NČ 36/2010 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 1

Delno jasno in večinoma suho bo, le na skrajnem vzhodu Slovenije bodo lahko še manjše padavine

številka 36

četrtek, 9. septembra 2010

1,50 EVR

Bomba Milena Krstič - Planinc

Tako mislim

Na vhodnih vratih Vegrada se je znašla bomba. Motivov zanjo, tudi preiskava gre v to smer, je veliko. To je na kraju najdbe eksplozivnega telesa v sredo, prejšnji teden, potrdil tudi prvi celjski kriminalist.

Če se ponižani, lačni, prestrašeni, v kot potisnjeni Vegradovi delavci in podizvajalci tega nekdaj uspešnega velenjskega gradbenega podjetja znajdejo v totalni eksistenčni stiki – da so sploh lahko delali, jim je s toplimi obroki pomagala in jim še lokalna skupnost - se lahko kdo od njih tudi odloči, kot se je. Odloči za nedopustno ravnanje, mu prekipi. Tudi potrpežljivost ima svoje meje, čeprav nasilje ni in ne sme biti pot za rešitev vsega tistega, kar se dogaja. Biti pa mora signal. Nekdo se je znašel na taki črti. Obupan se je odločil za eksplozivno zmes. Ker se mu je potrpežljivost napolnila do vrha. Tekla je že čez. Njegovo dostojanstvo je bilo poteptano. Bo povedal kaj o tem, ko ga dobijo. Dvomiti o tem, da ga ne bi, pa ne gre. Njegovo gibanje so ponoči, pred najdbo eksplozivnega telesa, kot se je izrazil eden od kolegov - gotovo nastavljenega zaradi eksplozivnih Vegradovih razmer -, ujele varnostne kamere.

Bomba bi morala biti svarilo celotni slovenski družbi. Predstavlja simbol nezaupanja v pravno državo. Da ljudje ne vidijo drugih vzvodov, s katerimi bi se lahko drugače odzvali na krivice, ki jih čutijo, kot z bombo, je zastrašujoče. Za vse. Tako vsaj jaz mislim.

25-milijonska Gorenje v svetovnem vrhu dokapitalizacija Letošnja predstavitev Gorenja na 50. sejemski prireditvi IFA v Berlinu je bila zelo uspešna, z njo pa so tudi delovno zaznamovali svojo 60-letnico.

Gorenja

V družbi najvidnejših svetovnih proizvajalcev so pokazali tudi marsikaj takšnega, kar drugi nimajo. To vsekakor velja za nove oblike varčevanja z energijo, ki jih dosegajo z upravljanjem z iPad-om. Njihovi najnovejši aparati so še za 60 odstotkov bolj varčni od dosedanjih, še vedno pa je v središču zanimanja njihov SmarTable. Presenetili so z novima linijama Pininfarina Titanium in Gorenje Simplicity.

Gorenje bo danes objavilo prospekt za prodajo 1.876.876 novih delnic, cena ene delnice pa znaša 13,32 evra. Skupna emisijska vrednost vseh delnic znaša skoraj 25 milijonov evrov. Ponudba za vpisovanje in vplačevanje delnic se bo začela 15. septembra, potekala pa bo v dveh krogih. Prvi krog vpisovanja bo trajal do 4. oktobra. Delničarji, ki so že vpisani v delniško knjigo, imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki ne bodo vpisane in vplačane v prvem krogu, bodo v drugem krogu, ki naj bi trajal od 8. do 22. oktobra, ponudili vsem delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo, nakup pa bo potekal brez omejitve. Delnice, ki jih obstoječi delničarji ne bodo vpisali in vplačali v prvih dveh krogih prodaje, naj bi v tretjem krogu ponudili v vpis in vplačilo povabljenim tretjim osebam.

Banka zadržala plače Vegradovih delavcev Delavci Vegrada so od konca prejšnjega tedna še dodatno ogorčeni, saj se je »na njih spravila« še NLB. Po tem, ko je novo vodstvo Vegrada po besedah predsednika podjetniškega sindikata Sama Mastnaka sprejelo vse stavkovne zahteve in zagotovilo sredstva za plačilo dogovorjenih obveznosti, potreben sklep pa je dala tudi stečajna upraviteljica Alenka Gril, je NLB ta sredstva zadržala. V. d. sekretarja velenjskega območnega svobodnega sindikata Srečko Čater pravi, da je to nedopustno. »Enostavno doživljamo tre-

Šmarški svetniki še zadnjič v 3 mandatu

Bomba, ki terja razmislek. Mnogi so se bali, da se bo slej ko prej zgodila.

nutke, ko človek v tej državi ni vreden nič, saj šteje samo kapital. Nerazumno ravnanje banke terja obravnavo, v neki pravni državi bi bila zelo hitra!« Vegrad svojim delavcem še vedno dolguje del decembrskih plač in lanski regres (to bo predmet prisilne poravnave). V prihodnjih dneh naj bi dobili julijske plače, do 18. septembra pa tudi avgustovske. Glede na to, da se je sindikat o vsem tem z novo upravo uskladil, zaenkrat ne napovedujejo stavke. mz

Pikine strani 20 18 19 17

1162 klicev na pomoč Velenje - Šaleški odbor za pomoč občankam in občanom ugotavlja, da v Šaleški dolini kar 1.162 občanov potrebujejo pomoč. Žal pa ob vse večjem številu iskalcev pomoči tudi njim zmanjkuje možnosti. Pomoč zbirajo dobrodelne organizacije, odbor pa je odprl poseben račun. Veliko si obetajo od jutrišnjega dobrodelnega koncerta z licitacijo del Šaleških likovnikov. Več na strani 5.

Jutri začetek volilne kampanje Kandidature do 15. septembra do 19. ure – Volitve županov, članov občinskih svetov in članov krajevnih skupnosti 10. oktobra Milena Krstič - Planinc

Volilni imeniki za lokalne volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 10. oktobra, na njih pa bomo volili župane občin, člane občinskih svetov ter člane četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti, so že razgrnjeni. Jutri, 10. septembra, se začne volilna kampanja, politične stranke oziroma skupine volivlcev pa imajo do 15. septembra do 19. ure čas, da pri občinskih volilnih komisijah vložijo kandidature. Po izteku roka za vložitev kandidatur bo sledilo preverjanje zakonitosti teh, do 22. septembra bodo z žrebom določili vrstni red kandidatov oziroma list kandidatov, sledila bo javna objava. Še nekaj drugih, za volilce pomembnih datumov: 30. septembra volivlci vložijo zahtevo za glasovanje po pošti. Tri dni pred glasovanjem bodo lahko tisti, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli zglasiti na volišču, vložili zahtevo, da želijo glasovati na domu, prav tako tudi invalidi, ki želijo glasovati na posebnem volišču, ki bo dostopno njim. Predčasno glasovanje bo potekalo 5., 6. in 7. oktobra, 8. oktobra opolnoči pa z zaključkom volilne kampanje nastopi volilni molk. Izidi volitev bodo neuradno znani že naslednji dan, poročilo o izidu glasovanja pa mora biti sestavljeno najpozneje 16. oktobra. Drugi krog glasovanja za volitve županov, kjer bo to potrebno, bo predvidoma v nedeljo, 24. oktobra.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

9. septembra 2010

Letos v znamenju rabe energije

V vrtec sprejeli vse vpisane otroke Nova je Biba s tremi oddelki za najmlajše – S prostori bo januarja spet križ Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 1. septembra - V občini Šoštanj so z novo enoto Biba, s tremi oddelki za najmlajše, ki so jih uredili v prostorih nekdanje jedilnice osnovne šole Biba Roeck, začasno rešili prostorsko stisko, ki v zadnjih letih zaradi povečanega vpisa otrok vlada v Vrtcu Šoštanj. Vanj je trenutno vključenih 352 otrok, kar je 36 več kot lani v tem času. Ni pa to dokončno število. »Iz izkušenj vemo, da se število še spremeni. Ta čas je za vpis otrok še nekaj zanimanja, nekaj pa bo gotovo tudi izpisov. Starši še preselijo, spremenijo se jim okoliščine in razmere in otroke iz vrtca tudi izpišejo,« pravi ravnateljica Milena Brusnjak. Vrtec Šoštanj ima šest enot, štiri v Šoštanju (tu so še prosta mesta) in po eno v Topolšici in Gaberkah. Kot kažejo podatki, pa bodo v Šoštanju morali vrtcu že januarja 2011 zagotoviti še dodatne prostore.

Celje – Včeraj dopoldan je predsednik vlade RS Borut Pahor na celjskem sejmišču odprl 34. Mednarodni obrtni sejem. Trajal bo do 15. septembra. Največ pozornosti letos namenjajo učinkoviti rabi energije in obnovljivim virom energije, med katerimi bodo prvič predstavili izkoriščanje energije vetra. Na novinarski konferenci pred začetkom sejma je izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar povedala, da so kljub posledicam gospodarske krize uspeli privabiti več kot 1000 razstavljalcev. Neposredno se tako na sejmu predstavlja 1015 razstavljalcev, skupaj z zastopanimi podjetji 1685 iz 34 držav sveta. Med njimi najbolj izstopajo Indonezija, Egipt in Katar, ki jih v Celju gostijo prvič. Ob razstavnem programu so pripravili še več kot sto strokovnih prireditev, ki jih bo družba Celjski sejem pripravila v sodelovanju s partnerji, med katerimi še posebej izstopa Obrtno-podjetniška zbor-

Z novinarske konference, na kateri so organizatorji izrazili zadovoljstvo, ker so letos uspeli privabiti več kot 1000 razstavljalcev.

nica Slovenije. Dobro priložnost podjetjem pomenijo poslovna srečanja, saj letos pripravljajo največje multilateralno poslovno srečanje z ude ležen ci iz 14 držav. Na sejmu potekajo še druge aktivnosti, med drugim razvojna konfe-

renca, turistični forum, mednarodna konferenca o vplivu sive ekonomije na legal no eko no mijo in potrošnike, priložnosti pa obljubljajo tudi za individualne obiskovalce. Njih bodo verjetno najbolj zanimala brezplačna finančna, okoljska

in energetska svetovanja v okviru nove MOS-ove svetovalnice Energija doma. Po besedah Brede Obrez Preskar pričakujejo 168 tisoč obiskovalcev ali toliko kot lani. Tp

Preko 400 se jih vozi Šoštanj, 1. septembra – V občini Šoštanj bo prevoze otrok v novem šolskem letu opravljalo osem prevoznikov. Z njimi se bodo v šolo in iz nje po šestnajstih različnih progah, vozili 404 učenci. Dnevno bodo prevozniki prevozili 633 kilometrov. Občina Šoštanj, ki je po površini največja od treh šaleških občin, je tudi zelo razvejana, Osnovno šolo Šoštanj z dvema podružnicama pa obiskuje 760 otrok. Prevoze šolarjev iz proračuna krije Občina Šoštanj; ta je lani za prevoze namenila 369.000 evrov, letos jih bo 455.000. Ali drugače, Občina Šoštanj dnevno za prevoze otrok v šolo in iz nje nameni 2.402 evra. mkp

Teden zdravja - “Velenje, zdravo mesto” Velenje - Mestna občina Velenje pripravlja v mesecu septembru v sode lova nju z Zdrav stve nim domom Velenje in nekaterimi društvi več prireditev, ki so jih poimenovali »Velenje, zdravo mesto«. Z njimi želijo v prihodnjih dneh spodbuditi k še bolj zdravemu življenju in jim predstaviti preventivne ukrepe za boljše počutje in izboljšanje

zdravja ter jim predstaviti društva, ki delujejo na tem področju. V ponedeljek, 6. septembra, ob 17. uri bo v sejni sobi Mestne občine Velenje predavanje z naslovom Bodi mo fit v vseh življenj skih obdobjih; v torek, 7. septembra, bo 17. uri pa bo Društvo za boj proti raku Velenje pripravilo predavanje o raku. V sredo, 8. septembra,

se bodo med 16. in 19. uro na Cankarjevi ulici predstavila društva slad kor nih bol ni kov, glu hih in naglušnih in bolnikov z osteoporozo. V četrtek, 9. septembra, bo ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje predavanje z naslovom Dobro se počutim v svojem telesu: zdrava prehrana, gibanje, v petek ob 17. uri pa predavanje z

naslovom Klopi - prenašalci bolezni. V soboto, 11. septembra, pripravlja Šaleški koronarni klub predstavitev nordijske hoje. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pri Ribiškem domu ob Škalskem jezeru.V nedeljo, 12. septembra, pa organizira Planinsko društvo Velenje pohod na Koželj, zbor udeležencev bo ob 9. uri pri Gasilskem domu Velenje.

Nova direktorica Ljudske univerze Velenje, 1. septembra – Za učence in dijake se je začelo novo šolsko leto, na Ljudski univerzi v Velenju pa ga bodo začeli pozneje, v tem mesecu potekajo vpisi v izobraževalne oblike. Po trinajstih letih vodenja Ljudske univerze pa je 1. septembra mesto direktorice zapustila Mirjam Šibanc. Nasledila jo je Brigita Kropušek – Ranzinger.

Lani slovesna otvoritev, letos zahteva po zaprtju?

mkp

Kako »sončna« bo naša dežela? – Brez šole na radioaktivno učenje – Nekoč napoved, zdaj uresničitev – Stečaj dijakom podaljšal počitnice

Med nominiranci tudi KLS Ljubno Celje - Danes (v četrtek) ob 18. uri bo družba Dnevnik na prireditvi v Celjskem domu razglasila najhitreje rastoče podjetje v savinjsko-zasavski regiji za leto 2010. Nominiranci so trije, in sicer družinsko trgovsko podjetje Jagros, KLS Ljubno, podjetje, specializirano za razvoj in proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo, ter podjetje Mik Celje, izdelovalec stavbnega pohištva, ki je bilo med nominiranci za regijsko gazelo že lani. Po podatkih Dnevnika so gazele Savinjsko-zasavske regije v zadnjih 5 letih povečale prodajo za 2,5-krat, v petih letih so ustvarile 1402 novih delovnih mest, v povprečju so tvegala manj kot regijsko gospodarstvo kot celota. 100 najhitreje rastočih gazel v regiji v obdobju 2004–2009 zastopajo 3 velika, 5 srednje velikih, 35 malih in 57 mikropodjetij. Skupna dodana vrednost, ki jo je ustvarilo 100 najhitreje rastočih podjetij regije, znaša 213,6 milijona evrov, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2004. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je v gazelah savinjsko-zasavske regije lani znašala 68 tisoč 375 evrov. tp

Odprto prvenstvo LDS v tenisu Mestni odbor LDS Velenje organizira to soboto, 11. septembra, odprto prvenstvo LDS v tenisu. Tekmovanje bo potekalo na teniških igriščih Turistično-rekreacijskega centra Jezero v Velenju, pričelo pa se bo ob 9. uri. Za spremljevalne aktivnosti (pikado) in okrepčila bo poskrbljeno.

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Res čudne stvari se dogajajo pri nas. Lani so v Celju dokaj slovesno in z velikimi besedami o potrebi po alternativnem pridobivanju električne energije na strehi celjskega sejmišča odprli veliko sončno elektrarno. Na otvoritev je prišel sam tedanji gospodarski minister. Pred nedavnim so na Celjski sejem dobili odločbo ministrstva za okolje in prostor, da morajo elektrarno odstraniti, ker zanjo nimajo vseh potrebnih dovoljenj. To je konkreten primer nejasnosti o potrebnih dovoljenjih za take naprave, na katere nekateri opozarjajo že nekaj časa. In kot smo že tudi zapisali, celo različne državne službe same ne vedo, kaj je potrebno in kaj ne. Zato so ob včerajšnji otvoritvi obrtnega sejma v Celju na celjskem sejmišču o tem gotovo kaj povprašali tudi premiera Pahorja. Če kaj, potem potrebujemo vsaj jasna navodila, kako in kaj, da ne bo več nejasnosti. Seveda ne gre za to, da bi zdaj kar vse skupaj pozabili in pristali na posamezne pritiske, le pravila igre morajo biti jasno določena. In ko so na tej strani težave s pridobivanjem sončne oziroma zelene energije, so si v Šentrupertu nad Laškim oddahnili. Otroci ne obiskujejo več radioaktivne osnovne šole. Z začetkom novega šolskega leta so se vselili v novo. Nekateri sicer zlobno pravijo, da je morda malo manj zračna od prejšnje, saj je imela stara veliko razpok, okna niso tesnila, pa še preko strehe je prihajalo veliko tekoče svežine. Nova podružnična šola pa ni pomembna le za otroke, letos jo obiskuje 26 šolarjev, tudi za odrasle. Saj pravijo, da so dobili novo srce kraja. Dobili so tudi telovadnico in knjižnico. Nič pa še ni znanega, kdaj bodo tako sodobno srce dobile tudi Griže. Ni še namreč vse jasno, kako je z novim razpisom za graditelja novega hrama učenosti. In tako tudi otroci tega območja ne vedo, kako dolgo se bodo še vozili k pouku v Žalec. Kar nekaj dijakov Šolskega centra Rogaška Slatina pa je imelo podaljšane počitnice. Ne po svoji krivdi in ne po krivdi samega centra. Vsi skupaj so bili žrtev obširno opisovanega stečaja podjetja

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Steklarska Nova. Ta in šola sta bila nekoč enotna organizacija, Steklarska šola. Po kasnejši razdelitvi pa niso razdelili vseh prostorov in ob stečaju je Šolski center ostal brez kurilnice, kuhinje in še nekaterih prostorov. Zaradi tega ni mogel začeti delovati dijaški dom, ta center med drugim edini izobraževalec optikov v državi in dijaki tako stanujejo v dijaškem domu. Zdaj so stvar vsaj zasilno uredili, do začetka kurilne sezone pa morajo urediti še kurilnico. V precejšnji negotovosti pa je dobra stotnija delavcev Merkurja, ki delajo v upravi v Celju. Tudi ta trgovska družba se je znašla v resnih težavah in grozi odpuščanje. Prvi korak, ki ga želijo izvesti, pa je, da se bodo morali ti »administrativni« delavci na delo voziti v Naklo. Nekateri v Celju to razumejo kot poskus pritiska, da bi dali odpoved. Pa bi se jih Merkur lepo odkrižal. Ta strah nekatere spominja na čas, ko je Merkur prevzel nekoč znano celjsko Kovinotehno. Že tedaj so se nekateri bali, da bodo »vse prestavili v Naklo«. Tedaj se to ni zgodilo, zdaj kaže, da se bo. Trgovinski del bo tu seveda še ostal, administracijo želijo strniti na eno mesto. Zaradi racionalizacije, pravijo. Tudi če ne omenjamo velikih državnih tem ali »solzavega« Vegrada, se torej pri nas dogaja veliko vročega. Nekaj vroče prijetnega, še več vroče tragičnega. V primerjavi s tem je celo večina predstavitev kandidatov za županje in župane prava idila. Saj tam poteka marsikaj po že videnem scenariju: sedanji/a kandidat/ka je primernejši/a od sedanjega, prinesel(prinesla) bo več svežine, novih idej, ki bodo privedle do boljšega stanja v občini. In popravili bodo grehe, ki jih je zagrešila dosedanja občinska oblast. In tako naprej. Še sreča, da pogosto posegajo vmes strankarski veljaki različnih »činov«, ki prilijejo olja, da se vse skupaj malo bolj zagreje. Da nas v prihajajoči jeseni vsaj ne bo tako zeblo.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 3

DOGODKI

9. septembra 2010

Zadnja seja Svetniki Občine Šmartno ob Paki potrdili rebalans letošnjega občinskega proračuna – Trasa hitre ceste 3. razvojne osi je dejstvo, treba bo izdelati pogajalska izhodišča Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 6. septembra – Svetniki občine Šmartno ob Paki so se v sejni sobi tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center sešli na zadnjo sejo občinskega sveta v tem mandatu. Zanjo so imeli predvidenih 8 točk dnevnega reda. To je bila tudi zadnja seja šmarškega občinskega sveta v tem mandatu. Glede na predhodne razprave o proračunu, likvidnostnih težavah in glede na predvolilni čas je bilo

pričakovati, da se bodo svetniki najdlje zadržali pri obravnavi rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Ta predvideva za slabih 177 tisoč več prihodkov od načrtovanega ter pri realizaciji občinskega proračuna v letošnjih sedmih mesecih. A bistvenih pripomb svetniki niso imeli, niti člani obeh odborov (za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ter za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe), ki so o tem spregovorili na svoji predhodni seji. Župan Alojz Podgoršek je

pojasnil, da je rebalans potreben predvsem zaradi prenosa javne komunalne infrastrukture na lokalne skupnosti in drugačnega načina poslovanja, ki ga za javna podjetja, kot je komu nal no, nare kujejo

Do kdaj bomo delali? Da je pokojninska reforma potrebna, smo si enotni, nismo pa si enotni v tem, kakšna naj bo – Najbolj buri duhove dvig upokojitvene starosti na 65 let Milena Krstič - Planinc

Prav danes, 9. septembra, naj bi vlada predlog pokojninskega zakona posredovala državnemu zboru. Predsedniki vlade Borut Pahor upa, da bo politična večina zakon podprla in bo sprejet brez referenduma. Ocenjuje, da je predlog pokojninskega zakona relativno pravičen, pošten in socialno uravnotežen medgeneracijski dogovor.

60 let. Vlada predlaga višje številke, upokojitev pri starosti 60 let in 43 let delovne dobe za moške, za ženske pa starost 58 let in 41 let delovne dobe. Do konca avgusta so imeli sindikati in delodajalci čas, da so k vladnemu predlogu dali svoje pripombe, predlog pokojninskega zakona pa naj bi, kot že rečeno, romal v parlament danes, sprejet naj bi bil še letos, veljati pa začel januarja

zmožna vtikati žice ... Skrbi me, kako bo, čeprav vem, da je reforma gotovo potrebna.« Koloman Lainšček je sicer že upokojen. »Na srečo,« pravi. Veliko pa razmišlja o tistih, ki čakajo na upokojitev in so v veliki negotovosti. »Ljudje so zbegani. Že plače so prenizke, in ko si računajo osnovo za pokojnino, bo majhna. Če že s plačo ne morejo preživeti, kako bodo živeli potem? Če bi imel

poslovodski standardi. “V tem času so se neko li ko spre me ni la še finančna gibanja. Vesel sem precej bolj optimističnega pogleda na prihodkovno stran. Ob nadaljnjih ugodnih gibanjih pričakujem, da bo do konca leta proračun bolj uravnotežen, pa tudi težav z likvidnostjo ne bi več imeli,” je povedal Podgoršek. Predlog rebalansa so svetniki soglasno podprli.

Trasa hitre ceste je dejstvo Svetnik Damjan Ločičnik, ki je hkrati tudi predsednik vaške skupnosti Podgora, je na sejah občinskega sveta večkrat izpostavil traso hitre ceste tretje razvojne osi, ki je za zdaj ume šče na na to področje. Na tokratni seji je svetnike seznanil z zahtevami odbora vaške skupnosti. »Krajani so zaskrbljeni, ker so zadeve tako nego-

Z zadnje seje sveta v iztekajočem se mandatu

tove, nedorečene. Ve se, da se bodo nekatere hiše ob trasi rušile. Ne vedo pa, katere. Prav tako ne vemo, kdaj bo do izgradnje hitre ceste res prišlo, kakšna merila bodo veljala pri lokacijah nadomestnih gradenj … Občutek imamo, da je lokalna skupnost premalo seznanjena z dejanskim stanjem glede trase. Odbor vaške skupnosti zato zahteva, da so njegova vprašanja in odgovori, ki smo jih pridobili na pristojnih ministrstvih v zvezi s traso ceste, sestavni del zapisnika seje sveta. Prav tako zahtevamo, da nam komi sija za sprem lja nje tovrstnih aktivnosti v pisni obliki odgovori, katere aktivnosti je vodila doslej, s kom, koga je o tem obveščala in poimenski sezam njenih članov.« Alojz Podgoršek je znova zatrdil, da v neki meri razume zaskrbljenost krajanov Podgore in da odgovori pristojnih služb na državni ravni kažejo na njihovo zaveda-

nje težav. »Prepričan sem, da bo lokalna skupnost stala za realnimi zahtevami tam živečih krajanov. Negotovost bo ostala prisotna še kar nekaj časa, a to ni stvar občine, ampak načrtovalcev trase.« Podgoršek je še dejal, da lokalna skupnost ni odločala o nobeni trasi hitre ceste, ampak so jo določili drugi. Je pa dejstvo, o čemer je spregovoril že na dveh sejah občinskega sveta. Čas pa je, da sedejo skupaj in oblikujejo izhodišča, ki bodo tudi pogajalska. Samo tako bodo lahko kaj dosegli.

V iztekajočem se mandatu so se svetniki sešli na 28 rednih, 5 izrednih in 3 korespondenčnih sejah občinskega sveta. Udeležba na njih je bila 92-odstotna. Na sejah so presedeli približno 300 ur, sprejeli pa približno 280 sklepov.

Čim manj joka in več smeha V občini Ljubno z dodatnimi prostori poskrbeli za vpis vseh otrok v vrtec – Naložba veljala 125 tisoč evrov Tatjana Podgoršek

Saša Broz

Koloman Lainšček

Zlatka Slapničar

Da je pokojninska reforma neizogibna, so si enotni vsi. Niso pa si enotni v tem, kakšna naj bo. Reformatorji pravijo, da drugače kot s podaljševanjem delovne aktivnosti prebivalstva ni mogoče zagotoviti vzdržnosti pokojninskega sistema za prihodnje generacije, pa tudi za pravične pokojnine sedanji generaciji ne. Za sindikate je najbolj sporna starost za upokojitev, pri kateri pa, kot kaže, vlada ne popušča. Sindikati želijo 38 oziroma 40 let delovne dobe in starostno mejo

prihodnje leto. V primerjavi s prvim predlogom so zdaj daljša vsa prehodna obdobja, v katerih naj bi se zvišala upokojitvena starost za moške in ženske na 65 let, podaljševalo obdobje, ki naj bi se po novem upoštevalo pri odmeri pokojnine, pa tudi podaljšala pokojninska doba pri predčasnem upokojevanju brez odbitkov. V prihodnjih desetih do petnajstih letih naj bi tako zaposleni predvidoma delali tri leta dlje kot sedaj. Pogoji za starostno upokojitev bi bili za moške in ženske izenačeni (65 let) leta 2015. Glede na različno pokojninsko dobo pa so predvidena tri prehodna obdobja, odvisna od tega, kako blizu je kdo upokojitvi. Kaj pa ljudje? Saša Broz, še mlada in pred njo je še veliko let dela - pravi, da še najmanj petindvajset let, o predlogu meni: »Vem samo to, da naj bi delali dlje. Glede na to, da delam v Gorenju za trakom, ne vem, če bom pri petinšestdesetih še

možnost, bi naše politike vprašal, ali se o tem kdaj sami kaj vprašajo, ali kdaj razmišljajo o ljudeh, ki so danes zgarani, izčrpani, ki so pred tridesetimi leti vse delo, ki so ga v Evropi opravljali stoji, pri nas opravili ročno? Po drugi strani imamo sto tisoč brezposelnih, mladih, sposobnih. Produktivnost mladih pa je veliko večja kot produktivnost izčrpanega, zato me zanima, ali razmišljajo kaj tudi o tem?« Zlatka Slapničar je zaskrbljena. »Večina ljudi, tako se mi zdi, tega sploh ne bo dočakala. Zdravstveno, ne življenjsko. Po sebi vidim. Po osemindvajsetih letih delovne dobe ne morem več delati tako k prej. Sem invalidka in ne vem, kako bom lahko delala do 65. leta starosti . Prav v teh dneh sem dobila priznano invalidnost 3. kategorije in ne vem ... Ne predstavljam si. Me bodo na invalidskem vozičku vozili sem in tja? Skrbi me. Zelo skrbi.«

V Sloveniji so bili še leta 1984 trije zaposleni na enega upokojenca, v letu 2009 je bilo to razmerje samo še 1,66 zaposlenega na enega upokojenca. Do leta 2050 pa naj bi po napovedih analitikov to razmerje padlo pod ena. Ali drugače: v Sloveniji bo več upokojencev kot delovno aktivnih.

Ljubno, 2. septembra – Ljubenska županja Anka Rakun je pred začetkom lanskega šolskega leta obljubila staršem, ki svojih otrok niso mogli vpisati v tamkajšnji vrtec, da bo s šolskim letom 2010/2011 lokalna skupnost poskrbela tudi za dodatne prostorske zmogljivosti. Obljubo je izpolnila. Na priložnostni slovesnosti sta namreč Rakunova in ravnatelj ljubenske osnovne šole Rajko Pintar predala svojemu namenu prostore za dva nova oddelka vrtca. Za naložbo je lokalna skupnost zagotovila 125 tisoč evrov, dodatni prostori vrtca pa so omogočili tudi štiri nova delovna mesta. Potrebo po širitvi prostorov za predšolsko vzgojo so na Ljubnem čutili že nekaj časa, saj sta nataliteta in z njo želja staršev po vpisu otrok v vrtec stalno rasla. Ob začetku lanskega šolskega leta so zaradi pomanjkanja prostora morali odkloniti precej otrok. Ideja o preureditvi kurilnice na šoli za potrebe vrtca se je izkazala za najboljšo rešitev. V tem šolskem letu so tako v vrtec vpisali 80 otrok, od tega 39 na novo. Anka Rakun je v nagovoru zbranim med drugim dejala, da so na Ljubnem vedno skrbeli za dobro počutje mladih družin. Sedaj je v vrtcu še nekaj prostih mest. Zaželela je, da bi »bili novi prostori kraj,

Radostnih obrazov so bili najmlajši, starši, županja Anka Rakun in ravnatelj Rajko Pintar (v ozadju).

kjer bo čim manj joka in čim več smeha!« Rajko Pintar pa je ob tej priložnosti vrtcu podaril nov fotoaparat.

Sedaj si jim ga ne bo potrebno sposojati na šoli.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

9. septembra 2010

Gorenje med svetovno elito proizvajalcev gospodinjskih aparatov Gorenje se je ob svoji 60-letnici uspešno predstavilo na 50. sejemski prireditvi IFA v Berlinu – Gre za eno največjih svetovnih predstavitev gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike – Gorenje je na 500 kvadratih razstavnih površin razstavilo številne novosti, s katerimi ponovno potrjujejo svojo vizijo proizvajalca, usmerjenega v oblikovanje tehnološko naprednih ter uporabniku in okolju prijaznih gospodinjskih aparatov Mira Zakošek

Za sejem v Berlinu lahko mirno zapišemo, da je vodilni sejem na področju zabavne elektronike in bele tehnike na svetu, saj so na njem predstavljena skoraj vsa današnja »čuda« v teh paogah, proizvajalci pa kar tekmujejo med seboj, kdo bo tudi razstavni prostor uredil kar najbolj impozantno in privlačno za obiskovalce. Gorenje je bilo povsem v tren-

Imajo marsikaj, česar drugi nimajo Na 50. sejemski prireditvi IFA v Berlinu, ki je potekal od 3. do 8. septembra, je Gorenje postavilo na ogled novosti in dosežke, na katere so še posebej ponosni.

du, zato tudi ni bilo čudno, da je bil obisk velik in da so pričakovali kar 60 odstotkov več poslovnih partnerjev kot lani, ko so jih zabeležili 2.300. Tako so tudi najlepše in najbolj delovno obeležili svojo 60-letnico. Predstavitve na tem sejmu so še toliko pomembnejše, ker se tu pravzaprav določajo smernice razvoja bele tehnike in elektronike. S predstavitvijo Gorenja je bil zadovoljen tudi predsednik upra-

in trajnostni razvoj je tudi glavno gonilo Gorenjevih 60 let kreativnosti, ki je postavilo temelje za naše prihodnje poslovne uspehe.« Na sejmu je bila še posebej opazna premierno postavljena inovativna aplikacija GreenConnected, s katero so nakazali možnosti, ki jih nudi uporaba visoke tehnologije za optimalnejšo porabo energije. Gre za nadgradnjo obstoječega sistema iGorenje, s katerim je mogoče na

Predstavljene pa so bile seveda še številne druge novosti tako po dizajnu kot po revolucionarnih preprostih oblikah upravljanja, v različnih barvah, ki se na dotik celo spreminjajo. Linija Gorenje Simplicity, ki jo je mogoče upravljati s pomočjo samo enega logičnega gumba, pa si je prislužila v kategoriji uporabnikom preprosto upravljanje nagrado PlusX.

