NČ 37/2010

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 1

Oblačno in deževno bo, vmes bodo tudi nevihte.

Hladneje bo.

številka 37

Nazarje praznuje 4

četrtek, 16. septembra 2010

Zbrali 135 tisoč evrov Na petkovi dobrodelni prireditvi »Dobro delo« so z vstopninami, licitacijo slik in donacijami zbrali več kot 135 tisoč evrov, od tega so prispevala večja podjetja in občine 92.000 evrov. Zbrana sredstva bo Šaleški odbor za pomoč občankam in občanom razdelil med 1162 Šalečanov, ki potrebujejo pomoč.

1,50 EVR

Dobrota (še vedno) ni sirota Bojana Špegel

5

Tako mislim

V najlepšem slovenskem mestu polno razvojnega naboja

Pred dnevi sem stala v vrsti na blagajni v eni od večjih velenjskih trgovin. Ponavadi me ne zanima, kaj tisti, ki so pred mano, položijo na nakupovalni pult. Tokrat pa sta pred mano stala dva moška srednjih let, po pogovoru med njima sodeč tujca, verjetno iz Bosne, po moje gradbena delavca. Ob pogledu na tisto, kar sta zložila na blagajniški trak, sem postala res žalostna. Kupila sta vsak eno štruco na kose narezanega kruha, ki ga trgovec zelo ugodno ponuja pod svojo blagovno znamko, in dve pločevinki pijače, ki ti da krila. Pa tudi energijski napitek ni bil originalen.

Izbrala sta cenejšega, ki ga trgovec prav tako ponuja pod svojo blagovno znamko.

Ob tem se mi je odvrtel film. Zagotovo imata doma otroke, ki težko čakajo, da oče, ki ga le redko vidijo, pošlje prislužene evre. Zagotovo tudi zato, da zdržita vse napore, ki jima jih prinese vsakdan na gradbišču, pijeta energijsko pijačo.

Upala sem, da sta imela tam, kjer živita, v hladilniku vsaj še kaj za na kruh. Če smo še pred letom dni novinarji pisali, da revščina trka na vrata, je ta žal postala realnost. Tudi v Šaleški dolini. Ne le med tujci, tudi med domačini.

Dejstvo je, da smo Slovenci neverjeten narod. Pregovorno nezaupljivi, v stalni skrbi, da ima naš sosed kaj več kot mi, velikokrat nerazumljivo trmasti, »faušeritni« in naporni. Po drugi strani pa vedno znova presenečamo, ko gre za humanitarna dela in akcije. In Šaleška dolina je v petek zvečer več kot presenetila. Zagotovo si organizatorji dobrodelnega dogodka Dobro delo niso mislili, da bodo pri zbiranju sredstev za pomoč družinam v socialni stiski tako uspešni. Zbrali so zavidljivih 135 tisoč evrov, pa številka še ni dokončna, saj zbirni račun še ostaja odprt, SMS sporočila za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin pa je mogoče pošiljati še vse do novega leta. Že res, da so se tokrat izjemno izkazala podjetja in lokalne skupnosti iz vse Šaleške doline pa tudi širše. A pomagali so tudi posamezniki.

Tudi taki, ki nimajo veliko. Ki so dali iz svojega žepa. In se zato še toliko bolj zavedajo, kako težko je, če nimaš nič. Ali le evro ali dva na dan, da preživiš. In tudi zato se v Velenju, ki je zagotovo ena najbolj socialnih občin v Sloveniji, vsako leto znova trudijo, da na Pikinem festivalu otroci lahko uživajo in ustvarjajo tudi povsem brezplačno!

Ker vsaj otroci ne bi smeli čutiti razlik, vsaj na največjem otroškem festivalu ne. Četudi se letos pozna, da sponzorjev zaradi gospodarske krize ni toliko kot prejšnja leta, upam, da bo tako tudi letos. Da bodo mali in veliki otroci, pa tudi njihovi starši, znali užiti vse radosti, ki jih bo tudi letos v mesto prinesla pegasta nagajivka. In morda ob tem vsaj za kakšen dan pozabijo na vsakdanjik, ki postaja za mnoge starše, posledično pa tudi njihove otroke, zelo naporen. Ne pozabite. Pika pride v nedeljo, naša in vaša pa bo vse do prihodnje sobote.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

16. septembra 2010

Marsikaj znajo in zmorejo Prvi finalist KLS Ljubno Ljubno – Pred tednom dni je družba Dnevnik na prireditvi v Narodnem domu v Celju razglasila najhitreje rastoče podjetje v savinjsko-zasavski regiji za leto 2010. Ta laskavi naziv je prejelo podjetje KLS Ljubno, ki je specializirano za razvoj in proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo. Podjetje KLS je eno najbolj avtomatiziranih in robotiziranih podjetij za izdelavo zobatih, signalnih in masnih obročev za vztrajnike avtomobilskih motorjev.

Lani je družba, ki zaposluje v tem trenutku 172 delavcev, s prodajo izdelkov zaslužila 15,5 milijona evrov in kljub krizi s tem presegla rezultate iz let 2007 in 2008. Vodstvo z direktorjem Mirkom Straškom v ospredju se zaveda, da so zelo pomemben kapital podjetja zaposleni, zato v njihovo izobraževanje in usposabljanje ter razvoj novih izdelkov in proizvodnih procesov konstantno vlagajo do pet odstotkov celotnih letnih prihodkov.

Tp

Neuspešna dražba Elkroja Nazarje - Celjsko okrožno sodišče se je na pobudo stečajnega upravitelja Steva Radovanovića sredi letošnjega julija odločilo za javno dražbo nepremičnin družbe Elkroja - modna oblačila v stečaju. Izklicna cena je znašala skoraj dva milijona evrov, varščina pa po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju desetino izklicne cene. Tako kot junijska javna dražba je bila tudi zadnja kljub zanimanju neuspešna.

tp

O Velenjčanih odločajo na Ravnah na Koroškem

Dnevi odprtih vrat Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje – Lokalne skupnosti gredo »na roko« bolj kot kdajkoli doslej Del tega, kar izdelujejo, so predstavili na razstavi.

Tatjana Podgoršek

Velenje, od 8. do 10. septembra – Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje je od srede do petka prejšnji teden pripravila Dneve odprtih vrat zato, »... da se srečamo člani med sabo, spoznamo nove ljudi, poklice, da zamenjamo okolje, dobimo kakšno novo poslovno idejo,« in tudi, je dejal na obrtniškem zajtrku prejšnji četrtek predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje Branko Meh, »da tukajšnji in tudi širši javnosti pokažemo, kaj znamo in zmoremo. Tega je veliko. Tudi jaz sem bil

presenečen nad kakovostjo izdelkov naših članov in članic.« Teh ima območna zbor nica 930, pri njih pa je zaposlenih blizu 4000 delavcev.

Meh je povedal, da so pred nekaj leti predstavljali svojo bero na celjskem mednarodnem sejmu, letos pa so se tudi zaradi krize odločili za to obliko predstavitve širši javnosti. Pohvalil je župane vseh treh občin v Šaleški dolini, ker jim v času gospodarske in finančne krize »gredo na roko« bolj kot kdajkoli prej s tem, ko jim dajejo delo. »Za nas je velik izziv in razvojna priložnost izgradnja šestega bloka v Tešu. Upamo, da jo bo podprla

tudi država. Čeprav si skupaj z župani občin Velenje, Šoštanj in Šmar tno ob Paki prizadevajo za pridobitev obrtno-poslovnih con, je dolina prostorsko tako utesnjena, da pravih lokacij za cone ni.« Predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Grosar je med drugim menil, da ima velenjska zbornica v okolju - glede na udeležence obrtniškega zajtrka - mesto, ki naj bi ga imele zbornice v vsaki sredini. »Okolje jo spoštuje, ceni zaradi dela, ki ga opravlja, in zaradi obrtnikov. Blizu 53 tisoč nas je v Sloveniji in med sabo smo tako povezani, da nam poskusi razdvajanja gle-

de obvezujočega ali neobveznega članstva ne morejo do živega.« Po mnenju župana Mestne občine Velenje Srečka Meha je Šaleška dolina nekaj posebnega, ker ima kljub slabi železniški in cestni povezani kar nekaj uspešnih gospodarskih subjektov. Med njimi so tudi obrtniki in podjetniki. »Prepričan sem, da bomo skupaj z njimi našli pravo razvojno pot tudi v prihodnje. Osnova vsega pa so ljudje,« je še dejal Meh. Njegovemu mnenju sta se pridružila tudi šoštanjski in šmarški župan Darko Menih ter Alojz Podgoršek.

Zadovoljstvo nad optimizmom in obeti za nadaljnji razvoj je izrazil tudi Bojan Kontič, poslanec v državnem zboru.

Del tega, kar delajo člani velenjske obrtno-podjetniške zbornice, so ti predstavili na razstavi v prostorih zbornice. Dneve odprtih vrat pa so na zunanjih stojnicah v sodelovanju z domačimi obrtniki popestrili dijaki in dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje, smer kozmetika, Šolskega centra Celje smer frizerstvo, Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in Srednje vrtnarske šole Celje.

Velenje - Poslanec v državnem zboru Bojan Kontič je znova opozoril na nelogičnost pri obravnavi zdravstvenih zavarovancev iz Velenja. Med drugim pravi: »Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje ima sedež na Ravnah na Koroškem. Seveda je bila želja, da bi Velenje kot peto mesto po velikosti imelo svoj sedež in bi o zadevah, povezanih s pacienti, imenovani zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje odločali v Velenju. Ni namreč logično, da kartoteke in tudi pacienti romajo iz Velenja na Ravne na Koroškem. Pristojni so zatrjevali, da ni tako. Danes me ljudje opozarjajo, da se dogaja ravno to.« Prav zato predlaga pristojnemu ministru, da ugotovi dejansko stanje in pozove pristojne, da zagotovijo sistemsko ureditev, ki bo omogočila, da imenovani zdravniki svoje delo opravijo v Velenju in s tem omogočijo dostopnejšo storitev prebivalkam in prebivalcem Šaleške doline.

Z obrtniškega zajtrka

Izredna skupščina ŠŠK-ja Velenje – Novo študijsko leto je pred vrati. Z njim bo prišlo tudi do sprememb v Šaleškem študentskem klubu (ŠŠK), ki vsako jesen menja ekipo, ki ga vodi, saj so volitve prav vsako jesen. Še pred začetkom študijskega leta 2010/2011 v Šaleškem študentskem klubu sklicujejo izredno skupščino, ki bo 25. septembra ob 18. uri v Mladinskem centru Velenje. Na njej bodo odločali o spremembah aktov ŠŠK-ja in izvolili svetnika v Zvezo študentskih klubov Slovenije. Predsednik kluba Janko Urbanc je na dnevni red uvrstil tudi točko »razno«.

bš

Ekološko in biodinamično kmetovanje Vransko - Kmetijsko-gozdarski zavod Celje v sodelovanju z Društvom za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska organizira srečanje na temo ekološkega in biodinamičnega kmetovanja.

Predstavili bodo osnovne značilnosti ekološkega kmetovanja, biodinamično kmetovanje in ekološko kmetovanje na kmetiji. Srečanje bo v torek, 21. septembra, v kulturnem domu Vransko, začelo pa se bo ob 10. uri.

Mnenja in odmevi SLS za obdelavo, ne pozidavo kmetijskih zemljišč Pojasnilo k prispevku »Zazidljiva (kmetijska) zemljišča«, ki je bil objavljen v časopisu Naš čas dne 2. septembra 2010 na 2. strani V časopisu Naš čas je bil 2. septembra 2010 objavljen prispevek z naslovom: »Zazidljiva (kmetijska) zemljišča«, v katerem je bila navedba: »… ob sprejemu prvih sprememb leta 1998 je bilo v takratnem občinskem svetu 5 članov stranke LDS in prav toliko članov stranke SLS.« V OO SLS Šmartno ob Paki želimo k tej navedbi pojasniti, da leta 1998 v občinskem svetu Šmartno ob Paki ni bilo nobenega svetnika iz vrst Slovenske ljudske stranke, ampak so bili na večinskih volitvah istega leta izvoljeni svetniki na listi Slovenskih krščanskih demokratov, ki so se na kongresu 15. aprila 2000 združili s Slovensko ljudsko stranko v SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, stranka pa se je leta 2001 nato spet preimenovala v SLS.

Gazele, cehi in druga priznanja kdo nima vseh potrebnih papirjev, jih bo moral pač pridobiti.

Najposkočnejše podjetje z Ljubnega Celjani nagradili tudi Velenjčane – Komu priznanja 10. oktobra - Mestni park nad garažami In spet je bil čas, ko so se delila priznanja! Kriza pač ne more biti vzrok, da ne bi pokazali pozornosti dobrim. Nasprotno, v težkih časih je še kako pomembno, da pokažemo na tiste, ki se ne dajo, ki kljubujejo in iščejo izhod iz težav, namesto da bi le tarnali. In med take, to smo na prireditvi v Celju uradno slišali, tisti, ki spremljajo dogajanje pa so vedeli že prej, sodi tudi družba KLS Ljubno. Tudi njo je svetovna kriza pahnila v težave, a so se uspeli hitro pobrati. Hitro in poskočno, pa je tako na izboru tako imenovane gazele za širše savinjsko-zasavske regije zasedla prvo mesto. In premagala znanca tudi z velenjskega območja, trgovsko družbo Jager ter celjsko-vojniškega izdelovalca oken MIK. Takih regijskih prireditev bo še pet, nato se bodo najboljši udarili še na sklepni prireditvi v Ljubljani, kjer bodo proglasili slovensko Gazelo za letošnje leto.

Nagrade in priznanja so delili tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Med nagrajenci slovenske obrtno podjetniške zbornice je bilo tudi podjetje Bisol iz Prebolda oziroma Latkove vasi, proizvajalec fotovoltaičnih modulov oziroma kar sončnih elektrarn. Priznanje jih je doletelo v nepravem času, saj so bile prav tedaj najbolj vroče razprave o odločbah inšpektorjev, ki so naložili rušenje več elektrarn. Pa ni čudno, da so tudi mnoge goste, ki so obiskovali sejem, opozarjali na to težavo.

In kot kaže, so se na relaciji ministrstvo za gospodarstvo – ministrstvo za okolje in prostor zadeve malo uredile, saj je minister Roko Žarnić že nekako napovedal, da že zgrajenih elektrarn menda ne bodo rušili; če

Priznanja je na sejmu tradicionalno delila tudi Mestna občina Celje.

In - ne le zaradi tega, da ji kdo ne bi česa očital - je eno najvišjih podelila velenjski družbi Plastika Skaza. In to za izvirni izdelek, fermentacijsko posodo Organko. Že sama posoda je izdelana iz reciklirane plastike, v njej pa zbiramo odpadke iz gospodinjstva in izdelujemo fermentirano kompostno maso. In to kar v kuhinji.

Seveda se zadnje dni vse le ni vrtelo samo okoli podeljevanja priznanj.

V domala vseh občinah tudi o tem, komu bo posebno »priznanje« uspelo osvojili 10. oktobra. Domala vsi kandidati so že znani in nekateri že vedo povedati, da v nekaterih občinah sploh ne bo pravih volitev, ker da se že zdaj »od daleč vidi«, kdo bo zmagal. Nalašč ne bom napisal tega, za katere občine to velja. Se pa marsikje drugod, mnogo kje še posebno v manjših občinah, obeta prava tekma. V prvem krogu se bo namreč za naklonjenost volilcev potegovalo zelo veliko kandidatov. Celo v nekaterih velikih mestih, v Mariboru na primer.

Marsikje je zdaj že tudi zelo vidno, da so nekateri aktualni župani znali zelo dobro načrtovati, kdaj zaključujejo kakšno naložbo. Otvoritev je v tem času kar veliko. Velenjskih v to igro ne štejemo, te bolj pomenijo uspešen konec nekega županovanja. Kot take, volilno naravnane, pa predvsem kandidati, ki želijo spodnesti slatinskega župana Kidriča, ocenjujejo vrsto zadnjih otvoritev. Tudi sobotno otvoritev prve večje podzemne parkirne hiše. Pa čeprav imajo pri tem zasluge predvsem gradbinci, da so gradnjo res končali v rekordnih devetih mesecih. Če bo vreme ugodno, lahko nad garažo do volitev posadijo še parkovno drevje. Nad garažo, sledile naj bi ji še tri, bodo namreč domala v središču Rogaške Slatine uredili še en mestni park. Zacvetel naj bi že naslednje leto, saj bodo tu pripravili zaključno mednarodno prireditev Entente Florale. V samem tovrstnem tekmovanju se je ta kraj pred letom že dobro uvrstil, zdaj se želi še v organizacijskem.

k

Mateja Ažman, OO SLS Šmartno ob Paki NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 3

IZOBRAŽEVANJE

16. septembra 2010

Redni študij poln, izredni še ne Na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje novost mednarodna dejavnost in uvajalni dnevi – Še čakajo na akreditacijo druge stopnje po bolonji

Za naše diplomante se ne bojim

Tatjana Podgoršek

Za Visoko šolo za varstvo okolja v Vele nju je štu dij sko leto 2010/2011 tretje po vrsti. Zanj je predvidela 50 prostih mest za redni in prav toliko za izredni študij.

V prvem razpisnem roku je prejela 46 prijav, v drugem pa se je za 4 prosta mesta prijavilo 33 kandidatov. Manj zanimanja je za zdaj za izredni študij. »Morda je za slednjega manj kandidatov zato, ker nam še ni uspelo urediti prehodov oziroma omogočiti študentom, ki prihajajo z višjih šol, vpis vsaj v drugi letnik. Nekaj pa je najbrž k temu pripomogla tudi kriza,« je menila direktorica šole mag. Milena Pečovnik.

Med novostmi v novem študijskem letu je Pečovnikova omenila mednarodno dejavnost. Študij v tujini so že omogočili prvim devetim študentom, denar za to pa so pridobili iz nor veških finančnih mehanizmov, nekaj pa tudi iz drugih razpisov. »Denar pridobivamo

leto 2011/2012 novembra letos vedeli, ali bomo pridobili akreditacijo ali ne. To je pomembno tudi za študente, ki zaključujejo študijske obveznosti na naši šoli.« Za slednje oziroma študente 3. let ni kov name rava jo pri hod nji mesec organizirati dva spodbujevalna, usmerjevalna seminarja in jih tako dobro pripraviti na prakso, ki jih čaka. »Šolo zapušča prva generacija in zavedamo se, da bo zelo pomembno, s kakšnimi vtisi bodo prišli in kasneje odšli iz podjetij, kako jih bodo bodoči delodajalci dojemali.«

Mag. Milena Pečovnik: »Varstvo okolja je prihodnost.«

na razpisih tudi za različne druge projekte, ki jih izvajamo. Nekaj težav imamo pri raziskovalni dejavnosti ali pa smo morda nekoliko nestrpni, ker hočemo, da bi na šoli delali vse tisto, kar menimo, da je njena naloga.« Precej novosti so – po zagotovilih Pečovnikove - uvedli tudi v odnosu med dekanatom, upravo šole, profesorskim zborom … Študentom gredo naproti tudi s tako imenovanimi uvajalnimi dnevi. Na njih jim bodo predstavili metode učenja, pripravo seminarskih ali diplomskih nalog in podobno. »Še vedno pa čakamo na akreditacijo druge stopnje po bolonji, torej za podiplomski študij varstva okolja in trajnostni razvoj. Vlogo smo oddali decembra lani in upam, da bomo do razpisa za študijsko

V tukajšnjem in tudi širšem okolju ne manjka mnenj, da je Visoka šola za varstvo okolja še ena od tistih, ki izobražuje težko zaposljive kadre. »Za naše diplomante se ne bojim. Diplomirani ekotehnologi imajo prihodnost. Potrebujejo jih mnogi: javna uprava pri presoji vplivov na okolje, komunalna, svetovalna podjetja, podjetja, ki izvajajo okoljske standarde, domovi za ostarele, šole, vrtci … Mislim, da je skeptičnost odveč. Poleg tega imamo na šoli le 20 odstotkov študentov iz domačih logov, vsi ostali so iz cele Slovenije. Me pa žalosti, ker se nihče ne sprašuje, kam bodo šli vsi študenti iz Velenja, ki na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani študirajo sociologijo, pa jih je precej. Tudi na Filozofski fakulteti so akreditirali veliko novih programov in omogočili študij v družboslovnih smereh mnogim študentom,« se je odzvala Milena Pečovnik.

Še prosta mesta Enota Fakultete za energetiko v Velenju v novem študijskem letu na MIC-u – Še letos začetek Centra za napredne energetske tehnologije Tatjana Podgoršek

Fakulteta za energetiko s sedežem v Krškem ter dislocirano enoto v Velenju je za študijsko leto 2010/2011 razpisala v visokošolskem programu Energetika 100 prostih mest za redni in 80 za izredni študij, po 80 mest za redni in izredni študij v univerzitetnem programu, po 40 mest pa za redni in izredni študij v magistrskem programu Energetika.

Po številu prispelih prijav za prvi rok - je povedal dr. Franc Žerdin, prodekan za sodelovanje z gospodarstvom omenjene fakultete – bo študentov toliko kot v lanskem študijskem letu. Morda nekoliko več v rednem, enako slabo zasedena pa bodo (predvsem zaradi gospodarske krize) mesta za izredni študij.

Natančnejši podatki vpisa bodo namreč znani čez nekaj dni, ko bo zaključen drugi prijavni rok. Za zdaj kaže, da bo študentov v prvem letniku toliko, da bodo lahko izvajali visokošolski študijski program v Velenju in v Krškem, na obeh lokacijah verjetno tudi univerzitetnega, saj so se jim znova pridružili študenti iz

Dr. Franc Žerdin: »Obstoj fakultete ni vprašljiv.«

Črne gore.

Kaj pomeni manj študentov za fakulteto?« Obstoj naše fakultete ni vprašljiv. Na obeh lokacijah je štu den tov dovo lj. Je pa res, da bomo zaradi manjšega vpisa na izrednem študiju morali izobraževalni proces organizirati umneje, kar pomeni, da bomo nekatere programe izvajali samo v Velenju, druge samo v Krškem. Prav tako bo zaradi izpada prihodka potrebno poiskati dodatne vire financiranja.

Manjšega vpisa pri izrednem študiju ne beleži mo samo na naši, ampak tudi na vseh ostalih tehničnih fakultetah. Ljudje potrebujejo denar za preživetje.«

Obnova stare elektrarne V novem študijskem letu se seli enota fakultete v Velenju s Trga mladosti na Medpodjetniški izobraževalni center na Stari jašek, kjer

3 so študenti že doslej uporabljali zelo dobro opremljene laboratorije in nekatere predavalnice. S preselitvijo na drugo lokacijo bodo pridobili kakovostnejša izhodišča za delo vsi študenti fakultete.

Tu naj bi gostovali do obnove stare elektrarne. Kdaj bo ta nared, pa je v kriznih časih težko napovedati. »Za projekt smo prejšnji mesec pridobili gradbeno dovoljenje, sedaj je potrebno zapreti finančno konstrukcijo. Velenje skupaj s Krškim kandidira na razpisu, ki ga EU namenja rasti gospodarskih središč. Aktivnosti za pridobitev nepovratnih sredstev so v polnem zamahu, saj moramo prijavo oddati do 15. novembra.

Upam, da bomo uspešni na razpisu, kajti potem bo veliko lažje pridobiti denar iz gospodarstva ali pri tistih, ki so pripravljeni vstopiti v projekt. »Naložba je ocenjena na blizu 9 milijonov evrov, na razpisu pa bi lahko, če bodo izbrani, pridobili približno 18 milijonov evrov. »Ne kandidiramo samo za projekt obnove stare elektrarne, ampak tudi za druge projekte,« je pojasnil Žerdin.

Letos bi radi začeli aktivnosti za odstranitev nepotrebnih objektov. Če bodo pridobili denar za to, naj bi k temu pris to pi li pri hod nji mesec.

Zagotovo pa bodo letos stekla dela v Centru za napredne energetske tehnologije. Njegov ustanovitelj je PV Invest, ki bo zagotovil začasne prostore, partnerji, ki sodelujejo v projektu, pa prihajajo iz cele Slovenije. Nekakšen energetski inštitut bo ustvaril 4, 5 novih delovnih mest, ki naj bi v sodelovanju z najboljšimi strokovnjaki iz prakse na leto zasnovali vsaj pet novih energetskih projektov oziroma novih energetskih podjetij.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 4

4

DOGODKI

16. septembra 2010

Več razlogov za zadovoljstvo V občini Nazarje zaznamujejo letošnji občinski praznik z vrsto pridobitev – Vsi projekti zastavljeni tako, da jih je potrebno le nadaljevati Tatjana Podgoršek

Jutri (v petek) ob 18. uri bo v domu kulture v Nazarjah osrednja prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika.

Po besedah nazarskega župana Ivana Purnata imajo v primerjavi z lanskim več razlogov za zadovoljstvo. »Tukajšnje okolje je bogatejše za več pridobitev, ki smo jih bodisi letos končali ali na novo uresničili.«

V vsaki KS kakšna posodobljena cesta …

Med največje pridobitve je uvrstil ureditev obrtno-poslovne cone Prihova, kjer nekateri investitorji že gradijo proizvodne obrate. Pika na i je zanj tudi obnova Bohačevega kozolca toplerja v središču Nazarij, kjer je v spodnjih prostorih že uspešno deluje kmečka tržnica, ki je namenjena širšemu okolju, v

prvem nad stropju bodo uredili stalno razstavo Nazar je sko zi čas, v dru gem nad stropju pa bodo delavni ce, v kate rih bo mogoče kupiti izdelke doma če in umet ne obrti. Bogatejši so za nekaj kilometrov posodobljenih cest. »V vseh treh krajevnih skupnostih (KS) smo poskrbeli za boljše ceste.

V Šmartnem ob Dreti smo razširili cesto do pokopališča oziroma do športno-rekreacijskega centra Račnik in uredili parkirišče pri pokopališču. Sam sem posebej vesel posodobIvan Purnat: »Vse, kar sem želel ljene ceste na Čreto in postoriti, smo postorili.« obnovljenega cestišča pri gasilskem domu v KS Kokar- dili Lesarsko cesto do občinske je. Tu smo odpravili še posledice meje. Imamo tudi gradbeno dovopoplav iz leta 2007. V KS Nazarje, ljenje za komunalno ureditev središkjer je bilo potreb največ, smo ure- ča Nazarij, tako da bodo prihod-

nje leto lahko pristopili k izgradnji dveh poslovno-stanovanjskih objektov. Kar nekaj časa smo namenili še pridobitvi gradbenega dovoljenja za stanovanjsko cono Bič v KS Šmartno ob Dreti, kjer bo na voljo osem parcel za individualno gradnjo. To so naše največje pridobitve, je pa še nekaj manjših.« Med njimi je Purnat omenil pripravo občinske ga pro stor ske ga načr ta ter komunalno opremljanje stanovanjske cone za samostanom v Nazarjah. S temi zemljišči, predvsem pa z zemljišči v Šmartnem ob Dreti, upajo na nove občane, kar bo v kra ju pomemb no za nadalj nji obstoj podružnične šole, pošte in še česa.

Letošnji nagrajenci Občine Nazarje Na jutrišnji (v petek) slavnostni seji sveta Občine Nazarje bodo podelili priznanja in nagrade nekaterim najzaslužnejšim občanom.

Zlati grb občine bo prejela Olga Klemše, srebrni grb občine Jože Breznik, Stanko Lever, Alojz Fricelj, bronasti grb pa Franc Glušič, Rozalija Grudnik, Goran Polak, Franc Podkrižnik in Antonija Reberšek. Priznanje občine Nazarje dobi Blaž Plaznik Šporin. Posebna priznanja pa Ivan Atelšek, BSH Hišni aparati Nazarje, Planinsko društvo Nazarje in Nataša Terbovšek Coklin.

Vlaganja v ureditev obrtno-podjetniške cone na Prihovi so znašala blizu 2,6 milijona evrov, od tega je lokalna skupnost pridobila na razpisu približno milijon evrov, nekaj je najela tudi kredita. Obnova Bohačevega kozolca je stala približno 300 tisoč evrov, polovico od tega je zanj primaknila država,150 tisoč evrov so odšteli za boljšo cesto in urejena parkirišča v Šmartnem ob Dreti. Tudi tu je občina polovico denarja pridobila na razpisu.

Ivan Purnat na jesenskih lokalnih volitvah ne bo več sodeloval, a kaj naj bi do prihodnjega občin-

ske ga praz ni ka pos to ril nje gov naslednik ali naslednica, je znano.

“Projekti so namreč tako zastavljeni, da jih je potrebno le nadaljevati. Konkretno: komunalno opremljanje središča Nazarij, na mizi imamo projekte za obnovo samostanskih stopnic, za katere bomo še pred volitvami poslali prijavo na razpis za pridobitev državnih sredstev, omenil pa sem že prodajo parcel v stanovanjski coni Bič in za samo sta nom ter v poslov no -obrtni coni Prihova,« je še dejal Ivan Purnat.

Veseli opreme, ki rešuje življenja MO Velenje je predstavnikom gasilskih društev predala za slabih 25 tisoč evrov opreme za reševanje – Dobila so jo tudi društva, ki pomagajo pri zaščiti in reševanju Velenje, 10. septembra – Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je v petek popoldne pred Gasilskim domom Velenje gasilskim enotam Mestne občine Velenje predal gasilsko in reševalno opremo. »Dobili smo zaščitno in reševalno opremo, ki jo posamezna gasilska društva v MO Velenje nujno potrebujemo, da bomo lahko kvalitetno opravljali intervencije. Vsako društvo ima podpisano pogodbo o opravljanju javne in lokalne gasilske službe z MO Velenje, kar nas zavezuje, da delamo po svojih najboljših močeh. Za kvalitetno izpeljane inter vencije pa gasilci potrebujemo dobro usposobljen in opremljen kader. Zato smo zelo veseli, da smo danes dobili veliko zaščitne opreme za gasilce in nekaj skupne opreme, kot so dihalni aparati, cevi, armature … Zagotovo je najpomembnejši del opreme tokrat prikolica s črpalkami in agregati, namenjene črpanju vode ob popla-

vah in neurjih. V preteklih letih se je ob neurjih izkazalo, da to res potre buje mo,« nam je pove dal Boris Brinovšek, poveljnik gasilskega poveljstva MOV. Vrednost v petek predane opreme je 24.700 evrov, skupno pa je Mestna občina Velenje letos za nakup gasilske in reševalne opreme namenila 30 tisoč evrov. Naj k temu dodamo še, da so za nakup novega gasilskega avtomobila PGD Velenje primaknili 20 tisoč evrov, ostalih dobrih 110 tisoč pa so v društvu zbrali sami. Župan Srečko Meh je ob predaji opreme gasilce pohvalil za njihovo nesebično delo in zagotavljanje varnosti občanom in občankam. »Zaščita in reševanje je ena najpomembnejših področij pomoči občanom. Moram reči, da so vsi, ki so vključeni vanjo, v naši občini zelo dobro usposobljeni, poleg tega so vedno pripravljeni pomagati. Zato je tako pomemb-

no, da z nakupom opreme poskrbimo tudi za njihovo var nost v času inter vencij.« Zaščitno-reševalno opremo je župan v ponedeljek popoldne v sejni sobi občinske hiše predal tudi drugim društvom v sistemu zaščite in reševanja. Z Društvom za podvodne dejavnosti Jezero, Koroškošaleškim jamarskim klubom Speleos–siga, Šaleškim alpinističnim odsekom, Radioklubom Hinka Koširja Velenje in Šaleško zvezo tabornikov ima MO Velenje že vrsto let sklenjeno pogodbo o opravljanju nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Vsako leto posameznemu društvu sofinancirajo nakup opreme v višini 2 tisoč evrov. Letos so se društva odločila, da poskrbijo predvsem za osebno zaščito reševalcev, prejeli pa so tudi nekaj skupne opreme.

bš

Poveljniki vseh prostovoljnih gasilskih društev v MO Velenje, člani poklicnega jedra in župan Srečko Meh pred gasilsko in reševalno opremo, ki so jo dobili v petek popoldne.

