36 2021

Naš čas, 16. 9. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (15/20 °C), soboto (13/17 °C) in nedeljo (9/15 °C) bo oblačno in deževno.

Četrtek, 16. septembra 2021

številka 36 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

Velenje se je razigralo s Piko Nogavičko

cena 1,90 €

TAKO mislim

O pogumu, drznosti, zaupanju in praznovanju Peter Dermol

Velenje, 10.–15. septembra – Za igriv uvod v praznični mesec je poskrbel 32. Pikin festival, ki je v središče Velenja prinesel ustvarjalne delavnice, glasbene, gledališke, lutkovne, plesne, filmske in ulične uprizoritve, likovne in multimedijske razstave, interaktivne postaje, instalacije, inovativna vozila, sejme, pike, kitke in pisane nogavice. Pikasta radoživost je najmlajše slovensko mesto, ki septembra praznuje 62-letnico, zajela za pet dni in privabila številne obiskovalce od blizu in daleč. 🔲 tf, foto: Luka Štefulj Več o dogajanju pa na strani 15.

Predsedniku vlade predstavili vizijo razvoja Velenje, 14. septembra – Med obiskom v Savinjski regiji je Vlada Republike Slovenije včeraj obiskala tudi Mestno občino Velenje.

S predsednikom Janezom Janšo se je srečal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol s sodelavci in predstavil vizijo razvoja mesta. »Najprej smo govorili o dilemah, povezanih s prestrukturiranjem Šaleške doline, kar je bila tudi najobsežnejša razprava na srečanju.

Lahko smo povedali, zakaj zagovarjamo kasnejšo letnico izhoda iz premoga, pri čemer so ključna delovna mesta, toplotni viri in ostala področja, ki so tako ali drugače povezana s prestrukturiranjem.

Istočasno smo izpostavili potrebo po energetski samooskrbi. Na tej točki sem zaznal, da predsednik vlade razume ta problem in se zaveda, da z danes na jutri ni mogoče enostavno stopiti iz premoga, sploh ob zavedanju, da nimamo nadomestnih energetskih virov.

Država bo najprej morala zagotoviti slednje, da se bodo lahko začeli procesi izstopa iz premoga. V nadaljevanju smo govorili o prometni infrastrukturi – Šaleški in Kidričevi cesti, kolesarski stezi proti Hudi luknji. Mislim, da smo našli skupno nit in se bodo ti projekti v naslednjem letu začeli izvajati. Poudarili smo še potrebo po decentralizaciji in izrazili željo, da se kakšen državni organ

Prestrukturiranje regije, izstop iz premoga, pravičen prehod. To so teme, ki nam v zadnjih dveh letih postavljajo največ izzivov, odpirajo največ področij, ustvarjajo burne, a dobrodošle razprave, ki širijo raz razmišljanja in odpirajo nove poglede. Teme, ki najbolj zapolnjujejo misli, izziideje se najbolj iskrijo sredi noči, ko rešitve kratijo spanec. To so izzi vi, ki naše mesto, dolino, regijo postavljajo pred visoko stopnico, ki jo bomo zmogli, če se bomo podpirali tudi sami in če si bomo pomagali prestruktutudi sami. Razmislimo, kaj lahko sami storimo za uspešno prestruktu riranje? Znamo predstaviti Velenje kot lepo, urejeno mesto, ki skrbi za občane in zagotavlja dober življenjski standard? Če ja, potem znamo pronavdušiti novega turista ali celo investitorja. Ali kupujemo lokalne pro pripomoizvode in si privoščimo kosilo pri domačem gostincu? S tem pripomo remo k razvoju lokalne ponudbe in ohranitvi njihovih delovnih mest.

Cenimo brezplačne vsebine in storitve, ki so nam v Velenju dostopne in na voljo? Kot lokalni podjetnik, ali ste družbeno odgovorni, izbiraizbira te lokalne dobavitelje, se povezujete in si pomagate pri poslu? ZaveZave dati se moramo, da lahko k uspešnemu razvoju mesta pripomore čisto vsak in da moramo »preobraziti« tudi naše razmišljanje. Velenje je pred izzivom desetletja in drznimo si biti drzni. Stopiti moramo izven okvirja, zastaviti visoke cilje in ambiciozne projekte. Vsak na svojem področju. Mi kot lokalna skupnost, naši javni zavodi, gospodarstvo, podjetniki in obrtniki, institucije s področja vzgoje, izobraževanja, sociale, številna društva in kot družba nasploh. Predvsem pa sodelujmo in si pomagajmo. Najprej in predvsem lokalno. Ne nazadnje je vse v ljudeh – v nas in vas, spoštovani Velenjčanke in Velenjčani. Zaupam in verjamem, da mi to zmoremo in da bomo uspešni. Zasledovali bomo cilj pravičnega prehoda iz premoga v zeleno prihodnost in vsak dan si bomo prizadevali za še bolj kakovostno življenje. Veselimo se prihodnosti – pozdravljena, prihodnost!

V teh dneh vam iskreno čestitam ob rojstnem dnevu našega mesta.

Velenje 20. septembra praznuje in letos mineva 62 let od slavnostnega odprtja novega mestnega središča. V počastitev praznika bomo pripravili več prireditev in praznovali bomo z našimi partnerskimi in prijateljskimi mesti. Praznujmo skupaj. Za Velenje in za Velenjčane! 🔲

prestavi v Velenje. Opomnili pa tudi, da Mestna občina Velenje nima bolnišnice. Medtem ko se regijsko pozicionirajo negovalne bolnišnice, je to ena od priložnosti za našo občino. Prav tako pa satelitski urgentni center, ki bi lahko na področju zdravstva in reševanja ljudi nudil dodano vrednost tako za Velenje kot za Saša regijo, sploh ob predpostavki, da bo tod

šla tretja razvojna os, kar je priložnost, ki jo želimo izkoristiti.« V Mestni občini Velenje se nadejajo, da bodo argumenti upoštevani pri pripravi zakonov o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in o prestrukturiranju. Tako bodo lahko vzpostavili zaupanje na pravičen prehod, je še povedal župan Peter Dermol. 🔲

tf

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

16. septembra 2021

V Zdravstvenem domu osvežili in obnovili prostore fizioterapije V Zdravstvenem domu Velenje so na svetovni dan fizioterapije odprli prenovljene prostore – Pripomočke in naprave, ki jih potrebujejo pri samih terapijah, financirajo tudi iz svojih prihodkov zavoda Jasmina Škarja

Svetovni dan fizioterapije, ki poteka vsako leto 8. septembra, predstavlja priložnost, da tako laična kot strokovna javnost spozna poklic, namenjen pacientom in celotni družbi. Letos poteka z naslovom Rehabilitacija in dolgotrajni Covid-19, kar so na poseben način zaznamovali tudi v Zdravstvenem domu Velenje.

Predstavili so obnovljene prostore, ki so bili precej dotrajani in predstavljajo veliko pridobitev tako za zaposlene kot paciente.

Obnovljeni prostori so namreč svetli, lepo urejeni in bolj funkcionalni. Vse od čakalnice, telovadnice, prostorov, kjer so naprave za najrazličnejše terapije, pa do garderobe za zaposlene, so prostori za fizioterapijo zgledno urejeni.

V načrtu imajo tudi obnovo preostalega dela zdravstvenega doma

Da s prenovo prostorov sledijo načrtu, ker želijo postopno energetsko obnoviti tudi preostali del zdravstvenega doma, ki še ni bil obnovljen in upajo tudi na sredstva države, je na otvoritvi povedal direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik. Poudaril je, da bodo obnovljeni prostori gotovo vplivali na kakovost dela tako zaposlenih kot bolnikov, ter dodal, da pripomočke in naprave, ki jih potrebujejo pri samih terapijah, financirajo tudi iz svojih prihodkov zavoda. »Tehnika se namreč razvija tudi v fizioterapiji, čemur skušamo slediti. V načrtu imamo tudi obnovo preostalega dela doma, ki je na nekaterih delih

načrta. Čeprav je epidemija naša izobraževanja prestavila na splet, za letošnjo jesen kaže precej bolje. Tudi naše delo zdaj teče tekoče. Pacienti niso prestrašeni, držijo se ukrepov. Na srečo smo bili zaposleni v fizioterapiji brez okužb, tudi vsi smo cepljeni, tako da računamo, da ne bo prihajalo do večjih težav,« je še dodala vodja oddelka, na katerem obravnavajo različne poškodbe, tako

stanja po operacijah, paciente s kroničnimi bolečinami in degenerativnimi spremembami. »K nam prihajajo otroci, aktivno prebivalstvo in starejša populacija.

Imamo visoko usposobljen kader, znanje nenehno izpopolnjujemo z dodatnimi izobraževanji. Naše delo je strokovno in zavzeto, trudimo se, da naredimo za paciente vse, kar lahko.« 🔲

Obnovljene prostore, ki so zdaj svetli in lepo urejeni, so si prišli pogledat tudi zaposleni z ostalih oddelkov. Dobro je namreč, da tudi zdravniki vedo, kam pošiljajo svoje paciente.

zelo zastarel, upamo na sredstva države, ki jih obljublja za primarne zavode, da bi lahko obnovili še en del nadstropja ter energetsko obnovili del zdravstvenega doma, ki še ni obnovljen.« Zanimivo je, da v najtežjih trenutkih, v času koronavirusa, ki je ohromil svet, največ vlagajo v obnovo. Šteharnik razloži, da je to verjetno posledica tega, da je država za določene aktivnosti, ki so jih v času epidemije izvajali dodatno, namenila dodatna denarna sredstva, ki jih bodo posledično izkoristili za to, da si izboljšajo pogoje za delo. »Pri obnovi fizioterapije je sodelovala tudi občina, ki je prispevala večinski del denarja

❱

Če so zaposleni zadovoljni v svojem delovnem okolju in radi prihajajo v službo, se to odraža tako v dobrih odnosih s pacienti kot tudi v medsebojnih odnosih.

za obnovo, mi pa bomo prejeta sredstva namenili za ostale obnove, ki jih še imamo v načrtu.

Smo pa pred kratkim obnovili tudi prostore dermatologije, oddelka, za katerega nismo vedeli, ali ga bomo imeli. Pomoč so dodali tudi donatorji. Odločitev, da obnovimo prostore, se je izkazala za pravo.«

Letošnje sporočilo Rehabilitacija in dolgotrajni Covid-19 je izbrano z namenom informirati svetovno javnost o pomembnosti fizioterapevtove vloge pri zdravljenju in obravnavi ljudi v fazi okrevanja po dolgotrajnem covidu in predstaviti, da je fizioterapija pri tem izredno učinkovita.

Pacienti niso prestrašeni, držijo se ukrepov

Obnovljenih prostorov so se posebej razveselili zaposleni na oddelku, je povedala vodja fizioterapije Mateja Lampret: »Glede na to, da v delovnem okolju preživimo tretjino časa, je zelo dobrodošlo, da so prostori lepi, urejeni in prijetni tako za delavce kot paciente. Pričakujemo pa še obnovo enega prostora, ki bo še dodatno prispeval k boljšemu počutju in izvajanju dejavnosti ter večji strokovnosti zaposlenih,« je poudarila Lampretova, ki se je spomnila tudi časov epidemije, ko jim sploh na začetku ni bilo najlažje. »Hkrati smo morali upoštevati ukrepe in se držati letnega

Regijska štipendijska shema Savinjske statistične regije

Znani so lavreati jubilejnega 20. Lirikonfesta Velenje Velenje, 14. septembra – Te dni je v Velenju potekal 20. Lirikonfest Velenje. Vrhunec književnega srečanja z 21 festivalno izbranimi slovenskimi in tujimi književnimi ustvarjalci, prevajalci in mednarodnimi posredniki je bila torkova slavnostna Akademija Poetična Slovenija, na kateri so četverici letošnjih lavreatov podlili ugledne literarne nagrade in priznanja. Šestnajstič podeljeno osrednjo festivalno literarno nagrado velenjica - čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. letos je prejel slovenski pesnik Miklavž Komelj.

Za osemnajsto podelitev častnega naslova ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika – mednarodno Pretnarjevo nagrado je strokovno-umetniški sosvet izbral mednarodnega posrednika poezije Aleša Štegra.

Petič podeljena vseslovenska festivalna nagrada krilata želva za najboljši slovenski potopis,

Na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije d.o.o. je objavljen razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2021/2022.

Na javni razpis se lahko od 1. 9. 2021 prijavijo delodajalci na območju Savinjske statistične regije, ki izplačujejo kadrovske štipendije skladno z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1).

Namen javnega razpisa je, da se delodajalcem s sofinanciranjem od 50 % do 70 % omogoča štipendiranje srednješolcev in študentov, ki jih bodo potrebovali kot svoje bodoče kadre.

Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

Aleš Šteger, Ivo Svetina, Ivo Stropnik (pobudnik in umetniški vodja Lirikonfesta), Miklavž Komelj, Dragica Fabjan Andritsakos ter pesniški muzi

knjižno objavljen v preteklem letu, je šla v roke slovenskemu književniku Ivu Svetini za potopisni roman Malabar. Petnajstič podeljeno mednarodno prevajalsko priznanje – plaketo Lirikonov zlat za najtehtnejše festivalne

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

prevode novejše poezije za odrasle pa je prejela slovenska prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih grških pesnikov – Hloi Koutsoumbeli in Stamatisa Polenakisa.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Reportažno o jubilejnem festivalu liričnega in potopisnega občutja pa v prihodnji številki Našega časa. 🔲

tf

RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.

Ulica XIV.divizije 12, 3000 Celje, T. +386 (0)3 589 40 94 spletna stran: www.rasr.si e-pošta: razvojna.agencija@rasr.si

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 16. 9. 2021 barve: CMYK, stran 3

INTERVJU

16. septembra 2021

3

»Prihodnost je v naših rokah« konferenci, ki jo organizirate v sklopu občinskega praznika?

v proračun prihodnjega leta oziroma leta 2023.«

»Od tega si veliko obetamo. Za zdaj smo spoznali ključne déležnike, s katerimi naj pripravljalci te strategije določijo smeri nadaljnjega razvoja Velenja kot regije. Verjamem, da bo to dobra nadgradnja sedanji strategiji in da bo dobra osnova uspešnemu turističnemu razvoju.

Z rezultati zadnjega obdobja smo lahko zadovoljni. To nakazujejo številni obiskovalci in drugi kazalniki, ki jih spremljamo. Seveda pa bo treba še marsikaj spremeniti in tudi to bo nakazal dokument, ki ga pripravljamo. Ob tem računamo tudi na nova delovna mesta v tej dejavnosti.«

»Res si od tega veliko obetamo. Konferenco pripravljamo v sodelovanju z nemškim veleposlaništvom v Sloveniji. Sodelovali bodo tudi njihovi strokovnjaki, ki imajo ogromno izkušenj na tem področju. Tako bomo lahko iz prve roke slišali primere dobrih ter tudi slabih praks. Res upam, da bomo kmalu dobili odgovore, ki nam bodo omogočili, da bomo lahko prestrukturiranje premogovnih regij hitreje in učinkovito zastavili.

To so naša ključna vprašanja. Projektov imamo že veliko, a treba je zagotoviti pogoje za njihovo uresničitev. Pri tem mislim seveda na finančna sredstva.«

Vse več slovenskih občin se odloča za participativni proračun. Razmišljate o njem?

Delovna mesta so vsekakor ključna. Z gospodarstvom, ki jih večinoma ustvarja, dobro sodelujete, letos ste obiskali že okoli 30 kolektivov?

To okolje je lahko zadovoljno z dogajanjem v družbenih dejavnostih, so pa velik problem stanovanja, ki jih ni mogoče niti kupiti niti najeti. To še posebej čutijo mladi.

Praznični pogovor z županom Mestne občine Velenje Petrom Dermolom Mira Zakošek

Mestna občina Velenje praznuje 20. septembra svoj občinski praznik v spomin na ta dan pred 62 leti, ko je bilo slovesno odprto novo mestno središče in zastavljeni ambiciozni načrti. Praznično je že ves september, osrednje slovesnosti pa bodo potekale v prihodnjih dneh. Pred praznikom smo na pogovor povabili župana Petra Dermola.

Začniva tale pogovor s kratko oceno tega, v kakšni kondiciji so Šaleška dolina, Mestna občina Velenje in mesto Velenje v času letošnjega praznovanja. »Prepričan sem, da v zelo dobri, tako z vidika poslovanja občine kot tudi samih družb ter seveda tudi z vidika kakovosti življenja v tukajšnjem okolju. V prvi polovici letošnjega leta smo v občini uresničili vse zastavljene cilje, celo še kar nekaj več, kot smo si zadali, in upam, da nekaj ciljev uresničimo še do konca leta. Ker nam trenutno stanje občinskih financ omogoča, da še kaj postorimo, pripravljamo rebalans proračuna za letošnje leto, kar pomeni, da bomo v čim večji meri udejanjili še nekaj želja, ki so jih izrazili občani po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih.«

odločitev in odpovedati za 17. september napovedan koncert Siddharte. Namesto tega bodo na ta dan Siddhartine predskupine nastopile na Titovem trgu. Koncert Siddharte bomo na Visti pripravili spomladi prihodnje leto, ob dnevu mladosti. Upamo, da bodo takrat razmere

❱

V prvi polovici letošnjega leta so uresničili vse zastavljene cilje, celo še kar nekaj več, kot so si zastavili. Do konca leta bo opravljenih še kar nekaj nalog, zato pripravljajo rebalans proračuna.

V eni od prejšnjih številk Našega časa smo predstavili, da ste bili pri uresničevanju proračuna uspešni. »Kot sem že dejal, smo bili res uspešni.

Seveda je to posledica tega, da nismo imeli ne finančnih ne likvidnostnih težav. Pa tudi proračun je bil dobro pripravljen. V načrtovanih rokih bomo zaključili vse zastavljene projekte in mnoge v času praznovanja tudi predali namenu.

Usmerjeni so v izboljšanje kakovosti življenja občanov. Res smo veliko postorili, čepra se je zaključila evropska finančna perspektiva in je bilo manj možnosti za vlaganja.« Ravno zaradi omenjenega ste v času med praznovanjem lanskega in letošnjega občinskega praznika udejanjali pretežno tisto, kar je že bilo načrtovano in za kar ste v prejšnjem obdobju pridobili nepovratna evropska in državna sredstva. »Točno tako. 12 milijonov so vredne naložbe, ki jih letos zaključujemo, v tem trenutku je aktualna še predvsem prenova Starega Velenja. Ponosen sem na to, saj dobiva staro mestno jedro povsem novo podobo. Poleg obsežne prenove nam je uspelo zgraditi še nov oporni zid pod cerkvijo ter porušiti hišo v neposredni bližini Čuka in tam urediti parkirišče. Prav tako bomo kmalu začeli rekonstrukcijo ceste od Vile Biance do Starega trga 11. Nič od tega ni bilo načrtovanega. Tudi poligon varne vožnje, ki smo ga uredili spomladi letos in tako ohranili izpitni center v Velenju, ni bil načrtovan. In še marsikaj po posameznih krajevnih skupnostih. Seveda je želja še veliko, te pa bomo prenesli v naslednja leta.« Največja pridobitev je vsekakor Vista, na katero pa leti kar nekaj kritik, verjetno tudi zato, ker se kaj večjega to poletje tam ni dogajalo. »Ja, Vista je odprta s to pomanjkljivostjo, da znotraj projekta še ni dobavljena vsa oprema, ki je potrebna za izvajanje prireditev. Prav tako odpravljamo še nekatere pomanjkljivosti v garanciji. Prireditve seveda lahko kljub temu potekajo, je pa treba zagotoviti opremo. To ni bil takšen problem, večji je ta, da se organizatorji prireditev v tem negotovem času za večje projekte preprosto niso odločali. Zaradi slabšanja epidemioloških razmer smo bili tudi mi, skupaj s Šaleškim študentskim klubom, prisiljeni sprejeti

❱

Zaradi slabšanja epidemioloških razmer so odpovedali za 17. september napovedan koncert Siddharte.

Namesto tega bodo na ta dan Siddhartine predskupine nastopile na Titovem trgu. Koncert Siddharte bodo na Visti pripravili spomladi prihodnje leto.

❱

12 milijonov so vredne naložbe, ki jih letos zaključujejo, med največjimi je prenova Starega Velenja.

dogodkom bolj naklonjene. Prepričan pa sem, da bo Vista v prihodnje zaživela.

Prav tako menim, da so odlično uspeli in bili tudi dobro obiskani številni letošnji sicer manjši dogodki.« Tudi letošnje leto ste naredili na Velenjski plaži pomemben korak naprej, je pa bil narejen tudi velik korak nazaj, saj Velenje trenutno nima avtokampa. »To je velika črna točka, zaradi katere sem tudi sam slabe volje. To sem že nekajkrat povedal lastniku avtokampa, tj. vodstvu Premogovnika Velenje. V lanskem letu, ko se je kamp prodajal, predkupne pravice nismo izkoristili, to pa zato, ker so nam zagotavljali, da imajo kupca, ki bo kamp sodobno uredil, tako kot se za območje Velenjske plaže tudi spodobi.

A ta prodaja ni bila uresničena in v lokalni skupnosti vse bolj razmišljamo, da izkoristimo predkupno pravico, najdemo primernega najemnika in tako odpravimo to trenutno sramoto za Velenjsko plažo.«

»To stanje se je v enem letu resnično zelo poslabšalo, zato smo tudi začeli potrebne postopke za pozidavo zelenice pri pošti. Kot večina verjetno že ve, smo izvedli arhitekturni natečaj in dobili kar nekaj idej. Trenutno izvajamo geološke raziskave, potem pa se bomo lotili projektiranja in se s Stanovanjskim skladom RS skušali dogovoriti za sofinanciranje. Zelo si želim, da bi gradnja stekla že konec prihodnjega leta ali v začetku leta 2023.« »Neposredni stik je zagotovo najboljši.

Vzpostavil sem ga z obiski večjih in tudi manjših podjetij. Bil sem zelo prijetno presenečen, da so v dobri kondiciji in tudi razvojno naravnana, da veliko vlagajo in odpirajo nova delovna mesta. Brezposelnost je nizka kot že dolgo ne, povečalo pa se je tudi število prebivalcev, s 33 na 36 tisoč. Večja je tudi kupna moč, kar je za gospodarstvo zelo pomembno.« Se vse to odraža tudi pri povpraševanju po zemljiščih v vaši poslovni coni Stara vas? »Ja, res je, imamo veliko pozitivnih skrbi. V zadnjem obdobju smo imeli številne razgovore s potencialnimi investitorji, zato računam, da bodo trenutne površine hitro pošle in bomo morali zagotoviti nove. Zelo bi nam ustrezalo, če bi lahko čim prej umaknili daljnovod na tem območju; tako bi lahko sprostili celoten prostor za podjetništvo.«

Pa še imate predkupno pravico? »Ta ob novih prodajah vedno znova nastopi.«

Iz vsega tega, kar pravite, veje veliko optimizma, pa vendar je to okolje na veliki preizkušnji. »Zavedam se odgovornosti, ki so pred nami. Negotovosti, pa tudi pasti je zelo veliko. Približno 30 odstotkov delovne sile zaposluje Hisense Gorenje, nadaljnjih 30 odstotkov pa je neposredno in posredno povezanih z energetiko. Če se karkoli v teh podjetjih zalomi, lahko to povzroči velike težave v lokalni skupnosti. Zato smo zelo pozorni na to, kaj se dogaja, imamo nenehne stike in iščemo nove priložnosti.«

Sicer pa ste v fazi priprave nove turistične strategije, ki bo osnova vseh nadaljnjih aktivnosti.

Odgovorov na odločilna vprašanja v prestrukturiranju še nimate, upate, da jih boste nekaj dobili na mednarodni razvojni

Kaj pa Zlati grič? »Tu pa gre za zelo velik zalogaj, računamo na pomoč države v sklopu prestrukturiranja. Zgraditi bo treba celotno komunalno infrastrukturo. Smo pa tudi že za to območje v fazi pridobivanja arhitekturnih idej. Na tej osnovi bomo pripravili poslovni model in začrtali gradnjo.«

❱

Razvojnih projektov imajo veliko, za več kot milijardo evrov, a je treba zagotoviti pogoje za njihovo uresničitev.

Pravočasno načrtovanje je vsekakor pogoj za uspeh. Tudi za to že snujete proračuna za prihodnji dve leti? Kakšne so glavne usmeritve? »Proračuna ni težko sestaviti, če dobro poznaš potrebe ljudi na posameznih območjih. Trenutno pripravljamo rebalans proračuna za letos predvsem zato, ker nam finančno stanje omogoča, da bomo vanj vnesli kar nekaj projektov, ki nam jih je oziroma nam jih bo uspelo uresničiti v tem letu. Moram reči, da sem ob obiskih krajevnih skupnosti tudi sam prepoznal nekaj nujnih potreb. Denimo v Šentilju sem opazoval otroke, ki so stopili z avtobusa in potem nadaljevali pot po cestišču. Tam je pločnik vsekakor nujno potreben in upam, da ga bomo zgradili še letos. Pa morda še kaj, druge predlagane projekte pa bomo vnesli

»Pravzaprav ga nekako že izvajamo.

Mi smo ena redkih občin v Sloveniji, ki ima zelo dobro organizirano delo krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Njihovi predsedniki so tisti, ki skupaj s krajani prepoznavajo in predlagajo občinskemu vodstvu najbolj potrebne projekte v posameznih krajih. In te tudi vključimo v občinski proračun na osnovi postavljenih prioritet. Izvajanje participativnega proračuna pa je dolgotrajnejjši proces, saj običajno traja kakšno leto, da krajani predlagajo in uskladijo svoje želje, potem pa seveda preteče spet veliko časa, da jih vključijo v proračun. Prepričan sem, da pri nas lokalna samouprava res dobro funkcionira in da so želje krajanov hitro in učinkovito prenesene v proračun. Če pa bomo kdaj v prihodnosti na osnovi dobrih praks v drugem okolju ocenili, da je kakšen drugačen koncept boljši, ga bomo seveda uvedli.« Zaradi tega, kar pravite, je bilo (in še bo) v zadnjem obdobju veliko slovesnosti ob zaključkih del po različnih krajih. »Ja, kar nekaj praznovanj je bilo in jih še bo. Veselo je bilo v Cirkovcah, v Podkraju, veselo bo še v Starem Velenju.

Upam tudi, da bo v kratkem končano igrišče med Osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda in CVIU. Skratka, kar nekaj veselja ob številnih pridobitvah, ki nedvomno dvigujejo kakovost bivanja.« Osrednja slovesnost ob prazniku občine bo na sam praznični dan, 20. septembra. V ospredju bodo občinski nagrajenci. »Res je, s tem se zahvaljujemo tistim, ki jih prepoznamo, da so imeli velik vpliv na razvoj in prodor naše občine pri ustvarjanju dodane vrednosti in prepoznavnosti. Občinske nagrajence je občinski svet že potrdil, sam pa se bom z županovimi priznanji zahvalil še nekaterim.« Približno še eno leto mandata je pred vami. Kaj bi še radi postorili? »Vse tisto, česar si naši občani želijo.

Da bi torej izpeljali vse tiste projekte, ki so nujno potrebni. Že v volilnem programu sem se zavzel za nekatere naložbe.

Vsekakor bi rad, da bi v prihodnjem letu nad glavno Avtobusno postajo Velenje zgradili urbani park s košarkarskim igriščem, skate parkom in plezalno steno. To sem mladim obljubil. Seveda pa bomo skušali uresničiti tudi zastavljene naloge na vseh drugih področjih. Za to imamo dovolj energije in prepričan sem, da nam bo uspelo.« Si želite občino voditi tudi v naslednjem mandatu? »Delo z ljudmi je naporno, a prijetno in lepo, še posebno takrat, ko vidiš, da puščaš za sabo dobre sledi, ko vidiš, da so ljudje zadovoljni. Pri moji odločitvi bodo vsekakor ključni naši občani, ki bodo morali povedati, ali me še želijo videti na tem položaju. Z glavo skozi zid nikakor ne bom rinil, če pa bom začutil podporo, se bom z veseljem podal na nove volitve.« Pa vaše želje ob prazniku. »V tem trenutku je najpomembnejše, da se lotimo izzivov, ki jih prinaša prestrukturiranje premogovnih regij, in novih razvojnih priložnosti, podprtih z novo evropsko perspektivo. Od tega je odvisna naša prihodnost. Tega se globoko zavedam, zato se tudi vseh aktivnosti lotevam zavzeto in odgovorno.

Upam, da bomo ob tem složni in zazrti v prihodnost.« 🔲

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

AKTUALNO

16. septembra 2021

Po zagotovilih ministra 5 tisoč delovnih mest Minister Vrtovec je zagotovil, da po zapiranju Premogovnika rudarji ne bodo ostali sami in da bo država storila vse, da bo prehod pravičen – Prihodnje leto obnova šaleške in Kidričeve ceste Mira Zakošek

Velenje, 13. september – Župan Peter Dermol se je s sodelavci sestal z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, državnim sekretarjem Blažem Košorokom, direktorico Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo Ljiljano Herga in njihovimi sodelavci.

Predstavil jim je najbolj pereče teme za Velenje: prestrukturiranje in pravičen prehod, stanje prometne infrastrukture, še zlasti potrebo po tretji razvojni osi, kolesarske povezave in vprašanje sofinanciranja mestnega potniškega prometa.

Zagotoviti 5000 primerljivih delovnih mest

Peter Dermol je poudaril, da je za prestrukturiranje regije skladno z načeli pravičnega prehoda treba zagotoviti finančna sredstva za sofinanciranje razvojnih projektov v višini 1,1, milijarde evrov, financiranje pravočasno izvedenega nadomestnega daljinskega ogrevanja Šaleške doline in čimprejšnje dokončanje 3. razvojne osi od Šentruperta do meje z Avstrijo. Prav tako morata biti sprejeta Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, z opredeljenimi viri za financiranje izvedbe

zapiralnih del ter Zakon o prestrukturiranju regije. Pričakuje, da bodo pri vsebinski pripravi obeh zakonov lahko kot lokalna skupnost aktivno sodelovali. »V Mestni občini Velenje vztrajamo, da je potrebno in zelo pomembno, da v Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda dodamo zavezo o zagotovitvi 5.000 novih primerljivih in stabilnih delovnih mest ter da je nujno spremljanje, vsaj na dve leti, doseganja mejnikov. Zadnja verzija strategije tega ne zajema oz. je v njej opredeljenih zgolj 500 delovnih mest. Na podlagi izvedenih postopkov, ki bodo zagotavljali pravičen prehod regije, lahko določimo letnico zapiranja Premogovnika Velenje. Zapisano v strategiji bo namreč osnova za pripravo območnih dokumentov,« je še poudaril Peter Dermol.

V pripravo dokumentov bodo vključili lokalne skupnosti

Minister Jernej Vrtovec je povedal, da v strategijo lahko vključijo tudi število delovnih mest, ki jih je treba nadomestiti, in da bodo lokalne skupnosti dobile strategijo v pregled, preden bo ta poslana na vlado. Minister je

zagotovil tudi, da imajo v sklopu prestrukturiranja v mislih tudi rudarje in njihove družine ter da bo zanje poskrbljeno. Glede letnice izstopa iz premoga je minister dejal, da je bila predlagana letnica 2033 sprejeta na podlagi

okoljskih in finančnih vidikov.

Preden pa bodo sprejeli končno odločitev glede letnice izstopa iz premoga v SAŠA regiji, se bo v naslednjem tednu še pogovarjal o različnih možnostih financiranja tudi s predstavniki Evropske

komisije. Bo pa odločitev sprejeta zelo kmalu, saj naj bi samo na podlagi določene letnice lahko začeli črpati finančna sredstva.

Po zagotovilih ministra bosta zakon o zapiranju premogovnika, ki ga pripravlja ministrstvo za infra-

strukturo, in zakon o prestrukturiranje regije, ki ga pripravlja ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, za obravnavo pripravljena konec leta, v pripravo pa bodo vključili tudi lokalne skupnosti.

Do zemljišč za poslovne cone brez prekupčevalcev

Govorili so tudi o omejenem razpolaganju s prostorom. V Poslovni coni Stara vas je nujno potrebno čim hitreje, najkasneje pa v sklopu gradnje tretje razvoje osi vkopati daljnovod, ki danes ovira koriščenje prostora. Poleg tega so v Poslovni coni Pesje nedejavni premogovniški objekti, ki jih je potrebno porušiti in sanirati zemljišča za nadaljnji gospodarski razvoj. Župan je opozoril, da si ne želijo, da se ponovi zgodba iz Zasavja, kjer so zemljišča kupovali prekupčevalci za špekulativne namene, zato že danes pozivajo odgovorne, da morajo biti ta zemljišča namenjena izključno razvoju in iskanju priložnosti v sklopu prestrukturiranja regije. Župan je predstavil projekte v sklopu preobrazbe daljinskega sistema ogrevanja Šaleške doline, od katerega je odvisnih 40.000 uporabnikov. Zaradi velikosti in kompleksnosti daljinskega sistema bo preobrazba celotnega sistema, s ciljem zagotovitve zanesljive oskrbe s toploto iz obnovljivih virov energije, potekala vsaj 15 let. V prvi fazi želijo prehod daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije v kombinaciji z visokonapetostnima elektrodnima kotloma in hranilnikom toplote ter vzpostaviti dodatno elektrarno do 20 megavatov iz obnovljivih virov energije (biomasa, geotermalna). S prijavo na Ministrstvo za okolje in prostor

pa so izkazali tudi interes za izdelavo študije izvedljivosti za monosežig.

