37-2012

Page 1

Naš ­čas, 13. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

Dopoldne bodo padavine oslabele in popoldne ponehale. Konec tedna bo precej jasno.

šte­vil­ka 37

četr­tek, 13. septembra 2012

1,80 ­EVR

Pikasta oblast? V teh dneh je vedno simpatična in v Velenju dobrodošla Pika Nogavička že začela odpirati prireditve, ki napovedujejo njen uradni prihod v mesto. Zgodilo se bo to nedeljo popoldne. V mnogih družinah so priprave na obisk največjega otroškega festivala pri nas - in tudi daleč naokoli - na vrhuncu. Nastajajo Pikine in gusarske oprave, ki jih otroci vsako leto septembra z veseljem oblečejo. Takrat, ko oblast v mestu prevzame najmočnejša in najbolj smešna deklica na svetu.

Tako mis­lim

Ko v teh dneh beremo in poslušamo, kaj se nam v deželici na sončni strani Alp obeta v prihodnjih tednih in mesecih, se mi velikokrat zdi, da bi bilo še najbolje, če bi Pika prevzela oblast ne le v Velenju, ampak kar v Sloveniji. Medtem ko večina državljanov in državljank vsak dan bolj čuti težo sedanjega časa, ki je – s tem se sicer strinjajo tudi politiki – najslabši, odkar imamo svojo državo, se politika ne more dogovoriti skorajda nič. Ob sedanji retoriki, delitvi na vaše in naše, nas je lahko upravičeno strah, kaj se bo dogajalo z napovedanimi reformami. Verjetno se vsi strinjamo, da sta tako pokojninska kot reforma trga dela nujni. A ne na vrat na nos. In ne po hitrem postopku, kot je praksa zadnjih mesecev. Pa vendarle, časa menda nimamo. Na to nas opozarja Evropa, to priznavajo tudi naši izvoljenci ljudstva. Ob katerih rek, da imamo take, kot si jih zaslužimo, ne more več držati. Ker si jih ne. In ker velika večina Slovencev ne podpira več ne te vlade, ne politike. Nezaupanje je iz dneva v dan večje, uspešnost gospodarstva prav tako. Denar sploh ne kroži več, obeti so obupni.

Prava smer je gibanje Od ponedeljka do sobote bo potekal projekt »Evropski teden mobilnosti« Velenje, 16. septembra – Slogan letošnjega tedna mobilnosti je »Prava smer je gibanje« in opozarja predvsem na načine prevoza, ki pomenijo alternativo vožnji z osebnim avtomobilom. Teden mobilnosti bo v Velenju tudi letos pester, sploh, ker bo v tem tednu v mestu potekal tudi Pikin festival, ki bo razgibal tudi središče mesta. V ponedeljek ob 15. 30 bodo organizirali rekreativno kolesarjenje na Paški Kozjak in s tem odprli tematsko kolesarsko pot Paški Kozjak. V torek ob 10. uri bodo na Titovem trgu name-

nu predali avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles (sistem BICY). S tem bo zaživel sistem izposoje 25 mestnih koles s petimi izposojevalnici točkami v mestu (pri Zdravstvenem domu Velenje pred občinsko zgradbo, pri Vili Bianci, pred Mladinskim hotelom in na Kidričevi cesti, na mostu pred Kardeljevim trgom). V sredo bo od 9. do 13. ure Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Kssena v prostorih Vile Biance organiziral konferenco »Trajnostna mobilnost«. Predstavili bodo tudi različne

oblike trajnostne mobilnosti – od električnih vozil, hibridnih vozil, vozil na plin do vožnje z vozilom na vodikov pogon. V sredo od 9. do 15. ure bo na Rudarski cesti, ki bo zaprta za ves promet, potekal Dan brez avtomobila. Program bo zelo pester, ustvarjalne mladostnike, ki bodo ta dan cesto spremenili v igrišče, pa bo obiskala tudi Pika Nogavička. n bš

Morda bi šlo lažje, če bi znali naši politiki bolj strpno govoriti in se kdaj čemu tudi nasmejati. Pika to zna. In prav zato se mi zdi, da smo prišli tako daleč, da bi ji lahko prepustili ne le županovanje, ampak kar vodenje države. Ker pa se to ne bo zgodilo, nihče pa ne ve, kaj se bo, vam v najbolj Pikastem tednu v letu želim veliko zabave in smeha. V krogu družine, ki vsem nam v teh časih daje največ topline in upanja, da se časi vendarle spremenijo. Na bolje, seveda. n Bojana Špegel

Posledice suše bodo večletne Podobne sušne razmere kot letos so bile leta 2003 – Gozdarji opozarjajo lastnike, naj bodo pri pregledu gozdov pozorni Kmetje tarnajo zaradi posledic suše, ki je povzročila precej škode na njivah travnikih, gozdarji pa opozarjajo na posledice v gozdovih. Kot pravijo, traja suša že od lanskega oktobra in po izkušnjah iz leta 2003, ko so bile podobne sušne razmere, kot so letošnje, se bodo posledice odražale n kar nekaj let. Več na 2. strani.

4

Brezplačna šola – stres tudi za starše


Naš ­čas, 13. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

Posledice suše bodo večletne

Začetek volilnih opravil Šmartno ob Paki - Volilna komisija Občine Šmartno ob Paki je v rokovniku za izvedbo nadomestnih županskih volitev označila minuli petek, 7. september, za dan začetka volilnih opravil. Kandidature bodo lahko kandidati za župana vlagali do 17. oktobra, 25. oktobra bo žreb vrstnega reda kandidatov, dan kasneje pa bo občinska volilna komisija objavila seznam potrjenih kandidatov za župana. Poročali smo že, da so se šmarški svetniki na nedavni seji občinskega sveta odločili, da bodo nadomestne županske volitve v lokalni skupnosti takrat kot volitve za predsednika države, 11. novembra. To je tudi sam dan občinskega praznika. n

Gradbena jama na Gorici je zaščitena Velenje, 10. septembra – Mestna občina Velenje je s podjetjem IGEM, d. o. o., soinvestitor gradnje poslovno-stanovanjskega kompleksa s trgovino in pokritimi parkirnimi mesti v krajevni skupnosti Gorica (PSO Gorica). Zaradi težav, ki jih je podjetje IGEM imelo pri pridobivanju finančnih sredstev za investiranje tržnega dela projekta, so gradbena dela napredovala počasneje, kot je bilo načrtovano. Mestna občina Velenje je, da bi zagotovila varnost ter zaščitila okoliške stanovanjske objekte in javno infrastrukturo, sklenila pogodbo za izvedbo geotehničnih sider za zaščito gradbene jame s podjetjem Geokop, d. o. o. Strokovnjaki z gradbenega področja so opravili analizo stanja in predlagali ukrepe za utrditev stabilnosti gradbene jame. Tako je izvajalec del vgradil 14 stalnih sider, s čimer je zagotovljena trajna stabilnost pilotne stene. n

Do konca leta o koncesiji najbrž nič Rečica ob Paki - Podžupan Janko Kopušar je otvoritev zasebnega vrtca v Rečici ob Paki na prvi podupustniški seji občinskega sveta ocenil za pomembno pridobitev. Glede na to, da so v celoti zadostili potrebam po vključitvi otrok v predšolsko vzgojo, pa bo najbrž podjetnica zasebnega vrtca zaman čakala na koncesijo še v tem letu. Do nadomestnih županskih volitev kakršnih koli aktivnosti v zvezi s tem namreč ne načrtujejo, po volitvah pa bodo v ospredju aktualne druge naloge, ki jih v lokalni skupnosti ne manjka. n

Srečanje krajanov in članov Gavce - V nedeljo, 16. septembra, bo Športno-rekreacijsko društvo Gavce - Veliki Vrh pripravilo tradicionalno srečanje članov in krajanov vaške skupnosti. Ob tej priložnosti bo pohod po mejah vaške skupnosti (začeli ga bodo ob 13. uri), ob istem času bo tudi start gobarjev, pri brunarici društva pa bo še družabno srečanje z igrami in srečelovom. Predsednik društva Franc Mori verjame, da bo tudi letošnje srečanje dobro obiskano, saj v teh časih manjka različnih oblik sprostitve in medsebojnega druženja. Člani društva pa so se na vseh dosedanjih izkazali kot dobri organizatorji. Srečanje bodo pri brunarici začeli predvidoma ob 15.30. n

Avdicija za pevce in pevke Šmartno ob Paki - V občini deluje več pevskih sestavov, med drugim mešani pevski zbor, ki praznuje 15-letnico delovanja. Velja za kakovosten mešani pevski zbor, o čemer pričajo strokovne ocene in seveda rezultati na pevskih revijah in tekmovanjih. Med svoje najodmevnejše nastopa zbor uvršča zmago v oddaji RTV Slovenija Spet doma, posebno mesto v vitrini priznanj pa ima tudi Plaketa Občine Šmartno ob Paki za viden prispevek v kulturi. Na jubilej se pevci skupaj z zborovodnjem Matjažem Kačem vneto pripravljajo. Sezono začenjajo z avdicijo za nove pevce in pevke, k sodelovanju pa vabijo tudi tiste, ki so v zboru nekoč že peli. Avdicija bo jutri (v petek) ob 18.00 v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki. Predsednica zbora Erika Irman upa na dober odziv, verjame pa tudi, da bodo za novo sezono pripravili kakšno presenečenje in z njim še povečali krog ljubiteljev ubranega zborovskega petja. n tp

Nov proizvodno-logistični center Nazarje – Jutri (v petek) ob 12. uri bo v tovarni BSH Hišni Aparati Nazarje priložnostna slovesnost, na kateri bodo predali svojemu namenu nov proizvodno-logistični center v zahodnem delu tovarne. Po napovedih naj bi naložba stala milijon evrov. Zanjo so se odločili zaradi intenzivne rasti podjetja in povečanega obsega delovanja logistike. Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je del Skupine BSH, ki je največji proizvajalec hišnih aparatov v Evropi in sodi med vodilne družbe v svoji panogi na svetu. n tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Nadaljevanje s prve strani. Že med letom se je zaradi pomanjkanja padavin povečalo število gozdnih požarov, slabši je bil uspeh pri obnovi gozdov s sajenjem sadik gozdnega drevja. Na sušnih tleh bo manjši letni debelinski prirastek dreves. Stroka pričakuje povečanje sanitarnih sečenj, saj so se razmahnile bolezni gozdnega drevja in škodljive žuželke. Najbolj ogroženi so

gozdovi oziroma drevesa na manj kakovostnih rastiščih. To so pri nas smrekovi gozdovi v nižinah in na prisojnih pobočjih na karbonatnih podlagah. Zaradi suše oslabele smreke so manj odporne za napad podlubnikov. Pri listavcih se sušni stres oziroma upadanje vitalnosti kaže v zgodnejšem obarvanju in odpadanju listja. Strokovni delavci Zavoda za gozdove Slovenije na

terenu pregledujejo najbolj ogrožene gozdove, evidentirajo drevesa, naseljena s podlubniki, odrejajo lastnikom posek teh dreves in pravočasen izvoz »lubadark« iz gozda v nadaljnjo predelavo ali lupljenje. Po besedah vodje Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje Tonija Breznika so gozdarji na terenu vse od Šoštanja do Solčave že opazili manjša žarišča

V znamenju novosti in optimizma Celje, 5. septembra - Včeraj (v sredo) je v Celju odprl vrata 45. mednarodni obrtni sejem (MOS), ki bo potekal do 18. septembra. V primerjavi z minulimi bo za dan krajši. V družbi Celjski sejem pojasnjujejo, da so s tem prisluhnili željam predvsem razstavljalcev. Sicer pa se na 65 tisoč kvadratnih metrov sejmišča predstavlja več kot 1600 razstavljalcev iz več kot 30 držav sveta. Tuja podjetja so letos še posebej množično zastopana zahvaljujoč skupinskim predstavitvam v organizaciji veleposlaništev, združenj in agencij, ki skrbijo za spodbujanje podjetništva in tujih investicij. Prvič se tako na MOS-u organizirano s skupinskimi razstavnimi prostori predstavljajo Češka, Madžarska, Poljska in Tajska. Te države in tudi Indijci, Indonezijci in Gruzijci sejem vidijo kot odlično priložnost za predstavitev poslovnih priložnosti za svoja gospodarstva, navezovanje novih poslovnih stikov ter odskočno desko na trge regije.V sedmih sejemskih dneh se bo odvil še dan Tajske, Indije, Češke in Gruzije, predstavlja se ekvadorsko

gospodarstvo. Tradicionalno MOS prinaša tudi najbolj celovite informacije o možnostih poslovanja na trgih Hrvaške in Srbije. Z neposredno prisotnimi podjetji so na njem

Nemčija. Učinkovita raba energije in potencial izkoriščanja obnovljivih virov energije znova pomembno sooblikujeta sejemsko dogajanje. 45.

Na novinarski konferenci sta Breda Obrez Preskar iz družbe Celjski sejem ter Štefan Grosar iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zatrdila, da prinaša 45. ponovitev MOS-a nove vsebine, nova doživetja in nove partnerice, pa tudi nov optimizem.

zastopane tudi Italija, Avstrija ter tradicionalno dobra partnerica sejma in slovenskega gospodarstva

13. septembra 2012 podlubnikov, vendar položaj za zdaj še ni kritičen. Opozarjajo pa, da so lastniki gozdov odgovorni za gospodarno ravnanje s svojo lastnino, zato naj ti v tem času pregledajo svoje gozdove, zlasti gozdove iglavcev. Če opazijo znake napada podlubnikov (črvina ob koreničniku, porjavele krošnje, odpadanje zelenih iglic, lubja) in v neurjih sveže polomljena drevesa, naj o tem obvestijo revirnega gozdarja, ki jih bo seznanil z nadaljnjimi ukrepi. n Tatjana Podgoršek

obnovljivih virov energije ter energetske učinkovitosti na vseh ravneh. Energetski sanaciji stavb, ki jo mnogi strokovnjaki vidijo kot eno od možnosti za spodbuditev gospodarske aktivnosti v Sloveniji, in rešitvam, ki jih ponujajo, bodo veliko pozornosti namenili tudi razstavljalci. Tako bodo podjetja MIK, Roltek in Soltec v sodelovanju z Medpodjetniškim izobraževalnim centrom Šolskega centra Velenje pripravila skupno sejemsko predstavitev rešitev za učinkovito in kakovostno energetsko sanacijo objektov. Na novinarski konferenci prejšnjo sredo je izvršna direktorica družbe Celjski sejem, organizatorica sejma Breda Obrez Preskar še povedala, da je na letošnjem MOS-u kar nekaj novosti, nove vsebine in nova doživetja, ki bodo obarvana tudi adrenalinsko. Več kot 40 strokovnih in drugačnih dogodkov se bo zvrstilo v sejemskih dneh. Že uvodna slovesnost je bila drugačna od dosedanjih. Predstavljal jo je MOS-ov vrh malega in srednjega gospodarstva z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovanom Žerjavom. Novosti je pripravila tudi Obrtna zbornica Slovenije.

MOS ponuja najbolj celoviti pregled ponudbe izdelkov, storitev in finančnih spodbud za izkoriščanje

n

Luč rešitve ali prihajajoči grozeči vlak Lovimo zadnji vlak – Praznik v Radečah kvari »papir«, v Nazarjah les - Evropsko« kolesarjenje po Kozjanskem – Vitanje središče kulturnega vesoljstva Je na koncu temačnega tunela, v katerega smo zašli, res že zaznati vsaj majhno svetlobo, kot menijo optimisti, ali so to res le luči vlaka, ki se nam bliža. Pa nimamo kam. Saj to ni tisti vlak, na katerega bi Slovenci sedli skupaj z Nemci in Francozi, če že gre za kakšen vlak, potem je to tisti, za katerim moramo pohiteti, da ga sploh še ujamemo in nas odpelje iz brezna. Naš premier nas še vedno straši, da lahko naša lepa državica bankrotira. Nekateri jemljejo te njegove grožnje resno, drugi še vedno menijo, da so le neke vrste prisila, da bi se tudi opozicija spametovala in podprla pripravljene ukrepe. Čas do novega leta naj bi bil usoden. Če bomo ukrepe sprejeli, potem naj bi tista luč na koncu tunela res pomenila izhod, sicer lahko pridemo pod kolesje hude krize, in če zaprosimo za pomoč Evropo, še pod tujo komando. In bomo spet plesali, kot nam bodo drugi igrali. V podobnem vzdušju, ko niso vedeli, ali bi se veselili »delovnih« zmag ali se žalostili, ker še niso preboleli izgubo svojega papirniškega podjetja, so slavili občinski praznik v Radečah. Bili so veseli, da so spravili pod streho prepotreben vrtec, a upali so tudi, da bo do občinskega praznika kaj več jasno o tem, ali bo kdo vendarle pokazal resno zanimanje za tovarne Radeče papir. Saj so se nekateri zanimali, a dalj od zanimanja niso prišli. V Nazarjah, kjer so občinski praznik začeli s praznikom lesarstva, pa so že šestič opozarjali na težave našega gozdarstva in lesnopredelovalne industrija. Ta je bila nekoč tudi na tem območju močno razvita, zdaj se je »podrla« še Smreka. Na konferenci so sicer iz »visokih

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

ust« slišali precej spodbudnih besed, kako se bodo resno lotili akcijskega programa za rešitev in konkurenčnost lesne panoge, kako tudi zagotovili domači in evropski denar, a kaj ko je bilo takih načrtov in obljub že veliko. Saj je bila ta konferenca že šestič zapored. Pa dosedanjih pet ni bilo niti za dvojko! Prav veselo pa je bilo na Kozjanskem in v Obsotelju. Ne le zato, ker so v Podčetrtku slavili občinski praznik, v Rogaški Slatini pa položili temeljni kamen za že sedmo krožišče, s čimer bodo odpravili še eno prometno črno točko, veselo je bilo, ker je na tem območju ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo predstavilo kohezijsko politiko. In veliko pomembnih projektov, ki so jih na tem območju zgradili s pomočjo različnih evropskih sredstev. Ves ta prikaz pa so strnili kar s kolesarjenjem, saj so se udeleženci s kolesi podali na pot od projekta do projekta. In pri tem dobršen del poti tudi vozili po kolesarskih stezah, ki so jih tudi zgradili s pomočjo evropskega denarja. Ob tem pa smo (seveda) tudi slišali, da pod sedanjo vlado veliko bolje črpamo evropska sredstva, kot smo jih prej. Še en pomemben dogodek se je zgodil zadnji čas na našem območju. Vitanje, majhen kraj, je postal pravi center. Vesoljski center. Tu so v spomin na našega izumitelja s področja vesoljstva Hermana Potočnika Noordunga odprli Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Ob odprtju so stopile v ozadje razprave o tem, zakaj njemu v čast taka stvar v Vitanju, saj tam ni nikoli živel. Da bi tak center bolj sodil v Maribor. A je obveljalo vsaj to, da je v Vitanju živela nekaj časa njegova mama, sicer pa to tako in tako naj ne bi bilo pomembno. Pomembno je, da se je s tem središčem Vitanje in z njim Slovenija znašlo na zemljevidu vesolja. In ko imajo nekateri visokoleteče načrte, je Vitanje s tem objektom dobilo tudi svoj kulturni dom in še nekatere druge prostore, seveda pa tudi pričakujejo, da bo ta center, tudi arhitekturna posebnost, privabil v kraj več turistov.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43 e­-mai­l: ­press@­nascas.si TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o.

nk

Tisk: Tiskarna SET d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide do 52 številk.


Naš ­čas, 13. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

13. septembra 2012

Brez povezovanja vseh Kako naj bi se upokojevali po novem? akterjev ne bo šlo Kako bo z novo pokojninsko reformo, o kateri so se usklajevanja s socialnimi partnerji že začela, seveda še ni znano. Vlada pa napoveduje, da jo bo spravila pod streho do konca leta in da bo začela veljati v začetku prihodnjega leta. Pripravili smo preglednico med veljavno, zavrnjeno in predlagano zakonodajo.

Veljavni zakon

Zavrnjen zakon

Nov predlog

Pogoji za starostno upokojitev • •

ženske 63 let starosti in 15 let pokojninske dobe moški 65 let starosti in 15 let pokojninske dobe

• • •

za oba spola 65 let starosti in 15 let pokojninske dobe ženske 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe brez dokupa moški 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe brez dokupa

za oba spola 65 let starosti in 15 let pokojninske dobe ali pa 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa

ženske 60 let starosti in 38 let pokojninske dobe moški 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe

Tatjana Podgoršek

Pogoji za predčasno upokojitev • •

ženske 60 let starosti in 38 let pokojninske dobe moški 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe

Znižanje starosti na račun otrok •

ženske največ do 53 let

• moški največ do 58 let

splošno tisti, ki skrbi za otroka (praviloma ženske) znižanje od 65 let starosti, ženske do 58 let, moški največ do 60 let

splošno tisti, ki skrbi za otroka (praviloma ženske, samo v primeru, če dopolni 40 let pokojninske dobre brez dokupa dobe, znižanje do največ 58. leta

Znižanje starostne meje do največ 60. leta

V dolžini 2/3 se upošteva pri znižanju od 60. leta starosti

30 zaporednih let, iz katerih se izvzamejo 3 najmanj ugodna leta

28 zaporednih let, izvzamejo se tri najmanj ugodna leta

Obvezno služenja vojaškega roka Za izpolnitev manjkajoče pokojninske dobe se lahko upošteva11/12 obveznega vojaškega roka Pokojninska osnova Najugodnejših zaporednih 18 Odmerni odstotek ženske za 38 let 80 %, za 41 let 86 %

• moški za 40 let 80 % za 43 let 86 % V obdobju od uveljavitve novega zakona do 31. 12. 2018 se bo starost in pokojninska doba brez dokupa (ženske) za pridobitev pravice do starostne pokojnine gibala takole:

Leto

ženske za 38 let 78 %, za 40 let 82 %

• moški za 40 let 78 %

Starost

Pokojninska doba (ženske)

Moški Leta, meseci

Leta, meseci

2013

58 4

58 0

38 4

2014

58 8

58 4

38 8

2015

59 0

58 8

39 0

2016

59 4

59 0

39 4

2017

59 8

59 4

39 8

Nazarje, 5. septembra – Občina Nazarje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje, Razvojna agencija Savinjske regije, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija so tudi letos pripravile 5. razvojno konferenco lesarjev - vseslovensko srečanje lesarske panoge kot enega od dogodkov pod okriljem 6. Lesarskega praznika v Nazarjah. Osrednja tema konference so bili ukrepi za uspešno prihodnost slovenskega lesarstva in akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. O tem sta spregovorila ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav in za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Prepričana, da lahko z lani izdelanim državnim načrtom 'Les je lep' slovensko lesarstvo postane zgodba o uspehu, sta vlila lesarjem, ki že pet let iščejo rešitve in poslušajo obljube, več upanja.

Doslej premalo volje

Ženske

Leta, meseci

2018

Na 5. razvojni konferenci lesarjev v Nazarjah ministra vlila lesarjem nekaj več upanja - Na državni ravni preprečiti izvoz hlodovine iz Slovenije

Po besedah Radovana Žerjava je imela v preteklosti slovenska lesnopredelovalna industrija posebno mesto v gospodarstvu. »To mesto ji moramo s skupnimi napori vrniti. In ne le to, postaviti jo moramo v kontekst razvojne priložnosti. Vendar brez povezovanja vseh

59 8

akterjev – od lastnikov gozdov, gozdarjev, podjetij, izobraževanja in raziskovanja ter ozaveščanja potrošnikov - ne bo šlo. Za to je bilo doslej premalo volje. Zaradi tega in tudi zaradi dobro urejene lesne dejavnosti v Avstriji, kamor lastniki izvozijo večino neobdelanega lesa, mi v tem trenutku pomagamo z našim bogastvom krepiti konkurenčnost sosedom.« Zagotovil je, da je Slovenija začela ukrepati, da bi s surovino, ki je imamo na pretek, ravnali gospodarno. Ministrstvo je lani oblikovalo tri razvojne lesarske centre. Ker pa kapitala doma ni, bo treba poiskati investitorje – partnerje v bolj oddaljenih državah, kot je Skandinavija.

S spremembo zakona do spodbud Franc Bogovič je tokrat udeležencem zelo dobro obiskane razvojne konference predstavil akcijski načrt Les je lep. Izdelali so ga v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, predvideva pa razvoj gozdarstva do leta 2020. Vanj so zapisali ukrepe na treh ravneh, napovedujejo pa spremembo zakonodaje. Z njo naj bi spodbudili gozdarske stroke in lesnopredelovalno industrijo k večji predelavi lesa doma. Pripraviti pa bo potrebno konkretne projekte, na osnovi katerih bi lahko za nujne naložbe pridobili denar iz evropskih ter domačih proračunskih virov. Tega tudi doslej ni bilo tako malo, a ni bil dovolj povezan in usmerjen. Do leta 2011 je bilo iz programskega obdobja 2007-2013 za razvoj podeželja namenjenega za predelavo lesa 3,3 milijona evrov, za sam razvoj podeželja nekaj manj kot 10 milijonov, za nakup gradbene mehanizacije pa 17,5 milijona evrov. Reševanje težav naj bi spremljala posebna projektna skupina, ki bo o dosežkih poročala vladi.

3

Čeprav je v zadnjih letih ugasnilo kar nekaj lesnopredelovalnih obratov, so na razvojni konferenci lesarjev predstavili tri primere dobrih praks. Predsednik upravnega odbora delniške družbe Jelovica Gregor Benčina je predstavil preoblikovanje družbe v sodobno zrelo družbo, direktor družinskega podjetja Melu iz Luč Alojz Selišnik je govoril o lesu kot naravnem viru in naši prihodnosti, direktor Žage Cugmajster Alojz Cugmajster pa o razvojnih možnostih in ovirah pri predelavi lesa.

Odslej naprej sledi le akcija V razpravi so udeleženci poleg splošnih težav slovenskega gospodarstva opozarjali na preveliko obremenitev dela s prispevki, na neživljenjsko delovnopravno zakonodajo, na premajhno zavedanje pomena lesnopredelovalne industrije, v kateri bi morala biti v ospredju predelava in ne kurjenje lesa. Opozorili so, da naj država krepko razmisli, komu bo podelila koncesijo. Svoja razmišljanja in opozorila so strnili v zaključke, ki jih bodo naslovili na vlado in pristojne organe. Pozvali so jih, naj se takoj lotijo uresničevanja omenjenega akcijskega načrta in se držijo zapisanih rokov. Med zaključki je pozval, da z ustreznimi ukrepi preprečijo nadaljnji izvoz hlodovine iz Slovenije. Pričakujejo, da bo vlada v novi industrijski politiki lesnopredelovalno industrijo uvrstila med strateško pomembne in perspektivne gospodarske panoge, da se bo odgovorno in v najkrajšem času lotila reforme delovnopravne zakonodaje. Zavzeli pa so se še za sprostitev kreditnega krča. »V akcijskem načrtu so opredeljeni roki, ukrepi, aktivnosti, zato ni več izgovorov. Odslej sledi le še akcija,« so dejali. n

Vizija - ostati vodilni proizvajalec visokokakovostnih nogavic V Tovarni nogavic Polzela zaznamovali 85-letnico delovanja – Dan odprtih vrat Polzela, 7. septembra - Polzela, tovarna nogavic, je ena največjih evropskih proizvajalk ženskih, moških in otroških nogavic, ki že od leta 1927 ustvarja in narekuje modne trende v nogavičarski industriji doma in po svetu. Njeni kakovostni izdelki sodijo v sam svetovni vrh in so nepogrešljiv spremljevalec sodobne civilizacije. Njihovo poslanstvo je proizvodnja visokokakovostnih nogavic ter trženje visoko kakovostnih konfekcij-

skih izdelkov, ki zagotavljajo prijetno počutje, estetsko bogastvo in modni navdih za vse generacije. Vizija Polzele je ostati vodilni proizvajalec visokokakovostnih nogavic v Sloveniji in na trgih bivše Jugoslavije. V EU in širše pa postati vodilen ponudnik vseh vrst nogavic pod lastno blagovno znamko. V tovarni so ob obletnici pripravili dan odprtih vrat. Pod strokovno vodenim ogledom proizvodnje so obiskovalce popeljali po tovarni, kjer nastajajo nogavice od nitke pa vse tja do končnega izdelka, ki ga najdemo na policah. Ob jubileju so odprli tudi OUTLET prodajalno.

n Bm

Hlodi v Avstrijo, domači predelovalci pa propadajo, je bilo med drugim slišati na razvojni konferenci. Menda bo kmalu drugače.

Alojz Selišnik, Melu Luče: »Optimizma je malo. Glede na stanje v lesarstvu, na velike stroške, ki jih ne zmore več, je težko biti optimističen. V družinskem podjetju je zaposlenih 25 delavcev in uspeva nam še zato, ker imamo kakovostne izdelke, rešuje pa nas tudi 90-odstoten izvoz teh v Avstrijo in Nemčijo. Kje vidim največjo vrzel? Lesnopredelovalna industrija je delovno intenzivna panoga in trdim, da je delo v naši državi preveč obdavčeno. Vsega se ne da vključiti v ceno izdelkov, ker nismo konkurenčni. Ministrstvi sta pripravili akcijski program Les je lep, s katerim

se v večji meri strinjam, vendar menim, da manjka rešitev splošnih gospodarskih težav. Če teh ne bomo rešili, nam tudi akcijski načrt ne bo pomagal. Tudi na dosedanjih razvojnih konferencah smo slišali obljube, a se doslej ni nič spremenilo. Krivulja gre samo navzdol. Mimogrede: leta 1992 je bilo v Sloveniji 38 tisoč lesarjev, danes nas je 10 tisoč. » Uroš Marolt, direktor Gorenja Notranja oprema: »Na razvojni konferenci sem zato, da bi slišal, kakšne razvojne smernice pripravlja za lesarje država, kako nam v teh težkih časih lahko pomaga. Zagotovo bi nam lahko s fleksibilno delovno zakonodajo in olajšavami za

investicije in razvoj. Pred dvema letoma in pol nam je pomagala s 50-odstotnim deležem pri sofinanciranju kotlovnice, ki smo jo zgradili v Mariboru. Čeprav je naložba takrat izpolnjevala vse okoljevarstvene predpise in razpisne pogoje, je danes kotlovnica že potrebna posodobitve. Ukrepi, ki jih pripravlja država, našemu podjetju kot proizvajalcu pohištva za končnega potrošnika niso pisani na kožo. V veliki meri so namreč bolj usmerjeni k osnovni predelavi lesa, k ustvarjanju dodane vrednosti v obliki stavbnega pohištva. Seveda pa pozitivno govorjenje o uporabi lesa v domu pasivno spodbuja potrošnike k nakupu pohištva.«


Naš ­čas, 13. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

V SREDIŠČU

13. septembra 2012

Brezplačna šola – stres tudi za starše Ob začetku šolskega leta na Območnem združenju RK Velenje zaznali več vlog, na velenjskem centru za socialno delo več vlog za subvencijo prehrane, na Karitas Velenje pa manj potreb Tatjana Podgoršek

Začetek jeseni zaznamuje vrsto stvari. Med drugim nakup vsaj manjše ozimnice, pa kurjave na podeželju, v okoljih z daljinskim ogrevanjem višje položnice za ogrevanje, tudi nakup zimske garderobe, predvsem pa začetek novega šolskega leta. Zanimalo nas je, kako so slednjega zaznali nekateri starši in ustanove. Začetek novega šolskega leta je tudi po mnenju strokovnjakov stre-

dan je bilo treba dati za likovno, športno vzgojo, temu bodo sledil še druge položnice. Z ukinitvijo splošne subvencije za malico moramo dekletoma plačevati dve tretjini stroškov za prehrano. Praktično celo leto sva zbirala denar, da sva jima lahko zagotovila najosnovnejše potrebe. Deklici bi radi hodili tudi k angleščini in še čemu, a ne gre. Je predrago. Ne razumeta, da ne zmoreva. V začetku leta smo se vselili v novo hišo, kjer je potrebno še veliko postoriti. Mož je zaposlen,

naslednji v družini.« Ko smo jo vprašali, ali sta zaprosila za kakšno obliko pomoči, je Andreja odgovorila: »Ne, ker sva tako imenovani mejni primer. Ker imava nekaj centov več, kot je meja za pridobitev kakšne denarne socialne pomoči.«

Največji »pritisk« na subvencije za prehrano Direktorica Centra za socialno delo Velenje mag. Zlatka Srdoč Majer je na vprašanje, ali so na centru zaznali začetek novega šolskega leta in v kakšni obliki, odgovorila:

1500 vlog za subvencijo prehrane, v teh dneh jih še pričakujemo kar nekaj. Nekateri starši ali dijaki namreč niso vedeli, da je tudi za to pravico potrebno vložiti vlogo na center in ne na šolo ali na občino, kot je bilo to urejeno doslej.« Sicer pa je Srdoč Majerjeva še povedala, da pri ostalih denarnih socialnih pomočeh niso zaznali bistvenega povečanja.

