37 2013 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 1

V petek (8/18 °C), soboto (9/20 °C) bo rahlo, v nedeljo (8/18 °C) delno oblačno.

četrtek,19.septembra2013

1,80EVR

Korak za čistejši zrak Milena Krstič – Planinc

Sredi evropskega tedna mobilnosti smo. V letošnjem je v ospredju prizadevanje za čistejši zrak in razmislek o soodvisnosti med motoriziranim prometom in onesnaženjem zraka v urbanih okoljih. Poteka v večini evropskih držav, tudi Sloveniji, kjer se mu letos pridružujejo v dvaintridesetih občinah. Seveda tudi Velenju. Teden mobilnosti opozarja na vlogo prebivalcev, ki lahko z majhnimi spremembami v potovalnih navadah vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih. Avtomobili so namreč še vedno glavni onesnaževalci zraka, ki ga vdihavamo.

Tako mislim

številka37

Čestitamo za praznik Velenje praznuje V Velenju se prireditve, posvečene občinskemu prazniku, vrstijo že do začetka septembra, praznično pa bo tudi prihodnje dni. Osrednjo slovesnost bodo pripravili nocoj, jutri pa bodo prijateljska mesta Velenjčanom ob prazniku poklonila nastop svojih skupin. Prireditev bo ob 20. uri na Titovem trgu.

Velenje urejeno in gostoljubno Na 22. tekmovanju Turistične zveze Slovenije »Moja dežela – lepa in gostoljubna«, ki je potekalo pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, je bilo Velenje znova opaženo kot urejeno in gostoljubno mesto. V kategoriji večjih mest je po oceni strokovne komisije zasedlo drugo mesto (za slovensko prestolnico in pred Mariborom). Potekalo pa je tudi spletno glasovanje, v katerem pa je bilo Velenje prvo.

Podelitev priznanj bo 8. oktobra v Termah Olimia. n mz

Gotovo je Velenje mesto, ki je na tem področju že doslej naredilo veliko. Kar seveda ne pomeni, da ga ne čaka še veliko dela. Že Lokalc, s katerim se Velenje tako v slovenskem prostoru kot tudi širše vse premalo hvali, je pravi biser, ki ne pripomore zgolj k boljšemu počutju denarnic, ampak tudi zraka. Sploh če vidimo podatke, ki jih je v tednu mobilnosti – v spodbudo in razmislek – objavilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je nacionalni koordinator tedna mobilnosti. Poprečen slovenski avto – in vaš je najbrž tak, na leto v zrak spusti 3.120 kilogramov ogljikovega dioksida in »popije« za 1.400 evrov bencina. Vsako osmo potovanje z avtom pa je krajše od 500 metrov. Ste kdaj, ko ste se brez potrebe usedli v avto, pomislili na to? Pomislili, da bi morda kak krak krajše vožnje zlahka zamenjali s hojo ali kolesom? S tem bi vložili nekaj v lastno zdravje, nekaj pa v zdravje drugih. Za oboje je v Velenju veliko možnosti. Pločnikov, peš in kolesarskih poti je precej. Kolesa pa si je možno brezplačno tudi izposoditi. Nekaj novih trajnostnih ukrepov v zvezi s tem pa je znova tukaj: dve novi avtobusni postajališči z nadstrešnico, štiri nova stojala za kolesa in dve novi BICY postaji. Zavedanja o tem je po svetu vse več. In vse več šteje tudi vsak korak za čistejši zrak. Tudi vaš. Lani se je denimo Evropskega tedna mobilnosti udeležilo kar 2.158 lokalnih skupnosti iz 39 držav, vse več pa je tudi mest iz drugih celin, ki sodelujejo. Letos celo iz Kitajske. n

Dnevi zaščite in reševanja 2013 Velenje, 14. septembra – Mestna občina Velenje bo letos gostitelj vseslovenske prireditve, na kateri se vsako drugo leto predstavi delovanje zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Potekala bo od četrtka, 3., do sobote, 5. oktobra. V središču mesta bodo na prostem dinamične predstavitve 19 reševalnih služb, društev in organizacij. V šotoru sredi mesta se bodo predstavile Uprava za zaščito in reševanje ter ključne ustanove, ki so del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V okviru prireditve bo državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite, na atletskem stadionu bo tekmovanje gasilskih desetin, na Teku 112 pa se bodo pomerili reševalci in reševalke. Na dnevih zaščite in reševanja bo tudi letošnja osrednja državna vaja sil za zaščito in reševanje Velenje 2013. Scenarij je več različnih nesreč z nevarnimi snovmi. Priprave na ta veliki dogodek so v polnem teku, organizacijski odbor pa vodi poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. n bš

V nedeljo pride Pika Velenje, 22. septembra – Ma Mali in veliki otroci že odštevamo dneve do začetka največjega otroškega festivala, ki bo Velenje spremenil v mesti Pik in gusarjev od te nedelje do naslednje sobote. Kaj prinaša 24. Pikin festival na temo »Zdrav duh v zdravem telesu – po Pikino«, preverite v posebni prilogi n na straneh 29 do 31.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 2

DOGODKI

19. septembra 2013

Rušijo, da bodo lahko gradili Februarja bo glavnina gradbenih del za nov vrtec v Šoštanju že končana, zagotavljajo v Esotechu Šoštanj – Največji projekt zadnjega obdobja, ki se odvija v Šoštanju, je gradnja novega vrtca, ki poteka v javno-zasebnem partnerstvu z družbo Esotech. Občina Šoštanj je z Esotechom podpisala pogodbo tako za gradnjo kot obratovanje vrtca.

Partnerstvo med javnim in zasebnim temelji na dejstvu, da je Občina odgovorna za vzgojno-izobraževalne storitve, ki jih bo nudila svojim mlajšim občanom - otrokom, za investicijo in vodenje finančnega inženiringa pa je odgovorno podjetje Esotech, d. d., ki bo vrtec gradilo s svojimi sredstvi. Podjetju Esotech je bila podeljena koncesija v trajanju petnajst let od izgradnje vrtca. Lokacija novega 16-oddelčnega vrtca je v vzhodnem delu Šoštanja, na parceli, kjer je doslej stalo več objektov (osnovna šola Biba Roeck, enota vrtca Biba, športna dvorana Šoštanj, garaže, asfaltirano športno igrišče in parkirni plato vrt-

ca Biba). Objekti, izjema je športna dvorana, so bili predvideni za rušitev, ki že poteka. »Novi vrtec bo eden najsodobnejših in največjih tovrstnih objektov, namenjenih predšolski vzgoji v Sloveniji. Grajen bo s kakovostnimi materiali, uporabljal pa najnovejšo tehnologijo za zagotavljanje nizkih stroškov vzdrževanja in prihrankov pri porabi energije,« pravi vodja projekta Robert Lindič iz Esotecha. Arhitekturna rešitev je delo arhitekturnega studia Modular arhitekti, tudi letošnjega dobitnika prestižne svetovne nagrade WAN (World Architecture News) za najsodobnejše arhitekturne rešitve v kategoriji še

3D vizualizacija bodočega vrtca

Mestna blagajna tudi za Šoštanjčane Šoštanj – Po tistem, ko občani Šoštanja pred približno dvema letoma v mestni blagajni v Velenju niso mogli več plačevati položnic brez provizije, so se ti na svojo občino večkrat obrnili z željo, da bi jim bilo to omogočeno doma. Poizvedovanja, ki so jih potem odgovorni na občini opravili, so pokazala, da bi bilo to povezano s precejšnjimi stroški, podjetja, ki so jih takrat povabili k sodelovanju, pa tudi niso kazala prevelikega zanimanja. Zdaj so se zadeve očitno obrnile. V Šoštanju namreč potekajo intenzivne aktivnosti, da tudi pri njih omogočijo občanom gotovinsko plačevanje položnic (seveda ne vseh) brez provizije. V času, ko šteje vsak cent, predstavljajo mestne blagajne – v Sloveniji jih ni prav dosti – precejšen blagoslov za prazne denarnice občanov. V Velenju je denimo v mestni blagajni poprečno mesečno plačanih okoli 15.000 položnic. n mkp

O prostorskih načrtih in občinski blagajni Mislinja, 12. septembra – Drevi se bodo mislinjski svetniki sešli na prvi seji po poletnem premoru. Obravnavali bodo spremembe in dopolnitve prostorskih načrtov za občino in prisluhnili poročilu o delu medobčinskega inšpektorata Koroške za leto 2012. Prisluhnili bodo tudi revizijskemu poročilu o poslovanju občine v lanskem letu in se seznanili z izvrševanjem letošnjega poročila. Najpomembnejša točka bo zagotovo rebalans letošnjega proračuna, ki bo dokončno začrtal tudi letošnje investicije v občini. n bš

Ponudniki s kmečke tržnice na Dolenjskem Šmartno ob Paki - Člani društva LAS Šaleške doline, ponudniki kmečkih dobrot na tržnicah v Velenju ter v Šmartnem ob Paki, so se prejšnji teden mudili na Dolenjskem. Tu so si ogledali primere dobrega trženja izdelkov. Po poteh dolenjskih dobrot v Temeniški in Mirnski dolini so pridelovalce spremljali tudi župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar in predstavniki šmarškega javnega zavoda Mladinski center. Ogled dobre prakse je ena od aktivnosti v okviru Leaderjevega projekta z naslovom Z nasmehom narave iz Saša regije, znotraj katerega poskušajo ponudnike na kmečkih tržnicah pritegniti za delovanje v že ustanovljeni blagovni znamki z istim naslovom ter s tem za podelitev pravice za uporabo te blagovne znamke. Vlogo za vstop so ponudniki na kmečkih tržnicah v Velenju in Šmartnem ob Paki že prejeli, temu bosta sedaj sledila izbor in podelitev pravice. 5.oktobra jih bodo podeljevali v Velenju, 19. oktobra pa v Šmartnem ob Paki. n Tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

nerealiziranih projektov za projekt fleksibilni vrtec Chameleon. »Gradnja poteka po pričakovanjih. Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje za rušitev obstoječih objektov ter prestavitev infrastrukture z izgradnjo nove toplotne podpostaje. Gradbeno dovoljenje za vrtec bo izdano v teh dneh. Pri na-

Projektni tim Esotecha za izgradnjo vrtca

stajanju projektne dokumentacije bi poudarili dobro sodelovanje s strokovnimi delavci Vrtca Šoštanj, ki bodo poleg otrok uporabniki vrtca,« pravi Lindič. Glede na težko gospodarsko situacijo v Sloveniji so se v Esotechu odločili, da bodo krog izvajalcev, ki bodo sodelovali pri izgradnji objekta, v največji možni meri zaključili v Šaleški dolini. Dela bodo izvajala pretežno lokalna podjetja. »Prvi korak v tem smislu je bil izveden z izvedbo rušitvenih ter zemeljskih del pri prestavitvi infrastrukture. Ta dela smo zaupali podizvajalcu, podjetju RGP. Dela in prestavitev infrastrukture potekajo po terminskem planu. Zaključili jih bomo do konca septembra, ko se začenja gradnja objekta. Ob tem bi se rad zahvalil občanom, predvsem tistim, ki živijo v neposredni bližini gradbišča, za razumevanje in potrpežljivost, za morebitne nevšečnosti, ki jih gradbišče prinese s seboj.« Februarja prihodnje leto naj bi bila glavnina gradbenih in betonskih del končana, začela pa so se že vsa druga dela, ki so potrebna, da bo vrtec v novem šolskem letu odprl svoja vrata.

OBČINA�ŠOŠTANJ

��e�se�ojni��spoštovanje��strpnostjo� in�so�elovanje��eli�o�naše�o�nose� krepiti�t��i�v�pri�o�nje. Čestita�o��a�pra�nik��estne�o��ine��elenje.� ��an��a��n��n��a�a��n��anj

n mkp

Bo kaj obljub vendarle meso postalo Mos le ni vsemu kos - Minister brez ministrstva - Celjska Lopata ne bo čista - V Konjicah odprli prenovljeni center, Šentjurčani nad poplave - V Slivnici in Celju o vodi drugače Naj je to vsem všeč ali ne, a Celje je bilo precej zadnjih dni v središču širše javnost. Najprej zaradi evropskega prvenstva v košarki, do predvčerajšnjim zaradi Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti. Na njem je vedno na ogled kaj novega, kar daje upanje za razvoj, vsako leto pa so tudi stalnica opozorila obrtnikov in podjetnikov, da država še ni ustvarila ustreznih pogojev za njihovo dejavnost. Tako je bilo že, ko so na to s celjskega sejma opozarjali nekdanjo jugoslovansko vlado in resorna ministrstva, tako je že tudi zadnja leta, ko pozivi letijo na našo slovensko vlado. Stalnica so tudi obljube, da jim bodo bolj prisluhnili, zgladili nekatere stvari, ki jih žulijo - a kaj ko obrtniki vsako naslednje leto znova opozarjajo na mačehovski odnos. In zaradi tega ne morejo v želeni meri izpolniti svojih ciljev in izrabiti velikega potenciala. Naši premierki so letos spet pozorno prisluhnili - kot vsakemu govorcu doslej - in tudi zdaj upajo, da bo kaj bolje. Čeprav jih je take naivnosti že kar sram. Ta sejem je seveda priložnost, da se med stojnicami sprehodijo tudi razni ministri in drugi politiki raznih barv. Kot se spodobi, je bil že prvi dan na sejmu tudi domačin Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ni pa bilo na sejmu »njegovega« ministrstva. Pa čeprav gre za največji gospodarski dogodek pri nas. In se je na njem spet predstavilo veliko domačih in tujih razstavljalcev, med tujci tudi taki, ki bi se želeli povezati z našimi obrtniki in podjetniki in tudi z državo kot tako. Najmočneje so Slovenijo letos naskočili Turki. Tokrat se jih veselimo!

kakšen izrazito dolg odsek, je vendarle pomemben. Saj pomeni še enega od korakov do popolne obnove ceste proti Šmartnemu v Rožni dolini, kar je pomembno tudi za ureditev priključka na avtocesto. Zdaj je namreč severni krak krožišča pri zahodnem celjskem priključku »slep« - nima nadaljnje povezave. V Slovenskih Konjicah pa so konec tedna nekateri rekli: petek, slab začetek, dober konec. Po velikih zapletih in zamudah so namreč končno odprli obnovljeno mestno jedro. Dve tretjini naložbe, težke dobre tri milijone evrov, je primaknila Evropa. Zdaj vsi seveda upajo, da bo to središče res tudi zaživelo in v njem ne bo več zaprtih lokalov. V Konjicam bližnjem Šentjurju pa se bodo del šele lotili. A povsem drugačnih. Podpisali so pogodbo z izvajalcem za še en korak k zagotavljanju protipoplavne varnosti Šentjurja, ki ga bo občina uresničila s pomočjo ministrstva za kmetijstvo. Precej del za popolno zavarovanje občine pa jih še čaka. Z nekaterimi bodo tudi pripomogli k večji poplavni varnosti na porečju Savinje, tudi Save. O vodi, a drugače, so govorili v Slivnici pri Celju. Učenci so s pomočjo odraslih zasnovali vodno učno pot z naslovom Voda je Dobrina in po njej so konec tedna tudi krenili. Da pa voda ni le osnovna življenjska dobrina, so poudarili tudi na posebni konferenci v okviru Mosa. Saj je ključnega pomena tudi za kmetijstvo, transport, energetiko, da o turizmu in še čem sploh ne govorimo. Le da se marsikje tega še premalo zavedajo. Drugi pa bi radi vodo speljali na svoje zasebniške dobičkonosne mline. Na vodo smo pa tudi nejevoljni - saj nam marsikaj rado splava po njej. Niso pa zamujali le v Slovenskih Konjicah, zamujajo tudi v Šmarju. Zdaj je že jasno, da se popolne obnove kulturnega doma ne bodo mogli veseliti konec novembra, ko je obletnica začetka delovanja tega doma. Upajo pa, da bodo kulturni hram lahko znova »napolnili s kulturo« še pred koncem leta. In da bodo še letos lahko v njem pripravili že kako predstavo v okviru gledališkega abonmaja. Že prej pa abonente popeljali na kakšno gostovanje.

V Celju pa se bo kmalu začela akcija »umazana Lopata«. Odobrena so namreč dobili sredstva z razpisa za razvoj podeželja. Čeprav ne gre za

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

19. septembra 2013

Kritizirajo tisti mladi, ki niso aktivni V Mladinskem svetu Velenje po 10 letih delovanja prevetrili članstvo – Začeli s celovitejšim informiranjem, uvajajo kartico ugodnosti – Tisti, ki so aktivni, v mestu ne pogrešajo veliko Bojana Špegel

Velenje, 16. septembra – Mladinski svet Velenje (MSV) letos beleži 10-letnico delovanja. Pred kratkim so prenovili tudi članstvo; od organizacij, ki niso bile dejavne, so se poslovili, v svoje vrste pa sprejeli nekaj novih. Bilo jih je 17, sedaj jih je 11. In ker se v Velenju radi pohvalimo, da je mesto mladih, smo preverili, ali ga tako čutijo tudi naši sogovorniki, ki niso le pasivni opazovalci, ampak aktivno ustvarjajo v njem. Naša prva sogovornica je bila njihova predsednica Barbara Kelher, dekle, ki je osvojilo tudi naziv »Naj prostovoljka« v MO Velenje. »Več kot 4 leta že delujem v mladinskem svetu, kamor sem prišla kot članica taborniškega rodu Jezerski zmaj. Bila sem podpredsednica, od juni-

narodnih. »Moram reči, da kot mlada Velenjčanka v tem mestu pogrešam predvsem bolj aktivne mlade. Ti še vedno tarnajo, da se v mestu premalo dogaja. A vsi, ki smo aktivni, vemo, da to ne drži. Možnosti je veliko, le izkoristiti jih je treba,« je za konec dodala Barbara, ki je zadovoljna tudi s sodelovanjem z lokalno skupnostjo. »Naša občina da veliko na mlade, smo prva slovenska občina, ki je izdelala strategijo za mlade. Marsikdo se zgleduje po nas.«

ja letos sem predsednica in moram terega je MO Velenje ustanovila šti- ustvarjalci. Pripravljamo tudi kartipriznati, da mi je šele zadnje leto pendijski sklad. »Pred kratkim smo co ugodnosti, ki smo jo poimenovajasno, kaj je naloga mladinskega izdali knjižico z naslovom Kam se li »Mladi za Vele'je mamo čez«. Orsveta in s čim vse se ukvarja,« nam dat. Konec septembra in začetek ganizacije, ki bodo nudile ugodnosti je zaupala v uvodu. Veliko nalog oktobra bomo izkoristili za obisk mladim, še zbiramo. Mladi bodo je prevzela že kot podpredsednica, dijakov Šolskega centra Velenje, da dvakrat mesečno dobivali e-pošto sedaj jih samo še nadgrajuje. »Projektov je vse več, z njimi rastemo tudi mladi,« je dodala. V začetku septeMreženje mbra so jih prevetrili, saj prinaša same so maja pripravili delavnipluse ce z mladimi Velenjčani, Polona Krenker je štuna njih pa izvedeli, kaj si dentka ekonomije, ki smo ti v mestu najbolj želijo. jo na klepet povabili, ker »Prva delavnica je bila z prihaja iz taborniškega roosnovnošolci, druga s stada Lilijski grič, ki bo kmarejšimi, od dijakov do štulu »star« 17 let, združuje dentov. Sedaj smo njihove pa 70 mladih. V MSV so predloge pregledali in prise vključili iz več razlogov. pravili novo strategijo, saj »Eden od njih je prijava so bile ideje mladih zelo na razpise za nepovratna dobre. Sami bi radi naresredstva, ki jih ponuja MO dili več za to, da se bodo Velenje za člane MSV. To lahko v tej dolini zaposlipomeni več denarja za li, radi bi bili mednarodno bolj mobilni. Podprli so tu- Polona Krenker, Gašper Hostnik in Barbara Kelher. Trije mladi Velenjčani, ki nas, saj je naša dejavnost di projekte, ki jih že izvajase zavedajo, da ti je v mestu lepo, če si aktiven. neprofitna. Tako pa lahko v naše vrste pridobimo mo, zato jih bomo nadaljejim jo predstavimo. Začeli smo s z obvestili, kaj se v mestu dogaja. še več otrok, ker jim lahko ponudivali,« doda. projektom Spoznaj občino, saj smo Izbirali bomo seveda le dogodke, mo več aktivnosti. To je velik plus, Da bodo vedeli, kam ugotovili, da mladi sploh ne pozna- ki so jim zanimivi,« nam izda Bar- nič manjši pa ni druženje in sodese dat jo občine Velenje, ne poznajo zgo- bara in doda, da že prenavljajo tu- lovanje z drugimi organizacijami za Z odlokom o mladinskem delu dovine, naravnih danosti, niti insti- di spletno stran, saj vedo, da mladi mlade. Mreženja je še vedno premaso se mladi Velenjčani že pred 10 tucij. Recimo, mnogi mislijo, da si največ informacij iščejo prav preko lo. Tu smo spoznali nove organizaleti zavezali, da bodo bolj aktivni; osebno izkaznico uredijo na občini. svetovnega spleta. cije, nekaj projektov smo že izpeljaustanovili so komisijo za mladinska Poleg kreativnega učenja in neforOb tem izvemo, da se bodo še li skupaj. Pravzaprav so sami plusi, vprašanja in pripravili strategijo ra- malnega izobraževanja naših čla- naprej trudili za prenos znanja na saj se tudi veliko naučimo, povsem zvoja. Plod te je bil tudi predlog o nov bomo ustvarili novo namizno mlajše mlade, ki bodo počasi za- neformalno,« zatrdi Polona, ki doštipendiranju mladih, na osnovi ka- igro, vse v sodelovanju z lokalnimi čeli prevzemati projekte in vode- da, da vsak mesec pripravijo vsaj en nje v posameznih organizacijah in večji projekt za svoje člane. Tudi njo smo vprašali, kaj kot mlaMSV. Sodelujejo pa tudi pri različnih občinskih projektih, tudi med- da Velenjčanka pogreša, kaj si želi?

