36-2012

Naš čas, 6. 9. 2012, barve: CMYK, stran 1

V petek in soboto bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla.

številka 36

četrtek, 6. septembra 2012

1,80 EVR

Nehumana jesen?

Bojana Špegel

Če ne gre na prostem, se da tudi na suhem zapeti in zaplesati. To je dokazal sobotni 'žur' ob koncu počitnic, ki je privabil veliko otrok, pa tudi odraslih.

Moker konec počitnic Velenje, 1. septembra – Letošnje poletje je res razvajalo, zato organizatorji prireditev na prostem z vremenom v glavnem niso imeli težav.

V soboto, ob koncu poletnih počitnic, ko v Vili

Mojca pripravijo tradicionalen žur z nazivom »Ta veseli dan«, pa ni sijalo sonce. Še več, vlivalo je, kot že dolgo ne. A nič hudega – ustvarjalno druženje se je odvilo v vili, kjer je na za-

četku za poskočno godbo poskrbela pevka in animatorka Andreja Zupančič. V ustvarjalnih delavnicah, ki so potekale v več prostorih vile, pa so se družile vse generacije, saj so se tokrat malčkom pridružile tudi babice, dedki, mamice, atiji, tete … bš

V ospredju zdrav življenjski slog Gorenje sodeluje tudi letos na največjem svetovnem sejmu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov IFA, na katerem se letos predstavlja 1439 razstavljalcev, vključno z največjimi in najpomembnejšimi igralci iz obeh panog. V Gorenju, ki se sejma udeležuje že peto leto zapored, odkar je ta odprl vrata proizvajalcem gospodinjskih aparatov, tudi letos pričakujejo številne poslovne partnerje z vsega sveta in sklenitev novih poslov, predvsem za nemški trg, za katerega je sejem s prodajnega vidika najpomembnejši. »IFA je nedvomno najpomembnejši poslovni dogodek v naši panogi, ki se ga udeležijo vsi največji igralci. Nastop na sejmu je odlična priložnost za sklepanje novih poslov in krepitev ugleda blagovne znamke »Gorenje«. Verjamem, da bomo tudi letos s številnimi inovacijami in novostmi, s katerimi podpiramo bolj zdrav in kakovostnejši način življenja, prepričali poslovne partnerje in navdušili končne kupce,« pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.

Gorenje se sejma udeležuje že peto leto.

Tako mislim

V ponedeljek se je začelo novo šolsko leto. Tudi tiste, ki doma nimamo več šolarjev, so na to opomnili prostovoljci, ki so v opaznih neonskih brezrokavnikih stali ob prehodih za pešce pri osnovnih šolah in pomagali skrbeti za varno pot v šolo. Tisti, ki šolarje imajo, so to vedeli in občutili že nekaj dni pred začetkom pouka. Naša šola nikakor ni brezplačna, stroški nakupa obveznih šolskih potrebščin, vključno z dragimi delovnimi zvezki, ki velikokrat ostanejo nepopisani, postajajo veliko breme za slovenske družine. Ne še za vse, za večino pa zagotovo. Sploh, če je v družini več šolarjev.

Le dan po začetku šole se je petič zapovrstjo podražil bencin.

Menda ne zadnjič, je pa dejstvo, da se tako drago Slovenci še nismo vozili. Kaj to pomeni, je vsem jasno. Še pred prihodom koledarske jeseni lahko pričakujemo nov val podražitev. Ob tem smo že v ponedeljek izvedeli, da se meso že draži. Ne le zaradi suše, tudi zaradi vse dražje nafte in nekonkurenčnosti živilskopredelovalne industrije. Da o premajhni samooskrbi sploh ne govorimo. Kmalu naj bi sledila še podražitev kruha in verjetno še marsičesa. Ob tem nenehno poslušamo tiste, ki imajo (še) polne žepe in jih verjetno še ni strah, kako bodo preživeli, kako bo nujno dodatno zategniti pas. Marsikomu je že zmanjkalo lukenj na njem, vse več jih je, ki prav zato postajajo apatični. Ker enostavno ne vedo več, kako bodo sploh preživeli. Breme krize se lomi na vseh generacijah, osebno mislim, da so njene največje žrtve mladi, ki bi radi na svoje, pa res ne morejo. Rek »V znanju je moč« ni več realen.

Skoraj nihče po končanem šolanju ne dobi službe, mladim tudi nihče ne zna povedati, kateri poklici bodo res aktualni, ko bodo končali šolanje. Ostane jim inovativnost, ki jo imajo redki, pomoč staršev ali pa tujina ...

Osnovnošolcev verjetno prihodnost še ne skrbi preveč, zato se vrnimo k njim. Super ministru Žigi Turku ni bilo humano, da se je šola začela tako zgodaj. Po novem se pouk lahko prične šele po 7.30. Očitno pa mu je bilo humano, da mnogi otroci ne bodo več imeli subvencionirane šolske prehrane in da bo verjetno iz meseca v mesec več takih, ki jim starši te sami ne bodo več mogli plačati. Sicer tega ne bi podprl, ne? Hud cinizem je, če ob tem dodam, da bodo otroci vsaj spali nekoliko dlje, če že siti ne bodo gulili šolskih klopi in nabirali znanje, da bi, kot smo rekli včasih, nekoč bolje živeli. Da ne govorim o težavah staršev učencev prve triade osnovne šole, ki službo začenjajo zgodaj. V Ljubljani morda večina res prične delati kasneje, v naših krajih pa ne.

A Slovenija ni le Ljubljana. Če starši malih šolarjev nimajo pomoči širše družine, od babic do tet, bodo njihovi malčki sedaj do odhoda v šolo prepuščeni sami sebi? Ne, to niso humane odločitve. Kot ni human čas, v katerem živimo. Vse bolj krut in brezumen je. Žal.

Naš ­čas, 6. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Izpad bi bil večji kot privarčevani znesek Slovenj Gradec – Sredi prejšnjega tedna je direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre preklical sklep o varčevanju pri plačilih zdravnikov za dežurstvo. Sklep o varčevanju so sprejeli člani sveta zavoda na izredni seji prejšnji ponedeljek.

Lavre je pojasnil, da se je za umik odločil zato, ker bi bil izpad (2,5 milijona evrov) bistveno večji kot privarčevani znesek. »Večina zdravnikov se je namreč uprla posegu v plačilo dežurstev. Zdravniki operativnih strok so umaknili soglasje za izvajanje dežurstev, kar bi pomenilo, da bi v bolnišnici pokrivali od 1. septembra le 24-urno dežurno službo. Posledica tega bi bil izpad rednega programa, nedopustno bi se podaljšale čakalne dobe.« Vodstvo bolnišnice bo sedaj skupaj s predstojniki oddelkov pripravilo nekoliko upočasnjen program varčevanja, ki bo skladen s sklepom sveta zavoda. Z njim naj bi uravnotežili poslovanje po posameznih oddelkih in s tem tudi celotne bolnišnice. Varčevanje bodo občutili zaposleni za določen čas, ki jih je trenutno 26, in zaposleni v bolniškem staležu do 30 dni. Nadomeščanja delavcev ob upokojevanju ne bo.

Bolniki pa varčevanja naj ne bi občutili. Po zagotovilih Lavreta bodo izbirali le cenejše materiale, a bodo ti v skladu z doktrino. n tp

Med kandidati tudi BSH Nazarje Nazarje - Družba medijskih vsebin Dnevnik je objavila izbor kandidatov po posameznih regijah, ki se bodo potegovali za pridobitev naziva najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji - Gazela 2012.

Med kandidati je v vsaki regiji izbrala najboljša tri podjetja, ki se bodo predstavila najprej na izborih za regijske gazele. V savinjsko-zasavski regiji se bo za ta naziv potegoval tudi nazarski BSH Hišni aparati. Poleg njega so med kandidati še Dewesoft in Termotehnika, ki sta že stara znanca izbora ter Zlatarna Celje. Razglasitev regijske gazele bo 11. oktobra v Celjskem domu, razglasitev slovenskega najhitreje rastočega podjetja za leto 2012 pa bo 25. oktobra v Ljubljani. n tp

Predsedniki in sekretarji na regijskem sestanku Velenje - Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje je pred nedavnim gostila predsednike in sekretarje tovrstnih zbornic Savinjske regije.

Na regijskem sestanku, ki je vsak mesec na eni od območnih zbornic v regiji, je sodeloval tudi vodja tržnega inšpektorata iz Celja Peter Krempuš.

Spregovoril je o težavah dela na črno in prijavah kršiteljev. Sestanka se je udeležil še Rok Bezlaj, ki je predstavil spletni portal, ki naj bi bil izhodišče za skupno obveščanje in trženje. Pomembna točka sestanka je bil tudi nov obrtni zakon, za katerega so na območnih zbornicah podali predloge in pobude.

V nadaljevanju so si udeleženci ogledali Termoelektrarno Šoštanj in nekatere znamenitosti doline. n

Na obisku delegacija iz ruskega Čehova Velenje, 30. avgusta – V četrtek dopoldne je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič v mestni hiši sprejel delegacijo iz ruskega mesta Čehov. Sprejema pri županu se je udeležila tudi veleposlanica Republike Slovenije v Ruski federaciji Ada Filip – Slivnik. Delegacija iz mesta Čehov se je iz mestne hiše odpravila na obisk v podjetje Gorenje, nato pa so si ogledali še Golte.

Slovenska veleposalnica v rusiji Ada Filip Slivnik in predstavnik mesta Čehov Aleksandr Slobodin med obiskom v velenjski mestni hiši.

Pozno popoldne se je na mestnem stadionu v Velenju začela nogome-

tna tekma med velenjskimi in ruskimi nogometnimi veterani. V petek

Lokalc po novem voznem redu Zaradi racionalizacij so ostali nekateri dijaki in delavci v jutranjih urah brez brezplačnega prevoza Mira Zakošek

1. septembra je začel Lokalc voziti po novem voznem redu. Še naprej vozi po petih progah: rdeči, rumeni, modri, zeleni in oranžni. Vse proge, razen rdeče, ostajajo nespremenjene.

Režim voženj na rdeči progi so zaradi zmanjšanja stroškov in predlogov občanov, ki so želeli, da Lokalc tudi med tednom vozi do pokopališča Podkraj, spremenili. Združili so dve prevozni storitvi – javni mestni potniški promet (Lokalc) in prevoz šolarjev. S tem bodo na leto prihranili približno 200 tisoč evrov. Zaradi novega voznega reda na rdeči progi pa je odslej režim voženj brezplačnega mestnega potniškega prometa tudi enak za vse primestne krajevne skupnosti.

Lokalca bodo skušali ohraniti

Kot pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, bodo skušali najti rešitve za nastale težave, ob tem pa poudarja, da je kriza močno prizadela tudi občinski proračun, ki mora biti uravnotežen. Strokovne službe za to iščejo najboljše rešitve, takšne, ki bi ohranile čim več ugodnosti, ki jih prinaša brezplačni potniški promet.

Tako od 1. septembra 2012 Lokalc na rdeči progi vozi od ponedeljka do petka od 8.15 do 12.47 in od 15.25 do 19.41 (ob 8.15, 9.15, 10.15, 11.15, 15.25, 16.15, 17.15 in 18.15 s postajališča Gorica), in sicer po progi: Gorica–Avtobusno postajališče Velenje–Pošta Velenje–Tržnica–Kolodvorska restavracija–pokopališče Podkraj–Pesje ter po isti progi nazaj do postajališča Gorica.

Ob sobotah vozi Lokalc po rdeči progi do pokopališča Podkraj. Vstopna postaja je ob 14.50 pri Vili Bianci, s postajališča pri pokopališču pa

6. septembra 2012 in v soboto si je delegacija ogledala še slovensko Primorje, v nedeljo pa so se vrnili v Rusijo.

Na sprejemu je župan Bojan Kontič povedal, da imata Velenje in Čehov kar nekaj stičnih točk, predvsem pa podobne razvojne cilje in vizijo. Prepričan je, da je dobro sodelovanje med Slovenijo in Rusijo izjemno pomembno – tako na državni kot lokalni ravni. Direktorica uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič je delegaciji podrobneje predstavila značilnosti našega mesta, njegove posebnosti in nekaj primerov dobre prakse. Velenjski župan Bojan Kontič in vodja okraja mesta Čehov Aleksandr Slobodin sta podpisala pismo o nameri vzpostavitve prijateljskih odnosov med mestoma. n

Lokalc proti Velenju odpelje ob 16. uri. Ob nedeljah Lokalc po rdeči progi ne vozi.

Prevoze so morali racionalizirati, saj so podjetja svoj prispevek za to zmanjšala. Lani so prispevala skoraj 112 tisoč evrov, letos bo ta znesek več kot prepolovljen.

Prvi delovni dan po uvedbi novega voznega reda je prišlo do nekaterih nejasnosti. Po rdeči progi Lokalca namreč vozijo tudi avtobusi redne Izletnikove linije, ki pa so seveda plačljivi. Rdečo progo Lokalca so v jutranjih urah (pred 8.15, ki je seveda plačljiva) v največji meri uporabljali zaposleni v delniški družbi Gorenje in dijaki Šolskega centra Velenje.

V Mestni občini Velenje pa preučujejo možnost, da bi vsem tistim dijakom in študentom, katerih stalno bivališče je od šole oddaljeno do 4 kilometre in za prevoz v šolo ne morejo uporabljati Lokalca (ter jim hkrati ne pripada državna subvencija za nakup mesečne vozovnice za dijake in študente, ki so od šole oddaljeni od 5 do 60 kilometrov), Mestna občina Velenje subvencionirala razliko v ceni mesečne karte v višini 9 evrov (cena vozovnice z državno subvencijo je 20 evrov, Izletnikova mesečna karta pa stane 29 evrov). n

Med zadrugami tudi ZKS Mozirje in KZ Šaleška dolina Ljubljana, 3. septembra - Zadruge so skupaj z družbama Mlekodel, katere direktor je Anton Vrhovnik iz Mozirja, in DBS skladno z napovedmi v ponedeljek objavile prevzemno namero za Ljubljanske mlekarne.

Prevzemniki bodo svojo ponudbo za odkup vseh delnic Ljubljanskih mlekarn, katerih imetniki niso prevzemniki, objavili najkasneje v 30 dneh in ne prej kot v 10 dneh po objavi namere.

V prevzemu Ljubljanskih mlekarn poleg družb Mlekodel in DBS sodelujeta tudi dve zadrugi iz regije Saša, in sicer ZKZ Mozirje ter Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Prva sodeluje z Ljubljanskimi mlekarnami kot organizatorica odkupa mleka od kmetov v Zgornji Savinjski dolini, šoštanjska zadruga pa se je - po zagotovilih njenega direktorja Iva Dreva - odločila sodelovati pri prevzemu predvsem zaradi prizadevanj, da bi ostala mlekarna v slovenskih rokah.

Zadruge, ki imajo zdaj v lasti okoli 33 odstotkov Ljubljanskih mlekarn, so sicer pred več kot tednom dni napovedale, da bodo v prihodnjih dneh naredile potrebne pravnoformalne korake za izvedbo postopka prevzema Ljubljanskih mlekarn. Ponujena cena za delnico sicer še vedno ni znana.

Prodaja večinskega lastniškega deleža Ljubljanskih mlekarn se vleče že skoraj dve leti in pol. n tp

Ježovniku priznanje Zadružne zveze Slovenije Gornja Radgona - Osrednji zadružni dogodek na nedavno končanem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je bil Dan slovenskih zadružnikov minulo sredo. Slovensko zadružništvo letos praznuje 140 let delovanja, 40 let ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije, letošnje leto pa je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila tudi za Mednarodno leto zadrug.

V okviru Dneva slovenskih zadružnikov so na sejmu svečano podelili priznanja zaslužnim zadružnikom in zadružnicam. Zveza je podelila 16 letnih priznanj za prispevek k razvoju zadružništva, 2 priznanji za trajen prispevek k razvoju zadružništva in 4 priznanja zadrugam ob njihovih jubilejih za 20 let uspešnega dela.

Med dobitniki priznanja za trajen prispevek k razvoju zadružništva je bil tudi član Kmetijske zadruge Šaleška dolina Rudi Ježovnik iz Paške vasi. n tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Potrošniki vse manj zaslužijo svoje ime Saj bi trošili, pa ne gre – Polne šolske klopi, polno težav - Kritičen nekdanji nadzornik Gorenja – Srebrnomašniki v Andražu – V Celju pred novo prireditev z opozarjanjem na težave

tiki kar tako, ne da bi ponudili kakšne rešitve, drugi so taki, ki vedo, kaj bi bilo treba storiti, pa jim nočejo prisluhniti. Eden takih je strokovnjak mednarodnih razmer Peter Kraljič, na velenjskem koncu znan tudi kot donedavni član nadzornega sveta Gorenja. Pred kratkim je odstopil, in to, kot je pojasnil, iz osebnih razlogov. Tudi v svojem zadnjem kritičnem razmišljanju v razgovoru za enega od naših dnevnikov ni kritiziral razmer v družbi, ki jo je nadzoroval, ampak je veliko kritičnih pripomb naslovil na tiste, ki odločajo o razmerah v našem največjem podjetju, v naši državi. Ne le teh, ki so na oblasti zdaj, tudi na tiste, ki so vodili in odločali doslej.

Slovenski potrošniki si po mnenju mnogih, predvsem trgovcev, vse manj zaslužijo svoje ime. Vse manj namreč trošijo. Pa ne zato, ker bi imeli kaj proti trgovcem, le računica se mnogim več ne izide. Ob tem pa se še jezijo na trgovce, saj pogosto poslušajo, kako visoke marže nabijajo in s tem dvigujejo cene. Te dni smo slišali, da imamo pri nas ene najvišjih marž, če že ne najvišje. Kupci so seveda veseli, če lahko hodijo po nakupe v sodobno urejene trgovine, pozabljajo pa, da morajo vse to sami plačati. Tudi razne nagrade, ki jih delijo posamezni trgovci. Nič ni zastonj, vse se plača.

Med Slovenci še vedno odmeva tudi dogajanje v rimskokatoliški cerkvi. Že nepotrjeni sumi, ki so padli na dva visoka predstavnika, so dovolj za široke razprave o dejavnost in moralnosti te ustanove, ki je zadnji čas že tako doživela velike udarce zaradi pedofilije. Kjer ni šlo le za sume, za dokazane pregrehe. Veliko bolj mirno je minilo nedeljsko srečanje slovenski bisernomašnikov v Andražu nad Polzelo. Tja jih je povabil znani župnik Janez Furman. V cerkvi pa so bili še nekateri znani Slovenci.

Zaradi bližnjih volitev Danilo Tuerk nekako pričakovano, za mnoge bolj nepričakovano nekdanji premier Anton Rop.

In ko pri nekaterih izdelkih še lahko ljudje malo varčujejo, saj se čemu lahko odpovedo, so stvari, ki se jim težko. V glavnem je to hrana, pa tudi nakupi, kakršni so sedaj prizadeli starše šolarjev, so obvezni. Starši sicer lahko telovadijo po trgovinah in iščejo kakšno cenejšo torbo, pri učbenikih prevelikih razlik v cenah ni. Dobro je vsaj to, da lahko ponekod dobijo učbenike v šoli ali dobijo te stvari kako drugače - »iz druge roke« po zmerni ceni. Naša osnovna šola še zdaleč ni brezplačna, kot smo jo dolgo razglašali. Ali, kot nekateri radi zagrenjeno rečejo: osnovna šola je brezplačna, samo veliko stane. Nimajo vsi take sreče kot v Nazarjah, kjer so svetel primer (skoraj) brezplačne osnovne šole. Taka naj bi ostala tudi pod vodstvom nove ravnateljice. Ob veliki podpori raznih donatorjev, seveda.

Razmere pri nas so še vedno kritične, veliko pa je tudi kritikov. Eni so kri-

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

V Celju pa se že vneto pripravljajo na drugačno srečanje. Na novo srečanje slovenske obrti in podjetništva. Nekateri pravijo, da bo letošnja tovrstna prireditev potekala tudi »v senci« razprav o obveznem oziroma prostovoljnem članstvu v obrtno-podjetniški zbornici. Nekaterim še vedno ne gre v račun, da bi bilo tudi v tej združbi članstvo prostovoljno, drugi menijo, da je taka odločitev prava. Seveda pa bo gotovo v ospredju te tradicionalne sejemske prireditve prava problematika, s katero se še vedno srečujejo obrtniki in podjetniki. Vsako leto od predstavnikov države sicer slišijo, da se bodo razmere izboljšale, da bodo tako lahko lažje zadihali, pa imajo take obljube kratek rok trajanja. Zato morajo na vse pomanjkljivosti opozarjati ob vsakem sejmu. Če bi bili tiho, bi kdo napačno sklepal, da so zadovoljni.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

nk

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

DOGODKI

6. septembra 2012

Denar glede na razvitost in število prebivalcev Občine Saša regije pridobile za projekte blizu 20 odstotkov evropskih sredstev – V prvih pozivih za industrijsko-poslovne cone, nato za ceste, v zadnje iz programskega obdobja za okoljske projekte – 6. poziv do konca leta Tatjana Podgoršek

Slovenija naj bi bila pri črpanju sredstev iz EU premalo uspešna, bila naj bi na 14. mestu. Zanimalo nas je, kako je bila pri tem uspešna regija Saša.

Na Savinjsko-šaleški območni razvojni agenciji (Saša ORA) Nazarje so povedali, da imajo zbrane le podatke za projekte, vezane na regionalni razvoj. »V programskem obdobju 2007–2013 so lahko občine kandidirale za pridobitev sredstev za vlaganja v poslovno-ekonomske, okoljske, prometne in v določenem delu tudi turistične infrastrukture.

Razdelitev denarja je pri teh razpisih nekoliko drugačno kot pri ostalih. Pristojno ministrstvo ga razdeli glede na razvitost regije. Mi sodimo v Savinjsko regijo, znotraj katere je subregija Saša pridobila blizu 20 odstotkov evropskega denarja. Večino denarja so naše lokalne skupnosti že porabile, na 6. javnem pozivu pa jim je za obdobje 2012–2014 ostalo še blizu 4,6 milijona evrov,«

je povedala direktorica Saša ORA Jasna Klepec.

Projekti

Na prvi in drugi javni poziv so občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline prijavile po 10 projektov, med njimi jih je bilo največ s področja ekonomskoposlovne infrastrukture (za ureditev industrijsko-poslovnih con). Nekateri od teh projektov so se nadaljevali še v čas 3. in 4. poziva, kjer pa so prevladovale potrebe s področja javne turistične in prometne infrastrukture. Občine so na osnovi teh ukrepov obnavljale in posodabljale lokalne ceste, ki jih iz drugih virov ne morejo. Kot je povedala Klepčeva, je bilo veliko povpraševanja po denarju iz te postavke po celi Sloveniji, zato ga je zmanjkalo predčasno. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo, ki je do letos bdela nad tem, je občinam, ki so ostale brez, dodelila denar, ki je ostal pri drugih ukrepih, vendar so ga morale nameniti za nova delovna mesta in podobno. Pri 5. in

Jasna Klepec: »V prihodnjem programskem obdobju 'solo' projektov ne bo možno prijavljati na poziv za pridobitev evropskih sredstev.«

6. javnem pozivu pa so v ospredju okoljski projekti.

Vseh 10 občin regije Saša je – po zagotovilih Klepčeve - porabilo denar, ki ga je bilo možno porabiti.

Je pa res, da so odstopile od štirih projektov, ki so jih sicer prijavile, kasneje pa bodisi zanje niso imele pravočasno pripravljene vse potrebne dokumentacije ali pa so imele v občinskem proračunu zagotovljenega premalo potrebnega denarja za soudeležbo. »Prejšnja leta so občine namreč lahko prijavile projekte brez dokumentacije, in ko so šle v izvedbo, so ugotovile njihovo dejan-

Upravi in nadzornikom podelili razrešnico

Za programsko obdobje 2007– 2013 je država razpisala 6 pozivov za projekte, vezane na razvoj regij, od tega je večina projektov, prijavljenih na 5. razpis, končanih.

Na prvem in drugem javnem pozivu je subregija Saša pridobila za 10 projektov blizu 5,1 milijona evrov, na tretjem približno 3,6 milijona za prav toliko projektov, na petem pa nekaj manj kot 5 milijonov evrov.

Na 6. poziv, ki je odprt do konca leta, so lokalne skupnosti Šaleške in Zgornje Savinjske doline pripravile 8 projektih predlogov v skupni vrednosti 7,2 milijona evrov, na voljo pa imajo približno 4,6 milijona evrov.

Skupščina Premogovnika ni sprejela sklepa o vložitvi tožbe za povrnitev škode, ki naj bi nastala zaradi prenizke cene premoga v obdobju petih let

sko vrednost. Te težave smo v regiji reševali tako, da smo »ostanke« denarja vključili v naslednji javni razpis za druge projekte, tako da zanje ni bil izgubljen.«

Katera od občin je bila najuspešnejša na razpisih?

Klepčeva je pojasnila, da prave tekmovalnosti med občinami ni, ker na osnovi skupne kvote pripravijo razdelilnik, v katerem med drugim upoštevajo tudi razvitost in število prebivalcev. Večinoma so se prijavljale na razpise s samostojnimi projekti. Za zadnji poziv v programskem obdobju 2007-2013 so lokalne skupnosti regije Saša prijavile 8 projektnih predlogov, od tega tri občine - Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji - kandidirajo s skupnim projektom (čistilna naprave Loke). n

Po izrabljen avto tudi pridejo V Karbonu so avgusta izrabljeno vozilo od zadnjega lastnika celo odkupili – Od okoli 50.000 izrabljenih vozil v Sloveniji jih »pride« v razgradnjo le kakšnih 6.000 Milena Krstič – Planinc

Velenje, 30. avgusta – V Ekomobilu (ustanovili so ga Karbon, Kastelec in Saubermacher Slovenija) iz Velenja, pooblaščeni družbi uvoznikov in prodajalcev vozil, se trudijo razgraditi čim več izrabljenih motornih vozil. K temu zadnje lastnike spodbujajo na različne načine. V avgustu so, denimo, izvajali akcijo, ko so izrabljeno motorno vozilo od zadnjega lastnika odkupili. Zanj je lahko dobil do 100 evrov, odvisno od teže vozila.

V družbi izrabljena vozila razgradijo. »Najprej vozilo osušimo, potem pa razstavimo na določene dele in surovine prodamo pooblaščenemu zbiralcu,« pravi Peter Sever, tehnični vodja razgradnje v Karbonu.

Globa za zadnjega lastnika, ki izrabljeno vozilo ne preda v razgradnjo, znaša od 1.000 do 2.500 evrov »Izrabljeno vozilo najprej stehtamo, potem, kot že rečeno, ga osušimo. To pomeni, da iz vozila odstranimo vse nevarne tekočine in snovi (gorivo, olje, zavorne tekočine, akumulator). Takšno vozilo potem prestavimo v prostor, kjer poteka razgradnja. Odstranimo vse dele,

3

Velenje, 29. avgusta – Skupščine Premogovnika Velenje, ki je bila v sredo, se je udeležilo 87 odstotkov delničarjev z glasovalno pravico.

Najprej so se seznanili z revidiranim letnim poročilom in revidiranim konsolidiranim letnim poročilom za leto 2011, z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila ter s prejemki uprave in nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v poslovnem letu 2011.

Skupščina je upravi in nadzornemu svetu družbe podelila razrešnico za poslovno leto 2011. V skladu s Statutom Premogovnika je bil sprejet sklep, da v 6-članski nadzorni svet za mandatno obdobje 4 let imenuje dva predstavnika delničarjev, mag. Kristjana Verbiča in Marka Štrigla. Zaradi prenehanja mandata dosedanji članici nadzornega sveta Ireni Stare je bila, prav tako za obdobje 4 let za novo članico nadzornega sveta – predstavnico delničarjev - imenovana Jana Vrtovec Trček. Svet delavcev je v nadzorni svet kot predstavnika zaposlenih imenoval Bojana Brcarja in Rajka Arliča.

Skupščina se je seznanila tudi s Poročilom posebne revizije revizijske družbe Audit & co, ki se nanaša na preverjanje ustreznosti cene premoga za obdobje petih let (2005–2009).

Vsi sklepi, ki so bili predlagani s prvotnim sklicem skupščine, so bili sprejeti. Izjema je izvolitev novih članov nadzornega sveta, za katerega je bil podan nasprotni predlog, ki je omogočil vstop predstavnika manjših delničarjev v nadzorni svet družbe. Nasprotni predlog je bil sprejet.

Skupščina pa ni sprejela predlaganega sklepa štirih manjšinskih delničarjev, katerih delež v osnovni kapital je 9,37 %, o vložitvi tožbe za povrnitev škode, ki naj bi nastala zaradi prenizke cene premoga v obdobju petih let (2005–2009). n

Era Koplas še deluje kot družba Program Kooperacija k partnerskemu podjetju GeoEnergetika - Povezovanje trgovske dejavnosti pri živilih in neživilih Tatjana Podgoršek

Peter Sever: »Zadnje lastnike spodbujamo, da vozilo oddajo v razgradnjo.«

ki ostanejo, plastiko, tekstil, peno, kovine ... To zberemo v zaboje pred delavnico in ko so polni, jih odpeljemo pooblaščenemu zbiralcu. Naj kot zanimivost povem, da je vozilo sestavljeno iz 40 različnih materialov in 10.000 sestavnih delov. To dokazuje, da je kar nekaj dela, preden je vozilo razgrajeno v skladu z uredbo, ki jo je predpisala država.« Po nekaterih podatkih je v Sloveniji letno godnih za razgradnjo – ker so odjavljeni iz prometa - okoli 50.000 vozil. Glede na to, da se z razgradnjo v Karbonu ukvarjajo že od leta 2004, trend pokaže, da pa je v razgradnji v Sloveniji le med 5.000 in 7.000 vozil, čeprav je oddaja in razgradnja takega vozila za lastnika brezplačna. Ponj celo

Vozilo najprej osušijo, potem pa razstavijo na določene dele.

pridejo! »To je stalna praksa. Če je vozilo nevozno, pa tudi, če je, nas lahko zadnji lastnik pokliče, sporoči

Če pravni subjekt odkupi vozilo od zadnjega lastnika in nima okoljevarstvenega dovoljenja, pa je kazen med 5.000 in 15.000 evri podatke o vozilu, mi napišemo potrdilo o razgradnji in ga zadnjemu lastniku dostavimo na dom, vozilo pa odpeljemo.«

Kje konča »razlika«? Po oceni Severja jih veliko konča na črnih odpadih, veliko jih gre preko meje in za temi se potem zbrišejo vse sledi.

Zadnji lastnik motornega vozila lahko tega odda na katerem od 52 zbirnih mest v Sloveniji, Karbon jih ima 11 in ima v pristojnosti koroško, savinjsko, celjsko in posavsko regijo, predelajo pa ga v enem od treh obratov v Velenju, Grosuplju ali Lenartu. Še to: deli, ki so še uporabni, ne končajo kot surovina, ampak jih v Karbonu tudi prodajo. Pravzaprav so dolžni, preden gre vozilo v razgradnjo, najprej z vozila odvzeti dele, ki se lahko ponovno vgradijo. n

Pred nedavnim se je razširila informacija, da je prenehalo delovati družba Era Koplas kot ena od članic Skupine Era. »Informacija ne drži,« je povedal predsednik uprave Skupine Era Gvido Omladič in nadaljeval: »Družba še vedno deluje, je pa res, da smo jo reorganizirali. Tako se Skupina Era prilagaja zaostrenim razmeram na trgu, cilj ukrepa pa je iskanje skupnih učinkov dejavnosti in zmanjševanje stroškov.« Omladič je povedal, da so pod Gvido Omladič: okrilje Ere Koplas doslej sodili štir»Reorganizacije so odziv na je programi, in sicer Delovna zaščirazmere na trgu.« ta, Agro in tehnika, Goriva in maziva ter Kooperacija. Ker so ocenili, da bodo učinki klasične kooperacijske dejavnosti večji, če jo prenesejo v partnersko družbo GeoEnergetika s sedežem v Nemčavcih pri Murski Soboti, so to tudi storili. »Tako smo združili in s tem povečali zmogljivosti družbe, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo svetil. Hkrati pa ji omogočili razvoj z višjo dodano vrednostjo, saj v njej združuje svoje znanje in delo večje število razvojnih inženirjev.« Tudi za preostale dejavnosti Ere Koplasa iščejo večje skupne učinke in zmanjševanje stroškov, s čimer bodo lažje premagovali posledice gospodarske krize. Tako v tem trenutku povezujejo trgovsko dejavnost neživil z živilsko v družbi Era Good.

