35 2022

Zdravo, šola, zdravo, sošolci!

Velenje, 1. septembra – Še prejšnji teden so otroci v počitniškem varstvu takole uživali v igrah in ustvarjanju, že danes pa se veselijo ponovnega srečanja s sošolci, učitelji, šolskimi klopmi in živžavom na hodnikih. Vse to pa bo na novo spoznalo 375 prvošolcev v sedmih osnovnih šolah in njihovih podružnicah v Mestni občini Velenje. Skupaj bo osnovne šole v tem šolskem letu obiskovalo 3.312 učencev, kar je 64 več kot lani. V srednješolske klopi pa bo sedlo 495 novincev od skupno 1.635 dijakov.

Kot vsako leto začetek novega šolskega leta prinese tudi opozorila vsem udeležencem v prometu, naj bodo na cestah bolj pozorni posebej v bližini šol in vrtcev. Pa naj velja poudariti, da je treba biti pozoren vseh 365 dni, ne le prve dni šolskega leta. Na to so s svojo preventivno akcijo opozarjali pri Avto-moto zvezi Slovenije.

Vsem šolarjem in tudi otrokom v vrtcih želimo lepo, ustvarjalno, navdihujoče in prijetno novo šolsko leto! ��

September – šola, znanje, odgovornost, prihodnost ...

Majda Zaveršnik Puc

Vsak mesec v letu ima svoj pomen, svojo vsebino, po kateri je znan vsem. September je prav gotovo zaznamovan in povezan s šolo, z učenjem, izobrazbo, s prihodnostjo. Za starše osnovnošolskih otrok pa tudi z organizacijo, kako vse dejavnosti poleg šole vključiti in izpeljati v vsakdanjem življenju družine. Prvi teden v septembru je prava dirka z oblikovanjem popoldanskih urnikov raznih dejavnosti, ki se jih otroci udeležujejo. Veliko je dogajanja in skrbi.

Sprašujem se, ali je res treba otroku natrpati toliko stvari v želji, da mu omogočimo vse, kar si želi in morda česa tudi ne želi?! Kje so meje natrpanega popoldanskega urnika? Ali je res izhod, da mlade odvrnemo od igric na računalnikih in mobitelih, samo zelo usmerjena zaposlitev? Kje pa je ob vseh popoldanskih dejav nostih čas, namenjen opravljanju domačih nalog, učenju, pogovoru s starši o delu v šoli, o sošolcih, o prijetnih in manj prijetnih uspehih ali dogodkih, ki so se zgodili tisti dan ...

Velikokrat se pozablja, da sta šola in šolsko delo temeljna v odraščanju in oblikovanju mladega človeka. Vzgoja in izobraževanje sta dobrini, ki dajeta odraščajočemu mladostniku odskočno desko za prihodnost; gre torej za učenje odnosa do vsega okoli nas, za spoštovanje sebe, drug drugega, za skupno sobivanje, ki zahteva upoštevanje določenih pravil; za aktivnost in odgovornost učenca pri šolskem in domačem delu, za sodelovanje pri pouku, za krepitev odgovornosti za svoje delo in dejanja.

Šola je velika in raznolika družina: vsak s svojimi željami, potrebami in pričakovanji, vse pa, ki se srečujemo na hodnikih in v učilnicah, druži prizadevanje za izobrazbo, vzgojo in kulturo, predvsem tisto srčno kulturo. Čeprav pogosto izgleda, da smo na nasprotnih bregovih, da nas učitelje zanima le znanje učencev, to ni res. Znanje je le sredstvo, s katerim želimo učence najbolje usposobiti za čimbolj uspešno in polno življenje.

Zato drage učenke in učenci, naj bo to leto zaznamovano z vašo večjo aktivnostjo pri šolskem in domačem delu. Tako boste pridobili več znanja, boljše kritično razmišljanje in boljšo uporabo znanja v vsakdanjem življenju.

Straši, spremljajte, spodbujajte ali nadzorujte delo svojih otrok. Prav je, da jim stojite ob strani, da jih bodrite in dvigujete, ko so potrti ali neuspešni. Ampak zavedajte se, da ravno preizkušnje kalijo vaše otroke. Postavljanje mej, spoštovanje dogovorov in moralnih norm jih pripravlja za človeka vredno in samostojno življenje.

Vsem skupaj želim, da kljub zahtevnemu času, ki je pred nami, najdemo med šolskim letom veliko priložnosti za skupna sproščena druženja, ustvarjalnost, dobro počutje in seveda uspešno napredovanje.

Za konec pa še kratka zgodbica, ki naj nas vedno opomni, da si moramo znati vzeti čas, razmisliti in šele nato izrekati besede ali obsodbe.

Deklica je v rokah držala dve jabolki. Mama jo je prijazno prosila: »Ljubica, ali bi dala mamici eno od tvojih dveh jabolk?«

Vrhunski dogodek za dolgo mizo

Dekle je za trenutek pogledalo mamo, nato pa hitro ugriznilo najprej eno jabolko, nato pa še drugo. Mamin nasmeh na obrazu je zamrznil. Trudila se je skriti razočaranje.

Potem pa je deklica iztegnila roko z odgriznjenim jabolkom in ga ponudila mami z besedami: »Izvoli, mami, to je slajše.«

Pa uspešno in zdravo šolsko leto vsem!

Velenje, 26. avgusta – Večer je počasi padal na Stari trg. Prenovljen je sam po sebi lep, tokrat pa je bil še lepši. Po skoraj celi dolžini ulice se je vila dolga miza, vrhunsko okrašena in pogrnjena za 120 gostov. Dogodek je bil razprodan že nekaj dni prej. Trg je z visokimi mizami čakal goste ter ponujal hladno predjed in ohlajen šampanjec. Svetloba svečk je

trepetala v lahnem vetru. Med vso opremo so hiteli natakarji, kuharji in organizatorji dogodka, med njihovim delom pa so odmevale melodije odlične jazz in soul pevke Kristine Oberžan. Vse je bilo že skoraj nared za prihod gostov na Dolgo mizo – Šili testenine, na vilice navite.

Šole pripravljene pričakale 1. september

Prvič je danes v šolske klopi sedlo 375 učencev – Skupno bo v občini 3.315 osnovnošolcev, šole jih čakajo posodobljene in z novimi projekti

Velenje, 30. avgusta – Na OŠ

Antona Aškerca je bila tokrat vsakoletna novinarska konferenca pred začetkom šolskega leta, kjer so predstavili informacije o vpisih, izvedene večje investicije na področju vzgoje in izobraževanja ter načrtovane projekte. Ob tem so župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, direktor prodaje podjetja Nomago Darko Šafarič in direktor podjetja APS Zoran Zager podpisali desetletno koncesijsko pogodbo za izvajanje izbirne gospodarske javne službe javnega potniškega prometa in posebnih linijskih prevozov v Mestni občini Velenje.

Kot je povedal župan, s tem zagotavljajo nemoten in varen prevoz učencev v šolo in domov, z nekaj daljšimi programi in novimi postajami pa za prevoz otrok skrbi tudi brezplačni Lokalc. Po besedah Darka Šafariča naj bi v roku dveh let na 30 postajališčih namestili prikazovalnike za odhode avtobusov.

16 odstotkov občinskega proračuna za šolstvo

Občina za vzgojo in izobraževanje namenja okoli 10 milijonov evrov ali 16 odstotkov proračuna, od tega 6,8 milijona evrov za predšolsko vzgojo. Za investicije v šolah je bilo iz proračuna namenjenih 180 tisoč evrov, 730 tisoč evrov pa v vrtcih, kjer je največja investicija povezana s prenovo kuhinje v enoti Lučka.

»Število otrok se povečuje, kar nas veseli, četudi to lahko povzroča prostorsko stisko v nekaterih šolah in povečuje stroške. Začeli smo pripravljati dokumentacijo za energetsko

razreda. V POŠ Šentilj je vpisanih 82 otrok (lani 73). To kaže na suburbanizacijo občine.«

Za zagotavljanje varnosti na poti v šolo se je zahvalil AMZS, Združenju šoferjev in avtome-

kov je v primerjavi z lani manjše za 2, v enotah pa je tudi 40 otrok manj. Ravnateljica Nataša Doler je povedala: »Nekaj prostora še imamo, otroci se vpisujejo še vsak dan, ni pa vedno

odlogom šolanja v vrtcu ostaja še eno leto, kar je 5 več kot lani.

Letos je bila največja investicija v prenovo centralne kuhinje v enoti Lučka, ki pa bo zaradi podaljšanja dobav-

vo. Razumemo starše, da so razočarani, ker bodo zaradi zamude pri delih morali otroke, če jih imajo dva ali več, voziti v različne enote vrtca. Prosimo jih za strpnost.«

V CVIU učenci različnih

občin

sanacijo vseh izobraževalnih institucij, ki so v domeni MO Velenje. Proračun smo pripravljali pred dvema letoma, ko so bile cene na trgu drugačne, kot so letos. Projektantske ocene letos seveda ne veljajo več; zrastle so za 20 ali 30 odstotkov,« je med drugim pojasnil Peter Dermol. Vodja Urada za družbene dejavnosti Marko Pritržnik je povedal nekaj številk: »V prvih razredih osnovnih šol bo v letošnjem šolskem letu 64 otrok več kot lani, največji vzpon števila učencev pa beležita dve podružnični osnovni šoli. V POŠ Vinska Gora je vpisanih 93 otrok (lani 81) in dva oddelka prvega

Praznovanje

Šmartno ob Paki, 31. avgusta – »Med poletnimi počitnicami je bilo na naši šoli bolj živahno kot običajno v tem času. Gostili smo namreč otroke iz javnega vrtca Sonček. Treba se bo kar potruditi, da bomo pripravili vse potrebno za pričetek novega šolskega leta,« je povedal o pripravah na šolsko leto 2022/2023 ravnatelj Osnovne šole bratov Letonja Bojan Juras

Število učencev, ki so danes sedli v šolske klopi, je dodal sogovornik, se je ustalilo pri 340, kar je toliko, kot jih je bilo na začetku lanskega šolskega leta. Prvošolcev je med njimi 30 ali nekaj manj kot v lanskem šolskem letu. Če bodo razme-

re dopuščale, bodo vedoželjni učenci (poleg rednega šolskega programa) pridobivali dodatna znanja in spretnosti v mnogih interesnih dejavnosti ter projektih, kot so Slovenski tradicionalni zajtrk, Zdrava šola, Kulturna šola, Unesco, Erasmus+ in Mladi raziskovalci. Vključili se bodo lahko še v pripravo šolskega biltena Šmarška mularija, ki ga bodo izdali v dveh delih ter v dveh (zimski in poletni) priložnostnih prilogah izdaje šolskega spletnega časopisa eObčasnik.

»Načrtujemo še kopico drugih dejavnosti, od priprav proslav za razne priložnosti, organizacije Miklavževega sejma in

hanikov, Avto moto Touring Klubu Velenje in članom Rokometnega kluba Gorenje, ki bodo v prvih šolskih dneh skrbeli za opozarjanje udeležencev v prometu na začetek šolskega leta ter spremstvo otrok na poti v šolo.

Strpnost do nove kuhinje v Lučki

V 83 oddelkih na 17 lokacijah Vrtca Velenje je bilo 1. septembra vpisanih 1394 otrok in ravnateljica Nataša Doler je zagotovila, da je prostora dovolj za vse otroke, katerih starši so izrazili interes, da bi njihov otrok obiskoval vrtec. Število oddel-

mogoče dobiti prostora v enoti vrtca, ki bi jo želeli starši.«

Vrtec Velenje je ob koncu prejšnjega šolskega leta štel 1508 otrok in je eden največjih slovenskih vrtcev. V tem šolskem letu ohranjajo po dva oddelka vrtca v prostorih OŠ Šalek in OŠ Gustava Šiliha ter en oddelek v POŠ Škale. V osnovno šolo se je vpisalo 310 otrok, kar je 33 manj kot v preteklem šolskem letu, 34 šoloobveznih otrok pa z

nih rokov za opremo končana šele v septembru. Tako bo pet osnovnošolskih kuhinj pripravljalo dodatnih 500 obrokov hrane, nekateri otroci pa bodo do dokončanja prenove morali obiskovati druge enote vrtca. Nataša Doler starše prosi za razumevanje: »Komaj čakamo, da bo kuhinja končana, zavedamo se namreč, da moramo imeti za zagotavljanje zdrave hrane tudi varen prostor za njeno pripra-

Bistveno se je povečalo tudi število učencev v Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Kot je povedal ravnatelj Aleksander Vališer, to s seboj prinese tudi prostorsko stisko. »Lani smo gostovali v stavbi Gaudeamus, letos pa pet razredov ostaja brez matične učilnice. Dve učilnici bosta še vedno v Gaudeamusu, tri pa nam je prijazno odstopila OŠ Šalek. Skupno število učencev je 135, prihajajo iz različnih občin. Imamo 7 novincev, v nižjem izobrazbenem standardu in v posebnem programu. Pouk pričenjamo v 20 oddelkih in s 620 urami dodatne strokovne pomoči specialnih in socialnih pedagogov, logopedov in psihologov,« je povedal ravnatelj. Na novinarski konferenci je Rok Urbanc iz podjetja CORe, d. o. o., predstavil platformo EON Reality, ki je namenjena uporabi obogatene resničnosti za namene izobraževanja. Omogoča hitro in enostavno ustvarjanje vsebin, saj učenci spremljajo snov v 3D virtualnem okolju po telefonu, tablici ali namenskih očalih. Vsem velenjskim osnovnim šolam je občina podarila brezplačne licence.

Začel se je jesenski rok splošne in poklicne mature

Jesenski del splošne mature opravlja 5 dijakov oziroma dijakinj, poklicno maturo na treh šolah Šolskega centra Velenje 31, zaključni izpit pa 20 dijakov

sodelovanja na prireditvi ob občinskem prazniku do dobrodelne prireditve Veter v laseh in 9. Sončkovega dobrodelnega teka. Čaka nas tudi obeležitev 60-letnice šole. Jubilej bomo zaznamovali predvsem z raznimi delavnicami v okviru pouka.« Čeprav so bili nekateri prostori na šoli »zasedeni«, so med poletnimi počitnicami – po zagotovilih Jurasa – opravili precej rednih in nekaj izrednih vzdrževalnih del. Precejšnje težave je v poletnih mesecih povzročal vandalizem v okolici šole.

Tatjana Podgoršek

Velenje, 24. avgusta – S pisnim izpitom iz maternega jezika se je na srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah pričel jesenski rok splošne in poklicne mature. Na splošno maturo se je v državi prijavilo 1.285 kandidatov, ki bodo opravljali izpite iz 32 predmetov, poklicno maturo pa bo opravljalo 2.312 kandidatov. Ustni izpiti bodo potekali do 3. septembra. 9. septembra bodo dijaki seznanjeni z uspehom na maturi, 16. septembra pa na splošni maturi.

Večina dijakov opravlja posamezne izpite

Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik pojasni, da jesenski del splošne mature pri njih opravlja 5 dijakov oziroma dijakinj, poklicno maturo na treh šolah 31 dijakov, zaključni izpit pa 20 dijakov. »Večina jih opravlja posamezne izpite, bistveno manj je tistih, ki opravljajo zaključke izobraževanj v celoti. Dijaki so na jesenskem roku mature večinoma uspešni. Ugotavljamo, da gre tistim, ki so v rednem sistemu izobraževanja, na maturi praviloma dobro, večje težave se pojavljajo

pri dijakih, ki vmes prekinejo izobraževanje in po letu ali dveh zaključka izobraževanj pristopijo k maturi. Rezultati pa so podobni tako na maturi kot na poklicni maturi,« pojasni Pogorelčnik. Večina dijakov bo po opravljeni maturi šolanje nadaljevala na fakultetah, kjer so prosta mesta še na voljo, nekateri pa se bodo zaposlili.

Kako se bo pričelo novo šolsko leto?

»Za dijake 1. letnikov Šolskega centra Velenje se je pričelo 31. avgusta, ko so skupaj s starši obiskali šole, ostali pričenjajo danes, 1. septembra. Pričakujemo, da bo letošnje šolsko leto manj turbulentno kot zadnji dve leti. Pozorni moramo biti na to, da bomo pazljivi, če se stvari z zdravstvenega vidika zapletejo. Šolsko leto se pričenja sproščeno, brez uporabe zaščitnih mask tako za dijake kot za zaposlene. Upamo, da bo tako tudi ostalo. V šolskem letu 2022/23 bomo imeli v štirih srednjih šolah in Višji strokovni šoli 1635 dijakov, med njimi 495 novincev, 280 študentov in 700 odraslih. Število oddelkov ostaja enako.«

Diana Janežič

Pred novim šolskim letom so se na novinarski konferenci zbrali ravnatelji in direktorji izobraževalnih ustanov in gostje.

Podpora vlade razvoju mesta in Šaleške doline

Ministri in evropski poslanci ob obisku dali zagotovila, da bodo po svojih močeh podpirali prizadevanja Šaleške doline pri izhodu iz premoga in zeleni preobrazbi

Velenje, 26. avgusta – Z županom Mestne občine Velenje Petrom Dermolom in sodelavci uprave so se srečali ministri Vlade Republike Slovenije in evropska poslanca, vsi iz vrst SD. Gostili so ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon, ki je tudi podpredsednica vlade in predsednica stranke SD, ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc

Pipan, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana, ministra, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Aleksandra Jevška, ter evropska poslanca dr. Milana Brgleza in Matjaža Nemca Namen obiska je bil z ministri z različnih področij pregledati aktualno problematiko in izzive Šaleške doline v prihodnjem desetletju. »Zadovoljni smo, da lahko tudi delu nove vladne ekipe predstavimo naše mesto, delovanje, uspešne projekte in načrte za prihodnost. Prav je, da vsaki vladi povemo, v katero smer se želimo razvijati in naše uspešne zgodbe nadgrajevati. S posameznimi ministri smo vzpostavili dober dialog in odprta vprašanja sproti rešujemo, upam, da bomo tako sodelovali tudi s celotno vlado,« je poudaril Peter Dermol.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je poudarila, da lahko izzive, s katerimi se soočata Velenje in regija, rešujemo z izmenjavo informacij in s sodelovanjem z lokalno skupnostjo. »Županu in njegovi ekipi smo zagotovili polno podporo pri razvoju mesta. Pred Šaleško do-

❱Na novinarsko vprašanje glede možnosti uvoza premoga, ki se omenja v Šaleški dolini, je minister Han odgovoril: »Kolikor jaz vem, kopljemo premog tukaj v Velenju.«

lino so veliki izzivi, razvojno težko desetletje. Izstop iz premoga, prestrukturiranje Šaleške doline in iskanje novih delovnih mest so velik zalogaj tudi za Vlado RS, ki se tega tudi zaveda.«

Ukrepi za letos sprejeti, prava kriza bo prihodnje leto

Gospodarski minister je bil seveda deležen vprašanj o aktualni gospodarski in energetski situaciji. Povedal je, da

Tudi letos podarjajo zvezke

Velenje, 31. avgusta – Že deveto leto zapored je Mestna občina Velenje vsem učencem ob začetku novega šolskega leta podarila zvezke. Skoraj 5.000 učencev in dijakov bo prejelo več kot 22 tisoč zvezkov, in sicer bodo učenci prve triade in srednješolci prejeli po tri zvezke, drugi pa po pet 52-listnih zvezkov. Vrednost naročila znaša 25.500 evrov. Kot vsako šolsko leto bodo šole za subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin socialno šibkim učencem prejele 8.000 evrov proračunskih sredstev. Sredstva bodo razdeljena glede na število oddelkov.

Z Bicy-jem do nagrade

Šoštanj - Občina Šoštanj spodbuja k trajnostni mobilnosti in k pridobivanju novih uporabnikov avtomatiziranega sistema izposoje mestnih koles – BICY, s katerim želi ozavestiti ljudi glede pomena trajnostne mobilnosti. V sklopu Evropskega tedna mobilnosti 2022 bo vsaka nova registracija v sistem BICY prinesla nagradno vstopnico za brezplačno vodenje po Vili Mayer v Šoštanju. Registracije potekajo vsak dan od 22. avgusta do vključno 21. septembra od 9. do 17. ure v prostorih TIC-a Velenje v Vili Bianci. Pogoj za prejem nagrade je, da je uporabnik prebivalec Občine Šoštanj. Uporaba koles je brezplačna, le ob vsakoletni registraciji ali zamenjavi stare uporabniške kartice z novo, ki omogoča uporabo nadgrajenega sistema, se delno krijejo stroški vzdrževanja in registracije v višini 10 evrov.

Zapora ceste

Gorenje – Zaradi gradnje kolesarske povezave Velenje – Mozirje bo popolna zapora ceste Gorenje Soteska čez Gorenjski klanec od 1. septembra do predvidoma 30. novembra.

Cesta v Velikem Vrhu

Šmartno ob Paki - V občini vsako leto vključijo v program obnove občinskih cest vsaj en daljši odsek glede na programe 10 vaških skupnosti. Letos je prišel na vrsto odsek javne poti v osrednjem delu Velikega Vrha. Makadamsko cesto v dolžini blizu 700 metrov so pred nedavnim delno posodobili in v celoti preplastili z asfaltom. Vrednost del so ocenili na dobrih 90 tisoč evrov. ��

Na vprašanje, kako ministri podpirajo kandidaturo Petra Dermola za župana, je ta povedal: »Želim si, da to, kar smo v preteklosti že naredili, v prihodnjem mandatu še nadgradimo. V Mestni občini Velenje deluje dobra ekipa, ki se trudi za razvoj mesta. Z obiskom ministrov so tudi naši občutki boljši, ker kaže, da imamo

se vlada intenzivno ukvarja z energetsko situacijo, ter povzel že sprejete ukrepe za pomoč gospodarstvu in drugim. »V mesecu in pol sem prepotoval celo Slovenijo in v podjetjih pre-

sogovornika za sprejemanje ključnih odločitev. Svoje odgovornosti se zavedam, če ne bi čutil podpore javnosti, se za tak korak ne bi odločil.« Polno podporo kandidaturi in delu sedanje ekipe Mestne občine Velenje je izrazila tudi Tanja Fajon.

veril, kakšno je stanje. Ukrepe za letošnje leto smo sprejeli, z razumevanjem jih je ta teden sprejel tudi Ekonomsko-socialni svet, potrditi jih mora še Evropska komisija. Med ukrepi je tudi

zamrznjena cena elektrike za male odjemalce. Letos bo Slovenija nekako prebrodila to krizo, naslednje leto pa bo glede na cene in na to, da več kot 80 odstotkov gospodarstva nima za-

kupljenih cen elektrike in plina, katastrofalno,« je poudaril Han. Zato se na vladi že pripravljajo, da bodo z ogromnimi sredstvi pomagali, da bomo obdržali delovna mesta in konkurenčno gospodarstvo ter da bomo iz te krize izšli čim manj poškodovani. Ob tem je poudaril, da je pomembno, da v teh časih stopimo skupaj – vlada, gospodarstvo, posamezniki.

Minister Jevšek pa je med drugim povedal, da Slovenija trenutno čaka, da Evropska komisija potrdi partnerski sporazum, ki je osnova za pripravo programa za naslednjo finančno perspektivo, ki je težka 3,2 milijardi evrov in od katere so odvisni projekti na različnih področjih.

V nadaljevanju obiska so si predstavniki vlade ogledali najnovejše investicije v Poslovni coni Stara vas in obiskali skupino Hisense Europe, ki je eden največjih izvoznikov in zaposlovalec v Sloveniji. »Prav je, da spoznamo njihov pogled in razvojne načrte, predvsem, ker so lastniki s Kitajske, ena od usmeritev te vlade pa je tudi okrepitev gospodarske diplomacije,« je med drugim dejal gospodarski minister. Nov Inovacijski center Hisense Europe bo globalno razvojno središče za razvoj kuhinjskih aparatov Hisensovih blagovnih znamk. Ima izjemno pomembno vlogo znotraj skupine, saj odpira stotine visoko zahtevnih delovnih mest na področjih raziskav in razvoja.

Imamo komisijo, potrebujemo službo?

Komisija za urejanje drevnine, zelenic in nasadov v občini deluje od leta 2021 – Skrb MOV za to področje je vsekakor vredna pohvale, a tudi spodbude – Nova prostorska zakonodaja uvaja nove, nekoč že uveljavljene strokovne podlage

Velenje, 30. avgusta – V Našem času smo 4. avgusta objavili obsežen intervju s krajinsko arhitektko Sašo Piano o pomenu dreves v urbanem okolju pod naslovom Drevesa v mestu niso zgolj dekoracija, temveč nam veliko dajo. Med drugim je navedla, da načrta, kaj saditi, oz. usmeritve na tem področju v Mestni občini Velenje nimamo, prav tako nimamo službe, ki bi se ukvarjala posebej s tem.

Z Mestne občine Velenje smo 23. avgusta dobili dopis, v katerem direktor občinske uprave Iztok Mori odgovarja, da ta navedba ne drži, in med drugim piše: »Ker so zelene površine, predvsem pa drevesa, nepogrešljiv del našega bivalnega okolja, smo januarja 2021 ustanovili Komisijo za urejanje drevnine, zelenic in nasadov. Sestavljajo jo dva predstavnika Urada za komunalne dejavnosti, krajinska arhitektka, specialistka s področja kmetijstva, agronom/arborist ter dva predstavnika koncesionarja (vrtnarski tehnik in specialistka s področja hortikulture). Predstavnik gozdarske stroke

sodeluje po potrebi, prav tako komisija k sodelovanju povabi tudi druge strokovnjake.«

Kot še piše v dopisu, »komisija prouči in opravi oglede na terenu za vse prispele vloge – teh je bilo lani 60, letos pa okoli 30 – ter sprejme primerne ukrepe na strokovni podlagi. Sodeluje pri pripravi prostorskih aktov MO Velenje s ciljem doseganja dolgoročne vizije ureditve zelenic in nasadov v občini.« Poudarjajo še, da se zavzemajo za ohranitev vsakega drevesa v mestu in se le tam, kjer je nujno potrebno, odločijo za odstranitev.

Saša Piano pojasnjuje svojo navedbo »Mestna občina Velenje (MOV) v odzivu na mojo trditev, da nimajo posebne službe za celostno urejanje zelenih površin pojasnjuje, da imajo Komisijo za urejanje drevnin, zelenic in nasadov, ki na podlagi vlog občanov in pravnih oseb pripravlja strokovne odgovore in sprejema ukrepe, pa tudi, da komisija sodeluje pri pripravi prostorskih aktov. Skrb MOV za to področje je vse-

kakor vredna pohvale, a tudi spodbude.

Zato želim poudariti, da urejanje zelenih površin pomeni celovito načrtovanje in upravljanje z njimi: od strateških usmeritev do konkretnih akcijskih načrtov tako, da vključuje vse faze – načrtovanje, izvajanje, vzdrževanje (tudi obnavljanje). Usmeritve za načrtovanje zelenih površin so praviloma sestavni del prostorskih aktov, krovni prostorski dokument, ki se s tem ukvarja, pa je urbanistični načrt. Slednji je zgolj strokovna podlaga Občinskega prostorskega načrta (OPN); kako kakovosten je, je odvisno od marsičesa, za njegovo udejanjanje pa je ključno, v kakšnem obsegu je prenesen v odlok OPN ter v nadaljevanju v prostorske akte, ki so mu (mu morajo biti) podrejeni, in na kakšen način je potem vgrajen v vse izvedbene načrte. To pa so le zakonsko predpisane vsebine (njihova kakovost se med občinami zelo razlikuje), ki za doseganje dejanskega celostnega in kakovostnega urejanja zelenih površin zagotovo niso dovolj.