V Šoštanju o dobitnikih priznanj in plaket Podelili jim jih bodo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 30. septembra Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 18. septembra – Šoštanjske svetnice in svetniki so imeli v uvodu na dnevnem redu včerajšnje seje sveta Občine obravnavo in potrditev dobitnikov letošnjih priznanj in plaket. Občina Šoštanj jih podeljuje ob občinskem prazniku, 30. septembru. Komisija za priznanja je v potrditev svetu predlagala tri kandidate za priznanje in tri za plaketo. Za priznanje Mirana Šumečnika, Jožefa Jančiča in Antona Spitala. Šumečnik je dirigent Pihalnega orkestra Zaja, ki je pod njegovo taktirko postal v Sloveniji in tujini še bolj prepoznaven, godba pa se danes uvršča v vrh najuspešnejših pihalnih orkestrov v Sloveniji. Jančiču je na prvem mestu skrb za sočloveka, kar navzven

dokazuje podatek, da je kri daroval že stokrat. Osrečuje ga prostovoljno delo, dejaven pa je na številnih področjih v Ravnah, kjer živi. Spital je za dobitnika priznanja predlagan za izjemno požrtvovalno dejanje ob lanskih novembrskih poplavah, ko je ogrozil lastno življenje, da je na varno pomagal dvema družinama v Gaberkah. V izjemno nevarnih in težkih okoliščinah je uspel s traktorjem na varno spraviti tri odrasle osebe in dva otroka. Za dobitnike plakete je komisija Svetu v potrditev predlagala Draga Šumnika – Luko, slikarja, ki je ustvaril obsežen cikluc Križevega pota na steklu in sodeloval na vsaj petdesetih razstavah, s čimer je prispeval tudi k prepoznavnosti Šoštanja; Območno združenje Rdečega križa Velenje in Karitas Šoštanj, ki sta ob lanskih poplavah in po njih odigrala pomembno vlogo, se nemudoma odzvala in najbolj prizadetim nudila takojšnjo pomoč v obliki hrane, odej, pohištva, vsega, kar so ljudje takrat najbolj potrebovali, ter Hermana Pergovnika, vidnega pobudnika za izgradnjo novega večnamenskega doma v Topolšici, planinca, predsednika krajevne skupnosti, ki mu volje do dela in idej nikoli ne zmanjka. n

Občina Šmartno ob Paki

Občankam in občanom Mestne občine Velenje! Načrti, volja, moč, ideje, ambicije želje in še kaj so krila, ki nam že jutri lahko omogočijo kreniti tja, kamor si danes želimo in si zaslužimo. Želimo vam čim več vsega, za prijazen danes, za zmeraj boljši jutri, za razvoj, kot si ga želite in načrtujete, za dosego vseh ciljev. Prijetno in sproščeno praznovanje voščimo! Občanke in občani občine Šmartno ob Paki

3 »Z Velenjem sem zadovoljna; občina mlade podpira, imamo ogromno projektov, težava je le v tem, da si moramo sami najti projekte, jih zastaviti in izpeljati. Težava, ki mlade odvrača od tega, so internet, televizija, preveč informacij, kar je vse posledica sedanjega časa. Želim si, da bi si mladi vzeli več časa za druženje in ustvarjanje v družbi sovrstnikov.«

Vez med mladostjo in zrelostjo

Gašper Hostnik je predsednik sindikata »SKEI mladi«, ki združuje dijake in študente, med katerimi je žal vse več takih, ki po koncu študija, ne dobijo dela. »Smo najmlajši člani sindikata elektroindustrije. Z mladimi se SKEI ukvarja od leta 1989, v Velenju smo svoj aktiv ustvarili med prvimi.« Gašer je aktiven od leta 2005, v evidenci, ki je že nekaj časa niso prevetrili, pa je okoli 100 članov. »Smo podpora našim starejšim, bolj izkušenim članom. Imamo enake pravice in ugodnosti kot polnopravni člani sindikata. Veliko pozornosti posvečamo izobraževanju, sodelujemo v vseh akcijah, ki jih organizira SKEI, tudi na demonstracijah. Naš cilj je, da mlade še pred vstopom v delovno razmerje seznanimo, kaj je sindikat in kako lahko pomaga.« Gašer meni, da sicer ni več med zelo mladimi, zaposlen je na MO Velenje. »V dijaških letih sem pogosto kritiziral to mesto, sedaj ga ne več. Ko spoznaš, kaj vse ti nudi, spremeniš mnenje. Zdi se mi, da se mesto razvija, da je v njem poskrbljeno za vse generacije. Želim si le, da bi uspeli ohraniti delovna mesta, saj jih zadnja leta izgubljamo, novih pa ni in ni. To nas lahko vse skrbi.« n

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 4

INTERVJU

19. septembra 2013

»Želimo si novih delovnih mest

Mira Zakošek

Teče že tretje leto vašega mandata. Volilcem ste ob prevzemu ponudili bogat program, ga uresničujete tako, kot ste zapisali? »Mislim, da smo postorili še kaj več! Socialni demokrati smo res pripravili bogat predvolilni program. Seveda sem pri pripravi programa aktivno sodeloval in program Socialnih demokratov je tudi moj program. Vesel sem, da so nam občanke in občani na podlagi tega programa zaupali mandat za njegovo uresničevanje. V predvolilni kampanji sem precej govoril o višini komunalnega prispevka, o tem, da ni dobro, če se ljudje selijo iz občine, ker ocenjujejo, da je komunalni prispevek drugod nižji. Tudi investitorje je težko privabiti v prostor, ki je »dražji«. Napovedal sem znižanje komunalnega prispevka in to napoved smo uresničili. Že doslej smo ga zmanjšali in ga bomo še bolj. Predvsem za območja, kjer je komunalna infrastruktura že zgrajena. Predvidevam, da bomo novo znižanje komunalnega prispevka dosegli že prihodnji mesec, in sicer za približno 30 odstotkov. Ni pa v to vključeno daljinsko ogrevanje.« Verjetno ste v Sloveniji skoraj edinstven primer vzornega dela v občin-

skem svetu, kjer ste uspeli že kmalu po začetku mandata vzpostaviti takšno obliko sodelovanja, da strankarski interesi niso na prvem mestu. Pravzaprav že nekaj časa sprejemate vse najpomembnejše odločitve, med drugim tudi proračun, soglasno. Kaj je pri vašem vodenju tako drugače, da takšnih konsenzov v drugih občinah ni? »Verjetno je še kje kakšna občina, kjer dosegajo takšen konsenz. Je pa ta vaša ugotovitev zagotovo točna, če govorimo o slovenskih mestnih občinah. Ne samo proračun, tudi rebalans proračuna smo sprejeli soglasno. To je velik uspeh, saj vsi vemo, da so želje pri proračunu vedno velike, praviloma večje od realnih možnosti. Vesel sem, da smo v Velenju dosegli dogovor o razvojnih prioritetah in aktivnostih lokalne samouprave. Vsi sodelujemo, predvsem pa se slišimo in upoštevamo. In če bi me kdo pozval, naj naštejem stranke, ki v mestnem svetu podpirajo župana, bi se težko odločil, po kakšnem vrstnem redu bi jih naštel. To seveda nikakor ne pomeni, da so svetnice in svetniki uskladili svoje poglede z županovim. Pomeni pa, da se v našem občinskem svetu ne gremo kritizerstva, ampak smo konstruktivno kritični. Kritika je dostikrat

Praznični pogovor z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem

upravičena in s tem, ko ji prisluhnemo ter jo upoštevamo, svoje delo le še izboljšujemo.« Med velike uspehe sodi zagotovo tudi uspešno pridobivanje nepovratnih sredstev. S pomočjo njih se občina loteva nekaterih obsežnih in finančno zahtevnih projektov, za katere tudi sama namenja precej denarja, v letošnjem letu bo več kot polovico sredstev namenjenih za investicije. Kako pa ta bremena, ki smo si jih naložili, sedaj obremenjujejo naslednje proračune? Bo še prostor za kakšen večji projekt? »Investicije tudi v vaši medijski hiši redno spremljate in zato sem prepričan, da so naše občanke in občani dobro obveščeni o vseh teh projektih. A naj vseeno izpostavim nekaj tistih, ki jih sami brez na razpisih pridobljenih sredstev nikakor ne bi zmogli. Kohezijski projekt oskrbe s pitno vodo in urejanja kanalizacije ter čiščenja odpadnih voda je na primer »težak« 42 milijonov evrov. Izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici, kjer bomo pridobili 132 stanovanj in 198 parkirišč, je vredna skoraj 12 milijonov evrov. Lastništvo tega objekta si delimo z republiškim stanovanjskim skladom, a bo z vsemi stanovanji razpolagala občina. Računamo, da jih bomo najemnikom lahko dodelili že v za-

Ne gremo se kritizerstva, ampak smo konstruktivno kritični

četku prihodnjega leta. Potem moram vsekakor omeniti še skoraj 4 milijone evrov vredno prenovo promenade in energetsko sanacijo več stanovanjskih objektov, šol in zdravstvenega doma. Seveda bi lahko prevelika zadolženost pomenila, da tako zahtev-

Že skoraj 14 desetletij soustvarjamo podobo Šaleške doline in širše regije. Veliko vlagamo v skrb za ljudi in prostor, saj se zavedamo, da je energetika izrednega pomena za prihodnost in da ima dolina pri tem pomembno mesto. Zalog, znanja in ambicij imamo dovolj, da bomo v tej dolini kopali premog še naslednjih 40 let. Tudi v prihodnjih desetletjih bomo gibalo razvoja, saj na temeljih tradicije skrbimo za nenehen razvoj in uvajanje modernih znanj in tehnologije ter novih programov, ki bodo gonilo družbe tudi potem, ko bodo zaloge premoga pošle. Ponosni smo na svoje delo in dosežke! PREBIVALKAM IN PREBIVALCEM MESTNE OBČINE VELENJE ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU. Premogovnik Velenje

nih investicij v naslednjem letu ne bo več. A ni tako. Ravno sem pregledoval statistiko o zadolženosti slovenskih občin in ugotovil, da je naša občina tam nekje v zlati sredini. Zadolžili bi se lahko skorajda še za enkrat toliko, kot smo zadolženi zdaj. In poudariti moram, da so naši krediti ugodni. Pridobili smo

jih pri stanovanjskem in eko skladu, kjer so obrestne mere nižje kot pri bankah. Računam, da bomo letošnje leto končali s 17 milijoni evrov najetih posojil, v kar so vključena tudi poroštva za naše javne zavode in za Komunalno podjetje Velenje. To je podatek, ki pove, da bi morali v enem letu le prepoloviti investicije, pa bi lahko poravnali vse kredite. Ni torej razloga, da bi zadolženost Mestne občine Velenje koga skrbela. Vsaj toliko investicij, kot jih izvajamo danes, bi jih z zadolževanjem lahko tudi v naslednjih letih, a tako obsežnih novih investicij za zdaj ne predvidevamo.« Radi se pohvalite, da je proračun naravnan razvojno, da je v njem več kot polovico denarja namenjenih investicijam. A občani včasih menijo, da takšni posegi, kot je recimo prenova promenade, v takšnih kriznih časih niso potrebni? »No, lahko se strinjam s tistimi, ki pravijo, da bi brez tega projekta lahko preživeli. Po drugi strani pa: če bi tako razmišljali, bi naše mesto hitro nazadovalo, objekti bi propadali ... Vsak, ki ima kakšno nepremičnino, dobro ve, kako je, če vanjo ne vlaga, če je ne vzdržuje, obnavlja. Naša promenada, ki je pravzaprav pomemben del najožjega mestnega središča, je bila kar nekaj časa nekako spregledana, pozabljena. Čas je naredil svoje, za obnovo promenade pa smo se odločili tedaj, ko smo ugotovili, da lahko pridobimo 2 milijona evropskega in še 300 tisoč evrov državnega nepovratnega

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 5

INTERVJU

19. septembra 2013

in želimo ohraniti obstoječa« denarja. Torej moramo za celovito prenovo precejšnjega dela mestnega središča v občinskem proračunu zagotoviti dober milijon. In še to: celovita prenova pomeni, da ne gre le za spremenjeno podobo promenade, za lepši videz. Promenado je bilo potrebno obnoviti iz več razlogov. Precej dotrajana ni bila le ulična oprema, ampak tudi komunalni in komunikacijski vodi, most čez Pako statično in z vidika poplavne varnosti ni bil več ustrezen ... Nov most bo meter višji, hkrati pa bo omogočal še izgradnjo amfiteatra, ki bo prostoru gotovo prinesel precejšnjo dodano vrednost. Mesto bo s prenovo promenade veliko pridobilo. Med drugim bomo z dvoetažno garažno hišo razrešili tudi težave s parkiranjem pri zdravstvenem domu. Veselim se nove podobe promenade in mislim, da bo Velenju prinesla kar nekaj novih priložnosti.« Velika težava je nezaposlenost, še posebej mladih. Napovedali ste odločen boj temu. Za razvoj podjetništva ste oblikovali sklad, prvi razpis teče ravno zdaj. Denarja v njem je sicer malo, a vendar, občina je segla tudi na to področje. Predvidevate še kakšen ukrep? »Z odlokom o spodbujanju podjetništva smo za zdaj predvsem nakazali smer, v katero se bomo gibali pri iskanju rešitev za zmanjšanje števila brezposelnih, ki jih je, kljub temu da imamo veliko delovnih mest, žal preveč. Velenje je regijsko gospodarsko središče in to si želimo ostati. V zadnjih petih letih smo izgubili 5 tisoč delovnih mest. To je številka, ki kliče k ukrepanju. Zakonodaja nas sicer zelo omejuje in brez njenih sprememb nikoli ne bomo dovolj konkurenčni. V sosednjih državah podjetniki bistveno laže ustvarjajo nova delovna mesta, ljudje se laže odločajo za podjetniško pot, pa tudi lokalne skupnosti jim lahko učinkoviteje pomagajo. Same lahko na primer določajo cene zemljišč. Kar predstavljajte si, kako bi bilo, če bi se pri nas kakšen župan ali občinski svet odločil, da nekomu, ki bi ustvaril nova delovna mesta, zemljišče podari. Nemalo težav bi si nakopal … Mi lahko le subvencioniramo obrestne mere ali

zmanjšamo komunalni prispevek in s tem skušamo doseči, da bomo zanimivi za investitorje. Prizadevamo si, da bi v prihodnjem letu lahko v proračunu za spodbujanje podjetništva zagotovili več denarja kot letos. Seveda pa si ob tem želimo tudi, da bi obstoječa podjetja delovna mesta ohranjala, jih nadgrajevala, da bi ustvarjala več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Za nas je izjemno pomembno, če se v podjetjih zavedajo, da je razvoj nuja, da so domači razvojni oddelki potrebni in dragoceni. Naj morda ob tem še omenim, da smo med drugim uredili poslovno cono Rudarski dom, kjer je prostor našlo osem mladih podjetij, ki zaposlujejo 40 ljudi na delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo. Prav tako smo sodelovali pri ustanovitvi podjetniškega inkubatorja. Da, želimo si novih delovnih mest in želimo ohraniti obstoječa.« Ena takšnih možnosti je vsekakor turizem. O turizmu sanjamo v tem okolju že desetletja. Videti je, da ste sedaj vendarle zgodbo skušali pospešiti. Dogajanja ob jezeru so vnesla nekaj svežine, upanja. Je tu že zastavljen jasen načrt ali so to le trenutni prebliski? »Res je, želja po razvoju turizma je pri nas že dolgo živa. V nekem obdobju so se pojavljali tudi prav megalomanski načrti. Prav ti pa so pripeljali do tega, da se je razvoj turizma za precej časa praktično povsem ustavil. Pred leti, ko je Premogovnik Velenje vodil dr. Evgen Dervarič, je zemljišče ob jezeru prodal družbi BTC, ta pa napovednih projektov ni uresničila. Veliko napora je bilo potrebnega, da smo to zemljišče, seveda po mnogo višji ceni, uspeli odkupiti nazaj. Z odkupom smo najprej omogočili, da lahko ob Velenjskem jezeru potekajo številne prireditve in srečanja, med katerimi je vsekakor največji dogodek Pikin festival. Zdaj območje postopoma urejamo in gradimo pogoje za nadaljnji razvoj turizma. Odkupili smo tudi čolnarno, kar odpira precej možnosti za turizem v okolici jezer. Letos smo za urejanje tega območja namenili 130 tisoč evrov. Uredili smo obrežje, s pomočjo Premogovnika Velenje tudi pomol. Poskrbeli smo za sa-