Katastrofalene državne ceste Stanje državnih cest v občini je župan označil kot katastrofalne, saj jim direkcija že 10 let obljublja obnovo Šaleške in Kidričeve, pa do izvedbe del ne pride.

Direktorica Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo Ljiljana Herga je obljubila, da bodo z obnovo obeh omenjenih cest začeli naslednje leto. Prav tako naj bi v naslednjem letu začeli gradnjo ceste Velenje–Škale in Partizanske ceste na relaciji Velenje–Šoštanj. Za gradnjo križišča pri Momaxu Mestna občina Velenje že pripravlja idejni projekt in projekt za izvedbo, v soglasju z direkcijo. Ko bosta dokumenta pripravljena, pričakujejo začetek gradnje v letu 2022.

Bo zaživela zgodba z vodikom?

Goste je župan seznanil tudi s projektom Avtobusi in polnilnica na vodik ter vodikarna. Za izvedbo tega projekta so zaradi neodločnosti in pomanjkanja podpore države izgubili že več kot 800 tisoč evrov nepovratnih sredstev.

Iz Sklada za podnebne spremembe imajo odobrenih 3 milijone evrov za nakup 6 avtobusov, od države pa pričakujejo finančno podporo za sofinanciranje izgradnje vodikarne in polnilnice. 🔲

Vsemu bomo kos, skočimo na MOS! Tradicija se vrača na celjsko sejmišče Po letu in pol prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov se v družbi Celjski sejem med ljudi z optimizmom in novo energijo vračajo s 53. MOS-om, ki bo potekal med 15. in 19. septembrom. Končno se vračamo k stari tradiciji druženja na štiri oči in sklepanju poslov v živo. Osrednji poslovni sejemski dogodek Slovenije bo vsebinsko dopolnjen in tako ob boku aktualnim evropskim in svetovnim trendom.

Da bo izvedba sejma s trenutnimi ukrepi ob organizaciji množičnega dogodka čim lažja, bo pri vhodu na sejmišče ob nakupu

vstopnice omogočeno brezplačno testiranje s hitrimi testi za Covid-19. Obiskovalci bodo tako za sejemsko vstopnico odšteli manj kot stane test.

MOS bo obiskovalcem ponudil pestro izbiro rešitev po posebnih sejemskih ugodnostih, ogled novosti v živo, možnost primerjave ponudnikov in dogovore na štiri oči na kar petih razstavnih področjih: MOS dom, MOS tehnika, MOS turizem, MOS b2b in MOS plus. Vse segmente so letos vsebinsko nadgradili s poudarkom na trajnosti in okolju prijaznim tehnologijam.

Za zabavo in presenečenja bodo poskrbeli znani slovenski akrobati Dunking Devils in sejemska »Fun cona«, kjer bodo na voljo zabavne aktivnosti, ki se jih bo lahko brezplačno udeležil vsakdo. Preizkusili se boste lahko v zabijanju na koš, trampolinskih akrobacijah in številnih drugih zabavnih dejavnostih. V soboto, 18. septembra bodo Dunking Devilsi izvedli nepozaben “show”. Z njimi pa vas ne želijo le povabiti na osrednji sejemski dogodek leta, temveč med vas razširiti tudi optimizem, pogum in predati naslednje sporočilo: »Vsemu bomo kos, skočimo na MOS!«.

Promocijsko besedilo

53.

15.-19. september Nakup vstopnic po NIŽJI ceni na spletu!

Degustacijski raj za vse gurmane.

Sejemske ugodnosti in ogled novosti.

Energetsko varčne rešitve za vaš dom.

FUN CONA z Dunking Devilsi za male in velike.

Naš čas, 16. 9. 2021 barve: CMYK, stran 5

AKTUALNO

16. septembra 2021

5

Zaprtje Premogovnika zelo verjetno leta 2033 V okviru vladnega obiska v Savinjski regiji je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec obiskal Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj in se na okrogli mizi v Šoštanju pogovarjal o odprtih vprašanjih na tem področju Mira Zakošek

Velenje, Šoštanj, 13. septembra – Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec si je skupaj z ekipo ogledal delovišča Premogovnika Velenje skoraj 500 metrov pod zemljo, kmalu za tem pa se je povzpel na dimnik šestega bloka 127 m visoko. Bil je navdušen in izrekel globok poklon tako rudarjem kot zaposlenim v Termoelektrarni Šoštanj. Občudoval je znanje, ki je tu skoncentrirano.

kar 65 odstotkov vse proizvedene električne energije v Sloveniji, tudi v prihodnje ključni steber oskrbe z električno energijo v državi kljub težnji k razogljičenju, ki narekuje razmišljanja o postopnem opuščanju rabe fosilnih goriv in s tem postopnim zaprtjem Premogovnika Velenje ter Termoelektrarne Šoštanj. V bližnji prihodnosti čakajo skupino izzivi optimizacije poslovanja kot posledice negativnega trenda vrednostne razlike med cenami

lahko sama prenesla in ne bi negativno poslovala. Zagotovo pa to niso tiste termoelektrarne, ki še niso amortizirane in nosijo obveznosti do kreditojemalcev, je razložil Vračar.«

Premogovnika ni mogoče zapreti čez noč

»Pri razpravi o prenehanju odkopavanja premoga v Šaleški dolini je treba upoštevati tudi tehnične parametre premogovnika, koncept odkopavanja, ki omogo-

V Mestni občini Velenje za kasnejše zapiranje

Župan MO Velenje Peter Dermol je predstavil stališča občine o zapiranju premogovnika. Zavedajo se velike odgovornosti, zagovarjajo pa kasnejše zapiranje, ki bo pomenilo pravičen izstop iz premoga. Bojijo se namreč, da vsega, kar je potrebno za to postoriti do leta 2033, ki je opredeljeno v trenutni državni strategiji, ne bo možno narediti.

Za mesto je vse skupaj zelo velik

namreč evidentirali za kar okoli milijardo 100 milijonov različnih razvojnih projektov. Izrazil pa je tudi željo, da bi država prestavila daljnovod, ki teče preko Poslovne cone Stare vas, in tako omogočila njeno širitev.

V Šoštanju podpirajo letnico 2033

V Šoštanju, kjer imajo veliko težav zaradi eksploatacije premoga, po besedah župana Darka Meniha, zelo podpirajo letnico zaprtja premogovnika 2033.

Izgubili so namreč že 300 ha zemlje (potopili sta se dve vasi), rezerviranih zaradi izkopavanja premoga pa je še za 180 ha površin. Zagotovil je, da bodo iz-

Poklon rudarjem in energetikom

»V Šaleški dolini imamo res veliko znanja, tako v TEŠ kot PV, izjemne ljudi, ki vsak dan sodelujejo pri proizvodnji električne energije. Naredili bomo vse, da ljudje v Šaleški dolini po zaprtju premogovnika ne bodo ostali sami. Črpali bomo sredstva iz treh različnih skladov,« je kasneje poudaril na okrogli mizi na temo energetike, ki so jo kasneje pripravili v domu kulture v Šoštanju, sodelovali pa so tudi predstavniki lokalnih skupnosti.

Na hitrejše zapiranje bo vplivala izguba TEŠ

Je pa predstavil tudi finančni problem Termoelektrarne Šoštanj in ta bo nedvomno vplival tudi na hitrejše zapiranje Premogovnika Velenje. TEŠ je lani, kot smo že poročali, ustvaril 250 milijonov evrov izgube. Na to seveda v največji meri vplivajo energetski kuponi, katerih cene letijo v nebo in že dosegajo raven, ki je bila nekako predvidena za leto 2050 (65 evrov). To bo prihodnje leto za TEŠ pomenilo okoli 230 milijonov evrov okoljskih dajatev, med tem ko jih na primer premog stane okoli 100 milijonov evrov.

Resorno ministrstvo predlaga letnico 2033

Resorno ministrstvo za letnico izstopa iz premogovništva predlaga letnico 2033. Zbranim jo je utemeljil državni sekretar Blaž Košorok. »To je tista optimalna letnica, do katere lahko zagotovimo tudi dovolj sredstev za prestrukturiranje. Že do novega leta želimo vladi predložiti Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje,« je med drugim poudaril.

Na ceno kuponov ni mogoče vplivati

Generalni direktor HSE in TEŠ dr. Viktor Vračar je zagotovil, da ostaja Skupina HSE, ki proizvede

Darko Menih, Peter Dermol, dr. Viktor Vračar, Jernej Vrtovec, dr. Janez Rošer in Janko Kopušar.

električne energije in CO2 emisijskih kuponov, ob tem, da je potrebno vseeno izvesti varno in zanesljivo obratovanje tako velenjskega premogovnika kot TEŠ in poskrbeti za zanesljivo proizvodnjo električne in toplotne energije. »Učinkovit in usklajen izstop iz rabe premoga z rastjo proizvodnje iz drugih virov bo ključnega pomena za razogljičenje družbe, ob ohranitvi ustrezne zanesljivosti oskrbe z električno energijo, je prepričan: HSE nima vpliva na cene emisijskih kuponov. Možnosti holdinga v tem kontekstu so izčrpane, saj današnja cena emisijskih kuponov predstavlja 2,3-kratnik cene proizvodnje električne energije. Naša odgovornost je, da se proaktivno lotimo iskanja rešitev. Skupaj s še 12 državami v EU, ki so več kot 20-odstotno odvisne od fosilnega goriva v energetiki, smo analizirali možne oblike državne pomoči.

Med njimi je Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki bi zagotovil določena sredstva za postopno izvedbo sanacijskih del. Drugi ukrep je mehanizem zmogljivosti oz. CRM-mehanizem, ki je v novem zakonu o energetski oskrbi predviden, a ga je treba zagovarjati pred evropsko komisijo. Tretja možnost pa je uvrstitev Slovenije v mednarodni modernizacijski sklad. V Evropi praktično ni termoelektrarne, ki bi takšno obveznost kuponov

Čez tri tedne poroštveni zakon za odsek Šentrupert – Velenje? Šmartno ob Paki, 14. septembra – V okviru obiska Vlade RS v Savinjski regiji se je pred dvema dnevoma mudil na delovnem obisku v občini Šmartno ob Paki minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec skupaj z delegacijo Direkcije RS za ceste.

Ob tej priložnosti sta gostom župana občin Šmartno ob Paki

Janko Kopušar in Polzela Jože Kužnik predstavila prednostne naloge s področja cestne, železniške ter kolesarske infrastrukture, pri izvedbi katerih pričakujeta sodelovanje države. Kopušar pa seveda ni zaobšel težav pri umeščanju hitre ceste tretje razvojne osi. Po besedah ministra naj bi v roku treh tednov Vladi predložili

ča optimalni izplen obstoječega nahajališča lignita po tehnični in ekonomski plati (s tem se zmanjša obseg jame in likvidacij jamskih objektov), ter sanacijo površja, kar pomeni, da Premogovnik Velenje ni nekaj, kar bi bilo mogoče zapreti čez noč. Danes so v Premogovniku jamske proge aktivne v dolžini dobrih 50 km, letno izdelamo približno šest km novih prog, prav toliko pa jih likvidiramo. Proge, izdelane letos, so osnova za proizvodnjo v prihodnjih letih. Bistveno je, da razpolagamo z dolgoročnimi usmeritvami, z dinamiko odkopa, torej s potrebnimi količinami premoga po letih,« je bil konkreten generalni direktor PV dr. Janez Rošer.

Poudaril je, da bodo le tako lahko primerno optimizirali in racionalizirali procese. Dokler bo tekla proizvodnja, podjetje potrebuje ustrezne, kvalificirane kadre, ki pa jih že zdaj, glede na razmere, težko zagotavljajo. Zaradi vsega tega so bili razpravljalci enotni, da mora država čim prej pripraviti Zakon o postopnem zapiranju PV in zanj opredeliti finančne vire ter najti rešitev za nadomestna, enakovredna delovna mesta. Takšnih je kar 5000.

Enakovredno je treba upoštevati energetske, socialne in okoljske dejavnike, ki lahko povzročijo negativne posledice. Ocenjujejo, da vsega potrebnega za zaprtje Premogovnika do leta 2033 ne bo mogoče opraviti.

poroštveni zakon za odsek hitre ceste Šentrupert – Velenje in objavili razpis za izvajalca del prihodnje leto. Sicer pa je Vrtovec še dejal, da odlično in konstruktivno sodelovanje z obema lokalnima skupnostma daje rezultate. Ti naj bi bili še bolj vidni prihodnje leto in v letu 2023.

Več o delovnem obisku infrastrukturnega ministra v občini Šmartno ob Paki pa v prihodnji številki Našega časa. 🔲

tp

izziv, tudi kar se tiče prostorskega načrtovanja, saj pretirano veliko prostora za širjenje gospodarstva nima. Ne boji se izziva odpiranja novih delovnih mest, bodisi v turizmu, proizvodnji in ostalih dejavnostih. V zadnjem obdobju so

koristili vsa evropska sredstva za zagotovitev poplavne varnosti, kar jim bo omogočilo ureditev prepotrebne poslovne cone. Po besedah direktorja občinske uprave Draga Korena bo naslednje leto odprtih vsaj nekaj sto novih

delovnih mest v podjetju Turna, zato jih za zdaj bolj skrbi zagotovitev delovne sile.

Na energetiko so vezane mnoge družine iz Šmartnega ob Paki

Občina Šmartno ob Paki je prav tako v veliki meri odvisna od rudarstva in energetike, še posebej, ker ta daje kruh številnim njihovim prebivalcem. Podobno kot v Šoštanju si tudi oni po besedah župana Janka Kopušarja, želijo razrešitve vprašanja poplavne ogroženosti zaradi nasipa med jezeroma, računajo pa tudi na evropske projekte in vlaganja tudi v njihovem okolju.

Socialni partnerji se z letnico 2033 nikakor ne strinjajo

Z zastavljeno letnico zaprtja se nikakor ne strinjajo socialni partnerji. Po besedah Branka Sevčnikarja (SDE), pritrdil pa mu je tudi Simon Lamot (sindikat SPESS) je odločitev o njej popolnoma napačna, saj si v špekulativnih časih cen kuponov CO2 takšne napake po njegovem ne bi smeli dovoliti. Napovedal je, da so socialni partnerji izrabili vse možnosti, ki so jih v teh procesih imeli, in očital, da niso bili deležni nobene temeljite javne razprave. Pozval je k morebitnemu ponovnemu premisleku, saj pozneje vrnitve nazaj ni. Njihove analize so pokazale, da je še najbolj primerna letnica 2042, ki je 🔲 sprejemljiva tudi za EU.

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

16. septembra 2021

Center odličnosti za proizvodnjo vakuumskih panelov za Evropo Skupina Turna Šoštanj krepi naročila za obstoječe in pridobiva nove posle – Vrednost vlaganj več kot 10 milijonov evrov – Tudi letos načrtujejo več kot 20-odstotno rast Tatjana Podgoršek

Med tistimi, ki so epidemijo Covid-19 uvrščali med izzive, je tudi Skupina Turna iz Šoštanja.

Glede na znana dejstva so se – po besedah direktorja Skupine Vladimirja Pogača – nanje odzvali zelo dobro in spisali še eno uspešno zgodbo.

Blizu načrtovani več kot 20-odstotno rasti

Pogač je povedal, da jih je epidemija novega koronavirusa v lanskih spomladanskih mesecih šokirala, ni pa jih ustavila in tudi križem rok niso spremljali dogajanj, povezanih z njo, ampak so ukrepali na več ravneh.

Njen prvi val so dobro prešli, ker so pravočasno sprejeli vse ukrepe za ohranitev zdravja in varnost zaposlenih, ti pa so jih tudi upoštevali. Proizvodnje niso nikoli povsem ustavili, so pa med drugim prilagodili delovni čas in prvomajske počitnice, doma so dlje časa ostali tudi sodelavci iz tako imenovanih ranljivejših skupin. Ob bok temu so iskali rešitve za finančno preživetje, saj so njihovi kupci zmanjševali naročila, pojavile so se težave pri zagotavljanju materiala za izdelke, na dan so privreli logistični

področju. Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da smo obdržali najpomembnejše poslovne partnerje, nadaljevali razvojne projekte z globalnimi kupci, pri slednjih in dobaviteljih še utrdili zaupanje ter na lokaciji v Prekmurju skupaj s partnerjem poskrbeli še za 60 dodatnih zaposlitev.«« Za letos so v Skupini Turna znova predvideli več kot 20-odstotno rast v primerjavi z lani in polletni rezultati poslovanja kažejo, da so na dobri poti. V življenje »spravljajo« nove projekte, ki so jih razvijali v zadnjih letih, nadaljuje se velika poraba izolacij v farmaciji, pridobivajo nove posle na področju bele tehnike ter za sestave različnih elementov za poslovne partnerje.

Gradijo kar dva večja objekta Na gradbišču iz smeri Pohrastnik bodo novi proizvodno-skladiščni prostori za proizvodnjo komponent bele tehnike in ostale programe podjetja Turna, na gradbišču iz smeri Šoštanj pa bo v okviru podjetja Turvac nastal center odličnosti za proizvodnjo vakuumskih panelov za Evropo.

izzivi, za katere se je izkazalo, da so veliko pomembnejši, kot so bile ocene pred epidemijo. Poleg iskanja rešitev so izkoristili možnosti, ki jih je ponudila država za pomoč podjetjem ter priložnosti za nove posle, ki so se pojavili na trgu. »Rezultati prizadevanj so obrodili sadove v drugi polovici leta. Novi posli in okrevanje industrije komponent bele tehnike

v Evropi v drugi polovici leta so pripomogli, da smo leto 2020 sklenili blizu smelo načrtovane več kot 20 % rasti v primerjavi s predhodnim letom. Zaradi tega smo med prvimi v državi morali vrniti vso prejeto pomoč, kar smo storili z veseljem, saj nam je pomembnejši dolgoročni razvoj. Še zlasti v dobri zgodbi izstopa naše hčerinsko podjetje Turvac,

S skupno vizijo uspeha in razvoja ustvarjamo nove priložnosti.

Velenju, Velenjčankam in Velenjčanom čestitamo ob občinskem prazniku.

www.gorenje.com

ki je postalo eden vodilnih proizvajalcev izolacijskih vložkov za potrebe farmacevtske industrije, predvsem za prevoz cepiva po Evropi. Skupaj z našim globalnim partnerjem v tem podjetju, belgijsko multinacionalko Recticel, smo pridobili posle, ki so nam zelo povečali prodajo in prispevali k skupnemu nadaljnjemu dolgoročnemu razvoju na tem

So novi posli in krepitev obstoječih razlog za kar dve gradbišči ob obstoječih objektih? »So,« se je odzval Pogač. Pojasnil je, da so na lokaciji v Šoštanju, kamor so se preselili pred petimi leti, zapolnili proizvodne in prostorske zmogljivosti in glede na njihove optimistične razvojne načrte potrebujejo dodatne prostore.

Tako na eni strani gradijo preko 3000 kvadratnih metrov velik nov proizvodno-skladiščni objekt za podjetje Turna za proizvodnjo komponent bele tehnike in njihove ostale programe, na drugem

gradbišču pa bo stal nov proizvodno-skladiščni objekt za podjetje Turvac. »Slednje je namreč postalo center odličnosti za razvoj in proizvodnjo vakuumskih panelov v okviru belgijske multinacionalke v Evropi, kar pomeni, da skupaj z njimi ne bomo vlagali le v zidove in proizvodnjo, ampak precej tudi v razvojne zmogljivosti.« Skupna vlaganja bodo presegla 10 milijonov evrov.

Vse v pravem razmerju

Trendi in težnje po trajnostnem, zelenem in digitalnem gospodarstvu za Skupino Turna niso novost, zagotavlja sogovornik. Uvajajo sodobne digitalne rešitve, robotizacijo, avtomatizacijo, vendar se omenjenega lotevajo previdno. Menijo namreč, da vse le ni suho zlato. »Pomembna so prava razmerja, spremembe morajo slediti specifiki proizvodnje in družbe. Ta se ne zmore prilagajati tako hitro, kot lahko napreduje tehnični razvoj, zato pri tem ne smemo pozabiti na ljudi. Prav tako pri prehitrem prehodu na »zeleno« ne smemo zanemariti morebitnih škodljivih vplivov na globalno konkurenčnost našega gospodarstva. Digitalno, trajnostno in zeleno mora postati način življenja vseh, ne samo Slovenije in Evrope,« je še poudaril Vladimir Pogač. 🔲

Naš čas, 16. 9. 2021 barve: CMYK, stran 7

7

GOSPODARSTVO

16. septembra 2021

Niso sledilci, ampak ob boku najboljših konkurentov Gorenje Keramika v letošnjih osmih mesecih beleži 16-odstotno rast prodaje – Tudi v prihodnje utrjevanje prepoznavnosti in krepitev konkurenčnosti na najbolj zahtevnih ciljnih trgih – Za zdaj še niso naprodaj Tatjana Podgoršek

Iz kar nekaj podjetij poročajo o rezultatih poslovanja, ki so jih dosegli pred korona krizo. Sploh v precejšnjem razcvetu je gradbeništvo, h katermu uvrščajo tudi proizvodnjo keramičnih ploščic.

Zaznavajo podobne trende tudi v podjetju Gorenje Keramika v vasi Gorenje? Direktor podjetja Boris Laubič je na to in na še nekatera druga vprašanja takole odgovoril: Ste med podjetji, ki jim gre tako dobro kot pred epidemijo novega koronavirusa? »Smo. V letošnjih osmih mesecih beležimo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 16-odstotno rast prodaje, dobiček se je primerjalno z lanskim letom podvojil. Višjo rast prodaje keramičnih ploščic beležimo na vseh ciljnih trgih, izpostavil pa bi predvsem države z nadpovprečnimi rastmi prodaje v regiji centralno vzhodne Evrope (Madžarska, Češka, Bolgarija). Lepo rast beležimo še na italijanskem in domačem trgu. Na trgih Balkana pa ostajamo na ravni preteklih let.

To je za nas dobro, saj se nam prodajna struktura izboljšuje, ker na teh trgih dosegamo višje cene in posledično višjo dodano vrednost. Letos bomo proizvedli in prodali 1,7 milijona kvadratnih metrov ploščic. Glede na prodajno strukturo bo med njimi blizu 0,8 milijona kvadratnih metrov porcelanskih ploščic za zahtevnejše notranje ter zunanje

površine, predvsem velikosti 30 x 60 centimetrov, 22,5 x 90 in 15 x 60 centimetrov, ter notranje stenske ploščine, največ v velikosti 25 x 60 centimetrov. Ocenjujemo, da bomo do konca leta presegli 9 milijonov evrov prodaje in dosegli najmanj za dvakrat višji dobiček kot v predkoronskem letu 2019.

Bi pa ob tem izpostavil skrb vzbujajoče dvige cen, ki jih beležimo na nabavnem trgu od letošnjega maja dalje. Najbolj so poskočile cene embalaži materiala, surovin za glazuro in v energiji. Cena elektrike je višja za več kot 100 %, cena zemeljskega plina je iz 17 poskočila na več kot 50 evrov/ Mwh, zato smo bili prisiljeni dvig stroškov delno prenesti na svoje kupce. Pozorno spremljamo, ali se bodo cene ustalile in kakšen vpliv bodo imele te spremembe na poslovanje podjetja v prihodnjem letu. Za zdaj trendi, napovedi ne kažejo na znižanje ali umiritev stanja.« Trendom v proizvodnji keramičnih ploščic ste v minulih letih sledili z vlaganji v posodobitev tehnologije.

S katero novostjo se ponašate v letu 2020? »V zadnjih letih smo res veliko vložili v nove tehnologije, ki omogočajo proizvodnjo ter prodajo kakovostne in modne keramike.

V koronskem času smo pozornost namenili tehnološkim izboljšavam, optimizaciji stroškov in dvigu produktivnosti. V sodelovanju s Strojno fakulteto Maribor smo prenovili energetski pregled

podjetja z ukrepi racionalne rabe energije, investirali smo v ureditev nove kompresorske postaje, saj je stisnjeni zrak najdražja oblika energije v proizvodnji. Zato je treba ves čas prilagajati prodaj-

najzahtevnejših vizualnih učinkov. Strošek dela se v naši branži hitro povečuje in terja rešitve v organizaciji dela - iz obstoječega tri v dvoizmensko delo. S tem bi zmanjšali potrebo po vse težjem

no ponudbo, jo prilagajati zahtevam kupcev. Na ciljnih trgih smo v prvi polovici leta obogatili ponudbo z novimi kolekcijami ploščic, razvili smo jih s svojim kadrom ter najboljšimi design hišami v Italiji. Pripravljamo osvežitev strategije do konca leta 2025, v kateri bodo zapisane nove ideje za investicijski ciklus. Posodobitev tehnološke opreme bo usmerjena v izdelovanje novih, še večjih velikosti ploščic, v povečanje proizvodnih zmogljivosti za stensko ploščico 25x75 centimetrov in z možnostjo doseganja

🔲

zagotavljanju kadra v proizvodnji ter zmanjšali izmenske dodatke, ki niso zanemarljivi in so bili lani izvzeti iz minimalne plače.« V katero smeri ste začrtali nadaljnji razvoj? »Na tej lokaciji smo že od leta 1974 in nabrali smo si že precej izkušenj. Na domačem trgu bomo letos prodali 0,6 milijona kvadratnih metrov ploščic, kar znaša 40 % tržnega deleža, v državah osrednje Evrope pa smo skoraj iz nič v zadnjih letih povečali prodajo na več kot 3 milijone

svetov regij ter predsednik kohezijske regije Vzhodna Slovenija zavzamejo enotno stališče v pogovorih z ministrstvi pri pripravi novega programskega obdobja.

V Savinjski regiji je kot nosilna institucija opravljanja splošnih razvojnih nalog vpisana v evidenco regionalnih razvojnih agencij Razvojna agencija Savinjske regije, RASR, d. o. o., ki jo vodi direktorica Iva Zorenč. Vizija regije je »Zelena, digitalna, inovativna, opolnomočena in ljudem prijazna Savinjska regija.« Na ustanovni seji Razvojnega sveta Savinjske regije za programsko obdobje 2021–2027

VELENJE

Želimo vam ponosno praznovanje občinskega praznika.

Svetniška skupina SDS Velenje

so za predsednika Razvojnega sveta Savinjske regije izvolili župana Občine Rogaška Slatina mag. Branka Kidriča, ki je svet vodil že v minulem programskem obdobju, funkcijo podpredsednika Razvojnega sveta pa bo opravljal župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Razvojni svet Savinjske regije šteje 34 članov, in sicer 12 predstavnikov lokalnih skupnosti, 12 predstavnikov gospodarstva v regiji, 6 predstavnikov nevladnih organizacij ter 4 predstavnike območnih razvojnih partnerstev. 🔲

Iskrene čestitke ob prazniku Mestne občine

Prvi podatki kažejo, da je Šaleška dolina v poletni sezoni uspešno privabljala Slovence, ki so nočili na račun turističnih bonov domu na Smrekovcu je bilo unovčenih po 200 bonov, več kot 100 v Prenočiščih Mraz, prav tako na Turistični kmetiji Apat, v Mladinskem hotelu Velenje in na Turistični kmetiji Tuševo pa po 50 bonov. Po naši oceni je to izjemno dober rezultat.« Dodaja, da so z izkupičkom kampanje, ki so jo izvajali predvsem na spletu, zadovoljni. »Ko smo sprožili zanimanje, smo dobili kar precej klicev v turistično-informacijski center, tako v Vili Bianci kot na Visti. Ljudi nam je uspelo

Foto: Aleksander Kavčnik

Skupaj sodelujmo za izboljšanje kakovosti življenja vseh.

Danes, za jutri. Za Velenje.

Pri šaleških ponudnikih namestitev unovčenih okrog 11 tisoč bonov

Šaleška dolina – Prvi vtisi po zaključku poletne turistične sezone so pozitivni, poroča direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec. »Veseli smo, da smo s promocijsko kampanjo BONbastična Šaleška na našo destinacijo pritegnili precej gostov, predvsem iz Slovenije. Prvi podatki kažejo, da je bilo letos poleti v Šaleški dolini unovčenih več kot 11 tisoč turističnih bonov. Največ, kar 10 tisoč, v Termah Topolšica, sledi Hotel Paka z več kot 300 boni, v Hotelu Razgoršek in planinskem

dekoracijo nismo sledilci, ampak stopamo ob bok najboljših konkurentov, ki narekujejo trende.

Gorenje Keramika se lahko pohvali z domačimi in tujimi certifikati kakovosti, ki izpolnjujejo vse zahtevane standarde. Razvoj podjetja je usmerjen v zadovoljstvo kupcev, tehnološke in produktne inovacije. S tem si utrjujemo prepoznavnost in krepimo konkurenčnost tudi na najbolj zahtevnih ciljnih trgih.«

Boris Laubič:« Pri prodaji načrtujemo ohranitev vodilnega položaja na domačem trgu, nadaljevanje rasti na trgih osrednje Evrope in vstop na najzahtevnejše trge zahodne Evrope.«

Razvojni svet Savinjske regije zastavil nove cilje Rogaška Slatina – Člani Razvojnega sveta Savinjske regije so na ustanovni seji v Rogaški Slatini v torek, 7. septembra, razpravljali o novi finančni perspektivi, pripravi regionalnega razvojnega programa ter ključnih regijskih projektih za programsko obdobje 2021–2027. Naloga članov je v prvi vrsti prav priprava regionalnega razvojnega programa in ključnih projektov, ki bodo izvedeni v regiji, ter sodelovanje in usklajevanje z drugimi regijami na področju regionalnega razvoja in teritorialnega razvojnega dialoga. Ob tem so sprejeli pobudo, da predsedniki razvojnih

evrov. Ta rast se nadaljuje iz leta v leto. Naši kupci so končni potrošniki, izkoriščamo tudi priložnosti na investicijskem trgu.

Pri prodaji načrtujemo ohranitev vodilnega položaja na domačem trgu, nadaljevanje rasti na trgih osrednje Evrope in vstop na najzahtevnejše trge zahodne Evrope. Danes v Gorenju Keramika razvijamo ter proizvajamo izdelke vrhunskega dizajna, ki ga ponujajo najboljši konkurenti v panogi. Pri razvoju izdelkov z našimi industrijskimi oblikovalci, s sodelovanjem z najboljšimi dizajn hišami v Italiji ter s svetovno priznanimi dobavitelji surovin za

prepričati. Poletje v Šaleški dolini je namreč atraktivno predvsem zaradi Velenjske plaže.

Ugotavljamo, da gostje, ki prihajajo na našo destinacijo, ostajajo tudi dlje časa. Pritegne predvsem družine, ki se zanimajo za aktivni turizem. Zato na temo kolesarjenja in pohodništva pripravljamo nove produkte,« napoveduje širjenje ponudbe, ki po odzivih gostov že zdaj navdušuje, pravi. 🔲

tf

Velenje. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

16. septembra 2021

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 8. septembra Premier Janez Janša je ob vladnem obisku na Goriškem spregovoril o slabšanju epidemiološke slike in med drugim poudaril, da je vlada odločena, da ne bo zapirala gospodarstva in ustavljala družbe. Edini način za izognitev omejitvam sicer vidi v cepljenju.

Raziskovalci ljubljanske medicinske fakultete, UKC-ja Ljubljana, biomedicinskega centra Celica in Zavoda RS za transfuzijsko medicino so razvili napredno celično zdravilo za zdravljenje raka prostate. Država je izdala za 250 milijonov evrov dodatnih 10-letnih obveznic z zapadlostjo 12. februarja 2031.

Naši raziskovalci so razvili napredno celično zdravilo za zdravljenje raka prostate.

Mehiško vrhovno sodišče je razsodilo, da je kaznivost umetne prekinitve nosečnosti neustavna, kar ženskam po vsej državi omogoča dostop do splava brez grožnje kazenskega pregona.

Evropska agencija za zdravila (EMA) spremlja nove različice koronavirusa, tudi različico mi, ki bi lahko bila razlog za zaskrbljenost zaradi potencialne povečane odpornosti na cepiva, vendar trenutno ni znamenj, da bi vplivala na povečana tveganja glede hospitalizacije ali drugih značilnosti bolezni.

