Velenje, 5. septembra – V soboto bo oblast nad mestom prevzela Pika Nogavička, ki že komaj čaka, da Velenje ponovno napolnijo kreativnost, veselje, otroška igrivost in ener gija, predvsem pa je najmočnejša deklica na svetu ponosna, da je častna pokroviteljica letošnjega Pikinega festivala še ena junakinja – Janja Garnbret. Plezalna kraljica, najboljša slovenska športnica in najboljša svetovna
September je mesec, ko praznuje Velenje. 20. septembra bo minilo 63 let, odkar je bilo slovesno odprto novo mestno središče. Me stna občina Velenje, javni zavodi in številna društva, krajevne skupnosti in mestne četr ti, različne institucije in tudi posamezniki v septembru ter oktobru pripravljajo veliko dogodkov, s katerimi želijo zaznamovati praznik. 33. Pikin festival je pred vrati, 17. septembra se na Titovem trgu obeta kon cert Magnifica ob občinskem prazniku, na Visto 25. septembra prihaja tudi Največji slovenski piknik veselja in zabave. Vrhu nec praznovanja bo v torek, 20. septembra, prav na dan praznika, ko bodo ob 17. uri na slavnostni seji v kulturnem domu podeli li najvišja občinska priznanja, nato pa ob
plezalka, ki osvaja vse, kar se osvojiti da, in vedno znova navdušuje z vztrajnostjo in s plezalnimi uspehi. Pika je Janjo na Pikin festi val povabila z navdušenjem, da se končno srečata in pomerita moči. Junakinji sta si že segli v roke in podpisali listino, s kate ro je Janja Garnbret postala častna Pikina ambasadorka. Se v nadaljevanju obeta tudi kakšen plezalni obračun?
»Janja je tako močna kot jaz, rada ima živali, zato se odlično razume s Fickotom in Alfredom,« pravi najmočnejša deklica na svetu. »Obe sva preprosti, zabavni in ne jemljeva vsega preveč resno,« pa pravi Janja, nova Pikina ambasadorka, ki bo skupaj s Piko svet obrnila od zgoraj navzdol in še počez. Nadaljevanje na strani 9. ��
… Jaz naprej ne grem!« Tako je prepeval legendarni Franc Košir s prav tako legendarnimi Avseniki. Pesem je govorila o njegovih zdravstvenih težavah, meni pa je ta stavek prišel na misel, ko sem premišljevala o vseh »zdravstvenih« težavah, ki pestijo svet, planet, Zemljo.
Pa sem v nadaljevanju razmišljanja prišla do zaključka, da te težave ne pestijo planeta, ampak nas, človeštvo. Narava je vse mogočna. Morda se zdi smešno ali minorno, a poglejte, kako v tej suši v asfaltnih režah po mestu poganja trava. Vsi, ki smo bili kdaj v gorah, smo občudovali drobne rožice, ki so cvetele praktično v skali. Rože poženejo na ohlajeni lavi, ko ob popla vah odteče voda, vse ozeleni. In misliti mi je dal stavek arbo rista na nedavni okrogli mizi o drevesih, da drevesa za svojo rast ne potrebujejo človeka, človek pa potrebuje drevesa.
Bil bi zanimiv eksperiment, če bi požgano pokrajino na Krasu pustili pri miru. Koliko časa bi trajalo, da bi ozelenela, se raz rasla? Imamo ta čas? Ne, človek ga nima, ker je na svetu le kakšnih 80 let. Narava je večna, vsemogočna, z obličja plane ta je izbrisala ogromne dinozavre, mamute in še mnogo dru gih vrst živali in rastlin. A jih je nadomestila z novimi, višje razvitimi. Misli človek, da je najbolj razvito bitje?
Sami sebi kopljemo jamo, in ko rečemo, da je ogrožen planet, smo ogroženi mi. Klimatologi, okoljevarstveniki opozarjajo, da uniču jemo planet – a ta bo preživel. Tudi če bomo iztrebili sami sebe, bo pač na njem živel nekdo drug. Kaj, če bi enkrat za spremembo stopili korak – nazaj, ne vedno naprej, naprej, naprej. Hitreje, viš je, močneje je geslo olimpijskih iger. Do kam? Ustvariti več, novo, hitrejše, boljše, je zelo podobno geslu kapitalizma. Zakaj?
Vse, kar izboljšamo, nima vedno tudi boljšega učinka. Ne za planet in ne za človeka. Vsi ti stroji, materiali, tehnologije, ki so jih izumili, nato izboljšali, da bi olajšali človeku življenje in podarili čas, ker delajo namesto nas … Se vam zdi, da imate več časa, ker imate boljši avto, telefon, televizor, mikser, mi krovalovno pečico, sesalnik? Se vam ne zdi, da nam narava želi z vsemi boleznimi in epidemijami nekaj sporočiti?
Po duši sem optimistka, a tokrat ne. Ko bodo tam nekje, blizu, z bombami porušili vse stolpnice, spomenike in ceste in izseli li vse ljudi, bosta ruševine prerasla trava in grmičevje. Nara va bo naredila svoje. Zato – kam se ženemo? Svet ustav'te, ker sicer bo svet ustavil nas.
Šmartno ob Paki – Gradnja prizidka k javnemu vrtcu v Šmartnem ob Paki je uspešno zaključena. Dobavljena je tudi vsa notranja oprema in pridobljeno uporabno dovoljenje, so zagotovili na občinski upravi. Po njihovih navedbah so pretekli teden zaposleni igralnice že opremili z didaktičnimi pripomočki. V teh dneh prizidek, v katerem so urejene igral nice s sanitarijami za tri oddelke starejših otrok, telovadnica, knjižnica, zbornica in ostali pomožni prostori, že služi svoje mu namenu. V starem delu vrtca pa so dokončana vsa dela pri obnovi igralnic in sanitarij ter del energetske sanacije, ki je vezan na notranjost objekta. Do sredine meseca bodo tako končana še dela na fasadi, nato pa bodo pristopili še k zunanji ureditvi travnatih povr šin celotnega vrtca. �� tp
Velenje – Pred velenjsko gimnazijo je bilo pretekli četrtek pestro. Ne le, da je šlo za prvi šolski dan, tam so člani Mladega foruma
Odprli del vodovoda Prelska v Vinski Gori – Več kot 99 odstotkov gospodinjstev je opremljenih s pitno vodo – Vsaka domačija in hiša si zasluži zdravo pitno vodo
Vinska Gora, 2. septembra - V okviru investicije je Mestna ob čina Velenje zgradila 787 metrov cevovoda in dva hišna priključ ka v dolžini 251 metrov. Izvede na je tudi priprava za nadalje vanje oz. dokončanje vodovoda Petelinjek, ki ga bodo izvedli v prihodnjih letih. Z investicijo za gotavljajo oskrbo z vodo ob tra si gravitacijskega cevovoda ter priključitev dodatnih objektov s prebivalci, ki ležijo ob trasi no vega vodovoda. Krajani se sedaj oskrbujejo z lastnimi vodovodi. Glavni namen izgradnje je zago tavljanje enakomerne razvitosti vseh predelov v občini ter pove čanje standarda in zadovoljstva vseh krajanov, tudi tistih, ki živi jo na obrobju mesta. Župan Pe ter Dermol: “Že nekaj časa smo vedeli, da je potrebno vodovod na področju Petelinjeka zgradi ti. Ker nam je ob koncu del vo dovoda v Spodnji Črnovi ostal del sredstev, smo se odločili za izgradnjo prve faze vodovoda proti Petelinjeku, kar smo uspe šno realizirali. Pričakujemo, da bomo prihodnje leto realizirali še drugo fazo. Na območju MO Velenje smo učinkoviti, kar se tiče vodooskrbe, več kot 99 od stotkov gospodinjstev je namreč opremljenih s pitno vodo. S tem projektom smo dokazali, da želi mo tudi na najbolj obrobne kra je pripeljati čisto pitno vodo,” je povedal župan.
Investicija se je odlagala precej časa
Predsednik Sveta KS Vinska Gora Jože Ograjenšek je zado voljen, da je končno tudi vodo vod Prelska Petelinjek pričel z obratovanjem. “Investicija je velika, zato se je odlagala pre cej časa. Prepričan sem, da nam prihodnje leto uspe še dokonča nje projekta, kajti vsaka doma čija in hiša, četudi je oddaljena,
Na območju krajevne skupnosti Vinska Gora v zadnjem času izvajajo veliko projektov, ki bodo izboljšali dostopnost do ka kovostne pitne vode. V mesecu juniju so zaključili z izgradnjo 3.805 metrov dolgega vodovoda v Spodnji Črnovi v Vinski Gori, na katerega je že priklopljenih 20 objektov. Uredili so sekundarne cevovode v skupni dolžini 2.589 metrov, zgradili vodohran v velikosti 25 kubičnih metrov in dva reducirna ja ška za regulacijo tlaka ter zgradili vodovodne priključne vode DN 32 v dolžini 1.216 metrov. Vrednost del je znašala 520 tisoč evrov brez DDV.
si zasluži zdravo pitno vodo.” Po nekajletnih prizadevanjih so tudi pri Krofličevih preskr bljeni s čisto pitno vodo. Uroš Kroflič: “To nam zelo veliko poimeni, saj smo se pred tem
Šoštanj – Šolsko leto 2022/2023 so dobre volje začeli v Vrtcu Šoštanj, kamor je s 1. septembrom vpisan 401 otrok. V vrtcu je 25 oddelkov v treh enotah: Biba (272 otrok), Urška (70 otrok) in Mojca (59 otrok). Občina Šoštanj že četrto leto podarja vsakemu osnovnošolcu in učiteljem po dva tematska zvezka, letošnja sta posvečena 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Na vsakem zvezku je tudi misel župana Darka Me niha: “Znanje je zaklad, ki mu v vsakem novem šolskem letu dodajaš večjo vrednost. To bogastvo bo tvoja last vse življenje.” Letos bodo razdelili 1.050 kompletov zvezkov.
Velenje – Zavod za turizem Šaleške doline je 25. avgusta doživetje Velenje Underground predstavljal na dogodku Con venta Best Event Award 2022 v Ljubljani. »Gre za letno letno tekmovanje, ki nagrajuje najboljše dogodke v regiji Nove Evro pe. Ocenjevanje prijavljenih dogodkov poteka po edinstve nem modelu 80 : 20 (80 odstotkov glasov prispeva žirija in 20 odstotkov občinstvo na konferenci). Veseli smo, da smo se v spletnem glasovanju v živo uvrstili med TOP 5 finalistov po mnenju občinstva. Vseh udeležencev dogodka Conventa je bilo skupno več kot 350, « pojasni Tina Belina z Zavoda za turizem Šaleške doline. Do konca leta bodo izpeljali še tri 4-urne do godke, prvega že 9. septembra. ��
oskrbovali s svojo vodo, ki je bila oporečna, zato je mestna voda toliko bolj dobrodošla. Olajšala nam bo tudi stroške, saj smo vodo v večjih količinah do sedaj kupovali. Imamo namreč
podjetje z devetimi zaposleni mi, zaradi česar smo porabili veliko količino vode. Zdaj nam bo lažje.” ��
Velenje, 3. septembra – Ob Velenjskem jezeru so se na že tradicionalnem vsakoletnem srečanju zbrali člani in simpa tizerji Socialnih demokratov z območja SAŠA regije.
»Socialni demokrati Območne organizacije SAŠA regije vsako leto na začetku septembra orga niziramo srečanje, s katerim na nek način otvorimo jesensko se zono, v katero vstopimo po polet nih dopustih,« je na dogodku de jal župan Mestne občine Velenje in predsednik Območne organi zacije SD Saša Peter Dermol, ki pravi, da je namen dogodka pred vsem sproščeno druženje in po vezovanje, ob tem pa ne manjka tudi izmenjave različnih mnenj in pogovorov o aktualnih in pri hodnjih izzivih Šaleške doline. »Pri svojem delu se vsakodnev no srečujem z različnimi ljudmi in vedno znova razpravljamo o tem, kakšni izzivi nas čakajo. Z ljudmi se je treba pogovarjati in
jim prisluhniti. Tudi med našimi člani ni nič kaj drugače. Gre za karakterno različne ljudi, prav je, da drug drugega slišimo, si delimo mnenja in vidimo, kako drugi razmišljajo o vseh izzivih, ki so pred nami. Vesel sem, da so nas tudi tokrat obiskale vse občin ske organizacije tako iz Zgornje savinjske doline kot iz Šmartna ob Paki, Velenja in Šoštanja in se lahko medsebojno povezujemo ter razpravljamo tudi na nivoju SAŠA regije.«
Da je dogodek namenjen po vezovanju in pogovoru v sklopu sproščenega druženja, je izpo stavila tudi podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Va siljević. »Na srečanje smo pova bili vse članice in člane Social nih demokratov v Šaleški dolini, z namenom, da se na neformal nem srečanju pogovorimo tudi o prihodnosti naše doline in stran ke, predvsem pa je ta dogodek namenjen sproščenemu druže nju, povezovanju in utrjevanju
naših vezi ter dolgoletnega pri jateljstva.« Dogodek je bil sicer precej športno obarvan, prijetno vreme so izkoristili tudi za igra nje odbojke na mivki in tenisa, z različnimi aktivnostmi pa je bilo poskrbljeno še za najmlajše. »Pomembno je, da se ob vsem tem zabavamo, tako da gre prav zaprav za en velik družinski pik nik, ki nas še bolj povezuje,« je dodala Vasiljevićeva.
Še letos naj bi na območju Velenja pričeli polagati optične kable – Festival Pika Nogavička naj bi nadgradili – Razpis za skate park so ponovili
Velenje, 1. september – Vsak prvi četrtek v mesecu ob 12.20 je gost Radia Velenje župan Pe ter Dermol. Odgovarja na vpra šanja, mnenja, ki jih poslušalci lahko pošljejo po SMS-sporoči lu ali pa pokličejo na telefonsko številko 031 26 26 26. Naj pova bilo velja že za prihodnji mesec, v septembru pa je odgovoril na naslednja vprašanja.
Poslušalec se je na Facebooku spraševal, kdaj bo Ljubljanska cesta v KS Staro Velenje dobila optično omrežje.
V zvezi z optičnim omrežjem v Mestni občini Velenje moram povedati, da ravno v tem času potekajo intenzivni pogovori s predstavniki podjetja, ki bo to izvajalo v imenu države. Prido bivamo služnosti in takoj, ko bodo pridobljene, predvidoma še v tem letu, bi se naj na območju Velenja pričela polagati optika, projekt pa naj bi bil zaključen konec priho dnjega leta. Ker še ne vemo, kje se bodo dela pričela, je moj general ni odgovor, da naj bi bila v občini optika položena v roku leta dni.
Poslušalko zanima, zakaj je Pika Nogavička v središču mesta, če imamo Visto, ki je namenjena takšnim dogodkom?
Pred časom smo oblikovali t. im. mestni marketing, ki se ukvarja z nalogo v mesto pri vabiti čim več obiskovalcev, tudi zato, da bi tudi ponudniki različ nih storitev tam živeli in delali. Nato smo se odločili za gradnjo Viste in Festival Pika Nogavička prestavili v mestno središče. V vsem tem obdobju se je pokaza lo, da je bila ta odločitev dobro sprejeta. V zadnjem letu, ko smo se pogovarjali s Festivalom Ve lenje kot organizatorjem, smo sprejeli odločitev, da Piko No gavičko ohranimo v mestnem središču. To pa tudi zato, ker razmišljamo, da bi Festival Pika Nogavička razširili in bi bil festi val v mestu na razpolago brez plačno, na drugi strani pa kot odgovorni gospodarji razmišlja mo, da bi za obiskovalce določen del festivala usmerili bolj tržno. To pa bi lahko bolje izvedli na Visti. O tem se bomo pogovarjali še letos. Želja je, da Festival Pika Nogavička nadgradimo.
Marko sprašuje, zakaj so v letošnjem sušnem poletju delovali vodometi v krožišču pod Velenjskim gradom in na Titovem trgu. Od kod je voda in ali je pitna?
Voda v vodometih ni pitna, kroži pa po zaprtem krogotoku
in ni uporabna. Zadržkov, da vo dometi tudi v suši delujejo, torej nimamo. Imamo pa srečo, da je v naši regiji dovolj vode.
Mestno občino Velenje, da je bilo veliko dogodkov in da smo doka zali, da znamo oživiti novo pri dobljene investicije, tako Visto
promoviramo, in da lahko pred stavi svojo kulinariko. Dogodek je res bil čudovit. Tudi sam sem bil del te zgodbe in prepričan sem, da ima velik potencial, ki ga je mogoče v prihodnjih letih nadgrajevati.
Nekatere prireditve so zelo glasne, takšni so bili na primer glasbeni koncerti v sklopu Fe stivala mladih kultur Kunigun da. Jožeta zanima, če inšpektor ji tudi med koncertom merijo glasnost.
Kar zadeva hrup in meritve hrupa, je za to odgovoren In špektorat za okolje, ki poobla sti podjetje za merjenje hrupa. Koliko meritev izvedejo, žal, ni mam podatka.
Poslušalec je vprašal, kdaj bo odprta Štrekna.
Kolesarska pot z imenom Štre kna bo odprta, upam, v skladu z vsemi načrti, konec prihodnjega leta. Gre za zelo velik in obse žen projekt s tuneli in viadukti. Desetkilometrski odsek bo eden najlepših delov za kolesarjenje, a potrpeti bo treba še leto dni.
nas prisilile nove cene, ki so se pojavljale na trgu. Na razpis sta prispeli dve ponudbi in takrat smo videli, da je treba dodati še 30 odstotkov sredstev. Ker pa jih v proračunu nismo predvideli, se kot župan o tem seveda nisem mogel sam odločiti. Zato pona vljamo razpis, in ker so se cene nekoliko umirile, pričakujemo, da bomo uspešni. Ko bomo iz brali izvajalca, se bomo takoj lo tili izvajanja projekta. Finančna sredstva v višini dveh milijonov evrov imamo v proračunu zago tovljena. Nov razpis bo pokazal, ali lahko izvajalci gradbenih del v teh finančnih okvirih speljejo ta projekt.
Poslušalec preverja informacijo iz medijev, da se bo v Velenju zgodil metal kamp.
Mojca z Gorice je pohvalila dogodek Dolga miza – Šili testenine, na vilice navite v Starem Velenju. Zapisala je: »Še več takih, super je bilo.« Vaš komentar?
Izredno sem zadovoljen, da smo letos vrnili življenje v
Velenje, 5. septembra – Na pobudo etažnih lastnikov sta novanjsko-poslovne stavbe na Kersnikovi cesti 1 se je Mestna občina Velenje odločila, da pri stopi k obnovi dotrajanega par kirišča. V sklopu del, ki bodo tra jala predvidoma en mesec, bodo sanirali obstoječe parkirišče, ga delno razširili in uredili odvo dnjavanje meteorne vode. V času obnove parkiranje na delu parkirišča, kjer bodo dela pote kala, ne bo možno.
Skupaj z arboristko je bil opra vljen ogled terena, ki je predvi den za razširitev, in ugotovljeno je bilo, da bo zaradi možnosti močnejših poškodb korenin ob izvedbi del treba odstraniti tri drevesa, in sicer dva macesna in jesen.
Na mestih, kjer ocenjujejo, da bo ohranitev dreves mogoča, bodo gradbena dela tekla ob pri sotnosti arboristke. Poškodbe korenin namreč vplivajo na vi talnost dreves, na sidranje dre ves v tla in na drevesno statiko. Pri izvedbi vseh del se bodo trudili, da ohranijo čim več dre ves in da bodo ta za okolico dol goročno varna. Če se bo ob iz vedbi del ugotovilo, da so zaradi prizadetosti koreninskega siste ma potencialno nevarna, bodo odredili, katera drevesa bo treba odstraniti. Odstranjena drevesa
bodo nadomestili v bližini raz širjenega parkirišča. Projekt bo delno sofinancirala tudi Mestna občina Velenje. Po oblaščeni predstavniki
kot Staro Velenje. Ko smo pred letom odpirali prenovljen trg v Starem Velenju, je direktorica Zavoda za turizem Šaleške do line obljubila, da bo letos orga nizirala t. im. Šili fest, z name nom, da domačega podjetnika, ki proizvaja odlične testenine,
Poslušalca zanima, kaj se dogaja na področju skate parka za avtobusno postajo. Bo torej ta projekt realiziran? Tudi v medijih smo ga že napovedovali.
Res je, že v februarju smo ob javili razpis za izbor izvajalca. Pred tem smo skoraj za 30 od stotkov povečali proračunsko postavko tega projekta; v to so
Dokončne odločitve še ni. Dej stvo je, da organizator tega do godka (ki je doslej 20 let potekal ob sotočju na Soči v Tolminu (op. p) išče novo lokacijo. Sestal se je z različnimi deležniki v Me stni občini Velenje, tudi z delom občinske uprave. V vsakem pri meru bomo skrbno razmislili o tem, kaj Velenje lahko dobi. Raz lični koncerti in drugi dogodki, ki smo jih izpeljali na območju Mestne občine Velenje, so poka zali, da sta naše gospodarstvo in podjetništvo imela nekaj od tega. To je treba dati na tehtnico in se odločiti.
Rekonstrukcija avtobusnih postajališč in nadstreškov z evropskimi sredstvi je v polnem teku – Cilja sta ureditev mesta in spodbujanje trajnostne mobilnosti
Velenje, 25. avgusta – Mestna občina Velenje je junija prejela odobritev evropskih in držav nih sredstev za projekt CTN VE Rekonstrukcija avtobusnih po stajališč in nadstrešnic v skupni vrednosti več kot pol milijona evrov. Trenutno dela potekajo na štirih postajališčih. Do kon ca septembra bodo postavili še tri nadstreške nad parkirišči za e-kolesa v lasti Mestne občine Velenje in do konca novembra posodobili devet avtobusnih postajališč.
Umestitev novih, sodobnejših avtobusnih postajališč, je pred videna na postajališčih: Gorica 1, Tomšičeva, Vila Bianca, Gori ca 2, Medpodjetniški izobraže valni center, glavna avtobusna postaja, Skalca, Praprotnik in Interspar Šalek. V načrtu je še ureditev parkirišč za e-kolesa na Efenkovi cesti, Jenkovi cesti pri Osnovni šoli Antona Aškerca in pri Konjeniškem klubu Velenje ob Škalskem jezeru.
V avgustu so izvajalci že od stranili kolesa Bicy s postajališč na Gorici, pri Medpodjetniškem
izobraževalnem centru, v Sonč nem parku in pri Vili Bianci v Starem Velenju. Uporabniki sis tema Bicy naj v tem času upora bljajo ostale kolesarske postaje.
Kot poudarjajo na Mestni obči ni Velenje, je namen preureditve avtobusnih postajališč občane in obiskovalce spodbuditi k upo rabi javnega potniškega prome ta in razvijati trajnostne oblike mobilnosti, zmanjšati stroške dnevne mobilnosti in izboljša ti stanje okolja v mestnem sre dišču. Cilj je urbano središče atraktivno urediti, zmanjšati
emisije CO2 ter povečati mo žnosti za razvoj in promocijo trajnostne mobilnosti. Projekt bodo izvajali postopoma in bo predvidoma zaključen do konca novembra.
Projekt CTN VE Rekonstruk cija avtobusnih postajališč in nadstrešnice se izvaja v okviru Operativnega programa za izva janje evropske kohezijske poli tike in specifičnega cilja 4.4.1. »Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje zraka v mestih«. Sku pna vrednost investicije je oce njena na 539.225 evrov, od tega prispevek na programskem ob močju Vzhodna Slovenija znaša 226.043 evrov (180.835 evrov iz Evropskega sklada za regional ni razvoj in 45.208 evrov držav nih sredstev). V okviru operacije bo Mestna občina Velenje z iz branim izvajalcem podjetjem NIVIG, d. o. o., in njegovim po dizvajalcem Velkom, d. o. o., iz vedla rekonstrukcijo devetih avtobusnih postajališč ter po stavila sedem nadstreškov nad parkirišči za e-kolesa.