Nova prostorska zakonodaja uvaja nove, nekoč že uveljavljene strokovne podlage, Urbanistično zasnovo in Krajinsko zasnovo ter povsem nov prostorski akt, Odlok o urejenosti naselij in krajine; kaj bodo v zvezi s celovitim urejanjem zelenih površin prinesli našteti dokumenti, še ni povsem jasno.

Za celostno urejanje zelenih površin torej ne zadostuje le komisija, ki rešuje vloge ali podaja usmeritve za prostorske akte. Treba je imeti strategijo načrtovanja in upravljanja zelenih površin ter posledično zelo konkretne akcijske načrte, ki iz take strategije izhajajo. Glede na velikost Mestne občine Velenje in dediščino zelenih površin, s katero razpolaga, bi bila posebna tovrstna služba, ki bi jo morali sestavljati strokovnjaki tako s področja prostorskega načrtovanja kot strokovnjaki z biološkim znanjem, zelo dobrodošla.«

Diana Janežič

Gibanje Svoboda bo razgibalo tudi Šaleško dolino?

Ko bomo znali identificirati lastno identiteto, kot so rudarstvo v Velenju, usnjarstvo v Šoštanju ter termalna riviera v Topolšici, bomo zmagali –Potrudili se bodo, da bodo popolnili kandidatne liste za oba občinska sveta, prav tako za županske kandidate

Velenje, 24. avgusta – Na Rudarski 6 v Velenju so odprli prostore pisarne iniciativnega odbora Gibanja Svoboda za Šaleško dolino. Člani iniciativnega odbora Velenje so se na Velenjski plaži kasneje tudi družili s podpredsednico stranke mag. Marto Kos in simpatizerji stranke. Predsednik IO Velenje Franci Lenart je poudaril, da se je s tem dogodkom za Šaleško dolino formalno pričelo Gibanje Svoboda v Velenju.

Odločitve bodo dolgoročno vplivale na razvoj Šaleške

doline

V stranki Gibanje Svoboda so prepričani, da se Šaleška dolina sooča z zgodovinskimi odlo-

čitvami, ki jih bo treba sprejeti v prihodnjih letih, z odločitvami, ki so nas morebiti čakale že konec petdesetih let. Franci Lenart: »V vmesnem času smo znali prijetno ustvarjati vzdušje, ki je temeljilo na pridobivanju premoga. Zavedamo se, da bo zgodba o premogu enkrat končana in je potreben pravičen izhod iz premoga ne glede na geopolitično situacijo, ki povzroča dodatne izzive. Odločitve bodo dolgoročno vplivale na razvoj Šaleške doline. Zavedamo se pomena energetske lokacije v prihodnje, tudi tukaj bomo morali sprejeti primerne odločitve in projekte, ki bodo peljali dolino naprej. Čaka nas odločitev glede plinskega ogrevanja, čaka nas

vprašanje infrastrukture. Tretja razvojna os bo povzročila zanimive migracije kapitala in človeških virov. Mislimo, da je bilo v zadnjih dveh desetletjih premalo narejenega, da bi se znala dolina dobro odločiti. Potrebujemo svobodne misli, izražanja, druženja. Iskati in najti moramo prave rešitve.«

Kako kot bivši direktor Zavoda za turizem Šaleške doline vidite področje turizma v prihodnje?

»V turizmu in zdravstvu je podobno kot pri nogometu, vsi smo pametni in znamo biti

kritični. Turizem je panoga v Šaleški dolini, ki jo osebno vidim kot močan izziv glede na energetsko situacijo, ki bo ugašala. Zaradi rudarjenja imamo neverjetne naravne danosti. Imamo tri jezera in termalno riviero v Topolšici – ne glede na to, v kakšnem stanju so Terme Topolšica kot podjetje. To so izhodišča, vključno z zaledjem, ki ga imamo v povezavi s savinjsko in koroško regijo, kar je izjemen potencial, na katerem lahko zgradimo močne zgodbe. Ko bomo znali identificirati lastno identiteto, ki jo postavljam kot rudarstvo v Velenju, usnjarstvo v Šoštanju ter termalno riviero

v Topolšici, se mi zdi, da bomo zmagali.«

Kaj pa jesenske volitve?

»Gibanje Svoboda bo tisto, ki se bo potrudilo, da bo popolni-

lo kandidatne liste za oba sveta, prav tako za županske kandidate. Postopki evidentiranja potekajo, so v zaključni fazi, ko bodo zaključeni, bomo informacije delili z javnostjo.«

�� Jasmina Škarja

Marta Kos odstopila od kandidature

Ljubljana, 30. avgusta – Podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos je odstopila od kandidature za predsednico republike. Kot razlog v sporočilu za javnost navaja "spremenjene okoliščine iz osebnih razlogov". O odločitvi Kosove in nadaljnjih korakih bodo organi stranke razpravljali v prihodnjih dneh, so sporočili. Kot so še poudarili, se bodo osredotočili na lokalne volitve.

Za zaščitene odjemalce bodo po 1. septembru veljale regulirane cene plina

Delež dobave zemeljskega plina v celotni strukturi zagotavljanja energentov znaša 1,1 % – Odjemalcem bodo tudi po 1. oktobru omogočali dobavo plina, če do takrat še ne bodo imeli novega dobavitelja

Velenje, 29. avgusta – Komunalno podjetje Velenje bo s 1. oktobrom prekinilo dobavo zemeljskega plina odjemalcem v Sloveniji. Razlog je višja sila. Kljub večkratnim zbiranjem ponudb pri dobaviteljih plina namreč niso prejeli nobene ponudbe, na podlagi katere bi po 1. oktobru lahko še vedno dobavljali plin končnim uporabnikom. Dodatni razlog za prenehanje dobave zemeljskega plina je tudi analiza poslovanja družbe ter napovedani trendi nadaljnjega razvoja energetske krize po svetu.

Vsi odjemalci zemeljskega plina so iz Šaleške doline

Kot je pojasnil direktor podjetja mag. Gašper Škarja je na področju Šaleške doline teh odjemalcev 175, od tega je 169 zaščitenih, 5 je malih poslovnih odjemalcev, 1 pa odjemalec industrijskega odjema. Med malimi poslovnim odjemalci je samo ena socialna ustanova, ostali so mali poslovni uporabniki. Konec leta 2021 je bilo vseh plinovodnih priključkov 599, uporabnikov plina operaterja distribucijskega sistema (ODS) pa do konca julija letos 261.

»Delež dobave zemeljskega plina v naši celotni strukturi zagotavljanja energentov znaša 1,1 odstotka. Vsi naši odjemalci zemeljskega plina so iz Šaleške doline. Uporabnike smo z obvestilom seznanili, da imajo dovolj časa, da zamenjajo dobavitelja zemeljskega plina, pri tem jim bomo tudi nudili vso potrebno pomoč,« je povedal direktor in zagotovil, da bodo tudi po 1. oktobru odjemalcem omogočali dobavo plina, če do tedaj še ne

Komunalno

aktivnosti, da bo

in neprekinjeno oskrbo dobave zemeljskega plina odjemalcem, zato bodo nudili vso potrebno pomoč pri zamenjavi dobavitelja z natančnimi informacijami in opisom postopkov za zamenjavo dobavitelja, ki jih je treba izvesti za nadaljnjo dobavo zemeljskega plina.

Leta 1995 je MO Velenje s krajevno skupnostjo Škale - Hrastovec pričela z gradnjo »Severne veje« plinovodnega omrežja v MO Velenje. V tem letu je bilo zgrajenega 25 kilometrov omrežja na področju Krajevne skupnosti Škale - Hrastovec, s priključki za 311 objektov. Istega leta je Mestna občina Velenje investirala še v gradnjo merilno reducirane plinske postaje – MRP Velenje Sever, za naselja Škale - Hrastovec, Šenbric, Cirkovce, Plešivec, Gaberke in Ravne. Kapaciteta MRP je 1100 hišnih priključkov oz. okoli 50.000 kWh/dan. Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika, je pričelo z distribucijo zemeljskega plina januarja 1996 za naselje Škale - Hrastovec, novembra 1996 pa je bilo zgrajenih še 6 km omrežja v naselju Šenbric s priključki za 43 objektov. Leta 2006 je Komunalno podjetje Velenje skupaj z Občino Šoštanj pričelo z investicijo »Plinovodno omrežje Gaberke«, ki je bila dokončana leta 2008. Zgrajenih je bilo 14,5 km plinovodnega omrežja s priključki za 199 objektov. Na obstoječem plinovodnem omrežju Škale - Hrastovec in Šenbric je bilo od leta 1996 do leta 2009 zgrajenih 18 novih priključkov. Leta 2009 je bila zgrajena tudi merilno reducirana plinska postaja – MRP Velenje–Komunala ter pripadajoče plinovodno omrežje na področju Trebuše, za potrebe trgovskega centra Velenjka in morebitno priključitev okoliških krajev. Kapaciteta MRP je okoli 60.000 kWh/dan.

bodo imeli novega dobavitelja.

Zagotovo pa bo to za odjemalce predstavljalo povečanje stroška dobave zemeljskega plina, kar je poveza-

no z napovedanimi trendi nadaljnjega razvoja energetske krize po svetu in s sprejeto Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega siste-

ma, kjer je opredeljena najvišja cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce in skupne gospodinjske odjemalcev in znaša 0,073 evra na kilovatno uro. »Tudi vlada je regulirala ceno plina, tako da ni večjega strahu, tudi časa za zamenjavo dobavitelja je dovolj. Že s 1. septembrom bodo za zaščitene odjemalce, kot so gospodinjstva ter socialne in zdravstvene ustanove z nastanitvami, veljale regulirane cene plina.« Večje težave bodo imeli industrijski odjemalci, morebitno pomoč bo vlada predvidela v interventnem zakonu.

Preobrazba daljinskega ogrevanja

Se pa večina uporabnikov v Šaleški dolini oskrbuje z daljinskim sistemom s toplotno energijo, ki jo pridobivajo v TEŠ. Mag. Gašper Škarja: »Zaenkrat ni skrbi in bo dobava nemotena tudi v bodoče. Aktivno nadaljujemo s projektom preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja. Prizadevamo si, da bi v času do izstopa SAŠA regije iz premoga prišli do povsem obnovljivih virov proizvodnje toplotne energije. Zelo realno smo zastavili naslednje korake v akcijskem načrtu. V naslednjih tednih bodo s tem akcijskim načrtom seznanili pristojna ministrstva in vlada, skupaj pa želimo priti do končnega predloga akcijskega načrta, ki bo začrtal nadaljnjo pot preobrazbe. Zaenkrat so občutki pozitivni, dejstvo je, da gre za velik in finančno zahteven projekt, ki ga brez podpore vlade ne bomo mogli izvesti,« je še dodal direktor Komunalnega podjetja Velenje. ��

V teku ocenjevanje škode zaradi posledic suše

Velenje, 25. avgusta – Mestna občina Velenje je od Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje prejela Sklep o ocenjevanju škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2022. Škoda zaradi suše se lahko prijavi le na kulturah, za katere je bila določena stopnja poškodovanosti višja od 30 % (ne ocenjuje se škoda na češnjah, marelicah, pšenici, ječmenu in enokosnih travnikih), in sicer najkasneje do petka, 23. septembra 2022. Prijavo lahko oddajo kmetijska gospodarstva – fizične ali pravne osebe.

V skladu s prejetim sklepom MO Velenje poziva vse kmetijske pridelovalce (z urejenim KMG MID), ki so utrpeli škodo zaradi suše, da najkasneje do petka, 23. septembra 2022, v glavno pisarno Mestne občine Velenje (klet, soba št. 10, ali na naslov Titov trg 1, 3320 Velenje) oddajo izpolnjen Obrazec 2, ki je objavljen na spletni strani Mestne občine Velenje. Zainteresirani lahko obrazec dobijo tudi v glavni pisarni MO Velenje ali na pristojni izpostavi Kmetijske svetovalne službe v Velenju in Žalcu.

Obvezna priloga je kopija geoprostorskega obrazca za prijavo vlog in zahtevkov na površino, ki je sestavni del zbirne vloge za leto 2022. Na tej prilogi se pri posamezni kulturi navede dejanska stopnja poškodovanosti, pri kulturi travinja pa tudi vrsto travinja (dvokosni, tri- ali več kosni travniki). Zaželene so tudi fotografije prizadetih kultur. Škoda se ocenjuje na podlagi pobude Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter na podlagi 8. in 54. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode.

Za vse dodatne informacije lahko pokličete Mojco Kodrič z Urada za urejanje prostora MO Velenje na telefonsko številko 03 8961 690 ali pošljete elektronsko sporočilo na naslov mojca.kodric@ velenje.si.

Formalne predstavitve aktivnosti iniciativnega odbora v Velenju, odprtja pisarne na Rudarski 6 in obiska Viste se je udeležila tudi podpredsednica stranke mag. Marta Kos.

podjetje Velenje bo izvajalo vse potrebne

zagotovilo stabilno

Pišejo odlične zgodbe

Kmetijska zadruga Šaleška dolina s srečanjem članov in z odkritjem skulpture dr. Janezu Evangelistu Kreku zaznamovala 150-letnico zadružništva na Slovenskem – Vizija zadruge: biti najboljša zadruga v Sloveniji

Podgoršek

Šmartno ob Paki, 28. avgusta – Kmetijska zadruga Šaleška dolina že nekaj let organizira srečanje svojih članov. Tradiciji se ni izneverila niti letos, srečanje pa je zadruga pripravila pod šotorom za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki. Po zagotovilih organizatorjev je bila udeležba na njem rekordna. Zanj so prejeli več kot 400 prijav. Rdeča nit dogodka je bila namenjena dr. Janezu Evangelistu Kreku, ki poleg bratov Vošnjak iz Šoštanja velja za očeta slovenskega zadružništva ter borca za pravice slovenskih kmetov in delavcev. Ob tej priložnosti so odkrili tudi

njegovo leseno skulpturo, ki jo je z motorno žago izdelal mlad kipar Jernej Verbuč, blagoslovil pa šmarški župnik Ivan Napret Hkrati so zaznamovali še 150-letnico ustanovitve prve hranilno kreditne zadruge v Ljutomeru, kar štejejo za začetek zadružništva na Slovenskem.

Krek pripomogel k preporodu zadružništva

O delu in pomenu dejanj Janeza Evangelista Kreka je spregovoril Janez Šušteršič, predsednik Kmetijske zadruge Medvode. Postavitev lesenega kipa je med drugim označil za veliko, časti vredno kulturno dejanje, saj je bil izredno izo-

bražen in razgledan Krek zavestno prezrt ali predstavljen kot neka obrobna osebnost svojega časa. Tudi danes bi komajda kje našli človeka, ki bi kaj vedel o njem. Dejansko pa je s svojimi idejami pripomogel k preporodu zadružnega sistema, ta pa je nato z gospodarsko in finančno močjo bistveno prispeval h gospodarskemu ter nacionalne-

❱»Kjer je dobra zadruga, so odlični kmetje, in ker ste naši člani odlični kmetje, je tudi zadruga dobra.«

Sorazmerno dobra letina

V enoti Turn načrtujejo skoraj 450 ton jabolk – Obirali bodo tudi zaposleni – Industrijska jabolka bodo v celoti predelali sami – Cena ostaja na lanski ravni

Kmetijska zadruga Šaleška dolina na 18 hektarjev velikem posestvu Turn ob Škalskem jezeru prideluje jabolka po integriranem postopku. V teh dneh začenjajo spravilo pridelka.

Pridelali naj bi blizu 450 ton jabolk

»Glede na vremenske razmere se nam obeta sorazmerno dobra letina. Največ zaslug za to imajo naši zaposleni, sploh tehnologi, ki so budno spremljali vremensko dogajanje in se na veliko izzivov primerno odzivali. Posebej smo zadovoljni s kakovostjo jabolk. Ocenjujemo, da jih bomo letos nabrali blizu 450 ton, ki jih bo slovenski trg še kako potreboval, saj bodo zaradi vremenskih nevšečnosti marsikje pridelali skoraj polovico manj tega sadja v primerjavi z lansko letino, ki pa tudi ni bila dobra,« pravijo v zadrugi. Poleg potrošnikov predstavljajo pri prodaji pridelka tržno nišo javni zavodi, kjer bi morali odgovorni – menijo – poskrbeti, da bi bili slovenski pridelovalci še bolje nagrajeni z odkupom, kot so. »Morali bi dati prednost slovenskim jabolkam in ne tistim iz uvoza, ki so morda za kakšen cent cenejša, a vprašljive kakovosti.«

Z zadovoljstvom so še povedali, da letos industrijskih jabolk ne bodo izvozili, ampak jih bodo v celoti predelali sami. Že pred leti so v lasten program blagovne znamke Slodar uvrsti-

li jabolčni tolkec, čips in krhlje, lani pa so razvili še tri jabolčne izdelke: peneče se vino, cider in jabolčno vino. »Govorimo o penečem se jabolčnem vinu, ker je beseda penina rezervirana samo za vino iz grozdja. Lani smo pridelali nulto serijo 430 steklenic jabolčne penine. V prihodnje načrtujemo 20 tisoč steklenic in prodor v Avstrijo,

omenjenemu mi te ohranjamo na lanski ravni. Tudi to zaradi že prej omenjenega opravljenega izjemnega dela naših tehnologov,« zagotavljajo.

Ob ugodnih vremenskih razmerah naj bi pridelek jabolk obrali v dveh mesecih. Delovne sile imajo za spravilo dovolj, sploh ob dejstvu, da bodo obirali tudi zaposleni. Vodstvo zadruge namreč meni, da morajo tudi ti spoznati, kako zahtevna je pridelava jabolk in s kakšni izzivi se pri tem srečujejo, da lahko ponudijo trgu kakovostni pridelek.

mu osamosvajanju Slovencev v 19. stoletju.

»Po osamosvojitvi Slovenije pred 30 leti smo dobili nov sodoben zakon o zadrugah, ki je usklajen s predpisi Evropske zveze in je povsem v duhu Krekovih zadrug. Ko boste šli mimo tega spomenika, naj vas spomni, da je pred več kot 100 leti pri nas živel človek, ki je dal ljudem vero, upanje in ljubezen. Upanje, da se vsak na videz brezizhoden položaj da rešiti s trdim delom, poštenostjo, solidarnostjo in zvestobo,« je med drugim dejal Šušteršič.

Kjer je dobra zadruga, so odlični kmetje, in obratno

Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev je v nagovoru zbranim menil, da so temelji, ki jih je gradil Krek na področju zadružništva, še da-

nes aktualni. V šaleški zadrugi vrednote uresničujejo in tudi nadgrajujejo. Če je bil pred leti njihov cilj biti najboljša kmetijska zadruga v celjski regiji, si danes prizadevajo biti najbolj-

❱Med izzivi sta še tesnejše povezovanje kmetov in zadruge ter povezovanje slovenskih zadrug.

ša zadruga v Sloveniji v dobro domačim proizvajalcem hrane. Na tej poti so uspešni in pišejo uspešne zgodbe. Na področju pridelave hrane je zadruga inovativna, kar jim je leta 2014 priznala tudi Evropa. Pri opravljanju svojega poslanstva postavljajo v ospredje po-

leg inovativnosti še strokovnost, spoštovanje, zaupanje in pogum. »Vsi zaposleni temu sledijo, zavedajo se pomena omenjenih vrednot, zato tudi v drugačnih časih lažje zmoremo ovire ter stopamo po začrtani poti. Kjer je dobra zadruga, so odlični kmetje, in ker ste naši člani odlični kmetje, je tudi zadruga dobra.« Po besedah Dreva so vsi pred velikimi izzivi. Poleg tega da morajo kmetje in zadruga še tesneje stopiti skupaj, je nujno tudi povezovanje slovenskih zadrug. Brez tega v razmerah, ki jih narekuje globalni trg, ne bo šlo.

Podobno kot Drev sta v krajšem nagovoru razmišljala tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič ter državni svetnik Cvetko Zupančič ��

Nemčijo

Cene jabolk nespremenjene

Poleg ekstremnih vremenskih razmer sadjarsko panogo ogrožajo vse višji stroški pridelave in predelave, visoke cene energentov in podobno, zato je pričakovati dvig cen za kilogram jabolk. »To je res, vendar se je treba temu prilagoditi in stroške vkalkulirati v ceno. Kljub

V zadnjih letih so pred točo zaščitili že nekaj nasada, protitočne mreže bodo postavljali tudi v prihodnje. Prav tako nameravajo širiti namakalni sistem in postopek oroševanja. Pri tem se zaradi predvidene trase hitre ceste tretje razvojne osi na območju sadovnjakov srečujejo s precejšnjimi težavami pri pridobivanju potrebne dokumentacije.

Letos industrijskih jabolk ne bodo izvozili, ampak jih bodo v celoti predelali sami.

Prepričani so, da bodo tudi te premagali s polletnim zamikom, kajti brez teh ukrepov, poudarjajo, sadjarstva v Sloveniji ne bo več. �� tp

Tatjana

Lesena skulptura Janeza Evangelista Kreka, ki sta jo odgrnila Ivan Anželak in Janko Arlič (prvi predsednik upravnega, drugi predsednik nadzornega odbora šaleške kmetijske zadruge), bo stala pred poslovnimi prostori zadruge v Metlečah pri Šoštanju.

in Veliko Britanijo, kamor bi radi vstopili tudi z našim ciderjem, ki bi se v tamkajšnjih pubih zagotovo dobro prijel,« dodajajo.

Vrhunska dolga miza testenin

Promocija testenin, kultura dobre hrane, druženje in oživitev Starega trga so bili osnovni nameni Šili festa – Ponudili so pethodni meni za 120 oseb – Prihodnje leto spet

Nadaljevanje s prve strani.

Velenje, 26. avgusta – Direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, organizatorka dogodka Alenka Kikec s sodelavkami, je skrbela, da je vse teklo po načrtu. »Ideja se je rodila lani, ko je bilo odprto prenovljeno središče Starega Velenja in v poslovnem objektu Čuk odprta trgovina s testeninami družine Šilc. V izjemno veselje mi je, da smo ta dogodek pripeljali od ideje do uresničitve – letos premierno, seveda z upanjem in željo, da postane tradicionalen,« je povedala.

Utrujeni, a zadovoljni »Dobre tri tedne so tekle intenzivne priprave – načrt in nabava vse opreme za pogostitev 120 ljudi,« sta najprej povedala Vesna Zager in Zijo Mahmutbegović z Zavoda za turizem Šaleške doline. Ste dali tudi za mašo, ju izzovem. »Ja, res smo potrebovali lepo vreme, morda je pomagalo, da je v četrtek na trg prišel pogledat priprave tudi župnik,« sta se zasmejala in hkrati oddahnila, ker se je obetal čudovit poletni večer.

Prvi pogled na okrašeni mizi je zagotovo pritegnila dolga girlanda iz svežega zelenja, ki se je vila prek vseh miz in še na tla. »Jaz sem duhovni vodja te girlande,« je povedala Vesna. »Dan prej smo jo začeli plesti in danes smo jo v tridesetih kosih pripeljali na trg. Vsi si zasluži-

mo, da dogodek uspe, vsi smo utrujeni, a že zdaj zadovoljni z narejenim,« je še rekla.

»Do polnoči bomo uživali, ker bodo uživali gostje, potem pa nas čaka še pospravljanje. A takšno je naše delo in če delaš nekaj z veseljem, ni težko. Če dogodek uspe, pa je to krona našega dela,« je dodal Zijo.

Vse so kuhali sproti

Glavni kuhar je bil Peter Blaj ki je s 25-letnimi izkušnjami v javnih in zasebnih kuhinjah odličnih gostišč, zdravilišč in

vrsti tortelinov, predah z limoninim sorbetom in na koncu tagliatele,« je predstavil jedilnik, ki je bil najprej postrežen gostom, na koncu pa tudi vsem, ki so dogodek organizirali. Pripravili so 140 obrokov, za to pa med drugim porabili okoli 20 kg testenin in 10 kg zelenjave.

Testenine nas pri mizi združujejo

Med organizatorji so nad pripravami bdeli tudi člani družine Šilc, ki so bili med vsemi zagotovo najbolj veseli in po-

moje iskreno zanimanje in željo. Kupili smo stroje, s tem dobili poslovne partnerje, ki so nam pomagali, svetovali – zdaj oni rastejo z nami, mi pa z njimi.

Naša filozofija je, da moramo rasti počasi, zmogljivosti imamo dovolj za večje povpraševanje,« je predstavil zgodovino, njegova hči Urška pa nadaljevala: »Leta 2019 sem končala študij in se odločila, da bo očetova in mamina ideja moja življenjska pot. Takrat smo proizvodnjo preselili v večje prostore v Škale in tudi korona leto kasneje nas ni

ustavila. Šili fest je dogodek, ki predstavlja našo zgodbo, vizijo, sanje, trud, skratka vse, za kar si prizadevamo in delamo. To pa pomeni delati dobro kulinariko na lokalni ravni.

Delamo domače testenine, ročno. Ne uporabljamo bele moke, vsi dodatki – špinača, rdeča pesa, paradižnik – so naravni, domači. Naši izdelki so naprodaj pri vseh večjih trgovcih in v manjših butičnih trgovinah z zdravo hrano po Sloveniji. Ponosni smo, da v lokalnem okolju, v skoraj celotni SAŠA regiji, sodelujemo z vrtci in

šolami. Z zdravo, domačo hrano tudi vzgajamo otroke in jim nudimo dobro hrano. Testenine so hrana, ki nas združuje pri mizi, vsakdo jih ima rad, otroci še posebej. To je hrana za dušo, ki jo lahko ješ na tisoč in en način. To že stoletja vedo Italijani, Slovenci pa se tega tudi vedno bolj zavedamo.«

Dober tek

Šoštanj, 26. avgusta – Na Glavnem trgu je potekal tradicionalni festival piva, kjer se je našlo za vsak okus nekaj. Festival organizira Turistična zveza Šoštanj v sodelovanju z Občino Šoštanj in Zavodom za turizem Šaleške doline. Na stojnicah se je predstavilo 15 slovenskih pivovarjev, med njimi tudi nekaj domačinov.

Žan Delopst je pojasnil, da gre za prireditev, ki je dve leti zaradi koronavirusa niso orga-

bolnišnic umirjeno, strogo načrtovano vodil 6-člansko kuhinjsko osebje. »Hiteti se ne sme. S pripravami, to je mehansko obdelavo živil, smo pričeli ob dveh popoldne, s termično obdelavo, torej kuhanjem, pa ob šestih. Malo pred osmo mora biti vse pripravljeno, testenine in omake bomo kuhali sproti. Na jedilniku je pethodni meni. Začeli bomo z antipasto, sledi italijanska mineštra, tretji hod so limonini špageti, potem dve

nosni, da se je dogodek odvil. Gregor Šilc je pojasnil, da so on in njegova družina ljubitelji Italije, njihove hrane in posebej testenin. Od te ljubezni je bila kratka pot do druge, ki jo od leta 2013 uspešno peljejo in tudi tržijo – da bi sami izdelovali domače testenine. »Na strokovnem usposabljanju v italijanski Parmi sem se hitro priljubil 'učiteljicam' mamam in nonam, pravzaprav so me vzele za svojega in očitno prepoznale res

Med gosti dolge mize je bil tudi župan MO Velenje Peter Dermol, ki je Šili fest ocenil kot edinstven dogodek z velikim potencialom. »Vsi prisotni so ga odlično ocenili tako z organizacijske kot izvedbene strani. To je bila ideja Zavoda za turizem Šaleške doline, ki smo jo podprli, kot tudi sicer na nivoju lokalne skupnosti vedno iščemo in podpiramo projekte, v katere lahko vključimo domače podjetnike in gospodarstvo. Testenine Šili so poznane po Sloveniji in izven nje. V MO Velenje moramo znati to oceniti in z aktivnim sodelovanjem pokazati pravo mero spoštovanja do domačih podjetnikov,« je dejal župan.

