36 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (14/24 °C), soboto (13/25 °C) in nedeljo (14/26 °C) preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 10. septembra 2020â€

ĹĄtevilka 36 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Za nadomestne volitve nobene gneÄ?e Milena KrstiÄ? – Planinc

ZaÄ?el se je prazniÄ?ni september September je za Mestno obÄ?ino Velenje prazniÄ?ni mesec. 20. septembra letos mineva namreÄ? Ĺže 61 let od slavnostnega odprtja novega mestnega srediĹĄÄ?a. LetoĹĄnje praznovanje bo zaradi virusa seveda nekoliko drugaÄ?no, a pestrih dogodkov ne bo manjkalo. Nekaj jih povzemamo. Ĺ˝e jutri, v petek, 11. septembra, bo med 10. in 19. uro potekala na promenadi v srediĹĄÄ?u mesta Jesenska promenada okusov, v soboto od 15. ure dalje pa na Velenjski plaĹži slovo od poletja. Prihodnji teden, v torek, 15. septembra, ob 17. uri bo na osrednjem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u sprejem za novorojence, v Ä?etrtek pa za prvoĹĄolce. Med 16. in 18. septembrom bo Velenje sodelovalo v projektu Evropski teden mobilnosti.

Osrednja slovesnost ob prazniku bo razglasitev letoĹĄnjih obÄ?inskih nagrajencev, ki bo v Ä?etrtek ob 18. uri na Titovem trgu. Slavnostni govornik bo Peter Dermol, podĹžupan v zaÄ?asno opravlja funkcijo Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje. Kulturni program bo pripravila glasbena skupina Katrinas. V petek, 18. septembra, bo ob 19. uri na Titovem trgu koncert Nine PuĹĄlar. V soboto bodo med 9. in 12. uro na Titovem trgu pripravili Ĺže tradicionalno prireditev Velenje se predstavi, v sklopu katere bodo izvedli tudi Tek oÄ?kov. V nedeljo, 20. septembra, pa bo ob 10. uri na Titovem trgu krajĹĄi koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in zakljuÄ?ek, ob dnevu mobilnosti zastavljene akcije Velenje na koleĹĄÄ?kih. Orkester bo nato koncert ponovil ĹĄe na Kardeljevem

trgu, na Gorici, v Ĺ aleku in nasproti Mercator TrĹžnice Velenje ob KidriÄ?evi cesti. V ponedeljek, 28. septembra, bodo na sprejem povabili vse prostovoljce, ki delujejo v turizmu, v torek, 29. septembra, pa bodo ob 17. uri v Vili Bianci gostili zlate maturante.

V sredo, 30. septembra, bodo ob 18. uri na Titovem trgu pripravili prazniÄ?ni koncert za srÄ?ne VelenjÄ?ane – prostovoljce in vse, ki so pomagali v prvem valu epidemije koronavirusne bolezni, ter vse tiste, ki pomagajo ljudem v stiskah tudi sedaj. Na koncertu bodo nastopili ansambel Spev in skupina Varni Paljak. Ĺ tevilo sediĹĄÄ? bo omejeno. V soboto, 3. oktobra, bo na Titovem trgu ponovno Ĺživahno, saj bo med 9. in 12. uro potekal dogodek Podjetno Velenje. đ&#x;”˛

Danes bo znano, kdo bodo kandidati za Ĺžupana na nadometnih volitvah, ki bodo v Velenju potekale 11. oktobra. Ob 19. uri se izteÄ?e rok za vloĹžitev kandidatur. A kot je videti, gneÄ?e med kandidati, ki jo je marsikdo napovedoval, na teh volitvah ne bo.

Ker je treba drĹžati razdaljo?

Jasno je seveda bilo, da bo SD imela svojega kandidata oziroma kandidatko. Pred konvencijo, ki je bila ta ponedeljek, je bilo Ĺže bolj kot ne odloÄ?eno, da bo to Peter Dermol, ki do volitev opravlja funkcijo Ĺžupana. Nobena skrivnost pa ni, da je pri tem izpadla Andreja KatiÄ?. Je pa za mnoge preseneÄ?enje. KatiÄ?eva je veljala za KontiÄ?ev kader in marsikdo je bil prepriÄ?an, da jo je pripravljal za svojo naslednico.

Pa druge stranke? NiÄ? se ni sliĹĄalo. Oziroma se je sliĹĄalo zelo malo. Zaradi mask? Le to, da naj bi SDS imel kandidatko oziroma kandidata. O imenu pa niÄ?. Bo preseneÄ?enje?

Med kandidati za Ĺžupana zagotovo ne bo ÂťsolistovÂŤ. Ni ga bilo, ki bi se kandidiranja lotil z zbiranjem podpisov podpore 233 volivk in volivcev. To pa je lahko preseneÄ?enje ali pa tudi ne. Organiziranje volilne kampanje za nadaljevanje polovice Ĺžupanskega mandata je velik zalogaj. Zbrati toliko podpisov pa ĹĄe veÄ?ji glede na to, da je vsakega treba overiti na upravni enoti. Lahko da se je kdo, ki je preigraval moĹžnost kandidiranja, ustraĹĄil, kako dobro bi lahko dirigiral, Ä?e bi imel v orkestru (beri: Svetu Mestne obÄ?ine Velenje) tako moÄ?no opozicijo. ÄŒe bi mu preveÄ? oporekala, bi se mu to utegnilo poznati, Ä?e ne prej, na rednih volitvah Ä?ez dve leti. Ko bosta zbiranje in bliĹžina na javnih mestih spet dovoljena.

Jutri pa se bomo zbudili v nov dan. ZaÄ?ela se bo volilna kampanja, ki bo v marsiÄ?em drugaÄ?na, kot smo jih bili vajeni. Tudi zaradi Covida-19. DrugaÄ?e bodo potekale tudi volitve – razdalja, maske, razkuĹževanje ‌ Zamenjale se bodo tudi vloge. ÄŒe v boju proti bolezni politika diktira tempo stroki, jo bo na voliĹĄÄ?ih na volilno nedeljo stroka politiki.

mz

đ&#x;”˛

Jubilejni 60. Skok Ä?ez koĹžo odpovedan kulinariÄ?na trĹžnica

Velenje – Zaradi Odloka o zaÄ?asni sploĹĄni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji, ki v tem trenutku dovoljuje zbiranje najveÄ? 50 oseb na javnih povrĹĄinah, je Odbor za pripravo prireditev ob prazniku rudarjev sprejel odloÄ?itev, da tradicionalno prireditev Skok Ä?ez koĹžo, ki je bila naÄ?rtovana za soboto, 26. septembra 2020, odpove.

(Nadaljevanje na 5. strani)

Ana Desetnica pride s cirkuĹĄkim artistom Ĺ oĹĄtanj – Ĺ tevilni ljubitelji pouliÄ?nih gledaliĹĄÄ? so navajeni, da Ĺ oĹĄtanj na prvo julijsko sredo obiĹĄÄ?e Ana Desetnica. Letos jo je pregnala ÂťkoronaÂŤ, a je obljubila, da se vrne jeseni in da se takrat ne bo pustila.

Iz Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj, kjer pouliÄ?ne umetnike vabijo medse Ĺže veÄ? kot desetletje, so sporoÄ?ili, da Ana Desetnica pride v Ĺ oĹĄtanj v sredo, 16. septembra, z nastopom cirkuĹĄkega artista iz Italije Simonea Riccia. Predstavil se bo z akrobatsko interaktivno predstavo na orodju, imenovanem NemĹĄko kolo. Predstava bo ob 18. uri. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

10. septembra 2020

Poziv Ĺžupanu, da reĹĄi ĹĄoĹĄtanjska drevesa

LOKALNE novice

Na tretji osi kmalu zaÄ?etek del?

V KASR so prepriÄ?ani, da mora biti kolesarska pot skozi mesto Ĺ oĹĄtanj podrejena drevju

Velenje/Slovenj Gradec – VÄ?eraj se je iztekel rok za vloĹžitev zahtevkov za revizijo na izbor izvajalca za dela na lokaciji prikljuÄ?ka Gaberke. ÄŒe teh ni bilo, se kmalu obeta podpis 8,47 milijona evrov (brez DDV) vredne pogodbe z izbranim konzorcijem podjetij Kolektor, CGP in VOC Celje.

Na prikljuÄ?ku Gaberke se bodo tako zaÄ?ela prva gradbena dela na severnem delu tretje razvojne osi, zaÄ?etek del pa je, Ä?e ne bo zapletov, napovedan za sredino oktobra.

Dars je tudi za dela na sklopu Jenina pri Slovenj Gradcu na predvideni hitri cesti, v roku, ki se je iztekel v torek, prejel ĹĄest prijav za sodelovanje. Oddala so jih domaÄ?a in tuja podjetja. Postopek je dvofazen. Po pregledu prijav bo Dars pozval vse, ki jim bo priznal sposobnost sodelovanja, da oddajo svoje ponudbe.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Moje mesto, rad te imam Velenje – Jutri (v petek) ob 17. uri bo DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov v razstaviĹĄÄ?u vile Bianca odprlo razstavo likovnih del, ki so nastala na tradicionalni avgustovski likovni koloniji v poÄ?astitev obÄ?inskega praznika Mestne obÄ?ine Velenje. Slike v razliÄ?nih slikarskih tehnikah, pa tudi malo plastiko in dela v nekaterih drugih likovnih tehnikah bo razstavilo 23 Ä?lanov ĹĄaleĹĄkega likovnega druĹĄtva in 15 gostujoÄ?ih likovnikov, Ä?lanov likovne sekcije KUD Polzela. V kulturnem programu bo nastopil literat Ivo Stropnik. đ&#x;”˛

tf

SrednjeveĹĄki tabor na gradu Velenje, 12. septembra – V soboto se bo Velenjski grad vrnil v preteklost, saj bodo Ä?lani lokalnega druĹĄtva Vitezi Ĺ aleĹĄki tam postavili srednjeveĹĄki tabor. Obiskovalce bodo popeljali v Ä?ase graĹĄÄ?akov, vitezov in tlaÄ?anov. Preizkusili se bodo lahko v srednjeveĹĄkih igrah, spoznavali viteĹĄko oroĹžje in druge zanimivosti.

SrednjeveĹĄki tabor bo odprt od 10. do 18. ure. đ&#x;”˛

tf

Janko Petrovec: Karantena. Rim. Velenje – V soboto ob 18. uri bo UrĹĄula Menih Dokl v Galeriji Velenje gostila pogovor o knjigi in Ä?asu, ki ga je zaznamovala karantena. Avtor Janko Petrovec je v knjigi Krantena. Rim. strnil zapiske iz Ä?asa novega koronavirusa v Rimu – prestolnici prvega ĹžariĹĄÄ?a epidemije v Evropi. Samota in stiska sta sproĹžili tudi spomine na druge nesreÄ?e – iz mest, ki so jih poruĹĄili potresi, z ladij, ki reĹĄujejo begunce. Osebne stiske Petrovec popisuje s humorjem, nesreÄ?e, ki prizadenejo druge, pa z globokim soÄ?utjem. Gre za literaturo z dvema obrazoma — z enim joÄ?e, z drugim se smeji. đ&#x;”˛

tf

TlaÄ?anski kronist v velenjski knjiĹžnici Velenje – V preddverju Mestne knjiĹžnice Velenje bo danes, v Ä?etrtek, 10. septembra, novinar Brane Piano spregovoril o svoji knjigi Zgodovina Celja in okolice. V knjigi s podnaslovom iz zabeleĹžk tlaÄ?anskega kronista o prilikah s knezi 1992–2019, ki vsebuje 600 kolumn in kar 800 biografskih gesel, Piano popisuje nove Ä?ase v Savinjski regiji skozi dvoje oÄ?i – prostoduĹĄnega in pronicljivega malega Ä?loveka ter nad preproĹĄÄ?ino oblastnikov osuplega intelektualca. Potem, ko se je mlada drĹžava izvila iz Jugoslavije, so ljudje verjeli, da je nad njimi le ĹĄe modro nebo – in bili kmalu razoÄ?arani. Z avtorjem se bo pogovarjala njegova novinarska kolegica Ĺ pela Kuralt. đ&#x;”˛

Teden mobilnosti Velenje – V Ä?asu med 16. in 18. septembrom bo Velenje vkljuÄ?eno v projekt Evropski teden mobilnosti in tako bodo v sredo, 16. septembra, za cel dan zaprli Rudarsko cesto, na kateri bodo uÄ?enci in dijaki ustvarjali mozaik s kredami. Mozaik bo prikazoval, kaj si otroci Ĺželijo namesto ceste.

V zadnjem Ä?asu smo v Velenju uredili veliko kolesarskih povezav, zato bodo v sredo, 16. septembra, med 10. in 18. uro in v soboto, 19. septembra, med 8. in 13. uro postali Velenje na koleĹĄÄ?kih. Na petih lokacijah po Velenju (pod hribom pod Vilo Herberstein, ob Paki v bliĹžini Vrtca LuÄ?ka, v SonÄ?nem parku pri sonÄ?ni uri, na Vodnikovi cesti med OĹ Gustava Ĺ iliha in OĹ Antona AĹĄkerca, na Velenjski plaĹži ob avtokampu) bodo uredili posebne toÄ?ke, na katerih bodo lahko obÄ?ani zbirali Ĺžige. Vsakega obÄ?ana, ki bo zbral tri Ĺžige, bodo v nedeljo, 20. septembra, med 9.30 in 11. uro na Titovem trgu nagradili s promocijsko majico.

Seveda bo treba za pridobitev Ĺžiga kontrolne toÄ?ke obiskati na koleĹĄÄ?kih: s kolesom, rolko, skirojem, na kotalkah, rolerjih ‌ đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Ĺ oĹĄtanj – Iz Kluba arhitektov SAĹ A regije (KASR) so na Ĺžupana Darka Meniha naslovili poziv, da prepreÄ?i nepotrebno podiranje dreves v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zaradi umeĹĄÄ?anja drĹžavne kolesarske poti v prostor. ÂťKljub temu da se nam zdi naÄ?rtovanje in izvajanje kolesarskih poti korak naprej k ustvarjanju pogojev za zmanjĹĄevanje avtomobilskega in drugega motornega prometa, smo zaskrbljeni. Ocenjujemo, da bo narejena nepotrebna ĹĄkoda, saj trasa kolesarske poti ne upoĹĄteva obstojeÄ?ih dreves. Prometno zelo obremenjen mestni prostor, ki je Ĺže zdaj v poletnih mesecih vroÄ?, bo brez obstojeÄ?ih dreves ĹĄe slabĹĄi,ÂŤ so zapisali.

Izpostavljajo obmoÄ?je z odraslimi drevesi med ĹželezniĹĄkim prehodom, kavarno in rokometnim igriĹĄÄ?em, na zahodni in vzhodni strani Kajuhove ceste. ÂťZavedamo se, da je vodenje kolesarske poti skozi mestni prostor zahtevno in kompleksno, saj je veliko omejitev in ni enostavno poiskati optimalnih reĹĄitev, a hkrati poudarjamo, da so drevesa, ĹĄe posebno odrasla, v mestu neprecenljiva in je zato treba narediti vse, da jih ohranimo. Na zahodni strani omenjenega odseka vsekakor obstaja reĹĄitev – ob rokometnem

igriĹĄÄ?u je Ĺže obstojeÄ?a pot, ki jo poleg peĹĄcev Ĺže uporabljajo tudi kolesarji in lahko brez kakrĹĄnekoli razĹĄiritve (takĹĄna, kot je) prevzame tudi vlogo drĹžavne kolesarske poti. Ob njej ste nedavno uredili poÄ?ivaliĹĄÄ?e za kolesarje in dostop do nje. Tako bo moĹžno ohraniti obstojeÄ?a drevesa, smreke in bre-

za poÄ?itek, si na oglasni deski preberejo zanimivosti o Ĺ oĹĄtanju in okolici ter si mesto tudi podrobneje ogledajo,ÂŤ predlagajo.

ProblematiÄ?na se jim zdi tudi oĹžina med kavarno in Ĺželeznico na vzhodni strani Kajuhove ceste, ob kateri je veliko drevo (robinija). ÄŒe bo kolesarska pot potekala

Poziv so opremili s fotografijami. (foto: arhiv KASR)

Rekli so â?ą SaĹĄa Piano, krajinska arhitekt-

ka: ÂťPri urejanju kolesarskega omreĹžja v mestih in med mesti se veliko bolj kot z umeĹĄÄ?anjem v prostor ukvarjamo s prometnim reĹžimom.

Kolesarske poti bi tam, kjer so loÄ?ene od cestnega prostora in imajo samostojno traso, morale slediti obstojeÄ?im ureditvam. Kolesarska pot ni enakovredna cesti v smislu, da ima na njej prednost promet, morala bi ga imeti kakovost prostora.ÂŤ ze, kolesarji pa bodo hvaleĹžni za senco, morda si bodo na stebriÄ?ku za servis koles popravili kolo, pa tudi turiste boste tako povabili, da izkoristijo lokacijo poÄ?ivaliĹĄÄ?a

drevesa. Zato predlagajo, da tudi na tem odseku v Ĺ oĹĄtanju izkoristijo obstojeÄ?o cesto in zapeljejo kolesarje severno od kavarne, ne pa med kavarno in Ĺželeznico. ÂťÄŒe smo ob uniÄ?enju drevoreda gabrov ob cesti Velenje – Ĺ oĹĄtanj lahko ukrepali ĹĄele potem, ko je bila ĹĄkoda Ĺže povzroÄ?ena, je sedaj,

po predvidenih naÄ?rtih, bo drevo najverjetneje odstranjeno, predvidevajo, ali pa bodo med gradnjo neizogibno posegli v njegov koreninski sistem in spodbudili propad

ko je predvidena odstranitev dreves 'samo' ĹĄe v naÄ?rtih, ĹĄe Ä?as pravoÄ?asno ukrepati. Zato vas pozivamo, da prepreÄ?ite novo ĹĄkodo ter zahtevate, da bo trasa kolesarske poti skozi mesto Ĺ oĹĄtanj podrejena drevju tako, da bodo drevesa ostala nepoĹĄkodovana. PrepriÄ?ani smo, da boste ukrepali in tako pokazali, da je Ĺ oĹĄtanj lahko tudi dober zgled drugim obÄ?inam. Mi pa obljubljamo, da bomo poskrbeli, da bo 'dober glas segel' preko meja vaĹĄe obÄ?ine,ÂŤ zakljuÄ?ujejo. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Visoki obiski, slavja in nekaj vmes Med nebom in zemljo – Muzikalnost – Ministri na obisku – Od Celja do Ĺ˝alca Vesolje k nam, mi v vesolje! Tako bi lahko bombastiÄ?no opisali dogajanje zadnjih dni. A je v tem kar nekaj resnice: ko si lahko v Vitanju ogledujemo delÄ?ek lune in repliko oblaÄ?ila za astronavte, je po mnogih prestavljanjih le uspelo ÂťizstrelitiÂŤ v vesolje raketo Vega, ki je v orbito ponesla tudi dva slovenska satelita z imenoma Nemo in Trisat.

In pravijo, da je to ĹĄele zaÄ?etek naĹĄega ÂťosvajanjaÂŤ vesolja. VeÄ?ina drugih dogajanj pri nas je bilo bolj ÂťprizemljenihÂŤ, Ä?eprav so nekateri vzbudili ĹĄe veÄ? pozornosti kot prodor v vesolje. Predvsem razprave o veÄ?stomilijonskem nakupu oroĹžja in razne vojaĹĄke opreme; tudi oklepnikov, s katerimi imamo iz preteklosti slabe izkuĹĄnje. V naÄ?rtovane posle je bilo moÄ?no vpeto tudi naĹĄe oĹžje obmoÄ?je, kasneje pa tudi sodiĹĄÄ?a. A iz vsega skupaj, vemo, ni bilo niÄ?.

Pa uberimo malo bolj vedre strune. V Celju pravijo, da se bo letoĹĄnji 1. september z velikimi Ä?rkami zapisal v knjigo kneĹžjega mesta.

Zakaj? Z otvoritvijo skoraj 500 kvadratnih metrov novih prostorov so reĹĄili veliko prostorsko stisko glasbene ĹĄole. Ĺ tevilo mladih, ki se vpisujejo v to ĹĄolo, iz leta v leto naraĹĄÄ?a. MOC je lani odkupila poslopje, ki Âťse drĹžiÂŤ glasbene ĹĄole, in ga tej ĹĄoli dali za upravljanje. Z obnovo so dobili sodobne prostore: deset uÄ?ilnic, orkestrsko dvorano in druge potrebne prostore. Sicer pa glasbena ĹĄola deluje v Celju Ĺže 112 let. Ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta so nove prostore glasbene ĹĄole odprli tudi v Slovenskih Konjicah. V dvorcu Trebnik so uredili dislocirani oddelek, v njem je pet novih razredov za pouÄ?evanje petja in veÄ? instrumentov. Novi prostori so priĹĄli ĹĄe kako prav zdaj, ko mora zaradi KV pouk potekati drugaÄ?e. S to otvoritvijo bodo tudi bolj slovesno praznovali 70-letnico delovanja glasbene ĹĄole. V Tepanju v konjiĹĄki obÄ?ini pa so ob zaÄ?etku ÂťvrtÄ?evskega letaÂŤ otroci vstopili v veÄ?ji in prenovljeni vrtec.

V vzhodnem delu regije so gostili kar tri ministre. Tu niso govorili o ĹĄolah, ampak predvsem o cestah in prometu. Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je ĹĄentjurskemu Ĺžupanu Marku Diaciju ÂťnapovedalÂŤ zaÄ?etek gradnje navezovalne ceste Dramlje–Šentjur za leto

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

2024, denar naj bi bil predvsem ÂťevropskiÂŤ. Posluh je, a projekt je zahteven. O gradnji cest je spregovoril tudi s ĹĄmarskim Ĺžupanom, z Ĺžupanom Rogatca Martinom MikoliÄ?em pa sta prerezala trak na novi cesti proti mejnemu prehodu Dobovec, ki je moÄ?no zboljĹĄal promet na tem odseku in olajĹĄal Ĺživljenje tamkajĹĄnjim ljudem. V druĹžbi z ministrom za notranje zadeve AleĹĄem Hojsom so se pogovarjali ĹĄe o vpraĹĄanju pretoÄ?nosti prometa na mejnem prehodu Rogatec.

V soboto so v Rogatcu tudi slavili; ne zaradi teh obiskov, slavili so obÄ?inski praznik, so se pa seveda spomnili tudi uresniÄ?enih projektov. In podelili priznanja – tudi Ä?ebelarskemu druĹĄtvu Rogatec, ki letos praznuje 120-letnico delovanja. ObÄ?inski praznik, seveda v omejenem obsegu, so slavili tudi v Ĺ˝alcu. Spomnili so se predvsem dveh projektov, enega Ĺže zakljuÄ?ujejo, drugega pripravljajo, pri obeh sodeluje tudi drĹžava. Koncu se bliĹža urejanje ceste in gradnja mostu v Ĺ empetru, dogovorjen je Ĺže tudi zaÄ?etek gradnje kroĹžiĹĄÄ?a na Ĺžalski obvoznici. Na uresniÄ?itev Ä?aka ĹĄe trajna reĹĄitev uvoza in izvoza na avtocesto v Arji vasi; zdaj je namreÄ? zaÄ?asna ureditev s semaforji, kar prepreÄ?uje veÄ?jo pretoÄ?nost. V Ĺ˝alcu so naredili tudi Ĺže veliko komunalne infrastrukture, ki bo pra tako sluĹžila izgradnji njihovega naÄ?rtovanega projekta – Hopslandije. S precejĹĄnjo zamudo so obÄ?inski praznik zaznamovali tudi v Ĺ marju pri JelĹĄah.

Praznujejo sicer junija, a zaradi KV so praznovanje prestavili, priloĹžnostno slovesnost so pripravili ĹĄele pred dnevi. Na njej so podelili tudi posebna priznanja organizacijam, ki so se ĹĄe posebej izkazale v boju s korona virusom: domaÄ?emu Zdravstvenemu domu, Domu upokojencev Ĺ marje pri JelĹĄah in obÄ?inskemu ĹĄtabu Civilne zaĹĄÄ?ite.

Pa ĹĄe to: Ĺ˝alec ima fontano – fontano piv Zelene doline, Celje je letos imelo trĹžnico – KneĹžjo trĹžnico piva. V dolini zelenega zlata so fontano odprli leta 2016, v kneĹžjem mestu je Klub ĹĄtudentov s pivsko prireditvijo zaÄ?el leto kasneje. Prireditev je spreminjala tudi ime: od festivala do trĹžnice. In kraja. Od prostorov v mladinskem centru prek Glavnega trga do mestne trĹžnice. Ĺ e veliko drugih razlik je – predvsem celjska pivska prireditev traja le en dan. Ĺ˝alÄ?anom se torej ni treba bati konkurence!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

10. septembra 2020

Gospodarstvo uspeĹĄno okreva Podjetja v Savinjsko-ĹĄaleĹĄkem obmoÄ?ju poÄ?asi okrevajo in zaposlujejo – PovpraĹĄevanje v predelovalni industriji skokovito naraĹĄÄ?a – TukajĹĄnja gospodarska zbornica se skupaj z ostalimi zdruĹženji in obÄ?inami pripravlja na novo evropsko finanÄ?no perspektivo Mira ZakoĹĄek

TukajĹĄnje gospodarstvo po ĹĄoku, ki ga je doĹživelo v pomladanskih mesecih, dokaj dobro okreva in veÄ?inoma znova beleĹži rast, predvsem pa v prihodnost zre optimistiÄ?no. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice mag. Francijem Kotnikom.

Kako je v Ä?asu korona epidemije delovala obmoÄ?na in kako Gospodarska zbornica Slovenije? ÂťNemudoma smo se prilagodili novonastalim razmeram. VeÄ?ina sodelavcev, kjer je bilo to le mogoÄ?e, je delala od doma, povezani pa smo bili preko spletnih komunikacijskih orodij. Aktivnosti smo usmerili v to, da smo podjetjem v Ä?im veÄ?ji meri olajĹĄali spremljanje zelo hitro spreminjajoÄ?ih se predpisov in navodil. Delovali smo proaktivno: vladi smo predlagali ukrepe, za katere smo ocenili, da bi bili najboljĹĄi za podjetja.

V nekaterih primerih smo bili usliĹĄani, v nekaterih tudi ne. To je bilo zelo zahtevno in naporno obdobje, a bilo se je vredno maksimalno potruditi, saj smo tako ohranili ĹĄtevilna delovna mesta.ÂŤ Kako pa je kriza tiste prve mesece, ko so bile teĹžave najveÄ?je in ko veliko delavcev ni delalo, prizadela tukajĹĄnje gospodarstvo? ÂťNajteĹžje je bilo obdobje po razglasitvi epidemije, ko so se dobesedno zaprli ĹĄtevilni obrati. Po nekaj tednih se je zaÄ?ela proizvodnja znova organizirati.

Takrat je bilo treba uvesti vse potrebne preventivne ukrepe, da ne bi priĹĄlo do ĹĄirjenja Covida-19. Odgovornost vodstev podjetij je bila izjemno velika. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so

bili delodajalci v naĹĄi regiji dosledni in uÄ?inkoviti, saj nismo imeli nobenega primera ĹĄirjenja korona virusa znotraj tukajĹĄnjih podjetij. Na drugi strani se je ĹĄe z veÄ?jimi teĹžavami sreÄ?eval sektor storitvenih dejavnosti, ki daljĹĄi Ä?as ni mogel poslovati, in v nekaterih niĹĄnih dejavnostih to ĹĄe kar traja, kar se seveda negativno odraĹža v njihovih rezultatih.ÂŤ

Ĺ oĹĄtanj – V sredo, 16. septembra, se bodo na enajsti redni seji seĹĄli svetnice in svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih je na dnevni red uvrstil deset toÄ?k.

Med drugim bodo sklepali o tem, kdo bodo letoĹĄnji dobitniki priznanj in plaket, ki jih v Ĺ oĹĄtanju podeljujejo ob obÄ?inskem prazniku 30. septembru.

Osrednja toÄ?ka pa bodo spremembe in dopolnitve proraÄ?una za letoĹĄnje leto, ki bo po spremembah teĹžak blizu 16 milijonov evrov. Vanj se bo nateklo dobrih 550 tisoÄ? evrov veÄ?, kot so naÄ?rtovali ob sprejemu odloka o proraÄ?unu, in sicer 325 tisoÄ? evrov na raÄ?un povpreÄ?nine, ki se je iz 589 evrov poviĹĄala na 623 evrov, 225.000 evrov pa zaradi 2,5 odstotka viĹĄje toÄ?ke za izraÄ?un nadomestila za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, ki so jo sprejeli lani. Iz prihodkovne strani proraÄ?una umikajo nakup avtobusov na vodikov pogon (za to so

â?ą

Seveda pa je bilo tudi kar nekaj odpuĹĄÄ?anja. Zdaj podjetja ponovno za- Mag. Franci Kotnik: ÂťVladi smo predlagali ukrepe, za katere smo ocenili, da bi poslujejo in iĹĄÄ?ejo predvsem delavce za podjetjem najbolj koristili.ÂŤ delo v proizvodnji. Mislite, da jih bodo uspela najti? povpraĹĄevanje po delavcih res veliko, ÂťGlede na to, da je v tem trenutku saj ĹĄtevilo naroÄ?il skokovito raste v veÄ? stopnja brezposelnosti v regiji nekoliko tukajĹĄnjih proizvodnih podjetjih, kar je viĹĄja, kot je bila lani v tem Ä?asu, lahko seveda razveseljivo. Ĺ˝elimo si, da tako priÄ?akujemo, da bodo podjetja naĹĄla ostane tudi v zaÄ?etku novega leta, da potrebne kadre za proizvodnjo. Je pa se epidemioloĹĄka slika ne bi bistveno poslabĹĄala in da bi podjetja lahko Ä?im bolj nemoteno delala. Zato podpiramo preventivne ukrepe, ki so v nekaterih V tem trenutku je kljuÄ?no vpraĹĄandelovnih okoljih celo stroĹžji, kot jih je, do kdaj bo obratoval Premogovzahteva Nacionalni inĹĄtitut za varovanik Velenje in kako bo v prihodnje nje zdravja.ÂŤ s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj. To bo zajeto v strategiji prestrukturiranPravite, da ste v Ä?asu korona krize sodeloja premogovne regije, od katere si vali pri pripravi vladnih ukrepov, s kateriveliko obetamo, saj bo predstavlmi bi omilili krizo. To ĹĄe vedno poÄ?nete? jala osnovo za Ä?rpanje evropskih ÂťJa, tudi sedaj skuĹĄamo delovati prosredstev za ustvarjanje alternativnih aktivno v tem smislu, da vladi predlagadelovnih mest. mo, kako lahko gospodarstvu pomaga

Ta bo letos znaĹĄal blizu 16 milijonov evrov – Iz prihodkovne v odhodkovno stran bodo prerazporedili skoraj milijon evrov Milena KrstiÄ? – Planinc

Kaj pa vaĹĄi tradicionalni dogodki, kot je na primer podelitev priznanj najboljĹĄim inovatorjem? ÂťPodelitev priznanj za najboljĹĄe inovacije SAĹ A regije bomo tudi letos izvedli, vendar v specifiÄ?ni obliki. PrviÄ? po dvajsetih letih bomo ĹĄtevilo udeleĹžen-

Imate tudi primere zaprtja podjetij? ÂťJa, tudi. Nekateri manjĹĄi gospodarski subjekti so se odloÄ?ili, da prenehajo poslovati, predvsem samostojni podjetniki, ki so zaprli vrata Ĺže spomladi in zgodaj poleti, potem pa je ĹĄtevilo izbrisov bistveno upadlo.ÂŤ

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v sredo o rebalansu proraÄ?una

letos predvideli 370.000 evrov), ker vodikarna oziroma polnilnica za vodik v TEĹ ĹĄe ni pripravljena.

Spreminja pa se tudi odhodkovna stran. Za dve elementarni nesreÄ?i, ki sta se zgodili v avgustu, je morala ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj dodatno zagotoviti 150.000 evrov, da so lahko vzpostavili prevoznost cest, z rebalansom bodo zagotovili sredstva za pripravo idejnih zasnov energetske prenove objekta Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha, za pripravo OPN ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, poveÄ?ujejo jih za protipoplavne ukrepe in zagotavljajo za plaÄ?ilo revizije ĹĄtudij predvidenega soseĹžiga odpadkov v TEĹ . Sredstva bodo z rebalansom proraÄ?una po zaprtju prometa na Glavnem trgu namenili tudi za izgradnjo dodatnega parkiriĹĄÄ?a na Primorski cesti, za ureditev meteorne in fekalne kanalizacije pri stanovanjskih blokih v MetleÄ?ah in dodatna za prve posredovalce. Nekaj sredstev pa bodo prenesli v proraÄ?un za leto đ&#x;”˛ 2021.â€

pri premagovanju nastalih teĹžav. Ker svoje Ä?lane zelo dobro poznamo, smo lahko zelo konkretni in reÄ?emo Âťpodjetja potrebujejo tole in toleÂŤ. ÄŒeprav vsi naĹĄi predlogi niso sprejeti, lahko trdimo, da so sprejeti ukrepi bistveno boljĹĄi, kot bi bili, Ä?e bi bili prepuĹĄÄ?eni drĹžavnim uradnikom. Zadnji takĹĄen primer je karantena za vse, ki prihajajo iz ÂťrdeÄ?ihÂŤ obmoÄ?ij, pri Ä?emer smo dosegli, da so izvzete sluĹžbene poti, kar veliko pomeni za podjetja iz tukajĹĄnjega okolja, ki imajo svoje enote ali izvajajo projekte v drĹžavah zahodnega Balkana.ÂŤ

Z najveÄ?jimi teĹžavami se je sreÄ?eval sektor storitvenih dejavnosti, ki daljĹĄi Ä?as ni mogel poslovati in v nekaterih dejavnostih to ĹĄe kar traja.

cev omejili, in sicer bo prisoten le po en predstavnik vsake inovacijske ekipe in po en predstavnik podjetja, tako da bo na dogodku najveÄ? 50 oseb. Po konÄ?ani slovesnosti ne bo pogostitve.ÂŤ Kako pa ste zadovoljni z letoĹĄnjo bero inovacij? ÂťNe morem reÄ?i, da je briljantna, pa tudi najslabĹĄa ni. Pravzaprav smo lahko z njo, glede na situacijo, povsem zadovoljni. Verjamem, da bi imeli brez korona krize veÄ? prijav, ampak tudi letoĹĄnje inovacije so zelo dobre, vsaj veÄ?ina njih, saj imamo kar sedem projektov, ki jih bomo nagradili z zlatim priznanjem. Verjamem, da se bodo najboljĹĄi trije med njimi, ki jih bomo poslali na

3

nacionalno ocenjevanje, potegovali za najviĹĄja mesta.ÂŤ Kako ocenjujete stanje v regijskem gospodarstvu v tem trenutku? ÂťV tem trenutku je slika naĹĄega gospodarstva relativno ugodna. ÄŒe pogledamo predelovalno industrijo, ki predstavlja preteĹžni del regijskega gospodarstva, naroÄ?ila rastejo. Tudi v avtomobilski industriji, kar je vsekakor spodbudno.

Energetika je v minulih mesecih ves Ä?as poslovala stabilno, je pa v tej panogi situacija posebna zaradi tega, ker se v bliĹžnji prihodnosti priÄ?akuje odloÄ?itev, do kdaj bo obratoval Premogovnik Velenje in kako bo v prihodnje s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj. To bo zajeto v strategiji prestrukturiranja premogovne regije, od katere si veliko obetamo, saj bo predstavljala osnovo za Ä?rpanje evropskih sredstev za ustvarjanje alternativnih delovnih mest.ÂŤ Kaj pa ostale dejavnosti? ÂťGradbeniĹĄtvo kot tretji steber tukajĹĄnjega gospodarstva je v minulem obdobju prav tako poslovalo relativno dobro, vlaganja so potekala normalno. NajveÄ?ji minus beleĹžijo – kot sem Ĺže omenil – storitvene dejavnosti. Kar velja poudariti za dober rezultat, je veliko ĹĄtevilo unovÄ?enih turistiÄ?nih bonov v naĹĄi regiji, julija, na primer, smo beleĹžili za 14 odstotkov veÄ? noÄ?itev kot lani.

KakĹĄne aktivnosti ĹĄe naÄ?rtujete do konca leta? ÂťSeptember bo zelo pester. Poleg Ĺže omenjene podelitve priznanj inovatorjem bomo opravili sejo upravnega odbora, na kateri bomo gostili predsednika Gospodarske zbornice Slovenije BoĹĄtjana Gorjupa, ki bo predstavili iniciativo za ponovni zagon gospodarstva Slovenija 5.0. Skupaj s Ä?asnikom Dnevnik bomo v sklopu projekta Gazela organizirali okroglo mizo na temo Vpliva poslovnega okolja na rast podjetij, pripravili pa bomo tudi tradicionalno regijsko sreÄ?anje podjetnikov. Intenzivno smo vkljuÄ?eni tudi v pripravo obmoÄ?nega razvojnega programa za obdobje nove finanÄ?ne perspektive 2021–2027. đ&#x;”˛

Peter Dermol SD-jev kandidat za Ĺžupana Na ponedeljkovi konvenciji je obmoÄ?ni odbor SD za svojega kandidata na nadomestnih Ĺžupanskih volitvah izbral dosedanjega podĹžupana, trenutno v funkciji Ĺžupana Petra Dermola Mira ZakoĹĄek

Velenje, 7. septembra – Kandidat ObmoÄ?ne organizacije Socialnih demokratov Velenje na tokratnih nadomestnih Ĺžupanskih volitvah je dosedanji podĹžupan Peter Dermol, ki je zadnje leto nadomeĹĄÄ?al Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, do nadomestnih volitev pa opravlja funkcijo Ĺžupana. ÂťZ vsem spoĹĄtovanjem do doslej opravljenega dela sprejemam to kandidaturo. Gre za dveletni mandat, ki bo seveda namenjen zlasti uresniÄ?itvi Ĺže zastavljenih projektov. Mislim, da smo na zelo dobri poti, da bomo finanÄ?no perspektivo zakljuÄ?ili tako kot smo si jo zaÄ?rtali. Ĺ˝e letos bomo izvedli veÄ? naloĹžb, kot smo jih naÄ?rtovali,ÂŤ pravi in dodaja, da se bo z ekipo v prihodnje ĹĄe zlasti posvetil Ĺželjam in potrebam krajanov po krajevnih skupnostih in mestnih Ä?etrti ter javnih zavodov. ÂťZa naslednje obdobje Ĺželimo pripraviti resniÄ?no kakovosten obÄ?inski proraÄ?un, takĹĄen, da bo vsak posameznik zaÄ?util skrb za dvig kakovosti Ĺživljenja,

od tistih najmlajĹĄih, do onih, ki so odvisni od naĹĄega socialnega Ä?uta, delovno aktivnih, do najstarejĹĄih ‌,ÂŤ poudarja Dermol, ki se je Ĺže vse od svoje mladosti v stranki Socialnih demokratov ubadal s socialnimi vpraĹĄanji. ÄŒetudi se lahko Velenje v tem trenutku pohvali s svojimi nadstandardnimi programi na vseh podroÄ?jih, bodo njegove aktivnosti, kot poudarja, usmerjene v dostopen vrtec vsem otrokom, v dobre socialne transferje obÄ?ankam in obÄ?anom, ki bodo ĹĄe dvignili

kakovost Ĺživljenja. Upokojencem, ki jih je tudi v tem okolju vse veÄ? Ĺželi zagotoviti sistemsko financiranje druĹĄtev, poskrbeti za izgradnjo novih domov za starejĹĄe in stanovanj za mlade druĹžine, ki so jih v Mestni obÄ?ini Velenje v zadnjih letih sicer veliko gradili, a jih ĹĄe vedno primanjkuje. Na ta naÄ?in Ĺželi mlade tudi zadrĹžati v tukajĹĄnjem okolju. ÂťOb vsem tem pa se moramo zlasti zavedati, da je gospodarstvo tisto, ki je gonilo razvoja in osnovni vir blaginje doloÄ?enega

DeSUS podpira Petra Dermola OO DeSUS Velenje na nadomestnih Ĺžupanskih volitvah ne bo nastopila s svojim kandidatom, podpirajo pa kandidata SD Petra Dermola, ki se zavzema za medgeneracijsko sodelovanje in podpira delovanje vseh prostovoljnih druĹĄtev in organizacij. ÂťPosebej pomembno za DeSUS je delovanje druĹĄtev upokojencev, ki starejĹĄe obÄ?anke in obÄ?ane uspeĹĄno vkljuÄ?uje v razliÄ?ne aktivnosti. Zaradi tega DeSUS podpira njihovo teĹžnjo po sistemskem financiranju, izgradnji oskrbovanih stanovanj in stanovanj za starejĹĄe ter ureditvi druĹĄtvenih prostorov,ÂŤ

okolja. Prav zato bomo nadaljevali vse aktivnosti, ki smo jih s pripravljajoÄ?im programom prestrukturiranja v zadnjih mesecih Ĺže zastavili. PrepriÄ?an sem, da bomo oblikovali res dobre pogoje za razvoj podjetniĹĄtva in gospodarstva. Energija, ki sem jo na tem podroÄ?ju zaÄ?util, je neverjetna, prav tako tudi pripravljenost za delo Ä?isto vseh, ki smo jih povabili k sodelovanju. Ĺ˝e v tem kratkem Ä?asu je bilo predstavljenih cel kup neverjetno perspektivnih produktov, ki podpirajo vse tisto, ki si najbolj Ĺželimo, uspeĹĄen razvoj, ki zagotavlja tudi delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo. Veselim se vsega, kar je pred nami in verjamem v uspeh,ÂŤ đ&#x;”˛ ĹĄe dodaja Peter Dermol. â€

poudarja predsednica Darinka Mravljak, ki dodaja, da je. Peter Dermol, Ĺže v funkciji podĹžupana izkazal neizmeren posluh do reĹĄevanja teh vpraĹĄanj.

