36 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/23 °C) bo deĹževno, v soboto (13/22 °C) in nedeljo (13/24 °C) preteĹžno oblaÄ?no. MoĹžne plohe in nevihte.

ÄŒetrtek, 6. septembra 2018â€

ĹĄtevilka 36 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Poskrbeli za varnost otrok

cena 1,90 â‚Ź

Peskovnik Tina Felicijan

Odprtje modularnega vrtca pri Vrtiljaku Velenje – V ponedeljek, 10. septembra, bo ob 17. uri Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? skupaj z ravnateljico Vrtca Velenje NataĹĄo Doler odprl modularni vrtec ob vrtcu Vrtiljak. Celotna vrednost investicije znaĹĄa skoraj 400 tisoÄ? evrov. Modularni vrtec z dvema oddelkoma za otroke skupin prvega starostnega obdobja (1–3 let) so postavili v zelo kratkem Ä?asu in tako so lahko otroci Ĺže s prvim ĹĄolskim dnem v novih prostorih. Mestna obÄ?ina Velenje je vse do sedaj zagotavljala dovolj prostorskih zmogljivosti Vrtcu Velenje, da so se vanj lahko vkljuÄ?ili vsi otroci, katerih starĹĄi so izrazili ta interes đ&#x;”˛ mz in za to si bodo prizadevali tudi v prihodnje. â€

fest

Knap VELENJE 2018

IDRIJA , MEŽICA , ZAS AVJE, KO^EVJE, ^RNOMELJ, VELENJE

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni obÄ?ini Velenje skupaj z Zvezo ĹĄoferjev in avtomehanikov vsako leto ob prvih ĹĄolskih dneh dodatno poskrbi za varnost otrok na vseh frekventnih kriĹžiĹĄÄ?ih in ĹĄolskih poteh. UdeleĹžence v prometu opozarjajo, naj bodo ĹĄe dodatno previdni. Od ponedeljka do vÄ?eraj je bilo tako Âťna deluÂŤ 23 njihovih Ä?lanov vsako jutro med 7. in 9. uro, ko otroci prihajajo v ĹĄolo, in potem spet med 11. in đ&#x;”˛ 13., ko odhajajo domov. â€

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

7

petek, . septe mber 2018, od 10. do 21. ure, Velenjska promenada

Rudarske igre od 11. do 13. ure Promenada

okusov

od 10. do 19. ure

Rudarske pihalne godbe:

Velenje, Idrija, MeĹžica

Glasbene skupine:

MESTNA OBÄŒINA

VELENJE

Rudarski oktet, Knapovske punce, GaberĹĄki cvet

Koncert:

skupina Orlek in Pihalni orkester Premogovnika Velenje

ÄŒetverica, ki si je zamislila Kunigundo in jo leta 1998 izvedla kot enodnevni festival, se je Ĺželela imeti preprosto fajn. Zanje je bil to peskovnik, v katerem niso mogli narediti niÄ?esar narobe, prostor za eksperimentiranje, v katerem jih ni nihÄ?e obsojal, pravijo. V tem peskovniku se je igralo najmanj pet generacij, ki so gradile, branile, ohranjale, ruĹĄile in znova gradile ter utrjevale grad, ki je z vsako programsko in organizacijsko ekipo spreminjal zunanjo podobo, temelje pa ohranjal.

Danes Festival mladih kultur Kunigunda ni le eden redkih nekomercialnih kulturno-umetniĹĄkih festivalov s tako tradicijo v Sloveniji. Je tudi eden najbolj kompleksnih, saj se ne opredeljuje le kot prostor za raziskovanje tako glasbenih kot likovnih, uprizoritvenih, fotografskih, filmskih, literarnih, digitalnih in drugih izraznih sredstev. Opredeljuje se tudi kot festival, ki izbira med nekonvencionalnimi, neuveljavljenimi, zapostavljenimi, a vseeno kakovostnimi kulturno-umetniĹĄkimi praksami. Kot festival, ki ljudem vse to veÄ?inoma brezplaÄ?no prinaĹĄa v urbani prostor lokalnega okolja, jim prikazuje, kar jim mnoĹžiÄ?ni mediji in drugi lokalni prireditelji ne, tako pa ĹĄiri obzorja njihovega Ä?uta za estetiko. Zraven opozarja tako na konstruktivne kot destruktivne druĹžbene procese ter vzbuja bolj kritiÄ?no, strpno, Ä?uteÄ?o, solidarno kolektivno zavest. Ima tudi mednarodno noto, saj poleg nastopajoÄ?ih iz tujine na festivalu ustvarjajo tudi prostovoljci iz razliÄ?nih drĹžav. Pa ĹĄe spodbuja mladinsko delo, ustvarja priloĹžnosti tako za mlade umetniĹĄke goste kot organizatorje festivala, povezuje niti v lokalni mreĹži raznih institucij, organizacij in posameznikov ‌ Pri podrobnem pregledu dvajsetletnega dogajanja na festivalu se je pokazalo, da so bili posamezni deli te kompleksne strukture enkrat bolj, drugiÄ? manj vitalni, kar je bilo odvisno tako od prizadevnosti posameznikov najoĹžje programske in organizacijske ekipe kot od njihove usklajenosti ter od finanÄ?ne podpore, infrastrukture in drugih dejavnikov. Izkazalo pa se je tudi, da se nikoli ni zamajal tisti steber peĹĄÄ?enega gradu, ki podpira lokalno kulturno-umetniĹĄko produkcijo in njene avtorje. ÄŒe Ĺže Kunigundi ni vedno uspelo razloÄ?iti zrnja od plev pri Ĺžetvi alternativnih kulturno-umetniĹĄkih praks, Ä?e se je kdaj umaknila iz srediĹĄÄ?a mesta, Ä?e s programom ni vedno posegla na vsa polja Ä?loveĹĄke ustvarjalnosti, Ä?e je kdaj zaobĹĄla tudi najveÄ?je kamne javne spotike in v nebo vpijoÄ?e druĹžbene anomalije ali kako drugaÄ?e zamajala temelje, na katerih festival stoji, pa ji je vedno uspelo poiskati in izpostaviti nadobudne lokalne ustvarjalce. Mnogi, ki so se obÄ?instvu morda celo prviÄ? predstavili na Kunigundi, so danes bodisi uveljavljeni v ĹĄirĹĄih umetniĹĄkih krogih bodisi so prepoznavni na popularni sceni. Po drugi strani so nekateri, ki so delovali v zakulisju festivala, dobili dovolj izkuĹĄenj, da so se zaposlili na svojih podroÄ?jih, tako pa za vedno ostali povezani s Kunigundo.

In Ä?e je to tisti kamenÄ?ek v mozaiÄ?nem poslanstvu Kunigunde, ki ne manjka na niti eni teh letnih produkcij – torej njena srÄ?na vez z lokalno mladino –, upam, da ga Kunigunda ne bo nikoli izgubila in se lokalnim mladim ne bo nikoli izneverila. đ&#x;”˛

Velenje sprejema sirske druĹžine Velenje – Slovenija sprejema ĹĄe zadnje tri druĹžine s priznano mednarodno zaĹĄÄ?ito, ki so iz Sirije pribeĹžale v TurÄ?ijo. Predvidoma do konca oktobra bodo nastanjene v integracijski hiĹĄi v Velenju.

Kot je znano, se je Slovenija zavezala, da bo sprejela 40 beguncev iz Sirije in Eritreje ter poskrbela za njihovo nastanitev in integracijo v slovensko druĹžbo. Ĺ tiri druĹžine, ki so skupaj ĹĄtele 21 oseb, je Slovenija Ĺže sprejela julija. NameĹĄÄ?ene so bile v Mariboru, zdaj pa sprejema ĹĄe tri preostale druĹžine, ki sicer skupaj ĹĄtejejo 19 oseb. Na vladnem uradu navajajo, da bodo zaÄ?eli druĹžine takoj po nastanitvi intenzivno vkljuÄ?evati v slovensko druĹžbo.

Velenjski mestni svet je sicer Ĺže lani sprejel sklep, da se tu lahko namestijo druĹžine iz Sirije, in sicer najveÄ? do 30 oseb.

V Slovenijo bo po trenutnem sporazumu lahko premeĹĄÄ?enih 567 oseb, ki so prosilci za azil. Trenutno je le 244 osebam priznan status begunca. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

6. septembra 2018

V ĹĄolo skozi mavriÄ?ni svod Stekla volilna opravila Ljubljana, 3. septembra –TeÄ?i so zaÄ?eli roki za izvedbo volilnih opravil pred lokalnimi volitvami, ki bodo v 212 obÄ?inah potekale 18. novembra. Na upravnih enotah te dni overjajo podpise za podporo kandidatom in kandidatnim listam.

Kandidata za Ä?lana obÄ?inskega sveta oz. listo kandidatov mora s podpisi podpreti najmanj odstotek volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne veÄ? kot 1000. Za vloĹžitev kandidature za Ĺžupana se zahtevajo podpisi najmanj dveh odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za Ĺžupana, vendar ne manj kot 15 in ne veÄ? kot 2500.

Promenada okusov – Knap fest Velenje – V petek, 7. septembra, bo zelo pestro na velenjski promenadi, kjer Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline pripravlja kulinariÄ?no trĹžnico in KNAP FEST, prireditev, na kateri Ĺželijo predstaviti bogato, tudi kulinariÄ?no rudarsko izroÄ?ilo slovenskih krajev. Na 7. Promenadi okusov boste tako med 10. in 19. uro okuĹĄali slovenske rudarske jedi. Predstavile se bodo restavracije iz vse Slovenije, kuharski mojstri pa se bodo preizkusili v pripravi jedi, ki se bodo z okusom, obliko, barvo ali po naÄ?inu postreĹžbe Ä?im bolj pribliĹžale rudarskim zgodbam. Ob 19. uri bo obiskovalce nagovoril Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, sledil bo koncert glasbene skupine ORLEK in Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.

Ureditev zbirnega mesta Ĺ martno ob Paki – Zaradi spremembe predpisov s podroÄ?ja zbiranja odpadkov se je zbirni center za zbiranje odpadkov pri pokopaliĹĄÄ?u v Ĺ martnem ob Paki prekategoriziral v zbirno mesto.

Na tem mestu je sedaj manj zabojnikov za loÄ?evanje odpadkov, saj ob sobotah zbrane odpadke obÄ?ani odlagajo v en velik zabojnik, njegovo vsebino pa nato sortirajo v zbirnem centru v Velenju.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da so se zaradi spremenjenega reĹžima dela lotili izdelave projekta za ureditev zbirnega mesta, ki bo primernejĹĄi sedanjemu naÄ?inu odlaganja, predvsem pa se bo lepĹĄe usklajeval v okolico. Poleg tega predvidevajo na tem mestu ĹĄe ureditev parkiriĹĄÄ?a, s Ä?imer naj bi na obstojeÄ?i povrĹĄini zagotovili Ä?im veÄ? parkirnih mest.

Nova brunarica v Martinovi vasi Ĺ martno ob Paki – V Martinovi vasi v Ĺ martnem ob Paki je kljub temu, da v tem Ä?asu ni predvidenega v njej kakĹĄnega dogodka, kar Ĺživahno. Tu namreÄ? potekajo aktivnosti za postavitev novega objekta za potrebe ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva. ObstojeÄ?o brunarico so namreÄ? pred poletjem Ä?lani druĹĄtva podrli zaradi dotrajanosti. Postavitev nove brunarice je sestavni del zasnove ureditve Martinove vasi, ki ga je pripravila obÄ?ina. Ta je uredila tudi vse formalnosti za postavitev objekta.

Nova brunarica v teh dneh Ĺže dobiva svojo podobo. BoĹža Polak, predsednica druĹĄtva, je povedala, da je rok za dokonÄ?anje del 23. septembra, saj naj bi ĹĄtiri dni kasneje v njej Ĺže pripravili prireditev. ÄŒlani druĹĄtva so v postavitev brunarice Ĺže vloĹžili veliko ur prostovoljnega dela, ki ga vrednotijo na vsaj toliko, kot bodo znaĹĄali stroĹĄki materiala, to pa je vsaj 10 tisoÄ? evrov. Denar za postavitev in ureditev novega objekta bo druĹĄtvo v veliki meri zagotovilo iz svoje blagajne, saj so pred leti oblikovali sklad in vanj vlagali denar, ki so ga zasluĹžili z izvedbo projektov LAS-a.

Uspelo pa jim je pridobiti ĹĄe nekaj donatorjev.

Ĺ e nekaj dni za predloge priznanj Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je pred Ä?asom objavila razpis za zbiranje predlogov za dobitnike obÄ?inskih priznanj in nagrad za leto 2018. Zadnji dan za oddajo predlogov je ponedeljek, 10. september. V razpisu sta predvideni dve moĹžnosti, in sicer grb obÄ?ine in dve plaketi obÄ?ine, ne pa tudi priznanje Ä?astni obÄ?an.

Prispele predloge bodo naprej prevetrili Ä?lani, o izoblikovanem seznamu letoĹĄnjih nagrajencev se bodo na predlog komisije za priznanja in nagrade izrekli Ä?lani ĹĄmarĹĄkega obÄ?inskega sveta na seji, ki bo predvidoma v ponedeljek, 24. septembra.

Ena okuĹžba z virusom Zahodnega Nila Letos je bilo v Sloveniji testiranih veÄ? kot 30 bolnikov zaradi suma, da so okuĹženi z virusom Zahodnega Nila. OkuĹžbo z virusom Zahodnega Nila so potrdili pri eni osebi, ki je bila hospitalizirana, a je Ĺže odpuĹĄÄ?ena v domaÄ?o oskrbo, so za STA potrdili na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje. Po podatkih, zbranih do 30. avgusta, je v drĹžavah EU zbolelo veÄ? kot 700 ljudi. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tp, mz

Ĺ oĹĄtanj, 3. septembra – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in oĹžja skupina za oĹživitev tamkajĹĄnjega trga bratov Mravljakov sta poskrbela, da bo letoĹĄnjim prvoĹĄolcem v lokalni skupnosti ostal prvi letoĹĄnji ĹĄolski dan v lepem spominu.

'PrviÄ? v ĹĄolo' sta poimenovala prireditev, ki sta jo organizatorja popestrila z mavriÄ?nimi vrati, nastopom in zabavnimi vragolijami klovnese Tinke Ĺ minke, s simboliÄ?no ÂťpredajoÂŤ otrok, ki so brezskrbno otroĹĄtvo v vrtcu zamenjali s ĹĄolskimi obveznostmi. Otroke so na prireditev skozi mavriÄ?ni svod na severni strani trga pospremili tudi nekateri starĹĄi ter uÄ?iteljice. Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih je povedal, da je to drugi dogodek v nizu prireditev, ki so sestavni del projekta prenove omenjenega trga. Cilja prenove sta dva: vnoviÄ?na oĹživitev trga z razliÄ?nimi ustreznimi dejavnostmi in njegova prometna ureditev. ÂťPrvi ĹĄolski dan nam je priĹĄel zelo prav v teh prizadevanjih, hkrati pa smo Ĺželeli pripraviti nekaj posebnega za prvoĹĄolce.

Menim, da bodo simboliÄ?en prehoda iz vrtca v Âťta resno ĹĄoloÂŤ ohranili v lepem spominu.ÂŤ Izrazil je upanje, da bodo odliÄ?no idejo izvedli tudi v prihodnje in da bo izbor najboljĹĄih pripomogel do Ĺželenega cilja.

Kot je povedala ravnateljica Vrtca Ĺ oĹĄtanj mag. Milena Bru-

snjak, so se v vrtcu od 76 otrok, ki so v tem ĹĄolskem letu prviÄ? prestopili ĹĄolski prag na matiÄ?ni ĹĄoli v Ĺ oĹĄtanju, in 8 na podruĹžnici TopolĹĄica poslovili Ĺže pred poletnimi poÄ?itnicami, na prireditvi

pomagale na nadaljnji Ĺživljenjski poti. Prireditev za prvoĹĄolce ima vse moĹžnosti, meni Brusnjakova, da postane tradicionalna in eden od prepoznavnih dogodkov v lokalni skupnosti.

nizirati tudi v prihodnje. Doslej so organizirali druĹženje na prvi ĹĄolski dan s starĹĄi in uÄ?itelji na kratko le v ĹĄoli, druĹženje na trgu bratov Mravljakov v popoldanskem Ä?asu pa je bolj sproĹĄÄ?eno.

Na Trgu bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju je bilo na prvi ĹĄolski dan zabavno in pestro.

PrviÄ? v ĹĄolo pa so jih simpatiÄ?no predali v varstvo drugih, ki si bodo skupaj z otroki prizadevali za nadaljnje gojenje vrednot, za katere so se zavzemali v vrtcu.

ZapeÄ?atili so jih v skrivnostno skrinjico. Verjamejo, da jim bodo

Majda ZavrĹĄnik Puc, ravnateljica osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj, je ocenila, da je novost za prvoĹĄolce v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in za njihovo ĹĄolo dobra ideja, ki jim bo ostala v lepem spominu. Lepo bi jo bilo orga-

Hkrati z njim navajajo otroke na stvari, ki so v okolju pomembne in s katerimi se bodo sreÄ?evali naslednjih devet let. đ&#x;”˛

Tp

Po drĹžavni na vrsti ĹĄe nova lokalna oblast Plahi kapital – Ĺ˝aga zamuja – Ceste in 'ceste' – Kdo bo novi 'grof' – DomaÄ?e je, domaÄ?e Ko so nekateri Ĺže priÄ?akovali, da bomo v miru priÄ?akali uradno potrditev vlade in zaÄ?etek njenega pravega dela, Ĺže je zavrelo. Saj veste: nekateri gospodarstveniki so v koalicijski pogodbi zaznali groĹžnjo, da je njihovo delovanje ogroĹženo, in so, kot nekateri Ĺže mnogokrat, napovedali selitev kapitala in dejavnosti v tujino. Premier in ÂťnaÄ?rtovaniÂŤ gospodarski minister sta jih zaÄ?ela miriti, kakĹĄen bo njun ÂťizplenÂŤ, pa bomo ĹĄe videli. Vsekakor pa je to slab signal za zaÄ?etek vladanja nove garniture. In tudi zaradi tega bodo morda zasliĹĄanja kandidatov za ministre in ministrice ĹĄe bolj pestra.

NiÄ? pa naj ne bi bil s tem povezan zamik zaÄ?etka gradnje najveÄ?je Ĺžage v Sloveniji na Gomilskem. Seveda ne gre za domaÄ?o naloĹžbo, ampak bodo to sodobno Ĺžago, ki bo letno lahko razrezala 300 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov lesa, zgradili Ĺ koti. Kljub zamiku naj bi prva dela zaÄ?eli kmalu, ĹĄe to jesen. Kot je pri nas Ĺže navada, so nekateri taki naloĹžbi tujcev naklonjeni, drugi pa vidijo v tem konkurenco manjĹĄim domaÄ?im Ĺžagam. Kot posebno ÂťpomoÄ?ÂŤ nekateri opozarjajo na naÄ?rt, da naj bi zaradi tega obrata na Gomilskem zgradili tudi dodatni uvoz na hitro cesto. Podobno naj bi naÄ?rtovali tudi novo ureditev prikljuÄ?ka v Arji vasi, kjer v Arnovskem gozdu gradijo velik poslovni center. Tudi zaradi tega naj bi se tu promet moÄ?no poveÄ?al.

BliĹže uresniÄ?itvi je obnova ceste med Rogatcem in mejnim prehodom Dobovec. Ta je zlasti v poletnem Ä?asu – tudi letos – hudo obremenjena, Ä?esar ne Ä?utijo le vozniki, ĹĄe bolj domaÄ?ini, ki jim turisti ÂťzatrpajoÂŤ cesto. DrĹžavna direkcija za ceste naj bi v sodelovanju z obÄ?ino ÂťreĹĄitvenaÂŤ dela zaÄ?ela Ĺže kmalu. Kot naj bi se ÂťkmaluÂŤ lotili tudi ceste v trĹĄkem jedru. Povsem pa se bodo prometnih teĹžav reĹĄili z izgradnjo obvoznice. ObÄ?ina jih ima v svojih naÄ?rtih Ĺže veÄ? desetletij.

Na obmoÄ?ju Kozjanskega in Obsotelja je vse veÄ? zanimanja tudi za drugaÄ?ne ceste – vinske. Z njihovo nadgradnjo naj bi ÂťzgradiliÂŤ novo vinsko turistiÄ?no destinacijo. Projekt ne obsega le slovenskega obmoÄ?ja, ampak tudi obmoÄ?je sosednje HrvaĹĄke. Del denarja za uresniÄ?itev tega projekta bodo dobili tudi Âťiz EvropeÂŤ. Na naĹĄi strani ta projekt usklajuje Razvojna agencija Sotla, na slovenski strani sta vkljuÄ?ena ĹĄe ObÄ?ina Ĺ marje pri JelĹĄah in Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Predvsem bi ob vinskih cestah radi z novimi Âťvsebi-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

namiÂŤ obogatili ponudbo. Na naĹĄi strani je vkljuÄ?ena ĹĄmarĹĄko-virĹĄtanjska vinska cesta. V Ĺ marju bodo tudi uredili znano Skazovo hiĹĄo in ĹĄmarsko vinsko klet, posebne toÄ?ke s ÂťpametnimiÂŤ klopmi pa bodo razen v Ĺ marju uredili ĹĄe na Sladki Gori, v Lembergu in Tinskem.

In ko ponekod stremijo k razvoju na raznih podroÄ?jih, so drugje Ĺže v srediĹĄÄ?u pozornosti lokalne volitve. Ĺ e posebej zdaj, ko so v ponedeljek zaÄ?ela teÄ?i prva volilna opravila. Ponekod so Ĺže tudi znani nekateri kandidati za Ĺžupanski stolÄ?ek, drugje nekateri ĹĄe tehtajo svoje moĹžnosti. KaĹže, da so najbolj ÂťodprtiÂŤ v Celju, saj so tu Ĺže znani trije kandidati. Ob Bojanu Ĺ rotu, ki celjski obÄ?ini Ĺžupanuje Ĺže pet mandatov, ĹĄe do drĹžavnozborskih volitev predsednik SLS, sicer pa tudi pooblaĹĄÄ?enec Ĺžupana Marko ZidanĹĄek in ÂťobÄ?inarÂŤ Sandi Sendelbach. Verjetno pa se jim bo pridruĹžil ĹĄe kdo, tako da bodo volitve ĹĄe bolj zanimive. Seveda vsi kandidati obljubljajo kneĹžji obÄ?ini vse najboljĹĄe, nekateri novi tudi vnoviÄ?ni dvig proti slovenskemu vrhu. Kljub dokajĹĄnji konkurenci nekateri tudi letos ÂťnapovedujejoÂŤ, da aktualni Ĺžupan prave konkurence ne bo imel.

PrevidnejĹĄi o izidu vendarle pravijo: bomo videli. Morda pa se tudi tu pojavi kak nov obraz. Ĺ e preden bodo v Celju odprli letoĹĄnji Mos, bo na naĹĄem obmoÄ?ju ĹĄe en sejem: Kozjanski sejem. V dneh od 7. do 9. septembra se bodo v Kozjem predstavili lokalni obrtniki in podjetniki, pripravili bodo delavnice in predavanja, bogata bo seveda tudi kulinariÄ?na ponudba.

Pa ĹĄe to: v Ĺ marju pri JelĹĄah prisegajo na domaÄ?e. Potem ko so Ĺže v obeh najveÄ?jih centrih naĹĄe ĹĄirĹĄe regije odprli za mlade in starejĹĄe atraktivna pumtracka, so v tem kraju v priÄ?akovanju otvoritve koloparka. Tako so namreÄ? poslovenili tako ÂťigriĹĄÄ?eÂŤ z razliÄ?nimi grbinami. Seveda bo kdo oporekal, da ta kolesarski poligon oziroma kolopark ne pove vsega, Ä?emur je objekt namenjen. Razen kolesarjem je namreÄ? namenjen tudi rolkarjem, rolerjem in voznikom skirojev. Je pa tudi res, da imajo tudi ta ÂťvozilaÂŤ kolesa ali vsaj koleĹĄÄ?ke.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

6. septembra 2018

Župan sprejel velenjske prostovoljce Spominski park

posveÄ?en XIV. diviziji

Velenje, 1. septembra – Na deĹževno sobotno popoldne prvega dne v septembru je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? pripravil tradicionalni sprejem velenjskih prostovoljcev. Ta je potekal pod ĹĄotorom v TRC Jezero, kljub slabemu vremenu pa se ga je udeleĹžilo skoraj 200 prostovoljcev iz razliÄ?nih druĹĄtev in humanitarnih organizacij. Ĺ portna zveza Velenje je poskrbela za zabavne ĹĄportne igre udeleĹžencev sreÄ?anja. V njih se je ob glasnem navijanju udeleĹžencev pomerilo 8 ekip, na koncu pa je, po veÄ? disciplinah,

O legendarnosti slovenske partizanske enote priÄ?a spominska soba na GraĹĄki gori – Preuredili so jo pred ĹĄtirimi leti Milena KrstiÄ? – Planinc

GraĹĄka gora – Prvo postavitev spominske sobe, posveÄ?ene legendarni XIV. diviziji iz leta 1979 na GraĹĄki gori, so pred ĹĄtirimi leti popolnoma prenovili. Danes je del spominskega parka, ki obsega obmoÄ?je od spomenika NoĹĄenje ranjencev.

na voljo,ÂŤ pravi kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak. ÂťObiskovalci lahko kljuÄ? spominske sobe dobijo na domaÄ?iji Ĺ tumpfel, za obisk skupin se lahko dogovorijo z Muzejem Velenje.ÂŤ Skupine prihajajo od vsepovsod, sredi avgusta so gostili skupino iz Izraela.

Spominska soba priÄ?a o pohodu divizije iz Suhorja v Beli krajini,

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? se je na sprejemu zahvalil prostovoljcem in prostovoljkam, ki s svojim delom veliko prispevajo k temu, da je mesto Velenje mesto, v katerem je lepo Ĺživeti. SodelujoÄ?im v ĹĄportnih igrah pa je podelil priznanja in zahvale.

Za uvod v druĹženje velenjskih prostovoljcev in prostovoljk so se ekipe razliÄ?nih druĹĄtev in humanitarnih organizacij pomerile v zabavnih ĹĄportnih igrah. Tisti, ki niso sodelovali, so navijali.

slavila ekipa PGD Pesje. Preden je Ĺžupan Ä?lanom najboljĹĄih treh ekip podelil priznanja in pokale, je nagovoril zbrane prostovoljce in prostovoljke. ÂťVelenje je mesto, ki je zraslo s prostovoljnim delom. Vi ste tisti, ki to tradicijo nadaljujete, ne da bi vpraĹĄali, koliko stane vaĹĄe delo. Hvala vam, ker ste vedno pripravljeni pomagati,ÂŤ je poudaril. DruĹžab-

no sreÄ?anje se je nadaljevalo ob polno obloĹženi mizi in glasbi, ki je mnoge spravila na plesiĹĄÄ?e. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? bo septembra, ko velenjska obÄ?ina praznuje obÄ?inski praznik, pripravil ĹĄe nekaj sprejemov. Zagotovo pa je simbolno, da je najprej sprejel prav prostovoljce in prostovoljke. đ&#x;”˛

Tudi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dobivajo brezplaÄ?ni mestni avtobus, ki bo poskusno vozil od 17. septembra do 24. decembra – Zanj iz proraÄ?una namenjajo dobrih 20 tisoÄ? evrov

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so si dolgo Ĺželeli brezplaÄ?ni avtobus, ki ga bodo sedaj poskusno tudi dobili. Kot pravi direktor obÄ?inske uprave Drag Koren, so ga opredelili Ĺže v svoji prometni strategiji, kjer so ga postavili med pet prednostnih nalog (dobre peĹĄ in kolesarske poti, trajnostno naravnan motorni promet ‌).

Mestni brezplaÄ?ni avtobus bo na svojo prvo pot krenil 17. septembra, poskusno ÂťobratovanjeÂŤ pa bo trajalo do 24. decembra.

Na osnovi izkuĹĄenj bodo potem zastavili nadaljnje aktivnosti. Poimenovali so ga ĹĄoĹĄtanjski bus, z osrednje avtobusne postaje pa bo vozil vsak dan razen nedelje, in sicer ob 8., 9., 10., 15., 16. in 17. uri. Ustavil bo v MetleÄ?ah pri blokih, na rondoju pri Domnu,

pri Lipi v Pohrastniku, od tu bo peljal po Primorski cesti, kjer se bo tudi ustavil in nadaljeval pot nazaj na avtobusno postajo v Ĺ oĹĄtanju. Od tu bo peljal mimo TEĹ -a, DruĹžmirja in Prelog (tudi tu so predvideni postanki) in naprej proti trgovini Hofer in pokopaliĹĄÄ?u, kjer bo imel predvidoma polurni postanek. Nato se bo vrnil po isti poti nazaj na izhodiĹĄÄ?no postajo v Ĺ oĹĄtanju.

VeÄ?eri v

amďŹ teatru

2018

torek, 11. september, ob 18. uri

PLESNA Ĺ OLA SPIN

S plesno ĹĄolo Spin, ki letos praznuje Ĺže 21. leto delovanja, bomo zaplesali druĹžabne, orientalske in latino ritme. NaĹĄe najmlajĹĄe pa bodo navduĹĄili s cici, dance in hip hop gibi.

V primeru deĹžja dogodek odpade!

â?ą

Na elitnost partizanske enote kaĹže veliko fotografij. Na poti jo je spremljal fotoreporter.

Od 17. septembra ĹĄoĹĄtanjski BUS Mira ZakoĹĄek

Spominska soba je odprta ob vseh veÄ?jih prireditvah, obiskovalce takrat sprejme kustos Muzeja Velenje. Zadnjo soboto avgusta, ko je na njej potekalo sreÄ?anje borcev, planincev in veteranov, jih je sprejemal Vinko Mihelak.

ÂťUpam, da bodo obÄ?ani ĹĄoĹĄtanjski bus dobro sprejeli in da pomeni to njegovo poskusno obratovanje zaÄ?etek novih ÂťmobilnihÂŤ navad v naĹĄem mestu. Vsekakor upam, da bomo te voĹžnje v prihodnje razĹĄirili ĹĄe na druga obmoÄ?ja v obÄ?ini,ÂŤ pravi Drago Koren. ObÄ?ina je za poskusno obratovanje svojega brezplaÄ?nega lokalca v proraÄ?unu zagotovila đ&#x;”˛ dobrih 20 tisoÄ? evrov.â€

Park so urejali v dveh delih.

Spominsko sobo leta 2014 ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na to obmoÄ?je, naslednje leto, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, pa so spominskemu parku dali danaĹĄnjo podobo.

Zaradi specifiÄ?ne lokacije, odmaknjene od mesta, soba ni redno odprta. ÂťZagotovo pa je dvakrat na leto, ko tukaj potekata dve veliki prireditvi, prvomajsko sreÄ?anje in avgusta sreÄ?anje borcev, planincev in veteranov. Trudimo se, da bi bila obiskovalcem vedno

od koder je krenila 6. januarja 1944. Elitna slovenska partizanska enota je proti Ĺ tajerski krenila z nalogo zdruĹžiti in spodbuditi Slovence in Slovenke v boju proti okupatorju. ÂťNjena pot je bila nekaj posebnega, legendarnega.

Prehodila je veÄ? kot 500 kilometrov skozi takrat ustaĹĄko HrvaĹĄko, pri Sedlarjevem vstopila v spodnjo Ĺ tajersko oziroma v takratni

â?ą

KljuÄ? dobite na domaÄ?iji pri Ĺ tumflovih.

nemĹĄki rajh in tu je v trdi zimi bĂ­la teĹžke boje. A je obstala in tu ostala do konca druge svetovne vojne. Bila je ena od enot, ki so igrale kljuÄ?no vlogo pri zakljuÄ?nih osvobodilnih bojih.ÂŤ

VeÄ?eri v

amďŹ teatru

2018

Ä?etrtek, 6. september, ob 18. uri PLESNO-REKREATIVNI STUDIO

M - DANCE

Plesno-rekreativni studio M-dance je namenjen otrokom in mladim, ki se lahko preizkusijo v hip hop-u in street dance-u, zumbi, cheerdance-u in breakdance-u, za odrasle pa imajo razliÄ?ne skupinske vadbe, kot so zumba, body move, power move, M-ladies in joga.

V primeru deĹžja dogodek odpade!

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

NihÄ?e ni ostal brez nove pogodbe

GOSPODARSKE novice Gospodarska rast med 4 in 5 odstotki

V dveh druĹžbah Skupine Premogovnik, v PV Investu in HTZ, so novo sistemizacijo delovnih mest Ĺže uvedli, trenutno ta poteka v PV Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Sestavni del NaÄ?rta finanÄ?nega in poslovnega prestrukturiranja, ki so ga v Skupini Premogovnik sprejeli in potrdili leta 2014, potem ko so se znaĹĄli v precejĹĄnjih likvidnostnih teĹžavah, zajema (tudi) reorganizacijo in sistemizacijo delovnih mest, tako v matiÄ?nem PV kot hÄ?erinskih oziroma pridruĹženih druĹžbah.

Reorganizacijo so leta 2016 zaÄ?eli v PV Investu, lani nadaljevali in zakljuÄ?ili v druĹžbi HTZ. Ker je to zelo zahtevno in obÄ?utljivo podroÄ?je, vanj seveda ni dobro posegati brez socialnih partnerjev. Zato smo za pogovor zaprosili predsednika reprezentativnega Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) Skupine Premogovnik Simona Lamota. Najprej je poudaril, da so pri pripravi reorganizacije in sistemizacije delovnih mest v teh druĹžbah zelo dobro sodelovali in delali z roko v roki s svetom delavcev.

Kako je potekalo sodelovanje in dogovarjanje? ÂťZ eno besedo poĹĄteno in pravilno. Pa tudi drugaÄ?e, kot je to obiÄ?ajno. Poleg zakonsko predpisanih rokov sreÄ?evanj, sestankov, posvetovanj, dogovarjanj ‌ so se zvrstila ĹĄtevilna neformalna sreÄ?anja, na katerih smo v ozkem krogu uskladiti najteĹžje zadeve.ÂŤ IzkupiÄ?ek? Âť131 zaposlenih je napredovalo, 31 zaposlenim je bilo Ĺžal ponujeno neustrezno delovno mesto, samo dva od teh pa sta izgubila plaÄ?ilni razred. A bi, Ä?e novih pogodb o zaposlitvi ne bi podpisali, za te sindikat od podjetja HTZ zahteval, da se jim poiĹĄÄ?e zaposlitev znotraj Skupine PV ali Skupine HSE.

ÄŒe zaposleni ne bi sprejeli takĹĄne reĹĄitve, bi lahko zahtevali odpravnino in si drugje naĹĄli zaposlitev oziroma se prijavili v evidenco brezposelnih na zavodu za zaposlovanje. Ker pa je ĹĄlo v veÄ?ini teh primerov za delovna mesta, ki so bila enako ovrednotena, le da je bil naziv drugaÄ?en ali pa je bila zahtevana drugaÄ?na izobrazba, zaradi Ä?esar so bila

bodo do izpolnjenih pogojev in upokojitve prejemali plaÄ?o, kot so jo imeli, tako da niso bili prikrajĹĄani.ÂŤ SliĹĄati je enostavno. Pa najbrĹž ni bilo? Že zato ne, ker je marsikdo od zaposlenih menil, da ima sindikat Ä?udeĹžno palico, moÄ? odloÄ?anja o tem, kako bo podjetje organi-

Kako je bilo s priÄ?akovanji zaposlenih? ÂťPreden se je zaÄ?elo umeĹĄÄ?ati zaposlene v nova delovna mesta, je bilo vse mirno. Povsem Ä?loveĹĄko je, da so se zaposleni bali, da bodo tehnoloĹĄki viĹĄek. Ko se je pokazalo, da bo na nekaterih delovnih mestih ljudi prej premalo kot preveÄ?, ko so se zaÄ?eli poÄ?utiti varne, se je pri nekaterih zaÄ?elo pojavljati nezadovoljstvo z viĹĄino plaÄ?ilnega razreda, z vrednotenjem delovnega mesta ‌

â?ą

ÂťPreden se je zaÄ?elo umeĹĄÄ?anje zaposlenih na nova delovna mesta, je bilo vse mirno, kar je povsem Ä?loveĹĄko.

Vsak se je bal, da bo viĹĄek.ÂŤ

Simon Lamot, predsednik podjetniĹĄkega SPESS: ÂťPo enem letu bomo skupaj s svetom delavcev novo sistemizacijo delovnih mest ocenili in podali predloge.ÂŤ

neustrezna, jih je 29 sklenilo novo pogodbo, dva pa ne. Eden od teh se je skladno s kolektivno pogodbo odloÄ?il za odpravnino in iskanje nove priloĹžnosti.

Od 782 delavcev jih je 771 prejelo in podpisalo novo pogodbo o zaposlitvi v HTZ, nekaj tistih, za katere ni bilo delovnega mesta v HTZ, se je prezaposlilo v PV na ustrezna delovna mesta, kar so jim omogoÄ?ile stare pogodbe o zaposlitvi, nekaj jih je izpolnilo pogoje za upokojitev. Ti so k novi pogodbi prejeli aneks, da

zirano. Ĺ˝al nima ne enega in ne drugega. DrĹžali smo se zakonodaje, rokov za podajanje mnenj ‌ ZaÄ?eli smo marca. Zavedali smo se, da ne bo enostavno, sploh, ker gre za delovna mesta, na katerih so zaposleni invalidi, konÄ?ali pa novembra, decembra.