Za blizu 10 odstotkov več prosilcev Darja Lipnikar, sekretarka Območnega združenja RK Velenje, pa je dejala, da se na združenje obrača po pomoč vedno več

Do prejšnjega četrtka so na centru za socialno delo prejeli 1500 vlog za subvencijo prehrane, za pridobitev redne socialne pomoči v juliju 211, v avgustu 233, za izredno denarno-socialno pomoč pa je v juliju zaprosili 224, v avgustu pa 180 občanov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

V tem trenutku pomagajo s paketi prehrane in oblačil blizu 550 družinam, pomagali so tudi 155 učencem osnovnih šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pri nakupu šolskih potrebščin. »Sezname so nam posredovale socialne delavke na šolah, za nakup šolskih potrebščin pa smo namenili 7750

Mag. Zlatka Srdoč Majer

Družina Štakne s petim članom

sno za učence, dijake. »Je pa stresno tudi za nas starše,« je razmišljala na glas Andreja Štakne, mamica petih otrok iz Topolšice, in trditev podkrepila z besedami: »Imamo dve šoloobvezni deklici – ena obiskuje prvi, druga drugi razred, dva otroka sta v vrtcu. Brezplačna osnovna šola naju je za eno učenko stala na samem začetku blizu 250 evrov, s šolsko torbico vred. Že prvi

jaz sem doma.« Andreja je povedala, da se sama morata odreči veliko stvarem, če sploh prideta na vrsto. Prav tako pozorno sledita znižanjem, drugim oblikam ugodnejših nakupov celo leto, ne le tik pred začetkom šolskega leta, pa še takrat krepko premislita, kaj lahko in kaj ne. »Res pa je, da poskušava kupiti kakovostne izdelke, saj veva, da čakajo nanje

»Seveda smo ga zaznali. Najbolj pri Darja Lipnikar številu vlog za pridobitev subvencije za malice in kosila. Na to pravico posameznikov in družin iz Šaleške Milica Kovač in na pravico do subvencije za pla- doline. Ocenjujejo, da je prosilcev v čilo vrtca za otroke, ki so jih starši primerjavi z enakim lanskim obdob- evrov. Od tega nam je 2000 evrov vpisali vanj letos prvič, je največji jem več za 10 odstotkov. Obračajo doniral Sklad za pomoč občanom »pritisk«. Nekateri uporabniki so se po pomoč v obliki prehrane, za in občankam Mestne občine Velevloge oddali že v juliju in avgustu. nakup šolskih potrebščin in v teh nje, ostali denar so primaknili drugi BSH_OglasNasCas_185x150_08-2012_SLO_Layout 1 23.8.12 10:52 Page 1 ozimnice. Do prejšnjega četrtka smo sprejeli dneh tudi za nakup donatorji.« Kot je še dejala, si želijo,

BSH Hišni aparati, d.o.o., Nazarje

da se potrebe do konca leta ne bi povečale. »Glede na napovedi o podražitvah pričakujemo naval že prihodnji mesec, mi pa se bojimo, da zaradi manj hrane iz intervencijskih zalog ne bomo mogli vsem pomagati,« je še dejala Darja Lipnikar.

Pozna se »čiščenje« seznama »Morda boste presenečeni, kot smo bili sami. Na župnijski Karitas blaženega Antona Martina Slomška Velenje smo namreč zaznali ob novem šolskem letu manj potreb po pomoči kot v enakem obdobju lani. Lani je zanjo zaprosilo 39 družin, letos samo 23. Lani smo s šolskimi potrebščinami oskrbeli 71 otrok, letos samo 37. Iz izkušenj vem, da je 12-, 13-letnikom zelo hudo, če dobijo staro šolsko torbico namesto nove. Potem je še pripomba, zakaj je rdeča in ne črna, zakaj ima takšno in ne drugačno naramnico, » je dejala Milica Kovač iz Karitas Velenje in nadaljevala: »Po mojem se pozna, da smo »čistili« seznam upravičencev.« Pojasnila je, da so se letos s povezali z RK in centrom za socialno delo ter primerjali medsebojne sezname. Bili so neprijetno presenečeni, saj so našli kar nekaj takih, ki so bili na dveh seznamih. »To se nam je zdelo izkoriščanje dobrodelnosti, zato smo nekaterim povedali, da ni pošteno, ker iščejo pomoč na dveh straneh, drugi pa ne pridejo nikjer na vrsto.« Pred preverjanjem so imeli na seznamu blizu 160 družin, ki so stalno iskale pomoč na Karitas Velenje, sedaj jih je na njem 120. n

h

Do izredne denarne pomoči je upravičen vsak, ki se znajde v trenutni materialni stiski. Pomoč lahko uveljavi dvakrat na leto. Zakon sicer dovoljuje do petkrat na leto, a morajo za to nastopiti tehtni razlogi, kot so naravne nesreče – požar, poplave potres ali hujše nesreče v družini. Enkratna denarna socialna pomoč znaša za posameznika 260 evrov.

Skupaj dosegamo uspehe. Za boljši jutri. Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju naše regije in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje. Zavedamo se naše povezanosti in soodvisnosti z okoljem, v katerem delujemo. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih. Za boljši jutri. Občanom občine Nazarje in občanom mestne občine Velenje iskreno čestitamo za občinski praznik. BSH Hišni aparati, d.o.o., Nazarje BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP

www.bsh-group.si


Naš ­čas, 13. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

AKTUALNO

13. septembra 2012

Od pekla do raja

5

Odprtje razstave Glück auf je bilo premišljeno, udarno. Znana priredba uspešnice skupine Laibach Across the Universe, ki jo v originalu izvaja skupina Beatles, in koračnica Glűck Auf sta v izvedbi članov Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje zapolnili temen prostor, osvetljen le z lučkami na dveh rudarskih čeladah, s posebno energijo. Vrhunec večera pa so godbeniki pod vodstvom dirigenta Matjaža Emeršiča dosegli z izvedbo Laibachove priredbe skladbe Life is Life.

V nabito polnem Muzeju premogovništva Slovenije so v sklopu EPK odprli razstavo Laibach Kunst, Glück auf! (v prevodu Srečno) – Uspešnice Laibacha zazvenele v izvedbi Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje - Trije razstavni prostori – tri zgodbe Velenje, 6. septembra – Pozno popoldne se je v četrtek v Muzej premogovništva Slovenije zgrnila množica obiskovalcev, tokrat res od vsepovsod. Odprtje razstave skupine Laibach Kunst, ene od 24 velenjskih zgodb letošnje Evropske prestolnice kulture, je zbudila veliko pozornosti, saj jo je ustvarila svetovno znana skupina, ki si je ime prej ustvarila v tujini kot

To velja tudi za razstavo Glück auf!, ki so jo po besedah člana skupine Ivana Novaka oblikovali glede na izvirno razstavišče; v njem se niso želeli ponavljati v vsem dobro poznani rudarski estetiki, ampak so želeli prodreti v bolj univerzalno človeško, filozofsko in metafizično vsebino, ki jo ta prostor ponuja. »Črna garderoba predstavlja pekel – v njej so rudarji odvrgli umazana

nas, ki se poskušamo prebiti skozi življenje na različnih področjih,« je povedal ob odprtju razstave in ob tem na glas ramišljal, da je morda čas, da se Laibach samoukine. Po odprtju nam je povedal, da je bila to šala, saj je ukinitev Laibacha nemogoča. So pa z umetniškimi inštalacijami in intervencijami vse tri prostore preoblikovali v razstavo, ki bi po Novakovih besedah

Oktobra odprtje podzemnega dela muzeja

Program otvoritve razstave je bil v slogu skupine Laibach in njene ikonografije. Rdeči revirji na grafikah Janeza Kneza iz šestdesetih let so v beli garderobi upodobljeni kot raj.

doma. Čeprav je skupina Laibach širšemu občinstvu poznana zlasti po koncertnih nastopih, videospotih in izdanih ploščah, manj pa po vizualni produkciji, so njihove razstave premišljene dokumentarne predstavitve.

oblačila. Kopalnica, kjer so se umili, predstavlja purgatorij. Bistveni element je Bela garderoba, kjer so rudarji ponovno oblekli čista oblačila in vstopili v idealno življenje – raj. Gre za metaforo, saj se ne nanaša samo na rudarje, ampak na vse

Koncert v rudarskem rovu bo izziv Koncert skupine Laibach, prvič 200 metrov pod zemljo, bo v muzeju premogovništva v petek, 19. oktobra. Zanimanje zanj je veliko. Ivan Novak nam je povedal, da pripravljajo poseben program, zasnovan na glasbi iz začetkov skupine v 80. letih.

brez težav gostovala na bienalu v Benetkah. Prisotne je, še preden so videli razstavo, najprej nagovoril umetnostni zgodovinar Andrej Medved, ki skupino Laibach sledi že desetletja. Najprej jih je spoznal kot slikarje, glasba mu je prišla v uho in podzavest šele kasneje. Poudaril je, da »Laibachovi rdeči revirji nosijo s seboj globoko sporočilo. V Muzeju premogovništva Slovenije so jih postavili med podobe pekla, purgatorija in raja. In prav v prostoru raja je razstava rdečih revirjev, povečanih podob,

ki so prekrižane s križem. Posamezne slike predstavljajo dele, ki so večji od celote, oziroma del predstavlja celoto, saj se s ponavljanjem združijo v eno samo osebno, socialno, politično in kozmično podobo.«

Kultura je lahko razvojna nit družbe Programski direktor Zavoda Maribor 2012 Mitja Čander je v svojem nagovoru najprej poudaril, da je vesel, da se skupina Laibach vključuje v projekt EPK na več načinov, kar je izraz njihove vital-

nosti, živosti. »Laibach je pred leti začel kot izrazita alternativa, kot umetniški kolektiv, ki je spremenil ustaljene poglede na družbo in umetnost. Danes lahko rečemo, da gre za institucijo slovenske in evropske kulture« je dodal. To, da so razstavo odprli v za kulturniške razmere nenavadnem kraju, je zanj dodana vrednost. »Danes je potrebno razmišljati tudi o drugačnih, morda nenavadnih kombinacijah, o obnovi industrijskih objektov s pomočjo kulture, revitalizaciji mestnih središč s pomočjo kulture …« Ob tem je poudaril, da je Velenje letos izjemno zanimiva evropska kulturna točka.

Prireditve Velenje se bo predstavilo Velenje, 15. septembra - Mestna občina Velenje v sodelovanju s Športno zvezo Velenje tudi letos ob občinskem prazniku pripravlja tradicionalno prireditev, imenovano »Velenje se predstavi«. To soboto dopoldne bo potekala na Titovem trgu. Od 9. do 12. ure se bodo na njem predstavila številna športna in kulturna društva, izobraževalne institucije ter društva in institucije, ki delujejo v zvezi z zdravjem. V okviru prireditve bodo že tradicionalno izvedli tudi Tek očkov. Tekaška proga bo kratka in primerna tudi za tek z otroškimi vozički, nahrbtniki ali »kengurujčki«. Obiskovalci prireditve bodo lahko dobili obširne informacije o prostočasnih aktivnostih, možnostih formalnega in neformalnega izobraževanja ter o vključevanju v različna

društva. Sobotno dogajanje na Titovem trgu bodo popestrili tudi s kulturnim programom. n bš

V Šoštanju Veselo v jesen Šoštanjčanom in okoličanom, pa tudi obiskovalcem iz oddaljenejše okolice, se sredi septembra ponuja kar nekaj priložnosti za razigrano in zabavno slovo od poletja ter atraktiven pozdrav jeseni. Okolje ob jezeru je imenitno prizorišče za takšno dogajanje, program, ki bo tam potekal, pa zagotovilo, da bo druženje prijetno. V sklopu letošnjih občinskih praznovanj bodo v šotoru ob ribiškem domu potekala družabna srečanja s programom z naslovom Veselo v jesen. Namenjena bodo najmlajšim, mladim in starejšim, skratka vsem, ki bodo želeli prijetno

preživeti nekaj uric zgodnjega jesenskega časa. Prireditev se bo začela v soboto, 15. septembra, ko bo na osrednjem odru pod skupnim naslovom V Šoštanju po domače, ko bodo nastopili mladi domači izvajalci slovenske narodnozabavne glasbe. Od 15. ure naprej bodo igrali in prepevali ansambli Hooruk, Ta pravi faloti, Smeh, Stil, Izziv, ansambel bratov Avbreht, Pravi fantje in harmonikarski ansambel Vilija Mravljaka, zvečer pa bo občinstvo zabavala dekliška skupina Iskrice. V nedeljo, 16. septembra, bodo na svoj račun prišli ljubitelji pihalnih orkestrov. Od 15. do 18. ure bodo na glasbeni reviji sodelovali Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Godba Zabukovica in godba z Vrha nad Laškim. Sobota, 22. septembra, bo rezervirana za mlade s 'Stand

up comedy' večerom. Dogajanje bo potekalo z naslovom Sobota mladih. Nedelja, 23. septembra, pa bo posvečena najmlajšim. S prireditvijo Mlada nedelja bodo od 12. ure dalje potekale različne ustvarjalne delavnice, pridejo taborniki, skavti, ribiči, lovci, potapljači … Za program bo poskrbela Damjana Golavšek in mladi pevci. n

Več kot mesec dni za praznovanje Vinska Gora, 14. septembra – Krajevna skupnost Vinska Gora bo letošnji krajevni praznik zaznamovala z več dogodki, osrednjo slovesnost pa pripravljajo v soboto, 22. septembra, ob 13. uri, ko bodo pri Lamperčku, na meji med zaselkoma Prelska in Meje, predali namenu nov vodovod in na njegovi trasi obnovljeno cesto. Tam bo

tudi slavnostna seja sveta KS Vinska Gora, na njej pa bodo med drugim predali namenu defibrilator. Že jutri ob 16. uri bodo odprli prenovljeno cesto Vinska Gora–Usar. Od ponedeljka do sobote bodo pripravili niz športnih srečanj in turnirjev, od šahovskega do pikada, balinanja in ruskega kegljanja. Proti koncu septembra bodo kar nekaj prireditev pripravili na Grilovi domačiji, kjer jeseni vedno odprejo vrata obiskovalcem, ki želijo spoznati jesenska kmečka opravila. V oktobru bodo pripravili še kostanjev piknik na Lopatniku, v petek, 12. oktobra, pa bodo ob 25-letnici večnamenskega doma in Turističnega društva Vinska Gora najprej pripravili slavnostno sejo, zvečer pa velik dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili glasbeniki in voditelji, ki so v tamkajšnjem domu gostovali že večkrat. Izkupiček bodo n namenili obnovi doma.

Predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je mnoge razveselil z novico, da sanacija Muzeja po januarskem požaru poteka uspešno. Oktobra načrtujejo ponovno odprtje podzemnega dela, »ki bo še zanimivejši, bogatejši, z dodatnimi scenami,« je poudaril. Odprli naj bi ga prav s koncertom skupine Laibach. V dvojnem gostovanju skupine v muzeju je dr. Medved videl veliko simbolike. »Njihova pot se je začela v Zasavju, kjer je tako kot v Šaleški dolini doma premogovništvo. Že takrat so radi izzivali, v tem vztrajajo še danes. V Premogovniku Velenje smo ponosni, da smo odprtega duha, kar se kaže tudi v osvajanju tujih trgov. Rudarji so trdo delali takrat, ko je bilo delo vrednota, in tako delajo še danes. S svojim delom dokazujemo, da je delo vrednota, v katero je vredno vlagati.« Ob koncu nagovora je povedal, da bo velenjski Premogovnik, v prostorih današnjega muzeja še naprej skrbel za kulturne vsebine. Razstava Laibach Kunst – Glűck auf! bo na ogled do 18. novembra 2012. n Bojana Špegel

Tudi letos simpozij medkulturnega dialoga bš

V okviru letošnjega projekta tudi natečaj za risbo-grafit, ki pa je že potekel – Izbrana dela bodo na ogled v novem mobilnem razstavišču Velenje, 21. septembra – Romsko društvo Romano vozo v sodelovanju z mladinskimi in kulturnimi organizacijami pripravlja v petek, 21. septembra, ob 14. uri v mali dvorani Hotela Paka simpozij Medkulturnega dialoga. Po simpoziju ob 17. uri v Vili Bianca bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič sprejel romske aktiviste in druge udeležence simpozija. Predstavniki Urada za narodnosti Republike Slovenije, nevladnih in romskih organizacij, romski svetniki in aktivisti ter drugi udeleženci simpozija bodo predstavili svoje delo in projekte, ki vključujejo mlade in spodbujajo medkulturni dialog. Na simpoziju bodo predstavljeni primeri dobrih praks, ki mladim omogočajo pridobivanje novih znanj in aktivno vključevanje ter povezovanje v družbo. Mladinski center Velenje, partner projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, je skupaj z lokalnimi partnerskimi organizacijami objavil natečaj izdelave risbe grafita »Fast art kiosk = aktiven prostor medkulturnega dialoga!«. Natečaj se je iztekel ob koncu minulega tedna. Risbe-grafite, ki so prispele nanj, bodo ocenili predstavniki mladinskih in narodnostnih organizacij, ki sodelujejo v projektu.

Novo mobilno razstavišče

Dela, ki jih bodo izbrali po natečaju, bodo razstavili v tako imenovanem »Fast Art Kiosku«. Gre za mobilni razstaviščni prostor, ki bo namenjen razvoju in predstavitvi likovne, oglaševalske in novomedijske ustvarjalnosti mladih, pa tudi promociji medkulturnega dialoga med mladimi. Umetniška inštalacija bo postavljena na različne lokacije po Velenju. n


Naš ­čas, 13. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

DOMA IN PO TUJEM

13. septembra 2012

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 5. septembra Mediji so nas obveščali, kakšno je stanje v NLB. Poročali so, da je obseg slabih posojil v največji slovenski banki vreden 2,09 milijarde evrov. Kmalu zatem so bančniki to zanikali.

»Pri tem ni nobenih dilem.« Premier o nujnosti pomoči Sloveniji, čereforme ne bodo sprejete.

Mediji so poročali, da je obseg slabih posojil v NLB vreden preko dve milijardi evrov.

Predsednik DZ Gregor Virant se je sešel s predsedniki parlamentarnih strank. Govorili so o spreminjanju referendumske ureditve, pri čemer je Virant napovedal, da bo predlog na to temo v proceduro vložen v tednu dni. Zdenka Čebašek Travnik je sporočila, da ne bo še enkrat kandidirala za mesto varuhinje človekovih pravic. Izvedeli smo, da so se na komisiji za preprečevanje korupcije pogovorili s premierjem Janezom Janšo. Prekinjena je bila pogodba s Patrio in tako Sloveniji vozila Patrie ne bodo več dobavljana. Odvetnica kardinala Rodeta je sporočila, da se Peter Stelzer strinja z opravljanjem testa očetovstva in predlaga ustanovo v Nemčiji. V Alpah so v bližini jezera Annecy na vzhodu Francije našli štiri ustreljena trupla - v avtomobilu je bila ubita britanska družina, poleg pa je bil ustreljen še kolesar. Japonska vlada naj bi dosegla dogovor o nakupu otočja Senkaku, ki si ga pod drugim imenom sicer lasti Kitajska.

O odgovornosti so razmišljali tudi v zvezi Nato. Dejali so, da se ameravajo s slovenskimi oblastmi pogovoriti o posledicah prekinitve pogodbe s Patrio. Socialni partnerji so govorili o vladnih predlogih reform trga dela in pokojninskega sistema ter zakona o državnem holdingu. Na Hrvaškem so se ukvarjali z virusom Zahodnega Nila. Da bi preprečili njegovo epidemijo, so vzpostavili zdravstveni štab. V Vladivostoku se je začel vrh držav članic Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja.

Na neformalnem zasedanju ministrov EU sta se Karl Erjavec in njegova hrvaška kolegica znova pogovarjala o Ljubljanski banki. Povedala sta, da stališča ostajajo enaka. Slišali smo, da se bo Nacionalni preiskovalni urad v izpraznjene prostore na Litostrojsko preselil oktobra. Še vedno so razburjale razmere v največjih slovenskih državnih bankah. Guverner Kranjec je ob tem dejal, da država ni ustrezen lastnik bank. In če se je pri nas govorilo o potrebni pomoči, je madžarski premier Orban dejal, da naša vzhodna soseda ne bo sprejela pomoči Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije pod

Vlada je sprejela predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva reorganizacijo in združitev IVZ-ja ter devetih območnih zavodov za zdravstveno varstvo v dva nova javna zdravstvena zavoda. Minister Vizjak je nekoliko pomiril z zagotovitvijo, da ureditev odmora na delovnem mestu in dodatek na delovno dobo v vladnih predlogih reform ostajata nespremenjena.

pogoji, ki sta jih instituciji postavili. Evropska komisija je napovedala, da namerava uvesti sankcije za podjetja, ki v upravnih odborih in nadzornih svetih ne bodo imela dovolj žensk. A tudi takšni ukrepi ne bi pomagali Grčiji. Če je bila maja letos stopnja brezposelnosti tam 23,1-odstotna, bi lahko bilo ob uveljavitvi dodatnih varčevalnih ukrepov naslednje leto brez dela že 29 odstotkov ljudi. Kosovski parlament je s sprejemom ustavnih dopolnil sprožil proces končanja mednarodno nadzorovane neodvisnosti.

Nedelja, 9. septembra V Bazovici pri Trstu so se spomnili štirih junakov, ustreljenih pred 82 leti. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki pa so jo nekateri izžvižgali. Še eno srečanje se je zgodilo. Ob 70-obletnici ustanovitve prvih štirih partizanskih brigad NOV in partizanskih odredov Slovenije so se v Črno-

Petek, 7. septembra Premier Janša je bil odločen. »Slovenija bo potrebovala mednarodno pomoč, če ne bo sprejela predlaganih vladnih ukrepov. Pri tem ni nobenih dilem,« je dejal. In v opoziciji so skočili v zrak. V Pozitivni Sloveniji so dejali, da želijo zaradi premierjevih izjav izredno sejo parlamenta, ter poudarili, da je tovrstno ravnanje neodgovorno in premierja pozvali k odstopu.

Srečala sta se predsednik vlade Janez Janša in vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker. Tujec je poslušal o predlaganih vladnih reformah in opozoril, da »Slovenija ne sme izgubljati časa.«

Juncker opozarja, da ne gre izgubljati časa.

Potem ko je mariborsko okrožno sodišče oktobra lani pediatrinjo Zlatko Kanič spoznalo za krivo malomarnega zdravljenja 12-letnega Bora Nekrepa, so mediji opozorili, da je pogojna kazen zanjo postala tudi pravnomočna. Balonarska nesreča, ki se je pred tem zgodila na Barju, je zahtevala šesto žrtev. V bolnišnici je namreč umrl 59-letni Ljubljančan. Francoski predsednik Francois Hollande je napovedal sveženj ukrepov, med drugim proračunsko varčevanje in nove davke. To naj bi državi gospodarsko okrevanje prineslo v dveh letih. Britanska policija je na domu družine Al Hili, katere člani so bili nedavno žrtve streljanja v Franciji, odkrila »potencialno razstrelivne snovi«, zato so izpraznili sosednje hiše in zaprli območje.

Torek, 11. septembra

EK razmišlja o sankcijah za podjetja, ki v upravnih odborih in nadzornih svetih ne bodo imela dovolj žensk.

Predsednik SD Igor Lukšič je povedal, da bodo v njegovi stranki verjetno podprli pokojninsko reformo. Da bi rešili krizo, so se trudili tudi v Evropski centralni banki. Sporočili so, da bodo ukrepali, če bodo to narekovale razmere, od najbolj zadolženih držav pa bodo kupovali obveznice do zapadlosti treh let. Rusija je Izrael in ZDA opozorila, naj ne napadata Irana, saj da ne razvija jedrskega orožja. V skladišču orožja na zahodu Turčije so eksplodirale ročne granate, pri čemer je umrlo 25 vojakov, štirje pa so bili ranjeni.

Ponedeljek, 10. septembra

Sobota, 8. septembra

Četrtek, 6. septembra

Minister Vizjak je zatrdil, da dodatek na delovno dobo in ureditev odmora na delovnem mestu ostajata.

mlju zbrali borci domicilnih enot. Znova smo poslušali o davčnih dolžnikih, ki so konec julija državi dolgovali 1,6 milijarde evrov. Po vzoru sosednjih držav je vlada še vedno nameravala razkriti njihove identitete. So se pa na vladi pohvalili, da so z zmanjšanjem števila ministrstev samo pri plačah ministrov in državnih sekretarjev na letni ravni prihranili skoraj pol milijona evrov. Minister Šuštaršič je namignil, da ima Slovenija pri nabiranju sredstev več možnosti - od najema posojil do izdaje obveznic. Sarajevo je gostilo svetovno srečanje za mir. Voditelji Apeca so ob koncu srečanja napovedali, da si bodo prizadevali krepiti javne finance svojih držav s proračunskim neravnovesjem.

Govor ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu so nekateri pospremili z žvižgi.

Na ministrstvu za delo so se pripravljali na reforme. Socialnim partnerjem in opoziciji so v usklajevanje poslali spremembe pokojninskega sistema in delovnopravne zakonodaje. Minister Vizjak je obiskal tudi predstavnike stranke DeSUS. Izvedel je, da ti podpirajo izhodišča za pokojninsko reformo, a je Karl Erjavec poudaril, da je »hudič v podrobnostih.« Izredne seje DZ, ki jo je zaradi premierjevih besed zahtevala PS, niso sklicali. Tako se je odlo-

O skušnjavi Kot novinar velikokrat stojim pred dilemo, o čem pisati, zakaj ravno o tem in kako. V pravljice, da je svetel cilj novinarstva objektivno slikanje realnosti, že dolgo ne verjamem več. Noben pogled namreč ni objektiven, svet, čas, zgodbe o njiju so preveč zapletene ter večplastne, da bi jih lahko narisali samo z eno potezo. Verjamem pa v profesionalne standarde, v zagovarjanje javnega interesa, pa tudi v izbiro besed in pazljivo poročanje, kadar lahko zgodbe prizadenejo nemočne osebnosti. V podobne dileme se je pred tedni povsem nepotrebno ujelo slovensko novinarstvo, pravzaprav kar vsa Slovenija, ki si je postavljala domnevno rumena vprašanja o tem, ali je slovenski kardinal res oče, kaj se je na celjskem dogajalo v času mavričnih poletij in zakaj bi nas moralo zanimati, če je nekdo nekoč naredil nekaj čisto naravnega. Zakaj domnevno rumeno? Ker vprašanja o očetovstvu nekega pomembnega cerkvenega dostojanstvenika ni nepotrebna, senzacionalistična radovednost. Domnevni kršitelj celibata namreč vse življenje govori o morali, naukih Boga, o pomenu spoštovanja cerkvenih prepovedi in zapovedi, o odrekanju v imenu drugega in za drugega. Gre za lepe besede, duhovniki naj bi spremljali in pomagali vernikom in vsem ljudem od rojstva do smrti. Problem je, kadar naj bi sami živeli drugačno življenje, kot o njem pridigajo. Kadar moralno avtoriteto, moč in vpliv, pri nekaterih tudi bogastvo in prestiž, ki jima pritičeta, utemeljujejo na lažeh. In, še huje, domnevnem zanemarjanju sina in matere. Sam - podobno je rekel eden od urednikov Dela - ne poznam nobenega urednika ali novinarja, ki bi takšno, četudi še ne popolnoma dokazano zgodbo, zamolčal. Novinarji bi seveda delali različno, eni bi izjavo sina, ki išče očeta, preverjali dlje časa, drugi bi članek oblikovali drugače, skoraj nihče pa je ne bi spregledal. Nekdo ima pač utemeljene razloge, da misli, da je kardinal v škrlatnem plašču njegov oče. In novinar pač poroča o njegovi domnevi, še prej pa mora preveriti, kdo je sin, je verodostojen ali ni, kaj o vsem tem pravi mati, zakaj kardinal molči. Po nekaj dneh zgražanja se je vse skupaj sicer začelo vrteti v pravo smer, sin in domnevni oče naj bi primerjala genska odtisa. Iskanje očeta je razkrilo še neko žalostno podobo slovenske svete krave. Katoliška cerkev, s tem mislim samo na institucijo in ne na njene vernike, kaj šele na vero samo, je po objavi začela govoriti o sovražnih medijih, o nesramnostih, o tem, da je žrtev laži in prevare nekih rdečkastih demonov. A kdor povsod vidi le greh, je včasih sam največji grešnik. Cerkev ne izgublja vernikov zato, ker naj bi njeni duhovniki kršili celibat. Ljudje znajo hitro odpuščati. Vernikov ima vedno manj, ker izgublja verodostojnost moralnega voditelja in zavetnika. Ker vztraja pri preživelih dogmah, ritualih, ker zavrača pridobitve modernega sveta, ker o pedofiliji ne govori odkrito in jo odkrito ne preganja, ker jo zanima tuzemeljsko bogastvo, ne pa onstranska neskončnost, ker išče politične zaveznike, pozablja pa na Boga in lasten evangelij. Zelo preprosto. Tudi njo (in seveda tudi vsakega izmed nas) velikokrat premamijo zemeljske dobrine. A nekateri se vsaj ne delajo, da so sveti, nedotakljivi pridigarji ene same resnice. Ne vem, kakšen bo zaključek te zgodbe. Morda Franc Rode res ni oče in je postal žrtev zaletavega sina in naivnih medijev. A ravno on, ki živi v blišču Vatikana, bi moral vedeti, da škofi in cesarji ne živijo v zlatih kletkah, kjer bi sami določali, kdo in kako naj poroča o njihovih življenjih. Če že sami pridigajo, kako naj živijo drugi, bi morali sprejemati tudi kritike (celo neupravičene) tistih, ki jih opozarjajo, da je pogled na svet s prižnice velikokrat drugačen kot pogled nanjo. Ni narobe, če te kdaj premaga kakšna skušnjava, narobe je, kadar svojih grehov ne priznaš, druge pa učiš, da se morajo zaradi njih pokesati. Ali pa jim groziš s pravljicami o peklu in večnem prekletstvu. n Jure Trampuš

Vodstvo RTV je programskemu svetu predstavilo predvidene reze v program.

čil Gregor Virant, njegovi odločitvi pa je prikimal tudi predsednik SD Igor Lukšič. Mediji so poročali, da naj bi se koalicija uskladila glede imenovanja sedanjega prvega nadzornika NLB-ja Janka Medje na mesto predsednika uprave banke, direktorja Združenja bank Slovenije Franceta Arharja pa na mesto predsednika nadzornega sveta. Kot je bil nekaj dni prej odločen madžarski premier, je tokrat tudi španski premier Mariano Rajoy zavrnil možnost, da bi Španija v zameno za evropsko pomoč sprejela nove varčevalne ukrepe, kot jih je predpisal Bruselj. Že enajsto leto pa se potekale spominske slovesnosti na žrtve zloglasnih terorističnih napadov. Tokrat sta se jih spomnila oba ameriška predsedniška kandidata Romney in Obama.