Četrtek, 9. septembra Premier Janez Janša se je udeležil 30. Ekonomskega foruma na Poljskem. Premier je ob tem poudaril, da se je geostrateška situacija po pandemiji spremenila. Janša je na forumu prejel tudi nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope.

V petih delodajalskih organizacijah menijo, da strošek testiranja zaposlenih na novi koronavirus ne more bremeniti delodajalcev. Zato so na vlado naslovili predlog, da si zaposleni stroške testiranja plačajo sami. Sindikati so proti takšni rešitvi, da bi breme prevalili na delavce.

KPK pri pregledu lobističnih stikov med premierjem Janezom Janšo oziroma stranko SDS in največjimi dobavitelji medicinske opreme ni odkrila nepravilnosti, Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je objavil nov zemljevid o razširjenosti koronavirusa, na katerem je tudi celotna Hrvaška obarvana rdeče.

V covidni bolnišnici v Tetovu v Severni Makedoniji je v sredo zvečer izbruhnil požar, pri tem pa je umrlo 14 ljudi, še 12 je huje poškodovanih.

Petek, 10. septembra Na Brdu pri Kranju so se sešli finančni ministri EU. Pogovori so potekali v znamenju optimizma glede zdravstvenih in gospodarskih razmer v območju evra in EU, ki so znatno boljše, kot se je pri spoprijemanju s pandemijo covida-19 pričakovalo pred meseci.

Prvi sestanek pogajalske skupine za usklajevanje predloga dogovora o obnovitvi socialnega dialoga je bil za sindikalne centralne veliko razočaranje.

Iz Venezuele v Slovenijo so doslej repatriirali 63 oseb slovenskega rodu. Vsi se v Sloveniji počutijo dobro.

Stranki SAB se je pridružilo 250 novih članov, od tega največ članov Desus iz odborov Velenje, Kočevje, Šoštanj, Brezovica in Logatec.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na finančni konferenci v Portorožu dejal, da ponovnega zaprtja države zaradi epidemije ne bo, saj imamo po eni strani dovolj cepiva, po drugi pa ni moč pričakovati, da bo država v finančni pomoči gospodarstvu tako darežljiva kot v prejšnjih epidemijskih valovih.

Dvajset let je minilo od terorističnih napadov na ZDA.

V spomin na 11. september 1943, ko so taboriščniki osvobodili italijansko fašistično taborišče Rab, je tam v soboto potekala slovesnost.

V Kataloniji so z množičnimi shodi zaznamovali katalonski nacionalni praznik diada, s katerim Katalonci zaznamujejo dan, ko je Katalonija leta 1714 izgubila samostojnost.

Gozdni požari so letos v Rusiji prizadeli območje v velikosti polovice Nemčije.

Kanuist Benjamin Savšek, olimpijski prvak v slalomu na divjih vodah, je osvojil drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Nedelja, 12. septembra Končana je gradnja plinovoda Severni tok 2.

Posebna komisija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pozvala k obsežnim reformam nacionalnih zdravstvenih sistemov med evropskimi državami, da bi se tako izognili presenečenjem in nepripravljenosti, ki jih je prinesla pandemija Covida-19.

Na Danskem so odpravili še zadnje omejitve, ki so jih oblasti uvedle za zajezitev širjenja novega koronavirusa. To jim omogoča kar 87-odstotna precepljenost odraslih.

Končana je gradnja plinovoda Severni tok 2. Dobava plina Nemčiji preko novega plinovoda naj bi se začela oktobra.

Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin je v pogovoru za nemški magazin Spiegel dejal, da meri na tretji mandat na čelu krovne evropske federacije.

Sobota, 11. septembra Premier Janez Janša je prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope.

in uporabnike storitev, razen nekaterih izjem.

Stranka DeSUS je v Volčjem Potoku zaznamovala 30-letnico delovanja.

V Idriji so pripravili osrednjo državno proslavo ob 74. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini.

V ZDA in tudi drugod po svetu se spominjajo skoraj 3000 ljudi, ki so umrli v terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poročila, da EU stoji ob strani ZDA v branjenju svobode in sočutja pred sovraštvom.

Ameriški predsednik Joe Biden pa se je v Pensilvaniji udeležil spominske slovesnosti ob 20. obletnici teh bolečih dogodkov.

Ob tem je ljudi pozval k enotnosti. Znova je zagovarjal tudi odločitev za umik iz Afganistana.

Vlada je na dopisni seji sklenila zaostriti ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Od 15. septembra bo pogoj PCT obvezen za vse zaposlene

Predsednik republike Borut Pahor se je v Bologni udeležil foruma skupine G20 o medkulturnem in medverskem dialogu. Kot je opozoril v slavnostnem govoru, so ena od družbenih ran, ki jih je nujno treba pozdraviti, delitve, posebej politične in ideološke.

Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je na taboru stranke dejal, da so ključni dosežki te vlade prav ključni dosežki ministrov NSi. Stabilne vlade pa po njegovem mnenju ne bo možno zgraditi brez sodelovanja preko sredine in tudi ne brez NSi. Pri spomeniku bazoviškim junakom na gmajni pri Bazovici je potekala tradicionalna slovesnost v spomin na prve žrtve fašizma.

Ženske.

Bo pomoč pri prestrukturiranju Šaleške doline dovolj velika?

Jernej Vrtovec je kot predlagano letnico konca uporabe premoga napovedal leto 2033. Ob tem je zagotovil, da vlada ljudi ne bo pustila samih, pač pa bo regiji pomagala, da se skupaj z izobraževalnim sistemom prestrukturira in da skupaj zagotovijo novih 5000 delovnih mest. Strategijo naj bi potrdili do 1. oktobra.

Letošnja ogrevalna sezona bo v nekaterih mestih z daljinskim sistemom na toploto ali sistemom oskrbe z zemeljskim plinom dražja. Podražitev je že doletela prebivalce v Šaleški dolini.

V Ženevi poteka mednarodna donatorska konferenca za Afganistan, ki se po prevzemu oblasti s strani talibanov pred slabim mesecem dni zdaj spopada s humanitarno krizo. Po ocenah ZN bodo Afganistanci že do decembra potrebovali več kot 600 milijonov dolarjev pomoči.

Na Hrvaškem so začeli popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo potekal v dveh delih do 17. oktobra.

Papež Frančišek je s srečanjem s predsednico države Zuzano Čaputovo začel uradni obisk na Slovaškem, kjer je pozval k bratstvu in solidarnosti, ki naj presega meje v Evropi, ki stoji pred nalogo okrevanja gospodarstva, oslabljenega zaradi pandemije covida-19.

Torek, 14. septembra Zaradi odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki začne veljati v sredo, se je povečalo zanimanje za cepljenje proti covidu-19.

Vlada je nadaljevala obisk savinjske statistične regije. S tamkajšnjimi župani je vladna ekipa pod vodstvom premierja Janeza Janše govorila o gospodarstvu, infrastrukturi in prestrukturiranju premogovne regije Saša.

Bančni razlaščenci so dosegli pomembno zmago.

Afganistanskim ženskam bo dovoljeno obiskovanje univerze, če bodo študirale ločeno od moških.

Papež Frančišek je prispel na Madžarsko in se v Budimpešti srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

Afganistanskim ženskam bo dovoljeno obiskovanje univerze, če bodo študirale ločeno od moških, je dejal novi talibanski minister za visoko šolstvo.

Ponedeljek, 13. septembra Vlada je obiskala savinjsko regijo, kjer ni bila že od leta 2017.

Osrednja tema obiska je bila energetika in prestrukturiranje premogovne savinjsko-šaleške regije. Infrastrukturni minister

Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da izbrisani bančni vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje izrednih ukrepov. Po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije predstavlja to veliko zmago za bančne razlaščence.

Evropski poslanci so pozvali k humanitarni pomoči za Afganistan, da bi preprečili morebitno katastrofo v državi, in k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za ogrožene ljudi. Na plenarnem zasedanju pa so sprejeli tudi resolucijo, v kateri so poudarili, da bi morale biti istospolne zakonske zveze in partnerske skupnosti priznane po vsej EU. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) je v ponedeljek dopolnil seznam držav, kamor zaradi pandemije koronavirusa ni varno potovati. Na njem je zdaj tudi Slovenija.

Pred približno letom dni sem se spoprijateljila z Avstralko iz Melbourna. Stari sva približno enako, obe sva aktivni na področju digitalnega zdravja in obe imava majhne otroke. Več kot dovolj skupnih točk za občutek medsebojnega razumevanja in posledično povezanosti. Med nama pa je ena občutna razlika: medtem ko se je pri nas situacija s koronavirusom že v začetku leta normalizirala do meje, da lahko otroci hodijo v vrtce, je v Avstraliji drugače. Trenutno so zaprte šole.

Gibanje je omejeno na radij petih kilometrov okoli doma. Prijateljica ima dve majhni hčerki, zato je v teh razmerah z njima doma večino tedna. Dela pretežno zvečer, med vikendi Tjaša Zajc in ko je mož doma.

Zadnji dve leti sta bili izjemno slabi za položaj žensk. Ne zgolj zaradi pandemije, katere večinsko breme skrbi za otroke in gospodinjstvo so prevzele ženske. Dogajajo se tudi drugi negativni trendi: v Teksasu v ZDA so, kljub temu da je protiustaven, sprejeli zakon, ki prepoveduje splav po šestem tednu nosečnosti. V šestem tednu nosečnosti nemalo žensk sploh še ne ve, da so noseče. Še večji udarec, ki je odmeval po svetu, je ponovna vzpostavitev talibanske oblasti v Afganistanu.

Nisem brala veliko knjig o feminizmu, a še vedno imam doma kopijo leta 1869 napisane knjige Podrejenost žensk – Zgodnja eseja o zakonu in ločitvi, avtorjev Johna Stuarta Milla in Harriet Taylor. Marsikatera misel je aktualna še danes: »Ljubezen do moči in ljubezen do svobode sta v nenehnem nasprotju. Manj ko je svobode, strastnejša je ljubezen do moči in še bolj brezobzirna.« Slednje pove vse o skrivnosti uspeha uporov in prevzemov oblasti, kot smo ga videli tudi v Afganistanu. Misel lahko razumemo tudi z vidika pravic žensk v tej državi – manj ko bodo imele svobode sedaj, ko so dvajset let živele v drugačnem režimu kot prej, bolj se bodo borile za svoj položaj. Kot pišeta Mill in Taylor: »Želja po oblasti bo prenehala kvariti človeštvo šele, ko bo vsak posameznik lahko živel brez nje, to je, ko bo spoštovanje svobode vsakogar postalo uveljavljeno načelo.« Od napovedi odhoda oboroženih sil ZDA iz Afganistana ženske na spletu pozivajo, da je vrnitev talibanske oblasti vrnitev v pretekost. Ženske si ne želijo podrejenega položaja in odvzema pridobljenih pravic. Nova afganistanska vlada – v kateri ni nobene ženske – je že napovedala, da se bodo ženske lahko izobraževale še naprej. Vendar jih bodo lahko izobraževale le ženske, tudi pravila oblačenja bodo bolj stroga kot prej. Če še naprej citiram avtorja iz 19. stoletja: »Moški od žensk ne zahtevajo le ubogljivosti, hočejo njihovo vdanost.« Tudi napovedana pravica do izobraževanja je torej vprašljiva – vprašanje je, kakšne zaposlitvene, kaj šele vodstvene možnosti bodo imele ženske po končanem šolanju.

Morda lahko zaključim z bolj pozitivno noto. Svet se kljub vsemu spreminja v smeri grajenja enakih možnosti za oba spola – k temu stremijo tako ženske kvote, kot tudi (v tujini morda bolj kot pri nas) poudarjanje vključevanja žensk v odločanje ali razprave.

Na konferencah okrogle mize s samimi moški še niso prepovedane, so pa zelo slabo sprejete. »Zgodovina nam kaže, da je v primerjavi s kralji vladalo zelo malo kraljic. Od tega majhnega števila pa jih je veliko več pokazalo nadarjenost za vladanje, čeprav je marsikatera zasedla prestol v zelo težkih časih,« sta med drugim še pisala Mill in Taylorjeva. Več kot sto let kasneje je vsaki ženski vzor premierka Nove Zelandije Jacinda Arendt, na mesto podpredsednice je prvič v ameriški zgodovini stopila ženska. V Evropi se z voditeljskega mesta po šestnajstih letih poslavlja kanclerka Angela Merkel. Le kdo jo no nasledil in kakšno prihodnost bo soustvarjal? 🔲

ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE VELENJE!

Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Titov trg 1, 3320 Velenje, Slovenija / www.kssena.si

Naš čas, 16. 9. 2021 barve: CMYK, stran 9

9

ZDRAVSTVO

16. septembra 2021

Odgovarjali bodo na potrebe bolnikov, ki potrebujejo takojšnjo obravnavo Ortopedi v Splošni bolnišnici Celje pisali javnosti Tatjana Podgoršek

Celje, 9. septembra – Pred tednom dni je bila v Splošni bolnišnici novinarska konferenca, povod zanjo pa je bilo pismo predstojnika tamkajšnjega oddelka za ortopedijo in športne poškodbe nekaterim medijskim hišam.

Predstojnik oddelka Marko Mihelak v njem opozarja na ponovno zmanjševanje ortopedske dejavnosti tako v operativnem kot tudi ambulantnem delu. Okrnjena dejavnost ortopedov se vleče že iz prvega vala epidemije Covid-19, zagotavljajo ortopedi in dodajajo, da se že

na samem začetku četrtega vala zaradi razporeditve sestrskega kadra za vsaj 40 odstotkov zmanjšuje ambulantni del ortopedske dejavnosti. »Očitno se vodstvo naše bolnišnice ne zaveda, da je naša dejavnost okrnjena že toliko časa in da so se čakalne dobe za vse stopnje nujnosti nevzdržno podaljšale. Trenutno na ortopedski pregled čaka 1672 pacientov, čakalne dobe so za paciente z oznako napotnice nujno zelo hitro v povprečju ponovno daljše od sto dni.« Ortopedi še navajajo, da se zavedajo, da se dejavnosti krčijo za vse, a »znova nesorazmerno in najbolj na ortopediji

glede na razmere znotraj bolnišnice in glede na razmere v ostalih slovenskih bolnišnicah. Na takšen način so naši pacienti z ortopedskimi težavami ponovno prikrajšani in postavljeni v podrejen položaj v primerjavi z ostalimi pacienti znotraj regije in širše. Na ortopediji imamo eno najdaljših čakalnih dob in nikakor ni dopustno, da se te dobe še podaljšajo.« Na težave so opozorili vodstvo bolnišnice. To jim je odgovorilo, da tokrat delo v bolnišnici organizirajo drugače, a ortopedi menijo, da se njihov oddelek zapira kot prvi, kar je tudi odločitev strokovnega sveta bolnišnice. »V takih razmerah ne vidimo smisla izvajanja ortopedske dejavnosti in razmišljamo o odpovedi delovnega razmerja

po tem, ko bomo že četrtič pomagali z delom na covid oddelkih,« še dodajajo.

Iščejo rešitve

Po zagotovilih vodstva bolnišnice ne zapirajo programa ortopedije, ampak ga načrtujejo omejevati v korist nujnih obravnav pacientov s covidom. Zavedajo se daljšanja čakalnih dob pri nenujnih zdravstvenih obravnavah ne le na ortopediji, ampak praktično v vseh zdravstvenih dejavnostih. Zato tudi ves čas opozarjajo, da novi val epidemije ne prinaša le večjega števila covid bolnikov in enot za njihovo obravnavo v bolnišnicah, ampak tudi vnovično zmanjšanje rednih programov dela in posledično dodatno podaljšanje čakalnih dob za

paciente, katerih zdravstvena obravnava se lahko odloži.

Dodali so še, da z ortopedi iščejo rešitve in da bodo v bolnišnici storili vse, da bo njihovo delo čim prej normalno teklo dalje: »Ta trenutek pa mora bolnišnica kot celota najprej odgovoriti na potrebe pacientov, ki takoj potrebujejo zdravstveno obravnavo. Naša bolnišnica je urgentna bolnišnica za regijo s približno 300 tisoč prebivalci. To pomeni, da moramo v vsakem času ob covid pacientih, ki nujno potrebujejo hospitalno obravnavo, v bolnišnici zdraviti tudi ostala nujna zdravstvena stanja,« odgovarja vodstvo bolnišnice. 🔲

Manj pozitivnih na hitrih testih, več na testiranju PCR Šaleška dolina – V skladu z novim Odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, so hitri testi od 8. septembra dalje, plačljivi za vse. V Zdravstvenem domu Velenje so se z novim odlokom dobro spoprijeli, dobro komunicirajo z ostalimi zavodi in službami, ki se nanje obračajo z različnimi vprašanji, pove diploDo 13. 9. so v Zdravstvenem mirana medicinska sestra Aledomu Velenje opravili 3261 hiksandra Vasiljević. »Še vedno trih antigenskih testov, od tega izvajamo hitre antigenske teste je bilo 14 pozitivnih ter 560 teproti plačilu. Ta teden potekajo v stov PCR, 39 je bilo pozitivnih. prostorih Društva upokojencev, Opažajo, da se zmanjšuje delež v prihodnjem tednu bodo znova pozitivnih na hitrih testih, popotekali na stari lokaciji v Rdeči večuje pa delež pozitivnih na dvorani. Opažamo manj zanimatestiranju PCR. nja za opravljanje hitrih testov in večje zanimanje za cepljenje. Čeprav se zdi, da je gneča, sploh v jutranjih urah precejšna, je to predvsem zato, ker je več administrativnega dela, na drugi strani je več ljudi napotenih na testiranje PCR, ki ga izvajamo od ponedeljka do petka, med 7.30 in 8.30,« razloži Vasiljevićeva in potrdi, da vse poteka po planu, načrtovano in v skladu z vsemi veljavnimi ukrepi in odloki. Pove še, da je cena hitrega antigenskega testiranja 12 evrov, testiranje PCR, pa če gre za napotitev osebnega zdravnika, krije osnovno zdravstveno zavarovanje. »Vsi, ki potrebujejo testiranje PCR, se lahko za več informacij obrnejo na našo Covid ambulanto, oziroma poiščejo več informacij na naši spletni strani,« še doda 🔲 jš Aleksandra Vasiljević.

V svetu Mestne občine Velenje podpiramo razvojne projekte.

Zaposleni družbe Esotech Vam čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje!

Občankam in občanom iskrene čestitke za občinski praznik.

Brigita Tretjak, svetnica SLS v svetu Mestne občine Velenje 185 x 150 mm naš čas 2021 praznik mov.indd 1

10.09.2021 13:58:42

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

16. septembra 2021

Najžlahtnejša priznanja dijakov Šolskega centra Velenje Svečana podelitev priznanj je potekala ob upoštevanju ukrepov – Izjemni dijaki z načrtovanjem, predanostjo, trmo, odločnostjo, žilavostjo, drznostjo in umom spremenili načrte v cilje – Izjemna glasbenica Nika Oder zasluženo dijakinja Šolskega centra Velenje Jasmina Škarja

V četrtek, 9. septembra, je v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega potekala svečana podelitev priznanj dijakom in dijakinjam Šolskega centra Velenje, ki so s svojim znanjem, trdim delom, vztrajnostjo, pogumom in samozavestjo dosegli zavidljive uspehe na več področjih. Kljub prilagajanju izrednim razmeram so se potrudili, da je bilo vsem petinosemdesetim dobitnikom priznanj, ki so z načrtovanjem, predanostjo, trmo, odločnostjo, žilavostjo, drznostjo, umom … priznanja prejeli brez spremstva svojih najdražjih, lépo.

Z besedami pohvale in spodbude sta prireditev pospremila direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik in vodja Urada za družbene dejavnosti Marko Pritržnik.

Poslovila se je dobra generacija vseh šol Šolskega centra Velenje

Direktor Janko Pogorelčnik je poudaril, da se je poslovila zelo dobra generacija, ki je leto in pol šolanja večinoma izvedla na daljavo. »Opravili so odlično delo.

Poleg tega, da so bili uspešni pri pouku, so stopili iz povprečja tudi na različnih tekmovanjih in pokazali, kako dobrodošli lastnosti sta vztrajnost in zagnanost.

Verjamem, da so zelo dobro pripravljeni za nadaljnje poti, ki so pred njimi. Gre za zelo dobro generacijo vseh naših šol, od katere se lahko mlajše veliko naučijo.

Predvsem motivacije, da stvari uspešno zaključijo. Da je potrebno vztrajati in ne obupati, četudi kdaj ne gre tako, kot bi si želeli. To je pokazala tudi izjemna dijakinja Nika Oder, ki je hkrati odlična glasbenica in vzorna

učenka, predana tako šolskemu delu kot glasbi, ki jo je izbrala za svojo študijsko pot.«

Nika Oder pravi, da pričakovanja ubijajo doživetja

Gimnazija Velenje je za izjemno dijakinjo razglasila nadarjeno glasbenico in odlično dija-

Šolskega centra Velenje je zame velika čast. Zagotovo se vidi, da je glasba moja prva ljubezen, čeprav tudi ostala področja rada razvijam. Ne ustavljam se samo pri enem, saj se mi zdi prav, da imamo širšo splošno izobrazbo in razvijamo vse svoje talente.

Odločitev, kako naprej, zame ni bila težka,« je še dodala mlada

rada zajemala z veliko žlico,« je bila iskrena.

Izbor izjemnih dijakov je bila ena bolj sladkih skrbi posebnih časov

okolje Peter Rozman: »Veselimo se z dijaki, ki so stopili iz povprečja. Dosegli so lepe uspehe tako na učnem področju kot na ostalih področjih, na katerih tekmujejo.

Ker vemo, zgledi najbolj vlečejo, zato naj bodo s svojim prispevkom zgled za uspešno združevanje šolskega dela in vseh aktivnosti,

Najboljšim med najboljšimi so priznanja podelili direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik, predsednica Odbora za po-

Nika Oder, izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje.

ki jih veselijo in počnejo v svoji mladostnosti tudi mlajšim generacijam, ki naj se izpopolnjujejo na področjih, na katerih so najboljši.« Ravnatelj Elektro in računalniške šole Simon Konečnik je prepričan, da je bil izbor izjemnih dijakov ena bolj sladkih skrbi v teh posebnih časih, čeprav odločitev letos ni bila lahka. Kaj pa njegovo priporočilo mlajšim, ki stopajo v njihove čevlje? »Trdo delo od prvega trenutka naprej, pozitivna percepcija in dobra volja ter druženje.

Življenje nas postavlja pred težke preizkušnje in nam mnogokrat postavlja ovire.

Mnoge nas okrepijo, naredijo močnejše, pomagajo k osebni rasti in oblikujejo v boljšo, močnejšo osebo. Treba je le zbrati pogum in preplezati oziroma preskočiti oviro.

kinjo Niko Oder, ki si je s svojo neverjetno energijo in predanostjo prislužila tudi naziv izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje. Povedala je, da je na ta dosežek zelo ponosna. »Biti dijakinja

umetnica, ki se oktobra odpravlja na Univerzo za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradec. Pred začetkom študija nima prevelikih pričakovanj, saj le-ta ubijajo doživetja. »Vsa doživetja življenja bi

Po moje je to najboljša garancija za končni uspeh.«

Vsaka izkušnja človeka utrdi in napravi močnejšega

Ravnateljica Gimnazije Velenje Gabrijela Fidler je povedala: »Generacija, ki se je poslovila, je bila izjemna tudi zaradi razmer, v katerih so zaključili šolanje, saj je preko sedemintrideset odstotkov dijakov doseglo odličen uspeh na maturi, med zaključnimi letniki je bilo več kot polovica odličnih in prav dobrih, kar je kljub negotovim razmeram izjemen uspeh.

Generaciji ki prihaja, bi položila na srce, da se ničesar ne bojijo, saj nas vse razmere, ki so težje in pred nas postavljajo preizkušnje, še bolj okrepijo, naredijo močnejše in pomagajo k osebnosti rasti.« Ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Helena Zupanc pa je dodala, da je izjemno ponosna, saj je kar devetnajst dijakinj njihove šole prejelo priznanja za izjemne dosežke. Od nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, različnih projektih in raznih prireditvah. »Za te dijake me ni strah. Prepričana sem, da bodo samozavestno stopali v življenje in se kosali z izzivi, premagovali prepreke in uspešno dosegali cilje.« Njen nasvet vsem, ki prihajajo za njimi in želijo stopiti iz povprečja, pa je: »Nič se ne bojte! Človek se ne sme bati in se mora spopasti z vsemi strahovi, ter jih premagati. Tako gremo močnejši 🔲 naprej.«

Priznanje za izjemnega dijaka Šole za strojništvo, geotehniko in okolje je prejel strojnik s srcem in diamantni maturant Matic Bajsić. Izjemna dijakinja Elektro in računalniške šole je postala vsestranska, zanesljiva in odlična Ana Repas. Šola za storitvene dejavnosti je naziv izjemne dijakinje podelila zgledni, komunikativni in predani dijakinji Mojci Vocovnik. Gimnazija Velenje pa je za izjemno dijakinjo razglasila nadarjeno glasbenico in odlično dijakinjo Niko Oder, ki si je s svojimi mednarodnimi uspehi v glasbi, neverjetno energijo in predanostjo prislužila tudi naziv izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje.

deljevanje priznanj ŠCV Anita Rudolf Pečnik ter ravnatelja oz. ravnateljici posameznih šol, ki so z nami delili svoja razmišljanja o svojih izjemnih dijakih. Ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in

Andrejc d.o.o.

Topolšica 199b, 3325 Šoštanj T 05 909 75 73 www.andrejc.si

Drage občanke, spoštovani občani.

Naj bo v teh prazničnih dneh veliko priložnosti za krepitev medsebojnega sodelovanja in povezovanja.

Svetniška skupina MO SAB Velenje:

Darinka Mravljak, Majda Gaberšek in Franc Kos Staro Velenje »Prenova in oživitev mestnega jedra«

UREJANJE OKOLJA

PROJEKTIRANJE, NADZOR

VELENJE PRAZNUJE ČESTITAMO!

NIZKE GRADNJE

VZDRŽEVANJE CEST

Naš čas, 16. 9. 2021 barve: CMYK, stran 11

Hudomušno sočne »čoharije«

30-letnico bo Irena Vrčkovnik proslavila v domačem kraju Šoštanj – Irena Vrčkovnik je glasbena »frajerka«, ki nas na glasbenih odrih razveseljuje že kar nekaj desetletij in jih tudi ne skriva.

Dama, ki jo krasi lep nasmeh. Dama, ki praznuje že 30 let samostojne glasbene poti. Vedno nasmejana in energična Štajerka prihaja v svoj domači kraj Šoštanj 18. septembra, ko pripravlja svoj samostojni koncert ob 110. obletnici pridobitve mestnih pravic Šoštanja.

Irena rada reče, da se ni vredno z ničimer pretirano obremenjevati, kajti s tem težav ne rešiš, le sam sebi škodiš. Zato pa je raje optimistična in širi dobro voljo. Prvič je nastopila samostojno pred tridesetimi leti v Florjanu, leta 1991 je namreč izšla njena prva kaseta z naslovom Polepšaj mi ta dan.

Zaveda se, da je doma nekako najtežje nastopati, saj čuti posebno odgovornost pred domačini, a hkrati je to privilegij, saj veš, da si doma, med svojimi. Ko smo jo vprašali, če bi se kdaj vrnila v stare čase, nam je odvrnila, da smo si ver verjetno vsi kdaj zaželeli zavrteti čas nazaj in mislimo, da bi čisto drugače ravnali. Pa vendar, danes razmišlja drugače. »Ne, ne bi se vrnila v ta čas, saj če ne bi bilo preteklo-sti takšne, kot je bila, ne bi bilo sedanjosti takšne, kot je,« nam je nasmejano odvrnila. Nastopila je na vseh festivalih, kar jih naša Slovenija ponuja.

Težko bi izpostavila najljubši festival, saj je vsak ponujal svojstvenost. Najraje je pela ob spremljavi orkestra, to je na Slovenski popevki. Leto 2018 je bilo zanjo prelomno, saj je z odprtimi

11

KULTURA

16. septembra 2021

rokami v svoje življenje povabila abrahama.

Na festivale se ne bi vrnila, razen če bi Slovenija imela kakšen festival, na katerem ne bi bilo tekmovanja. Nikoli ji ni bilo preveč všeč, da pevci med sabo tekmujejo. Glasba je vendarle stvar okusa. Imela je čast sodelovati z mnogimi glasbeniki, z Otom Pestnerjem, Ivanom Hudnikom, Damjano Golavšek, Slavkom Ivančičem, s skupino Hiša, Simono Vodopivec, Sanjo Mlinar, Srečkom Sedarjem (pevec Štirih kovačev), z Zlatimi muzikanti, ansamblom Igor in zlati zvoki, ansamblom Golte, oktetom Žetev, z Milanom Pečovnikom - Pidjijem, godbo Zarja in še kdo bi se našel. Na najinem srečanju, ko sva se pripravljala na koncert, mi je dejala, da v življenju ničesar več ne pričakuje. »Ljudje imamo takšne in drugačne želje, pričakovanja, ki pa nas večkrat razočarajo, če se ne uresničijo,« pripoveduje Vrčkovnikova. Zato se je naučila nič pričakovati in biti hkrati presenečena, ko se ji zgodi kaj lepega. Koncert pripravlja v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Ravne pri Šoštanju, na njem pa se veseli tudi vseh go gostov, ki bodo prisotni. Z nek nekdanjo učenko Laro Krneža bosta skupaj zapeli, s svojim lepim glasom nas bo pobožal Denis Trap Trap, zapela bo tudi z Ivanom Hudnikom Hudnikom, zapela bosta ženska vokalna skupina Planike ter moški pevski zbor. Irena sporoča, da je bila še v tako težkih časih glasba vedno prisotna in vedno bo. Nič ne bomo zamahovali z roko, živeti je treba za tu in zdaj. 🔲

Marko Potočnik

Osrednja Pikina razstava v Galeriji Velenje je posvečena pregledu ilustracij in animiranih risanih filmov Zvonka Čoha Tina Felicijan

Galerija Velenje septembrske razstave že 16 let (od leta 1981, ko je kot ilustrator prvič razstavljal Ive Šubic) posveča predstavitvi slovenskih likovnih umetnikov, ki so s svojim delom predvsem za otroke in mladino zaznamovali domači in širši kulturni prostor. Letos je vabilo prejel slovenski ilustrator, slikar in avtor animiranih filmov Zvonko Čoh. V soavtorstvu z Milanom Eričem je deset let ustvarjal prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika, ki je v kinematografe prišel leta 1999. Ilustriral je več kot osemdeset knjig, ilustracije pa redno objavlja tudi v revijah Ciciban, Cicido, Galeb in drugem tisku.

Za svoje delo je prejel 15 priznanj in nagrad, med njimi prestižno nagrado za ilustracijo, veliko nagrado Hinka Smrekarja, zlato ptico, Župančičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in nagrado za življenjsko delo.

Zvonko Čoh je strast za risanje začutil že v zgodnjem otroštvu, ko je čečkal po vsem, kar mu je prišlo pod roko. Beline papirja še danes ne prenese in tudi položnice opremi z Tatjana Pregl Kobe: »Njegova ilustracija na videz daje vtis, da ni za najmlajše otroke. Ampak se zelo motimo.

Slike v legendarni zbirki izštevank, šaljivk in zbadljivk Enci benci na kamenci so pisane na kožo otrokom, ki so se naučili gledati drugače – ne le sladkih likov pravljičnih zgodb.«

Foto: P. Žagar

intuitivnimi risbami, če ga star kuli ne pusti na cedilu, pravi. »Zvonko Čoh je eden najbolj izvirnih, hudomušnih in všečnih ilustratorjev pri nas. Njegove ilustracije, za katere so značilna intenzivna, impulzivna in prepričljiva likovna sredstva, prekipevajoča risba in izredno poudarjena barvitost, nastajajo predvsem s tempera barvami na papir.

V njegovih delih prevladujejo predvsem humor, groteska, barvitost in neizmerna iskrivost. Svoje ilustracije je uspel oblikovati na način, ki daje podobam takšno sugestivnost, da jih je mogoče brati tudi same po sebi,« je o njegovem delu med drugim zapisala avtorica spremne besede v katalogu Tatjana Pregl Kobe, ki se je na otvoritvi razstave z Zvonkom Čohom spregovorila o njegovem ustvarjanju.

Skupni imenovalec njegovega dela je humor, ki se prikrade v vsako ilustracijo – s celotnim prizorom ali podrobnostmi. Od kod ta radoživost, navihanost, hudomušnost, ki jo izžareva v svojih delih? »Iz vsakodnevnih virov,«

odgovarja. »Pogledaš malo okrog sebe in vidiš hecne obraze, velike in male nosove, mačke, pse takšnih in drugačnih oblik, čudovite ptičke – potrebno se je samo ozreti naokrog, pa najdeš gradivo za ilustracije. Ko sem bil otrok, sem opazoval, videl vse okrog sebe.