Ja, zelo teĹžko je bilo. Ĺ˝e v prvem krogu smo vodstvu poslali 54 tipkanih strani mnenj za posamezno delovno mesto, sploĹĄno organiziranost, priÄ?akovanja ‌ Zadeve smo se lotili sistematiÄ?no.ÂŤ

6. septembra 2018

Pa zdaj? ÂťNekateri so zadovoljni, drugi ne. Vedno je tako. Ĺ˝e ne samem zaÄ?etku, po prvih formalnih in neformalnih sestankih je bilo jasno, da Ĺželi vodstvo namesto 340 sistemiziranih delovnih mest imeti teh le 180, s Ä?im veÄ? opravili in Ä?im ĹĄirĹĄim znanjem. Cilj sindikata pa je bil, da je potemtakem treba delovno mesto temu ustrezno ovrednotiti.

Drug tak primer je zmanjĹĄanje ĹĄtevila nivojev vodenja s sedem na pet, pri Ä?emer so se ’spustili’ v najbolj operativen del – v skupinovodje, delovodje, pri katerih pa preboja nismo naredili. Dogovorjeno je, da bomo v enem letu s svetom delavcev, to pa bo kmalu, pripravili na to temo svoj predlog. Ali bomo uspeĹĄni ali ne, ne vem, vem pa, da ga bomo vsekakor podali.ÂŤ đ&#x;”˛

Slovenska gospodarska rast je po trenutnih ocenah Banke Slovenije med 4 in 4,5 odstotka.

Rast zaposlenosti se po njenih ugotovitvah od zaÄ?etka leta postopoma umirja, zniĹžujejo se tudi zaposlitvena priÄ?akovanja podjetij v anketah. Stopnja registrirane brezposelnosti je junija znaĹĄala le ĹĄe 7,9 odstotka, ĹĄtevilo razpoloĹžljivih delavcev pa se glede na gibanja zadnjih mesecev hitro zmanjĹĄuje. PreseĹžek drĹžavnega proraÄ?una naj bi letos po julijski oceni ministrstva za finance dosegel 227 milijonov, kar bi prispevalo k doseganju ciljnega javnofinanÄ?nega preseĹžka v viĹĄini 0,4 odstotka BDP. Letos novo zadolĹževanje drĹžave ni veÄ? predvideno, do konca leta pa naj bi njen dolg po ocenah padel pod 70 odstotkov BDP.

DruĹžba AkrapoviÄ? se je odloÄ?ila za izplaÄ?ilo dobiÄ?ka Na skupĹĄÄ?ini se je druĹžba AkrapoviÄ?, d. d., odloÄ?ila za izplaÄ?ilo celotnega bilanÄ?nega dobiÄ?ka v viĹĄini 32 milijonov evrov zaradi Âťnegotovosti glede prihodnje davÄ?ne obravnave rezultatov poslovanja druĹžbe v preteklih letihÂŤ. ÄŒeprav najbrĹž ne bo povsem tako, pa se govori, da bo obdavÄ?itev dobiÄ?kov moÄ?no poveÄ?ana.

Za Kope ni zanimanja ÄŒeprav ĹĄe ni niti jesen, se za nekatere dejavnosti in objekte zima hitro pribliĹžuje. To velja tudi za Kope, ki so Ĺže nekaj Ä?asa v steÄ?aju, njihova prodaja pa se ne premakne. Tako kot marÄ?na je bila tudi draĹžba prejĹĄnji Ä?etrtek neuspeĹĄna, saj ni bila vplaÄ?ana nobena varĹĄÄ?ina. Izklicna cena za celotno smuÄ?iĹĄÄ?e Kope je bila na draĹžbi marca letos doloÄ?ena pri 3,4 milijona evrov, zdaj pa je bila zniĹžana na 2,38 milijona evrov. Predvidoma bo ĹĄe letos sledila nova draĹžba.

25 milijonov za avstrijskega logista cargo Avstrijski logist cargo-partner je na Brniku uradno vzpostavil naloĹžbo v logistiÄ?ni center, iz katerega bodo servisirali srednjo in jugovzhodno Evropo. Zgradili bodo 25 tisoÄ? kvadratnih metrov skladiĹĄÄ? in pribliĹžno ĹĄtiri tisoÄ? kvadratnih metrov pisarn. NaloĹžba je vredna veÄ? kot 25 milijonov evrov.

Na energetski zakon 136 pripomb Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo je v javni obravnavi osnutka novele energetskega zakona prejelo 136 pripomb. Trenutno poteka pregled pripomb in predlogov, nato pa bo ministrstvo ob njihovem smiselnem upoĹĄtevanju znova pripravilo konÄ?no besedilo predloga zakona. Sledilo bo usklajevanje in potrditev na seji vlade.

TuĹĄ obdaril 22.000 prvoĹĄolÄ?kov Lansko jesen je TUĹ s partnerjem RdeÄ?im kriĹžem Slovenije socialno ogroĹženim otrokom po vsej Sloveniji podarili 10.000 zvezkov v akciji PriÄ?arajmo nasmeh – Podari zvezek. Letos pa so aktivnosti ob zaÄ?etku ĹĄole usmerili ĹĄe ĹĄirĹĄe, in sicer na vse slovenske prvoĹĄolce.

Vsem slovenskim osnovnim ĹĄolam so letos za prvoĹĄolÄ?ke podarili pakete vreÄ?k za ĹĄportne copate, s katerimi Ĺželijo poudariti ĹĄportno udejstvovanje, ki je kljuÄ?no za zdrav otrokov razvoj.

Proizvodnja v HSE nad naÄ?rti

MOS podobno kot lani

Ljubljana, Ĺ oĹĄtanj – Proizvodnja elektriÄ?ne energije v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) je letos dva odstotka nad naÄ?rti. Hidroelektrarne so sicer zaradi suĹĄnega poletja v juliju in avgustu proizvedle manj elektriÄ?ne energije od naÄ?rtov. Hidrologija je bila julija 10 odstotkov pod naÄ?rti, avgusta pa 40 odstotkov pod naÄ?rti.

Medtem pa je proizvodnja v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj v letoĹĄnjem letu na primerljivi ravni z lanskim letom, pri Ä?emer je treba upoĹĄtevati letoĹĄnji remont ĹĄestega bloka. Po konÄ?anem remontu je bila proizvodnja elektriÄ?ne energije ĹĄestega bloka v juliju in avgustu Ĺže 59 gigavatnih ur nad naÄ?rtovano koliÄ?ino, to pa je 10 odstotkov veÄ? od naÄ?rtovane proizvodnje.

Od 11. do 16. septembra na celjskem sejmiĹĄÄ?u blizu 1400 razstavljalcev iz veÄ? kot 30 drĹžav – LetoĹĄnja partnerica Republika Srbija Tatjana PodgorĹĄek

Celje, 4. septembra – Od torka, 11., do nedelje, 16. septembra, se bo na celjskem sejmiĹĄÄ?u odvijal najveÄ?ji sejemski dogodek v regiji – 51. mednarodni obrtni sejem (MOS). Odprl ga bo predsednik drĹžave Borut Pahor, na njem pa se bo predstavilo blizu 1400 razstavljalcev iz veÄ? kot 30 drĹžav, kar je pribliĹžno toliko kot lani. Tudi letos priÄ?akujejo, da bo sejem obiskalo 120 tisoÄ? obiskovalcev.

Na novinarski konferenci je mag. Robert Otorepec, direktor druĹžbe Celjski sejem, ki je skupaj z Obrtno-podjetniĹĄko zbornico Slovenje glavni organizator dogodka , poudaril, da sejem prinaĹĄa bogatejĹĄo ponudbo, ostaja pa zvest izboru petih osrednjih podroÄ?ij: Dom

Z vlakom spet od Ljubljane do Trsta Na novinarski konferenci so predstavili letoĹĄnje sejemsko dogajanje, ki bo znova bogato in pestro.

– gradnja in obnova doma, Tur – kamping in karavaning, turizem in prehrana, Teh – oprema in material za obrt in industrijo, Biz – poslovne storitve in poslovne priloŞnosti v tujini, ter MOS Plus – izdelki ťiroke potroťnje. Letoťnja drŞava partnerica je Republika Srbija, s katero Slovenija zelo dobro sodeluje.

To med drugim potrjujejo podatki, da znaĹĄa vrednost slovenskih naloĹžb v Srbiji od leta 2005 do lani blizu 1,1 milijona evrov, veÄ? kot 1400 slovenskih podjetij v republiki pa zaposluje pribliĹžno 25 tisoÄ? delavcev.

Po besedah Branka Meha, predsednika Obrtno-podjetniĹĄke zbornice, je zbornica veÄ? kot le partnerica sejma. Na pribliĹžno 1000

kvadratnih metrih razstavnih povrĹĄin bodo njeni Ä?lani predstavili, s Ä?im se ukvarjajo, z nekaterimi sejemskimi spremljevalnimi dogodki pa Ĺželijo med drugim odgovorne v drĹžavi opozoriti na njeno nalogo v prizadevanjih za razvoj obrtnikov in podjetnikov. Na ulici obrti v okviru sejma pa bodo predstavili 14 danes zelo iskanih poklicev.

Vrsto dogodkov bo pripravilo tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki postaja vse pomembnejĹĄi partner sejemskega dogajanja. đ&#x;”˛

Po sedmih letih bo v nedeljo, 9. septembra, potniĹĄki vlak znova povezal Ljubljano, Postojno, Pivko, SeĹžano in DivaÄ?o z obmoÄ?jem Furlanije–Julijske krajine. Vlak bo vozil dvakrat dnevno, cena vozovnice do Trsta bo stala osem evrov. VoĹžnja z vlakom od Ljubljane do SeĹžane bo trajala uro in ĹĄtirideset minut, saj nekdanja JuĹžna Ĺželeznica ni primerna za hitrejĹĄe vlake. ÄŒas voĹžnje vlaka od Ljubljane do Trsta pa bo predvidoma 2 uri 42 minut in bo primerljiv z avtobusno povezavo.

Na LetaliĹĄÄ?u v Levcu nov hangar Ĺ˝alec – Gradnja hangarja na letaliĹĄÄ?u v Levcu je Ĺže konÄ?ana in novi hangar zdaj Ä?aka na uporabno dovoljenje. Kot je povedal predsednik Aerokluba Celje Bojan AndrejaĹĄ, je novi hangar podobnih dimenzij, kot je bil prejĹĄnji, ki pa je pred dvema letoma zaradi udara strele v celoti pogorel. Gradnja novega hangarja je potekala hitreje od naÄ?rtov, zanj pa so odĹĄteli okrog 100.000 evrov. Aeroklub Celje, ki letos praznuje 90-letnico, bo v soboto na letaliĹĄÄ?u v Levcu pripravil dan odprtih vrat. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

6. septembra 2018

Hisense namerava zgraditi v Velenju tovarno televizorjev ObÄ?insko vodstvo se je sreÄ?alo s kitajskim veleposlanikom in predstavniki Hisenseja – Od njih priÄ?akujejo dobro poslovanje in veÄ? delovnih mest z viĹĄjo dodano vrednostjo – OdpuĹĄÄ?anja v Gorenju ne bo

dobrih rokah in da bo tako tudi ostalo. Po njegovih zagotovilih bodo druĹžbo Gorenje naredili ĹĄe boljĹĄo, saj ima ĹĄe dovolj potenciala.

Mira ZakoĹĄek

Prijateljsko povezovanje z enim od kitajskih mest

Velenje, 30. avgusta – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? s sodelavci je sprejel veleposlanika Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Ye Hao s soprogo. SreÄ?anja sta se udeleĹžila tudi predsednik uprave skupine Gorenje Franjo Bobinac in podpredsednik uprave druĹžbe Gorenje dr. Lan Lin, ki je hkrati tudi izvrĹĄni podpredsednik Skupine Hisense.

Veleposlanika so povabili zato, ker je Gorenje za to okolje, pa tudi za celotno Slovenijo, zelo pomembno. Župan je med drugim poudaril, da se je Velenje, ki bo prihodnje leto staro 60 let, razvijalo skupaj z Gorenjem.

Od novih lastnikov priÄ?akujejo uspeĹĄno poslovanje in druĹžbeno odgovorno ravnanje in tudi veÄ? delovnih mest z viĹĄjo dodano vrednostjo.

V procese Gorenja vkljuÄ?enih 30 strokovnjakov Hisenseja

Franjo Bobinac je povedal, da prevzemne aktivnosti dobro po-

Veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Ye Hao se je Ĺžupanu zahvalil za sprejem in povedal, da so na zaÄ?etku tudi oni z zaskrbljenostjo spremljali dogajanje, sedaj pa verjamejo, da bo zdruĹžitev prinesla dobre uÄ?inke za obe druĹžbi in tudi za Velenje.

Zavedajo se, da je Gorenje ena najpomembnejĹĄih gospodarskih druĹžb v Sloveniji in za Velenje

tekajo, vanje pa je vkljuÄ?enih 30 strokovnjakov skupine Hisense.

Zavrnil je ugibanja, da bodo odpuĹĄÄ?ali. Glavni del proizvodnje ostaja v Velenju, proizvodne kapacitete pa bodo ĹĄe ĹĄirili, saj nameravajo zgraditi tovarno, v kateri bo veÄ? sto delovnih mest, v njej pa naj bi proizvajali letno milijon televizorjev. Bobinac je

ĹĄe dodal, da so z novimi Ä?lani uprave Gorenja hitro prepoznali skupne poglede na nadaljnji razvoj druĹžbe in da bodo sinergijo zdruĹževanja uresniÄ?evali na veÄ? podroÄ?jih. Izrazil je prepriÄ?anje, da bo Gorenje konstantno in stabilno raslo, saj druĹžba ĹĄe vedno kaĹže veliko potenciala pri razvoju kadrov.

izjemnega pomena. Veleposlanik je bil navduĹĄen nad predstavitvijo obÄ?ine in projektov. Dejal je: ÂťV Velenju zelo impresivno skrbite za dobro kakovost Ĺživljenja, okolje in transport.ÂŤ Pohvalil je sistem za brezplaÄ?no izposojo koles Bicy in brezplaÄ?ni avtobusni promet Lokalc. Veleposlanik je poudaril, da bodo sledili viziji naĹĄega mesta in da bo Velenje z Gorenjem tudi v prihodnje lahko nudilo kakovosten Ĺživljenjski prostor. Predlagal je tudi, da bi se Velenje spoprijateljilo z enim od kitajskih mest. đ&#x;”˛

Prodajajo nestrateĹĄke naloĹžbe

ÂťGorenje je v dobrih rokahÂŤ

Dr. Lan Lin, podpredsednik uprave druĹžbe Gorenje in izvrĹĄni podpredsednik Skupine Hisense, je povedal, da je sam proces zdruĹževanja potekal zelo dobro in hitro. Izpostavil je kooperativno sodelovanje in zagotovil, da so druĹžba Gorenje in zaposleni v

V pred dvema letoma zastavljenem strateĹĄkem naÄ?rtu so v Gorenju opredelili, da se bodo osredotoÄ?ili na osnovno dejavnost, nestrateĹĄke naloĹžbe pa odprodali in to tudi udejanjajo Mira ZakoĹĄek

Gorenje na IFA z najnovejĹĄimi doseĹžki Od prejĹĄnjega petka do danes poteka v Berlinu najveÄ?ji sejem bele tehnike IFA 2018 – Gorenje predstavlja aparate in digitalne reĹĄitve za pametno in poenostavljeno Ĺživljenje Mira ZakoĹĄek

Tradicionalno se v prvih septembrskih dneh vsaki dve leti v Berlinu predstavljajo svetovni proizvajalci bele tehnike. Z njimi je seveda tudi Skupina Gorenje, ki predstavlja produktne novosti in digitalne storitve, ki jih bodo kmalu ponudili – v platformi Gorenje ConnectLife in liniji povezanih aparatov Gorenje. Z njimi nadaljujejo pred leti zastavljeno strategijo poenostavljanja Şivljenja z aparati Gorenja.

so bili nagrajeni z nagrado Red Dot. Predstavljajo tudi novo razliÄ?ico priljubljenega Gorenjevega hladilnika Retro Special Edition, ki se zgleduje po legendarnem Volkswagnovem Minibusu, tokrat premierno v Ä?rni barvi, ponujajo pa jih ĹĄe v ĹĄtevilnih drugih barvah. Razstavljajo ĹĄe mnoge druge prenovljene male in velike aparate, med njimi tudi teĹžko priÄ?akovani brezĹžiÄ?ni sesalnik.

ĹĄe svojo kampanjo ponosnega sponzorja evropskega rokometa.

V ospredju ASKO

Posebej predstavljajo celoten nabor aparatov skandinavske blagovne znamke viĹĄjega razreda ASKO, ki ponuja celoten nabor gospodinjskih in profesionalnih aparatov. PonaĹĄajo se s sodobnim, a brezÄ?asnim skandinavskim oblikovanjem ter miselnostjo, v

poslov. Lani je na primer 1805 razstavljalcev sklenilo posle v vrednosti 4,7 milijarde evrov.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je pred sejmom dejal: "Veselimo se sreÄ?anj z naĹĄimi partnerji in kupci z vsega sveta ter priloĹžnosti, da jim predstavimo najnovejĹĄe doseĹžke s podroÄ?ja gospodinjskih aparatov. Obiskovalci naĹĄega razstavnega prostora bodo lahko kot prvi na svetu preizkusili

Ĺ tevilni novi aparati

Predstavljajo tudi ĹĄtevilne nove aparate. Med drugim peÄ?ico (tri v enem), pralne in suĹĄilne stroje WaveActive s patentirano obliko bobna, ki zagotavlja, da se na najneĹžnejĹĄi moĹžni naÄ?in spopadejo z najtrdovratnejĹĄimi madeĹži.

So tudi oblikovalsko posebni in

đ&#x;”˛

Do 7 tisoÄ? evrov brez stroĹĄkov odobritve

Kaj je platforma Gorenje ConnectLife?

Ta nam bo, kot zagotavljajo, s pomoÄ?jo pametne tehnologije precej poenostavila vsakdanje delo. VkljuÄ?uje namreÄ? napredne digitalne storitve in reĹĄitve, ki so primerne za nove povezane in nepovezane Gorenjeve aparate iz vseh produktnih skupin, hkrati pa je integrirana z digitalnimi pomoÄ?niki Skupine Gorenje ter storitvami in proizvodi zunanjih partnerjev in povezana z digitalnimi osebnimi pomoÄ?niki, kot so Alexa, Google, Siri itd. Platforma Gorenje ConnectLife ter linija Gorenjevih povezanih aparatov bosta na trgih na voljo leta 2019.

Prodajo Surovine so naÄ?rtovali Ĺže v prvem letoĹĄnjem polletju in so uÄ?inek prodaje druĹžbe Ĺže zajeli tudi v naÄ?rtu za to obdobje (skupaj za Surovino in Gorenjem Tiki so predvideli 48 milijonov evrov), a se je prodaja zataknila. Agencija za varstvo konkurence je namreÄ? proti Surovini in Dinosu zaradi domnevne krĹĄitve doloÄ?il zakona o prepreÄ?evanju omejevanja konkurence marca letos uvedla postopek ugotavljanja krĹĄitve.

Zamrznili so tudi prodajo Gorenja Tiki v Stari Pazovi. Lahko da se bodo odloÄ?ili, da to proizvodnjo nadaljujejo, odloÄ?itev o tem pa bo sprejel Hisense, ki ima med drugim tudi visoko razvito proizvodnjo klimatskih naprav in jih bo morda v Stari Pazovi razvijal ĹĄe naprej.

Gorenje pa naj bi se umikalo tudi iz gradbeniĹĄtva. Podjetja Gorenje Projekt sicer ĹĄe niso prodali, a naj bi se o tem dogovarjali s kranjsko druĹžbo Iskra Impuls, ki je v lasti Anteja in Maje BraÄ?ić.

Potencialnega kupca iĹĄÄ?ejo tudi za druĹžbo Gor kolesa, ki proizvaja sodobnejĹĄa kolesa pony. Proizvodnja teh koles se je v Velenju v okviru druĹžbe Gor kolesa zaÄ?ela februarja lani, trenutno ĹĄe poteka, a v omejenem obsegu, saj je prodaja slaba. Gorenje je sicer v projekt vloĹžilo 1,3 milijona evrov.

Uradnih podatkov o prodajah v Gorenju ne dajejo, pravijo, da bodo to storili, ko bodo te zakljuÄ?ene.

Inovativen razstavni prostor

Obiskovalci lahko uĹživajo tudi v mnogih interaktivnih tehnoloĹĄkih instalacijah, na primer v interaktivni predstavitvi bobna pralnega stroja WaveActive, ki prikazuje dejansko delovanje inovativnih funkcij pranja. Predstavljajo tudi pametno kuhanje z Gorenjevimi kuhalnimi aparati. Poudarjajo pa

kateri minimalizem, eleganca in prefinjene linije skupaj z visoko kakovostjo in izvrstnim delovanjem igrajo nadvse pomembno vlogo.

PriÄ?akujejo 250 tisoÄ? obiskovalcev

LetoĹĄnja IFA priÄ?akuje 250 tisoÄ? obiskovalcev, zato si Gorenje lahko obeta tudi veliko sklenjenih

pameten, povezan dom in poenostavljeno Ĺživljenje z Gorenjem, saj bomo ponosno predstavili platformo Gorenje ConnectLife ter povsem novo linijo Gorenjevih povezanih aparatov. To je velik korak za Skupino Gorenje na poti do uspeĹĄne realizacije vizije veliko bolj povezanega in poenostavljenega vsakdanjika.ÂŤ

Addiko banka je na slovenskem finanÄ?nem trgu znana kot ponudnik enostavnih finanÄ?nih storitev, dosegljivih na preprost naÄ?in in brez nepotrebnih zapletov. Stranke vseh slovenskih bank lahko v Addiku sklenejo razliÄ?ne gotovinske kredite in s tem naredijo pomemben korak k uresniÄ?itvi njihovih naÄ?rtov. ÂťNekoÄ? zapletene finanÄ?ne storitve so preteklost in z neposrednim banÄ?niĹĄtvom, na katerem temelji naĹĄe poslovanje, v Addiko banki strankam ponujamo moĹžnost, da imajo finance v svojih rokah in opravljajo finanÄ?ne transakcije povsem samostojno, vkljuÄ?no s sklenitvijo kredita, bodisi od doma ali pa v eni od naĹĄih Express poslovalnic po Sloveniji. Za odobritev potrebujemo samo osebni dokument in nekaj osnovnih podatkov o stranki. Enostavneje ne greÂŤ, razlaga Elica Vogrinc, vodja poslovanja z obÄ?ani. BoĹĄtjan HabuĹĄ, vodja Express poslovalnice v ljubljanskem BTC-ju, dodaja: ÂťNi teĹžko biti sam svoj banÄ?nik – nekaj klikov na spletni strani hipkredit.si iz domaÄ?ega naslonjaÄ?a ali en obisk Express poslovalnice sta dovolj, da stranka pridobi ustrezno financiranje ter si Ĺže nekaj trenutkov po odobritvi zagotovi finanÄ?na sredstva za izpolnitev svojih Ĺželja. Trajanje postopka odobritve kredita in poslediÄ?no izplaÄ?ilo ob izpolnjevanju pogojev merimo v minutah in ne v dnevih.ÂŤ V Addiko banki v poslovalnicah po Sloveniji ponujajo tudi express kredit do 35 tisoÄ? evrov in kredit za plaÄ?ilo obveznosti do 40 tisoÄ? evrov, slednji z moĹžnostjo dodatnega gotovinskega izplaÄ?ila v viĹĄini 25 %.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torkaâ€

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 29. avgusta

Petek, 31. avgusta

Pet strank (LMĹ , SD, SMC, SAB in DeSUS) je podpisalo koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi. Marjan Ĺ arec se je predsednikom vseh sodelujoÄ?ih strank zahvalil za konstruktivno drĹžo.

V eksploziji bombe je bil ubit vodja proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine Aleksander ZaharÄ?enko.

Na Dunaju so se na neformalnem sreÄ?anju seĹĄli zunanji ministri Evropske unije. Med drugim

ljem obrambnega ministrstva blizu Tripolisa umrlo najmanj 39 ljudi.

Visoki komisariat ZdruĹženih narodov za begunce je GrÄ?ijo pozval k preselitvi prosilcev za azil iz taboriĹĄÄ?a Moria na otoku Lesbos, saj naj bi razmere v taboriĹĄÄ?u Âťdosegle vreliĹĄÄ?eÂŤ.

Na jugu NemÄ?ije je v rafineriji priĹĄlo do eksplozije, v kateri je bilo ranjenih deset ljudi.

Ponedeljek, 3. septembra Doma so javnost razburili posnetki urjenja skupine oboroĹženih in zamaskiranih moĹĄkih pod vodstvom Andreja Ĺ iĹĄka. Policija je zaÄ?ela izvajati preiskovalne ukrepe zaradi suma ĹĄtevilnih kaznivih dejanj.

Nedelja, 2. septembra V Somaliji je bilo v samomorilskem napadu v glavnem mestu MogadiĹĄ ubitih najmanj osem ZaÄ?elo se je novo ĹĄolsko leto.

Koalicijski sporazum je bil podpisan.

Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je zavrnila poroÄ?ilo ZdruĹženih narodov, ki ji oÄ?ita, da so bili nekateri njeni napadi v Jemnu morda vojni zloÄ?ini.

NemÄ?ija je Namibiji vrnila posmrtne ostanke avtohtonih prebivalcev svoje nekdanje kolonije, ki so bili ubiti med tamkajĹĄnjim genocidom pred veÄ? kot 100 leti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je nekoliko omilil reformo ruskega pokojninskega sistema.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je Googlu, Twitterju in Facebooku oÄ?ital, da o njem ĹĄirijo pristranske in predvsem negativne novice.

ÄŒetrtek, 30. avgusta Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je v drĹžavni zbor vloĹžil listo ministrskih kandidatov.

Prav ta dan se je na svoji zadnji seji seĹĄla vlada Mira Cerarja.

Nekdanji premier je ob tem dejal, da je po ĹĄtirih letih Slovenija bolj konkurenÄ?na, socialno praviÄ?na in optimistiÄ?na.

Juncker je obljubil, da se bo zavzel za ukinitev premikanja ure.

so govorili tudi o izmenjavi ozemlja oziroma spreminjanju meje med Srbijo in Kosovom.

Ker so ZDA ukinile 254 milijonov evrov pomoÄ?i za Palestince v Gazi in na Zahodnem bregu prek programa ZdruĹženih narodov, je nemĹĄka vlada sporoÄ?ila, da bodo oni poviĹĄali finanÄ?no pomoÄ? omenjenim ciljnim skupinam.

Evropska komisija je sprejela predlog Jeana-Clauda Junckerja, da upoĹĄteva voljo anketiranih prebivalcev Evropske unije, ki nasprotujejo premikanju ure, in obljubil, da se bo zavzel za ukinitev poletnega Ä?asa.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je zagrozil, da bodo ZDA izstopile iz Svetovne trgovinske organizacije, Ä?eĹĄ da ta ZDA ne obravnava poĹĄteno.

Sobota, 1. septembra

Helikopterske prevoze za potrebe nujne medicinske pomoÄ?i v severovzhodni Sloveniji bo zaÄ?asno prevzela Slovenska vojska.

Vlada je sprejela sklep, po katerem bo helikopterske prevoze za potrebe nujne medicinske pomoÄ?i v severovzhodni Sloveniji zaÄ?asno prevzela Slovenska vojska.

ZdruĹženi narodi so opozorili, da bi napad sirskega reĹžima na pokrajino Idlib in okoliĹĄka obmoÄ?ja lahko sproĹžil razselitev do 800 tisoÄ? ljudi, ki Ĺže tako Ĺživijo v grozljivih razmerah.

V Chemnitzu na vzhodu NemÄ?ije se je zaÄ?el nov protest skrajnih desniÄ?arjev proti priseljenski politiki kanclerke Angele Merkel.

Silovita eksplozija je v Braziliji povzroÄ?ila ogromno ĹĄkodo.

ljudi, zaradi eksplozije pa se je poruĹĄila bliĹžnja ĹĄola.

V nemĹĄkem Chemnitzu je znova vrelo. Med novimi protesti skrajnih desniÄ?arjev je priĹĄlo do spopadov med udeleĹženci protesta in njihovimi nasprotniki, v katerih je bilo po podatkih policije ranjenih najmanj devet ljudi.

V napadu na vojaĹĄko oporiĹĄÄ?e na severovzhodu Nigerije so pripadniki t. i. Islamske drĹžave v Zahodni Afriki ubili do 30 vojakov.

Iz Hongkonga so poroÄ?ali, da so cene nepremiÄ?nin tako uĹĄle izpod nadzora, da si mladi ne morejo privoĹĄÄ?iti niti najemnine, zato so prisiljeni krĹĄiti zakon in Ĺživeti v industrijskih zgradbah.

V Narodnem muzeju Brazilije v Rio de Janeiru je izbruhnil poĹžar, ki se je razĹĄiril v skoraj vse dele najstarejĹĄe znanstvene ustanove v drĹžavi in povzroÄ?il ogromno ĹĄkodo.

Bil je prvi ĹĄolski dan novega ĹĄolskega leta. PrviÄ? je skozi ĹĄolska vrata vstopilo 21.874 uÄ?encev in 19.600 dijakov.

V Chemnitzu se je na koncertu proti rasizmu in ksenofobiji zbralo na tisoÄ?e ljudi.

Okoli 20 kilometrov od ukrajinsko-poljske meje se je zaÄ?ela vsakoletna dvotedenska mednarodna vojaĹĄka vaja zveze Nato.

AmeriĹĄki zdravniki in znanstveniki so opozorili, da bi lahko bili diplomati na Kubi in Kitajskem tarÄ?a napada z mikrovalovi.

V Mjanmaru sta bila dva novinarja zaradi krĹĄenja zakona o t. i. drĹžavnih skrivnostih obsojena na sedem let zapora.

Torek, 4. septembra V pristojnih odborih so potekale predstavitve nekaterih kandidatov za ministre.

Z Generalne policijske uprave so sporoÄ?ili, da v zvezi z oboroĹženo skupino Ĺ tajerska varda pod vodstvom Andreja Ĺ iĹĄka teÄ?e intenziven predkazenski postopek.

Zaradi obilnih padavin v noÄ?i prej sta se v Prekmurju zruĹĄila dva mostova, pri zruĹĄenju enega od njiju je voznik v avtomobilu zgrmel v prepad.

Gospodarstveniki so vlado pozvali k oblikovanju socialnega pakta.

Sirski observatorij za Ä?lovekove pravice je poroÄ?al, da so ruska vojaĹĄka letala izvedla napade v pokrajini Idlib na severozahodu Sirije, ki je pod nadzorom dĹžihadistiÄ?nih upornikov.

Po dolgotrajni bolezni je umrl ustanovitelj teroristiÄ?ne mreĹže Hakani, DĹžalaludin Hakani.

Japonske oblasti so zaradi tajfuna odredile preventivno evakuacijo okoli 300 tisoÄ? ljudi.

Razmere v Chemnitzu so se stopnjevale.

V NemÄ?iji sta tako desno populistiÄ?no gibanje Za Chemnitz kot stranka Alternativa za NemÄ?ijo znova organizirala mnoĹžiÄ?ne proteste – prvi proti priseljenski politiki, drugi za mir. Ĺ panske oblasti so okoli ducat druĹžinam z otroki, ki so jih donosile nadomestne matere iz Ukrajine, od tam zaradi domnevnih krĹĄitev v postopku onemogoÄ?ile vrnitev v domovino.

V Libiji je v silovitih spopadih razliÄ?nih vojaĹĄkih milic pod okri-

6. septembra 2018

Vsak dan kaj norega Se spomnite slogana narodnega magazina (NAME): Vsak dan kaj novega? ÄŒe novo zamenja noro, dobimo slogan stanja slovenskega duha. In politike. In druĹžbe. Norost postaja novost in s tem postopoma ÂťvsakodnevnostÂŤ.

Zadnja norost: Andrej Ĺ iĹĄko in njegova paravojska. A norost ni le na njegovi strani; Ĺ iĹĄko Ĺže nekaj dni z razlagami, kako ne bodo predali oroĹžja, zakaj poveljuje Ĺ tajerski vardi, skaÄ?e z naslovnic in ekranov; policija ga niti po dveh dneh javnih nastopanj ne obiĹĄÄ?e; politika se odziva zaradi vpraĹĄanj novinarjev in ne samoiniciativno, v tem slogu je bil tudi odziv predsednika republike. Zdrava kmeÄ?ka pamet Âťmi govoriÂŤ, da kaj takega ni moĹžno v razviti evropski deĹ pela KoĹžar mokratiÄ?ni drĹžavi, kaj pravite? DrĹžavljan, obsojen poskusa umora, pri nas kandidira za predsednika drĹžave, kandidira na parlamentarnih volitvah. In postane medijska zvezda, ko se hvali s svojo vojsko.

Imamo paÄ? tak red.

Slovenska demokracija se premiĹĄljeno, vodeno sesuva. Sesuvajo jo nenehni napadi na partizane, nenehni napadi na migrante, nenehni napadi na drugaÄ?e misleÄ?e – premiĹĄljena politiÄ?na polarizacija uspeva. Zakaj? Ponovno upoĹĄtevajoÄ? zdravo kmeÄ?ko pamet – zaradi sodne veje oblasti, saj je ta zadnji branik postulatov demokracije. Se ĹĄe spomnite afere Patria, misleÄ?, se ĹĄe spomnite epiloga na Finskem in v Avstriji? In nato naĹĄega, ko se je v zgodbo odloÄ?ilo poseÄ?i ustavno sodiĹĄÄ?e? Biti bivĹĄi zapornik in biti aktivni ali pasivni politik pri nas paÄ? ni teĹžava.

Imamo paÄ? tak pravni red.

Pridobiti protipravno premoĹženjsko korist in za to opraviti 480 ur druĹžbeno koristnega dela? Tudi primer DuĹĄana ÄŒrnigoja je nekaj edinstveno norega v evropskem merilu razvitih drĹžav, pri nas pa le nekajdnevna novica, predstavljena drĹžavljanom brez oÄ?itnega premisleka, kako bomo tako odloÄ?itev sprejeli. Komu je lahko takĹĄno stanje v interesu? Le avtokratu, demokratu paÄ? ne.

Sem Ĺ tajerka ter Ĺživim v Sloveniji in ne v neodvisni Ĺ tajerski.

Zato mi je bilo ĹĄe toliko teĹžje gledati Ĺ iĹĄka, ki daje izjave za medije, pred spomenikom Rudolfa Maistra. Razumem, da je intelektualizem 20. stoletja spodjedel populizem 21. stoletja, ne morem pa razumeti, da zdravo kmeÄ?ko pamet vse pogosteje nadomeĹĄÄ?a njeno pomanjkanje. To se v nekajminutnih intervalih kaĹže ĹĄe posebej na druĹžbenem omreĹžju tviter, ki je s popolno odsotnostjo sankcij postal platforma za sovraĹžni govor.

Pri nas paÄ? tak govor ni sankcioniran, dokler ne pride do dejanja, pri nas je paÄ? tak red.

Avgusta je v Kolnu spet potekal najveÄ?ji evropski sejem raÄ?unalniĹĄtva in zabave in predstavljena je bila raÄ?unalniĹĄka igrica, ki vsebuje nacistiÄ?ne simbole – da so jo lahko pokazali javnosti, so morali pridobiti predhodno dovoljenje, v nemĹĄkem javnem prostoru je namreÄ? nacistiÄ?na ikonografija strogo prepovedana.

So pri nas Ĺže aretirali ali pa vsaj zasliĹĄali koga zaradi predelave nacistiÄ?nega plakata?

Za to gre. Za popolno norost, ki je novost sodobne slovenske druĹžbe – ni tipiÄ?na le zanjo, samo ozrimo se na prvo med demokracijami, ZDA. A tam se nekateri politiki, strokovnjaki in mediji dnevno borijo proti njej, in sicer z nenehnih opozarjanjem nanjo.

Pa pri nas? Pri nas medijski inĹĄpektorat nima pristojnosti, kot je ugotovil, da ukrepa v primeru rasistiÄ?ne naslovnice tednika Demokracija, ko roke, obarvane s Ä?rno, otipavajo dekolte bele Ĺženske.

Pri nas je paÄ? tak red.

Bo ostal takĹĄen, nedotaknjen in nedotakljiv tudi pod vlado Marjana Ĺ arca? ÄŒutim Slovenijo – ÄŒrtim Slovenijo.

I feel Slovenia – I fear Slovenia.

Na katero stran se bo nagnila tehtnica? đ&#x;”˛

Postopno slovo od plastiÄ?nih vreÄ?k

Japonsko je ogroĹžal najhujĹĄi tajfun po 25 letih.

V trgovinah se je zaÄ?ela enomeseÄ?na osveĹĄÄ?evalna kampanja Imam svojo vreÄ?ko!, v vseh slovenskih osnovnih ĹĄolah pa bo potekala celotno ĹĄolsko leto. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, bo akcija namenjena opozarjanju na vplive pretirane potroĹĄnje lahkih plastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k na okolje. Najbolj problematiÄ?ne so prav najtanjĹĄe vreÄ?ke, ki jih uporabniki zelo redko ponovno uporabijo.

