče projekte. Med drugim je to projekt ‹Wonder›, v sklopu katerega bomo uredili otroško igrišče ob jezeru, da bo še bolj privlačno za družine z otroki. Izpostavila bi še projekt ‹TalentMagnet›, ki je usmerjen v ukrepe, s katerimi bomo mlade talente še v večji meri zadržali v naši občini.

Ker se pripravlja nova finančna perspektiva, smo zelo aktivni pri oblikovanju pripomb in dopolnitev na predlagane dokumente, ki bodo podlaga za črpanje evropskih sredstev. Oblikuje pa se tudi nov mehanizem, Sklad za pravičen prehod, ki bo namenjen prav premogovnim regijam, zato so ti dokumenti ključni. Kar bo zapisano v teh dokumentih, bo tudi osnova za črpanje nepovratnih

sredstev v naslednjih sedmih letih.« Letos zaradi znanih razmer niste mogli organizirati tradicionalnega srečanja z gospodarstveniki, se je pa župan odločil za obiske v posameznih podjetjih, kar se je izkazalo za zelo dobro odločitev.

❱

Za investiranje v Velenju je vse več zanimanja, zato bodo PC Stara vas še širili.

»Res je, naš župan se je odločil, da bomo začeli z obiski v podjetjih, in to se je zelo obrestovalo, kajti ključno je, da na terenu vidimo, s kakšnimi izzivi se srečujejo naša podjetja. Obiskali smo jih več kot 30 in smo zelo optimistični, saj večina podjetij raste in si želi razširitve, zato je tudi veliko povpraševanja po novih poslovnih prostorih in zemljiščih, največ v PC Stara vas. To nas navdaja z optimizmom, saj rast in razvoj pomenita tudi nova delovna mesta.« To pomeni, da se Poslovna cona Stara vas polni? »Da, kljub temu da mogoče komu v tem trenutku ne deluje tako. Letos bodo v coni začela z investicijami štiri podjetja. Lahko se pohvalimo, da se tedensko pogovarjamo z novimi investitorji, ki si želijo priti v naše okolje.

Tudi zato, ker je poslovna cona umeščena v lepem okolju, mimo katerega bo šla tudi tretja razvojna os. Po drugi strani pa marsikatero podjetje ve, da bo v prihodnjih letih na voljo kar nekaj sredstev za namen gospodarskega prestrukturiranja premogovnih regij iz sklada za pravičen prehod. Na to se pripravljajo in to je za vse nas spodbudno, saj

bomo pridobili nova tehnološko napredna podjetja z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo.« Je v poslovni coni še kaj razvojnega prostora? »Je še, zato se tudi trenutno z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pogovarjamo o širitvi poslovne cone, kajti želimo si še dodatno komunalno ure-

sredstva. Druga novost pa je bila, da smo finančno podprli program Start-up generator, ki ga izvaja SAŠA inkubator, in sicer tako, da smo tri najuspešnejša podjetja iz programa nagradili s po 10 tisočakov. Z odzivom na razpis smo zadovoljni, saj so podjetja, ki so sredstva prejela, obljubila okoli 30 novih delovnih mest.«

❱

Karla Sitar: »Prepričana sem, da bomo kos izzivom, ki so pred nami.«

Konferenca bo potekala 21. in 22. septembra v Domu kulture Velenje. Prevajanje bo zagotovljeno, omogočili pa bodo tudi video povezavo, tako da bodo lahko občani in drugi zainteresirani konferenco spremljali tudi od doma.

diti določena zemljišča, da bodo pripravljena za investitorje.« Med drugim pa mladim podjetjem tudi neposredno pomagate z vsakoletnim razpisom, tudi letos ste ga objavili. »Drži, to počnemo že od leta 2013. Sredstva so namenjena vsem podjetjem (ne le mladim), v večini za sofinanciranje naložb in promocije aktivnosti. Letošnja novost je bila, da smo razpisali ukrep, s katerim smo podjetjem sofinancirali strošek priprave projektov za prijavo za nepovratna

Nadvse pomembna naloga je prestrukturiranje premogovnih regij, a se zdi, kot da je na tem področju vse skupaj zastalo. »Doslej smo največ naporov vložili v pripravo pripomb in dopolnitev Nacionalne strategije za prestrukturiranje, katere pripravo vodi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Trenutno je vlada še ni obravnavala. Mi smo sicer kar nekaj naših predlogov uspeli umestiti v strategijo, in sicer da je reševanje toplotnega ogrevanja prioriteta ter da sta

potrebna tako zakon o zapiranju »Te konference se osebno zelo Premogovnika Velenje kot tudi veselim. Na njej bodo sodelovali zakon o prestrukturiranju SAŠA številni mednarodni strokovnjaki, regije, ki bosta sistemsko urejala še posebej iz nemških regij, saj so področja. Zmanjkalo pa je volje, nam pri oblikovanju programa da bi umestili v strategijo nado- zelo pomagali sodelavci nemškemeščanje 5000 ga veleposlanidelovnih mest. štva v Ljubljani. Še vedno je Ocenjujemo Prisluhnili bomo odprto vprašanje, lahko primerom namreč, da bo kdaj naj bi zaprli dolina z zapiradobrih in tudi njem premogovslabih praks, Premogovnik nika neposredno sodelovali bodo Velenje. in posredno izp r e d s t av n i k i gubila toliko deEvropske komilovnih mest. Predvsem pa ostaja sije. Iz Nemčije bodo sodelovali odprt tudi predviden čas zapira- strokovnjaki vseh štirih premonja. Še vedno je predvideno leto govnih regij in nam predstavili, 2033, mi smo se nagibali, da bi na kakšen način so prestruktuse sprejelo obdobje, v katerem riranje zastavili, kako so vključebi se ugotavljalo, ali so pogoji za vali sindikate, gospodarstvo, drzaprtje premogovnika izpolnjeni žavo, lokalne skupnosti. Seveda ali ne. Tako so naredili Nemci, ki bo konferenca namenjena tudi so si pustili čas za zaprtje med oblikovanju stališč oziroma izobdobjem 2035 in 2038.« hodiščnih pogojev, ki morajo biti vključeni tako v zakon o zapiranju Premogovnika Velenje kot v Na razvojni zakon o prestrukturiranju.«

❱

❱

konferenci bodo sodelovali številni mednarodni strokovnjaki, še posebej iz nemških regij, saj so jim pri oblikovanju programa razvojne konference zelo pomagali sodelavci nemškega veleposlaništva v Ljubljani.

Pa vendar je priprava vseh razvojnih dokumentov prinesla kar nekaj optimizma, saj je še zlasti v gospodarstvu izjemno veliko razvojnega potenciala in v zvezi s tem napovednih tudi veliko novih delovnih mest. »Drži. Regijska podjetja imajo velike načrte, mnogo novih razvojnih programov, pa tudi obstoječe širijo in iščejo nove sodelavce. Obenem veliko naporov vlagamo v privabljanje podjetij oziroma investitorjev od drugod.« Bo pa številne odgovore, ki jih še ni, nakazala ali pa tudi podala mednarodna razvojna konferenca, ki jo napovedujete v septembru ob občinskem prazniku. Se nanjo že pripravljate?

September praznični mesec za MO Velenje

Koncert Oto Pestner & Max klub all stars

September je za Velenje praznični mesec, saj 20. septembra praznujemo občinski praznik. Letos mineva 62 let od slavnostnega odprtja novega mestnega središča. V počastitev praznika so se prireditve že začele, veliko jih bo tudi v prihodnjih dneh.

Osrednja slovesnost bo na praznični 20. september

Svetovno veteransko prvenstvo

Od včeraj do sobote, 11. septembra, bodo na Smučarsko-skakalnem centru Velenje gostili Svetovno veteransko prvenstvo v smučarskih skokih 2021, ki se ga udeležuje več kot 50 smučarskih skakalcev, nekdanjih tekmovalcev svetovnega ranga iz enajstih držav – svetovnih velesil v smučarskih skokih.

Kip dr. Jožefa Krajnca

Danes, v četrtek, 9. septembra, bodo ob 17. uri na Strževi

3

AKTUALNO

9. septembra 2021

domačiji v Škalah, rojstnem kraju zavednega Slovenca dr. Jožefa Krajnca, ob 200. obletnici njegovega rojstva pripravili manjši dogodek, s katerim bodo počastili postavitev njegovega novega kipa.

Pikin festival in sprejem za olimpijce

V sklopu otvoritvene slovesnosti 32. Pikinega festivala, ki se začne v petek, 10. septembra, ob 17. uri na Titovem trgu, bo župan Mestne občine Velenje Peter Dermol sprejel zlato športno plezalko Janjo Garnbret, parastrelca Gorazda Frančka Tirška in selektorja slovenske plezalne reprezentance Gorazda Hrena.

Županov sprejem za prvošolce in novorojence

V ponedeljek, 13. septembra, bo ob 18. uri na Mestnem

otroškem igrišču Velenje županov sprejem za prvošolce, v sredo, 15. septembra, pa bomo ob 17. uri na isti lokaciji pripravili županov sprejem za novorojence. Oba sprejema bosta potekala v okviru 32. Pikinega festivala.

Siddharta na Visti naslednje leto

Za 17. september napovedan nastop Siddharte na Visti so za letos odpovedali in ga prestavili na naslednje leto. V sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom bodo ta dan, 17. septembra, ob 20. uri na Titovem trgu pripravili koncert ob občinskem prazniku, na katerem bodo nastopili Hamo & Tribute 2 love, Take OFF in Chateau.

Velenje se predstavi

Na olimpijskih igrah v Tokiu je nastopila tudi Velenjčanka Anita

Horvat, atletinja, ki pa je 10. septembra, na dan sprejema olimpijcev, zaradi tekmovanja odsotna.

Zanjo bodo sprejem pripravili, v soboto, 18. septembra, ko bo na Titovem trgu med 9. in 12. uro potekala tradicionalna prireditev Velenje se predstavi, v sklopu katere bodo izvedli tudi Tek očkov in sprejeli člane Rokometnega kluba Gorenje Velenje, ki so konec maja letos osvojili četrti naslov državnih prvakov.

Namenu bodo predali prenovljeno Staro Velenje

18. septembra ob 17. uri bodo v Starem Velenju pripravili prireditev ob odprtju prenovljenega starotrškega jedra. Na odprtju se bodo predstavili nekateri lokalni gostinski in drugi ponudniki. Uradnemu delu bo sledila veselica z Ansamblom Potepini.

V nedeljo, 19. septembra ob 19. uri, bo na Titovem trgu ob občinskem prazniku in 30-letnici Kluba Max koncert Oto Pestner & Max klub all stars.

20. septembra, na dan občinskega praznika, bodo ob 18. uri v Domu kulture Velenje pripravili osrednjo občinsko slovesnost ob prazniku, na kateri bodo razglasili letošnje občinske nagrajence. Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Mednarodna konferenca »Welcome Future«

21. in 22. septembra bo v Domu kulture Velenje potekala mednarodna konferenca Welcome Future, na kateri bodo predstavili primere dobrih praks izstopa iz premoga.

❱

Na razvojno konferenco so povabili vsa pristojna ministrstva in predsednika vlade.

Sodeluje tudi vlada? »Povabili smo vsa pristojna ministrstva in predsednika vlade in želim si, da se bodo dogodka udeležili v čim večjem številu, da vsi skupaj slišimo, kako je s konsenzom mogoče speljati ta proces, da bo za sabo pustil čim manj negativnih posledic in bo skladen z usmeritvijo pravičnega prehoda tako na področju okolja in zaposlenih kot na področju gospodarstva in družbe. Verjamem, da je to naš skupni cilj, da bomo celotno tranzicijo, tako gospodarsko kot družbeno, speljali v smeri, da bo v Šaleški dolini še lepše živeti.« Bo konferenca odprta za javnost? »Bo, potekala bo med 21. in 22. septembrom 2021 v Domu kulture Velenje. Prevajanje je zagotovljeno. Omogočili pa bomo tudi video povezavo, tako da jo bodo lahko občani in drugi zainteresirani spremljali tudi na daljavo.« 🔲

Velenje na koleščkih

V torek, 21. septembra, bodo v okviru Evropskega tedna mobilnosti med 14. in 19. uro ponovno izvedli akcijo Velenje na koleščkih, s katero promovirajo kolesarske povezave v mestu in so jo občani v preteklosti zelo dobro sprejeli.

Razglasili bodo naj prostovoljce

V četrtek, 23. septembra, bodo ob 18. uri v Vili Bianci razglasili naj prostovoljce 2020.

Sprejem za zlate maturante

V sredo, 29. septembra, bo ob 17. uri v Vili Bianci župan sprejel zlate maturante. 🔲

mz

Naš ­čas, 9. 9. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

V Eurofins ERICo ves čas iščejo nove izzive

GOSPODARSKE novice V vinogradih je že veselo Z izbranimi sortami za penine in sorto sauvignon so v Vipavski dolini v soboto začeli letošnjo trgatev. Tako kot v Goriških Brdih se ta tudi tu začenja dva tedna pozneje kot v zadnjih letih. Kot napovedujejo v vinski kleti Vipava, pa bo letošnji vinski letnik bogat in kakovosten.

Lani odprli nov mikrobiološki laboratorij, letos v ponudbo vključili analize prisotnosti nevarnega in v Evropi prepovedanega etilen oksida v hrani Milena Krstič - Planinc

Velenje – V Eurofins Slovenija so leto 2020, zaradi covida zelo naporno leto, zaključili uspešno.

Kot kaže, bo takšno tudi letošnje – uspešno, a obremenjeno s covidom. Njihovo vodilo pa ostaja takšno kot lani: 'Testiranje za življenje'. Moto je povezan tako z aktivnostmi kot s posodobitvami.

Na podlagi tega so lani izvedli več različnih sklopov posodobitve opreme in odprli nov mikrobiološki laboratorij.

ceno, ker njihov obisk na lokaciji ni potreben, zniža. Mikrobiološke analize vode jih bodo stale nekaj deset evrov.

je v 45 državah že več kot 800.

Ponosni so, da lahko od letos v svojih laboratorijih izvajajo analize prisotnosti nevarnega in v Evropi prepovedanega etilen

»Mikrobiološki laboratorij nam omogoča izvajanje analitičnih metod, ki jih doslej na naši lokaciji ni bilo, in je povsem nova storitev. V njem nudimo šest dodatnih mikrobioloških analiz na področju pitne vode,« pravi direktor Matej Šuštaršič.

Te storitve nudijo tudi fizičnim osebam. »Voda je naše osnovno živilo. Vse prevečkrat jo jemljemo za samoumevno. Zdaj lahko pri nas preverite, kakšna je kakovost vode iz vašega vodnjaka oziroma domačega omrežja, da boste lahko v primeru, če je kaj narobe, hitro ukrepali in odpravili napake.« Cena analize pitne vode je konkurenčna, dosegljiva vsaki fizični osebi. Zanje so pripravili navodila, s pomočjo katerih lahko vzorčenje (embalažo jim pošljejo) opravijo sami in vzorce prinesejo k njim. To

Prenovljena spletna stran

❱ ❱

Matej Šuštaršič: »'Testiranje za življenje' ostaja naš moto tudi letos.«

Z vlaganji v obstoječo infrastrukturo in novostmi nadaljujejo tudi letos

Naročnikom ne nudijo samo analitike s področja okolja, ampak tudi s področja hrane, krme in drugih analiz.

Eurofins ERICo je del velike svetovne korporacije Eurofins, ki je s pripojitvijo inštituta ERICo na slovensko tržišče vstopila leta 2017.

Njihovi produkti so diverzificirani, njihove stranke pa lahko na enem mestu uredijo vse. Nudijo jim dostop do celotne Eurofinsove baze laboratorijev, teh pa

oksida v hrani. Prisoten je v aditivu za živila, znanem tudi kot rožičev gumi, in so ga zaznali v posameznih slotih aditiva E410.

Kot je znano iz medijev, je že več kot 150 izdelkov trenutno na seznamu iz prodaje umaknjenih živil. Med umaknjenimi izdelki

Inovativna toplotna črpalka Versi iz Kronoterma v Savinjski dolini

Direktor podjetja Bogdan Kronovšek: »V Kronotermu že dobrih 30 let razvijamo rešitve, s katerimi ljudem približujemo tehnologijo toplotnih črpalk in njihovih koristi. Verjamemo, da s tem veliko prispevamo k trajnemu, udobnemu in okolju prijaznemu bivanju brez fosilnih goriv.«

Tihost delovanja pa je ena izmed mnogih lastnosti, ki zaznamuje Kronotermove naprave.

Toplotna črpalka VERSI je kar 40-krat tišja od zahtev Evropske direktive za toplotne črpalke. Z aplikacijo Cloud Kronoterm pa lahko uporabniki toplotno črpalko upravljajo iz naslanjača, s počitnic ali iz službe, kadarkoli želijo.

V zadnjem času pogosto zasledimo informacije v zvezi z odpoklicem živil zaradi prisotnosti etilen oksida v živilih. Ugotavljanje njegove prisotnosti v živilih nudijo tudi v laboratorijih skupine Eurofins v Velenju.

jih potrebujejo, da se povežejo z eksperti s področja okolja, hrane, s tistim, kar potrebujejo. »Druga pomembna točka, s katero smo se začeli intenzivno ukvarjati, je digitalizacija naših procesov, s ciljem izboljšanja vseh mehanizmov sledljivosti ter lažjega, hitrejšega in vse bolj učinkovitega poslovanja podjetja tudi v naslednjih letih,« pravi Šuštaršič. 🔲

Posodobili bodo oskrbo s pitno vodo

Rešitev za vse, tudi tiste, ki se soočajo s pomanjkanjem prostora Šentrupert – pretekli teden je podjetje Kronoterm predstavilo novost med toplotnimi črpalkami. Z inovacijami postavljajo nove smernice v segmentu tehnoloških naprav, ki so prijazne okolju ter varčne za ogrevanje in hlajenje. Pred dvema letoma so s toplotno črpalko Adapt postavili temelj za izjemno učinkovite, tihe in vizualno dovršene toplotne črpalke.

Pri snovanju nove vsestranske toplotne črpalke VERSI so v Kronotermu največ pozornosti namenili raznoliki uporabi in vgradnji. Toplotna črpalka je zasnovana tudi za stavbe z majhnimi potrebami po ogrevanju, za nizkoenergijske in pasivne hiše ter stanovanjske hiše do 100 m2.

Uporabiti jo je mogoče tudi v stanovanjih, na vikendih, v kočah, pisarnah ali v manjših poslovnih stavbah. Revolucionarna je uporaba v stanovanjih, saj omogoča lastnikom v večstanovanjskih objektih popolno neodvisnost ter izjemno nizke stroške ogrevanja.

Toplotna črpalka VERSI ogreva in hladi prostore ter segreva sanitarno vodo.

je največ sladoledov, sadnih jogurtov in kefirjev ter živil, katerih sestavina je ingver.

Novost, ki je zaživela letos, je prenovljena spletna stran, ki obiskovalcem nudi še bolj jasne ključne informacije in podatke, ki

Šest dodatnih mikrobioloških analiz

V Kronotermu so prepričani, da bodo z novo toplotno črpalko VERSI in njenimi številnimi možnostmi uporabe postavili nove trende na področju toplotnih črpalk. S tem želijo uporabo okolju prijaznih naprav približati tudi širši množici. 🔲

bm

9. septembra 2021

Župani šestih občin Spodnje Savinjske doline so konec avgusta v Žalcu z izvajalci del podpisali skoraj 3,6 milijona evrov vredno pogodbo za oskrbo s pitno vodo v Savinjski dolini. Občine Spodnje Savinjske doline bodo zgradile skoraj 11 kilometrov novega vodovodnega omrežja, obnovile okoli dva kilometra obstoječega omrežja, zgradile dva nova vodohrana, prizidale eno in obnovile dve črpališči. Varen dostop do zdravstveno ustrezne pitne vode bo po zaključku projekta imelo 14.807 prebivalcev od skupaj 42.984 prebivalcev Spodnje Savinjske doline. Za izvajalca del sta bili izbrani podjetji Gratel iz Kranja in šoštanjski Nivig.

Celjske mesnine z velikim dobičkom

Prihodki državnega proračuna so v prvih sedmih mesecih dosegli 6,16 milijarde evrov, kar je 21,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 15,7 odstotka, na 8,40 milijarde evrov.

Primanjkljaj je tako znašal 2,23 milijarde evrov in je malenkost višji kot lani ob tem času.

Inflacija 2,1-odstotna V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta na letni ravni v povprečju zvišale za 2,1 odstotka. K tej rasti so ob višjih svetovnih cenah nafte še naprej največ prispevali energenti, katerih cene so bile od tistih avgusta lani višje za kar 13,8 odstotka.

Stopnja brezposelnosti še naprej pada Stopnja brezposelnosti v EU pada in je bila julija pri 6,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot junija in 0,7 odstotne točke manj kot julija lani. Po oceni evropskega statističnega urada je bilo julija v EU še 14,6 milijona brezposelnih oseb. V Sloveniji je bilo po podatkih Eurostata julija 41.000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa je bila štiriodstotna. To je 0,2 odstotne točke manj kot junija in 1,3 odstotne točke manj kot julija lani. Med ženskami v Sloveniji je julija stopnja brezposelnosti znašala 4,8 odstotka, med moškimi pa 3,3 odstotka. Skupaj je bilo v drugem četrtletju v Sloveniji zaposlenih 1.044.000 oseb, kar je okoli 14.000 oz. 1,4 odstotka več kot v drugem četrtletju 2020.

Države OECD še pod ravnjo leta 2019 Večina velikih svetovnih gospodarstev se kljub pospešeni rasti v drugem četrtletju letos še vedno nahaja pod ravnmi iz časa pred pandemijo covida-19, ugotavlja OECD. Skupni bruto domači proizvod držav OECD ostaja še 0,7 odstotka nižji od tistega s konca leta 2019.

Slovenija se je približala predkrizni ravni Rasti gospodarske aktivnosti po svetu sledi tudi Slovenija. Tako se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju močno povečala in se približala predkrizni ravni, ugotavlja Banka Slovenije. Ob sproščanju ukrepov proti širjenju koronavirusa je obseg BDP za ravnjo iz zadnjega četrtletja 2019, torej vrhom pred epidemijo, zaostajal le še za 0,2 odstotka. Največ sta k tej rasti po podatkih državnega statističnega urada prispevala rast končne potrošnje gospodinjstev in bruto investicij. Gospodarski kazalniki ob sicer visokem tveganju zaradi slabšanja epidemiološke slike nakazujejo visoko gospodarsko rast tudi v tretjem četrtletju, dodajajo v centralni banki.

Država se mora odločiti glede energetike Gospodarska zbornica Slovenije in Energetska zbornica Slovenije, ki deluje pri GZS, opozarjata na nujnost strateških odločitev države na področju energetike in pozivata k čimprejšnjemu oblikovanju kakovostnega razvojnega načrta in celostne vizije slovenske energetike.

Pred vrati Celjski obrtni sejem Na celjsko sejmišče se letos med 15. in 19. septembrom v prenovljeni podobi vrača Mednarodni obrtno-podjetniški sejem (Mos). Sejem bo odprl predsednik vlade Janez Janša, slovesnega odprtja pa se bo udeležil tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban, saj je Madžarska letošnja partnerica Mosu. Tudi tokratni, že 53. Mos, bo usmerjen na pet področij, in sicer Dom, Turizem, Tehnika, B2B in Mos Plus.

Telemach vzpostavil mobilno omrežje 5G Telemach, ki je junija kot prvi pri nas vzpostavil mobilno omrežje pete generacije 5G, je to omrežje zdaj razširil na skupno 11 slovenskih mest. Med drugim tudi v Velenje, Celje in Slovenj Gradec. Pripravljajo pa že načrte za nadaljnje širjenje omrežja.

Podkrižnik v krizi raste

Celjske mesnine so lani ustvarile 85,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je sicer tri odstotke manj kot leto prej.

Hkrati pa je čisti dobiček glede na leto 2019 porasel za 151 odstotkov, na 4,2 milijona evrov.

Tako visok dobiček je posledica ugodnega trenda gibanja nabavnih cen osnovne surovine. 🔲

Za 2,23 milijarde evrov primanjkljaja

mz

Nazarsko kovinsko-predelovalno podjetje Podkrižnik je lani ustvarilo 21,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Na doseženi rezultat so vplivali predvsem dobri izdelki ter povečano povpraševanje na evropskemu in svetovnemu trgu.

Za naložbe so lani namenili 3,1 milijona evrov. Ker povpraševanje presega njihove trenutne zmogljivosti, letos načrtujejo širitev proizvodnih zmogljivosti v Nazarjah in v Ober-Ramstadtu v Nemčiji.

Letos naj bi imela matična družba 24 milijonov evrov prihodkov, celotna skupina Podkrižnik, v kateri so poleg matične družbe še štiri, pa 44 milijonov evrov. 🔲

mz

Naš ­čas, 9. 9. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

9. septembra 2021

5

Hisense Europe zadnjih 14 mesecev ustvarja dobiček, Gorenje tudi

Trajnostno v novo obdobje

Po turbulentnem prvem polletju 2020 se je začel vzpon, ki še traja – Lansko leto so sklenili z 12,8 milijona evrov izgube, vse od lanskega junija pa poslujejo z dobičkom – Zaposlili več kot tisoč novih sodelavcev

53. mednarodni sejem obrti in podjetništva v Celju po letu in pol znova »v živo« – Manj razstavljalcev, prihajajo predvsem iz sosednjih držav – Vstop mogoče le ob izpolnjevanju pogojev PCT

V skupini Hisense Europe se veselijo uspehov, ki sledijo lanskemu težkemu obdobju. Lani jim je uspelo ustvarili slabi dve milijardi evrov prihodkov od prodaje, od tega več kot 97 odstotkov v osnovni dejavnosti gospodinjskih aparatov. Milijardo omenjenih prihodkov od prodaje so ustvarili na trgih zahodne Evrope, dobrih 800 milijonov evrov v vzhodni Evropi ter preostanek v ostalem svetu.

Poenostavili korporacijsko strukturo

Leto 2020 je bilo prvo leto delovanja v okviru novoustanovljene skupine Hisense Europe, ki zajema vse proizvodne, storitvene, prodajne in hčerinske družbe v Evropi, geografsko pa pokriva Evropo (centralno in jugovzhodno Evropo, Baltske države ter države bivše Sovjetske zveze).

Korporacijsko strukturo so poenostavili, kar omogoča učinkovitejše upravljanje poslovanja, rezultati poslovanja pa so od druge polovice leta 2020 bistveno boljši.

Družba Gorenje ustvarila 1,19 milijarde evrov prihodkov

Proizvodna družba Gorenje, d. o. o., je lani ustvarila 1,19 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 42,3 odstotka več kot v

letu 2019. Na poslovno uspešnost Gorenja so v 2020 močno vplivali dokončanje postopka integracije poslovanja Skupine Hisense v Evropi (nekdanje Skupine Gorenje in Hisensovih družb s sedežem v Evropi) v novo skupino Hisense Europe, izbruh pandemije koronavirusa, optimizacija različnih področij delovanja ter močna konkurenca v panogi.

Bilo je izjemno zahtevno leto

Od marca do maja, ko je epidemija koronavirusa zajela Evropo, so naročila nenadoma izrazito upadla, celo do 65 odstotkov.

Za tri do štiri tedne so morali zaustaviti proizvodnjo. Na vseh proizvodnih lokacijah so beležili izjemno nizko raven proizvodnje ter zasedenosti proizvodnih zmogljivosti. S pravočasnimi ukrepi in z odzivom na izbruh pandemije ter s prilagoditvijo prodajnih strategij pa jim je uspelo ustvariti nove priložnosti ter hitro povečati prodajo ter obseg poslovanja.

Ves čas so bili v tesnih stikih s kupci ter jih dnevno obveščali o stanju dobavnih verig v Evropi in na Kitajskem. Osredotočili so se na spletno prodajo. Tako so v kratkem času močno izboljšali spletno poslovanje, zlasti v vzhodni Evropi, s tem pa tudi povečali spletno prodajo v celotni Evropi, kar za 53 odstotkov v primerjavi z letom 2019.

PROGRAM 16. 9. - ČETRTEK

9.30 – 11.30 Delavnica za starejše (Vila Bianca)

17. 9. - PETEK

6.00 – 8.00 Kolesarski zajtrk (na Vodnikovi cesti pri OŠ Gustava Šiliha)

18. 9. - SOBOTA

9.00 – 12.00 Tek očkov (Titov trg) 16.00 – 17.00 Vodena kolesarska tura po Velenju (start pri Vili Bianci)

21. 9. - TOREK

14.00 – 19.00 Velenje na koleščkih

(zbiranje žigov na petih kontrolnih točkah po mestu)

22. 9. - SREDA

8.30 – 9.00 Telovadba z društvom Šola zdravja na Titovem trgu 6.00 – 19.00 Zaprtje Rudarske ceste

3., 10., 17. in 24. 9. - petki v septembru 6.00 – 8.00 Kolesarski zajtrk (na Vodnikovi cesti pri OŠ Gustava Šiliha – brezplačen zajtrk za vse, ki se v službo ali šolo pripeljejo s kolesom)

Druga polovica leta bistveno boljša, zaposlili so več kot 1000 novih delavcev

V drugi polovici leta se je izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti postopoma povečevala in je bila več kot 20 odstotnih točk višja kot v enakem obdobju leta 2019.

To jim je uspelo s pravočasno zaposlitvijo in usposabljanjem več kot tisoč novih delavcev, odstranitvijo tehnoloških ozkih grl in močnim pritiskom na dobavno verigo, kjer so se pokazale prednosti velike korporacije, katere del smo. Ob težavah z dobavami in transportom od tujih dobaviteljev v Evropi so v sodelovanju s Hisense na Kitajskem pospešili zamenjavo s kitajskimi dobavitelji, si delili vire, se medsebojno dopolnjevali z materiali, ki jih je primanjkovalo, ter hitro vzpostavili podporno dobavno verigo, orientirano na Kitajsko.

Prav tako so znižali proizvodne stroške na standardno enoto za skoraj 10 odstotkov, povečali produktivnost za skoraj 20 odstotkov, znatno izboljšali kakovost aparatov ter zmanjšali obratni kapital, vezan v surovinah.

Kljub naporom leto 2020 sklenili z izgubo

Ogromnega izpada prodaje iz prve polovice leta v drugi polovici leta, ko so delali dobro, niso uspeli povsem nadomestiti, tako da je skupina Hisense Europe

DOGAJANJE NA RUDARSKI CESTI

Mira Zakošek

leto 2020 zaključila z 12,8 milijona evrov izgube. Od tega je izguba Gorenja znašala 11,5 milijona evrov, kar pa je za 48 milijonov evrov boljši rezultat kot v letu 2019. Znatno boljši rezultati poslovanja se nadaljujejo vse od junija 2020, saj od takrat skupina Hisense Europe ves čas ustvarja dobiček. Prav tako so v Hisensu v 2020 povečali tržni delež v Evropi na 3,7 odstotka, tako skupno v segmentu gospodinjskih aparatov kot tudi v prav vseh izdelčnih skupinah, največ v segmentu hladilno-zamrzovalnih aparatov.

Trend povečanja tržnega deleža v Evropi se nadaljuje tudi letos.

Tatjana Podgoršek

Celje, 31. avgusta – »Za nami je leto in pol borbe za preživetje, pred nami pa končno znova vračanje k sklepanju poslov v živo in na štiri oči,« je na novinarski konferenci pred odprtjem 35. mednarodnega sejma obrti in podjetništva (MOS) v Celju dejal izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec. Sejem se bo odvijal od 15. do 19. septembra, na njem se bo predstavilo blizu 500 direktnih razstavljalcev, skupaj z zastopanimi podjetji približno 1000, prihajajo pa iz Sloveniji bližnjih držav – Italije, Hrvaške, Slovaške, Madžarske, Srbije in Avstrije. Odprl ga bo predsednik slovenske vlade Janez Janša, pričakujejo pa tudi predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana, saj je Madžarska tokratna partnerica MOS-a. Osrednja pozornost sejma bo namenjena predvsem področjem, ki zagotavljajo zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo.

Slovenija Hisensov globalni razvojni center za kuhinjske aparate

V skupini Hisense Europe so lani v aktivnosti s področja raziskav in razvoja vložili 42 milijonov evrov, od tega skoraj 12 milijonov v razvoj novih izdelkov.

Z naložbami v R&D izboljšujejo konkurenčnost izdelkov, s čimer podpirajo rast in strukturno izboljšanje prodaje. Število zaposlenih v R&D so povečali na blizu 400. Junija lani so v Velenju vzpostavili Hisensov globalni R&D center za razvoj kuhinjskih aparatov, ki ga še vedno kadrovsko krepijo in zaposlujejo inženirje, diplomirane inženirje in magistre strojništva, elektrotehnike, mehatronike in računalništva.

8.30 – 13.30 Igranje nogometa 8.30 – 18.00 Igranje badmintona 8.30 – 18.00 Predstavitev na stojnicah: Center ponovne uporabe / Center za krepitev zdravja / Kamerat / Šola za storitvene dejavnosti / Bicy registrac a / Izposoja koles / Prevzem daril akc e Velenje na koleščkih 8.30 – 18.00 Food truck Gud Street Fud 8.30 – 18.00 Simulator varne vožnje 8.30 – 18.00 Lokalc na ogled 8.30 – 18.00 Spretnostni poligon za vožnjo s kolesom 8.30 – 18.00 Delavnice z društvom Duša 9.00 – 9.40 Lutkovna predstava za Vrtec Velenje Repa velikanka 10.00 – 10.40 Ponovitev lutkovne predstave Repa velikanka 11.00 Pozdrav župana 11.10 Promoc a pilotne izvedbe 3D prehoda 11.00 – 12.15 Umetniška gimnaz a ustvarja 15.00 – 18.00 Likovna delavnica risanja s kredami 15.00 – 15.30 Telovadba z društvom Šola zdravja 15.45 - 16.15 Nastop Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje 16.00 – 16.30 Telovadba z društvom Šola zdravja 16.45 – 18.00 Plesni program - 16.45 – 17.00 Plesna skupina Flame&co - 17.00 – 18.00 Ulica pleše

Aktivnosti izvajamo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE s so nanciranjem Ministrstva za okolje in prostor - Sklad za podnebne spremembe.