Prizadeva si tudi za izgradnjo ĹĄe veÄ? oskrbovanih stanovanj, izgradnjo stanovanj za starejĹĄe in ureditvi druĹĄtvenih prostorov. ÂťZaradi izrednega Ä?uta Petra Dermola do starejĹĄe generacije, njegovega naÄ?ina dela in dobrega medsebojnega sodelovanja pri iskanju najboljĹĄih reĹĄitev in prioritet za prihodnost razvoja Mestne obÄ?ine Velenje OO DeSUS Velenje podpira za Ĺžupana MOV kandidata Petra Dermola,ÂŤ so sprejeli đ&#x;”˛ na upravnem odboru.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Po ĹĄtirih letih letoĹĄnja sezona najboljĹĄa

GOSPODARSKE novice Za pospeĹĄevanje malega gospodarstva 30.000 evrov

Na Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina si obetajo blizu 400 ton jabolk odliÄ?ne kakovosti – Industrijska jabolka bodo predelali sami – Dejavnost, s katero dokazujejo, da znajo pridelati kakovostno hrano Tatjana PodgorĹĄek

mlada ekipa zaposlenih.ÂŤ Lani so pridelali 320 ton jabolk, letos jih Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka do- naÄ?rtujejo blizu 400 ton. lina prideluje jabolka na Turnu Jabolka bodo skladiĹĄÄ?ili sami, pri Velenju na pribliĹžno 18 ro- saj s svojimi zmogljivostmi lahko dnih hektarjih, od tega na blizu skladiĹĄÄ?ijo 200 ton jabolk, nekaj 4 hektarjih pridelujejo jabolka jih bodo prodali direktno iz saekoloĹĄko. Pred slabimi 14 dnevi dovnjaka in s pomoÄ?jo konzorcije stekla sezona obiranja zgodnjih ja zadrug, z jabolki, pridelanimi vrst. V tem trenutku zaposlenim sonaravno, pa oskrbujejo tudi nena zadruĹžni enoti Turn pomaga katere javne zavoda (vrtce, ĹĄole). pri spravilu pridelka 16 obÄ?anov, Industrijska jabolka bodo – pravi na viĹĄku sezone jih priÄ?akujejo sogovornik – predelali sami. Ĺ˝e ĹĄe nekaj. Želeli bi si veÄ? delov- nekaj let jih predelujejo v jabolÄ?ne sile, a bomo tudi s to zmo- ne krhlje, jabolÄ?ni Ä?ips, jabolÄ?gli. Prav je, da povem, da se jim ni sok ali toukec in jih uspeĹĄno bomo pridruĹžili tudi ostali za- prodajajo na trgu kot blagovno posleni na zadrugi. S tem bomo znamko Slodar. Letos so ponudmed drugim dokazali pripadnost bo obogatili ĹĄe z jabolÄ?nim kizadrugi in znali ĹĄe bolje ceniti to, som, ki je prav tako naĹĄel pot do kar pridelujemo. Upamo, da tudi kupcev. Prav tako nadaljujejo z potroĹĄniki. ÄŒe ne bo veÄ?jih vremenskih nevĹĄeÄ?nosti, naj bi vsa jabolka obrali do konca prihodnjega meseca,ÂŤ nam je povedal direktor Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina Ivan Drev.

izdelkom, ki je lani ugledal luÄ? sveta – jabolÄ?nim Ĺžganjem. Zorijo ga 160 metrov pod zemljo v rudniĹĄkih rovih, poimenovali smo ga Izzivalec iz globin.

Stare nasade bodo nadomestili ekoloĹĄki

Pri pridelavi in predelavi jabolk ĹĄe niso rekli zadnje besede, zagotavlja Drev. Ĺ˝e omenjenim produktom nameravajo dodati ĹĄe nekatere nove, obstojeÄ?im pa zagotoviti kakovost, ki jo kupci priÄ?akujejo. Z Ĺžganjem Ĺželijo doseÄ?i tudi visoko mednarodno raven.

Zaradi omejitev povrĹĄin, na katerih pridelujejo jabolka, bodo stare jablane odstranili in jih nadomestili z novimi, starimi vrstami, kot sta topaz, carjeviÄ?

‌ Zaradi predvidene izgradnje hitre ceste bodo morali povrĹĄine ĹĄe skrÄ?iti. Ko bodo te preuredili, bodo nanje namesto jabolk zasadili hruĹĄke. Doslej so Ĺže nekaj nasadov opremili s protitoÄ?no zaĹĄÄ?ito, v prihodnje si sadovnjakov s kakovostnim pridelkom brez sodobne infrastrukture, h kateri poleg omenjenega ukrepa sodi ĹĄe ureditev zalivanja, ne znajo predstavljati.

Na vpraĹĄanje, kaj predstavlja proizvodnja jabolk za zadrugo, je Ivan Drev odgovoril: ÂťFinanÄ?no predstavlja manj kot 2 % prihodkov. Gre bolj za dokaz v okolju, da znamo pridelati kakovostno hrano, ki postaja vse pomembnejĹĄa za naĹĄe zdravje.ÂŤ đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

mkp

Slovenija ima prva satelita Po veÄ? odpovedanih poskusih so iz francoske Gvajane prejĹĄnji Ä?etrtek ponoÄ?i izstrelili raketo Vega, s katero sta v vesolje poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat. Tako smo se tudi mi, ki se radi pohvalimo s Hermanom PotoÄ?nikom Noordungom, slovenskim raketnim inĹženirjem in pionirjem kozmonavtike, vpisali med vesoljske nacije. Velik uspeh za Slovenijo in za ekipo z Univerze v Mariboru, ki je satelita izdelala.

Ponovnega zapiranja si ne moremo privoĹĄÄ?iti

Velika proraÄ?unska luknja

Letos so v sadovnjakih na Turnu pridelali zelo kakovostna jabolka.

Pri Skazi vdahnili novo Ĺživljenje zavrĹženim ribiĹĄkim mreĹžam Ustvarili so kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2 Ocean – Je naslednik inovativnega izdelka, ki se med drugim ponaĹĄa s prestiĹžnim priznanjem Red Dot Milena KrstiÄ? - Planinc

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je objavila javni razpis za dodelitev finanÄ?nih sredstev za pospeĹĄevanje razvoja malega gospodarstva v letu 2020. Okvirna viĹĄina razpisanih sredstev proraÄ?una, ki se dodeljujejo po pravilu Âťde minimisÂŤ, je 30.000 evrov. Glede na to, da so sredstva omejena, bo viĹĄina le-teh, ki jih bo pridobil posamezni upraviÄ?enec za ukrepe spodbujanja odpiranja novih delovnih mest, spodbujanja samozaposlovanja ter vlaganj in promocijske aktivnosti za malo gospodarstvo, odvisna od skupne viĹĄine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali pogoje.

Vloge je treba oddati do 9. oktobra, sredstva, pridobljena na javnem razpisu, pa bodo morala biti porabljena do 30. novembra letos.

Ponovnega zapiranja drĹžave zaradi novega korona virusa si gospodarstvo ne more privoĹĄÄ?iti, ne v Sloveniji ne v Evropi, opozarja Gospodarska zbornica. Da si ne moremo privoĹĄÄ?iti veÄ?je epidemije, pa opozarja tudi NIJZ, saj zdravstvo temu ne bo moglo slediti. Zato je nujno, da vsi skupaj iĹĄÄ?emo reĹĄitve in delujemo preventivno. PrejĹĄnji Ä?etrtek je vlada ob poslabĹĄani zdravstveni situaciji sprejela odlok o obvezni uporabi zaĹĄÄ?itnih mask v zaprtih javnih prostorih (tudi v javnem potniĹĄkem prometu), torej tam, kjer ni mogoÄ?e vzdrĹževati velike medsebojne razdalje. InĹĄpektorji bodo to preverjali in sankcionirali. Globe so visoke med 400 in 4.000 evri.

Lani pridelali 320, letos blizu 400 ton jabolk

Po navedbah sogovornika je letoĹĄnja kakovost jabolk odliÄ?na, v zadnjih ĹĄtirih letnih najboljĹĄa. Po ocenah strokovnjakov znaĹĄa povpreÄ?na ocena pridelka v drĹžavi 2, 3 toÄ?ke, ocena njihovih jabolk dosega 4 +. ÄŒemu pripisujejo razloge za to? ÂťDejstvo je, da je letos toÄ?a prizanesla naĹĄim nasadom, padavin je bilo dovolj, obÄ?asno preveÄ?, najveÄ? pa so k takĹĄni kakovosti pripomogli uvedeni novi agrotehniÄ?ni ukrepi ter okrepljena

10. septembra 2020

nafte, saj so mu vrnjene vse njegove mehanske, kemijske in termiÄ?ne lastnosti.

Velenje – V Skazi, kjer se Ĺže leta posveÄ?ajo Ideja je plod celotne Skazine ekipe, pri njevpraĹĄanju odpadkov, so svojo pozornost sedaj ni uresniÄ?itvi so sodelovali oddelki razvoja, usmerili ĹĄe na oceane. Vanje je letno odvrĹže- kakovosti, raziskav, inovacij, tehnologije, nanih zastraĹĄujoÄ?ih 640.000 ton ribiĹĄkih mreĹž, bave in marketinga. Skaza si prizadeva, da ki predstavljajo smrtno nevarnost za celoten so vsi njihovi izdelki v najveÄ?ji moĹžni meri ekosistem. NajnovejĹĄo generacijo svojega veÄ?- narejeni iz bioloĹĄko osnovanega ali biorazgrakrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika dljivega materiala, s Ä?imer Ĺželijo prispevati Bokashi Organko 2 so namreÄ? izdelali kar svoj deleĹž k varovanju okolja. Âť V preteklosti iz odpadnih ribiĹĄkih smo se bolj ukvarjali z odpadki V redni prodaji bo mreĹž. Inovacija, ki Ĺže v naravi in na kopnem, sedaj sama po sebi spodbupa smo se preselili ĹĄe v oceaod sredine oktobra. ja vraÄ?anje naravi, je Dva evra od vsakega ne,ÂŤ pa je odloÄ?itev, s katero s tem postala ĹĄe bolj ponovno potrjujejo resnost in prodanega izdelka trajnostna. dolgoroÄ?nost svoje vizije, kobodo namenili za Celoten proces izmentiral izvrĹĄni direktor Bart Ä?iĹĄÄ?enje oceanov. delave se zaÄ?ne z roÄ?Stegeman. Slednje dokazuje nim zbiranjem ribiĹĄkih mreĹž v pristaniĹĄÄ?ih, pri ribiÄ?ih in tudi pri ladjedelnicah, v katerih potekajo obnove starejĹĄih ladij. MreĹže odpeljejo v poseben obrat, kjer jih zmeljejo v drobne delce, nato pa sledi implementacija postopkov frakcij. Tam mreĹže oÄ?istijo, jih depolimerizirajo ter z dodatki osveĹžijo material. Nastane predelan granulat, ki ga z brizgalnimi stroji predelajo v nov izdelek. Ĺ tevilo registriranih brezposelnih je avgusta Ta je skoraj v celoti reciklat. IzvrĹĄni direktor na meseÄ?ni ravni poraslo le v dveh obmoÄ?podjetja Robert AgniÄ? je ob tem pojasnil, da nih sluĹžbah Zavoda RS za zaposlovanje, in se lahko certificiran material v celoti kosa z sicer trboveljski in novomeĹĄki, upadlo pa v novimi, ravnokar nastalimi materiali iz surove desetih, najbolj v velenjski. Na letni ravni se

tudi dejstvo, da bodo pri Skazi dva evra od vsakega prodanega Bokashi Organka 2 Ocean đ&#x;”˛ namenili za Ä?iĹĄÄ?enje oceanov. â€

â?ą

Da nam gre v krizi zelo teĹžko, dokazuje tudi drĹžavni proraÄ?un. Ta je v prvih sedmih mesecih letos izkazal primanjkljaj v viĹĄini 2,2 milijarde evrov. Prihodki so znaĹĄali 5,1 milijarde evrov oziroma 12,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, dinamika njihovega upadanja pa se je na sreÄ?o nekoliko upoÄ?asnila. Odhodki so znaĹĄali 7,3 milijarde evrov oziroma 25,2 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani.

Tudi rebalans, proraÄ?una, ki ga je pripravila vlada, ne prinaĹĄa Ä?udeĹžne ozdravitve. Prihodki v rebalansu bodo po naÄ?rtih dosegli 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proraÄ?unom 2020 niĹžji za 14,7 odstotka oziroma 1,6 milijarde evrov. Odhodki pa bodo po naÄ?rtih vlade dosegli 13,4 milijarde evrov in so od sprejetega proraÄ?una viĹĄji za tri milijarde evrov oziroma 29,3 odstotka. NaÄ?rtovani proraÄ?unski primanjkljaj znaĹĄa 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 odstotka BDP. NajveÄ? dodatnih sredstev je namenjenih finanÄ?nemu ministrstvu. V opoziciji so kljub temu kritiÄ?ni, saj se ne strinjajo z razdelitvijo sredstev, prav tako menijo, da predlog ni razvojno naravnan, saj veÄ? sredstev dobiva vojska, ne pa zdravstvo, oĹĄkodovana pa sta predvsem znanost in kultura. Posebej kritiÄ?ni so kulturniki.

V sindikatu Glosa so v zvezi z zmanjĹĄanjem proraÄ?una kulturnega ministrstva zapisali, da gre za „nedomoljubno nesramnost“.

Slovenija v tehniÄ?ni recesiji Slovenija se je zaradi negativnih uÄ?inkov zaprtja gospodarstva in javnega Ĺživljenja po dveh negativnih Ä?etrtletjih znaĹĄla v tehniÄ?ni recesiji. Globina padca je skladna s predvidevanji institucij, ki veÄ?inoma sicer za naprej napovedujejo izboljĹĄanje, Ä?eprav je negotovost zaradi virusa velika. Kriza je torej globoko segla v naĹĄe Ĺživljenje, in Ä?eprav smo jo odnesli bolje kot velik del razvitega sveta, so bili nekateri ĹĄe uspeĹĄnejĹĄi. Njihove izkuĹĄnje je gotovo vredno pregledati.

Gorenje lani prepolovilo izgubo Skazin inovativni kompostnik omogoÄ?a 'zero waste' Ĺživljenjski slog. (foto: Skaza)

Ĺ tevilo brezposelnih najbolj upadlo v velenjski enoti Zavoda za zaposlovanje

Velenje – Skupina Gorenje je lani zabeleĹžila 55,2 milijona evrov Ä?iste izgube, potem ko je predlani izguba znaĹĄala 111,2 milijona evrov oz., ob neupoĹĄtevanju enkratnih dogodkov, 37,3 milijona evrov. Prihodki so lani za ĹĄtiri odstotke presegli predlanske, znaĹĄali so 1,23 milijarde evrov, kaĹže letno poroÄ?ilo, objavljeno na spletni strani Ajpesa.

Na poglobitev Ä?iste izgube je po navedbah druĹžbe v najveÄ?ji meri vplivalo ĹĄe posebej slabo poslovanje v prvem Ä?etrtletju leta 2019, v katerem je bil obseg prodaje zelo nizek, poslediÄ?no je bila zelo nizka tudi zasedenost proizvodnih zmogljivosti.

Vetrne elektrarne na PaĹĄkem Kozjaku

je brezposelnost poveÄ?ala po vsej drĹžavi, najbolj izrazito, za skoraj 45 odstotkov, znova na obmoÄ?ju Kranja. ObmoÄ?na enota Velenje trenutno beleĹži 5404 brezposelne. đ&#x;”˛

mz

Vlada je sprejela sklep o izvedbi drĹžavnega prostorskega naÄ?rtovanja za polje vetrnih elektrarn PaĹĄki Kozjak, kjer je naÄ?rtovana postavitev polja vetrnih elektrarn s ĹĄtirimi vetrnimi agregati in spremljajoÄ?e ureditve ter prikljuÄ?itev v omreĹžje z dvosistemskim 20-kilovoltskim kablovodom v razdelilno transformatorsko postajo Trnovlje. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

10. septembra 2020

Dvajset let invalidskega podjetja HTZ IzĹĄlo je iz invalidskih delavnic, v katerih so se zaposlovali delovni invalidi, katerih invalidnost je bila posledica dela v jami – V zadnjih nekaj letih pri rednem poslovanju nimajo teĹžav, poslujejo pozitivno Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – DruĹžba HTZ Velenje kot invalidsko podjetje deluje v sedanji obliki dvajset let. Njeni zaÄ?etki segajo Ĺže v leto 1988, ko so bile v takratnem Rudniku lignita Velenje oblikovane invalidske delavnice. Zaposlovale so delovne invalide, katerih invalidnost je bila posledica dela v jami. Osnovna dejavnost teh delavnic je bila Ĺže takrat proizvodnja zaĹĄÄ?itnih sredstev, komunalno vzdrĹževanje prostorov oziroma urejanje okolice v okviru premogovnika, vzdrĹževanje kopalnic in pralnice delovnih oblaÄ?il.

Povod za ustanovitev HTZ Velenje, I. P., d. o. o., je bilo prestrukturiranje Premogovnika Velenje s poudarkom na poveÄ?anem obsegu prihodkov zunaj matiÄ?nega podjetja. Leta 2000, ko je druĹžba HTZ dobila status invalidskega podjetja, je bilo v njej zaposlenih 760 delavcev, danes jih je 815, veÄ? kot polovica je invalidov, pravi Nina Mauhler, direktorica druĹžbe.

Pri zaposlovanju upoĹĄtevajo zdravstvene omejitve ÄŒe so invalidske delavnice zaposlovale delovne invalide, katerih invalidnost je bila posledica dela v jami, zdaj ni veÄ? tako.

Manj kot odstotek porabljenih jamstev za posojila

ÂťIzvajamo storitve in proizvajamo proizvode, ki zagotavljajo produktivno zaposlovanje delovnih invalidov. Te prezaposlujemo tako iz matiÄ?nega podjetja kot

â?ą

Leta 2000, ko je druĹžba HTZ dobila status invalidskega podjetja, je bilo v njej zaposlenih 760 delavcev, danes jih je 815.

tudi s trga dela. Pri iskanju primernih kandidatov precej sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje. Iskanje ustreznih kandidatov je namreÄ? zaradi specifik, ki jih morajo izpolnjevati za zasedbo iskanega delovnega mesta, velikokrat oteĹženo. Treba je narediti ustrezen izbor, upoĹĄtevajoÄ? dosedanje izkuĹĄnje na podobnih delovnih mestih, izobrazbo, predvsem pa upoĹĄtevati zdravstvene omejitve, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo.ÂŤ Kako sodelujete z Zavodom za zaposlovanje? ÂťPri njih objavimo vsako prosto

Diskontni trgovec Lidl Ĺže peto leto vabi k sodelovanju male podjetnike, proizvajalce butiÄ?nih slovenskih specialitet, katerih izdelki nato lahko najdejo pot na njegove police v okviru projekta Lojtr‘ca domaÄ?ih. V dosedanjih ĹĄtirih sezonah je bilo kupcem na voljo veÄ? kot 250 izdelkov butiÄ?nih proizvajalcev iz vse Slovenije, na letoĹĄnji razpis pa se je mogoÄ?e prijaviti do 30. septembra. DobrodoĹĄli so vsi butiÄ?ni izdelki, ki spoĹĄtujejo tradicijo in domaÄ?e okolje, so kakovostni in manjĹĄe butiÄ?ne proizvodnje, so sporoÄ?ili iz Lidla. đ&#x;”˛

mz

vsak dan

in poslujemo pozitivno. Ĺ e vedno pa se med Ä?akanjem na zakljuÄ?ke toĹžb nekaterih preteklih projektov sooÄ?amo z likvidnostnimi teĹžavami.ÂŤ

â?ą

Nina Mauhler: ÂťIzvajamo storitve in proizvajamo proizvode, ki zagotavljajo produktivno zaposlovanje delovnih invalidov.ÂŤ

Prvih sedem mescev letoĹĄnjega leta so zakljuÄ?ili z dobiÄ?kom v viĹĄini 300 tisoÄ? evrov. Ustvarili so 14,3 milijona evrov prihodkov.

na zahteve delovnega mesta ter glede na lastnosti in kompetence posameznika. Poleg neposrednih zaposlitev uporabimo tudi vse oblike Aktivne politike zaposlovanja, ki jih zavod ponuja.ÂŤ

Z rednim poslovanjem nimajo teĹžav KakĹĄno je poslovanje? ÂťPrvih sedem mescev letoĹĄnjega leta smo zakljuÄ?ili z dobiÄ?kom v viĹĄini 300 tisoÄ? evrov in ustvarili 14,3 milijona evrov prihodkov od prodaje. To je za kar 3,6 odstotka veÄ?, kot smo naÄ?rtovali za to obdobje. V zadnjih nekaj letih pri rednem poslovanju nimamo teĹžav

KolikĹĄen deleĹž prihodkov ustvarite na Premogovniku, koliko na zunanjih trgih? ÂťV zadnjih treh letih smo v popreÄ?ju 86 odstotkov prometa ustvarili na Premogovniku, 5 odstotkov s preostalimi druĹžbami v skupini HSE, 9 odstotkov pa z drugimi kupci zunaj skupine HSE.ÂŤ Programi? ÂťOsnovni je vzdrĹževanje in remont strojne in elektro opreme, pri Ä?emer smo specializirani za remont rudarske opreme po direktivah ATEX (delovanje v eksplozijsko nevarnih atmosferah).

Drugi najveÄ?ji program je obnova in urejanje transportnih naprav ter izvajanje logistiÄ?nih procesov za potrebe matiÄ?nega podjetja.

Jubilejni 60. Skok Ä?ez koĹžo odpovedan

zvode, vse storitve, povezane z arhiviranjem dokumentacije, tako urejanja fiziÄ?nih arhivov kot digitalizacijo in svetovanje pri uvajanju elektronske hrambe. Posebej

uspeĹĄni smo s proizvodnim programom AquaVallis. Na trgu nastopamo tudi s programom varovanja, v sklopu katerega ponujamo storitev varovanja objektov, ki jih je Vlada RS prepoznala kot kritiÄ?no infrastrukturo. V ta sklop sodijo vse elektrarne v okviru druĹžbe DEM, objekti TEĹ in objekti Premogovnika Velenje.

Poleg teh programov pa nudimo tudi storitve komunalnega vzdrĹževanja, pranja perila, praĹĄnega lakiranja in druge, v katerih lahko produktivno zaposlujemo delovne invalide.ÂŤ Na katerih podroÄ?jih pa ustvarite najveÄ? prihodkov? ÂťV vzdrĹževanju in remontu elektro-strojne rudarske opreme in izvajanju elektro-strojnih instalacij.ÂŤ đ&#x;”˛

Poudarek na programih, ki bodo prinaĹĄali prihodke zunaj matiÄ?nega podjetja

PospeĹĄeno izvajajo aktivnosti za pridobivanje poslov, povezanih z naÄ?rtovanjem in izvedbo sonÄ?nih elektrarn in z izvajanjem elektro-strojnih instalacij. Poleg ĹĄiritve poslovanja programa AquaVallis Ĺželijo v prihodnje trgu ponuditi veÄ?ji obseg storitev, povezanih z arhiviranjem dokumentacije, s poudarkom na elektronski hrambi oziroma spremljevalnih storitev e-hrambe.

BSH med finalisti Finalisti za prestiĹžno lovoriko Tovarna leta 2020 so proizvajalec malih gospodinjskih aparatov BSH HiĹĄni aparati Nazarje, proizvajalec Ĺžarometov in svetlobne opreme za avtomobile Hella Saturnus Slovenija ter proizvajalec arhitekturnih svetil Intra lighting. V oĹžji izbor za nagrado tovarna leta 2020 so se podobno kot pred dvema letoma uvrstila podjetja, ki so se odloÄ?ila sodelovati v zahtevni tekmi najboljĹĄih industrijskih podjetij pri nas. Letos jih je bilo Ĺžal le pet.

Korona kriza je moÄ?no oklestila priÄ?akovanja in moĹžnosti podjetij.

Gostiteljica letoĹĄnjega sklepnega dogodka, ki bo potekal 15. oktobra v prostorih Austria Trend Hotela Ljubljana, bo druĹžba Ljubljanske mlekarne, prejemnica naziva tovarna leta 2019. đ&#x;”˛

Od dveh milijard evrov, kolikor je drĹžava v okviru protikoronskih ukrepov ponudila jamstev za posojila podjetjem, je doslej porabljen manj kot odstotek, so sporoÄ?ili iz SID banke. Jamstvena shema je namenjena zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije.

Vse posle v zvezi z njo vodi banka SID v imenu in za raÄ?un drĹžave.

OÄ?itno pa za podjetja ta ponudba doslej ni bila dovolj mikavna.

Lidlova Lojtr‘ca domaÄ?ih

delovno mesto. Zavod izvede potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve in k nam napoti kandidate, katerih bodoÄ?a zaposlitev je smiselna glede

Na trgu smo prepoznavni po strojnih in elektroinĹĄtalacijah in kot eno prvih podjetij v Sloveniji, ki je zaÄ?elo projektirati in proizvajati sonÄ?ne elektrarne. Lahko se pohvalimo z naÄ?rtovanjem in izvedbo referenÄ?nih sonÄ?nih elektrarn, veÄ?jih od 1 MW. Trgu ponujamo delovna zaĹĄÄ?itna oblaÄ?ila naĹĄe proizvodnje, razliÄ?ne grafiÄ?ne storitve in proi-

Razpis za lokalnega turistiÄ?nega vodnika LetoĹĄnjega skoka Ä?ez koĹžo Ĺžal ne bo.

(Nadaljevanje s 1. strani) Velenje – Letos bi na Premogovniku obeleĹžili Ĺže 60. Skok Ä?ez koĹžo, a so morali zaradi korona virusa dogodek odpovedati Ĺže julija. Upali so in si Ĺželeli, da jim bodo razmere dopuĹĄÄ?ale prireditev izvesti v jesenskem Ä?asu, toda trenutna epidemioloĹĄka slika v Sloveniji jim tega ne omogoÄ?a.

11. aprila je Premogovnik Velenje praznoval 145 let delovanja, letoĹĄnje leto pa bi, kot reÄ?eno, zaznamoval tudi 60. Skok Ä?ez koĹžo, ki so ga Ĺželeli ĹĄe posebej slovesno zaznamovati, vendar jim je raÄ?une v veliki meri prekriĹžala epidemija.

Kljub vsemu je bil petek 3. julija prazniÄ?ni dan. Ob 6. uri zjutraj je z Velenjskega gradu zadonela kanonada, v prazniÄ?no jutro pa so prebivalce Velenja pospremile budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje na razliÄ?nih lokacijah. V Velenju in Ĺ oĹĄtanju so postavili tudi t. i. cimpre, lesene

podboje, ki simbolizirajo rov. Postavljeni so na Titovem trgu in v SonÄ?nem parku, v Ĺ oĹĄtanju pa v Tresimirjevem parku, ob njih pa se je moĹžno fotografirati.

Dan rudarjev je za tukajĹĄnje prebivalce, ki smo z rudarstvom tako ali drugaÄ?e povezani, eden najveÄ?jih praznikov v letu. Rudarjenje je imelo globok vpliv na znaÄ?aj doline in navade. PoĹžrtvovalnost in nesebiÄ?no tovariĹĄtvo ter neomajna vera v rudarsko slogo pa so skozi v stoletjih med rudarji izoblikovali posebno vez.

Ustvarila se je skupnost s svojimi simboli, pravom, noĹĄo, humorjem, naÄ?inom izraĹžanja ter navadami in ĹĄegami, h katerim sodi tudi posebna ĹĄega sprejemanja novincev v rudarski stan, znan kot Âťskok Ä?ez koĹžoÂŤ. Slavnostni sprejem v rudarski stan doĹživijo novinci na slovenski rudarski praznik 3. julija, ki ga rudarji praznujejo v spomin na petdnevno gladovno stavko zasavskih rudarjev

leta 1934. V Velenju so prvi takĹĄni sprejem pripravili leta 1961, ko je ĹĄolanje konÄ?ala prva generacija dijakov v Industrijski rudarski ĹĄoli. Prireditev vodi vodja ceremoniala, novince pa na njihovi poti spremljajo stareĹĄine in botri, ki za zgled novincem tudi prvi opravijo skok, kasneje pa so jim v oporo pri uvajanju v poklic in v drugih Ĺživljenjskih stiskah.

Novinci stopijo na sod, pred katerim dva starejĹĄa Ä?lana drĹžita koĹžo, povedo svoje generalije in geslo, izpijejo vrÄ?ek piva ter skoÄ?ijo Ä?ez koĹžo k svojemu botru.

Ko vsi opravijo skok, sledi ĹĄe skupna zdravica z vodjo ceremoniala, ki se zakljuÄ?i z znamenitim: ÂťNaj Ĺživi nam veÄ?no, naĹĄ rudarski ÂťSreÄ?no!ÂŤ Na Premogovniku pa zagotavljajo, da letoĹĄnja generacija ne bo ostala brez skoka Ä?ez koĹžo.

Izvedli ga bodo prihodnje leto. đ&#x;”˛

mz

Velenje, 4. september 2020 – Na spletni strani Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline www.visitsaleska.si (zavihek Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline) je objavljen Javni razpis (Javne objave) za pridobitev licence za lokalnega turistiÄ?nega vodnika Ĺ aleĹĄke doline.

Program izobraĹževanja obsega veÄ? sreÄ?anj v obliki predavanj, izobraĹževalnih delavnic in zakljuÄ?no sreÄ?anje s praktiÄ?nim preizkusom znanja na terenu. Po uspeĹĄno opravljenem izpitu udeleĹženci pridobijo licenco lokalnih turistiÄ?nih vodnikov in se vpiĹĄejo v register lokalnih turistiÄ?nih vodnikov Ĺ aleĹĄke doline.

Od kandidatov priÄ?akujemo dokonÄ?ano vsaj srednjeĹĄolsko izobraĹževanje. Med prispelimi prijavami bomo izbrali 15 najprimernejĹĄih kandidatov. Prednost bodo imeli kandidati z aktivnim znanjem vsaj enega od jezikov: nemĹĄkega, italijanskega, nizozemskega, francoskega in ĹĄpanskega jezika. Dodatna znanja in kompetence so zaĹželene.

Cena izobraĹževanja je 130 â‚Ź. Izbrani kandidati bodo plaÄ?ali kotizacijo v viĹĄini 30 â‚Ź, preostalih 100 â‚Ź jim bo poravnal Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline. Kandidati, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti (prisotnost na predavanjih, izdelava seminarske naloge, terensko delo,‌) bodo plaÄ?ali celotno kotizacijo v viĹĄini 130 Na izobraĹževanje se lahko prijavite tako, da izpolnjeno prijavnico, ki jo dobite na spletni strani, in Ĺživljenjepis poĹĄljete do vkljuÄ?no 21. septembra 2020 na naslov: Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, Stari trg 3, 3320 Velenje, s pripisom na kuverti v levem spodnjem delu ÂťPrijava za izobraĹževanje za lokalne turistiÄ?ne vodnike Ĺ aleĹĄke doline 2020ÂŤ ali na elektronski naslov turizem@velenje.si.

VeÄ? informacij lahko dobite na telefonski ĹĄtevilki 03 8961 864 ali na elektronskem naslovu: turizem@velenje.si.

jĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 2. septembra Odbor DrĹžavnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je v Ĺželji po omejitvi delovanja paravojaĹĄkih enot (vard) v drugi obravnavi potrdil dopolnitve zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o nadzoru drĹžavne meje.

Predsednica DeSUS Aleksandra Pivec je sporoÄ?ila, da kljub staliĹĄÄ?u statutarne komisije stranke, da jo svet stranke vendarle lahko razreĹĄi, ne namerava odstopiti.

Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je Sloveniji poslal pismo, v katerem je naĹĄim predstavnikom zastavil vpraĹĄanje, ali bi se Slovenija pridruĹžila Poljski pri odstopu od carigrajske konvencije. Slovensko pravosodno ministrstvo je sporoÄ?ilo, da razlogov za odstop ne vidi.

NemĹĄka vlada je sporoÄ?ila, da je bil ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni zastrupljen z ĹživÄ?nim strupom noviÄ?okom, ki je bil razvit v nekdanji Sovjetski zvezi.

Andreju Ĺ iĹĄku so prepreÄ?ili, da bi v vojaĹĄki uniformi sodeloval na seji odbora.

V Sofiji je veÄ? tisoÄ? protestnikov, ki so zahtevali odstop bolgarske vlade, blokiralo parlamentarno zgradbo. Protestniki, opremljeni z bolgarskimi zastavami, so parlament zasuli z jajci, jabolki, paradiĹžniki in kopijami 500-evrskih bankovcev.

SlovaĹĄko sodiĹĄÄ?e je v enem najbolj odmevnih sodnih procesov razsodilo, da milijonar Marian KoÄ?ner ni kriv umora preiskovalnega novinarja JĂĄna Kuciaka in njegove zaroÄ?enke.

ÄŒetrtek, 3. septembra Ob zaÄ?etku posveta slovenske diplomacije je zunanji minister napovedal bolj ambiciozno slovensko zunanjo politiko s Ä?lanstvom v EU in Natu kot temeljnim okvirom. Predsednik Pahor je ob tem poudaril pomen krepitve enotnosti Evropske unije.

Ob dnevih slovenske diplomacije je predsednik Pahor poudaril pomen krepitve enotnosti EU.

Vlada je sprejela predlog novele zakona o varstvu okolja, po kateri bodo druĹžbe za ravnanje z odpadno embalaĹžo dolĹžne prevzemati vso embalaĹžo, ki jo bodo sprejele komunale.

Odbor za obrambo je z 10 glasovi za in petimi proti potrdil predlog zakona o investicijah v Slovensko vojsko od 2021 do 2027.

Predsednica DeSUS Aleksandra Pivec se je seĹĄla s premierjem Janezom JanĹĄo in po sreÄ?anju dejala, da bo sejo izvrĹĄnega odbora sklicala, ko dobi zapisnik statutarne komisije, ki je sklenila, da jo svet stranke lahko razreĹĄi.

Vlada se je seznanila z razlogi za razreĹĄitev direktorja Zavoda

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

za gozdove Slovenije Damjana OraĹžma. Ĺ e bolj je odmeval na vladi sprejeti odlok o obvezni uporabi mask v zaprtih javnih prostorih, vkljuÄ?no z javnim potniĹĄkim prometom.

V skladu z doloÄ?bami zakona o nalezljivih boleznih je mogoÄ?e krĹĄiteljem izreÄ?i tudi globo.

NemĹĄka policija je sporoÄ?ila, da so v stanovanju v Solingenu v zahodnem delu NemÄ?ije odkrili trupla petih otrok, ki jih je umorila njihova mati.

Petek, 4. septembra Izvedeli smo, da je bilo dan prej opravljeno rekordno ĹĄtevilo testiranj (1733), potrjenih je bilo 47 primerov novih okuĹžb. Hospitaliziranih je bilo 24 bolnikov, trije so potrebovali intenzivno nego. Posebej zaskrbljeni so bili v ĹĄolstvu, v katerem so bili zaradi potrjenih okuĹžb v veÄ? vrtcih in ĹĄolah Ĺže v prvem tednu novega ĹĄolskega leta prisiljeni zapreti nekaj oddelkov.

Na obisku v Sloveniji je bil predsednik Evropske ljudske stranke Donald Tusk, ki je dejal, da ni niÄ? narobe, Ä?e Ä?lanice EU in stranke v EPP sledijo razliÄ?nim interesom, a da glede temeljnih evropskih vrednot ni prostora za pogajanja.

Komisija za prepreÄ?evanje korupcije je po opravljenem predhodnem preizkusu o gostovanjih ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec na Krasu in v Izoli uvedla tudi preiskavo zoper izolskega Ĺžupana Danila MarkoÄ?iÄ?a.

Pri spomeniku bazoviĹĄkim junakom, prvim Ĺžrtvam faĹĄizma v Evropi, je v PreĹĄernovem gaju v Kranju potekala slovesnost ob 90. obletnici njihove usmrtitve. Slovesnosti se je udeleĹžil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je k spomeniku poloĹžil venec.

Popoldne se je skupina ljudi zbrala pred sedeĹžem finanÄ?ne uprave, kjer so opozorili na sporno menjavo direktorja. Pozneje pa so se v srediĹĄÄ?u mesta – Ĺže 20. petek zapored – zbrali protivladni protestniki, ki so se tokrat posvetili opogumljanju ĹžviĹžgaÄ?ev.

Evropska komisija se je zavzela za uvedbo enotnega 'barvnega semaforja' za prehajanje meja.

Da bi se izognili prizorom kaosa na mejah znotraj EU, ko so njene drĹžave Ä?lanice z namenom omejitve ĹĄirjenja korona virusa vsaka po svoje zapirale meje, je Evropska komisija objavila predlog priporoÄ?il, ki bi veljal za vse.

Srbski predsednik Aleksandar VuÄ?ić in kosovski premier Avdullah Hoti sta v Beli hiĹĄi v navzoÄ?nosti ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa podpisala sporazum o gospodarskih odnosih.

Sobota, 5. septembra Uradno je bil ustanovljen urad za demografijo, ki pa bo zaÄ?el delovati ĹĄele po imenovanju ministra (iz vrst stranke DeSUS), ki bo izpeljal formalne postopke.

K spomeniku Ĺžrtvam italijanskega faĹĄistiÄ?nega nasilja na otoku Rabu sta predsednika Slovenije in HrvaĹĄke Borut Pahor in Zoran Milanović poloĹžila venec. Predsednika obeh drĹžav sta se tako prviÄ?

10. septembra 2020

skupaj poklonila spominu na Ĺžrtve taboriĹĄÄ?a Kampor.

V Belorusiji so med nadaljevanjem protestov proti dolgoletnemu voditelju Aleksandru LukaĹĄenku potekale nove aretacije.

Na HrvaĹĄkem so poroÄ?ali, da so v zadnjih 24 urah potrdili 311 novih primerov okuĹžb z novim korona virusom.

Ruski znanstveniki so objavili prvo poroÄ?ilo o njihovem cepivu proti novemu korona virusu.

Kot so zapisali, zgodnji testi kaĹžejo znake imunskega odziva na cepivo.

zakona o politiÄ?nih strankah in statuta stranke nima pristojnosti razreĹĄevati predsednice, kljub izglasovani nezaupnici in da se je predsednica pripravljena podati tudi v sodno bitko.

Informacijska pooblaĹĄÄ?enka je na policiji uvedla inĹĄpekcijski postopek nad Âťnejasnim ĹĄirjenjem policijskih pooblastilÂŤ, povezanim z izvajanjem protikoronskih ukrepov, v okviru Ä?esar so pod drobnogled vzeli tudi postopke na meji.

Mediji so poroÄ?ali, da so na protestih proti beloruskemu predsedniku Aleksandru LukaĹĄenku konec tedna pred tem aretirali veÄ? kot 600 ljudi, dobra polovica je bila ĹĄe vedno v priporu.

V ĹĄtevilnih mestih ZDA so potekali protesti.

AmeriĹĄki mediji so poroÄ?ali, da naj bi predsednik ZDA Donald Trump leta 2018 ameriĹĄke vojake, Ĺžrtve prve svetovne vojne, pokopane v Franciji, oznaÄ?il za ÂťzgubeÂŤ in ÂťnaivneĹžeÂŤ. Trump je poroÄ?anje odloÄ?no zanikal.

Medtem so po vseh ZDA potekali protesti proti sistemskemu rasizmu in policijskemu nasilju.

Na ulicah je bilo tudi vse veÄ? podpornikov Donalda Trumpa.

Nedelja, 6. septembra V zgodovino se je zapisal pomemben dan za slovensko kolesarstvo. Na dirki po Franciji je Tadej PogaÄ?ar v Pirenejih dobil 9. etapo Toura, drugi pa je bil PrimoĹž RogliÄ?, ki je ob tem prevzel skupno vodstvo in postal prvi Slovenec v najprestiĹžnejĹĄi kolesarski majici.

PrimoĹž RogljiÄ? je postal prvi Slovenec, ki je oblekel rumeno majico na Dirki po Franciji.

Premier in nekdanji obrambni minister Janez JanĹĄa je na slovesnosti ob 30. obletnici sestanka akterjev za vzpostavitev MSNZ poudaril pomen sodelovanja in zaupanja med ljudmi razliÄ?nih politiÄ?nih prepriÄ?anj.

Pri spomeniku na gmajni pri Bazovici blizu Trsta je potekala osrednja slovesnost v spomin na ĹĄtiri bazoviĹĄke junake, ki so jih pred 90 leti ustrelili italijanski faĹĄisti.

Na protestih v Podgorici se je zbralo okoli 50 tisoÄ? ljudi, ki so izrazili nasprotovanje novi koaliciji pod vodstvom prosrbske liste Za prihodnost ÄŒrne gore.

UdeleĹženci so nosili Ä?rnogorske zastave in prepevali stare Ä?rnogorske pesmi.

V Indiji se je z novim koronavirusom v enem dnevu okuĹžilo veÄ? kot 90 tisoÄ? ljudi, kar je najveÄ?ja dnevna rast okuĹžb v kateri koli drĹžavi.

Ponedeljek, 7. septembra Vodstvo stranke DeSUS je opozorilo, da svet stranke na podlagi

Mediji so poroÄ?ali, da so na protestih v Belorusiji prek vikenda aretirali okoli 600 ljudi.

Srbski predsednik Aleksandar VuÄ?ić in kosovski premier Avdullah Hoti sta v Bruslju nadaljevala pogovore o normalizaciji odnosov med Beogradom in PriĹĄtino.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je napadel vrh vojske, ob tem pa zanikal, da je pred leti Ĺžalil vojne veterane. Napovedal je, da bo v drĹžavi kmalu, mogoÄ?e Ĺže oktobra, na voljo cepivo proti koronavirusu, Ä?esar pa znanstveniki niso potrdili.