Reorganizacija naj ne bi povzročila bistvenih kadrovskih sprememb. Na vprašanje, ali so zaradi tega odpustili koga od delavcev, je Omladič odgovoril: »Števila zaposlenih nismo bistveno spremenili. Smo pa pri izvajanju reorganizacijskih sprememb nekatere naše sodelavce postavili pred nove izzive, kar je v takih razmerah, kot so v Sloveniji, normalno.« Ima pa družba GeoEnergetika namen zaposliti dodatne sodelavce, inženirje za pridobivanje poslov.« Sicer pa, še dodaja Gvido Omladič, tudi v Skupini Era število zaposlenih pogosto prilagajajo razmeram na trgu. Kljub temu do sedaj drastičnih sprememb v tem ne beležijo. n

Naš ­čas, 6. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 4

ŠOLSTVO

4

6. septembra 2012

Več učencev, več vlaganj …

Mestna občina Velenje sledi potrebam ter izzivom v vzgoji in izobraževanju – Za te potrebe več kot milijon evrov - Otrok bo več tudi prihodnje šolsko leto Tatjana Podgoršek

Velenje, 30. avgusta – »Naloga lokalne skupnosti je, da primerno odgovarja na izzive in potrebe svojih občanov in občank.

Z veseljem lahko povem, da Mestna občina Velenje po najboljših močeh temu sledi v vzgoji ter izobraževanju,« je na novinarski konferenci pred začetkom novega šolskega leta med drugim dejal župan velenjske občine Bojan Kontič.

Svojo trditev je podkrepil z dejstvom, da so zagotovili dovolj prostora za vse otroke, katerih starši so jih želeli vključiti v dejavnost Vrtca Velenje. Vpisali so 1339 otrok. Šest osnovnih šol v novem šolskem letu obiskuje 2668 učencev in učenk, na novo so vpisali 319 prvošolcev, kar je več kot v enakem obdobju lani. Glede na čas, v katerem živimo, je lokalna skupnost namenila za vzgojo in izobraževanje veliko de-

narja, krepko čez milijon evrov, a je bilo to potrebno za zagotavljanje normativov in standardov.

Dragan Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti lokalne skupnosti, je povedal, da so bile minule počitnice pestre in finančno zahtevne, saj so na vseh osnovnošolskih objektih opravili investicijsko vzdrževalna dela v skupni vrednosti 428 tisoč evrov. Tu je še posebej izpostavil obnovo vseh instalacij v enem traktu na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda. 300 tisoč evrov so namenili za obnovo vrtcev, največja vlaganja je bil deležen najstarejši vrtec Lučka na Kardeljevem trgu. »Število novorojenčkov kaže na dvig števila otrok tudi naslednja leta. Tudi zaradi tega v naslednjih letih ne načrtujemo zapiranja kakšnih oddelkov, razen če bo država spremenila normative.« Plačali so še en obrok v višini 720 tisoč evrov za večnamenski pedagoški objekt Gaudeamus, ki ga

Velenjski župan Bojan Kontič in Drago Seme, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje, sta ravnateljicam in ravnateljem razdelila rutice in odsevnike za vse osnovnošolce v lokalni skupnosti.

bodo predali svojemu namenu 1. oktobra.

Služil bo srednješolcem in študentov višje oziroma visoke šole.

Karl Drago Seme, predsednik Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu v

Šola smo in so bili ljudje 50 let nove osnovne šole v Šmartnem ob Paki – Pred 50 leti 333 učencev v dveh, danes 309 v eni izmeni - Sodobna šola s številnimi interesnimi dejavnostmi

S prireditve ob 50-letnici osrednjega objekta šole in prvega šolskega dne v Šmartnem ob Paki Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 1. septembra – Šolstvo ima v Šmartnem ob Paki 178-letno tradicijo. Kljub temu je bil za učence in učitelje tamkajšnje osnovne šole bratov Letonja prvi šolski dan v šolskem letu 2012/2013 slovesen kot le na malo kateri šoli v Sloveniji. S priložnostno slovesnostjo so namreč zaznamovali 50 let osrednje stavbe nove šole v kraju. Zaznamovali so jo tako kot ob otvoritvi - z nastopom godbe na pihala. Tokrat so nastopili godbeniki veterani Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje.

Bojan Juras, ravnatelj šole, je v nagovoru zbranim med drugim dejal, da je šola prostor za prve podvige, prva stopnica na poti do življenjske modrosti. 2. septembra pred 50 leti so na otvoritveni slovesnosti poz-

dravili 333 šolarjev, ki so prestopili prag nove učilne zidane. Pouk je takrat potekal v dveh izmenah, šola je imela podružnico z dvema kombiniranima razredoma in 36 učenci v Skornem, na matični šoli pa je delovala mlečna kuhinja. Danes je na šoli 309 učencev, med njimi je

36 prvošolcev. »Šola niso le zidovi. Šola smo in so bili ljudje. S hvaležnostjo se spominjamo vseh, ki so in še s svojim delom prispevajo k temu, da je bila in je tudi danes ponos svojemu kraju ter številnim generacijam šolarjev. Je hram vsega, kar so dosegli pred nami, kar dosega-

Alojz Omladič, najstarejši učenec, danes pa tudi najstarejši učitelj na šoli: »V novo šolo sem prišel kot učenec tretjega razreda, kajti prva dva razreda sem obiskoval še v stari šoli v središču kraja. To je bilo super. Zelo smo si želeli novih prostorov, boljših pogojev, zato so nas zelo prevzele velike svetle učilnice, velika šolska kuhinja, malice …. Vse je bilo novo. K uram športne vzgoje pa smo morali kljub temu še 10 let hoditi v dom Partizan, danes kulturni dom.

Seveda se je v teh letih na šoli, na kateri 24 let poučujem športno vzgojo, marsikaj spremenilo. Delovno okolje je sodobno, gremo s časom najprej. Sodobna šola daje učencem primerno popotnico za nadaljnje življenje. Kot učitelj športne vzgoje pa pogrešam boljše pogoje za športno dejavnost.«

mestni občini Velenje, pa je seznanil širšo javnost z aktivnostmi, ki jih je opravil svet v sodelovanju z ravnatelji šol, policisti in člani tukajšnje zveze šoferjev in avtomehanikov za čim varnejšo pot učencev v šolo

mo sami in kar bodo dosegali za nami. Kajti učenost se skriva v vsem, kar dela ljudi boljše in modrejše.« Po zagotovilih Jurasa je danes šola sodobna, sledi novostim. Prav v novem šolskem letu uvajajo elektronski dnevnik in elektronsko redovalnico. Kot ena prvih osnovnih šol v Sloveniji vstopajo v novo obdobje načina in dela na njej. Šola se ponaša s sodobno šolsko kuhinjo, knjižnico z več kot 15 tisoč knjigami, sodobno računalniško učilnico z računalniško mrežo, e-zbornico.

Je ekološko usmerjana s sončno elektrarno na strehi, je kulturna šola s tradicijo ter s številnimi dopolnilnimi in interesnimi dejavnostmi, ki bogatijo delo in življenje na njej.

Po mnenju podžupana Občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja si je danes težko predstavljati veličino dogodka ob otvoritvi nove šole pred 50 leti. Veliko povedo vtisi nekaterih takratnih učiteljev in učencev šole: trikrat večja šola, prostorne in svetle učilnice s tekočo vodo, nova sodobna oprema, manj otrok v razredu, neprimerno boljši pogoji, mlečna kuhinja, ogrevanje … Nekaj teh vtisov je na priložnostni slovesnosti strnila takratna učiteljica na šoli Karla Podvratnik. Kot je še dejal Kopušar, »današnjih časov s tistimi žal ne moremo primerjati, zavedamo pa se pomembnosti svojih dejanj in prizadevanj, da bomo tradicijo šolstva v Šmartnem ob Paki dostojno nadaljevali. Lokalna skupnost, vodstvo šole, učitelji in nenazadnje tudi učenci se moramo truditi, da bo hram učenosti še naprej takšen, da bomo nanj ponosni.« n

in iz nje. Pri tem je poudaril, da so za njihovo varnost v prometu poleg udeležencev odgovorni tudi njihovi starši. n

Nekaj jih čaka na prednostni listi Na velenjski glasbeni šoli zadovoljni z vpisom – Tudi letos »Novo leto po dunajsko« in še nekaj drugih projektov Tatjana Podgoršek

Na velenjski glasbeni šoli so za šolsko leto 2012/2013 vpisali 858 učencev. Individualni pouk jih bo obiskovalo 724, v prvem razredu jih je 142, predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico obiskuje 70 učencev, k baletu in v plesno pripravnico se je vpisalo 64 učencev.

Na srednji stopnji izobražujejo 82 dijakov, od tega 48 v umetniški gimnaziji, 33 dijakov pa v vzporednem izobraževanju. »Zadovoljni smo z vpisom.

Glede na navodila pristojBoris Štih: »Izobraževali bomo v nega ministrstva, da smevseh programih kot doslej. Tudi v mo vpisati le toliko učennadstandardnih.« cev kot v lanskem šolskem letu, vseh nismo mogli razporediti. Te smo uvrstiti na prednostno listo za prihodnje šolsko leto,« je povedal ravnatelj šole Boris Štih. Ohranjajo tudi nadstandardni program, kot so pevski zbor, pouk sintetizatorja in baletni vrtec. Pouk izvajajo tudi v dislociranih enotah v Šoštanju ter Šmartnem ob Paki.

Minule poletne počitnice so izkoristili za obnovo sanitarij v pritličju starega dela šole ter izvedli nujna vzdrževalna dela. V sodelovanju z Mestno občino Velenje so uredili še šolsko okolico.

Tudi po vsebinski »plati« bo novo šolsko leto pestro. Z vključevanjem učencev v orkestre, zbire in komorne skupine bodo še naprej kulturno plemenitili tukajšnji prostor, organizirali mednarodne in mojstrske seminarje, za osnovne šole in vrtce pa bodo pripravili glasbene abonmaje in kvize.

Med večjimi projekti je Štih izpostavil gostovanje dijakov in učencev pri njihovem partnerskem mestu na Poljskem, v oktobru bo pihalni orkester sodeloval v projektu partnerskih mest Evropske prestolnice kulture Glasba brez meja na Ptuju, konec oktobra se bo odpravil še na gostovanje k partnerski šoli v Novi Sad. V sodelovanju z Mestno občino Velenje bo simfonični orkester šole 1. januarja 2013 zopet - drugič - pripravil koncert Novo leto po dunajsko. n

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

ŠOLSTVO

6. septembra 2012

Z novo koncesijo prihranili 200 tisoč evrov APS Velenje in Izletnik Celje sta se družno prijavila na razpis za koncesijo za izvajanje šolskih prevozov in mestni potniški promet – Za zdaj vožnja z Lokalcem ostaja brezplačna Tatjana Podgoršek

Velenje, 30. avgusta – V Vili Bianca v Velenju so župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič ter direktorja podjetij APS Velenje Zoran Zager ter Izletnika Celje Darko Šafarič podpisala koncesijsko pogodbo za izvajanje izbirne gospodarske javne službe javnega mestnega pre-

Koncesijsko pogodbo so podpisali za 8 let.

voza in integriranega posebnega linijskega prevoza učencev v lokalni skupnosti. Koncesijo so podpisali za 8 let, vrednost pogodbenih del

pa znaša blizu 900 tisoč evrov na leto. Z združitvijo obeh storitev (mestni potniški promet in šolski prevozi) bo velenjska občina prihranila

Kar nekaj novosti Tudi šolsko leto 2012/2013 za Ljudsko univerzo Velenje polno izzivov – Pripravljajo verifikacije za kar 11 šolskih programov, projekt V očetovih čevljih …

Tatjana Podgoršek

preteklosti v prihodnost z modnimi velikani. Namen projekLjudska univerza Velenje je v ta je ohranjanje domače obrti, šolskem letu 2011/2012 privabikot sta pletenje in kvačkanje ter la v svoje programe izobraževaspodbujanje zanimanja za volno nja več kot 4000 odraslih. Koliin umetnost. Nagrada Jabolko ko slušateljev bo imela v novem kakovosti, ki ga je Ljudska unišolskem letu, pravi njena direktoverza Velenje prejela v šolskem rica Brigita Kropušek Ranzinger, letu 2011/2012, pa je pripomone vedo, ker se njihovi kandidati glo k uspehu na evropskem razpivpisujejo vse do konca oktobra. su za projekt V očetovih čevljih.

So pa za vse odrasle, ki želiOsrednja pozornost je v projektu jo izpopolniti ali pridobiti nova namenjena medgeneracijskemu znanja, pripravili za novo šolsko sodelovanju in spodbujanju soleto kar nekaj novosti. Uspešni lidarnosti med različnimi staroso bili na razpisu ministrstva za stnimi skupinami. »Pripravljamo notranje zadeve za izvajanje izpa še verifikacije za nove šolske obraževanja začetna integracija programe, kar 11 jih je, od račupriseljencev. Na razpisu ministrnalnikarja, mizarja, bolničarja, stva za izobraževanje, znanost, kozmetičnega in farmacevtskekulturo in šport so pridobili šest Brigita Kropušek Ranzinger: »V ga tehnika do tehnika varovanja, brezplačnih 50-urnih tečajev nešolskem letu 2011/2012 smo živilsko prehranskega tehnika in formalnega izobraževanja uspovključili v naše izobraževalne NPK nepremičninskega posresabljanja v projektih: Usposaprograme več kot 4000 odraslih.« dnika. Sicer pa smo konec avgubljanje za finančno pismenost, sta izdali naš nov Katalog izobraOlajšajmo migrantom prvi korak, ževalne ponudbe in ga razdelili Naj Slovenija postane dom, Moja kariera v institucijah v 17 tisoč 500 gospodinjstev,« je še povedala Brigita EU, Podjetnost Zoisovih štipendistov ter Park Sadni Kropušek Ranzinger. n gozd. V okviru Društva za razvoj podeželja LAS Šaleške doline bodo izvajali medgeneracijski projekt Iz

No, pa je spet tu – šola!

V ponedeljek zjutraj je v šolske klopi sedlo 161.182 osnovnošolcev in 78.500 dijakov, prvič pa je šolski prag prestopilo 19.213 prvošolcev, kar je tisoč več kot lani.

Med velenjske učence in starše se je pomešal tudi Naš čas in pripravil mini anketo. Ustavil je eno mamo, učenko in učenca.

Majda Pajer: »Moja hči je letos zaradi selitve menjala šolo. Posebnih priprav na novo šolsko leto nismo imeli. Kupili smo ji nekaj novih stvari, dobila je zvezke, novo torbo … Najbolj pa smo se usmerili na novo okolje. Najprej smo

na leto približno 200 tisoč evrov.

Po Kontičevah besedah so zaradi vse večjih posledic krize precej razmišljali, ali bi ohranili brezplačne

prevoze tudi v prihodnje ali bi uvedli plačilo za uporabnike teh storitev.« Odločili smo se, da bomo poskušali ohraniti to, kar imamo z ukrepi. Med slednje sodi razpis za izbiro koncesionarja za omenjene prevoze.« Pričakovali so kar nekaj ponudnikov in s tem konkurenco, a sta se APS in Izlet skupaj prijavila na razpis. Bila sta tudi edina ponudnika. To po svoje – po mnenju Bojana Kontiča - ne preseneča, saj sta že dolgo prisotna v tukajšnjem prostoru. Kljub eni ponudbi bo lokalna skupnost s koncesijo prihranila toliko denarja, da bodo lahko vsaj še nekaj časa s pomočjo poslovnih partnerjev zagotavljali brezplačni mestni potniški promet. To je pomembno tudi zato, ker Lokalc v veliki meri uporabljajo dijaki in študentje.

Poleg zakona, ki lokalno skupnost obvezuje pri zagotavljanju varnih šolskih poti oziroma šolskih prevozov in brezplačnem mestnem potniškem prometu Mestna občina

5 Lokalc bo v Velenju še naprej vozil po petih progah: rdeči, rumeni, modri, zeleni in oranžni. Ob progah je 43 postajališč. Vse proge, razen rdeče, ostajajo nespremenjene. Na rdeči progi pa bo odslej Lokalc pobiral potnike na naslednjih postajah: avtobusno postajališče Velenje, Tomšičeva, Tržnica, Kolodvorska, pokopališče Podkraj in Pesje.

Velenje sledi zastavljenim ciljem, kot je zmanjševanje obremenjevanje okolja predvsem s prašnimi delci. Prav tako z dodatnimi garažnimi mesti in urejeno modro cono za parkiranje omogoča prebivalcem in obiskovalcem rudarskega mesta urejeno parkiranje.

Po besedah Darka Šafariča sta Izletnik in APS s skupno prijavo združila sredstva, kadre in tako poskrbela za čim kakovostnejšo storitev. Zoran Zager pa se je zahvalil Mestni občini Velenje za zaupanje, saj jim bo koncesija omogočila ohranitev delovnih mest njihovim mehanikom in voznikom. n

Več učencev kot lani, tudi evropski projekti vosti. Poleg nadaljevanja aktivnih metod in oblik dela, sodelovanja z notranjimi in zunanjimi strokovnjaki, ki bodo omogočali učinkovito ukrepanje glede na potrebe učenca v šoli in drugih ustanovah moram opozoriti na vključevanje v domače in evropske projekte. Ti prinašajo našim učencem novo kakovost bivanja, gradijo samozavestno osebnost, zaposlenim pa omogočajo strokoven napredek.« Eden takih projektov je iLearn, v katerem sodeluje 8 partnerjev. Center je Tatjana Podgoršek bil sprejet v program Comenius in v začetku oktobra bo v okviru Na Centru za vzgojo, izobranjega potekalo v Sloveniji prvo ževanje in usposabljanje Velekoordinatorsko srečanje. Poimenje izobražujejo v šolskem letu novali so ga Europe, my country, 2012/2013 89 učencev ali 11 več Mag. Aleksander Vališer: »Biti traja 2 leti, v njem pa sodeluje 10 kot v lanskem. Po mnenju rav- želimo čim bolj odprta, strokovna, partnerjev iz 9 držav. natelja centra mag. Aleksandra Vališer je izrazil zadovoljstvo, odzivna šola za prepoznavanje Vališerja je k temu pripomoglo ker jim je Mestna občina Velein delovanje otrok s posebnimi večje prepoznavanje učencev z potrebami.« nje na opozorilo sanitarnega invečjimi potrebami na osnovnih špektorja pomagala pri zamenjašolah. Vpisali so tudi 2 prvošolca. vi stropa v kuhinji in jedilnici ter V 7 oddelkih pripravljajo za nadaljnje življenje učence pri zamenjavi tretjine oken, predvsem na zahodni in v programu nižjega izobrazbenega standarda, v 6 od- vzhodni strani šole, v vrednosti 30 tisoč evrov. Med delkih jih usposabljajo po posebnem programu vzgoje poletnimi počitnicami pa so preuredili prostor za adin izobraževanja. ministracijo. n »Novo šolsko leto prinaša tudi nekaj vsebinskih no-

Na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje v novem šolskem letu 11 učencev več kot lani – Med drugim zamenjali tretjino oken

se šli vpisat, potem pogledat šolo, o tem pa smo se doma tudi veliko pogovarjali. Mislim, da težav zaradi tega ne bo imela, saj je zelo komunikativna, povsod se vključi, danes pa začenja peti razred.« Nena Zupanc: »Včeraj, dan pred začetkom šole, sem ponovno razmišljala o tem, da se bo letos treba več učiti, saj grem v višji razred – osmi. In to kljub temu, da nimam težav z učenjem. Počitnice pa so bile v redu. Bila sem na morju, velikokrat sem se kopala, tudi Gardaland sem doživela. Od tega šolskega leta pričakujem predvsem boljše ocene in to, da bom pridobila več znanja.« Leon Cesarec: »Danes grem v drugi razred in sem se tega dne kar veselil. Razmišljal sem o šoli, sošolcih … Dobil sem tudi cel kup novih potrebščin: zvezkov, učbenikov … Poletje pa je bilo fajn. Veliko sem bil na morju, na hrvaških otokih.« n vg

Iz Pohrastnika v šolo peš Uskladili spremembe pri šolskih prevozih Šoštanj, 30. avgusta - Predstavniki Občine Šoštanj so se pred začetkom novega šolskega leta sestali z vsemi izvajalci šolskih prevozov.

V tej dejavnosti je letos nekaj sprememb zaradi spremenjene ure začetka pouka na Osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha. Vsi učenci bodo pouk pričeli ob 7.45, temu pa so se morali prilagoditi tudi prevozniki.

Ker bodo zaradi enotnega začetka pouka

učenci dlje časa v šoli, so se na Občini Šoštanj odločili, da poenotijo tudi odhode avtobusov, vsi bodo med od 14.40 in 14.55. Prevoze so uskladili z urniki, tako da na avtobusni postaji ob šoli ne bo prevelike gneče.

Večja sprememba pa je, da Občina ukinja šolski prevoz iz Pohrastnika. V preteklosti je bilo možno te učence pripeljati v Šoštanj z drugimi avtobusi, letos ne več. Učenci bodo po novem v šolo hodili peš, s kolesom, starši … Za ta korak so se odločili, ker imajo učenci zagotovljeno varno šolsko pot, od šole pa so oddaljeni le približno dva kilometra.

Občina Šoštanj ima v letošnjem občinskem proračunu za šolske prevoze namenjenih 440.000 evrov, prevoze na 16 relacijah pa izvaja osem prevoznikov. n mkp

Naš čas, 6. 9. 2012, barve: CMYK, stran 6

6

DOMA IN NA TUJEM

6. septembra 2012

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 29. avgusta

Prva preiskava je pokazala, da so bile glavni vzrok vetra, ki je povzročil nesrečo balona na Barju, nevihte na Gorenjskem.

Protikorupcijska komisija je ugotovila, da je uprava Telekoma pod vodstvom Bojana Dremlja oškodovala podjetje s preprodajo deleža v kosovski družbi Ipko.net za več kot 10 milijonov evrov.

Medtem ko so se vrstile nove in nove napovedi za kandidaturo na predsedniških volitvah, je drugačno kandidaturo napovedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar – potegovala se bo za mesto varuhinje človekovih pravic.

kel se je mudila na Kitajskem in se takoj dogovorila, da bo Kitajska kupila 50 Airbusovih letal A320 v vrednosti 3,5 milijarde evrov.

cije proti nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju, in sicer zaradi sodelovanja pri sporni prodaji poslovnega poslopja hrvaški vladi.

Petek, 31. avgusta

Nedelja, 2. septembra

Številke so jasno sporočale: BDP v Sloveniji je v primerjavi z enakim obdobjem lani padel za 3,2 odstotka. Medtem so se cene življenjskih potrebščin avgusta v primerjavi z julijem v povprečju zvišale za 0,7 odstotka.

Prvi mož EBRD-ja Sumo Chakrabarti je na pogovoru z Janezom Janšo in Janezom Šušteršičem izrazil podporo načrtovanim strukturnim reformam.

Znova pa je bil v ospredju tudi prvi mož OECD Angel Gurria. Na vprašanje o morebitni prošnji Slovenije za denarno pomoč je vprašal, »Zakaj ne poskusite najprej sprejeti pokojninske reforme, reforme trga dela in sanirati bank?« ter dodal: »Slovenija, če boste prosili za pomoč, vam bodo pogoje postavljali drugi.«

Padec BDP je precejšen. V Banki Slovenije pravijo, da je poslovanje stabilno.

Napovedala je, da se bo potegovala za položaj varuhinje človekovih pravic.

Še je odmevala zgodba o domnevnem očetovstvu kardinala Rodeta.

Mediji so tako pisali, da je mati Petru S. šele pred nekaj meseci priznala, kdo je njegov oče, in mu hkrati dejala, da tega nikoli ne bo priznala na sodišču ali javno.

Mitt Romney se je kot republikanski predsedniški kandidat odpravil v boj z Barackom Obamo za položaj predsednika ZDA. Srečala sta se Angela Merkel in Mario Monti, ki sta znova zavrnila govorice, da naj bi bila Italija vseeno prisiljena zaprositi za finančno pomoč.

Četrtek, 30. avgusta

Odvetnica kardinala Franca Rodeta Nina Zidar Klemenčič je sporočila, da je Petra S. poklicala, a je bil nedosegljiv in mu je zato poslala elektronsko pismo, da kardinal želi opraviti test o očetovstvu.

Kardinalova odvetnica je sporočila, da je Petru S. poslala e-pošto, da je Rode pripravljen na test DNK.

Iz ekipe Danila Türka so sporočili, da je trenutno predsednik že zbral potrebnih 5000 podpisov podpore volilcev za vložitev kandidature za predsednika države.

Slišali smo, da je premier Janša predsedniku (SLS) Radovanu Žerjavu predlagal zamenjavo ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča.

Tudi ta dan je bila sklepčna Komisija za preprečevanje korupcije.

Odločili so, da je župan občine Komenda Tomaž Drolec ravnal koruptivno in občino oškodoval za približno tri milijone evrov. Čeprav je bila reforma trga dela šele v koalicijskem usklajevanju, se je sindikatom zdelo pomembno, da jasno povedo, da plačanega odmora za malico in dodatka za delovno dobo ne dajo.

Več kot 400 zaposlenih delavcev Cestnega podjetja Ljubljana je začelo stavkati.

Prvič po štirih letih sta se v Pekingu srečali vladni delegaciji Severne Koreje in Japonske.

Nemška kanclerka Angela Mer-

A vsemu navkljub. V Banki Sloveniji so za javnost spisali sporočilo, v katerem so poudarili, da je poslovanje slovenskih bank ne glede na težke razmere stabilno in v celoti primerljivo s poslovanjem drugih bank v območju evra.

Domače ceste in avtoceste so znova prizorišče večkilometrskih zastojev.

Mediji so predstavili uvodno poročilo o balonarski tragediji, v katerem je zapisano, da je zrakoplov veljal za plovnega, pilot pa je imel dovoljenje za upravljanje prostoletečega balona.

Minister Bogovič se je po namigu premierja Janeza Janše o njegovi morebitni zamenjavi takoj lotil reševanja težave. Obljubil je, da bo obvoznica Škofljica v prostor umeščena do konca leta.

V Filipinskem morju, okoli 146 km vzhodno od filipinskega otoka Samar, je nastal močan potres z magnitudo 7,6.

Sobota, 1. septembra

Predsednik republike Danilo Türk je pri Trebelnem na Dolenjskem ob 70-letnici ustanovitve Gubčeve brigade pozval k popravi krivic z odvzetimi pokojninami.

Generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria je na srečanju s premierjem Janezom Janšo pohvalil napore, ki jih Slovenija vlaga v oblikovanje ukrepov in strukturnih reform.

Izraelska vojska je na demonstracijah na Zahodnem bregu streljala s pravimi naboji, a vztrajala, da so to storili, ker so se vojaki počutili ogrožene.

V ZDA so se prestrašili nove bolezni, in sicer mišje mrzlice. Ta je namreč med več tisoč obiskovalci najbolj obiskanega kalifornijskega narodnega parka Yosemite že zahtevala dve smrtni žrtvi med turisti, zaradi česar so se čutili ogrožene tudi ostali.

Tatovi v Kanadi so iz skladišča ukradli za več milijonov dolarjev visoko cenjenega javorjevega sirupa.

Hrvaški protikorupcijski urad je vložil novo obtožnico zaradi korup-

Nekdanjega hrvaškega premierja je doletela že peta obtožnica.

z EU takoj, ko bosta obe vladi potrdili rešitev za vprašanje Ljubljanske banke.

Slišali smo, da se bodo za preko 20 odstotkov v Sloveniji dvignile cene mesa in kruha. Za to naj bi bili krivi huda suša in visoka cena nafte, a nekateri so že opozarjali, da tolikšna podražitev zaradi omenjenih vzrokov vseeno ni potrebna.

Kot da smo že navajeni, so se dražila tudi goriva. Znova do rekordnih vrednosti.

Varnostniki rudnika zlata pri Johannesburgu so na stavkajoče rudarje streljali z gumijastimi naboji, pri čemer so štiri resneje ranili.

Torek, 4. septembra

Koalicijski partnerji so se dogovorili, da bodo ključne reforme, med drugim pokojninsko reformo in reformo trga dela, sprejeli do konca leta. Mediji so ob tem poudarjali, da so njihovi predlogi precej podobni tistim, ki so bili pred letom dni zavrnjeni na referendumu, a je minister Vizjak dejal, da so tovrstne trditve daleč od resnice.

Gurria pravi, da še ni čas za finančno pomoč Sloveniji.

Zgovoren je bil Karl Erjavec. Zunanji minister je dejal, da je Evropa trenutno v težkem položaju, a krizno upravljanje ni dovolj, treba bo najti učinkovite rešitve. »Teh ne bo brez obnovljenega zaupanja v evropski projekt,« je še opozoril Erjavec.

Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je na novoustanovljeno mesto posebnega predstavnika EU za človekove pravice imenovala Grka Stavrosa Lambrinidisa.

Ponedeljek, 3. septembra

Začelo se je novo šolsko leto in kar naenkrat se je na cestah znašlo preko 19 tisoč novih prvošolcev.

V spremstvu staršev, ki so bolj ali manj zadovoljni z novostmi, ki jih prinaša novo šolsko leto.

Šole so znova odprle vrata.

Odločen je bil zunanji minister Karl Erjavec, ki je napovedal, da bo Slovenija sprožila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe

Predlagana pokojninska reforma prinaša zviševanje in izenačitev upokojitvene starosti za moške in ženske.

Da ukrepanje nujno potrebujemo, je bilo jasno. Iz ameriške centralne banke Federal reserve so nas opozorili, da Slovenija ni več zmožna sama rešiti svojih finančnih težav.

Izvršni odbor Pozitivne Slovenije je na predlog sveta stranke soglasno sprejel odločitev, da se poslanca Boruta Ambrožiča izključi iz stranke.

A ta ostaja poslanec, deloval bo kot nepovezani.

Viisokošolski sindikat Slovenije je napovedal sindikalni boj, če ministrstvo ne bo podaljšalo javne razprave o noveli zakona o visokem šolstvu.

Srečala sta se srbski premier in predsednik Evropskega parlamenta. Prvi je izrazil pripravljenost Beograda na nadaljevanje dialoga s Prištino, a brez novih pogojev, evropski predstavnik pa je poudaril, da bo morala Srbija za kaj takega vendarle priznati Kosovo.

Zbogom in srečno Tjaša Zajc

Že v srednji šoli smo pogosto poslušali, kako fajn so študentska leta. In poznali smo kakšnega starejšega kolega, ki je bil študent s statusom absolventa. Potem smo šli študirat, taisti kolega pa je bil po možnosti še vedno absolvent, ali pa je bil fiktivno vpisan in je delal prek študentskega servisa. Konec njegovega študija je bil nekje v prihodnosti, sedanjost je bila brezskrbna. Zdelo se je, da so nekateri ta status quo med izobraževanjem in koncem študija vlekli v neskončnost. Ne spomnim se, da bi komu zavrnili prošnjo za podaljšanje absolventskega staža zaradi pisanja diplome, čeprav marsikdo opravičljivega razloga za to ni imel. Danes po drugi strani včasih še opravičljiv razlog ni dovolj. Študij je manj brezskrben, saj je obveznosti zaradi bolonjskega sistema več, povrh vsega, pa se koncu študija marsikdo približuje s strahom, ker je trg dela nestabilen.

Z bolonjskim sistemom se je marsikaj spremenilo; nekateri programi na prvi stopnji sploh nimajo diplome, cilj je, da bi študenti čim prej diplomirali v fast food stilu. Ni torej dolgo trajajočega sedenja za računalnikom, sestavljanja in interpretacije podatkov, ki si jih zbiral več mesecev. Pri nekaterih ni več vznemirjenja pred zagovorom diplome in na koncu katarze, ko opraviš tudi to in sledi vsaj dan proslavljanja.

Ni več vse te evforije pred naslednjim dnem, ko te pri zajtrku zadane vprašanje Kaj pa sedaj. Stvari gredo - kot danes vladne reforme - po hitrem postopku: opraviš zadnji izpit, čez par dni dobiš SMS sporočilo o oceni. Pol ure zatem prileti elektronska pošta »Obveščamo vas, da ste zaključili študij, in da lahko potrdila o diplomiranju prevzamete v času uradnih ur.« V roku ure se zgodi vse: veselje, vznemirjenje in na koncu tisto nesrečno vprašanje, Kaj pa sedaj.

Nekateri že na sredini študija začnejo študirati vzporedno in zaradi tega študirajo dlje. Nekateri po dodiplomski stopnji nadaljujejo na podiplomski, ki je zaenkrat v večini primerov še brezplačna. Redki se redno zaposlijo, srečni so že tisti, ki dobijo kakšno honorarno delo.