In kakšne aparate si želijo nemški potrošniki? »Mislim, da se v Evropi navade potrošnikov vse bolj usklajujejo. V ospredje postavljajo - in to velja tudi za Nemce - varčnost, uporabnost in dizajn, to je tisto, kar nam olepša življenje.« pravi Prešeren, ki je seveda vesel, da so največji nenemški prodajalci. In zakaj misli, da je Gorenju to uspelo?

Na uspešno prodajo izdelkov Gorenja v Nemčiji nedvomno vpliva velik porast cenjenosti njihove blagovne znamke. Po mnenju bralcev revije Brigitte je ta porasla kar za 40 odstotkov, simpatija do nje in pripravljenost za nakup pa se je več kot podvojila.

IFA v središču svetovnega dogajanja Mednarodni sejem IFA 2010 se je od svojih začetkov v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so na njem spregovorili veliki misleci in legende, kot je Albert Einstein, do danes razvil v enega najvidnejših dogodkov v panogi gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike.

»Slovenska mentaliteta ni bistveno drugačna od nemške (marljivost, natančnost, doslednost). To velja tudi za navade potrošnikov in način razmišljanja, ki mu je tako tudi lažje ugoditi. Novosti, ki jih Gorenje predstavlja na tukajšnjem sejmu, bodo še olajšale prodajo. Tudi sam mislim, da so te prav tisto, kar si marsikdo želi imeti doma, saj mu polepšajo dom in olajšajo življenje.«

Razstavni prostor Gorenja je pritegnil številne poslovne partnerje z vsega sveta.

ve Franjo Bobinac, ki je med drugim dejal: »Letošnji nabor Gorenjevih novosti, ki smo jih predstavili v Berlinu, potrjuje našo predanost raz voju teh nič no in oblikovalsko dovršenih ter okolju prijaznih aparatov za dom, ki nagovarjajo kupca s svojim privlačnim videzom in inovativnimi rešitvami. Usmerjenost v dizajn, inovativnost

daljavo upravljati pametne povezljive gospodinjske aparate z iPad-om, tako da bodo obratovali takrat, ko je energija najcenejša. Poleg tega pa so aparatom dodali akumulatorje, ki se polnijo v času cenejše energije, da ti obratujejo ceneje tudi v času, ko je energija dražja, in seveda tudi v času izpada elektrike. Predstavili so tudi novo generaci-

Izvršna direktorica Polona Bobinac je prepričana, da bodo z inovativnimi izdelki in napori v prodaji še naprej dvigovali prodajo aparatov

Polona Bobinac

Brigitte je ta zrasla kar za 40 odstotkov. Naša prisotnost tu je za nas pomembna ne samo zaradi nemškega trga, ampak tudi zaradi vseh ostalih. Sem prihajajo kupci praktično iz vsega sveta. Nujno

Na sejmu je Gorenje tudi praktično prikazalo uporabnost njihovih aparatov.

Gorenje največji nenemški prodajalec gospodinjskih aparatov v Nemčiji

Prodaja Gorenja boljša od lanske Izvršna direktorica prodaje Polona Bobinac je bila prvi dan sejma zelo zadovoljna, ker so dobili najave velikega števila poslovnih partnerjev. Pričakovali so jih kar 60 odstotkov več kot lani, ko so jih našteli 2.300. »Priprava sejma je sicer zahtevna, a predstavlja izjemen izziv za vse nas in seveda zadovoljstvo, ko nam uspe.« pravi. In kaj je tisto, na kar so še posebej ponosni? »Zelo smo ponosni na to, da smo tako pomemben proizvajalec bele tehnike, da smo tukaj v tem prostoru že zelo prepoznavni, čeprav prihajamo iz majhne Slovenije. Predstavljamo svoje blagovne znamke, svoje izdelke, ki so cenjeni. Naša blagovna znamka je v Nemčiji v zadnjih 4 letih pridobila veliko prepoznavnost, po ugotovitvah revije

jo hladilno zamrzovalnih aparatov v razredu a++++, ki poleg dosedanjega najvišjega cenovnega razreda ponuja še dodatne varčevalne funkcije in tehnične izboljšave, s katerimi dodatno zmanjšuje porabo elektrike za kar 60 odstotkov v primerjavi z razredom A, na trg pa jih bodo poslali prihodnje leto. Naslednje leto bo na trgu tudi na sejmu premier no predstavljena kolekcija Pininfarina Titanium, ki jo odlikujeta lepota in moč prestižne kovine titana. Z njo so nasledili tri na trgu izjemno uspešne kolekcije, ki so plod sodelovanja Gorenja in znamenitega italijanskega oblikovalca Pininfarine. Prav v središče sejemskega prostora je Gorenje postavilo SmarTable, ki so jo tokrat odeli v zeleno in s tem simbolizirali usmerjenost Gorenja v trajnostni razvoj in okolju prijazno delovanje, mali otoček pa je simboliziral tudi majhno Slovenijo v uspešnem poslovnem svetu.

Blagovna znamka Gorenje v Nemčiji vse bolj cenjena

je, da se predstavimo, da prikažemo svoje novosti, da jih spoznamo, da sklenemo dobro poslovno partnerstvo.« In kateri so letošnji aduti Gorenja? »Letošnji aduti so v malenkostih, v detajlih, ekoloških in energetskih izboljšavah, barvnih novostih. Na prav vse smo ponosni, še posebej pa na jubilejno linijo Simplicity Moonlight, ki smo jo izdelali v počastitev svoje 60-letnice.« Gorenje v Nemčiji dobro prodaja, kakšna pa je prodaja v celoti? »Letošnja prodaja je boljša od lanske, seveda pa se še vedno soočamo s težavami, saj nekateri trgi še padajo. Prepričana pa sem, da bomo z inovativnimi aparati in velikimi napori v prodaji še naprej dvigovali rezultate.«

Nemško tržišče je za Gorenje izjemno pomembno, saj prodajo tja kar desetino vseh svojih proizvodov Varčevanje je navada vsakega povprečnega Nemca in temu Gorenje dobro sledi. Podjetje Gorenje Nemčija ima sedež v Münchnu, zaposluje 60 delavcev, pretežno iz tamkajšnjega okolja, prihodnje leto pa bodo beležili 40letnico delovanja. Direktor podjetja Klemen Prešeren je s tistim, kar ponujajo nemškemu trgu, zelo zadovoljen. V preteklosti so namreč proizvajali aparate, ki so porabili tudi 500 kilovatov na uro, danes pa so to zmanjšali za dve tretjini, kar se pozna pri računih povprečnih posameznikov za nekaj sto evrov letno. To pa je tisto, kar Nemci zelo cenijo. Tudi za to je prodaja Gorenja na nemškem trgu tako velika in so največji nenemški prodajalec. Dosegajo že 4-odstotni

Klemen Prešeren

tržni delež in 10 odstotkov celotne prodaje Gorenja. To je še toliko pomembneje, ker je nemški trg izjemno velik, saj prodajo letno

kar 12 milijonov gospodinjskih aparatov, dnevno 50.000. Samo v pol ure, kolikor je trajala kratka predstavitev na sejmu, je bilo na tem tržišču prodanih okoli 5.000 aparatov in pri tem je še toliko bolj razveseljivo, da je bilo med njimi 300 Gorenjevih. Pri prodaji se po besedah Klemna Prešerna seveda dobro pozna, da nemški trg oživlja, sicer pa prave recesije zaradi ukrepov nemške vlade in stabilnosti nemškega potrošnika, pravzaprav sploh ni doživel. Tako je uspelo Gorenju v Nemčiji lani povečati prodajo za 20 odstotkov, Prešeren pa je prepričan, da bo ta dvomestno narasla tudi v letošnjem letu.

NaĹĄ Ä?as, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 5

DOGODKI

9. septembra 2010

Mineva 40 let partnerstva

1162 klicev na pomoÄ?

Velenje obiskal Ĺžupan partnerskega mesta Esslingen â&#x20AC;&#x201C; Ogledal si je najpomembnejĹĄe turistiÄ?ne znamenitosti â&#x20AC;&#x201C; Ob tej priloĹžnosti koncert MeĹĄanega mladinskega pevskega zbora Ĺ CV

Ĺ aleĹĄki odbor za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom vabi na dobrodelni koncert s prodajo del ĹĄaleĹĄkih likovnikov in trka v imenu pomoÄ?i potrebnih na zavest obÄ?anov Mira ZakoĹĄek

V zadnjem Ä?asu vse pogosteje poroÄ?amo o velikih stiskah, ki pestijo tukajĹĄnje obÄ?ane. Ä&#x152;loveka kar srh spreleti ob podatku, da je na najnovejĹĄem seznamu, ki ga je pripravil Center za socialno delo, Ĺže 1.162 obÄ?anov, ki potrebujejo pomoÄ?. Ĺ aleĹĄki odbor za pomoÄ? obÄ?ankam in obÄ?anom, ki so ga oblikovale obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, se sicer zelo trudi, da bi te teĹžke stiske kar najbolj omilil. Ĺ˝al pa ob vse veÄ?jem ĹĄtevilu iskalcev pomoÄ?i tudi njim zmanjkuje moĹžnosti in jim preostane le, da tudi sami zlomljeni in solzni posluĹĄajo Ĺžalostne zgodbe. TakĹĄne, kot smo jih prebirali o najmraÄ?nejĹĄih obdobjih

Stiske so hude Zlatka SrdoÄ? Majer, direktorica centra za socialno delo: ÂťV zadnjem mesecu nas je obiskalo veÄ? kot tisoÄ? pomoÄ?i potrebnih.ÂŤ Robert RajĹĄter, direktor velenjskega zavoda za zaposlovanje: ÂťĹ e v posebej velikih stiskah bo 246 delavcev iz drugih republik, ki imajo zaÄ?asna delovna dovoljenja â&#x20AC;&#x201C; ostali bodo brez vseh pravic.ÂŤ Tinca KovaÄ?, sekretarka MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje: ÂťZa otroke organiziramo razliÄ?ne dobrodelne

kapitalizma. TeĹžko je namreÄ? razumeti, da se lahko ljudje v danaĹĄnjem Ä?asu, v majhni drĹžavi, ki se hvali, da je socialna, znajdejo v tako teĹžkem poloĹžaju, da so laÄ?ni, nimajo sredstev za osnovne Ĺživljenjske potrebe, za plaÄ?ilo zdravstvenih zavarovanj, voĹžnje ĹĄoloobveznih otrok â&#x20AC;Ś V prej omenjenem odboru sodelujejo vse humanitarne organizacije in institucije treh obÄ?in. Po svojih moÄ?eh zbirajo sredstva, vsaka posebej in vse skupaj. Trkajo na zavest, odzivi so dobri, a skladiĹĄÄ?a kar naprej prazna! Vsi delujejo usklajeno. Zato je Center za socialno delo pripravil seznam 1.162 obÄ?ank in obÄ?anov, ki so po njihovih kriterijih potrebni dodatne pomoÄ?i. Zbrali

so tudi podatke o tem, koliko pomoÄ?i je kdo Ĺže prejel, in potem skupaj ukrepajo. Veliko si obetajo od jutriĹĄnjega dobrodelnega koncerta, ki ga pripravlja festival Velenje v sodelovanju z druĹĄtvom humoristov, ki bodo poskrbeli za program, prav vsi nastopajoÄ?i pa so se honorarjem odpovedali. Med koncertom bo tudi licitacija 17 del, ki so jih pomoÄ?i potrebnim poklonili Ĺ aleĹĄki likovniki. Ä&#x152;e zmorete, pomagajte tudi vi. Kupite karto in obiĹĄÄ?ite koncert! Sredstva lahko nakaĹžete tudi na poseben raÄ?un, odprt pri Mestni obÄ?ini Velenje na podraÄ?unu za dobrodelne namene na 013336000000925.

akcije, sredstva zbiramo na SMS 1919 OTROK, radi pa bi peljali 20 otrok na jesenske poÄ?itnice.ÂŤ JoĹže KoĹžar, predsednik MedobÄ?inske zveze RK: ÂťĹ e pred dobrim tednom smo imeli v skladiĹĄÄ?u 110 paketov, zdaj jih je le ĹĄe 20.ÂŤ Milica KovaÄ?, Karitas: ÂťZa delavce Vegrada smo zagotovili 480 paketov hrane in nakupili ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine za 180 otrok. NaĹĄa celjske enota je plaÄ?ala tudi 8 tisoÄ? evrov za zdravstvena zavarovanja.ÂŤ SreÄ?ko Ä&#x152;ater, ZSSS: ÂťTo, kar se dogaja Vegradovim delavcem, je nedopustno

in kaj podobnega v svoji 41-letni delovni karieri nisem doĹživel.ÂŤ Alenka Lempl, MO Velenje: ÂťOd 26. julija do konca avgusta smo zagotovili 4.932 obrokov hrane za delavce Vegrada (skupaj v tem Ä?asu 13.967).ÂŤ Alenka VerbiÄ?, obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj: ÂťOd 2. avgusta do danes je izplaÄ?ala obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj 80 pomoÄ?i, od tega 55 delavcem Vegrada in 2 Preventa.ÂŤ Alenka PodgorĹĄek, obÄ?ina Ĺ martno ob Paki: ÂťPomoÄ? v viĹĄini 150 evrov smo zagotovili vsem Vegradovim delavcem s prebivaliĹĄÄ?em v naĹĄi obÄ?ini.ÂŤ

Z leve: Ĺžupan Esslingena dr. JĂźrgen Zieger s soprogo Angelo Zieger, soproga Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Viktorija Meh, Ĺžupan SreÄ?ko Meh in direktorica obÄ?inske uprave Andreja KatiÄ?.

Obisk v Mestni obÄ?ini Velenje je v petek zakljuÄ?il Ĺžupan partnerskega mesta Esslingen ob Neckarju dr. JĂźrgen Zieger. Gosta, ki nemĹĄko mesto vodi Ĺže 12 let, Velenja pa doslej ĹĄe ni obiskal, je v sejni sobi Mestne obÄ?ine Velenje v Ä?etrtek, 2. septembra, sprejel Ĺžupan SreÄ?ko Meh. Ĺ˝upana sta govorila predvsem o razliÄ?nih projektih za izboljĹĄanje kakovosit Ĺživljenja obÄ?anov, dotaknila pa sta se tudi aktualnih teĹžav v gospodarstvu in pomoÄ?i, ki jo nudimo obÄ?anom v stiski. Dr. JĂźrgen Zieger si je v Ä?asu obiska v Velenju ogledal najpomembnejĹĄe mestne in turistiÄ?ne znamenitosti, obiskal pa je tudi novoz gra je ni Mla din ski hotel, MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center in Razstavno-prodajni salon Gorenje. Posebej navduĹĄen je bil

nad izrazito razvojno naravnanostjo Velenja in tukajĹĄnjo skrbjo za varstvo okolja. Po sreÄ?anju je v Orgelski dvorani Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega sledila priloĹžnostna prireditev ob 40-letnici partnerskega sodelovanja med Velenjem in Esslingenom. Nastopil je MeĹĄani mladinski pevski zbor Ĺ olskega centra Velenje, ki bo v zaÄ?etku prihodnjega meseca, v sklopu vsakoletne izmenjave, tudi obiskal Esslingen. Njegov Ĺžupan je v svojem govoru med drugim izpostavil: ÂťPosebej Ĺželim poudariti naĹĄo moÄ?no voljo in zavezanost do prijateljskega in partnerskega sodelovanja z mestom Velenje. Vezi, ki so se stkale med mestoma, Ĺželimo na Ä?im ĹĄirĹĄi ravni negovati in jih okrepiti.ÂŤ

SreÄ?ko Meh pa je k temu dodal: ÂťMoja iskrena Ĺželja je, da bi avtomobili, kombiji in avtobusi ĹĄe dolgo potovali med Esslingenom in Velenjem, enkrat v to in drugiÄ? v drugo smer. Naj Ä?udovite pesmi iz mladih grl prenaĹĄajo sporoÄ?ila o dobrih ljudeh tukaj in tam, zdaj in vedno. To je jezik, ki ga razume vsak.ÂŤ Ĺ˝upana sta na prireditvi med drugim v tako imenovano Ä?asovno kapsulo poloĹžila nekaj izbranih predmetov, ki bodo sporoÄ?ilo o sodelovanju ohranili za naslednje rodove. Kapsula se bo zakopala v Ä?asu konference partnerskih mest, ki jo bo Velenje gostilo konec tega meseca. Ponovno naj bi jo izkopali Ä?ez 40 let - ob 80-letnici partnerskega sodelovanja.

ZakljuÄ?en primarni kanalizacijski sistem ODBOR ZA POMOÄ&#x152; OBÄ&#x152;ANOM IN OBÄ&#x152;ANKAM

Humanitarna prireditev ] GUDÂżER OLNRYQLK GHO

DOBRO DELO ]D SRPRÂł OMXGHP Y VWLVNL 'RP NXOWXUH 9HOHQMH 3HWHN VHSWHPEHU RE XUL 1DVWRSDMR

ATOMIK HARMONIK $QVDPEHO '25, 9,/, 5(61,. CHATEAU 6.$7(5 $QVDPEHO 9,.(1' 3UHGSURGDMD YVWRSQLF )HVWLYDO 9HOHQMH 7,& 9HOHQMH REÂłLQVND PHVWQD EODJDMQD &HQD (85 ,QIR LQIR#IHVWLYDO YHOHQMH VL ZZZ IHVWLYDO YHOHQMH VL 3RGUDÂłXQ ]D GREURGHOQH QDPHQH SUL 029

Podjetje za urejanje prostora, d.d. KoroĹĄka 37/b, 3320 Velenje

DruĹĄtvo humoristov Velenje, Aktiv delovnih invalidov Premogovnika Velenje, DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov

Zadnji avgustovski dan so v nase- obÄ?ini znaĹĄa 3262 metrov. Ĺ˝upan obÄ?anov, zato se je obÄ?ina z vso lju Varpolje pripravili slovesnost ob ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji Vincenc resnostjo lotila projekta kljub visozakljuÄ?ku izgradnje primar nega Jeraj je poudaril, da bo ob skrbi za kim finanÄ?nim vloĹžkom. Irena Budna kanalizacijskega sistema v obÄ?inah okolje izboljĹĄano tudi Ĺživljenje vseh ReÄ?ica ob Savinji in Ĺ martno ob Paki. Ob tem dogodku sta Vincenc Jeraj, Ĺžupan ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji , in Alojz PodgorĹĄek, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, odkrila spominsko tablo. Cilj operacije ÂťCelostno urejanje odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju SavinjeÂŤ je vzpostavitev celostnega urejanja odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja komunalnih odpadnih voda na povodju reke Savinje. Za namen raz pi sa se je obÄ?i na ReÄ?ica ob Savinji povezala z obÄ?i no Ĺ mart no ob Paki, v kateri je bila v prvi polovici leta 2009 izvedena izgradnja primarnega kanala in omogoÄ?ena priklju Ä?i tev upo rab ni kov na obmoÄ?ju obstojeÄ?e in predvidene obrtno-poslovne cone Ĺ mart- Ĺ˝upana Alojz PodgorĹĄek in Vincenc Jeraj sta odkrila spominsko no ob Paki. Skupna dolĹžina tablo ob zakljuÄ?ku izgradnje primarnega kanalizacijskega kanalizacijskega omreĹžja za obe sistema.

Obnavljajo Konovsko in Ĺ kalsko cesto

Asfaltiranje ceste PaÄ?nik-Vranjek

Velenje, 6. september â&#x20AC;&#x201C; Delavci podjetja PUP Velenje so priÄ?eli sanacijo 600 metrov dolgega odseka Konovske in Ĺ kalske ceste (od kriĹžiĹĄÄ?a pri Stropniku v smeri proti Turnu). Dela bodo veljala 80 tisoÄ? evrov, zakljuÄ?ili pa jih bodo do 24. septembra.

Velenje - V Ĺ entilju obnavljajo 600 metrov dolg odsek ceste PaÄ?nik-Vranjek; dela bodo zakljuÄ?ili do konca prihodnjega tedna, veljala pa bodo 55 tisoÄ? evrov.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

9. septembra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 1. september Na prvi šolski dan je Odbor za kulturo razpravljal o novem zakonu o RTV-ju. Zapletlo se je pri vprašanju novega statusa ustanove, kjer zadeve niso dovolj dorečene.

nova uprava podjetja zaradi pridržka na revidirano poročilo poslovanja v lanskem letu zoper kršitelje ustrezno ukrepala.

sprožili številni zemeljski plazovi, ki so pod seboj pokopali najmanj 21 ljudi.

Ponedeljek, 6. september Oglasil se je Dušan Semolič, ki je dejal, da dela vlada z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delavkam in delavcem škodo.

Pomembni Drugi Jure Trampuš

Velikokrat smo takole v velenjskih družbah, ko smo delali te ali one stvari, potarnali, da nihče ne zavije pod šaleške dimnike, da dolina ostaja zatohla, obrnjena sama vase in da iz velike Ljubljane marsikdo ne pozna našega mesta. In ker ni bilo prepiha, smo zatohli postajali tudi sami.

Preostanka obljubljenih plač tega dne ni bilo. Okoli 26 tisoč otrok je prvič sedlo v šolske klopi.

Javnost je razburjala novica, da naj bi si vodilni na Pošti Slovenije izplačevali občutno previsoke plače. Neskladja so opazili tudi na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so od Pošte zahtevali natančne izračune. Odločitev vlade, da predlaga popravek zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je povzročila, da se odstotek tistih, ki se izrekajo za stavko, med zaposlenimi povečuje. Vrata je odprla nova agencija za varnejše razmere na cestah. Glavna cilja Agencije RS za varnost prometa sta popolnoma trezni vozniki na cestah in nič smrtnih žrtev. Vegradovi delavci so dobili del še neporavnanih izplačil za mesece april, maj in junij. Začela se je tudi prisilna poravnava.

Vegradovi delavci so bili razočarani. Zaradi administrativnih razlogov (še) niso prejeli preostanka obljubljenih plač.

Sobota, 4. september Semolič: »Gospodje ne upoštevajo stanja delavcev.«

Četrtek, 2. september V televizijski oddaji je Janez Janša Draga Kosa obtožil, da je samoiniciativno izvozil afero Patria na Finsko. Kos je na to odgovoril: »neumnost«. Člani skupščine Gospodarske zbornice Slovenije so za novega predsednika zbornice izvolili direktorja družbe Sinet Stojana Binderja.

Novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je odločilo, da družba Boxmark Leather lahko za šest mesecev najame Preventove proizvodne prostore in opremo v Slovenj Gradcu in Radljah. Premier Pahor se je mudil v Libiji. Tam je sklenil več kot pol milijarde evrov vreden posel za domače gradbince. In tega istega dne je neka agencija opravila raziskovo o podpori naši vladi. Izvedeli smo, da vlade ne podpira kar 68 odstotkov državljanov. Izraelci in Palestinci so začeli prva neposredna pogajanja po skoraj dveh letih.

Izvedeli smo, da je postal Igor Bavčar eden od lastnikov Palome.

Izvedeli smo, da je nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar sredi tedna kupil skoraj dva odstotka Palome in postal njen šesti največji lastnik. V Celju so se na konferenci srečali Socialni demokrati. Premier je ob tem zatrdil, da se je treba razbremeniti velikega bremena, da razmišljamo o tem, kaj nas čaka leta 2012. Stranka je na konferenci izrazila veliko podporo vladi pri nadaljevanju zastavljenih reform. Novozelandski Južni otok je prizadel močan potres z magnitudo 7,1 in povzročil precejšnjo gmotno škodo. Policija je po potresu uvedla policijsko uro. Po razburjenju javnosti zaradi zaposlitve svoje hčerke je odstopil južnokorejski zunanji minister Ju Mjung Hvan. Pakistanski talibani so napovedali, da bodo kmalu izvedli napade v Evropi in ZDA. Po vsej Franciji se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki nasprotujejo politiki francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja do nedavne izselitve Romov in vprašanja priseljencev.

Nedelja, 5. september Podaljšal se je seznam potrjenih povojnih grobišč - služba za vojna grobišča je namreč na Lešah nad Prevaljami opravila sondiranje, ki kaže, da gre za veliko povojno grobišče.

Petek, 3. september V Goriških brdih sta se srečala Borut Pahor in Boris Tadić, ki sta se zavzela za ustanovitev skupnega železniškega podjetja Slovenije, Hrvaške in Srbije. Ustavno sodišče je sprejelo pobudo krajevnih skupnosti Ankaran in Mirna za oceno ustavnosti zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Obenem so sodniki sklenili zadržati izvrševanje akta o razpisu lokalnih volitev v delu, ki se nanaša na volitve v mestni občini Koper in v občini Trebnje. Društvo proti plačilu preplačane elektrike se je odločilo, da bo svoje aktivnosti usmerilo nad domnevni bančni kartel. Prvi mož Merkurja Knuplež je potrdil, da bo

»Kresalova naj zaščiti policiste.«

Sindikat policistov je Katarino Kresal pozval, naj se izjasni o predlagani noveli, po kateri vlada za zamrznitev plač v javnem sektorju ne bo več potrebovala soglasja večine sindikatov. V izraelski puščavi Negev so odkrili eno največjih prisluškovalnih oporišč na svetu. V samomorilskem napadu na pripadnike varnostnih sil v bližini vadbenega strelišča v Dagestanu je bilo ubitih pet ljudi, 35 pa je bilo ranjenih. Po dolgotrajnem deževju so se v Gvatemali

Izvedeli smo, da bo Mestna občina Ljubljana zaradi dodatnih del in višjih stroškov gradnje Grepu plačala za skoraj en stadion več. Joško Joras je prekinil gladovno stavko. Med razlogi je navedel prošnjo za pomoč, ki jo je naslovil na Evropski parlament, spoznanje, da mu slovenski politiki ne bodo pomagali, in zdravstveno stanje. Podjetje Boxmark Leather je zaposlilo 50 nekdanjih Preventovih šivilj. Španska vlada je napoved premirja, ki ga je v nedeljo podala baskovska separatistična organizacija Eta, označila kot »nezadostno«. Nemška vlada se je odločila, da bo za povprečno 12 let podaljšala delovanje nemških jedrskih elektrarn, tako da bodo nekatere elektrarne delovale še po letu 2030.

Torek, 7. september Poslanci so se zbrali na izredni seji, kjer so odločali o predlogu sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Koalicijske poslanske skupine so kljub pomislekom podprle predlog,

Ugotovitev je sicer točna, saj še danes spoznavam ljudi, ki začudeno gledajo, ko omenim jezera ali pa kakšno drugo malenkost iz velenjskega vsakdana. Takrat smo bili prepričani, da nas ne poznajo iz preprostega razloga, ker pač za veliko večino ljudi ne obstajamo, saj jih na nas ne vežejo nikakršne referenčne točke, spomini, dogodki, fotografije, posnetki … Ne zato, ker jih ne bi bili vredni, preprosto zato, ker o Velenju niso veliko slišali. Mesto, ki zase rado poudarja, da je peto največje, nima posebnega nacionalnega dopisnika, ki bi pokrival samo dogodke iz Šaleške doline. V nacionalnih medijih nastopamo najprej na športnih straneh, potem na straneh črne kronike, šele pred kratkim smo se prebili na naslovnice, pa še to zaradi propada podjetji in domnevne neupravičene gradnje šoštanjske termoelektrarne. Tako je danes in pred leti je bilo seveda enako … - no, takrat smo takole razmišljali ob večerih in bili potem veseli, da so se v Velenje tu pa tam izvolili pripeljati kulturni petičneži iz preobjedene prestolnice. Kompleks majhnosti ni samo del mestne identitete. Je pomemben del iluzije o nacionalni biti, ki jo za slovensko vseskozi reproducirajo različni mnenjski voditelji. Tako je bil še do nedavnega od slovenskih kompleksov bizarno dejstvo, da so nas pomembni Drugi zamenjevali s Slovaško, deželo z vzhoda, ki jo v teh krajih zaradi nerazumnih razlogov ne cenijo dovolj. Pravzaprav je ta kompleks, kolektivna fantazma, psihoza še vedno prisoten. Kadarkoli slovenski športniki dosežejo nek odmevni uspeh, se oglasi kakšen komentar, ki ponosno zapiše, da nas bo sedaj poznal ves svet in da nam ne bodo nikoli več namesto Zdravljice igrali slovaške himne Nad Tatrami se bliska. Kot da bi bilo to zares pomembno. Pomemben je uspeh tega posameznika, ne pa kolektivno povzdigovanje nacionalnega ponosa, pa še ta ves nabrekel patos navadno ne traja več kot nekaj dni. Te dni je recimo med ljubljanskimi Velenjčanimi završalo, ko je Sobotna priloga Dela objavila dvostranski tekst o socialnih problemih socialističnega mesta. Ni bilo toliko pomembno, kaj piše, kaj je res in kaj ne, pač pa bolj to, da se je slika Titovega spomenika prebila v osrednji mnenjski tednik. Občutek je bil podoben tistemu, ko je Slovenija veselo plačevala za prikazovanje kičastih podob slovenske krajine na ameriškem CNN-u in se zraven počutila zelo ponosno.

Prvi je pred poslance stopil premier sam.

opozicija pa mu je podporo odrekla, češ da gre za konec socialnega dialoga. Predsednik države je odločil, da bo Draga Kosa na mestu predsednika protikorupcijske komisije zamenjal bivši državni sekretar na MNZ-ju Goran Klemenčič. Njegov cilj bo, kot je dejal sam, še večji ugled komisije. Slišalo se je, da naj bi se Srbija uklonila pritiskom EU-ja in spremenila predlog besedila resolucije o Kosovu, kjer ne bo več obsodbe enostranske razglasitve neodvisnosti. Stavka delavcev londonske podzemne železnice je močno ohromila promet v britanski prestolnici. Nemška policija je po vsej državi izvedla več preiskav v pisarnah neonacistične organizacije HNG, ki naj bi delovala protiustavno.