🔲

Z novinarske konference pred odprtjem 53. MOS-a

Po zagotovilih Otorepca jim je kljub prizadetosti sejemske dejavnosti zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 uspelo sejem nadgraditi in dopolniti ter ga usmeriti v novo trajnostno obdobje na petih področjih, in sicer MOS Dom, MOS Turizem, MOS Tehnika, BOS B2B in MOS Plus. Na MOS Dom se bodo predstavila podjetja in institucije, ki ponujajo trajnostne energetske rešitve; MOS Turizem ohranja tradicijo predstavitve najnovejših trendov v kampingu in karavaningu, skupaj s ponudniki s področja trajnostnega ter zelenega turizma in kulinarike; MOS Tehnika poleg predstavitve ponudnikov z opremo in orodji za domače mojstre ter podjetja prinaša še do okolja prijazno tehnologijo; na MOS B2B bodo predstavili informacije o predvidenih ukrepih za zeleno, digitalno in odporno okrevanje gospodarstva; MOS Plus pa ohranja ponudbo izdelkov široke potrošnje, dodan mu bo razstavni program eMobilnosti.

Andrej Čuš, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, je povedal, da bo na razstavnem prostoru ministrstva mogoče pridobiti informacije o ukrepih države za spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti za podjetja ter potencialne podjetnike. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je na voljo 500 milijonov evrov, ministrstvo pa bo za črpanje tega denarja letos objavilo razpise za projekte, ki bodo končani do leta 2026.

Po besedah madžarskega veleposlanika v Sloveniji Andorja F. Davida bo država partnerica MOS-a poleg tradicije in običajev predstavila inovativno madžarsko gospodarstvo 21. stoletja. Že vrsto let je partnerica največjega sejemskega dogodka v državi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Njen predsednik Branko Meh je napovedal, da se bodo tudi na letošnjem sejmu predstavile sekcije zbornice, pripravili bodo mednarodno poslovno srečanje, ki je, po njegovem mnenju, dobra priložnost za promocijo podjetij, mreženje in pridobivanje novih poslov. Znova bodo organizirali Ulico obrti s predstavitvijo obrtnih poklicev, podpisali pa naj bi še namero o sodelovanju z Obrtno zbornico Madžarske.

Za zdaj velja, da bodo obiskovalci na sejmišče vstopali pod pogoji PCT. Tistim, ki jih ne izpolnjujejo, bodo ob nakupu vstopnice ob vhodu na sejmišče omogočili brezplačno testiranje. Na vprašanje, koliko obiskovalcev pričakujejo, je Robert Otorepec odgovoril, da so napovedi glede na epidemiološke razmere nehvaležne. V preteklih letih je sejem obiskalo približno 100 tisoč obiskovalcev, če jih bo letos polovico manj, bodo z obiskom zadovoljni. 🔲

Osvinčen bencin ni več v uporabi Uporaba osvinčenega bencina je po vsem svetu izkoreninjena, je objavil Program Združenih narodov za okolje in to dejstvo označil za pomemben mejnik, ki bo preprečil več kot 1,2 milijona prezgodnjih smrti in svetovnim gospodarstvom prihranil 2440 milijard dolarjev letno. Skoraj stoletje po prvih opozorilih o škodljivosti osvinčenega bencina je Alžirija, zadnja država, ki je še uporabljala takšen bencin, julija letos porabila svoje zaloge. UNEP je to označil kot prelomno zmago v boju za čistejši zrak. 🔲

mz

Naš ­čas, 9. 9. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 1. septembra Za 193.116 učencev in 76.000 dijakov se je začelo novo šolsko leto, že tretje v znamenju epidemije covida-19. Pouk v šoli poteka po modelu B ob upoštevanju preventivnih ukrepov.

9. septembra 2021

Opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB so tretjič vložile resolucijo, s katero želijo, da bi DZ v Sloveniji razglasil okoljsko in podnebno krizo.

Slovenska vlada je Haitiju po potresu namenila sredstva za začasno namestitev prebivalcev v količini 1200 kosov odej in 2400 spalnih vreč.

Petek, 3. septembra

društvo Viljem Julijan, so zbrali okoli 50.000 evrov. Vsa zbrana sredstva bodo namenili otrokom z redkimi boleznimi.

V Lendavi je ekipi šestih kuharjev z 20 pomočniki v 16 urah uspelo pripraviti in skuhati doslej največjo znano količino bograča v kotlu, in sicer 1801 kilogram. S tem rekordom se bo Občina Lendava potegovala za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.

Ameriški predsednik Joe Biden je odredil postopek odstranitev oznake tajnosti z dokumentov, povezanih s preiskavo terorističnih napadov 11. septembra 2001.

Mednarodna zveza za varstvo narave je razširila svoj rdeči seznam na 138.000 ogroženih živalskih vrst, od tega pa jih je 28 odstotkov v nevarnosti, da bodo v naravi za vedno izginile.

dolžna zagotavljati financiranje za leto 2021, skladno s poslovnim načrtom.

Slovenija lahko prva evropska sredstva za okrevanje pričakuje zelo kmalu. Gre za 231 milijonov evrov predplačil, ki predstavljajo 13 odstotkov vrednosti slovenskega načrta za okrevanje.

Predsednik republike Borut Pahor je Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije ob stoletnici delovanja v Vili Podrožnik vročil zlati red za izjemne zasluge pri povezovanju slepih in slabovidnih ter pri spodbujanju njihovega vključevanja v družbo.

Talibani so sporočili, da so zavzeli afganistansko provinco Panšir, ki je bila še zadnja od 34 afganistanskih provinc, ki ni bila pod njihovim nadzorom.

Zunanji ministri Evropske unije so na neformalnem zasedanju na Brdu pri Kranju določili pet meril, od katerih bo odNa Bledu je potekal tradicionalni, že 16. visno sodelovanje EU s Blejski strateški forum. talibani.

Posvetovalna skupina Začel se je 16. Blejski strateški za cepljenje pri Nacionalnem forum, ki je letos sredi sloven- inštitutu za javno zdravje pod skega predsedovanja Svetu EU vodstvom infektologinje Bojane posvečen razpravam o prihodno- Beović priporoča tretji odmerek sti EU. Premier Janez Janša je stanovalcem v domovih starejših, v uvodnem nagovoru izpostavil starejšim od 70 let in kroničnim V Portorožu je potekalo jubipomen temeljnih načel EU, kot bolnikom vseh starosti. lejno, 60. vseslovensko srečanje Umrl je francoski igralec Jeanso medsebojno spoštovanje, sobivših internirank in interniPaul Belmondo. lidarnost in subsidiarnost. rancev, političnih zapornic in Generalni sekretar Združenih zapornikov nekdanjih nacifaV 89. letu je umrl francoski narodov Antonio Guterres je pošističnih taborišč in zaporov, igralec Jean-Paul Belmondo, kasvaril, da se v Afganistanu obeta izgnancev ter ukradenih otrok. rizmatični igralec in zvezdnik humanitarna katastrofa, in poV številnih evropskih drža- francoskega novega vala, ki je zval države članice ZN, naj zavah, tudi v Sloveniji, se zače- zaslovel z vlogo gangsterja v gotovijo finančna sredstva za ponjajo Evropski dnevi judovske Godardovi mojstrovini Do zamoč afganistanskim civilistom. kulture, katerih namen je po- dnjega diha.

S ciljem boljše pripravljenosti Protestniki proti cepljenju so vdrli udariti raznolikost in bogastvo na prihodnje pandemije je Svev RTV. judovstva ter njegov lokalni, tovna zdravstvena organizacija regionalni in nacionalni zgodo(WHO) v Berlinu postavila cenSkupina protestnikov, Primanjkljaj v državnem ter za zgodnje opozarjanje na ki nasprotuje trenutnim proračunu je bil po zapandemije. ukrepom za zajezitev širčasnih podatkih v prvih jenja novega koronaviruosmih mesecih 2,412 milisa, med drugim tudi cejarde evrov, predvsem zarapljenju proti covidu-19, di protikoronskih ukrepov. je danes zvečer vdrla v Fiskalni svet opozarja, da prostore RTV Sloveniostaja zelo visok kljub obZunanji ministri petih sredo- je. Pri tem jim je uspelo čutnemu okrevanju gospozemskih držav, med njimi sloven- vdreti tudi v studio infordarske aktivnosti. ski minister Anže Logar, so se v mativnega programa.

Holding Slovenske elekPrimož Roglič je tretjič zapovrstjo osvojil okviru Blejskega strateškega foruZ novim šolskim letom špansko pentljo. trarne (HSE), ki je lani prima (BSF) zavzeli za okrepljeno bodo pri nas proti virudelal 184 milijonov evrov sodelovanje v regiji – tako med su HPV po deklicah začeli cepiti vinski pomen. Osrednja letošnja izgube, je pripravil ocene in scečlanicami EU kot nečlanicami. tudi dečke. tema je dialog. narije poslovanja termo divizije Opozorili so predvsem na proLegendarna švedska pop skupiZadnji dan je v vožnji na čas od skupine, kamor sodita Teš in Preblem migracij, ki jih bo v regiji na Abba je po skoraj štirih dese- Padrona do Santiaga de Compo- mogovnik Velenje. Pripravlja tudi povzročila afganistanska kriza. tletjih od prenehanja delovanja v stele (33,8 km) slovenski kolesar- načrt sistemskih ukrepov.

Na BSF so govorili tudi o »no- četrtek napovedala vrnitev z no- ski zvezdnik Roglič slavil še četrOpozicijske poslanske skupine vem vetru sodelovanja«, ki je za- vim albumom in s koncertom v to etapno zmago v zadnjih treh LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP vel na Jadranu po sklenitvi do- Londonu. tednih in zasluženo še tretjič za- so vložile interpelaciji zoper pragovora med Slovenijo, Hrvaško povrstjo osvojil špansko pentljo. vosodnega ministra Marjana Diin Italijo o skupni zaščiti okolja V pravoslavnem samostanu kaučiča in ministrico za izobrain reševanju skupnih problemov. na Cetinju v Črni gori je patri- ževanje Simono Kustec.

Zunanji minister Anže Logar je arh srbske pravoslavne cerkve Evropska slovenskemu misijonarju na MaPorfirije kljub protestom, ki so komisija je dagaskarju Pedru Opeki podelil Predsednika Slovenije in Ma- spremljali dogodek, ustoličil nopozvala Soletošnjo nagrado Blejskega stra- džarske Borut Pahor in Janoš vega črnogorskega metropolita dišče EU k teškega foruma.

Ader sta počastila 30-letnico Joanikija. Porfirije je na slovedenarni kadelovanja Zveze Slovencev na snosti ob ustoličenju dejal, da je zni za PoljMadžarskem. mir v Črni gori potreben bolj kot sko zaradi Janja Garnbret je letošnja zma- karkoli drugega. spodkopagovalka Kranja. Slovenska šporMinistri za zdravje 20 vodilnih vanja pratna plezalka je po olimpijskih svetovnih gospodarstev so se na vosodnega igrah v Tokiu, na katerih je po- srečanju, kjer so govorili o naslePrisluhnimo kriku s i s t e m a , stala prva olimpijska zmagoval- dnjih korakih v prizadevanjih za Zemlje. konkretno ka v športnem plezanju, zmagala zajezitev pandemije covida-19, v povezavi tudi na prvi poolimpijski tekmi dogovorili za večjo pravičnost pri z delovanjem disciplinske zbornice vrhovnega sodišča, ki ogroža Misionar Pedro Opeka je prejel svetovnega pokala v težavnosti. razdelitvi cepiv.

In to na domači tekmi v Kranju. neodvisnost sodnikov. letošnjo nagrado Blejskega Na sobotnem dobrodelnem Talibani v Afganistanu so svostrateškega foruma. koncertu na Kongresnem trgu jega veterana, mulo Mohameda Evropski center za obvlado- v Ljubljani, ki ga je organiziralo Hasana Akunda imenovali za vanje in preprečevanje bolezni vodjo svoje nove vlade. Akund (ECDC) je objavil nov epideVrhovno sodišče je razveljavi- je sicer na terorističnem seznamiološki zemljevid Evrope, na lo začasno zadržanje uredbe o mu ZN. katerem je po novem Slovenija financiranju javne službe STA. Voditelji rimskokatoliške, praobarvana rdeče.

Med drugim ugotavlja, da agen- voslavne in anglikanske cerkve so V celoti cepljeni ljudje poživiciji ni uspelo dokazati, da bi zgolj pred podnebnim vrhom COP26 tvenega odmerka cepiva proti coz zadržanjem uredbe dobila dr- družno pozvali k rešitvi Zemlje. vidu-19 trenutno še ne potrebuje- Vse več živalim zaradi človekovega žavno nadomestilo. Hkrati je „Vsakogar, ne glede na njegov jo, je sporočil Evropski center za poseganja grozi izumrtje. sodišče zapisalo, da je Re- nazor, so pozvali, naj prisluhne preprečevanje bolezni (ECDC). publika Slovenija po zakonu kriku Zemlje“.

Nedelja, 5. septembra

Torek, 7. septembra

Četrtek, 2. septembra

Sobota, 4. septembra

Ponedeljek, 6. septembra

O petkih, represiji in cepljenju Vedno sem rad kolesaril, ne kot kakšen Roglič, podili smo se naokoli s starimi poniji, kakšnega tudi zlomili in prebarvali. Kasneje v študentski Ljubljani se je s kolesom odprla svoboda, vse je bilo dosegljivo, le dež, saje in zime tiste mrke Ljubljane iz devetdesetih so kolo navadno pospravili pod balkon. Še danes večino poti po prestolnici opravim s kolesom, če le ne vključujejo nakupov ali kakšnih res zoprnih opravkov. V zadnjem letu, letu in pol, je kolesarjenje postalo oblika protesta. Velikokrat sem bil ob petkih med povorko in velikokrat še bom. Kolo je danes simbol svobode in drugačne prihodnosti.

Tudi minuli petek je v centru Ljubljane potekalo zborovanje, ljudje so bili malo bolj jezni kot običajno, a nič pretresljivega, skandirali Jure Trampuš so proti fašizmu, proti nasilju in represiji, proti temu, da oblast ponovno uvaja verbalni delikt, torej da želi kaznovati tiste, ki jih kritizirajo, pri čemer sama lahko počne, kar želi, vključno s tem, da žali in ponižuje ljudi, ki razmišljajo drugače. Pa naj bodo to novinarji, strokovnjaki, umetniki ali čisto običajni državljani. Kolesarili smo torej po mestu, po Trgu republike, Tivolski cesti, kjer smo se ustavili pred stavbo, kjer domuje Slovenska tiskovna agencija, hrbtenica slovenskega novinarstva, ki bi jo oblast rada strla zgolj zato, ker jo lahko, strla pa bi tudi ljudi, ki so zaposleni tam, njihove družine, njihove otroke – in se nato, čisto na koncu, ustavili pred ministrstvom za kulturo. Pred to sprenevedavo institucijo, ki se dela, da nacizem v Sloveniji ne obstaja. Po Erikovem govoru smo se razšli, eni domov, drugi na kakšno pivo, tretji, vsi zagreti, pa so še postajali po ulici.

Bil bi lep septembrski večer, čas, ko imaš občutek, da nisi sam, če se čisto na koncu ne bi zgodil incident. Policisti so obstopili mladoletnika, morda kakšnih 16 ali 17 let starega fanta, ga grobo potisnili ob zid, podrobno preiskali, popisali in ga nato brez kakršnegakoli pojasnila zadrževali še nekaj časa. V trenutku so se okoli fanta in policistov zbrali drugi protestniki, kričali o tem, zakaj ravno on, zakaj so tako grobi, saj fant ni bil nasilen in podobno. Sledilo je prerivanje, prihod oklepnih policistov, robokopov s čeladami in ščiti. Na koncu se je 30 policistov ukvarjalo z nekim fantom, z osuplimi protestniki, vsi smo bili stisnjeni v ozki ulici. Potem so robokopi grobo odrinili ljudi, fanta pa odpeljali na policijsko postajo. Zdaj čaka na poziv sodišča. Čisto vseeno je, kaj je ta dijak storil, morda je res kaj siknil policistu, morda je bil med tistimi, ki so prižgali navijaško baklo, morda so ga zamenjali s kom drugim, a ta grobost policistov, maltretiranje mladoletnika, prikaz represije, ki se je zgrnila v tisti ulici, je bila odveč. Sila vedno rodi drugo silo. Večer je bil pokvarjen, upanje za svobodo in spremembo malo manjše, ljudje pa so bili na koncu še bolj jezni.

Septembra, ko število okuženih ponovno skokovito raste, ko nas čaka še ena težka jesen, oblastniki vedno bolj govorijo o tem, da bo cepljenje postalo obvezno. Na papirju se to bere dobro, za to obstajajo prepričljivi pravni argumenti, obvezno cepljenje lahko brez težav zagovarjamo tudi s filozofskega stališča odgovornosti in pomena življenja v skupnosti. A širjenja epidemije ne moremo preprečiti z administrativnimi in represivnimi ukrepi. Odgovornosti se ne spodbuja s prisilo, pač pa z zaupanjem. Represija ustvarja strah, ta pa tudi nerazumen upor. Zavračanje cepljenja pač nima nič z zavračanjem te vlade.

Z ljudmi se je treba pogovarjati, ne pa jim groziti. Protestnikom je treba prisluhniti, ne pa jih žaliti. Mlade je treba spodbujati, četudi so kritični, četudi so vihravi, četudi zahtevajo nemogoče.

Ravno zato imajo prav.

In še čisto za konec – za grenek zaključek petkovega kolesarjenja niso krivi le policisti, ki so ob zid pritisnili tistega mladega fanta, kriva sta šef policije in njegov minister. Hojs, človek brez dlake na jeziku, je v resnici neotesanec, ki uživa v moči. Takšni ljudje pa so najbolj nevarni. 🔲

OZS za brezplačno samotestiranje V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozivajo, naj država omogoči brezplačno samotestiranje zaposlenim, pa tudi potrošnikom, sicer se bo število strank, potem ko je PCT-pogoj po novem obvezen za številne dejavnosti, prepolovilo. Če brezplačnega samotestiranja ne bo, se bodo dejavnosti izvajale na črno in brez ustrezne zaščite, opozarjajo na zbornici. »Zapiranje malega gospodarstva nikakor ne pride v poštev. Obrtniki in podjetniki želimo delati, pri čemer upoštevamo vse zaščitne ukrepe, vendar pa mora biti poslovanje rentabilno. Vztrajamo pri tem, da mora stroške testov za zaposlene kriti država, in ne delodajalec,« je bil jasen predsednik OZS-ja Branko Meh, ki obenem poziva vse, da se cepijo, 🔲 da se čim prej vrnemo v normalno življenje.

Naš ­čas, 9. 9. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

V ŽARIŠČU

9. septembra 2021

7

Iščejo rešitve za stanovanjsko problematiko mladih Po Generacijskem forumu z mladimi je novoustanovljena delovna skupina za reševanje vprašanj stanovanjske problematike mladih v Mestni občini Velenje proučila zbrane predloge in začela pripravljati ukrepe Tina Felicijan

posamezniki, ne le mlade družine, prosilci pa bi točke za dodelitev stanovanj nabirali po nekem kriteriju. V pomoč pri najemu stanovanja bi bilo sofinanciranje najemnine. Pri nakupu stanovanja pa subvencija obrestne mere za stanovanjski kredit ali poroštvo občine pri najemu kredita. Ena ideja je tudi možnost odkupa najetega stanovanja z vračunavanjem dosedanje najemnine v kupnino. Lokalni skupnosti predlagajo povečanje

Alenka Rednjak. »Ugotavljamo, da na neprofitno stanovanje najdlje čakajo samski mladi in mladi pari. Zato smo se najprej osredotočili na ukrep, ki je trenutno najbolj dosegljiv, in sicer pripravo pravilnika za dodeljevanje stanovanj mladim, ki je že v zaključni fazi in ga bo

Nedavno je Mestna občina Velenje uvedla subvencijo komunalnega prispevka, ki jo lahko pri novogradnji, dozidavi ali rekonstrukciji stanovanjskega objekta na območju občine uveljavljajo največ 35 let stari upravičenci in tako prihranijo do 5000 evrov. Medtem ko imajo prednost pri dodelitvi neprofitnih občinskih stanovanj mlade družine, je subvencija komunalnega prispevka prvi ukrep v boju proti vse bolj pereči stanovanjski problematiki mladih, ki naslavlja tudi mlade pare in posameznike, ne pa edini. Občina jih Obeta se nov razpis za namreč skupaj s predstavniki ciljne skupine, vkljudodelitev neprofitnih čenimi v poseben odbor, stanovanj, ki bo načrtuje še več. Kaj je ponamenjen izključno kazala obravnava ukrepov, mladim posameznikom ki so jih občini predlagali in parom. mladi, smo vprašali vodjo urada za premoženje in investicije Alenko Rednjak. stanovanjskega fonda, Problem ima več plasti namenjenega mladim, Mladi, ki so sodelovali na Generacij- bodisi z najemanjem skem forumu z mladimi decembra lani, bodisi z nakupovanjem so najprej identificirali več virov stano- ali gradnjo novih stanovanjske problematike na območju obči- vanj. Občina bi lastnike Alenka Rednjak: »Zavedamo se stanovanjskih stisk ne. Prvi je izredno skromna ponudba. stanovanj v zasebnem mladih. Zato iščemo možnosti, s katerimi lahko Pregled oglasnikov za oddajo stanovanj sektorju spodbudila najhitreje vsaj nekaj postorimo. Nepremičninski kaže, da se le še tu ali tam pojavi kakšno k oddajanju v najem trg je v zadnjem času zelo zahteven, primanjkuje stanovanje ali hiša za najem, vendar gre mladim tudi tako, da stanovanjskega fonda.« večinoma za velika stanovanja z visoki- bi sofinancirala obnomi najemnimi in obratovalnimi stroški, vo stanovanj. Predlagajo tudi izgradnjo ki si jih mladi ne morejo privoščiti, niti stanovanjskih naselij za mlade, pri čemer Najema stanovanja z jih ne potrebujejo. Drugo vprašanje je, ne bi gradili le bivanjskih objektov, ammožnostjo (ugodnega) kako naj mladi, ki bi se želeli ustaliti, pak tudi ostalo infrastrukturo po meri dobijo finančna sredstva za nakup sta- mladih. Priložnost pa vidijo tudi v ustaodkupa z upoštevanjem novanj, saj večina na začetku kariere novitvi stanovanjske zadruge. plačane najemnine kot težko izpolni pogoje za najem kredita. del kupnine obstoječa Opozorili so tudi, da razpisi za dodeli- Kaj je pokazala obravnava zakonodaja ne omogoča, tev neprofitnih stanovanj ne naslavljajo predlogov? širše skupine mladih, ampak le mlade Delovno skupino, ki se ukvarja s stanozato je predlog zavrnjen. družine. Ocenjujejo, da so mladi slabo vanjsko problematiko mladih, sestavljainformirani o obstoječih možnostih za jo strokovni sodelavci MOV z urada za reševanje stanovanjske problematike premoženje in investicije ter iz pravne mestni svet obravnaval na naslednji seji. in čutijo pomanjkanje vključenosti v službe, dva predstavnika organizirane Na podlagi tega pravilnika, ki ga bomo proces spremljanja in načrtovanja sta- mladine in predstavnik Mladinskega cen- uskladili z željami mladih, prav tako pa novanjske politike. tra Velenje. Od ustanovitve do danes so razpisna merila, bomo predvidoma že v se že večkrat sestali in preučili predloge, prihodnjem letu objavili poseben razpis Nanizali številne predloge zbrane na generacijskem forumu, poroča za dodelitev stanovanj mladim.« Za enSledili so predlogi, kako bi lokalna krat bodo v kvoto stanovanj, rezerviraskupnost lahko naslovila stanovanjsko nih za mlade, uvrstili pet manjših enot problematiko mladih. Slednji menijo, Alenka Rednjak: »Mladi konstrukiz fonda občinskih stanovanj, ki v celoti da bi jim iskanje stanovanja bistveno tivno sodelujejo v delovni skupini, obsega okrog 900 enot. olajšala spletna stran, na kateri bi bila imajo dobre predloge, prilagodili se Na predlog o ustanovitvi enotnega splepredstavljena vsa lokalna ponudba in jim bomo tudi pri pripravi razpisnih tnega mesta, na katerem bi lahko preglepovpraševanje po stanovanjih, tako trkriterijev za najem neprofitnih stadno spremljali lokalni nepremičninski žnih kot neprofitnih. Želijo si razpisa, novanj za mlade.« trg, občina odgovarja, da nad zasebnim na katerem bi imeli prednost tudi mladi sektorjem nima in ne more imeti vpliva.

❱

❱

Leta 2020 je na javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem prispelo 285 vlog. Med prosilci je 38 mladih družin in 112 posameznikov, mlajših od 35 let. Po besedah Alenke Rednjak so bili mladi na tem razpisu zelo aktivni. »Imamo 16 kriterijev in meril, ki jih točkujemo, da ustvarimo vrstni red za dodelitev stanovanj. Ker dajemo prednost mladim družinam, imamo drugi največji fond, to je 150 točk, ki jih dodelimo vsaj 3-članskim družinam s starši, mlajšimi od 35 let. Zato se te družine uvrstijo res visoko na listo,« pojasnjuje pravila dodelitve. Na aktualni listi je trenutno 34 mladih družin. Stanovanje so v prvih sedmih mesecih leta 2021 že dodelili štirim. Povprečna čakalna doba za stanovanje je okrog 18 mesecev. Na občini predvidevajo, da bodo letos in v naslednjem letu lahko razrešili okrog 15 stanovanjskih vprašanj mladih družin.

❱

MOV je mladim odobrila že štiri vloge za subvencijo komunalnega prispevka.

Povpraševanje je zelo veliko, komentira Alenka Rednjak in predvideva, da bo verjetno morala občina poleg okvirnih 40 tisoč evrov letno, ki jih je zaenkrat namenila subvenciji, s proračunom zagotoviti dodatna sredstva.

Skrbi pa za transparentnost dodeljevanja lastnih neprofitnih stanovanj. Na občinski spletni strani je objavila listo čakajočih na neprofitna stanovanja, razvrščenih glede na pripadajočo kvadraturo stanovanja, ki se vsak mesec posodobi, da prosilci lahko spremljajo, kako napredujejo proti rešitvi svojega stanovanjskega vprašanja.

Z možnostmi subvencioniranja obrestne mere za stanovanjske kredite mladih po vzoru Občine Ajdovščina se bodo ukvarjali kasneje. »Glede na to da so obrestne mere trenutno zelo nizke, bi morda dosegli večji učinek, če bi subvencionirali stroške odobritve kredita.

Preučujemo tudi možnosti za poroštvo,

Župan Peter Dermol in direktor občinske uprave mag. Iztok Mori sta se skupaj s sodelavci srečala z direktorji javnih zavodov in gospodarskih družb, ki so v delni občinski lasti

Velenje, 2. septembra – Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol se je sestal z direktorji javnih zavodov in gospodarskih družb s soudeležbo MO Velenje. »V Mestni občini Velenje se dobro zavedamo, da je za zagotavljanje čim boljših pogojev za delo in življenje v naši lokalni skupnosti nujno sodelovanje vseh, ki za to skrbimo. Na delovnem sestanku sem zato želel izvedeti, s kakšnimi izzivi se soočajo javni zavodi in podjetja ter kako bi lahko občina še bolj aktivno pristopila

k odpravljanju težav, ki jih imajo. Direktorjem sem predlagal tudi, da bi se v prihodnosti srečevali vsaj dvakrat letno, ter opozoril, da je pred nami izjemno pomembno obdobje prestrukturiranja, ki zahteva občutno preobrazbo na gospodarskem, okoljskem in družbenem področju,« je po srečanju povedal Dermol.

Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori je predstavil ambicije občine in ideje, kako bi lahko zavodi in podjetja bolje sodelovali, se bolj povezovali in tako tudi precej prihranili. »V prihodnost in prestrukturiranje moramo

zreti z optimizmom in v obdobje, ki prihaja, stopiti pogumno in odločno.

Mestna občina Velenje ima 21 javnih zavodov, 9 gospodarskih družb s soudeležbo MO Velenje, v 4 gospodarskih družbah imamo prevladujoč položaj,« je povedal Mori.

Svoj pogled je predstavil tudi novi vodja Urada za družbene dejavnosti Marko Pritržnik, ki je napovedal, da se pripravlja nova strategija s področja turizma, napovedal strategijo s področja Starosti prijazno mesto in poudaril, da je zelo pomembno, da vsi skupaj delajo za javno

🔲

Občina trenutno načrtuje dve večji novogradnji – eno na območju med pošto in Pako, drugo na Zlatem griču. Za pozidavo prvega so že zbrali strokovne urbanistično arhitekturne rešitve, ki jih zdaj preučujejo in bodo podlaga za izdelavo novega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Izbrani konceptni predlogi predvidevajo stanovanja tako za mlade kot za druge generacije, pa tudi poslovne in trgovske prostore. Območje Zlatega griča je po namenski rabi v glavnem namenjeno stanovanjski zazidavi. Predloge za učinkovite urbanistično arhitekturne in krajinske rešitve območja iščejo na javnem natečaju, ki se bo predvidoma zaključil konec tega leta. »Vemo, da so potrebe po stanovanjski gradnji velike. Želje so po atrijskih vrstnih in vila stanovanjskih blokih, po stanovanjih za mlade in mlade družine, kaže se že velika potreba po novem vrtcu, ki bi ga tudi lahko uvrstili v to območje in ga tako naredili prijaznega za bivanje mladih,« je Alenka Rednjak nakazala, da bodo bodoče novogradnje nekoliko povečale fond stanovanj za mlade. Glede na trenutne razmere na nepremičninskem trgu pa je nakupovanje stanovanj od zasebnih lastnikov zelo neugodno.

Še več povezovanja za še boljše rezultate Mira Zakošek

kar smo na gospodarskem področju že izvajali, vendar moramo skleniti dogovor z banko,« napoveduje.

Maja letos je začel veljati nov stanovanjski zakon, ki povečuje stopnjo subvencij tržnih in neprofitnih najemnin.

Te so trenutno nekoliko višje. »Tisti, ki so v najtežjem socialnem položaju, tudi mladi, imajo možnost zaprositi za subvencijo z vlogo, ki jo oddajo na centru za socialno delo. Dodatnih subvencij zakon ne omogoča,« pojasnjuje, zakaj so predlog o subvenciji najemnin za mlade zavrnili. Dodeljene subvencije za neprofitna stanovanja v celoti plačuje občina.

MOV za to nameni blizu pol milijona evrov letno. Subvencije za tržne najemnine pa v celoti plačuje država.

Praksa, kot je obnova stanovanj zasebnih lastnikov v zameno za oddajo stanovanja v najem mladim, bo lahko v domeni z novim zakonom ustanovljene javne najemne službe. »Pri pripravi zakonodaje smo dali pobudo, da tega ukrepa ne bi izvajal le Stanovanjski klad RS, temveč tudi lokalne skupnosti, a žal ni bila sprejeta. Verjamem pa, da bomo lahko na lokalnem nivoju v sodelovanju s stanovanjskim skladom marsikaj postorili,« sporoča, da sledijo dobrim praksam, kot je med drugim stanovanjska zadruga, in iščejo načine za implementacijo, je pa to daljši proces.

dobro, pri tem pa ne smejo pozabiti na zeleno naročanje.

Prejeli so veliko pobud na temo reševanja prostorskih vprašanj v predšolski in šolski vzgoji ter za boljšo organizacijo dogodkov. Odkrivali so možne sinergije pri pravnih in tehničnih vprašanjih, se zavzeli za izgradnjo negovalne bolnišnice in satelitskega urgentnega centra. Kar nekaj vprašanj je bilo povezanih tudi s procesom prestrukturiranja regije, kot na primer izobraževanje kadrov, poklici prihodnosti in možne nove rešitve siste🔲 ma daljinskega ogrevanja.

Srečanje starejših občanov Šmartno ob Paki – Že vrsto let Občina Šmartno ob Paki, Odbora RK Šmartno ob Paki in Gorenje ter šmarško društvo upokojencev združijo moči pri organizaciji tradicionalnega srečanja starejših občanov in občank, starih več kot 70 let.

Tudi letos so jih.

Srečanje bo danes (v četrtek) ob 13. uri pod prireditvenim šotorom za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki. Tudi tokrat organizatorji pričakujejo blizu 100 udeležencev. 🔲

tp

Naš ­čas, 9. 9. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

PIKIN FESTIVAL

9. septembra 2021

32. PIKIN FESTIVAL

Velenje, 10. – 15. september 2021 IGRIV DRUŽINSKI VIKEND in TRIJE RAZIGRANI POPOLDNEVI V OBJEMU KULTURE IN UMETNOSTI

Med 10. in 15. septembrom bo v središču Velenja potekal Pikin festival, vedno znova igriv, kulturno-vzgojen in zabaven. Čeprav je festival še vedno mini, bodo doživetja, ki jih pripravlja Pika, absolutno maksi. Pripravite se na zanimivo festivalsko raziskovanje in igranje na vse pretege, saj je tema letošnjega festivala Igra za vse.

Festival bomo odprli v petek popoldan s Pikinim prihodom v mesto (drugih aktivnosti ta dan še ne bo). Sledil bo pester vikend, namenjen obiskom družin iz vse Slovenije. V barvitem svetu kulture in umetnosti se bomo igrivo zabavali na Titovem trgu in na Mestnem otroškem igrišču, kjer bomo

lahko prisluhnili različnim koncertom, gledališkim, uličnim in lutkovnim predstavam, ustvarjali bomo v delavnicah, plesali in se dobro igrali. Vikendu bodo sledili trije razigrani popoldnevi in tri nove priložnosti za raziskovanje Pikinega sveta. V času festivala bodo odprta številna mestna razstavišča, ogledali si boste lahko tudi kino predstave.

Pričakujemo vas z novimi in s starimi igrami, z novimi in s starimi triki, z novimi in s starimi upi in pričakovanji. Z zvoki in barvami odrov, razstavišč in pouličnih vragolij vas bomo popeljali na nepozabno avanturo igrivih dogodivščin! Vabljeni v našo družbo!

Pikina prizorišča KJE? • • • • • • • • • • •

Titov trg Cankarjeva ulica Mestno otroško igrišče Dom kulture Velenje Galerija Velenje Glasbena šola Velenje Knjižnica Velenje Muzej Velenje eMCe plac Velenjsko in Škalsko jezero Rdeča dvorana (v primeru dežja)

KDAJ?