Mlekarno Celeia iz Arje vasi zapustili največji dobavitelji mleka – Letos je cene izdelkov že dvignila za skoraj 25 odstotkov, obeta se še ena podražitev – Ni zaznati, kdaj in kje se bodo razmere stabilizirale
Posledice letošnje suše so na nekaterih kmetijah že vidne, v največji slovenski mlekarni v la sti 16 kmetijskih zadrug pa jih za zdaj še ne zaznavajo. Vsaj tako zagotavlja direktor mlekarne Vinko But: »Večjega vpliva na količino odkupa mleka pri nas suša za zdaj še nima, se pa lah ko ta odrazi v kasnejših mesecih in v začetku prihodnjega leta.«
Kljub temu bodo letos odkupili manj mleka, kot so načrtovali. Namesto več kot 90 milijonov li trov naj bi ga letos odkupili pri bližno 75 milijonov litrov. Razlog za to je odhod večjega števila pri delovalcev mleka Koroške kme tijsko gozdarske zadruge. Ta je največja solastnica mlekarne in že nekaj let največja dobavitelji ca mleka mlekarni Celeia. Lani ga je odkupila zanjo več kot 24,5 milijona litrov. But je na vpraša nje, kateri so razlogi za odhod, koliko dobaviteljev mleka koro ške zadruge je odšlo, kaj pome ni skoraj tretjina manj mleka za mlekarno (kolikor so ga lani
oddali omenjeni proizvajalci) in ali so že našli druge dobavitelje, odgovoril: »Mleko, ki ga nismo dobili od omenjene zadruge, predstavlja približno 25 odstot kov odkupnih količin mleka, kar
zaenkrat bistveno ne vpliva na asortiman naših izdelkov. Za ko ličino zmanjšanega odkupa smo zmanjšali prodajo evaporirane ga mleka, ki smo ga začeli proi zvajati februarja letos. Drugega
Vinko But, direktor Mlekarne Celeia: »Mleko, ki ga nismo dobili od Koroške zadruge, predstavlja okoli 25 odstotkov od kupnih količin mleka, kar zaenkrat bistveno ne vpliva na asortiman naših izdelkov. Za količino zmanjšanega odkupa smo zmanjšali prodajo evaporiranega mleka, ki smo ga za čeli proizvajati februarja letos. Drugega dobavitelja zaenkrat nismo intenzivno iskali, saj pri nas odkupujemo samo mleko, ki je brez GSO, in takšnih večjih dobaviteljev v Sloveniji ni.«
❱Zaradi odhoda koroških proizvajalcev mleka za zdaj novih dobaviteljev mlekarna še nima, ker ni večjih proizvajalcev mleka brez GSO.
dobavitelja zaenkrat nismo in tenzivno iskali, saj odkupujemo le mleko brez GSO, in takšnih večjih dobaviteljev v Sloveniji ni.« Je pa priznal, da bo odhod vplival na rezultate poslovanja. Zaradi manjšega odkupa za zdaj niso spremenili razmerja med predelavo mleka v sire in ostale produkte, še vedno približno po lovico odkupljenih količin mleka predelajo v sire. Po zagotovilih sogovornika tudi izvoz izdelkov mlekarne poteka nemoteno, ne prodajajo pa mleka v cisternah, ker nimajo viškov.
Letos cene izdelkov že dvignili
Zaradi energetske krize in ra sti drugih stroškov je mlekar na letos že trikrat dvignila cene
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec začela izgradnjo prizidka za napravo za izvajanje nuklearne slikovne diagnostike – V letošnjih 7 mesecih za 3,9 milijona evrov zapadlih neplačanih obveznosti
Tatjana PodgoršekSplošna bolnišnica Slovenj Gra dec je minuli teden pristopila k izgradnji 180 kvadratnih metrov velikega prizidka, v katerem bo naprava za izvajanje nuklearne slikovne medicine. Zagnali naj bi jo februarja prihodnje leto, naložbo pa so ocenili na dobre 4 milijone evrov. Za zdaj še ni znano, ali jo bo financiralo pri stojno ministrstvo, direktor bol nišnice Janez Lavre pa si želi, da bi financiralo vsaj nakup apa rata, ki stane 1,9 milijona evrov. Z novo SPECT- CT kamero bodo opravljali preiskave srca, kosti in mehkih tkiv za odkrivanje rakavih obolenj, omogočala pa bo tudi boljšo diagnostiko okvar srca, prebavil in prsnega koša. Nadomestila bo 30 let staro na pravo, ki nima več dovoljenja za delo in jo bodo odstranili.
Manj spodbudna novica, s katero so se na nedavni seji se znanili tudi člani sveta javne ga zavoda omenjene bolnišni ce, pa je poslovanje te koroške
zdravstvene ustanove v leto šnjih sedmih mesecih. Bolni šnica namreč beleži 3,9 milijo na evrov primanjkljaja, razloge zanj pa vodstvo pripisuje nižji realizaciji delovnega programa od načrtovanega oziroma odpa dlim bolnišničnim obravnavam
v času koronskih omejitev pred vsem na področjih, ki prinaša jo največ denarja in na kate rih opravljajo najzahtevnejše operativne posege. Eno takih je program ortopedije, kjer so vsak mesec opravili 8 operacij od načrtovanih 60. Po besedah
Lavreta bodo celoten program uresničili do konca leta. »Pri manjkljaj bomo znižali, za ko liko, pa bo odvisno od tega, ka kšni bodo drugi nepredvideni stroški in za koliko bomo zni žali zaloge. Nadejamo se, da jih bomo za polovico. Pozdravljam
Boštjan Praznik, direktor Koroške kmetijsko gozdarske za druge, o razlogih za prekinitev dobave mleka mlekarni Celeia in o tem, kam ga prodajajo od svojih več kot 300 mlekarjev se daj: »Za prodajo mleka drugam (kar ni bila lahka odločitev, saj je naša zadruga največja solastnica mlekarne) smo se odločili zaradi slabe odkupne cene. Kmetje so že sami iskali ugodnejše kupce, zato nam ni preostalo drugega. Mleko smo preusmerjali postopoma, saj smo bili prepričani, da bomo našli skupen jezik. Kljub trudu nam mlekarna ni uspela zagotoviti konkurenčne cene, zato smo sodelovanje prekinili. Kmete smo o nameri ob vestili in poželi velik val navdušenja, saj smo jim obljubili boljšo ceno za njihovo mleko. Preden smo se odločili za preusmeritev mleka, smo seveda poiskali zanesljive kupce in mleko razpršili med več kupcev.«
❱Namesto več kot 90 milijonov litrov bodo odkupili le blizu 75 milijonov litrov.
izdelkov. Te so poskočile za pri bližno 25 odstotkov. Kako bo v prihodnje, je težko napovedati, pravi sogovornik, ker nihče ne ve, kje in kdaj se bosta ustavi li rast cen energentov in odku pna cena mleka. Trenutni tren di kažejo nadaljnje naraščanje. »Padec energentov v zadnjem času je tako malenkosten, da še vedno zanje plačujemo več kot desetkrat več, kot smo za nje plačevali lani.« Do konca leta bodo morali najbrž, meni, zaradi dražjih repromaterialov, visoke inflacije, katere posledi ca bodo tudi višji stroški plač, cene izdelkov znova dvigniti.
Na vprašanje, kaj sporočajo svo jim dobaviteljem, proizvajalcem mleka, se je Vinko But odzval: »Zavedamo se trenda narašča nja odkupnih cen mleka, gnojil, ki jih kmetje potrebujejo za svo jo proizvodnjo, vse dražjih cen energentov, žit, krmil. Se pa mo goče v tem trenutku vsi premalo zavedamo, da neprestano viša nje cen privede do manjše po rabe izdelkov pri potrošnikih.« Je mlečni trg, ki tudi sicer velja za turbulentnega, v teh razme rah še bolj nepredvidljiv? Po mnenju sogovornika ta v tem trenutku ni toliko turbulenten, ker gredo trendi le v eno smer. »Tako občutnega in dolgega ob dobja naraščanja cen, kot ga po znamo v obdobju od polovice leta 2021 in letos, v preteklosti ni bilo. A vemo, da vsakemu na raščanju sledi stabilizacija ali celo padec,« je sklenil Vinko But. ��
vladni ukrep, po katerem bodo plačane vse opravljene stori tve. Računam, da bo bolnišni ca tudi iz tega naslova povečala prihodke.«
Poleg omenjenega neuresniče nega programa v celoti so razlo ge za višje odhodke od prihod kov pripisali višjim stroškom varovanja bolnišnice, za blizu 25 % so se podražila zdravi la, svoje dodaja še 330-% dvig cen plina in elektrike. Sicer pa sedaj poteka delo v bolnišnici nemoteno.
Predsednik sveta zavoda Pri mož Stošicki je na seji izrazil za skrbljenost, ker se razkorak med prihodki in odhodki povečuje, nekaj zaskrbljenosti pa vzbuja tudi omenjena naložba. Vod stvo bolnišnice mora sedaj do naslednje seje sveta zavoda, ki bo v drugi polovici tega meseca, pripraviti podrobno stroškovno analizo ter program ukrepov za uravnoteženo poslovanje.
V bolnišnici so od januarja do konca julija obravnavali 431 pri merov koronavirusnih okužb.
Z novo SPECT- CT kamero bodo opravljali preiskave srca, kosti in mehkih tkiv za odkrivanje rakavih obolenj, omogočala pa bo tudi boljšo diagnostiko okvar srca, prebavil in prsnega koša.
Razloge za večje odhodke od prihodkov pripisujejo nižji realizaciji delovnega programa od načrtovanega oziroma odpadlim bolnišničnim obravnavam v času koronskih omejitev ter višjim cenam zdravil, plina in elektrike.
Pri specialističnih ambulan tnih storitvah so bili v bolni šnici glede na načrt uspešnejši na področju ginekologije in po rodništva, alergologije in kar diologije, ortopedije, največja negativna odstopanja pa bele žijo na področju specialističnih ambulant internistike, nevrolo gije in EEG, kirurgije in psihia trije ter pri akutnih bolnišničnih obravnavah.
Do konca minulega tedna so obravnavali pet bolnikov s co vidom-19, večinoma gre za bol nike, ki jih sprejmejo na interni oddelek. Zato so trenutno obiski v bolnišnici prepovedani, dovo ljene so le nekatere izjeme.
Mestna občina Velenje pred največjimi izzivi – Preprečevali bodo dvig cen tam, kjer imajo vpliv - Vsa velenjska gospodinjstva bodo prejela posebno, praznično brošuro Velenje – mesto s srcem
Velenje, 2. septembra – Pretekli petek je župan Mestne občine Velenje Pe ter Dermol skupaj z neka terimi sodelavci iz uprave novinarjem predstavil pra znični program in nekaj ak tualnih projektov. »Izzivi so veliki, menim da je Mestna občina Velenja ena tistih, ki bo v naslednji desetih le tih pred največjimi. Prav je, da se tega zavedamo in vedno znova poskuša mo poiskati ustrezne so govornike. Mednarodna konferenca, ki bo 21. sep tembra, bo zelo barvita, z različnimi sogovorniki, ki imajo takšne in drugačne izkušnje na področju zele ne preobrazbe daljinskih ogrevanj,« je povedal župan. Precej podrobnosti je zbranih v posebni brošuri Velenje – me sto s srcem. »Storili bomo vse, kar je v naši moči, da blažimo socialne stiske. Tudi zato smo pripravili posebno brošuro, ki Velenjčankam in Velenjčanom sporoča tudi, kakšne vse podpo re lahko koristijo. Preprečevali bomo dvig cen pri tistih stori tvah, na katere imamo vpliv: na oskrbo z vodo, s toplotno ener gijo, v tej zimi ne smemo in ne bomo pristali na to, da bi ta bre mena prenašali na končne odje malce«, dodaja Dermol.
Vlada Republike Slovenije je v začetku avgusta razglasila prvo stopnjo ogroženosti na podro čju proizvodnje električne ener gije. Zaradi energetske krize se mnoge države, med njimi tudi Nemčija in sosednja Avstrija, ponovno vračajo k premogu, zaradi česar se povečuje uvoz premoga iz tretjih držav. Tudi Vlada Republike Slovenije je po SDH pozvala vse energet ske objekte, naj poskrbijo za zadostno in pravočasno pri pravljenost sistemskih virov
in zalog za delovanje v kriznih razmerah.
V zadnjem času je bilo več krat moč slišati, da Premogov nik Velenje ne more dobavljati zadostnih količin premoga za potrebe Termoelektrarne Šoš tanj. Premoga je sicer dovolj, je pa tehnična omejitev letni izkop, so pred časom pojasnili na Pre mogovniku. Kot ena od možnih rešitev te težave se zato ome nja tudi uvoz premoga. Župan je na temo uvoza premoga izra zil pomisleke. »Do danes ni bilo resnega pogovora z načrtovalci tega, skrbi me, da želijo zaobiti
Gospodarstveniki so tisti, ki s svojim delom ustvarjajo dobre pogoje za življenje in dodano vrednost – Mlade nagovorili predstavniki regijskih podjetij – Bodoči zaposlovalci so izpostavili, da se jim mladi lahko pridružijo še pred zaključkom uradnega šolanja
Jasmina Škarja
Velenje, 2. september – V Sta rem Velenju se je odvila nova podjetniška zgodba, poimenova na Tarča priložnosti. Razširjena družba podjetnikov je dan pri čela s podjetniškim zajtrkom v Vili Bianca, ki sta ga gostila SAŠA inkubator in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Zbrane goste je nagovorila direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej Podjetniki so ob jutranji kavi razpravljali o perečih gospo darskih izzivih, se povezovali v skupnih vizijah in iskali si nergije. Odvila so se zanimiva predavanja na temo podjetni štva, trg Starega Velenja pa se je dopoldan napolnil z več kot 100 mladimi dijaki in študenti iz Šolskega Centra Velenje, Fa kultete za tehnologijo polime rov in Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru, kjer so jih nagovorili predstavniki enajstih regijskih podjetij.
Uradni del programa, izobra ževalni predavanji o kadrova nju (Dejan Stamenić, direktor Adecco Slovenija in Srbija) in o možnostih financiranja podjetij z EU razpisi (dr. Sabina Žampa
in Aleksander Dolenc, Riso d. o. o.), se je odvijal v Kreativnem centru Čuk. Uvodoma je zbra ne nagovoril župan MO Velenje Peter Dermol, ki je povedal, da brez dobro razvitega podjetni štva v naši občini ne more biti dobro razvitih športa, kultu re, umetnosti ter vseh ostalih
lokalno skupnost in v luči tega sem tudi apeliral na direktorje posameznih energetskih družb kot tudi na ministra za infra strukturo in predsednika vla de, da lokalno skupnost vklju čijo v razpravo na temo uvoza premoga. Imam zelo jasen sklep sveta, ki nasprotuje uvozu tuje ga premoga in mimo tega skle pa osebno ne morem. Po drugi strani pa sem tudi tisti, ki bra nim javni interes Velenjčank in Velenjčanov in sem na te stvari dolžan opozarjati.« ��
Župan Peter Dermol si je s sodelavci na terenu ogledal nekaj gradbišč in investicij v teku, in sicer Park državnosti, parkirišče pri Stari Nami, gradnjo oskrbovanih stanovanj in druge načrtova ne projekte, ki bodo prav gotovo prispevali k urejenosti in boljši kakovosti bivanja v našem mestu.
Ureditev Parka državnosti poteka po zastavljenih načrtih in bo končana oktobra 2022. S Parkom državnosti bodo v Velenju celos tno zaokrožili in dopolnili vsebino Spominskega centra 1991 ter omogočili obisk tudi večjim skupinam. Park je zasnovan skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in bo prilagojen za ogled tudi osebam z omejitvami. Predstavljena bodo tri obdo bja, ki so zaznamovala pot Slovencev do lastne države. Slavnostno odprtje pripravljamo 24. oktobra 2022.
V Mestni četrti Velenje – Desni breg, natančneje pri Stari Nami, potekajo pripravljalna dela za razširitev obstoječega parkirišča, ki je bilo premajhno za okoliške stanovalce. V okviru rekonstruk cije bodo uredili novo cesto s parkirišči, meteorno kanalizacijo, obnovili komunalne vode in uredili javno razsvetljavo. Trenutno potekajo dela na meteorni kanalizaciji, prestavljajo se tudi komu nalni vodi. Dela v skupni vrednosti 424.883 evrov bodo zaključena do sredine novembra.
V septembru bo obnovljeno tudi dotrajano parkirišče na Kersni kovi cesti, kjer so se na pobudo etažnih lastnikov stanovanjsko -poslovne stavbe odločili, da pristopijo k obnovi. V sklopu del se bodo izvedle sanacija obstoječega parkirišča ter delna razširitev in ureditev odvodnjavanja meteorne vode. Dela, ki so se že začela izvajati v začetku meseca septembra, bodo predvidoma trajala en mesec. Investicijo bo delno sofinancirala tudi Mestna občina Vele nje. V času izvajanja del parkiranje na delu parkirišča, kjer bodo dela potekala, ne bo možno.
Župan je obiskal tudi športno igrišče v Krajevni skupnosti Kavče, kjer je še v letošnjem letu predvideno nadaljevanje gradnje druge faze športnega parka.
Izgradnja oskrbovanih stanovanj na Žarovi cesti, kjer bo 12 sta novanjskih enot, ki bodo prilagojena starejšim in gibalno oviranim, poteka v skladu z zastavljeno časovnico. Površine okoli objekta bodo omogočale kakovostno bivanje in izvajanje aktivnosti, pri lagojenih starejšim osebam. S projektom želimo starejšim od 65 let, ki so še sposobni samostojnega bivanja, zagotoviti prilagojena stanovanja. Investicija v vrednosti 2.414.915 evrov bo zaključena predvidoma jeseni 2023.
področij. »Gospodarstveniki ste tisti, ki s svojim delom ustvar jate dobre pogoje za življenje in dodano vrednost. V Velenju razvijamo poslovno cono, s po sameznimi ukrepi, tudi finanč nimi, pomagamo podjetništvu. Tudi s pomočjo izobraževalnega sistema bomo morali ustvariti dobre kadre, ki se bodo potem zaposlili v tem okolju. Vesel sem, da smo v Velenje uspeli priva biti tudi nova podjetja, ki bodo omogočila razvoj novih delov nih mest in tako ustvarila oko lje, v katerem bomo ljudje radi živeli. Veselim se izzivov, ki so pred nami, ter našega sodelova nja,« je še dodal.
Enajst predstavnikov manj ših in srednje velikih podje tij znotraj regije je s kratkimi
predstavitvami skušalo prepri čati mlade kadre, da svojo zapo slitveno pot pričnejo v njihovem podjetju, ter jim sporočiti, da je zaposlitvenih možnosti v SAŠA regiji več kot dovolj. Podjetja, ki so se predstavila in bodo v bodo če zaposlovala, so: GOV-IS, Au totech, Malinca, Miel, MegaTel, Adesco, BSH, Podkrižnik Group, Carbonautica, Turna in In-SIST.
❱Mladi so pripravljeni ostati pri nas, odvisno pa je, koliko smo jih pripravljeni motivirati, angažirati in jim ponujati priložnosti za uspeh in rast.
Med zanimivimi predstavitvami so bodoči zaposlovalci izposta vili tudi, da se jim mladi lahko pridružijo še pred zaključkom uradnega šolanja. V drugem delu dogodka, ki je bil zabaven in sproščujoč, so pripravili pra vo tarčo priložnosti (napihljiva nogometna tarča) in malce dru gačno mreženje, kjer so se di jaki in študenti ob igri ročnega nogometa in namiznega tenisa imeli priložnost osebno spoz nati s podjetniki in potencial nimi delodajalci.
Ana Anžej: »Znotraj regije niso samo veliki podjetniki tisti, ki
ustvarjajo priložnosti, ampak imamo ogromno malih in sre dnje velikih skritih potencialov, ki jih mladi še ne poznajo, po nujajo pa priložnosti za njihovo osebno in karierno rast. Ugota vljamo, da mladi startup podje tja do določene mere poznajo, je pa veliko takšnih, ki delujejo po principu B2B (business-to -business) in mladim niso toli ko prepoznani,« je razložila direktori ca inkubatorja, ki je dogodek oceni la kot uspešen, saj so dosegli cilj, kar je prvi korak dol goročnega krosa. Kaj zanima mlade in kaj iščejo podjetniki? »Mladi iščejo dobre priložnosti, ne že lijo več delati v togih sistemih. Zelo pomembno je, da jim pred stavimo priložnosti, ki jih zno traj podjetja lahko dobijo, kako jih kot mlade in perspektivne vi dimo, predstavimo karierni na črt in vidimo, kako rastejo zno traj podjetja. Podjetja pa želijo mlade motivirane posameznike, ki bodo delali s srcem, s pravo energijo in znanjem. Podjetja so jim pripravljena dati priložnost in jih izobraziti. Od njih je odvi sno, koliko znanja so pripravlje ni posrkati in kako so pripravlje ni začutiti energijo podjetja. Če se zgodi dobra kombinacija, nas ni treba biti strah prihodnosti kadrov.«
»Sem odvetnica, specialistka za področje varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Obožujem pravo in se kritično odzivam na dogajanja v družbi, ki vplivajo na ustroj pravne države. Kot nekdanja novinarka pozorno spremljam tudi razvoj medijev in sem dejavna na družbenih omrežjih. Moj moto: Včasih sem bila pametna in sem hotela spreminjati svet, danes sem modra in spreminjam sebe.«
Diana JanežičTako se predstavlja Nataša Pirc Mu sar, ki se je v volilno tekmo za predse dnico države podala kot nestrankarska kandidatka in bo kandidirala s 5.000 podpisi volivk in volivcev. Prejšnji te den je nagovarjala tudi Velenjčane in Velenjčanke.
Ste si tako predstavljali kampanjo oziroma kako ste si jo? »Sploh ne vem, kako sem si jo, ker sem se prvič v življenju lotila nečesa takšnega, zato mi je vse zelo novo. Se veda mi je kot nestrankarski kandidatki precej težje, saj nimam podpore strank z logistiko. Na napakah se učimo, do bro nam gre.«
Ker ste se podali v tekmo za predsednico države, očitno menite, da je čas za žensko na tem položaju. »Dobro bo, če Slovenija dobi pred sednico. Nisem sicer pristaš razprav, kdo je boljši, moški ali ženske, imamo pa ženske drugačno energijo. Na tej funkciji se mi zdi, da se da še marsikaj narediti. Sem ženska z veliko energi je, nenazadnje sem si v vseh teh letih nabrala nekaj znanja in modrosti, zato grem v kandidaturo optimistična. Pre pričana sem, da se ta tudi s funkcije predsednika/predsednice države nekaj narediti za Slovenijo.«
Kako vidite funkcijo predsednika države?
Borut Pahor je imel svojo pot, ki meni ni čisto ljuba. Res je, da je pristojnosti človeka na tej funkciji, če preberete v
ustavi in zakonu, za eno tipkano stran. Zelo malo jih je. Moramo pa se zavedati, da je predsednik republike neposredno izvoljen na volitvah in ima zato veliko moralno moč. Večkrat sem že rekla, da se ne bojim biti moralna avtoriteta,
Ker začenjamo projekte vedno znova od začetka, smo počasni in smo začeli za državami, članicami Evropske uni je, s katerimi smo skupaj stopili v EU, zaostajati.«
Katera so po vašem mnenju ključna področja, na katerih bi morali več narediti?
»Štiri so. Zdravstvena reforma. 20 let govorimo o njej in vsaka vlada, ki pride, poskuša nekaj na novo. Katastrofa je, da je danes 130 tisoč ljudi brez družin skega zdravnika, 200 tisoč žensk brez ginekologa. Sram je lahko politiko, da smo prišli do te situacije. Zdravstvene reforme se ne naredi čez noč, to traja 10, 15 let. Dajmo se dogovoriti, poeno titi politike, da se pelje strateška pre nova naprej.
❱Kot predsednica želim slišati ljudi ter njihove predloge posredovati izvršilni oblasti, ki ima najprej dolžnost, da nekaj spremeni, ima pa tudi moč.
možnosti za uspeh v kakšni vojni. Zato raje govorim o varnosti, in teh aspektov je več, recimo prehranska in energet ska varnost. To je nekaj, za kar pred sednik/predsednica lahko zastavi svo jo besedo, in sodeluje pri projektih, ki pomagajo poenotiti politiko.
Glede na to da sem bila deset let infor macijska pooblaščenka, pa so temelj ne človekove pravice, socialne pravice in vladavina prava srčika moje pravne duše in hkrati nekaj, kar bi po mojem mnenju morala dati na prvo mesto. Predsednik/predsednica ima morda drugačno možnost delovanja, več časa hodi po terenu in vidi, kje imajo ljudje težave. A to se pri meni ne bo konča lo s slikanjem za instagram, ampak s konkretnimi predlogi za tiste, ki imajo v izvršilni oblasti najprej dolžnost, da nekaj spremenijo, potem pa tudi moč.«
Je 14 kandidatov močna konkurenca?
in menim, da je ravno naloga predse dnika/predsednice ta, da na ključnih strateških točkah, ki so problematične v vsaki državi, tudi naši, poenoti poli tiko, leve in desne.
Želim si, da se, ko se vlade menjajo, projekti ne delajo s točke nič, da se ne razrešuje ljudi na vodilnih mestih po dolgem in počez, po strankarski pri padnosti. To me kot državljanko boli.
❱Izpostavljam štiri področja: zdravstvena reforma, pokojninska reforma, podnebne spremembe in ekosistemi ter obrambna varnost.