Vse skupaj je velik nesporazum. Morda smo si pred leti, ko smo s Kunigundo odpirali mestne ulice (to dobro počnejo tudi nove generacije), resnično želeli, da bi Velenje obiskalo čim več ljudi, a program in vse okoli njega smo delali predvsem zaradi mesta in nas samih. Ne zaradi onih drugih, pomembnih in velikih, ki naj bi na ta način okusili »lepote« spregledanega Velenja. Če so že prišli v mesto, smo bili seveda zadovoljni - še pred kratkim mi je nek Ljubljančan dejal, da se spomni modne revije, ki jo je Kunigunda priredile v ambientu starih Onemelih pušk. A njegov prihod je bil del širše zgodbe. Zato je bila ta zgodba tudi dobro napisana. Nismo delali, da nas bi slišali drugi, pač pa smo delali zato, ker smo mislili, da vemo, kaj je prav in kaj ne. Pomemben drugi je bil takrat del nas samih. In če bo Velenje, Slovenija, kdorkoli že, vedel, kaj želi povedati, zakaj je to pomembno in kako to storiti, bodo njegovo sporočilo slišali in prepoznali drugi. Najprej sporočilo in potem kraj, od koder prihaja. V nasprotnem primeru pa bodo kot referenčne točke spomina neznanemu mestu ali državi ostali le fragmenti črne kronike, športnih rezultatov in občasnih novic na prvih časopisnih straneh. Te pa so zaradi narave novinarskega poklica žal v veliki večini primerov slabe.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

9. septembra 2010

Streha še vedno toči Eden od glavnih izzivov Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje v novem šolskem letu regijske igre specialne olimpijade

V vseh programih še prosta mesta Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje se nadejajo boljšega vpisa po drugem roku , a hkrati manj statusarjev – Vpliv krize pri vpisu izrednih študentov Tatjana Podgoršek

Tatjana Podgoršek

Tako kot na osnovnih in srednjih šolah je prejšnjo sredo zazvonil šolski zvonec in oznanil začetek novega šolskega lete tudi na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. V osnovni šoli s prilagojenim programom učenci pridobivajo in utrjujejo znanja in spretnosti, ki jih lahko uporabijo v nižjem poklicnem izobraževanju. V oddelkih vzgoje in izobraževanja pa pripravljajo učence za življenje. Vpis v oba programa poteka nekoliko drugače kot na drugih osnovnih šolah. ”Na centru izobražujemo in usposabljamo učence z motnjami v duševnem razvoju na podlagi odločbe komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. V šolskem letu 2010/2011 imamo takih učencev 69, kar je nekaj manj kot septembra lani, saj je po dolgih letih varstveno-delovni center znova odprl vrata za naše absolvente,« je povedal ravnatelj centra Aleksan-

der Vališer. Kot je še dejal, bo poleg izvajanja predpisanega programa njihov glavni izziv v novem šol-

Aleksander Vališer: »Na regijskih igrah specialne olimpijade pričakujemo blizu 200 udeležencev, kar bo za nas velik zalogaj.«

skem letu priprava in izvedba regijskih iger specialne olimpijade. Pričakujejo blizu 200 udeležencev. »-

Poleg tega se bomo izobraževali na področju mediacije, zelo radi bi se vključili še v projekt Comenius. Zato se bomo letos decembra udeležili pripravljalne faze v Belgiji, kjer se bomo srečali predstavniki evropskih šol, ki izobražujemo učence s posebnimi potrebami.« Med minulimi poletnimi počitnicami večjih vzdrževalno-obnovitvenih del niso opravili. Nakupili so le nekaj omar, katedrov za učitelje, v eni učilnici so znižali strop in s tem poskrbeli za bolj prijazno okolje. Zaman pa so tudi tokrat opozarjali na nujno potrebno obnovo strehe. »To je zgodba, ki se vleče že dalj časa. Za zdaj je ostalo le pri ogledih odgovor nih. Upamo pa, da bo zadnji ogled le nekoliko premaknil stvari z mrtve točke. Verjamem, da bi najbrž zadevo že rešili, če ne bi imela Mestna občina Velenje toliko težav zaradi tega, ker je bil prejšnji izvajalec iz Nemčije in sedaj težje uveljavlja reklamacijo,« je še dejal Aleksander Vališer.

Lesne zaloge velike, kriza se poglablja Lesnopredelovalna industrija v Sloveniji še vedno v globoki krizi Lani ob 200 delovnih mest na mesec – Centri za predelavo lesa

Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje v študijskem letu 2010/2011 ni programskih novosti. Tako kot prejšnje študijsko leto so razpisali prosta mesta v šestih programih, in sicer elektronika, mehatronika, informatika, geotehnologija in rudarstvo, gostinstvo in turizem ter varstvo okolja in komunala. Poleg izobraževanja na matični šoli v Velenju so razpisali izobraževanje v programu informatika za redni in izredni študij še v dislocirani enoti v Murski Soboti. V Velenju bodo izobraževali v vseh programih za redni in izredni študij, razen v programu varstvo okolja in komunala, kjer že od vsega začetka izobražujejo samo za redni študij. Ravnatelj šole mag. Milan Meža je povedal, da so za novo študijsko leto razpisali 275 prostih mest za redne in 270 za izredne študente. Do konca prejšnjega meseca, ko se je iztekel rok po prvi prijavi, so jih vpisali 113, od tega 91 za redni študij. »Nadejamo se boljših vpisnih rezultatov po drugem roku, za katerega smo začeli zbirati prijave 1. septembra. Je pa novost pri tem ta, da zbiramo na šoli le prijave za izredni študij, za rednega pa jih zbira državna vpisna služba za višje šole. Upam, da tokrat ne bomo imeli pred vrati šole neobvladljive-

Alojz Selišnik, direktor zasebnega podjetja Melu, Mizarstvo iz Raduhe: »Že več kot 70 let se ukvarjamo s finalno predelavo lesa. Končne izdelke izvažamo v Avstrijo, Nemčijo, Švico in Italijo. Naša največja težava je doseganje konkurenčnosti. V veliki meri je ne dosegamo zato, ker je delo delavcev preveč obdavčeno. Delavci dobijo premalo denarja, za delodajalce pa je to prevelik stro šek. Če bi država zni ža la dajatve in če bi prilagodili delovni čas po vzoru Avstrijcev in Nem-

Lesne zaloge na zavidljivi ravni, poraba na prebivalca skromna

Ministrice za gospodarstvo Darja Radić soglaša, da bo lesarjem kmalu odbila zadnja ura, če se lesnopredelovalna industrija ne bo dvignila na višjo raven.

Nazarje, 1. septembra – V splet dogodkov v počastitev praznika Občine Nazarje velja omeniti 4. lesarski praznik. Prireditve so se vrstile od srede do sobote minuli teden. Poleg predavanja o pomenu lesa in lesne predelave za trajnosti razvoj Slovenije, domoznanskega večera, športnih iger lesarjev Slovenije, sejma izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov, delavnic za otroke na temo lesa je bil osrednji dogodek 3. razvojna konferenca lesarjev.

Centri za predelavo lesa Udeleženci konference, zbrani v nazarskem domu kulture, so bili

veseli prisotnosti ministrice za gospodarstvo Darja Radić, saj – so poudarili – jih med dosedanjimi gospodarskimi ministri najbolj razume. Ta je njihovo trditev podkrepila z besedami: »Veliko smo se o položaju lesnopredelovalne industrije pri nas pogovarjali, zato je čas za akcijo. Jasno nam je, kaj je treba storiti in kako lahko vzpodbudimo oživljanje te industrije, jo dvignemo na višjo raven. Razpis, ki smo ga objavili, je podpora temu oziroma centrom za predelavo lesa, razvojno-gospodarskim središčem, katerih cilj bo, da les, ki ga pridelamo, doma v celoti predelamo v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo. Zato bom zelo nesrečna, če do 15. novembra ne bo dobrih

prijav za sofinanciranje takih središč.« Kot je dejala, je ministrstvo v razpi su pred vi de lo 185 milijo nov evrov za sofinanciranje razvojnih gospodarskih središč. S temi sredstvi naj bi naredilo razvojni preboj. Po njenem mnenju bi se lahko lesnopredelovalna industrija znašla med panogami, ki jim bo v novi industrijski politiki, ki jo pripravlja ministrstvo za gospodarstvo, država v prihodnje namenila še več pozornosti. Katerih pet panog bo to, se še niso odločili. Čakajo na rezultate razpisa za razvojno gospodarska središča. Radičeva je lesarjem še priporočila uporabo primerov dobrih praks iz tujine, tudi sosednje Avstrije.

Zelo kritičen do izrabe lesa in do dosedanje politike v tej panogi je bil dr. Franc Pohleven z ljubljanske Biotehniške fakultete, vodja Slovenske gozdno-lesarske platforme. Navedel je podatek, da so vlaganja v lesnopredelovalni industriji v naši državi sedemkrat manjša kot v Avstriji. Poraba lesa na prebivalca znaša le 0,26 kubičnega metra, v sosednji Avstriji pa 1,2 kubičnega metra. Ob tem pa ne smemo spregledati lesne zaloge v Sloveniji, ki je s 400 milijoni kubičnih metrov na zavidljivi ravni. Poudaril je pomen lesa za vezavo CO2. Za primer je postregel s podatkom, da se pri proizvodnji jekla za kocko, veliko en kubični meter, sprosti 17 ton CO2, za kocko aluminija 27 ton, za kocko lesa pa eno tono CO2. Po mnenju Pohlevna v Sloveniji porabimo mnogo premalo lesa za gradnjo hiš in izdelavo opreme, čeprav je dokazano, da za izdelavo

ga položaja, tako kot smo ga imeli lani. Povzročili so ga predvsem statusarji - študenti, ki so se vpisali zgolj zaradi pridobitve statusa, resnih namenov za študij pa niso imeli. Je pa slabost tako organizi-

Milan Meža: “Na šoli zbiramo le prijave za izredni študij, za rednega pa skrbi državna vpisna služba za višje šole.”

ranega vpisa ta, da imajo vsi enake možnosti. Taki, ki nameravajo resno študirati, kot statusarji. Tako se lahko zgodi, da bodo nekateri resni študenti, dijaki, ki so končali srednješolsko izobraževanje v jesenskem roku s poklicno maturo, ostali nevpisani.« To pa ni edina težava, ki jo lahko povzročijo študenti, vpisani le

cev, bi naredili veliko. Upam, da bodo sin di ka ti, ki se upi ra jo podaljšanju dela za pol ure, doumeli, da je to potrebno za našo kon ku renč nost. Do pred lo ga

lesnih izdelkov porabimo manj energije. Zato je pozval državo, naj razmisli o realnih ukrepih, ki narekujejo zmanjšanje rabe fosilnih energentov in zmanjšanje rabe energije v industriji. Prepričan je, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami neizmerne gospodarske možnosti v lesnopredelovalni industriji. Prav tako kot Radićeva je predlagal ustanavljanje centrov za predelavo lesa, postavili pa naj bi jih na območjih, kjer je les. Podporo ministrstva pričakujejo tudi mali žagarji. Branko Meh, pred sed nik Območ ne obrt no -podjetniške zbornice Velenje, je povedal, da imajo žagarji težave s kon ce si o nar ji, ki uprav lja jo z lesom, saj imajo ti večji interes prodati hlodovino Italijanom in Avstrijcem.

Pismo gozdarskih in lesarskih podjetij Prav na dan razvojne konference lesarjev je skupina gozdarskih in

zaradi pridobitve statusa. Dokler namreč 1. oktobra ne sedejo v predavalnice in laboratorije, ne vedo, koliko študentov bodo dejansko izobraževali in zato zelo težko organi zi ra jo izobra že val ni pro ces. Pozna se tudi pri pridobivanju sredstev. Višje šole dobijo denar od države le za študente v drugih letnikih. Od vpisanih v prvem letniku ni nobenih prihodkov, stroški pa so precejšnji. Sicer pa je Milan Meža zatrdil, da so med počitnicami postorili vse, da bo izobraževalni proces potekal v nadstandardno opremljenih laboratorijih in učilnicah, da bodo lahko njihovi študenti pridobili aplikativna uporabna znanja, ki jih od njih pričakuje gospodarstvo. Tako kot v mnogih okoljih tudi na višji strokovni šoli v Velenju zaznavajo posledice krize. Te se odražajo predvsem pri vpisu v izredni študij. »Minulo študijsko leto se nam je prvič zgodilo, da v nekaterih tehniško orientiranih programih, kjer študente v glavnem financirajo njihova delovna okolja, zaradi preskromnega vpisa nismo izvedli izobraževanja. Prijave za prihajajoče študijsko leto so bolj optimistične. Za zdaj še kaže, da bomo lahko v programih elektronika in mehatronika izvedli izredni študij in tako zagotovili gospodarstvu manjkajoče strokovnjake,« je še dejal Milan Meža.

ministrice in razpisa sem skeptičen. Bojim se, da bodo denar pobrali veliki, ki imajo dovolj administrativnega kadra in se bodo uspeli prijaviti na razpis. S tem bodo pobrali razvojni denar malim. Ti bomo ostali brez sredstev in tako še naprej propadali. Stvar bi bilo potrebno bolje izdelati. Glede povezovanja pa: Marles, Glin, Savi nja Celje, Liko Vrhni ka, Brest so bile veli ka podjetja, ki so propadla. Graditi je treba na manjših podjetjih. Prime re dob re prak se ima mo v sosednji Avstriji.«

lesarskih podjetij naslovila na vlado ter na ministrstvi za gospodarstvo ter prehrano in gozdarstvo pismo, v katerem jih opozarja na nujno ureditev vprašanj gospodarjenja z državnimi koncesijskimi gozdovi. Kot navajajo, je država 15 podjetjem koncesionarjem omogočila kupovanje lesa po 4-krat nižjih cenah od tistih, ki veljajo na trgu, ter s tem ustvarila pogoje nelojalne konkurence. Gozdarska panoga je v celoti v rokah koncesionarjev, ki od države kupujejo les po približno 7 evrov za kubični meter in ga neobdelanega prodajajo v sosednje države. Žage in predelovalni obrati v Sloveniji pa ostajajo brez lesne surovine. V pismu pozivajo, naj država zagotovi prodajo vsega državnega lesa preko javnega razpisa še pred izvedenim posekom. Tako bo država prejela kupnino v višini dodatnih 24 milijonov evrov, vsa podjetja - tudi koncesionarji – pa bodo lahko kupili les pod enakimi pogoji in pregledno. Tatjana Podgoršek

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 8

VOLITVE

9. septembra 2010

Nosilec liste LDS Jožef Kavtičnik Alojz Podgoršek bo poskusil še tretjič Na zboru članov Mestnega odbora LDS Velenje potrdili kandidatno listo za občinski svet, na kateri je 13 žensk - Za župana podpirajo kandidata SD Bojana Kontiča Velenje, 7. septembra - V Delavskem klubu je bil zbor članov Mestnega odbora LDS Velenje, na katerem so prisotni potrdili kandidatno listo za občinski svet 2010. Zbora se je udeležil tudi predsednik Sveta LDS , Aleš Gulič, ki je zbrane pozdravil ter jim predstavil usmeritve stranke in priprave na letošnje lokalne

Praznik, podpredsednica LDS Velenje in podpredsednica pokrajinskega odbora LDS za Savinjsko regijo. Sledijo Karl Stropnik, predsednik KS Konovo in Adnan Glotič, podpredsednik LDS Mestnega odbora Velenje. Na listi kandidira tudi 13 žensk, kar je več kot predpisana tretjina. »Veseli nas, da se tudi ženske

kandidata SD Bojana Kontiča. »Verjamejo, da bodo po štiriletnem premoru naše sinergije zopet močneje delovale pri zagotavljanju trajnostnega razvoja mesta Velenje. Graditi ga želimo na podlagi energije mladih in številnih izkušenj starejših, za dobro Velenja, danes in jutri,» dodaja Kavtičnik. Vse, ki vas zanima njihov pogled

Sedanji župan v občini Šmartno ob Paki zagotavlja, da je naredil več, kot je obljubil – Kot kandidat za župana na jesenskih lokalnih volitvah: Skupaj gremo naprej. To bomo naredili! Tatjana Podgoršek

Na jesenskih volitvah v občini Šmartno ob Paki bo tretjič kandidiral za župana Alojz Podgoršek. Je kandidat stranke Socialni demo-

na prehojeno pot od leta 2003, ne morem mimo kar nekaj pridobitev, ki jih nismo načrtovali. A ker so jih narekovale potrebe, smo jih uresničili. Posebej sem vesel celostne ureditve soteske Hudi potok,

občani in občankami. ’To bomo naredili!’ je naslovil svoj program. Prednostne cilje, ki naj bi jih uresničili v naslednjih štirih letih, je strnil v pet »udarnih točk«, kot se je izrazil: Razvoj gospodarstva, obr-

Aleš Gulič, Jožef Kavtičnik in Drago Martinšek

volitve. Lista, ki je bila na zboru predstavljena, je sestavljena iz članov in tudi simpatizerjev stranke ter predstavlja dobro kombinacijo izkušenih ter novih obrazov. Nosilec liste je Jožef Kavtičnik, predsednik Mestnega odbora LDS Velenje, za njim je Katarina

odločajo za delo v politiki, ker tako prispevajo k večji uravnoteženosti v političnem prostoru,« pravi predsednik in nosilec liste Jožef Kavtičnik. V občinskem odboru LDS Velenje so se odločili, da ne kandidirajo s svojim kandidatom za župana, ampak da podprejo

na prihodnost Velenja, vabijo na odprt teniški turnir, ki bo to soboto na TRC Jezero z začetkom ob 9. uri. V soboto, 2. oktobra, dopoldne pa vabijo pred center Nova na kavo in pogovor o aktualnih temah tudi s Katarino Kresal in vodstvom mestnega odbora LDS.

Lihtenekerja podpirata dve listi in dve stranki Za župana Šoštanja bo Darko Lihteneker - Lihti kandidiral kot neodvisni kandidat s podporo Neodvisne liste za razvoj občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče, liste Za Šoštanj ter strank LDS in Zares Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 31. avgusta – V torek zvečer je v kulturnem domu v Šoštanju kandidaturo za župana najavil in se predstavil politično neopredeljeni 53-letni Darko Lihteneker – Lihti. Njegovo kandidaturo podpirata dve listi in dve stranki. »Za kandidaturo sem se odločil, ker

gospodarsko, energetsko, športno in kulturno središče, mladim pa izziv, da v njem ostanejo, se po šolanju vanj vrnejo,« so poudarki iz obsežnega in zelo podrobno razčlenjenega programa. Stavi na izkušnje, znanje. Njegova dosedanja življenjska pot je zanimiva, ukvarja se je z nešteto stvarmi, bil je aktiven športnik, tudi

stojnik za negospodarske javne službe v Mestni občini Velenje soustvarjal in vodil številne projekte (gradnjo VDC Ježek, novo mestno knjižnico, zimski bazen, mladinski hotel ...). Bo v primeru izvolitve opravljal funkcijo kot profesionalni ali neprofesionalni župan? »Šoštanj si vsekakor zasluži profesionalnega župa-

Razvoj in socialna povezanost sta v ospredju programa stranke SD in njenega kandidata za župana Alojza Podgorška (na sredini).

krati. Občino vodi zadnja dva mandata. Na predstavitveni novinarski konferenci je predsednik šmarškega občinskega odbora stranke Marjan Knez dejal, da so delavnost, močna volja in podpora volilcev in volilk botrovali trajnemu razvoju lokalne skupnosti. Da bi začeto delo končali, potrebujejo odgovorne ljudi. Zato bodo znova nastopili na volitvah s sedanjim županom in popolno svetniško listo, katere nosilec je Alojz Podgoršek. Županski kandidat Podgoršek pa je menil, da je župan, ki je naredil več, kot je obljubil. »Če se ozrem

sodobne knjižnice, preurejenega zdravstvenega doma, v katerem so občanom na voljo tudi take storitve, ki jih nimajo primerljive občine, sodoben trgovski center, večje število neprofitnih stanovanj, kot jih določa zakon. Naš Mladinski center privablja vse več ljudi od blizu in daleč.« Da so s primerljivimi občinami kakšen korak ali dva naprej, med drugim dokazujejo želje po individualnih gradnjah ali po nakupu stanovanj v lokalni skupnosti. »Občina je na dobri razvojni poti v prihodnje.« Alojz Podgoršek verjame, da bo stopal po začrtani poti skupaj z

sem domačin in mi občina Šoštanj veliko pomeni. Ugotavljam pa, da mesto in občina že vrsto let nazadujeta, medtem ko se podobno velika mesta v Sloveniji razvijajo hitreje. Niso namreč pomembne zgolj komunalne storitve in trgovina, pomembne so vitalne vsebine,« je poudaril. »Šoštanj mora postati bolj prepoznaven, njegovi prebivalci pa imeti višji življenjski standard, kot ga ima jo danes, pos ta ti mora

ministrant, kot je rekel, z odliko in v rednem roku je končal elektrotehniko na mariborski univerzi. Prisega na družino. Ponosen je na ženo, učiteljico, sina in hčer. Od rojstva živi v občini Šoštanj, službuje pa v Velenju. Projektov, ki jih je speljal, je veliko, sam pa je, kot je rekel, najbolj ponosen na MIC, Medpodjetniški izobraževalni center, zgrajen z občinskimi, državnimi, največ pa z evropskimi sredstvi. Zadnjih sedem let je kot pred-

na. Seveda je zelo pomembno, da je aktualni župan poslanec v državnem zboru, tako da ima Šoštanj tesnejšo vez z državo, vendar je očitno, da poslanci, ki so hkrati župani, nimajo dovolj časa za reševanje težav lokalnega okolja oziroma se temu premalo posvečajo, delo pa pre pu šča jo poli tič nim namestnikom.« S temu besedami je povedal, da bi funkcijo župana opravljal poklicno.

Stanko Gašparič računa na zmago v drugem krogu Kandidat za župana v občini Rečica ob Savinji meni, da je človek idej in da mu ljudje zaupajo podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Opravljal je odgovorne naloge, devet let je pri zvezi skrbel za planinsko infrastrukturo, izkazal se je kot predsednik domačega planinskega društva. Na županskih volitvah upa na dober rezultat. Na zmago računa v drugem krogu županskih volitev.

Tatjana Podgoršek

Z najave kandidature s podporo list in strank: Milan Kopušar, Darko Lihteneker, mag. Vilma Fece, Mirko Pergovnik.

ti, kmetijstva in turizma, Vzgoja, izobraževanje in kultura, Modernizacija in rekonstrukcija občinskih cest, Javna komunalna infrastruktura in varovanje okolja ter Učinkovita javna uprava, zdravstvo, zaščita in reševanje. »Pri vsaki točki sem konkreten in dovolj nazorno se vidi, kam bo občina naslednja 4 leta vlagala proračunska sredstva, če bom župan.« Računa na zmago v prvem krogu? Napovedi so sicer nehvaležne, a meni, da so takšna njegova pričakovanja realna.

Volilci in volilke v najmlajši občini v Zgornji Savinjski dolini – Rečica ob Savinji – bodo na jesenskih lokalnih volitvah lahko izbirali med večjim številom kandidatov za župana kot v marsikateri drugi tamkajšnji občini. Svojo kandidaturo za prvega moža v lokalni skupnosti je ob že treh znanih kandidatih na novinarski konferenci namreč napovedal tudi Stanko Gašparič. Kandidiral bo kot nestrankarski kandidat. »Za kandidaturo sem se odločil zaradi dolgoletnih izkušenj pri delu z ljudmi. Ti mi zaupajo, kar dokazuje tudi to, da pri zbiranju podpisov za kandidaturo nisem imel težav. Vedo, da rad priskočim na pomoč, kadar jo kdo potrebuje, da sem poln idej, ustvarjalen, pošten, zanesenjak. Že dalj časa spremljam dogajanja v gospodarstvu, politiki, kjer ne manjka takšnih in drugačnih težav. Verjamem, da bi

Stanko Gašparič bo kandidiral za župana kot samostojni nestrankarski kandidat .

bili učinki njihovega reševanja brez strankarskih barv boljši, kot so danes.« Gašparič je še povedal, da ni neznan. Deloval je ali še deluje v nekaterih društvih, najbolj dejaven pa je dolga leta pri planincih, kjer je bil med drugim do nedavnega

NaĹĄ Ä?as, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 9

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE, OBJAVE

9. septembra 2010

Odpiramo novo oglasno rubriko, ki vam bo gotovo olajĹĄala Ĺživljenje in vaĹĄe sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreÄ? kljuÄ? do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravoÄ?asne informacije so namreÄ? tiste, ki vam bogatijo Ĺživljenje, olajĹĄajo delo in preĹženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEĹ˝ vaĹĄ prijatelj in vaĹĄ vodnik. Naj vas pripelje do pravih reĹĄitev in ljudi.

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi uslugami. Info 03 898 17 50

NajhitrejĹĄa sta bila Taras in Kroki Tekma koÄ?ij dvovpreg, viteĹĄke igre, galopske dirke â&#x20AC;&#x201C; Prostor ob Ĺ kalskem jezeru Ĺ aleĹĄka konjenica je v nedeljo tako kot Ĺže nekaj let zapored za vse ljubitelje konj pripravila tri zanimive tekme: tekmo koÄ?ij dvovpreg,

viteĹĄke igre in galopske dirke. Med dvovpregami sta bili najboljĹĄi sestri Barbara in Sara Mumelj, vpreĹženi pa sta bili MiĹĄa in Honka. Na drugem mestu je pristala koÄ?ija Petra KovĹĄeta in Zvonka KriĹžaja (Grazy in Missy), na tretjem pa Fahirja MuĹĄiÄ?a in JoĹžeta Borovnika (Mira in Noa). KoÄ?ijam je sledil zabavnejĹĄi in nekoliko bolj sproĹĄÄ?en del popoldneva. JahaÄ?i in konji so se vrnili v Ä?as vitezov ter preverili svoje sposobnosti in spretnosti v razliÄ?nih

viteĹĄkih veĹĄÄ?inah. Vrhunec dogajanja so organizatorji prihranili za konec. To je bila tekma z najveÄ? adrenalina â&#x20AC;&#x201C; galopska dirka tako za tekmovalne kot rekreativne konje. Pri slednjih je

bil naj hit rej ĹĄi Kro ki z Nej cem Ogrizkom v sedlu, 2. Miran Frace in Fokus, 3. JoĹže Ĺ pegelj in Ex. Med tekmovalnimi konji je bil najhitrejĹĄi DuĹĄan IrmaÄ?nik s Tarasom, 2. Peter JaniÄ? s Helio, 3. Dejan Kalan z Mediteranom.

Vesna GlinĹĄek

2010

0OIoĂśI SVOJO PRILOĂ°NOST TERMIN: ÂĄÂ¤ÂÂŠÂÂ˘ÂŞÂĄÂŞ, od 15.00 do 17.00 LOKACIJA: zh hĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2DC;Â&#x2026;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2022;ÂąĂŞÂ&#x2021;ÂÂ&#x2019;ÂÂ&#x2019;ÂÂąĂŞrÂ&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2019;OÂ&#x17D;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2020;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŞÂŚÂ˘Â&#x2026;ÂąĂŞ}Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6; VSEBINA: ĂŹĂŞĂŞÂ&#x2DC;Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;OÂ&#x2014;Â&#x2122;Â&#x2019;ÂŽĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ÂąĂŞÂ&#x2013;Â?Â&#x201E;Â&#x2026;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;OÂ&#x2014;Â&#x2122;Â&#x201E;ÂąĂŞÂ&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x201E;ÂąĂŞÂ&#x160;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;OÂ&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?ĂŞ ĂŹĂŞĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;ÂąĂŞÂ?Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x201E;ÂąĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2014;Â&#x152;:Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2022;Â&#x201E;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â?Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2021;Â&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2022;Â&#x2C6;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;ĂŞ ĂŹĂŞĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;Â?ĂŞÂ&#x2013;Â&#x201E;Â?Â&#x2019;Â?Â&#x201E;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2013;Â?Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2122;Â&#x2C6;ÂĂŞ PREDAVATELJI: Â?Â&#x201E;Â&#x160;ÂĂŞzÂ&#x2C6;Â?Â?Â&#x201E;ĂŞmÂ&#x152;Â?Â&#x152;Â&#x201C;Â&#x201E;Â&#x2018;:Â&#x152;:ĂŞqÂ&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2019;, INVEL d.o.o. Prijave sprejemamo na email: Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2030;Â&#x2019;Ă?Â&#x2013;Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x201E;ÂžÂ&#x152;Â&#x2018;Â&#x17D;Â&#x2DC;Â&#x2026;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2022;ÂÂ&#x2013;Â&#x152; do delavnice.

PODPORNIKA INOVATIVNEGA OKOLJA

GENERALNI MEDIJSKI POKROVITELJ

ORGANIZACIJSKA PARTNERJA

OSTALI POKROVITELJI IN PARTNERJI

ÂŽ

82,-3-"0) &'7

SAVINJSKO-Ĺ ALEĹ KA OBMOĂ&#x2C6;NA RAZVOJNA AGENCIJA, d.o.o.

Zmagovalna koÄ?ija â&#x20AC;&#x201C; koÄ?ija sester Mumelj

VpraĹĄanja prosim poĹĄljite na naslov: Deseo, PreĹĄernova cesta 8, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com

Pozdravljeni, MoĹž je pred 2 letoma postal tehnoloĹĄki viĹĄek in pristal na zavodu. Od takrat gre z njim samo nav zdol. Pogosto je pijan in takrat postane ĹĄe bolj zagrenjen, vÄ?asih verbalno nasilen in svojo jezo stresa name in na odraĹĄÄ?ajoÄ?a otroka. Rada bi mu pomagala, saj vem, da mu ni lahko. Obenem pa ima njegovo obnaĹĄanje razdiralen vpliv na druĹžino. Skrbi me, kako bo to vplivalo na otroka. Oba me spraĹĄujeta, kaj se dogaja z njim in da se mu bojita pribliĹžati, ker ne vesta, kako bo reagiral. Brala sem razliÄ?ne forume in knjige na temo alkoholizma v druĹžini in vidim, da je situacija resna. Prosila bi vas, Ä?e mi lahko svetujete, kako naj moĹžu pomagam.