Torek, 8. septembra Slovenijo je obiskal avstrijski kancler Sebastian Kurz. Premier JanĹĄa je ob tem dejal, da je bila Avstrija na zaÄ?etku epidemije Âťzgled za nas, bila je med najbolje pripravljenimi drĹžavamiÂŤ. Kurz je poudaril pomen skupnih staliĹĄÄ? glede

Ob koncu sreÄ?anja sta se Janez JanĹĄa in Sebastian Kurz podala na skupno plezanje v Triglavsko severno steno.

prihodnosti EU, nato pa sta se gospoda skupaj odpravila na Triglav.

Med 42 novo potrjenimi okuĹžbami s koronavirusom pri nas je bila ena tudi v poslanski skupini stranke LMĹ . Izvedeli smo, da je bila petim poslancem LMĹ zaradi stika z okuĹženo osebo odrejena karantena.

Tudi na kolesarski dirki po Franciji so trepetali pred rezultati testiranja za koronavirus. Izkazalo se je, da je pozitiven direktor dirke Christian Prudhomme in ĹĄe ĹĄtirje Ä?lani podpornega osebja ter ÂťtehniÄ?ni sodelavecÂŤ.

Po odstopu evropskega komisarja za trgovino Phila Hogana je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naznanila kadrovske spremembe. Za novo komisarko iz Irske je predlagala evropsko poslanko Mairead McGuinness, medtem ko bo resor za trgovino prevzel Latvijec Valdis Dombrovskis.

Japonska ministrica Seiko HaĹĄimoto je napovedala, da bodo morale biti poletne olimpijske igre Tokio 2020 prihodnje leto Âťza vsako cenoÂŤ.

Razvajeni ali privilegirani?

Zadnje Ä?ase se spraĹĄujem, ali so moje ambicije po raziskovanju tujine s selitvijo v veÄ?ja mesta zbledele, ker smo prisiljeni biti doma in ne potujem na mednarodne konference ter imam poslediÄ?no manj stika s tujino. Udobnost doma mi daje misliti, kako prijetno je v resnici tu, v Sloveniji.

VsakiÄ?, ko se sprehajam po Velenju, me osupne urejenost mesta, iz katerega Ĺžari ambicija po ustvarjanju prijetne lokalne skupnosti. Tudi ko se vsakodnevno sprehajam po centru Ljubljane in parku Tivoli, se mi zdi nadvse prikupno, Ä?isto in varno mesto. Ko nas je v Ä?asu mojega dela v start-upu obiskal ameriĹĄki investitor, se ni mogel naÄ?uditi obÄ?utku varnosti, ki ga je doĹživel v Ljubljani. To sem bolje razumela ob obisku San Francisca – v ZDA je za brezdomce slabo poskrbljeno, zaradi ugodnega podnebja jih je ogromno v Kaliforniji, kjer se zadrĹžujejo na ulicah, bolj koncentrirano v doTjaĹĄa Zajc loÄ?enih delih mest. Ponekod na ploÄ?nikih ali ob cestah nastajajo ĹĄotorska naselja. Nemalo ljudi na cesti pristane zaradi zdravstvenih teĹžav in nezmoĹžnosti plaÄ?evanja stroĹĄkov zdravljenja.

Avgusta sem pripravljala serijo pogovorov o zdravstvu in tehnologijah v JuĹžni Ameriki. V Venezuli so zaradi politiÄ?ne in gospodarske krize propadle zdravstvene zavarovalnice. Tisti, ki si to lahko privoĹĄÄ?ijo, se odloÄ?ijo za mednarodno zavarovanje, kar pa je drago, saj je povpreÄ?na plaÄ?a padla na 1,5 ameriĹĄkega dolarja (da, na mesec), mi je povedal ustanovitelj enega od tamkajĹĄnjih tehnoloĹĄkih podjetij. Decembra lani je v Kolumbijo migriralo 1,8 milijona ljudi. Prvi so seveda odĹĄli visoko izobraĹženi – inĹženirji in zdravniki. V Kolumbiji zdravstveni sistem slovi po kakovosti in kritju, a imajo ljudje teĹžave z dostopom do storitev, sploh prvih pregledov. V Braziliji je sistem javen, a se vanj vlaga tako malo, da 20 odstotkov populacije raje plaÄ?uje zasebno zdravstvo. ÄŒe pomislim na zdravstvo, je pri nas v primerjavi z ZDA v nekaterih pomembnih vidikih izjemno. Pri nas se zelo zelo redko zgodi, da se kdo ukvarja z vpraĹĄanjem, kako bo plaÄ?al zdravljenje. V ZDA pa med tistimi, ki razglasijo osebni bankrot, dve tretjini ljudi za glavni razlog navede zdravstvene teĹžave ali stroĹĄke.

V leta 2010 objavljeni anketi v The Journal of Oncology je 20 odstotkov bolnikovo z rakom za zdravljenje in z njim povezane stroĹĄke porabilo veÄ? kot deset tisoÄ? dolarjev iz svojega Ĺžepa. Eden od desetih bolnikov je navedel, da se zaradi stroĹĄkov ni odloÄ?il za priporoÄ?eno zdravljenje. Pri tistih, ki zasluĹžijo manj kot 40 tisoÄ? dolarjev letno, se je priporoÄ?enemu zdravljenju odpovedal vsak Ä?etrti. ÄŒeprav se je z reformo predsednika Obame dostop do zavarovanja poveÄ?al, je ogromno ljudi pod-zavarovanih, kar pomeni, da imajo zavarovanje z visokimi odbitnimi franĹĄizami, kar moÄ?no ogrozi njihovo finanÄ?no stabilnost, Ä?e zbolijo.

Delam v zdravstvu in v mednarodni skupnosti digitalnega zdravstva, kar naprej posluĹĄam, kako Ĺživimo v izjemno razburljivih in optimistiÄ?nih Ä?asih. Investicije v s pametnimi telefoni povezane aplikacije, senzorje, medicinske naprave in drugo, kar sodi pod digitalno zdravje, naraĹĄÄ?ajo Ĺže veÄ? let, zaradi korona virusa so nekatera podjetja s podroÄ?ja telemedicine dobila pospeĹĄen zagon. Zaradi vseh mogoÄ?ih senzorjev in merilcev ter z umetno inteligenco podprtega znanstvenega in farmacevtskega napredka danes Ĺže govorimo o prihodu personalizirane medicine. V tej posameznik ne dobi zdravil, ki so zelo sploĹĄno namenjena doloÄ?eni skupini bolnikov, ampak dobi glede na njegovo genetsko zasnovo in Ĺživljenjski slog prilagojeno terapijo. To je najbolj vidno v onkologiji. Julija je v Sloveniji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaÄ?el kriti stroĹĄke veÄ? genetskih testov, s katerimi je mogoÄ?e bolj natanÄ?no opredeliti zdravljenje nekaterih rakov. Za nekatere bolnike to pomeni, da se izognejo kemoterapijam, Ä?e se izkaĹže, da zanje niso potrebne zaradi moĹžnosti bolj preciznega, posamezniku prilagojenega zdravljenja. đ&#x;”˛

Berimo skupaj Velenje – Muzej Velenje se letos pridruĹžuje vseslovenski akciji Beremo skupaj, ki se odvija od 8. septembra do 11. oktobra. V Ä?asu akcije so vse publikacije, ki so na prodaj v muzejski trgovini na voljo z 20 % popustom, v Muzeju Velenje pa se bo zvrstilo tudi veÄ? bralnih dogodkov. Med drugim bodo v Ä?asu 31. Pikinega festivala, 26. in 27. septembra, ko bodo na Velenjskem gradu pripravili Pikin vikend, organizirali branje pravljic. Grajska gospa bo pravljice brala trikrat dnevno (ob 10.30, 14.30 in 16.30). Na Facebook profilu pa bo Muzej Velenje v Ä?asu akcije Beremo skupaj v obliki Facebook zapiskov vsak petek objavil eno poglavje zapisa o naselju enodruĹžinskih hiĹĄ v Velenju, ki ga je v lanskem letu pripravil eden od prebivalcev ÂťenojÄ?kovÂŤ ob SonÄ?nem parku, JoĹže Meh. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Denarja za prizidek ĹĄe ni Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje bo vsaj ĹĄe eno ĹĄolsko leto v prostorski stiski, medtem ko ĹĄtevilo otrok z odloÄ?bo o posebnih potrebah naraĹĄÄ?a Tina Felicijan

Pouk na daljavo je bil za vse pedagoĹĄke delavce, otroke in starĹĄe velik izziv, posebno pa na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, saj v prilagojenih programih pouk teÄ?e precej drugaÄ?e, uÄ?enci pa potrebujejo veÄ? pozornosti in drugaÄ?en, individualen pristop. Kako so se znaĹĄli v novih okoliĹĄÄ?inah in kako se pripravljajo na morebiten pouk na daljavo, smo vpraĹĄali ravnatelja Aleksandra ValiĹĄerja. Govorili pa smo tudi o naraĹĄÄ?anju ĹĄtevila uÄ?encev ter s tem naraĹĄÄ?ajoÄ?ih potrebah po dodatnih prostorih, ki jih morajo zadovoljevati z veliko iznajdljivosti in prilagodljivosti, kakor tudi o potrebah po kadrih.

Na pouk na daljavo se bodo pripravljali Ĺže v ĹĄoli

Ko so se ĹĄole zaprle, so uÄ?encem za dva tedna pripravili kuverte z gradivom za domaÄ?e delo, nato pa so razredniki zaÄ?eli vzpostavljati stike s starĹĄi in se dogovarjati, kako bodo glede na pogoje, ki jih imajo doma, dalje komunicirali na daljavo. ÂťZ vsemi nam ni uspelo navezati stikov. Nekaterim so bili naĹĄi klici odveÄ?. Posamezniki so situacijo vzeli preveÄ? zlahka,ÂŤ je povedal ravnatelj CVIU Aleksander ValiĹĄer. Je pa uÄ?iteljem v Ä?asu epidemije uspelo pritegniti veÄ?ino otrok k pouku na daljavo s pomoÄ?jo spletnih aplikacij. Tistim, ki niso zmoĹžni takĹĄnega sodelovanja, pa so po navodilih uÄ?iteljev

pomagali starĹĄi. ÂťVemo, da je bilo s poukom na daljavo veliko dela preloĹženega na starĹĄe. Mnogi so v tej situaciji spoznali, kako velike teĹžave njihovi otroci dejansko imajo,ÂŤ dodaja.

Se je pokazalo, da so otroci s posebnimi potrebami, ki imajo pogosto tudi teĹžje druĹžinske okoliĹĄÄ?ine, v aktualnih razmerah ĹĄe bolj ranljivi od vrstnikov in bolj prikrajĹĄani za izobraĹževanje in

otrok v dopoldanskem Ä?asu,ÂŤ je nakazal sogovornik s primerom, da so se nekateri otroci in starĹĄi sooÄ?ili z velikimi stiskami.

Zidali bodo, ko zberejo denar

CVIU je Ĺže pred petimi leti pridobil gradbeno dovoljenje za prizidek, v katerem bi uredili ĹĄest novih uÄ?ilnic, obstojeÄ?e prostore pa bi nekoliko predelali. Ĺ˝e veÄ?

â?ą

Na CVIU bodo uÄ?ence Ĺže pri pouku v ĹĄoli pripravljali na uÄ?enje na daljavo. Del vsebin bodo v razredih obravnavali digitalno, da bo prehod, Ä?e bo potreben, Ä?im laĹžji.

vzgojo? ÂťOdvisno, za kakĹĄno vrsto primanjkljaja virov oziroma motnje gre. Tudi mi nismo enako fleksibilni. Treba je vedeti, da ĹĄola naĹĄim uÄ?encem pomeni neko varno okolje. Predvsem uÄ?enci z avtistiÄ?no motnjo so navajeni doloÄ?enih ustaljenih urnikov. Na vsako spremembo jih moramo pripraviti, da jih laĹžje sprejmejo. Ko smo izvedeli, da moramo ostati doma, so se vzpostavljene rutine poruĹĄile. Doma so morali urnik zgraditi starĹĄi.

Nekateri so morali v sluĹžbo in so teĹžko poskrbeli za aktivnosti

dvorana. Z novimi prostori bi to bilo nekoliko laĹžje. Hkrati pa Ĺže ugotavljamo, da bo predvidena arhitekturna zasnova prizidka glede na vsakoletno naraĹĄÄ?anje ĹĄtevila uÄ?encev premajhna. Bojim se, da bodo potrebne spremembe,ÂŤ pojasni in pove, kako se prilagajajo. ÂťV preteklosti nam je pomagala OĹ Ĺ alek, vendar tako kot naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo uÄ?encev pri nas, nara-

uporabljamo v Gaudeamusu.ÂŤ Vse to pa zahteva skrbno naÄ?rtovanje logistike.

Pred korona krizo je ministrstvo za izobraĹževanje objavilo razpis za investicije, na katerega se je Mestna obÄ?ina Velenje nameravala prijaviti, vendar zaradi razmer razpis ni veÄ? aktualen, obÄ?ina pa tako velikega projekta ne zmore financirati sama. Zato morajo poÄ?akati na drĹžavno pomoÄ?. ÂťUpamo pa, da se bomo gradnje lahko lotili Ĺže v tem ĹĄolskem letu,ÂŤ pravi ravnatelj.

Tudi s kadri ni enostavno Ravnatelj CVIU je moral letos objaviti kar 20 razpisov za zaposlitev pedagoĹĄkih delavcev. Za nedoloÄ?en Ä?as namreÄ? lahko za-

â?ą

Ĺ olsko leto so zaÄ?eli s 121 uÄ?enci, ki so razporejeni v 18 oddelkov, medtem ko je matiÄ?nih uÄ?ilnic na CVIU le 15.

ĹĄÄ?a tudi pri njih, zato posli le ustrezno izobraĹžen kader, so nas morali odsloviti. sicer pa lahko pogodbo o zapoDobili smo prostore na slitvi sklene le za eno ĹĄolsko leto.

Ljudski univerzi, kjer ÂťImamo pa krasen kolektiv, saj so Ĺže dve leti izvajamo nas poiskali srÄ?ni ljudje, ki imajo pouk dveh skupin. Le- voljo pomagati otrokom s posebtos pa imamo glede na nimi potrebami. Za zaposlitev je normative in standar- na eni strani potrebna formalna de ĹĄe en oddelek veÄ?, izobrazba, na drugi pa potrebuzato smo morali na jemo izkuĹĄen kader, kar danes dislocirano enoto po- teĹžko najdemo. Ljubljanska peslati ĹĄe eno skupino. V dagoĹĄka fakulteta vsako leto omenaĹĄih skupinah so tudi juje vpis v program specialne in Aleksander ValiĹĄer gibalno ovirani otroci rehabilitacijske pedagogike. V in mladostniki, zato porastu pa so ĹĄtudijski programi let so namreÄ? v prostorski stiski. vsak prostor ni primeren za nas. inkluzivne pedagogike, kar po naÂťIzvajamo dva programa. Glede Kar nekaj Ä?asa smo iskali reĹĄitev, ĹĄem pravilniku ni ustrezen kader, na urnik lahko telovadnico trenu- zdaj pa lahko eno predavalnico razen za posebna podroÄ?ja, kot tno uporabljajo uÄ?enci le enega programa, medtem ko z ostalimi uÄ?enci ĹĄportno vzgojo izvaZ gradnjo bivanjske enote Varstveno-delovnega centra SAĹ A bo jamo bodisi v uÄ?ilnicah, bodisi CVIU izgubil igriĹĄÄ?e. Bodo pa novo igriĹĄÄ?e zgradili med CVIU v avli, zunaj, nasproti pa nam je in OĹ Mihe Pintarja Toleda in si ga bodo uÄ?enci obeh ĹĄol delili. priĹĄel tudi ĹĄportni zavod RdeÄ?a

Znanost v umetnosti V Velenju bo vedno veÄ? priloĹžnosti za raziskovanje sodobnih tehnologij in njihovo uporabo v sodobni raziskovalni umetnosti – in obratno Tina Felicijan

Mladinski center Velenje je od lanskega leta partner v nacionalnem projektu konS, v sklopu katerega se udeleĹženci v sodobni raziskovalni umetnosti zavzemajo za vzpostavitev boljĹĄih pogojev za vzdrĹževanje in razvoj nekonvencionalnih naÄ?inov izraĹžanja, raziskovanja sodobnih tehnologij in eksperimentiranja z njimi na robu med umetnostjo in znanostjo. Devet slovenskih organizacij se je povezalo v konzorcij, ki spodbuja produkcijo vrhunske sodobne raziskovalne umetnosti, prevajanje daljnovidnih umetniĹĄkih idej in invencij v gospodarstvo, pa tudi vzpostavljanje sistemske povezave med snovalci idej, izumitelji in inĹženirji za ustvarjanje reĹĄitev za vkljuÄ?ujoÄ?o druĹžbo.

V sklopu projekta konS so v Velenju Ĺže izvajali delavnice za otroke, med festivalom Kunigunda pa so izvedli prvi dve delavnici za mladostnike in odrasle. Na prvi so si izdelali distorzor – napravo, ki s preoblikovanjem oziroma popaÄ?enjem vhodnega zvoÄ?nega signala izhodnemu dodaja viĹĄje harmonske komponente, s

7

IZOBRAŽEVANJE

10. septembra 2020

Foto Ksenija Mikor

je podaljĹĄano bivanje,ÂŤ pojasnjuje okoliĹĄÄ?ine.

Vedno veÄ? potreb po strokovni pomoÄ?i

CVIU na obmoÄ?ju SAĹ A regije nudi dodatno strokovno pomoÄ? specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, socialnega pedagoga, psihologa in logopeda. Letos bodo delali z uÄ?enci na 18 ĹĄolah, posvetili pa jim bodo 532 ur. ÂťNajbolj je na udaru delovno mesto logopeda. NaĹĄa kolegica v delovnem tednu deluje na devetih razliÄ?nih lokacijah in obiĹĄÄ?e najmanj tri na dan. SodeÄ? po odloÄ?bah naraĹĄÄ?a ĹĄtevilo otrok s Ä?ustvenimi in vedenjskimi teĹžavami ter otrok z govornimi in jezikovnimi motnjami, kar opaĹžamo Ĺže v predĹĄolskem obdobju.ÂŤ ÄŒemu pripisuje razlog? ÂťMislim, da smo vsi postali bolj dovzetni za posebne potrebe. MogoÄ?e smo v preteklosti posebnosti pripisovali drugim vzrokom, zdaj pa so starĹĄi bolj osveĹĄÄ?eni. Smiselno je, da se otroci, Ä?e to glede na svoje intelektualne sposobnosti zmorejo, izobraĹžujejo v ĹĄoli, ki jim je najlaĹžje dostopna. Zato jih naĹĄi mobilni kolegi obiskujejo in tam izvajajo program odpravljanja motenj in primanjkljajev.

Vedno ne morejo pomagati. Predvsem kadar je prisotna tudi motnja v duĹĄevnem razvoju. Zavzemamo se za to, da bi se vsi otroci ĹĄolali v ustreznem programu, saj se zavedamo, da se otrok z doloÄ?eno motnjo, ki se ĹĄola v obiÄ?ajnem osnovnoĹĄolskem programu, sooÄ?a z veliki zahtevami, ki jim ni kos, zato se pogosto zaÄ?nejo kazati teĹžave tudi na drugih podroÄ?jih,ÂŤ je ĹĄe sporoÄ?il, da ĹĄolanje v prilagojenem programu otrok s posebnimi potrebami ne omejuje, temveÄ? jim bistveno olajĹĄa razvoj. đ&#x;”˛

Davor Kazija: ÂťIntermedijsko umetnost spoznavam ĹĄele v zadnjem Ä?asu, zdi pa se mi vedno bolj zanimiva, zato jo Ĺželim Ä?im bolj raziskati. Oscilator, ki sem ga izdelal na delavnici, bom lahko vkomponiral v glasbo, ki jo ustvarjam doma.ÂŤ Anja Tominec: ÂťDelavnice sem se udeleĹžila, da bi spoznala tehniÄ?no plat naprav, ki proizvajajo zvok, tako pa ga bolje razumela. Zanima me namreÄ? uporaba razliÄ?nih medijev pri ustvarjanju zvoÄ?nih instalacij.ÂŤ

â?ą

Poslanstvo projekta konS je spodbujanje javne razprave in senzibiliziranje druĹžbe za priloĹžnosti in nevarnosti, ki obstajajo ob nerazumevanju sodobnih tehnologij.

â?ą

KonS delavnice za vse generacije se bodo nadaljevale v jesenskem Ä?asu.

tem pa originalni zvok obogati, ga obarva in naredi bolj grobega. Na drugi pa sintetizator

– glasbeni inĹĄtrument, ki zvoke ustvarja s pomoÄ?jo elektronskih vezij. OÄ?itno je v naĹĄem prostoru

veliko zanimanja za tovrstno ustvarjanje, saj so se prosta mesta na obeh delavnicah povsem zapolnila.

Mentor delavnice izdelave sintetizatorja Klemen Ĺ ali je povedal, da povezovanje znanosti z umetniĹĄkimi praksami seĹže vsaj

v zadnje obdobje 20. stoletja, ko se je zaÄ?el bliskovit razvoj raÄ?unalniĹĄke in druge elektrotehniÄ?ne tehnologije, ki se je praktiÄ?no soÄ?asno zaÄ?ela uporabljati tudi pri kulturno-umetniĹĄkem ustvarjanju, najbolj oÄ?itno pa v glasbeni produkciji. ÂťVerjetno pa se je Ĺže prej izoblikovalo razmiĹĄljanje, da lahko vse, kar ima uporabno vrednost, ima tudi estetsko oziroma umetniĹĄko vrednost. Zato je naÄ?inov povezovanja znanosti

in umetnostni ogromno. Ko govorimo o sodobnih interdisciplinarnih pristopih, pa si kreativno delo, denimo vizualno oblikovanje, teĹžko predstavljamo brez raÄ?unalnikov in telefonov – posledic znanosti,ÂŤ je nakazal, da je sodobna raziskovalna umetnost pravzaprav neloÄ?ljivo povezana s tehnoloĹĄkim razvojem in izraznimi moĹžnostmi, ki jih prinaĹĄa. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

10. septembra 2020

Kaj bo, ko slovenĹĄÄ?ina ne bo dovolj Od leta 1966 po predlogu Unesca 8. septembra zaznamujemo mednarodni dan pismenosti – Znati pisati je pomemben del razvoja vsake druĹžbe – Branje mora ostati vrednota – Na svetu obstaja okoli sedem tisoÄ? Ĺživih jezikov Jasmina Ĺ karja

Ob letoĹĄnjem mednarodnem dnevu pismenosti je Unesco pripravil svetovno sreÄ?anje na temo PouÄ?evanje in uÄ?enje pismenosti v krizi Covid-19 in po njej: vloga uÄ?iteljev in spreminjanje pedagogike. O bralni kulturi in pismenosti mladih, ki je aktualna tema za pogovor, govorimo z mag., prof. slovenskega jezika in knjiĹževnosti na OĹ Mihe Pintarja Toleda Pavlino GroĹĄelj. ÂťÄŒe je bila pred leti pismenost otrok ĹĄe dobra, danes opaĹžamo, da je slabĹĄa predvsem zaradi vpliva socialnih omreĹžij in medijev. Problem predstavlja vrivanje angleĹĄÄ?ine v naĹĄ vsakdan, tudi tujci, ki prihajajo, prinesejo svoje besede. Zato je o pismenosti treba govoriti, saj je ena najpomembnejĹĄih vrlin Ä?loveka in ena najpomembnejĹĄih pravic, ker poznavanje svojega maternega jezika, slovnice in Ä?rk dajejo Ä?loveku moĹžnost izobraĹževanje in svojstven pogled na svet.ÂŤ

Knjiga puĹĄÄ?a pot razburkani domiĹĄljiji

Je branje ĹĄe vrednota? ÂťBralna kultura je problematika danaĹĄnjega Ä?asa, predvsem sta branje izpodrinili sodobna tehnologija in filmska kultura. OpaĹžamo, da otroci raje pogledajo film kot preberejo knjigo. Knjiga puĹĄÄ?a pot domiĹĄljiji in daje vsebino, z branjem pridobimo besedni zaklad.

Precej me Ĺžalosti, ko vidim, da imajo mladi danes pomanjkljiv besedni zaklad, predvsem tujk ne

razumejo, mnogi z leti stagnirajo, namesto da bi se besedni zaklad nadgrajeval.

Branje pomaga sploĹĄni razgledanosti, veÄ? kot preberemo, veÄ? novih besed lahko vpletemo v svoj vsakdan in jih zaÄ?nemo uporabljati.ÂŤ

Pavlina GroĹĄelj: ÂťÄŒas za knjigo ni izgubljen. Mladi resda najveÄ? berejo, vendar dostikrat, ker so prisiljeni. DomaÄ?e branje in za bralno znaÄ?ko. Kasneje to zanemarijo.ÂŤ

DruĹžinska pismenost bi se morala dvigniti na viĹĄjo raven

Razvijati in privzgojiti bralno kulturo, oblikovati bralne navade je potrebno Ĺže zelo zgodaj, saj imata pri razvoju bralnih navad najveÄ?jo vlogo druĹžina in domaÄ?e okolje, kasneje tudi ĹĄola, ki prispeva k utrjevanju odnosa do branja.

Slovenistka GroĹĄljeva predlaga,

da otroku vsak dan pred spanjem preberemo kakĹĄno zgodbico, lahko je nekajminutno branje. ÂťÄŒe otroka Ĺže v zgodnjem otroĹĄtvu navadimo na branje, mu s tem pokaĹžemo zanimanje za knjigo.ÂŤ

Vrednost lastnega jezika mora biti vrednota

V preteklosti je bila pismenost opredeljena kot sposobnost branja in pisanja, danes ji dodajamo ĹĄe obvladovanje raÄ?unalniĹĄke, filozofske, zgodovinske, kulturne

Kaj je medijska pismenost?

Janja Ĺ irnik, uni. dipl. prim. in spl. jez. ÂťZa laĹžje razumevanje lahko potegnemo vzporednice med funkcionalno in medijsko pismenostjo. ÄŒe so ĹĄe pred leti strokovnjaki svarili pred nizko funkcionalno pismenostjo, je danes podobno svarilo na mestu za medijsko pismenost. Vzrok funkcionalne nepismenosti, kot navaja stroka, tiÄ?i v prepoznem zavedanju pomena 'biti zmoĹžen aktivno sodelovati v vseh Ĺživljenjskih dejavnostih, v katerih se zahteva pismenost za vsakdanje delovanje v skupnosti, ter uporabljati svoje bralne, pisne in raÄ?unske spretnosti za osebni razvoj in razvoj skupnosti'. Danes pojma medijska nepismenost ni zaslediti, pa bi nemalokrat bil na mestu. Kampanjo za varno rabo spleta Evropska komisija izvaja Ĺže nekaj let; ta vkljuÄ?uje in spodbuja vse drĹžavljane, da postanejo odgovorni uporabniki interneta. Kako varni smo na spletu, prek mobilnih telefonov ‌ priÄ?ajo tudi pogosta obvestila o pasteh in

pismenosti. Zaradi procesov globalizacije so tudi vedno veÄ?je zahteve poznavanju veÄ? jezikov. ÂťZato pismenost danes ni veÄ? samo znanje maternega jezika, temveÄ? tudi znanje drugega jezika (bodisi angleĹĄÄ?ine ali nemĹĄÄ?ine), kar v meni vzbuja strah, ker se bojim, kaj bo zdaj, Ä?e slovenĹĄÄ?ina ne bo dovolj. Pri nas je osnovna pismenost zelo dobra, otroci hodijo v ĹĄole, ponekod po svetu v Aziji in Afriki je ĹĄe precej nepismenih ljudi, ki nimajo moĹžnosti izobraĹževanja, kar je kljub danaĹĄnjemu razvoju Ĺžalostno,ÂŤ poudari GroĹĄljeva, ki misli, da bi morali vrednost svojega jezika znati bolj ceniti, ker je avtentiÄ?en. ÂťNaĹĄa dvojina je posebnost med jeziki. Ĺ˝e France PreĹĄeren se je trudil, da bi slovenĹĄÄ?ino uveljavil v pesniĹĄkem jeziku. Hotel je dokazati, da je slovenĹĄÄ?ina tega zmoĹžna. Ĺ˝elim si, da bi se malo bolj posvetili slovenĹĄÄ?ini, ker je lep, melodiÄ?en jezik in hkrati teĹžek jezik.ÂŤ

MoÄ?na vloga medijev

Mediji se vÄ?asih ne zavedajo pomembnosti in vloge v prostoru in njihovega vpliva na mlade, vendarle imajo ĹĄe vedno srediĹĄÄ?no vlogo v druĹžbi. ÄŒeprav se zdi, da mladi danes ne spremljajo veÄ? toliko medijev, pozabljamo, da se medijske vsebine znajdejo na svetovnih spletnih omreĹžjih, ki jih mladi spoznavajo Ĺže v zgodnjih letih. ÂťMediji se premalo zavedajo, da s svojimi besedami vplivajo na mlade, vÄ?asih izumljajo nove besede, ki jih potem mladi uporabljajo. OpaĹžam, da velikokrat prihaja do popaÄ?enja besed, uporabe angleĹĄkih, vnesenih, slengovskih besed. Dobro bi bilo, Ä?e bi uporabo slengizma malo omejili. Naj poskusijo tudi izobraĹževati ljudi, razen kadar gre za kakĹĄen otroĹĄki informativni vloĹžek, pri katerem Ĺželijo izbrano obÄ?instvo posebej pritegniti, takrat naj vkljuÄ?ujejo pogovorni jezik,ÂŤ pojasni mag. slovenskega jezika in knjiĹževnosti Pavlina đ&#x;”˛ GroĹĄelj.â€

zlorabah. Ker vsak posameznik v sodobni druĹžbi potrebuje informacije za komunikacije, delo, pozicijo v druĹžbi in napredek ter razvoj, je bistven tudi vir medijske pismenosti – vpliv in delovanje medijev, naĹĄega osnovnega vira informacij, ki so mnoĹžiÄ?ni, razprĹĄeni, tudi podvrĹženi uredniĹĄki politiki. Mediji oblikujejo podobo sveta zunaj nas in nemalokrat preseĹžejo svoje omejitve ter tako naÄ?nejo posameznikovo samopodobo, kar je v najobÄ?utljivejĹĄem obdobju Ĺživljenja lahko velika ovira, v kateremkoli Ĺživljenjskem obdobju pa najmanj kritika, ki ni (vedno) odsev realnosti. Generacije, ki Ĺživijo z mnoĹžiÄ?nimi mediji Ĺže od rojstva, bo medijska pismenost zaznamovala Ĺže pri socializaciji in vkljuÄ?evanju v izobraĹževanje, raziskovanje, karierne poti, zato bodo te in naslednje generacije morale za svojo medijsko pismenost veliko delati. Prav vsi mi pa temeljito presojati informacije in njihovo kredibilnost ter se izogibati nevarnosti manipulacije in lahkovernosti.

Podpora otrokom in mladostnikom ob vrnitvi v ĹĄolo Ĺ ole in vrtci ponovno odpirajo svoja vrata za vse otroke in uÄ?ence. Kar velik izziv je ponovno sesti v ĹĄolske klopi po dolgi prekinitvi zaradi ĹĄolanja na daljavo in poletnih poÄ?itnic ter z nadaljnjim upoĹĄtevanjem vseh potrebnih priporoÄ?il – drĹžanja ustrezne fiziÄ?ne razdalje, pogostega razkuĹževanja rok, noĹĄenja mask in ĹĄe mnogih drugih. Ne samo ti izzivi, nova realnost Ĺživljenja z virusom prinaĹĄa ĹĄe mnoge druge, med drugim tudi v telesnem in duĹĄevnem zdravju.

V Zbornici kliniÄ?nih psihologov, natanÄ?neje Sekciji za otroĹĄko in mladostniĹĄko psihiatrijo, so Ĺže pred poletnimi poÄ?itnicami izdali veÄ? smernic in priporoÄ?il v skrbi za duĹĄevno zdravje otrok in mladostnikov v Ä?asu epidemije Covida-19, ki so namenjene uÄ?iteljem in vzgojiteljem, pa tudi starĹĄem otrok (v nadaljevanju). Posledice spremenjenih in omejenih pogojev Ĺživljenja med epidemijo namreÄ? predstavljajo tveganje za pojavljanje teĹžav v duĹĄevnem zdravju za celotno populacijo, zaradi odvisnosti od odraslih in specifiÄ?nega razumevanja okoliĹĄÄ?in glede na razvojno raven pa ĹĄe v veÄ?ji meri za otroke in mladostnike. Tveganje je veÄ?je pri tistih, ki so Ĺže pred epidemijo imeli teĹžave v Ä?ustvovanju, razpoloĹženju, vedenju, medosebnih

odnosih ali pa Ĺživijo v neugodnih (druĹžinskih) okoljih.

Ker nekateri otroci in mladostniki Ĺže v obiÄ?ajnih razmerah teĹžko prenaĹĄajo spremembe vsakdanjih Ĺživljenjskih rutin, lahko vrnitev v ĹĄolo zanje predstavlja ĹĄe toliko veÄ?ji vir stresa, frustracij ali tesnobe. Stres lahko pomembno zmanjĹĄa njihovo miselno uÄ?inkovitost, s tem pa zmoĹžnost uÄ?enja. Ker se je v mnogih druĹžinah spremenil druĹžinski ritem, lahko teĹžavo predstavlja tudi jutranje vstajanje in odhod v posteljo.

Zaradi omejitve fiziÄ?nih stikov in spremenjenih rutin so otroci v preteklem obdobju veÄ? Ä?asa preĹživeli tudi na elektronskih napravah in socialnih omreĹžjih.

V zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta se vraÄ?ajo v ustaljene rutine, kar pa zahteva veÄ? prilagajanja in krÄ?enje Ä?asa za druge dejavnosti.

Kljub temu velja poudariti, da veÄ?ina otrok in mladostnikov s prehodom ne bo imela veÄ?jih teĹžav in se bo na spremembe dokaj hitro prilagodila.

Kako prepoznati stiske in teĹžave v duĹĄevnem zdravju pri otrocih in mladostnikih

Odzivi na stres so lahko med posamezniki zelo razliÄ?ni, najveÄ?krat pa so odvisni od starosti, osebnostnih lastnosti in stila

bodo odprti, obenem pa zasnovani pomirjujoÄ?e, z zagotavljanjem varnosti.

Pomemben vir podpore so lahko tudi otrokovi uÄ?itelji in ĹĄolska svetovalna sluĹžba. V primeru zaskrbljenosti se poveĹžite z njimi.

Strokovnjaki ĹĄolske svetovalne sluĹžbe so ĹĄe posebej usposobljeni za razbremenitev, normalizacijo in krepitev notranjih virov (samo)pomoÄ?i.

Kako ob jasnih znakih stisk in teĹžav

sooÄ?anja s teĹžavami. Med vedenjskimi in Ä?ustvenimi znaki stiske so pogoste predvsem teĹžave s koncentracijo in osredotoÄ?anjem, hitre spremembe v razpoloĹženju, jokavost, izguba interesa

za dejavnosti, agresivni izbruhi, vedenjske teĹžave, tesnoba, odklanjanje ĹĄole ali odmikanje od socialnih stikov (t. i. zapiranje vase).

Tudi v Centru za duĹĄevno zdravje otrok in mladostnikov Zdravstvenega doma Velenje si prizadevajo za ustrezno ozaveĹĄÄ?anje pri skrbi za lastno duĹĄevno zdravje, na drugi strani pa za hitro prepoznavo in obravnavo stisk, teĹžav ali motenj, ki se pojavijo pri otrocih ter mladostnikih, tudi kot odziv na negotov naÄ?in Ĺživljenja z virusom. Za dodatne informacije so vam na voljo na telefonski ĹĄtevilki 03/ 899 5563 ali elektronski poĹĄti: cdzom@zd-velenje.si.

Kako ukrepati in kako se pogovarjati z otrokom, pri katerem opaĹžate spremembe

Otrokove skrbi ali stiske naj ne ostanejo spregledane. Pomembno je, da mu prisluhnemo, ob tem pa ostanemo mirni in potrpeĹžljivi. Ne hitimo z razlagami ali pridigami – izhodiĹĄÄ?a za pogovor Ä?rpajmo iz njegovih razmiĹĄljanj, vpraĹĄanj in pripovedi.

SkuĹĄajmo razumeti, kako otrok ali mladostnik razmiĹĄlja, zato mu dajmo Ä?as. VÄ?asih je dovolj, da lahko o tem spregovori in s tem ubesedi svoje misli. Pogovori naj

Kadar se pri otrocih ali mladostnikih pojavijo stiske, ki kljub dodatni podpori vztrajajo in zaÄ?nejo pomembno ovirati njegovo vsakodnevno funkcioniranje ali Ĺživljenje, ob tem pa se njegova ĹĄolska uspeĹĄnost pomembno zmanjĹĄa ali pa se pojavijo misli in vedenja, s katerimi bi lahko ogroĹžal sebe in druge, poiĹĄÄ?ite pomoÄ? tudi zunaj ĹĄole – pri otrokovem pediatru ali kliniÄ?nemu psihologu znotraj zdravstva. đ&#x;”˛ UrĹĄka Mlinar, mag. psih.

Center za duĹĄevno zdravje otrok in mladostnikov, Zdravstveni dom Velenje

Povzeto po: Zbornica kliniÄ?nih psihologov Slovenije (Sekcija za otroĹĄko in mladostniĹĄko kliniÄ?no psihologijo): DuĹĄevno zdravje otrok in mladostnikov v Ä?asu epidemije Covida-19.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Umetnost je veliko veÄ? kot poslikano platno Slikarska razstava Iz okvirjev Maje Lesjak ponuja vpogled v pogosto spregledano uporabno umetnost – Svet raziskuje skozi otroĹĄke oÄ?i in z lahkoto prehaja med obema svetovoma – Vedno bolj prisotna sta recikliranje pohiĹĄtva in poslikava sten Jasmina Ĺ karja

Maja Lesjak je domaÄ?inka, lokalna umetnica, oblikovalka, slikarka in ilustratorka, ki svoje dinamiÄ?ne motive uporabne umetnosti, ki ima tudi praktiÄ?no vlogo, trenutno razstavlja v razstavno-izloĹžbenem prostoru Voila Beauty v Galeriji lepote v Velenju. Umetnost doĹživlja Lesjakova zelo intenzivno, Ĺže vse Ĺživljenje jo zanima, kako umetnost pribliĹžati ljudem in kako jo prikazati skozi vsakdanjik. Kaj sploh je umetnost? ÂťTisto, kar nam polepĹĄa dan, vzbudi obÄ?utke, ki jih v potroĹĄniĹĄkem svetu skorajda ne zaznamo in ne cenimo veÄ?. Ko predmetom in zgodbam vdahnemo duĹĄo, postanejo veÄ?ne in del nas, to je tisto, kar najveÄ? ĹĄteje. Unikati, zgodbe, v katerih se skriva osebna nota, saj so narejeni za doloÄ?eno osebo in so zato posebni,ÂŤ pove Lesjakova.

Ljubezen do pogleda in podob izbuljenih oÄ?i

Umetnika morajo spremljati strast, kreativnost in ljubezen ter to, da izhaja iz sebe. Njeni portretni liki so na prvi pogled videti otroĹĄki, med tem ko je karakter likov nemalokrat avtoportreten, zelo odraslega videza. ÂťRada delam avtoportrete, portretne like izbuljenih oÄ?i, ki vzbudijo in izzovejo radovednost. OÄ?i so tiste, ki pritegnejo. Ljudje se jih lahko celo ustraĹĄijo, ker so preveÄ? radovedne. To je tisto, kar Ä?loveka spodbudi, da pogleda vase in se sooÄ?i s stvarmi, s katerimi se sicer ne bi. Zato ĹĄe vedno

rastejo in so vedno veÄ?je in vedno bolj radovedne. Ko sem bila najstnica, so bile oÄ?i likov odrasle, ker sem bila radovedna in uporniĹĄka. Z leti, izkuĹĄnjami in starĹĄevstvom so postale tudi otroĹĄke in radovedne kot otroci. Liki so zelo iskreni in igrivi, takĹĄne so tudi slike. Lahko so tudi hudomuĹĄne in Ĺžalostne, saj svet ni samo lep. Ni vse samo vĹĄeÄ?no in lepo, tudi Ĺžalost sodi zraven, a ĹĄe dobro, da po njej pride tudi smeh.ÂŤ

ljudskem izroÄ?ilu, saj so ljudje nekoÄ? vse delali roÄ?no. Ĺ˝al so danes roÄ?ne spretnosti zanemarjene. Otroci danaĹĄnjega Ä?asa so roÄ?no nespretni, spretni so z uporabo

Maja Lesjak je Ä?as epidemije izkoristila za nabiranje sveĹže energije, hkrati pa priloĹžnost tik pred epidemijo in po njej izkoristila za dve razstavi. Druga, Iz okvirjev, je na ogled v Galeriji lepote (v nekdanjih prostorih Peka). ÂťIzloĹžbeni ambient nadgrajuje vidik kulture in z njo povezanih umetnosti, kar je zelo dobro, ker imajo ljudje velikokrat predsodke stopiti v galerijo, v Ä?asu korone je ĹĄe toliko teĹžje, ker pa gre za izloĹžbo, so ljudje pozorni, ker se jim umetnost pribliĹža drugaÄ?e in vidijo, da je na voljo Lokalna umetnica za jesenski Ä?as napoveduje delavnico recikliranja in poslikave oblaÄ?il, saj lahko s Ä?opiÄ?em v roki spodbudimo in ponovno oĹživimo marsikatero oblaÄ?ilo, ki se nalaga v domaÄ?ih omarah. NaÄ?rtuje tudi petkove veÄ?ere s Ä?opiÄ?em in vinom v roki, namenjene Ĺženski publiki.