Promenada bo prinesla Velenju nekaj novih priložnosti

nitarije, tuše, gostinsko ponudbo ... Čeprav Velenjsko jezero še nima statusa kopalne vode (upam, da ga bomo kmalu pridobili) in se vsak tam kopa na lastno odgovornost, smo redno spremljali kakovost vode in poskrbeli za prisotnost reševalcev. Ne, v nobenem primeru ne gre za trenutne prebliske. Gre za postopen, uravnotežen razvoj turizma na tem območju, ki ga bomo še naprej gradili na osnovi razvojne strategije. Seveda pa turizma v naši občini ne želimo vezati le na jeze-

ra. Celotno ponudbo želimo povezati, jo narediti bolj prepoznavno. Mislim, da gremo v pravo smer. In prav vsak korak šteje. Tudi udeležba na različnih tekmovanjih, tudi velik plakat ob avtocesti, ki pri izvozu Braslovče vabi v Velenje. Prepričan sem, da bo sčasoma turizem pri nas polno zaživel.« V tem okolju je, kot sva že dejala, veliko brezposelnih, pa tudi med zaposlenimi kriza vse bolj kaže zobe. Vse več je tistih, ki prosijo za izredne denarne pomoči. »Res je. Lani smo med 175 prosilcev razdelili za 40 tisoč evrov enkratnih denarnih pomoči, letos že do konca avgusta 60 tisoč evrov 240 prosilcem. Postavko, namenjeno

enkratni denarni pomoči, smo na zadnji seji sveta povečali za 10 tisočakov. To seveda govori o tem, da so ljudje v vse večjih težavah, da so tudi tistim, ki so imeli nekaj prihrankov, ti zdaj pošli in nimajo dovolj za preživetje.« To pa ni vse, kar občina dela v sociali. »Seveda ne. Izvajamo vse socialne ukrepe, ki jih predvideva zakonodaja, poleg tega pa imamo hišo za brezdomce, varno hišo, stanovanjsko skupino, topel obrok lah-

lo težko je napovedovati, kaj bo v prihodnje. Želim pa povedati, da uspešnost lokalnega gospodarstva in uspešnost občine nista neposredno povezani. S tako naravnano zakonodajo se nikakor ne strinjam, saj ni logično, da je bolje tistim občinam, ki nimajo industrije, kjer ni razvitega gospodarstva, občinam, ki so le spalna naselja, občanke in občani pa so zaposleni v sosednjih občinah. In te sosednje občine so ali pa smo tiste, ki moramo poskrbeti tudi za vso potrebno gospodarsko in drugo infrastrukturo. Po mojem mnenju bi morala zakonodaja občinam omogočati samofinanciranje, da bi se torej število delovnih mest odražalo tudi v občinskem proračunu. Ne glede na to si v Velenju seveda prizadevamo za razvoj, več delovnih mest, več kvalitetnih delovnih mest. Želimo si, da so gospodarske družbe, podjetja, obrtniki pri nas zadovoljni, da zaposlujejo predvsem ljudi iz naše lokalne skupnosti in jim pošteno plačajo za njihovo delo.« Želja je verjetno v občini skorajda toliko kot prebivalcev, pa vendar kaj v nebo vpijočega ni razrešenega? »Želje in težave imajo nekaj skupnega. Posameznikova želja je zanj na prvem mestu in ima po njegovem mnenju vedno prednost pred ostalimi. Prav tako je s težavami. Tvoja je največja. Ne verjamem, da bi lahko kdo uresničil vse želje, izpolnil vsa pričakovanja. Vedno in povsod je tako, da je kdo nezadovoljen. Pri nas so zdaj na primer nezadovoljni v Podkraju. Želijo si doma krajanov in športne dvorane. Podobno v Šentilju in podobno še v drugih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Devetnajst jih je. Pa vendar, kaj velikega trenutno ni neuresničenega. Zelo pomembno se mi zdi, da bomo s kohezijskim projektom vsem prebivalcem zagotovili kvalitetno oskrbo s kvalitetno pitno vodo, da skrbimo za stanovanja, zdravstvo, šolstvo, predšolsko vzgojo. Vse drugo je pravzaprav že nadstandard, pri katerem se je treba dogovoriti za vrsti red in ravnati po proračunskih možnostih.« Seveda pa ostaja naše globalno vpašanje, na katerega opozarjamo že celo desetletje, boljša cestna povezava. Zdi se, kot da je spet vse zastalo? »Žal se ne zdi. Res je vse zastalo. Naši pozivi, naši klici na pristojno ministrstvo so bolj kot ne glas vpijočega v puščavi. Res ne vem, kaj bi še lahko storili. Že zdaj, ko želimo le umestiti traso v prostor, se stvar nikamor ne premika. Kaj bo šele, ko bo potrebno dobiti sredstva za izgradnjo te hitre ceste. Če bo tempo še naprej tak kot doslej, hitra cesta verjetno ne bo več dovolj, potrebna bo avtocesta. Vse skupaj teče tako, kot da bi hiši najprej naredili streho, potem pa bi se spraševali, kje in kako postaviti temelje. Prava farsa je, da je vlada sprejela odredbo glede trase hitre ceste od Velenja do Slovenj Gradca, ki se konča pri Hartlu, blizu pokopališča. Se tudi vam zdi, da je v tem nekaj simbolike? Ne znam si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi resnično zgradili najprej ta del ceste. Potem bi bilo pri

Več kot polovico denarja za vlaganja

ko dobi vsak, ki si ga sam ne more zagotoviti, omogočamo brezplačni mestni potniški promet ... Vse to pa je pomoč in ne rešitev. Rešitev so, o tem sva že govorila, nova delovna mesta.« V kulturi je bilo že v preteklosti v občini veliko narejeno. Z ustanovitvijo Festivala ste kulturi dali nove možnosti. Očitno je znala izkoristiti priložnost. Ste zadovoljni? »Zelo sem zadovoljen in mislim, da to zadovoljstvo z mano delijo še mnogi. Tisti, ki kulturo ustvarjajo, in tisti, ki so njeni odjemalci. S pomočjo vseh institucij, ki pri nas delujejo v kulturi, skrbimo, da iz bogate ponudbe resnično lahko vsak najde kaj zase. Največji preskok se je zgodil lani. Znali smo izkoristiti evropsko prestolnico kulture. In to tako, da je Velenje mesto kulture še naprej. Mnogi so namreč menili, da bo s koncem projekta vsega konec. Pa še zdaleč ni tako. Lani začeto uspešno zgodbo pišemo dalje. Ena pomembnih novosti so množične prireditve in veliki koncerti v središču mesta. Odziv Velenjčank in Velenjčanov govori sam zase, prireditve so odlično obiskane« Lahko bi torej rekli, da je občina postorila marsikaj, da imajo občani kruha in iger – skrbi za socialo, kulturo, šport. Dokler gre podjetjem, ki zaposlujejo večino tukajšnjega prebivalstva, vsaj solidno, je takšno lahko tudi poslovanje občine in verjetno lahko pričakujemo, da boste še naprej ubirali podobne korake. Kako trdno se vam zdi naše tukajšnje gospodarstvo? »Po podatkih, ki jih imamo, je na srečo za zdaj dokaj stabilno. A ze-

nas vsak dan tako, kot je zdaj prvega novembra. Seveda upam, da bo prevladal razum in bodo cesto začeli graditi od avtocestnega križa proti Velenju. Občina na vse to nima prav nobenega vpliva. Kakšen je naš vpliv na državne organe, kaže že krožišče pri Obircu. Urejeno bi moralo biti že pred leti. Res me ima, da bi občinskemu svetu predlagal, da ga uredimo sami, račun pa pošljemo državi. Tako bi, kot kaže, morali narediti tudi s sanacijo škode zaradi lanskih poplav. Pristojne državne službe me spominjajo na divje peteline. Glasno pojejo, pa nič ne slišijo.« Pred vami je še eno leto tega mandata, kaj pomembnega še želite postoriti? »Načrtov je še veliko. Pravzaprav je štiri leta malo za uresničitev vsega, kar bi si želeli. Pa tega ne razumite kot željo po še enem mandatu. Zagotovo smo v treh letih veliko naredili, veliko se bo dogajalo in delalo tudi v prihodnje. Do konca mandata bodo zgrajena stanovanja na Gorici, promenada prenovljena, zaključenih bo še nekaj večjih vlaganj. V naslednjem letu bomo nadaljevali urejanje Sončnega parka, okolice jezer, obnavljali bomo ceste, vrtce, šole … Upam, da bomo za vse, kar želimo narediti, tudi v proračunu za prihodnje leto lahko zagotovili dovolj sredstev. Vsekakor načrtujem, da je pred nami še eno uspešno leto. Zadnji dve leti poslujemo pozitivno, pravzaprav lahko rečem, da naši proračunski uporabniki krize niso občutili. Smo se pa sami omejevali. Zmanjševali smo stroške in tudi število zaposlenih. Nadaljevali bomo tudi ukrepe pri komunalnih storitvah, pri katerih smo veliko že spremenili. V sodelovanju s prejšnjim in zdaj z novim direktorjem zmanjšujemo finančni razkorak, ki je znašal skoraj tri milijone. Računam, da ga bomo do konca mandata v celoti odpravili. In to ne na račun slabše oskrbe ali bistvenega dviga cen. Tisti, ki bo občino vodil v naslednjem mandatu, bo v bistveno boljšem položaju, saj bo delo lahko začel brez obveznosti do komunalnega podjetja.« Pa vaše želje ob prazniku. »Ob prazniku si predvsem želim, da bi imeli Velenjčanke in Velenjčani svoje mesto radi. Da bi se bolj zavedali, da živimo v lepem, urejenem mestu. To nam največkrat povedo obiskovalci in tisti, ki dosti potujejo. To potrjujejo številna priznanja in nazivi, ki jih prejemamo. Smo otrokom, mladim, invalidom in starejšim prijazno mesto. Smo mesto, ki se v tekmovanjih Turistične zveze Slovenije vedno uvršča zelo visoko. Dobro nas je ocenila tudi letošnja Dnevnikova izvidnica. Želim si, da bi tako nadaljevali in da bi v naslednjih letih uspeli ustvariti več delovnih mest, da bi mladim lahko omogočili zaposlitev. Želim si, da ljudje ne bi odhajali iz Velenja, ampak bi v Velenje prihajali, se vanj vračali. Želim si, da bi še naprej živeli v sožitju, po katerem smo prepoznavni, da bi si znali biti dobri sosedje, da bi čutili pripadnost našemu mestu in bili zadovoljni z življenjem v njem. Želim si torej, da občanke in občani praznujemo svoj praznik skupaj in se vsi potrudimo za to, da bo Velenje še lepše in še prijaznejše.« n

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 6

GOSPODARSTVO

19. septembra 2013

Kakšen je dober servis v primerjavi z »garažnim«

Salon Avto Muršič v novi podobi Družinsko podjetje Avto Muršič se lahko pohvali s 46-letno tradicijo. V davnem letu 1967 so začeli opravljati kleparska in ličarska dela, leta 1992 pa so postali še pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamke Citroen. V vseh teh letih so se uspešno prilagajali trgu in prodali veliko vozil različnih tipov vozil Citroen. V zadnjem obdobju je zanimanje predvsem za manjše avtomobile, odlično pa se še vedno prodaja citroen Berlingo. Letos so prenovili in razširili prodajno–razstavni salon in okolico. V lepo opremljenem salonu, odetem v citroenove barve, se kup-

ci počutijo še bolj prijazno, piko na i pa seveda dajejo vsi, ki pišejo zgodbo salona Avto Muršič, pove direktor podjetja David Muršič in doda, da je njihova prednost

zagotovo v tem, da nudijo vse od prodaje do servisiranja na enem mestu. Izvajajo tudi kleparska in ličarska dela za vse znamke motornih vozil. K ponudbi sodi še

menjava in prodaja gum. Njegova želja pa je predvsem dobra prodaja vozil citroen. n

Velenje, 10. septembra - Članice sekcije računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici se trudijo, da bi obrtnike in podjetnike čim bolje seznanile s pomenom kakovostnega računovodskega servisa. Na nedavni seji sekcije so se dogovorile, da bodo za ta namen pripravile poslovno srečanje z obrtniki, podjetniki Saša regije. Ta bo v vili Bianci v Velenju novembra, na njem pa bodo o vlogi računovodskih servisov spregovorili priznani strokovnjaki z različnih področij – davčne, delovnopravne zakonodaje, zavoda za zaposlovanje, predstavniki bank ... »Tudi tako želimo podjetnikom in obrtnikom predstaviti, kakšna je razlika med dobrim in garažnim računovodskim servisom,« nam je dejala podpredsednica sekcije Milena Golob in dodala, da bo srečanje tudi priložnost za medsebojno izmenjavo izkušenj, vzpostavitev stikov … Na seji so spregovorile še o sodelovanju z velenjskim davčnim uradom. Po besedah Golobove je ta po izkušnjah eden najboljših davčnih uradov v Sloveniji. Z njim dobro sodelujejo, kar jim v veliki meri olajša delo. »Zato njegovi selitvi nismo naklonjene, ker nam bo na voljo manj informacij, stikov. Če pa je selitev že nujna, je vsekakor sprejemljivejša v Celje kot pa v Dravograd, kot je bilo prvotno napovedano. Želimo si, da bi v Velenju ostala vsaj davčna pisarna,« je še povedala Milena Golob. n tp

Modni vikend v Citycentru

Posebno priznanje za Gorenje IPC

Celje – Minuli petek in soboto so v Citycentru v Celju prav prijazno jesensko šelesteli na modni reviji, na kateri so si obiskovalci ogledali top trende letošnje jesensko-zimske modne kolekcije, ki jo ponujajo trgovine v tem trgovskem centru. Ponudbe zanjo, zanj in tudi za najmlajše so zaznamovale glamur, ekstravaganca, popolnost in estetika. Na modni pisti so se zvrstili tudi vrhunski slovenski modeli.

Celje – Tudi letos so družba Celjski sejem, Mestna občina Celje ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) na celjskem MOS-u podelili priznanja nekaterim podjetjem, ki s svojim znanjem dosegajo uspehe na domačih in tujih trgih. Med 19 predlogi je podjetje Termo Tehnika iz Braslovč prejelo dve priznanji. Z zlatim priznanjem ga je nagradila družba Celjski sejem, s priznanjem pa OZS. Priznanji je podjetje prejelo za izjemne dosežke pri razvoju ter proizvodnjo toplotnih črpalk in za doseženo visoko učinkovitost toplotne črpalke EB modul za sanitarno vodo oziroma za pomemben prispevek k izrabi obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote široke potrošnje. Posebno priznanje družbe Celjski sejem pa je prejelo Gorenje IPC iz Velenja. Komisijo je navdušilo z visoko razvito tehnologijo ožičenj z IDC tehnologijo ter vključevanjem invalidnih oseb v proizvodni ter razvojni proces.

n tp

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

19. septembra 2013

Vlada ve, kje ima rezerve, in vanje bo morala zarezati Pogovor s predsednikom upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Brankom Mehom o aktualnih temah s področja obrti in podjetništva Tatjana Podgoršek

V prvi polovici letošnjega maja je Branko Meh, predsednik Območne Obrtno-podjetniške zbornice Velenje, prevzel vodenje upravnega odbora krovne organizacije. Hkrati je postal tudi podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). V viziji delovanja zbornice je takrat kot prednostne cilje navedel delovanje sistema v dobro članov, usmerjenost k tržnim programom, predvsem pa povezujoči medsebojni odnosi brez oziranja v preteklost. Mandat se mu izteče spomladi prihodnje leto. Zanimalo nas je, kako uresničevanje zastavljenih ciljev poteka v praksi. Na naša vprašanja je Branko Meh takole odgovoril: Ob prevzemu vodenja upravnega odbora OZS ste dejali, da se v svojem mandatu ne boste ukvarjali sami s sabo, ampak s člani. Se že kažejo rezultati? »Res se ne ukvarjamo več sami s sabo, ampak počnemo tisto, kar naši člani želijo in potrebujejo. Ob prevzemu sem izdelal rokovnik, kaj in kdaj bomo kaj počeli. Takoj po prevzemu mandata smo začeli delati tržni program, pripravljati kartico, ki prinaša popuste članom. Kartica Mozaik podjetnih je že pri članih, omogoča pa jim razne ugodnosti pri storitvah s področja telekomunikacij, pri nakupu repromateriala, energetike in še kaj. S partnerji smo podpisali že 30 pogodb, število slednjih še širimo, pogodbe nadgrajujemo. To je nekaj konkretnega, kar bodo čutili člani v svojih žepih. Že velikokrat sem poudaril, da je bila OZS ustanovljena, da ščiti interese obrtnikov in malih podjetnikov, da je sogovornik državi takrat, kadar gre zanje. Še vedno je to njena dolžnost. Naš zbornični sistem deluje kot sindikat obrtnikov, in če bomo uničili to, bomo uničili edinega za-

govornika, ki ga obrtniki in podjetniki sploh imajo.« Uvedba prostovoljnega članstva bo, ocenjujete, precej razredčila vaše vrste. Kakšne aktivnosti peljete, da bi članstvo temu navkljub obdržali? »V tem trenutku menim, da je kartica Mozaik podjetnih dovolj tehten razlog, da izstop iz članstva zbornice ne bo prevelik. Prav tako se trudimo preseči negativno mnenje o zbornici na terenu še z drugimi aktivnostmi.« Konkretno katerimi? »Trudimo se, da bodo za članarino – poleg že omenjene kartice ugodnosti – deležni še svetovanja v delovnopravni, davčni zakonodaje in tudi drugih oblikah svetovanja na Branko Meh: »Predlaganemu davku na nepremičnine se področjih, ki doslej niso bila toliko bomo uprli z vso silo, tudi z državljansko nepokorščino.« prisotna. Težave na njih pa obrtniki imajo. Prizadevali so bomo, da bo- 100 tisoč evrov, dolžniško-upniška »Če bo vlada spoznala, da v mikro mo obrtnikom in podjetnikom po- razmerja, javna naročila, smo proti in malih podjetjih, tudi v velikih, res magali pri reševanju težav.« kakršnemu koli dvigovanju ni več možno kaj vzeti, in če jih bo Katera vprašanja, po prispevkov in davkov, temeljito pregledala, bo videla, da vašem mnenju, predvsem pa vidi- so pravi vzvod za izhod iz krize. SeČe bo vlada zavirajo razvoj mo zelo veliko veda, če hoče, da bo gospodarstvo RS vztrajala pri obrti in podtežav v nelo- zaživelo. Bo pa morala poiskati posedanjem predlogu jetništva, za jalni konku- treben denar nekje drugje. Dobro davka na nepremičnine, katera prarenci, sivi ve, kje ima rezerve, in vanje bo mobo tisti trenutek, ko bo vite, da sta ekonomiji, rala zarezati.« prihodnost sprejet, prisiljenih zapreti delu na črKaj pa delo na črno in davčne blaslovenskeno. Upam, gajne? Cilj obeh je več denarja v obratovalnice najmanj 10 ga gospoda ne bodo državno blagajno. Kaj predstavljata odstotkov obrtnikov in darstva? cariniki takrat, za obrt in podjetništvo? Menite, malih podjetnikov. »Tega imamo ko se bodo »preda so ukrepi države prava rešitev kar nekaj, strnili pa obrazili« v inšpekzanju? smo jih v zahteve obrti torje, najprej nadzirali »Da ne bo narobe razumljeno. V in podjetništva. Predsednica Vlanaše samostojne podjetnike, mi- obrtno-podjetniški zbornici, tudi de RS nam je predlagala, naj jih kro in mala podjetja, ampak da bo- obrtniki in podjetniki, ki pošteno spremenimo v predloge. Najaktu- do nadzirali in kaznovali tiste, ki so delamo, smo prepričani, da držaalnejše vprašanje je predlog davka na seznamu brezposelnih, hkrati pa va rabi davščine, zato ne nasprotuna nepremičnine. Temu se bomo opravljajo dejavnost. Razred zase jemo davčnim blagajnam, vendar uprli z vso silo, tudi z državljansko je bančno okolje. Sedaj ne dobimo naj veljajo za vse, ne le za male gonepokorščino. Če bo zakon sprejet kredita za repromaterial, kaj šele za spodarske subjekte. Menimo, da bi v predlagani obliki, bo 10 odstot- kaj drugega. Kreditni krč je nujno bila bolj pravilna pavšalna obdavkov naših članov tisti trenutek pri- potrebno sprostiti.« čitev, kot jo imajo sosednje države siljeno zapreti svoje obratovalnice. Pa imajo vaši predlogi oziroma - Avstrija in Nemčija. Slednja ima Poleg omenjene so na prednostni zahteve slovenske obrti in podje- najmanj sive ekonomije v EU. Z listi težav še odprava administratništva možnost »preiti od besed k delom na črno se ukvarjamo velitivnih ovir, pavšalna obdavčitev do dejanjem«? ko let, a za zdaj pravih rezultatov