Za dojemanje sveta je verjetno najpomembnejša vzgoja, celoten način preživljanja otroštva in odraščanje. Jaz sem imel lepo otroštvo – lahko sem polnil rezervoar lepih spominov, divjal, plezal po drevju. Ob večerih pa sem listal knjige. Stari oče je imel ilustriran nemški leksikon v gotici, notri pa slike, da ‚trga gate‘,« v podobnem slogu kot slika pripoveduje, da so prav te bile eden njegovih glavnih virov navdiha za ilustratorsko pot.

Razstava ilustracij in animiranih risanih filmov Zvonka Čoha bo v Galeriji Velenje na ogled do 2. oktobra ob torkih, sredah in petkih med 10. in 18. uro, ob četrtkih med 10. in 20. uro, ob sobotah pa med 10. in 13. uro. 🔲

www.gsvelenje.si

Občankam in občanom iskreno čes�tamo za praznik Mestne občine Velenje.

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

16. septembra 2021

Knjige so odprli z Jakobom J. Kendo Knjižnica Velenje v 13. sezoni bralne značke za odrasle izpostavlja opus pisateljice Gabriele Babnik Velenje, 8. septembra – V Knji- hribov in Amerike, za katerega je Apalaške poti, ki jo je prehodil žnici Velenje mednarodni dan med drugim prejel nagrado kri- tudi zato, da bi se navdihnil za pismenosti tradicionalno pra- lata želva za najboljši slovenski naslednji projekt in znal do konznujejo z otvoritvijo nove sezo- knjižni potopis leta 2019, pode- ca izpeljati neuresničeno idejo o ne projekta Odpiramo knjige – ljeno na 18. Lirikonfestu Velenje. slovenski transverzali. Kako mu bralne značke za odrasle, s katero je uspelo, je zapisal v drugem rospodbujajo bralno kulturo in li- Branje človek potrebuje manu Transverzala. terarno pismenost med odrasliLiterarni zgodovinar Jakob J. Branje je njegovo življenje – to mi bralci. Bibliotekarji, ki skrbno Kenda deluje predvsem kot pre- mu narekuje že poklic. Za vsem, spremljajo aktualno slovensko in vajalec, z literarnim potopisjem kar napiše, so namreč cele police tujo knjižno produkcijo, jim po- pa se uveljavlja tudi kot avtor. Je prebranih knjig. »Zato težko drunudijo raznolik nabor najsodob- strasten potohodec. V prvencu je gim pridigam, da morajo brati. nejšega leposlovja – tako proze popisal svoje doživljanje slovite To bi bilo tako neokusno, kot bi kot poezije. Bralce vabijo, da s seznama izberejo pet naslovov in dodajo še knjigo po svojem izboru ter izpolnjeno zgibanko, ki jo najdejo v enotah Knjižnice Velenje, oddajo do 15. aprila.

Med 25 knjigami je na seznamu 13. sezone bralne značke za odrasle kratki filozofski roman Prazni prostori Velenjčana Branka Žličarja – njegov literarni prvenec, ki je pri Velenjski knjižni fundaciji izšel lani.

Lokalno noto ima tudi roman Plastenje s(r)samot, ki je nastal v soavtorstvu Štefana KardoJakob J. Kenda: »Branje je ena od najbolj zapletenih duhovnih vaj, pri kateri ša in Velenjčanke Jožice se možgani na vse možne načine naprezajo in razvijajo.« Atelšek – osebe z gluhoslepoto, ki v romanu izpriča svojo življenjsko zgodbo. Med poezijo V središču letošnje različice projekta Knjižnice Velenje Odpiizstopa pesniška zbirka Goreča ramo knjige je knjižni opus Gabriele Babnik – slovenske pisaknjiga Miklavža Komelja – letoteljice, literarne kritičarke, prevajalke in specialistke za afriško šnjega dobitnika velenjice – čaše književnost, o kateri piše za osrednje slovenske medije in stronesmrtnosti, nagrade za vrhunski kovne revije. Po študiju na ljubljanski filozofski fakulteti je namdesetletni pesniški opus za odrareč potovala po Afriki in se najdlje zadržala v Burkina Fasu, ki sle, podeljene na 20. Lirikonfestu je postal navdih za večino njenih del. V slovenščino je prevedla Velenje. Na vrhu seznama pa je roman nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie Polovica potopisni roman Transverzala rumenega sonca. Za svoj prvi roman Koža iz bombaža je leta Jakoba J. Kende, ki je bil gost 2007 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši Knjižnice Velenje na druženju z prvenec, leta 2013 je za roman Sušna doba dobila evropsko nabralci ob otvoritvi bralne značke grado za književnost in istega leta požela Stritarjevo nagrado. za odrasle. Gre za njegovo drugo Z Gabrielo Babnik se bodo bralci srečali na podelitvi bralnih literarno delo, vezano na prvenec značk 23. aprila – na mednarodni dan knjige.

Apalaška pot – 3500 kilometrov

Domujemo v objektu v središču Velenja

Roglič pridigal, da morajo vsi kolesariti kot on. Čeprav fiskulturniki precej spodbujajo k posnemanju. Mogoče pa bi morali tudi literarni zgodovinarji,« se pošali v odgovoru na vprašanje, zakaj je po njegovem mnenju branje nepogrešljiva navada. Vzporeja jo s hojo. »Človek se mora gibati.

Sploh hoja kot najosnovnejše človeško gibanje je krasna. Telo jo enostavno potrebuje. Potrebujejo jo možgani. Branje pa je nekaj,

❱

Deset razlogov za branje podaja Miha Kovač v knjigi Berem, da se poberem.

Utemeljuje, da branje krepi možganske funkcije, dopolnjuje znanje, izboljšuje spomin, sprošča in ima nasploh vrsto pozitivnih učinkov na duha in telo.

kar smo razvili veliko kasneje, a je prav tako pomembno za človeka kot hoja – razvija umske sposobnosti. Ljudje, ki veliko berejo, trenirajo možgane. Branje je ena od najbolj zapletenih duhovnih vaj, pri kateri se možgani na vse možne načine naprezajo in razvijajo. Ko beremo leposlovje, razmišljamo o toliko stvareh, da morajo možgani še kako telovaditi.

To je neprecenljivo tudi zato, ker ti sčasoma tako kot hoja postane všeč – tako blizu človeku je.« 🔲

Pika je pičila Matjaž Šalej

Zaključil se je Pikin festival. Letos je bil festival drugačen. In prav je tako, kajti tudi Pika Nogavička je po naravi drugačna deklica. Letos so ga doživeli vsi otroci, ki so to želeli, in tisti njihovi spremljevalci, ki so se zaradi Pike tako ali drugače pikinili: s paličico za bris, bili piknjeni s cepilno iglo ali pa je virus že pred tem »piknil« njihov imunski sistem. Pika je pičila. Ja, 'piknila' je predvsem tiste, ki so se obrnili na vratih prizorišč, ker niso imeli pogoja PCT. No, letos so miličnike iz pikinih zgodb zamenjali redarji, pa varovalne službe, ki bdijo nad vsemi prizorišči, nad odri. Ti morajo biti zaradi narave dogodka preverjeni, ograjeni (nekatera prizorišča pa le dobro zaščitena). Ampak tudi v primeru otroškega festivala so se videla odstopanja in različna nekonsistentna merila ukrepov države ob epidemiji, prepogosto nelogična prav ob prireditvah. Prav v času festivala so se spet spremenila in zaostrila. Včasih si tudi organizatorju kljub preverjanju težko razlagajo nasprotujoče ukrepe.

O Pikinem festivalu je bilo že toliko napisanega, da njegov pomen za otroke in otroke po srcu, za skupnost, državo in še posebej našo dolino ni sporen. Pomembno pa je to, da se je lepo videla sproščenost staršev in otrok, ki so uživali na letošnjem spet drugačnem Pikinem festivalu. Ko si nekje na odprtem prostoru, ko se ob množici otrok pač počutiš sproščeno, svobodno, razigrano in tudi varno.

Drugačen pa je bil festival seveda tudi zato, ker je bil videti precej podoben tistim starim pred desetimi ali več leti. V mestu, na odprtih prostorih, primernih za otroke. Z ne preveč in hkrati ne premalo aktivnostmi, pa vendar podoben 'tastarim' festivalom vsaj na zunaj. Ob lepem vremenu, ki je lepo 'služilo', ter aktivnostih na prostem, aktivnostih, ki so bistvo festivala. Veselili so se ga tudi nastopajoči. Predvsem zato, ker so v tem času depriviligirani prav artisti, umetniki, nastopajoči, ki jih je covid najbolj prizadel, izničil živo umetnost, jih tudi udaril po žepu.

Resnično so cenili in uživali v nastopih, na koncertih predstavah, ki so jih ustvarili, poustvarili. In zdaj jih ne »odpikajo« kar tako na hitro, rutinsko. Preveč rutinski nastopi so se pred korono dogajali umetnikom, tistim, ki so ob prezasedenosti nastopov, koncertov pozabljali na »vživljanje«, iskreno posredovanje, muziciranje ali igro v pravem – tako otroškem kot artističnem pogledu. Tega v tem težkem času za kulturo praktično ni bilo več.

Bilo je tudi nekaj slabe volje, predvsem zaradi kakšnih zaprtih vrat prizorišč za tiste brez pogojev PCT. A vendar to ni zameglilo pomembnosti festivala in dogodkov na njem. Ob ukrepih države je bil primoran biti okvirjen seveda tudi tovrstni festival. Kot je pred letom dni zapisal Jergovič: »Pomembno pri vsej stvari okoli covida in zdravstvene preobremenjenosti (kajti razmere se zdaj uravnavajo glede na zdravstvo) je to, da nimamo primarne težave z zdravstveno krizo, temveč s krizo skupnosti, krizo mnenj, čustveno krizo.« Pa sam dodajam tudi krizo tolerance in netolerance, prilagajanja socialnim skupnostim za skupno dobro in ne le za svoj osebni ego, za tisto, kar bi nekateri želeli dobiti vedno zastonj, ne da bi se prilagodili za dobro skupnosti.

In Pikin festival je festival skupnosti, festival, ki znova spregleda teorije zarot, fobije in vsega, kar ni pozitivno misleče. 🔲

Mastodont spet vabi na velenjski grad

Vse najboljše ob prazniku, Velenje

Velenje – Danes, v četrtek, 16. septembra, Muzej Velenje ob 18. uri na Velenjskem gradu odpira prenovljeno in dopolnjeno stalno razstavo Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti. Stara grajska konjušnica sedaj vabi na sprehod po prazgodovini in ponovno srečanje z izumrlim trobčarjem. Ogled prenovljene in dopolnjene zbirke je posebna pustolovščina, ki vam pričara podobo bivanja tri milijone let v preteklosti. 🔲

Naš čas, 16. 9. 2021 barve: CMYK, stran 13

13

107,8 MHz

16. septembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Pozdrav z Dunaja V eni prejšnjih številk Našega časa smo pisali o našem zvestem poslušalcu Boštjanu iz Ljubljane, tokrat pa smo se v redakciji razveselili kartice z Dunaja. Poslala nam jo je naša redna bralka (nekoč krajanka Konovega) Rezka Stropnik. Pogosto se nam oglaša, pokomentira vsebine, ki smo jih objavili v Našem času, ter nam sporoči, kako se kakšnih težav, ki so značilni tudi za tukajšnje okolje, zelo učinkovito lotevajo v avstrijski prestolnici. Redno nas tudi obišče, kadar se mudi v domačem kraju. Ob tem pogosto potarna nad našimi slabimi in časovno neustreznimi javnimi prometnimi povezavami.

Rezka pravi, da ji je Naš čas odlična vez z domovino in

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Šaleško dolino, na katero jo še vedno vežejo zelo lepi spomini. Mi pa ji najlepše pozdrave v času praznovanja, ko je v našem okolju res zelo živahno, pošiljamo kar preko časopisa. Vse lepo torej Rezka in še naprej prebirajte naš tednik! 🔲

1. MASSIMO – Putujemo i kad stojimo 2. TILEN LOTRIČ - Angel 3. ALVARO SOLER – Magia

mz

Po uspešnici Mali krug velikih ljudi je priljubljeni hrvaški pevec Massimo objavil novo skladbo z naslovom Putujemo i kad stojimo. Skladba, ki je svojevrstno posvetilo času, v katerem živimo, je s svojim čustvenim nabojem in čudovitim tekstom takoj osvojila srca Massimove publike in se hitro povzpela na vrhove glasbenih lestvic. Odlikuje je tudi svojevrsten, nekoliko futurističen videospot.

GLASBENE novice Raiven s skladbo Volkovi zmagovalka Popevke 2021 Na festivalu Popevka 2021, na katerem se je v soboto zvečer predstavilo 11 skladb, je veliko nagrado občinstva prejela skladba Volkovi izvajalke Raiven. Avtorica glasbe in besedila je Sara

zaslužijo. Svoje privržence Lorde je pet skladb tudi je prosila za razumevanje. z novega albuma Elton John z izdala tudi v albumom skladb iz maorščini časa karantene Novozelandska pevka Lorde je avgusta izdala album Solar Power, ki poudarja predvsem zdravilno moč narave. Ideja je blizu tudi Maorom, zato se je odločila, da bo pet pesmi posnela

Britanski glasbenik Elton John je napovedal izid novega albuma, ki prinaša skladbe, nastale v času karantene. Posnel jih je v sodelovanju z več glasbeniki, med katerimi so tudi Stevie Wonder, Miley Cyrus in skupina Gorillaz, ob čemer je poudaril, da je snemanje potekalo ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov. Album bo izšel prihodnji mesec.

Kot je povedal glasbenik v videu, objavljenem na Instagramu, si niti v sanjah ni predstavljal, da bo v tem letu izdal album. 74-letnik se sicer trenutno mudi na

več operacij hrbta, med eno od njih pa je utrpel poškodbe živcev in tako delno izgubil občutek v prstih. Tako se 70-letni glasbenik že nekaj časa spopada s težavami z gibanjem in tudi nezmožnostjo igranja bobnov, prav tako pa je med petjem na odru prisiljen sedeti. Collins se sicer s Tonyjem Banksom in Mikom Rutherfordom, s katerima sestavlja skupino Genesis, odpravlja na turnejo Last Domino, v okviru katere se bo zasedba po 14 letih končno vrnila tudi v Združene države Amerike. Začeti bi se morala lansko leto, a je bila zaradi pandemije covida-19 prestavljena, zdaj pa ga skrbi, da bi mu sodelovanje na turneji preprečilo zdravje.

50 let Lennonovega albuma Imagine

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Kvinta – Želim si dom Ansambel Petra Finka – Tam dol za vasjo Ansambel Posluh – Pri nas je glasba dom Ansambel Špadni fantje – Ne pozabi Ansambel Štrk – Želim si želim Ansambel Šentjanci – Rojen v napačnem času Ansambel Jarica – Pozdravljena moja Sevnica Ansambel Žarek – Lutka iz papirja Gorenjski kvintet – Moj raj Skupina Taktiki – Gremo na morje

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO KATRINAS

Briški Cirman, avtor priredbe pa Anže Rozman. Strokovna žirija je podelila pet nagrad. Veliko nagrado za najboljšo skladbo v celoti je prejel Gregor Ravnikar za skladbo Še ko te ni, te imam.

Avtorja glasbe sta Marko Hrvatin in Mitja Bobič, avtor besedila Drago Mislej Mef, avtor priredbe pa Patrik Greblo. Nagrado za najboljše besedilo je prejel Tomaž Hostnik za skladbo Podaril si mi svoje srce v izvedbi Vudlenderjev.

Nagrado za najboljšo priredbo je prejel Aleš Avbelj za skladbo Še bolj prav v izvedbi Okustičnih. Nagrado za najboljšo interpretacijo in nagrado za mladega obetavnega avtorja ali izvajalca je prejela Veronika Kumar za avtorsko pesem Solzam.

vsak dan

poslovilni turneji, ki se je začela že septembra 2018 in bo trajala vse do leta 2023 ter tako velja za enega daljših tovrstnih slovesov v zgodovini glasbe.

Phil Collins ima težave z zdravjem tudi v njihovem jeziku. Dobiček od prodaje EP-ja bo namenjen dvema dobrodelnima organizacijama, ki varujeta okolje in skrbita za ohranjanje maorske zgodovine in tradicije. Zvezdnica bi z eno od skladb z novega albuma morala nastopiti tudi na letošnji podelitvi MTV nagrad, a je nastop odpovedala. Pojasnila je, da svojim oboževalcem zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužb ne more pričarati nastopa, o katerem je sanjala in kakršnega si

Phil Collins je nedavno razkril, da še vedno ne more igrati bobnov in da z eno roko komaj drži bobnarsko palico. Britanski pevec in bobnar je imel v preteklosti

9. septembra je minilo 50 let odkar je John Lennon izdal svoj drugi samostojni studijski album Imagine, na katerem je tudi legendarna istoimenska balada, ki je kot singel v ZDA izšla mesec dni kasneje in postala najbolj prodajani singel v Lennonovi samostojni karieri. Ob obletnici so besedilo pesmi projicirali na znane stavbe po svetu. Lennon je album Imagine izdal komaj devet mesecev po svojem uspešnem debitantskem solo albumom John Lennon/Plastic Ono Band, zato so se mnogi takrat spraševali, kako mu bo uspelo nadgraditi uspeh. Vendar je album presegel vsa pričakovanja in vsaka od skladb na tem albumu danes velja za klasiko, naslovna skladba pa za eno najboljših vseh časov sploh. Ob obletnici je izšla tudi omejena izdaja albuma Imagine kot dvojna LP plošča na belem vinilu.

Katrinas po dolgih štirih letih ponovno predstavljajo avtorsko skladbo z naslovom Le naprej z aktualnim sporočilom za današnji čas. Ustvarjalne niti so ponovno združile z avstralsko pevko Cherie, s katero so v preteklosti že posnele tri skladbe. Pod novo skladbo se podpisuje avtorska ekipa The CR3W, ki jo sestavljajo Cherie in Aleš Marjetič ter Tadej Košir.

BOŽIDAR WOLFAND WOLF Po uspehu skladbe Imela sva vse se z novo pesmijo in videospotom vrača Božidar Wolfand - Wolf. Tokrat gre za bolj energično skladbo, ki nosi naslov Najlepše stvari. Melodijo skladbe je napisal Wolf sam, besedilo Rok Lunaček, za aranžma in produkcijo pa je poskrbel Krešimir Tomec.

TILEN LOTRIČ Tilen Lotrič je predstavil videospot za svojo aktualno skladbo Angel, za katero je glasbo napisal Nino Ošlak, besedilo pa Igor Pirkovič. Videospot, ki

je delo fotografa in snemalca Luke Blatnika, je zelo internacionalen. Posnet je na treh različnih lokacijah, v treh različnih državah z igralcema iz Dominikanske republike.

DEJAN DOGAJA Dejan Krajnc, ki je letos po skoraj desetih letih stopil na samostojno glasbeno pot po imenu Dejan Dogaja, je posnel skladbo Krokodili, s katero je razveselil najmlajše poslušalce. S pesmijo napoveduje tudi svoj prvi otroški album, ki bo poln poučnih vsebin. Pod melodijo in besedilo otroške skladbe se je podpisal Rok Lunaček.

RESTART TOUR Ko se je julija začela največja pokoronska turneja pri nas Restart tour, so načrtovali 58 koncertov v desetih slovenskih mestih. Zaradi slabih epidemioloških razmer pa so turnejo najprej skrčili in reorganizirali, v petek se je z dvema koncertoma predčasno tudi zaključila. V Kopru je za konec nastopil Gibonni, v Ljubljani pa skupini Dan D in Mi2.

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

VRTILJAK

16. septembra 2021

⏩

frkanje

Nekdanji predsednik velenjske občinske skupščine (občino je vodil od leta 1990 do 1994, ta funkcija je v naslednjem mandatu dobila naziv župan) Pankrac Semečnik je še vedno povsem pripaden Velenju. Skupaj z ženo se rad sprehodi po mestu in obišče prireditve.

Mu je pa ostalo tudi nekaj tistega, kar je odlikovalo njegov mandat, opazi tudi marsikaj, kar bi bilo treba postoriti oziroma kar bi on naredil drugače.

» Levo & desno «

Delo in statistika Brezposelnost bi lahko še močno padla. Dela je trenutno dovolj, ugotavlja statistika. Žal ni ljudi, ki bi to delali.

⏬

Ivanka Meža (na sredini) je v svojem življenju počela že marsikaj, le ceste še ni odpirala. Pred dnevi pa so se ji ob okroglem jubileju uresničile tudi te sanje. Pri tem sta ji pomagala župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in predsednica sveta KS Podkraj Suzana Matavš, za katero je bil to tudi prvenec in uvertura v ostale prihodnje otvoritve v kraju.

Posebna energija Sklepi naših sodišč so pogosto takšni, da jih vsi razumejo po svoje. Pitije so takšne prerokbe dajale omamljene od hlapov. Upajmo, da na sodiščih ni tako.

⏫

Katka Geršak (strokovna sodelavka Športne zveze) in Saša Vasiljević (odgovorna medicinska sestra splošnih ambulant velenjskega Zdravstvenega doma). Prva skrbi za športno udejstvovanje, druga za zdravje. Tako veselo pa sta se nasmejali, ko sta ugotovili, da je to pravzaprav eno in isto. Zdravje je šport in šport je zdravje!

Bo prehod pravičen?

Teš in Premogovnik zaradi energetskih kuponov drsita v stečaj. Mnogi se bojijo, da se zato iz premoga obeta nepravičen pravični prehod.

Križ z dokumenti Ministru za pravosodje Marjanu Dikavčiču padajo okostnjaki iz omare. Sodišče med drugim preverja, ali drži trditev, da gre za »evidentno ponarejanje mojega podpisa na dokumentih«.

Čipi so Kriza s čipi se nadaljuje.

Anticepilci pa že vedo, kje so.

ZANIMIVOSTI

Spektakularen izum Južnokorejski znanstveniki so po navdihu iz narave razvili koži podoben umetni material, ki spreminja barvni odtenek na enak način, kot se kameleon prilagaja okolju. Ekipa pod vodstvom Ko Seung-hwana, profesorja mehanike na Univerzi v Seulu, je razvila »usnje« s posebnim črnilom, ki

da se prilega površini. Skupna debelina umetnega usnja je manj kot sto mikrometrov, tanjša od človeških las. »Adaptivno usnje lahko izdelujemo v obliki nosljive naprave, ki se lahko uporablja v modni industriji, proizvodnji vojaških maskirnih uniform, v avtomobilski industriji in gradbeništvu, pa tudi za izdelavo video reklam,« je dejal Ko. Njegova raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.

»kovine«, čeprav so pogosto le atomi v plinu) in ključni del katere koli galaksije, je razumevanje njihove sestave in porazdelitve temelj pri oblikovanju slike o tem, kako se galaksije sčasoma oblikujejo in spreminjajo. S pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble in zelo velikega teleskopa, ki se nahaja v puščavski regiji Atacama v severnem Čilu, so astronomi z univerze v Ženevi (UNIGE)

eksplodirajo v nasilnih in močnih supernovah. To širi težke elemente po galaksijah, ki se zbirajo v hladnih regijah. Ker se vodik in helij v teh hladnih gostih območjih sčasoma kondenzirata in ustvarita zvezde, se ti elementi dodajo mešanici. Ekipo je vodila Annalisa De Cia s Fakultete za naravoslovje UNIGE. V izjavi za javnost je dejala: »Sprva, ko je nastala Rimska pot pred več kot 10 milijardami

planeti lahko nastajajo iz plinov z radikalno drugačnimi ali edinstvenimi sestavami.

Raziskava ekipe je bila objavljena v sredo v reviji Nature.

Tiranozavri so se v dino borilnih klubih grizli po glavi Tiranozavri so se močno grizli med sabo po glavah, čeprav verjetno ne z namenom, da bi nasprotnika ubili. Nasprotno, ti pretepi so bili verjetno zaradi nagrad, kot so ozemlje, partnerji ali višji status, ugotavlja nova študija.

spreminja barvo glede na temperaturo in ga nadzirajo majhni prilagodljivi grelniki. »Če v puščavi nosite maskirno uniformo, vas bodo zlahka opazili. Spreminjanje barve in vzorcev, ki ustrezajo okolju, je ključnega pomena za tehnologijo, ki smo jo ustvarili,« je dejal Ko. Strokovnjaki so pokazali svoj izum, termokromatsko kristalno črnilo (TLC) in večplastni nano grelec na robotu, ki je imel vgrajene barvne senzorje.

Ne glede na barvo, ki so jo senzorji »videli«, jo je koža poskušala posnemati. V videu se robot plazi po rdečih, modrih in zelenih tleh ter v trenutku spremeni barvo,

Mlečna pot je bolj neurejena, kot so mislili znanstveniki Astronomi so odkrili, da so plin in prah iz različnih virov v naši galaksiji ter težki elementi v njih manj enakomerno porazdeljeni, kot so mislili prej. Ker so to surovine za nastanek zvezd, bi lahko ugotovitev prisilila znanstvenike, da na novo opredelijo svoje razumevanje, kako so se razvile Rimska cesta in druge galaksije. Ker so plin, prah in elementi težji od helija (ki jih astronomi imenujejo

uporabili novo tehniko za izračun celotne sestave plinov in prahu v ozračju zvezd v Rimski cesti.

Odkrili so, da imajo zvezde na nekaterih področjih le 10 odstotkov težkih elementov, ki jih ima naša zvezda Sonce. »To odkritje ima ključno vlogo pri oblikovanju teoretičnih modelov o nastajanju in razvoju galaksij,« je v sporočilu za javnost povedal Jens-Kristian Krogager, raziskovalec na Oddelku za astronomijo UNIGE. »Od zdaj naprej bomo morali simulacije izboljšati s povečanjem ločljivosti, da bomo lahko te spremembe vključili v raziskave.« Ko zvezde dosežejo konec svojega življenja,

let, ni imela kovin. Nato so zvezde postopoma bogatile okolje s kovinami.« Astronomi so doslej domnevali, da je ta material enakomerno razporejen po velikem premeru 105.700 svetlobnih let Rimske ceste od osrednje izbokline zvezd do njegovih spiralnih krakov, kjer sta Zemlja in njen sončni sistem. Količina kovin, najdenih v Sončevi atmosferi, znana kot sončna kovina, je bila skupna za zvezde, oblake plina in druga telesa po Rimski cesti. To sončno kovino bi torej lahko uporabili za merilo številčnosti kemikalij v naši galaksiji. Nova raziskava kaže, da najbrž sploh ni tako. Zvezde in

Raziskovalci so do odkritja prišli po analizi 202 lobanj in čeljusti tiranozavrov, ki so imeli skupaj 324 brazgotin. Ekipa je ugotovila, da mladi tiranozavri na obrazu nimajo sledov ugrizov.

Namesto tega jih je imela približno polovica starejših tiranozavrov, kar kaže, da so v teh bojih sodelovali le starejši pripadniki. »Skupaj lahko sestavimo, kako

so se te živali borile,« je povedal vodilni raziskovalec študije Caleb Brown, kustos v muzeju Royal Tyrrell v kanadski Alberti. »Verjetno sta se tiranozavra poskušala prijeti za glavo okoli čeljusti.« Tiranozavri so bili skupina mesojedih dinozavrov in so kot plenilci prevladovali v Aziji in Severni Ameriki v zadnjih 20 milijonih let krede (pred 145 do 66 milijoni let). Lobanje tiranozavra pogosto nosijo številne brazgotine.

Toda doslej teh brazgotin nihče ni sistematično pregledal. To pa so sedaj storili Brown in njegovi sodelavci. Skupina je ugotovila, da so brazgotine na obrazu zelo pogoste. Znaki ugriza so bili prisotni pri približno 50 % velikih (vendar še ne zrelih) tiranozavrih in pri približno 60 % odraslih tiranozavrih. Poleg tega so se brazgotine po navadi pojavile na zgornji in spodnji čeljustni kosti in so vključevale sledi vbodov zob in podolgovate brazgotine. Ekipa je na osnovi ugrizov ugotovila, da so bile živali, ki so se spopadale, podobnih velikosti. Razširjenost teh grdih, a ne smrtonosnih brazgotin kaže, da so se starejši tiranozavri med seboj redno borili.

Tudi sodobne živali se spopadajo s svojo vrsto, pogosto, ko so spolno zrele. Tudi tiranozavri so se morda začeli boriti med spolno zrelostjo, vendar tega trenutno ne vemo. Ker je skoraj nemogoče določiti spol dinozavra, tudi ne vemo, ali so se borili samo samci, samo samice ali oboji, ugotavlja Caleb Brown. Študija je bila objavljena v reviji Paleobiology.

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 15

PIKA

16. septembra 2021

15

Pika je prinesla igro za vse Z 32. Pikinim festivalom je središče Velenja zaživelo v prepletu ustvarjalnosti in zabave ter z aktivnimi in igrivimi doživetji pritegnilo številne obiskovalce Velenje, 10.–15. septembra – Posadka Pikinih pomočnikov, ki krmari pod poveljem Festivala Velenje in pokroviteljstvom Mestne občine Velenje, sestavljajo pa jo sodelavci številnih kulturnih, izobraževalnih in raznih drugih organizacij v lokalni skupnosti, je 32. Pikin festival kljub strogim ukrepom za zajezitev epidemije spravila v varen pristan ter Titov trg z okolico in Mestno otroško igrišče za pet dni spremenila v Pikino deželo.

Topli in jasni dnevi so privabili številne družine iz vse Slovenije in tudi tujine. Festival je s kulturno-vzgojnimi vsebinami predvsem na prostem celo soboto in nedeljo ter v ponedeljek, torek in sredo popoldne navduševal otroke in odrasle, ki so se v družbi Pike Nogavičke, gusarja, pravljičnih junakov, uličnih umetnikov in drugih Pikinih prijateljev igrali na vse pikaste načine.

Tema letošnjega festivala je bila namreč Igra za vse! V dvajsetih ustvarjalnih delavnicah, desetih umetniških četrtih in na desetih interaktivnih postajah je bilo igre na pretek. Zvrstilo se je tudi 23 gledaliških, lutkovnih in filmskih predstav, 10 koncertov ter 11 pouličnih dogodkov in delavnic. Pikine razstave pa bodo še ves september na ogled v petih razstaviščih. 🔲

Pikini stari znanci Čuki, ki so s petkovim koncertom otvorili rajanje v Pikini deželi, so na noge spravili tako otroke kot starše, ki so hitro ujeli ritem Pikinega plesa. Foto: Ksenija Mikor

Pika Nogavička obožuje cirkus in tudi sama je vešča akrobatskih trikov, zato na festival vsako leto povabi prijatelje iz bližnjih in daljnih dežel, ki s svojimi talenti navdušujejo obiskovalce. Foto: Peter Žagar.

Norčave ulične intervencije so pikasto vzdušje širile po prizoriščih festivala, razpetih od zelenic v okolici Titovega trga do Mestnega otroškega igrišča. Foto: Luka Štefulj

Na treh zunanjih in dveh notranjih odrih so domači in gostujoči ustvarjalci uprizarjali razne predstave. v Lutkovni četrti je bil na ogled repertoar Lutkovnega gledališča Velenje. Foto: Luka Štefulj

»Pikin festival je zagotovo ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk našega mesta in veseli smo, da je tudi v teh nenavadnih časih v Velenje privabil množico družin iz vse Slovenije.

Organizatorji smo letos v pripravo festivala vložili ogromno truda, saj smo morali na vseh točkah skrbeti za varno izvedbo festivala, vseeno pa je festival ostal zabaven in prijazen do otrok in družin,« je vtise o letošnjem Pikinem festivalu strnila direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.

Energični tandem Tajde Podvratnik v vlogi glavne junakinje Pikinega festivala ter Boštjana Odra v vlogi napogrešljivega gusarja je tudi letos neprestano animiral tako občinstvo kot nastopajoče. Foto: Peter Žagar

32. Pikin festival se je začel v petek, 10. septembra, s slavnostnim spustom plezalcev Šaleškega alpinističnega odseka s strehe kulturnega doma. Pika si je pri županu Mestne občine Velenje Petru Dermolu izgovorila lento in petdnevno županovanje. »Kaj naj pa jaz počnem?« je vprašal Piko, ki je postala glavna. »Kar želiš. Lahko greš na delavnice, koncerte, gledališke predstave – samo sprosti se,« je tudi županu predpisala igro. »Prav, uživaj, navdihuj otroke, smejte se, igrajte, bodite navihani, a ohranite naše mesto lepo in vsem prijazno,« se je strinjal.