Naš ­čas, 13. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

DOGODKI

13. septembra 2012

7

Tematska kolesarska pot Paški Vestno opravljajo prednostno Kozjak vabi nalogo Cesta tokrat V ponedeljek popoldne bo uradno zaživela - Z rekreativnim kolesarjenjem po novi, zanimivi kolesarski poti

odprta le za kolesarje

Zbirno mesto za kolesarje bo v ponedeljek ob 15.30 pri kamnolomu Paka. Do 17. ure bodo zaradi njihove varnosti za ostali promet zaprli lokalno cesto od kamnoloma do planinskega doma na Paškem Kozjaku. Če bo dež, pa bo prireditev prestavljena na torek, 25. septembra, ob 15. 30.

kilometrov novih kolesarskih poti; za tiste, ki imajo večje zmogljivosti in kondicijo, pa je po njej mogoče priti tudi v občino Mislinja. Pot je namreč precej zahtevna.

Atraktivno tudi za mlade kolesarje

Špela Šeliga pred kartami že urejenih in tudi zelo želenih novih kolesarskih poti v občini Velenje.

Velenje, 17. septembra - V ponedeljek ob 15.30 se bo v kamnolomu Paka začelo rekreativno kolesarjenje na Paški Kozjak, na katerem si želijo čim več udeležencev. Z njim bodo simbolično predali namenu novo tematsko kolesarsko pot Paški Kozjak, ki jo je Mestna občina Velenje uredila s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Špela Šeliga iz MO Velenje nam je povedala: »V okviru projekta Tematska kolesarska pot Paški Kozjak smo uredili traso od kamnoloma v Paki do doma na Paškem Kozjaku z ustrezno prometno signalizacijo, ki voznike opozarja, da so na cesti tudi kolesarji. Obenem smo navezali traso na že do sedaj obstoječe kolesarske poti; vinskogorsko, dobrniško, del trase pa smo zapeljali do bodoče navezave

Velenje–Mislinja po Hudi Luknji. Ne vemo še, kdaj jo bomo začeli urejati, si pa močno prizadevamo, da bi zanjo pridobili sredstva na razpisih.« S to novo kolesarsko potjo bodo kolesarji pridobili dobrih 40

Na kolesarski poti Paški Kozjak so v okviru projekta postavili tudi tematske table, ki opisujejo kulturno dediščino območja, zato bodo atraktivne za otroke. »Za tematsko ureditev te kolesarske poti smo namenili 10 tisoč evrov, je pa urejena podobno kot Pozojeva grajska pot. Prav tako bodo lahko obiskovalci te poti zbirali žige, v prihodnosti pa imamo v načrtu, da bomo povezali vse tematske poti za najmlajše v velenjski občini,« je dodala naša sogovornica. n bš

Kolesarska pot Velenje–Mislinja se odmika Izvedeli smo, da na dveh od evropskih razpisov velenjska občina doslej ni bila uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev za ureditev kolesarske poti Velenje–Mislinja, ki naj bi jo uredili po nekdanji trasi železniške proge. V projektni skupini se še naprej trudijo z iskanjem možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev te trase, ki pa bo finančno zelo zahtevna, saj jo ocenjujejo na 600 tisoč evrov. Samo projektna dokumentacija bo vredna okoli 80 tisoč evrov, največji zalogaj pa bo obnova treh tunelov in petih mostov na trasi. Na MO Velenje sedaj še najbolj računajo na finančno pomoč države, saj naj bi bil program ureditve trase vključen v nacionalni načrt ureditve. Umestili naj bi ga v finančno shemo 2014-2020.

Turistično društvo Mozirje praznovalo 120-letnico delovanja – Več sodelovanja s Turistično zvezo Slovenije kot s turističnimi društvi in občinami v Zgornji Savinjski dolini Tatjana Podgoršek

Mozirje, 8. septembra – Turistično društvo Mozirje letos praznuje 120-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je minulo soboto pripravilo »Jesensko zgodbo v Mozirju« (voden ogled trškega jedra Mozirja ter muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani) in slovesnost, na kateri so podelili priznanja Turistične zveze Slovenije 12 tamkajšnjim turističnim zanesenjakom ter Aleksandru Videčniku. Prednostna naloga pred 120 leti ustanovljenega društva je bila olepšati trg in njegovo okolico. To nalogo društvo, po zagotovilih njegovega predsednika Andreja Klemenaka, uresničuje ves čas delovanja. Srb za urejen trg, organiziranje čistilnih akcij, ocenjevanje objektov in okolice daje želene sadove, kar med drugim dokazujejo priznanja Turistične zveze Slovenije. V njeni akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna se Mozirje uvršča med prve tri v izletniškem turizmu ter po urejenosti trškega jedra. Tudi število turistov se povečuje predvsem po zaslugi Mozirskega gaja, ki se uvršča na 7. mesto najbolj obiskanih turističnih zanimivosti v Sloveniji, v zadnjem času se pridružuje tudi RTC Golte, spodbudno pa je tudi število ogledov zbirke Mozirje in Mozirjani. Danes so pred društvom drugačni

izzivi. Prireja razne prireditve, med katerimi velja omeniti prireditev ob 27. septembru, svetovnem dnevu turizma. Skupaj z društvom Pust

Andrej Klemenak: »Z delitvijo nekdaj enovite občine Mozirje na več občin organiziranega turizma v Zgornji Savinjski dolini praktično ni, ker deluje vsaka lokalna skupnost po svoje.«

Mozirski organizirajo pustovanje in martinovanje, izlete za člane po domovini in tujini. Pozornost namenjajo še članom, udeležbi na raznih sejmih in tudi promociji. Na vprašanje, ali ni naloga turističnih

»Indijanska zima« Bo po vročem poletju prišla hladna jesen oziroma zima? Sodeč po posnetku v Hrastovcu bi bil odgovor pritrdilen, saj so mnogi krajani že julija začeli pripravljati drva za zimo. Podobnost z indijansko zimo je zgolj slučajna.

Indijanci so šli vprašat vrača: »Kakšna zima bo letos?« Vrač je odgovoril: »Huda zima bo, pojdite sekat drva.« Indijanci so šli in cel mesec sekali drva. Potem so spet vprašali vrača: »Ali bo dovolj drv?« Vrač pa je rekel: »Še en mesec sekaj-

društev tudi povezovanje turističnih dejavnikov v okolju in širše, je Andrej Klemenak odgovoril: »Za povezovanje ni pristojno turistično društvo, ampak naj bi se s tem ukvarjali Turistično-informacijski center (TIC) ter razne lokalne organizacije. Ker pa TIC v Mozirju enkrat deluje, drugič ne, prevzema del njegove obveznosti tudi naše društvo in lokalna skupnost. Skupaj skrbimo za promocijo, koledar prireditev ...« Med največje vrzeli v turizmu v lokalni skupnosti oziroma kar v Zgornji Savinjski dolini je Klemenak uvrstil pomanjkanje organiziranega turizma, povezovanja med turističnimi društvi, tudi ostalimi društvi v dolini, sploh pa med občinami. Vsaka deluje v tem po svoje, turizem pa ne pozna občinskih, niti regijskih ali državnih meja. »Tvorneje sodelujemo s Turistično zvezo Slovenije kot z društvi v dolini. Sodelujemo v vseh njenih projektih.« V prihodnje nameravajo v mozirskem turističnem društvu to sodelovanje še poglobiti - skupaj z občino ter občani nadaljevati prizadevanja pri oblikovanju čim lepše podobe okolja ter skrbeti za pestrost dogajanja. n

te drva, huda zima bo!« Indijanci so šli in še en mesec sekali drva. Pa se Vrač prestraši, da sploh ne bo take zime, kot jo je napovedal, zato je klical na meteorološki zavod in vprašal, kakšna bo zima. Odgovorijo mu: »Huda zima bo, huda! Indijanci že dva meseca sekajo drva!« n vos

Kar dva zelo odmevna dogodka Arja vas, 10. septembra – Celjska mlekarna s svojimi kakovostnimi izdelki blagovne znamke Zelene Doline ne razveseljuje le potrošnikov, ampak tudi rekreativne športnike in športnice. Tako je konec minulega tedna pripravila kar dva športna dogodka, oba zelo odmevna in množična. V spremstvu gorskih vodnikov in

gorskih reševalcev so namreč Zelene doline odpeljale na najvišji slovenski vrh Triglav 100 žensk. Najstarejša med njimi Joži Klemenc je štela 71 let, posebna izkušnja pa je bila to tudi za aktualno mlečno kraljico Evo Keržič iz Vodic. 10. rekreativnega kolesarskega maratona s ciljem v Logarski dolini pa se je udeležilo več kot 1200

kolesarjev. Večina se je podala na 70 kilometrov dolgo pot iz Arje vasi, preostali pa so startali na 30 kilometrov dolgo pot z Ljubnega ob Savinji. Da so se Zelene doline znova izkazale kot odlični gostitelji, pa najbrž ni treba izgubljati besed. n Tp

Dnevi odprtih vrat

S starta kolesarjev v Arji vasi

Univerza za tretje življenjsko obdobje želi še bolj približati svojo dejavnost, zato bodo imeli ves prihodnji teden od ponedeljka, 17. septembra, do petka, 21. septembra, med 8. in 12. uro dneve odprtih vrat. Predstavili bodo delovanje univerze in izobraževalni program, v katerem je letos kar nekaj novosti.


Naš ­čas, 13. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 8

VI PIŠETE

8

Lovci razširili svoj dom

Mokri veterani

Lovci in lovka LD Velunja smo že dolgo načrtovali možnost širitve lovske koče LD Velunja v Zavodnah. V preteklosti je velikokrat zmanjkalo energije in volje, toda konec lanskega leta je na pobudo starešine Antona Plazla vzklila ideja, ki smo jo hitro udeja-

Šoštanj, 1. septembra - Že petič je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Šoštanj, organiziralo tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tekmovanje je kot vedno potekalo ob Družmirskem jezeru, poleg OZVVS iz Šoštanja in Velenja pa so se ga udeležili veterani iz Šmarij pri Jelšah, Mežiške doline, Zgornje Dravske doline ter člani OZVVS Log, Dragomer, Lokovica. Lepa udeležba je obetala zanimivo tekmovanje, ki ga niso zmotile niti obilne padavine, ki so ves čas močile tekmovalce. Na ta račun se je ob podelitvi medalj in pokalov

njili. To nedeljo smo predali namenu nadstrešnico. Kljub današnjim zahtevnim časom se je pokazalo, da z enotnostjo članov v LD in dobrim razumevanjem z lokalno skupnostjo lastniki zemljišč v lovišču zmoremo tudi takšne podvige. Otvoritve so se

udeležili skoraj vsi povabljeni, bilo nas je kakšnih 300. Vsi so izrazili pohvalo in začudenje, da je lahko tudi z njihovo pomočjo nastal objekt, ki bo služil potrebam LD Velunja Šoštanj in tudi drugim. n

ter razglasitvi rezultatov pošalil predsednik OZVV Šoštanj Leon Stropnik, ki je dejal, da morajo biti ribiči tako ali tako mokri od zunaj in znotraj. Da so bili mokri tudi od znotraj, je gotovo poskrbel predsednik organizacijskega odbora in hkrati predsednik RD Paka Franc Ravnjak, ki se je zahvalil za tako lepo udeležbo ter čestital vsem za ulov in predvsem za to, da kakšna riba ni bila močnejša od ribiča. Skupaj z županom Občine Šoštanj Darkom Menihom sta oba organizatorja podelila nagrade tistim, ki so potegnili na suho kakšno ribo.

Prisotne so pozdravili starešina Anton Plazl, župan Občine Šoštanj Darko Menih, predsednik lokalne skupnosti v Zavodnjah, nekateri predsedniki sosednjih lovskih družin ter župnik Vinko Potočnik.

Vzgajajo lastnike in pse Dan odprtih vrat na prostorih Kinološkega društva Velenje Vesna Glinšek

Vikend, ki je za nami, je bil res deževen. Pa ne samo deževen, tudi hladen. A člani Kinološkega društva Velenje se niso dali. Kljub kislemu vremenu so v soboto dopoldan izpeljali tako imenovani dan odprtih vrat in ljudem na kratko pokazali, kaj sploh v njihovem društvu počnejo. Tisti najbolj aktivni so: predsednik Stane Ločan, komisija za pasjo šolo Lilijana Ograjenšek, trenerka discipline rally obedience Suzana Puc, trener obrambe Franc Pusovnik in Vanja Blagus, tekmovalka. Pa še bi jih lahko naštevali. Vsak po svoje so v društvu z dušo in srcem. In s psi seveda. Kot je povedal Stane Ločan, je namreč njihova osnovna

naloga predvsem druženje s psi. »Psa želimo približati človeku. Ljudje se enostavno morajo zavedati, da pes sobiva z nami, mi pa jim s šolanjem omogočamo, da se na to lažje navadijo, tudi psi se socializirajo. Tako vzgajamo lastnike in pse.«

Začnemo na začetku – z malo šolo Kdaj je najbolj primeren čas, da začnemo psa šolati? »Dobro je, da ima pes najmanj tri mesece. Ne pa čakati predolgo. V starih literaturah piše, da ga naj začnemo šolati pri enem letu. A so se metode vzgoje toliko spremenile, da je to zdaj prepozno. Od tri do

pet mesecev je najbolj primeren čas,« je vse lastnike psov opozorila Ograjenškova. Sicer pa je to šola, ki je v prvi vrsti namenjena prav njim – lastnikom. Psi se tu socializirajo, spoznajo druge pse, se z njimi družijo, niso napadalni … Naučijo se osnov, hoje na povodcu, povelji sedi, prostor … Ko končajo malo šolo, pa lahko gredo dalje – na višje stopnje šolanja.

»Rally obedience« – nekaj svežega To je mlada disciplina, ki je primerna za vse vrste psov, tako pasemske kot mešančke. V njej se naučijo predvsem poslušnosti in

13. septembra 2012 Kar nekaj posameznikov se je s tega srečanja vračalo domov z medaljo okoli vratu, ekipno pa so si prva tri mesta razdelili: 3. veterani iz Šoštanja, 2. veterani iz Velenja, 1. mesto pa je skupaj s pokalom romalo v Šmarje pri Jelšah. Ker je bila to prva prireditev v sklopu praznovanj Občine Šoštanj ob njenem prazniku, ki je konec septembra, je šoštanjski župan povabil prisotne na ostale prireditve, ki bodo potekale ves mesec, in se zahvalil organizatorjem za pomemben prispevek k prazničnosti in prepoznavnosti občine Šoštanj. n Milojka B. Komprej Foto: Dejan Tonkli

Drugi so bili veterani Velenja.

različnih vaj. Poznamo štiri stopnje in že začetna ima 30 osnovnih vaj, ki se v nadaljevanju stopnjujejo. Pomembno je, da pes dela brez povodca in posluša lastnika. »V zadnjem letu smo tudi v Sloveniji prišli tako daleč, da so posebej za to disciplino organizirane tekme. Tudi po 50 tekmovalcev imamo na tekmo, kar je relativno veliko. V velenjskem klubu smo v prvem letu tekmovanj že po tretji tekmi dosegli stopničke, v skupni razvrstitvi pa smo na šestem mestu v začetni, prvi disciplini,« je povedala Vanja Blagus.

se njegov pes pokaže,« še pove Lilijana in doda: »Pes zaradi šolanja obrambe ne bo postal agresiven. Je pa dobro vzgojen pes, ki obvlada vaje obrambe, uporaben tudi v

splošnem življenju. Vedno bo branil svojega lastnika, vendar kontrolirano. Pes ne bo napadel, ne bo ugriznil. Branil ga bo z laježem.« n

Obramba je zabava, ne agresija Pri vajah obrambe, ki so namenjene večjim in službenim pasmam, v kinoloških društvih ne delajo z agresijo, ampak z igro. Če človek dolgo šola psa, se lahko pri enih in istih vajah že malo dolgočasi, zato je dobro dodati vaje obrambe. »Jaz rečem, da takrat človeku zaigra srce. Ko vidi, kako

Pes se v šoli nauči poslušnosti in se socializira.

Nekoliko novejšo disciplino 'rally obedience' sestavljajo različne vaje, ki so zapisane na tablah.

Obramba – igra


Naš ­čas, 13. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

MED VAMI

13. septembra 2012

V veselje in za dušo Zdenka Orozel iz Laz pri Velenju od leta 1993 preverja kakovost kruha in peciva na Dobrotah slovenskih kmetij – Večje zadovoljstvo zadovoljna stranka Tatjana Podgoršek

Zvesti obiskovalci kmečke tržnice v Velenju Zdenko Orozel iz Laz pri Velenju srečajo vsako soboto. Na svoji stojnici ponuja nekaj pridelkov, ki zrastejo na kmetiji, tudi kakšen šopek cvetja z vrta, 5 vrst kruha, pečenega v krušni peči in pecivo. Le malokdo pa ve, da vstane ta dan ob 2. uri zjutraj zato, da strankam ponudi sveže pečene polnjene kvašene rogljičke, pletene kajzarice in žemlje. Zdenka je ena tistih, ki redno sodeluje na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, kjer je že dvakrat prejela zlato priznanje za ajdov kruh z orehi in sadni kruh, enkrat pa srebrnega.

Sestavine in ljubezen »Ne vem, kaj je bilo krivo, da sem dobila srebrno priznanje. Če bi dobila še enkrat zlato, bi namreč prejela tudi kipec kakovosti. Sicer pa pravijo, da je dobiti kakršnokoli priznanje na Ptuju potrditev kakovosti izdelka,« je povedala in dodala, da sodeluje na dobrotah z različnim pecivom in vrstami kruha že od leta 1993 in vsako leto dopolni zbirko s kakšnim priznanjem. Kot zanimivost je mimogrede omenila, da peče navadne kekse na stroj za Dobrote v pečici, ker morajo biti bolj bledo zapečeni, stranke na tržnic pa imajo rade bolj zapečene. Te pa peče v krušni peči, takoj po peki

kruha. »Ne morem pa tu peči janeževih upognjencev, ker jih moraš hitro odstraniti,« je pojasnila. Preverja kakovost svojega kruha in peciva zaradi priznanj ali …? »Kje pa, veselje do peke in za svojo dušo to počnem. V bistvu nimam nič od tega. Potrebno je plačati pristojbino, ki je vsako leto višja. Morda lahko nato tistemu, ki to zna ceniti, pokažeš priznanje.« Pa znajo stranke ceniti skrb za kakovost? Po Zdenkinih besedah znajo. »Denar je pomemben, a meni je več vredno zadovoljstvo stranke. Če se vrne ena in opravi večji nakup, je ...« Kje se skriva ključ do uspeha, saj gospodinje vemo, da lahko vse delamo po istem receptu, izdelki pa so različni? Ob vprašanju se je Zdenka nasmehnila in po krajšem pomisleku odgovorila: »Pomembna je kakovost sestavin, nato pa naredi svoje ljubezen do tistega, ker pečeš. Izdelek mora biti na zunaj

lep, ker jemo z očmi, vsekakor pa vedno kakovosten.« Čeprav, pravi Zdenka, o peki kar veliko ve, še zdaleč ne vsega. V Društvu kmečkih žena Šaleške doline, katerega članica je, pripravijo vsako leto kakšno predavanje in tečaj, ki se jih zelo rada udeležuje.

Dopolnilna dejavnost pomemben vir prihodka Zdenkina peka kruha in peciva je za kmetijo Orozelovih, ta se razprostira na 9 hektarjih, pomemben vir dohodka. Vzreja pitancev, kot prednostna dejavnost na kmetiji, namreč prinaša prihodek vsako drugo leto, ko govedo oddaš. Prodaja na tržnici pa je vsak teden. »Ko le ne bi bilo teh stopnic. Dostava blaga na tržnico je grozna in pri tem mi običajno pomaga hči. Tudi po 12-krat je treba gor in dol, če ne še večkrat.« Ni zdrava, pove v prenesenem pomenu, če vsakega dne ne zapolni z delom po hiši, v hlevu, na njivah, vrtu. Kot na dlani je, da rada kmetuje, tako kot rada peče pecivo. »Vsake toliko časa poskušam narediti kaj novega, iz ponudbe pa umakniti tisto, kar ne gre najbolje. Moji »poskusni zajčki« so družinski člani. Če so oni zadovoljni, predvsem pa, če sem zadovoljna sama, potem ni razloga, da ne bi pekla tudi za druge. In tako bom to počela, dokler bom lahko,« je še dejala Zdenka Orozel. n

Ščuka za prvošolca Jureta

Velenje, 3. septembra – Prejšnji ponedeljek je bil poseben dan za malega Jureta Frankoviča, vnuka dolgoletnega ribiča Karla Draga Trobina. Jure je namreč postal prvošolec. Preden se je to zgodilo, mu je dedek obljubil, da bo šel z njim ribarit na Dravo. Tako je 28. avgusta dedek zgodaj vstal in se odpeljal na Koroško, vnuk in babica sta za njim šla pozneje, z avtobusom. Kar 110 centrimetrov dolgo in dobrih 11 kilogramov težko skušo si A ko sta prišla na obrežje bo zagotovo za vedno zapolnil tako ribič Karla Drago Trobina kot Drave, nad elektrarno v njegov vnuk Jure. Dravogradu, ju je čakalo veliko presenečenje. Karl Drago še nisem ulovil, pa sem že skoraj okoli mene in ribe veliko ljudi,« Trobina je namreč na suho že pote- 50 let ribič,« nam je povedal Karl pove med smehom strasten ribič. gnil res veliko ščuko. »Ni je bilo in dodal, da je ščuka darilo za nje- In doda, da jo je razkosal in razlahko potegniti na suho, saj je bila govega vnuka Jureta ob njegovem delil med sorodnike in prijatelje. dolga kar 110 centimetrov, težka vstopu v šolo. Glas, da je ulovil Ne le, da je bila velika, tudi dobra pa 11 kilogramov in pol. Res sem pravo rekorderko, se je menda je bila! n bš je bil vesel, saj tako velike ščuke hitro razširil. »Kar naenkrat je bilo

9

Na »paurih« je fajn, ni pa lahko Rudi Ježovnik iz Paške vasi: priznanje pomeni, da delo še ni končano – Ni več daleč čas, ko bo dejavnost in z njo kmet še bolj razvrednoten(a), kot je Tatjana Podgoršek

Zadružna zveza Slovenije je letos podelila priznanje za trajen prispevek k zadružništvu dvema kmetoma. Med drugim Rudiju Ježovniku iz Paške vasi. Rudi je povedal, da je že 30 let tako in drugače vpet v sistem Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Ni zgolj njen član na papirju, ampak ves ta čas tudi nosilec odgovornih dolžnosti v njenih organih. Tri mandate je bil predsednik zadružnega upravnega, en mandat predsednik nadzornega odbora, v Območni enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Slovenj Gradec je bil en mandat podpredsednik … »Ni mi žal, čeprav se je bilo treba pri marsikateri odločitvi, ki je vplivala na trajen razvoj zadružništva, kmetijstva in nenazadnje tudi kmeta, izpostaviti. Stvari še zdaleč niso tako enostavne, kot kdo misli. Naša zadruga je že kar lep čas na razpotju, ko se je potrebno odločiti, kako preživeti današnje razmere na zahtevnem trgu, hkrati pa zadovoljiti potrebe njenega člana.« Rudi je

gospodar na 20 hektarjev veliki kmetiji, na kateri redijo pitance (trenutno jih imajo 49) in brojlerje za Perutnino Ptuj. Prav v času našega obiska so napolnili hlev z 12 tisoč piščančki. Dela jim ne zmanjka, pravi, za preživetje pa se je potrebno zelo truditi. »Na »paurih« je fajn, ni pa lahko. Vendar, če človek delo opravlja z veseljem, kot ga sam, to odtehta marsikatero slabost. Sicer pa ni nikjer rožnato.« Po njegovih besedah so na kmetiji zelo zgodaj zaznali, da se je potrebno na vsakem koraku obnašati zelo umno, organizirati delo tako, da z manj časa

naredijo več. »Stroške je potrebno oklestiti, kjer se le da. To je eden od vzvodov za preživetje, drugi pa je kakovost pridelka. V večini ta odloča o tem, koliko bomo dobili za svoje delo.« Odločitev za kapitalizem je – meni Rudi Ježovnik - kmeta prisilila, da se po najboljših močeh prilagaja trgu. Spremembe so vidne. »Bojim se, da ni več daleč čas, ko bosta kmetijstvo, kmet razvrednotena še bolj, kot sta danes. Ni spoštovanja. Beseda kmet ima danes drugačen pomen. Kmetje smo ponosni na to, kar smo, družba pa naših prizadevanj ne zna ceniti in upoštevati.« Vsa priznanja, ki jih je prejel tudi od Zadružne zveze Slovenije, zanj ne pomenijo, da je opravil svoje delo. Nasprotno. So izziv in obveznost. Saj bi včasih rad dal zadeve na »stran«, vendar je to težko storiti, ko si enkrat vpet v sistem. Zadnje priznanje je zanj napotek, naj ne krene s poti tudi v prihodnje. »Še se bom vključeval v zadružništvu, kmetijstvu, saj nas in še koga čaka za izboljšanje pogojev v dejavnosti veliko dela,« je sklenil pogovor Rudi Ježovnik. n

Česen velikan

Marina Žibert iz Velenja se je pred dnevi oglasila v naši redakciji in povedala: »Že večkrat sem hotela priti in vam pokazati svoj velikanski česen, zdaj pa sem se končno opogumila. Na mojem vrtu je namreč zraslo sedem velikih strokov, dva največja, skupaj težka kar 70 dag, pa sem prinesla s seboj.« Dodala je, da je velikanov še posebej vesela, ker jih ni nič gnojila in so zrasli po naravni poti. Skrivnost njihove večje teže je v semenu, ki ga je Marina pred leti prinesla iz Rovinja. »Od takrat naprej vsako leto zraste kaj podobno velikega,« dodaja. n vg

Mnenja in odmevi

Saj ni res, pa je! Z novim šolskim letom nas je avtobusni prevoznik Izletnik Celje »razveselil« z novico, da ukinja brezplačno progo Lokalca Gorica- Pesje-Preloge in objavil naslednji urnik: 05.00 – 08.00, 13.00 – 15.00, 18.30 – 23.00. V tem, s potniki najbolj obremenjenem času, je potrebno vozovnico plačati. Ker pa so že letos s 1. 1. ukinili avtobus, ki je vozil na liniji Šoštanj–Gorica, je gneča zjutraj, ko se vozijo dijaki, osnovnošolci, delavci in ostali, nepopisna. Razmere na tej relaciji so mi dobro znane, saj sem jo redno

uporabljala za prevoz na delo. Omenjeni ukrep je diskriminatorski do prebivalcev na območju Pesja in Prelog, saj vendar spadamo pod občino Velenje, ki se rada pohvali z brezplačnim Lokalcem, prijaznim do občanov in okolja, še posebno sedaj, ko je Velenje partnersko mesto EPK! Zato ste vsi, ki ste ta ukrep sprejeli, vljudno vabljeni na plačljivo vožnjo v nepozabni »kulturni«

gneči. Pa še to: za Izletnik ura očitno tiktaka po njihovem času: ob 12.25 je vozovnico za smer Pesje potrebno plačati, čeprav je uradno plačljiva od 13.00 – 15.00. Ali se bo mogoče kdo od odgovornih nad vsem tem zamislil in ukrepal? n Majda Koželjnik, Pesje


Naš ­čas, 13. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Uspešno kulturno poletje v mestu končano S tradicionalnim koncertom iztoka Mlakarja so se v začetku septembra končale 28. Poletne prireditve Festivala Velenje – Dober obisk in program letos kar 60 dogodkov bo težko ponoviti, saj so bile najuspešnejše doslej

13. septembra 2012

»Nebo je črno« ..., zemlja pa je modra.« Poved Jurija Aleksejeviča Gagarina, prvega človeka v vesolju, ko je ugledal ”veliko sliko”, in pogosto primerna pomoč v nuji pokazati na obstoj še drugih videnj, resnic ali dejstev. Malokrat smo priča dogodkom, za katere velja, da imajo poleg npr. lokalnega še planetarni značaj. Vitanjčani, sosedje onstran hriba, so svoj Kulturni dom prenovili ravno v tem duhu – na ruševini starega so postavili Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, vanj pa povezali korenine krajevne rodbine, katere potomec se je zapisal med pionirje iskanja rešitev bivanja človeka v vesolju ter znanost in umetnost. Sicer gre za realizacijo koncepta, ki ga je snovala širša domača javnost in ni zgolj navdih Vitanjčanov, so pa pomembno prispevali, tako z ohranjanjem zavesti o rodbinski povezavi z vesoljskim pionirjem kot finančno, s sofinanciranjem izgradnje objekta. Internet, ki danes omogoča dostop do največjih svetovnih knjižnic in zakladnic znanja, objektu omogoča, da rezidenti lahko izvajajo raziskovalna dela, vitanjski mir jih varuje skušnjav ali težav hitrega urbanega ritma, pečat in dosežki Hermana Potočnika Noordunga pa so njihove muze. Objekt tako omogoča mešanje znanj - kombinatoriko njihovih različnih vrst ter umetnosti kot napredka in premišljevanja o novem, o novih idejah.

Različni dogodki, tako glasbeni kot scenski, so bili to poletje res odlično obiskani. Mini cirkuška predstava na Titovem trgu je z obiskom presenetila tudi organizatorje.

Velenje, 10 septembra – Po časovnem obsegu so bile največji letošnji velenjski EPK projekt 28. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje. Začele so se v soboto, 16. junija, s koncertom etno skupine Jararaja, končale pa prejšnjo nedeljo zvečer s tradicionalnim koncertom Iztoka Mlakarja. V tem času se je zvrstilo 60 dogodkov, od tega 23 glasbenih prireditev vseh glasbenih zvrsti, osem scenskih dogodkov, od plesnih do cirkuških. Čez poletje se je zvrstilo kar 18 dogodkov za otroke, nadpovprečen pa je bil tudi obisk letnega kina. Vsekakor ljubiteljem različnih zvrsti kulture to poletje v Velenju ni bilo dolgčas, za Festival pa bo velik izziv pripraviti prihodnje poletne prireditve, saj bo financ po EPK letu zanje bistveno manj. Programski vodja Poletnih kulturnih prireditev Matjaž Šalej nam je povedal: »Letošnje poletne prireditve so trajale kar dva meseca in pol, kar je po časovnem obsegu največji kulturni dogodek EPK leta v Velenju. Prireditve so potekale na desetih različnih lokacijah po mestu, s potekom pa smo zelo zadovoljni. Odpadlo je le gostovanje skupine ruskih kozakov, ki so odpovedali

celotno turnejo po Sloveniji. Z obiskom smo bili zadovoljni, saj so bile prireditve odlično obiskane, takšni pa so bili tudi odzivi obiskovalcev. Podrli smo rekord kina Zvezde pod

morali v notranje ambiente lokacijsko prestaviti zelo malo prireditev. »S sodelavci smo veliko delo opravili tudi pri promociji, lahko pa mirno zatrdim, da so to doslej najuspešnejše poletne prireditve,« je povedal Šalej. Ob tem je dodal, da vedo, v čem so še rezerve, predvsem pri žanrih, ki bi jih še želeli vključiti v sklop poletnih prireditev. »Glavno vodilo poletnih kulturnih prireditev je, da poskušamo kulturo približati čim širšemu krogu ljudi, zato jih želimo čim več pripraviti na prostem, dostopne vsem - tudi tako, da so pomembnejši dogodki brezplačni. Tako soustvarjamo mestni utrip in dvigujemo splošno raven kulture. Lahko zatrdim, da nam je to letos uspelo.«

Prihodnost bo izziv Matjaž Šalej: »Naše delo je uspešno, če so zadovoljni obiskovalci. Letos so bili.«

zvezdami, saj tako velikega obiska doslej še ni bilo.« Ob tem jim je bilo naklonjeno tudi vreme; prav vse ponedeljkove predstave so se lahko zgodile na prostem. To pa velja tudi za druge dogodke, saj so

Seveda se vsem poraja vprašanje, kaj bo po letu 2012? Poletne kulturne prireditve so bile lani in letos sofinancirane iz zavoda EPK Maribor 2012, znaten delež je dodala MO Velenje. Na vprašanje, ali si lahko še kdaj obetamo tako bogate poletne prireditve, je naš sogovornik povedal: »To vprašanje si zastavljamo tudi na Festivalu.