Tema festivala IGRA ZA VSE! V osrčje letošnjega festivala smo postavili igro. Preprosto, univerzalno, večno zanimivo. Igrivo otroštvo je srečno otroštvo in naj bo tak tudi 32. Pikin festival! Tu bomo spoznavali stare in nove igre, ulične, namizne, ustvarjalne in zabavne. Igre bomo izdelovali, se skozi igro učili, ustvarjali in se predvsem zabavali. Pika pravi, da je to zelo pomembno! In mi

Dobrodelna akcija Novo sonce – Pika pomaga

se strinjamo s Piko. Odprimo torej na stežaj naša srca in glave, veselo rajajmo in se igrajmo na vse pretege. Razigrajmo misli na čisto vse strani neba. Naj vladajo igra, sreča, smeh in Pika!

Zbiramo dobrodelne prispevke za Rdeče noske. Klovni zdravniki – Rdeči noski je društvo za pospeševanje veselja do življenja za male in velike bolnike. Letošnja častna pokroviteljica Eva Škofič Maurer je ustanoviteljica Rdečih noskov – klovnov zdravnikov, bila je prva umetniška vodja društva, zdaj pa je njihova ambasadorka in bolnišnična klovnesa.

Vsak podarjeni evro bo pomagal deliti nasmehe tam, kjer so ti najbolj potrebni.

Zbirno mesto: nabiralnik z rdečo piko na Titovem trgu Hvala za vašo srčnost.

Nakup in cene vstopnic Obisk festivala je brezplačen. Vstopnice za odre pod streho lahko kupite na spletnem portalu Mojekarte.si in na blagajni Festivala Velenje. V času Pikinega festivala bodo karte na voljo tudi na blagajnah dvoran, kjer bodo potekali dogodki.

• Dom kulture Velenje: 3 EUR • Glasbena šola Velenje: 3 EUR • Kino Velenje: dopoldan brezplačno, popoldan 2 EUR

PCT POGOJ (prebolel, cepljen, testiran) Za obisk javnih kulturnih prireditev je obvezno upoštevati PCT pogoj, ki ga morajo izpolnjevati osebe, starejše od 12 let. Po preverjanju pogoja na enem od vhodov boste kot obiskovalec prejeli DNEVNO FESTIVALSKO ZAPESTNICO, ki vam bo na dan obiska omogočala dostop na vsa preostala prizorišča brez ponovnega preverjanja.

Pikine razstave

eMCe plac DONA PRATNEKAR: Spomini neke reke Razstava ilustracij in drugih del Knjižnica Velenje PIKINE RAZSTAVE Otroška razIGRAnost, Pika Nogavička ima rdeča lička, 31.

Pikin festival, Bralka meseca, Herbarij, brezčasni zapis narave Muzej Velenje – Atrij Velenjskega gradu STANE ŠPEGEL: ŠALEŠKA DOLINA – DOLINA GRADOV Multimedijska razstava Dom kulture Velenje – avla male dvorane PIKIN PORTRET Razstava zbranih del Pikinega natečaja za otroke Galerija Velenje ZVONKO ČOH Pregledna razstava ilustracij in animiranih risanih filmov

Petek, 10. september

17.00 Titov trg PRIHOD PIKE, SPREJEM VELENJSKIH OLIMPIJCEV IN KONCERT SKUPINE ČUKI – Odprtje 32. Pikinega festivala 19.30 Dom kulture Velenje – mala dvorana VEČER S ČASTNO POKROVITELJICO EVO ŠKOFIČ MAURER Pogovorni večer

Sobota, 11. september

10.00 – 18.30 Titov trg in Mestno otroško igrišče PISAN PIKIN SVET Ustvarjalne delavnice, umetniške četrti, Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje, taborniki, indijanci 9.30 Kino Velenje MAČEK MURI: 4 ZGODBE IZ MAČJEGA MESTA - Animirani film (brezplačno)

10.00 Dom kulture Velenje – velika dvorana SLG CELJE: TISTA O BOLHAH, Gledališka predstava za otroke, vstopnina: 3 EUR 10.00 Mestno otroško igrišče ERIC ADONBILA: LAVORJI Ulična predstava 10.00 Galerija Velenje ŽIVALSKA JOGA, gibalna delavnica 10.00 Pred Gasilskim domom Velenje TEKMOVANJE ZA ZLATO PIKO Gasilsko tekmovanje, v sodelovanju s PGD Velenje 10.00 Titov trg GOBARSKA RAZSTAVA v sodelovanju z Gobarskim društvom Marauh Velenje 10.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: MEDVED IN ZLATOLASKA, lutkovna predstava za otroke 11.00 Titov trg KONTRABANT: RADOVEDNA KATRA IN NEPRIDIPRAV, koncert za otroke 11.00 Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI

Voden odgled razstave Zvonka Čoha 11.30 Mestno otroško igrišče SAM SEBASTJAN: SUPERTALENTI S SAM SEBASTIJANOM Čarodejska predstava 12.00 Glasbena šola Velenje – vel. dvor.

GLEDALIŠČE KOPER: MEHURČKI Gledališka predstava za otroke Vstopnina: 3 EUR 12.00 Titov trg in Mestno otroško igrišče ARBADAKARBA – ZUM KREATIVA: KLOVNOVSKE VRAGOLIJE IN DRUGE NORČIJE, ulični nastop 12.00 Galerija Velenje KO RISBA OŽIVI, ustvarjalna delavnica 12.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture VANJA KRETIČ: PRAVLJIČNI SVET KAMIŠIBAJA, predstava za otroke 13.00 Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI Voden odgled razstave Zvonka Čoha 14.00 Galerija Velenje STARO ZA NOVO, ustvarjalna delavnica

• Petek, 10. 9. 2021, 17.00: odprtje festivala, 19.30: Večer s častno pokroviteljico • Sobota, 11. 9. 2021, 10.00 – 18.30: Igriv družinski vikend • Nedelja, 12. 9. 2021, 10.00 – 18.30: Igriv družinski vikend • Ponedeljek, 13. 9. 2021, 15.30 – 18.30: Pikin popoldan • Torek, 14. 9. 2021, 15.30 – 18.30: Pikin popoldan • Sreda, 15. 9. 2021, 15.30 – 18.30: Pikin popoldan

ZAKAJ? • Ker se radi imamo, družimo in igramo.

• Ker rastemo s kulturo in z umetnostjo.

• Ker v Velenje pride Pika, ki nas spomni, da lahko obujemo dve različni nogavici, si izmislimo inovativna pravila svojega sveta in se vsak dan neizmerno zabavamo.

• Ker je Pikin festival najboljši festival kulturne vzgoje ter zabave za otroke in starše, babice, dedke, tete in strice.

INFORMACIJE www.pikinfestival.si

Telefon: 03 898 25 90 Elektronska pošta: pika@velenje.si Prizorišče Pikin festival poteka na več prizoriščih v središču mesta. Deli prizorišč so povezani s peš potmi, na katere vas

14.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: VOLK IN KOZLIČKI, lutkovna predstava za otroke 15.00 Dom kulture Velenje – vel. dvor.

SLG CELJE: TISTA O BOLHAH Gledališka predstava za otroke, vstopnina: 3 EUR 15.00 Galerija Velenje ILUSTRACIJA V STRIPU Ustvarjalna delavnica 15.30 Mestno otroško igrišče ERIC ADONBILA: LAVORJI Ulična predstava 15.30 Kino Velenje DUŠA, sinhronizirana anim. družinska pustolovščina, vstopnina: 2 EUR 16.00 Glasbena šola Velenje – vel. dvor.

GLEDALIŠČE KOPER: MEHURČKI, gledališka predstava za otroke, vstopnina: 3 EUR 16.00 Mestno otroško igrišče TROBILNI ANSAMBEL GŠ VELENJE Mentor: Mitja Škorjanc, koncert učencev

usmerjajo festivalski kažipoti.

Lokacije, kjer potekajo različni programi, so zelo blizu, zato tudi najmlajšim obiskovalcem dolžina poti ne bo prezahtevna in bodo z lahkoto zmogli obisk vseh kotičkov. Dostop do vsega dogajanja bo omogočen tudi gibalno oviranim osebam.

16.00 Galerija Velenje Z ŽIGO ŠPAGETOM V SVET ZNAKOVNEGA JEZIKA, delavnica znakovnega jezika 16.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: PRINCESKA NA ZRNU GRAHA Lutkovna predstava za otroke 16.30 Titov trg PIPOCA ACADEMY: CAPOEIRA NA ULICI, gibalna predstava 17.00 Titov trg TRKAJ, dr. IGOR SAKSIDA in DJ: REPKI Koncert za otroke 17.00 Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI Voden odgled razstave Zvonka Čoha 17.30 Titov trg in Mestno otroško igrišče ARBADAKARBA – ZUM KREATIVA: KLOVNOVSKE VRAGOLIJE IN DRUGE NORČIJE, ulični nastop 17.30 Mestno otroško igrišče EVA ŠKOFIČ MAURER: PROFESORICA SFRČKLJANA, nastop klovnese ➜

Naš ­čas, 9. 9. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Nedelja, 12. september

10.00 – 18.30 Titov trg in Mestno otroško igrišče PISAN PIKIN SVET Ustvarjalne delavnice, umetniške četrti, Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje, taborniki, undijanci 9.30 Kino Velenje ŠKRATKI, sinh. animirani družinski film 10.00 Dom kulture Velenje – vel. dvor.

KATALENA: ENCI BENCI KATALENCI Koncert za otroke, vstopnina: 3 EUR 10.00 Mestno otroško igrišče ERIC ADONBILA: LAVORJI, ulična predstava 10.00 Galerija Velenje ŽIVALSKA JOGA, gibalna delavnica 10.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: BIKEC FERDINAND, lutkovna predstava za otroke 11.00 Titov trg ROMANA KRAJNČAN: RAJANJE Z ROMANO, koncert za otroke 11.00 Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI Voden odgled razstave Zvonka Čoha 11.30 Mestno otroško igrišče ENOSTAVNO PRIJATELJI: PIKA POTUJE PO SVETU, predstava za otroke 12.00 Glasbena šola Velenje – velika dvorana HIŠA KULTURE CELJE: KURE Muzikal za otroke, vstopnina: 3 EUR 12.00 Galerija Velenje KO RISBA OŽIVI, ustvarjalna delavnica 12.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture GLOBUS HYSTERICUS: KROG V KVADRATNEM MESTU, igrana predstava za otroke 13.00 Titov trg ENOSTAVNO PRIJATELJI: 5-KA: GOSPOD IN GOSPA KLOVN, ulična animacija 13.00 Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI Voden odgled razstave Zvonka Čoha 14.00 Galerija Velenje STARO ZA NOVO, ustvarjalna delavnica 14.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: LISIČKA ZVITOREPKA, lutkovna predstava za otroke 15.00 Dom kulture Velenje – vel. dvor.

KATALENA: ENCI BENCI KATALENCI Koncert za otroke, vstopnina: 3 EUR 15.00 Galerija Velenje ILUSTRACIJA V STRIPU, ustvarjalna delavnica 15.30 Mestno otroško igrišče ERIC ADONBILA: LAVORJI, ulična predstava 15.30 Titov trg ENOSTAVNO PRIJATELJI: 5-KA: GOSPOD IN GOSPA KLOVN, ulična animacija 15.30 Kino Velenje KRUDOVI 2: NOVA DOBA, sinhronizirana animirana pustolovščina, vstopnina: 2 EUR 16.00 Glasbena šola Velenje – vel. dvor.

HIŠA KULTURE CELJE: KURE Muzikal za otroke, vstopnina: 3 EUR 16.00 Mestno otroško igrišče BIG BAND GŠ VELENJE, dirigent: Jani Šuligoj, koncert učencev 16.00 Galerija Velenje Z ŽIGO ŠPAGETOM V SVET ZNAKOVNEGA JEZIKA, delavnica znakovnega jezika 16.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: TRIJE PRAŠIČKI, lutkovna predstava za otroke 16.30 Titov trg PIPOCA ACADEMY: PLES NA DROGU Gibalna predstava 17.00 Titov trg PIONIRSKI DOM – CENTER ZA KULTURO MLADIH: LENA IN LENART, Koncert za otroke 17.00 Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI Voden odgled razstave Zvonka Čoha 17.30 Mestno otroško igrišče SAM SEBASTJAN: HOKUS POKUS CIRKUS, Čarodejska predstava

Ponedeljek, 13. september

15.30 – 18.30 Titov trg in Mestno otroško igrišče PISAN PIKIN SVET Ustvarjalne delavnice, umetniške četrti,

9

KULTURA

9. septembra 2021 Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje, taborniki, undijanci 16.00 Titov trg PIHALNI ORKESTER GŠ VELENJE Dirigent: Janez Marin, koncert učencev 16.00 Galerija Velenje ŽIVALSKA JOGA, gibalna delavnica 16.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: REPA VELIKANKA, lutkovna predstava za otroke 16.30 Mestno otroško igrišče – Knjižna četrt KNJIŽNICA VELENJE: PODELITEV PIKINE BRALNE ZNAČKE S PRIMOŽEM SUHODOLČANOM 16.30 – 18.30 Titov trg in Mestno otroško igrišče ČUPAKABRA, ulična predstava 17.00 Galerija Velenje ENCI BENCI V NAŠI HIŠI, ustvarjalna delavnica 17.30 Mestno otroško igrišče DAMJANA GOLAVŠEK: RAJANJE Z DAMJANO, koncert za otroke 18.00 Mestno otroško igrišče MESTNA OBČINA VELENJE: ŽUPANOV SPREJEM ZA PRVOŠOLČKE, Mestna občina Velenje 18.00 Titov trg F&B ACROBATICS: LOCAL HEROES Akrobatsko-plesna predstava

Torek, 14. september

15.30 – 18.30 Titov trg in Mestno otroško igrišče PISAN PIKIN SVET Ustvarjalne delavnice, umetniške četrti, Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje, taborniki, undijanci 16.00 Titov trg MLADINSKI PIHALNI ORKESTER GŠ VELENJE – ODDELEK ŠOŠTANJ Dirigent: Miran Šumečnik, koncert učencev 16.00 Galerija Velenje DRUŽINSKO VODENJE PO RAZSTAVI Voden odgled razstave Zvonka Čoha 16.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: PALČICA, lutkovna predstava za otroke 16.30 – 18.30 Titov trg in Mestno otroško igrišče ČUPAKABRA, ulična predstava 16.30 Titov trg PIPOCA ACADEMY: CAPOEIRA Gibalna delavnica 17.00 Galerija Velenje KO RISBA OŽIVI, ustvarjalna delavnica 17.30 Mestno otroško igrišče MELITA OSOJNIK: SONCE GRE NA POTEP Glasbeno-lutkovna predstava za otroke 18.00 Titov trg MLAJŠI PIHALNI ORKESTER GŠ VELENJE Dirigent: Lovro Vrzelak, koncert učencev

Sreda, 15. september

15.30 – 18.30 Titov trg in Mestno otroško igrišče PISAN PIKIN SVET Ustvarjalne delavnice, umetniške četrti, Pikin in bolšji sejem, ogledi razstav, ulična presenečenja, interaktivne igralne postaje, taborniki, undijanci 16.00 Titov trg TOLKALNA SKUPINA RHYTHM FACTORY Mentor: Gregor Plamberger, koncert učencev 16.00 Galerija Velenje O, TA HUDIČEVA VOLNA, ustvar. del.

16.30 Lutkovni oder – pred Domom kulture ENOSTAVNO PRIJATELJI: PIKA NOGAVIČKA IN GUSAR VAL Igrana predstava za otroke 16.30 – 18.30 Titov trg in Mestno otroško igrišče ČUPAKABRA, ulična predstava 16.30 Titov trg PIPOCA ACADEMY: POI Gibalna predstava 17.00 Galerija Velenje STARO ZA NOVO, ustvarjalna delavnica 17.00 Mestno otroško igrišče MESTNA OBČINA VELENJE: ŽUPANOV SPREJEM ZA NOVOROJENČKE 17.15 Mestno otroško igrišče UROŠ KUZMAN, FESTIVAL VELENJE IN KUD DUDOVO DREVO: GREVA POD OBJEM GORA, predstava za otroke 18.00 Titov trg BEPOP LADIES IN ZAKLJUČEK FESTIVALA, koncert

Od jutri dalje vlada Pika!

Velenje, 3. septembra – Med 10. in 15. septembrom bo središče Velenja prizorišče 32.

Pikinega festivala – največje prireditve z raznovrstnimi vsebinami za otroke in družine pri nas. Že od ponedeljka pa do danes junakinja otrok in nikoli odraslih na poti v Pikino deželo obiskuje lokalne galerije in razstavišča ter z odpiranjem igrivih razstav stopnjuje

predfestivalsko vzdušje. Jutri, v petek, 10. septembra, pa bo ob 17. uri v slavnostnem spremstvu prispela na Titov trg in razglasila igro za vse. In te bo kljub vsem omejitvam res veliko. Otroci in odrasli si bodo za konec poletja še enkrat lahko dali duška, se skupno poveselili in zabavali, vsaj približno tako, kot so bili tega vajeni, ko po deželah še

ni strašil nadležni virus. Želimo si, da Pika zmaga tudi tokrat in ga s pomočjo otrok in vseh prijaznih ljudi, prizadevnih organizatorjev in dobrotljivih sponzorjev, pospravi v Ničevo deželo. Naj se zabava začne!

Jubilejni Lirikonfest Prihodni teden bo v Velenju potekal 20. Lirikonfest Velenje s tremi večeri liričnega in potopisnega občutja Velenje, 13. – 16. septembra – Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) in književna asociacija Velenika v sodelovanju s slovenskimi in tujimi partnerji v Velenju že dve desetletji prirejata tradicionalni celoletni literarni festival lirične umetnosti 21. stoletja – Lirikonfest Velenje. Osrednji program letošnjega jubilejnega festivala – tridnevno književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju ter podelitev festivalnih nagrad in priznanj – zaradi epidemije ni potekal v času od cvetenja do zorenja češenj. Zato bo v Vili Bianca, na terasi hotela Razgoršek, v Starem trgu in v Gaju poezije ob Škalskem jezeru potekal prihodnji teden, ko bo v Velenju na povabilo pobudnika in programskega vodje festivala književnika Iva Stropnika gostovalo 21 festivalno izbranih slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev,

prevajalcev in mednarodnih posrednikov, ki bodo z refleksijami in pesniškimi branji v prepletu glasbe predstavili najnovejšo slovensko in prevedeno poezijo.

Festival se bo začel v ponedeljek, 13. septembra, ob 19. uri v »rezervatu za poezijo« na terasi hotela Razgoršek, kjer se bodo vrstile festivalne refleksije o (ne) posvečenosti in (ne)svetosti poezije v 21. stoletju ter pesniška branja gostujočih tujih in slovenskih avtorjev. Večer bodo z glasbo opremili Boris Šinigoj z lutnjo, liro in buzukijem ter ulična swing skupina Počeni škafi.

Na torkovi (14. septembra) osrednji prireditvi Akademija Poetična Slovenija, ki se bo ob 19. uri začela v Vili Bianci, bodo podelili festivalne književne nagrade in priznanja: Velenjico – čašo nesmrtnosti Miklavžu Komelju za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za

odrasle v 21. stoletju, mednarodno Pretnarjevo nagrado – častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika Alešu Štegru, krilato želvo za najboljši slovenski knjižni potopis leta 2020 Ivu Svetini in Lirikonov zlat Dragici Fabjan Andritsakos za vrhunske festivalne prevode novejše poezije iz grščine v slovenščino. V spremljevalnem programu bodo nastopili Aleš Šteger in harmonikar Jure Tori s poetično-glasbenim performansom Pričevanje ter Počeni škafi. V torek ob 12. uri pa bodo v poklon poeziji 21. stoletja, letošnjim lavreatom ter vsem dosedanjim dobitnikom književne nagrade velenjica – čaša nesmrtnosti slovesno »posvetili« Gaj poezije Velenje – nasad 21 dreves ob Škalskem jezeru pri Sadnem gozdu. Glasbeni poklon Gaju poezije pripravlja saksofonist Jure Pukl, s performansom Pričevanje pa

🔲

mz

bosta nastopila tudi Aleš Šteger in Jure Tori.

Tretji Lirikonfestov jubilejni večer (sreda, 15. septembra) pa bo potekal na prenovljeni starotrški ploščadi »pri mladem lipovcu« v Starem Velenju. Od 19. ure bodo festivalni gostje razpravljali o refleksijah na festivalno izbrano temo, pesniška branja pa bo s celovečernim koncertom uglasbene poezije s panonske ravnince Pisma v šatulji pospremila Moira.

Lirikonfest Velenje s premišljevanji o spoznavni, povezovalni in kritični vlogi literature v evropski družbi in širše že dvajset let vzpostavlja in širi mednarodna književna sodelovanja, zlasti z izvirno in prevedeno poezijo 21. stoletja. V celoletnem dogajanju ter z osrednjo prireditvijo Akademija Poetična Slovenija prepleta predstavitve in popularizacijo sodobne umetniške literature, njenih ustvarjalcev, prevajalcev, mednarodnih posrednikov slovenske poezije in druge literature ter jezika z drugimi narodi, organizatorji, uredniki in drugimi poznavalci slovenske, evropske in svetovne književnosti. 🔲

tf

Zlati kamišibaj je ostal doma Minuli konec tedna se je na Velenjskem gradu, kjer je potekal državni festival kamišibaj gledališča, zvrstilo 33 predstav »papirnega gledališča« za otroke in odrasle Velenje, 3. – 5. septembra – Zadnji dve leti je Velenje središče slovenskega kamišibaja. To japonsko umetnost interpretacije kratkih zgodb ob slikah je k nam prinesel predsednik in umetniški vodja društva KUD Dudovo drevo Boštjan Oder, ki je kot predsednik Društva Kamišibaj Slovenije tudi med gonilnimi silami kamišibaja na Slovenskem. Dal je pobudo, da bi državni festival kamišibaj gledališča, ki je prva leta potekal v Piranu in se nato za nekaj let preselil v Štanjel, vsaki dve leti potekal na drugi lokaciji in kot prvo predlagal Velenje.

Tako so se Velenjčani že lani, ko so prvič prevzeli nalogo organizacije festivala in ga uspešno izvedli kljub epidemiji, izkazali kot odlični gostitelji. Letos pa so potrdili, da Velenje ni središče slovenskega kamišibaja le zato, ker je gostilo 9. slovenski festival kamišibaj gledališča, pač pa tudi zato, ker so lokalni ustvarjalci, ki na mednarodnih in državnih srečanjih redno dobivajo visoka priznanja in nagrade, ponovno izstopali in poželi priznanja za kakovostno ustvarjalno delo.

Festival se je začel v petek v atriju Velenjskega gradu z odprtjem razstave kamišibaj ilustracij za predstavo Putkina smrt lanske dobitnice zlatega kamišibaja Irene Rajh. Sobotni tekmovalni program je sestavljalo 23 predstav

za otroke in mladino ter deset predstav za odrasle. V nedeljo pa je pred podelitvijo priznanj sledila še predstavitev knjige Otroške ljudske o živalih avtorja Igorja Cvetka. V tej pesmarici – slikanici se je predstavilo 27 najvidnejših slovenskih kamišibaj ustvarjalcev. Jerca Cvetko in Jure

Slovenija, doc. dr. Nine Žavbi, predstojnice katedre za govor na AGRFT in Miha Cojhtra, mag. računalniških znanosti in vodje Vzorčnega mesta Velenje je najvišje priznanje – zlati kamišibaj podelila velenjskemu paru Janji Stopar in Urošu Kuzmanu za avtorsko predstavo Saga o izgublje-

ter Sorojenca. Posebno priznanje za kamišibaj za odrasle pa je prejela Jelena Sitar za predstavo Trije primeri Daniila Harmsa.

Prihodnje leto se bo karavana slovenskih kamišibajkarjev iz Velenja preselila v Belo krajino.

Sledili ji bodo tudi Velenjčani, ki so se v slovensko zgodovino

Zlati kamišibaj sta prejela Velenjčana Janja Stopar in Uroš Kuzman. Foto: Bina Vista

Engelsberger pa sta predstavila prvi slovenski tiskani kamišibaj Ježek Janček.

Strokovna komisija 9. slovenskega festivala kamišibaj gledališča v sestavi mag. Martine Peštaj, urednice otroškega in mladinskega programa na Televiziji

ni sreči. Velenjčanka Vanja Iva Kretič je prejela posebno priznanje za dokumentarni literarni kamišibaj za predstavo Kajuh. Posebno priznanje za kamišibaj za otroke in odrasle je prejela Maja Kunšič za predstavi Medved, ki ga prej še ni bilo, in čudežni gozd

kamišibaja že večkrat vpisali z zlatimi črkami. V KUD Dudovo drevo so na dosežke varovancev seveda ponosni, prav tako pa na doprinos društva h kakovosti te kulturno-umetniške zvrsti tako na lokalni kot na državni ravni. 🔲

tf

Naš ­čas, 9. 9. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

9. septembra 2021

Ko se čas ustavi Katarina Meža je v Galeriji Velenje predstavila svoje doživljanje utripa romarske poti El Camino – Ob slabih pa tudi dobrih trenutkih na poti jo je spremljala glasba, zato se je tudi na potopisu ob glasbeni spremljavi brata Urbana predstavila s petjem Lara Oprešnik

Velenje, 18. avgusta – Katarina Meža je pred približno tremi leti prehodila znamenito špansko romarsko pot El Camino de Santiago ali Jakobovo pot. Od takrat naprej svojo izkušnjo predstavlja na potopisih, ki so ob kitarski spremljavi brata Urbana Meže vedno obarvani z najlepšimi odtenki glasbe. Sama je svoj potopis, začinjen z glasbo, označila kar za potopisni koncert. Pa še res je – eno z drugim. Ob doživetem pripovedovanju sta z Urbanom izvedla nekaj vrhunskih priredb pesmi, ki so zaznamovale njeno romarsko pot. Zapela je tudi svojo avtorsko pesem Letni časi, ki je preplet harmonij s posebno energijo. K atmosferi skladbe odlično pripomore vrhunska spremljava kitare, ki jo je napisal Urban.

El Camino de Santiago

Katarina se je pred tremi leti odločila prehoditi romarsko pot, ki je znana že dva tisoč let. Ima krščanske korenine, danes pa je to pot vseh kultur in ver. Do katedrale Santiago de Compostela vodi več različnih poti, sama si je izbrala najdaljšo, ki se začne v Franciji. Prehodila je 887 km, z 10-kilogramskim nahrbtnikom, v katerem je imela oblačila in druge

osnovne potrebščine. Katarina se je odločila, da se s to težko preizkušnjo želi spopasti sama. Pravi, da šele ko si sam, vidiš, kako deluješ, šele takrat se dodobra spoznaš. Po pripravah se je odpravila na pot. Dneve so ji popestrila tudi pisma njenih prijateljic, ki so ji jih pripravile za vsak dan. Na

začetku poti dobiš romarski potni list, v katerem zbiraš žige. Sama se je na pot podala z dvema načeloma. Prvo je bila želja po tem, da vsako osebo, ki jo sreča na poti, resnično spozna, drugo pa želja, da sebe resnično posluša, posluša lastno telo, svoje potrebe, želje.

Na potopisu je doživeto opiso-

Glasba je njena zvesta popotnica

❱

Katarina: »Bodimo srečni, za vsakogar obstaja nekaj na tem svetu. Vsak nosi v sebi nekaj, zaradi česar je poseben, edinstven.«

Urban in Katarina Meža

vala vse vrste izkušenj. Od spoznavanja z različnimi ljudmi, ki so prihajali z vsega sveta, zanimivih prigod v albergih (prenočiščih), neskončnih sončnih zahodov in čudovite gotske arhitekture do morja, ki jo je čakalo na koncu. In še in še. Ko poslušaš potopis, te zamika, da bi se na to pot podal tudi sam.

Ko se čas ustavi

Kaj je sedaj drugače, kaj ji je dal Camino

»Camino mi je dal glasbo, glasbena nastopanja. Zaradi te poti sem se odločila, da bom začela peti, nastopati s svojim bratom.

V določenih situacijah v življenju pa se spomnim na ljudi, ki sem jih spoznala, in na njihove zgodbe. To mi daje potem izjemno moč in energijo.«

Konec Jakobove poti je sicer pri katedrali Santiago de Compostela, veliko popotnikov pa se odloči iti še dlje, do Finisterre in Muxije. Tako je storila tudi Katarina, ki razlaga, da je čustva niso preplavila ob katedrali, ker je vedela, da gre še naprej. Se ji je pa to zgodilo, ko je prišla do rta v

Najti včeraj za boljši jutri Velenjska knjižna fundacija je predstavila prvega od treh leposlovnih prvencev lokalnih avtorjev, ki bodo izšli letos, roman Katje Krk z naslovom Jutri Tina Felicijan

Življenjska pot Katje Krk, ki je odraščala v Škalah, zdaj pa živi v Velenju, je zelo razgibana.

Izobraževala se je na področju zdravstva, turizma in predšolske vzgoje. Trenutno službuje v vrtcu.

Ker je pisanje v človeku, pravi, tako prozo kot poezijo piše že od rane mladosti. Njen knjižni prvenec z naslovom Jutri, kratki roman z dogajanjem na Šaleškem, pa je nastajal zadnji dve leti. Ima tako zgodovinsko kot detektivsko noto.

Roman je osnovan na življenjski zgodbi Jureta Kodruna, ki ga je avtorica vse življenje klicala stric Jurček. »Zapisal jo je v poznih letih svojega življenja. Rodil se je v Sloveniji, dolga leta pa živel v Belgiji. Vsakič, ko je prišel na obisk v Slovenijo, je bil to zame in druge velik dogodek.

Nekoč je tudi mene učil, kako se z žvižganjem oponaša žvrgolenje ptic. Zlezel mi je pod kožo

Finisterri, ki ga mnogi označujejo za konec sveta. Ko je zagledala morje, ocean in zadnji simbol, školjke z napisom 0,00 kilometra, so jo preplavila močna čustva.

Katarina je povedala, da se je ob prihodu domov težko navadila na življenje, na vsakdanjo rutino. Vsak doživlja romarsko pot po svoje in drugače vidi življenje, ko pride nazaj. Čez čas, ko je šla na sprehod na Rožnik, kjer je zagledala enake rumene puščice, ki so bile tudi na romarski poti, je ugotovila, da se pot na El Camino nikoli ne konča, pravzaprav se šele začne, kajti to je življenje.

»Romanu sem dala novinarski pridih, ker sem si tudi sama želela na novinarsko pot. Nisem pa hotela študirati v Ljubljani, zato sem šla raje v Portorož. A želja je ostala in nekako je Špela šla na pot namesto mene,« je avtorica romana Jutri Katja Krk povedala v pogovoru z urednikom Ivom Stropnikom.

s svojim neposrednim humorjem in ljubeznijo do domovine in materinščine,« je o viru navdiha za zgodbo, katere glavna junakinja, novinarka Špela Sinica, se odpravi v Škale pri Velenju z namenom, da opravi intervju s Frančiško (Fani) Franko.

Nastanku romana so namreč

botrovale tudi pripovedi krajanov iz Škal, ki jih je društvo Revivas zbralo v zborniku Škalske zgodbe. »Med zgodbami je tudi življenjska pot fotografinje Fani Vrabič, ki je v romanu vdahnila dušo liku Neže,« pojasnjuje, da del dogajanja v romanu sloni tudi na resničnih dogodkih. Dogajalni

Katarina je sicer celo življenje prepletena in obdana z glasbo.

Na Jakobovi poti je začela glasbo močno pogrešati. Doživeto je opisovala, kako si je popestrila pot s petjem. Opisovala je svoje veselje, ko je kdaj v kakšnem albergu zagledala kitaro in jo prijela v roke, kako je prepevala z glasbeniki na poti, kako je pogosto pela v katedralah z dobro akustiko itd. Na poti je ugotovila, kako veliko ji pomenita petje in glasba ter začela razmišljati, kako bi ta dar, ko konča svojo romarsko pot, delila s širšo množico. Tako sta začela, ko je prišla nazaj, z bratom Urbanom javno nastopati, predajati sporočilo univerzalnega jezika vseh ljudi, tudi drugim. Združila sta svoji poti, sedaj pa občasno nastopata na prireditvah, porokah, različnih dogodkih, proslavah, pa tudi tako, ob Katarininem potopisu, kjer sta čudovito sporočilo združila z glasbo. 🔲

prostor romana pa je Velenje oziroma njegova širša okolica v prepletu sodobnega časa, ki se zvrti v čas po drugi svetovni vojni, kjer junakinja romana med razpletanjem skrivnostnega klobčiča odkrije svoje družinske korenine, sklene novo prijateljstvo in najde ljubezen.

Katja Krk je na predstavitvi knjige, na kateri je ob spremljavi kitarista Simona Goriška tudi sama interpretirala svojo uglasbeno poezijo, povedala, da si je pričujočo zgodbo sprva zamislila kot trilogijo. Tako je še marsikaj, kar jo je pritegnilo med raziskovanjem, ostalo v zapiskih, iz katerih že nastaja nova zgodba. »Zanimivo je, da ko se začneš spuščati v zgodovino, prihajajo na površje še mnoge druge zgodbe. Na moja vrata so namreč začeli trkati ljudje, ki so poznali tiste, ki so navdihnili življenjske zgodbe junakov romana Jutri. Morda izvemo še kakšno skrivnost,« namiguje avtorica.

Lepota je v tebi Nataša Tajnik Stupar

Akacije na drugi strani ceste se bodo začele počasi barvati v rumeno rdeča jesenska oblačila, macesni na hribih bodo zažareli in prišla bo jesen. Pravijo, da bo letošnja kar težka, kar se tiče koronskih semaforjev, in da bo od nas zahtevala veliko solidarnosti in potrpljenja.

Zelo težko je v družbi nekulturnega dialoga biti pronicljiv govornik, ki ne žali svojega sogovornika. Težko je biti v nesolidarni družbi solidaren. To zahteva od človeka resnično visoko intelektualno in osebnostno/duhovno stopnjo, ki omogoča skoraj brezpogojno mero empatije in potrpežljivosti. Mislim, da je lepota ena izmed tistih poganjalcev, ki našim od korone utrujenim dušam ponuja zavetje in nas, če želimo, polni s pozitivno energijo.