še ni.« Kakšen, ocenjujete, je položaj obrtnikov in podjetnikov v regiji Saša? Branko Meh o dosedanjih izKaj bi lahko lokalne skupnosti kušnjah pri vodenju OZS: naredile, da bi bil boljši? »Začel sem kot vajenec, z »Kar velikokrat opozarjamo: vsakim dnem sem bogatejši manjka spodbud za investicije in za nova spoznanja. Lahko potrošnjo. Osebno menim, pa že z gotovostjo reče bodo lokalne skučem, da se je pri pnosti v regij našle »Naš vsaki stvari denar za naložzbornični sistem najbolje zabe, bodo naši deluje kot sindikat nesti sam člani obrtniki obrtnikov, in če bomo nase, kajti, imeli delo, zauničili to, bomo uničili kolikor je poslovali boedinega zagovornika, ljudi, toliko do lahko, ljuki ga obrtniki in je interesov. dje bodo trošipodjetniki sploh V delovanje li. Menim, da je imajo.« zbornice želim to edina taka zadevnesti pozitivno va, ki bi jo bilo treba energijo, pri tem pa ne takoj urediti.« dovolim, da bi me kdo skozi Katere bodo vaše aktivnosti do konto izkoriščal. Če to ugotovim, ca mandata? Nameravate tudi po znam pokazati tudi drugo plat izteku kandidirati za najvišje mesto svojega obraza. Prepričan sem, v OZS? da mene ne bo treba zamenja»Aktivnosti do konca mandata ti, odšel bom sam, ko bom ocesem vam že predstavil – kartica Monil, da je prišel čas za to.« zaik podjetnih, dogovarjanje z vlado RS o ključnih vprašanjih. Pomembno se mi zdi, da smo za samostojne podjetnike uspeli prepre- jeli, ne bomo mogli delovati po nočiti dvig prispevka za zdravstvo. Do vem. Na vprašanje, če bom kandidi27. oktobra, ko začne veljati zakon ral, pa ta trenutek ne znam odgovoo prostovoljnem članstvu, moramo riti, saj o tem še nisem razmišljal.« sprejeti statut. Če ga ne bomo spre-

��a�po�lagi�izvajanja��no�ne�regijske��ipen�ijske�s�e�e�Savinjske�regije

��vojn��en�ij��vinjske��e�ije��.o.o. o��j�a�v�l�j�a

JA��A��J�� A��JA�� ŠO�SKO/ŠTUDIJSKO��TO�2013/2014 �se�in�or�a�ije�o�razpisani��ipen�ija��in�prijavni�o�raze��o�i�e�na� sple�ni�s�rani�www.rasr.si�in�na��S��azvojna�agen�ija�Savinjske� regije��.o.o.��Uli�a��I�.��ivizije�12��3000��elje. �ok��o��jo�v�o��je��et�tek��1�.�okto�e��13.

NLB Start Stari�tr��Velenje��tel.��.ooz-velenje.si Kersnikova��elenje Tel.��0��0��4�00 ��04��0��70 info@scr.si��.scr.si

Skupnost�slovenski��obrtnikov�in�podjetnikov�s�pomo�jo�obrtnopodjetniške�a�zborni�ne�a�sistema�pridobiva�velike�u�odnosti�in� popuste�pri�nakupu�materiala�in�storitev�izbrani��u�ledni��partnerjev� v��O�AIKU�PO�JE�NI�.�� Seznam�partnerjev��ki�so�že�vklju�eni�Karti�o�tiso�eri��u�odnosti��je� �lanom�na�voljo�na��ttp�//mozaik.ozs.si/. Vedno�smo�na�razpola�o�s�strokovno�pomo�jo.�Skrbimo��za�� izobraževanje��znižanje�stroškov��pove�anje�uspešnosti��lanov��u�led� in��seznanjanje�z�novostmi.

SKUPAJ��O�NOVI��POS�OVNI��PRI�O�NOS�I!

Čestitamo�za�praznik��estne�ob�ine�Velenje!�

Nova��javna�razsvetljava� izkori��a��dve�vrsti� obnovljivi��virov� energije��sonce�in�veter! �nergiji��ki�sta�trajnostno� naravnani�in�okolj�� prijazni.

Dober start je pol uspeha Na poti uresničevanja ciljev šteje vsak evro. Zato zdaj vsem, ki boste na NLB Osebni račun začeli prejemati plačo ali pokojnino, nudimo BREZ NADOMESTILA: • eno leto vodenja NLB Klasičnega računa, • NLB Klik brez pristopnine, • prvo leto članarino za kartico NLB Visa ali NLB MasterCard, • 6 mesecev varnostna SMS-sporočila na tej kartici, • izdelavo kartice z vašim motivom. Pokličite 01 477 20 00 in se dogovorite za sestanek. Ponudba ne velja za stranke, ki so v NLB pred pokojnino že prejemale plačo.

Čestit��ni�� Mestne��ine��elenje! www.nlb.si/start

Kontaktni center: 01 / 477 20 00

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

NOVA�KAR�I�A�U�O�NOS�I�US�VARI�PRI�RANKE�� KI�SO�NA��E�NI�RAVNI�NEKAJKRA��VI�JI�O��Č�ANARINE!

Na��projekt��energijsko� samozadostni��li�ni�� svetil�v��on�nem�park�� in�ob��kalskem�jezer�� temelji�na�kombiniranem� princip��izkori��anja� obnovljivi��virov� energije.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 8

GOSPODARSTO

Se obeta pogrebna lesarska konferenca? Lesarska dejavnost dosegla najnižjo raven v zadnjih 40 letih – Ukrepi so, ni pa dovolj denarja in tudi ne pravih projektov? Tatjana Podgoršek

Nazarje, 11. septembra - V okviru 7. lesarskega praznika v Nazarjah je prejšnjo sredo v tamkajšnjem domu kulture potekala 6. razvojna konferenca lesarjev – vseslovensko srečanje lesarske panoge. Osrednjo pozornost so na njej namenili prihodnosti slovenskega lesarstva – od pogojev za prestrukturiranje dejavnosti, obratovanja lesarskih obratov, do predlogov za dvig konkurenčnosti lesarske panoge. Poleg omenjenega so se udeleženci srečanja seznanila še z izvajanjem akcijskega načrta Les je lep.

Bodo ukrepi dovolj?

Slednjega so predstavniki države predstavili prvič prav v Nazarjah. Od njega so si lesarji veliko obetali,

Mag. Dejan Židan: »Prišel je čas, ko se morajo načrti, dogovori na področju lesne dejavnosti začeti kazati tudi z večjim številom delovnih mest.«

danes pa žal ugotavljajo, da izvedeni ukrepi niso dali zadovoljivih rezultatov in ga je treba zlasti na področju predelave lesa temeljito dopolniti. V ospredju ugotovitev je izvoz hlodovine, ki povzroča slovenskim lesnopredelovalnim podjetjem slabo oskrbo s surovino, razbremenitev dela in odprava kreditnega krča.

Mnenja udeležencev o stanju lesnopredelovalne dejavnosti in njene prihodnosti so bila deljena. Nekateri so pesimisti, drugi vidijo možnost za ponovni razcvet.

Po mnenju nazarske županje Majde Podkrižnik je lesnopredelovalna industrija dosegla najnižjo raven v zadnjih 40 letih. Razloge za takšno stanje je pripisala nepovezanosti gozdno-lesne verige ter lesarjev pri marketingu in trženju, nekonkurenčnosti podjetij in v domačem poslovnem okolju, slabi plačilni kondiciji lesarjev in preskromnem vlaganju v razvoj dejavnosti. Nekateri ukrepi so sicer nakazani za obdobje 2014–2020, vendar se Pod-

Najenostavneje je reči: ne morem

Lastnik podjetja Biomasa Rok Suhodolnik iz Luč je eden tistih, ki se je letos uspešno prijavil na razpis za pridobitev državnega denarja. V prostorih bivše Glinove žage v Nazarjah načrtuje postavitev proizvodnje toplotne energije in energije iz bio mase. S proizvodnjo sekancev se že ukvarjajo. »Preveč se ukvarjamo s tem, pod katero ministrstvo sodimo lesarji in kdo nam bo plačal naš izdelek, namesto da bi se ukvarjali s tem, kakšen izdelek je potrebno narediti, kaj bomo naredili, da ga bomo prodali, in kako posluje podjetje. Žalosti me tako malo poslanih vlog na razpis v višini 5 milijonov evrov. Ko objavijo razpis za nakup traktorja, je gneča nepopisna, na lesarskorazvojni konferenci pa vpijemo, kako ni denarja za lesnopredelovalno industrijo. Je, vendar se je potrebno zanj potruditi.«

križnikova sprašuje, ali bodo glede na položaj panoge dovolj. Po mnenju Igorja Milavca, direktorja Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, so pogoji za prestrukturiranje lesnopredelovalne panoge slabi tudi zaradi tega, ker Slovenija ni izpeljala reform, ki bi jih morala. Obremenitev gospodarstva najbolj občuti lesnopredelovalna veriga, ker ima nizko dodano vrednost. Predlagal je sektorski pristop pri reševanju panoge po vzoru Avstrije in Finske, kjer za celotno verigo – od lastnikov gozdov, gozdarjev do lesarjev – vodijo posebno politiko.

Malo koristi

Da Slovenija, bogata dežela z lesom, od tega nima dosti koristi, je priznal tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo mag. Dejan Židan. Na kmetijskem ministrstvu skrbijo

za gozd in primarno obdelavo lesa v okviru programa razvoja podeželja, vse ostalo naj bi bila skrb gospodarskega ministrstva. »Druge poti kot to, da naredimo navezo med slovenskimi potrošniki, kupci in slovenskimi lastniki gozdov bolj čvrsto, ni.« Kot je še dejal Židan, Slovenija ni cenena dežela. Zaradi dražje surovine in delovne sile bi morali imeti trge, ki to cenijo. Po prepričanju Alojza Selišnika, predstavnika Sekcije lesnih strok pri Obrtni zbornici Slovenije, bi število zaposlenih z današnjih blizu 10 tisoč delovnih mest dvignili na načrtovanih 22 tisoč, če bi država umaknila namero o dvigu davka na poslovne nepremičnine, znižala prispevke in davke v industriji iz 38 na 30 odstotkov, nujna pa je – po njegovem prepričanju – še reforma trga dela ter delovnopravne zakonodaje.

19. septembra 2013

Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, o tem, ali je še smiselno organizirati lesarske razvojne konference, če se stanje v dejavnosti še poslabšuje: »Položaj, v kakršnem je lesnopredelovalna veriga, nas zavezuje k temu, da kritično presodimo, kje smo in kateri so nujni ukrepi za izboljšanje. Če se bo tako negativen trend, kot smo mu priča v tem trenutku, nadaljeval, potem se piše lesarstvu črn scenarij. Namesto lesarskorazvojne konference bomo prihodnje leto lahko organizirali pogrebno konferenco lesarjev. Vendar organizatorji ohranjamo zmerni optimizem in verjamemo, da se da z učinkoviti ukrepi ta voz obrniti navzgor.«

Pohištvena industrija gre 'po gobe'

V razpravi so udeleženci menili, da je položaj lesne industrije takšen zato, ker dejavnost nima domicilnega ministrstva, ki bi skrbelo za njo. Pogovarjajo se le o primarni predelavi, v razvojnih načrtih ni finalne predelave, ki potrebuje veliko razvoja. Propadanje pohištvene industrije skrbi le sindikat in zaposlene. Lesarji nimajo referenc in nimajo pravih programov, da bi lahko kandidirali za pridobitev sredstev, ne znajo ohraniti kadrov iz podjetij, ki so šla v stečaj. Fakulteta za arhitekturo nima programov za večjo uporabo lesa, prav tako ne gradbeništvo. Lesna podjetja v Avstriji so v veliki meri v rokah tujcev. Zakaj ti niso prišli kupit slovenskih lesnopredelovalnih podjetij? n

Prevoznice niso nikomur po godu Več kritik kot pohval za novost Zakona o gozdovih - Za gozdarje dodatna obremenitev Tatjana Podgoršek

V začetku tega meseca je Zavod za gozdove začel izdajati prevoznice, ki morajo po novem Samo spremljati vsak prevoz Vsako prevozno sredstvo z lesom mora prvi teden gozdnih lesnih proizvo»spremljati« tudi prevoznica. v septembru so dov. Novela zakona o na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove gozdovih je stopila v tem ne bo na terenu doživela več kritik kot poSlovenije izdali približno veljavo 10. avgusta, šlo brez hval. »Na terenu pravijo, da je zade300 odločb, vsaka odločba va prezapletena, preveč birokratska, lastniki gozdov pa evidenc. pa ima več prevoznic, dobijo prevoznice na S spre- da bi bila prevoznica lahko enostavodvisno od količine krajevnih enotah omemembami nejša.« Po mnenju gozdarjev pa bo odkazanega njenega zavoda. zakona o goz- novost prispevala k večji sledljivosti lesa. dovih naj bi za- lesa, k večjemu redu na tem podroCilj: zajezitev jezili sekanje na črno čju. Za gozdarje predstavlja uvedba sekanja na črno, več (v Sloveniji menda na leto nelegal- prevoznic dodatno delo, predvsem pobranega davka no posekamo okoli milijon kubič- pa višje materialne stroške. Vsako prevozno sredstvo, nalože- nih metrov lesa) in preprečili tihoNa vprašanje, koliko prevoznic so no z lesom, mora, ko zapusti gozd, tapljenje lesa ter izogibanje plačilu na območni enoti že izdali, je Toni spremljati poseben dokument – davkov. Kazni za tiste, ki les preva- Breznik odgovoril: »Ogromno. Saprevoznica s podatki o izdanem žajo brez prevoznice, so visoke - od mo prvi teden v septembru, ko smo dovoljenju za posek dreves, o do- 50 tisoč evrov za pravno osebo, za začeli z izdajo, smo izdali približno bavitelju, kupcu, vrsti in količini le- fizično pa od 300 do 2000 evrov. 300 odločb. Vsaka odločba ima več sa, datumu, času in namenu prevo- Nadzor bodo izvajali gozdarski in- prevoznic. Tudi 10 in več, pač odza ... Le izjemoma prevoznice niso špektorji, cariniki in policisti. visno od količine odkazanega lesa. potrebne. Na obzorju je sicer že Ena prevoznica naj bi bila za 20 kusprememba zakona, ki naj bi lastni- Več kritik kot pohval bičnih metrov lesa.« Toni Breznik, vodja Območne n kom gozdov omogočila, da prevoznic ne bodo potrebovali za prevoz enote Zavoda za gozdove Slovenilesa za lastno uporabo. A tudi pri je Nazarje, je povedal, da je novost

razlogov za sodelovanje s Si.mobilom! Ste podjetnik z odličnim prodajnim znanjem. Zanima vas področje IT-ja in komunikacij. Gradite trdne poslovne povezave in prodajne poti. Cenite svoje poslovne stranke. Verjamete v moč tehtnih prodajnih argumentov. Dolgoročna vizija vam je pomembnejša od kratkoročnih ciljev. Želite razširiti svojo poslovno ponudbo. Ne bojite se novih izzivov. To je le nekaj razlogov, zaradi katerih vas vabimo v našo družbo.

rtner Postanite prodajni pa . za Si.mobilove storitve

Ste prepoznali dobro priložnost? Oglasite se nam do 30. 9. 2013! Več na www.simobil.si/popolna-pisarna/razpis

Telefonija

Internet

Poslovne rešitve

Popolna pisarna

OGLAS ZAPOSLITVENI OKT13 138x200.indd 1

Naprave

� 9/13/13 2:25 PM

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 9

GOSPODARSTVO

19. septembra 2013

Sprememba članarine ni reorganizacija Zlato priznanje za inovacije iz Saša regije

Vodstvo Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in gosti iz Srbije so ugotavljali, da je možnosti za konkretne oblike sodelovanja kar nekaj.

Člani upravnega odbora Savinjskopa so prisluhnili tudi predstavitvi imajo slovenska podjetja in obrtniregije Kolubara – Ma- ki na področju infrastrukture, turizšaleške gospodarske gospodarske čva – Podrinje (Republika Srbija) ma, industrije, pri raznih projektih, zbornice skeptični ter »Regionalne privredne komore sploh dobrodošle pa bi bile izkuValjevo«, ki so jo pripravili predstav- šnje v ekologiji. Dogovorili so se, do predlaganih niki omenjenih ustanov. da se bodo sedaj srečali v Valjevu, predlogov na srečanje pa že sedaj vabijo zainSodelovanje obstaja, teresirane obrtnike in podjetnike iz reorganizacije regije Saša, ki jih zanima sodelovalahko je še boljše »mame« - Precej nje s Srbijo. Z »Regionalno privredno komoro možnosti za Valjevo« je Savinjsko-šaleška gospo- Cilj naj bi bilo sodelovanje z darska zbornica podpisala sporaregionalno 'privredno zum o sodelovanju pred 2 letoma. povečanje članstva, Predstavniki iz Valjeva so poveda- ne obračunavanje komoro Valjevo' Tatjana Podgoršek

Velenje, 12. septembra – Na prvi seji po poletnih počitnicah pred tednom dni so člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice namenili pozornost predlogom reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije, pozorno

li, da je med državami partnericami komore Slovenija na šestem mestu, velenjsko Gorenje, ki je letos spomladi tu odprlo še drugo tovarno, pa »njihov« drugi največji izvoznik. Zelo dobro sodelujejo še s Šolskim centrom Velenje, na šolah katerega se v tem šolskem letu izobražuje 10 dijakov iz Valjeva. »Sodelovanje deluje, lahko pa je še boljše,« so dodali. Največ priložnosti za to

Največ pozornosti pa so na seji namenili obravnavi predlogov reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Pri tem so izrazili precejšnjo mero nejevolje, saj – kot so dejali – je ta tema na dnevnih redih že nekaj let, »mati« pa jo predlaga zato, ker se nekatere območne zbornice ne držijo zapisanih obveznosti. »Cilj reorganizacije naj bi

bil več članov, ne pa obračunavanje med krovno organizacijo in »nepridnimi« zbornicami.« Med slednjimi ni tukajšnje zbornice, kar je potrdil svetovalec generalnega direktorja GZS dr. Andrej Friedl. Do predstavljenih predlogov reorganizacije, ki jih je pripravila posebna delovna skupina GZS, so bili udeleženci seje kritični, saj so ocenili, da nobeden med njimi ne zagotavlja, da bo v prihodnje bolje. »Sprememba članarine še ni reorganizacija.« Po zagotovilih Friedla predlog organizacijskih sprememb še ni povsem izoblikovan. V teh dneh bo upravni odbor GZS sprejel načelni sklep o začetku razprave. Ta naj bi trajala do decembra. O novi organiziranosti, ki naj bi zaživela prihodnje leto, bo sklepala skupščina zbornice. Predvidoma bo sredi decembra. n

Ljubljana, 17. septembra – V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije podelila priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter v javnih raziskovalnih zavodih. Podelila je 42 priznanj. Med 11 dobitniki zlatega priznanja sta tudi inovaciji iz Saša Regije. Prejela sta ga BSH Hišni aparati Nazarje za sesekljalnik kockaste oblike MCM6 in Gorenje, d. d., Velenje za indukcijski aparat IQcook. Med 20 prejemniki srebrnih priznanja pa sta bili iz Saša regije nagrajeni inovaciji: ročni mešalnik nove generacije MFQ36-Ergomixx, podjetja BSH Hišni aparati Nazarje ter NGPSSP10 – nova generacija pralnih in sušilnih strojev Gorenja, d. d., iz Velenja. n tp

Obvestilo upravičencem, oškodovanim zaradi suše Občina Šmartno ob Paki je začela zbirati prijave o škodi zaradi suše na osnovi izdanega Sklepa URSZR. Škodo lahko upravičenci prijavijo najkasneje do petka, 27. 9. 2013. Obrazec prijave je dosegljiv na spletni strani občine (http://www. smartnoobpaki.si/) in v občinskih prostorih med uradnimi urami. K obrazcu prijave je potrebno priložiti kopijo obrazca D iz zbirne vloge za leto 2013 in kopijo zavarovalne police, če so posevki zavarovani. Podatkov o GERKIH ni potrebno prepisovati na obrazec. Škoda se ocenjuje pri kmetijskih gospodarstvih, ki dosegajo ali presegajo vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin, pri tistih kulturah, ki presegajo stopnjo poškodovanosti 30 %, in pri kulturah, ki so navedene na seznamu kultur.