Pokojninska reforma. Vsi se staramo, po vsem svetu. Na to moramo biti izje mno pozorni in spodbujati medgene racijsko sodelovanje. Podnebne spremembe in ekosistemi, na to področje sem še posebej pozorna. Ko svojega sina, ki je star 21 let, vpra šam, česa si najbolj želi, mi odgovori, da bi samo rad živel v lepem in zdravem okolju. Mladim to ogromno pomeni, na nas pa je, kakšno okolje bomo pustili generacijam, ki prihajajo za nami. To je poleg tega tematika, ki ni zgolj sloven ska. Delati je treba na mednarodni sce ni in narediti vse za obstanek planeta.
Naslednje področje je obramba, raje pa govorim o varnosti. Obrambna var nost je zaradi bližine vojne izjemno po membna. Sem pristaš tega, da Slovenija ostane članica Nata, da niti ne razmi šljamo o izstopu, kajti majhna država brez kolektivne obrambe nima nobenih
»Vsakega kandidata/kandidatko je tre ba spoštovati. Mnogi pa se ne zaveda jo, kako težko je zbrati 5.000 podpisov volivcev. Na koncu se bo slika skrista lizirala; menim, da bo, če bo na koncu številka pet kandidatov, to veliko. Vsem pa želim vso srečo.«
Kako poznate Šaleško dolino in njene izzive v prihodnje?
»Poznam, vem, da TEŠ daje tretjino energije Sloveniji, kar je veliko. Pri hodnost, ki jo zasledujemo, je stran od fosilnih goriv. Sem pristaš jedrske energije, ki lahko nadomesti ta izpad, zagotovo se pa zavedam, da kar tako ugasniti TEŠ ne bo šlo in da bo treba tudi zaradi delavskega potenciala poi skati druge razvojne priložnosti in pro jekte, da bo Šaleška dolina še naprej tako uspešna.« ��
Franci Zamrnik novi predsednik Rotary kluba Velenje – V jesenskih mesecih načrtujejo dan odprtih vrat, s katerim želijo javnosti pobliže predstaviti vsebino, delo in cilje rotarijstva
Jasmina ŠkarjaFranci Zamrnik je novi predsednik Rotary kluba Velenje. Ustoličili so ga v drugi polovici leta. V Gorenju GTI, d. o. o., je zaposlen kot namestnik direktorja družbe. Član Rotary kluba Velenje pa je od njegove ustanovitve dalje,v klu bu je tako aktiven že več kot 17 let. Kot aktualni predsednik kluba se bo trudil za nadaljevanje dela in aktivnosti v ko rist lokalne in širše skupnosti. »Trdni temelji za to so bili seveda postavljeni že v preteklosti. Moja želja je, da bomo skupaj še naprej delali in ustvarjali do bra dela.«
Kako ocenjujete delo in poslanstvo Rotary kluba?
»Kljub zelo zahtevnim časom, ki jih je prinesla koronska kriza, ocenjujem
dosedanje delo in poslanstvo kluba kot zelo dobro. Poleg tradicionalnih aktiv nosti (zbiranje viškov hrane v velenj skih trgovskih centrih, mesečna skrb za ženske in otroke, nastanjene v Varni hiši Velenje...) smo z zbranimi sredstvi donatorjev ter s sredstvi, pridobljeni mi z dobrodelno e-dražbo umetniških del priznanih slovenskih umetnikov, izvedli dvanajst različnih donacij, po delili eno letno štipendijo in z donacijo podprli Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje pri izvedbi Poletnega tabora za socialno ogrožene otroke, ki ga izvedejo vsako leto v soorganizaci ji s Športno zvezo Velenje in Športno unijo Slovenije. Za omenjeni tabor naj še povem, da je bil Rotary klub Velenje skupaj z Medobčinsko zvezo prijate ljev mladine Velenje organizator pr vih Poletnih taborov. Tudi na področju
članstva se lahko pohvalimo s štirimi novimi člani, ki bodo s svojo energijo in delom pripomogli k uresničevanju našega poslanstva služiti svoji skupno sti, ki šteje 25 članov.«
Katere naloge si zastavljate do konca leta?
»Za letošnje leto načrtujemo, da bomo nadaljevali z zbiranjem viškov hrane ter še naprej skrbeli za varovanke Var ne hiše. V jesenskih mesecih načrtuje mo dan odprtih vrat, s katerim želimo javnosti pobliže predstaviti vsebino, delo in cilje rotarijstva. Če nam bodo okoliščine dopuščale, se bomo potrudili skupaj z velenjskimi osnovnimi šola mi obuditi Igre talentov ter s Knjižni co Velenje ponovno organizirati javna predavanja z družbeno zanimivimi te mami. Upam, da bomo tudi letos pri
umetnikih naleteli na posluh in uspeli organizirati drugo dobrodelno e-draž bo, zbrana sredstva pa bodo namenje na štipendiranju in podpori socialnim projektom (kot je tradicionalni Poletni tabor).
Naša podpora bo še naprej namenje na tudi projektu AdijoPlastenka.si (se daj se je preimenovala v GlassyClassy. eco), ki se je začel v okviru Zveze Ro tary klub Slovenije. Ambiciozni cilj gi banja, ki ga vodi Odbor za okolje v so delovanju s številnimi partnerji, je, da leta 2026 Slovenija postane prva država na svetu, ki za pitje vode ne bo upora bljala plastenk za enkratno uporabo.«
Ali je bilo v teh časih težje delovati in pomagati?
»Izpostaviti bi želel, da živimo v zah tevnih časih in da je pred nami zelo negotova prihodnost, ki bo od vseh nas terjala preudarnost in odgovornost. Ob tem ne smemo pozabiti tistih, ki so naj bolj potrebni pomoči. Zato bi se rad iskreno zahvalil vsem, ki so nam v pre teklem obdobju stali ob strani ter nam z donacijami, materialni sredstvi ali kako drugače pomagali, da smo lahko udejanjali naše poslanstvo.«
Ni ga v Gaberkah pa tudi v bližnji okolici, ki ga ne bi poznal. Predvsem tisti, rojeni v prejšnjem stoletju oziro ma kar tisočletju, kajti Branko Spital je rojen leta 1953, ko se je svet, lahko rečem, še počasneje vrtel, pa tudi bolj v pravo smer. Vsaj, kar se tiče nekate rih vrednot, kot so prijateljstvo, spošto vanje in občutek za skupno dobro. Pa ne bi v tem zapisu o tem. Tudi Branko ni kritiziral tega časa in še manj ljudi, samo med vrsticami je izrazil grenkobo nad časom, ko te ljudje niti pozdraviti nimajo več časa.
»Včasih smo komaj čakali, da so se kje plošče vlivale, vsi smo zagrabili za delo in se po njem tudi poveselili. Skoraj je ni hiše v Gaberkah, kjer ne bi pomagal pri tem. Ko sem bil še mlajši, smo delali udarniško, a s sovrstniki tudi marsi katero ušpičili,« mu uide nasmeh iz pod brčic in prav zadovoljen je ob teh spominih.
A pojdimo po vrsti, Branko Spital je bil rojen v Gaberkah, 11. septembra v deževni noči, ko je Velunja tako narasla, da je moral ate babico na ‚štupi rami› prenesti čez, da je pravočasno prispe la do porodnice. »Zato mi je ate vedno rekel, da me ni prinesla štorklja, am pak Velunja.« Vse življenje je preživel v Gaberkah, razen časov šolanja v Škofji Loki in služenja vojaščine v Zaječarju na Hrvaškem. Iz obeh krajev se je vr nil domov, iz prvega kot izučen mizar in iz drugega s kakšno življenjsko iz kušnjo več.
Kljub temu se je enkrat selil. Ko sta se mama in ate ženila, se je Franc priže nil h Kresnikovi Milki v Žabjo ves, na številko 99. »To je edina hiša v Gaber kah, ki je zdaj že v vodi,« se spominja iskanja drugega doma zaradi posledic rudarjenja. Domačija Kresnikovih je bila pravljična, obdana z več kot pet desetimi sadnimi drevesi. Nov dom si je družina postavila leta 1986 više v Gaberkah, tam imata zdaj s sestro vsak pol hiše. Pravi, da je bilo že včasih v Gaberkah jezero, od tod domača ime na, kot so Brodeti, pa tudi druga imena nakazujejo, kakšen je bil kraj nekoč. Podležniški mlin je že eno takšno in pri Ponwahterju tudi.
Družina je Branku svetinja, bo potrdil vsak, ki ga pozna
O starših govori spoštljivo in kar z ob čudovanjem. Oče je bil zelo napreden in delaven, med prvimi v kraju so imeli že leta 1962 televizijo, avto malo kasne je, motor iz leta Brankovega rojstva pa Branko skrbno hrani. Nekaj časa je de lal v tovarni igrač, ki je bila v Metlečah. Doma še imajo tam narejene lesene ke glje. Po službi je ate delal pri kmetih, bil je vsestranski, v nekem obdobju je pri mizarju izdeloval celo ‹truge›.
številnih fotografijah v domači hiši, ki je prava zakladnica spominov.
Kjer je delo, tam je Branko Branko Spital je bil med ustanovitelji gaberške Kulturnice (neformalno je ta delovala že po letu 1980) in njen prvi predsednik. Še zdaj je med najvidnejši mi člani in je del skupine starodobnih kolesarjev in smučarjev. Predvsem pa je vedno zraven, ko je treba poprijeti za delo. Kulturnica Gaberke pa ni prva, kjer je Branko kot član pustil ure svo jega prostega časa. Najprej je bil dol ga leta v odboru mladinskega društva. Še vedno je gasilec, to je za Gaberčana samo po sebi umevno, tudi tam je več krat prevzel vodstvene funkcije. Bil je tudi član pustnega odbora, organizator proslav in praznovanj in tekmovanja lažnivcev v Gaberkah. Ja, zanimivi časi, v katerih je zmagal tisti, ki se je najbolj
Gaberkah. Novi gasilski dom in trgovi no, ki je blizu, so gradili po letu 1974. Večinoma udarniško, česar mlajša ge neracija ne pozna več.
Spomni se tudi Biba Roeckove šole in lesenih stranišč. Še posebej lepi so spomini na vas Družmirje, ki še vedno vsa lepa stoji v njegovih mislih. V šolo je hodil mimo Basista ali po črni poti do farne cerkve sv. Mihaela ter se ob nedeljah ‹švercal› na kino predstave, ki so prikazovale Indijance, kavbojce in viteze. Pa s ‹pobi› so keglje pobirali v kegljišču za Slomškovim domom (ta krat že Dom svobode) ter si prislužili kakšen dinar. V lepem spominu so mu prijatelji, predvsem njegovi letniki, ki so imeli v mladosti kar svoj klub, toli ko jih je bilo.
Poklicno kariero je opravljal v Lesni Šoštanj. Tam je bil med delavci, ki so opravljali najbolj zahtevna dela, za ko mandiranje pa nikoli ni bil. Upokojil se je leta 2008, zaradi bolezni, ki mu še zdaj nagaja, in se z njo hrabro in učinkovito spopada. Nič se ne pritožu je zaradi tega, pravi, da je noč itak za spanje, ko pa se je treba kam zapeljati, mu ne manjka prijateljev, ki to z vese ljem naredijo.
Večkrat je bil nagrajen. O priznanjih ne govori veliko, čeprav mu gotovo nekaj pomenijo priznanje velenjske izpostave JSKD, občinsko priznanje, mnoga priznanja gasilcev … A največ mu pomeni zadovoljstvo ob opravlje nem delu.
Franc Spital je pisal pesmi in obja vljal v Šaleških Hotenjih. Veliko ver zov je shranjenih pri njih doma. Mo goče kdaj zaživijo pred bralci. Franc tega ne bo učakal, umrl je leta 2003. Mama je imela izjemen spomin, vse hiše v Družmirju je poznala na pamet in jih tudi popisala za potrebe Kultur nice Gaberke. Tudi nje ni več, umrla je leta 2018, spomin nanju pa živi na
zlagal! »No, pa saj je tudi danes tako, samo da so tekmovanja drugačna,« se spet nasmeje in pravzaprav je cel najin pogovor malo obrnjen na šalo.
Zato tudi ni presenetljivo, da ima naj raje skeče. Prvič je nastopal skupaj z Dedkom Mrazom v Gaberkah, znan je po tem, da nasmeji občinstvo. Na mestu starega gasilskega doma je zdaj kozo lec, ki je osrednji prostor dogajanja v
Branko Spital je srčen in pošten člo vek. Težko mu najdeš enakega. Bister, z izjemnim spominom, poznavanjem preteklosti, ljudi in kraja. A nikoli ne sili v ospredje in nikoli ni štel udarniških ur, ki jih je naredil pri mladincih, ga silcih, pri kulturnici ali pri sosedih. To mu je bilo in mu je še način življenja. Srečanje z njim je posebna nagrada in zahvaljujem se mu za čas, ki mi ga je namenil.
�� Milojka B. KomprejV Lučah sklenili postavitev Etno vasice kot spominski park preteklosti – Postavili so vaško gostilnico ter blagoslovili novo leseno kapelo sv. Korone
Luče, 14. avgusta – V okviru praznovanja Občine Luče so v muzeju na prostem Etno vasi pripravili blagoslov nove in prve, svetnici Koroni posveče ne kapelice iz lesa. Blagoslov je z duhovnim nagovorom opra vil domači župnik Viki Košec in ob tem dejal, da je to velika pridobitev za kraj, vso dolino in Slovenijo. Župan Ciril Rosc je ob tem povedal nekaj zgodovine okoli nastanka etno parka ter se ob občinskem prazniku zahvalil sokrajanom za korektno sodelo vanje, kulturnikom in upokojen cem pa zaželel prijetno bivanje ob urejanju vasice, ki je po svoje tudi simbol gorniške vasi v Alp skem svetu Evrope, kar so Luče postale pred tremi leti.
Po športnih in kulturnih prire ditvah, ki so se vrstile v okviru praznovanja, so odlično pripra vili letošnji Lučki dan; stojnice s sejemsko ponudbo od štanta do štanta, prireditev zimski ve čeri v kmečki hiši, čebelarji so imeli dan odprtih vrat čebelar skega centra Saša ter čebelar stvu in medičarstvu namenili še dva štanta sredi vasi. Gostinci in nekatera društva so ponudili
nekaj značilne hrane in povabili na druženje.
Še posebej svečano so se zbi rali ob lovski maši z rogisti k svojemu zavetniku sv. Huber tu v cerkvi sv. Lovrenca ter na lovski koči. Tu je bil tudi odme ven orgelski koncert Ane Strmč nik. Upokojenci so izvedli Petje po vasi, družabno popoldne z ljudskimi godci, srečanje z iz ročilom preteklosti ter druženje ob preprostih zabavnih igrah (tudi za mlajše) in izdelovanju košev, zabavo z ljudskimi godci, pri vlcerski bajti pa so prikazali nekatera domača opravila. Še posebej so se starejši pod vod stvom Marije Krivec izkazali pri odprtju male gostilnice Na prodeh, kjer so v pristnem skeču predstavili zgodovino prodaje postrvi, nalovljenih v Lučnici in Savinji pred več kot sto leti, ko so jih prodajali na Kranjskem. Simbolno je to prikazano tudi v grbu in na zastavi občine Luče.
Nekaj več o pridobitvi je mno žici obiskovalcev dogodka bla goslovitve kapelice sv. Korone
povedal župan Ciril Rosc. Med drugim je dejal: »Ob blagoslo vu tega edinstvenega objekta dodajamo v nabor izjemne za misli sokrajana Jožeta Kakerja tudi še miniaturni objekt vaške gostilne, ‚vasica‘ pa dobiva za ključeno podobo in je odprta za malo zgodovino gorske va sice Luč ob Savinji ter na ogled obiskovalcem.«
Urejanje tega dela kraja pod jezom na Savinji so pričeli v letu 2014, ko je Občina Luče zagnanim upokojencem pre dala v upravljanje prvi objekt
v običajni velikosti, leseno vl cersko bajto. Z njo so še bolj ustvarjalno zaživeli tudi vrli, dobro organizirani upokojeni sokrajani. Kmalu za tem je Obči na pričela z urejanjem celotnega območja Na prodeh. Predvsem z udarniškim delom so zgradili pešpot za domačine in obisko valce od sotočja Lučnice in Sa vinje do vlcerske koče pri jezu in javno razsvetljavo. V naključ nem pogovoru z navdušencem nad etno dediščino Jožetom Ka kerjem pred leti se je porodila ideja, da iz starega lesa v čim
bolj avtentičnem stilu na zani miv način prikažejo obiskoval cem Luč stare poklice in jih tako ohranijo pred pozabo.
V letih 2017 in 2018 so tako park ob vlcerski bajti pričeli popolnjevati z 8 premičnimi objekti lokalne kulturne dedi ščine (vas starih poklicev). V njih je na ogled življenje in delo v preteklosti; v črni kuhinji, ti šlerski, žniderski in šošterski delavnici ter kovačiji, mlinu, ‹hiši› s krušno pečjo in stari apoteki (manjše izvedbe, kot so praviloma bile tovrstne zgrad be). Konec leta 2019 so v bliži ni v ožgane macesnove okvire vstavili še tekstovno in slikovno gradivo stalne razstave Luče v dokumentih zgodovinskega arhiva Celje, kjer so opisani po membni dogodki iz polpretekle zgodovine, ki so jih domačini tako iztrgali zobu časa.
Letos so postavili še staro go stilno in kapelo, slednjo v pravi velikosti, kjer je oltar zgrajen iz elementov nekdanjega božjega groba iz farne cerkve, nabavljen je bil nov zvon in izdelana nova oltarna slika zavetnice kapele, delo slikarja Jožeta Kramberger ja. »Ideja, komu posvetiti kape lo, se je porodila ob brskanju po medmrežju v covidnih časih, in ugotovljeno je bilo zanimivo na ključje, da je sv. Korona mučen ka iz 2. in 3. stoletja ter zavetnica proti kužnim boleznim in epide mijam, kar je danes več kot ak tualno. Pred tem je bila poznana v Italiji in Avstriji, v Sloveniji pa ji doslej še ni bil posvečen nobe den sakralni objekt,« je ob pred stavitvi pojasnil župan Rosc. Bo goslužni spomin sv. Korone se obhaja 14. maja.
�� Jože Miklavc
Skoraj ni je hiše v Gaberkah, kjer Branko Spital ne bi bil zraven – O priznanjih ne govori veliko, največ mu pomeni dobro opravljeno deloBranko ob prejemu priznanja JSKD Branko z družino pred mamino rojstno hišo
V Sloveniji manjka učiteljev – Starši in učenci prevečkrat iščejo le pravice –Strpnost reši še tako veliko težavo
Diana JanežičVelenje, 1. septembra – Zden ko Gorišek je ravnatelj Osnovne šole Antona Aškerca in z novim šolskim letom tudi vodja kolegi ja ravnateljev šol v Šaleški do lini. Povedal je, da bo OŠ Anto na Aškerca letos obiskovalo 590 učencev, od tega na POŠ v Pesju 53. »V preteklem šolskem letu smo obnovili jedilnico in prido bili 34 mest, obnovili pomival nico in nekaj deških stranišč. V vsebinskem smislu pa smo zelo ponosni, da smo bili v mednaro dnem merilu izbrani za projekt Erasmus+. Dobili bomo nekaj finančnih sredstev, pri projektu pa gre za poučevanje informa cijsko-komunikacijske tehnolo gije v različnih jezikih. Medna rodni projekti v tujih jezikih so nam blizu, naši učitelji že od hajajo na Norveško, pri nas pa sta bili dve učiteljici angleščine s Švedske,« je povzel novo šolsko leto ravnatelj.
Naslednja novost je forma tivno spremljanje znanja, ki so ga začeli učitelji slovenščine in naravoslovja, gre pa za premi ke v metodiki in modernizaciji tega izobraževanja. Stalnica pa ostajajo drugi projekti – okolj ski, različni tečaji in projekti, ki so v prejšnjih dveh letih zaradi korone izpadli.
Gorišek predstavi še dva nova projekta: »Prvi je Kaj je to na ključna prijaznost, kjer učenci skupaj z učitelji v različnih obli kah tkejo prijateljske vezi. En tak projekt smo že izvedli pred časom na Titovem trgu Podari nasmeh mimoidočim v Velenju. Drugi novi projekt pa bomo iz vajali z Zvezo prijateljev mla dine Slovenije, in sicer Pravice niso samo pravljice. To je v bi stvu nadgradnja Otroškega par lamenta in ponuja nove vsebine za učence in učitelje za pripravo ur oddelčne skupnosti.«
Pomanjkanje kadrov je opazno tudi v šolskem sistemu in tudi na OŠ Antona Aškerca so mo rali razpis za učitelja anglešči ne ponoviti trikrat. V njihovem primeru zato, ker so kandidati dobili službo bližje domačemu kraju, sicer pa, pravi Gorišek, ljudje raje ostajajo v gospodar stvu. »Vzroki zakaj so tudi pred met debate v združenju ravnate ljev osnovnih šol. Še slabše je, da nekatere katedre na Pedagoški fakulteti že ostajajo prazne. Pro blemi so tudi s pridobivanjem drugega kadra; pri nas na pri mer snažilke na podružnični osnovni šoli. Včasih na razpis za novega učitelja nismo dobili manj kot deset prijav, zdaj pa le eno ali dve.«
V nekaterih okoljih imajo te žavo tudi z iskanjem ravnate ljev. Gorišek pravi, da je delo krog ravnateljev in podpornih
služb za učitelje in učence iz dneva v dan večji, s tem pa tudi odgovornost.
»Časi, ko sem začenjal z de lom, in zdaj po šestih mandatih, niso primerljivi,« pove in ob tem še, da učiteljski poklic ne velja več za enega najbolj uglednih.
Starši so si oddahnili, da se je začela šola – Učenci veseli, polni pričakovanj in pripravljeni na nova znanja
Velenje, 1. septembra – V vr vež pred osnovnimi šolami smo se na prvi šolski dan pomešali tudi radovedni novinarji. Otroci nižjih razredov so bili v glavnem v spremstvu staršev, starejši so seveda prišli v gručah sošolcev. Snidenja so bila polna vzklikov veselja, smo pa tu in tam opazili tudi manj vesele obraze.
Pred OŠ Mihe Pintarja Toleda so bili najbolj opazni fantje, za katere je bilo jasno, da so pre rasli osnovnošolske klopi. Bran ko Predović, Ibrahim Haseljić, Peter Šiško in Emir Taletović so člani Rokometnega kluba Go renje, njihova naloga pa je bila spremstvo otrok v šolo. Kapetan moštva Emir je v njihovem ime nu povedal: »Lepo je videti otro ke, ki se zbirajo za prvi dan šole. Moji spomini na šolo so lepi, oži veli so danes, ko sem spet pred svojo osnovno šolo. V dogovoru z Mestno občino Velenje smo pri šli pospremit šolarje v šolo, čez cesto. Danes je prometa več, kot ga je bilo v mojih šolskih dneh, vse je bilo bolj umirjeno, zdaj pa je potrebne več pozornosti.« In še beseda o pomenu športa v ži vljenju? »Šport ima v življenju veliko vlogo, naučiš se reda in discipline, imaš svojo družbo, prijatelje. Pri vzgoji otroka pride prav. Športniki čutimo, da smo pri otrocih popularni, na tekmah navijajo za nas, in to je lep obču tek,« je povedal Emir.
Mama Ines je pospremila dru gošolko Laro: »V redu smo pri čakali novo šolsko leto, mislim,
da smo se ga že kar malo vese lili. Šolske potrebščine smo na kupili po seznamu, ki ga je ob javila šola. Strošek letos še ni bil prevelik, delovne zvezke nam priskrbi šola, kupili smo štiri navadne zvezke in druge pri
in smo se srečali tam. V prejšnjih dveh letih smo se šolali od doma in smo zaostajali z ocenami. Šola od doma je po eni strani v redu, ker lahko dlje spiš, je pa tudi lepo hoditi v šolo. Ne dela mi težav, sem odličnjakinja.«
doma, ni bilo fajn, v šoli dobiš manj naloge.«
Lukas: »Midva z Nejcem sva najboljša prijatelja, zdaj bova še sošolca. Po nakupih za šolo smo šli z atijem in sestro in sem izbi ral, kaj bi imel. V petem razre du bo več ur in bo težje. Najraje imam šport – najbolj me osre čujeta nogomet in košarka – in matematiko.«
»Zagotovo bo treba učiteljem, če želimo, da se bodo znova vračali na razpise osnovnih in srednjih šol, vrniti veljavo in več avtono mije. Imajo jo, a jih je strah, po mojem mnenju, delovati avto nomno. Zelo močni so starši, ki na vsakem koraku iščejo, žal, le pravice. Delati je treba z roko v roki in marsikateri izziv, ki je na začetku vreliščno obarvan, se lahko umiri.«
V učiteljskem poklicu se tako
različnih založb. Starši največ krat pogledajo na končno ceno vseh šolskih potrebščin, kjer so tudi različne beležke, peresnice, copati in še kaj, delovni zvez ki pa bi vsi morali imeti enako ceno.