Kje najdemo lepoto? »Vsak dan znova odkrijem več in več lepih stvari. Dovolj, da nekdo zaradi tega ponori. Imam takšno željo, da bi vse naredil, da moja glava kar žari.« (Claude Monet) »Lepota ni na obrazu; lepota je svetloba v srcu.« (Kahlil Gibran) »Če poješ o lepoti, boš imel občinstvo, tudi če si sam v srcu puščave.« (Orison Swett Marden) »Vitalnost in lepota sta darova za tiste, ki živijo v skladu z njunimi zakoni.« (Leonardo da Vinci) »Ljudje pogosto pravijo, da je lepota v očeh opazovalca, jaz pa pravim, da je zelo osvobajajoče doumeti, da smo mi tisti, ki opazujejo. To nas opogumi, da iščemo lepoto tam, kjer si drugi ne upajo, vključno s tem, da poiščemo lepoto v sebi.« (Salma Hayek) Lepoto lahko najdemo povsod, a vendar je relativno, kako jo bomo doživljali in kako doživeli, kako jo bomo sploh opazili in videli. Mogoče kdo izmed nas ne more doživeti/doživljati lepote, mogoče je enostavno ne vidi, njegovo oko je ne prepozna ali gluho srce ne sliši. Mogoče je naučen, kaj bi lahko bila lepota in se potem poizkuša vživeti v naučeno in jo, če lepota dejansko je, poizkuša nekako umetno doživljati.

Vendar ta lepota, o kateri danes razmišljam, ni t. i. lepota silikonskih nohtov in barvitih potiskov cenene mode ter vsega tega okrasja, ki ga kapitalistični kalup ideala človeške/ženske lepote nosi s sabo, temveč Lepota, ki jo lahko doživljamo v naravi, umetnosti in relativno vsak sam, nekje globoko vsak v sebi. Povsem verjetno ste že kdaj doživeli to, da vas je narava oblila s svojo lepoto in ste povsem sami in 'goli' stali pred tem veličastnim občutkom, ki vas je napolnil z neverjetnim občutkom vse-je-eno, z občutkom pripadnosti svetu in vsemu.

Da pa ne bom s svojim pisanjem preveč 'zabluzila' po mejah mogočega in sprejemljivega, bi vas enostavno rada povabila na zmenek z Lepoto. Zelo enostavno je, dobro se obujte in pojdite v gozd, na morje, v gore, na jezero, k reki, na ravnico, na polje.

Poslušajte veter in dež in glejte oblake, vzemite v roko jesenski list in občudujte najbolj pronicljivo galaktično slikarko – naravo – kako neverjetno dobro je zmešala barve. Pojdite v galerijo in na koncert (dokler še lahko) in se naužijte lepote. Dala vam bo pripadnost in mir, dostojanstvo in fokus. Mogoče bomo tako lažje poiskali tudi solidarnost in svoj jezik oklestili žaljive nesnage, ki v naši dobri družbi nima mesta. Doživetje lepote bo zagotovo povečalo naš občutek svobode in zagotovo bomo lažje prenašali tegobe te prihajajoče jeseni, ki bo poleg tople slikarske palete s sabo nosila tudi drugo, temnejšo plat.

Italijanski filozof Umberto Galimberti pravi, da je doživljanje lepote naša potreba. Pravi pa tudi, »da ne obstajajo le bolezni telesa ali duševne bolezni, pač pa tudi bolezni duha; zbolevajo tudi ideje. To dejstvo je izrednega pomena, saj si z idejami namreč urejamo vsakdan, oblikujemo horizont smisla našega sveta – ljudje namreč ne živimo v svetu, ampak v lastni predstavi o njem.« Ali bi se strinjali, da je možna demokracija le zdravih idej?

Zato pa, eno veliko dozo Lepote, v vseh možnih oblikah in medijih, da bomo lažje prebrodili te kalne, koronske vode.

Eno krasno, zdravo jesen vam želim, dragi bralci, veliko kostanja, koruze, pečenih jurčkov in ostalih jesenskih dobrot! Lepota na prazen želodec ne deluje.

🔲

Katja Krk: »Verjamem, da se identiteta vsakega posameznika oblikuje na osnovi tistega, kar prejme neposredno od svojih prednikov. Zato so v času našega zgodnjega otroštva tako pomembni babice in dedki. Prav zaradi tega v zgodbi z naslovom Jutri, ki se dogaja v prepletu treh generacij, glavna junakinja išče svoj včeraj za boljši jutri.«

🔲

Naš ­čas, 9. 9. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

9. septembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Milena odhaja tretjemu obdobju naproti

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. MARK ZEBRA – Če bila bi moja 2. GRUPA VIGOR – Okus ljubavi 3. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV – Filozof Mark Zebra predstavlja svojo novo in zelo osebno skladbo Če bila bi moja.

Nežno, melanholično melodijo je Mark ustvaril že pred tremi leti, a do danes za njen izid ni bilo primernega trenutka. Po letih zorenja sta skladba in tudi videospot zanjo končno tukaj.

Sodeloval je s svojo sedaj že ustaljeno ekipo – z Rokom Lunačkom, ki je napisal besedilo, ter Krešimirjem Tomecom, ki je poskrbel za končno podobo skladbe.

Naša dolgoletna novinarka Milena Krstić Planinc je prejšnji teden z žalostjo, a tudi novim upanjem pospravila svojo

Mileni smo sodelavci zaželeli veliko zdravja, sreče in zadovoljstva.

Milena je bila zadolžena za Občino Šoštanj, direktor Občinske uprave Drago Koren, podžupan Viki Drev in župan Darko Menih pa so se ji zahvalili za njeno korektno poročanje.

pisalno mizo in omaro in v tem času sicer še uživa na dopustu, s prihodnjim tednom pa odhaja tretjemu življenjskemu obdobju naproti.

Seveda ji vsi skupaj privoščimo bolj brezskrbno obdobje (kar novinarstvo nikakor ni), še posebej, ker bo imela zdaj dovolj časa za svoje konjičke, med katerimi so vsekakor knjige. Zagotovo jo boste v prihodnje v Knjižnici Velenje srečevali tako pogosto, da boste morda mislili, da se je tam zaposlila.

Kakšen trenutek si bo gotovo utrgala tudi, da s prijatelji in prijateljicami posedi ob kavi ali pa se z možem odpravi na potep po kakšni atraktivni turistični destinaciji.

Sodelavci smo se od nje stežka poslovili, seveda pa smo ji zaželeli še mnogo prijaznih srečanj in poti. Prisrčno slovo so ji pripravili tudi na Občini Šoštanj, saj so bili zelo zadovoljni z njenim novinarskim poročanjem. 🔲

mz

GLASBENE novice Mineva 75 let od rojstva legendarnega Freddieja Mercuryja

studijskega prvenca Spice, a tokrat v novi preobleki. Na albumu bodo tudi dodatne pesmi, nekatere še nikoli slišane. Album z novim naslovom Spice 25 bo na trgovske police prišel 29. oktobra, in sicer v razširjeni verziji, ki bo vsebovala dve zgoščenki, umeščeni v knjigo s trdimi platnicami. Za sladokusce naj bi bil izdelek na voljo tudi kot vinilna plošča ali kaseta. Pred tedni so spajsice sicer že izdale še nikoli slišano pesem Feed Your Love, ki je izšla ob obletnici njihove prve skladbe Wannabe.

5. septembra pred 75 leti se je rodil legendarni Freddie Mercury, frontman britanske zasedbe Queen. Rodil se je leta 1946 v Zanzibarju, v družini, ki je pripadala indijski skupnosti Parsov.

Leta 1964 se je preselil v Veliko

Britanijo, kjer je obiskoval šolo za umetnost ter spoznal glasbene somišljenike Briana Maya, Rogerja Taylorja in Johna Deacona, s katerimi se je združil v eno najbolj prepoznavnih rock skupin 70. let.

V spominu oboževalcev po vsem svetu še danes ostaja po karizmatičnih nastopih, prepoznavnem glasu in uspešnicah skupine, kot so We Are the Champions, Another One Bites the Dust, I Want To Break Free in Bohemian Rhapsody. Mercury, ki je imel aids, je 24. novembra leta 1991 za posledicami pljučnice pri 45 letih umrl na svojem londonskem domu.

Abba napovedala vrnitev z albumom in koncertom Legendarna švedska pop skupina Abba je po skoraj štirih

desetletjih po prenehanju delovanja napovedala vrnitev z novim albumom in koncertom v Londonu, na katerem bodo namesto članov skupine, ki so vsi stari že več kot 70 let, na odru njihovi avatarji, ustvarjeni s hologramsko tehnologijo. Album bo po napovedih izšel 5. novembra, šov pa bo predvidoma maja 2022. Šov bo trajal 90 minut, v tem času pa naj bi izvedli 22 skladb, večinoma starih uspešnic. Člani švedske pop skupine so se v studio vrnili že leta 2018, minuli četrtek pa so v Londonu predstavili novi skladbi I Still Have Faith in You in Don't Shut Me Down, ki

ju odlikuje za skupino značilni zvok. Skupina Abba je med letoma 1972 in 1982 nanizala številne uspešnice, mednarodno slavo pa ji je prinesla zmaga na Evroviziji leta 1974 s skladbo Waterloo.

Spice Girls bodo ob 25. obletnici delovanja znova izdale prvi album

Umrl je grški skladatelj in pevec Mikis Theodorakis V starosti 97 let je minuli četrtek v Atenah umrl priznani grški skladatelj in pevec Mikis Theodorakis. Theodorakis je najbolj

Četrt stoletja po ustanovitvi priljubljene ženske skupne Spice Girls si njihovi oboževalci lahko obetajo ponovni izid njihovega znan po glasbi za filmsko klasiko Grk Zorba iz leta 1964, sicer pa je napisal več kot 1000 pesmi, kantat, simfonij in več oper, v katerih se je lotil velikih klasičnih tragedij. Grški rojaki so ga cenili predvsem zaradi velikih liričnih ciklusov in bojnih pesmi, naperjenih proti grški hunti med letoma 1967 in 1974. V boju proti hunti so ga po letu 1967 tudi zaprli in mučili. Izpuščen je bil leta 1970, ko je odpotoval v Pariz, kjer je štiri leta preživel v izgnanstvu, nato pa so ga v rodni Grčiji sprejeli kot heroja.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Petra Finka – Tam dol za vasjo Ansambel Kvinta – Želim si dom Ansambel Posluh – Pri nas je glasba doma Ansambel Špadni fantje – Ne pozabi Ansambel Šentjanci – Rojen v napačnem času Ansambel Jarica – Pozdravljena moja Sevnica Ansambel Štrk – Želim si želim Ansambel Žarek – Lutka iz papirja Gorenjski kvintet – Moj raj Skupina Taktiki – Gremo na morje

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MRFY Novomeški MRFY se poslavljajo od poletja z novim singlom Prjatučki. Pogrešali so koncerte in stik s publiko. No, poleti se jim je spet odprlo. Obkrožili so odre po Sloveniji in podoživeli vse lepe trenutke, ki osvetljujejo življenje.

KOALA VOICE Skupina Koala Voice predstavlja videospot za skladbo Postapokaliptični svet, ki je izšla na letos izdanem albumu z naslovom Plata. V spotu, ki ga je režirala Tanita Rose, je moč začutiti mladostniško energijo, upanje in svobodo, po kateri smo v zadnjem letu hrepeneli in med štirimi stenami vsak zase spoznavali, kaj sploh pomeni.

2CELLOS Svetovno znani glasbeni dvojec 2CELLOS 17. septembra napoveduje izid novega studijskega albuma Dedicated.

Hkrati se duo po skoraj

triletnem premoru vrača na glasbene odre. Odpravlja se na svetovno turnejo, v okviru katere bo dvojec 25. maja 2022 nastopil tudi v ljubljanskih Stožicah. Turneja naj bi bila hkrati tudi poslovilna.

JADRANKA JURAS Jadranka Juras predstavlja novo skladbo Otroci noči.

Skladba je nastala v sodelovanju z Janijem Hacetom in Laro Šiljevinac, govori pa o stiku, dotiku, bližini, ki jo potrebuje vsako živo čuteče bitje. Otroci noči pa imajo tudi svoj video s pozitivnim nabojem in mladostno energijo.

BIG FOOT MAMA Veliki jubilejni koncert skupine Big Foot Mama v Areni Stožice ob 30-letnici njihove kariere, ki je bil napovedan za 2. oktober 2021, je zaradi trenutnih negotovih razmer zaradi koronavirusa preložen na 20. maj 2022.

Radio 107,8 Mhz Velenje 24 ur na dan

Naš ­čas, 9. 9. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏩

9. septembra 2021

frkanje

Direktorica zavoda za turizem Alenka Kikec in vodja marketinga v Gorenju Gostinstvo Katarina Jukič sta zadovoljno nazdravili letošnjim turističnim uspehom, vsekakor plod dobre promocije, ki jo znata tudi sami odlično izvajati. Čveku sta se takole malo za šalo nastavili: »Sva lepi? Še bolj bova, ko spijeva tale kozarček!«

» Levo & desno «

SMC na GAS Počivalškova SMC pred volitvami potrebuje malo pospeška. Zato sedaj stopa na GAS. Alojz Kovšca se je že pripasal.

Zbogom, Desus Velenjski Desus so strankarski poslanci pa tudi kolegi v stranki tako razočarali, da so kolektivno prestopili k Alenki Bratušek. Odrekli so se tudi imenu – da se ve, odslej so SAB. Sedaj optimistično upajo, da bo tu manj zakulisnega vrenja.

⏫

Prijazno je podpredsednik velenjskih upokojencev Ivan Druks vabil v društvo velenjsko svetnico Bredo Kolar. Še kakšno funkcijo ji je obljubil, saj dobro ve, kako delavna je Breda, in takšnih se nikjer ne branijo.

Odrezana roka Višji sodniki v zadevi odrezana roka zahtevajo odrezano roko. Če bo praksa obveljala, potem bodo na sodiščih morda rezali tudi glave.

⏩

Med upokojence so v teh dneh zakorakali kar trije direktorji. Donedavna direktor Rdeče dvorane Marjan Klepec, ravnateljica OŠ Gustava Šiliha Lilijana Lihtineker in direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič. Vsi pa so še polni energije in pripravljeni na različne aktivnosti. Ker je običajno, da upokojenci tistega, kar so delali v aktivni dobi, nočejo več, bi morda lahko svoja dosedanja področja enostavno zamenjali. Čvekova ideja je dobra, težava je le, da so ta direktorska mesta že zasedena.

Anticepilci končno na RTV Anticepilci so vdrli v RTV in ukradli svojih pet minut in še več pozornosti. Sedaj jim je vseeno, da v prihodnje ne smejo tja.

Prikrivanje podatkov Policija še policistom prikriva podatke. Je še kdo, ki jih ne?

ZANIMIVOSTI

Kislost organizma Vsak športnik mora skrbeti za trening in kondicijo, zato se mora posvetiti prehrani in razkisanju telesa, kar je nepogrešljiv del okrevanja. Med treningom in po njem je v telesu večja količina mlečne kisline, ki jo je treba nevtralizirati, da si opomorejo mišice in se zmanjša vnetje v telesu. pH-diagnostika se zadnjih de-

set let intenzivno uporablja v vrhunskem športu. Vsak organizem ima svoje kislinsko-bazično ravnovesje. Normalna pH vrednost organizma se giblje od 7,36 do 7,44. Vse, kar je pod ali nad tem, je prehod v kislo ali bazično stanje. Ta stanja so največkrat trenutna in prehodna, vendar je treba v primeru kronične kislosti ali bazičnosti nekaj storiti, da se izognemo neželenim zdravstvenim posledicam. Ključ do rešitve, pravijo strokovnjaki, je seveda v uravnoteženi prehrani in telesni aktivnosti, odvisno od zmožnosti in potreb posameznika.

Nasin rover odvzel prvi vzorec skale z Marsa Nasin rover Vztrajnost (Perseverance) je uspešno odvzel prvi vzorec skale z Marsa in ga varno postavil v posodo, ki se bo vrnila na Zemljo. »Imam ga,« je danes tvitnila ameriška vesoljska agencija Nasa skupaj s fotografijo kosa kamna, ki je varno shranjen v posodi, povezani z robotovim vrtalnikom.

Vztrajnost je 2. septembra vrtala v majhno skalo na površini Marsa, vendar zaradi slabih svetlobnih razmer inženirji v Nasinem nadzornem centru v južni Kaliforniji sprva niso mogli videti, ali je vzorec skale res v ekstrakcijski cevi. Nove fotografije v boljši osvetlitvi so zdaj pokazale, da je bila vrtalna misija uspešna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vzorec skale z Marsa, ki je le nekoliko debelejši od svinčnika, bodo kasneje poslali na Zemljo

in ga proučili. Nasa želi med drugim ugotoviti, ali kamen vsebuje dokaze o predhodnem mikrobnem življenju na rdečem planetu.

Prvi poskus vrtanja avgusta ni uspel. Po Nasinih podatkih je tehnologija roverja takrat delovala odlično, vendar Marsova skala ni bila dovolj trdna, zato so nastali zgolj majhni prašni drobci, s katerimi ni bilo mogoče napolniti posode za vzorčenje.

Vztrajnost je konec februarja pristala na Marsu po osemletnem razvojnem programu, ki je stal okoli 2,5 milijarde ameriških dolarjev.

Triletnika našli v avstralski divjini tri noči po izginotju V avstralski zvezni državi Novi Južni Wales so policisti v ponedeljek našli triletnega dečka, ki je izginil v petek. Malček je sam preživel tri noči v avstralski divjini. Deček ni utrpel hujših posledic in je že v objemu družine, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila avstralska policija.

Triletnika so opazili s helikopterjem skoraj 72 ur po tem, ko so ga nazadnje videli na podeželskem posestvu v Puttyju, približno 110 kilometrov severozahodno od Sydneyja, je še sporočila lokalna policija. Objavila je tudi video, ki prikazuje trenutek, ko je posadka helikopterja opazila dečka, ko je ta iz potoka pil vodo.

Dečka so pregledali reševalci, ki

so ugotovili, da nima hujših poškodb. »Imel je plenični izpuščaj, ugriznile so ga mravlje, padel je, vendar je živ,« je za lokalne medije povedal njegov oče, ki se je bal, da so dečka ugrabili, poroča na spletni strani britanski BBC. »To je dobra novica,« je za medije povedala predstavnica policije Tracy Chapman in dodala, da je dečku bližina vode omogočila preživetje.

Po poročanju lokalnih medijev ima malček avtizem in se ne sporazumeva z besedami. Tri noči je sam preživel pri temperaturah, ki so se spustile do tri stopinje Celzija.

Zaradi dečkovega izginotja so sprožili obsežno reševalno akcijo, v kateri so sodelovali policisti na gorskih kolesih, policijska enota za pse in konje, potapljači, policijske helikopterske enote ter na stotine prostovoljcev.

Kot je povedala, se trenutno ne počuti dovolj dobro pripravljeno.

Ko ji bo telo spet dopuščalo igranje na turnirjih in bo ocenila, da je lahko konkurenčna najboljšim, se bo vrnila na igrišča.

Srebotnikova pa je bila sprejeta v Guinnessovo knjigo rekordov. »Pred kratkim sem bila sprejeta v Guinnessovo knjigo rekordov zaradi posebnih dosežkov v karieri. Sem namreč edina igralka na svetu (moški ali ženska), ki je osvojila svoj debitantski turnir WTA v vseh treh možnih konkurencah posamezno, dvojice in mešane dvojice,« je še pojasnila.

V Rusiji naj bi zgradili novo mesto Katarina Srebotnik z imenom Sputnik v Guinnessovi V Rusiji so po prvem satelitu v vesolju že poimenovali cepivo knjigi rekordov proti covidu-19, Sputnik V. SeTeniška igralka Katarina Srebotnik (nekdanja Velenjčanka), ki sicer že nekaj časa ne tekmuje na turnirjih WTA, bo sprejeta v Guinnessovo knjigo rekordov.

daj nameravajo v državi zgraditi novo mesto, ki ga bodo poimenovali Sputnik. Ustrezen dogovor o gradnji Sputnika so pred nekaj dnevi podpisali ob robu

Gospodarskega foruma v Vladivostoku, je sporočilo rusko ministrstvo za razvoj vzhodne Rusije.

Industrijsko mesto Sputnik naj bi nastalo približno 30 kilometrov od Vladivostoka, na meji s Kitajsko. Raztezalo se bo na površini 925 hektarjev, v njem pa naj bi prebivalo približno 300.000 ljudi. Kdaj naj bi bil Sputnik zgrajen, še ni znano, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Sputnik 1 se je imenoval prvi satelit na svetu, ki ga je tedanja Sovjetska zveza leta 1957 poslala v vesolje. V tekmi v času hladne vojne je bilo to veliko presenečenje za ZDA. Rusija je avgusta lani kot prva na svetu odobrila cepivo proti covidu-19 in ga v spomin na slavne dni v vesolju poimenovala Sputnik V. Cepivo je po ruskih navedbah doslej odobreno v približno 70 državah sveta.

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 13

Individualna in izobraževalna pot do uglaševalca, popravljalca in izdelovalca klavirjev

Andrej Vivod je svojo glasbeno pot začel doma, na domačem pianinu, ki je nanj naredil močan vtis. Starši so ga vpisali v glasbeno šolo, kjer je začel v glasbeni pripravnici igrati blokflavto, nadaljeval pa je s klavirjem, kar je bila tudi njegova prva želja.

Začetno glasbeno izobraževanje je opravil v Slovenskih Konjicah, nato pa so ga starši zaradi lažjega usklajevanja prepisali v Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje, kjer je pri profesorici Moniki Vehovec dokončal nižjo glasbeno šolo.

Andreja sem sicer sama prvič spoznala kot 7-letnica, ko sem prišla samo 'na obisk' v klavirsko učilnico profesorice Monike Vehovec, kjer je za klavirjem sedel prav Andrej ter mi kot učenec petega ali morda šestega razreda klavirja zaigral del skladbe, ki jo je ravno vadil. Šolanje je nadaljeval pri prof. Sanji Mlinar Marin, po vpisu na Umetniško Gimnazijo Velenje pa ga je pod svoje okrilje vzela prof. Jožica Grebenšek. V njenem razredu je tudi maturiral. Šolanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Jakši Zlatarju ter leta 2014 iz klavirja diplomiral.

Istega leta je v Hamburgu začel poklicno šolanje za izdelovalca klavirja »Ausbildung zum Klavierbauer«. Šolanje je sestavljeno iz vajeništva v tovarni klavirja, v Andrejevem primeru je bila to tovarna Steinway & Sons, ki mimogrede izdeluje najprestižnejše in najboljše klavirje v svetu pianizma, teoretični del pa je opravljal v Ludwigsburgu. Po uspešno opravljenih obsežnih izpitih (ločeno izpit iz ročnih spretnosti in teoretični izpit) se je njegovo šolanje za izdelovalca klavirja zaključilo.

Zanimanje za ta izredno redek, vendar cenjen poklic

Zanimanje za uglaševanje klavirja se je začelo nekje proti koncu srednje šole, ko je prišel do

13

POGOVOR

9. septembra 2021

Ljubezen do glasbe in ljubezen do lesa Andrej Vivod je najmlajši slovenski izdelovalec klavirjev. Šolanje je zaključil pri svetovno znani tovarni klavirjev Steinway & Sons v Hamburgu. Njegov poklic, ki je sicer v Sloveniji zelo redek, a cenjen, zajema tudi uglaševanje in popravilo klavirjev in pianinov. Preteklo leto se je po večletnem šolanju in delu v tujini vrnil v Slovenijo, kjer je odprl svoje podjetje. ideje, da bi poskusil sam uglasiti svoj pianino. To idejo je v prvem letniku študija v Ljubljani tudi izpeljal. »Po dveh dneh 'uglaševanja' sem poskušal spraviti pianino v stanje, v katerem je bil, preden sem sam naredil 'uglasitev'. Pianino je po prvem poskusu uglaševanja zvenel slabše kot v prvotnem stanju«, je povedal Andrej. Seveda takrat še ni imel večletnih izkušenj in znanja, ki jih potrebuješ, da lahko vsaj približno uglasiš klavir ali pianino.

»Ko jim povem, da sem uglaševalec, popravljalec klavirjev, večkrat z velikim zanimanjem povprašajo, kaj vse počne uglaševalec, kje sem se šolal in tako naprej … nisem pa še nikoli slišal kakšnega otroka ali mladostnika, da bi rekel: ''Jaz bi pa rad postal uglaševalec klavirjev''.«

Izkušnja v tovarni klavirjev Steinway & Sons

»Izkušnja v tovarni Steinway & Sons je bila splošno gledano zelo dobra. Imajo odličen sistem, kjer vajenci spoznajo večino oddelkov v tovarni. V vsakem oddelku so dve do tri osebe, ki poleg vsakodnevnega dela opravljajo tudi delo mentorja vajencev. To pomeni, da ima vsak vajenec, ki pride na določen oddelek v tovarni, svojega mentorja, ki mu pove in pokaže, kako poteka delo na oddelku, kaj se sploh dela, kakšen je postopek dela, kateri stroji se pri tem uporabljajo, kako se uporabljajo, kje se dobijo sestavni deli instrumenta/mehanike, ki se v tistem določenem postopku vgrajujejo v instrument itd.«

Primerjava življenja v Nemčiji in Sloveniji

»V Nemčiji sem dobil občutek, da je na prvem mestu vrednot varnost. S tem mislim socialno varnost. Večini ljudi je pomembno, da imajo dobro in stabilno službo, da so dobro, predvsem finančno, preskrbljeni. V Sloveniji pa se mi zdi, da je pri večini ljudi obratno. Rekel bi, da so vseeno na prvem mestu odnosi v družini in dobre vezi s prijatelji.

Če je kdo bolj na tesno z denarjem, pa bi na primer vseeno želel zgraditi hišo za svojo družino, bo verjetno rekel: »Z denarjem bomo že nekako, glavno, da se razumemo med sabo.«

»Na šolanje v Nemčijo sem se odpravljal z mislijo, da se po treh letih in pol vrnem v Slovenijo. Na koncu sem se vrnil v Slovenijo, samo en 'kratek' postanek sem naredil vmes v Gradcu.«

Šolanje za poklic uglaševalca/izdelovalca klavirja v Sloveniji

Šolanja za poklic uglaševalca klavirjev v Sloveniji ni, pravi Andrej. »Ko jim povem, da sem uglaševalec, popravljalec klavirjev, večkrat z velikim zanimanjem povprašajo, kaj vse počne uglaševalec, kje sem se šolal in tako naprej … Nisem pa še nikoli slišal kakšnega otroka ali mladostnika, da bi rekel: ''Jaz bi pa rad postal uglaševalec klavirjev.''«

Vrnitev v Slovenijo

Po šolanju v Hamburgu je imel Andrej več možnosti za nadaljevanje svoje poklicne poti. Imel je možnost ostati v Hamburgu, kjer bi opravljal delo pri Steinwayu, druga je bila, da gre v službo v delavnico za popravilo klavirjev v avstrijski Gradec, tretja pa, da se takoj po šolanju vrne v Slovenijo in začne delo uglaševalca

Največ prvošolcev od uvedbe devetletke Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki kandidatka za članstvo v Slovenski mreži ASPnet – Med počitnicami opravili predvsem nekatera vzdrževalna dela Minulo sredo je po dveh mesecih zazvonil šolski zvonec tudi za učence Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki in naznanil začetek šolskega leta 2021/2022. V klopi je sedlo 339 učencev, od tega 46 prvošolcev, kar je največ od uvedbe devetletke. »Posebnih težav ne zaznavamo, sproti se prilagajamo razmeram in pravočasno ukrepamo,« pravi Bojan Juras, ravnatelj šole. Od novosti v novem šolskem letu je omenil projekt Teden na temo Vlak, s čimer se bodo vključili v dogodke ob praznovanju 130-letnice železniške proge Celje– Velenje. »Sicer pa z zadovoljstvom povem, da se je s tem šolskim letom naša šola kot kandidatka za članstvo pridružila Slovenski mreži ASPnet, ki je članica mednarodne UNESCO Associated Schools Network in v katero je vključenih že več kot 100 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Pri delu se ravnamo po štirih Delorsovih stebrih:

Pouk na Osnovni šoli bratov Letonja Šmartno ob Paki za zdaj obiskuje 339 učencev.

učiti se, da bi vedeli; učiti se, da bi znali delati; učiti se, da bi znali živeti skupaj; učiti se biti.« Pojasnil je še, da je glavni cilj UNESCO ASPnet, da vsi člani delujejo v duhu kulture miru in nenasilja, strpnosti in sodelovanja, sprejemanja drugačnosti, v poglobljeni skrbi za osebni razvoj posameznika in za ohranitev naravne in kulturne dediščine ter širše našega skupnega

doma – planeta Zemlje. V okviru tega projekta bodo sodelovali na mednarodnih in nacionalnih projektih ter obeležili nekatere mednarodne dneve.

Počitnice so izkoristili predvsem za izvedbo vzdrževalnih del. Tako so prepleskali celotno kuhinjo, prenovili kabinet za biologijo in kemijo ter opravili še nekatera druga potrebna 🔲 tp vzdrževalna dela.

klavirjev. Zadnjo možnost mu je vodja šolanja pri Steinwayu Martin Olbrich dobronamerno odsvetoval. Bil je mnenja, da mu manjkajo vsaj še dve do tri leta delovnih izkušenj, preden bi bilo smiselno razmišljati o tem, da bi šel 'na svoje'. Po premisleku se je odločil, da bo poskusil v Gradcu.

V Gradcu je bilo skoraj vse drugače, kot si je predstavljal, pravi Andrej. Kmalu je ugotovil, da sestavljanje novih klavirjev s popravljanjem in vzdrževanjem rabljenih klavirjev nima veliko skupnega. V tovarni so bili postopki utečeni, izdelovali so 7 modelov klavirjev in 2 modela pianinov, vse orodje, ki se potrebuje, je bilo dostopno na točno določenem mestu. Ko pa je postal tehnik za klavirje 'na terenu', pri glasbenikih doma, v glasbenih šolah, v operah, v koncertnih dvoranah, pa pravzaprav nikoli ni vedel, kaj ga čaka. Obstaja namreč več tisoč različnih modelov klavirjev in pianinov, ki se dandanes uporabljajo za izvajanje glasbe, in vsak izmed teh modelov ima kakšno svojo posebnost. Kaj kmalu po tem spoznanju se je spomnil besed svojega vodje v tovarni v Hamburgu: ''Zdaj se šolanje za vas pravzaprav šele začne.'' »V tistem trenutku nisem razumel, kaj hoče povedati. Če smo ravnokar zaključili s šolanjem, kako naj bi se šele začelo? Po nekaj mesecih dela v Gradcu sem pa zelo dobro vedel, kaj nam je takrat želel povedati.« Andrej je po približno dveh letih in pol dobro spoznal tudi svoje sodelavce v Gradcu. Ob vseh problemih, na katere je naletel pri delu, naj so bili to tehnični problemi ali pa problemi v medosebnih odnosih s sodelavci, je v tem času malo bolje spoznal sebe in svoje šibke

London Pred nekaj desetletji, ko je Jugoslavija obrnila hrbet Sovjetski zvezi, so se odprle meje v zahodni svet. Tako se nas je nekaj Velenjčanov priključilo skupini, ki je z Brniškega letališča odpotovala v britansko prestolnico.

Najprej nas je presenetila neznanska gneča na londonskih ulicah, ko so se zaposleni vračali z dela. Med drugim smo se sprehodili skozi sloviti Hyde Park, kjer so ljudje poležavali na zeleni trati in bežali pred mestnim vrvežem. Na robu parka smo naleteli na zloglasni Hyde Park Corner, kjer so govorci na nizkem odru bolj ali manj ognjevito izražali svoje misli in poglede, kritizirali britansko družbo in izkoriščanje delavcev ter nizali krivice, ki jih tarejo. Nekateri so spregovorili o osebnih težavah in družinskih problemih. Vse je bilo dovoljeno povedati, lahko so imeli dolge in strupene jezike, le kraljeve družine ni smel žaliti nihče. Ko je eden od nastopajočih zagotavljal, da išče vročo družico, sem nagovoril hudomušno vzgojiteljico Lijo, naj se povzpne na oder in razkrije, da bi rada imela postavnega in krepkega lepotca. Tovarišica Lija je bila zabavno dekle in je navzoče presenetila v velenjski angleščini. V hipu sta se pred njo znašla

točke. Svoje je dodala tudi epidemija. V času epidemije, nekje v novembru 2020, se mu je v mislih začela porajati ideja, da bi se preselil nazaj v Slovenijo in tam začel delo uglaševalca klavirjev.

Pri sprejemanju odločitev mu je 'pomagala' tudi takratna sprememba načina dela v delavnici ter načeti odnosi med njim in sodelavci. Vse to ga je spodbudilo, da se je po hitrem postopku preselil nazaj v Slovenijo.

Cilji in želje za prihodnost

»Cilj in želja bi bila, da glasbenikom pokažem, da klavir oz. pianino potrebuje neko svojo 'pozornost'.« Andrej klavir opisuje kot skupek premikajočih se mehanizmov, ki poskrbijo, da se ob pritisku na tipko zasliši točno določen ton. »Prej kot slej bo vsak izmed teh premičnih delov potreboval neko pozornost. Nekje bo potrebno 'podmazati' z oljem, drugje se nabereta prah in umazanija, ki zavirata normalno premikanje mehaničnih delov, čez nekaj časa je dobro zbrusiti kladivca, uravnati višino tipk … podobno je kot pri avtomo»Sploh so mi zanimive stvari, za katere drugi pravijo: ''Tega se pa ne da narediti.'' Če sem drugačnega mnenja, potem običajno še bolj intenzivno zagrizem v kakšen projekt. Vse se da, če se hoče.« bilu,« pravi Andrej. Tudi tam ni dovolj, da ga samo 'natankamo', ko zmanjka goriva. Vsake toliko časa je dobro zamenjati gume, olje motorja, zavorne ploščice … »Življenjski cilji … Kaj pa vem, izpeljati čim več zanimivih projektov, bodisi na glasbenem področju bodisi v mizarski delavnici ali pa kjerkoli drugje. Sploh so mi zanimive stvari, za katere drugi pravijo: ''Tega se pa ne da narediti.'' Če sem drugačnega mnenja, potem običajno še bolj intenzivno zagrizem v kakšen projekt. Vse se da, če se hoče.« 🔲

Lara Oprešnik

dva temnopolta orjaka, a je kandidatka brž skočila z odra v naše varno zavetje.