Stvari postajajo resne. Seveda ni slabo, da je od lani vsaj malo omejeno fiktivno vpisovanje na visokošolske zavode, s katerim so mnogi pridobili status študenta, ki jim je omogočal delo na napotnico. S spremembami Zakona o visokem šolstvu je konec tudi neupravičenega desetletnega študiranja. Do sedaj je lahko študent enkrat ponavljal letnik, enkrat je lahko zamenjal fakulteto in lahko je imel še enoletni status absolventa, po končanem zadnjem letniku. Tri leta so bila lahko namenjena iskanju samega sebe, sedaj pa je te romantike konec. Študent ima poleg treh ali štirih let, kolikor traja študij, še eno dodatno leto za status študenta. V tem letu lahko ponavlja, se prestavi ali je absolvent, če je pred tem vse opravljal redno. In ko je vsega tega konec, ko je izčrpana še zadnja možnost, se zdi, kot da je počil mehurček. Kar naenkrat se marsikdo sprašuje, kako si mora urediti zdravstveno zavarovanje, skrbi ga, kaj bo delal, ko pa so za delodajalce, kljub povišanim terjatvam na študentsko delo, študenti še vedno cenejša in uporabna delovna sila. Kar naenkrat se odvije še zadnja plast vate, v katero je bil zavit vse do takrat.

Nekateri res nenehno iščejo načine, kako med študijem čim lažje „priti skozi“ ali kako čim dlje z izgovori in opravičili živeti brez pravih obveznosti, po študentsko. Huje pa je, ko se mladi zavedajo, kakšne so razmere na trgu, poskušajo med študijem opravljati dela, ki bi jim nato pri iskanju zaposlitve predstavljala dobro referenco, pa na koncu to ne pomaga. Če pustimo ob strani izjeme, ki so si sposobne ustvariti svoje inovativno podjetje, ali tiste, ki so tako nadpovprečni, da jim možgani in oni z njimi pobegnejo v tujino, je žal Slovenija pač tako majhna, da moraš poznati nekoga, ki te lahko za kakšno delovno mesto priporoči. Pa naj gre za sorodstvene ali druge povezave. Tako trenutno za večino deluje sistem in takšen sistem kot legitimen predstavlja tudi vlada, pa naj se to zdi še tako nesprejemljivo. Njihov odgovor na očitke je, da so tako počeli tudi njihovi predhodniki. Namesto da bi delali v smeri, ko diploma ne bi bila predvsem tisti list papirja, s katerim visokošolski sistem reče le še Zbogom in srečno …

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

VRTCI

6. septembra 2012

Vrtec Velenje poln, a ne do zadnjega kotička V novo šolsko leto s 1339 malčki v 76 oddelkih – Ti niso polni do zgornjega normativa, zato med letom ne pričakujejo težav pri vključevanju novincev – Ne vedo pa, kaj bo prinesel oktober, ko bodo starši dobili prve položnice Bojana Špegel

Velenje, 31. avgusta – Ob koncu minulega šolskega leta nam je Metka Čas, dosedanja ravnateljica Vrtca Velenje, povedala, da vse do konca avgusta ne bodo natančno vedeli, koliko malčkov bo 3. septembra prestopilo vrata enot tega velikega vrtca. Tik pred začetkom novega šolskega leta so bile priprave nanj končane, dolgoletna ravnateljica pa se je poslovila. Z njenim odhodom v pokoj so za leto dni izbrali v. d. ravnateljico Vrtca Velenje. Ob soglasju ustanoviteljice Mestne občine Velenje in zaposlenih v vrtcu je to postala Nataša Doler, ki je prejšnji teden ob našem obisku še prevzemala posle. V Vrtcu Velenje je zaposlena že 17 let, zadnje leto in pol je bila svetovalna delavka v vrtcu na Gorici. Vodenje vrtca bo zanjo nov izziv, ki se ga zelo veseli. To nam je zaupala v pogovoru pred začetkom novega šolskega leta v Vrtcu Velenje.

Poletje izkoristili za obnove in posodobitve

Dosedanja dolgoletna uspešna ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas se je prejšnji teden poslovila. Sodelavke so jih ob odhodu v pokoj pripravile veliko ganljivih presenečenj.

Njeno delo je kot v. d. ravnateljice prevzela Nataša Doler.

Prostora še za 40 otrok V. d. ravnateljice Vrtca Velenje Nataša Doler nam je v uvodu povedala: »Za novo šolsko leto je v Vrtec Velenje trenutno vpisanih 1339 otrok. Število iz dneva v dan variira za enega ali dva otroka. Razporedili smo jih v 76 oddelkov, kar je v primerjavi z začetkom preteklega šolskega leta za 1 oddelek več. Število vključenih otrok tako ob začetku novega šolskega leta ostaja približno enako, saj vsi oddelki

otroka, saj so prispevki staršev, odkar se upošteva celotno premoženje družine, nekoliko višji, kot so bili v preteklosti. Zato se že dogaja, da tisti, ki imajo kakšno drugo možnost za varstvo otroka, tega izpišejo zaradi višine položnice. »Pričakovanja so negotova. Tudi zato, ker se bojimo novih varčevalnih ukrepov. Kvaliteta dela je vedno odvisna tudi od zadovoljstva zaposlenih, brez dobre klime si ne znam predstavljati dobrega dela.

Zavedamo se, da je kriza prodrla v vse pore našega življenja, zato se trudimo delati po najboljših močeh, z optimizmom. Nenazadnje delamo z majhnimi otroki, zato je to zelo pomembno.« Izvedeli smo še, da se bodo strokovne delavke tudi letos trudile, da bodo med šolskim letom izvajale bogat in pester program, tudi s predstavami in dogodki, ki jih namenjajo tudi staršem. V njih uživajo vsi, tako malčki kot strokovne delavke.

niso dopolnjeni do zgornjega normativa. Ob koncu minulega šolskega leta smo imeli 78 oddelkov. V novem šolskem letu smo ohranili vse oddelke vrtca tudi v prostorih osnovnih šol Livada, Gorica in Antona Aškerca, saj se je to pokazalo kot zelo dobra rešitev. V primerjavi s koncem šolskega leta je en oddelek otrok manj v Šentilju v enoti Sonček in en oddelek v enoti Vrtiljak. Vključili pa smo vse vpisane otroke.«

V Vrtcu Velenje pričakujejo, da starši, ki bodo želeli otroke vključiti med novim šolskim letom, ne bodo imeli težav, saj jim sedanje kapacitete omogočajo vključitev do 1380 otrok. Tudi zato ne, ker so lani s pomočjo MO Velenje odprli kar nekaj na novo urejenih učilnic. Ne vedo pa še, kaj se bo zgodilo oktobra, ko bodo starši dobili prve položnice za plačilo vrtca. Zna se zgoditi, da se bo takrat še kdo od staršev odločil za izpis

Omenili smo že, da je ustanoviteljica MO Velenje letos že veliko vložila v prostore za predšolsko vzgojo. Računajo, da bodo letos za posodobitve in obnove namenili dobrih 300 tisoč evrov. »Letos poleti smo prebelili učilnice, zamenjati neustrezne luči, namestili smo termostatske ventile in tako pridobili nekaj energetske varčnosti, številna manjša popravila pa so opravili naši hišniki. Nekaj del pa je bilo večjih - enota Najdihojca je dobila prenovljene sanitarije, delno so obnovili tudi centralne in vodovodne instalacije v enoti Lučka. Na enoti Enci benci je bil v tem tednu opravljen prevzem za nadstrešek v atriju, ki bo otrokom zagotavljal tudi senco v vročih dneh. V šestih enotah postavljamo zaščite in senčnike tudi nad peskovniki. V enoti Jakec v Pesju pa smo poleti postavili novo varovalno ograjo,« nam je povedala naša sogovornica. n

7

V Vrtcu Šoštanj 358 otrok Program bodo obogatili s Kulturno dediščino našega kraja

Šoštanj – Septembra je v Vrtec Šoštanj s šestimi enotami vstopilo 358 otrok. V štiri enote s petnajstimi oddelki v Šoštanju: Brini, Barbki, Lučki in Bibi, jih je 262, v enoti v Topolšici s štirimi oddelki 67 in v enoti Gaberke v dveh oddelkih 29.

V vseh enotah so med počitnicami opravili temeljito čiščenje in izvedli nujna vzdrževalna dela, v Gaberkah in Topolšici pa so se lotili tudi manjših investicijskih posegov. »S strokovnimi delavkami smo se v zadnjem tednu pred začetkom novega šolskega leta intenzivno pripravljali na novo šolsko leto in se dogovorili za projekt Kulturna dediščina našega kraja, s katerim bomo obogatili javno veljavni program kurikul v novem šolskem letu,« je dan pred novim začetkom dejala ravnateljica Vrtca Šoštanj mag. Milena Brusnjak. n mkp

Nižje cene vrtca

Šoštanj, 30. avgusta - Šoštanjski svetniki in svetnice so na četrtkovi dopisni seji dali soglasje k novim cenam programov Vrtca Šoštanj, ki so od 1. septembra nižje za približno 3 odstotke.

Vrtec je na osnovi metodologije izračunal novo ekonomsko ceno programa, ki se je znižala zaradi znižanja plač v javnem sektorju. Ekonomska cena najdražjega programa – dnevni program za otroke, stare od enega do treh let – je bila do sedaj dobrih 414 evrov, od septembra dalje pa bo 402 evra. Podobno se spremenijo tudi cene vseh ostalih programov, kar se bo kot prihranek odrazilo tako staršem kot na občinskem proračunu. n mkp

Nekoliko več otrok kot lani V Vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki nekaj novih pridobitev – V zasebnem vrtcu enak meni kot v javnem Tatjana Podgoršek

Tudi za šolsko leto 2012/2013 v Vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki, ki sodi pod tamkajšnjo osnovno šolo, niso odklonili nobene prijave. Vpisali so več otrok kot v enakem obdobju lani, 160, od tega je 45 novincev. Razporedili so jih v 9 oddelkov, 6 jih je v centralni enoti, trije pa gostujejo v šmarški osnovni šoli. »Tako smo rešili prostorsko stisko v vrtcu, ostaja pa na šoli,« je povedal ravnatelj Bojan Juras in dodal, da bo šolsko leto kar pestro.

Pestro slovo od počitnic V Vili Mojca so v soboto s prireditvijo Ta veseli dan končali pestre počitniške aktivnosti – Udeležba v njih je bila dobra, energija tudi Velenje, 1. septembra – Minulo soboto popoldne so pri Vili Mojca začeli prireditev Ta veseli dan, s katero so na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje zaključili pestre poletne počitnice. V njih so mnogim otrokom polepšali številne dni tako v dolini kot v kolonijah ob morju. Da je bila prireditev, ki jo vedno zaznamuje otroška ustvarjalnost, še zanimivejša, je z glasbenim nastopom poskrbela pevka in animatorka Andreja Zupančič. V Vili Mojca so na ogled postavili likovna dela udeležencev 'art ustvarjalnice', ki je potekala med šolskim letom, predvajali so tudi fotografije iz letošnjih kolonij ob morju.

Le dan prej, v petek, pa se je v Vili Mojca končalo letošnje Otroško mesto. Udeležba na dnevnih taborih je bila letos odlična, saj je dnevno prihajalo vanj 20 in več otrok. »Obisk je bil letos res dober, morda je to znak, da je večina družin letni dopust končala že prej. Verjamem, da so v našem Otroškem mestu preživeli lepe zadnje po-

Tudi v novem šolskem letu so trije oddelki vrtca v šmarški osnovni šoli.

V okolici Vile Mojca in v njej je bilo tudi zadnje počitniške dni vse v znamenju ustvarjalnosti in otroške igre.

čitniške dni in tako uspešno skočili v novo šolsko leto. Tema je bila Lepa beseda lepo mesto najde, vse pa je potekalo v zelo prijateljskem in ustvarjalnem ozračju,« nam je povedala Tinca Kovač, ki je prepričana, da bodo tisti, ki so v poletju uživali

v njihovih aktivnostih, prvi šolski spis na temo poletnih počitnic z lahkoto napisali. Ker je vse, kar so pripravili, res lepo uspelo. n bš

Večjih gradbenih ali vzdrževalnih del med počitnicami niso opravili, ker za to ni bilo potrebe. Kljub temu pa se lahko pohvalijo z nekaterimi pridobitvami. Med slednje je Juras uvrstil ureditev terase za mobilno enoto, novo hišico za učne pripomočke, orodje in igranje, na dvorišče vrtca pa so namestili nova igrala za najmlajše.

Letošnja prednostna naloga bo »porajajoča se pismenost v vrtcu«, med projekti pa velja omeniti Unicefov projekt Punčka iz cunj, Eko vrtec, Zeleni nahrbtnik, Varno s soncem, mlajši bodo delovali še v projektu Pasovček, starejši pa v projektu Tukaj, kjer sem doma. Sicer pa bodo tudi v novem šolskem letu obogatili dejavnost s športno vzgojo, bralno značko, planinskim, plesnorajalnim krožkom, pevskim zborom, tečajem angleškega jezika in plesnimi uricami.

Na vprašanje, kaj pomeni odprtje zasebnega vrtca v kraju, pa je Bojan Juras odgovoril: »V tem trenutku nič posebnega. Bomo pa v naši kuhinji pripravljali hrano za omenjeni vrtec, tako da bomo imeli enake menije.« n

Naš ­čas, 6. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

AKTUALNO

6. septembra 2012

Najprej cesta skozi Luče, nato pa, če bo potrebno …

Civilna iniciativa Združenje za razvoj Luč zatrjuje, da obvoznica prometnih zagat ne bo odpravila – S prstom kažejo na občinsko vodstvo, ki naj bi zavajalo, ne dovolj informiralo …

Alojz Selišnik glede očitkov zagovornikov obvoznice, da gre njenim nasprotnikom le za osebne koristi: »Res je, da je večina nasprotnikov obvoznice iz vasi Luče, ljudje, ki živijo ob sedanji cesti in želijo še naprej živeti ob njej. Lastne koristi? Nihče od članov upravnega odbora združenja nima kakšnega objekta ob predvideni trasi obvoznice. Zato to ne drži. Bojimo pa se uničenja naše lepe in ekološko ohranjene krajine.

To je naša osebna korist in korist občanov Luč.« Klavdij Strmčnik o tem, ali so še možni kakšni dogovori, pogovori: »Dogovori, pogovori so neprestano. Težava je ta, da ko je enkrat državni prostorski načrt sprejet, ga ne moreš spreminjati. Prvi načrti za obvoznico so bili izdelani že v 60. letih prejšnjega stoletja, za sedanjo traso pa segajo v leto 1991. Tedaj so bili ljudje, ki so danes v združenju, v krajevni skupnosti Luče. Sodelovali so na sestankih za ureditev protipoplavne zaščite. Od njih je prišla pobuda državi, da se je ta lotila priprave in sprejemanja državnega prostorskega načrta. Občina Luče je bila ustanovljena proti koncu leta 1994, poslovati je začela leta 1995 in je v postopku uredbe sodelovala, kolikor je lahko.«

Tatjana Podgoršek

Luče, 28. avgusta - Poročali smo že, da so člani Združenja luč – Združenja za trajnostni razvoj Luč prejšnji torek pripravili novinarsko konferenco in na njej predstavili svoje poglede in predloge glede umestitve obvoznice v prostor. Kot so zapisali na vabilo, so se zanjo odločili zato, ker se občina Luče in pristojne državne institucije ne odzivajo na njihove pobude. Ti naj bi delali in odločali mimo njih.

Umestitev ni sprejemljiva z več vidikov

»Umestitev obvoznice v prostor za nas ni sprejemljiva z ekološkega, ekonomskega, socialnega, turističnega, pravno-upravnega in še kakšnega vidika. Sploh pa obvoznica ne rešuje tistega, zaradi česar naj bi jo zgradili, kajti prometnih zagat ne bo odpravila. Nasprotno.

Vstop v sam kraj bi še otežila, z njeno umestitvijo pa bi uničili osnovne značilnosti te alpske vasice, mnogim krajanom bi otežila življenje,« so znova poudarili.

Po besedah Alojza Selišnika, predsednika združenja, gostota prometa skozi Luče še zdaleč ni tako velika, da bi potrebovali obvoznico. Če bi uredili mirujoči promet v središču občine, bi rešili veliko prometnih zagat. Nenazadnje lastnikov ze-

Poseg v prostor je prehud, je dejal predsednik združenja Alojz Selišnik.

mljišč do danes še nihče ni vprašal, ali jih bodo odstopili. Kolikor pa pravijo, jih za ta projekt ne nameravajo prodati. Za predlagano rešitev tudi niso zato, ker ne predvideva obnove sedanjega mostu v Lučah, pontonskega so namreč postavili po zadnjih poplavah. »Avtobusi, ki vozijo iz Celja proti Logarski dolini, bi morali peljati po obvoznici, nato se na novem rondoju obrniti in peljati nazaj v Luče. Kako bi se tam obrnili, ni znano. Po novem bo vstop v Luče in izhod iz njih le z ene strani.

Ob tem ne smemo spregledati ceste iz Podvolovjeka, ki je najkrajša povezava z Ljubljano, promet na njej pa vse gostejši.« Drugi večji očitek načrtovalcem obvoznice je uničevanje »vrta Luč«, kot so poimenovali 3 hektarje ravne kmetijske površine, na katerem so Lučani pridelovali pridelke in s tem precej prispevali k samooskrbi.

Glede na čas, ki je pred nami, bi se radi oskrbovali s tem, kar zraste na »domačem vrtu«, tudi v prihodnje.

Po mnenju Martine Breznik, katere gostišče deluje že več kot 100 let, bo obvoznica, če bo takšna, kot jo načrtujejo, zavrla razvoj turizma.

»Butični turizem je priložnost za lokalno skupnost, mi pa mu zapiramo vrata. Obvoznica bo uničila krajino, ki jo obiskovalci tako močno občudujejo.« Breznikovim bi že zaradi vodarskih del vzeli večino vrta. »Veste, kaj pomeni za gosta, ko vidi, da mu za obrok ponudiš zelenjavo, ki jo odrežeš z domačega vrta?« Člani združenja se zavzemajo za rešitev, ki je bila predstavljena že leta 1993. Ta predvideva najprej razširitev ceste skozi Luče, nato, če bo potrebno, izgradnjo parkirišča, in če se izkaže, da to ne bo dovolj, potem šele izgradnja obvoznice. Upajo, da bodo pristojna ministrstva znova prevetrila projekt. »Morda bodo spoznali, da je preobsežen in za promet, kakršen je pri nas, nepotreben.«

Projekte je potrdil občinski svet

Nasprotniki obvoznice so na novinarski konferenci krepko okrcali občinsko vodstvo, ker naj bi zavajalo, se sprenevedalo, lagalo, obljubljalo, predvsem pa o projektu, za katerega naj bi bilo vse določeno že pred 10 leti, preslabo informiralo občane. »Ko mu zmanjka ar-

gumentov, se sklicujejo na stroko, odločajo v imenu tistih, ki se ne morejo braniti.« »Težko komentiram te njihove navedbe. Lahko pa zatrdim, da je vse odločitve na ravni Občine Luče sprejel občinski svet,« je dejal tajnik lokalne skupnosti Klavdij Strmčnik in nadaljeval: »Dvakrat jih je sprejel soglasno, enkrat je bilo ZA 10 svetnikov, eden pa se je vzdržal. Celo predsednik tega združenja je leta 2002 glasoval za srednjeročni občinski prostorski načrt, v katerem je bil rezerviran prostor za traso. Sam državni prostorski načrt, analize, izračun višine nasipov za poplavno varnost je naredila stroka. Stvari je sedaj težko spreminjati, saj je uredba šla tudi skozi ustavno sodišče.« Klavdij Strmčnik je še povedal, da naj bi nasip, po delu katerega naj bi potekala tudi obvoznica, začel izbrani izvajalec del v spodnjem delu graditi že jeseni, za cestni del projekta pa je objavljen razpis za izdelavo PGD projekta, gradnja pa naj bi se začela predvidoma konec leta 2013 ali leta 2014. n

Obnova cest v teh dneh res intenzivna Cesta do odcepa za Podkraj dobiva novo podobo – V teh dneh tudi asfaltiranje nekaj daljših odsekov cest v primestnih krajevnih skupnostih Velenje, 30. avgusta - V teh pozno poletnih dneh v mestni občini Velenje potekajo številne obnove mestnih cest, pa tudi obnove daljših odsekov cest v primestju. Izvaja jih podjetje PUP, ki naj bi do konca letošnjega leta obnovilo vse lokalne ceste, potem pa bodo v okviru koncesijske pogodbe za urejanje in vzdrževanje cest, ki so jo leta 2009 sklenili z MO Velenje, še 12 let skrbeli za njihovo vzdrževanje. Kje trenutno potekajo dela, nam je povedal Gašper Koprivnikar iz Mestne občine Velenje, ki nam je še zaupal, da bodo obnove potekale tudi jeseni. »Koncesionar, velenjsko podjetje PUP, v teh dneh nadaljuje obnavljanje lokalnih cest in javnih poti v MO Velenje. Ta teden so obnavljali cesto Staro Velenje–Podkraj na odcepu pod župniščem. Ta obnova se bo v teh dneh nadaljevala po Ljubljanski cesti do odcepa za Podkraj. V teh dneh bo še nekaj delnih ali popolnih zapor cest na tej trasi, saj bomo cesto popolnoma obnovili in preplastili. Ob njej bomo položili robnike za predvideni nov pločnik od Starega Velenje do Podkraja, ki pa ga bomo končali v letu 2013 po pridobitvi potrebnih soglasij.« Prejšnji teden so posodobili tudi Bevkovo cesto na odseku, kjer je Elek-

Vile Velenje že sprejemajo stanovalce V Velenju še vedno primanjkuje stanovanj, z vilami popestrili ponudbo za zahtevnejše kupce

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič si je skupaj z direktorjem Davorjem Zavasnikom ogledal notranjost hiše.

tro Celje v začetku leta izvajal investicijska dela. V teh dneh bodo začeli asfaltirati cesto Sopota–Plešivec, ki je dolga kar 4 kilometre. Poleg tega bodo v teh dneh položili asfalt na obnovljeno cesto Usar v Vinski Gori ter na tri javne poti v zaselku Prelska, kjer smo avgusta končali izgradnjo novega javnega vodovoda za 33 domačij. Tako bodo tudi ceste, po katerih teče trasa, dobile novo asfaltno prevleko.«

Mira Zakošek

Velenje, 30. avgusta – Podjetje Posest iz Celja je uradno predalo namenu deset vrstnih hiš, ki so jih postavili v neposredni bližini središča mesta. Pridobitev je pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je povedal, da so potrebe po stanovanjih v tem okolju kljub temu, da jih intenzivno gradijo, še naprej velike. S to gradnjo pa so zadostili povpraševanju po kvalitetnejših stanovanjih. Poleg tega je uspela Mestna občina Velenje hkrati s tem razrešiti tudi denacionalizacijsko vprašanje, poskrbeli pa so tudi za lepo okolico. Direktor družbe Davor Zavasnik je zadovoljen, da jim je uspelo te energetsko varčne projekte tako hitro zgraditi, pohvalil pa je tudi sodelovanje z Mestno občino Velenje in Upravno enoto, zato upa, da bodo v tem okolju postavili še kakšen projekt. Rok Korošec, vodja investicije Vile Velenje, je povedal, da so hiške

Ena najstarejših cest v mestu, pod župniščem v Starem Velenju in naprej proti Podkraju, dobiva lepšo, sodobnejšo podobo.

Manj tudi usedkov in udarnih jam

Vile Velenje že sprejemajo prve stanovalce

na zunaj sicer enake, znotraj pa zelo različne, tako da so skušali ugoditi željam različnih interesentov. Različne so tudi po velikosti, vse pa so moderne, sodobno grajene, potrudili pa so se tudi, da so se dobro vključile v okolje. Glede

na to, da so hčerinsko podjetje Banke Celje, so tudi nakupni pogoji dobri. Tina Gracer, ki skrbi za prodajo, je povedala, da je zanimanja veliko.

Eno hišo so tudi opremili in jo bodo na koncu takšno tudi prodali.

n

V teh dneh so v podjetju PUP oblikovali več delovnih ekip. Ena od njih odpravlja vdore in posedke na cestah v samem mestu. Udarnih jam ni več na Koroški cesti, Gorjanovem klancu, delu ceste Simona Blatnika in na Goriški cesti.

Ker se je avgusta dogajalo, da so izvajalci obnove cest imeli v preteklih tednih precej težav pri dobavi asfalta, so morale ceste, ki so bile že pripravljene za asfaltiranje, več dni čakati na novo prevleko. »Stanje se je sedaj izboljšalo, saj je PUP zaradi težav v podjetju CNC Celje zamenjal dobavitelja asfalta. Dobivajo ga iz asfaltne baze v Podgori, zato sedaj dela potekajo normalno.« n bš

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

LJUDJE

6. septembra 2012

Ko je duša vesela, bolečine izginejo V velenjskem Domu za varstvo odraslih so v sredo razdelili veliko manj tabletk proti bolečinam, saj so stanovalci uživali v pestrem programu Balkanskega dne

klave in druge sladke dobrote, značilne za Balkan. Sodelavke, ki prihajajo iz bivših jugoslovanskih republik, so začele v kuhinji že dopoldne pripravljati lepinje, pa mesne in sirne bureke. Za kosilo smo imeli »bosanski lonac«. Pred domom smo popoldne na peko postavili dva odojka, ki smo jih pravkar sneli …,« nam je pripovedovala direktorica, ki je ta dan, tako kot večina njenih sodelavk, nosila značilna bosanska oblačila. Na pomoč pri peki odojkov pa so priskočili kar njeni starši. Povedala nam je še, da so veliko dobrot njene sodelavke pripravile tudi doma, da so tisti sodelavci, ki so delali dopoldne, popoldne pomagali prostovoljno. Več kot pohvalno, kajne?

Septembra pride k njim Koroška

Na odru so se vrstili folklorni nastopi, v zavetju pred soncem pa so jih z veseljem spremljali stanovalci doma. Dišalo je po sveže pečenem odojku, čevapčičih …

Violeta Potočnik Krajnc je bila tudi oblečena balkanskemu dnevu primerno.

Bojana Špegel

Velenje, 29. avgusta – Stanovalci velenjskega Doma za varstvo odraslih in njihovi svojci so minulo sredo uživali v res pestrem in zanimivem Bosanskem dnevu, ki so ga pripravili zaposleni v domu v sode-

lovanju z društvi, ki v Velenju gojijo kulturo svojih narodov iz republik bivše Jugoslavije. Pripravili so namreč Balkanski dan, program pa »raztegnili« kar čez ves dan. Čeprav smo se jim pridružili šele proti koncu dneva, tik pred vrhuncem, ko so na zato pripravljenem odru pred

domom začeli izvajati kulturni program, smo takoj začutili veselje in srečo na obrazih vseh, ki so se ta dan družili pred domom.

Najprej nas je navdušila priložnostna razstava ročnih del, potem prava balkanska kuhinja na prostem.

Dišalo je tako lepo, da so se še naj-

Vrhunec dneva se je zgodil proti večeru, ko so na oder stopile kar tri folklorne skupine, ki delujejo v Velenju; prva je bila medžimurska folklorna skupina, druga je bila folklorna skupina, ki deluje pod okriljem velenjskega bosanskega kulturnega

9 društva, tretja pa srbska folklorna skupina. Iz nastopa v nastop so e počutili boljše, aplavzi so bili dolgi in iskreni.

Izvedeli smo še, da ta dan po kosilu mnogi stanovalci doma niso počivali, tudi tabletk proti bolečinam marsikdo ni potreboval. »Ob takih dogodkih ne moremo govoriti le o delu, gre za srčnost naših zaposlenih, ki tudi s prostovoljnim delom pomagajo pripraviti te pestre dogodke. Naši stanovalci in njihovi sorodniki so zagotovo zadovoljni.

Danes za marsikatero bolečino ni bilo treba dati tabletke, ker je to, kar se dogaja, hrana za dušo, ki zdravi.

Stanovalci so nam že po prvem dogodku pripovedovali, da so ga podoživljali še ves teden, nekateri celo spati niso mogli, ko so razmišljali, kako lepo je bilo. In to je tisto, kar prinese toplino iz srca v srce,« je še dodala direktorica doma. Zato bodo v septembru pripravili dan, ko bodo vsem stanovalcem zanimivo predstavili Koroško. Načrtujejo pa tudi naslednje tematske dogodke. n

bolj sitim cedile sline. V pričakovanju kulturnega programa smo poklepetali z direktorico velenjskega Doma za varstvo odraslih Violeto Potočnik Krajnc. Takole je pripovedovala, tudi sama vidno navdušena: »Tematske dneve smo v našem domu začeli v začetku avgusta, ko smo pripravili odlično sprejet havajski večer. Ker si želimo, da imajo naši stanovalci vsak dan pester, da se ne dolgočasijo, smo se odločili, da bomo s takimi dogodki nadaljevali. Po tem, ko smo že okusili ritme havajev, smo se danes podali v balkanske vode. Začeli smo navsezgodaj; po zajtrku smo stanovalcem ponudili pravo turško kavo, zraven pa postregli ratluk, ba-

Ujeti pravi trenutek Fotograf mora izstopati, biti pogumen in se znajti – Mora imeti občutek za kompozicijo, dobro intuicijo in seveda znanje – Tako pravita mlada domačina Tilyen Mucik in Goran Petrašević, ki svet opazujeta skozi fotografski objektiv Tina Felicijan

Videti je preprosto. Postaviš se pred ljudi, zakličeš »Ptička!« in sprožiš. Vso delo opravita fotoaparat in nato računalnik. Res je, da danes vsak fotoaparat posname dobro fotografijo. Ne pa tudi vsak, ki ga drži v rokah in skuša zamrzniti neponovljive trenutke, se strinjata Tilyen Mucik in Goran Petrašević.

Za to je treba imeti ostro oko in dobre reflekse.

Znanje in občutek, potem pa šprica

Tilyen in Goran svet okrog sebe že nekaj let opazujeta skozi fotografski objektiv. Tilyen se je s fotografijo začela ukvarjati v osnovni šoli, Goran pa leta 2007, ko je s študentskim delom zbral dovolj denarja za svoj prvi kompaktni fotoaparat, kasneje pa prek natečajev za zrcalnorefleksnega. »Fotografiranje mi je že nekaj časa bilo všeč, a si dolgo nisem mogel privoščiti bolj naprednega aparata, da bi ugotovil, če se iz tega da kaj narediti. Potem je uspelo samo od sebe. Ljudje opazijo, da ti gre in imaš občutek,« pripoveduje Goran. Podobno je začela Tilyen, ki je v javnost prodrla

kot fotografinja velenjskega benda Inmate.

Izkušnje nabirata predvsem v Velenju na prireditvah. Vsako fotografiranje zahteva dobre priprave.

Spoznati morata prizorišče in osvetljavo, pripraviti ustrezno opremo,

utemeljiti in zagovarjati svoje fotografije. Poleg tega, da čuti svoje delo, mora tudi na dolgočasnem in brezveznem dogodku posneti dobre fotografije in ljudem pokazati neko zanimivost, je prepričana Tilyen. »Osebno mi je pomemben samo

»S fotoaparatom si lahko zelo ustvarjalen. Že surove fotke brez obdelave izpadejo zelo zanimive, največkrat takrat, ko najmanj pričakuješ. Zgodilo se mi je, da sem pregledovala fotke in se čudila, kako mi je nekaj uspelo.

Vprašaš se, ali si to povzročil ti, fotoaparat ali luč. Ne poznaš odgovora. In te so najbolj zanimive. V tem se izraža umetnost.« Tilyen Mucik izbrati primerno mesto za fotografiranje. »Postaviti se moraš pred ljudi, da prideš čim bliže dogajanju. Iskati moraš čim bolj zanimive kadre. Če je treba, stopiš na oder, na zvočnik. Če si zadaj, je vseeno, ali fotografiraš ali ne,« trdi Tilyen. »Moj izziv je, da ljudje vidijo objavljeno fotografijo s koncerta in rečejo: žal mi je, da nisem šel, res je bilo noro.« Za dobrega fotografa šola ni obvezna, mora pa vedeti, kaj počne,

občutek. Obstajajo neke kompozicijske prvine, ki naj bi odločale, kdaj je fotka dobra in kdaj ne. Pravil je ogromno. Ampak sčasoma to avtomatiziraš in ti dela v glavi. Padeš noter, dobiš občutek in gre.« »Šprica, rečem temu,« pa pravi Goran.

Moraš izstopati in biti drugačen

Oba si želita uspeti kot fotografa, čeprav imata rezervni načrt. Goran

Tilyen Mucik je končala drugi letnik srednje šole za oblikovanje in fotografijo, študirala pa bi rada v tujini.

V avli velenjske občine je trenutno na ogled njena četrta samostojna fotografska razstava, postavila pa je tudi nekaj skupinskih. v gradbeništvu ali rudarstvu in geotehnologiji, Tilyen v grafičnem oblikovanju. Od fotoaparata je namreč težko živeti. »Velika konkurenca je.