S sprejetjem sprememb uredbe o ravnanju z embalaĹžo in odpadno embalaĹžo se je Slovenija sicer zavezala k omejitvi na najveÄ? 90 lahkih plastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k na osebo do konca leta 2019 in 40 do konca đ&#x;”˛ leta 2025.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

VeÄ? bo zasebnosti

Pridobitev za bolnike in zdravnike

V Zdravstvenem domu Velenje prenavljajo enoto za laboratorijsko medicino Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V Zdravstvenem domu Velenje prenavljajo enoto za laboratorijsko medicino.

Prenovili bodo sanitarne prostore, prostore za odvzem krvi in administracije, poveÄ?ali prostorske zmogljivosti, funkcionalnost, predvsem pa uporabnikom zagotovili veÄ? zasebnosti.

Preiskovanci v laboratoriju letno oddajo 27.500 vzorcev urina, popreÄ?no torej 110 vzorcev na dan. V obdobjih, ko je obolevnost veÄ?ja tudi 180. ÂťGlede na ĹĄtevilo oddanih vzorcev sta dve straniĹĄÄ?i vsekakor premalo.

Preiskovanec potrebuje za zbiranje vzorca urina svoj Ä?as in zasebnost. Slednjega pa v dosedanjih prostorih ni bilo. ÂťPred vrati so se gnetli Ĺže drugi preiskovanci, zasebnosti jim niso zagotavljala niti drsna vrata, ki se niso dobro zapirala, na njih je

7

ZDRAVSTVO

6. septembra 2018

bila reĹža, pogosto so se zatikala. Prehod do straniĹĄÄ? je bil zelo ozek in je predstavljal veliko teĹžavo tistim, ki uporabljajo bergle, in starejĹĄim, ki potrebujejo spremstvo,ÂŤ opisuje prejĹĄnjo situacijo pomoÄ?nica direktorja Zdravstvenega doma Velenje, Tanja KontiÄ?.

â?ą

Sprememba prostorov sanitarij pa poslediÄ?no pomeni tudi spremembo prostora sprejemnega mesta. Letno v laboratoriju obravnavajo 70.000 preiskovancev, povpreÄ?no 280 na dan). ÂťVeÄ?ina pride do 10. ure, kar pomeni, da je treba sprejeti enega na minuto.

Velenje, 3. septembra – V drugem nadstropju Zdravstvenega doma Velenje – trakt A je bila krajťa priloŞnostna slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu tri nove sploťne ambulante ter prostore Centra za krepitev zdravja. NaloŞba je bila vredna

imajo dovolj druĹžinskih zdravnikov v Ä?asu, ko specializacija za to vejo zdravstvenega varstva ni najbolj priljubljena. V velenjskem zdravstvenem zavodu imajo danes 15 zdravnikov druĹžinske medicine in 6 specializantov. Tudi v zdravstvenih postajah v Ĺ oĹĄtanju

200 tisoÄ? evrov, od tega je polovico denarja prispeval javni zavod Zdravstveni dom Velenje, preostalo polovico pa Mestna obÄ?ina Velenje.

Direktor zavoda mag. Janko Ĺ teharnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj so novi prostori za izvajanje primarne ter preventivne zdravstvene dejavnosti zelo pomembna pridobitev za prebivalce regije, prav tako pa tudi za zaposlene zdravstvenega doma. ÄŒez pribliĹžno mesec dni znova naÄ?rtujejo priloĹžnostno slovesnost, ki bo prav tako pomenila dvig kakovosti storitev za paciente. ÂťNisem verjela, da bomo kdaj doÄ?akali trenutek, ko bo zdravnikov veÄ?, kot je sploĹĄnih ambulant.

To se je zgodilo in samo zahvalim se lahko vsem, ki so pripomogli k temu. Ĺ tevilo ambulant smo poveÄ?ali za tri nove in danes ima vsak zdravnik svoje prostore. Pridobitev je pomembna za bolnike in za zaposleneÂŤ, je med drugim poudarila Vesna Lah, speci. druĹžinske medicine in vodja sploĹĄnih ambulant v javnem zavodu. Kot je ĹĄe dejala, so lahko ponosni, da

ter v Ĺ martnem ob Paki imajo zapolnjena mesta, predvidena za druĹžinske zdravnike. Lahova je prepriÄ?ana, da bodo tri nove ambulante pripomogle k dvigu kakovosti obravnave pacientov v prijetnejĹĄem okolju. Vodja Centra za krepitev zdravja UrĹĄka Bandalo pa nam je dejala, da novi prostori centra pomenijo nadgradnjo oziroma dodano vrednost preventivnim programom za otroke in odrasle, ki jih izvajajo v primarnem zdravstvenem varstvu ter na podroÄ?ju zobozdravstva. Novi sodelavci, ki so jih zaposlili, bodo v obravnave za krepitev zdravja poslej lahko vkljuÄ?evali tudi otroke s prekomerno teĹžo in njihove ostale druĹžinske Ä?lane skupaj s pediatri. Na vpraĹĄanje, ali je v tukajĹĄnjem okolju zanimanje za preventivne dejavnosti, je UrĹĄka Bandalo odgovorila: ÂťPred 15 leti, ko smo zaÄ?eli s preventivnimi programi pri odraslih, je bilo zanimanje zelo veliko in prepriÄ?ana sem, da bomo imeli tako dober odziv tudi pri otrocih.ÂŤ

Prenovo so, zaradi manjĹĄe frekvence preiskovancev, umestili v poletje.

ÂťPreiskovanci tudi niso imeli moĹžnosti, da bi si po oddaji vzorca urina umili roke, neprimerno pa je bilo tudi to, da so urin prenaĹĄali preko Ä?akalnice ali preko vrste preiskovancev, ki so Ä?akali na sprejem v laboratoriju.ÂŤ

Tanja KontiÄ?, pomoÄ?nica direktorja: ÂťGlede na ĹĄtevilo oddanih vzorcev urina sta dve straniĹĄÄ?i vsekakor premalo.ÂŤ

Prenova sanitarnih prostorov, prostorov za odvzem krvi in administracije intenzivno poteka. Radi bi jo zakljuÄ?ili Ä?im prej.

VeÄ?inoma deluje eno sprejemno mesto, saj zaradi gneÄ?e, ko se Ä?aka na oddajo urina, ni pogojev, da bi preiskovance lahko sprejemali tudi na drugem sprejemnem mestu. Glede na ĹĄtevilo preiskovancev sta potrebni vsaj dve sprejemni mesti, ki bosta normalno dostopni vsem.ÂŤ S prenovo jih bodo prostorsko loÄ?ili od prostorov, kjer izvajajo odvzem venske in kapilarne krvi in tudi tem preiskovancem zagotovili zasebnost. Za prenovo je 100.000 evrov namenila Mestna obÄ?ina Velenje. đ&#x;”˛

Za bolj zdrav Ĺživljenjski slog in duĹĄevno zdravje V Zdravstvenem domu Velenje je kot samostojna organizacijska enota zaÄ?el delovati Center za krepitev zdravja – Eden od petindvajsetih v Sloveniji Milena KrstiÄ? – Planinc

dejavnosti pa ĹĄe 100.000 evrov. Z njimi so uredili telovadnico na bazenu in pisarne v Velenje – Centri za krepitev zdravja so sa- Zdravstvenem domu. mostojne organizacijske enote v zdravstvenih Center za krepitev zdravja je namenjen domovih, ki izvajajo programe za krepitev ljudem, ki so kakorkoli ogroĹženi zaradi Ĺžizdravja (skupinske delavnice in individualna vljenjskega sloga, kroniÄ?nih nenalezljivih svetovanja) in aktivnosti za zmanjĹĄevanje nee- bolezni ali teĹžav z duĹĄevnim zdravjem. V njem nakosti v zdravju v lokalnem okolju. Sredstva je (ali ĹĄe bo) v Velenju dobilo zaposlitev devet zanje zagotavlja ministrstvo za zdravje na delavcev razliÄ?nih profilov – kineziolog, snovi javnega razpisa za sofinanciranje dietetik, psiholog, pediater, medicinnadgradenj in razvoja preventivnih ska in patronaĹžna sestra ‌ programov ter njihovega izvajanja Pri delu se bodo povezovali z druv primarnem zdravstvenem varstvu gimi sluĹžbami v Zdravstvenem v lokalni skupnosti. domu, nekatere obstojeÄ?e pa nadÂťZelo sem ponosna, da smo eden gradili in razĹĄirili. Programi bodo od petindvajsetih zdravstvenih domov namenjeni tako odrasli v Sloveniji, ki smo bili izbrani za ta populaciji (nadgradili projekt in zanj dobili tudi sredso programe, nastva,ÂŤ pravi vodja velenjskega menjene duĹĄevCentra za krepitev zdravja nemu zdravju UrĹĄka Bandalo. odraslih), na Ministrstvo je za novo pa uveprogram, ki bo trajal dli druĹžinsko dve leti, v Velenju obravnavo pa upajo, da ga debelosti, kjer bodo po tem obbo otroke ozidobju nadaljevali, roma celo drunamenilo 627.000 Ĺžino celostno evrov, Mestna obVodja Centra za krepitev zdravja Velenje UrĹĄka v preventivnih Ä?ina za ureditev Bandalo: ÂťZelo sem ponosna, da smo dobili sredstva d e l a v n i c a h potrebnih prostoza ta veÄ? kot potreben program.ÂŤ o b r a v n a v a l rov za izvajanje kineziolog,

Rekli so â?ą UrĹĄka Mlinar, psihologinja: ÂťS kolegico bova delali na podroÄ?ju duĹĄevnega zdravja, izvajali preventivne delavnice s podroÄ?ja stresa, tesnobe, depresije, uÄ?ili tehnik sproĹĄÄ?anja in na podroÄ?ju debelosti pri otrocih in odraslih.ÂŤ Karmen Toplak, psihologinja: ÂťNujno je preventivno podroÄ?je okrepiti s psihologi. Med ljudmi je vse veÄ? stresa.

Potrebujejo podporo pri premagovanju.

Princip skupinskega dela v delavnicah je zelo dobro sprejet.ÂŤ

đ&#x;”˛

ZDRAVSTVENI DOM Vodnikova 1, 3320 Velenje Centrala: 03 899 54 00 | TajniĹĄtvo: 03 899 54 12 e-mail: info@zd-velenje.si Skladno z doloÄ?bami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ste ob dopolnjenem 19. letu dolĹžni izbrati zdravnika v ambulantah sploĹĄne / druĹžinske medicine.

Pozivamo vas, da z izbiro novega osebnega zdravnika ne odlaĹĄate in prepis k novemu zdravniku opravite Ä?imprej!

dietetik, psiholog pediater. ÂťIz statistiÄ?nih podatkov in ĹĄportnih kartonov je razvidno, da se danes otroci slabĹĄe prehranjujejo, kot so se vÄ?asih, da je v porastu debelost med otroki, da tudi prej zbolevajo za kroniÄ?nimi nenalezljivimi boleznimi ... in to bi radi popravili Ĺže pri otrocih.ÂŤ đ&#x;”˛

VeÄ? na: www.zd-velenje.si

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Ĺ olski center stopa v jubilejno leto Organizacijske spremembe, nov vajeniĹĄki program Tatjana PodgorĹĄek

Na ĹĄolah Ĺ olskega centra Velenje bo novo ĹĄolsko leto zaznamovalo Âťkar nekaj dogodkov, ki jih je vredno izpostaviti,ÂŤ je dejal direktor centra Janko PogorelÄ?nik.

ZdruĹžitev dveh ĹĄol, programi ohranjeni

Med drugim je PogorelÄ?nik izpostavil jubilej Ĺ olskega centra. Ta je Ĺže 60 let eden najbolje opremljenih srednjeĹĄolskih izobraĹževalnih ustanov v drĹžavi. Jubilej bodo proslavili z dvema veÄ?jima dogodkoma, in sicer z dnevi odprtih vrat (od 26. do 28. septembra, v Ä?asu Pikinega festivala), slavnostno prireditev pa naÄ?rtujejo v petek, 26. oktobra. Jubilej bodo zaznamovale tudi nekatere druge aktivnosti med ĹĄolskim letom.

â?ą

Zaradi obÄ?utno manjĹĄih generacij, ki so zakljuÄ?evale osnovno ĹĄolo, se je ĹĄtevilo dijakov na Ĺ olskem centru v ĹĄtirih letih zmanjĹĄalo za 250.

NajveÄ?ja organizacijska novost ĹĄolskega leta 2018/2019 je zdruĹžitev Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja ter Strojne ĹĄole v Ĺ olo za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje. ÂťTako imamo novo, zdruĹženo ĹĄolo, ĹĄtevilo programov pa smo ne le ohranili, paÄ? pa ĹĄe obogatili. O zdruĹžitvi obeh ĹĄol smo razmiĹĄljali Ĺže dalj Ä?asa, ravnali pa smo po navodilih pristojnega ministrstva in z reorganizacijo zmanjĹĄujemo stroĹĄke.ÂŤ Program, s katerim so obogatili paleto moĹžnosti, je s podroÄ?ja

vajeniĹĄtva – strojni mehanik. Zanj se je v tem letu odloÄ?ilo 9 dijakov.

Z njim Ĺželijo – tako PogorelÄ?nik – ĹĄe okrepiti sodelovanje z gospodarstvom v okolju. Dogajanje v njem namreÄ? ĹĄe kako vpliva na zanimanje za programe, za katere izobraĹžujejo.

Janko PogorelÄ?nik: ÂťGospodarstvo in lokalno okolje izkazujeta potrebe po poklicih, za katere izobraĹžujemo na centru. Ĺ˝elimo si, da bi se nam v prihodnjih letih lahko pridruĹžilo Ä?im veÄ? dijakov.ÂŤ

V zadnjih ĹĄtirih letih predvsem zaradi demografskega gibanja 250 dijakov manj

Na zaÄ?etku tega tedna je sedlo v klopi Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje, Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, Ĺ ole za storitvene dejavnosti ter gimnazije blizu 1600 dijakov, med njimi 496 novincev. Teh je predvsem zaradi manj devetoĹĄolcev znova manj kot preteklo leto, pojasnjuje sogovornik. Na gimnaziji bodo v primerjavi z lanskim letom v novem ĹĄolskem letu imeli namesto ĹĄtirih le tri oddelke prvih letnikov.

Zaradi obÄ?utno manjĹĄih generacij, ki so zakljuÄ?ile osnovno ĹĄolo, se je ĹĄtevilo dijakov na Ĺ olskem

centru v ĹĄtirih letih zmanjĹĄalo za 250. PogorelÄ?nik upa, da je novo ĹĄolsko leto zadnje, ko jih zapuĹĄÄ?ajo veÄ?je generacije od tistih, ki srednjeĹĄolsko izobraĹževanje ĹĄele zaÄ?enjajo. ÂťPo drugi strani pa v Ä?asu samostojne Slovenije ĹĄe ni bilo obdobja, ko bi bili kadri tako iskani.ÂŤ Bodo zaradi manjĹĄega ĹĄtevila dijakov potrebna odpuĹĄÄ?anja? PogorelÄ?nik zagotavlja, da letos kakĹĄni drastiÄ?ni ukrepi ne bodo potrebni. V zadnjih letih na-

mreÄ? poleg rednega upokojevanja izvajajo prerazporeditve znotraj centra in na partnerske ustanove. Tako se je tudi ĹĄtevilo zaposlenih v tem obdobju zniĹžalo za 18. ÂťVseh, ki se bodo upokojili, sicer ne moremo nadomestiti, si pa seveda Ĺželimo in potrebujemo tudi mlad, motiviran kader.ÂŤ

NajveÄ?ja organizacijska novost ĹĄolskega leta 2018/2019 je zdruĹžitev Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolja ter Strojne ĹĄole v Ĺ olo za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje.

Vsem zagotovili vpis na izbrani instrument

Ĺ˝elijo Ä?im bolje izrabiti opremo in prostore

Janko PogorelÄ?nik meni, da so ĹĄolsko leto priÄ?akali v dobri kondiciji. Z rednimi vzdrĹževalnimi deli v vseh objektih so poskrbeli za ĹĄe boljĹĄe pogoje izobraĹževanja za vse udeleĹžence – dijake, ĹĄtudente in odrasle. Z izgradnjo dvigala v stavbi C je izobraĹževanje na Ĺ olskem centru postalo bolj dostopno tudi gibalno oviranim dijakom.

â?ą

V klopi Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje, Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, Ĺ ole za storitvene dejavnosti ter gimnazije je v novem ĹĄolskem letu sedlo blizu 1600 dijakov, med njimi 496 novincev.

Pri tem so naleteli na razumevanje ustanovitelja centra – Ministrstva za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport RS. ÂťDejstvo je, da imamo lepe in dobro opremljene prostore. Prav tako je zelo pomembno, da teh 27 tisoÄ? kvadratnih metrov povrĹĄin ter opremo, ki jo imamo, Ä?im bolje izkoristimo.

NaĹĄa prednostna naloga je izobraĹževanje srednjeĹĄolske mladine in ĹĄtudentov v programih viĹĄje strokovne ĹĄole, za nas pa je vse pomembnejĹĄe tudi funkcionalno izobraĹževanje odraslih. Veliko se trudimo za to in nudimo moĹžnosti tistim, ki se lahko in Ĺželijo kaj nauÄ?iti,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko PogorelÄ?nik. đ&#x;”˛

UÄ?ilnice pokajo po ĹĄivih

Novo ĹĄolsko leto bo za Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje posebno zaradi jubileja. 60-letnico delovanja bodo zaznamovali z veÄ? aktivnostmi, sklenili pa jih bodo na zaÄ?etku prihodnjega leta s prireditvijo v tukajĹĄnjem kulturnem domu.

Ravnatelj centra mag. Aleksandra ValiĹĄerja ugotavlja, da so tudi novo ĹĄolsko leto zaÄ?eli s pribliĹžno enakim ĹĄtevilom uÄ?encev, 108 v 16 oddelkih, od tega obiskuje program niĹžjega izobrazbenega standarda 58, preostalih 50 pa je vkljuÄ?enih v poseben program vzgoje in izobraĹževanja. Novinci so za zdaj trije, se pa lahko ĹĄe med letom zgodi, da dobijo kakĹĄnega.

Na centru izobraĹžujejo, pojasnjuje ValiĹĄer, le uÄ?ence z odloÄ?bo komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in jih brez te starĹĄi ne morejo vpisati. Ta posebnost oteĹžuje naÄ?rtovanje ĹĄolskega leta, ker ni mogoÄ?e predvideti ĹĄtevila uÄ?encev.

Gradbeno dovoljenje Ĺže dve leti

Ker jim tudi letos primanjkuje matiÄ?nih uÄ?ilnic, gostuje en razred na osnovni ĹĄoli Ĺ alek Velenje. ÂťNaĹĄ center, ki ga obiskujejo uÄ?enci s posebnimi potrebami iz regije SaĹĄa, poka po ĹĄivih, zato nestrpno Ä?akamo na izgradnjo prizidka med obstojeÄ?im objektom in osnovno ĹĄolo Mihe Pintarja Toleda. Zanj imamo gradbeno dovoljenje Ĺže dve leti. Moram priznati, da je v Mestni obÄ?ini Velenje denar za zagotavljanje pogojev razporejen dokaj enakomerno med ĹĄolami, tudi pri reĹĄevanju veÄ?jih teĹžav nam lokalna skupnost stoji ob strani. Vemo, da vsako leto ne moremo dobiti, kar si Ĺželimo, vendar vsemu navkljub upamo, da ne bomo predolgo na Ä?akalni listi.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kako pa je z ureditvijo atrija, za katerega so imeli pred Ä?asom prav tako velike naÄ?rte, ValiĹĄer pravi: ÂťMali atrij je liÄ?no urejen, za velikega je

zmanjkalo denarja. Je pa sestavni del predvidene celostne prenove naĹĄega centra.ÂŤ NajveÄ?ja naloĹžba v tem ĹĄolskem letu so nove garderobne omare za uÄ?ence.

Premikajo meje

ValiĹĄer ocenjuje, da center pridobiva prepoznavnost, saj njihovi uÄ?enci sodelujejo na vseh tekmovanjih zanje, premikajo meje v miselnosti o njihovih zmoĹžnostih, saj so pri tvornem vkljuÄ?evanju v oĹžjo in ĹĄirĹĄo lokalno skupnost Ĺže dokazali, da ovir ni nikjer.

V minulem ĹĄolskem letu so bili organizatorji odmevne drĹžavne glasbene revije Zapojmo, zaigrajmo in zapleĹĄimo, v novem ĹĄolskem letu bodo gostitelji udeleĹžencev regijskih ĹĄportnih iger za gibalno ovirane otroke in otroke z zmerno, teĹžjo in teĹžko motnjo v duĹĄevnem razvoju. Vpeti so v ĹĄtevilne projekte. ÂťSodelovanj v mednarodnih projektih v tem ĹĄolskem letu za zdaj nimamo predvidenih, se pa bomo odzvali,

Na velenjski glasbeni ĹĄoli v novem ĹĄolskem letu veÄ? kot 960 uÄ?encev in dijakov – Prva faza ureditve snemalnice Tatjana PodgorĹĄek

ÂťZelo smo veseli podatkov o ĹĄtevilu vpisanih v naĹĄe programe, saj imamo praktiÄ?no polna vsa mesta, ĹĄe bolj veseli pa smo tega, da smo lahko zagotovili vsem uÄ?encem moĹžnost izobraĹževanja za instrument, ki so si ga izbrali. Pouk bo potekal tudi v dislocirani enoti v Ĺ oĹĄtanju, kjer bodo zaradi izgradnje prizidka razprĹĄeni na veÄ? lokacijah celo ĹĄolsko leto, ter v Ĺ martnem ob Paki,ÂŤ je o znaÄ?ilnostih novega ĹĄolskega leta na glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega Velenje povedal njen ravnatelj Boris Ĺ tih.

Ponujajo mnogo veÄ? kot le uÄ?enje

Po podatkih iz minulega konca tedna so na glasbeni ĹĄoli vpisali v programe dobrih 960 uÄ?encev in dijakov, od tega se jih bo veÄ? kot 720 uÄ?ilo individualnega igranja na instrument, drugi so izbrali predĹĄolsko glasbeno vzgojo, plesno pripravnico, baletni vrtec, balet. V glasbeno izobraĹževanje na srednji stopnji je vkljuÄ?enih 33 dijakov vzporednega programa in 42 dijakov umetniĹĄke gimnazije. Ĺ tevilo vpisanih v programe glasbene ĹĄole je v okviru lanskega ĹĄtevila udeleĹžencev izobraĹževanja.

Na vpraĹĄanje, Ä?emu pripisujejo tolikĹĄno zanimanje za dejavnost, ki ne sodi v obvezen ĹĄolski program in je za uÄ?ence plaÄ?ljiva, je Ĺ tih odgovoril: ÂťNaĹĄe delo ni zgolj uÄ?enje otrok za obrt, obvladovanje instrumenta ali glasu, ampak ponujamo mnogo veÄ?. Glede na to, da imamo izjemno priloĹžnost delati z uÄ?enci individualno, jih lahko Boris Ĺ tih: ÂťPrepoznavnost ĹĄole bomo kot uÄ?itelji marsikdaj tudi v prihodnje gradili na veÄ? ravneh, usmerjamo na podromed drugim tudi z ureditvijo snemalnega Ä?jih, kot so morala in studia.ÂŤ etika, domovinska pripadnost, kadar zaÄ?utimo, da otrok zaide s te smeri. Menim, da mnogokrat nadomeĹĄÄ?amo primanjkljaj, ki ga v danaĹĄnjem hitrem tempu Ĺživljenja morda v druĹžinah starĹĄi ne uspemo udejanjati.ÂŤ Zagotovo pa prispevajo k takĹĄnemu vpisu tudi odliÄ?ni rezultati, ki jih dosegajo uÄ?enci na drĹžavnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, pogoji izobraĹževanja, organizacija raznih mojstrskih teÄ?ajev, seminarjev zanje.

Urejajo snemalni studio

Pred vrati pomemben jubilej – Nestrpno Ä?akajo na izgradnjo prizidka – NajveÄ?krat se drugi uÄ?ijo od njih Tatjana PodgorĹĄek

6. septembra 2018

Mag. Aleksander ValiĹĄer: ÂťV mednarodnih projektih nismo naleteli na to, da bi se lahko uÄ?ili od koga, ampak so drugi naĹĄe ideje vnaĹĄali v svoje okolje.ÂŤ

Ä?e se nam bo ponudila priloĹžnost.

Moram pa ob tem reÄ?i, da doslej v teh projektih nismo naleteli na to, da bi se lahko od koga uÄ?ili, ampak so se drugi uÄ?ili od nas,ÂŤ je pojasnil sogovornik in dodal, da kljub temu ostajajo inovativni.

Zaposleni bi bili ĹĄe bolj, Ä?e bi jih pri tem ne omejevale finance.

Njihovih 15 terenskih strokovnih delavcev sodelujejo s 17 rednimi osnovnimi ĹĄolami ter z inovativnimi metodami in oblikami dela zagotavljajo strokovno pomoÄ? uÄ?encem z odloÄ?bami. đ&#x;”˛

Svojo prepoznavnost bo ĹĄola, pravi Ĺ tih, tudi v prihodnje nadgrajevala s ponudbo glasbenih abonmajev, z lastnimi koncerti in baletnimi predstavami, organizacijo gostovanj drugih glasbenih ustvarjalcev, z vkljuÄ?evanjem v dogodke v lokalni skupnosti ter tudi ĹĄirĹĄe. V poÄ?astitev 150. obletnice rojstva Frana Koruna KoĹželjskega, po katerem nosi ĹĄola ime, so Ĺže izvedli nekaj aktivnosti, do konca leta pripravljajo ĹĄe nekatere: ta oziroma prihodnji mesec bodo v sodelovanju z Muzejem Velenje na Velenjskem gradu zaÄ?asno uredili razstavni prostor o delu in Ĺživljenju Koruna. Tega bodo kasneje prestavili v prostore glasbene ĹĄole, kjer bo razstava dobila stalno mesto. Skupaj z Gimnazijo Velenje bodo na velenjskem gradu pripravili Korunovo Ä?italnico, decembra pa ĹĄe slavnostni koncert simfoniÄ?nega orkestra, komornih skupin ĹĄole in na njem predstavili Korunova dela. Poleg zapisanega bo – meni Boris Ĺ tih – k veÄ?ji prepoznavnosti ĹĄole in glasbenega izobraĹževanja v Sloveniji prispeval profesionalni snemalni studio. NaÄ?rtovali so ga Ĺže veÄ? let, med letoĹĄnjimi poÄ?itnicami so se lotili ureditve prve faze, drugo bodo izvedli prihodnje leto. ÂťNarejen bo tako, da ga bomo trĹžili. Ĺ˝elimo si, da bi lahko povabili tudi takĹĄne skupine, kot je orkester Slovenske filharmonije, in mu omogoÄ?ili v naĹĄi akustiÄ?ni veliki dvorani snemanje zgoĹĄÄ?enke.ÂŤ Mestna obÄ?ina Velenje je v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu namenila za glasbeno ĹĄolstvo v lokalni skupnosti nekaj manj kot 173 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

6. septembra 2018

Kunigunda kljub deĹževnemu vremenu uspela 21. Festival mladih kultur Kunigunda, ki je letos potekal pod geslom S kulturo naprej!, se je zakljuÄ?il s predstavitvijo mednarodne plesne produkcije in udarnim koncertom no pa je presenetila mednarodna plesna produkcija, ki je nastala med festivalom.

voljnem taboru. Mladinski center Velenje ga Ĺže veÄ? let prireja v sodelovanju z zavodom Voluntariat, udeleĹženci pa med festivalom ustvarijo kulturno-umetniĹĄko produkcijo. Tokrat so za izrazno sredstvo izbrali ples in k sodelovanju povabili Plesni studio N. Nastala je predstava z naslovom Mother, I Want Coffee! ali Mati,

Velenje, 24. avgust–1. september – LetoĹĄnji Festival mladih kultur Kunigunda, ki ga v Velenju Mednarodni tabor pripravljajo mladi pod okriljem postregel s skodelico Mladinskega centra Velenje, je kave kljub slabemu vremenu ĹĄel s Tudi letos so Kunigundo obiskulturo naprej. Zaznamovalo kali mladi iz veÄ? drĹžav, ki so se ga je pestro predfestivalsko do- druĹžili na mednarodnem prostogajanje, v sklopu katerega je nastala tudi svetlobna instalacija, ki je med festivalom krasila osrednje prizoriĹĄÄ?e pred klubom eMCe plac. Ponovno je bil najmoÄ?nejĹĄi koncertni program, ki je postregel tako z lokalnimi kot svePlesno predstavo so ustvarjali udeleĹženeci tovno znanimi izmednarodnega prostovoljnega tabora. vajalci, letoĹĄnja posebnost pa je bil kantavtorski veÄ?er. Odprli so Vremenu navkljub so se v Mladinskem centru ĹĄtiri razstave, med katerimi bosta uspeli organizirati tako, da so izvedli skoraj vse dve na ogled ĹĄe v septembru – Tilprireditve. Koncerti so potekali v eMCe placu, yen Mucik na Velenjskem gradu Titov skate session, ki ga niso uspeli izvesti, pa predstavlja fotografski projekt bo na sporedu septembra. ÂťVsekakor je obisk Flora Femina, Nejc SmodiĹĄ pa zadovoljiv in zadovoljni smo, da smo kljub velikim v Galeriji eMCe plac gostuje s nalivom izpeljali festival do konca,ÂŤ je ob zakljuÄ?slikarsko razstavo z naslovom ku povedal direktor Mladinskega centra Velenje Kill your expectations. Najbolj je Marko PritrĹžnik in pokomentiral ĹĄe dejstvo, da izstopala predstava SNG Drame Ljubljana Prekleti kadilci, ponov-

festival letos ni pridobil finanÄ?ne podpore ministrstva za kulturo, zato je najveÄ?ji deleĹž za izvedbo Kunigunde prispevala Mestna obÄ?ina Velenje, ki festival podpira od samega zaÄ?etka. ÂťPotrudili se bomo, da v naslednjih letih predstavimo takĹĄen program, da ga bo ministrstvo sofinanciralo.

Sredstva, da obdrĹžimo dosedanji nivo programa, pa bomo pridobivali tudi iz drugih virov, kot so evropski razpisi,ÂŤ je sklenil.

Obojestranska fototerapija Tilyen Mucik je na 21. festivalu mladih kultur Kunigunda predstavila svoj diplomski projekt – fotografsko razstavo Flora Femina, ki je na ogled v obrambnem stolpu Velenjskega gradu Tina Felicijan

Nadarjena mlada fotografinja, VelenjÄ?anka Tilyen Mucik, je julija letos diplomirala iz fotografije na Visoki ĹĄoli za storitve v Ljubljani. ÄŒe je v prejĹĄnjih obdobjih svojega ustvarjanja opazovala svet okrog sebe, se je v preteklem letu ukvarjala sama s sabo in delovala iz sebe, pravi. Raziskovala je osebne Ĺželje, prisluhnila svojim mnenjem in idejam, v tem procesu pa skovala diplomsko nalogo, v kateri se je ukvarjala z razliÄ?nimi naÄ?ini kombiniranja Ĺženskih aktov in botaniÄ?ne fotografije.

To sta namreÄ? temi, ki jo v polju fotografije najbolj zanimata.

Telo in cvetje

Eksperimentalni projekt Flora Femina temelji predvsem na ustvarjalnem procesu in treh postopkih zdruĹževanja aktov in botaniÄ?ne fotografije. Prvi je kolaĹž, pri katerem je najprej umetno kombinirala obe temi, ko je na fotografije Ĺženskih aktov dodala sveĹže ali suho rastlinje. Nato pa je isto kombinacijo dosegla na organski naÄ?in, zato je sveĹže cvetje polagala na negative fotografskega filma in pustila, da na njem splesnijo in zgnijejo, tako pa nenadzorovano vplivajo na podobo golega Ĺženskega telesa.

Pri drugem naÄ?inu se je obrnila

Foto: Matic Andol

na stare fotografske tehnike. Pri antotipiji, ki temelji na rastlinskih emulzijah, je iz rastlin pridobivala pigmente, ki jih je namazala na papir, nanj poloĹžila pozitiv fotografije in ga eksponirala na soncu, da je na emulziji nastala fotografija. Pri klorofilnem procesu pa je fotografija nastala na

kave bi!, saj je tudi Kunigunda Ĺželela poÄ?astiti Cankarjevo leto.

UdeleĹženci iz Ĺ panije, Rusije, Poljske in tudi Slovenije so pod mentorstvom Nine Mavec Krenker ter Lucije in Polone Boruta predstavili svoje poglede na kavo, njihov skupni imenovalec pa je, da kava povezuje ljudi in spodbuja druĹženje.

stebelnem listu tako, da je folijo poloĹžila nanj, ga prav tako izpostavila soncu, fotografija pa je tako nastala neposredno na klorofilnem delu. Zadnja kombinacija pa je temeljila na fototerapiji. Po poglobljenem pogovoru je portretirala Ĺženske, ki so doĹživele travmatiÄ?ne izkuĹĄnje, vzporedno pa

Fototerapija je naÄ?in terapije z umetnostjo. Portretirancu pomaga izraziti nekatere obÄ?utke, ki niso opisljivi, ki jih je mogoÄ?e laĹžje ujeti v podobo. ÂťBila bi vesela, Ä?e bi lahko ĹĄe komu pomagala s fototerapijo. Predvsem pa gre pri tem za to, da sem sama zaÄ?ela delati stvari, ki me res osreÄ?ujejo. Zato je bila to obojestranska fototerapija,ÂŤ pravi Tili.

Med ĹĄestimi udeleĹženci, starimi od 21 do 33 let, sta bila tudi 28-letni Igor iz Ĺ panije in 23-letna Zufija iz Rusije. Prav tako kot drugi nista imela bogatega plesnega predznanja. ÂťRavno letos sem se vpisal na teÄ?aj salse in zaÄ?el v plesu uĹživati. Ko se osredotoÄ?im na ples, pozabim na vse ostalo. Zato sem se odloÄ?il, da za tokratni delovni tabor – ta namreÄ? ni moj prvi – izberem plesno,ÂŤ je povedal Igor, Zufija pa je povedala: ÂťPred leti sem trenirala ples, a sem ga opustila.

Zame je bil to naÄ?in izraĹžanja zatrtih Ä?ustev. Ko sem izvedela za ta prostovoljni delovni tabor, mi je notranji glas rekel, naj se ga udeleĹžim in se ponovno poskuĹĄam izraziti v plesu.ÂŤ ÄŒeprav so se za predstavo navdihnili v Cankarjevi Ä?rtici, so se hitro odloÄ?ili, da ne bodo pou-

stvarjali depresivnega vzduĹĄja iz zgodbe, temveÄ? bodo pokazali, kako kavo pijejo po svetu in kako ta povezuje ljudi. ÂťPreden sem spoznala prostovoljce, si nisem predstavljala, da nam bo v desetih dneh druĹženja uspelo ustvariti pravo predstavo. Takoj ko smo se sreÄ?ali, pa smo dobili obÄ?utek, da se od nekdaj poznamo.

Stvari so tako hitro stekle, ker smo ustvarili tako energijo,ÂŤ je povedala Nina Mavec Krenker in dodala, da so se udeleĹženci uÄ?ili plesa z improvizacijo. ÂťMentorice smo morale najprej preveriti, do kam so pripravljeni iti. Pokazalo se je, da so pripravljeni na vse. Sami so raziskovali gib in razliÄ?ne vzorce premikanja,ÂŤ je ĹĄe povedala in dodala, da je ustvarjanje te predstave tudi zanjo bila nova in prijetna izkuĹĄnja, ki bi jo z veseljem ponovila. đ&#x;”˛ Ponovno je navduĹĄil metal koncert.

je eksperimentirala z rastlinami, ki jim je bodisi odvzemala glavne sestavine za Ĺživljenje bodisi jih je namerno zastrupljala s snovmi, ki jih niso vajene, medtem pa beleĹžila njihov propad s tehniko time laps. Portret in fotografije propadajoÄ?ih rastlin v obratnem zaporedju, torej od propada do zdrave rastline, tvorijo diptih, ki prikazuje, kako se lahko vsaka Ĺženska iz travme povrne v Ĺživljenje in jo pusti za seboj. ÂťS tem projektom sem Ĺželela razreĹĄiti nekatere stvari pri sebi.

Ljubezen do botanike je v meni prisotna od malega, ko me je mami navduĹĄila za herbarij. Veliko sem ustvarjala z roĹžami, zdaj pa si rastline prilaĹĄÄ?am s fotografijo – herbarij sem zamenjala za fotoalbum. Na drugi strani potreba po fotografiranju Ĺžensk izhaja iz potrebe po druĹženju z njimi, ki ga pogreĹĄam in mi primanjkuje. Fotografijo izrabljam za laĹžji pristop do Ä?loveka. Tako je pri Ĺženskih aktih fotografija stranski produkt. Kar mi je pomembno, je druĹženje in pogovarjanje z Ĺženskami. Zato je pri zadnjem naÄ?inu meĹĄanja fotografskih tehnik in motivov, torej pri fototerapiji, portret pravzaprav zemljevid do obÄ?utkov, ki sem jih jaz doĹživljala, ko sem se s to osebo pogovarjala,ÂŤ je povedala mlada umetnica, ki namerava na magistrski ĹĄtudij fotografije na akademijo za likovno umetnost in moĹžnost za izobraĹževanje izkoristiti predvsem za spoznavanje drugih umetnikov, skupinsko razstavljanje in osebnostni razvoj. ÂťSicer pa si preprosto Ĺželim ĹĄe naprej ustvarjati vedno nove projekte in jih razstavljati, kar bi rada poÄ?ela celo Ĺživljenje.ÂŤ đ&#x;”˛

11.-16.