»Kar nekaj učbenikov oziro ma delovnih zvezkov smo re ducirali. Učiteljica kemije se je že pred nekaj leti odločila, da skupaj z učenci soustvarja de lovne liste pri pouku in izdela naravoslovne mape. V njih je to, kar pri pouku v zadnji triadi po trebujejo, lahko pa tudi kasneje v srednji šoli.«
Za nadaljevanje šolanja in življenje niso pomembne ocene iz osnovne šole, temveč znanje, ki smo ga pridobili.
odražajo vse spremembe v druž bi, je prepričan Gorišek. Nave de primer, ko strokovni aktivi izberejo učbeniška gradiva, na koncu pa jih potrdi ali ne – svet staršev. Na trgu je poplava učnih gradiv; Gorišek, ki sicer pouču je še biologijo, pove, da je za ta predmet pet delovnih zvezkov
So se spremenili tudi otroci? »Ja, pri otrocih tudi učitelj ni več tisto, kar je bil. Že 15 let pouču jem tudi dva razreda biologijo, ker je to moja prvotna izobraz ba, zato da sem v stiku z učenci, da spoznam njihovo plat zgod be in da učitelje bolje razumem, ko naletijo na določene težave,« odgovori Gorišek, ki učencem, učiteljem in staršem ob začetku novega šolskega leta želi pred vsem strpnosti. »Še tako vroča zgodba naj bo izziv, da jo rešuje mo strpno. Učitelj naj ima večjo veljavo – vsebina, metodika in avtonomnost so učiteljeva prva stvar.«
najmlajši, sin, je še v vrtcu in se jim bo pridružil prihodnje leto. Mirza: »Nismo imeli velikih pri prav, smo že navajeni.« Naela je bila bolj zgovorna: »Veselila sem se svojih prijateljev. Stvari za šolo sta kupila ati in mami, torbo in druge stvari pa imam še od lani. Rada hodim v šolo. Rada se učim. Počitnice so bile lepe, šla sem na morje, v Bosno, res je bilo fajn.«
Mama Merdina je ob hčerki in sinu najprej vzdihnila: »Komaj sem čakala, da se začne šola. Mi slim, da so otroci dovolj počiva
Skylar, 1. razred: »Šole se ve selim. Najbolj se veselim tega, da bom pisala.«
Anita, mama: »Pred prvim šol skim dnem je bilo pestro, polno pričakovanj. Malo smo nakupo vali, zavijali, se pripravljali na ta dan ... «
Peter, 2. razred: »Jaz se zelo veselim šole, ker imam tam pri jatelje. Doma mi je malo dolg čas, ker imam mlajšega brata. Veselim se tudi, da mi ne bo več treba hoditi na sprehod, ker me potem bolijo noge.«
Rok, 4. razred: »Malo se vese lim šole, da vidim spet svoje pri jatelje. Moja najljubša predmeta sta športna in likovna.«
Vita, 3. razred: »Veselim se šole, najbolj zato, ker bom vi dela prijatelje. Najraje imam matematiko in športno.«
pomočke.« Redkobesedna Lara je dodala: »Počitnice so bile fajn, šole pa se veselim, ker bom sre čala sošolke.« Klara bo letos sedmošolka: »Za nimivo je spet priti v šolo. Rado vedna sem, katere bodo učitelji ce, razredničarka pa gre z nami naprej. Pripravljala sem se že prej, ne zadnji dan, nakupiti je bilo treba šolske potrebščine. Po čitnice so bile super, srečevala sem se tudi s sošolci, z nekateri mi imamo tudi blizu sorodnike
Nejc in Lukas bosta v petem razredu nova sošolca, sicer pa sta najboljša prijatelja. Nejc: »Prvo leto bom na tej šoli, ker sem se prepisal z OŠ Antona Aškerca. Imel bom nove sošol ce in učiteljice. Zadnje dni po čitnic je šla mama na pošto po učbenike. Najraje imam šport in glasbo. Ko smo se šolali od
Pred OŠ Gustava Šiliha je bila že velika gneča. Objemi, vzkliki veselja ob srečanju in nekaj za držanosti pri mlajših otrocih, ki so še iskali roko starša.
Mirza je pospremil starej šo hčerko, ki je odhitela k so šolkam, in drugošolko Naelo,
li, zdaj bo treba še malo delati. Imeli smo prave počitnice. Lina je zelo pridna, Dino pa se ne ve seli preveč.«
Lina je sedmošolka: »Zelo sem se veselila šole, ker se mi je fajn učiti in imeti dobre oce ne. Pogrešala sem sošolke. Vse predmete imam rada, najraje pa imam slovenščino in anglešči no. Na šolo sem se pripravljala tako, da sem pregledala stvari, ki jih bomo morda delali letos, pripravila sem si vse zvezke.«
Dino bo hodil v četrti razred in je bil odločen: »Ne grem rad v šolo, rad bi imel počitnice.«
Goran, 1. razred: »V šoli se naj bolj veselim angleščine in novih prijateljev.«
Vito, 2. razred: »Najbolj se ve selim športa, ker se bom prijavil še na en novi šport. Pa veselim se tudi, ker imam tam prijatelje in ljubico. Ko pridem v šolo, jo bom spet vprašal, če je še moja ljubica.« Andraž, drugošolec, je hitel razlagati: »Komaj sem čakal, da grem v drugi razred, in me zanima, če bomo res računali do sto. Računanje mi gre kar do bro. Rad imam slovenščino, te lovadbo in robotiko. Pri robotiki sestavljamo robote iz lego kock. Sošolce imam v redu, tovarišico tudi. Počitnice so bile v redu, šli smo v toplice, bil sem v Bohinju in v kampu. Najraje pa med po čitnicami uživam.«
Oče Simon je dodal: »Nismo se veliko pripravljali. Šolske stva ri smo kupili konec prejšnjega šolskega leta, da se potem ne ukvarjamo več s tem in so res počitnice. Počitnice so počitni ce, šola je šola, in tega ne meša mo preveč. Med šolskim letom z ženo pustiva Andraža, da sam ugotovi, kaj ima za nalogo, reši, kar zna, potem pa pogledava in nudiva pomoč, če je treba.«
Med 10. in 14. septembrom bo v središču Velenja potekal največji slovenski dogodek za otroke in družine – Pikin festi val, ki bo tudi v svoji 33. izdaji slavil otroško ustvarjalnost in ig rivost ter potekal pod sloganom Narobe svet. V tem tednu se vr stijo predfestivalski dogodki, Pika Nogavička pa je s ponosom in navdušenjem na festival pov abila slovensko plezalko Janjo Garnbret. Junakinja, ki niza uspeh za uspehom, je pretekli ponedeljek zvečer v Domu kul ture s podpisom listine postala najmlajša Pikina ambasadorka, ki bo besedo o Pikinem festivalu ponesla v svet. Pred podpisom se je z izjemno pogovarjala Špegel, ki je navdušencem, Janjin im navijačem in podpornikom, omogočila, da jo spoznajo neko liko pobližje.
Iz deklice, ki je osvaja la vrho ve dre ves in omar, se je Ja nja Gar nbret pre levila v najboljšo plezalko na svetu. Že pri rosnih 23 letih se lahko pohvali z za vidljivo bero lovo rik. Postala je zlata olimpijka, osvoji la šest naslovov svetovne prva kinje, 36 zlatih medalj na tekmah svetovnega pokala, pred kratkim pa je na evropskem prvenstvu v Münchnu v svo jo zbirko dodala še manjkajo če naslove evropske prvakinje. »Bila sem živahen otrok, pleza la sem vsepovsod,« pravi Koro šica, ki se je v hipu zaljubila v plezanje, ki jo tako ali drugače spremlja že od malih nog. »Lju bezen do plezanja danes ni nič
drugačna kot takrat, ko sem se s plezanjem spoznala. Drugače je le to, da imam danes nekoliko več izkušenj.«
Janja svoje dneve začne s kavo, in če le lahko, rada malce dlje poleži. Ko se vrne na domačo Koroško – kar je,
pove Janja, zadnje čase bolj redko – pa si zaželi orehovih palačink. V tem oziru zagoto vo spominja na Piko. Janja pra vi, da sta si sicer s Piko podob ni predvsem v tem, da sta obe preprosti, zabavni in ne jemljeta vsega preveč resno. S svojimi uspe hi, ki so plod vztrajno sti in trdega dela, je navdušila ogromno mladih. Postala je njihova junakinja in vzornica, česar pa se, priznava, včasih še ne zave da povsem.
Festivalski urnik:
• Sobota, 10. 9. 2022, 10.00–18.30
• Nedelja, 11. 9. 2022, 10.00–18.30
• Ponedeljek, 12. 9. 2022, 9.00–13.30 in 15.30–18.30
• Torek, 13. 9. 2022, 9.00–13.30 in 15.30–18.30
• Sreda, 14. 9. 2022, 9.00–13.30 in 15.30–18.30
Festivalska prizorišča:
• Rdeča dvorana
• Mestno otroško igrišče – Pikino igrišče
• Titov trg z okolico
• Park pred gimnazijo
• Velenjska promenada
• Več razstavišč v mestu
»Ta naziv mi pomeni ogro mno, ker sem festival obisko vala, ko sem bila mlajša. Poleg tega poteka v Velenju, tako da mi še več pomeni. Noro je, da sem danes jaz ta vzornica mla dim, in nekako jim je treba vse to dati nazaj – ni ga lepšega kot s Pikinim festivalom. Vse festivale imam v dobrem spominu, vedno je bilo veliko otrok, delavnic, pa tudi plezalna stena je bila, kar mi je bilo najbolj všeč. »
»Od Pike se lahko naučimo, da lahko narobe svet izkoristi mo sebi v prid. Ko se ti zdi, da gre vse narobe, je treba to je mati tudi s šalo, in potem gre vse lažje.«
To soboto, 10. septembra, pa se bo z uradnim prihodom Pike, predajo županske lente in za bavnim spremljevalnim progra mom ob 11. uri na Titovem trg v središču Velenja začelo zares. Svoj prihod si Pika vsako leto zamisli po svoje, naročila pa je, naj jo spremljajo glasni tol kalci Glasbene šole Velenje. Ko
ji bo župan Mestne občine Ve lenje Peter Dermol predal len to in s tem oblast, bosta sledila nastop uličnih umetnikov Tea tro Pavana in rajanje z Roma no Krajnčan. Sledil bo pester vi kend paket, namenjen obiskom družin iz vse Slovenije. V barvi tem svetu kulture in umetnosti bo oživelo 15 prizorišč širšega mestnega središča.
Otroci bodo lahko prisluhni li različnim koncertom, gleda liškim, uličnim in lutkovnim predstavam, ustvarjali v delav nicah, plesali in se igrali. V času festivala bodo odprta številna razstavišča, vabile bodo kino predstave in omamno dišale Pi kine palačinke. Rdeča dvorana se bo v času festivala prelevila v veliko Pikino hišo presenečenj, kjer se bo ustvarjalo, razisko valo in izumljalo, z vsemi čuti bomo odkrivali interaktivne iluzije.
Park pri gimnaziji bo zaživel v utripu umetniških četrti, različ nih Pikinih igral, prav poseben bo Pikin vrt dobrih idej. Tukaj bo stal tudi Fickov oder, name njen lutkovni, igrani in glasbe ni produkciji. Titov trg z oko liškimi travniki in površinami bo postal središče spretnostnih preizkusov – tu bodo domovali Indijanci, Pikina šivalnica, malo posebna kuhinja, salon smešnih frizur, umetniške četrti, posta vili pa bomo tudi prvi Pikin kamp s samosvojimi pravili in vsebinami.
Pikin oder v Domu kulture Ve lenje bo gostil največja sloven ska profesionalna gledališča, vrhunske igralce, znane reži serje, gledališke ustvarjalce in plesalce.
Tudi letos bo priredila kar ne kaj športnih aktivnosti in spre tnostnih poligonov, ki bodo po skrbeli za zdrav duh v zdravem telesu.
Festival se bo odvijal v sre dišču Velenja in njegovi ožji okolici.
Plesna predstava navdušila mlado in starejše občinstvo – Otroci so kritično in iskreno občinstvo – Plesni studio N letos praznuje 30 let
Velenje, 2. septembra – Ver jetno vsakdo ve, o kateri muci govori naslov. Seveda je to zna meniti stavek iz pravljice Muca Copatarica, najbolj znane in priljubljene pravljice sloven ske pisateljice Ele Peroci, ki bi bila letos stara 100 let. Prvič je pravljica izšla – s prav tako ne pozabnimi ilustracijami Ančke Gošnik Godec – že davnega leta 1957. Na odru velike dvorane Doma kulture Velenje je slav no zgodbo oživil Plesni teater Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. 30-minutna plesna predstava je namenjena otrokom, starejšim od treh let, a polna dvorana je navdušila tudi njihove odrasle spremljevalce.
Plesna predstava sledi origi nalni zgodbi Ele Peroci in se vrti okrog razigranih otrok, ki zve čer ne pospravijo copat, nato pa se zjutraj, ko jih nihče ne najde, pogumno odpravijo v gozd, da bi poiskali hiško Muce Copata rice in jo povprašali, če jih ima morebiti ona.
»Plesna zgodba je nastajala dva poletna meseca. Nastopa mo štiri plesalke: Muca Copa tarica je Lucija Boruta, otroci
Spomnim se, da sem si pred leti, ko še nisem poznala por talov za iskanje študentskega dela, razbijala glavo, kje naj najdem počitniško delo. Mama mi je svetovala, naj kar grem v sosednjo trgovino in vprašam, če iščejo mlade in pridne (prekarne) roke. Takšen pristop se mi je sicer zdel nenavaden, procesi iskanja kratkoročnega dela so se namreč kar precej spremenili, zato nisem kar odkorakala na kadrovski oddelek in se ponudila za službo.
pa smo Živa
Lara Za verla in jaz, ki sem si tokrat spet dovolila stopiti na oder in v otro ško dušo,« je predstavo povze la Nina Mavec Krenker, ki je zgodbo priredila in režirala. Režiserka in plesalka se je z vlogo deklice brez copatov po mladila in s svojim žarom po tegnila v odličen plesni nastop tudi soplesalki. Živahna glasba, razigrane deklice v simpatičnih pižamah in njihov izrazni ples so sami po sebi pripovedovali zgodbo, ki bi jo razumeli, tudi če je ne bi poznali. Pravljico je pripovedovala Vanja Iva Kretič, scenografija je delo Maje Lesjak Gavriloske, kostumografija Oje Flis, copatke je izdelalo družin sko podjetje iz Šoštanja, obliko valec luči je Davorin Štorgelj Nove predstave bodo na spore du v okviru Pikinega festivala.
Plesni studio N bo praznoval 30 let
Nina Mavec Krenker, vod ja Plesnega studia N, na oder
Velenjska knjižna fundacija je v pozdrav prazničnemu septembru Mestne občine Velenje izdala tri nove knjige
Tea RednakSpecifike, ki smo
živeli
V knjižni zbirki Velenjana –dom in misel je izšla spominska proza Odraščanje v Velenju. V spominsko dokumentarnem zapisu o življenju v Velenju av tor Lado Planko odstira svoje odraščanje v mestecu ob Paki in nas povabi v nekaj desetletij oddaljen velenjski čas. »Človek ima vsake toliko časa kakšne popadke, ko se spominja ene ga, drugega ali tretjega … In v nekem trenutku se mi je zdelo dobro, da bi dal to na papir, da se vse skupaj ne pozabi. Pisa ti sem začel z mislijo, da bo to kratek članek za Šaleške razgle de ali kaj podobnega, ko pa sem začel brskati po spominih in se hote ter sistematično lotil neka terih tem, dogodkov in ljudi, ob katerih oziroma s katerimi sem odraščal, je stvar postajala ve dno večja,« pove Planko, ki je bil
pred težko nalogo, da se nekoli ko omeji in naredi izbor spomi nov – teh je preveč, da bi jih lah ko strnil v eno knjigo – ki bodo odtisnjeni na papirju spominske proze. Ta ne ponuja le vpogle da v avtorjeve osebne zgodbe in spomine, temveč bralce hkrati popelje tudi v dogajanje in duh takratnega časa – predvsem ta kratnega Velenja, ki je, kot pravi Planko, imelo svoje posebnosti. »Velenje je bilo v 50-ih in 60-ih letih, ko sem odraščal, zelo spe cifično. Zdelo se mi je pametno, da na vsake toliko opomnim in spomnim na določene stvari, dogajanja in specifike, ki smo jih takrat živeli, danes pa o tem nihče nič ne ve.«
V knjižni zbirki Velenjski fo topisi je izšla fotomonografi ja Marjana Klepca z naslovom Spogledi z naravo – fotografski sprehodi po Šaleški, Savinjski,
postavlja plesne predstave za mlajše in starejše občinstvo. Njihova predstava je bila na sporedu tudi letošnjega Festi vala mladih kultur Kunigunda. Je razlika plesati pred mladimi ali pred starejšimi gledalci? »Gre za popolnoma različen žanr,« odgovarja Nina Mavec Krenker. »Kadar delamo za otroke, delamo vsebine, ki so blizu otrokom. Otroci so vedno najbolj iskrena in kritična pu blika, takoj se vidi, ali smo jih uspeli s predstavo pritegniti ali ne. Predstave za odrasle pa se navadno lotevajo resnejših tem, problemov, zgodb. Tako je Plesni studio N na Kunigundi v sklopu večera sodobnega plesa v sodelovanju z gosti iz Ljub ljane, Kranja in Celja pripravil premiero kratke predstave So jenice. Govori o legendi sojenic, ki pridejo na dom novorojenčku odmerit njegovo življenjsko uso do. Predstave za odrasle so bolj kompleksne, kar zadeva vsebino zelo razmišljujoče, predstave za
otroke pa imajo vedno tudi neko poučno noto.«
šolsko leto?
»V Plesnem studiu N gremo v novo plesno sezono, ki bo tride seta po vrsti, in pravkar poteka vpis. Skozi naše roke in noge je šlo v tem času zelo veliko plesal cev, vračajo se nove generacije. Pohvalim naj se, da je bil letos Plesni studio N s plesno mini aturo Muhice v izvedbi naših najmlajših plesalcev, ki gredo v drugi razred, izbran za držav no srečanje najboljših otroških plesnih skupin Pika Miga, ki bo v Velenju oktobra. Dve koreo grafiji miniaturi pa sta izbrani za festival Živa, ki bo novembra v Ljubljani, in sicer miniatura Letos ne jočemo in miniatura Meduza. Koreografija vseh treh miniatur je moje delo,« je še po vedala Nina Mavec Krenker. �� Dj, jš
Da se je proces spremenil in da je treba za kratkoročno delo poslati življenjepis, tri re šene naloge in pa motivacijsko pismo, kjer dvoriš potencialnim zaposlovalcem za trite densko pometanje smeti, morda še ni najhuj ša stvar pod soncem. Proces izbire že potrpiš. Težje pa je potrpeti to, da se ti ob študijskih obveznosti vedno bolj nalagajo še delovne obveznosti. Študentsko delo namreč že dolgo ni več študentsko, temveč gre za polni de lovni čas brez vključenih pravic, ki navadno pritičejo polno zaposlenim. Jasno, za tritedensko pometanje smeti bi bilo absurdno od delodajalcev zahtevati možnost plačane bolniške, porodniške in še kaj, fleksibiliziranost trga dela je za take pozicije še smiselna.
Problem pa nastane, ko ostane edina možnost za zaslužek študentska napotnica in za več kot štirideset ur dela tedensko vse pripadajoče (ne)pravice, čeprav si po možnosti že v fazi zaključevanja svoje študijske poti in bi rad vstopil na trg (var ne) zaposlitve. Ob omenjanju (ne)pravic je vredno omeniti tudi prav poseben fenomen, ki pritiče delovnim pogojem v seda njosti: stalna dosegljivost. Zahtevanje stalne dosegljivosti za potrebe nadomeščanja izmen sodelavcev seveda ni izključno problem študentskega dela, je pa realnost, ki ne olajša pogo jev sedanji študentski delovni sili. Ni redko, da je oseba na poziciji moči povsem nedovzetna za tvoje študijske obvezno sti, čeprav delaš na študentsko napotnico, redno zaposlenih ljudi pa primanjkuje.
Praksa polnih delovnih obveznosti brez pripadajočih pravic je vedno bolj razširjena, mladi pa si vedno manj upajo zoper staviti temu trendu. Pri tem komentarju ne gre za prenašanje krivde na mlade, ker si ne poiščejo varnih delovnih mest, teh je vedno manj, prav tako ne gre za brezpredmetno kritiko zaposlovalcev, tudi oni se brez dvoma znajdejo v neprijetni situaciji, če študent zaradi bolj ali manj tehtnega razloga od pove dogovor o zaposlitvi. Gre pa za vzpodbudo mladim k postavljanju lastnih mej.
Koroški. Gre za monografski iz bor 330 fotografij, ki so, kot je za pisal Ivo Stropnik, »poklon nje govemu občutku umetniškega fotodokumentiranja impresiv nih razgledov, spogledov, brez besednih pogovorov z naravo oziroma njenih samogovorov čisto blizu in v nas.«
»V tej monografiji so predsta vljeni sprehodi po Šaleški do lini, Koroški in Savinjski, kjer sem nekaj časa tudi živel, tako da sem ta področja kar dobro prečesal. Skoraj vse fotografije so nastale na teh področjih, v obdobju nekje od leta 2010 pa do 2022. Večji del fotografij je namenjen naravi, vse od po krajin do živalskega sveta, tudi fotografiranje rož oziroma ra stlin mi ni tuje,« je o svoji bogati in pestri selekciji fotografij, ki jih najdemo v knjigi, dejal foto graf in dolgoletni direktor Rdeče
dvorane Marjan Klepec, ki bo ravno letos – ob občinskem pra zniku – za svoje delo in doprinos k našemu mestu prejel tudi grb Mestne občine Velenje.
Velenjski biseri, s katerimi smo odraščali
Pod naslovom Verzi, vrezani v Velenje je v knjižni zbirki Čo kolada s knjigo izšlo ilustrirano leposlovje za otroke. Ambrož Kvartič je o izbranih velenjskih znamenitostih napisal pesmi in jih pospremil z ugankami. »Vele nje je napolnjeno z raznoraznimi zanimivostmi, ki jih je treba iz postaviti in s katerimi tudi rasteš in jih spoznavaš tako ali drugače v šoli ali popoldne. Jaz sem reci mo živel pod Šaleškim gradom in sem ga preplezal po dolgem in počez in ga spoznaval tudi na tak način,« pripoveduje Am brož Kvartič, ki je nekaj najbolj
Brez mej se zgodi, da imamo na eni strani skorajda polno zaposlene študente, ki imajo status in njemu pripadajoče ob veznosti, na drugi strani pa so mladi, ki si že želijo redne za poslitve, a do nje ne pridejo prav zaradi lažjega zaposlovanja tistih, ki imajo status. Ob zapisanem je jasno, da so brez dvoma potrebne temeljite sistemske rešitve, prelaganje bremena sis temskih težav na individualna pleča pa je predvsem neplodno. Ob tem rastočem trendu, ki postaja kar vsakdanja praksa, se včasih zdi, da si že sam preveč predrzen, če ob obljubljenem fleksibilnem urniku zahtevaš prav fleksibilen urnik, ki se pri lagaja tvojim študijskim obveznostim, je pa edini način, kako študentsko delo narediti prav to, kar obljublja ime: študent sko. Pobuda se lahko iz individualnih spremeni v kolektivne zahteve po fleksibiliziranem urniku na tak način, da bo do puščal študijske obveznosti na eni strani in začetek varne in pri dodeljevanju pravic neomajne zaposlitve na drugi strani. ��
znanih velenjskih znamenitosti na humoren način ovil v pesmi. »Narediti res dober nabor tistih posebnosti, ki jih je vredno izpo staviti, je težko, ker jih je ogro mno. Zato jih je nekaj tudi izpa dlo, ampak izbor je kljub temu dovolj reprezentativen, da se z njim poistoveti vsak Velenjčan. Vsak, ki prebere kakšno pesmi co, skozi zabavno perspektivo nekaj novega tudi izve. Pesmim in ugankam so dodane tudi ilu stracije, ki dvignejo besedilo za par nivojev višje. Ker so nareje ne v tehniki linoreza, torej jih je bilo treba vrezovati, so navdih nile tudi naslov zbirke – Verzi,
vrezani v Velenje,« še doda Kvar tič. Katarina Aman, ki je lepo slovje opremila z ilustracijami, pravi, da je glede na napisano dodajala elemente, ki so nato vse skupaj povezali v celoto. »Nekaj grafik je nastalo že prej, v sklopu projekta V srce vrezano Velenje, nekaj pa sem jih nato dodala gle de na pesmi oziroma uganke, ki jih je napisal Ambrož, nekatere stare pa sem spremenila oziro ma dopolnila, da je na koncu na stala nekakšna celota različnih znamenitosti Velenja, biserov, ki jih imamo v našem kraju, in po dob, ki so v nekakšni povezavi z njimi.« ��
Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Bo že držalo, da je naše največje bogastvo. Le kaj bi si človek lah ko lepšega želel kot dobrega počutja? Za posameznikovo zdravje in njegovo kakovost življenja so vsekakor pomembne okolišči ne, v katerih živi. Za vzdrževanje oziroma izboljšane zdravja niso važni le medicinski ukrepi, temveč tudi ustrezen življenjski slog posameznika in družbe. V vsakdanjem življenju se srečuje mo z različnimi tegobami. Jeseni želimo povečati odpornost, pre verjamo, kako se ubranimo pred različnimi virusi, kašljem, vroči no in še čim. Zato za poslušalce radia Velenje vsak torek ob 13.20 Jasmina Škarja pripravlja odda jo Moj zdravnik. Gosti zdravnike z različnih področij, poišče tudi druge nasvete strokovnjakov ter informacije s področja zdravega načina življenja, odkrivanja in laj šanja bolezni ter simptomov, pa
tudi o dobrem življenjskem slogu je mogoče veliko slišati. »Goste izberemo na podlagi aktualnih tematik, tudi letnih časov. Pred vsem iščemo strokovnjake iz lokalnega okolja. Velika večina rada sodeluje, svetuje in s tem pomaga osveščati in ozaveščati ljudi o različnih boleznih,« pravi voditeljica.