Umetnost je lahko uporabna

Njena vizija je izdelovati in Ĺ˝enski del obÄ?instva je navduĹĄen nad poslikavo ustvarjati uporabno umetnost. majÄ?k, tunik, Ä?evljev in torbic. MoĹĄkim so bolj vĹĄeÄ? ÂťZelo rada recikliram stvari, skodelice z Ĺženskimi podobami. Za vsakogar se kaj jim vdahnem novo Ĺživljenje, najde. kar je v dobi potroĹĄniĹĄkega sveta zelo dobrodoĹĄlo. Ĺ˝elim jih pre- moderne tehnologije, telefoni itd. Zato je oblikovati, poslikati, ji dati dodano vre- roÄ?no znanje zelo dobrodoĹĄlo. NauÄ?iti se dnost in postaviti v nov kontekst. Sploh znova prijeti v roko ĹĄivanko in sukanec oblaÄ?ila imajo zelo praktiÄ?no vlogo. Za- je lahko teĹžava.ÂŤ metke umetnosti lahko najdemo tudi v

mladinska ustvarjalnost. Danes, v Ä?etrtek, 10. septembra, bo nastopila Vokalna skupina Cvetke, ki deluje pod okriljem Kulturno-prosvetnega druĹĄtva Franc Schreiner Ĺ entilj. Ĺ˝enska pevska skupina prepeva raznolik repertoar, v katerem zvenijo sloven-

Zadnji veÄ?er v amfiteatru pa bo posveÄ?en mladim glasbenikom.

24. septembra bodo nastopili uÄ?enci OĹ Mihe Pintarja Toleda, ki so pri pouku glasbe ustanovili ĹĄtiriÄ?lanski bend. Njihov program bodo dopolnili ĹĄe uÄ?enci Pevske ĹĄole Sanje PoljĹĄak Pesan,

VeÄ?eri v amfiteatru bodo vsak septembrski Ä?etrtek ob 18. uri vabili v amfiteater na velenjski promenadi.

ske popevke, radijske uspeĹĄnice, manj znane pop skladbe, pa tudi ljudske pesmi. V danaĹĄnjem programu napovedujejo prav slednje.

Prihodnji Ä?etrtek, 17. septembra, v srediĹĄÄ?e prihajajo konovski ustvarjalci – KapuÄ?ino band iz KUD Konovo, ki preigrava instrumentalne evergreene. Tudi tokrat bodo obÄ?instvo s kitarami in bobni zazibali v Ä?as nazaj.

po dostopnih cenah.ÂŤ Kaj pa umetnost v Ä?asu epidemije? Je bila prizadeta, ker se je javno Ĺživljenje ustavilo? ÂťPri ĹĄtirih otrocih je kar teĹžko, Ä?eprav mi je priĹĄlo tudi prav, da sem se malo ustavila in ugotovila, kje sem in kaj Ĺželim ljudem predstaviti. Zdaj pride Ä?as za nove podvige. Sem namreÄ? polna idej, odpoÄ?ila sem si v svoji kreativnosti, tudi navade in potrebe ljudi so se malo spremenile, v tem Ä?asu iĹĄÄ?ejo stvari, ki jih pomirijo,

kar umetnost vsekakor je. To osebno vidim kot pozitivno plat odklopa od javnega Ĺživljenja.ÂŤ

Dobre ideje se rojevajo tudi v kaotiÄ?nosti

Zato da ustvarjalnost oĹživi, umetniki potrebujejo tu in tam tudi malo kaotiÄ?nosti. Maja Lesjak zase pravi: ÂťKo dobim idejo, se umirim. Takrat zame nastopi proces meditacije in odmika. Moj svet takrat postane lepĹĄi, bolj povezan z umetnostjo, ki niso samo slike. Tudi recikliranje je umetnost, ki je zelo blizu tudi ljudem, v zadnjem Ä?asu je ĹĄe posebej prisotno. VeÄ?krat gre za recikliranje pohiĹĄtva ali drugih predmetov doma, kar vdahne novo Ĺživljenje. Zdi se mi, da je to posledica tega, da smo bili veliko doma. Tudi poslikava sten je vedno bolj prisotna. Sodelujem z arhitektko Ano Gruden, ki oblikuje interier, in moram reÄ?i, da so ljudje vedno pogumnejĹĄi in se prepustijo naĹĄim smernicam. Vse se da poslikati. Od supa, do stare vespe, ki jo zdaj ÂťoĹživljamÂŤ. Na Hvaru sem letos pusti in dolgoÄ?asni steni v neki restavraciji vdahnila novo Ĺživljenje.ÂŤ

Ceniti je treba umetnike, ki jih imamo na dlani

Na odprtje razstave Iz okvirja je Lesjakova povabila Jureta Pukla, priznanega jazz saksofonista. Njene slike krasijo naslovnico njegovega zadnjega projekta Broken Circles. ÂťTudi on je obtiÄ?al v domaÄ?em kraju, dogodek je minil v sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju. Ne samo razstava, tudi druĹženje, povezovanje med sabo je tisto, kar ljudje potrebujemo v teh Ä?asih, sploh v Velenju, kjer imamo precej dobrih, kreativnih in produktivnih ljudi. Se mi pa zdi, da umetniki moramo v svet, Slovenija je premajhna, sploh Ä?e Ĺželimo od tega Ĺživeti. Moja trenutna Ĺželja je obisk Berlina, saj imava z arhitektko Ĺželjo oblikovati in opremiti gostinski lokal.†đ&#x;”˛

Za 110 let Stodesetkrat o Ĺ oĹĄtanju

ZaÄ?el se je jesenski del VeÄ?erov v amfiteatru, ki jih z glasbo in plesom barvajo lokalni kulturno-umetniĹĄki ustvarjalci

kitarista Nac SerdinĹĄek in Gorazd Planko. Glasbenika, ki sta Ĺže nekaj desetletij zvesta heavy metalu, rocku, bluesu, vÄ?asih pa tudi etno zvrsti, sta tokrat igrala filmsko glasbo ter prepoznavne rock in blues pesmi.

VeÄ?eri v amfiteatru pa se bodo nadaljevali z raznolikim programom, v katerem pridejo na vrsto ĹĄe ljudska pesem, evergreeni in

Umetnost v luÄ?i korona Ä?asa

Moje ilustracije niso samo sladke, pocukrane, Ĺžive in vĹĄeÄ?ne. VeÄ?ino Ä?asa dobivam odzive, da so morbidne zaradi velikih, izbuljenih oÄ?i, da so telesa groteskna, kar je namerno, da si jih ljudje zapomnijo.

Septembrski veÄ?eri na promenadi Po tem ko so se na otvoritveni prireditvi jesenskega dela VeÄ?erov v amfiteatru, ki jih zdaj prireja Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, predstavili Ä?lani plesne skupine Ĺ aleĹĄka gospoda iz TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek ter plesalci plesne ĹĄole Spin in tako prikazali srednjeveĹĄke in sodobne plese, sta minuli Ä?etrtek z instrumentalnimi razliÄ?icami melodij iz sveta popularne kulture navduĹĄevala

9

KULTURA

10. septembra 2020

ki je tudi mentorica benda.

Tako bodo VeÄ?eri v amfiteatru znova zajeli Ĺžanrsko ĹĄirok spekter glasbenega in plesnega ustvarjanja ter v srediĹĄÄ?u mesta obÄ?instvu predstavili ustvarjalce v kulturi in umetnosti z razliÄ?nih koncev obÄ?ine. đ&#x;”˛

tf

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj popularizira svojo izjemno bogato in raznoliko naravno in kulturno dediĹĄÄ?ino na svojstven naÄ?in Milena KrstiÄ? - Planinc

Šoťtanj – Šoťtanj bo prihodnje leto praznoval 110 let, odkar je postal mesto. Njegova daljťa (vendarle ne samo stoletna) zgodovina bo ob tej priloŞnosti predstavljena v novi knjiŞici z naslovom Stodesetkrat o Šoťtanju v enem odstavku, avtorja Roka Polesa.

Z dopolnjeno in popravljeno izdajo knjige pred petimi leti se ĹĄoĹĄtanjska obÄ?ina tokrat predstavlja z izborom 110 kljuÄ?nih identifikacijskih elementov zahodnega dela Ĺ aleĹĄke doline, ki so prostor sooblikovali v preteklosti in so nekateri del sedanjosti, V knjiĹžici Ĺžepne velikosti so kratka besedila, dobesedno odstavki, kot jih napoveduje Ĺže sam naslov, ter Ĺživopisne ilustracije, ki bodo pritegnile tako otroke kot odrasle. S knjiĹžico, uredila jo je Ĺ pela Poles, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj popularizira svojo izjemno bogato in raznoliko naravno in kulturno dediĹĄÄ?ino.

V novo izdajo so vkljuÄ?ena nova dognanja domoznanskih raziskav, povezanih predvsem s trĹĄko zgodovino. Predstavljeni so na primer Ĺže pozabljeni in zdaj ponovno odkriti trĹĄki prapor iz leta 1791 ter stara trĹĄka peÄ?atnika

Naslovnica knjiĹžice, ki bo gotovo pritegnila in navduĹĄila tako otroke kot odrasle.

Med ÂťstodesetkratÂŤ tudi pozabljen in zdaj ponovno odkriti trĹĄki prapor iz leta 1791.

iz poznega 16. oziroma17. stoletja, kar dopolnjuje naĹĄe vĂŠdenje o razvoju ĹĄoĹĄtanjskega grba, ki je danes povzet v obÄ?inski grb.

Za novo knjigo, ki bo prevedena v angleĹĄÄ?ino, se je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj odloÄ?ila zaradi pozitivnega odziva ljudi, saj je prva izdaja Ĺže poĹĄla. Zaradi svojstvenega

pristopa k popularizaciji dediĹĄÄ?ine je prejela nagrado Zlata kocka Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter priznanje NaĹĄa Slovenija gibanja Kultura-natura.

Knjiga bo na voljo v tiskani in digitalni obliki od januarja 2021 dalje. đ&#x;”˛

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

10. septembra 2020

Ustvarjanje in povezovanje za znanje Konec avgusta je na Dobrni potekala poletna glasbena ĹĄola EMARS, v katero je bilo letos vkljuÄ?eni 44 mladih glasbenikov, uÄ?encev niĹžje glasbene ĹĄole, konservatorijev in akademij – Organizirana je za klarinet, flavto, violino in violonÄ?elo Dobrna, 22. – 28. avgust – Kot Ĺže trikrat doslej je glasbena poletna ĹĄola potekala pod mentorstvom ustanoviteljev EMARS profesorjev MatjaĹža EmerĹĄiÄ?a, umetniĹĄkega vodje, in Jerneja MarinĹĄka, programskega vodje, ter sodelujoÄ?ih profesorjev. V prelepem ambientu zdraviliĹĄke arhitekture Term Dobrna so poleg ĹĄole izvedli ĹĄe tri koncerte. O letoĹĄnji poletni ĹĄoli in Festivalu EMERS smo se pogovarjali z umetniĹĄkim vodjem MatjaĹžem EmerĹĄiÄ?em. ÂťEMARS je ideja o ustvarjanju in povezovanju glasbenikov, ki preko glasbe s svojim delom in razliÄ?nimi izkuĹĄnjami bogatijo svoje glasbeno znanje pod vodstvom eminentnih mentorjev, ki so akademski profesorji.ÂŤ Ti prihajajo iz Akademije za glasbo v Ljubljani, Visoke ĹĄole za upodabljajoÄ?o umetnost ‚‘Gustav Mahler‘ Celovec, SimfoniÄ?nega orkestra RTV Slovenija in orkestra Slovenske filharmonije. Letos je bilo udeleĹžencev poletne ĹĄole kar 44, in sicer iz Slovenije, HrvaĹĄke in Avstrije. Ĺ ola zahteva od udeleĹžencev zavzeto delo, Ä?eprav je Ä?as tudi za druĹženje, bazen, pogovore ‌ ÂťProgram je namreÄ? zasnovan na individualnem delu,ÂŤ je povedal, Âťvsak udeleĹženec ima na dan eno uro dela s profesorjem, v zadnjih dneh se jima prikljuÄ?i korepetitor, z drugimi udeleĹženci izvajajo komorni program, k temu pa je potrebno dodati ĹĄe najmanj 2 do 3 ure individualnih vaj, katerih realizacija se vsakodnevno preverja pri profesorju.ÂŤ

Ob takĹĄnem tempu sodelujoÄ?i pridobijo ogromno znanja, naÄ?in dela pa jih bogati.

Njihovi mentorji, sodelujoÄ?i profesorji JoĹže Kotar (klarinet), Matej Zupan (flavta), Janez Podlesek (violina) in red. prof. Igor Mitrović (violonÄ?elo) ter letos ob dodatni pomoÄ?i Anne Morgoulets so tisti, ki jim dajo potrebne usmeritve.

MatjaĹža EmerĹĄiÄ?a poznamo tudi kot profesorja klarineta na velenjski glasbeni ĹĄoli in na umetniĹĄki gimnaziji Velenje. V Ĺželji nuditi mladim izpopolnjevanje in uresniÄ?evaje ambicij ter omogoÄ?iti ĹĄirino in priloĹžnost, je skupaj

UdeleĹženci 4. poletne glasbene ĹĄole z mentorji (Foto arhiv EMARS)

z Jernejem MarinĹĄkom, sicer ravnateljem GĹ Nazarje in programskim vodjem EMARS-a, projekt zastavil na veÄ? ravneh. EMARS vkljuÄ?uje v svojo platformo poleg poletne ĹĄole ĹĄe EMARSMaster. Ta predstavlja najviĹĄjo stopnjo izobraĹževanje v projektu EMARS za mlade glasbenike vseh starosti. OmogoÄ?a jim nadgradnjo rednega glasbenega izobraĹževanja z vrhunskimi profesorji celo ĹĄolsko leto. NajboljĹĄim posameznikom v tovrstnem izobraĹževanju se omogoÄ?i solistiÄ?ni koncert s Komornim

Ĺ˝elela sem biti ÂťfrajerÂŤ Od deklice in najstnice v iskanju sebe do Ĺženskosti – HvaleĹžna za vse Ĺživljenjske preizkuĹĄnje, saj Ä?lovek le tako raste in se razvija – Je ena redkih raperk v Sloveniji Jasmina Ĺ karja

Glasba je hobi, ki NuĹĄo Kamnik – z umetniĹĄkim imenom Nushy – iz Slovenj Gradca spremlja Ĺže nekaj veÄ? kot petnajst let. Pred kratkim se je odloÄ?ila doloÄ?iti prioritete v svojem Ĺživljenju, saj je spoznala, da mora Ä?lovek nekaterim reÄ?em v Ĺživljenju dati prednost. Poleg poklica terapevtke, ki ga opravlja z ljubeznijo, je del svojega srca namenila tudi rimam in ritmom glasbe.

Odrasla iz izkuĹĄenj in preizkuĹĄenj

ÄŒeprav je ena redkih Ĺženskih raperk v Sloveniji, je to zanjo prednost. ÂťTudi jaz sem Ĺželela biti frajer, izpovedna besedila so me pritegnila in posrkala vase, saj lahko z njimi veliko veÄ? poveĹĄ. Rap se tudi uspeĹĄno otepa stereotipov, zadnje Ä?ase se veÄ?krat kombinira tudi z ostalimi Ĺžanri, kar mi pride prav pri ustvarjanju, saj je cilj vsakega umetnika njegova rast. Zame rap ni samo rap, imeti moraĹĄ obÄ?utek, ritem, kar je vÄ?asih teĹžje kot pri samem petju. Zgodbe so moje, moje so izkuĹĄnje, moje so Ĺželje in moje je Ĺživljenje. Nekaj malega pa Ä?rpam tudi od drugih,ÂŤ mi zaupa iskreno, saj ve, da vsakogar v Ĺživljenju spremljajo tako vzponi kot padci. ÂťNimam ravno travmatiÄ?nih in ni jih veliko, pa vendar je vÄ?asih tudi stres lahko teĹžava.

Zapisovanje besedil pa je tudi neke vrste terapija,ÂŤ pove nasmejano. ÂťHvaleĹžna sem za vse preizkuĹĄnje, saj le tako rasteĹĄ in se razvijaĹĄ. Odnosi so tisti, ki dajejo. Tega se kot terapevtka ĹĄe posebej zavedam in uspeĹĄno povezujem obe podroÄ?ji.ÂŤ

godalnim orkestrom Slovenske filharmonije v okviru Festivala EMARS. Festival EMARS je samoumevna posledica lastne produkcije in izmenjav produkcij s tujimi partnerji.

Kot smo Ĺže omenili, je poudarek na individualnem delu in omejenem ĹĄtevilu udeleĹžencev. ÄŒe jih je pri EMARSMster na nekem glasbilu veÄ?, se opravi avdicija, ki zaradi objektivnosti poteka za zaveso.

Na vpraĹĄanje, ali so iz vrst njihovega programa izĹĄla kakĹĄna znana imena, odgovori, da je kar nekaj solistov v profesionalnih projektih, koncertnih mojstrov, zmagovalcev razliÄ?nih

Njen hobi so tudi Ĺživali

Tudi Ĺživali, ki jim posveÄ?a veliko Ä?asa in ljubezni, vpleta v svoje zgodbe, Ä?e ne drugaÄ?e, v videospote. So namreÄ? del nje. ÂťNikoli nisem dala na stran ljubezni do Ĺživali. Opustila sem tekmovalni ĹĄport, ĹĄe vedno pa imam konja, za katerega tudi skrbim. Vse je stvar organizacije in postavljanje dnevnih prioritet.ÂŤ

â?ą

Ko si nabit s Ä?ustvi, ustvarjaĹĄ, pomembno je, da daĹĄ boleÄ?ino iz sebe. KonÄ?ni produkt mora biti produktiven.

V Ä?asu karantene ni bilo enostavno

ÂťNekaj malega prisiljenega poÄ?itka pride prav, Ä?ez Ä?as pa Ĺže opaziĹĄ, da nisi koristen.

Morala sem se poĹĄteno vzeti v roke in Ä?as posvetiti stvarem, za katere v normalnem ritmu Ĺživljenja nimam Ä?asa. V tem Ä?asu sem konÄ?ala projekt Hollywood To Tokyo, ki Ä?isto sluÄ?ajno kliÄ?e po povezanosti vseh ljudi in nas povezuje ne glede na narodnost, raso, vero ali karkoli.ÂŤ Kaj pa koncerti in Ĺželje po nastopu? ÂťVsi glasbeniki komaj Ä?akamo, da bomo znova

tekmovanj in podobnega, vendar sam gleda na glasbenika kot na skupek celotnih izkuĹĄenj in znanja. Kljub ukrepom zaradi Covida-19 jim je uspelo izvesti tri koncerte; prvi je bil Komorni koncert mentorjev, drugi godalni kvartet Emona in tretji z duom Zagara. Koncerti so bili vrhunsko izvedeni in lepo obiskani, priĹĄli so tudi zdraviliĹĄki gostje. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej

lahko stopili na oder. Priznam, da Ĺže malo pogreĹĄam obÄ?instvo, energijo, oder in upam, da nas jeseni znova ne omejijo.ÂŤ

Mnenja o kvaliteti glasbe so vedno deljena

Nushy vsi poznajo kot raperko, ki je dozorela in izpopolnila svoje raperske izkuĹĄnje. Zato, da nastanejo prave rime in jih sliĹĄijo prava uĹĄesa, pa je dobro biti tudi ob pravem Ä?asu na pravem mestu. ÂťVÄ?asih ti stvari enostavno pridejo naproti.

Previsokih priÄ?akovanj pa nimam, rada navezujem nove stike in vse je mogoÄ?e, ker nas ustvarjalnost povezuje. Vesela sem za vse stike po svetu. So pa mnenja o glasbi vedno deljena. Nov projekt, ki nastaja, ima vse prvine izdelka na svetovni ravni, z njim pa predstavljam stilsko drugaÄ?no pesem, ki vkljuÄ?uje petje. PreseneÄ?ena sem, ker je AmeriÄ?anom (ker prepevam v angleĹĄÄ?ini) moj 'naglas' drugaÄ?en. VĹĄeÄ? jim je izgovarjava, ker je ÂťexoticÂŤ, pravijo. Tudi naslednja pesem bo v angleĹĄÄ?ini, ki meni zveni bolj spevno. Zame je dodaten izziv tudi izpopolnjevanje jezika, hkrati pa je to priloĹžnost, da me razumejo tudi posluĹĄalci zunaj Slovenije. Zavedam pa se, da ima vsak svoj okus. Trudim in stremim k temu, da nadgradim stvari, pri tem pa ne Ĺželim posnemati drugih. Ĺ˝elim biti preprosto jaz.

Zato grem samo naprej, vÄ?asih kakĹĄen korak tudi nazaj. O svojih naÄ?rtih pa nerada govorim na glas, dokler jih ne uresniÄ?im. Samo to, da imam đ&#x;”˛ naÄ?rtov ĹĄe kar nekaj.ÂŤ â€

Posodobitev je nujna NataĹĄa Tajnik Stupar

Pred dobrim letom smo na Zavodu za ĹĄolstvo zakljuÄ?ili predlog posodobitev umetniĹĄkih gimnazij z izjavo “noÄ?emo posodobitevâ€?.

Svoje nasprotovanje so z vetom izrazili kolegi ljubljanske SĹ OF in umetniĹĄke gimnazije. Ko danes razmiĹĄljam o tem predlogu posodobitev, bi najraje kar zardela, saj se je del posodobitve, ki smo jo predlagali ostali ‘periferni’ uÄ?itelji umetnosti, s pojavom Covida-19 dejansko zgodila kar sama. UÄ?no okolje je postalo virtualno in uÄ?itelji umetnosti smo se znaĹĄli vsak po svoje. Ko gledam Ä?as nazaj, se ne morem naÄ?uditi takratni niÄ?emrnosti in nesposobnosti uvida v prihodnost po novih potrebah in spremembah v tehnologiji, ki jo uporablja predkoronski uÄ?itelj umetnosti. Posodobitev se je zgodila sama po sebi ne glede na mnenje peĹĄÄ?ice, ki se je s posodobitvijo prestraĹĄila novega ĹĄtudijskega dela uÄ?iteljeve rasti in papirologije, ki jo spremembe prinesejo s seboj.

DruĹžbeno vrenje, ki spremlja protikoronske ukrepe, naĹĄi druĹžbi jemlje veliko energije, ki bi jo lahko bolj koristno porabila ravno za naÄ?rtovanje in iskanje idej za nove reĹĄitve na tistih podroÄ?jih delovanja, ki so najbolj prizadeta zaradi globalne krize pandemije.

Sicer imam obÄ?utek, da vedno veÄ? ljudi zaÄ?enja razumeti organizem pandemije nalezljive bolezni. MogoÄ?e z optimistiÄ?no napovedjo lahko priÄ?akujemo bolj solidarno in sinhrono delovanje naĹĄe druĹžbe.

Ko tako opazujem moje dijake, sem prav ponosna nanje. Razumejo in se obnaĹĄajo tako odgovorno, da bi se po njih lahko zgledovali prav vsi mi odrasli. Kot da bi se Ĺže tako mladi zavedali, da so prav oni prihodnost. Naloga nas je postavljanje zdravih okolij, v katerih rastejo, in ‘peskovnikov’, v katerih gradijo tako majhni kot veliki.

Mladinski prostoÄ?asni prostori, katerih delovanje sodi pod okrilje drĹžave in lokalne skupnosti, so preobremenjeni s prodajo in konzumacijo alkohola in drog. Politika naÄ?rtovalcev in upravljalcev prostorov mladinske skupnosti za preĹživljanje prostega Ä?asa je za center svojega delovanja postavila ĹĄank pod pretvezo alternativnega kulturnega dogajanja za majhen del mladinske populacije, ki je usmerjena v doloÄ?en segment subkultur. Sicer se zgodi festival Kunigunda, ki na prvo Ĺžogo opraviÄ?i in malce ‘opere’ ime lokalne mladinske kulture in dejavnosti, povezanih z njo. Ko so znanstveniki konec osemdesetih let prejĹĄnjega stoletja potrdili povezavo med psihiatriÄ?nimi obolenji mladostnikov in uĹživanjem marihuane, se v naĹĄi lokalni skupnosti dobrih trideset let kasneje ĹĄe vedno ukvarjamo s taistim problemom. Zelo me Ĺžalosti, da lokalna politika ne uvidi tega problema, ki za sabo nosi izgubljene generacije zelo sposobnih otrok, ki so zabredli po teh poteh, nekateri pomrli, drugi ostali psihiatriÄ?ni pacienti s tragiÄ?nimi druĹžinskimi zgodbami. Tudi jaz sem kot najstnica tavala na sreÄ?o le po obronkih, a vendar dovolj, da prav dobro vidim trenutno dogajanje na mladinski ‘sceni’. To so naĹĄi otroci, otroci naĹĄe skupnosti. Kako lahko ob debati maske ja ali ne, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni ali kdo bo na oblasti ‌, pozabimo nanje??

Dopustimo, da jim neznanci popoldan prodajajo kitajske tabletke za 2 eur in sedmoĹĄolcem po ugodnih cenah ‘rihtajo’ vape za kadit.

Ali je Velenje res avtonomna cona, kjer je odplaka v Ä?istilni napravi Ĺže skoraj pridobitvena surovina za novo kolekcijo amfetaminov?

Kjer se ‘rola’ kjerkoli na travniku, pred vrati, in ta raj, kjer se ne piĹĄejo kazni za ‘male ribice’, ker je to nesmiselno in nima uÄ?inka.

Mladinski prostori ne smejo biti politiÄ?na valilnica volivcev. A vendar Ä?lovek mora ‘preĹživeti’, ne obsojaj ga ‌, so mi rekli njegovi prijatelji. Delu Ä?ast in oblast. Ali je vsako delo Ä?astno? Tudi popoldansko dilanje trave in drugega otrokom? In to v prostorih, za katere tudi jaz plaÄ?ujem davke lokalni skupnosti, ki zaradi ljubega miru potiska prostore mladinskih dejavnosti na obrobje mesta. Preventivne dejavnosti enkrat na dve leti niso dovolj. FiziÄ?ni prostori s sabo nosijo zgodbe. Vsake toliko jih je treba prebeliti, zakitati stene in sÄ?istiti tla, posodobiti vsebine prostorov, ne samo virtualnih uÄ?ilnic na daljavo. Ker Enajsta ĹĄola bo vedno obstajala, v njej pa ne bo prostora za tiste posameznike, ki bi si jo mogoÄ?e Ĺželeli sprivatizirati.

Sodobna tehnologija omogoÄ?a kup dejavnosti, ki lahko pripomorejo k izboljĹĄanju naĹĄega analognega bivanja. Iskanje moĹžnih posodobitev poteka tudi med bistrimi mladimi upi, vodilnimi mladinci. Vendar taki sedaj veÄ?inoma ne zahajajo v lokalne prostore mladinskih dejavnosti. Naj ti kulturno vodijo svojo ‘vrstniĹĄko Ä?redo’.

Sicer, Ä?e sem zelo optimistiÄ?na, se bo mogoÄ?e posodobitev spet zgodila sama, kot v zgoraj omenjenem primeru. Lahko pa tudi ne.

Ena najslabĹĄih moĹžnosti je tudi, da se zgodi dober preprodajalski biznis na ĹĄkodo zdravja naĹĄih otrok. Visoka oblika solidarnosti z mladimi je zagotovo reĹĄitev resniÄ?nega problema vzpostavitve zdravih in varnih prostorov za mladinske prostoÄ?asne dejavnosti. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

10. septembra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Ponovno smo delili sreÄ?o Na Radiu Velenje smo ta teden delili sreÄ?o, in sicer v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ĺ aleĹĄka dolina, kjer Ĺže veÄ? let poteka tradicionalna nagradna igra s privlaÄ?nimi nagradami za vse njihove kupce. S polno ĹĄkatlo, v kateri so bili izpolnjeni kuponi, sta v studio radia priĹĄla predstavnika Kmetijske zadruge Jernej Hudournik in Vid JerÄ?iÄ?, v Ĺživo delit sreÄ?o. Tudi tokrat je bilo kuponov veliko, kupci so se potegovali za izjemno privlaÄ?ne in bogate nagrade. Ĺ˝reb prvih treh nagrad je bil tokrat naklonjen neĹžnejĹĄemu spolu.

Vikend paket letovanja v Termah Olimia za 4 osebe z vstopnicami za bazen bo lahko uĹživala Nika Jelen, pet dni bo v Termah Olimia Olga PeÄ?ko, ki ji je Ĺžreb prinesel drugo nagrado tudi za 4 osebe z vstopnicami za bazen. Prvo nagrado, ki je zelo aktualna – elektriÄ?no kolo – pa je odpeljala Milena TanĹĄek. Tudi ostale nagrade so lepe in privlaÄ?ne. Vsi nagrajenci, ki jim je bila sreÄ?a naklonjena, bodo obveĹĄÄ?eni.

1. BLUE PLANET – Nerealno 2. MARAAYA – Obujem nove Ä?evlje 3. NASTJA GABOR – MAMA

SreÄ?o sta delila Vid JerÄ?iÄ? in Jernej Hudournik

DrugaÄ?e pa so v Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina v koraku s Ä?asom, povesta predstavnika, namreÄ? v pripravi je aplikacija za spletno prodajo vseh artiklov, ki jih ponujajo v

trgovinah, tako, da bo kmalu moĹžno veÄ?ino izdelkov kupiti tudi od doma. Tudi z letino jabolk so letos zelo zadovoljni, obiranje in đ&#x;”˛ prodaja se je Ĺže zaÄ?ela. â€

Zasedba Blue Planet, ki Ĺže veÄ? kot desetletje zabava mnoĹžice po naĹĄi deĹželi, je izdala nov videospot za pesem Nerealno. Pod glasbo in tekst se je podpisal Alex Volasko.

Naslov skladbe se nekako nanaĹĄa na situacijo, ki trenutno ni najboljĹĄa za slovenske glasbenike. Fantje in dekle upajo na boljĹĄe Ä?ase in se Ĺže veselijo odrskih nastopov in druĹženja z obÄ?instvom. Ta Ä?as pa izkoriĹĄÄ?ajo za ustvarjanje.

Za jesen namreÄ? pripravljajo nekaj povsem sveĹžega.

GLASBENE novice

Preminil DJ Erick Morillo, znan po uspeĹĄnici I Like to Move It V 50. letu starosti je minulo sredo na svojem domu v Miamiju na Floridi umrl priznani DJ Erick Morillo. Leta 1971 v New Yorku rojeni kolumbijsko-ameriĹĄki didĹžej je veljal za enega najvplivnejĹĄih house producentov in didĹžejev. Njegovi remiksi so postali stalnica v klubih z latino glasbo, med mednarodne zvezde in milijonarje pa ga je leta 1993 izstreli-

gledalcev. BTS so prva popolnoma korejska skupina, ki je dosegla tak uspeh, korejski pop, imenovan tudi K-pop, pa postaja vedno bolj priljubljen.

Nina PuĹĄlar podaljĹĄuje poletje z nalezljivimi toplimi ritmi povrnitev stroĹĄkov, nimajo dovolj vstopnic za predprodajo.

Festival Glastonbury velja za enega najveÄ?jih glasbenih festivalov na prostem.

Duo Maraaya je nazaj: tokrat s skladbo v slovenĹĄÄ?ini la uspeĹĄnica I Like to Move it, ki so jo uporabili tudi v animiranem filmu Madagaskar. V svoji karieri je osvojil ĹĄtevilne nagrade, med drugim po tri nagrade za najboljĹĄega house didĹžeja in najboljĹĄega mednarodnega didĹžeja. OkoliĹĄÄ?ine njegove smrti za zdaj ĹĄe niso znane.

Po veÄ? kot dveh letih premora, odkar sta izdala zadnji singel, se Marjetka Vovk in Raay, ki ustvarjata pod imenom Maraaya, vraÄ?ata z novo pesmijo.

Tokrat prviÄ? v slovenĹĄÄ?ini. Za glasbeni premor sta se odloÄ?ila

Festival Glastonbury po naÄ?rtih organizatorjev junija 2021 Festival Glastonbury organizatorji naÄ?rtujejo junija prihodnje leto, je preko Twitterja sporoÄ?ila soorganizatorka festivala Emily Eavis. Tako je zavrnila govorice, da bodo festival prestavili v september. Veljavnost 135.000 vstopnic, ki so jih ljubitelji glasbe kupili za letoĹĄnjo jubilejno 50. izvedbo, se bo prenesla na leto 2021. Emily Eavis je prav tako povedala, da predprodaje vstopnic oktobra ne bo. Te so poĹĄle Ĺže v prvi uri, ko so bile na voljo, organizatorji pa zaradi majhnega ĹĄtevila ljudi, ki so zaprosili za

predvsem zato, ker nista hotela delati in snemati stvari na silo. V pomladnem Ä?asu pa sta zakonca Vovk pripravila za veÄ? kot en album novih, popolnoma avtorskih pesmi. Marjetka je avtorica vseh besedil, tudi za novo pesem Obujem nove Ä?evlje, ki je zgodba o novih izzivih, novih zaÄ?etkih, novih zmagah in pogumu iskanja novega sebe. Skladba je Ĺže dobila tudi videopodobo.

Korejska popskupina BTS na vrhu Billoardovih vroÄ?ih sto singlov Korejska fantovska skupina BTS je z novim singlom Dynamite postala prva korejska skupina, ki je zasedla prvo mesto na lestvici Billboard hot 100. S svojimi albumi so Ĺže zasedli prvo mesto slovite Billboardove lestvice, prviÄ? pa jim je to uspelo tudi med singli. Pesem Dynamite je Ĺže takoj ob izidu podirala rekorde.

Na YouTubeu si jo je v prvih 24 urah ogledalo kar 100 milijonov

Ob vstopu v indijansko poletje in novo ĹĄolsko leto Nina PuĹĄlar predstavlja razgibano skladbo, polno sonca in pozitivnih vibracij. Pesem Ujemi ritem, ki posluĹĄalce kar sili k miganju s petami in boki, je premierno izvedla na svojem velikem koncertu v ljubljanskih KriĹžankah, kjer so jo na odru spremljali tudi plesalci Pro Dance studia Mihe KruĹĄiÄ?a. V Ĺživi izvedbi pozorno uho ujame ĹĄe malo veÄ?

Afrike, a tudi ob studijski verziji se je teĹžko upreti nalezljivemu plesnemu ritmu, ki ga povezuje s pozitivnim besedilom. Skladbi bo v kratkem sledil tudi nov videospot, z ekipo pa pripravljajo ĹĄe nekaj prav posebnega za obeleĹžitev 15-letnice njene glasbene kariere.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Glas – Ĺ e vedno lepa si Ansambel Luka Razpotnika – Abraham je tu Ansambel Ĺ epet – Kako bi ti povedala Ansambel Vrt – Pesem za oÄ?eta Ansambel ZaĹžur – Moje sanjsko dekle Ansambel Naveza – ÄŒe lahko bi me sliĹĄala Ansambel PrisrÄ?niki – Vedno ko objame me Ansambel Ĺ entjanci – Kje so punce Ansambel Stil – Noro zaljubljen Ansambel Tris – Princeska

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ÄŒlani skupine Ĺ epet ne poÄ?ivajo Ansambel Ĺ epet je v teh dneh izdal novo pesem in videospot z naslovom Kako bi ti povedala. Melodijo za najnovejĹĄo polko je ustvaril Rok Ĺ vab, besedilo pa je prispevala Vera Ĺ olinc. Gre za zelo energiÄ?no in zabavno skladbo, za katero so v sodelovanju z video produkcijo RoxPro posneli tudi zelo Ĺživahen videospot. Njihova simpatiÄ?na pevka Lara Voler se je

www.radiovelenje.com www.radiovelenje.com

ob fantih v ansamblu AljaĹžu, Roku, Nacetu in Robertu ponovno odliÄ?no odrezala. Ĺ epetovce sicer poznamo kot energiÄ?no skupino, ki veliko nastopa, snema in Ĺže sedmo leto pridno ustvarja in zabava ljudi po vsej Sloveniji. Kljub temu, da jim je korona vzela precejĹĄnji del nastopov, so optimistiÄ?ni in delovni. Ĺ epetovci obljubljajo, da bomo v tem letu od njih dobili ĹĄe obilico dobre glasbe, saj so bili v poletnih mesecih zelo produktivni.

88,9 Mhz 107,8 88,9 Mhz Mhz 107,8 Mhz

Naš ­čas, 10. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

10. septembra 2020

frkanje » Levo & desno «

Prvaki na boljšem Prvošolčki so v šolah na boljšem kot učenci, ki so že prejšnja leta obiskovali pouk. »Prvaki« ne vedo, kakšen je bil pouk doslej.

⏫

Skrb za upokojence

Mojca in Zvone A. Čebul sta lastnika večjega dela zemljišča, kjer je postavljena skakalnica Munti, šoštanjski ponos. Zdaj sta ga spet nekaj odstopila, da so lahko skakalnici postavili novo zaletišče in uredili okolico. Zvone A. Čebul je častni občan Šoštanja, ki ima svoje rojstno mesto neizmerno rad. Zato je to z veseljem storil. Kaj bi le bilo, če bi enega najpomembnejših zbirateljev kulturne dediščine, tako lokalne kot širše, kdo zaprosil, da odstopi kak kos iz zbirke? Morda bi ga odstopil, a razmišljal bi gotovo malo dlje.

Če že ne z višjimi pokojninami, za upokojence pri nas vsaj skrbijo na drugačne načine. Predvsem v sedanjem KV času. Spet govorijo, da bi upokojencem »dodelili« svoj čas za obisk trgovin.

(Ne)varnost Varnost ali ustrezno življenje? je za mnoge pri nas vprašanje. Mnogi bi pritrdili, da varnost, če ne bi bilo toliko vprašanj v povezavi z nakupi sredstev za varnost.

⏫

Takole sta se postavila pred čvekom Peter Napret, glasbeni pedagog violine in citer na glasbeni šoli v Velenju, in idejni vodja festivala Prešmentane citre ter programski vodja Festivala Velenje Matjaž Šalej, ki je ob tem dejal kolegu: »Naj bralci ocenijo, katera barva je lepša, črna ali bela?!«

⏪

Na novem Glavnem trgu (ker ime trga Bratov Mravljakov menda ni več ustrezalo sodobnemu času in nekaterim sedanjim občinskim svetnikom) so konec prejšnjega tedna slikali novo veduto novoimenovanega Glavnega trga z vsemogočimi detajli in simboli. Župan Menih je pristopil k sliki Franca Klanferja in odobravajoče prikimal dobri sliki ter svojemu uspehu, da je pred preimenovanjem le tega trg do podtemeljev temeljito obnovil. »Ja. Živel Šoštanj!«

Hrvaška vplivnica z družbenih omrežij Doris Stanković je pred kratkim z dopisom prek Facebooka neimenovani restavraciji v Poreču predlagala sodelovanje: ona bi v svoji Instagram zgodbi (objava, ki izgine v 24 urah) objavila, kaj je jedla pri njih, in jih v objavi tudi označila, da bi vsi, ki jih zanima podobna hrana, kliknili profil in tako bi restavracija pridobila nove sledilce, v zameno pa bi dobila zastonj obrok – kar koli bi ji v danem trenutku zadišalo. »Popolno marketinško sodelovanje,« je še dodala. Odgovor restavracije jo je nadvse presenetil, saj so sodelovanje zavrnili, hkrati pa ji predlagali, da večerjo plača sama, oni pa bi s tem denarjem pomagali humanitarni organizaciji po njenem izboru. »In kaj potem? Mi vas 'částimo' in kaj smo pridobili s tem? Da se nam nekdo smeji, ker smo v vaši Instagramovi zgodbi?

Vaša ponudba je smešna, to lahko zaprosijo in tudi dobijo Madonna, Serena Williams, Will Smith ...

Vi pa lahko pridete, postrežbo plačate, mi pa lahko v dogovoru vsoto vašega računa podarimo v dobrodelne namene (komu, bi se

dogovorili) in potem to objavite na svoji zgodbi. Za vas ni slišal še nihče od naših gostov,« so zapisali v restavraciji. A zgodba se tu še ne konča; Doris jim je odgovorila, da se jim zahvaljuje za odgovor, da pa njihov odnos kaže na neprofesionalnost. Tudi restavracija ni odnehala, Doris so označili za »Instagramovo siroto« in »gosko«.

Užaljena vplivnica spletnih omrežij je vso zgodbo objavila na TikToku, a tudi tu ni dosegla tistega, kar je želela. Neka gospa je bila nad odgovori restavracije celo tako navdušena, da je zapisala, da bo od zdaj naprej ves svoj denar za hrano v Poreču zapravila pri njih.

S poniji na Vršič Minuli vikend je pri nas potekalo sicer že tradicionalno tekmovanje Goni Pony. Čeprav je bilo število sodelujočih zaradi ukrepov NIJZ omejeno na največ 500, so padli hitrostni rekordi. Absolutni zmagovalec kolesarske dirke z retro nostalgijo je bil gorski tekač in turni smučar Luka Kovačič, med dekleti pa je bila že četrtič nepremagljiva amaterska kolesarka Laura Šimenc. Luka je za 13-kilometrsko traso z 801 višinskim metrom, naklonom do 10,8 odstotka in 24 serpentinami potreboval

Pekarna v Starem Velenju je torej dokončno padla.

Mnogi za njo žalujejo, drugi se tolažijo, da samo zaradi tega ne bodo ostali brez kruha.

Čakanje in delo Ker korona virus nikakor noče odnehati, je vlada pred časom podaljšala subvencije za čakanje na delo. A vseeno bi večina delavcev vseeno raje delala kot čakala.

Brez solz

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Vplivnica družbenih omrežij pričakovala zastonj obrok, a bila zavrnjena

Pri kruhu

samo 39 minut in 39 sekund, kar je nov rekord vožnje s ponijem na Vršič. Laura se je na vrh povzpela v 45 minutah in 48 sekundah, pri čemer je zadnji del prevozila celo z zlomljenim krmilom. »Približno tri kilometre pred ciljem sem ugotovila, da sem zlomila krmilo. Desni del krmila se je začel premikati, zato nisem več poganjala stoje, da ga ne bi odlomila do konca, in sem malce previdneje nadaljevala sede,« je povedala.