Ko so se prižgale luči nad dolgo mizo, so bili gostje – med njimi večina znanih obrazov Šaleške doline – povabljeni, da sedejo. Vse je teklo kot namazano, vrhunsko. Kristina Oberžan in pianist Žiga Jamnik sta skrbela za glasbene užitke, stand up komik Aleš Novak za dobro in nasmejano razpoloženje, hrana in pijača pa … Testenine so vendar hrana za dušo. Zato tokrat nismo spraševali gostov po njihovem zadovoljstvu. Bilo ga je videti, čutiti. Dober tek in naj se čim večkrat ponovi. �� Diana Janežič

nizirali, zato so se letošnje toliko bolj razveselili. »Takšni dogodki so vedno dobro obiskani. Zaradi lepe kulise na obnovljenem Glavnem trgu je letošnji poseben. Gre za dnevni dogodek, namenjen druženju občanov iz Šaleške doline in okolice. Pohvalno je, da imamo v lokalnem okolju nekaj mikro, butičnih in garažnih pivovarjev ter butično pivovarno Skubeer in domače lokoviško pivo Loko loko. Veliko je takšnih, ki varijo pivo zase in

za svoje prijatelje,« je poudaril Delopst, zadovoljen, da gre za prijeten in dobro obiskan festival, ki se ga tako domačini kot okoličani radi udeležujejo.

Dogodek je bil tudi trajnostno naravnan in okolju prijazen, saj so pivo stregli v steklenih kozarcih za večkratno uporabo.

Na festivalu piva ni bilo poskrbljeno le za žejo obiskovalcev,

Peter Blaj

Gregor

1. septembra 2022

Velenje, 23. avgusta – Kulturno-izobraževalno društvo Comadres in Mladinski center Velenje sta v okviru programa Festivala mladih kultur Kunigunda pripravila okroglo mizo Homage velikanom o pomenu dreves v urbanem okolju. In kje bi bila za to primernejša lokacija kot pod hrastom v parku pred velenjsko gimnazijo. Na okrogli mizi so sodelovali: mag. Nataša Dolejši, arboristka in avtorica strokovne literature o drevesih, ki o negi in zasaditvi dreves svetuje tudi Mestni občini Velenje, krajinska arhitektka in naravovarstvenica Tina Trampuš, ki s strokovnimi mnenji v poljudnih člankih ter na javnih dogodkih ljubitelje in strokovnjake vabi k razumevanju in spoštovanju ter strokovni in spoštljivi negi dreves, dr. Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in znanstveni raziskovalec, ki ga zanima tudi uporaba dreves v urbanem okolju, arhitekturi in umetnosti, in Vida Kac, sodelavka Urada za urejanje prostora Mestne občine Velenje.

Bistvena

Kam poleti najraje parkirate avtomobil in kam sedete k počitku? Pod drevo.

V Velenju so drevesa v povprečju so stara med 30 in 40 let – Tudi drevo na zasebni parceli opravlja javno funkcijo – Drevesa za rast ne potrebujejo človeka, človek pa drevesa potrebuje

pomembno in dragoceno, kot so pomembne težave, ki jih povzroča.« Kakšne težave? V drevesu živijo žužki, veje delajo senco na hišo, na avtomobil pada listje, alergija na breze ... Poudarila pa je, da smo v občini v zadnjih dveh letih na področju upravljanja z zelenimi površinami napredovali. »Sprejet je bil pravilnik, ki predpisuje način oskrbe drevnine, nego in druga merila za oskrbo dreves, pridobitev pa je sodelovanje z Natašo Dolejši. Naslednji korak bi bil načrt upravljanja z drevnino. Posodobiti bo treba kataster, za to sta potrebna čas in denar. Letos smo prijavili dva evropska projekta in z odobrenimi sredstvi bomo lahko analizirali drevnino v Sončnem parku, na grajskem hribu in v mestnem središču. Rezultati bodo znani oktobra.«

Tudi naše drevo prispeva k javnemu dobremu

značilnost

Velenja so zelene površine

Razpravo na okrogli mizi je odlično vodila Tina Felicijan, prisluhnilo pa ji je okoli petdeset poslušalcev. Kot je povedala voditeljica, Projekt Homage velikanom, ki ga je podprla tudi MO Velenje, senzibilizira javnost za drevesa ter ozavešča o vlogi dreves v urbanem okolju, s tem pa o pomenu trajnostnega ravnanja z njimi in skrbnega načrtovanja novih zasaditev. Gostje so predstavili znanstvena dejstva o drevesih in iskali strokovne odgovore na vprašanja javnosti, ki je pogosto kritična in skeptična do posegov v zvezi z obrezovanjem in podiranjem dreves in grmovnic ter z novimi zasaditvami. Pogovarjali so se o konfliktih med drevesi in infrastrukturnimi potrebami, željami prebivalcev, stroški vzdrževanja in drugimi okoliščinami, ki pogosto prevagajo na tehtnici med ohranitvijo in odstranitvijo drevesa. Predvsem pa je okrogla miza želela spodbuditi razmislek, kako lahko vsi storimo več, da bomo ohranili več dreves.

Mlado mesto ima mlada drevesa

Nataša Dolejši je podala pregled stanja dreves v mestu. »Velenje je mlado mesto in v njem so večinoma mlada drevesa. Malokatero je starejše od 60 let, v povprečju so stara med 30 in 40 let, 30 odstotkov jih je starih do 15 let. Najpomembneje je, da tem mladim drevesom omogočimo, da postanejo odrasla, in da ohranimo starejša, stara drevesa.

Leta 2008 smo v kataster popisa dreves vnesli 7.203 drevesa.

V analizi smo takrat ugotovili, da je približno 46 odstotkov iglavcev, drugo so listavci, in da je okoli 5.000 dreves s premerom debla do 40 centimetrov, kar pomeni, da so to mlada drevesa.

Glede vitalnosti dreves je že takrat kazalo, da slaba polovica ni bila strokovno negovana. To pomeni, da so bile krošnje

zmanjšane, nepravilno obrezane. S tem se jim je zmanjšala vitalnost in posledično se s tem skrajšuje njihova življenjska doba. Še danes je problem to, da preveč skrbi posvečamo odraslemu drevju, premalo pa mlademu. Pri drevju je treba pravilne, negovalne reze narediti v mladosti drevesa, ker se s tem izničijo težave v odrasli dobi.«

Trikotnik ravnanja z drevesi

To je med drugim dejal dr. Robert Brus in poudaril, da se pomena drevesa v mestu zavemo šele, ko ga ni več. »V goz-

krajša. V urbanem okolju ima drevo številne ekološke koristi za ljudi. Vam v Velenju se mor-

❱

Ali izračunana vrednost hrasta, na primer 70 tisoč evrov, pomeni, da lahko nekdo prinese toliko denarja, plača in 150 let star hrast podre?

da zdi samoumevno, da je vse zeleno, ko pa bi izgubili takšno drevo, kot je ta stoletni hrast, bi občutili praznino,« je dejal.

bo to mesto svetlobe in objektov v zelenju za ljudi, ki delajo pod zemljo. »Bistveni pa so trajnost, funkcija, način vzdrževanja ter naš odnos do dreves,« je nadaljevala. »Hišo lahko postavimo v zelo kratkem času, drevo raste 50 let in več. Žal se pri svojem delu srečujem z ljudmi, ki svoje potrebe postavljajo pred potrebe dreves. Vprašati se moramo, kaj so vrednote v mestu, ki jih želimo ohraniti. V Velenju je zelenje velika vrednost, kaj potrebuje, da bo mesto zeleno tudi ostalo, pa je treba vprašati strokovnjake in pogledati vsako drevo posebej. Morda se bomo morali zaradi drevesa kakšni

leno infrastrukturo. To so vse dobrine, ki jih prinaša mesto in zaradi tega si ljudje želijo živeti v mestih. Dolžnost občine je, da z gospodarsko javno službo skrbi za zelene površine in obstoječo drevnino – to po pogodbi dela koncesionar. Na drugi strani pa gre tudi za načrtovanje zelenega prostora. Ta del pokriva urad za urejanje prostora, merila in načrtovanje so opredeljeni v prostorskih aktih.«

Povedala je, da občani naslovijo kar precej prošenj na MO Velenje, na komisi-

Ljudje, žal, danes vrednost večine stvari najbolj razumemo v denarni enoti. Ali se da izračunati vrednost drevesa v evrih, je vprašala Tina Felicijan goste. Seveda se da, so povedali, toda kaj nam pove ta številka? Kolikšna je v resnici vrednost

❱V trikotniku ravnanja z drevjem so stroka, izvajalci in lokalno prebivalstvo.

drevesa? Ali izračunana vrednost hrasta, na primer 70 tisoč evrov, pomeni, da lahko nekdo prinese toliko denarja, plača in 150 let star hrast podre? Neka nepremičnina je lahko več (ali manj) vredna, ker na posesti rastejo tudi drevesa. Še en žal. »Žal naša zakonodaja gleda na drevo kot na stvar, lastnino tistega, ki ima drevo na svoji parceli, in celo dovoljuje, da odstrani veje ali korenine, če ga motijo,« je navedla Vida Kac.

du drevesa živijo v skupnosti, komunicirajo, se podpirajo, si pomagajo in se fizično varujejo pred vetrom ter rastejo v bistveno drugačnih, boljših, lažjih razmerah kot v mestu. V mestih so rastišča dreves marsikje tlakovana, drevesa trpijo in njihova življenjska doba je bistveno

❱V Velenju je potrebna jasna dolgoročna strategija ravnanja z zelenimi javnimi površinami.

Poudaril je trikotnik ravnanja z drevjem. V njem so: stroka, ki načrtuje saditev, izvajalci, ki morajo načrt upoštevati, ključni pa so lokalni prebivalci, ki bodo s tem drevjem živeli. »Če ljudje sodelujejo pri načrtovanju ali celo sajenju dreves, bodo drevesa posvojili in jih vzeli za svoja,« je dejal in pohvalil Velenje kot eno najbolj zelenih slovenskih mest.

Potrebe ljudi pred potrebami dreves

Tina Trampuš je soglašala z razmišljanjem voditeljice, da je bila osnova gradnje Velenja, da

svoji komoditeti odreči ali projekt spremeniti,« je bila provokativna.

Kakšne težave povzroča drevo?

O tem, kako ravnamo z drevesi in kakšen je naš odnos do njih v praksi, je spregovorila Vida Kac: »Občina mora skrbeti za mestno infrastrukturo, kamor spadajo vodovod, kanalizacija, toplovod, elektrika, telekomunikacije, parkirišča na eni strani, na drugi strani pa tudi za ze-

jo za drevnino, da bi posekali kakšno drevo v mestu. »Lani in letos je bilo okoli 90 vlog, sedem dreves je bilo odstranjenih, a izključno takih, ki so bila nevarna. Dobro pa je, da smo uspeli marsikaterega občana ali skupino prepričati, da je drevo za njihovo okolico veliko bolj

»Po drugi strani pa ustava govori o pravici vseh nas do zelenih površin, in ta odnos je treba preslikati v lokalno zakonodajo in drevnino zaščititi. Ko določimo, da tudi drevesa na zasebnih površinah opravljajo javne ekološke, družbene in druge funkcije, imajo poseben status. To je stvar interpretacije zakonodaje in naše volje,« pa je poudarila Trampuševa.

In da voljo za dober odnos do dreves v Velenju imamo, je na koncu optimistično sklenila Nataša Dolejši. ��

Diana Janežič

Strokovnjaki z različnih področij so razpravljali o pomenu in vlogi dreves v urbanem okolju – z leve mag. Nataša Dolejši, Vida Kac, dr. Robert Brus, Tina Trampuš ter voditeljica Tina Felicijan.

Pred pričetkom okrogle mize je arborist Sebastjan Domenih na hrastu prikazal obrezovanje drevesa s plezalci, kar je za drevo bolj ugodno kot z dvigalom. Ta zbijejo tla ob drevesu, plezalci dosežejo celotno krošnjo. Poudaril je, da drevesa za rast ne potrebujejo človeka, človek pa drevesa potrebuje.

Ste vedeli, da je pogostost športnih poškodb v veliki meri povezana z aktualnostjo športnih zvrsti? V poletnem času, ko veliko tečemo, kolesarimo, hodimo v hribe in se udeležujemo športov z žogo, je prisotna večja pojavnost poškodb, ki so tipične za določen letni čas.

Če nismo vajeni teka in dolgih sprehodov, je pomembno, da ne pretiravamo

»Pomemben dejavnik tveganja pri poškodbah je pomanjkljivo ogrevanje,« uvodoma pojasni fizioterapevt Zdravstvenega doma Velenje Nace Kitek »Naj gre za tek, kolesarjenje, rolanje, plavanje ali ekipne športe. Pomembno je, da najprej ogrejemo pomembne skupine mišic, da se ne precenimo in spoštujemo svoje psihofizične zmogljivosti. Če nismo vajeni teka in dolgih sprehodov, je pomembno, da ne pretiravamo. Poskrbeti moramo za primerno opremo, kajti tudi zaradi slabe opreme lahko pride do različnih poškodb. Ne smemo pozabiti na dobro hidracijo ter ne izzivamo usode. Aktivnosti ne izvajamo v največji vročini, temveč v jutranjih ali večernih urah.«

Zdravljenje športnih poškodb poteka na različne načine

S športnimi poškodbami se soočajo tako predani kot sezonski rekreativci, poškodbe pa so tudi sezonsko razporejene. Zdra-

vljenje športnih poškodb poteka na različne načine, odvisno od tipa in resnosti poškodbe. Ali je kakšna razlika med športnim in ambulantnim zdravljenjem poškodb? »Ne glede na to, kako pozitivno telesna dejavnost vpliva na naše zdravje, se moramo zavedati tveganja za nastanek različnih poškodb. V poletnem času je veliko zvinov, ran, odrgnin, zlomov zaradi različnih športnih aktivnosti, tudi padcev s češenj, poznamo pa tudi sezonske poškodbe, ki so vezane na zimski letni čas. Gre za padce

Poslušajte svoje telo

obrabah je tako, da ne poznamo načina, kako bi jih pozdravili. Gre za to, da poskusimo olajšati simptomatiko in preprečujemo hitro napredovanje obrabe. Pomembno je tudi, da smo fizično aktivni ter da ne pretiravamo.«

Začnite počasi

Treba je poznati svoje meje in fizične zmogljivosti. Tudi aktiven počitek je zelo pomemben. Kaj predlaga fizioterapevt? »Če se z določenim športom niste ukvarjali dlje časa, začnite počasi. Pacientom pravimo, naj

na ledu, zdrse, ki posledično pripeljejo do zlomov zapestja, prstov, rok ali nog. Pri kontaktnih športih najpogosteje prihaja do različnih vrst poškodb. Pri nogometu so najpogostejše sprednja križna vez, udarci v glavo, zvini gležnjev, pri teku gre za poškodbe zaradi ponavljajočih se gibalnih vzorcev. Prihaja do bolečin v gležnjih, kolkih, križu, kolenih. Treba je spoštovati svoje fizične zmogljivosti in uporabljati kvalitetno opremo,« opozori Kitek, ki ne pozabi omeniti, da je treba takrat, ko pride do poškodbe, takoj

prenehati z aktivnostjo. Majhna poškodba lahko hitro vodi do večje in veliko resnejše. »Počitek že spada k samozdravljenju. K takojšnji pomoči poleg tega spadata tudi povijanje in hlajenje. Tako zmanjšamo bolečino in otekanje ter pripomoremo k hitrejšemu celjenju tkiva.«

Kako je s kroničnimi poškodbami? »Človeka je treba pogledati celostno in ugotoviti, zakaj prihaja do težav. Lahko je kriva napačna tehnika izvedbe špor-

Aromatično doživetje med nasadi sivke

Udeleženci spoznavali zanimiva dejstva o pridelavi sivke ter se povezali z naravo

Laze, 9. julija – Danes je naš tempo življenja prehiter, zato se je velikokrat treba zavestno umiriti, zadihati in sprostiti. S tem namenom sta Ana Kugovnik z Ekološke kmetije Kugovnik in Katarina Meža, ustvarjalka z imenom Dekle v cvetju, v Lazah pri Velenju organizirali dogodek "Dotik sivke". Odvil se je v idilični naravi, v hribovitih nasadih prave sivke Ekološke kmetije Kugovnik, in je udeležencem pričaral edinstveno, aromatično doživetje. Odvil se je pester program. V okviru delavnice Sivkina zgodba in izdelava šopkov so se udeleženci sprehodili po nasadu prave sivke, se seznanili z zgodbo domačije, pridelavo eteričnega olja in hidrolata prave sivke s kmetije Kugovnik ter njuno vsestransko uporabo. Prav tako so ročno s srpi, kot nekoč, naželi sivko, iz katere so kasneje izdelali svoje dišeče šopke in butarice. Šopke so popestrili z barvitimi rožami s cvetlične njive, ki jih skupaj z babico vzgaja Dekle v cvetju.

Udeleženci so svet čutil spoznali skozi Sivkino kopel, na katero jih je popeljala Maja Žerovnik iz Zeliščarne Babave v Gornjem Gradu. Sivkina kopel ni to, kar si mislite, saj gre za senzorične aktivnosti, ki so sestavljene iz več elementov, s katerimi prebudimo svoje čute. Udeleženci so se med obredom povezali z naravo, se umirili in ga zaključili s čajanko.

Prakso joge je vodila certificirana

učiteljica hatha joge Ivana Pranjić iz Velenja. Osrednja tema je bila odpiranje srčnega centra in čutil. Vsak, ki se je udeležil joge, je z gibi in s pravilnim dihanjem začutil občutek prečiščenosti in svobode. Prelep razgled, uporaba eteričnega olja in hidrolata prave sivke pa so ponujali okolje za popolno sprostitev.

Med dogodkom je potekalo portretno fotografiranje v nasadu sivke s fotografoma Suzano in Ivanom, ki ustvarjata pod imenom Si fotografija. Vsak, ki je želel, je lahko z njima ustvaril nepozabne spomine v nasadu sivke.

Ves dan sta potekali degustacija domačih izdelkov Kmetije Kugov-

tne aktivnosti, slaba oprema ali kaj drugega. Treba je spremeniti gibalni vzorec rekreativnega športnika. Po poškodbah kolena, ko je oseba dolgo na berglah, lahko npr. pride do spremembe vzorca hoje. Opazimo lahko, da oseba ne hodi, kot je hodila prej, čeprav bolečina ni več prisotna. Zavestno je treba način hoje spremeniti,« pojasni fizioterapevt in doda, da se trudijo paciente v času obiskov naučiti, kako napotke upoštevati tudi doma. »Koliko jih, pa je odvisno tudi od njih samih. Pri

❱Za stopnjo zelo hitro čakate na obravnavo teden dni. Nekaterim pacientom se to še vedno zdi preveč, a pridejo v primerjavi z drugimi zdravstvenimi ustanovami po Sloveniji hitro na vrsto.

poslušajo svoje telo. Kot v življenju tudi pri vsaki športni aktivnosti velja načelo previdno in po pameti. Čeprav je vsaka športna aktivnost koristna za telo, lahko pretiravanje pripelje do neželenih bolečin ali celo poškodb,« še zaključi Nace Kitek iz Zdravstvenega doma Velenje. �� Jasmina Škarja

Tulipani

nik in razstava cvetličnih kreacij Dekle v cvetju, bralni kotiček pa je ponujal raznoliko čtivo za vse, ki so želeli ukrasti trenutek miru v nasadu sivke.

Dogodek se je zaključil z glasbenim večerom pod kozolcem. Nastopila sta Urban in Katarina (Dekle v cvetju), brat in sestra, ki ju veselje do glasbe spremlja že od malih nog. Večer sta polepšala z repertoarjem akustičnih priredb tujih in domačih izvajalcev ter njunih avtorskih pesmi, predstavila pa sta tudi novo pesem Zdaj vem.

Veseli sva, da je bil dogodek tako lepo sprejet in želiva si, da bi odmik v naravo ob žetvi sivke postal tradicija. Hvala vsem, ki ste nama pomagali, predvsem pa hvala udeležencem za prečudovit dan, ki sva ga lahko preživeli z vami. �� Ana in Katarina

Pod Šmarško cerkvijo, kjer so nekoč zeleneli travniki, zdaj mrgoli enojčkov takšnih in drugačnih. Proti Paki je bilo nekaj močvirnatega sveta, kjer so domovale tudi kače. Po nekaj letih je presenetila potomka, saj so menda kače zaznamovane s tem, od koder izvirajo, in se tudi vračajo tja, kjer je bilo leglo. Onkraj železniške proge, ki je skozi Hudo luknjo vodila na Koroško, so domačini obdelovali polja, na katerih je bilo največ hmelja, koruze in krompirja. Enojčkarji so takoj postali zagnani vrtnarji in sadjarji in so z živo mejo zaznamovali svojo posest. Velik del leta jim tako ni bilo treba hoditi na trg ali v trgovino in so prihranili prenekateri dinar.

Prvi rod se je domala že poslovil, drugi nadaljuje začeto delo, sem in tja so prišli tudi novi prebivalci. Mimoidočim oko zastane na urejenem okolju in še posebej na pisanem cvetju, ki krasi domove. Marsikje vzbujajo pozornost raznobarvni tulipani. Kdo ve, kako so tulipanove čebulice iz Holandije našle pot na šmarške sončne gredice.

Se pa med enojčki zgodi večkrat kaj nenavadnega. Ni dolgo tega, ko je odšla gospodinja na krajši obisk in si je morala preostala družina sama pripraviti večerjo. Spekli so palačinke in na jedilniku je bila tudi skleda paradižnikove solate. Olje in kis sta bila pri roki, po čebulo je bilo treba v klet. Veliko so je nalupili in pomešali z narezanim paradižnikom. Prazna skleda je pričala, da jim je jed dobro teknila.

Ko se je gospodinja vrnila in pospravljala posodo, je opazila malo čudne čebulne olupke. Ni dolgo trajalo, ko je z grozo ugotovila, da je družina namesto čebule v solato narezala tulipanove čebulice. Nastal je preplah, grešniki so se prijeli za trebuhe, a znakov slabosti ni bilo zaznati. Počasi se je razburjenost razkadila, legli so k počitku in se v novo jutro prebudili čili in zdravi.

�� Bojan Glavač

S športnimi poškodbami se soočajo tako predani kot sezonski rekreativci – Poleti je zaradi različnih športnih aktivnosti ter tudi zaradi padcev s češenj veliko zvinov, ran, odrgnin in zlomov

Nace Kitek (tretji z leve) opozarja, da pri športnih aktivnostih ne smemo izzivati usode in moramo poslušati predvsem svoje telo.

Za lastno žival, ki je čuteče bitje, je treba poskrbeti

Avgusta imajo svoj dan tudi mačke – Vsako poletje iz zavetišč poročajo o prenapolnjenih prostorih – Letos jih je presenetila mačja kuga

Mačke veljajo za ene od najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, na svetu naj bi jih živelo več sto milijonov in imajo od leta 2002 8. avgusta svoj dan, ki je namenjen predvsem ozaveščanju o življenju, potrebah in zdravju domačih mačk. V Sloveniji točne evidence o številu mačk ni. Evidenco zapuščenih pa vodijo zavetišča, kjer je možno mačke tudi posvojiti. V zavetiščih po Sloveniji si želijo, da bi tudi pri mačkah dosegali takšno stopnjo odgovornosti kot pri psih in bi vsaka živela mačka vredno življenje.

Žal je tudi v zadnjem letu zanemarjenih in odvrženih živali v Šaleški dolini veliko

Vsako poletje iz zavetišč poročajo o prenapolnjenih prostorih, s tem se strinja tudi Zdenka Kumer, zastopnica Društva za pomoč živalim Smrčki, ki pomaga brezdomnim in zanemarjenim živalim poiskati dom ter jih rešiti, kolikor se da, tudi z ulice. Spomni, da je bil začetek dela društva težak, vendar je ljubezen do teh ljubkih živali vredna truda. Žal je tudi v zadnjem letu zanemarjenih in odvrženih živali v Šaleški dolini veliko.

»V zadnjem letu smo odlovili skoraj osemdeset muc in jih sterilizirali, zato da se ne bi več razmnoževale. Mladičem iščemo nove domove, trenutno jih imamo dvaindvajset v zave-

tišču Prijazne male zverinice, ki ga vodi Velenjčanka Tadeja Majerič, in so na voljo za posvojitev. Vse, ki jih odlovimo, začasno oddamo v zavetišče, kjer poskrbijo za oskrbo in namestitev,« pove Kumrova, ki poudari, da se kot društvo zavežejo, da bodo finančno poskrbeli zanje, zavetišče pa jim poišče domove. »Najpomembneje je, da jih steriliziramo in lastnike živali opozarjamo na pomen sterilizacije. Hvaležni smo, ker nam Šaleška veterina omogoča popust pri kastracijah in sterilizacijah, zbiramo tudi hrano in sredstva za brezdomne živali. Podporo

nam nudi tudi Mestna občina Velenje.«

Pojav mačje kuge

»Letos nas je presenetila mačja kuga, ki se v nekem obdobju pojavi na območjih, kjer se pojavi večje število mladih muck. Začnejo zbolevati, nekaj jih tudi pogine. Predvsem starejše oziroma odrasle mačke lahko bolezen prebolijo brez hujših bolezenskih znakov, medtem ko so mlajše živali v večji nevarnosti. Te lahko hitro podležejo dehidraciji in drugim komplikacijam bolezni. Smrtnost je pri mladih živalih visoka. Žal sta se dve mačji zgodbi pred kratkim zaradi bo-

lezni končali tragično,« pripoveduje Kumrova, razočarana, ker v poletnih mesecih ljudje precej odlagajo mladiče pred nakupovalne centre in šole z upanjem, da jih bodo dobri ljudje pobrali. »Kličejo nas z različnih koncev. Takšni mladiči tudi prej zbolijo oziroma se z njimi kaj zgodi. Dobijo vnetje zgornjih dihalnih poti, razne črevesne bolezni, kar podraži veterinarsko oskrbo. Zato se še posebej zavzemamo, da bi lastniki živali odgovorno ravnali z njimi in jih sterilizirali. Za lastno žival, ki je čuteče bitje, je treba poskrbeti,« še dodaja zastopnica društva, ki opaža, da zadnje čase dobivajo predvsem razvajene, socializirane mladiče. Ob tem se sprašujejo, kdo ima srce, da takšno žival odvrže. »Žalostno je, ko dobimo tudi hudo poškodovane živali. Zelo se zavzemamo, da bi čim več mucam našli boljše življenje. Tudi z donacijami se trudimo pridobiti čim več sredstev.«

Kako posvojiti žival?