Fotografija je v zadnjih letih prišla v take obsege, da si prej nismo mogli predstavljati,« pravi Goran, Tilyen pa nadaljuje: »Tehnologija je šla tako daleč, da lahko vsakdo fotografira. Zato moraš biti poseben, izstopati, pa bodo izbrali tebe.«

Goran Petrašević je diplomiral na višji gradbeni šoli, zdaj pa končuje še rudarstvo in geotehnologijo. V Velenju je postavil tri samostojne razstave, na Kunigundi pa bo s Tilyen in Juretom Krajncem z velikoformatnimi fotografijami na Domu kulture prikazal celotno festivalsko dogajanje.

Njiju so opazili na velenjski mladinski sceni. Danes je Tilyen fotografinja eMCe placa, Goran pa glavni fotograf Festivala mladih kultur Kunigunda. »To mi veliko pomeni. Fajn je, če lahko delaš v okolju, ki ti ustreza, z ljudmi, ki jih poznaš ter izmenjuješ mnenje in izkušnje. Ob tem se zabavaš, če ti pa kaj kane v denarnico, pa še toliko bolje,« pravi Goran, ki v prostem času rad kolesari, v naravo pa se zateče tudi Tilyen. »Rada zbežim iz mesta na sprostitev in si malo

»Največji izziv pri fotografiranju je ujeti tisti pravi trenutek. Dobiti moment na ulici, ki je spontan in se vse poklopi, kot se mora. Meni je najljubša reportažna oz. ulična fotografija. Ali pa portreti ljudi, na katerih zgodbo pripovedujejo njihovi obrazi in izrazi.« Goran Petrašević

spočit možgane. Rada se družim, pogledam kak film. V prostem času sem veliko v eMCe placu, kjer sicer delam. Res sem vesela, da sem tam dobila priložnost in jo brez premislekov sprejela.« Oba sta postavila že kar nekaj razstav, fotografije pa objavljata tudi v Našem času in drugih medijih. Gorana so ljudje že začeli prepoznavati kot fotografa, saj ga videvajo na prireditvah. »Najlepši kompliment je, da ti nekdo reče, da so mu tvoje fotke res všeč. Da mu s tvoje razstave vsaj ena fotografija deluje.« Veliko pohval je prejela tudi Tilyen. »Z vrstniki se v glavnem ne družim in ne vem, kako oni gledajo name.

Ostali pa so me sprejeli in kar poštekali bistvo tega, kar delam.« In to je? »Uživam v fotkanju in bi to lahko počela ves čas.« n

Naš ­čas, 6. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

6. septembra 2012

Razstava, ki postavlja ogledalo družbi Na Velenjskem gradu bo do 26. septembra na ogled slikarska razstava Nataše Tajnik Stupar, ki z naslovom razstave opozarja, da umetniki niso »nebodigatreba«

Trinajstič.

Urban Novak

So odprli Arhitekturni bienale v Benetkah. Daleč največji in najpomembnejši dogodek o arhitekturnem ustvarjanju v naši okolici. Če vas torej zanimajo grajeni prostori in vse aktivnosti, ki se skrivajo za gradnjo le teh ter vas ne moti 3-urni izlet do Benetk, si le vzamite čas in si stvar oglejte. Beneški bienale namreč ni namenjen le ozki strokovni javnosti, ampak je zanimiv tudi za precej širše občinstvo, saj se lahko znotraj razstavnih prostorov najdejo teme, ki govorijo o tem, kako sodobna družba v resnici funkcionira ter kam bo zavila.

Bojana Špegel

Velenje, 1. septembra – V soboto zvečer so v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu, v dveh povezanih spodnjih prostorih, odprli slikarsko razstave Nataše Tajnik Stupar. Naslovila jo je »Jaz sem tvoj šesti čut«. Razstava je druga po vrsti v sklopu projekta Tris razstav, ki predstavlja domače avtorje - Anjo Jerčič Jakob, Natašo Tajnik Stupar in Uroša Potočnika. Uvršča se v program Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012.

Avtorica razstave, akademska slikarka Nataša Tajnik Stupar, se tokrat predstavlja z izborom njenega slikarskega ustvarjanja v zadnjih dveh letih. Konceptualno se nagibajo k raziskovanju osnovnih bivanjskih in življenjskih vrednot, naslova pa ni izbrala naključno. Po odprtju razstave nam je povedala: »Ta naslov je malo udaren, vsi se kar malo obregnemo ob njega. Izbrala sem ga zato, ker s tem postavljam ogledalo družbi; vprašanje je, ali je umetnost lahko šesti čut družbe, je lahko ogledalo, ki je postavljeno v odsev dogajanju okoli nas, vsem doživetjem in spoznanjem.« Ob odprtju svoje razstave je poudarila, da je danes umetnik pogosto v čudnem položaju nekega »nebodigatreba«, slikarka pa je prepričana, da lahko umetniki pomagajo »prebuditi« ljudi.

Nataša Tajnik Stupar in direktor Muzeja Velenje Damijan Kljajič sta odprla drugo od treh razstav velenjskih akademskih slikarjev.

Umetnica nam je povedala, da je bil grajski prostor zanjo izziv tudi za postavitev razstave, saj ... »ti prostori nosijo s sabo nek zelo močan zgodovinski pečat in spomin. Že ko prineseš slikarska dela v tak prostor, zaživijo v povsem drugi luči. Prostor je res izziv za postavitev razstave,« je dodala.

Razstava Nataše Tajnik Stupar bo odprta do 26. septembra, 1. oktobra pa bo razstavo v istih prostorih Velenjskega gradu odprl slikar Uroš

Potočnik. »Super je, da je znotraj programa EPK tudi naš slikarski projekt. Želela pa bi, da bi v takšnih projektih v prihodnosti prostor dobili tudi naši mlajši kolegi, saj v Velenju živi nekaj zelo dobrih mladih ustvarjalcev, ki so se letos s svojimi deli izkazali v Pekarni, ki so ji s svojimi deli dali močno vsebino. Prav bi bilo, če bi mladi umetniki dobili tudi možnost samostojne predstavitve svojih del.« n

Šoštanj skozi čas Trije filmski večeri Poletni filmski večeri, ki so se zgodili v četrtek, petek in soboto zvečer v Šoštanju, so nastali po skupni zamisli Mirana Aplinca, vodje Muzeja usnjarstva, enote Muzeja Velenje, in Toma Čonkaša iz Studia Mozaik. Vsak posebej je bil posvečen svoji temi. Tako so v treh večerih s pomočjo filmskih posnetkov prikazali preteklost mesta Šoštanj, Termoelektrarne Šoštanj in Tovarne usnja Šoštanj. Nekateri posnetki, ki so jih predvajali, javnosti še nikoli niso bili predstavljeni, vključevali pa so dogodke in osebne spomine iz različnih časovnih obdobij pa vse do danes.

Na prvem filmskem večeru, ki je bil pred Muzejem usnjarstva v Šoštanju, se je zbralo veliko ljudi vseh generacij.

Vse prisotne so organizatorji tudi pozvali, da se vključijo v dogajanje filmskega večera in komentirajo posnetke. Glede na njihov odziv bodo v naslednjih letih organizirali podoben večer in sestavili nove zapise. »Morda bodo obiskovalci našli

Umetniki ustvarjali ob tromeji Velenje – Lendava, 31. avgusta - Konec avgusta je v ogranizaciji velenjskega Kulturnega društva Medžimurje, Zveze kulturnih društev Šaleške doline in velenjske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Lendavi potekala tokrat že 6. likovna kolonija Umetniki ob tromeji. V Lendavi je ustvarjalo 14 članov Društva šaleških likovnikov. Kolonije so se udeležili tudi umetniki iz sosednje Madžarske in Medžimurja, dela, ki so v enem dnevu nastala v naravi, v Lendavi in okolici, pa bodo predstavili tako v Lendavi kot v Velenju. Datumov razstav še niso določili. n bš V Lendavi je letos ustvarjalo 14 članov Društva šaleških likovnikov.

doma kaj zanimivega ali pa naredili kaj povsem novega, svežega. Če bo tako, bomo lahko zbrano gradivo tudi prikazali v našem muzeju,« pojasnjuje Miran Aplinc. Župan Darko Menih pa je čestital vsem, ki so omogočili oglede po-

snetkov, še posebej pa je poudaril: »Prav je, da se tisto, kar je v arhivih, pokaže ljudem. Le tako bomo znali še bolj ceniti svojo zgodovino.« n Vesna Glinšek

Kustos letošnjega bienala, ki nosi naslov »Common Ground«, je britanski arhitekt David Chipperfield. Njegova naloga je bila vse prej kot lahka, saj je pomenila poziv izbranim arhitektom, naj se obrnejo stran od individualnega pristopa k ustvarjanju prostora ter pokažejo svoj odnos, svojo angažiranost do skupnega prostora. Prostora, ki pripada vsem in ga sooblikujemo vsi, ne le arhitekti. In odziv sodelujočih je pokazal, da imamo nekaj skupnega prav v tem javnem, skupnem prostoru. Zato se je kustos naloge lotil tako, da je povabljene arhitekte prosil, naj oni izberejo naslednje sodelujoče. To je pomenilo angažma vsakega povabljenega ter sodelovanje z vsemi, ki so jih v nadaljevanju povabili k razstavi. Tako boste lahko v Benetkah na Bienalu videli dela 119 arhitektov, arhitekturnih šol, fotografov in umetnikov. Poleg Alvara Size Avieira, priznanega portugalskega arhitekta, ki je dobitnik letošnjega zlatega leva za življenjsko delo, si bo moč ogledati dela praktično vseh velikih in vzhajajočih svetovnih arhitekturnih zvezd.

V Galeriji A+A, kjer se v času Bienala nahaja slovenski paviljon, stoji razstava z nenavadnim imenom 100YC (100 Year City) ali v slovenščini 100-letno mesto. Njen avtor je avstralski arhitekt slovenskih korenin Tom Kovač, ki je na primeru mesta Maribor postavil arhitekturno in urbanistično vizijo, kako bo mesto izgledalo čez 100 let. K sodelovanju je povabil več kot 1000 ljudi iz vsega sveta. Na koncu je bilo izbranih 100 projektov iz različnih fakultet, univerz in arhitekturnih šol. Razstavljene rezultate si bodo obiskovalci lahko naložili na svoje tablične računalnike ali pametne telefone ter se tako neposredno vključili v razmišljanje o predstavljenih vizijah. Za mesto Maribor bi takšna predstavitev pravzaprav morala biti izredna priložnost za razvoj lastne vizije in začrtanja nadaljnjega dela. Maribor je bil nekoč industrijski gigant, ki je imel svoj zagon in verjetno vsaj na začetku tudi svoje videnje prihodnosti. Novo nastala država pa za Maribor ni pomenila obljubljene dežele, temveč začaran krog propadanja gospodarskih dejavnosti ter obljub o izboljšanju življenjske ravni. Mesto sicer ni sedelo križem rok, vendar je poskušalo iskati izhod iz tega kroga brez pravega kompasa. Po neštetih predlogih in rešitvah ter natečajih je takšna zbirka neobremenjenih idej na temo vizije mesta pravzaprav neprecenljiva. Ponuja bogato zalogo idej, ki potrebujejo le dobrega poslušalca in spreten prenos v resnično življenje.

V ospredje beneškega bienala pa stopa tudi vedno bolj aktualna tema – stik med kulturo bivanja in oblikovanja na zahodu ter vzhodu.

Na to temo je potekala tudi zanimiva javna debata s sodelovanjem znanih imen iz sveta arhitekture v Beneških Serra dei Giardini. V globalnem svetu, vkakršnem živimo, pravzaprav v eni sami majhni vasi, bodo stiki med kulturami vedno bolj pogosti ter nenazadnje tudi nasprotujoči. Ne bo šlo le za stik, marveč velikokrat tudi za prevlado ene kulture nad drugo. Tema, ki je aktualna ne le za oblikovanje prostora, ampak tudi širše.

Po obisku sodeč sicer Beneški bienale najpogosteje obiščejo arhitekti, urbanisti in vsi, ki se ukvarjajo s prostorom. Vendar pa je v zadnjih letih opaziti vedno več ljudi zunaj omenjenega kroga strokovnjakov.

Bienale tako ni le namenjen samemu sebi, ampak ima očitno vedno širši vpliv. Mesta in njihovi prostori pa postajajo predmet zanimanja tudi laične javnosti.

Ker so Benetke le lučaj stran od Slovenije in ker bivalna kultura v Sloveniji ni zelo razvita, ogled bienala vsekakor ni napačna stvar.

Sprehod skozi razstavljene projekte je lahko poučen in zanimiv. Če je vreme lepo, pa lahko obisk začinite z obveznim kapučinom. Če se odločite, da si boste bienale ogledali sami, se na koncu ogleda nikar preveč ne 'žrite', če niste prav veliko razumeli. V tolažbo naj vam bo, da tudi arhitekti ne razumemo vsega, kar je na bienalu razstavljeno. n

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 MHz

6. septembra 2012

11

Gl asbene novi č ke

Rada bi bila športna novinarka Zala Fendre bo od prihodnjega meseca dalje brucka. Svojo izobraževalno pot bo nadaljevala v Ljubljani, kjer se je vpisala na novinarstvo, izkušnje v zvezi s tem pa bo tri tedne »nabirala« v naši radijski in časopisni hiši. »Sem bolj družbosloven kot naravosloven tip, čeprav ne vem, po kom. Druge poti kot novinarstvo zame ni,« je komentirala odločitev. Že kot učenka je izbrala med prostočasnimi dejavnostmi na osnovni šoli Livada Velenje v novinarskem krožku. In praktično se je že takrat odločila za poklic novinarke. » Zdi se mi zanimiv, pester, širi človeku obzorja …Všeč mi je bilo, ko sem kot članica novinarskega krožka dobila akreditacijsko izkaznico za rokometno tekmo Velenje : Cimos Koper v Velenju, sodelovala sem na novinarski konferenci, tudi intervju z Rokom Golčmanom mi je ostal v res lepem spominu. Še bolj pa to, da je učiteljica izbrala s tekme prav moje poročilo, ki smo ga morali napisati. Nenazadnje sem obiskovala športno gimnazijo.« Načeloma jo zanimajo mnoga podro-

Zala Fendre: »Sploh ne vem, kam bi se vpisala, če ne bi bila sprejeta na novinarstvo. Zame ni druge poti.«

čja, a še najbolj športno novinarstvo. »Uh, kako bi rada komentirala kakšen teniški dvoboj. Tudi sama sem trenirala tenis, tu sem doma …«.

Prve novinarske izkušnje je pridobila na 14-dnevnem počitniškem delu prav tako v naši medijski hiši. Časopisno poročanje ji je sicer všeč, se ji pa zdi bolj zanimiva televizija. Vsaj za zdaj. n Tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE INMATE Velenjski metalci so posneli svoj drugi videospot. Tokrat za skladbo Victorious, tako kot prvega pa so tudi drugi videospot snemali v domačem Velenju, natančneje v skateparku pred Rdečo dvorano. Snemanje videospota je sofinancirala Mestna občina Velenje v okviru razpisa Poletne mladinske aktivnost.

VLADO KRESLIN Vlado Kreslin po nastopih na številnih poletnih festivalih v jesen vstopa z melanholično balado Tam na koncu drevoreda, ki jo najdemo na albumu Drevored. Pesem spremlja izviren videospot, delo avtorice Andreje Završnik, ki je narisala okrog 1000 sličic in jih zmontirala v nepozabno vizualno celoto.

DUBLINERS Legendarna irska folk skupina ponovno prihaja v Ljubljano. Skupina, ki je stari irski glasbi vdihnila novo življenje in jo naredila popularno, deluje že petdeset let. V počastitev častitljivega jubileja so se podali na turnejo, v okviru katere bodo 15. septembra nastopili v ljubljanskih Križankah.

METAL CAMP Čeprav je bilo večkrat slišati, da je bil letošnji Metalcamp zadnji in da tega priljubljenega festivala prihodnje leto ne bo več, pa za vse metalce prihaja dobra novica. Lastniki blagovne znamke Metalcamp namreč zagotavljajo, da tudi deseti zbor metalcev ob reki Soči bo.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

1. JOE COCKER - Fire It Up 2. TINKARA KOVAČ - Ti se ljubiš 3. EMILI SANDE - Next To Me Zmagovalka tokratnega izbora, skladba Fire It Up, napoveduje nov, že 23. album 68-letnega veterana svetovne rock scene Joea Cockerja. Njegov nov album ponovno prinaša nekaj odličnih klasičnih soul pesmi, močnih čustvenih balad in z energijo nabitih uspešnic ter ponovno dokazuje, da zvezdnik kljub letom še ni rekel zadnje.

LESTVICA DOMAČE GLASBE

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Ansambel Žargon - Stara polka 2. Ansambel Snežnik - Naj pesem odmeva 3. Ansambel Roka Žlindre - Zanalašč 4. Šaljivci - V srcu zvest 5. Ansambel Tik tak - Njene solze 6. Ribniški pušeljc - Sramežljivi Ribnčan 7. Ansambel Krjavelj - Lovčeva žena 8. Vasovalci - Starec in tambura 9. Igor in Zlati zvoki - Zeleni gaj 10. Trubadurji - Trubadurji

... več na www.radiovelenje.com

Tinkara Kovač z Bajagino skladbo Priljubljena pevka, flavtistka in glasbenica Tinkara Kovač je pripravljena na koncertno promocijo svojega novega albuma. Še pred tem na radijske postaje pošilja svojo novo skladbo z naslovom Ti se ljubiš. Gre za predelavo velike istoimenske uspešnice priljubljenega srbskega glasbenika Momčila Bajagića – Bajage, ki bo v novi preobleki in prilagojena ženskemu vokalu ena od skladb na Tinkarinem novem albumu Rastemo. Glasbo in besedilo je napisal Momčilo Bajagić, avtorja aranžmaja pa sta Iztok Turk in Tinkara Kovač. Tinkarin težko pričakovani album bo drugačen od njenih prejšnjih izdelkov, kar smo lahko zaznali že pri prvih singlih Samo en majhen poljub mi dej in Senca.

Album prinaša stare uspešnice v novi preobleki, med njimi tudi nekaj skladb iz bivše Juge, izšel pa bo v začetku septembra.

Letos predelave skupine R.E.M. Lansko leto so slovenski glasbeniki ob pomoči ameriškega veleposlaništva posneli album priredb velikega Boba Dylana. Septembra lani so nato v Križankah na dobrodelnem koncertu predstavljali priredbe Dylanovih pesmi in s tem podpirali različne s prostovoljstvom povezane humanitarne organizacije. Letos se obeta podoben projekt, le da bodo slovenski glasbeniki tokrat predelovali skladbe skupine R.E.M., priredbe pa bodo povezane z okoljevarstvenimi temami. Na ploščku, ki bo izšel v kratkem in ga bodo

glasbeniki predstavili na brezplačnem koncertu na Kongresnem trgu 8. septembra, bodo s priredbami sodelovali naslednji izvajaci: N’toko (It’s the End of the World as We Know It…), Polona Kasal (Drive), Toronto Drug Bust (Man on the Moon), Narat (The One I Love), Severa Gjurin (Oh My Heart), Siddharta (Imitation of Life), Lollobrigida (Shiny Happy People), Melodrom (Star Me Kitten), My Buddy Moose, feat. Chris Eckman (Driver 8), Elvis Jackson (Losing My Religion), Mia Žnidarič in Steve Klink Trio, feat. David Jarh (Find the River), The Tide (The Ascent of Man), Vlado Kreslin & Bambi Molesters (Texarcana), Murat & Jose (I’m Gonna DJ), Zoran Predin & Massimo (Everybody Hurts) in The Super Session (We All Go Back To Where We Belong).

Alanis Morissette snemala kar doma Izšel je težko pričakovani sedmi studijski album ameriške pevke Alanis Morissette Havoc and Bright Lights. Na albumu je dvanajst novih pesmi, njegov izid pa je napovedala skladba z naslovom Guardian. Album je nastal v sodelovanju s producentskim parom Guy Sigsworth (sodeloval je z Björk, Madonno in Sealom) in Joe Chiccarelli (Tori Amos, Elton John, My Morning Jacket, U2). Album so snemali kar v njeni hiši v Los Angelesu, saj je Alanis želela čim več časa preživeti s svojim sinom, ob tem pa dokončati snemanje albuma, ki bo njen prvi po štirih letih. Svetovno slavo ji je leta 1995 prinesel debitantski album Jagged Little Pill, s katerim je pridobila ogromno oboževalcev po vsem svetu. Doslej je prodala

Katrinas in Big Band VOX

Šmartno ob Paki, 2. septembra – Na prireditvenem prostoru za Hiši mladih v Šmartnem ob Paki so med tamkajšnjim poletnim festivalom nastopili Big Band VOX – sestav, ki deluje v Velenju od leta 2010, ter vokalna skupina Katrinas, v kateri prepeva tudi Velenjčan-

okoli 60 milijonov albumov in med drugim osvojila sedem grammyjev ter kar dvanajst kanadskih nagrad juno.

Novi dan Alicie Keys Po lanskoletni jubilejni izdaji ob 10-letnici prvega albuma Songs In A Minor je ameriška pevka Alicia Keys začela snemati svoj peti studijski album Girl On Fire. Po prvem singlu Not Even The King se zdaj predstavlja z novo pesmijo New

Day, ki sta jo ustvarila z možem Swizz Beatzom, ki je tudi producent pesmi. Pesem precej odstopa od njenega klasičnega r&b zvoka, glasbeni kritiki pa so Alicijino novo glasbeno usmerjenost sprejeli z naklonjenostjo. Novi single bo predstavila na današnji podelitvi nagrad MTV Video Music Awards v Los Angelesu.

ka Sanja Mlinar Marin. Pripravili so lep koncert in z njim popestrili nedeljski večer obiskovalcem prireditev.

Jutri (v petek) bo na prostoru za Hišo mladih še zadnja prireditev 6. poletnega festivala Poletje pod kozolcem 2012. To bo finale Šmarno išče talent. Na zaključku festivala bodo nastopili zmagovalci, in sicer skupina Preprosto črni, ki je zmagala na lanskem izboru Šmartno išče talent, ter Eva Boto, ki je zastopala Slovenijo na Evroviziji kot zmagovalka Misije Evrovizije. Začetek n Tp prireditve bo ob 20. uri.

ZAKLJUČEK 6.

POLETNEGA FESTIVALA V ŠMARTNEM OB PAKI Jutri, v petek, 7. septembra, se bo s finalnim večerom izbora Šmartno išče talent zaključil 6. poletni festival Poletje pod kozolcem, ki poteka na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih v Šmartnem ob Paki. Glasbena gostja zaključka festivala bo Eva Boto.

Tokrat so poskrbeli za prijeten zaključek dneva Katrinas in člani Big Banda VOX.

Naš ­čas, 6. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

6. septembra 2012

Župan trikrat padel Velenjski župan Bojan Kontič se ne da. Čeprav je trikrat padel, so ga vedno pobrali. No, padel je le njegov napis na zadnji novinarski konferenci ob začetku novega šolskega leta. Na njej so sicer spregovorili o pogojih, ki naj bi zagotavljali, da ne bi bilo treba pasti nobenemu učencu.

Hud začetek

 Žena šoštanjskega župana Darka Meniha, Marjana, ima zdaj, ko je upokojena, več časa za to, da se skupaj z možem udeleži kakšne prireditve, gre med ljudi, kar župan še posebej rad počne. Zdaj, ko so otroci odrasli, imata tudi več časa zase in sprehode. Posebej rada zavijeta v zdraviliški park v Topolšici, kjer živita. Da se v njem res počutita dobro, kaže nasmejana fotografija.

 Klemen Slemenšek (prvi z leve), šmarški svetnik, dokaj vnet rekreativec, član stranke SLS, eden od predsednikov Kluba študentov šmarške fare in po mnenju nekaterih eden tistih, ki se zna »iti politiko«, se je pred nedavnim poročil. »Sedaj pa razumem, zakaj na sejah občinskega sveta kar najprej sprašuješ, kdaj se bo uredil promet na zgornji strani šmarške osnovne šole.

Sicer pa, zakaj bi šlo enim bolje kot drugim,« je ta njegov korak komentiral šmarški podžupan Janko Kopušar. Ali je s tem zadel žebljico na glavico, pa dovolj zgovorno pove Klemnov nasmeh.

 Kaj imajo skupnega Srečko Meh in zakonca Alenka in Franc Avberšek? Vsi imajo radi umetnost, zato jih pogosto srečamo na kulturnih dogodkih. Franc je bil včasih tudi politik, sedaj pa raje izdeluje prav simpatične račke iz kamenja, občasno tudi kipari. Ni kaj, umetnost je lepa čednost.

In lepše se je pogovarjati o njej kot o politiki, kajne?

knjiga Mein Kampf v tamkajšnjih knjigarnah dobro prodajana, oblasti pa so pred leti celo izdale učbenik, v katerem je Hitler pohvaljen kot nekdo, ki je Nemčiji »vrnil dostojanstvo in prestiž«.

Erotika za severne medvede

Trgovina Hitler Podjetni Indijec Rajesh Shah je pred kratkim v domačem mestu Ahmedabad odprl trgovino z zahodnjaškimi oblačili za moške in jo poimenoval Hitler. Napis z imenom znanega diktatorja visi nad vhodom, namesto pike pa je nad črko i izrisana svastika. Pričakovano je sprožil ostre odzive – svoj glas je povzdignila judovska skupnost, izraelski diplomat pa je zagrozil z ostrim odzivom veleposlaništva.

A Shah zatrjuje, da pred sporom sploh ni vedel, kdo je bil Adolf Hitler, saj je trgovino poimenoval po vzdevku, ki so ga dali dedku njegovega poslovnega partnerja. Lastnik vztraja, da bo ime spremenil le, če mu povrnejo denar, ki ga je porabil za »logotip, reklamno desko, poslovne vizitke in blagovno znamko«. V Indiji sicer besedo Hitler pogosto uporabljajo za označitev strogih, avtokratskih ljudi, poleg tega je

Mnoge ženske poznajo slavni erotični roman Fifty Shades of Grey (Petdeset odtekov sive), a le malo jih ve, da je te dni priljubljena knjiga dobila tudi svojo živalsko izdajo.

Tisto, ki naj bi vznemirjala severne medvede. V resnici seveda ne gre za pravo knjigo, ki bi jo medvedi brali, temveč za platnice, s katerih pozdravlja plavajoči polarni medved, notranjost pa namesto strani prikazuje različne dobrote. Med njimi so tudi sveže sardine, za katere skrbniki v avstalskem živalskem vrtu upajo, da bodo služile kot afrodiziak. Za poskus so se odločili, da bi 12-letno medvedko Liyo in 9-letnega samca Nelsona vendarle

pripravili do tega, da bi poskrbela za naraščaj. »Če je knjiga Petdeset odtenkov sive poskrbela za prebujene strasti med ženskami, bo morda Petdeset odtenkov bele enako storila pri polarni medvedki,« smeje pravijo skrbniki.

Največji kapučino na svetu na Hrvaškem Na Hrvaškem so na trgu bana Josipa Jelačića v Zagrebu postavili nov Guinnessov rekord v pripravi velikanskega kapučina. V ogromni skodelici kave so pripravili kar 2000 litrov te kavne omame in ta-

ko so predstavniki avstrijske družbe sporočili, da mora največji kapučino na svetu sicer potrditi še Guinnessov sodnik, a da gre brez dvoma za nov rekord, saj tovrstnega dosežka pred današnjim dogodkom sploh še ni bilo. Hrvatje so poskrbeli, da je imela prireditev tudi humanitarni značaj; organizatorji so zagrebškemu centru za rehabilitacijo otrok s težkimi poškodbami Mali dom podarili 20 tisoč kun (2670 evrov).

Teden dni ni opazil mrtve mame Iz tajvanske policije so sporočili, da so zaradi suma nenaklepnega uboja priprli moškega, ki trdi, da sedem dni ni opazil, da je v njegovem stanovanju umrla hudo bolna mati. Kot je pojasnila policija, je

začelo razkrajati, je odkrila žena osumljenca, ki je policisiti niso priprli, saj se je izkazalo, da je v preteklosti za svojo taščo skrbela povsem ustrezno. Nasprotno pa čaka sina, če mu bodo dokazali krivdo, do sedem let zapora zaradi uboja iz hude malomarnosti.

Dražba umazanih spodnjic Oboževalci Elvisa Presleyja gotovo že vedo, da bodo ta mesec na dražbi ponudili umazane spodnjice kralja Rock'n Rolla, ki jih je nosil pred 35 leti. Gre za svetlo modre spodnjice, ki so precej umazane, Elvis pa jih je nosil pod belim pajacem, leta 1977, ko je umrl. Organizatorji pričakujejo, da bodo iztržili vsaj 10 tisoč funtov (kar je okoli 12.500 evrov) in da bo zani-

V ponedeljek se je začelo novo šolsko leto. Za mnoge starše je bil ta dan kot petek. Nesrečni dan. Bojijo se, da jih po dragih nakupih šolskih potrebščin čaka še veliko drugih izdatkov za brezplačno šolanje.

Popočitniški strah Mlade, ki so sodelovali pri letošnjem počitniškem delu, je strah, da je to za dolgi čas edino delo, ki so ga dobili!

»Lučani, jaz imam vas rada« Take, kot so nekateri pravi Lučani, ima država rada. Nasprotujejo načrtovani izgradnji obvoznice. Pa jih bo tako lahko tudi državni denar obvozil.

Brezplačno do konca Velenjčani se bodo še naprej brezplačno vozili z mestnim avtobusom.

Nekateri vendarle ne verjamejo, da bodo imeli brezplačno tudi zadnjo vožnjo do Podkraja.

Najdaljša šola Po tem, ko so v Šoštanju z združitvijo dveh šol dobili veliko šolo, so zdaj dobili še dolgo. Po imenu.

Skoraj na dnu Velenjski rudarji so že skoraj dosegli dno. Ne tisti pri izkopu premoga, ampak tisti, ki brcajo žogo.

Nomen est omen

bila 53-letna pokojnica pred smrtjo priklenjena na posteljo ter je trpela za degenerativno boleznijo živčevja in sladkorno boleznijo, njen 35-letni sin pa pogosto ni prihajal domov, saj je večkrat pozno v noč igral računalniške igrice v internetnih kavarnah. Truplo, ki se je že

manje veliko še posebej zato, ker je letos 35. obletnica Elvisove smrti.

Na dražbi bodo ponudili še njegovo Biblijo, za katero bi radi iztržili 25 tisoč funtov (približno 31 tisoč evrov). Ponudili bodo tudi več domačih videov, med njimi posnetek poroke s Priscillo.

Nekateri Šalečani upajo, da se novi komandir le ne bo preveč ravnal po svojem priimku in jih ne bo preveč »moril«. To mesto je namreč prevzel Iztok Mori.

Za mnoge »strankarje« In spet je prišel mesec mnogih poslušnih članov strank. Kimavec.

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

KUNIGUNDA

6. septembra 2012

Velenje to zna!

CITATI:

Kunigunda je letos med ljudmi sprostila neslutene energije – V devetih nepozabnih festivalskih dneh so se ene zgodbe šele začele, druge razvile, tretje pa končale – Zdaj je čas za nove, ki vam bodo prav tako vzele sapo

Slackline v Sončnem parku je del športnega programa Kunigunde, ki postaja stalnica, privablja pa vse več mladih in starih, dvo- ali štirinožnih, da preizkušajo svoje ravnotežje in s stopali ali dlanmi na napeti vrvi aktivno meditirajo. Foto: Jure Krajnc

Tina Felicijan

Priznam. Ne zmorem besed, ki bi vam povedale, kaj je letošnji Festival mladih kultur Kunigunda pomenil velenjski mladini. Tistim, ki so ga ustvarjali, se na njem kot umetniki predstavili, ga obiskovali.

Ne najdem načina, ki bi vas popeljal v središče dogajanja. Tja, kjer so tehniki v enem dnevu pospravili en oder, postavili novega in ga v slabi uri spet pospravili. Kjer so v žgočem soncu in poševnem dežju drug drugemu krili hrbet. Tja, kjer so organizatorji po nekaj urah spanja do štirih zjutraj pilili zadnje podrobnosti projekta za naslednji

13

Kunigunde še ni zadelo. Ne potrebuje elektronike, ki ji otežuje življenje, namesto da bi ji ga lajšala. Ne kupuje novega, če staro še deluje. Ne odvrže v naravo, če lahko reciklira. Opozarja na potrošniško (ne)logiko, nevarne odpadke, nasilje in vandalizem. Foto: Goran Petrašević

dan. Kjer so se bodrili z dobrimi šalami, se sproščali na delavnicah in zabavali na koncertih. Niti ne znam zajeti utrinkov skoraj stotih koncertov, predstav, performansov, inštalacij, razstav, delavnic in drugih dogodkov, tako da bi začutili pozitivne vibracije Kunigunde.

Zato naj vam govorijo fotografije in ljudje, ki so jih doživeli. Upam, da

ste med njimi. Če ne, ne zamudite prihodnjega leta, ko bo Kunigunda znova pokazala Velenju, da ga lahko spremeni in jo mesto zna n sprejeti.