Tudi vas morda pesti ka kšna težava? Bi radi dobili čim več informacij? Jasmini se lahko oglasite na elektron ski naslov jasmina@nascas. si. Poiskala bo sogovornika in ga povabila v oddajo Moj zdravnik.
Ponovitvi oddaje prisluhni te vsako sredo ob 19.20 uri. ��
ČETRTEK, 8. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja ak tualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 9. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih
Ob vstopu v jesen nas čaka največji slovenski piknik na prostem – PIKNIK VESELJA IN ZABAVE! Čaka nas neponovlji va zabava za mlade in mlade po srcu, kjer ne bo manjkalo okusne hrane in hladne pijače, odlične glasbe ter zabave za najmlajše. Družinski dogodek, obarvan s
slovensko glasbo, obljublja dru ženje ob največjih slovenskih uspešnicah, številnih domačih stojnicah in široki ponudbi ku linaričnih dobrot.
PETROL in EVENTIM Število vstopnic je omejeno. Cena: 5€ (za prvih 500 vstopnic).
Obiskovalce naprošamo, da pridejo na prizorišče vsaj pol ure prej, da lahko preprečimo gnečo pred vhodom. Odprtje vhoda bo ob 15.30. Vstopnice (klasične in print@home) bodo na vhodu pregledane s poseb nim čitalcem. Brezplačni vstop: otroci do vključno 6. leta staro sti, invalidi na invalidskih vo zičkih (spremljevalec potrebuje vstopnico). Več informacij o do godku na info@event24.si.
Čas za piknik je čas za veselje in zabavo. Pridite v Velenje na največji slovenski piknik, kamor vas vabita Radio Velenje in Ra dio Veseljak.
SOBOTA, 10. septembra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24
NEDELJA, 11. septembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovi tev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev
PONEDELJEK, 12. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev
TOREK, 13. septembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10
POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00
VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, po sameznikih, ponovitev
SREDA, 14. septembra
6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev
park z razgledom Velenje
Kdo pride v goste?
LENDERO, POLKA HOLIKI, BQL, MLADI GAMSI, DARJA GAJŠEK, MAJA ODER LAP, PRIMORSKI FANTJE, TIL ČEH, ŠEPET, ZAKA PA NE in še kakšno glasbeno presenečenje
Slovenija je že eno samo gradbišče. Sploh na cestah. Pločniki, parkirišča, novi as falti …
Razmišljamo, da bi bilo pa metno, da bi bile županske volitve kar vsako leto.
Če že ne čudežni deček, pa vsaj krasen, izjemen 25-letni up avstrijskega citranja Fabian Eicke, ki je z odliko izvedel gostovanje prvega citrarskega večera v Starem trgu v Velenju, je, navdušen nad vsem v našem mestu, bivanje podaljšal še za en dan. Najbrž na prigovarjanje prijatelja in profesorja citer na GŠ Velenje Petra Napreta. In morda zaradi nastopov citrarskih kolegic Hane Hren in Eve Novak, ki sta mu naslednji večer vrnili s super koncertom v Galeriji.
⏫
»Dolgoletni predsednik KS Konovo si je vrsto let prizadeval za omejitev hitrosti po Konovem na 30 km/h … Od danes (6. 9.) pa z novim prevoznim sredstvom prisega na višjo hitrost!« Takole so se zbrali sosedi, prijatelji in znanci in mu zaželeli veliko zdravja še naprej.
Takole so se malo še smejali, malo pa že resno gledali zadnji dan prejšnjega šolskega leta, 31. avgusta: ravnatelj OŠ Antona Aškerca Zdenko Gorišek, predstavnik AMTK Velenje Jožef Stakne, vodja Urada za družbene dejavnosti MO Velenje Marko Pritržnik in teh nični vodja Glasbene šole Velenje Bogdan Jug. Čvek jim priporoča, naj nekaj nasmeha obdržijo tudi med šolskim letom.
Poletni dopusti so mimo. Tudi zdravniki so jih dodobra izkoristili. Prosti dnevi naj bi nam napolnili baterije. No, pri enih zdravnikih pa so povzročili tako hudo izgore lost, da so takoj po dopustu že na bolniški.
Sprašujemo se ali Pika Nogavička sploh še lahko svet obrne narobe? Če je že toliko stvari »na glavo«. Pika razmisli, morda bi pri hodnje leto dala komando, da se svet spet postavi na noge. Verjamemo vate!
Kot že vemo, letošnje svetovno prvenstvo v odbojki poteka v Slove niji. A Slovenija najprej ni bila mišljena kot drža va gostiteljica. Že leta 2018 je bilo svetovno prvenstvo dodeljeno Rusiji, a ji je v mar cu Mednarodna odbojkarska zveza zaradi februarske invazije na Ukraji no to priložnost odvzela. Rusija ima tudi prepoved igranja na svetovnem prvenstvu. Namesto nje je Mednarodna odbojkarska zveza povabila naslednjo najvišje uvrščeno ekipo, ki pa je ravno Ukrajina. Mnogo držav se je prijavilo za mesto gostiteljice prvenstva, a je zveza izbrala Slovenijo in Poljsko.
Svetovno prvenstvo bo potekalo na treh prizoriščih. Reprezentance skupin A in C so tekme skupinskega dela odi grale v Katovicah, skupine B, D, E in F pa v Sloveniji. Slovenija, natančneje lju bljanske Stožice, gosti tudi nekaj tekem
osmine finala ter dve tekmi polfinala. V Ka tovicah bodo po tekale tudi tekme za 3. mesto ter finalna tek ma. Tretje prizorišče – mesto Glivice bo gostilo nekaj tekem osmine finala in dve četrtfinalni tekmi. Danes, ko be rete ta zapis, pa so naši fantje odigrali že četrtfinalno tekmo. Srčno upam, da z zmagovalnim rezultatom!
Na letošnjem 20. svetovnem prvenstvu v odbojki naziv najboljšega branijo go stitelji Poljaki. Ravno oni so pred štirimi leti v Italiji in Bolgariji osvojili svoj tretji naslov. Štiri naslove svetovnih prvakov imata tudi ekipi Brazilije in Italije. Dva naslova ima Češkoslovaška, po enega pa ZDA in Vzhodna Nemčija. Najuspe šnejša reprezentanca je z šestimi naslo vi Sovjetska zveza. Stavne lestvice na mesto favorita uvrščajo Poljake. Veliko pričakujejo tudi od Francozov Brazilcev,
Večina košarkarskih tekem oz. osrednji del evropskega pr venstva bo pote kal v Nemčiji, v Kölnu in v Berli nu. Nekaj tekem bo tudi v Italiji (Milanu), Gru ziji (Tbilisi) in na Češkem (Praga). V Berlinu bo potekala finalna tekma, ki bo na sporedu 18. septembra.
Po intenzivnem spremljanju tekem naše ekipe sedaj že poznamo imena vseh košarkarjev. A vseeno si poglejmo, kdo vse se poteguje za naslov evropskih prvakov. Vlatko Čančar, Jaka Blažič, Žiga Dimec, Goran Dragić, Zoran Dra gić, Luka Rupnik, Edo Murić, Aleksej Nikolić, Klemen Prepelič, Žiga Samar, Luka Dončić in Mike Tobey.
Evropsko prvenstvo bo gostilo košar karje najvišje ga kova, o čemer priča podatek, da na prvenstvu igrajo kar trije
Slovenija se evropskega košarkarske ga prvenstva udeležuje vse od osamo svojitve leta 1991. Tako so se Slovenci prvič udeležili prvenstva v Nemčiji leta 1993. Takrat je ekipo vodil selektor Ja nez Drvarič. Prvi naslov pa je sloven ska ekipa osvojila pred petimi leti, ko so leta 2017 v Carigradu v finalu ugnali srbsko ekipo ter si nadeli naslov evrop skih prvakov. Enak cilj so si zastavili tudi letos – ubraniti naslov prvakov. Glede na njihovo odlično kemijo zno traj ekipe ter uspešnost na dosedanjih tekmah bi si takšen naslov lahko na deli tudi letos.
⏪
Zanimivosti o svetovnem prvenstvu v odbojki 2022 in slovenski odbojkarski ekipiItalijanov in Američanov. Vsekakor zna presenetiti tudi slovenska ekipa. člani najboljše peterke lige NBA. To so naš košarkar Luka Dončić, Giannis Ante tokounpo in Nikola Jokić. Poleg teh treh je sicer
Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.
Razloženo naselje s hišami v glavnem po strmih bregovih, na precej razčlenjenih goricah v povirju Ložnice na jugu Mestne občine Velenje, se imenuje Kavče. Ime je dobilo zaradi številnih vinogradov v preteklosti, kjer je bila posajena avtohtona slovenska sorta vinske trte modra kavčina, tudi žametovka ali žametna črnina. Iz nje pridelajo rdeče vino, najslavnejša potomka te trte pa je najstarejša trta na svetu, ki raste na mariborskem Lentu.
Če gremo dlje v preteklost, sega rojstvo Kavč v leto 1370, ko se v listini o poroštvu omenja to ime. Temu pritrjuje tudi zapis v forhteneškem urbarju iz časa okoli leta 1480, v katerem se omenja »Enzyzu Kauschenach« – ime naselja je bilo zapisano enako kot ime vinske trte. Kopija dokumenta visi na steni v Domu krajanov in opominja, kako pestra je zgodovina Šaleške doline.
A nazaj v današnje Kavče. Vinogradov skoraj ni več, le še brajde pred hišami, od sadjarstva pa pridelek za domačo rabo. Naselje sestavljajo Spodnje in Zgornje Kavče in zaselek Babja Klada. Do leta 2006 je bila to Krajevna skupnost Podkraj – Kavče, nato pa so se krajani na referendumu odločili za dve ločeni, samostojni krajevni skupnosti.
Dobrodošli mladi, delovni so starejši krajani
Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Peter Grabner rad reče, da ležijo Kavče na sončni strani Velenja, saj so res lahko cel dan obsijane s soncem. »Smo manjši kraj, v katerem prebiva okoli 580 krajanov. V zadnjem obdobju se priseljujejo k nam mlade družine in pomlajujejo prebivalstvo. Veseli smo jih, čeprav so na drugi strani zelo pomembni tudi starejši prebivalci, ker nam pomagajo pri organizaciji in izvedbi prireditev, na delovnih akcijah, kamor je treba vložiti več časa, ki ga mlajši zaradi službenih obveznosti nimamo,« predstavi Kavčane Grabner.
V kraju deluje nekaj samostojnih podjetnikov, ki so prav tako vpeti v življenje kraja. Grabner jim je hvaležen, da pri prireditvah in akcijah pomagajo z denarjem. Društveno in družabno življenje je pestro, za kar skrbijo Društvo prijateljev mladine, Športno-kulturno-umetnostno društvo, Kavški pevci, Društvo upokojencev Velenje – pododbor Kavče in odbor ZZB NOB.
»Prireditve v Kavčah, ki so dobro obiskane, se začnejo na začetku leta s prihodom sv. treh kraljev, nato sledi pustovanje s povorko po kraju, v sodelovanju z društvi pripravimo proslavo ob dnevu žena in materinskem dnevu, pridružimo se občinski čistilni akciji v spomladanskem času. Najbolj popularne z največjo udeležbo krajanov in športnih ekip iz drugih krajevnih skupnosti
so športne igre, ki jih izvedemo v čast dneva državnosti. Jeseni imamo pohod po mejah krajevne skupnosti in kostanjev piknik, leto pa sklenemo s pri-
gradnjo pločnika in razsvetljave, ker je del zemljišča v lasti Mestne občine Velenje,« pove predsednik.
Tudi na Mestni občini Velenje vedo, da največji izziv predstavlja uvoz v Kavče, in ureditev tega je tudi prioritetnega značaja. Dokumentacija je pripravljena, a ker je vrednost projekta več kot milijon evrov, je predvidena izvedba projekta v več fazah.
Z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo se občina pogaja o začetku gradbenih del glede priključka v Kavče, s katerim bi uspešno zaključili investicijo, ki so jo že pred
170 m bodo namestili 6 svetilk. Prihodnje leto je načrtovana namestitev 10 svetilk v dolžini približno 300 m na odseku Grabner. S tem bi povečali varnost v kraju.
In ko je govora o vhodih v Kavče in prometu, Peter Grabner omeni še eno težavo, ki jo imajo vozniki tovornjakov, ki sledijo navigaciji in se s svojim velikim vozilom znajdejo na ozkih in strmih kavških cestah. »Vozniki na cesti skozi Ložnico slepo sledijo svojim GPS-napravam in zavijejo v Kavče. Ne
voznika, ko se nazadnje znajde pred Domom krajanov na vrhu hriba skoraj brez možnosti obračanja,« razlaga Grabner, ki tudi pove, da so bili v stiku z distributerji GPS-naprav, a ni nihče imel posluha za ureditev navigacije.
Igrišče jim veliko pomeni
Grabner je vesel, da so lani z asfaltom preplastili dvorišče pred Domom krajanov. Pripravo in delo so opravili z lastnimi sredstvi, Mestna občina Velenje pa je poskrbela za asfaltiranje. Največjo investicijo v KS Kavče pa trenutno predstavlja gradnja športnega parka. V okviru prve faze je MO Velenje na južni strani igrišča že uredila gramozno parkirišče in nabavila kontejner, v katerem so uredili garderobo in sanitarije ter nadstrešnico.
smo dobili uporabno dovoljenje, leto pred tem gradbeno, da smo ga lahko legalizirali. Urejanje papirjev je trajalo več kot 20 let in za vsa prizadevanja glede tega se moram zahvaliti prejšnjim predsednikom Sveta KS.
V teku je razpis za drugo gradbeno fazo, v sklopu katere bi uredili podporni zid pod cesto
❱Trije cestni vhodi v Kavče so ozki in primerni le za lokalni promet.
mimo igrišča, ker se cesta poseda in uničuje infrastrukturo na igrišču, ter odvodnjavanje. V prihodnjem letu bi sklenili še tretjo, končno, gradbeno fazo,« pove Grabner.
hodom Miklavža ter 4. decembra s praznovanjem krajevnega praznika. Ta datum je vezan na omembo imena Kavče v listini iz leta 1370.«
Ozko grlo je vhod v Kavče iz Velenja V Kavče lahko pridete po cesti s treh strani: v Spodnje Kavče z glavne ceste Velenje–Polzela v Ložnici, iz KS Podkraj ter z velenjske strani. Ta vhod je ozko grlo in največja težava krajevne skupnosti. »Cesta je zelo ozka. Kadar skozi Kavče vozi šolski avtobus, ni možno srečanje z njim niti peš. Tudi sicer so ceste ozke in je tranzitni promet sko-
❱Kavče imajo ime po vinu, imeli so gostišče in trgovino, danes pa v naselju ni ne gostilne ne trgovine.
zi kraj je težava, ni možno urediti pohodnih poti, pločnikov ali kolesarske steze. Primorani smo bili s prometnimi znaki omejiti hitrost skozi celo naselje na 30 km na uro in dovoliti le lokalni promet, saj je postala že hoja skozi Kavče zelo nevarna.« Takšne težave povzroča konfiguracija terena na eni strani, na drugi pa privatna zemljišča, ki segajo vse do ceste. Ponekod bi se krajani morali odreči delu svojega zemljišča, ponekod pa niti to ne bi pomagalo. »Delno se nakazuje rešitev na vhodu v Kavče z velenjske strani z
leti začeli z gradnjo priključka občinske ceste. Projekt predvideva dograditev manjkajočih pločnikov, ureditev avtobusnih postajališč in rekonstrukcijo državne ceste.
Letos je občina že opravila večja vzdrževalna dela na cestah Zg. Kavče–Sp. Kavče, na križišču povezave Sp. Kavče–Zg. Kavče ter na odcepih Šuster in Kolenc.
Vsako leto dogradijo tudi kakšen nov odsek javne razsvetljave. Letos je v načrtu razsvetljava odseka Babja klada; v dolžini
morem razumeti, kako voznik, ki se pelje po široki glavni cesti, brez misli zavije na ozko, strmo cesto in že po nekaj metrih ne sprevidi, da to ne bo prava pot. Kdor pozna naše ceste, si lahko predstavlja, kakšna težava je to za lokalni promet in za tega
V Kavčah je lepo živeti, ker so dovolj stran od mestnega vrveža, a hkrati blizu mesta.
Peter Grabner poudari pomen športnega igrišča za kraj: »Zelo je obiskano. Društva imajo na njem svoje prireditve, otroci so radi na različnih igralih, ki naj bi jih v sodelovanju z MO Velenje še
nekaj dodali. Starejši na igrišču kegljajo in balinajo, srednja generacija se razgibava ob košarki, nogometu in odbojki na mivki.«
Pot do igrišča pa ni bila lahka, še pove Grabner: »Pred korono
K sreči pozimi ni veliko snega Že večkrat smo zapisali, da so Kavče zelo hribovite, edina ravnina je športni park. Ceste so ozke, zato se postavi vprašanje, kako prebivalci in drugi te težave premagujejo pozimi. Grabner pravi, da je sreča, da v zadnjih letih pozimi ni veliko snega. »Imamo nekaj težav. Na Mestno občino Velenje smo naslovili pobudo za celovito ureditev odvodnjavanja meteornih vod. Pozimi koncesionar pluži kategorizirane ceste, za druge pa krajevna skupnost poskrbi, da so očiščene čim prej. Nemalokrat pride do hude krvi, a moram povedati, da je izredno težko dobiti izvajalca pluženja, ker jih je vedno manj, če pa so, so že zasedeni s pogodbami pri koncesionarjih.«
Sicer pa so v krajevni skupnosti zadovoljni s sodelovanjem z Mestno občino Velenje. Na področju urejanja cest enkrat na leto skupaj s koncesionarjem pregledajo stanje, zapišejo potrebe in jih skušajo skozi leto urediti, odpraviti. »Pri tem sodelujejo tudi krajani, sporočijo nam težave, opozorijo na napake. Tudi sicer imamo za vse krajane odprta vrata in ušesa, da sporočijo mnenja, težave, črne točke. Tako dobro sodelujemo,« ocenjuje Grabner. ��
Znamo nuditi prvo pomoč, ko se zgodi nesreča? Poznamo položaj za nezvestnega? Poznavanje nudenja prve pomoči je v vsakdanjem življenju izredno pomembno, saj lahko na kraju dogodka izvedemo nekatere pomembne ukrepe še pred prihodom nujne medicinske pomoči in sočloveku s tem morda rešimo celo življenje. Mesec prve pomoči letos obeležujemo s sloganom "Vseživljensko učenje prve pomoči". Številne aktivnosti na to temo bodo trajale do 16. oktobra - Svetovnega dneva oživljanja.
Svetovni Dan prve pomoči so prvič obeležili leta 2000, ko je 16 evropskih nacionalnih organizacij Rdečega križa dalo pobudo za tovrstno praznovanje. Obeležujemo ga vsako drugo soboto v septembru. Zamisel je bila kmalu sprejeta in se je uveljavila v mednarodnem merilu, ko je leta 2003 kar 115 nacionalnih organizacij Rdečega križa po vsem svetu obeležilo svetovni dan prve pomoči. To kaže na velik pomen širjenja znanja in veščin o prvi pomoči ter spodbujanja in osveščanja prostovoljcev po vsem svetu.
Ko ugotovimo, da poškodovanec potrebuje našo pomoč, moramo pri nudenju prve pomoči vedno slediti enakemu vrstnemu redu postopkov. To nam omogoča, da vedno opravimo vse postopke in da nikoli ničesar ne pozabimo, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Pogosto je treba ukrepati hitro in odločno, brez pretiranega razmisleka. Postopki v okviru prve pomoči (pa tudi v okviru nujne medicinske pomoči) so naravnani tako, da najprej rešujemo tiste težave, ki prizadetega najbolj ogrožajo. Šele ko se prepričamo, da oživljanje ni potrebno, se lotimo začetnega pregleda, s katerim poskušamo ugotoviti resne poškodbe ali bolezni. Če tudi teh nismo ugotovili, se lotimo natančnejšega pregleda in odkrivanja manj nevarnih poškodb ali bolezenskih težav.
Vzrok nezavesti je lahko nevrološka bolezen, npr. možganska kap, lahko je posledica poškodbe možganov ob prometni nezgodi in udarcu v glavo ali pa je posledica druge bolezni ali stanja, ki povzroči okvaro ali moteno delovanje možganov, kot so npr. zloraba mamil, alkoholni opoj, prenizek ali previsok krvni sladkor pa tudi srčna kap in posledični zastoj delovanja srca.
Skupno vsem stanjem, ki so opisana, je, da lahko pogosto povzročijo invalidnost in celo smrt, če pravočasno in pravilno ne ukrepamo. Tudi vinjeni osebi moramo pomagati.
Prvo pravilo: Vedno poskušamo pomagati po najboljših močeh in se zavedati, da bomo morda tudi mi nekoč
potrebovali pomoč.
Drugo pravilo: Ostati moramo preudarni, mirni in prisebni. Zavarovati moramo poškodovanca in sebe.
Tretje pravilo: Oceniti moramo, kaj je lahko privedlo do takega stanja, in paziti, da ne povzročimo še hujših poškodb ali se celo sami poškodujemo (npr. udar z električnim tokom).
Četrto pravilo: Ko smo presodili položaj, nezavestnega damo v položaj za nezavestnega: obrnemo ga na bok proti sebi. Roko namestimo pod lice, glavo nagnemo nazaj, nogo na zgornji strani potegnemo v kolenu in kolku v pravi kot. Vsako minuto preverimo dihanje
in znake krvnega obtoka.
Peto pravilo: Pokličemo službo nujne medcinske pomoči. Nikoli ne poskušamo sami izvleči poškodovanega in nezavestnega iz vozila, če nismo prepričani, da nima poškodovane hrbtenice. Tudi pri nameščanju v položaj za nezavestnega moramo biti previdni in predvideti, da ima oseba lahko poškodovano hrbtenico.
Če je oseba, ki ji nudimo pomoč, nezavestna in pomodrela, ji sprostimo dihalne poti. Preprečimo podhladitev ali pregretje organizma. Če gre za sladkornega bolnika, ki je čedalje bolj zaspan, mu damo sladkor (čokolado, bombon, sladko pijačo ipd.). Morebi-
tne vidne poškodbe oskrbimo s pomočjo drugih očividcev.
Če poškodovani ali nenadno oboleli ne kaže znakov življnja (ne diha in nima tipnega srčnega utripa), moramo nemudoma začeti z oživljanjem.
Ko smo soočeni z nesrečo ali potrebujemo pomoč, ki presega naše zmožnosti, nemudoma pokličemo na številko 112 – Regijski center za obveščanje (ReCO). V Sloveniji je vzpostavljena mreža 13 regijskih in enega državnega centra za obveščanje. Ob klicu dobimo operaterja/dispečerja na področnem centru, ki bo glede na okoliščine poskrbel za najustreznejšo obliko zaščite, reševanja in pomoči. Dal nam bo ustrezne informacije oz. navodila ali pa naš klic preusmeril in
s pozivniki aktiviral ustrezne službe. Centri za obveščanje delujejo nepretrgoma 24 ur na dan vse dni v letu. Telefonski klic na to številko je brezplačen tako z mobilnega kot s stacionarnega telefona. Tako je mogoč klic iz javnih telefonskih govorilnic brez uporabe kovancev ali telefonske kartice, z mobilnega telefona pa tudi v primeru vseh porabljenih impulzov.
V skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije so naloge, ki jih Rdeči križ Slovenije opravlja kot javno pooblastilo na področju prve pomoči, naslednje: organizira tečaje in izpite iz prve pomoči ter organizira in usposablja enote za prvo pomoč.