Brezposelnost in alkoholizem

ÂŁÂĂŞklsh}upjhĂŞ

GENERALNI POKROVITELJ

Psiholog odgovarja (22)

Pozdravljeni gospa, Ĺ˝al mi je za vaĹĄega moĹža in njegovo izgubo sluĹžbe. Niso lahki Ä?asi in vedno veÄ? je socialne stiske in s tem porajajoÄ?e se teĹžave z zdravjem, psihiÄ?nimi teĹžavami, odnosi, alkoholizmom. Zlasti moĹĄki prenaĹĄajo takĹĄno izgubo teĹžje, saj je to udarec za njihovo samozavest in identiteto. Mnogo si ne priznajo, da imajo teĹžave, in zaradi tega ne iĹĄÄ?ejo reĹĄitev. Trpi cela druĹžina, kot ste predstavili. NajveÄ?jo ĹĄkodo doĹživljajo otroci, ki so s tem izgubili oÄ?eta, kot so ga poznali, pozitiven model, po katerem bi se lahko zgledovali, in nenazadnje prevzemajo negativne vzorce, ki jih bodo nosili v odraslo dobo. Do sedaj ste potrpeĹžljivo in soÄ?utno prenaĹĄali njegovo obnaĹĄanje. Mislim, da je Ä?as, da si vaĹĄ moĹž prizna, da ima teĹžave in se priÄ?ne spreminjati. Morali boste biti trdni in neomajni, drugaÄ?e boste podpirali njegov beg od realnosti in utapljanje v alkoholu. Povrniti si mora zagon in voljo, da se izkoplje iz situacije. Verjetno se sooÄ?a tudi z depresijo, ki pomeni negativen pogled na sebe, sedanjost in prihodnost. PriÄ?ne naj z majhnimi koraki, ki bodo prinesli majhne uspehe, in poÄ?asi si bo povrnil zaupanje vase in obÄ?utek kontrole nad svojim Ĺživljenjem. Postavi naj si dnevne, tedenske in meseÄ?ne cilje, ki naj bodo realni in dosegljivi. Predlagam, da si dobi tudi strokovno pomoÄ?, ki ga bo usmerjala in se mu pomagala sooÄ?iti tudi s psihiÄ?no stisko, ki mu pobira voljo do spremembe.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

9. septembra 2010

Kulturno obarvano poletje končano Odlično obiskane 26. Poletne kulturne prireditve so postregle z več kot 50 dogodki in prireditvami - Organizatorjem naklonjeno tudi vreme Velenje, 6. september - Festival Velenje je tudi v letošnjem poletju pripravil pestre, tokrat že 26. poletne kulturne prireditve. Končale so se konec minulega tedna s tridnevnim citrarskim festivalom »Prešmentane citre«, ki je tudi letos v treh dneh privabil veliko ljubiteljev tega inštrumenta in ljudskega petja. Za letošnje poletne prireditve je značilno, da so bile odlično obiskane. Novo je tudi to, da so se v pripravo in izvedbo vključili tudi gostinci, dobro pa je teklo tudi sodelovanje med zavodi, društvi in drugimi organizacijami, ki so mnogim popestrili letošnje poletne večere. Poletje je bilo vroče in prireditvam na prostem naklonjeno, obisk pa je marsikdaj presenetil tudi organizatorje. »Vse od konca junija, ko smo začeli letošnje poletne prireditve, nam je bilo vreme naklonjeno. Izpeljali smo več kot 50 različnih prireditev in dogodkov, večina jih je lahko potekala na prostem. Le v zadnjih dneh avgusta in prvih dneh septembra nam je vreme malce ponagajalo, izpeljali pa smo prav vse, kar smo si zadali,« nam je na začetku povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Prepričana je, da se bodo prihodnje poletje tisti organizatorji, ki so se jim na novo pridružili v letošnjem, zagotovo spet odzvali vabilu, saj so bili zelo zadovoljni z obiskom. To velja tako za gostince kot javne zavode. »Ugotavljamo tudi, da čas kolektivnih dopustov ni ovira za dobro obiskane dogodke, saj glede na dober obisk sploh nismo zaznali dopustniškega časa,« je še dodala naša sogovornica.

Nova prizorišča dobro sprejeta Poglejmo nekaj presežkov letošnjega kulturno-obarvanega poletja v mestu. Zvezde pod zvezdami so vsak ponedeljek vabile na ogled zanimivih filmov na ploščad ob

kulturnem domu. Zanje je letos značilno, da so bile več kot odlično obiskane, saj so našteli tudi do 250 obiskovalcev na eno predstavo. Vsi ponedeljki, razen zadnjega v avgustu, so bili lepi, zato so le zadnji film zavrteli v preddverju doma kulture in tako preizkusili še eno prizorišče. »Izpostavimo lahko tudi koncert skupine Jinx, ki je res razplesal Titov trg in navdušil starostno pisano publiko. Dobro se je prijelo tudi novo prizo-

bara Pokorny. Odlično so bile obiskane tudi torkove prireditve v okviru Poletja na travniku: kar devetkrat so lahko otroci tako dopoldne kot popoldne uživali v ustvarjalnosti, se učili in zabavali, pri čemer so jim pomagali mentorji iz različnih društev, ki se vključujejo v zvezo kulturnih organizacij Šaleške doline. Ta je bila letos soorganizator teh dogodkov. Prihodnje leto bodo vse, kar je bilo letos dobro, obdržali in še

obstoja.« V Fes ti va lu Vele nje že danes vedo, da bo tudi prihodnje leto zadnjo nedeljo v avgustu na Velenjskem gradu nastopil Iztok Mlakar. »To je zagotovo dogodek, ki je vsako leto znova svojstven vrhunec poletnih prireditev. Žal je vsako leto težko priti do vstopnic, ker je to avtor, ki želi nastopati le pred manjšo publiko. Najraje ima koncerte za 30 ljudi, pri nas ga uspemo nagovoriti, da je lahko obisko-

Čez Pavličevo sedlo Zadnjo avgustovsko nedeljo sem opravil daljši nedeljski sprehod na nižji dvatisočak Obir, na avstrijskem Koroškem, prav v osrčju slovenskega narodnostnega območja. Sam sprehod ne bi bil nič posebnega in zahtevnega, če me ne bi v ta del Karavank vlekla čista radovednost, kako je poleti v teh koroških hribih. Za razliko od zimske rekreacije na Peci ali Svinji planini je bil spoznavni in »socialni« učinek tovrstne rekreacije prednostni motiv in čisto drugačen kot ponavadi. Ker pozimi na smučanju res prevladuje zimskošportni moment, je poletni obisk teh hribov lahko čisto drugačen. Med množico nedeljskih planincev so prevladovali takšni, ki se jih smučarija po vsej verjetnosti ne dotakne. Pomembnejše za njih je doživljanje nedeljskega »gospodovega dneva« v domačem okolju. In kaj je lepšega kot pripeljati se po gorski cesti na visok domači očak, pred kočo ob pivu, kruhovih knedlih in mesu pokramljati v »orto« koroškem dialektu o tem in onem ter opazovati divje slovenske gore (severne obraze Savinjskih Alp) proti jugu. In kaj me je to nedeljo najbolj presenetilo? Najbolj sem bil vesel in presenečen, koliko je še slovenske besede v teh obrobnih in odročnih delih Koroške. Na nek način se mi je z vso silnostjo in realnostjo »dokazalo« dejstvo – realnost, da je vprašanje slovenskega jezika in kulture na avstrijskem Koroškem še vedno zelo aktualno vprašanje. Če se komu zdi, da dvojezične krajevne table zamujajo nekaj desetletij ali kar pol stoletja, me je živa izkušnja prepričala, da to sicer morda res drži, da pa je slovenstvo na Koroškem zdaj morda veliko bolj aktualno kot kdajkoli prej. Vpeto je v čisto nove procese, ki so posledica stvarnosti na tej in oni strani meje.

Uradno je letošnje poletne prireditve zaključil Iztok Mlakar. Njegov nastop je svojstvena, zelo zabavna gledališko-glasbena predstava, ki je navdušila tudi letos.

rišče pri kavarni Lucifer, kjer so uspeli tako glasbeni kot literarni in potopisni dogodki, kar je dobra popotnica za prihodnja poletja. Čeprav imajo ljudje radi, da poletne prireditve potekajo sredi mesta, pa nekateri dogodki vendarle sodijo na Velenjski grad. Sem lahko štejemo oba koncerta, ki smo jih pripravili v sodelovanju s Seviq Brežice, pa tudi nekatere gledališke predstave,« je prepričana Bar-

nadgradili. »Več dogodkov bomo verjetno pripravili na otroškem igrišču, kjer je letos MZPM Velenje uspešno izvajala ustvarjalne delavnice. Zagotovo bomo odkrivali še nove lokacije; letos smo preizkusili poletni kino ob Škalskem jezeru, ki se je izkazal za dobro prizorišče. Tudi festival Kunigunda je delno potekal v njem, letošnji pa je bil po mnenju mnogih najboljši in najbolje obiskan v vseh letih

valcev 70. Zato žal vsem ne moremo omogočiti obiska.« Sicer pa so se poletne prireditve čisto zares končale s Citrarskim festivalom, ki so ga morali zaradi slabega vremena v celoti prestaviti v kulturni dom. »Obisk je bil na vseh treh večerih lep, zato je prav, da ga imamo in da z njim nadaljujemo,« je za konec povedala Barbara Pokorny. bš

Avstrijska Koroška danes potrebuje slovensko manjšino. Ko se je na tem območju začel oblikovati pojem manjšina, smo bili Slovenci morda še »večina«... Pa pustimo zgodovino. Danes se število otrok v dvojezičnih šolah in vrtcih povečuje, funkcionalna dvojezičnost je čedalje bolj zaželena. Koroška potrebuje slovenstvo zaradi tega, ker multikulturnost pronica tud v najbolj tradicionalne kotičke »vzhodne marke«, ker je z multikulturnostjo prežeta njihova prestolnica Dunaj - ena od trdnjav svetovljanstva. Pa tudi zato, ker je Slovenija na nek način evropska zgodba o uspehu, državotvorna, ekonomska, kulturna in če hočete tudi športna uspešnica. Recesijski vzponi in padci in trenutna situacija so pravzaprav pričakovani v času, ko svetovna gospodarska kriza še pometa z repom ...

Navdušeni nad Mlinarsko nedeljo V nedeljo so v dolini mlinov na meji med MO Velenje in občino Dobrna člani KUD Dobrna, TD Vinska Gora in TD Dobrna izvedli 4. Mlinarsko nedeljo. Organizatorji so pet zgornjih mlinov okrasili z jesenskimi aranžmaji. Pri vsakem mlinu sta voditelja Anica Drev iz TD Vinska Gora in Gorazd Špegel iz TD Dobrna predstavila zgodovino mlina, pevci in godci iz obeh krajev pa so izvedli krajši kulturni program. Na stojnicah so lahko obiskovalci poskušali jedi iz teh krajev. Mladi likovniki z OŠ Dobrna so ves popoldan ustvarjali motive iz zanimive doline mlinov. Pungartnikovi so nudili moko iz Vovkovega mlina. Številni obiskovalci so bili navdušeni nad izvedenim programom. Organizatorjem pa je za izvrstno organizacijo in izvedbo čestital župan Občine Dobrna Martin Brecl. Tudi letošnja izvedba Mlinarske nedelje je potekala pod geslom Srečanje soseske. Obiskovalci so si lahko ogledali delovanje mlina, mlinar pa jim je povedal nekaj zanimivih zgodb iz zgodovine delovanja Vovkovega mlina.

Zakaj? Razlogov je verjetno veliko, med najpomembnejšimi pa je morda dejstvo, da se različni politični (beri svobodnjaški) miti in nemški prastrah (Urangst) razblinjajo, bolj ko Slovenija postaja trdna in ugledna, spoštovana evropska država in članica Evropske zveze. Primerljiva je celo z Avstrijo. Za deželnega glavarja Koroške so morda dvojezični krajevni napisi res samo stvar spoštovanja Avstrijskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da tako mora biti, medtem ko se mu ugled stranke in karizma njegovega strankarskega predhodnika J. Haiderja sesipata v prah. Nacionalistična politika je bila tudi v koroškem primeru zmanipulirana do skrajnosti in na račun osebnih in ekonomskih interesov in popularnosti ter graditve kulta osebnosti »največjega, najlepšega in najpametnejšega« koroškega sinu - Jörga. Njegov mit se je zrušil.

Skratka, na Koroškem se še poje in govori Slovensko, tudi na čisto navaden sončen dan, daleč od ponorelega sveta. Igrajo se Avseniki, pečejo klobase ... In še nekaj, kot pravi naša himna, naši mejaki so ne samo sosedi, ampak kot nekoč čedalje bolj Slovenci ali vsaj svetovljani. In ko bo desna politika oslabela na naši zahodni meji z Italijo, v Reziji, bodo tudi »Rozajani« spet bolj Slovenci. Matjaž Šalej

Velik vpis Poslej koncerti v orgelski dvorani še prijetnejši Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje se ponaša z dolgoletno tradicijo in zavidlji-

vim mestom med slovenskimi tovrstnimi šolami tako po opremi kot tudi po uspehih, ki jih dosegajo učenci in dijaki na najzahtevnejših glasbenih tekmovanjih. Na šoli že kar nekaj let izobražujejo za vse instrumente, z oddelkoma v Šoštanju ter v Šmartnem ob Paki pa približa glasbenega znanja in veščine željnim tudi v omenjenih okoljih. Boris Štih, ravnatelj šole, je

prepričan, da bo šolsko leto 2010/2011 zelo uspešno. Veseli jih velik vpis v programe šole. »Ta sicer še ni takšen, kot bi si ga želeli, ker nas pri tem še vedno omejuje država. Je pa dejstvo, da se bo na instrumentih v novem šolskem letu izobraževalo 725 učencev. Slabih 100 pa jih obiskuje predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno pripravnico in oddelek plesa.« Štih je izrazil zadovoljstvo, ker so v

sodelovanju z Mestno občino Velenje med poletnimi počitnicami popravili klimatske naprave v orgelski dvorani in s tem poskrbeli, da bodo koncerti v njej še prijetnejši. Z lastnimi sredstvi pa so uredili parkirišče, oder v modri dvorani, uredili so klančine v orkestralni dvorani in tako tolkalcem omogočili lažji prenos instrumentov iz učilnic v dvorano. Tatjana Podgoršek

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

9. septembra 2010

Glasbene novičke Alya tu in zdaj

Več razlogov za klic Informacije so denar, pravijo. Denar so torej tudi informacije, za katere skrbi propagandna služba. Reklamni oglasi oziroma sporočila o ugodnih nakupih, ponudbi, o pravih mojstrih so vedno dobrodošla. V naslednjih številkah tednika Naš čas bo priložnosti za take in drugačne informacije, ki jih ne kaže prezreti, veliko. Vsaj tako zatrjujejo v naši propagandni službi. V Našem času, ki bo izšel v četrtek, 16. septembra, bo kar nekaj strani namenjenih čestitkam, obvestilom in še čemu ob prazniku Mestne občine Velenje. Praznični številki bo sledila »volilno obarvana«. V njej bomo objavili kandidate, ki se bodo na jesenskih lokalnih volitvah potegovali za županski stolček v občinah Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Zato bomo to številko tednika razdelili v vsa gospodinjstva v omenjenih dolinah. V današnji številki časopisa boste našli rubriko Vedež. Drugič zapored z njo seznanjamo bralce ter bralke, kje in kakšni mojstri so jim na dosego rok, če jih potre-

bujejo. Čez 14 dni se bodo danes objavljenim pridružili novi mojstri. Zadnja septembrska številka tednika Naš čas bo znova praznična. Namenjena bo prazniku Občine Šoštanj. Razlogov za klic naše propagandne službe je več kot dovolj: 898 17 50 ali 898 17 51. Oglaševalci vabljeni! tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

ROCK PARTYZANI Za oktober napovedujejo izid novega albuma z naslovom Vedno na pravi strani. Na albumu bo nekaj že znanih uspešnic, kot so Yugo, Slovenija ma jajca, 1. maj in nekaj novih skladb. Med njimi je tudi novi single Prjatu stari, pri katerem je sodeloval Janez Zmazek – Žan in ki tudi napoveduje prihod nove plošče.

ČUKI Predstavljajo skladbo Lačni, ki je bila prvič predstavljena v oddaji As ti tud not padu!? novembra lani, ko jo je Jože Potrebuješ kot gost zapel skupaj s svojima hčerkama Evo in Petro. Skladba je nastala bolj za šalo kot zares, na vztrajno prigovarjanje pa so jo tudi posneli.

NEISHA 20. septembra bo izšel njen novi album z naslovom Krila. Neisha je na novem albumu še vedno prepoznavna avtorica in izvajalka, ki pa si je ponekod dovolila malce več veselja, hudomušnosti, sproščenosti in aktualne svežine. Uvod v težko pričakovani album je skladba z naslovom Tiste lepe dni.

VESNA ZORNIK Libertango je drugi single z njenega prvenca Tango Apasionada, zbirke desetih priredb znanih skladb argentinskega tanga, med katerimi je tudi novi single, ki je predelava skladbe I've Seen That Face Before (Libertango), s katero je Grace Jones leta 1981 doživela velik uspeh. Skladba je sicer avtorsko delo skladatelja Astorja Piazzolle.

SLOVENSKA POPEVKA Še deset dni manjka do letošnjega festivala Slovenska popevka. V nedeljo, 19. septembra, se bo v studiu 1 Televizije Slovenija predstavilo 12 izvajalcev ob spremljavi velikega revijskega orkestra RTV Slovenija. Voditeljica bo Miša Molk, v spremljevalnem programu pa bodo zapeli Anika Horvat in Prifarski muzikanti.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. LADY GAGA - Boys Boys Boys 2. LEELOOJAMAIS - Still I Try 3. KYLIE MINOGUE - Get Outta My Way Skladba Boys Boys Boys kontroverzne ameriške pevke Lady Gaga je izšla že na njenem prvencu The Fame, ki je izšel leta 2008. Nato je bila izdana tudi na posebni dvojni de luxe verziji drugega albuma The Fame Monster, ki je izšla konec lanskega leta in je poleg novih skladb postregla tudi s ponovno izdajo skladb z njenega prvenca. Skladba Boys Boys Boys je tako ponovno postala aktualna in se tudi pojavila na nekaterih lestvicah.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ansambel Toplar - Deček s tamburo 2. Cvet - Odpriva dnevu sončno stran 3. Skupina Bum - Rad bi z njo šel skozi jesen 4. Ans. Jerneja Kolarja - Dim je, ognja pa ni 5. Zupan - Iz Nasovč v Lahovče 6. Jodel express - Oktobra se že veselim 7. Polka punce - S teboj ali brez tebe 8. Prleški kvintet - Kriza 9. Igor in zlati zvoki - Slovenček 10. Ans. Ceglar - Svojega sina ne dam

… več na: www.radiovelenje.com

Simpatična pevka Alya je vse leto preživela delovno. Dopustovala je šele konec avgusta, saj prej zaradi koncertov in obveznosti ni našla prostega termina. V prvih dneh septembra predstavlja novi single z naslovom Tu in zdaj (v angleški različici Say goodbye), za katezačetku prihodnjega leta. Jan Plestenjak je svoj zadnji album Klasika izdal v začetku leta 2009, na njem pa objavil predelave starih uspešnic, ki jih je posnel skupaj s simfoničnim orkestrom.

Robbie in Gary prvič skupaj Novi single Shame Robbieja Williamsa, ki ga je napisal in zapel skupaj z bivšim kolegom iz skupine Take That Garyjem Barlowom, je doživel svetovno radijsko premiero. To je sploh prvič, da je dvojica izvedla in posnela kak duet, prvič, odkar je Robbie leta 1995 zapustil skupino Take That, pa sta skupaj napisala tudi celotno skladbo. Skladba Shame napoveduje novo zbirko največjih uspešnic In And Out Of Consciousness – The Greatest Hits 1990-2010, na kateri bo kar 39 skladb, z njo pa Robbie Williams obeležuje 20 let svoje glasbene kariere. Zbirka bo na prodajnih policah od 11. oktobra dalje in prinaša zagotovo najboljši pregled uspešnic v karieri enega največjih britanskih pop zvezdnikov zadnjih dvajsetih let.

Umaknite se Klyie rega je konec avgusta posnela še videospot. Single je bil posnet v studiu v Nemčiji, za aranžma pa je poskrbel Oliver Dommaschk, ki je v bogati karieri sodeloval tudi z Mary J. Blidge, Snoop Doggom in Missy Eliot. Kmalu prihaja na male ekrane tudi videospot, ki ga je Alya snemala štiri dni na različnih lokacijah po Sloveniji in na Hrvaškem. Za jesenske dni Alya obljublja številne nastope, ki jih tudi sicer v letošnjem letu ni manjkalo.

Jan napovedal nov album Jan Plestenjak je napovedal izdajo novega albuma. Skladbe zanj naj bi bile že napisane, bilo naj bi jih celo več, končna selekcija pa bo narejena v prihodnjih tednih. Z ekipo prekaljenih glasbenikov, vključno z multiinstrumentalistom in aranžerjem Martinom Štibernikom ter koproducentom Iztokom Turkom in orkestrom bodo skladbe dodelali, album pa naj bi izšel v

Kylie Minogue bo 27. septembra izdala svoj novi single z naslovom Get Outta My Way. Skladba je že drugi single s Kyliejinega najnovejšega albuma Aphrodite, ki je izšel julija letos. Album je postal že peti album 42letne avstralske glasbenice, ki je priplezal na prvo mesto britanskih glasbenih lestvic. Tako je Kylie postala prva samostojna izvajalka v zgodovini britanskih lestvic, ki je imela kar štiri prvouvrščene albume v štirih desetletjih. Aphrodite je hkrati njen najbolje prodajan album po vsem svetu po albumu Fever, ki je izšel leta 2001.

Tide tudi v slovenščini Skupina Tide je v petih letih delovanja izdala tri plošče in posnela sedem videospotov. Poleg domačih nastopov so se predstavili tudi v Italiji, Srbiji, Avstriji, na Hvaškem, Nizozemskem in v Ameriki ter nastopili kot predskupina rock velikanov Iron Maiden in Uriah Heep. Zadnjo ploščo Regeneration so izdali tudi v tujini, album je namreč pod okriljem nemške založbe izšel v kar trinajstih evropskih državah. Promocijo plošče na tujih trgih pričenjajo prav zdaj, domačim privržencem pa skupina, ki sicer snema izključno v angleščini, poklanja prvo skladbo v domačem jeziku. V sodelovanju s Tonetom Kregarjem iz skupine MI2 so ustvarili pesem Tvoja stvar v slovenskem jeziku, ki bo radijski eter zajadrala že v začetku septembra.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 12

9. septembra 2010

12 Ludvik Golob, predsednik šmarških žogobrcarjev, je bil skupaj z ženo in hčerko prejšnjo nedeljo na derbiju obeh novincev v 2. ligi – Šmartna 1928 in Doba na trnih. Po štirih zaporednih porazih so njegovi morali zmagati. Ko so gostje povedli, se je že ustrašil, da je bila zaman šokterapija. Stvar je vzel v svoje roke – usta. Močno je zažvižgal s prsti in opozoril svoje domače fante, naj se ne igrajo z njegovi živci in živci gledalcev. “Morate zmagati!” je ukazal z žvižganjem. In so.

Solze v očeh Mnogi delavci Vegrada so imeli solze v očeh zaradi socialne bombe; »odstopla« direktorica pa zaradi prave.

Veliko zanimanje Gorenje je bilo na sejmu v Berlinu deležno velike pozornosti. Mnogi so njihove izdelke tudi fotografirali. Nekateri, predvsem iz azijskega konca, zelo zelo pozorno.

Za premislek Ne velja vedno in za vse, da zdravnik toliko velja, kakršna je njegova plača.

Brez replik

Dušan Romih (prvi z leve) in Drago Hramec - Rebrca sta sokrajana v Velikem Vrhu, oba sta strastna lovca. Očitno tokrat kljub temu, da ima Dušan na sebi predpasnik Lovske družine Oljka Šmartno ob Paki, o lovu in lovskih trofejah ne govorita. Razen, če slednje Dušan meri z ribiškimi merami.

Velenjski svetniki so imeli pred dnevi še dopisno sejo. Nekateri pravijo, da je bilo to prikladno, saj ni bilo mogočih replik.

Dobre sejemske predstavitve si v Gorenju težko predstavljajo brez Grete Kokot Rajkovič, vodje produktnega »piara« in direktorice marketinga za Slovenijo, Petre Gačnik. Ne le, da poskrbita, da je vse postavljeno na pravo mesto, sta tudi odlični gostiteljici, ki znata proizvode poslovnim partnerjem tudi dobro predstaviti; da o njuni simpatičnosti sploh ne govorimo. In če ju v smeh z dobro šalo spravi še prijatelj, potem jima kupci le stežka dahnejo NE.

lesarjev v Nazarjah so znova opozorili na še vedno mnoge težave lesarjev. Menda tudi zato, ker so mnogi predpisi še preveč leseni. In uradniki tudi.

Čudno Ob opozarjanju nekaterih, da gre med Premogovnikom in Tešem za preveč »vezano trgovino«, drugi zagotavljajo, da sploh ni tako. Saj Premogovnik Tešu dobavlja surovino za elektriko, elektriko pa kupuje od vodarjev.

Strah pred nevihto Nas res lahko doleti kakšna močnejša nevihta? Saj domala vsi novi kandidati za župane napovedujejo nov veter!

Porazi Veselje v Šoštanju in zmaga Šoštanj je dobil novo igrišče za otroke. Mnogi odrasli poudarjajo, kako so ga veseli.

Preveč leseni Na razvojni konferenci

Gorenje je bilo zadnje dni na tujem močno različno uspešno. Tisti rokometni so se vrnili praznih rok, »belotehnično« Gorenje pa je v Berlinu doseglo svojevrstno zmago.

Glavni cilj: stabilna in močna ekipa Hrgoti točki na Japonskem

Predstavljamo Ženski rokometni klub Nazarje – Letos članice v prvi B ligi – V klubu trenirajo tudi mlajše selekcije - Včlanjenih okrog 80 deklet

Kot smo poročali, se je Robert Hrgota s slovensko reprezentanco udeležil tekmovanj za veliko poletno nagrado v Hakubi na Japonskem. Na prvi tekmi je z 29. mestom osvojil prve točke, na drugi pa mu to ni uspelo. Marjan Jelenko pa navdušuje na tekmovanjih alpskega pokala v nordijski kombinaciji (NK). V češkem Liberecu je na prvih tekmah kot najboljši Slovenec osvojil 11. in 12. mesto. V smučarsko skakalnem centru ob Velenjskem gradu pa je bilo tekmovanje za točke pokala Slovenije. Nastopilo je več kot 100 tekmovalcev v solo skokih in NK. Izidi domačih skakalcev - mladinci do 16 let: 3. in 8. Urh Krajnčan; mladinci do 18 let: 9. in 10. Niko Hižar, 10. in 16. Robert Vitez, 18. in 19. Žan Zagomilšek; mladinci do 20 let: Marjan Jelenko 9., člani: Gašper Berlot 3. in 11. mesto. V nedeljo so se pomerili še v NK. Pri mladincih do 16 let: 1. Krajnčan, 6. Matevž Samec; mladinci do 18 let: 3. Žan Zagomilšek. Najhujši boji pa so potekali v članski kategoriji, v kateri je domača matadorja Marjana Jelenka in Gašperja Berlota, ki sta osvojila 2. in 3. mesto, ugnal njun reprezentančni kolega Tržičan Mitja Oranič. Na pokalnih tekmovanjih dečkov do 14 let v ljubljanskem Mostecu je popolno domače slavje skalil Matevž Samec, saj je na obeh tekmah zasedel drugo mesto. Mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vabijo v klub. Vaditi boste lahko začeli z alpskimi smučmi. Več o klubu: velenje-skijump.si

Vesna Glinšek

Ženski rokometni klub Nazarje bo to sezono nastopal v prvi B slovenski ligi. Po besedah trenerja Branka Dobnika je to začetek novega obdobja rokometa v Savinjski dolini. Klub, ki sicer deluje že osem let, bo namreč letos v 1. B ligi nastopal prvič. Ekipa je sestavljena večinoma iz mladih deklet. To so igralke, ki so v klubu že igrale, a v mlajših selekcijah. Trener je prepričan, da je prestop v 1. B ligo pomemben mejnik: »S tem namenom sem lansko leto tudi prišel v ta klub. Naredil sem štiriletni projekt, v katerem želim skupaj s svojo ekipo ustvariti piramido kluba, pri čemer naj bi vrh predstavljala članska ekipa. Ta dekleta bi morala biti vzor in vzpodbuda za trening mlajšim generacijam.« Hkrati so imenovali tudi nov upravni odbor, katerega predsednica je Saša Sedovšek in sekretarka Sandra Djujič. »Kot vodja tega projekta sem v klub povabil znana imena iz sveta rokometa, kot so: Miro Požun, Darko Repenšek,

Na sliki je lanska ekipa starejših deklic, ki bodo nosile tudi glavno breme letos v članski ekipi. To so: Sandra Melavc, Manca Ocvirk, Špela Kramer Štiglic, Deja Praznik, Mojca Cigale, Sara Poličnik, Kristina Božič, Maruša Sedovšek, Anja Remic; od starejših so se ekipi pridružile: Sanja Danojevič, Maša Repenšek, Mojca Bitenc, Almira Ahmetovič, Amadeja Šalomun, Snežana Lamper, iz Velenja sta prišli Dijana Lakič in Iris Majstorovič, iz Celja pa Tjaša Drobne.

Jože Kavtičnik in ostale športne zanesenjake, ki si, tako kot jaz, želijo, da ustvarimo dobro rokometno jedro v Savinjski dolini.« Dekleta in trener se zavedajo, da jim ne bo lahko. »Konkurenca bo gotovo močna. Poleg tega večina naših igralk še nima izkušenj z igranjem v članski ekipi, tako da bo to leto prilagajanja in uigravanja. Nočem biti pesimist, a posebnih rezultatov ne pričakujemo. Trenutno je najbolj pomembno to, da se v tej ligi ustalimo, ter da igralke same dobijo občutek profesionalnosti, čeprav na

amaterski ravni,« dodaja Dobnik. Je eden od kasnejših ciljev prva A liga? »V projektu je ta cilj začrtan, a ne v tem letu. Vsekakor želimo napredovati v močno in stabilno ekipo, to pa predvsem z vzgojo domačih igralk. Zato bomo dekleta začeli iskati že v nižjih razredih osnovne šole pri mini rokometu.« Na novo sezono s dekleta zavzeto pripravljajo.»Trenirajo dvakrat dnevno: zjutraj pod vodstvom profesorja Primoža Jelšnika, tudi profesorja na Osnovni šoli v Nazarjah, popoldne pa delamo z žogo.«

O tem, kako dobro bodo dekleta pripravljena, bodo pokazale prve tekme. Ob tem trener dodaja: »Zavedati se moramo zavedati, da to ni profesionalna ekipa, zato se morajo dekleta preprosto ujeti. Kako dobro jim bo to uspelo, pa bodo pokazale prve tekme.« Na odgovor ne bomo čakali dolgo. Njihovo prvo srečanje bo namreč že 25. septembra z ekipo Brežic v Brežicah, teden dni kasneje pa bo povratna tekma v Nazarjah.

Mlade nogometašice v Velenju, Šmartnem, Stojncih Prihodnje leto bo v Italiji evropsko nogometno prvenstvo za nogometašice do 19. leta starosti, na katerega se bodo skušale uvrstiti tudi mlade Slovenke. V predtekmovanju bodo ekipe razdeljena na 11 skupin, Slovenke bodo igrale v 6. skupini skupaj s Francozinjami, Gruzijkami in sovrstnicami Valižankami. Začetni turnir bo v naši državi v naslednjih dneh, in to v Stojncih ter na Rudarjevem igrišču z umetno travo in na igrišču v Šmartnem ob Paki. Razpored tekem: Stojnci, 11. 9: Wales - Gruzija; Velenje : Francija Slovenija; ponedeljek - Šmartno: Wales - Slovenija; Velenje: Gruzija - Francija; četrtek, 16. 9.: Stojnci: Francija - Wales; Šmartno: Slovenija - Gruzija. Začetek vseh tekem bo ob 15. uri.

Rokomet moja igra Rokomet je zelo priljubljena igra med mladimi. V Rokometnem klubu Gorenje se tega zavedajo, zato vas vabijo, da svojega otroka vključite v njihovo rokometno šolo, ki bo potekala na vseh osnovnih šolah v Velenju. V šolo se lahko vključijo dečki, rojeni leta 2000, 2001 in 2002. Letna članarina znaša 20 . V ceno je všteto okrog 70 ur vadbe in novoletno darilo. Poleg vadbe bomo organizirali še turnirje, na kterih bodo otroci osvojeno znanje pokazali tudi staršem. Več podrobnosti lahko dobite tudi na telefonski številki 041 403-170 (Planinc).