Poletel je leteči avto Pilot na Japonskem je nedavno uspešno vzletel, naredil krog in pristal na označenem mestu z letečim avtomobilom SD-03 eVTOL. Izdelalo ga je podjetje SkyDrive, ki se ukvarja z enim od številnih projektov letečih vozil na svetu, za testni polet pa pravijo, da je bil več kot uspešen. V posnetku dogajanja je mogoče videti, kako se vozilo

s pomočjo propelerjev dvigne kakšen meter nad tla in opravi zahtevane manevre. Po uspehu so v podjetju napovedali, da bi lahko bilo leteče prevozno sredstvo dostopno v roku treh let, dotlej pa, da se je treba prepričati, da je zanesljivo in varno. SD-03 zmore trenutno

leteti zgolj deset minut, razvijalci pa so prepričani, da bodo lahko ta čas že kmalu podaljšali na vsaj pol ure. »Upam, da se bo z njim želelo peljati veliko ljudi in se bodo pri tem počutili varne,« so dejali.

so jo testirali na uživanje prepovedanih drog in alkohola, a so bili vsi testi negativni. Letalska družba je zaradi incidenta potnico dodala na črni seznam, zaradi nespametnega početja pa bodo zanjo zahtevali tudi veliko denarno kazen.

Bilo ji je vroče, zato se je sprehodila po Avstralska carina zasegla in uničila krilu letala torbico za 19 tisoč Na kijevskem letališču je pred kratkim pristalo letalo družbe dolarjev Ukraine International Airlines, ki je letelo iz Antalije do Kijeva. Vse je teklo po ustaljenem redu, nato pa je neka potnica odprla zasilni izhod in se začela sprehajati po krilu letala. Povsem trezna gospa se je že prej nekajkrat pritožila, da je na letalu prevroče, ko pa se je letalo ustavilo blizu izhodnih vrat, očitno ni mogla več čakati in je kar sama odprla zasilni izhod ter se sprehodila po krilu letala.

Njena otroka, ki sta ostala v kabini skupaj z očetom, sta jo ponosno

spodbujala z vzkliki: »Poglejte, to je najina mama!« Pilot letala je takoj poklical varnostnike, policiste, zdravstveno službo in mejne agente, ki so kmalu zatem prišli na kraj dogodka. V nadaljevanju je potnica sama sestopila s krila, zdravstveni delavci in policisti pa

Neka Avstralka je prek spletnega butika v Franciji kupila torbico prestižne znamke Yves Saint Laurent.

Zanjo je plačala 19 tisoč dolarjev in pridobila izvozno dokumentacijo iz Evrope, ni pa imela uvoznega dovoljenja CITES-a za Avstralijo. In tako so avstralski cariniki v Perthu torbico zasegli in uničili. Čeprav namreč v Avstraliji velja, da izdelki iz aligatorjeve kože lahko vstopijo v državo, je njihov vnos nadzorovan s konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, saj s tem zagotavljajo, da niso povezani s krivolovom in nezakonito trgovino z ogroženimi vrstami. Tamkajšnja okoljska ministrica Sussan Ley je ob dogodku uvoznike posvarila, da morajo imeti vsa ustrezna dovoljenja za vnos določenih izdelkov v državo. »Vsi se moramo zavedati, kaj kupujemo na spletu, saj je omejitev prodaje živalskih izdelkov ključna za dolgoročno preživetje ogroženih vrst,« je poudarila.

Abanka, ki je pred leti »pohrustala« našo regijsko Banko Celje, je zdaj postala podobna žrtev Nove KMB. No, uradno pravijo, da je prišlo do mirne združitve.

Mnogi na našem območju se je bodo spominjali po zapiranju bankomatov.

Slaba uteha V tem času korona virusa nas poskušajo nekateri potolažiti z besedami, da se bomo počasi vsega navadili. No, to je lahko kaj slaba tolažba.

Nehvaležnost Mnogi državljani so zelo nehvaležni, saj nočejo unovčevati turističnih bonov, ki jim jih je podarila država. Raje bi, da bi jim država dala kar »keš«! Bi ga drugače obrnili.

Živahnost V stranki upokojencev je že precej časa čutiti precejšnjo živahnost. Ko bi le še vsi upokojenci res bili taki. Živahni – in ne tako »aktivni« kot vrh vodstva.

Graščaki Velenjski muzej je posta gosposkol še močnejši.

Pridobil je še grajski par: grad Šalek in graščino Gorica.

KV pridelki Mnogi pri nas že kar precej časa pobirajo KV pridelke.

Ob »napadu« korona virusa se je namreč veliko ljudi obrnilo k zemlji in jo začelo (bolj) obdelovati. In kljub temu, da KV še kar razsaja, jim gredo njihovi lastni KV pridelki v slast.

NaĹĄ Ä?as, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 13

LetoĹĄnje Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje je zaznamovalo omejevanje kulturnega in zabavnega dogajanja zaradi prepreÄ?evanja ĹĄirjenja virusa.

Vseeno pa je organizatorjem od zaÄ?etka junija do konca avgusta uspelo izvesti 66 razliÄ?nih dogodkov, ki jih je obiskalo skoraj 4500 obiskovalcev, poroÄ?a direktorica Barbara Pokorny.

Dogodki so bili manjĹĄi, da se ne bi zbiralo preveÄ? ljudi. PKP Abonma so odpovedali, ker so bili pogoji prirejanja kulturnih dogodkov tako nepredvidljivi.

So pa del programa poletnega kulturnega abonmaja prenesli v abonma Klub. ÂťPo tem, ko smo bili dolgo Ä?asa zaprti, smo zaÄ?eli izvajati dogodke s teras in balkonov, nato pa so se ukrepi toliko sprostili, da smo lahko zaÄ?eli bolj resno organizacijo dogodkov – 21 koncertov, uliÄ?nih predstav in scenske umetnosti, sklop 10 filmskih projekcij Zvezde po zvezdami, med poÄ?itnicami 13 razliÄ?nih aktivnosti v sklopu Poletja na travniku, skoraj 1000 obiskovalcev si je ogledalo Sobotne lutkarije. Poseben projekt je bil LeteÄ?e lutke, ko smo s predstavami gostovali na treh prizoriĹĄÄ?ih, kamor sicer ne prihajamo – na Kardeljevem trgu, na travniku na Gorici in v Ĺ aleku. Pokazalo se je, da je dobro pripeljati kulturo tudi v okolja, ki so sicer skorajda podhranjena z razliÄ?nimi dogodki.

To bomo zagotovo nadaljevali.

NaÄ?rtujemo, da se kasneje pre-

Velenje, 4.–6. september – Zadnja leta pogosto piĹĄemo o kamiĹĄibaju – japonski kulturi ustvarjanja in pripovedovanja zgodb ob ilustracijah v malem lesenem odru. Odkar so to gledaliĹĄko zvrst zaÄ?eli gojiti v KUD Dudovo drevo, ki ga vodi BoĹĄtjan Oder, se je namreÄ? za kamiĹĄibaj navduĹĄilo veliko ustvarjalcev ter mladih in odraslih gledalcev.

Redno prirejajo dopoldneve ali veÄ?ere kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a, z zgodbami iz butaja pa dopolnjujejo razne prireditve.

KamiĹĄibaj se je kmalu prijel pri domaÄ?inih, velenjski ustvarjalci pa so se kmalu uveljavili v ĹĄirĹĄem prostoru. Ne nazadnje so se na lanskem slovenskem festivalu kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a, ki je ĹĄe potekal v Ĺ tanjelu, izvrstno izkazali.

Jana Flego in BoĹĄtjan Oder sta prejela posebno priznanje za raziskovanje razseĹžnosti kamiĹĄibaja, BoĹĄtjan Oder je posebno priznanje prejel tudi v odraslem programu za predstavo Navihanka, na 2. mednarodnem festivalu kamiĹĄibaja Beli delfin v Piranu pa sta BoĹĄtjan Oder in Vanja Iva KretiÄ? zmagala. Da v Velenju znajo s kamiĹĄibajem, pa potrjuje tudi to, da so slovenski ustvarjalci BoĹĄtjanu Odru zaupali vodenje DruĹĄtva kamiĹĄibaj Slovenije, ki je minuli konec tedna izvedlo 8. slovenski festival kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a. Kje BoĹĄtjan Oder: ÂťKamiĹĄibaj se je zelo dobro usidral v slovenski prostor. Iz leta v leto je ustvarjalcev veÄ?, s tem pa tudi obÄ?instva. VelenjÄ?ani z izjemnimi avtorji in predstavami kotiramo zelo visoko. Slovenski kamiĹĄibaj pa je dobro zasidran tudi v Evropi in so ustvarjalci v samem vrhu.ÂŤ

13

REPORTAŽA

10. septembra 2020

Tudi to poletje je bilo bogato ZakljuÄ?ile so se poletne, zaÄ?ele se bodo abonmajske prireditve Festivala Velenje

selimo ĹĄe v primestne krajevne skupnosti. Poseben sklop dogodkov je potekal tudi v Galeriji, kjer smo pripravili razliÄ?ne delavnice, na ogled pa so bile razstave.ÂŤ Med izstopajoÄ?e dogodke je sogovornica naĹĄtela akustiÄ?ni koncert MatjaĹža Jelena v atriju Velenjskega gradu, koncert Piknik klasika v SonÄ?nem parku, nastop Tadeja ToĹĄa, lepo obiskan je bil citrarski veÄ?er, poseben vtis pa so pustile Sobotne terasnice, denimo koncert Adija Smolarja, ko je obÄ?instvo prviÄ? po dolgem Ä?asu sliĹĄalo glasbo v Ĺživo.

Novo abonmajsko sezono so zastavili optimistiÄ?no

Ne glede na sedeÄ?e koncerte, maske in ograjevanje prizoriĹĄÄ?

ÂťKot organizatorji nismo obupali. ÄŒeprav smo morali celo poletje vsa prizoriĹĄÄ?a zagrajevati, vedno znova postavljati stole, skrbeti za razkuĹževanje, je bilo poletje izjemno bogato. NaĹĄi obiskovalci so dobro prejeli spremenjene pogoje.ÂŤ je bila poletna sezona prireditev uspeĹĄna. Jeseni, ko dogodki ne bodo veÄ? mogli potekati na prostem, kar je nekoliko olajĹĄalo organizacijo, pa bo bolj zapleteno.

Bodo ljudje sploh ĹĄe prihajali na dogodke? Se bodo ustraĹĄili novih ukrepov? Bodo zdrĹžali z maskami na predstavah? ÂťSooÄ?amo se z mnogimi vpraĹĄanji, vseeno pa smo se odloÄ?ili, da novo abonmajsko sezono zastavimo zelo optimistiÄ?no. Vpisovali bomo v praktiÄ?no vse abonmaje, ki

Rekli so â?ą Barbara Pokorny: ÂťNi veliko tako hrabrih kultur-

nih domov. Nekateri so se odloÄ?ili, da bodo ĹĄele januarja zaÄ?eli novo sezono, drugi ne bodo oblikovali abonmajev, ampak bodo delali samo dogodke za izven, tretji, predvsem tisti, ki imajo manjĹĄe dvorane, pa so izraÄ?unali, da dogodkov preprosto ne bodo imeli.ÂŤ

smo jih imeli do sedaj, vendar bo dogodkov manj – namesto ĹĄest koncertov ali predstav ponujamo ĹĄtiri. NamreÄ? ne vemo, ali nam bo uspelo vse dogodke izvesti, zato si puĹĄÄ?amo malo Ä?asovnega manevrskega prostora. Pa tudi letoĹĄnja kulturna produkcija je bistveno ĹĄibkejĹĄa.

VeÄ?ina gledaliĹĄÄ? od marca dalje ni vadila, ni bilo novih premier.

Odpovedali smo se abonmaju A la carte, ki je ljudem omogoÄ?al prosto izbiro dogodkov iz vseh

abonmajev, ker bi to predstavljalo preveÄ? logistiÄ?nih teĹžav, saj bomo morali na novo narediti sedeĹžni red abonentov. Namesto abonmaja Obiski pa bomo izvajali tako imenovane kulturne izlete,ÂŤ napoveduje in dodaja, da se bo vpis v abonmaje zaÄ?el 21. septembra, ta konec tedna pa bodo izvedli ĹĄe zadnje abonmajske dogodke, ki jih zaradi razmer niso mogli prej.

Korona pa tudi ni zaustavila domaÄ?e produkcije. V sklopu

Velenje – slovenska prestolnica kamiĹĄibaja Slovenski festival kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a se je za dve leti preselil v Velenje – Med 29 uvrĹĄÄ?enimi na 8. drĹžavno sreÄ?anje so bili tudi trije domaÄ?ini, dva sta prejela posebni priznanji – KamiĹĄibaj je v Sloveniji vse bolj kakovosten in prepoznaven

DrĹžavna selektorica Metka Damjan: ÂťSelektor nima lahke naloge, saj mora v nekaj minutah, kolikor navadno trajajo predstave, pregledati veÄ? delov celote: ali je kamiĹĄibajkar izbral dobro zgodbo, jo je primerno ilustriral, kako jo interpretiral, kako je izvedel dramatizacijo in kako se je povezal z obÄ?instvom. To so bili kriteriji, po katerih sem poskuĹĄala iz 51 predstav, ki sem si jih ogledala na regijskih sreÄ?anjih, izbrati najboljĹĄe. Primerno razmerje med tem, kaj kamiĹĄibajkar pove z besedo in kaj s sliko, in dopolnjevanje enega z drugim, je prva odlika kamiĹĄibaja. Druga je pa naÄ?in interpretacije, pri kateri mora kamiĹĄibajkar spontano, z energijo navezovati stik z obÄ?instvom. Vsako leto je Ä?utiti rast kakovosti slovenskega kamiĹĄibaja.ÂŤ

ÄŒlanica komisije mag. Martina PeĹĄtaj: ÂťMislim, da je kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?e izjemen medij, ki v tej poplavi digitalnih vsebin, s katerimi so otroci zasiÄ?eni, ponuja intimno izkuĹĄnjo. KamiĹĄibaj je preplet raznih zvrsti umetnosti – pripovedovanja, likovnega izraĹžanja do glasbenih vloĹžkov.

Velika prednost tega gledaliĹĄÄ?a je, da so zgodbe z ilustracijami kadrirane. Kar pomeni, da je otrokom v tem digitalnem Ä?asu blizu. ÄŒe je predstava dobro narejena, lahko ima otrok zelo poseben odnos do tega in ga lahko pritegne tako magnetiÄ?no, kot ga doloÄ?ene digitalne vsebine, ne da bi se zavedal, da gre za analogno. Kar smo videli v otroĹĄkem programu tega festivala, je bilo odliÄ?no, nekaj pa celo izjemno prikazano.ÂŤ

KamiĹĄibajkarka Katerina FerletiÄ? iz Nove Gorice: ÂťJaz sem ugotovila, da s kamiĹĄibajem lahko ohranjam naĹĄe zgodbice s Krasa, iz Doberdoba, in mislim, da tako ne bodo ĹĄle v pozabo. Predstavljam jih ĹĄirĹĄemu obÄ?instvu in tudi v zamejstvu, kar me zelo navduĹĄuje. Vem, da sem kamiĹĄibaj dobro uprizorila, ko dobim odziv obÄ?instva – ko se nasmeje, ko pazljivo sledi mojim ilustracijam, ki so kolaĹž iz odpadnih materialov na stenskem papirju, in morda izreÄ?e kako pohvalo.

PoÄ?aĹĄÄ?ena sem, da sem na tem festivalu, in uĹživam, ker je zelo lepo.

Pa tudi Velenje je Ä?udovito – v naravi, zelo lepo urejeno in lahko ste ponosni na to.ÂŤ

Sarajevskega filmskega festivala je ekipa projekta Balkan Dance Project, katerega koproducent je Festival Velenje, premierno uprizorila plesno predstavo z naslovom Svi marĹĄ na ples, ki je nastala v koreografiji Igorja Kirova, odvija pa se ob uspeĹĄnicah YU rock benda Bijelo Dugme.

Ker velenjski kulturni dom jeseni praznuje 60 let, so imeli velike naÄ?rte za jesen, a vseh ne bodo uresniÄ?ili. Bodo pa 29. novembra, prav na obletnico, uprizorili premiero gledaliĹĄke predstave Butalci v izvedbi GledaliĹĄÄ?a Velenje, ki jo bo reĹžiral Romeo GrebenĹĄek. Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje naslednjo premiero napoveduje 10. decembra, uprizorili pa bodo avtorsko pravljico umetniĹĄke vodje Alice ÄŒop. ManjĹĄo produkcijo za najmlajĹĄe pripravljajo v sodelovanju s komikom UroĹĄem Kuzmanom, tematika pa bo planinska. V sodelovanju s Tanjo Tajnik sredi novembra pripravljajo pole dance predstavo.

Na Velenjskem gradu pa bodo 8. oktobra odprli stalno razstavo slikarskih del Majde Kurnik. đ&#x;”˛ Tina Felicijan Foto: Ksenija Mikor

V veliko dvorano kulturnega doma lahko gre pod trenutno aktualnimi pogoji najveÄ? 140 ljudi. Ker je najveÄ?ja v Velenju, bodo v njej potekali prav vsi abonmajski dogodki.

drugje kot v Velenju, kjer bo festival gostoval ĹĄe prihodnje leto, nato pa se bo z maniro ĹĄirjenja glasu o kamiĹĄibaju po Sloveniji in spoznavanja lokalnih ustvarjalnih okolij preselil drugam.

Izbor najboljĹĄih

Slovenski festival kamiĹĄibaj gledaliĹĄÄ?a se je zaÄ?el v Piranu. Zadnji dve leti je potekal v Ĺ tanjelu.

Nanj se uvrstijo kamiĹĄibajkarji, ki na regijskih sreÄ?anjih najbolj prepriÄ?ajo drĹžavno selektorico Metko Damjan. V letoĹĄnji program drĹžavnega sreÄ?anja se je uvrstilo 21 ustvarjalcev za otroke in 8 za odrasle, vsak pa je uprizoril eno predstavo. Med njimi so bili tudi trije velenjski kamiĹĄibajkarji: UrĹĄka Rihtar, Janja Stopar in BoĹĄtjan Oder. Sicer pa je bilo na letoĹĄnjem drĹžavnem festivalu nekoliko manj predstav kot obiÄ?ajno. ÂťGlede na to, da smo letos precej veÄ? Ä?asa preĹživeli doma, smo priÄ?akovali, da bo nastalo veliko veÄ? kamiĹĄibaj predstav, a se je izkazalo, da ta korona Ä?as ni bil najbolj primeren za ustvarjanje,ÂŤ razmiĹĄlja Oder.

Festival je spremljala strokovna Ĺžirija, ki so jo sestavljali urednica otroĹĄkega in mladinskega programa na televiziji Slovenija mag.

Martina PeĹĄtaj, predstojnica katedre za govor na AGRFT dr. Nina Ĺ˝avbi in VelenjÄ?an, vodja VzorÄ?nega mesta mag. Miha Cojhter.

Zlati kamiĹĄibaj za najboljĹĄo predstavo je prejela Irena Rajh.

Posebno priznanje za kreativno vizualno podobo je prejela Jelena Sitar, posebno priznanje za iskrivi preplet izobraĹževanja in umetnosti VelenjÄ?anka Janja Stopar, za najljubĹĄi kamiĹĄibaj po izboru soustvarjalcev Silva Karim, za celovit preplet tehniÄ?no dovrĹĄenih in ustvarjalno domiselnih elementov kamiĹĄibaja pa BoĹĄtjan Oder đ&#x;”˛

Tina Felicijan

NaĹĄ Ä?as, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 14

14

MED VAMI

MedobÄ?insko druĹĄtvo gluhih in nagluĹĄnih Velenje deluje Ĺže sedeminpetdeset let, vanj pa je vkljuÄ?enih okrog ĹĄtiristo Ä?lanov.

Delujejo v javnem interesu ter si prizadevajo za enakopraven poloĹžaj in pravice gluhih, nagluĹĄnih, gluho-slepih in oseb s polĹževim vsadkom. ÂťDruĹĄtvo je za naĹĄe Ä?lane v nekem smislu njihov drugi dom. OmogoÄ?a jim razvijanje pozitivne identitete, ustvarjanje specifiÄ?ne kulture gluhih, uporabo svojega jezika, svoje socialno okolje in laĹžjo integracijo,ÂŤ pove predsednik druĹĄtva Franc ForĹĄtner, ki je eden od njih, saj s svojo gluhoto Ĺživi Ĺže vrsto let.

Pomembno je razumevanje okolice

DruĹĄtvo aktivno deluje pri ozaveĹĄÄ?anju javnosti o problematiki gluhote in nagluĹĄnosti ter pomaga pri vkljuÄ?evanju Ä?lanov v aktivno Ĺživljenje. Seveda je pri tem zelo pomembno tudi razumevanje okolice. Na vpraĹĄanje, kaj je gluhota, Franc ForĹĄtner odgovori: ÂťNevidna invalidnost, saj jo okolica zazna ĹĄele ob komunikaciji s posameznikom, ki je zelo oteĹžena. Zaradi okvare sluha imajo gluhi najveÄ? teĹžav pri sporazumevanju in komunikaciji z okoljem, v katerem Ĺživijo, se izobraĹžujejo, delajo in

10. septembra 2020

TeĹžko je Ĺživeti v svetu tiĹĄine Gluhota je nevidna invalidnost, sliĹĄeÄ?im je marsikaj samoumevno – V Velenju imamo tri uradne tolmaÄ?ke, ki so precej zasedene, zato imajo gluhi marsikdaj teĹžave pri sporazumevanju – V Ä?asu epidemije so mnogi doĹživljali tesnobne obÄ?utke preĹživljajo prosti Ä?as. Komunikacijske ovire, nezmoĹžnost interakcije z okoljem zaradi okvare in popolne izgube sluha so vzrok razliÄ?nih oblik socialne izkljuÄ?enosti. Pogosto so osebe z okvaro sluha izrinjene iz druĹžbenega dogajanja, tudi njihovi socialni stiki so osiromaĹĄeni. To pa lahko povzroÄ?a osamljenost, obÄ?utke izolacije in nagibanje k umiku v svoj svet – v svet tiĹĄine.

Pohvalimo se lahko, da osebe z okvaro sluha pri nas dobijo vse informacije o vsem, kar je pri komunikaciji oseb z okvaro sluha pomembno. Tudi tisti, ki niso Ä?lani, se vedno pogosteje obraÄ?ajo k nam po pomoÄ?.ÂŤ

Ĺ tirje posebni socialni programi

V druĹĄtvu se izvajajo posebni socialni programi in ostali projekti, ki jih uporabniki soustvarjajo in so odsev njihovih posebnih potreb. Vsebinsko zagotavljajo programi varovanje pra-

Kako se z uporabo mask sooÄ?ajo gluhi in nagluĹĄni?

Maske, ki v zaprtih prostorih zagotavljajo varnost in zaĹĄÄ?ito pred okuĹžbo, predstavljajo gluhim in nagluĹĄnim precejĹĄnjo oviro, saj ob tem doĹživljajo veliko teĹžav – povedanega pogosto ne razumejo, ker je branje z ustnic bistveno za njihovo osnovno komunikacijo. S tem ko so obvezne maske, je veÄ?ji del obraza zakrit, kar onemogoÄ?a razumevanje. Vsi so navajeni branja z ustnic. TeĹžav je precej. Povedanega ne razumejo, ne sliĹĄijo.

Izogibajo se situacijam, ki niso potrebne, raje ostajajo doma in se obraÄ?ajo na naĹĄe druĹĄtvo. PriskoÄ?imo jim na pomoÄ? pri komunikaciji, kadar je le to moĹžno. Zelo pomembno je vedeti, da maske duĹĄijo tudi glas, zato bodimo strpni do sogovornikov, saj so teĹžave pri komunikaciji pogosteje tudi vzrok za razliÄ?ne stiske in psihiÄ?ne teĹžave. Ena od gluhih Ä?lanic je izdelala celo masko, ki je prozorna, da se lahko vidi del obraza. Tako lahko gluhi laĹžje komunicirajo. Veseli bi bili, Ä?e bi v javnih ustanovah imeli kakĹĄen primerek maske, da bi jo v primeru obiska osebe z okvaro sluha lahko uporabili.

BSH_OglasSDA_ObcinskiPraznik_NasCas_185x150_09-2020_SLO.qxp

Franc ForĹĄtner: ÂťVabim vse, ki imajo okvaro sluha, da se nam pridruĹžijo. Sam lahko svetujem, ker sem eden od njih in jim laĹžje svetujem.ÂŤ

UrĹĄka Jakop: ÂťDruĹĄtvo je Ä?lanom drugi dom. Za letos naÄ?rtujemo ĹĄe nekaj aktivnosti.

Upamo, da bomo Ä?im prej zaÄ?eli normalno delovati.ÂŤ

vic, socialni razvoj, vplivajo na elemente, ki so namenjeni ohrarazvoj medÄ?loveĹĄkih odnosov in njanju zdravja in vitalnosti Ä?lakakovost Ĺživljenja posameznika, nov. Letos do marca smo izvedli njihovih druĹžin in neodvisnega kar nekaj predavanj in sreÄ?anj. Ĺživljenja. ÂťIzvajamo ĹĄtiri pro- NaÄ?rtujemo jih ĹĄe nekaj do kongrame,ÂŤ razloĹži ca leta, njihova strokovna deizvedba pa je lavka MDGN odvisna od epiVelenje UrĹĄka demioloĹĄke siJakop in nadatuacije. Drugi ljuje, Âťprvi je je Informativna Usposabljanje dejavnost, proza aktivno Ĺžigram, ki zajema vljenje in delo navezovanje stiin prepreÄ?evaUporaba maske je za gluhe kov in sodelovanje socialne precejĹĄnja ovira, saj berejo z nje z razliÄ?nimi ustnic. Zato je ena od gluhih institucijami izkljuÄ?enosti Ä?lanic izdelala masko, ki je in lokalno skugluhih, nagluprozorna, da se lahko vidi del pnostjo. Letos ĹĄnih in gluhoobraza. naÄ?rtujemo ĹĄe -slepih, v katerem nudimo nekaj okroglih osebno pomoÄ? in svetovanje, miz z namenom ozaveĹĄÄ?anja pomagamo pri komunikaciji, javnosti. NaĹĄ tretji program se saj je najveÄ?ja ovira komunika- imenuje Kultura gluhih, podrocijska oviranost, ker veÄ?ina ljudi Ä?je, na katerem se lahko osebe namreÄ? znakovnega jezika ne z okvaro sluha udejstvujejo, popozna. Program vsebuje tudi pestrijo dogajanje in pokaĹžejo 31/08/2020 08:29 Page 1

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

ÄŒestitke Mestni obÄ?ini Velenje in ObÄ?ini Nazarje ob obÄ?inskem prazniku.

svoje izrazne sposobnosti. DruĹženje s sebi enakimi, pridobivanje informacij in izmenjava izkuĹĄenj so za osebe z okvaro sluha izrednega pomena, saj so sproĹĄÄ?eni in se poÄ?utijo upoĹĄtevane. Konec avgusta se odpravljamo na voĹžnjo s pletno po Velenjskem jezeru. Program Rekreacija in ĹĄport pa sta ena glavnih oblik preĹživljanja druĹžabnega Ĺživljenja oseb z okvaro sluha v prostem Ä?asu. Sta edini podroÄ?ji, na katerih lahko naĹĄi Ä?lani skoraj enakovredno merijo svoje moÄ?i s sliĹĄeÄ?imi vrstniki.

Program zajema razliÄ?ne ĹĄportne panoge, krepitev psihofiziÄ?ne kondicije, prijateljska sreÄ?anja, meddruĹĄtvena tekmovanja, rekreativne in planinske pohode itd.,ÂŤ pojasni Jakopova, ki ĹĄe omeni, da so njihovi Ä?lani precej aktivni ĹĄportniki. ÂťPosebej smo ponosni na Tadeja Encija in Anjo Drev. Trudimo se, da bi naĹĄi Ä?lani aktivno preĹživljali prosti Ä?as, naĹĄe aktivnosti so odraz tega, kar ljudje potrebujejo in predlagajo. Poudarek je na druĹženju, sprostitvi in drugih aktivnostih.ÂŤ

Znakovni jezik je precej zahteven

Slovenski znakovni jezik je jezik, ki ga uporablja veÄ?ina gluhih v Sloveniji za medsebojno komunikacijo. Ima svojo slovnico in besednjak in je v tem povsem enakovreden drugim jezikom.

Strokovna delavka UrĹĄka Jakop pojasni, da je znakovni jezik spe-

cifika. ÂťOrganiziramo teÄ?aje znakovnega jezika. Gre za zahteven jezik, za kar je potrebne precej volje in Ä?asa. TeÄ?aje lahko obiskujejo starĹĄi gluhih otrok, uÄ?itelji, vzgojitelji, ĹĄtudenti razliÄ?nih smeri, mladostniki in drugi, ki se Ĺželijo nauÄ?iti tega jezika. Na obmoÄ?ju Velenja imamo tri uradne tolmaÄ?ke, ki so precej zasedene, zato imajo gluhi marsikdaj teĹžave. Dobro je, da znakovni jezik obvladamo tudi v druĹĄtvu in jim pomagamo reĹĄevati vsakodnevne prepreke.ÂŤ

ÄŒlani so teĹžko preĹživljali Ä?ase epidemije

V Ä?asu izrednih razmer so se tudi v druĹĄtvu prilagodili danim razmeram ter odpovedali aktivnosti, predavanja in usposabljanja. Franc ForĹĄtner pove: ÂťBilo nas je strah, ko smo zaprli druĹĄtvo. Tudi svoje programe smo prilagodili situaciji. Osebno svetovanje, pomoÄ? pri reĹĄevanju teĹžav in stisk so potekali nemoteno po video klicih, sms-ih, telefonu, el. poĹĄti. V tem Ä?asu smo bili ĹĄe bolj aktivni in imeli ĹĄe veÄ? dela. Dobro je, da nismo imeli nobene okuĹžbe, drĹžali smo se navodil, najhuje je bilo, ko je bilo prepovedano prehajanje iz obÄ?ine v obÄ?ino. Nekateri so doĹživljali tesnobne obÄ?utke, zanje je bila spodbuda zelo dobrodoĹĄla.ÂŤ Zaradi komunikacijske oviranosti so gluhi marsikdaj izkljuÄ?eni iz odrinjeni na rob iz sliĹĄeÄ?ega okolja. Zato so osamljeni, kar se je v obdobju krize ĹĄe poglobilo.

Junija so organizirali nekaj aktivnosti na prostem, druĹžabno sreÄ?anje ob upoĹĄtevanju ukrepov, kar je gluhim v teĹžkih Ä?asih vsaj malo olajĹĄalo nastali poloĹžaj, ko je v nekaj mesecih svet obstal in pri mnogih pustil posledice, je ĹĄe povedala UrĹĄka Jakop. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Skazin dobrodelni tek letos v virtualni obliki Velenje – Letos zaradi omejitev druĹženja tradicionalni Skazin tek, s katerim so mladi skupaj s podjetjem Skaza pomagali svojim vrstnikom, ne bo potekal v klasiÄ?ni obliki, ampak precej drugaÄ?e, bolj virtualno. Kot pravijo v podjetju Skaza, Âťje letoĹĄnje leto prineslo ĹĄtevilne izzive, ki so pokazali, kako resniÄ?no pomembni so srÄ?nost, dobrodelnost in medsebojno sodelovanje.

Sami s s svojim tradicionalnim tekom Otrok otroku te vrednote Ĺže vrsto let razvijajo tudi pri najmlajĹĄih. DruĹžinski dogodek, ki je Ĺže davno presegel lokalne okvirje, bo v septembru zajel vso Slovenijo, saj bo zaradi virtualne izvedbe udeleĹžba ĹĄe preprostejĹĄa in dostopna prav vsakomur. Virtualni izziv bo trajal kar teden dni, v tem Ä?asu pa bodo lahko otroci Ĺže peto leto zapored s tekom zbirali sredstva za svoje vrstnike v stiski.ÂŤ Otroci in njihove druĹžine se bodo lahko pridruĹžili dogodku kjerkoli ter s tekom na bliĹžnjem travniku, domaÄ?i trasi ali drugje darovali sredstva in risali nasmehe. TekaÄ?i bodo sami izbrali svojo poljubno dolĹžino in jo pretekli kadarkoli med 19. in 26. septembrom.

Prijave Ĺže zbirajo na spletni

strani otrokotroku.si, prijavnina in hkrati donacija za virtualni tek znaĹĄa 5 evrov, za dokazilo o doseĹženih rezultatih pa velja objava slike z razvidno dolĹžino preteÄ?ene proge na druĹžbenih omreĹžjih. Skaza bo skupno ĹĄtevilo preteÄ?enih kilometrov sprotno beleĹžila, za doseĹžene mejnike pa bo darovala ĹĄe dodatna sredstva v dobrodelni fond. Vanj se bo v tem tednu stekal tudi 1 evro od vsakega nakupa v njihovi spletni trgovini.

Tokratno donacijo bo Skaza v celoti podarila MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje, v kateri letos beleĹžijo znatno poveÄ?ano ĹĄtevilo proĹĄenj za pomoÄ?.

Vsa sredstva bodo tako namenjena nakupu ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in in opreme za razvoj in izobraĹževanje otrok iz socialno ĹĄibkejĹĄih okolij. LetoĹĄnja novost je tudi moĹžnost darovanja sredstev s pomoÄ?jo SMS sporoÄ?il s kljuÄ?no besedo OTROKOTROKU1 in OTROKOTROKU5 na 1919.

Ta priroÄ?na reĹĄitev, ki bo aktivna med 14. in 30. septembrom, bo sodelovanje v dobrodelni akciji omogoÄ?ila tudi tistim posameznikom, ki se teka sicer ne bi mogli udeleĹžiti. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 15

Brina Rednjak se je ĹĄele pred dvema letoma pridruĹžila skavtom, Ä?eprav jo je njihova druĹžba vlekla Ĺže dolgo. Pred leti je bila tabornica. Ko je ugotovila, da pogreĹĄa druĹženje v naravi, pa se je odloÄ?ila za skavte zaradi vrednot, ki jih gojijo – povezuje jih namreÄ? katoliĹĄka vera, poleg tega pa ĹĄe veÄ? Ä?asa preĹživijo v naravi, je 18-letna VelenjÄ?anka povedala, kaj jo je pritegnilo k skavtom. Je popotnica – starejĹĄa skavtinja, ki se udeleĹžuje aktivnosti z vrstniki. Vendar pri izvajanju aktivnosti za mlajĹĄe Ĺže pomaga voditeljem – to je najviĹĄja starostna veja stega.

Skavti – skupnost v naravi

naravi Beara Gryllsa in razpravljanje o neslutenih zmoĹžnostih Ä?loveĹĄkega telesa in duha v ekstremnih situacijah in razmerah.

Zjutraj so krenili proti Svetim Trem kraljem. Naslednji dan so obiskali ÄŒrno jezero, nato pa ĹĄli do koÄ?e na Pesku. Roglo so raziskovali tako, da so se razdelili v dve skupini, vsaka pa je dobila zanimive naloge. Naslednji dan so obiskali LovrenĹĄka jezera in priĹĄli do RibniĹĄke koÄ?e. Od tam so se vzpeli na ÄŒrni vrh, kjer so prenoÄ?ili v bivaku. Tam sta Birna in Karin dobili ĹĄe skavtski imeni, kar so proslavili z druĹžabnim veÄ?erom ob ognju. Zjutraj

Kdo so skavti, kaj jih druĹži, kaj poÄ?nejo v Velenju in kaj jim to prinaĹĄa, je povedala popotnica Brina Rednjak iz Stega Velenje 1

Življenje z naravo in vero

Vsa skavtska sreÄ?anja, katerih cilj je, da se vsakiÄ? nauÄ?ijo kaj novega, potekajo zunaj. ObiÄ?ajno se sreÄ?ujejo ob sobotah dopoldne pri ĹĄaleĹĄki cerkvi in dopoldne preĹživijo aktivno v naravi. SreÄ?ujejo se tudi na raznih ĹĄportnih aktivnostih. Med drugim je priljubljena igra roverÄ?ek – razdelijo se v dve ekipi, vsaka ekipa ima lovilca, ki drĹži v roki palico, s katero skuĹĄa, ne da bi se premaknil, ujeti roverÄ?ek (vrvica, spletena v obroÄ?), ki jo meÄ?ejo Ä?lani njegove ekipe.

UdeleĹžujejo se tudi raznih tekmovanj v skavtskih veĹĄÄ?inah, kot so orientacija, spretnosti in znanje o preĹživetju v naravi.

Vsako leto priredijo jesenovanje, zimovanje in spomladovanje ter poletni tabor, ki traja ves teden ali veÄ?. MlajĹĄi se utaborijo na eni lokaciji in se druĹžijo ob tematskih aktivnostih. RdeÄ?a nit letoĹĄnjega tabora je bila Harry Potter. Popotniki in popotnice pa gredo s teĹžkimi nahrbtniki na ramah na tematski potovalni tabor. Obiskujejo tudi medna-

Brina Rednjak: ÂťRutko, ki jo dobimo na prvem skavtskem taboru, ko dobimo svoje skavtsko ime in podamo zaobljubo, si moramo zasluĹžiti.

Zato ima za nas veÄ?jo vrednost kot za tabornike – vsaj tako sama Ä?utim, saj sem nosila tudi taborniĹĄko rutko.ÂŤ

rodne tabore. Marca priredijo gregorjev ples – druĹžabno sreÄ?anje vseh starostnih vej stega.

V adventnem Ä?asu pa nosijo luÄ? miru iz Betlehema.

KakĹĄen je naÄ?in Ĺživljenja skavtov? ÂťRavnamo se po desetih skavtskih zakonih. Skavt je pripravljen pomagati, ima rad naravo, pozna zeliĹĄÄ?a in gobe, zna narediti ognjiÄ?e, graditi iz lesa, je plemenit, si v teĹžavah ĹžviĹžga in poje – z Ĺživljenjem se spopada z zaupanjem in dobro voljo, zna potrpeti, ko ni enostavno, in priti do zadanega cilja. To so

â?ą

Skavtska taborjenja so povsem robinzonska – sami postavijo tabor, tako bivake kot kuhinjo in straniĹĄÄ?a, odpravljajo pa se tudi na veÄ?dnevne pohode.

vrednote, ki jih sodobna druĹžba izgublja, mladi jih nimajo tudi zaradi prevelike uporabe sodobnih tehnologij. Ĺ tevilne mlade pa od skavtov odvrne tudi, da skavti Ĺživimo po katoliĹĄkih ĹĄegah in navadah,ÂŤ pove Brina.

Poleg utrjevanja vere in spoznavanja narave skavti spletejo moÄ?ne medosebne vezi in prijateljstva za celo Ĺživljenje. Zgradijo si skupnost, ki spoĹĄtuje in predaja znanje o naravi. ÂťDruĹženje s skavti okrepi samostojnost in disciplino otrok, ki se je nauÄ?ijo predvsem na taborih, ko se morajo znajti v razliÄ?nih okoliĹĄÄ?inah in poskrbeti zase. Stegu Ve-

lenje 1 se lahko pridruĹžijo otroci od 8. leta starosti dalje – to so volÄ?iÄ?i in volkuljice. Izvidnikom in vodnicam se lahko pridruĹžijo otroci, starejĹĄi od 11 let, in dijaki prvega letnika, k popotnicam in popotnikom pa lahko pristopijo v drugem letniku. DobrodoĹĄli so vsi, ki si Ĺželijo druĹženja v naravi.

Informacije pa objavljamo na Facebook in Instagram profilu Skavti Velenje 1.ÂŤ

Letos so raziskovali Pohorje

Na letoĹĄnjem poletnem taboru, ki je potekal med 13. in 20. avgustom, je sedem popotnic in

Na OĹ Mihe Pintarja Toleda so se na prostorsko stisko odzvali s selitvijo knjiĹžnice v avlo, kjer vabi otroke v svet knjig s privlaÄ?no podobo

Velenjske osnovne ĹĄole imajo iz leta v leto precej veÄ? uÄ?encev, s tem pa tudi veÄ? prostorskih stisk. Na OĹ Mihe Pintarja Toleda so se zato, ker so morali zagotoviti dodatno uÄ?ilnico, odloÄ?ili za racionalizacijo prostora, pravi ravnatelj Sebastjan Kukovec. ÂťKjer smo do sedaj imeli zbornico, smo uredili uÄ?ilnico za en oddelek petoĹĄolcev.

Zbornico smo preselili v prostor, kjer je bila prej knjiĹžnica, saj je nekoliko ĹĄirĹĄi in bolj primeren za velik kolektiv, saj se tudi naĹĄi kadri krepijo. Najbolj smiselno pa se nam je zdelo, da knjiĹžnico preselimo v avlo,ÂŤ pojasnjuje.

Avla je najveÄ?ji prostor v ĹĄoli. Odprt, svetel in v srediĹĄÄ?u paviljonske ĹĄole je kriĹžiĹĄÄ?e, na katerem se sreÄ?ujejo vsi uÄ?enci in uÄ?itelji. Vendarle pa le redko potrebujejo toliko prostora, zato so ob zastekljeni steni, ki se odpira na atrij, zlahka naĹĄli prostor za knjiĹžnico, ki je zdaj v srcu ĹĄole. ÂťNov prostor je sicer manjĹĄi kot prejĹĄnji, zato

je knjiĹžnica nekoliko bolj utesnjena. Kljub temu pa zaradi arhitekturne zasnove daje obÄ?utek prostornosti. Avla ima zelo visok strop, zato si nismo mogli privoĹĄÄ?iti, da bi knjiĹžnico zaprli do vrha. S tem bi del avle ostal brez sonÄ?ne svetlobe,

tem pa zlahka razburi otroĹĄko domiĹĄljijo, opisal ravnatelj.