Na Rdečem križu že vrsto let opozarjajo, da znanje prve pomoči temelji na praktičnem delu, ki bi ga bilo treba v različnih starostnih obdobjih kontinuirano obnavljati. Nedopustno je, da tečaji prve pomoči niso obvezni sestavni del usposabljanja bodočih voznikov motornih vozil, obvezen je zgolj izpit. Prav tako je nedopustno, da lahko posameznik pridobi dvojnik izpita prve pomoči, ki ga je opravil pred 30 leti in več, ne da bi mu bilo treba to zanje osvežiti, so zapisali na Rdečem križu Slovenije.
Prav zato je Rdeči križ Slovenije že pred dvema letoma dal pobudo, da bi se vsebine preprečevanja nezgod in osnov nudenja prve pomoči uvedle v obvezni učni program osnovnih šol. Pri tem ne gre za uvajanje posebnega učnega predmeta v osnovne šole, ampak za umestitev vsebin prve pomoči kot dopolnilnih oziroma izbirnih vsebin, v skladu z mednarodno primerljivimi standardi.
Stališče Rdečega križa Slovenije je, da preprečevanje nezgod in obvladovanje prve pomoči ni le izraz privzgojene solidarnosti, ampak sodi v splošno izobrazbo in usposobljenost, ki se ju je treba začeti učiti v osnovni šoli in pozneje nadgrajevati oziroma ohranjati kot veščino za vsakodnevno rabo, še pravijo na Rdečem križu Slovenije.
Oves je žitarica, ki jo mnogi povezujejo s hrano za živali, a je odlično živilo tudi v prehrani ljudi. Kot zdravilno rastlino in tudi hrano so ga začeli gojiti v 16. stoletju, prej je veljal za divjo rastlino, plevel, s katerim so v stari Grčiji in Rimu hranili konje in barbare. V Evropo je prispel iz Jugovzhodne
Pridelovali so ga že v bronasti dobi, prav tako pšenico in ječmen. Spada med trave latovke, njegova zrna so obdana s plevami, s katerimi ni zraščen – in v tem se razlikuje od ostalih žit. Cveti junija, zrna dozorijo v juliju ali avgustu. Je izjemno skromen, saj uspeva do nadmorske višine 1.800 metrov.
Ovseno zrno vsebuje veliko snovi, ki so pomembne za biološko zdravo prehrano. Vsebuje veliko rastlinskih beljakovin, ki jih telo uporabi za izgradnjo žlez, mišic in kit, pri otrocih pa so nepogrešljive za njihovo rast. Aminokisline v ovsenih beljakovinah niso pomembne le za rast, temveč tudi za procese v celičnem dihanju in tvorbo rdečih krvničk.
Danes je oves cenjen zlasti zaradi bogatega vira hranil in je tako odličen za zniževanje holesterola in krvnega tlaka, krepi moč in zdravje srca ter pospešuje duševno zmogljivost in telesno odpornost. Že v srednjem veku so zdravniki čaj iz ovsene slame svetovali tistim, ki so imeli težave s prebavo, gnojnimi turi ter z živčno razdraženostjo. Poparke iz ovsa lahko tako pijemo kot čaj ali pa poparek uporabimo za spiranje kožnih ekcemov.
Oves pa je tudi odličen za pripravo kopeli, ki nam pomaga pri pospeševanju prekrvavitve v telesu ter ugodno vpliva na kožo in blaži ekceme, pomaga tudi pri ledvičnih in jetrnih bolezni. Najpomembnejšo vlogo igra v prehrani bolnikov. Zaradi bogastva esencialnih aminokislin in mineralov je odličen pri raznovrstnih dietah, njegove prehranske vlaknine pa zmagujejo v bitki s holesterolom v krvi. Uporabimo lahko tudi ovsene kosmiče, ki jih čez noč namočimo v trikratni količini vode in jih pripravimo skupaj s sluzjo, ki ob namakanju nastane. Dodajamo lahko zelenjavo in sadje, čeprav sadje v kombinaciji z ogljikovimi hidrati prebavo nekoliko oteži.
Za želodčne bolnike in tiste, ki so bili operirani na želodcu ali črevesju, skoraj ni primernejše hrane, kot je oves, skuhan v redko kašo. Prav tako blagodejno deluje na čire na dvanajsterniku, pri boleznih žolča, kroničnem zaprtju in driskah, pri
ledvičnih in jetrnih boleznih, sladkorni bolezni, revmi, pri boleznih krvnega obtoka in holesterolu, saj učinkovito znižuje nivo holesterola v krvi, zlasti nizko nasičene lipoproteine.
Ker ugodno vpliva na razvoj bakterijske flore v širokem črevesu, je odlično sredstvo za preprečevanje zaprtja. Lahko pa se uporablja tudi pri vseh vrstah oteklin. V Indiji ga imenujejo kar »nektar življenja«.
Zbistri duha in razum
Oves spada v družino trav. Je enoletnica, ki raste v šopih ali posamezno. Je najbolj zračno domače žito in obožuje svetlobo. Cveti od julija do avgusta. Tradicionalno se uporablja kot blago sredstvo proti depresiji, zvišuje življenjsko energijo, pomaga pri preobremenjenem živčevju in pri nespečnosti. Pogosto ga srečamo tudi v homeopatskih pripravkih. Oves spada med naj-
Čaj za nižanje holesterola pripravimo iz neoluščenih žit ali zelenega ovsa. Uporaba celega zelenega ovsa s steblom vred se dobro obnese tudi pri degenerativnih boleznih (denimo multipla skleroza) in uravnava pomanjkanje hormonov, ob prehladih pa pospešuje tudi potenje. Topel napitek, ki ga lahko pripravimo tudi kot juho z ovseno moko, lajša kašelj. Za ohranjanje zdravih živcev so pomembni lecitin, fitosterini in druge maščobe, ki jih najdemo v ovsu.
Iz zrele ovsene slame si lahko pripravimo sedeče kopeli. Uporabimo jih lahko za lajšanje težav z lišaji, pri ozeblinah, kronično mrzlih nogah, krepijo preutrujene noge ljudi, ki veliko stojijo, koristne so pri ledvičnih in jetrnih boleznih, revmatskih težavah, pretegnjenih mišicah … Ovsu pripisujejo tudi, da poživlja in krepi, zato ga uživajmo tudi ob depresiji in pomanjkanju energije.
Zelo zdravilna je ovsena voda, ki jo lahko pijemo kot recimo limonado. Približno 100 gramov ovsa namočimo v 3 litre vode. Pustimo namakati 12 ur, nato precedimo in pijemo skozi ves dan. V
Zdravilne učinkovine, ki jih najdemo v ovsu, se s kuhanjem izgubljajo, zato je priporočeno oves kuhati največ pet minut. Vode, v kateri smo ga kuhali, pa nikakor ne zavrzimo, saj se vanjo izločijo vse dragocene in pomembne zdravilne učinkovine. Uporabimo jo za čaj.
Že 126. medsebojni obračun dveh najuspešnejših slovenskih klubov je prinesel pravo dramo – Zmagovalca so odločile sedemmetrovke – Rokometaši Gorenja Velenja so po desetih letih ponovno osvojili slovenski superpokal
Tea Rednak, foto: Jan GregorcPretekli vikend se je s tekmo superpokala uradno začela nova rokometna sezona. Že na uvodnem dejanju smo bili priča spektaklu – derbijem med aktualnimi pokalnimi prvaki iz Velenja in aktualnimi državnimi ter superpokalnimi prvaki iz Celja. Celjani, ki so superpokalni naslov branili po dveh letih prisilnega odmora, ki ga je povzročila pandemija koronavirusa, so se tokrat podali v lov za že svojo osmo superpokalno lovoriko, a so jim na pot stopili Velenjčani. Slednji so v vitrino pospravili svoj četrti superpokal.
Derbi odločil
Obračun so bolje začeli rokometaši Gorenja Velenja, ki so večji del prvega polčasa pre-
vladovali na igrišču in uspeli zadržati vsaj minimalno prednost. V 11. minuti so vodili že z 9 : 5, a so Celjani izenačili na 14 : 14. Velenjski rokometaši so se ponovno nekoliko oddaljili in še slabi dve minuti pred koncem polčasa vodili s tremi zadetki prednosti, branilci superpokalnega naslova pa so nato tik pred odhodom na odmor svoj zaostanek znižali na 18 : 19. Tudi drugi polčas so bolje odprle ose, ki so v 35. minuti ponovno povedle s štirimi zadetki prednosti (28 : 24). Celjani se pred razprodano dvorano v Gornji Radgoni niso predali, slabih deset minut pred koncem rednega dela so rezultat poravnali (28 : 28) in poskrbeli za izenačen in napet dvoboj vse do sodnikovega žvižga. Tik pred koncem je sicer nekoliko bolje kazalo Velenjčanom, ki so z minimalno pred-
Matevž Skok, rokometaš RK Gorenje Velenje: »Prva lovorika je tu, borili smo se do zadnjega, da jo osvojimo. Na koncu smo imeli malo nesreče, da so nas Celjani dohiteli, ampak smo z značajem in karakterjem ter našo borbenostjo prišli do prve lovorike. Prvi cilj je osvojen, zdaj pa moramo formo še samo stopnjevati.«
Domen Tajnik, rokometaš RK Gorenje Velenje: »Občutki so fenomenalni. Že od prvega treninga v juliju je bila naša prva misel superpokalna tekma, želja pa, da sezono odpremo z zmago. Na to tekmo smo se pripravljali vrhunsko, kar smo tudi pokazali. Na koncu smo imeli malo nesreče, ampak smo se zbrali, se zavedali, da je ta tekma naša, in na koncu zasluženo zmagali.«
nostjo (32 : 31) vodili vse do zadnje sekunde rednega dela, ko je s strelom z devetih metrov za nadaljevanje spektakla poskrbel Ante Ivanković. Obračun so odločali streli s sedmih metrov, zmago Gorenja Velenja pa
je priskrbel Matevž Skok, ki je ubranil kar tri od štirih strelov s sedmih metrov in se skupaj s soigralci veselil prve lovorike v novi sezoni.
V velenjski ekipi se je ponovno izkazal najkoristnejši igra-
lec NLB lige pretekle sezone Domen Tajnik, ki je bil z 12 zadetki tudi najboljši strelec in najkoristnejši igralec superpokalnega obračuna. Pri Celjanih je bil strelsko najbolj razpoložen kapetan Aleks Vlah, ki je dosegel devet zadetkov.
Po izjemnem začetku sezone bodo Velenjčani v soboto, 10. septembra, odigrali tudi tekmo prvega kroga NLB-lige. V Slovenj Gradcu se bodo pomerili z ekipo Riko Ribnice. Obračun bi se sicer moral odviti na velenjskih tleh v Rdeči dvorani, a je ta v tem času zasedena zaradi Pikinega festivala.
David Miklavčič, ki je s 1. julijem prevzel mesto direktorja kluba, na novinarski konferenci, ki jo je klub organiziral pred začetkom sezone, ni upal napovedati naslova državnih prvakov, je pa ob tem jasno poudaril, da gredo v borbo ravno s tem ciljem. »Naša največja želja je pokazati borbo na igrišču na vsaki tekmi,« je še dodal nekdanji kapetan, ki je svoj kapetanski trak predal Emirju Taletoviću. »Velika čast mi je biti kapetan takšni ekipi. Nova vloga ne bi smela biti preveč
zahtevna. Skozi leta smo vzpostavili sistem, ki deluje, vsak se zaveda svoje funkcije, nalog in odgovornosti. Čakajo nas še popravki določenih malenkosti v igri, ampak napredek je že viden. V novo sezono vstopamo z nekaj poškodovanimi igralci, ampak z ekipo, s katero smo končali preteklo, zato mislim, da nam to ne bi smelo povzročati večjih težav,« je svojo novo vlogo pokomentiral novi kapetan.
O pripravljenosti igralcev, ciljih in željah je spregovoril tudi Zoran Jovičić, ki mu je kot trenerju Gorenja Velenja med slovenskimi lovorikami manjkal le še nedavno osvojeni superpokal. »O konkretnih ciljih pred sezono težko govorim. Tako kot vse sezone prej bomo tudi v tej vsako tekmo analizirali posebej. V domačem prvenstvu imamo veliko tekmecev, ki imajo daljšo klop in bolj izkušene igralce, ampak mi imamo v sebi nekaj posebnega, nekaj, kar nas žene, da se borimo za vsako žogo, in to je naša kvaliteta,« je dejal strateg velenjske ekipe. ��
Velenjski Rudarji, ki so v prejšnjem krogu po visoki zmagi nad Dobom končno prišli do polnega izkupička točk, so bili razigrani tudi tokrat. Ekipa je s prvo zmago v novi sezoni 2. slovenske nogometne lige očitno nekoliko okrepila svojo samozavest, čeprav prvenstvo nadaljuje brez svojega najboljšega strelca v pretekli sezoni, Briana Sousa Saramaga. Ta se seli na Portugalsko, kjer bo igral za drugoligaša B-SAD. Ob njegovem odhodu so v klubu priskrbeli novi okrepitvi, v Šaleški dolini sta tako na izposoji nogometaša prvoligaških klubov, Luka Baruca iz Gorice in Marko Martinović iz Domžal. Slednji se je z zadetkom izkazal že na svoji prvi tekmi v dresu Knapov.
Velenjčani so na sobotnem obračunu na stadionu Ob jezeru gostili Brinje Grosuplje, novince na letošnjih drugoligaških zelenicah, ki tudi v Velenju niso našli poti za svojo prvo zmago v sezoni. Knapi so končni rezultat postavili že v prvem polčasu. Žogo je v mrežo gostov v 20. minuti najprej pospravil Filip Kosić, slabih deset minut kasneje pa je svoj debi kronal Marko Martinović, ki je zadel za končnih 2 : 0.
Varovanci Simona Dvoršaka so z novimi tremi točkami skočili v zgornjo polovico lestvice – z desetega mesta so napredovali na osmo. Še vedno so precej oddaljeni od vodilnih Krke in Aluminija, ki trenutno s 16 točkami kraljujeta na vrhu lestvice.
Grosupeljčani se z dvema točkama nahajajo tik nad Triglavom, ki tudi v 6. krogu ni uspel priti do zmage in se z zgolj točko nahaja na samem repu lestvice. Najbolje kaže že prej omenjenima Krki in Aluminiju, ki sta slavila tudi v 6. krogu. Novomeščani so si zmago priigrali v Beltincih, Kidričani pa so bili uspešni proti Nafti.
Najvišjo zmago kroga so dosegli nogometaši Ilirije, ki so s 4 : 0 premagali Fužinar Vzajemce. Primorski derbi so z minimalno zmago nad Dekani dobili nogometaši Primorja, tri točke pa so vknjižili tudi Biljenci, ki so bili uspešno na gostovanju pri ekipi Doba. Rogaška je na gostovanju premagala zadnjeuvrščene nogometaše Triglava, Bistrica pa je na domačih tleh slavila proti nogometašem Krškega.
RK Celje Pivovarna Laško – RK Gorenje Velenje 33:35 (32:32 redni del, 18:19)
Gorenje Velenje: Skok, Verboten, Taletović, Haseljić (2), Tajnik (11), Pajt (7), Drobež, Kovačič, Mlivić M., Sokolič (4), Verdinek (1), Šiško, Grmšek (3), Mlivić T., Predović (4), Hriberšek.
Celje: Bojić, Belkaied, Gaberšek, Strmljan (2), Knez, Mazej (2), Cokan(7), Marguč, Ivanković (6), Janc, Muhović, Žabić (1), Mlakar(2), Vlah (9), Martinović (2), Suholežnik (1).
Rudar Velenje – Bilje Grosuplje 0:2 (0:2)
Strelci: 1:0 Kosić(20.), 0:2 Marković (29.)
Rudar : Sekulić, Bićanić, Tubić, Kosić, Jovanović (od 73. Majcenovič), Spudić (od 61. Wirekoh), Barone (od 88. Barone), Kočar, Martinović (od 61. Vošnjak), Karabatić, Bošković (od 88. Kanceljak).
Drugi rezultati: Roltek Dob – Vitanest Bilje 1:2, Beltinci Klima – Krka 0:1, Jadran Dekani – Primorje 0:1, Nafta 1903 –Aluminij 1:3, Fužinar Vzajemci – Ilirija 1911 0:4, Triglav Kranj – Rogaška 0:1, Kety Emmi&Impol Bistrica – Krško 2:1. Lestvica: 1. Krka (16), 2. Aluminij (16), 3. Vitanest Bilje (12), 4. Nafta 1903 (11), 5. Beltinci Klima Tratnjek (10), 6. Ilirija 1911 (9), 7. Rogaška (9), 8. Rudar Velenje(8), 9. Kety
Emmi&Impol Bistrica (8), 10. Primorje (7), 11. Fužinar Vzajemci (6), 12. Roltek Dob (6), 13. Jadran Dekani (5), 14. Krško (5), 15. Brinje Grosuplje (2), 16. Triglav (1)
Velenjčani so na sobotnem obračunu prišli do svoje druge zmage –Ekipo zapustil drugi najboljši strelec pretekle sezoneSaramago odhaja na Portugalsko.
Paki njeno dosedanjo življenjsko pot lahko marsikdo zavidal. Simpatična mladenka je zagotovo dekle, ki ve, kaj hoče početi, in je odločena želeni cilj tudi doseči. Pred dvema letoma je uspešno končala Fakulteto za šport, vendar so diplomirano športno pedagoginjo priložnosti zapeljale v povsem druge vode. Danes je samostojna podjetnica, ena redkih Slovenk, ki se ukvarja s pri nas dokaj nepoznanim adrenalinskim športom – skydivingom.
Z nasmehom je začela odgovor na vprašanje, zakaj prav tako adrenalinski šport, kot je skakanje iz letala. »To je pa malo daljša zgodba,« je povedala in nadaljevala: »Po končani fakulteti sem došla v tujino – najprej v Španijo, nato v Amsterdam na Nizozemsko, kjer sem živela skoraj dve leti. Zgodil se je covid.
Ker nisem želela ostati v tujini, sem se vrnila v Slovenijo. Bilo je poletje in bila sem brez načrtov, kje in kako nadaljevati. Na spletni strani sem našla oglas za skydiving. Na začetku sem razmišljala le o tandemskem skoku, torej o skoku s padalom v dvoje. Ker se mi ni zdelo nič posebnega, sem brskala naprej in našla povabilo za vpis v šolo skydivinga, se vpisala in teden dni kasneje prvič samostojno skočila iz letala.
Takoj sem vedela, da je to nekaj, kar želim početi v prihodnje. Bom kar pritrdila vašemu razmišljanju, da mora biti človek, ki se ukvarja s takim adrenalinskim športom, s skokom v prazen prostor, malo nor, ven-
Velenje, 2. septembra – V sončnem parku sta se srečali ekipi BŠDU Premogovnik in KU Gorenje. Obe ekipi, ki sicer trenirata in igrata na istem igrišču v sončnem parku, sta nastopili v nepopolnih postavah. Kljub temu je bil na derbiju kroga prisoten naboj v prav obeh ekipah. Domačini – BŠDU Premogovnik – so začeli silovito, vendar tudi gostje niso popuščali. Srečanje je s 6 : 4 dobila domača ekipa, a že punt razlika 36 : 33 je pokazala, da je šlo za izredno napet derbi. Srečanje se je odvilo tudi na sosednjem igrišču. DU Velenje so gostili DU Šoštanj. Gostje so se močno upirali domačinom, a se je rezultat ustavil pri 6 : 4 za domače. Tudi punt razlika (39:29) je bila precej v prid domačinom. Derbi med ekipama BK Žalec in BK Balinc Polzela ni bil odigran. Vzrok za odpoved za zdaj še ni znan.
Vrstni red ekip po osmem kolu v prvi ligi je naslednji : 1. BK –Balinc Polzela 13 točk (-1), 2. BKŽalec 10 točk (-1), 3. KU - Gorenje 10 točk, 4. BŠDU – Premogovnik 7 točk, 5. DU - Velenje 6 točk, 6.
25-letna Maruša Kompan iz Rečice ob Paki ena redkih Slovenk v adrenalinskem skydiving športu – Je tudi inštruktorica v vetrovniku – Njen moto: biti prijazen in spoštljiv do vseh Vaše
stavni del učenja. Vsak skok je še vedno adrenalinski, vendar ga človek nadgrajuje. Občutki so povsem drugačni kot na začetku. Načeloma rastem v tem. Zelo mi je všeč, da gre za šport, ki se ga nikoli ne nehaš učiti.«
Doslej je v tem športu spoznala mnogo zanimivih ljudi, iz oči v oči se je srečala tudi z nevarnostmi. »Vendarle gre za ekstremni šport in vsi, ki se z njim ukvarjamo, vemo, v kakšni nevarnosti smo. Sem že doživela nekaj nelepih trenutkov, a so se glede na situacijo, na srečo, končali dokaj ugodno.«
V Sloveniji, pravi Maruša, prevladujejo tandemski skoki, in sicer skoki kot enkratna doživetja. Se pa zgodi, da je kdo po skoku navdušen in se odloči temu posvetitiveč časa. V Evropi je skydiving precej v razvoju in v vzponu, prav tako v Ameriki.
dar po prvem skoku zame poti nazaj ni bilo več.« Že drugo poletje izvaja dejavnost v Skydive Bovec, kjer opravlja delo licencirane trenerke športnega padalstva. Kaj je počela vmes? Ne vprašaj, bi rekel marsikdo: zato, ker v Sloveniji ni razmer za izvajanje skokov v zimskem času, je opravila tečaj za inštruktorja v vetrovniku. Kadar ima čas, skoči v Planico. Prav tako je med eno in drugo poletno sezono v Bovcu skočila v Namibijo, kjer
DU - Šoštanj 0 točk.
Tudi v drugi ligi je bilo v dvanajstem krogu v torek srečanje na Polzeli , kjer so domačini BK Balinc Polzela 2 gostili DU Slovenske Konjice. Tokrat se je v gostujoči ekipi precej poznalo , da na tem igrišču že dolgo niso igrali. Kljub temu jim je uspelo iztržiti neodločen rezultat 4:4 toda punt razlika (40 – 32) je bila v prid domače ekipe.
Dan kasneje je bilo v Vinski gori srečanje med domačim DU Vinska gora in gosti iz BK Topolšica. Gostje se sicer trudijo, da bi zaigrali kar se da dobro , vendar jim tudi tokrat trenutno vodeča ekipa tega ni dopustila. Končni rezultat je tako bil 6 : 2, punt razlika pa 36 : 31 za domačo ekipo.
V četrtek je bilo še na igrišču DU Dobrna srečanje proti gostom BS Vrbno Vrbica. V hladnem vremenu za ta čas so prevladovali domačini, kar kažeta rezultat 6 : 2 in punt razlika 37:21 v prid domačih. Ekipa PO Gorica je bila v tem krogu prosta. Vrstni red po dvanajstem kolu v drugi ligi: 1. DU Vinska gora 15 točk, 2. BS Vrbno Vrbica 12 točk, 3. DU Slovenske Konjice 12 točk, 4. BK Balinc Polzela 10 točk, 5. PO Gorica 9 točk, 6. DU Dobrna 8 točk, 7. BK Topolšica 6 točk. �� T.F.
pri skoku iz letala je ... »Začne se pred vstopom v letalo. Izdelaš si načrt, kako in kaj, premlevaš svoj odziv za primere ob morebitnih nenadnih pojavih. Temu sledi čas od skoka do trenutka za odpiranje padala. Če skočimo iz letala na višini 4000 metrov, imamo približno minuto prostega pada in je padalo za varen pristanek treba odpreti v tem času. V času prostega pada obstajajo različni načini leta. Najosnovnejši je s trebuhom proti tlom. Ta položaj je najstabilnejši in tudi najbolj varen za odpiranje padala. Iz tega položaja lahko napreduješ – izvajaš različne salte, nadziraš hitrosti letenja, padanja; pri letih z glavo navzgor je, kot da bi želel sedeti, stati v zraku. Ena najtežjih disciplin je let z glavo proti tlom, ker se je v tem položaju težko nadzorovati. Obstajajo različice, kako letimo in premagujemo razdalje v zraku. Poznamo še tako imenovane “skoke z wingsuitom”– skoke z veliki oblekami, ki pomagajo, da smo v zraku dalj časa in dosežemo še večje razdalje,« je opisala svoje delo Maruša.
je delala v okviru mednarodnega skydiving projekta, oktobra lani pa na Sejšele, kjer so odpirali center za omenjeni adrenalinski šport. Ponudila se je ji priložnost treniranja s sejšelsko vojsko v vojaškem padalstvu. Med bivanjem na Sejšelih je organizirala prvi sejšelski mednarodni padalski dogodek, ki se
ga je udeležilo sedem svetovnih prvakov v športnem padalstvu.
Vsak skok je še vedno adrenalinski, vendar … V slabih dveh letih je za njo že skoraj 350 skokov iz letala. Načeloma skačejo z višine 4000 metrov, lahko tudi 6000 metrov ali od 1000 do 1500 metrov, od-
❱Maruša Kompan: »Zame predstavlja skydiving svobodo in hkrati omejitev.