Dolgo smo se mudili v parku in uživali ob posameznih nastopih. Obšla me je misel, da bi lahko pri nas imeli v ljubljanskem Tivoliju kotiček, kjer bi ljudje naglas povedali, kaj je prav in kaj narobe v naši deželici.

Obiskali smo tudi muzej voščenih lutk Madame Tussauds, ki je ena od svetovnih atrakcij. Pravijo, da kdor ga ni videl, ni bil v Angliji. Voščene lutke v naravni velikosti upodabljajo najbolj znane svetovne osebnosti. Povedali so, da posamezno lutko izdelujejo več tednov ali celo mesecev, dokler jim ne uspe oblikovati resnične podobe. Tako srečujemo politično smetano, največje umetnike in športne velikane.

Tam lahko vidimo tudi našega Tita v partizanski uniformi. Malo sem pohitel in se postavil kot lutka, da bi presenetil svoje ljudi. A ti so kanček zamujali in tako se je ob meni ustavil starejši moški. Najbolj nenavadno se mu je zdelo, da ima lutka v roki dežnik, pristopil je bliže, ga otipal, me pogledal v okamneli obraz, skomignil z rameni in odšel. Medtem so moji od daleč opazovali radovedneža, pokali od smeha in mi ob koncu čestitali za potegavščino.

Ko vas bo kdaj pot zanesla na britanski otok, pojdite v Hyde Park in si vzemite čas za nepozabni Hyde Park Corner. 🔲

Bojan Glavač

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

9. septembra 2021

Kdo bi nas razumel, majkemi?

Rotary klub Velenje ima novo vodstvo Novi predsednik kluba je dr. Peter Peer – Zveza Rotary klubov Slovenije si prizadeva, da bi Slovenija v petih letih postala prva država na svetu, ki ne bi uporabljala plastenk za vodo in druge pijače Jasmina Škarja

Za Rotary klub Velenje je bilo kljub epidemiji rotarijsko leto uspešno, pravi sedaj že nekdanji predsednik kluba Vasja Čretnik. Poseben poudarek so namenili pomoči talentiranim mladim posameznikom iz domačega okolja. V letu, ki se je izteklo, so se odzvali na mnoge stiske in težave ljudi. Izvajali so aktivnosti v dobrobit in pomoč Varni hiši, ki jo podpirajo z različnimi materialnimi in finančnimi donacijami, ter ob praznikih organizirali obdarovanja za varovanke in njihove otroke. Več let zapored skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine in Športno zvezo Velenje in Športno unijo Slovenije organizirajo sedaj že tradicionalni Poletni tabor za otroke iz socialno ogroženih družin ter tesno sodelujejo s Knjižnico Velenje, kjer organizirajo vrsto zanimivih predavanj, na njihovo pobudo pa je bila vzpostavljena tudi izposoja igrač za otroke. Donirajo tudi sredstva za nove igrače, obenem pa že deset let z njimi organizirajo sejem igrač z imenom Klic iz omare. Ponosni so na to, da je njihov klub eden od sodelujočih entitet pri projektu Donirana hrana, ter na to, da že od same vzpostavitve redno organizirajo prevzem in predajo hrane socialno ogroženim posameznikom in družinam.

Trudili se bodo krepiti zaupanja vredno poslanstvo

1. julija je Vasja Čretnik vodenje Rotary kluba Velenje predal novemu vodstvu in predsedniku dr. Petru Peeru, prof. Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki pravi, da bo nadaljeval zastavljene ak-

Vsako leto je smrt kot posledica samomora med vodilnimi vzroki smrti za ljudi vseh starosti. Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800.000 oseb. Tudi letos bomo svetovni dan preprečevanja samomora obeležili na več načinov. Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z UP IAM Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora – Centrom za psihološko svetovanje Posvet ter z Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija pripravlja vrsto aktivnosti.

Kljub žalostni statistiki (aktualni podatki bodo znani 10. septembra) je spodbudno dejstvo, da samomore lahko preprečujemo, pri preprečevanju pa lahko z dejanji, ki ustvarjajo upanje, sodeluje vsak izmed nas.

tivnosti kluba. Napovedal je, da bodo, četudi je korona čas pustil določene sledi, z delom tudi v prihodnje krepili zaupanje v njihovo poslanstvo. »Omeniti velja izvedbo Poletnega tabora za socialno ogrožene otroke v avgustu, ki je tudi letos potekal v Gozdni šoli v Mozirju, v organizaciji z Medobčin-

Dr. Peter Peer bo nadaljeval začrtane aktivnosti kluba. Letošnje poletje so pomagali tudi pri izvedbi Poletnega tabora za socialno ogrožene otroke v avgustu, ki je tudi letos potekal v Gozdni šoli v Mozirju, v organizaciji s Športno unijo Slovenije.

sko zvezo prijatelje mladine, s Športno zvezo Velenje in Športno unijo Slovenije. Rdeča nit pa še naprej ostaja tudi skrb za Varno hišo v Velenju ter projekt Donirana hrana. Kot vseslovenski rotarijski projekt naj posebej omenim gibanje Adijo plastenka, živijo steklenka. Zveza Rotary klubov Slovenije si namreč prizadeva, da bi Slovenija v petih letih postala prva država na svetu, ki ne bi uporabljala plastenk za vodo in druge pijače, za-

to smo začeli gibanje adijoplastenka. si,« je povedal novi predsednik dr.

Peter Peer. S Steklarno Hrastnik in z drugimi partnerji so razvili steklenko, s katero želijo pripomoči k ekološki ozaveščenosti družbe. Projekt so nadgradili z dobrodelno noto. Za prvo donacijo so izbrali projekt CAR-T zdravljenja obolelih za levkemijo in oblikovali partnerstvo s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo. Projekt med drugimi podpira tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, gibanju se je 🔲 pridružil ves njegov urad.

Slovenci uporabimo in odvržemo kar 130 milijonov plastenk na leto ali povedano drugače: če bi vse odvržene plastenke postavili eno zraven druge, bi s tem ustvarili kar 22 tisoč kilometrov dolgo vrsto plastike. To pa je polovica obsega ekvatorja.

Lara Oprešnik

Velenje – Velenje je mešanica nacionalnosti in posledično tudi različnih kultur.

A vseeno tiste najbolj pristne Velenjčane povezuje velenjščina. Izražanje z lastno govorico je izražanje sebe na svoj način. Gre za unikatne besede, besedne zveze, ki jih nezavedno uporabljamo. V Velenju so jih oblikovali ulica, družba, okolje, velenjski rap, glasba in različni imidži. Velenjska populacija, predvsem mlajša, si pusti biti samosvoja in se izraža na individualen način.

Individualnost in unikatnost sta zame umetnost. In prav takšne umetnosti, ki je zrasla v Velenju, ne najdeš v nobenem drugem mestu v Sloveniji. Velenjčani so drzni, samosvoji in pristni, majkemi.

Razstava v Podhodu Pošta je nastala v sklopu Festivala mladih kultur Kunigunda in na ogled postavlja velenjske besedne zveze. Potrditev, da smo resnično unikatni, sem dobila od pristnega Velenjčana Jana Gomboca. Jan, ki že vse življenje živi v Velenju, če ne upoštevamo študija v Ljubljani, pravi, da je Velenje mešanica različnih kultur. »Ta unikatni miks Balkana ter priseljencev z različnih koncev Slovenije prinaša samosvojo govorico, ki smo jo razvili v Velenju. Ker smo zelo mlado mesto, bi lahko rekli, da smo v bistvu vsi priseljenci,« pravi Jan. Tako je v mestu združenih več različnih kultur in ljudi. Jan se je nekaj časa vozil na delo v Idrijo, kjer so ga zaradi besede 'lejga', ki jo je uporabljal v svojem besednjaku, pogosto dražili. Tudi v Škofji Loki so ga redno opominjali, da prihaja iz Velenja. Ni kaj, Velenjčani pač naredimo vtis na ljudi. Jan mi je kljub temu da razstave

Jan Gomboc s prijatelji v Španiji

sicer še ni videl, povedal kar nekaj izrazov, ki jih vidimo na razstavi. Dodal je še nekaj pravih velenjskih, ki jih na razstavi ni: 'kira gamad', 'čveger', 'ne bit mutav', 'bakat'... To so izrazi, ki jih v drugih mestih po Sloveniji ne slišiš, razmišlja Jan. Vsaka beseda iz velenjščine nosi svojo zgodbo, svoj pomen in izraža nekaj svojega, edinstvenega.

Tudi Jan se je spomnil nekaj zanimivih zgodb, pustolovščin v povezavi z 'našimi' besedami. Velenje je pač ena velika pestrost, miks vsega. Pa je to slabo? Jaz mislim, da ni. Dandanes, ko se v svetu družbenih omrežij vsi trudijo biti čim bolj enaki drug drugemu, mi ostanimo zvesti sebi in svojemu individuumu. Brez velenjščine ne bi bilo dobrih zgodb in spominov, zato hvala Velenje, Janu pa hvala za pogovor. Ka pa to ... 🔲

lêjga / léjga

àš kà mislim

a ti zglédam tk Ka ti je krivo? májkemi

Jan Gomboc: »Ko smo šli s kolegi na dopust po Španiji, smo 'rentali' avto.

Na prehodu za pešce smo se ustav'li, človek za nami se zaleti u nas. Js rečem: »Lej tipa, ka je naredu!«

10. september - svetovni dan preprečevanja samomora S skupnimi močmi prekolesariti 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje – Letošnja akcija bo potekala pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji, ki je tudi uradni slogan letošnjega svetovnega dne preprečevanja samomora

❱

Izziv je , da bi udeleženci z vsega sveta prekolesarili 40.075 km, kolikor znaša obseg Zemlje.

Z akcijo želijo promovirati tudi zdrav in aktiven življenjski slog

V sodelovanju s partnerji bo že osmo leto zapored potekala tudi akcija Prekolesarimo svet, ki se ji lahko pridružite vsi in katere cilj je, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Asist.

Monika Brdnik, mag. psih., ki na UP IAM Slovenskem centru za

Steklenka je izdelana iz vrhunskega stekla, brez primesi težkih kovin, in opremljena z zamaškom iz bukovega lesa in se kot takšna lahko neskončno reciklira in tako ne obremenjuje okolja. Poimenovali so jo Juno, v sebi pa skrbno varuje sedem decilitrov najbolj dragocene tekočine – vode. Če bi tudi vi radi sodelovali pri projektu in jim pomagali pri nameri, da bo v našem okolju manj plastike, vas vabijo, da se jim pridružite na adijoplastenka.si.

V Podhodu Pošta je na ogled razstava z naslovom Kdo bi nas razumel, majkemi? – Preberete si lahko o besednih zvezah, ki se uporabljajo samo v Velenju – To je razstava velenjščine

V akciji lahko sodelujete od 10. septembra (svetovnega dneva preprečevanja samomora) do 10. oktobra (svetovnega dneva duševnega zdravja).

Monika Brdnik

raziskovanje samomora sodeluje pri izvajanju aktualnih mednarodnih in nacionalnih raziskovalno-intervencijskih projektov s področja duševnega zdravja in samomorilnega vedenja, pove, da bo letošnja akcija ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora

potekala med 10. septembrom in 10. oktobrom, pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji, ki je tudi uradni slogan letošnjega svetovnega dne preprečevanja samomora. »Namen akcije je širiti zavedanje in ustvarjati upanje, da samomore lahko prepreču-

jemo ter hkrati naredimo nekaj zase. Pobudnik akcije Prekolesarimo svet je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, ki skuša tudi letos uresničiti izziv, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša

Pridružite se aktivnosti, neodvisno od tega, kje, kdaj in koliko kilometrov boste prekolesarili. Veseli bomo vsakega kilometra, prekolesarjenega z namenom, da naredite nekaj zase in zanetite upanje za preprečevanje samomora.

obseg Zemlje. Obenem pa želimo z akcijo promovirati zdrav in aktiven življenjski slog, ki je med drugim tudi dobro orodje za krepitev duševnega zdravja, ter spodbujati druženje in povezovanje med ljudmi,« pove Brdnikova, ki vse vabi, da se akciji pridružijo.

Kako sodelovati v akciji Prekolesarimo svet?

Asist. Monika Brdnik, mag. psih: »Kolesarske akcije se lahko udeleži kdorkoli. Kolesarimo lahko kjerkoli – doma, na poti v službo, v naravi, na počitnicah, na organiziranih kolesarskih dogodkih, v fitnesu itd. Na kolo vabimo vse: odrasle, otroke, mladostnike in družine. Kolesarite lahko sami, v družbi svojih bližnjih, sodelavcev ali v okviru različnih organizacij.

Sodelujoči potrebuje le kolo ali sobno kolo in nekaj dobre volje.

Pred samim kolesarjenjem se ni treba registrirati. Da vam bomo lahko poslali potrdilo o sodelovanju, pa vas prosimo, da po končanem kolesarjenju izpolnite spletni obrazec s podatki in številom prekolesarjenih kilometrov. Ob koncu akcije bomo zbrali skupno število kilometrov, ki jih bomo prekolesarili slovenski kolesarji in kolesarke. Seštevek bomo posredovali Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, kjer bodo zbirali informacije o skupnem številu prekolesarjenih kilometrov po vsem svetu,« razloži Brdnikova, ki upa, da bo čim več ljudi kolesarilo in svoje kolesarske podvige, utrinke in fotografije z akcije delilo naprej. »Tudi na Facebook strani dogodka. Vtise bomo zbirali tudi na info.scsr@upr.si«. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 15

V počastitev krajevnega praznika Krajevne skupnosti Šentilj so se številni Šentiljčani 3. septembra zbrali na slavnostni seji pred Domom krajanov Šentilj.

Po kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci in učitelji podružnice Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, je prisotne pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Šentilj pri Velenju Janez Podbornik in podelil zlati grb upokojenima zaposlenima – kuharici Lojzki Jezernik in učiteljici Roziki Kamenik.

Praznik Krajevne skupnosti Šentilj pri Velenju Prejemnici zlatega grba sta Lojzka Jezernik in Rozika Kamenik – Želijo si nov večnamenski dom – Pomembna pridobitev za krajane bo tudi optika, ki bo pokrila sive lise v Šentilju

vsak dom, to pa bo pomembna pridobitev tudi za Šentilj. Prav je, da se skupnost razvija in da gremo naprej, ne smemo pa pozabiti na ljudi, povezovanje in mlade, ker je to najpomembnejše,« je zaključil župan, ki se je s krajani in predsedniki krajevnih skupnosti, ki so se srečanja udeležili, v sproščenem vzdušju tudi poveselil. V sklopu slavnostne seje so obiskovalcem predstavili tudi najnovejšo pridobitev – učil-

❱

Letos gredo tudi na državno prvenstvo v kegljanju na vrvici.

Prejemnici zlatega grba ostajata v spominu in srcih mnogih otrok

Za gospo Jezernik, ki se je v podružnični osnovni šoli zaposlila leta 1977, sta bili priprava hrane za otroke in čiščenje prostorov glavni delovni obvezi.

Je pa bila znana po tem, da je poprijela za vsako delo, saj so se nanjo prilepila tudi vsa hišniška dela in delo kurjača,« pove predsednik krajevne skupnosti Janez Podbornik, ki je za obe nagrajenki za leto 2021 našel same lepe besede. »Teta Lojzka (kot so jo klicali otroci) je rada hodila v službo, bila vedno dobre volje, prijazna do otrok in je tako posredno vplivala na vzgojni proces učencev. Rozika Kamenik pa je kot učiteljica svojo poklicno pot pričela leta 1975 v Šentilju in kasneje kot vodja šole skrbela, da so bile vse dejavnosti na šoli izvedene kakovostno, v prijaznem vzdušju za učence in zaposlene. Bila je tudi močna vez med matično šolo Gustava Šiliha Velenje, podružnično šolo Šentilj in KS Šentilj. V času njenega vodenja šole je bila iz-

15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

9. septembra 2021

Prejemnici zlatega grba KS Šentilj za leto 2021 Lojzka Jezernik in Rozika Kamenik, v družbi predsednika krajevne skupnosti Janeza Podbornika in župana Petra Dermola.

vedena nadgradnja šole, česar je bila posebej vesela,« je poudaril predsednik krajevne skupnosti Podbornik, ki je, kljub temu da večjih pridobitev v zadnjem obdobju nimajo pokazati, izpostavil pomen praznika za krajane, ki je zelo dobrodošel, saj se po obisku sodeč, ob upoštevanju ukrepov pozna, da so pogrešali druženje. Kaj pa izzivi in načrti? »Naša velika želja je, da se začne gradnja večnamenskega doma.

Obljube so, potrebe pa tudi. Nekateri starši zaradi pomanjkanja

V Šentilju se lahko pohvalijo z več kot dvestoletno zgodovino šolstva, na kar so posebno ponosni. Otroci so pripravili kratek kulturni program in poskrbeli, da so se prisotni imeli lepo.

prostora otroke vozijo v vrtec v Velenje, petošolci pa zaradi prostorske stiske ostajajo v Šentilju.

Prostore, ki so dotrajani, ima šola v starem delovnem domu, šola v kletnih prostorih zamaka, dom krajanov je star, nujno potrebujemo nov objekt,« opiše stanje predsednik krajevne skupnosti, ki ga kljub vsemu veseli, da imajo veliko podmladka, veliko tudi novogradenj, kar kaže, da mladi ostajajo v domačem kraju. »Luč na koncu tunela se kaže, upam, da bomo uspešni pri pridobitvi

evropskih sredstev,« je dodal Janez Podbornik.

Začeli z gradnjo pločnika, pristopili k izvedbi natečaja za večnamenski dom

Srečanja se je udeležil tudi župan MO Velenje Peter Dermol, ki je tako nagrajenkama kot vsem prisotnim krajankam in krajanom čestital ob prazniku krajevne skupnosti. Poudaril je, da so že pristopili k začetku izgradnje pločnika, ki bo zagotovil

večjo varnost otrok na poti v in iz šole. »Prav tako je MO Velenje pristopila k izvedbi javnega natečaja za večnamenski dom v Šentilju. Natečaj bo objavljen oktobra letos in tako bomo kmalu prejeli prve idejne rešitve. Moramo pa biti glede investicije realni in racionalni, saj bi to pomenilo, da je izgradnja doma možna veliko prej, če je investicija finančno dosegljiva. Tudi telekomunikacijski operaterji s 1. oktobrom začenjajo dela za pokrivanje sivih lis, kar bo pripeljalo optiko v

nico na prostem, predstavil pa se je tudi novi ravnatelj Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, mag.

Damjan Gašparič, ki je čestital in pohvalil novo pridobitev, s pomočjo katere bodo lahko nekaj ur pouka otroci izvajali tudi na prostem, v lepem naravnem okolju. »Računam, da bomo zgledno sodelovali in napredovali v dobro zadovoljnih in znanja željnih otrok.« Čestitke KS Šentilj in čim več uresničenih idej želimo tudi mi. 🔲

Jasmina Škarja

Lansko leto smo v KS Šentilj izpeljali tradicionalno žegnanje konjev in nekaj manjših prireditev. Veseli smo, da so naši upokojenci tudi športno aktivni in dosegajo lepe rezultate. Posledično so dobrodošli v vseh krajevnih skupnostih.

Na Kardeljevi ploščadi praznujejo V čakanju na boljše čase MČ Levi breg – vzhod bo med 8. in 19. septembrom izvedla niz prireditev, posvečenih 40. obletnici ustanovitve, s katerimi bo povezala vse generacije prebivalcev

Člani Kulturnega društva Gorenje potegnili črto pod lanskim delom – Korona ljubiteljsko kulturo močno prizadela, ljudi pa prikrajšala za prijetne trenutke – Ostajajo optimisti

Velenje, 8. septembra – Včeraj (v sredo) se je na Kardeljevem trgu začelo osrednje dogajanje v čast 40-letnici Mestne četrti Levi breg – vzhod. Bogat program praznovanja s športnimi in kulinaričnimi druženji, z glasbenimi in drugimi kulturnimi dogodki nagovarja prebivalce, da se aktivno vključijo. V organizacijskem odboru so si ga zamislili tako, da z njim obujajo spomine na mestno četrt nekoč, predvsem pa predstavljajo njen sodobni utrip, posameznike in skupnosti, ki v njej sobivajo.

Kakšna je bila soseska in kako je življenje teklo nekoč, so prikazali na razstavi v Galeriji na prostem – razstavišču na pešpoti, ki Kardeljev trg povezuje s središčem mesta. Z bogatim slikovnim gradivom osvetljuje razvoj mestne četrti. Slednjega bodo prikazali tudi v filmu. V nedeljo, 12. avgusta, bodo namreč premierno zavrteli dokumentarni film 40 let MČ, v katerem je avtor Tomo Čonkaš s sodelavci ustvaril časovni presek medgeneracijskega in multikulturnega sobivanja prebivalcev mestne četrti. Projekcija se bo začela ob 19. uri na Kardeljevem trgu.

Po včerajšnjih turnirjih uličnega šaha in ruskega kegljanja se športno dogajanje nadaljuje da-

Tatjana Podgoršek

nes (v četrtek), ko se bo ob 17. uri na košarkarskem igrišču za pošto začel turnir trojic v ulični košarki, ki ga prirejajo v sodelovanju s šoštanjskim Košarkarskim klubom Elektra iz Šoštanja.

V soboto (11. septembra) ob 10. uri pa se bo na travniku za pošto začel turnir cicibanov v malem nogometu, na katerem sodeluje velenjski NK Rudar. Prijave za sodelovanje na turnirjih zbirajo na spletnih kanalih MČ Levi breg – vzhod.

Prav tako v soboto ob 10. uri se bo na Kardeljevem trgu začela kulinarična tržnica, na kateri bo skozi jedi prikazana kulturna pestrost prebivalcev soseščine.

V sodelovanju s KD Međimurje Velenje, ki sicer prireja kulinarične tržnice etničnih skupin, bodo domačo kuhinjo predstavili člani kulturnih društev.

V torek, 14. septembra, ob 17. uri, bodo na Kardeljevi ploščadi slavnostno prevzeli keramično skulpturo 40 sončnic za praznik, ki so jo iz keramičnih cvetov sončnic, enega za vsako leto, v trajen spomin jubileju ustvarile članice skupine Gambatte v trajen spomin.

V četrtek, 16. septembra, bo Kardeljev trg obiskala Pika Nogavička, ki bo za najmlajše prebivalce mestne četrti priredila

ustvarjalno delavnico (ob 16.30) in lutkovno predstavo v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje Repa velikanka (ob 17. uri).

Praznovanju se s koncertom pridružuje Pihalni orkester Glasbene šole Velenje, ki bo nastopil na Kardeljevem trgu v petek, 17. septembra, ob 17. uri. Uro kasneje pa bodo tam podelili priznanja ob zaključku akcije Ocvetličimo balkone, s katero MČ Levi breg – vzhod že tri leta spodbuja prebivalce k soustvarjanju rastlinskega okrasja v soseščini.

Osrednje praznovanje se bo zaključilo s koncertom urbanih ustvarjalcev mestne četrti – Točno tule! Velenjski rap. V nedeljo, 19. septembra, ob 19. uri, bodo na Kardeljevi ploščadi nastopili raperji Mrigo, U Kan, Princip, Ziebane in Thaigo. Tako bo na račun prišla tudi mladina.

Nato bodo v počastitev 40-letnice MČ Levi breg – vzhod priredili še svečano sejo sveta mestne četrti, na kateri bodo najprizadevnejši krajani in društva prejeli jubilejne plakete in priznanja. Seja se bo začela v ponedeljek, 27. septembra, ob 19.30, v veliki dvorani velenjske glasbene šole. Potekala bo pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Velenje Petra Dermola. 🔲

tf

Več kot 100 članov šteje Kulturno društvo Gorenje, ki poleg ljubiteljske kulture občane spodbuja tudi k športni rekreaciji. Pred nedavnim so potegnili črto pod opravljeno delo v preteklem letu. Od dokaj obsežnega programa so ga lahko opravili precej manj, kot so si želeli.

Leto 2020 so začeli dobro, polni optimizma, nam je dejal predsednik društva Drago Tamše. Pripravili so premiero gledališke predstave Denar z neba, ki jim je veliko pomenila. V domači dvorani so jo zaigrali kar petkrat in vedno je bila polna, obiskovalci pa zelo zadovoljni. Načrtovali so kar nekaj gostovanj na odrih drugih ljubiteljskih skupin, a jim je te načrte prekrižala epidemija covida-19. Pa ne le tega, ampak tudi vse ostale načrtovane aktivnosti, kot so delavnice, druženje ob petkih zvečer, noč knjige, prireditev ob mednarodnem dnevu žena in še marsikaj. Zaradi ukrepov so od predvidenih športno rekreativnih druženj izvedli le pohod ob slovenskem kulturnem prazniku. »Jeseni smo čakali na boljše čase, a smo čakali zaman. Epidemija covida-19 je res močno posegla v vse pore življenja, kulturo pa je spravila

na »kolena« tako pri poklicnih kot pri ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcih. Pri slednjih bodo posledice najbrž še večje, kajti ljubiteljska kultura temelji na prostovoljstvu, odvisna je od vo-

Drago Tamše: »Imamo program, a bomo videli, kaj od tega bomo lahko izvedli. Če bomo kaj, bomo le zato, da bodo kultura in ljudje od tega kaj imeli.«

lje, pripravljenosti posameznika, da svoj prosti čas nameni ustvarjanju v gledališki, pevski, literarni, likovni dejavnosti. Druži ljudi v njih, prav tako pa obiskovalce kulturnih dogodkov. Tudi za to jih je epidemija prikrajšala. Ugotavljamo, da dejavnost zamira, kar me zelo skrbi ter žalosti. Iz

prakse vemo, kako težko je znova »zagnati« kolesje, tudi če ga ustaviš za krajši čas, iz takšnih ali drugačnih razlogov.« Izboljšanje epidemiološke slike v letošnjem letu jim je znova vlilo malo več optimizma in volje, je nadaljeval Tamše, a je bilo zavedanje, da s pripravo prireditev kot organizatorji prevzemajo nase odgovornost za zdravje obiskovalcev, za spoštovanje ukrepov, kar veliko breme.

Kljub temu so zbrali pogum in v sodelovanju z občino ter nekaterimi društvi v lokalni skupnosti pripravili občinsko proslavo ob dnevu državnosti. »Bila je dobro obiskana in uspela nam je. Kaj pa bomo od predvidenega še lahko letos izvedli, pa bo pokazal čas. Prilagajali se bomo razmeram in vse, kar bomo pripravili, bomo zato, da bodo ljubiteljska kulturna ustvarjalnost in občani od tega nekaj imeli.« Za letos so predvideli ta mesec še kolesarjenje, konec oktobra sodelovanje na komemoraciji ob dnevu mrtvih v Skornem, nadejajo se, da bodo lahko ob upoštevanju pogojev PCT gostovali z gledališko predstavo. 🔲

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 16

16 Jutri se bo začela vrteti nova sezona v prvi moški rokometni ligi.

Velenjčani jo lahko kot aktualni prvaki začenjajo zelo samozavestno. Ob tem se zavedajo, da jim bo gotovo težje kot v prejšnji sezoni. Brez podcenjevanja drugih jim bodo pri pri njihovi želji, da bi podaljšali primat najboljšega moštva v naslednjo sezono, glavna konkurenta podprvak Trimo in tretje Celje, a se s tem ne obremenjujejo: »V Celju se vedno pričakuje največ. Naša prioriteta pa bo gotovo vrnitev naslova.« Iz lige sta izpadla Izola in Krka, nova člana pa sta SVIŠ Ivančna Gorica in Herz Šmartno. Žreb je določil, da bo že v uvodnem krogu derbi med prvaki in podprvaki. »Tako pač je,« je začel pogovor z nami trener aktualnih prvakov Zoran Jovičić. »Nanj ne moreš vplivati in resnično bo že v prvem krogu naš nasprotnik eden najzahtevnejših tekmecev, za povrh pa še v svoji dvorani.

Vsaka tekma bo poglavje zase.

Ne glede na to, ali smo proti nasprotniku papirnati favoriti ali ne. Na vsakega se bomo kar najbolje pripravili. Moja želja bo, da skozi celotno prvenstvo vsakič damo maksimum. Če bo tako, bom zelo zadovoljen. Enako razmišljam tudi o sobotnem gostovanju. Ni treba dodatno omenjati, da je Trimo kakovosten tekmec. Čaka nas gotovo eden od najtežjih dvobojev v novi sezoni. Je pa to šele njen

ŠPORT

9. septembra 2021

Če so jih lani podcenjevali, jih v novi sezoni gotovo ne bodo Rokometaši Gorenja se z naslovom državnega prvaka ne obremenjujejo – Vlogo favorita prepuščajo Celjanom in Trebanjcem Trimo, Celje ter seveda vas mnogi uvrščajo med glavne favorite za naslov?

začetek, ko še ne veš, na kakšni kakovostni ravni je naša ali nasprotnikova igra.«

»Sam menim, da so glavni favoriti Celjani. Imajo najboljši, najbolj širok igralski kader. A nikoli se ne ve. Vedno so napovedi nehvaležne. Lani nas niso uvrščali niti med tri ekipe, marsikdo nas sploh ni vzel zares.

Zelo pomembno je, kdo bo igral v Evropi. Kar zadeva nas, bomo imeli deset zelo težkih tekem. Po eni strani igralcem takšni dvoboji koristijo za nabiranje pomembnih izkušenj, po drugi pa nisi v enakovrednem položaju, ampak zaradi dodatnih naporov v slabšem v primerjavi s tistimi, ki teh tekem nimajo. Kljub temu si želim, da bi čim dlje prišli v Evropi. To bo za nas dodaten izziv. Kot pa sem dejal, še ne razmišljamo tako daleč. Šli bomo korak za korakom.«

Prejšnja sezona je bila blesteča.

Pred njenim začetkom najbrž niti sanjali niste, čeprav si je športno želeti čim več, da se bo tako razpletla? »Moje razmišljanje je pač takšno, da gremo s tekme na tekmo in tudi v prihodnje bo moja filozofija takšna. S kadrom, ki smo ga imeli, smo šli čez vse ovire, dvignili raven igre v pravem trenutku, zmagali na pomembnih gostovanjih, presenetili celotno Slovenijo s prvim mestom in prišli med štiri tudi v evropskem pokalu. Svojim fantom še enkrat čestitam za takšen uspeh.« Ocenjujete, da ste dobro pripravljeni, čeprav trenerji niste nikoli zadovoljni. Vedno pravite, da je lahko še bolje. »Strinjam se, vedno je lahko še bolje. No, v prejšnje sezoni, gledano v celoti in ne na posamezne tekme, pač ne. Saj smo na koncu ponosno pred svojimi gledalci dvignili pokal. Ta te-

den bi morali igrati tudi domači super pokal, vendar ga zaradi evropskih tekem ne bo. S tem smo ostali brez pomembnih tekem, a nič zato. Priprave so tekle že po ustaljenem ritmu.

Odigrali smo tudi nekaj zelo

Najbrž bo vam najtežje, saj pravimo, da je lažje postati prvak, kot pa nato to obraniti. Mogoče tudi zato, ker je vsak proti prvaku dodatno motiviran, ker se pač želi pohvaliti, češ, premagal sem najboljšega.

Pa vendarle, morda bo vaša prednost v tem, da ste tako rekoč ostali v enaki zasedbi. Odšel je le krožni napadalec Miha Kavčič. Z uigranostjo ne bo težav? »S tem se ne obremenjujem.

Vselej pravim, da je najvažneje, da ne bi bilo poškodb. Če bomo zdravi, sem prepričan, da bomo pokazali lepe igre, da bomo vsi zadovoljni, mi in naši ljubitelji.« Zoran Jovičić, pravijo, da igrate lepo na oko, atraktivno, najlepše v Sloveniji. Srečno v novo sezono in – brez poškodb!? »Hvala. Želim, si, da bi nas prihajalo spodbujat v dobrem in slabem, predvsem pa takrat, ko nam ne gre, kot smo si zamislili, čim več tukajšnjih ljubiteljev rokometa; da so naš sedemnajsti ali sedmi igralec, kakor hočete.

Mi bomo dajali vse od sebe.« 🔲

Stane Vovk

TAKO so igrali

Rudarji sedaj nizajo zmage

2. SNL – 6. krog

Z zmago z 2 : 1 nad Dobom so se prebili v prvo polovico lestvice – Triglav tudi po šestem krogu na vrhu Velenjski nogometaši so po dela tega zanimivega dvoboja v dveh zaporednih zmagah tokrat zaselku v domžalski občini so na gostovanje do tega kroga k bili domači z izenačenjem najtretjemu Dobu, na čigar trener- brž prepričani, da so se izognili ski klopi sedi Velenjčan Jernej drugemu porazu. Toda gostje se Javornik, odpotovali odločeni, niso odločili za čuvanja rezultada nadaljujejo takšen niz. To je ta, kar se pogosto dogaja pri drupred odhodom napovedal tudi trener Matko Novak: »Na to tekmo bomo odšli z dodatno samozavestjo. Dali bomo vse od sebe, da bi nadaljevali zmagoviti niz.« Na nekaterih prejšnjih dvobojih se je dogajalo, da so v uvodnih minutah igrali precej nezbrano in nepričakovano hitro se je zatresla njihova mreža. V 3. krogu proti Beltincem so sploh doživeli neprijeten stres, ko so morali žoGašper Jovan: go iz svoje mreže pobrati v »Ni važno, kdo rekordno hitrem času, že je strelec ...« po slabe pol minute; v 5. krogu proti Nafti že v 8. minuti, a na koncu so si proti Lendavčanom vendarle priigrali gih. Niso se zadovoljili s točko. drugi letošnji komplet točk v no- Odločeni so bili, da nadaljujejo vi sezoni. Nasprotno pa so proti zmagovito pot. Vztrajali so do Dobljanom zaigrali zbrano in konca in globoko v sodnikovem samozavestno od prvega sodni- dodatku so bili z zadetkom Tina kovega žvižga. Že v 8. minuti je Jukića nagrajeni za svojo uporGašper Jovan začrtal njihovo pot nost. do tretje zmage po vrsti. To je Z novimi tremi točkami so z bil njegov že četrti gol v novem desetega mesta skočili na sedmo. prvenstvu. Z njim se je izenačil Od drugega, na katerem je s teks soigralcem Brianom Souso mo manj Gorica, jih ločijo le tri Saramagom, prav tolikokrat so točke, od Krke, Doba in Rogaške se strelsko izkazali tudi Denis pa le še točka.