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 13

ŠPORT

9. septembra 2010

Komu prva nočna zmaga? Nogometaši Rudarja jutri na otvoritvi žarometov v Lendavi - V sredo spet s Triglavom Zaradi kvalifikacijskih tekem najboljše slovenske izbrane vrste in mladih upov v prvi nogometni ligi konec prejšnjega tedna ni bilo rednega prvenstvenega kroga. Trenerji, tudi Rudarjev Bojan Prašnikar, so prvenstveni premor izkoristili za nabiranje novih moči in izpopolnitev nekaterih taktičnih zamisli. Velenjski je gotovo veliko pozornosti namenil tudi zboljšanji strelskih sposobnosti svojih nogometašev. Rudarji so bili na krajših tridnevnih pripravah v Zrečah, v soboto pa so skupaj z nogometaši CM Celja polepšali slavje v Malečniku ob 50-letnici tega kluba. Igrali so vsak z vsakim, posamezna tekma pa je trajala 45 minut. V prvi tekmi so izgubili z 1 : 2 s Celjani, na drugi pa so s 4 : 1 premagali slav-

V sredo spet s Triglavom

ljenca, člana 3. lige. Rudarje pa je doletela čast, da bodo jutri, v petek, skupaj z domačo Nafto kot prvi zaigrali pod žarometi v tem kraju. Ta pridobitev bo

Pomembna zmaga Ljubitelji nogometa v Šmartnem (končno) dočakali prvo zmago in prve domače zadetke – V naslednjem krogu v Šmartnem Mura 05

gotovo dodaten motiv za obe moštvi, da bosta zaigrali na zmago, saj se bosta želeli vpisati v tamkajšnji anale kot prvi, ki sta dobili nočno tekmo. Lendavčani, trenut-

Prvi so se smejali gostje, saj je imel v 17. minuti Tadej Pusovnik prekratko roko in 0 : 1. Po nekaj poizkusih preboja je v 20. minuti za veselje pod Goro Oljko poskrbel Alen Mujanovič (na sliki z žogo) z izenačenjem. Šmarška igra je le

Stanko Božičevič

Ni bilo lahko Šmarčanom po štirih zaporednih ničlah loviti zadnji vagon drugoligaškega vlaka. Novi prvi mož domače stroke je le delno presenetil s postavitvijo, saj je s tribune potegnil že skoraj

odpisanega Vasiča in malo spremenil postavitev. Bolj previdna igra je tudi gostom omogočila nekaj obetavnih akcij, še posebej, ker so domači, verjetno pod pritiskom, imeli nekako težke noge.

nekako stekla in v 32. minuti je pred vrati igralcev Doba njihov igralec z roko prekinil Šmarško akcijo. Mujanovič je rutinirano poskrbel za prvo vodstvo domačih v 2. SNL. Ko je Dejan Podbrežnik potrdil, da so napadalci naravnali merilne naprave, je pomenilo 3 : 1 pred odhodom v slačilnice pravo olajšanje napetih igralcev in

no na tretjem mestu s točko manj od vodilnega Maribora (ima tekmo manj) in Domžal, so si v dosedanjih 7 krogih priigrali 15 točk to je sedem več od Velenjčanov. Trener Rudarja Bojan Prašnikar: »To bo naše drugo gostovanje po vrsti. Potrebujemo točke. Zato mora mo zai gra ti na vso moč. Upam, da si bodo naši napadalci spet priigravali priložnosti za zadetek kot na prejšnjih tekmah, a s to razliko, da bodo končno začeli tudi zadevati. Potem bodo naše igre seveda veliko bolj zanimive za gledalce. Domači nogometaši so v dosedanjih krogih pokazali dobro for mo. Gotovo se bodo želeli z zmago zahvaliti vsem, ki so zaslužni za to pridobitev. Zato pričakujem zelo zanimiv spopad.« Pred rudarji je zelo natrpan urnik tekem. Jutrišnjemu prvenstvenemu krogu bo že v sredo sledila tekma 2. kroga pokala Hervis. Žreb jim je namenil Kranjčane. Torej je pred njimi priložnost, da se nogometašem Triglava Gorenjske oddolžijo za prvenstveni poraz. V soboto, 18. 9., bodo ob jezeru v prvenstveni tekmi gostili Hit Gorico, v sredo, 22. 9., Olimpijo, 25. 9. pa bodo gostovali v Štajerski prestolnici pri Mariboru. vos

vodstva kluba. Nadaljevanje je bilo sicer podobno prvemu delu, s tem da so se gostje malenkost bolj odprli. V dinamičnem ritmu so domači izkoristili napako obrambe Doba in Mujanovič je - z značilnim zaključkom - s tretjim zadetkom nekako zagotovil prvi šmarški točkovni trojček. Nekaj minut za tem bi lahko s svojim »kvartetom«, ko je s kakšnih 5 metrov nesrečno zgrešil, potopil goste. Ti so z evro zadetkom s prostega strela v 74. minuti sicer znižali rezultat, a so se Šmarčani zadnji smejali, saj so srečanje varno pripeljali do konca. Pohvaliti je potrebno borbenost in željo ekipe. V zadnjih vrstah je bil Tilen Kompan nesporen gospodar, na sredi je S. Jelen predvsem z glavo »polovil« nešteto žog, skesanec Senad Jahič pa je pokazal, da je lahko s primernim nastopom »dodana« vrednost. Konkurenca pri napadalcih kaže, da se bodo ob Mujanoviču mladci lahko naigrali in dokazali. Zelo dobrodošla in pomembna zmaga je prišla v pravem trenutku. Verjamemo, da bo ta rezultat pomenil Šmarčanom še dodatno spodbudo pred nedeljskim (ob 16.00) srečanjem z Muro. A. P., foto: vos

Prvi poraz Šoštanja Nogometaši Šoštanja so v tretjem krogu Štajerske lige letos prvič izgubili. V Šoštanju so se pomerili z ekipo Zavrča, ki je eden glavnih konkurentov Šoštanja za napredovanje v višjo ligo. Na začetku so Šoštanjčani zapravili nekaj očitnih priložnosti za zadetek, nato pa se je potrdil star nogometni pregovor – če ga ne daš, ga dobiš, tako da so v 32. minuti nekoliko nesrečno, a po lastni napaki prejeli zadetek. Tudi drugi zadetek je bil dosežen še v prvem polčasu; žoga se je od enega od obrambnih igralcev

Sedaj vso pozornost državnemu prvenstvu Rokometaši Gorenja v Nemčiji (po pričakovanju) niso uspeli – V uvodni tekmi novega državnega prvenstva v soboto v Škofji Loki Rokometaši Gorenja se na kvalifikacijskem turnirju v Nemčiji niso uvrstili v Ligo prvakov. V Karlsruheju so poleg njih od petka do včeraj nastopili še gostitelji, igralci Rhein-Neckar Löwna ter še španski Ademar Leon in danski Bjerringbro-Silkeborg. Slovenski podprvaki so izgubili vse tri tekme (izidi v rubriki Tako so igrali), v najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje pa so se uvrstili Nemci, ki so tudi veljali za glavne favorite in bi bila njihova neuvrstitev gotovo veliko presenečenje. Turnir je bil gotovo pomembna izkušnja in priprava Velenjčanov na soboto, ko bodo v prvi tekmi novega državnega prvenstva gostovali pri Merkurju v Škofji Loki. Trener Branko Tamše o turnirju: Žal smo Izgubili vse tri tekme. Pokazali smo različne obraze. Obramba je delovala izredno, naslednjič sila slabo, v napadu smo na trenutke delovali zelo dobro, na trenutke pa brez pravih rešitev. Opazna je bilo, da še nismo dovolj uigranost. Iz turnirja moramo

Branko Tamše

potegniti dobre stvari ter se učiti iz napak. Vsekakor pa je bil dragocena izkušnja za vse in spodbuda, da se bomo trudili naprej. Mislim, da smo na pravi poti in da delamo dobro. Pred nami je gostovanje v Škofji Loki. Naše ambicije so znane, želimo se vključiti v boj za vrh, zato bomo in moramo zaigrati kar najbolj zavzeto in se dobre volje vrniti

Že na uvodu derbi Rokometašice Veplasa v uvodni tekmi na Obali, v Piranu

Snežana Rodič

Konec tega tedna se bo nova tekmovalna sezona začela tudi za rokometašice v 1. A ligi, kamor so se po letu dni vrnile igralke velenjskega Veplasa. Že na začetku bodo na veliki preizkušnji na gostovanju v Piranu.

Po besedah trenerke Snežane Rodič so dobro pripravljene na sezono, v kateri bo seveda njihov glavni cilj obstanek v ligi in nabiranje izkušenj, saj je ekipa zelo mlada: »Telesno smo dokaj dobro pripravljene na novo tekmovalno sezono. Odigrale smo kar nekaj prijateljskih tekem, tudi mednarodnih, med katerimi so si dekleta nabrale pomembne izkušnje. Zavedamo se, da je pred nami zahtevna sezona. Ekipa je mlada in še precej neizkušena. To bomo skušale nadoknaditi s hitro igro oziroma hitrimi nasprotnimi napad. Žal smo za nekaj časa ostale brez odlične Sabine Halilovič (operacija slepiča). Žreb je nanesel, da bo za nas že prva tekma s Pirančankami derbi. Upam, da bomo zaigrale tako, kot znamo in želimo.« vos

Izgubile z aktualnimi prvakinjami

Šoštanja preusmerila v gol, tako da je bil vratar povsem nemočen. V 78. minuti so gostje povedli že s 3 : 0, častni zadetek za

Šoštanjčane pa je iz kazenskega strela dosegel Matic Hudarin v 88. minuti in tako postavil končni izid srečanja 1 : 3.

V soboto Šoštanjčani gostujejo v Poljčanah. tr, foto: vos

Igralke Rudarja Škale so v drugem krogu prve lige gostovale v Novem mestu pri Krki. Igrale so zelo požrtvovalno in dolgo kljubovale aktualnih prvakinjam. V zadnjih dvajsetih minutah pa se ni izšlo po njihovih željah. Domače so dosegle dva zadetka in zmagale z 2 : 0. Zaradi dveh reprezentančnih

tekem sledi kratek premor. Prvenstvo bodo prvoligašice nadaljevale 19. 9. Velenjsko-škalske igralke bodo v 3. krogu gostile Jevnico iz občineLitija. A. K.

Nadaljevanje na str. 14-

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 14

MODROB E L A KRONIKA

Pridržali so ga do iztreznitve Velenje, 3. septembra – V petek popoldan je na pešpoti v Sončnem parku ob Kidričevi cesti voznik neregistriranega kolesa z motorjem vozil po nedovoljeni površini in pri tem trčil v dve peški. Pri trčenju je voznik padel, vendar se ni telesno poškodoval. Prav tako se nista poškodovali peški. Policisti so pri vozniku opravili preizkus alkoholiziranosti. Alkotest je pokazal na 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, zato so voznika na policijski postaji pridržali do iztreznitve.

Padel in se hudo poškodoval Velenje, 5. septembra – V nedeljo, približno ob pol osmih zvečer, se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti zunaj naselja Velenje. 55-letni voznik kolesa z motorjem je vozil po regionalni cesti iz Škal proti Velenju. Pri odcepu za komunalno odlagališče je zaradi neprilagojene hitrosti in načina vožnje izgubil oblast

nad vozilom. Padel je in se pri tem huje poškodoval. Na zdravljenje so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.

Izgubil oblast nad vozilom Velenje, 6. septembra – V ponedeljek popoldne se je zgodila prometna nesreča na Preloški cesti v Velenju. Kot so ugotovili policisti, je 25-letni voznik osebnega avtomobila na levem preglednem ovinku (pri odcepu za kinološko društvo) zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. To se je po vijuganju z ene na drugo travnato površino cestišča obrnilo na bok in tako drselo več kot 20 metrov, oplazilo cevi magistralnega toplovoda, trčilo v betonski nosilni steber toplovodne napeljave ter se zagozdilo pod njim. Vkleščenega voznika so rešili gasilci PGD Velenje, reševalci pa so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da se je voznik v nesreči huje telesno poškodoval.

V skrbi k b za zdravj zdravje Obremenilno ttestiranje Obremenilno estiranje kardiovaskularnega karrdiovaskularnega sistema, sistema, in ternistična obr avnava, g inekološki pr egled za žženske, ensk internistična obravnava, ginekološki pregled pregled pr egled prostate prostate in odkrivanje odkrivanje a rizičnih faktorjev faktorjev za moške. mo t: 03 78 7 08 140 e: info@terme-dobrna.si info@terme-d

9. septembra 2010

Obnašajmo se samozaščitno Vsak dan se dogajajo vlomi in tatvine. Da temu ne bi bilo tako, lah ko pri po mo re mo tudi mi sami s svojim samoza ščit nim obna ša njem. Poskrbite za svojo last ni no, ko odhajate od doma. Preverite, če ste zaklenili vrata in zaprli okna. Ključev pa nikar ne puščajte pod predpražniki ali v cvetličnih lončkih. Denar, dokumente in vredne predmete shranite na varno mesto. Ko zapuščate svoje vozilo, ne puščajte na vidnih mestih vabljivih predmetov, še manj tor bic. Denar nic ne puščanje brez nadzora, ko ste v lokalu ali trgovini, prav tako je ne nosite na vidnem mestu ali odprti torbici.

www.terme-dobrna.si w ww.terme-do

Nagradna križanka Termo Shop

Zmanjšajte stroške ogrevanja kar do 70 % … in naložbo odplačajte s prihrankom! Rešitev:

Zmogljive TOPLOTNE ČRPALKE Celovite rešitve varčnega ogrevanja od zamisli do izvedbe! Obiščite nas lahko tudi na MOS-u v Celju! Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 20. 9. 2010 na naslov: Naš čas, d.o.o., Šaleška 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Termo Shop«. Izžrebali bomo 3 majice Termo Shop.

1. ŽNL – 2. krog Krka – ŽNK Rudar Škale 2: 0 (0:0) Drugi izidi: Jevnica – Dornava 9:0 (5:0), Pomurje Beltinci – Maribor 2:0 (0:0), Krka – Rudar Škale 2:0, Velesovo Kamen Jerič – ŽNK HV TOUR Sl. Gradec 1:8 (0:4). Vrstni red: 1. Sl. Gradec 6, 2. Krka 6, 3. Jevnica 3, 4. Rudar Škale 3, 5. Maribor 3, 6. Beltinci 3, 7. Velesovo 0, 8. Dornava 0. Rudar Škale: Strassing, Bric, Balzinšek (od 74. Wieser), Sadikaj, Zagaajšek, Levačič (od 88. Tič), Založnik, Žganec, Sevšek (od 84. Dervič) , Murič, Antolič. Trener: Uršnik. Prihodnji krog, 19. 9.: Rudar Škale – Jevnica (16.00)

2. SNL, 5. krog Šmartno 1928 – Roltek Dob 4:2 (3:1) Strelci: 0:1 Klopčič (19), 1:1 Mujanopvič (33, 11 m), 3:1 Podbrežnik (43), 4:1 Mujanovič (63), 4:2 M ešanovič (75). Šmartno 1928: Pusovnik, Jahič, Kramar, Kompan, Grešovnik, Jelen (od 79. Veber), Podbrežnik (od 70. Plesnik), Podgoršek, Vasič (od 54. Lenošek), Jamnikar, Mujanovič. Trener: Stanko Božičevič. Drugi izidi: Dravinja Kostroj : Aluminij 3:0 (2:0), Interblock : Krško 1:0 (0:0), Mura 05 : Garmin Šenčur 0:2 (0:1), Stanko 14., Robnik 65., Labod Drava : Bela krajina 0:2 (0:1), Mitrakovič 66., Martinovič 68. Vrstni red: 1. Garmin Šenčur 12 točk, 2. Dravinja Kostroj 11, 3. Aluminij 10, 4. Interblock 8, 5. Bela krajina 8, 6. Labod Drava 7, 7. Krško 6, 8. Šmartno 1928 3,

9. Roltek Dob 2, 10. Mura 2. Najboljši strelci: 9 - Stanko (Šenčur), 5 Kmetec (Aluminij), Mujanovič (Šmartno), Robnik (Šenčur). Pari prihodnjega kroga: Roltek - Dob Krško, Bela krajina - IB Interblock, Aluminij Labod Drava, Garmin Šenčur - Dravinja Kostroj, Šmartno 1928 - Mura 05.

ŠNL – 3. krog Šoštanj – Zavrč 1:3 (0:2) Šoštanj: Mušic, Bulajic, Avdic, Kurnik, Rebernik, Spasojevic, Hudarin, Softic (od 70. Mežnar), Linic (od 85. Filipovbič), Obu (od 78. Vejizinovič), Džajic (od 57. Umihanič). Trener: Ervin Polovšak. Strelci: 0:1 – Rumež (32), 0:2 - Murat(45'), 0:3 - Ceh(78')1:3 - Hudarin(88. 11 m) Drugi izidi: Pohorje - Koroške Gradnje 4 : 1, Mons Claudius - Peca 1 : 2, Gic Gradnje Rogaška - Boč Poljčane 3 : 2, , Zava Gerečja

Napisali ovadbo in ji izrekli prepoved približevanja V torek, 31. avgusta ponoči, sta prišla na velenjsko policijsko postajo telesno poškodovana 29-letni moški in njegova 22-letna zunajzakonska partnerka. V pogovoru in pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da sta se v stanovanju najprej sprla, nato pa še stepla. Pri tem je partnerka z nevarnimi predmeti poškodovala moškega. Obema so v dežurni ambulanti velenjskega zdravstvenega doma nudili zdravniško pomoč in ju kasneje z reševalnim avtomobilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Po ogledu kraja pretepa in na osnovi zbranih obvestil so za žensko zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe ter nasilja napisali kazensko ovadbo in jo poslali na Državno tožilstvo. Hkrati so ji izrekli prepoved približevanja partnerju.

Napisali kar nekaj plačilnih nalogov Prejšnji teden so velenjski policisti napisali kar nekaj plačilnih nalogov za kršitelje javnega reda in miru. Prejšnjo sredo si ga je zaradi motenja nočnega miru v stanovanju na Prešernovi cesti v Velenju prislužila stanovalka v bloku, sicer že znana kršiteljica. Dan kasneje so napisali plačilna naloga očetu in sinu, ki sta se sprla na dvorišču stanovanjske hiše v Lipju. Oba zaradi takih »dogodkov« že dobro poznajo. V soboto dopoldan je v stanovanju v bloku v Šaleku stanovalka, ki je preveč pogledala v kozarec, udarila sinovo dekle. Za neprimerno dejanje si je »prislužila« plačilni nalog. V soboto ponoči pa so ga napisali mlajšemu moškemu, ki je v stanovanju na Goriški cesti v Velenju ogrožal varnost svoje mame.

Vedel se je neprimerno do prodajalk in policista

Termo Shop, d. o. o. Šempeter, Rimska 176 PE Velenje, Cesta talcev 5 www.termoshop.si

Tako so igrali

Iz policistove beležke

vas - Carrera Optyl Ormož 1 : 1, Marles hiše - Tehnotim Pesnica 0 : 5, Podvinci - Šmarje Pri Jelšah 1 : 1. Vrstni red: Mušič, Avdič, Filipovič, Mežnar, Rebernik, Vukančič, Hudarin. Vejizovič, Umihanič. Vrstni red: 1. Zavrč 9, 2. Peca 3. Šoštanj 6, 4. Pohorje 6, 5. NK Tehnotim Pesnica 6, 6. NK Boč Poljčane 4, 7. Šmarje pri Jelšah 4, 8. NK Zava Gerečja vas 4, 9. NK Carrera Optyl Ormož 4, 10. NK Marles hiše 3, 11. NK GIC Gradnje Rogaška 3, 12. Podvinci 2, 13. Mons Claudius 0, 14. ND Koroške gradnje 0.

Kvalifikacije za ligo prvakov Gorenje – Rhein Neckar Löwen z 28:33 (13:20) Rhein Neckar Löwen: Gensheimer 11,

V ponedeljek, 6. septembra popoldan, se je v Mercatorjevi prodajalni Standard v Velenju 67-letni moški vedel neprimerno do prodajalk. Posredoval je varnostnik Sintala, ki ga je kršitelj napadel in udaril. Varnostnik je kršitelja obvladal do prihoda policistov. Kršitelj je nato napadel še enega od policistov in ga udaril. Da ga je ukrotil, je policist uporabil prisilna sredstva. Zaradi telesnih poškodb so vročekrvneža odpeljali v dežurno ambulanto velenjskega zdravstvenega doma, od tam pa v celjsko bolnišnico. Kraj neljubega dogodka si je ogledala posebna komisija, ki bo za kaznivo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi in povzročitve lahke telesne poškodbe podala za kršitelja kazensko ovadbo na Državno tožilstvo.

Delal bo V četrtek, 2. septembra zjutraj, so bili policisti obveščeni, da je nekdo vlomil v dva kontejnerja na gradbišču na Efenkovi cesti v Velenju. S sabo je odnesel električno in zidarsko orodje, med drugim agregat znamke Honda, udarno kladivo Millwauke in kotni brusilnik Dewalt.

Odtujila parfume v vrednoti 898 evrov V soboto, 4. septembra dopoldan, so poklicali policiste v prodajalno DM v Veleja parku v Velenju. Policisti so ugotovili, da je prejšnji večer nekdo izkoristil odsotnost prodajalke in s polic vzel različne parfume v skupni vrednosti 898 evrov. Za neznano ljubiteljico dišav, ki jo je posnela tudi varnostna kamera, še poizvedujejo.

Dejanja, vredna pohvale Prejšnji četrtek dopoldan je občan prinesel na Policijsko postajo Velenje moško denarnico. Našel jo je na parkirnem prostoru pred Rdečo dvorano v Velenju. Zagotovo je s tem razveselil lastnika iz Brd nad Dobrno, ki so ga policisti obvestili o najdbi denarnice. Pohvale je vreden tudi občan, ki je prejšnji petek zvečer prinesel na policijsko postajo mobilni telefon NOKIA 5200. Našel ga je na Cesti talcev v Velenju. Lastnik ga lahko dobi na velenjski policijski postaji.

Gunnarsson 6 (Čupić 1) itd. Gorenje Velenje: Gajić, Skok, Zaponšek, Bezjak 2, Manojlović 4, Rutar, Cehte 2, Miklavčič 2, Musa 3, Štefanič, Golčar 1, Šoštarič, Gams 8 (6), Bajram, Nosan, Šimič 6 (4). Sedemmetrovke: Rhein Neckar Löwen 5 (5), Gorenje Velenje 12 (10). Izključitve: Rhein Neckar Löwen 12 minut, Gorenje Velenje 10 minut. Rdeči karton: Myrhol.

Gorenje – Reale Ademar 21:27 (12:15) Gorenje Velenje: Gajić, Skok, Bezjak 3, Manojlović 1, Rutar, Zaponšek, Cehte 6, Miklavčič 1, Musa, Štefanič, Golčar 2, Šoštarič, Gams 2 (1), Bajram, Nosan, Šimič 6 (3). Reale Ademar: Buntić 5, Cosa Carrillo, Ortigosa po 4 itd. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (4),

Reale Ademar 7 (6). Izključitve: Gorenje Velenje 6, Reale Ademar 8 minut. Rdeči karton: Bajram (44.).

Gorenje Bjerringbro – Silkeborgo 28:31 (16:18). Gorenje Velenje: Gajić, Skok, Bezjak 3, Manojlović 6, Rutar, Zaponšek, Cehte 1, Miklavčič 3, Musa 4, Štefanič 3, Golčar 1, Šoštarič, Gams 1, Nosan, Šimič 6. Bjerringbro-Silkeborg: Petersen 9, Toudahl 5, Kozomara 4, Öris 5 itd.* Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 1 (1), Bjerringbro-Silkeborg 2 (2). Izključitve: Gorenje Velenje 10, BjerringbroSilkeborg 4 minute. Rdeči karton: Manojlović (38.). Bjerringbro-Silkeborg : Rhein-Neckar Löwen 26:31 (13:17) Ademar Leon : Silkeborg 26:27 (16:15)

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 15

ZANIMIVO

9. septembra 2010

Slovensko petje navdušilo na Kitajskem (2) Oven 21.3. - 20.4. Če imate trenutno finančne težave, se ne sekirajte preveč, saj je to le prehodno obdobje. Proti koncu meseca vas namreč čakajo dobri finančni uspehi. Ugotovili boste, da ste nekatere ljudi, ki so vam v preteklosti pomagali, dali na stranski tir. Dobro premislite o tem, koliko vam kdo pomeni, saj je iskrena prijateljstva težko najti. Če imate v mislih kakšne nove odločitve, je prišel čas, da jih čim prej uresničite. Sreča je ta mesec na vaši strani in vse, česar se boste lotili, se bo odvijalo po vaših načrtih. Paziti morate le na svoje zdravje, saj vas zna neprijetno presenetiti kakšen prehlad ali migrena..

Bik 21.4. - 20.5. Precej nemirni boste in težko boste komunicirali z drugimi. Vzemite si nekaj časa samo zase in si privoščite sprostitev. Proti koncu meseca boste spoznali osebo, ki bo kasneje v življenju še močno vplivala na vaše odločitve. Čeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resnično dobrega prijatelja. Marsikatera težava vas omejuje na poti v boljše življenje. Preveč boste pričakovali od ljudi, ki vas obdajajo. Odločite se, da ste svobodni in se ne obremenjujte več z drugimi. Nujno potrebujete sprostitev od vsakdanjih skrbi, saj dopust ni odpihnil težav.

Dvojčka 21.5. - 21.6. Čas je, da se poslovite od nekaterih dogodkov in spominov. Preveč namreč razmišljate o napakah iz preteklosti, ki jih ne morete več popraviti. Recite si, da ste se iz njih nekaj naučili in se osredotočite na prihodnost. V naslednjem tednu vas namreč čaka prijetno presenečenje, ki bo pozitivno zaznamovalo tudi prihodnje mesece. Nepremišljena dejanja vas lahko drago stanejo, zato pazljivo naprej. Kar se ljubezni tiče, teden ne bo takšen, kot si želite. Tudi zato, ker bo partner z mislimi pri povsem drugih stvareh, ki so povezane z vso družino. Zato ga poskušajte razumeti. Pazite na svoje zdravje, saj boste težko ušli prehladu.

Rak 22.6. - 22.7. Zelo boste radovedni in zaželeli si boste kakšne nenavadne dogodivščine. Če vam finančno stanje to dovoljuje, se odpravite na krajše potovanje, ki bo potešilo vaše skrite želje. S partnerjem boste imeli nekaj težav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni zadevi razhajala. Če želite, da se situacija razreši mirno, boste morali pristati na kompromis. Sicer pa boste spet začutili notranjo moč in kreativnost. Tudi sicer boste izredno dobre volje. Prijatelji bodo zato zelo veseli vaše družbe, saj bo vaša sproščenost vplivala tudi na njihovo počutje. Zdravje? Brez pripomb boste lahko še nekaj dni.

Lev 23.7. - 23.8. O nekaterih preteklih težavah boste razmišljali drugače kot prej. Spoznali boste, da ste zadovoljni v obilju, ki ga čutite v sebi. Veselili se boste časa z družino in prijatelji, saj samoto prenašate z veliko težavo. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Doletelo vas bo sicer neko razočaranje, verjetno že ob koncu tedna, vendar pa vas to ne bo vrglo iz tira. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot jih vidite vi. Videli boste, da se ne splača obremenjevati s preteklimi težavami. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe in se iz njih razvije nekaj novega. Tako pri zdravju kot pri financah vam kaže izjemno dobro.

Devica 24.8. - 23.9. Spoznali boste, da ste za marsikatero oviro v življenju krivi sami. Šele ko se boste zavestno odločili, da prekinete z lastnimi omejitvami, se boste lahko sprostili in prepustili toku življenja. Še najbolj pomemben bo vaš lastni kompromis s seboj. Pokažite, da ste odrasli, in lahko po svoji vesti sprejemate tudi pomembne odločitve. Bližnji osebi se boste zelo zamerili, čeprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Situacijo lahko popravi le iskreno opravičilo. Imeli boste veliko notranje moči, vendar se boste vseeno počutili nekoliko utesnjeni. Če imate možnost, si vzemite vsaj kakšen prost dan in zbežite od doma!

Katja Gruber

Po končanem tekmovanju nas je čakal še turistični del turneje. V 200 km oddaljenem mestu Šanghaj nas je čakal še zadnji nastop, tam smo zapeli v slovenskem paviljonu na sve tov ni raz stavi EXPO 2010. Ogromno sejmišče, paviljoni vseh svetovnih držav, med njimi pa Slovenska hiša v znamenju evropske prestolnice knjige. In pred paviljonom naš zbor, ki je z dvema nastopoma s pesmijo privabljal mimoidoče in z milino naše ljudske pesmi hladil razžarjeno ozračje. Pol milijona obiskovalcev si vsak dan ogleda razstavo. Kako čudovito, da smo bili prav v tem v času tam in smo si lahko ogledali to veličastno svetovno čudo. Iz Šanghaja smo z letalom premagali razdaljo do Pekinga. Tam smo si v dveh dneh ogledali največje zna-

menitosti in se kljub vročini povzpeli na kitajski zid. Sprehodili smo se skozi Prepovedano mesto in se poučili o kitajski zgodovini. Naša želja je bila, da zapojemo na Trgu nebeškega miru, ki je znan po tragičnih študentskih demonstracijah pred enajstimi leti. Kar sama nam je na usta prišla naša borbena pesem »Zdaj zaori pesem o svobodi«. A kmalu so od kdove kod pristopili redarji in takoj smo morali prenehati peti in se razkropiti. Tako je pač na Kitajskem, preveliko zbiranje v skupinah in mahanje z zastavo je lahko grožnja oblasti, zato smo morali trg zapustiti. A ne mislite, da smo se kar tako predali, v prvi skriti ulici smo pesem nadaljevali točno tam, kjer so nas prekinili. Seveda z upanjem, da bo tudi ta nenavadna dežela kmalu postala demokratično pravična za vse. Ves čas nas je skrbelo, kako bomo

prenašali kitajsko hrano. Poleg obveznega riža smo spoznali vse vrste riževih in sojinih rezancev, razne tofuje, znano in neznano zelenjavo, narezano koščičasto meso neznanega porekla v pekoči, sladki in navadni izvedbi, polže, jajčka s kuhanimi mladimi ptički, suši in koruzo na razne načine, pa obvezno lubenico in melono za desert. A bolj ko se je naše letalo na poti domov bližalo Benetkam, bolj sta se nam v mislih pojavljala goveja juha in restan krompir, telefoni so sprejemali naročila in nekateri so imeli za naslednji dan že kar tri povabila na omenjeno domače kosilo. Pa tudi prebava se je mnogim začela prebujati že na vinskogorskem klancu - domači zrak in domače nebo brez smoga je vendarle najbolj poživljajoče. V domače mesto smo se vrnili ob prvem mraku sobotnega večera in

na avtobusni postaji so nam naši domači pripravili prisrčen sprejem. Naš pevec Jaka, ki si je tri dni pred odhodom v prometni nesreči prislužil mavec in ni mogel z nami, je za nas pripravil pravo gostijo s krofi in pijačo. Utrujeni od 30-urnega potovanja smo komaj iztisnili iz sebe še zadnjo pesem, nato pa se do jeseni razkropili v mrzlo noč ob osvežujočih 18 stopinjah in ob toplih objemih naših dragih. Kitajska turneja bo še dolgo odmevala med nami. Hvaležni smo vsem sponzorjem, ki so zmanjšali naš lastni prispevek k stroškom turneje, najbolj seveda našemu generalnemu sponzorju Gorenje, d. d. Našo vitrino krasita dve srebrni medalji in kdo ve, če se naš zbor ne bo spet pojavil na naslednjih, 7. svetovih zborovskih igrah, ki bodo čez dve leti v mestu Cincinnati v Ameriki …

Konec

Najboljši med mladimi avtorji Ex-tempore 2010 – Eno od nagrad dobil Velenjčan Klemen Zupanc V začetku meseca je bilo v mestecu ob morju, v Piranu, mednarodno slikarsko tekmovanje Ex-tempore 2010, na katerem sodelujejo tako amaterski kot profesionalni slikarji iz Slovenije in tujine. Podelili so več nagrad, odkupna nagrada za najboljše delo avtorja, starega do 35 let, ki ga je izbrala mednarodna strokovna žirija, pa je dobila novega lastnika: Klemna Zupanca iz Velenja, študenta Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana. Dobil jo je za likovno delo Supernova v Piranu, šlo pa je za velenjski center. Po besedah kritikov delo kaže zrelost v obvladovanju slikarske tehnike in kompozicije. »Gre za neke vrste real-

izem, saj me zanimajo predvsem odsevi v šipah. Kaj je torej za šipo, kaj pred njo …« pove nagrajenec o svojem delu. Nagrada mu je prinesla samostojno razstavo v naslednjem letu, in sicer v galeriji Hermana Pečariča v Piranu.