Všeč mi je tudi, da gre za šport, ki se ga nikoli ne nehaš učiti.«
visno od želje udeležencev. Dejavnost, s katero se ukvarja, je za moške, kaj šele za dekleta, nekaj nepredstavljivega ali pa jo uvrščajo med enkratne življenjske preizkušnje.
Kaj pomeni za Marušo? Morda dokaz, da si upa več kot drugi? Po pritajenem nasmehu in krajšem premisleku je dejala: »Na začetku je bilo temu morda res tako. Prvi skok iz letala je bil nepredstavljiv, adrenalinski. Po nekaj skokih pa ti postanejo se-
Kaj porečejo o tem, kar počne, domači? Na začetku je bilo kar pestro, izvemo. Danes so se tega, da je adrenalinski šport sestavni del njenega življenja, že navadili. Razmišlja še o čem novem, še bolj adrenalinskem?
»Za zdaj ostajam v teh vodah, pri skokih iz letala, nabirala bom izkušnje. Moj naslednji cilj je postati inštruktorica. Marsikdo, ki se ukvarja s skydivingom, se kasneje odloči za skoke s skal, z mostov, s stavb. Slednje je za zdaj zame še precej oddaljena reč.«
Biti prijazen in spoštljiv do vseh ljudi okoli sebe je njen življenjski moto, ki se ji je v zadnjih letih v praksi obrestoval. »Naučila sem se, da če imaš priložnost biti prijazen do drugih, to moraš narediti,« je sklenila pogovor adrenalinska Maruša Kompan.
�� Tatjana PodgoršekBele Vode, 26. in 27. avgust – Društvo Vulkan je letos zadnji vikend v avgustu po dveh letih spet organiziralo tradicionalni športni vikend na igrišču v Belih Vodah. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je prireditev potekala v petek, 26. avgusta, in v soboto, 27. avgusta letos. Nedeljski turnir v odbojki na mivki pa so zaradi dežja prestavili na nedeljo, ko bo vreme to dopuščalo.
Petek je bil namenjen predvsem vsem ljubiteljem ruskega kegljanja. V ženski konkurenci je bila letos najmočnejša ekipa Škale, ki je premagala drugo uvrščeno ekipo TEŠ in ekipo iz Zavodnja na tretjem mestu. Med
moškimi ekipami je slavila ekipa Zavodnja, ki je premagala ekipo Škale na drugem mestu in ekipo Bele Vode na tretjem mestu. V konkurenci mešanih ekip je bila letos prva ekipa Zavodnje, pred drugo uvrščeno ekipo Škale in ekipo Teš 1 , ki se je uvrstila na tretje mesto. Veliki pokal Belih Vod, za skupno zmago izmed vseh ekip za letošnje leto, je letos domov odnesla moška ekipa Zavodnje. V posamični konkurenci je pokal za najboljšega kegljača 2022 zasluženo osvojil Marjan Sedeljšek iz Zavodnja.
V soboto pa so se ekipe pomerile v malem nogometu. Zmagala je ekipa Fultrefer, dru-
go mesto je pripadlo ekipi Ugovšek, tretji so bili nogometaši iz Lepe Njive. »Sicer nam je v soboto malo ponagajal dež, a na igrišču v Belih Vodah so se zagreti mladi nogometaši podili za žogo, kot bi bil dan sončen in lep. Nogometni dan je lepo uspel. Tudi malo slabše vreme nas ni vrglo iz tira,« pravijo v društvu Vulkan, ki se obenem zahvaljujejo donatorjem ter vsem športnim udeležencem, ki so poskrbeli, da je dogodek uspel. Nedvomno ga bodo pripravili tudi prihodnje leto.
�� S. PodvratnikVelenje, 31. avgusta – Avto-moto zveza Slovenije je v sodelovanju z lokalnimi moto društvi že sedmič zapored pred začetkom šolskega leta pripravila preventivno akcijo z naslovom Še 365 dni. Med 25 lokacijami po Sloveniji je bila akcija v Velenju zadnji počitniški dan, in sicer pred osnovno šolo Antona Aškerca, kjer sta maskoti Anja in Marko na potrebo po večji varnosti voznike opozarjali s spremstvom pešcev čez cesto.
Z akcijo so želeli vse udeležence v prometu opozoriti tudi na to, da povečano upoštevanje otrok v prometu ni potrebno le na začetku novega šolskega leta, temveč vse dni v letu.
V Velenju je v akciji sodeloval Avto moto touring klub Velenje. Njegov predstavnik Jože Stakne je ob tem povedal, da klub tudi sicer sodeluje z AMZS pri preventivnih akcijah, tako pri teoretičnem usposabljanju mladih in starejših voznikov kot pri izvajanju praktične vožnje za starejše voznike v Centru varne vožnje na Vranskem.
Kaj ugotavljate glede varnosti v cestnem prometu?
Varnost se izboljšuje, vozniki se lažje prilagajamo situacijam v prometu, seveda pa lahko še več naredimo s preventivnimi akcijami. To pomeni, da že mladega voznika vzgajamo, ga učimo teorije in prakse.
Kako se v spremenjenih prometnih predpisih in prometnih situacijah v zadnjih letih znajdejo starejši?
Vsekakor je treba več poudarka dati starejšim kot mlajšim voznikom. Starejši potrebujemo malo več časa, da reagiramo in ocenimo situacijo v pro-
metu. Prometna infrastruktura se spreminja, križišča so drugačna, imamo krožišča, veliko je kolesarskih poti, prometna pravila so se spremenila. Morda starejši niso toliko seznanjeni z vsem tem, zato imajo še večji strah do prometa in so slabši vozniki.
Kakšni udeleženci so otroci?
Otroci so dobri udeleženci v prometu. Upoštevajo navodila staršev, učinkovita je preventiva v osnovnih šolah. Učijo pa se tudi, ko nas gledajo, zato jim moramo biti kot starši in sokrajani vzor. Otroci si zapomnijo, kar vidijo.
Kaj lahko starši naredimo za večjo varnost otrok v prometu?
Preprosto je. Kot starš bom rekel svojemu otroku, naj pogleda levo in desno pred prečkanjem ceste, tudi če ni avtomobila. Vedno naj gre čez cesto na prehodu za pešce in tudi tu naj se prepriča, da je prehod varen. Ni težava samo avtomobil. Zdaj so tu kolesa, motorne rolke, skiroji. Tudi pešci nenazadnje. Ski-
roji so dejstvo, mimo katerega ne moremo. Urediti je treba zakonodajo, infrastrukturo. Enako je bilo, ko se je povečevalo število koles, motorjev, avtomobilov. Tudi skiroje je treba po nekem sistemu vključiti v naše življenje, v promet, a je treba voznike skirojev vzgojiti. Če jih ne bomo, si bodo postavili svoja pravila.
Kaj so naloge Avto moto touring kluba?
Naj izpostavim, da je glede organizacije relija AMTK najstarejši klub v Sloveniji. Letos smo izvedli 37. reli in praznovali 40 let delovanja kluba. Ekipa je dobra. Omenil sem preventivo v prometu: vabimo občane, naj nas obiščejo. Kdor želi slišati, kakšni so novi prometni predpisi, naj se udeleži naših predavanj v septembru. Organiziramo tudi brezplačne tečaje varne vožnje za nekaj občanov v Centru varne vožnje na Vranskem. Zakaj se tega nekdo, ki čuti potrebo, ne bi udeležil? Naj se javi pri nas. ��
Lani je v prometnih nesrečah umrlo šest mladoletnih oseb, od tega trije mlajši od 14 let. Hujše poškodbe je utrpelo 31 otrok in 28 mladostnikov, lažje pa je bilo poškodovanih 384 otrok do 14. leta starosti. Delež umrlih otrok in mladostnikov med vsemi žrtvami prometnih nesreč je bil v letu 2021 pet odstotkov, leto prej pa 7,5 odstotka, sporoča AVP.
Velenje, 30. avgust – Na Cesti talcev je voznik zaradi nepravilnega zavijanja trčil v peško, ki je prav tako nepravilno prečkala cesto. Peška se je v nesreči telesno poškodovala, obema pa so izdali plačilni nalog.
Velenje, 31. avgust – Na Partizanski cesti je na parkirišču voznik zaradi nepravilnega premika trčil v vozilo, nato pa s kraja odpeljal. Dogodek obravnavajo kot nesrečo s pobegom, zoper povzročitelja pa sledi prekrškovni postopek.
Velenje, 31. avgust – V lokalu na Kidričevi cesti sta se dve ženski nedostojno vedli do natakarice. Obema so izrekli opozorilo.
Prelska, 31. avgust – Policisti so v naselju Prelska občanu izdali plačilni nalog, saj ni primerno zavaroval oziroma ni imel pod nadzorom svojega psa, ki je tekal po vasi in oviral promet.
Velenje, 1. september – Policisti so dvema občanoma na Prešernovi cesti zasegli neznano zeleno rastlino, za katero sumijo, da je prepovedana (marihuana). Ko bodo prejeli rezultate analize, bodo zoper oba uvedli prekrškovni postopek.
Podkraj, 1. september – V Podkraju pri Velenju je neznanec odtujil multikultivator Muta s priključki. Za storilcem še poizvedujejo.
Velenje, 1. september – Neznanec je ponoči vlomil v trgovino na Stantetovi, vendar v notranjost ni vstopil. Nastala je le škoda na vratih. Za neznancem poizvedujejo.
komat v garažni hiši na Trgu mladosti. Za storilcem še poizvedujejo.
Velenje, 2. september – Na Koroški cesti sta trčila voznik osebnega avtomobila in voznik mopeda. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega premika mladoletnega voznika mopeda. Zoper njega bodo napisali obdožilni predlog.
Velenje, 2. september – Policisti so bili obveščeni, da je partner na vikendu udaril svojo partnerko. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da gre v tem primeru za že dlje časa trajajoče psihično in fizično nasilje partnerja, zaradi česar so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zoper osumljenca bodo podali tudi kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini.
Velenje, 3. september – Na cesti proti Velenju so policisti ustavljali voznika osebnega avtomobila, ki pa na znake policistov ni ustavil. Bežal je pred njimi ter pri tem povzročil dve prometni nesreči in storil več drugih hujših cestno prometnih prekrškov. Voznika so nato pri Velenjki le ustavili. Ker ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, so mu na kraju odvzeli vozilo, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo zaradi nevarne vožnje.
Velenje, 3. september – Ponoči so bili policisti obveščeni o dveh kršitvah zaradi preglasne glasbe. Oba kršitelja so opozorili.
Velenje, 4. september – Okoli četrte ure zjutraj je na krožišču pod skakalnico v Velenju prišlo do prometno nesreče zaradi neprimerne hitrosti voznice osebnega avtomobila. Zoper povzročiteljico bodo uvedli prekrškovni postopek.
Ljubljana, 1. septembra – Z začetkom novega šolskega leta je pragove osnovnih šol prestopilo skoraj 200.000 učenk in učencev, skoraj 21.000 pa jih po šolskih poteh hodi prvič. Zanje je to povsem nova izkušnja, zato moramo vsi udeleženci v prometu skrbeti, da bodo na teh poteh varni vse dni v letu, je v okviru akcije Še 365 dni sporočila Agencija za varnost prometa.
Njen direktor Jože Hribar pa posebej nagovarja starše in skrbnike: »Poskrbite, da bodo otroci dobro vidni, posebej ko je vidljivost slabša, v mraku in temi. Opremljeni morajo biti s kresničko ali z odsevnim trakom, pomembno k vidnosti in varnosti najmlajših pripomore rumena rutka. Letos obeležujemo že štiri desetletja od njene zakonske uvedbe in v tej dolgi dobi je odigrala pomembno vlogo pri prometni varnosti najmlajših.
za posebno previdnost, saj najmlajši še ne zmorejo sami obvladovati vseh pasti prometa, ki je vse bolj intenziven. Nošenje rumene rutke je obvezno za otroke prvih in drugih razredov.«
Velenje, 1. september – Neznani storilec je vlomil v par-
Občan je na Policijsko postajo Velenje prinesel kontaktni ključ osebnega avtomobila znamke Renault.
Velenje, 4. september – V Pesju sta se sprla partnerja, pri tem pa je partner porinil izvenzakonsko partnerko. Izdali so mu plačilni nalog.
V
obdobjema 2011–2013 in 2018–2020 zmanjšali število najhujših posledic prometnih nesreč za kar 66 odstotkov in na tem področju spadamo med najvarnejše evropske države. V istem obdobju je povprečje na ravni Evropske unije znašalo 31 odstotkov.
Rumene rutke so simbol za začetnike v prometu in obenem opozorilo voznikom
Tedanji Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je s priporočanjem uporabe rumene rutice za otroke v prvem razredu osnovne šol pričel že leta 1974, zakonsko obvezna pa je postala leta 1982. Prvotni in glavni namen rutke je povečanje vidnosti otrok na poti v šolo in iz nje, česar se morajo zavedati tako starši kot vzgojitelji. O tem morajo poučiti otroke ter poskrbeti, da bodo rutke redno nosili vse dni v letu. Seveda pa je dobro, da otrok rumeno rutko uporablja tudi v drugih situacijah, ki niso vezane na šolo, a je kljub temu udeležen v prometu. ��
Lastnik ga lahko prevzame na postaji. Občan je v Družmirju pri košnji trave našel telefon znamke Huawei model LYA – L29 modre barve s črnim etuijem.
Lastnik ga lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.
Voznike in druge udeležence v cestnem prometu policisti ob pričetku šolskega leta opozarjajo, naj prilagodijo hitrost vožnje razmeram na cesti, še posebej v bližini šol. Pešce pa opozarjajo, da prihaja obdobje zmanjšane vidljivosti (megla), zato naj pri hoji uporabljajo za to namenjene prometne površine (pločnik) oziroma naj hodijo ob levem robu ceste ter uporabljajo svetleča telesa (kresničke, svetleče trakove ...).
V preventivi več poudarka starejšim kot mlajšim voznikom – Prometna pravila in infrastruktura so se zelo spremeniliMaskoti Anja in Marko sta na potrebo po večji varnosti voznike opozarjali s spremstvom pešcev čez cesto. Jože Stakne: »Kdor želi slišati, kakšni so novi prometni predpisi, naj se udeleži naših predavanj v septembru; če želi preizkusiti svoje znanje v praksi, pa brezplačnega tečaja varne vožnje.« Sloveniji smo med primerjalnima
ml – mladina
P – Leposlovne knjige od 9. do 13. leta
Vir: www.mishzalozba.com
Marnus ima dovolj tega, da je neviden, da živi v senci svojih bratov. Starejši brat je dober pri postavljanju plavalnih rekordov in lomljenju dekliških src. Mlajši brat je že zdaj premeten poslovnež, ki ga je z ukano pripravil do tega, da bo vse poletje pomival posodo. A ko se nekega jutra na pragu s peticijo pojavi dekle po imenu Leila, se začne nepričakovana pustolovščina. Marnus ima končno priložnost biti opažen.
od – odrasli 612.39 – Prehrana Vir: www.bukla.si
V življenju pojemo kakih trideset ton hrane. Iz nje naše telo črpa gradbeni material, ki ga potrebuje za rast, obnovo ter učinkovito delovanje mišic in organov, kot so na primer možgani in jetra. Hrana nas oskrbuje s potrebnim gorivom, da nam je toplo in da lahko naše srce nemoteno deluje. Če zaužijemo preveč hrane, se njen presežek spremeni v maščobo in telo ga shrani. Namen tovrstnega shranjevanja je v tem, da lahko razpoložljivo hrano uporabimo kot rezervo, če nekoč v prihodnosti njen vnos ne bi zadostoval za telesne potrebe. Tudi zdravniki največkrat ne vedo kaj več o hrani. Avtor te knjige Vernon Coleman pa je licencirani zdravnik z dolgoletnimi izkušnjami s področja splošne medicine. Je avtor več kot sto knjig, ki so bile v Združenem kraljestvu prodane v več kot dveh milijonih izvodov in so prevedene v petindvajset jezikov. Med njimi je tudi knjiga, ki jo držite v rokah. Šele ko jo beremo, spoznamo, kako napačno se hranimo in si s tem pridelamo zdravstvene težave. V knjigi je poljudno in na kratko razloženo, kako deluje hrana kot gorivo, kako varno pijemo, kako varna so živila, katerim živilom naj se izogibamo in katera naj jemo, da zmanjšamo tveganje za raka, kako na najpogostejše bolezni vplivamo s hrano, zakaj naj postanemo vegetarijanci. V knjigi je program za vitkost za vse življenje, pa nasveti za hujšanje otrok s prekomerno telesno težo. Razumeli boste, zakaj so trije redni obroki neumnost …
ml – mladina M – Leposlovne knjige od 13. leta Vir: www.knjigarna.net
Lahko bi bila katerakoli sodobna najstnica: glasna, nora, polna življenja, pripravljena tvegati in sanja o veliki manekenski karieri. Kot edino oviro na poti do slave vidi le svojo starost, saj še ni dopolnila 16 let. Toda vse, kar se je najprej zdelo kot kljubovanje in mladostniški upor, je vse prehitro postalo zelo neprijetno in zelo resno. Ni skrivnost, da je manekenski posel precej težak, a nam je zgodba 15-letne deklice znova pokazala, da je to, kar vidimo, le vrh ledene gore. To je kratka, a intenzivna zgodba o tabu temi našega časa, nevarnosti, ki je na videz tako lepo skrita pod občudovanjem in slavo. Impresivno nam razkrije vsaj majhen del tega, kar je v današnji družbi zelo narobe, in napelje k razmisleku o tem, kakšne sanje kot družba nudimo in spodbujamo pri mladi generaciji. In če ne zmoremo preprečiti žalostnih zgodb, pa nikakor ne smemo spregledati možnosti, ki nam še vedno preostane – da podpremo prizadete, ko jim uspe premagati sram in strah ter vstanejo in spregovorijo.
Četrtek, 8. 9.
18.00 Galerija Velenje Marjan Manček: Od satirične do oživljene risbe, odprtje razstave, predfestivalski dogodek 33. Pikinega festivala
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprimo knjige: srečanje z Adriano Kuči, pogovor
Petek, 9. 9.
17.00 Vila Bianca
Moje mesto, rad te imam..., odprtje likovne razstave
19.00 eMCe plac
Adna Lainšček: Red lips art, odprtje razstave, predfestivalski dogodek 33. Pikinega festivala
19.00 Galerija F-bunker
Odprtje fotografske razstave Marjana Klepca
21.00 Max klub
Back To School Semafor Party
Sobota, 10. 9.
10.00-18.30
Različne lokacije v središču Velenja 33. Pikin festival, več na www. pikinfestival.si
11.00 Titov trg Prihod Pike in odprtje 33. Pikinega festivala
20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru
Lakefest: Mi2, Alo!Stari in Cener, koncert Nedelja, 11. 9. 10.00-18.30 Različne lokacije v središču Velenja 33. Pikin festival, več na www. pikinfestival.si Ponedeljek, 12. 9. 9.00-13.30 in 15.30-18.30
Različne lokacije v središču Velenja 33. Pikin festival, več na www. pikinfestival.si
19.00 Kino Velenje, velika dvorana Sončni zaton, drama, Filmsko gledališče Torek, 13. 9. 9.00-13.30 in 15.30-18.30
Različne lokacije v središču Velenja 33. Pikin festival, več na www. pikinfestival.si
17.00 Park pred Gimnazijo Velenje Županov sprejem za novorojenčke Sreda, 14. 9. 9.00-13.30 in 15.30-18.30
Različne lokacije v središču Velenja 33. Pikin festival
17.00 Titov trg Županov sprejem za prvošolčke 17.15 Titov trg Zaključek 33. Pikinega festivala s podelitvijo zlatih pik
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Či gong: lahkotna pot do zdravja, moči in sreče, predavanje
Četrtek, 8. 9. 13.00 Glavni trg Golažijada (nekje ob 13.00 pričetek) in zabava ob prazniku krajevne skupnosti Šoštanj (pričetek 19.00) Sobota, 10. 9.
19.00 Glavni trg Mediteranski večer z Manco Špik in Erosi Nedelja, 11. 9.
X Triglav (2864 m)
X Trška pot Čistilna akcija po Trški poti
Petek, 9. 9., 20.00 Prireditveni šotor MC Šmartno ob Paki PPF 2022 || Koncert: Manouche (vstopnina v predprodaji 12 €, na dan dogodka 15 €)
septembra, ob 11:59, polna luna (ščip) 10.
• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA
• Citycentrov karting odprt (vrhnje parkirišče garažne hiše). V primeru dežja je zaprto
• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)
• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje
• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije
Mladinska romantična komedija, 97 min (Slovenija). Režija: Peter Bratuša Igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar Petek, 9. 9., ob 17. uri, velika dvor.
After Ever Happy, romantična drama, 119 min (ZDA). Režija: Castille Landon Igrajo: Hero Fiennes Tiffin, Josephine Langford, Louise Lombard, Rob Estes, Chance Perdomo Petek, 9. 9., ob 19.00, mala dvorana
Where the Crawdads sing, drama, 125 min (ZDA). Režija: Olivia Newman Igrajo: Daisy Edgar-Jones, Harris Dickinson, David Strathairn
Maya the Bee 3, sinhr. anim. pustolovščina, 88 min (NEM, AVS), Režija: Noel Cleary Sobota, 10. 9., ob 16. uri, velika dvor.
Aline, the power of love, biografska glasbena drama, 128 min (FR). Režija: Valerie Lemercier. Igrajo: Carole Weyers, Dylan Raffin, Maynard Bagang, Sylvain Marcel, Valerie Lemercier Sobota, 10. 9., ob 19. uri, mala dvor.
Maneater, akcijska grozljivka (ZDA) Režija: Justtin Lee. Igrajo: Trace Adkins, Deena Bacon, Randall J. Bacon Sobota, 10. 9., ob 20. uri, velika dvor.
PAPIRNATEGA ZMAJA 34 minut/brez dialogov/Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta/4+ Kakovosten program sporočilno in likovno raznolikih kratkih animiranih filmov je nastal z mislijo na najmlajše gledalce. V njem so zbrana sodobna avtorska dela iz srednje in vzhodne Evrope. Filme sta skrbno izbrala Martina Peštaj, medijska psihologinja in urednica oddaj v Otroškem in mladinskem programu Televizije Slovenije, in Igor Prassel, direktor Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka.
Sobota, 10. 9., ob 9.30, velika dvorana (pikin kino - brezplačno)
Myši patří do nebe, sinhronizirana animirana pustolovščina, 87 min (Češka, Slovaška, Poljska, Francija), 6+ Režija: Denisa Grimmová, Jan Bubeníček Glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Primož Pirnat, Blaž Šef, Matej Puc, Vesna Pernarčič, Gašper Malnar Sobota, 11. 9., ob 9.30, vel. dvor.
Bigfoot Family, sinhronizirana animirana pustolovščina, 89 min (Belgija, Francija) Režija: Ben Stassen, Jeremy Degruson Nedelja, 11. 9., ob 16. uri, vel. dvor.
Toma, biografski film, 147 min (Srbija) Režija: Dragan Bjelogrlić in Zoran Lisinac Igrajo: Milan Marić, Tamara Dragičević, Petar Benčina, Andrija Kuzmanović, Sanja Marković Nedelja, 11. 9., ob 18. uri, mala dvor.
Komična drama, 111 min (SLO) Režija: Matevž Luzar. Igrajo: Gregor Čušin, Jernej Kogovšek, Gregor Zorc, Alexander Mitterer, Marie Hofstätter, Lovro Lezič, Gaber K. Trseglav, Vesna Pernarčič, Ana Facchini, Mateja Pucko, Mojca Funkl Nedelja, 11. 9., ob 19. uri, velika dvorana
Rumba La Vie, Komedija, 94 min (Francija). Režija: Franck Dubosc Igrajo: Franck Dubosc, Jean-Pierre Darroussin, Catherine Jacob, Adele Choubard, Marie-Philomene Nga Ponedeljek, 12. 9., ob 18. uri, mala dvorana
Sundown, drama, 83 min (Mehika, Švedska, Francija)
Režiser: Michel Franco
Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Henry Goodman, Iazua Larios, Tim Roth Ponedeljek, 12. 9., ob 19. uri, velika dvorana
Vsake toliko me zadene vprašanje, le zakaj nam je ženskam tako težko izraziti svojo resnico? Namesto da izrazimo, kaj r-e-s-n-i-č-n-o čutimo in doživljamo, se zaradi strahu, da ne bi prizadele, zavrnile, se osramotile, užalile, zanikale, odvrnile, odpovemo lastni resnici v medosebnih pogovorih.