POVEZANI ZMOREMO VEČ IN DLJE. Čestitamo ob občinskem prazniku. Skupina Gorenje

www.gorenje.si

gorenje oglas Nas Cas - obcinski praznik 2013.indd 1

11.9.2013 10:08:14

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 10

ČESTITKE

19. septembra 2013

Foto: Stane Jeršič

Poslovalnica Velenje z vami že več kot 25 let Dobrodošli v Abančni poslovalnici Velenje, kjer se z individualnim pristopom in celostno obravnavo trudimo postati vaš najboljši finančni partner na Štajerskem. Preverite konkurenčno obrestno mero depozitov in se prepričajte, da vam ponujamo ugodne vezave. Naročite si novo obročno kartico kreditno Visa Electron. Nakupujte na obroke kjer koli in kadar koli. Odprite si vrata v nov ali prenovljen dom s posebno ponudbo stanovanjskih kreditov. Obiščite nas v poslovalnici Velenje, Kersnikova 1, ali pokličite vodjo poslovalnice Majo Dermol (03) 898 82 55.

Poslovalnica VELENJE

Prisrčno vabljeni!

Maja Dermol Vodja poslovalnice

Vab��o��a��ro�ra��obraž��a��a�o�ra�� V��ož��o��o��a��bra��1��o�o��a�� a��a��o�a��o��V��or�a��o��ro�ra�� a��a�www.scv.si�a��a�odrasli.mic@scv.si STROJNA ŠOLA

ELEKTRO�IN� RAČUNALNIŠKA ŠOLA

ŠOLA�ZA STORITVENE� DEJAVNOSTI

GIMNAZIJA

VIŠJA STROKOVNA� ŠOLA

MED�ODJETNIŠKI� IZOBRAŽEVALNI CENTER

Vaš�partner�pri�urejanju�okolja

www.pup.si

DIJAŠKI IN�ŠTUDENTSKI� DOM

Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Lju Ljubljana

RUDARSKA ŠOLA

Občanka�� n��bčan�� če��a�� a��a�n�k� �e��ne� �bč�ne� Velenje.

Podjetje�za�ravnanje�z�odpadki��d.o.o. Koroška�cesta��Velenje T��11 www.pup-saubermacher.si

Koroška�cesta�� Velenje T��

Energija v duetu z naravo.

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

Čestitamo ob�prazniku!

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 11

POLITIKA

19. septembra 2013

V politiki je premalo žensk Nazarska županja Majda Podkrižnik gostiteljica delovnega srečanja slovenskih županj z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - Ženske imajo premalo poguma in premalo tvegajo Tatjana Podgoršek

Nazarje, 9. septembra – V prostorih Jakijeve galerije v Nazarjah so se na začetku tedna na šestem delovnem srečanju zbrale županje slovenskih občin ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. V ospredje delovnega srečanja, ta so sicer namenjena povezovanju županj, spodbujanju žensk za vstop v politiko, izboljšanju pogojev, ki ženskam to omogočajo, so tokrat udeleženke postavile možne vzroke za komaj 6-odstoten delež županj in o možnih poteh za njihovo odpravo. Kot so še ugotavljale, ženske tudi v gospodarstvu težko zasedejo najvišja mesta. Po besedah Kopačeve je funkcija županj na lokalni ravni še bolj izpostavljena kot v drugih okoljih, zato te potrebujejo večjo pomoč, podporo ožjih in tudi ostalih družinskih

članov. Odločitev vsake posamezne prva ministrica tudi za enake moženske za politično udejstvovanje žnosti. Predvsem se mi zdi pomemni lahka, cena, ki jo za to plabno sprejemanje zakonodajnih čujejo, ni majhna. »Pri aktov, programov, ukreženskah je usklajepov za lažje usklajePo podatkih vanje zasebnega vanje dela ter poministrice Kopač in javnega poklicnega življeMrakove je med poslanci dročja bolj tenja.« v državnem zboru blizu 33 žavno, politiodstotkov žensk, v mestnih Ženske ka pa jedejavin občinskih svetih jih je imajo nost, v kateri približno 30 odstotkov, 10 žensk ali slabih 6 premalo težko ohraniš odstotkov pa je na poguma zasebnost in županskih mestih in premalo tudi družina je v tvegajo njej bolj vpeta kot V Nazarjah se je zbrapri marsikaterem drulo vseh 10 slovenskih županj ter gem poklicu. Ženske smo bolj občutljive na to in ta vprašanja po- žensk na vodilnih mestih v Zgornji membno vplivajo na odločitev o Savinjski dolini. Njihova gostiteljiprevzemu vodilnega položaja v po- ca je bila nazarska županja Majda litičnem javnem življenju.« Na vpra- Podkrižnik, ki opravlja to dolžnost šanje, kaj lahko naredi ministrstvo, tri leta. Dejala nam je, da so njene ki ga vodi, pri odpravljanju razlogov dosedanje izkušnje dobre in da to za manjše vključevanje žensk na vo- rada počne. Za zdaj jo še najbolj dilne položaje, je Kopač Mrakova »muči« javno nastopanje,« političodgovorila. »Ponosna sem, da sem na spotikanja in projekti, ki bi jih

Ministrica in županje so se mudili tudi na ogledu nazarske tovarne BSH Hišni aparati.

bilo potrebno rešiti že veliko prej. Tako pa se jih lotevamo šele sedaj, ker jih ne moremo več pustiti pod preprogo.« Po njenem prepričanju je tako malo županj zato, ker imajo ženske premalo poguma in premalo tvegajo. »Morda smo tudi preveč redosledne, kritične do sebe. Imamo občutek, da tega ne obvladujemo. Ko pa smo enkrat na tem delovnem metu, smo marsikdaj bolj transparentne, boljše, bolj delovne kot moški.« Zanjo v tem trenutku ne velja, da podpira tri vogale pri hiši. To bre-

me je prevzel njen mož. Brez njegove podpore in podpore ostalih družinskih članov ne bi delovala tako, kot deluje. Razmišlja o tem, da se bo kot kandidatka za županjo vključila v lokalne volitve prihodnje leto? »Najverjetneje bom poskusila še en mandat, čeprav mnoge kolegice županje razmišljajo o tem, da se ne bi, ker res ni enostavno. Zase pa pravim: korajža velja, pa kakorkoli že bo.« Poleg že omenjenih tem so udeleženke delovnega srečanja spregovorile tudi o drugih aktualnih vpra-

šanjih o enakosti spolov ter drugih področjih, za katera je pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in s katerimi se srečujejo v svojih okoljih. Bile so si enotne, da je v politiki premalo žensk in da je potrebno njihov delež povečati. V nadaljevanju delovnega srečanja so si ogledale podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki je eden pomembnejših delodajalcev v regiji in ki kljub krizi konstantno raste. n

Županski forum SD

SD-jev pohod okoli Velenjskih jezer Območna organizacija SD Velenje je pripravila v soboto pohod po okolici Velenjskih jezer. Prijetno topel dan je privabil številne obiskovalce, tako člane kot tudi druge. Tisti, ki so to želeli, so se lahko udeležili pohoda, ki so ga lahko opravili klasično ali pa v nordijski hoji in si za to tudi prislužili priznanja. Prisotne sta pozdravila predsednik SD Velenje in poslanec v državnem zboru Srečko Meh ter podpredsednik in velenjski župan Bojan Kontič. Namen srečanja je bilo prijetno druženje, ki je odlično uspelo in trajalo dolgo v popoldne.

Velenje, 6. septembra - V petek je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič v mestni hiši gostil Županski forum SD. Srečanja slovenskih županov iz vrst Socialnih demokratov so se udeležili tudi državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič, generalni direktor Direktorata za javne službe, varstvo okolja in investicije v okolje Ministrstva za kmetijstvo in okolje dr. Boštjan Petelinc in Aljuš Pertinač, državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na srečanju slovenskih županov iz vrst socialnih demokratov so župan in drugi predstavniki sodelujočih občin predstavnikom ministrstev predstavili aktualno problematiko lokalnih skupnosti ter težave, s katerimi se ob sodelovanju s posameznimi ministrstvi najpogosteje srečujejo. Državni sekretar Aljuš Pertinač si je po srečanju v mestni hiši ogledal še Gaudeamus in se tam srečal z vodjem urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Dragom Martinškom ter predstavniki Visoke šole za varstvo okolja.

Podjetje za proizvodnjo grelcev in grelnih teles

Ob prazniku Mestne občine Velenje občankam in občanom iskreno čestitamo! VIMOSA d.o.o., Koroška 37c, 3320 Velenje. www.vimosa.si

KOMUN��NO��O�JETJE��E�ENJE�d.o.o. Koroška��esta��b��elenje

�se��o��nk�� in�o��no��es�i��o� o��r��nik��es�ne� o��ine��elenje!

� Naša�prizadevanja�so� usmerjena�v�visoko� stopnjo�kakovosti�storitev� in�visok�standard�oskrbe.

�mo�okolju�� uporabnikom� in�zaposlenim� prijazno�podjetje!

��o��.o.o. Korošk��elenje Tel.��

www.erico.si

��našem�podjetju �skrbimo�za�oskrbo� s�toplotno�energijo�� zemeljskim�plinom�� daljinskim��lajenjem�� pitno�vodo��odvajanjem� in�čiščenjem�komunalne� odpadne�in�padavinske� vode�ter�izvajanje� pogrebno�pokopališke� dejavnosti.

Tudi�v�pri�odnje�bomo�zagotavljali�zanesljivo� komunalno�oskrbo.�Občankam�in�občanom�MO�� čestitamo�za�občinski�praznik.

080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 12

UTRIP

OD SREDE DO TORKA Sreda, 11. septembra

Ko so dan pred tem sedmerici protestnikov, ki jih je policija prijela na mariborski vstaji 3. decembra lani, izrekli obsodilno sodbo, so v Mariboru in Ljubljani pripravili protest njim v podporo. A odziv je bil skromen - pred mariborskim okrajnim sodiščem in državnim zborom v Ljubljani sta se zbrali le manjši skupini ljudi, ki sta izrazili nestrinjanje z odločitvijo sodišča.

Katalonci želijo biti neodvisni od Španije.

Predsednik republike Borut Pahor se je mudil na Kosovu. Tam se je srečal s kosovskim premierjem Hashimom Thacijem. Katalonci so v prizadevanju po izvedbi referenduma o odcepitvi od Španije, čemur Madrid sicer vztrajno nasprotuje, sklenili 400 kilometrov dolgo človeško verigo. Po tem, ko je ameriški predsednik Barack Obama začasno zaustavil posredovanje v Siriji, je Kremelj Washingtonu že poslal načrt, s katerim bi sirsko kemično orožje prešlo pod mednarodni nadzor.

Četrtek, 12. septembra Vlada je za generalno direktorico Dursa imenovala Jano Ahčin.

Generalna direktorica Dursa je postala Jana Ahčin.

Poleg tega so vladni predstavniki sklenili, da bodo v prihodnjih treh letih vsako leto za odstotek zmanjšali obseg delovne sile; inšpekcijskih služb ne nameravajo krčiti, rezervirali so tudi 112 zaposlitev za športnike. 31 poslancev je vložilo zahtevo po odreditvi parlamentarne preiskave prodaje Sistemske tehnike Viatorju & Vektorju, ki se je sicer zgodila pred desetletjem, avgusta 2003. Pred kratkim objavljeni dokumenti Cie so razkrivali, da naj bi imel Izrael že desetletja večje zaloge kemičnega in biološkega orožja. V Turčiji se je znova rojevalo nasilje. Protesti in spopadi s policijo v Carigradu so se tokrat dogajali zaradi smrti 22-letnega protestnika.

Svet Državljanske liste je s tajnim glasovanjem podprl predsednika stranke Gregorja Viranta in zavrnil »ponavljajoče se zlonamerne manipulacije o razpadanju stranke«.

V DL svojega predsednika podpirajo.

Mediji so razkrivali, da je po najnovejšem osnutku zakona o davku na nepremičnine znova predvidena obdavčitev sakralnih objektov, luksuzna stanovanja pa bi bila obdavčena občutno bolj. Vlada je na dopisni seji na predlog finančnega ministra z mesta neizvršnega direktorja upravnega odbora t. i. slabe banke razrešila poslanca SDS Andreja Širclja. Vrhovni vodja Al Kaide Ajman Al Zavahiri je pozval k novim napadom na ZDA in bojkotu ameriških izdelkov, da bi oslabili ameriško gospodarstvo.

Sobota, 14. septembra Zaznamovali smo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Dogodka so se še posebej spomnili na proslavi, ki so jo v Lipici skupaj pripravili primorske občine ter Združenje borcev za vrednote NOB Sežana. Tam je bila tudi predsednica vlade, ki je dejala, da je pred nami »težek, oblačen konec leta, a delamo z mislijo na to, da bo 2014 jasneje.«

Zaznamovali smo praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Velik dogodek so zaznamovali tudi muslimani v Sloveniji. Več tisoč se jih je zbralo v Ljubljani, in sicer na mestu, kjer bo čez nekaj let stal islamski kulturni center z džamijo – tokrat pa so na to mesto postavili temeljni kamen zanj.

V državni zbor so stopili predstavniki podpisnikov peticije (ki jo je podpisalo preko 20 tisoč ljudi), s katero zahtevajo znižanje poslanskih plač na minimalno plačo. Petkrat več ljudi, torej okoli 100 tisoč, se jih je zbralo na ulicah Varšave. Tam se je zgodil eden največjih protestov v zadnjih letih – ljudje pa

Argentina in Brazilija se želita zaščititi pred vohunjenjem ZDA.

so na njem zahtevali več delovnih mest in višje plače. Rusija in ZDA so se dogovorile, da mora Sirija inšpektorjem omogočiti celovit dostop do svojega kemičnega orožja, ki bo nato uničeno. A uporniki s tem niso bili zadovoljni.

Nedelja, 15. septembra V Portorožu so se srečali nekdanji interniranci, politični zaporniki in ukradeni otroci. Nagovoril jih je predsednik DZ Janko Veber, ki je opozoril, da so mir, blagostanje in sožitje krhke dobrine, ki niso samoumevne.

so poročali, da je minister Čufer ob tem ponudil kompromisni predlog, po katerem bi letni dodatek ukinili le upokojencem s pokojninami nad 450 evrov. Sindikati so imeli drugačno idejo: zahtevali so takojšnjo uvedbo davčnih blagajn in sprejetje zakona, ki bi omogočil vrnitev protipravno naloženega denarja v davčne oaze. Delničarji Aerodroma Ljubljana so odločali o 57 milijonov evrov vredni naložbi, novem potniškem terminalu na brniškem letališču – velika večina delničarjev z glasovalno pravico pa je bila proti. V Washingtonu je bilo v streljanju na administrativnem sedežu ameriške mornarice ubitih sedem ljudi. Bil je prvi dan dvigovanja nasedle ladje Costa Concordia.

Torek, 17. septembra V ospredju domačega parketa je plesala Alenka Bratušek, ki je potrdila, da je dala soglasje h kandidaturi za predsednico Pozitivne Slovenije. Ob tem je Zoran Janković povedal, da je Bratuškovi čestital za odločitev in dejal, da se sam o kandidaturi še ne more izreči. Bratuškova je imela delo tudi kot predsednica vlade. Zanikala je kritike, da njena vlada v šestih mesecih ni naredila ničesar in dejala, da se lahko pohvali z več dosežki. Izvršni svet stranke DeSUS je enotno sprejel odločitev, da ne bo podprl proračunskega predloga, če bodo ukinili regres za prejemnike pokojnin do 622 evrov.

Ob dodatek le tisti, s pokojninami nad 450 evrov?

Egiptovske pomorske sile so ob južni obali Gaze streljale na palestinska ribiča in ju aretirale. Obrambna ministra Brazilije in Argentine sta se odločila, da bosta storila korak naprej proti vohunjenju ZDA. Tako sta se zavezala za tesno sodelovanje pri kibernetični zaščiti. Japonska je začela proces izklopa še zadnjega delujočega jedrskega reaktorja zaradi pregleda, pri čemer čas ponovnega zagona zaradi protijedrskega vzdušja v državi ni določen.

Ponedeljek, 16. septembra Vlada je nadaljevala usklajevanja proračuna za prihodnje leto. Mediji

NIVIG��d.o.o.��škerčeva��oštanj Tel.��4��6�4��66 e-pošta��nivi��siol.net

Hladna fronta je prinesla nizke temperature in v hribe tudi sneg.

Sešla sta se ruski in francoski zunanji minister. Ugotovila sta, da imata Rusija in Francija skupen cilj končati prelivanje krvi v Siriji, a sta na nasprotnih bregovih glede »načinov za dosego« tega cilja - Rusija namreč vztraja, da je poročilo ZN pač ni prepričalo, o krivdi Al Asada. Približno 100 kilometrov zahodno od Dunaja je neki moški ustrelil štiri ljudi, tri policiste in enega reševalca.

NIVIG

Petek, 13. septembra Ker je javnost burno reagirala na predlog ministrstva, so tam sklenili iz predloga o starševskem varstvu in družinskih prejemkih umakniti zamisel, da bi moral oče za mesec dni obvezno na starševski dopust. V 63. letu starosti je umrl Jože Zagožen, nekdanji direktor HSE-ja in Teša, sicer poznan tudi kot eden od obtožencev v aferi Patria.

podjetje��a�ni�ke��radnje��ko��nalno� infrastr�kt�ro�ter�dr��e�storitve.

ENSK

I PROI

SLOVENIAN QALITY SLOVENSKA KAKOVOST SL

ENIAN PRODU

Čestita�o��a�pra�nik�o�čine�Velenje!