V knjiĹžnici, ki je v primerjavi s prostornimi sobami na drugih osnovnih ĹĄolah res tesna, je (morda prav zato) prijetno domaÄ?e. Male knjiĹžne molje knjiĹžne police obdajajo z vseh

knjiĹžnico pa bi sonce, ki avlo osvetljuje ves dan, pregrevalo, kar bi bilo neugodno tako za otroke kot za knjige. Tako so sodelavci Opa!celice, ki so knjiĹžnico arhitekturno zasnovali, predlagali 2,2 metra visoko zvoÄ?no izolirano predelno steno z vgrajenimi okroglimi okni razliÄ?nih velikosti,ÂŤ je knjiĹžnico, ki tako spominja na velik akvarij ali kapitanovo kajuto, s

strani, hkrati pa si med njimi lahko najdejo udoben kotiÄ?ek za prebiranje. Zelen atrij, ki ga lahko opazujejo skozi okna, daje obÄ?utek, da je knjiĹžnica pod kroĹĄnjami dreves. Ĺ e vedno pa je dovolj prostora tudi za raÄ?unalniĹĄki kotiÄ?ek in druĹžabne igre. ÂťV knjiĹžnici imamo vselej dovolj enot gradiva za obvezno branje, stremimo pa k temu, da je knjiĹžnica vsebinsko tudi

popotnikov z dvema vodnikoma prehodilo Pohorje. Tema tabora je bila preĹživetje v naravi. Dobili so se zgodaj zjutraj na celjski avtobusni postaji, od koder so odpotovali v Slovensko Bistrico.

Nato so se peĹĄ odpravili proti BistriĹĄkemu vintgarju in od tam proti Arehu. Prespali so v zapuĹĄÄ?enem hotelu in se naslednji dan odpravili proti slapu Ĺ umik, kjer so poiskali prijeten kotiÄ?ek v naravi in opravili sveto maĹĄo, po kateri sta Brina in popotnica Karin podali skavtsko obljubo in dobili rutico. Zato je bil tabor posebno slovesen.

Nato jih je ujel deĹž. Vedrili so pod ĹĄotorskim krilom, ker deĹž ni ponehal, pa so si poiskali zatoÄ?iĹĄÄ?e pod nadstreĹĄkom, kjer so tudi prenoÄ?ili, veÄ?er pa je bil pravĹĄnji za prebiranje zgodb iz knjige Pravi pogum britanskega strokovnjaka za preĹživetje v

â?ą

Steg Velenje 1 je letos obeleĹžil 15-letnico delovanja, mineva pa 30 let, odkar so skavti aktivni v Sloveniji.

so se s ÄŒrnega vrha spustili na Kope in ĹĄli do koÄ?e na KremĹžarjevem vrhu. Naslednji dan so se spustili v Slovenj Gradec, od koder so se z avtobusom odpeljali v Velenje in tabor sklenili s skokom v Velenjsko jezero. ÂťKljub nekajdnevnemu naporu, saj smo hodili s teĹžkimi nahrbtniki, me je pohod navduĹĄil, ker smo bili ves Ä?as v naravi, brez mobilnih telefonov, druĹžili smo se, pogovarjali in imeli res lepo izkuĹĄnjo. Ob smehu, spodbudah pozabiĹĄ na Ĺžulje, teĹžo tovora, vzpon,ÂŤ je sogovornica strnila vtise o svojem prvem skavtskem popotnem taborjenju. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Se boste cepili proti novemu korona virusu?

Okrogla okna v knjiĹžni svet Tina Felicijan

15

MED VAMI

10. septembra 2020

aktualna, zato bosta letos moÄ?i zdruĹžila kar dva sodelavca, ki bosta skrbela za nabavo novosti, ki jih otroci najraje prebirajo. Da bi bralno kulturo Ä?im bolj spodbujali, pa izvajamo razliÄ?ne aktivnosti.ÂŤ S tem posegom so na OĹ Mihe Pintarja Toleda izÄ?rpali vse prostorske zmoĹžnosti. ÂťOcenjujem, da ponovne prostorske stiske, Ä?e se bo oblikoval ĹĄe en oddelek, tako ne bomo veÄ? mogli reĹĄevati. Z Mestno obÄ?ino Velenje se skupaj z drugimi ĹĄolami Ĺže pogovarjamo, kako bomo odgovorili na pomanjkanje prostora, ki ga glede na trend naraĹĄÄ?ajoÄ?ega vpisa lahko priÄ?akujemo. Verjetno bodo ponekod potrebni prizidki ali prezidave,ÂŤ razmiĹĄlja sogovornik in pojasnjuje, da pedagoĹĄki proces v povsem zapolnjenem oddelku (28 oziroma izjemoma 30 uÄ?encev) poteka povsem drugaÄ?e, zato je z vidika kakovosti izobraĹževanja potrebno stremeti k dovolj prostornim ĹĄolam za manjĹĄe oddelke. đ&#x;”˛

Zaradi korona virusa je prizadet in poslediÄ?no ohromljen ves svet, ki se ĹĄe nekaj Ä?asa ne bo pobral. Ali bomo stanje s prihodom cepiva na trg normalizirali in vzpostavili svoja obiÄ?ajna Ĺživljenja, je odvisno tudi od tega, kako uÄ?inkovito bo cepivo in koliko ljudi se bo cepilo.

Strokovnjaki se ukvarjajo tudi z vpraĹĄanji, koliko Ä?asa po cepljenju bo Ä?lovek zaĹĄÄ?iten ter kdaj bomo dobili primerno cepivo, ki bo tudi varno, saj je virus precej zahrbten, trdovraten in nepredvidljiv.

Ljudje pa se v tem Ä?asu spraĹĄujemo predvsem, ali se bomo cepili. ÄŒeprav se zavedamo, da je cepljenje eden najpomembnejĹĄih, varnih in uÄ?inkovitih javnozdravstvenih ukrepov za prepreÄ?evanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, je neznank ĹĄe precej. Kaj pravijo nakljuÄ?ni mimoidoÄ?i?

Peter BlaĹžiÄ?: ÂťZa zdaj ĹĄe ne vem, ali se bom cepil, saj je cepivo ĹĄe v nastajanju in ĹĄe ni preizkuĹĄeno na veÄ?jem ĹĄtevilu ljudi. Ko bo znanega kaj veÄ?, se bom zagotovo laĹžje odloÄ?il za ali proti.ÂŤ Franjo Majhen: Âť Ĺ e ne vem. Dokler ne bo cepivo varno in uÄ?inkovito, se ne bom cepil, saj ne bi bil ravno rad poskusni zajÄ?ek novega cepiva, Ä?eprav se zavedam posledic, ki jih lahko puĹĄÄ?a novi korona virus.ÂŤ Valentin Jazbec: ÂťKer sem Ĺže precej v letih, sem previden pri stikih z ljudmi. Tudi masko imam vedno s seboj, in to pralno za veÄ?kratno uporabo, ker je gosteje tkana. Se bom pa cepil proti novemu korona virusu, Ä?e bo cepivo pomagalo.ÂŤ Anica OvniÄ?: ÂťKo bo tako daleÄ? in bo cepivo na voljo, se bom verjetno cepila. ÄŒe bi cepljenje odklonili, stroĹĄke zdravljena krijemo sami, le ti pa lahko znaĹĄajo do 25.000 evrov, kot so navedli v medijih.ÂŤ Viktorija Grubelnik: ÂťZa zdaj nisem pristaĹĄ cepljenja, videla pa bom, kako se bodo stvari odvijale v prihodnje in kaj bo rekla stroka.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

10. septembra 2020

Po ĹživÄ?nosti in neuÄ?akanosti visoka zmaga Prekinili neugodno tradicijo – Gorenjev trener zaÄ?etek prve in druge sezone v Velenju zaÄ?el s porazom, tretjo s prepriÄ?ljivo zmago S tekmo v Trebnjem med domaÄ?im Trimom in Koprom je v sredo prejĹĄnji teden stekla nova tekmovalna sezona v prvi drĹžavni moĹĄki rokometni ligi. V zelo napetem osrednjem dvoboju uvodnega kroga so Dolenjci zmagali s 25 : 24, ob polÄ?asu so z golom razlike vodili Primorci. V drugi tekmi drugega kroga je bil v petek Jeruzalem-OrmoĹž za dva gola (28 : 26) boljĹĄi od Dobove.

Druge tekme so bile v soboto.

nekatere njune odloÄ?itve niso bile pravilne. V uvodnih minutah so bili gostje sicer videti popolnoma nebogljeni, kajti po ĹĄestih minutah je bilo na semaforju 5 : 1. Nato je zagnanost domaÄ?ih popustila. Veliko so greĹĄili in nadvse motivirani LjubljanÄ?ani so se jim povsem pribliĹžali. Po minuti odmora so varovanci Zorana JoviÄ?ića znova zaigrali odloÄ?no in na poÄ?itek odĹĄli s prednostjo treh zadetkov. Ko so po slabih desetih

zaÄ?eli s porazoma: ÂťPrvi krogi so po navadi tekme preseneÄ?enja.

Ljubljana je bila kot novinka v ligi neznanka. Dobro so se borili. V prvem polÄ?asu so bili dokaj nevarni, mi pa se nismo najbolj znaĹĄli. V nadaljevanju smo le naĹĄli svojo igro in stopnjevali ritem. To nam je prineslo veliko lahkih golov in zasluĹženo zmago.

Upam, da bodo med naslednjo tekmo na tribuni gledalci, saj ti dajo dodatno energijo.ÂŤ

Seveda hoÄ?ejo postati prvaki ...

Vodstvo velenjskega rokometnega kluba je v petek na novinarski konferenci spregovorilo o viziji oziroma Ĺželjah za novo sezono Predvsem si Ĺželijo, da bi vsi ostali zdravi in da bi prvenstvo, v katerem ne bo konÄ?nice, trajalo do konca. PrejĹĄnje prvenstvo je vodstvo tekmovanja zaradi epidemije korona virusa predÄ?asno konÄ?alo. Na tekmovalnem podroÄ?ju VelenjÄ?ani Ĺželijo viĹĄje od lanskega Ä?etrtega mesta.

V gradivo za novinarje so med drugim zapisali: 'V Ĺ aleĹĄki dolini Ĺželimo Ä?im veÄ? otrok navduĹĄiti za klub in tako z veÄ?jo

ali pa celo edini, ki se lahko pohvali, da v Ä?lanski ekipi igra toliko igralcev, ki so bili vzgojeni v mlajĹĄih selekcijah. Na to smo zelo ponosni in na tej poti bomo vztrajali ĹĄe naprejâ€?

Marko OĹĄtir, koordinator mlajĹĄih selekcij, je dopolnil. “V naĹĄem klubu imamo sedem selekcij mladinskega pogona, ki jih sestavlja okoli 150 fantov.

Poleg tega imamo po osnovnih ĹĄolah ĹĄe otroke, ki trenirajo od

niso tekle po Ĺželjah. DrugaÄ?e pa fantje dajo s tekme na tekmo vse od sebe. Igramo enega lepĹĄih rokometov v Sloveniji: kombinatorno, hitro, vpadljivo.

Menim, da bodo gledalci zadovoljni z naĹĄimi predstavami.

Ko bo dovoljeno, jih vabim, da pridejo v Ä?im veÄ?jem ĹĄtevilu na naĹĄe predstave.ÂŤ Direktor ga je dopolnil: ÂťPopreÄ?na starost fantov je 22 let, od tega jih osem ĹĄe ni igralo v

Direktor Janez Gams, trener Zoran JoviÄ?ić, kapetan David MiklavÄ?iÄ? in koordinator mlajĹĄih selekcij Marko OĹĄtir (Z leve proti desni)

Celjani in VelenjÄ?ani so gostili novinca iz Ljubljane in obilno napolnili njuni mreĹži. Aktualni prvaki so nad Slovanom slavili z 38 : 25, velenjske ose pa nad Ljubljano s 30 : 18. V prvem krogu sta se med drugim udarila tudi v prejĹĄnji sezoni zadnja Izola in predzadnji Maribor, ki sta med najboljĹĄimi ostala za zeleno mizo. Ĺ tajerci so bili kot gostje z 31 : 25 prepriÄ?ljivo boljĹĄi.

V prvem polÄ?asu, v lanskem prvenstvu Ä?etrti igralci Gorenja, niso bili povsem sproĹĄÄ?eni, tudi precej ĹživÄ?ni in nezbrani. Na trenutke sta jim Ĺživce cefrala seĹžanska sodnika Marko in MatjaĹž Pirc, saj po njihovem mnenju

minutah v nadaljevanju povedli s +5, je bil dvoboj praktiÄ?no odloÄ?en. NeizkuĹĄenemu nasprotniku je zaÄ?ela pojenjati sapa, pa tudi volja. Dobrih deset minut pred koncem je moral zaradi grobe igre na prazno tribuno (tekma je bila brez gledalcev) Miha TomĹĄiÄ?, ki je bil kljub temu s petimi goli njihov najboljĹĄi strelec, pri domaÄ?ih pa Matic Verdinek z dvema veÄ?. Gostitelji so se povsem razigrali in se veselili zmage s +12.

PriÄ?akuje gledalce

Vratar AljaĹž Panjtar se je izkazal s ĹĄtirinajstimi obrambami.

Omenili smo mu zaÄ?etka lanske in predlanske sezone, ki so ju

S Slovanom zahtevnejĹĄa tekma

Trener JoviÄ?ić o uvodni zmagi in gostovanju v prestolnici: “Na zaÄ?etku se je videla neka neuÄ?akanost in nervoza. ZgreĹĄili smo preveÄ? priloĹžnosti. V drugem polÄ?asu pa smo se zbrali in pokazali razliko. ÄŒaka nas gostovanje v Ljubljani pri Slovanu, kjer bo bolj zahtevna tekma.â€?

Jutri bodo gostovali v Ljubljani, pri Slovanu, najboljĹĄem moĹĄtvu v 1. B ligi v minuli sezoni.

V svoji dvorani bodo spet zaigrali 19. septembra, ko bodo v ĹĄaleĹĄko-koroĹĄkem derbiju gostili Slovenj Gradec. đ&#x;”˛

Stane Vovk

ÄŒrno-zeleni in vijoliÄ?asti (znova) brez toÄ?k Rudar in Ĺ martno po petih krogih povsem blizu dna Novinca velenjski Rudar in Ĺ martno 1928 sta gotovo med razoÄ?aranji prvih krogov drugoligaĹĄkega prvenstva. Rudarji so po izpadu iz elitne druĹĄÄ?ine napovedovali hitro vrnitev, v Ĺ martnem, ki je napredovalo iz tretje lige, pa so upali na kaj veÄ? kot na boj za obstanek. Po petih krogih so oboji povsem blizu dna in daleÄ? od svojih Ĺželja. No, a prvenstvo bo ĹĄe dolgo.

VelenjÄ?ani so s ĹĄtirimi toÄ?kami (tremi porazi) trinajsti, Ĺ marÄ?ani s tremi (ĹĄtirje porazi) predzadnji, vmes pa je prav tako s tremi toÄ?kami in ĹĄtirimi porazi Drava.

Povsem na dnu, na zadnjem mestu, so Brda, ki so v nedeljo presenetila prav v Ĺ martnem ob Paki.

Do nedeljske tekme so bili edini klub brez toÄ?k, za nameÄ?ek pa tudi brez enega samega zabitega zadetka. NajbrĹž so varovanci Feruza Smajlovića pred dvobojem z zadnjim upali na polno bero

toÄ?k oziroma na drugo zmago.

Nezadovoljni z nadvse slabim zaÄ?etkom so v klubu iz GoriĹĄkih brd zamenjali trenerja. Vlada BadĹžima je nasledil Amir Botonjić, ki je bil nazadnje pomoÄ?nik v DomĹžalah. Ĺ ok terapija je zalegla in Brici so na derbiju moĹĄtev z dna lestvice prekinili tako strelski kot toÄ?kovni post. Zmagali so z 2 : 1 in se po toÄ?kah izenaÄ?ili z nedeljskim nasprotnikom ter Dravo. So pa ĹĄe vedno zadnji.

VelenjÄ?ani, ki so letos zelo pomlajeni, so v 3. krogu premagali Ĺ martno na njihovem igriĹĄÄ?u. To je bila njihova prva zmaga po 39 ligaĹĄkih tekmah. Takrat so mnogi (ali vsaj nekateri) verjeli, da bodo zaÄ?eli nov niz – seveda zmag. Sledilo je novo razoÄ?aranje. Poraz pred svojo tribuno z BreĹžicami v prejĹĄnjem krogu.

V sredo so rudarji v prvem krogu slovenskega pokala (pokal Pivovarna Union, kot se uradno imenuje) s 5 : 1 v Martjancih premagali tamkajĹĄnjo ÄŒardo.

Visoka zmaga seveda ni (bila) pravi kazalec Rudarjeve kakovosti. PoraĹženec namreÄ? tekmuje v pomurski nogometni ligi; torej

za dva kakovostna razreda niĹžjem tekmovanju. In sledil je nov poraz v 5. krogu v Dobu. KonÄ?ni rezultat 3 : 1 za Roltek je bil doseĹžen Ĺže po slabe pol ure.

V soboto bodo gostili Jadran iz Dekanov, ki je s toÄ?ko veÄ? mesto pred njimi. Primorci so bili doslej enako strelsko razpoloĹženi kot VelenjÄ?ani (ĹĄest golov), prejeli pa so kar ĹĄtiri gole manj. Na tribuni bodo spet lahko gledalci. Ĺ˝elijo si, da bi jih kljub slabim predstavam vendarle veliko priĹĄlo na tekmo ter jim pomagalo k drugi zmagi.

Tudi petnajsti Ĺ marÄ?ani bodo v 6. krogu igrali s sosedi na lestvici, gostovali bodo na Ptuju. Predpredzadnja Drava ima prav tako samo tri toÄ?ke. Oboji so doslej prejeli po dvanajst golov. VeÄ?jo uÄ?inkovitost pa so v petih krogih pokazali PtujÄ?ani. Zabili so sedem golov, njihovi sobotni gosti pa samo tri. Lahko gostje presenetijo, kot so v 2. krogu v Radomljah, kjer so osvojili doslej edine toÄ?ke?

Sedmi krog bo na sporedu Ĺže v sredo (16. septembra). Ĺ marÄ?ani bodo gostili Nafto, Rudar pa bo gostoval v Radomljah. đ&#x;”˛

S. Vovk

bazo, pridobljeno v rokometni ĹĄoli, okrepiti naĹĄ mladinski pogon. Vse z namenom, da bo na koncu Ä?lansko moĹĄtvo Ä?im bolj kakovostno in konkurenÄ?no ter sestavljeno iz Ä?im veÄ? domaÄ?ih igralcev. Prva ekipa 'os' je in bo naĹĄe ogledalo, zato je in bo naĹĄ cilj, da vsi Ä?lani Ĺživijo za klub in skupaj z njim predstavljajo zgled mlajĹĄim selekcijam ter so ves Ä?as Ä?im bolj v stiku z lokalnim prebivalstvom ...'

Direktor kluba Janez Gams se je o tem ĹĄe bolj podrobno razgovoril. ÂťNaĹĄ klub ni samo Ä?lanska ekipa in rezultati, ki jih ta dosega. So pa ti pomemben kazalec uspehov naĹĄega dela. Tu so tudi mlajĹĄe selekcije, dobro delo z njimi. Z delom z njimi nekaj vraÄ?ano okolju, v katerem Ĺživimo, saj otrokom omogoÄ?amo, da svoj prosti Ä?as kakovostno preĹživljajo tako, da se ukvarjajo s ĹĄportom.ÂŤ Ob tem je poudaril, da je dobro, da se mladi zgodaj nauÄ?ijo, da je Ĺživljenje sestavljeno iz zmag in porazov. ÂťPrav izkuĹĄnje teĹžkih Ä?asov so klubu dale najveÄ?, da paÄ? gremo naprej in da bo zgodba kluba pozitivna ne samo letos, ampak ĹĄe veliko let ‌ Smo eden redkih klubov v Sloveniji

prvega do petega razreda. To je na daljĹĄi rok. Trudimo se in delamo po najboljĹĄih moÄ?eh.

SreÄ?o imamo, da imamo res zelo dobro trenersko piramido.

V klubu imamo veliko ťtevilo perspektivnih otrok, zato se za prihodnost kluba ni treba bati.�

Vsi si Ĺželijo, da ne bi bilo poĹĄkodb in da sezona ne bi bila predÄ?asno prekinjena, kot je bila prejĹĄnja. Trenutno ĹĄe ne more igrati le Ibrahim Haseljić, ki pa uspeĹĄno okreva po operaciji sprednje kriĹžne vezi. Trener upa, da bo Ä?ez kakĹĄen mesec Ĺže lahko igral. Odigrali so ĹĄest pripravljenih tekem. Kot drugi so vadili v razmerah korone.

SodeÄ? po uvodni tekmi so dobro pripravljeni.

Trener Zoran JoviÄ?iÄ? poudarja: ÂťMoja prva Ĺželja je, da ne bi bilo poĹĄkodb. PrepriÄ?an sem, da bo ekipa dala svoj deleĹž. Nikogar se ne bojimo. Odkar sem priĹĄel v Velenje (spomladi pred dvema letoma, na zaÄ?etku tega leta pa je pogodbo podaljĹĄal ĹĄe za dve leti – op. p.), si Ĺželim, da so pravi. Ekipa Gorenja ni ĹĄminkerska ekipa; to so delavci, ki trdo delajo in njihov trud se na igriĹĄÄ?u pozna. Zaradi poĹĄkodb v prejĹĄnji sezoni nekatere stvari

prvi ligi. NehvaleĹžno bi bilo od njih zahtevati, da so prvi, drugi ali, Ä?e hoÄ?ete, sedmi. Seveda pa smo ambiciozni. In osredotoÄ?ali se bomo iz tedna v teden, dneva v dan.ÂŤ Zanimiv je bil njegov odgovor na vpraĹĄanje, kaj reÄ?e (bo) rekel igralcem pred tekmo. ÂťDa trgajo parket in gredo na glavo. Ĺ˝elim si povsod zmagovati, enako fantje. Morda je moja slabost, da nisem preraÄ?unljiv.

Moramo pa biti realni. Seveda hoÄ?emo biti prvaki, Ä?e pa to ni realno ‌ Pustimo Ä?asu Ä?as. Toda Ä?e se nam bo kaj ponudilo, bomo vzeli.ÂŤ O ciljih celotne sezone pa: Želim si, da bi bili boljĹĄi kot lani.ÂŤ Njihovi ljubitelji se lahko razveselijo tudi optimistiÄ?nih besed kapetana Davida MiklavÄ?iÄ?a: Mislim, da je letos naĹĄa sezona, ker smo se iz prejĹĄnjih precej nauÄ?ili. Kot vemo, smo prejĹĄnje sezone slabo zaÄ?eli in smo se proti koncu lovili. Tokrat moramo res maksimalno zaÄ?eti sezono in biti ves Ä?as pri vrhu.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali 2. SNL, 5. krog Roltek Dob – Rudar Velenje 3:1 (3:1)

Strelci: 1:0 Petrović (4.), 1:1 Jovanović (13.), 1:2 Ĺ ipek 24. – 11 m), 3:1 RaÄ?ić (29).

Rudar: Stopajnik, Jovan, KaĹĄnik, ÄŒrnÄ?iÄ?, Halilović (od 29. Martinović), Panadić, Ĺ˝urga, PuĹĄnik (od 46. BeÄ?iri), Hrovat (od 57.

Gregorin), Ovsenek, Jovanović; trener: Almir Sulejmanović.

RdeÄ?i karton (drugi rumeni): Ovsenek (89).

Šmartno 1928 – Brda 1:2 (0:2)

Strelci: 0:1 Radovanović (7.), 0:2 Frelih (24.), 1:2 DĹžumhur (79. Ĺ martno: Lojen (od 30. Verdev), Pesjak, VerhovĹĄek, BukĹĄek, Vezaj (od 60. Purnat), Trop (od 60. BariÄ?), Melavc, Purnat, KriĹžnik, Hrastnik, Trap (78. Kerić); trener: Ramiz Smajlović.

Druge tekme: Krka – Nafta 1903 1:1 (0:0), Vitanest Bilje – Drava Ptuj 3:2 (2:2), FuĹžinar Vzajemci – KrĹĄko1:2 (1:1), Beltinci Klima Tratnjek – Primorje eMundia 5:1 (0:1), BreĹžice Terme ÄŒateĹž – Triglav Kranj

1:0 (0:0), Jadran Dekani – Kalcer Radomlje 0:1 (0:0).

Vrstni red: 1. Radomlje 12 (11:3), 2. Bilje 12 (9:7), 3. Krka 11 (12:4), 4. Nafta 11 (10:3), ‌ 12. Jadran 5 (6:5) ‌ 13. Rudar 4 (6:9); 14. Drava 3 (7:12), 15. Šmartno 3 (3:12), 16. Brda 3 (2:16).

6. krog (12. 9.): Drava Ptuj – Šmartno 1928 (16.00), Rudar – Jadran Dekani (19.00) ‌

Pokal Slovenije – 1. krog ÄŒarda Martjanci – Rudar Velenje 1:5 (0:1) Strelci: 0:1 MalaÄ?iÄ? (1. –

Liga NLB, 1. krog Gorenje Velenje – Ljubljana 30:18 (14:11) Gorenje: Panjtar (14 obramb), Taletović; Tajnik 1, Pajt 5, MiklavÄ?iÄ? 1, DrobeĹž 1, LonÄ?ar 2, SokoliÄ? 4, Verdinek 7, GrmĹĄek 1, Miha KavÄ?iÄ? 2, Aleks KavÄ?iÄ? 5, Ravnikar 1, Starc, Komar, Velić; trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 4 (3), Ljubljana 6 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje: 2 minuti;

Ljubljana 4.

RdeÄ?i karton: Miha TomĹĄiÄ? (48.). Drugi rezultati: Trimo Trebnje – Koper 25:24 (13:14), Jeruzalem-OrmoĹž – Dobova 28:26 (15:14), Celje Pivovarna LaĹĄko – Grosist Slovan 38:25 (23:11), Riko Ribnica – Urbanscape Loka 29:24 (14:12), Krka – Slovenj Gradec 23:27 (16:15), Butan plin Izola – Maribor Branik 25:31 (12:16) Vrstni red: 1. Celje 2, Gorenje, 3. Maribor, 4. Riko, 5. Sl. Gradec, 6. OrmoĹž, 7. Trimo (vsi po 2 toÄ?ki), 8. Koper, 9. Dobova, 10.

Krka, 11. Loka, 12, Izola, 13, Ljubljana, 14.

Slovan (vsi brez toÄ?k).

Prva A drĹžavna rokometna liga – Ĺženske, 1. krog Krim Mercator – Izola 43:20 (20:9), Ptuj Krka 27:34 (15:16), Z'deĹžele – Litija 27:25 (12:11), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina – Zagorje 37:26 (16:11); vÄ?eraj Zelene doline Ĺ˝alec – Koper, Velenje prosto.

NaĹĄ Ä?as, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

10. septembra 2020

Pred ĹĄoĹĄtanjsko Âťmalo PlanicoÂŤ je spet lepa prihodnost V Ĺ oĹĄtanju so se odloÄ?ili za obnovo skakalnice Munti, s tem pa za ohranjanje in nadaljevanje tradicije smuÄ?arskih skokov – V SSK so imeli pri tem izdatno podporo in pomoÄ?

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Skakalnico Munti so po veÄ? desetletjih zatona smuÄ?arskih skokov v Ĺ oĹĄtanju zgradili in obnovili leta 2003. ÄŒeprav so jo redno vzdrĹževali, jo je Ä?as dodobra naÄ?el. Ĺ˝e hoja po zaletiĹĄÄ?u je postajala vse bolj nevarna in odloÄ?iti se je bilo treba, ali skakalnico podreti in s tem zakljuÄ?iti ali pa jo obnoviti in tako ohraniti tradicijo smuÄ?arskih skokov v Ĺ oĹĄtanju.

OdloÄ?ili so se za drugo. ÂťPosluh za to smo naĹĄli na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, ki je za obnovo zagotovila veÄ?ino sredstev, in tudi pri mnogih podjetnikih ter posameznikih, ki so nam pri tem pomagali,ÂŤ pravi predsednik SmuÄ?arsko skakalnega kluba Ĺ oĹĄtanj Boris GoliÄ?nik.

Za zbiranje sredstev in materiala so porabili veliko truda in Ä?asa, a je oboje danes poplaÄ?ano s postavitvijo novega zaletiĹĄÄ?a, ki je v celoti iz hrastovega lesa. ÂťVerjamemo, da bo dolgo sluĹžil svojemu namenu. ÄŒe je prejĹĄnje zaletiĹĄÄ?e, ki je bilo narejeno iz

smrekovega lesa, zdrĹžalo skoraj 18 let, bo hrastovo zagotovo vsaj dvakrat dlje.ÂŤ Ĺ˝e vse od ustanovitve kluba leta 2003 skuĹĄajo na skakalnici Munti HS 18 vsako leto organizirati odprto prvenstvo v smuÄ?arskih skokih. Z organizacijo se zelo potrudijo, kar se odraĹža v izrednem zanimanju in velikem ĹĄtevilu tako skakalcev kot obiskovalcev. ÂťLahko reÄ?emo,

da je to pravi skakalni praznik v Ĺ oĹĄtanju, prava ĹĄoĹĄtanjska mala Planica.ÂŤ Lani so na novo uredili dostop do skakalnice (novo cesto) in drenaĹžo v izteku. Pomembna letoĹĄnja pridobitev ob obnovi zaletiĹĄÄ?a je manjĹĄa brunarica pod vznoĹžjem skakalnice, ki jim bo sluĹžila za shranjevanje orodja in opreme. ÂťV tem Ä?asu urejamo okolico skakalnice in ribnika ob izteku skakalnice, potke okrog ribnika, ograje ob poteh,ÂŤ razlaga predsednik kluba. ÂťPonosen sem na Ä?lane kluba, ki vse delo opravljajo prostovoljno, in hvaleĹžen mnogim, ki so in nam ĹĄe vedno prihajajo naproti ter pomagajo po svojih moÄ?eh. Posebna zahvala gre Zvonetu in

Mojci ÄŒebul, ki sta lastnika veÄ?jega dela zemljiĹĄÄ?a, na katerem je postavljena skakalnica, Janku BukoviÄ?u, ki je tudi lastnik dela zemljiĹĄÄ?a, na katerem je postavljeno zaletiĹĄÄ?e, ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj,

â?ą

Ĺ e letos nameravajo postaviti tudi novo varovalno ograjo okoli izteka skakalnice.

podjetjema Virnek in Tesarstvu Grudnik Peter, ki so poskrbeli za obnovo zaletiĹĄÄ?a in postavitev lesene brunarice, ter ĹĄtevilnim podjetnikom in posameznikom, ki so nam pri obnovi in vseh

ostalih delih priskoÄ?ili na pomoÄ?.ÂŤ V SKK Ĺ oĹĄtanj pa so zazrti Ĺže naprej. ÂťÄŒeprav smo prepriÄ?ani, da bodo ĹĄe priĹĄle zime, ki nam bodo omogoÄ?ale pripravo in izpeljavo tekem v smuÄ?arskih skokih, si Ĺželimo, da bi v prihodnje naĹĄli sredstva tudi za preplastitev doskoÄ?iĹĄÄ?a in postavitev umetne zaletne smuÄ?ine. Tako bi bila skakalnica lahko v uporabi tudi za treninge in tekme v poletnih mesecih predvsem za mlade skakalce, ki jih v Ĺ oĹĄtanju ne manjka. Ker nimamo ustreznih pogojev zanje, jih napotimo in priporoÄ?imo SmuÄ?arsko skakalnemu klubu Velenje, s katerim vseskozi odliÄ?no sodelujemo.ÂŤ

Predsednik SSK Ĺ oĹĄtanj Boris GoliÄ?nik v eni svojih ljubĹĄih vlog – organizatorja skokov na ĹĄoĹĄtanjski 'mali Planici'.

đ&#x;”˛

ManjĹĄa brunarica pod vznoĹžjem skakalnice bo sluĹžila za shranjevanje orodja in opreme.

Poleti na sprehod

Hoja po zaletiĹĄÄ?u je postajala vse bolj nevarna.

ÄŒe je prejĹĄnje zaletiĹĄÄ?e, ki je bilo narejeno iz smrekovega lesa, zdrĹžalo skoraj 18 let, bo hrastovo zagotovo vsaj dvakrat dlje.

Potepanje po prelepi Gorenjski Konec avgusta se je po vremensko spremenljivem obdobju vreme toliko ustalilo, da je bilo moĹžno naÄ?rtovati potepanje po hribih za nekaj dni. Midva sva smer voĹžnje usmerila na Gorenjsko, kjer sva na zaÄ?etku Bleda zavila desno po novozgrajeni obvoznici, ki se mu elegantno izogne, saj je prometna gneÄ?a tam velika.

Na Pokljuki sva na cesti proti Ĺ portnemu centru doĹživela nadvse prisrÄ?en prizor, saj nama je po cesti nasproti prihajala precejĹĄnja Ä?reda krav razliÄ?nih starosti. Brez vsakrĹĄnega Ä?loveĹĄkega vodje se je elegantno umaknila na obrobje ceste in mirno nadaljevala pot. Bile so razliÄ?nih barv, vse pa zelo snaĹžne in ljubke na pogled. Izredna dobrodoĹĄlica!

Na parkiriĹĄÄ?u Rudnega polja na koncu omenjenega ĹĄportnega centra, so naju privabili pogledi na tekaĹĄke rolkarske proge, po katerih so se podili vneti rolkarji in se spotoma preizkuĹĄali v streljanju z zraÄ?no puĹĄko. V zraku se je Ä?utila ĹĄportna energija.

Podala sva se svojemu cilju naproti in stopila na ozko makadamsko cesto proti Uskovnici, desni krak pa vodi na planino KonjĹĄÄ?ica. Kmalu sva ĹĄla mimo energijskih toÄ?k in se na Razpotju usmerila levo, kamor so vabile planine Praprotnica in najina ciljna Zajamniki, v nadaljevanju pa ostale kroĹžno vse do Sp. in Zg. Goreljeka. Makadamska cesta se tu spet prikljuÄ?i asfaltni, ki pripelje z Bleda. Tod uĹživajo kolesarji na Slovenski turnokolesarski poti.

Na zaÄ?etku opevane planine Zajamniki naju je takoj povabila tabla, ki ponuja okrepÄ?ilo v bliĹžnji bajtici. Ker v nadaljevanju ni bilo videti kakĹĄne tovrstne ponudbe, sva prisedla. Latvica kislega mleka bi se prilegla. Pa ga je menda zmanjkalo in izkuĹĄen starejĹĄi moĹžakar nama je pripravil prigrizek po svoji izbiri. Nisva se mu odrekla in prav teknil nama je, le njegova cena nama je vzduĹĄje malo pokvarila ‌ V bliĹžini bajte je stal traktor, ki olajĹĄa dostavo ‌ Po sprehodu nad lesenimi, bolj ali manj obljudenimi lesenimi koÄ?icami sva se sprehodila in se do Rudnega polja vrnila po isti poti. Spotoma sva dohitela ljubko Rokovo druĹžinico, katerih najmlajĹĄi Ä?lan se je ĹĄe posebej prizadeval premagati pot.

PrenoÄ?ila sva v Radovljici, ki naju je zelo oÄ?arala.

VeÄ?erni sprehod v staro mestno jedro je bil veÄ? kot lep in sem se bova ĹĄe vrnila, saj si je to lepoto res treba pobliĹže ogledati. Ĺ˝e zaradi spoĹĄtovanja dr.

Ceneta AvguĹĄtina, umetnostnega zgodovinarja in Ä?astnega obÄ?ana ObÄ?ine Radovljica, ki je bil prvi

gorenjski muzealec in varuh kulturne dediĹĄÄ?ine. Z njim in njegovimi sledmi sva se ÂťsreÄ?alaÂŤ v kotiÄ?ku trga pred cerkvijo, kjer naju je ÂťogovorilÂŤ v naravni velikosti svoje postave, obsijan v soju mestnih luÄ?i.

Hvala mu za vse storjeno!

Po bogatem zajtrku sva se poslovila od veĹĄÄ?ega zasebnega turistiÄ?nega delavca in se mimo Ĺ˝irovnice ter Most podala do akumulacijskega jezera ZavrĹĄnice, katerega dolino vedno bolj urejajo za turistiÄ?ne namene. Midva sva voĹžnjo nadaljevala po ozki cesti, ki je kmalu preĹĄla v makadamsko,

Skakalnica in njena okolica sta zaradi idiliÄ?nosti zanimivi za obiskovalce in sprehajalce tudi v poletnih mesecih. Povezani sta s sprehajalno potjo od obnovljenega vodohrana Gorice (muzeja prvega javnega vodovoda v Ĺ aleĹĄki dolini), mimo ribnika ÄŒebul, skakalnice Munti do spominskega obeleĹžja, posveÄ?enega posadkama strmoglavljenih zavezniĹĄkih letal, ki je prav tako v neposredni bliĹžini skakalnice na KoroĹĄki cesti pod Goricami.

Skoki Po hribih obmoÄ?ja, na katerem se nahajaĹĄ.

Po okusnem domaÄ?em zajtrku sem se sama podala na bliĹžnji Srednji vrh, ki se nahaja levo nad sedlom Ĺ ija, s katerega se odcepita poti na Stol in VrtaÄ?o. Oba sta se ovijala v hiteÄ?e megle, ki jih je preganjal veter z zahoda, jaz pa sem uĹživala na kamnitem 1796 m visokem vrhu z razgledom na vse ĹĄtiri strani neba. Poleg Ĺže omenjenih vrhov se je pod mano raztezala dolina Save, po kateri med drugim od Ĺ˝irovnice do Vrbe poteka naĹĄa znamenita ÂťPot kulturne dediĹĄÄ?ineÂŤ.

VelenjÄ?ani solidni Kranj, Ĺ˝iri – V soboto, 5. septembra, so v obÄ?ini Ĺ˝iri skakali deÄ?ki in deklice do 12 in 13 let, v Kranju pa so se pomerili deÄ?ki do 16 let, mladinci in mladinke do 18 let in Ä?lani.

Skakalci SSK Velenje so skakali solidno. Med Ä?lani je Patrik Vitez v moÄ?ni konkurenci s prisotnostjo Ä?lanov slovenske

Balinanje GneÄ?a na vrhu

Planina Zajamniki.

in na mestih teĹžko premagovala kotanje. Pa se je vseeno splaÄ?alo pripeljati do bliĹžine (zaprte) TinÄ?kove koÄ?e, od koder sva se podala navkreber proti Domu pri izviru ZavrĹĄnice. V okolici Ĺ˝age sva se Ĺže med voĹžnjo sreÄ?ala s ĹĄtevilnimi kravami, ki ob potoku Ĺ˝irovnica res ne pogreĹĄajo vode, morajo pa biti kar planinsko usposobljene ob premagovanju valovitega terena. Na SmokuĹĄki planini tik pod Domom pri izviru ZavrĹĄnice sva se sreÄ?ala le ĹĄe z njihovimi sledmi, Ä?eprav imajo novo zgrajen hlev, ki jim nudi varno zatoÄ?iĹĄÄ?e.

Ob prihodu naju je sprejela zelo prijazna oskrbnica, saj sva si predhodno rezervirala prenoÄ?iĹĄÄ?e in se po oddihu ter nastanitvi podala do bliĹžnjega Doma na Zelenici, ki se nahaja nad Ljubeljem. Oba domova sta izredno posodobljena in na nivoju z vsemi ugodnostmi, nahajata pa se v vznoĹžju BegunjĹĄÄ?ice na juĹžni ter Stolom in VrtaÄ?o na severni strani Karavank. Prednost prenoÄ?itve je tudi to, da se v miru lahko predaĹĄ pogovoru z oskrbnikom in drugimi planinci ter izveĹĄ zanimive in koristne podrobnosti

PridruĹžil se mi je planinec, ki je Ĺže osvojil vetrovno in mrzlo VrtaÄ?o in posedel na bliĹžnji klopci, ki so jo prizadevni ĹžirovniĹĄki planinci postavili na robu skalovja. Ob vraÄ?anju me je dohitel in svetoval, naj Âťne hodim nanjo zdaj, ampak ĹĄele pozimi ‌ saj je spotoma sreÄ?al dve kaÄ?i, ki ga nista razveselili... Tudi oskrbnica doma je povedala, da je obmoÄ?je Srednjega vrha znano po kaÄ?ah, kar so v dnevnike zapisali Ĺže nekdanji graniÄ?arji, saj je tu bila nekoÄ? karavla.

Treba se je bilo posloviti iz tega raja po isti poti in edini ÂťgraniÄ?arÂŤ na poti je bila mlajĹĄa krava, ki se ji ni ljubilo umakniti s ceste, da smo se komaj sreÄ?ali ‌ Zadovoljna sva se vrnila v dolino in v Radovljici poiskala prijeten kotiÄ?ek vrta v gostiĹĄÄ?u Lectar, kjer sva pouĹžila domaÄ?e kosilo v druĹžbi predvsem tujih turistov, ki imajo ÂťnosÂŤ, da najdejo takĹĄne kotiÄ?ke.

RaziĹĄÄ?ite jih tudi vi, Ä?e jih ĹĄe niste?! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

Prva tekma v prvi ligi je bil tokrat tudi derbi kola na Polzeli, kjer sta se sreÄ?ali ekipi BK Balinc Polzela in gosti iz BK Ĺ˝alca. DomaÄ?ini so bili po dveh neuspehih tokrat zelo zbrani in motivirani, takĹĄen pa je bil tudi konÄ?ni rezultat 6 : 4, ter toÄ?kovna razlika 36 : 23 v njihovo korist.

Na igriĹĄÄ?u v Vinski Gori so domaÄ?i gostili ekipo KU Gorenja. Bila je izenaÄ?ena tekma, na kateri je odloÄ?ala igra v krog.

Gostje tu niso imeli sreÄ?e. Tekma se je tako konÄ?ala z rezultatom 6 : 4 in punt razliko 43 : 29, oboje za domaÄ?o ekipo.