Ureditev obrtno-poslovne cone Prihova je pridobitev za obrtnike in podjetnike celotne Zgornje Savinjske doline.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 5

PRAZNIČNI POGOVOR

16. septembra 2010

V najlepšem slovenskem mestu polno razvojnega naboja Praznični pogovor z županom Mestne občine Velenje Srečko Mehom Mira Zakošek

Mestna občina Velenje bo v ponedeljek stara že 51 let. Že štiri mandate je njen župan Srečko Meh. Pred praznikom smo ga povabili na pogovor.

Dolgo časa ste župan, vaši nasprotniki bodo rekli predolgo, drugi bodo sodili drugače. Vsekakor je obdobje tako dolgo in čas je bil tako izjemen, da ste s svojimi odločitvami pomembno vplivali na razvoj mestne občine in življenje ljudi v njej. Na kaj ste najbolj ponosni? »Toliko je bilo postorjenega v tem času, da bi težko pokazal na kaj konkretnega.

Vsekakor pa lahko rečem, da sem ponosen na naše občane, na svoje sodelavce, na vse. Na celo občino! Ponosen sem, ker smo v tej dolini vedno zbrali dovolj energije, da smo izpeljali zastavljene projekte, pa tudi na to, da zmoremo pomagati. In seveda na to, da smo sprejeli mnoge, ki so sem prišli od drugod in tukaj našli svoj dom. Multikulturnost in multinacionalnost nas dodatno bogatita. Pohvalimo se lahko s številnimi dobrimi rezultati kar na vseh področjih, od športa, kulture, izobraževanja do gospodarstva, prav tako pa tudi na mnoge projekte, ki jih udejanjamo, zato, da bi bilo vsem lepše. Ponosen sem na naše lepo Velenje – tudi letos smo prvi med večjimi mesti v Sloveniji.«

Mesto lepih stanovanj za delavce Ureje nost mesta postav lja te ves čas v ospredje. »Na tem področju imamo visoko postavljene standarde. S spoštovanjem sprejemamo naše mesto, ki je bilo pred pol stoletja zastavljeno kot sodobno svetlo mesto z veliko zelenja. Z velikimi in lepimi stanovanji za delavce! To smo seveda ohranjali in nadgrajevali in če se ozremo okoli sebe, lahko rečemo, da živimo pravzaprav v parku. Mnogi občani se tega zavedajo in pri tem aktivno sodelujejo. V to smo uspeli vključiti tudi mlade, ki med počitniškim delom skrbijo na urejenost mesta. Seveda ne gre zgolj za delo, ki ga opravijo, gre za to, da jih s tem vzgajamo, da bodo mesto tudi kasneje čuvali.«

Ob Škalskem jezeru nastaja športni park Seveda pa so bile zagotovo tudi želje, cilji, pa verjetno tudi poteze, ki niso bile uresničene, ki niso bile uspešne. Kaj vas najbolj žalosti? »Pravzaprav bi težko rekel, da česa nis-

mo uresničili. Morda smo kaj preložili na kasnejši čas, še posebej, ko je nastopila gospodarska kriza. Mislim, da lahko rečem, da smo naredili vse, kar smo načrtovali.

Ostaja nam edino letni bazen, ki ga še nismo zasnovali, saj nismo imeli niti lokacije niti potrebnega denarja. Trenutno delamo na dveh projektih, urejamo športni park ob Škalskem jezeru. Zanj smo naredili arhitekturni natečaj in dobili prekrasne rešitve, ki jih bomo predstavili 27. septembra. Ob tem bomo odgovorili tudi na vprašanje, kakšen naj bo razvoj športne infrastrukture ob Škalskem jezeru. Drug velik projekt je ureditev prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Investicijo bomo začeli že letos, prostor pa uredili za potrebe Pikinega festivala in drugih velikih prireditev, ki se bodo v prihodnje tukaj dogajale. V ta prostor umeščamo tudi letni bazen in številna igrišča. Odprt ostaja še Dom za varstvo odraslih, vendar pa potrebe po domskem varstvu v tem okolju zdaj, ko so dom zgradili v Topolšici, niso več tako prob le ma tič ne. Tre nut no si prizadevamo, da obstoječi dom obnovimo, veliko pa se ukvarjamo tudi s projektom Starostnikom prijazno mesto. Z njim uvajamo številne programe, s katerimi bomo olajšali jesen življenja starejšim občanom in jim pomagali, da bodo lahko čim dlje ostajali na svojih domovih.«

Mladi imajo pogoje za delo, morajo pa se organizirati Med kritikami je najpogosteje slišati, da je bilo vseeno premalo narejeno za potrebe mladih družin po stanovanjih, da so lokalne ceste v slabem stanju, da je občina že preveč zadolžena … »Te kritike nikakor niso na mestu. Smo ena najmanj zadolženih občin. Se pa ob tem sprašujem, kdo je tako bogat, da lahko s »tekočim« denarjem gradi objekte za naslednjih 50 ali pa 100 let. To velja za vso infrastrukturo, šole, vrtce, kulturne objekte … Tudi za mlade smo ogromno naredili. Pred dnevi smo odprli mladinski hotel, v katerem ima prostore tudi Mladinski center z odličnimi pogoji za delo.

Moram pa reči, da se ob teh kritikah sprašujem, zakaj bi morali delati različne prostore za dejavnosti posebej za otroke, posebej za mlade, posebej za starostnike? Za to je na voljo ogromno prostora v vrtcih, šolah, klubih, telovadnicah, po krajevnih skupnostih. Treba se je torej samo organizirati in to bodo morali narediti tudi mladi! Tudi pri razreševanju stanovanjskih vprašanj smo bili uspešni, v prihodnjih dveh letih jih bomo večino rešili.« Za mesto župana ne boste več kandidirali, v kakšni kondiciji pa zapuščate občino? »Prepričan sem, da je naša občina najboljša, da je najbolje organizirana, da je občinska uprava dobra, da dobro dela, saj

sicer ne bi mogli dosegati tako dobrih rezultatov. Tudi lokalna uprava je dobro opravila delo. Uspešno smo že doslej reševali stanovanjska vprašanja, v prihodnjih dveh letih pa jih bomo, če ne bo večjega priseljevanja, večino tudi razrešili. Imamo kakšnih 200 komunalno urejenih parcel (vseh je na voljo okoli 1000), delamo prostorske akte za poslovno cono Stara vas, pripravljamo poslovno cono Pesje, gradimo stanovanja na Selu in Gorici … Tretja razvojna os gre dalje, prav tako pa tudi blok 6 …«

»Hvala vsem, ki so pomagali in donirali sredstva. Vesel sem, da je veliko takšnih.

Naj ob tem povem, da so me vprašali, če me je sram, da se je v Velenju zgodil Vegrad.

Sram naj bo vodstvo, ki je firmo pripeljalo do stanja, da delavci nimajo plačanega opravljenega dela, prispevkov in kreditov, ki so jim bili odtegnjeni od plač. Mi je pa hudo, ko to gledam. Zato sem ponosen, da je ta sredina znala hitro in učinkovito ukrepati. Hvala vsem organizacijam in posameznikom, ki se pri tem trudijo.«

5

podjetniškim centrom smo naredili še korak naprej, tam izobražujemo za konkretne potrebe tukajšnjega gospodarstva.

Začeli smo tudi s takoimenovanimi inkubiranimi podjetji, samo v letošnjm letu jih bo nastalo 15 z vsaj 50 zaposlenimi.« Kar na vseh (ali vsaj skoraj vseh) področjih družbenih dejavnosti je standard, ki ga zagotavljate v velenjski občini, višji od slovenskega povprečja. To velja za otroško varstvo, osnovno, srednje in visoko šolstvo.

V zadregi ste bili letos le, ko je bilo treba zagotoviti prostor v vrtcih. Tega ste se sicer razveselili, saj ste si že zelo želeli več otroškega joka. Prostorsko stisko pa ste tudi premagali. »Pravzaprav moram priznati, da je zelo težko, če nekdo dobesedno preko noči spremeni zakonodajo (brezplačno varstvo za drugega otroka) in z njo naloži občinam, da zagotovijo dodatne prostorske zmogljivosti, kar je storil parlament pod Janševim vodstvom. Zakon sam se mi ne zdi nič sporen, a novih vrtcev res ni mogoče zgraditi čez noč. Je pa zakon povzročil povsod po Sloveniji veliko prostorsko stisko, saj ni bilo narejene analize, kaj se nam lahko zgodi v kratkem času in daljšem obdobju. To je težava tudi zato, da ne bomo najprej gradili in nato zapirali vrtcev, kar smo že delali. V Velenju smo se seveda potrudili, da smo v vrtce sprejeli vse otroke. Dogradili smo enoto Vrtiljak, tri oddelke smo uredili na Kardeljevem trgu, 3 v osnovni šoli Livada.«

Elektriko smo še naprej pripravljeni proizvajati in odkopavati premog

V Sloveniji odstotek, v Mestni občini Velenje 0,3 odstotka socialno ogroženih Zaskrbljujoč je podatek, da naglo raste število socialno ogroženih občanov. »Številka je vsekakor visoka in bojim se, da je pomoči potrebnih še več, in to je vsekakor zaskrbljujoče. Treba pa je vedeti, da živi v Sloveniji pod pragom revščine cel odstotek prebivalcev, v tem okolju le 0,3 odstotka. A tudi ti podatki dokazujejo, da je treba v tej družbi nekaj spremeniti. Občina vsekakor ne more voditi podjetij in vplivati na njihovo poslovanje, prav tako ne more soditi, kaj dela menedžment. Na standard občanov pa lahko občina vpliva z nižjimi najemninami stanovanj (naše so med najnižjimi v Sloveniji), gradnjo primernih stanovanj, zagotavljanjem prostora v šoli in vrtcih, kjer izvajamo nadstandardne programe, skrbimo za starostnike in druge. Vse to delamo, in to zelo uspešno.« Ob tem je vsaj ena svetla točka. V občini Velenje in Šaleški dolini še vedno zelo živi solidarnost. Razveseljiv je podatek, koliko ljudi je pripravljenih pomagati. Na zadnji dobrodelni prireditvi Pomagajmo ste zbrali naravnost neverjetnih 135 tisoč evrov?

Banke z nekreditiranjem zaviralke razvoja Tole, o čemer govoriva, je vsekakor dokaz, da kljub drugačnim željam tukajšnje gospodarstvo ni dovolj pripravljeno na sedanje izzive. Na določena nesorazmerja je še bolj pokazala gospodarska kriza. Največja težava, vsaj tako se v tem trenutku zdi, je ta, da v občini praktično ni zaposlovanja. »S to oceno se ne morem strinjati. Zgodil se nam je sicer Vegrad, a v tem okolju imamo mnoga zelo uspešna podjetja, kar vsekakor velja za Gorenje, Premogovnik, Termoelektrarno, Esotech in številna manjša. Vsi imajo jasno postavljene vizije in tudi zaposlitve napovedujejo. Z gospodarstveniki se redno sestajamo in vesel sem, da so optimistični. Seveda pa je število brezposelnih previsoko. Po moje je v tem trenutku najbolj problematično bančništvo, ki bi vsekakor moralo odgovoriti na vprašanje, kaj za vraga se je toliko spremenilo v dveh letih, da so bistveno spremenili način delovanja in niso pripravljeni servisirati projektov gospodarstva in države.«

Razvojne priložnosti v obstoječih družbah Kje vidite razvojne priložnosti in kako lahko pri njihovem udejanjanju pomaga občina? »Razvojne priložnosti so v obstoječih družbah in njihovem prestrukturiranju.

Vse te družbe imajo zelo jasno vizijo. Med njimi je ena največjih blok 6 in v zvezi s tem vsi programi Premogovnika Velenje, v katerem bi bilo sicer potrebno nadomestiti od 2500 do 3000 delovnih mest. Razvojna priložnost bo tudi hitra cesta, saj bo odprla naš prostor in dala možnost nastajanju novih poslovnih con. Seveda morajo biti gospodarske družbe gonilo razvoja; niti občina niti država ne moreta voditi projektov. Država lahko pomaga le z davčno politiko, občine pa z zagotavljanjem vsega potrebnega za podjetja in zaposlene v njih. Pri nas se tega dobro zavedamo in lahko trdim, da to tudi dobro delamo. Zagotavljamo poslovne cone in prostorske pogoje. Povedal sem že, da imamo dobro otroško varstvo, šolstvo. Z med-

Nadaljnjega razvoja tukajšnjega okolja si brez bloka 6 ne moremo predstavljati.

Občinsko vodstvo se je zato pomembno vključevalo v njegovo utemeljevanje? »Naše zahteve so bile že od vsega začetka dovolj jasne. Država mora povedati, ali potrebuje energijo iz Šaleške doline. Če bi se tej investiciji odpovedala, bi mi takoj zahtevali sprejem zakona o zapiranju premogovnika Velenje, s katerim bi poskrbeli tudi za rekultivacijo degradiranih površin, za tehnično dediščino in nova delovna mesta. Vse to je sicer vezano na ceno elektrike iz bodočega šestega bloka. Smo pa prepričani, da Slovenija našo elektriko nujno potrebuje in smo jo še naprej pripravljeni proizvajati, prav tako pa tudi kopati premog.« Prav tako pomembna je tretja razvoja os, katere začetek gradnje se zdi, da še ni postavljen dovolj jasno. »Mi smo z medobčinskim odborom zagotovili kontrolo in koordinacijo aktivnosti za dokumentacijo hitre ceste. Po zagotovilih, ki jih imamo od Darsa, bo decembra državni lokacijski načrt gotov in v začetku prihodnjega leta bomo opravili javno razpravo o lokaciji, takrat že o mikrolokacijah trase na področju od Šentruperta do nekako Slovenj Gradca. Posebej je potrebno poudariti, da bomo ob hitri cesti na relaciji od Pesja do Stare vasi zgradili tudi kineto in prestavili daljnovode pod zemljo.

To zagotovilo imamo in za to trdno delamo. Vse torej kaže, da bi lahko izgradnjo hitre ceste fizično začeli že v letu 2012.« Pred vrati je praznik Mestne občine Velenje. Vaše želje? »Znova se bomo spominjali leta 1959, ko smo odprli mestno središče. Zasnovano je bilo kot sodobno mesto za prijazno bivanje. To smo vsa leta skrbno nadgrajevali in na Velenje smo lahko upravičeno ponosni. Ob prazniku si želim, da Velenje še naprej ostane mlado mesto, ne le po letih, tudi po energiji in volji po sodelovanju in uresničevanju visoko zastavljenih ciljev.

Praznovanja smo tudi tokrat skrbno pripravili, povsod se in se še bodo vrstile številne prireditve, osrednja pa bo simbolično ob Vili Bianki - prenovljenem starem objektu, kjer raste nova zgodba. In novih zgodb naj bo tudi v prihodnje veliko. Vabljeni torej na praznovanja in iskrene čestitke za praznik. Praznujmo skupaj!

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN NA TUJEM

6

16. septembra 2010

Od sre de do to r ka - svet i n do m o v i na Sreda, 8. septembra Vegradovi delavci so še kar čakali na izplačilo plač, medtem pa je javnost izvedela, da so denar zadrževali v NLB. Kljub mnenju nekaterih ga niso hoteli izplačati.

Minister Svetlik je na evropskem seminarju dejal, da alternative višji upokojitveni starosti ni. In v nekaterih doma je spet zavrelo.

Državnozborski odbor za finance je vlado pozval, naj do sprejetja strategije upravljanja kapitalskih naložb ne zmanjša deleža v NLB. V Celju se je odprl Mednarodni obr ni sejem. Tam je bil premier Pahor, ki je dejal, da je slovensko gospodarstvo najhujše v krizi že premagalo in stopilo na pot okrevanja.

Po petih urah razprave o amandmajih je odbor za delo zakonu o malem delu prižgal zeleno luč za razpravo v parlamentu.

Vlada in Fides sta podpisala spo-

Razveselili smo se dogovora.

razum, ki naj bi uredil razmere v zdravstvu.

Kljub opozorilom ameriške vojske in pozivom ameriških verskih voditeljev je krščanski pastor na Floridi napovedal, da bo 11. septembra sežigal Korane.

Četrtek, 9. septembra Premier se je odzval na napoved stavke večine sindikatov javnega sektorja. »Če se ne bo nič spremenilo, potem vlada od svojih odločitev ne bo odstopila. Tvegajoč stavko,« je dejal.

Vlada je podprla sporazum med

Sindikati napovedujejo stavko, vlada pokojninsko reformo.

ministrom Marušičem in Fidesom, ki zdravnikom vrača izgubljeno.

Kot smo slišail, naj se primanjkljaj zdravstvene blagajne vendarle ne bi povečal niti za evro.

Ob 8. krajevnem prazniku Pušče je spre govo ril gost pred sed nik Türk, ki je dejal, da sta sožitje romske in večinske populacije v Murski Soboti vzor za preostala slovenska območja, pa tudi za Evropo.

Janković je sedel na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja z gradbenimi posli. Tam smo slišali, da naj bi bila Jankovićeva družina po koncu mandata bogatejša za 6,4 milijona evrov. Janković se je odzval, da so vprašanja o tem žaljiva.

Vlada je sklenila, da bo v DZ posla la pred log pokoj nin ske ga zakona, premier Pahor pa je ob tem izrazil upanje, da bo sprejet še pred novoletnimi prazniki. In sindikalist Semolič je že napovedal zbiranje podpisov za referendum.

Na tržnici v mestu Vladikavkaz

na jugu Rusije je odjeknila močna eksplozija, v kateri je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, več kot 130 pa je bilo ranjenih.

Petek, 10. septembra Na dan, ko se je začela uradna kampanja za volitve županov, mestnih in občinskih svetnikov ter članov svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, je SCT izvedel, da bo moral odstraniti novo plast betona na avtocesti med Vrhniko in Logatcem, saj dosedanja ni bila dovolj trdna.

Pa to ni bila edina javna gradbin-

ti proti Kopru nastali tudi več kot 18-kilometrski zastoji.

ZDA so se na slovesnostih po državi spomnile približno 3000 žrtev napadov 11. septembra 2001.

Predsednik Obama je ob tem Američane pozval k strpnosti in sožitju. Koranov vendarle niso sežigali.

Francija je dejala, da so pripombe nekdanjega kubanskega voditelja Fidela Castra o njenem ravnanju z Romi nesprejemljive in kažejo njegovo ignoriranje zgodovine.

Neki moški je vrgel čevelj v grškega premierja Georgea Papandreua (in zgrešil) ter tako izrazil svoje nasprotovanje varčevalnim ukrepom grške vlade.

Nedelja, 12. septembra Minilo je 80 let od uboja štirih bazoviških junakov, ki veljajo za prve žrtve fašizma v Evropi. Ob obletnici je govoril Borut Pahor.

Večina turških volilcev je na referendumu podprla sveženj 26 ustavnih sprememb.

Približno 9000 ljudi je v središ-

Beton SCT-ja ni dovolj kakovosten, zato ga morajo odstraniti in namestiti novega.

ska zgodba dne. Predsednik upravnega odbora CP -ja Ljubljana Lojze Kramljak je namreč povedal, da je bil zemonski sporazum o dogovoru med malimi in velikimi gradbenimi izvajalci splošno znan.

Jože Končan je predsedniku Türku sporočil, da se odpoveduje funkciji namestnika predsednika protikorupcijske komisije, saj ga moti politična profiliranost drugih dveh članov.

Premier Pahor je spregovoril pred lokalnimi volitvami. Dejal je, da njegova stranka SD vstopa na lokalne volitve s ciljema utrditi položaj najmočnejše stranke in voditi državo s programom za dobro vseh, čeprav na račun priljubljenosti. Član upravnega odbora nemške centralne banke Thilo Sarrazin, ki je javnost razburil s spornimi izjavami o Judih in priseljencih iz muslimanskih držav, je privolil v odstop.

Sobota, 11. septembra Na Planini pri Podbočju so s spominsko slovesnostjo počastili tragične dogodke iz leta 1942, ko so ustaši ubili 24 domačinov. Predsednik Türk je v nagovoru opozoril tudi na aktualne težave.

Stranka Zares je dobila novo sta-

Turki si želijo spremembe ustave.

ču Barcelone zahtevalo neodvisnost od Španije in samostojnost Katalonije. Pri tem so tudi zažigali španske zastave in portrete španskega kralja Juana Carlosa.

Neki Američan je v prikoličarskem naselju v Kentuckyju ustrelil pet ljudi, nato pa sodil še sebi.

Vzrok za tragedijo naj bi bil slabo pripravljen zajtrk.

Grški premier George Papandreu je povedal, da je Grčija na dobri poti, da zmanjša proračunski primanjkljaj, in zatrdil, da novih varčevalnih ukrepov ne bo.

Benja min Neta nja hu je pred nadaljevanjem neposrednih pogovorov s Palestinci poudaril zahtevo, da bi arabske države morale priznati Izrael kot judovsko državo.

Ponedeljek, 13. septembra Na prvi konferenci o slovenski transportni logistiki je premier Pahor dejal, da bi bila potniški in tovorni železniški promet v okviru slovenskega logističnega holdinga konkurenčnejša in modernejša.

Zamisel o skupnem holdingu je zasnoval nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn.

Komi sija držav ne ga sve ta za državno ureditev je na izredni seji podprla predlog veta na spremem-

be zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerimi je državni zbor zamrznil plače javnih uslužbencev.

Predsednik države Danilo Türk je napovedal, da se bo z vodji poslanskih skupin posvetoval o kandidaturah za mesto ustavnega sodnika. A hitro smo izvedeli tudi, da na pogovorih ne bo Jožeta Tanka iz SDS-a.

BMW je sklenil, da bo naši vladi pet let brezplačno posojal sto novih limuzin serije pet. Vlada bo denar, ki bi ga sicer plačala za vozila, namenila postavljanju sončnih elektrarn.

Evropska unija je pozdravila rezul ta te tur ške ga refe ren du ma o ustavnih spremembah, enakega mnenja pa so bili tudi slovenski evroposlanci.

Torek, 14. septembra Na ministrstvu za kulturo je potekala javna razprava o predlogu zakona o medijih. Burna debata se je razvila predvsem o 22. in 25. členu, ki določata, da mora izdajatelj pri spremembi vsebinske zasnove ali pri zamenjavi odgovornega urednika pridobiti vsaj 75-odstotno soglasje uredništva.

Sindikati so po tem, ko državni svet ni izglasoval veta na zakon o zamrznitvi plač v javnem sektorju, v DZ že vložili pobudo za referendum. Posedi je povedal, da so priložili več kot 7200 podpisov, medtem ko jih zadostuje že 2500.

Kaja Avberšek

Finci ne prečkajo ceste pri rdeči luči. Tudi, kadar je ura ena zjutraj in v vidnem polju parih kilometrov ni nobenega avtomobila.

Nihče ne kriči in na pločnikih ni nobenega pasjega dreka. Vsi so prijazni, zadržani, umirjeni in nevsiljivi. Nobene agresije v zraku. Red in mir, tišina, čistoča. Severna svetloba je bela in čista, kot so beli in čisti severni ljudje. Zunaj mir, znotraj pa se kopičijo strašni demoni in bruhajo ognenj! Kot pri ljudeh s kroničnim zaprtjem, recimo. Človek se kaj hitro zastrupi z lastnim drekom, v fizičnem ali metaforičnem smislu. Na to smrdljivo temo se še vrnem.

V Helsinkih sem gostja mednarodnega festivala alternativnega stripa. (Mimogrede, strip ni samo Garfield, dragi bralec. So t. i. »grafične novele« in »grafični romani«, resno-neresna, visoko-nizka literatura, kjer se beseda prepleta s podobo in čas s prostorom, kar bralcu omogoča branje na več nivojih. Tovrstno razbiranje zgodb bralsko izkušnjo obogati oz. jo napravi sočnejšo; če samo površno razložim, o kakšni vrsti literature je govora.)

Kvaliteta mladih finskih ustvarjalcev avtorskega stripa je izjemna.

Iz njih se na papir izlivajo najbolj čudne, strašne, temačne in demonične podobe, ostro črno-bele ali še večkrat psihedelično sijočih barv, na zabavah pa igrajo najbolj neharmoničen, nesimetričen in kaotičen noise*. In pije se ... uf, pije se!

Finci popijejo neverjetne količine alkohola. Kljub temu, da v lokalu kozarec točenega piva stane 5 ali 6 evrov in kljub raznovrstnim protialkoholnim ukrepom. Pitje alkohola na ulici ali v parku je strogo prepovedano, v trgovinah s hrano in pijačo je mogoče kupiti samo pivo, druge alkoholne pijače pa se dobi le v posebnih trgovinah, ki se jim reče Alko - kako pa! (Mimogrede, recept za tekoče alkoholne bonbone fishermen friends: pest le-teh vrzi v steklenico vodke in stresaj z vso močjo, dokler se ne raztopijo. Serviraj zelo hladno in ... čin čin!)

Stereotip kar drži: ko se Finec prepoji z zadostno količino alkohola, spregovori. Šele takrat se lahko tudi ljubeznivo dotakne drugega človeka, ga objame, ga v skrajnem primeru premikasti, v najskrajnejšem do smrti. Lahko pa agresijo obrne navznoter in napravi samomor, po samomorih pa Finci slavijo, to smo slišali že neštetokrat. O tej sorti lastnega dreka in soočenja z le-tem sem pisala pred nekaj vrsticami. Zanimivo, na kako različne načine se z lastnim drekom ubadajo različne nacije. Italijani, recimo, svoje frustracije in strahove izkričijo. Brazilci jih izplešejo. V Braziliji samomor ne obstaja, ni mogoč! Zakaj bi se ubil, če te za vsakim vogalom lahko čaka morilec?

Sindikatje so korak bližje referendumu.

Vrhov no držav no tožil stvo je ramišljalo glede predloga zakona o državnem tožilstvu in sporočilo, da ima največ pripomb na sestavo in vlogo državnotožilskega sveta.

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je podpisala energetsko dovoljenje za terminal za utekočinjen zemeljski plin v Kopru.

Izvedeli smo, da bo ameriško obrambno ministrstvo v kongres v kratkem poslalo predlog za prodajo orožja Savdski Arabiji v skupni vrednosti 60 milijard dolarjev, kar bo največji orožarski posel v zgodovini ZDA.

Edini kandidat ni bil izvoljen soglasno.

ro vodstvo. Edini kandidat Gregor Golobič je bil (nesoglasno) potrjen za predsednika stranke, ki po treh letih opravlja temeljit razmislek o usmeritvi.

Zaradi obnovitvenih del na avtocestnem odseku med Vrhniko in Logatcem so na primorski avtoces-

Čistoča

Vlada pravi, da BMW v zameno za vozila ne pričakuje ničesar.

Nekdo v roke vzame nož in ga zabode v človeško srce; mori fizično.

Nekdo drug v roke vzame v tuš namočeno pero in riše odsekane glave, iz katerih se cedi kri; mori na papirju. Treji vpije v prepad, dokler mu glas ne poči, četrti seka drva, dokler mu žulji ne zakrvavijo. V osnovi pa gre za isto: za soočanje z lastnimi nakopičenimi strahovi.

Kaj pa pasji drek? Nekako takole: več pasjega dreka na pločnikih, manj zastrupitev z lastnim, več sambe. Manj pasjega dreka na ulicah, več zastrupitev z lastnim, več halucinirajočega noise-a ... Enostavno!

Najbolje, da grem posesat stanovanje, kaj pa ...

*noise: angl. Hrup; zvrst glasbe, ki poslušalcu, nevajenemu piskajočih in hreščečih zvočnih kompozicij, povzroča neprijetne občutke.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

16. septembra 2010

Leto po uporu delavk in delavcev Gorenja Najnižja neto plača 600 evrov, nesorazmerja med plačami še niso odpravljena - SKEI pričakuje, da se bo v dokapitalizacijo vključila država – Kovinska in elektroindustrija prva občutila krizo, a zdaj kot prva leze iz nje Pogledi sindikalistov leto dni po uporu: Branko Amon, Lidija Jerkič, Ivan Sotošek in Žan Zeba Milena – Krstič - Planinc

Velenje, 13. septembra - Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je skupaj z Regijsko organi-

Ob 60-letnici so vsi delavci Gorenja v Sloveniji dobili 60 evrov neto in dežnik.

zacijo SKEI Velenje in Konferenco SKEI poslovnega sistema Gorenja ob prvi obletnici upora delavk in delavcev, 15. in 16. septembra, na novinarski konferenci spregovoril in predstavil svoje poglede na dogajanje v Gorenju leto dni po uporu zaposlenih. »V Gorenju znaša danes najnižja neto izplačana plača 600 evrov.

Zanjo smo se uspeli dogovoriti aprila,« je povedal Žan Zeba, predsednik Konference PS SKEI Gorenje.

Ne velja pa to za Notranjo opremo, ki posluje nekoliko slabše, a Zeba pričakuje, da se bodo stvari v kratkem uredile.

Gorenje v Sloveniji danes zaposluje blizu 7.500 delavcev, od tega jih je v Gorenju, d. d., 4.693. Še pred tremi leti jih je bilo 5.535. Število zaposlenih so zmanjšali s tako imenovanimi mehkimi metodami,

največ jih je iz družbe odšlo pred tremi leti, 575, lani 420, letos naj bi jih bilo za 340 do 350 manj. »V Tikiju, ki je v zapiranju, se trenutno pogajamo za višje odpravnine,« je še povedal.

Plačna nesorazmerja še niso odpravljena Ni pa v Gorenju še odpravljeno nesorazmerje med plačami. Nekaj so jih sicer z napredovanji že odpravili. »A to še ni to. Vedno ko smo popravljali plače, smo popravljali najnižje. Tako se je uravnilovka gradila več let, ni se zgodila z zadnjim dvigom najnižjih plač na 600 evrov.