Nik, 6 let: »Najraje se igram s prijatelji. Vse igre so moje najljubše igre. Igram se rad na igrišču. S Piko bi se igral met palačink. « Ajda, 7 let: »S svojima prijateljicama Klaro in Niko se najraje se igramo z barbikami. Moje najljubše igre so družabne igre. S Piko bi se igrala človek ne jezi se.« Sara, 8 let: »Rada se igram, z vsemi se rada igram. Najljubša igra – včasih ena včasih druga. S piko bi se igrala štiri v vrsto.«

Družina Burjan iz Rač je prvič skupaj obiskala Pikin festival. Mami Jasmina se je nad pikastim dogajanjem v Velenju navdušila kot sodelavka Knjižnice Ptuj, ki že več let sodeluje pri projektu Pikina bralna značka. »Na festival smo prišli, ker nam je všeč Pika Nogavička. Lučka je cel mesec, ko smo brali zgodbe, sanjarila o Piki, morali smo odštevati dneve do izleta v Velenje. V Hotelu Paka smo unovčili turistične bone in prišli za cel vikend,« pove ati Aleš. »Všeč mi je, da tu ustvarjamo, igrala so mi všeč, bila sem v plesni šoli, ogledali smo si predstavo o bikcu Ferdinandu, z lutkami smo se igrali,« našteva 4 in pol let stara Lučka, kaj vse so doživeli. »Moja najljubša igrača je kuža iz risanke Tačke na patrulji,« pa pove 3 leta stari bratec Jakob. »Zelo zadovoljni smo, zagotovo zopet pridemo.

Tu vsak najde kaj zase, toliko aktivnosti je,« sklene Jasmina.

Pikin festival je zaznamoval številne generacije otrok, staršev, babic in dedkov. Ana iz Nove Cerkve z družino redno obiskuje festival, na katerega jo vežejo otroški spomini, pravi. »Rojstni dan imam sredi septembra in mama me je vedno pripeljala na festival, da sem tu praznovala. Danes se vračam s svojimi otroki.

Pritegnejo nas predvsem delavnice. Vzdušje na prizorišču je krasno, čeprav nam je bil festival ob jezeru bolj všeč, ko je bilo vse dogajanje na eni lokaciji.« Anina mama Sabina pa se zdaj na festival vrača kot babica. »Včasih nam manjka te igrivosti, svobode, kar je na festivalu res čutiti, zato tako rada pridem sem.

To je eden najboljših dogodkov za otroke in mladino. Ta barvitost, slikovitost, ustvarjalnost, optimizem – organizatorji si zaslužijo veliko spoštovanje.«

Pikini pomočniki so pripravili deset interaktivnih postaj, na katerih so obiskovalci na pikastičen način razvijali motorične spretnosti.

Foto: Luka Štefulj

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

16. septembra 2021

Obnovili partizanski nagrobnik

Obisk Afrike v Muzeju Velenje

Gorenje – Na območju občine Šmartno ob Paki, na katerem deluje Krajevna organizacija ZB Šmartno ob Paki, je 21 spominskih obeležij, posvečenih žrtvam nacizma med 2. svetovno vojno, bodisi padlim borcem, ustreljenim talcem ter mučenim in umrlih po taboriščih.

Med prednostne naloge svojega delovanja uvrščajo v Krajevni organizaciji ZB tudi vzdrževanje teh spominskih obeležij.

Na pokopališču v Gorenju je partizanski nagrobnik, pod katerim počivajo trupla padlih partizanov Mitje Merviča in njegovih tovarišev, padlih v spopa-

Velenje, 11. september – Muzej Velenje ima v sklopu rednih razstav bogato zbirko po imenu Afrika, ki so si jo minulo soboto z zanimanjem ogledali člani afriške skupnosti Afriška vas iz Ljubljane. Presenečeni so bili nad številom in raznolikostjo

ogledali center Velenja, jezero in Vista park. Velenje so zapustili z obljubo muzeju, da bodo sodelovali tudi v prihodnje. Daniel Nzotam, vodja skupnosti, je zagotovil strokovno pomoč pri obdelavi afriškega dela muzejskega gradiva. Naveza med

dušeni so bili nad poznavanjem simbolike lesenih lutk iz njihovih krajev. Predvsem je pozdravno dejstvo, da je bilo v skupini petindvajsetih tudi osem otrok, tako da se mladi lahko v Sloveniji soočajo s svojimi koreninami. Poletje v muzeju je bilo pe-

njihovih avtohtonih predmetov, kot vemo, jih je muzeju podaril češki akademski kipar František Foit, ki je petindvajset let bival v Afriki. V predmetih so prepoznali veliko simbolike in svoje znanje delili s predstavniki muzeja. Predvsem jih je navdušila zbirka mask. V spremstvu kustosinje in direktorice muzeja so si ogledali tudi preostale razstave, nato pa so se sprehodili po Pikinem festivalu, si

muzejem in skupnostjo namreč že teče preko festivala Afriška vas fest, ki poteka v Ljubljani že pet let in je zelo obiskan. Ne samo pri Afričanih, ki jih je v Sloveniji okoli 500, ampak tudi širše javnosti, saj festival med drugimi podpre tudi Mestna občina Ljubljana.

Direktorica muzeja Tanja Verboten je ob tem povedala, da so bili zelo veseli obiska te skupnosti, saj so jih obiskali prvič. Nav-

stro, zadovoljni so z obiskom, se pa struktura obiskovalcev nekoliko spreminja. Tudi tu se čuti epidemija, čeprav pravi, da je letos mnogo več tujcev kakor lani. Zanimanje za stalne zbirke, ki jih je poleg zbirke Afrika še deset, je vedno večje, program pa dopolnjujejo tudi različni dogodki.

du z nacisti 18. 11. 1944.

Ker je nagrobnik preraščala dotrajana plazeča cipresa, so se odločili, da površino groba prekrijejo z marmorno ploščo, ki bo predstavljala trajno rešitev za zunanjo podobo nagrobnika. Pripravljalna gradbena dela sta opravila podpredsednik in predsednik Krajevne organizacije ZB Ivan Merzlak in Jože Aristovnik, za dokončno podobo obnovljenega groba pa bo z zasaditvijo cvetja poskrbela skrbnica groba Lojzka Golčman. 🔲

Jože Aristovnik

Srečanje sorodnikov Jevšnikove rodbine

🔲

Milojka B. Komprej

Demenca, bolezen mnogih obrazov Ljudje smo družabna bitja, v teh čudnih časih, ko nam življenje narekuje drugačen tempo, je druženje še kako dobrodošlo.

Naši kleni starši, dedje, pradedje so tu živeli, delali in ustvarjali.

Znali so se poveseliti, se družiti in kakšno ušpičiti. Tako sedaj

mi nadaljujemo tradicijo, naše drevo življenja se čedalje bolj bohoti.

Zato, ker se zavedamo svojih korenin, smo se srečali na tradicionalnem 15. srečanju v Lokovici tudi sorodniki Jevšnikove rodbine. V lepem naravnem oko-

lju smo se družili, spoznavali in utrdili medsebojne vezi, najmlajši pa so predvsem uživali v otroški zabavi. Ob prijetni glasbi smo se tudi zavrteli ter si ob predaji ključa obljubili, da se čez kakšno leto ali dve ponovno srečamo. 🔲

Ivan Jevšnik

Velenje – DEOS, Center starejših Zimzelen, organizira v sodelovanju s Spominčico, slovenskim združenjem za pomoč pri demenci, srečanje Alzheimer Cafe.Na tokratnem srečanju Alzheimer cafe, ki se bo v Knjižnici Velenje začel v torek, 21. septembra, ob 19.19, bo pogovor o demenci potekal z znanimi velenjskimi zdravnicami, ki imajo mnogo poklicnih kot

tudi osebnih izkušenj – Marino Žuber, Iwono Ewo Kosi in Urško Trebičnik.

Demenca človeka oropa tistega, kar je najbolj človeško – spomina in osebnega dostojanstva.

Ko bolezen napreduje, se bolnik z demenco potaplja v brezizrazen svet pozabe, brez včeraj, danes, jutri, medsebojni odnosi pa se drastično spremenijo. 🔲

mz

Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50

T: 03 897 30 90

E: info@elektro-jezernik.si • W: www.elektro-jezernik.si

NAŠE STORITVE Že od leta 1993 izvajamo električne instalacije in vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih. 

Prijazno vabljeni v

velik salon keramike in sanitarne opreme Bogata nova ponudba:  keramičnih ploščic  armatur  kopalniškega pohištva  sanitarne keramike  talnih oblog

Poleg ostale znane ponudbe novost: ČISTILA DELEO z levjo močjo – v 2 minutah ODMAŠI tudi zelo zamašene odtoke!

Zelo primerno za šole, vrtce, industrijo kot tudi za gospodinjstva - le v Železnini Hudovernik!

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje! Železnina Hudovernik Vas pričakuje – postrežemo z nasmehom!

 

 

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje Šaleška Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

  

strokovna, kakovostna in ugodna izvedba električnih inštalacij na novih zgradbah ali pri adaptacijah strelovodne inštalacije strokovni pregledi, preizkusi in meritve električnih inštalacij jakega in šibkega toka ter strelovodnega sistema izvedba strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije varjenje optičnih vlaken z varilnikom, primernim za telekomunikacijski sektor sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi projekta ali ponudbe dokumentacija za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja nadzor pri izvajanju del (pooblaščeni inženirji)

ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE VELENJE

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 17

17

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

16. septembra 2021

Praznovanje v MČ levi breg – vzhod se nadaljuje

Vredno se je bilo potruditi

V Mestni četrti Levi breg - vzhod z bogatim programom za vse generacije prebivalcev praznujejo 40-letnico ustanovitve – Danes prispe tudi Pika Nogavička Velenje, 11. septembra – Minulo soboto so se na Kardeljevi ploščadi prepletali okusi različnih kuhinj. S kulinarično tržnico etničnih skupnosti so osvetlili pestro sestavo prebivalstva Mestne četrti levi breg - vzhod, ki letos praznuje 40-letnico. Medse so povabili tudi župana Mestne občine Velenje Petra Dermola, ki je predsednici mestne četrti Zofiji Šuligoj pomagal razrezati torto, ki so jo spekle članice kulinarične sekcije KD Međimurje Velenje.

Danes (v četrtek, 16. septembra) bo Kardeljev trg obiskala Pika Nogavička, ki bo za najmlajše prebivalce mestne četrti priredila ustvarjalno delavnico (ob 16.30) in lutkovno predstavo v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje Repa velikanka (ob

17. uri). Praznovanju se s koncertom pridružuje Pihalni orkester Glasbene šole Velenje, ki bo nastopil na Kardeljevem trgu v petek, 17. septembra, ob 17. uri. Uro kasneje pa bodo tam

podelili priznanja ob zaključku akcije Ocvetličimo balkone, s katero MČ Levi breg - vzhod že tri leta spodbuja prebivalce k soustvarjanju rastlinskega okrasja v soseščini. Osrednje

Šmartno ob Paki, 9. septembra – V občini Šmartno ob Paki živi 435 občanov, ki so stari 70 let in več. Zanje že nekaj let Občinska odbora RK Šmartno ob Paki in Gorenje, šmarško društvo upokojencev, Občina Šmartno ob Paki in tamkajšnji javni zavod Mladinski center pripravijo sre-

okolja prispevali vsak po svojih močeh. Zahvalil se jim je, ker so se odzvali pozivom na cepljenje in s tem dokazali, da se zavedajo, da je zdravje vrednota.

Zadovoljstvo ob dobri udeležbi je izrazil tudi Jože Kožar, predsednik Območnega združenja RK Velenje. Po njegovih besedah je

holesterola … Se je pa območnemu združenju lani »dogodila« tudi prijetna stvar – prejelo je namreč Grb Mestne občine Velenje. Zanj so poleg zaposlenih v veliki meri zaslužni pridni prostovoljci, sponzorji in »vsi, ki Območnemu združenju RK Velenje pomagajo tako ali drugače.

V Šmartnem ob Paki so srečanja starejših občanov med najbolje obiskanimi v okviru Območnega združenja RK Velenje.

čanje. Lani ga zaradi epidemije covid-19 niso, letos pa so ga pod šotorom za Hišo mladih, »vstop« nanj pa je bil mogoč le ob izpolnitvi pogojev PCT. »Splačalo se je potruditi,« je v nagovoru zbranim med drugim dejal župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar in dodal, da je lepo videti toliko zadovoljnih obrazov ljudi, ki so k razvoju praznovanje se bo zaključilo s koncertom urbanih ustvarjalcev mestne četrti – Točno tule! Velenjski rap. V nedeljo, 19. septembra, ob 19. uri bodo na Kardeljevi ploščadi nastopili raperji Mrigo, U Kan, Princip, Ziebane in Thaigo. Ta predel Velenja, imenovan tudi Bronx, je namreč navdihnil prve lokalne ljubitelje hip hopa, da so začeli kovati svoje rime in so danes med najbolj uveljavljenimi slovenskimi raperji. 🔲

tf

koronavirus precej spremenil življenje in postavil na glavo kar nekaj dejavnosti RK. Najbolj jih skrbi krvodajalstvo, ki se je v zadnjih letih marsikje skorajda prepolovilo. Tudi tečaji prve pomoči in izpiti, ki so glavni vir financiranja organizacije, so v teh časih zaradi ukrepov posebna zgodba.

Prav tako so bile odpovedane delavnice, meritve krvnega tlaka in

Brez omenjenih zagotovo to ne bi bilo takšno, kot je.« Kožar je obljubil, da se bodo še naprej trudili izpolnjevati svoje poslanstvo, ni pa vse v njihovih rokah.

Za prijetno razpoloženje so poskrbeli humorista Peter in Vojko ter okrnjeni sestav skupine Vesele babice. 🔲

Kreacije mladih vrtnarjev in cvetličarjev se vračajo Mozirje – V petek, 17. septembra, se bodo v Mozirski gaj vrnili tudi mladi vrtnarji in cvetličarji.

Svoje spretnosti in kreativnost bodo preverjali na dveh tekmovanjih. Z jesenskim venčkom kot eno od kategorij bodo tekmovalci (pričakujejo jih od 10 do 20) tekmovali za pokal Mozirski tulipan, hkrati pa bodo v vseh kategorijah tekmovali še za Sloskills

– tekmovanje mladih cvetličark in cvetličarjev 2021.

Marjan Planinšek – podpredsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, zadolžen za cvetličarstvo, je povedal, da bodo za ustvarjanje jesenskega venčka cvetličarji in vrtnarji lahko s seboj prinesli jesenske plodove, s katerimi bodo venček popestrili. Kaj

bodo imeli na voljo za ustvarjanje v ostalih kategorijah, pa bodo izvedeli šele na samem tekmovanju. Po 20. septembru pa bodo v Mozirski gaj pripeljali tudi prve bučne aranžmaje. Ti bodo služili kot napoved razstave buč, ki jo v gaju načrtujejo od 25. septembra dalje. Njen sestavni del bo tudi 11. državno tekmovanje za najtež🔲 tp jo bučo.

LEKARNA VELENJE

Tradicija računalniških storitev

Računalniška oprema in storitve za vsakogar

www.janflorjan.si

FLORJAN

Zanesljiva računalniška oprema in varni računalniški sistemi že 30 let

d.o.o.

JAN

Pegaz d.o.o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje +386 3 897 00 10 | info@pegaz.si | www.pegaz.si Za vas smo dosegljivi: pon.- pet. med 7.30 in 15.30 uro

INŽENIRING IN PROIZVODNJA

PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING Znanje in izkušnje s podroèij naših aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovršen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

Občankam in občanom čestitamo za praznik mestne občine Velenje in praznik občine Šoštanj!

Jan & Florjan d.o.o., Lokovica 28 h, Šoštanj 03 898 73 30 | janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

tp



Prodaja računalniške opreme



Servis in vzdrževanje računalniške opreme ter sistemov



Izdelava omrežij - diagnostika, strežniške rešitve



Varnostne storitve in rešitve - nadzor, storitev VPN, pomoč na daljavo



Pogodbeno vzdrževanje kot podaljšana roka informatike v podjetju

Čestitamo ob prazniku Mestne občine Velenje

Vodnikova 1, 3320 Velenje, www.lekarna-velenje.si

Naše lekarne:

Center Velenje, Vodnikova 1 Cankarjeva Velenje, Cankarjeva 2/b Kersnikova Velenje, Kersnikova 2/d Trebuša Velenje, Celjska 40 Šoštanj, Trg Jožeta Lampreta 1 Šmartno bo Paki, Šmartno ob Paki 80

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje

Eurofins ERICo Slovenija ponosno predstavlja svojo novost: Mikrobiološki laboratorij za analizo pitne vode!

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

Eurofins ERICo Slovenija d. o. o.

Koroška 58, Velenje T 03 898 1930 www.eurofins.si | info@eurofins.si

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

DRUŠTVA

Tudi letos bomo tretjo soboto v septembru zaznamovali mednarodni dan gluhih, ki je po svoje največji 'praznik' za gluho skupnost v slovenskem prostoru. S kakšnimi težavami se soočajo gluhi in njihovi svojci? Strokovna delavka MDGN Velenje Urška Jakop odgovarja: »Moram reči, da sta društvo in problematika okvare sluha vedno bolj prepoznavna.

Imamo veliko podporo županov in občin, na območju katerih delujemo. Vsi nas dobro poznajo in trudimo se sodelovati z lokalnimi skupnostmi. Mestna občina Velenje je občina po meri invalidov ter naše potrebe in pobude dobro upošteva. V času epidemije pa smo še vedno opazili nerazumevanje nekaterih posameznikov, da osebe z okvaro sluha kljub zelo glasnemu govoru skozi masko ne slišijo in ne razumejo povedanega.

Gluhota je nevidna invalidnost in marsikdaj še prihaja do diskriminacije posameznikov.«

Društvo je za mnoge gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe drugi dom

Društvo deluje v javnem interesu ter si prizadeva za enakopraven položaj in pravice gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom. Predvsem pa je za člane neke vrste njihov drugi dom. Omogoča jim razvijanje pozitivne identitete, ustvarjanje specifične kulture gluhih, uporabo svojega jezika, svoje socialno okolje in lažjo integracijo. Urška Jakop razloži, da je gluhota nevidna invalidnost, saj jo okolica zazna šele ob komunikaciji s posameznikom, ki je zelo otežena. Zaradi okvare sluha imajo gluhi največ težav s sporazumevanjem in komunikacijo z okoljem, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo in preživljajo prosti čas. »Komunikacijske ovire, nezmožnost interakcije z okoljem zaradi okvare in popolne izgube sluha so vzrok različnih oblik socialne izključenosti,« izpostavi Jakopova, ki se dotakne tudi časa epidemije, ko so se tudi v društvu morali prilagoditi vsem ukrepom. So se pa

16. septembra 2021

Mednarodni dan gluhih V času epidemije pojav različnih oblik duševnih težav in stisk – Komunikacijske ovire, nezmožnost interakcije z okoljem zaradi okvare in popolne izgube sluha so vzrok različnih oblik socialne izključenosti

Urška Jakop

trudili, da bi bili članom ves čas na voljo za različne oblike pomoči. »Zaznali smo pojav različnih oblik duševnih težav in stisk. Kot sem že omenila, osebe z okvaro sluha že v normalnih okoliščinah doživljajo največ težav pri sporazumevanju in komunikaciji z okoljem. V zdajšnjih razmerah, ko je obvezna uporaba zaščitnih mask, pa so se težave na tem področju še povečale. Kljub vladnemu odloku, ki je bil sprejet septembra 2020 in pri komunikaciji z osebami, ki imajo okvaro sluha, dovoljuje začasno opustitev nošnje mask, se marsikdaj zgodi, da se to ne upošteva. Tako smo v času drugega vala večkrat posredovali v takšnih situacijah in si prizadevali preprečevati diskriminacijo oseb z okvaro sluha. Večkrat smo nudili spremstvo, osebno pomoč, Kljub vladnemu odloku, ki je bil sprejet septembra 2020 in pri komunikaciji z osebami, ki imajo okvaro sluha, dovoljuje začasno opustitev nošnje mask, se marsikdaj zgodi, da se to ne upošteva.

VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE. Metleče 14A, 3325 Šoštanj www.krevzel-instalacije.si

Urška Jakop: »Ob mednarodnem dnevu gluhih in vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo, ki se je zgodil v spomladanskem času, smo letos v občini Rečica ob Savinji pripravili razstavo ročnih del naših članov. S pestrim kulturnim programom pa smo predstavili, kako dobri kulturniki so naši člani. Sodelovali bomo tudi na Pikinem festivalu, na katerem bomo najmlajše seznanjali z gluhoto in slovenskim znakovnim jezikom. Če bo možno, bomo izvedliiše državno prvenstvo gluhih v odbojki in gledališki festival.« svetovanje ali samo pogovor,« potarna strokovna delavka.

Osebni stik je bistvenega pomena

V letu 2021 Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje izvaja štiri posebne socialne programe, v okviru katerih so izvedli kar nekaj aktivnosti. Usposabljanje za aktivno življenje in delo ter preprečevanje socialne izključenosti gluhih, naglušnih in gluhoslepih, pri katerem uporabnikom, njihovim družinam in svojcem nudijo osebno pomoč pri soočanju s težavami, stiskami, pri reševanju nepredvidenih situacij, seznanjajo jih z novostmi v zakonodaji in ostalih življenjskih področjih ter izvajajo individualno svetovanje in pomoč pri pisanju prošenj, reklamacij in pisem. »Pomagali smo pri izpolnjevanju vlog za komunikacijski dodatek, enkratno socialno pomoč, pri-

dobitev tehničnih pripomočkov in drugih obrazcev. Svetovali smo jim pri pisanju vlog za prosta delovna mesta in se z njimi pogovorili o iskanju zaposlitve. Člane smo obiskali tudi na nji-

hovih domovih. V začetku leta je veljala prepoved druženja večjega števila ljudi, zato smo to delali predvsem individualno. Usmerili smo se tudi v pripravo video vsebin s pozitivno tematiko, ki smo jih podnaslovili in opremili s tolmačem. Tako smo našim članom ves čas nekako sporočali, da v tej situaciji niso sami, in jih spodbujali k pozitivnemu mišljenju. Vsebine smo redno objavljali na naših družabnih omrežjih.

Takoj, ko je bilo spet možno, pa smo začeli organizirati družabna

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje je bilo 31. marca 1963 ustanovljeno za potrebe gluhih Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Danes deluje na območju desetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. V društvo je včlanjenih okoli 420 članov.

srečanja, saj je osebni stik bistvenega pomena.«

Tudi osebe z okvaro sluha se lahko dokažejo na različnih področjih

Letos so izvedli kar nekaj dogodkov: pekli so krofe, si ogledali Mozirski gaj, se udeležili strokovne ekskurzije, kuharske delavnice, srečanja na Rogli in piknika ter bili na predstavitvi slušnih aparatov.

Kaj še pripravljajo letošnje leto? »Izvesti želimo nekaj predavanj na temo zavarovanja, varčevanja in z zdravstvenega področja.

Zavedamo se, da sta kultura in šport programa, v katerih se lahko osebe z okvaro sluha udejstvujejo, popestrijo dogajanje in pokažejo svoje izrazne sposobnosti. V letošnjem letu smo izvedli slikarsko delavnico, niz delavnic, kjer so člani ustvarjali z glino, vse to pa smo potem pokazali tudi na razstavi. Program športa pa zajema različne športne panoge, krepitev psihofizične kondicije, organizacijo državnega prvenstva in sodelovanje na njih, prijateljska srečanja.

Veliko pozornosti namenjamo rekreaciji in druženju v naravi, zato smo v spomladanskem času izvedli pohod ob Savinji, potekali so redni tedenski sprehodi okrog jezera. Organizirana je bila tudi skupinska vodena vadba, ki je nekaj časa potekala on-line. V društvu smo s pomočjo kineziologinje skrbeli tudi za zdravo hrbtenico.

Naši člani pa so uspešno sodelovali na ribiških tekmovanjih in državnem prvenstvu v veleslalomu,« našteva Urška Jakop, ki upa, da bodo do konca leta lahko izpeljali še kar nekaj dejavnosti. 🔲

Jasmina Škarja

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.

IMAMO VIZIJO. POZNAMO ŠTEVILKE. — SE NAM PRIDRUŽITE?

SKUPINA

acc— ounting VSEM VELENJČANKAM IN VELENJČANOM VOŠČIMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE VELENJE.

APO ACCOUNTING, d. o. o.

Partizanska cesta 2A / 3320 Velenje 03 898 72 60 / racunovodstvo@apoacc.eu

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 19

Tadej Enci je uspešen velenjski atlet, ki se lahko kljub invalidnosti, katere vzroka ne pozna (že od malih nog je težje naglušen), pohvali z odličnimi rezultati. Izjemno zagnan in prizadeven atlet osvaja vidne rezultate tudi na članskih atletskih tekmovanjih. Že šestnajst let se aktivno ukvarja s športom, za njegove uspehe pa je najbolj zaslužna družina, ki ga ves čas podpira in mu stoji ob strani. V teku na 400 metrov je v Lublinu na Poljskem, na svetovnem prvenstvu gluhih v atletiki, s časom 50.14 pristal na 5. mestu in dosegel enega svojih boljših rezultatov do sedaj. Tadeja je na tekmovanju spremljal trener Gregor Doberšek. Čestitali smo mu za lep uspeh in ga povabili na pogovor, v katerem nam je zaupal, da mu je prav šport pomagal pri premagovanju ovir, ki mu jih na pot postavlja invalidnost, ki jo je sprejel kot del sebe in sestavni del svojega življenja.

Kako pomemben dosežek je 5. mesto na svetovnem prvenstvu in koliko odrekanja je potrebnega za takšen rezultat? »Že sama uvrstitev v finale svetovnega prvenstva je bila zame izjemen dosežek in sem lahko ponosen na osvojeno 5. mesto v teku na 400 m, saj gre za eno najbolj konkurenčnih disciplin. V ozadju dosežka se skriva na tisoče ur treninga in odrekanj, potrebna je res jeklena volja, ki pri meni sicer nikoli ni bila problem.« Biti vrhunski atlet z omejitvami ni najlažje. Kako težko je premagovati ovire, kolikšno dodano vrednost ima talent? »Motivacija zame nikoli ni bila problem, sem zelo motiviran za trening in trdo delo, saj se zavedam, da brez tega ni rezultatov. Zaradi gluhote me sicer trener ne more govorno spodbujati med težkimi treningi in mi dajati potrebnih

19

ŠPORT

16. septembra 2021

Ne zmaga tisti, ki nikoli ne pade, ampak tisti, ki se vedno pobere Tadej Enci peti na svetovnem prvenstvu gluhih v atletiki – Zaradi okvare sluha se pojavljajo velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živimo – Štartna lučka pretvarja pok štartne pištole v svetlobni signal in mu s tem omogoča precej enakovrednejši štart tehničnih navodil med šprinti, kot je to običajno pri slišečih atletih, lahko pa se marsikaj nadomesti s kretnjami. Čas za analizo pa je šele po končanem treningu, največkrat v pisni obliki.« S kakšnimi težavami se na svoji življenjski poti zaradi omejitev srečujete športniki? »Gluhota je ena najtežjih oblik invalidnosti in je pravzaprav nevidna invalidnost. Zaradi okvare sluha se pojavljajo velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živimo. V času šolanja sem imel ogromno težav s komunikacijo, čeprav sem vedno sedel v prvi klopi.

Na srečo sem imel zelo dobre prijatelje in sošolce, ki so mi bili vedno pripravljeni pomagati pri zapiskih in med ponavljanjem snovi. Pri razumevanju govora sicer zelo pomaga, če oseba govori počasi in razločno, z obrazom, usmerjenim proti osebi z okvaro sluha, ampak to je v praksi povsem drugačna zgodba, zaradi česar sem imel doma veliko dodatnega dela. Sam si veliko pomagam tudi z branjem z ustnic, na kar se predvsem v zadnjem letu in pol, ko je zaradi koronavirusa postala obvezna nošnja mask, nisem mogel zanašati.«

imajo v tujini, zato na domačih tleh nastopam tudi v konkurenci slišečih športnikov. Na srečo imam v zadnjih letih tudi na teh tekmovanjih na voljo štartno lučko, ki jo je donirala Atlet-

❱

Gluhota je ena najtežjih oblik invalidnosti in je pravzaprav nevidna invalidnost.

ska zveza Slovenije. Štartna lučka pretvarja pok štartne pištole v svetlobni signal in s tem omogoča precej enakovrednejši štart. Na tekmovanjih gluhih športnikov imamo vsi pred sabo svojo štartno lučko.« Kakšne težave lahko povzročajo vreme in pomanjkanje informacij? Kako je videti sodelovanje s trenerjem? »Treniram celo leto, tako da sem Svetovno prvenstvo gluhih v Lublinu vajen praktično vseh razmer. Treniral sem že v dežju, nevihtah, mrazu, Tekmuješ tudi na običajnih atletskih snegu, ni da ni. Slabo vreme ne sme bitekmovanjih. Kakšna je razlika med ti izgovor, saj se zavedam, da le trening tekmovanji za gluhe in slišeče? prinaša rezultate. Tudi trener mi na tre»V Sloveniji žal nimamo atletskih ningih ves čas govori, kaj pa če bodo v tekmovanj za gluhe športnike, kot jih finalu slabe razmere! In ravno to se je

Izračunajte, koliko bi prihranili s svojo sončno elektrarno!

Pri odločanju za sončno elektrarno je ekonomika investicije ključna komponenta. V ECE so pripravili brezplačno aplikacijo ECE sonce, ki omogoča informativni izračun takšne investicije v obnovljiv vir energije. Več informacij o aplikaciji nam je posredoval vodja razvoja pri ECE, Gašper Ravnak.

V Sloveniji lahko v zadnjih letih spremljamo pravo ekspanzijo sončnih elektrarn. Čemu pripisujete to?

Po odzivih naših kupcev lahko sklepamo, da gre za več vzrokov. Prvi je nedvomno ekonomska upravičenost takšne investicije, saj se ljudje po naravi obnašamo racionalno in sončna elektrarna je trenutno investicija, ki se izplača. Vse več ljudi postavlja zelo visoko med razloge tudi ekologijo in dejstvo, da delež električne energije v naših gospodinjstvih narašča. Dejansko so ti trije razlogi med največkrat omenjenimi pri odločitvi za svoj vir električne energije.

Pred kratkim ste v ECE predstavili posebno aplikacijo, s katero si bodoči lastnik sončne elektrarne lahko izračuna veliko podrobnosti svoje bodoče investicije. Kako deluje aplikacija ECE sonce?

ECE sonce je brezplačna spletna aplikacija, ki nam omogoča hitro ugotovitev ali se nam investicija v sončno elektrarno izplača in če je predvideni objekt primeren za takšno investicijo. Pri snovanju aplikacije smo predvideli tudi vpogled v energetske potrebe objekta na katerem bi bila postavljena sončna elektrarna. Aplikacija upošteva tudi trenutno in bodoče stanje kurilnega vira, morebitno menjavo energenta, različne višine subvencij in investicijo v nov vir ogrevanja. Investicijo v sončno elektrarno gledamo torej širše, ne samo kot vir elektrike, temveč tudi kot načrtovanje v skladu s sedanjimi in prihodnjimi potrebami gospodinjstva.

Katere podatke mora uporabnik poznati za uspešno uporabo spletne aplikacije ECE sonce?

Poznati mora osnovne potrebe svojega gospodinjstva, skratka kakšna je letna poraba električne energije in energenta za ogrevanje, če to ni elektrika. Poznati mora kakšne so razpoložljive strešne površine in njihovo usmerjenost glede na strani neba ter morebitne bodoče porabnike električne energije. Kot sem že omenil, je investicijo v sončno elektrarno potrebno gledati širše, tudi z vidika vira za ogrevanje. Z aplikacijo ECE sonce bo uporabnik lahko ugotovil tudi ali se mu hkrati izplača zamenjati vir

ogrevanja, morda preiti na ogrevanje s toplotno črpalko ali z zemeljskim plinom.

Na spletni strani ece.si torej vnesemo podatke, ki ste jih našteli. In kaj je rezultat?

Na svoj elektronski naslov prejmemo poročilo na osmih straneh, kjer je opisano vse od trenutnega stanja, ocenjenih potreb v prihodnosti, vrednosti investicije, višine subvencije in povračilne dobe. Vse skupaj je pregledno in nazorno prikazano z grafi. Uporabnik dobi hitro in povsem brezplačno veliko potrebnih informacij.

Kako poteka postopek od tu naprej? Uporabnik želi oddati povpraševanje in dobiti ponudbo za izvedbo.

Zelo preprosto. Kontaktira ECE in pripravili mu bomo informativno ponudbo, po ogledu na sami lokaciji pa tudi končno ponudbo. Potrebno je ugotoviti tudi realno stanje kritine, dostopa do električne napeljave in morebitne druge okoliščine, ki lahko vplivajo na samo izvedbo in na končni znesek. V ECE celoten postopek vodimo »na ključ«, kar pomeni, da skrbimo za urejanje dokumentov s pristojnimi distribucijskimi operaterji in EKO skladom.

Pa je sončna elektrarna primerna za vsakogar in za vsako gospodinjstvo?