Zavedamo se, kakšna je ekonomska situacija v državi, prav bojimo se, kako bo to izzvenelo prihodnje leto. Prepričani smo, da bo obseg prireditev manjši, a bomo poskušali ohraniti nekaj večjih dogodkov, od

V Festivalu Velenje so za 28. Poletne kulturne prireditve namenili 130 tisoč evrov. Večina dogodkov je bila za obiskovalce brezplačnih velikega otvoritvenega do zaključnega koncerta, pa tudi prireditve za otroke, citrarski festival, Kino pod zvezdami … Želimo si, da bi imeli še kdaj takšno finančno podporo. Nenazadnje smo letos dokazali, da se da s finančno podporo in dobrim odzivom v medijih pri obiskovalcih veliko narediti! Naše delo je uspešno, če so zadovoljni obiskovalci.« In letos s(m)o bili! n bš

Češki prevajalec gost Lirikonfestove rezidence

Razpisan Abonma ljubiteljskih gledališč

Velenje, 7. septembra - Četrti letošnji gost Lirikonfestove mednarodne književniško-prevajalske rezidence v Velenju je Petr Mainuš, češki prevajalec novejše slovenske umetniške literature. Na tritedensko ustvarjalno bivanje v septembru ga je povabila Ustanova Velenjska knjižna fundacija, ki že šesto leto (od 2007) organizira ustvarjalna bivanja za letno tri do pet izbranih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov slovenske literature. Dr. Petr Mainuš živi in ustvarja na Moravskem. Sodi v mlado

Velenje, 8. septembra - »Šole so že odprle svoja vrata, pred teatrom pa ravno pometamo. Do oktobra bo vse tiptop,« pravijo v Kulturnem društvu Gledališče Velenje, kjer so prejšnji teden razpisali Abonma ljubiteljskih gledališč za sezono 2011/ 2012. V soboto so ga na posebni stojnici že predstavljali na Kmečki tržnici pri Centru Nova, kar bodo ponovili tudi to soboto. Tam lahko ljubitelji gledališča dobite tudi abonma za novo sezono. In kaj so v njej pripravili? Vsak mesec, od letošnjega oktobra do marca 2013, bodo enkrat mesečno pripravili zanimivo predstavo enega

generacijo prevajalcev slovenske književnosti v češčino. Aktivno prevaja slovensko prozo, poezijo in dramatiko. V češčino je v zadnjem desetletju prevedel številna knjižna dela slovenskih avtorjev, nekaj jih je na njegovi delovni mizi tudi v tem času. Z 21-dnevnimi ustvarjalnimi bivanji bo v celoletnem programu mednarodnega Lirikonfesta Velenje 2012 gostovalo pet izbranih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov. n bš

od slovenskih ljubiteljskih gledališč. Oktobra bodo začeli s komedijo Vaja zbora v izvedbi Gledališke skupine Radeče. Novembra so v goste povabili dunajski Klubteater z dramo Obiski, decembra pa bo velenjsko gledališče predstavilo veseloigro Matiček tiček. Janurja 2013 bodo v Velenju gostovali Butalci v izvedbi Kulturnega društva Kruh Križe, februarja pa sosedje iz Šoštanja, skupina AgledaŠ, z monokomedijo Poštar. Abonma bodo marca zaključili s sladko-grenko dramo Pozdravljeni in zbogom v izvedbi Kulturnega društva Žirovnica. n bš

V Sloveniji smo v bližnji preteklosti izvedli več razprav na temo, kako vzpostaviti sistemsko okolje, ki bi omogočalo projektno delo, v katerem bi bile enakopravno vpete znanstvena, raziskovalna ter umetniška sfera. Ena takšnih je bila lani v okviru Divjih misli kulturnega ministrstva. Ne glede na tuje dobre prakse in domačo strokovno javnost, pa preboj še ni mogoč. Kalup, ki nas obdaja pri financiranju tega, je enostavno še premočan. Po besedah enega od raziskovalcev z instituta Jožef Stefan, je težava vsaj še v motivaciji, da najprej znanstvenik ne vidi smisla, in druga, da umetnik v novih tehnologijah vidi zgolj nove materiale za gnetenje in tematiziranje. Ko in če se preboj vendarle zgodi, so nova dognanja zelo verjetna. Če poenostavim, za matematike velja, da se ob druženju z umetniki znajdejo na slabo pogojenem področju, ni definicij, ni pogojev, spoznanje pa kaže, da so preboji, fuzija in nova energija možni ravno zaradi tega, saj se sicer vrtijo v istih problemih, v istem miljeju zakonitosti. Umetnik je na drugi strani čudovit razlagalec, kako lahko gledamo na stvari. Češki pisatelj Karel Čapek je iznašel robota in ga tudi poimenoval tako 40 let prej, preden ga je znanost dejansko postavila v industrijsko okolje. Naprej: težave lahko imajo znanstveniki, saj vedno ne doumejo celotnega aspekta uporabnosti svojih dognanj. Dogaja se, da jih nanje opozorijo šele umetniki, včasih tudi kakšna komisija za etična vprašanja. V Vitanju Slovenija (in planet) tako dobiva priložnost spoznave slovenskega prispevka k znanstveni vedi astronavtiki/kozmonavtiki, priložnost skrbeti za evropski astronavtski spomin, vzpostaviti kulturni temelj za nastanek Slovenske vesoljske agencije, izvajati projekte kulturalizacije vesolja in združevati znanost in umetnost. V tem tednu je na izkušnjo zvočna inštalacija Cycloid-E avtorjev Cod.Act iz Švice. Objekt deluje tudi kot učno okolje in z neposredno bližino kar nagovarja k obisku. Velenjčani imamo nekaj stikov z osrednjima nosilcema ideje projekta KSEVT, Draganom Živadinovom in Miho Turšičem. Živadinov je bil tako npr. gost začetnih let Kunigunde in tematskih večerov v Mladinskem centru, kot je bil tudi želeni gost letošnje, in dosedanje stike velja ponovno podpreti; že dobrososedsko, če ne kako drugače. Nebo je vendar črno. n Aleš Ojsteršek

Pekarna še odpira vrata Velenje – Novo razstavišče mladih umetnikov Pekarna na Starem trgu 17 odpira svoja vrata še do konca septembra. Ob vikendih, v petek, soboto in nedeljo od 14.00 do 18.00, bodo na ogled likovna dela mladih velenjskih in drugih umetnikov, ki so s prostovoljnim delom staro pekarno očistili in jo reciklirali v razstavišče. V prihodnje si tam želijo ateljeje in delavnice, knjižnico, družabne prostore ter s tem priložnost za ustvarjanje. Kaj imajo pokazati zdaj, pa lahko preverite do 30. septembra. n

Osnovnošolci reproducirali mojstre Velenje, 11. septembra - V avli mestne hiše si lahko do 8. oktobra ogledate razstavo likovnih del učencev Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. Nadarjeni osnovnošolci so lansko šolsko leto likovno ustvarjali pod mentorstvom likovnega pedagoga Petra Matka. Tokratna razstava prikazuje njihov način podoživljanja umetniških reprodukcij domačih in tujih mojstrov iz 17. stoletja. n


Naš ­čas, 13. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 MHz

13. septembra 2012

11

Gl asbene novi č ke

Priložnosti, ki bi jih bilo škoda izpustiti V našem uredništvu pravijo, da je poletje konec in da prihaja, vsaj tako trdijo vremenoslovci, jesen. Bomo kaj kmalu videli, koliko jim je verjeti in koliko ne. Lahko pa nam bralci tednika Naš čas in poslušalci Radia Velenje verjamejo, da bomo v uredništvu sledili prihajajočim dogodkom in jih obveščali o tistem, kar menimo, da morajo vedeti. Včeraj je odprl vrata Mednarodni obrtni sejem v Celju. Propagandista Jure Beričnik in Bernarda Matko bosta poskrbela, da bo na radijskih valovih predstavilo svojo ponudbo čim več razstavljalcev. Konec tedna, v nedeljo, 16. februarja, bo v Velenju stopila na sceno Pika Nogavička. Največji festival za otroke v Sloveniji, če ne še preko njenih meja, v vseh teh letih ni pustil ravnodušne novinarke Bojane Špegel. Zakaj bi bilo letos drugače? Bojana namreč zbira med sodelavci neuporabne dežnike, ki jih potrebuje Pika za svoje letošnje festivalske potrebe. Naša propagandna služba pripravlja dve prilogi. Prva bo izšla v počastitev praznika Mestne občine Velenje že čez teden dni, 20. septembra. Izšla bo v večji nakladi kot sicer, prejela pa jo bodo vsa gospodinjstva v Šaleški dolini. Druga priloga pa bo

izšla 27. septembra, ko praznuje občina Šoštanj. Zapisane informacije so še posebej dobrodošle za oglaševalce, kajti objava v časopisu ali na radiu je gotovo več vredna kot letak. Ta v velikokrat konča v smeteh ne da bi ga tisti, ki mu je namenjen prebral. Časopis pa rad prebere vsakdo. n tp

One Direction pobrali največ nagrad

Imate dežnik, ki ga ne potrebujete? Nesite ga k Piki v dom kulture!

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE PERO LOVŠIN Po devetih solo albumih in devetih albumih, ki so nastali v času Pankrtov in Sokolov, se Pero po dveh letih premora vrača z novim albumom. Album nosi naslov Za spremembo, na njem pa bo deset novih skladb. Pri njegovem nastanku je sodeloval s svojo prekaljeno koncertno ekipo Španskih borcev. Izid je napovedan za 20. september, najavlja pa ga singel z naslovno skladbo.

DANILO KOCJANČIČ & FRIENDS Skupina je v avgustu posnela kadre videospota za skladbo Daj daj daj. Režiser Perica Rai je ob slovenski obali, na barki Fiesta, s skupino in prikupnimi dekleti ujel utrip poletja, zabave in dobre glasbe. Zasedba v teh dneh sicer nadaljuje pripravo materiala za novo ploščo in koncerte po Sloveniji.

NULA KELVINA Skupina se je konec minulega leta prvič predstavila javnosti s ploščo Možgani na paši in istoimensko uspešnico. V preteklih tednih so člani skupine posneli dobršni del nove plošče, ki bo izšla še letos, še pred izidom novega albuma pa predstavljajo še zadnji single s prvenca - skladbo Škripnu lep.

ALYA Njen zadnji radijski singl Moja pesem, ki ga je v eter poslala v začetku poletja, bo kmalu dobil tudi video podobo. Za snemanje je Alya izbrala lepoto in šarm središča Ljubljane, pri snemanju pa je sodelovala z ekipo QView. Sodelovalo je tudi več kot 30 statistov, ki so jih izbrali med 170 prijavljenimi na avdicijo.

SLOVENSKA POPEVKA 2012 To soboto, 15. septembra ob 20.00 uri, bo v SNG Opera in balet v Ljubljani potekal 37. festival Slovenska popevka, ki sicer letos praznuje svojo 50-letnico. V letih 1984-1997 festivala namreč ni bilo. Letošnjo prireditev bosta vodila Mojca Mavec in Mario Galunič, na festivalu pa se bo predstavilo štirinajst izvajalcev z enakim številom novih skladb.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

1. IRENA VRČKOVNIK - Il tempo passato 2. JELENA ROZGA - Dobitna kombinacija 3. INNA - Tu si EU Naša rojakinja Irena Vrčkovnik je na slovenski glasbeni sceni že več kot dvajset let. V zadnjih letih sicer manj nastopa in manj snema, no letos pa je s skladbo Il tempo passato ponovno nastopila na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu in osvojila odlično tretje mesto. Skladba je osvojila tudi nagrado strokovne komisije za najboljšo izvedbo in najboljši aranžma. Ta teden pa ste jo izbrali za pesem tedna na Radiu Velenje.

V Los Angelesu je glasbena mreža MTV podelila vsakoletne nagrade VMA za najboljše videospote. Za najboljši videospot so proglasili We Found Love pevke Rihanne v sodelovanju s Calvinom Harrisom. Velika zmagovalka tokratne podelitve pa je fantovska zasedba One Direction, ki je svojila tri nagrade. Britanska petčlanska zasedba je osvojila nagrade v kategoriji za najboljši pop video, v kategoriji naj novinec in v kategoriji video, najbolj vreden delitve na spletu, in sicer s skladbo What Makes You Beautiful. Za naj hip hop video je nagrado prejel Drake skupaj z Lil Waynom, v moški konkurenci je slavil Chris Brown (Turn Up The Music), v ženski pa Nicki Minaj (Starships). Za naj rock videospot so odnesli domov nagrado Coldplay (Paradise).

Aerosmith se vračajo Legendarni ameriški rokerji Aerosmith, ki so se letos vrnili na glasbeno sceno s pesmijo Legendary Child, s skladbo What Could Have Been Love napovedujejo nov album. Uradni izid njihovega že petnajstega studijskega albuma Music From Another Dimension je napovedan za začetek novembra. Aerosmith se odpravljajo tudi na turnejo, čeprav zaenkrat samo po Ameriki. Ena najpopularnejših rock zasedb vseh časov se ponaša z zavidljivo zapuščino. Prodali so

LESTVICA DOMAČE GLASBE

... več na www.radiovelenje.com

Dolgonoga gorenjska pevka Manca Špik je predstavila svoj novi album, ki ga je naslovila Iz prve roke. Na novi plošči je enajst pesmi, od tega dve temeljiti priredbi Mančinih največjih uspešnic Zvezala bi si krila in Baila baila baila, štiri priredbe znanih slovenskih pesmi ter pet novih skladb. Dve od njih sta Mančini avtorski, in sicer Ljubezenska puščica in Daj prepusti se, pod dve pa se je podpisal uspešen avtorski dvojec Matjaž in Urša Vlaščič. To sta naslovna Iz prve roke in skladba Baje. Peta nova skladba na albumu je Moj planet (La vita e bella). Kot prvi single ob izidu albuma pošilja Manca na radijske postaje skladbo Ljubezenska puščica, za katero je besedilo napisala Barbara Pešut.

Pesem poletja je Call Me Maybe

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Mladika - Ko srečam ga z drugo 2. Zaka pa ne - Do poroke 3. Prleški kvintet - Prva solza 4. Poskočni muzikanti - Ostani to kar si 5. Mladi godci - Blizu si 6. Spomini - Pismo brez naslova 7. Topliška pomlad - Brez tebe 8. Navihani muzikanti - Navihana in mlada 9. Trubadurji - Ti si nekaj posebnega 10. De žur - Prej in potem

Manca iz prve roke

Ameriški Billboard je objavil seznam pesmi, ki so se v tem poletju najbolj pogosto vrtele. Na samem vrhu lestvice poletnih uspešnic je pristala pesem Call Me Maybe, debitantska pesem 16-letne Kanadčanke Carly preko 150 milijonov albumov in dosegli skupno 55 zlatih, platinastih in večkrat platinastih naklad pa tudi diamantno naklado za zbirko uspešnic Greatest Hits Collection. Osvojili so tudi številne nagrade, med drugim štiri grammyje, 10 MTV Video Music Awards in 7 American Music Awards, leta 2001 pa so bili sprejeti v slavni Rock and Roll Hall of Fame.

Panda in Hamo Daljnega leta 1996 je na plošči skupine Panda z naslovom V poznih nočnih urah izšla tudi skladba Pogledala ga je v oči, ki je kar nekako neupravičeno prezrta zdrsnila mimo poslušalcev in privržencev skupine Panda. Petnajst let kasneje je pesem za projekt Šepetanja čutno prearanžiral Klemen Kotar. Skupina Panda je namreč ob svoji 25. obletnici delovanja izdala ploščo Šepetanja, na kateri so njene pesmi v aranžmajski preobleki Klemna Kotarja izvedli priznani slovenski pevci. Hamo Šalehar je pesem zapel doživeto, s polno žara in tako pokazal moč osebnoizpovedne ravni. Z edinstveno energijo je pesem zavibrirala tudi med občinstvom v Kinu Šiška, kjer jo je Panda aprila letos skupaj s Hamom zaigrala ob svoji 25-letnici.

Rae Jepsen, ki je na najbolj priznani lestvici Billboard Hot 100 vztrajala devet tednov. Na drugo mesto se je uvrstila skladba Payphone (Maroon 5 feat. Wiz Khalifa), na tretje pa Gotye s skladbo Somebody That I Used To Know. Call Me Maybe sprva ni pritegnila večje pozornosti, odkar pa jo je na Twitterju svojim 20 milijonom sledilcem predstavil Justin Bieber, je bilo zabeleženih 5,5 milijona spletnih prenosov, slišalo pa naj bi jo kar 1,8 milijarde ljudi. Videospot ima na YouTubu 238 milijonov ogledov.


Naš ­čas, 13. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

13. septembra 2012

Lepo in dobro Da je les res lep, so Zgornjesavinjčani dokazali ministroma Žerjavu in Bogoviču. Darovali so jima res lep lesen pladenj. Na njem pa njihovo specialiteto – savinjski želodec. Da bosta res »pazila« na akcijski načrt Les je lep.

Dolgoletna strankarska kolega Drago Martinšek in Aleš Gulič sta se tokrat srečala pod posebnim rdečim križem. Ne, nista obujala spominov na zlata leta stranke LDS, tudi o politiki nista govorila. Raje sta komentirala videno na razstavi, ki je simbolično povezala dve rudarski mesti. In ja, vsak zase sta bila ponosna, da jima je simbolična rudarska zgodba blizu. Po rdečim križem sta jo še bolj začutila.

Član skupine Laibach Ivan Novak, ki izhaja iz zasavskih revirjev, je politiku Jožefu Školču in večnemu alternativcu Igorju Vidmarju z veseljem razkazal razstavo v velenjskem muzeju premogovništva. Obiskovalci pa smo gledali tudi njih, saj ni prav pogosto, da bi jih videli na kakšnem dogodku v naših krajih. Človek tako dobi občutek, da smo res del Evropske prestolnice kulture. Kar je tokrat veljalo tudi za goste.

Strastna gobarja in pridna člana velenjskega gobarskega društva Marauh Borut Jenko in Bojan Glavač imata vsak svoj rajon, kjer vsake toliko časa preverita, ali je kaj ... Kot strastna gobarja drug pred drugim tudi skrivata svoj »plac«, zato Borut v trenutku, ko ga je ujel objektiv, Bojanu stoodstotno ni prišepnil, kje bi gobe v času suše utegnile biti. Prej je bilo kaj drugega, takega, kar ni za vsaka ušesa.

Vladno varčevanje Vlada je objavila podatke, koliko je zadnji čas privarčevala. Če ne bi tako varčevala s sprejemanjem ukrepov za oživitev gospodarstva, ji ne bi bilo treba tako varčevati.

Konkurenca Velenjski Vili Bianki ni več dolg čas. Velenje je namreč dobilo še več vil. Rodila jih je hčerka Banke Celje.

Preverjanje pasov Policija ta teden preverja uporabo varnostnih pasov. Nihče pa ne preverja, ali ni preveč nevarno, ker si moramo tako zategovati pasove.

Konferenčna misel Kralj zahteva palačo 13-letnica na lov za za šesto ženo internetno simpatijo Da so razlike med civilizacijami še kako velike, priča vest iz južne Afrike. Zulujski kralj Goodwill Zwelithini namreč od tamkajšnje vlade zahteva 700 tisoč dolarjev, da bi za svojo šesto ženo kraljico

Mafu, ki se je s 64-letnim kraljem poročila pri 14 letih, zgradil palačo. Ob tem je kraljev finančni vodja parlamentarno komisijo zaprosil še za dodatnih 1,4 milijona dolarjev za obnovo palače pete Zwelithinijeve žene, kraljice Nompumelelo MaMchize. Vlada province KwaZulu Natal je samo letos za omenjeno kraljevo družino namenila že okoli 6,9 milijona dolarjev, kar ni nič čudnega, glede na to, da kraljice letno samo za potovanja, posteljnino in obleke porabijo okoli 24 tisoč dolarjev. Opozocija kralja, njegove žene in 27 otrok zaradi takšnega življenjskega sloga ostro kritizira. Če se bo novi kraljevi zahtevi ugodilo, pa bo znano konec tega meseca.

Annette Robinson iz Teksasa je v starosti 13 let na spletu med igranje spletne igre spoznala 12-letnega Dylana. Po nekaj tednih računalniškega poznanstva se je odločila, da je čas, da se srečata tudi v živo. Da bi ji uspelo doseči zastavljeni cilj, je materi ukradla kreditno kartico, bratu pa avto in se neopazno izmuznila iz hiše ter odpravila na pot. Avantura se je sicer končala že po dobrih 80 kilometrih, ko so dekle prestregli lokalni policisti.

Njihov predstavnik je bil presenečen nad tem, kako dobro se je 13-letnica znašla na prometni avtocesti, mama Robinson pa je razmišljala, da se je hči pred pustolovščino res nenavadno vedla. »Vse dlje je ostajala v sobi, ves čas je želela biti sama,« je povedala. Za

dejanje ji ni naložila kazni, temveč ji je obljubila, da bo sama poskrbela, da se bo vendarle lahko srečala z Dylanom.

Dokaz, kako zvezda uniči planet Skupina astronomov iz ZDA, Poljske in Španije je s pomočjo posebnega teleskopa našla dokaz, kako lahko masivna zvezda uniči celoten planet. Ugotovili so, da ima orjaška rdeča zvezda, podobna našemu Soncu, imenovana BD+48 740, nenavadno visoko stopnjo litija v svoji sestavi, kar nakazuje, da je vase »posrkala in prebavila planet«. Znanstveniki so pojasnili, da se vse zvezde s staranjem segrevajo, s tem pa tudi rastejo in lahko tako vase posrkajo bližnje planete. Ob tem so povedali, da je tudi naše Sonce zvezda, ki bo nekega dne dosegla gigantske razsežnosti in lahko takrat pogoltne tudi Zemljo. Znanstveniki predvidevajo, da naj bi se to zgodilo čez več kot pet milijard let.

Sekta prepovedala izobraževanje V odročnem mestu Novi Jeruzalem v Mehiki je tamkajšnja apokaliptična katoliška sekta Device Marije rožnega venca otrokom prepovedala obiskovati šolo. Kot so dejali, je to zahtevala sama Devica Marija, ki je ukazala tudi rušitev edine šole v tem kraju. To so pred

je kot začasno rešitev poskušala uporabiti za izvajanje pouka neko drugo zgradbo, a so jo pripadniki sekte nemudoma zasedli. Zaenkrat tako velja, da bodo morali otroci – če se oblast ne domisli boljše rešitve - verjetno hoditi v šolo v deset kilometrov oddaljeno sosednje mesto.

Najstnica na Maldivih obsojena na 100 udarcev z bičem Ko so starši najstnice z Maldivov izvedeli za zvezo hčere z 29-letnikom, so par prijavili na sodišče. To je 16-letnico zaradi spolnih odnosov s starejšim moškim obsodilo na sto udarcev z bičem in osemmeseč-

dvema mesecema tudi dejansko porušili. Manjšinskemu delu krajanov, ki niso člani te sekte, je v skrbi za šolanje svojih otrok prekipelo in so oblasti pozvali, da v Novem Jeruzalemu vzpostavijo mehiški pravni red in jih zaščitijo. In tamkajšnja vlada je na kraj dogajanja poslala okoli 200 pripadnikov varnostnih sil, da preprečijo spopade med obema skupinama prebivalcev ter zagotovijo varnost učiteljem. Poleg tega je tja poslala tudi posrednike, ki naj bi sekto prepričali, da pristane na obiskovanje javne šole za tistih 270 otrok, katerih starši ne pripadajo njihovi verski skupnosti, vendar za zdaj brez uspeha. Vlada Michoacana

Samo besede in načrti ne bodo zaustavili hlodovine, da se ne bi še naprej iz naših gozdov valili na tuje žage.

Manj udarno Velenje postaja vse manj udarno. Delavci PUP-a krpajo udarne jame na cestah.

Prenizka cena Verjetno se res redko dogaja, da bi kdo tožil firmo, ker ima prenizke cene. Mali delničarji Premogovnika so to storili. Kmalu bo obstajal še nov razlog za tako tožbo, saj država pričakuje še nižje cene premoga za blok 6.

Vsak na svojem Malčki so v vrtcih, otroci v šolah – delavci pa v preveliki meri na cesti.

Optimisti

ni hišni pripor. Moškega so zaradi spolnih odnosov z mladoletnico obsodili na 10-letno zaporno kazen. Sodišče je ob tem odredilo še, da bo mladoletnica kazen prestala, ko bo pri 18 letih postala polnoletna.

Po tem, ko so Šoštanjčani dosegli nadaljevanje gradnje bloka 6, se jih je verjetno navzel velik optimizem. Kljub temačnim napovedim pričakujejo celo veselo jesen. Vsaj kot eno od prireditev ob občinskem prazniku.


Naš ­čas, 13. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

ŠPORT

13. septembra 2012

Rudar dvakrat zapored doma Najprej v Velenju Gorica, nato Mura, vmes pokalna tekma z Aluminijem - Odločilni igralni dnevi za sedanjega trenerja V prvi ligi zaradi kvalifikacijskih tekem naše najboljše izbrane vrste s Švicarji in Norvežani za nastop na svetovnem prvenstvu v Braziliji prejšnji konec tedna niso igrali prvenstvenih tekem. Na njih so naši najboljši nogometaši razočarali, saj so obakrat izgubili. Velenjske ljubitelje nogometa pa v tem času najbolj zanima dogajanje v Rudarju. Nogometaši so si v osmih dosedanjih krogih priigrali le skromnih pet točk, in so pred sobotnim nadaljevanjem trenutno na predzadnjem mestu. Zaradi slabih iger je Milan Djuričić po 4. krogu, v katerem je pred domačimi gledalci doživel poraz z novincem Aluminijem. Njegovo mesto je (začasno) zavzel dotedanji pomočnik Andrej Goršek. Toda tudi ta tako imenovana šokterapija (še) ni

prinesla boljše igre in vodstvo kluba meda razmišlja o trenerju od drugod. O konkretnih imenih do zaključka redakcije nismo izvedeli. Po uličnih govoricah pa naj bi zanesljivo postal novi 'rudar' prejšnji selektor najboljše slovenske izbrane vrste Matjaž Kek. Je pa še veliko drugih, ki bi jim bil izziv trenirati velenjske rdeče-bele. Med njimi tudi nekdanji odlični Rudarjev igralec Jernej Javornik, ki je v prejšnji sezoni z Dobom osvojil drugo mesto, s čimer so si zagotovili napredovanje v prvo ligo. Zaradi neustreznosti igrišča se za ta korak niso odločili. Ne glede na to, koliko je resnice v teh govoricah, bodo pokalna tekma in obe prvenstveni odločilni (če vodstvo kluba ne bo ukrepalo že prej), ali se bo vloga Andreja Gorška iz začasnega trenerja spremenila v dol-

goročnejšo rešitev. Je pa v ponedeljek z njimi podpisal zvesto do konca sezone nekdanji kapetan Olimpije Dalibor Radujko. Najbrž bo dres novega kluba oblekel že v soboto proti Gorici.

Rudar za uvrstitev v četrtfinale z Aluminijem

Naslednjih deset dni bo za nekatere domače ligaške klube zelo natrpanih; to velja tudi za nogometaše velenjskega Rudarja. V 9. in 10. prvenstvenem krogu bodo obakrat gostitelji. Najprej bo ob jezeru to soboto gostovala Gorica, naslednjo pa Mura. Začetek obeh tekem bo ob 19. uri. Vmes bo nogometno obarvana tudi sreda (19. septembra), saj bodo igrali tekme 2. kroga slovenskega pokala, ki ga brani Maribor. Na sporedu bosta le dva prvoligaška obračuna, Mura 05 – Olimpija in Aluminij – Rudar. Za Velenjčane bo to priložnost, da se oddolžijo Kidričanom za nepričakovan prvenstveni poraz (1:2) ob jezeru, ki je odnesel prejšnjega trenerja Milana Djurića. Drugi pari osmine finala so: Tolmin – Gorica, Dravinja Kostroj – Domžale, Brda – Celje, Odranci – Triglav, Zavrč – Maribor in AH Mas Tech Ankaran - Luka Koper.

Za ogrevanje visoko premagali novinca

13

Rokometaši Gorenja so zlahka visoko premagali novince, Ivančnogoričane – V prvi domači tekmi sinoči gostili mariborski Branik Državni prvaki, rokometaši Gorenja, so odlično začeli novo prvenstveno sezono, v kateri so za večino rokometnih poznavalcev glavni kandidati za naslov. Ob tem vedo, da bodo morali za uresničitev te želje še bolje igrati kot v prejšnji sezoni. V tekmi z njimi kot prvaki bodo gotovo vsak nasprotnik dodatno motivirani oziroma - kot se je pred uvodno tekmo slikovito izrazil trener Branko Tamše: »Zavedamo se, da bomo kot nekakšen strelovod, v katerega bodo udarjale strele!«

n vos

Strelci spet zatajili Nogometaši Šmartna so v lokalnem derbiju doživeli tretji poraz – Njihov nedeljski nasprotnik Garmin skupaj s Krko še neporažen - Bodo v nedeljo prvič sklonjenih glav odhajali z igrišča? V 6. krogu 2. nogometne lige so nogometaši vodilne Krke prvič v tem prvenstvu ostali brez popolnega izkupička. V derbiju v Šenčurju so s tamkajšnjim Garminom morali zadovoljiti le s točko. Tekma je bila nezanimiva glede na to, da gledalci niso videli nobenega zadetka. Prav Gorenjci pa bodo v nedeljo gostovali v Šmartnem ob Paki.

Takole sta se Niko Medved in Janez Gams veselila na koncu prejšnje sezone. Bo(do)sta tako vesela tudi na koncu sedanje? Tudi gostje so imeli priložnosti

Slednji so v lokalnem derbiju gostovali pri celjskem Šampionu in doživeli drugi zaporedni poraz oziroma že tretjega v novem prvenstvu. Domači so zmagali z 2 : 0, čeprav bi si gostje zaslužili vsaj točko. Toda kot na že nekaterih tekmah doslej so bili strelci spet premalo zbrani pred nasprotnikovim vratarjem. Po novem porazu so zdrknili na šesto mesto. Dob, lanski podprvak, pa igra vse bolje. V tem krogu je kar s 4 : 1 premagal Radomlje. Očitno so igralci velenjskega trenerja Jerneja Javornika potrebovali kar nekaj časa, da so se sprijaznili, da ne bodo igrali v družbi najboljših. Po oceni tekmovalne komisije njihovo igrišče ni primerno za tekme prve lige in bi morali domače tekme

igrati drugje, najverjetneje v Domžalah. Za to pa se niso odločili, saj bi bili s tem prikrajšanji njihovi navijači. V nedeljo (7. krog) bo v Šmartnem ob Paki gostoval Garmin Šenčur, ki ima na četrtem mestu le točko več od šestih Šmarčanov, in zanimivo: zmagal je le dvakrat, Šmarčani pa trikrat. Skupaj z Novomeščani pa so še edini neporaženi. Bodo prvič sklonjenih glav odhajali z igrišča v nedeljo? Oskar Drobne, trener gostov, o lokalnem derbiju: »Smola je bila prisotna. Nas pa že zdaj dve tekmi pesti strašna neučinkovitost. Pripravili smo lepo število priložnosti, po katerih bi morali zadeti, vendar kot kaže, to ni bil naš dan. Disciplina?