Petrovič (Dob), Matic Marcius Na vrhu lestvice je še vedno (Krka) Leon Marinič (Gorica) Triglav s prednostjo štirih točk in Nik Jermol (Bilje). Dobrih de- pred Gorico, ki pa ima tekmo set minut pred koncem rednega manj. Njen dvoboj v Krškem je

močnih mednarodnih tekem.

Eno so prijateljske tekme, povsem drugo dvoboji, na katerih gre zares. Komaj čakamo, da se začne prvenstvo. Gostovanje v Trebnjem bo že delno pokazalo, v kakšni formi smo.«

»Povsem se strinjam, a se s tem ne bomo obremenjevali in zaradi tega tudi ne bomo pod nobenim pritiskom. Celju in Trimu bomo prepuščali vlogo favorita.

Mislim, da to tudi dejansko sta, obenem se mi zavedamo svoje kakovosti in jo bomo skušali čim bolj dokazovati na igrišču. Dejal sem že, če bodo fantje na vsaki tekmi dajali maksimum oziroma kot radi pravimo, če bomo trgali parket, verjamem, da bodo tudi naši navijači z nami zadovoljni.«

bil preložen, prav tako med Jadranom in Biljem. Kranjčani so še vedno edini neporaženi, a so v Lendavi izgubili prvi točki. Z Nafto so igrali 2 : 2. Na zadnjih dveh mestih sta s po dvema točkama in edina še brez zmage Jadran in Brežice. Slednji imajo tako kot dvanajsta Nafta najslabšo obrambo. Oboji so prejeli že po petnajst golov.

Rudarjeva razlika v golih pa je prvič pozitivna – 10 : 9.

V sobotnem sedmem krogu bodo Rudarji gostili Dravo. Pričakovati je, da jih ob jezeru ne bo poplavila, ampak se bo zgodilo nasprotno.

Z novo zmago in ob zanje ugodnem razpletu na drugih igriščih (Triglav–Dob, Gorica–Krka, Ilirija–Rogaška) se lahko zgodi, da napredujejo celo že na tretje mesto.

Gašper Jovan: »Na začetku smo imeli malo smole in nismo igrali, kot smo si zamislili in želeli. Nato se nam je odprlo, postali smo samozavestnejši in sestavili tri zmage. Vesel sem, da sem znova zadel, čeprav ni pomembno, kdo je strelec. Važno je, da igramo kot ekipa in na koncu zmagamo ter se približujmo našemu cilju. Ve se, kaj si želimo. Naš naslednji nasprotnik je Drava. Pričakujem nadaljevanje naših dobrih iger, da bodo tri 'pike' ostale doma.« 🔲

S. Vovk

Roltek Dob - Rudar Velenje 1:2 (0:1)

Strelci: 0:1 Gašper Jovan (8), 1:1 Filip Nikola Ostojić (80), 1:2 Tino Jukić (93) Rudar: Žiger, Verbič, Tino Jukić, Štrakl (od 61. Tubić), Koprivnik (od 61. Rudonja), Saramago (od 76. Ad. Vošnjak), Spudić, Kočar, Wirekoh, Jovan, Hrovat; trener: Milan Petrović.

Drugi rezultati: Drava Ptuj - Primorje 2:4 (1:4), Nafta 1903 - Triglav Kranj 1:1 (1:0), Krka - Ilirija 1911 2:0 (0:0), Rogaška - Fužinar Vzajemci 0:0, Beltinci Klima Tratnjek - Brežice Terme Čatež 3:2 (1:1); preloženo: Jadran Dekani - Vitanest Bilje, Krško – Gorica.

Vrstni red po 6. krogu: 1. Triglav 16 (10:3),

2. Gorica (tekma manj) 12 (11:4), 3. Krka 10 (14:9), 4. Dob 10 (16:13), 5. Rogaška 10 (6:5), 6. Primorje 9 (10:7), 7. Rudar 9 (10:9), 8. Fužinar 9 (7:8), 9. Beltinci 8 (6:9), 10. Bilje (tekma manj) 7 (9:8), 11. Drava 7 (10:15), 12. Nafta 6 (12:9), 12. Nafta 6 (12:9), 13. Krško (tekma manj) 5 (7:13), 14. Ilirija 4 (5:8), 15. Jadran (tekma manj) 2 (5:8) 16. Brežice 2 (5:15).

7. krog: Rudar – Drava, sobota, 11. 9., ob 16.00

3. SNL - vzhod, 4. krog Šmartno 1928 - Zreče 3:1 (0:0)

Strelci: 1:0 David Hrastnik (75), 1:1 Tilen Završnik (78), 2:1 Luka Danijel (80), 3: 1 Nino Cevk Vrhovnik (92) Šmartno 1928: Daničić, K. Hrastnik, Kopušar (od 59. Blaj), Vezaj (od 79. Zabukovnik),

Trop, Melavc, Danijel, Martinović, Funtek, Zupančič (od 79. Cvek V.), D. Hrastnik: trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: Zavrč - Cirkulane 0:3, Dravinja - Šampion 2:0, Koroška Dravograd - Posavje Krško 3:2, Korotan Prevalje - Šmarje pri Jelšah 0:1, Videm pri Ptuju - Dobrovce 1:0, Podvinci - Kety Emmi Bistrica 0:1.

Vrstni red: 1. Bistrica 12 (11:0), 2. Dravograd 10, 3. Dravinja 9. 4. Cirkulane 8, 5. Šmarje 7, 6. Šampion 6, 7. Videm 6, 8. Podvinci 5, 9. Zavrč 5, 10. Šmartno 1928 4 (4:6), 11. Korotan 3, 12. Dobrovce 2, 13. P. Krško 1 (3:11), 14. Zreče 0 (3:11) 5. krog: Posavje Krško – Šmartno 1928, sobota, 11. 9., 16.00

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 17

17

ŠPORT

9. septembra 2021

Velenjske rokometašice začenjajo v soboto v Žalcu

Sprejem velenjskih olimpijcev in rokometašev

Ligo razdelili na modro in zeleno skupino

V petek, 10. septembra, na Titovem trgu sprejem za velenjske olimpijce, ki so na olimpijskih in paraolimpijskih igrah v Tokiu osvojili zlato, srebrno in bronasto medaljo

V novi sezoni bo prvenstvo v prvi ženski rokometni ligi nekoliko spremenjeno. V njem bo nastopalo šestnajst ekip, ki so jih razdelili na modro in zelo skupino. Prvo sestavlja deset klubov (Krim Mercator, Mlinotest, Krka, Zelene doline Žalec, Z'dežele (Celje), Zagorje, Trgo ABC Izola, Velenje, Litija in Ptuj). V drugih pa bodo igrale rokometašice Kopra, Olimpije,

Zvezde Logatca, Vrhnike, Branika (Maribor) in Save Kranj.

Tekmovanje bo v obeh skupinah potekalo po dvokrožnem sistemu. Po njegovem koncu bo najboljša ekipa zelene skupine igrala kvalifikacije z zadnjeuvrščeno ekipo modre skupine za uvrstitev v končnico bojev za naslov prvaka.

V modri skupini so novo sezono v ponedeljek odprle aktualne

prvakinje Krimovke in Zagorjanke (40 : 18, 17 : 9). Drugi dvoboji prvega kroga te skupine bodo v soboto.

Preostali pari so: Litija–Z’dežele, Zelene doline Žalec– Velenje, Mlinotest Ajdovščina– Ptuj, Trgo ABC Izola–Krka Novo mesto. V zeleni skupini bodo ekipe tekmovanje začele konec prihodnjega tedna. 🔲

vos

Kdor čaka, dočaka Prva zmaga šmarskih nogometašev – Obramba Bistričanov še vedno brez lukenj Nogometaši Šmartna 1928 so po slabih igrah v prvih treh krogih tekmovanja v vzhodni tretji ligi, v katerih so si priigrali le točko, v 4. krogu prvič veselih obrazov odhajali z igrišča. Proti Zrečam so z goli Davida Hrastnika, Luka Danijela in Nina Cveka Vrhovnika slavili s 3 : 1.

Zmagovalca je določil šele drugi polčas, v prvem strelci niso bili razpoloženi. Končal se je z naj-

Balinanje Razlike se večajo Ker je bil četrtek lep in malo toplejši, so se vse ekipe odločile odigrati osmo kolo v Štajerski ligi v balinanju za upokojence.

Na igrišču Premogovnika v Velenju se je ekipa BŠDU Premogovnika pomerila z gosti iz BK Žalca. Čeprav so domačini napravili vse, da bi bilo igrišče zares dobro pripravljeno in da bi končno zaigrali dobro, se jim to ni uresničilo. Gostom je lepo pripravljeno igrišče bolj ustrezalo kot domačinom, saj so zmagali s 4 : 6, punt razlika 24 : 24 pa pove, da je bila zmaga izborjena zelo na tesno.

V Šoštanju so gostili ekipo DU Velenja. Domačini tudi tokrat ni-

Velenje – Mestna občina Velenje bo ob 17. uri bo župan Peter Dermol sprejel zlato športno plezalko Janjo Garnbret, selektorja slovenske plezalne reprezentance Gorazda Hrena in parastrelca Gorazda Frančka Tirška.

Svetovna prvakinja v balvanskem plezanju in težavnosti Janja Garnbret, članica Šaleškega alpinističnega odseka in večkratna naj športnica leta v Mestni občini Velenje, je na olimpijskih

igrah v Tokiu osvojila zlato medaljo v kombinaciji. Svojo plezalno kariero je začela v Velenju pod mentorstvom trenerja Gorazda Hrena, sedanjega selektorja slovenske plezalne reprezentance.

Gorazd Franček Tiršek, član Strelskega društva Mrož Velenje in večkratni naj športnik invalid v Mestni občini Velenje, je na paralimpijskih igrah v Tokiu pred dnevi osvojil srebrno in bronasto medaljo. Na olimpijskih igrah v

🔲

mz

Sara balkanska prvakinja s štafeto Slovenije

manj priljubljenim rezultatom za gledalce – 0 : 0.

S prvim kompletom točk v novi sezoni so se nekoliko oddaljili od dna lestvice. S štirimi so deseti, na zadnjem mestu in brez ene same točke pa so njihovi včerajšnji nasprotniki. Še vedno pa nihče ni kos vodilnim Brežicam, ki so na gostovanju pri Podvincih zmagale z 1 : 0. To je bil njihov že četrti poln izku-

piček. Njihov vratar je še vedno brez prejetega gola, soigralci pa z enajstimi zadetki še vedno najbolj učinkoviti.

V sobotnem petem krogu bodo na novem derbiju moštev z druge polovice Šmarčani gostovali v Krškem, ki je tako kot Dobrovčani in Zrečani še brez zmage.

Bodo ostali tudi po tekmi z gosti iz Šmartna ob Paki?

so bili kompletni, pa vendar so igrali kot prerojeni in po borbeni igri premagali vedno močnejše Velenjčane z rezultatom 6 : 4 in s punt razliko 40 : 33.

Na Polzeli pa so gostili trenutno nepopolno ekipo KU Gorenja. Gostje so se sicer močno upirali, vendar več kot solidnega poraza niso izborili. Rezultat je bil 7 : 3 in punt razlika 48 : 37 za domačo ekipo.

Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 10 točk, 2. BK Žalec (10), 3.

KU Gorenje (8), 4. DU Velenje (8), 5. BŠDU Premogovnik (6), 6. DU Šoštanj (6).

V drugi ligi je bil v osmem krogu v četrtek derbi na Gorici, kjer so gostili DU Vinsko Goro.

Tokrat se je v gostujoči ekipi precej poznalo, da je bilo v postavi nekaj sprememb, saj jim nikakor

ni uspelo dohajati domačinov.

Ekipa Gorice pa je dokazala, da je vse močnejša, in zmagala s 5 : 3 in punt razliko 34 : 30.

V Konjicah je ekipa BS Vrbno Vrbica gostila ekipo BK Topolšice. Tokrat so gostje zaigrali odlično in jim domačini niso bili kos. Zmagali so z 2 : 6, pa tudi punt razlika 26 : 43 je bila za goste.

Na Dobrni pa so gostili ekipo BK Celeia Celja. Domačini so pričakovali zmago, toda derbi prvouvrščenih ekip je prinesel končni rezultat 4 : 4, punt razlika 29 : 31 pa je pripadla gostom.

Vrstni red: 1. BK Celeia Celje 12 točk, 2. DU Dobrna (10), 3.

PDU Gorica (8), 4. BK Topolšica (8), 5. DU Vinska Gora (6), 6. BS Vrbno Vrbica (4).

🔲

V nedeljo, 5. septembra, je na Vlasinskem jezeru v Srbiji potekalo balkansko triatlonsko prvenstvo. Na tem tekmovanju se je predstavnica Triatlon kluba Velenje, Sara Navodnik, prvič spopadla s triatlonsko disciplino sprint – 750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka. Prav tako je prvič tekmovala v najmočnejši triatlonski kategoriji

elite. Z odličnim plavanjem, ko je prišla iz vode celo kot druga, je po kolesarjenju in teku osvojila odlično 8. mesto.

Istega dne popoldne pa je z mešano štafeto Slovenije (Tjaša Vrtačič, Mark Mandič, Sara Navodnik in Klemen Bojanc) osvojila naslov balkanske prvakinje.

Prav tako v nedeljo je Grega Navodnik tekmoval v triatlonu

na Bledu. V močni mednarodni konkurenci je v kategoriji starejših dečkov osvojil odlično tretje mesto.

Ob zaključku zelo uspešne sezone čestitke obema triatloncema ter tudi trenerjem: Vladu Stjepiču, Juretu Primožiču in Denisu Doblšku. 🔲

Š. B.

vos

🔲

NEPOZABNA DOŽIVETJA

Lunapark v Velenju, na Kardeljevi (pri Pošti) do 3. oktobra

T.F.

25. Međimurje Open Croatia 2021 Karate klub SEKI z mladimi tekmovalci osvojil 6 zlatih medalj V soboto, 4. septembra, je v Čakovcu na Hrvaškem potekal jubilejni 25. karate turnir Međimurje open Croatia v organizaciji Karate kluba Globus. Na tekmi je sodelovalo 745 tekmovalcev iz 77 klubov in 7 držav. Prva tekma po poletnih počitnicah je vedno 'tipanje terena', da klubi vidijo, kakšna je pripravljenost njihovih tekmovalcev po daljšem poletnem premoru. Sploh v tem norem korona času.

Karate klub SEKI je na tekmi sodeloval s tremi tekmovalci in trenerko Seki Golač.

Da pa se ne bi vozili tako daleč za le en nastop, so mlade tekmovalce prijavili v več kategorij. Vsi pa so bili odlični in so izpolnili pričakovanja. Tadej Mavsar je med dečki (8 do 9 let) osvojil tri prva mesta v katah in še drugo mesto v kategoriji kumite, Tajda Mavsar je bila med deklicami (12 do 13 let) dvakrat prva v katah. Karolina Kristić pa je

bila med deklicami (9 in 10 let) enkrat prva in enkrat tretja v katah. Karate klub SEKI je tako s 3 mladimi tekmovalci nastopil v 8 kategorijah in v močni konkurenci pobral 8 medalj, od tega 6 zlatih.

To je Karate klub SEKI na lestvici vseh 77 klubov uvrstilo na

Petanka Ponovno uspešen na igriščih Sloge Anžela Robar s.p., Lipje 48 a, 3320 Velenje

Tokiu je nastopila tudi Velenjčanka Anita Horvat, atletinja, ki pa bo na dan sprejema zaradi tekmovanja odsotna. Za Anito Horvat bo sprejem v soboto, 18. septembra, ko bodo na Titovem trgu pripravili prireditev Velenje se predstavi. V sklopu te prireditve bodo sprejeli tudi člane Rokometnega kluba Gorenje Velenje, ki so konec maja letos osvojili četrti naslov državnih prvakov.

Najboljša zabava: avtomobili, gugalnica, džamping, simulator, vrtiljak ...

Dobrodošli vsi – med tednom ob 12. do 22., ob vikendih od 10. do 22. ure.

V soboto, 4. septembra, je na igriščih ŠD Sloga v Ljubljani potekalo TOUR tekmovanje v dvojkah. Član velenjskega kluba petanke Damjan Lukman je skupaj z Dušanom Goršetom (ŠD Zarja Ljubljana) osvojil 3. mesto. Tako je že drugič v letošnji sezoni dosegel odličen rezultat in osvojil medaljo na teh igriščih. Ekipa Društva petanke Velenje pa se je že dva kroga pred koncem ligaške sezone uvrstila na zaključni turnir četverice v 🔲 D. L. državni ligi, kar je največji uspeh društva.

visoko 8. mesto, v posebni razvrstitvi za kate pa celo na 2. mesto.

Veliko priznanje za uspeh mlade generacije gre trenerki Seki Golač, ki je tekmovalce odlično pripravila in motivirala, da so pokazali največ, kar znajo. 🔲

T. Mavsar

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

9. septembra 2021

POLICIJSKA kronika

Kontrolirali 74 voznikov, kar pri 50 zaznali kršitve

Na Okrešlju se je poškodoval nemški državljan

Minuli petek, na tretji letošnji šolski dan, so policisti na območju Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na varnem prevozu otrok v šolo in domov.

V nadzoru so kontrolirali 74 voznikov osebnih vozil in pri 50 ugotovili kršitve cestnoprometnih predpisov. Kar 15 voznikov je v okolici šol vozilo prehitro, kar je izredno neodgovorno.

V nadzoru so kontrolirali tudi 18 voznikov avtobusov, ki prevažajo šolarje, in zaznali eno kršitev, ko voznik ni uporabljal varnostnega pasu.

Petkov poostreni nadzor je bil le eden od dogodkov, namenjen varnosti otrok v prvih šolskih dneh. Celotni prejšnji teden so v okolici šol izvajali nadzore prometa in preverjali, ali vozniki vozijo prehitro ter na ta način umirjali promet na izpostavljenih mestih, kjer bi lahko prišlo do nevarnih situacij. Umirjanje prometa je še posebej pomembno v prvih dneh pouka, ko otroci prihajajo v šolo in se vračajo domov še povsem razigrani ter pod vtisom počitniških doživetij.

Rezultati celotedenskih aktivnosti na Celjskem in Koroškem kažejo, da je vse preveč voznikov v prvih šolskih dneh kršilo cestnoprometne predpise.

Zadnji teden so v nadzorih cestnega prometa, ki so jih izvajali v okviru varne poti v šolo in domov, zaznali 485 kršitev. Največ kršitev se je nanašalo na vožnjo z neprilagojeno hitrostjo, sledi neuporaba zadrževalnih sistemov ter neuporaba varnostnih pasov. 🔲

Okrešelj, 4. septembra – V popoldanskih urah so policisti obravnavali nesrečo v gorah, v kateri se je poškodoval 28-letni nemški državljan, ki mu je zdrsnilo na planinski poti tik pod sedlom z vrha Kotličev proti Okrešlju. 28-letnik je približno 80 metrov drsel po melišču, nato pa je padel čez skalni previs, približno 30 metrov globoko. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval, s helikopterjem so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano.

Pobegnila s kraja nesreče

motornega kolesa. Do trčenja je prišlo, ker je 45-letna voznica osebnega vozila, ki je v križišču Tomšičeve in Jenkove ceste v Velenju zavijala v levo na Jenkovo cesto, zaprla pot 17-letnemu vozniku kolesa z motorjem, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. 17-letni motorist je s sprednjim delom motornega kolesa trčil v zadnji del osebnega vozila 45-letne voznice. Motorist se je v trčenju hudo poškodoval.

Zaradi povzročitve prometne nesreče so voznico kazensko ovadili.

Poškodoval tablo Velenje, 3. septembra – Doslej še neznani storilec je na Cesti I poškodoval tablo kozmetičnega salona na zunanji strani poslovnega prostora. Lastnico je oškodoval za okoli 400 evrov.

Velenje, 2. septembra – Okoli 14. ure je voznica osebnega avtomobila trčila v zadnji del avtobusa in s kraja odpeljala.

Kasneje so policisti pobeglo voznico izsledili – sledi prekrškovni postopek zaradi nepravilnega premika vozila in pobega s kraja prometne nesreče.

Vlomil skozi balkonska vrata

Ukradel zlatnino

Zasegli tovorno vozilo

Velenje, 2. septembra – Neznani storilec je skozi garažno okno vlomil v stanovanjsko hišo, iz katere je odtujil zlatnino.

Zaprla pot motoristu Velenje, 6. septembra – V ponedeljek okoli osmih zjutraj so policisti obravnavali prometno nesrečo s hudimi poškodbami. V križišču Tomšičeve in Jenkove ceste v Velenju sta bila v nesreči udeležena voznica osebnega vozila in voznik

Gavce, 3. septembra – Neznani storilec je vlomil skozi balkonska vrata stanovanjske hiše ter odnesel nekaj gotovine (100 švicarskih frankov) in zlatnino.

Velenje, 6. septembra – Vozniku, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, so policisti zasegli tovorno vozilo.

Izginil skuter Velenje, 6. septembra – Nekaj po 22. uri je prišel na velenjsko policijsko postajo oškodovanec in prijavil kaznivo dejanje kraje skuterja znamke nitro. Skuter je bil parkiran pred blokom Šalek 18a. Za storilcem poizvedujejo.

Streha nad zdravstvenim domom

Obnova komunalne infrastrukture v Rečici ob Paki

Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki je lastnica prostorov, v katerih delujeta tamkajšnja zdravstvena postaja ter lekarna. Skupaj z uporabniki prostorov in upravljavcem stavbe – stanovanjskim podjetjem Linea Velenje – občinska uprava redno načrtuje in izvaja vzdrževalna dela na objektu.

Letos je prišla na vrsto obnova ravne strehe nad prostori, v katerih se izvaja zdravstvena dejavnost. Zgornja zaščitna plast je namreč na več mestih pretrgana in posledično je celotna izolacija na strehi prepojena. Na nekaterih mestih, kjer je poškodovana tudi spodnja plast, pronica voda v spodnje prostore. Zaradi poškodb je potrebna odstranitev vseh elementov na celotni površini ravne strehe in zamenjava z novo.

Sanacijska dela nad poslovnim delom objekta so stekla ta teden, izvaja jih podjetje Strip iz Šoštanja, končana pa naj bi bila v 30 dneh. Vrednost podpisane pogodbe je nekaj manj kot 60 tisoč evrov.

Šmartno ob Paki – Občina Šmartno ob Paki skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje v vaški skupnosti Rečica ob Paki že nekaj let zapored po odsekih izvaja obnovo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Za letos so načrtovali obnovo slednjega na območju od bara C1 preko regionalne ceste do brvi preko reke Pake.

Na tem območju bo sedanjo mešano kanalizacijo nadomestila ločena fekalna kanalizacija, obnovljeni bodo vodovodni priključki, položene cevi za elektriko in telekomunikacije ter na koncu v celoti obnovljena cesta.

Objekti, ki še niso priključeni na javno komunalno omrežje, bodo z izvedbo naložbe dobili to možnost, pravijo na občinski upravi.

Gradbena dela, ki jih izvaja samostojni podjetnik Franc Sovič, so v polnem zamahu, končana pa naj bi bila v začetku oktobra. Vrednost gradbenih del znaša dobrih 63 tisoč evrov brez DDV-ja.

🔲

🔲

tp

Tp

Iz POLICISTOVE beležke

Evropski teden mobilnosti – kolesarski zajtrk Velenje – Mestna občina Velenje tudi letos sodeluje pri projektu Evropski teden mobilnosti, ki poteka v času med 16. in 22. septembrom. S sodelovanjem pri projektu želijo opozoriti na to, kako pomembno je spreminjanje potovalnih navad.

Velenje letos pri projektu sodeluje že 16. leto.

V okviru projekta bodo izvedli številne aktivnosti: delavnico za starejše, tek očkov, vodeno kolesarsko turo, Velenje na koleščkih, predstavniki zaposlenih na Mestni občini Velenje in nekateri predstavniki šibkejših skupin bodo skupaj prekolesarili mestne kolesarske povezave in ocenili, kje so potrebne izboljšave, ob tem pa bodo pregledali tudi pešpoti. Pestro pa bo tudi dogajanje 22. septembra ob dnevu brez avtomobila, ko bodo zaprli del Rudarske ceste in bo ob 11. uri obiskovalce na prizorišču nagovoril tudi župan mestne občine Velenje Peter Dermol. V petek, 3. septembra, so na Vodnikovi cesti ob mostu pri Osnovni šoli Gustava Šiliha med 6. in 8. uro delili brezplačen kolesarski zajtrk. Zajtrk so dobili prav vsi kolesarji, ki so se pripeljali mimo na svoji poti do službe ali šole. 🔲

lo

Konopljo gojil v rastlinjaku

Udarila jo je znanka

Velenje, 2. septembra – Policisti so občanu na Cesti Simona Blatnika zasegli sedem rastlin konoplje višine 40–60 cm. Nasajene je imel v rastlinjaku. Po analizi zanj sledi prekrškovni postopek.

Velenje, 4. septembra – Na Policijsko postajo v Velenju je prišla mlajša občanka, ki je prijavila, da jo je znanka z roko udarila v predel nosu. Pomoč je iskala v Bolnišnici Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpela zlom nosne kosti – hudo telesno poškodbo. Do spora je prišlo zaradi bivšega fanta ene izmed njiju. Zoper osumljeno bodo podali kazensko ovadbo.

Ukrasti nameraval barvne kovine Velenje, 4. septembra – V soboto zjutraj je policiste poklical varnostnik in povedal, da je v notranjosti Dinosa zalotil neznanca, ki je hotel ukrasti več električnih vodnikov in drugih kovin. Na kraju so ugotovili identiteto znanega povratnika, ki ga bodo ovadili za kaznivo dejanje velike tatvine.

Pretepel ga je in mu vzel telefon Velenje, 3. septembra – Policiste je poklical občan in prijavil, da ga je pretepel znanec in mu odtujil mobilni telefon. Okoliščine kaznivega dejanja še preiskujejo. Po zbranih obvestilih bodo zoper storilca podali kazensko ovadbo.

Kraja parfumov

Varnost na krožniku Ko slišimo besedo varnost, se morda niti ne zavedamo, za kako pomemben in večplasten pojem pravzaprav gre. Naj govorimo o posamezniku ali družbi, varnost je ključnega pomena za vse nas. V osnovi pomeni stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost ali kaj neprijetnega. Iz tega izhaja naša osebna varnost, varnost našega premoženja pred poškodovanjem ali odtujitvijo, varnost v cestnem, letalskem, pomorskem … prometu, varnost pred poplavami in drugimi naravnimi nesrečami, požarna varnost stavbe, varnost na delovnem mestu, varnost države ... Neodvisno od tega, o katerem subjektu ali področju govorimo, je varnost sestavni in ključni dejavnik, ki ga ni moč spregledati ali nadomestiti.

Po teh uvodnih besedah ste zagotovo pomislili na varnost v cestnem prometu, saj vsakodnevno poslušamo o hudih posledicah prometnih nesreč in zastojih. Morda ste pomislili na primere družinskega nasilja, oborožene rope ali tatvine. Ali pa ste zaskrbljeni zaradi dogajanja v Afganistanu in drugih državah, kjer so razmere negotove in obstaja velika nevarnost oboroženih konfliktov.

Morda so vas pretresli prizori uničujočih posledic orkanov, neurij, poplav in požarov, ki divjajo v številnih koncih sveta.

Kakorkoli, če ste pomislili le na eno izmed naštetih področij ali pa na vse, verjetno niste pomislili na varnost izdelkov oziroma varnost potrošnikov. Na prvi pogled je to področje manj nevarno, manj škodljivo in se v tem smislu ne počutimo ogrožene, kar pa ne pomeni, da ga lahko podcenjujemo in ignoriramo. Ne glede na spremenjene nakupovalne navade in načine (na)kupovanja je potrošnik oziroma stranka v osrčju poslovne strategije vsakega podjetja. Proizvodni ali prodajni načrti so naravnani na poslovanje z dobičkom, velika in ostra konkurenca, pandemične razmere poslovanja v zadnjem letu in pol ter druge okoliščine vplivajo na poslovanje, s tem pa tudi na kvaliteto in varnost izdelkov.

Ob globalni množici izdelkov in globalni ponudbi, ki omogoča nakup tudi iz naslanjača, je nadzornim organom težko zagotoviti popoln nadzor nad kvaliteto in ustreznostjo z uveljavljenimi standardi. To je eden od razlogov, da je zakonodajalec odgovornost za varnost izdelkov naložil ponudnikom le teh. Skladno s tem so odgovorni za to, da ponujajo in prodajajo le preverjene in varne izdelke. Poleg tega jim je naloženo, da sami začnejo in izvedejo postopke odpoklica, če znotraj notranjega nadzora odkrijejo potencialno nevaren izdelek, ki je že na trgu oziroma v prodaji. Organi nadzora pa v okviru rednega dela in svojih zmožnosti preverjajo ustreznost in varnost izdelkov skladno s predpisi.

Nedavni množični odpoklic izdelkov zaradi prisotnosti etilen oksida v aditivu E410 – gumi iz zrn rožičevca – je povzročil precej vznemirjenosti med potrošniki, obenem pa je nakazal tudi na neenotnost ravnanja držav članic EU. V nekaterih državah so se odločili za množičen odpoklic, v drugih, med njimi je tudi Slovenija, pa se niso, ker ni bilo mogoče določiti količine sporne sestavine.

Po dodatnem usklajevanju pa je vendarle bila sprejeta odločitev za odpoklic vseh izdelkov zaradi previdnosti, saj gre za rakotvorno spojino v izdelkih, ki jih v pretežni meri uživajo otroci. Število odpoklicev nevarnih izdelkov se iz leta v leto povečuje, vendar ni znano, ali je to posledica boljšega nadzora ter okrepljenega sodelovanja evropskih institucij in nadzornih organov držav članic EU ali pa gre za skrb vzbujajoč trend. Neodvisno od razloga pa je dejstvo, da bodo morale pristojne institucije tako EU kot držav članic temu področju nameniti dodatno pozornost. Ni pomembno, ali govorimo o prehranskih izdelkih, oblačilih, igračah, aparatih … ne smemo pozabiti na lastno odgovornost. Ker je kupec še vedno kralj, bodimo pred nakupom pozorni na sestavine izdelkov, tehnične specifikacije aparatov, spremljajmo informacije o odpoklicih … Tako bomo vplivali na našo varnost, pa čeprav se ta nanaša na izdelke, ki jih kupimo v trgovini ali naročimo po spletu, 🔲 in se znajdejo celo na našem krožniku.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Postanite naročnik

Velenje, 6. septembra – V ponedeljek dopoldan so bili policisti iz trgovine DM na Šaleški cesti obveščeni o tatvini parfumov v vrednosti 648 evrov. Neznani storilec jih je kradel več dni. Za njim poizvedujejo.

Udaril mladoletnika Velenje, 6. septembra – Okoli 19. ure je prišel na policijo oče z mladoletnim sinom in prijavil nasilje nad njim. Ugotovljeno je bilo, da se je mladoletni učenec vračal iz šole Gorica, ko je do njega pristopil njegov znanec in ga brez razloga z roko večkrat udaril v predel obraza, porinil na tla in ga še obrcal. Zoper osumljenca bodo napisali kazensko ovadbo.

Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

9. septembra 2021

Pandemija covida-19 izjemno vplivala na migracije Omejitve gibanja, ki so jih države uvedle zaradi pandemije koronavirusa, so krepko znižale število migracij, tako zakonitih kot nezakonitih, kar se pozna tudi na podanih prošnjah za azil.

Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je pripravila pregled podatkov in primerjav med leti pred in med pandemijo koronavirusa. V letu 2020 je bilo v EU prejetih 471.300 tisoč prošenj za azil, kar je 32,6 odstotka manj kot leta 2019. Število prvih prošenj za azil se je po vseh državah članicah EU zmanjšalo – skupaj za kar 34 odstotkov, z izjemo Avstrije, kjer so prošnje zrasle v primerjavi z letom 2019 za 17,5 odstotka. Število se je bistveno zmanjšalo v Nemčiji in Franciji, a je Nemčija v letu 2020 ostala najpomembnejša ciljna država, vanjo je prišlo 24,6 odstotka prijaviteljev, to je 102.500 ljudi. Sledile so ji Španija s 86.400 oziroma 20,7 odstotka, Francija z 81.800, kar predstavlja 19,6 odstotka, Grčija je imela 37.900 prošenj oz. 9,1

odstotka in Italija 21.200 oz. 5,1 odstotka.

Največ prosilcev za azil je bilo tudi v letu 2020 iz Sirije, kar 15,2 odstotka, 10,6 odstotka prvih prosilcev za azil je bilo iz Afganistana, 7,3 odstotka je bilo Venezuelcev, 7 odstotkov pa Kolumbijcev. Najbolj je upadlo število prosilcev iz Albanije, in sicer za kar 70,8 odstotka. Več kot tri četrtine ljudi, ki so prvič zaprosili za azil v EU v letu 2020, je bilo starih manj kot 35 let.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

tih prehodov zunanje meje EU doseglo 47.100, kar je 47 odstotkov več kot v vsem letu 2020.

Prečkanje Mediterana pa še vedno ostaja smrtonosno. Leta 2020 je bilo prijavljenih 1754 umrlih ali pogrešanih, leta 2019 jih je bilo 2095. Število nezakonitih prehodov po centralni sredozemski poti, preko Italije in Malte, se je skoraj potrojilo. Število beguncev po vsem svetu se je povzpelo na 82,4 milijona. To je tako, kot če bi morali dom zapustiti skoraj vsi prebivalci Nemčije. Kar 42 odstotkov vseh beguncev so otroci.

Največ beguncev imajo danes Turčija, Kolumbija, Pakistan, Uganda in Nemčija. Razvite države gostijo samo 14 odstotkov vseh beguncev na svetu.

Po aktualnih dogodkih v Afganistanu, kjer so oblast prevzeli talibani, pa se ponovno pričakuje povečano število migracij, na kar se tudi Evropska unija pospešeno pripravlja.