Z vidika ekologije lahko rečemo da je, saj je sončna energija okolju prijaznejša in je tudi obnovljiv vir energije. Z vidika ekonomske upravičenosti pa moramo biti realni in ločiti gospodinjstva, ki imajo večje potrebe po električni energiji od tistih z manjšimi. V stanovanjih so potrebe po električni energiji manjše kot v hiši, kjer je vir ogrevanja toplotna črpalka, način prevoza pa električni avtomobil. Seveda ima hiša tudi obvezen sestavni del, lastno streho, kjer je možno postaviti sončno elektrarno, čeprav prenovljena zakonodaja že predvideva možnosti t.i. »skupnostnih« elektrarn za stanovanjska naselja. Iz izkušenj lahko rečemo, da večino kupcev sončnih elektrarn tvorijo gospodinjstva z letno porabo nad 7.000 kWh električne energije, če to vzamemo kot izhodišče, kdaj razmišljati o lastni sončni elektrarni.

zgodilo v finalu letošnjega svetovnega prvenstva, ko so nas pričakale prave zimske razmere z mrazom, močnim deževjem in protivetrom. S trenerjem največkrat komunicirava pisno, ko so na vrsti tudi analize treningov, saj se tako najbolje sporazumevava in ne izpustiva kakšne pomembne informacije.« Na katere športne dosežke do sedaj si posebej ponosen? Kakšni pa so tvoji cilji? »Najbolj ponosen sem zagotovo na naslov evropskega dvoranskega prvaka iz leta 2016 ter na to, da sem kot prvi Slovenski gluhi športnik osvojil medaljo na državnem prvenstvu slišečih športnikov, in to v teku na 400 m, ki velja za eno najbolj konkurenčnih disciplin. Za naslednji cilj sem si zastavil uvrstitev v finale olimpijskih iger gluhih, ki bodo na sporedu naslednje leto v Braziliji. Želim si predvsem, da bi mi zdravje dobro služilo in da bi na prizorišče OI pripotoval v najboljši možni formi.« Ob mednarodnem dnevu gluhih, ki poteka septembra, me zanima, kje je največ vrzeli, na katerem področju je vključitev najtežja? »Mislim, da je najtežje v večjih skupinah, saj je tam najtežje slediti. Veliko je seveda odvisno tudi od okolja, v katerem se nahajamo. Bi pa ne glede na vse ovire, ki se na življenjski poti pojavijo, priporočal ljudem, da nikoli ne obupajo.

Rad rečem, da ne zmaga tisti, ki nikoli ne pade, ampak tisti, ki se vedno pobere. Vsem bi priporočil začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika, tudi sam sem ga opravil in se naučil zelo veliko kretenj. Užival sem v vsaki uri tečaja.

Tudi v prihodnosti si želim najti čas za obiskovanje nadaljnjih tečajev znakovnega jezika.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

ŠPORT

16. septembra 2021

Rudarji vztrajno 'kopljejo' proti vrhu Podprvak tako kot Po četrti zmagi po vrsti so se dvignili na peto mesto – Vodilni Triglav prvič poražen v prejšnji sezoni v prvi medsebojni tekmi premagal prvaka Nogometaši Rudarja so novo drugoligaško sezono začeli s tremi porazi. Nato se je njihovo trdo delo na treningih začelo obrestovati na zelenicah. Po zmagah nad Jadranom, Nafto, Dobom in v zadnjem 7. krogu s 4 : 1 nad gostujočo Dravo so se povzpeli že na peto mesto.

Ptujčani so po dobrih dvajsetih minutah igre sicer povedli z 1 : 0. V drugem polčasu pa je z dvema goloma Briana Sousa Saramaga in po enim Vita Batističa (mladi igralec, sposojen od zagrebškega Dinama) ter Sandra Jovanovića sledil popoln preobrat. Saramago je doslej zabil že šest golov in je trenutno najboljši strelec lige, drugo mesto si skupaj s še nekaterimi deli Gašper Jovan.

Tekma je imela podoben razplet kot že nekaj dosedanjih. Domači so potrebovali ves prvi polčas in še nekaj minut nadaljevanja, da so začeli razveseljevati približno 130 gledalcev in svoje trenerje. Začeli so sicer zelo napadalno in že v prvi minuti so gostje odklonili nevarnost z izbijanjem žoge v kot ter po njem spretno in srečno preprečili domače vodstvo.

Podjetna igra rudarjev pa je trajala le kakšnih pet minut, nato so se Ptujčani začeli otresati pritiska in v 21. minuti presenetili z vodstvom.

Izvedli so prvi strel iz kota. Žoga je po odbijanju prišla na noge njihovemu Gambijcu Maliku Bahu, ki jo je iz bližine poslal za hrbet vratarja Karla Žigerja. To je bil seveda hladen tuš za domače in trenerji so med polčasom – kot je pokazalo nadaljevanje – imeli ploden pogovor z igralci. »Malo smo trpeli v prvem polčasu. V njih ni bilo prave energije. Med polčasom smo se usedli v garderobi in analizirali, kaj je bilo slabo, ter se dogovorili, kako je treba igrati, da bomo nadaljevali zmagoviti niz.

Opravili smo tudi menjavi, ki sta prinesli novo energijo, in igra je stekla po željah,« je o Rudarjevi predstavi v prvem polčasu povedal trener Milan Petrović. Pogovor je zalegel. Po vrnitvi na igrišče so zaigrali prav tako odločno kot v prvih minutah, vendar je njihova premoč tako rekoč trajala od konca tega v drugem polčasu zelo zanimivega in za gledalce navdušujočega dvoboja. Napade Ptujčanov so večino zaustavljali že daleč pred svojim kazenskim prostorom in v razmiku dveh minut dosegli dva gola.

V 50. minuti je Omar Kočar po sredini poslal žogo proti gostujočemu kazenskemu prostoru. Pred njim jo je eden od gostov nespretno odbil do Rudarjevega Američana Saramaga, ta pa jo je ob dveh nemočnih nasprotnikovih

igralcih poslal v mrežo za izenačenje. Dve minuti zatem je moral gostujoči vratar Uroš Poljanec že drugič po žogo v mrežo. Rudarji so akcijo začeli s prostim strelom na sredini igrišča v bližini desnega roba igrišča. Po nekaj preigravanjih in medsebojnih podajah je žoga prišla na levo stran kazenskega prostora.

Tam sta jo izmenjala Gašper Hrovat in Luka Verbič. Slednji jo je v visokem lobu poslal čez vratarja proti gostujoči levi vratnici. Poljanec

Brian Sousa Saramago (11) – trenutno najboljši strelec lige

je nemočno spremljal njen let, ne pa tudi Vito Batistić, ki je skupaj s Sandrom Jovanovićem vstopil na začetku drugega polčasa. Vratarja je žogin let presenetil, ne pa tudi rezervista, ki jo je z glavo poslal čez neodločnega vratarja pod prečko v mrežo za popoln preobrat (2 : 1). In že drugič se je oglasil refren Golice ..., največkrat predvajane instrumentalne skladbe na svetu, ki jo uradni napovedovalec vrti po vsakem zadetku.

Domači nogometaši so spoznali, da je to popoldne Drava tekmec po meri in da imajo priložnost, da še izboljšajo razliko v danih in prejetih golih. Ob njihovi zelo dobri igri so gostje še naprej stežka prihajali na njihovo

polovico oziroma pred kazenski prostor. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo svojo poltenost nagradili s povišanjem vodstva. Zelo blizu je bil Gašper Jovan, a je njegova žoga s pomočjo vratarja zadela zgolj vratnico. Kar ni uspelo njemu, je Saramagu. Jovanović je poslal s sredine žogo na levo, kjer jo je zadnji hip pred kotno črto dohitel Jovan in jo zavrnil proti vratarjevi (bil je na 'krivi nogi') levi vratnici. Tam je bil v naletu Saramago in s silovitim strelom zadel za mirno nadaljevanje. Takoj za tem je Jovanoviću povišanje vodstva preprečila prečka. V 80. minuti pa je ta najmlajši Rudarjev igralec na zelenici le slišal zvoke želene Golice, ko je z močnim udarcem izpred prečne črte kazenskega prostora neubranljivo, po podaji tekaško zelo razpoloženega in neutrudnega Jovana, do konca potopil Dravo. V zadnjih minutah so se gostje le malce predramili. Imeli so dve priložnosti za morebitno ublažitev poraza, vendar se je Žiger izkazal z dvema dobrima obrambama. »Smo v dobrem naletu in upam na tovrstno nadaljevanje tudi v gosteh proti Primorju,« je še dodal Petrović in sklenil: »Zadeve gredo v pravo smer!« »Začeli smo zelo dobro. Za drugi polčas smo se dogovorili, da se postavimo v blok in iščemo nasprotne napade, ker smo vedeli, da bo Rudar stopnjeval pritisk. Tega nismo naredili, prejeli dva hitra gola in sledil je poraz. Če bi me poslušali, bi se mogoče tekma drugače razpletla. Najbrž pa ne bi izgubili tako visoko, če sploh bi!?« je menil o tekmi predstavnik gostov Aleksander Kvas.

Rudarji imajo že dvanajst točk. Zelo so popravili tudi razliko golov. Tretji Dob in četrta Rogaška, novinka v ligi, imata po točko več; druga Gorica s tekmo manj tri, vodilni Triglav pa štiri. Kranjčani so v tem krogu doživeli prvi poraz. Kot gost jih je nepričakovano z 1 : 0 premagal Dob in tako popravil slav vtis po domačem porazu proti rudarjem v predprešnjem krogu. 🔲

Stane Vovk

03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si | www.srz-rdeca-dvorana.si

Vabljeni v bazen.

Mali bazen, veliki bazen, savne, �tnes studio, tenis, badminton, squash, namizni tenis.

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.

V derbiju prvega kroga novega državnega rokometnega prvenstva Gorenju v dvoboju s Trimom domači vratar odnesel točko V središču pozornosti derbija prvega kroga novega državnega prvenstva v prvi moški rokometni ligi je bil dvoboj v Trebnjem med zelo spremenjenimi in močno okrepljenimi aktualnimi domačimi podprvaki igralci Trima in prvaki iz Velenja, ki so ohranili skorajda enako zasedbo. Zapustil jih je le odlični krožni napadalec Miha Kavčič.

Po izenačenem in zlasti v zadnjih trenutkih nadvse napetem ter razburljivem dvoboju so se veselili izbranci domačega trenerja Uroša Zormana z zmago s 25 : 24. Prvi polčas pa sta moštvi končali z nedoločenim rezultatom 14 : 14.

Junak derbija v Trebnjem je bil gotovo domači vratar Radivoje Ristanović, izkušeni 38-letni Črnogorec, ki je Dolenjce okrepil šele prejšnji mesec, pred tem pa je bil v vratih hrvaškega Zagreba. Zaustavil je devet nevarnih velenjskih strelov, njegova najpomembnejša obramba pa je v izdihljaju tega zelo dramatičnega boja v zadnji sekundi. Za nasprotnika je imel točko v rokah Tilen Sokolič, do tedaj strelsko nadvse razpoložen in tudi najučinkovitejši strelec gostov na tem spopadu. Nekaj sekund pred koncem je imel čist met s krila, vendar je Ristanović s sijajno obrambo preprečil izenačenje in postal junak dvoboja. Pred tem je bil iz šestih poskusov uspešen kar petkrat. Dovolj zbran ni bil le pri izvajanju sedemmetrovke.

Gostje so na začetku tekme potrebovali kar nekaj minut, da so se zbrali in začeli igrati, kot se pričakuje od prvakov. Domači so v četrti minuti hitro povedli z 2 : 0. To prednost so hitro ponovili še trikrat. Po vse boljši igri Velenjčanov in nekaj dobrih obrambah Emirja Taletovića, ki je začel v vratih, je sledil njihov popolni preobrat in vodstvo s 6 : 5. V 13. minuti se je tudi velenjski vratar vpisal med strelce. Po dobri obrambi je z metom čez celo igrišče popeljal svoje moštvo v drugo vodstvo (7 : 6). Gostje so vse bolj dvigovali ritem igre, izvrstno v obrambi, hitro v napadu in v 20. minuti je njihova prednost z golom Aleksa Kavčiča znašala že tri gole (11 : 8). Da bi zaustavil velenjski nalet, je domači trener vzel minuto odmora in s to taktiko uspel: pet minut pred

odhodom na odmor je bil izid izenačen (12 : 12). Brez prednosti za ene ali druge se je končal tudi prvi del.

Napet in bojevit boj, v katerem je bilo tudi precej tehničnih napak, sta moštvi nadaljevali tudi v drugem polčasu. Sredi tega dela igre je bil rezultat znova izenačen - 19 : 19. Nato so gostje spet nekoliko popustili in dobrih deset minut pred koncem so domači po delnem nizu 3 : 0 prvič ušli prvakom na +3 (22 : 19). Sledilo je nadaljevanje za gledalce z dobrimi živci. V 52. minuti je bil rezultat po treh golih Velenjčanov po vrsti spet poravnan (22 : 22). Ko so domači po zapravljenih napadih v 58. minuti povedli s 24 : 22 in dobro minuto pred koncem s 25 : 23, so bili najbrž prepričani, da je dvoboj že odločen. A (še) ni bil.

Po golu Ibrahima Haseljića za 24 : 25 in obrambi Aljaža Panjtarja je imel Sokolič točko v žepu, a ostal osmoljenec.

V prejšnji sezoni tretji Celjani so v svoji dvorani premagali Maribor s sedmi goli razlike (32 : 25), Ribnica je s 37 : 28 premagala novinca Hertz Šmartno, Ljubljana pa prav tako novega člana elitne druščine Sviš iz Ivančne Gorice s šestimi goli razlike – 34 : 28.

Slovan je morda nekoliko presenetljivo slavil nad Koprom (25 : 23), v svojih dvoranah pa je 'spodrsnilo' Slovenjgradčanom in Ormožanom. Na Koroškem so z 31 : 30 slavili Dobovčani, v Prlekiji pa z 29 : 26 Škofjeločani.

Zoran Jovičić, trener Gorenja: »Trebnje je dobra, izkušena ekipa in pričakovali smo trd dvoboj.

Moji igralci so se podali v vanj maksimalno zavzeto. Naredili smo dve tri napake več kot Trimo, ki je izkoristil tudi prednost domače dvorane. Igralcem nimam česa očitati. V odločilnem trenutku se je izkazal tudi njihov vratar. Ni sramota izgubiti, če daš svoj maksimum. Mi smo ga dali.

Formo moramo še dvigovati in storiti vse, da bo v naši igri čim manj napak. Prvenstvo se je komaj začelo. Gremo naprej. Pred nami je nova zahtevna tekma.

Gostujemo v Škofji Loki. Verjamem, da bodo fantje tudi proti igralcem Loke garali, kot so proti Trimu, in pričakujem, da bo v naši igri manj napak.« 🔲

Stane Vovk

Postanite naročnik Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pokličite 03/ 898 17 51.

Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 21

Virus odnesel uvodno tekmo med Žalčankami in Velenjčankami V novi sezoni bo v prvi ženski rokometni ligi nastopalo šestnajst ekip, ki so jih razdelili na modro in zelo skupino. Prvo sestavlja deset klubov, v njej so tudi velenjske rokometašice, v drugi pa je šest ekip.

Tekmovanje v obeh skupinah poteka po dvokrožnem sistemu. Po njegovem koncu bo najboljša ekipa zelene skupine igrala kvalifikacije z zadnjeuvrščeno v modri za uvrstitev v končnico bojev za naslov prvaka.Novo sezono so v začetku prejšnjega tedna odprle aktualne

prvakinje – rokometašice Krima Mercatorja in Zagorja. Krimovke so po pričakovanju visoko zmagale.

Slavile so kar s 40 : 12.

Velenjčanke bi morale v soboto gostovati pri ekipi Zelene doline v Žalcu. Zaradi okužb s koronavirusom med Velenjčankami so tekmo predstavili na poznejši datum. Zelena skupina bo tekmovanje začela ta konec tedna. 🔲

vos

Bodo šmarski nogometaši zaustavili Bistričane? Šmartno ob Paki – Nogometaši v tretji vzhodni ligi se verjetno sprašujejo, najbrž pa tudi ljubitelji tega tekmovanja, kdo bo prvi zaustavil vodilne Bistričane. Ti premagujejo tekmece kot deroča reka. Njihova bera točk je tudi po petem krogu stoodstotna. Dravinja in Dravograd za njo zaostajata prav za toliko točk.

Zaradi boljše razlike v golih pa so Konjičani Korošce zamenjali na drugem mestu. Če bi sklepali le po zadnjih dveh predstavah, pa Bistričanom počasi pojenja sapa. V četrtem krogu so jih na svojem igrišču namučili Podvinci, v petem pa kot gostje Korošci. Obakrat je vodilno moštvo zmagalo 'samo' z 1 : 0. V 6.

krogu bo skušalo nadaljevati zmagoviti niz v Šmartnem ob Paki, kjer bo začetek tekme znova ob 16. uri. Gotovo jim bodo kot prvi skušali sneti skalp prav Šmaračani, ki so – kot kaže – našli pravi občutek za igro.

Po zmagi nad Zrečami so se veselili drugega kompleta točk oziroma druge zmage tudi v petem krogu.

Gostili so Posavje iz Krškega in ga z zmago s 4 : 2 potisnili na sam rep lestvice. Posavci so tako kot predzadnje Dobrovce še brez zmage. Imajo samo eno točko. Šmarski nogometaši pa so po tem krogu s sedmimi v zlati sredini – na sedmem mestu. 🔲

vos

Šele sedaj vidim, da sem res rada smučala »Upokojena« alpska smučarka Ana Drev po letu dni znova z navijači – Ne manjka ji idej, le časa ima premalo – Ana, hvala!

Tatjana Podgoršek

katerem je priložnost za obujanje spominov,« nam je dejala Ana. Leta 2001 je prvič stala na startu tekme svetovnega pokala. V 19 letih se je nabralo še 146 tovrstnih preizkušenj, vmes je nastopila na sedmih svetov-

Februarja letos je minilo leto dni od tega, ko je danes 36-letna članica slovenske alpske reprezentance Ana Drev iz Šmartnega ob Paki zaradi poškodb pomahala v slovo poklicnemu smučanju, avgusta lani pa se »znašla« še zadnjič med rdečimi in belimi količki na prireditvi v okviru Poznopoletnega festivala, ki ga organizira javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki. Takrat je obljubila, da se bo s svojimi zvestimi navijači še srečala. Obljubo je izpolnila prejšnji teden in tudi tokrat dejala: »Ni bilo zadnje.« »Kar dolgo je trajalo, da sem izpolnila obljubo. Živimo v času, ko ne veš, kdaj, kako lahko kaj organiziraš. Sem pa vesela, da se nas je zbralo toliko, več kot sem pričakovala. To dokazuje, da je bilo ljudem navijanje ob progah na strminah všeč, da so doživeli veliko lepih stvari in da so se z veseljem udeležili tudi druženja s piknikom, na

nih prvenstvih in treh olimpijskih igrah. V svoji paradni disciplini – veleslalomu – se je med najboljših deset uvrstila petnajstkrat, od tega je dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah. Je tako kot športno kariero tudi smuči obesila v kot? »Res sem zelo malo na smučeh, kar malo pogrešam sneg. Šele sedaj vidim, da sem res rada smučala. Danes je moj urnik povsem

Balinanje

2. SNL, 7. krog

3. SNL - vzhod, 5. krog

Trimo Trebnje – Gorenje Velenje 25:24 (14:14).

Rudar Velenje – Drava Ptuj 4:1 (0:1)

Šmartno 1928 - Posavje Krško 4:2 (1:0)

1. Ž. rokometna liga, 1. krog Rezultati - modra skupina: Krim Mercator - Zagorje 40:18 (17:9), Mlinotest Ajdovščina - Ptuj 32:23 (14:12), Litija - Z'dežele 21:36 (13:18). Preloženo: Zelene doline Žalec – Velenje, Trgo ABC Izola – Krka

Rudar: Žiger, Verbič, Barič (od 46. Batistić), Jukić, Koprivnik (od 46. Jovanović), Saramago (od 82. Štrakl), Spudić (od 74. Tubić), Kočar, Jovan, Horvat (od 70. Lombaya), Rudonja. trener: Milan Petrović.

Strelci: 0:1 Malik Bah (21), 1:1 Brian S. Saramago (50), 2:1 Vito Batistić (52), 3:1 Saramago (59), 4:1 Sandro Jovanović (80) Drugi rezultati: Triglav - Roltek Dob 0:1 (0:0), Gorica - Krka 2:0 (0:0), Fužinar Vzajemci - Beltinci K. Tratnjek 2:1 (0:1), Ilirija 1911 - Rogaška 1:4 (1:1), Vitanest Bilje - Nafta 1903 2:5 (1:3), Primorje - Krško 2:2 (1:1), Brežice T. Čatež - Jadran Dekani 1:1 (1:1).

Vrstni red po 7. krogu: 1. Triglav 16 (10:4), 2. Gorica (tekma manj) 15 (13:4), 3. Dob 13 (17:13), 4. Rogaška 12 (14:10), 5. Rudar 12 (14:10), 6. Fužinar 12 (9:9), 7. Krka 10 (14:11), 8. Primorje 10 (12:9), 9. Nafta 9 (17:11), 10. Beltinci 8 (7:11), 11. Bilje 7 (7:11), 12. Drava 7 (11:19), 13. Krško (tekma manj) 6 (9:15), 14. Ilirija 4 (6:12), 15. Jadran (tekma manj) 3 (6:9) 16. Brežice 3 (6:16).

Strelci: Blaj (20), Trop (46 – 11 m), Drnovšek (54), Vezaj (80), Kopušar (82); Lokar (90). Šmartno: Dančić, K. Hrastnik, (od 58. Danijel), Vezaj (od 85. Zabukovnik), Trop (od 51. D. Hrastnik), Blaj (od 74. Kopušar), Melavc, Martinović, Funtek, Zupančič, Trap, Jakob (od 58. Cvek Vrhovnik); trener: Igor Fenko.

Drugi rezultati: Zreče - Zavrč 2:1, Kety Emmi Bistrica - Koroška Dravograd 1:0, Šampion - Podvinci 3:1, Šmarje pri Jelšah - Dravinja 1:1, Dobrovce - Korotan Prevalje 3:4, Cirkulane - Videm pri Ptuju 1:1.

Vrstni red: 1. Bistrica 15 (12:0), 2. Dravinja 10 (11:5), 3. Dravograd 10 (9:6), 4.

Cirkulane 9, 5. Šampion 9, 6. Šmarje 8, 7. Šmartno 1928 7 (11:10), 8. Videm 7, 9.

Korotan 6, 10. Podvinci 5, 11. Zavrč 5, 12.

Zreče 3 (5:12), 13. Dobrovce 2 (8:11), 14. P. Krško 1 (5:15).

Košarica Pesje Špeglova 16 03/ 891 91 40 Košarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Ta hip super ugodno (od 16. 9. do 20. 9. 2021): Krompir za ozimnico, vreča 25 kg Krmni krompir, vreča 25 kg Krmilo za piščance Bro Finišer (Jata Emona), vreča 30 kg Roža mačeha, 1 kom Jabolka, zaboj 8 kg Brisače Decoris, 50 x 100 cm

tamo Česti aznik za pr občine ne Mest lenje!

Ve

14,75 € 4,90 €

Deveti krog štajerske lige upokojencev v balinanju Že v torek je bilo na igrišču v Žalcu srečanje med domačini BK Žalec proti sosedom BK Balinc Polzela. Gostje so se na tem precej zahtevnem igrišču zares dobro razigrali, vendar so na koncu morali priznati premoč domačinom, ki so srečanje dobili z rezultatom 6 : 4, le točkovna razlika 30 : 35 je bila boljša za goste.

V četrtek dopoldne pa je bilo na igrišču Premogovnika srečanje med BŠDU Premogovnik in ekipo DU Šoštanja. Čeprav so bile igre gostov v zadnjih srečanjih zelo prepričljive, pa jim tokrat ni šlo vse po načrtu.

Naročnik oglasa: Svetniška skupina Levica

Liga NLB, 1. krog:

drugačen, niti nimam časa zanj.

Podjetništvo mi narekuje tempo, « se je odzvala. Že leta 2017 se je začela spogledovati z njim. Zasnovala je linijo termosteklenic iz nerjavečega jekla Snow Monkey. Ideja

za izdelek, podoben bidonom, se ji je porodila na osnovi osebnih izkušenj pri uporabi tovrstnih steklenic, ki so bile že od nekdaj njene obvezne spremljevalke. Preblisk za njeno ime pa se ji je utrnil ob obisku gorate japonske pokrajine Nagano, ki je znana po snežnih opicah.

Ana pravi, da se zgodba o termo steklenicah razvija, čeprav na samem začetku ni vedela,

Domačini so zares prikazali zelo dobro igro in gostom ves čas dihali za vrat, kar kaže tudi rezultat 4 : 6 za goste, pa tudi točkovna razlika 43 : 44 je bila majhna. V četrtek popoldan pa je bil sosedski derbi kroga na igrišču Premogovnika. Pomerila sta se KU Gorenje kot domačin in DU Velenje. Domačini so s tekme na tekmo boljši in tako je bilo tudi tokrat. Gostje so se močno trudili, a končni rezultat 6 : 4 je bil za domačo ekipo, prav tako tudi točke 35 : 25.

Trenutni vrstni red ekip: 1. BK Žalec 12 točk, 2. BK Balinc Polzela 10, 3. KU Gorenje 10, 4. DU Šoštanj 8, 5. DU Velenje 8 točk, 6. BŠDU Premogovnik 6.

V drugi ligi je bil v torek najprej derbi kroga na Gorici, kjer so gostili prvouvrščeno ekipo BK Celeia Celja. Tokrat pa gostujoči ekipi ni uspelo dohajati domačinov. Ekipa

doživeli v ciljni areni, ob progah in na vožnjah na prizorišča tekem, zahvalili z besedami: »Ana, hvala!« in jo pozvali, naj se jim pridruži kot navijačica, saj jih kot eno od najbolje organiziranih in vedno opazno ter prepoznavno navijaško skupino vabijo simpatizerji slovenskih »lisičk« Mete Hrovat in Tine Robnik. 🔲

Gorice je tokrat dokazala, da je vse močnejša, kar je potrdil tudi končni rezultat 6 : 2 in t razlika točk 28 : 23.

V sredo je v Topolšici gostovala ekipa DU Vinska Gora, ki tudi napreduje s tekme na tekmo. Tudi tokrat so to nadaljevali uspešen niz in zmagali z 2 : 6, kar je bil popolnoma zaslužen za goste, razlika točk 30 : 29 pa je bila za domače.

V Konjicah pa je ekipa BS Vrbno Vrbica gostila ekipo DU Dobrne.

Domačini so pričakovali prepričljivo zmago, ker letos ekipi gostov na tem igrišču ni nič uspevalo. Tudi tokrat je bilo tako. Rezultat je bil 8 : 0 za domače, prav tako pa tudi razlika točk 44 : 19.

Trenutni vrstni red: 1. BK Celeia Celje 12 točk, 2. DU Dobrna 10, 3. PDU Gorica 10, 4. DU Vinska Gora 8, 5. BK Topolšica 8, 6. BS Vrbno Vrbica 6. 🔲

T. F.

Čestitamo za praznik občine!

Spoštovane občanke in občani! Ob prazniku Mestne občine Velenje vam iskreno čestitamo in vas vabimo k sodelovanju, da ustvarimo sodobno, zeleno, odprto in prijazno mesto.

Le s skupnimi močmi, strpnostjo in solidarnostjo bomo kos novim izzivom prihodnosti.

16,89 € 0,45 € 7,29 € 2,49 €

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.

v katero smer in kako bo šlo.

Njeno podjetje je danes uradni opremljevalec Smučarske zveze Slovenije. Za zdaj termovko uporabljajo vsi slovenski smučarji in smučarke, njen dolgoročni cilj pa je prodreti z njimi še na tuje trge. Je to edini njen cilj? »Osnovni zanesljivo. Sicer pa mi ne manjka idej, imam pa vedno premalo časa.« Na srečanje z navijači bo Ano med drugim spominjala slika Malega Vrha, kjer je njen dom in ki ji jo je ob tej priložnosti izročil šmarški župan Janko Kopušar. Ostali navijači pa so se ji za vse lepe trenutke, ki so jih

Ana Drev med »svojimi« zvestimi navijači.

TAKO so igrali Gorenje: Panjtar (7 obramb), Taletović 1 (3 obrambe), Haseljić 2, Tajnik 2, Pajt 1 (2:1), Velić, Starc, Miklavčič 1, Drobež 2, Sokolič 5, Verdinek 4 (1:1), Šiško, Grmšek 3, Predović, A. Kavčič 3, Ravnikar, Predović; Trener: Zoran Jovičič.

Sedemmetrovke: Trimo 5 (5), Gorenje 3 (2); izključitve: Trimo 6 minut, Gorenje 8.

Drugi rezultati: Liga NLB, 1. krog: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 26:29 (11:16), Grosist Slovan - Koper 25:23 (12:11), Riko Ribnica - Herz Šmartno 37:28 (17:13), Ljubljana - Sviš Ivančna Gorica 34:28 (14:12), Slovenj Gradec - Dobova 30:31 (13:14), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 32:25 (15:11).

21

ŠPORT

16. septembra 2021

Trg mladosti 2, Velenje

Svetnik Levice v Svetu Mestne občine Velenje Matjaž Pečovnik in Lokalni odbor Levice Velenje - Mozirje

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

ŠPORT

16. septembra 2021

Smučarsko skakalni veterani dokazali, da še znajo skakati Velenje je od srede do sobote gostilo več kot 50 smučarskih skakalcev, nekdanjih tekmovalcev svetovnega ranga, iz enajstih držav – Pomerili so se na skakalnicah v Velenju in na Ljubnem.

Velenje, Ljubno – IMC pokal Velenje, Ljubno 2021 je ob podpori Mestne občine Velenje in drugih partnerjev organiziral Smučarsko skakalni klub Velenje. Tako smo se lahko v zadnjih dneh na skakalnicah na Ljubnem in v Velenju prepričali, da lahko tudi smučarskoskakalni veterani še dosegajo zavidljive dolžine skokov.

Zaradi koronavirusa COVID-19 je bilo sicer tekmovanje malce okrnjeno, saj se ga je v preteklih letih udeleževalo kar okrog 150 tekmovalcev, letos pa smo lahko na eni tekmi videli skoke okrog 40 tekmovalcev iz različnih smučarsko skakalnih velesil. »To je tradicionalno tekmovanje, ki poteka že zadnjih 20 let po različnih skakalnih centrih. Starostni razpon tekmovalcev je zelo širok, saj so to tekmovalci, ki so zaključili profesionalno kariero in so stari od 25 do 60 in več let, skačejo namreč stari tudi 75 let,« je o pestri starostni zasedbi povedal predsednik Smučarsko skakalnega kluba Velenje Milan Živic, ki se je tudi sam udeležil tekmovanja. Na poletnem svetovnem veteranskem prvenstvu v smučarskih skokih Velenje

in Ljubno 2021 so se pomerile ekipe iz enajstih držav – Češke, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske, Rusije, Slovaške, Švedske, Združenega kraljestva Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Slovenije. Slovenijo je tokrat zastopalo šest tekmovalcev, med njimi tudi slovenski skakalni as Primož Peterka. Tekmovalci so se začeli zbirati že v torek, ko so v Velenju in na Ljubnem opravili nekaj treningov. V sredo je bila v smučarskoskakalnem centru v Velenju otvoritvena slovesnost s predstavitvijo vseh tekmovalnih ekip. V četrtek pa so se tekmovalci prvič pomerili na Ljubnem na dveh tekmah,

18. Natkov memorial V petek in soboto je v Šoštanju potekal 18. tradicionalni memorial Matjaža Natka v košarki – V OŠ KDK so se pomerile štiri članske košarkarske ekipe Šoštanj – Košarkarski klub Elektra Šoštanj je minuli konec tedna pripravil tradicionalni memorial Matjaža Natka. Na turnirju, ki so ga izvedli v dveh dneh, so se na košarkarskem parketu pomerile štiri ekipe, dva prvoligaša – Hopsi s Polzele in Terme Olimija iz Podčetrtka – ter dva četrtoligaša, Vrani z Vranskega in domača članska ekipa Elektre iz Šoštanja. »Tekmovanje je potekalo po pričakovanjih – prvi dve mesti sta si razdelila prvoligaša.

Prva je bila ekipa iz Podčetrtka, drugi pa so bili košarkarji s Polzele. Mi pa smo vsekakor zado-

kjer so najboljšemu skakalcu veteranu po dolžini skoka podelili naziv »King of the hill« (kralj hriba). V petek in soboto se je tekmovanje preselilo v Velenje, kjer so se veterani svetovnega kova pomerili za pokal Mestne občine Velenje in na ekipni tekmi.