Sliši se kruto, vem! Sliši se tako »ne fajn«, da bi to najraje takoj zanikale in rekle: »A, to pa ne drži, jaz pa že ne, jaz povem tako, kot je!«
Pa res povemo? Kolikokrat? Se zgodi, da smo utrujene in v sebi čutimo, da želimo zgolj mir in tišino. Enostavno čas s sabo, ko regeneriramo svojo energijo. In zgodi se, da pokliče prijateljica, ki želi priti na kavo. Pritegne našo pozornost in še sliši se lepo – spiti kavo s prijateljico. Namesto da bi se še naprej poslušale (predvsem svoje telo,
ki nikoli ne laže, in če je utrujeno, potem definitivno ne laže), namesto da bi prijazno in sočutno rekle– ne, hvala, danes mi ni za družbo, raje rečemo – ja, pridi na kavico. Ne gre za to, da nimamo radi prijateljice. Ne gre za to, da ne bi uživale v času z njo. Gre za to, da se nehamo poslušati, čeprav vemo, da ta kava ni tisto, kar naše telo in duša v tistem trenutku potrebujeta.
Če dodamo še komponento ženske narave, ki ne želi zavrniti ali užaliti, potem se tudi iz strahu, da ne bi bila prijateljica zavrnjena in užaljena, odzovemo z: »Ja, pridi na kavico.«
Dajmo si izziv in se poslušajmo. Zasledujmo lastne izgovorjene stavke in poslušajmo, kaj govorimo.
Meni pomaga miselni izziv, ki si ga zastavim, in to je – ej Ines, ti imaš vse moči v sebi, da vklopiš samoobrambo svoje
duše, kadar ti je težko izgovarjati lastno resnico. Ko se mi zatakne, da bi se v pogovoru podredila in ugajala, se opomnim! Opomnim se, da dolgoročno ni dobro zame, da se prilagajam na račun svoje duše in notranjega miru. Ni računice. Prav ni vredno.
Pa četudi se zdi, da so ta prilagajanja malenkostna. Malenkosti se spremenijo v velika prilagajanja, ki jih navadno niti ne zaznamo in ne opazimo. Izurimo se, da se prenehamo čutiti in poslušati. Pomislite, kolikokrat si skozi dan dovolimo, da nas že samo telefon zmoti in prekine.
Zvok telefona torej usmerja našo pozornost, če si to dovolimo. Kje so še ostale okoliščine, prošnje, zahteve, ideje, usmeritve in pričakovanja drugih ljudi.
Vklopi samoobrambo svoje duše. Ne pusti se na cedilu in spregovori svojo resnico, pa naj bo še tako težko. Vem, da je. Vem pa tudi, da je vredno. Navijam zate. ;)
Ines Vugrinec-od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu – športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem; - 9. septembra 1882 se je v Celju rodil slovenski pravnik, politik in diplomat Bogomil Vošnjak, sin šoštanjskega rojaka Mihaela Vošnjaka. Umrl je 18. junija 1959 v Washingtonu v Združenih državah Amerike; - 9. septembra 1995 je na 26. memorialu Bojana Hrovatina v Ljubljani, na katerem so tekmovali vsi najboljši slovenski športniki paraplegiki, Velenjčan Janez Hudej zmagal v troboju. V metu kopja je dosegel državni rekord in si s tem rezultatom zagotovil nastop na paraolimpijskih igrah v Atlanti leta 1996;
- 10. septembra 1930 se je rodil ekonomist in kulturnik Avgust Jeriha, za mnoge eden najbolj zaslužnih za razvoj Velenja po 2. svetovni vojni. Umrl je 24. oktobra 1978 v Velenju;
- 10. septembra 2016 je umrl gledališki ustvarjalec Leon Čižmek. Končal je visokošolski študij prava. Od leta 1963 do upokojitve leta 1988 je bil zaposlen v tovarni Gorenje.
V letih 1984–1986 je opravljal funkcijo predsednika ZKO Velenje. Od leta 1963 je bil aktivni član KD Gledališča Velenje. Prvo vlogo je odigral v predstavi Romeo in Julija. Rojen je bil v Senovem 22. maja 1940;
- 10. septembra 1936 se je v Velenju za deset minut ustavil dvorni vlak na poti Maribor–Dravograd–Velenje–Celje–Ljubljana, iz katerega je izstopil trinajstletni prestolonaslednik Peter, ki se je nato sprehodil do lokomotive in se vrnil v vagon;
- 10. septembra 1997 je takratni minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber na Graški gori predal namenu sodobno športno igrišče, takratni minister za notranje zadeve Mirko Bandelj pa je istega dne slavnostno odprl nove prostore državne uprave na Rudarski cesti v Velenju. V stavbi upravne enote Velenje, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Nandeta Korpnika, opravljajo storitve za občane Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki;
-10. septembra 1999 so v nemškem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepše urejeno evropsko mesto;
- 11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokončno zaprtje; - 12. septembra 1927 se je v
Gabrovljah pri Slovenskih Konjicah rodil duhovnik in dekan Marijan Kuk, ki je bil kar 47 let duhovnik pri sv. Martinu v Velenju. Umrl je 5. julija 2012;
- 12. septembra 1976 se je v Celju rodila ena najuspešnejših slovenskih atletinj Jolanda Batagelj, ki se lahko pohvali, da je dobitnica bronaste olimpijske medalje v Atenah leta 2004;
- 13. septembra 1861 je bil na Konovem pri Velenju rojen Vendelin Vošnjak (pravo ime Mihael). Po končani gimnaziji v Mariboru je vstopil v frančiškanski red. Leta 1900, ko je bila ustanovljena hrvaška provinca sv. Cirila in Metoda, je Vošnjak postal njen prvi provincial. Umrl je leta 1933. Leta 1963 se je pričel postopek za njegovo razglasitev za blaženega;
- k sv. Križu nad Belimi Vodami so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaške potrebe;
Trgovina Osmica, PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20.
UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil.
• Odlična izbira živil in pijač
• Dnevno sveži okusni sendviči in solate
• Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)
• Plinske jeklenke Za enostaven nakup: parkirišče ob trgovini!
Oven, 21. 3. – 20. 4.
Že nekaj časa si želite z ramen odvreči nekaj bremen. Ob tem vas skrbi, da bi to pri ljudeh okoli vas povzročilo nejevoljo in nerazumevanje. Morda je čas, da se postavite na prvo mesto in se ne ozirate preveč na okolico. Le tako se boste lahko zares razbremenili in sprostili, kar se bo poznalo tako na zdravstvenem kot na ljubezenskem področju. Sčasoma bodo tudi ljudje okoli vas spoznali, da ste storili pravi korak, saj se bo vaša pozitivna energija prenašala tudi na okolico.
Bik, 21. 4. – 20. 5.
Znašli se boste v pravem klobčiču čudnih pripetljajev in zamer, ki vam bodo spile kar nekaj krvi in živcev. Ob tem boste veliko bolj občutljivi kot sicer, kar lahko pripelje tudi do kakšnega konflikta. Čeprav je trenutna situacija za vas precej neugodna, se poskusite iz nje tudi nekaj naučiti. Če boste prepoznali in priznali svoje napake, se znali prilagoditi dogajanju in na vse skupaj pogledati tudi z druge plati, bo vse skupaj za vas na dolgi rok več kot koristno.
Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.
Že dlje časa se trudite, da bi rešili nekaj, kar počasi ugaša. Vse bolj kaže, da je vaše početje neplodno. Morda tudi zato, ker se preveč trudite, da bi spremenili nekaj, na kar nimate vpliva. Raje se osredotočite na tisto, kar lahko spremenite in rešite pri sebi. Šele nato lahko računate tudi na to, da se bo na vašo spremembo odzvala druga oseba. V nasprotnem primeru bo situacija vedno zakomplicirana, izgubili pa boste tudi voljo, da bi z vsem skupaj sploh nadaljevali.
Rak, 21. 6. – 22. 7.
Pred vami so mirni in ležerni dnevi. Dodatnega dela in obveznosti ne bo na vidiku, kar vam bo ugajalo, saj boste končno občutili, da se lahko sprostite. Tudi odnosi s sodelavci bodo dobri, poskrbeti morate le, da takšni tudi ostanejo. Zaradi sproščenosti boste polni dobre energije, kar se bo poznalo tudi v odnosu do vaših najdražjih. Tisti v razmerjih izkoristite svojo sproščeno energijo in se zbližajte s partnerjem. Samski pa tokrat ne oklevajte preveč in se podajte na zmenek s svojo simpatijo.
Lev, 23. 7. – 22. 8.
Še nekaj napornih dni je pred vami, a počasi se boste končno umirili.
Ostanite potrpežljivi in ne pozabite, da za dežjem vedno posije sonce. Čaka vas še nekaj krepkih preizkušenj, ki bodo dodobra načele tudi vaše živce. To naj vas ne spravi v obup, kmalu se namreč obetajo lepši dnevi, predvsem pa trenutki, v katerih boste končno občutili, da živite polno življenje. V tem času ne pozabite na skrb za svoje počutje, aktivnosti v naravi in prehrano, ki bo okrepila vaš imunski sistem, ki je trenutno precej na udaru.
Devica, 23. 8. – 22. 9.
Zdi se vam, da se vam načrti podirajo kot hišica iz kart. Vsakič, ko se nečesa lotite in rešite eno težavo, se pojavi nova, še večja. Poskusite se za kratek čas odmakniti od vsega tega. Tako boste znali na težave pogledati z drugega zornega kota in s svežimi očmi, kar vam lahko prinese končno rešitev problema. Ne bojte se obrniti na ljudi okoli sebe, ki bodo vse skupaj sprejeli z veliko razumevanja in vam ponudili podporo. Morda pa vam rešitev prinese tudi kakšen njihov nasvet.
Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.
Zadnje čase težave iščete kar sami. Tudi tam, kjer jih ni. Ker ste v teh dneh izjemno občutljivi, se na vsako besedo odzovete z burno reakcijo, ta pa prinaša nove nepotrebne spore in probleme. To opažajo tudi vaši najbližji, ki jih vaši odzivi spravljajo ob živce. Poskusite se za trenutek vživeti v njihovo vlogo in nase pogledati skozi njihove oči. Spoznali boste, da niste najbolj prijetna družba in da vas vaša negativnost z vsakim dnem zgolj oddaljuje in ohlaja vaš odnos z njimi.
Dnevi bodo spet prekratki za vse, kar boste želeli postoriti. Naložili ste si toliko obveznosti, da jih sproti sploh ne morete več opravljati. Poskušajte se razbremeniti, ob tem pa poskrbite, da ne boste obljubljali dodatnih uslug in si na glavo nakopali še dodatnega dela. Postavite si prioritete in se lotite le tistega, kar je na vaši trenutni poti najbolj pomembno. Nič ne bo narobe niti, če boste za pomoč prosili vaše družinske člane in morda kakšno obveznost preložili tudi na njih.
- 14. septembra 1931 se je v Ljubljani rodil direktor in turistični delavec Dimitrij Lap, ki je bil direktor Hotela Paka v Velenju. Umrl je v Topolšici 24. marca 2010;
- 14. septembra 1966 je bil rojen slovenski rokometaš Iztok Puc, ki je umrl za rakom 20. oktobra 2011 na Floridi.
Ob 60. obletnici Rokometne zveze Slovenije je bil razglašen za najboljšega slovenskega levega zunanjega igralca. Leta 2016 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov;
- 15. septembra 1937 je v Mariboru umrl pedagog in kulturni delavec Ivan Lukman. Z učiteljsko službo je začel v Šoštanju, kjer je služboval do leta 1922. V Šoštanju je ustanovil sadjarsko, vrtnarsko in čebelarsko podružnico. Bil je soustanovitelj šoštanjskega Sokola. Aktivno je sodeloval pri Olepševalnem društvu in Slovenskem planinskem društvu. V okviru čitalnic je večkrat nastopal kot igralec in režiser.
Damijan Kljajič
Strelec, 23. 11. – 21. 12.
Vaš partner bo v naslednjih dneh precej naporen, sploh, ker vam njegove težave ne bodo najbolj razumljive. Naj vas to ne oddalji preveč, saj bo potreboval vašo podporo, čeprav tega morda ne bo pokazal. Tudi če ne razumete, kaj se mu podi po glavi, mu vsaj prisluhnite, predvsem pa mu dajte vedeti, da se trudite in da mu ne glede na vse stojite ob strani. To bo v njemu vzbudilo nov val upanja in energije, morda pa bo prispevalo tudi k hitrejši rešitvi. Bolje pa se boste ob vsem tem počutili tudi sami.
Kozorog, 22. 12. – 20. 1.
V naslednjem tednu boste kar kipeli od pozitivne energije. Izkoristite jo za navezovanje novih stikov in ohranjanje in vzdrževanje tudi tistih starejših. Okolica vas bo z veseljem poslušala in sledila vašim idejam, kar bo vodilo v dobre odnose. Samskim se morda pojavi tudi kakšna priložnost za novo romanco, a pazite, da ne prehitevate dogodkov. Tudi v službi boste pustili dober vtis in veliko lažje ter bolj produktivno opravljali svoje obveznosti. Pozorni ostanite le na področju financ, kjer se lahko zgodi, da boste zaradi obilice energije po nepotrebnem zapravljali in prekoračili postavljeno mejo.
Vodnar, 21. 1. – 18. 2.
Pred vami je toliko obveznosti in nalog, da niste več prepričani, ali boste sploh zmogli v pravem času postoriti vse, kar vam je bilo zadano. V pomoč vam ne bo niti pomanjkanje energije, ki vam jo še dodatno jemljejo povsem nepomembne malenkosti. Kljub temu da se vam zdi, da nimate časa niti za kratek sprehod, se ne izogibajte fizičnim aktivnostim v naravi. Te bodo okrepile vaša telo in duha, s tem pa se bo izboljšalo tudi vaše splošno počutje. Tako boste svoje obveznosti opravljali hitreje in veliko bolj produktivno.
Ribi, 19. 2. – 20. 3.
Končno se boste uspeli nekoliko sprostiti in si oddahniti od vsega dogajanja, zato se bo izboljšalo tudi vaše počutje. V preteklih dneh ste morali veliko pozornosti namenjati drugim, tokrat pa boste lahko več energije ohranili zase. Morda je čas, da se končno lotite tistih aktivnosti, ki so namenjene vašemu počutju, ne da bi ob tem morali skrbeti še za ostale. To bo dodatno okrepilo vaši notranjo moč in željo, da stvari postavite na svoje mesto oziroma si jih zastavite tako, kot si sami želite.
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
70 LETNA gospa išče preprostega in sočutnega človeka, ki bi se bil pripravljen preseliti k njej. Blizu Slovenske Bistrice. Gsm: 030 748 663.
KOSILNICO BCS in tračni obračalnik, prodam. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46.
GROZDJE, stare sorte, z brajde, prodam. Gsm: 031 553 743.
MEŠALEC za beton in mreže za beton, prodam. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46.
HLADILNIK Gorenje, model NRKI5181LW, vgradni, z zamrzovalnim
delom, viš. 177 cm, v okvari, prodam za 50 €. Gsm: O41 692 995
ŽGANJE, več vrst in škropilnico na kolesih, prodam. Gsm: 051 388 874.
JAGENJČKE , ugodno prodam. Gsm: 040 996 251
NESNICE, rjave, grahaste in črne, cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 11. 9. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali 031 653 250.
KOZO – molznico, kupim, Gsm: 070 875 544
NERJAVEČI SOD, rabljen, velik 150 – 200 l. kupim. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46.
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.
V soboto, 10. 9. 2022 in nedeljo, 11. 9. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 614 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.
POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040
POROKE
SMRTI
• Podbevšek Anton, roj. 1940, Velenje, Šalek 86
• Srebotnik Marija, roj. 1934, Velenje, Kajuhova cesta
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. avgusta do 4. septembra (v mikro-g SO2 /m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2 /m3 zraka
V teh,
iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove in darovane svete maše. Cenimo vaše sočutje, vaše besede tolažbe in molitve. Hvala župniku g. Andreju Mazeju za lepo opravljen obred, pogrebni službi, pevcem in govorniku za tople besede slovesa. Globoko smo hvaležni nečakinjama Zlatki in Danici za izvedbo zadnjega slovesa.
Prav tako gre zahvala Intenzivnemu oddelku bolnice Celje za prizadevanja pri zdravljenju, nego in prijaznost v času njene bolezni. Hvaležni smo tudi vsem, ki ste našo mamo spoštovali, imeli radi, jo bodrili v času življenja in bolezni. Spominjali se jo bomo kot plemenite osebe, zelo jo bomo pogrešali. Ostali so spomini na naše prelepe skupne dni in zavedanje, da smo lahko bili del njenega življenja.
Velenje, 2. septembra – Je senska Promenada okusov, ki je prvi petek v septembru po tekala na Cankarjevi ulici, je kulinarična prireditev, ki so jo mnogi že z nestrpnostjo pri čakovali. Kuharski mojstri so pripravili pestro ponudbo ra znolike hrane. Obiskovalci so lahko preizkušali sodobno pri pravljene krožnike, street food klasike, raznovrstne sladice ter jedi z drugih celin. Ponudbo je osvežil Gin festival, ki je pote kal vzporedno s Promenado okusov. S svojimi produkti so se predstavili številni slovenski izdelovalci gina, ki so na različ ne in gostom zanimive načine pripravili vse bolj priljubljeno žganje.
Izbor ponudbe hrane je bil zelo pester. Obiskovalci so lah ko preizkušali raznovrstne jedi različnih kulinaričnih moj strov. Falafel, okusi orienta so
ter Punkt, bistro in kavarna sta imela v ponudbi okusne bur gerje, Mango tree pa bogat na bor tajske hrane. Bistro Bianca so stregli žlikrofe s svežimi lisič kami v raguju ter istrske fuže s svežimi jesenskimi tartufi. Preizkusili smo lahko brez glutenske pice LaZania ter svinjska rebra in krompirjevo solato restavracije Opa Resort. Na Promenadi se je predstavila tudi Masterchef ekipa 2022, ki je pripravila lignje ter šmorn z vročim sadjem in sladoledom. Gostilna Pr'Koren je stregla svinjska lička, lisičke, proso in omako ter okusni jabolčno in limonino pito. Nova velenjska restavracija Soulate in zdravo se je na Cankarjevi ulici pred stavila z različnimi solatami, bananinim kruhom, smutiji, pijačami ter dvema sladicama. Fast Turk restavracija je pri pravila ponudbo turške hrane, med drugim okusno baklavo, restavracija Bubble pa tortilje. Po dobrem toplem obroku so lahko obiskovalci svoje brbon
ste ameriške palačinke bistroja Vafl, raznovrstne vaflje Waffle to go ter Bubble vaflje, ki so jih pripravljali Bubble wafl. Sladi ce so sicer pripravile tudi druge restavracije, Gostilna Pr'Koren je na primer vsekakor navdu šila s svojima jabolčno in limo nino pito.
Za žejo so ves dan skrbeli Šaleška pivovarna Skubeer Brewing, Pivovarna Haler in Klet Brda. Gin festival kot sve ža letošnja ponudba pa je gostil naslednje ponudnike: AP Gin, Petriot Gin, Svarog gin, Rick gin, Broken bones gin, Karak ter gin, Limbay gin, Triple GGG gin in Arctic luxury ice. Glav ni namen festivala je bil pred
stavitev postopkov in načinov pridelave tega popularnega žganja. Število obiskovalcev se je skozi dan dneva vseka kor višalo, ob večernih urah pa je bilo na Cankarjevi vedno bolj pestro. Ko se je Promena da okusov, ki se sicer odvija vsako leto dvakrat, spomladi in jeseni, zaključila, so ljudje
nadaljevali druženje in klepet ob dobrem pivu, vinu ter oku snih gin tonikih.
Šmartno ob Paki, 2. septem bra – »Poznopoletni festival je eden od projektov javnega zavo da Mladinski center Šmartno ob Paki, primeren za vse generacije in za vsak žep. Bistvo festivala je raznolik in kakovosten pro gram, ki zaznamuje poznopole tne vikende v okolju spodnjega toka reke Pake. Glasbene in kul turne točke premišljeno izbra nih ustvarjalcev vsako leto za dovoljijo še tako zahtevne okuse in privabijo obiskovalce iz cele Slovenije.« Tako najpogosteje organizatorji opisujejo petkova večerna dogajanja v okviru fe stivala na prehodu iz poletja v jesen.
Obeti za dober »žur«, a …
Letos tvorijo festival štirje dogodki, minuli petek je bil pod šotorom za šmarško Hišo
mladih prvi. »Šmarška plaža« z napihljivimi igrali, koštiljada, animacija za otroke, srečelov, predstavitev društev in zabava z glasbeno skupino SkorBand so obetali dober »žur« za staro in mlado, ob prihodu na pri zorišče in tudi kasneje pa je sledilo precejšnje razočaranje. Razočaranje zaradi tako skro mnega števila obiskovalcev. V uteho sodelujočim na koštilja
ne vidimo sa mo lokalnega prebivalstva, tukaj se čuti tudi turistični utrip Šaleške doline, zato ni malo tudi obiskovalcev iz tujine. To nam prinaša
di (šmarškim tabornikom, članom Športno -rekreativnega društva Gav ce – Veliki Vrh ter Moto kluba Packenstein) je lahko to, da so vse pripravlje ne jedi prodali –kar pomeni, da so bile okusne –članom odlične ga glasbenega sestava pa, da so tisti, ki so pri šli na večerno zabavo, uživali in se zabavali.
Kaj je šlo narobe? Kaj so razlo gi za tako skromen obisk prire ditve, smo vprašali direktorico javnega zavoda Mirjam Povh. »Težko odgovorim na vpraša nje. V preteklih letih se je ta kšen koncept programa izka zal za dobrega. Čeprav smo se trudili, vložili kar nekaj napo
ra, da bi uvodni dogodek festiva la privabil ter zadovoljil čim širši krog ljudi, smo očitno upa li preveč. Res je, da se je v naši bližnji okolici v tem času odvija lo veliko dogod kov, ki jih v pre teklosti v tem času ni bilo. Dogovarjali smo se in načrtovali tudi nastope otrok, a so se njihovi starši od ločili za podaljšane počitnice. Najbrž bi lahko našli še kakšen
Organizator prireditve je Zavod za turizem Šaleške do line, ki pa je tokrat sodeloval z DRUM dogodki. Direktorica Alenka Kikec je povedala: »Da nes je sicer poletni dan, a smo organizirali jesensko Promena do okusov, na kateri imamo 20 različnih ponudnikov hrane in pijače. Ko zbiramo ponudnike ter jih vabimo k sodelovanju, nam je pomembno tudi to, da razmišljamo tudi o ljudeh, ki ne jedo mesa ali pa so alergi ki. Tako imamo danes ponud bo tudi za vegetarijance, prav tako pa tudi brezglutensko po nudbo. Pomembno se nam zdi tudi to, da k sodelovanju v prvi vrsti vabimo lokalne ponudni ke, vsekakor pa zaradi večjega interesa tudi ponudnike iz vse Slovenije. Danes je torej ponud ba zelo pestra, gre za lokalne jedi, mednarodne jedi in tudi Street food hrano. Povem lahko, da smo letos Promenado oku sov nadgradili z Gin festivalom, tako da računamo, da bodo lju dje po dobri hrani vse tja do 23. ure uživali tudi v pokušini
ginov. Prevladujejo slovenski proizvajalci džinov, danes jih je prisotnih devet. Nadejamo se, da bo ljudem okušanje razno vrstnih pijač prineslo posebno zadovoljstvo. Želela bi izposta viti tudi to, da v Zavodu za turi zem zelo skrbimo za to, da smo čim bolj trajnostno naravnani. Ljudi pozivamo, naj na dogodek prihajajo peš, s kolesom. Na tak način skrbimo za manj ogljič nega odtisa v okolju. Danes mi je še v poseben ponos in vese lje, da smo podpisali zavezo z Zero Waste, in sicer za dogodek z manj odpadki. To pomeni, da smo aktivirali tudi mlade ekolo ge, ki ozaveščajo ponudnike in tudi nas organizatorje ter obi skovalce, da ločujemo odpadke.
To mi je v izjemno veselje. Ne morem reči, da smo že popolno ma zadovoljni, ampak težimo k temu, da tudi ponudniki, ki prihajajo v naše okolje, razmi šljajo o tem, da je treba biti do okolja prijazen. Zato vse vabi mo, da uporabljajo embalažo, ki je večkrat uporabljena, prav tako embalažo, ki je do okolja prijazna in razgradljiva. Dela mo prve korake, in če bomo na teh poteh vztrajali, verjamem, da bomo zelo uspešni.«
razlog za skromen obisk. Nas organizatorje sedaj čaka anali za, a smo že po prvih pogovorih prišli do spoznanja, da bo treba nekaj spremeniti,« je razmišlja
la Povhova. Jutri (v petek) bo na progra mu drugi festivalski dogodek, in sicer bo na odru pod šotorom na ploščadi za Hišo mladih na stopila glasbeno »electro gypsy swing« zasedba Manouche – ena od ude leženk letošnjega izbora za nastop na Evroviziji. S koncertom bo začela ob 20. uri, za razliko od uvo dnega dogodka bo vstop nanj plačljiv (12 oziroma 15 evrov). Morda pa to krat prizadevanja vseh vpletenih ne bodo za man, upajo organizator ji in tisti, ki se odzovejo njihovemu povabilu na dogodke.