»Na FB strani društva objavljamo najdene živali, nekajkrat smo mladička zelo hitro oddali, še preden smo ga dali v zavetišče. V tem trenutku jih je kar nekaj, ki čakajo na novi dom. Pokličite nas in usmerili vas bomo naprej. Pozivam tudi donatorje, naj pomagajo, da bomo živalim pomagali do boljšega življenja.« �� Jasmina Škarja

Spoznajmo hišne ljubljenčke

Velenje, 24. avgusta – V Knjižnici Velenje je Društvo za pomoč živalim Smrčki iz Velenja pripravilo dogodek Spoznajmo hišne ljubljenčke. Ker je vod-

magamo. S seboj smo imeli tri mačje mladičke in malo psičko. Pokazati smo želeli, da so živali čuteča in ranljiva bitja, ki premorejo veliko ljubezni in je tre-

stvo knjižnice kot organizator dogodka povabilo na obisk tudi otroke iz Vrtca Velenje, so program predstavitve prilagodili njim.

Zastopnica društva Zdenka Kumer: »Dvema skupinama obiskovalcev smo predstavili društvo, ju seznanili s problematiko zavrženih in zlorabljenih muc in s tem, kako jim po-

ba z njimi lepo ravnati.«

Otroci so se z veseljem udeležili pogovora o skrbi za hišne ljubljenčke, pa tudi o tem, s kakšnimi živalmi se družijo, bodisi doma bodisi pri svojih sorodnikih. Upajo, da je seme ozaveščanja o odgovornem ravnanju z živalmi padlo na plodna tla. »Na mladih svet stoji, pravijo, in mogoče bo naslednja generacija Velenjčanov imela lepši odnos do vseh živali, tudi prostoživečih.« ��

Šmihel, 14. avgusta – V najbolj oddaljeni Krajevni skupnosti Občine Mozirje, 7 km iz središča, enkrat letno priredijo originalni podeželski praznik v spomin na stare običaje, sedanje 'pavranje' ter nekdanje načine druženja domačinov. 44. Ovčarski praznik so priredili ob podružnični cerkvi Sv. Mihaela, bližnjem vaškem baru ter pri večnamenski šolski dvorani. Organizator Društvo prijateljev mladine Šmihel je v sodelovanju s podeželsko mladino Šaleške in Zgornje Savinjske doline, Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, z domačo cerkvijo ter s krajevnimi društvi, kmetijami in posamezniki uredil prireditveni prostor s planinsko ograjo, postavil pastirsko skorjevko, sejmarske stojnice ter velik oder za ansambel in vaško veselico.

Po opoldanski maši, ko so blagoslovili traktorje tamkajšnjih kmetij, podjetnikov in gozdarjev, žegen je opravil župnik Sandi Koren, se je zgodaj popoldne nadaljevala prireditev s prikazom življenja kmečkih ljudi pod Mozirsko planino. Sejem domače obrti in izdelkov, prehranskih dobrin s kmetij, ponudba sezonskih dobrot in pijač, me-

denih pridelkov in ovčje kulinarike je kot vsako leto tudi tokrat privabil vse, kar leze in gre.

Posebej velja omeniti stojnico Društva kmetic ZGSD-aktiv Šmihel, kjer je dišalo po domači peči, kruhu, pecivu, zdravilnih zeliščih. V šoli so domači likovni

ustvarjalci Elizabeta Kosmač, Maja Pečnik, bodoča mag. konzervatorstva in restavratorstva, Klara Visočnik, Albina Rajter, slikarka samouk slikanja na kapelice ter različne druge tehnike in podobe s podeželja, in Borut Zavolovšek odprli raz-

stavo slikarskih del v različnih tehnikah in motiviki.

Od striženja ovc do vlečenja vrvi

Dobri odzivi obiskovalcev so potrdili, kako spadajo skupaj kultura, šport in srečanje ljudi na obrobju osrednjih krajev (Šoštanj, Mozirje, Rečica ob Savinji in turistični center na Golteh).

Osrednji del prireditve je bil prikaz del pri reji ovac in delu na kmetijah. Ko so ostrigli eno

ovčko, so se začele tradicionalne igre vaških skupin dveh dolin od Solčave do Šoštanja ter okolice Mozirja in Šmihela. Dogodek, ko se pomerijo mladenke in krepki fantje s podeželja, je privlačen za oči in spodbujanje svojih favoritov. A tudi nepogrešljiva družabnost ob zabavi in plesu, ki je v Šmihelu vedno zadnja in hkrati prva tema številčnega druženja mladih.

Med igrami je več sto ljudi spodbujalo tekmovalce v spre-

tnosti v skupinskih športno-šaljivih igrah in vlečenju flosarskega štrika. Ko gre za čast in zmago ter za mladostno dokazovanje, kdo je hitrejši, spretnejši, močnejši in pametnejši, je dovoljeno (skoraj) vse. V skakanju po 5 v skupini v eni vreči na čas so bili najboljši tega že vajeni mlajši. Najboljša ekipa, ki je bila vešča v hitrostnem pretakanju vode in čebra do vedra preko mokrih glav, pa tista, ki je vajena piti iz kozarca ali krigla.

Med več skupinami, ki so vlekle vrvi med dekleti, je po sistemu izpadanja v finalu največkrat potegnila nasprotnice ekipa Lepe Njivke iz Lepe Njive, ki so nežno rušile vse za seboj. V moškem, še silovitejšem ravsanju, so bili najmočnejši fantje, skupina Brez uma, krepki Lučani, ki so premagali vse konkurente in nazadnje drugo uvrščeno ekipo bližnjih domačinov. Kot je dejal vodja prireditve in predsednik DPM Šmihel Valentin Gostečnik, je k zadovoljstvu dodala svoje tudi ovčarska veselica z Vražjimi muzikanti. Čeprav je že pred prvim rosenjem izpod neba gostiteljem pošla vsa hrana, pijače žejen na koncu ni bil menda nihče.

Jože Miklavc

V poletnih mesecih člani Društva za pomoč živalim Smrčki ozaveščajo ljudi, da je treba primerno poskrbeti zanje. Vseeno se dogaja, da je v času dopustov odvrženo večje število živali. Čeprav je prejšnja leta to veljalo za sezonski pojav, je letos drugače. Pobirajo jih vse od novega leta. Prosijo Velenjčane, naj jih opozarjajo na odvržene živali, da jih pravočasno odlovijo, sterilizirajo in oddajo naprej.

Otroci so se z veseljem udeležili debate o skrbi za hišne ljubljenčke.

(Prešmentane) citre so doma v Velenju

Kulturo citrarske glasbe v Velenju negujejo že več kot tri desetletja – Pobudnik festivala je bil leta 1989 Marjan Marinšek, velenjski kulturnik in citrar, ki je poskrbel, da se je Velenje vzpostavilo kot ena izmed citrarskih prestolnic

Velenje, 24. – 25. avgusta – V Velenju so ponovno zazvenele strune Prešmentanih citer, to je že 34. Citrarskega festivala, ki ima na zemljevidu tega glasbila s svojo dolgoletno tradicijo prav posebno mesto.

»Tradicija se je začela s Franom Korunom Koželjskim, ki je avtor prvega učbenika za citre v slovenščini. Spodobi se, da jo negujemo in peljemo naprej,« pravi citrar Peter Napret, ki je del festivala že vse od leta 1994.

»Ta festival ima res dolgo tradicijo in v vseh teh letih se je dogajalo marsikaj. Odvijal se je na ulicah, v dvoranah, na gradu … Zvrstili so se vsi pomembni slovenski in številni tuji citrarji,« je dejal Matjaž Šalej s Festivala Velenje, ki je dodal, da so citrarski festival, sicer v okrnjeni obliki, uspešno izvedli tudi v preteklih dveh letih, ter napovedal nadaljevanje te tradicije.

Citre je treba predstaviti mladim

Na letošnjih Prešmentanih citrah je bila v ospredju mlajša generacija citrarjev, na dvodnevnem festivalu so lahko obiskovalci namreč prisluhnili trem mladim nastopajočim. Prvi večer festivala je na Starem trgu v Starem Velenju po dveh letih odsotnosti tujih citrarjev nastopil Fabian Eicke, izjemen citrar, ki se je glasbeno

izobraževal v nemškem Kasslu in Münchnu ter na znamenitem Mozarteumu v Salzburgu. Njegov program je bil sestavljen tako iz klasične citrarske glasbe kot iz jazz, rock in pop

priredb oziroma aranžmajev.

Tudi drugi večer, ki je zaradi slabe vremenske napovedi potekal v Galeriji Velenje, sta s pestrim programom, ki je združeval tako klasičen kot moderni

pridih citer, zaznamovali mladi citrarki, Hana Hren in Eva Novak. »To, da je letos takšna mlada zasedba, se mi zdi zelo prav. Slišimo lahko kaj novega, program je namreč zelo svež,« je o letošnjem izboru nastopajočih dejal Peter Napret, ki želi, da bi se citrarskim vrstam pridružilo čim več mladih. »Moramo delati na tem, da pridobivamo mlado generacijo, da imamo tudi v glasbenih šolah dovolj priliva učencev. V Velenju je to še kar prisotno, v Ljubljani pa opažam, da osnovnošolski otroci citer ne poznajo. Je manj znan instrument, ki ga je treba predstaviti na primeren način.«

�� Tea Rednak

Foto: Luka Štefulj

Šola za življenje

Ravno danes je prvi šolski dan in jaz premišljujem o svojem prvem šolskem dnevu mnogo let nazaj. O vstopu v 1. razred osnovne šole. Spomnim se, da sem si ena redkih deklic v trgovini s šolskimi potrebščinami izbrala fantovsko torbo, ki je imela na modri podlagi naslikanih ogromno kolesarjev. In tako noro mi je bila všeč! Pa spomin na rumene rutice, ki so bile za prvošolčke obvezna potrebščina. Ja, čas gre hitro, a spomini ostajajo. Toliko let preživimo za šolskimi klopmi, da skoraj nimamo izbire – šola nas oblikuje tako ali drugače. Sprašujem se: koliko znanja, ki sem ga ali pa ga nisem skozi toliko let izobraževanja pridobila, pravzaprav danes resnično potrebujem? Ne, ne bom začela kritizirati šolskih sistemov in ne bom opisovala finskega izobraževalnega sistema kot edinega najboljšega, temveč bom razmišljala o pridobljenih znanjih. Sama namreč ne glede na to, da obstajajo različni stili učenja in različna posredovanja znanj, vseeno mislim, da se matematike ne da plesati! Na žalost moraš vzeti zvezek in pisalo, zapisati in rešiti matematično enačbo.

Res je, da sem sama svoje izobraževanje kasneje zelo specifično usmerila – po izobrazbi sem namreč glasbenica, pianistka, a drži tudi to, da me je ves čas zanimalo mnogo stvari. Zato je prav, da spoznamo svoje možnosti, potenciale in skozi leta tudi želje po poklicu. A vseeno, bodimo realni. Vseh teh znanj danes ne uporabljam, niti jih ne potrebujem. V svoji stroki ne potrebujem znanja o kotnih funkcijah, vseh podrobnosti iz 2. svetovne vojne ali pa poznavanja različnih kemijskih reakcij.

Nisem dolgo razmišljala, da sem ugotovila, kaj pa je danes zame res pomembno znanje iz šolskih klopi, ki ga želim negovati znova in znova. Gre za slovenščino, moj materni jezik. Kljub temu da to ni moja stroka, čutim v sebi odgovornost, da ga negujem, spoštujem njegove zakonitosti in ga kar se da odgovorno v življenju, pa tudi v takšnih in drugačnih zapisih, s ponosom uporabljam. Zame je slovenska pisana beseda resnično lepa, unikatna in hkrati ena najzahtevnejših. Žalosti me, ko hodim po Titovem trgu in pogosto ne slišim več slovenskega jezika. Od jeze me razganja, ko na Facebooku opazim zapis z napačno uporabo predloga z/s ali druge slovnične napake. Po zaključku šolanja v gimnaziji sem torej v sebi razvila nekakšno odgovornost do jezika. Saj ne pravim, da mi druga znanja, pridobljena v šoli, v življenju niso prišla prav. Seveda so! Ampak brez znanja o maternem jeziku bi bila resnično revna. Potrebujem in uporabljam ga namreč vsak dan, ves čas!

Šoštanj, 24 in 25. avgusta –Že 11. leto so se v Kulturnem domu Šoštanj odvili tradicionalni Šoštanjski poletni filmski večeri. Ustvarjalci, sodelavci in organizatorji so pripravili in ustvarili filme, video zapise preteklega in sedanjega časa ter obiskovalcem tudi tokrat ponudili pisane filmske zgodbe in pestro filmsko produkcijo Šaleške doline.

Letos so v dveh večerih predvajali skupno 22 filmov in videozapisov, ki so obiskovalce popeljali »v dolino energije, v naša življenja, ki jih kroji covid-19, spoznali so ljudi s poslanstvom, življenje danes in nekoč, obeležili 100. obletnico rojstva Karla Destovnika - Kajuha, se ustavili na ličkanju koruze v Zavodnju, na TV-kvizu Hugo, se spraševali, kakšen je slovenski med

in kje so nastala prva Hotenja. Odstrli so še nevidene posnetke, se sprehodili po občini Šoštanj, poslušali glasbo različnih izvajalcev, spoznali, kdo je vedno med nami, se peljali po Savinjski železnici ter drsali in smučali v Šoštanju in na Smrekovcu,« je Tomo Čonkaš, filmski ustvarjalec, ustanovitelj Studia Mozaik ter pobudnik in organizator Šoštanjskih poletnih filmskih večerov, opisal zbor video zapisov, ki so zaznamovali tokratne filmske večere.

V sklopu Šoštanjskih poletnih filmskih večerov so si obiskovalci v 11 letih lahko ogledali že 259 filmov, kar je skupaj približno 230 ur programa. Filmske večere s podporo Občine Šoštanj in Zavoda za kulturo Šoštanj že več kot desetletje pripravljajo Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj, Studio Mozaik in številni posamezni ustvarjalci, ki skrbijo, da so zgodbe, dogajanja in misli zabeleženi v video zapiskih in izraženi s filmsko govorico.

Tomo Čonkaš. »Čas mine, a kar je zabeleženo, ostane – za vas, za nas, za zanamce. Ker filmi naredijo svet boljši in lepši. In če je boljši in lepši svet mogoč, potem ga moramo uresničiti. Skupaj!«

Sama menim, da je pri otrocih treba razvijati odnos do slovenščine, našega jezika, da bodo tako čutili odgovornost do ohranjanja le-tega. Konec koncev se z jezikom učimo kulture naroda, spoznamo njegovo zgodovino in kulturno dediščino. Jezik smo mi – družba. Zato negujmo tako unikatno zapuščino. Otrokom pa želim lep začetek šolskega leta ter obilo zanimivih dogodivščin v šoli in tudi v šoli za življenje!

Lara Oprešnik

Radijski in časopisni MOZAIK

Frekvenci mladih sta se pridružila Taida in Lenart

Na radiu Velenje vsak torek ob 11.20 oddajo FREKVENCA MLADIH pripravljajo srednješolci. V oddaji govorijo o aktivnostih, ki se dogajajo na področju mladine, pa o aktualnih problematikah, dogodkih, pripravljajo vsebine na temo glasbe, kulture, športa, predstavljajo različna društva. Poslušalci spoznavajo tudi mlade, ki so aktivni na omenjenih različnih področjih.

Ekipi oddaje sta se s septembrom pridružila tudi Taida Tabakovič in Lenart Šonc. Taida je gimnazijka 4. letnika velenjske gimnazije. Pravi, da se je Frekvenci pridružila zato, ker jo zanimata delo na radiu in ustvarjanje podcastov. Rada pleše pri folklori, piše scenarije in se uči španščine. V prostem času izdeluje tudi nakit.

Lenart Šonc je dijak Srednje šole za oblikovanje v Ljubljani. Zanimata ga delo na radiu in televiziji ter gledališče. Navdušen je tudi nad modo, zato se izobražuje v tej smeri. Pravi, da odkar živi v Ljubljani, še toliko raje pride v domače Velenje, ki ga izjemno pogreša. Posebej zaradi več miru, zelenja in čistoče. V oddaji ju boste prvič spoznali v torek, 20. septembra, ob 11.20 na Radiu Velenje. Ne zamudite! ��

GLASBENE novice

Tjaša Lesjak je absolutna zmagovalka Zlate harmonike Ljubečne 2022

V konkurenci štiridesetih najboljših harmonikarjev je najvišji priznanji pobrala aktualna državna in svetovna prvakinja – Prejela je tudi novo diatonično harmoniko Munda

Ljubečna, 28. avgusta – 41. tekmovanje harmonikarjev Zlata harmonika Ljubečne je še posebej razveselilo Velenjčanko Tjašo Lesjak in njenega mentorja Nejca Pačnika. Tjaša je prejela plaketo Avgusta Stanka in postala absolutna zmagovalka.

Kakšni so občutki ob osvojitvi takšnega naslova? Je bilo pričakovano?

Občutki so res fenomenalni, ker sem na tem tekmovanju zmagala že drugič. Prvič sem zmagala leta 2017, letos sem ta uspeh ponovila. Veliko sem delala na tem in računala sem na to, da bi lahko zmagala.

Kako bi ocenili zahtevnost tekmovanja? Koliko truda je zahtevalo?

Zahtevalo je veliko truda, a če primerjam s svetovnim prvenstvom, na primer, je bilo malce lažje.

To pa ni edini uspeh, ki ste ga dosegli letos. Kaj vse se je zvrstilo v tem letu?

Najprej sem postala državna prvakinja, potem sem na svetovnem prvenstvu postala absolutna svetovna prvakinja, zdaj pa sem zmagala še na Ljubečni, kar je res nekaj neverjetnega.

Kako veseli ste tega uspeha vi, Nejc?

Vesel moraš biti za vsakega učenca, ki sploh pokaže željo, da se udeleži kakšnega tekmovanja. Na tem tekmovanju sem imel štiri tekmovalce, vsi štirje so osvojili zlato plaketo (Tjaša Lesjak, Mia

Ovčjak, Aljaž Štrigl in Natalia Jakop), Tjaša Lesjak in Mia Ovčjak sta postali tudi zmagovalki v svojih starostnih skupinah. Tjaša je osvojila še plaketo Avgusta Stanka za najboljši venček slo-

Ne, ker se na vsakem tekmovanju pokaže tudi dnevna forma. Nastopilo je okoli 40 odličnih harmonikarjev in vsak ima možnost zmagati. Odločajo malenkosti, ampak s Tjašo sva ver-

venčka ljudskih, Zlata harmonika Ljubečne namreč spodbuja igranje ljudskih skladb, da skrbi za ohranjanje slovenske narodne in ljudske glasbe. Tjaša je zaigrala obvezno skladbo

ČETRTEK, 1. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 2. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 3. septembra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA , pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 4. septembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev PONEDELJEK, 5. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK , oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 6. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK , oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

venskih ljudskih in postala absolutna zmagovalka tekmovanja. Pobrali smo vse glavne nagrade, kar je izjemen uspeh.

Predsednik Zlate harmonike Ljubečne Robert Goličnik in njegova ekipa so zaupali v najboljše mojstre na harmoniki. So vedeli, da imate v svoji glasbeni šoli toliko adutov?

jela v to, da je zmožna zmagati. Vse sva delala v tej smeri.

S čim je navdušila Tjaša? Kaj je zaigrala na tekmovanju?

Vsaka starostna kategorija ima razpisani dve obvezni skladbi in eno izmed teh si izbereš. Ob tem mora vsak tekmovalec zaigrati tudi priredbo

Veseli kosci avtorja Mira Klinca in venček ljudskih v moji priredbi – očitno sta bili dovolj veliki zadevi, da je uspela zmagati.

Kakšni izzivi so še pred vami?

Tekmovanj ne bo zmanjkalo, še letos naš čakata dve tekmovanji. V oktobru Slakovo tekmovanje, kjer sem si kot mentor zadal cilj, da bom imel med 15 in 20 tekmovalcev. V oktobru pa nas čaka še državno prvenstvo, tako da bo v tem letu še kar nekaj dela. ��

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 7. septembra

6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Od leta 1981 pa do danes se je odvilo že 41. prvenstev Zlata Harmonika Ljubečne. V vseh teh letih je na tekmovalni oder stopilo več kot 2000 harmonikarjev.

Mia Ovčjak, Tjaša Lesjak, Nejc Pačnik, Natalia Jakop, Aljaž Štrigl

sta tudi vas že kdaj postregla odlična, prijazna in profesionalna natakarja Sašo Zager (desno) in Dejan Šturm. Čveku sta ustregla na festivalu testenin in se postavila pred objektiv. Sašo je sicer ta zahteven poklic opustil in priskoči na pomoč v natakarski opravi le še tu in tam. Dejan pa je po desetletju dela v Gostu in nato skoraj dveh desetletjih v Gorenje gostinstvu pred petimi leti odšel v Benetke –no, pravzaprav Venezio.

Vija vaja ven

To gre prehitro

Udeleženci maratonskih sodnih postopkov poznajo metode, kako zavlačevati in raztegovati sojenja tako dolgo, da procesi zastarajo. Prav jim pride tudi »iskrenost«, da hitrega tempa sojenja ne zmorejo fizično in finančno.

Kdo bo župan?

»Sem sicer vizualni oblikovalec, a paradižnik je le najbolje jesti konkretno,« je dejal vizualni umetnik Bojan Pavšek. Pozna pa tudi pregovor Zanesi se nase in na svojega konja v prostem prevodu iz nekega drugega jezika, in tako je na festival testenin prinesel svoj paradižnik. Če bi morda zmanjkalo omake … No, ni je, pa tudi Bojana za dolgo mizo ni bilo, paradižnike si je privoščil doma.

Finci bodo morali pozimi omejiti savnanje

Odločitev, da Rusija preneha z dobavo plina Finski, je povzročila skok cen energentov. V prejšnjem letu je rusko podjetje Gazprom Finski dobavilo približno dve tretjini plina, letos pa se je to zavezništvo prekinilo. Slednje je povzročilo energetsko krizo. Finska ima sicer 5,5 milijonov prebivalcev, savnanje pa je finska tradicija. Ker ima kar 3 milijone ljudi savno, se je finska vlada odločila za zanimiv poziv državljanom. Ljudi naprošajo oz. pozivajo, naj prihajajočo zimo manj časa preživijo v savni, da bi ublažili vpliv

elektronskih naprav, ki jih uporabljajo le za zabavo.

Kako se spopasti z visokim krvnim tlakom

Se spopadate z visokim krvnim tlakom? Potem si lahko preberete nekaj preprostih nasvetov, s katerimi boste morda znižali številko krvnega tlaka na normalno vrednost.

Visok krvni tlak je tihi ubijalec, ki sicer ne povzroča posebnih težav, a dolgotrajna visoka vrednost lahko pripelje do številnih zdravstvenih težav, kot so: možganska kap, srčni infarkt, izguba vida, sladkorna bolezen, odpoved ledvic itd. Ka-

»Kaže, da nama bo tole dobro uspelo, ljudje so prišli, vreme je odlično in tudi brez šotora nam ne bo trda predla,« sta razglabljala organizatorja srečanja borcev na Graški Gori dr. Franc Žerdin (levo) in Bojan Voh. Brez skrbi, lahko reče Čvek obema, mnogi, ki so prišli na srečanje, so do- in preživeli že veliko hujšega kot nekaj kapelj dežja ali žarkov sonca.

Najprej nas zanima, kdo bo predsednik/predsednica, nato nas šele bo, kdo bo župan/županja. Očitno nesojenih kandidatov še ne mika, da bi se razkrili.

Visto na pomoč

Prepozno smo ugotovili, da nam lahko dež prikliče Vista. Čeprav smo to vedeli. Prepozno smo jo uporabili, da bi ne bilo takšne suše, ker bi lahko imeli vsaj enkrat na teden tam koncert ...

kšni so dejavniki, ki vplivajo na visok krvni tlak? Lahko ga povzročajo kajenje, stres, slaba prehrana, premalo gibanja, prekomerna teža ali pa je preprosto dedovan. Na svetu se ogromno ljudi spopada z visokim krvnim tlakom, tudi v Sloveniji je odstotek ljudi malo višji od povprečja v svetu. Kako si lahko torej sami pomagamo, da preprečimo nastanek visokega krvnega tlaka oz. da ga poskušamo znižati na normalne vrednosti? Vsekakor je primarno pomemben zdrav življenjski stil, ki vključuje primerno količino gibanja, spanja ter pravilno oz. zdravo prehranjevanje. Prav tako je izrednega pomena mirno, nestresno življenje. Ker je hrana odličen temelj preprečevanja visokega krvnega tlaka, lahko v ta namen uživate rdečo peso, česen, ingver, kurkumo, ohrovt, gobe, mandlje, indijske oreščke, granatno jabolko, sladek krompir, lanena semena, glog …

Pouk in počitnice v drugih državah

Ker je danes ravno prvi šolski dan za slovenske šolarje, si poglejmo, ali še kateri otroci

po svetu ali v Evropi začnejo s poukom ravno danes in koliko imajo kje poletnih počitnic. Ker imajo evropske države različne evropske sisteme, imajo tudi različno dolge in različno razporejene počitnice. Slovenski otroci imajo počitnice dolge

šolo pa začnejo ponovno v septembru. Na Hrvaškem in Madžarskem imajo približno 11 tednov dolge počitnice, s šolo namreč končajo že v sredini junija. Zelo kratke počitnice imajo v Švici, Nemčiji, na Danskem, Nizozemskem in v Veliki Brita-

10 tednov, 11 tednov pa jih imajo šolarji zaključnih letnikov. V sosednjih državah se šolarjem najbolje godi v Italiji. Italijanski šolarji imajo namreč kar 12 do 13 tednov počitnic. Precej krajše so počitnice v sosednji Avstriji, kjer jih imajo približno devet tednov. S poukom končajo v začetku julija, s

niji (približno 5 do 6 tednov). Izredno dolge počitnice pa ima s 15 tedni Bolgarija. Če potegnemo črto, so slovenski otroci lahko zadovoljni s svojimi poletnimi počitnicami, ki so z 10 oz. 11 tedni precej dolge.

energetske krize. Kampanjo, ki se bo začela 10. oktobra, je pripravila državna družba Motiva, ki spodbuja trajnostni razvoj. Ukrepov je seveda še več. Fince pozivajo tudi k varčevanju pri ogrevanju, tuširanju, počasnejši vožnji ter manjši uporabi

ALI

Šolsko leto se v evropskih državah zaključi od konca maja do konca julija.

Zagotovo

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Pesje – vanjo prihaja cesta 3. razvojne osi

Okolica centra Velenja, ki je danes združena z mestom, priča, da je bilo to območje naseljeno v pradavnini. »Na južnem robu dolinskega dna Šaleške doline leži vas Pesje, ki se prvič omenja leta 1277, nato pa ponovno leta 1279 kot Huntsdorf. Seveda pa je naselitev tega področja nedvomno starejša. Nad vasjo namreč leži hrib (Veliko) Gradišče, na katerem je še danes cerkev sv. Jakoba.