Zaključna slovesnost je potekla v soboto na smučarsko skakalnem centru v Velenju, kjer je pokale Mestne občine Velenje zmagovalcem izročil častni pokrovitelj tekmovanja, župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Na otvoritvi 32. Pikinega festivala je Mestna občina Velenje priredila sprejem treh velenjskih olimpijcev Velenje, 10. september – Prihod Pike Nogavičke v mesto je vsako leto velik dogodek, ki navdušuje in navdihuje vse generacije. Množični obisk letošnje otvoritve pa je bil tudi zaradi sprejema velenjskih olimpijcev, ki so na olimpijskih in paraolimpijskih igrah v Tokiu osvojili zlato, srebrno in bronasto odličje. Med njimi je kot članica

Tanja Ramšak. Trikratni paraolimpijec, večkratni naj športnik invalid v MOV, član velenjskega Strelskega društva Mrož Gorazd Franček Tiršek, je iz Tokia prinesel srebrno in bronasto odličje. Ob bok mu je stopil podpredsednik Strelskega društva Mrož Renato Šterman. Med izjemnimi Velenjčani pa je tudi selektor slovenske reprezentan-

župana za posebne dosežke. »Gorazd Hren je izjemno zaslužen, da je plezanje v Velenju tako uspešno. Promovira naše mesto, zato mu podeljujem priznanje župana, ki je priznanje prve stopnje, in ne dvomim, da mu bomo v prihodnje podelili še kakšno, saj računamo nanj in naše druge športnike,« je pojasnil.

Olimpijcem se je poklonila tudi Pika in jim podelila prav posebne medalje za večnamensko uporabo.

Na letošnjih olimpijskih igrah Šaleškega alpinističnega odseka ce v športnem plezanju Gorazd in večkratna naj športnica leta v Hren, ki ima velike zasluge za je nastopila tudi članica Atletmestni občini Velenje tudi olim- uvrstitev slovenskega plezanja skega kluba Velenje Anita Horpijska prvakinja Janja Garnbret, na vrh svetovne lestvice. vat, ki se sprejema zaradi tek🔲 Urška Kljajič ki je požela najglasnejši pozdrav Občina se je športnikom, ki movanja ni udeležila, župan pa občinstva. pomembno prispevajo k prepo- jo bo zato sprejel v soboto, 18. Športna plezalka Janja Garn- znavnosti Velenja, mesta športa, septembra, ko bo na Titovem bret je prva in edina na svetu, poklonila z denarnimi nagrada- trgu potekala prireditev Velenje ki se lahko pohvali s tremi na- mi. Župan Peter Dermol pa se se predstavi. 🔲 tf, foto: Ksenija Mikor slovi svetovne prvakinje v treh je odločil, da bo prvič izkoristil različnih disciplinah. K temu možnost podelitve priznanja je dodala izjemen uspeh na letošnjih olimpijskih igrah, ko je osvojila zlato medaljo v premiPeter Dermol: »To so ljudje, ki so s svojim delom in izjemnimi erni olimpijski plezalni kategodosežki promovirali Slovenijo in Velenje. Zato se nam zdi prav, riji kombinaciji. Na sprejemu da se jim iz srca zahvalimo za vse, kar so storili za našo preposta jo pospremila njen trener znavnost. Verjamem, da bodo zgled našim otrokom in navdih Roman Krajnik in predsednica vsem nam. Tudi v prihodnje bomo navijali zanje.« Šaleškega alpinističnega odseka BSH_Oglas_MUM2_VitaPower_NasCas_185x150_08-2021_SLO.qxp 27/08/2021 13:24 Page 1

radio velenje com

107,8 MHz

voljni z rezultatom, ki ga je dosegla naša ekipa, saj smo osvojili tretje mesto in po podaljšku premagali Vrane z Vranskega s 100 proti 95,« je povedal predsednik Košarkarskega kluba Elektra Šoštanj Aleš Ferenc in dodal, da so bili z razpletom in izvedbo memoriala zelo zadovoljni. Hkrati je to zanje dokaz, da so po vseh težavah, ki so jih imeli v klubu, na pravi poti, da dobro delajo in si bodo še naprej prizadevali, da Košarkarski klub Elektra povrnejo na raven uspehov, ki jih je dosegal v preteklosti. 🔲

Poklon velenjskim olimpijcem

Mešalnik Bosch VitaPower in kuhinjski robot MUM Serie | 2.

Urška Kljajič

BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje

Vsem občankam in občanom Mestne občine Velenje in Občine Nazarje čestitamo ob občinskem prazniku! www.bsh-group.si

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 23

Nova pridobitev – večnamenska ploščad V soboto je Župan Peter Dermol predal večnamensko ploščad – Uporabljala se bo za organizacijo različnih dejavnosti Prikazna vaja

Lara Oprešnik

Velenje, 11. septembra – To soboto je bilo v Velenju živahno in pestro zaradi raznovrstnih dogodkov, ki so se vrstili od jutra pa do poznega večera. Med drugim je ogromno ljudi prišlo na otvoritev večnamenske ploščadi pri Gasilskem domu.

Namen projekta

Mestna občina Velenje se je za izvedbo projekta odločila, ker so zaznali potrebo po tovrstni infrastrukturi. Na novi ploščadi pri Gasilskem domu Velenje bodo lahko gasilci ob povečani potrebi parkirali gasilska vozila, ploščad je primerna za izvajanje gasilskih vaj, omogočala pa bo tudi varno pristajanje reševalnega helikopterja, ko bo to potrebno. Vrednost projekta je znašala 39 tisoč evrov z vključenim DDV, izvajalec del pa je bilo podjetje NIVIG.

Po uvodnem delu in nagovoru župana Mestne občine Velenje Petra Dermola ter nagovoru poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Velenje Bojana Brcarja so ljudje z zanimanjem gledali prikazno vajo. Z vajo reševanja so preverili usklajenost različnih sil za zaščito reševanja in pomoč v prometnih nesrečah. Z vajo so preverili tudi delo gasilcev in sodelovanje s posadko helikopterja ter preizkusili novo večnamensko ploščad, ki je primerna tudi za pristanek helikopterja. Pri prikazni vaji so sodelovali gasilci, zdravstveni delavci, policisti in predstavniki Slovenske vojske.

Večnamenska ploščad se je izkazala za odlično pridobitev našega mesta. Po končani vaji so si lahko tisti malo bolj radovedni ogledali tudi notranjost vojaškega helikopterja in reševalnih vozil. 🔲

Župan MOV Peter Dermol: »Spoštovane gasilke in gasilci, zdravstveni delavci, policisti, pripadniki Slovenske vojske, prijazno dobrodošli. Lansko leto smo načrtovali večnamenski dom, letos smo ga realizirali. Hvala za hitro in kvalitetno izvedbo izvajalcem večnamenske ploščadi. To bo prostor, ki bo namenjen reševanju tistih, ki bodo prvo pomoč nujno potrebovali. Verjamem, da je bilo v preteklosti zaradi samega terena več težav, tega bo sedaj manj. Upam, da boste ta prostor uporabljali z veseljem. Naj ta prostor reši tudi kakšno življenje, naj bo to naš skupni cilj in verjamem, da se bomo vsi skupaj potrudili, da bo res tako.« Poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar: »To je precej velika pridobitev! Zelo smo hvaležni Mestni občini Velenje in županu ter njegovi ekipi, ki ima velik posluh za delovanje gasilk in gasilcev. V letošnjem letu načrtujemo še eno pridobitev, to je hitro tehnično reševalno vozilo, ki ga bomo kupili tudi z veliko finančno pomočjo Mestne občine Velenje, za kar smo resnično hvaležni. Hvaležni smo tudi za dobre odnose, ki jih imamo z občino!« Članica PGD Velenje Suzana Drobež: »Članica Prostovljnega gasilskega društva Velenje sem že od leta 1992, ko sem začela bolj redno obiskovati dom, namreč poročila sem se v gasilsko družino. Seveda ni bilo druge izbire, kot da vsak novi član družine postane gasilec, tako sta tudi oba moja otroka gasilca. Ta ploščad nam gasilcem pomeni zelo veliko. Tukaj se res rešujejo življenja, velika pomoč je, da se lahko naredi hitra intervencija, da se obolelega v čim krajšem času pripelje v bolnišnico in da mu tam nudijo vso pomoč, da preživi. Velikokrat se je pokazalo, da je to ena dobra stvar, in pogosto so prišli ljudje nazaj in se zahvalili za hitro intervencijo ter za to, ker se je rešilo življenje.«

Prikaz reševanja udeleženke prometne nesreče.

Iz POLICISTOVE beležke Podnajemnica se je neprimerno vedla Šmartno ob Paki, 9. septembra – Podnajemnica se je v vinjenem stanju neprimerno vedla do lastnice stanovanja. Posredovali so policisti, ki so ji napisali plačilni nalog.

Napadla sostanovalko Velenje, 9. septembra – Občanka z Efenkove je poklicala policiste, ker jo je v skupni kuhinji napadla sostanovalka. Tudi ta se bo »znebila« kar nekaj evrov.

Pošiljal račune Velenje, 10. septembra – Podjetnik je prijavil, da je nekdo preko njegovega podjetja pošiljal račune

23

MODROBELA KRONIKA

16. septembra 2021

podjetjem. Zaradi tega sta dve podjetji iz Italije plačali skupaj 50.000 evrov in sta s tem oškodovani.

Transakcijski račun pa je bil odprt v Latviji ali Litvi. Za storilcem poizvedujejo.

V hišo stopil neznanec Velenje, 12. septembra – Okoli treh ponoči je vstopil skozi odprta balkonska vrata hiše neznanec.

Ko ga je stanovalka zalotila, je pobegnil.

Poškodoval pregrado Velenje, 13. septembra – Neznanec je na Visti poškodoval pregrado javnega WC-ja in stebriček. Kršitelja še iščejo.

Umrl motorist, sopotnica hudo poškodovana Vransko,12. septembra – V nedeljo okoli 15.30 se je na Vranskem zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 59-letni motorist.

Voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri kraja Brode proti Ločici pri Vranskem, je v križišču za Vransko zavil v desno, na stransko cesto proti avtobusni postaji, ter polkrožno obrnil in zapeljal nazaj na regionalno, prednostno cesto. Pri vključevanju v cestni promet na regionalno cesto je pri zavijanju v levo zaprl pot motoristu, ki je pravilno pripeljal po prednostni cesti iz smeri kraja Brode proti Ločici pri Vranskem. V hudem trčenju se je 59-letni voznik motornega kolesa tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl, njegova 20-letna sopotnica se je v trčenju hudo poškodovala in so jo z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. V prometni nesreči sta se lažje poškodovala še 67-letni voznik osebnega vozila in njegova 61-letna sopotnica. Letos je na območju v prisojnosti Policijske uprave v prometnih nesrečah umrlo 19 ljudi, lani v enakem obdobju sedem.

Učenci varno v šolo in domov Ob nadzoru prometa tudi pozornost do prometne signalizacije Združenje šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline (ZŠAM) šteje 48 članov ter nekaj drugih s posebnim statusom. Podpira jih še 81 drugih občanov, ki omogočajo delovanje tako pomembnega društva in se selektivno vključujejo, ko je to potrebno. Najzvestejši člani so se tudi letos z veseljem pridružili učencem, ki so se za začetek šolskega leta odpravljali proti svojim osnovnim šolam.

Varovanje šolskih otrok so izvajali pred osnovnimi šolami Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Dreti, Rečica ob Savinji ter Gornji Grad. V jutranjem času med 7. uro in do 8.30 ter ob zaključku pouka, običajno po 12. uri. V času prvih šolskih dni od 1. do

7. septembra je varovanje izvajalo 11 članov ZŠAM ZGSD. Posebno skrb temu pa so namenjali tudi policisti na rednih kontrolah prometa ter z dodatnim pristopom ob svoji službi, nadzoru varnosti v cestnem prometu. Marsikdo od prostovoljcev, članov združenja, je pospremil koga od navedenih na prehodih za pešce ter s svojo prisotnostjo ali prijaznimi kretnjami opozarjal mimo vozeče. To pomembno poslanstvo imajo mnogi člani že kar za osebni izziv, saj se kot vozniki ali udeleženci v prometu zavedajo, kako pomembno je opozarjanje na spremenjeno stanje ob začetku šolskega leta. 🔲

Jože Miklavc

V uri in pol zaznali v okolici šol 32 prekoračitev hitrosti Kot smo že poročali, so policisti pred štirinajstimi dnevi v okolici šol in ob šolskih poteh zaznali 485 kršitev cestnoprometnih predpisov, od tega 139 prekoračitev hitrosti. Ker so ti podatki izjemno zaskrbljujoči, so v četrtek, 9 septembra na območju pristojnosti celotne Policijske uprave Celje med 7. in 8.30 izvedli tako imenovan ad-hoc nadzor cestnega prometa v bližini šol in ob šolskih poteh.

V uri in pol so zaznali 32 prekoračitev hitrosti. V 29 primerih so vozniki hitrost prekoračili v naseljih, v treh primerih zunaj naselij.

Dvanajstim kršiteljem so izdali plačilne naloge, dvajsetim so izrekli opozorila. V nadzoru so kontrolirali tudi prevoze otrok v šolo. Med petimi kontroliranimi so zaznali eno kršitev, in sicer vožnjo mopedista brez čelade. Podobne nadzore bodo nadaljevali tudi v prihodnje in tudi zato vse udeležence v cestnem prometu znova pozivajo, naj bodo pri vožnji zbrani, strpni in previdni ter naj upoštevajo cestnoprometne predpise. Le tako bo vsak prispeval k večji varnosti na naših cestah. 🔲

POLICIJSKA kronika Zasegli so mu avto Šmartno ob Paki, 10. septembra – Zaradi prehitre vožnje je občan zapeljal s ceste in se lažje telesno poškodoval. Ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, so mu policisti avtomobil zasegli.

Podrl prometni znak Velenje, 10. septembra – Okoli enajste ure je policist v civilu prijavil, da je videl voznika tovornega vozila, ki je z vozilom podrl prometni znak in s kraja odpeljal v smeri Velenja. Čaka ga seveda kazen.

Obèankam in obèanom iskreno èestitamo za praznik Mestne obèine Velenje!

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

16. septembra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.25 10.55 11.25 12.00 13.00 13.35 14.40 15.10 15.55 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.05 01.30 02.25

04.00 11.00 13.45 14.50 16.15 17.25 18.15 18.55 20.05 21.05 21.35 22.10 00.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 08.20 08.35 09.40 10.45 12.00 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.45 00.40 01.35 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.40 12.10 12.55 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 22.20 22.25 23.15 23.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, poročila Poročila Narava brez meja, dok. odd. o Triglavskem narodnem parku Dr. France Rode in prvi žepni znanstveni kalkulator, dok. film Moji, tvoji, najini (I.), druž. nad.

Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (V.), ang. hum. nan.

Planšarstvo v Kanalski Dolini, dok. film Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna odd. Žanov svet, risanka Tib in Tamtam, risanka Nejko, risanka Z kot Zofka, odd. za predšolske otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Kakšno je dobro seme?, odd. o znanosti Na kratko, Nomen est omen V Goščavi, lutkovna nan.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Aktivisti, finska nad.

Ugriznimo znanost, Kakšno je dobro seme?, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Polmesec nad planikami, dok. f.

Poletni pozdrav Sveto in svet Revolucionarne zabave naših mladosti, dok. film Reli Nova Gorica, reportaža z državnega prvenstva Športno plezanje, SP - hitrostno plezanje, prenos iz Moskve Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, brit. dok. ser.

Avtomobilnost Ambienti Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija, Moonlight Sky in Tadej Tomšič Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Solze v raju, 1. sez., 102. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 103. del Vedno tvoja, 3. sez., 55. del Vedno tvoja, 3. sez., 56. del Sanjski moški, 16. sez.

Usodno vino, 2. sez., 24. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 13. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 57. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 14. del Kmetija 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

Policijska družina, 9. sez., 1. del Slepa pega, 4. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojčin lepi svet, muzikal Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Verujem vate Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: ansambel Poljanšek, Polka punce Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Verujem vate Alfi po Sloveniji in svetu Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

16. septembra 2021

Petek,

Sobota,

17. septembra

06.20 07.00 10.00 10.10 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.35 14.55 15.10 15.45 16.15 16.40 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.05 21.00 21.55 22.00 23.10 01.00 01.25 02.20

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Ugriznimo znanost, Kakšno je dobro seme?, odd. o znanosti Moji, tvoji, najini (I.), druž. nad.

Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (V.), an. hum. nan.

Prisluhnimo tišini, Z osebno asistenco do skrbništva otrok, izob. odd.

Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Špasni učitelj II., niz. nan.

Osvežilna fronta, odd. za mlade Infodrom, poletje 2021 Poročila ob petih, Šport, Vreme Slovenski magazin Duhovni utrip Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme V dolini tihi, dok. o Lojzetu Slaku Skrivnost gozda mrtvih, nem. nad.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Postopači, it.-fr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.00 Dobro jutro 13.45 Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert 16.30 O živalih in ljudeh, izob. odd.

17.10 Na vrtu, izob. odd.

17.50 Orlek: knap'n'roll, dok. film 20.05 Ogorčenje, am.-kit. film 22.00 Na njenih ramenih, am. dok. film 00.40 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 08.20 08.35 09.40 10.45 12.00 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45 00.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Solze v raju, 1. sez., 104. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 105. del Vedno tvoja, 3. sez., 57. del Vedno tvoja, 3. sez., 58. del Sanjski moški, 16. sez.

Usodno vino, 2. sez., 25. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 14. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 59. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 15. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez.

Poročna koračnica 3: Prihaja nevesta, ameriški film 01.45 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.25 11.30 11.55 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 10 Aktualno: Medvrstniško nasilje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš: Pika se po mestu potika Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Toliko lepega Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Mehika Regionalne novice, inf. program Pop corn: Game Over in BBT, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Toliko lepega Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

18. septembra

06.10 07.00 07.10 07.20 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.40 09.00 09.15 09.50 10.00 10.15 11.35 12.40 13.00 13.25 14.05 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.20 22.45 00.35 01.00 01.55

04.00 07.00 09.00 11.00 12.10 12.55 13.25 15.00 15.55 17.50 20.05 21.45 22.40 01.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.30 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.30 08.35 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.20 09.30 10.20 11.10 12.00 12.15 14.20 14.35 15.05 15.35 16.10 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 21.45 00.00 02.00

08.30 08.55 09.00 09.40 10.40 12.10 12.35 14.10 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.25 19.55 20.00 20.25 20.30 21.30 22.30 23.15 23.45

Kultura, Odmevi Čudogozd: Šola Žanov svet, risanka Kalimero, risanka Pujsa Pepa, risanka Šola za pošasti, risanka Nejko, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vafljevi srčki, norveška nad.

Za repom, izob. odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Male sive celice: OŠ Gornji Petrovci in OŠ Stična - POŠ Zagradec Mulčki, risanka Infodrom, poletje 2021, Otroški poročevalec Mi 4je, nemška nad. za mlade Tarča Kaj govoriš? So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Podjetno naprej, Kamp Menina, turizem Zgodovinski miti in skrivnosti: Marija Antoaneta, tragična kraljica, brit. dok. odd.

Naš vsakdanji kruhek, slov. nan.

Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Za vsako ceno, irska nad.

Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Ex machina, ang. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Anton Cizel Moji, tvoji, najini (I.), druž. nad.

Nebesni zmaj, dok. feljton Avtomobilnost Čista desetka, britanski film Kajak-kanu na mirnih vodah: SP, posnetek iz Københavna Športno plezanje, SP - balvansko plezanje (Ž), prenos iz Moskve Lastovke letajo nizko, dok. film Saj ste nori, francoski film Zvezdana, Ne obsojaj Kino Šiška dostava: MRFY, koncert Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids: Navihane malčice, ris.

Luna Petunija, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, ris.

Lepši svet, ris.

Domače živalice, 1. sez., 1. del Vsevedi, 1. sez., 1. del Grozni Gašper, ris.

Princeske v čarovniški šoli, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 113. del Betty v New Yorku, 1. sez., 114. del Betty v New Yorku, 1. sez., 115. del Vaše zdravje, naša skrb Danielle Steel: Varni pristan, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Zadovoljna Nasmeh zdravju Dom in vrt Ko pride Lev, slovenski film Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Moj lažni mož, ameriški film Danielle Steel: Varni pristan, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Pika se po mestu potika Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Tofov butični gala koncert, 2008, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Dežela najlepšega spomina Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojčin lepi svet, muzikal Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Mati domovina Dotiki gora: Menina planina Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2874. VTV magazin, reg. inf. odd.

Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Za Slovenijo Izbrano iz arhiva: Delčnjakov večer, 2008, 2. del Popotniške razglednice: Mehika Minute za klasično glasbo: Festival Brežice 1997, Modus Vivendi Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

19. septembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.15 08.25 08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 09.10 09.20 09.35 09.45 09.55 10.00 10.10 10.25 11.15 11.20 11.55 12.45 13.00 13.25 14.20 15.15 17.00 17.20 18.00 18.55 18.57 20.00 20.55 21.40 22.10 23.50 00.15 00.40 01.35

04.00 07.00 07.15 07.45 08.15 08.45 09.40 11.00 11.50 13.00 14.00 15.00 17.40 19.50 20.05 21.00 21.55 23.15 00.10 01.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.25 07.30 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.25 08.30 08.35 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.20 09.30 10.20 11.10 12.05 12.35 12.50 13.50 14.05 15.45 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 21.45 00.00 01.45

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.10 16.40 17.30 17.55 18.00 18.10 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.10 23.40

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Piknik s torto, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, risanka Sovice, risanka Knjiga o džungli, risanka Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Slastne medvedje zgodbe, risanka Slastni medvedji recepti, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Špasni učitelj II., niz. nan.

Ozare Obzorja duha, Evharistični kongres Ljudje in zemlja, izob. odd.

Young Village Folk: Thomas in njegov projekt Les, sonce in voda Prvi dnevnik, Šport, Vreme V dolini tihi, dokumentarec o Lojzetu Slaku Čez planke: Varšava - Prestolnica za vse letne čase Genialna Gilly Hopkins, am. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Laž, francoska nad.

Intervju Poročila, Šport, Vreme Hipoteza Zimova: vrnitev v ledeno dobo, kopr. dok. film Za lahko noč - Operne arije: Sopranistka Simona Raffanelli Krajnc Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost, Kakšno je dobro seme?, odd. o znanosti 38. festival tamburašev in Kulturno društvo Vipavski tamburaši, Tamburjaši, mandolinistov Slovenije Musica creativa, Slovenski mladinski pihalni orkester in Mitja Dragolič Moji, tvoji, najini (I.), druž. nad. Žogarija Burkež Pavliha, dok. film Michael Palin v Severni Koreji, britanska dok. ser.

Ambienti Kolesarstvo - SP, kronometer (M), prenos iz Bruggeja Športno plezanje, SP - balvansko plezanje (M), posnetek iz Moskve Žrebanje Lota Trg umetnin v zasedeni Franciji, francoska dok. odd.

Nedolžna, britanska nad.

Vikend paket Zvezdana, Ne obsojaj Kaj dogaja?

Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, ris.

Maša in medved, ris.

Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids: Navihane malčice, ris.

Luna Petunija, ris.

WheeWheels: Gasilci iz vesolja, ris.

Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robocar Poli: Varno v prometu, ris.

Kravica Liska, ris.

Dinomesto, ris.

Tri mucke, ris.

Monsiji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Meteoheroes: Rešimo naš planet, Lepši svet, ris.

Domače živalice, 1. sez., 2. del Vsevedi, 1. sez., 2. del Grozni Gašper, ris.

Princeske v čarovniški šoli, ris.

Betty v New Yorku, 1. sez., 116. del Betty v New Yorku, 1. sez., 117. del Betty v New Yorku, 1. sez., 118. del Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Vaše zdravje, naša skrb Poročna koračnica 3: Prihaja nevesta, ameriški film Moj lažni mož, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez.

24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Voznik, angleški film Ko pride Lev, slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš: Pika se po mestu potika 2873. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2874. VTV magazin, reg. inf. odd. Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Tofov butični gala koncert, 2008, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Robo TV 7 Pika Nogavička v Angliji, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Verujem vate Aktualno: Medvrstniško nasilje Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: ansambel Poljanšek, Polka punce Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Toliko lepega Jutranji pogovori 2 Minute za klasično glasbo: Festival Brežice 1997, Musica ad Rhenum Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek, 20. septembra

06.30 07.00 10.00 10.10 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.55 15.40 16.10 16.15 16.35 17.00 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.40 01.10 02.05

04.00 11.00 13.40 14.10 15.50 16.40 17.30

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Poročila Obzorja duha, Evharistični kongres Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad.

Vem!, kviz Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (V.), an. hum. nan.

S-prehodi, Obnovljivi viri energije Dober dan, Koroška Nejko, risanka Vafljevi srčki, norveška nad.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Simon, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao S. Rahmaninov: Simfonija št. 2 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

21.50 22.20 22.50 00.30

Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Codelli, igrano dok. film Zadnja beseda!

Ljudje in zemlja, izob. odd.

Young Village Folk, Thomas in njegov projekt Les, sonce in voda Skozi ameriško džunglo, dok. portret Louisa Adamiča Skriti Karibi z Joanno Lumley, Od Havane do Haitija, brit. dok. ser.

Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje dinastije, dok. ser.

Podjetno naprej Zgodovina ruske hrane, dok. ser.

Lasje, kratki igrani film AGRFT Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 08.10 08.25 09.30 10.25 11.40 12.35 13.35 13.50 15.00 16.05 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.00 23.20 00.15 01.10 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Solze v raju, 1. sez., 106. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 107. del Vedno tvoja, 3. sez., 59. del Vedno tvoja, 3. sez., 60. del Sanjski moški, 16. sez.

Usodno vino, 2. sez., 26. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 15. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 61. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 16. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 1. sez., 3. del V dvoje, 1. sez., 4. del Policijska družina, 9. sez., 2. del Slepa pega, 4. sez., 19. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.50 17.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2874. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Velenje, neposredni prenos Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Ko domovina pokliče Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina Regionalne novice, inf. program Velenje, mesto rocka: Naio Ssaion Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Ko domovina pokliče Izbrano iz arhiva: Informativni program 12 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

17.55 20.00 20.50

18.00 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 21.25 21.30 22.10 22.15 23.05 23.35

Torek,

21. septembra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.55 15.10 15.40 15.45 15.55 16.05 16.15 16.25 17.00 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.10

04.00 11.00 13.45 14.30 15.15 16.30 17.00 17.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Umetni raj Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad.

Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa (V.), an. hum. nan.

Duhovni utrip Potepanja - Barangolasok Simon, risanka Žanov svet, risanka Kalimero, risanka Nejko, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Za repom, izob. odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ločitve (II.), britanska nad.

Dosje, V žrelu kapitala Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci, Anton Vidmar Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

01.35

Info kanal Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost (Ne)vidni slovenski film, dok. f.

Kaj dogaja?

Joker, kviz Otroci iz socialističnega bloka, dok. film Športno plezanje, SP težavnostno plezanje, prenos iz Moskve Resnica, ameriško-avstralski f.

Kaj govoriš? So vakeres?

Izrael 1945-1967 - dvakrat obljubljena dežela, fr. dok. ser.

Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 08.05 08.20 09.20 10.30 11.45 12.40 13.40 13.55 15.00 16.00 16.55 17.40 18.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Solze v raju, 1. sez., 108. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 109. del Vedno tvoja, 3. sez., 61. del Vedno tvoja, 3. sez., 62. del Sanjski moški, 16. sez.

Usodno vino, 2. sez., 27. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 16. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 63. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje Moja Slovenija 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 17. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 3. del Slepa pega, 4. sez., 20. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

18.55 21.05 23.10 23.30

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 20.50 21.50 21.55 22.00 22.50 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kasaške dirke - reportaža Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Beseda slovenska Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2875. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Ojstrica Izbrano iz arhiva: Delčnjakov večer, 2008, 2. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Beseda slovenska Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

22. septembra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.50 15.25 15.40 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Poročila Koda Moji, tvoji, najini (II.), druž. nad.

Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa, posebna epizoda angleške humoristične nan.

Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice: OŠ Gornji Petrovci in OŠ Stična - POŠ Zagradec Poročila ob petih, Šport, Vreme Redke bolezni v tekmi s časom 50 knjig, ki so nas napisale, Simon Jenko: Pesmi Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Podkraljeva hiša, brit.-indijski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Redke bolezni v tekmi s časom Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

04.00 Info kanal 11.00 Dobro jutro 13.45 Policijski orkester, Marjan Peternel, Nina Strnad, Primož Fleischman in Nejc Bečan 15.30 Ambienti 16.15 Vikend paket 17.50 Prečkanje Islandije, dok. film 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca: Orgle, glasbeni sprehodi, švedska dok. odd.

21.10 Moje mnenje 22.00 Prevara (V.), ameriška nad.

23.15 Otroci na čakanju, dok. film 01.15 Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 08.20 08.35 09.35 10.40 11.55 12.50 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.55 00.50 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Solze v raju, 1. sez., 110. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 111. del Vedno tvoja, 3. sez., 63. del Vedno tvoja, 3. sez., 64. del Sanjski moški, 16. sez.

Usodno vino, 2. sez., 28. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 17. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 65. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 18. del Kmetija 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

Policijska družina, 9. sez., 4. del Slepa pega, 4. sez., 21. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2875. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 8 O polžu, ki je kupoval hišo, gled. predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje Regionalne novice, dnevno informativni program Pop corn: Make up 2, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 22.30 23.20 23.30

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 25

PRIREDITVE

16. septembra 2021

25

Športno srečanje starejših gasilcev in gasilk Pomerili so moči v kegljanju s kroglo na vrvici, pikadu in streljanju z zračno puško Šentilj, 2. septembra – Gasilska zveza Šaleške doline je po dvoletnem premoru ponovno organizirala tokrat že 22. Športno srečanje starejših gasilcev in gasilk Gasilske zveze Šaleške doline, ki se na pobudo takratne predsednice GZ Velenje Helene Brglez odvija že od leta 1999. Tovrstno srečanje se organizira kot ena od oblik krepitve medsebojnih vezi med starejšimi gasilci in gasilkami, kot izraz pripadnosti gasilstvu in iz želje po druženju ter dokazovanju znanja na poseben, sproščen način.

Srečanje je potekalo v četrtek, 2. septembra, v športnem parku v Šentilju, gostitelj srečanja pa je bilo domače gasilsko društvo PGD Šentilj. 52 tričlanskih ekip iz 12 gasilskih društev je pomerilo moči v treh športnih disciplinah: v kegljanju s kroglo na vrvici, pikadu in streljanju z zračno puško.

V kegljanju s kroglo na vrvici so slavili domačini PGD Šentilj, pred ekipo PGD Škale 1 in PGD Lokovica 2. V pikadu je bila najboljša ekipa PGD Velenje 2, druga je bila ekipa PGD Topolšica 1 in tretja ekipa PGD Lokovica 1. V streljanju z zračno puško je bila najbolj uspešna ekipa PGD Škale 1, sledili sta ji ekipi PGD Topolšica 1 in PGD Šentilj. V skupnem seštevku osvojenih točk so

postali zmagovalci člani PGD Škale 1, na drugo mesto se je uvrstila ekipa PGD Topolšica 1, na tretje pa ekipa PGD Šentilj. Vse tri najboljše ekipe v posameznih kategorijah so prejele medalje, najboljše tri v skupnem seštevku pa pokale. Gasilski poveljnik Savinjsko-šaleške regije in predsednik GZ Šaleške doline Boris Lambizer je zmagovalni ekipi PGD Škale 1 predal tudi prehodni pokal.