Za kader, ki ga tako zelo potrebujemo, če želimo razvoj, je zadeve na področju plač treba čim prej urediti. To ostaja naša prednostna naloga, pa ne le naša, tudi upravina.« Ena od posledic upora so bile tudi nove sindikalne volitve v Gorenju. Ljudje, ki so bili v času upora bolj v ospredju, so tudi kandidirali. Nekateri so postali sindikalni zaupniki, drugi ne. »Dejstvo je, da je imel upor svoje posledice tudi v delovanju sindikata. Pri tem ne trdim, da so kolegi sindikalisti delali pred njim slabo. Očitno pa je, da je od časa do časa treba prevetriti tudi kakšno sindikalno vrsto,« pa je rekla predsednica SKEI Slovenije Lidija Jerkič.

V dokapitalizaciji naj sodeluje tudi država Stališče vseh štirih, ki so sodelovali na novinarski konferenci, poleg Jerkičeve in Zebe tudi Ivana Sotoška, predsednika in Branka Amona, sekretarja Regijskega SKEI Velenje, je, da bi se morala v dokapitalizacijo Gorenja vključiti tudi država. »Sprememba lastniških deležev bi lahko pripeljala do tega, da bi bilo tudi Gorenje manj socialno občutljivo, da bi imelo večje posledice za zaposlenost v samem v Velenju in Sloveniji, kar se v tem

Od oktobra 2008 do junija letos je v kovinski in elektroindustriji v Sloveniji 15.000 delovnih mest manj.

Zdaj beležijo novo zaposlovanje. trenutku še kaže drugače. Če pa bi pri šli zuna nji, šir ši last ni ki, se bojim, da bodo številke vredne veliko več kot pa ljudje. Zato že ta trenutek poziv državi, da pri dokapitalizaciji aktivno sodeluje.

Gorenje je za državo strateškega pomena, zato bi morala biti ta v

njem prisotna tudi kot lastnik,« so ocenili.

Prvi občutili krizo, prvi lezejo iz nje Spregovorili so tudi o dogajanjih in stanju v drugih podjetjih zunaj Gorenja, ki so vključena v Regijski SKEI. Gre za devet podjetij.

Tako kot so podjetja v kovinski in elektroindustriji prva začutila krizo, zdaj tudi prva lezejo iz nje. Ne sicer še povsod, vseeno pa je spod-

buden podatek, da so se ustavila odpuščanja delavcev in da se zaposlovanje v tej branži ne zmanjšuje več. » Povsod je zazna ti pozi ti ven trend. V določenih podjetjih že beležimo dodatno zaposlovanje.

Pose bej izsto pa BSH Nazar je.

Podobno je drugod, razen v dveh podjetjih, ki sta bili že izpostavljeni, podjetju Podkrižnik in Foriju.

Za podjetje Podkrižnik smo podali kazensko ovadbo zoper lastnika in upravo zaradi oviranja dela sin-

7 dikata. Žalostno, da smo morali poseči po takem ukrepu. V Foriju nas kljub številnim urgencam še ved no igno ri ra jo. Ne more mo vzpostaviti socialnega dialoga, kljub temu da je v tem podjetju kar nekaj težav, da napovedujejo odpuščanja. Pri sedanjih odpuščanjih ne upoštevajo naših nasvetov, da je treba najprej pogledati zaposlitve za določen čas. Delajo bolj po občutku, kdo je komu bolj všeč.

Nekaj malega pa se je popravilo pri poplačilu prispevkov,« je povedal Branko Amon.

Poprečna bruto plača maj 2009 – maj 2010 se je zvišala za skoraj 10 odstotkov. Velik delež pri tem ima minimalna plača, ki je bila z zakonom dvignjena letos in je nedvomno posledica upora v Gorenju.

Prejšnji mesec so uspeli ustanoviti novo sindikalno podružnico – kar ocenjujejo za zaupanje v SKEI – v Šoš ta nju. Gre za podjet je Vegrad Montal.

Proizvodnja alternativnih goriv Maribor - Gorenje Surovina, podjetje s skoraj šestdesetletno tradicijo v pridobivanju sekundarnih surovin, je v četrtek odprlo novo linijo za izdelavo trdnih goriv iz odpadkov.

Pridobitev predstavlja pomemben korak na prehodu iz odlaganja odpadkov k njihovi termični izrabi in izpolnjevanju širših okoljskih ciljev. Z razvojno-raziskovalnim projektom, pri katerem sodelujejo s partnerji iz gospodarstva ter Univerzo v Mariboru, želijo v prihodnjem letu doseči nadgradnjo standarda za trdna goriva iz odpadkov in vzpostaviti soproiz-

vodnjo toplotne in električne energije – SPTE. Gorenje Surovina, ki se ukvarja z zbiranjem, transpor tom, sor tiranjem in predelavo odpadkov, svojo storitev celovitega obvladovanja odpadkov dopolnjuje z novim programom – trdnim gorivom iz ostankov odpadkov. Na območju obstoječe poslovno-proizvodne enote v Mariboru so zato izdelali novo, tehnološko dovršeno linijo za razvoj in proizvodnjo alternativnih goriv.

Gorenje Surovina pri projektu sodeluje s podjetji Bosio, Čisto mesto in Inoks ter z raziskovalno skupino Fakultete za strojništvo, s

katero sodeluje pri vseh analizah, pripravi referenčnih vzorcev goriv in njihovemu poskusnemu sežigu.

V okviru projekta, ki bo zaključen aprila prihodnje leto, bo samo v Gorenju Surovini opravljenih več kot 16.000 raziskovalnih in razvojnih ur.

Polna kapaciteta linije, za katero je naložba v tehnologijo in opremo znašala 2,7 milijona evrov, bo - ko bo projekt 16. aprila prihodnje leto zaklju čen - zna ša la do 42.000 ton trdnega goriva iz odpadkov na leto.

mz

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 8

LOKALNE VOLITVE

8

Štiri stranke podprle Bojana Kontiča Na novinarski konferenci je Območna organizacija SD Velenje predstavila svojega županskega kandidata, ki ga podpirajo tudi LDS, Desus in Zares Mira Zakošek

da bodo odločitve sprejemali v občinskem svetu soglasno, se pa bodo z vsemi dogovarjali o vseh projektih, pomembnih za tukajšnje prebivalce.

Zadovoljstvo je izrazil tudi Jožef Kavtičnik (LDS), ki je povedal, da so doslej sicer vedno sodelovali na županskih volitvah s svojim kandidatom, letos pa nihče od predlaganih ni bil pripravljen zapustiti svojega delovnega mesta. Priložnost, da podprejo Bojana Kontiča, se jim je zdela dobra, še posebej, ker so dobili zagotovilo, da bodo lahko enakovredno sodelovali pri vodenju in odločanju ter nadaljnjem razvoju Velenja. »Kontiča podpiramo v prepričanju, da je to dobro za Velenje,« pravi Kavtičnik.

Tudi Srečko Korošec (DeSUS) pravi, da so iskali županskega kandidata, a so se potem raje odločili za podporo Kontiču. To pa zato, ker so njihovi programi, prav tako tudi vse prioritete, usklajeni, že dosedanje sodelovanje pa je bilo dobro.

Maja Hostnik (ZARES) pravi, da so bila programska izhodišča že ves čas usklajena, vsi se zavzema-

jo za enake nacionalne cilje, ki so pomembni tudi za tukajšnje okolje. Takšno sodelovanje pozdravlja, ker je prepričana, da bodo še lažje uresničili cilje pri razvoju gospo dar stva, kul tu re, špor ta, izobraževanja in infrastrukture, v kateri ima najpomembnejše mesto tretja razvojna os. Svojo priložnost vidijo v tem, da bodo lahko skupaj več storili za še kvalitetnejše življenje občanov.

Bojan Kontič, zdaj kandidat štirih strank za župana Mestne občine Velenje, je bil podpore seveda vesel: »Stranke, ki podpirajo mojo kandidaturo, so stranke leve sredine.

Ponosen sem, saj se nam doslej še nikoli ni uspelo dogovoriti za skupne ga kan di da ta in zagotav ljam vsem, da jim po štirih letih za to ne bo žal,« pravi in dodaja, da ponuja sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju politike, ki si jo bodo skupaj zadali, ko bodo skušali različne programe v posameznih segmentih postaviti na skupni imenovalec.

Bistvo njegovega programa pa so nekatere spremembe, ki prinašajo dodano vrednost. Seveda pa bodo

16. septembra 2010 vsa področja, ki so bila dobro vodena, nadgradili. To velja za kulturo, šport, varstvo odraslih, varno starost in splošno varnost. Ravno to je področje, o katerem ljudje veliko razmišljajo in ga postavljajo visoko v vrh prioritet. Javno zdravstvo bodo skušali ohraniti vsaj na doseženi ravni, področje predšolske in osnovnošolske vzgoje pa še naprej razvijali z nadstandardnimi programi. Srednješolske in visokošolske programe bodo bolj vpeli v prostor in omogočili mladim, da bodo videli po zaključku šolanja zaposlitev v tem okolju. Kontič je tudi poudaril, da še naprej zagovarja nezdružljivost županske in poslanske funkcije. Glasoval je za to in dosegel tudi koalicijski dogovor, da bodo skušali to tudi uzakoniti. Glede na to, da zaenkrat še veljajo stara pravila, bo do konca mandata opravljal tudi poslansko funkcijo, še posebej, ker želi zagotoviti potrebno večino za uveljavitev nekaterih projektov, še posebej šestega bloka TEŠ in tretje razvojne osi. Se bo pa odrekel, če bo izvoljen, vodenju poslanske skupine SD in za poslanca ne bo več kandidiral.

Kar se je govorilo že nekaj časa, je bilo v ponedeljek potrjeno na tiskovni konferenci. Prvič so se vse levosredinske stranke v občini Velenje dogovorile za usklajen program in skupnega županskega kandidata. To so potrdili tudi vsi predsedniki levosredinskih strank. Srečko Meh (SD) je prepričan, da je takšen dogovor zelo pomemben za nadaljnji razvoj občine. »Vsi smo

pregledali svoje programe in ugotav lja mo, da so pre cej sorodni. Seveda so razlike in po volitvah bo vsekakor potrebno oblikovati program, ki bo temeljil na konkretnih projektih. Lahko rečem, da smo že pred volitvami dobili koalicijo, ki bo usmerjala aktivnosti.

Ponosen sem, da smo strnili vrste vsi tisti, ki želimo sodelovati,« je še dejal Meh in dodal, da bodo odpr ti Jožef Kavtičnik (LDS), Maja Hostnik (ZARES), Bojan Kontič (kandidat za župana), Srečko Meh (SD) in tudi za vsa ostala sodeloSrečko Korošec (DeSUS) med novinarsko konferenco vanja. Ne pričakuje sicer,

Skupaj bomo uspešnejši Neodvisni županski kandidat v občini Nazarje Matej Pečovnik

bivanje investitorjev za obrtno-poslovno cono Prihova in s tem večje zaposlitvene možnosti, ureditev pro sto rov za delova je mla dih, izboljšanje poplavne varnosti, sodelovanje s sosednjimi občinami, ureditev financiranja društev.

Tatjana Podgoršek

Kot neodvisni kandidat s podporo volivlcev se bo za nazarskega župana na jesenskih lokalnih volitvah potegoval 45-letni ekonomist Matej Pečovnik.

Na novinarski konferenci je povedal, da se je za kandidaturo odločil zato, ker mu ni vseeno za prihodnost okolja, v katerem je že danes zelo prizadeven. Opravlja naloge podžupana, končuje že tretji svetniški mandat, je predsednik KS Nazarje in tukajšnjega košarkarskega kluba, dejaven je pri gasilcih ter v športnem, planinskem in turističnem društvu.V tem trenutku je direktor Javnega podjetja Dom, ob vsem tem je še porotnik na celjskem okrožnem sodišču in arbiter za civilne spore. Čeprav ni politično opredeljen, bo prisluhnil konstruktivnim predlogom političnih strank. Če bo izvoljen, bo županoval poklicno.

Med prednostne naloge je uvrstil nadaljevanje projektov, ki so jih v občini že začrtali: ureditev središča Nazarij, gradnjo poslovnostanovanjskih objektov, posodobitev komunalnega omrežja, dokonča nje občin ske ga pro stor ske ga načrta, ureditev cone Glin, prido-

Matej Pečovnik: »Zavzemal se bom za nadaljevanje že začrtanih projektov ter za uresničitev potreb, ki bodo pripomogle h kakovostnejšemu življenju občanov.«

Njegovo kratko sporočilo je: skupaj bomo močnejši, kajti, kot je dejal, en sam človek ne more narediti veliko, skupaj pa lahko uresničijo veliko potreb. »Grem na zmago. Želim si je v prvem krogu, da bi tako rojstni dan, ki ga imam 11. oktobra, proslavil še z župansko zmago. Če ne takrat, pa čez 14 dni,« je še poudaril Matej Pečovnik.

Gorenje Simplicity Moonlight

VIZIJA PRIHODNOSTI. IZKUŠNJE PRETEKLOSTI. POVEZUJE JIH IZVIRNOST SEDANJOSTI! Čestitamo ob prazniku mestne občine Velenje!

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 9

ZA PRAZNIK

16. septembra 2010

3 -NAIKCKRJEGQ 3AHAJFA ĜAHEIK PRKNJK OK@AHKR=PE LNE J=@=HFJFAI N=VRKFQ ĉ=HAĊGA @KHEJA EJ ?AHKPJA 0HKRAJEFA -NE@K>ER=JFA AJANCEFA FA LKIAI>JK RLN=Ċ=JFA V RE@EG= AJANCAPOGA AGKHKĊGA EJ PADJKHKĊGA LNEDK@JKOPE 0HKRAJEFA 3 -NAIKCKRJEGQ 3AHAJFA LK@LEN=IK EVCN=@JFK >HKG= 1ANIKAHAGPN=NJA ĉKĊP=JF O=F FA HA P= LKIAI>AJ V= ?AHKPJE OHKRAJOGE AHAGPNKAJANCAPOGE LNKOPKN JA HA V= ĉ=HAĊGK @KHEJK 'A GHFQÜJAC= LKIAJ= V= V=JAOHFERK EJ R=NJK KOGN>K 0HKRAJEFA V AHAGPNEÜJK AJANCEFK K> EVLKHJFAR=JFQ ROAD AGKHKĊGED V=DPAR 7 J=FOK@K>JAFĊK PADJKHKCEFK LNAPRKN>A @KI=ÜAC= LNAIKC= R AHAGPNEÜJK AJANCEFK >K OLNAFAIHFER PQ@E V= HKG=HJK KGKHFA K>AJAI L= >K V REOKGEIE EVGKNEOPGE V= EOPK GKHEÜEJK LNKEVRA@AJA AHAGPNEÜJA AJANCEFA LKPNA>KR=H I=JF LNAIKC= V 135-letih @AHKR=JF= LNAIKCKRJEG= FA >EHK K@GKL=JAC= RAÜ GKP 220 milijonov ton lignita, N=VLKH=C=IK ĊA V RAÜ GKP 127 milijoni ton odkopnih zalog >EH=JÜJED V=HKC L= FA ?AHK ĊA RAÜ 1K V=@KĊÜ= V= LKPNA>A >HKG= @K GKJ?= JFACKRAC= K>N=PKR=JF= PKNAF do leta 2054 3 ĉ=HAĊGE @KHEJE FA RO=GK @AHKRJK IAOPK EVFAIJK LKIAI>JK EJ >HKG >K V=CKP=RHF=H @AHKRJ= IAOP= R NQ@=NOPRQ EJ AJANCAPEGE še naslednjih 50 let.

-NAPAGHKOP J=O V@NQĜQFA OGQL=F L= QOPR=NF=IK LNEDK@JKOP

, Û +( * &+ , Û +,* *"01+" , Û&+" 3")"+'" Û"01&1 *, , , Û&+0("* -/ 7+&(2 -NAIKCKRJEG 3AHAJFA

9

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 10

10

V SREDIŠČU

16. septembra 2010

Zbrali več kot 135 tisoč evrov Kar 1162 Šalečanov potrebuje pomoč – Zbirajo jo vse dobrodelne organizacije, za ta namen pa so pripravili tudi solidarnostno prireditev, na kateri so s prodajo vstopnic, licitacijo del šaleških likovnikov in donacijami zbrali kar 135.445 evrov Mira Zakošek

V kulturnem domu Velenje je bila v petek humanitar na prireditev Dobro delo. Njen izkupiček je bil v celoti namenjen Šaleškemu odboru za pomoč občankam in občanom. Vanj so vključene vse humanitarne organizacije in institucije in vse tri občine Šaleške doline.

Vse aktivnosti vodijo koordinirano. Tako so tudi pripravili seznam kar 1162 občanov, ki so v stiski in potrebujejo solidarnostno pomoč.

Gre za velike stiske, o katerih smo zadnje čase precej poročali, so se pa zdaj, ko se je začela šola, v mnogih družinah še poglobile.

S prodanimi vstopnicami in prostovoljnimi prispevki na prireditvi

je bilo zbranih 4 tisoč evrov. Na podračunu Mestne občine Velenje za dobrodelne namene je bilo do petka do 12. ure zbranih 7.745 evrov, z dražbo 17 likovnih del, ki so jih prispevali člani Društva šaleških likovnikov, so zbrali 33.700 evrov (likov na dela so kupi li: Andrejc, d. o. o., 2.800 evrov; Bojan Kontič 1.400 evrov; Esotech,

Šalečani so znova dokazali, da so izredno solidarni.

d. o. o., 3.000 evrov; Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., 1.700 evrov; Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., 1.900 evrov; Krevzel inštalacije, d. o. o., 1.500 evrov; Lekarna Velenje 1.500 evrov; Naš čas, d. o. o., 1.700 evrov; Ljudska uni ver za Vele nje 1.500 evrov; Nivig, d. o. o., 1.800 evrov; Občina Šmartno ob Paki 1.300 evrov; Obči na Šoš tanj 2.700 evrov; Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje 1.300 evrov; Območna organizacija Socialnih demo-

kratov Velenje 1.100 evrov; Premogovnik Velenje, d. d., 2.500 evrov in Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., eno delo v vrednosti 2.500 evrov in drugo v vrednosti 3.500 evrov).

Donatorji pa so skupno prispevali kar 92.000 evrov (Gorenje, d. d., in Mes tna obči na Vele nje po 20.000 evrov; Premogovnik in Termoelektrarna po 15.000; Toming Consulting, d. o. o., 10 tisoč evrov; Mercator 5.000 evrov, Občina Šoštanj 3.000 evrov ter Občina Šmartno ob Paki in Esotech po 2.000

Še vedno lahko pomagate

Šalečani so povsem zapolnili dvorano kulturnega doma in s tem dokazali svojo solidarnost.

Prispevki za socialno ogrožene občane so še vedno zelo želeni, zato svojo solidarnost in razumevanje stiske drugih lahko izrazite tako, da denar, ki ga lahko pogrešite, nakažete na podračun Mestne občine Velenje za dobrodelne namene na 01333-6000000925.

Pomoč za otroke iz socialno šibkih družin pa do konca leta zbirajo tudi s pomočjo SMS sporočil. Na 1919 pošljite SMS sporočilo s ključno besedo ‘’OTROK’’, s čimer prispevate 1 evro.

evrov. Skupaj je bilo tako zbranih 135.445 evrov, kar je preseglo vsa pričakovanja.

Nastopajoči so se odpovedali honorarju Na prireditvi, ki jo je povezoval športni novinar, Velenjčan Tomaž Hudomalj, so nastopili: Vili Resnik, skupine Chateau, Atomik Harmonik, Skater ter ansam bla Dori in Vikend. Dražbo likovnih del je vodil predsednik Šaleškega odbora za pomoč občankam in občanom Drago Kolar. Vsi so se honorarju odpovedali v dobrodelne namene.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 11

16. septembra 2010

ZA PRAZNIK

11 2010

0OIoöI SVOJO PRILOðNOST ¤­êklsh}upjhê TERMIN: ¢¡­©­¢ª¡ª, od 15.00 do 18.00 LOKACIJA: zh hê ±ê ­ ­ ­±êr O ê ꦢ ±ê} VSEBINA: ìêêê : ê : ê ê ê ê êÀêhwvê }p pqhê ìêê ê ê ê : ê ê êÀêusi ìêê ê ê ê ê PREDAVATELJI: q êw , APO VIZIJE d.o.o., p êt :, NLB d.d.

Prijave sprejemamo na email: Í ¾ ­ do delavnice.

GENERALNI POKROVITELJ

PODPORNIKA INOVATIVNEGA OKOLJA

GENERALNI MEDIJSKI POKROVITELJ

ORGANIZACIJSKA PARTNERJA

OSTALI POKROVITELJI IN PARTNERJI

®

82,-3-"0) &'7

SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOÈNA RAZVOJNA AGENCIJA, d.o.o.

TV

si

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 12

ŠOLSTVO

12

16. septembra 2010

Ko vlada Pika, je vedno »fajn« Letošnji 21. Pikin festival bo predstavljal poklice – Nekaj Pikinih razstav že odprtih, v soboto Pikin planinski pohod, v nedeljo pa bo prikupna in nagajiva deklica spet prevzela oblast v mestu – Žal recesija reže tudi v otroške programe Velenje, 13. septembra – Če ste pegasto nagajivko v teh dneh že opazili kje v mestu, ste jo le zato, ker se je Pika Nogavička tudi letos v mesto »prikradla« že pred uradnim začetkom tokrat že 21. Pikinega festivala. Pik bo v teh dneh v našem mestu veliko, zagotovo največ na vsem svetu, a tista prava, ki bo tudi letos »kriva« za številne nepozabne trenutke, preživete na festivalu, bo v mesto prišla to nedeljo ob 16. uri, ko se bo v Pikini deželi ob Velenjskem jezeru zgodila uradna otvoritev festivala. Obiskovalci bodo sicer lahko v nedeljo že od dopoldanskih ur uživali na družinskem dnevu, v številnih delavnicah in bogatem programu na kar treh odrih. Čisto zares pa se bo za mnoge začelo takrat, ko bo Pika tudi letos prevzela oblast v mestu.

Organizatorji festivala se vsako leto potrudijo, da pripravijo še kaj novega, drugačnega. Veliko jih je, ki skrbijo za to, da je Pikin festival iz leta v leto bogatejši in da zato skorajda ni več otroka, ki ga ne bi obiskal ali vsaj slišal zanj. Mnogi so s festivalom tudi zrasli in danes pomagajo skrbeti za pester program. Največ dela pa zagotovo opravi Pikin odbor, ki združuje predstavnike številnih javnih zavodov, združenj in drugih, ki skrbno delajo od festivala do festivala. Več o pripravah na letošnji festival nam je v začetku tedna, ko je Pika že začela odpirati zanimive razstave, povedala Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, pod katerega okriljem zadnja leta poteka ta največja otroška prireditev daleč naokoli. »Letošnji Pikin festival bo druga-

čen tudi zato, ker smo imeli organizatorji kar nekaj težav pri pripravi festivala. Posledice gospodarske krize se žal poznajo tudi pri nas, ne le pri pridobivanju sponzorjev, ampak tudi pri organiziranih obiskih. Kljub temu lahko povem, da bo festival potekal tako kot v preteklih letih, v nič manjšem obsegu. Se pa pri šolah, ki so napovedale svoj obisk, pozna, da so se tokrat odločili le za ogled razstav in obisk Pikinih delavnic, ne bodo pa si ogledali Pikinih gledaliških predstav. Število šol in obiskovalcev je sicer še večje kot prejšnja leta, a kriza je žal dosegla tudi naš festival. Pika je pripravljena na svoj prihod in prepričana sem, da bo tudi letos navduševala,« je naša sogovornica povedala na začetku.

S pridihom evropskih dimenzij Ustvarjalne Pikine delavnice, ki so vsako leto množično obiskane, bodo zagotovo tudi letos zanimive.

Več kot 100 jih bo tudi letos. »Obiskovalcem bomo poskušali približati stare, nove in tudi poklice prihodnosti. Velik poudarek bomo dali evropski ustvarjalnosti, saj vemo, da bomo leta 2012 v času Evropske pres tol ni ce kul tu re prav v našem mestu nosilci otroških programov. K sodelovanju smo zato že letos povabili veleposlaništva evropskih držav, ki nam bodo s predstavitvijo tipičnih poklicev njihovih držav pomagali oblikovati program. Predlagali so zelo zanimive stvari, ki si jih boste lahko ogledali v Beli dvorani. Ker v času festivala v Velenju poteka tudi kon-

Osmisliti življenje Šoštanj, 2. septembra - Franc Klanfer, slikar iz Velenja, ves čas svojega intenzivnega ustvarjanja od leta 1998 zavedno in kontrolirano uporablja svoj likovni jezik. Na razstavi, katere odprtje je bilo 2. septembra v Mestni galeriji Šoštanj, se predstavlja s svojimi deli po izboru akademskega slikarja Denisa Senegačnika, ki je o njegovem prepletu med realnim in abstraktnem med drugim dejal: “Klanferjeva realistična dela so znana po motivu, barvah, odtenkih, izbranih detajlih, dovršenosti, zaznani kakovosti in po kompozicijsko izpiljenih zasnovah … Njegova želja po divjanju preko platna z različnimi slikarskimi orodnji je močna in polna neizpetih, neizrečenih, neizpovednih idej. Asociacije zato povzroči žlahtnost in nezavedno prepoznavnost v videnem. Vedno v vsakem delu opazimo predlogo, s katero se ne obremenjujemo. Ogledujemo si sliko, kako je nastala, spoznamo avtorja, poteza je znana, žlahtna, izsek ali celota … Avtor torej spretno kombinira in prenaša izkušnjo realnega do posledice nerealnega, abstraktnega, tu je samosvoj in univerzalen in, ker gledalca spomni na naslikano temo, asociativen.”

Milojka Komprej, foto M. Tekauc

ferenca partnerskih mest, se nam bodo mladi, ki sodelujejo v tem programu, predstavili zadnji dan festivala tudi s svojimi poklici. Tako lahko rečem, da je v letošnji festival vplete nih kar nekaj evrop skih dimenzij,« nam je še zaupala Barbara Pokorny. Kot tudi to, da bo tudi letos kar nekaj dogodkov Pika pri-

Franc Klanfer

Torkov večer za Pikino ambasadorko Častna pokroviteljica Pikinega festivala bo letos dr. Manca Košir, ki se je z veseljem odzvala vabilu. »Izbrali smo jo tudi zato, ker je opravljala številne poklice, pa tudi po upokojitvi je še vedno aktivna na več področjih. Festival bo obiskala v torek, 21. septembra, ko ji bomo zvečer po otvoritvi razstave ilustracij domačinke Urške Stropnik Šonc, ki so jo pripravili v Galeriji Velenje, predali lento Pikine ambasadorke. Prepričana sem, da nam bo pred tem povedala marsikaj zanimivega o svojem delu in sebi,« dodaja Barbara Pokorny. živahni na otvoritveni in zaključni dan. Sicer pa smo pripravili tudi kar nekaj športnih dejavnosti. Tako poleg sobotnega Pikinega pohoda v nedeljo pripravljamo družinsko kolesarjenje. Kot novost lahko omenim tudi pionirsko gasilko tekmovanje za Zlato piko …«.

Pika je letos pripravila tudi številne nagradne natečaje; odziv nanje je lep, organizatorji pa so kot novost pripravili fotografski natečaj.

Predvsem osnovnošolce vabijo, da med festivalom pridno fotografirajo in potem fotografije pošljejo Piki.

Športni park Urban Novak

Vsak vsaj malo resen športni navdušenec v preteklih mesecih ni mogel ubežati peripetijam in evforiji, ki so spremljale odprtje športnega parka v Stožicah. Ne peripetijam, v katere so bili vpleteni izvajalci in njihovi delavci, in ne evforiji, ki jo je povzročilo odprtje športnega parka, ter prvih tekem, ki jih je gostil.

Kljub vsem polenom, ki jih je projekt športnega parka Stožice v teh letih dobil pod noge, se danes ponosno bohoti ob vstopu v Ljubljano iz smeri Štajerske. Dve veliki in sodobni športni prizorišči pričata o tem, da se sanje in predvsem vztrajnost ter kanček vizije splačajo. Spomnem se, kako sta avtorja zmagovalnega projekta predstavljala svojo idejo na Fakulteti za arhitekturo še v času mojega študija. Pristop k delu ter drzna ideja sta nas navdihnila in nam dala misliti. Danes, ko vidim objekta zgrajena, je misel na dolgo desetletno pot, ki sta jo morala prehoditi, osupljiva. In zasluženo si Ljubljana od tega projekta obeta nov prepoznavni simbol mesta.

Pikino sonce bo spet sijalo Barbara Pokorny: »Pika bo predstavila tudi značilne poklice številnih evropskih držav.“

pravila v samem mestu, sploh Pikine razstave in gledališke predstave. Že dober teden dni se prizorišče v TRC Jezero že levi v Pikino deželo. Ta sedaj že stoji, saj se v nedeljo začne čisto zares. Na treh odrih bodo pripravili bogat program prav vsak dan; na Belem bodo nastopali malčki iz Vrtca Velenje, na Zelenem lutkovne in gledališke skupine, na največje Rumenem odru pa bodo nastopali predvsem glasbeniki. »Vsi trije odri bodo najbolj

Čeprav v teh dneh vsi želimo, da bi v Velenju od 19. do 25. septembra sijalo sonce in bilo naklonjeno tako obiskovalcem kot organizatorjem, bo to sijalo v vsakem primeru. Pika bo tudi letos humanitarna; v velikem hranilniku bo zbirala prispevke za otroke iz socialno ogroženih družin v Šaleški dolini.

MZPM Velenje je za ta namen dodal SMS zbiranje prispevkov; s sporočilom na 1919 in ključno besedo »otrok« lahko prispevamo po 1 evro uporabniki Mobitela, Tušmobila in Simobila.

Bš

Pa naše Velenje? Po izgonu večine športnih prizorišč iz mestnega središča in njegove ožje okolice in razpršitvi športne dejavnosti med Rdečo dvorano, telovadnice osnovnih in srednjih šol ter ostanka bazena ter izgradnji območja Bele dvorane se je zdelo, da je popolnoma zmanjkalo idej, kako in kje razvijati šport v mestu. A na srečo se stvari niso ustavile tukaj in niso šle še na slabše. Šle so na bolje. Razpisan je bil namreč »pravi« arhitekturno-krajinski natečaj za pridobitev najprimernejše rešitve za športni park Velenje. Želja razpisovalca natečaja Mestne občine Velenje je bila pridobiti poleg nove krajinsko arhitekturne zasnove območja tudi nogometni stadion s 4000 sedišči, večnamensko športno dvorano s 4000 sedišči ter atletsko dvorano za zimsko vadbo in manjša tekmovanja. Predvideni objekti in posegi naj bi dodatno povečali turistično športni utrip okoli Škalskega ter Velenjskega jezera. Precej velik arhitekturni natečaj je omogočil pridobitev velikega števila novih zamisli.

Najuspešnješa med njimi je bila zamisel oz. rešitev arhitekturnega biroja Enota iz Ljubljane. Všečnost zmagovalne ideje je poleg oblikovalsko dodelane rešitve predvsem v odpiranju športnega parka širši javnosti in ne obratno. Dostop v športni park bo mogoč ne le preko vhodov temveč tudi neposredno preko sprehajalnih poti, ki se vijejo preko streh tribun od ceste do Škalskega jezera in nazaj. Predlagana rešitev prav tako uspešno rešuje mešanje poti različnih profilov ljudi ter uslužbencev in tekmujočih, ki predvsem v času tekem vstopajo v športni park.