V Celju pa je gostovala ekipa BĹ DU Premogovnik. DomaÄ?ini so igrali odliÄ?no, tako da se precej oslabljeni gostje niso imeli pravih moĹžnosti. Na koncu je bilo kar 9 : 1 in punt razlika 43 : 20 za domaÄ?o ekipo.

Vrstni red po desetem kolu: 1. BK Polzela 10 toÄ?k, 2. DU Velenje (10), 3. BĹ DU Premogovnik (9), 4. BK Ĺ˝alec (9), 5.

A reprezentance zasedel 13. mesto. Med mladinci do 18 let pa je bil Miha LipovĹĄek RoÄ?nik ĹĄesti, v klubu pa raÄ?unajo, da bo na naslednjih tekmah ĹĄe viĹĄe.

Trinajsti je bil Ĺ˝an HriberĹĄek, 23. pa Maj Felle. Med mladinkami se je izkazala Nika Vetrih, ki je z dvema izvrstnima skokoma osvojila drugo mesto. V skupini D-16 je bil Luka Filip enajsti, v D-13 pa Miha Kikec 31. Med tekmovalkami D-12 je Ĺ˝iva Ĺ˝ivic đ&#x;”˛ skoÄ?ila na 9. mesto.

DU Vinska Gora (9), 6. KU Gorenje (7), 7. BK Celeia Celje (6).

V drugi Ligi so nadaljevali z osmim krogom.

V Slovenskih Konjicah so domaÄ?ini BS Vrbno Vrbica gostili ekipo PDU Gorica. Gostje so potrdili dobro formo in brez velikih teĹžav zmagali z rezultatom 2 : 6 in punt razliko 27 : 30.

V Ĺ oĹĄtanju pa so gostili ekipo PDU KavÄ?e. DomaÄ?ini so goste verjetno podcenjevali, ker so zadnje igre precej nihali.

To pa se jim je maĹĄÄ?evalo, ker so gostje zaigrali na vso moÄ?.

KonÄ?ni rezultat je bil, na veliko razoÄ?aranje domaÄ?ih, 2 : 6, pa tudi punt razlika 32 : 36 je bila v korist gostov.

Na Dobrni pa so gostili ekipo BK TopolĹĄica in upali na zmago. Na njihovo Ĺžalost se je razpletlo drugaÄ?e. Zmagali so gostje z 2 : 6 in s punt razliko 24 : 38.

Trenutni vrstni red: 1. PDU Gorica 11 toÄ?k, 2. DU Ĺ oĹĄtanj (10), 3. BK TopolĹĄica (9) toÄ?k, 4. PDU KavÄ?e (8), 5. BS Vrbno Vrbica (7), 6. DU Dobrna (3). đ&#x;”˛ T. F.

NaĹĄ Ä?as, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

10. septembra 2020

Uporaba elektriÄ?nih paralizatorjev v policiji

Obzirnost in odgovornost – 2. del

Slovenska policija prejela v uporabo dvajset paralizatorjev – ElektriÄ?ni paralizator je varno sredstvo, ki ne vpliva na srÄ?ni spodbujevalnik ali defibrilator – Postopki se bodo snemali – Paralizator prejeli tudi velenjski policisti Jasmina Ĺ karja

Od 1. septembra lahko slovenski policisti v izjemnih varnostnih primerih za obvladovanje nevarnih oseb uporabljajo tudi elektriÄ?ne paralizatorje. Seveda le takrat, ko bo to nujno potrebno in bodo izpolnjeni toÄ?no doloÄ?eni zakonski pogoji. ElektriÄ?ne paralizatorje sicer Ĺže vrsto leto uporabljajo policisti veÄ?ine drĹžav Evropske unije in njihove izkuĹĄnje so pozitivne, saj paralizatorji zmanjĹĄujejo moĹžnosti poĹĄkodb v najzahtevnejĹĄih policijskih postopkih.

LaĹžje in varnejĹĄe opravljanje postopkov

Na vpraĹĄanje, ali je uporaba paralizatorjev smiselna in potrebna tudi pri nas, odgovarja Drago Menegalija z Generalne policijske uprave: ÂťElektriÄ?ni paralizator je eno od prisilnih sredstev, ki ga smejo policisti uporabljati na osnovi zakonskih pogojev. ElektriÄ?ni paralizator smejo policisti uporabiti, Ä?e ne morejo drugaÄ?e obvladati aktivnega upiranja ali napada z oroĹžjem ali drugimi nevarnimi predmeti, s katerimi oseba ogroĹža Ĺživljenje policista ali koga drugega, ali prepreÄ?iti samopoĹĄkodovanja, Ä?e obstaja neposredna nevarnost za nastanek hude telesne poĹĄkodbe ali hujĹĄe posledice za osebo. Pri uporabi prisilnih sredstev policisti najprej uporabijo najmilejĹĄi naÄ?in in sredstvo ter jih nato stopnjujejo, Ä?e obstajajo zakonski pogoji in okoliĹĄÄ?ine to dopuĹĄÄ?ajo. Ker do sedaj policisti niso imeli primernega sredstva za obvladovanje oboroĹženih oseb z razdalje, je policija uvedla elektriÄ?ni paralizator, s Ä?imer je zagotovila sredstvo, s katerim bodo policisti laĹžje in varneje opravili postopek z manjĹĄimi

naprava za dosego miĹĄiÄ?nega krÄ?a (potrebno napetost regulira naprava sama). Vsi postopki se bodo tudi snemali.ÂŤ

Zadetki elektrod niso v obmoÄ?ju srca

â?ą

ElektriÄ?ni paralizator je varno sredstvo, ki ne vpliva niti na srÄ?ni spodbujevalnik ali defibrilator.

posledicami oz. brez posledic za posameznika.

ElektriÄ?ni paralizator je varno sredstvo

Menegalija pove tudi, so pogoji za uporabo elektriÄ?nega paralizatorja zapisani v 86.a Ä?lenu Zakona o nalogah in pooblastilih policije. ÂťElektriÄ?ni paralizator izstreli dve elektrodi, ki se za-

rineta v telo ali obleko ter osebo onesposobita z elektriÄ?nimi impulzi, ki povzroÄ?ijo nevromiĹĄiÄ?no onesposobitev (krÄ? miĹĄic med elektrodama). ElektriÄ?ni paralizator Taser X2, ki je v uporabi v Slovenski policiji, deluje z napetostjo do 50.000 voltov, vendar je ob zadetku elektrod v osebo napetost zmanjĹĄana na 1.200 voltov, kolikor potrebuje

Da bi varnostno situacijo reĹĄili Ä?im bolj varno, mirno, po moĹžnosti brez uporabe prisilnih sredstev, so doloÄ?ili devet korakov, s katerimi bodo policisti pred uporabo elektriÄ?nega paralizatorja poskusili odvrniti osebo od samopoĹĄkodovanja oziroma krĹĄitelja od nasilja. • kamera in elektriÄ?ni paralizator sta javno vidna, • poziv krĹĄitelju k sodelovanju in opozorilo za stopnjevanje ukrepov, • opozorilo o snemanju postopka in vklop kamere, • opozorilo pred uporabo prisilnih sredstev in uporabo elektriÄ?nega paralizatorja, • izvlek elektriÄ?nega paralizatorja, • vklop elektriÄ?nega paralizatorja, • priÄ?etek merjenja z laserskim Ĺžarkom, • opozorilno iskrenje in nadaljevanje z ukazi in opozorili, • uporaba elektriÄ?nega paralizatorja – izstrelitev elektrod.

V uporabi bo dvajset paralizatorjev

V slovenski policiji imajo dvajset elektriÄ?nih paralizatorjev.

Dodatno so nabavili ĹĄe sto petnajst kamer za osebno uporabo, letos pa ĹĄe sedeminpetdeset kompletov takĹĄnih kamer, ki bodo namenjene snemanju policijskih postopkov. Za uporabo elektriÄ?nih paralizatorjev so Ĺže usposobili dvesto sedemintrideset izkuĹĄenih policistov. Policijska uprava Celje je prejela dva elektriÄ?na paralizatorja in ĹĄtirinajst osebnih kamer, Policijska postaja Velenje je prejela enega. đ&#x;”˛

Vandali znova v pumptracku

Hudo poĹĄkodoval partnerko in si sodil sam Ĺ˝alec – V soboto so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je 46-letni moĹĄki na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec priĹĄel v jutranjih urah z veÄ?jo sekiro v stanovanjsko hiĹĄo in v spalnici s sekiro moÄ?no udaril po glavi 44-letno partnerko ter nato odĹĄel v bliĹžnje gospodarsko poslopje, kjer je storil samomor.

Osumljenemu 46-letniku so dan pred grozljivim dogodkom izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja partnerki in mladoletni hÄ?eri.

Partnerka je namreÄ? v popoldanskih urah poklicala na Policijsko postajo Ĺ˝alec in prijavila, da 46-letnik nad njo izvaja nasilje. V nadaljevanju je na policijski postaji podala ustno kazensko ovadbo. 46-letniku so izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja ter o primeru obvestili vse pristojne sluĹžbe. V veÄ?ernem Ä?asu smo na naslovu bivanja 44-letnice izvedli kontrole morebitnih krĹĄitev ukrepa.

KrĹĄitev ukrepa v veÄ?ernih in noÄ?nih urah niso zaznali.

V jutranjih urah je 46-letnik vstopil v hiĹĄo in partnerko s sekiro izredno hudo poĹĄkodoval.

46-letnika so leta 2015 Ĺže obravnavali zaradi storitve kaznivega dejanja nasilja v druĹžini in ga tudi kazensko ovadili.

StaliĹĄÄ?e medicinske stroke je do uporabe tega oroĹžja precej skeptiÄ?no. Po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije morajo policisti po uporabi elektriÄ?nega paralizatorja takoj, ko okoliĹĄÄ?ine to dopuĹĄÄ?ajo, zagotoviti, da osebo pregleda zdravnik. Kaj pravijo izkuĹĄnje iz tujine? Drago Menegalija: ÂťIzkuĹĄnje iz tujine in ĹĄtudije s trenutno najmodernejĹĄimi znanstvenimi metodami dokazujejo, da je elektriÄ?ni paralizator varno sredstvo, ki ne vpliva niti na srÄ?ni spodbujevalnik ali defibrilator. IzraÄ?uni in ocene tveganja so pokazale, da je pri elektriÄ?nem paralizatorju TASER 26, tveganje za sproĹžitev ventrikularne fibrilacije pri izstrelitvi elektrod manjĹĄi kot 0,06 odstotka in pri uporabi na dotik manjĹĄi kot 0,02 odstotka.

Praviloma zadetki elektrod niso v obmoÄ?ju srca, kar tveganje ĹĄe zmanjĹĄa.

Ĺ e vedno veliko nasilja nad Ĺženskami

Policisti ugotavljajo, da je nasilje nad Ĺženskami ĹĄe vedno izjemno razĹĄirjen pojav. Na Policijski upravi Celje imajo do vseh vrst nasilja, ĹĄe posebej do nasilja v druĹžini, niÄ?elno toleranco.

Letos, do zaÄ?etka tedna, so zaradi zaznanih primerov nasilja v druĹžini izrekli 193 ukrepov prepovedi pribliĹževanja, za 190 kaznivih dejanj in tri prekrĹĄke. Lani v enakem obdobju so izrekli 201 ukrep prepovedi pribliĹževanja za 198 kaznivih dejanj in tri prekrĹĄke. Zaradi krĹĄitev ukrepov prepovedi pribliĹževanja so letos ukrepali v 86 primerih, lani v 112.

VeÄ?insko prepriÄ?anje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duĹĄevno nestabilnih in obupanih ljudi. TakĹĄno prepriÄ?anje je laĹžje sprejeti kot moĹžnost, da je nasilje prisotno tudi v navidezno urejenih druĹžinah ter da je lahko tudi namerno. Zato policisti znova pozivajo vse Ĺžrtve nasilja, njihove sorodnike, sosede, znance, naj vsako obliko nasilja prijavijo Policiji. đ&#x;”˛

mz

Velenje – V preteklih dneh so vandali ponovno poťkodovali elektro omarico na PUMPTRACKU v Velenju. Ponovno so vlomili v omarico, kar je zelo nevarno, ne nazadnje lahko pride do resnih poťkodb.

Vodstvo RdeÄ?e dvorane zato ponovno poziva, da nepridipravi prenehajo tovrstno uniÄ?evanje javne lastnine in ogroĹžanje obiskovalcev objekta. đ&#x;”˛

mz

Pozitivni odzivi na vsebino zadnje objavljene kolumne so razlog, da nadaljujem isto tematiko. Tokrat se bom osredotoÄ?il na (drĹžavne) institucije in sisteme, ki ustvarjajo okvirje in pogoje za delo in Ĺživljenje vseh nas. V prvi vrsti pa na obzirnost in odgovornost funkcionarjev ter predstojnikov, ki so imenovani ter odgovorni za zakonito in uÄ?inkovito delovanje institucij. Poleg njih tudi na ostale vodstvene usluĹžbence, ki vodijo urade, uprave, sektorje, oddelke, inĹĄpektorate ‌, ki imajo ravno tako doloÄ?ene pristojnosti in odgovornosti, ter vse ostale uradne osebe oziroma usluĹžbence, ki v okviru predpisanih del in nalog opravljajo uradniĹĄka in druga opravila. Nekateri med njimi so odgovorni za zagotavljanje institucionalnih in sistemskih ukrepov, (pooblaĹĄÄ?ene) uradne osebe pa za neposredno izvajanje nalog s podroÄ?ja varnosti.

Vsi navedeni funkcionarji in usluĹžbenci imajo poleg odgovornosti ĹĄe pristojnosti za izvajanje del in nalog. Obzirnost je poleg odgovornosti in pristojnosti tisti del, ki se priÄ?akuje, ki je (logiÄ?na) posledica zakonitega in strokovnega dela. To je razlog, da so zakonske doloÄ?be urejene sorazmerno s podroÄ?jem, ki ga ureja, ter potrebami, ki so nujne v realnem Ĺživljenju. Ko govorimo o varnosti, imamo skoraj zagotovo najprej v mislih policijo in njene naloge, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolĹžnosti, med katerimi so: varovanje Ĺživljenja, osebne varnosti in premoĹženja ljudi, prepreÄ?evanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrĹĄkov, vzdrĹževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa na javnih in nekategoriziranih cestah, nadzor drĹžavne meje, naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev, varovanje doloÄ?enih oseb in objektov, naloge ob naravnih in drugih nesreÄ?ah in druge naloge, doloÄ?ene v zakonih.

Poleg policistov so tudi ostale uradne osebe dolĹžne spoĹĄtovati predpise ter pri svojem delu prevzemati odgovornost za odloÄ?itve in dejanja. Ne glede, ali govorimo o gradnji infrastrukturnih objektov, izdaji dovoljenja za obratovanje industrijskih obratov, pripravi poroÄ?ila in ocene o posledicah obratovanja in vpliva na naravno okolje, obravnavi vloge za organizacijo javne prireditve, izdaji dovoljenja za motorna vozila ali plovila za prevoz oseb, inĹĄpekcijskem nadzoru proizvodnega ali trgovskega obrata v zvezi eksplozivnih, nevarnih ali lahko vnetljivih snovi ‌ – prav vsaka navedba ima (manjĹĄi, veÄ?ji ali zelo velik) vpliv na varnost na doloÄ?nem obmoÄ?ju.

Ko je pri delu premalo obzirnosti ali odgovornosti, lahko pride do tragedije. Tako kot je 4. avgusta letos, ko je v bejrutskem pristaniĹĄÄ?u eksplodiralo 2.750 ton (ĹĄest let) nepravilno skladiĹĄÄ?enega in slabo varovanega amonijevega nitrata. Ob stotinah smrtnih Ĺžrtev, tisoÄ?ih ranjenih in stotisoÄ?ih, ki so ostali brez doma, je skorajda brezpredmetno razpravljati, kdo je bil odgovoren, kdo je koga obveĹĄÄ?al in kdo bi moral ukrepati, da se to ne bi zgodilo. Dokler se ne zgodijo takĹĄne tragedije, se veÄ?ina ne zaveda nevarnosti in okoliĹĄÄ?in, ki lahko ustvarijo takĹĄne katastrofalne posledice. TeĹžave, ki jih imajo prebivalci Anhovega s pitno vodo, so v primerjavi s trenutnim stanjem v Bejrutu Âťkaplja v morjeÂŤ, toda zanje je to velik problem. OnesnaĹžena voda vpliva na kakovost njihovega Ĺživljenja in obenem predstavlja nevarnost za njihovo zdravje.

Tako tudi v Ĺ aleĹĄki dolini spremljamo poslovanje in dogajanje v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, saj njihove poslovne odloÄ?itve in dejanja lahko imajo vpliv tako na naĹĄe poÄ?utje kot zdravje.

To so razlogi, da institucije in njihovi usluĹžbenci delujejo zakonito, strokovno in odgovorno. Le tako je mogoÄ?e zagotoviti tudi varnost, bodisi na podroÄ?ju ali obmoÄ?ju. Trditev, da viĹĄji kot je poloĹžaj, viĹĄja je odgovornost, drĹži le deloma, kajti pomembno je delo prav vseh, ki so vkljuÄ?eni v delovni proces in organizacijo.

Obzirnost in odgovornost pri delu sta zagotovilo za strokovno in uÄ?inkovito delo, zato ju lahko upraviÄ?eno priÄ?akujemo od vseh odgovornih.

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Ne dopuĹĄÄ?ajte nasilja!

Na obmoÄ?ju policijske uprave Celje beleĹžijo ĹĄe vedno veliko primerov nasilja v druĹžini. Dom, ki naj bi predstavljal najvarnejĹĄe mesto, je za mnoge Ĺžrtve nasilja v druĹžini lahko bolj nevaren kot javni kraji. Ĺ˝rtev vÄ?asih sama ne more poklicati na pomoÄ?, zato policisti pozivajo sosede, prijatelje, znance, naj v primeru, ko v sosednjem stanovanju sliĹĄijo nasilje ali klice na pomoÄ?,

nemudoma pokliÄ?ejo policijo in s tem pomagajo Ĺžrtvi. Policisti bomo storili vse, da bodo Ĺžrtvi zagotovili pomoÄ? in reĹĄitev, zoper storilca pa ustrezno ukrepali. đ&#x;”˛

NAĹ E

VELENJE

SvetniĹĄka skupina NaĹĄe Velenje

NaĹĄ Ä?as, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

10. septembra 2020

19

POLICIJSKA kronika Denarnico pustil na avtomobilu Velenje, 2. septembra – Neznani storilec je na jezeru s pokrova vozila, kjer je oťkodovanec pustil denarnico, to ukradel. V njej je bilo 250 evrov gotovine in dokumenti.

Ukradel delovne stroje ArnaÄ?e, 3. septembra – Iz vrtne ute je neznani storilec ukradel lakserico, motorno Ĺžago Stihl in baterijski vijaÄ?nik Makita. S tem dejanjem je bil lastnik oĹĄkodovan za okoli 1000 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Smrt pod kosilnico Podkraj, 4. septembra – V Podkraju pri Velenju se je smrtno poťkodoval 69-letni moťki. Pri koťnji na strmem terenu mu je kosilnica zdrsnila in ga prevo-

zila, poĹĄkodbam je podlegel na kraju dogodka.

Drevo padlo na sekalca Šmartno ob Paki, 4. septembra – V gozdu v Šmartnem ob Paki se je pri podiranju drevja huje poťkodoval 62-letni moťki. Nanj je padlo drevo.

Odnesel dva sedeŞa Velenje, 5. septembra – Neznani storilec je iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka odtujil dva sedeŞa za vozilo. S tem je lastnika oťkodoval za okoli 450 evrov.

Vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja Velenje, 5. septembra – Policisti so v SonÄ?nem parku pri kontroli cestnega prometa ustavili

SOCIALNI podlistek

voznika kolesa z motorjem, ki je vozil brez vozniĹĄkega dovoljenja in neregistrirano kolo z motorjem. Kolo z motorjem mu je bilo zaseĹženo, Ä?aka pa ga seveda tudi kazen.

Razbil steklo na OĹ Antona AĹĄkerca Velenje, 6. septembra – Neznanec je razbil stekleno okno in vstopil v notranjost Osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca. SproĹžil se je alarm, ki ga je pregnal, tako da ni niÄ?esar odnesel.

Izsiljeval prednost Velenje, 7. septembra – Policisti so obravnavali prometno nesreÄ?o, ki se je pripetila na KidriÄ?evi cesti v bliĹžini Osnovne ĹĄole Miha Pintarja Toleda. Do prometne nesreÄ?e je priĹĄlo zaradi izsiljevanja prednosti. Nastala je le materialna ĹĄkoda. PovzroÄ?itelja so oglobili s plaÄ?ilnim nalogom.

TrÄ?il v avtobus Velenje, 7. septembra – Na Ĺ aleĹĄki cesti se je pripetila prometna nesreÄ?a, ker voznik tovornega vozila ni vozil po sredini voznega pasu in je zato trÄ?il v avtobus. Nastala je manjĹĄa materialna ĹĄkoda. PovzroÄ?itelju so policisti izdali plaÄ?ilni nalog.

Porisal mu je avto Velenje, 7. septembra – Neznani storilec je obÄ?anu porisal karoserijo vozila in ga s tem oĹĄkodoval za okoli 1500 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Popival bo Velenje, 8. septembra – V Podkraju pri Velenju je neznani storilec v popoldanskih urah, skozi vhodna vrata, vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hiťo. Prostore je preiskal. Ukradel je dve steklenici Şganja.

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

-

od 11. 9. do 17. 9.

- 11., 12. in 13. septembra 1970 je v Velenju potekalo zborovanje slovenskih zgodovinarjev; - 11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokonÄ?no zaprtje; - 12. septembra 1927 se je v Gabrovljah pri Slovenskih Konjicah rodil duhovnik in dekan Marijan Kuk, ki je bil kar 47 let duhovnik pri sv. Martinu v Velenju; umrl je 5. julija 2012; - 12. septembra 1976 se je v Celju rodila ena najuspeĹĄnejĹĄih slovenskih atletinj Jolanda Batagelj, ki se lahko pohvali, da je dobitnica bronaste olimpijske medalje v Atenah leta 2004; - 13. septembra 1861 je bil na Konovem pri Velenju rojen Vendelin VoĹĄnjak (pravo ime Mihael); po konÄ?ani gimnaziji v Mariboru je vstopil v franÄ?iĹĄkanski red; leta 1900, ko

Novica, ki bo do vas priĹĄla ĹĄe pred koncem tega tedna, vas bo razburila. RazoÄ?arani boste nad svojimi najbliĹžjimi. Tega ne boste pokazali in ne povedali na glas. Najprej se boste potrudili, da se umirite. Izkazalo se bo, da je bila to odliÄ?na odloÄ?itev, saj se bo izkazalo, da vse, kar so vam povedali, ne bo resnica. Ta bo drĹžala le finanÄ?no, v Ä?emer boste ostali neomajni. Dobro veste, da bi bila finanÄ?na injekcija strel v prazno in da denarja nikoli veÄ? ne bi videli. ÄŒetudi bi se s tem sprijaznili, se s tem, da vas najbliĹžji poiĹĄÄ?ejo le, ko kaj Ĺželijo od vas, moÄ?no boli. Tega nikar ne skrivajte veÄ?. Povejte jim, zakaj jim tokrat ne boste pomagali.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Dejstvo, da je jesen pred vrati, vam letos Ä?isto niÄ? ne diĹĄi. Poletje ni bilo takĹĄno kot prejĹĄnja leta, tudi spoÄ?ili se niste dovolj. Zato vam bodo krajĹĄi, vremensko razgibani dnevi kar malo odveÄ?. Sploh, ker boste v nekaj dneh spet zasuti z delom, za katerega ne boste imeli veliko Ä?asa, da ga konÄ?ate. V sluĹžbi boste ĹĄe uÄ?inkoviti, doma pa ne. Ko boste priĹĄli domov, se boste sicer poÄ?utili varno, a zelo leĹžerno. V vaĹĄih mislih bo zelo pogosto nekdo, ki vam je trenutno nedosegljiv. Ĺ˝eleli si boste, da na poti do vajine skupne sreÄ?e ne bi bilo tako veliko ovir. Ĺ˝al te ne bodo izginile.

DvojÄ?ka, 22. 5. – 21. 6.

ÄŒeprav se zavedate, da s svojimi dejanji najveÄ? ĹĄkode povzroÄ?ate sebi in svojemu zdravju, ne boste znali iz svoje koĹže. Dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo najbliĹžji, boste presliĹĄali. Zelo odveÄ? vam bodo, zdeli se bodo kot nepotrebne pridige. Ĺ˝al vam bo to, da imajo prav, povedalo telo. Zaradi slabega poÄ?utja sploh ne boste znali uĹživati v lepih septembrskih dnevih, ki jih bo ĹĄe nekaj.

Partner si bo zelo Ĺželel, da bi bili bolj aktivni in veÄ? z njim. Zameril vam bo, ker ne boste pristali na noben njegov predlog. Ne bo verjel, da je za to, da niste odzivni, krivo le vaĹĄe slabo poÄ?utje. ÄŒe bo trajalo, poiĹĄÄ?ite zdravniĹĄko pomoÄ?.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

ÄŒe ste samski, se vam obeta nekaj zelo romantiÄ?nih trenutkov z osebo, ki je v vaĹĄe Ĺživljenje vstopila pred kratkim. Zavedali se boste, da o njej ne veste veliko, a vam bo vseeno. Prepustili se boste iskricam, ki se bodo kresale med vama, in poskuĹĄali pozabiti na razum, ki vam bo tu in tam priĹĄepnil, da ga morda lomite. ÄŒeprav se po vsej verjetnosti iz tega ne bo razvilo niÄ? resnejĹĄega, boste uĹživali.

ResnejĹĄe pa ne bo, ker boste po tem, ko boste osebo bolje spoznali, obrnili ploĹĄÄ?o in se umaknili.

PreveÄ?krat v Ĺživljenju so vas Ĺže izkoristili, zato si tega ne boste veÄ? dovolili. KonÄ?no se boste znali bolj ceniti. Zdravje? Ne boste imeli veliko pripomb.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

V ÂťPlacuÂŤ nisi outsider Za mnoge od nas se je pred kratkim zaÄ?elo novo ĹĄolsko leto, ki ga bo na Ĺžalost verjetno spet zaznamoval zloglasni Covid. Ĺ˝e sicer ĹĄola s seboj pripelje raznorazne izzive ter stresne situacije, a letos bodo morda te teĹžave zaradi omejitev in ukrepov ĹĄe bolj poudarjene, kar bo morda v kom povzroÄ?ilo obÄ?utek osamljenosti, kot da nikamor ne spada.

Zato bi vam rad predlagal obisk naĹĄega eMCe placa. In ja, po zunanjem ÂťimidĹžuÂŤ in po pripovedih, ki ste jih morda sliĹĄali, se to ne zdi kot najprijetnejĹĄi prostor, a z veseljem vam povem, da sem bil v isti zmoti tudi jaz.

Ne vem, kdaj ali s kom sem prviÄ? priĹĄel v ÂťPlacÂŤ, spomnim se le tega, da se je obÄ?utek strahu pred tem neznanim krajem

Oven, 21. 3. – 20. 4.

PrepriÄ?ani ste bili, da bo vaĹĄa osebna sreÄ?a trajala veÄ?no, ne da bi se za to morali truditi. Ĺ˝al boste v soboto s svojim obnaĹĄanjem in besedami zelo prizadeli partnerja. Ĺ˝al vam bo, ko si boste priznali, da ste to storili z razlogom in da ni ĹĄlo za nepremiĹĄljeno obnaĹĄanje. Med vama Ĺže nekaj Ä?asa ni iskrenosti, kar vas naravnost mori. PoskuĹĄajta s pogovorom priti do spremembe v vajinem Ĺživljenju. Besede, ki vam jih bo namenil partner, ne bodo prijetne. Vseeno si bosta obljubila marsikaj. Pazite, da tudi tokrat ne bo ostalo le pri besedah. Dogovorjenega se drĹžite. ÄŒe ne bo ĹĄlo, pa bo Ä?as, da razmislite o drugaÄ?ni prihodnosti.

spremenil v navduĹĄenje in zanimanje za nekaj novega. Ugotovil sem, da tu nisem bil ÂťoutsiderÂŤ in da se tu ni teĹžko vkljuÄ?iti med ljudi, za katere bi se morda zdelo, da te ne bi marali v svoji druĹžbi. Moja zgodba s ÂťPlacemÂŤ pa se s tem ne zakljuÄ?i; kot mlad umetnik sam tudi tu ves Ä?as nekaj risal in skiciral, to so opazili in mi dali moĹžnost za delo. Prva naloga je bila poslikava pred ÂťPlacemÂŤ, sledilo pa je kreiranje plakatov za dogodke in ĹĄe dve drugi poslikavi. Sam si nikoli ne bi mislil, da bom tu naĹĄel poleg druĹžbe ĹĄe delo, ki me je navdihnilo in usmerilo na mojo trenutno Ĺživljenjsko pot; nisem edini, ki je v Emce placu naĹĄel poklic, o katerem prej sploh ni razmiĹĄljal.

Pa tudi, Ä?e tu ne boste naĹĄli svojega no-

vega najboljĹĄega prijatelja ali nove ideje za poklic, boste pa brez dvoma naĹĄli nekaj s seznama dogodkov in projektov eMCe placa, kar vas bo zanimalo. Raznorazne stvari najdeĹĄ na programu; koncerte tega in onega Ĺžanra, razstave mladih umetni-

je bila ustanovljena hrvaĹĄka provinca sv. Cirila in Metoda, je VoĹĄnjak postal njen prvi provincial; bil je tudi profesor filozofije v Zagrebu in VaraĹždinu; umrl je leta 1933; leta 1963 se je priÄ?el postopek za njegovo razglasitev za blaĹženega; - 13. septembra 1981 je bila na Plevelovem jezeru (danes Velenjsko jezero) prva Âťtrim regataÂŤ z jadralnimi deskami; na njej je sodelovalo okoli 100 jadralcev iz vse Slovenije; - k sv. KriĹžu nad Belimi Vodami so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teĹži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaĹĄke potrebe; - 14. septembra 1931 se je v Ljubljani rodil direktor in turistiÄ?ni delavec Dimitrij Lap, ki je bil direktor Hotela Paka v Velenju; umrl je 24. marca leta 2010 v TopolĹĄici; bil je dejaven v turistiÄ?nem druĹĄtvu, ki je skrbelo za promocijo Velenja, sodeloval s Plesno zvezo Slovenije in organiziral prve znane plesne turnirje Evropa pleĹĄe; - 14. septembra 1966 je bil rojen slovenski rokometaĹĄ Iztok Puc, ki je umrl za rakom 20. oktobra 2011 na Floridi; ob 60-letnici Rokometne zveze

ski pilot in kozmonavt German StepanoviÄ?

Titov obiskal Velenje; - jeseni leta 1955 so Ä?lani smuÄ?arske sekcije, ki je delovala v okviru Ĺ portnega druĹĄtva Rudar Velenje, po naÄ?rtih Stanka Bloudka in domaÄ?ina Alojza JevĹĄenaka zaÄ?eli graditi skakalnice ob Velenjskem gradu; - 16. septembra 1977 so konÄ?ali gradnjo predora pod gradom Ĺ alek; promet skozi predor na cesti med Iztok Puc (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5.

Slovenije je bil razglaĹĄen za oktobra istega leta; najboljĹĄega slovenskega le- v Gornjem DoliÄ?u je bil 17. vega zunanjega igralca; leta septembra 1890 rojen znan 2016 je bil sprejet v Hram slovelenjski uÄ?itelj in narodopivenskih ĹĄportnih junakov; sec Fran MlinĹĄek; - 15. septembra 1937 je v Ma- 17. septembra 1915 se je v riboru umrl pedagog in kulVelenju rodil zdravnik in udeturni delavec Ivan Lukman; leĹženec NOB Franc Polh – uÄ?iteljsko sluĹžbo je zaÄ?el v Izak; umrl je 30. marca 1989 Ĺ oĹĄtanju, kjer je sluĹžboval do v Ljubljani; leta 1922; v Ĺ oĹĄtanju je usta- 17. septembra 1950 je upranovil sadjarsko, vrtnarsko in vljanje Rudnika lignita VeleÄ?ebelarsko podruĹžnico; bil je nje formalno preĹĄlo v roke desoustanovitelj ĹĄoĹĄtanjskega lavcev, ko ga je na slavnostni Sokola; seji prevzel takratni delavski - 15. septembra 1958 se je zaÄ?el svet. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ? pouk v novozgrajenih prostorih Rudarske ĹĄole v Velenju; - 15. septembra 1962 je sovjet-

Devica, 24. 8. – 22. 9.

kov, klubske veÄ?ere, Ĺžure, okrogle mize o temah, ki jih drugje ne bi naĹĄel, in ĹĄe kaj.

Zato vam res toplo priporoÄ?am obisk v ÂťPlacÂŤ, tudi Ä?e mislite, da tja ne sodite.

Z veseljem vam povem, da ste v zmoti. Žiga, 17 let

Septembrski dnevi vas bodo, po eni strani umirili, po drugi pa boste v duĹĄi Ä?utili vsak dan veÄ? praznine. VaĹĄa najveÄ?ja Ĺželja v teh dneh bo, da pozabite na vse tisto, kar vas zadnje Ä?ase spravlja v slabo voljo. ZaÄ?eli si boste oÄ?itati, da ste za marsikaj, kar se vam dogaja, krivi sami. To pa ne bo dobra iztoÄ?nica, da se stanje izboljĹĄa.

Nujno morate pri sebi poiskati vse dobre lastnosti. Potem,kljub temu, da se v teh dneh ne moremo toliko druĹžiti z drugimi, kot bi si Ĺželeli, zaÄ?nite iskati poti do ljudi, ki na vas vplivajo spodbudno. Kar nekaj jih je, ki so bili del vaĹĄega Ĺživljenja v preteklosti, pa ste prekinili stike. ÄŒim prej jih obnovite.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Pazite, kje hodite in s kom se druĹžite. ÄŒe boste o svojem poÄ?utju, ki bo k sreÄ?i vsak dan boljĹĄe, vseeno preveÄ? govorili, se vam bo to maĹĄÄ?evalo. Ljudje bodo obraÄ?ali vaĹĄe besede, zato ne boste prav razumljeni. RazmiĹĄljali boste, kaj delate narobe. Odgovor ne bo enostaven, sploh, ker si pred tem, kar se vam dogaja, Ĺže dolgo zatiskate oÄ?i. Prehitro vidite sovraĹžnike okoli sebe, tudi v ljudeh, ki vam noÄ?ejo niÄ? slabega. VeÄ? optimizma vam ne bi ĹĄkodilo. PreveÄ?krat sreÄ?o v Ĺživljenju povezujete z denarjem. V preteklih mesecih ste Ĺže ugotovili, da ni na prvem mestu. Sedaj se zaÄ?nite tudi obnaĹĄati tako, da boste to spoznanje Ĺživeli.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

ÄŒeprav naslednji dnevi ne bodo Ä?isto brezskrbni, boste v tem tednu spet imeli Ä?as, da razmislite in se odloÄ?ite, kako naprej. Utrujenost kljub poÄ?itku ne bo minila Ä?ez noÄ?, saj je posledica Ä?ustvene izÄ?rpanosti. SreÄ?ni boste ob vsakem majhnem napredku. ÄŒutili ga boste Ĺže v nedeljo, ko se boste nepriÄ?akovano znaĹĄli v manjĹĄi druĹžbi, ki vas bo sprostila in vam dala novo upanje, da bliĹžnja prihodnost ne bo tako slaba, kot ste se bali. Zato se boste pogosteje odpravljali od doma. Dobro bo, da za to ne boste potrebovali veÄ? pravega razloga, le Ĺželjo, da Ĺživljenje postane spet bolj razburljivo.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Neko sreÄ?anje bo povzroÄ?ilo veliko spremembo v vaĹĄem razmiĹĄljanju. Spoznali boste, da je prihodnost res v vaĹĄih rokah in da jo lahko spremenite, Ä?e se boste ĹĄe naprej trudili. Ob tem se bosta s partnerjem morala odloÄ?iti, kje in kako naprej. Ne bo lahko, odloÄ?itve pa vam tudi ni treba sprejeti Ä?ez noÄ?. K sreÄ?i se bodo konÄ?no na vaĹĄo stran postavile tudi zvezde. Po nekaj zatiĹĄnih mesecih, ki so bili zaznamovani z zdravstvenimi teĹžavami, se bo v naslednjih dneh vse zaÄ?elo obraÄ?ati v vaĹĄo korist.

Tudi poslovno se vam bo konÄ?no zaÄ?elo odpirati. NaĹĄli boste povsem novo poslovno pot, zato bo zaÄ?etek negotov in naporen. Vztrajajte, tokrat je vredno.

Kozorog, 23. 12. – 20. 1.

KonÄ?no se vam bo izpolnila velika Ĺželja, ki je bila hkrati vaĹĄa velika skrivnost.

Prav nikomur je niste izdali, saj ste se bali, da je preveÄ? sebiÄ?na. Sedaj se bo izkazalo, da ni bila, nagrajeni pa boste tako za potrpeĹžljivost kot modrost.

Priznali si boste, da ste spet bolj zadovoljni sami s seboj. Tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. NajveÄ? pa boste pridobili v samozavesti. Ta sploh ne bo veÄ? krhka. Zato boste prenehali za pretekle poslovne neuspehe kriviti druge, ampak se boste spoprijeli z njimi.

Presenetilo vas bo, kakĹĄni bodo odzivi okolice. VeÄ?ina bo zelo pozitivnih.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Naredili boste nekaj zelo nenavadnega. Ne boste hiteli, pa Ä?eprav je prav naglica v odloÄ?itvah tista, ki je zadnje Ä?ase najbolj znaÄ?ilna za vas. Tokrat se boste odloÄ?ili za pot, ki bo v dobro in korist vseh vaĹĄih bliĹžnjih. Na sorodnike boste zato naredili moÄ?an vtis in s tem popravili svoje napake iz preteklosti, ko ste bili hladni do njih.

Le vi boste vedeli, da gre v resnici za kompromis, ki vam ga ni bilo lahko sprejeti. V to vas je prisilil partner. Ker ga imate iskreno radi, ste ugodili njegovi Ĺželji, vi pa ĹĄe nekaj dni ne boste vedeli, ali ste storili prav. ÄŒaka vas veliko izdatkov. VeÄ?ina bo nepriÄ?akovanih, zato vam ne bo lahko.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Kar se vam dogaja, boste videli po svoje, tisti, ki bodo dneve delili z vami, pa se ne bodo mogli strinjati z vami. Ne Ä?udite se, Ä?e se vas bo kmalu lotilo maloduĹĄje.

OÄ?itno kljub temu, da se delate zelo trdnega, tudi vi potrebujete Ä?as, da se sprijaznite s tem, kar se dogaja okoli vas. Ohranite mirne Ĺživce, saj prav niÄ? ni vredno tolikĹĄne odgovornosti, kot si jo nalagate vi sami. Ko boste ponovno zaÄ?eli uĹživati v majhnih stvareh, ki vas bodo spravljale v dobro voljo in polnile z energijo, se bo vaĹĄe Ĺživljenje spet umirilo.

Prej pa nikakor ne. Zvezde vam svetujejo previdnost na zdravstvenem podroÄ?ju in pri financah. ÄŒas ni naklonjen zapravljanju.

Naš čas, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

10. septembra

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Skrivnosti Gentskega oltarja, belg. dok. ser., 1/3 10.40 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 8/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Beseda na A (II.), brit. nad., 4/6 14.50 Slovenski utrinki 15.15 Pod drobnogledom 15.45 TV-izložba 16.00 Timi gre, risanka 16.10 Svetovalka Hana, risanka 16.25 Mladički, dok. ser.

16.35 Dajmo, Daan!, kratki igrani film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Bolnišnica Golnik, dok. ser., 2/2 18.00 Na kratko: Bioetika 18.05 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Dediščina Evrope: Skrivni Versailles Marije Antoanete, kopr. dok.-igrani film 01.00 Bolnišnica Golnik, dok. ser., 2/2 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.50 Napovedujemo

13.00 13.35 15.00 17.55 18.55 20.00 20.50 21.20 22.25 23.30 00.30 01.30

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 08.05 08.20 09.20 10.15 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.10 22.50 23.45 01.00 01.40

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Rimske počitnice s Catherine, odd. o kuhanju, 7/8 Profil: Aleksandra Bajde Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Kolesarstvo - dirka po Franciji: 12. etapa, vključitev v prenos Mit o prvem filmu, dok. film Videotrak Poti v svobodo med drugo svetovno vojno, br. dok. ser., 2/4 Avtomobilnost Poti svobode, poljska nad., 8/13 C. Orff: Carmina Burana, La Fura dels Baus - Otvoritev 65. Ljubljana Festivala Če slišiš, verjameš, kopr. dok. f.m Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 8. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 172. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 173. del Ukradena preteklost, 1. sez., 77. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 38. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 47. del Šverc komerc, 1. sez., 90. del Betty v New Yorku, 1. sez., 9. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 174. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 175. del 24UR vreme 24UR MasterChef Slovenija Šverc komerc, 1. sez., 91. del 24UR zvečer Strelec, 1. sez., 4. del Gospod, odpusti mi, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.20 07.00 10.05 10.40 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 13.50 14.50 15.00 15.40 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 22.55 23.45 00.10

04.00 06.00 09.40 10.35 13.15 13.45 14.10 15.00 17.30 18.00 19.00 20.00 21.10 23.10 00.05 01.05

11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.25 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 21.40 21.45 22.10 23.00 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek 2780. VTV magazin, inf. oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izob. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Kako deluje filmska industrija Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jakob Hauptman, klarinet Kuhinjica, izob. odd.

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Ob prazniku Mestne občine Velenje Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Avstralija, 3. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jakob Hauptman, klarinet Strokovnjak svetuje: Bonton pri nakupovanju Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Bolnišnica Golnik, dok. ser., 2/2 TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 9/35 Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Beseda na A (II.), brit. nad., 5/6 Prisluhnimo tišini: Z maskami je komunikacija nemogoča!