Tehtnica 24.9. - 23.10 Razočarani boste zaradi nekega sodelovanja, ki se ni odvijalo po vaših pričakovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom. Sami pri sebi veste, da je včasih z ljudmi, ki vam le jemljejo energijo, vračati pa ne znajo, bolje prekiniti stike. Uprli se boste tudi bližnji osebi, saj boste imeli v sebi veliko notranjega ognja. Čeprav se boste počutili ujete, dobro premislite, če se vam splača kregati. Če boste preveč nepopustljivi, lahko pride do nerazrešljivega spora. Samskim se obeta avantura, ki jo še zlepa ne boste pozabili. Če se boste potrudili, se lahko razvije v dolgotrajno razmerje.

Škorpijon 24.10 - 22.11. Vaše razpoloženje bo ves čas nihalo in z živci boste precej na tleh, čeprav za to ne boste imeli nobenega dobrega razloga. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate in si privoščite sprostitev. V drugi polovici septembra, ki bo hitro tu, vas bo razveselila nepričakovana novica, o kateri niste niti sanjali. To vam bo vlilo novo energijo za prihodnje obdobje. Veliko boste razmišljali o zapletih iz preteklosti, ki še vedno vplivajo na vaše življenje. Ko jih boste razumeli, se vam odpirajo možnosti, da dokončno razčistite s temi dogodki. Previdni bodite pri poslih in ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte na slepo.

Strelec 23.11. - 21.12. Poskusite se sprostiti na način, ki vam najbolj ustreza. Odpravite se na izlet ali pa si privoščite masažo. Vprašajte se, kaj sploh potrebujete - tako v fizičnem materialnem svetu kot na čustvenem področju. Šele, ko boste prišli stvari do dna, boste lahko spet normalno zaživeli. Zdelo se vam bo, da ste doživeli izjemen uspeh. Dokončali boste predolgo nedorečeno zgodbo. Oddahnili si boste od preteklih težav, vendar bo breme iz preteklosti še vedno rahlo vplivalo na vaše počutje. Pomembno je, da se počutite močni in tako vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Zadovoljni boste tudi s trenutno finančno situacijo.

Šmarški turisti na kmečki tržnici Velenje, 4. septembra – Dogajanje na kmečki tržnici v Velenju so popestrili tudi člani Turističnega društva Šmartno ob Paki. Predstavili so del turistične ponudbe svojega kraja, pri tem pa so k sodelovanju povabili še nekatera šmarška društva (vinogradnike, čebelarje, kulturno) in posameznike, ki soustvarjajo turistično podobo kraja: hmeljskega starešino Iva Rakuna, umetnico Bernardo Kovačič ter Kmetiji Ježovnik (po domače Napotnik) iz Velikega Vrha in Krajnc (Vrbanove) iz Rečice ob Paki. Na predstavitvi so med drugim namenili pozornost dvema tradicionalnima prireditvami, ki jih bodo v Šmartnem ob Paki pripravili v začetku prihodnjega meseca ter v prvi polovici novembra – Bučarija in Martinova sobo-

Na kmečki tržnici so med drugim predstavili ponudbo svojega kraja.

ta. Ob tej priložnosti so se obiskovalci kmečke tržnice lahko seznanili tudi s skupnim projektom šmarškega turističnega društva in javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki –

knjigo Buče za vse vas in nas. Je tik pred izidom, več o njej pa bodo povedali na Bučariji, ki bo 2. oktobra ob 14.30 v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki.

Kozorog 22.12 .- 20.1. Dobro je, če sprejmemo neke odločitve šele takrat, ko smo premislili o vseh možnih izhodih. Prenagljena dejanja vas namreč zanjo drago stati. Šele ko boste začutili, da je primeren trenutek, boste dopustili, da se vaši načrti tudi uresničijo. Poskusite se sprostiti v družbi svoje družine, ki ste se ji v zadnjem času tako ali tako premalo posvetili. V službi pa boste morali povzdigniti glas. Čas je, da se spustite na realna tla in končno vidite, da vas neka oseba le izkorišča. Sredi prihodnjega tedna boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo in poželi uspehe. Tako se bo popravila vaša finančna situacija in tudi vaše notranje zadovoljstvo..

Zgodilo se je ... od 10. do 16. septembra

Vodnar 21.1. - 20.2. S težavami se ne boste preveč obremenjevali, zato vam teden prinaša veliko pozitivne energije. Vaši bližnji se bodo čudili, da ste tako razigrani in veseli, saj ste drugače precej resna osebnost. Dobili boste občutek, da obvladate vse, kar se dogaja okoli vas. Vendar pa vseeno ne bodite preveč samozavestni in zadržite kakšno misel tudi zase, saj vam vas dolg jezik lahko prinese precej nevšečnosti. Vaša pričakovanja pri nekem pomembnem projektu bodo velika in čeprav se bodo delno uresničila, boste na koncu razočarani. Zelo pa boste zadovoljni z vašim počutjem, saj je končno prišel čas, ko bodo minile vse vaše zdravstvene težave.

Ribi 21.2. - 20.3. Ob novih poznanstvih boste dobili veliko novih možnosti za poslovna sodelovanja, ki jih ne smete izpustiti iz rok. V prihodnosti vam bodo namreč prišla še kako prav. Čeprav se boste počutili nekoliko odsotni, boste z lahkoto delali in reševali stvari, ki jih prej niste mogli. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam kadarkoli pripravljeni pomagati. September bo za vas minil brez večjih pretresov, rahlo se boste zapletli le v finančne težave, saj ste v zadnjem času zapravljali precej nekontrolirano. Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena, vendar si tega ne ženite preveč k srcu. Čaka vas namreč izjemno razburljivo in srečno obdobje.

- 10. septembra 1920 je potekal vpis na ljubljansko univerzo, na katero se je v prvem letu njenega obstoja vpisalo 741 slušateljev: 257 na tehniško fakulteto, 234 na pravno, 96 na filozofsko, 90 na teološko in 63 na medicinsko fakulteto; kot poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani je imel velike zasluge pri organizaciji slovenskega šolstva po prevratu in pri ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 tudi naš rojak dr.

Karel Verstovšek, ki ga zato po pravici označujejo za »političnega očeta« ljubljanske univerze; - 10. septembra 1997 je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber na Graški gori predal namenu sodobno športno igrišče, minister za notranje zadeve Mirko Bandelj pa je istega dne slavnostno odprl nove prostore državne uprave na Rudarski cesti v Velenju; v stavbi upravne enote Velenje, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Nandeta Korpnika, opravlja-

jo storitve za občane mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki; - 10. septembra 1999 so v nemškem Augs bur gu v evrop ski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepše urejeno evropsko mesto; - 11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokončno zaprtje; - k sv. Križu nad Belimi Vodami so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaške potrebe; - 15. septembra 1958 se je začel pouk v novo zgrajenih prostorih Rudarske šole v Velenju, ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dija-

ki rudar ske strojne in elektro usmeritve; dijaški dom poleg šole še ni bil dograjen, zato je prve gojence sprejel šele naslednje leto; - 16. kimavca 1951 je Rudnik ligni ta Vele nje prejel pre hod no zastavo vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije kot najboljši rudarski kolektiv v državi v prvi polovici leta 1951; poleg zastavice pa je velenjski kolektiv prejel tudi nagra do v viši ni 365.000 takratnih dinarjev; - 16. septembra 1977 so končali grad njo pre do ra pod gra dom Šalek; promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta. Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 16

TV SPORED

16 ČETRTEK, 9. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.05 11.40 13.00 13.25 13.50 15.00 15.10 15.45 16.00 16.15 16.30 17.00 17.20 17.30 18.15 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 19.40 19.50 19.55 21.25 21.50 22.00 23.10 23.35 00.10 00.45 01.15 01.40

06.30 07.00 08.00 09.00 10.40 11.10 11.40 12.15 14.50 15.20 15.55 16.20 16.55 18.50 19.55 21.50 23.00 23.45 01.15

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 15.55 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 23.00 23.55 00.50 01.50

Kultura Omevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski: s čolnom v šolo Odprava zelenega zmaja, 2/6 Oddaja za otroke Sveto in svet: sveto pismo danes Poročila, šport, vreme Peta hiša na levi: dan dobrih del, 2. del Piramida Poročila Mostovi Vipo - pustolovščine letečega psa: Švica – smučarska pustolovščina, 8/26 Fifi in cvetličniki: orehi, 8/26 Pravi val, dok. film Enajsta šola: jadranje Novice, slovenska kronika, šport, vreme Gledamo naprej Sinje nebo, 3/16 Briši piši - za nova obzorja, risanka Žrebanje deteljice Drago, debelušni zmajček, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik Vreme Šport Gledamo naprej Pogledi Slovenije Na lepše Minute za jezik Odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre Globus Tv dnevnik 9.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 9.9.1992 Globus Folkart jazz scena Evropski magazin Med valovi To bo moj poklic: izdelovalec modnih oblačil, 2. del Mostovi SP v košarki (M), četrtfinale, prenos SP v judu, posnetek SP v košarki (M), četrtfinale, prenos Dvojček, švic. film Neodpuščeno, 2/3 Komisar in morje, 2/6 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, 87. del Iskrice v očeh, 81. del Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prenova z Debbie Travis, dok. ser. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, 82. del 24ur popoldne Iskrice v očeh, 82. del Čarovnija ljubezni, 88. del 24ur vreme 24ur Po sončnem zahodu, am. film Kosti, nan. 24ur zvečer Vohun v nemilosti, 9. del Popotnik, 10. del 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Župan z vami, gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 11.30 Videospot dneva 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.35 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (487) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja Kako poiskati prvo zaposlitev 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 488. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Japonska, potopisna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Dokumentarna oddaja 21.25 Videospot dneva 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Barbara in Martin Jehart 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

PETEK, 10. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.20 11.45 12.10 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00 20.30 22.00 23.10 00.25 00.40 01.10 01.40 02.05

06.30 06.40 07.00 07.10 07.40 07.55 08.20 09.10 13.05 13.35 14.10 17.30 18.30 18.55 20.00 20.50 21.40 23.45 01.20 02.50

06.45 07.15 08.20 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 15.50 16.50 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 22.15 22.35 23.30 01.25 02.00 03.00

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bisergora: o bibapuncah in bibafantih, 14. del Martina in ptičje strašilo: jeza Pravi val, dok. film Enajsta šola: jadranje To bo moj poklic: izdelovalec modnih oblačil, 1. del To bo moj poklic: izdelovalec modnih oblačil, 2. del Umetnost igre Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: timsko delo Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila Mostovi Prihaja Nodi, risanka Iz popotne torbe: jadro Šola Einstein, 28/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip Odprava zelenega zmaja: Janja, 4/6 Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Peta hiša na levi: ljubosumje, 3. del V dobri družbi po slovensko Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 10.9.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Infokanal Tv dnevnik 10.9.1992 Črno beli časi Žogarija Sinje nebo, 3/16 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos Osmi dan Minute za …, tv Koper SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos SP v judu, posnetek Na lepše Zlata šestdeseta, nostalgija z Edvinom Fliserjem Vrnitev svetopisemskih nadlog, 4/5 Nujni primeri, 3/10 Hannibal, ang. am. film Zarota, am. film Kifeljc, 2/2 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponov. Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prenova z Debbie Travis, dok. ser. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, 83. del 24ur popoldne Iskrice v očeh, 83. del Čarovnija ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Podli fantje, am. film 24ur zvečer Kosti, nan. Groza v malem mestu, am. film Šest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Naj viža, glasbena oddaja, pon., Barbara in Martin Jehart 11.40 Popotniške razglednice: Japonska, potopisna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja, pon. (488) 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 489. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 Videospot dneva 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev 22.20 Vabimo k ogledu 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

9. septembra 2010 SOBOTA, 11. septembra

06.10 06.20 07.00 07.20 sledi sledi sledi 08.45 09.15 10.35 11.50 13.00 13.15 14.10 15.55 sledi 16.15 16.35 16.40 17.00 17.15 17.20 sledi 17.30 17.55 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 19.55 20.00 21.30 22.00 22.30 00.05 01.00 01.20 01.50 02.10 02.35

06.30 07.00 07.30 07.40 08.10 08.40 09.00 10.40 12.55 14.10 16.35 17.55 20.25 22.20 22.50 23.20 01.30

07.30 08.00 08.15 08.25 08.50 09.15 09.30 09.55 10.20 10.45 11.05 12.10 13.55 15.05 15.35 16.00 17.05 18.55 19.00 20.00 22.15 00.35 02.35 03.35

09.00 09.45 11.00 11.05 11.35 11.40 12.20 17.55 18.00 18.40 18.50 19.00 19.30 19.55 20.00 20.25 20.30 22.05 22.35 00.10 00.15 00.20

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: jadro Križ kraž: Mihec in Maja: lažnivec Zajček Bine: telefon Ribič Pepe Oddaja za otroke Raper Risto, finski film Polnočni klub Tednik Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Dunya in Desie, nizoz. film Sobotno popoldne Uvertura Zdravje Usoda Alternativa/nasvet Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu Podjetniki, mi smo face, 1. del Z Damijanom Podjetniki, mi smo face, 2. del Prihaja Nodi, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Zakon v Los Angelesu, am. film ARS 360 Poročila, vreme, šport Ljubezen, slov. film Usodna nesreča, 1/13 Matevž Luzar: Vučko, igrani film Tv dnevnik 11.9.1992 Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 11.9.1992 Minute za …, tv Koper Posebna ponudba, potroš. odd. Pogledi Slovenije SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos Vrnitev svetopisemskih nadlog, 4/5 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos SP v judu, posnetek SP v košarki (M), polfinale, prenos SP v košarki (M), polfinale, prenos Bleščica, oddaja o modi Slovenski magazin Sobotno popoldne Zabavni infokanal

Tv prodaja Poštar Peter, ris. ser. Mojster MIha, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Altair v Zvezdolandiji, ris. ser. Pingvini v vesolju, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Dežela pred časom, ris. ser. Hevreka!, izob. ser. Preverjeno, ponov. Nevarni asteroid, 2. del am. filma Formula 1, prenos kvalif. za VN Italije Čarovnije Derrena Browna, dok. ser. Nadrznejši posnetki, dok. odd. Agatha Christie: Poirot, nan. Umori na podeželju: Protestniki, ang. film 24ur vreme 24ur Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje, am. film Preko vseh meja, am. film Mogočno srce, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

Miš maš, otroška oddaja, pon. Kraljevič in berač, risani film Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (489) Videospot dneva Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline, informativna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Nanovo, mladinska oddaja, ponovitev Videospot dneva Pravljica za otroke: Lisjak iz teme, Pesmi za fante To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog - 2. del, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1862. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Iz glasbenega arhiva VTV: Robert Goter show z gosti, 2. del Obrazi Porabja, 6. del dokumentarne oddaje Jutranji pogovori Vabimo k ogledu Videospot dneva Videostrani, obvestila

NEDELJA, 12. septembra

07.00 sledi sledi 09.50 10.15 10.45 11.15 11.20 12.00 13.00 13.15 14.30 14.55 15.05 17.00 17.15 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00 22.00 22.10 22.50 23.25 01.20 01.45 02.05 02.35

06.30 07.00 07.30 07.40 08.05 08.35 09.10 12.50 14.10 16.30 17.50 20.00 23.00 23.55 01.30

07.30 08.00 08.20 08.30 08.55 09.20 09.30 09.45 10.10 10.35 11.00 12.05 13.45 15.45 16.20 17.15 18.55 19.00 20.00 21.45 22.40 00.50 01.50 02.50

Živ žav Telebajski, 75/90 Pika Nogavička, 15/26 Žogarija, ko igra se in ustvarja mularija: Velenje Animalija: Begova dežela, 11/40 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme V dobri družbi po slovensko Prvi in drugi Orkester Mandolina Ljubljana, glasb. odd. Film Poročila, šport, vreme Folkart 2010, 2. del Toni in Boni, risanka Musti, risanka Čarli in Lola, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Festival narečnih popevk 2010 Žrebanje lota Večerni gost: Alfred Herbert Poročila, vreme, šport Če mački stopiš na rep, am. film Tv dnevnik 12.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 12.9.1992 Globus Med valovi, tv Koper SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos Izgubljeni zaklad templjarjev, danski film, 2/2 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, prenos SP v judu, posnetek EP v veslanju, posnetek SP v košarki (M), finale, prenos Rim, 7/10 Luna nad puščavo, am. film Zabavni infokanal

Tv prodaja Poštar Peter, ris. ser. Mojster Miha, ris. ser. Florjan, gasilski avto, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Otroška kuharija, kuh. odd. Altair v Zvezdolandiji, ris. ser. Pingvini v vesolju, ris. ser. Bakuganski bojevniki, ris. ser. Dežela pred časom, ris. ser. Skrivnost neandertalcev, dok. odd. Usodno zaupanje, kanad. film Formula 1, prenos dirke za VN Italije Najbolj nori športi, dok. odd. Življenje ni šala, am. nan. Madeline, am. film 24ur vreme 24ur Ne morem biti tvoja, am. film Zvezde na sodišču, nan. Varne stvari, am. film Vzpon denarja, dok. ser. 24ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Pravljica za otroke: Lisjak iz teme, Pesmi za fante 09.50 Vabimo k ogledu 09.55 1861. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Župan z vami: Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki 11.15 1862. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.40 Kultura, informativna oddaja 11.45 Vabimo k ogledu 11.50 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Barbara in Martin Jehart 13.05 Župan z vami, gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brodolomčki, risani film 19.15 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 20.15 Pop corn, glasbena oddaja 21.10 Vabimo k ogledu 21.15 Jutranji pogovori 23.00 Videostrani, obvestila

PONEDELJEK, 13. septembra

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 11.05 11.30 12.00 13.00 13.15 13.40 14.25 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 16.25 16.40 17.00 17.20 17.30 17.55 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 20.50 21.20 22.00 23.05 00.30 01.00 01.35 02.05

06.30 07.00 08.00 09.00 10.40 11.10 13.20 13.40 14.05 15.00 15.20 15.50 16.15 16.40 16.50 17.40 18.35 18.40 18.50 19.20 19.55 21.00 22.00 22.20 00.10 01.10

06.50 07.20 08.25 09.20 10.20 10.50 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.55 23.15 00.10 01.05 02.05

TOREK, 14. septembra

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vipo – Švica, smučarska pustolovščina, 5/26 Fiti in cvetličniki: orehi, 8/26 Žogarija, ko igra se in ustvarja mularija: Postojna Afriške kače in izumrle civilizacije, 17/25 Šola Einstein, 18/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Kuhinja prihodnosti, odd. o znan. Solinar, dok. odd. Potovanje v Ljubljano, dok. feljton Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 13/26 Mala kraljična: Hočem šotor!, ris. Pujsa Pepa: Papiga Poli, ris. Kresnice, pozabljene knjige babic Mozart: Genij se zaljubi, 4. odd. Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Alpe-Donava-Jadran Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Starši v manjšini, 5/6 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Glasbeni večer Tv dnevnik 13.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.45 11.00 11.10 11.20 11.40 12.10 13.00 13.15 13.35 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Sobotno popoldne Posebna ponudba, potroš. odd. Slovenski utrinki Tv dnevnik 13.9.1992 ARS 360 Umetnost igre Prvi in drugi To bo moj poklic: izvajalec suhomontažne gradnje, 1. del Državno prvenstvo v speedwayu, reportaža Sp v judu, posnetek Cranford, 4/5 Rožnati panter: Hiša, risanka Rožnati panter: rešitelj, risanka Z Damijanom Kako živijo slovenski gradovi: Grad Podsreda, dok. ser. V osemdesetih vrtovih okoli sveta: ZDA, 5/5 Studio city Knjiga mene briga Brat, japonski film V osemdesetih vrtovih okoli sveta: ZDA, 5/5 Zabavni infokanal

06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.40 Tv prodaja 12.10 Dober dan, Koroška 12.40 Na lepše 13.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.00 Bleščica, oddaja o modi 14.30 Studio city 15.30 Tv dnevnik 14.9.1992 15.55 Prisluhnimo tišini 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi 18.00 Čigavo je morje?, dok. odd. 19.00 Na vrtu, tv Maribor 19.25 Kako živijo Slovenski gradovi: Grad Brdo pri Kranju 20.00 Globus 20.30 Rusija, izob. odd. 21.00 Prava ideja!, poslov. odd. 21.30 Življenje, posvečeno otrokom, ital. film 23.55 Norino izginotje, am. film 01.30 Zabavni infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Prenova z Debbie Travis, dok. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni, nad. 24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan. Na robu pameti, ang. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Popotnik, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti 11.35 1862. VTV magazin 12.00 Kultura, informativna oddaja 12.05 Iz glasb. arhiva VTV: Robert Goter show z gosti, 2. del 13.40 Videospot dneva 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Romeo in Julija, otroški ris. f. 19.20 Regionalne novice 1 19.25 Hrana in vino, kuharski nasveti, 490. oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 PODARI UPANJE, prenos dobrodelnega koncerta škofijskih Karitas Celje in Maribor 21.50 Regionalne novice 2 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Lokalni utrip Sp. Savinjske doline 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 00.00 00.25 00.55 01.25 02.00 02.25

06.40 07.10 08.15 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 18.55 19.00 20.00 21.05 22.50 23.10 00.05 01.00 02.00

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukčeve dogodivščine, 2/12 Nazaj v preteklost, ris. nan. Feliksova pisma, ris. nan. Mozart: Genij se zaljubi, 4. odd. Zgodbe iz školjke: Kresnice Zgodbe iz divjine, 12/20 Večerni gost: Alfred Herbert Poročila, šport, vreme ARS 360 Osmi dan Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 11/26 Sejalci besed: Tone Seliškar, 5/5 Zlatko Zakladko: Čaj panoramske ceste Novice, šport, vreme Gledamo naprej Zbiralci, dok. odd. Ugriznimo znanost: Potresi Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Grenkoba nasmeha, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Vrnitev mučenca, dok. odd. Prava ideja!, posl. odd. Zbiralci, dok. odd. Tv dnevnik 14.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Tv prodaja 24ur, ponovitev Čarovnija ljubezni, nad. Iskrice v očeh Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Prepovedana ljubezen, nad. 24ur vreme 24ur Preverjeno Začeti znova, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Popotnik, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 PODARI UPANJE, prenos dobrodelnega koncerta škofijskih Karitas Celje in Maribor 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (490) 13.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja 18.40 Otroški glasbeni videospoti 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 491. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1863. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 ŽUPAN Z VAMI: Srečko Meh, župan MO Velenje 21.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.50 To bo moj poklic: Podjetnik - 1. del, izobraževalna oddaja 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

SREDA, 15. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.15 10.50 11.10 11.40 12.10 13.00 13.15 14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.00 16.10 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 19.55 20.05 22.00 23.10 00.25 01.15 01.40 02.20 02.45

06.30 07.00 08.00 09.00 11.30 12.00 14.00 14.20 15.20 16.40 17.10 17.30

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Obisk v akvariju, 11. del Pika Nogavička, 3/26 Sejalci besed: Tone Seliškar, 5/5 Zlatko Zakladko: Čaj panoramske ceste Zbiralci, dok. odd. Grenkoba nasmeha, dok. odd. Poročila, šport, vreme Tednik Prisluhnimo tišini Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Pod klobukom Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: varčevanje z elektriko Bojan, ris. Leni in čivka, ris. Vrtni palček Primož, ris. Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Vse, kar ljubim, poljski film Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca: Varčevanje z elektriko Tv dnevnik 15.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

23.45 00.50

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Festival narečnih popevk 2010 Knjiga mene briga Tv dnevnik 15.9.1992 Glasbeni večer Mostovi Črno beli časi Bitka za kegljišče, avstralski film O živalih in ljudeh, tv Maribor Kako živijo Slovenski gradovi: grad Mirna na Dolenjskem Hodil po zemlji sem naši, dok. odd. Plesalci plesalcem, med. dobrod. gala baletni koncert za Čile, posnetek France Bevk: Kaplan Čedermac, tv drama Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.50 00.45 01.45

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad. Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad. Tv prodaja Sebična ljubezen, nad. 24ur ob enih Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Prepovedana ljubezen, nad. 24ur vreme 24ur Skrivnostna votlina, am. film Kosti, nan. 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan. Popotnik, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama

19.00 19.20 20.00 20.25 22.30

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1863. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 ŽUPAN Z VAMI: Srečko Meh, župan MO Velenje 12.05 Športni torek, športna informativna oddaja 12.20 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 491. oddaja 12.50 Videospot dneva 13.00 Videostrani, obvestila 17.55 abimo k ogledu 18.00 Malinova babica, igra za otroke 18.20 Otroški glasbeni videospoti 18.40 Pravljica: Mrožek 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Videospot dneva 19.00 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 492. oddaja 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Županova torta: ŠTEFAN TISEL, župan Občine Šentjur 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Pop corn, glasbena oddaja 22.00 Obrazi Porabja – 7. del, informativna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 17

www.piki

nfestival.s i

PIKA POZDRAVLJA Haj-hoooooj!

Velenje V elenje 119. 9. – 225. 5. september september 2010 2010

Moj mesec je tu! Kako sem vesela. Res je, da imam s pripravo enaindvajsete ga fes ti va la veli ko dela, opravkov in tekanj sem in tja, vendar naj vas nič ne skrbi. 21. Pikin festival bo – tudi letos! To so mi zagotovili moji prijatelji, organizatorji. Program, ki smo ga skupaj pripravili, bo spet pester, zanimiv in poln maj hnih, zabavnih presenečenj za vsakogar. Letošnje leto bo v znamenju poklicev. Kaj ni to zanimiva tema? Jaz si vsak dan izmišljujem, kaj bom, ko bom velika. Pa saj ni potrebno čakati tako dolgo! Hmmm, naj pomislim, kaj vse sem že bila!? Gusar ka, kapitanka ladje, cirkuška artistka na konju, odličen pek pala čink ( kako se že po žensko reče pek?), raz is ko val ka, detektivka, padalka ... In kaj vse me še mika postati? Po moje je čudovito biti dimnikar. Si predstavljate, lahko si umazan, nihče te zato ne gleda čudno, pa še vsi so te veseli, ker prinašaš srečo! Skupaj z

ambasadami držav EU bomo pripravili tudi predstavitev najbolj značilnih poklicev evropskih držav in tako spoznavali Evropo. Na festivalu bomo lahko počeli še veliko zanimivih stvari. V središču mesta bodo delovali kar trije odri, na katerih se bo zvrstilo več kot 30 zani mi vih gledaliških, lutkovnih in plesnih predstav, ob tem pa bodo v mes tu odpr te tudi številne Pikine razstave. Tudi letos bo na osred njem pri zo ri šču na TRC Jeze ro vsak dan več kot 100 ustvarjalnih delavnic, v katerih si bomo

lahko izdelali zanimive izdelke. Popoldneve in večere bomo preživljali ob živahnih dogajanjih na Rumenem, Zelenem in Belem odru, počivali v počivalnici - bralnici, se predstavili na glasbeno-plesnem vrtiljaku … Kot vsako leto bo tudi tokrat del festivala humanitarno obarvan, že danes pa mi lahko narišete risbico in jo pošljete na likovni natečaj. Komaj čakam, da se vidimo. Sama že odštevam, kolikokrat še grem spat. Kaj pa vi? Pikast pozdravček do 19. septembra!

Vaša Pika Nogavička

ČASTNA POKROVITELJICA FESTIVALA

DR. MANCA KOŠIR Hura za Pikin festival! Slovenija je s svojimi naravnimi očarljivostmi najlepša dežela na svetu, Velenje pa septembra s Pikinim festivalom najbolj radostno mestece na njem. Kajti imeti tak festival, ki mu je dala ime najljubša literarna junakinja otrok, starih od nekaj let do sto in čez, pomeni razumeti univerzalno sporočilo: igrajmo se, da bomo ohranili radoživo srce, ne bojmo se, da nas ne bo strah, bodimo svobodni, da bomo lahko (v duhu) leteli, bodimo močni, da bomo pomagali sebi in drugim. Zaupajmo vase, imejmo se radi! Ne pričakujmo od drugih, da nas bodo osrečili, ker je sreča vedno pri roki, samo stegniti jo moramo in že jo imamo. Hopla, palačinke v zrak, plezanje po strehah in drevesih, odkrivanje in čudenje nad Večer s častno stvarmi in ljudmi, predvsem pa deliti veselje in dobroto z drupokroviteljico dr. Manco gimi, to osrečuje najbolj. Košir bomo pripravili v Pika nas uči, kako brezgrajna in kako življenjsko pomembna torek, 21. septembra, ob je domišljija. Fantazirati o tem, kdo smo in kaj še lahko posta19. uri v Galeriji Velenje. nemo, oj, kako zabavno! Je čisto vseeno, kateri poklic si želimo Takrat ji bomo podelili opravljati, pomembno je le, da se ga veselimo. Da se sredi noči tudi plaketo in naziv zbudimo, ah, komaj čakam, da bom to pa to, ker to bo zame naj»Pikina ambasadorka«. večji halo! Ko sem bila Pikinih let, sem hotela postati manekenka in filmska igralka. Ko sem postala oboje, se mi je pa zdelo, da so vse druge reči veliko bolj zanimive. Študirati, brati, pisati, poučevati … Predvsem pa se družiti z ljudmi, ki dobro v srcu mislijo. Zdaj to počnem na sto in en način, silno rada kot babica, pa kot prostovoljka hospica, pa kot razširjevalka bralnega virusa, pa kot ambasadorka radostnega staranja … Je ni priložnosti, da ne bi mogla biti radoživa in vesela in da se pri tem ne bi krasno imela! Ga ni dneva ne ure, ko si ne bi med različnimi možnostmi izbrala najboljše, čeprav nisem zamorska princesa pa tudi morska razbojnica ne. Ali pa sem, kdo ve, he, he … »Jaz sem prizadevne narave,« pravi Pika. Prizadevati si za svojo srečo in dobrobit vseh ljudi, rastlin in živali, za svet v celoti, kaj ni to lepo? Če živimo tako, potem še meducine in njenih metikamentov ne potrebujemo! »Kako je vendar lepo živeti!« vzklika Pika in na njenem festivalu bomo kričali na ves glas prav to: »Danes imam srečen dan.« Sploh in popolnoma je lahko srečen vsak dan, če se tako odločimo, če pa nam pri tem pomaga še navihana neustrašnica, čudovita, očarljiva Pikapolonica – Marjetica – Zmagoslava — Evrazijeva hči, potem izgovora ni. Ko sem bila majhna, nikjer ni bilo dobiti kroglic pregelk, da nikdar ne bi postala velk. Pa kaj potem, si pravim, važno je, da je ostalo mlado moje srce. Jaz sem Pika po duši, po telesu sem pa malce prevelika za Nogavično. In življenjske radosti so mi tudi naredile majhna rožička na glavi, da se ve: Manca je Pika, četudi ne Štumfka, kot jo ljubkovalno kličem, zato pa Rožička. Na snidenje v Velenju, da slučajno ne bi kdo šprical! Kajti mi se ne bomo učili ne puštivanke ne mnuženja, ampak tega, kako se fino imeti in srečno ter dolgo živeti.