Uprizoritev na avtentični lokaciji je doživela tudi Rezmanova monodrama Skok iz kože, ki je, kam drugam kot na kožo, pisana Velenju. Tako avtor kot organizatorji so življenjski zgodbi velenjskega knapa s ponosom prisluhnili, nasmejala in ganila pa jih je do solz. Foto: Goran Petrašević

Mamo čez!

n tf, nsn

Največ privržencev Kunigunde se zbere na koncertih. Vsako leto je vsak večer namenjen drugemu žanru, zato je Kunigunda za vsaka ušesa, ki jim je všeč malo drugačna glasba.

Foto: Tilyen Mucik

Organizatorji različnih prireditev so vajeni sramežljivosti našega industrijskega mesta. Ljudje iz zadnjih vrst zadržano škilijo na oder, pod njim plešejo samo najbolj entuziastični, razstave si ogledujejo poznavalci, delavnic se udeležujejo otroci, performansov pa norci.

Ampak tokrat ne! Ljudje so celo popoldne čakali v vrsti, da so se z ladjico odpeljali do Vodnega mesta. Sredi Titovega trga so sedli na gledališko sceno iz starih pralnih strojev. V Park Artu so zlagali mozaike. Pekarna je imela vsak dan več obiskovalcev kot ostala razstavišča skupaj. Pokazali so, da jih še ni zadelo. Velenje to zna! To nam je pustila Evropska prestolnica kulture, je prepričan programski vodja Kunigunde Janko Urbanc. »Lahko rečem, da je občinstvo letos še posebej začutilo Kunigundo, saj je bil obisk boljši kot v preteklih letih.

V teh dneh je bilo težko spregledati dogajanje, ki smo ga pripravili v sklopu 15. Festivala mladih kultur Kunigunda. Mislim, da so nas Velenjčani in Velenjčanke dobro sprejeli, tudi zaradi teh drznih akcij, ki smo jih izvedli. Pač smo s Kunigundo vred pokazali „jajca“!« pa trdi vodja festivala Dimitrij Amon.

INFORMATIVNI DAN

in 20. september2011 2012 8. in6.22. september

www.fkpv.si

!

V P K j na F

a r i d u t Š

:)

Kunigunda je še pred začetkom prvega festivala mladih kultur vznemirjala Velenje. Kita gostih črnih las, ki so jo našli na Velenjskem gradu, je spletla čvrsto nit, ki povezuje domišljijo in ustvarjalnost z delavnostjo in predanostjo. Ekipa, ki festival pripravlja zadnja štiri leta, se je večkrat spraševala, kdo, kaj pravzaprav je Kunigunda.

Odgovor je od nekdaj bil na dlani. Kunigunda so njeni ljudje z vsemi znojnimi kapljami vred. Kunigunda smo mi, ki jo imamo 'čez'!

Tjaša Selič, 27 let, Velenje: »Na Kunigundi delam kot administratorka v Info pisarni Kunigunde. Kunigunda je en super teden konec avgusta! Sploh zadnja tri leta je Kunigunda top shit!

Delo je zelo zanimivo, člani ekipe se družimo, povezuje nas ritem zaposlenosti in dobra volja.« Žiga Lovrec, 23 let, Velenje, tehnik: »Kunigunda mi predstavlja skupinski izziv, timsko delo. Med seboj si pomagamo, da imamo vse čez in pomagamo ustvariti dober projekt za mlade, saj med letom tako nimajo kam iti. K sodelovanju me je pritegnilo neko novo doživetje, spoznavanje opreme in organizacije koncerta z druge strani.« Darjan Jeličić – Mrigo, Velenje, tonski tehnik in organizator hip hop dogodka: »V bistvu sem že 26 let star, f*** i'm getting old. Kunigunda je nekaj res dobrega, dober festival. V bistvu najjači festival v Velenju, kjer lahko mladi slišijo ogromno kvalitetne glasbe, vidijo gledališke igre in podobne stvari. Če ne bi bilo Kunigunde, bi se piku v žilo s travo.« Vid Hrovat, čistilna, tehnična in gostinska pomoč: »Kunigunda je zame ful dober festival, katerega del želim biti – kot gost in pomočnik. Želim spoznati festival z vseh strani, ker je dobro videti bende na odru in jim pripravljati oder. Če ne bi bilo Kunigunde, bi bil v eMCe placu.« Ira Preininger, 28 let, Velenje, kuharica: »Kunigunda je en dober festival za mlade, saj so ga tudi ustvarili mladi. Festival, na katerme najdemo zanimive koncerte, predstave, umetniške projekte, seveda pa tudi delo. Pri Kunigundi sem pomagala že lani. Letos smo se odločili, da ostanemo enaka ekipa. Kuhanje je zelo zanimivo, saj kuhamo v istem prostoru, kjer se vse dogaja! Če ne bi bila na Kunigundi, bi bila v Mladinskem centru na Efenkovi 61.«

»V čast mi je, da so mladi ponovno postavili igro Skok čez kožo, tokrat na avtentično lokacijo. Če mladi ne bodo ustvarjali, bo konec. Itak bo Velenje crknilo, ko ne bo več kolma.« Peter Rezman *** »Kakor drevo tudi kultura potrebuje plodna tla, da raste, se svetli in daje plodove!« Juma Valenčak ob otvoritvi Park Arta *** »Živim, da igram. Še posebej pred tako čudovitimi ljudmi.

Navadno igramo pred takim občinstvom, zgodi pa se, da moramo na oder ne glede na to, kdo je pod njim. Ampak nocoj so se mi uresničile sanje.« Srđan Gino Jevđević, vokalist Kultur Shocka *** »Mislim, da se bom po diplomi soočila s kruto usodo in bom pod mostom z litrom vina, saj ne morem dobiti prostora in orodja za delo s keramiko, si ustvariti imena. Pekarna bo rešila ta problem za velenjske umetnike, jaz pa – kot gostujoča umetnica – tukaj nimam prihodnosti.

Upam, da bo Pekarna uspela, saj mladi potrebujejo takšen prostor!« Kristina Rutar, umetnica iz Tolmina

Komerciala

Poslovna informatika Turizem Možnost študija na 1., 2. in 3. stopnji Operacijo razvoja novih študijskih programov Poslovna informatika in Turizem delno ?nancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja èloveških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvoj èloveških virov in vseživljenjskega uèenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenènost in odzivnost visokega šolstva«.

Celje Ljubljana Maribor Nova Gorica Murska Sobota Kranj Slovenj Gradec Rogaška Slatina O

O

O

O

O

O

O

u Oêê: ±ê¦­ê©­ê¢ª¡¢±ê ®êêjt r±êê ꡤ

¡¤

}pêwp l{l

ê

z ê êi ê êq

{ O ë ë s ë

z ê êm : ên ¾ ê{ O ê ên ên ê ê ê ê ê ê ê ê s ê ê ê ê ¾ ê ­ê ê : ê O ê ê ê ê¢ê ê ê ê ­ Ì{ ê ê ê ­ê{ ±ê ê ê êO êW ê ê ê ê ±ê ê êW ê ê ê ­ê ê ê ê êW ê ±ê O: ê ê ±ê ê ê ê ­ê{ ê ê ê ê ±ê ±ê ê ê : ê ­êq ê ¾ ±ê ê ê ê ­êp ê ê ê ê ê ê ê ¾ W ê ê ê ê ±Ìê ê ê ê O ê{ O ê ê ±ê

u ê ê ê ê ê ê ê v ê ê ê ê ê t êq ê ên O êi ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê : ê ê ê O ê ¾ ­êu ê ê ê O ê ¾ ê ê¡£­ê ±ê ê ê ê ê O ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ­ê{ ê ê O ê ê ê ê ê ê ê : ê ­

ê ê ê : ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ­ ê ê ꣧¾ ê{ O ±ê ê ê ê ê ê :±ê ê ê ê ê ­ê{ ê ±ê ê ê ê ê O ¾

ê ê ê ê

ê O ê ê ¾ ê ê ê ê ¾ êO ê W ê ê

ê ê ê ê ê ê ê ê ­ê{ ê ê ê ê ê ê ê : ±ê ê ê ê ¾ ê ê ê ê ­ê ê ê O ê ê ±ºê ê êi ­ | ê ê ê ê êt ¾ êq ®ê¹u ê : ±ê ê ê ê ê O ê ê ¾ O ê ê ­ê}ê ê ¾ ê ê ±ê ê ê ê ê ¾ ê ê ê : ­ê{ ê ê ê ê ê ±ê ê ê ±ê ê ê ê : ­êp ê ê ê ê ±ê ê ê êO ê ­êw ê

ê êm êw ±ê ê êO ê ê ê ê ê ê ê ê ñê ê ê ê : ê êh ê¡©©¦±ê ê ê ê êW ê ê ê ­

n ëy ë ë ë ë z

} : ên êy ê ê ê ¾ ê: ê ê ê ê ¾ ê z ê ê ê ê ê O ê ê ê ¾ ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê O ê ê O ê O ê ê ¾ ê ê ê ê: ê ¾ ê êk ê ê êm ­ê u ê ê ê ê ê ¾ ê ê : ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê W ê O ê ê

¦­ê ꢪ¡¢

ê ê ê êO êv ¾ ê êz ­

ê O êv ê ê ê ê ê ê : êêq ±ê ê ê ê ê :ê ê ê ê ê ê ¾ ê ꡪ­ê ­ê¢¡¾ ê : êzzrê} ê ê ê ê ¾ ê ê ±ê ê ê ꢤ­ê : ê ê ê ê ê ­ê n O êi ê ê ꡦ­ê ­ ê ê ê ê O ê ê ê ê ê ê êu êq ¾ êy ±ê ê ê êh ê i ên ±ê ê êq ê h ê~ ­ ê O ê ê ¾ ê ê ên êÂ¥¦¥ê : ñê ê ê~ ꢦ©Ã±ê ê ê y ꢥªÃ­êi ê¡¥¢Ãê ê ¾ ê¡¢­±êq ê¡¡ªÃê ꢪ­ê ­

} ê} êê O ê êmpzê

n O êi ê ê ê ê ê ê ê êv ê ê : ê ê ê ¾ ê ê ê ê ê ­ê ê êh ên ±ê ê ê ê êk ­ên O êi ±ê ê ê ±ê ê ꣭ê ê ¾ ê ê ±êt êq ±ê ê ê ê ê ê O ±ê ê ê ꣣±¤ê ­ê ¹k ê ê ê ê :¾ ê ê ê ê ­êy ê ê ê ê ê ê : ­ê

ê ê ê ê : ê :¾ ­ê{ ên O ê ê ê : ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê ê : ­º

u ê ê êq ê

ê ê ê ê ê ê ê ê

w ê êk êr ê ê h W êi : ê ê ê ¾ ê ê ê ¾ W ꡪ­êmpzêz ên êw ±ê ê ê ê ê ê ê O ê v ­êz ê ê ¾ ê êO ê: êzzrê} ¾ ­êt ê : ê ê¡£ê ê ê ê y êq ê ±êvW êq ê ±ê z ê O ê ê êq ê r ê¡©­ê ê ê ê ê m ê~ êr ­ }ê ê O ê ê ê ¾ ê ê} ê} ­êw ê ê ê ꣩­ê ±ê ê ê ê ¤¢ê ê ê O ê: ê ê ê ê ê ꢢ±¥¾ê ¾ ê ê ê h ê k ê{ ­ê{ ê ê ê : ê{ ê~ ­êk ê w ê ê ê ±êh Wêv ꡧ­ê ên O êi ê¡©­êêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêê

ê ­ê%­

r ë ë O ¹ } O ±ê ê ê ê ê : ê : ê :ê ±ê ±ê ê O ¸­ê k ê ê ±ê ê ê ê : ê ê ê :ê ±ê ê ê ê : ê : ê ê O: ê ê ­êw ê ê ê ê : ê ê ê : ê ±ê ê ê ê ê ê ê ¾

­êz ê ê ê ê ¾ ê ê ê : ê ¾ ê W ê ê ê ê ±ê êO: ê ê ê ¾ ê ê ­ zê O ê ê êÀê ê ê ê :ê ±ê ê ê :ê ±ê ê ê ê ê ê ê O ê O ­ê{ êW ê ê

ê ê O ê ê ­ê ê ê O ê ê ê ê ¾ O ±ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ±ê O ê ê ê ê ê ¾ ê : ê W ­ê{ ê ê ê ±ê ê ê ê ê ¾ ê ê ê ê O ê ¾ ê ê ­ o O ê ê ê ê ê ¾ êÀê ê W êj ê ê ¹ ê O º±ê ê ê ê ê O êê W ê: ê ê ê ê ±ê ê ê ê ¾ ê ±ê ê ê ê : ê ê ê : ­ê | W ê ê ê ê ê ê W ê ê ±ê ê ê ê ê ±ê: ê ê ±ê ê ¾ O ê ê ±ê ê ê : ê ê ê ê ±ê ê ­êi ê ê ê W ê ê :ê ê ±ê ê ê ê ê W ­ê% ê ê ê ê ê ê ê W ê ê ê ê ê ê ­ê ê ê ê ê ê ê Oê p{t꣪ê ê :±ê ê ê : ê ê ê ê} ±ê ¾ ê ê ê : ê ê ꡪ­ê ±ê ꡦ­£ªê ê ¾ êj êÂ ê ±ê ê ê ê ê ê ê k ê êW íê} ê ê ê ê ê ê O ¾ êW ê ±ê ê ê ê : ê ê ê O ±ê :ê ê W ê W ­ê} ê ê ¾ ê ê ê O ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê W ­ê z ê ±ê ê ê ê ê W ê ê O ±ê ê ­êr ¾ ê ®êr êw ±ê ­ê ­ê ±ê ê| O êi ±ê ­ ±ê ®êª£ê½ê¨©ê©¥ê¦¤§ê ꦢ¨­ êr êw

u Oêê: ±ê¦­ê©­ê¢ª¡¢±ê ê ®êêjt r±êê ê¡¥

ylwvy{h%h±êsq|kql

¦­ê ꢪ¡¢êê

O ë

q ë ë¿ë ë

q ê ê ê ê : ±ê ê ê ê ê ®ê ê O ±ê ê°êhê ê ±ê ê ê Oê ê ê ¾ ê ê ê ­êzê : ê ê ê ê ê ê ê O ê ê ¾ ê ­êz ê êO ê ê ê: ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê W ê êê ê ±ê ê ê ê ê ­ êp O ê ê W ±ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê ±ê ê ê ê: ê ê ­êz ¾ ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ±ê: ê ê ê ê ­ u O ê: ê ê ê ¾ ê ê ²ê ê ê ê ê êW ê ê ­ê{ ê ê ê W ê ê ê : ê ê ê ê : ê ê ê ê ­êw ê ¾ ê ê ±ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ­ê

r ê ±ê ê êW ê ê :±ê ê ê ê ê ¾ ê ê ê êW ê ê ¾ ê W ê : ê : ê ­ k ±ê W ê ê ê ±ê ê ê ­êy ê ê ê ê : ±ê ê ê ¾ ê ê O ±ê ê ê ê ê ê O ­êo ê ê ¾ ê ê O: ê ê : ±ê ê ê ê¾ê ê ê W ê ê : ê ±ê ê ê ê ê : ê ê : : ê ­ y ê ê ê ê ­ê{ ê ê ê ê ¾ ê ±ê ê W ­ê v ê ê ê ê ê êO ê ê ê ­ u ê ê ±ê ê ê ¾ ê ê ê W ²ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê : ê ¾ ê ê ê ê ê ê W ±ê : ê ­ êq êt ±êw ±ê ­ê ­ê ­

w êO ê ê ê ê ê ê ê O ê { ê ê ê O ê :ê ê ¾ ê ê ê ê O ê ê ê ±ê : ê ê: ê ê ê O Ãê ¾ ê¾êO ê ê ê ê ê ê O ê ê ê ê ­ê u :ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê: ê ê êi êÂt êt ¾ Ãê ê ê O êÂt êh ñê ê ê ê ê ê{ ê

ês­êw­ i ê} ê ê ê O ê : ê O ê ê ­

{ ê ê ê ±ê ê ê ê W ê ê W ê z ê O

n ë ë ë ë ë

ê ê ê ±êW ¾ ê ±ê ê ê ê: ê ê m ê ê ­êk ê êt ê êW ±ê ¾ : ê ê ê ±ê ±ê ±ê ­ê}êt ê ê ê ê ®êw ±ê ê ê ê : ê : ê ê ê êÂn ±ê} ±êt ¾ ±ê ±êl ên ±êy ±ê i ­­Ã±êt êu êj ê êh êy êz ê ê ê : ê O ê ê êÂt ±ê k ±ê{ ±êw ê ê ê n Ãê ê{ ¾i ¾ ­êv ê ê êw êy ê¾ê ê : ê ê ê ê ê ê ­ ê ê êw êt ê êw ê êz ê ê ê ê ¾ ê O: ê ê ±ê ê ê ê : ê ­ê

ê ê} ê} :ê ê ±ê ê ê ê ê ±ê ê ¾ ê ê ê ±ê ê ê ê ê W ±ê O ê ê ­ w ê ê ê ê êt ¾ w ê ê ê ê êt êt O ê ê ê ê ê¡¢ê: ê ê ê ±ê ¾ ê¡¢ê: ê ê ê ±ê ê ê O ê ê ê ê ê ê ê ­ê v ±ê ê ê ê ê ¾ v ±ê ê ê ê ê : ê ê: ê ­ ê ê ê :¾ ê ê ê : ê ê ê ê ê W ê ­ ¾ ­ ê ê ê ÃêË ¾ ê ê ÃêË Ë­ê

¢¦­ë : ëºO : »ë ët } ±ê¢©­ê êÀê}ê ê ê ê êt ê O ê : ¾ êµO : ´±ê ê ê ê ±ê ê ê êW ê ê W êz ¾ ê O ê ê O ê ±ê ê n O ê ê êy ê ­ê{ ê : ê ê êW ê O ­ w ê ê ê ê ê ê ¾ W ê O êy ê ±ê ê O ê ê ê ê ¾ êO êw ê êt ê : ê} ­êz : ê ê ê ê êO ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê W ê ê ê ê ê ê O: ­ê w ê ê ê ê O êy ê} êw : ±ê ê ê ê ê ê ê ¾ êp ê ê ê ê : ²ê ê ê ê ê ê O ±ê O ê ¾ ê O ê ê ê ê ê ê ê O ê

s O ê ê ê ê ê : ê êO ê ê r ±ê ê ê ê ê ê êO ê ê ê ­ ê ê ê êt ê ê : ê : ê ê ê ¾ ê ê ­êp ê r ê ê ê ê¹ ºê  ñê ê ê ê ê : ê ê ê ê : ê ­ê} ê ê ê êÂs ê t Ãê ê ê êt ±ê ê ê ê ê¹ ºÂ O ê ê ê ê O O: ê ê Wí u ê ê ê ê ¾ ê êt ±ê ê W ê ê ê ¹s ê ºê Ãê ê ê O: êp ê ±ê ê ¾ ê ê ê ê O: ê ¾ ê ±ê ê ê ê ê ê O ­ o O ê êi ê ¾

y ­êvêO ê ê O ê ê O êh ¾ ên : 9±ê} ê r ê ê ¾ ê: ±êi êr ê ê s ê w ê ê ê ê ê ê ­ê u ±ê O ê ±ê ê ê : ê ê ê ê : ê O ê  ê O Ãê ê Âi ê} ñê ê êÂr ê m W Ãê ê ê ê êo ê ê Âh Wêr :íê ê O ê ê ê ê ê ê: êq ê o ê ê ¾ êh ±ê ¾

¡¥

: ê êl ­ê¹} ê ±ê ê ê : êW ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ±ºê ê ê ê w ê W ê : ¾

ê ê êw}êp ê ­êk êw : ­ê¹w W ê t ê : ê ­êm ê% ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê

w ê ê ê ê ê ê ê¦ê{l ê ê ê ê ê ê O ê ­

} ê ê ê ê ês ê} ¾ ±ê ê ê ê ê ê ê{ ê ê ê ¾ ê ê êy ê t êz êi ­ r ê ê ê{ ±ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê O ê ê ê ²ê ê ê ê ê ê W êW ê ê ®ê ¾ ±êW ê ê O: ­êz ê ê ê ê ê ê O ê : ±ê ê : ê ê ê êO ê ê ê ê ê O íêu ê: ê ê ê{ ê ê ê ­ê{ ê ê ꤪê êW ê ê ê êl ên ±ê ê ê O ê ê ê êr ­ u ê ê ê ê ê êh ¾ ±ê ê ê ê W êW ê ¾ ê ê ê ê ê êq ê êw ±ê ê ê ê ꡨ­ê ê ê ê ê ê ê} ­ u ê ê êt ê ê} ¾ ê ê ê ê ê ê j ±ê ê ê ê ê ê| ¾ ê O: ­êj ê ê ê ê : ±ê ê ê ê ê ê ê êq ê êo ­êt ê ê ê ê : ê O ê¹ ê ºê ꡦ­ê ­ê ê ±ê ê ê ê O ê ê ê ê ¾ ê O ê ±ê ê ê ê ­

} ê ê ê : êO ¾ ê ê ê ê ê ê ê ê t ê ê i ­ê } ê ê ê ê ê ê ê êÂu êm ê êz ¾ êj Ãê ê : ê êj ê ê êh ê êj ¾ ê ê ê ê òê ê ê ê ê : ê ê ê ­ t ê ê êW ±ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê êl êi êj ±ê êw ê êt ê ê ¾ ês ês ê ê¡¥­ê ±ê ê ê ê ±ê ê ­ê}ê } ê ê ê ê :ê ê ¹ º±ê ê ê ê ê : ê ¾ ­êz ê ê ê ê ê ê ¾ ê ê ê ê ê ê ê ê O: ê W ­ k ê ê ê ê ¾ ê ê : ê : êO ê ±ê ±ê ±êO ¾ ±ê ­êz ê ê ê ê ê ê ê : ê ê ê ê ê ¾ ê ê ê O: ²ê ê ê :ê ê ±ê ¾ ê ê ê ê ê ê : ê ê ê ¾ ±ê O ±ê ­­Ã±ê ê ê O ê ê ê ­ êk êq êh O ±ê ­

Naš ­čas, 6. 9. 2012, barve: ­CMYK, s­ tran 16

16

ŠPORT IN REKREACIJA

6. septembra 2012

Maribor je pač Maribor Nogometaši Rudarja po že petem porazu le še točko pred zadnjim na lestvici – V naslednjih dveh krogih nasprotnika 'po meri' Nogometaši Maribora se vse bolj utrjujejo na vrhu prvenstvene lestvice v prvi nogometni ligi. V 8. krogu so gostili nogometaše Rudarja.

Velenjski nogometaši so se jim skorajda vedno močno upirali, tokrat pa ni bilo, saj so jih aktualni prvaki povsem nadigrali in zmagali s 4 : 0.

Gostje so morda pred potjo v Maribor na tiho upali, da bodo domači po kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v ligo prvakov z Dinamom utrujeni. Resda je trener Darko Milanič poslal na igrišče tako rekoč igralce prve zasedbe, ki so se na razmočenem igrišču z našli veliko bolje kot gostje in visoko zmagali. »Naleteli smo na zelo razigrane domačine. Igrali so hitro in kombinatorno, kakovost posameznih igralcev je bila tista, s katero so izhajali iz posameznih akcij kot zmagovalci in jim je prinesla visoko zmago,« je na kratko opisal Rudar-

jev trener Andrej Goršek Mariborovo igro.

To je bila najvišja zmaga v tem krogu in nogometaše Rudarja je prikovala na predzadnje mesto. Po že petem porazu se še bolj spogledujejo z zadnjim mestom, kjer trenutno domujejo nogometaši Mure. Toda Sobočani so na svojem igrišču premagali Triglav z 2 : 1 in po tej svoji prvi zmagi le še za točko zaostajajo za Rudarjem, Kranjčani pa so na sedmem mestu dve pred njimi.

Maribor je zadržal prednost petih točk pred drugimi Domžalami, ki so malce presenetljivo zgubile v Novi Gorici. Domači so zmagi z 2 : 1. Olimpija je v derbiju kroga s 4 : 1 boljša od Kopra, Celjani pa so zaustavili niz štirih zmag novinca Aluminija. V svoji Areni Petrol so ga premagali z 2 : 1 in zadržali visoko tretje mesto. Kidričani so kljub porazu ostali peti. Sledijo Olimpija

Nova zmaga članic

Po deževnem obdobju je bila na sončno nedeljo na Mestnem stadionu Velenje na sporedu prva domača tekma igralk Rudarja Škal.

V 2. krogu SŽNL so gostile ekipo ŽNK Maribor in po zadetkih kapetanke Maje Bric in Moire Murič zmagale z 2 : 0. Na tekmi, ki je bila prava paša za oči, predvsem zaradi kombinatorne igre po tleh, veliko priložnosti in raznolikih strelih na gol se je zbralo tudi kar nekaj gledalcev, ki so z navdušenjem spodbujali rudarke do prve domače zmage.

Prvi zadetek so gledalci dočakali že v 4. minuti. Ob tretjem kotu za domačinke so gostje žogo izbile, vendar ne daleč. V kazenskem prostoru se je odlično znašla kapetanka Maja Bric in z natančnim strelom matirala gostujočo vratarko. Na

drugi zadetek je bilo treba čakati le dobrih šest minut. Po priborjeni žogi je z dolgim in natančnim strelom gostujočo vratarko premagala Moira Murič, ki je bila v pretekli sezoni tudi najboljša strelka rudark.

Do konca tekme so si ustvarile še nekaj priložnosti, vendar pa do spremembe izida ni prišlo.

Skupaj z ekipo Teleing Pomurje so še edine neporažene in na vrhu

na šestem, Gorica na sedmem in že omenjeni Triglav na osmem, Rudar na devetem ter Mura na desetem mestu.

V prvi ligi bodo prvenstvo nadaljevali šele konec prihodnjega tedna, saj bo slovenska izbrana vrsta v kvalifikacije za nogometno svetovno prvenstvo leta 2014 v Braziliji jutri, 7. septembra, v Stožicah gostila Švico, štiri dni pozneje pa bo gostovala na Norveškem.

Za rudarji so tri težka gostovanja – Koper, Domžale in Maribor, ki krojijo vrh lestvice. V naslednji dveh krogih bodo gostitelji - najprej Gorice, nato Mure, torej dveh moštev, proti katerim bi morali biti v prednosti, če že zaradi drugega ne, vsaj zaradi domačega igrišča.

In če jim bo končno še sreča naklonjena … n vos

lestvice. Nogometašice iz Beltincev so gostile Krko in slavile s 16 : 0, izidom, ki je tudi v rokometnih dvoranah redko viden. Nepričakovano visok poraz so doživele v prejšnjem prvenstvu druge Slovenjgradčanke. Na njihovi zelenici so jim novinke, igralke Radomelj, nasule v mrežo kar polo ducata žog.

Gostje so zmagale s 6 : 0. Dornava je doma izgubila z Jevnico z 1 : 6.

Sledi 3-tedenski premor zaradi kvalifikacij za evropsko prvenstvo deklet do 17. leta. Prvenstvo se bo s 3. krogom nadaljevalo 22. 9.

(U-17 Rudar Škale - Krka) in 23.

9. (Velesovo - Rudar Škale). Na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo deklet U-17 bo klub zastopala Tina Marolt.

hal dosedanji kapetan Grega Bevc, zaradi pričetka študija je prenehal igrati tudi mladinski reprezentant Urban Kugonič, za nadaljnje sodelovanje pa se v klubu niso dogovorili z Robertom Krajncem. Benjamin Golob in Miha Globačnik pa bosta igrala v drugi ekipi, ki bo nastopala v 3. državni odbojkarski ligi pod vodstvom Marka Pokleke.

Niko Akrap, Tadej Boženk, David Žnider, Miro Nastič, Rok Menih, Gašper Koželnik, Nejc Lipovac in Zoran Pavič bodo nadaljevali kariero v prvi ekipi Šoštanja Topolšice, v klub pa je prišlo še pet novih igralcev.

Iz Šempetra je prišel izkušeni 27-letni podajalec Marko Bojinovič, na mestu libera bo kot novinec v Šoštanju zaigral 26-letni Jure Ivartnik, občasni članski reprezentant, sicer član avstrijskega podprvaka Aich Doba. Njegovega prihoda so v klubu zelo veseli, saj se je med

Nogometaši Šmartna 1928 drsijo po lestvici navzdol Na svojem igrišču poraženi že drugič Šmartno, 2. septembra - Razočarani so bili tudi ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki v tekmi 5. kroga, v kateri so domači nogometaši gostili nesojenega prvoligaša Dob. Gostje so gladko zmagali (3 : 0), saj v domači vrsti skorajda ni bilo razpoloženega igralca za igro, tudi ne takšne zavzetosti, predvsem pa zbranosti, kot so jo pokazali krog pred tem v Krškem, kjer so garali do zadnje sekunde tekme. Njihova sobotna igra je spominjala na razglašen orkester. Zato niti ni

bilo čudno, da je bilo s tribune bilo nekajkrat slišati: Menjaj! Komu je bil ta klic namenjen, nismo poizvedovali. Vsekakor je upati, da v bodoče ne bodo nasprotnikom tako zlahka oddajali točke, kot so jih tokrat.

Njihova usoda je bila zapečatena v dobrih dvajsetih minutah prvega polčasa, ko so prejeli vse tri zadetke. Zelo razpoložen za igro je bil njihov prejšnji igralec, domačin Luka Prašnikar, ki je zabil prva dva gola.

Približno 200 domačih ljubiteljev nogometa je nato upalo, da bodo njihovi nogometaši v nadaljevanju vendarle zaigrali bolj bojevito, predvsem pa zbrano. A se to ni zgodilo.

Niso videli niti častnega zadetka.

Njihove akcije so bile nepovezane in nedomiselne, pri tistih dveh, treh priložnostih pa so bili nezbrani.

Gostje so v nadaljevanju s premišljeno igro brez težav ohranili viso-

ko prednost. Priložnosti so imeli še za višjo zmago.

Z morebitno zmago bi se Šmarčani sami utrdili na drugem mestu.

Z drugim zaporednim domačim porazom pa so zaradi slabše razlike v danih in prejetih golih z drugega mesta zdrsnili na četrto. Še naprej pa nezadržno meljejo nasprotnike nogometaši Krke. Tokrat so na svojem igrišču v derbiju kroga, ki pa po izidu to ni bil, premagali celjski Šampion s 3 : 0 in povišali prednost pred zasledovalci na šest točk. Prav pri Celjanih bodo Šmarčani gostovali to soboto. Glede na to, da so dvakrat zapored doma izgubili in prav tako na zadnjih dveh gostovanjih zmagali, je pričakovati, da bodo nadaljevali v ritmu toplo –hladno in bled vtis s tekme z Dobom popravili proti Celjanom. n vos

Šoštanjčani skupaj s Pohorjem na vrhu V naslednjem krogu derbi teh dveh moštev - Udarila se bosta najboljši napad in najboljša obramba

n

Šoštanj, 1. septembra - Čast moštev iz mest oziroma krajev ob reki Paki za zdaj rešujejo nogometaši Šoštanja v štajerski nogometni

številnimi ponudbami odločil prav za prihod v Šoštanj. Dolgoročno pogodbo so podpisali z Nejcem Uršičem, gre za izredno perspektivnega mladega igralca, mladinskega reprezentanta, ki igra na mestu srednjega blokerja. Iz Slovenske Bistrice se je ekipi pridružil še en izkušen igralec, 29-letni Andrej Gomivnik, kot zadnji pa se je ekipi pridružil še en srednji bloker, 27-letni Šempetran, ki je v zadnji sezoni igral za Kropo, Rudi Zupanc. »Z vsemi novimi igralci sem zelo zadovoljen. Ob izbiri igralcev sem gledal tudi na njihov značaj, tako da je že sedaj v ekipi odlično vzdušje.

Vsi so pripravljeni za delo, delujejo pozitivno in so se izvrstno ujeli z ekipo,« je dejal trener Kedačič, ki je za kapetana določil Zorana Paviča: »Je domač izkušen igralec, ki ima pozitiven odnos do treninga, tekem in soigralcev ter je pravi vzor,« dodaja mladi šoštanjski strokovnjak.

Fante je na prvem treningu zbral 13. avgusta. Trenirajo v športni dvorani, v fitnesu, ki so si ga ob podpori občine začasno uredili v stari Biba Roeckovi šoli skupaj s KK Elektra, na velenjskem stadionu, fantje pa so se dobro seznanili tudi z Goricami. »Čimbolj skušamo izkoristiti domače okolje. Pripravam smo se odpovedali – tudi na račun prihoda kakšnega igralca – vendar se je do sedaj izkazalo, da se z malo iznajdljivosti da doma dobro organizirati vse, kar potrebujemo za normalno delo,« pravi Kedačič.