Tina Felicijan

Tudi letos so se na Kunigundi predstavili lokalni ustvarjalci z razliÄ?nih kulturno-umetniĹĄkih podroÄ?ij. Nastopili so raperji Nemir, Triiiple in Major Beck, kantavtor Vasja MihajloviÄ? in metal bend Cvinger. Razstavljali so AnĹže Sever in Mihael Novak ter Tilyen Mucik, glasbo za plesno predstavo mednarodnega tabora, ki so se ga udeleĹžile tudi velenjske plesalke, sta ustvarila Adnan BuljubaĹĄić in Ana Marija Kolar, na veÄ?eru glasbe z vinila je vrtel Nejc Ĺ korjanc, Mitja Ĺ vener pa je na predstavitvi knjige Pod svobodnim srcem nastopal kot stand up komik.

SEPTEMBER

2018 SEJEM CELJSKI

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

6. septembra 2018

Sedma Poletna filmska veÄ?era Dva dni so v Ĺ oĹĄtanju odpirali nepoznan in veÄ?ini nedostopen svet, posnet v Ĺživo Ĺ oĹĄtanj, 30. avgusta – V Ä?etrtek in petek sta v kulturnem domu potekala sedma Poletna filmska veÄ?era, ki so ju pripravili enota Muzeja Velenje Muzej usnjarstva na Slovenskem, Studio Moziak in skoraj ĹĄtirideset ustvarjalnih posameznikov.

Obiskovalci so v dveh veÄ?erih videli 19 kratkih filmov preteĹžno domaÄ?ih filmskih ustvarjalcev. ÂťVideli so lahko, da blizu Ĺ oĹĄtanja obstaja presenetljiv svet dveh zelo edinstvenih jam, da reka Velunja ustvarja osupljive kanjone, ki spreminjajo pokrajino, da je biser dediĹĄÄ?ine – zadnja kovaÄ?ija na vodni pogon iz Gaberk, le ĹĄe filmski dokument. Marsikdo najbrĹž ni vedel, da v ĹĄoĹĄtanjski

mestni uri ĹĄe vedno vsak dan odzvanja zvon iz davnega leta 1572, da so najĹĄtevilÄ?nejĹĄi kipi mojstra male plastike v lesu, akademskega slikarja Ivana Napotnika, Ĺženske figure, da smuÄ?arska vleÄ?nica v Zavodnjah deluje le na pogon

Odzivi â?ą

entuziazma ‌, navduťeno pravi Bojana Planina iz Studia Mozaik.

Nekaj filmov je bilo posveÄ?enih okroglim obletnicam. Teh je menda letos v Ĺ oĹĄtanju toliko, da bi ga lahko imenovali kar Leto obletnic. ÂťIn seveda, ali veste za

Spet je bilo odliÄ?no. Oba veÄ?era dvorana polna.

Pohvale organizatorjev so deĹževale. ÂťKvaliteta te prireditve je vsako leto obÄ?utno veÄ?ja. PrisrÄ?nost vodenja in umeĹĄÄ?anja glasbe, starodobnikov in zanimivih gostov pa je bila srÄ?na in simpatiÄ?na,ÂŤ je pohvalil eden. Druga: ŠoĹĄtanjski filmski veÄ?eri me kot zavzeto krajanko domaÄ?ega kraja ne pustijo ravnoduĹĄne. So veÄ?eri, ki v meni pustijo sled. Ob filmih se uÄ?im, Ä?rpam

gradnjo bloka 7?ÂŤ nas je vpraĹĄala.

Na dveh ĹĄoĹĄtanjskih filmskih veÄ?erih so letos odpirali neznan in veÄ?ini nedostopen svet, s kamero pa obiskovalcem omogoÄ?ili, da so lahko vstopili vanj. đ&#x;”˛

mkp

navdih za delo in tudi orosim oÄ?i. Ob nekaterih posnetkih se smejim, veselim, nekateri pa so tisti 'moÄ?ni'. Ob teh postanem besna in jezna, ker zamujamo priloĹžnosti in izgubljamo dragoceno zapuĹĄÄ?ino, ki bi lahko bila naĹĄa naloĹžba za prihodnost. Tomo ÄŒonkaĹĄ, Bojana Planina, Studio Mozaik, Muzej Velenje, Jani Napotnik, Milan MariÄ? in vsi ostali izvrstni ustvarjalci ... ÄŒestitke in iskrena hvala za vaĹĄ trud.ÂŤ

Sivolasa emancipacija NataĹĄa Tajnik Stupar

V KnjiĹžnici Velenje je dovolj prostora tudi za priloĹžnostne razstave. Trenutno je na ogled (tako bo do 19. septembra) razstava fotografij knjiĹžniÄ?arja Frenka Ĺ pilerja, in sicer na temo Nabiralke knjig. Skulpture, ki jih je posebej za KnjiĹžnico izdelal velenjski umetnik ÄŒrt ValenÄ?ak, so v bliĹžnjem okolju zaĹživele drugaÄ?e.

Dandanes zelo redko vidim kje kako sivolaso Ĺžensko. Razen na podeĹželju res kakĹĄno zelo staro ĹženiÄ?ko. Potem na videz poznam eno gospo iz glasbene ĹĄole, ki ima Ä?isto sive dolge lase, spete v prelepo figo. ZadnjiÄ? sem na spletu zasledila neko gospo, ki je sedaj stara okoli 75 let in je profesionalni model, prelepa sivolasa gospa, z lasmi dolgimi Ä?ez cel hrbet, stara in lepa.

Ko se pogovarjam z razliÄ?nimi Ĺženskami, razliÄ?no starimi in iz razliÄ?nih druĹžbenih struktur, niti ena od sogovornic ne mara sivih las. Na prigovarjanje pa daj, pusti si sive, mi odgovorijo (zelo pogosto); ne bom se tako zanemarila ali pa noÄ?em biti stara, ali pa potem bom pa stara in grda. Osiveli moĹĄki so seveda ĹĄarmantni lepotci in s stilom, pri Ĺženskah pa je zgodba drugaÄ?na. MogoÄ?e v strahu pred svojimi mlajĹĄimi kolegicami in njihovo lepoto se veÄ?ina Ĺžensk raje pobarva (da smo videti mlajĹĄe - vsaj od daleÄ?), na trĹžiĹĄÄ?u pa je poslediÄ?no neĹĄteto kozmetiÄ?nih izdelkov, ki sestavljajo celostno mavriÄ?no paleto vseh barvnih odtenkov. Obstaja tudi cel kup naravnih Ĺžavb, ki zaÄ?asno spreminjajo odtenek las.

Kapitalizem je Ĺžensko zapakiral kot en diĹĄeÄ? paket, ki se ne stara, ne smrdi in ne postaja z leti zrela, modra Ĺženska. PriporoÄ?ljivo jo je napenjati, odiĹĄavljati, barvati, piliti, depilirati ‌ Potrebno je veliko napora za pridobivanje in ohranjanje zunanje podobe, od katere je odvisen tudi uspeh posameznice. Merila o urejenosti so se z leti zelo spremenila in se tudi zelo hitro spreminjajo na novo. V tem kontekstu so postale razlike med spoloma zelo velike in pogosto nepremostljive (poznam zgodbo o gospe, ki je skoraj dobila odpoved zaradi svojih sivih las). Problem vidim sploh kar se tiÄ?e zdravja, saj je za v kontekstu prilegajoÄ?o podobo potrebno pokonzumirati kar nekaj/veliko strupov in ĹĄkodljivih snovi. Glede na povpreÄ?no rast las (cca 1 cm na mesec ali dva), se po navadi Ĺženske pobarvajo vsaj 6x na leto, tiste bolj pedantne pa tudi od 10-12 krat letno. Trenutno so v modi tudi implantati umetnih trepalnic z lepilom, ki ob nemirni roki kozmetiÄ?arke lahko povzroÄ?i tudi trajno slepoto. Vendar Ĺžensk to ne zanima, saj je zapeljiv pogled umirjene petdesetletnice neprecenljivo vreden za tistih pet minut sreÄ?e. Ĺ˝enske si hoÄ?ejo kupiti neprekinjeno mladost tridesetletnice in stabilen ter trajajoÄ? poloĹžaj v druĹžbi, ki je neodvisen od zunanje podobe Ĺženskega (Ä?loveĹĄkega) staranja. Ko sem bila otrok, se spominjam, da sem na sivolase Ĺženske gledala z velikim spoĹĄtovanjem, saj sem lahko ocenila njihovo starost, poslediÄ?no pa tudi vedenje o njihovi modrosti ter predvidevanje o doseĹženih Ĺživljenjskih ciljih in doseĹžkih. ZadnjiÄ? sem sreÄ?ala gospo, ki jo sicer poznam Ĺže dolgo, nikoli ne morem doloÄ?iti njenih let, saj je zadnjih dvajset let povsem enaka, enakega odtenka in videza.

Ironija pa je ta, da je letos v modi siva barva las in da se najstnice in mlajĹĄe tridesetletnice barvajo v sivo, njihove babice in prababice pa se sramujejo svoje osivelosti, ki je na sploĹĄno v druĹžbi znanilec Ĺženske neurejenosti in zanemarjenosti, se nepretrgoma barvajo ter prikrivajo leta svojih las. Res, sploh me ne briga, ali imate pobarvane lase ali ne, a ta obratni pojav mi je zanimiv iz Ä?isto raziskovalnega vidika in moja radovednost tukaj nima meja.

RazmiĹĄljam, zakaj je narobe Ĺženski imeti sive lase? Je potem videti manj zanesljiva, manj vzdrĹžljiva, manj iskriva, manj pogumna, manj dosledna, prej utrujena, slabĹĄa delavka, da ima celo manj idej? Ali ni tega pobarvanega sveta postavil moĹĄki poĹželjivi svet, ki ima ob sebi raje mlajĹĄe in ‘lepĹĄe’ Ĺženske? Ali ni ta priljubljena podoba zrele pobarvane in zmejkapirane Ĺženske posledica potroĹĄniĹĄkega kapitalizma, ki nas vedno znova prepriÄ?uje, kaj vse nam ĹĄe manjka in kaj nujno potrebujemo? PrepriÄ?uje nas o nekem nujnem kanonu videza Ĺženske srednjih in zrelih let. In ta prelestna lepota se pogosto razblini v bolezen in privid utopiÄ?ne nesmrtnosti. Smrdljiva minljivost pa nas vedno znova opominja na propad in gnitje (smrt), na drugi strani pa na novo rojstvo in rast.

Nasprotje tega je najstnica v osnovni ĹĄoli, ki je svojo pobarvano (sivo) mamo nahecala, da si je lahko lase na sivo pobarvala, kot je moderno to jesen.

Kako smo Ĺženske lahko tako neumne, da dovolimo, da nam zdravje, Ĺživljenje in videz krojijo ceneni kozmetiÄ?ni izdelki, z njihovo uporabo pa je pogosto pogojen naĹĄ Ĺživljenjski uspeh in dejavnost. Ker je kapitalistiÄ?na druĹžba izvrgla naravno podobo starajoÄ?e se Ĺženske, tudi mi/me ne moremo sprejeti spreminjajoÄ?e se podobe Ĺženskega telesa, ki je Ĺživljenjsko premo sorazmerna.

NihÄ?e nikogar ne sili k omenjenemu poÄ?etju, a vendar je med ljudmi Ä?utiti neki tihi pritisk in neki Ä?udaĹĄki sram.

In kaj je moj predlog?

Siva emancipacija vendar.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Sklenjena ĹĄe ena violinska ĹĄola Igorja Ozima V Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega so s slavnostnim koncertom uspeĹĄno zakljuÄ?ili Ĺže 23. mednarodno poletno violinsko ĹĄolo profesorja Igorja Ozima Velenje, 30. avgusta - Ozimova poletna ĹĄola v Velenju ima za sabo eno najdaljĹĄih tradicij v prirejanju mojstrskih teÄ?ajev na Slovenskem in vsako drugo poletje v naĹĄe mesto privablja izvrstne glasbene talente iz vsega sveta. Njena zgodba se je zaÄ?ela v osemdesetih letih, natanÄ?neje leta 1984 v Ljubljani in na Bledu, dve leti pozneje, konec avgusta 1986 (eden od prvih udeleĹžencev je bil znani violinist Stefan Milenković) pa se je dogajanje preselilo v Velenje, v takrat novozgrajeno glasbeno ĹĄolo, ki je in ki ĹĄe danes nudi odliÄ?ne pogoje za delo. Tako je Ozimova poletna ĹĄola v treh desetletjih v Velenje privabila veÄ? kot 430 mladih in nadarjenih violinistov iz 24 razliÄ?nih drĹžav. Profesor Ozim namreÄ? velja za enega najveÄ?jih slovenskih glasbenih pedagogov in enega najveÄ?jih violinskih pedagogov v svetovnem merilu. Bil je dolgoletni profesor za glasbo v KĂślnu, na visoki ĹĄoli za glasbo v Bernu in na Mozarteumu v Salzburgu, kjer ĹĄe danes Ĺživi. Vsako poletje je gost razliÄ?nih poletnih ĹĄol, letos ponovno tudi velenjske.

Med 23. in 30. avgustom je tako Glasbeno ĹĄolo Frana Koruna KoĹželjskega obiskalo 16 izvrstnih violinistov. UdeleĹženci so zadnje poÄ?itniĹĄke dni preĹživeli ob vadenju, natanÄ?nem ĹĄtudiranju in nadgrajevanju zahtevnih violinskih programov. Po eni strani so bili vsi navduĹĄeni nad kvalitetnimi pogoji, ki jih nudi glasbena ĹĄola, na drugi pa z znanjem in modrostjo profesorja Igorja Ozima. Profesorju sta se pridruĹžila njegova asistentka (soproga) Wonji Kim Ozim, ki tudi pouÄ?uje na Mozarteumu v Salzburgu, in odliÄ?ni pianist Alan Brown, ki deluje na londonski kraljevi akademiji.

Razstavljene nabiralke knjig

Poletna ĹĄola se je zakljuÄ?ila z izvrstnim koncertom v orgelski dvorani, na njem pa so ob klavirski spremljavi Alana Browna nastopili violinisti Sophia Logar, Andjela Josifoski, Sara Jezernik Ĺ pec, Katarina Kralj, Pietro Benedetto Cimento in Nikola Pajanović, ki je v Velenje prispel nekaj dni kasneje, takoj po konÄ?anem mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik v Edinburgu,

kjer je dosegel odliÄ?no 2. mesto. Obiskovalce so navduĹĄili z vrhunskimi izvedbami zahtevnega glasbenega programa. Mesto Velenje je lahko ponosno na prijateljsko povezavo s tako legendarnim profesorjem, ki ĹĄe vedno navdihuje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 6. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

6. septembra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Tudi NaĹĄ Ä?as del Kunigunde V uredniĹĄtvu NaĹĄega Ä?asa smo bili prejĹĄnji teden zelo veseli prav posebnega obiska. Direktor Mladinskega centra Velenje Marko PritrĹžnik in avtorji knjige Pod svobodnim srcem Tina Felicijan, Ĺ pela Verdel in Dimitrij Amon so nam ponosno prinesli to knjiĹžno delo, ki je izĹĄla v zaloĹžbi Mladinskega centra in Velenjske knjiĹžne fundacije.

Ponosni pa smo tudi mi. Niso namreÄ? skoparili s hvalami NaĹĄemu Ä?asu, iz katerega so Ä?rpali veliko gradiva in bili ob tem tudi sami preseneÄ?eni, kako zelo smo vsa ta leta podpirali mladinsko kulturo in tudi drugo udejstvovanje mladih. Mi sicer to vemo, a lepo je, Ä?e to opazijo drugi.

To smo namreÄ? vedno delali in bomo tudi v prihodnje. Tako Ĺže vsa leta skrbno spremljamo tudi Kunigundo in skoraj zagotovo

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. NIKA ZORJAN feat. JONATAN HALLER – Luna 2. KYLIE MINOGUE – A lifetime to repair 3. ALVARO SOLER – Ella

Nasmejani ob lepi knjigi (z leve): Dimitrij Amon, Tina Felicijan, Ĺ pela Verdel in Marko PritrĹžnik.

se ne zgodi noben pomembnejĹĄi dogodek, da ga ne bi omenili v obeh medijih. Kunigundi vsako leto namenimo tudi dve prilo-

gi (Dnevi mladih in kulture in Kunigunda), na Radiu Velenje pa v posebni oddaji Frekvenca mladih prva tako pogloblje-

no spremljamo njihovo delo in predstavljamo posamezne ustvarjalce. đ&#x;”˛

Prekmurska pevka Nika Zorjan je letoĹĄnje poletje zaznamovala z latino skladbo Luna, v kateri se ji je pridruĹžil mladi glasbenik Jonatan Haller Pereira. Slovenec s potrugalskimi koreninami je dalj Ä?asa Ĺživel tudi v Braziliji, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen. Nika in Jonatan sta v pesmi zdruĹžila kombinacijo umirjenih ritmov s pridihom ĹĄpanskega temperamenta, saj je Jonatan del pesmi odpel tudi v ĹĄpanĹĄÄ?ini.

GLASBENE novice

Eminem izdal Ĺže drugi studijski album v zadnjem letu dni

pridrĹžali ali obtoĹžili kaznivega dejanja. Novi album, na katerem bo 16 pesmi, je Richard napovedal 60 let po svojem prvem singlu Move It, ki je izĹĄel 29. avgusta 1958. Cliff Richard sicer velja za tretjega najbolje prodajanega umetnika v zgodovini britanske lestvice singlov, takoj za Beatlesi in Elvisom Presleyjem.

Eden najbolj znanih raperjev na svetu Eminem je svoje oboĹževalce presenetil z nepriÄ?akovano izdajo novega studijskega albuma, ki ga je naslovil Kamikaze. Gre za njegov deseti album v karieri in Ĺže drugi v zadnjih osmih mesecih.

Na novem albumu je skupaj 13 skladb. Med njimi je tudi skladba Venom, ki jo je pripravil za

Michael Jackson bi letos dopolnil 60 let naslovom Love Yourself: Answer.

Njihov prejĹĄnji album, ki je izĹĄel maja letos, je takoj osvojil vrhove lestvic, prviÄ? v zgodovini pa se je K-pop znaĹĄel tudi na vrhu ameriĹĄke lestvice albumov Billboard 200. ÄŒe gre sklepati po odzivu na pesem Idol, se novemu albumu obeta ĹĄe boljĹĄa prodaja.

JuĹžnokorejska glasbena zvrst K-pop je obnorela svet Skupina BTS, tipiÄ?na predstavnica juĹžnokorejske glasbene zvrsti K-pop, z videospotom za novo skladbo Idol podira rekorde. Videospot je minuli petek, ko so ga objavili na YouTubu, zbral kar 45 milijonov ogledov. Skupina je po ĹĄtevilu ogledov prehitela tudi ameriĹĄko pevko Taylor Swift, njen videospot za pesem Look What You Made Me Do je lani v prvem dnevu po objavi zbral 43 milijonov ogledov. Hkrati z videospotom je izĹĄel tudi novi album skupine z

Cliff Richard Popevko 2018 napovedal nov bosta vodila NuĹĄka album DraĹĄÄ?ek in Mario Britanski glasbenik Cliff Richard bo po 14 letih spet izdal GaluniÄ?

BliĹža se festival Slovenska popevka, ki bo letos potekal pod taktirko NuĹĄke DraĹĄÄ?ek in voditelja Maria GaluniÄ?a. Na festivalu bo ob spremljavi revijskega orkestra ali festivalskega ansambla nastopilo 12 izvajalcev, ki se bodo predstavili obÄ?instvu v studiu 1

Televizije Slovenija. Lani je NuĹĄka DraĹĄÄ?ek na popevki slavila z Ĺživahno skladbo Tak dan. Kdo bo njen naslednik, bo znano kmalu.

Na javni razpis za sodelovanje na festivalu je prispelo natanko sto skladb, strokovna komisija pa je izbrala 12 tekmovalnih skladb in eno rezervno. Na festivalu

AmeriĹĄki zvezdnik Michael Jackson bi 29. avgusta praznoval svoj 60. rojstni dan. Kralj popa se je nepriÄ?akovano poslovil pred devetimi leti, ravno v Ä?asu, ko je naÄ?rtoval veliki povratek na glasbene odre. 25. julija 2009 mu je zaradi prevelikega odmerka uspaval zastalo srce.

Prve uspehe je Ĺže kot deÄ?ek poĹžel v zasedbi The Jackson Five, kjer je prepeval s ĹĄe ĹĄtirimi brati.

Kljub velikemu uspehu deĹĄke zasedbe pa se je v zaÄ?etku 70. let odloÄ?il za samostojno ustvarjalno pot, ki ga je ponesla med najuspeĹĄnejĹĄe izvajalce zabavne

album s svojo glasbo. PloĹĄÄ?a Rise Up bo predvidoma izĹĄla 23. novembra in bo po napovedih 77-letnega zvezdnika odsevala teĹžko obdobje njegovega Ĺživljenja. Po veÄ? letih pravdanja z britanskim BBC-jem je pevec namreÄ? dobil toĹžbo, po kateri mu bo

Foto Jani Ugrin

prihajajoÄ?i istoimenski film. K sodelovanju pri pripravi albuma je povabil tri glasbenike, to so Joyner Lucas, Royce da 5‘9“ in Jessie Reyez. Produkcijo ploĹĄÄ?e je prevzel sam ob pomoÄ?i Dr. Dreja.

Tudi tokrat se Eminem ni mogel izogniti politiki. Med temami, ki se jih dotakne na ploĹĄÄ?i, sta tudi Donald Trump in Mike Pence.

bodo nastopili naslednji izvajalci: Alex Volasko, Manca Ĺ pik, Rene MarkiÄ?,TjaĹĄa Hrovat in UroĹĄ Steklasa, Flora Ema LotriÄ?, Canegatto, AndraĹž Hribar, MJAV, Nastja Gabor, Lea Likar, Nika Zorjan, MatjaĹž Kumelj in Gregor Ravnik (rezerva).

medijska hiĹĄa morala plaÄ?ati odĹĄkodnino, ker je leta 2014 v Ĺživo prenaĹĄala policijsko akcijo na njegovem domu, kjer so preiskovali domnevno spolno zlorabo, ki naj bi jo zagreĹĄil v 80. letih.

Zaradi tega ga sicer niso nikoli

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Lojtrca – Dekle muzikanta Gadi – Enkrat ti morm reÄ?t Naveza – ÄŒe ĹželiĹĄ Ansambel Dar – Kako lepo je Fantje izpod Lisce – Halo poletje Lunca – Verjemi vase Poet – Prav lep veÄ?er Pvaninski abuhi – V naroÄ?ju topline SOS kvintet – Rad me imaĹĄ VraĹžji muzikanti – Ena in edina

www.radiovelenje.com

JAN PLESTENJAK Jan Plestenjak je posnel videospot za novo pesem Povej mi, kaj bi rada. Gre za Ĺže drugo skladbo z Janovega prihajajoÄ?ega 14. studijskega albuma.

Album, ki bo nosil naslov Za vedno, bo izĹĄel 18. oktobra, le dva dni pred njegovim velikim koncertom v StoĹžicah.

INA BAĹ

glasbe vseh Ä?asov. Leta 1979 je izdal prvi samostojni album z naslovom Off The Wall, ki se je z 11 milijoni prodanih izvodov zavihtel med najbolje prodajane albume na svetu. Vrhunec slave pa je dosegel tri leta kasneje z albumom Thriller, ki je ĹĄe do pred kratkim veljal za najbolje prodajani album vseh Ä?asov. Jacko, kot so ga klicali oboĹževalci, je do leta 2001 izdal ĹĄe ĹĄtiri samostojne studijske albume, ki so se prodajali v veÄ?milijonskih nakladah, kljub vsemu pa mu uspeha ploĹĄÄ?e Thriller ni uspelo ponoviti.

Pevka Ina BaĹĄ po skladbah Druga in Moj mali predstavlja novo pesem z naslovom Ko si bil le moj. Avtor romantiÄ?nega besedila je Rok LunaÄ?ek, glasbo pa sta ustvarila SaĹĄka Lendero in Rusko Richie.

Videospot je na slovenski obali posnel priljubljen reĹžiser Perica Rai.

TABU Skupina Tabu je 12. junija 2018 v sklopu praznovanja dvajsetletnice prviÄ? nastopila v oddaji IzĹĄtekani na Valu 202.

Iz posnetka nastopa je nastal koncertni digitalni album, ki je ugledal luÄ? sveta v torek, 4. septembra. Med sedemnajstimi skladbami so za prvi single izbrali ĹĄe vedno sveĹžo in zdaj izĹĄtekano skladbo Dobra vila.

EMKEJ Raper Emkej je ujel ĹĄe zadnje avgustovske dneve in ĹĄe pravi Ä?as izdal nov single z naslovom Avgusta. Predstavlja tudi nov videospot, ki je Ĺže ĹĄesti z albuma Probaj razumet.

PTUJ 2018 Na Ptuju je minuli petek potekal Ĺže 49. festival narodnozabavne glasbe Slovenije Ptuj 2018. V tekmovalnem delu je nastopilo 10 skupin. Za najlepĹĄo skladbo festivala po izboru obÄ?instva je bila izbrana skladba Kot reka svobode Ansambla BorĹĄt, strokovna komisija pa je podelila ĹĄe ĹĄtiri nagrade.

Naš ­čas, 6. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏬

Na srečanju prostovoljcev varnostnih in samozaščitnih ved MOV minulo soboto so imeli glavno besedo trije možje. Za dobro slišnost in vseobsegajoče opise rekreacijsko-športne prireditve je skrbel spiker vseh samozaščitnih in varnostnih sil Drago Kolar, za strokovno plat pa glavni koordinator vseh velenjskih športov Bogdan Plaznik (oba Šentiljčana!), na koncu pa je delil medalje in pokale najboljšim pokrovitelj župan Bojan Kontič. Prva dva sta imela vse v rokah in mikrofonu, župan pa je vse udarnike zeloooo pohvalil, o volitvah pa ni črhnil (še) nobene.

⏩

Klub vodnih športov deluje prostovoljno, a aktivni člani poskrbijo za vse, kar je pač treba. Posebej vešča sta kuharskih in kuhinjskih opravil Aleš Nastran in Aleksandra Žuber, ki sta na zadnjem srečanju, ki so ga pripravili za otroke s posebnimi potrebami, poskrbela za dobre in vabljive dobrote. Enako spretno kot kuhalnice pa usmerjata tudi jadrnice, saj sta oba tudi predana jadralca. Sicer pa oboje »paše« skupaj.

6. septembra 2018

frkanje » Levo & desno «

Začelo se je …

Ponedeljek je bil pomemben dan. Za mlade zato, ker se je začelo novo šolsko leto, za mnoge starejše zato, ker so začela teči opravila za lokalne volitve. Za svetnike in župane. Obeta se pestra jesen.

Upajmo, da tudi bogata.

Praznovanje Velenje je stopilo v praznični mesec. Osrednja prireditev bo sicer na predvečer praznika, a za mnoge bo »osrednja« praznična prireditev že 15. septembra. Koncert Jelene Rozge.

Bliže

⏪

Mojca Praprotnik, predsednica Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki, je prisotne (od leve proti desni) občinskega svetnika in vinogradnika Zdravka Ramšaka, šmarškega podžupana Janka Avberška ter predsednika vaške skupnosti Gavce – Veliki Vrh Draga Nežmaha odločno vzela v precep: »Zelo me moti, da ne razmišljate dolgoročno, kako bi lahko izkoristili naše danosti.« Ramšak se trudi na očitek odgovoriti, a glede na njen pogled in pozornost ostalih dveh ne ve natančno, kaj ji sploh želi povedati.

ZANIMIVOSTI

so se na poti na delo seznanjali z elektronsko pošto, ki so jo dobili pred začetkom delovnega dne, med vračanjem domov pa so zaključevali delo, ki ga niso utegnili dokončati v rednem delovnem času. Študija je sprožila številna vprašanja o razločevanju delovnega in zasebnega ravnotežja. Raziskovalka Juliet Jain je dejala, da so pametni telefoni in dostop do interneta na telefonih »zameglili mejo med delom in zasebnim življenjem«. Ob tem je opozorila, da bi delodajalci z morebitnim upoštevanjem poti na delo kot delovnega časa želeli večji nadzor in odgovornost zaposlenih v njihovem prostem času.

Pred zimo Se res lahko bojimo, da bo pozimi za ogrevanje zmanjkalo drv?! Saj hočejo vsi metati novi vladi polena pod noge.

Vroča leta Že tako nam je vroče, zdaj naj bi nam bilo še bolj. Ne bomo več imeli zimskega in poletnega časa, ampak se večina nagiba k temu, da bi imeli odslej le poletni čas.

Šole kot šole

Zaradi brezžičnega Čebele zaradi interneta se vročine pod senčnik delovni čas daljša stojnice s hot dogi Raziskovalci univerze West of England so z novo študijo ugotavljali vpliv brezplačnega brezžičnega interneta na vlakih, ki vozijo na relaciji Londo–Birmingham ter London–Aylesbury. Ugotovili so, da je kar 54 odstotkov uporabnikov brezžičnega interneta na vlaku med vožnjo na delo pošiljalo poslovno elektronsko pošto – drugi pa so za ta namen uporabljali svoje mobilne podatke. Zaposleni

Če se bodo uresničile nekatere napovedi, bomo lahko šli Slovenci v hrvaško marino bliže k nam. Ali kar k nam – v hrvaško Marino Portorož. Če bo le prevzem oziroma nakup uspel.

videza pritegnila pozornost širše javnosti, tudi britanske modne revije Vogue. Na svojem Instagram profilu ima deklica skoraj 60 tisoč sledilcev. Njena posebnost so dolgi, gosti in valoviti lasje, zelene oči in prikupen obraz. S takšno podobo je povsem očarala izraelskega stilista Sagi Daharija, ki je petletnici med drugim pomagal do tega, da jo je opazila celo britanska modna časopisna hiša Vogue, ki je na svoji spletni strani objavila tudi nekaj Mijinih fotografij. A Mijini priljubljenosti navkljub ostajajo mnenja deljena – dekličini materi namreč mnogi očitajo, da je za ceno slave in prepoznavnosti izkoristila hčer-

To poletje je bilo zelo vroče tudi v New Yorku. Pa vendar

niso pričakovali, da bi se zaradi vročine čebele zatekle pod senčnik stojnice s hot dogi. Zgodilo se je prav to. Stojnice je napadlo več kot 40 tisoč čebel, ki naj bi zaradi vročine in visoke vlage zapustile panj na eni od streh na Manhattnu in se začasno naselile na senčnik pri stojnici. Policisti so takoj ukrepali, na trg so poslali pripadnike svoje posebne enote za čebele, ki so v manj kot uri s posebnim sesalnikom žuželke odstranili. Nato so jih odpeljali v njihov novi dom na Long Islandu.

V Bretaniji prepovedali kopanje zaradi pohotnega delfina Prejšnji teden so kopalci na plažah v Bretaniji poročali o ne-

koliko vsiljivem delfinu. Opazili so ga med drgnjenjem ob čolne in poskušanju drgnjenja ob ljudi, naposled pa je delfin kopalko dvignil nad vodo. Gospo je sicer rešila prisotna reševalna ekipa, je pa bil to zadosten znak, da bo treba ukrepati. Oblasti so se tako odločile, da zaradi delfina, poimenovali so ga Zafar, prepovedo kopanje. Kot so pojasnili, je delfin preplavljen s hormoni in si obupno želi parjenja ter lahko zato predstavlja nevarnost za kopalce.

Petletnica zaradi videza človeške barbike pritegnila velika pozornost Mia Aflalo Shunem je petletna deklica iz Izraela, ki velja za človeško barbiko in je zaradi svojega

kino nedolžnost in lepoto ter jo veliko prezgodaj potisnila v kruto kolesje modnega sveta.

Panda iz dunajskega živalskega vrta slika Panda Yang Yang iz dunajskega živalskega vrta se je pred kratkim lotila novega hobija: obiskovalce navdušuje s slikanjem. S čopičem iz bambusa na platnu ustvarja miniature. Tako je s črno barvo na belo platno naslikala točno sto slik, ki spominjajo na risbe majhnega otroka. A živalski vrt jih uspešno prodaja. Cena posameznega umetniškega izdelka je 490 evrov, z zbranim denarjem (potrebujejo 25 tisočakov) pa želijo do decembra v tisk poslati knjigo s fotografijami pand v dunajskem živalskem vrtu. »Yang Yang slikanje zelo veseli. Komaj čaka, da zgrabi čopič,« pa je povedala zoologinja Eveline Dungl, ki nadzoruje slikanje. Dodala je še, da panda, kadar je razpoložena, naslika celo več slik zapored, spodbujajo pa jo s priboljški, kot sta korenje ali sladki krompir.

Letos je po osnovnih šolah spet veliko število otrok. Pa so tako mnoge tovrstne šole res postale spet le šole. Oddelki vrtcev, ki so gostovali v njih, so se morali posloviti in oditi na svoje.

Muhasto in …

Letošnje poletje je bilo res muhasto. Marsikje pa tudi polno komarjev.

Zaskrbljujoče brezskrbnost Nekateri »pokroviteljsko« napovedujejo, da naj bodo starši brez skrbi. Saj če nimajo denarja za nakup šolskih potrebščin, naj gredo na RK ali Karitas. Vseeno bi bili vsi starši bolj brezskrbni, če bi imeli toliko denarja, da bi lahko po take pripomočke sami šli v trgovino.

Prikazovalniki Na cestah, predvsem na nevarnih delih, je vse več prikazovalnikov hitrosti. Ti za mnoge voznike pomenijo le »informacijsko tablo«, da vedo, koliko vozijo. Bolj učinkovito je, če se za prikazovalnikom prikaže še kak policist.

Živahnost Čeprav je dan čebel že mimo, ponekod še pripravljajo razna čebelarska slavja. Na njih je običajno zelo pestro in veselo. Če bi pripeljali še več čebel, bi bilo še bolj živahno.

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

6. septembra 2018

Osebni zdravnik je pravica in dolĹžnost

V Velenju spet konjeniĹĄki praznik

Zavarovanci imajo do 19. leta starosti pravico do izbire osebnega otroĹĄkega oziroma zdravnika ĹĄolske medicine, potem si ga je treba izbrati v sploĹĄni ambulanti

Velenjski konjeniki so se izkazali na drŞavnem prvenstvu – Prihodnji teden veliko tekmovanje v Škalah

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Po zakonu o Zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imajo zavarovane osebe do 19. leta starosti pravico do izbire osebnega otroťkega zdravnika oziroma zdravnika ťolske medicine (do ťestega leta starosti v otroťkem dispanzerju, po ťestem letu v ťolskem dispanzerju), po dopolnjenem devetnajstem letu starosti pa si je treba izbrati osebnega zdravnika v sploťni ambulanti, opozarjajo v Zdravstvenem domu Velenje.

â?ą

Pravico izbrati si osebnega zdravnika imajo vse zavarovane osebe. Lahko si izberejo osebnega zdravnika sploĹĄne medicine, osebnega zobozdravnika, Ĺženske pa tudi osebnega ginekologa.

Zavarovance pozivajo, da z izbiro novega izbranega zdravnika v ambulantah sploĹĄne oziroma druĹžinske medicine to uredijo. Prav tako pozivajo paciente, ki so zaradi upokojitve, smrti, odhoda v drug zdravstveni zavod ... ostali brez

Vita Sirovina Dvornik - zahvala konju

svojega osebnega zdravnika, da si izberejo novega. ÄŒe ne bodo imeli izbranega osebnega zdravnika, namreÄ? ne bodo mogli opraviti zdravstvene storitve, ki ni nujna (252. Ä?len Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja), javni zavod (oziroma koncesionar) pa bosta ostala brez tako imenovane glavarine, ki je odvisna od ĹĄtevila pacientov in njihove starosti. PlaÄ?ilo je pavĹĄalno in ni odvisno od ĹĄtevila dejanskih obiskov pacienta pri zdravniku. ÄŒe si pacient, ki je ostal brez osebnega zdravnika, ne izbere novega, javni zavod oziroma koncesionar po dveh letih zanj ne prejema pavĹĄala.

Seznam zdravnikov, pri katerih je vpis moĹžen, je objavljen v Zdravstvenem domu Velenje in na spletnih straneh. đ&#x;”˛

Ambulante pribliĹžno polovico denarja prejmejo od opravljenih storitev, polovico pa od glavarine, ki je odvisna od ĹĄtevila pacientov in njihove starosti. Predstavlja pavĹĄalno plaÄ?ilo, ki ni odvisno od ĹĄtevila obiskov pacientov in je enako za javne zavode kot koncesionarje.