Oblikovanje objektov je zanimivo in vsaj v Velenju pomeni ponoven, svež pristop k snovanju javnih objektov. Po arhitekturnih polomih v obliki vseh možnih nakupovalnih središč, ki smo jim v zadnjem času priča v mestnem središču, si je več kot samo prijetno spočiti oči na objektih, ki naj bi bili zgrajeni.

Malce za lase privlečena je sicer trditev, da bo športni park povezal od mesta tudi fizično oddaljeno območje športa, a to ni nič narobe, če bo pomagalo pri izgradnji novega športnega parka, kot je zamišljen v zmagovalni rešitvi. Območje jezera je namreč preveč oddaljeno od mestnega središča in premalo poseljeno, da bi lahko trdili, da bo športni park povezan z mestom. Nedvomno pa bo športni park več kot le dobrodošla popestritev v že sedaj pestri ponudbi športa, ki jo v dolini premoremo.

Upam, da se bo mestna občina pogumno držala zastavljene poti ter uresničila nagrajeno rešitev in tako povrnila vsaj nekaj dobre arhitekture v mesto. Če ji bo to uspelo, bomo lahko Velenjčani ponosni na povsem svoj in predvsem nov športni park, ki bo uspešno povzemal osnovno idejo mladega mesta o priznavanju drugačnosti in odpiranju novim idejam.

NaĹĄ Ä?as, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 13

107,8 MHz

16. septembra 2010

13

Glasbene noviÄ?ke

Volitve 2010 Bolj ko se bliĹža dan lokalnih volitev, bolj pestro je v naĹĄi redakciji. Vabil za predstavitve kandidatov za Ĺžupane in svetniĹĄke liste za obÄ?inske svete na novinarskih konferencah ne manjka, pa tudi drugih promocijskih dogodkov, ki so tako ali drugaÄ?e povezani z volitvami 2010.

Tej temi bomo namenili kar veliko pozornosti v naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa. OdloÄ?ili smo se

namreÄ?, da bomo vsem Ĺžupanskim kandidatom v obÄ?inah Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline poslali vpraĹĄalnik, njihove odgovore pa objavili v ĹĄtevilki Ä?asopisa, ki izide 23. septembra. Jih je kar veliko. V 7 obÄ?inah Zgornje Savinjske doline naj bi jih bilo kar 17, v 3 obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline pa – kot trenutno kaĹže – 9. To ĹĄtevilko NaĹĄega Ä?asa bodo dobila vsa gospodinjstva v obeh dolinah.

Branje pa bomo popestrili seveda ĹĄe z drugimi prispevki. V poÄ?astitev praznika Mestne obÄ?ine Velenje se namreÄ? Ĺže vrstijo prireditve. Z besedo in sliko bomo poroÄ?ali o najpomembnejĹĄih. V teh dneh pa se bodo na podoben naÄ?in lotili praznovanja praznika v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Skratka, mi bomo brusili pete, vi bralci in bralke, pa si vzemite Ä?as za prebiranje tednika NaĹĄ Ä?as. Pa prijetno branje.

tp

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 18.30.

FESTIVAL NAREÄŒNIH POPEVK

1. USHER feat. PITBULL-DJ Got Us Fallin' In Love 2. ALYA - Tu in zdaj 3. ROBBIE WILLIAMS feat. GARY BARLOW - Shame DJ Got Us Fallin' In Love je prvi single z novega studijskega albuma ameriĹĄkega glasbenika Usherja. Ĺ esti studijski album 32-letnega kralja r&b glasbe, kot ga tudi imenujejo, je izĹĄel letos poleti, avtor pa ga je naslovil Versus. V prvem singlu, ki ste ga tokrat izbrali za pesem tedna, poleg Usherja nastopa tudi vedno bolj prodorni ameriĹĄki raper Pitbull.

Minulo nedeljo, 12. septembra, je v Mariboru potekal Ĺže 41. festival nareÄ?ne popevke. Zmagovalci po izboru posluĹĄalcev in gledalcev so bili Prifarski muzikanti s skladbo N'spumlad, drugo mesto je osvojil ansambel Zaka' pa ne s skladbo Mlejku, tretje pa Maja Oderlap s skladbo Jager muzikant. Strokovna Ĺžirija je za najboljĹĄo izbrala skladbo PrleĹĄka napitnica v izvedbi skupine Crescendo. Podelili so tudi nagrade za najboljĹĄa nareÄ?na besedila.

boys', ki je po vsem svetu prodal veÄ? kot 5 milijonov izvodov.

Velika raperja skupaj

Z Adrenalinom do novega albuma Skupina HeaveniX se je pred kratkim predstavila z novo skladbo Adrenalin, ki je nastala pod ustvarjalnim peresom Roka Goloba. Te dni na male ekrane prihaja ĹĄe videospot, ki ga je reĹžiral Dejan Babosek – Babo. Poleg predstavitve novega spota so si HeaveniX za letoĹĄnjo jesen zadali cilj, da Ä?imprej posnamejo celoten album in nadaljujejo koncerte, ki za sicer zelo zaposlene Ä?lane benda pomenijo pravo sprostitev. Ĺ˝e nekaj Ä?asa je v zasedbi tudi Rok Golob, zato verjetno ni nakljuÄ?je, da so HeaveniX kot gostje nastopili na posebnem koncertu zasedbe Katrinas v Studencu minuli petek. Rok Golob je sicer Ĺživljenjski sopotnik Katarine Habe, ustanovne Ä?lanice skupine Katrinas.

Inmate na koncertih po tujini Velenjska metal skupina Inmate je po uspeĹĄnih nastopih na festivalih Rock OtoÄ?ec, Lent, Graviton fest in Small Fest gostovala na festivalu Rock The Lake v Avstriji. Njihov zadnji poletni festivalski nastop je bil pravi uvod v jesenski cikel koncer tov v tujini. V zaÄ?etku oktobra odpotujejo na koncerta v NemÄ?ijo, kjer bodo nastopili skupaj s skupinama Eyes of Solace in Cypecore. Vrhunec letoĹĄnjih nastopov pa predstavlja sodelovanje

na dveh koncertih turneje legendarne metal skupine Dark Tranquillity. Gostje turneje bodo tudi skupina Insomnium, ki so v zaÄ?etku letoĹĄnjega leta osvojili nagrado za najboljĹĄo finsko metal skupino in najboljĹĄi finski metal album preteklega leta. Inmate se jim bodo na turneji pridruĹžili najprej 13. oktobra v Zagrebu in dva dni kasneje na Dunaju.

Super uspeĹĄna Katy Katy Perry je s svojim drugim studijskim albumom Teenage dream potrdila status najbolj prodajane pop zvezdnice.

Album Ĺže zaseda prva mesta lestvic, prodajne ĹĄtevilke so vsak dan veÄ?je, album pa je kar dvakrat nominiran za nagrado grammy. Katy je dosegla ĹĄe en rekord. Ĺ e preden je album sploh priĹĄel v prodajo, so ga v digitalni obliki preko spleta prodali v veÄ? kot 4 milijonov izvodih. Oba singla z novega albuma, California Gurls in novi Teenage dream, pa sta uvrĹĄÄ?ena med pet najbolj predvajanih skladb na Billboardovi lestvici, s Ä?imer je Katy postala ena od desetih izvajalk v zgodovini, ki ji je uspelo kaj takega. Novi album uspeĹĄno sledi prodajnim ĹĄtevilkam Katyjinega debitantskega albuma 'One of the

Kanye West in Jay Z, dve veliki imeni rap glasbe, bosta zdruĹžila moÄ?i pri ustvarjanju skupnega albuma, ki sta ga naslovila Watch the throne. Gre za mini album, na katerem bo pet pesmi, prvo od njih, skladbo Monster, pa sta razvpita raperja Ĺže predstavila posluĹĄalcem. Pri njenem nastanku so sodelovali ĹĄe raperja Rick Ross in Bon Iver ter pevka Nicki Minaj, skladbo pa je Ĺže prejela tudi prve pozitivne kritike. Datum izida mini albuma sicer zaenkrat ĹĄe ni znan.

Lady Gaga absolutna zmagovalka podelitve MTV video nagrad Na podelitvi nagrad glasbene televizije MTV Video Music Awards (VMA) minulo nedeljo v Los Angelesu je Lady GaGa prejela rekordnih osem nagrad. Med drugim je prejela nagrade za videospot Bad Romance, in sicer za najboljĹĄi videospot leta, za najboljĹĄi videospot Ĺženske izvajalke, najboljĹĄi pop videospot, najboljĹĄi plesni videospot leta in najboljĹĄo koreografijo. Eminem je bil za Lady GaGa naslednji najveÄ?ji zmagovalec, saj je prejel dve nagradi, in sicer za najboljĹĄi videospot moĹĄkega izvajalca in najboljĹĄi hip hop videospot. Nagrado za najboljĹĄega novin ca je pre jel Justin Bie ber, 30 Seconds To Mars pa so prejeli nagrado za najboljĹĄi rock video za pesem Kings and Queens.

BIG FOOT MAMA Skupina Big Foot Mama se s polno paro pripravlja na proslavitev 20. obletnice obstoja. 14. septembra pred 20 leti je namreÄ? skupina odigrala svoj prvi koncert na Gimnaziji Ĺ entvid v Ljubljani. Del praznovanja je tudi predstavitev nove skladbe Pot iz trnja, ki je po dolgem Ä?asu nastala spet pod taktirko njihovega prvega in dolgoletnega producenta Ĺ˝areta Paka.

LESTVICA DOMAÄŒE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as.

1. Ansambel Toplar - DeÄ?ek s tamburo 2. Cvet - Odpriva dnevu sonÄ?no stran 3. Ansambel Ceglar - Svojega sina ne dam 4. Polka punce - S teboj ali brez tebe 5. Skupina Bum - Rad bi z njo ĹĄel skozi jesen 6. Ansambel Jerneja Kolarja - Dim je, ognja pa ni 7. PrleĹĄki kvintet - Kriza 8. Jodel express - Oktobra se Ĺže veselim 9. Igor in zlati zvoki - SlovenÄ?ek 10. Zupan - Iz NasovÄ? v LahovÄ?e

REBEKA DREMELJ Rebeka Dremelj predstavlja novi single z naslovom Pod moj koĹžo.

DinamiÄ?na pop-rock skladba napoveduje nov album in povsem drugaÄ?no Rebeko in ni nakljuÄ?je, da je naslov njenega prihajajoÄ?ega albuma Dif fero, kar v latinĹĄÄ?ini pomeni drugaÄ?en.

‌ veÄ? na: www.radiovelenje.com

JARARAJA Slovenska etno skupina je izdala svoj drugi studijski album. ÄŒe se je na svojem prvencu predstavila predvsem s priredbami slovesnkih ljudskih pesmi, tokrat v dobrĹĄnem delu predstavlja lastne skladbe.

Prvi singl s ploĹĄÄ?e, ki nosi naslov Od srede do torka, je skladba Polko pleĹĄem dan na dan. Na albumu je dvanajst skladb.

)/,557 9 9$.8808

%21 -29, : :+$7 '2 <28 *27

NINA PUĹ LAR

Predstavlja novo skladbo z aktualnega albuma SleÄ?eno srce. Tokrat je to balada Odhajam z vetrom.

Avtor glasbe je Nermin PuĹĄkar, besedilo je delo Roka Terkaja, pod aranĹžma pa sta se podpisala Martin Ĺ tibernik in Dejan RadiÄ?eviÄ?, avtorja Ninine uspeĹĄnice DeĹž.

Tridnevni moZZAJik Od Ä?etrtka do sobote je Max club poskrbel za odliÄ?ne jazz koncerte, ki niso ostali neopaĹženi Velenje, 11. septembra â&#x20AC;&#x201C; V velenjskem Max clubu se lahko pohvalijo z zavidljivim ĹĄtevilom koncertov, ki so jih pripravili v svoji 19letni zgodovini. PrejĹĄnji teden pa so v posluĹĄanje ponudili tri odliÄ?ne glasbene sestave, ki so nastopi-

li pod okriljem mini jazz festivala moZZAJik. Ĺ˝al so morali zaradi slabega vremena koncerte skupin Cafe au Latin in United Grooves izpeljati v Max clubu, tretji, sobotni koncert, pa se je v vremensko prijaznem veÄ?eru zgodil na ploĹĄÄ?a-

di pred barom Mozaik pri kulturnem domu, kjer je bil naÄ?rtovan celoten festival.

Vsi trije dogodki so bili prava glasbena poslastica, najveÄ?ji obisk pa je â&#x20AC;&#x201C; zagotovo tudi zaradi prijetnega ambienta â&#x20AC;&#x201C; doĹživel sobotni koncert Big banda VOX, ki so se mu na odru tokrat pridruĹžili trije solisti.

Man ca Dre mel, Sanja Mli nar Marin in 6 Pack Ä&#x152;ukur so se odliÄ?no ujeli s prekaljenimi mladimi glasbeniki, poln atrij obiskovalcev koncerta pa jih je seveda izdatno nagradil z iskrenim aplavzom. bĹĄ

9VDN SRQHGHOMHN RE K

$/(1 92*5,1(& 9(6(/ /

%(5$Ă˝

.</,( 0,12*8( *(7 2877$ 0< :$< $/<$ 78 ,1 ='$ (0,1(0 IHDW 5,+$11$ $ /29( 7+( :$< <28 /,( 1(,6+$ $ 7,67( /(3( '1, 0, Ă˝$.$/ 61 7( .2 .5(7(1 (/,=$ '22/,77/( 3$&. 83 &+$7($8 /( 6 7(%2 <2/$1'$ %( &22/ IHDW '&83 :( 12 63($. $0(5,&$12 $ +$ $ %877(5)/< %877(5)/< /$'< *$*$ $ $/(-$1'52

ZZZ UDGLR DOID VL

Drugi veÄ?er mini jaz festivala so se na odru Max cluba predstavili Ä?lani zasedbe United Grooves. VeÄ?ina jih igra tudi v Big bandu Vox, ki je v soboto navduĹĄil ĹĄtevilno publiko pri baru Mozaik.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 14

14

AKTUALNO

Za urejenost mesta bo skrbelo podjetje Andrejc Od danes dalje bo naslednjih 10 let skrbelo za urejenost mesta Velenje podjetje Andrejc, d. o. o., iz Šoštanja. Koncesijsko pogodbo sta prejšnji teden podpisala župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor omenjenega podjetja Mirko Andrejc. Podjetje Andrejc bo skrbelo za vse javne zelene površine ter čiščenje javnih poti v mestu. Letno bo Mestna občina Velenje za te namene porabila 900.000 evrov, kar je precej manj kot doslej, novi koncesionar pa vseeno zagotavlja, da bo Velenje tudi v prihodnje tako lepo kot doslej.

16. septembra 2010

HTZ na obrtnem sejmu Na letošnjem 43. mednarodnem obrtnem sejmu MOS, ki so ga v Celju zaprli včeraj, se je predstavljalo tudi podjetje HTZ Velenje.

Rdeča nit letošnje predstavitve podjetja so bili njihovi eksterni programi, ki že vrsto let delujejo tudi na trgih zunaj skupine Premogovnika Velenje. Ti programi so vodni filtri AquaVallis, sončne elektrarne Sonelex, program delovne zaščite ter Studio HTZ za oblikovanje.

Zanimanje zanje je bilo veliko.

Mz

Na sliki: Mirko Andrejc, direktor podjetja Andrejc,d. o. o., Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, in Tone Brodnik, predstojnik Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje.

Pomagajmo skupaj - pomoči potrebnim Celoten izkupiček koncerta, ki bo v nedeljo, 19. septembra, ob 17. uri v večnamenski dvorani v Vinski Gori, bodo podarili otrokom staršev iz Vegrada in Preventa. Nastopili bodo ansambli Slovenski zvoki, Braneta Klavžarja, Lipovšek, Katrca, Navdih, bratov Avbreht, Štirje Kovači, Slovenskih 6 ter Nuša Derenda, 4 play, Klapa lavan-

Društvo brigadirjev Velenje pripravlja skupaj s KS Vinska Gora humanitarni koncert

da, Mariachi la Paloma in harmonikarji Goličnik. Vstopnice po 10 evrov so na voljo v gostilni Hren v Vin ski Gori, TIC-u Vele nje in Knjižnici Velenje, uro in pol pred prireditvijo pa tudi v večnamenski dvorani v Vinski Gori.

Del velenjskih brigadirjev, kakšnih trideset, se je v soboto, 11. septembra, udeležilo vseslovenskega

srečanja brigadirjev vseh generacij v Bohinju, kjer se jih je zbralo blizu tisoč. Slavnostni govornik na srečanju je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije in tudi sam brigadir Milan Kučan. Kot je povedal predsednik velenjskega društva Koloman Lainšček, pa že potekajo pogovori o tem, da bi bilo naslednje srečanje v Velenju.

mkp

Velenje, Vinska Gora – Društvo brigadirjev Velenje, ustanovljeno je bilo lani, registrirano letos, je v relativno kratkem obdobju delovanja pripravilo in sodelovalo že pri vrsti aktivnosti, tudi dobrodelnih.

Tokrat bodo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Vinska Gora pripravi li huma ni tar ni kon cert z naslovom Pomagajmo skupaj – pomoči potrebnim.

Spoštovane volilke in cenjeni volilci,

sem Roman Kavšak, kandidat za župana občine Šoštanj Velenjski brigadirji na vseslovenskem srečanju brigadirjev vseh generacij v Bohinju (Foto: J. Š.)

s podporo Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Liste za večjo socialno varnost in razvoj.

Rodil sem se leta 1970 v Slovenj Gradcu. Odraščal sem skupaj s sestro. Oče je umrl, ko sem imel pet let. Mama je stežka, pa vendarle lepo poskrbela za naju. Po končani srednji šoli v Velenju sem se zaposlil v Veplasu, kjer sem delal dve leti in pol. Po nadaljnjem izobraževanju sem se zaposlil na zavarovalnici Adriatic Slovenica kot zavarovalni zastopnik.

Pred tremi leti sem se odločil za samostojno pot in ustanovil samostojno podjetje, Zavarovanja Kavšak. Z ženo Andrejo imava sedem otrok. Živimo v Lokovici, kjer smo si zgradili svoj dom. Družina mi pomeni največ, kar imam. V prostem času se najraje ukvarjam s športom. Menim, da je po petnajstih letih aktivnega političnega dela v občini Šoštanj in po pridobljenih političnih izkušnjah čas, da se dokažem tudi kot župan občine Šoštanj.

Naš program je narejen po želji in posluhu krajank in krajanov občine Šoštanj in sicer: Občina Šoštanj - kraj za zaposlitev in podjetništvo - brezplačno daljinsko ogrevanje, zadržati domače strokovnjake za razvoj občine Šoštanj, ki problematiko dobro poznajo, ne pa da nam uhajajo in prodajajo znanje izven občine Šoštanj, narediti delitveno bilanco s komunalnim podjetjem Velenje in pristopiti k ustanovitvi lastnega komunalnega podjetja, poskrbeti za domače podjetnike in jim pomagati pri njihovem razvoju - Naš pogled na človeka - brezplačna osnovna šola, ustanovitev štipendijskega sklada za tiste poklice, ki jih za prihodnost občine Šoštanj primanjkuje, podporo vrhunskim športom in športnim društvom v občini Šoštanj, finančno skrb za nemoteno delovanje MePZ Svoboda Šoštanj in PO Zarja Šoštanj ter druga kulturna društva, sprejemanje pozitivnih predlogov od krajanov občine Šoštanj in njihovo uresničevanje, podporo solidarnosti in humanitarnim akcijam, turizem - Kmetijstvo - pomagati kmetom pri uresničevanju njihovih ciljev - Energetska politika - ustanovitev lastne elektro distribucije - Družina - ustvarjati želimo takšne razmere, da bodo družine lažje prihajale do stanovanj, npr. z zmanjšanjem najemnin, znižanje stroškov za komunalni prispevek za gradnjo, kar bi znižalo ceno za individualno gradnjo - Otroci, mladina in starejši - urediti igrala za najmlajše, poiskati prostor za druženje mladih, resno pristopiti k izgradnji vrtca, pomoč starejšim na domu.

Naročnik: NSi

Torej vabim vas, da se udeležite volitev in obkrožite Romana Kavšaka za župana Občine Šoštanj.

Iz Občine Šmartno ob Paki 4 predlogi za občinska priznanja in nagrade Minuli konec tedna se je iztekel rok za oddajo predlogov za dobitnike letošnjih priznanj in nagrad občine Šmartno ob Paki. Na občinski upravi so prejeli 4 predloge, in sicer dva za grb in dva za plaketo občine. Včeraj so predloge pregledali člani občinske komisije za priznanja in nagrade, izdelali predlog dobitnikov, ki ga bodo sedaj na korespondenčni seji obravnavali še šmarški svetniki.

Nagrajenci bodo priznanja in nagrade prejeli na slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem prazniku 11. novembru.

Most v Paški vasi Dela na mostu, ki povezuje oba bregove reke Pake v Paški vasi in Paško vas z Velikim Vrhom (tako pravi »kataster«), gredo h koncu.

Gradi ga znan podjetnik, po informacijah naj bi tehnični pregled opravili pristojni 23. septembra.

Most je kamen spotike med nekaterimi občani vse od prvih aktiv-

nosti, povezanih z njim. Podjetnika naj bi stal približno 500 tisoč evrov. Zagotovil jih bo sam, je povedal, občini pa je nakazal vse potrebne prispevke. Sam je na pristojnih republiških in ne na občinskih organih pridobil zelo zahtevno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za naložbo. Je eden redkih v državi, ki gradi boljšo, predvsem pa varnejšo prometno povezavo z lastnim kapi ta lom, kar piše tudi v dokumentaciji. Drži pa, da po končani gradnji takšnega objekta, kot je most, ne sme imeti v zasebni lasti in mora preiti v občinsko ali državno last. Investitor nam je zagotovil, da bo lastništvo brezplačno, torej brez kakršnihkoli obveznosti, prenesel na lokalno skupnost.

Most pa ni edini projekt istega zasebnika, ki buri duhove med nekaterimi občani. Tako so se ti pred časom spraševali, kako je lahko na levem bregu reke Pake v Paški vasi zraslo naselje s šestimi stanovanjskimi hišami. Po zagotavljanju nekaterih naj bi omogočila gradnjo lokalna skupnost z izvedbo pro stor skih spre memb. Na občinski upravi vseskozi zagotavljajo, kar je potrdil tudi investitor,

da je šlo za nadomestno gradnjo.

Investitor je namreč podprl objekte stare kmetije (hišo, gospodarsko poslopje, objekt, zgrajen do prve plošče, pomožni objekt …).

Danes tudi javna obravnava V občinskih prostorih je od začetka septembra razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Zanj vlada predvsem med predlagatelji predlogov za spremembe precejšnje zanimanje. Razgrnjen bo do konca tega meseca. V tem času imajo občani možnost podati pripombe in predloge. To bodo lahko storili tudi na javni obravnavi, ki jo bo organizirala lokalna skupnost danes (v četrtek) ob 16. uri v dvorani šmarškega kulturnega doma.

Kot smo že poročali, so krajani podali 81 predlogov za spremembo namembnosti zemljišč. Z zapolnitvami in novogradnjami v obstoječih ter novo urejenih območij naselij pa bi, po ocenah načrtovalcev, bilo možno zgraditi 370 do 600 novih stanovanjskih enot.

tp

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

16. septembra 2010

Dvakrat prijetno druženje s sosedi Krajevna skupnost Stara vas je pripravila srečanje mladih sosedov in pohod sosedov po mejah krajevne skupnosti Velenje, 11. septembra – Sobotno vreme je bilo naklonjeno organizatorjem dveh zanimivih dogodkov, ki jih je pripravila KS Stara vas. Dopoldne so pred domom krajanov pripravili druženje in ustvarjalno zabavo za mlade iz svoje in vseh sosednjih krajevnih skupnosti, saj so v ustvarjalne delavnice, ki jih je pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in njihov klub Mladi za mlade, prišli mnogi otroci. In ni jih bilo malo, ki so resnično uživali, organizatorji pa so poskrbeli tudi za pogostitev in obisk gasilcev ter policistov, ki so mladim sosedom predstavili svojo opremo za delo.

Tako kot na dopoldanski del druženja so tudi na prvi pohod sosedov po mejah krajevne skupnosti Stara vas poleg svojih povabili tudi krajane in krajanke Škal, Hrastovca, Konovega, Šmartna, Pesja in mest ne četr ti Des ni breg. Na

15

Psiholog odgovarja (23) Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com Pozdravljeni, Moj problem je povezan z mojo veze. Na začetku je bilo, kot mora biti, s partnerjem sva se odlično ujela. Preživela sve veliko časa skupaj, bila sem deležna majhnih pozornosti itd. Zadnje čase pa opažam, da se vidiva manj, da so mu prijatelji pomembnejši. Za njih je pripravljen narediti vse, mojih potreb ne upošteva. Izgovarja se, da nima časa ali da je utrujen. Pogrešam, da bi mi kdaj rekel, da me ima rad. Jaz sem mu verbalno večkrat izrazila, kaj čutim do njega, on pa nazaj nekaj zamomolja. Je po vašem ta veza »normalna« in ima prihodnost ali se samo meni zdi, da je nekaj narobe. Zahvaljujem se vam za odgovor. Lep pozdrav.

Dopoldne so se pred domom krajanov Stara vas družili mladi sosedi, ki so uživali v ustvarjalnih in športnih igricah.

pohod so se popoldne odpravili vsi skupaj, se na trasi ustavili pri čolnarni ob Velenjskem jezeru in še enkrat pri Zupančevih na Jerihovi cesti, potem pa je več kot 100 pohodnikov in pohodnic druženje nadaljevalo pred domom krajanov v Stari vasi. Tudi zanje so lepo poskrbeli; vsi so se lahko okrepčali, si

vzeli čas za pogovor s sosedi in uživali v programu, ki so jim ga pripravili. Zaigrali so jim domačini, ljudski godci, ki so si nadeli ime Starovaški veseljaki, med sedmimi člani pa so tudi dedek, sin in vnuk iz družine Fišer. In res so poskrbeli za veselje in smeh.

Kot zanimivost naj povemo, da je

bil najstarejši udeleženec pohoda sosedov po mejah krajevne skupnosti 85-letni Anton Krajnc, najstarejša udeleženka 84-letna Jožefa Čekon, najmlajši pa 8-letni Nik Kojić-Krajnc, ki je tudi član najštevilnejše (petčlanske) družine na pohodu.

bš

Partner me ne osrečuje več Pozdravljeni, Iz vašega opisa lahko razberem, da se je vajin odnos s časom spremenil. Vaša pričakovanja in potrebe v tej vezi niso izpolnjena, zato se tudi sprašujete, ali imate s tem človekom prihodnost. Lepi spomini na vajino pretekost vam verjetno pomagajo vztrajati in upati, da se bo partner spremenil. Očitno je, da nekaj manjka s partnerjeve strani. Pravite, da vam ne namenja dovolj časa, da so mu prijatelji pomembnejši, da se ne ozira na vaše želje in potrebe.

Zaskrbljujoče se mi zdi tudi, da vam partner ne pove, kaj čuti do vas. Morda se bo spremenil, če se boste z njim odkrito pogovorili in mu izrazili kaj vam manjka. Najprej pa morate sami pri sebi vedeti, kakšno partnerstvo je za vas izpolnjujoče in kaj so vaše potrebe in pričakovanja. Osnova za uspešno partnerstvo je podobnost v življenjskih vrednotah in potrebah, kar pomeni, da si oba želita in pričakujeta drug od drugega podobno. Seveda to ne pomeni perfektne usklajenosti in popolnosti. V vsaki vezi prihaja do odklonov, zato je potreben pogovor in prilagajanje. Če so vajine potrebe in pričakovanja drug do drugega preveč različna, bosta težko našla skupno pot, ki bo osrečujoča tudi za vas. Vsi imamo pravico do sreče, za kar pa je potrebna odkritost s seboj in pogum, da se odločimo za spremembo.

Popoldne so se sosedi podali na pohod po mejah krajevne skupnosti, po njem pa so pripravili prijetno druženje ob glasbi in okrepčilih.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 16

16. septembra 2010

16

Le drugi del

Ne dobro, odlično Dobri ljudje naše doline so v petek res opravili dobro delo. Škoda, ker so ga morali tudi zato, ker so ga nekateri drugi prej slabo.

Kdo za kom Namesto Srečka Meha bo za novega velenjskega župana kandidiral Bojan Kontič. Po vsem tem res ne vem, zakaj nekateri pravijo: po Mehu Meh!?

Marjan in Majda Glinšek, sicer 24 ur na dan zaljubljena v konje, tu in tam le utegneta najti čas za »odklop« od dela. Pa še takrat se jima mudi. Kam le? Le kdo je to vprašal koga, da sta oba tako nasmejana?

Minuli petek se je v Celju zgodil dobrodelni modni dogodek, ki je napolnil dvorano Union in navdušil modne poznavalce. Prvič sta ga organizirala brat in sestra Gašper Sedminek in Urška S. Tamše. Da je bil dogodek tako dober, je poskrbel tudi Urškin mož, Velenjčan Dejan Tamše, ki ima veliko talentov. Tokrat se je profesor tolkal, izkazal kot voditelj. Z ženo in svakom je Dejan ob koncu revije, na kateri so zbrali lep znesek za nakup šolskih potrebščin otrokom socialno šibkih družin, takole pozdravil publiko. Simpatično, a ne?

Vojko Miklavžina, priženjeni Hrastovčan, ki je zaslovel po tem, da na strehi »pridobiva« elektriko, je očitno svojo ponovno vlogo dedka vzel resno.

Navdušen ima zdaj vnuka Eona in vnučko Najo, ki je na svet prijokala pred kratkim.

Ja Vojko, en balon za oba bo pa premalo, a ne?

Varovalna darila Zaposleni Gorenja so ob 60-letnici družbe za darilo dobili tudi dežnike.

Navadne, čeprav bi mnogi radi bolj čudežne. Da jih ne bi obvarovali le pred dežjem, ampak pred vsem slabim, kar jih lahko doleti od zgoraj.

Mačeha država Po tem, ko smo tudi z državnega vrha slišali, kakšna krivica se godi Vegradovim delavcem, je zdaj še država pokazala pravi obraz. Ne da denarja, da bi delavcem plačali zapadle plače. Saj je NLB vendar državna banka, kajne?!

Po zadnji izkušnji iz Lendave sodeč bi bilo najbolje, če bi nogometaši Rudarja igrali le drugi polčas.

Še nič jasnega Kljub številnim pojasnjevanjem glede nove pokojninske reforme še ni nič povsem jasnega. Mnogi za vsak slučaj že hitijo v penzijo.

Dober kandidat Nekateri pravijo, da je občina Rečica ob Savinji dobila dobrega kandidata za župana. Vilibald Vengust je dober ortoped in bo verjetno tudi občino (še bolj) spravil na noge.