Najizkušenejši v izdihljajih tekme Šoštanjčani v razburljivih zadnjih trenutkih tekme do popolnega izkupička v derbiju kroga Pravimo, da so derbiji (skorajda) vedno nekaj posebnega, saj v njih navadno ni favorita, izid je praviloma negotov do zadnjega sodnikovega piska, nadvse bučno navijanje gledalcev in izid skorajda vedno

TAKO SO IGRALI Prva NLB Leasing liga, 1. krog

SVIŠ Pekarna Grosuplje - Gorenje Velenje 25:41 (11:21) Gorenje: Gajić 13 obramb, Taletović 7 obramb, Melić 4 (1), Medved 5, Bezjak 4, Pucelj, Dolenec 4, Cehte,

nepredvidljiv do zadnjega sodnikovega piska. Prav takšna je bila osrednja tekma 3. kroga v štajerski nogometni ligi, v kateri sta se v Rušah udarili do tega kroga še neporaženi moštvi, domače Pohorje in gostje iz Šoštanja. Slednji do tega kroga celo še brez prejetega zadetka. Že k prej omenjenemu je treba dodati še eno lastnost, da je bil tudi zelo stresen. Na koncu so se upravičeno veselili Šoštanjčani, sladko zmago s 3 : 2 pa so si priigrali v izdihljajih tekme. Po treh krogih so ostali edini še brez poraza. Njihovi navdušenci vsekakor upravičeno pričakujejo, da bodo

5, Miklavčič 4, Golčar 2, Gaber 4, Dobelšek, Gams 4, Bajram, Nosan, Dujmovič 5 (1). Trener: Branko Tamše. Sedemmetrovke. Gorenje 2(2), SVIŠ 3 (3); izključitve: Gorenje 2 minuti, SVIŠ 4. Drugi izidi: Maribor Branik - Krka 35:27 (15:14), Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje 35:30 (18:15),

zmago proti kandidatu za napredovanje v 3. ligo potrdili v 4. krogu, ko bo v Šoštanju gostoval Slovenj Gradec, in s tem nadaljevali niz zmag. Trener Šoštanjčanov Josip Vugrinec je gotovo presenetil domačega trenerja, saj je od svojih fantov zahteval, napadalno igro. Uslišali so ga že po treh minutah, ko je zadel zelo razpoloženi Rajkovič. Najmanjšo možnost so ohranili do konca tega dela igre, v druge pa so spet krenili silovito. Strelec do tedaj edinega zadetka je še prej kot na začetku, po dveh minutah, podvojil vodstvo gostujočega moštva. Vendar se domači

Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 22:27 (13:13), Istrabenz plini Izola - Sevnica 22:18 (11:8), včeraj Krško – Cimos Koper

2. SNL

Šampion Celje – Šmartno 1928 2:0 (1:0) Šmartno: Pusovnik, Ristovski, Hankić, Omerovič, Vidmajer, Jelen,

Pred začetkom smo se dogovorili eno, igrali smo drugo. Sredi tekme na žalost ne moreš kaj veliko postoriti. Dobro bi bilo, če bi lahko vzel minuto odmora kot pri nekaterih drugih športih, a na žalost to v nogometu ni mogoče. Je pa potrebno razumeti, da sta obe ekipi mladi in še ogromno taktičnih stvari se moramo oboji naučiti. Čeprav je za nami poraz, ni nestrpnosti zaradi tega. Dokler dobro igramo, prihajamo v priložnosti, ni strahu za našo usodo. Težave bi se pojavile, če ne bi imeli igre in izgubljali. Proti Šampionu smo pokazali, da znamo igrati. Upam, da se bo že v nedeljo obrnilo v našo korist.«

V uvodnem krogu so gostovali pri novincu Svišu v Ivančni Gorici. Zaigrali so nadvse odgovorno – šampionsko, in zmagali kar s šestnajstimi goli razlike, izid je bil 41 : 25. Začetek tekme je bil takšen, kot je trener pričakoval. Vedel je, da bodo prejšnji prvaki 1. B lige zaigrali nadvse zavzeto. Prvih deset minut so bili zelo razigrani, nato so gostje z igro vse bolj začeli potrjevati, zakaj so državni prvaki. Do odhoda na odmor so si priigrali deset zadetkov prednosti (21 : 11), v drugem delu so nadaljevali učinkovito igro in na koncu visoko zmagali. Trener Branko Tamše: »Gostje so se nam na začetku resda dobro upirali. Zaigrali so zelo ambiciozno. Vsi klubi pač zavzeto trenirajo, vsi se trudijo, zato ne moreš nikogar streti v prvih petih, desetih minutah. Naš cilj je bila zmaga, hitro smo postavili stvari na svoje mesto in v nadaljevanju povsem nadigrali nasprotnika. Priložnost je dobilo vseh šestnajst igralcev, tako da so se vsi naigrali.« Velenjčani so prvenstvo nadaljevali že sinoči, ko so vnaprej odigrali prvo domačo tekmo z zelo okrepljenim Mariborom. Na parket bodo spet stopili v sredo, v Ribnici, na pokalni tekmi z domačim moštvom, konec prihodnjega tedna (22. septembra) pa bodo v tekmi 3. prvenstvenega kroga gostovali v Izoli.

n vos

n vos

Nastopili v Nemčiji in Mislinji

nogometaši niso sprijaznili s porazom. Pa saj smo že omenili, da je bil to derbi, in dobrih deset minut pred koncem, če ne upoštevamo menda kar 5-minutnega sodnikovega dodatka, so Rušani izid izenačili. S tem so bili Šoštanjčani spet na začetku, saj so si pred tekmo potiho želeli zmago. Znova so zagrizli in tudi po koncu rednega dela še verjeli, da bodo domov odnesli vse tri točke. Domači pa bi bili najbrž zadovoljni že z neodločenim izidom glede na to, da so že zaostajali z 0 : 2. Globoko v sodnikovem podaljšku pa je Željo Spasojevič, najbolj izkušen igralec gostov (prihodnje poletje si bo naložil četrti križ), svojemu moštvu zagotovil to, po kar so prišli.

Winterberg - Člana velenjskega smučarskoskalnega kluba Vid Vrhovnik in Urh Krajnčan sta se konec prejšnjega tedna udeležila dveh tekem alpskega pokala v nordijski kombinaciji (NK) v tem nemškem mestu. Na prvi preizkušnji je bil po skokih Krajnčan 41.,Vrhovnik pa 45. 10 km dolgo progo pa je Krajnčan končal kot 33., Vrhovnika, ki je bil s 13 leti najmlajši tekmovalec, pa so dva kroga pred ciljem ujeli in je moral odstopiti (pravilo je takšno, da ko vodilni tekač ulovi in prehiti zadnjega tekmovalca za cel krog, mora ta odstopiti). Drugi dan je Krajnčan v skokih zasedel 27. mesto, Vrhovnik pa 44. Po tekaškem delu na 5 km dolgi progi po mestu je Krajnčan je pridobil 4. mesta in končal kot 23., 49. Vrhovnik. Mislinja - pokal Cockta v smučarskih skokih za skakalce do 14 let: 4. Aljaž Osterc (58 m, 56 m), 9. Gašper Brecl; do 15 let: 10. Patrik Vitez, 11. David. NK – dečki do 15 let: 2. Rok Jelen, 4. Aljaž Osterc 4. mesto, 7. Gašper Brecl in 18. Patrik Vitez.

n vos

n

(od 59. Podbrežnik), Kolenc, Bolha, (do 59. Mahmutović), Čirić, Koder, Lenošek, (od 55. Zamernik). Trener: Oskar Drobne. Vrstni red: 1. Krka 16 (18:2), 2. Zavrč 12 (14:9), 3. Dob 10 (13:6), 4. Šenčur 10 (10:7), 5. Šampion 10 (9:7), 6. Šmartno 9 (8:10), 7. Krško 6 (11:14), 8. Bela krajina 5 (5:12), 9. Radomlje 3 (7:14), 10. Dravinja

2 (8:22). 7. krog: nedelja, 16. septembra, ob 16. uri: Šmartno - Garmin.

Štajerska liga, 3. krog

Pohorje - Šoštanj 2 : 3 (0:1) Strelci Šoštanj: 0:1 - Rajković (3), 0:2 - Rajković (47), 2:3 - Spasojevič (93) Strelci: 0:1 Rajkovič (3), 0:2 Rajko-

vič (47), 1:2 Cehtl (56), 2:2 – Hriberšek (77), Spasojevič (93). Šoštanj: Mušic, Rebernik, Gegić, Koca, Kraljevič, Grušovnik (od 87. Šlutej), Šmon, Babić (od 70. Meh), Rajković (63. Hodžić), Spasojevič, Celcer. Trener: Josip Vugrinec. Drugi izidi: Žalec - Tehnotim Pesnica 0 : 5, Fosilum Šentjur - Peca 2 : 0, Radlje - Paloma 3 : 1, Kovinar

Tezno - Marles hiše 2 : 3, Slovenj Gradec - Lenart 3 : 1. Vrstni red: 1. Šoštanj 9 (8:2), 2. Fosilum Šentjur 6 (9:4), 3. Pohorje 6 (9:5), 4. Radlje 6 (6:2), 5. Tehnotim Pesnica 5 (8:3), 6. Peca 4 (2:2), 7. Slovenj Gradec 4 (7:9), 8. Lenart 3 (7:6), 9. Paloma 3 (6:8), 10. Marles hiše 3 (4:10), 11. Žalec 3 (3:9), 12. Kovinar Tezno 0 (3:12).


Naš ­čas, 13. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

MODROBELA KRONIKA

Policisti želi konopljo

Nadzor nad uporabo varnostnih pasov

Oba 32-letnika čakata kazenski ovadbi Mozirje, 6. septembra – Mozirski policisti, ki so opravili hišno preiskavo pri 32-letnem občanu iz Spodnje Rečice, so v kletnih prostorih našli prostor, prirejen za gojenje prepovedane droge konoplje in več sadik le-te. Policisti so osumljencu, ki so ga za istovrstna kazniva dejanja obravnavali tudi že v preteklosti, zasegli opremo, ki jo je uporabljal za gojenje konoplje, in več okoli 120 cm visokih sadik. Zasegli so mu tudi več manjših sadik, ki jih je pripravljal za nadaljnjo vzgojo. Osumljenca bodo policisti ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Velenje, 10. septembra – Uspešni so bili tudi velenjski policisti, ki so v zadnjih dneh zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami opravili hišno preiskavo pri 32-letnem moškem iz okolice Velenja. Zasegli so približno kilogram že posušene in za prodajo pripravljene prepovedane droge konoplje ter pripomočke za gojenje in predelavo prepovedanih drog. V gozdu ob hiši pa so našli in zasegli še 30 sadik konoplje.32-letnika čaka kazenska ovadba. Topolšica, 10. septembra – V po-

Lani je v prometnih nesrečah umrlo 15 voznikov in 7 potnikov, ki med vožnjo niso uporabljali varnostnih pasov

Oprema za vzgojo konoplje ter zasežene sadike 32-letnika iz Spodnje Rečice. (foto: PU Celje)

Ljubljana, 9. septembra – Od nedelje do nedelje, do 16. septembra, poteka evropsko usklajen nadzor nad uporabo varnostnih pasov. Slovenski policisti bodo v tem času po vsej državi intenzivneje preverjali, ali so vozniki in

Kolesa kradejo

nedeljek dopoldan pa so policisti po odredbi sodišča opravili hišno preiskavo pri mlajšem moškem v Topolšici. Zasegli so več sadik rastline kanabis, iz katere se prideluje prepovedana droga marihuana. Žalec, 10. septembra – Žalski policisti so v Miklavžu pri Taboru, v bližini zapuščene kmetije, v pone-

deljek odkrili okoli 80 kvadratnih metrov velik nasad konoplje in zasegli 66 dva metra visokih rastlin. S tem so za zdaj še neznancu, o katerem zbirajo obvestila, preprečili možnost hitrega in donosnega zaslužka. n

Velenje, 4. septembra – Na območju Policijske postaje Velenje je v zadnjem tednu lastnika zamenjalo več koles. V torek sta s terase stanovanjske hiše na Goriški cesti izginili dve. Gre za gorski kolesi, eno znamke Mercury, rumene barve, drugo znamke Scott Radslide, belo-črne barve. Naslednji dan, v sredo, je izpred Rdeče dvorane »odšlo« zaklenjeno kolo znamke BMW, črne barve. V petek, 7. septembra, pa je s hodnika stanovanjskega bloka na Cesti Simona Blatnika, nekdo odpeljal gorsko kolo znamke GT Cucker, to je bilo odklenjeno.

Izziv v avtu Velenje, 4. septembra – V torek zvečer je neznanec iz avtomobila, parkiranega na parkirišču zasebnega podjetja na Selu, vzel torbico z vsebino. Oškodovanka je imela na avtu priprto okno.

Ob denar Velenje, 4. septembra – V torek popoldne je neznanec iz bele garderobe Premogovnika oškodovancu iz denarnice vzel denar.

Odnesel gotovino Šoštanj, 7. septembra – V petek je bilo vlomljeno v dom na Smrekovcu. Vlomilec je razmetal notra-

potniki v vozilih med vožnjo pripeti z varnostnim pasom in ali vozniki pri prevozih otrok uporabljajo ustrezne zadrževalne sisteme. Vse policijske uprave bodo v tem času opravile tudi krajše nadzore nad uporabo varnostnih pa-

njost, odnesel pa več kuvert z denarjem. V njih je bilo dobrih 500 evrov gotovine.

Oškodoval podjetje Šempeter, 7. septembra – V petek je bilo vlomljeno v ograjene prostore podjetja v Šempetru v Savinjski dolini. Izginili sta dve motorni žagi in trije baterijski vrtalniki. Vlomilec je iz dveh delovnih strojev ukradel tudi gorivo. Lastnik škodo ocenjuje na 1.000 evrov.

Zaradi kraje bakra ni bilo elektrike Velenje, 7. septembra – Na območju Starega jaška na Koroški cesti je neznanec s transformatorskega prostora odrezal bakrene vodnike in jih odnesel. Podjetje Elektro Celje je oškodoval za kakšnih 2.000 evrov. Ob tatvini pa je povzročil tudi izpad električne energije na industrijskem območju.

»Kriv« tudi organizator? Šoštanj, 8. septembra – V soboto ponoči so policisti šli na veselico v Lokovico. Tam so varnostniki zalotili 31-letnega Poljaka, ki je imel pri sebi žensko torbico, last 15-letne oškodovanke, ki je to odložila na zelenico. Poljak naj bi iz nje vzel denar. Policisti so ga zaslišali, na državno tožilstvo pa bodo podali

13. septembra 2012

sov pri voznikih in potnikih v osebnih in tovornih vozilih ter avtobusih. Nadzor zajema vse vrste vozil, poudarek pa je na prevozih otrok. Namen usklajenega nadzora, ki poteka pod okriljem Evropske zveze prometnih policij, je zmanjšati število mrtvih in poškodovanih v prometnih nesrečah. Lani je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 15 voznikov in 7 potnikov, ki med vožnjo niso uporabljali varnostnih pasov. Letos do konca avgusta pa je življenje izgubilo 10 voznikov in 5 potnikov, ki niso uporabljali varnostnega pasu. n

kazensko ovadbo za kaznivo dejanje zatajitev. Policisti pa so ob obravnavi tega primere ugotovili še, da je organizator prireditve kršil določbo Zakona o varstvu javnega reda in miru, saj je osebi, mlajši od 16 let, omogočil navzočnost na prireditvi brez spremstva staršev.

Gasili drevo Mozirje, 9. septembra – V nedeljo okoli 21. ure so v naselju Loke pri Mozirju zaradi požara na drevesu posredovali gasilci. Domačin je na njem zažgal sršenje gnezdo, ogenj pa mu je ušel iz nadzora.

Ribiška koča v barvah Šoštanj, 9. septembra –V noči na nedeljo je neznanec na terasi ribiške koče v Šoštanju z barvo poškropil mize, stole in steno objekta. Za storilcem policisti še poizvedujejo.

Vlomilec odnesel 3.000 evrov Žalec, 10. septembra – V Vrbju je bilo v ponedeljek vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je vanjo prišel skozi pritlično okno. Odnesel je kuverto s 3.000 evri gotovine.

Iz policijske beležke Marihuana pri policistih

Velenje, 4. septembra – V ponedeljek dopoldan so policisti mladoletniku v središču mesta zasegli cigareto z marihuano, polnoletnemu občanu pa papirnat zavitek z enako vsebino.

Žaljiv do prijateljice

Velenje, 7. septembra – V petek ponoči se je v stanovanju, v stolpnici na Kardeljevem trgu, prijatelj nesramno vedel do prijateljice. Policisti so mu napisali plačilni nalog.

Nesramen sosed

Velenje, 8. septembra – V soboto dopoldan se je na Splitski stanovalec žaljivo in nesramno vedel do soseda. Policisti so spisali plačilni nalog.

Vredno pohvale

Vpričo otrok

Velenje, 8. septembra – V soboto popoldan se je v Črnovi mož med prepirom z ženo do nje žaljivo in nesramno obnašal. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Ker sta bila ob dogajanju prisotna otroka, bo o tem seznanjen tudi center za socialno delo.

Nasilen bivši mož

Velenje, 9. septembra – V nedeljo je bil bivši mož do bivše žene, s katero skupaj bivata v stanovanju na Cesti Simona Blatnika, nasilen. Gre za 48-letnika, povratnika. Policisti so mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, podali pa bodo tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilje v družini.

V četrtek, 6. septembra, je Velenjčan policistom izročil prometno dovoljenje in homologacijski list vozila. Oboje je našel na parkirnem prostoru pred Nakupovalnim centrom. Policisti bodo izgubljeno vrnili lastnici iz Celja. Pohvala gre tudi občanu, ki je istega dne, torej v četrtek, policistom izročil moško denarnico z vsebino. Našel jo je na Titovem trgu v Velenju. Policisti so jo lastniku iz Dobrne, ki se je zanjo tudi zanimal, že vrnili. V petek, 7. septembra, je uslužbenka Mercator Tržnice policistom izročila več manjših bankovcev, ki jih je njiho-

Kuril odpadni les

Velenje, 9. septembra – V soboto zvečer je bilo posredovanje policistov potrebno ob Celjski cesti, na vrtovih v Trebuši, od koder se je vil gost dim. Občanu, ki je kuril odpadni les, so izdali plačilni nalog po Zakonu o cestah.

Ena pijana pridržana

Velenjski policisti so v četrtek, 6. septembra, pridržali vinjeno voznico.

Zasežen avto

V zadnjem tednu so policisti zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov zasegli en avto, in sicer v četrtek, 6. septembra.

va stranka našla v reži bankomata ob trgovini. Lastnik jih lahko prevzame na Policijski postaji Velenje. Uslužbenka centra starejših Zimzelen iz Topolšice je v petek, 7. septembra, policistom izročila otroško gorsko kolo znamke Creek by abena spider, sivo-modre barve, ki je več mesecev zapuščeno stalo ob stavbi. Lastnik lahko pride po kolo k policistom. Pohvala gre tudi občanu, ki je v ponedeljek, 10. septembra, policistom prinesel kontaktni ključ vozila znamke Citroen. Našel ga je na Titovem trgu v Velenju. Ključ lastnika ali lastnico čaka na Policijski postaji Velenje.


Naš ­čas, 13. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

ZA RAZVEDRILO

13. septembra 2012

Gorenjada 2012 – nad 800 udeležencev Oven od 21. 3. do 21. 4.

V naslednjih dneh se bodo zapleti, ki so se kopičili v zadnjih dneh, nekoliko razjasnili. To vam ne bo pomenilo toliko, kot ste mislili prej. Končno pa veste, kaj si želite na srčnem področju. Ostane vam le, da preidete k dejanjem, kar zagotovo ne bo pretežko, ker ste v resnici komaj čakali, da se nekaj končno premakne. Premika se že nekaj časa, sedaj je čas za akcijo. Obkroženi boste z lepimi stvarmi, dobrimi ljudmi in pozitivnimi vibracijami. Čeprav bo sreča kratka, bo sladka, občutili boste veliko zadovoljstvo. Končno tudi v ljubezni, kar si najbolj želite. Kar se službe tiče, pa ne bo nič tako kot si želite.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Celoten preostanek meseca septembra bo za vas nekoliko nihajoč, saj boste padali iz odličnega v zelo slabo razpoloženje. To se vam bo dogajalo tudi v enem samem dnevu. Odločali se boste na podlagi občutka in kot ponavadi ne boste zgrešili, saj imate zelo močno intuicijo. Prijatelj vas bo prijetno presenetil. Čeprav mu sprva ne boste čisto zaupali, se bo to spremenilo že v nekaj dneh. Brez skrbi, lahko se sprostite in sprejmete izziv, ki se vam ponuja kot na dlani. Čeprav imate dobre namene, vas bližnji ne bodo povsem razumeli. Vseeno pa vas bodo podprli, kot vedno. Tudi zato vam bo v naslednjih dneh lažje o povsem

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

Ob prvi pravi ohladitvi po vročem poletju se vam bo hitro kolcalo po vročini. Čeprav bo dogajanje v vas in okoli vas še vedno pestro, se bo zmanjšala njegova intenzivnost in nenadoma se vam bo zazdelo, da si morate v življenju vzeti čas tudi samo zase. Ker tega doslej niste znali, se boste morali zelo potruditi. Pri tem se boste izgovarjali na vreme, resnica pa bo, da se ne morete odločiti, zato raje še malo počakajte. Vam zelo grada oseba ne najde načina, da bi se vam približala. Morda je del krivde tudi na vas, ker se niste dovolj zavzeli za to razmerje. Pozabite na delo in se raje posvetite stvarem, ki vas res osrečujejo.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Vsi okoli vas bodo šepetali, včasih se vam bo zdelo, da vam niti v oči ne upajo dobro pogledati. Nikakor se ne boste mogli znebiti občutka, da vam nekaj prikrivajo. Resnica je kot ponavadi nekje vmes. V prvi polovici tedna, ki prihaja, ni ravno pravi čas za fizično naprezanje. Sploh, ker se na hiter prihod jeseni in bolj svežih dni ne boste hitro privadili. Brezdelje pa vam bolj škodi, kot ste mislili. Namesto dolgočasnih dni pomislite na aktivno preživljanje časa, ki vam ne bo samo prineslo novih poznanstev, temveč boste poskrbeli tudi za kondicijo in zdravje. Sprostite se v družbi prijateljev, ki vam res veliko pomenijo! Priložnost bo že ob koncu tega tedna.

Spominska fotografija z rokometaši RK Gorenje

Na letošnjo prvo septembrsko soboto se je v Velenju zbralo na tradicionalni Gorenjadi nad 800 udeležencev iz družb in proizvodnih obratov Gorenja iz Češke, Srbije in Slovenije, je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru član uprave Gorenja, d. d.. Veliko število udeležencev na igrah in kar 34 ekip, od tega dvajset moških, se je potegovalo za točke. Tako moška kot ženska vrsta Skupnih služb sta zbrali po 87 točk in so s skupaj 174 točkami postali tudi skupni zmagovalci. Sledile so ekipa HZA s 168 točkami (moški 102, ženske 66), na tretjem mestu AQL s 163

15

Dnevi rekreacije 2012

Šoštanj – Športna zveza Šoštanj v sodelovanju s športnimi društvi v času od 15. do 30. septembra pripravlja 16. dneve rekreacije. V tem času se bo na različnih prizoriščih zvrstilo 15 različnih športnih aktivnosti. V okviru letošnje prireditve pa bo potekala tudi podelitev priznanj ŠZŠ za leto 2011 ter jubilej ob 100-letnici športa v Šoštanju. Slednji dve se bosta odvijali v četrtek, 20. septembra (začetek ob 19. uri), pod šotorom pri Ribiškem domu. n mkp

Casting za pokal Alpe – Donava

(moški 104, ženske 59), 4. Klub upokojencev (155), 5. Mora Moravia (135), 6. Notranja oprema (134) itd. Po posameznih panogah so prva mesta osvojili: ženske ekipe – Klub upokojencev v streljanju, Notranja oprema v kegljanju, Skupne službe v smučanju in teku, Mora Moravia v odbojki, Gostinstvo v namiznem tenisu in AQL v tenisu; moške ekipe: Gorenje Valjevo v streljanju, AQL v kegljanju, Mekom v odbojki, Klub upokojencev v namiznem tenisu, IPC v malem nogometu, Skupne službe v tenisu in smučanju, PPA v teku.

Šoštanj – V Šoštanju bo v soboto, 15. septembra, v organizaciji Ribiške družine Paka potekalo tekmovanje za evropski pokal v castingu za pokal Alpe – Donava. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri ob domu ribičev na travnatem poligonu ob Družmirskem jezeru.

n hj

n mkp

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Dobro se zavedate, kje delate napako. Včasih pač nimate prave hrbtenice. Preveč poslušate in upoštevate partnerja, ta pa zna marsikdaj stvari videti čisto črne. Več optimizma vam ne bi škodilo, predvsem pa se ne smete tako hitro spraviti pod vpliv drugih. Dobro se zavedate, da vam to večkrat škodi kot koristi, a da je mir v hiši, požrete čisto vse. Pa tudi zato, ker se vam ne da ukvarjati s težavami. Raje imate, če vse teče kot namazano. Žal pa vedno ne gre tako. In tudi v naslednjih dneh ne bo šlo. Počutje še ne bo takšno kot si želite, vendar se boste s tem sprijaznili. Morda celo preveč. Vsaka bolečina ima vzrok, ne pozabite tega!

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Napeti ste kot struna, vzrok pa ni znan le vam, ampak vsem okoli vas. Poskusite se sprostiti. Prehitevanje vam ne gre prav dobro od rok, posebno glede pomembnih poslov. V ljubezni ste spet nekoliko preračunljivi, s partnerjem postajata oba nestrpna. Če mislite, da je z lepimi poletnimi dnevi konec, se skoraj zagotovo motite. Še boste lahko uživali v naravi, brez, da bi vas zeblo, zato nikar ne tarnajte. Dogodivščine vas čakajo, le vi se morate prebuditi iz lenobnega spanca. Ko se boste predramili, boste doživeli nekaj zelo vznemirljivega. Tisti, ki ste v resni zvezi, se boste s partnerjem dobro razumeli. Ostali pa ne boste osamljeni.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite. Postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Dela imate veliko, vendar vam tokrat to sploh ni odveč. V vas se, če imate preveč časa, lahko naseli nadležen nemir. Poskusili si boste razložiti, kaj se je pravzaprav zgodilo v zadnjem času, sploh, kar se odnosov s partnerjem tiče. Nekaj vas nikakor ne prepriča, čeprav se zavedate, da bosta prav kmalu položila karte na mizo. Ker tokrat drugače ne bo šlo. Bodite previdni na področju komunikacije, ne dovolite si, da vas nerazumevanje okolice iztiri. Sprostite se in pustite stvarem prosto pot. Imeli boste lepe možnosti, da ste za svoje delo tudi dobro nagrajeni. Ne spreglejte je!

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.

S partnerjem bosta v naslednjih dneh zelo zgovorna, a nekaj vam še vedno ni povsem jasno ali pa se z zadevo ne strinjate. Ne premišljujte predolgo. Okoliščine zahtevajo veliko pozornosti, saj se sicer lahko zgodi, da zamudite enkratno priložnost. Ne silite se s pretirano samodisciplino, raje začnite opažati lepe stvari okoli sebe in uživajte v njih. Še posebej čustveno intenzivna bo prva polovica tega tedna, ko se boste ukvarjali tudi z vprašanjem, kaj si sploh želite in kaj lahko za to sami naredite. Zvezde bodo na vaši strani, prihaja namreč eno najlepših obdobij tega leta.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

V prijateljskem krogu bo več novosti kot v ljubezni tudi zato, ker nekoga morda namenoma zapostavljate. Ali pa se vam zdi povsem samoumeven, čeprav to ni. Preprosto si želite nekaj več časa zase in manj za morebitne prepire, zato se zavijate v molk in bežite od družbe. Ne obremenjujte se s preteklostjo, sploh, ker ni bila taka kot ste želeli. Držite se nove poti in živite za sedanjost. Sprostite se in uživajte v stvareh, ki jih radi počnete. Reševanje svojih misli in čustev pa še nekoliko prepustite toku dogodkov. Dajte času čas, to je vedno najbolje. Tokrat se vam res nikamor ne mudi.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

V naslednjih dneh boste čisto v svojem svetu. Kriva bo sveža ljubezen, ki vam res poganja adrenalin po žilah. Če bi bilo po vaše, bi še v službo nehali hoditi, samo da bi lahko bili s partnerjem. Koliko te pravljice lahko uresničite, veste le vi. Ne prenesete, da vas kritizirajo, zato boste našli neko srednjo rešitev, čeprav veste, da boste kmalu morali ubrati drugačno taktiko. Sploh ni treba, da popustite vsem, saj lahko v nastali situaciji najdete kompromis. Kar se tiče čustev, bodo naslednji dnevi torej zelo pestri in nevsakdanji. Na vseh ostalih področjih pa se ne bo dogajalo nič kaj vznemirljivega. Vam bo tako čisto všeč.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Letošnji september ni najbolj po vaši meri. Posebno kočljiva bo druga polovica tedna, ki prihaja. Takrat boste res potrebovali družbo ljudi, na katere se lahko vedno zanesete. Kasneje se stvari zagotovo obrnejo na bolje. Odločitvi, ki je ne bo lahko sprejeti, se boste nekako izogibali. Morda le zato, ker se želite prikazati v najboljši luči, tokrat pa čutite, da niste na višku svojih moči. Ne delajte ničesar na silo. Razvajajte se in pozabite na to, da morate vedno in za vsako ceno vsem ugajati. Če vam to uspe, se boste počutili, kot da je z vas padlo veliko breme, saj boste končno takšni kot ste! Tisti, ki vas imajo iskreno radi, vas imajo takšne najraje.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Pred težavami si spet zatiskate oči, tolažite pa se z nepremišljenimi nakupi. Poskusite narediti bilanco svojega počutja v zadnjih tednih. Če se vam zdi, da dobivate manj kot dajete, je skrajni čas, da poskrbite zase in da začnete svojo čustveno barko krmariti nekoliko bolj odločno in zanesljivo. Vse se lahko reši, kar sicer veste, a si tokrat ne priznate. Čeprav bi radi delali mirno, najbolje funkcionirate takrat, ko ste pod pritiskom. Takrat je tudi vaša energija na višku. Vzemite si več časa za partnerja, saj veste, da je to dobra naložba za prihodnost. Potrebuje pač več spodbude kot vi. Nedelja bo napeta, a uspešna.

Zgodilo se je … od 14. do 20. septembra • k sv. Križu nad Belimi Vodami so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaške potrebe; • 15. septembra 1958 se je začel pouk v novo zgrajenih prostorih Rudarske šole v Velenju (danes Gimnazije Velenje), ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske strojne in elektro usmeritve; dijaški dom poleg šole še ni bil dograjen, zato je prve gojence sprejel šele naslednje leto; • 16. kimavca 1951 je Rudnik lignita Velenje prejel prehodno zastavo vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije kot najboljši rudarski kolektiv v državi v prvi polovici leta 1951;

poleg zastavice je velenjski kolektiv prejel tudi nagrado v višini 365.000 takratnih dinarjev; • 16. septembra 1977 so končali z gradnjo predora pod gradom Šalek; promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta; • v Gornjem Doliču je bil 17. septembra 1890 rojen znani velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek; • 17. septembra 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenje formalno prešlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prevzel v upravljanje takratni delavski svet; • 18. septembra 1992 je Gorenje postalo pokrovitelj ŠRK Velenje, ki se odtlej imenuje Roko-

Sv. Križ nad Belim Vodami (Arhiv Muzeja Velenje)

metni klub Gorenje Velenje; • 19. septembra 1996 so v Rdeči dvorani odprli Mladinski center Velenje; • 19. septembra 2000 so v velenjskem Gorenju izdelali desetmilijonski pralni stroj; • 20. septembra 1953 je bila ob velenjskem jezeru prva obrtniška tombola, ki so jo organizirali šoštanjski in velenjski obrtniki; • 20. septembra 1956 so v Šošta-

nju v omrežje vključili prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30 megavatna agregata; • 20. septembra leta 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno središče Velenja; v spomin na ta dogodek zato Mestna občina Velenje ta dan praznuje svoj praznik. n Pripravlja: Damijan Kljajič


Naš ­čas, 13. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 16

PRIREDITVE

16

Knjižne novosti Gehrmann, Katja: Medved in mali Vse se je pričelo, ko je lisjak nekega dne odšel na lov. Hotel je presenetiti svojo ženo z izbrano prehrano in to mu je skoraj tudi uspelo. Ukradel je gosje jajce. Medtem, ko je tekel proti domu, se je zaletel v medveda. Prestrašeno je pobegnil in med begom izgubil jajce. Medved ga je radovedno pobral in odnesel s sabo. In zgodil se je čudež. Jajce se je razpočilo in iz njega je pokukala mala glavica. Živalco je izpustil iz rok in ji zabičal, naj počaka na mamico. Mali pa tega ni razumel in je vriskajoč planil medvedu okoli vratu. »Mama!« je veselo zaklical. Kako naj medved prepriča malega, da ni njegova mama? Poskusil je s plezanjem. Mali je bil takoj za njim. Potem je hitro stekel. Mali je pridrvel za njim. Skočil je v reko. Mali je skočil za njim. Kako dokazati mali goski, da ni medved? In, ali je to sploh potrebno?