KonjeniĹĄki klub Velenje se pripravlja na organizacijo Slovenija masters pokala in pokala Slovenije v preskakovanju zaprek, ki bo na njihovem tekmovaliĹĄÄ?u v Ĺ kalah potekal od 14. do 16. septembra. Tekmovanje, ki je Ĺže tako zanimivo, bo imelo ĹĄe dodaten Ä?ar zaradi uspeĹĄnih domaÄ?ih tekmovalcev. Ti so na nedavnem drĹžavnem prvenstvu v preskakovanju ovir v Lipici dosegli zelo lepe rezultate. Med mlajĹĄimi mladinci sta bili Ema MaÄ?ek LeĹžaić in Anthea Lorber ĹĄesti. Med mladinci je dosegla Vita Sirovina Dvornik prvo mesto, med jahaÄ?i je bil Robert KuÄ?er drugi. Zelo

uspeĹĄni so bili tudi Ä?lani. Njihove uvrstitve: 2. mesto Robi Skaza, 3. mesto Lana Tanko, 7. mesto Tadej Skaza in 8. mesto Robert Krajnc.

Poglejmo ĹĄe ekipne uvrstitve: mlajĹĄi mladinci: 2. mesto (Anthea Lorber, Ema MaÄ?ek LeĹžaić); amaterji: 4. mesto (Brina Sanda, Ĺ pela Ĺ umah, Tina Fink); mladinci: 2. mesto (Ula Kos, UrĹĄka Prebil, Vita Sirovina Dvornik); Ä?lani: 1. mesto (Lana Tanko, Tadej Skaza, Ĺ˝iva Ĺ efman) in 2. mesto (Robi Skaza, Robert Krajnc). đ&#x;”˛

Sara LampreÄ?nik pravi, da je glasba njen edini plan Sara LampreÄ?nik je vse bolj prepoznaven glas in stas na slovenski glasbeni sceni, ki s svojim profesionalnim pristopom Ĺže Ĺžanje uspehe na festivalih in med posluĹĄalci – Ĺ ele 19-letno dekle iz okolice Velenja navduĹĄuje tudi s svojo preprostostjo in pozitivno energijo Sara, pri ĹĄestih letih si zaÄ?ela v glasbeni ĹĄoli igrati flavto, kdaj pa si prviÄ? zapela pred obÄ?instvom?

Veliko nastopaĹĄ?

Precej, Ä?ez poletje smo imeli skoraj vsak vikend dva ali tri nastope. Mi je pa to zelo prijetno, koncerti so zame najpomembnejĹĄi del glasbenega delovanja.

Je tvoja Ĺželja, da bi na dolgi rok Ĺživela od glasbe?

Ja, to je moja velika Ĺželja. Pravzaprav sploh nimam plana B – niÄ? drugega me ne veseli, glasba je moj edini plan. Morda pa je to dobro, da se laĹžje osredotoÄ?am.

Kot pevka sem se skupaj s prijateljico prviÄ? predstavila v 4. razredu, takrat s pesmijo SreÄ?a na vrvici. Najin prvi veÄ?ji nastop pa je bil leto ali dve kasneje na festivalu KorajĹža velja, na katerem sva se predstavili s pesmijo Veter z juga Tinkare KovaÄ?.

nas je povabila k sodelovanju na dobrodelnem koncertu, ki ga je organizirala RTV Slovenija in na katerem so znani glasbeniki sodelovali z osnovnoĹĄolci. Kasneje smo ĹĄe enkrat nastopile na njenem koncertu na Ljubnem in tako sem kar dobro spoznala Tomija, ki je bil njen menedĹžer in bobnar.

Prek njega sem spoznala Leo Sirk in od takrat se vrata kar odpirajo.

Torej si Ĺže od nekdaj rada pela?

Hja, od zaÄ?etka verjetno niti nisem razmiĹĄljala, da rada pojem, ker sem vedno igrala flavto. Pri dvanajstih sem ĹĄla v enem letu na tri tekmovanja, medobÄ?insko, drĹžavno in mednarodno in takrat sem na vseh treh osvojila zlato priznanje. Potem pa sem se res zaÄ?ela bolj ukvarjati s petjem in sem flavto potisnila na stran.

Katere izkuĹĄnje na tvoji glasbeni poti doslej pa bi posebej izpostavila?

Prvi nastop, po katerem sem rekla, da hoÄ?em odslej peti, je bil na Festivalu novih skladb. Za tisti nastop sva skladbo napisala skupaj z oÄ?etom, na kar sem zelo ponosna. Bolj odmeven pa je bil verjetno lanski nastop na Pop-rock festivalu v okviru festivala Dnevi slovenske zabavne glasbe.

Danes torej flavte ne igraĹĄ veÄ??

O, ĹĄe! Ravno vÄ?eraj sem vadila (smeh). Tudi na koncerte jo vÄ?asih vzamem s sabo, skladba, s katero sem se predstavila na Festivalu novih skladb, pa je bila celo zastavljena tako, da je en del odigran s flavto. Pred kratkim sem s flavto nastopala tudi v duetu s Tinkaro KovaÄ?. Bilo je super!

Pri koliko skladbah si Ĺže sodelovala kot avtorica?

Pri treh. Prva je bila skladba, ki sem jo predstavila na Festivalu novih skladb, potem skladba Le ti to znaĹĄ, ki sem jo predstavila na Pop-rocku, in nazadnje skladba Ti in vesolje. Skladbo Ujeta pa je v celoti pripravil Alex Volasko.

narejenim skladbam, malo pa se bom prilagajala okusu obÄ?instva.

Si na katero od skladb posebej ponosna?

Ti in vesolje gre najbolj v uho in so jo ljudje najbolje sprejeli, meni pa veliko pomeni tudi skladba s Festivala novih skladb, saj sem tam celotno melodijo napisala sama ob pomoÄ?i oÄ?eta.

Besedila tvojih skladb so v slovenskem jeziku, je odloÄ?itev zavestna? Stalna ali zaÄ?asna?

Nikoli nisem razmiĹĄljala, da bi pisala v tujem jeziku. Slovenci smo in zdi se mi zelo pomembno, da piĹĄemo slovenska besedila in ohranjamo jezik ter slovensko glasbo nasploh. Ĺ˝e tako se po radijskih postajah vrti malo slovenske glasbe, Ä?e pa bi ĹĄe Slovenci ustvarjali glasbo, ki ni v slovenskem jeziku, se pa bojim, da bi slovenska glasba res zaÄ?ela umirati. MogoÄ?e bom sicer tudi sama kdaj napisala kakĹĄno skladbo v tujem jeziku, a moj prvotni cilj je, da piĹĄem v slovenĹĄÄ?ini.

Tinkara KovaÄ? je precej znana po zdruĹževanju petja in flavte. Ti je vzor?

Vedno mi je bila vzor. Tudi njena glasba mi je bila vĹĄeÄ?, zato mi je bilo res v Ä?ast po tolikih letih obÄ?udovanja stopiti na oder z njo.

Glede na tvoja mlada leta si sodelovala Ĺže s kar nekaj glasbeniki. Kako si naĹĄla pot do njih?

Prva, s katero sem sodelovala, je bila Nina PuĹĄlar. Ko sem bila blizu konca osnovne ĹĄole, je imela koncert v kulturnem domu v Mozirju in takrat smo tri dekleta z njo zapele nekaj skladb. Potem

Katera zvrst glasbe ti je sicer najbliĹžje?

PosluĹĄam predvsem rock, jazz, pop-rock, country in vÄ?asih seveda tudi druge zvrsti. Le elektronska glasba mi ni blizu. Glede zvrsti glasbe, v kateri Ĺželim ustvarjati, pa se ĹĄe nisem toÄ?no opredelila, ker se ĹĄe malo iĹĄÄ?em. Gotovo bi rada ĹĄla bolj blizu rocku ali pop-rocku kot k preveÄ? komercialno

Po izkuĹĄnjah ostalih glasbenikov so ti pogosto prepoznavnost dosegli na festivalih. Se ĹželiĹĄ tudi ti ĹĄe predstavljati na njih?

Gotovo se bom ĹĄe prijavila na Popevko, Emo ali kaj podobnega, ni pa moj cilj, da bi vsako leto nastopala na festivalih. Zdi se mi bolj pomembno, da igraĹĄ v Ĺživo in da te ljudje prepoznajo.

ImaĹĄ v predalu morda kakĹĄno skladbo v nastajanju?

Z Alexom se dogovarjava o tem, kaj bi pripravila za jesen. Ampak se ĹĄe nisva odloÄ?ila (smeh).

Kdo pa je tvoje ciljno obÄ?instvo?

V bistvu se ne osredotoÄ?am rada samo na neko skupino ljudi – Ĺželim si, da bi me radi posluĹĄali vsi.

đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

UĹžitek v glasbeni poeziji Velenje, 2. september – Preteklo nedeljo je na Velenjskega gradu v osrednjem prostoru zbirke o socializmu v Velenju potekal Ĺže tradicionalni koncert Iztoka Mlakarja, ki se v Velenje oÄ?itno rad vraÄ?a. Tu pa je tudi teĹžko priÄ?akovan, saj je vsak njegov koncert mahoma razprodan.

Letos je obÄ?instvo nagradil z dobrima dvema urama programa, ki je temeljil na novejĹĄih skladbah. Vseeno je koncert minil prehitro, zato se mnogi Ĺže danes veselijo njegovega naslednjega obiska. V Velenje namreÄ? ĹĄe pride. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

6. septembra 2018

Vinska Gora odpira nove parcele

v veÄ?namenskem domu –, v nov petoddelÄ?ni vrtec stopilo naslednje ĹĄolsko leto,ÂŤ pravi in dodaja, da si v kraju, ki obsega skoraj 15 tisoÄ? hektarjev, ĹĄteje preko 2.000 prebivalcev, med katerimi je veÄ? kot 200 starejĹĄih od 70 let, Ĺželijo tudi veÄ?je trgovine. ÂťGlede na to, da se bo v prihodnosti zgradil nov del naselja Vinska Gora, v katerem bo veÄ? kot 70 parcel za stanovanjske hiĹĄe, v katere se bodo naselile predvsem mlade druĹžine, menimo, da ne potrebujemo le vrtca, temveÄ? tudi veÄ?jo trgovino.ÂŤ Glede

Ob letoĹĄnjem krajevnem prazniku in skorajĹĄnjem zakljuÄ?ku mandata so v vodstvu KS Vinska Gora ponosni na nove pridobitve in zaÄ?rtan nadaljnji razvoj Tina Felicijan

Vinska Gora, 1. september – Za tem, ko so v Vinski Gori slovesno obeleĹžili 90-letnico tamkajĹĄnje Ä?ebelarske druĹžine skupaj z dnevom drĹžavnosti, pa 30-letnico cerkvenega pevskega zbora, izvedli ĹĄtevilne tradicionalne prireditve, med katerimi je tudi revija zmagovalnih ansamblov s tekmovanj narodnozabavne glasbe, so s kulturno-druĹžabno prireditvijo obeleĹžili ĹĄe krajevni praznik skupaj z 90-letnico PGD Vinska Gora. Gasilci so po 22 letih prevzeli nov kombi,

JoĹže OgrajenĹĄek: ÂťVerjamem, da nam bo z nadaljnjim trdim delom in sodelovanjem uspelo postoriti ĹĄe marsikaj.ÂŤ

Veselo druĹženje ob krajevnem prazniku in jubileju PGD Vinska Gora je kljub deĹževnemu vremenu potekalo pod ĹĄotorom na igriĹĄÄ?u pri podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli.

ki jim bo sluĹžil za razne prevoze prostovoljcev. ÂťPi nas si teĹžko zamiĹĄljamo Ĺživljenje brez gasilcev, ki so vedno pripravljeni priskoÄ?iti na pomoÄ?. Najbolj smo jim hvaleĹžni, da v predele Vinske Gore, kjer ĹĄe ni mestnega vodovoda, dostavljajo pitno vodo.

Novo vozilo pa jim bo pomagalo pri opravljanju raznih drugih nalog v kraju in drugje, pri katerih so nepogreĹĄljivi,ÂŤ je povedal predsednik KS Vinska Gora JoĹže OgrajenĹĄek.

Krajevna skupnost je na slovesnosti podelila tudi priznanja in zahvale. Priznanja so prejeli Ä?ebelarska druĹžina, gasilsko druĹĄtvo in MePZ Ĺ entjanĹž za dolgoletno prizadevno delo na svojih podroÄ?jih ter AndraĹž OsetiÄ? za uspeĹĄno in strokovno igro na diatoniÄ?no harmoniko, zahvale pa domaÄ?ija LamperÄ?ek za tu-

Vinskogorski gasilci so jubilej obeleĹžili z veÄ? dogodki in pridobitvami. Na avgustovski sveÄ?ani seji so predstavili monografijo, ki so jo izdali ob 90-letnici. ÂťZelo ponosni smo, ker smo zbrali veliko gradiva, ki ĹĄe ni bilo objavljeno,ÂŤ je povedal predsednik druĹĄtva Andrej Rupreht in dodal, da jim je s pomoÄ?jo Mestne obÄ?ine Velenje uspelo obnoviti dvorano. Najbolj pa so se razveselili novega, bolj varnega in bolje opremljenega vozila. ÂťZadnja leta veliko redkeje posredujemo ob poĹžarih in najveÄ?krat nudimo tehniÄ?no pomoÄ?. VkljuÄ?eni smo tudi v projekt Prvi posredovalci in poskuĹĄamo po najboljĹĄih moÄ?eh reĹĄevati Ĺživljenja. Imamo 45 operativcev, med katerimi so tudi tri gasilke, ki so z nami na vseh intervencijah. Nanje smo posebej ponosni,ÂŤ je ĹĄe povedal.

ristiÄ?no promocijo Vinske Gore, Alojz Drev, Mateja UÄ?akar, Marija RamĹĄak in Stane Lesjak pa za njihov prispevek k uspeĹĄnemu delovanju krajevne skupnosti prek razliÄ?nih aktivnosti.

Postorili veliko, marsikaj jih ĹĄe Ä?aka

Vodstvo KS Vinska Gora se je v tem mandatu osredotoÄ?alo predvsem na dograjevanje vodovodnega omreĹžja in obnovo cest, v zadnjem letu pa s pridobivanjem gradbenih dovoljenj za na-

â?ą

Medtem ko so Ĺže semaforizirali kriĹžiĹĄÄ?e za ÄŒrnovo in Laze ter tam postavili montaĹžni protihrupni zid, bodo v naslednjih dneh osvetlili kriĹžiĹĄÄ?e za BevÄ?e in tako varnost poveÄ?ali tudi tam.

daljnji razvoj infrastrukture. V lanskem letu so opravili dobro polovico del pri prenovi srediĹĄÄ?a kraja, ki vkljuÄ?uje obnovo kanalizacijskega omreĹžja od vznoĹžja Vinske Gore proti cerkvi, za dela v drugi polovici pa so Ĺže poprijeli. Mandat so zaznamovali tudi

Dne 25. avgusta je bilo na GraĹĄki gori tradicionalno sreÄ?anje borcev, planincev ter raznih veteranskih organizacij in druĹĄtev z obmoÄ?ja Ĺ aleĹĄke doline. Osnovni namen prireditve je bil proslavitev 70. obletnice ustanovitve ZZB NOB Slovenije, 75. obletnice ustanovitve XIV. divizije ter praznika obÄ?ine Velenje.

Med prireditelji so bili posebej omenjeni: zdruĹženje borcev za vrednote NOB Velenje, Planinsko druĹĄtvo Velenje, ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Velenje, obmoÄ?na zveza slovenskih Ä?astnikov Velenje in ĹĄe nekatera druga druĹĄtva iz Velenja in okolice.

TakĹĄna manifestacija ima seveda velik pomen za opominjanje na svetle trenutke naĹĄe daljne in tudi bliĹžje zgodovine.

Moto prireditve je bil slogan Âťpod zvezdo smo bili moÄ?nejĹĄiÂŤ.

Spomnim se, da se je pred leti ta glasil Âťpod rdeÄ?o zvezdo smo bi-

li moÄ?nejĹĄiÂŤ. Glede na to, da je bila uporabljena slovniÄ?na ednina, je seveda jasno, da se nanaĹĄa na Ä?as pred letom 90. V tistih prelomnih letih je zvezda (rdeÄ?a) izginila iz grbov, zastav, vojaĹĄkih kap itd. V slovenski zastavi so zvezdo nadomestile tri zvezdice, izhajajoÄ? iz grba plemiĹĄke druĹžine v naĹĄih krajih. Ob tem se mi poraja vpraĹĄanje, zakaj je potem bivĹĄa drĹžava sploh razpadla, Ä?e je bila tista zvezda tako moÄ?na? Razpadle pa so tudi nekatere druge drĹžave in zveze.

Vse pod rdeÄ?o zvezdo!

Glede na zgoraj navedeno je nekako nelogiÄ?na udeleĹžba nekaterih po Ä?asu nastanka mlajĹĄih zdruĹženj med prireditelji, kot tudi med gosti. NamreÄ? zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo in Zveza slovenskih Ä?astnikov sta zdruĹženji, ki sta nastali po osamosvojitveni vojni leta 91. UdeleĹženci osamosvojitvene vojne smo bili v tistem Ä?asu z vojaki z zvezdo v vojni! Sicer gre spominu na dogajanje v 2. svetovni voj-

na naÄ?rtovani razvoj kraja se v krajevni skupnosti zavedajo, da jih Ä?aka ĹĄe veliko dela, da bodo ob moÄ?ni podpori Mestne obÄ?ine Velenje, ki jim zna prisluhniti in odgovoriti na njihove potrebe, vsem prebivalcem zagotovili prijetno bivanje. đ&#x;”˛

To soboto ob 14.30 bo podmladek TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora predstavil uÄ?no pot Ĺ krata Bisera, ki se zaÄ?ne pri domaÄ?iji LamperÄ?ek. V nedeljo od 14.30 dalje pa bo v Dolini mlinov na meji z Dobrno potekala tradicionalna Mlinarska nedelja.

Velenje, 15. september – Velenjska mestna Ä?etrt Levi breg Vzhod bo v soboto pripravila praznovanje ob svoji 37-letnici. Potekalo bo med 10. in 14. uro na Kardeljevem trgu. Oblikovali ga bodo otroci vrtcev LuÄ?ka in Enci benci, uÄ?enci OĹ Li-

vada, predstavniki druĹĄtev, sekcij in podjetnikov, ki delujejo v Ä?etrti, otroci in njihovi mentorji pa bodo dogajanje popestrili z ustvarjalnimi delavnicami in orientacijo po mestni Ä?etrti. Poskrbljeno bo tudi za glasbo – prepeval bo Oktet DoliÄ?, nastopali pa bodo tudi Potepuhi. đ&#x;”˛

Po ZNANJE na UPI Žalec.

BREZPLAÄŒNA OSNOVNA Ĺ OLA ZA ODRASLE SREDNJEĹ OLSKI PROGRAMI TEHNIK RAÄŒUNALNIĹ TVA (poklicni teÄ?aj), PREDĹ OLSKA VZGOJA (ssi in poklicni teÄ?aj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEÄŒAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR

Mnenja in odmevi GraĹĄka gora 2018

izgradnja Ä?istilne naprave, vzdrĹževalna dela na pokopaliĹĄÄ?u, posodobitve krajevnih cest in postopno obnavljanje prostora pod cerkvijo, kjer vsako leto priredijo Ĺžive jaslice, noÄ?ni blagoslov konj in druge prireditve. Kar je najpomembnejĹĄe, pravi predsednik, pa je pripravljen teren za izgradnjo vrtca. Temeljnega kamna ĹĄe niso poloĹžili, ker obÄ?ina ĹĄe nima pogodbe z izvajalcem, raÄ?una pa, da jo bo kmalu uskladila. ÂťUpamo, da bo preko 60 otrok, ki so trenutno razdeljeni na tri oddelke – dva gostujeta v podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli, eden pa

â?ą

Ostaja le ĹĄe vodovod v Petelinjek in Spodnjo ÄŒrnovo.

Gradbeni dovoljenji Ĺže imajo, pa tudi gradbeno dovoljenje za kanalizacijo v Prelski.

Praznik Mestne Ä?etrti Levi breg - vzhod

ni vse spoĹĄtovanje, toda glede na slogan prireditve in nasploh potek proslave je bil daleÄ? v ospredju spomin na partizanĹĄÄ?ino in nikakor ne na poznejĹĄe dogajanje, ki je ĹĄele omogoÄ?ilo nastanek sedanje drĹžave. Vse dogajanje je bilo v okvirih ZZB NOB, zato se zdi udeleĹžba zdruĹženj z nastankom v sedanji drĹžavi nekako odveÄ?. Mislim, da se s tem Ĺželi prikriti pomen osamosvojitvene vojne 1991, ki pa je dejansko omogoÄ?ila nastanek sedanje drĹžave Slovenije. Bi se pa rahlo spotaknil ob stavek, v katerem govornik pravi, da Ä?e znaĹĄ brati in pisati v slovenskem jeziku, je zasluĹžen partizan. V zgodovini prejĹĄnjih drĹžavnih ureditev je bilo veliko zavednih ljudi, ki so delovali v korist slovenskega jezika.

Spominjamo pa se tudi tako imenovanih Âťskupnih jeder Âť iz leta 1983, ki pa niso bila ravno naklonjena Sloveniji in slovenĹĄÄ?ini.

Takrat so bila to uradna staliĹĄÄ?a! đ&#x;”˛

Ivan GlinĹĄek

RAÄŒUNALNIĹ KI TEÄŒAJI INFORMATIVNI DAN:

12. september ob 16. uri

JEZIKOVNI TEÄŒAJI USPOSABLJANJA IN TEÄŒAJI ZA PROSTI ÄŒAS

INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO

03 713 35 51

www.upi.si

lu-zalec@upi.si

tf

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 15

Vsak, ki vsaj pribliĹžno pozna taborniĹĄtvo v Ĺ aleĹĄki dolini, dobro ve, da Ĺže odkar obstaja Rod Jezerski zmaj (RJZ), velenjski taborniki poletja preĹživljajo v Ribnem. Tu in tam pa kakĹĄno Ä?eto vendarle zanese kam drugam. Letos so bili na vrsti jamski ĹĄkrati. Grm pri Podzemlju je kraj v Beli krajini, pet kilometrov od Metlike. Brezov tabor pa je majhna jasa na robu gozda, kjer navadno taborijo Ä?lani Rodu Louisa AdamiÄ?a z Grosupelj.

Deset dni sredi julija pa je bilo tam 70 Ä?lanov Ä?ete Jamskih ĹĄkratov, torej tabornikov z OĹ Gustava Ĺ iliha. Medklic: Ä?e bi bili pikolovski, bi morali napisati, da niso bili vsi Ä?lani ÄŒJĹ , ampak nabrani iz razliÄ?nih Ä?et in rodov; se je pa na koncu zdelo, da nikogar ne moti, da so kar vsem rekli ÄŒJĹ . Zdaj imate dovolj osnovnih informacij. Na vrsti so zgodbe taborjenja.

Ĺ kratja akademija

Deset dni v taborniĹĄki druĹžbi vedno napiĹĄe neskonÄ?no zgodb.

VÄ?asih bi bilo dobro o vsakem taborjenju napisati celo knjigo.

A do te toÄ?ke ĹĄe nismo priĹĄli. In ker ta stran ponuja manj prostora kot kakĹĄna knjiga, bomo izpostavili le nekaj zgodb. Tema taborjenja je bila ĹĄkratja akademija. Imeli so super ĹĄtudente (beri: MÄŒ-je in GG-je), dodelan program in res dobro osebje. Ĺ tudenti so vsak dan zbirali smaragde, ki so na koncu pozabljivemu in beteĹžnemu ravnatelju pomagali, da se je spomnil vsega, kar je v mnogih letih, ko ĹĄkratja akademija ni delovala, pozabil.

Letos kot Ĺže tolikokrat, letos kot ĹĄe nikoli To je zapis o letoĹĄnjem taborjenju tabornikov Ä?ete Jamskih ĹĄkratov (ÄŒJĹ ). Tokrat so se odloÄ?ili za nekaj drugaÄ?nega, nekaj novega, nekaj sveĹžega. Uspelo je ĹĄe bolje, kot so priÄ?akovali. In da ne bi vse ĹĄlo v pozabo ..., je pred vami nekaj utrinkov z Brezovega tabora v Grmu pri Podzemlju.

Program taborjenja

Napisati program taborjenja je vÄ?asih kar teĹžka stvar. Vedno bi rad naredil nekaj novega, nekaj drugaÄ?nega. In ko ti to uspe, je na vrsti naslednji izziv, program je treba tudi kakovostno izvesti. Jamskim ĹĄkratom je uspelo oboje. Pa ĹĄe nekaj jim je uspelo – vnesti nekaj sproĹĄÄ?enosti, nekaj fleksibilnosti v dnevno dogajanje. Vedno se je naĹĄel prostor za trenutek z vodom. Vedno se je naĹĄel prostor za drugaÄ?no idejo od sprva zastavljene (recimo kopanje zadnji dan, ko je bilo res vroÄ?e in je vsem prav priĹĄlo malo osveĹžitve). In otroci so res imeli dovolj Ä?asa tudi zase. In Ä?eprav se je tudi v Brezovem taboru (tako kot v Ribnem) dan zaÄ?el z jutranjo telovadbo in konÄ?al z veÄ?ernim ognjem, vmes pa je bilo vsega po malo, je tabor di-

hal drugaÄ?e. Morda je najbolje napisati, da je dejansko dihal.

Kot eno.

Ĺ kratekChef

Taborjenje je odliÄ?na priloĹžnost za prehode med starostnimi mejami. NajstarejĹĄim MÄŒ-jem smo podelili zelene (GG) rutice, najstarejĹĄi so si zasluĹžili modre (PP) rutice, ena PP-jevka pa je Ĺže dovolj stara za oranĹžno (RR) rutico. KroĹžniki so bili Ĺže na pogled videti izjemno. Pri poskuĹĄanju pa je bilo Ä?utiti noro fuzijo okusov.

Vse komponente so se lepo povezale, udeleĹženci so predstavili razliÄ?ne tehnike kuhanja. Ocenjevalce so (tudi dobesedno) sezuli.

Življenje ima v vsakem trenutku neko smer, z Djotiťem jo je moŞno predvideti, z metodo IzaQ pa spremeniti

Ljubljana, Velenje – ÂťDjotiĹĄ nam preprosto, a celovito razkriva izhodiĹĄÄ?ne osebnostne lastnosti in danosti na posameznih Ĺživljenjskih podroÄ?jih. Pri tem uporablja simbolne pomene planetov, njihovih poloĹžajev in nebesnih znamenj, metoda IzaQ pa nam daje znanje o tem, kako izhodiĹĄÄ?ne danosti Ä?im bolj razvijati v naĹĄe dobro. Ali drugaÄ?e, omogoÄ?a nam, da se pravoÄ?asno odzovemo, spremenimo tista podroÄ?ja, ki bi nas z ravnanjem po uteÄ?eni smeri utegnila spraviti v teĹžave,ÂŤ pravi Mateja Kunc, predavateljica, ustanoviteljica svetovalne metode, svetovalka, osebna mentorica. Ĺ tudij bo letos prviÄ? organizirala tudi v Velenju.

Vsako taborjenje na svoj naÄ?in poveĹže taboreÄ?e. Od najmlajĹĄih do najstarejĹĄih. Tokrat je bilo to povezanost ĹĄe prav posebej Ä?utiti. GG-ji so krasno skrbeli za MÄŒ-je, jim pomagali, bili so jim kot starejĹĄi bratje in sestre. In Ä?e bi morali izbrati en vzroÄ?ni primer tega sodelovanja, je odloÄ?itev enostavna – Ĺ kratekChef.

Bila je le ena od mnogih skupnih aktivnosti mlajĹĄih in starejĹĄih na tem taborjenju, zagotovo pa je prinesla najboljĹĄi uÄ?inek.

Po vzoru kuharske oddaje Masterchef so morali MÄŒ-ji in GG-ji pripraviti Ä?im lepĹĄe, Ä?im bolj inovativne kroĹžnike. Kuhali so v svojih improviziranih kuhinjah v vodovih kotiÄ?kih, pripravili so

namaze, spekli jajÄ?ka, skuhali Ä?aj, naredili krompirjev rosti in nepozabno dobre prezentacije.

Ker slika pove veÄ? kot tisoÄ? besed, kar poglejte in se Ä?udite.

Je bilo res drugaÄ?e?

Vrnimo se k zaÄ?etku tega zapisa, v Ribno torej. Na sveto jaso za vse generacije velenjskih tabornikov. Ko gre velenjski tabornik kamorkoli drugam, hote ali nehote vse primerja z Ribnim.

Nastanitev, hrano, vzduĹĄje, celo sonce in zvezde. V Ribnem je vse tako Ä?arobno. Po desetih dneh v Brezovem taboru vam bo verjetno vsak jamski ĹĄkrat povedal, da je bilo tudi tam Ä?arobno.

Hrana je bila odliÄ?na. Program vrhunski. Kolpa ravno prav topla. VeÄ?erni program zabaven kot le kaj. Otroci zadovoljni in nasmejani. Zvezde pa so sijale prav tako magiÄ?no kot v Ribnem. Zdelo se je, da je 70 ljudi, mladih in malo manj mladih, nabranih z vseh vetrov, kot velika sreÄ?na druĹžina. In bolj kot kadarkoli prej se je pokazalo, da so taborniĹĄtvo ljudje. Ljudje so tisti, ki piĹĄejo dobre zgodbe. Ljudje so tisti, ki ustvarjajo spomine. In Ä?e so na kupu pravi ljudje (kar so tokrat zagotovo bili), potem je vseeno, kje so. Ali – kot so pri tabornem ognju (na melodijo pesmi Frajtonar'ca) kar nekajkrat zapeli tudi udeleĹženci taborjenja: "Naj bo Grm, Ribno, Sleme ali rov, jamski ĹĄkrat se vedno dober 'ma!"

Naslednje leto pa spet. Kjerkoli Ĺže. Samo da so taborniki. đ&#x;”˛

Ĺ tudij DjotiĹĄa in svetovalne metode IzaQ tudi v Velenju

Milena KrstiÄ? – Planinc

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

6. septembra 2018

ÂťKo z DjotiĹĄem spoznamo naravo obdobja, ki prihaja v naĹĄe Ĺživljenje, ko vemo, kdaj bo priĹĄlo in za kako dolgo, ter ko lahko z metodo IzaQ kadarkoli zavestno spreminjamo svoja stara prepriÄ?anja in uteÄ?ene odzive, se lahko na vsako prihajajoÄ?e obdobje ustrezno pripravimo, in to ne glede na naravo obdobja in tako zanesljivo krmarimo skozi Ĺživljenje.ÂŤ Pravi, da s ĹĄtudijem DjotiĹĄa in poznavanjem metode IzaQ dobimo sliko svojih izhodiĹĄÄ?nih karakternih prednosti in slabosti ter spoznamo, katera prepriÄ?anja in odzive je smiselno spremeniti, preden zaradi njih zaidemo v teĹžave. ÂťDjotiĹĄ nam razkriva sliko izhodiĹĄÄ?nih situacij na vseh pomembnejĹĄih podroÄ?jih

P O V A B I T E O S E B N E I N P O S L O V N E P R I J AT E L J E V VILO HERBERSTEIN

na kulinariÄ?no doĹživetje

CHEF DOBRE VILE KULINARIKE VAM PRIPOROÄŒA:

Herbersteinov meni, pripravljen po izvirnih receptih - 18 â‚Ź -

odliÄ?no dnevno kosilo - 15 â‚Ź ali

kulinariÄ?no razvajanje z izvrstnimi hiĹĄnimi specialitetami.

VpiĹĄe se lahko vsak, ne glede na izobrazbo ali starost. Pred zaÄ?etkom ĹĄtudija za novo, Ĺže 15. generacijo ĹĄtudentov, bodo pripravili brezplaÄ?no predstavitev. Ĺživljenja. To ob rojstvu ni nepopisan list, ampak nadaljevane neskonÄ?nega cikliÄ?nega procesa, v katerem se prepletajo konkretne Ĺživljenjske situacije in naĹĄi odzivi nanje.ÂŤ Ĺ tudij poteka v ĹĄtirih modulih in traja dve leti. ÂťVsak teden poĹĄljemo udeleĹžencem na elektronski naslov zvoÄ?ni posnetek predavanja, skupaj s celovitim pisnim gradivom. V Ĺživo se sreÄ?ujemo ob sobotah enkrat na mesec v Ljubljani. Letos smo v program dodali ĹĄe vaje, ki bodo potekale enkrat tedensko v razliÄ?nih krajih po Sloveniji, odslej đ&#x;”˛ tudi v Velenju.ÂŤ

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

6. septembra 2018

Trije goli – ulovljiv zaostanek Velenjski rokometaĹĄi bodo v soboto proti Ĺ vedom lovili razliko treh zadetkov s prve tekme V uvodnem krogu evropskega pokala Evropske rokometne zveze so igralci Gorenja izgubili proti ĹĄvedskemu Alingsasu, tretjemu moĹĄtvu prejĹĄnje sezone v tamkajĹĄnjem drĹžavnem prvenstvu, s 23 : 26. ÄŒeprav je letoĹĄnje moĹĄtvo Gorenja zelo spremenjeno oziroma pomlajeno, za nekatere igralce je bilo to celo prva mednarodna izkuĹĄnja, so se dobro upirali favoriziranim domaÄ?inom. Celo veÄ?, v prvem polÄ?asu (20. minuta) so vodili Ĺže s tremi goli razlike (9 : 6), vendar so nato popustili. Dve minuti pred koncem tega dela tekme so Ĺ vedi prviÄ? povedli (11 : 10), na odmor odĹĄli s prednostjo dveh zadetkov. Po dobrih desetih minutah v nadaljevanju je zbranost VelenjÄ?anov nekoliko popustila; to so domaÄ?i izkoristili z delnim rezultatom 4 : 0 in povedli z 18 : 14. Do konca tekme so gostje

njihovo prednost zmanjĹĄali za zadetek. ÂťFantom ne morem niÄ?esar zameriti. Borili so se do konca, za vsako Ĺžogo. Nasprotnik je izkoristil prednost domaÄ?ega terena.

Dobro se bomo pripravili na povratno tekmo v Velenju in naredili vse, da se z zmago ob podpori navijaÄ?ev uvrstimo v naslednji krog,ÂŤ so bile besede trenerja Zorana JoviÄ?iÄ?a po tekmi.

Vsekakor velenjskim rokometaĹĄem poraz s tremi goli razlike ne bi smel predstavljati nepremostljive ovire, da izloÄ?ijo sicer zelo dobrega predstavnika in se uvrstijo v drugi krog. V njem bo njihov nasprotnik poljsko moĹĄtvo Gwardio Opole. Skratka, priÄ?akovati je, da bodo 'ose' zelo pekoÄ?e v soboto ob 20.00 v RdeÄ?i dvorani. PriÄ?akujejo pa seveda tudi veliko podporo svojih ljubiteljev.

Že druga petica v Rudarjevi mreŞi

Koper 2013 je v soboto na Bonifiki igral neodloÄ?eno s ĹĄvicarsko ekipo Kadetten Schaffhausen razĹĄli so se s 25 : 25.

Med premorom Ä?aka trenerja Marijana PuĹĄnika in njegove strokovne sodelavce ter igralce trdo delo

TomaĹž KoroĹĄec novi predsednik

NogometaĹĄi Rudarja so si v sedmih tekmah v novi tekmovalni prvenstveni sezoni z zmago in neodloÄ?enim rezultatom priigrali skromne ĹĄtiri toÄ?ke in so ĹĄe vedno na zadnjem mestu. Njihova obramba je luknjasta kot 'ĹĄvicarski sir'. Prejeli so Ĺže 21 zadetkov, v napadu pa so povsem neuÄ?inkoviti. SlabĹĄe strelce, a boljĹĄo obrambo, imajo le ĹĄe KrÄ?ani, ki pa imajo tri toÄ?ke veÄ? od njih.

Pred tekmo ĹĄestega kroga z Gorico so se navijaÄ?em javno

Na redni letni skupĹĄÄ?ini kluba so za novega predsednika izvolili Ä?lan uprave Gorenja TomaĹža KoroĹĄca. Dosedanji predsednik Milan MeĹža pa je to dolĹžnost zamenjal s podpredsedniĹĄko. Poleg predsednika in podpredsednika so novi stari Ä?lani upravnega odbora: TomaĹž KoroĹĄec, Milan MeĹža, Franjo Bobinac, UrĹĄula Menih Dokl, Maja Ĺ erc, Bor Rozman, JoĹžef KamĹĄak, Igor Jecl, Iztok Mori, Rok Bizjak, Alenka PotoÄ?nik AnĹžiÄ?, Denis OĹĄtir, Stanko BrunĹĄek in BoĹĄtjan Perc. đ&#x;”˛

7. krogu je sledilo peto razoÄ?aranje na gostovanju pri Olimpiji.

Zmagala je s 5 : 0.

Tudi na tej tekmi Marijan PuĹĄnik s svojimi igralci ĹĄe zdaleÄ? ni bil blizu izpolnitvi Ĺželje po boljĹĄi igri. Ponovili so najslabĹĄi rezultat v novi sezoni. Tako visok poraz so doĹživeli tudi v prvem krogu z Mariborom. Proti Gorici je prviÄ? zaigral Nejc PuĹĄnik (20), ki je k zeleno-Ä?rnim priĹĄel iz Triglava.