Tako in drugače Slišim, da so nekje pripravili predavanje o tem, kako se dobro počutiti v svojem telesu. Taka podučitev je seveda zelo koristna, saj je pri nas vse več ljudi, ki bi kar skočili iz svoje kože.

Po domače Tudi v našem glavnem mestu pripravljajo prireditve podeželje v mestu.

Mestnih kmetov na njih ne manjka.

Skupaj na poti uspeha Zavedamo se povezanosti in soodvisnosti z našim okoljem. Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri njegovem razvoju in soustvarjamo boljše pogoje za delo in življenje. Še naprej si bomo prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih. Skupaj dosegamo uspehe.

Občanom občine Velenje voščimo ob občinskem prazniku.

BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 17

DOGODKI

16. septembra 2010

Na glas o nasilju v družini Velenjčanka Nina je pod psevdonimom izdala knjigo Solze izpirajo bolečino, v kateri odkrito piše o nasilju, ki ga je nad njo izvajala lastna mati – Na predstavitvi knjige o posledicah nasilja nad otroki spregovorila strokovnjaka Velenje, 10. septembra – »Največji uspeh je vzgojiti svobodnega otroka,« je v uvodu v pogovoru ob izidu knjige Solze izpirajo bolečino zatrdil psihoterapevt Milan Krajnc, ki se ob svojem delu pogosto srečuje z žrtvami nasilja v družini. Zdravnica Tita Furst-Koren, ki je avtorico knjige – podpisala jo je s psevdonimom Nina Gorjanc – tudi zdravila, je k temu v uvodu dodala: »Psihiatri nikoli ne spoznamo človeka do konca, sem pa redkokdaj spoznala tako odkritega človeka, kot je Nina. Zgrozim se ob takih zgodbah, kot je njena. Najraje bi ob njih

»Tudi zaradi takih knjig se odnos do nasilja v družini spreminja,« smo slišali na predstavitvi knjige Solze izpirajo bolečine.

zajokala, pa zaradi profesionalnosti ne smem.« In čeprav v petek zvečer v študijski čitalnici velenjske Knjižnice ni bilo skoraj nikogar, ki bi knjigo že prebral, so se te besede zagotovo dotaknile vseh v prostoru. Sploh, ker se je kruta življenjska zgodba odvijala na očeh javnosti, ki si je pred Nininim trpljenjem očitno zatiskala oči. In to v Velenju. »Nina je zgodba, ki se skriva v stiskah številnih deklet, žena, mater, babic, vnukinj. Je zgodba o družbi, ki dovoljuje, da mati kaznuje otroka zaradi nerazumevanja s partnerjem. Zgodba, ki kaže na zlagano moralo, po kateri naj bi bili otroci naše največje bogastvo, naše upanje, naše nadaljevanje življenja, so pa žrtve in talci slabih odnosov med partnerji in starši …,« je v nadaljevanju pogovora, ki ga je vodila Sonja Bercko, ki se dolga leta ukvarja z ranljivimi skupinami ljudi, povedala dr. Tita Furst-Koren.

Izvemo, da so Nino tepli vsak dan, vsepovsod.

Pa tega nihče ni opazil. Je danes kaj drugače?

Smo danes že pripravljeni prijaviti primere nasilja nad otroki? »Zakonodaja pravi, da vsak, ki zazna nasilje, tega mora prijaviti. Večina si še ne upa,« smo slišali. Kot tudi, da se vendarle premika. Da so anonimne prijave, pa tudi prijave strokovnjakov, vse pogostejše. »Ni opravičila za nobeno nasilje nad otrokom; ne fizično, ne verbalno. Mama in oče sta človeka, pred katerima otrok ne bi smel čutiti strahu. Če ni tako, so to strupeni starši,« je še zatrdila psihiatrinja.

Knjiga, ki bralca res pretrese, je izšla pri založbi Pozoj ob pomoči MO Velenje, Knjižnice Velenje in številnih donatorjev. V teh dneh je že na policah knjigarne Kultunica. bš

Blizu 900 obiskovalcev Šmar tno ob Paki - S prireditvijo Po domače pod kozolcem pri Hiši mladih so v Šmartnem ob Paki prejšnji četrtek sklenili 4. poletni festival. Štiri prireditve si je ogledalo blizu 900 obiskovalcev. Največ zanimanja so ti pokazali za projekt vseh sekcij šmarškega kulturnega društva Županova Miška. Premiero in reprizo si je namreč ogledalo več kot 500 ljubiteljev nepoklicnih odrskih desk. Organizatorji poletnega festivala pod kozolcem - javni zavod Mladinski center Šmar tno ob Paki in tamkajšnja lokalna skupnost - so napovedali, da bodo festival zanesljivo pripravili tudi prihodnje leto. Prijel se je, gostje na prireditvah pa so prijetna popestritev druge polovice poletja.

Tp

Odlični so bili vsi trije ansambli: Spomini, Zlati muzikanti in seveda domačini – Spevovci (na sliki).

17

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 18

18

SREČANJE

16. septembra 2010

Biti moraš trden, kdaj tudi zamižati Svita s kmetije Pečečnik v Velenju prva med telicami v Gornji Radgoni – Kmetija na robu mesta več slabosti kot prednosti – Cilj: povečati proizvodnjo in izboljšati pogoje za živali Tatjana Podgoršek

Vsaj dva razloga sta nas vodila na obisk na kmetijo Pečečnikov pod velenjsko skakalnico: dejstvo, da so kmetije na obrobju mesta redkost, in prvo mesto, ki ga je njihova krava Svita osvojila na razstavi telic sivorjave pas me na nedavnem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.

Da so bili veseli, ker je komisija telici Sviti namenila prvo mesto, je jasno, saj je bilo potrebnega precej truda za njen »nastop«: od stri-

ženja do učenja hoje na razstavnem prostoru, pred tem pa primerne reje v hlevu. »Da žival sploh pride na razstavo, je pomembna mlečnost njene matere. Na sami razstavi pa člani komisije ocenjujejo vse: videz, ne sme biti predebela niti presuha, torej mora biti primerno krmljena,« je povedal Miha, eden od treh sinov gospodarjev na kmetiji Dragice in Antona. Zvonec, ki so ga obesili kravi Sviti na sejmu, ni bilo prvo priznanje za Pečečnikovo živino. O skrbi za kakovost črede dokazujejo zvonci, ki krasijo steno v jedilnici.

Položaj kmetov je zaskrbljujoč V hlevu imajo trenutno 35 krav molznic in 25 plemenskih telic.

Gospodinja Dragica pravi, da bo letošnja letina zadovoljiva. Vsaj za zdaj kaže, da so se izognili vse pogostejšim vremenskih neprilikam oziroma toči in da bodo pridelali dovolj krme za živino. Kmetujejo na 34 hektarjev velikih obdelovalnih površinah, od tega je 24 hektarjev travnikov, preostalo so njive. Lastne obdelovalne zemlje

Pečečnikovi pravijo, da kljub nezavidljivemu položaju kmetov vlečejo voz naprej, kolikor se le da.

imajo 23 hektarjev, 11 hektarjev je imajo v najemu, njihovih je še slabih 6 hektarjev gozda. »Obdelovanje kmetijskih površin zaposluje celo družino. Poleg Mihe sta nama v veliko pomoč še Gašper in Toni.

Miha in Gašper sta tudi po strokovni plati velika pomoč, saj uspešno prenašata pridobljeno teoretično znanje študija zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani v vsakdanjo prakso. Mlečnost na kmetiji smo že precej izboljšali. Da ima kmetija prihodnost, se kaže.« Anclinovi, kot se reče kmetiji po domače, se ukvarjajo s prirejo mleka. Lani so ga celjski mlekar ni oddali nekaj manj kot 220 tisoč litrov, nekaj malega ga prodajo neposredno na domu rednim strankam.

So pač blizu mesta, kar pa ima – zagotavlja Dragica – več slabosti kot prednosti. Ker imajo veliko površin v Šentilju, je s kmetijsko mehanizacijo težko čez prometno mesto. Precej večje zlo kot logistične težave povzročajo ljubitelji hišnih ljubljencev. »Ti se sprehajajo s psi po travnikih po dolgem in po čez, za sabo pa puščajo vse, kar imajo v rokah. Tudi pasjih iztrebkov vsi ne pospravijo in se nam je že zgodilo, da nam je zaradi tega prišla proč ena najboljših krav v hlevu. To so ugotovili veterinarji.

Zato stremimo za tem, da kupimo čim več zemlje zunaj mesta.« Vse veče težav povzroča tudi divjad.

Svita je bila najlepša med telicami na sejmu v Gornji Radgoni.

Pečečnikovi menijo, da je položaj kmeta zaskrbljujoč. Odkupna cena mleka je prenizka, stroški so veliki, birokracije je veliko preveč. »Kmetija je danes podjetje, ker papirji zahtevajo toliko dela kot ga opravila na kmetiji. Postopki za pridobitev evropskih sredstev ali kakšno drugo pomoč so prezapleteni,« pravi Miha in dodaja, da pogrešajo še več pomoči stroke. »Že od leta 1994 vodim knjigovodstvo na kmetiji in ob pogledu na stroške včasih kar zamižim. Ne upam povedati moškim, kakšen je položaj. Če ne bi imeli malo zalog, ki pa ne morejo trajati v nedogled, ne vem, kako bi. Še dobro, da smo kmetje trdoživi. Bi bilo pa vsemu navkljub za razmisliti, kako v prihodnje, če se bo tako nadaljevalo,« dodaja Dragica.

Gašper vidi izboljševanje pogojev kmetovanja v boljši povezanos-

ti kmetov, v njihovem enotnem nastopu na trgu, sploh pri promociji slovenskih izdelkov. »Slovenske potrošniki je treba osveščati, da je domača hrana res nekoliko dražja, a je kakovostnejša.« Kdo od sinov bo prevzel kmetijo, se Pečečnikovi še niso odločili.

Vedo pa vsi, da bo potrebno povečati proizvodnjo, dokupiti še nekaj zemlje, povečati mlečnost pri kravah. Slednjim nameravajo izboljšati pogoje za vzrejo in se tako pripraviti na leto 2013, ko bodo najverjetneje stopila v veljavo merila v zvezi s prostorom, ki ga bo treba zagotovi vsaki kravi v hlevu. »Dela nam ne bo zmanjkalo ne v hlevu, ne na polju ne na travnikih. Upamo pa, da bo za kmeta več posluha v družbi, katere sestavni del smo,« so še dejali Pečečnikovi.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 19

LJUDJE

16. septembra 2010

19

Srečanje Krančeve rodbine V začetku prejšnjega stoletja se je pri Kranjcu rodilo 10 otrok. Bratje in sestre so v zelo težkih razmerah zgodaj odhajali na delo in si ustvarili družine, a ljubezen do doma in svojih korenin jih je pogosto vračala nazaj h Kranjcu v Plešivec. Tu je bila doma tista prava dobra volja, saj se je kljub trdemu delu v rudniku in na poljih pogosto slišalo petje, smeh in harmonika. Prav takšno pa je bilo razpoloženje tudi prvo soboto v septembru, ko se je Kranjčeva rodbina po dolgih letih zopet zbrala. Najprej smo se pri sveti maši spominjali vseh svojih pokojnih prednikov, nato smo ob kozarčku posedeli na klopci pred Kranjčevo hišo, ker pa je bila klopca premajhna, smo druženje nadaljevali pri Čanču. Kljub deževnemu popoldnevu smo vztrajali in z dobro voljo, pesmijo ter smehom privabili sonce.

Tako so se na igrišču razposajeno igrali najmlajši, starejši pa so ob fotografijah s preteklih piknikov obujali spomine. Da bo ostal v lepem spominu tudi letošnji piknik, se ni za bati. Verjamem pa, da ta piknik ni bil zadnji, saj obstaja velika želja po spoznavanju in druženju tudi med nami mlajšimi, ki smo ponosni na svoje stare starše in starše, po katerih smo podedovali to Kranjčevo vedrino.

Sonja Klančnik

Zlatoporočenca Bernarda in Rajko Eman Minula sobota je bila za Bernardo in Rajka Eman iz Velenje nekaj posebnega. Globoko pod zemljo, v rovu velenjskega premogovnika, sta si namreč po 50 letih skupne poti znova segla v roke, se objela in si obljubila nadaljnjo zvestobo. Na zlato poroko, v prostore Muzeja premogovništva Slovenije na Starem jašku, sta Bernarda in Rajko povabila svoje najbližje. Poročni priči sta bila hčerka Biserka in vnuk Luka.

Rajko se je na Premogovniku Velenje zaposlil leta 1956 in vse do upo-

kojitve delal kot rudar, kasneje pa kot inštruktor praktičnega pouka v rudarstvu. Delo v jami je Rajka zaznamovalo v najlepšem pomenu besede. Bil je rudar z dušo in telesom, tisti pravi kamerat, ki so mu jama in delo v njej ter dobri medsebojni odnosi zlezli pod kožo. In ker iz kože ne more, sta se z življenjsko sopotnico Bernardo (pred upokojitvijo je bila telefonistka na Šolskem centru Velenje), odločila, da bosta 50-letnico zakonske zveze obnovila prav v jami.

Bernarda in Rajko si tudi v najlepših letih življenja najdeta čas za dobre in prijetne stvari. Vrtnarita, skrbita za lepo urejeno okolice hiše, vrata njunega doma so vedno na strežaj odprta za ljudi dobre volje, sploh nekdanje sodelavce in sodelavke, gobarita. Predvsem pa se veselita obiskov svojih najbližjih. Ponosna sta na vnuke in na to, da vnuk Luka nadaljuje rudarsko tradicijo.

Da bi jima bilo v starem novem zakonskem stanu lepo, da bi bila zdrava, še naprej prepoznavna po pridnih rokah, širokosrčnosti in razdajanju dobre volje, so jima zaželeli vsi, ki so se skupaj z njima veselili na zlati poroki.

Pravičnejše plačevanje ogrevanja Obvezna vgradnja delilnikov porabe toplote v stolpnicah in blokih od 1. oktobra 2011 dalje. Pavšalno plačevanje ogrevanja je nepravično in neekonomično Zakaj meriti porabo toplote?

Kako poteka odčitavanje in obračun?

Nesprejemljivo je, da stanovalci plačujejo ogrevanje po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imajo namreč različne življenjske navade. Prav je, da vsak plača le toliko, kolikor porabi.

Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru, priprejo radiatorje ob odhodu na dopust ... Obnašajo se bolj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, medsebojni odnosi se izboljšajo.

Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno, podobno kot pri elektriki, vodi in plinu. Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni, in sicer na dva načina: •z vstopom v stanovanje pri cenejših, elektronskih delilnikih ali •na daljavo pri dražjih, radijskih delilnikih.

Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (cca 30 %: cevi, skupni prostori ipd), deljivi stroški (cca 70 %: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje ...). Največkrat se poračun izravna v prvih položnicah naslednje kurilne sezone.

Dansko podjetje Brunata z izkušnjami od leta 1917 in vrhunsko tehnologijo je zagotovilo za pravično plačevanje porabljene toplote.

Za 1 °C nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranka pri energiji Samo finančni prihranek stimulira ljudi za varčevanje. Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi ljudje povsod zavračajo kot zastarel in nepravičen način.

Plačevanje ogrevanja v skladu z dejansko porabo je obvezno celo v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, na Češkem – od 1. oktobra 2011 dalje bo tudi pri nas. Pravočasna odločitev je pomembna.

Kolikšni so prihranki?

V praksi največkrat dosegamo prihranke toplote od 15 do 35 %. Starejše stavbe kot največje potrošnice toplote ponavadi največ prihranijo.

Povprečno stanovanje v Sloveniji ima 4 do 5 radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 evr/leto, potem lahko računamo s prihranki približno 100 evrov letno.

Strošek vgradnje delilnika toplote je cca. 20–40 evrov na radiator, investicija se tako povrne v letu do dveh, kar je bistveno hitreje kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali katerem koli drugem ukrepu.

Ali so možne goljufije?

Ne. Delilniki so na radiator ponavadi točkovno privarjeni, tako da jih ni mogoče sneti. Poleg tega se podatki o porabi shranjujejo, tako da lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Sodobni delilniki merijo temperaturno razliko od 0,1 °C naprej.

Le-taki so primerni tudi za radiatorje s termostatskimi ventili in sodobne nizkotemperaturne sisteme.

Točnost je zagotovljena, možnost goljufanja izničena.

Po desetih letih se menja samo baterija – naprava ostane ista Z merjenjem porabe toplote pozitivno vplivamo na družinski proračun in na čistejše okolje. Stroški so relativno nizki, ukrep je enostaven, prenehajo se medsosedski prepiri – pridružite se klubu varčnih tudi vi!

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 20

20

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

16. septembra 2010

»Kk? Tk! – vsem enako«!

Predstavitev velenjskih organizacij mladim, da bi ti bolje preživeli svoj prosti čas.

Velenje, 3. septembra - V petek se je v parku pred gimnazijo odvijal projekt »Kk? Tk! – vsem enako«! Gre za projekt velenjskih mladinskih organizacij, ki ga je letos že drugič zapored koordiniralo Počit niš ko druš tvo Kažip ot ( PDK).

Vse več je mladih, ki bi svoj prosti čas radi aktivno preživeli, a ne vedo, kako se tega lotiti, na koga se obr niti, zato so ponudili priložnost mladinskim organizacijam, da se jim predstavijo na zanimiv

način, ne zgolj z deljenjem letakov in prijavnic.

Dopoldne so park pred gimnazijo napolnile stojnice, na katerih se je predstavljalo več kot petnajst društev, ki delujejo v Velenju in bližnji okolici, zvečer pa se je druženje nadaljevalo v prostorih Mladinskega centra, kjer sta nastopila skupina Up’n’downs in raper

Rok Trkaj.

Tanja Glavnik, vodja projekta »Kk? Tk! – vsem enako«! je namen projekta komentirala takole: »Takšni projekti tudi združujejo prostovoljne organizacije, tako v iskanju članov kot pri večji prepoznavnosti. ’Več ljudi poznaš - več veljaš’ postaja še kako trdno dejstvo v svetu, ki hiti k trdosrčnemu kapitalizmu.«

Z udeležbo obiskovalcev so bili organizatorji v glavnem zadovoljni, čeprav bi ta lahko bila tudi večja. »Mladini so sedaj najpomembnejši šola, druženje s prijatelji in izboljšanje družbenega položaja, kar pa v prostovolj stvu ne vidi vsak. Vseeno pa smo med glavnim odmorom na šolah ŠCV-ja imeli

“Marjanke” postale Prešmentane citrarke

Velenje - Na zaključku 22. citrarskega festivala “Prešmentane citre” so nastopili citrarji iz vse Slovenije, tako mladi kot ne več mladi. Posebna komisija Citrarskega društva Slovenije, v kateri sta bila poleg predsednika Petra Napreta še odličen citrar Dejan Praprotnik iz Podnarta ter TV voditeljica Polonca Marzel iz Celja, je za “prešmentano citrarsko skupino” razglasila “Marjanke”, ki delujejo pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje v Velenju. Marjanke so se naučile igrati na citre v rednem citrarskem krožku, njihov mentor pa je Marjan Marinšek.

Za “prešmentani citrarki” je komisija razglasila Ireno Glušič iz Vinske Gore in Dorotejo Dolšak s Ptujske gore, ki sta kot učiteljici citer nastopili v duetu.

Za “prešmentane ljudske pevce” pa so razglasili družinsko vokalno skupino Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu.

Marjanke so se izkazale tako na samostojnem koncertu kot na srečanju citrarjev in citrark Slovenije, na kar so na velenjski ‘tretji univerzi’ zelo ponosni.

velik obisk.« Za pripravo takšnega projekta je potrebno kar precej časa in tudi uigrana ter številna ekipa, ki tesno sode luje in si med se boj no pomaga. »Organizatorji projekta smo bili mladi, študentje in prostovoljci.

Za našimi projekti se skriva ogromno dela, odrekanja, predanega časa in izgubljenih živcev. Naši projekti so za nas pomembni, saj se zavedamo, da si z njimi gradimo mrežo poznanstev in prijateljstev, ki nam lahko kasneje v prihodnosti tudi koristijo, morda celo pripo-

morejo, da bodo naslednji projekti lažji. Poudariti pa je treba tudi, da vse to počnemo, ker imamo radi svoje mesto in svojo dolino ter želimo pripomoči k njunemu napredovanju in razvoju. Prostovoljci smo večkrat potisnjeni ob stran, v senco pomembnejših ljudi, a naše delo ni nič manj pomembno, vendar se tega zavedajo le redki,« je še dodala Tanja Glavnik, vodja projekta »KK?TK! – vsem enako!« in članica Počitniškega društva Kažipot.

Nastja Stropnik Naveršnik

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 21

ZA PRAZNIK

16. septembra 2010

21

Ko cvetje spregovori ...

Lepotice - orhideje Orhideja je cvet uspešnih ljudi - Kot simbol finančnega napredka jo podarite sebi ali komu drugemu za uspeh v karieri Družina orhidej združuje več kot 30.000 vrst. V Sloveniji raste v naravi 83 vrst orhidej. Orhideje iz drugih klimatskih območij krasijo naše domove in poslovne prostore kot lončnice ali kot rezano cvetje. S posameznim cvetom orhideje lahko okrasimo darilo, velikokrat jih vpletemo v poročne dekoracije in še bi lahko naštevali.

Glede zahtevnosti oskrbe se sobne orhideje med seboj razlikujejo. Phalenopsisi in njihovi križanci so med sobnimi orhidejami najmanj zahtevni in so zato za gojenje najenostavnejši. Tudi Čeveljčki (Paphiopedilum) so glede oskrbe manj zahtevni. Cimbidiji (Cymbidium), Dendrobiji (Dendrobium), Katleje (Cattleya), Miltonije (Miltonia) in Odontoglosumi (Odontoglossum) so glede oskrbe nekoliko zahtevnejše.

Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje.

Uresnièujemo jih in verjamemo, da to poènemo za vse življenje.

ê W êl ê ê: êê ê êt ê : ê} ·

Èestitamo ob prazniku Mestne obèine Velenje!

080 19 20 l www.ZavarovalnicaMaribor.si

­ ­

Brez zavarovanja je vse kot list v vetru

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 22

22

ŠPORT

16. septembra 2010

Nemogoče je mogoče

»Krojači« so jim vzeli mero

Rudarji so se dvignili iz brezna in precej skalili slavje Lendavčanom – Domačim tudi vodstvo s 3 : 0 ni bilo dovolj za želeno zmago

Šmarčani doživeli že peti letošnji poraz - Izgubili tudi do tega kroga z zadnjo Muro (0:1)

V središču pozornosti 8. prvenstvenega kroga v prvi nogometni ligi je bila gotova tekma v Lendavi med domačo Nafta in Rudarjem. Tekma bo ostala z debelimi črkami zapisana v kroniki lendavskega in slovenskega, saj je bila prva, ki so jo v tem kraju odigrali pod žarometi. Številni ljubitelji nogometa in seveda vodstva domačega kluba z igralci so seveda želeli ta zgodovinski dogodek

zaznamovati z zmago. Toda o tem niso odločali sami, temveč tudi velenjski nogometaši, ki so z izjemno in samozavestno igro v drugem polčasu precej skalili domače veselje. Tekma se je namreč končala brez zmagovalca – 3 : 3. A pot do velike točke je bila za goste stresna.

Prvi polčas ni napovedal precejšnjega razočaranja Lendavčanom po zadnjem sodnikovem pisku, saj so bili ob za mnoge gledalce neulovljivem vodstvu s 3 : 0 tako rekoč v raju, pa čeprav so rudarji imeli močno podporo dveh avtobusov svojih najzvestejših (sedaj pomlajenih) navijačev, ki so bili prejšnji petek celo preveč razgreti.

Navdušeni domači gledalci so svoje nogometaše s huronskim navijanjem pospremili na počitek v garderobe, ob tem pa so bili gotovo prepričani, da bodo gostje za lendavski nogometni praznik doživeli še hujši potop, kot ga je napovedovalo prvih 45 minut. A so se ušteli.

Domači nogometaši niso bili toliko boljši, kot je kazal izid prvega polčasa. Nasprotno, lahko bi

bil tudi obraten, kajti rudarji so ta nočni obračun začeli zelo podjetno. Že po nekaj minutah igre bi lahko povedli z 2 : 0. Očitno so želeli pokazati igralcem Nafte, da so vajeni igrati v soju žarometov. Že v njihovem prvem napadu se je po natančni podaji Uroša Koruna znašel pred Tomažem Murkom Dejan Džermanovič, toda domači vratar je pravočasno stekel iz vrat in odbil žogo nazaj v pol-

je. V 6. minuti je na tej tekmi najboljši rudarjev igralec Damjan Trifkovič, ki ga je trener Bojan Prašnikar končno postavil v začetno postavo, odlično izvedel prosti udarec, sijajen pa je bil tudi Murko in spet izbil žogo. Le dve minuti za tem pa se je znova potrdilo staro nogometno ulično pravilo: če ne daš … Zaradi premalo odločnega posredovanja Rudarjevega vratarja Bobana Saviča (res pa je tudi, da bi morda kakšen sodnik piskal prekršek Jožeta Benka nad njim) so gostje povedli. Vodstvo jim je dalo krila in do 24. minute so še dvakrat poslali žogo za hrbet vratarja Savića. Velenjčani so že v preostalem delu prvega polčasa imeli dve veliki priložnosti za zmanjšanje vodstva. Najprej je Alem Mujakovič po lepi podaji De Moraesa s črte peterca poslal žogo z glavo čez prečko, Trifkovič pa je prečko zadel. Tolikšna nespretnost že v prvih 45 minutah ni vlivala upanja, da bi se gostje lahko pobrali. A jih za mnoge neulovljivo vodstvo ni zbegalo in omajalo.

Tudi v nadaljevanje so Rudarji

krenili enako odločno kot na začetku tekme. Ponesli so jih tudi njihovi navijači, ki so uprizorili prav baklado in zaradi tega nešportnega obnašanja celo za nekaj minut prekinili tekmo. Po tej prekinitvi pa so njihovi nogometaši zagospodarili na igrišču in z goli Uroša Koruna, Nika Tolimirja (priložnost je dobil šele v drugem polčasu) in Trifkoviča med 57. in 64. minuto

izid izenačili.

Do konca tekme so oboji poskušali doseči zmagoviti zadetek. Na domači strani je imel dve lepši priložnosti strelec prvega zadetka Jože Benko. Najprej je zadel vratnico, drugič pa je bil Savič na pravem mestu in se s tem odkupil za slabo posredovanje v prvem polčasu. Korun je imel v 81. minuti veliko priložnost, da podvoji svoj prvi zadetek in zagotovil rudarjem zmago. Najprej je imenitno izvedel prosti strel z več kot 30 m, Murko pa je žogo s skrajnim naporom odbil v kot. Po njem je dobil žogo na glavo, a jo je poslal mimo vrat. V sodnikovem dodatku pa je s približno 25 m neovirano streljal Marian Tomčak, a je bil nenatančen.

Kljub debeli točki so nogometaši Rudarja zdrknili s šestega mesta na sedmo. Novo priložnost, da se vrnejo v prvo polovico, bodo imeli v soboto, ko bodo ob jezeru gosttili (18.00) Hit Gorico. vos

Tako so igrali 1. SNL – 8. krog Nafta - Rudar Velenje 3:3 (3:0) Strelci: 1:0 Benko (7.), 2:0 Bečiri (17.), 3:0 Benko (24.), 3:1 Korun (57.), 3:2 Tolimir (62.), 3:3 Trifković (64.).

Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Berko, Korun, Kolsi (od 46. Tolimir), Mujaković (od 88. Metelka), Trifković, Renato (od 59. Tomčak), Djermanović.

Rumeni kartoni: Caban; Savič, Jeseničnik, Korun.

Drugi izidi: Hit Gorica - Triglav Gorenjska 2:1 (1:1), Maribor - Primorje 1:1 (0:1), CM Celje - Luka Koper 2:1 (0:1), Olimpija Ljubljana - Domžale 0:1 (0:0, 2. SNL.

Vrstni red: 1. Domžale (11:3) 19 točk, 2.

Maribor (15:3) 17, 3. Nafta (16:13) 16, 4. Hit Gorica (12:13) 11, 5. Luka Koper (10:10) 10, 6. CM Celje (14:14) 9, 7.

Rudar (10:13) 9, 8. Triglav Gorenjska (8:16) 8, 9. Primorje (13:15) 6, 10.

Olimpija (6:15) 2.

2. SNL – 6. krog Šmartno 1928 – Mura 05 0:1 (0:1) Strelec: Maruško (45). Šmartno: Pusovnik, Jahič, Kramar, Grešovnik, Kompan, Jelen, Podbrežnik (0d 79. Plesnik), Jamnikar, (od 50. Veler), Lenošek (od 61. Mahmutovič), Podgoršek, Mujakovič. Trener: Stanko Božičevič.

Drugi izidi: Aluminij – Labod Drava 2:2 (1:2), Roltek Dob – Krško 1:0, (0:0), Bela krajina – IB Interblcok 0:1 (0:1), Garmin Šenčur – Dravinja Kostroj 0:1 (0:0.

Vrstni red: 1. 1. Dravinja 14, 2. Šenčur 12, 3. Aluminij 11, 4. Interblock 11, 5.

Drava 8, 6. Bela krajina 8, 7. Krško 6, 8.

Dob 5, 9. Mura 05 5, 10. Šmartno 2.

ŠNL – 4. krog Boc Poljcane - Šoštanj 0:6 (0:2) Strelci Šoštanj: 0:1 – Bulajic (8), 0:2 – Hudarin (32), 0:3 – Starina (49), 0:4 – Obu (68), 0:5 – Hudarin (69 -11m) Šoštanj: Mušic, Bulajic, Softic (od 70.

Vukančič), Mežnar (od 82. Kladnik),

Z velikimi upi so nogometaši Šmartna 1928 Šmarčani vstopili v srečanje z direktnimi nasprotniki v spodnjem delu drugo ligaške lestvice. Trener Stanko Božičevič je na igrišče spravil nekako najbolj pripravljene može. Gostje so v uvodnih minutah pokazali, da, ne

gostujočega vratarja. A priložnosti Šmarčanom ni manjkalo. Ko so gledalci že začeli menjati položaj pred polčasom, so »muraši« izvedli resen napad in s kakšnih 17 m matirali Tadeja Pusovnika.

Napetost in želja po zmagi, sta v nadaljevanju odrejala igro

zgrešili napadalci (ali je bila tokrat res prisotna smola), je čudežno obranil zadnji prekmurski mož.

Očitno se ponavlja že znana zgodba, ko Šmarčani napadajo in igrajo, gostje pa zadevajo in zmagujejo. V nogometu šteje le to. In tokrat je 1: 0 za goste

glede na položaj na lestvici, zelo dobro obvladajo nogometno abecedo. Precej so zaprli svoj prostor in z nasprotnih napadov ter na trenutke všečno, kombinatorno igro, povzročali kar nekaj težav domačim. Ti so sicer obvladovali igro, a precej jalovo poizkušali presenetiti zanesljivega

domačih. Veliko je bilo poizkusov in hotenja. Z menjavami je trener držal ritem na primerni ravni.