V klubu so že pred nekaj leti zastavili dolgoročno, postopno in načrtno delo. Cilj kluba pred letošnjo sezono, ko bodo novinci v prvoligaški druščini, je obstanek v ligi. »Glede na prve treninge mislim, da imamo možnosti tudi za sredino lestvice, čeprav je treba poudariti, da bo liga zelo močna in nimamo zmage proti nobeni ekipi vnaprej zagotovljene. Moj osebni cilj pa je vzeti čim več skalpov ekip, ki so na papirju pred nami,« je dejal Kedačič in zaključil: »V ekipi, ki bo nastopala v 3. DOL, bodo dobili priložnost mladi, igrali bodo sami domači igralci in si tako pridobivali izkušnje. Rezultat v tem tekmova-

V Šoštanju bo vsak vikend na sporedu (tudi) odbojka V lanski sezoni so si odbojkarji Šoštanja Topolšice z odličnimi predstavami priigrali prvo mesto v 2. državni odbojkarski ligi in s tem napredovanje v najmočnejše slovensko tekmovanje.

Slavje po končanem prvenstvu za vodstvo kluba ni trajalo dolgo, saj so intenzivno pričeli iskati sponzorje za novo sezono, kar jim je dobro uspelo, saj so sestavili dobro ekipo.

Vodenje ekipe ostaja v rokah mladega domačega strokovnjaka Zorana Kedačiča, njegov pomočnik bo še naprej Rok Skornšek, prav tako domačin. V juniju, ko so zaključili treninge, sta igralcem pripravila individualne programe dela, ki so jih po svojih zmožnostih (nekateri so zdravili lažje poškodbe) tudi uspešno izpeljali, zato so na prvi zbor za novo sezono 13. avgusta prišli dobro pripravljeni.

Z aktivnim igranjem odbojke je zaradi službenih obveznosti prene-

Podprvaki so jih povsem nadigrali

ligi. Po uvodni zmagi v Radljah proti tamkajšnjemu novincu z 1 : 0, so v uvodni domači tekmi v novem prvenstvu zlahka ugnali Kovinar Tezno. Zmagali so s 4 : 0. Šoštanjčani so po dveh krogih skupaj s Pohorjem na vrhu lestvice s polnim izkupičkom točk, torej šestimi, na tretjem jim sledi Peca, ki je novinca, moštvo Žalca, premagala z 2 : 0. Moštvo iz prestolnice hmelja je s tremi točkami na 8. mestu, na zadnjem, dvanajstem, pa je mariborsko moštvo Marles hiše s točk-

ovno ničlo. V naslednjem krogu (8. septembra) bodo Šoštanjčani gostovali v Rušah. To bo gotovo osrednja tekma 3. kroga, saj se bosta v njej udarili trenutno najboljši moštvi.

Na veliki preizkušnji bodo še zlasti gostujoči branilci, ki enako kot nogometaši tretje Pece (2 : 0) še niso prejeli zadetka, kar petkrat pa so zadeli v prvih dveh krogih. Nogometaši Pohorja pa imajo so s sedmimi danimi goli (razlika v golih je 7 : 2) trenutno najučinkovitejši napad. n vos

Zoran Kedačič Lani je vodenje odbojkarjev Šoštanja Topolšice prevzel Zoran Kedačič. Gre za 28-letnega domačega strokovnjaka, ki zaključuje študij na Fakulteti za šport. Preden se je spustil v trenerske vode, je igral za vse selekcije šoštanjskega kluba.

Kot trener je vodil selekcijo Fakultete za šport, s katero je postal prvak Univerzitetne odbojkarske lige. Lani je postal pomočnik selektorja slovenske kadetske reprezentance, ki se pripravlja na kvalifikacije za evropsko prvenstvo. V poletnem času dela na največjem slovenskem kampu v odbojki na mivki v Ankaranu, zadnji dve leti je kot trener pomagal bratoma Pokeršnik do

nju ni tako pomemben. Pomembno pa je, da se bo v Šoštanju od sredine oktobra naprej vsako soboto igrala odbojka. Želim si, da bi imel klub podporo širše skupnosti, da bi bila

dveh naslovov državnih prvakov v odbojki na mivki. Zadnji dve sezoni pred prihodom v Šoštanj pa je bil pomočnik trenerja v Calcitu Kamnik, kjer si je pridobil tudi mednarodne izkušnje. »Pred prihodom v Šoštanj sem bil nekoliko skeptičen, vendar sem vesel, da sem se vrnil v domače okolje, saj je lepo delati doma,« pravi Kedačič.

dvorana polna, in tudi, da bi imeli obiskovalci nekaj potrpljenja, če ne bo toliko zmag kot lani.« n Tjaša Rehar

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

6. septembra 2012

17

Če se dan po jutru pozna ...

Rokometaši Gorenja so še tretjič zmagali na prestižni tekmi - Najresnejši kandidat za nov prvenstveni naslov Če se dan po jutru pozna, potem bodo aktualni prvaki - rokometaši Gorenja - v novi tekmovalni sezoni, v kateri bodo branili naslov prvaka, znova navduševali svoje ljubitelji, ki seveda pričakujejo še tretjo prvenstveno lovoriko.

V športni dvorani osnovne šole v Sevnici so z 28 : 24 premagali pokalne prvake Celja Pivovarno Laško in osvojili drugič zapored slovenski superpokal, ki je hkrati že njihov tretji, odkar ga je slovenska rokometna zveza pred šestimi leti uvedla kot uvod v novo tekmovalno sezono. Čeprav so Velenjčane v pripravljalnem obdobju pestile poškodbe, so pokazali dobro uigranost oziroma pripravljenost na novo sezono. Ta se bo začela v soboto, trener Branko Tamše pa bo s svojimi igralci gostoval v Ivančni Gorici pri novincu v ligi SVIŠ-u. Čim bolje želijo nastopati tudi v ligi prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanju na svetu. V njej bodo njihovi nasprotniki danski Silkeborg, Vive Targi Kielce, francoski Chambery, ruski St. Petersburg in najbrž makedonski Metalurg. Upa-

jo, da se bodo uvrstili v drugi del tekmovanja. V njem pa – po besedah trenerja – nikomur ne bo lahko v velenjski Rdeči dvorani, obenem bodo skušali s kakšnim 'brejkom', kot se je po teniško izrazil, presenetiti koga izmed tekmecov tudi v njegovi dvorani.

Pomembno vlogo želijo imeti še v domačem pokalnem tekmovanju, kjer so v prejšnji sezoni končali sicer prej, kot so upali in načrtovali. Obstali so pred četrfinalom.

Seveda pa je bil zanje v prejšnji jesensko-spomladanski sezoni glavni cilj prvo mesto v prvenstvu.

Osvojili so ga s sanjskim nizom iger – brez poraza. Le Koper jim je v drugem krogu odščipnil točko v svoji dvorani, prvenstvo pa so nato končali z neverjetnimi 13 točkami prednosti pred drugimi Celjani.

Z novo zmago nad njimi v superpokalu so nadaljevali, ob tem si seveda želijo, da bi ta niz trajal čim dlje. Prepričani smo, da ga bodo nadaljevali v soboto v prvem krogu novega prvenstva, saj bi bilo proti novincu vse, razen zmage, veliko presenečenje.

Najboljši so ...

V nedeljskem superfinalu trener Branko Tamše ni imel na voljo vseh igralcev. Za igro po okrevanju po poškodbi še ni bil sposoben Darko Cingesar, manjkal pa je tudi Jure Dolenec, ki je bil odsoten zaradi nastopa na neuradnem klubskem svetovnem prvenstvu v moški konkurenci. Skupaj z Davidom Špilerjem (Zagreb), Draganom Gajićem in vratarjem Primožem Proštom (oba Montpellier) je okrepil enega od bogatih domačih klubov. Po dolgem času pa je zanje zaigral tudi Luka Dobelšek, ki se je po štirih letih igranja v Nemčiji in na Poljskem znova vrnil v Gorenje, kjer je tudi začel svojo rokometno pot skupaj z Bratom Juretom, ki bo tudi v novi sezoni igral za Cimos. Čeprav so Velenjčani že ob koncu prvega polčasa ostali brez izključenega kapetana Marka Bezjaka,

jim nasprotnik znova ni bil dorasel.

Zato ne preseneča, da je celjski trener Vladan Matić po novem porazu z Velenjčani med drugim dejal: »Čaka nas še veliko dela.«

Vedno je lepo zmagati Gorenjev trener Branko Tamše je pred odhodom v Sevnico dejal, da bi bila zmaga v tej prestižni tekmi lepa popotnica v prvenstvo. Želja se mu je izpolnila in zdi se, da so novo zmago nad Celjani dosegli lažje, kot so pričakovali: »Zasluženo smo zmagali: Vseskozi smo skrbno nadzorovali potek tekme in imeli ves čas vse niti v svojih rokah. Vedno je lepo zmagati, še zlasti, če so nasprotniki rokometaši Celja in če loviš takšno lovoriko, kot

je superpokal. Vesel sem, da smo si jo priigrali že tretjič, a sem videl v naši igri tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih moramo še odpraviti. Moram pa fante pohvaliti za izjemno borbo vseh šestdeset minut. Ni bilo lahko igrati. V dvorani je bilo soparno, zelo vroče. Najbolj pomembno je, da se ni nihče - tako pri nas kot pri gostih - ni poškodoval. Zmagal je rokomet. Škoda je bilo le, da je bila dvorana za vse ljubitelje rokometa premajhna.« Že dolgo, dolgo ne veste, kaj je to poraz!? »To je pač posledica dobrih treningov, dobrih analiz, trdega in dobrega dela vseh igralcev in skrbnih priprav na vsakega nasprotnika.

A si s tem ne belimo glave, res pa je to lepo slišati. Zavedamo se, da so sestavni del športa tako zmage kot porazi. Vsi se seveda bolj veselimo

zmag. Poskušali bomo tako nadaljevati in čim dlje ostati nepremagani.« Ste aktualni prvaki, ponovno ste osvojili superpokal. Logično je, da ste za vse poznavalce rokometa glavni favoriti novega prvenstva!? »Tudi vsi drugi naporno vadijo, delajo, garajo in želijo priti na vrh.

Zato smo le eden med kandidati za novi naslov. Sezona bo izjemno dolga in naporna. Karte se bodo mešale kar deset mesecev. Igrali bomo na treh področjih. Na vsako tekmovanje se bomo maksimalno pripravili in na vsaki tekmi dali vse od sebe in poskušali ostati do konca v boju za prvo mesto. Ob tem pa si želim, da bi bili čim bolj zdravi vso sezono in da bi imeli zlasti doma, v Rdeči dvorani, še naprej veliko podporo ljubiteljev rokometa.« n Stane Vovk, foto Zoran Flis

Cilj: uvrstitev med 4. in 8. mestom Teden dni za moškimi začetek tudi za ženske v prvi ligi – Rokometašice velenjskega Veplasa tudi v novo sezono z dokaj mlado ekipo Za velenjskimi rokometašicami je že več kot dober mesec dni priprav na novo sezono. Pripravljale so se kar doma, in sicer ob Velenjskem jezeru in na mestnem stadionu, saj so tam možnosti za kondicijske priprave idealne. Spomnimo se, da so velenjske rokometašice lansko sezono zasedle odlično 5. mesto v državnem prvenstvu, v pokalnem tekmovanju pa so presegle vsa pričakovanja in osvojile 3. mesto, s čimer so presegle zastavljeni cilj na začetku prvenstva. Igralski kader ekipe je glede na lansko sezono malce okrnjen, še vedno gre za zelo mlado ekipo (povprečna starost je nekaj manj kot 20 let), sestavljajo pa jo predvsem domače igralke.

Pridružila se jim samo ena nova igralka (prej članica RK Olimpije), mlada 18-letna nadarjena igralka Ekaterina Čečkova (hči slovite Olge Čečkove). Najbolj pomembno pa je, da so v klubu zadržali jedro ekipe (Tanja Vajdl, Lara Hrnčič, Nives Fatkić, Dolores Naglič, Branka Zec, Katja Sivka, Milka Nakić, Pija Čater, Lana Oblak, Liljana Simić in Aida Pajić). Klub so zapustile Dijana Lakić, Tea Hofinger, Veronika Perše; aktivno pa je prenehala igrati Sabina Halilović, ki pričakuje naraščaj. Ekipi se je pridružilo tudi nekaj domačih mlajših igralk: Tjaša Majerič, Nika Finkšt, Milica Mičić in Petra Tomič. Cilj velenjskih prvoligašic v novi sezoni je uvrstitev

med 4. in 8. mesto. Velenjčanke so odigrale že štiri prijateljske tekme, najprej so visoko premagale Nazarje, nato so remizirale s Celjem (33 : 33), nato pa so se klonile (22: 26) proti močnim Zagorjankam (lansko sezono so slednje osvojile odlično 2. mesto), nato pa še remizirale s prvoligaško ekipo Borca iz Banjaluke (BIH) (29 : 29). V torek, 4. 9., jih čaka nov nasprotnik, novopečene prvoligašice iz Žalca. Minuli vikend (1. in 2. septembra) so Velenjčanke nastopile na mednarodnem turnirju v Portorožu, na katerem so poleg organizatorja turnirja - RK Piran, sodelovale še ekipe: Zamet iz Rijeke (HRV), Ajdovščina, Umag (HRV), Koper in Veplas Velenje.

Med turnirjem v Portorožu

Velenjske rokometašice so se odlično odrezale in se uvrstile v finale, kjer pa so žal klonile proti okre-

pljenim domačinkam z rezultatom 26 : 34. V kakšni pripravljenosti so velenjske rokometašice, pa bo bolj

znano čez slabih deset dni, ko se začne prvenstvo (15. 9.); v 1. krogu n bodo gostovale na Ptuju.

Tako so igrali PRVALIGA, 8. krog Maribor - Rudar Velenje 4:0 (2:0)

Strelci: 1:0 Berić (15.), 2:0 Cvijanović (34.), 3:0 Tavares (83.), 4:0 Ploj (90.).

Maribor: Handanović, Milec, Rajčević, Potokar, Mejač, Ibraimi (od 70. Filipović), Dodlek, Cvijanović, Mezga, Tavares (od 86. Komazec), Berić (od 80. Ploj).

Rudar: Rozman, Jahić, Bubalović, Stakić, Jeseničnik, Rotman, Klinar (od 66. Bakarić), Dedić, Stejpanović, Črnčič (od 56. Podlogar), Bratanović (od 72. Firer).

Drugi izidi: Gorica - Domžale 1:2

(1:2), Celje - Aluminij 2:1 (0:0), Olimpija - Luka Koper 4:1 (3:1), Mura 05 , Triglav 2:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Maribor 20 (15:3), 2.

Domžale 15 (9:6), 3. Celje 15 (9:7), 4. Koper 14 (10:7), 5. Aluminij 12 (10:11), 6. Olimpija 11 (16:11), 7.

Hit Gorica 10 (13:12), 8. Triglav 7 (4:7), 9. Rudar 5 (4:16), 10. Mura 05 4 (8:18).

2. SNL – 5. krog Šmartno 1928 - Roltek Dob 0:3 (0:3)

Strelci: 0:1 Prašnikar (10), 0:2 Prašnikar (20), 0:3 Klopčič (31). Šmartno 1928: Pusovnik, Ristovski, Vidmajer, Hankić, Koder,

Jelen, Kolenc, Bolha (od 65. Mrevlje), Čirić (od 57. Mahmutovič), Podbrežnik, Bezovnik (od 55.

Zamernik), Trener: Oskar Drobne.

Drugi izidi: Garmin Šenčur – Bela krajina 1:1 (1:0), Kalcer Radomlje – Krško 1:4 (0:3), Dravinja Kostroj – Zavrč 3:5 (0:4), Krka – Šampion 3:0 (1:0).

Šoštanj: Mušič, Rebernik, Gegič (od 45. Rednak), Koca, Kraljevič, Grušovnik, Šmon, Meh (od 58. Hodžič), Babič (od 67. Vasič), Spasojevič, Celcer. Trener: Josip Vugrinec.

Štajerska nogometna liga, 2. krog

16 - Bric Maja 4' 10 - Murič Moira 11' Rudar Š.: Strassing, Zagajšek (od 69. Založnik), Gomboc, Nagy, Sevšek, Bric, Marolt (od 23. Levačič), Erman, Jevtić, Murič, Malinić.

Trener: Dušan Uršnik. Drugi izidi: Dornava - ŽNK Jevnica 1:6 (0:2), Slovenj Gradec - ŽNK Radomlje 0:6

Šoštanj – Kovinar Tezno 4 : 0 (2 : 0) Strelci: 1 : 0 Kraljevič (31'), 2 : 0 Babič (44), 3 : 0 Celcer (50), 4 : 0 Hodžič (65)

SŽNL - 2. krog Rudar Škale - Maribor 2:0 (2:0)

(0:1), Teleing Pomurje - ŽNK Krka 16:0 (2:0).

Vrstni red: Pomurje 6 (23:0), 2.

Rudar Š. 6 (5:1), 3. Jevnica 3 (7:4), 4. Maribor 3 (4:3), 5. Radomlje 3 (6:7), 6. Krka 3 (3:16), 7. Velesovo 0 (1:4), 8. Slovenj Gradec 0 (0:6), 9. Dornava 0 (1:9).

Rokometni superpokal Slovenije Gorenje Velenje - Celje Pivovrana Laško 28:24 (13:11)

Gorenje Velenje: Gajić (10 obramb), Melić 10 (2), Medved 3, Bezjak 4, Pucelj, Rutar, Taletovič,

Cehte 2, Miklavčič 4, Gaber 3, Golčar, Dobelšek, Gams, Bajram, Nosan 2, Dujmovič. Trener: Branko Tamše.

Celje PL: Lesjak (1 obramba), Skok (6 obramb9, Potočnik, Mlakar 3, Marguč 2, Žuran, Janc 4 (1), Toskić 3, Ranevski, Skube 1, Poteko 1, Zelenović 1, Žabič, Mačkovšek, Lekai 4, Žvižej 5 (2). Trener: Vladan Matić.

Izključitve: Gorenje 14 minut, Celje PL 12; sedemmetrovke: Gorenje 2 (2), Celje PL 3 (3).

Nogometni pokal (2.krog, 19. september)

Pari: Mura – Olimpija, Tolmin – Gorica, Dravinja Kostroj – Domžale, Aluminij – Rudar Velenje, Brda – Celje, Odranci – Maribor, AH Mas Tech Ankaran – Luka Koper.

Naš ­čas, 6. 9. 2012, barve: ­CMYK, s­ tran 18

18

Grozil državnemu tožilcu

Velenje, 30. avgusta – Velenjski policisti so v četrtek popoldne posredovali na Državnem tožilstvu, Zunanji oddelek v Velenju, kjer je 68-letni moški po telefonu grozil državnemu tožilcu, ki vodi kazenski postopek njegovega sina. Policistom je moški znan, saj je povratnik.

Tokrat so ga zaradi groženj pridržali, potem pa so ga s kazensko ovadbo za kaznivo dejanje oviranje pravosodnih in drugih državnih organov privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča, ki je zanj odredil sodno pridržanje.

Poceni do goriva Velenje, 28. avgusta – Gorivo je iz tedna v teden dražje, zato si ga nepridipravi priskrbijo nelegalno.

Prejšnji torek zjutraj so izpraznili rezervoar tovornjaka, parkiranega na makadamskem parkirnem prostoru na Cesti talcev. Iztočili so kar 150 litrov dieselskega goriva.

Ostala brez koles Velenje, 28. avgusta – Očitno so v teh poletnih dneh vse bolj zaželeno vozno sredstvo kolesa, saj jih je v zadnjih tednih izginilo kar nekaj. Policistom je v torek krajo kolesa prijavil oškodovanec z Jenkove ceste. Tat mu je kolo odpeljal iz kletnih prostorov bloka. Gre za rdeče moško gorsko kolo, znamke Schwinn Cruse. V soboto pa je krajo kolesa prijavil oškodovanec s Šercerjeve ulice. Iz odklenjenih prostorov v bloku so mu odpeljali odklenjeno moško gorsko kolo znamke Lumbardo, rumene barve.

Okradel gasilce Velenje, 29. avgusta – V sredo dopoldne so policisti obravnavali vlom v gasilski dom v Šaleku. Pri ogledu so ugotovili, da je storilec iz pisarne vzel 260 evrov gotovine in kartice za plačilo goriva. Kdo je bil dolgoprsti nepridiprav, policija še ugotavlja.

MODROBELA KRONIKA Všeč mu je bilo zlato Velenje, 29. avgusta – Policisti so obravnavali še en vlom, tokrat v stanovanje v stanovanjskem bloku na Prešernovi cesti. Storilec je v stanovanje vstopil tako, da je zlomil vložek cilindrične ključavnice. Lastnik stanovanja je ostal brez bančne kartice in več kosov zlatnine.

Nasilnež ne sme domov Šmartno ob Paki, 30. avgusta – V četrtek ponoči so policisti posredovali v stanovanjski hiši v Malem Vrhu. Ugotovili so, da je bil 40- letni moški doma nasilen do žene in svojih treh otrok, kar se ni zgodilo prvič.

Nazadnje je roko na ženo položil isto noč, ta pa je zaradi poškodb poiskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Policisti so nasilneža zaslišali, mu izrekli varnostni ukrep »prepoved približevanja«, sledi pa še kazenska ovadba zaradi nasilja v družini.

Nasilen do kmalu bivše žene Šmartno ob Paki, 30. avgusta - V četrtek popoldne so policisti posredovali pred večstanovanjsko zgradbo v Šmartnem ob Paki. Moški, sicer povratnik, je namreč ponovno izvajal nasilje nad ženo, s katero sta v ločitvenem postopku, in to pred njunim otrokom. Zoper storilca bodo podali kazensko ovadbo na Državno tožilstvo za kaznivo dejanje nasilje v družini.

S traktorjem v avto Šoštanj, 31. avgusta - V petek okoli poldneva je na lokalni cesti v Ravnah voznik traktorja s cisterno zaradi nepravilnega srečevanja trčil v voznico osebnega avtomobila.

Voznica je utrpela telesne poškodbe in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v dežurno ambulanto, kjer so ugotovili, da so njene poškodbe lahke.

Trčil zaradi prevelike hitrosti Velenje, 31. avgusta – V petek popoldan so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo na cesti Paka pri Velenju–Huda luknja.

Do nje je prišlo, ker je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila. Pri trčenju sta oba voznika utrpela telesne poškodbe in sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico v Celje, kjer pa so ugotovili, da so njune poškodbe lahke.

Grozili in »obračunavali« so Velenje, 1. septembra – Policiste so v soboto najprej poklicali na Cesto talcev, kjer je oškodovanca preganjal znanec in mu grozil s fizičnim napadom. Kršitelju bodo izdali plačilni nalog.

Isti dan so policisti obravnavali prijavo oškodovanke, ki je povedala, da jo je na prireditvenem prostoru v Pesju fizično napadel znanec. Policisti so ugotovili, da je isti kršitelj, ki je odšel s kraja pred prihodom policistov, fizično napadel še njeno prijateljico. Za svoje obnašanje bo nestrpnež prejel položnico.

Očitno je polna luna slabo vplivala na ljudi, saj so v soboto policisti posredovali še pri okrepčevalnici s

hrano na Prešernovi cesti. Tam je neznanec fizično napadel tri mlajše moške, ki jim je poškodoval tudi osebni avtomobil. Nasilneža še iščejo.

Našel, vzel in bil ujet Velenje, 2. septembra – V nedeljo popoldne je gost bifeja Kino na Koroški cesti v Velenju na terasi izgubil denarnico. Našel jo je 54– letni moški, ki je iz nje vzel več sto evrov, in takoj odšel. Storilca so policisti izsledili in mu del denarja tudi zasegli. Podali bodo še ovadbo za kaznivo dejanje zatajitev.

S ceste na travnik Šmartno ob Paki, 3. septembra - V ponedeljek popoldan se je na regionalni cesti Lokovica–vas Gorenje zgodila prometna nesreča. Do nje je prišlo, ko je voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilne strani in smeri vožnje zapeljala z vozišča na travnik. Pri trčenju sta se voznica in njen sopotnik telesno poškodovala.

Na zdravljenje so ju odpeljali v bolnišnico v Celje, kjer so ugotovili, da so njune poškodbe lahke.

Topolšica, 2. septembra – Velenjski policisti so v nedeljo popoldne obravnavali poškodovanje na spominski sobi v Topolšici, za katero skrbi Muzej Velenje. Ugotovili so da je storilec s podstavka snel medeninasti kip in ga vrgel v steklo spominske sobe. Škode je sicer 500 evrov, a bolj boli dejstvo, da gre za spomenik, ki je pomnik konca druge svetovne vojne. Vandalom pač očitni nič ni »sveto«. n

Iz policijske beležke Nasilje ni poceni

vedo, kdo je.

Velenje, 29. avgusta – Prejšnjo sredo so policisti posredovali v stanovanju na Kosovelovi cesti, kjer je med prepirom mož fizično napadel ženo. Izdali so mu plačilni nalog. Zvečer so policisti obravnavali še prijavo oškodovanca, ki je povedal, da ga je v stanovanju na Kardeljevem trgu udaril sostanovalec. Tudi ta nasilnež je dobil plačilni nalog.

Ženska nedostojna do ženske

Gornji Grad, 30. avgusta - V Gornjem Gradu so policisti obravnavali tatvino bakrenih žlebov. Storilec jih je dobrih 12 metrov ukradel kar s cerkve.

Rešili so jo gasilci Velenje, 31. avgusta – V petek zvečer so na Prešernovi cesti v Velenju gasilci PGD Velenje iz dvigala stanovanjskega bloka rešili osebo, ki je ostala ujeta v dvigalu.

Dva pridržana Velenje, 4. septembra - V zadnjem tednu sta na policijski postaji Velenje prespala dva voznika, ki sta pregloboko pogledala v kozarec. Prvega so pridržali prejšnji četrtek, drugega pa v petek. Ta teden velenjski policisti niso zasegli nobenega avtomobila.

Nesramen do soseda Šoštanj, 31. avgusta - V petek popoldne so policiste poklicali v Gaberke, kjer se je domačin žaljivo in nesramno vedel do soseda. Izdali so mu plačilni nalog.

Žalil in odšel pred policisti Velenje, 31. avgusta – Policiste je poklicala uslužbenka pošte na Gorici, kjer se je znani kršitelj nedostojno vedel do nje.

Kršitelju, ki je odšel s kraja pred prihodom policistov, bodo izdali plačilni nalog, saj

Šole so odprla vrata Letošnji 1. september je bila sobota. Čeprav so policisti in predstavniki državnih institucij in nevladnih organizacij v zadnjih dneh avgusta vse pogosteje opozarjali na začetek prihajajočega šolskega leta, bo letošnji 1. september ostal bolj v spominu po spremembah Zakona o pravilih v cestnem prometu. V noveli so bolj ali manj v ospredju spremembe, ki se nanašajo na nižje globe za prometne prekrške, in predvsem tiste, ki so posledica prekoračenih hitrosti. Nekatere kazni ostajajo enake, v večini pa so nižje oziroma blažje. Utemeljitev predlagateljev zakona je, da so korekcijo zakona naredili na osnovi primerjave prometne zakonodaje sosednjih držav in Nemčije.

Navkljub nespremenjenim kaznim zaradi določenih hujših kršitev, kot so na primer vožnja pod vplivom alkohola, pobeg s kraja prometne nesreče in vožnja v nasprotno smer, so strokovnjaki do sprememb zakona precej kritični.

To ni niti presenetljivo, saj so v zadnjem desetletju z zastavljeno strategijo veliko pripomogli k bistvenemu napredku v prometni varnosti. Pustimo ob strani dejstvo, da so za izboljšanje prometne varnosti zaslužni tudi tehnološki napredek, izboljšana pasivna in aktivna varnost v avtomobilih, povečano število kilometrov avtocest in še drugi dejavniki. Dejstvo je, da so se s sistemskim pristopom lotili problematike, ki se je pred desetletjem ali še več zdela skoraj nerešljiva, saj smo bili po huje poškodovanih in mrtvih skoraj v samem vrhu evropskih držav. S proaktivnim preventivnim pristopom, zakonskimi določbami in omejitvami posameznih komponent cestnega prometa ter represivnim delom policistov, ki je vendarle na veliko večino udeležencev v prometu imelo vzgojen vpliv, so dosegli izboljšanje stanja, ki ga ni moč spregledati.

Vandalom nič ni »sveto«

Okradli božji hram

6. septembra 2012

Velenje, 31. avgusta – V petek ponoči so policisti posredovali v baru Šalek. Tja so jih poklicali, ker se je ženska nedostojno vedla do natakarice, zaradi česar so ji izdali plačilni nalog.

Utišali glasbo Velenje, 1. septembra - V soboto ponoči so zaradi predvajanja glasne glasbe policisti obiskali gostinski bar na Kardeljevem trgu. Potem ko so glasbo utišali, da ni več motila sosedov, so odgovorni osebi izdali še plačilni nalog.

Napadel ga je neznanec Velenje, 2. septembra - V nedeljo dopoldne se je na policijski postaji oglasil vidno pijan mladenič. Policistom je prijavil, da ga je pred eMCe-jem fizično napadel neznanec, ki ga je tudi telesno poškodoval. Prijavitelj je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico v Celje. Okoliščine kaznivega dejanja lahka telesna poškodba pa policisti še preverjajo.

Plačala bosta oba Šoštanj, 2 septembra – V nedeljo popoldan so policisti v bloku na Cesti talcev v Šoštanju mirili moškega in žensko, oba povratnika, ki sta se glasno prepirala in se medsebojno žalila. Za svoje obnašanje sta dobila vsak svoj plačilni nalog.

Dejanje, vredno pohvale Velenje, 4. septembra - V torek zvečer je občan policistom izročil obesek – plišastega pingvina, modre barve - na katerem sta dva ključa cilindrične ključavnice.

Lastnik ga lahko prevzame na velenjski policijski postaji.

Že kot vozniki smo imeli občutek, da se zakon prehitro spreminja, da bi mu lahko sledili, zadnje spremembe pa dodatno vnašajo nejevero v pravilnost dosedanjih določb in ukrepov. O tem bodo strokovnjaki še zagotovo diskutirali in ocenjevali s strokovnimi analizami in argumenti. Meni kot povprečnemu vozniku in uporabniku cest je padla v oči naslednja sprememba. Nova sankcija za prekoračitev hitrosti na območju umirjenega prometa do vključno 10 km/h je 40 evrov za prekoračitev do 5 km/h in 80 evrov za prekoračitev do 10 km/h, pred tem pa je za prekoračitev do 10 km/h bila 300 evrov in tri kazenske točke. Nova kazen za prekoračitev hitrosti na območju umirjenega prometa je po novem izenačena s prekoračitvijo hitrosti v naselju. Ta primerjava poraja vprašanja, če že ne dvomov, ali je zakonodajalec upošteval ranljivost pešcev in predvsem otrok? Območja umirjenega prometa so namreč v precejšnji meri ravno v tistih delih mest, kjer so vrtci in šole in kjer je največja potreba po spoštovanju omejitev hitrosti.

Okolicam šol in vrtcev bodo tako policisti kot prostovoljci v prvih septembrskih dneh namenili največ pozornosti - da bi otrokom pomagali, voznike pa opozarjali na povečano prisotnost otrok na cesti.

Od 3. septembra, ko so šole odprle vrata, policisti poostreno nadzirajo in represivno ukrepajo zoper kršitelje. Glavni namen je spoštovanje omejitev hitrosti v bližini vrtcev in šol ter zavarovanje najbolj ranljivega dela udeležencev v cestnem prometu. Policisti so v teh dneh predstavili tudi statistične podatke o prometnih nesrečah, v katerih so bili udeleženi najmlajši. Do letošnjega 31. avgusta je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 646 otrok in mladostnikov, v 203 primerih pa so bili celo povzročitelji. V teh nesrečah so trije umrli, 45 jih je bilo hudo, 483 pa lahko telesno poškodovanih, 115 otrok in mladostnikov pa je nesrečo preživelo brez poškodb. Veliko ali malo, dobro ali slabo? Zagotovo preveč.

Tudi če bi bilo samo eno življenje ali bil samo en poškodovan, bi bilo smotrno proučiti, kje so razlogi in ali bi se dalo še kaj storiti, da bi se nesreča preprečila.