Glavan, Polona: Noč v Evropi

Knjiga za vse, ki vas je kdajkoli prevzelo potovanje z vlakom, gneča na železniških postajah in enakomeren zvok premikanja vlaka. Ter seveda neznane dežele, kraji in ljudje, ki čakajo na končni postaji! V knjigi je pet odličnih zgodb o popotnikih na vlaku. Vsaka zase je celota, ki osvetli določen del mišljenja in doživljanja teh mladih ljudi. Med seboj so samo narahlo povezane - samo toliko, da vemo, da se dogajajo na istem nočnem vlaku, ki vozi iz Pariza v Amsterdam. Razred zase je epilog. Ta je za piko na i, nekaj junakov zgodb kar močno in nepričakovano poveže, a potem njihove odnose tudi precej hitro razplete. Ena od potnikov je tudi Slovenka Nina. Nekako je Nina najbolj izkušena in zrela od vseh popotnikov na tistem vlaku, pa vendar tudi njo še marsikaj bega in spravi s tira. Vsekakor obvezno čtivo za vsakega, ki se odpravlja z InterRailom po Evropi! Pripoved je stkana kot pajkova mreža, tiha in fina, a nabita s čustvi.

Na njeno presenečenje jo ta zasnubi. Srečna privoli v poroko in skuša pozabiti na njegovo, včasih čudno obnašanje in dejstvo, da ji sam ljubezni nikoli ne izpove. Ko prispeta na Menderlay, se njune težave poglobijo. Mlada žena je plašna, nerodna, preveč dobrosrčna in skuša vsakemu ugajati, obiski sosedov se ji zdijo nočna mora, obenem pa ne zna ravnati s služinčadjo. Večina njenih strahov izhaja iz misli, da je bila Maximova prva žena, Rebeka, ki je utonila pri nesreči z jadrnico, utelešenje popolne ženske. Bila je lepa, družabna, znala se je obnašati, zajemala je življenje z obema rokama in bila priljubljena pri vseh ljudeh. Mlada žena čuti, da s pokojno prvo ženo ne more tekmovati, najbolj pa je prizadeta, ker se ji zdi, da Maxim Rebeke ne more preboleti. Vse kaže, da se bosta zakonca popolnoma oddaljila, ko v zalivu poleg njunega doma nasede ladja in potapljači odkrijejo Rebekino jadrnico … Gre za zelo napeto psihološko zgodbo, predvsem v drugem delu, ki je toliko atraktivna, da se je Hitchcock leta 1940 odločil po njej posneti film. Kako se je začela njegova strma pot k svetovni karieri? Kdo so Bibete? Ste vedeli, da je Justin tudi dober športnik? Da je o njegovem življenju posnet dokumentarec? Veste, da ga je po gledanju risanke Scooby Doo tlačila mora? Vse to in še mnogo več o mladem glasbenem zvezdniku vas čaka v knjigi s preprostim naslovom Justin Bieber.

Budimpešta: nasveti za ogled 10 naj znamenitosti Iščete idejo za nekajdnevni potep? Odločite se za Budimpešto! Čarobno mesto združuje tri ločene dele – gričevnata Budim in Óbudo na desnem bregu Donave in ravninsko Pešto na drugi strani reke. Drobna knjižica vam bo v pomoč, ko boste načrtovali počitnice v tem velemestu. Madžarski parlament, Váci utca, Margaretin otok, madžarska narodna galerija, spominski park, grajsko obzidje, Verižni most … - to je le delček znamenitosti, ki jih najdemo v knjigi. Poleg tega vsebuje tudi mali zemljevid središča Budimpešte, njene okolice, zarisane pa so tudi proge metrojev, kar je izjemno uporabno za popotnike. Knjižica vsebuje tudi praktične informacije glede prenočišč, denarja, varnosti in zdravja, nakupovanja v Budimpešti. Če denarja nimamo na pretek, bomo z veseljem prebrali podatke o javnem prevozu, o ugodni ponudbi hrane in pijače, o posebnih ugodnostih za študente, ne predragih ogledih prireditev …

Maurier, Daphne du: Rebeka Justin Bieber: strogo »Prejšnjo noč sem sanjala, da sem spet prišla v Manderley …« Tako se zaupno prične napeta psihološko-ljubezenska zgodba, ki govori o skrivnostnem vdovcu in njegovi mladi naivni nevesti. Čudovit je tudi kraj dogajanja - graščina Manderley s prostranimi gozdovi in vrtovi bujnih cvetov azaleje, španskega bezga ter vrtnic in s pečinami nad morsko obalo. Glavna junakinja je mlado, revno dekle brez sorodnikov, ki si kruh služi kot družabnica pri bogati Američanki. Dekle se ob srečanju zaljubi v malce starejšega in skrivnostnega Maxima de Winterja brez upanja, da bi ljubezen lahko bila obojestranska. Ko bi morala z delodajalko odpotovati, svojo ljubezen Maximu izpove.

Justin Bieber velja za najmlajšega zvezdnika, ki je v zadnjih letih osvojil vrhove svetovnih lestvic in obenem srca mnogih najstnic. Na YouTubu je si njegove posnetke ogledalo milijone ljudi. Na družabnem omrežju Twitter ga spremlja 6,5 milijonov naročnikov. Na Facebooku ima 24 milijonov spremljevalcev. Na MySpaceu pa četrt milijona. Mogoče je čas, da ga spoznate tudi vi! V knjigi bodo vsi novi, pa tudi stari oboževalci izvedli mnogo zanimivih stvari. n Pripravila: Stanka Ledinek

Kdaj - kje - kaj VELENJE Četrtek, 13. septembra 16.00 Mladinski center Velenje Turnir v ročnem nogometu in Mi poveš nekaj v španskem jeziku? 18.00 Knjižnica Velenje 23. Pikin festival: Odprtje razstave ilustracij slovaških ilustratorjev

Petek, 14. septembra 10.30 Dom kulture Velenje 23. Pikin festival: Mladinski muzikal Aladin 20.00 Galerija eMCe plac 23. Pikin festival: Odprtje razstave Alje Krofl: Narava v risbi – risba v naravi 21.00 eMCe plac Klubski večer

Sobota, 15. septembra 8.00 9.00 9.00 10.00 10.30 10.30

Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica Titov trg – pri Galeriji 23. Pikin festival: Pikin planinski pohod v neznano Titov trg, Cankarjeva ulica Velenje se predstavi Mercator center Velenje Dobrote slovenskih kmetij s kulturnim programom Dom kulture Velenje 23. Pikin festival: Mladinski muzikal Aladin Galerija Velenje Delavnice za otroke Gorenje z vizijo

13.00 ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje v počastitev praznika MO Velenje 16.00 Velenjsko jezero Hrčkanje – vodni zorbing 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rok. tekma RK Gorenje : RK Maribor 21.00 eMCe plac Klubski večer

Nedelja, 16. septembra 7.00 ob Škalskem jezeru Ribiški memorial Lenarta Vinceka 10.00 – 19.00 TRC Jezero 23. Pikin festival: Otvoritveni družinski dan 16.00 TRC Jezero Svečana otvoritev 23. Pikinega festivala in zabava z Mačjo godbo in Mačkom Murijem

Ponedeljek, 17. septembra 9:00 – 19.00 TRC Jezero in druge lokacije po mestu 23. Pikin festival – Pikasti ponedeljek 15.00 Zbirno mesto: Kamnolom Paka Rekreativno kolesarjenje na Paški Kozjak 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče – dokumentarec Glorija kurb

Torek, 18. septembra 9:00 – 19.00 TRC Jezero in druge lokacije po mestu 23. Pikin festival – Pikasti torek

13. septembra 2012

Koledar imen 10.00 Titov trg Velenje Odprtje avtomatiziranega sistema izposoje mestnih koles (BICY) 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 19.00 Vila Bianca Velenje Večer s častno pokroviteljico 23. Pikinega festivala pesnico in špansko veleposlanico v Sloveniji Anunciado Fernanéz de Córdova

Sreda, 19. septembra 9.00 – 15.00 Rudarska cesta Dan brez avtomobila 9:00 – 19.00 TRC Jezero in druge lokacije po mestu 23. Pikin festival – Pikasta sreda 11.00 Galerija Velenje Voden ogled razstave Gorenje z vizijo 16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo – filmski večer z Nejcem 19.00 Glasbena šola Velenje Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Velenje

ŠMARTNO OB PAKI Sobota , 15. septembra 8.00 do 12.00 Prir. prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica 10.30 Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica

September/Kimavec

13. Četrtek: Janez, 14. Petek: Rastko, Danica

15. Sobota: Roland, Dolores, Albin Melita

16. Nedelja: Ljudmila Kornelij (Neko),

17. Ponedeljek: Robert, Lambert

18. Torek: Jožef, Rihard, Irena, Mira

19. Sreda: Janauarij (Jan, Arijana)

Lunine mene

Ponedeljek, 17. septembra 17.00 Marof – sejna soba Poslanska pisarna Srečka Meha

16. septembra, nedelja,

Zadnje bodo buče

CITYCENTER Celje

Mozirje - V soboto, 15 septembra, bodo v Mozirskem gaju pripravili še zadnjo letošnjo razstavo - Največja razstava buč v Sloveniji. Že drugo leto bo pod njenim okriljem tudi državno tekmovanje za najtežjo bučo. Lanska rekorderka je tehtala 457 kilogramov. Božo Plesec, podpredsednik Ekološkega hotrikulturnega društva Mozirje, je povedal, da upajo, da bo morda letos kakšna buča še težja, »čeprav letošnje leto ni bilo najbolj naklonjeno rekordnim pridelkom, vendar se pustimo presenetiti.« Lani je na tekmovanju sodelovalo 12 pridelovalcev buč, letos jih pričakujejo več. Na sami razstavi bo na ogled več 10 ton buč, ki bodo obogatile dogajanje v celem parku in popestrile cvetje ter barvanje grmovnic v jesenske barve. Upajo, da bosta razstava in tekmovanje čudovit dogodek za zaključek letošnje sezone. Tehtanje buč za državni naslov bo v soboto, 15 septembra, ob 11. uri, razstava pa bo na ogled do 7 oktobra.

• Četrtek, 13. 9. JESENSKA MODNA REVIJA S STUDIEM DOK • petek, 14. 9. JESENSKA MODNA REVIJA S STUDIEM IGEN • četrtek, 13. 9. od 14.00-19.00, Biotržnica • sobota, 15. 9. ob 11.00 7. Mednarodni folklorni festival »Od Celja do Žalca« • nedelja, 16. 9. 11.00 pravljične urice v Džungli - O zebri, ki je hotela cvetlični vzorec • od 17.9. do 27.9. MM Dekor Ustvarite nov življenjski slog • vabljeni na karting

n tp

ob 04:11, prazna luna (mlaj)

KINO VELENJE • SPORED POGUM (Brave) – sinhroniziran Animirana komična pustolovščina, 100 minut Režija: Mark Andrews, Brenda Chapman, Steve Purcell Slovenski glasovi: Ula Furlan, Maja Boh, Boris Kobal, Marjana Brecelj, Gojmir Lešnjak Gojc, Gorazd Žilavec, Primož Pirnat idr. Sobota, 15. 9., ob 18.00 - Pikina premiera Nedelja, 16. 9., ob 10.30 - Pikin kino Po nadaljevanju risane uspešnice Avtomobili 2 studio Pixar v letu 2012 pripravlja novo animirano pustolovščino z naslovom POGUM. Zgodba se dogaja v bajeslovni Škotski in se vrti okoli princese Meride (Reese Witherspoon), ki kljubuje svojim staršem, ko začne kazati zanimanje za lokostrelstvo. Hkrati pa sproži tok dogodkov in skoraj spravi v nevarnost očetovo kraljestvo. V Velenju v okviru Pikinega festivala v slovenski predpremieri, vikend pred slovenskim startom! PIKINA PREMIERA (cena vstopnice 4 EUR) PIKIN KINO (cena vstopnice 3 EUR)

VZPON VITEZA TEME (The Dark Knight Rises) Akcijski spektakel, 164 minut Režija: Christopher Nolan Igrajo: Christian Bale, Joseph Gordon-Levitt, Gary Oldman, Tom Hardy, Liam Neeson, Anne Hathaway, Marion Cotillard, Aidan Gillen, Morgan Freeman, Juno Temple, Michael Cai-

ne, Joey King, Matthew Modine, idr. Petek, 14. 9., ob 20.00 Sobota 15. 9., ob 20.00 Nedelja, 16. 9., ob 18.00 V zadnjem delu trilogije o temačnem varuhu pravice se mora Batman spopasti z nadnaravno močnim in nepredstavljivo zlobnim kriminalcem Banom, ki želi uničiti Gotham City. Toda ker je Batman pred osmimi leti sprejel krivdo za zločine, ki jih ni storil, so ga izobčili, zato se mora najprej soočiti z lastnimi demoni in strahovi. Uganke in prevare dodatno preplete skrivnostna pretkanka Selina, toda ko se mesto znajde v primežu sadističnega Bana, Batman več ne pomišlja, temveč se pogumno poda v številne vrtoglave spopade, divje pregone in osupljive boje na življenje in smrt. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 4 EUR)

žerka izložb, ki ji je nedavno končano razmerje strlo srce. Čeprav se njune poti pogosto križajo, se nikoli zares ne srečata. Kako najti ljubezen v mestu s tremi milijoni prebivalcev? Berlinale 2011. Najboljši film – Atene 2011. Najboljši film, najboljši režiser, nagrada občinstva – Gramado, Brazilija 2011. Festival Latinbeat - Lincoln Center, New York 2011. Najboljši filmi festivala – festival La Mirada, Melbourne 2011. Nagrada občinstva – Festival latinskoameriškega filma, Toulouse 2011. Karlovi Vari 2011. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 4 EUR)

SLEPE STENE

9 izbranih animiranih filmov iz Animateke za najmlajše + animirani filmi iz filmske delavnice FTE, 74 minut Režija: različni avtorji Nedelja, 16. 9., ob 16.00 - Pikin kino Naslovi: Koyaa, Kdo je?, Grand Prix, Tema, Filmarji, Z zelene veje, Pripovedovalec, Zadnji norveški trol, Jos v zosu ter filmi iz filmske delavnice FTE – 4’ PIKIN KINO (brez vstopnine)

(Medianeras) Romantična komedija, 95 minut Režija: Gustavo Taretto Igrajo: Pilar López de Ayala, Javier Drolas, Inés Efrón, Carla Peterson, Rafael Ferro, Adrián Navarro, idr. Petek, 14. 9., ob 18.00 Sobota 15. 9., ob 19.00 – mala dvor. Nedelja, 16. 9., ob 21.00 Urbani kaos sodobnega Buenos Airesa. Martín in Mariana prebivata vsak za svojo 'slepo steno' (medianera) v nasproti si stoječih stanovanjskih blokih. On je spletni oblikovalec in agorafobik, ki le redko zapusti svoje enosobno stanovanje. Ona je aran-

RDEČI SLON + filmi iz filmske delavnice FTE

GLORIJA KURB (Whore's glory) Dokumentarec, 119 minut Režija: Michael Glawogger Ponedeljek, 17. 9., ob 20.00 V 'akvariju', bordelu na Tajskem, spol-

ne delavke čakajo na svoje stranke za stekleno steno, klepetajo in zrejo v lasten odsev. V Bangladešu moški zahajajo v ljubezenski geto, 'mesto radosti', kjer na stotine prostitutk pod strogim nadzorom svojih madam v tesnih sobah zadovoljuje stranke in vzgaja svoje otroke. V prašni mehiški 'coni' kurbe molijo k boginji smrti, da bi se izognile soočenju z lastno realnostjo. Filmski triptih o prostituciji – tri dežele, tri kulture, tri religije – je trezen in brutalno iskren, a hkrati eleganten in vizualno bogat dokumentarec, ki brez moraliziranja prikazuje svet, v katerem je najbolj intimno človeško dejanje postalo predmet trgovanja. V Benetkah nagrajeni sklepni del trilogije o življenju v času globalizacije priznanega avstrijskega avtorja Michaela Glawoggerja. Kino Otok 2012, posebna nagrada žirije v sekciji Horizonti – Benetke 2011, avstrijska filmska nagrada 2012 za najboljši dokumentarec in fotografijo, Toronto 2011, London 2011, Hongkong 2011, CPH:DOX Kopenhagen 2011. IDFA Amsterdam 2011, Solun 2012. S podporo Ministrstva za kulturo! FILMSKO GLEDALIŠČE (cena vstopnice 4 EUR)

Naslednji vikend, od 21. 9. do 24. 9. napovedujemo:

animirano pustolovščino MADAGASKAR 3, akcijski pustolovski triler BOURNOVA ZAPUŠČINA, romantično dramo UMETNIK, v nedeljo, 23. 9. v Pikinem kinu ZRCALCE, ZRCALCE in MADAGASKAR 3 ter v ponedeljek, 24. 9. v filmskem gledališču vojni triler NUJNO UBIJANJE.


Naš čas, 13. 9. 2012, barve: CMYK, stran 17

PIKIN FESTIVAL

13. septembra 2012

DRAGI RAZBOJNIKI IN RAZBOJNICE,

Tema fesTivala:

PIKASTA KULTURA

VeLenje

16. - 22. 9. 2012

www.pikinfestival.si SPOŠTOVANI.

Velenje je partnersko mesto Evropske prestolnice kulture 2012. Tako je seveda razumljivo, da se letos pri nas vse vrti okoli kulture in okoli Evrope. Nič drugače ne bo v septembru, mesecu, ko je v Velenju še posebej živahno. Ne le da se dopustniki in počitnikarji vrnejo domov, ne le da se začne šolsko leto. V Velenju septembra praznujemo občinski praznik in Velenje vsako leto septembra obišče Pika Nogavička. Verjamem, da vam je ni treba posebej predstavljati. Pika nikoli ne pride sama, ampak s sabo pripelje ogromno prijateljev in še več iskrivih domislic. Letos nam bo postregla predvsem z idejami, kako rasti, uživati, se učiti in zabavati s kulturo, ob kulturi, iz kulture, kulturno. Pokazala nam bo, da je lahko kultura obarvana na nešteto načinov. Da je lahko celo pikasta. In poleg tega bo Pika Nogavička tokrat v Velenje povabila številne goste iz različnih evropskih držav. Vesel sem, da se bomo imeli priložnost spoznavati ter ob naših podobnostih in razlikah bogateti. Skupaj bomo ustvarili še en zanimiv, razigran, nepozaben teden. Še eno veliko, čudovito druženje otrok in odraslih z junaki njihove in naše mladosti. Še eno največjo (in če vprašate mene, tudi najbolj simpatično) otroško zabavo v Sloveniji. Še en Pikin festival. Nikakor ne smete manjkati! Dobrodošli v Pikinem mestu in – srečno! Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje

ČASTNA POKROVITELJICA FESTIVALA nimi vrstami ženskih junakinj. Spoštovani! Pika, velika ljubiteljica živali, je S častjo in hvaležnostjo sprejerazposajena, impulzivna in na mam naslov častne pokroviteljitrenutke tudi slabe volje, a nice 23. Pikinega festivala, posvekoli ne ravna s krutostjo. Čeravčenega edinstvenemu liku Pike no včasih lahko pretirava ali se Nogavičke, ki jo v Španiji poznazmoti, to stori z nagibom velikemo kot Pippi Calzaslargas. Istoga čuta za pravičnost in prijateljvetim se z likom te neodvisne stvo. Njeno neizčrpno navdušedeklice, neposlušnega in uporninje nas okuži in prepriča, da nič škega duha, ki je razburil določeni nemogoče - niti preleteti sveta ne mentalitete v tistem obdobju. z oropanim avtom, niti dvigniti Četudi se je Pika rodila z devetiVabljeni na večer s častno konja z eno roko. mi leti (kot jih šteje še vedno) v pokroviteljico v torek, 18. Ne zaman, kot to dokazuje prištiridesetih letih prejšnjega stoseptembra, ob 19. uri v Vilo čujoči festival, Pika vrsto let po letja, je bila v Španiji še posebej Bianca. Ta večer ji bomo podelili tudi Pikino plaketo in njegovem rojstvu še naprej uživa poznana med deklicami in dečnaziv Pikina ambasadorka. veliko priljubljenost. Moje čestitki, ki so se rodili od sedemdeke organizatorjem Pikinega festisetih let dalje, zaradi česar moji generaciji ni bila tako blizu. Duh Pike, tako kot Mafalde vala, ki naj še mnogo let ohranja živega duha Pike Noga- druge deklice, rojene v Argentini - pripada zelo majhni vičke med slovenskimi otroki. Anunciada Fernández de Córdova, skupini “nekonformističnih junakinj”, ki se morajo še danveleposlanica Španije v Sloveniji danes uveljavljati in zahtevati lasten prostor v svetu, tudi literarnem, preplavljenem z moškimi junaki ali drugač-

moj mesec je tu in že odštevam dneve, ko bom spet kraljevala Velenju. V izvidnico sem poslala glavnega gusarja, ki pravi, da je prizorišče že skoraj pripravljeno. In letos res ne smete manjkati, saj bo program še bolj pikast in bogatejši kot lani. Zakaj? Organizatorji festival pripravljajo v sklopu dogodkov Evropske prestolnice kulture 2012, zato je tudi letošnja tema festivala prav navihano in kulturno obarvana. Rdeča nit je namreč PIKASTA KULTURA, zato sem se odločila, da na festival povabim vse kulture sveta. Na mojih morskih popotovanjih sem spoznala veliko zanimivih novih prijateljev. Ste vedeli, da v Egiptu vsi ljudje hodijo zadenjski in se to nikomur ne zdi nič posebnega? Kaj bi šele dejali, če bi vedeli, da ljudje v Zadnji Indiji hodijo po rokah? V Belgijskem Kongu pa ni niti enega človeka, ki bi govoril resnico. Vsi ves dan lažejo. Začnejo že navsezgodaj okoli sedmih in ne prenehajo lagati, dokler sonce ne zaide. Vse te nove prijatelje sem letos tudi povabila na sedemdnevno zabavo. Gostila bom častno pokroviteljico festivala, špansko veleposlanico, ki je že moja stara prijateljica, saj sva se spoznali med mojimi dogodivščinami v Španiji. Obiskali me bodo slovaški ilustratorji, pa otroci iz Sarajeva, ki že vrsto let prihajajo na moj festival, bodo tudi tu. In koliko nastopajočih iz sosednje Avstrije in Italije sem letos povabila na moje odre in prizorišča. Pa da ne pozabim, dobili bomo tudi obisk iz Švedske. Tako je, prav tiste Švedske, kjer se je na balkonu svoje vile pri pisanju mojih zgodb neznansko zabavala Astrid Lindgren. Sporazumevali se ne bomo le v pikovščini in fickovščini, temveč tudi v švedščini, italijanščini, španščini, angleščini, zato le razgibajte svoje jezičke. Kaj vse bomo na letošnjem festivalu še lahko počeli? V središču mesta bodo delovali trije odri, odprte bodo številne pikaste razstave. Tudi letos bo na osrednjem prizorišču na TRC Jezero vsak dan več kot 100 ustvarjalnih delavnic, v katerih si bomo lahko izdelali zanimive izdelke in tako spoznavali vse oblike kulture. Popoldan se bomo basali s čokoladnimi palačinkami, divjali po Pikinem mestu, lenarili v počivalnici ter raziskovali umetniške četrti, ki so novost letošnjega festivala. Izdam pa vam še skrivnost. Ko bomo že utrujeni po vsej zabavi, bomo lahko vsak večer ob sedmih na prizorišču prisluhnili pravljici za lahko noč in se odpravili domov. Namreč, če ne gremo domov, se jutri ne moremo vrniti. In to bi bilo škoda. Upam, da imate dve pisani nogavici že pripravljeni. Komaj čakam, da se srečamo! Saj se vidimo, kajne? Vaša PIKA

17

PIKINIH 23 NAJLJUBŠIH STVARI Pikin festival: ker se lahko mali in veliki otroci preoblečejo v Pike, nato pa se sedem dni skupaj zabavamo; čalapinke: ker jih lahko jem za zajtrk, kosilo, večerjo in malico ter so odlične tudi surove, pečene, s čokolado, z marmelado … Vila Čira-Čara: ker se lahko spuščam po stopniščni ograji in drsam po kuhinji s sirknato krtačo; kroglice pregelk: ker si ne smem privoščiti biti velika, veliki ljudje imajo namreč cel kup dolgočasnega dela in smešne obleke; kapitan Nogavička: moj oče je zamorski kralj in mislim, da je res malo otrok, ki bi imeli tako imenitnega očeta; milni mehurčki: ker so hecnih oblik in vseh mogočih barv; cirkus: ker ljudje hodijo po vrvi; čajanke: ker lahko na čevlje pritrdim zelene pentlje in pojem na tone čokoladnih piškotov; omare: ker se lahko pokrijem s pokrovom in igram sardino v konzervni škatli; otok Taka-Tuka: kjer lahko ležiš iztegnjen na obali, namakaš palce v južno morje ter čakaš, da ti v odprta usta pade zrela banana; poležavanje na travi: ker tako lažje prešteješ vse oblake na nebu; baloni: ker lahko pogledaš svet še od zgoraj; sonce: ker na mojem licu nariše še več pegic; žvečilke: ker lahko z njimi hitro zakrpam preluknjano streho; delavnice: ker si lahko izdelam vse mogoče reči in se pri tem neznansko zabavam; dež: ker lahko cele dneve skačem po lužah; spanje z nogami na blazini: da lahko migam s prsti tudi kadar spim; gledališče: ker se lahko spremenim v strašnega zmaja ali pa razvajeno princeso; šole v Argentini: ker se tam ne učijo puštevanke, ampak ves dan jedo bonbone; hodulje: ker sem z njimi velika 3 metre in 78 centimetrov; september: ker je to moj mesec, ko se lahko napokamo čokoladnih čalapink in vsak dan praznujemo moj rojstni dan; velenjski župan: ker podpira moj festival in mi preda župansko lento, da lahko cel teden počnemo, kar želimo; Pikin odbor: ker skrbi za to, da je moj festival vsako leto bolj pikast in neprestano raste.


Naš čas, 13. 9. 2012, barve: CMYK, stran 18

18

PIKIN FESTIVAL

OTVORITVENI DRUŽINSKI DAN

Dan, ki ga otroci v naši dolini in po Sloveniji najtežje pričakujejo, je zagotovo otvoritveni dan Pikinega festivala, ko se bo končno začela največja zabava, namenjena otrokom in njihovim družinam. Pikino mesto na osrednjem prizorišču pri Velenjskem jezeru bo zaživelo ob 10. uri, ko bodo obiskovalce z glasbe- vam jo bo predstavil kar sam 6Pack Čukur, kubanski ritmi nim »dober dan« pozdravili Simon Gorišek in Šaleška fol- nas bodo kar vabili k poplesavanju … klorna skupina Koleda. Vrata bodo odprle tudi ustvarjalne Ob 16. uri na osrednjem prizorišču pričakujemo Piko Nodelavnice, umetniške četrti, zaživelo bo gavičko. Takrat se bo pričelo svečano odstaro mestno jedro in vsi pisani kotički v prtje 23. Pikinega festivala. Pika nam je TRC Jezero, Pikini deželi. zaupala le to, da bo njen prihod čisto gunedelja, 16. septembra, Pika že prvi dan pripravlja kup presesarsko obarvan. Vsi se sprašujemo, kako od 10.00 do 19.00 nečenj. V Pikinem mestu namreč nikoli, nas bo presenetila tokrat. ampak res nikoli, čisto nikomur ne sme Zabavo ob njenem prihodu bo zaključila in ne more biti dolgčas. Na vsakem koraku se dogaja tisoč Mačja godba, ki bo s sabo pripeljala pravega Mačka Murija stvari. Tu bodo žonglerji, čarodej, spoznali boste lahko, kaj in kar nekaj prebivalcev mačjega mesta. Verjamemo, da se delajo mažoretke in »breakdensarji«, si ogledali kakšno lut- boste ob večnih songih Kajetana Koviča v izvedbi Nece Falk kovno predstavo, prisluhnili Andreji Zupančič in Ajdi Kova- odlično zabavali. In ker bo zraven še Pika, smo prepričani, čič, v Hiši glasbe boste lahko spoznavali umetnost rapa, ki da bo dala celotni zabavi tisto pravo piko na i.

DOBRODELNA AKCIJA

Novo sonce – Pika pomaga »Majhno dobro delo prekosi velike besede!« To je moto vsakoletnih Pikinih humanitarnih akcij, s katerimi želimo otroke in odrasle opozoriti na stiske, ki jih doživljajo otroci doma in po svetu. Vedno več je

13. septembra 2012

USTVARJALNE DELAVNICE Pikine ustvarjalne delavnice so osrednji del Pikinega fe- ralni sistemi in značilna vedenja in navade izbranih intelistivala. Že triindvajseto leto jih idejno pripravljata Andre- gentnih entitet. Ožje pa ima izraz natančneje pomene na ja Zelenik in Kristina Kovač. Njihov namen je, da se otrok različnih področjih človeške dejavnosti. Različne človeške igra, spoznava nove materiale, se nauči njihove uporabe, družbe imajo različne kulture, osebna kultura posameje ustvarjalen, hkrati pa svoje znanje posreduje prijateljem. znika pa se lahko razlikuje od kulture drugega. Za kulturo Pikine delavnice so pripravljene tako, da otrok v kratkem čalahko rečemo tudi, da je »način človekovega življenja su pod vodstvom Pike Nogavičke – mentorja ustvari v skladu s prepričanji, z jezikom, zgodovino ali naizdelek in ga lahko odnese domov. Tudi letos bo činom oblačenja«. na prizorišču TRC Jezero pripravljenih več kot 100 Kaj pa je to PIKASTA KULTURA? Pikinih ustvarjalnih delavnic na letošnjo temo feOdgovor boste dobili v Pikinih stivala – pikasta kultura. ustvarjalnih delavnicah. Pika že KULTURA je skupek dosežkov in vrednot člopripravlja vrsto aktivnosti, pri kaveške družbe. Različne definicije »kulture« terih boste raziskovali kulturo po odražajo različne teoretične Evropi, z ustvarjanjem spoznaosnove za razumevanje li EPK mesta, kulturno oziroma merila za vredediščino, kulturo jednotenje človeške dejavzika, tehniško kultunosti. V najširšem pomero, množično kultunu označuje izraz kulro, splošno kulturo in tura vse produkte porazgledanost, telesno sameznika, skupine kulturo eko-kulturo … ali družbe inteligenKultura od rojstva do TRC Jezero: Bela dvorana in okolica, tnih bitij. Sem spadasmrti z nami živi, kul• nedelja, 16. septembra, od 10.00 do jo tehnika, umetnost, tura sem jaz, si ti, smo 17.00 • od ponedeljka, 17. septembra, znanost, kot tudi modo petka, 21. septembra, od 9.00 do 18.00 mi vsi.