Mogoče je bilo na trenutke premalo energije, a so ob silnih priložnostih, so domači nekako izgubljali voljo. Tako malo sreče in tako veliko res zrelih priložnosti se bo težko ponovilo. Kar niso

pomenilo prav to.

Popravni izpit (?) bodo imeli šmarški nogometaši konec tedna na gostovanju pri vodilni Dravinji.

Mogoče jih bo takrat bog le pogledal z obema očesoma.

A. P.

Šoštanjčani ponovno visoko zmagali Nogometaši Šoštanja so poraz proti Zavrču v 3. krogu Štajerske nogometne lige hitro pozabili in nato v pokalnem tekmovanju v torek na svojem igrišču pod vilo Široko ugnali ekipo Kovinarja Štor s 3 : 0 in pokazali, da se lahko tudi s tretjeligaši enakovredno borijo.

Tudi sobotno srečanje v Poljčanah so odigrali odlično. Že od samega začetka so na igrišču izvajali tisto, kar so se dogovorili v slačilnici. To pa se jim je hitro obrestovalo, saj je Nikola Bulajič že v osmi minuti z glavo zadel za vodstvo z 1 : 0. Trener Šoštanjčanov Ervin Polovšak je bil po tekmi s tem zadetkom še posebej zadovoljen, saj so, kot je dejal, našli način izvajanja

prekinitev in uspešno izkoristili svojega visokega igralca. Že v prvem polčasu se je med strelce za Šoštanjčane vpisal še Matic Hudarin, ki je v 32. minuti zadel za 2 : 0. Hudarin je zadel na vseh dosedanjih tekmah Šoštanjčanov.

Kmalu po vstopu v igro v drugem polčasu je na 3 : 0 povišal Branko Starina, v 68. minuti je zadel Jure Obu, v 69. je kazenski strel uspešno izvedel Hudarin, končni izid srečanja pa je osem minut pred koncem postavil Špacapan. Srečanje se je torej končalo z izdatno zmago Šoštanjčanov – 6 : 0.

V soboto ob 16. uri v Šoštanju gostuje ekipa Šmarja pri Jelšah. Šmarški nogometaši so v soboto

Rebernik, Spasojevic, Hudarin, Vejizovic (od 46. Starina), Linic, Obu (od 70. Špacapan), Umihanič (od 46. Avdic); trener: Ervin Polovšak.

Drugi izidi: Tehnotim Pesnica - Koroške gradnje 2 : 1, Zavrč - Zava Gerečja vas 4 : 0, Boč Poljčane - Šoštanj 0 : 6, Šmarje Pri Jelšah - Gic Gradnje Rogaška 7 : 0, Peca Podvinci 2 : 2, Pohorje - Mons Claudius 0 : 1, Carrera Optyl Ormož - Marles hiše (Limbuš) 2 : 1.

Vrstni red: 1. Zavrč (15:2) 12, 2. Peca (8:4) 10, 3. Šoštanj (19:4) 9, 4. Tehnotim Pesdnica (10:6) 9, 5. Šmarje pri Jelšah (14:7) 7, 6. Carrera Optyl Ormož (7:10) 7, 7. Pohorje (10:7) 6, 8. Boč Poljčane (5:10) 4, 9. Zava Gerečja vas (4:10), 4, 11. Mons Claudius (3:7) 3, 12. Marles hiše (5:10) 3, 13. GIC Gradnje Rogaška (5:17) 3, 14.

Koroška gradnje (2:10) 0.

1. A DRL za moške – 1. krog Škofja Loka - Gorenje Velenje 28:32 (16:16) Gorenje: Skok, Gajič, Bezjak 3, Manojlovič 2, Rutar, Cehte 3, Miklavčič 3, Musa 5, Štefanič 1, Golčar 8, Šoštarič, Ferkulj, Gams, Bajram, Nosan 1, Šimič 6.

Trener: Branko Tamše.

Drugi izidi: Krka - Cimos Koper 23:31 (15:17), Maribor Branik - Ribnica Riko hiše 37:27 (14:15), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 31:38 (16:17), Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 28:27 (10:13), Slovan - Šmartno Herz Factor banka 31:23 (15:11).

v lokalnem derbiju tudi visoko zmagali, saj so Rogaško premagali s 7 : 0. Obeta se torej zanimivo in napeto srečanje, Polovšak pa si na tribunah želi bučno podporo: »Doma smo mi favoriti za zmago, zagotovo bomo dali vse od sebe, da osvojimo vse tri točke. Dobro treniramo, fantje so izjemno motivirani in si resnično želijo uvrstitve v tretjo ligo. Zato skupaj z igralci in upravo vabimo vse, da si pridejo ogledat tudi nogometne predstave, da bodo videli, da se v Šoštanju ne igrata zgolj dobra košarka in odbojka. V prijetnem okolju pod vilo Široko igramo dobre in zanimive nogometne predstave.« Tjaša Rehar

1. A DRL za ženske – 1. k.

Piran Vrtovi Istre - Veplas Velenje 31:34 (16:20) Veplas Velenje: Novaković (13 obramb), Vajdl 7, Naglič 5, Jaušovec, Nakić, Hrnčič 11(1), Čater 4, Hofinger 1, Fatkić 6(2), Perše, Sešel, Simić.

Trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Piran 2 (4), Veplas Velenje 3 (3).

Izključitve: Piran 10 minut, Veplas Velenje 10 minut.

Drugi izidi: Casino Izola - Olimpija 20:35 (12:15), Mercator Tenzor Ptuj - Celje Celjske mesnine 42:37 (22:18), Mlinotest Ajdovščina - Krim Mercator 22:46 (9:22), Zagorje GEN-I - Žalec 52:21 (19:13) Piran: Ugrin 12, Milakovič 4, Panger 4, Čajko 4 in Gobbo po 4 itd.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 23

ŠPORT

16. septembra 2010

Tokrat brez domačega presenečenja V prvem krogu državnega prvenstva so rokometaši Gorenja domov prinesli prvi dve točki.

Gostovanja v Škofja Loki so bila v preteklosti vedno napeta in razburljiva. Lani so Velenjčani v uvodni tekmi celo pustili točko v tamkajšnji dvorani Podoben, letos pa podobnega razpleta niso dovolili. V prvem polčasu sta bili ekipi zelo izenačeni. V drugem delu tekme pa so gostje povsem nadigrali domače in zasluženo zmagali.

Pari prihodnjega kroga (18. septembra): Jeruzalem Ormož – Celje PL, Ribnica Riko hiše – Trimo Trebnje, Cimos Koper – Maribor Branik, Šmartno Herz Factor Banka – Krka, Gorenje – Slovan (19.00), Slovenj Gradec Merkur

v pomoč pa nam je tudi dejstvo, da je ekipa velika klapa. Stopnjujemo našo formo in upam, da bomo v nekem optimalnem času v pravi formi. Kar se začetka prvenstva tiče, lahko rečem, da smo zadovoljni, konec koncev smo prvič po treh neuspešnih sezonah prvo tekmo

Trener Branko Tamše po uvodni tekmi: »Zaenkrat smo še vedno v fazi uigravanja, ki bo trajala še nekaj časa. V vseh elementih igre nam še manjka nekaj, še posebej v obrambi imamo največ rezerv, čeprav se od tekme do tekme vidi, da tudi v napadu še nismo najbolj suvereni. Toda upam, da bo to prišlo s tekmami,

Foto: vos

Vrnitev v 1. ligo začele z zmago Velenjske rokometašice so v svoji 1. tekmi v najelitnejši državni rokometni ligi dosegle pomembno zmago na gostovanju v Piranu. Po odlični predstavi v prvem polčasu so v drugi polovici tekme popustile, a vseeno v odločilnih minutah zbrale dovolj koncentracije in moči ter strle odpor gostiteljic in na koncu slavile z rezultatom 34 : 31.

Na začetku je bilo dosti nervoze na obeh straneh, pričakovano za takšen derbi. Tempo so skušale narekovati domačinke, a so Velenjčanke kar hitro pokazale, da niso prišle na izlet. Predvsem z agresivno borbo v obrambi so igralke Veplasa prevzele pobudo in vodstvo od 9. minute naprej niso izpuščale. V zadnjih minutah 1. polčasa so prestavile še v višjo prestavo in v 26. minuti povedle celo z 20 : 13. Na koncu pa malce nezbranosti in nekaj tehničnih napak in domačinke so se ob polčasu približale na 4 gole.

V drugem polčasu so Velenjčanke nadaljevale odlično predstavo in si v 50. minuti priigrale 8 zadetkov prednosti (29 : 21). Nezbranost v obrambi in tehnične napake v napadu na strani Velenja so Pirančanke izkoristile in se v 56. minuti približale na samo en zadetek zaostanka (31 : 32). Na koncu pa je bilo ponovno več zbranosti in izkušenj pri velenjskih rokometašicah, ki so tako zasluženo slavile v svojem krstnem nastopu kot novinke v 1. A ligi.

Kapetanka Tanja Vajdl: ''Na tekmo smo odšle s ciljem, da igramo na vso moč, borbeno kot znamo in si s tem poskušamo zagotoviti prvo zmago v letošnji sezoni. Skoraj celo tekmo smo igrale dobro, agresivno v obrambi, kar nam je olajšalo delo v napadu. Vendar pa smo zadnjih 15 minut začele popuščati, vidno nam je padla koncentracija, naredile smo kar nekaj tehničnih napak, ki so

bile skoraj usodne - verjetno smo bile zaradi velike prednosti 8 golov prehitro prepričane v svojo zmago.

Na koncu pa smo se le zbrale in našle v sebi še toliko moči, da smo zasluženo osvojile prvi dve točki.''

Prvo tekmo pred domačim občinstvom bodo rokometašice Veplasa odigrale v soboto, 18. septembra, ob 16. uri, ko v Rdečo dvorano prihajajo večkratne državne prvakinje, igralke Krima iz Galjevice.

7. Natkov memorial Košarkarji Elektre se že od srede avgusta pripravljajo na novo sezono. Ekipa se bo prvič javno predstavila domačemu občinstvu jutri in v soboto na 7. memorialu Matjaža Natka, ki ga v klubu prirejajo v spomin na začetnika košarke v Šoštanju.

Razpored tekem: Jutri, 17. septembra, ob 17.30 Dubrava Zagreb – Hopsi Polzela, ob 19. uri svečana otvoritev turnirja, ob 20. uri Piratten Celovec – Elektra Esotech; sobota, 18. septembra, ob 17.30 za 3. mesto, ob 20. uri za 1. mesto. tr

v prvenstvu začeli z zmago. Želimo si čim več zmag. Igrali bomo od tekme do tekme in to miselnost želim prenesti tudi na igralce. Stari igralci ta sistem že poznajo, novi pa so tudi že seznanjeni s tem.«

23

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 24

24

VI PIŠETE

16. septembra 2010

Mednarodni tabor v Belgiji V Belgiji je potekal mednarodni tabor« In 7 Days around Europe«, in sicer od 3. 7. do 11. 7. 2010.

Med 12 državami je bila k sodelovanju povabljena tudi Slovenija.

Sodelovale so naslednje države: Belgija, Češka, Danska, Izrael, Romunija, Španija, Italija, Estonija, Poljska, Nizozemska,Turčija in Slovenija.

Cilj tabora je bilo druženje in spoznavanje različnih narodov, njihove kulture (plesi, glasba, zgodovina, šege, noše, religija, vrednote ...).

Tabor je organizirala organizacija ZEMST, ki se je izjemno potrudila na vseh področjih, priredili so športne igre, aktivnosti (kolesarjenje, kajak, pohodništvo, izleti v neznano..), kuhali so nam belgijske specialitete, peljali so nas celo v Luxemburg in manjša mesta v Ardenih, kjer smo si laho ogleda-

li muzej strašne bitke l. 1944 ter gozdove, kjer je potekal masaker.

Vsak večer je bil namenjen predstavitvam vseh držav in sicer po tri na večer. Vsi ude ležen ci so se izjemno potrudili, saj so s seboj prinesli tradicionalna glasbila, okušali smo dobrote in pili pijače, značilne za države. Dobili smo mala darilca (npr. pokrivala od Izraelcev, rde če ruti ce od Špan cev, pobar vana jajčka od Romunov, sipino oko od Turkov, pecivo in vino od Italijanov ...) Naša skupina je prinesla v pokušino orehovo potico in savinjski želodec, prikazali pa smo tudi polko in zapeli Zdravljico.

Naši dijaki so bili zelo komunikativni, navezali so veliko stikov s sovrstniki, dogovorili so se celo za poletne izmenjave, skratka cilj tabora je bil celo presežen.

V Bruslju smo si ogledali »Grand

Place«, enega najlepših trgov v Evropi, šli v evropske institucije, si ogledali muzej čokolade in izvrsten muzej glazbil, poslušali koncerte, okušali pralineje in najboljše vrste piva v zasebni pivovarni; tu so nam namreč pri ka za li pro ce se nastajanja piva z dodatkom različnega sadja.

Odpeljali smo se tudi v Brugge, Antwerpen in Ghent, izjemno lepa srednjeveška mesta, pomembna tudi po zgodovinskih dogodkih Dijaki Pija Čater, Luc Horvat, Niky Grabant in Živa Vlahovič so izvrstno zastopali ne le velenjsko gimnazijo, temveč Slovenijo. Vsekakor je to za njih velika življenjska izkušnja, ki jim širi obzorja in dviguje toleranco do različnosti.

Darja Joger Avberšek, prof.

Odprt turnir LDS Na TRC Jezero je bil v soboto tradicionalni odprti teniški turnir za pokal LDS MO Velenje. Zbralo se je okoli 50 udeležencev, ki so se pomerili v tenisu in

metanju pikada. V finalni del teniškega turnirja so se po kvalifikacijskih tekmah uvrstili Jože in Jana Kavtičnik ter Karolina in Stefan Szabo. V finalu sta bila boljša Karolina Szabo ter Jože Kavtičnik. Turnir so zaključili s prijetnim druženjem in zbiranjem idej za razvoj mesta.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 25

MODROB E L A KRONIKA

16. septembra 2010 vanja trčil v voznico osebnega avtomobila. Voznica in njena sopotnica sta se v nesreči lažje poškodovali.

Policija išče tistega, ki je nastavil bombo Velenje – Policija se je odločila za objavo fotografije moškega, posnela ga je varnostna kamera, ki je na vhodna vrata poslovne zgradbe Vegrada 1. septembra, nastavil bombo. Občane prosijo, da v primeru, če prepoznajo osebo, osumljeno kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom, ali imajo kakršne koli podatke, ki bi pripomogli k preiskavi kaznivega dejanja, da to sporočijo na najbližjo policijsko enoto.

Mladoletni motorist padel Vinska Gora, 11. septembra - V soboto popoldan je v dežurni ambulanti iskal zdravniško pomoč mladoletni voznik kolesa z motorjem.

Ta je že dopoldan vozil motor po lokalni cesti v Janškovem selu. Zaradi vožnje preblizu desnega roba je padel in pri padcu utrpel lažje telesne poškodbe.

Izruval mejnik Šoštanj, 8. septembra – V policijski pisarni v Šoštanju so v sredo policisti obravnavali primer oškodovanke, ki je povedala, da ji je neznanec na parceli izruval in odstranil mejnik. Gre za kaznivo dejanje, ki se imenuje preprečitev dokazovanja.

Za storilcem še poizvedujejo.

Drevo pod seboj pokopalo delavca Prebold, 10. septembra – V gozdu pri naselju Marija Reka se je v petek smrtno ponesrečil delavec.

Nanj je padlo drevo. Gasilci, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče, so poškodovanega takoj začeli oživljati, vendar mu niso mogli več pomagati.

V prometni nesreči umrl mlad voznik Solčava, 11. september – V soboto okoli 22.30 je v prometni nesreči, ki se je pripetila pri naselju Solčava, življenje izgubil 24-letni voznik osebnega avtomobila.

Z neregistriranim vozilom je vozil iz smeri Luč proti Solčavi. V blagem levem ovinku je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal v levo z vozišča, kjer je trčil v kamnit zid. Vozilo je po večkratnem obračanju obstalo na vozišču, prevrnjeno na streho.

Voznik, ki je poškodbam na kraju podlegel, je ostal ukleščen v vozilu.

To je letos deveta smrtna nesreča na Celjskem. Lani je v enakem obdobju v prometnih nesrečah umrlo štirinajst ljudi.

Kriva neprilagojena hitrost Velenje, 7. septembra – V torek popoldan je v bližini predora na Šaleški cesti voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčila v voznika osebnega avtomobila. Ta je v nesreči utrpel lažje telesne poškodbe in je v dežurni ambulanti zdravniško pomoč iskal sam.

Nepravilno vključevanje Šoštanj, 9. septembra – V četrtek zjutraj je prišlo do prometne nesreče na lokalni cesti Šoštanj–Ravne, v Ravnah. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega vključe-

Iz policistove beležke

Oče pretepal odraslega sina V torek, 7. septembra, je doma v Gaberkah 57-letni oče grozil in pretepal 25-letnega sina. Policisti bodo zoper kršitelja zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini podali kazensko ovadbo.

Sosed nad mlajšega soseda V sredo, 8. septembra popoldan, je v sta novanj skem blo ku na Goriški cesti v Velenju stanova-

lec med prepirom večkrat udaril mlajšega soseda. Prislužil si je plačilni nalog.

Mož udaril ženo V četrtek, 9. septembra ponoči, je v Velikem Vrhu med prepirom mož udaril ženo. Kršitelju so policis ti pus ti li pla čil ni nalog, o dogodku pa bodo obvestili tudi center za socialno delo, ker je bil pri dejanju udeležen otrok.

Nasilna mama in babica

Z ukradenim gorivom ni prišel daleč Velenje, 9. septembra – V četrtek popoldan je policiste poklical občan in jih »napotil« na parkirni prostor za tovorna vozila na Žarovi. Policisti so pri izvozu s parkirišča ustavili 28-letnega voznika golfa, ki je pred tem iz parkiranega tovornjaka iztočil 70 litrov diesel goriva, v vozilu pa so našli tudi pripomočke, ki so mu tatvino omogočili. Osumljenega, gre za povratnika, so pridržali do 48 ur. Čaka pa ga ovadba za kaznivo dejanje velika tatvina.

Taksistu nista plačala Velenje, 12.septembra – V nedeljo popoldan je prišel na Policisjko postajo Velenje samostojni podjetnik taksist in povedal, da je opravil prevoz dveh neznanih moških iz Ljubljane v Velenje. Ko ju je odložil na

V petek, 10. septembra dopoldan, so policisti posredovali v stanovanju v večstanovanjski zgradbi na Kajuhovi cesti v Šoštanju.

Tam je 47-letnica že od maja izvajala nasilje nad 24-letno hčerjo in 2-letno vnukinjo. Policisti so kršiteljico zaslišali in ji izrekli ukrep prepoved približevanja. Zoper njo pa bodo ukrepali še s kazensko ovadbo.

Nedostojna soseda V petek, 10. septembra, se je pred stanovanjskim blokom na Jenkovi cesti v Velenju stanovalka nedostojno vedla do sosedov.

Policisti so ji izdali plačilni nalog za tri prekrške.

Med prepirom jo je odrinil, da je padla V petek, 10. septembra ponoči, je v dežurni ambulanti iskala zdravniško pomoč mlajša ženska. Pred tem je bila s prija te ljem na parki ri šču pri Velenjskem gradu. Sprla sta se in med prepirom jo je on porinil tako da je padla in se poškodovala po obrazu.

Najprej pretep, potem še brce V nedeljo, 12. septembra zjutraj, so policisti posredovali na

25

Jenkovi cesti, sta odšla, ne da bi poravnala stroške v višini 69 evrov.

Več vlomov in kraj Velenje – Minuli teden so policisti na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zabeležili več vlomov in kraj. V torek, 7. septembra, je s poslovnega objekta na Cesti Simona Blatnika tat odnesel 28 metrov bakrenih žlebov. V sredo, 8. septembra zvečer, je bilo vlomljeno v poslovne prostore na Šlandrovi v Velenju. Vlomilec je odnesel dva prenosna računalnika. V petek, 10. septembra, je vlomilec z vozila BMW, parkiranega pri restavraciji Jezero v Velenju, demontiral in odnesel sprednja žarometa in sprednji odbijač z registrsko tablico. Istega dne je neznani tatič iz odklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega pri pokopališču v Podkraju, vzel iz torbice denarnico.

Na Tomšičevi se je znesel nad vozili Velenje, 8. septembra – V sredo je neznani nepridiprav na parkirišču na Tomšičevi v Velenju namerno poškodoval stekla in naredil rise na dveh osebnih avtomobilih. Nato je rise naredil tudi na parkiranem motornem kolesu, s katerega je vzel tudi registrsko tablico in smerokaze. Motorno kolo je prevrnil, to je padlo, pri tem pa poškodovalo tam parkiran avto.

Ukradli megana Žalec, 10. september – V petek ponoči je bil s parkirišča na Tomšičevi v Žalcu ukraden osebni avto znamke renault megane črne barve, registrskih oznak CENO-56S. Lastnik je oškodovan za 6.000 evrov.

Velenje, 11. septembra – V soboto ponoči pa je neznanec izpred stanovanjskega bloka v Velenju odpeljal kolo z motorjem znamke tomos, APN6, alpina, modre barve, registrskih oznak CE U1-359 in lastniku povzročil za najmanj 500 evrov gmotne škode.

Kajuhovi cesti v Šoštanju. 43-letni zunajzakon ski part ner je v domačem stanovanju pretepal 28letno zunajzakonsko partnerko.

Ta se je pred nasilnežem zatekla v kletne prostore, kjer pa jo je ta še zbrcal in potem odšel. Poškodovano so odpeljali v dežur no ambulanto, od tod pa z reševalnim vozilom v Bolnišnico Celje.

Razgrajala na obisku V nedeljo, 12. septembra, so posre dova li v sta nova nju na Koroški cesti v Velenju. Mlajša ženska, ki je bila na obisku pri prijatelju, je razgrajala in motila nočni mir sosedov.

Odnos do živali Adil Huselja

Brezbrižnost sveta in pomanjkanje vrednot, ki se manifestira v obliki nihilizma in ga Galimberti imenuje »grozljivi gost današnje družbe«, vse bolj zaznamuje današnji svet in družbo. Adorno je nekoč zapisal, da v določenem smislu živimo še slabše, torej z manj jaza, kot pa naj bi po pričakovanjih živeli.

In če se soočimo s sedanjim a tudi prihodnjim razvojem človeštva, lahko zaznamo tako teoretski kot praktični problem. To se zaznava tudi na področju človekovega odnosa do živali, ki človeka spremljajo že tisočletja. Sedanji čas, ko se človek in človeštvo ukvarjata s sodobnimi izzivi in težavami, živalskemu svetu grozijo mnoge nevarnosti, med katerimi je največja izumrtje številnih živalskih vrst. Sicer pa človeška narava, ki izvira iz naše živalske dediščine, omogoča, da bolje spoznamo sami sebe. Zato je odnos do živali pomemben pokazatelj v družbi, ali je slednja prišla do ustrezne ravni, da ves dosedanji človeški in družbeni razvoj lahko z odnosom do živali pokaže zrelost in pozitivno moralno zavest. Žalostno dejstvo je, da človek bolj ali manj upošteva in spoštuje le ekonomsko in finančno moč, katerima podreja vse v življenju. Še pred dobrim stoletjem so bile na Zemlji velike površine nedotaknjenega naravnega okolja in divjine, kjer so živali živele v naravnem okolju neovirano in brez stika s človekom. Zaradi naraščanja prebivalstva, širjenja mest in človekovega okolja, tehnološkega razvoja, koriščenja naravnih virov in porabe energije se je delež neokrnjenih naravnih območij skrčil, tako da danes skoraj ni več območja, kjer človek ni posegel v okolje. Spreminjanje naravnega okolja povzroča izginjanje naravnih bivališč in hitro upadanje naravne raznovrstnosti na svetu. Čeprav se nam to ne zdi, je to vendarle grozeča nevarnost tudi za človeško vrsto, saj se uničuje okolje in z njim naravni viri, ki jih bo človek nekoč še kako potreboval. Ironično ali ne, obstoj najbolj ogroženih živalskih vrst je odvisna prav od človeka, izginotje posameznih živalskih vrst pa lahko korenito vpliva na pogoje človekovega življenja v prihodnje.

Tako kot je v preteklosti obstajala medsebojna povezanost in soodvisnost, je tako tudi danes in tako bo tudi v prihodnje, le da se tega žal ne zavedamo najbolj. Tehnološki razvoj nas vse bolj oddaljuje od naravnega okolja in zavedanja, da je prav vsaka živalska vrsta pomembna za vzdrževanje zdravega človekovega okolja. Zemlja je namreč edini planet v vesolju, za katerega vemo, da na njem obstaja življenje. Poleg mnogih pozitivnih učinkov živali na človeka, od prisotnosti, opazovanja, božanja, druženja ali celo skrbi za živali, živali ugodno vplivajo na počutje in sproščenost človeka. Raziskave so pokazale, da ugodno vplivajo na zdravje, hitrejše okrevanje po boleznih in celo daljše življenje. Poleg tega pa so živali tudi naši pomočniki pri številnih opravilih, mnogi strokovnjaki pa menijo, da še vedno skrivajo številne potenciale. Ravno zaradi tega in mesta, ki ga človek zaseda na vrhu piramide nečloveških živali zaradi človeških lastnosti, bi se tako posamezniki kot institucije in družba nasploh morali obvezati, da živalim naklonimo več pozornosti in jim z ustrezno zakonodajo in odnosom zagotovimo dostojno življenje.

Nenazadnje bi človek zaradi človeških lastnosti, zmožnosti za doseganje novega, širjenja vednosti ter razvoja umetnosti in znanosti, moral spremeniti svoj odnos do živali. Ker se naši predniki, tavajoč po gozdovih, brez govora, doma, oblačil, orodja, denarja … niso zavedali svojega primata in prevlade v (ne)živalskem svetu, bi že bil čas, da bi se tega zavedali mi, njihovi potomci na vrhuncu človeškega in vsesplošnega razvoja. Vprašanje je le, ali smo dovolj zreli za to, čeprav sta današnji eksistenci človeka in živali permanenten izziv in prioritetna naloga. In pri tem bi morala biti v ospredju določitev meje med normalnim in asocialnim ter etičnim in neetičnim. Zaradi vloge, ki so jo živali imele in jo imajo v življenju človeka, bi si živali to zagotovo zaslužile. Mar ne?

Mnenja in odmevi

Vredno pohvale

Tepež pred Maxom

V petek, 10. septembra, je na PP Velenje občan prinesel registrsko tablico, ki jo jo nešel na parkirišču pri pošti v Velenju.

V soboto, 11. septembra zjutraj, pa je občan obvestil policiste, da je pri starem kinu na Koroški cesti v Velenju našel gorsko kolo znamke rog, rdeče barve. Policisti so kolo shranili, lastnik pa ga lahko prevzame pri njih.

Takšen je bil naslov zapisa v Našem času, ki je izšel 2. septembra. V rubriki Modro-bela kronika se ime lokala Max tokrat ne prvič, upamo pa, da zadnjič, pojavlja povsem neupravičeno.

Nemalokrat se namreč zgodi, da policisti v poročilu o dogodkih, ki se zgodijo v okolici Rdeče dvorane, vse pripišejo kar lokalu Max, kar po nepotrebnem, krivično, meče slabo luč na naš lokal. Ko je bil pri Rdeči dvorani še velik parkirni prostor, so pogosto zapisali, da so se dogodki, ki so jih obravnavali na njem, zgodili pred lokalom Max. Tokrat v zapisu v rubriki »Iz policistove beležke« lahko preberemo, da so policiste poklicali iz Zdravstvenega doma Velenje, kjer sta iskala zdravniško pomoč fant in dekle, ki naj bi ju neznanci v jutranjih urah pretepli pred lokalom Max. Pred našim lokalom že od začetka gradnje novega nakupovalnega centra stoji delovna zaščitna ograja, ki prostor pred vhodom zmanjšuje na minimum. In pretep se zagotovo ni zgodil na tem mestu, ampak v bližini, kar pa je nemogoče povezati z našim lokalom in obiskovalci.

Za Max club Marko Kolšek

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 26

26

RAZVEDRILO

16. septembra 2010

Velika nagradna križanka Opel AC Celeia Avto center Celeia Celje Mariborska c. 107, Celje 03 42 54 611 PE Avtohiša Jakopec Velenje Kosovelova 16, Velenje 03 8971 460

Najvišja kakovost za najnižjo ceno!

PROGRAM OPEL -

NE ZAMUDITE IZJEMNIH AKCIJ!

Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom “Opel” najkasneje do 27. septembra.

Izžrebali bomo tri nagrade: 1. vikend

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

z Opel Merivo, 2.majica in vetrovka in 3. vetrovka in kapa.

Obiščite tudi našo spletno stran:

www.ac-celeia.si

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 27

ZANIMIVO

16. septembra 2010

Oven od 21.3. do 20.4. Čeprav ste ponavadi nestrpni, tokrat ne boste. Kdor čaka, pa vedno dočaka.

Končno se vam bo izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. Ne le, da boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti čas tudi, če ob vas ne bo vedno tudi vaš partner, pa bo tako največji korak naprej. Tudi drugi bodo opazili, da se spreminjate. Tokrat bodo pohvale, ki jih boste dobivali, iskrene. Tu in tam se vseeno ugriznite v jezik, da vam ne bo žal za izrečene besede.

Bik od 21.4. do 21.5.

Nekaj napornih dni je pred vami. A strah bo hitro minil, saj boste ugotovili, da je imel velike oči in nič drugega. Delo, ki bo za vas novo, bo hitro steklo, z njim pa bodo vsi zadovoljni. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Ni jih malo in kar na več področjih si jih želite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse to bolj želje kot pa izvedljive rešitve. Vprašajte se raje, kaj je resnično krivo za nezadovoljstvo v vašem življenju. In tudi, kaj lahko spremenite sami, kaj pa je odvisno od drugih. Potem pa se korak za korakom lotite dela! Ali pa naredite koreniti rez. Vi že veste, v čem je razlog, le priznate si težko.

Dvojčka od 22.5 do 21.6.

V jesen, sedaj tudi koledarsko, boste zakorakali optimistično Žal pa vam bodo že v teh dneh kar nekaj razočaranj pripravili tako vaši prijatelji kot sodelavci.

Največ tisti, ki ste jim slepo zaupali. Še najhuje pa je, da ste zelo dobro varovano skrivnost v dobri veri zaupali nekomu, ki je obljubil, da bo molčal in pomagal. Pa ne bo. Ampak vam bo pripravil celo zmedo s tem, ko bo povedal naprej in še malce dodal. Popoprana zgodba bo imela posledice. Kako jih boste gasili, je odvisno od vas samih. Vsekakor bi bilo dobro, če bi čim manj razlagali in čim hitreje ukrepali.

Rak od 22.6. do 22.7.