Njena arhitektura izpričuje nastanek cerkve že v 12. stoletju, ko bi naj cerkvica nastala kot kapela gradu Limberg nad Pesjem. O tem srednjeveškem gradu vemo izjemno malo, saj je prva nedvomna pisna omemba datirana šele v leto 1501, ko se omenja Andrej Limbarski, ki je živel nad Pesjem. V 16. stoletju je stari srednjeveški grad zamenjala manjša renesančna graščina, ki je nato stala vse do leta 1997, ko so jo zravnali z zemljo preko noči,« med drugim o Pesju piše zgodovinar Tone Ravnikar

Rast in razvoj Pesja sta vezana na premogovnik, saj prvi podatki o kopanju premoga iz leta 1766 omenjajo ravno okolico Pesja in prve poskuse pridobivanja premoga. Leta 1892 je lastnik premogovnika Daniel von Lapp postavil na Lilijskem griču rudarsko kolonijo z bolnišnico za svoje delavce, s čimer je bil postavljen temelj za postopno spremembo agrarne naselbine v vse bolj delavsko naselje.

Velik del nekdanje vasi se je moral zaradi ugrezanja dolinskega dna umakniti na južno obrobje doline. Tako je danes Krajevna skupnost Pesje stanovanjsko naselje individualnih hiš, dveh velikih podjetij – Premogovnika Velenje in Esotecha – ter več manjših. Je mejna KS velenjske mestne občine z Občino Šoštanj, čez železnico in Pako pa vanjo spadajo tudi turistični objekti – del velenjske plaže, avtokamp in Bela dvorana. Nenazadnje je včasih Pesje segalo vse do Glinškovega klanca in velik del nekdanjega naselja je na dnu Velenjskega jezera …

Taki kot drugi, pa vendar

drugačni

Predsednik Sveta KS Pesje je Franc Obu. Iz osebne izkaznice KS navede podatke, da je to ena večjih KS v MO Velenje, sestavljena iz zaselkov Pesje in Podgorje. »Tukaj živi nekaj manj kot 1400 prebivalcev. V KS imamo štiriletno podružnično osnovno šolo Antona Aškerca, enoto Vrtca Velenje Jakec ter dve trgovini. V našo KS spada tudi pokopališče Podkraj.« Društveno življenje je razgibano, zanj pa skrbijo PGD Pesje, DU Pesje, ZZB NOB, krajevni odbor RK, taborniki Lilijski grič, športno društvo in Zveza prijateljev mladine. »Gasilci so, tako kot verjetno povsod, najbolj aktivni, tako v okviru svoje dejavnosti kot z družabnim delom. Dejavni so tudi gasilski veterani in podmladek. Društvo upoko-

jencev šteje nekaj več kot 200 članov. Vsako leto organizirajo kakšen izlet, jesenski piknik, tradicionalno letujejo v hotelu Delfin v Izoli. Zelo dejavni so taborniki. Prirejajo redna taborjenja na Lilijskem griču, orientacijske pohode, taborijo v Ribnem in sodelujejo z drugimi rodovi. Športno društvo vsako leto pripravi športne igre krajanov in piknik. Predstavniki RK pomagajo starejšim krajanom, jih obiskujejo, pogostijo in obdarijo. Člani ZZB NOB skrbijo za urejenost okolice spomenika pred Domom krajanov in negujejo stike s starejšimi krajani ter se vključujejo v praznovanja, izlete, srečanja v MO Velenje.

gledujejo oziroma merijo premikanja. Vpliv odkopavanja premoga je manjši, kot je bil, je pa še vedno. V Domu krajanov je postavljena postaja za merjenje seizmike, a mi teh podatkov nimamo. V Premogovniku Velenje morajo posebej paziti na nivo Velenjskega jezera, ker je ob večjem znižanju vode za Pesje večja nevarnost plazenja terena,« poudarja Obu.

Investicije predvsem v znamenju obnove cest in infrastrukture

KS Pesje leži ob državni cesti Celje-Velenje-Šoštanj oz. Mozirje in Mestna občina Velenje se zaveda, da so državne ceste v času gradnje tretje razvojne osi še dodatno obremenjene s tovornimi vozili in nekatere so že dlje časa potrebne obnove. Vse načrtovane rekonstrukcije in sanacije državnih cest, ki so že bile potrjene in tudi planirane v preteklih državnih proračunih, žal še niso bile izvedene, ker država ni zagotovila finančnih sredstev.

Občani si želijo namestitev protihrupne ograje, kar je sicer v domeni države, vendar je lokalna skupnost, ob konsenzu s preostalimi deležniki (DRSI, Premogovnik Velenje, Slovenske železnice), gradnjo pripra-

obnovljena komunalna infrastruktura, s čimer so povečali varnost in pretočnosti prometa. Še letos je načrtovana prenova dvorane Doma krajanov, avtobusne postaje pri železniški postaji, prihodnje leto pa rekonstrukcija podvoza pri Esotechu. Potrebna je zaradi izboljšanja dostopnosti do Velenjske plaže in Viste z zahodne strani ter gradnje 3. razvojne

pokopališče. Zemljišča na vzhodni strani sedanje lokalne ceste so že odkupljena, stanovalci hiš so se odselili. Cesti se bo moralo umakniti deset hiš. Na novo cesto v Pesju gledajo z mešanimi občutki.

Franc Obu: »Z vidika stanovalcev ta cesta ni najbolj dobrodošla. Skrbi nas najprej gradbišče, potem pa promet in z njim hrup. Cesta bo šla skozi naselje

svojemu namenu, v suhem vremenu polovi prah, ob močnem vetru pa ta prah prinaša v hiše. Zato se z občino dogovarjamo, da bi postavili leseno ali kakšno drugačno protihrupno ograjo,« izpostavi trenutno največjo željo in potrebo sokrajanov Obu. Ob tem komentira tudi načrtovano rekonstrukcijo podvoza pri Esotechu: »To bo za Velenje velika pridobitev, saj bo rešeno

osi. Projekt predvideva gradnjo novega priključka na glavno cesto z ureditvijo novega krožišča, rekonstrukcijo mostu čez reko Pako, poglobitev podvoza pod železniško progo in izvozno

ZPM med drugim organizira obisk dedka Mraza v Pesju,« našteva dejavnosti društev predsednik. Tudi zato na občino naslavljajo prošnjo za obnovo dotrajane večnamenske dvorane, v kateri poteka veliko dejavnosti preko celega leta.

Prebivalci Pesja so vseh generacij. Ker je staro naselje, je veliko starih prebivalcev, ki zdaj živijo v hišah skupaj s svojimi otroki in njihovimi družinami. Nekaj hiš pa seveda sčasoma dobi nove lastnike, ki se v življenje kraja počasneje vključujejo. »Tako kot verjetno v drugih KS, si tudi pri nas želimo, da bi se krajani bolj vključevali v dejavnosti društev in delo Sveta KS, da bi se čutili bolj povezane,« pove Obu.

Dobri odnosi s Premogovnikom Velenje

Je pa KS Pesje dobro povezana s Premogovnikom Velenje. Kot pravi predsednik, s podjetjem dobro sodelujejo, namenja jim sredstva za odpravo škode, ki jo povzroča v Pesju. »Hiše, ki so ogrožene, imajo t.im. plombe na razpokah in jih redno pre-

Letos

obnova kanalizacije na

vljena sofinancirati in aktivno pomagati pri izvedbi investicije.

Na pobudo krajanov KS Pesje so postavili dodatne koše za smeti ob poti na pokopališče v Podkraju ter zgradili novo meteorno kanalizacijo in zadrževalnike padavinskih voda. Ob soglasju lastnikov bodo zgradili kanalizacijo na koncu Špeglove ceste. V letu 2021 je MO Velenje sofinancirala obnovo vozišča Partizanske ceste v dolžini 920 m, zgrajen je bil pločnik in

ulici.

Podgorje, in sicer nižje, kot so stanovanjske hiše, kar pomeni, da protihrupna zaščita verjetno ne bo veliko pomagala, čeprav si bomo prizadevali, da bodo zgradili čim kvalitetnejšo protihrupno ograjo. Pred to cesto pa bodo seveda gradili novo lokalno cesto od pokopališča proti Podkraju in zaselku Roperče.« Med cestami Obu omeni še zelo potrebno prenovo Špeglove ulice in infrastrukture, ki gre pod njo, ter križišče na magistralni cesti Velenje-Mozirje pri uvozu za Podgorje, ki je zelo dotrajano in marsikdo naslovi vprašanje na KS Pesje ali MO Velenje, zakaj ga ne uredijo, vendar je to križišče v Občini Šoštanj.

vodovodno omrežje v skupni dolžini cca 664 m, kanalizacijo za komunalno odpadno vodo v dolžini 672 m ter kanalizacijske odcepe za priključke v dolžini cca 85 m, kanalizacijo za padavinsko odpadno vodo v skupni dolžini cca 418 m in kanalizacijske odcepe za priključke v dolžini cca 71 m.

progo premoga, ureditev odvodnjavanja ter ureditev površin za pešce in kolesarje. Včasih so se selili zaradi premoga, zdaj zaradi ceste

Napovedane investicije kažejo, da čakajo Pesje velike spremembe. Največja bo gradbišče ceste v sklopu 3. razvojne osi in sama cesta. Ta pride v Pesje pri sedanjem začasnem krožišču pri trgovini Hofer in odcepu za

Protihrupna ograja je največja želja Hrup prometa že zdaj zaznamuje velik del Pesja, posebej tistih stanovalcev, ki imajo hiše tik ob Partizanski cesti - eni najbolj prometnih v občini - in so skriti za visoko živo mejo v funkciji protihrupne ograje. »Živa meja je zrastla zelo visoko. Prebivalci hiš ob njej imajo težave z obrezovanjem meje na notranji strani; mnogi tega sami ne zmorejo in morajo najeti izvajalce. Poleg tega ne služi

večjega tovornega prometa po Kidričevi cesti. Mi pa vemo, da bo Partizanska cesta postala še bolj prometna, več bo hrupa in izpušnih plinov.«

Pesje je v železniškem prometu zadnja postaja pred Velenjem, hkrati pa je to pomembna prometna žila za potrebe Hisense Gorenja. Ta promet se bo še povečal, prav zdaj obnavljajo progo Velenje-Šoštanj proti tovarni, ki

❱Kraj Pesje, Huntsdorf, naj bi dobil takšno ime zato, ker so v kraju gojili pse za grajsko gospodo. Zato imajo tudi v grbu psa.

je vzpostavila redno linijo Trst-Velenje za prevoz izdelkov in materiala. »Pravijo še, da bodo pričeli voziti tudi premog iz Bosne v Premogovnik Velenje, tako da bo železniški promet pri nas še pomembnejši,« še pove Obu.

In ko smo že pri prometu in prometnih povezavah Obu omeni še želje krajanov, da bi tudi otroke iz Podgorja v šolo v Velenje vozil šolski avtobus –zato so zdaj nekateri vpisani v šolo v Šoštanj -, želeli pa bi tudi progo Lokalca. �� Diana

Janežič

Franc Obu: »Želimo si, da bi se krajani bolj vključevali v delo Sveta KS in društev ter prišli na skupne akcije, na primer pohod po KS, čistilne akcije, kresovanje.«

poteka

Toledovi

Obnavljajo

Visoka živa meja kot protihrupna ograja ne služi svojemu namenu, v suhem vremenu polovi prah, ob močnem vetru pa ta prah prinaša v hiše. Poleg tega je obrezovanje zahtevno.

pratika September kima zrelemu sadju

Prihaja jesensko enakonočje

Prvega septembra nastopi astronomska jesen, koledarska pa se začne z jesenskim enakonočjem, letos 23. septembra ob 01.05 uri. V tem mesecu in še v oktobru kmetje pospravijo z njiv vse poljščine in opravijo jesenska dela, narava jim dokončno povrne njihov trud, zemlja se umirja in pripravlja k počitku. Katera pa so značilna jesenska opravila, ki so ljudem stoletja poleg utrujenosti prinašala tudi zadovoljstvo in mnogo lepega, ko so ob težkem delu znali izrabiti vsako priložnost, da so se poveselili, posebno, kadar je bilo več ljudi skupaj? Najprej je bilo ličkanje koruze, potem gnojenje njiv in travnikov, setev ozimine, priprava stelje, v vinorodnih krajih trgatev, spravilo in sušenje sadja ter kuhanje žganja, polhanje in trenje lanu.

Kaj počnemo na vrtu in v sadovnjaku?

Septembra poskrbimo, da naše zelenjavne gredice niso prazne. Redno obirajmo plodove bučk, fižola, kumar in paradižnika, da spodbudimo rast novih plodov. Da nam doma pridelane zelenjave ne bo zmanjkalo vse do konca leta, posejmo zimsko solato, špinačo, redkvice in motovilec.

Na začetku septembra v vrstice posejemo prezimne sorte solate, setev pa ponovimo v dveh ali celo v treh terminih, saj si bomo tako zagotovili zdrave solatne glave ne glede na muhasto septembrsko vreme. Poleg zimskega česna

bulnice, ki nas bodo s svojimi cvetovi prve razveseljevale spomladi. Potonike in perunike presadimo. V travo, pod grmičevje ali ob živo mejo posadimo čebulice narcis, tulipanov, zvončkov, perunik, hijacint in drugih pomladnih cvetlic. Enoletnice, ki so odmrle, zdaj odstranimo.

Ker so septembrska tla še vedno topla, posadimo nova sadna drevesa –prve so na vrsti breskve in nektarine. Vsa mesta, kjer boste sadili nova drevesa, pripravite s kompostom. Zdaj lahko posadite tudi maline in robide.

Zelišča presajamo v

lončke

Da pozimi ne bomo posegali po sušenih zeliščih, ki jih je z okusom svežih zelo težko primerjati, je zdaj čas, da jih iz gredic presadimo v lončke.

Tako se bodo trajna zelišča, kot je recimo peteršilj, do zime že dobro navadila na tesnejši prostor, enoletna pa posejmo neposredno v lončke in tako naš zeliščni vrt preprosto prestavimo na kuhinjsko okensko polico ali na drugo primerno mesto v notranjosti našega doma.

Bliža se trgatev

Veliko slovenskih pesnikov opisuje trto kot najdražjo rožico, znašla pa se je tudi v slovenski himni. Priprave na ta jesenski praznik so se začele že vsaj dva tedna pred začetkom, ko so zamo-

posadimo še rabarbaro in spomladansko zelje, da bo zemlja bolj rahla, pa lahko na predelih gredice, ki so ostali prazni, posejemo enoletno deteljo ali gorčico. Septembra lahko zasadimo tudi jagode. Tla med posameznimi sadikami pokrijemo z zastirko, s čimer bo izhlapevanje manjše, medtem ko stare jagode oskrbimo s kompostom. Lahko sadimo vse trajnice, če naš okrasni vrt ograjuje živa meja, pa jo obrežimo. Konec meseca posadimo če-

čili posode.

Včasih je začetek trgatve naznanilo grmenje možnarjev.

Prvi se je prebudil gospodar, ki je na voz naložil brente in brentače. Kmalu po sončnem vzhodu je bilo v vinogradu že polno trgačev. Gospodinje so morale

vstati že ob treh ali štirih zjutraj, da so pripravile vso hrano za trgatev. Opoldne so prinesle kosilo, delo pa se je nadaljevalo do mraka. Po končani trgatvi na mizi niso smeli manjkati prekajena šunka ali krača, orehova potica in bel kruh. Kmetje so trdo delali celo leto, zato je trgatev pomenila kmečki praznik, kamor so povabili sosede, sorodnike in znance. Za »likof« je bilo vedno veselo, saj so peli in vriskali, prišlo pa je tudi do kakšnega pretepa. Pri bogatih je bila v hiši tudi harmonika, ki je trgače pozdravljala ob koncu opravljenega dela. Trgatev je bila nekoč poleg kolin in cerkvenih praznikov največji in najbolj pričakovan dogodek leta. Danes se je seveda trgatev precej spremenila, predvsem zaradi vseh strojev, ki so postopek zelo olajšali. Še vedno pa igra ključno vlogo dobra volja trgačev, ki se po navadi zberejo. Za mnoge je trgatev še vedno velik praznik, ki se ga vsako leto veselijo, z obujanjem spominov pa ohranjajo izročilo prejšnjih rodov.

Živali pridejo s planin

Zadnji dan paše so ovčarji trobili od jutra do večera, kot bi vsemu svetu razglašali, da bodo z nočjo rogovi obmolknili in se vso zimo, do zelenega Jurija,

ne bodo več oglasili. Živali so s koncem septembra odgnali s planin. V vaseh so jih pričakali gospodarji. Ponekod v Sloveniji, denimo na Pokljuki in Veliki Planini, še ohranjajo pašo visoko v hribih. V dolino se ne bodo vrnili vsi pastirji hkrati. Čas odhoda se bo ravnal po tem, koliko je ostalo paše in kakšno bo vreme v prihajajočih dneh. Vendar tudi ob dobri paši in toplem vremenu na planini ne bodo ostali dosti dlje kot do 15. septembra, ko se pašna sezona tudi uradno konča.

Kateri svetniki in pregovori napovedujejo vreme?

• Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči.

• Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži.

• Kakršno vreme na malo mašo (8. 9.) nastane, rado še dva meseca ostane.

• Ako Mavricija (22. 9.) sonce zasije, pozimi huda sapa brije. ��

September ali kimavec je deveti mesec po gregorijanskem koledarju, šteje pa 30 dni. Ime izhaja iz latinske besede septem, kar pomeni »sedem«. Po rimskem koledarju je bil sprva sedmi mesec v letu, preden so vstavili januar in februar. Vsako leto se začne na isti dan v tednu kot december. Izvirno slovensko ime za september je kimavec, po sadju, ki v tem jesenskem mesecu zrelo »kima« na vejah sadnega drevja. Glede na letošnjo sušo bo kakovostnega sadja sicer le za vzorec.

Koledarska jesen nastopi z jesenskim enakonočjem, letos 23. septembra ob 01.05 uri.

Sejemo prezimne sorte solate, da bo zelene kraljice tudi v hladnih mesecih dovolj.

15. septembra se konča paša v planinah.

za naše zdravje

Za kaj so koristna jabolka in kako jih porabimo?

Jabolka spadajo med kulturne rastline, ki jih je človek vzgojil s križanjem. Njihove korenine izvirajo iz Azije. V Evropo so verjetno prispele s trgovci. Obstaja več kot 7.500 z namernim naborom vzgojenih jabolk. Obiranje prvih sort se je z 20. avgustom začelo tudi v Šaleški dolini. Letina bo kljub suši dobra, pravijo na KZ Šaleška dolina. Zakaj si torej ne bi privoščili kakšnega jabolka, ki raste prav pred našim nosom?

Jabolka so najpomembnejša sadna vrsta pri nas

Sadjarstvo ima v Sloveniji zelo pomembno vlogo in velik potencial za nadaljnji razvoj. V zadnjih desetih letih pridelujemo sadje (skupaj z jagodami) na deset tisoč hektarih, kar predstavlja 2 % kmetijske zemlje v rabi. Celotna pridelava sadja predstavlja med 3,8 in 7,5 % kmetijske proizvodnje. Sadje ima ključno vlogo tudi v zdravi prehrani. Pridelovanju sadja je namenjenih dobrih 4 tisoč hektarjev intenzivnih nasadov in skoraj 7 tisoč hektarjev ekstenzivnih nasadov. Jabolka so pri nas še vedno najpomembnejša sadna vrsta. Zmanjšuje se delež hrušk, breskev in nektarin, povečuje pa zastopanost lupinarjev (orehi), jagodičja, koščičarjev (češnje, marelice, slive, češplje) in sredozemskih vrst sadja (kaki).

Jabolko na dan res odžene zdravnika stran?

Jabolka imajo res številne dobre lastnosti. Krepijo srce in ožilje ter varujejo pred rakom. Pospešujejo tudi presnovo in odvajajo vodo iz telesa. Uživanje jabolk je povezano z zmanjšanim tveganjem za razvoj mnogih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo. Da boste od jabolka imeli čim več, pojejte cel sadež, z olupkom vred. Hranilna vrednost srednje velikega jabolka (premera približno 8 cm) je enaka hranilni vrednosti skodelice in pol mešanega sadja. V okviru shujševalne diete z 2000 kalorijami je priporočljivo zaužiti dve skodelici sadja na dan. Z enim srednje velikim jabolkom zaužijemo tudi dva do štiri odstotke priporočenega dnevnega vnosa magnezija, bakra ter vitaminov A, E, B1, B2

in B6. Jabolka so tudi bogat vir polifenolov. Čeprav ti običajno niso navedeni na etiketi s seznamom hranil, imajo za zdravje veliko koristnih učinkov. Da bi zaužili čim več teh hranil, jabolka nikar ne olupite, saj njegov olupek vsebuje kar polovico vseh vlaknin in tudi ogromno antioksidantov.

Dobro vplivajo na zdravje srca

Strokovnjaki jabolka povezujejo z manjšim tveganjem za razvoj srčne bolezni. K temu utegne prispevati dejstvo, da jabolka vsebujejo topne vlaknine,

Priprava:

tako učinkovito preprečujejo smrt zaradi bolezni srca kot zdravila. Toda ker ni šlo za kontrolirano študijo, je treba njene ugotovitve vzeti z rezervo. Obstoj povezave med uživanjem sadja in zelenjave z belim mesom, kot so jabolka in hruške, ter zmanjšanim tveganjem za kap so znanstveniki potrdili še z eno raziskavo, v okviru katere se je pokazalo, da se tveganje za kap z vsakimi zaužitimi 25 grami jabolka (približno petina skodelice jabolčnih krhljev) zmanjša za devet odstotkov.

Spodbujajo razvoj koristnih črevesnih bakterij

Strokovnjaki jabolka povezujejo z manjšim tveganjem za razvoj srčne bolezni.

Jabolka vsebujejo pektin, vrsto vlaknine, ki deluje prebiotično. To pomeni, da hrani koristne bakterije v črevesju. Tanko črevo ne absorbira vlaknin med prebavo, ampak grejo te naravnost v debelo črevo, kjer spodbujajo razmnoževanje koristnih bakterij. Poleg tega se spremenijo v druge koristne snovi, ki nato s krvjo krožijo po organizmu. Nove raziskave namigujejo, da bi lahko bil to razlog za številne zaščitne učinke jabolk pred debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 in srčno boleznijo.

Jabolka dobro operemo in izdolbemo peščišče, a sadežev ne prerežemo. Spodaj naj ostanejo celi. Odstranimo toliko mesa sadeža, da imamo dovolj prostora za jedilno žlico nadeva. Mandeljne naribamo in operemo rozine. Vse skupaj pomešamo s sladkorjem, maslom in naribano limonino lupino. Jabolka napolnimo z zmesjo in jih postavimo v pekač za narastek. Dno pekača prelijemo z belim vinom ali vodo in pri 200 °C pečemo 30 minut. Pečenih jabolk ne lupimo, ker so zaradi peke preveč izsušena in bi postala neprivlačna na pogled.

Ščitijo možgane

ki pomagajo zniževati ravni holesterola. Analiza izsledkov več študij je pokazala, da je vnos velikih količin flavonoidov povezan z za 20 odstotkov manjšim

tveganjem za kap. Flavonoidi pomagajo preprečevati razvoj srčne bolezni, saj znižujejo krvni tlak, zmanjšujejo oksidacijo delcev LDL in delujejo kot antioksidanti.

Druga študija, v okviru katere so znanstveniki primerjali učinke uživanja enega jabolka na dan ter uživanja statinov, zdravil za zniževanje holesterola, je pokazala, da jabolka skoraj

Večina raziskav je osredotočenih na olupek in meso jabolk. A tudi jabolčni sok utegne imeti koristne učinke, zlasti pri preprečevanju upadanja duševnih sposobnosti, povezanega s staranjem. V okviru študij na živalih se je pokazalo, da koncentriran jabolčni sok zmanjšuje količino škodljivih reaktivnih kisikovih spojin v tkivu možganov in s tem minimizira upadanje duševnih sposobnosti. Jabolčni sok verjetno pomaga ohranjati živčni prenašalec acetilholin, katerega sinteza s starostjo upada. Nizke ravni acetilholina so povezane z Alzheimerjevo boleznijo. Raziskovalci, ki so stare podgane hranili z jabolki, so ugotovili, da se je pri njih vrednost markerja za spomin vrnila na raven mlajših podgan. Sveža jabolka vsebujejo enake snovi kot jabolčni sok, zato je vsekakor bolj zdravo, če pojemo cel sadež.

Rudarji do svoje prve zmage

Peti krog je prinesel zadetke na prav vseh obračunih – Pot do polnega izkupička so končno našli tudi velenjski nogometaši, ki ostajajo v drugem delu lestvice

Velenje, 28. avgusta – Velenjčani s svojim izkupičkom po štirih krogih niso mogli biti zadovoljni. V novo sezono so se podali z visokim ciljem, da se ponovno vrnejo med elito, a so se od želenega oddaljili že na začetku sezone. Po uvodnem porazu proti Beltincem ter remijema proti Rogaški in Dekanom so tri točke na domačih tleh izgubili še proti Aluminiju in se s skupno le dvema točkama znašli v drugem delu lestvice. Poln izkupiček točk so si uspeli priigrati v petem poskusu, ko so se preteklo soboto na gostovanju pomerili z ekipo Doba. Domačini v prvih štirih krogih sicer še niso okusili poraza, a so se s tremi zaporednimi remiji tudi sami že nekoliko oddaljili od najboljših. Poraz proti Velenjčanom jih je v 5. krogu pahnil še nekoliko nižje

– na 6. mesto.

Velenjčani so svojo prvo zmago zakoličili že v prvem polčasu. Za minimalno vodstvo (1 : 0) je v 20. minuti poskrbel Juraj Spudić ki je v polno zadel tudi 10 minut kasneje in prednost gostov zvišal na 2 : 0. Rezultat prvega polčasa (3 : 0) je v 35. minuti po uspešno izvedeni enajstmetrovki postavil Filip Kosič. Velenjčani so za potrditev že dobljene tekme zadeli tudi pet minut pred koncem tekme. Mrežo Dobljanov je za 4 : 0 zatresel drugi najboljši strelec pretekle sezone Brian Sousa Saramago. Rudarji so si tako prvič v letošnji sezoni priigrali tri točke in slavili svojo prvo zmago, ki jih je popeljala na deseto mesto lestvice.