• sobota, 22. septembra, od 10.00 do 17.00

namreč takšnih, ki zaradi različnih potreb in vzrokov potrebujejo našo pomoč. Pika se bo letos pridružila akciji zbiranja plastičnih zamaškov in tako skušala pomagati Maticu iz Šaleške doline, ki potrebuje invalidski voziček. V Beli dvorani vas bo čakalo posebno mesto, kamor boste lahko oddali zbrane zamaške. In ker smo jih lani skupaj zbrali veliko, verjamemo, da bomo tako uspešni tudi letos. Pomagajte, naj novo sonce letos posije Maticu!

ODRSKA DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI (na TRC Jezero) Pikino mesto bo gostilo kopico nastopajočih. Tako si bo vsak obiskovalec lahko ogledal košček zanimivega kulturnega ustvarjanja ter tako spoznaval bogato glasbeno, plesno, literarno in gledališko ustvarjanje na mavričnih prizoriščih v Pikini deželi.

BELI ODER (Bela dvorana, ob 16. 00) Ponedeljek, 17. 9. Vrtec Velenje – Najdihojca: HIŠICA IZ KOCK Torek, 18. 9. Vrtec Velenje – Vrtiljak: BOBEK IN BARČICA Sreda, 19. 9. Vrtec Velenje – Lučka: PIKA NOGAVIČKA V ANGLIJI Četrtek, 20. 9. Vrtec Velenje – Ciciban: PALČICA Petek, 21. 9. Vrtec Velenje – Tinkara: O VOLKU, KI JE ISKAL PRAVLJICO

RUMENI ODER (pri Vili Čira-Čara) Ponedeljek, 17. 9. – DAN TOLKAL 9.30 Glasbeni dober dan (Simon Gorišek) 11.00 Lutkovno gledališče Velenje: O ljudeh, živalih in kamnih 15.30 Odprta glasbena ura s predstavitvijo tolkal (Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega) 16.30 KUD Baobab: Obisk v afriški vasi (interaktivna predstava)

Torek, 18. 9. – DAN BRENKAL 9.30 Glasbeni dober dan 11.00 Gledališka skupina pravljični dotik, Šoštanj: Težko je biti priden 15.30 Odprta glasbena ura s predstavitvijo brenkal 16.30 Šukar SREDA, 19. 9. – DAN GODAL 9.30 Glasbeni dober dan 11.00 KD Škale: Srečna hiška 15.30 Odprta glasbena ura s predstavitvijo godal 16.30 Godalni kvartet Korunštrajh 17.30 Polžja hišica kulture (CVIU) ČETRTEK, 20. 9. – DAN VOKALA 9.30 Glasbeni dober dan 11.00 Bimbo teater Ljubljana: Glavko in Zbrk 15.30 Odprta glasbena ura s predstavitvijo vokalnega petja 16.30 Manca Dremel PETEK, 21. 9. – DAN TIPK 9.30 Glasbeni dober dan 11.00 KUD Dudovo drevo in Lirikonfest Velenje: Jezernik Velenjč 15.30 Odprta glasbena ura s predstavitvijo inštrumentov s tipkami 16.30 Joži Šalej z gosti

ZELENI ODER (med obema šotoroma, ob 18. uri)

PRAVLJICA ZA LAHKO NOČ (Knjižna četrt, ob 19.00)

Ponedeljek, 17. 9. VRTILJAK DOMIŠLJIJE S STENOM VILERJEM Torek, 18. 9. MOJCA IN KALIČOPKO Sreda, 19. 9. ZAPOJMO Z ROMANO (Romana Krajnčan) Četrtek, 20. 9. MALI-BU (Marjan Uljan za otroke) Petek, 21. 9. GLASBENE ČAROVNIJE Z ROMANO (Damjana Golavšek)

Ponedeljek, 17. 9. Urša Krempl: Racman in knjiga (Slovenija) Torek, 18. 9. Pascal Biet: Ups, jaz sem pa zelen (Francija) Sreda, 19. 9. Claudia Fries: Pujsa imamo za soseda (Nemčija) Četrtek, 20. 9. »Lahko noč, otroci« Radia Slovenija – Mateja Perpar: Zaspana zebra Petek, 21. 9. Marco Campanella: Mišek Tip Nagaja (Italija)

ODPOTUJMO V DEŽELO KNJIG (Knjižna četrt, ob 17.00) Srečanja z literarnimi ustvarjalci Ponedeljek, 17. 9. Majda Koren Torek, 18. 9. Primož Suhodolčan in Uroš Horvat Sreda, 19. 9. Marko Derganc Dergi in Tadeja Zupan Arsov Četrtek, 20. 9. Danila Žorž z delavnico Ofenziva letečega kovčka Petek, 21. 9. Kako nastane knjiga

PIKASTA PRESENEČENJA

Vsega dogajanja v Pikini deželi ne moremo našteti. Zato pokukajte tudi v druge kotičke na prizorišču, kjer boste lahko srečali ulične umetnike, čarodeja, artiste … Posebej pa izpostavljamo tri dogodke: Sreda, 19. 9., ob 16.30 Petek, 21. 9., ob 16.30

PARADA DINOZAVROV INVAZIJA OBISKOVALCEV Z ROZA PLANETA Sobota, 22. 9., ob 15.30 KLINKE – Cirkuška akrobatska predstava iz Italije


Naš čas, 13. 9. 2012, barve: CMYK, stran 19

PIKIN FESTIVAL

PIKINO MESTO RASTE Na travnatih površinah ob urejenih sprehajalnih stezah bodo tudi letos zrasle prikupne hišice z zanimivimi vsebinami. Glavna mestna ulica bo obiskovalcem v pekarni ponujala hrustljave dobrote, v Pikini trgovini si bomo lahko izbrali kakšen prikupen izdelek, mlekarna bo založena z mlečnimi dobrotami, v fickarni nas bodo čakale razigrane opice, vezalke bodo iskale prave luknje pri čevljarju, ustavili se bomo lahko na bencinski črpalki, poslušali radio in se v hišici živalskega vrta poigrali z manjšimi živalmi. Nikar se ne pozabite ustaviti na pošti in s festivala poslati razglednice z letošnjo Pikino znamko. Pri hišici z napisom ČALAPINKE se Pika najpogosteje zadržuje, vas pa vabimo v družbo kuharskega mojstra, ki bo z nami v kuhinji ves teden. Zvarke in »maže« boste izdelovali pri zeliščarki, sreča pa vas zagotovo čaka v hišici srečelova.

UMETNIŠKE ČETRTI IN ŠE VELIKO VEČ

ZA ŠPORTNIKE IN LJUBITELJE NARAVE

13. septembra 2012

19

PIKIN PLANINSKI POHOD Sobota, 15. septembra, ob 9. uri (začetek: Titov trg – pri galeriji) Pikin planinski pohod, ki ga skupaj s Pohodniškim krožkom Univerze za III. življenjsko obdobje pripravimo dan pred uradnim začetkom Pikinega festivala, je že stalnica Pikinih dogajanj. Pridružite se nam na letošnjem pohodu, ki bo potekal po delu Pozojeve poti. Spoznali boste kar nekaj zanimivih točk in košček zgodovine tega območja, Pika pa bo zagotovo poskrbela tudi za kakšno presenečenje. Ob zaključku pohoda, ki bo predvidoma ob 11. uri (ali pa malo kasneje) pri vili Bianca, bo Pika pogostila vse mlade Pikine pohodnike. Če bo dež bo morala Pika pohod odpovedati.

PIKINA MINI AVANTURA Sobota, 22. septembra, ob 10. uri (začetek: Titov trg) Igriva mestna pustolovščina – Pikina mini avantura - je namenjena otrokom od 5. do 12. leta starosti. Zajema več disciplin (enostaven orientacijski pohod, vožnjo z rolerji, skiroji in čolni, zabavne igre, šaljivi poligon, točke presenečenja …). Na progi, ki je dolga 5 km in je primerna za vse mlade avanturiste in njihove starše, boste doživeli veliko preizkušenj, se spoprijeli z različnimi nalogami ter se seveda neizmerno zabavali. Mini avantura je odlična priložnost za kvalitetno preživljanje časa za vso družino. Si spreten, hiter, drzen 100/uro? Pridi na mini avanturo! Več informacij: www.miniavanture.si

MEDNARODNO SODELOVANJE

Najpomembnejša novica pa je, da bo mesto letos zelo zelo zraslo. Razširilo se je na kar šest umetniških četrti. Raziskovali boste likovno, filmsko, glasbeno-plesno, knjižno, gledališko in muzejsko četrt. Simpatične hišice s portali, kot so kino, plesna garderoba, atelje, hiša glasbe, muzej in hiša lutk vas pričakujejo z zanimivimi ustvarjalnimi delavnicami pod vodstvom slikarja, balerine, knjižničarja, režiserja, kraljične … Pri vili Čira-Čara boste srečali skupino gusarjev z jadrnico, v zavetju drevesnih krošenj pa ob večerni uri prisluhnili pravljici za lahko noč. Na prizorišču boste srečevali klovne, akrobate, žive kipe, čarovnika, godbo na pihala in še in še. Poskusite napihniti svoj največji milni mehurček, premagati pot po labirintu, splezati 12 metov visoko, uloviti kakšno ribo ali pa se preprosto zleknite na udoben ležalnik na Pikini plaži. Ob Velenjskem jezeru vas pričakuje tudi gusarski kapitan, ki vas bo z ladjico popeljal na vodno dogodivščino, odprto pa bo tudi Vodno mesto.

Pika Nogavička ima po vsem svetu ogromno prijateljev. V letu Evropske prestolnice kulture pa je še razpredla svojo mrežo prijateljstva. Tako se bomo letos ob odrskih deskah družili z mladimi prijatelji iz Avstrije, Hrvaške in Belgije, se zabavali ob artistih iz Italije, skupaj s Slovaki postavili razstavo najlepših otroških ilustracij bratislavskega bienala … Na festivalu bomo skupaj s člani Društva švedsko-

PIKINE PREDSTAVE v središču Velenja

PIKINA RAZSTAVIŠČA

V dopoldanskem času bodo odrske deske v velenjskih dvoranah polne predstav za otroke, ki jih Pika že tradicionalno pripravlja. Delovali bodo kar trije odri: Pikin, Aničin in Tomažev, ustvarjalci pa se bodo potegovali za najvišje priznanje festivala – zlato piko. Vabimo vas, da si kakšno predstavo ogledate tudi vi. Vse informacije o nakupu vstopnic: 03 898 25 70.

PIKIN ODER (Dom kulture Velenje – velika dvorana, vstopnice: 5 EUR) Ponedeljek, 17. 9, ob 9.30 in 12.00 Torek, 18. 9., ob 9.30 in 12.00 Sreda, 19. 9, ob 9.30 in 11.30 Četrtek, 20. 9., ob 9.30 in 11.30 Petek, 21. 9., ob 9.30

Festival Velenje: ALADIN SLG Celje: CESARJEVA NOVA OBLAČILA Gledališče Labirint in DLU: DINOZAVRI V CIRKUSU SNG Drama Maribor: JURI MURI V AFRIKI Forum Ljubljana in LGL: IZGUBLJENI TON

ANIČIN ODER (Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, vstopnice: 4 EUR)

Ponedeljek, 17. 9, ob 11.30 Torek, 18. 9., ob 9.30 Sreda, 19. 9, ob 11.30 Četrtek, 20. 9., ob 9.30 Petek, 21. 9., ob 9.30

Plesni forum Celje: KO BOM VELIKA BOM … PS Mehki čevlji , Sežana: CESARIČINA NOVA OBLAČILA Plesni teater Velenje: PIKA PRAZNUJE ROJSTNI DAN Zagrebški plesni center: NIČ NI NAROBE (Ništa nije krivo) Plesni teater Velenje: PIKA PRAZNUJE ROJSTNI DAN

-slovenskega prijateljstva spoznavali tudi koščke Švedske – dežele avtorice knjige o Piki Nogavički, Astrid Lindgren. Piko že vrsto let na festivalu obiščejo tudi otroci iz Sarajeva, ki jih gostijo učenci OŠ Gorica. Vsako leto pripravijo čaroben Večer prijateljstva, ki bo letos v četrtek, 20. septembra, ob 19.30 v dvorani Glasbene šole Velenje.

Pika je ob svoji triindvajsetletnici pripravila kar 14 razstav. Nekaj smo jih odprli že pred festivalom, vse pa bodo odprte ves čas festivala. Oglejte si jih, teme so pestre, kot je pisan svet pikaste kulture. Muzej Velenje

NARAVA

Fotografska razstava Stanka Lavriča Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče

RAZSTAVA ILUSTRACIJ SLOVAŠKIH ILUSTRATORJEV

Nagrajena dela bratislavskega bienala med leti 1967 in 2011 Odprtje razstave: četrtek, 13. septembra, ob 19.30

Knjižnica Velenje

Knjigarna Kulturnica

Razstava najlepših izdelkov iz Pikinih ustvarjalnih delavnic

Avla Mestne občine Velenje

PIKASTO USTVARJANJE SKOZI LETA

eMCe plac (Rdeča dvorana)

NARAVA V RISBI / risba v naravi

Razstava likovnih del mlade velenjske akademske slikarke Alje Krofl Odprtje razstave: petek, 14. septembra, ob 20.00

RAZSTAVA LIKOVNIH IZDELKOV OTROK OŠ Gustava Šiliha Velenje

Bela dvorana in TRC Jezero

PIKASTA KULTURA

Razstava izbranih fotografij letošnjega Pikinega fotografskega natečaja Bela dvorana

NAJLEPŠA EVROPSKA OTROŠKA LITERATURA

TOMAŽEV ODER (Dvorana Centra Nova, Velenje, vstopnice: 3,5 EUR) Ponedeljek, 17. 9, ob 9.30 Četrtek, 20. 9., ob 9.30

RAZSTAVA IZBORA KNJIŽNIH DEL ZA OTROKE

OŠ Gorica: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV Gledališče Velenje: STRAHEC

v Mestni knjižnici velenje

Tri predstave Tomaževega odra bodo letos na osrednjem prizorišču festivala – na TRC Jezero.

Šotor na TRC Jezero

SLOVENIJA V OTROŠKIH OČEH

Razstava natečaja Turistične zveze Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije Knjižnica Velenje – Steklena dvojčka

Dom kulture Velenje - preddverje

Pošta Velenje

Bralka meseca: častna pokroviteljica 23. Pikinega festivala, gospa Anunciada Fernández de Córdova, pesnica in španska veleposlanica v Sloveniji

Razstava lutk in napisana predstava Bajke in povesti o Gorjancih

Filatelistična razstava

KNJIGE MOJEGA ŽIVLJENJA

Knjižnica Velenje – otroški oddelek

POTUJMO Z EVROPEJČKI

Razstava del otrok Vrtca Velenje – enote Vrtiljak

TAUS TEATER iz Novega mesta se predstavlja Vila Bianca

MLADI UMETNIKI VELENJA

Priložnostna razstava Galerije Velenje z izborom velenjske mlade ustvarjalnosti

PIKA NOGAVIČKA NA ZNAMKAH IN PIKINI ŽIGI


Naš čas, 13. 9. 2012, barve: CMYK, stran 20

13. septembra 2012 TRC Jezero, sobota, 22. septembra, od 10.00 do 18.00

Zbiranje dežnikov za »Pikino inštalacijo«

SODELUJTE!

20

PIKIN FESTIVAL

Rdeča nit letošnjega festivala je »pikasta kultura«. Zato se je Pika odločila, da bo tokrat še posebej ustvarjalna. V središču mesta želi postaviti posebno Pikino inštalacijo iz raznobarvnih dežnikov. Pomagajte ji pri tem – če imate doma kakšen dežnik, ki ga ne potrebujete več, ga prinesite ali pošljite v Dom kulture Velenje (Titov trg 4, Velenje) in tako pomagajte soustvariti Pikino pisano umetnijo na velenjskem Titovem trgu.

Fotografski in skladateljski natečaj

PIKIN DAN Najbolj živahen dan festivala Pikin dan je vsako leto najživahnejši dan festivala. In tudi letos bo tako. 22. september bo najbolj zabaven dan, poln pikastih norčij, saj ga Pika skrbno načrtuje. Dogajanje v Pikini deželi se bo začelo ob 10. uri, ko vas bo na Zelenem odru pozdravila Anika Horvat. Ob 11. uri bodo Pikini gostje mladi pevci otroškega pevskega zbora RTV Slovenija Violinček, ob 12. uri pa k Piki prihaja Tinkara Kovač. Seveda bodo medtem odprta vsa prizorišča, kjer boste lahko ustvarjali v več kot 100 ustvarjalnih delavnicah, se igrali, vozili z ladjico, brali knjige, peli, plesali, spoznavali instrumente, se spoznavali s slikarji in kiparji, obiskali Pikin kino balon in spoznali optične igrače, si ogledali tekmovanje gasilcev ali jadralno regato, obiskali Vodno mesto, se udeležili Pikine mini avanture, pojedli kakšno čalapinko, se sprehodili ob starem mestnem središču, obiskali vilo Čira-Čara ali Pikino umetniško tržnico … Na prizorišču boste zagotovo srečali zabavna policaja, morda čarodeja, žonglerje, si ogledali kakšno lutkovno predstavo, se mimogrede naučili hoditi po vrvi … Ob 15.30 pa nikar ne zamudite cirkuške akrobatske predstave za male in velike, prihaja iz Italije. Zaključna svečanost 23. Pikinega festivala se bo začela ob 17. uri in kdo ve, če bo Pika letos vrnila oblast. Že lani je kolebala in želela ostati. Za zabavo ob kocu Pikinega festivala pa bodo poskrbeli Čuki. Pikin dan je vedno s soncem obsijan in najbolj nasmejan. Naj bo tako tudi letos, zato se nam nikar ne pozabite pridružiti.

ZLATE PIKE Zlata pika je najvišje festivalsko priznanje, ki ga podeljuje Pikin festival za dosežke na različnih področjih. Že vrsto let podeljujemo zlate pike za najboljše gledališke, lutkovne in plesne predstave, ki so na ogled na Pikinem, Aničinem in Tomaževem odru. Komisijo sestavljajo devetletne deklice, ki izberejo najbolj všečno predstavo na posameznem odru. Na 23. Pikinem festivalu bomo podelili zlate pike še zmagovalcem Pikinega fotografskega natečaja, Pikine jadralne regate z jadrnicami razreda Seaskape, cvetličarskega tekmovanja srednješolcev, gasilskega tekmovanja mladih gasilcev iz vse Slovenije, v oktobru pa bomo zlato piko podelili še na mednarodnem tekmovanju najmlajših pianistov.

PARKIRIŠČE

Pikin festival se odvija na številnih prizoriščih v Velenju. Osrednje festivalsko dogajanje je na čudovitem prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru in v Beli dvorani (ulica Simona Blatnika). Sledite rumenim Pikinim gumbom, ki vas bodo pripeljali do Pikine dežele ob jezeru. Obiščite tudi festivalska prizorišča v središču Velenja, kjer smo za vas v času Pikinega festivala pripravili številna odrska dogajanja ter razstave. Vse programske festivalske aktivnosti so za otroke in družine brezplačne, plačljivi so le ogledi predstav v središču Velenja v dopoldanskem času (od 3,5 do 5 EUR). Zabaviščni park, ki bo v bližini osrednjega prizorišča, ni del Pikinega festivala.

Organizatorji bomo ob prireditvenem prostoru na TRC Jezero poskrbeli za urejeno parkirišče. Svojega jeklenega konjička boste lahko povsem blizu osrednjega dogajanja tu varno parkirali (cena: 2 EUR). Domačini, vabljeni do osrednjega prizorišča tudi peš, s kolesi ali pa z Lokalcem. Namesto plačila parkirnine si morda raje privoščite kakšno Pikino palačinko. 

UPORABNE INFORMACIJE

PRIZORIŠČA

PO VELENJU S »PIKINIM DVONADSTROPNIKOM« Če boste v Velenju v petek, 21. septembra, nikakor ne smete zamuditi posebne dogodivščine – vožnje s Pikinim panoramskim avtobusom. Čakal vas bo pri Beli dvorani. Z vami bo na panoramski vožnji Pika vodička, ki vam bo razkrila najzanimivejše točke našega mesta.

Povabilo pokroviteljem, donatorjem - prijateljem

Spoštovani prijatelji Pikinega festivala, če se morda v zanimivi zgodbi Pikinega festivala prepoznate tudi vi, pa vas Pika še ni nagovorila in povabila k sodelovanju, bomo zelo veseli vašega klica (03 898 25 81 ali 03 898 25 82) in vaših idej. Pika pravi, da ni nič nemogoče!

PIKIN KINO

Sobota, 15. september 18.00

Kino Velenje – Hotel Paka, velika dvorana, vstopnice: 3 EUR Zagotovo ste opazili, da so vse septembrske nedelje v velenjskem kinu pikasto obarvane. Vsako nedeljo sta na sporedu kar dve zanimivi filmski predstavi, ob katerih lahko spoznavate različne evropske in svetovne filmske uspešnice. Nikar jih ne zamudite. Prav posebna Pikina premiera pa se bo zgodila v soboto, ko si boste lahko ogledali novo Disneyjevo animirano pustolovščino Pogum.

Pikina premiera: POGUM (Brave)

Nedelja, 16. september 10.30 16.00

POGUM RDEČI SLON – kratki risani filmi iz Animateke

Nedelja, 23. september 10.30 16.00

ZRCALCE, ZRCALCE (Mirror, Mirror) MADAGASKAR 3

Nedelja, 30. september 10.30 16.00

HIŠA PRAVLJIC PARANORMAN

Program 23. Pikinega festivala so pripravili: Barbara Pokorny, Andreja Zelenik, Kristina Kovač, Silvija Bašnec, Dimitrij Amon, David Ravnjak, Tatjana Vidmar, Matjaž Šalej, Peter Groznik, Simona Valoh, Nina Mavec Krenker, Vlado Vrbič, Blaž Verbič, Neža Jovan in Ana Godec skupaj s sodelavci Festivala Velenje in sodelavci organizacij soorganizatorjev. Priprava Pikine priloge: Barbara Pokorny, Andreja Zelenik, Neža Jovan, Silvija Bašnec Ilustracija zemljevida: Juma Valenčak Fotografije: Peter Marinšek, Lana Semečnik, Ksenija Mikor, arhiv Festivala Velenje, arhivi sodelujočih na festivalu

www.pikinfestival.si ORGANIZATOR

PO JEZERU Na Velenjskem jezeru različni organizatorji pripravljajo številne vodne aktivnosti. V času festivala si bo mogoče ogledati Vodno mesto (eden najzanimivejših projektov Evropske prestolnice kulture), po jezeru se boste lahko v družbi kapitana popeljali s pravo Pikino ladjico, poskusili boste lahko »hrčkanje« na vodi, pri tabornikih ob čolnarni pa najeli čolne in se podali na Pikino avanturo po jezeru …

Naj vas spomnimo, da je Pika letos razpisala fotografski natečaj na temo »pikasta kultura«. Kaj pa je to? To presodite vi, ljubitelji fotografije. Na natečaju, ki bo odprt do 15. septembra, lahko sodelujejo otroci iz vrtcev ter učenci in učenke osnovnih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Več informacij o natečaju poiščite na Pikini spletni strani, fotografije pa čim prej pošljite na e-naslov: pika@velenje.si. Avtorji najboljših fotografij bodo nagrajeni, zmagovalec pa bo prejel najvišje festivalsko priznanje – zlato piko. In še to: letos je Pika prvič razpisala natečaj za nova otroška glasbeno-gledališka dela na temo pravljice. Več o natečaju, ki je namenjen skladateljem in skladateljicam, zaključen pa bo prihodnje leto, lahko preberete na Pikini spletni strani: www.pikinfestival.si.

pika@velenje.si KOPRODUCENT

03 898 25 71 POKROVITELJICA

SOORGANIZATORJI AKTUALNE INFORMACIJE O DOGAJANJIH Informacije o dogajanjih na Pikinem festivalu spremljajte na Pikini spletni strani www.pikinfestival.si, kjer bomo dnevno bomo objavljali tudi Pikine novice. Pokličete nas lahko tudi po telefonu: 03 898 25 70.

PARTNERJI Šolski center Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Galerija Velenje in še številne druge organizacije in društva Šaleške doline


Naš ­čas, 13. 9. 2012, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

TV SPORED

13. septembra 2012 Četrtek,

13. septembra

06.10 06.15 07.00 sledi 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.10 10.30 11.20 11.15 11.30 12.00 12.05 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.50 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 00.30 00.55 01.10 01.15 01.20 01.45 07.00 sledi 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 08.05 08.50 11.40 15.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Pravljice iz lutkarjevega vozička Male sive celice, kviz, OŠ B. Letonja Šmartno ob Paki in OŠ Jožeta Krajca Rakek Lottina dobrota, dok. film Raca po Lucyjino, igrani film Kako sem videl svet izpod mize: Oroslan, 2/10 Poročila Črno beli časi Prava ideja!, posl. odd. Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Krtji sestrici, ris. Olivija, ris. Studio Kriškraš, lutke Poročila, vreme, šport Slovenski vodni krog: Krka Eko utrinki: Biološki odpadki Moji, tvoji, najini, 31/35 Minute za jezik Pujsa Pepa, ris. Svetovalka Hana, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Pogledi Slovenije Na lepše Odmevi, šport, vreme Osmi dan Panoptikum: Mehanizmi, ki spreminjajo svet? Dnevnik, pon. Slovenska kronika Vreme, ponovitev Šport, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

21.50 22.10 23.00

Otroški program Bali, ris. Nenavadne zgodbice, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Žanov svet, ris. Pim in Pom, ris. Ozi bu, ris. Biba se giba, ris. nan. Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Legende velikega in malega ekrana: Tone Fornezzi Tof Igralci tudi pojejo Muzikajeto: Južna Amerika Zgodbe izza obrazov: Franci Rogač, dok. ser. Mostovi Evropski magazin, tv Maribor Ars 360 Deset pogojev ljubezni, dok. odd. Žrebanje deteljice Odbojka: Kvalif. za ep (M), Slovenija : Švedska, prenos iz Mb Sodobna družina I., 19/24 Sinovi anarhije (II.), 5/13 Zabavni infokanal

06.25 06.55 07.05 07.10 07.20 07.35 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.40 15.35 16.35 17.00 17.10 17.45 18.50 18.55 19.00 20.00 21.50 22.20 23.15 00.10 01.05 02.00 03.00

Tv prodaja Radovedni Jaka, ris. ser. Filip, ris. ser. Baonar Oskar, ris. ser. Hobonavti, ris. ser. Mia in jaz, otr. ser. Grda račka, nan. Tv prodaja Zakon brez ljubezni, nad. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja Moč usode, nad. 24 ur ob enih Norišnica v Clevelandu, nan. Grda račka, nan. Brezno ljubezni, nad. Zakon brez ljubezni, nad. 24ur popoldne Zakon brez ljubezni, nad. Moč usode, nad. Misli zdravo 24ur vreme 24ur John Tucker, mrtev si, am. film 24ur zvečer Kralji bega, nan. Chuck, nan. Razočarane gospodinje, nan. Na robu znanosti, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

16.10 16.35 17.10 17.40 18.10 18.25 18.40 19.50 19.50

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Andrej Čas, župan MO Slovenj Gradec 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Gibajmo se 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Festival Graška gora poje in igra 2012, posnetek 2. dela 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Brez panike 21.55 Videospot dneva 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Petek,

14. septembra

07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.10 10.15 10.35 10.50 11.15 12.00 12.05 13.00 13.30 15.00 15.10 15.45 16.10 16.20 17.00 17.20 17.50 18.20 18.55 19.00 19.30 20.00 22.00 23.05 00.15 00.45 01.35 02.00

Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Martin in ptičje strašilo: Dogovor Bisergora: Kaj je moje, lutke Profesor Pustolovec, pouč. odd. Prvo tekmovanje, dok. film Življenje kot v filmu, 2/3 Poročila Panoptikum, ponov. Dnevnik, vreme, šport Pogledi Slovenije, ponov. Poročila Mostovi Marči Hlaček, ris. Nenavadne prismuknjene živali, dok. ser. 2012, leto nič, 9/12 Poročila, vreme, šport Bolnišnica Golnik, 2/2 Moji, tvoji, najini, 32/35 Risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika Graška Gora poje in igra 2012, 2. Odmevi, šport, vreme Polnočni klub Bolnišnica Golnik, 2/2 Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

Sobota,

15. septembra

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.15 Radovedni Taček 07.30 Iz popotne torbe: Nevidna deklica 07.50 Bine: Čevlji 08.35 Studio Kriškraš: Finte 09.15 Biba se giba, ris. 09.40 Male sive celice, kviz 10.25 Raca po Lucyjino, igrani film 10.40 Polna hiša živali, nan. 11.15 Pogumna Chrissa, am. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik, ponov. 14.20 Alpe, Donava, Jadran 15.00 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu 15.55 Concorde – rojstvo legende, dok. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Hrvaška Istra, ponov. 18.20 Ljudje podeželja: Bioregija 18.30 Ozare 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenska popevka 2012 22.10 Ljubezenska zgodba, am. film 00.20 Poročila, šport, vreme 00.50 Maribor 2012 epk 01.10 Oglaševalci (I.), 12/13 01.55 Concorde – rojstvo legende, dok. 02.50 Ozare 02.55 Dnevnik, ponov. 03.20 Utrip, ponov. 03.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 04.10 Infokanal

Nedelja,

16. septembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.40 09.05 09.15 09.25 09.30 09.45 10.10 10.20 10.35 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.25 17.00 17.15 18.20 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 21.40 22.10

07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 08.05 10.55 14.20 15.15 15.45 16.15 16.40 17.10 17.40 17.55 18.25 18.50 19.50 21.50 22.10 23.10 01.00

06.25 06.55 07.05 07.10 07.20 07.35 08.05 08.55 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.40 15.35 16.35 17.00 17.10 17.45 18.50 18.55 19.00 20.00 21.55 22.25 23.00 23.05 00.30 02.30 03.30

Bali, ris. Nenavadne zgodbice, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Žanov svet, ris. Pim in Pom, ris. Ozi Bu, ris. Biba se giba, ris. Otroški infokanal Dobro jutro Zlati prah nostalgije – prvih 50 slovenske popevke Osmi dan Prisluhnimo tišini Žogarija Lynx magazin Mostovi Črno beli časi Slovenski magazin Knjiga mene briga Od solz do smeha, dok. odd. Odbojka, kvalif. za Ep (M); Slovenija : Nemčija, prenos Sodobna družina(II.), 22/24 Polje krvi, 1/2 Morilec v meni, film Zabavni infokanal

Tv prodaja Radovedni Jaka, ris. ser. Filip, ris. ser. Mojster Miha, ris. ser. Kaja, ris. ser. Mia in jaz, otr. ser. Grda Račka, nan. Misli zdravo, ponov. Tv prodaja Zakon brez ljubezni, nad. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja Moč usode, nad. 24 ur ob enih Norišnica v Clevelandu, nan. Grda Račka, nan. Brezno ljubezni, nad. Zakon brez ljubezni, nad. 24 ur popoldne Zakon brez ljubezni, nad. Moč usode, nad. Ljubezen skozi želodec - recepti 24ur vreme 24ur Prekrokana noč, am. film 24 ur zvečer Večno mlad, am. film Eurojackpot Večno mlad, nad. filma Pozabljena zarota, am. film 24ur, ponovitev Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Festival Graška gora poje in igra 2012, posnetek 2. dela 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja - kaj moramo vedeti o miših 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

09.05 Skozi čas 09.30 Pogledi Slovenije 11.00 Priključitev Primorske matični domovini, prenos iz Kopra 12.00 Slovenci v Italiji 12.35 Bolnišnica Golnik, 2/2 13.05 Osmi dan 13.40 Otroški FeNS 2012, tv Koper 15.15 Paraolimpijske igre: Zaključek, ponov. 16.15 Športni izziv 16.45 Nogomet, kvalif. za SP 2014, Norveška : Slovenija, posn. iz Osla 18.45 Nogomet: Simfonija UEFA 19.10 Nogomet: FIFA magazin 19.50 Odbojka, kvalif. za EP (M), Slovenija : Ukrajina, prenos iz Maribora 21.50 33/45, sobotna glasbena noč: Janez Bončina Benč 23.30 Na lepše 23.55 Brane Rončel izza odra, ponov. 01.30 Zabavni infokanal.