27

Varno na cesti Kaj imajo skupnega policisti in premogovnik Velenje? Vsi pripomorejo k večji varnosti otrok na cesti. Tako so učence prvih razredov na OŠ Gorica v četrtek obiskali pomembni gospodje. Pomembni zato, ker so pripravljeni pokazati prvošolcem, kako se obnašamo v prometu. Učencem so razložili, zakaj je pomembno, da imajo rumene rutice, kako prečkajo cesto, na kateri strani ceste hodimo in še marsikaj poučnega … In kako so se dvigovale ročice. Vprašanja so kar deževala. Naše male vedoželjneže je zanimalo vse. Pa ni vse skupaj ostalo samo pri besedah.

Odpravili smo se na sprehod. S policistom na čelu so se prvošolci počutili pomembne in ponosne, da korakajo za tako pomembnimi

možmi. Pokazali pa so tudi, da jim varna hoja po pločniku ni tuja. Da pa bodo otroci še bolj vidni na cesti, je poskrbelo podjetje Premogovnik Velenje in prvošolcem poslalo pomembno darilo - rumeno majico z napi som ‘Voz ni ki, pazi te

name!’

Zato vas prosimo, dragi vozniki, da prisluhnite besedilu, ki ga v pesmi prepeva Romana Kranjčan …

Da prijazna bodo jutra, da bo varen vsak nov dan, skupaj se zavedamo,

na cesti nikdar nisi sam.

Skupaj bomo vsi pazili, vse to v naših je močeh, pa se slišal na poteh bo vedno le otroški smeh …

Saša Korenič, prof.

Letošnja jesen vam bo prinesla nekaj skrbi. Vsem težavam pri delu boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Nikar se ne bojte in zaprosite za pomoč, saj vas ne bodo napak razumeli! Da vsi ljudje niso vredni vašega zaupanja, pa tako dobro veste. Poskrbite, da si boste napolnili baterije vsaj v prostem času.

Rekreacija resnično pomaga! Pa tudi dober klepet v prijetni družbi, kakšen izlet ali branje. Še najbolj pa pomaga ljubezen, ki vam je v teh dneh res manjka.

Lev od 23.7. do 22.8.

Slabo obdobje je zagotovo preteklost, sedaj bo šlo vsak dan le še na boljše. Čeprav imate tudi kakšno čudno misel, se res veselite letošnje jeseni. Končno se bo vse izteklo tako, kot si že dolgo želite. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le z najbližjimi. Da je življenje res lepo, boste spoznali ob koncu tega tedna . Dogodek bo prav poseben, zato ne bo nič čudno, če boste zelo rahločutni in ganjeni. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Ponudba bo prišla v naslednjih dneh. Ne čakajte, ampak takoj sprejmite!

Devica od 23.8. do 22.9.

Veselite se naslednjih dni, saj so bili minuli precej naporni. Sedaj pa se vam zdi, da se mora to končati. Pa tudi veliko načrtov imate, ki bi vam morali polepšati življenje, saj vanje vlagate veliko energije. S partnerjem se bosta, če ne boste ukrepali, odtujila. Kljub temu, da se sploh vi zelo trudite zgladiti odnos, si imata vsak dan manj povedati. Po svoje partnerja razumete, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Po drugi strani pa veste, da že nekaj časa sanjarite o drugem. A kaj več od tega ne upate storiti. Preveč sanjarjenja pa lahko škodi, česar se premalo zavedate.

Tehtnica od 23.9. do 22.10. Želeli si boste zamenjati okolje. Pa četudi le za dan ali dva. Kar ne boste se znali sprostiti, čeprav si boste to silno želeli. Iskali boste napake v sebi, si celo očitali in se zato počutili vsak dan slabše. Kaj, ko bi si končno priznali, da ste vredni ljubezni in da vam tega nihče ne bo pokazal, če se ne boste imeli radi tudi sami? Pri tem bo najtežje, da se odločite med dvema, ki vam mešata misli in glavo. Ostati pri tem, kar imate in je sigurno, ali poskusiti novo, pa ne veste kaj bi vam prineslo? Večna dilema. Odločitev ne bo lahka, zato si zanjo vzemite več časa.

Škorpijon od 23.10. do 22.11.

Spet se bo v vas prikradla otožnost, ki je ne boste znali pojasniti. Jesen že ime svoje muhe, motijo vas predvsem vse krajši dnevi, saj vam bo kronično primanjkovalo časa. Ni rečeno, da je za vaše počutje krivo le vreme in letni čas. Lahko da ste preutrujeni, saj je tempo vašega življenja že nekaj časa divji.

Morda ne bi bilo odveč, da preverite še vaše zdravstveno stanje. Pri strokovnjaku, seveda. Pa brez črnogledosti! Veselite se novih izzivov, ki vam jih bo navrgel že jutrišnji dan, stopnjevali pa se bodo v naslednjih dneh. Pri tem pazite, koliko dela si lahko naložite. Družina vas namreč pogreša!

Strelec od 23.11. do 21.12.

Veselili se boste vsakega dne posebej, sploh, ker bo delo, ki vam res ni bilo najbolj všeč, kmalu za vami. Tudi sicer vas bo življenje razvajalo z dobrimi novicami. Še najbolj veseli boste novice, povezane z vašo družino. Tudi zato, ker veste, da bo prinesla nemalo pozitivnih sprememb v življenje vseh vas. Kar se denarja tiče, se vam ne bo izšlo po željah in načrtih. Ker pa imate v takih primerih vedno pripravljen plan B, ga boste imeli tudi tokrat. In tako se bo na koncu vseeno dobro izteklo.

Počutje? Vsak dan bo boljše, tudi energije boste imeli več. Zdravje bo res trdno.

Kozorog od 22.12. do 20.1.

Na zunaj boste še naprej kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da nekaj v vašem življenju ni tako kot bi moralo biti. Res vas bo nekaj močno vznemirilo, a si nikomur, niti partnerju, ne boste upali nič povedati.

Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Vzemite stvari take, kot so. Predvsem pa poskušajte živeti, kot da se nič ne dogaja. Življenje samo poskrbi, da stvari spravi na svoje mesto.

Vodnar od 21.1. do 19.2.

Veliko boste pričakovali od naslednjih dni, ki bodo prava preizkušnja za vaše moči in zmogljivosti.Čisto vse se ne bo izšlo po vaših željah, vseeno pa si boste že v nedeljo močno oddahnili. Čeprav bodo misli in občutja še nekaj dni precej zmedeni, vas bo tokrat najbolj razočaral dober znanec, ki ste ga imeli celo za prijatelja.

Zdravje vam bo te dni odlično služilo, za dobro voljo pa bo poskrbela oseba, ki jo zaenkrat le rahlo opazujete. Srečen dogodek za vso družino se bliža, vi pa boste močno na trnih. Tudi zato, ker imate občutek, da se vam bo življenje že to jesen precej spremenilo. Na bolje! Ali vas občutek vara, boste vedeli še v tem tednu.

Ribi od 20.2. do 20.3. Čeprav bo jesen, se boste počutili kot spomladi. Že nekaj časa si niste čisto na jasnem z vašimi čustvi. V družbi nekoga, ki ga zelo pogosto srečujete, se zelo dobro počutite. Če boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj, pa ob tem nikoli ne razmišljate, zakaj se vam tolikokrat prikrade v vaše misli.

Morda tudi zato, ker podobno razmišljata, se smejita podobnim stvarem in vaju tudi zanimajo podobne reči. Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej ne upa narediti nihče. Morda pa samo še ni bilo prave priložnosti. Denar? Premalo ga bo, da si uresničite največjo željo. A dovolj, da vam ne bo treba skopariti. Tudi pri obdarovanju sebe ne!

Zgodilo se je ... od 17. do 23. septembra - v Gornjem Doliču je bil 17. septembra 1890 rojen znan velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek; - 17. septembra 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenje formalno prešlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prevzel v upravljanje takratni delavski svet; - 18. septembra 1992 je Gorenje postalo pokrovitelj ŠRK Velenje, ki se odtlej imenuje Rokometni klub Gorenje Velenje; - 19. septembra 1996 so v Rdeči dvorani odprli Mladinski center Velenje; - 19. septembra 2000 so v velenjskem Gorenju izdelali desetmilijonti pralni stroj; - 20. septembra 1953 je bila ob velenjskem jezeru prva obrtniš-

ka tombola, ki so jo organizirali šoštanjski in velenjski obrtniki; - 20. septembra 1956 so v Šoštanju v omrežje vključili prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30 megavatna agregata; - 20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odpr to novo mestno središče Velenja, v spomin na ta dogodek zato svoj praznik praznuje Mestna občina Velenje; - jeseni leta 1955 so člani smučarske sekcije, ki je delovala v okvi ru Šport ne ga druš tva Rudar Velenje, po načrtih Stanka Bloudka in domačina Alojza Jevšenaka začeli graditi skakalnice ob Velenjskem gradu; - 21. septembra 1996 je bila na gra du Šalek sloves nost ob

Svečanost ob otvoritvi novega mestnega središča Velenja (arhiv Muzeja Velenje)

dokončanju del pri obnovi najstarejšega gradu Šaleške doline; - septembra leta 1982 so v Velenju ustanovili glasbeno skupino »Šank rock, ki so jo ob ustanovitvi sestavljali Matjaž Jelen, Aleš Uranjek, Cveto Polak, Zvone Hranjec in Stanko Zadravec; - z rekreacijskimi tekmovanji se je 23. septembra 1996 začel Teden športa občine Šoštanj; rekrea-

tivci so se pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, kolesarjenju, kegljanju, šahu in tenisu, pripravili pa so tudi Coo per jev test in trim pohod; - ob praznovanju praznika občine Šoštanj so 23. septembra 2000 v Lokovici svečano predali svojemu namenu nov vročevod.

Pripravlja: Damijan Kljajič

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 28

28 ČETRTEK, 16. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.35 11.05 11.40 13.00 13.20 13.50 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 17.00 17.20 17.30 18.15 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 19.40 19.50 19.55 21.25 21.50 22.00 23.05 23.30 00.05 00.30 01.05 01.30

06.30 07.00 08.00 09.00 10.50 11.20 11.50 12.20 13.30 14.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.25 19.25 20.00 21.00 22.55 23.45 00.15 01.45

06.45 07.15 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 18.55 19.00 20.00 22.10 23.05 23.25 00.20 01.20 02.20

Kultura Omevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Telebajski, otr. nan.

Odprava zelenega zmaja, 3/6 Oddaja za otroke Omizje Poročila, šport, vreme Peta hiša na levi: ljubosumje, 3. del Piramida Poročila Mostovi Vipo - pustolovščine letečega psa: Muenchen – pasje tekmovanje, 9/26 Fifi in cvetličniki: čmrlekova tekma, 9/26 Latina, dok. film Enajsta šola, odd. za radovedneže Novice, slovenska kronika, šport, vreme Gledamo naprej Sinje nebo, 4/16 Odpeti pesniki Žrebanje deteljice Drago, debelušni zmajček, risanka Katkina šola, risanka Vreme Dnevnik Vreme Šport Gledamo naprej Pogledi Slovenije Na lepše Minute za jezik Odmevi, kultura, šport, vreme Umetni raj Globus Tv dnevnik 16.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Globus Tv dnevnik 16.9.1992 Folkart 2010, 2. del V osemdesetih vrtovih okoli sveta: ZDA, 5/5 Slovenska jazz scena Evropski magazin Med valovi Mostovi To bo moj poklic: izvajalec suhomontažne gradnje, 2. del Prava ideja!, poslov. odd.

Mladiči v naravi: rjava reka Sambaru, 1/3 Kako živijo slovenski gradovi: predjamski grad, dok. ser.

Fina gospa, posebna epizoda Nogomet, tekma evrop. lige, PSV Eindhoven – Sampdoria, prenos Neodpuščeno, 3/3 Nogomet, tekma evrop. lige, povzetki Komisar in morje, 3/6 Zabavni infokanal

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh, 86. del Tv prodaja Najlepša leta, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen, nad.

24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Sebična ljubezen, nad.

Iskrice v očeh, 87. del 24ur popoldne Prepovedana ljubezen, nad.

24ur vreme 24ur Brigada 49, am. film Kosti, nan.

24ur zvečer Vohun v nemilosti, 13. del Kriva pota, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.35 Županova torta: ŠTEFAN TISEL, župan Občine Šentjur 11.30 Videospot dneva 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.35 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (492) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 493. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ansambel Roka Žlindre in ansambel Ribniški pušeljc 21.15 Regionalne novice 2 21.20 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja 22.20 Videospot dneva 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

TV SPORED PETEK, 17. septembra

06.10 06.20 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 10.50 11.20 11.50 12.15 12.40 13.00 13.15 14.05 14.25 15.00 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.20 17.40 17.50 18.05 18.35 18.55 19.00 19.55 19.55 20.30 22.00 23.05 00.20 00.35 01.00 01.30 01.55

06.30 07.00 08.00 09.00 09.45 10.15 10.40 11.10 11.25 11.50 12.20 13.05 14.30 15.20 16.25 16.55 17.25 18.00 18.25 19.20 20.00 20.50 21.40 23.50 01.15 02.00

06.45 07.15 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 18.55 19.00 20.00 22.45 23.05 00.00 01.40 02.15 03.15

16. septembra 2010 SOBOTA, 18. septembra

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bisergora: piščančkov rojstni dan, 15. del Martina in ptičje strašilo: rastem Latina, dok. film Enajsta šola, odd. za radovedneže To bo moj poklic: izvajalec suhomontažne gradnje, 1. del To bo moj poklic: izvajalec suhomontažne gradnje, 2. del Umetni raj Minute za jezik Poročila, šport, vreme Turbulenca: varčevanje z elektriko Knjiga mene briga Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Kaj govoriš?=So vakeres?

Iz popotne torbe: razburljiva doživetja Šola Einstein, 29/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd.

Gledamo naprej Duhovni utrip Odprava zelenega zmaja: rešitev, 5/6 Larina zvezdica, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Peta hiša na levi: družinska zabava, 4. del Na zdravje!

Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Duhovni utrip Tv dnevnik 17.9.1992 Dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: razburljiva doživetja 07.20 Križ kraž: sledi Obuti maček, 2. del sledi Zajček Bine: vreme sledi Ribič Pepe 09.00 Avtobus strahov, nizoz. film 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.05 Na viharnikovem hrbtu, am. film 15.55 Sobotno popoldne sledi Uvertura 16.15 Zdravje 16.35 Usoda 16.40 Alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu 17.55 Podjetniki, mi smo face, 1. del 18.05 Z Damijanom 18.30 Podjetniki, mi smo face, 2. del 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Odrešena, am. film 21.35 ARS 360 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Hri-bar 23.35 Usodna nesreča, 2/13 00.30 To je Slovenija, igrani film 00.45 Tv dnevnik 18.9.1992 01.10 Dnevnik, ponov.

01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Glasnik Evropski magazin Črno beli časi Tv dnevnik 17.9.1992 Žogarija Sinje nebo, 4/16 Podoba Slovenije: Slovenski citrarski kvartet Dokumentarna oddaja Osmi dan Circom regional, tv Maribor Primorski magazin Mostovi Na lepše Zlata šestdeseta, nostalgija z Metko Štok Kako živijo Slovenski gradovi: grad Strmol Vrnitev svetopisemskih nadlog, 5/5 Nujni primeri, 4/10 Twin peaks – ogenj, hodi z menoj, am. film Tevekomedija, am. film Branilke zakona, 1/13 Zabavni infokanal

06.30 07.50 08.20 08.30 09.00 10.30 10.50 11.20 11.50

Tv prodaja Prepovedna ljubezen, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Najlepša leta, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen, nad.

24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Sebična ljubezen, nad.

Iskrice v očeh, 88. del 24ur popoldne Prepovedana ljubezen, 4. del 24ur vreme 24ur Podli fantje 2, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.

Izgubljeni Samaritam, am. film Šest modelov, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddajai 10.35 Naj viža, glasbena oddaja, ponovitev, gostje: ansambel Roka Žlindre in ansambel Ribniški pušeljc 11.50 Skrbimo za zdravje, svet. odd.

12.50 Videospot dneva 12.55 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (493) 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 494. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncerta (4. del) 21.45 Regionalne novice 2 21.50 Vabimo k ogledu 21.55 Videospot dneva 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

23.30 Obrazi Porabja – 7. del, dokumentarna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

20.00 22.15 22.45 23.15 01.30

07.30 08.00 08.20 08.30 08.55 09.20 09.45 10.10 10.35 10.50 11.55 13.00 14.40 15.45 17.35 18.55 19.00 20.00 21.55 00.10 02.40 03.40

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 18.9.1992 Pogledi Slovenije Posebna ponudba, potroš. odd.

Circom regional, tv Maribor Primorksi mozaik Vrnitev svetopisemskih nadlog, 5/5 Domžale: nogomet, tekma prve lige, Domžale – Maribor, prenos Bleščica, oddaja o modi Alpe, Donava, Jadran Sobotno popoldne Zabavni infokanal

Tv prodaja Poštar Peter, ris. ser.

Mojster Miha, ris. ser.

Florjan, gasilski avto, ris. ser.

Jagodka, ris. ser.

Pingvini v vesolju, ris. ser.

Bakuganski bojevniki, ris. ser.

Dežela pred časom, ris. ser.

Hevreka!, izob. ser.

Preverjeno, ponov.

Park Yellowstone, dok. ser.

Vulkanska nevihta, kanad. film Poirot, nan.

Umori na podeželju: Vaški časopis, ang. film Supermodel Slovenije 24ur vreme 24ur Bes pod kontrolo, am. film Ni prostora za starce, am. film Bližnja srečanja tretje vrste, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev: Kako postati Pika?

09.45 Romeo in Julija, risani film 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (494) 11.35 Videospot dneva 11.40 Malinova babica, igra za otroke 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.40 Videospot dneva 18.50 Otroški glasbeni videospoti 19.05 To bo moj poklic: To bo moj poklic: Podjetnik - 1. del, izobraževalna oddaja 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1864. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Podari upanje, posnetek dobrodelnega koncerta škofijskih Karitas Celje in Maribor 22.20 Jutranji pogovori 23.55 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

NEDELJA, 19. septembra

07.00 sledi sledi 09.50 10.15 10.45 11.15 11.20 12.00 13.00 13.10 14.30 15.00 15.20 17.00 17.15 18.05 18.25 18.30 18.35 18.55 19.00 19.50 19.55 22.00 22.55 23.20 01.00 01.30 01.50 02.20

06.30 06.20 08.50 09.00 09.30 10.00 11.05 12.50 13.20 20.00 20.50 21.45 22.45 23.40 01.15

Živ žav Telebajski, 76/90 Pika Nogavička, 16/26 Žogarija, ko igra se in ustvarja mularija: Bohinjska Bistrica Animalija: nori znanstvenik, 12/40 Na obisku, tv Koper Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Na zdravje!

Prvi in drugi Vučko, igrani film Ljubezen, slovenski film Poročila, šport, vreme Nebotičnik, dok. film Oddaja za otroke Toni in Boni, risanka Musti, risanka Čarli in Lola, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Slovenska popevka 2010 Družinske zgodbe Poročila, vreme, šport Verižno trčenje, 1/2 Tv dnevnik 19.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Zabavni infokanal Tv prodaja Skozi čas Tv dnevnik 19.9.1992 Globus Glasba za prihodnost, dok. film Sven, podgana in vesoljci, norveški film Med valovi, tv Koper Turbulenca: varčevanje z elektriko, izob. odd.

Diamantna pot, 1/3 Mala Dorritova, 1/8 Na utrip srca Rim, 8/10 Zueriška zaroka, nem. film Zabavni infokanal

PONEDELJEK, 20. septembra

06.30 06.40 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.25 10.35 11.00 11.25 11.55 13.00 13.15 13.40 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 16.35 17.00 17.20 17.30 17.55 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.50 19.55 20.50 21.20 22.00 23.05 23.50 00.15 00.50 01.20

06.30 07.00 08.40 09.10 09.35 09.50 10.20 10.40 12.50 13.05 13.30 14.00

00.45

Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 20.9.1992 Kaj govoriš?=So vakeres?

Slovenci v Italiji Posebna ponudba, potroš. odd.

Sobotno popoldne ARS 360 Umetni raj Prvi in drugi To bo moj poklic: podjetnik, 1. del Seja državnega zbora, prenos Rally Ajdovščina 2010, reportaža Cranford, 5/5 Rožnati panter: čarobni cilinder, risanka Rožnati panter: inštruktor, ris.

Z Damijanom Kako živijo slovenski gradovi: Škofjeloški grad, dok. odd.

Na začetku je bilo blato, ang. dok. odd.

Studio city Knjiga mene briga Dober fant, nemški film Na začetku je bilo blato, ang. dok. odd.

Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 18.55 19.00 20.00 21.00 22.40 23.00 23.55 00.55 01.55

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh, nad.

Tv prodaja Najlepša leta, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen, nad.

24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Sebična ljubezen, nad.

Iskrice v očeh, nad.

24ur popoldne Prepovedana ljubezen, nad.

24ur vreme 24ur Lepo je biti sosed, nan.

To sladko bitje, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan.

Kriva pota, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

14.55 17.30 07.30 08.00 08.15 08.25 08.50 09.15 09.25 09.40 10.05 10.30 10.55 12.00 13.45 15.15 15.30 16.25 17.20 18.55 19.00 20.00 22.05 23.00 00.55 01.55 02.55

Tv prodaja Poštar Peter, ris. ser.

Mojster Miha, ris. ser.

Florjan, gasilski avto, ris. ser.

Jagodka, ris. ser.

Otroška kuharija, kuh. odd.

Altair v Zvezdolandiji, ris. ser.

Pingvini v vesolju, ris. ser.

Bakuganski bojevniki, ris. ser.

Dežela pred časom, ris. ser.

Skrivnost neandertalcev, dok. odd.

Dvojica za umor, am. film Moto GP, prenos dirke za VN Aragonije Najdrznejši posnetki, dok. odd.

Shaq, pomeriva se!, resnič. ser. Življenje ni šala, am. nan.

Mastni lažnivec, am. film 24ur vreme 24ur Princeskin dnevnik 2, am. film Zvezde na sodišču, nan.

Povezani v nesreči, kanad. film Vzpon denarja, dok. ser.

24ur, ponovitev Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja Kako postati Pika?

09.40 Pravljica: Mrožek 09.50 Vabimo k ogledu 09.55 1863. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Župan z vami: Srečko Meh, župan MO Velenje 11.25 1864. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.50 Kultura, informativna oddaja 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ansambel Roka Žlindre in ansambel Ribniški pušeljc 13.15 Županova torta: mag. Štefan Tisel, župan Občine Šentjur 14.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Palček Tom, risani film 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 19.50 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 Jutranji pogovori 22.30 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncerta (4. del) 00.00 Videostrani, obvestila

Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Vipo – pustolovščine letečega psa, 9/26 Fiti in cvetličniki: čmrlekova tekma, 9/26 Žogarija, ko igra se in ustvarja mularija: Murska Sobota Na krilih pustolovščine: skrivnostna morska bitja, 18/25 Šola Einstein, 19/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Ugriznimo znanost: potresi, odd. o znanosti Črno bele slike in vse barve vmes, koncert Aleksandra Mežka Poročila Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 14/26 Mala kraljična: Hočem zmagati, risanka Martin Krpan, pozabljene knjige naših babic 12 mesecev, animirana odd. za otroke Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Slovenski magazin Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Pujsa Pepa, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Tednik Starši v manjšini, 6/6 Osmi dan Odmevi, vreme, šport Glasbeni večer Tv dnevnik 20.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

17.45 18.40 18.45 18.50 19.20 20.00 21.00 22.00 22.20 23.50

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti – tedenski izbor 11.35 1864. VTV magazin 12.00 Kultura, informativna oddaja 12.05 Iz glasbenega arhiva VTV: Sredi zvezd 2007, 2. del 13.05 Videospot dneva 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin VTV studio, reportaža s Pikinega festivala 2010 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 495. oddaja 19.20 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Posnetek tekme 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon.

00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila

TOREK, 21. septembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.30 10.40 10.55 11.15 11.50 13.00 13.15 13.35 14.05 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 17.00 17.20 17.30 18.00 18.20 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.50 19.55 21.00 22.00 23.05 23.50 00.20 00.45 01.10 01.45 02.10

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Kljukčeve dogodivščine, 3/12 Jezerska pošast, ris.

12 mesecev, anim. odd. za otroke Martin Krpan, pozabljene knjige naših babic Zgodbe iz divjine, 13/20 Družinske zgodbe: družina Mikl Poročila, šport, vreme ARS 360 Osmi dan Duhovni utrip Obzorja duha Poročila Mostovi Izganjalci vesoljcev, 12/26 V Žički Kartuziji, ponov.

Slovenski vodni krog: Osapska reka Novice, šport, vreme Gledamo naprej Predani ljudem, dok. film Ugriznimo znanost: Ko nas strese stres, odd. o znanosti Minute za jezik Žrebanje Astra Bacek Jon, risanka Pokukajmo na zemljo, risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Piramida Naglas, dok. meseca Odmevi, šport, vreme Madžarska želja po svobodi, dok. odd.

Prava ideja!, posl. odd.

Predani ljudem, dok. film Tv dnevnik 21.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

06.30 Zabavni infokanal 06.40 Tv prodaja 07.10 Tv dnevnik 21.9.1992 07.35 Dober dan, Koroška 08.05 Na lepše 08.30 Bleščica, odd. o modi 09.00 Studio city 09.55 Seja državenga zbora, prenos 15.50 Glasnik, tv Maribor 16.20 SP v ritmični gimnastiki, prenos 18.00 Diamantna pot, 1/3 19.00 Na vrtu, tv Maribor 19.25 Kako živijo Slovenski gradovi: Grad Jablje 20.00 Lokalne volitve 2010 20.55 Globus 21.30 Prava ideja!, poslov. odd.

21.55 Važno je imenovati se Ernest, ang. film 23.50 Kovakov labirint, koprod. film 01.35 Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 18.55 19.00 20.00 21.05 22.45 23.05 00.00 01.00 02.00

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh Tv prodaja Najlepša leta, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen, nad.

24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Sebična ljubezen, nad.

Iskrice v očeh, nad.

24ur popoldne Prepovedana ljubezen, nad.

24ur vreme 24ur Preverjeno Nevestine težave, am. film 24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan.

Kriva pota, nan.

24ur, ponov.

Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna odd.

10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (495) 12.10 Posnetek tekme 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin VTV studio, reportaža s Pikinega festivala 2010 18.45 Otroški glasbeni videospoti 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 496. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1865. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 To bo moj poklic: Podjetnik - 2. del, izobraževalna oddaja 21.30 Varstvo okolja, izobraževalna oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Šu kham – za soncem, oddaja o Romih 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

SREDA, 22. septembra

06.10 06.15 07.00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 10.00 10.10 10.15 10.40 10.50 11.05 11.30 12.00 13.00 13.15 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 17.00 17.20 17.30 18.25 18.30 18.35 19.00 19.55 20.05 21.35 22.00 23.10 00.25 01.15 01.40 02.20 02.45

06.30 07.00 07.30 07.50 08.55 16.30 17.30 17.55

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Obisk v akvariju, 12. del Pika Nogavička, 4/26 Bibiji: krava, risanka Zlatko Zakladko: V Žički Kartuziji Slovenski vodni krog: Osapska reka Predani ljudem, dok. film Mizar za vse čase: naglas, dok. meseca Poročila, šport, vreme Tednik Na obisku, tv Koper Poročila Mostovi Maks in Rubi, risanka Milan, risanka Medvedek, risanka Male sive celice, kviz Novice, šport, vreme Gledamo naprej Turbulenca: virtualna resničnost, svet. odd.

Bojan, ris.

Leni in čivka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej Umetnost negativnega mišljenja, norv. film Žrebanje lota Odmevi, šport, vreme Omizje Turbulenca: Virtualna resničnost Tv dnevnik 22.9.1992 Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

00.00 00.50

Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 22.9.1992 Hri-bar Seja državnega zbora, prenos Lokalne volitve 2010, ponov. Črno beli časi Superpokal Slovenije v košarki (M), Krka – Union Olimpija, prenos Lokalne volitve 2010 Ivan Hribar, župan za vse čase, dok. feljton Platforma Stričkove sanje, sng drama Ljubljana Slovenska jazz scena Zabavni infokanal

06.45 07.15 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 18.55 19.00 20.00 21.40 22.35 22.55 23.50 00.50 01.50

Tv prodaja Prepovedana ljubezen, nad.

Tv prodaja Iskrice v očeh, nad.

Tv prodaja Najlepša leta, nad.

Tv prodaja Sebična ljubezen, nad.

24ur ob enih Najlepša leta, nad.

Sebična ljubezen, nad.

Iskrice v očeh, nad.

24ur popoldne Prepovedana ljubezen, nad.

24ur vreme 24ur Stare laži, kanad. film Kosti, nan.

24ur zvečer Vohun v nemilosti, nan.

Kriva pota, nan.

24ur, ponovitev Nočna panorama

20.00 21.00 21.30 22.00

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1865. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.20 Varstvo okolja, izobraževalna oddaja 11.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 496. oddaja 12.20 Šu kham – za soncem, oddaja o Romih 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin VTV studio, reportaža s Pikinega festivala 2010 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, 497. oddaja 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalne volitve 2010: SDS Šoštanj 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Regionalne novice 2 20.40 Bojevanje v gorskem svetu, dokumentarna oddaja 21.00 Pop corn, glasbena oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Dokumentarna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 29

PRIREDITVE

16. septembra 2010

Kdaj - kje - kaj

Knjižne novosti Pasqual, Alapont: Martin pekel Marta je bila študentka zadnjega letnika prava in ker je z vsakodnevno vožnjo v mesto izgubljala veliko časa, se je preselila h Carmen in Juliji, ki sta stanovali v stanovanju blizu fakultete. Njena starša je ves čas skrbe la var nost hče re, posebno sedaj, ko se je preselila in prekinila razmerje s fantom, ki jima ni bil všeč. Marta dolgo ni mogla pozabiti Marcela, potem pa je nekega dne spoznala Hectorja, domnevnega podiplomskega študenta. Hectorjevo obnašanje je zelo čudno, je pravi psihopat, a Marta zaradi zaljubljenosti tega ne vidi, čeprav jo Carmen in Julija ves čas svarita, naj prekine razmerje z njim. Marta, da

kuhar in si vsak dan pripravi obilno in okusno kosilo. Rad ima torteline s smetanovo omako, hrenovke z majonezo, pečen krompirček s kečapom, slastne piškote, torte in oranžado. In zaradi nepravilne prehrane se je grdo zredil in se ne more igrati s prijatelji. V šoli ga zafrkavajo in mu pravijo špehec, debeluhar, pujsek. Zato bi Mihec rad shuj šal, a ne ve kako. Na pomoč mu priskoči gospa Jablana, ki ima za Mihca pripravljen recept. Pove mu za jedi, ki jih mora zmerno jesti, za jedi, ki jih lahko poje več in za žejo je dobro piti navadno vodo. Podari mu še kotalke kajti le fizično dejaven bo suh in zdrav. Tako je gospa Jablana Mihcu pomagala spremeniti prehranske navade. Mihec je shujšal in dosegel svojo idealno težo ter postal spet srečen.