V letih 2015 in 2016 je bilo zabeleženih več kot 2,3 milijona nelegalnih prehodov zunanjih meja. Skupno število nelegalnih prehodov je v letu 2020 upadlo na 124.000, kar je najmanj od leta 2013 oziroma 13 odstotkov manj kot v letu 2019. Med ljudmi, odkritimi pri nelegalnem prečkanju meje, je bilo največ Sircev, Maročanov, Tunizijcev in Alžircev.

Vendar pa je v prvih petih mesecih leta 2021 število nezakoni-

🔲

Urška Kljajič

Letos proti HPV cepljeni tudi dečki Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjuje, da lahko z upoštevanjem 12 strokovnih priporočil Evropskega kodeksa proti raku, ki jih lahko upošteva vsak posameznik brez posebnih dodatnih znanj in spretnosti, preprečimo skoraj polovico vseh rakov.

Eno ključnih sporočil Evropskega kodeksa proti raku je, da lahko preprečimo zelo veliko rakov v odrasli dobi že samo s tem, da v starosti okrog 12 let cepimo mladostnice in mladostnike z dvema odmerkoma cepiva proti HPV. S cepljenjem lahko preprečimo 70-90 % raka materničnega vratu, 50-85 % predrakavih sprememb visoke stopnje, 2090 % drugih s HPV povezanih rakov (raki zunanjega spolovila, zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih ter rak nožnice), več kot 90 % genitalnih bradavic in skoraj vse primere respiratorne papilomatoze grla. Humani (človeški) papilomavirusi (HPV) so virusi, s katerimi se pogosto

okužijo tako ženske kot moški. Vsaj 50 % ljudi, ki so spolno aktivni, se bo v življenju okužilo s HPV. Okužba s HPV je najpogostejša v času med 15. in 25. letom starosti. Okužba s HPV je spolno prenosljiva, kar pomeni, da se širi pri različnih oblikah spolnih odnosov.

Okuženi večinoma sploh ne vedo, da so okuženi. HPV najdemo v koži ali sluznicah in običajno ne povzročajo nobenih težav. Pri večini (90 %) okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine, pri nekaterih (10 %) pa se lahko razvije perzistentna (trajna) okužba s HPV. Zaradi nezavedanja in netežavnih znakov okužbe smo tako izpostavljeni večjemu tveganju za raka. Okužba s HPV lahko povzroči rakava obolenja pri obeh spolih, pri ženskah raka materničnega vratu, genitalne bradavice ter papilome grla, pri moških pa raka zadnjika, penisa, raka ustnega dela žrela in genitalne bradavice.

Pred okužbo se je možno zaščiti s cepljenjem. Pri spolnih odnosih zavaruje tudi kon-

domom, vendar je ta za razliko od zaščite pred nekaterimi drugimi spolno prenosljivimi boleznimi pri HPV precej neučinkovit.

Cepljenje je smiselno in učinkovito pred začetkom spolnih odnosov. Učinkovito je tudi po pričetku spolnih odnosov, vendar zaščiti le pred okužbo s tistimi HPV, s katerimi cepljena oseba še ni bila okužena in jih cepivo pokriva.

Pomemben korak k temu, da slovenski otroci v odrasli dobi ne bodo zbolevali za raki in drugimi boleznimi, ki jih povzročajo okužbe s HPV, je letošnja uvedba brezplačnega cepljenja proti HPV tudi za dečke. Cepljenje proti HPV poteka na sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole. Skupaj z Ministrstvom za zdravje RS in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana spodbujamo odločitev ZA. 🔲

Društvo za boj proti raku Velenje

V tem tednu, ko pišem to kolumno, uvajam v vrtec svojo hčerko. Tokrat se z uvajanjem srečujem že tretjič in zdi se kot vaja, ki sem jo dobro povadila. Ker se mi vrtec zdi nekaj zelo dobrega za otroka, ob tem ne doživljam ravno nekih čustvenih obremenitev. Ustavljam pa se ob stavku, in to vedno znova in znova: »Joj, kako čas beži.« Stavek, ki ga slišim kar naprej tudi od ljudi, ki me obkrožajo. In ob tem še običajno dodamo »zato pa je treba uživati vsak trenutek« ali »zato je treba čas dobro izkoristiti.« Vendar vedno znova se zamislim ob teh stavkih, kako so pravzaprav v svoji globini zelo votli, prazni. Kadar se zgodi kaj prelomnega, posebnega, žalostnega, veselega, ko se soočamo s spremembami, kar skomignemo z glavo in kar ne moremo verjeti, da se vse tako hitro odvija, morda si v tistih momentih celo naredimo hiter

plan za naprej, vezan na naše doživljanje življenja, na naše cilje, želje, dosežke.

Z mnogimi se srečujemo le na pogrebih, pa si rečemo »no, vsaj tukaj se vidimo, če se že drugače ne.« Seveda sledi plan za naprej, »zdaj pa se moramo videti.« Kaj misliš, smo se držali ideje? Ko ugasne življenje, se vedno zamislimo nad minljivostjo življenja in rečemo »nikoli ne veš, kdaj pride ta dan,« zato je treba izkoristiti. Izkoristiti kaj? Kaj dodati ali odvzeti življenju, ki ga živimo zdaj?

Moj slavni stavek že kar nekaj časa je »po štiridesetem« bom naredila to in ono. Kljub temu da se zavedam, da je življenje minljivo, da čas neizbežno teče, pa so vseeno neke stvari, ki potrebujejo svoj čas, da se udejanjijo. Nekaj na silo ali z glavo skozi zid ni nikoli šlo.

Pa vseeno, vprašajmo se, zakaj neke stvari prelagamo na poznejši čas? Ko so otroci majhni, se posvetimo njim in pravimo, ko zrastejo, pa bo čas zame. Ko se to zgodi, se mogoče bolj posvetimo karieri. Nato si rečemo, ko se upokojim, bom pa delala to, kar

V tem tednu se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z ljudmi okoli vas. Ugotovili boste, da to sploh ni lahko, pa čeprav bo šlo v večini primerov za osebe, ki jih imate zelo radi in vam veliko pomenijo. Jezilo vas bo, ker se nič ne bo odvilo tako, kot si želite. Tudi zato, ker boste izjemno nestrpni. Vaše redno delo bo v teh dneh malce zastalo. Morda boste morali prositi za pomoč, kar vam je vedno težko, saj ste sicer zelo samostojna oseba. Po drugi strani pa se vam bo začelo odpirati na drugih pomembnih življenjskih področjih. Novosti sprejmite z odprtimi rokami, saj bodo v vaše življenje prinesle več srečnih trenutkov.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

V vašem življenju se nenehno nekaj dogaja, dolgočasja že lep čas ne poznate.

Tudi v naslednjih dneh bo tako, saj vas ob obilici dela čaka tudi veliko razburljivih dogodkov. Tudi na ljubezenskem področju se bodo stvari končno začele premikati. Zna se zgoditi, da boste pričeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo razburljivega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Morda boste nekoliko zmedeni, saj ne boste vedeli, ali trenutno v partnerski zvezi delate prav ali narobe. Čeprav vztrajnost ni ravno vaša vrlina, boste tokrat dokazali, da zmorete tudi to. Uspelo vam bo dokončati vse, kar si boste zadali na kratki rok.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Zelo odločni boste pri zagovarjanju svojih stališč, vendar bo trma pozitivna. Pri uresničevanju svojih želja boste šli tokrat do konca in nihče vas ne bo mogel zaustaviti.

Kar boste začeli v naslednjih dneh, boste tudi uspešno dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se umirite in si končno priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka.

Povod, da boste to uvideli, bo nesreča nekoga vaših bližnjih. Stojte mu ob strani, tudi če mu ne boste mogli pomagati z ničemer drugim kot s spodbudnimi pogovori. Vzemite si tudi nekaj časa za počitek in lenarjenje. V nasprotnem primeru vam bo telo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti in preutrujeni.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Naslednji dnevi vam žal ne bodo preveč všeč, saj se boste morali ukvarjati z družinskimi člani in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli, saj podobnih sami še nikoli niste imeli. Zdelo se vam bo, da ste do otrok in partnerja preveč popustljivi in ne znate uveljaviti svoje volje. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba, ko se počutite izkoriščeni, nenehno ponavlja. Če boste želeli spremeniti družinsko rutino, boste morali postaviti tudi nova pravila in prioritete. Tudi vaše zdravje bo ves teden precej občutljivo.

Največ težav bodo imeli kronični bolniki, pogosti pa bodo tudi prehladi in prebavne motnje.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Energije vam ne bo manjkalo, saj ste se že na začetku poletja začeli več ukvarjati s svojim telesom in zdravjem. Če boste imeli dovolj samodiscipline in volje, lahko v naslednjih tednih dosežete več, kot si trenutno upate misliti. Tempo vašega življenja bo hitrejši, kot ga bo imela večina ljudi okoli vas. Na več različnih področjih življenja boste zelo učinkoviti, vendar pazite, da ne pregorite. Vaše najmočnejše orožje bosta dobro načrtovanje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste delali, in zato boste tokrat načrte uspeli izpeljati do konca. Imate veliko želja, ampak tudi dosti volje in znanja, da lahko samozavestno stopate naprej po zastavljeni poti.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

Veliko truda boste vlagali v odnose z družinskimi člani, saj se zavedate, da ste se precej odtujili. Želeli si boste, da bi si povedali več in skupaj iskali poti do rešitev. Tudi tistih, ki so povezane z investicijami. Ker sploh ne veste več, kaj delate narobe, vam zadnje čase tudi denar kar polzi skozi prste. Čaka vas nekaj nujnih obveznosti, ki se jim tokrat res ne boste mogli izogniti. Morali boste narediti skrben načrt, kako jih izpeljati. Če se boste dobro organizirali, se bo vse izšlo tako, kot si želite, in napori bodo hitro pozabljeni. Končno se boste spet lahko posvetili stvarem, ki vas veselijo, zanje pa si v preteklem obdobju niste mogli vzeti dovolj časa.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Vaš spanec v naslednjih dneh ne bo najbolj miren, saj še vedno živite v preteklosti. Strah vas bo, da boste kaj spregledali, ko končujete stvari, ki vam veliko pomenijo. Vrgli se boste v delo, pri tem pa tlačili prava občutja ob izgubi, ki ste jo doživeli pred kratkim. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, se boste začeli zavedati, da so včasih te nujno potrebne. Vzemite si nekaj časa za počitek in si končno priznajte, kako v resnici čutite in kako se počutite, sicer se vam bo telo hitro maščevalo. Čeprav se boste počutili nemočni in žalostni, boste z nekaj volje brez večjih težav prebrodili tudi to obdobje.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Pred vami je dokaj miren in običajen teden, ki ga boste preživeli po ustaljenih tirnicah.

Nekaj manjših skrbi boste še vedno imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo preveč dobri. Situacija vas bo prisilila, da si boste naredili načrt, da končno pospravite in dokončate stare in zanemarjene zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. Vseeno pazite, da ne boste spregledali datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Če ga boste, vas bo to udarilo po denarnici, česar si trenutno žal ne morete privoščiti. Če ne boste vseh obveznosti reševali sproti, bodo vaši težko prigarani prihranki v trenutku skopneli.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Skozi tančice ženskega pogleda

Kam le čas beži

19

me veseli, lotil se bom tega in onega. A ko pridemo do tja, smo neizbežno utrujeni od časa, ki je zdaj za nami in za čas, ki nam je zdaj na voljo, preprosto nimamo energije.

Morda celo zbolimo. In tako zelo smo čakali oziroma odlagali ta čas, ko bomo udejanjili sebe, dali sebe na prvo mesto, razvili svoj potencial.

Jaz danes sebe uresničujem s pisanjem kolumne, potem pa se zopet prvenstveno dajem svojim otrokom, svoji družini. A tako mi čisto ustreza. To me osrečuje, mi polni dušo. Seveda pa vsake toliko potrebujem tudi čas zase.

Zagotovo prelagam kakšne želje, cilje na čas, ko bo le-tega več, a če pomislim, kako so pravzaprav puhle te moje besede, se zavem, da mi manjka le poguma.

Zato tebe in sebe danes spodbujam, sprejmimo pogum v svoje roke in dajmo izrečenim besedam polnost in poskusimo ozavestiti resničnost besed, da »čas neizbežno beži.« Vse dobro. 🔲

Renata Podlinšek Knez (Društvo SŽM)

Tokrat si boste morali priznati, da nimate vedno prav. Čeprav ste želeli bližnji osebi le pomagati, vam ni uspelo, in celotna situacija se je obrnila proti vam.

Razumeti morate, da ne gre za nehvaležnost. Situacija, v kateri se je ta oseba znašla, res ni rožnata. Če bo treba, odprite tudi denarnico, saj se vam bodo vsa dobra dela kasneje povrnila. Ob tem poskušajte držati jezik za zobmi, moralni nauki tokrat ne bodo čisto nič pomagali. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo v tem obdobju precej pusta in dolgočasna. Čeprav to dobro veste, nimate volje, da bi se potrudili in zopet zanetili iskrico med sabo in svojim partnerjem.

Kozorog, 23. 12. – 22. 1.

Pred vami je eden lepših tednov v letošnjem letu, kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi. Dnevi ne bodo enolični, niti ne enostavni. Ob koncu tedna vam bo jasno, da bo trud, ki ste ga v nek projekt vlagali več tednov, vendarle poplačan. Zato boste brez težav vztrajali na začrtani poti. Vsako prosto minuto izkoristite za sprostitev v naravi, še bolje pa bo, če pred prihodom pustih jesenskih dni poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Vaši sklepi in živci vam bodo zelo hvaležni, saj se boste ob fizični aktivnosti neverjetno sprostili in napolnili z novo energijo. Sedaj je tudi pravi čas, da se odločite, kako si boste popestrili jesen in zimo.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Dogajale se bodo stvari, ki bodo prizadele veliko ljudi, s svojimi dejanji pa jih boste povzročili prav vi. Zato boste precej nemirni in vsak dan znova si boste želeli, da obdobje čimprej mine. Vsaj ta teden še ne bo kazalo, da bi bil potek dogodkov lahko kaj hitrejši ali lažji za vse vpletene. Sedaj ni več veliko odvisno od vas, ampak so na potezi drugi. Vse skupaj se bo odražalo na vašem počutju. Zaradi splošne utrujenosti, skrbi in padca imunskega sistema boste morali morda obiskati tudi zdravnika. Že vnaprej raje poskrbite za dovolj počitka, ob večerih pa se ukvarjajte s hobiji, ki vas sproščajo.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Čeprav se vam trenutno v življenju ne dogaja nič posebno vzemirljivega, boste poskrbeli, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s svojimi zahtevami in željami. Ko se boste lotili nekega novega projekta, boste najprej precej uporniški in trdoglavi, vendar boste že v nekaj dneh spoznali, da je zadevo bolje speljati nekoliko bolj diplomatsko. Ob tem se boste zavedali, da se v vašem življenju ne bo nič spremenilo, če boste vse hoteli izpeljati na silo in na lastno pest. Na finančnem področju boste zelo uspešni in prigarano nagrado boste rade volje zapravili za stvar, ki bo le vaša.

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

9. septembra

9. septembra 2021

Petek,

Sobota,

10. septembra

11. septembra

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Mestne promenade, Trbovlje Moji, tvoji, najini Vem!, kviz Moje mnenje, Šola in covid – kaj smo se naučili?

13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Fina gospa (III.) 14.05 Fina gospa (IV.) 14.55 Slovenski utrinki 15.20 Pod drobnogledom - Nagyito alatt 15.55 Žanov svet, Težavem risanka 16.05 Tib in Tamtam, Nariši prijatelja, risanka 16.15 Nejko, Rak in kljunaš, risanka 16.25 Z kot Zofka, Čistilec 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Posebne zgodbe, Disleksija 17.55 Na kratko, Minimalizem 18.05 V Goščavi, Buba, lutkovna nanizanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Aktivisti, finska nadaljevanka 00.40 Posebne zgodbe, Disleksija, dokumentarna oddaja 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik 02.10 Slovenska kronika 02.25 Šport 02.30 Vreme 02.35 Napovedujemo

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.35 14.05 14.50 15.10 15.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Posebne zgodbe, Disleksija Moji, tvoji, najini Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Fina gospa (IV.) Fina gospa (IV.) Prisluhnimo tišini Mostovi - Hidak Špasni učitelj II., Športni dan, nizozemska otroška nan.

16.15 Osvežilna fronta, Estetika telesa 16.40 Infodrom, poletje 2021, Okolje 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip, Relikviariji na Ptuju 18.10 Bacek Jon, Pasje tekmovanje 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Poletni pozdrav 21.05 Skrivnost gozda mrtvih, Prepovedana soba, nemška nadaljevanka 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.45 Šport 22.50 Vreme 22.55 Kinoteka: Obljubljena dežela, poljska miniserija 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik 00.50 Slovenska kronika 01.00 Šport 01.10 Vreme 01.15 Napovedujemo

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, Čudogozd: Dolgčas 07.10 Žanov svet, Mavrica 07.20 Kalimero, Latovščina 07.30 Šola za pošasti, Časovna kapsula 07.40 Nejko, Brez Nejka ni zabave 07.45 Zmedi gre v Zakajzato, Na pajkovi mreži 07.55 Z kot Zofka, Cvetličar 08.20 Ribič Pepe, Zabava s transmašino 08.45 Za repom, Revne in bogate 09.05 Govoreči Tom in prijatelji, Samo prijatelja 09.15 Male sive celice, OŠ Gustava Šiliha Velenje in OŠ Otočec 09.55 Mulčki, Tvegaj!

10.00 Infodrom, poletje 2021, Okolje 10.20 Mi 4je, V očeh drugih, nemška nadaljevanka za mlade 10.45 Osvežilna fronta, Samozavest 11.35 Tarča 12.40 NaGlas!, Jovica Jakovac 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.05 Sledi, Ljutomerski kasač, dokumentarna oddaja 15.00 Elizabeta I. in Elizabeta II., Kraljici in njuni sovražnici, britanska dokumentarna serija 16.00 Naš vsakdanji kruhek, Sosed sosedu sosed 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport, vreme 17.20 Ambienti 17.50 Mestne promenade, Tržič, dokumentarna serija 18.20 Na kratko, Emotikon 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Nočni pevec, risanka 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni Dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Popevka 2021 21.40 Za vsako ceno, irska nadaljevanka 22.35 Poročila 22.45 Šport 22.55 Vreme 23.05 Sedmi pečat: Hladna vojna, koprodukcijski film 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik 01.25 Sobotni Dnevnikov izbor 01.35 Utrip 01.50 Šport 01.55 Vreme 02.00 Napovedujemo

04.00 11.35 14.20 15.30 16.30 17.50

04.00 Info kanal 11.30 Dobro jutro 14.15 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Alberobello in Lecce 14.40 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Santa Maria di Leuca, 15.10 O živalih in ljudeh 15.35 Na vrtu 16.20 Punce izginjajo v noč - ansambel Avtomobili, koncert 17.55 00:02:33 raja, portret Jake Judniča 20.05 Cesar, japonsko-ameriški film 21.55 Pozabljeni - zgodba o jugoslovanskih Judih, izraelski dokumentarni film 00.15 Info kanal

04.00 07.00 08.20 10.40

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.10 10.50 11.25 12.00

20.05 21.05 21.35 22.15 22.40 00.55

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 08.15 08.30 09.35 10.35 11.45 12.40 13.45 14.00 15.05 16.05 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.05 22.00 22.45 23.55 00.50 01.45 02.15

Info kanal Dobro jutro Reverz, dokumentarni film Profil, Aldo Kumar Poletni pozdrav Betonske sanje, dokumentarni film Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, britanska dokumentarna serija Avtomobilnost Ambienti Marko Hatlak & FUNtango in Iztok Mlakar Mike Sponza Blues Convention z gosti Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Solze v raju, 1. sez., 92. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 93. del Vedno tvoja, 3. sez., 45. del Vedno tvoja, 3. sez., 46. del Sanjski moški, 16. sez.

Ljubezen na vasi, 4. sez., 23. del TV prodaja Sekirca v med Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 47. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med Kmetija 24UR zvečer Ljubezen na vasi, 4. sez., 24. del V mreži zločina, 3. sez., 7. del Slepa pega, 4. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO: O napovedani spremembi cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini 11:15 Videospot dneva 11:45 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:15 Iz oddaje Dobro jutro 12:45 Videostrani, obvestila 13:35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15:30 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:00 Dobro jutro, ponovitev 16:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Mojca in medvedek Jaka: Kaj prinaša srečo?

18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Feri Lainšček, Moja hiša 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Revija narodno-zabavnih ansamblov, Vinska Gora 2021 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Feri Lainšček, Moja hiša 21:25 Alfi po Sloveniji: Muzikanti Evrope, 2. del 22:15 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program+

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 08.15 08.30 09.35 10.40 11.55 12.50 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.45 23.45 23.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Solze v raju, 1. sez., 94. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 95. del Vedno tvoja, 3. sez., 47. del Vedno tvoja, 3. sez., 48. del Sanjski moški, 16. sez.

Ljubezen na vasi, 4. sez., 24. del TV prodaja Sekirca v med Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 49. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med Kmetija 24UR zvečer Ljubezen na vasi, 4. sez., 25. del Eurojackpot Poročna koračnica 2: Odgovor je ljubezen, ameriški film 01.40 24UR zvečer, ponovitev 02.10 Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 ROBO TV 9 10:30 AKTUALNO: Varna raba interneta 11:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:25 Iz oddaje Dobro jutro 13:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:05 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 MIŠ MAŠ: Kako lutke oživijo 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Feri Lainšček, Nikdar ne boš znala 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Aljaska 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN: Siddharta, 2003 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Feri Lainšček, Nikdar ne boš znala 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program

10.50 11.00 12.30 13.45 15.00 15.55 17.10 17.55 20.05 21.55 22.55 01.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.30 08.35 08.45 09.10 09.40 10.05 10.30 11.20 12.15 13.10 13.25 14.35 14.50 15.20 15.50 16.20 18.10 18.50 18.55 20.00 21.15 23.15 01.00 03.00

08:30 08:55 09:00 09:40 10:40 12:10 12:35 13:50 15:30 16:00 17:30 17:35 17:55 18:00 18:40 18:45 19:05 19:15 19:55 20:00 20:25 20:30 21:45 22:45 23:25 23:55

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Jurij Souček Orkester Mandolina Ljubljana Dajte, dajte Cvetje v jeseni Grška siuta Lipicanci, kratki glasbeni film Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, prenos Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, prenos iz Pauja Odsev zmage, dokumentarni film o Iztoku Čopu Števerjan 2021, festival narodnozabavne glasbe, 1. del Števerjan 2021, festival narodnozabavne glasbe, 2. del Avtomobilnost Pozabljeni grob, dokumentarni film Lola in njena brata, francoski film Zvezdana, Prva pomoč za starše Kino Šiška dostava: Koala Voice, koncert Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Grozni Gašper, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Mia in jaz, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 107. del Betty v New Yorku, 1. sez., 108. del Betty v New Yorku, 1. sez., 109. del Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Po isti poti se ne vračaj, jugoslovanski film Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Gola zabava, ameriški film Dvanajst dni do božiča, kanadski film Bes pod kontrolo, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ: Kako lutke oživijo Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Hit poletja 2003, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Feri Lainšček, Afrodita Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: Kaj prinaša srečo?

Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Feri Lainšček, Kako je ljubezni ime Dotiki gora: Planina Podvežak Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2872. VTV magazin Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Feri Lainšček, Koraki IZBRANO IZ ARHIVA: Delčnjakov večer, 2008, 1. del Popotniške razglednice: Aljaska Minute za klasično glasbo: koncert Basel Renaissance Winds, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

12. septembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.15 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.05 09.10 09.20 09.30 09.45 09.50 10.00 10.10 10.20 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.30 15.30 17.00 17.20 18.05 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.50 21.40 22.10 23.45 23.55 00.20 00.35 00.45 01.00 01.10 01.15

04.00 07.00 07.15 07.40 08.10 08.30 09.10 09.35 10.00 10.25 10.50 11.30 12.50 13.40 14.30 16.30 17.15

Ava, Riko, Teo, Ptičica selivka Slastni prigrizki, Kodrček Mandi, Na sejmu Trala trali, Tiho in glasno Zajček Belko, Prvič, ko sem videl sestrico Ezopovo gledališče, Športniki Bajski - Sveženj palic Piknik s torto, Gospod in gospa Pes Sara in Raček na obisku pri pingvinih Pujsa Pepa, Žvižganje A veš, koliko te imam rad, Slivovo poletje Sovice, Bim-bom!

Knjiga o džungli, Pogrešana opica Simon, Kot pes in mačka V Goščavi, Dež, lutkovna nan.

Kalimero, Napad gosenic Šola za pošasti, Tožljivec Slastne medvedje zgodbe, Božična čarovnija Slastni medvedji recepti Reaktivčki, Stonehenge, Anglija Tib in Tamtam, Odpuščanje Vrtne prigode, Profesor Mikec Vila Mila, Obleka za Nežo Bacek Jon, Seznam Mulčki, Sošolci Govoreči Tom in prijatelji, Jasnovidna Angelca Špasni učitelj II., Safari v parku Ozare Obzorja duha, Pastorala na avstrijskem Koroškem Ljudje in zemlja Young Village Folk, Camille in Roger iz Korzike - mlad par z dvema kmetijama Prvi dnevnik, šport, vreme Poletni pozdrav Čez planke, Bonn - Po sledeh Ludwiga van Beethovna V naročje morja, norveško-brit. f.

Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, Priljubljen brlog Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Laž, francoska nadaljevanka Intervju, Milan Krek Poročila, šport, vreme Neskončni 11. september, britanski dokumentarni film Za lahko noč: Janez Dovč & Sounds of Kabinetni ljudje, Slovenia, glasbeni spot Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Napovedujemo

21.00 21.55 22.30 23.50 01.55

Info kanal Duhovni utrip, Relikviariji na Ptuju Koda, Seznam odpoklicanih živil vse daljši Posebne zgodbe, Disleksija Pleši, poj, oder je tvoj, Folklorna skupina Emona Musica creativa Moji, tvoji, najini Moji, tvoji, najini Moji, tvoji, najini Moji, tvoji, najini Moji, tvoji, najini Kajak-kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah Žogarija Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija Popevka 2021 Ambienti Cavalleria rusticana v Materi, opera v izvedbi neapeljskega gledališča San Carlo Žrebanje Lota Zgodovinski miti in skrivnosti: Marija Antoaneta, tragična kraljica, britanska dok. oddaja Nedolžna, britanska nadaljevanka, 2. sezona Reli Nova Gorica, reportaža DP Vikend paket Zvezdana, Prva pomoč za starše Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.30 08.35 08.45 09.00 09.25 10.15 11.05 11.55 12.25 12.40 14.05 14.20 15.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 21.40 00.00 01.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Luna Petunija, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 110. del Betty v New Yorku, 1. sez., 111. del Betty v New Yorku, 1. sez., 112. del Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb MasterChef Slovenija Vaše zdravje, naša skrb Poročna koračnica 2: Odgovor je ljubezen, ameriški film Lov za svobodo, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Inferno, ameriški film Po isti poti se ne vračaj, jugoslovanski film Pavza!

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ: Kako lutke oživijo 2871. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2872. VTV magazin AKTUALNO: O napovedani spremembi cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Hit poletja 2003, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 6 Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Feri Lainšček, Moja hiša AKTUALNO: Varna raba interneta Videostrani, obvestila Napovedujemo Revija narodno-zabavnih ansamblov, Vinska Gora 2021 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Feri Lainšček, Nikdar ne boš znala Jutranji pogovori 2 Minute za klasično glasbo: koncert Basel Renaissance Winds, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

19.50 20.05

11:50 12:20 13:50 15:10 15:55 17:30 17:55 18:00 18:10 18:30 18:35 19:35 19:55 20:00 21:00 21.05 22:35 23:10 23:40

Ponedeljek, 13. septembra

06.30 06.45 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.05 14.50 15.35 16.05 16.15 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 19.29 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.30 00.25 00.50 01.20 01.35 01.40 01.45

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Obzorja duha, Pastorala na avstrijskem Koroškem Moji, tvoji, najini Vem!, kviz Intervju, Milan Krek Prvi dnevnik Šport Vreme Fina gospa (IV.) Fina gospa (IV.) S-prehodi, Zeleni viri energije Dober dan, Koroška Nejko, Nejko prespi pri prijateljih Ribič Pepe, Zabava s transmašino Govoreči Tom in prijatelji, Skrajni prvi zmenek Poročila ob petih Šport Vreme Podjetno naprej, Kamp Menina, turizem Simon, Papa, ninica Zmedi gre v Zakajzato, Umivanje Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Boštjan Lipovšek, Simfoniki RTV Slovenija in David De Villiers (J. Adams, A. Honegger, D. Šostakovič, L. Lebič) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.00 Dobro jutro 13.45 Prisluhnimo tišini, Z osebno asistenco do skrbništva otrok 14.00 Moj narobe svet, dokumentarni film 14.50 Circom Regional, Festival ruske glasbe, koprodukcijska dokumentarna oddaja 15.35 Čez planke, Bonn - Po sledeh Ludwiga van Beethovna 16.55 Ljudje in zemlja 17.40 Young Village Folk, Camille in Roger iz Korzike - mlad par z dvema kmetijama 17.55 Profesor vejica, portret jezikoslovca dr. Toma Korošca 20.00 Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija 20.50 Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja 21.45 Podjetno naprej, Kamp Menina, turizem 22.20 Zgodovina ruske hrane, ruska dokumentarna serija 22.50 Hrepenenje, kratki igrani film 00.25 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 08.10 08.25 09.25 10.25 11.40 12.35 13.35 13.50 15.00 16.05 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.00 23.20 00.15 01.10 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Solze v raju, 1. sez., 96. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 97. del Vedno tvoja, 3. sez., 49. del Vedno tvoja, 3. sez., 50. del Sanjski moški, 16. sez.

Ljubezen na vasi, 4. sez., 25. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 10. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 51. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 11. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 1. sez., 1. del V dvoje, 1. sez., 2. del V mreži zločina, 3. sez., 8. del Slepa pega, 4. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2872. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Alfi po Sloveniji in svetu 19:00 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Dežela najlepšega spomina 19:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:30 Videospot dneva 19:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Velenje, mesto rocka: Chateau in Tomaž Domicelj 21:55 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Dežela najlepšega spomina 22:00 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 11 22:35 Videospot dneva 22:40 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:55 Nočni program

Torek,

Sreda,

14. septembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Umetnost igre Moji, tvoji, najini družinska nadaljevanka, 1. sezona 11.20 Vem!, kviz 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Fina gospa (IV.) 14.05 Fina gospa (IV.) 14.50 Duhovni utrip, Relikviariji na Ptuju 15.05 Potepanja - Barangolasok 15.40 Žanov svet, Cviljenje 15.50 Kalimero, Latovščina 16.05 Sovice, Najboljša prijateljica gozda 16.15 Govoreči Tom in prijatelji, Sabotaža 16.25 Za repom, Revne in bogate 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Koda 18.00 Tib in Tamtam, Koprive 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Ločitve (II.) 21.00 Nič nas ne sme presenetiti, dokumentarni film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Vreme 23.10 Pričevalci, Anton Cizel 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik 01.55 Slovenska kronika 02.10 Šport 02.15 Vreme 02.20 Napovedujemo

04.00 11.00 13.45 14.10 15.20 16.10 17.55 20.05 21.20 23.30 23.50 01.50

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Hiške, dokumentarni film Avtomobilnost Popevka 2021 Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja Proticepilna zarota, britanskofrancoski dokumentarni film Stekleni grad, ameriški film NaGlas!, Jovica Jakovac Očetje in sinovi, koprodukcijska dokumentarna oddaja Info kanal

15. septembra

06.20 06.25 07.00 08.00 09.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.20 13.30 13.35 14.05 14.50 15.25 15.40 16.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Poročila Poročila Koda Moji, tvoji, najini Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik Šport Vreme Fina gospa (V.) Fina gospa (V.) Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak Male sive celice, OŠ Gustava Šiliha Velenje in OŠ Otočec 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Narava brez meja, dokumentarna oddaja o Triglavskem narodnem parku 17.40 Na kratko, Biodiverziteta 17.50 Lepši svet, Uporabimo sonce 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Florijan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža 18.05 Bela in Sebastijan, Neustrašni Saško 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57Dnevnik 19.29 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Lola in morje, belgijsko-francoski film 21.35 Srečno pot Nedim, kratki igrani film AGRFT 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Sveto in svet 23.50 Dr. France Rode in prvi žepni, znanstveni kalkulator, dokumentarni film 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik 01.10 Slovenska kronika 01.25 Šport 01.35 Vreme 01.40 Napovedujemo

01.50 04.00 11.00 13.45

01.15

Info kanal Info kanal Dobro jutro Festival Godibodi 2020, Sandra Erpe z zasedbo Dan vrnitve Primorske k matični, domovini: A. Misson, P. Krečič: Primorska, kantata MZP Srečko Kosovel Ajdovščina, orkester Nova Ambienti Vikend paket Zora, dokumentarni film Žrebanje Lota Na utrip srca: Belcanto, tenoristi iz, Od Melchiorja do Björlinga, dobe gramofona Moje mnenje Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 5. sezona Stratifikacija lune, dokumentarni film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 08.20 08.35 09.40 10.40 11.55 12.50 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 00.10 01.05 02.00 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Solze v raju, 1. sez., 100. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 101. del Vedno tvoja, 3. sez., 53. del Vedno tvoja, 3. sez., 54. del Sanjski moški, 16. sez.

Usodno vino, 2. sez., 23. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 12. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 55. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 13. del Kmetija 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

V mreži zločina, 3. sez., 10. del Slepa pega, 4. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

14.30 15.30 16.20 17.50 19.50 20.05 21.10 22.00 23.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 08.15 08.30 09.35 10.40 11.55 12.50 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.40 18.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Solze v raju, 1. sez., 98. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 99. del Vedno tvoja, 3. sez., 51. del Vedno tvoja, 3. sez., 52. del Sanjski moški, 16. sez.