Zanimivo, pokazal je veÄ? kot vsi izkuĹĄenejĹĄi igralci. Proti Ljubljan-

vos

Tudi drugiÄ? polna bera toÄ?k na gostovanju

Sedaj premor

Zaradi dveh tekem slovenske izbrane vrste z Bolgarijo in Ciprom v novoustanovljeni evropski ligi narodov bodo v prvi ligi prvenstvo nadaljevali konec prihodnjega tedna. Rudarji bodo 15. septembra v ĹĄaleĹĄko-savinjskem derbiju, ki bo obenem tudi derbi trenutno dveh najslabĹĄih moĹĄtev, gostili Celje.

V soboto z Bistrico, ki ima najboljĹĄo obrambo NogometaĹĄi Ĺ martna 1928 so hitro pozabili na nekoliko nepriÄ?akovan poraz z Vidmom v 2. krogu, ki je na njihovem igriĹĄÄ?u potekal v nesprejemljivih vremenskih razmerah. Po zmagi v uvodnem krogu v Dravogradu (6 : 0) so v Rogatcu v 3. krogu domaÄ?i Mons Claudius premagali s 3 : 2. To je bila Ĺže tretja niÄ?la domaÄ?inov, ki pa so dobro zaÄ?eli.

Povedli so Ĺže v 8. minuti z uspeĹĄno izvedeno najstroĹžjo kaznijo.

Hitri zaostanek gostom ni vzel samozavesti. Na tekmo so odpotovali odloÄ?eni, da si povrne-

jo izgubljene toÄ?ke proti moĹĄtvu iz obÄ?ine Videm. Vztrajali so in uspeli. Sredi drugega polÄ?asa je sledil preobrat. V razmiku petih minut je Tilen Kompan z goloma v 61. in 66. minuti popeljal Ĺ marÄ?ane v vodstvo z 2 : 1. Na 3 : 1 je v 81. minuti z uspeĹĄno izvedeno enajstmetrovko poviĹĄal TomaĹž Veler, v sodnikovem dodatku pa so domaÄ?i omilili poraz.

Dravinja in Bistrica sta igrala 1 : 1, Videm pri Ptuju pa je bil z 2 : 1 boljĹĄi od celjskega Ĺ ampiona. Dvoboja med Pohorjem in Pesnico ter Dravogradom in

ZreÄ?ami so preloĹžili. Ĺ marÄ?ani so po nepopolnem 3. krogu s ĹĄestimi toÄ?kami na tretjem mestu, v vodstvu je ĹĄe neporaĹženi Videm z devetimi. V soboto bodo gostovali v Slovenski Bistrici. PriÄ?akovati je zanimiv dvoboj, saj so domaÄ?i nogometaĹĄi ĹĄe neporaĹženi, poleg tega pa so v prvih treh krogih pokazali, da nasprotniki proti njim teĹžko dosegajo zadetke. Doslej so enako kot ZreÄ?ani s tekmo manj prejeli le enega. Bodo ĹĄmarĹĄki strelci uspeĹĄnejĹĄi? đ&#x;”˛

vos

Prvi teden uspeĹĄen Bogomir Dolenc uspeĹĄno odtekel prvih 12 maratonov na razliÄ?nih lokacijah po Sloveniji TekaÄ? Bogomir Dolenc s svojo ekipo v okviru ĹĄportno-humanitarnega projekta 42 maratonov v 42 dneh v vsakem slovenskem kraju, ki ga obiĹĄÄ?e, ustvari novo zgodbo.

Ena najlepĹĄih je idrijska, pravi. ÂťZaprli so mestno srediĹĄÄ?e, kjer smo z obiskovalci tekli, na trgu so postavili oder in angaĹžirali lokalne glasbenike, plesalce, umetnike, tako da smo v gibanje spravili celotno mesto. Izredno veliko tekaÄ?ev, tako otrok kot odraslih, se mi je pridruĹžilo v PodÄ?etrtku, kjer smo tekli v okolici term in zbrali lep znesek donacij. Presenetil nas je tudi sprejem v Sevnici, kjer so tekaĹĄki del prireditve

je bil tako rekoÄ? odloÄ?en v 35. minuti, ko so Olimpijini igralci dosegli tudi redko viden gol na naĹĄih zelenicah. Njegov avtor je bil novinec Lupeta, ki je imel dovolj Ä?asa, Ä?eprav je bil obkroĹžen z Davidom KaĹĄnikom in Ivanom Vasiljevićem, da si je po podaji Roka Kronavetra Ĺžogo pravilno namestil ter jo s ĹĄkarjicami preko hrbta poslal v gol. Tudi drugi polÄ?as ni prinesel boljĹĄe igre Rudarja in kaj kmalu je Olimpija vodila za tri. Ko pa je mladi Kitek v 61. minuti na sredini igriĹĄÄ?a neodgovorno in brez potrebe s podplatom zaustavil Vombergerja in dobil rdeÄ?i karton, so bili Rudarji Ĺže povsem nemoÄ?ni.

Zaradi tekme reprezentance bodo prvoligaĹĄi prvenstvo nadaljevali 15. in 16. septembra. Do takrat pa Rudarjevega trenerja, njegove pomoÄ?nike in igralce Ä?aka veliko trdega dela, da dvignejo formo in popravijo svojo samozavest.

opraviÄ?ili Âťza slabe rezultate in prikazano igro. V pretekli sezoni smo prikazali odliÄ?no igro, ki nas je pripeljala do dobrih rezultatov in uvrstitve v kvalifikacije za ligo Evropa. Glede na to, da imamo mlado in delno prenovljeno ekipo, ki je v letoĹĄnji sezoni tekmovala tudi v Evropi, bomo naredili vse, da v nadaljevanju prvenstva prikaĹžemo igro, ki nas je krasila v pretekli sezoni,ÂŤ so zapisali. Besede so za zdaj ostale le Ä?rke na papirju. Proti Gorici, ki je v zadnjemu krogu na svojem igriĹĄÄ?u komajda reĹĄila toÄ?ko proti novincu Muri, so ponovili slabo igro in pribliĹžno sto gledalcev je doĹživelo Ä?etrto razoÄ?aranje. Gostje so zmagali z 2 : 0. V

Ä?anom je prvoligaĹĄki krst doĹživel Cene Kite (18), ki je k zeleno-Ä?rnim priĹĄel kot okrepitev mladincev. Mladinski reprezentant se bo prvega nastopa spominjal z grenkobo, saj je bil izkljuÄ?en.

Po dosedanjih bledih igrah bi bila toÄ?ka v StoĹžicah za rudarje ogromen uspeh. Nanjo so tiho celo upali. Toda z obrambno naravnano igro so proti razigranim prvakom vzdrĹžali le dobre Ä?etrt ure. V 16. minuti je moral Matej Radan, ki je prviÄ? v tem prvenstvu zamenjal poĹĄkodovanega prvega vratarja Marka Pridigarja, Ĺže po Ĺžogo v svojo mreĹžo. Dvoboj dveh nasprotnikov, med katerima je bila najmanj za razred velika kakovostna razlika,

Prevzema odgovornost

ÂťV zadnjem Ä?asu imamo v moĹĄtvu veliko teĹžav. Veliko je poĹĄkodb, veliko mladih neizkuĹĄenih igralcev. PlaÄ?ujemo davek zaradi tega. Kakovost Olimpijine igre je bila veliko veÄ?ja. Pri nas je bilo preveÄ? napak v obrambi, da bi lahko priÄ?akovali kar koli drugega. V igri ni pravega Ĺžara, borbenosti, povezanosti. Fantje ne verjamejo vase. Neverjetno je, da vsi tisti, ki so ĹĄe pred nekaj meseci osvojili Ä?etrto mesto, ne znajo Ĺžoge podati na pet metrov ‌ ÄŒaka nas teĹžko delo. Odmor bo za nas zelo dobrodoĹĄel. Jasno je, da moramo dati glave skupaj in narediti vse za Ä?im boljĹĄe nadaljevanje.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Pokal EHF, kvalifikacije, 1. krog (prva tekma) Gorenje Velenje 26:23 (12:10) Alingsas: Lindberg 5, Nilsson in Barud po 4, Liaba in Leander po 3, Claar in Berg po 2.

Gorenje: Taletović 11 obramb, Vujović 5 obramb, Logar, Mazej 0, Haseljić 5, D. Tajnik 1, Ĺ pelić 6, Matanović 3, Levc 1, Stojnić 2, MiklavÄ?iÄ?, Banfro, Verdinek 3, J. Tajnik, M. KavÄ?iÄ? 1, A. KavÄ?iÄ? 1. Trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Alingsas 1 (1), Gorenje 5 (2); izkljuÄ?itve: Alingsas: 8 minut, Gorenje 14.

RdeÄ?i karton: A. KavÄ?iÄ? 60.

Liga NLB, 1. krog: Jeruzalem-OrmoŞ – Gorenje (sreda, 12. septembra, 19.00)

ĹĄe nadgradili, povabili pa so tudi glasbenike, ki so igrali med celotnim maratonom,ÂŤ pripoveduje Bogo, navduĹĄen nad sprejemi in odzivi v 12 razliÄ?nih krajih. PoroÄ?a ĹĄe, da se dobro poÄ?uti, saj ga z voljo in energijo polni prav

pozitivno vzduĹĄje na prireditvah, ki spravljajo v gibanje vso Slovenijo in hkrati predstavljajo male viteze – tiste, za katere Bogo teÄ?e in zbira denar za pomoÄ? pri psihofiziÄ?nem okrevanju po pređ&#x;”˛ tf bolelem raku.

Prva nogom. liga TS, 6. krog Rudar Velenje - Gorica 0 : 2 (0 : 0) Strelca: 0:1 Ćoralić (48./avtogol), 0 : 2 Jermol (90.).

Rudar: Pridigar, Ćoralić, Kaťnik (od 75. Puťnik), Tomaťević, Puťaver, Arap (od 71. Vodeb), Bol-

ha, Muić, Trifković, Radić (od 59. Ĺ imunac), TuÄ?ić. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Pokal Slovenije, osmina finala: Mura – Rudar (sreda, 12. septembra, 15.30)

7. krog

3. SNL – sever, 3- krog

Olimpija – Rudar 5 : 0 (2 : 0) Strelci: 1 : 0 Vombergar (16.), 2 : 0 Lupeta (35.), 3 : 0 Maksimenko (54.), 4 : 0 Črnic (85), 5 : 0 Črnic (90.)

RdeÄ?i karton: Cene Kitek (61.).

Rudar: Radan, PuĹĄaver, Vasiljević, KaĹĄnik, PiĹĄek, PuĹĄnik (od 74. Solomun), TomaĹĄević (od 60. Bolha), Cene Kitek, Trifković, Radić (od 64. Ĺ antek), TuÄ?ić. Trener: Marijan PuĹĄnik Drugi rezultati: Aluminij - KrĹĄko 1:0 (1:0), Celje - DomĹžale 0:0, Triglav - Maribor 1:5 (0:2), Gorica - Mura 2:2 (0:1) Vrstni red: 1. Maribor 17 (24 : 4), 2. Aluminij 12 (14 : 13), 3. Gorica 12 (10 : 10), 4. Olimpija 11 (13 : 8), 5. DomĹžale 10 (10 : 10), 6. Mura 9 (13 : 10), 7. KrĹĄko 7 (4 : 6), 8. Triglav (8 : 16), 9. Celje 5 (8 : 11), 10. Rudar 4 (5 : 21).

8. krog, 15. 9.: Aluminij – Gorica, Rudar – Celje (18.00), Krťko – Maribor; 16. 9.: Mura – Olimpija, DomŞale – Triglav.

Mons Claudius – Ĺ martno 1928 2:3 (1:0) Strelci: 1:0 KidriÄ? (8. – 11 m), 1:1 Kompan (61.), 1:2 Kompan (66.), 1:3 (Veler 81. – 11 m), 2:3 Koffi Yao (92.) Ĺ martno 1928: MuĹĄiÄ? (id 25. Verdev), N. Zabukovnik, Kompan, Trop, Hrastnik, Purnat (od 79.

Milavca), ZavolovĹĄek, BariÄ?, Trap (od 57. Veler), Vezaj (od 79. F. ZaloĹžnik)., Justin (od 79. Gegić).

Trener: Ramiz Smajlović.

Drugi rezultati: Videm pri Ptuju – Šampion (Ce) 2:1 (2:1), Dravinja – Kety Emmi Bistrica 1:1 (1:1).

Vrstni red: 1. Videm 9 (7 : 3), 2. Bistriva 7 (8 : 1), 3. Ĺ martno 6 (9:4), 4. ZreÄ?e (tekma manj) 4 (2 : 1), 5. Ĺ ampion 4 (6 : 6), 6. Pohorje (tekma manj) 2 (4 : 4), 7. Dravinja 2 (1 : 2), 8. Pesnica (tekma manj) 1 (0 : 5), 9. M. Claudius 0 (4 : 8), 10. Dravograd (tekma manj) 0 (1 : 8)

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

6. septembra 2018

SmuÄ?anje ni nujno drag ĹĄport

Dekleta tretja, fantje Ä?etrti

V SmuÄ?arskem klubu Velenje poskuĹĄajo spremeniti prepriÄ?anje, da je udejstvovanje v zimskih ĹĄportih zelo drago in logistiÄ?no zahtevno

MlajĹĄe Ä?lanice in Ä?lani Atletskega kluba Velenje izpolnili cilj in se na ekipnem prvenstvu Slovenije uvrstili med pet najboljĹĄih slovenskih klubov Tina Felicijan

Tina Felicijan

SmuÄ?arski klub Velenje je eden najstarejĹĄih v dolini. Prihodnje leto bo obeleĹžil 50-letnico delovanja. Njegov glavni namen je povezovati ljubitelje smuÄ?anja, izvajati razne tako rekreativne kot tekmovalne programe, zadnja leta pa je njegova prva naloga, da nauÄ?i smuÄ?ati Ä?im veÄ? otrok. ÂťNi nujno, da vzgojimo veliko tekmovalcev. Ĺ˝elimo si vzgojiti predvsem dobre rekreativce in otrokom, ki pridejo v naĹĄ klub, ponuditi moĹžnosti za celostni tako ĹĄportni kot osebnostni razvoj, da spoznajo prvine vseh ĹĄportov, doseĹžejo neko kondicijsko pripravljenost, izboljĹĄajo motoriÄ?ne sposobnosti,

â?ą

V programe je redno vkljuÄ?enih okrog 70 otrok.

Aktivno jih tekmuje sedem. Rezultati so vsako leto boljĹĄi.

saj danes, ko otroci toliko Ä?asa presedijo za raÄ?unalniki, oboje peĹĄa,ÂŤ pravi Jaka Dolenc, ki vodi klub zadnjih pet let. V tem Ä?asu so pridobili sponzorje, okrepili organizacijsko strukturo, k sodelovanju so povabili kakovostne trenerje in zaÄ?eli izvajati tudi programe suhe vadbe, ki je ĹĄe kako pomembna za prepreÄ?evanje poĹĄkodb, tako pa naredili velik korak naprej, dodaja predsednik, ki smuÄ?a Ĺže od malih nog in v tem ĹĄportu zelo uĹživa.

Izvajajo razliÄ?ne programe

MotoriÄ?ne vadbe izvajajo Ĺže za vrtÄ?evske otroke in tudi osnovnoĹĄolce. V zimskem Ä?asu poleg komercialnih teÄ?ajev izvajajo programe, kot je Alpska ĹĄola, ki je namenjena otrokom s smuÄ?arskim predznanjem in jim omogoÄ?a nadgradnjo do dobre rekreativne ravni. Pa boĹžiÄ?ni in novoletni teÄ?aj smuÄ?anja, letos

Balinanje PoÄ?itnice so mimo Po dobrih dveh mesecih premora so prejĹĄnji teden spet oĹživela baliniĹĄÄ?a. Prva tekma enajstega kroga je bila na igriĹĄÄ?u Premogovnika Velenja, kjer sta se sreÄ?ala KU Gorenje in gosti iz Slovenskih Konjic. Obe ekipi sta pokazali dobro igro, nekaj veÄ? sreÄ?e pa so tokrat imeli domaÄ?i igralci.

KonÄ?ni rezultat je bil 6 : 2, vendar s samo dvema toÄ?kama razlike.

Tekma na Polzeli, kjer so domaÄ?inom nasproti stali igralci Gorice, ni bila za sladokusce. DomaÄ?ini so zlah-

so izvedli tudi teÄ?aj rolanja, v sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in Ĺ portno zvezo Velenje pa izvajajo tudi projekt NauÄ?imo Velenje smuÄ?ati, v katerega so vkljuÄ?eni vsi ĹĄaleĹĄki petoĹĄolci.

Prek teh programov in drugih te-

hodniĹĄtvo in druge ĹĄporte, saj tako enakomerno razvijajo miĹĄice, kar je pomembno pri prepreÄ?evanju morebitnih poĹĄkodb. Imamo ĹĄportne sobote, na katerih se ukvarjamo z razliÄ?nimi ĹĄporti.

Skratka, Ĺželimo, da je ĹĄport sestavni del Ĺživljenja vseh, ki pridejo v naĹĄ klub,ÂŤ pravi in poudarja, da se v klubu nikakor ne ukvarjajo le s smuÄ?arskimi treningi, temveÄ? nudijo ĹĄiroko paleto za rekreacijo, zato ne vabijo le tistih, ki si Ĺželijo smuÄ?ati, Ä?eprav upajo, da jih bodo za to navduĹĄili.

Velenje, 1. september – Na velenjskem mestnem stadionu je potekalo ekipno prvenstvo Slovenije za mlajťe mladinke in mladince, stare do 18 let. Še pred prvenstvom, na katerem je sodelovalo 15 ekip mladincev in 16 ekip mladink iz najboljťih slovenskih atletskih klubov, med

ga kluba Velenje so se dobro odrezali in dosegli priÄ?akovanja, saj so se uvrstili med pet najboljĹĄih slovenskih klubov – dekleta so po seĹĄtevku toÄ?k tekmovalk iz vseh disciplin zasedla 3. mesto, fantje pa eno mesto niĹžje. Najbolj je izstopala Ajla Trupej, ki je zmagala v teku na 800 m, Tinkara MiklavĹžin je v teku na 400 m z ovirami dosegla 3. mesto, Luka

teku na 60 kot na 200 m. V kategoriji U12 sta izstopala Tristan Skaza, ki je 2. mesto dosegel v teku na 60 in na 200 m, Nace Pibernik pa 3. mestu v teku na 60 m. V dekliĹĄki kategoriji U14 je izstopala Ina MiklavĹžin s 3. mestom v teku na 60 m, v kategoriji U12 pa Neja Kimperk, ki je 3. mesto dosegla tako v teku na 60 kot na 200 m.

drugim iz Massa in Kronosa iz Ljubljane, Krke iz Novega mesta in Kladivarja iz Celja, je potekal 5. Pikin atletski miting mladih, izvedli pa so tudi tekmovanje v tekaĹĄkih disciplinah za Ä?lane. Tako se je zaÄ?ela jesenska tekmovalna sezona.

Mladinke in mladinci Atletske-

Lah je postal zmagovalec v metu diska, posadka Ĺženske ĹĄtafete 4 x 300 m pa je osvojila 3. mesto.

Na Pikinem atletskem mitingu pa so se otroci pomerili v teku na 60, 200 in 600 m. Med Ä?lani domaÄ?ega kluba sta Gal Golob in Tin JuriÄ? (kategorija U14 fantje) zasedla 2. in 3. mesto tako v

Vsi udeleĹženci mitinga so se kljub deĹževnemu vremenu posladkali s sladoledom, s katerim jih je nagradila Ĺ portna zveza Velenje, tako pa so se poslovili od poletne sezone. NajboljĹĄi trije tekmovalci v vsaki disciplini so dobili tudi praktiÄ?na darila sponzorjev.

ÄŒim bolj dostopno

ÂťV zadnjih letih se je med starĹĄi ustvarilo mnenje, da je smuÄ?anje finanÄ?no in logistiÄ?no zahteven ĹĄport. V doloÄ?eni meri to drĹži, ampak mi vse programe na snegu izvajamo tako, da je stroĹĄkov Ä?im manj, saj jih subvenci-

Jaka Dolenc: ÂťOtroke in druge Ä?lane kluba poskuĹĄamo nauÄ?iti, kako s ĹĄportom in prehrano skrbeti za svoje telo, da se bodo izognili boleznim, ki se pojavljajo ob sodobnem naÄ?inu Ĺživljenja.ÂŤ

Ä?ajev vsako leto na smuÄ?i postavijo preko petsto otrok. RazliÄ?ne zimske ĹĄporte lahko v SmuÄ?arskem klubu Velenje spoznavajo tudi odrasli, ki jim nudijo individualno uÄ?enje.

SmuÄ?ajo predvsem na Golteh.

Vadbe pa izvajajo tudi v letnem Ä?asu. UdeleĹženci Alpske ĹĄole so se pred kratkim vrnili s priprav v Savudriji, kjer so obnovili kondicijo pred zaÄ?etkom nove sezone na snegu. MotoriÄ?ne vadbe z lastno teĹžo in raznimi rekviziti potekajo predvsem na prostem, pravi predsednik kluba, sicer pa se dobivajo v telovadnici v Pesju. ÂťOtroci spoznajo tako atletiko kot plavanje, drsanje, rolanje, po-

â?ą

SmuÄ?arski klub Velenje prireja tradicionalni sejem rabljene zimske ĹĄportne opreme, letos pa je prviÄ? izvedel tudi sejem letne.

oniramo, poskrbimo za prevoz otrok od ĹĄole do smuÄ?iĹĄÄ?a in nazaj, uredimo jim prehrano,ÂŤ pojasnjuje Dolenc in dodaja, da je klub pred slabim mesecem nabavil nov kombi prav za prevoze Ä?lanov na treninge, ki jih vodita profesor ĹĄportne vzgoje Jaka Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ? in nekdanja tekmovalka Ines VrabiÄ?. Pri strokovnem delu pa sodelujejo tudi nekateri zunanji izvajalci. Tako se trudijo zagotoviti Ä?im bolj kakovostne treninge in si obetajo, da se bodo obrestovali.

SmuÄ?arski klub Velenje vabi nove Ä?lane – tako otroke kot odrasle. Informacije o programih za uÄ?enje razliÄ?nih zimskih ĹĄportov ter drugih aktivnostih objavljajo na svoji spletni strani skvelenje.si.

ka slavili kar z 8 : 0, pa tudi z veliko toÄ?kovno razliko.

V TopolĹĄici pa je gostovala ekipa iz KavÄ?. ÄŒeprav domaÄ?inom letos ne gre vse po naÄ?rtu, so tokrat le zaigrali tako, kot znajo, saj je bil konÄ?ni rezultat 7 : 1 v njihovo korist, prav tako pa so prejeli tudi veliko toÄ?k.

SreÄ?anje med Premogovnikom in Velenjem je bilo na zaÄ?etku napeto in polno preobratov. Na koncu so le slavili domaÄ?ini s 6 : 2 pa tudi z veliko toÄ?kovno razliko.

Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 18 toÄ?k, 2. KU Gorenje 13, 3. BĹ DU Premogovnik 13, 4. PDU Gorica 11, 5. DU Slovenske Konjice 9, 6. DU

Velenje 9, 7. BK TopolĹĄica 9, 8. PDU KavÄ?e 6.

V drugi ligi so igralci Ĺ martnega on Paki v TopolĹĄici gostili ekipo Dobrne. Tokrat so gostje zaigrali zelo dobro in zmagali z rezultatom 2 : 6.

V Ĺ entjurju pa so domaÄ?ini popolnoma razbili sosedsko ekipo iz Vrbice z rezultatom 7 : 1. Derbi kola je bil tokrat v Ĺ oĹĄtanju. DomaÄ?ini so gostili neustavljivo ekipo iz Ĺ˝alca. Tik pred tekmo se je moÄ?no ulilo, tako da je bilo sreÄ?anje vpraĹĄljivo. Kljub temu so se odloÄ?ili, da tekmo odigrajo, in to je bil zares pravi derbi, saj ni popuĹĄÄ?ala nobena ekipa, tak je bil tudi konÄ?ni rezultat 4 : 4 in majhna toÄ?kovna razlika.

Trenutni vrstni red ekip po enajstem krogu v drugi ligi je naslednji: 1. BK Ĺ˝alec, 16 toÄ?k, 2. DU Ĺ oĹĄtanj 14, 3. BD Ĺ entjur 14, 4. DU Vinska Gora 8, 5. DU Dobrna 7, 6. BS Vrbno Vrbica 4 toÄ?ke, 7. DU Ĺ martno ob Paki 4. Ekipa Vinske Gore je bila to kolo prosta. đ&#x;”˛ T. F.

OdliÄ?na dirka ZajelĹĄnika Ilirska Bistrica – Na avtomobilski gorski hitrostni dirki, evropskem prvenstvu, v Ilirski Bistrici (nastopilo je kar 184 dirkaÄ?ev) je najveÄ?ji slovanski uspeh dosegel dirkaÄ? kluba V-Racing Velenje Patrik ZajelĹĄnik s prototipom Norma M20 FC, ki se je med evropsko najhitrejĹĄo elito uvrstil na 3. mesto najviĹĄje kategorije 2, Evropskega prvenstva. Pred njega sta se uvrstila le lanski evropski prvak Italijan Simone Faggioli Norma M20 FC, ki je zmagal, in drugouvrĹĄÄ?eni ter Ĺže letoĹĄnji evropski prvak Italijan Christian Merli, formula Osella FA 30. Za Patrikom se je na 4. mesto uvrstil francoski prvak Sebastien Petit, Norma M20 FC in ĹĄtevilna druga evropska zna-

Kegljanje KonjiÄ?ani znova najboljĹĄi Ĺ oĹĄtanj – KK Slovenske Konjice so zmagovalci 4. tradicionalnega turnirja, ki ga organizira KK Ĺ oĹĄtanj. Za velik prehodni pokal se je tokrat potegovalo ĹĄest ekip iz Slovenije in HrvaĹĄke. Za tekmovalce je bila to zadnja preizkuĹĄnja pred novo tekmovalno sezono, ki se zaÄ?ne 15. septembra. Rezultati niso dokazali, da bi bili fantje v top formi, so pa pokazali, da je zaradi zamenjav

Patrik ZajelĹĄnik in Norma M20FC V8 3000

na imena. S tem odliÄ?nim uspehom je Patrik postavil slovenski avto ĹĄport v sam evropski vrh. Ta uspeh je ĹĄe toliko veÄ?ji, Ä?e upoĹĄtevamo dejstvo, da so v tej kategoriji v vrhu sami profesionalci in tovarniĹĄki dirkaÄ?i, Patrik pa prihaja iz druĹžinske ekipe ZajelĹĄnik, ki jim je dirkanje le hobi.

Poleg Patrika na 3. stopniÄ?ki v skupni uvrstitvi evropskega prvenstva in 2. mestu med prototipi je visoko 15. mesto skupno in 7. med prototipi dosegel ĹĄe Alexander Za-

jelťnik, prototip Norma M20 F. Brata Zajelťnik, sta osvojila tudi vrh na slovenskem drŞavnem prvenstvu – Patrik je prvi, Alexander pa drugi med prototipi.

Iz Velenjskega kluba V-Racing sta na dirki nastopila ĹĄe Janez Podlipnik Clio 1.4 16V, ki je bil 4. v diviziji 1 slovenskega drĹžavnega prvenstva, in Bojan StroĹžiÄ?, Autobianchi A112 Abarth, ki je bil najboljĹĄi med starodobniki.

kegljev kegljiĹĄÄ?e teĹžje in zahtevnejĹĄe za bolj natanÄ?ne luÄ?aje. Novi keglji imajo drugaÄ?no teĹžiĹĄÄ?e, zato teĹžje padajo, kar se je videlo tudi na turnirju. Na stezah v Ĺ oĹĄtanju so se pomirile ekipe KK Konjice (1A liga), KK Korotan, KK Ĺ pedicija, KK Ĺ oĹĄtanj 1, (vsi 2. liga – vzhod), KK GrobniÄ?an – Rijeka (3. HrvaĹĄka liga), KK Ĺ oĹĄtanj 2 (OTS). Vsi tekmovalci so po konÄ?anem tekmovanju pohvalili organizacijo turnirja in obljubili, da pridejo tudi na 5. turnir prihodnje leto.

Rezultati: KK Konjice 3376, KK GrobniÄ?an 3206, KK Korotan 3186, KK Ĺ oĹĄtanj 1 3178, KK Ĺ pedicija

RCM 3091, KK Ĺ oĹĄtanj 2 3072.

Med posamezniki je najboljĹĄi rezultat dosegel KonjiÄ?an KirbiĹĄ, ki je poruĹĄil 603 keglje, drugi rezultat je pripadel prav tako KonjiÄ?anu Peperku – 594, tretji pa je bil domaÄ?in HasiÄ?iÄ? s 569 podrtimi keglji. Ĺ oĹĄtanjÄ?ane sedaj Ä?aka veliko dela.

Tik pred prvenstvom se bodo udeleĹžili velikega mednarodnega turnirja v Izoli, vikend v Strunjanu bodo izkoristili tudi za kondicijske priprave, potem pa jih v prvenstvu Ä?akata dve teĹžki gostovanji. Prvo prvenstveno domaÄ?o tekmo bodo odigrali 29. septembra.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

VARNO V Ĺ OLO

6. septembra 2018

Ĺ olsko delo naj bo zanimivo, Za varnejĹĄo udeleĹžbo v prometu koristno in uporabno!

Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu je Brezskrbni poÄ?itniĹĄki dnevi so se iztekli in pred nami je zaÄ?etek novega vrtÄ?evskega, ĹĄolskega leta in ĹĄtudijskega leta. Vanj vstopamo spoÄ?iti in pripravljeni na nove izzive. Tisti straĹĄi, ki imajo prvoĹĄolce, so ĹĄe posebej vznemirjeni, ker se Ĺživljenje dejansko precej spremeni, ko otrok zaÄ?ne hoditi v ĹĄolo. Bo otrok zmogel? KakĹĄen je v primerjavi z drugimi, bo zmogel vse odgovornosti in dolĹžnosti?

Koliko bodo morali starĹĄi sodelovati in pomagati? KakĹĄne bodo uÄ?iteljice, uÄ?itelji? Se bodo ujeli? Katere zunajĹĄolske dejavnosti so primerne za otroka, Ä?e sploh?

Prav je, da so starĹĄi pri naÄ?rtovanju otrokovih dejavnosti iskreni. Kolikor jih zmorejo tako starĹĄi kot otroci, toliko naj jih torej tudi realizirajo. Samo ena dejavnost naj bo taka, da mora otrok vanjo vloĹžiti veliko napora, preostale dejavnosti naj sproĹĄÄ?ajo, vsaj ena pa naj bo povezana z gibanjem. Pomembno je, kako otrokom predstavimo ĹĄolo in delo v ĹĄoli: kot stresno delo ali kot zanimivo delo.

Tako jo bodo doĹživljali tudi v prihodnje. ÄŒe jo bodo dojemali kot stres, bo zanje vsako delo, naloga teĹžka in jo bodo opravili mukoma. ÄŒe bo ĹĄolsko delo predstavljeno kot zanimivo, koristno, uporabno, bodo z veseljem opravljali vsako obve-

znost in ĹĄe kaj zraven. Predstavitev ĹĄolskega dela v veliki meri opravijo uÄ?itelji v ĹĄoli in starĹĄi doma. Zato, ne zganjajte panike! Poskrbite le, da bodo prvi

do celotne situacije bistvenega pomena. ÄŒeprav imamo starĹĄi v glavah vse te skrbi, je novo ĹĄolsko leto kljub vsemu nov zaÄ?etek, nov zagon, nov izziv. Je

prek razliÄ?nih rekvizitov, naprav in iger opozorila na tveganja v prometu in naÄ?ine za poveÄ?anje varnosti Tina Felicijan

Velenje, 31. avgust – UdeleŞenci v prometu se vse premalo zavedajo, da na njihovo varnost na cestah ne vplivajo le zunanji dejavniki, ampak predvsem tisti, ki jih lahko nadzorujejo sami. Zato agencija za varnost v prometu iz-

ĹĄolski dnevi ostali v lepem spominu. Za laĹžje jutranje vstajanje in pot v ĹĄolo naj se otrok dobro naspi in poje zdrav zajtrk. Osvoji naj delovne navade, zato ga spodbujajte, da domaÄ?e naloge naredi pravoÄ?asno. ÄŒe Ä?esa ne zna, mu pomagajte ali pa prosite uÄ?itelja, naj mu priskoÄ?i na pomoÄ?. Bolj kot oceno pohvalite, opazite in omenite trud, ki ga je otrok vloĹžil v dosego ocene. Ocena ni pravi kazalec, trud pa dolgoroÄ?no je. ÄŒe vrednotimo le rezultate, delamo veliko napako, pomembneje je, da vrednotimo pot, ki je otroka pripeljala do rezultata.

Vsekakor pa je pozitiven odnos

kot nov, nepopisan list v zvezku. DopuĹĄÄ?a veliko moĹžnosti in priloĹžnosti. Kako je na koncu popisan in s kakĹĄno vsebino, pa je odvisno od vseh, ki na njem pustijo sledi.

Ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta vam Ĺželimo veliko moÄ?i za nove izzive, veliko ustvarjalnega duha, radovednosti, vztrajnosti in potrpeĹžljivosti. Predvsem pa veliko veselja, ki preĹžene strah pred potjo, ki pripelje do Ĺželenih ciljev, pravih prijateljev in neprecenljivih Ĺživljenjskih izkuĹĄenj. đ&#x;”˛ Enota za otroke in mladostnike Karmen Petek, mag. zdr. nege

Naprej z odliÄ?nostjo

prireditev. IzobraĹževalni del pa izvedemo prek demonstracijskih naprav, kot so naletna tehtnica, demo Ä?elada, zaletavÄ?ek in alko oÄ?ala,ÂŤ je povedal vodja projekta Luka Brulc in dodal, da obiskovalci najprej na kolesu sreÄ?e, ki jim zastavlja razliÄ?na vpraĹĄanja, preverijo svoje teoretiÄ?no zna-

reakcijski Ä?as, percepcijo globine in razdalje. Na naletni tehtnici pa so lahko preverili, kakĹĄno teĹžo imajo sami ali pa predmeti v avtomobilu pri trku pri hitrosti 30, 50 ali 90 km/h. ÂťMnogokrat udeleĹžencev prometnih nesreÄ? ne poĹĄkoduje sam trk, temveÄ? predmeti, ki z veliko silo

Tako animacijske rekvizite kot demonstracijske naprave so najbolj oblegali otroci, ki so pokazali veliko znanja o prometu in udeleĹžencih v njem.

vaja prireditve, na katerih udeleĹžencem ponazori, kaj vse se jim v prometu lahko pripeti zaradi najmanjĹĄih napak, ki jih naredijo sami. Pretekli petek je potekala tudi v Velenju. Na Titovem trgu so obiskovalci lahko preizkusili demonstracijske naprave, sodelovali v kvizu, odigrali spomin ali z Ĺžogo ciljali veliko tarÄ?o. ÂťAnimacijski rekviziti, kot so XXL spomin, nogometni pikado, kolo sreÄ?e, foto kotiÄ?ek in drugi, so namenjeni pritegnitvi ljudi na

nje, nato pa jim demonstratorji prek naprav prikaĹžejo, kaj se v razliÄ?nih situacijah v prometu zgodi v praksi. Tako lahko obiskovalci na zaletavÄ?ku – avtomobilskemu sedeĹžu, ki se po tirnici spusti po naklonu in na dnu trÄ?i v oviro – obÄ?utijo sile, ki na telo delujejo ob trku Ĺže ob hitrosti 11 km/h. OÄ?ala z zmanjĹĄano vidljivostjo ponazorijo, kako udeleĹženec v prometu vidi, ko je alkoholiziran, in kako to vpliva na njegove motoriÄ?ne sposobnosti,

priletijo vanje z zadnjih sedeĹžev.

Zato jih je bolje pospraviti pod sedeĹž, jih pripeti, ĹĄe najbolje pa pospraviti v prtljaĹžnik,ÂŤ je ĹĄe povedal Jaka Brulc in opozoril ĹĄe na uporabo varnostnega pasu, upoĹĄtevanje omejitev hitrosti in prepoved voĹžnje pod vplivom alkohola ali uporabo mobilnega telefona med voĹžnjo, pa tudi na uporabo kolesarskih Ä?elad in odsevnih teles. đ&#x;”˛

Pri ĹĄolskih prevozih je kljuÄ?na varnost Na OĹ KDK Ĺ oĹĄtanj se vozi 454 otrok, 24 pa v CVIU Velenje – Prevozi potekajo na dvanajstih relacijah

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e | www.zelenedoline.si

Ĺ oĹĄtanj, 29. avgusta – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih se pred zaÄ?etkom vsakega novega ĹĄolskega leta sreÄ?a s prevozniki, ki v ĹĄolo in iz nje vozijo uÄ?ence. KljuÄ?nega pomena je namreÄ? varnost, poudarja.

O njej so spregovorili in si izmenjali kljuÄ?ne informacije na sestanku, ki so se ga udeleĹžili

â?ą

Cestnih zapor ne bo, od ponedeljka je za promet odprta tudi cesta v Bele Vode.