Ne glede na znižano globo je prav, da smo v prvih septembrskih dneh (pa tudi čez celo leto) pozorni na mlajše pešce, kolesarje in voznike mopedov. S spoštovanjem omejitev hitrosti, pozorno vožnjo in predvidevanjem bomo zagotovo prispevali k večji prometni varnosti, saj se lahko ob nenadni in nepremišljeni reakciji šolarja pravočasno ustavimo ali preprečimo trčenje. V teh prvih šolskih dneh so otroci še bolj razposajeni in nepredvidljivi. S takšnim načinom vožnje bomo otrokom oziroma mlajšim tudi zgled, da se bodo iz tega tudi naučili, kako se morajo vesti v prometu. Enako velja tudi za uporabo varnostnega pasu in vsega ostalega, kar je odlika dobrih in odgovornih voznikov. Današnje generacije otrok so veliko bolj razgledane in veliko več vedo, kot smo mi v njihovih letih, tako da je iluzorno pričakovati, da jih bomo učili in od njih zahtevali stvari, ki jih sami ne počnemo. Zato moramo vsi skupaj vsak s svojim zavedanjem in odgovornostjo vstopiti v novo šolsko leto z željo oziroma namenom, da bodo številke v policijski statistiki, ki se nanašajo na otroke in mladostnike v prihodnjem letu, še nižje. Srečno! n Adil Huselja

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

6. septembra 2012

Nagradna križanka Termo Shop

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Postavili vam bodo ultimat, ki vas bo iz oblakov trdno prikoval v resničnost. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Za vsakim dežjem pa posije sonce in tudi vam bo že kmalu posijalo, ne le dobesedno, ampak tudi na zasebnem področju. Ne bo vam lahko, ko boste morali povsem spremeniti svoj način življenja, hudega pa vam tudi ne bo, priznajte. Odrekli se boste preteklosti, da bi imeli lepšo prihodnost, pri tem pa se nikar ne sprašujte, ali ravnate prav. Že v teh dneh pa se bo izkazalo, da ste.

Zelo boste srečni, ko boste to ugotovili. Osrečili pa boste tudi partnerja, ki je že skoraj obupal nad vami.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Termo shop d.o.o.

Rimska c. 176 33111 Šempeter

www.termoshop.si

Previsoki stroški OGREVANJA? Rešitev je nakup toplotne črpalke Termoshop!

Subvencije EKO sklada do 2.500 evrov!

Ugodni krediti EKO sklada!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 17. septembra 2012 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Termoshop«. Izžrebali bomo 3 nagrade (USB ključ Termoshop).

Zgodilo se je … kulturne prireditve; - v nedeljo, 7. septembra 1969, se je v severni steni Štajerske Rinke smrtno ponesrečil dvajsetletni šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Eigerja; s tem vzponom sta člana Šaleškega alpinističnega odseka »rešila zadnji slovenski problem« v Centralnih Alpah; - predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je 9. septembra 1976 obiskal Velenje; - od 7. do 9. septembra 1985

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

Ob koncu tega tedna boste reševali zaplet, ki bo povezan z nekom od vaših bližnjih. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. Pomagali boste, kolikor boste lahko, pri tem pa vam bo zelo pomagal partner. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju se v teh dneh ne boste mogli pritoževati. Žal pa obeti na poslovnem področju niso več dobri, kar že občutite. Večji nakup ali naložbo zato raje še malo odložite, ni še pravi čas. Sploh pa dobro veste, da ni nič nujnega, zato poskusite pozabiti na želje in živite v skladu s trenutnimi zmožnostmi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

V prvi polovici septembra skoraj nič ne bo tako, kot bi si vi želeli. Boste pa končno priznali, da vas muči preveč vprašanj o življenju in njegovem smislu, da bi vam lahko bilo lepo. Priznajte si, da ste v krizi. Dobro veste, da je prvi korak iz nje odkrit pogovor s partnerjem, ki pa se ga močno izogibate, ker se bojite posledic. Vsaj to pa boste naredili zase, da si boste posvetili več dragocenega časa in pozabili na zaslužek. Telo vam bo hvaležno. Sploh, če ga boste končno spet malo bolj razvajali. Včasih je dovolj že masaža, včasih vesel večer v družbi dobrih prijateljev. Kdaj ste si to nazadnje privoščili? Ne odlašajte več.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V teh dneh delujete rahlo naveličani vsega in vseh okoli vas. In takšni tudi ste, pa še sami ne veste dobro, zakaj. Prav srečni boste, ko bo dan jemal slovo, saj vam bodo najbolj všeč večeri, ki jih boste preživljali v družbi samega s seboj. S partnerjem v teh dneh nikakor ne bosta našla ne stika ne skupnega jezika. Postavljate ga v nemogoč položaj, saj misli, da se tako obnašate zato, ker je on naredil kaj narobe.

Potrudite se, da se znebi tega občutka, če že pravega stika z njim ne najdete. Morda pa mu preprosto priznate, da imate vi težave sami s seboj in da ni nič kriv za tihe dneve. Poslovno se vam obeta povprečen teden, žal pa tudi zdravje ne bo najbolj trdno.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Vsaj poskusite si dopovedati, da to, kar drugi mislijo o vas, sploh ni pomembno.

Najpomembneje je, da se vi dobro počutite in da lahko z dvignjeno glavo stojite za svojimi dejanji. Dobro veste, da v teh dneh res lahko, saj je za vami več kot uspešen projekt, ki vam je vzel veliko časa in energije. Kot vedno pa se bo zagotovo našel kdo, ki bo tečnaril in vam bo poskušal s svojim mnenjem porušiti harmonijo, ki ste jo v sebi začutili ob koncu projekta. Če se le da, se čim manj družite z negativci. Vzemite si raje čas za tiste, ki vam energijo dajejo in ne za tiste, ki vam jo le pijejo. Več optimizma vam ne bi škodilo, a zanj potrebujete boljšo samopodobo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Po eni strani boste srečni, ker vam dela v teh dneh res ne bo zmanjkalo, po drugi pa si boste želeli, da bi lahko čim prej spet odklopili in užili še nekaj brezskrbnih dni. Kot kaže, se vam bo želja že kmalu uresničila, zato nikar ne obupajte prehitro.

Predvsem pa se nehajte obremenjevati s tem, kako hitro čas beži, ampak uživajte v vsakem dnevu posebej. Imate več razlogov, da ste zelo zadovoljni kot tistih, ki so protiutež zadovoljstvu. Tudi ob koncu tega tedna si boste končno znali vzeti čas zase in za svoje najbližje, pa čeprav ne v takih količinah, kot si bi vi želeli. Počutje bo dobro, finančno stanje tudi. Kot kaže, boste to poletje končali zelo uspešno.

od 7. do 13. septembra - 7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo tudi na naših tleh; pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naš rojak dr. Josip Krajnc; pravnik evropskega slovesa, doma iz Škal, je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu; - Turistično društvo Velenje je v dneh od 7. do 13. septembra 1959 pripravilo olepševalni teden v Velenju, ki je bil nekakšna priprava na svečano otvoritev novega mestnega središča Velenja 20. septembra; istočasno z olepševanjem so za vse prebivalci Šaleške doline cel teden pripravljali tudi različne

Letošnje pozno poletje vam gre že krepko na živce. Tudi zato, ker poletje ni bilo po vaši meri, predvsem pa v njem niste imeli časa za lenarjenje. Priznati si boste morali, da se vam v danih razmerah končno vse ne vrti tako, kot ste si želite pred poletjem. Zato nikar ne tarnajte, saj ste uspeli doseči več, kot ste sploh upali sanjati. Spoznali boste, da si ne smete želeti preveč, sicer pa ste že močno spremenili življenjske vrednote. Zato vam to ne bo težko. Če boste še naprej tako dobro delali, vam hudega ne bo. Tudi kakšen podaljšan konec tedna boste še lahko izkoristili za vandranje naokoli, kar vam trenutno najbolj manjka. Ljubezni boste imeli več kot večina drugih.

Velenjska termoelektrarna (Arhiv Muzeja Velenje)

je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu – športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem; - 10. septembra 1920 je potekal vpis na ljubljansko univerzo, na katero se je v prvem letu njenega obstoja vpisalo 741 slušateljev: 257 na tehniško fakulteto, 234 na pravno, 96 na filozofsko, 90 na teološko in 63 na medicinsko fakulteto; kot poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani je imel velike zasluge pri organizaciji slovenskega šolstva

po prevratu in pri ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 tudi naš rojak dr.

Karel Verstovšek, ki ga zato po pravici označujejo za »političnega očeta« ljubljanske univerze; - leta 1999 so 10. septembra v nemškem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato kolajno za najlepše urejeno evropsko mesto; - 11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektarne, kar je seveda pomenilo njeno dokončno zaprtje.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Škorpijon od 24.10. do 22. 11.

Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno – kot kaže, se vam zna zgoditi, da ne boste dobili tistega, kar si že nekaj časa močno želite. A le, če ne boste dovolj previdni. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, ki ji bo žal sledila tudi slaba. Ta bo povezana z vašim ljubezenskim življenjem, zato vas zna res prizemljiti. Sploh, ker tokrat odločitev ne bo lahko in tudi kar tako, mimogrede, ne boste mogli opraviti z njo.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Vsi okoli vas bodo napeti in tečni, vi pa se boste počutili odlično. Ko bodo drugi nergali, boste modro molčali. Ugotavljali boste, da je tako še najbolje. Zato pa si boste v prostem času privoščili vse tisto, kar si že dolgo želite. Splet okoliščin vam bo šel zelo na roke, zato boste še toliko bolj brez slabe vesti privoščili tudi majhne pregrehe. Zadnji tedni so bili precej naporni, zato je res skrajni čas, da se odločite, da vsaj malce izprežete. Tudi zato, ker vas bo na to, da pretiravate, začelo opozarjati telo.

Pogoste bodo težave z očmi in glavoboli, sploh pri tistih, ki delate z računalnikom. Več časa poskušajte preživeti v naravi, pa bo bolje.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Oddahnili si boste, saj bo začetek nečesa novega tekel točno tako, kot ste si želeli. To vam bo vlilo zaupanje v vaše projekte, ki so, resnici na ljubo, kar malo drzni. Dejstvo je, da boste že ob koncu tega tedna vedeli, da ste na pravi poti. In da ovir, če si jih ne boste postavili sami, ne bo več. Končno je prišel čas, ko boste lahko pokrpali tudi svoje finančne luknje. Veliko lažje boste zadihali, verjemite.

Počitek, ki si ga boste privoščili predvsem ob večerih, pa bo nujen. To čutite, kajne? Čez kakšen dan bi vam v njih začela goditi tudi dobra družba. Te pa ne bo, če ne boste ukrepali! V ponedeljek bo res pomemben dan, ki se ga že veselite.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Za vami je čustveno precej naporen teden. Tudi v naslednjih dneh boste le redko nasmejani in dobre volje. Vzrok boste poznali le vi in tisti, ki vas je spravil v tako stanje. S tem, kar je storil, vam je namreč porušil številne vrednote, ki ste jih vedno goreče zagovarjali. Zato se boste težko zadrževali, da ne boste prestrogi z njim.

Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker boste zato sami naredili še več kot doslej. Šport vas še vedno sprošča, kajne? Dobra družba tudi, zato ne zamujajte priložnosti za druženje z iskrenimi prijatelji.

Ribi od 20. 2. do 20. 3. Želeli si boste, da bi se lahko oddahnili in se bolj posvetili sebi. Za vaše najbližje vedno najdete čas, zase pa vse manj. Želja se vam v naslednjih dneh še ne bo povsem uresničila. Vmes bo prav verjetno posegla višja sila, ki bo žal kar nekaj načrtov obrnila na glavo. K sreči se bo vse že do ponedeljka izteklo tako, da ne bo nič narobe. Nikar pa ne čakajte na zadnji dan pri nekem zelo pomembnem poslu.

Raje kakšen dan malo manj spite, da boste le končali. S partnerjem bosta morala razrešiti še nekaj nesporazumov, večino pa sta jih že. Zato bodo, kar se čustev tiče, naslednji dnevi mirni in lepi. Srečni boste tudi, ker imate nekaj zelo iskrenih prijateljev.

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

6. septembra

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Dobro jutro sledi Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Pravljice iz lutkarjevega vozička 10.35 Male sive celice, kviz 11.20 Lottina dobrota, dok. film 11.35 Kako sem videl svet izpod mize, 1/10 12.00 Poročila 12.05 Črno beli časi 12.20 Prava ideja!, posl. odd.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov.

14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Krtji sestrici, ris.

15.50 Olivija, ris.

16.00 Studio Kriškraš, lutke 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Slovenski vodni krog: Kolpa 17.45 Eko utrinki: Izrabljena vozila 17.55 Moji, tvoji, najini, 26/35 18.20 Minute za jezik 18.30 Pujsa Pepa, ris.

18.35 Svetovalka Hana, ris.

18.45 Pim in Pom: Vaška mačka, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi, tv Koper 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: 550 let ljubljanske škofije 00.30 Dnevnik, pon.

00.55 Slovenska kronika 01.10 Vreme, ponovitev 01.15 Šport, ponovitev 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal 07.00 Otroški program sledi Simfonorije, ris.

07.05 Nenavadne zgodbice, ris.

07.10 Ava, Riko, Teo, ris.

07.15 Žanov svet, ris.

07.25 Toni in Boni, ris.

07.30 Pim in Pom, ris.

07.35 Ozi bu, ris.

07.45 Svetovalka Hana, ris.

07.55 Gozdna druščina, ris.

08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 12.10 Dobro jutro 15.40 Legende velikega in malega ekrana: Tone Fornezzi Tof 16.35 Igralci tudi pojejo 16.50 Muzikajeto: Flamenko 17.25 Zgodbe izza obrazov: Helena Žigon, dok. ser.

17.55 Mostovi 18.30 Evropski magazin, tv Maribor 18.45 Ars 360 19.00 Zahodna civilizacija, 3/6 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Angel-A, franc. film 21.25 Nikolajeva ladja, dok. film 22.15 Paraolimpijske igre: Povzetek dneva 22.45 Sodobna družina I., 18/24 23.10 Sinovi anarhije (II.), 4/13 23.55 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris. ser.

07.05 Filip, ris. ser.

07.10 Baonar Oskar, ris. ser.

07.20 Hobonavti, ris. ser.

07.35 Mia in jaz, otr. ser.

08.05 Grda račka, nan.

09.00 Tv prodaja 09.15 Zakon brez ljubezni, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Brezno ljubezni, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Moč usode, nad.

13.00 24 ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.30 Zdravilna moč narave, dok. ser.

14.40 Grda račka, nan.

15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni 17.45 Moč usode, nad.

18.50 Misli zdravo 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Pravkar poročena, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Kralji bega, nan.

23.15 Chuck, nan.

00.10 Razočarane gospodinje, nan.

01.05 Na robu znanosti, nan.

02.00 24ur, pon.

03.00 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva 15.05 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: Kaj je biomasa 18.15 Zlato jabolko, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Festival Graška gora poje in igra 2012, posnetek 1. dela 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Jesen življenja: Valentin Deželak iz Laškega 21.55 Videospot dneva 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Petek,

7. septembra

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Martin in ptičje strašilo: Uspeh 10.20 Bisergora: Za bolezen je zdravilo 10.35 Profesor Pustolovec, poučna odd.

10.55 Izziv, dok. film 11.20 Življenje kot v filmu, 1/3 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet: 550 let ljubljanske škofije 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Kaj govoriš?=So vakeres?

16.00 Marči Hlaček, ris.

16.20 Vremenske uganke: Napovedovanje vremena 16.25 2012, leto nič, 8/12 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Bolnišnica Golnik, 1/2 17.50 Moji, tvoji, najini, 27/35 18.30 Olivija, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.00 Graška Gora poje in igra 2012, 1. del 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub: Taksisti 00.15 Kaj govoriš?=So vakeres?

00.30 Bolnišnica Golnik, 1/2 01.00 Dnevnik, ponov.

01.30 Slovenska kronika 01.40 Vreme, pon.

01.45 Šport 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal 07.00 Simfonorije, ris.

07.05 Nenavadne zgodbice, ris.

07.10 Ava, Riko, Teo, ris.

07.15 Žanov svet, ris.

07.25 Toni in Boni, ris.

07.30 Pim in Pom, ris.

07.35 Ozi Bu, ris.

07.45 Biba se giba, ris.

08.05 Otroški infokanal 10.20 Dobro jutro 12.50 Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dok. film 13.45 Osmi dan 14.15 Izvir(n)i, ponov.

14.40 Alpe, Donava, Jadran 15.05 Knjiga mene briga 15.25 Črno beli časi 15.45 Minute za …, tv Koper 16.20 Žogarija, ponov.

16.50 Odbojka: Kvalif. za EP (Ž), Slovenija:Francija, prenos 19.00 Zahodna civilizacija, 4/6 20.00 Nogomet, kvalif. za SP 2014, Slovenija : Švica, prenos 22.40 Paraolimpijske igre, povzetek dneva 23.10 Tišina, 4/4 00.10 Sin nobelovca, am. film 02.00 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris. ser.

07.05 Filip, ris. ser.

07.10 Mojster Miha, ris. ser.

07.20 Kaja, ris. ser.

07.35 Mia in jaz, otr. ser.

08.05 Grda Račka, nan.

08.55 Misli zdravo, ponov.

09.00 Tv prodaja 09.15 Zakon brez ljubezni, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Brezno ljubezni, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Moč usode, nad.

13.00 24 ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.30 Zdravilna moč narave, dok. ser.

14.40 Grda Račka, nan.

15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24 ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad.

17.45 Moč usode, nad.

18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Potovanje v središču Zemlje, am. film 21.45 24 ur zvečer 22.15 Bilo je nekoč v Ameriki, am. film 23.00 Eurojackpot 23.05 Bilo je nekoč v Ameriki, nad. filma 02.40 24ur, ponovitev 03.40 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Festival Graška gora poje in igra 2012, posnetek 1. dela 11.50 Kuhinjica. Izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja stoječe veslanje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice : Indija, reka Parvati 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Sobota,

Nedelja,

Ponedeljek,

6. septembra 2012

Torek,

Sreda,

8. septembra

9. septembra

10. septembra

11. septembra

12. septembra

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.20 Radovedni Taček 07.35 Iz popotne torbe: Svetila 07.55 Bine: Avto 08.15 Studio Kriškraš: Očistimo krtinico 09.05 Biba se giba, ris.

10.05 Male sive celice, kviz 10.50 Lottina dobrota, dok. film 11.05 Polna hiša živali, nan.

11.40 Vejko v škripcih, norv. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik, ponov.

14.20 Slovenski magazin 14.50 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.45 Ljudje podeželja, dok. ser.

15.55 Moja čudovita dačija, dok. odd.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Obrazi Planinskega polja, 2/2 17.40 Komisar Rex, 10/10 18.30 Ozare 18.40 Olivija, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Poletna noč – 50 let Slovenske popevke 21.35 Dobrodošli pri Rileyjevih, ang. film 23.20 Poročila, šport, vreme 23.50 Maribor 2012 epk 00.10 Oglaševalci (I.), 11/13 01.00 Moja čudovita dačija, dok. odd.

01.55 Ozare 02.00 Dnevnik, ponov.

02.25 Utrip, ponov.

02.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.15 Infokanal

07.00 Rjavi medvedek, ris.

07.05 Pokec, ris.

07.10 Kanopki, ris.

07.15 Aleks v žival. kralj., ris.

07.20 Franček, ris.

07.30 Svetovalka Hana, ris.

07.40 Teo, ris.

07.45 Žanov svet, ris.

07.55 Ava, Rika, Teo, ris.

08.05 Prihaja Nodi, ris.

08.15 Olivija , ris.

08.25 Pri Slonovih, ris.

08.35 Tinček, ris.

08.40 Biba se giba, nan.

09.05 Okec, ris.

09.15 Bali, ris.

09.25 Toni in Boni, ris.

09.30 Gozdna druščina, ris.

09.45 Fračji dol, ris. nan.

10.10 Bacek Jon, ris.

10.20 Dedek v mojem žepu, 47/66 10.35 Dedek v mojem žepu, 48/66 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Graška Gora poje in igra 2012, 1. del 15.30 Tisočkrat močnejša, šved. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Legende velikega in malega ekrana 18.15 Igralci tudi pojejo 18.40 Okec, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Dr. Martin V., 5/8 20.50 Režiser Igor Pretnar v Moskvi, dok. film 21.45 Netopirji, dok. odd.

22.10 Ljudje podeželja, dok. ser.

22.20 Poročila, šport, vreme 22.50 Ars 360 23.00 Stebri zemlje, 8/8 00.00 Slovenski magazin 00.25 Legende velikega in malega ekrana 01.25 Igralci tudi pojejo, ponov.

01.50 Dnevnik, ponov.

02.10 Zrcalo tedna 02.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.05 Infokanal

06.10 Ars 360 06.20 Utrip 06.35 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Mihec in Maja, otr. nan.

10.15 Iz popotne torbe: Svetila 10.35 Radovedni Taček 10.50 Sejalci svetlobe: Pobegla frnikola 11.15 Dedek v mojem žepu: Kozel Grdavš, 47/66 11.25 Dedek v mojem žepu: Popoldanski ples, 48/66 11.35 Sprehodi v naravo, poučna odd.

12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Taksisti 14.40 Maribor 2012, epk 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Bali, ris.

15.55 Bacek Jon, ris.

16.00 Žametek, ris.

16.15 Ali me poznaš, nan.

16.20 Ribič Pepe 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Duhovni utrip 17.35 Od njive do mize, dok. odd.

18.00 Moji, tvoji, najini, 28/35 18.30 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Podoba podobe 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena: Artbeaters, 2/2 00.50 Duhovni utrip 01.30 Slovenska kronika 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Studio križkraž 10.55 Ali me poznaš: Jaz sem jablana jeseni, nan.

11.05 Ribič Pepe 11.30 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Ars 360 12.20 Podoba podobe 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Aleks v vodi, ris.

15.45 Metka in Zverinko Zver, ris.

15.55 Toni in Boni, ris.

16.00 Teo, ris.

16.05 Bine, ris.

16.30 Nenavadne in prismuknjene živali, dok. ser.

16.35 Raca po Lucyjino, igrani film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Ugriznimo znanost 17.40 Ljudje podeželja, dok. ser.

17.55 Moji, tvoji, najini, 29/35 18.20 Minute za jezik 18.30 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito 21.00 Zlati prah nostalgije – prvih 50 slovenske popevke 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Buderus – oljčna vas, dok. odd.

00.35 Ugriznimo znanost 00.55 Dnevnik, vreme, šport, ponov.

01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bine: Čevlji 10.30 Pepi vse ve 10.55 Zlatko zakladko 11.10 Podgana na krovu, igrani film 11.35 Podstrešje, 2/10 12.00 Poročila 12.05 Zlati prah nostalgije – prvih 50 slovenske popevke 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Roli Poli Oli, ris.

15.55 Policaj Črt, ris.

16.05 Male sive celice, pon.

17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Zgodbe izza obrazov: Franci Rogač 17.50 Pogled na…, dok. odd.

18.05 Moji, tvoji, najini, 30/35 18.35 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Poroka po turško, nem. film 21.40 Ižanska pravda, igrani film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, poslov. odd.

23.35 Glasbeni večer 00.30 Zgodbe izza obrazov: Franci Rogač, 5/5 01.00 Dnevni, vreme, šport 01.25 Slovenska kronika 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

08.10 Skozi čas 08.20 Pogledi Slovenije 09.45 Bolnišnica Golnik, 1/2 10.15 Osmi dan 10.55 Gorsko kolesarstvo, SP, olimpijski kros (Ž), prenos 13.15 Slovenski utrinki 13.55 Formula 1, velika nagrada Italije, kvalif., prenos 15.10 Kajak kanu na divjih vodah, evropsko mladinsko in U23 prvenstvo, slalom, prenos iz Solkana 17.10 Gorsko kolesarstvo, sp, olim. kros (M), posn.

19.10 Slovenci po svetu, tv Maribor 20.00 Margot, ang. tv film 21.25 Paraolimpijske igre: Povzetek dneva 21.55 33/45, sobotna glas. noč: The Dubliners 00.15 Med valovi, tv Koper 00.40 Brane Rončel izza odra, ponov.

02.30 Zabavni infokanal.

06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser.

07.05 Mumu, ris. ser.

07.10 Waybuloo, ris. ser.

07.35 Veseli avtobuski, ris. ser.

07.40 Kopalčki, risanka 07.55 Igra vlog, zab. ser.

08.00 Moji žepni ljubljenčki, ris. ser.

08.15 Jagodka, ris. ser.

08.40 Pingvini v vesolju, ris. ser.

09.05 Monsuno, ris. ser.

09.30 Miki Miška, izob. ser.

09.55 Tom in Jerry, ris. ser.

10.05 Castle, nan.

10.55 Razočarane gospodinje, nan.

11.50 Zvezde pred kamero, res. ser.

12.50 Opremljamo za najemnike, dok. ser.

13.20 Kuharski mojster, res. ser.

14.20 Slepa priča, amer. film 16.00 Franklin in Bash, amer. naniz.

16.55 Moja mala navihanka, am. film 18.50 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Avatar, amer. film 23.00 Številka 23, am. film 00.55 Morilski roj, amer. film 02.40 24ur, ponov.

03.40 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja Stoječe veslanje 09.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.10 Ujemi sanje, glasbena oddaja 11.10 Oglasi 11.15 Dotiki gora: Mala Mojstrovka 11.35 Kultura na dlani: Evropska prestolnica kulture 2012, informativna oddaja 12.30 Videospot dneva 12.35 Prodajno TV okno 12.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: Kaj je Biomasa 18.15 Ustvarjalne iskrice (26) 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Zogarija, otroška športna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2046 VTV magazin, regionalni informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Videospot dneva 20.30 Festival Vurberk 2012, posnetek 23.00 Jutranji pogovori 00.30 Prodajno TV okno 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila

08.20 Skozi čas 08.50 Globus 09.20 Minute za…, tv Koper 09.55 Žogarija 10.20 Zgodbe izza obrazov: Helena Žigon 10.50 Biseri glasbene prihodnosti, 1. del 11.50 Čudežne goslice, koncert 13.00 Slovenski magazin 14.00 Formula 1, velika nagrada Italije, prenos 15.45 Gorsko kolesarstvo, sp, olim. kros (Ž), posn.

16.50 Odbojka, kvalif. za ep (Ž), Slovenija – Belgija, prenos 19.30 Športni magazin 19.55 Žrebanje lota 20.10 Jadranska srečanja, prenos iz Biograda 22.00 Paraolimpijske igre: Povzetek dneva 22.30 Gonzo, dok. odd.

00.30 Zmaj, igrani film 00.50 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser.

07.05 Mumu, ris. ser.

07.10 Waybuloo, ris. ser.

07.35 Veseli avtobuski ris. ser.

07.40 Kopalčki, ris. ser.

07.55 Igra vlog, zab. ser.

08.00 Moji žepni ljubljenčki,ris. ser.

08.15 Jagodka, ris. ser.

08.40 Pingvini v vesolju, ris.

09.05 Monsuno, ris.

09.30 Miki Miška, izob. ser.

10.00 Castle, nan.

10.55 Razočarane gospodinje, nan.

11.45 Zvezde pred kamero, res. ser.

12.45 Opremljanje za najemnike, dok. ser.

13.15 Kuharski mojster, res. ser.

14.15 Umor v svetu mode, kanad. film 16.00 Franklin in Bash, amer. nan.

16.55 Flicka, am. film 18.40 Čista desetka, intervju 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Noč v muzeju 2, ang. am. film 22.05 Zravsal sem Ernesta hemingwaya, am. film 00.30 Spomini nevidnega moža, am. film 02.25 24ur, ponovitev 03.25 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, Stoječe veslanje 09.40 Oglasi 09.45 2045. VTV magazin 09.00 Kultura, informativna oddaja 10.10 Dotiki gora: Mala Mojstrovka 10.30 2046. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Vabimo k ogledu 11.00 Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec 12.00 Festival Graška gora poje in igra 2012, posnetek 1. dela 13.15 Kuhinjica, tedenski izbor 14.05 Prodajno TV okno 14.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Zogarija, otroška športna odd.

18.30 Ustvarjalne iskrice (26) 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Pop corn, glasbena oddaja, ponovitev 19.55 Oglasi 20.00 Jutranji pogovori 21.30 Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 22.30 Kultura na dlani: Evropska prestolnica kulture 2012 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

07.00 Otroški program sledi Simfonorije, ris.

07.05 Nenavadne zgodbice, ris.

07.10 Ava, Riko, Teo, ris.

07.15 Žanov svet, ris.

07.25 Toni in Boni, ris.

07.30 Pim in Pom, ris.

07.35 Ozi Bu, ris.

07.45 Biba se giba, ris.

08.05 Otroški infokanal 10.20 Dobro jutro 12.55 Med valovi, tv Koper 13.20 Moja čudovita dačija, dok. odd.

14.20 Režiser Igor Pretnar v Moskvi, dok. film 15.10 Kaj govoriš?=So vakeres?

15.30 Paraolimpijske igre: Zaključek, posn.

16.30 Dober dan Koroška 17.00 Rim, odprto mesto, dok. odd.

18.00 Prava ideja 18.30 To bo moj poklic 19.00 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Diana Damrau, božanska diva, nem. film 20.50 Opevani Pariz, dok. odd.

21.45 Izgnanstvo, 1/2 23.10 Peklenski izbor, ponovitev 00.00 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Medvedek Benjamin, ris.

07.10 Mojster Miha, ris.

07.20 Kaja, ris.

07.35 Raziskovalka Dora, ris.

08.05 Grda Račka, ris.

09.00 Tv prodaja 09.15 Zakon brez ljubezni, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Brezno ljubezni, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Moč usode, nad.

13.00 24ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.30 Zdravilna moč narave, dok. ser.

14.40 Grda račka, nan.

15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni 17.45 Moč usode, nad.

18.50 Ljubezen skozi želodec, recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Ljubezen, poroka, zakon, am. film 21.40 24ur zvečer 22.10 Na trdnih tleh, nan.

23.05 Chuck, nan.

00.00 Razočarane gospodinje, nan.

00.55 Na robu znanosti, nan.

01.50 24ur, ponov.

02.50 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Strokovnjak svetuje: Naučimo se učiti 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Festival Vurberk 2012, posnetek 22.30 Regionalne novice 3 22.35 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.05 Prodajno TV okno 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

07.00 Simfonorije, ris.

07.05 Nenavadne zgodbice, ris.

07.10 Ava, Riko,Teo, ris.

07.15 Žanov svet, ris.

07.25 Toni in Boni, ris.

07.30 Pim in Pom, ris.

07.35 Ozi Bu, ris.

07.45 Biba se giba, ris. nan.

08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.40 Dobro jutro 14.05 Peklenski izbor 14.55 Poletna noč, 50 let Slovenske popevke 16.25 Netopirji, dok. odd.

16.55 Mostovi 17.30 Glasnik 17.55 Bolnišnica Golnik, 1/2 18.30 Zahodna civilizacija, 5/6 19.20 Žrebanje Astra 19.30 Nogomet, kvalif. za sp 2014, Norveška : Slovenija, prenos iz Osla 22.15 Sramota, avstralski film 00.10 Brane Rončel izza odra 01.40 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Medvedek Benjamin, ris.

07.10 Balonar Oskar, ris.

07.20 Hobonavti, ris.

07.35 Raziskovalka Dora, ris.

08.05 Grda račka, nan.

09.00 TV prodaja 09.15 Zakon brez ljubezni, nad.

10.10 TV prodaja 10.40 Brezno ljubezni, nad.

11.35 TV prodaja 12.05 Moč usode, nad.

13.00 24ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.30 Zdravilna moč narave, dok. ser.

14.40 Grda račka, nan.

15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad.

17.45 Moč usode, nad.

18.50 Misli zdravo 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Castle, nan.

22.00 24ur zvečer 22.30 Precej legalno, nan.

23.25 Chuck, nan.

00.20 Razočarane gospodinje, nan.

01.15 Na robu znanosti, nan.

02.10 24ur, ponov.

03.10 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Popotniške razglednice: Indija, reka Parvati 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca Pokraculja, gledališka predstava za otroke 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2047. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Oglasi 20.30 To bo moj poklic: Stavbni steklar in steklopihalec - 2. del, izobraževalna oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Živeti sanje: Majda Golubovič, kontaktna oddaja o vedeževanju 22.15 Vabimo k ogledu 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

07.00 Bali, ris.

07.10 Nenavadna zgodbica, ris.

07.15 Ava, Riko, Teo, ris.

07.25 Žanov svet, ris.

07.35 Pim in Pom, ris.

07.40 Ozi Bu, ris.

07.45 Biba se giba, ris. nan.

08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 12.05 Dobro jutro 15.35 Duhovni utrip 15.55 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.20 Na vrtu, tv Maribor 16.50 Črno beli časi 17.05 Ugriznimo znanost 17.30 Mostovi 18.00 Glasnik 18.25 Evropski magazin 18.40 Maribor 2012, epk 19.00 Zahodna civilizacija, 6/6 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Poletni koncert, ponov.

22.05 Stara šola kapitalizma, srbski film 00.10 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Radovedni Jaka, ris.

07.05 Filip,ris.

07.10 Balonar Oskar, ris.

07.20 Kaja, ris.

07.35 Raziskovalka Dora, ris.

08.05 Grda račk, nan.

08.55 Misli zdravo 09.00 Tv prodaja 09.15 Zakon brez ljubezni, nad.

10.10 Tv prodaja 10.40 Brezno ljubezni, nad.

11.35 Tv prodaja 12.05 Moč usode, nad.

13.00 24 ur ob enih 14.00 Norišnica v Clevelandu, nan.