Usodno vino, 2. sez., 22. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 11. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 53. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 12. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer V mreži zločina, 3. sez., 9. del Slepa pega, 4. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 IZBRANO IZ ARHIVA: Informativni program 11 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Mati domovina 18:50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2873. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Menina planina 20:50 IZBRANO IZ ARHIVA: Delčnjakov večer, 2008, 1. del 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Mati domovina 22:10 Videospot dneva 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:35 Nočni program

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2873. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11:45 Iz oddaje Dobro jutro 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 7 18:15 Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Za Slovenijo 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN: Game Over in BBT, 2003 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Za Slovenijo 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:50 Nočni program

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 21

BRAND, LAURA: Veseli dnevnik za čaroben in igriv vsakdan

od – Odrasli 37 – Vzgoja. Izobraževanje Vir: https://zalozbavida.si

Veseli dnevnik za čaroben in igriv vsakdan prikazuje 50 aktivnih dejavnosti za ustvarjalno, vsakodnevno igro, ki spodbuja otrokovo povezanost z naravo, občutek veselja in domišljijo. Obenem pa odrasli negujejo tudi svojega notranjega otroka.

Dejavnosti so domiselne, ustvarjalne in

različnih letnih časih. Primerne so za malčke, predšolske otroke, odrasle in vse vmes.

KOVIČ, KAJETAN: Moj prijatelj Piki Jakob: Medvedja mamica

ml – Mladina C-S – Cicibani – Slikanice Vir: https://www.mladinskaknjiga.si, https://sl.wikipedia.org Zgodba Medvedja mamica je prvič izšla leta 1972 v legendarni knjigi za otroke Moj prijatelj Piki Jakob.

Ustvarila sta jo pesnik in pisatelj Kajetan Kovič (1931–2014) in ilustratorka Jelka Reichman (1939). Zdaj je z novimi podobami

VELENJE Četrtek, 9. 9.

17.00 Dom kulture Velenje, avla male dvorane Pikin portret, odprtje razstave zbranih del likovnega natečaja (Pikin festival) 17.00 Škale Odkritje kipa dr. Jožefa Krajnca ob 200-letnici rojstva 18.00 Škalsko jezero, nasproti golf igrišča Škalsko jezero in zgodbe potopljene vasi (Degustacija lokalnih zgodb), voden sprehod 18.00 Galerija Velenje Zvonko Čoh, odprtje pregledne razstave ilustracij in animiranih risanih filmov (Pikin festival) 18.00 Velenjska promenada Tomaž Dornik in Miha Dobnik, koncert (Večeri v amfiteatru)

Petek, 10. 9.

17.00 Titov trg Odprtje 32. Pikinega festivala – prihod Pike, sprejem velenjskih olimpijcev in koncert skupine Čuki 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala Evo Škofič Maurer

(kar je najpomembneje) dovolj enostavne, da jih bodo lahko pripravili otroci sami. Skozi ves dan vas vodijo kratke, dolge, glasne ali tihe aktivnosti: od luninega peska do cvetlične juhe. Laura Brand je vse aktivnosti preizkušala že med pisanjem te knjige. V iskrenih in smešnih uvodih v vsako poglavje pojasnjuje, s kakšnimi težavami se je soočila in kako jih je rešila, da so dejavnosti uspele. Ta čudoviti priročnik bo v vaš vsakdan vnesel zabavo, čuječnost in dobro voljo. Čim dlje se upirajte televizijskim zaslonom – tudi v deževnih dnevih se da početi marsikaj zanimivega.

Poglavja prikazujejo zunanje in notranje dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjate v

21

PRIREDITVE

9. septembra 2021

zaživela še v slikanici. Izjemno izbrušeno umetniško delo bo v svet igre in lepote povabilo tako otroke kot njihove odrasle.

Učitelj in Piki sta se pogovarjala o Pikijevem prihodu na svet. Piki mu je razložil, da ga je naredila medvedja mamica. Medvedja mamica je sešila tudi druge medvedke, saj je šivilja. Vsak dan je naredila enega, zato je imela v enem mesecu narejenih 30 medvedkov. Po večini so bili vsi medvedki rumeni, kot kakšni levi, Piki pa je iz rjavega in belega pliša. Piki je zelo ponosen nase, saj je zelo mehak. Šivilja ga je napolnila z vato, ostale medvedke pa z morsko travo in žagovino. Piki je učitelju povedal, da je ponj prišel mož z usnjenim kovčkom in ga odnesel v trgovino, kjer je sedel v izložbi, dokler ga ni kupil njegov oče.

Sobota, 11. 9.

9.00 15.00 10.00 15.30 16.00

Domačija Lamperček Odkrij bisere škrata Bisera v Vinski Gori Tista o bolhah, predstava za otroke SLG Celje (Pikin festival) Kardeljeva ploščad Šesta kulinarika etničnih skupin Šaleške doline, Medkulturni dialog Domačija Lamperček Zaključek Biserovega vikenda kulturne dediščine Pred PGD Velenje Predaja večnamenske ploščadi v uporabo gasilcev PGD Velenje

Nedelja, 12. 9.

9.00

Grad Šalek Dan odprtih vrat (Degustacija lokalnih zgodb) 10.00 Velenjski grad V grajskem vrtu z grajsko gospodo (Degustacija lokalnih zgodb) 17.00 Strževa domačija v Škalah 78 Strževa domačija in dr. Jožef Krajnc (Degustacija lokalnih zgodb) 19.00 Kardeljeva ploščad 40 let Kardeljeve ploščadi oz. 40 let razvoja, projekcija dokumentarnega filma Toma Čonkaša in sodelavcev

Ponedeljek, 13. 9. x

Večgeneracijski center Planet generacij

Teden vseživljenjskega učenja 2021, brezplačne delavnice in aktivnosti (do 17. 9.)

18.00 Mestno otroško igrišče Županov sprejem prvošolcev 19.00 Hotel Razgoršek, terasa 20. Lirikonfest Velenje 2021, književno srečanje (do 15. 9.)

Torek, 14. 9.

9.30

Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zeliščna abeceda, študijski krožek s Kato Laštro 17.00 Kardeljeva ploščad Delavnica oblikovanja gline s skupino Gambatte

Sreda, 15. 9.

9.00

Večgeneracijski center Planet generacij Parada učenja, dan učečih se skupnosti 2021 17.00 Mestno otroško igrišče Županov sprejem novorojencev 18.00 Titov trg Bepop Ladies, zaključni koncert 32.

Pikinega festivala 18.30 Vila Bianca Moje mesto, rad te imam ...!, odprtje razstave Društva šaleških likovnikov, JSKD – Območne izpostave Velenje in ZKD Šaleške doline

KINO spored DIVJA SLOVENIJA

After we fell, romantična drama, 95 min (ZDA), režiser: Castille Landon. Igrajo: Kiana Madeira, Hero Fiennes Tiffin, Arielle Kebbel Petek, 10. 9., ob 20.00

Divja Slovenija, dokumentarni film, 83 min (Slovenija), režiser: Matej Vranič Nedelja, 12. 9., ob 20.00

Possessor, znanstvenofantastična srhljivka, 103 min (KAN, VB), režiser: Brandon Cronenberg.

Igrajo: Andrea Riseborough, Jennifer Jason Leigh, Christopher Abbott, Rossif Sutherland, Sean Bean Sobota, 11. 9., ob 20.00

Četrtek, 9. 9.

18.00 Kulturni dom Šoštanj Predavanje dr. Aleksandre Gačić ob 100-letnici smrti M. Vošnjaka

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 10. 9.

20:00 prireditveni šotor pri MC i PPF 2021 || Stand up: Uroš Kuzman in Perica Jerković (vstopnina v predprodaji 10 €, na dan dogodka 12 €)

Lunine mene

13. septembra, ob 22:39, prvi krajec

CITY CENTER Celje - dogodki

PRVIČ NA ROBU

POLAŠČEVALKA

ŠOŠTANJ

OKUS LAKOTE Smagen af sult, romantična drama, 103 min (Danska), ržiser: Christoffer Boe Igrajo: Katrine Greis-Rosenthal, Nikolaj Coster-Waldau, Flora Augusta, Charlie Gustafsson, Nicolas Bro Ponedeljek, 13. 9., ob 20.00

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, v pritličju garažne hiše od ponedeljka do sobote med 9.00 in 20.00 uro • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

🔲

Uvod v novo plesno sezono

Skozi Popevko 2021 vas bo popeljal Tilen Artač Festival Popevka 2021, na katerem se bo predstavilo 12 tekmovalnih skladb, bo v soboto, 11. septembra, ob 20. uri na TV SLO 1, Prvem, Radiu Koper, Radiu Maribor in www.rtvslo.si. Nastopili bodo Balladero, Aleksandra Ilijevski & Goran Bojčevski kvartet, Uroš Buh, Okustični, Rok Ferengja, Vudlenderji, Gregor Ravnik, Veronika Kumar, Tomaž Hostnik, Raiven, Žiga Rustja

in Lea Sirk. Vse popevke bodo izvajalci odpeli v živo ob spremljavi revijskega orkestra RTV Slovenija. Na festivalu bo podeljenih šest nagrad. Pet nagrad bo podelila strokovna žirija. Skladba, ki bo prejela največje število glasov po telefonskem glasovanju, pa bo prejela veliko nagrado občinstva in postala popevka leta 2021. Skozi festivalski večer vas bo popeljal 🔲 Tilen Artač.

Hmeljska princesa Slovenije je Tea Pustoslemšek Velenje – Zadnji avgustovski teden sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Velenje in Plesni studio N Velenje pripravila štiridnevni intenzivni Poletni plesni seminar za mlade plesalce, ki so se ga udeležile plesalke Plesnega studia N, študentke in plesalke SVŠGUGL. »Namen delavnice je bil spodbuditi telo, da je iz poletnega pustolovskega raziskovanja narave ponovno našlo pot do plesne dvorane in se pustilo zapeljati v mehak, a intenziven uvod v novo plesno sezono. Delali smo na finem uglaševanju s svojimi telesi, klesanju lastnega izraza skozi improvizacijo, divjem plesanju ter razvijanju pretanjene in kompleksne komunikacije skozi

dotik,« snov seminarja povzema vodja velenjske izpostave JSKD in Plesnega studia N Nina Mavec Krenker, ki je na seminar povabila svojo nekdanjo varovanko Tino Benko, diplomirano plesalko in koreografinjo. Nekoč Velenjčanka in plesalka Plesnega studia N Velenje in Plesnega teatra Velenje se Benkova še vedno rada vrača v domače mesto in predaja znanje mladim. Je soavtorica več plesnih predstav in projektov in plesalka v projektih drugih avtorjev. Trenutno živi v Ljubljani in se skupaj z Emo Križič primarno posveča snovanju delovanja in dejavnosti zavoda Divje ptice, umetniško-raziskovalnega inštituta za ples in gib. 🔲

tf, foto: Ksenija Mikor

8. avgusta si je po slavnostni seji Zveze hmeljarjev Slovenije in na dnevih slovenskih hmeljarjev v Braslovčah posebno lento nadela štiriindvajsetletna nova hmeljska princesa Tea Pustoslemšek. Diplomirana tekstilna inženirka, doma iz Kaple, še vedno pomaga pri delu na domači kmetiji, kot hmeljska princesa pa bo vse leto promovirala in zastopala glas slovenskih hmeljarjev. Povedala je, da bo v tem času širila znanje o hmelju in hmeljarski tradiciji, kar je tudi pogoj, da lahko sodeluješ na samem izboru.

Na vprašanje, ali vidi kakšno povezavo med šivanjem in obiranjem hmelja, odgovori: »Za svojo diplomsko nalogo sem izvajala poskus z vodili, kajti vodila so izdelana iz tekstila in tako sem povezala znanji z dveh različnih področij. Šivanje je hobi, v katerem uživam, in ga usklajujem z

delom na domači kmetiji, kjer na enaindvajsetih hektarjih pridelujemo hmelj,« opiše hmeljska princesa, ki poudari tudi, da je delo na kmetiji naporno. »Sama pomagam že od malih nog, ko sem morala poprijeti za vsako delo,« prizna, da se najmanj veseli samega obiranja, ki ga jemlje kot delo in ne užitek. »Čeprav letošnja letina ne bo dobra, nam delo daje nov zagon za naslednja leta, ki bodo gotovo boljša in uspešnejša.

Se pa delovni dan za obiralce začne ob šestih zjutraj in konča ob sedmih zvečer, nato sledi čiščenje in popravilo strojev. Tudi sušilnica obratuje do polnoči, ko se izključi zadnja peč,« pripoveduje Pustoslemškova, ki bo predstavljala slovensko hmeljarstvo tudi na sejmih po SloObiranje hmelja poteka v družinskem krogu. Imamo veliko veniji in v tujini. družino, tudi prijatelji pridejo pomagat, s skupnimi močmi pa delo opravimo hitreje in enostavneje.

🔲

jš

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

9. septembra 2021

Nagradna križanka »Optika Paka«

RADIO VELENJE

Optika Paka, d. o. o.

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) GSM: 040 555 999 Delovni čas: Pon. – pet.: 9.00 – 17.00 Sob.: 9.00 – 11.30

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled Prijazno vabljeni!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 20. septembra 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Zakaj pride po prebolelem covidu-19 do izpadanja las?

Ženske opazijo izpadanje las prej kot moški

»Pride do stanja, ki mu pravimo reaktivna izguba las. Na lasišču imamo bolj ali manj vsi od sto tisoč do sto petdeset tisoč las. Lasje se nenehno obnavljajo v zaporednih ciklih rasti, mirovanja, izpadanja in ponovne rasti, na dan pa običajno izgubimo od petdeset do sto las. Poznamo tudi različne oblike izpadanja las. Telogeni efluvij je začasno izpadanje las, ki prizadene predvsem ženske, ki izpadanje las tudi opazijo prej kot moški. Pri česanju in pranju las so tudi po preboleli bolezni opažale, da je prihajalo do večjega števila izpadlih las,« razloži Hriberšek, ki doda, da se začasno izpadanje las lahko

Pri česanju in pranju las stranke, ki so prebolele koronavirus, opažajo, da prihaja do večjega števila izpadlih las. Leva slika prikazuje stanje po ukrepanju.

pojavi tudi v času poporodnega obdobja, ob spremembah letnih časov, pomanjkanju hranil, težavah s kožo, ki vpliva na lasišče, in zaradi nekaterih zdravil. »Pri telogenem efluviju (simptomatičnem izpadanju las) izpade do polovica las – namesto običajnih deset odstotkov. Preden lasje okrevajo in se stanje popravi, lahko mine tudi leto dni,« doda Hriberšek, ki je informacije o iz-

padanju las po preboleli bolezni poiskal tudi pri dermatologinji, tako pa svojim strankam lažje svetuje.

Kako ukrepati, če izpadajo lasje?

»Najpomembneje je, da spodbudimo lasni mešiček k novemu lasnemu ciklu. Telesu pomaga predvsem primerno izbrana hrana. Zaužiti mora-

mo veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, ki so obogatena z vitaminom B, ki je ključ do lepih in negovanih las. Priporočam uživanje prosene in ovsene kaše, kvinoje, oreščkov, rjavega riža, ki vsebuje veliko biotina, saj pomaga izboljšati elastičnost las in zmanjšuje njihovo krhkost. Prva pomoč pa je tudi energijski serum za hitrejšo rast las, saj spodbudi rast in poživi lasni mešiček. Takšen serum odstranjuje tudi nepravilne in negativne dejavnike. Njegova formula izboljšuje tonus lasišča.

Prednost je tudi, da so lasje videti gostejši,« sklene Hriberšek, ki bralcem še svetuje, da poleti še posebej poskrbijo za svoje lase, saj si zaradi sonca, vročine ter slane in klorirane vode zaslužijo še dodatno nego in pozornost. 🔲

Da prihaja do večjega izpadanja las tudi po vsaki okužbi s povišano telesno temperaturo, ki zavre rast las, zaradi česar po nekaj mesecih začnejo izpadati, pove Iza Jonko, dr. med. spec. derm., ki še poudari, da o patološkem izpadanju las govorimo takrat, ko jih izpade več kot sto dnevno.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (govorili bomo o alergijskih boleznih - z nami bo Andreja Pečnik, dr. med., specialistka interne medicine Bolnišnice Topolšica); 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 11. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 12. septembra

Do izpadanja las lahko pride po vsaki okužbi s povišano telesno temperaturo – Najpomembneje je, da spodbudimo lasni mešiček k novemu lasnemu ciklu – Telesu pomaga predvsem primerna prehrana

Za prekomerno izpadanje las je v zadnjem letu kriv tudi koronavirus. Lasje pretirano izpadajo skoraj vsakemu četrtemu pacientu oz. pacientki. Pri večini izpadanje nastopi po treh mesecih od prebolele bolezni, kar opažajo tudi frizerji. Marko Hriberšek iz frizerskega salona MH pove, da pride do večjega izpadanja las tudi zaradi stresa, ki ga prebolevanje covida-19 pusti na našem telesu.

ČETRTEK, 9. septembra

PETEK, 10. septembra

določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče

Jasmina Škarja

24 ur

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 13. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 14. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (z nami bo Simon Ogrizek, florist, predsednik svetovnega združenja cvetličarjev) 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 15. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 9. 9. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO HIDRAVLIČNO stiskalnico za sadje (100l) in sadni mlin na elektriko, prodam. Gsm: 059 758 890.

KOTEL za žganjekuho (60 l) in nerjavečo posodo za vino (100l ), prodam.

Gsm: 059 758 890.

ŽIVALI PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor.

Gsm: 041 619 372.

NESNICE, rjave, grahaste, črne, vse cepljene, v začetku nesnosti in peteline, prodaja v Šaleku, v nedelj 12. 9.

2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

PRIDELKI KOCKE SENA, škropilnico na kolesih, več vrst žganja, prodam.

Gsm: 051 388 874.

VINO, manjše, večje količine in stekleničeno. Prodam. Suho: namizno rdeče, mešano belo, laški rizling, beli pinot, sauvignon, frankinjo, rosé.

Polsladko: renski rizling, rosé.

Bizeljsko-Sremiški okoliš. Cena po dogovoru. Gsm: 031 738 843

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

23

OBVEŠČEVALEC

9. septembra 2021

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 11. 9. 2021 in nedeljo, 12. 9.

2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 90.

Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00 sobota: od 8.00 do 13.00

od 10. 9. do 16. 9.

- 10. septembra 1930 se je rodil ekonomist in kulturnik Avgust Jeriha, za mnoge eden najbolj zaslužnih za razvoj Velenja po 2. svetovni vojni; - 10. septembra 2016 je umrl gledališki ustvarjalec Leon Čižmek. Končal je visokošolski študij prava. Od leta 1963 do upokojitve leta 1988 je bil zaposlen v tovarni Gorenje.

Med letoma 1984 in 1986 je opravljal funkcijo predsednika ZKO Velenje. Od leta 1963 je bil aktivni član KD Gledališča Velenje. Rojen je bil 22. maja 1940 na Senovem; - 10. septembra 1936 se je v Velenju za deset minut ustavil dvorni vlak na poti Maribor–Dravograd–Velenje–Celje–Ljubljana, iz katerega je izstopil trinajstletni prestolonaslednik Peter, ki se je nato sprehodil do lokomotive in se vrnil v vagon. Tako lepo oblečenih železničarjev in čistih premikalnih zastavic dotlej Velenjčani še niso videli; - 10. septembra 1997 je takratni minister za šolstvo in šport dr.

Slavko Gaber na Graški gori predal namenu sodobno špor-

tno igrišče, takratni minister za notranje zadeve Mirko Bandelj pa je istega dne slavnostno odprl nove prostore državne uprave na Rudarski cesti v Velenju; - leta 1999 so 10. septembra v nemškem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepše urejeno evropsko mesto; - 11., 12. in 13. septembra 1970 je v Velenju potekalo zborovanje slovenskih zgodovinarjev; - 11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokončno zaprtje; - 12. septembra 1927 se je v Gabrovljah pri Slovenskih Konjicah rodil duhovnik in dekan Marijan Kuk, ki je bil kar 47 let duhovnik pri sv. Martinu v Velenju. Umrl je 5. julija 2012; - 12. septembra 1976 se je v Celju rodila ena najuspešnejših slovenskih atletinj Jolanda Batagelj, ki se lahko pohvali, da je dobitnica bronaste olimpijske medalje v Atenah leta 2004; - 13. septembra 1861 je bil na Konovem pri Velenju rojen Vendelin Vošnjak (pravo ime Mihael). Po končani gimnaziji v Mariboru je vstopil v frančiškanski red. Leta 1900, ko je bila ustanovljena hrvaška provinca sv. Cirila in Metoda, je Vošnjak postal njen prvi provincial. Bil je tudi profesor filozofije v Zagrebu in Varaždinu.

Umrl je leta 1933. Leta 1963 se

ONESNAŽENOST ZRAKA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. avgusta do 5. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

je pričel postopek za njegovo razglasitev za blaženega; - k sv. Križu nad Belimi Vodami so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaške potrebe; - 14. septembra 1931 se je v Ljubljani rodil direktor in turistični delavec - Dimitrij Lap, ki je bil direktor Hotela Paka v Velenju. Umrl je 24. marca 2010 v Topolšici. Dejaven je bil v turističnem društvu, ki je skrbelo za promocijo Velenja, sodeloval je s Plesno zvezo Slovenije in organiziral prve znane plesne turnirje Evropa pleše; - 14. septembra 1966 je bil rojen slovenski rokometaš Iztok Puc, ki je 20. oktobra 2011 na Floridi umrl za rakom. Ob 60. obletnici Rokometne zveze Slovenije je bil razglašen za najboljšega slovenskega levega zunanjega igralca. Leta 2016 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov;

- 15. septembra 1937 je v Mariboru umrl pedagog in kulturni delavec Ivan Lukman. Učiteljsko službo je začel v Šoštanju, kjer je služboval do leta 1922.

V Šoštanju je ustanovil sadjarsko, vrtnarsko in čebelarsko podružnico. Bil je soustanovitelj šoštanjskega Sokola. Aktivno je sodeloval pri Olepševalnem društvu in Slovenskem planinskem društvu. Aktiven je bil tudi pri učiteljskem društvu. V okviru čitalnic je večkrat nastopal kot igralec in režiser; - 15. septembra 1958 se je začel pouk v novozgrajenih prostorih Rudarske šole v Velenju, ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske strojno in elektro usmeritve; - 16. septembra 1977 so končali z gradnjo predora pod gradom Šalek. Promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta. 🔲 Damijan Kljajič

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

V tednu od 30. avgusta do 5. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

Marijan Kuk ob podelitvi Grba Mestne občine Velenje s Srečkom Mehom in z Dragico Povh (Arhiv Muzeja Velenje)

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone

Nagrajenci križanke »FKPV«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. avgusta 2021, so: • • •

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

Jani Žarner, Kardeljev trg 2, 3320 Velenje; Henrik Prijatelj, Miklošičeva 1, 3000 Celje; Mimica Harnik, Šaleška 2/a, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: ABITURA FKPV

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 30. avgusta do 5. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije

GIBANJE prebivalstva UE Velenje •

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 30. avgusta do 5. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

ZAHVALA

POROKE

• •

•

Štrucl Peter, Maribor, Razvanje, Vinogradniška pot 14, in Klobasa Nina, Maribor, Razvanje Vinogradniška pot 14 Lihić Anel, Šoštanj, Cankarjeva cesta 5 in Spahić Mersida, BIH Tešanj, Jablanica 163 Ljevaković Alem, Velenje, Bevče 4A in Karamehić Berina, BIH Tešanj, Džemilić Planje št. 40 Urlep Jaka, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 5A in Menih Doroteja, Šoštanj, Lokovica 42

Zapustila nas je draga mama, babica in prababica

PAVLA KREVZEL iz Malega vrha

8. 1. 1931 – 22. 8. 2021 Ni te več na vrtu, ne v hiši; nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo skupaj z nami pospremili na njeno zadnjo pot.

SMRTI •

Blatnik Anton, roj. 1948, Velenje, Stantetova ulica 13

Žalujoči vsi njeni

Naš ­čas, 9. 9. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Treba je slišati, poslušati in razumeti goste, ki prihajajo na Velenjsko plažo Nepozabna doživetja vse poletje vabijo obiskovalce od blizu in daleč - Velenjska plaža je bila stalnica za otroke, ki so preživljali prosti čas na poletnih športnih taborih - Za obiskovalce so ob zaključku sezone pripravili atraktivne nagradne igre Jasmina Škarja

Zavod za turizem Šaleške doline je v sodelovanju z Mestno občino Velenje in Športno zvezo Velenje 4. septembra pripravil zaključek kopalne sezone Adijo poletje na Velenjski plaži. Slovo poletju so popestrili s pestrim zabavnim, glasbenim in aktivnim dogajanjem skozi ves dan, posebno pozornost pa so namenili tudi programu za otroke. Ker v Šaleški dolini spodbujamo zdrav način življenja, so v sodelovanju s Športno zvezo Velenje pripravili številne možnosti za šport in rekreacijo. »Mogoče je bilo igrati nogomet, rokomet, badminton in namizni tenis. Postavljeni so bili atletski, judo, motorični in SUP poligon,« je povedal Nik Lemež, strokovni sodelavec Športne zveze Velenje, ki je poudaril, da je bila Velenjska plaža stalnica za otroke, ki so preživljali prosti čas na poletnih športnih taborih in so bili tudi na zaključni prireditvi najpogumnejši. »Pomembno je, da so se zabavali, kar je cilj, ki smo ga dosegli tudi letošnje poletje.«

Mesec avgust je bil najživahnejši mesec letošnjega poletja

Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec je zaključek uspešne kopalne sezone na Velenjski plaži pospremila z nekaj številkami. »V letošnji sezoni nam je bilo naklonjeno tudi vreme, počaščeni smo, da nas je obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev. V letošnjem letu smo opazili, da je bilo več obiskovalcev s Primorske (Kopra in Izole) in Zgornje Savinjske doline. Pohvalimo se lahko, da nas je meseca avgusta obiskalo precej gostov z Nizozemske, iz Italije in Nemčije.« Izzivi za naslednjo sezono? »V prvi vrsti

smo zavod, ki ima dobro podporo MO Velenje. Tudi v letošnjem letu smo več kot 200.000 evrov namenili revitalizaciji in ohranjanju dobre kondicije plaže. Na pobudo župana Petra Dermola smo postavili bazen za otroke, nove garderobe iz okolju prijaznih materialov, za gibalno ovirane smo nabavili mobilni ležalnik, s katerim jih lahko prevažamo po Velenjski plaži in v vodi, veseli smo, ker smo po dveh letih lahko ponovno namestili otroška igrala, ki so bila dobro obiskana. Vodni park je zabeležil več kot 25.000 obiskovalcev, kar je pohvalno,« je bila ponosna Kikčeva, ki se zaveda, da bo ob koncu sezone treba narediti analizo stanja. »Štejejo tudi sporočila obiskovalcev, ki prihajajo na plažo. Ves čas izvajamo ankete. Naše vodilo je, da je treba slišati, poslušati in razumeti goste, ki prihajajo V letošnji sezoni nam je bilo naklonjeno tudi vreme, počaščeni smo, da nas je obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev, 25.000 je bilo obiskovalcev vodnega parka. V letošnjem letu smo opazili, da je bilo več obiskovalcev s Primorske in Zgornje Savinjske doline.

Sprostitev ob Velenjskem jezeru zagotavljajo čista voda, prijazni lokali, brezplačna uporaba ležalnikov in urejenih lesenih površin ter najrazličnejše priložnosti za vodne športe in drugo rekreacijo. Tudi letošnje leto pa Velenjska plaža sodeluje v akciji Naj kopališče, v kategoriji naravnih kopališč. Glasovanje se zaključi 15. septembra.

na našo destinacijo, tudi Velenjsko plažo. Ob koncu sezone, še v tem mesecu, bomo na del plaže, ki ni naravno zasenčena, zasadili drevesa, ki bodo v naslednjem letu ponudila še več naravne sence,« je še strnila direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec, ki se zaveda, da so pred pomembno preizkušnjo, kajti v izdelavi je strateški dokument, nova strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj, ki bo v prihodnje z vsebino in kazal-

niki osnova pri razvoju turizma, zelo pomembnega stebra gospodarstva v razvoju Mestne občine Velenje.

Atraktivne nagradne igre in zabava

Za pravilno izvedbo aktivnosti športnih iger, animacijo v in ob vodi ter dobro voljo so poskrbeli usposobljeni animatorji. Izposoja rekvizitov in vse aktivnosti so bile na voljo brezplačno. Dobro poskrbljeno pa je bilo tudi za kulinarično ponudbo. Nagrade

Osvežitev na Velenjski plaži nam je všeč Mojca Slapnik, Tuhinjska dolina: »Na Velenjski plaži smo večkrat, tukaj nam je zelo všeč.

Danes bomo z družino tukaj preživeli ves dan. Sama sem se udeležila tudi nekaterih športnih iger.« Eva Turin, Maribor: »Danes sem prvič tukaj. Velenjsko plažo sem obiskala na pobudo prijateljev in ni mi žal. Vrhunsko je in vse mi je všeč. Tako ponudba kot čistoča vode, ki je še kar topla. Sem učiteljica smučanja in se veselim tudi zime, imam pa rada tudi poletje in športe na vodi. Danes sem se preizkusila na SUP-u. Ker sem bila danes tako zadovoljna, se gotovo vrnem prihodnjo sezono.« Martin Hribernik: »Večkrat prihajam na Velenjsko plažo, kjer se za vsakogar nekaj najde. Voda, trava, animacija, prijetno vreme, možnost, da se preizkusimo v različnih vodnih športih ter druge sproščujoče aktivnosti so dobrodošla popestritev poletnih dni. Danes bomo uživali in se dostojno poslovili od poletne sezone na Velenjskem jezeru.« Lovro Turin: »Ko sem prvič obiskal jezero, si nisem predstavljal, da bo tako lepo. Zadnja leta, odkar sem bolje podučen glede kopalnih voda, na osvežitev v Velenje prihajamo redno, tudi z najmlajšimi člani. Nimam pripomb.

Prav presenečen sem, da je voda ravno prav mokra in topla.

Tudi danes uživamo, plaža je vsestransko uporabna za vse športe. Pogoji so dobri. Srečo imamo, ker ni valovito, tudi plima in oseka nam ne nagajata.

Simon Bezjak: »S poletno sezono smo zadovoljni. Opažam, da devetdeset odstotkov gostov prihaja iz okolice, ne iz samega mesta Velenje. Hvaležni smo, da nam gredo na roko tako na zavodu za turizem kot na MO Velenje. Brez njihove pomoči ne bi mogli izpeljati tako dobre sezone, kot smo jo. Letos je bilo največ povpraševanja po spalnih kapacitetah.

Poznalo se je, da je bil kamp zaprt. Upamo, da se bo to drugo leto spremenilo, da gremo en korak naprej. Zavedati in izkoristiti moramo priložnosti, ki jih ponuja lokacija Velenjskega jezera.

Trudimo se, da bi sezona trajala vse leto, še posebej, ker imamo Visto in smo edini, ki lahko ponudimo zabavo in vse, kar sodi zraven, vse leto.« za sodelujoče so prispevali tudi Wunder bar, Soulate, Vafll, Veleja Led, Bubble in Pri Kozolcu. V večernih urah so druženje sklenili še s koncertoma ansambla Stil in glasbene skupine Chateau. Prisotne je nagovoril župan Peter Dermol, ki je obljubil, da bodo tudi v prihodnje poskrbeli,

da bo Velenjska plaža še lepša, boljša in zabavnejša za obiskovalce od blizu in daleč. Čeprav smo se na tak način uradno poslovili od poletja in razigranih počitniških dni, računamo, da se bomo ob upoštevanju ukrepov razvajali tudi jeseni.

di takrat veljavnih ukrepov ni bilo mogoče. Otroci so pri njih preživeli vsak vsaj dva tedna varnih, ustvarjalnih in igrivih počitnic.

Sedem tednov je varstvo potekalo v Vili Rožle, dva pa v MC-ju.

Vsak dan so za otroke skrbeli po 9 ur, saj so prihajali in odhajali ob različnih časih. V projektu so prostovoljcem in zaposlenim veliko pomagali dijaki iz Velenja in Šoštanja, ki so si v počitniškem varstvu nabrali novih izkušenj za delo z otroki, hkrati pa s počitniškim delom, ki sta ga sofinancira-

li obe občini, tudi nekaj zaslužili.

Na MZPM Velenje so veseli, ker jim je letos uspelo izpeljati tudi obe izmeni zdravstvenega letovanja; julija v Pacugu in avgusta v Poreču, kjer je skupaj letovalo 127 otrok in njihovih spremljevalcev. Avgusta pa so počitnice s pomočjo donacije Rotary kluba Velenje v izvedbi Športne zveze Velenje popestrili 21 otrokom, ki jim starši težko omogočijo razgibane počitnice.

Pet nepozabnih dni so preživeli v 🔲 b Gozdni šoli pri Mozirju.

🔲

Popestrili počitnice številnim otrokom Počitniški programi MZPM Velenje so bili pestri in uspešni Velenje – Poletne počitnice za šolarje in dijake so z novim šolskim letom tudi uradno preteklost.

Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje so s programi, ki so jih pripravili v času letošnjih poletnih počitnic, več kot zadovoljni, saj so uspeli popestriti proste dni številnim otrokom iz Šaleške doline. MZPM Velenje je v sodelovanju z Mladinskim centrom (MC) Velenje, ob finančni podpori MO Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, tik pred začetkom novega šolskega leta končala 4. projekt Poletnega počitniškega varstva za mlajše šolarje. Drugo leto zapored so ga izvajali pod strogimi ukrepi za preprečevanje novega koronavirusa, a

je bila zaradi izkušenj iz lanskega poletja letos izvedba lažja. Zadnji teden počitnic so počitnikarji uživali v dnevnih taborih Sončno mesto, kjer so vsak dan doživeli veliko novega; obiskali so Grilovo domačijo in Velenjski grad, se zabavali ob legorobotiki in na obisku tabornikov, iz zelišč pripravili svoj čaj in veliko ustvarjali …

V devetih počitniških tednih so v Vili Rožle in Mladinskemu centru (MC) Velenje v varstvo vključili veliko več otrok kot lansko leto, kar 114, leto prej pa zaradi še strožjih omejitev kot letos le 67.

Večina počitnikarjev je bila letos iz MO Velenje, varstvo zanje pa so poiskali tudi starši iz Šoštanja in Šmartna ob Paki, kar lani zara-