Na koncu srečanja so gasilski veterani PGD Šentilj predali v enoletno čuvanje prapor gasilskih veteranov Gasilske zveze Šaleške doline veteranom PGD Škale, ki bodo v letu 2022 tudi gostitelj 23. športnega srečanja. Srečanja starejših gasilcev in gasilk Gasilske zveze Šaleške doline so se udeležili tudi gostje, med njimi poveljnik Savinjsko šaleške

regije in predsednik GZ Šaleške doline Boris Lambizer, članica sveta veteranov pri Gasilski zvezi Slovenije Savina Naraks, poveljnik gasilskega poveljstva Občine Šoštanj Boris Goličnik, predsednik Komisije za veterane GZ Žalec Milan Lesjak, predsednik Komisije za veterane GZ Zgornje savinjske doline Franc Matjaž in še nekateri gostje iz sosednjih gasilskih zvez. Srečanje je odlično povezoval Drago Kolar, odlično oceno za izvedbo srečanja pa si zasluži celotna ekipa članov PGD Šentilj, ki je pod vodstvom predsednika PGD Šentilj Dejana Miklavžina in predsednika komisije za veterane pri PGD Šentilj Draga Potočnika poskrbela, da je srečanje v zadovoljstvo vseh tako dobro uspelo. 🔲 Franc Pečečnik

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Za napredek na poslovnem področju boste imeli ogromno motivacije. Ponudilo se vam bo nekaj mamljivih priložnosti za hiter dodaten zaslužek. Pazite, da ne boste naenkrat hoteli preveč in se ne precenjujte. Vaši apetiti so trenutno preveliki za vaše fizične in mentalne sposobnosti. Če ne boste varčevali s svojimi močmi, vas bo počasi začelo izdajati zdravje. Pozorni bodite tudi na poslovnega partnerja, ki vas bo morda poskušal opehariti in si prilastiti zasluge za vaše delo. Pri financah se za zdaj raje izogibajte tveganim naložbam in posojilom, saj lahko vaša velika pričakovanja hitro vodijo v razočaranje in izgubo kapitala.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Izogibajte se sporom, ki bodo povezani z nepomembnimi vsakdanjimi malenkostmi. Če se boste s partnerjem pričkali glede tega, kdo je kdaj nazadnje skuhal kosilo ali posesal stanovanje, se bo vajina zveza hitro začela ohlajati. Če ste samski, boste aktivirali svojo osvajalsko naravo, po kateri sicer niste znani. Očarala vas bo neka oseba, ki jo že nekaj časa zelo občudujete, vendar je v preteklosti niste videli kot potencialnega partnerja. Pripravljeni boste zapraviti veliko svojega časa in denarja, da jo očarate in osvojite. Pazite, da vaše brezglavo zapravljanje ne bo presegalo vaših finančnih zmožnosti. Sami pri sebi pa veste, da se ljubezni ne da kupiti.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Čeprav se boste fizično dobro počutili, boste morda imeli nekaj težav s psihičnim zdravjem. Soočiti se boste morali z negativnimi čustvi iz preteklosti, ki jih sami pri sebi še vedno niste predelali. Če vas bodo spremljali občutki nemoči in brezvoljnost, razmislite o obisku terapevta. Šele ko boste predelali stara čustva, ki vas tlačijo na dno, boste lahko ponovno zaživeli in se postavili na noge. Razčiščevanje s samimi seboj in drugimi bo sestavni del tega napornega procesa. K boljšemu počutju bodo zelo pripomogle tudi fizične aktivnosti, še posebej skupinska meditacija, joga ali kakšne druge aktivnosti v skupini.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Osredotočeni boste na poslovne in poklicne obveznosti, zato bo vaše čustveno življenje nekoliko zapostavljeno. Če ste v dolgotrajnem partnerstvu, vseeno ne pozabite načrtovati skupnega preživljanja časa z ljubljeno osebo. Čeprav vaš partner razume, da sta vam delo in kariera zelo pomembna, vseeno obstaja nevarnost, da se bosta čustveno oddaljila. Skupni večerni sprehodi ali izleti med vikendom bodo dobra priložnost za iskrene in dolge pogovore in razglabljanja o tem, kar se vama dogaja tako na poklicnem kot tudi drugih področjih. Prijetno ga lahko presenetite tudi z romantično večerjo, ki jo lahko pripravite tudi doma.

Zmagovalci športnega srečanja – gasilci iz Škal (foto: Boris Polak)

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Skozi tančice ženskega pogleda

Glas Povej na glas. S svojim glasom. Ne preko druge osebe, ne po ovinkih, ne tako, da zatreš svojo željo.

Znanka mi je rekla, da se boji javnega nastopanja. Da ima tremo. Razumljiv strah mnogih, kajne? Mnogokrat pa se sploh ne zavedamo, da se zadržujemo spregovoriti osebam, ki so nam najbližje! Ne zberemo poguma, da izrazimo, kar je naša resnica. Molčimo o občutku osamljenosti in neslišanosti v zvezi, v službi ne povemo, da smo preobremenjene ali neizpolnjene, bližnji družini ne zmoremo izraziti svojih želja, za katere se vnaprej

bojimo, da so čudne in vredne obsojanja.

In vedno, ko ne uporabimo svojega glasu, se ta neizrečenost naseli v naše telo. Besede ostajajo, le svobode niso dobile. Tako nas boli glava, čutimo bolečino po telesu, smo »nepojasnjeno« utrujene.

Spomni se na stavke, ki jih nisi imela poguma izreči? Včeraj, pred letom, desetletjem?

Napiši jih na list ter v seznamu neizrečenosti izberi stavke, ki jih danes imaš pogum spregovoriti. Začni dajati svobodo tem besedam in jih pošlji v svet. Izgovori jih. Spregovori z osebami o teh vsebinah, ki so jim namenjene. Če moraš reči »jezna sem nate! Razočarala si me! Nimam več želje biti s teboj! Tvoja odločitev me je prizadela in ja, totalno ti jo

zamerim! Počutim se, kot da sem zate nepomembna! Ne cenim te več,« potem to začni izgovarjati. To lahko poveš najbolj prijazno in srčno. In ne gre za nesramnost. Gre za zvestobo sebi.

Pogum pa je tudi v tem, da izrečemo ljubeče besede. In če moraš reči »zelo, si mi všeč.

Prosim, pomagaj mi, saj sama ne znam.

V bistvu te zelo spoštujem, le da ti tega ne priznam. Ne želim te izgubiti,« potem to izgovori!

Tvoj glas je tvoj najmočnejši kanal sporočanja o sebi. Kdo bo govoril namesto tebe, če ne prav ti? Nikoli ne zatri svojega glasu.

Nikoli se ne pusti na cedilu, četudi se ti trese glas. 🔲

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

Gnala vas bo potreba po osamosvojitvi in neodvisnosti. Sami sebi boste želeli dokazati, da zmorete vse, česar se boste lotili. Zanimala vas bo predvsem natančno določena poklicna pot, na kateri si obetate več napredovanj in s tem tudi boljši zaslužek. Z veseljem boste sodelovali z bolj izkušenimi ljudmi, ki imajo veliko znanja in slovijo po svojih premišljenih odločitvah in dejanjih. Trudili se boste prepoznati svoje napake in jih poskušali odpraviti. Ker boste bolj strpni in razumevajoči, boste dobro vplivali tudi na svoje bližnje. Znali jim boste prisluhniti, z nasveti pa jim boste pomagali tudi rešiti marsikatero težavo.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

Vaši načrti in cilji se bodo navezovali predvsem na družino in razne družinske projekte. Končno je prišel čas za odločitev, s katero že dolgo odlašate. Nehajte zgolj razmišljati o njej in stopite v akcijo. Ne bojte se sprememb, saj bodo te pozitivno vplivale na vaše družinsko življenje. Morda boste načrtovali prenovo doma ali selitev. Če s partnerjem razmišljata o naraščaju, je sedaj pravi čas, da željo tudi uresničita. Če imate družinsko podjetje, bo to cvetelo. Uspeh prinaša s seboj tudi več odgovornosti in stresa, zato poskrbite, da bodo družinski odnosi pristni in konstruktivni. Veliko se pogovarjajte in s skupnimi močmi načrtujte nove podvige.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Iz slabih izkušenj se boste tokrat tudi nekaj naučili. Vzemite si čas za tehten razmislek o vsem, kar se vam je dogajalo v preteklih mesecih. Morda se boste morali soočiti z osebo, ki na vas vpliva negativno in se le pretvarja, da vam želi najboljše. Čim prej se znebite zamer, samopomilovanja in maščevalnih misli, saj vas vse to samo ovira pri napredovanju. Raje zaključite razmerje ali prijateljstvo, za katero ste ugotovili, da niti približno ni pristno. Brez oziranja nazaj pojdite po novi začrtani poti. Začutili boste tudi večjo potrebo po ukvarjanju z duhovnostjo ali pa se boste zatekli k pogovorom z nekom, ki mu zaupate.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

od 17. 9. do 23. 9.

- V Gornjem Doliču je bil 17. septembra 1890 rojen znan velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek; Umrl je v Velenju 29. septembra 1973; - 17. septembra 1915 se je v Velenju rodil zdravnik in udeleženec NOB Franc Polh – Izak; umrl je 30. marca 1989 v Ljubljani; - 18. septembra 1837 se je v Šoštanju rodil gospodarstvenik, politik in deželni ter državni poslanec Mihael Vošnjak; umrl je 2. julija 1920 v Glionu v Territitu v Švici, od koder so njegove posmrtne ostanke leta 1927 prenesli v Jugoslavijo in ga pokopali v Šentilju pri Velenju; - 18. septembra 1865 se je v Šoštanju rodil tovarnar in podjetnik Franz Woschnagg. Umrl je 17. avgusta 1931 v Šoštanju; - 18. septembra 1992 je Gorenje postalo pokrovitelj ŠRK Velenje, ki se odtlej imenuje Rokometni klub Gorenje Velenje; - 19. septembra 1920 se je v Škalah pri Velenju rodil ravnatelj,

pedagog in direktor Franjo Arlič; po osvoboditvi je kot predmetni učitelj zgodovine in zemljepisa poučeval in bil upravitelj stare OŠ 'Konjušnica', od 1963 do 1975 ravnatelj OŠ Gustava Šiliha Velenje; leta 1975 je soustanovil VIZ Velenje, direktor vzgojno-izobraževalnega zavoda Velenje je bil do upokojitve leta 1985; bil je zelo zaslužen za razvoj šolstva in pedagoške dejavnosti v Šaleški dolini; umrl je v Velenju 4. decembra 2000; - 19. septembra leta 1922 se je na Lepi Njivi pri Mozirju rodil poslanec in župan Franc Podvratnik (od 1955-57 predsednik Občinskega Ljudskega odbora Šoštanj); - 19. septembra 1996 so v Velenju ustanovili Mladinski center Velenje; - 19. septembra 1997 je takratni župan Občine Šoštanj dr. Bogdan Menih položil temeljni kamen za nov stanovanjski blok v Šoštanju; - 19. septembra 2020 je v Topolšici umrl dr. Jovan Stupar, ki je bil zaposlen v Zdravstvenem domu v Šmartnem ob Paki od leta 1975; v zasebnem življenju je bil pastor Krščanske bratske skupnosti; rojen je bil 20. februarja 1947 v srbskem Malem Idjošu; - 20. septembra 1953 je bila ob velenjskem jezeru prva obrtniška

Izogibajte se denarnim naložbam in večjim izdatkom, saj vaša trenutna finančna situacija ni dovolj stabilna za takšne podvige. Sedaj niti ni pravi čas za podpisovanje pogodb ali sporazumov, ki niso povsem transparentni. Čeprav si želite določenih sprememb, se raje nekoliko ustavite in dobro premislite o svojih načrtih za prihodnost. S prenagljenimi odločitvami boste celotno situacijo le še poslabšali. Nehajte razmišljati samo o tem, kje boste lahko hitro zaslužili dodaten denar, in se raje posvetite hobijem in dejavnostim, ki vas dejansko veselijo in sproščajo. Morda vam bodo v prihodnosti prav ti prinesli dodaten vir zaslužka.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

Odprtje novega središča Velenja (Arhiv Muzeja Velenje) tombola, ki so jo organizirali šoštanjski in velenjski obrtniki; - 20. septembra 1956 so v Šoštanju v omrežje vključili prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30-megavatna agregata; - 20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno središče Velenja, zato v spomin na ta dogodek Mestna občina Velenje ta dan praznuje svoj praznik; - 20. september 1960 se je v Celju rodil pedagog, rudarski strokovnjak, literat in filmski ustvarjalec dr. Boris Salobir; - jeseni 1955 so člani smučarske sekcije, ki je delovala v okviru Športnega društva Rudar Velenje, po načrtih Stanka Bloudka in domačina Alojza Jevšenaka začeli graditi skakalnice ob Velenjskem gradu; - 21. septembra 1952 so odprli Andrejevo kočo na Slemenu v Šentvidu pri Zavodnjah, ki je ime dobila po direktorju Tovar-

ne usnja Šoštanj Andreju Stegnarju, ki ima največ zaslug, da so jo zgradili; - 21. septembra 1959 se je rodil podjetnik in alpinist Marko Lihteneker, ki je umrl 21. maja 2005 pri sestopu po osvojitvi najvišje gore sveta Mont Everesta v Himalaji; - septembra leta 1982 so v Velenju ustanovili glasbeno skupino »Šank rock«, ki so jo ob ustanovitvi sestavljali Matjaž Jelen, Aleš Uranjek, Cveto Polak, Zvone Hranjec in Stanko Zadravec; - 22. septembra 2010 je v Topolšici umrl Ivan Rahten, ki je bil vrsto let vodja oziroma direktor Zunanjega obrata Rudnika lignita Velenje; bil je soustanovitelj NK Rudar in njegov prvi predsednik (1948-1956). Sodeloval je v organizaciji takratne izgradnje novega rudarskega mesta Velenje; Ivan Rahten se je rodil 31. avgusta 1920 v Škalah pri Velenju. 🔲 Damijan Kljajič

Drugim ne boste dopustili, da vam krojijo vsakdanjik, čeprav vam bodo želeli le pomagati. Vi pa boste situacijo videli tako, kot da vam hočejo soliti pamet. Če sami v svoje življenje nočete vnesti sprememb, bodo za to poskrbeli zunanji dogodki. Slabe razvade in lenobo boste morali nadomestiti z močno voljo in disciplino. Čas je za korenite spremembe, saj z neposlušnostjo in trmo samo škodujete sami sebi. V službi bodite bolj strpni. Poskusite biti tudi bolj družabni in odprti za nova poznanstva in prijateljstva.

Za dosego dobrega fizičnega počutja pa se začnite redno ukvarjati s kakšnim športom ali pa v svoj vsakdan uvedite vsaj daljši sprehod.

Kozorog, 23. 12. – 22. 1.

Teden bo zelo naporen, zato poskrbite za preventivo. Z jemanjem vitaminov in drugih prehranskih dodatkov boste izboljšali svojo vitalnost in splošno počutje.

Popazite tudi na redno in zdravo prehrano, saj boste v stresnem času sicer hitro občutili posledice nezdravega stila življenja. Glavoboli, splošna utrujenost in težave s prebavo so tipični simptomi, ki vam kažejo, da je čas za spremembo vaše vsakdanje rutine. Ker boste tudi fizično manj učinkoviti, si privoščite več spanca in počitka. Izogibajte se alkoholu in drugim sredstvom, ki ponujajo trenutno psihično olajšanje, ne pa dolgotrajnih rešitev.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Bodite nekoliko manj agresivni v svojih ciljih in namerah. Če ste samski, boste s svojo strastjo mogoče prestrašili in odgnali nekoga, ki je vajen počasnejšega spoznavanja in prvih ljubezenskih korakov. Bodite potrpežljivi in se vzdržite preveč spontanih in prehitrih akcij. Če je ta oseba prava za vas, boste imeli še veliko časa za spoznavanje in ljubimkanje z njo. Za zdaj se zadovoljite z neobvezujočim druženjem in pogovori, ki bodo morda počasi pripeljali do resnejše zveze. Celotna izkušnja vas bo v vsakem primeru naučila, da boste v prihodnosti delovali bolj mirno in potrpežljivo. Ugotovili pa boste tudi, da ne morete vsega dobiti takoj.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Čeprav najraje samostojno stopate po svoji poti, boste lažje napredovali, če se boste povezali s sodelavci. Prisluhnite njihovim idejam, saj vas bodo s svojimi inovativnimi pristopi navdušili in v vas vzbudili željo po sodelovanju. Svojo spontanost in individualnost boste morali nadomestiti s kompromisi, načrtovanjem, vztrajnostjo in disciplino, sicer boste težko uresničili svoje cilje. Z deljenjem znanj in delovno vnemo vseh vpletenih boste uspešno dokončali neki projekt in skupaj želi sadove učinkovitega skupinskega dela. Na svoji poti lahko pričakujete tudi nekaj presenečenj, k sreči pa bodo pozitivna. Tudi zdravje bo odlično.

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

16. septembra 2021

Nagradna križanka »Medicum«

RADIO VELENJE MEDIC-UM STORE, d.o.o. p.e. Velenje, Šaleška 19

MEDICINSKI PRIPOMOČKI IN OPREMA www.medicum.si Delovni čas: PON, SRE, PET: 08.00 - 16.00 TOR, ČET: 08.00 - 18.00 SOB: 08.00 - 12.00

Info: 05 97 54 300 • • • • • • • •

Zaščitne maske – kirurške tipa I in II, FFP 2 in FFP 3 Razkužila Prehranska dopolnila Popolna ponudba reševalne opreme, oblačil Aparati za merjenje življenjskih funkcij Potrošni sanitetni material AED aparati Hitri testi za covid-19

Medicinski pripomočki so na voljo ali izposojo tudi z naročilnico osebnega zdravnika Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Medicum«, najkasneje do ponedeljka 27. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade.

Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. do 12. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

HRAMBA PRIDELKOV

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Letos svoje skromne pridelke skrbno shranite.

Vreče za krompir, gajbice, sodi, kadi PVC, noži ...

100% SLOVENSKA DRVA IZJEMNE KVALITETE

DRVA

Velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Šmartno ob Paki.

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Pri plačilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

Ob prazniku Mestne občine Velenje se pridružujemo čestitkam.

ČIstilnica velenjE Polak Marijana, s. p.

Koroška cesta 44 Velenje, T 587 50 00

Delovni čas: pon., čet.: 8. – 17. h h tor., sre. pet.: 8. – 13. to sobota zapr

ŽE 50 LET Z VAMI!

ČETRTEK, 16. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti (govorili bomo o septembru, mesecu ozaveščanja proti otroškemu raku). 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 17. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 18. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepše slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 19. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 20. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE VELENJE

BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! TELEFONSKA NAROČILA NA 080 54 54

24 ur

KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 6. do 12. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 6. do 12. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

TOREK, 21. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti (z nami bo Simon Ogrizek, florist, predsednik svetovnega združenja cvetličarjev) 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 22. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (radio. velenje@nascas.si ali pa po pošti Kidričeva 2 a, Velenje); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

16. septembra 2021

mali OGLASI NUDIM

RAZNO

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

CEPILEC Miller 12t in mikser za žito, prodam. Gsm: 051 429 160

PRIDELKI BUKOVA DRVA, narezana, suha, 12 m3 in češnjevo žganje, prodam.

Gsm: 051 429 160. ŽGANJE, več vrst, kocke sena in škropilnico na kolesih, prodam.

Gsm: 051 388 874.

VINO, manjše, večje količine in stekleničeno. Prodam.

Suho: namizno rdeče, mešano belo, laški rizling, beli pinot, sauvignon, frankinjo, rosé.

Polsladko: renski rizling, rosé.

Bizeljsko-Sremiški okoliš. Cena po dogovoru. Gsm: 031 738 843

ŽIVALI TELIČKO Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 031 726 558.

PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor. Gsm: 041 619 372.

NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo, stare 20 tednov in peteline, prodaja v Šaleku, v nedelj 19. 9.

2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite.

Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

KUPIM STROJČEK za rezance (proizv.

Pocajt), kupim. Gsm: 064 222 171

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V soboto, 18. 9. 2021 in nedeljo, 19.

9. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 56 43.

Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje - na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

VETERINARSKA P.

KINO spored PARADISE – NOVO ŽIVLJENJE Paradise, komična drama, 85 min (Italija, Slovenija). Režiser: Davide Del Degan Igrajo: Vincenzo Nemolato, Giovanni Calcagno, Katarina Čas, Brane Završan Petek, 17. 9., ob 20.00

PRVIČ NA ROBU After we fell, romantična drama, 95 min (ZDA). Režiser: Castille Landon Igrajo: Kiana Madeira, Hero Fiennes Tiffin, Arielle Kebbel Sobota, 18. 9., ob 20.00

MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI The Boss Baby: Family Business, sinhronizirana animirana družinska komedija, 107 min (ZDA). Režiser: Tom McGrath Glasovi: Primož Ekart, Štefan Kušar, Tjaša Železnik, Jernej Kuntner, Miha Rodman,

Mia Lamut, Tanja Đurić Ribič, Blaž Šef, Vesna Pernarčič, Matija Brec, Toja Tetičković Oman, Aleksander - Alex Volasko, Uroš Buh, Maxx Noah Grilc, David Novak, Jan Novljan, Leni Buh, Sergej Čiča, Lan Zupančič, Marjan Bunič Nedelja, 19. 9., ob 16.00

VELENJE Četrtek, 16. 9.

10.00-12.00 Mercator center Velenje Sočutna info točka Slovenskega društva Hospic – OO Velenje 11.00 Novo športno igrišče CVIU, OŠ MPT Predaja novega igrišča svojemu namenu 16.30 Kardeljeva ploščad Repa velikanka, lutkovna predstava LGV in delavnica za otroke ob prazniku mestne četrti 18.00 Velenjski grad Mastodont, odprtje prenovljene stalne razstave Muzeja Velenje 18.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Cvetke, koncert 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Gvatemala, kraj mnogih dreves, potopisno predavanje Ane Seher

Petek, 17. 9.

10.00-19.00 Cankarjeva ulica Promenada okusov, kulinarična tržnica 17.00 Kardeljeva ploščad Ocvetličimo balkone, podelitev priznanj 19.00 Titov trg Hamo & Tribute 2 Love, Take OFF in Chateau, koncert (30. Dnevi mladih in kulture)

Sobota, 18. 9.

9.00

Titov trg Velenje se predstavi in Tek očkov 9.00-12.00 Domačija Lamperček Odkrij bisere škrata Bisera v Vinski Gori (Degustacija lokalnih zgodb) 16.00 Staro Velenje Odprtje prenovljenega Starega Velenja

Nedelja, 19. 9.

9.00-11.00 Most pri Škalskem jezeru Pikina planinska pustolovščina

GLORIA MUNDI Gloria Mundi, drama, 107 min (FR, ITA) Režiser: Robert Guédiguian Igrajo: Ariane Ascaride, Jean-Pierre Darroussin, Gérard Meylan, Anaïs Demoustier, Robinson Stévenin Ponedeljek, 20. 9., ob 20.00

Ponedeljek, 20. 9.

10.00 Spletni dogodek Muzeja Velenje Muzejski odmevi: O mastodontu s Tanjo Verboten in Stojanom Kneževićem 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja občinska slovesnost ob prazniku

Torek, 21. 9. x

Dom kulture Velenje, velika dvorana Mednarodna konferenca Welcome future – primeri dobrih praks izstopa iz premoga 9.30 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zeliščna abeceda, študijski krožek s Kato Laštro 17.00 Galerija Velenje Asemblaž, ustvarjalna delavnica za mlade in odrasle 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Janez Pukl 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Alzheimer cafe: Demenca, bolezen mnogih obrazov, pogovor

Rudarska cesta Dan brez avtomobila, Evropski teden mobilnosti (program: www. velenje.si)

ŠOŠTANJ Petek, 17. 9.

18.00 Glavni trg Koncert MePZ Svoboda Šoštanj in PO Zarja Šoštanj

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 17. 9.

20:00 Prireditveni šotor pri MC Šmartno ob Paki Poznopoletni festival 2021 || Koncert: Eva Boto (vstopnina v predprodaji 10 €, na dan dogodka 12 €)

Sobota, 18. 9.

8:00–12:00 Parkirišče pred marketom Mercator Kmečka tržnica Torek,

• Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, v pritličju garažne hiše od ponedeljka do sobote med 9.00 in 20.00 uro • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Torek, 21. 9.

19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Pobarvana brata in druge zgodbe

Lunine mene

Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene v tedniku Naš čas, 2. septembra 2021 so: • • •

Sreda, 22. 9.

Dom kulture Velenje, velika dvorana Mednarodna konferenca Welcome future – primeri dobrih praks izstopa iz premoga 8.30-18.00

CITY CENTER Celje - dogodki

x

21. septembra, ob 1:55, polna luna (ščip)

Antonija Šolinc, Stantetova 24, 3320 Velenje Katja Stropnik, Bele vode 9, 3325 Šoštanj Danilo Mohorko, Trubarjeva 12, 3320 Velenje

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Rešitev križanke: VZAJEMNA VARUH ZDRAVJA.

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE •

•

AVA Ava, akcijski triler, 96 min (ZDA) Režiser: Tate Taylor. Igrajo: Jessica Chastain, Colin Farrell, Geena Davis, John Malkovich, Ioan Gruffudd, Diana Silvers Nedelja, 19. 9., ob 20.00

(Pikin festival) 9.00-11.00 Grad Šalek Dan odprtih vrat (Degustacija lokalnih zgodb) 10.00-12.00 Velenjski grad V grajskem vrtu z grajsko gospodo (Degustacija lokalnih zgodb) 19.00 Kardeljeva ploščad Točno tole! Velenjski rap, koncert 19.00 Titov trg Oto Pestner & Max klub All Stars, koncert ob prazniku MOV in 30-letnici Max kluba

Savič Mirko, BIH, Knežica, Ulica Maše Selimovica Bb in Nikolić Vesna, BIH, Kozarska Dubica, Pobrđani Bb Zager Tadej, Šoštanj, Metleče 69A in Flis Živa, Šoštanj, Metleče 69A

SMRTI • • • • •

Stropnik Alojzija, roj. 1936, Šoštanj, Topolšica 187 Lesnik Ivanka, roj. 1932, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 49 Turnšek Jožef, roj.1937, Velenje, Župančičeva ulica 17 Pogačar Jožef, roj. 1934, Velenje, Škale 67A Osmanović Mevlija, roj. 1953, Goriška cesta 52A

Spoštovani občanke in občani,

ČESTITAMO ob 20. septembru, prazniku Mestne občine Velenje!

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

V KOMUNALNEM PODJETJU VELENJE skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajamo pogrebno pokopališke dejavnosti.

Naša prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe.

Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje.

www.kp-velenje.si

Naš čas, 16. 9. 2021, barve: CMYK, stran 28

Vse najboljše, Velenje!

Rdeči nosek je dovolilnica v svet igre

V ponedeljek, 20. septembra, Mestna občina Velenje praznuje svoj 62. rojstni dan! – Ob tej priložnosti so o mestu spregovorili Velenjčani

Pikina ambasadorka je postala klovnesa in otroška literatka Eva Škofič Maurer – ustanoviteljica slovenskega društva Rdeči noski, ki svoje člane redno pošilja v bolnišnice na klovnske vizite Tina Felicijan

Častna pokroviteljica 32. Pikinega festivala Eva Škofič Maurer, zdaj nosilka častnega naslova in dolžnosti Pikina ambasadorka, je na pogovor pred slovesnim podpisom listine o zvestem prijateljstvu s Piko prinesla knjigo – svojo Piko Nogavičko, že malce zakrpano, kakopak, saj je to bila njena najljubša otroška knjiga. »Ko jo gledam, berem in se spominjam, vidim, kako je dejansko vplivala name v mojem življenju. Da sem lahko postala Pikina ambasadorka, je tako prisrčno in lepo doživetje.

Seveda se zavedam, da je to obveznost, a obenem takšno priznanje, ena takšna nagrada, da sploh še ne dojemam,« je dejala gostja, ki Pikin festival v vlogi klovnese obiskuje že več kot dve desetletji. S Piko jo druži prav ljubezen do cirkusa, konjev, celo njen kostum je podoben Pikinim oblačilom. »Navduševala me je njena moč, ki jo je uporabila za skrb za tiste, ki sami zase ne morejo poskrbeti. To pa lahko počnemo vsi in tudi tega me je naučila Pika.« V pravljični in cirkuški svet jo je popeljala mama Neža Maurer.

Nič se ni bala, čeprav jo je stara mama strašila, da jo bodo dali v cirkus, če ne bo pridna. Odkar se je pri štirih letih, ko je cirkus prvič obiskala, zaljubila vanj, si je tega celo želela. »Vneto sem verjela v to, da lahko grem s cirkusom. V prvem razredu sem že nagovarjala direktorja, naj me vzame zraven. V osmem razredu pa sem v pogovoru s cirkusantom izvedela, da obstaja cirkuška sola v Moskvi.« In tako je pri rosnih 15 letih odpotovala.

Ko se je vrnila kot diplomirana klovnesa in diplomantka režije na sanktpeterburški akademi-

ji za gledališče, glasbo in film, je spremljala mamo na literarnih nastopih v šolah in začela nabirati cirkuško kilometrino.

Umetnostni zvrsti, ki temelji na humorju, zato v ljudeh vzbuja pozitivna čustva in občutke, je tako predana, da je s pomočjo rdečega noska, najmanjše maske na svetu, radoživost, veselje in pogum prinesla tudi tja, kjer so najhujše skrbi. Je namreč ustanoviteljica slovenskega dru-

je rdeč nosek dovolilnica, prepustnica v svet igre. Ker imam rdeč nosek, je veliko dovoljeno ne le meni, ampak tudi tistim, s katerim pridem v stik,« razmišlja o moči rdečega noska, s katerim med drugim razveseljuje bolne otroke, pa tudi odrasle.

Kako pa najde moč, da zmore prinašati optimizem tudi tja, kjer bi se še klovn razžalostil? »Tako za nastope v bolnišnicah kot za moje predstave velja, da

Lara Oprešnik

Eva Škofič Maurer: »Energijo črpam iz svojega vseživljenjskega dela z otroki, ki mi omogočajo, da tudi sama ostajam otrok in imam pravico to izražati – svojo otroškost v tem najbolj žlahtnem pomenu besede. V igrivosti, radovednosti, radoživosti in tem, da znam stvari pogledati iz drugega zornega kota.« (Foto: Ksenija Mikor)

štva Rdeči noski, ki svoje člane redno pošilja v bolnišnice na klovnske vizite. »Imam svoj osebni rdeči nosek in že s tem, ko si ga nadenem, je, kot bi nekaj šlo okrog in okrog mene. Že njegov poseben vonj me res pomiri in hkrati me skoncentrira. Okoli mene naredi oblaček, nek mehurček tega igrivega klovnskega sveta, s katerim lahko potem, ko stopim iz garderobe, širim in barvam tudi svet, v katerega vstopam povsod, kamor grem. Pravzaprav

pri tem ne gre zame, temveč za tiste, ki jih obiščem. Običajno imam pred predstavami zelo veliko tremo. Vedno si moram reči, da nisem tukaj zaradi sebe, ampak zaradi njih – da jim bom naredila prijetno vzdušje, jih sprostila, jim obrnila misli v pozitivno smer. Mislim, da je ravno ta odnos, da sem tam zaradi njih, ne zaradi sebe, tisti, ki mi skoplje ta tunel do njih in mi omogoča moje delo.« 🔲

Velenje – Pisal se je 20. september leta 1959, ko se je slovesno odprlo novo mestno središče Velenja. Mesto, ki so mu včasih rekli »socialistični čudež«, danes velja za najlepše, najbolj urejeno in najgostoljubnejše mesto v Sloveniji.

V pričakovanju praznika Mestne občine Velenje sem se sprehodila po sončnih ulicah in naključne Velenjčane povprašala o našem mestu. Zanimalo me je, kaj jim je v Velenju všeč ter kaj bi morda spremenili oz. kaj jih moti. Velenje lahko namreč s tako kvalitetnimi temelji samo še raste, za to pa so potrebna tudi konstruktivna mnenja. Le nebo je meja, pravijo, in ravno v tem duhu raste Velenje.

Mateja Brezovnik: »V Velenju mi je marsikaj všeč, predvsem Vista Park, ki so ga na novo odprli. Tudi Velenjska Plaža in center mesta sta lepo urejena.

Moti pa me, da niso povsod urejene kolesarske poti. Zelo si želim kolesarsko pot iz Velenja do Mislinje.« Andreja Šprahman: »Moti te lahko marsikaj. Mene moti vožnja motoristov zvečer. Zelo mi je pa všeč, da so začeli delati in urejati okolico ter podobne stvari.«

Odprtje prenovljenega starotrškega jedra v Starem Velenju 18. SEPTEMBER 2021 OB 17. URI Prijazno vabljeni!

Praznujmo skupaj!

PREDSTAVITEV LOKALNIH PONUDNIKOV NASTOP

glasbeniki iz Hiše bandov, Ustanova Velenjska knjižna fundacija, plesna skupina Šaleška gospoda in Ansambel Potepini Slavnostni govornik na prireditvi bo župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Vanja Dragić: »Všeč mi je Velenjsko jezero in tudi to, kako je urejena ter oblikovana njegova okolica. Znamenitosti Velenja so tudi v redu, imamo gradove in druge zgradbe, imamo vse.

Poskrbljeno je za izobraževanje, imamo zelo veliko šol.

Moti me vožnja voznikov na cestah. Nas motoristov ne pazijo dovolj. Ko se vozimo po kolesarskih poteh, pogosto ne pogledajo in nas ne vidijo, če se peljemo čez prehod.« Valentina Vasić: »V Velenju mi je všeč, da imamo veliko znamenitosti, npr. kipov. Dobro je, da imamo ogromno dreves, veliko narave. Ni mi pa všeč, da je mesto zelo prometno.« Suzana Veber: »Všeč mi je, da je mesto malo, dostopno je na vse strani in konce. Dobro je, da je lepo ozelenjeno ter da imamo veliko kulturnih prireditev. Moti me pa, da slišim premalo slovenskega jezika po ulicah.« 🔲