06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.55 08.00 08.15 08.40 09.05 09.30 10.00 10.55 11.50 12.50 13.20 14.20 16.05 17.00 18.50 18.55 19.00 20.00 21.50 00.30 02.45 03.45

Tv prodaja Igra vlog, zab. ser. Mumu, ris. ser. Waybuloo, ris. ser. Veseli avtobuski, ris. ser. Kopalčki, risanka Igra vlog, zab. ser. Moji žepni ljubljenčki, ris. ser. Jagodka, ris. ser. Pingvini v vesolju, ris. ser. Monsuno, ris. ser. Miki Miška, izob. ser. Castle, nan. Razočarane gospodinje, nan. Zvezde pred kamero, res. ser. Opremljamo za najemnike, dok. ser. Kuharski mojster, res. ser. Pogreta ljubezen, am. film Franklin in Bash, am. nan. Skrivnosti mladih srca, am. film Ljubezen skozi želodec, recepti 24ur vreme 24ur Morilci, am. film Sedem let v Tibetu, am. film Hudičev brivec, am. film 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja - kaj moramo vedeti o miših 09.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.10 Ujemi sanje, glasbena oddaja 11.10 Oglasi 11.15 Dotiki gora: Boskovec 11.35 Brez panike 12.05 Videospot dneva 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.40 Ustvarjalne iskrice (27): Pika Nogavička 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Zogarija, otroška športna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2048 VTV magazin, regionalni informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Videospot dneva 20.30 Graška Gora poje in igra, posnetek 1. dela 21.45 Jesen življenja: Valentin Deželak, ponovitev 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

22.25 22.50 23.00 23.30 00.00 00.30 01.30 01.45 02.05 02.35 03.00

Rjavi medvedek, ris. Pokec, ris. Kanopki, ris. Aleks v žival. kralj., ris. Franček, ris. Svetovalka Hana, ris. Teo, ris. Žanov svet, ris. Ava, Rika, Teo, ris. Prihaja Nodi, ris. Olivija , ris. Pri Slonovih, ris. Tinček, ris. Biba se giba, nan. Okec, ris. Bali, ris. Toni in Boni, ris. Gozdna druščina, ris. Fračji dol, ris. nan. Bacek Jon, ris. Dedek v mojem žepu, 49/66 Dedek v mojem žepu, 50/66 Na obisku Ozare Obzorje duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Graška Gora poje in igra 2012, 2. Prava ljubezen, norv. film Poročila, vreme, šport Legende velikega in malega ekrana: Dušan Mlakar Igralci tudi pojejo Pujsa Pepa, ris. Prihaja Nodi, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Dr. Martin V., 6/8 Družinske zgodbe: Družina Bulc Neopazno prisotna: Šakal in divja mačka, dok. odd. Village Folk – Ljudje podeželja, dok. ser. Poročila, šport, vreme Ars 360 Gandža VII., 1/13 Gandža VII., 2/13 Alpe, Donava, Jadran Legende velikega in malega ekrana: Dušan Mlakar Igralci tudi pojejo, ponov. Dnevnik, ponov. Zrcalo tedna Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

08.15 08.40 09.15 09.45 10.10 10.40

Skozi čas Globus Lynx magazin Žogarija Alpe, Donava, Jadran Zgodbe izza obrazov: Franci Rogač, dok. ser. 11.10 Biseri glas. prihodnosti, 2. del 12.10 14. revija zborov Društev invalidov 13.05 Surovo kot nafta, dok. odd. 14.55 Kolesarstvo, sp v cestnem kolesarstvu, prenos 17.00 Slovenska popevka 2012 19.00 Bilo je … 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Negovan Nemec, dok. portret 20.50 50 let FDV, dok. feljton 21.15 Dan po eksploziji, dok. odd. 22.45 Pogrešani kitajski otroci, dok. odd. 23.40 Na čakanju, tv igra 00.00 Zabavni infokanal 06.30 07.00 07.05 07.10 07.35 07.40 07.55 08.00 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.20 11.15 12.10 13.10

Tv prodaja Igra vlog, zab. ser. Mumu, ris. ser. Waybuloo, ris. ser. Veseli avtobuski ris. ser. Kopalčki, ris. ser. Igra vlog, zab. ser. Moji žepni ljubljenčki,ris. ser. Jagodka, ris. ser. Pingvini v vesolju, ris. Monsuno, ris. Miki Miška, izob. ser. Tom in Jerry, ris. ser. Nevarna zapeljivka, 1/4 Castle, nan. Zvezde pred kamero, res. ser. Opremljanje za najemnike, dok. ser. 13.40 Kuharski mojster, res. ser. 14.40 Skriti zločin, kanad. film 16.25 Franklin in Bash, am. nan. 17.20 Debelinko, am. film 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Marley in jaz, am. film 22.15 Sommersby, am. film 00.30 Nuklearka v nevarnosti, am. film 02.15 24ur, ponovitev 03.15 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja - kaj moramo vedeti o miših 09.40 Oglasi 09.45 2047. VTV magazin, regionalni informativni program 09.00 Kultura, informativna oddaja 10.10 Dotiki gora: Boskovec 10.30 2048. VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Vabimo k ogledu 11.00 Festival Vurberk 13.30 Kuhinjica, tedenski izbor 14.25 Prodajno TV okno 14.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Modri Jan: Kaj je biomasa? 18.20 Ustvarjalne iskrice (26): Ponovno v šoli 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Pop corn, glasbena oddaja, ponovitev 19.45 Oglasi 19.50 Strokovnjak svetuje: Naučimo se učiti 20.50 Jutranji pogovori 22.20 Župan z vami: Andrej Čas, župan MO Slovenj Gradec 23.20 Prodajno TV okno 23.35 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

17. septembra

06.10 06.20 06.35 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.10 10.20 10.40 10.50 11.10 11.20 11.35 12.00 12.05 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.40 15.55 16.05 16.15 16.20 17.00 17.20 17.35 18.05 18.30 18.35 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 23.55 00.50 01.35 01.55 02.25

Ars 360 Utrip Zrcalo tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Mihec in Maja, otr. nan. Iz popotne torbe: Nevidna deklica Radovedni Taček Sejalci svetlobe: Sejalec sonca Dedek v mojem žepu: Tiktak presenečenje, 49/66 Dedek v mojem žepu: Wulfyjev dan z gospodom Oplo, 50/66 Sprehodi v naravo, poučna odd. Poročila Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Polnočni klub: Kmet Maribor 2012, epk Poročila Dober dan, Koroška Bali, ris. Žametek, ris. Bacek Jon, ris. Ali me poznaš, nan. Ribič Pepe Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Od njive do mize: Meso, dok. ser. Moji, tvoji, najini, 33/35 Ozi Bu, ris. Gozdna druščina, ris. Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, vreme, šport Pisave Knjiga mene briga Slovenska jazz scena: Jazz Ravne, Vid Jamnik, 1/2 Duhovni utrip Slovenska kronika Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 sledi 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 08.05 08.50 11.35 15.05 15.30 16.25 17.15 17.50 18.30 18.55 19.50 20.00

Otroški program Bali, ris. Nenavadne zgodbice, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Žanov svet, ris. Pim in Pom, ris. Ozi Bu, ris. Biba se giba, ris. Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Na lepše Concorde – rojstvo legende, dok. Družinske zgodbe: Družina Bulc Dober dan Koroška Prava ideja To bo moj poklic, 2/30 Ko pop sreča klasiko, dok. odd. Žrebanje 3 x 3 plus 6 Pianomanija – Iskanje popolnega zvoka, dok. film 21.30 V kot Vian, dok. film 23.10 Izgnanstvo, 2/2 00.40 Zabavni infokanal 06.30 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.40 15.35 16.35 17.00 17.10 17.45 18.50 18.55 19.00 20.00 22.00 22.30 23.25 00.20 01.15 02.10 03.10

Tv prodaja Medvedek Benjamin, ris. Mojster Miha, ris. Kaja, ris. Raziskovalka Dora, ris. Grda Račka, ris. Tv prodaja Zakon brez ljubezni, nad. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja Moč usode, nad. 24ur ob enih Norišnica v Clevelandu, nan. Grda račka, nan. Brezno ljubezni, nad. Zakon brez ljubezni, nad. 24ur popoldne Zakon brez ljubezni, nad. Moč usode, nad. Ljubezen skozi želodec, recepti 24ur vreme 24ur Vedno priča, nikoli nevesta, am. film 24ur zvečer Na trdnih tleh, nan. Chuck, nan. Razočarane gospodinje, nan. Na robu znanosti, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin VTV studio 2012 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Oglasi 21.00 MO Velenje praznuje 22.00 Vabimo k ogledu 2205 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Torek,

18. septembra

06.05 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.10 10.50 11.00 11.25 12.00 12.05 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 15.55 16.00 16.05 16.25 16.30 17.00 17.20 17.40 17.55 18.20 18.30 18.40 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.35 00.35 00.50 01.40 02.05

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Studio križkraž Ali me poznaš: Jaz sem deževnik, Ribič Pepe Zgodbe iz školjke Poročila Ars 360 Pisave: Vladimir Kavčič, David Albahari Dnevnik, vreme, šport Studio city Obzorja duha: Bližnji vzhod Poročila Mostovi Aleks v vodi, ris. Metka in Zverinko Zver, ris. Toni in Boni, ris. Teo, ris. Bine, ris. Nenavadne in prismuknjene živali, dok. ser. Je šesteroprsti tvoj prijatelj?, igrani film Poročila, vreme, šport Ugriznimo znanost: Klopi Ljudje podeželja, dok. ser. Moji, tvoji, najini, 34/35 Minute za jezik Žanov svet, ris. Svetovalka Hana, ris. Dnevnik, vreme, šport Odkrito Drage moje tovarišice kuharice, dok. film Odmevi, vreme, šport Globus Ženske iz Hamasa, dok. odd. Ugriznimo znanost: Klopi Dnevnik, vreme, šport, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

07.00 Bali, ris. 07.10 Nenavadne zgodbice, ris. 07.15 Ava, Riko,Teo, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Pim in Pom, ris. 07.40 Ozi Bu, ris. 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro 13.55 50 let FDV, dok. feljton 14.20 Neopazno prisotna: Šakal in divja mačka 14.55 Kolesarstvo, sp v cestnem kolesarstvu, prenos 17.30 Mostovi 18.00 Bolnišnica Golnik, 2/2 18.30 Glasnik, tv Maribor 19.00 Najstarejša obrt: Prostitutke in spolne usluge, 1/2 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Dickensove zgodbe 20.20 Veliko pričakovanje, 1/3 21.10 Muzikajeto: Tango 21.45 Valček z Baširjem, anim. film 23.10 Svet brez sovraštva, drama 00.15 Brane Rončel izza odra 04.45 Zabavni infokanal 06.30 07.00 07.15 07.25 07.40 08.05 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.40 15.35 16.35 17.00 17.10 17.45 18.50 18.55 19.00 20.00 21.05 22.00 22.30 23.25 00.20 01.15 02.10 03.10

Tv prodaja Medvedek Benjamin, ris. Balonar Oskar, ris. Hobonavti, ris. Raziskovalka Dora, ris. Grda račka, nan. TV prodaja Zakon brez ljubezni, nad. TV prodaja Brezno ljubezni, nad. TV prodaja Moč usode, nad. 24ur ob enih Norišnica v Clevelandu, nan. Grda račka, nan. Brezno ljubezni, nad. Zakon brez ljubezni, nad. 24ur popoldne Zakon brez ljubezni, nad. Moč usode, nad. Misli zdravo 24ur vreme 24ur Preverjeno Castle, nan. 24ur zvečer Precej legalno, nan. Chuck, nan. Razočarane gospodinje, nan. Na robu znanosti, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin VTV studio 2012 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2049. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Oglasi 20.30 To bo moj poklic: Slikopleskar – Črkoslikar, 1.del, izob. oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Aktualno, pogovor 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

21 Sreda,

19. septembra

06.05 06.15 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.10 10.30 10.55 11.10 11.35 12.00 12.05 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 17.00 17.20 17.50 18.05 18.35 18.40 18.45 19.00 20.05 21.40 22.00 23.05 23.35 00.30 01.00 01.25 01.50 02.15 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 08.05 08.50 10.20 12.55 13.10 13.40 14.05 14.25

Kultura Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Bine: Slikar Pepi vse ve, nan. Zlatko Zakladko, otr. odd. Sovražim film, igrani film Podstrešje, 3/10 Poročila Drage moje tovarišice kuharice, dok. film Poročila, vreme, šport Tednik Globus Poročila Mostovi Roli Poli Oli, ris. Policaj Črt, ris. Male sive celice, pon. Poročila, šport, vreme Zgodbe izza obrazov: Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj Pogled na…, dok. odd. Moji, tvoji, najini, 35/35 Kanopki, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Tinček, ris. Dnevnik, vreme, šport Franja, dok. film Obisk, igrani film Odmevi, šport, vreme Prava ideja, poslov. odd. Glasbeni večer: Janez Matičič Zgodbe izza obrazov: Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj Dnevnik, ponov. Slovenska kronika Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal

19.50 20.00 20.30 21.20 21.50 22.30 00.25

Bali, ris. Nenavadna zgodbica, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Žanov svet, ris. Pim in Pom, ris. Ozi Bu, ris. Biba se giba, ris. nan. Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro Duhovni utrip O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Črno beli časi Kolesarstvo, sp v cestnem kolesarstvu, prenos Ugriznimo znanost: Klopi Mostovi Glasnik Evropski magazin Maribor 2012, epk Najstarejša obrt: Prostitutke in spolne usluge Žrebanje Lota Športni izziv Petar Ugrin: Samo muzika, glas. Platforma: Arhitekturni bienale Bleščica, odd. o modi Osmi dan, koprod. film Zabavni infokanal

06.30 07.00 07.10 07.15 07.25 07.40 08.05 08.55 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.40 15.35 16.35 17.00 17.10 17.45 18.50 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.25 23.20 00.15 01.10 02.05 03.05

Tv prodaja Radovedni Jaka, ris. Filip,ris. Balonar Oskar, ris. Kaja, ris. Raziskovalka Dora, ris. Grda račk, nan. Misli zdravo Tv prodaja Zakon brez ljubezni, nad. Tv prodaja Brezno ljubezni, nad. Tv prodaja Moč usode, nad. 24 ur ob enih Norišnica v Clevelandu, nan. Grda račka, nan. Brezno ljubezni, nad. Zakon brez ljubezni, nad. 24ur popoldne Zakon brez ljubezni, nad. Moč usode, nad. Ljubezen skozi želodec - recepti 24ur vreme 24ur Čista desetka, nan. Zdravnikova vest, nan. 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Chuck, nan. Razočarane gospodinje, nan. Na robu znanosti, nan. 24ur, pon. Nočna panorama

17.10 17.25 17.55 18.20 18.40 18.55

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2049. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.05 Aktualno, pogovor 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Videospot dneva 12.35 Prodajno TV okno 12.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pikin VTV studio 2012 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Županova torta: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila


Naš čas, 13. 9. 2012, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

13. septembra 2012

NAGRADNA KRIŽANKA VZAJEMNA

RADIO VELENJE Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22

www.vzajemna .si Dopolnilno zdravstveno zavarovanje VZAJEMNA MLADI Ni statusa? Ni panike? LAJKAM ZAVAROVANJE, KI ME RAZUME.

Si ostal brez statusa? Pomisli na svojo zdravstveno varnost. Sklenite dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Mladi, ki vsebuje točno to, kar potrebuješ za brezskrbnost in zabavo: • dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje po najnižji premiji, • vstopnico za Topšit koncert leta, • možnost včlanitve v Vzajemna klub in s tem brezplačne športne vadbe skozi vse leto, • možnost koriščenja ostalih ugodnosti za člane Vzajemne

Brezplačna telefonska številka 080 20 60. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 24. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade Vzajemne: torbo, majico in steklenico za vodo. Nagrajenci nagradne križanke Adriatic Slovenica d.d.,objavljene v tedniku Naš čas, 30. avgusta: 1. nagrado majico in kapo. prejme: MARJANA KREMER, Dušana Kvedra 9, Velenje; 2. nagrado majico prejme: BOJANA TOPOLŠEK, Cankarjeva 23, Šoštanj; 3. nagrado kapo prejme: MARJAN VELUNŠEK, Kersnikova 21, Velenje Nagrajencem bodo nagrade osebno dostavljene na dom.

ČETRTEK, 13. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 14. septembra 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 15. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 16. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 17. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 18. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 19. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 3. septembra 2012 do 9. septembra 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. septembra 2012 do 9. septembra 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka


Naš čas, 13. 9. 2012, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

13. septembra 2012

23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 35-LETNA simpatična Celjanka, vitka, si želi spoznati moškega starega do 50 let ali več, da ji pomaga, ker je brez službe. Pripravljena je oditi živet tudi na deželo. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 PREMOŽEN zdomec, Slovenec, 68-letni si želi, da bi poštena ženska živela z njim. Je brez otrok. Ostalo po dogovoru. Ag. Alan, gsm: 041 248 647

NEPREMIČNINE GARSONJERO v Velenju oddam v najem. Gsm: 031 428 701 V VINSKI GORI, na sončni legi, prodamo 5.908 m2 veliko zemljišče, od tega 1.700 m2 komunalno urejene zazidljive površine, na parceli je tudi bivalni vikend s kletjo in vsemi komu-

nalnimi priključki. Gsm: 031 318 101, po 16. uri. HIŠO v Šmartnem ob Paki prodam. Gsm: 041 526 708

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VOZILO MERCEDES, benciner, l. 2000, prev. 149.000 km, lepo ohranjen, prodam za 3.300 evrov. Tel: 02 5871 206, gsm: 041 355 018 BIVALNI gliser, pet ležišč, wc-tuš kabina, dve kabini, letnik 2007, odlično ohranjen, prodam po posezonski ceni 35.000 evrov (gotovina). Možna menjava – v tem primeru je cena 45.000 evrov. Gsm: 041 714 488

RAZNO PLINSKO napravo za avtoplin ugodno prodam. Gsm: 040 822 440 MLIN za sadje, nov, z motorjem ali brez, prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899, popoldan. KLAVIRSKO harmoniko melodija, 80

basno in diatonično harmoniko melodija (c, f, b), lepo ohranjeni, prodam. Gsm: 041 919 096 KLAVIRSKO harmoniko, zelo lepo ohranjeno, Weltmeister 120, basno, 11+5 registrov, primerno za igranje ali učenje. Prodam za 440 evrov. Gsm: 041 792 140

PRIDELKI CIPRESE smaragd v loncih, ugodno prodam: 50 – 60 cm, 2,50 evra/kos, 70 – 80 cm, 4 evre/kos. Gsm: 040 578 587 SUH rezan les, bor, 80 mm deb., smreka, 50 mm deb. in deske colarce prodam. Tel.: 03 5881 846, gsm: 031 547 364 BUKOVA drva prodam. Gsm: 041 577 305 ali tel: 03 5886 267 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 16. 9. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 BIKCA, čb, starega 14 dni prodam. Gsm: 031 266 194

• 3-sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, 4. nad., 76 m2, zgrajeno 1982. Cena 80.000 evr. • 4-sobno stanovanje, Velenje, četvorček, 1.nad.,95 m2, adapt. 2005-2012. Cena 115.000 evr . • 3 sobno stanovanje v Gorenju, 87 m2, 2. nad., adapt. 2009. Cena 67.000 evr. • 2 sobno stanovanje na Goriški, Velenje, 5. nad., 62 m2, zgrajeno 1978. Cena 59.000 evr.

• Prodamo novogradnjo RAZGLED OB PAKI, Velenje, v sedmih etažah, začetek gradnje 2012, vseljivo septembra 2013, velikosti stanovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Denis Divjak in Anja Abramović, Dol pri Ljubljani, Videm 54; Davor Podbregar, Šoštanj, Ravne 38b in Katja Vodovnčnik, Velenje, Paka pri Velenju 43 d; Salmir Delić in Fakin Nina, Velenje, Kosovelova ulica 2a; Peter Cmager, Maribor, Limbuš, Lackova cesta 269 in Janja Ločan, Topolšica, Topolšica 6.

SMRTI

Marjan Kok, roj. 1943, Kranj, Ljubljanska c. 29; Alojz Hleb, roj. 1922, Šoštanj, Ravne 28 a; Stanislav Roglšek, roj, 1932, Šoštanj, Zavodnje 35; Marija Vipotnik, roj. 1921, Žalec, Zabukovica 157; Veronika Ročnik, roj. 1926, Luče, Raduha 6; Milan Gajšek, roj. 1934, Celje, Ljubečna, Vizjakova ulica 3; Karol Auberšek, roj.1939, Velenje, Paški Kozjak 34; Bernard Rošer, roj. 1933, Slovenske Konjice, Stare Slemene 18.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice  898 17 50

ZAHVALA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

15. – 16. 9., Mojca Koprivc Bujan, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Zapustila nas je draga mama, oma, sestra in teta

V SPOMIN

PAVLA SOTLER Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. Paulenko

Boleč je spomin na 13. 9. 2009, ko se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, oče in dedi

rojena AVBERŠEK 13. 4. 1934 – 31. 8. 2012

JOŽE BOROVNIK 5. 1. 1936 – 13. 9. 2009

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: Vsi njeni

Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč je.

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te močno pogrešamo.


Naš ­čas, 13. 9. 2012, barve: ­CMYK, ­stran 24

Nikoli ne vrže puške v koruzo V Gornjem Gradu srebrnemu paraolimpijci Frančku Gorazdu Tiršku pripravili bučen sprejem – Na tekmi nisem imel treme, na sprejemu pa – Upa na naslednje paraolimpijske igre v Riu de Janeiru Tatjana Podgoršek

Gornji Grad, 10. septembra – Zvoki Golice, visoko dvignjene zastave in Nani, Nani, Nani, Kdor ne skače ni Slovenc je bilo videti ter slišati v drugi polovici popoldneva na začetku tedna na veseličnem prostoru v središču Gornjega Grada. Tu so namreč pripravili sprejem za edinega nosilca medalje z nedavno končanih paraolimpijskih iger v Londonu – soobčana Frančeka Gorazda Tirška - Nanija, člana strelske družine Mrož Velenje. Debitant na igrah, 37-letni tetraplegik Nani, je osvojil 50. paraolimpijsko slovensko medaljo. Vidno ganjen in s solzami v očeh je Nani stopil iz avtomobila, dvignil visoko srebrno medaljo, ki jo je imel okoli vratu, z njo pomahal množici in poskušal seči v roko vsakemu, ki se mu je približal in mu želel osebno čestitati za ta uspeh. »Pred tekmo v Londonu sem bil skoncentriran in nisem imel treme. Ko sem ob vrnitvi na letališče Brnik prišel v avlo in slišal svoje navijače, sem rekel moji trenerki Poloni Sladič: danes pa imam tremo. Tu v Gornjem Gradu me še kar ni spustila. Še večja je,« nam je dejal simpatični, preprost nosilec medalje

s paraolimpijskih iger. Čeprav pravi, da ni nič samoumevnega, kot se morda vidi, je medalja odraz trdega dela, volje, samodiscipline, zaupanja vase in svoje sposobnosti, odlične ekipe, prijateljev, znancev, družinskih članov, ki ti stojijo ob strani. »Ko se vse to »poklopi«, je uspeh na dlani.« Kaj si je ob pogledu na polno tarčo po strelu mislil, pravi, ni za medije. Rio de Janeiro čez 4 leta? »Potrudil se bom v največji možni meri. Upam, da mi bo služilo tudi zdravje, da bom med udeleženci naslednjih paraolimpijskih iger,« je še dejal Nani. Vidno ganjena je bila na sprejemu tudi mama Irena. »Fantastično, bolje ne more biti. Nani nikoli ne vrže puške v koruzo, kar dokazuje njegov uspeh. Srebrna medalja je obliž za vse, kar je prestal.« Povedala je, da Nani trenira streljanje 5 let, glede na zavzete treninge in dobre zadetke v tarčah pa je uspeh po tihem pričakovala. Na vprašanje, ali jo je sin takoj poklical po doseženem uspehu v Londonu, pa je odgovorila: »Je, a sem bila tako presenečena, da ne vem, kaj mi je rekel. Vem pa, da sva bila oba srečna in solzna.« »Franček Gorazd Tiršek je na sprejemu v vili Bianca v Velenju pred odhodkom v

London dejal, da se bo boril. Ostal je mož beseda. Predvsem pa je Nani velik človek, športnik in veseli smo, da je nekako tudi Velenjčan, predvsem pa vrhunski športnik iz Savinjske regije, ki je tudi na tem področju najboljša,« je na sprejemu med drugim dejal velenjski podžupan dr. Franc Žerdin in Naniju izročil protokolarno darilo Mestne

občine Velenje - skulpturo Nabiralko zvezd. Župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi pa je srebrnemu nosilcu medalje podaril za izjemen uspeh občinsko priznanje. »Ponosni smo, ker je Nani naš občan, ker je z veliko truda in volje dosegel uspeh, ki bo pripomogel tudi k promociji naše lokalne skupnosti.« Besede zahvale je namenil tudi

Meje med občinami niso meje med ljudmi Množičen obisk Doline mlinov dokaz več, da se ljudje radi družijo – Bogat program in lep sončen dan »pomagala« k prešernemu vzdušju med 1500 obiskovalci Velenje – Dobrna, 9. septembra – Nedeljski obisk 6. mlinarske nedelje je vsaj malce presenetil tudi organizatorje, saj je bilo v lepem sončnem popoldnevu v okolici Doline mlinov težko najti prostor za avtomobil. Ob tem je kar nekaj obiskovalcev prireditve, ki ji rečejo tudi »srečanje soseske«, nanjo prišlo peš, s pohodnimi palicami v rokah. Narodopisna prireditev v dolini, kjer je nekoč mlelo 13 mlinov, je več kot uspela. Obiskovalci pa so bili zadovoljni, saj so jim organizatorji pripravili res bogat kulturno-zabavni program. Kmalu po začetku prireditve, ki sta jo tudi tokrat skupaj pripravila Kulturno-umetniško društvo (KUD) Dobrna in Turistično društvo (TD) Vinska Gora v sodelovanju z ostalimi društvi iz obeh krajev, so se na odru srečali predstavniki treh občin mejnic. Velenjsko občino je zastopal podžupan Srečko Korošec, občino Dobrna je zastopala Marta Javornik, žalsko občino pa župan Janko Kos. Izmenjali so si lepa domiselna darila; med drugim je Kos s seboj prinesel pivo, saj je, kot je povedal, v dolino mlinov prišel iz doline hmelja. Nam pa je o simpatičnem druženju sosedov povedal: »Takih srečanj je premalo. Ljudje se morajo poveseliti, saj časi niso rožnati. Ob tem pa verjamem, da je v ljudeh veliko

Predstavniki treh občin mejnic so si na odru izmenjali simbolična darila. Žalski župan Janko Kos je med drugim s seboj prinesel pivo, saj je v dolino mlinov prišel iz doline hmelja.

upanja na lepšo prihodnost. Že dolgo nisem bil v tej dolini, lahko pa rečem, da je zelo lepa. Postala je zelo pomembna destinacija v deželi celjski. Naša regija ima res veliko za pokazati. Ne zdi se mi prav, da si

delamo meje, saj turista ne zanima, kje se začne občina Žalec, kje konča občina Dobrna ali Velenje. Meje si ljudje delamo v glavah, kar je narobe, turistični produkti morajo biti skupni. Verjamem, da smo na

dobri poti, da turistično ponudbo v regiji dvignemo na višjo raven.« Povedal nam je še, da občine med seboj dobro sodelujejo pri različnih projektih, od komunalnih do razvojno-turističnih.

V dolini mlinov je bilo nekoč 13 mlinov, vsi pa niso več ohranjeni. Obiskovalci so jih tokrat spoznali pet, edini še delujoči pa je Vovkov mlin, ki leži v velenjski občini.

Bogat program, zadovoljni obiskovalci

vsem tistim, ki mu stojijo ob strani in pomagajo na njegovi poti. Za ves trud in dosežen uspeh so se Naniju zahvalili še njegovi strelski prijatelji iz Strelskega društva Mrož Velenje, upokojenci, lovci Gornjega Grada in mnogi drugi.

Organizatorji so pet zgornjih mlinov okrasili z jesenskimi aranžmaji, na pot od mlina do mlina pa se je skupaj z vodnikoma podalo veliko pohodnikov. Prav pri vsakem mlinu so jim pripravili kratek kulturni program in jim predstavili zgodovino mlina. Mateja Učakar iz TD Vinska Gora in Jaro Tašler iz TD Dobrna sta se pri obujanju zgodovine mlinov odlično znašla. Bogat kulturni program, v katerem so ob glasbi poskrbeli tudi za lutkovno predstavo za najmlajše v izvedbi Lutkovnega gledališča Celje, je celo popoldne potekal tudi ob spodnjem Vovkovem mlinu, edinem še delujočem mlinu v tej dolini. V njem je gospodar obiskovalcem pokazal, kako pri njih meljejo moko. In prikaz je bil zanimiv za vse generacije. Franc Špegel je v imenu organizatorjev povedal, da so res zadovoljni. »Kljub

n

temu da so v KUD Dobrna menjali vodstvo – danes je prireditev odprl novi predsednik Aleš Štepihar - smo se hitro ujeli in skupaj pripravili res lep program. Prepričan sem, da bodo obiskovalci z nami ostali pozno v noč.« In so tudi bili, na glavnem odru pri Vovkovih stopah pa se je zvrstilo več kot 13 glasbenih skupin in sestavov. Med drugim je pri Vovkovem mlinu zaigrala Godba Dobrna, nastopili so folkloristi Dobrne in številni ljudski pevci in godci iz Vinske Gore, Dobrne in Vitanja. Na oder so stopili tudi mladi harmonikarji; Tjaša Lesjak in Aljaž Sedovnik sta navdušila tako z mladostjo kot znanjem. Proti večeru pa so odmevali predvsem narodnozabavni zvoki ansamblov Odpev, Sektakord, Veseli potepuhi, Klateži, Kvarta in trio Žana Stresa. Tako sta se na prireditvi ves čas prepletala preteklost in sedanjost, druženje pa je bilo več kot prijetno. n bš

Orientacijsko tekmovanje mladih gasilcev V preteklih dveh sobotah so bili mladi gasilci Gasilske zveze Šaleške doline in celotne Savinjsko-šaleške regije zelo aktivni. Pomerili so se v gasilski orientaciji. Poleg tega, da morajo najti progo, jo preteči v čim krajšem času, morajo na kontrolnih točkah opraviti še številne naloge: vezati vozle, spajati cevi, jih zvijati, poznati topografske znake in teorijo o gašenju, zbijati tarče in pravilno postaviti orodje za tridelni napad. Tekmovali so v šestih kategorijah - od pionirjev od 6 do 11 let, mladincev od 12 do 16 let do pripravnikov od 16 do 18 let. V Lokovici je najprej potekalo tekmovanje za Šaleško zvezo, udeležile so se ga ekipe iz Velenja, Škal, Šaleka, Vinske Gore, Bevč, Šoštanja, Lokovice, Topolšice, Gaberk, Pesja in Paške vasi. Najboljše tri v vsaki kategoriji so napredovale na regijsko tekmovanje, ki je bilo v Topolšici. Pridružile so se jim še najboljše ekipe iz GZ Žalec, Prebold in Zgornje Savinjske doline. Vseh ekip je bilo 55. Državno tekmovanje bo to soboto v Veliki Pirešici, na njej bosta sodelovali najboljši dve ekipi z regijskega tekmovanja v posameznih kategorijah: pionirke: Andraž nad Polzelo in Braslovče, pionirji: Gaberke 1 in Lokovica, mladinke: Andraž nad Polzelo in Braslovče, mladinci: Lokovica 2 in Kaplja vas, pripravniki: Kapla - Pondor in Matke, in pripravnice: Velika Pirešica in Šempeter. n Eva Kumer


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.