Prvi slovenski proizvajalec s certikatom ÂťPridelano/proizvedeno Brez GSOÂŤ.

predstavniki OĹ Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj, CVIU Velenje, predstavniki izvajalcev ĹĄolskih prevozov, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, medobÄ?inskega inĹĄpektorata in seveda uprave ObÄ?ine. VeÄ?jih sprememb v primerjavi s preteklim ĹĄolskim letom ne bo, ponovno pa je bilo izpostavljenih ne-

kaj kljuÄ?nih teĹžav, s katerimi so se sreÄ?evali v preteklem ĹĄolskem letu in nanje posebej opozorili.

Avtobuse, ki vozijo otroke, je prepovedano prehitevati, zato so pozvali vse voznike, da se tega drĹžijo. StarĹĄi otrok, ki jih sami pripeljejo v ĹĄolo, morajo otroke odloĹžiti na spodnjem parkiriĹĄÄ?u in ne na avtobusnem postajaliĹĄÄ?u pri ĹĄoli, ki je namenjeno izkljuÄ?no ĹĄolskim avtobusom in kombijem, in tudi ne na zgornjem parkiriĹĄÄ?u, ki je namenje-

no dostavi.

V OĹ Karla Destovnika – Kajuha in njeno podruĹžnico v TopolĹĄici je v ponedeljek sedlo 777 uÄ?encev, od katerih se jih bo v ĹĄolo in iz nje vozilo kar 454, Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje (CVIU) Velenje pa obiskuje 24 otrok.

Za ĹĄolske prevoze, ki potekajo na dvanajstih relacijah, obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj namenja pol milijona evrov letno. đ&#x;”˛

Pika zbira odpadke LetoĹĄnji Ĺže 29. Pikin festival z naslovom Kraljestvo Ĺživali bo Velenje gostilo zadnji septembrski teden. Ker si je Pika letos zaĹželela, da bi z otroki odpadke spreminjali v nove, igrive in luĹĄtne reÄ?i in jim podarjali novo Ĺživljenje, prosi za pomoÄ? pri zbiranju materiala. Vesela bo razliÄ?nih ĹĄkatel, odpadnega papirja, embalaĹž za jajca, papirnatih rolic, oÄ?iĹĄÄ?enih tetrapakov in plastiÄ?ne embalaĹže, razliÄ?nih lonÄ?kov, plastenk, zamaĹĄkov, starih CD-jev, oÄ?iĹĄÄ?enih ploÄ?evink, kosov blaga, manjĹĄih igraÄ?, ki jih ne potrebujete veÄ?, igraÄ?k dinozavrov, volne, okrasnih kamenÄ?kov in ĹĄkoljk, gumbov, manjĹĄih kozarcev za vlaganje, manjĹĄih storĹžev ter trakov in elastike. Material bo Pika zbirala na Festivalu Velenje (Titov trg 4) vse do zaÄ?etka festivala, od ponedeljka do Ä?etrtka od 9. do 17. ure in ob petkih od 9. do 13. ure. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

6. septembra 2018

19

Otroci uĹživali v vodnih radostih Klub vodnih ĹĄportov Velenje, ki postaja z razcvetom Velenjske plaĹže vse bolj prepoznaven in aktiven, je lani prviÄ? povabil v goste otroke s posebnimi potrebami, ki so bili nad tem zelo navduĹĄeni.

Prav zato so se odloÄ?ili, da jih povabijo tudi letos.

PriĹĄlo jih je kar 149, organizatorjem pa so bili zelo hvaleĹžni. Pogostili so jih z zajtrkom in kosilom in vse, ki so to Ĺželeli (tudi tiste, ki so na voziÄ?kih), popeljali na izlet po Velenjskem jezeru. Poskrbeli pa so tudi za zabavo, tako da so udeleĹženci lahko veselo plesali. Pozdravila jih je podĹžupanja Breda Kolar in poudarila, da Mestna obÄ?ina Velenje z razumevanjem posveÄ?a veliko pozornosti ranljivim skupinam v druĹžbi.

Po besedah predsednice Kluba vodnih ĹĄportov Slavice Ĺ˝ivko bodo podobne dobrodelne aktivnosti nadaljevali tudi v prihodnje, saj se Ä?lanov kluba, ki vse opravljajo prostovoljno, zelo dotakne globoka hvaleĹžnost, ki jo otroci izraĹžajo. Za otroke s posebnimi potrebami tradicionalno pripravljajo ĹĄe eno dobrodelno prireditev, regato ob kresni noÄ?i, katere izkupiÄ?ek prav tako namenijo đ&#x;”˛ njihovi dejavnosti.

Oven 21. 3. - 20. 4.

Dobili boste pogum, da se lotite naloge, ki ne bo lahka. Le tega ne boste vedeli, Ä?e je Ĺže pravi Ä?as. Brez skrbi, ko bo napoÄ?il, boste to zaÄ?utili tudi vi, saj se bo vkljuÄ?il vaĹĄ ĹĄesti Ä?ut. Nekoga boste vsak dan bolj pogreĹĄali. Ob tem se boste pogosteje kot sicer spraĹĄevali, kakĹĄen je v resnici vajin odnos – prijateljski ali gre vendarle za kaj veÄ?, kar bi lahko vodilo v ljubezen. ÄŒe imate trenutno finanÄ?ne teĹžave, se ne obremenjujte preveÄ?, saj dobro veste, da gre le za prehodno obdobje. Pazite raje na svoje zdravje, saj vas zna presenetiti prehlad ali moÄ?nejĹĄi glavoboli.

Bik 21. 4. - 20. 5.

SreÄ?a bo ves september na vaĹĄi strani, kar boste Ä?utili Ĺže v teh dneh. Odmisliti vam bo uspelo vse teĹžave, ki so pri vas povezane z zaÄ?etkom septembra, ko se Ĺživljenje vrne v ustaljene tirnice. V naslednjem tednu vas namreÄ? Ä?aka prijetno preseneÄ?enje. Pripravil vam ga bo prijatelj, s katerim zadnje Ä?ase nista veliko skupaj. Zato pa vam bo pomenilo ĹĄe veÄ?. Partner ne bo navduĹĄen, pa Ä?eprav ga boste poskuĹĄali prepriÄ?ati v nasprotno. Ne boste se zavedali, da je z mislimi pri povsem drugih stvareh kot vi. Dobro veste, na koga se morate obrniti, Ä?e boste potrebovali potrditev. Storite to Ä?im prej.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Proti koncu tega tedna pa boste spoznali osebo, ki bo zelo pomembna v vaĹĄi prihodnosti. Takoj boste zaÄ?utili, da imate opravka s sorodno duĹĄo, kar se vam Ĺže dolgo ni zgodilo. Ni dvakrat za reÄ?i, da se ne bosta odloÄ?ila, da sreÄ?o poskusita v dvoje. Najprej ne bo ĹĄlo za romantiÄ?no razmerje, iz prijateljstva pa se lahko razvije tudi kaj veÄ?. A zato bo potreben Ä?as, saj ste izgubili zaupanje v nasprotni spol. Gradili ga boste postopoma. Ne raÄ?unajte na veÄ?ji zasluĹžek, ker tega ta mesec ĹĄe ne bo. FinanÄ?no stanje se vam bo popravilo ĹĄele tik pred iztekom leta. Na finanÄ?nem podroÄ?ju vam zvezde priporoÄ?ajo previdnost.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Odprtje vodohrana v Zavodnjah Zavodnje, 25. avgusta – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v Zavodnjah uredila vodohran zmogljivosti 60.000 litrov in ga konec avgusta predala v uporabo krajanom. Vodovod je last krajevne skupnosti, ki ga tudi upravlja, sanitarni inĹĄpektor pa skrbi, da je voda zdravstveno vedno ustrezna.

Nove pridobitve so se v tej lepi hribovski vasici zelo razveselili, kar dokazuje tudi udeleĹžba na predaji vodohrana. Krajani cenijo, da se je vpraĹĄanje oskrbe z vodo zopet uredilo.

Zbrane je nagovoril Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, ki je med drugim dejal: ÂťNa ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se ves Ä?as zavzemamo, da krajanom omogoÄ?amo primerno oskrbo s pitno vodo. Samo v vodovod Zavodnje smo

od leta 2010 vloĹžili skoraj 260 tisoÄ? evrov proraÄ?unskega denarja.ÂŤ Ĺ˝upan se je v nadaljevanju zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej novi pridobitvi, izpostavil je NataĹĄo in Simona RoÄ?nika, ki sta brezplaÄ?no odstopila zemljiĹĄÄ?e za postavitev vodohrana, ter krajevne svetnike in organizacijski odbor, ki so bili pri izgradnji zelo aktivni in operativni. Ĺ˝upan je ob koncu ĹĄe povedal: ÂťNekateri nam oÄ?itajo, da se v naĹĄi obÄ?ini ukvarjamo samo s cestami. Ceste pomenijo povezovanje podeĹželja z mestom in obratno. Ceste so pomembne tudi za turizem, vodijo v svet in po njih se iz sveta vraÄ?amo domov. Kljub temu pa ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj vendarle ne gradi le cest. ÄŒe pogledamo samo Zavodnje, je ObÄ?ina tu zgradila precej

objektov in infrastrukture, prav v teh dneh se gradi kanalizacijo s Ä?istilnimi napravami, kar bo zagotovo pripomoglo k Ä?istejĹĄemu okolju za domaÄ?ine in obiskovalce.ÂŤ Obiskovalce je razveselil ĹĄe s podatkom, da je projekt drĹžavne ceste s ploÄ?nikom do igriĹĄÄ?a zakljuÄ?en. ÂťSedaj Ä?akamo, da drĹžava objavi javni razpis za izbiro izvajalca.ÂŤ Na predaji vodohrana je zbrane pozdravila tudi predsednica KS Zavodnje NataĹĄa RoÄ?nik, domaÄ?in JoĹže Svetina pa obudil spomin na to, kako je bilo uÄ?iti v ĹĄoli v Zavodnjah, ko vode ĹĄe ni bilo, in predstavil nastanek zavodenjskega vodovoda.

DruĹženje so nadaljevali ob sproĹĄÄ?enem klepetu in pogostitvi, ki so jo pripravili domađ&#x;”˛ Ä?ini.

POLICIJSKA kronika PoĹĄkodoval se je na pumptracku Velenje, 2. septembra – Minulo nedeljo so se policisti mudili v deĹžurni ambulanti, kjer so reĹĄevalci oskrbeli otroka, ki je padel s skirojem na progi pred tednom dni odprtega pumptracka med osnovnima ĹĄolama Antona AĹĄkerca in Gustava Ĺ iliha v Velenju. K sreÄ?i je imel otrok na glavi Ä?elado. O ugotovitvah bodo policisti obvestili drĹžavnega toĹžilca.

Ob tem policisti opozarjajo uporabnike pumtracka ter starĹĄe otrok, naj pri voĹžnji po progi uporabljajo zaĹĄÄ?itna sredstva in naj ne precenjujejo svojih sposobnosti.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Pomagali so mu vstati Velenje, 31. avgusta – Minuli petek so obÄ?ani obvestili policiste, da na Partizanski cesti v Velenju na tleh sedi neznan moĹĄki. Policisti so preverili prijavo in ugotovili, kdo je moĹĄki in zakaj sedi na tleh.

Ugotovili so, da mu je na poti na avtobusno postajo spodrsnilo. PoĹĄkodovan ni bil, sta mu pa policista pomagala vstati in ga pospremila do avtobusne postaje.

TeĹžave s tujcem Velenje, 1. septembra – V zgodnjih jutranjih urah minulo soboto je na policijsko postajo poklical varnostnik in seznanil policiste s teĹžavami, ki jih je povzroÄ?al gost v lokalu MC plac v Velenju. Policisti so ugotovili identiteto tujca in ga zaradi krĹĄitve javnega reda in miru oziroma nespodobnega vedenja oglobili za 250 evrov.

Ĺ op kljuÄ?ev Ä?aka na lastnika Velenje, 31. avgusta – Minulo soboto se je na policijski postaji v Velenju mudil

redar. Prinesel je ĹĄop kljuÄ?ev, ki jih je naĹĄel na Vodnikovi cesti v Velenju. KljuÄ?i Ä?akajo na postaji na svojega lastnika.

Pri pretepu jo je poĹĄkodoval partner Velenje, 1. septembra – Iz velenjske deĹžurne ambulante so minulo soboto obvestili policiste, da je priĹĄla po pomoÄ? k njim obÄ?anka, ki jo je pri pretepu poĹĄkodoval partner. Policisti so zbrali potrebna obvestila in nasilneĹžu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. Poleg tega so zanj napisali ĹĄe kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilja v druĹžini.

NaĹĄel ustreljeno divjad Velenje, 2. septembra – Minulo nedeljo dopoldne so se policisti odzvali na obvestilo lovca, Ä?lana Lovske druĹžine Smrekovec, o najdeni ustreljeni divjadi.

Zaradi suma storitve kaznivega dejanja krivolova so si policisti ogledali kraj dejanja, zbrali potrebna obvestila ter napisali kazensko ovadbo. Poslali jo bodo drĹžavnemu toĹžilcu.

Umikal se je srni Velenje, 31. avgusta – Minuli petek so policisti obravnavali prometno nesreÄ?o, v kateri se je poĹĄkodoval voznik osebnega avtomobila.

Ta se je umikal srni, pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom. Policisti so o svojih ugotovitvah napisali uradni zaznamek.

Zasegli so vozilo Velenje, 1. septembra – Na Ljubljanski cesti v Velenju so minulo soboto policisti zasegli obÄ?anu vozilo, ker je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja. Poleg tega so napisali zanj ĹĄe obdolĹžilni predlog, ki ga bodo obravnavali na sodiĹĄÄ?u.

Vinjen motorist Sleme, 2. septembra – Minulo nedeljo, pribliĹžno ob 15.30, se je v nesreÄ?i na relaciji ÄŒrna–Sleme hudo poĹĄkodoval 60-letni motorist.

Zapeljal je na bankino, trÄ?il v odbojno ograjo in padel po voziĹĄÄ?u.

Policisti so zanj odredili preizkus z alkotestom. Ta je pokazal, da je imel v krvi skoraj dva promila alkohola.

ZakljuÄ?ili obseĹžno kriminalistiÄ?no preiskavo Celje, 3. septembra – Po skoraj devetmeseÄ?nih aktivnosti so celjski kriminalisti in policisti v sodelovanju z Upravo kriminalistiÄ?ne policije Generalne policijske uprave v noÄ?i iz 30. na 31. avgusta opravili veÄ? hiĹĄnih preiskav. Prostost so odvzeli ĹĄestim osebam, osumljenim storitev kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in trgovino z ljudmi. Vsi osumljenci so slovenski drĹžavljani, stari od 24 do 66 let.

V preiskavi so ugotovili, da so na obmoÄ?ju Ĺ˝alca najprej novaÄ?ili dekleta iz Slovenije, nato pa iz Ukrajine. Zvabili so jih s preslepitvijo o delu plesalk v noÄ?nih lokalih. Pripeljali in nastanili so jih v gostinskem objektu na obmoÄ?ju Celja in jih prisiljevali k nudenju spolnih uslug za plaÄ?ilo. V mnogih primerih so jih pri tem silili ĹĄe k prekomernemu uĹživanju alkoholnih pijaÄ?.

Kazensko so ovadili osem fiziÄ?nih in eno pravno osebo za skupaj 15 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije. Pet oseb so minulo soboto privedli k preiskovalnemu sodniku, ta pa je zanje odredil pridrĹžanje. V obĹĄirni kriminalistiÄ?ni preiskavi so uporabili tako klasiÄ?ne kot prikrite preiskovalne ukrepe.

S prihodom septembra je za vas konec brezskrbnih dni. Prihajajo dnevi, ko se boste morali sooÄ?iti tudi sami s seboj. Ĺ ele ko se boste zavestno odloÄ?ili, da prekinete s starimi vzorci, ki vam niso v korist, se boste sprostili in prepustili toku Ĺživljenja. Nikar se ne obnaĹĄajte kot razvajen otrok, ki ne prenese besedice ÂťneÂŤ. DokaĹžite, da ste odrasli in odgovorni in da lahko samostojno sprejemate pomembne odloÄ?itve.

Previdno z denarjem, sploh, Ä?e razmiĹĄljate o posojilu. Zberite veÄ? ponudb, saj boste morali zelo stisniti pas, preden ga boste odplaÄ?ali. Zdravje vam bo zaÄ?elo nagajati v torek.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Jezni ste nase. TeĹžave zadnjih dni so namreÄ? posledica vaĹĄih prevelikih Ĺželja in prevelikih oÄ?i. ÄŒe bi ĹĄlo v Ĺživljenju vse tako hitro, kot si Ĺželite vi, bi bilo pravljiÄ?no.

A se to skoraj nikoli ne zgodi. Ko boste spoznali, da vam v resnici niÄ? ne manjka, boste Ĺže na pol poti do uspeha. ZaÄ?eli se boste veseliti majhnih stvari. Ĺ e nekaj dni nazaj jih sploh ne bi opazili, sedaj jih boste. Ko se boste odloÄ?ili, da tudi sami pomagate nekomu, ki pomoÄ? res potrebuje, bo vaĹĄe Ĺživljenje ĹĄe lepĹĄe. Kolikor boste dali, toliko boste dobili nazaj. Zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Tudi zato, ker ste sami naredili veliko za to, da se tako vaĹĄe telo kot um poÄ?utita dobro. Poskrbite, da bo tako tudi ostalo.

Devica 24. 8. - 23. 9.

ÄŒe si boste v teh dneh nakopali preveÄ? dela, bo energija, ki jo imate trenutno ĹĄe veliko, kopnela prehitro. Samskim se ob koncu tega tedna obeta avantura, na katero bodo skuĹĄali Ä?im prej pozabiti. Da so storili napako, bo jasno takoj. Manj jasno bo, kako bi jo popravili, ne da bi prizadeli osebo, ki vas ima iskreno rada.

Nehote se boste znaĹĄli v spletki, ki bo polna govoric brez osnove. TeĹžko jo boste odnesli brez prask na duĹĄi. Vezani boste imeli veliko manj teĹžav. Tudi zato, ker partnerju ĹĄe nekaj dni ne bo do tega, da bi se druĹžil z vami. Imel bo preveÄ? drugega dela in skrbi, vi pa mu ne boste v pomoÄ?.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Od teĹžav iz preteklosti si boste lahko oddahnili ĹĄele, ko si boste nalili Ä?istega vina z osebo, ki ste se ji zamerili. Oba imata svojo razlago dogodka, ki vaju je razdelil.

In oba imata prav. A tega ne bosta vedela, dokler si iskreno ne povesta vsega. ÄŒe sami ne zmorete, naj vam sreÄ?anje organizirajo prijatelji. Zadovoljni pa boste s trenutno finanÄ?no situacijo. Ker ste pridno varÄ?evali, vam bo po nekem veÄ?jem nakupu ostalo toliko, da boste lahko tudi sebi kupili darilo. Res si ga zasluĹžite, zato tokrat ne oklevajte. VÄ?asih se je treba znati razvajati. Vi ste na to Ĺže skoraj pozabili.

Ĺ korpijon 24. 10. - 22. 11.

VaĹĄe razpoloĹženje bo nenehno nihalo. Tudi, Ä?e se boste zbudili dobre volje, boste sredi dneva Ĺže jezni kot ris. ÄŒeprav si tega ĹĄe sami ne boste priznali, boste z Ĺživci precej na tleh. Najhuje bo, da zato ne boste imeli nobenega dobrega razloga. Ali pa ta ne bo tako oÄ?iten, da bi ga prepoznali. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, morda bosta odgovor naĹĄla skupaj. Predvsem pa si privoĹĄÄ?ite sprostitev, ki ĹĄe nikoli ni zatajila. Tokrat vam bo najbolj pomagal klepet s prijatelji in to, da boste dobili potrditev, da niste naredili napake na poslovnem podroÄ?ju.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

V teh dneh se bo najveÄ? stvari vrtelo okoli doma. S partnerjem boste imeli precej teĹžav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni druĹžinski zadevi popolnoma razhajala. ÄŒeprav ste vi po navadi tisti, ki je bolj strog, bo tokrat partner zadeve postavil na noĹž. To vas bo sprva presenetilo, potem pa tudi razjezilo. Zato naslednji dnevi doma ne bodo najbolj prijazni. ÄŒe Ĺželite, da se poloĹžaj razreĹĄi mirno, boste morali pristati na kompromis. Zdravje? Vse, kar se bo dogajalo, bo slabo vplivalo na vaĹĄ spanec. Bolj malo ga bo. Mnogi bodo imeli tudi teĹžave s sklepi. A boleÄ?ina ne bo prehuda.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

Brzdajte svoja negativna razpoloĹženja, ki vodijo v prepire. NaÄ?rtovanje jesenskega potovanja bo dobro vplivalo na vaĹĄe poÄ?utje, saj vam bo vzbudilo obÄ?utek priÄ?akovanja. FiziÄ?no delo vam ne bo diĹĄalo, Ä?eprav se zavedate, da bo tudi koledarska jesen hitro tu in da ga bo treba opraviti. ReĹĄitev je lahko preprosta – za pomoÄ? prosite prijatelje in sorodnike, na koncu pa pripravite zabavo. V sluĹžbi se bodo okoliĹĄÄ?ine nenehno spreminjale, zato se boste ves Ä?as morali prilagajati. Tokrat vam ne bo teĹžko, saj boste lahko zelo kreativni. ObÄ?utek moÄ?i vas bo navdajal z novo energijo, odloÄ?itve pa bodo odliÄ?ne.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

S teĹžavami, ki ne bodo povezane z vami osebno, se v teh dneh ne boste preveÄ? obremenjevali. Tudi, Ä?e vas bodo vpraĹĄali za mnenje, ga boste zadrĹžali zase.

Sodelavcem to ne bo vĹĄeÄ?, saj bodo imeli obÄ?utek, da jim nekaj prikrivate. V resnici vam ne bo, le naveliÄ?ani boste ene in iste zgodbe, ki pa nikoli ne pripelje do konkretnih rezultatov. Zato boste za te poskrbeli sami. In to tiho. Za vaĹĄe naÄ?rte tokrat ne bo vedel nihÄ?e. Da jih ne boste izdali niti partnerju, bo premiĹĄljena odloÄ?itev. ÄŒe vam uspe, ga boste Ĺželeli z novico ne le presenetiti, ampak tudi razveseliti. Zelo pa boste zadovoljni z vaĹĄim poÄ?utjem, saj je konÄ?no priĹĄel Ä?as, ko bodo minile vaĹĄe kar nekaj Ä?asa trajajoÄ?e zdravstvene teĹžave.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Zadnje Ä?ase ste bili precej otopeli. Ĺ koda, saj ste prav zato zamudili nekaj dobrih priloĹžnosti, ki bi vam lahko olajĹĄale Ĺživljenje. Konec tega tedna pa boste spoznali nekaj ljudi, ki bi vam lahko pomagali na novi poslovni poti. Ker ne znate biti vsiljivi, bo trajalo kar nekaj Ä?asa, preden boste novim znancem sploh pripravljeni povedati, kakĹĄno idejo imate. Podprli jo bodo, vi pa boste z njihovo pomoÄ?jo lahkoto delali in reĹĄevali stvari, ki jih prej niste mogli. Celo bolj ambiciozni boste postali. Zdravje vas v teh dneh ne bo pustilo na cedilu, Ä?eprav boste ob spremembah vremena rahlo Ä?utili stare teĹžave.

Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

6. septembra

06.00 07.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.30 01.00 01.30 02.20

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.50 09.30 10.35 11.25 12.15 15.10 15.40 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.30 20.00 20.55 21.30 23.10 00.10

6.00 7.00 7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Zapeljevanje pogleda: Milan Erič in Vladimir Leben, dok. odd.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Zdravniška etika Slovenci v Italiji Brez meja, odd. TV Lendava Prava ideja: Boštjan Gombač – skladatelj in multiinštrumentalist Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Polži, dok. odd.

Novice Utrinek: Predjamski zaklad Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Auguste Rodin - v kamen ujeto življenje, francoska dok. odd.

Polži, dokumentarna odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Zlatko Zakladko: Volčja češnja Moja soba, resničnostna odd.

Na lepše Pappenstory, štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst, dok. film Umor, je napisala (III.) am. nan.

Halo TV: Varovanje osebnih podatkov po spremembi zakonodaje Dobro jutro Zdravje Slovencev: Multipla skleroza, dok. odd.

Televizijski klub: Oddaje in filmi za otroke Halo TV: Bolečine v hrbtenici Umor, je napisala (III.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Ribič Pepe, odd. za otroke Vetrnica: Bobri Čudovita Japonska, jap. nan.

Planet Zemlja 2 – iz zakulisja, kopr. dok. odd.

Avtomobilnost Družinica, slovenski film Dosjeji Čajkovski - izpovedi nekega skladatelja, glasbeni dok. film Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 43. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 57. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 58. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 46. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 83. del Usodno vino, 3. sez., 53. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 8. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 53. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 47. del Ukradena preteklost, 1. sez., 84. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 4. del Moja boš, 2. sez., 118. del 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 2. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 16. del Gotham (Gotham), 1. sez., 4. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

6. septembra 2018

Sobota,

7. septembra

06.00 07.00 11.15 11.15 11.50 12.30 13.00 13.30 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.35 02.00 02.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Tedenski izbor Vem!, kviz Polži, dok. odd.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Graška Gora poje in igra, 1. del, odd. TV Maribor Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Dobri fantje, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

8. septembra

06.00 07.00 07.05 07.30 07.55 08.15 08.25 09.15 10.00 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 15.30 16.05 17.00 17.20 17.45

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.30 08.55 09.40 10.25 11.30 12.05 14.45 15.35 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.05 19.50 20.05 21.45 22.35 00.00 00.45

6.00 7.00 7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 1.00 2.30 3.05

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Iz popotne torbe: Poklici Najboljša prijateljica psov, kratki dok. film Slovenski vodni krog: Brestanica, dok. nan.

Razkrita govorica plesa: Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani Bleščica, odd. o modi Umor, je napisala (III.), am. nan.

Halo TV: Bolečine v hrbtenici; gost Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Halo TV: Tesnoba in panični napadi Umor, je napisala (III.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Notranjski odred Cerknica, kviz Bukvožer, otroška odd. o knjigah Tek za življenje, am. film Zvezdana: Za ovinkom zakona Charlatan Magnifique, dok. film o Magnificu Ukane po kanadsko, razv. odd.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 44. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 59. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 60. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 47. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 84. del Usodno vino, 3. sez., 54. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 9. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 54. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 48. del Ukradena preteklost, 1. sez., 85. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 5. del Moja boš, 2. sez., 119. del 24UR zvečer Eurojackpot Štiri poroke in pogreb, angleški film Vesel božič, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Nedelja,

18.20 18.25 18.55 19.00 20.05 22.00 22.25 23.30 00.35 01.05 01.30 02.25

06.30 07.00 10.15 11.20 12.00 13.15 14.10 15.00 16.05 17.20 18.20 19.15 19.30 20.05 21.45 22.45 00.05 01.05 02.25

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.45 8.10 8.35 9.00 10.00 10.55 11.55 13.05 14.25 14.40 15.35 17.55 18.55 18.58 20.00 22.25 0.20 2.00

Kultura, odmevi Juvi, aerobika za otroke Telebajski, lutkovna nan.

Kljukec s strehe, ris. Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Armanova skrivnost, nemška mlad. nad.

Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade Osvežilna fronta: Volilna pravica Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Ilka Štuhec Tednik NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Se zgodi, slovenska nan.

Ambienti Profil: Richard Falk Srce sveta: Koloradski narodni parki, am. dok. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski vodni krog: Spodnja Savinja, dok. odd.

Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Ozare Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Najboljše v meni, am. film Poročila, šport, vreme Deklina zgodba (I.), am. nad. Švedska teorija ljubezni, dok. odd.

Profil: Richard Falk Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Umor, je napisala (III.), am. nan.

Na lepše Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Seu d'Urgella Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 10 domačih Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika Ukane po kanadsko, razv. odd.

Umor, je napisala (III.), am. nan.

Beslan - mesto, ki ga ne pozabiš, dok. film Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade Osvežilna fronta: Volilna pravica 2Cellos v sydneyjski operi, posnetek koncerta Televizijski klub Derren Brown: Veliki rop umetnine Videotrak Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Seu d'Urgella Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Smrkci, ris.

Poko, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 61. del Jaz sem Luna, 2. sez., 62. del MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Avto karaoke Ženska džungla, 1. sez., 2. del Štiri poroke in pogreb, angleški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Pripravnik, ameriški film Bližnji odnosi , ameriški film Podle igre 2, ameriški film Zvoki noči

9. septembra

07.00 07.00 07.25 07.30 07.45 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.15 09.25 09.35 10.05 10.15 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 17.45 18.45 18.55 19.00 20.05 21.45 22.30 23.00 00.30 00.50 01.15 02.10

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami, Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Pop Corn, Imperij, San Di Ego 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Župan z vami: Janko Kos, župan občine Žalec 16.55 Videospot dneva 17.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Slovenski zvoki, ans.

Hinka Krčka 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.55 Skrbimo za zdravje, Vse o revmatičnih obolenjih 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.50 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.15 19.55 20.00 21.00 21.20 22.20 23.20 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, Slovenski zvoki, ans.

Hinka Krčka Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 25. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš. Astronomija ni astrologija Regionalne novice 2 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Od Himalaje do Smrekovca Regionalne novice 3 Pop Corn, Imperij, San Di Ego Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belgijska nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Novi ateizem Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Graška Gora poje in igra 1. del, odd. TV Maribor Ko se vrne sreča, ame. film Poročila ob petih, šport, vreme Turizem 365 - Naravne lepote Poljske Čez planke: Bahrajn Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Brata v vetru, avstrijski film Intervju: prof. dr. Tamara Lah Turnšek Poročila, šport, vreme Jaz sem Martin Luther King, kanadski dok. film Za lahko noč: V objemu popularne glasbe Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 07.15 Richard Strauss: Tako je govoril Zaratustra 07.50 Karmen Pečar, Simfonični orkester RTVS in En Shao 08.50 Slovenski vodni krog: Spodnja Savinja, dok. odd.

09.30 Umor, je napisala (III.), am. nan.

10.40 Slastna kuhinja: Losos na posteljici iz zelenjave s školjkami 11.10 Zdravje Slovencev: Multipla skleroza, dok. odd.

12.00 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, prenos iz Seu d'Urgella 13.25 Utrip ljubezni, mladinski film 14.40 Slovenski vodni krog: Brestanica, dok. nan.

15.20 Svetovni popotnik: Antarktika 16.35 Zvezdana: Za ovinkom zakona 17.25 Umor, je napisala (III.), am. nan.

18.20 Sanje o prihodnosti: Hrana prihodnosti, dok. ser.

19.20 Z glasbo in s plesom: Petar Milić, Simfonični orkester RTVS in Simon Krečič 20.05 Sinji planet II: Svetovno morje, dok. ser.

21.00 Žrebanje Lota 21.10 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.40 Ambienti 22.15 Avtomobilnost 22.45 Bleščica, odd. o modi 23.20 Kajak kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posnetek iz Seu d'Urgella 00.40 Videotrak, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.50 8.00 8.25 8.50 9.15 9.45 10.45 11.40 12.50 14.10 14.25 15.20 17.40 18.55 18.58 20.00 21.45 0.30 2.25

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Astronomija ni astrologija 09.40 Žogarija (6), Murska Sobota 10.10 Vabimo k ogledu 10.15 Popotniške razglednice, Od Himalaje do Smrekovca 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Naj viža, Slovenski zvoki, ans.

Hinka Krčka 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved 18.40 Videospot dneva 18.45 Po Slakovi poti 2015, ponovitev 2. dela koncerta 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2595 VTV magazin 20.30 Jutranji pogovori 21.30 V Ljubljano jo dajmo, gledališka predstava iz poletnega gledališča Studenec 23.50 Videospot dneva 23.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.20 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

24UR, ponovitev OTO čira čara Kaja, ris.

Smrkci, ris.

Poko, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Peter Pan, ris.

Heidi, ris.

Mia in jaz, ris.

Miraculous - Čarobni dragulji, ris.

Jaz sem Luna, 2. sez., 63. del Jaz sem Luna, 2. sez., 64. del MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Avto karaoke Ženska džungla, 1. sez., 3. del Pripravnik, ameriški film Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Vroči pregon, ameriški film Jerry Maguire, ameriški film Izginotje Alice Creed, angleški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Asrtonomija ni astrologija 09.40 2594. VTV magazin 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 2595. VTV magazin regionalni informativni program 10.35 Župan z vami: Janko Kos, župan občine Žalec 11.35 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 1. del 12.45 Župan z vami, Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.00 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pikin skok v svet knjig 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Slovenski zvoki, ans.

Hinka Krčka 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Imperij, San Di Ego 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Torek,

10. septembra

06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 NaGlas 12.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Sveto in svet: Vsak človek je priložnost 14.30 Pozabljeni Slovenci: Dragotin Gustinčič, dok. odd.

15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Osmi dan 16.10 Z glasbo in s plesom: Mladi virtuozi: Pianist Nejc Kamplet 16.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Čist zares, mlad. dok. ser.

17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Opus: Madžarska glasbena kultura 23.30 Glasbeni večer: Ob 40-letnici: Trutamora Slovenica in Vedun 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 08.30 08.55 09.50 10.35 11.25 14.05 15.10 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.30 20.00 20.55 21.50 23.40

6.00 7.00 7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.00 11.25 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.25 23.45

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Bisergora: Židana marela Nočko: Janček Ježek Vetrnica: Lenivec Slovenski vodni krog: Učja, dok. nan.

Simfonija globine, dok. film Umor, je napisala (III.), am. nan.

Halo TV: Tesnoba in panični napadi Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala (III.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe Vetrnica: Na seniku Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Južni Atlantski ocean Z A12 Pogrešani, švedska nad., 2/4 Odprto morje, dok. film Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 45. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 65. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 66. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 48. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 85. del Usodno vino, 3. sez., 55. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 10. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 55. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 49. del Ukradena preteklost, 1. sez., 86. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 6. del Moja boš, 2. sez., 120. del 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 2. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 17. del Gotham, 1. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn, Imperij, San Di Ego Napovedujemo Kmetijski razgledi Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem Regionalne novice 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 2. del Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

11. septembra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.45 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.05 01.10 01.35 02.30

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.05 08.25 08.40 09.25 10.05 10.50 11.50 12.45 15.35 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 20.55 21.30 22.25 23.35

6.00 7.00 7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Novi ateizem Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Young Village Folk: Kermove koze - Kozje seneno mleko Potepanja, odd. TV Lendava Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dok. odd.

Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Zdravje Slovencev, dok. odd.

Novice Eko utrinki: Učinkovita raba energije doma Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Durrellovi (II.), brit. nad.

Tatinski bankirji, dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Anica Hrast-Cucek Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Vetrnica: Žvižgajoče drevo Bine: Televizija Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Slovenski vodni krog: Kučnica, dok. nan.

Slovenski magazin Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu Umor, je napisala (III.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Halo TV Umor, je napisala (III.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Drugačen ženski svet: Izrael, dok. ser.

Prava ideja Akcent: Tekmovalnost Goljufija (II.), danska nad.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 46. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 67. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 68. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 49. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 86. del Usodno vino, 3. sez., 56. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 11. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 56. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 50. del Ukradena preteklost, 1. sez., 87. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 7. del Moja boš, 2. sez., 121. del Preverjeno 24UR zvečer Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 18. del Gotham, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Popotniške razglednice, Grčija 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Župan z vami, Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 19.00 Videospot dneva 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2596. VTV magazin 20.25 Napovedujemo 20.30 Poslanska skupina SMC v Svetu MO Velenje 20.45 Vabimo k ogledu 20.50 Dotiki gora, Feldban –Vojaška železnica 21.10 Skozi trpljenje v svobodo, dokumentarni film 21.50 Ribiška družina Celje 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila

12. septembra

06.00 07.00 10.05 11.00 11.30 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.30 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 09.00 09.45 10.45 11.10 11.45 14.10 15.00 15.55 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.05 19.30 20.05 21.00 21.15 22.00 22.35 23.45

6.00 7.00 7.01 7.30 7.35 7.45 8.05 8.20 8.35 9.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 11.00 11.25 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Slastna kuhinja: Mineštra Opus: Madžarska glasbena kultura Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: prof. dr. Tamara Lah Turnšek Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Alenka Pirman in Tomaž Furlan Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Badolato – prvi dom za begunce v Kalabriji Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Država proti Fritzu Bauerju, nemški film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum Zapeljevanje pogleda: Alenka Pirman in Tomaž Furlan Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Vesela hišica: O fižolčku, ki se je krohotal Slovenski vodni krog: Ložnica, dok. nan.

10 domačih Umor, je napisala (III.), am. nan.

Turizem 365 - Naravne lepote Poljske Halo TV Dobro jutro Dober dan Čez planke: Bahrajn Ambienti Halo TV Umor, je napisala (III.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Vetrnica: Badminton Profesor Pustolovec, igrana nan. Čudovita Japonska, jap. nan.

Na utrip srca: 2Cellos 2Obraza, glasbeni dok. film Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Miha Šalehar Bleščica, odd. o modi Prevara (II.), am. nad.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 47. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 69. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 70. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 50. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 87. del Usodno vino, 3. sez., 57. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 12. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 57. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 51. del Ukradena preteklost, 1. sez., 88. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 8. del Moja boš, 2. sez., 122. del 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 3. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 19. del Gotham, 1. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2596. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija (7): Raška, Srbija Regionalne novice Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Regionalne novice 3 Pop Corn, Čuki, Sara Lamprečnik Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 21

ŠIROK MOJCA: Pogodba od – Odrasli / 821-312.4 – Kriminalni romani Naťa znana novinarka in dolgoletna dopisnica iz Italije prihaja v povsem novi vlogi.