19. septembra 2013

Razredni sovražnik Tjaša Zajc

Karakteristike profesorjev, ki niso priljubljeni, so običajno strogost, visoka merila in hladna neizprosnost, ki včasih izpade nehumano. Večina dijakov ali študentov takih profesorjev, ki se ne trudijo biti prijatelji učencev in katerih osnovni načeli sta red in disciplina, ne mara. Ni treba naštevati po imenu, da se vsakdo spomni koga iz svojih najstniških let. Tak je tudi glavni junak filma Razredni sovražnik - profesor nemščine Robert Zupan. Zaradi porodniškega dopusta nadomesti eno izmed učiteljic in prevzame njen razred. Že čez kratek čas pa ena izmed dijakinj iz razreda naredi samomor, kar ostale dijake prizadene in razjezi. Krivca za njeno smrt vidijo v šolskem sistemu, vseh učiteljih in nazadnje Zupanu. Za razliko od mnogih drugih učiteljev, kljub tragičnemu dogodku, ne odstopa od svojih načel. Z dijaki se pogovori, potem pa nadaljuje z uro nemščine, ker „življenje gre dalje.“ Jeza dijakov preraste v odkrito sovraštvo, a on v nobenem trenutku tega ne jemlje osebno in ne daje občutka, da bi ga to prizadelo. Svojo pot vzgoje in poučevanja pelje naprej. In zato, ker takšnega odnosa od drugih učiteljev nikakor niso vajeni, mu dijaki hladnost globoko zamerijo. A v filmu se bolj kot to, kakšen je on, postavlja vprašanje, kakšni so oni. Kako jih danes izoblikuje vzgoja. Da so neodporni? Preobčutljivi? Neodločni. Vzgoja danes ni več vzgojna, vse prepogosto želi biti sočutna in ugajajoča. Da bi jim življenje olajšali, jih starši nenehno ščitijo, profesorji se želijo z njimi razumeti. Otroci imajo vedno več pravic, vedno več olajšav in statusov. Seveda je to do določene mere, v določenih primerih, dobro, dolgoročno pa slabo. S polnoletnostjo ali koncem študija je namreč vseh privilegijev v trenutku konec. Ni mehkega prehoda. Le skok v brezno, iz katerega je treba vzleteti. Danes je vzgoja drugačna, kot je bila včasih, ker se starši bojijo, da jih otroci ne bi imeli radi. Težje se odločajo za nepriljubljene ukrepe, kazni. Ne glede na to, da vedo, da so zanje dobri. Otroci se tega zavemo šele čez leta. Takrat postanejo razumljive besedne zveze »to je za tvoje dobre« ali »ko boš starejši, boš razumel«. V danem trenutku pa izzovejo le jezo in frustracije. In najstniki, naivni v svojem prepričanju, da razumejo vse, lahko tudi burno odreagirajo, ne glede na to, koga bodo prizadeli. Kot kritizira film, ne vedo le tega, kaj bi v življenju radi počeli. In ta njihova omahljivost in neodločnost je tisto, kar gre profesorju nemščine najbolj na živce in kar želi vsaj malo sprovocirat in spremeniti pri dijakih. Oni pa vsak njegov poskus jemljejo kot osebni napad nase. Razredni sovražnik ni kritika današnje generacije mladih. Je kritika današnje vzgoje in družbene smeri, ki mladih na življenje ne pripravi. Že res, da je to, vsaj trenutno, zaradi gospodarskih razmer, še toliko težje, kot le pet let nazaj. A to ne spremeni dejstva, da so do osemnajstega leta, ali do konca študija otroci zaviti v vato. Plavajo v svoji neodločnosti, dokler jih ne predrami padec v bazen delovne sile, kjer so tudi starejši in bolj izkušeni. Tu se mimogrede izgubijo, postanejo depresivni in še bolj izgubljeni, kot so bili prej. Kako le ne bi bili, ko pa jim nikoli ni bilo treba biti zares odločen. Po osnovni šoli so z vstopom v srednjo odložili razmišljanje o karierni poti, nato pa ga s študijem še malo postavili na stran. Ne bodimo krivični: Nekaterim je po srednji šoli morda približno jasno, kaj bi s sabo. Vendar se tudi glede tega ne odločajo racionalno. Njihova osnovna motivacija za izbiro študija niso trenutne potrebe poklicnih profilov, bolj jih žene naiven optimizem, da bodo, če bodo le dovolj pridni, že stopili iz povprečja v svoji panogi. Spreminja se tudi to. Odkar je jasno, da moramo biti vse bolj fleksibilni in biti po možnosti odlični v več kot eni stvari, nekateri študirajo vzporedno ali zaporedno, da bi si zagotovili čim več zaposlitvenih možnosti. In potem se, tudi z dvema diplomama, zjutraj še vedno zbudijo z vprašanjem, kaj bi v življenju sploh radi. Obupa in neodločnosti je le še več. Zaradi trenutnega hektičnega položaja države, ta dvom, tesnobo in iskanje identitete lažje razumemo. A to ne spremeni dejstva, da bi bili tudi brez tega mladi neodločeni. Nepripravljeni na to, kaj jih čaka, ko zanje ne bodo več skrbeli starši, ko presežejo magično mejo 18. oziroma 26. let in so soočeni s plačevanjem zdravstvenega zavarovanja in prispevkov ter drugih neomajnih pravil družbenega sistema, ki ni fleksibilen, ki ga izgovori ne zanimajo. Ki ga pooseblja Zupan, ko poskuša učencem dati občutek, kaj jih čaka, kako je videti neizprosna realnost, katero jim drugi odrasli skrivajo. In čeprav je najmanj priljubljen, je v resnici edini, ki opravlja vzgojno nalogo in za katerega bi dijaki lahko čez deset let rekli, da je imel prav. Da je sicer kruto, a pozitivno vplival na njihov razvoj. n

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 13

UTRIP

19. septembra 2013

Bolnišnica skozi krizo z varčevanjem Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec vezal nadaljevanje mandata s sprejetjem varčevalnih ukrepov – Učinki varčevanja se bodo pokazali v 2 letih – Urgentni center odobren

Slovenj Gradec, 13. septembra – »Ima bolnišnica še dosedanjega direktorja ali …« smo se spraševali udeleženci novinarske konference Splošne bolnišnice Slovenj Gradec minuli petek. Konferenca je bila namreč sklicana slabih 16 ur po seji sveta javnega zavoda bolnišnice, na kateri je direktor Janez Lavre nadaljevanje svojega mandata vezal na sprejem varčevalnih ukrepov. Teh namreč pred tem člani strokovnega sveta bolnišnice niso sprejeli, sam pa je ocenil, da brez njih ne bo mogel zagotavljati uravnoteženega poslovanja bolnišnice. Če ukrepov ne bi sprejeli, bi jim oktobra letos grozila blokada računov in neizplačilo plač. Svet zavoda je ocenil drugače kot strokovni svet in je ukrepe podprl soglasno, zaupanje pa je Lavretu izkazal tudi z dodelitvijo pooblastila za najetje likvidnostnega kredita v višini od 1,5 do 2 milijona evrov. Bolnišnica bo z izvajanjem ukrepov prihranila 630 tisoč evrov na leto, poslovanje pa bo – po Lavretovih besedah – uravnotežila v dveh letih.

več so se vzdržali. Soglašajo, da moramo varčevati, a se ne strinjajo z načinom. Predlagali so znižanje plač za dva odstotka ali da bi se vsi zaposleni odrekli enodnevnemu zaslužku ter napredovanjem. Takšnih ukrepov zakonodaja ne dovoljuje, če niso sistemski.«

Tri milijone evrov neporavnanega dolga Sprejetje varčevalnih ukrepov bo koroški bolnišnici, ki ima za zdaj tri milijone evrov neporavnanega

kov ter da ji ne bi ustavili dobave zdravil. Do začetka prihodnjega leta bo Lavre še skušal doseči dogovore z nekaterimi dobavitelji glede plačila, nato pa bo bolnišnica januarja najela od 1,5 do dva milijona evrov posojila, lahko tudi manj, ki ga bo nato vrnila s sredstvi, privarčevanimi z izvajanjem ukrepov.

di ustrezna signalizacija pri prehodih za pešce. Dela izvaja celjsko podjetje VOC s podizvajalci, zaključili pa naj bi jih v dveh tednih. n Tp

če jih bomo dobili, nam bo morala plačati 3 milijone evrov,« je še pojasnil Lavre. Slednji se bo od zdaj po pooblastilu ministrstva lahko tudi neposredno pogajal z izvajalci za dobavo opreme za obnovljeni trakt bolnišnice. Namesto 10 milijonov nameravajo kupiti opremo za 7 milijonov evrov. Naložba mora biti končana

Varčevalne ukrepe bodo ne glede na nesoglasje strokovnega sveta začeli izvajati prvi dan prihodnjega meseca, prvi finančni učinek v višini 67 tisoč evrov pa se bo pokazal že 10. novembra ob izplačilu plač za oktober.

Šmartno ob Paki - Na območju občine Šmartno ob Paki so se začela obnovo nekaterih prehodov za pešce in gradnjo pločnika. Dela bodo stala blizu 70 tisoč evrov, denar pa bo zagotovila lokalna skupnost. Obnovljenih bo pet prehodov za pešce na območju od Rečice ob Paki do Gorenja ter zgrajen pločnik na odseku od vstopa na cesto na območje ob reki Paki v smeri proti železniškemu prehodu v središču Šmartnega ob Paki. Urejena bo tu-

NA KRATKO

Tatjana Podgoršek

Obnova prehodov za pešce in izgradnja pločnika

Pod šotorom Šoštanj – September je zaradi praznika 30. septembra tudi v Šoštanju mesec prireditev. Vreme je ta čas že bolj jesensko, zato organizatorji prireditev, ki se odvijajo na prostem, pogosto uporabljajo šotor, ki ga je kupila Občina Šoštanj. Višina najemnine je za upravičene uporabnike (krajevne skupnosti, društva) simbolična, 70 evrov na dan. Če je šotor na voljo, pa ga lahko uporabljajo tudi drugi, a je zanje dnevni najem neprimerno višji, 800 evrov. n

Ukrepi od oktobra dalje Bolnišnica naj bi privarčevala toliko denarja s plačilom dežurstev po referenčnem količniku, z delom v turnusu ob enakem številu zaposlenih (kjer je to mogoče) in z zmanjšanjem števila zaposlenih za dva odstotka s tako imenovanim mehkim odpuščanjem. Poleg tega v bolnišnici vsak dan še naprej iščejo nove možnosti za prihranke in racionalizacijo poslovanja. Kot je dejal Lavre, ga sedaj čaka še težje delo, predvsem pri pogovorih s predstojniki posameznih oddelkov. »Večina med njimi ni glasovala proti, tem-

Dolg do dobaviteljev znaša 3,1 milijona evrov, od tega je 1,8 milijona evrov že zapadlih obveznosti. dolga do dobaviteljev, omogočilo najetje premostitvenega posojila. Tega nujno potrebuje, da bi zagotovila normalno obravnavo bolni-

Janez Lavre (prvi z leve) in Nikolaj R. Kolar, predsednik sveta bolnišnice, sta zagotavljala, da ukrepov bolniki ne bodo občutili.

Bolnišnica je (po zdajšnjih ocenah) ob polletju izkazala 547 tisoč evrov izgube, kar je glede na dejstvo, da je od letošnjega januarja izgubila 5,5 odstotka prihodkov, po Lavretovih besedah, »zelo lep uspeh«. »Proti zdravstveni zavarovalnici imamo vložene tri tožbe, in

do konca leta 2014, prav tako pa tudi nov 5,8 milijona evrov vreden urgentni center, za katerega so dobili soglasje pred tednom dni in bodo kmalu objavili javni razpis za izbiro izvajalca del. n

Čestitamo ob občinskem prazniku!

Vaš partner v finančnih zadevah Izkoristite nasvete naših strokovnjakov na področjih:

Nakup nepremičnin · Sanacija Gradnja · Varčevanje Informacije na: tel: 02 882 23 73 www.raiffeisen-futura.si www.raikaeberndorf.at www.facebook.com/raikaeberndorf www.facebook.com/raiffeisenfutura

Member of

www.esotech.si

Austria

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

19. septembra 2013

Eden največjih projektov v zgodovini občine Novembra začetek urejanja odpadnih voda z območja Paške vasi in Slatin – Komunalni prispevek v povprečju 1300 evrov Tatjana Podgoršek

kov upravičenih stroškov. Projekt izgradnje je izdelalo Komunalno Šmartno ob Paki, 16. septembra podjetje Velenje, ki bo tudi bdelo – V ponedeljek je bila v sejni so- nad njegovo izvedbo, saj bo omrežbi Občine Šmartno ob Paki slove- je kasneje dobilo v upravljanje. »Na snost, na kateri sta šmarški župan projektu je bilo doslej že opravljeJanko Kopušar in Mirko Andrejc, nega veliko dela. Do težav bo na direktor na razpisu izbranega pod- terenu gotovo prihajalo, vendar si jetja Andrejc iz Šoštanja, podpisala bomo prizadevali, da bi jih bilo čim pogodbo o izvedbi projekmanj. Tiste, ki bodo, bomo ta odvajanje komunalposkušali sproti reševanih odpadnih voda ti v dobro občanov Koliko bo z območja Paške in lokalne skupnoznašal komunalni vasi in Slatin. sti.« Projekt bo prispevek, bo odvisno Vrednost poizziv za spremeod velikosti objekta. godbe je 520 tinjeno občinsko Glede na odlok ne sme soč evrov brez »ekipo« in bo – biti višji od 1300 evrov DDV-ja, Občipo besedah Kona gospodinjstvo na Šmartno ob pušarja – pokazal, Paki pa bo morala ali so kos tako zahiz proračuna zagotovitevnim projektom. Bo ti še blizu 200 tisoč evrov. nekakšen uvod v naslednji Dela na terenu naj bi stekla novem- še zahtevnejši kohezijski projekt bra letos, projekt pa naj bi bil kon- Celovita oskrba s pitno vodo v Šalečan junija prihodnje leto. V prvi fazi ški dolini, v katerega je očno vpeta se bo na kanalizacijski vod priklju- tudi občina Šmartno ob Paki. čilo blizu 30 gospodinjstev. Za priMirko Andrejc pa nam je ob tej ključek bodo morala odšteti v pov- priložnosti povedal, da to ni prvi prečju 1300 evrov, (odvisno do ve- projekt, ki ga bo podjetje izvajalo likosti objekta). v občini Šmartno ob Paki, bo pa Po besedah Kopušarja gre za ene- največji doslej. Verjame, da bodo s ga največjih projektov v zgodovini krajani našli skupen jezik in da posamostojne občine po vsebini in gle- sebnih težav na terenu ne bo. de finančnih obveznosti. Lokalna Zadovoljstvo ob podpisu pogodskupnost je projekt prijavila maja be sta izrazila tudi predsednika valani na razpis ministrstva za gospo- ških skupnosti Paška vas Jože Sledarski razvoj in tehnologijo in za menšek ter Slatine Klemen Zapunaložbo iz evropskega sklada za re- šek. »Nad kanalizacijo so nekateri gionalni razvoj pridobila 85 odstot- krajani že skorajda obupali, končno

Mi zmoremo več, zmoremo spremembe.

jo bomo dočakali. Naložba bo pomemben korak v varovanju okolja, pomembna bo za občane in tudi samo lokalno skupnost. Želimo si, da bi se čim prej našel denar za ureditev preostalih delov v vaški skupnosti in da bi projekt v celoti čim Na prej konrazpis so čali.« se prijavili 4 n

ponudniki, komisija je izbrala najugodnejšega - podjetje Andrejc iz Šoštanja. Vrednost pogodbe je 520 tisoč evrov brez DDVja.

S podpisa pogodbe

Mladi bolj vključeni v dogajanje v Šaleku Jeseni bodo še okrepili medgeneracijsko sodelovanje Bojana Špegel

Velenje, 9. avgusta – Predsednico krajevne skupnosti Šalek Vladko Jan smo vprašali, kaj so v kraju pridobili v zadnjem letu. Njena prva misel je, da so bili letos precej aktivni. »Resna preizkušnja je prišla že v zimskem času, saj je bilo snega kar preveč, vendar smo s pomočjo MO Velenje uspeli prebroditi tudi to; v Zgornjem Šale-

ku smo redno plužili in pomagali krajanom sanirati cesto po pluženjih, ki so bila pogostejša kot sicer,« nam pove. Spomladi so izvedli čistilno akcijo, očistili so tudi porečje reke Pake. Letos so v delu kraja že dobili novo kanalizacijo. V teh poletnih dneh pa kanalizacijo gradijo tudi v Zgornjem Šaleku. Veseli so, ker so lahko nadaljevali obnovo otroških igrišč med bloki v Šaleku. »Ob igralih smo

namestili plošče, tako da tu tudi po dežju ni več blata. Popravili smo dotrajano ploščad v centru kraja in jo uredili tako, da je otrokom prijazna,« še doda naša sogovornica. Pomladni čas si bodo zapomnili tudi po tradicionalnem pohodu po mejah krajevne skupnosti, ki ga vedno pripravijo 25. maja. »Kljub slabemu vremenu je tudi letos uspel, res pa je, da je bilo pohodnikov manj kot lani.«

Letos še tesneje kot doslej sodelujejo z osnovno šolo. »Prijazne učiteljice so nam pomagale organizirati še več prireditev kot lani, šola nam je pomagala tudi pri srečanju starejših krajanov in krajank, kjer so v duhu medgeneracijskega sodelovanja pripravili odličen program. Poleg tega na šoli deluje podmladek našega turističnega društva, ki je vse bolj aktiven. Želimo si, da bi tudi v prihodnje mlade in starejše v kraju še bolj povezali. To bomo nadaljevali jeseni, ko se spet začne šolsko leto,« še izvemo.

��teh�vse��olj�zaostrenih��časih�se�moramo��vprašati��kaj�smo�naredili�naro�e�in�to�odpraviti.�� Ustvariti�moramo�po�oje�za�naš�uspešnejši�jutri.� � �a�nas�so�od�ovori�na�ta�vprašanja�ključni�za�tlakovanje�poti�naprej.��ako�kot�je�in�po�poti��po�kateri� smo�zašli�v�stanje��ki�je�razdiralno�in�nam�po�la�lja�eksistenčne�strahove��ne�moremo�naprej. � �a�poti�naprej�je�spoštovanje�preteklosti��ki�pa�jo�moramo�čim�pravilneje�ovrednotiti��neizo�i�na� razvojna�vrednota.��rez�nje��i�iz�u�ili�razvojni�temelj�in�samim�se�i�onemo�očili��raditi��oljše� življenje.��ato�spoštujmo�preteklost�in�dru��dru�e�a.� �kupaj�praznujmo�z�odovinske�do�odke�� četudi�o�njih�more�iti�različno�mislimo�in�čutimo.

��ne��el��o��vet��v��o�nost��n�t��v��eteklost�,��el��o��vet��aj��n�t�kaj, s�s�o�tovanje��eteklost��n�sk��jo��a��o�nost.

Občanka��in��bčan��estne��bčine��elenje čestita��a��a�nik� Svetniška��kupina�S�S

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

19. septembra 2013

Ceste so pomembne, druženje tudi Analiza dobrodošla, da

bo napak v prihodnje čim manj

Tako pravijo v Krajevni skupnosti Plešivec, kjer so v soboto bogato zaznamovali letošnji krajevni praznik – Namenu predali 600 metrov ceste na meji s Slovenj Gradcem, na športnem igrišču pa pripravili pestro praznovanje

Več plusov kot minusov pri gašenju požara na območju Velikega Rogatca nad Lučami – Glede povračila stroškov stvari še nedorečene

Velenje, 14. septembra – Prireditev se je začela visoko, na 800 metrih nadmorske višine. Krajani Plešivca so veseli, ker so pridobili še 600 metrov dolg odsek posodobljene ceste Jovan–Jovanov vrh. »Gre za odsek Velunja–Slovenj Gradec, ki ga ne uporabljamo le domačini, ampak tudi drugi, ki gredo proti Koroški. Cesta je od Velunje do meje z občino Slovenj Gradec dolga 3 kilometre, letos pa smo uspeli obnoviti del ceste, ki meji na Koroško,« nam je povedal predsednik KS Plešivec Janko Kotnik. Ob cesti morajo še namestiti ograje, sicer pa je končana. Investicija je bila vredna kar 80 tisoč evrov. Ob tem izvemo, da se v Plešivcu trudijo, da vsako leto obnovijo vsaj en odsek krajevnih cest. »Letošnji zalogaj ni bil majhen, sicer pa se ves čas trudimo, da obnavljamo in dograjujemo infrastrukturo. Posebej skrbimo za krajevne ceste. Lansko jesen nam je neurje odneslo veliko cest, vsi plazovi še niso odpravljeni. To bo še trajalo,« nam še pove Kotnik. In doda, da bodo čas do zime še dobro izkoristili. »Naši plani so veliki, radi bi asfaltirali še dve cesti, če bo le uspelo. Želimo urediti tudi parkirišče pri pokopališču, to bi radi končali še letos,« doda predsednik sveta KS.