V petem krogu, ki je prinesel zadetke na prav vseh obračunih, so

si zmago priigrali tudi nogometaši Krke, ki so tokrat premagali Bistričane in se utrdili na vrhu lestvice. Ob boku Krke po petih krogih ostaja tudi Aluminij, ki je z minimalno prednostjo na domačih tleh ugnal Brinje Grosuplje. Najvišja zmaga kroga je pripadla Kidričanom, ki so kar petkrat napolnili mrežo Triglava. Ta s pičlo točko ostaja povsem na repu lestvice. Do visoke zmage so prišli tudi nogometaši Dekanov, ki so mrežo Bilj zatresli štirikrat. Minimalno zmago so si tokrat proti Ravenčanom zagotovili nogometaši iz Krškega, slavili pa so tudi Beltinci, ki so v Ajdovščini premagali Primorje. Edino izenačenje petega kroga je prinesel obračun med Rogaško in Nafto, kjer je sicer padlo kar 6 zadetkov. �� tr

Druženje pri upokojencih šteje

Škale, 29. avgusta – Člani DU Škale so na že četrto tradicionalno srečanje povabili športnike in predstavnike krajevnih skupnosti, športnih društev, gasilcev, planinskih društev in društev upokojencev. Vabilu so se odzvali

Izven konkurence, za županov pokal, je tekmovala tudi ekipa predstavnikov občin, krajevnih skupnosti in društev. Predsednica KS Stara vas je prejela pokal za prvo mesto, predstavnik KS Konovo za drugo in predsedni-

ohranjanje prijateljskih stikov s čim več udeleženimi, gojenje športa zaradi fizične in duševne kondicije ter zdrava tekmovalnost. Predstavnik MO Velenje Srečko Korošec se je zahvalil in hkrati zadolžil DU Škale, naj

Poletna šola Karate kluba Velenje

Velenje, 22. – 26. avgusta –Pred začetkom nove sezone so v Karate klubu Velenje pripravili Poletno šolo karateja, ki otrokom od sedmega leta starosti omogoča, da se preizkusijo v različnih

pred začetkom novega šolskega leta in nove sezone. Za izvajanje raznolikih dejavnosti so izkoristili različne športno-rekreacijske površine, ki jih nudi naše mesto.

kondicijskimi pripravami in različnimi igrami ter s Tai Chi-jem z meči. Nato so se v Sončnem parku učili dinamičnega ogrevanja, imeli kondicijski trening in različne športne igre. Zadnji dan

KS Stara vas, KS Konovo, ŠD Vulkan Bele Vode, DU Šmartno ob Paki in PGD Škale.

Druženje je bilo tekmovalno-družabnega značaja. Ekipe po pet članov v ženski in moški konkurenci so tekmovale v kegljanju s kroglo na vrvici. Zmaga je tokrat ostala predvsem po zaslugi ženske ekipe doma, člani in članice ŠD Vukan Bele Vode so osvojili drugo mesto, člani KS Stara vas pa najmanjši pokal. Sledile so ekipe KS Konovo, DU Šmartno ob Paki in PGD Škale. Posamezno so pri ženskah vse tri medalje osvojile članice DU Škale, pri moških je tretje mesto ostalo v Škalah, prvi dve mesti pa sta osvojila člana ŠD Vulkan.

ca ŠD Vulkan za tretje, vsi pa so prejeli tudi praktične nagrade MO Velenje.

Družabni del je potekal v dveh disciplinah, škalski lukni (kornhol) in viliki, igri, podobni alki, prirejeni tako, da se igra na tleh. Najboljši trije v moški in ženski konkurenci v obeh igrah so prejeli praktične nagrade.

V družabni del spadata tudi hrana in pijača. Za hrano je poskrbel Jernej Šporin, za pijačo domače društvo. Dobro voljo sta dodala še muzikanta.

Druženje je tisto, ki v teh letih šteje, je v nagovoru in zahvali dejal predsednik DU Škale Milan Tepej. Cilj in namen prireditve sta predvsem družabništvo,

TAKO so igrali

nadaljuje z dobrim delom in poslanstvom in skrbi za starejšo generacijo. Predsednica KS Škale - Hrastovec Petra Bevc je predstavila društveno življenje v KS, se zahvalila tekmovalcem in gostom za številčen obisk in jih povabila na podobna srečanja. Prireditev so pozdravili in prisotne nagovorili Mira Tepej predsednica KS Stara vas, Marija Dermol, predstavnica KS Bele Vode, Stane Ocepek, predstavnik KS Konovo, Ivan Trs, predstavnik KS Šmartno ob Paki, Boris Polak, predsednik PGD Škale in Marjan Gruber, referent za šport in rekreacijo v DU Škale.

�� Srečo Črep

športnih aktivnostih in poglobijo svoje znanje, hkrati pa dobre priprave omogoča tudi tekmovalcem, ki jih čaka nova tekmovalna sezona. Poletna šola karateja je potekala v dveh zahtevnostnih nivojih in kot vsako leto je bila dobro obiskana tudi tokrat. S pestro paleto dejavnosti so trenerji skupaj z vodjo šole poskrbeli za krepitev fizične kondicije ter za sproščanje in druženje

Udeleženci so se prvi dan v telovadnici Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kjer tudi sicer trenirajo člani velenjskega kluba, urili v katah, športnih igrah in psihološki pripravi. Naslednji dan so imeli v Letnem kinu intenzivno ogrevanje ter treninge borb in samoobrambe. Karateisti so trenirali tudi v parku na Velenjskem gradu – dan je bil obarvan s

poletne šole so se v organizaciji Kluba vodnih športov Velenje podali še na adrenalinsko supanje, nato pa na hitrostni pohod do klubskih prostorov, kjer so imeli plesne akrobacije in igre z žogo.

Petdnevno Poletno šolo karateja so zaključili s podelitvijo diplom in klubskih majic ter s pogostitvijo in sladolednim presenečenjem za vse udeležence.

Namesto izleta piknik

Vinska Gora, 18. avgusta –Upravni odbor Društva upokojencev Vinska Gora je povabil svoje člane, skupaj jih je okoli 330, na drugi piknik v naravi, za lokacijo pa so uporabili »domačo« izletniško domačijo Lamperček. Več kot 140 se jih je družilo v pogovoru ter zabavalo ob šaljivem kvizu, glasbi Vingosov, prigrizku in pijači.

Predsednica Društva upokojencev Vinska Gora Anica Lamot je bila zelo zadovoljna: »Lahko bi šli na izlet, a to bi pomenilo de-

nem okolju, program Starejši za starejše, dejavni so krožki.

Anica Lamot: »Sekcija športnikov je zelo dejavna – balinajo, mečejo pikado, kegljajo, igrajo šah in karte in tekmujejo za pokal Vinske Gore. Rokodelke so ustvarjalne in svoje znanje rade predajajo osnovnošolcem v kraju. Pohodniška skupina 20 članov gre vsak torek na dve- do triurni pohod po našem kraju ali v bližnjo okolico. Sama sem bila članica te skupine 12 let in poznam vsak kotiček Vinske Gore,

Anica še izda svojo odločitev, da bo z novim mandatom zapustila to »delovno mesto« in si malo oddahnila oziroma se bolj posvetila sebi. »Vodenje društva je naporno, predvsem pa odgovorno, vsaj tako ga jaz vidim in opravljam. Če se nečesa lotim, se za to stoodstotno zavzamem, vedno pa se tudi zavzamem za dobro ljudi. Ponosna sem na opravljeno delo. Društvo smo ustanovili leta 2003 in si postavili temelje, ki smo jih v dvajsetih letih le nadgrajevali. Še vedno smo povezani, veliko

12. Kety Emmi&Impol Bistrica (5), 13. Krško (5), 14. Primorje (4), 15. Brinje Grosuplje (2), 16. Triglav (1)

Pod

nar za tri avtobuse, prehrano, marsikateri starejši se izleta ne bi udeležil. Tako pa smo se imeli lepo kar v domačem kraju. Nameni te prireditve so srečevanje, pogovor, zabava, kajti ljudje so v preteklih dveh letih to pogrešali.«

Društvo je znano po veliko dejavnostih. Ne gre samo za izlete in srečanja, temveč tudi za predavanja o različnih tematikah – zdravstvu, računalništvu, gašenju v domačem okolju, prvi pomoči -, za ekskurzije v lokal-

vse kmetije in vse krajane,« poudari Anica in še doda, so v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in drugimi, prav tako dejavnimi društvi, udeleženi v vseh prireditvah v kraju ter da jim tako obilno dejavnost omogoča Mestna občina Velenje s sistemskim sofinanciranjem.

Kot je povedala, jo najbolj veseli, da se v društvu dela, da se vključujejo novi, mlajši člani. Pisarna v večnamenskem domu je odprta za vse in radi prihajajo.

smo naredili, krajani lepo sodelujejo. Vsa ta aktivnost se odraža tudi v tem, da se poznamo, se pozdravljamo, smo prijazni drug do drugega in preprosti.«

Krajani se ji za njen trud po svoje zahvalijo s tem, da se radi in številčno udeležijo aktivnosti. Tako je bilo tudi na pikniku, kjer so Vingosi predstavili svojo novo zgoščenko ter z glasbo in šaljivimi zgodbami poskrbeli za prešerno razpoloženje.

kozolcem pri Lamperčku so se družili in zabavali vinskogorski upokojenci.

Zmagovalci s pokali v kegljanju na vrvici

domačine ni bila ravno velika. Na igrišču na Polzeli je bilo srečanje med ekipama BK Balinc Polzela in gosti DU Velenje. Srečanje so domačini začeli s polno močjo, tako da so jim gostje komaj sledili in tako dobili redni del s polnim izkupičkom. Nato so sledili še krogi. Tukaj so gostje zaigrali s polno močjo, kot da trenirajo samo to. Tako je bil končni rezultat 8 : 2 za domačine in punt razlika 50 : 25 je bila velika v korist domačinov. V četrtek popoldne je bilo na igrišču v Šoštanju zaostalo srečanje med ekipama DU Šoštanj in gosti BK Balinc Polzela. Borbeni domačini so upali, da jim bo mogoče uspelo premagati velike favorite na lestvici. Toda po igri sodeč so bili daleč od tega. Končni rezultat je bil 1 : 9 za goste, punt razlika je bila 20 : 53 ogromna za goste. Drugi dan je bilo še eno srečanje na igrišču v Šoštanju, kjer so domačini DU Šoštanj gostili ekipo BŠDU Premogovnik. Tudi tokrat so se domačini zelo trudili, da bi uspeli, toda gostje so se tokrat zavedali, da morajo dati vse od sebe, če hočejo doseči vsaj četrto mesto. To jim je končno uspelo, saj je bil končni rezultat celo 0 : 10 za goste, pa tudi punt razlika 25 : 46 je bila kar velika za goste. Trenutni vrstni red ekip po sedmem kolu v prvi ligi je: 1. BK Balinc Polzela 13 točk, 2. BK Žalec 10 točk, 3. KU Gorenje 10 točk, 4. BŠDU Premogovnik 5 točk, 5. DU Velenje 4 točke, 6. DU Šoštanj 0 točk.

V drugi ligi je bilo v začetku tedna odigrano srečanje na igrišču PO Gorica z gosti iz DU Vinska Gora. Domačini so se tokrat zelo dobro pripravili proti vodilni ekipi, tako da gostje res niso imeli veliko prilik za preobrat. Srečanje se je končalo z rezultatom 6 : 2 za domače. Tudi punt razlika 40 : 25 je bila velika za domačo ekipo. Nadaljevanje je bilo na igrišču v Štorah, kjer so domačini BS Vrbno Vrbica igrali proti gostom BK Balinc Polzela (2). Domačini so igrali na vso moč, da jih gostje niso mogli skoraj nič ogrožati. To pokaže tudi končni rezultat 6 : 2 za domače, toda v punt razliki 35 : 9 se vidi vsa premoč domačih. Preostalo je še srečanje v Topolšici, kjer so domačini gostili ekipo DU Dobrna. Bilo je malo več naboja med ekipama, vendar je bil končni rezultat 6 : 2 lep za domačine, punt razlika 30 : 25 pa mala. Ekipa DU Slovenske Konjice je bila ta krog prosta. Trenutni vrstni red ekip po enajstem krogu v drugi ligi je: 1. DU Vinska Gora 13 točk, 2. BS Vrbno Vrbica 12 točk, 3. DU Slovenske Konjice 11 točk, 4. BK Balinc Polzela (2) 9 točk, 5. PO Gorica 9 točk, 6. DU Dobrna 6 točk, 7. BK Topolšica 6 točk. �� T. F.

POLICIJSKA kronika

Zasegli so mu kolo z motorjem

Velenje, 23. avgusta – Pri nadzoru prometa na Prešernovi cesti so policisti ustavili voznika kolesa z motorjem, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Kršitelju so vozilo zasegli, za svoje početje pa se bo zagovarjal na sodišču.

Zadržali tatu koles

Velenje, 23. avgusta – Pri pošti so občani zalotili storilca pri tatvini kolesa in ga zadržali do prihoda policistov. V razgovoru so ugotovili, da je moški pred tem že naredil nekaj podobnega. Zaradi tatvine koles se bo zagovarjal na sodišču.

Pretepal partnerko

Velenje, 23. avgusta – Na Šercerjevi cesti je moški pretepal svojo partnerko. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, na sodišče pa bodo podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini.

Iz skladišča ukradel kable

Velenje, 25. avgusta – Neznani storilci so iz skladiščnih

prostorov podjetja odnesli večjo količino električnih vodnikov. Podjetje so oškodovali za najmanj 7.000 evrov.

Z okenske police ukradel denar

Velenje, 25. avgusta – Neznani storilec je odprl priprto okno pritličnega stanovanja in z okenske police ukradel denar. Za storilcem poizvedujejo.

Padel s kolesom z motorjem

Topolšica, 26. avgusta – Policisti so obravnavali občana, ki naj bi se poškodoval pri padcu doma. Kasneje so ugotovili, da se je poškodoval v prometni nezgodi, ko je pri vračanju z zabave padel s kolesom z motorjem. Pri preizkusu alkoholiziranosti je alkotest pokazal rezultat 0,74 mg/l. Zagovarjal se bo na sodišču.

V prometni nesreči umrl motorist

Mislinja, 27. avgusta – Na relaciji Slovenj Gradec–Mislinja, v bližini odcepa za Završe, je 44-letni motorist izgubil oblast nad vozilom in padel. Pri padcu

se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.

Vinjen v reklamni pano

Velenje, 28. avgusta – Pri trgovskem centru Mercator je voznik zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom trčil v reklamni pano. Pri tem se je poškodoval sopotnik. Alkotest je vozniku pokazal 0,81 mg/l, osumljen pa je tudi nevarne vožnje. Zadevo bodo prepustili sodišču.

Prevračal mize in se nesramno vedel

Velenje, 29. avgusta – Pred gostinskim lokalom je okoli polnoči gost prevračal mize in se nesramno vedel do zaposlene. Storilca so pridržali.

Ukradli kombi

Mozirje, 29. avgusta – S parkirišča pred delavnico v Ljubiji na območju Policijske postaje Mozirje je bilo ukradeno kombinirano vozilo znamke Peugeot Boxer, bele barve, letnik 2014, registrskih številk CE KF 673. Vozilo je bilo najverjetneje ukradeno že v noči s petka na soboto.

Pregloboko pogledala v kozarec

Policisti v preteklem tednu hujših kršitev javnega reda in miru niso beležili. Posredovali so na dveh javnih prireditvah, kjer sta kršitelja pregloboko pogledala v kozarec in nista upoštevala navodil varnostnikov. Zoper oba sledijo prekrškovni postopki.

POLICIJA SVETUJE

Zaključujejo se šolske počitnice in spet prehajamo v običajno vsakodnevno hitenje, ko nekateri včasih pozabijo, da je treba hitrost prilagoditi omejitvam na cesti, še posebej pa je treba biti previden v okolici šol in vrtcev. Poleg tega da zmanjšamo hitrost, moramo upoštevati tudi dejstvo, da so otroci nepredvidljivi in da ne poznajo vseh pravil obnašanja na cesti. Zato moramo biti drugi udeleženci v prometu toliko bolj pozorni.

Še 365 dni

Šmartno ob Paki, 29. avgusta – Avto-moto zveza Slovenije je v sodelovanju z lokalnimi moto društvi že sedmič zapored pred začetkom šolskega leta pripravila preventivno akcijo z naslovom Še 365 dni. Med 25 lokacijami po Sloveniji je zveza z akcijo začela v občini Šmartno ob Paki v začetku tedna, v Velenju pa je bila včeraj, kjer so člani Avto Moto Turing Kluba Velenje pred Osnovno šolo Antona Aškerca opozarjali voznike na začetek novega šolskega leta. »Preventivne aktivnosti potekajo v krajih, iz katerih smo prejeli pobudo za sodelovanje. V Šmartnem ob Paki smo

na povabilo tukajšnjega AMD Društva ljudske tehnike. V akciji opozarjamo voznike na začetek novega šolskega leta in s tem na še večjo pozornost na

najranljivejše skupine v prometu – na pešce, še posebej otroke. Hkrati jim sporočamo, da je treba biti pazljiv vse dni v letu in ne le v začetku šolskega leta,« je ob tej priložnosti povedal Erik Logar, vodja področja Varna mobilnost pri omenjeni zvezi.

Maskoti Anja in Marko sta na potrebo po večji varnosti opozarjali s prečkanjem po za to označenih točkah ob najbolj obljudenih šolskih poteh in v bližini šol. �� tp

Previdno ob začetku šolskega leta

Po dobrih dveh mesecih šolskih počitnic so danes v osnovnih in srednjih šolah odprli vrata. Z začetkom šolskega leta se končuje poletje, z njim pa dolgi in vroči (brezskrbni) dnevi, ki so bili v letošnjem letu še posebej izstopajoči tako po številu vročih dni kot visokih temperaturah. Prvi šolski dan vselej napoveduje, da se približuje jesen in z njo spremembe v naravnem okolju.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Poleg sprememb v naravnem okolju so prvega septembra vidne spremembe tudi v mestih in okolici osnovnih in srednjih šol. Ceste in pešpoti preplavijo učenci in dijaki, ki se bodo v novem šolskem letu vsakodnevno soočali z različnimi in številnimi okoliščinami v prometu. Ne glede na to, ali stanujejo v bližini, da se lahko v šolo odpravijo peš, se vozijo s skiroji, kolesi ali mopedi ali pa jih v šolo pripeljejo starši oziroma se pripeljejo s (šolskimi) avtobusi in vlaki. Na svoji poti do prihoda v šolo se bo vsak učenec soočal z okoliščinami v prometu, zato so ukrepi Policije in Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa smotrni in potrebni. Vsak ukrep je namreč skrbno načrtovan in ima svoj namen.

Glavni cilj teh ukrepov je, da prvi šolski dan mine brez prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi šolarji. V nadaljevanju pa, da v preostalih dneh novega šolskega leta med žrtvami prometnih nesreč ni učencev osnovnih in dijakov srednjih šol, če pa so že, da je število čim manjše in da posledice niso hude. Morda je na prvi pogled ta cilj preveč ambiciozen, vendar je povsem realen in dosegljiv. Otroci spadajo v najbolj ranljivo skupino udeležencev v prometu ne glede na to, ali nastopajo v vlogi pešcev, kolesarjev, uporabnikov skirojev ali sopotnikov na avtomobilskih sedežih. Prav vsepovsod so izpostavljeni, še najbolj pa takrat, ko sami ali ob navzočnosti staršev, skrbnikov ali drugih polnoletnih oseb zanemarijo pravila in ukrepe, ki jim zagotavljajo več varnosti.

Aktivnosti ob prvem šolskem dnevu in začetku šolskega leta so že tradicionalne in jih prav vsi poznamo. Pozornost, ki jo policisti in ostali sodelujoči namenjajo prvošolčkom in učencem prve triade, je zagotovo potrebna, saj so najmlajši tudi najbolj izpostavljeni in ranljivi.

Njihovo dojemanje okoliščin v prometu je tako zaradi starosti kot zmožnosti presojanja drugačno od starejših otrok in odraslih. Zato potrebujejo spremljanje ter dodatno pomoč pri pojasnjevanju in predstavitvi konkretnih situacij v prometu. Čas, ki se namenja za spremljanje na pešpoti ali šolski poti od doma do šole, je investicija za varnost otroka. Enako velja za pogovor o pomenu varnosti v prometu, doslednem upoštevanju prometnih predpisov ter praktični preizkus obnašanja na šolski poti. Ne glede na to, ali se to izvaja v razredu v šoli ali v družinskem okolju.

Zaradi utečenosti in sprejetosti teh ukrepov sem prepričan, da bomo vsi pozorni na najmlajše udeležence v prometu. A pozornost bo treba usmeriti tudi na starejše učence osnovnih šol in dijake srednjih šol, ki so že samostojni in veliko pogosteje uporabljajo skiroje, kolesa in mopede, polnoletni dijaki pa tudi že motorna kolesa in osebne avtomobile.

Tej skupini učencev in dijakov se namenja manj pozornosti kot najmlajšim, kar pa ne pomeni, da je ne potrebujejo. Ne zgolj zaradi njihove ogroženosti od starejših oziroma drugih udeležencev v prometu, ampak tudi zaradi njihove vloge v prometu, saj so pogostokrat uporabniki vozil, ki omogočajo višje hitrosti. Dejstvo, ki ga vsako leto potrjuje policijska statistika, pa je, da višja hitrost, sploh pa neprilagojena hitrost, bistveno povečuje tveganje za povzročitev ali udeležbo v prometni nesreči. Zato prilagodimo hitrost vožnje tako prometni signalizaciji kot razmeram na cesti. S tem ukrepom lahko bistveno vplivamo na varnost otrok in ostalih udeležencev v prometu. Nenazadnje je varnost v cestnem prometu vselej odvisna tudi od našega ravnanja. In to velja tako za prvi šolski dan kot vse preostale dneve v (šolskem) letu.

Maskoti »v

v središču Šmartna ob Paki

PIKIN POZDRAV

Celih 33 let je bilo treba, da bo končno tako, kot rada in vztrajno ponavljam: NAROBE SVET je čisto prav! Drage Pike in gusarji, spet smo nazaj in naprej! Pikin festival vam maha z največjim objemom in vas pričakuje s prav posebno toplino v srcu, saj bo, po dveh izvedbah, ki sta bili res čisto iz narobe sveta, letos ponovno v polnosti bogat in barvit, nasmejan in razigran. Na prvi pogled bo vse, kot mora biti, če pa boste pogledali malo pobliže, dovolj bo že eno gusarsko oko, boste videli, da se bomo igrali, raziskovali in ustvarjali po posebnih pravilih, napisanih za vse, ki ste že kdaj naredili stojo in videli svet z druge strani. Naj nas povežejo trenutki, ko lahko prav vse počnemo drugače, kot to počnete vsak dan – dobrodošli pri meni doma!

Vaša .AKIP

PREDFESTIVALSKI DOGODKI

Sobota, 3. 9. 12.30 Velenjsko jezero

PIKINA JADRALNA REGATA Zbirno mesto: čolnarna pri Velenjskem jezeru, v sodelovanju s Klubom vodnih športov Velenje

Nedelja, 4. 9. 9.00 Zbirno mesto: Mestno otroško igrišče

PIKIN PLANINSKI POHOD

V sodelovanju s PD Velenje

Ponedeljek, 5. 9. 17.00 Vila Rožle – Sončni park

USTVARI CVET, EN ČEŠNJEV CVET, odprtje razstave

V sodelovanju z MZPM Velenje 19.00 Dom kulture Velenje

VEČER S ČASTNO

POKROVITELJICO JANJO

GARNBRET, pogovorni večer

Torek, 6. 9. 17.00 Knjižnica Velenje ODPRTJA PIKINIH

RAZSTAV

V sodelovanju s Knjižnico Velenje

Sreda, 7. 9. 17.00 Muzej Velenje –Velenjski grad NAROBE SVET, odprtje razstave del Pikinega fotografskega natečaja

Četrtek, 8. 9. 18.00 Galerija Velenje

MARJAN MANČEK:

Od satirične do oživljene risbe, odprtje pregledne razstave

Petek, 9. 9. 19.00 eMCe plac

ADNA LAINŠČEK:

RED LIPS ART ADDITION Odprtje razstave

ČASTNA POKROVITELJICA 33. PIKINEGA FESTIVALA: JANJA GARNBRET

Večer s častno pokroviteljico bo v ponedeljek, 5. septembra, ob 19. uri v mali dvorani Doma kulture Velenje.

TEMA FESTIVALA: NAROBE SVET

Od malega se učimo, kako to in ono delati prav, po pravilih in navodilih. A najbolj se smejimo in zabavamo, ko kaj delamo

FESTIVALSKI DOGODKI

Sobota, 10. 9. 10.00–18.30 Titov trg z okolico, park pred Gimnazijo Velenje, Rdeča dvorana in Mestno otroško igrišče Koncerti in predstave, ustvarjalne delavnice, robodelavnica in čira-čara iluzij, Pikino mesto, umetniške četrti, interaktivne igralne postaje, Pikin kamp, taborniki, indijanci, disko, plaža, Pikin bazart in bolšji sejem, Pikina šivalnica in menjalnica oblačil z modno pisto, frizeraj in kuhinja, gibalni poligoni, raziskovanje sveta ilustracij Marjana Mančka v Galeriji Velenje, Pikine razstave 9.30 Aničin oder – Kino Velenje

POTEPANJE PAPIRNATEGA

ZMAJA, sklop kratkih animiranih filmov za najmlajše, 34 min 10.00 Fickov oder – park pred

Gimnazijo Velenje

LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: O MAJHNI ANICI

Lutkovno-igrana predstava 11.00 Alfredov oder – Titov trg

PRIHOD PIKE IN ODPRTJE 33.

PIKINEGA FESTIVALA TEATRO PAVANA

RAJANJE Z ROMANO KRAJNČAN, TOLKALCI GLASBENE ŠOLE VELENJE

PREDAJA ŽUPANSKE LENTE PIKI

12.00 Fickov oder – park pred

Gimnazijo Velenje

MATEJA FI:

KOVČKETA NA OBISKU

Interaktivna glasbena predstava

13.00 Alfredov oder – Titov trg

KARTON BANDA, koncert

14.00 Fickov oder – park pred

Gimnazijo Velenje

LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE:

PRINCESKA NA ZRNU GRAHA

Lutkovno-igrana predstava

15.00 Alfredov oder – Titov trg

ADI SMOLAR, koncert

15.30 Dom kulture Velenje – mala

dvorana

Zveza gluhih in naglušnih Slovenije: PIKA NOGAVIČKA V ZNAKOVNEM JEZIKU

Igrana predstava (s simultanim prevodom v govorjeni jezik)

malo po svoje, obrnemo stvari na glavo in najdemo svoj narobe prav, napišemo svoja pravila. Narobe svet je Pikin svet, otroški svet, svet, stkan s samosvojimi pravili. Vse je narobe in hkrati v najlepšem redu.

16.00 Fickov oder – park pred Gimnazijo Velenje

MATEJA FI:

ŽUŽNJAVA DRUŠČINA

Interaktiva glasbena predstava 16.00

Aničin oder – Kino Velenje ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE

Sinh. anim. pustolovščina, 88 min 17.00 Alfredov oder – Titov trg

TEATRO PAVANA: BALERINE, ulična predstava 18.00 Kapitanov oder – pri Domu kulture Velenje KONCERT ORKESTRA POLETNEGA TABORA PO ZARJA ŠOŠTANJ (koncert je nastal v sodelovanju PO Zarja in Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje)

Nedelja, 11. 9. 10.00–18.30

Titov trg z okolico, park pred Gimnazijo Velenje, Rdeča dvorana in Mestno otroško igrišče: Koncerti in predstave, ustvarjalne delavnice, robodelavnica in čira-čara iluzij, Pikino mesto, umetniške četrti, interaktivne igralne postaje, Pikin kamp, taborniki, indijanci, disko, plaža, Pikin bazart in bolšji sejem, Pikina šivalnica in menjalnica oblačil z modno pisto, frizeraj in kuhinja, gibalni poligoni, raziskovanje sveta ilustracij Marjana Mančka v Galeriji Velenje, Pikine razstave

9.30 Aničin oder – Kino Velenje

TUDI MIŠI GREDO V NEBESA

Sinhroniziran animirani film, 87 min

10.00 Pred Gasil. domom Velenje

GASILSKO TEKMOVANJE ZA

ZLATO PIKO ZA PIONIRJE IN

PIONIRKE

V sodelovanju s PGD Velenje

10.00 Fickov oder – park pred

Gimnazijo Velenje

LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: NANA, MALA OPICA

Lutkovno-igrana predstava

11.00 Alfredov oder – Titov trg

TEATRO PAVANA: BALERINE, ulična predstava 11.30 Mestno otroško igrišče

SPODBUJANJE KREATIVNE

SAMOZAVESTI – učenje kreativnih orodij, delavnica za starše

Na igrivi strani nasmeha se razpre mavrica otroške domišljije in se zaiskrijo oči. Upamo, da se skupaj srečamo v tem narobe svetu. Srečni in nasmejani.