Vaša Manca – Pika Rožička

Dragi Pikini prijatelji! Za krmilo Mestne občine Velenje bo kmalu za več dni neustrašno prikorakala razigrana in navihana Pika Nogavička ter s prevzemom lente začela z županovanjem. Dvoje v nebo štrlečih kitk, širok nasmeh in kipeč pogled veselja nas vedno znova opomnijo na edinstvenost posameznega dne, na spoznanja, ki jih ta nosi s sabo in nešteto priložnosti za dobro voljo. Pika trdi, da je svet odraslih dolgočasen, in si s težavami, ki tarejo praviloma ‘’resnejši svet‘’, ne beli glave. Toda prav tega sveta se bomo dotaknili letos, saj bodo tema 21. največjega slovenskega otroškega festivala poklici. Najmlajši boste skupaj s Piko tuhtali, kaj želite početi, ko odrastete. Skozi igro boste spoznavali različne poklice in se preizkušali v različnih spretnostih. Morda boste prav s Pikino pomočjo ugotovili, kaj želite postati, ko boste enkrat ‘’veliki’’. Številni ustvarjalci in sodelavci Pikinega festivala, ki v naše mesto privabi vsako leto več obiskovalcev, skupaj s Piko Nogavičko obljubljajo pestro dogajanje. V okviru festivala se bodo prestavila tudi nekatera partnerska mesta projekta Evropska prestolnica kulture 2012, saj bo Velenje leta 2012 prav z otroškimi programi eno od prizorišč tega velikega projekta. Ker ima Pika veliko srce, pa je tudi tokrat poskrbela za humanitarno noto celotnega dogajanja. Želim vam nadvse prijetno počutje in obilo veselja ob rajanju s Piko, v duhu katere bo zaživelo celotno mesto.

Bodite pikasti! Organizatorji:

Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje

Pikin festival sta leta 1990 ustanovila Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in Občinska zveza prijateljev mladine Velenje.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 18

PIKINE USTVARJALNE DELAVNICE

OTVORITVENI DRUŽINSKI DAN

HUMANITARNA AKCIJA

TRC Jezero nedelja, 19. septembra, od 10. ure dalje

Novo sonce – Pika pomaga

Otvoritveni dan Pikinega festivala je namenjen predvsem družinam – prav zato ga je Pika tako tudi poimenovala. Prizorišča ob Velenjskem jezeru bodo zaživela ob 10. uri, ko bomo odprli Pikino mesto, obiskovalce bodo pričakali animatorji v ustvarjalnih delavnicah, pokukali boste lahko v Pikino vilo Čira-čara … Ves dan bo živahno tudi na in ob odrih, kjer bodo nastopili številni Pikini gostje. Tu bodo mladi pevci, plesalci plesga kluba Devžej in Plesnega studia N, ustvarjalci programa Z glavo na zabavo, domače lutkovno gledališče, pa čarodeji, artisti, gledališčniki in poulični umetniki …

21. Pikin festival bomo svečano odprli ob 16. uri, ko na prizorišču pričakujemo tudi Piko. Na odru se ji bodo pridružili tudi glasbeni talenti Matija & Matija, Benjamin Dolič, Maja Keuc in Tina Drole, tu pa bo tudi prava modna revija, ki jo pripravljajo dijaki in njihovi mentorji Šolskega centra Velenje. Pika bo zagotovo dokazala, da Velenje ne nosi kar tako naziva »otrokom prijazno mesto« in prav zato prvi dan vabi medse predvsem družine. Starši, babice in dedki, tete in strici, sosedje - pridite in preživite pikast dan, poln presenečenj, skupaj s svojimi otroki. Spoznajte Piko in ugotovite, da je v njeni družbi vedno zabavno.

Pika je dobrosrčna deklica, vedno pripravljena pomagati najšibkejšim, zato vsako leto pripravi humanitarno akcijo Novo sonce – Pika pomaga. »Majhno dobro delo prekosi velike besede!« To je moto vsakoletnih akcij, s katerimi želimo otroke in odrasle opozoriti na stiske, ki jih doživljajo otroci doma in po svetu. Živimo v času, ki ni najbolj prijazen do vseh. To še prav posebej občutimo in spoznavamo letos. Žal je vedno več družin in otrok, ki nimajo niti za najnujnejše življenjske potrebe. Prav zato se je Pika odločila, da bo tudi letošnja humanitarna akcija namenjena zbiranju sredstev za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Darujte z dobro voljo in s srcem nekaj kovan cev v pikas ti hra nil nik , ki bo postavljen v Beli dvorani. Naj novo sonce spet posije vsem otrokom! V dobrodelni akciji lahko sodelujete tudi tako, da pošljete SMS sporočilo z besedo »otrok« na številko 1919. Prispevajo lahko uporabniki Mobitel GSM/UMTS, SI.mobila in Tušmobila. Pridružite se Piki in skupaj pričarajmo nasmeh na vsaj nekaj otroških lic!

V PIKINEM MESTU

TRC Jezero: zunanje prizorišče nedelja, 19. septembra, od 10.00 do 18.00 od ponedeljka, 20. septembra, do petka, 24. septembra, od 9.00 do 18.00 Ko se zgodnje jutranje jesenske meglice razpodijo, se sobota, 25. septembra, prebudi Pikino mesto, kjer se dogaja marsikaj. Najprej se od 10.00 do 18.00 odprejo vrata vile Čira-čara, nato pa skoznje pokuka korenčkasto rdeča glava, ki veselo pozdravi nov dan. Raziščite mesto tudi vi, odkrili boste kotičke, polne pikastega smeha.

Vila Čira-čara V njej stanuje Pika Nogavička. Hišica stoji v prekrasnem parku, polnem igral, kjer se Pika s svojimi prijatelji rada igra gusarje, raziskovalce, pa tudi tisto, čisto njeno igrico “ne dotakni se tal”. Pokukajte v hišico in odkrijte, kje Pika spi, preverite, ali je zjutraj pospravila posteljo, raziščite, kje hrani skrinjo zakladov, ugotovite, kaj je kuhala za kosilo … Kdo ve, mogoče boste imeli srečo in bo Pika ravno takrat doma …

Pikina pošta V Pikinem mestu boste našli tudi pravo Pikino pošto, kjer boste lahko kupili razglednice, znamke, napisali pismo ali dopisnico in pošiljke oddali v nabiralnik. Pika – poštarica jih bo opremila s priložnostnim poštnim žigom 21. Pikinega festivala.

Pikina banka Vsako mesto ima tudi svojo banko. Tako je tudi v Pikinem mestu! Varčevati je zelo pomembno in v Pikini banki boste izvedeli marsikaj zanimivega. Je bolje hraniti denarce doma ali v banki? V

Pikine ustvarjalne delavnice so osrednji del Pikinega festivala. Namen delavnic je, da se otrok igra, spoznava nove materiale, se nauči njihove uporabe, je ustvarjalen, hkrati pa svoje znanje posreduje prijateljem. Pikine delavnice so pripravljene tako, da otrok v kratkem času pod vodstvom Pike Nogavičke – mentorja - ustvari izdelek in ga lahko odnese domov. Tudi letos bomo na prizorišču TRC Jezero pripravili preko 100 Pikinih ustvarjalnih delavnic na letošnjo temo festivala - poklici. Skozi ustvarjanje boste lahko spoznali najbolj značilne poklice v Evropi. Vas zanima, kaj dela mizar, lajnar, kakšno je delo zdravnika, pilota, stevardese, kakšni poklici živijo v gledališču, kateri poklici izumirajo, kateri so poklici prihodnosti …? V ustvarjalnicah si boste lahko izdelali svoj čolniček, popravili avtomobilček, se sfrizirali, nalepotičili, izdelali raketo, spoznavali računalnik, postali pevec, igralec ali pa računalničar, zašili boste lahko obleko svoji punčki, uživali v kemičnih poskusih … Zunanji del delavnic bo prava idejnica – reciklarnica, kjer bomo spoznavali, da odpadek lahko postane zelo uporabna reč … Pri izvedbi delavnic bo sodelovalo kar 150 Pikinih animatorjev, 600 Pikinih pomočnikov ter različne organizacije in društva. Na prizorišču se boste lahko v času festivala srečali s policisti, gasilci, reševalci, vojaki in rudarji, ki vam bodo predstavili svoje poklice. Taborniki bodo tudi letos postavili pravi Pikin tabor, novost letošnjega festivala pa bo še indijanski tabor. Tudi letos bosta delovala Pikin radio in Pikin filmski studio. Sreda bo dan za cvetličarje, ki bodo ustvarjali prave cvetličarske mojstrovine, četrtek pa dan za predstavitev poklicev, ki so vključeni v program Munus 2 – pri tem bodo sodelovali dijaki, ki se izobražujejo za te poklice. Tako bo ta dan zagotovo zanimiv tudi za učence višjih razredov, ki TRC Jezero: Bela se odločajo, kam po končani osnovni šoli. dvorana in okolica Z ustvarjanjem v delavnicah, reševanjem Pikastega nedelja, 19. septembra, od dnevnika in ob številnih drugih aktivnostih boste o 10.00 do 17.00 • od ponedeljka, poklicih lahko izvedeli tako rekoč vse. 20. septembra, do petka, 24. Kaj si torej želite postati, ko boste veliki?

septembra, od 9.00 do 18.00 • sobota, 25. septembra, od 10.00 do 17.00

DOGAJANJA NA ODRIH NA TRC JEZERO Izbor predstav, glasbenih nasto pov in dru gih dogod kov, ki bodo kraljevali na odrih na TRC Jeze ro, je bar vit, kot so ime na odrov, ki si jih je izmislila Pika. Program sestavlja mavrico pisanih odrskih doživetij, za katere smo prepričani, da vam bodo pričarali nasmeh na usta in vas popeljali v čudoviti svet pravljic, glasbe, muzikala in plesa.

BELI ODER (Bela dvorana, ob 16. uri) Ponedeljek, 20. 9.

Vrtec Velenje – Najdihojca: ZRCALCE

Torek, 21. 9.

Vrtec Velenje – Lučka: ŽOGICA NOGICA

Sreda, 22. 9.

Vrtec Velenje – Vrtiljak: TRI MUCE

Četrtek, 23. 9.

Vrtec Velenje – Tinkara: STONOGA BERTA

Petek, 24. 9.

Vrtec Velenje – Ciciban: IGRARIJE

banki vam bodo svetovali, čakajo pa vas tudi priložnostne nagrade.

Pikina trgovina V Pikinem mestu in Beli dvorani bo poslovala tudi Pikina trgovina. Pika se je potrudila in izbrala bogato ponudbo izdelkov, kjer boste zagotovo našli tudi kakšen spominek zase.

ZELENI ODER (travnik v Pikinem mestu, ob 17. uri) Ponedeljek, 20. 9.

Skupina Kapitanova kajuta: PIKA SREČA KAPITANA

Torek, 21. 9.

Glasbeni nastop: MANCA DREMEL

Pikin sejem

Sreda, 22. 9.

KUD Dudovo drevo: KREMENARČEK RDEČEBRADI

Pika rada obiskuje tudi sejme, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Tudi letošnja ponudba Pikinega sejma bo takšna.

Četrtek, 23. 9.

CVIU Velenje: BRILJANTINA

Petek, 24. 9.

Lutkovno gledališče Velenje: KAKO SE KUHA PRAVLJICA O RDEČI KAPICI?

Pikine kavarne in restavracije V Pikinih kavarnah in restavracijah ter drugih kotičkih se boste lahko okrepčali in posladkali. Seveda pa morate poskusiti Pikine palačinke.

Pikino igrišče in počivalnica Na TRC Jezero je tudi otroško igrišče, kjer se boste lahko ves dan igrali. Tu boste lahko obiskali počivalnico-bralnico na prostem in si izposodili tudi kakšno pisano odejo. Po razposajenem igranju si boste lahko v senci dreves malce odpočili in nabrali novih moči.

Na Zelenem odru bo vsak dan med 10. in 12. uro ter med 16. in 17. uro PIKIN GLASBENOPLESNI VRTILJAK. Sodelujte in pokažite, kaj znate!

RUMENI ODER (ploščad pred restavracijo Jezero, ob 18. uri) Ponedeljek, 20. 9.

OŠ Nazarje: MAMA MIA COMES TO NAZARJE

Torek, 21. 9.

Glasbeni nastop: WILD STEP

Sreda, 22. 9.

Gledališka skupina KUD Škale: ČUNKI, ROZI IN BAJSI

Četrtek, 23. 9.

Glasbeni nastop: MLADA LANGA

Petek, 24. 9.

Frčafele iz OŠ Murska Sobota: PIKINA DOGODIVŠČINA

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 19

PIKINE PREDSTAVE V MESTU

PIKINE RAZSTAVE

Tudi letos v času Pikinega festivala dvorane v središču mesta ne bodo samevale. V dopoldanskem času bodo delovali kar trije gledališki odri – Pikin, Tomažev in Ančin. Novost letošnjega festival je, da se bodo za najvišje festivalsko priznanje – Zlato piko – potegovali ustvarjalci na vseh treh odrih. Pridite tudi vi in v dopoldanskem času uživajte v gledaliških, plesnih in lutkovnih predstavah (o nakupu vstopnic za izven se pozanimajte na Festivalu Velenje: 03 898 25 70).

Pika je letos v mestu pripravila kar 15 zanimivih razstav. Nekatere bomo odprli že pred festivalom, prav vse pa bodo na ogled ves Pikin teden (nekatere tudi dlje). Morda en dan v času Pikinega festivala namenite krožni poti po Pikinih razstavah? Več o razstavah: www.pikinfestival.si.

PIKIN ODER • Dom kulture Velenje – velika dvorana, cena vstopnice: 5 EUR

Knjižnica Velenje MIKI MUSTER

Ponedeljek, 20. 9.

Mini teater Ljubljana: MEDVEDEK ZLEZE VASE

Torek, 21. 9.

Prešernovo gledališče Kranj: MUCA COPATARICA

Sreda, 22. 9.

Plesni teater Ljubljana: IN ČE PRIDE ZMAJ NAZAJ

Četrtek, 23. 9.

KUD T.I.P Teater: KAKO JE NEJC PREVZGOJIL BABICO

Petek, 24. 9.

Gledališče Koper in SNG Nova Gorica: MODRO PIŠČE

ANIČIN ODER • Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega – velika dvorana, cena vstopnice: 4 EUR

Predstavitev stripovskega opusa Odprtje razstave: sreda, 15. september, ob 19.30.

KNJIGE MOJEGA ŽIVLJENJA Razstava knjižnega gradiva častne pokroviteljice letošnjega festivala dr. Mance Košir

POKLICI VČERAJ, DANES, JUTRI

Ponedeljek, 20. 9.

Plesna izba Maribor: ZVOK IZ GLOBIN

Torek, 21. 9.

Plesni teater Velenje: PIKA PRAZNUJE ROJSTNI DAN

Sreda, 22. 9.

KD Jožeta Pahorja in Kosovelov dom Sežana: RDEČA KAPICA V PRAVLJIČNEM GOZDU

Četrtek, 23. 9.

Plesni forum Celje: KATERI LETNI ČAS JE NAJLEPŠI?

Petek, 24. 9.

Plesni teater Velenje: LOVEC JAGO

TOMAŽEV ODER • Dvorana Centra Nova, cena vstopnice: 3,5 EUR Ponedeljek, 20. 9.

KUD Prva gimnazija in LG Maribor: PESJANER IN BOLHE

Torek, 21. 9.

Gledališče Glej in LG Fru-fru: ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI

Otroška likovna dela otrok Vrtca Lučka

Galerija Velenje URŠKA STROPNIK Razstava ilustracij Odprtje razstave: torek, 21. september, ob 19. uri.

Mladinski center Velenje KAJA AVBERŠEK Mavrični dnevnik raztreščenih dni Odprtje razstave: petek, 17. september, ob 19.30.

Muzej premogovništva Slovenije MOJE ZVEZDARNE Pavel Kunaver, pionir slovenske amaterske astronomije Odprtje razstave: torek, 14. september, ob 14. uri.

SVET KI IZGINJA – IZGUBLJENA LJUDSTVA AZIJE IN AFRIKE Mare Lakovič, fotografska razstava Odprtje razstave: torek, 21. september, ob 16. uri.

Muzej Velenje VLADO JEHART Razstava fotografij Odprtje razstave: četrtek, 16. september ob 17. uri.

PRI MOJEM OBRTNIKU Razstava izbora muzejskega gradiva Odprtje razstave: četrtek, 16. september ob 17. uri.

Sreda, 22. 9.

Skupina Kapitanova kajuta: ZAKAJ JE ŠLA PIKA V ŠOLO?

Četrtek, 23. 9.

Lutkovno gledališče Velenje: JANKO IN METKA

TRC Jezero (paviljon) PIKIN RAZRED NA ŠVEDSKEM

Lutkovno gledališče Velenje: SNEŽINKA IN ROŽICA (izjemoma v mali dvorani Doma kulture Velenje)

Zgodba iz zbirke Marjana Marinška

Petek, 24. 9.

PIKIN KINO V Kinu Velenje bodo vse nedeljske matineje v mesecu septembru namenjene Pikinemu kinu. Predstavi bosta na sporedu ob 10.30 in 16. uri. Več o Pikinem kinu na spletni strani: www.kino-velenje.si.

Nedelja, 5. september 10.30 Shrek za vedno 16.00 Viharno srce

Nedelja, 19. september 10.30 Marmaduke 16.00 Triki

Nedelja, 12. september 10.30 Svet igrač 3 16.00 Žabe in paglavci

Nedelja, 26. september 10.30 Alvin in veverički 2 16.00 Karate Kid

Kino Velenje Hotel Paka, velika dvorana, cena vstopnice: 2,5 EUR

TRC Jezero (prireditveni šotor) SLOVENIJA V OTROŠKIH OČEH Likovna razstava projekta Turistične zveze Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije Z igro do prvih turističnih korakov

Dom kulture Velenje KAJ BOM, KO BOM VELIK? Razstava otroških likovnih del Pikinega natečaja

PIKINE ZNAMKE IN ŽIGI Filatelistična razstava – znamke, dopisnice, kuverte

Kunigunda - Regionalni multimedijski center PIKASTI POKLICI Razstava fotografij članov Fotokluba Zrno

Knjigarna Kulturnica PIKA NOGAVIČKA MED OTROKI SVETA Razstava lutk, knjig in posterjev iz zbirke Marjana Marinška

ZA ŠPORTNIKE IN LJUBITELJE NARAVE Pikin planinski pohod Sobota, 18. september, ob 9. uri Zbor: pred Restavracijo pod Jakcem (pri razstavno-prodajnem salonu Gorenja) Zaključek: pri Hotelu Razgoršek v Starem Velenju, med 12. in 13. uro. Piko Nogavičko tudi letos razganja od energije, zato tudi tokrat pripravlja planinski pohod, kamor vabi male in velike! Letošnji Pikin pohod bo potekal po vzpetinah južnega dela Šaleške doline in Velenja, po gozdnih, po manj obiskanih, a zelo zanimivih poteh. Med potjo se bo zgodilo marsikatero presenečenje, Pikini pohodniki bodo obiskali in spoznali nekaj zanimivih točk ter spoznali košček zgodovine tega območja. Pikin planinski pohod pripravljajo člani Pohodniškega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje v sodelovanju s Pikinim festivalom.

Pikino družinsko kolesarjenje Nedelja, 19. september, ob 10. uri Zbor: pred avtokampom na TRC Jezero Radi kolesarite? Na otvoritveni družinski dan vas prijazno vabimo, da se nam pridružite na družinskem kolesarjenju okoli jezer. Člani kolesarskega društva Energija bodo pred začetkom pregledali vaša kolesa, nato pa se boste skupaj v družbi Pike animatorke podali na prijetno kolesarsko pot. Pika bo ob zaključku za vse udeležence kolesarjenja pripravila drobna presenečanja. Dogodek skupaj pripravljamo Mestna občina Velenje, Kolesarski klub Energija in Pikin festival.

MEDNARODNO SODELOVANJE Pika Nogavička se vse leto potepa po svetu in sklepa vedno nova prijateljstva. Že vrsto let vabi Pika na svoj festival v Velenje prijatelje iz Sarajeva, ki jih prijazno gostijo na osnovni šoli Gorica. Letos pa se nam bodo na festivalu prvič pridružili tudi otroci iz srbskega mesta Valjevo, ki jih bodo gostili na osnovni šoli Gustava Šiliha. Otroci Dramskega studia Osnovne šole Sestre Ilić iz Valjeva se nam bodo v velenjskem kulturnem domu predstavili v sredo, 22. 9., ob 19. uri, z gledališko igro Talični Tom (Srečni Luka), ki ga poznamo kot stripovskega junaka – kot osamljenega kavboja, ki se bori proti krivicam in je vselej zaščitnik šibkejših. V četrtek, 23. 9., ob 19. uri, pa nam bodo gostje iz Sarajeva v dvorani glasbene šole skupaj z gostitelji pripravili prav poseben Večer prijateljstva. Ker bo Pika v letu 2012, ko bomo v Velenju gostili projekt Evropska prestolnica kulture, spet glavna, je že letos k sodelovanju povabila vsa veleposlaništva držav EU, da nam pomagajo pri predstavitvi različnih poklicev Evrope. Pri tem pa bodo sodelovali tudi mladi predstavniki partnerskih mest Velenja, ki bodo na zaključnem Pikinem dnevu predstavili najbolj zanimive poklice njihovih držav.

Spoznajmo zanimiva drevesa v mestu Torek, 14. september, ob 17. uri Zbor: pred domom kulture Velenje Se ob sprehodu skozi mesto kdaj ustavite ob kakšnem zanimivem drevesu in razmišljate, kakšna je njegova zgodba? Vabljeni, da skupaj z nami spoznate 50 zanimivih dreves Velenja. Na sprehod vas vabijo PUP Velenje, Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, Šola za hortikuturo in vizualne umetnosti Celje ter Pikin festival.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 20

TEKMOVANJA ZA ZLATO PIKO Tekmovanje cvetličarjev srednješolcev Sreda, 22. septembra, od 9. do 13. ure, Bela dvorana Pika bo v sodelovanju s podjetjem PUP, d. d., in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije že tretjič pripravila cvetličarsko tekmovanje za Zlato piko. Mladi cvetličarji se bodo pomerili v štirih tekmovalnih temah: Aranžiran cvet, Šopek, Aranžirano darilo in Presenečenje. Nastali izdelki bodo v Beli dvorani na ogled vse do sobote, 25. septem bra. Več infor ma cij o tek mova nju na: www.pikinfestival.si.

Tekmovanje mladih gasilcev Sobota, 25. septembra, od 10. do 13. ure, parkirišče pri stari elektrarni v Velenju Zadnji dan festivala se bodo za najvišje festivalsko priznanje – Zlato piko – pomerili tudi mladi gasilci iz vse Slovenije. Tekmovanje bo potekalo med 10. in 13. uro, razglasitev rezultatov pa bo ob 17. uri na zaključni slovesnosti 21. festivala. Razpis je objavljen na splet ni stra ni Gasilske zveze Šaleške doline: gz.velenje@siol.net. Predhodne prijave in ostale informacije: 03 586 92 14 ali 031 382 513. Prijave sprejemajo tudi na dan tekmovanja. Dogodek pripravlja Gasilska zveza Šaleške doline.

Pikina jadralna regata Sobota, 25. septembra, ob 11. uri, Velenjsko jezero (zbor: pri čolnarni) Pika skupaj s člani Kluba vodnih špor tov že nekaj let zapored na zaključni dan festivala prireja Pikine jadralne regate v razredu Optimist. Tako bo letos na Velenjskem jezeru potekala že sedma jadralna regata za Zlato piko. Predprijave za Pikino jadralno regato sprejema Klub vodnih športov Velenje do 24. septembra (e-pošta: info@kvs-velenje.si, faks 03 89 61 875). Na tekmovanje se boste lahko prijavili tudi na dan tekme, in sicer v čolnarni KVŠ Velenje ob Velenjskem jezeru (do 10. ure). Začetek regate bo predvidoma ob 11. uri. Tekmovalci morajo biti verificirani pri nacionalni zvezi in imeti veljaven certifikat o meritvah jadrnic. Zmagovalec regate bo prejel najvišje festivalsko priznanje - Zlato piko. Jadralci in ljubitelji vodnih špor tov, vljudno vabljeni!

najboljše plesne miniature, ki jih je za revijo izbrala državna selektorica za ples pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Sinja Ožbolt. Predstavili se Revija najboljših otroških plesnih bodo plesalci in plesalke, stari od 7 do 15 let, ki skupin Slovenije velik del svojega prostega časa namenjajo Pika zelo rada pleše in prav zato plesnim vajam in plesnemu ustvarjanju. bo tudi letos v Velenju gostila Dom Revijo Pika miga skupaj pripravljarepubliško srečanje otroških kulture Velenje jo Javni sklad RS za kulturne dejavplesnih skupin iz vse Slovepetek, 24. septembra, nosti, območna izpostava Velenije. V dveh dnevih bodo ob 18. uri • sobota, 25. nje in Pikin festival Velenje. na velenjskih odrih predseptembra, ob 11. uri stav lje ne TRC Jezero – Rumeni oder

PIKA MIGA

SODELUJTE Likovni natečaj: Kaj bom, ko bom velik? Tema letošnjega Pikinega festivala so poklici. Zato se je Pika odločila, da vse male nadobudneže, ki obiskujete vrtec ali prvo triado osnov ne šole, pova bi k ustvar ja nju. Naslov nate ča ja je KAJ BOM, KO BOM VELIK(A)? Bi rad postal pilot, mogoče astronavt, bi bila učiteljica ali stevardesa? Narišite Piki (saj veste, da ni nikoli hodila v šolo in zato bolj težko bere), kaj boste postali, ko boste veliki. Izbrana poslana dela bomo razstavili v zgornji avli Doma kulture Velenje. Tričlanska komisija bo izmed vseh prispelih likovnih del izbrala pet najboljših in jih nagradila. Nagrajeni avtor bo prejel najvišjo nagrado Pikinega festivala - Zlato piko. Dodatne informacije na: www.pikinfestival.si.

Prvi fotonatečaj Pikinega festivala: Pri piki je super fajn!

osnovnih šol. Tema fotografije je dogajanje na vseh prizoriščih 21. Pikinega festivala z naslovom »Pri Piki je super fajn«. Motiv na fotografiji ni določen, posneta pa mora biti v času od 19. do 25. septembra 2010 na enem izmed prizorišč 21. Pikinega festivala. Dodatne informacije na: www.pikinfestival.si.

Pikin glasbeno-plesni vrtiljak Pikin glasbeno-plesni vrtiljak je spremljajoče dogajanje na festivalu, komor Pika vabi vse mlade iz vseh šol in vrtcev, stare od 5 do 15 let, ki radi pojejo in/ali plešejo, da svoj talent predstavijo na odru. Pričakujemo vas vsak dan od 19. do 24. septembra med 10. in 12. uro ter med 16. in 17. uro. Za nastop se lahko prijavite že vnaprej (prijavnica je objavljena na spletni strani www.pikinfestival.si), lahko pa se prijavite tudi animatorju pri odru. Naj vam prišepnemo še, da je Pika za vse sodelujoče pripravila drobne nagrade.

Fotografiranje je z razcvetom digitalne fotografije postalo vedno bolj priljubljen konjiček mladih. Prepričani smo, da mladi fotografi ujamete v svoje aparate veliko zanimivih in posebnih trenutkov, ki ostanejo drugim obiskoval cem fes ti va la skri ti … Prav zato Pika razpisuje 1. nagradni fotonatečaj za najboljšo fotografijo 21. Pikinega festivala. Z natečajem želimo spodbuditi mlade, da nam pokažejo svoje fotografske mojstrovine. Na natečaju lahko sodelujejo učenci

Vse informacije o Pikinem festivalu in dogodkih lahko spremljate tudi na Facebooku (Pika Nogavička) in na blogu http://pikavelenje.blogspot.com/.

sobota, 25. septembra, dopoldne

Tudi letos bo zadnji dan festivala, 25. september, najbolj zabaven dan Pikinega festivala. Pika se bo ta dan še posebej potrudila in pripravila vrsto presenečenj. Vrata prizorišča se bodo odprla ob 10. uri, dogajalo pa se bo toliko zabavnih reči, da boste morali kakšno tudi izpustiti. Poleg Pikinega mesta, ustvarjalnic in množice nastopajočih, ki se bodo predstavili na vseh odrih, bodo tu tudi gobarji, Najbolj zeliščarji, člani turističnih društev, ki bodo zaznamovali svetovni dan živahen dan turizma … In zagotovo še kdo! festivala Pika nam je sicer naročila, da ne smemo o tem dnevu zabave povedati čisto nič – ker naj bi bila vse »velika TRC Jezero skriv nost«! sobota, 25. septembra, Zato le med 10. in 17. uro vabilo ali navodilo: Zaključek festivala in že danes si obkrožite ta podelitev Zlatih pik bo dan na kole dar ju, kaj ti na Rumenem odru ob Pikinega dneva ne smete 17. uri. zamuditi!

PIKIN DAN

www.pikinfestival.si • pika@velenje.si • 03 898 25 71 21. Pikin festival pripravljajo člani Pikinega organizacijskega odbora: Barbara Pokorny, Andreja Zelenik, Kristina Kovač, David Ravnjak, Silvija Bašnec, Peter Groznik, Dimitrij Amon, Matjaž Šalej, Simona Valoh, Nina Mavec Krenker, Tatjana Vidmar, Vlado Vrbič in Marjan Marinšek Priprava Pikine priloge: Barbara Pokorny, Andreja Zelenik in Silvija Bašnec Fotografije: Nina Cvirn, Ksenija Mikor, Peter Marinšek, Miran Beškovnik in arhiv Festivala Velenje Izdajo Pikine priloge omogočil: Naš čas

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

9. septembra 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Miha Mazzini: Nemška loterija Zgodba je postavljena v Slovenijo, v čas železnih petdesetih let. To je bilo obdobje pomanjkanja in tesnobe, ko nisi vedel, komu lahko zaupaš. Ljudje so v sebi nosili polno vojnih in povojnih tegob. Po drugi strani pa je bil to čas, ko je vsakdo imel službo. Tako tudi šepajoči Toni, preprost poštar in pripovedovalec zgodbe. Ravno zaradi svojih lastnosti je izbran tudi za pomočnika pri Nemški loteriji. Kot poštar med ljudi skrivoma, a po točno izbranih kriterijih, nosi brezplačne srečke Nemške loterije, od katerih vsaka zadane. Nagrade postajajo višje in višje, vse do dne, ko Nemška loterija izplača glavni dobitek. Roman je obenem tudi ljubezenska zgodba z ljubezenskim trikotnikom. Zora, ki je navidez preprosta mlada punca, je prebrisano dekle, fatalna ženska, ki za svoj uspeh potrebuje moškega. In najprej izbere pisatelja, kasneje pa poštarja, da uresničita njene ideje.