Tatjana Podgoršek

Številne prireditve tudi med letom

Ob delu pa znajo v Plešivcu poskrbeti tudi za druženje in zabavo, kar je dokazala tudi prireditev, ki so jo na športnem igrišču pri šoli začeli uro po otvoritvi ceste. Daleč naokoli je dišalo po golažu, saj so zaselki Velunja, Vas, Sopota, Črna Gora, Graška Gora in Plešivec pripravili vsak svoj kotel te domače dobrote, ki so jo kasneje razdelili med obiskovalce praznovanja. Hkrati so

Na športnem igrišču so zaselki kuhali golaž, pripravili pa so tudi mini sejem, na katerem so domačini med drugim predstavili različna stara kmečka opravila in svoje izdelke.

pripravili tudi mini sejem, na katerem so domačini prikazali stare šege, obrti in razstavili izdelke, ki jih sami izdelujejo, od slaščic do nakita. »Celo leto se trudimo, da pripravljamo različne prireditve, ki nas povezujejo; od Miklavževanja, do obiska Svetih treh kraljev, prireditve

ob dnevu žena in materinskem prazniku. Pripravljamo tudi različne razstave. To je lahko tudi zato, ker odlično sodelujemo s podružnično šolo. Dobro je izkoriščeno tudi naše športno igrišče in brunarica ob njem,« še izvemo. Ob prazniku so pripravili tudi bo-

gat kulturni program, po uradnem delu, v katerem se je skupaj z njimi veselil tudi podžupan Srečko Korošec, ki je tudi nagovoril krajane, pa je sledila zabava. Tako, kot se za praznovanje spodobi.

Luče, 5. septembra – V prostorih gasilskega doma v Lučah so pred tednom dni najodgovornejši predstavniki Gasilske zveze Slovenije, Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in Prostovoljnega gasilskega društva Luče, štabov za zaščito in reševanje za skupno mizo analizirali intervencijo pri gašenju požara na območju Velikega Rogatca nad Lučami. Zgodil se je pred mesecem dni, po informacijah ga je zanetila strela, razplamtel pa se je na približno 17 hektarjih. Poleg gasilcev iz Zgornje Savinjske doline so se z ognjenimi zublji na nadmorski višini več kot 1000 metrov na težko dostopnem terenu spopadli tudi trije helikopterji. Požar so pogasili po 11 dneh. Po besedah Slavka Brica, poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, se pri vsaki intervenciji gasilcev pojavijo plusi in minusi. Pri gašenju požara na območju Velikega Rogatca so se prav tako, vendar je bilo več dobrih kot slabih odločitev. Kar je bilo dobrega, bodo upoštevali pri morebitnih podobnih akcijah, napake pa odpravili. »Tudi v tej obsežni akciji se je pokazala solidarnost gasilcev. Motiviran gasilec igra pomembno vlogo pri opravljanju humanega dela,« je med drugi dejal Bric. Pomočnik poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Gregor Križnik je menil, da so glede na dane razmere in ob optimalni uporabi sredstev požar najprej učinkovito omejili, kasneje tudi pogasili. »Pri posameznih postopkih gašenja so se pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba postopoma odpraviti, večjih napak ni bilo. Je pa dejstvo, da bo treba še več pozornosti nameniti opremi, kajti požari se med sabo razlikujejo.« Križnik je še povedal, da so stroški intervencije visoki. Samo materialni presegajo 100 tisoč evrov, kje pa so še stroški uporabe helikopterjev? Kdo jih bo pokril, za zdaj še ne vedo. Poskušali bodo pridobiti del denarja iz državnih in občinskih virov. »Glede na izkušnje iz preteklih let pa se bojim, da jih bomo morali pokriti kar gasilci sami.« »Tudi v tem požaru je bilo na terenu veliko gasilcev, ki so tvegali življenje za to, da so reševali naravo in dobrine,« je menil Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Po njegovem mnenju so v zadnjem času veliko postorili v društvih glede opreme in opremljanja, za kar so odgovorne lokalne skupnosti. »Pri požaru nad Lučami se je pokazala potreba po nabavi specialne opreme za gašenje v visokogorju. Sicer pa so analize ob takih dogodkih – po prepričanju Petka – potrebne. Nič hudega ni, če se naredijo napake. Precej večja težava pa je, če se te ponavljajo. »Takšne analize prispevajo k temu, da je morebitnih napak v naslednjih intervencijah čim manj,« je še dejal Franc Petek. n

bš

DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Območni odbor VELENJE

V slogi je moč. Če bomo enotni - povezani, bomo uresničili naše cilje.

Čestitamo občanom za vse uspehe! Svetniška skupina DeSUS v MO Velenje

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 16

KULTURA

Drevesne zgodbe podeželja Šaleške doline Z opisi dreves in domačij jih pripovedujejo lastniki sami Milena Krstič - Planinc

Gaberke, 11. septembra – Sredin večer je bil mrzel, pod kozolcem v Gaberkah pa toplo. Zaradi dreves in njihovih lastnikov – še bolje oskrbnikov, ki zaradi svoje izjemnosti in z njimi povezanih zanimivih zgodb, bogatijo podeželje. Prišli so na predstavitev knjige Drevesne zgodbe podeželja Šaleške doline, ki je nastala v sodelovanju Društva lastnikov gozdov Šaleške doline, Zavoda za gozdove Slovenije, inštituta ERICo in Društva za razvoj podeželja. Zaradi njih, njihovih dreves in knjige, ki je nastala, bo sprehod po podeželju te doline še zanimivejši, morda pa kakšno

drevo komu tudi cilj. »Knjiga predstavlja osemindvajset izbranih dreves, skupaj z njimi pa prav toliko domačij, na katerih ta drevesa rastejo. Lotili smo se je s ciljem, da vsaj malo prispevamo k ohranitvi naše dediščine in spodbudimo lastnike oziroma skrbnike, da zanje skrbijo in jih ne posekajo,« pravi Samar Al Sayegh Petkovšek iz ERICa Velenje, ki je bila ob Alešu Ocvirku iz krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Šoštanju urednica knjige. Slednji je opravil intervjuje z gospodarji domačij, z njihovo pripovedjo segel v zgodovino teh in opisal značilnosti dreves. »Drevesa so najdlje živeča živa bitja na svetu in priča mnogim zgodbam. Nismo iskali samo velikih in izjemnih dreves, ampak tudi taka, ki lastnikom nekaj pomenijo, ki v njih vidijo svoje zgodbe.« Vsaka od teh je posebna, drugačna. » Knjiga je bogato opremljena s fotografijami. Fotografu Petru Drametu velikokrat ni bilo prav lahko

19. septembra 2013

Osemindvajset dreves in prav toliko domačij

V knjigi so predstavljeni Leskovškov macesen, Klavžev hrast, Senovrška bukev, Savinekova lipa in Belovovška lipa v Belih Vodah; Orlov jesen, Žlebnikova lipa, Slopška smreka v Zavodnjah; Ravsov brest, Vodovnikova smreka v Topolšici; Hrast pri Skornškovih v Skornem; Roščarjev bor v Florjanu; zeleni bor na domačiji Morn, Limovškova lipa, Konovškove bukve v Ravnah; Češnje pri Petračevih v Gavcah; hrast pri Kosu, Apatova lipa v Gaberkah, Smreka pri Mikavžinih v Škalah; lipa pri Obujevih, Repnikova jelka v Podkraju; stara hruška pri Kolarju; Golobova smreka v Škalskih Cirkovcah; Sedovška bukev v Šmartinskih Cirkovcah; divji kostanj pri Korenovih v Bevčah; breze pri Kremplu, oreh pri Klincu in brest pri Zgornjem Peklejeku na Paškem Kozjaku.

Samar Al Sayegh Petkovšek in Aleš Ocvirk.

narediti posnetkov dreves tako v 'veličini' kot velikosti. Včasih je bilo treba pred kakšnim drevesom kaj posekati, za fotografijo kakšne-

ga pa ujeti kak prav poseben zorni kot. Tudi brez kolateralne škode – skupil jo je tisti, ki je držal lestev – enkrat ni šlo. Navdušeni nad knjigo pa niso bili samo tisti, ki so predstavitev spremljali, ampak tudi oskrbniki dreves. Vsak od njih je dobil svoj izvod. Z velikim pričakovanjem in veliko ljubeznijo so listali po njej in iskali ... Ivan Apat je še v toplem izvodu knjige zagledal v svojo lipo: »Stara je 150 let, mogoče še kakšno več, kot pravi moja skoraj 90-letna mama. Ta lipa je verjetno videla veliko lepih in tudi žalostnih stvari. Čila in zdrava je še in samo upam lahko, da bo taka še dolgo. Da je le ne bi prizadela kakšna strela ali ujma.« n

Na predstavitvi so manjkali le redki.

Ivan Apat išče svoje drevo.

Mojca Kodrič, predsednica LAS, Društva za razvoj podeželja Šaleška dolina: »Pravo veselje je delati v tem društvu. Porajajo se vedno nove in nove ideje in samo želeti si je, da bo tudi v novi finančni prihodnosti možno izvesti veliko dobrih projektov. Tudi ta knjiga sodi v načrt izvedbenih projektov, ki so bili vanj uvrščeni v letu 2012.«

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 17

KULTURA

19. septembra 2013

Dvajset let Kulturnice Gaberke Po Kravjih dirkah se jim še danes kolca Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – V soboto, 21. septembra, ob 18. uri bodo v kulturnem domu v Šoštanju zaznamovali 20-letnico kulturno turističnega društva Kulturnica Gaberke.

tev in dogodkov. »Tole je Lesjakov kozolec, ki je prej stal v Družmirju, mi pa smo ga prestavili prav na kraj, kjer je nekdaj stal gasilski dom. Pa ga ni bilo enostavno ne prestaviti ne obnoviti. Veliko »rezervnih« delov je bilo treba izdelati na novo.« Temelj Kulturnice je bil predhodni Pustni komite Gaberke. »Gaberke so zanimiv kraj. Veliko društev deluje v njem in vsi imamo kaj početi. Ljudem pa tudi radi pokažemo, kaj vse znamo in tudi družimo se radi.« Še danes pa se jim kolca po prireditvi, ki je v kraj od vsepovsod pritegnila veliko obiskovalcev, Kravjih dirkah. »Oblast je bila močnejša. Nehati smo morali. Nas je kar malo potrlo in smo za nekaj časa obstali. K sreči pa mirovanje ni trajalo dolgo.«

Dobrodelni Mojčin lepi svet Velenje, 13. septembra - V sklopu prireditev ob občinskem prazniku je Plesna šola Spin skupaj z Mestno občino Velenje v petek popoldne in zvečer velenjski Titov trg odela v ples. Pripravili so namreč dobrodelni glasbeno-plesni dogodek za otroke in odrasle z naslovom Z Mojčinim lepim svetom pomagajmo velenjski družini. Popoldne so zapolnile plesne delavnice za otroke, večer pa najprej muzikal Mojčin lepi svet, potem pa še mini plesni spektakel. Med prireditvijo so zbirali prostovoljne prispevke, ki so otrokom »prinesli« pobarvanko prijateljstva. Zbrali so 415 evrov. Mojca Robič, ki je prireditev pripravila, nam je povedala, da tudi sama ne ve, kate-

Plesne delavnice so zabavale in razmigale, muzikal in mini plesni šov pred domom kulture pa navdušil obiskovalce prireditve.

ra velenjska družina bo dobila tako zbrano pomoč, da vsaj malo premaga finančno stisko. »Prepričana pa

sem, da bodo v odboru za pomoč občanom izbrali takšno, ki jo res potrebuje. Želela sem si pač, da po-

Še buče

Franc Šteharnik: »Tale kozolec je naš ponos.«

»Hitro je minilo,« pravi danes predsednik, pred dvema desetletjema pa ustanovni član Franc Šteharnik, ob kozolcu, na katerega so še posebej ponosni. Pod njim se je, odkar stoji, zvrstilo že nešteto priredi-

Kulturnica šteje blizu 150 članov. »A saj veste, kako je dandanes. Tistih, ki poprimejo za lopato in grablje, je bolj malo. Ko pa je treba, takrat stopimo skupaj.«

Mozirje - V Mozirskem gaju bodo konec tedna pripravili še zadnjo letošnjo prireditev. Gre za razstavo buč in tehtanje za najtežjo bučo v Sloveniji. V Mozirju zagotavljajo, da je njihovo tekmovanje edino državno tekmovanje v tehtanju buč. »Čeprav tudi drugi organizatorji govorijo o državnem tekmovanju, je to lari fari. Zadnja tri leta so bili najtežji primerki buč na našem tekmovanju, ki bo letos v soboto, 21. septembra, ob 11. uri,« je povedal Božo Plesec, podpredsednik Etnološko-hortikulturnega društva Mozirje. Lanska najtežja buča je tehtala več kot 477 kilogramov, kar je absolutni državni rekord. V parku cvetja v Mozirju močno upajo, da ga bodo letos presegli, čeprav poletje zaradi vročine ni bilo najprimernejše za posebne dosežke. Od letošnjega maja je Mozirski gaj član evropskega združenja GPC, kar pomeni, da lahko zmagovalec v gaju odide tudi na evropsko ali svetovno prvenstvo v tehtanju buč. Prav tako se lahko tekmovanja v Mozirju udeležijo tekmovalci iz drugih držav, vendar lahko tekmujejo le za najtežjo bučo zunaj konkurence na državnem tekmovanju. n tp

CMY

rock partyzani

magamo.« In so, pa še mnogim so popestrili petkov popoldan in večer. n bš

3. festival ovčje volne »Bicka« 2013 Solčava – Konec tedna bo Solčavsko zaznamoval 3. festival ovčje volne »Bicka« 2013. Ob tej priložnosti bosta organizatorja – center Rinka in Društvo za razvoj podeželja LAS Zgornje Savinjske doline – pripravila več kulturnih, družabnih ter strokovnih prireditev. Med slednjimi velja omeniti delavnico polstenja v dvorani tamkajšnjega zadružnega doma, okroglo mizo na temo: »Drobnica – od rejca do krožnika« (govorili bodo tudi o pogojih za registracijo in ureditev prostorov) ter kulinarično predstavitev priprave mesa in degustacijo jedi iz jagnjetine. Na prireditvenem prostoru sredi vasi Solčava bodo postavili stojnice in na njih predstavili izdelke iz ovčje volne in kože, manjkale ne bodo tudi pastirske igre. n tp

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 18

KULTURA

Brez heca ne gre Gledališče Velenje vpisuje abonma ljubiteljskih gledališč, ki ponuja 7 komedij – Novo že študirajo tudi sami – Premiera bo januarja 2014, a silvestrska predstava vseeno bo Velenje, 14. septembra – V Gledališču Velenje so skočili v novo sezono. Na to so v soboto dopoldne opozorili tudi v centru mesta, ko so v okviru kmečke tržnice povabili ljubitelje ljubiteljskih gledališč, da se jim tudi letos pridružijo ob nedeljah popoldne, da bo zima hitreje minila. Od oktobra do junija prihodnje leto bo namreč enkrat mesečno potekal njihov gledališki abonma, tokrat že peti po vrsti, ki ga vpisujejo v teh dneh. Želijo si, da bi številka

19. septembra 2013

va« še predstava »Dvojni aksel«, komedija za dva igralca. To bodo letos ljubiteljem gledališča ponudili na ogled na silvestrovo.

7 ljubiteljskih gledališč, 7 komedij

Velenjski gledališčniki so novo sezono abonmaja ljubiteljskih gledališč, v kateri se bodo predstavili tudi sami, tokrat predstavljali tudi na kmečki tržnici. In bili pri tem zelo izvirni …

imetnikov presegla lanskih 120, čeprav se zavedajo, da je že to veliko.

Monokomedija in malomeščanska svatba

Matej Mraz, predsednik društva Gledališče Velenje, nam je najprej razkril, kaj v gledališču pripravljajo letos. »V »igri« je že naša nova predstava. Režira jo Damijan Trbovc, ki je že lani režiral komedijo Matička se ženi. Sodelovanje je bilo dobro, zato smo ga k sodelovanju povabili tudi letos. Letos pa študiramo Brechtovo Malomeščansko svatbo.

40 let ustvarjalnih sledi v lesu Velenje, 19. septembra – Drevi ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje odprli pregledno razstavo kiparskih del, posvečeno 40-letnici Male Napotnikove kiparske kolonije, ki jo pod mentorstvom priznanih slovenskih kiparjev pripravlja velenjska Medobčinska zveza prijateljev Mladine. Dolga leta je kolonija potekala v Zavodnjah, rojstnem kraju kiparja Ivana Napotnika, ki je večinoma ustvarjal v lesu. Zadnja leta so njegovi tradiciji mladi sledili z ustvarjanjem pri šoštanjski Vili Mayer, letošnja jubilejna kiparska kolo-

Premiero načrtujemo po novem letu, okoli 24. januarja. Poleg tega naš član Karli Čretnik že nekaj tednov pridno vadi monokomedijo »Mišo frajer, Janko hajer« po zgodbi Ferija Lainščka, režira pa Peter Boštjančič. Ker gre za zgodbo z rudarsko tematiko, bo premiera novembra v Muzeju premogovništva Slovenije,« izvemo. V novi sezoni bodo od predstav iz preteklih sezon zagotovo igrali obe, ki so jih namenili otrokom. Lansko predstavo »Strahec« in letošnjo »Sovico oko« bodo predstavili tudi na Pikinem festivalu. Poleg tega je »ži-

In kaj so pripravili v letošnjem abonmaju ljubiteljskih gledališč? Prva predstava bo oktobra, potem pa bodo zanje poskrbeli enkrat mesečno, vedno v nedeljo popoldne v Domu kulture. Tako bo do marca 2014. Še zadnjo, sedmo predstavo, pa bodo pripravili v juniju, ko bodo gostili najboljšo predstavo po izboru selektorja za Linhartovo srečanje 2014, kjer svojo produkcijo predstavijo ljubiteljska gledališča. Letos so v goste povabili KUD Zarja Trnovlje, amatersko gledališče Šoštanj, KD Slomšek iz Slovenske Bistrice, šmarško Gledališče pod kozolcem, dodali pa bodo še svojo novo produkcijo. Abonmaje bodo prodajali do konca oktobra, dopoldne tudi na sedežu Zveze kulturnih društev Šaleške doline v kulturnem domu. »Ljudje so bili doslej zadovoljni, prepričani smo, da bo tudi letos tako,« k temu doda predsednik društva Gledališče Velenje Matej Mraz. Res pa je, da je v dvorani doma kulture 350 sedežev, zato bi bili veseli, če bi bili letos še bolj napolnjeni. A manjše dvorane za tovrstne predstave v Velenju žal nimamo. n Bojana Špegel

nija pa bo jutri in v soboto potekala nili jo bomo z multimedijsko predNocoj pri Vili Mojca, saj bodo z letos stavitvijo dogajanja na kiparskih odprtje nastalimi deli dopolnili preglekolonijah skozi vso zgodovino, pregledne dno razstavo v Galeriji. To se tako da bo razstava didaktičrazstave del, nastalih bo zgodilo v soboto ob 14. no-dokumentarna. Likovni na Malih Napotnikovih uri, razstava pa bo zagotovo strokovnjaki potrjujejo, da kiparskih kolonijah, dokaz izjemne ustvarjalnosti so dela, nastala na naših kijutri začetek mladih. parskih kolonijah, kvalitetna jubilejne 40. Sekretarka MZPM Velenje in zelo ustvarjalna.« Tinca Kovač nam je povedala: Razstava je nastala v sodelokolonije »Vesela sem, da lahko rečem, da vanju Medobčinske zveze prijatekiparska kolonija neprekinjeno teče štiri ljev mladine Velenje, Galerije Velenje desetletja. V teh letih so mladi ustvarili ogromno in Pikinega festivala. Na ogled bo do 5. oktobra. n bš kiparskih del v lesu, Ivan Napotnik pa je tako vsa leta ostal vzornik mladim ustvarjalcem. Na razstavi bomo pokazali izbor najboljših del. Dopol-

Velenje in njegova knjižnica imata skupno preteklost, sedanjost in prihodnost. Vsem bralkam in bralcem, občankam in občanom voščimo ob našem skupnem prazniku!