12.00 Fickov oder – park pred

Gimnazijo Velenje

PRAVLJIČARNA: O ZELENI ŽABICI EMI, KI NI

MARALA VODE

Lutkovno-igrana predstava 13.00 Alfredov oder – Titov trg RAJANJE Z DAMJANO GOLAVŠEK, koncert 14.00 Fickov oder – park pred Gimnazijo Velenje

LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: VOLK IN KOZLIČKI

Lutkovno-igrana predstava 15.00 Alfredov oder – Titov trg ŽIV ŽAV Z ANIKO HORVAT IN LUIGIJEM, koncert 16.00 Fickov oder – park pred Gimnazijo Velenje

DUO SLAVICA: DOBRO JUTRO, igrana predstava 16.00

Aničin oder – Kino Velenje PUSTOLOVŠČINE DRUŽINE BIGFOOT

Sinh. anim. pustolovščina, 89 min 17.00 Alfredov oder – Titov trg

TEATRO PAVANA: ŽIRAFE, ulična predstava 18.00 Kapitanov oder – pri Domu kulture Velenje RHYTHM FACTORY, koncert

Ponedeljek, 12. 9. 9.00–13.30 in 15.30–18.30 Titov trg z okolico, park pred Gimnazijo Velenje, Rdeča dvorana in Mestno otroško igrišče Koncerti in predstave, ustvarjalne delavnice, robodelavnica in čira-čara iluzij, Pikino mesto, umetniške četrti, interaktivne igralne postaje, Pikin kamp, taborniki, indijanci, disko, plaža, Pikin bazart in bolšji sejem, Pikina šivalnica in menjalnica oblačil z modno pisto, frizeraj in kuhinja, gibalni poligoni, raziskovanje sveta ilustracij Marjana Mančka v Galeriji Velenje, Pikine razstave 9.30 in 11.30

Pikin oder – Dom kulture Velenje ŠENTJAKOBSKO GLED. LJUBLJANA: BESNE BASNI, igrana predstava Predstava za organizirane obiske šol 9.30 in 11.30

Tomažev oder – Glas. šola Velenje

Festivalski urnik: Sobota, 10. 9. 2022, 10.00–18.30 Nedelja, 11. 9. 2022, 10.00–18.30 Ponedeljek, 12. 9. 2022, 9.00–13.30 in 15.30–18.30

Torek, 13. 9. 2022, 9.00–13.30 in 15.30–18.30 Sreda, 14. 9. 2022, 9.00 –13.30 in 15.30–18.30

Festivalska prizorišča: Rdeča dvorana Mestno otroško igrišče – Pikino igrišče Titov trg z okolico Park pred gimnazijo Velenjska promenada Več razstavišč v mestu

DOBRODELNA AKCIJA

Tokratna Pikina humanitarna akcija, s katero otroke že vrsto let opozarjamo na stiske njihovih sovrstnikov, je namenjena otrokom v Varni hiši Velenje. Pikin »šparovček«, v katerega bomo lahko darovali »cekine«, poiščite pri informacijskih točkah v Rdeči dvorani in na Titovem trgu.

Denarna nakazila zbiramo tudi na tekoči račun Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje: SI56 0284 3026 4146 797 (NLB), s pripisom Pika pomaga, sklic ni potreben.

PIKA ZBIRA OTROŠKA OBLAČILA

V času Pikinega festivala bo poleg ustvarjalnih šivalnic za otroke in modne revije potekala tudi izmenjava otroških oblačil. Vabljeni, da do 8. 9. prinesete otroška oblačila

GLEDALIŠČE VELENJE: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO, igrana predstava Predstava za organizirane obiske šol 10.00 Aničin oder – Kino Velenje

LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: REPA VELIKANKA, interaktivna predstava Predstava za organizirane obiske šol 15.30 Alfredov oder – Titov trg

SAM SEBASTJAN: HOKUS POKUS CIRKUS Interaktivna čarovniška predstva 16.00 Fickov oder – park pred Gimnazijo Velenje LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: LISIČKA ZVITOREPKA Interaktivna lutkovna predstava 17.00 Alfredov oder – Titov trg HIŠN’ BAND, koncert 17.30 Fickov oder – park pred Gimnazijo Velenje PODELITEV PIKINE BRALNE ZNAČKE IN PREDSTAVA PRAVLJIČARNE: BODIMO PRIJATELJI V sodelovanju s Knjižnico Velenje 18.00 Kapitanov oder – pri Domu kulture Velenje KONCERT KOMORNIH GODALNIH SKUPIN UČENCEV IN UČITELJEV GŠ VELENJE Koncert

Torek, 13. 9. 9.00–13.30 in 15.30–18.30 Titov trg z okolico, park pred Gimnazijo Velenje, Rdeča dvorana in Mestno otroško igrišče Koncerti in predstave, ustvarjalne delavnice, robodelavnica in čira-čara iluzij, Pikino mesto, umetniške četrti, interaktivne igralne postaje, Pikin kamp, taborniki, indijanci, disko, plaža, Pikin bazart in bolšji sejem, Pikina šivalnica in menjalnica oblačil z modno pisto, frizeraj in kuhinja, gibalni poligoni, raziskovanje sveta ilustracij Marjana Mančka v Galeriji Velenje, Pikine razstave 9.30 in 11.30

Pikin oder – Dom kulture Velenje LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA: ČAROVNIK IZ OZA Glasbena pravljica Predstava za organizirane obiske šol

Informacije in vprašanja www.pikinfestival.si telefon: 03 898 25 71

elektronska pošta: pika@velenje.si Organizator 33. Pikinega festivala

Festival Velenje, festival-velenje.si Pokroviteljica festivala: Mestna občina Velenje

Partnerji:

MZPM Velenje, Knjižnica Velenje, Muzej Velenje, Mladinski center Velenje, Rdeča dvorana Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, JSKD - OI Velenje, ZKD Šaleške doline, Galerija Velenje, Kino Velenje, Vrtec Velenje, Športna zveza Velenje, Šolski center Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline, Ljudska univerza Velenje, osnovne šole in številni ustvarjalni posamezniki, društva in organizacije iz Šaleške doline.

različnih velikosti, ki jih ne potrebujete več, na zbirni lokaciji na Šolskem centru Velenje in Ljudski univerzi Velenje (več na www. pikinfestival.si).

Izmenjava oblačil bo potekala tudi v času uradnih ur Pikinega festival (na travniku pred Ljudsko univerzo Velenje) in bo delovala po principu PRINESITE – ODNESITE!

9.30 in 11.30

Tomažev oder – Glas. šola Velenje

PLESNI TEATER VELENJE: MUCA COPATARICA

Plesna predstava Predstava za organizirane obiske šol 10.00 Aničin oder – Kino Velenje GLEDALIŠČE VELENJE: KOKOŠKA EMILIJA Igrana predstava Predstava za organizirane obiske šol 15.30 Fickov oder – park pred Gimnazijo Velenje

LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: O PSIČKU IN MUCI Interaktivna lutkovna predstava 16.00 Alfredov oder – Titov trg TALENTI SE PREDSTAVIJO: MIRO GAVRIĆ S KOLEBNICO IN MAŠA FERME Z OBROČI

Gibalni nastop in delavnica 16.30 Plesna četrt – Velenjska promenada TALENTI SE PREDSTAVIJO: MIRO GAVRIĆ S KOLEBNICO Gibalna delavnica 16.30 Mestno otroško igrišče

INFOSPONGING

- spreminjanje vzorcev razmišljanja za odkrivanje svojih lastnih potencialov, delavnica za starše 17.00 Fickov oder – park pred Gimnazijo Velenje ŽUPANOV SPREJEM

NOVOROJENCEV

V sodelovanju z MO Velenje 17.10 Fickov oder – park pred

Gimnazijo Velenje

KVARTET ALLEGRIA, koncert 17.30 Plesna četrt – Velenjska promenada TALENTI SE PREDSTAVIJO: MAŠA FERME Z OBROČI Gibalna delavnica 17.30 Alfredov oder – Titov trg

GLASBENO RAJANJE Z ANDREJO ZUPANČIČ, koncert 18.00 Kapitanov oder – pri Domu kulture Velenje KONCERT CITRARSKEGA ANS. GŠ VELENJE, koncert

Sreda, 14. 9. 9.00–13.30 in 15.30–18.30

Titov trg z okolico, park pred Gimnazijo Velenje, Rdeča dvorana

in Mestno otroško igrišče Koncerti in predstave, ustvarjalne delavnice, robodelavnica in čira-čara iluzij, Pikino mesto, umetniške četrti, interaktivne igralne postaje, Pikin kamp, taborniki, indijanci, disko, plaža, Pikin bazart in bolšji sejem, Pikina šivalnica in menjalnica oblačil z modno pisto, frizeraj in kuhinja, gibalni poligoni, raziskovanje sveta ilustracij Marjana Mančka v Galeriji Velenje, Pikine razstave 9.30 in 11.30

Pikin oder – Dom kulture Velenje PLESNI TEATER LJUBLJANA: POVODNI MOŽ AMBROŽ

Glasbena pravljica Predstava za organizirane obiske šol 9.30 in 11.30

Tomažev oder – Glas. šola Velenje GLEDALIŠČE VELENJE: KOKOŠKA EMILIJA

Igrana predstava Predstava za organizirane obiske šol 10.00 Aničin oder – Kino Velenje KŠD ŠTUMF: RDEČA KAPICA, igrana predstava Predstava za organizirane obiske šol 15.30 Fickov oder – park pred

Gimnazijo Velenje

LUTKOVNO GLEDALIŠČE VELENJE: REPA VELIKANKA, interaktivna predstava igrana z lutkami – objekti 15.30-18.30

Plesna četrt – Velenjska promenada PIPOCA ACADEMY

Gibalne delavnice in nastopi (Capoeira, poi, ples ob drogu) 16.00 Alfredov oder – Titov trg RIBIČ PEPE, koncert

17.00 Alfredov oder – Titov trg

ŽUPANOV SPREJEM

PRVOŠOLCEV

V sodelovanju z MO Velenje

17.15 Alfredov oder – Titov trg

CELJSKI DIXIELAND ANSAMBEL

ZAKLJUČEK PIKINEGA

FESTIVALA S PODELITVIJO

ZLATIH PIK

18.00 Fickov oder – park pred

Gimnazijo Velenje

FRANCI KREVH: TOLKALNI KROG

PIKA POMAHA V SLOVO

Glasbena delavnica in nastop

Odprtje Pikinega s prihodom Pike bo v soboto, 10. septembra 2022, ob 11. uri na Titovem trgu.

KUČI Adriana: Ime mi je Sarajevo

od / Odrasli 821-311.2 Družbeni roman

Vir: www.trubarjevahisaliterature.si

Adriana Kuči piše o samoumevnosti izkušnje vojne. Hkrati opisuje normalnost življenja v izjemnih okoliščinah razdejanja in o razdejanju, ki človeka spremlja v normalnosti. Avtorica, ki je zamenjala jezik in je potrebovala trideset let, da je življenjsko rano sploh upovedala, uspe na nazoren način, s stvarnim besednjakom, prikazati fragmente tragičnega bivanja mladega dekleta Lane v obleganem Sarajevu in nič manj tragičnega življenja v zakonskem nasilju, pogosto v nasilju identitete, ki mu je bila izpostavljena po odhodu v Sarajevu in nadaljevanju življenja v Mariboru. Ime mi je Sarajevo je vojni roman, toda hkrati je predvsem ljubezenski roman. Adriana Kuči je namreč v romanu Ime mi je Sarajevo, katerega naslov nakazuje absurdnost enoznačnih razlag travmatičnih spominov, zaplula v nasprotni smeri od zla: v smeri dobrega v ljudeh. Za vse tiste, ki se bodo še naprej spraševali, zakaj Lane in Emir nista mogla biti skupaj? Ker “drobtina ljubezni nikoli ne gre brez drobca morale – zaradi tistega, kar dolgujemo drug drugemu.” Adriana Kuči se je rodila v Sarajevu. Od mladosti se ukvarja z novinarstvom in vsemi drugimi oblikami pisanja. Leta 2015 je objavila Enciklopedijo slovenskih košarkaških reprezentantov, zbirko devetdesetih intervjujev v slovenskem jeziku, leta 2017 pa svoj prvi roman I prljavo i plavo, v jeziku narodov v Bosni in Hercegovini. Poleg Sarajeva je živela tudi na Bližnjem vzhodu, zadnja leta pa živi in dela v Sloveniji.

KUREISHI Hanif: Ničla

od / Odrasli 821-311.2 Družbeni roman

Vir: www.bukla.si

Hanif Kureishi (1954) je danes zagotovo eno najpomembnejših imen sodobne britanske proze. Zaslovel je že z romanesknim prvencem Buda iz predmestja (1990), prevedenim v več kot dvajset jezikov, leta 1999 je izšel tudi v slovenščini. V slovenščini lahko beremo tudi Intimnost, Mavrično znamenje in druge spise, dramo Primestje, Črni album, Nekaj ti moram povedati, Polnoč ves dan, Telo in Zadnja beseda. Kureishi je tudi plodovit in uspešen dramatik in scenarist. Za svoja dela je prejel vrsto nagrad,

najboljši prvi roman in nominacijo za oskarja za

VELENJE

Četrtek, 1. 9. 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pot od ideje do knjige – kulturna dediščina, okolje in prostor, pogovor Petek, 2. 9. 10.00-19.00

Cankarjeva ulica Promenada okusov 12.00-23.00

Cankarjeva ulica Gin festival 16.00 Velenjska plaža Zaključek kopalne sezone na Velenjski plaži 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

Muca Copatarica - premiera plesne predstave za otroke Plesnega teatra Velenje (Festival Velenje) Sobota, 3. 9.

12.30 Velenjska plaža Pikina jadralna regata, predfestivalski dogodek 33. Pikinega festivala Nedelja, 4. 9. 9.00 Mestno otroško igrišče, zbirno mesto

Pikin planinski pohod, predfestivalski dogodek 33. Pikinega festivala 15.00 Volkov mlin v dolini mlinov Mlinarska nedelja, tradicionalna prireditev

Ponedeljek, 5. 9.

17.00 Vila Rožle

Ustvari cvet, en češnjev cvet, odprtje razstave likovnoustvarjalnega natečaja, predfestivalski dogodek 33. Pikinega festivala

19.00 Dom kulture Velenje Večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala Janjo Garnbret, predfestivalski dogodek 33. Pikinega festivala 19.00 Kino Velenje, velika dvorana Razpoložena za ljubezen, romantična drama, Filmsko gledališče

Torek, 6. 9. 17.00 Knjižnica Velenje Odprtje Pikinih razstav, predfestivalski dogodek 33. Pikinega festivala 17.00 Velenjski grad Strokovno vodstvo po razstavi V zlati senci faraonov

20. 30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Tomi Purich Trio, koncert, Mozzajik Summer Festival 2022

Sreda, 7. 9.

8.00-9.00

Pohod krajanov Stare vasi 10.00 in 17.00

AZ Ljudska univerza Velenje Informativni dan za vpis v srednje šole

17.00 Atrij Velenjskega gradu Odprtje Pikine fotografske razstave Narobe svet, predfestivalski dogodek 33. Pikinega festivala

18.00 Knjižnica Velenje Kultura brez zaklonišča: večer ukrajinske literature in glasbe

ŠOŠTANJ

Ponedeljek, 5. 9.

10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem Sreda, 7. 9.

X Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave POT, Alimpije Košarkoski

ŠMARTNO OB PAKI

Petek, 2. 9.

Lunine mene

septembra, ob 20:08, prvi krajec 3.

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Velenje Telovadimo z Lucijo, vsako sredo od 8. do 9. ure

9.00 Pred domom Krajevne skupnosti Stara vas, zbirno mesto

Muca Copatarica vabi!

17:00 Prireditveni šotor MC Šmartno ob Paki

PPF 2022 || Otvoritev Poznopoletnega festivala 2022: šmarška plaža, koštiljada in večerna zabava s skupino SkorBand (vstop prost)

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

100 tablic Ujemi nasmeh

Protagonist romana Ničla je Waldo, ki je bil svoje

Zaradi starosti in slabega zdravja je priklenjen na invalidski

stanovanje v Londonu. Nekoč je imel vse, bil je krasen moški v zvončastih

z ljubezenskimi ogrlicami, širokimi pleči, črnimi lasmi do ramen, zdaj pa je šibak

oskrbi svoje lepe mlajše žene Zee. Waldo začne sumiti, da ga Zee vara z Eddijem, ki mu je že preko trideset let več kakor znanec in manj kot prijatelj. Zato se odloči ukrepati z vsemi, tudi najnizkotnejšimi, sredstvi. Kot pravi Zdravko Duša, Kureishi zna zategnit zgodbo in jo držati na vajetih do zadnjega udarca, do nokdavna. Roman Ničla je prav tako posejan z njegovim značilnim črnim humorjem in z njim bralcu zastavlja težko vprašanje: Je Waldo žrtev ali sadist? Preberite in se odločite.

KINO spored

BARABE

The Bad Guys, sinhronizirana animirana pustolovščina, 100 min (ZDA)

Režija: Pierre Perifel Petek, 2. 9., ob 17. uri, vel. dvorana

HITER KOT STREL

Bullet Train, triler, 127 min (ZDA)

Režija: David Leitch. Igrajo: Brad Pitt, Sandra Bullock, Joey King, Aaron Taylor-Johnson, Andrea Muńoz Petek, 2. 9., ob 19.00, mala dvorana

ALINE, MOČ LJUBEZNI

Aline, biografska glasbena drama, 128 min (FR). Režija: Valerie Lemercier

Igrajo: Carole Weyers, Dylan Raffin, Maynard Bagang, Sylvain Marcel, Valerie Lemercier Petek, 2. 9., ob 20. uri, vel. dvorana

GAJIN SVET

Mladinska romantična komedija, 97 min (Slovenija). Režija: Peter Bratuša

Igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar Sobota, 3. 9., ob 17. uri, vel. dvorana

NAK

Nope, srhljivka, 135 min (ZDA). Režija: Jordan Peele. Igrajo: Keke Palmer, Barbie Ferreira, Daniel Kaluuya Sobota, 3. 9., ob 19.00, mala dvorana

PRVIČ RESNIČNO

SREČNA

After Ever Happy, Romantična drama, 119 min (ZDA). Režija: Castille Landon Igrajo: Hero Fiennes Tiffin, Josephine Langford, Louise Lombard, Rob Estes,

Chance Perdomo Sobota, 3. 9., ob 20.00, vel. dvorana

MINIONI: GRUJEV VZPON

Minions: The Rise of Gru, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 87 min (ZDA). Režija: Brad Ableson, Kyle Balda Nedelja, 4. 9., ob 16.00, vel. dvorana

ZVER

Beast, srhljivka, 100 min (ZDA) Režija: Baltasar Kormákur Igrajo: Idris Elba, Sharlto Copley, Iyana Halley, Leah Sava Jeffries Nedelja, 4. 9., ob 18.00, mala dvor.

PLESNA TERAPIJA

Rumba La Vie, komedija, 94 min (Francija). Režija: Franck Dubosc Igrajo: Franck Dubosc, Jean-Pierre Darroussin, Catherine Jacob, Adele Choubard, Marie-Philomene Nga Nedelja, 4. 9., ob 19. uri, vel. dvorana

TOP GUN: MAVERICK

Top Gun: Maverick, akcijska drama, 131 min (ZDA). Režija: Joseph Kosinski Igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman Ponedeljek, 5. 9., ob 18. uri, mala dvorana

RAZPOLOŽENA ZA

LJUBEZEN

Fa yeung nin wah, romantična drama, 98 min (Hong Kong, Francija). Režija: Kar-Wai Wong. Igrajo: Maggie Cheung, Siu Ping-Lam, Tony Chiu-Wai Leung Ponedeljek, 5. 9., ob 19. uri, velika dvorana

Jutri, v petek, 2. septembra, bo ob 17. uri v veliki dvorani Doma kulture Velenje Plesni teater Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, premierno uprizoril plesno predstavo za otroke Muca Copatarica. Po motivih pravljice Ele Peroci jo je priredila in režirala Nina Mavec Krenker

Plesna predstava sledi izvirni, že kar večni zgodbi Ele Peroci. Najbolj znana in priljubljena med pravljicami, ki jih je napisala Perocijeva, je s prav tako nepozabnimi ilustracijami Ančke Gošnik Godec prvič izšla že davnega leta 1957. »Če jih nisi pospravil, jih je odnesla Muca«, pa je stavek, ki ga še danes velikokrat uporabijo starši, kadar otroci ne pospravijo svojih copatov. Zgodba se vrti okrog razigranih otrok, ki zvečer ne pospravijo copat, nato pa se zjutraj, ko jih nih-

če ne najde, pogumno odpravijo v gozd, da bi poiskali hiško Muce Copatarice in jo povprašali, če jih ima morebiti ona. Ne ustavi jih niti »strašni« gozd in kmalu se znajdejo pred vrati majhne hišice, kjer na vratih piše Muca Copatarica. Potem ko Muci obljubijo, da bodo od zdaj naprej vestno pospravljali svoje copate, jim Muca vrne lepo zašite in očiščene copatke. Pripovedovalka bo Vanja Iva Kretič scenografija je delo Denisa Senegačnika, kostumografija Olje Flis, oblikovalec luči je Davorin Štorgelj, koreografija in izvedba pa bo v rokah Lucije Boruta, Žive Centrih, Nine Mavec Krenker in Lare Zaverla.

Predstava je primerna za otroke, starejše od treh let, in traja 30 minut.

Velenje, 12. avgusta – Za stanovalce Doma za varstvo odraslih Velenje, ki so se zaradi prenove doma selili v hotel Vesna v Topolšico, je društvo Izotim izdelalo 100 lesenih tablic Ujemi nasmeh, da bodo krasile njihove sobe. Povabilu na sodelovanje se je odzvalo tudi Turistično društvo Topolšica – podeželje in tako je bila v sklopu večgeneracijske ustvarjalne družabne delavnice kreirana polovica lesenih tablic Ujemi nasmeh. Projekt delno sofinancira Mestna občina Velenje.

Skozi tančice ženskega pogleda

Prvi šolski dan – večkrat v življenju

Danes je prvi dan novega šolskega leta za mnoge otroke, za nekatere čisto prvi šolski dan v njihovem življenju, prvi šolski dan za novega učitelja... Ni pa to prvi šolski dan samo za njih, ampak tudi za mnoge starše, babice, dedke.

Prvi šolski dan predstavlja novo pot, nov izziv, nove vzpone in padce, nove dogodivščine, nova znanja, nove ljubezni, nova prijateljstva, nove okuse hrane...

Moram reči, da me priprave na to šolsko leto niso tako prevzele kot vsa poprejšnja. Nekako sem bolj sproščena ob vsem tem, kot sem kdajkoli zmogla biti. Ne vem, ali temu botrujejo nekajletne izkušnje, ki jih pridobivam skupaj s svojima šolarjema, ali gre za spremembo

pri meni, kako se lotevam tega oziroma kako se ne lotevam tega, ampak preprosto samo sprejemam situacijo takšno, kot je.

Sin je že dneve pred prvim dnevom čutil nemir. Prevzemal ga je strah pred ocenami, ki je še kako nepotreben, a dejstvo je, da o tem razmišlja. In tako tudi to situacijo sprejemam takšno, kot je, saj bi bilo krivično, da mu rečem, naj ne čuti tako, kot čuti, da je to »brez zveze« in kaj se sekira vnaprej. Sama si zagotovo ne bi želela slišati teh besed ob tem, ko bi doživljala čustva, ki so zame manj prijetna. Sprejeti situacijo ali občutja takšna kot so, se mi zdi še kako pomembno. Spomnim se, da si vedno nisem dovolila tega. Ko sem čutila jezo, sem si govorila, ne smeš biti jezna. Ko sem želela jokati, sem si govorila, ne jokaj. Ko sem bila žalostna, sem si rekla, ne bodi žalostna, saj ti nič ne manjka. Ko sem bila v bolečinah, sem si rekla, misli na kaj drugega. Vse za preusmerjanje pozornosti, kar pa zagotovo ni bilo zdravo. A kaj, ko pa smo

naučeni, da ne smemo jokati, jamrati in biti brezdelni. Pa vse to Slovenci še kako smo, pa na skrivaj, če že drugače menimo, da ne smemo biti.

In kaj ima to opraviti s prvim šolskim dnevom? Prvi šolski dan se dogaja prav vsem, in to večkrat v življenju. Morda ne vstopimo v prostore šole, a ves čas vstopamo v šolo življenja. Včasih ponavljamo kakšen razred, ker nam neka snov, ki jo pridobivamo skozi izkušnje, nikakor ne gre v glavo. A k sreči se da vsaj te razrede večkrat ponavljati. Sicer ni vedno tako zanimivo, a dejstvo je, da lahko. In prvi šolski dan je lahko prelep, če zaupamo, da nam bo prinesel nekaj lepega, seveda če sprejmemo vse njegove odtenke, ki si jih dovolimo čutiti in jih živeti. Podobo sebe, ko sprejemam in si dovolim, kažem tudi svojim otrokom.

In s tem sem uspešno zaključila prvi dan te šole.