Mostovi, magazinska inf. odd. Špasni učitelj, niz. nan., 12/24 Veliki rop slike, kratki igrani film Osvežilna fronta: Grozote samostojnega življenja, odd.za mladostnike Poročila ob petih, Šport, Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip Pujsa Pepa, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Zvezde velikega platna: Claudia Cardinale, brit. dok. ser., 6/11 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Med valovi O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Kolesarstvo - dirka po Franciji: 13. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Baška grapa, živi spomenik filma, dok. film Videotrak Neboa, španska nad., 1/8 Stekleni grad, ameriški film Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.35 07.50 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.00 22.40 22.45

02.00 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.00 13.50 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.40 18.45 19.10 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Robovlaki, ris.

Maša in medved, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 9. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 174. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 175. del Ukradena preteklost, 1. sez., 78. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 39. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 48. del Šverc komerc, 1. sez., 91. del Betty v New Yorku, 1. sez., 10. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 176. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 177. del 24UR vreme 24UR Lov za svobodo (Chasing Liberty), ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Ljubezenski portret (Heart of the Matter), ameriški film Božična zvezda (Catch a Christmas Star), kanadski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno: Sosežig za energijo Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Miš Maš, Fotografija Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Svetovni dan okolja (2009) Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Lara Govek, flavta Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Jakobove poti Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Lara Govek, flavta Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

12. septembra

06.15 07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.45 07.50 08.00 08.10 08.40 09.25 10.10 10.25 10.50 11.05 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.10 14.35 14.45 15.40 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.05 22.00 22.20 23.10 01.05 01.30 02.25

Kultura, Odmevi Čudogozd: Mravlje praznujejo Lojzek, risanka Balončkovo, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Mimi in Liza, risanka Knjiga o džungli, risanka Mladički, dok. ser. za otroke Smrtonosni dinozavri: Smrtonosni mojstri obrambe, ang. dok. ser., 2/10 Holly Hobbie, kan. nad., 3,4/10 Male sive celice: OŠ Maksa Durjave Maribor in OŠ Križevci Infodrom, poletje 2020: Zdravje, inf. oddaja za otroke in mlade Čist zares: Bio, eko in veganska kulinarika TV-izložba Bolnišnica Golnik, dok. ser., 2/2 Tarča Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Geopark Karavanke, dok. feljton Prisluhnimo tišini: Sluh rehabilitiramo s tem, da ga ojačamo!

Dolga alpska transverzala: Križev pot, fran. dok. ser., 1/4 TV-izložba Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 14/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Rimske počitnice s Catherine: Tržnice, odd.o kuhanju, 8/8 Zadnja beseda!

Ozare Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Slavno neslavna Florence, angleško-francoski film Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (III.), am. nad., 12/13 Sedmi pečat: Fokstrot, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

13. septembra

07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.00 08.10 08.20 08.35 08.40 08.45 08.55 09.10 09.20 09.30 09.40 09.50 10.05 10.15 10.40 11.00 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.40 15.05 17.00 17.20 18.15 18.40 18.50 18.55 18.57 19.15 20.00 21.30 22.15 22.40 00.25 00.35 01.00 01.55

04.00 06.00 07.00 09.00 10.30 11.25 12.00 13.10 13.45 15.00 18.30 19.00

00.25 08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Sobota,

11. septembra

01.05 04.00 06.00 09.10 10.05 12.35

10. septembra 2020

19.15 20.05 22.15 23.05 00.05 01.05

06.00 07.00 07.01 07.30 07.50 08.00 08.10 08.25 08.50 09.15 09.45 10.00 10.20 10.45 11.15 11.45 13.45 14.00 15.45 16.00 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 22.00 23.50 01.35

08.30 08.55 09.00 09.40 09.50 11.20 12.20 12.05 12.30 15.00 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.10 19.55 20.00 20.30 22.45 22.50 23.50 00.20

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Franc Zupančič Danes dol, jutri gor, slov. nan., 5,6/35 Velika vojna na TV zaslonu, dok. feljton Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini Vabilo iz Vipavske doline, MoPZ Srečko Kosovel in Klavdij Koloini Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 17/18 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 14. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Športno plezanje - mednarodno tekmovanje Triglav the Rock, reportaža Avtomobilnost John Williams na Dunaju Zvezdana: Mala Danijela z velikim srcem »Mi, sever«, glasbeni film o ustvarjanju Gala Gjurina v Kanadi, 1. del Videotrak Info kanal

04.00 06.00 06.30 07.25 07.40 08.15 08.40 08.40 09.55 10.20 10.50 12.30 13.30 14.20 15.00 18.00 18.30 18.55 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Leo in Tig, risanka Maša in medved, risanka Mala miška Mia, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka Kraljevska akademija, risanka Ruby Mavrica, risanka Robovlaki, risanka Pirati iz soseščine, risanka Divja brata Kratt, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 2. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 3. del Lov za svobodo, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Alvin in veverički, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ellen: Oblikovalski izziv, 1. sez., ameriška serija Ljubezen po domače Preverjeno 24UR vreme 24UR Nedokončano življenje, ameriški film Najeta mama, ameriški film Sosedov sin, ameriški film Zvoki noči

22.20 22.35 01.40 02.40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Svetovni dan okolja (2009) Lahko noč, otroci! Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost(2010) Jutranji pogovori 1 Aktualno: Sosežig za energijo Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, Poletno gledališče Studenec Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Vita Žager, oboa Videostrani, obvestila Napovedujemo Trije medvedi, gledališka predstava Vrtca Velenje Moj dežnik je lahko balon, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Hana Abbas, klarinet Dotiki gora: Storžič skozi Žrelo Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2781. VTV magazin, inf. oddaja 15 let ansambla Javor, posnetek koncerta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Ema Kač, klarinet Popotniške razglednice: Jakobove poti Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

23.55 01.30

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.55 08.25 08.50 09.15 09.45 10.00 10.15 10.40 11.10 12.50 13.05 14.45 15.00 16.50 18.00 18.50 18.55 20.00 21.10 21.35

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 12.50 14:20 15.10 15.30 17.30 17.55 18.00 18.45 18.45 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.10 23.40

Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj, niz. nan., 13/24 TV-izložba Italijanska kuhinja s Catherine, odd.o kuhanju, 1/8 Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Don Camillo, fran.-ital. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Čez planke: Varšava - Prestolnica za vse letne čase Z vrta na mizo: Jesensko kosilo Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Telesni stražar, brit. nad., 6/6 Intervju Poročila, Šport, Vreme Sistemska napaka, nem. dok. f.

Mojmir Sepe: Ljubljanske razglednice Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda, izob. oddaja Rimske počitnice s Catherine, odd. o kuhanju, 8/8 Glasbena matineja Festival Maribor, zaključni koncert 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije Z neba veselo sonce sije, ob 20. zborovskem tekmovanju Naša pesem, glasbena dok. oddaja Danes dol, jutri gor, slov. nan., 7-9/35 Otroci Sredozemlja: Turčija Za vedno tu, Slovenci od Krasa do morja, dok. film Ambienti Kolesarstvo - dirka po Franciji: 15. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Mura, 3. kolo, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota Delo brez avtorja, nemški film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, risanka Maša in medved, risanka Mala miška Mia, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Kraljevska akademija, risanka Ruby Mavrica, risanka Robovlaki, risanka Pirati iz soseščine, risanka Divja brata Kratt, risanka Spin Fighters vrtavke, risanka Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 4. del Kako se ne zasnubi, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezenski portret, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Najeta mama, ameriški film MasterChef Slovenija Popolna preobrazba doma, 10. sez., ameriška serija 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Ljubezen je luštna stvar, ameriški film Usodna zamenjava, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Svetovni dan okolja (2009) 2780. VTV magazin, inf. oddaja Vrtnarski kotiček 2781. VTV magazin, inf. oddaja Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec Lepote sveta: Avstralija, 3. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. odd.

Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in Medvedek Jaka, Kako nastane marmelada?

Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Jakob Hauptman, klarinet Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, odd.z narodno-zabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Lara Govek, flavta Jutranji pogovori 2 Znakovni jezik 9 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek, 14. septembra

06.30 07.00 10.05 10.40 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.50 15.20 15.30 16.00 16.10 16.35 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.15 00.40 01.35

04.00 06.00 09.10 10.05 10.30 12.50 13.20 13.50 14.15 15.30 16.40 17.05 17.55 18.55 20.00 20.55 22.30 23.30 23.50 00.50

18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.15 23.45

15. septembra

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 10/35 Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Beseda na A (II.), brit. nad., 6/6 S-prehodi: Edi Kraus Rojaki, odd.o zamejcih Dober dan, Koroška Vila Mila, risanka Smrtonosni dinozavri, ang. dok. ser. za otroke, 2/10 Kuščarka, kratki igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko: kozolci, dok. f.

Malčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.20 07.00 10.05 10.40 10.55

Info kanal Napovedujemo Videotrak Rimske počitnice s Catherine: Tržnice, odd.o kuhanju, 8/8 Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Sluh rehabilitiramo s tem, da ga ojačamo!

Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok. odd.

Na lepše Čez planke: Varšava - Prestolnica za vse letne čase Zadnja beseda!

Prava ideja!: Socialno podjetništvo kmetije Zadrgal Ljudje in zemlja, izob. odd.

Marpurgi, dok.-igrani film Videotrak Otroci Sredozemlja: Španija Dediščina Evrope: Zadnji portret, ameriško-britanski film Afganistan, 1979 - vojna, ki je spremenila svet, fran. dok. odd.

Ivan brez življenja, kratki igrani film AGRFT Videotrak Info kanal

02.50

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, risanka 07.10 Robovlaki, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.05 Vaše zdravje, naša skrb 08.20 Betty v New Yorku, 1. sez., 10. del 09.25 Tisti usodni poljub, 1. sez., 176. del 10.20 Tisti usodni poljub, 1. sez., 177. del 11.20 Ukradena preteklost, 1. sez., 79. del 12.15 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 40. del 13.10 TV prodaja 13.25 Reka ljubezni, 4. sez., 49. del 14.30 Močna ljubezen, 1. sez., ameriška serija 15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 11. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 178. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 179. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 2. sez., 7. del 21.00 Šverc komerc, 1. sez., 92. del 22.00 24UR zvečer 22.40 Whiskey Cavalier, 1. sez., 3. del 23.35 Gasilci v Chicagu, 5. sez., 1. del 00.25 Gasilci v Chicagu, 5. sez., 2. del 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.30 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35

Torek,

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2781. VTV magazin, inf. oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Kitajska, 1. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Nika Oder, flavta Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, odd.z narodno-zabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Nika Oder, flavta Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.45 15.00 15.15 15.50 15.55 16.05 16.15 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.50 01.30 01.55

04.00 06.00 09.10 10.05 12.40 13.35 14.05 15.00 18.20 18.55 20.00 20.55 21.25 23.00 23.20 00.20

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Umetnost igre TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 11/35 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Dolga alpska transverzala: Križev pot, fran. dok. ser., 1/4 Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások Lili in Čarni zaliv, risanka Oblakov kruhek, risanka Knjiga o džungli, risanka Ernest in Celestinca, risanka Ljubezen, pecivo in rokenrol, kratki igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda, izob. odd.

Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 18/18 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Emil Zonta Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Totalni gambit, dok. film Z vrta na mizo: Jesensko kosilo Avtomobilnost Kolesarstvo - dirka po Franciji: 16. etapa, vključitev v prenos Alpe-Donava-Jadran Videotrak Povezani svet, am. dok. ser., 1/3 Prava ideja! Živalski vrt, irsko-angleški film Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, risanka 07.10 Robovlaki, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 11. del 09.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 178. del 10.30 Tisti usodni poljub, 1. sez., 179. del 11.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 80. del 12.25 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 41. del 13.20 TV prodaja 13.35 Reka ljubezni, 4. sez., 50. del 14.30 Šverc komerc, 1. sez., 92. del 15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 12. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 180. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 181. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 2. sez., 8. del 21.00 Šverc komerc, 1. sez., 93. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.40 Gasilci v Chicagu, 5. sez., 3. del 00.30 Gasilci v Chicagu, 5. sez., 4. del 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.55 Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.25 17.30 19.20 19.25 19.50 19.55 20.00 20.30 20.50 23.00 23.05 23.55 00.25

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina Videospot dneva Kuhinjica, izob. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Cvetje v jeseni, Poletno gledališče Studenec Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot Kuhinjica, izob. odd.

Videospot dneva Napovedujemo 2782. VTV magazin, inf. oddaja Dotiki gora: Visoki Kanin 15 let ansambla Javor, posnetek koncerta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

16. septembra

06.20 07.00 10.05 10.40 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.40 15.20 15.30 16.00 17.00 17.30 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.45 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 09.15 10.10 12.55 15.00 18.05 19.00 20.00 20.55 21.00 21.55 22.45 23.40 00.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda, izob. oddaja TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 12/35 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Povezani svet, am. dok. ser., 1/3 Osmi dan Rojaki, odd.o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Maksa Durjave Maribor in OŠ Križevci Poročila ob petih, Šport, Vreme Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dok. ser., 2/3 50 knjig, ki so nas napisale: Ela Peroci: Muca Copatarica Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Colette, kopr. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet: Življenje s koronavirusom Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dok. ser., 2/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Koncert ob 25-letnici festivala Verbier Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, vključitev v prenos Padec Gorice, dok. film Videotrak Slehernik na svetovnem odru – stoletnica Salzburških slavnostnih iger, avst. dok. film Žrebanje Lota Moje mnenje Tujca, britanska nad., 5/8 Lačni upora, dok. film Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, risanka 07.10 Robovlaki, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 12. del 09.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 180. del 10.30 Tisti usodni poljub, 1. sez., 181. del 11.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 81. del 12.25 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 42. del 13.20 TV prodaja 13.35 Reka ljubezni, 4. sez., 51. del 14.30 Šverc komerc, 1. sez., 93. del 15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 13. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 182. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 183. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 Najini mostovi, 2. sez., 9. del 21.00 Šverc komerc, 1. sez., 94. del 22.00 24UR zvečer 22.40 Strelec, 1. sez., 5. del 23.35 Gasilci v Chicagu, 5. sez., 5. del 00.25 Gasilci v Chicagu, 5. sez., 6. del 01.10 24UR zvečer, ponovitev 01.50 Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20 18.25 18.50 18.55 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2782. VTV magazin, inf. oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Lahko noč, otroci! Cepetavček Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 21

MUNGI NGOMANE: AfriĹĄka modrost o povezanosti vseh ljudi

od - Odrasli 39 - Etnologija Vir: https://www.primus.si/

ROGER FRAMPTON: Zmigaj se!: samo 10 minut na dan za boljĹĄo gibljivost

VELENJE ÄŒetrtek, 10. september 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Brane Piano: Zgodovina Celja in okolice 5, predstavitev knjige

od - Odrasli 796 - Ĺ port Vir: https://www.mladinska.com/ AngleĹž Roger Frampton je gibalni trener.

Ja, prav ste prebrali. Roger je Ä?lovek, ki pouÄ?uje gibanje. In je Ä?lovek, ki je prepriÄ?an, da si lahko gibljivost – ne glede na starost! – ponovno pridobite.

Petek, 11. september 10.00 KnjiĹžnica Velenje, terasa Viva EspaĂąa en la biblioteca Velenje!, pogovor o ĹĄpanskem jeziku in kulturi 19.30 Park Vile Herberstein Pihalci Orkestra Slovenske filharmonije, nadomestni koncert (samo za Abonma Klasika)

Sobota, 12. september 8.00

Cankarjeva ulica BolĹĄji sejem (do 13. ure) 10.00 Velenjski grad SrednjeveĹĄki tabor (do 18. ure) 11.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi ilustracij Marjance Jemen BoĹžiÄ?

18.00 Galerija Velenje

Ubuntu je beseda, ki izvira iz juĹžnoafriĹĄke filozofije in zajema ideje, kako lahko skupaj Ĺživimo bolje. Je verovanje v univerzalno Ä?loveĹĄko vez: Sem zato, ker si ti. V afriĹĄkih druĹžinah otroke vzgajajo v razumevanju, da je oseba, ki ima ubuntu, tista, katere Ĺživljenje je vredno posnemati. Temelj te filozofije je spoĹĄtovanje – sebe in drugih. Ĺ tirinajst naukov mavriÄ?nega ljudstva predstavlja temeljno znanje, ki nam pomaga Ĺživeti bolje. S pomoÄ?jo zgodb, ki opisujejo Ä?loveĹĄkost, povezanost in soodvisnost, nam ta knjiga pomaga osmisliti svet in svoje mesto v njem.

21

PRIREDITVE

10. septembra 2020

Gibljivosti namreÄ? ne izgubimo zaradi let, ampak zaradi sedenja. Posledica so teĹžave s hrbtenico, miĹĄicami in sklepi, ki vodijo v kroniÄ?ne boleÄ?ine. Toda boleÄ?ina ni nujna!

Gibalni trener Roger Frampton vas bo strokovno popeljal skozi kratkoÄ?asne vaje, ki vam bodo vzele samo 10 minut. đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

Mlekarna Celeia in MleÄ?na kraljica Teja Ĺ˝ogan razveselili skoraj 3.300 prvoĹĄolcev iz vse Slovenije

Mlekarna Celeia se je letos prviÄ? ob pomoÄ?i MleÄ?ne kraljice Teje Ĺ˝ogan odloÄ?ila obdariti prvoĹĄolce iz vse Slovenije z zdravo malico – mleÄ?nim jogurtom iz linije Oki Doki,, ki v Zelenih dolinah nastaja iz najboljĹĄega mleka slovenskih kmetij.

Na poziv Mlekarne Celeia se je odzvalo 71 osnovnih ĹĄol s skupno skoraj 3.300 prvoĹĄolci. Na 10 od njih je jogurte, za Ä?isto vsakega prvoĹĄolÄ?ka, prinesla MleÄ?na kraljica Teja Ĺ˝ogan.

Dvodnevno dostavljanje po Sloveniji je bilo svojstveno doĹživetje, ki so ga lahko sledilci Zelene doline spremljali na druĹžbenih omreĹžjih: ÂťBilo je zabavno, a drugaÄ?e, saj prvoĹĄolcev nisem obiskala v njihovih razredih, kar zaradi ukrepov ni mogoÄ?e. A vseeno sem prepriÄ?ana, da sem uspela prenesti enega od motov mojega poslanstva, to je osveĹĄÄ?ati o pomenu zdrave in celovite prehrane v Ĺživljenju vsakega posameznika. Kako je to pomembno pri otrocih, zelo dobro veste tudi sami,ÂŤ razlaga MleÄ?na kraljica Teja Ĺ˝ogan.

Promocijsko besedilo

Janko Petrovec: Karantena. Rim., predstavitev knjige 20.00 Park Vile Herberstein ĂŠdna, nadomestni koncert (samo za Abonma Klub!)

Ponedeljek, 14. september 18.00 Galerija Velenje Med Ä?rkami z Anjo Kralj, predstavitev Ä?rkoslovja

Torek, 15. september 17.00 Galerija Velenje Mala opica Nana, pravljiÄ?no doĹživljajska urica 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Drevo dobrega spomina, ustvarjalna delavnica (obvezne prijave) 18.00 Velenjski grad Prapor Prosvetnega druĹĄtva Ĺ martno pri Velenju, predstavitev

17.00 Velenjski grad, atrij DruĹženje UNI3 ob poeziji in glasbi

16:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Nafta 1903 Lendava (Ä?lani)

Sreda, 16. september Ana Desetnica

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 11. september

Sreda, 16. september

16:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK BreĹžice 1919 (U-15) 20:00 Prireditveni ĹĄotor pri MC Ĺ martno ob Paki Stand up: GaĹĄper Bergant in SaĹĄo Stare (vstopnice: 8 â‚Ź v predprodaji/10 â‚Ź na dan dogodka)

17.00-19.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna

10:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno

Nedelja, 13. september

Premiera filma TIK TAK TEĹ

Velenje – V Galeriji Velenje so v torek, 8. septembra, odprli pregledno razstavo Marjance Jemec BoĹžiÄ? z naslovom RazkoĹĄje domiĹĄljije, ki bo na ogled do 17. oktobra. Razstava prinaĹĄa pregled bogatega opusa ilustratorke z njenimi prepoznavnimi liki in podobami.

PravljiÄ?ni svet Jemec BoĹžiÄ?eve krasi zgodbe Juri Muri v Afriki, Nana mala opica, PraĹĄiÄ?ek gre na pot, Piko dinozaver, Melje, melje mlinÄ?ek ter mnoge pesmi, kot so Tri ptiÄ?ice, Mala Marjetica in gozdni moĹž ter ÄŒudeĹžna ptica, je zapisano na spletnih straneh galerije. Slikarkin opus presega 250 knjiĹžnih projektov v razliÄ?nih izdajah đ&#x;”˛ mz in obsega veÄ? kot 50 razstav.

Ĺ oĹĄtanj – Na 9. Ĺ oĹĄtanjskih poletnih filmskih veÄ?erih, ki so konec avgusta potekali v Ĺ oĹĄtanju, je Ĺ aleĹĄko EKO gibanje v sklopu aktualne problematike premierno predstavilo film TIK TAK TEĹ in animirani film DobrodoĹĄli v Ĺ aleĹĄki dolini. Film TIK TAK TEĹ je avtorski film AljoĹĄe VidetiÄ?a, Ä?igar kamera je ujela tako lepote kot z uniÄ?ujoÄ?imi posledicami pridobivanja elektriÄ?ne energije zaznamovane podobe Ĺ aleĹĄke doline. Film je nastal kot upor proti Ä?loveĹĄki brezbriĹžnosti in pohlepu, so ob premieri sporoÄ?ili iz Ĺ EG. đ&#x;”˛ mkp

Tenet, znanstvenofantastiÄ?ni akcijski triler, 150 minut (ZDA, Velika Britanija) ReĹžija: Christopher Nolan Igrajo: Robert Pattinson, Elizabeth Debicki, Aaron Taylor-Johnson, Kenneth Branagh, Michael Caine, John David Washington Petek, 11. 9., ob 20.00

Sreda, 16. september

Sreda, 16. september

Razstava ilustracij Marjance Jemec BoĹžiÄ?

TENET

19:00 Hiťa mladih – sejna soba Svetniťka pisarna SD

Ĺ OĹ TANJ X

KAPITAN SABLJEZOBI IN ÄŒAROBNI DIAMANT Kaptein Sabeltann og den magiske diamant, sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 82 minut (NorveĹĄka) ReĹžija: Rasmus A. Sivertsen, Marit Moum Aune Glasovi: Boris Car, Jan Novljan, Rok Kunaver, Klemen Bunderla, Lija Trunkelj, SrÄ‘an MilovanoviÄ?, Leon Martinović, Lan

1928 : NK Dravinja A (U-13)

Ponedeljek, 14. september

Lunine mene

10. septembra, ob 11:26, zadnji krajec

Cvetke v amfiteatru Velenje – Danes, 10. septembra, ob 18. uri se bo v amfiteatru predstavila vokalna skupina Cvetke iz Ĺ entilja pri Velenju. 6 vedno nasmejanih deklet, ki jih Ĺže od malih nog skupaj druĹži veselje do petja in prijateljske vezi, deluje pod okriljem Kulturno-prosvetnega druĹĄtva Franc Schreiner Ĺ entilj. Ob petju, od slovenskih ljudskih ali popularnih do priredb tujih pesmi, poleg a cappella izvedb igrajo tudi na inĹĄtrumente. Predstavile se bodo z veÄ?inoma slovenskimi skladbami, tako ljudskimi kot skladbami znanih slovenskih avtorjev in pevcev. đ&#x;”˛ mz

ZupanÄ?iÄ?, Ĺ˝iga BuniÄ?, Nina Kaludjerović, Igor PotoÄ?nik, Vanja KretiÄ? idr.

Nedelja, 13. 9., ob 16.00

MULAN Mulan, akcijska pustolovska drama, 115 minut (ZDA) ReĹžija: Niki Caro Igrajo: Yifei Liu, Donnie Yen, Jason Scott Lee, Jet Li, Li Gong Nedelja, 13. 9., ob 20.00

RADIOAKTIVNA Radioactive, biografska romantiÄ?na drama, 109 minut (Velika Britanija, MadĹžarska) ReĹžija: Marjane Satrapi Igrajo: Anya Taylor-Joy, Rosamund Pike, Aneurin Barnard, Jonathan Aris, Sam Riley, Simon Russell Beale Ponedeljek, 14. 9., ob 20.00

Naš čas, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

10. septembra 2020

Nagradna križanka Vzajemna

RADIO VELENJE

DO ZDRAVNIKA, KO GA POTREBUJETE

Slika Zdravstvena polica.indd 1

ZDRAVSTVENA POLICA

31. 08. 2020 11:30:17

Zavarovanje za hiter dostop do zdravstvenih storitev v mreži zasebnih izvajalcev doma in v tujini: • specialistične storitve in operativni posegi, • asistenca zavarovalnice, • obisk zdravnika na primarni ravni, • sklenitev tudi za otroke (paketa Junior in Junior Plus).

Več o zavarovanju v poslovalnici Vzajemne v Velenju (0)3 89 87 622 ali na www.vzajemna.si

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do ponedeljka 21. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Tekst za kriþanko.indd 1

31. 08. 2020

ČETRTEK, 10. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 11. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 12. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 13. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

11:32:02 PONEDELJEK, 14. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Antena 5G skrita v zaščitnih maskah?

Na številnih družbenih omrežjih je moč zaslediti kar nekaj »prispevkov«, ki novo mobilno omrežje 5G povezujejo s svetovno pandemijo korona virusa. Ti prispevki so med uporabniki zelo priljubljeni, čeprav ni nobenih veljavnih oziroma znanstvenih dokazov, ki bi povezali omrežja 5G in korona virus. Poleg tega je mobilno omrežje 5G v določeni delih sveta celo ključen za nemoteno delo zdravstvenih delavcev, saj bi bili brez njega ob ključne podatke, ki so pomembni v boju proti novemu virusnemu obolenju.

Ker družbena omrežja vsebine, povezane s to »teorijo zarote«, neprestano odstranjujejo, se je nedavno pojavila še ena. Skupina uporabnikov namreč trdi, da je kovinska žica v kirurških obraznih maskah za njihovo prilagoditev obliki nosu uporabnika dejansko antena za omrežje 5G. Pri tem seveda nihče od njih ne razloži, kako antena dejansko deluje. Prepričani pa so, da vlade po vsem svetu preko te antene sledijo uporabnikom z namenom, da bi jih zaradi preprečevanja korona virusa testirali, cepili in čipirali. Čeprav se to mnogim zdi povsem bizarna teorija, ji mnogi uporabniki družbenih omrežij žal verjamejo. To v praksi tudi pomeni, da ti ne bodo nosili zaščitnih mask in bodo s tem

prispevali k širjenju, kar pa bo na koncu seveda slabo za vse.

GSP sistem trikrat bolj natančen Globalni navigacijski satelitski sistemi so vsi satelitski sistemi, ki omogočajo določitev položaja. Med njimi je trenutno najbolj v uporabi sistem GPS (ang. Global Positioning System), ki ga upravlja ameriška vojska. V zemeljski orbiti je trenutno 29 aktivnih satelitov druge generacije GPS, postopoma pa se uvaja GPS tretje generacije. Te satelite izdeluje ameriško podjetje Lockheed Martin in so zasnovani kot visoko natančni komunikacijski sateliti, ki bodo zagotavljali še večjo natančnost zemeljskim navigacijskim napravam.

Medtem ko natančnost navigacijskih sistemov GPS druge generacije trenutno znaša okoli 70 cm, naj bi natančnost sistemov GPS tretje generacije znašala okoli 23 cm. Navigacijski sistem GPS tretje generacije oddaja signale na dveh področjih, in sicer L2C in L5. Slednji je dejansko frekvenčni razpon, namenjen civilni uporabi, L3C pa je namenjen komercialni uporabi. Uporabljali ga bodo profesionalci in bodo imeli še večjo natančnost lokacije, zlasti ko bo ta sistem GPS dokončno postavljen.

Signali navigacijskega sistema GPS tretje generacije so osemkrat »močnejši« od satelitov druge generacije, nudijo močnejšo komunikacijsko zaščito in sateliti so zasnovani tako, da imajo življenjsko dobo vsaj 15 let. Pričakuje se, da naj bi vseh deset načrtovanih satelitov obratovalo do sredine leta 2023. Šele takrat bomo lahko v polni meri izkoristili vse prednosti, ki nam jih ponuja.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

www.nascas.si

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 15. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 16. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 31. avgusta do 6. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 31. avgusta do 6. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 31. avgusta do 6. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. avgusta do 6. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 10. 9. 2020, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

10. septembra 2020

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE NAJAMEM stanovanje v Velenju.

Gsm: 031 474 829

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KORUZO za silažo in suho koruzo za krmo, prodam. Gsm: 041 905 999.

KOCKE SENA, prodam. Gsm: 051 388 874.

INOX VALJ za sadni mlin, prodam.

Gsm: 041 818 899.

BUKOVA DRVA, možen razrez in prevoz, prodam. (okolica Velenja) Gsm: 041 786 154 PLUG, dvobrazdni, Slavonac, dobro ohranjen, prodam. Gsm: 070 419 686.

DOMAČE ČEŠPLJE, prodam. Gsm: 031 861 864

Prodaja, hiša, samostojna: PAŠKI KOZJAK, 174 m2, zgrajena l.

2001, 958 m2 zemljišča, 2 stanovanjski hiši za ceno ene, ER: EI v izdelavi. Cena: 185.000 €.

NAŠE

VELENJE

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, stare 19 tednov, tik pred nesnostjo, ugodna cena 7,50 € / kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 13. 9. 2020, od 8.00 do 8.30. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši na Koroškem. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

POGREBNE STORITVE

»USAR«

Svetniška skupina Naše Velenje

Prodaja, posest, zazidljiva: LIPJE, 458 m2, na parceli je vrtna uta, elektro omarica, vodovod gre skozi parcelo. Cena: 35.000 €.

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Postanite naročnik

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Nagrajenci križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 27. avgusta 2020, so: •

Irena Škrobar, Topolšica 49, 3326 Topolšica; • Irena Povše, Tomšičeva 37, 3320 Velenje; • Nada Hribar, Cesta IV / 2, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za unovčenje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: ELEKTRIKA ZA VAŠ DOM

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

V SPOMIN 5. septembra je minilo deset let žalosti, odkar se je poslovil naš dragi mož, oče, dedi, brat, svak in tast

POROKE

Pušnik Aljoša, Velenje, Šalek 90 in Florjanc Nataša, Šentjur, Lutrje 10 C

Pokličite 03/ 898 17 51.

SMRTI

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

•

•

•

Knez Ivanka, roj. 1932, Šoštanj, Zavodnje 3 Pašič Olga, roj. 1945, Velenje, Šembriška cesta 16 Sušec Franc, roj. 1947, Velenje, Tomšičeva cesta 8

03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

GIBANJE prebivalstva •

POGREBNA SLUŽBA

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

UE Velenje

Za naročnike do 8 številk zastonj!

24ur/dan

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

V soboto, 12.9. in nedeljo, 13. 9. 2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 8995 485 v Zdravstvenem domu Velenje, OE Zobozdravstva.

VETERINARSKA POSTAJA

Na voljo smo vam

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

ZOBOZDRAVNIKI

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Velenje ni dovoljen.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

SLAVKO VOH Bolečina se da skriti, solze moč ja zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

1947 – 2010

Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižgete svečo in se z lepo mislijo spomnite nanj.

Njegovi najdražji

ZAHVALA Zapustila nas je ljuba mama in stara mama

ZAHVALA

IVANKA KNEZ iz Zavodenj

2. 1. 1932 – 28. 8. 2020 Srce joče od bolečin, kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas?

Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela.

V naših srcih je ostala bolečina, doma pa velika praznina.

A vedi, mama, da v srcih naših boš ostala, za vse, prav za vse ti še enkrat hvala.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih slovesa pomagali in lajšali bolečino. Hvala za vse izrečene besede sožalja in za vse darovane sveče, cvetje in ostale darove.

Posebna zahvala velja dr. Špitalovi, sestri Mojci in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica za vso skrb, gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za opravljen obred, g.

Samu Kopušarju za poslovilni nagovor, praporščakom, trobentaču, pevcem okteta Zavodnje in pogrebni službi Usar.

Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.

Naj počiva v miru.

Vsi njeni najdražji

SILVESTRA OMLADIČ 19. 12. 1935 – 31. 8. 2020

Materina ljubezen je podobna zraku.

Je nekaj tako vsakdanjega, da je niti ne zaznaš, dokler je ni konec.

Hvaležni smo vsem, ki ste nam namenili izraze tolažbe, opore in vzpodbude.

Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, predvsem pa velika zahvala osebju Doma upokojencev Polzela.

Vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Dvajseti Svetovni dan praĹženega krompirja malo drugaÄ?e Ljubiteljev in simpatizerjev praĹženega krompirja je veliko – Recept praĹženega krompirja Ĺ aleĹĄke doline nosi svojo zgodbo – LetoĹĄnji festival je potekal virtualno, sodelovali so ljubitelji krompirja iz Slovenije in tujine Jubilejni dvajseti Svetovni festival praĹženega krompirja kot samostojne jedi je letos v organizaciji DruĹĄtva za priznanje praĹženega krompirja zaradi znanih okoliĹĄÄ?in potekal v virtualni obliki v soboto, 5. septembra. DomaÄ?i in tuji praĹžilci so se druĹžili lokalno, povezali pa virtualno, preko videokonferenc. Tudi zato je bila letoĹĄnja udeleĹžba rekordna.

DiĹĄalo in praĹžilo se je namreÄ? po najrazliÄ?nejĹĄih druĹĄtvih, gostilnah in domovih po svetu. Na festivalu vrsto let zelo uspeĹĄno sodeluje tudi TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje.

Predsednik TuristiÄ?nega druĹĄtva Velenje UroĹĄ Prislan o praĹženem krompirju pove, da se ta v najrazliÄ?nejĹĄih oblikah pogosto znajde na mizah slovenskih druĹžin in jedilnikih restavracij ter da je ljubiteljev in simpatizerjev, ki jih po navadi odpeljejo s seboj na festival, ki vsako leto poteka drugje, za ves avtobus.

â?ą

Slive odliÄ?no ÂťpaĹĄejo v restanÂŤ krompir.

PraĹžen krompir na sto naÄ?inov

V priÄ?akovanju krompirjevih dobrot pa niso bili samo Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Velenje, tudi Ä?lani druĹĄtva Revivas iz Ĺ kal so praĹžili na Lubeli, sodelovali so Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ entilj, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani in ĹĄtevilni ljubitelji slastne jedi najrazliÄ?nejĹĄih okusov. Koliko kuharjev pripravlja to slastno slovensko kulinariÄ?no dobroto? UroĹĄ Prislan odgovori: ÂťVsako leto imamo v ekipi okrog deset aktivnih Ä?lanov. Letos smo sodelovali virtualno, saj so nas v to prisilile okoliĹĄÄ?ine. Gre za festival druĹženja in preizkuĹĄanja razliÄ?nih naÄ?inov praĹženega krompirja, recept vsakdo sestavi po svoje. PraĹženi krompir je slovenski izum in je del slovenske identitete, na kar smo lahko Slovenci zelo ponosni.ÂŤ

Obstaja sto razliÄ?nih naÄ?inov priprave praĹženega krompirja

NaĹĄ praĹžen krompir je pripravljen z dodatkom suhe slive. Nekateri ga pripravljajo z gobami,

Ker je bilo letos druĹženje omejeno, smo spraĹžili le toliko krompirja, kot smo ga lahko sami pojedli.

medvedjim mesom, suhimi salamami. Pohvalimo se lahko, da je bil naĹĄ vedno odliÄ?no sprejet in ocenjen kot zelo dober, Ä?eprav na festivalu ni zmagovalcev. Pomembno je ohranjanje tradicije slovenskega podeĹželja. Vztrajali bomo pri svojem receptu, saj smo ponosni na recept iz Ĺ aleĹĄke doline, ki nosi svojo zgodbo; ta pravi, da so vÄ?asih gospodinje, ko jim je zmanjkalo ocvirkov, primeĹĄale

suhe slive. Resda je bil okus malo drugaÄ?en, videz pa ne. Zato bomo vztrajali pri svojem receptu, ki je bil deleĹžen vseh pohval. Virtualnega sodelovanja so se lahko udeleĹžili prav vsi s svojo porcijo praĹženega krompirja. Pomembno je, da festival ostaja, druĹženje pa bodo praĹžilci prihranili za prihodnje leto. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

DruĹĄtvo Revivas Ĺ kale je svojo praĹžilsko ekipo sestavilo leta 2017 in se z njo prviÄ? predstavilo na 17. svetovnem festivalu praĹženega krompirja v Velenju. Odtlej se ekipa redno udeleĹžuje festivalov, obÄ?asno pa poskrbi tudi za druge kulinariÄ?ne dobrote na razliÄ?nih dogodkih v kraju. Tudi prejĹĄnjo soboto so po svojem receptu pripravili festivalsko jed, ki ji pravijo Âťrestan krumpir pu noĹĄuÂŤ. Poseben izziv je bila tudi tehnika, za katero je poskrbel Rok MiklavĹžina. Vodja praĹžilske ekipe Zvone Kodrun je ob vklopu v spletno festivalsko dogajanje pozdravil sodelujoÄ?e ekipe pred Lovskim domom na Lubeli. Po zakljuÄ?ku prenosa so priĹĄli na vrsto tudi ostali Ä?lani druĹĄtva, ki so praĹžen krompir z uĹžitkom pojedli.

Prenovljeni Glavni trg bodo slovesno odprli 19. septembra V Ĺ oĹĄtanju prva javna prireditev za oĹživitev prenovljenega trga Ĺ oĹĄtanj – Skupina za Meniha, pripravljen na oĹživitev obnovljenega mirne dejavnosti iz kulGlavnega trga v Ĺ oture, predstavitve obrti ĹĄtanju, DruĹĄtva Harin domaÄ?e umetnosti monija Sonje Bercko ter glasbene in druge Eisenreich ter ObÄ?ina ustvarjalne prireditve, Ĺ oĹĄtanj so v soboto, sejemsko dejavnost na 5. septembra, prirediprostem, ter ponudbe li likovno delavnico z malih prodajaln, budomaÄ?imi in drugimi tikov in rokodelskih likovnimi ustvarjalci iz dejavnosti. Za zdaj je Sonja Bercko ponudba ĹĄe omejena, Ĺ aleĹĄke doline. Deset Eisenreich ker so stavbe v lasti obamaterskih slikarjev in dve oblikovalki plaÄ?anov, ki ne Ĺživijo tu, stik so v lepem vremenu od 10. ter takĹĄnih, ki ne Ĺželijo funkcido 14. ure upodabljali detajle onalnih prostorov namenjati in vedute osrednjega trga, ki je trĹžni, gostinski in promocijski zdaj, po besedah Ĺžupana Darka dejavnosti. A je prireditev, ki so

Alimpije KoĹĄarkoski je izrisal novo veduto Glavnega trga s kipom Marije na novi lokaciji.

jo pripravili skupaj z omenjenimi soorganizatorji, vzorec, kako bi lahko postopoma privabili domaÄ?ine in goste na ta ÂťposveÄ?e-

niÂŤ prostor, kjer ne bo veÄ? komunalnih in prometnih motenj. Na prvi likovni ustvarjalnici, ki naj bi po besedah umetnika Alimpije

KoĹĄarkoskega postala to tradicija, je bilo prijetno. Slike, ki so nastale, bodo tudi razstavili. Ĺ˝elja pa je, da bi institucije domaÄ?e obÄ?ine nekaj del odkupile in jih uporabile za poslovne namene.

Sonja Bercko Eisenreich je ob tem dejala: Župan Menih je pred dvema letoma imenoval oĹžjo delovno skupino za oĹživitev jedra Ĺ oĹĄtanja. Med nalogami je tudi, da bi sedanji Glavni trg postal spet srediĹĄÄ?e (duĹĄa) mesta in bi se vanj ponovno naselilo Ĺživljenje z malimi obrtniki, gostinskimi lokali in trgovinami.

Morda celo s prostorom za turistiÄ?ne namene.

Kar precej dogodkov je bilo v Ĺ oĹĄtanju letos uresniÄ?enih kljub teĹžavam in omejitvam. S svojo aktivnostjo se je skupnim priza-

devanjem pridruĹžila tudi KUD Harmonija Ĺ oĹĄtanj. RazliÄ?nih prireditev si namreÄ? Ĺželimo ĹĄe veÄ?, mi iz Harmonije pa jih bomo aktivno podpiraliÂŤ.

Kot smo izvedeli, bodo v tem mesecu izvedli ĹĄe glasbeni dogodek z naslovom Glasbena preja, nato ĹĄe trĹĄko kiparsko razstavo na prostem, morda bo septembra ĹĄe predstava za otroke z obiskom klovnese. Vidno zadovoljen ob dogodku je bil tudi Ĺžupan Menih, ki je pohvalil prireditelje, Ä?lane skupine za oĹživitev trga ter slikarje ter se jim za udeleĹžbo zahvalil. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Jesenska promenada okusov Velenje – Ta petek, 11. septembra, bo VelenjÄ?ane in obiskovalce med 10. in 19. uro znova razvajala tradicionalna jesenska promenada okusov. KulinariÄ?na trĹžnica bo tokrat navduĹĄila tiste, ki verjamejo v Ĺžlahtne kulinariÄ?ne uĹžitke. Izjemna gastronomska bera bo postregla z novimi jesenskimi okusi in Ä?arobnimi napitki. Dogodek bo potekal ob upoĹĄtevanju ukrepov in priporoÄ?il Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje.

Prireditev je naravnana trajnostno. Spodbujajo uporabo lokalno pridelanih sestavin, biorazgradljive ali povratne embalaĹže.

Ponudnike in obiskovalce opozarjajo na loÄ?evanje odpadkov.

Obiskovalce vabijo, da se na prireditev odpravijo peĹĄ, se pripeljejo s kolesom ali brezplaÄ?nim mestnim avtobusom Lokalc. đ&#x;”˛

mz