Njena Pogodba je bila nagrajena z nagrado modre ptice, ĹĄe preden je bila izdana.

Res je to njen literarni prvenec, a je tema romana tesno povezana z njenim novinarskim delovanjem. Že njene prve novinarske reportaŞe so bile zapisi o sicilijanski mafiji, kasneje je o tem posnela tudi dokumentar-

se zgodba obrne v povsem nepriÄ?akovano smer in zmeĹĄnjavi, kar ni videti konca: ZaÄ?ne se z naplavljenim merjascem, ki ga je treba nagaÄ?iti in nadaljuje s kongresom kriminalcev, ki jih je potrebno spraviti v red. Glavno sporoÄ?ilo zgodbe je v tem, da bogastvo ne pomeni tudi sreÄ?e. Konec koncev se mu sreÄ?a pokaĹže v malÄ?ku, ki leĹži v zibelki in ima ravno tako lepa in velika stopala kot njegov oÄ?e.

VELENJE ÄŒetrtek, 6. september 9.00

10.00 13.30

ISERN SUSANNA: Saj to ni dĹžungla

16.30

ml – Mladina / C-Sz – Slikanice zaboji

18.00

18.00

Mlada ĹĄpanska pisateljica Susanna prihaja k nam s svojo nadvse zanimivo zgodbo o mali Pavli, ki tako kot mnogi otroci odkrije besedo NE. Ne bo pospravljala, ne bo se umila, ne bo pomagala, ne bo ‌, ne bo ‌, ne bo ‌ Mamica Ĺže poÄ?asi obupuje in

18.00 19.00

19.19

Dom kulture Velenje ZaÄ?etek vpisovanja abonentov Festivala Velenje v abonmajski sezoni 2018–2019 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov Gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje Velenjska plaĹža Migajmo na Velenjski plaĹži Velenjska promenada VeÄ?er v amfiteatru: Plesnorekreativni studio M-dance Vila Bianca Predstavitev monografije o kiparju in oblikovalcu Cirilu Cesarju Pot v svetlobo KnjiĹžnica Velenje, preddverje Agata Ĺ umnik Zgonec: Radost naĹĄih celic

Petek, 7. september

ni film in napisala o tem tudi knjigo.

Zgodba se zaÄ?ne s tremi smrtmi v eni noÄ?i: uglednega rimskega odvetnika, priznanega kirurga in velikega mafijskega ĹĄefa.

Raziskovanje ozadja nas seznani z glavnimi akterji v druĹžbi, kot so kriminalisti, politiki, novinarji in toĹžilci, med katerimi obstajajo vezi Ĺže iz preteklosti.

Napeta zgodba z mnogimi nepriÄ?akovanimi zapleti je napisana v lepem jeziku in Ĺživimi dialogi. Zaradi svojega resniÄ?nega ozadja je ĹĄe toliko bolj zanimiva in kot hudomuĹĄno dodaja avtorica sama, je lahko brez slabe vesti prepustila laĹžnim novicam.

10.00 Velenjska promenada Knapovska promenada okusov 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Igrajmo se gledaliĹĄÄ?e: Z nasmehom na oder 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Odprimo knjige: SreÄ?anje z vsestranskim ameriĹĄkim Slovencem Noahom Charneyem

Sobota, 8. september jo opozori, da je njena soba kot dĹžungla in tudi na to ji mala Pavla odgovori z ne bom.

Mamice pa Ĺže vedo, kaj sledi za tem. To doleti tudi Pavlo, ko se nekega jutra zbudi v dĹžungli ‌ Z drugimi besedami, praktiÄ?ni ÂťpriroÄ?nikÂŤ za mame, kako pripraviti svoje malÄ?ke do tega, da bodo pospravili svojo sobo ter na neboleÄ? in zanimiv naÄ?in pustolovska zgodba za malÄ?ke.

PAASILINNA ARTO: Ladjar z lepimi stopali

CROOS-MĂœLLER C.: Z ljubeznijo ‌

od – Odrasli / 821-311.2 – DruŞbeni romani

NemĹĄka specialistka za nevrologijo, ĹživÄ?ne bolezni in psihoterapijo nam tokrat predstavlja knjigo priroÄ?nih nasvetov, v kateri nam s pomoÄ?jo metode ÂťBody2BrainÂŽccmÂŤ Ĺželi pribliĹžati dobrodelne vplive telesnih vaj, ki bodo pozitivno vplivali na dobra Ä?ustva. Vsakdo je vesel prijaznega in soÄ?utnega dotika, pogleda, ali besede in lepo je, Ä?e take obÄ?utke delimo tudi mi z okolico. Z opisanimi vajami bomo razvijali prijazen in ljubeÄ? odnos do sebe in do drugih.

Pri tem nam bodo pomagale ĹĄtiri zabavne in dobrovoljne ovce: Oskar, Ema, Vilijem in Manca.

Priljubljen finski pisatelj tokrat prinaĹĄa lik ponosnega ladjarja in lastnika starega vlaÄ?ilca. Aulis je popolnoma predan delu, tako da pozablja na svojo Ĺženo Liiso, ki si je Ĺživljenje ladjarjeve sopotnice predstavljala drugaÄ?e. Njene blesteÄ?e sanje so se razblinile v vonju po starem in umazanem vlaÄ?ilcu. Zato si kmalu poiĹĄÄ?e novega ljubimca, v upanju, da bo njena prihodnost bolj razkoĹĄna. Aulisov ponos pa je bil naÄ?et, zato pokliÄ?e ĹĄtevilko za pomoÄ? ljudem v stiski, vendar po pomoti pokliÄ?e salon za pedikuro. Na drugi strani se oglasi pedikerka Irene, ki je pripravljena ponuditi tudi kakĹĄno drugo pomoÄ?, ne le pedikuro. Tudi tokrat

od – Odrasli / 159.9 - Psihologija

đ&#x;”˛

DS

Razstavljenih bo 1500 MarinĹĄkovih knjig Med poletnih poÄ?itnic so velenjsko knjiĹžnico nekoliko prenovili, tako da so pridobili tudi prostor, kjer bodo uredili zbirko prepoznavnega kulturnega delavca, dolgoletnega direktorja Kulturnega centra Ivana Napotnika in velikega ljubitelja knjig Marjana MarinĹĄka. ÂťRazstavljenih bo okoli 1500 knjig z vsega sveta v kar 100 jezikihÂŤ, pravi direktor Vlado VrbiÄ?, ki je na to novo pridobitev zelo ponosen. Razstavo bodo odprli v petek, 21. septembra, ob 12. uri. đ&#x;”˛

Prireditve v CITY CENTRU Celje • • • •

21

PRIREDITVE

6. septembra 2018

ÄŒetrtek, 6.9. BiotrĹžnica Petek, 7.9. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 9.9. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Kaja zna raÄ?unati Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkuĹĄali v spretnostni voĹžnji z gokardom: torek - petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto. Zaprto v Ä?asu MOS-a od 11. – 16.9. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje

8.00 8.00 10.00

13.00 14.30 19.19

Titov trg OÄ?iĹĄÄ?evalna akcija – urejanje breĹžin vodotokov Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem PloĹĄÄ?ad pred Centrom Nova Sosed tvojega brega 2018, jutranje javno branje vseh prijavljenih avtorjev 40. drĹžavnega sreÄ?anja pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti Velenjski grad Odprtje razstave Mladinska zlata paleta DomaÄ?ija LamprÄ?ek, Vinska Gora Otvoritev uÄ?ne poti ĹĄkrata Bisera KnjiĹžnica Velenje Sosed tvojega brega 2018: Besede z vseh strani neba, 40. drĹžavno sreÄ?anje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti

Nedelja, 9. september 14.30 Dolina Mlinov v Vinski Gori Tradicionalna prireditev Mlinarska nedelja

Ponedeljek, 10. september 10.00 TRC Jezero Igranje mini golfa 18.00 Velenjski grad Ĺ˝enski veÄ?er Âťmal drgaÄ?ÂŤ, Ĺ˝enski forum SD SAĹ A 21.00 Pred Domom kulture Velenje Video viva Velenje Titov trg, dokumentarni film Toma ÄŒonkaĹĄa, premiera

Torek, 11. september 11.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj V Evropi sem doma - usvajanje osnov slovenskega jezika 17.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe

Sreda, 12. september 8.00

AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 17.00 Vila Bianca Odprtje likovne razstave: Moje mesto, rad te imam ‌!

18.00 Vila RoĹžle Odprtje Pikine razstave MaÄ?jerica in prijatelji 19.00 Center Zana, Ljubljanska 25c Uvodna ura Kundalini joge

Sreda, 12. september 11.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Delavnica uporabe pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI

Ĺ OĹ TANJ

Petek, 7. september

ÄŒetrtek, 6. september

20.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Poznopoletni festival – koncert Big Banda Glasbene ĹĄole Fran Korun KoĹželjski Velenje (prireditev je brezplaÄ?na)

10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pogovor ob skodelici kave

Petek, 7. september 10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pletenje copatkov

Sobota, 8. september 7.00 9.00

Torek, 11. september 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi 17.00 Vila Herberstein DroĹžomanija – peka kruha z droĹžmi z Anito Ĺ umer 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: ToÄ?nost je lepa

18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Ä?ednost, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 Velenjska promenada VeÄ?er v amfiteatru: Plesna ĹĄola Spin

Lunine mene

DruĹžmirsko jezero 11. tekmovanje v lovu rib s plovcem Ĺ oĹĄtanj 2018 Gaberke Kolesarjenje s starimi kolesi Slovenj Gradec - Gaberke

Nedelja, 9. september X

Odhod iz AP Ĺ oĹĄtanj (Kras) Ĺ˝ivi muzej Krasa 14.00 Ĺ portno igriĹĄÄ?e Gaberke Ĺ portne igre

9.

Ponedeljek, 10. september

septembra, ob 20:02, prazna luna (mlaj)

Filmska pripoved o Titovem trgu

Prifarski muzikantje segli do srca Na Citycentrovem tradicionalnem avgustovskem koncertu narodnozabavne glasbe je obÄ?instvo lahko uĹživalo ob izvirni glasbi izjemno priljubljene etno skupine Prifarski muzikanti. Da je Citycentru resniÄ?no uspelo obiskovalcem ustvariti nepozabno glasbeno doĹživetje, so priÄ?ali nasmejani obrazi, enkratno vzduĹĄje ter zadovoljstvo, tako obÄ?instva kot glasbenikov in organizatorjev. ÂťZelo smo zadovoljni z odzivom obiskovalcev, saj so v glasbi Prifarskih muzikantov vidno uĹživali. V naĹĄem nakupovalnem srediĹĄÄ?u se bomo vsekakor ĹĄe naprej trudili presenetiti z izborom glasbenih gostov in na naĹĄih tradicionalnih dogodkih poskrbeti za ljubitelje narodnozabavne glasbe,ÂŤ je po koncertu povedala centrova menedĹžerka Darja Lesjak.

ÂťBilo je prekrasno. Moram reÄ?i, da Prifarci nismo priÄ?akovali takĹĄnega ĹĄtevila obiskovalcev in takĹĄnega odziva obiskovalcev.

Vsi so znali skoraj vsa naĹĄa bese-

dila. Res sem brez besed. Hvala vsem, ki ste priĹĄli,ÂŤ je zadovoljen zakljuÄ?il Martin MarinÄ?, vodja Prifarcev.

Ĺži razvoj Velenja in njegov utrip, je ustvaril dokumentarni film z naslovom Video viva Velenje Titov trg. Zaradi slabega vremena je premiera prestavljena na prihodnji ponedeljek, 10. septembra, ko bodo film zavrteli ob 21. uri pred kulturnim domom. ÄŒe pa bo tudi takrat deĹževalo, pa bo projekcija v njem.

đ&#x;”˛

tf

SKRIVNO Ĺ˝IVLJENJE MAÄŒK

PRAVIÄŒNIK 2

Nedelja, 9. 9., ob 18.15

Cats and Peachtopia, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 105 minut (Kitajska) ReĹžija: Christopher Jenkins Slovenski glasovi: Damjan Trbovc, Lija PeÄ?nikar, Luka Mrakus Ĺ tajer, Nina Kaludjerović Petek, 7. 9., ob 18.00 Sobota, 8. 9., ob 18.00, 3D Nedelja, 9. 9., ob 16.00 – Pikin kino

The Equalizer 2, akcijska kriminalka, 121 minut (ZDA) ReĹžija: Antoine Fuqua Igrajo: Denzel Washington, Pedro Pascal, Bill Pullman, Melissa Leo, Jonathan Scarfe Petek, 7. 9., ob 22.30 Sobota, 8. 9., ob 20.10 Nedelja, 9. 9., ob 20.30

WHITNEY Whitney, biografski glasbeni dokumentarec, 120 minut (VB, USA) ReĹžija: Kevin Macdonald Nastopajo: Whitney Houston, Bobbi Kristina Brown, Bobby Brown, Cissy Houston, Merv Griffin, Dionne Warwick Petek, 7. 9., ob 20.15 Sobota, 8. 9., ob 22.35

Velenje, 10. september – Velenjski filmar Tomo ÄŒonkaĹĄ, ki na filmski trak Ĺže desetletja bele-

Nena Horvat, vodja marketinga, Franci PodbreĹžnik in center managerka Darja Lesjak

MAMMA MIA! SPET ZAÄŒENJA SE Mamma Mia! Here We Go Again Glasbena romantiÄ?na komedija, 114 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Ol Parker Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters

HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE! Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation, sinhronizirana animirana druŞinska komedija, 97 minut (ZDA) ReŞija: Brad Bird, Glasovi: Adam Sandler, Andy Samberg, Selena Gomez, Steve Buscemi, Fran Drescher Ponedeljek, 10. 9., ob 18.00 – podnapisi

LOUISE POZIMI Louise en hiver, animirana drama, 75 minut (Francija, Kanada) ReŞija: Jean-François Laguionie Glas: Dominique Frot Petek, 7. 9., ob 18.15 – mala dvorana Sobota, 8. 9., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 9. 9., ob 19.00 – mala dvor.

ÄŒRNI KKKLANOVEC BlacKkKlansman, kriminalka, komedija, biografija, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Spike Lee Igrajo: John David Washington, Adam Driver, Laura Harrier, Topher Grace Ponedeljek, 10. 9., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

VIDEO VIVA VELENJE TITOV TRG Avtorski dokumentarni film v video formi vivi ReĹžija: Tomo ÄŒonkaĹĄ Produkcija: Studio Mozaik SodelujoÄ?i: Milan MariÄ?, Bojana Planina Ponedeljek, 10. 9., ob 21.00 – premiera na ploĹĄÄ?adi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena bo predstava v Domu kulture Velenje)

Naš čas, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

6. septembra 2018

Nagradna križanka Vzajemna

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja ter vodja službe za nenalezljive bolezni v celjski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tema: duševno zdravje in skrb zanj

Si brez statusa študenta ali dijaka?

Imaš že 26 let ali se prijavljaš na zavod za zaposlovanje? Zavaruj se in si zagotovi najugodnejše dopolnilno zavarovanje.

Spedenaj si gud šiht in hudo nagrado.

Kako? Obišči spletno stran ODRASEL.SI ter glasuj za pravilno možnost med 17.9 in 31.10.2018. Morda prav ti odneseš eno izmed hudih nagrad: 1 x JBL Xtreme 2 prenosni zvočnik 1 x JBL E55BT Quincy Edition bluetooth slušalke omejene izdaje 1 x JBL Reflect Contour 2 BT slušalke 2 x JBL Endurance RUN slušalke 2 x Sportina stajling 9 x zavarovanje Tujina Multitrip In ostale hude nagrade.

Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6 (T: 898 76 20) ali na spletni strani www.vzajemna.si.

Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do, ponedeljka, 17. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade: brisača Vzajemna Tujina, majica Vzajemna in Camping svetilka.

Nagrajenci križanke Mobtel, objavljene v tedniku Naš čas dne 23. avgusta 2018, so: • • •

Metka Kontrec, Vojkova 6, 3320 Velenje (mobilni telefon); Bernarda Radoslovnik, Skorno 29, 3327 Šmartno ob Paki (majica); Mark Hudournik, Ravne 29, 3325 Šoštanj (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: PRODAJALNE MOBTEL

ČETRTEK, 6. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 7. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 8. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 9. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 10. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 11. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 12. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Komunalno podjetje Velenje

• •

Dame in gospodje, Radio Velenje.

Dežurna

107,8 MHz

• • •

ŠTEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA

371. ( TROSED in DVOSED, dobro ohranjen, v bordo-rdeÄ?i barvi – material mikrofibra, prodam. Gsm: 041 324 371.

STISKALNICO za sadje, 80 l, prodam. Gsm: 031 457 845 SOD hrastov, 600 l in elektromotor-trifazen 5,5 kw, prodam. Tel. 03 589 37 41 TEPIH, 2,5 x 3,5 m, masivno kakovostno preprogo iz gosto tkanega tapisona, namenjenega hotelskim sobam. Kot nova. Cena 80 â‚Ź. Gsm: O4I 692 995

Ĺ˝enitne ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si IĹĄÄ?em soplesalko, starejĹĄo, za vadbo druĹžabnih plesov. Gsm: 040 306 497

ŽIVALI

VOZILA

IĹĄÄ?emo zanesljivo in prijazno gospo za pomoÄ? starejĹĄi osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi veÄ?krat tedensko. VaĹĄ dopis poĹĄljite na info@adriatikus.eu oz. pokliÄ?ite na 041 645 157.

TRAKTOR Univerzal 445 4x4, l. 1993 z Ä?elnim nakladalcem, prodam. Gsm: 031 457 845

PRIDELKI

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, prodaja v Ĺ aleku, v nedeljo, 9. 9. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202

IĹ ÄŒEM

BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 GROZDJE, rdeÄ?e (modra frankinja) in belo (laĹĄki rizling, sauvignon), prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 306 54 JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Prodaja, hiĹĄa, samostojna: GAVCE, 159 m2, zgrajena l. 1985, 1.250 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 100.000 â‚Ź

% " " # #

!

!

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 â‚Ź

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. 9. do 9. 9. 2018, Robert Kralj, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Avgust Jeriha (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Dravograd–Celje–Ljubljana, iz katerega je izstopil trinajstletni prestolonaslednik Peter, ki se je nato sprehodil do lokomotive in se vrnil v vagon; - leta 1999 so 10. septembra v nemťkem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepťe urejeno evropsko mesto; - 11., 12. in 13. septembra 1970 je v Velenju potekalo zborovanje slovenskih zgodovinarjev; - 11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pome-

nilo njeno dokonÄ?no zaprtje; - 12. septembra 1927 se je v Slovenskih Konjicah rodil duhovnik in dekan Marijan Kuk, ki je bil kar 47 let duhovnik pri sv.

Martinu v Velenju; umrl je 5. julija leta 2012; - 12. septembra 1976 se je v Celju rodila ena najuspeĹĄnejĹĄih slovenskih atletinj Jolanda ÄŒeplak, ki se lahko pohvali, da je dobitnica bronaste olimpijske medalje v Atenah leta 2004; - 13. septembra leta 1861 je bil na Konovem pri Velenju rojen Vendelin VoĹĄnjak (pravo ime Mihael); po konÄ?ani gimnaziji v Mariboru je vstopil v franÄ?iĹĄkanski red, leta 1900, ko je bila ustanovljena hrvaĹĄka provinca sv. Cirila in Metoda, je VoĹĄnjak postal njen prvi provincial; bil je tudi profesor filozofije v Zagrebu in VaraĹždinu; umrl je leta 1933; leta 1963 se je zaÄ?el postopek za njegovo razglasitev za blaĹženega.

Damijan KljajiÄ?

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

NaroÄ?niki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedeĹžu podjetja KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

OGL A

S

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 27. avgusta do 2. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 27. avgusta do 2. septembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 27. avgusta do 2. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. avgusta do 2. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

radio velenje com

107,8 MHz

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

maliI

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

POGREBNE STORITVE

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

POROKE

Lopert Franc, roj. 1935, Velenje, Stantetova ulica 28 Grabner Martin, roj. 1938, Velenje, Kosovelova ulica 11

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Upravna enota Velenje

SMRTI

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

GIBANJE prebivalstva

Peter Ĺ tumpfel, Velenje, PleĹĄivec 62 in Marjana Vugrinec, Velenje, PleĹĄivec 62; Peter Vavkan, Velenje, ArnaÄ?e 17 in Nina Pogorevc, Velenje, ArnaÄ?e 17; Jure Vezjak, Maribor, Ulica Bruna Gobca 4, in Renteria Zepeda Florencia Del Carmen, Diagonal de Santa Maria 35, Col. Casa Blanca, Toluca, Mexico

- 7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiĹĄki odvezi, ki je odpravil tlaÄ?anstvo tudi na naĹĄih tleh; pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naĹĄ rojak dr. Josip Krajnc; pravnik evropskega slovesa, doma iz Ĺ kal, je bil namreÄ? v tistem prevratnem letu drĹžavni poslanec v avstrijskem parlamentu in je aktivno sodeloval pri spremembi le-tega; - 7. septembra 1930 se je v Subotici rodil nekdanji VelenjÄ?an Arpad Ĺ alamon, ki ga mnogi poznajo po likovni dejavnosti; med drugim se je posvetil mali grafiki in ex librisu ter se uvrstil med svetovno uveljavljene umetnike tega Ĺžanra; - v nedeljo, 7. septembra 1969, se je v severni steni Ĺ tajerske Rinke smrtno ponesreÄ?il dvajsetle-

DEŽURSTVA

RAZNO

od 7. 9. do 13. 9.

tni ĹĄaleĹĄki alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniĹĄke ĹĄole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z DuĹĄanom Kukovcem preplezal slovito severno steno Eigerja; s tem vzponom sta Ä?lana Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka "reĹĄila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah; - predsednik socialistiÄ?ne republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistiÄ?ne partije Nicolae Ceausescu je 9. septembra 1976 obiskal Velenje; - od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Ĺ oĹĄtanju evropsko prvenstvo v castingu – ĹĄportno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem; - 9. septembra 1882 se je v Celju rodil slovenski pravnik, politik in diplomat Bogomil VoĹĄnjak; - 10. septembra 1930 se je rodil ekonomist in kulturnik Avgust Jeriha, za mnoge eden najbolj zasluĹžnih za razvoj Velenja po 2. svetovni vojni; umrl je 24. oktobra 1978; - 10. septembra 1936 se je v Velenju za deset minut ustavil dvorni vlak na poti Maribor–

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

6. septembra 2018

NaĹĄ Ä?as, 6. 9. 2018, barve: CMYK, stran 24

Obisk zadovoljiv, koncert odliÄ?en Z OtroĹĄkim mestom sklenili Zaradi slabega vremena uvodna prireditev Poznopoletnega festivala v Ĺ martnem ob Paki v dvorani kulturnega doma – Ĺ otor velika pridobitev, a ne za vsak dogodek Tatjana PodgorĹĄek

Šmartno ob Paki, 31. avgust – V primerjavi z minulimi leti jo je minuli petek vreme zagodlo organizatorjem Poznopoletnega festivala v Šmartnem ob Paki.

Za uvodno prireditev je tamkajĹĄnji javni zavod Mladinski center predvidel aktivnosti za mlade in mlade po srcu. Od roĹĄtiljade,

skovalcev. V skoraj dve uri trajajoÄ?em nastopu je ta odliÄ?ni pevec, ki je v svoji dolgi in uspeĹĄni glasbeni karieri nanizal ĹĄtevilne zimzelene uspeĹĄnice, kot so Ne bom pozabil na stare Ä?ase, Sem takĹĄen – ker sem Ĺživ, Dober dan, Tina, Si ĹĄe jezna name, ÄŒrta ..., obÄ?instvo pripravil, da je pelo z njim. ÂťÄŒeprav sem bil na zaÄ?etku nekoliko razoÄ?aran nad

Kitarist MatjaĹž Ĺ vagelj in Slavko IvanÄ?ić sta se potrudila in v dve uri trajajoÄ?em koncertu poskrbela za pravo razpoloĹženje obiskovalcev.

ĹĄmarĹĄke plaĹže, delavnice, vodnih iger ... se je zgodil samo koncert legendarnega primorskega pevca Slavka IvanÄ?ića v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma. Na kitari ga je spremljal odliÄ?ni MatjaĹž Ĺ vagelj.

Kljub precejĹĄnjemu zanimanju za IvanÄ?ićev koncert, za katerega vstopnine ni bilo, se je v dvorani zbralo le blizu 100 obi-

obiskom, sem se poÄ?util, kot da imam pred sabo zbor,ÂŤ je dejal ob koncu nastopa. ÂťPriÄ?akovali smo boljĹĄi obisk, a smo bili tudi s tem zadovoljni. Nismo ga pripravili zase, ampak za ljudi, ti pa so ob zapuĹĄÄ?anju dvorane ocenili, da je bil koncert Slavka IvanÄ?ića odliÄ?en. Je treba priznati, da sta se potrudila oba nastopajoÄ?a,ÂŤ je dejala direktorica javne-

Smeti pa v Ĺžep?

Zakaj na delu kolesarsko-sprehajalne poti, ki povezuje Velenje in Ĺ oĹĄtanj, ni koĹĄev za smeti?

ti. Na poti, ki se vije skozi lepo naravo, a tudi skozi pridobivalno obmoÄ?je Premogovnika Velenje, jih namreÄ? ni, zato pa tudi pasji iztrebki in razne smeti (predvsem ploÄ?evinke in plastenke) na tej poti niso redkost.

Zakaj na kolesarsko-sprehajalni poti, ki je speljana med Velenjem in Ĺ oĹĄtanjem, ni koĹĄev za smeti, smo se pozanimali na PreTina Felicijan mogovniku Velenje. Vodja sluĹžbe Prebivalci Velenja in Ĺ oĹĄtanja za odnose z javnostjo Tadeja Jeimajo sreÄ?o, da mesti ne pove- griĹĄnik je pojasnila, da zadrĹževazuje le prometna cesta, paÄ? pa nje peĹĄcev in kolesarjev znotraj tudi kolesarsko-sprehajalna pot, pridobivalnega obmoÄ?ja Premogovnika Velenje, ki vodi od Velenjskozi katerega poskega jezera proteka pot, ni predti Ĺ oĹĄtanjskemu.

Nekateri vestno videno. Zato na Tako se lahko repospravijo za tem delu poti tudi kreativci ali tisti, sabo in poberejo ni urbane opreme, ki kolo uporabljacelo smeti, ki niso kot so klopi in kojo kot prevozno sredstvo, umanjihove. Drugi pa za ĹĄi. Ti so nameĹĄÄ?eni pred vstopom knejo prometu in sabo pustijo vse. v zagrajeni del z razdaljo med mevelenjske strani in stoma premagajo varneje in bolj sproĹĄÄ?ujoÄ?e. Ĺ te- nato v parku v Ĺ oĹĄtanju. ÂťGlede vilni tja zahajajo s ĹĄtirinoĹžnimi na to, da gre za pridobivalno obprijatelji, ki se lahko svobodno moÄ?je, v katerem Premogovnik podijo po travnikih. Prav ti pa Velenje izvaja svojo dejavnost, bi najbolj vedo, kako nerodno je, lahko bilo to za javnost tudi zako morajo vreÄ?ice, polne pasjih prto, vendar si v Premogovniku iztrebkov, nositi bodisi vse do Velenje Ĺželimo, da bi kot druĹžbeparka v Ĺ oĹĄtanju bodisi do kino- no odgovorno podjetje prebivalloĹĄkega druĹĄtva v Velenju. Ĺ ele kam in prebivalcem Ĺ aleĹĄke dotam lahko najdejo koĹĄe za sme- line ter obiskovalcem od drugod

â?ą

ga zavoda Mladinski center Mirjam Povh.

Ko vidiĹĄ, kaj kaĹže nebo, se paÄ? odloÄ?iĹĄ

Odpoved nekaterih predvidenih aktivnosti na uvodni prireditvi ter nastop IvanÄ?ića v kulturnem domu seveda nekaterim obÄ?anom ni bil po godu, Ä?eĹĄ da je za take primere na voljo velik ĹĄotor, ki ga je kupila lokalna skupnost letos. Mirjam Povh nam je razloge za odloÄ?itev takole pojasnila: ÂťZakaj smo se odloÄ?ili za odpoved ťmarĹĄke plaĹžeÂŤ v deĹžju in hladnem vremenu, menim, da ni treba pojasnjevati. Spremljevalni program z roĹĄtiljado je sicer namenjen ljudem, ki pridejo na ÂťplaĹžoÂŤ in se udeleĹžijo druĹžabnih iger (lokostrelstvo, balinanje, delavnice, namizni tenis, vodne igre, badminton ‌), vendar s postavitvijo ĹĄotora, ki ga je treba ob slabem vremenu zapreti, kozolca ni moĹžno uporabljati.

Nastop Slavka IvanÄ?ića smo prestavili v kulturni dom, ker je bil to koncert, pa ĹĄe sliĹĄnost bi bila zaradi deĹžja v ĹĄotoru slabĹĄa.ÂŤ Povhova je ĹĄe dejala, da organizacija dogodka ne poteka le pol ure pred zaÄ?etkom. ÄŒe ĹželiĹĄ, da je vse tako, kot mora biti, se je za lokacijo koncerta treba odloÄ?iti vsaj 10 ur prej, zaradi obveĹĄÄ?anja pa najmanj dan prej. Šotor je res velika pridobitev, a za vsak dogodek Ĺžal ni reĹĄitev,ÂŤ je ĹĄe pođ&#x;”˛ jasnila Mirjam Povh.

Jutri (v petek) bo v okviru Poznopoletnega festivala nastopil Big Band velenjske glasbene ĹĄole.

poÄ?itniĹĄke programe

V poletnih poÄ?itniĹĄkih programih se je v vilo RoĹžle in pred njo zvrstilo veÄ? kot 900 mladih – PoÄ?itniĹĄko varstvo zadetek v polno Velenje, 3. septembra – Ko se je v ponedeljek zaÄ?elo novo ĹĄolsko leto, so na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje potegnili Ä?rto pod pestre poÄ?itniĹĄke programe, ki so jih pripravili v dobrih dveh mesecih poletnih poÄ?itnic. Vila je bila v ponedeljek

poletje pripravimo dnevne tabore SonÄ?no mesto na Golteh in OtroĹĄko mesto v vili RoĹžle, poletje je tudi Ä?as za zdravstvene kolonije ob morju. Tudi letos smo v PoreÄ? in Savudrijo odpeljali 160 otrok iz Ĺ aleĹĄke doline in tako poskrbeli, da so bile njihove poÄ?itnice ĹĄe bolj pestre.

UdeleĹženci OtroĹĄkega mesta so spoznavali pestro velenjsko kulturno dediĹĄÄ?ino. Med drugim so obiskali muzej na Velenjskem gradu, kjer jim je kustos BlaĹž VerbiÄ? predstavil prenovljeno afriĹĄko zbirko.

veliko bolj tiha kot Ä?ez poÄ?itnice, saj so v njej letos prviÄ? izvajali poÄ?itniĹĄko varstvo otrok, ki so prihajali Ĺže ob 7. uri in v veÄ?ini odhajali okoli 16. ure. Zadnji teden poÄ?itnic so varstvo zdruĹžili z dnevnimi tabori; zaposleni in prostovoljci so uspeli udeleĹžencem priÄ?arati pravo OtroĹĄko mesto po njihovi meri.

V tednu dni je 25 udeleĹžencev, starih od 5 do 13 let, spoznavalo velenjsko kulturno dediĹĄÄ?ino, ustvarjalo, se igralo ‌

PrviÄ? ni bilo zadnjiÄ?

Za MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje je poletje vedno eno najbolj aktivnih obdobij v letu. “Ne le, da vsako

PrviÄ? pa smo skupaj s Ĺ portno zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje ob podpori MO Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj izpeljali tudi projekt poÄ?itniĹĄkega varstva za ĹĄolarje. Vanj smo vkljuÄ?ili 160 otrok, starih od 6 do 11 let. Lahko reÄ?emo, da smo se v njem veliko nauÄ?ili, veseli pa nas, ker so odzivi starĹĄev in otrok, ki so prihajali k nam v vilo RoĹžle in prva dva tedna avgusta v Mladinski center Velenje, zelo pozitivni. Zato prviÄ? zagotovo ni bilo zadnjiÄ?,â€? nam je povedala sekretarka MZPM Velenje Bojana Ĺ pegel.

V vili RoĹžle in pred njo so med poÄ?itnicami vsako dopoldne pripravljali tudi Poletni

ÂťDa na tej poti ni koĹĄev za smeti, sem opazila Ĺže zdavnaj. Ampak pravzaprav bolj kot koĹĄe pogreĹĄam klopi. Tu je prijetno in fino bi bilo, Ä?e bi lahko kje malo sedli. ÄŒe imam kak odpadek, ga spravim v predal pod voziÄ?kom, da ga ne odvrĹžem v naravo.

Nasploh menim, da bi vsak moral poskrbeti, da za sabo ne puĹĄÄ?a smeti, ne glede na to, kako daleÄ? je koĹĄ,ÂŤ je povedala mlada mamica Barbara. ÂťNe vem, kdo gre na sprehod in za sabo pusti prazno ploÄ?evinko piva. PrepriÄ?an sem, da tega ne poÄ?nejo sprehajalci, paÄ? pa tisti, ki hodijo sem popivat, ker se lahko umaknejo in imajo mir. VÄ?asih najdem cel kup ploÄ?evink,ÂŤ je povedal sprehajalec. ÂťVsak, ki ima psa, ve, da takoj za tem, ko pobere iztrebke, poiĹĄÄ?e koĹĄ. No, tu ga ne najde. VreÄ?ke z iztrebki za razliko od plastenke ali kakega papirÄ?ka ne moreĹĄ dati v nahrbtnik ali Ĺžep.

MoraĹĄ jo nositi v roki, kar je res zoprno,ÂŤ je povedal vodnik psa.

omogoÄ?ili gibanje tudi na tej lokaciji, je pa seveda potrebno spoĹĄtovati in upoĹĄtevati navodila, ki veljajo znotraj tega obmoÄ?ja,ÂŤ je pojasnila.

Vendarle pa se ljudje tam zadrĹžujejo. Pa ne le na poti, temveÄ? tudi na RaÄ?jem otoku ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru, kjer si prirejajo piknike v naravi, in na drugih lokacijah, ki so zaradi miru, tiĹĄine in zelenja resniÄ?no vabljive. Nekateri vestno pospravijo za sabo in poberejo celo smeti, ki niso njihove. Drugi pa za sabo pustijo vse, Ä?esar ne morejo pojesti. Bi bilo kaj drugaÄ?e, Ä?e bi bil v bliĹžini kak koĹĄ za smeti? Morda. V vsakem primeru pa je odpadek odgovornost tistega, ki ga ustvari. In njegova izbira je, ali ga bo odvrgel v naravo ali poslal v ređ&#x;”˛ ciklaĹžo.

poÄ?itniĹĄki Ĺživ-Ĺžav, ustvarjalnice in ĹĄportno druĹženje otrok in druĹžin, ki je bilo prav tako dobro obiskano. Skupaj so med poletnimi poÄ?itnicami naĹĄteli veÄ? kot 900 udeleĹžencev njihovih programov v SonÄ?nem parku. Na MZPM Velenje so s prihodom septembra zaÄ?eli redne

Ker to obmoÄ?je ni namenjeno zadrĹževanju v njem, nima urbane opreme, zato tudi koĹĄev za smeti ni. Bi pa bilo lepo, Ä?e bi ustrezno reĹĄitev le naĹĄli.

programe, ki jih med ĹĄolskim letom pripravijo v sodelovanju s ĹĄolami in vrtci v Ĺ aleĹĄki dolini. Ĺ˝e v sredo, 12. septembra, ob 18. uri bodo v vili RoĹžle odprli tudi Pikino razstavo MaÄ?jerica, na kateri bo sodelavka zveze Katarina Aman predstavila avtorske grafike Ĺživalskih hibridov. Seveda pa se pripravljajo tudi na Pikin festival in jubilejno 45. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛

Jubilejno sreÄ?anje manjĹĄinskih pesnikov in pisateljev Velenje, 8. september – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in velenjska obmoÄ?na izpostava prirejata 40. drĹžavno sreÄ?anje manjĹĄinskih pesnikov in pisateljev Sosed tvojega soseda.

Potekalo bo to soboto od 9.30 dalje. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo v velenjski knjiĹžnici, ob 10. uri bo pred Centrom Nova potekalo prvo javno branje vseh prijavljenih avtorjev, ob 14. uri se bo v ĹĄtudijski Ä?italnici knjiĹžnice zaÄ?elo druĹženje z drĹžavno selektorico sreÄ?anja mag.

Ano Porenta, ob 19.19 pa se bo v preddverju knjiĹžnice zaÄ?ela osrednja literarno-plesna prireditev s predstavitvijo pesnice Anje Golob in ĹĄestih finalistov. Ti so Miomira Ĺ egina, Ivan Hozjan, Marie Helene Esteoule – Exel, Ĺ˝eljko Perović, Jure Drljepan in Enesa Mahmić. đ&#x;”˛

tf