Enako želim tebi.

med drugimi nagrado Whitbread za

scenarij filma Moja čudovita pralnica.

dni zelo uspešen filmski režiser.

voziček in na svoje

hlačah,

in zafrustriran v

-

2. septembra 1933 se je v Laškem rodil rudarski inženir, pedagog in direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida. Robida je jadralni in motorni pilot, leta 1970 je bil ustanovitelj in predsednik Aerokluba Gorenje Velenje ter organizator gradnje letališča Lajše; - 2. septembra 2002 je umrl športni delavec ing. Alojz Jevšenak. 30 let je bil predsednik Smučarsko skakalnega kluba Velenje, 47 let tehnični vodja SK Velenje, sodeloval je pri gradnji smučarskih skakalnic na Štajerskem. Pod njegovim vodstvom je smučarska sekcija ŠD Rudar pričela graditi skakalnice pod Velenjskim gradom (načrti inž. Stanka Bloudka). Decembra 1955 je na otvoritveni tekmi 30-metrske skakalnice nastopilo 25 skakalcev iz Šoštanja, Vojnika in Velenja. Jevšenak je bil rojen v Podkraju pri Velenju 23. marca 1925; - odprtje planinske koče (Korickega koče) na Smrekovcu je bilo 3. septembra 1933

(predsednik planinske podružnice je bil Luce Koricky iz Šoštanja). 13. avgusta 1942 so partizani kočo zažgali; - v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja; - 3. septembra 2004 so v Šmartnem ob Paki svečano predali namenu obnovljene prostore Hiše mladih, kakor so preimenovali javni zavod Mladinski center;

- 4. septembra 1938 se je v Migojnicah pri Žalcu rodil gospodarstvenik in družbenopolitični delavec Marjan Gaberšek, ki je bil vrsto let direktor M cluba v Velenju ter svetnik in podžupan Mestne občine Velenje;

- 4. septembra 1966 se je v Mariboru rodila pedagoginja in zborovodkinja Katja Gruber (roj. Kovač);

- 6. septembra 1917 se je v Velenju rodil ekonomist in zbiratelj Valter Demšar. Kot prvi diplomirani ekonomist na Rudniku lignita Velenje je od leta 1945 do upokojitve leta 1974 delal na različnih delovnih mestih, zadnja dva mandata pa je bil član poslovodstva RLV. Organiziral je več srečanj in filatelističnih razstav v Velenju. Svojo zbirko je razširil tudi na zbiranje rednih in priložnostnih po-

štnih žigov. Umrl je 9. julija 1993 v Velenju;

- 6. septembra 1942 se je v Škalah pri Velenju rodil častni krajan KS Konovo in dobitnik zlatega grba Mestne občine Velenje Karel Stropnik. Med letoma 1994 in 2010 je bil član sveta MOV;

- septembra leta 1979 so pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo nove velenjske osnovne šole na Gorici. S poukom na novi, takrat še celodnevni Osnovni šoli Gorica, ki se je nekaj časa imenovala tudi Osnovna šola Bratov Mravljakov, so pričeli septembra leta 1981;

- 7. septembra 1930 se je v Subotici rodil nekdanji Velenjčan Arpad Šalamon, ki ga mnogi poznate po likovni dejavnosti. Med drugim se je posvetil mali grafiki in ex librisu ter se uvrstil med sve-

sejem d.d. Dečkova 1, 3000 Celje www.ce-sejem.si

Vsaj 5 razlogov, da obiščete 54. MOS

V resnici jih ni le 5, pač pa na stotine več. Toliko kot je razstavljavcev na sejmu.

»Sejem vseh sejmov« MOS je samo v zadnjem desetletju gostil več kot 1,5 milijona obiskovalcev in več kot 15.000 razstavljavcev iz 40 držav.

Letos se bomo družili od srede do nedelje, med 14. in 18. septembrom. Prepričani smo, da tega izjemnega dogajanja ne boste izpustili. Da si ogledate in doživite posodobljeno podobo petih MOS-ovih tematik, ki so v bistvu sejem vsak zase (in da, vseh pet si boste ogledali za ceno ene vstopnice).

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 12. septembra 2022 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Celjski sejem«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade, ki jih bodo nagrajenci prejeli po pošti.

tovno uveljavljene umetnike tega žanra. Umrl je 25. decembra 2020: - 7. septembra leta 1961 je bila rojena znana lektorica in pedagoginja Juana Robida iz Podgora pri Šmartnem ob Paki, - v nedeljo, 7. septembra 1969, se je v severni steni Štajerske Rinke smrtno ponesrečil dvajsetletni šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Eigerja. S tem vzponom sta člana Šaleškega alpinističnega odseka "rešila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah; - septembra 1968 se je svetovnega prvenstva v kotalkanju v Vigu v Španiji udeležil tudi član velenjskega kotalkarskega kluba Franci Blatnik, ki si je udeležbo na tem tekmovanju zagotovil s premočno zmago v mednarodnem razredu na 17. državnem prvenstvu Jugoslavije v kotalkanju, ki so ga pred tem odlično organizirali velenjski kotalkarski delavci. Na svetovnem prvenstvu je med tekmovalci iz sedmih držav Franci Blatnik osvojil odlično deveto mesto.

�� Damijan Kljajič

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Vedno bolj se zavedate, da boste morali vložiti ogromno truda, če boste želeli še pred uradnim začetkom jeseni uresničiti vse, kar ste si zadali pred poletjem. Pa nikar prehitro ne vrzite puške v koruzo, saj imate še vedno dovolj časa, da izpeljete svoje načrte, četudi se vam zdi, da vam dnevi polzijo med prsti. Ko boste začutili, da vam še lahko uspe izpeljati vaše načrte, to tudi ne bo več težko in hudo. Pazite na svoje zdravje, saj vam zna v prvih dneh septembra povzročiti kar precej preglavic.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

V zadnjih tednih ste si nenačrtovano nabrali veliko nove energije, zato vam v naslednjih dneh ne bo prav nič preveč težko. Celo godilo vam bo, če boste močno zaposleni. Tudi zato, ker morate določene stvari še premleti, a se z njimi še niste pripravljeni povsem spopasti. Ne odlašajte predolgo, saj se bodo na dolgi rok težave zgolj potencirale, če jih ne boste reševali sproti.

Vzemite si nekaj časa zase, prebrodite mučno tišino in poskušajte po korakih predelati vse tisto, kar vas muči. Čeprav ne bo prijetno, se boste kmalu počutili veliko bolje.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Pred vami je razgiban teden, ki zna prinesti tudi kakšno večjo spremembo. Spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Če jih boste znali izkoristiti in obrniti v svoj prid, vam bodo prinesle veliko dobrega. Ne poskušajte nadzorovati dogajanja, temveč bodite pozorni le, da mu sledite, tudi če se ne znate takoj prilagoditi novim situacijam. S tem se boste razbremenili in vse skupaj bo potekalo veliko bolj tekoče, kot ste si predstavljali na začetku.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Bolj ko se poletje bliža h koncu, bolj si želite tihih deževnih dni, v katerih se boste končno lahko bolj posvetili samim sebi. Primanjkuje vam energije, hkrati pa ste pretirano občutljivi na vse opazke, tudi na povsem dobronamerne kritike. To zna v naslednjih dneh privesti do pretiranih reakcij. Slednje pa vodijo v konflikte. Poskušajte ugotoviti, kaj je tisto, kar vas zares teži. Le tako boste zopet umiri svoje misli, temu pa bo sledilo tudi boljše počutje.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Samski imate pred sabo prijetno obdobje, v katerem lahko srečo poskusite z novimi simpatijami. Tisti v zvezi se boste bolj povezali s svojim partnerjem in ljubezen bo spet zacvetela. Okrepila se bo tudi želja po izboljšanju svojega počutja. Bolj boste v stiku s svojo notranjo močjo, zaradi česar boste še bolj kreativni kot po navadi. Izkoristite dobro počutje kot kreativnost za uresničitev načrtov in idej, o katerih razmišljate že nekaj časa. Opustite tiste dejavnosti, ki vas že dalj časa ne osrečujejo več in vam preprečujejo, da se lotite nečesa drugačnega. Devica, 23. 8. – 22. 9.

Manjšim nesporazumom ne posvečajte posebne pozornosti, saj s tem ne boste dosegli ničesar. Raje se odmaknite od praznih prepirov in pogovorov ter se veselite in opominjajte na tiste trenutke, ki vam dajejo energijo. Če boste uspeli ostati umirjeni, se boste izognili konfliktom, temu pa sledi tudi dobro počutje in obdobje sproščenosti. Tudi odnosi z najbližjimi se bodo počasi ponovno razvijali v pravo smer, kar bo v vas vzbudilo tudi precej optimizma in volje za več druženja v družinskem krogu.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, a sami pri sebi ne boste zadovoljni, kar vam bo povzročalo precej nemira in stresa. Vse preveč se obremenjujete in spuščate v razmišljanja, ki žal ne morajo obroditi veliko dobrega. Če boste svoje misli naravnali v bolj pozitivno smer, se boste lažje razbremenili in našli rešitve za svoje probleme. Manjša skrb, povezana z vašim zdravjem, bo v naslednjih dneh odpadla, kljub temu pa še naprej skrbite za svoje počutje, ki vam ob obilici stresa ne bo naklonjeno.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Zadnje dni ste bili izpostavljeni stresnim situacijam, a z začetkom novega tedna boste lahko nekoliko upočasnili tempo in se umirili. Določene stvari se vam bodo končno razjasnile, zato boste veliko bolj jasno strmeli v prihodnost. Zaradi manjše obremenjenosti in sproščenega odnosa boste čutili manj preprek in ovir, kar vam bo dalo še dodaten zagon in motivacijo. Končno boste imeli tudi več časa za družino in prijatelje, ki vam bodo še posebej naklonjeni, zato imate izjemno priložnost, da se končno pokažete v najlepših barvah.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Pred vami je nekaj mirnih in zaspanih dni, v katerih vas obveznosti končno ne bodo več preganjale. Ta čas izkoristite čim bolj aktivno in ustvarjalno, sicer lahko zapadete v pasivnost in lenobnost, ki vas bosta zaprli med štiri stene in izrazito vplivali na vaše zdravje in splošno počutje. Sprejmite vabila prijateljev in družine, ostanite odzivni ter se ne predajajte brezdelju. Poskrbite tudi, da ne ustvarjate nepotrebnih zastojev na ljubezenskem področju, kjer že nekaj časa vlada zatišje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Tudi če ste povsem prepričani, da točno veste kako in kaj, temu morda ni tako. Ne prehitevajte dogodkov in ne delajte zaključkov, še preden se stvari sploh odvijejo. Na splošno boste v polnem naletu in vse skupaj se vam bo zdelo precej enostavno in tekoče, zato se zna zgoditi, da se prehitro spustite v nekaj, kar vam bo na dolgi rok povzročilo veliko nelagodja. Poskusiti delovati bolj premišljeno in racionalno. Pred večjimi odločitvami si vzemite trenutek za umik in razmislek.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Končno bo tudi v vaše življenje za nekaj časa vstopil mir, ki ste ga dolgo iskali. Ne le, da boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste bolje. Ne boste več čakali na čas, ki bi ga imeli zase, temveč si ga boste znali preprosto vzeti, kar vas bo vedno znova napolnilo z energijo in vam dalo nov zagon. Vedeli boste, kaj hočete in končno vas ne bo strah po temu tudi poseči. Odločnost vam več kot očitno dobro godi, zato vztrajajte na tej poti.

Ribi, 19. 2. – 20. 3. Dela imate v zadnjem času vrh glave, zato ni nič narobe če si vsaj ob koncu tedna privoščite počitek in se lotite le tistih dejavnosti, ki vas sproščajo. Ko se boste umirili, se boste ponovno povezali z naravo in s samimi seboj. S tem boste ponovno vzpostavili tudi zdravo notranje ravnovesje, ki vam bo pomagalo pri soočanju z novimi izzivi, brez da bi vas to preveč obremenilo in vas odvrnilo od uresničitve vaših ciljev. Imeli boste dobro izhodišče za nadaljevanje zastavljene poti, pazite le, da ga ne pokvarite z nepotrebnimi prepiri in konflikti.

Karli Stropnik (Arhiv Muzeja Velenje)

Celjski

1. septembra 2022

mali OGLASI DEŽURSTVA

Jožetu Borovšku v slovo

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA

70 letna gospa išče preprostega in sočutnega človeka, ki bi se bil pripravljen preseliti k njej. Blizu Slovenske Bistrice. Gsm: 030 748 663.

RAZNO

MEŠALEC za beton in mreže za beton, prodam. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46.

ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

JAGENJČKE , ugodno prodam. Gsm: 040 996 251.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali 031 653 250.

KUPIM

NERJAVEČI SOD, rabljen, velik 150 – 200 l. kupim. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46.

VOZILA

KOSILNICO BCS in tračni obračalnik, prodam. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46.

Upravna enota Velenje

SMRTI

• Pustinek Avguštin, roj. 1936, Velenje, Podgorje 30B

• Vajdič Ana, roj. 1941, Velenje, Jenkova cesta 11

• Tominšek Ivanka, roj. 1938, Polzela, Andraž nad Polzelo 296

• Galun Martin, roj. 1929, Velenje, Stantetova ulica 20

• Dobnik Franc, roj. 1934,

Šmartno ob Paki, Veliki Vrh 44

• Bačovnik Jožef, roj. 1939, Velenje, Bevče 41 A

POROKE

• Simić Boris, Velenje, Cesta talcev 18 in Resman Saša, Ljubljana, Tomačevo 39A

• Vranc Teo, Velenje, Ljubljanska cesta 31A in Pečnik Anja, Šoštanj, Lokovica 101A

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 22. do 28. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2 /m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. do 28. avgusta (v mikro-g SO2 /m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2 /m3 zraka

ZDRAVSTVENI

DOM

VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 3. 9. 2022 in nedeljo, 4. 9. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro –03 891 50 06 - Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 80, 3327 Šmartno ob Paki Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

(1944–2022)

Člani PGD Gaberke smo ob žalostni novici o nenadni smrti našega Jožeta globoko pretreseni obstali. Nihče od nas ni mogel verjeti in dojeti, da se je tako nenadoma poslovil naš dolgoletni predsednik, od leta 2014 še častni predsednik, Jože Borovšek.

Pokojni Jože se je v naše društvo včlanil 5. januarja 1963. Mlad, poln energije in idej, je postal takoj zelo aktiven. Gasilstvo je postalo njegov način življenja. Druge stvari so morale počakati, saj je bilo vse, kar je povezano z gasilstvom, zanj na prvem mestu. Starejši gasilci so opazili njegovo delo in vnemo in kmalu je postal podpredsednik, po dveh letih pa predsednik PGD Gaberke. Delo predsednika je opravljal 15 let, predsednika nadzornega odbora 13 let, nadzornega odbora Gasilske zveze Šaleške doline (GZŠD) 5 let, predsednika komisije za žene na GZŠD 4 leta. Ob vsem delu se je tudi vseskozi izobraževal, tako da je od čina gasilca, ki ga je pridobil leta 1963, v letu 2002 napredoval do višjega gasilskega častnika II. stopnje. Gasilstvo kot način življenja, aktivno delovanje v društvu in kraju ter nesebično pomoč sočloveku je prenesel tudi na svojo družino. Otroci uspešno nadaljujejo njegovo poslanstvo v organih društva in gasilske zveze. Vsa ta, večkrat tudi težka leta, je znal povezati mlade in starejše člane. Na ta način je naše društvo sčasoma postalo najštevilčnejše v GZŠD. Vseskozi si je prizadeval za dobro opremljenost operative ter za vzdrževanje objektov. Največji izziv mu je postala gradnja novega gasilskega doma. Veliko energije in ogromno prostega časa je žrtvoval, da smo dobili gasilski dom, na katerega je bil vedno ponosen in z njim mi vsi.

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 22. do 28. avgusta koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 22. do 28. avgusta (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

Tudi njegova zasluga je, da so Gaberke še danes poznane po uspešnih prireditvah. Vedno je bil zagovornik prireditev in pridobivanja finančnih sredstev za društvo na ta način. Skozi vsa leta so bili zelo redki dnevi, ko Jože ni prestopil praga gasilskega doma in se prepričal, da je vse tako, kot mora biti. Nikdar mu ni bilo nič težko – za kar se je odločil, je tudi naredil. Mnogo let je bil vzoren skrbnik klubskega prostora, kjer se srečujemo ob četrtkih.

Za vso nesebično in požrtvovalno delo je Jože prejel ogromno priznanj in odlikovanj. Naj omenim najvažnejše: značka za 60 let dela, 8 društvenih priznanj, priznanje GZŠD I. stopnje, priznanje Gasilske zveze Slovenije I. stopnje, odlikovanje za hrabrost, plaketa GZŠD, priznanje župana Občine Šoštanj.

Pred leti se mu je porodila ideja o ustanovitvi ekipe starejših članic in postal je njihov mentor. Z veliko vneme se je lotil sestave ekipe in pričel z vajami. Sledili so neverjetni uspehi na nivoju GZŠD, raznih meddruštvenih tekmovanjih, večkrat so bile tudi državne podprvakinje. Najbolj si je želel skupne zmage na tekmovanjih za pokal Gasilske zveze Slovenije. To zmago so z mislijo na Jožeta, a žal brez njega, le dva dni po njegovem slovesu tudi osvojile.

Pravijo, da nihče ni nenadomestljiv, mogoče res, vendar bo praznino ob njegovem odhodu nemogoče zapolniti. Obljubljamo pa, da bomo vse svoje znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili pod njegovim vodstvom, poskušali peljati po poti, ki jo je začrtal.

Spoštovani gasilski tovariš Jože, sporočamo ti, da smo v mislih s teboj in smo ti hvaležni za vso pomoč. Bil si človek, ki ga je bilo vredno poznati in spoštovati.

Še enkrat hvala za vse, z gasilskim pozdravom Na pomoč.

�� Bogdan Lampret (v imenu PGD Gaberke)

ZAHVALA

FRANC LEDINEK

JOŽE VRABIČ

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in mu kakorkoli olajšali življenje v času bolezni.

Velenje, 26. avgusta – V Vili Rožle so pretekli petek zaklju čili s počitniškim varstvom za otroke, za kar sta, že peto leto zapored, poskrbela Medobčin ska zveza prijateljev mladine Velenje in Mladinski center Velenje. »Letos smo imeli po novno udeležbo kot pred pri hodom koronavirusa, ki je dve leti mešal štrene tudi v tem pro jektu,« pove Bojana Špegel z MZPM Velenje.

Letos se je vključilo 150 otrok iz Velenja, Šoštanja in Šmar tna ob Paki, prosta mesta pa so zapolnili že v enem tednu po objavi prijavnice. »Ugotovili smo, da je vedno več družin, ki poleti težko zagotovijo varstvo za svoje otroke, zato bo treba v prihodnosti dodati še kakšno lokacijo. Prostorsko smo ome jeni, Vila Rožle ni velika, če je vreme slabo ali če je prevroče, več kot 25 ljudi naenkrat v na ših prostorih ne more biti, zato smo omejevali število otrok, ki smo jih tedensko sprejeli v var stvo. Zaenkrat je tako, da sedem tednov varstva organiziramo v vili Rožle, dva tedna pa v Mla dinskem centru Velenje,« pove Bojana Špegel.

Za dobro počutje in varnost otrok so ves čas skrbeli zapo sleni, prostovoljci in dijaki s projekta Moje čisto Velenje. Teh je bilo vedno toliko, da so imeli otroci v vsakem trenutku dneva dovolj spremljevalcev. Za zabavo in dobro počutje otrok je bilo poskrbljeno s pestrim programom raznolikih aktiv nosti. »V juliju je k nam priha jal kineziolog, ki je otrokom po kazal vaje za telo, predstavniki stomatološke službe so jih uči li pravilnega umivanja zob in

Vilo Rožle sta tudi letos napolnila otroški smeh in ustvarjalnost

Z dnevnimi tabori Sončno mesto se je zaključil pester program počitniškega varstva – Družin, ki si ne morejo zagotoviti varstva, je vedno več

pripravili zanimive delavnice. Sicer pa smo se veliko medge neracijsko povezovali, hodili na krajše izlete, v najhujši vroči ni smo se umaknili v notranje prostore.« Ker so otroci v var stvu vsaj osem ur dnevno, so poskrbeli tudi za sadno malico in kosilo – to je tudi edino, kar plačajo starši. Vse ostale stroške namreč pokrijejo Mestna obči na Velenje ter Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki.

ko smo se igrali med dvema ognjema in tudi ko smo izdelovali želvice. Veliko smo se igrali in veliko skupnega smo delali. Mi je pa bilo všeč tudi, ker ni bilo velikokrat dežja in smo se lahko v miru igrali in šli na igrala.«

Vita, 8 let: »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se igrali in ko so nam pokazali park. Pa tudi ko smo ustvarjali. Veliko smo se igrali na igrišču, šli na sprehod. Vsako jutro smo telova dili, včasih smo pogledali nekaj risank.«

Larisa, 7 let: »Meni je bilo najbolj všeč, ko smo se igrali, ustvarjali in šli na spre hod, ko so nas peljali po parku in ko smo gledali risanke.«

Vito, 7 let: »Zjutraj smo gledali risanke, če smo prišli pozno, pa smo igrali dru žabne igre. Zunaj smo se igrali, športali, jedli malico. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo igrali med dve ma ognjema.«

Velenje, 26. avgusta – Po tem, ko je MZPM Velenje julija orga nizirala zdravstveno letovanje otrok iz Šaleške doline v sloven skem Pacugu, so 11. avgusta na morje peljali še drugo izmeno. Tokrat so otroci in njihovi vzgo jitelji 10 dni preživeli v hrvaški Savudriji, v Mladinskem letovi šču Mladež. Gre za letovišče, ki ga Šalečani že dobro poznamo, saj so v njem otroci dolga leta letovali pred epidemijo novega koronavirusa. Prednost letovi šča je, da leži tik ob plaži, ima v okolici veliko športnih površin, nudi tudi veliko sence. “Vse to smo letos res dobro izkoristili, saj smo na morje prišli, ko je bilo še zelo vroče, vmes smo doživeli nekaj neurij z vetrom in dežjem, a priznamo, da smo bili ohladi tve kar veseli,” ob tem dodaja sekretarka MZPM Velenje Boja na Špegel

Vroče, mokro, sveže, zabavno …

Na pot v Savudrijo bi se mora la odpraviti 85 članska ekipa, žal pa so okužbe z novim koronavi rusom in tudi druge naležljive bolezni preprečile odhod deve tim. K sreči je potem letovanje minilo brez hujših zdravstvenih težav. Tokrat je bila pedagoška vodja letovanja Vida Gostečnik, ki je skupaj z ekipo 8 vzgojiteljev in plavalnega učitelja program letovanja zasnovala tako, da so otroci in mladostniki vsak dan doživeli in izkusili nekaj novega, drugačnega.

“V letovišču nismo bili sami, a smo se držali zase, tudi zato,

Na

da smo ostali zdravi. Otrokom smo vsak dan pripravili pestre ustvarjalne aktivnosti tako na plaži kot po popoldanskem počitku. Večeri so bili čas za sproščanje, miganje, sprehode v bližnjo in daljno okolico, pred vsem pa za ples, v katerem so uživali vsi otroci,” je povedala. “Ko smo bili v drugi polovici letovanja, ko so se že rojevale nove simpatije in stkala števil na nova prijateljstva, smo uve dli Radio Srček, na katerem smo vsak večer brali sporočila otrok, ki so jih cel dan odlagali v škatlo. Ni bilo večera, ko se niso zahvaljevali tudi ekipi vzgoji

»Že od leta 2016 pomagam v vili Rožle pri načrtovanju in iz vedbi varstva. V prvi vrsti vsi skupaj skrbimo za red in var nost otrok. Te izkušnje mi dajo ogromno. Tisti, ki se odločamo za poklic učitelja, pogosto po zabljamo, da je to delo vzgojno -izobraževalno, da je vzgojni vidik pri delu z otroki zelo po memben, zato vsaka izkušnja veliko šteje. Sicer pa ti otroci prihajajo k nam že več let in se zelo veselim, ko se začne po letje in se vrnem v vilo Rožle. Otroški nasmeh in njihova do bra volja mi polepšajo dneve v Sončnem parku.«

Počitniški živ-žav

Zaživelo je tudi Sončno mesto

V zadnjem tednu varstva je ob Vili Rožle zaživelo tudi Sončno mesto – dnevni tabor, kamor so poleg šolarjev spreje li tudi nekaj predšolskih otrok. Ker je letos Plečnikovo leto, so otroci v Sončnem mestu spo znavali arhitekturo. Med dru gim so spoznali zgodovino Sončnega parka in Vile Rožle, obiskali so Velenjski grad, gra dili hiše iz odpadne embalaže, pripravljali krajinski načrt,

gradnjo pa so spoznavali tudi s pomočjo robotike in lego kock.

Katarina Aman, strokovna sodelavka in koordinatorka varstva: »Otroci so bili vsak dan aktivno vključeni v ustvar janje. Imeli smo posluh zanje in se prilagajali tudi njihovim interesom. Pomembno je, da spodbujamo kreativnost. Vsem je v interesu, da jim damo ide jo, usmeritev, oni pa potem čim bolj ustvarjajo po svoje.« Blaž Hrovat, študent razre dnega pouka, prostovoljec:

V času poletnih počitnic je pred Vilo Rožle potekal tudi počitniški živ-žav. Vsak delov nik od 10. do 12. ure so se lahko ustvarjanju in različnih aktiv nostim pridružili tudi otroci, ki niso bili vključeni v počitniško varstvo. »Odziv je bil odličen, včasih smo imeli po več kot 20 udeležencev. K nam so priha jali tudi otroci iz ukrajinskih družin, ki so tukaj našli zato čišče pred vojno. Nekaj otrok je bilo od drugod, ker so preži vljali počitnice pri svojih soro dnikih.« Kot še poudarja Boja na Špegel, bi vse skupaj težko izvedli brez pomoči dijakov in dijakinj iz projekta Čisto moje Velenje ter brez zaposlenih in prostovoljcev, ki so za mlade ustvarjalce vsak dan pripravi li tri nove izdelke. »Ti se v de vetih tednih niso ponovili niti enkrat.« ��

Tea Rednak

Slovo po vrnitvi domov nikoli ni lahko

Da je bila kolonija za njih odlično doživetje, starši in otroci na zvezo sporočajo tudi po tem, ko so se 21. avgusta vr nili domov. “Večina otrok je že ob slovesu zatrdila, da se pri hodnje leto vrnejo v kolonijo, kar nas res veseli,” še izvemo.

Solze tečejo, ko se otroci po slavljajo od novih prijateljev in od vzgojiteljev. Tudi letos so na mreč izjemno uživali v druženju s sovrstniki, brez sodobne teh nologije. Da o tem, koliko lepih izdelkov so zadnji dan pospra vili v kovčke in jih nesli domov, sploh ne govorimo. Ustvarjali so jih tudi na plaži, kjer so fantje spletli še več zanimivih in unika tnih zapestnic kot dekleta.

teljev, da se imajo z njimi tako lepo. To je za nas res največje plačilo za trud, ki ga vložimo v pripravo in izvedbo letovanj ob morju,“ še poudari Bojana Špegel.

“Prvi dan smo opravili preiz kus plavanja. Ker smo tokrat na letovanje peljali nekoliko starej še otroke kot v Pacug, smo ime li le 3 neplavalce in 10 slabših plavalcev. Plavalni učitelj Sid je v desetih dneh opravil odlično delo, saj so vsi neplavalci spla vali, slabši plavalci pa močno okrepili znanje in samozavest v vodi,” pove pedagoška vodja letovanja.

Vse to ne bi bilo mogoče brez MO Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, ki so tudi letos finančno podprle iz vedbo zdravstvenih letovanj. Ob tem je MO Velenje poskrbe la tudi za bogato donacijo za le tovanje otrok iz socialno šibkih družin, k temu so na MZPM Ve lenje dodali še donacijska sred stva iz akcije Pomežik soncu, Odreži drugačnost in od proda je kolesarske majice s podpisom Tadeja Pogačarja, prav tako da rilom MO Velenje, ki jo je kupilo podjetje Vonpharma.

“Vsem donatorjem še enkrat iz srca hvala, saj smo z vašo pomo čjo pričarali veliko nasmehov na obraze otrok in jim zagotovili res lepe počitnice,” za konec po udarja Bojana Špegel.

so bili tako polni aktivnosti, da so kar polzeli skozi prste. Večere so izkoristili

sprehode v bližnjo okolico in tematsko obarvane večere, ki so se vedno končali s plesom. V vročih dneh so ustvarjali v senci, ko je deževalo, pa v notranjih prostorih. Tudi filmsko popoldne so si pričarali.

Rok, 9 let: »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo delali kipe in igrali med dvema ognjema. Všeč mi je bilo tudi, ko smo imeli dobro malico.«

Peter, 7 let: »Meni je bilo najbolj všeč, ko smo delali hiše iz kartonov,