14.40 Grda račka, nan.

15.35 Brezno ljubezni, nad.

16.35 Zakon brez ljubezni, nad.

17.00 24ur popoldne 17.10 Zakon brez ljubezni, nad.

17.45 Moč usode, nad.

18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Čista desetka, nan.

21.00 Zdravnikova vest, nan.

21.55 24ur zvečer 22.25 Na kraju zločina, nan.

23.20 Chuck, nan.

00.15 Razočarane gospodinje, nan.

01.10 Na robu znanosti, nan.

02.05 24ur, pon.

03.05 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2047. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.05 To bo moj poklic: Stavbni steklar in steklopihalec - 2. del, izobraževalna oddaja 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (27) 18.20 Žogarija, otroška športna oddaja 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

PRIREDITVE

6. septembra 2012

Knjižne novosti Dubosarsky, Ursula: Izdaja V zasebni šoli v Sydneyju se leta 1967 zgodi nenavadno in nerazložljivo izginotje učiteljice. Enajst učenk, starih enajst let je njihova učiteljica, gospa Renshaw, pogosto peljala na sprehod oziroma na krajši izlet v park. Tam jih je zaposlila s pisanjem pesmi, včasih pa jih je posedla pod figovec, da bi prisluhnile Morganu. Morgan je bil vrtnar v parku in učiteljica, ki se je z njim tudi med poukom večkrat na skrivaj srečala, jim je razložila, da Morgan piše tudi pesmi in veliko ve o življenju in naravi. Tudi tistega prekrasnega sončnega dne, ko se je zgodilo izginotje, je učiteljica svoje učenke odpeljala v park. Odpelja-

dravniku povedal, kako Andrej slabo skrbi za svoje zobe. Po zobozdravnikovem povabilu, Andrej z mamico res obišče zobozdravnika, ki mu popravi zobe in mu razloži ga posvari, kaj se bo zgodilo, če ne bo redno čistil svojih zob in pazil nanje. Na mestu, kjer je bil včasih zasidran Mlečko, pa kmalu pokuka ven stalni zob Zmago. Ker se je Zmagu godilo mnogo lepše kot Mlečku, se je zobozdravnik odločil in Mlečka vrnil Andreju. Tako je tudi Andreju zobna vila lahko prinesla darilce, ki si ga zasluži vsak otrok, ki pridno skrbi za svoje zobe, ko mu izpade prvi mlečni zob.

Tej zgodbici, ki vsebuje tudi kar nekaj koristnih napotkov in nasvetov o naši skrbi za zobe in o zobozdravnikih pa sledi še bolj strokovni oziroma poučni del. Ta del govori o zgradbi zoba, o sredstvih in pripomočkih za nego zob, o zgodovini zobozdravstva, o nekdanjih domačih zdravilih in izvemo nekaj zanimivosti o vsem, kar je povezano z zobmi.

Lebeaume, Joel in Clement: Želiš izvedeti?

la jih je v park, da bi razmišljale o smrti. Tam jih je že čakal Morgan.

Odpeljal jih je po skalnati obali do odprtine v skali in naenkrat so se znašle v globoki, črni in mokri jami.

Morgan in učiteljica sta jim hotela pokazati slike na stenah jame stare tisoče in tisoče let. Dekleta niso videla na stenah nič. Bilo jih je strah, bilo jim je hladno, niso hotela vstopiti, upirale so se. Ampak zunaj ni smela ostati nobena. Kmalu so se opotekaje in prestrašene splazile skozi ozek prehod iz jame in se vrnile nazaj v svet, ki jim je bil znan. Vse so bile lačne in noge so jih bolele. Najprej so samo čakale, da se vrneta učiteljica in Morgan, potem so ju začele iskati in klicati. Ves čas so nekako pričakovale, da bodo zagledale učiteljico, a je ni bilo nikjer in ni od nikoder prišla. Dekleta so vedela, da kar koli bodo naredile, bo narobe. Morale so se vrniti v šolo, brez učiteljice in nihče ni smel izvedeti za njihov izlet z Morganom. To je bila njihova skrivnost, učiteljica jim je rekla, da o tem ne smejo govoriti. Nihče ni mogel razumeti, kako so se lahko vrnile same. Želeli so vedeti, kaj so počele, kako in zakaj so se ločile od učiteljice?! Dekleta pa so bile žalostne, osramočene, premražene do srca. In samo one so vedele, kaj se je dogajalo tistega dne.

Kraljič, Helena: Zobek Mlečko pri zobozdravniku Zobek Mlečko je bil eden izmed zob v ustih sedemletnega Andreja.

Fant si ni hotel umivati zob. Mlečku se je godilo najslabše, bil je že pošteno gnil in še okrušen povrhu.

Zobje so vsi skupaj Andreja jezili in ga opozarjali na svoje slabo počutje, a nič ni pomagalo. Mlečko je bil v taki stiski, da je neke noči čisto zares odšel, kar pobegnil je iz Andrejevih ust. Ni mu preostalo drugega kot da poišče pomoč pri zobozdravniku. Mlečko je zoboz-

V tej poučni knjigi boste dobili podrobne razlage in odgovore profesorice Kolarjeve in profesorja Sivca, ki vam zaupata tudi veliko zanimivosti in anekdot o delovanju kar 250-ih naprav in strojev, ki nas, nekatere bolj druge malo manj pogosto, spremljajo skozi življenje. Pomembno je, da vemo, kako delujejo! Na koncu knjige je

še zelo koristen slovar, ki pojasnjuje nevsakdanje pojme.

Tako lahko med drugim izveste: Kaj je in kako sploh deluje internet?, Kakšna je razlika in kako letijo baloni in zrakoplovi?, Kakšen je naš biometrični potni list, zakaj mora biti tak?, Kako lahko upravljaš letečega zmaja?, Kaj vse zmore kirurški robot?, Je elektronsko sojenje res pravično, natančno?, Kako delujejo tekoče stopnice? in še in še. n Pripravila: Edita Prah Šincek

CITY CENTER Celje

• četrtek, 6. 9., od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 9. 9., 11.00 pravljične urice v Džungli - Zares zelo,zelo,zelo velik dinozaver do nedelje, 9. 9., Drogerija Mueller in grad Faber-Castell • četrtek,13. 9., in petek, 14.

9. Jesenska modna revija • od 27. 8., Moja vesela nakupovalna vrečka • vabljeni na karting

Kdaj - kje - kaj VELENJE

13.30

16.00

16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 19.00 Dvorana Centra Nova Mladinski kabaret Žabe – Trianglov poletni večer 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče – komična drama Koncert

Četrtek, 6. septembra Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice Mladinski center Velenje Turnir v namiznem tenisu in Mi poveš nekaj v španskem jeziku?

16.00 Šolski center Velenje – Višja strokovna šola Informativni dan 18.00 Knjižnica Velenje Delavnica: Za boljše javno nastopanje 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave in instalacije Laibach Kunst – Gluck Auf!

Petek, 7. septembra 17.00

21.00

Obisk v Mariboru Obisk predstave Faust eMCe plac Klubski večer Cankarjeva ulica Bolšji sejem Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Velenjsko jezero Hrčkanje – vodni zorbing eMCe plac Klubski večer

Nedelja, 9. septembra 14.00 Vovkov mlin v Vinski Gori Mlinarska nedelja 16.00 Velenjsko jezero

Hrčkanje – vodni zorbing

Ponedeljek, 10. sept.

Šoštanj – September je v Šoštanju mesec prireditev, ki so se začele že kar s prvim dnem, vrhunec pa bodo doživele v času praznika občine 30. septembra. Prireditve organizirajo Občina Šoštanj, Zavod za kulturo, Športna zveza, krajevne skupnosti in društva. Poleg prireditev se bodo ta mesec v Šoštanju zvrstila tudi številna tekmovanja, športna in zabavna.

Letošnja novost med prireditvami je Veselo v jesen. Gre za tridnevno dogajanje, ki bo v drugi polovici meseca potrekalo ob Šoštanjskem jezeru.

V teh dneh se bo našlo kaj zanimivega za vse generacije Šoštanjčanov, tako za otroke kot starejše.

Torek, 11. september 16.00 in 17.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus

Sreda, 12. septembra

Sobota, 8. septembra 8.00

8.00

16.00

21.00

September mesec prireditev

16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo – filmski večer z Nejcem 18.00 Velenjski grad Odprtje fotografske razstave Narava (Pikin festival 2012) 12.15. Visoka šola za varstvo okolja, Velika predavalnica Predavanje: prof. dr. Sandra Azevedo (Brazilija): Toksične cianobakterije v Latinski Ameriki

n mkp

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 7. septembra

20. 00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih

Finale Šmartno išče talent in zaključek 6. poletnega festivala ''Poletje pod kozolcem 2012''; glasbeni gostje Preprosto črni in Eva Boto

KINO VELENJE • SPORED LEDENA DOBA 4: CELINSKI PREMIKI (Ice Age 4: Continental Drift) – sinhroniziran. Animirana družinska pustolovščina, 94 minut. Režija: Steve Martino, Mike Thurmeier. Slovenski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, Sebastijan Cavazza, Katja Ajster, Naja Končar, Alenka Kozolc Gregurič, Nina Valič, Sanja Zalar, Rok Kuntner, Primož Ekart, Uroš Maček idr.

Petek, 7. 9., ob 18.00 Sobota, 8. 9., ob 18.00 Nedelja, 9. 9., ob 16.00 Pikin kino Stari prijatelji Sid, Manny in Diego se morajo podati na novo pustolovščino, ko celinski premiki spremenijo podobo sveta. Potujoči na velikanski ledeni gori se skušajo vrniti domov, toda morska prostranstva so polna nevarnih avantur, divjih piratov, pogubnih morskih siren in srhljivih morskih pošasti. Zvesti mamut Manny je odločen, da se kljub vsem težavam vrne k družini, čemerni tiger Diego se prvič zaljubi, čudaški lenivec Sid pa kot vedno skrbi za kaos in zabavo.

FANT S KOLESOM (Le gamin au vélo) Družinska

melodrama, 86 minut. Režija: Jean-Pierre in Luc Dardenne.

Igrajo: Cécile de France, Thomas Doret, Jérémie Renier, Olivier Gourmet, idr.

Petek, 7. 9., ob 19.00 – mala dvorana Sobota, 8. 9., ob 19.00 – mala dvorana Nedelja, 9. 9., ob 10.30 Pikin kino Nedelja, 9. 9., ob 20.15 Dvanajstletni Cyril ima samo en cilj: najti očeta, ki ga je zapustil v sirotišnici. Po naključju spozna frizerko Samantho, ki privoli, da vikende preživlja pri njej. Cyril sprva ne prepozna ljubezni, ki jo do njega čuti Samantha; ljubezni, ki jo obupano potrebuje, da bi pomirila njegov bes. Priznani belgijski režiserski tandem se v svojem zadnjem delu – preprosti, a čustveno siloviti zgodbi o osamljenem fantu – vrača k temam starševstva, zaupanja in ljubezni, hkrati pa ustvari svoj najbolj optimističen in priljuden film.

POPOLNI SPOMIN (Total Recall) Akcijska ZF pustolovščina, 121 minut.

Režija: Len Wiseman. Igrajo: Kate Beckinsale, Bryan Cranston, Colin Farrell, Jessica Biel, Bill Nighy, Ethan Hawke, John Cho, Bokeem

Woodbine, idr.

Petek, 7. 9., ob 20.00 Sobota, 8. 9., ob 20.00 Nedelja, 9. 9., ob 18.00 Režiser akcijskih spektaklov Podzemlje in Umri pokončno 4 predstavlja novo različico kultnega filma iz 90-ih let, kjer v futurističnem svetu bližnje prihodnosti spoznamo povsem običajnega tovarniškega delavca Douga. Da bi si popestril monotoni vsakdanjik, se odloči obiskati korporacijo Recall, kjer človeku vsadijo spomin o neverjetnih dogodivščinah. Toda postopek se ponesreči in Doug se znajde na begu pred oblastmi in ženo, ki ga naenkrat želi pokončati.

Doug počasi spoznava resnico o svoji pravi identiteti in se naposled znajde sredi neizprosne vojne med skorumpirano oblastjo in uporniki.

KONCERT (Le Concert) Komična drama, 119 minut. Režija: Radu Mihaileanu. Igrajo: Alexei Guskov, Mélanie Laurent, Dmitri Nazarov, François Berléand, Valeri Barinov, Miou-Miou, Anna Kamenkova, Jacqueline Bisset, idr.

Ponedeljek, 10. 9. ,ob 20.00 Andrei Filipov je bil genij in sloviti dirigent najznamenitej-

šega ruskega orkestra, teatra Bolšoj. Ko pa ni hotel odpustiti židovskih glasbenikov, so ga komunisti na vrhuncu slave vrgli iz službe. Padel je v depresijo, se zatekel k pijači – in zdaj, pri petdesetih, dela v Bolšoju kot čistilec. Nekega dne pa prestreže telefaks, ki vabi bolšojski orkester v Pariz, in na misel mu pride nora ideja: zbral bo svoje stare prijatelje, nekdanje glasbenike, ki se v Moskvi komaj preživljajo kot taksisti, trgovci z bolšjih trgov, snemalci zvočnih efektov za pornografske filme … in namesto povabljencev bodo odpotovali oni. Res zbere pestro druščino nekdanjih članov velikega orkestra, ki se pod krinko pravega Bolšoja odpravijo v Pariz, da bi prelisičili usodo in se maščevali!

Naslednji vikend, od 14. 9. do 17. 9. napovedujemo: Pikino premiero animirane pustolovščine POGUM, akcijsko avanturo VZPON VITEZA TEME, romantično komedijo SLEPE STENE, v nedeljo, 16.9. v piikinem kinu POGUM in RDEČI SLON ter v ponedeljek,17.9. v filmskem gledališču dokumentarec GLORIJA KURB.

21

Srečanje sosedov v dolini mlinov Velenje, Dobrna, 9. septembra – To nedeljo bodo v Dolini mlinov, slikoviti dolini na meji med občinama Velenje in Dobrna, spet pripravili tradicionalno narodopisno prireditev, ki vsako leto privabi več obiskovalcev. Letos, na tokrat že šesti Mlinarski nedelji, pričakujejo okoli 1000 obiskovalcev. Prireditev se bo začela ob 14.30, program pa pripravljajo člani Kulturno-umetniškega društva (KUD) Dobrna in Turističnega društva (TD) Vinska Gora v sodelovanju z ostalimi društvi iz obeh krajev.

Organizatorji bodo pet zgornjih mlinov okrasili z jesenskimi aranžmaji. Ob sprehodu po dolini mlinov bosta pri vsakem mlinu voditelja (Mateja Učakar iz TD Vinska Gora in Jaro Tašler iz TD Dobrna) predstavila zgodovino mlina. Pevci in godci iz Dobrne, Vinske Gore in okolice bodo izvedli krajši kulturni program. Bogat kulturni program bo tudi ob spodnjem Vovkovem mlinu, kjer bodo lahko obiskovalci ob stojnicah degustirali kulinariko iz teh krajev. Mladi kulturniki bodo odigrali krajšo igrico. Tudi letošnja izvedba Mlinarske nedelje bo potekala z geslom »Srečanje soseske«.

Tradicionalno se bodo na prireditvi srečali župani občin Dobrna, Žalca in MO Velenje in si izmenjali simbolična darila. n bš

Koledar imen September/Kimavec

6. Četrtek Zaharija

7. Petek Regina

8. Sobota -

Marija, Manca

9. Nedelja Peter

10. Ponedeljek Nikolaj

11. Torek -

Emilijan

12. Sreda -

Gvido, Valerija

Lunine mene

8.

septembra, ob 15.15, zadnji krajec

Naš ­čas, 6. 9. 2012, barve: ­CMYK, s­ tran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov.

Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

6. septembra 2012

RADIO VELENJE ČETRTEK, 6. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 7. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 8. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 9. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 10. sept.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 11. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 12. septembra

Nagradna križanka FKPV Celje

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

Erik Jurkovnik, Šoštanj, Ravne 95 b in Barbara Gorenc, Cerknica, Rakek, Ljubljanska cesta 20; Mladen Djordjić in Tamara Jurkić, Šoštanj, Lokovica 14 d.

SMRTI

:)

Študiraj na FKPV!

INFORMATIVNI DAN

6. in 20. september 2012

Marija Topolšek, roj. 1934, Šoštanj, Cankarjeva cesta 23; Danijela Dobnik, roj. 1936, Velenje, Stanetova cesta 28; Ana Kotnik, roj.1927, Velenje, Jenkova cesta 27; Ida Zajec, roj. 1922, Velenje, Tomšičeva cesta 3; Vidomir Duronić, roj. 1954, Velenje, Kersnikova cesta

17; Alojzija Komar, roj. 1934, Velenje, Tomšičeva cesta 51; Franc Kožuh, roj.

1938, Vojnik, Arclin 13; Bernard Bračič, roj. 1933, Velenje, Paka pri Velenju 39 c; Anton Brusnjak, roj. 1936, Šoštanj, Topolšica 171; Marija Pfeifer, roj. 1928, Rečica ob Savinji, Nizka 26; Marija Korotaj, roj. 1922, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 35 a; Jožef Brinovšek, roj. 1928, Šoštanj, Koroška cesta 48; Alojz Repotočnik, roj. 1938, Polzela, Andraž nad Polzelo 31; Viktor Auberšek, roj. 1937, Velenje, Paški Kozjak 28; Frančiška Šmigovec, roj. 1948, Braslovče, Letuš 103 c; Boris Majsen, roj. 1972, Šoštanj, Florjan 278; Pavla Sotler, roj. 1934, Velenje, Šenbric 44.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 27. avgusta 2012 do 2. septembra 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. avgusta 2012 do 2. septembra 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 17. septembra 2012 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo 3 nagrade (torba, poslovnik in pisalo, poslovnik).

Naš ­čas, 6. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

OBVEŠČEVALEC

6. septembra 2012

mali OGLASI HIŠO v Šmartnem ob Paki prodam.

Gsm: 041 526 708

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

RAZNO

NUDIM

SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

IŠČEM SOPLESALKO, staro od 50 do 60 let, za plesni tečaj iščem. Gsm: 041 325 723

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

KUPIM manjši rabljeni hladilnik z eno predalnim zmrzovalnikom. Gsm: 041 969 210 ZA SIMBOLIČNO ceno prodam 750 kosov nerabljene strešne kritine Kikinda (11 kosov je kvadratni meter). Gsm: 031 391 309.

BIVALNI gliser, pet ležišč, wc-tuš kabina, dve kabini, letnik 2007, odlično ohranjen, prodam po posezonski ceni 35.000 evrov (gotovina). Možna menjava – v tem primeru je cena 45.000 evrov. Gsm: 041 714 488

DEŽURSTVA prodam. Gsm: 041 970 577 BIKCA, čb, starega 14 dni prodam.

Gsm: 031 266 194 KOZLIČKE stare 4 mesece prodam.

Tel.: 05 176 99 22, po 14.00 uri.

VOZILA FIAT PUNTO Grande, letnik 2007, 64.000 km, modre barve, zelo lepo ohranjen. Klima, pot. računalnik, prodam za 5300 evr.

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

NEPREMIČNINE

ŽIVALI

V VINSKI GORI, na sončni legi, prodamo 5.908 m2 veliko zemljišče, od tega 1.700 m2 komunalno urejene zazidljive površine, na parceli je tudi bivalni vikend s kletjo in vsemi komunalnimi priključki. Gsm: 031 318 101, po 16. uri.

KUPIM teličko mesnate pasme, staro od 10 dni do 2 mesecev. Gsm: 041 219 676 BIKCA limuzin, težkega 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931 TELIČKO pasme šarole, staro 10 dni

23

Nagrajenci križanke »Kemična čistilnica Polak«, objavljene v tedniku Naš čas, dne 23. avgusta, so: •

Jožica Praznik, Šlandrova 10, 3320 Velenje; • Zofija Rotovnik, Lipa 51, 3320 Velenje; • Sonja Tanšek, Jurčičeva 4, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za koriščenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: ČIŠČENJE OBLAČIL

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE • 3-sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, 4. nad., 76 m2, zgrajeno 1982. Cena 80.000 evr.

• hišo v Gornjem gradu, 200 m2, pritličje, klet in mansarda, obnovljeno 2004, zemljišče 1300 m2.

Cena 130.000 evr.

• 2-sobno stanovanje na Goriški, Velenje, 5. nad., 62 m2, zgrajeno 1978. Cena 59.000 evr.

• PRODAMO NOVOGRADNJO RAZGLEDI OB PAKI, Velenje, v sedmih etažah, začetek gradnje 2012, vseljivo sept. 2013, velikosti stanovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI 8. – 9. 9. , Matej Strahovnik, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

www.nascas.com ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babica, prababice in sestre

IDE ZAJEC s Tomšičeve ceste 3, Velenje

V SPOMIN

21. 11. 1922 – 26. 8. 2012

5. septembra sta minili dve leti žalosti, odkar se je poslovil naš dragi mož, oče, dedi, brat, sin, svak in tast

Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

SLAVKO VOH Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Še težje je izgubiti ga za vedno.

A najtežje je živeti brez njega …

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Centra starejših Zimzelen Topolšica, g. župniku Janku Rezarju za lepo opravljen obred, govorniku g. Dragu Kolarju, pevcem, izvajalcu zaigrane »Tišine«, Društvu upokojencev Velenje in Pogrebni službi Tišina Velenje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni

Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižgete svečo in se z lepo mislijo spomnite nanj.

Njegovi najdražji

ZAHVALA Zapustila nas je

DANIELA – DANICA DOBNIK

ZAHVALA

roj. HRAMEC iz Velenja, Stanetova cesta 28

Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedija in pradedija

7. 8. 1936 – 25. 8. 2012

STANISLAVA ROGLŠKA, PUŠNERJEVEGA DEDIJA iz Zavodenj

23. 9. 1932 – 29. 8. 2012 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ko ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu msgr. Jožetu Pribožiču, govornicama gospema Kotnik in Sovič za ganljive besede slovesa, LD Velunja, Oktetu Zavodnje in rogistom ter Pogrebni službi Morana.

Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.

Vsi njegovi

Besed, ki bi zmogle kar koli spremeniti, ni! Tudi ne dejanj!

So pa besede, ki blažijo, in dejanja, ki pomagajo!

Hvala vsem za izkazano pomoč ob izgubi drage mame. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, govorniku g.

Dragu Semetu, g. Petru Lazarju, dr. med., Bolnišnici Topolšica, predragim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem.

Mami, nikoli te ne bomo pozabili!

Tvoja toplina in ljubezen bo vedno z nami! Žalujoči vsi njeni!

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, ljubeče mame in zlate ome

MARIJE TOPOLŠEK

ZAHVALA

roj. VRČKOVNIK iz Šoštanja

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka

17. 9. 1934 – 26. 8. 2012

BERNARDA BRAČIČA iz Pake pri Velenju

13. 4. 1933 – 26. 8. 2012 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo patronažni službi ZD Velenje in osebju intenzivne nege Bolnišnice Topolšica.

Hvala rudarski častni straži in godbi Premogovnika Velenje, govorniku g. Kolarju in pevcem za zapete pesmi v slovo ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, številnim prijateljem in znancem, ki ste se tako množično poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano lepo cvetje, sveče in sv. maše. Velika zahvala pa velja njenemu osebnemu zdravniku g. Petru Lazarju, dr. med. iz ZD Šoštanj, za dolgoletno zdravljenje, g. Janezu Polesu, dr. med., g. Rožiču, dr. med., ter medicinskim sestram v Bolnišnici Topolšica za vso skrb in nego, ki so jo nudili pokojni ob hospitalizaciji pri njih. Hvala Renatinim sodelavcem iz »Merkatorja« v Velenju in Šoštanju, Bojaninim sodelavcem in sindikatu iz Term Topolšica. Enaka zahvala velja tudi PGD Šoštanj, Vlasti in Romani za nudeno pomoč. Hvaležni smo govorniku Borisu Goličniku za lep poslovilni nagovor in ravenskim pevcem za občuteno in lepo odpete pesmi. Iskrena zahvala pa velja g. župniku Jožetu Pribožiču za nagovor, opravljen pogrebni obred in darovano mašo zadušnico. Zahvaljujemo se tudi praporščaku DU Šoštanj za poslednji častni pozdrav. Hvala vsem za poslana pisno izražena sožalja.

Žalujoči: Mož Franc, hčeri Renata in Bojana z družinama, vnuki Maja, Denis in Marko ter brat Silvo z družino

Naš ­čas, 6. 9. 2012, barve: ­CMYK, s­ tran 24

»Igrišče za malčke in starčke …« Otvoritev in blagoslov v Športnem parku Šentilj Vesna Glinšek

... Torej je to, kot je poudaril predsednik sveta Krajevne skupnosti Šentilj Janez Podbornik, igrišče za vse in vsakogar. V počastitev krajevnega in farnega praznika so se sicer v Šentilju že dva tedna vrstile razne prireditve, kot piko na i pa so v petek popoldan pripravili otvoritev in blagoslov novih objektov s slavnostno sejo v že omenjenem Špor-

tnem parku Šentilj. »Pravzaprav so se nam skoraj vse želje uresničile.

Naredili smo novo odbojkarsko igrišče, obnovili sanitarne prostore, razširili in asfaltirali parkirišče pod igriščem, nabavili novo sistemsko igralo za otroke …,« je še izpostavil Podbornik, ki je prepričan, da njihov park ne bo popolnoma končan nikoli, saj se jim v Šentilju vedno znova porajajo nove ideje, kaj bi še lahko postorili, dodali vanj.

Sicer pa so lahko ta trenutek zadovoljni, saj jim je s pomočjo sredstev, ki so jih dobili na razpisu Fundacije za šport Republike Slovenije (27.000 evrov), Mestne občine Velenje (20.000 evrov), najemnin in raznih donatorjev uspelo dograditi igrišče. Veliko so z udarniškim delom pripomogli tudi krajani sami.

Denarja jim je zmanjkalo le za preplastitev košarkarskega igrišča z umetno gumo, kar pa bodo naredili

Prejemniki grba Krajevne skupnosti Šentilj (manjka Drago Kolar).

Praznovala 90-letnico Prejšnji petek je bilo pri Roglškovih v Zavodnjah zelo slovesno.

Mama Marija Roglšek oziroma Micka, kot jo kličejo domačini, je praznovala 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji poleg najbližjih

domačih in sorodnikov ter sosedov voščili še predstavniki Krajevne skupnosti Zavodnje, Medobčinsko društvo invalidov Šoštanji, Krajevna organizacija Rdečega križa Zavodnje, Zveza borcev in Društvo

upokojencev Šoštanj. Vseh čestitk in želja, da bi zdrava dočakala sto let, se je mama Micka zelo razveselila. Vsi navzoči pa so seveda z zanimanjem prisluhnili marsikateri zgodbi in doživljaju, ki ga je v svojem dolgem življenju izkusila in doživela. n

Kratek kulturni program so popestrili z različnimi glasbenimi točkami.

prihodnje leto. nismo imeli sreče s predsePo slavnostni seji je sledil tudi dniki, ki bi povezovali na tak kratek kulturni program, ki so ga način. Bolj ali manj so bili glasbeno popestrili številni nastopolitiki na politični funkciji, pajoči domačini, zbrane pa so jaz bi pa želel postati prednagovorili slavnostni govorniki: sednik na predsedniškem evropski poslanec in predsednimestu - zastopnik čisto vseh ški kandidat dr. Milan Zver, poddržavljank in državljanov. župan Mestne občine Velenje Če hočemo narediti korak dr. Franc Žerdin in celjski škof naprej, je treba spremeniti msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki način in filozofijo vodenja je park tudi blagoslovil. Najbolj države. Vsekakor sem za to zaslužnim so podelili tudi grbe sposoben in to ljudem tudi Krajevne skupnosti Šentilj: Ivu obljubljam. NajpomembDražniku, Ivanu Jelenu, Ivu nejše pa je dejstvo, da mora Pustineku, Mirku Vranjeku in predsednik povezovati celo Dragu Kolarju, ki pa se priredržavo. Danes je kriza, poliditve ni mogel udeležiti in se je tika pa je popolnoma skreorganizatorjem za to opravičil. Dr. Milan Zver, eden od predsedniških gana med seboj. Če hočemo Posmrtno je grb dobil Stanko kandidatov, je obiskal Šentilj. potegniti voz, ki drvi po breTajnšek. gu navzdol, moramo strniti Kljub dežju, ki jih je spremljal nem programu. Sem eden tistih, sile vsi politiki in nekaj storiti zato. celo popoldne in večer, je bilo pod ki je prepričan, da je treba iti med Zdaj je še čas, če bomo zamudili to šotorom živahno še pozno v noč, ljudi, na razne dogodke, ki so orga- jesen, se bojim, da ga ne bo več in ves izkupiček od veselice pa bodo nizirani po Sloveniji. To je zame bo prepozno.« n namenili nakupu otroškega igrala. najbolj iskrena in najbolj poštena Milan Zver: »Moja volilna kampa- tekma. Stavil bom na povezovalnja bo temeljila na zelo prepoznav- nost. Menim, da Slovenci do sedaj

Bogatejši za novo vozilo Topolšica, 1. septembra – Leti 2011 in 2012 bosta v kroniki delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Topolšica zapisani z zlatimi črkami. Lani so namreč po dolgih letih dočakali nov gasilski dom, minulo soboto pa so se veselili ob predaji novega gasilskega avtomobila svojemu namenu. Naložba je stala 216 tisoč evrov, v celoti pa je denar zanjo namenila Občina Šoštanj.

Predsednik društva Boštjan Mikuž je povedal, da je novo vozilo za društvo pomembna pridobitev. S pridom ga bodo uporabili pri intervencijah, ki si jih želijo čim manj, ter ob naravnih nesrečah, kot je

Šmartno ob Paki, 1. septembra – Turistično društvo Šmartno ob Paki, Slovenske železnice in Izletnik Celje so tudi letos prvo soboto v septembru organizirali vlak prijateljstva. Letošnji je bil 11. po vrsti, 65 udeležencev iz Saša regije in njenih sosedov pa je popeljal v Maribor – Evropsko prestolnico kulture (EPK). Pobudnik izletov z vlakom Marjan Knez je povedal, da izbor lokacije ni bil naključen.

Tudi Velenje je eno od partnerskih mest v tem projektu EPK. Dodatno pa je k izbiri prispevalo še Slomškovo leto. S slednjim je povezan tudi akademski kipar iz Šmartnega ob Paki Marjan Drev. Je namreč avtor Slomškovega kipa pred mariborsko stolnico. Z njim so se udeleženci vlaka tudi srečali.

Kaj je komu ostalo v prijetnem spominu, ve vsak sam. Nekateri se ga bodo spominjali morda prav po srečanju z omenjenim kiparjem.

Drugi po Lentu in najstarejši trti, tretji po zanimivem ogledu Vinagove vinske kleti 5 metrov in več pod zemljo. Plovba z ladjico po Dravi je bila kljub dežju doživetje. V programu ga sicer ni bilo, a so ga doživeli: 12. svetovni festival praženega krompirja. Zlasti mlajši pa se bodo izleta v štajersko prestolnico spominjali po palačinkah, ki so jih prejeli ob vstopu na vlak pred odhodom domov. Kljub dežju, ki je spremljal izletnike pri ogledu znamenitosti in po svoje krojil razpoloženje, je bila minula sobota zanje bogatejša za še en »odkrit« košček Slovenije.

Na prejšnjih izletih je bilo udeležencev precej več. Očitno je kriza naredila svoje. Kljub temu ostajajo organizatorji optimisti. Prvi pogovori o nadaljevanju izleta prijateljstva so namreč že stekli. Po napovedih naj bi bil prihodnje leto končni cilj izleta Trst. n Tatjana Podgoršek

V nov gasilski dom so postavili še novo gasilsko cisterno

pomanjkanje pitne vode. Z vozilom bodo lahko namreč prepeljali 7000 litrov vode. Kot je še dejal, so eno od svojih starejših vozil podarili sosednjemu gasilskemu društvu Podgorje.

Ključe novega avtomobila je šoštanjski župan Darko Menih izročil poveljniku društva Francu Hriberšku. Pred tem je Menih dejal,

da so v lokalni skupnosti že pred časom v okviru šoštanjskega gasilskega poveljstva izdelali program prednostnih potreb. Po tem programu je letos prišlo na vrsto topolško društvo, prihodnje leto bo PGD Gaberke. Gasilcem je zaželel, da bi jim novo gasilsko vozilo služilo čim bolje takrat, ko ga bodo potrebovali. n Tp

Naslednje leto potujejo v Trst

Pisana druščina 11. izleta prijateljstva pred spomenikom Slomška pred mariborsko stolnico