Rentta Sharon: Tonček gre v šolo

bi ustregla Hectorju, prekine vse stike s prijatelji na fakulteti, tudi Carmen in Julija se zaradi neprestanih Hectorjevih izpadov odselita. Pusti študij in dela kot natakarica, samo da bi njen fant naredil doktorat. Hector jo čedalje bolj izsiljuje in pretepa in ko ga hoče zapustiti za las uide tragediji.

Roman Martin pekel ni izmišljotina, saj prinaša v literaturo vsakdanjo resničnost o tisočih zalezovanih, ponižanih in umorjenih žensk. To je knjiga, v kateri se prepleta zgodba in besedilo za samopomoč.

Začelo se je novo šolsko leto in slonček Tonček je s svojimi prijatelji, s katerimi se skupaj igrajo, šel prvič v šolo. Nekega dne jim učiteljica Mrcina predstavi novega učenca Alfija, ki je zelo živahen in vesel novih prijateljev. Šimpanza Alfija so imeli vsi zelo radi, ker je bil v vsem dober, odlično pleza, skače, se lovi … Tončku pa se je zdelo, da se Alfi malo baha in je postal ljubosumen nanj. Začel mu je nagajati, postal je poreden in zato ga je učiteljica kaznovala in se je moral igrati sam. Alfi ga potolaži in ga povabi nazaj k igri. Tonček in Alfi

Četrtek, 16. september 17.00 Velenjski grad Odprtje fotografske razstave Vlada Jeharta in razstave poklici v Šaleški dolini

Petek, 17. september 7.00 – 18.00Središče mesta (pri sodišču)Kramarski sejem 16.00 Pred prostori MČ Levi breg vzhod Turnir med mejaši (KS in MČ) v kegljanju na vrvico in v elektronskem pikadu 17.00 Mladinski center Velenje – klub Potopisno predavanje Savdska Arabija 19.30 Galerija Mladinskega centra VelenjeOdprtje razstave Kaje Avberšek - Mavrični dnevi raztreščenih dni 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Glasba & klepet

Sobota, 18. septembra 7.00 – 13.00 Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 8.00 – 13.00 Ploščad pri Centru Nova Nova Kmečka tržnica 8.00 – 12.00 Titov trg VelenjePredstavitev velenjskih društev in klubov 9.00 Zbor: pred Restavracijo pod Jakcem 21. Pikin festival Pikin pohod v neznano 13.00 Ob Škalskem jezeruRibiško tekmovanje 15.00 KS Bevče Prireditev ob krajevnem prazniku in otvoritev večnamenskega doma v Bevčah 18.00 Mestni stadion VelenjeNogometna tekma I. SNLNK Rudar Velenje : NK Hit Gorica 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer - Glasba & klepet

Nedelja, 19. septembra 7.00

Barbalarga Sandro: Mihec Dobrojedec: imata nekaj skupnega – oba znata biti dobra prijatelja! drobni nasveti za pravilno prehrano Marleau Eve: Moj Mihec Dobrojedec je pravi mali prvi šolski dan požerušček, vedno ima poln trebušček in najboljše volje je zmeraj, ko ima kaj za jesti. Je tudi izvrsten

VELENJE

V ponedeljek pelje očka Kaja prvič v osnovno šolo. Kaja je strah, zaskrbljen je in najraje bi ostal doma, saj v šoli ne bo poznal nikogar, pa še psička Bobija bo pogrešal. A očka ga tolaži in prepričuje, da bo v šoli kmalu našel nove prijatelje, vsi njegovi sošolci in sošolke pa se bodo počutili enako kot on. Ob igranju, risanju, poslušanju zgodbice, ki jo je prebrala učiteljica, Kaju prvi šolski dan hitro mine in komaj čaka naslednjega.

Obe knjigi s svojimi prikupnimi ilustracijami in preprostim besedilom sta primerni za uvajanje malčkov in otrok v vrtec in šolo.

Ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje - Občinsko prvenstvo invalidov 10.00 TRC Jezero 21. Pikin festival Otvoritveni družinski dan 10.00 TRC Jezero – pri kampu Evropski teden mobilnosti in 21.

Pikin festival Družinsko kolesarjenje okoli jezer 16.00 TRC Jezero 21. Pikin festival Svečano odprtje 21. Pikinega festivala

Ponedeljek, 20. sept.

9.00 – 18.00 Bela dvorana in okolica 21. Pikin festival - Pikine ustvarjalne delavnice 9.30 Dom kulture Velenje – Pikin oder 21. Pikin festival - Medvedek zleze vase 9.30 Glasbena šola Velenje – Aničin oder 21. Pikin festival - Zvok iz globin 9.30 Dvorana Centra Nova – Tomažev oder 21. Pikin festival - Pesjaner in bolhe 16.00 TRC Jezero – Beli oder (v Beli dvorani) 21. Pikin festival Zrcalce 17.00 TRC Jezero – Zeleni oder (na travniku) 21. Pikin festival - Pika sreča kapitana 18.00 TRC Jezero – Rumeni oder (pod restavracijo)

VELIKA DVORANA:

MARMADUKE

Mozirje – V soboto, 18. septembra, bodo v Mozirskem gaju odprli še zadnjo letošnjo razstavo. To bo tradicionalna razstava buč. Odprta bo do 10. oktobra. Kot pravijo upravljalci parka cvetja – člani Ekološkega hortikulturnega društva - res ni tako odmevna, kot je avgustovska razstava cvetja, a je izvirna in zagotovo največja tovrstna razstava v Sloveniji.

Letos bo krasilo sprehod po jesenskem Mozirskem gaju blizu 20 ton tega sadeža. Zelo zadovoljni pa so upravljalci tudi zaradi izida monografije o Mozirskem gaju. Širši javnosti jo bodo predstavili 3. oktobra, predstavitve pa naj bi se udeležil tudi slovenski predsednik Danilo Tuerk. tp

Torek, 21. septembra 9.00 – 18.00 Bela dvorana in okolica 21. Pikin festival Pikine ustvarjalne delavnice 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje – Pikin oder 21. Pikin festival - Muca Copatarica 9.30 in 11.30 Glasbena šola Velenje – Aničin oder 21. Pikin festival - Pika praznuje rojstni dan 9.30 in 11.30 Dvorana Centra Nova – Tomažev oder 21. Pikin festival Zlatolaska in trije medvedi 10.00 – 16.00 Muzej premogovništva Slovenije 21. Pikin festival Otroške delavnice v Muzej premogovništva Slovenije 16.00 TRC Jezero – Beli oder (v Beli dvorani)21. Pikin festival Žogica Nogica 16.00 Muzej premogovništva Slovenije 21. Pikin festival Odprtje fotografske razstave Mareta Lakoviča 17.00 Podružnična OŠ ŠkaleOdprtje obnovljene podružnične OŠ Škale 17.00 TRC Jezero – Zeleni oder (na travniku) 21. Pikin festival - Glasbeni nastop Mance Dremel 18.00 TRC Jezero – Rumeni oder (pod restavracijo) 21. Pikin festival Glasbeni nastop - Wild step 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave ilustracij in igrač Urške Stropnik in večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala dr. Manco Košir 19.00 Kulturnica – literarna kavarnica Torkove bralne urice pred Kulturnico

Sreda, 22. septembra 9.00 – 17.00 Rudarska cesta VelenjeEvropski teden mobilnosti »Potuj pametneje, živi bolje« 9.00 – 18.00 Bela dvorana in okolica21. Pikin festival Pikine ustvarjalne delavnice 9.30 Dom kulture Velenje – Pikin oder 21. Pikin festival - In če pride zmaj nazaj 9.30 in 11.30 Glasbena šola Velenje – Aničin oder 21. Pikin festival - Rdeča kapica v čarobnem gozdu 9.30 in 11.30 Dvorana Centra Nova – Tomažev oder 21. Pikin festival - Pika v šoli 10.00 – 13.00 TRC Jezero Bela dvorana 21. Pikin festival - Cvetličarsko tekmovanje srednješolcev za Zlato Piko 16.00 TRC Jezero – Beli oder (v Beli dvorani) 21. Pikin festival - Tri muce 17.00 TRC Jezero – Zeleni oder (na travniku) 21. Pikin festival - Kremenarček Rdečebradi 17.00 TRC Jezero – Rumeni oder (pod restavracijo) 21. Pikin festival - Županov sprejem prvošolčkov 18.00 TRC Jezero – Rumeni oder (pod

Koledar imen restavracijo) 21. Pikin festival - Čunki, Rozi in Bajsi 18.00 Dom kulture Velenje 21. Pikin festival - Gledališka predstava osnovnošolcev iz Valjeva - Talični Tom 19.19 Mestna knjižnica Velenje Predstavitev projekta Digitalna zbirka velenjskih časopisov od leta 1953 do leta 2000 Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Vele nje (03/896 18 60).

ŠOŠTANJ Četrtek, 16. septembra 10.00 Vrtec Šoštanj, Enota Biba, Kajuhova 8 Otroci vrtca Šoštanj bodo slikali na asfalt ter priredili razne igre 17.00 Vrtec Šoštanj, Enota Biba, Kajuhova 8 Otvoritev nove enote Biba Vrtca Šoštanj 18.00 Vila Mayer Predstavitev idejne zasnove za ureditev novega vrtca v Šoštanju

September/mali srpan

16. četrtek - Ljudmila 17. petek - Frančiška 18. sobota - Jožef 19. nedelja - Januarij, Suzana

20. ponedeljek - Svetlana, Evstahij

21. torek - Matevž (Matej)

22. sreda - Mavricij Lunine mene

Petek, 17. septembra 17.30 Športna dvorana Šoštanj 7. memorial Matjaža Natka 19.00 Mestna galerija Šoštanj Predavanje, pogovor (J. Vinkler)

Sobota, 18. septembra 17.30 Športna dvorana Šoštanj 7. memorial Matjaža Natka X Prireditveni prostor ob Družmirskem jezeru - Šoštanj Pokal občine Šoštanj v lovu rib s plovcem

Nedelja, 19. septembra 08.00 Družmirsko jezero Šoštanj Predstavitev ribolova in kastinga 15.00 Pristava Otvoritev ceste na Pristavi

Ponedeljek, 20. sept.

16.00 Rokometno igrišče Šoštanj Turnir v malem nogometu

Torek, 21. septembra 16.00 Dom TVD Partizan Rekreativni turnir ekip v Košarki 16.00 Stadion Široko Otvoritev malega nogometnega igrišča s travo

Sreda, 22. septembra 16.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Rokometni turnir za rekreativne ekipe

ŠMARTNO OB PAKI

23. september.,

ob 11:16 , polna luna (ščip)

CITYCENTER Celje - četrtek, 16.9. Biotržnica - nedelja, 19.9.ob 11. uri pravljične urice v Džungli- Trije razbojniki 16. do 19.9. Dnevi zabavne elektronike – BIG BANG - 20. do 30.9. razstava Moje mesto skrivnosti šepeta-OŠ Frana Krajnca CITYCENTROV KARTING na vrhnjem parkirišču garažne hiše Četrtek, 23.9. ob 19. uri Stand up komedija –Ana Marija Mitič v lokalu Caffe Republik

KAM NA IZLET? Sobota, 18. 9.: RILKEJEVA POT – PDV - Sekcija Dobrač Konovo.

VABLJENI!

Četrtek, 16. septembra 16.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Javna obravnava Osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana Občine Šmartno ob Paki 20.00 Hiša mladih Pilates

Sobota, 18. septembra 8.00 do 13.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Svečana otvoritev kmečke tržnice - v programu: Karli Gradišnik na citrah, Prijatelji, otroška ustvarjalna delavnica, žrebanje nagrajenca križanke iz časopisa ŠOP, degustacije razstavljalcev,…

09.00 Prireditveni prostor ob Družmirskem jezeru Dan rekreativnega dneva v naravi

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D

Pripravila: BL

Razstava buč

21. Pikin festival - Mama mia comes to Nazarje Muzikal 18.00 Vila Bianca VelenjeOsrednja slovesnost ob prazniku MOV

29

(Marmaduke). Animirano-igrana akcijska pustolovščina, 87 minut Režija: Tom Dey. Slovenski glasovi: Jernej Kuntner, Štefan Kušar, Barbara Bertoncelj, Saša Kastelic, Miha Eate idr.

Petek, 17. 9., ob 18.00 Sobota, 18. 9., 18.00- mala dvorana Nedelja, 19. 9., ob 10.30 – Pikin kino

ZADNJI GOSPODAR VETRA (The Last Airbender). Domišljijska akcijska pustolovščina, 98 minut.

Režija: M. Night Shyamalan Igrajo: Noah Ringer, Jackson Rathbone, Nicola Peltz, Dev Patel, Cliff Curtis, Seychelle Gabriel, Jessica Andres idr.

Petek, 17. 9., ob 20.00 Sobota, 18. 9., 20.00 Nedelja, 19. 9., ob 18.00 – ob dnevu mobilnosti-vstop prost !

LOUISE MICHEL (Louise, Michel), Črna komedija, 94 minut. Režija: Benoit Delephine, Gustave Kervern. Igrajo: Yolande Moreau, Bouli Lanners, Benoît Poelvoorde, idr.

Nedelja, 19. 9., ob 20.00

TRIKI (Sztuczki). Mladinski film 98 minut Režija: Christian Ditter. Igrajo Nick Romeo Reimann, Fabian Halbig, Leonie Tepe, Manuel Steitz, Javidan Imani, Robin Walter, Nicolas

Schinseck, David Hürten, Jacob Matschenz, Axel Stein idr.

Nedelja, 19.9. ob 16.00- Pikin kino Naslednji vikend, od 24. 9. do 26. 9. 2010 napovedujemo: družinsko akcijsko športno dramo KARATE KID, Akcijsko avanturo PLAČANCI, dokumentarni film SKRITI ZALIV in animirano pustolovščino ALVIN IN VEVERIČKI 2

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 30

OBVEŠČEVALEC

30

16. septembra 2010

Jesenske ugodnosti

RADIO

ČETRTEK, 16. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

v masažno lepotnem centru Hiša na travniku KAVITACIJA

160 € 99 €

nega obraza in telesa po poletju:

ENERGIJSKA NEGA OBRAZA (80 min)

VSI RITUALI

VELENJE

50 € 42 €

15 % popusta t: 03 78 08 555 e: travnik@terme-dobrna.si

PETEK, 17. septembra:

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

www.terme-dobrna.si

SOBOTA, 18. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci križanke "Masaža Velenje", objavljene v tedniku Naš čas dne 2.9.2010, so: - Danica Štukovnik, Foitova 4, Velenje; - Tinkara Srnovršnik, Lipje 35 b, Velenje; - Slavko Filipčič, Ravne 42 a, Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli darilni bon za masažo priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: MASAŽA VELENJE

NEDELJA, 19. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 20. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 21. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 22. septembra:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 31

OBVEŠČEVALEC

16. septembra 2010

31

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

IŠČEM IZGUBIL se je papagaj, sivi žako. Ker ga zelo pogrešam, prosim najditelja, da mi ga vrne. Vsakdo, ki se izgubi se rad vrne domov. Nudim nagrado.

Gsm: 031/640-295

PODARIM SOCIALNO ogroženi osebi z rakavo boleznijo se podari učinkovito preizkušeno biozdravilo v 30-tih stekleničkah. Pogoj: odpoved kajenju in alkoholu ter po koncu terapije zdravniški pregled. Informacije na gsm: 041/355-416

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

BREZPLAČNO lahko punce, mlajše gospe spoznavate moške, ki si želijo poštenih, trajnih razmerij.

Tel.: 03/5726-319 PRIVLAČNE, zanimive punce in gospe si želijo trajne, iskrene ljubezni. Tel.: 090 62 86 (1,99 eur/min) KDOR si resnično poštene, trajne zveze želi v Posredovalnici Zaupanje jo dobi.

Tel.: 03/5726-319, gsm: 031/836-378 ZANIMIVI fantje si želijo družinskega življenja. Spoznate jih lahko brezplačno.

Gsm: 031/860-668 PRIJAZEN, delaven očka hrepeni po večni ljubezni. Gsm: 041/229-649 39-LETNA vdova se preseli, tudi k starejšemu gospodu. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min) ali 03/5726-319

NEPREMIČNINE DVE gradbeni parceli v Dobrni prodam.

Gsm: 041/763-358

VOZILA

STIKI-POZNANSTVA

OSEBNI avto sheran 1.8, l. 2000, 185.000 km, 7 sedežev, prodam. Gsm: 031/657-938

ŽENITNA posredovalnica za vse z dobrimi nameni. Storitev je brezplačna za ženske do 48 leta, ostale plačajo 14 evrov, ugodno za moške. Gsm: 031/836-378, 031/505-495

JABOLKA, domače sorte, za prešanje in ozimnico, prodam. Gsm: 031/542798 MLIN za sadje, nov, z motorjem ali

RAZNO

brez, prodam. Gsm: 041/818-899, popoldan JABOLKA (bobovec, mušanca), stare sorte, neškropljena za prešanje, prodam. Gsm: 041/907-345 NAMIZNA jabolka, neškropljena, prodam po ugodni ceni. Dostava na dom.

Gsm: 070/875-544 CEPLJENA drva, 4 m3 bukev in 4 m3 javor prodam. Cena za 1 m3 je 50 evrov. Gsm: 040/431-555 BAZEN za mleko, neros, 1200 l, z bojlerjem za toplo vodo, prodam za 2000 evrov. Gsm: 041/239-651 LES za ostrešje (deske, distančnike ipd.) prodam. Gsm: 041/881-218 BEL, rumen in rdeč jedilni krompir za ozimnico prodam na kmetiji ali dostavim na dom. Gsm: 051/628-677 ZELJE v glavah ali ribano prodam. Tel.: 03/5890-384, gsm: 031/748-937 KORUZO na njivi, nekaj ha, za silažo, prodamo. Tel.: 03/7056-150, gsm: 041/317-434 KORUZO na njivi, za silažo, prodam.

Gsm: 051/630-807 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883

Gsm: 031/852-334 ODOJKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodamo. Gsm: 041/577-305 PRAŠIČA, težkega od 100 do 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/337-201

ONES NA ŽE NOST ZRA KA V tednu od 6. sep. 2010 do 12. sep. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. sep. 2010 do 12. sep. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 60

ŽIVALI

50

TELIČKO, sivko, 170 kg, prodamo.

40

30

GIBANJE PREBIVALSTVA

DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.

20

10

Upravna enota Velenje

Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Poroke: ZLATA POROKA: Bernardka in Rajmund Eman, Pongrac 56, Žalec.

Zobozdravniki:

POROKE: Nina Šerbec, Velenje, Šalek 101 in Boris Cencelj, Velenje, Šalek 101; Anita Vovk, Bele Vode 16 a, Šoštanj in Marjan Kotnik, Bele Vode 16 a, Šoštanj; Mateja Podvratnik, Lepa Njiva 63, Mozirje in Bojan Grabner, Zavodnje 13 a, Šoštanj.

18. in 19. 9. – Majda Budna, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZDVelenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar – gsm 031/688600.

Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Smrti: Justina Zaljuberšek, roj. 1930, Gaberke 65, Šoštanj; Štefan Krajcar, roj. 1948, Paka pri Velenju 55, Velenje; Frančiška Pavčnik, roj. 1928, Polzela 18, Žalec; Srečko Kunst, roj. 1961, Brezova 28, Celje; Jozefa Žilnik, roj. 1928, Tabor 45, Žalec; Jozefa Košenina, roj. 1934, Topolšica 122, Šoštanj; Stanislav Pirtovšek, roj. 1967, Podgorje 18, Velenje; Helena Jakob, roj. 1925, Zavrh nad Dobrno 3, Dobrna; Ana Čuš, roj.

1933, Stantetova ul. 12, Velenje.

www.nascas.com

0 ŠOŠTANJ

TOPOLŠICA

ZAVODNJE

GRAŠKA

VELENJE

GORA

06.sep

07.sep

08.sep

LOKOVICA -

ŠKALE

PESJE

MOBILNA

VELIKI VRH

09.sep

10.sep

11.sep

12.sep

ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil oče, dedek, brat in stric

V SPOMIN

ŠTEFAN KRAJCAR 29. 11. 1948 – 4. 9. 2010

Boleč je spomin na 13. 9. 2009, ko se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, oče in dedi

JOŽE BOROVNIK 5. 1. 1936 – 13. 9. 2009 Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč je.

Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče, ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in nam bili v podporo. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, Pogrebnima službama Usar in Primožič, govorniku, gospodu župniku za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb, pevcem ter vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti.

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.

Sestra Ivanka, nečakinja Ivica z družino ter hči Anka z družino Vsi tvoji, ki te močno pogrešamo.

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata

STANISLAV VOH po domače Bohov Slavko

26. 4. 1947 – 5. 9. 2010 Srce je obstalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

FRIDERIKA SREBOTNIKA

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje ter maše. Hvala Pogrebni službi Usar, gospodoma Marku Jevšniku in Ivu Dražniku za izbrane besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, praporščakom, pevcem ter rudarski godbi za odpete in odigrane pesmi. Posebna zahvala gre družinama Dražnik in Podbornik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala družinam Dolinšek, Meža, Novinšek, Flis in Šalej. Hvala Pogrebni službi Usar, Premogovniku Velenje, d. d., kvartetu Flamingo, g. Semetu za govor ter g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.

Žalujoči: vsi njegovi

Žalujoči: vsi njegovi

Naš čas, 16. 9. 2010, barve: CMYK, stran 32

Odprli novo središče ustvarjalnosti mladih Prostori Mladinskega centra Velenje, ki bodo dopolnjevali dejavnost Mladinskega hotela Velenje, od sobote uradno odprti – Velika pridobitev za mlade domačine in popotnike Bojana Špegel

Velenje, 11. septembra – V soboto zvečer je bila na dveh tretjinah pregrajena nova dvorana velenjskega Mladinskega centra (MC) v nek-

danjem domu učencev na Efenkovi 61 premajhna za vse, ki so prišli na uradno odprtje Mladinskega hotela Velenje. Ta je prostorsko povezan tudi z dvoranami, v katerih se je zgodilo uradno odprtje te za

mlade in mesto pomembne pridobitve. Tako država kot Evropa namreč v zadnjih letih finančno podpirata gradnjo mladinskih centrov s prenočitvenimi kapacitetami, zato bo v Sloveniji kmalu kar deset tovrstnih MC-jev z mladinskimi hoteli, ki bodo združeni v mrežo. Ne le slovensko, tudi evropsko.

V Velenju, kjer je znaten delež za obnovo in ureditev večjega dela stav be nekdanjega Doma učencev prispevala tudi MO Velenje, smo Mladinski hotel dobili med prvimi v državi. To po besedah

ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča, slavnostnega govornika na sobotnem dogodku, jasno kaže, kako velik posluh ima mesto Velenje za mlade in njihove potrebe. To je prepričan tudi župan Srečko Meh, ki je številnim zbranim v dvorani predstavil nekaj pomembnih mejnikov v razvoju mesta. Mednje pa zagotovo sodi tudi obnovljen objekt na Efenkovi 61, ki mladim odpira številne možnosti za še večjo ustvarjalnost in delovanje. Tega se zaveda tudi direktor MC Velenje Marko Pritržnik. »V mestu Mladinski center deluje že 14 let. To pomeni, da smo v dobi adolescence, za katero je značilno tako prestopništvo kot ustvarjalnost. Želim si, da bi pod našo streho, v treh sodobno multi-

medijsko opremljenih dvoranah in kar 58 posteljah v Mladinskem hotelu čim več mladih uresničilo dobre, ustvarjalne ideje,« je povedal med drugim. Prepričan je, da bodo nizkocenovne prenočitvene zmogljivosti lepo kombinirali z oddajanjem dvoran v MC-ju, zato računajo predvsem na nizkocenovni kongresni turizem.

Program ob odprtju so pripravili mladi, ki ustvarjajo v prostorih MC Velenje. Impro skupina Mamooti je poskrbela za smeh s skeči na temo mladinskega hotela, člani Bošnjaškega kulturno-umetniškega društva so peli in doživeto recitirali, folklorni nastop je pripravila skupina srbskega društva dr. Mladen Stojanovič, svoj skeč pa so prispevali tudi dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. Da so odlični gostitelji, so slednji pokazali tudi s pogostitvijo, ki so jo pripravili po uradnem odprtju prostorov.

Direktor Mladinskega centra Marko Pritržnik je dobil lepo darilo. Mestno kolo sta mu izročila minister dr. Igor Lukšič in župan Srečko Meh.

Mladinski hotel Velenje je prve goste gostil že konec julija, ko so zanj pridobili uporabno dovoljenje. Hotel je bil dobro zaseden tudi med festivalom Kunigunda, v njem pa so prespali tudi udeleženci Rekreaturja. Vsi so bili navdušeni nad ponudbo, saj so sobe v hotelu (od dvoposteljnih z lastnimi sanitarijami kot večposteljnih s skupnimi sanitarijami) nadstandardne v primerjavi z večino mladinskih hotelov ali Youth Hostlov, ki jih poznamo po Evropi in v svetu. V sobah je tudi Wi-fi internetna povezava, lepo urejena skupna kuhinja …

V programu so se predstavili mladi, ki ustvarjajo v prostorih velenjskega MC-ja. Zagotovo jih bo odslej še več, saj so pogoji za delo v novih dvoranah odlični.

Minister za šolstvo in šport dr.

Igor Lukšič: »To ni pridobitev samo za MO Velenje, ampak za celotno Slovenijo in mladino Evrope in sveta. Mladi se po naravi radi gibljejo, možnosti za to pa nimajo vedno na razpolago. Prepričan sem, da jo bodo v Velenju znali izkoristiti, sploh ker je za mlade pomembno, da postanejo del evropske mreže mladinskih hotelov. Tu bodo lahko razvijali programe skupaj z njimi. Prostori so lepi, sobe v mladinskem hotelu so sicer malce »špartanske«, kar je primerno za tovrstne hotele. Zagotovo omogočajo vse, kar si mlad popotnik želi.« Župan MO Velenje Srečko Meh: »Danes sem ponosen na sodelavce in vse, ki so zaslužni zato, da smo dobili tako lep objekt. Karkoli v Velenju delamo, delamo sistematično, na dolgi rok. Poskušamo dobro pretehtati, kam sodijo določene vsebine, in jih tja tudi umestiti. Zagotovo sodi v samo mestno jedro tudi mladinski hotel.

Prepričan sem, da z njim širimo tudi meje centra mesta, saj verjamem, da nekdanji dijaški dom spet postaja središče ustvarjalnosti mladih. Hotel je lepo urejen, gostje se bodo v njem zagotovo dobro počutili. V programu ob odprtju smo videli le delček tega, kar že doslej nastaja pod streho Mladinskega centra Velenje. Prepričan sem, da bo tega sedaj še več.«

Stavbo nekdanjega doma učencev je po zamislih arhitekta Uroša Reiterja v manj kot letu dni obnovilo podjetje Cigrad. Opravili so dobro delo, saj so tako arhitektu kot izvajalcem ob odprtju mnogi iskreno čestitali.

Kje so tiste stezice …

V Cirkovcah so se pred tednom dni veselili novega avtobusnega postajališča, na Graški gori pa cestnega odseka Zelo veselo je bilo v petek prejšnji teden najprej v Cirkovcah, saj so pri tamkajšnji podružnični šoli predali namenu novo avtobusno postajališče, ki so ga krajani naredili sami, Mestna občina Velenje pa je financirala potreben material za izdelavo. »Na videz je to majhna pridobitev, v resnici pa to pomeni, da smo glede nečesa, kar je za nas dobro, združili svoj sile, pa čeprav majhne, in dobili nekaj, kar ljudje potre bujejo,« je dejal velenj ski župan Srečko Meh, ki je skupaj z

najmlajšimi, šolarji, ki jim sedaj ne bo treba ob slabem vremenu čakati na avtobus na dežju, predal to za kraj zelo pomembno pridobitev namenu. Šolarji so vsem, ki so jim podarili postajališče, pripravili zelo privlačen kulturni program. Kaj jih je prevevalo ob tem dogodku, so najlepše povedali s pesmijo Prav lepo je res na deželi … Branko Britovšek, predsednik krajevne skupnost, pa se je v imenu članov sveta zahvalil vsem, ki so pomagali pri postavitvi tega objekta.

Še večje slavje je bilo za tem za krajane Graške Gore v bližini Grobelnikove, po domače Pivnikove domačije, saj sta velenjski župan Srečko Meh in mislinjski Viktor Robnik tudi tukaj skupaj z najmlajšimi krajani predala namenu asfaltiran cestni odsek, ki bo odslej zelo olajšal pot v dolino tamkajšnjim prebivalcem.

Na tem delu ceste so v poletnih mesecih uredili številne odseke.

Asfaltirali so približno tisoč metrov dolg odsek lokalne ceste Cir-

Odslej na Graško goro tudi s cirkovške strani po asfaltni cesti.

zelo velika pridobitev za vse tukajšnje krajane, saj bo odslej pot v dolino lepša in varnejša. Najhuje je bilo pomladi, ko se je topil sneg in je bila tudi težko prevozna. Želja, da bi dobila asfaltno prevleko, je bila zato zelo zelo stara. Končno so se uresničile naše sanje. Največ sta nam pomagali obe občini in seveda smo zato nad vse hva lež ni.« Da bo asfalt čim dlje držal in za varno vožnjo je s svojim blagoslovom poskrbel tamkajšnji župnik

Stane Grobelnik, je veselo tudi ugotovil: »Sedaj bodo gotovo tudi snubci raje prihajali na naš konec …«

kovce-Pivnik. V sklopu obnove so zamenjali in utrdili podlago, uredili bankine in odvodnjavanje ceste. Vrednost del je znašala 70 tisoč evrov.

Občutke vseh ob tej pridobitvi je izrazil Stane Grobelnik, gospodar na Pivnikovi domačija: »To je za

Mirko Horvat. Župana pa sta obljubila, da bodo od tu dalje nadaljevali, da bo tudi preostali del odseka po Graški gori, ki bo seveda nov velik zalo gaj, dobil črno prevle ko.

Po obeh otvoritvah si je vsakdo lahko še enkrat v mislih zapel pesmi Kje so tiste stezice, ki so včasih bile … Oj prav lepo je res na deželi …

S. Vovk

V sodelovanju z Občino Mislinja so v teh dneh asfaltirali tudi odsek lokalne ceste Pik–Megalec–Graška Gora. Poleg asfaltiranja 260 metrov dolgega odseka lokalne ceste so utrdili podlago, uredili bankine in odvodnjavanje ceste. Vrednost del je dobrih 43 tisoč evrov, mestni proračun pa je prispeval pol tega zneska. Cesto je obnovilo podjetje Sovič.

V teh dneh pa zaključujejo tudi obnovo zgornjega dela javne poti Sedovnik v Cirkovcah. Na novo bodo asfaltirali 570 metrov dolg odsek, uredili bankine in asfaltne mulde za odvajanje meteornih voda. Vrednost del znaša 40 tisoč evrov. Preostali odsek bodo obnovili v letih 2011 in 2012 v sklopu izgradnje vodovoda. Tudi tu bo dela izvaja PUP.