Nenad Veličković: Gostači Dogajanje romana Gostači je umeščeno v muzej, ali natančneje, v Sarajevski mestni muzej, v katerem so bili do vojne hranjeni eksponati iz različnih časovnih obdobij in kultur. V njem se med vojno, ki je divjala tam pred nekaj leti, znajde mala skupina ljudi, povezanih tako ali drugače. Vsaka oseba ima svojstven pogled na svet in na trenutno dogajanje. Tudi kraj dogajanja je poseben – muzej, poln starih sabelj, različnih narodnih noš, starinskega pohištva, starih posod. In vse to je na razpolago beguncem, od katerih je glavni direktor muzeja, oče deklice, ki piše to zgodbo. Je pripoved o vojni, čeprav je vojna v romanu prikazana na humorni način, kot burleska. Pisatelj se je izognil mnogim pastem vojne literature, obenem pa ni zanemaril globine življenjskih izkušenj.

Renate Greinert: Rdeča zanka (sporni primer darovanja organov materin boj) V pretresljivi knjigi avtorica opisuje izkušnje, ki jih je doživela po odvzemu organov svojega sina. Povsem nepoučena o tem, kaj v resnici pomeni odvzem organov za umirajočega darovalca in njegove svojce, je privolila v odvzem. V knjigi razkriva resnico o darovanju

organov, ki jo transplantacijski zdravniki ljudem prikrivajo, saj se bojijo, da bi potem število darovalcev upadlo. Splošno veljavno je prepričanje, da telo možgansko mrtvega človeka ne čuti bolečin. Pri takemu bolniku ob odvzemu organov pa kljub temu pride do spremembe krvnega tlaka, enako kot pri človeku, ki čuti bolečino. Povsem drugačno mnenje o daro-

vanju organov ima Renate Greinert, ki v tej knjigi opisuje svojo hudo izkušnjo, ki jo je doživela, ko so odvzeli organe njenemu petnajstletnemu sinu. „Povsem nepoučena o tem, kaj v resnici pomeni odvzem organov, sem dovolila, da so me transplantacijski zdravniki zmanipulirali. Vsak si mora sam pri sebi priti na jasno, ali verjame, da je človek, katerega organi so živi, truplo – kot nam skuša dopovedati transplantacijska medicina – ali pa umirajoči in zato živ človek,“ pravi Greinertova. Knjiga spodbudi mnogo razmišljanj. Kdaj je smrt dejansko »smrt«? Zakaj anestezisti odklanjajo sodelovanje pri presajanju organov? Bi lahko katerega od potencialnih darovalcev še lahko rešili, če ga ne bi gledali le kot predmet za reciklažo? Zakaj Cerkev pravi, da moramo biti ljubeči do umirajočih, hkrati pa podpira darovanje organov?

Horst Benesch: S trkanjem do zdravja V knjigi se srečamo s preprosto tehniko, ki nam lahko olajša vsakodnevne težave. To je EFT. In kaj to je? EFT, okrajšava za Emotional Freedom Techniques, je učinkovita energijska tehnika, s katero si lahko sami presenetljivo pomagamo. Postopek je preprost: samo trkamo po določenih točkah telesa po glavnih energijskih meridijanih in dajemo ustrezne miselne ukaze. Postopek je razložen precej nazorno, ne zahteva poprejšnjega znanja ali urjenja. Uspešno se lahko uporabi tudi pri otrocih. V knjigi je navedeno precej primerov uspešne uporabe te tehnike pri posameznikih, ki so imeli čustvene in telesne težave, bili neuspešni v športu, pri javnem nastopanju in delu v podjetju. Torej, če vas pogosto boli glava, imate visok krvni tlak, ljubezenske težave in druge skrbi, ste preobremenjeni – poizkusite še s tehniko, ki je razložena v tej knjigi. Izgubiti ne morete nič, lahko le pridobite!

Norbert Landa, Tim Warnes: Oprosti! V tej slikanici spoznamo Medveda in Zajca, najboljša prijatelja, kar si ju lahko predstavljate. Skupaj sta kuha la vsak svoje spe ci a li te te. Zajec je najraje pripravljal gobe, Medved pa pekel medenjake. Zajec je spal v spodnji posteljici, Medved v zgornji, ker je bolje plezal. Zajec je z veseljem pripovedoval Medvedu čudovite zgodbice, ker je bil pač boljši pripovedovalec. In Medved je užival v tem.

Skratka, bil je čudovit občutek biti dober prijatelj in imeti dobrega prijatelja! Nato pa … V pravljico prijateljstva je vstopila čudna stvar, ki je najboljša Zajca in Medveda – vsaj za kratek čas – ločila. Vas zanima, kaj je bila ta čudna stvar? Navaden košček ogledala! In nato se začne razdor med najboljšima prijateljema … Pripravila: Stanka Ledinek

VELENJE Četrtek, 9. septembra 17.00 – 18.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Predavanje - Dobro se počutim v svojem telesu 19.00 Kopališka 3, Velenje Predstavitev knjige - Maya Tzolkin 2012 in -Čarovnija vitkosti 21.00 Terasa pred Barom Mozaik Britt – Mozzajik jazz večeri Koncert Cafe au LatinBar

Petek, 10. septembra 14.00 Pri OŠ v Cirkovcah Otvoritev avtobusne postaje pri OŠ v Cirkovcah 15.00 Pri Pivniku Otvoritev ceste Cirkovce – Graška gora 17.00 – 18.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana Predavanje - Klopi – prenašalci bolezni 19.00 Dom kulture Velenje Humanitarna prireditev z dražbo likovnih del - Dobro delo za pomoč ljudem v stiski 19.00 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Nine Gorjanc Solze izpirajo bolečine 20.00 Galerija Arsin Odprtje razstave - Figura v postmedijskem času 21.00 Terasa pred Barom Mozaik Britt – Mozzajik jazz večeri Koncert United Grooves 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer - Glasba & klepet

Sobota, 11. septembra 7.00

Ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje - Državno prvenstvo SKEI 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica

8.00 – 12.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.00 Ob Škalskem jezeru Predstavitev nordijske hoje 10.00 Pri Domu krajanov Stara vas Prvo srečanje mladih sosedov 10.30 Galerija Velenje Patricija Peršolja: Neskončno te imam rada 19.00 Mladinski hotel Velenje Odprtje Mladinskega hotela Velenje 20.00 Hotel Razgoršek Koncert Jazz z Majo 21.00 Terasa pred Barom Mozaik Britt – Mozzajik jazz večeri Koncert Big Band VOX 21.00 Mladinski center Velenje - klub Klubski večer - Glasba & klepet

Nedelja, 12. september 7.00

Ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje - Dvoboj Premogovnik - Gorenje

Ponedeljek, 13. septembra 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje – Efenkova Mladi v popoldanskem centru 16.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek Kult – Kreativis

Torek, 14. septembra 14.00 Muzej Premogovništva Slovenije Odprtje razstave - Pavel Kunaver – pionir Slovenske amaterske astronomije - Moje zvezdarne 14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje – Efenkova Mladi v popoldanskem centru 17.00 Pred Domom kulture Velenje Voden ogled zanimivih velenjskih dreves 19.00 Kulturnica Predstavitev knjige - Mirt Komel: Sarajevski dnevnik

Člani Harmonikarskega orkestra Barbara so se 4. septembra udeležili tradicionalnih rudarskih iger v Bad Bleibergu v Avstriji in tudi letos po tradiciji zmagali. Poželi so bučen aplavz za suvereno opravljene naloge iz tipičnih rudarskih del. Naloge so časovno in kvalitetno opravili veliko bolje kot člani drugih treh avstrijskih ekip. Sodelovanje na Bergmandl Festu v Bad Bleibergu ima večletno tradicijo, kajti rudarski muzej iz tega kraja je tako kot velenjski Muzej premogovništva Slovenije povezan v transverzalo podzemnih muzejev Slovenije, Avstrije in Italije. Muzeji načrtujejo skupne akcije, si izmenjujejo izkušnje, pa tudi obiskovalce. Avstrijski muzej je letos praznoval že 20. obletnico delovanja.

A-Team, akcijska komedija, 119 min. Režija: Joe Carnahan Igrajo: Liam Neeson, Bradley Cooper, Jessica Biel, Quinton ‘Rampage’ Jackson, Sharlto Copley, Patrick Wil-

14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje – Efenkova Mladi v popoldanskem centru 16.00 Pred prostori MČ Levi breg vzhod, ob Turnir med mejaši (KS in MČ) slabem vremenu v prostorih MČ v kegljanju na vrvico in v (Kardeljev trg 5) elektronskem pikadu 19.30 Mestna knjižnica Velenje 21. Pikin festival Odprtje razstave Miki Muster – predstavitev stripovskega opusa Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).

September/mali srpan

9. Četrtek: Peter 10. Petek: Nikolaj, Miklavž

11. Sobota: Milan 12. Nedelja: Gvido 13. Ponedeljek: Filip 14. Torek: Rastko 15. Sreda: Nikomed Lunine mene

Petek, 9. septembra 15.00 Tresimirjev park, Cankarjeva ulica Otvoritev otroškega igrišča 19.00 Mestna galerija Predavanje Jonatana Vinklerja, pogovor

Sobota, 11. septembra X

Petek, 10. 9., ob 20.15 Nedelja, 12. 9., ob 18.00 Skupina neznancev se v nepojasnjenih okoliščinah znajde na neznanem planetu, skupen pa jim je zgolj sloves neusmiljenih vojakov in morilcev. Raziskovanje skrivnostne pokrajine se spremeni v krvav boj na življenje in smrt, saj jih zasle du je in mori nezna no bit je. Hladnokrvni bojevniki sprejmejo izziv in se pripravijo na spopad, a se ne zavedajo, da so jim za petami najspretnejši lovci vesolja, odločeni, da v svoje vitrine postavijo nove človeške trofeje.

SEVER Nord, komedija, 78 minut Režija: Rune Denstad Lango Igrajo: Anders Baasmo Christiansen, Kyrre Hellum, Marte Aunemo, Mads Sjřgĺrd Pettersen, Lars Olsen, Astrid Solhaug, Even Vesterhus, Ragnhild Vannebo, Celine Engebrigtsen, Ole Dalen, idr., idr. Sobota, 11. 9., 20.15 Nedelja, 12. 9., ob 20.15 Smučar Jomar doživi živčni zlom. Po odpustu iz psihiatrične bolnišnice se izolira od ljudi in zaposli kot čuvaj sla-

15. septembra, sreda

ob 7:49, prvi krajec

Planinski tabor za odrasle, do 16. Velebit, Hrvaška

ŠMARTNO OB PAKI

CITYCENTER Celje

Petek, 9. septembra

- četrtek, 9. 9. Biotržnica -do 11. 9. Varna pot v šoloprometni poligon s prikazom varne poti za najmlajše - nedelja, 12. 9. ob 11. uri pravljične urice v Džungli- Kopel za malega zajčka 16. do 19. 9. Dnevi zabavne elektronike – BIG BANG

19.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Zaključek 4. poletnega festivala ''Poletje pod kozolcem 2010'', prireditev PO DOMAČE POD KOZOLCEM, nastopajo: Spomini, Spev in Zlati muzikanti. Prireditev povezuje Slavko Podboj.

KAM NA IZLET?

V petek, 10. septem bra, bo na ogre va ni tera si Luciferja od 19. do 23. ure znova prepevala Lucienne. Na ta način se ta lokal poslavlja od poletja.

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D son, Gerald McRaney idr. SVET IGRAČ 3

A EKIPA

Sreda, 15. septembra

Lucienne v Luciferju

Zabavni kavboj Woody in neustrašni astronavt Buzz se skupaj z drugimi igračami pripravljata na novo nepozabno dogodivščino. Ko njihov lastnik Andy odraste in odide študirat, igrače pristanejo v otroškem vrtcu. Na prvi videz sanjski kraj, kjer nikoli ne zmanjka radoživih otrok, se izkaže za pravo nočno moro, zato se igrače odločijo pobegniti in poiskati Andyja. Toda kot vedno so njihovi načrti vse prej kot popolni, zato jih doletijo številne boleče, toda zelo zabavne katastrofe.

Koledar imen

ŠOŠTANJ

Harmonikarji Barbare navdušili v Avstriji

Toy Stories 3, animirana druž. komedija, 103 min, sinhroniziran Režija: Lee Unkrich Igrajo: Tom Hanks, Tim Allen, Joan Cusack, Ned Beatty, Don Rickles, Michael Keaton, Wallace Shan, John Ratzenberg idr. Petek, 10. 9., ob 18.00 Sobota, 11. 9., 18.00 Nedelja, 12. 9., ob 10.30 – Pikin kino

Petek, 10. 9.: Bohinj – Komna (KU Gorenje); - sobota, 11. 9.: Škotsko višavje in Kristall – Wiessee (PDV); Kočna ( Sekcija KJP), Storžič (PD Vinska Gora).

bo obiskanega smučišča nekje na jugu Norveške. Golta tablete, kadi marihuano in veliko pije. Potem nekega dne izve, da je morda oče štiriletnega otroka, ki skupaj z materjo, Jomarjevo nekdanjo punco in razlogom za njegov živčni zlom, odrašča nekje daleč na severu države ... Berlin 2009 - nagrada Europa Cinemas, nominacija Evropske filmske akademije za najboljši evropski film 2009. S podporo Ministrstva za kulturo!

ŽABE IN PAGLAVCI Kikkerdril, otroški avant. film, 75 min Režija: Simone van Dusseldorp Igrajo: Nino Morris den Brave, Whitney Franker, Thijs Goedknegt, Juul Vrijdag, Georgina Verbaan, Remko Vrijdag idr. Nedelja, 12. 9., ob 16.00 - Pikin kino Šestletni Max čez noč ostane pri babici na deželi, saj mora njegov starejši brat v bolnišnico v mestu, da mu odstranijo mandeljne. Pred odhodom mu brat zaupa pomembno nalogo: najti mora žabji mrest, sicer ne bo nikoli več spregovoril z njim. Max in babica se imata skupaj zelo lepo: rešita izgubljeno krastačo, pomagata ranjenemu ježu, napečeta goro slastnih palačink in deček sčasoma pozabi na mrest. Na obisku

v bolnišnici pa se Max ob pogledu na brata, ki je zaradi operacije ostal brez glasu, spomni na dano obljubo. Izkoristi trenutek babičine in mamine nepozornosti, da pobegne iz bolnice in se sam poda na deželo po obljubljeni mrest. Na poti se spoprijatelji z vrstnico, odločno in brbljavo sedemletnico z zdravniško torbo in rožnatim kolesom. Skupaj se podata novim dogodivščinam naproti. Svež, pomladanski film za najmlajše navdušuje z veselo, preprosto in življenja polno zgodbo. Obuja otroško čudenje naravi in vsemu živemu, kar v njej prebiva, radostno igrivost in drobne pripetljaje prvih prijateljstev. S podporo Ministrstva za kulturo!

Naslednji vikend, od 17. 9. do 19. 9. 2010 napovedujemo: sinhronizirano igrano-animirano akcijsko pustolovščino MARMADUKE, domišljijska akcijska pustolovščina ZADNJI GOSPODARA VETRA, mladinski film TRIKI in črna komedija LOUIS MICHEL Cene vstopnic: - redne predstave 3,5 EUR, - Pikin kino 2,5 EUR

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

9. septembra 2010

RADIO

VELENJE

ČETRTEK, 9. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 10. septembra:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 11. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 12. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 13. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 14. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 15. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci nagradne križanke Trgovine Champion, v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju, objavljene v tedniku Naš čas, 26.8..: 1. nagrada: Chamiponov bon v vrednosti 25 evr: Polona Belavič, Metleče 23, Šoštanj 2. nagrada: torbica Champion :Vesna Anclin, Pod smrekami 12, Šempeter 3. nagrada: torbica Champion: Matic Vajthauzer, Škale 16, Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Trgovini Champion v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju.

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 30. avg. 2010 do 5. sep. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 30. avg. 2010 do 5. sep. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 40 35 30 25 20 15 10 5

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA GORA

30.avg

31.avg

01.sep

VELENJE

LOKOVICA -

ŠKALE

VELIKI VRH

02.sep

PESJE

MOBILNASKORNO

03.sep

04.sep

05.sep

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

9. septembra 2010

mali OGLASI RAZNO DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

PREDSETVENIK, malo rabljen, prodam ali zamenjam za drva. Tel.: 03/5778-426, gsm: 031/727-606 RUSKE keglje in slivovko prodam. Gsm: 041/849-474 KORUZO na njivi, za silažo, prodam. Gsm: 051/630-807 CIPRESE smaragd, 50 – 60 cm 3,9 evra, 80 – 90 cm 7 uvrov, prodam. Možna dostava. Gsm: 040/578-587 KORUZO na njivi, nekaj ha, za silažo, prodamo. Tel.: 03/7056-150, gsm: 041/317-434 BEL in rumen jedilni krompir, pridelan ročno in brez umetnih gnojil, prodam. Gsm: 041/216-481 ali 041/940-234 BUKOVA drva, cepljena, prodam. Gsm: 031/517-415 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883

IŠČEM SLOVENKA srednjih let išče delo (pomoč starejšim in ostalim, pospravljanje ipd.) Gsm: 070/572-313

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

STIKI-POZNANSTVA STAREJŠI moški, urejen, nekadilec, želi spoznati ljubečo žensko staro do 65 let. Pogoj, da je voznica. Ponudbe pošljite na uredništvo s pripisom »LEPO NAMA BO«. ŽENITNA posredovalnica za vse z resnimi nameni, zastonj za mlade gospe, ugodno za ostale ženske. Tel.: 03/5726-319, gsm: 031/836-378 PREPROST moški, sam z otrokom je ostal, preprosto, samsko žensko bi rad spoznal, ljubezen svojo ji dal. Gsm.: 031/860-668 ŽENSKE vseh starosti si želijo spoznati ljubečega, iskrenega prijatelja. Tel.: 090 62 86 (1,99 eur/min) ali 03/5726-319 POKLIČITE in spoznajte svojo ljubezen. Gsm.: 031/505-495 BREZPLAČNA spoznavanja za gospe do 48 leta. Ugodno za ostale gospe in moške. Tel: 03/5726-319, gsm: 031/836-378

ŽIVALI

VOZILA APN moped v dobrem stanju prodam. Gsm: 051/626-788 AVTO sheran 1.8, l. 2000, 185.000 km, 7 sedežev, prodam. Gsm: 031/657938

NEPREMIČNINE DVE gradbeni parceli v Dobrni prodam. Gsm: 041/763-358 TRAVNIK s kletjo v Savinjski dolini prodam. Tel.: 03/5471-267

PODARIM nemškega ovčarja, brez rodovnika, 5 let starega, zaradi bolezni in starosti v družini. Gsm: 041/819814 PRODAJA nesnic v nedeljo, 12. 9. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761202 DVE telički, limuzin in sivko, težki 150 in 170 kg, prodam. Gsm: 031/852334 BIKCA simentalca, 150 kg težkega, prodam. Gsm: 031/398-506 PRAŠIČA, težkega od 100 do 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/337-201

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Zobozdravniki: 11. in 12. 9. – Vesna PupičGaberšek, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Miran Namlić, Kidričeva c. 55 a, Velenje in Mevlida Memišević, Gornja Tuzla, BIH; Milenko Jokić, Zidanškova c. 6, Velenje in Gordana Zver, Zidanškova c. 6, Velenje; Mihael Skornšek, Skorno pri Šoštanju 38 b in Lea Brinovšek, Andraž nad Polzelo 70; Marko Perše, Cesta Františka Foita 8, Velenje in Nina Gradišar, Dvojna ulica 8, Ljubljana; Janko Medved,

Zavodnje 3, Šoštanj in Jerneja Pleterski, Jerihova cesta 46, Velenje. Smrti: Štefanija Klančnik, roj. 1933, Skorno 11, Šmartno ob Paki; Jožefa Kolar, roj. 1942, Parižlje 39, Braslovče; Ivan Kampjut, roj. 1930, Cankarjeva c. 20, Šoštanj; Marija Rejc, roj. 1919, Cesta XIV. divizije 8, Velenje; Vincenc Emeršič, roj. 1937, Tomšičeva c. 25, Velenje; Marija Žagar, roj. 1928, Koroška c. 4, Šoštanj.

ZAHVALA

Za vedno nas je zapustil dragi mož, ati in dedi

Zapustila nas je naša draga sestra in teta

ALOJZ NAPOTNIK

MARIJA REJC 1919 – 2010

23. 3. 1928 – 28. 8. 2010 Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Vsem se zahvaljujemo za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Ohranimo ga v lepem spominu.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Pogrebni službi Tišina, gospodu duhovniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni

Žena Tatjana ter hčerki Marjeta in Adreja z družinama

ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice V ponedeljek, 6. septembra, smo se poslovili od drage

ANTONIJE GRUDNIK 16. 4. 1925 – 27. 8. 2010

JOŽICE JAUŠOVEC 1920 – 2010

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo večno ostal.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, reševalni službi in patronažni službi ZD Velenje, PGD Bevče, KS Bevče, ZŠAM Velenje, DU Velenje in ZB Velenje. Hvala Pogrebni službi Usar, g. Dragu Kolarju za izbrane besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, praporščakom, pevski skupini Flamingo za odpete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni

Zahvala velja vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališču Podkraj. Še posebej hvala osebni zdravnici Aleksandri Žuber, osebju Travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, duhovniku za poslovilni obred, prijateljem iz Gledališča Velenje. Hvala Ivanki, Silvi, Veri, Tini in Ivanki za tolažbo in pomoč. Hčerka Cvetka z možem Silvestrom, vnuka Gašper in Urban z družinama in vnukinja Katarina.

Naš čas, 9. 9. 2010, barve: CMYK, stran 24

Končali šaljivo

Kar ni zapisano, se ni zgodilo

Praznovanje Krajevne skupnosti Šentilj Vesna Glinšek

V spomin na dogodke, ki so se zgodili na naših tleh pred 19 leti, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo v sodelovanju z zvezo slovenskih častnikov Velenje in območnim združenjem SEVER za celjsko področje vsako leto organizira družabno srečanje. Letošnje je bilo v soboto ob restavraciji Jezero v Velenju. Slavnostni govor nik, direktor generalštaba Slovenske vojske, brigadir Vladimir Maher, je v

S srečanja … (Stane Tepej je prvi z desne.)

svojem nagovoru posebej izpostavil: »Pred 20 leti, torej leta 1990, ko smo pravzaprav začeli aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, in v letu 1991 v sami vojni se je zgodilo marsikaj. Nekaj dogodkov je bilo prijetnih, veliko več tistih z grenkim priokusom. Sam se najraje spominjam tistih, ki so nam prinesli samostojno državo. In na to smo lahko še posebej ponosni. Zdaj pa je naša naloga ta, da vso dogajanje prenesemo na mlajše generacije, na prijatelje in na tiste, ki se takrat še niso

Direktor generalštaba Slovenske vojske brigadir Vladimir Maher: »Najraje se spominjam dogodkov, ki so prinesli samostojno državo Slovenijo.«

rodili.« Predsednik Območnega združenja Stane Tepej pa je ob tem izpostavil predvsem dejstvo, da je spomine treba zapisati. »Pišite! Spomini zaenkrat ostajajo, a večno ne bodo živeli. Zato si jih zabeležite. Stari rek, kar ni zapisano, se ni zgodilo, namreč še kako drži.« Tradicionalno 19. srečanje je spremljal tudi kratek kulturni program. V njem sta sodelovali Rudarska godba na pihala in pevka Aleksandra Cavnik.

Vesna Glinšek

Bogatejši za pet vozil

V nedeljo so v Šentilju zaključili svoj praznik, ki so ga poimenovali Šentiljski teden. A trajal je pravzaprav kar tri tedne. Z dogodki so začeli že v sredini meseca avgusta. Krajanom so ponudili pester izbor različnih dejavnosti: kolesarjenje, prvo srečanje upokojencev, gasilsko veselico, otroški živ žav, rusko kegljanje, nogometni turnir, odbojko … Zaključili so nekoliko bolj šaljivo, a s priokusom tekmovalnega duha. Na tamkajšnjem igrišču so za vse zaselke v kraju pripravili sklop zabavnih iger, ki jih je orga- Magda Stvarnik: »Sprostitev niziralo Kulturno prosvetno društvo – ta je pri naših igrah Franca Šrajnerja iz Šentilja. Njegonajpomembnejša.« va nova predsednica Magda Stvarnik, zamenjala je Emo Gajšt, je poudarila, da so igre namenjene predvsem sprostitvi. »Gre za tekmovanje med zaselki, igre pa so različne. Njihov glavni namen je medsebojno druženje, seveda v duhu sodelovanja, zato zmaga ni najpomembnejša. Igre so tako zasnovane za sprostitev, saj smo malo mokri, malo smo nerodni, malo smešni … Kljub temu so nekateri malo bolj tekmovalno nastrojeni.« Izmed sedmih tekmovalnih ekip se je najbolje odrezala ekipa iz Laz, na drugem mestu so bile Arnače, tretje mesto pa sta si delili Silova in Ložnica.

Vesna Glinšek

»Na eni strani vozila pomenijo zahvalo jamarjem za njihovo dosedanje delo, saj smo ponosni na vse, kar so opravili v preteklosti za varnost slovenskih državljanov, po drugi strani pa so vozila motivacija za delo naprej. Vemo, da so jamarji prostovoljci, torej svoje profesionalno opravljeno delo opravijo prostovoljno. Zato so pri tem za njihovo delo pomembni predvsem naslednji dejavniki: številnost, izobraževanje, usposabljanje in opremljenost.« S temi besedami je generalni direktor Urada Republike Slovenije za zaščito in reševanje mag. Boris Balant nagovoril zbrane na svečanosti v Hudi luknji. Pri jamarski koči so v soboto namreč Jamarski reševalni službi Slovenije predali v uporabo pet vozil. Ta so šla v roke služb po celi državi, v Novo mesto, Ljubljano, Kranj in Tolmin, eno vozilo pa je ostalo tudi v Velenju. Ob tem Balant dodaja: »Poudariti moram, da naložba ni pome-

Nova vozila Jamarske službe Slovenije.

nila novega nakupa, kar pomeni, da so ta vozila rabljena. To se nam zdi najbolj smiselno in racionalno. Poleg tega pa je pomembno predvsem dejstvo, da jamarji za varnost naših državljanov ne namenjajo več lastnih sredstev.« Slovesnosti so se udeležili ljubitelji jam, predstavniki jamarskih društev, jamarji, jamarski reševalci, poleg mag. Balanta pa sta jih nagovorila tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije Vido Kregar in vodja jamarske reševalne službe Rajko Bračič.

V okviru srečanja jamarjev, katerega del je bila predaja vozil, so jamarji izvedli delavnice in predavanja o varstvu kraških jam, in sicer v okviru projekta Varstvo kraških jam in virov pitne vode. Ta je podprt je s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Srečanje jamarjev je finančno podprla tudi MOV. Smučanje s tremi smučmi ni bilo najbolj enostavno.

Več kot le turisti Prihodnje leto z vlakom k južnim sosedom Tatjana Podgoršek

»Če bo vse po sreči, bomo prihodnje leto potovali ’H koreninam’,« so dejali lani organizatorji tradicionalnih izletov z vlakom Turistično društvo Šmartno ob Paki in Slovenske železnice. Kljub temu da so neka-

teri stopili ob stran iz sebi znanih razlogov, se je to prvo soboto v septembru tudi zgodilo. Blizu 180 potnikov iz Savinjske statistične regije se je »podalo po tirih« na avstrijsko Koroško, natančneje v kraj Marija Saal (Gospa Sveta). Organizatorjema je pri tem pomagala Občina Gornji Grad, ki

V bifeju vlaka je bilo skoraj vedno polno

Simbolike vlaka ni manjkalo: s sprejema na železniški postaji ob prihodu blizu 180 potnikov

že dalj časa sodeluje z občino Maria Saal. Pisana druščina, v kateri je bilo malo znanih obrazov s prejšnjih izletov, se je odpravila H koreninam z različnimi pričakovanji. Nekaterim je šlo bolj za druženje. Drugim za to, da bi videli kamniti vojvodski prestol z dvema sedežema na Gosposvetskem polju, kamor so se odpeljali z avtobusi, kraj in- cerkev pri Krnskem gradu, kjer je najverjetneje prvotno stal knežji kamen, pa cerkev sv. Modesta, areno ob robu Gosposvetskega polja, ki jo obnavljajo, nekateri še muzej na prostem na omenjenem polju. Tretji so soboto s sprejem-

ljivim vremenom želeli izkoristiti za druženje prijetnega s koristnim. Odvisno od pričakovanj je vsak najbrž tudi »ocenil« izlet. Nekateri si ga bodo zapomnili po videnem, po tem, da so izletnikom na železniški postaji izrekli dobrodošlico župan občine Maria Saal in trio, sestavljen iz priletnih fantov, da je na železniški postaji vihrala na drogu poleg avstrijske tudi slovenska zastava, ki so si jo gostitelji sposodili na slovenski ambasadi v Celovcu. Pozornejšim zagotovo ni ušlo to, kako je njihov obisk osrečil tiste, s katerimi so se srečali in s katerimi so lahko ti

govorili slovensko. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi in skupina Zgornjesavinjčank si ga bo zapomnila po prizadevanjih, da bi poročile Ogradija, a se možak ni dal. Tudi kolač, ki so ga gostitelji razdelili izletnikom ob povratku proti Sloveniji, je bil znak pozornosti in zadovoljstva ob tolikšnem obisku Slovencev na avstrijskem Koroškem. Smeh, ki se je razlegal v bifejskem vagonu in v marsikaterem kupeju na vlaku, je dal slutiti, da je bila večina zadovoljnih, da je izlet izpolnil njihova pričakovanja. Organizatorji upajo, da premalo kuhan fižol v ričetovi enolončnici, nad čemer so menda tožili nekateri, le-teh ne bo odvrnil od tega, da se prihodnje leto ne bi podali na 16. izlet z vlakom. Tokrat na južno mejo - v Metliko oziroma Črnomelj. Ali drugih, ki so tožili nad nekoliko visoko ceno izleta. Morda bodo prihodnje leto lokalne skupnosti znova primaknile kakšen evro. Letos ga namreč niso. Bo pa zagotovo med izletniki prihodnje leto skupina šestih Angležev, ki so letošnjega našli na internetu in se prijavili. Kot so povedali, so imeli omenjenega dne na voljo dve možnosti: obisk Danske ali izlet z vlakom na avstrijsko Koroško. Izbrali so slednjega. Ni jim bilo žal, zato bi želeli biti na vlaku tudi prvo soboto v septembru 2010. Zgovorne so bile tudi besede Polzelank, ki so ob izstopu z vlaka dejale: »Ni pomembno, kam gremo. Pomembno je, da gremo z vlakom in da se imamo lepo. Na svidenje prihodnje leto«.