Dragi prijatelji muslimani Aleš Ojsteršek

S sobotnim polaganjem temeljnega kamna za izgradnjo džamije v Ljubljani se v Sloveniji končno udejanja to, za kar je tisoče islamskih vernikov molilo vrsto desetletij, in to, česar kot država in družba nismo hoteli ali uspeli, navkljub zaznani veliki prošnji, omogočiti. Zagotovo gre za dogodek, ki bo močno prispeval k preobrazbi tistega dela slovenskega naroda, ki se iz različnih razlogov boji soočenja in dialoga z islamsko skupnostjo. Prisotnost in pozdravi slovenskega državnega vrha, Slovenske škofovske konference in civilne družbe, da ne omenjam prisotnosti široke mednarodne skupnosti, so izraz človeške odprtosti in simbolni odraz dozorevanja države Slovenije. Predsednica vlade se v pozdravnem nagovoru ni mogla izogniti dolgotrajnosti, ki je bila potrebna, da bi lahko končno prišli do današnje točke. Izpostavljen je bil značaj Jugoslavije, ki religijskim temam ni posvečal prevelikega prostora, in v delu nestrpna politika sedanje države, ki procesu ni dovolila hitrejšega koraka. Po njenih besedah gre za zmago multikulturne izkušnje, ki je vplivala na evropsko rešitev vprašanja. Zagotovo je v našem primeru trajalo bistveno predolgo, to je, po moji presoji, tudi znak, da je konzervativni del naše družbe precej predmoderen. Z džamijo se je slovenskih prostor do danes sicer enkrat že srečal, vendar brez daljšega vpliva. V času Avstro-ogrske monarhije so jo v Logu po Mangartom zgradili muslimanski Bošnjaki, objekt je zaradi nevzdrževanja propadel, ohranjenih je nekaj fotografij in drugega gradiva. Od sredine 20. stoletja, ko se je v Slovenijo priselilo večje število Bošnjakov, je to vlogo morala odigrati športna infrastruktura, velike telovadnice ali športne dvorane. Velenje, kjer je bila industrijska rast še posebej velika, je prav tako postalo dom številnim Bošnjakom, skoraj 20 let je tu aktiven odbor Islamske skupnosti, s katerim Mestna občina Velenje vodi in ohranja redne stike. V tem času se je skupnost lepo razvijala, od prvih rednih srečanj, ki so jih izvajali v prostorih Ljudske univerze Velenje, do danes, ko so si člani skupnosti uspeli urediti svojo molilnico na Partizanski cesti in je v teh dneh dobila še prenovljeno zunanjo podobo. Ali gre za optimalen razvoj skupnosti, mi ni omogočeno soditi, vsekakor pa je bila izražena potreba po omogočanju izvajanja obreda pokopa umrlih, za kar pa sedanja ureditev pokopališča ni povsem primerna. Spoznanje, da za svoj napredek potrebujemo odprtost, se, priznajmo, pozno naseljuje v te kraje. Zavrtost v primeru odnosa do džamije, verskega in kulturnega objekta, za katerega je prosilo toliko naših sodržavljanov, bi lahko zdaj, v kolikor smo resnično odprti do islamske verske skupnosti, poskusili ozdraviti s kakšnimi dejanji pozitivne diskriminacije, bodisi v kulturi, v kateri bi lahko spodbudili nastajanje ali rast novih bošnjaških kulturnih gibanj, ali z organizacijo dogodkov z gosti iz avtohtonega kulturnega okolja, športa ali gospodarstva. »Dragi prijatelji muslimani«, so bile pozdravne besede predsednika SŠK škofa Andreja Glavana ob položitvi temeljnega kamna za novo džamijo v Ljubljani, »Džamija, ki bo stala tukaj, bo prostor vere in kulture, obenem pa bo tudi prihodnjim rodovom simbol medsebojnega spoštovanja, dialoga, sodelovanja in prijateljstva.« Mufti Nedžad Grabus je ob dogodku izpostavil vsebinsko enako misel, »Nedvomno bo Islamski kulturni center kraj, kjer se bo islam srečeval z večinskim krščanskim okoljem. Muslimani in kristjani imajo zelo podobna stališča glede etike, po vsem svetu si delijo bivanjski prostor, zato je nujno potrebno razvijati odnose in reševati vprašanja glede splošnega interesa za družbo, prav tako se moramo tudi učiti na razlikah med nami.« Naj bo prijateljem muslimanom torej od danes dalje lepše tudi v Sloveniji. n

Premiera Spacebounda

��e�tni�kn�i�ni�i��elen�e� va��ičaku�e�� v�ak��el�vni��an��u�e� �v�ča��i�ni�čitalni�i��e��u�e�� ta��a��u�e!

Velenje, 21. septembra - V soboto bo ob 20. uri v Pekarni v Starem Velenju premiera performansa z naslovom Spacebound. Projekt temelji na 10-minutni koreografiji plesalk in koreografinj Plesnega teatra Velenje Tine Benko in Neže Jamnikar, v katerem sta se ukvarjali z abstraktnostjo giba, dinamiko, uporabo prostora, partneringom, detajli v gibu in impulzi. Koreografijo brez zgodbe sta povezali z drugimi umetniškimi področji, in sicer je ples služil kot inspiracija za ustvarjanje v fotografiji, slikarstvu, videu, kiparstvu, maski, kostumografiji, poeziji. Umetniško ekipo poleg plesalk sestavljajo Taja Polovšak, Jurij Panjan, Uršula Skornšek, Mihael Novak, Ana Lihteneker ter Gea Erjavec in Damir Raković iz Teatra Ponorelli. Ponovitvi dogodka bosta še 23. in 24. septembra. Projekt je nastal pod okriljem Festivala Velenje in KUD Koncentrat. S projektom želi Festival Velenje obogatiti vsebine Pikinega festivala tudi z dogodki za mlade. n bš

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 19

107,8 MHz

19. septembra 2013

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Status radijskih postaj posebnega pomena Že vse od osamoosvojitve Slovenije si skušamo radijski programi posebnega pomena (ki sami pripravljamo zahteven in drag informativni program), med katere sodi tudi Radio Velenje, urediti svoj status in zagotoviti pogoje za nemoteno delovanje. Napisani so bili številni predlogi, opravljene številne analize, vendar pa v. d. direktorica Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo Ženja Leiler Kos ugotavlja, da je pravzaprav vse nekje izgubljeno in da nimajo ničesar, kar bi lahko vzeli v roke. Žal je z leti zvodenela tudi obljuba, ki nam je bila dana, da bodo za naše delovanje zagotovljena sredstva v višini treh odstotkov pobrane RTV naročnine. Sredstva, ki nam jih namenjajo, so se

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Na tokratnem sestanku predstavnikov lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije sta sodelovala tudi Ženja Leiler Kos in Marko Filli.

namreč v zadnjih štirih letih več kot prepolovila. Besed je bilo v preteklosti že veliko, vendar pa se zdaj, ko je v razpravi Nacionalni program za kulturo, ki opredeljuje tudi RTV naročnino, vendarle zdi, da je kanček posluha tudi za naše

upravičene želje. Po dolgem času smo na sestanku, na katerem je poleg direktorice Kosove sodeloval še generalni direktor RTV Slovenija mag. Marko Filli, slišali, kako pomembna je vloga lokalnih in regionalnih medijev. Seveda pa nas čaka v prihodnjih

tednih še veliko naporov, da bodo te besede tudi zapisane v medijsko zakonodajo. Kot drugje, tudi pri nas računamo na vso podporo tukajšnjih poslancev. n

Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke oblikovanje spremljevalne skupine, s katero bi se podal na turnejo.

I.C.E. v jesen vstopajo z novo skladbo Spomni se

Tanki živci Parnega valjka Legendarna zagrebška skupina Parni valjak je letos po dveh letih diskografskega premora objavila novi album z naslovom Nema predaje. Prvi single s tega albuma, skladba Samo da znaš, je že skoraj pol leta uspešno prisotna v radijskem etru. Aki, Hus in ostala druščina iz skupine Parni valjak pa zdaj predstavljajo drugi single z novega albuma. To je skladba z naslovom Tanki živci, ki tako kot praktično vse skladbe te skupine prihaja izpod peresa velikega avtorja Huseina Hasanefendića – Husa. Slednji pravi, da je v sodobnem svetu vse več ljudi s tankimi živci, in hkrati upa, da bo tudi drugi single ponovil uspeh prvega Samo da znaš.

Policaj z Beverly Hillsa spet poje Ameriški igralec Eddie Murphy je kakšnih dvajset let po izidu svojega zadnjega albuma Love's Alright izdal nov single z naslovom Red

Skupina I.C.E., ki se je letošnje poletje po daljšem kreativnem premoru pripeljala na sceno s Staro garo, v začetku jeseni predstavlja novo skladbo Spomni se. Gre za sodobno pop-rock balado s pozitivnim družbenim sporočilom, ki opozarja, da bi svet bil lepši in življenje lažje, če bi se ljudje večkrat zazrli vase in sledili svojemu srcu. Skupina I.C.E. je nastala leta 2005 in tri leta kasneje izdala prvenec Na liniji, s katerega sta poslušalce radijskih postaj in obiskovalce koncertov najbolj navduševala singla Na liniji in Kje si zdaj. Letos junija so po daljšem premoru izdali skladbo Stara gara, ki skupaj z novo Spomni se napoveduje izid drugega studijskega albuma skupine, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta. Do takrat pa lahko obiščete njihovo prenovljeno spletno stran www.skupinaice.com in prisluhnete aktualnim singlom in skladbam s prvega albuma.

Beatli še živijo Ljubitelji legendarnih Beatlov bodo kmalu lahko prisluhnili njihovemu, doslej še nikoli objavljenemu glasbenemu materialu. Naslov albuma, ki bo izšel novembra, bo On Air - Live At The BBC Light. Pri snemanju reggae skladbe je sodeloval s Snoop Lionom, z novim singlom pa znani komik, ki tudi poje, napoveduje izid novega albuma z naslovom 9. Čeprav je Murphy bolj znan kot igralec, pa je tudi glasba njegova velika ljubezen. Med letoma 1982 in 1993 je posnel pet studijskih albumov, v tem času pa je nastalo tudi nekaj uspešnic. Najbolj znana je Party All The Time z albuma How Could It Be, ki je v ZDA zasedla drugo mesto na lestvicah. Murphy je pesmi za prihajajoči nov album napisal in sproduciral sam, Snoop Lion pa je sodeloval pri nastanku dveh. 52-letni zvezdnik načrtuje tudi

Volume 2, vključeval pa bo posnetke zgodnjih uspešnic in priredb, kot sta Lucille in The Hippy Hippy Shake, ki jih je skupina med letoma 1963 in 1964 posnela v studiih BBC-ja. To bo druga tovrstna izdaja, na kateri bodo poleg skladb in studijskih pogovorov objavljeni tudi pogovori članov skupine z radijskimi voditelji. Prvi album Live at the BBC Volume 1 je izšel leta 1994, v šestih tednih po izidu pa so po svetu prodali več kot pet milijonov kopij. Beatli so med marcem

1. JAN PLESTENJAK - Čao lepa 2. FUSE ODG - Azonto 3.JUSTIN TIMBERLAKE - Mirrors Jana Plestenjak bo v prihajajočih jesenskih dneh, ko se temperature malce spustijo, svoje oboževalc(k)e grel s pesmijo Čao lepa. Gre za skladbo z romantično vsebino, polno optimizma in živahnih ritmov, s katero se spominja pretekle ljubezni, ki še vedno tli. 40-letni zvezdnik z novim videospotom med drugim ponuja tudi vpogled v zakulisje nastajanja pesmi v glasbenem studiu. Čao lepa je sicer že tretja pesem z albuma Večja od neba. Po videospotu s pretresljivo zgodbo skladbe Ob tebi bom ostal je Jan svoje oboževalce razveselil še s simpatičnim videospotom za naslovno skladbo Večja od neba, v katerem nastopajo naključni mimoidoči in tujci, in z njim marsikoga nasmejal.

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 BRIGITA ŠULER - Pelji me na ples 2 NINO - Simfonija 3 FLIRRT - Grem 4 PAPIR - Objem (2013 rmx) 5 EVA BEUS - Nazaj k mami 6 PERPETUUM JAZZILE - Slovenija, od kod lepote tvoje 7 TABU - Hvala za ribe 8 APRIL - Paše mi 9 DEEJAY TIME feat. MIRAN RUDAN - Reci, da si moja 10 PANDA - Češnjev cvet

... več na www.radiovelenje.com 1962 in junijem 1965 na BBC-ju sicer nastopili kar 275-krat.

Kylie Minogue bo članica žirije v britanski TV oddaji The Voice Avstralska zvezdnica Kylie Minogue bo postala članica žirije v tretji seriji televizijske oddaje The Voice. Nasledila bo pevko Jessie J, poleg nje pa bosta v sodniški trojici še legendarni Tom Jones in pevec will.i.am. iz skupine The Black Eyed Peas. Avstralska pevka, ki je v svoji karieri doslej prodala že 68 milijonov plošč, je nad sodelovanjem v oddaji navdušena, saj ji je, kot je dejala, všeč koncept oddaje, ki jo spremlja od vsega začetka. Več sodniš k i h izkušenj v glasbenih oddajah ima sicer njena sestra Dannii, ki je bila sodnica tako v britanski kot avstralski različici oddaje X Factor. Oddaja The Voice se je v drugi seriji soočala z velikim upadom gledanosti in morda bo ravno prisotnost avstralske zvezdnice gledanost v novi sezoni spet dvignila.

NEISHA

Popularna domača glasbenica Neisha se bo kmalu predstavila z novim albumom. Naslov novega izdelka bo Za vesoljke in kavboje, za začetek pa v poslušanje ponuja prvi singel Muza tvoj'ga bluza. Nova plošča je nastajala v sodelovanju z znanim producentom Dejanom Radičevićem, s katerim Neisha sodeluje že dolgo vrsto let.

MAGNIFICO

Magnifico bo sredi oktobra izdal album z glasbo iz filma in televizijske serije Montevideo bog te video. Pri snemanju je sodeloval s filharmoničnim orkestrom srbske vojske Stanislav Binićki in špansko pevsko divo Luz Casal, s katero sta zapela pesem Pukni zoro.

APRIL

Pevka April, ki se je po lanskem poletju za leto dni umaknila iz medijskega sveta, se je zdaj vrnila z novo skladbo Paše mi. S skladbo prihaja

tudi najnovejši videospot, ki je tudi prvi uradni t. i. besedilni video v Sloveniji. Režiral ga je Niko Karo.

SIDDHARTA

Siddharta je ob 10. obletnici razprodanega koncerta na bežigrajskem stadionu ponovno združila moči s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Ob tej priložnosti so junija na koncertu v Cankarjevem domu premierno predstavili in posneli akustično različico pesmi Novi Svet (Keaziree), ki jo bodo odslej igrali tudi na svojih rednih nastopih.

NINA PUŠLAR

Medtem ko so drugi uživali v poletju, je Nina z ekipo snemala svoj četrti album. Zdaj je tu prvi signle Svet je tvoj, ki je njeno avtorsko delo, pod tekst pa se je podpisal Zlatko. Vse skupaj zveni zelo poletno, igrivo in pozitivno. S pesmijo Nina ne napoveduje le nove plošče, pač pa tudi jesensko koncertno turnejo in nove videospote.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 20

Jože Aristovnik, nekdanji direktor Ere Vino Šmartno ob Paki, danes pa upokojenec in zagnan ljubitelj ter simpatizer konj, in žena Majda, prav tako upokojenka, se vsaj enkrat na leto odpravita na pot z vlakom. Očitno Jožeta vožnja z njim uspava, ker vlak pač ni konj. Ženi Majdi tako ne preostane nič drugega, kot da ga prime za roko in tudi sama zamenja del dneva za noč. Kaj pa sta sanjala? To Čveku nikakor nista hotela povedati. Je že bilo prelepo ...

V Plešivcu se radi družijo ob dobri hrani. Marjana Novak, ki je pred leti vodila krajevno skupnost, ve veliko o njej, saj ne nazadnje svoje znanje prenaša dijakom Šole za storitvene dejavnosti. Pri tem da veliko tudi na izgled. Preden se je skupaj s sokrajankama lotila cvrenja fritatov, so pogledali, če predpasniki lepo stojijo. So. Pa ni bila dobra le forma, vse, kar so ocvrle, je hitro 'izginjalo'. Ker je bilo zelo okusno.

19. septembra 2013

Pravo ujemanje Včasih se naslovi časopisnih člankov res lepo ujemajo. Kot na primer prejšnji teden. Velenje praznuje in Rudarji spet delajo. Da naši knapi spet delajo, je za Velenje in Šaleško dolino res svojevrsten praznik.

Iz kokoške zajec Kokoška Slovenija se je naenkrat spremenila v zajca. V poskusnega zajca za nekatere ukrepe evropske bančne unije.

Aktivnost Tudi brezposelni morajo biti aktivni. Sicer ne bodo več brezposelni: vsaj po merilih Zavoda za zaposlovanje ne.

Obsežna jezera

Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kdo je najlepši v deželi tej? Dokaz smo našli sredi Titovega trga, kjer smo izvedeli, da je to očitno med najstniki priljubljeni pevec Justin Bieber. Tako je, če daš mladim v roke spreje in možnost, da ustvarjajo grafite. Pač povedo, kar mislijo. Lokalnih lepotcev tokrat niso izpostavljali. Upamo, da jih ni zmanjkalo.

Kakšen je obseg velenjskih jezer? To dobro čutijo v nogah nekateri udeleženci sobotnega pohoda.

Spust Nekateri pravijo, da se je Esotech spustil nizko. V vrtec. Šoštanjski.

Najmanjša ženska na Očetinje Iz Nemčije prihaja vest, da je pred svetu V Indiji živi 19-letnica, ki se je pred kratkim že drugič vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Prvič ji je to uspelo, ko so jo registrirali kot najmanjšo najstnico na svetu, tokrat se je vpisala kot najmanjša ženska. Jyoti Amge v višino meri le 62,7 centimetra, torej manj od povprečne višine dvoletnikov,

tehta pa pet kilogramov. Takšna je, ker se je rodila z dedno boleznijo, zaradi katere zdravniki ne pričakujejo, da bo v prihodnosti še rasla. A Jyoti zato ni žalostna. »Zaradi Guinnessove knjige rekordov sem obiskala že številne kraje, kot so London, Italija in New York,« je zadovoljno priznala. Prepoznavnost ji je doslej prinesla tudi dve filmski vlogi v boolywoodskih filmih, zdaj pa 19-letnica razmišlja o karieri v Hollywoodu.

petimi meseci transseksualec, ki ima žensko telo, a je uradno registriran kot oseba moškega spola, doma rodil otroka. A četudi je rodil on, je zaradi uradnih zapisov lahko postal le otrokov oče in ne mati. »Nemčija

bo morala razumeti, da obstajajo tudi noseči moški, ki postanejo očetinje. To bo slej kot prej postalo del vsakdana,« je dogajanje komentirala predstavnica nemškega društva za transidentiteto in interseksualnost Andrea Budzinski. Za zdaj znani podatki teze o pogostosti tovrstnih situacij ne potrjujejo, saj je omenjen primer očeta edini tovrstni v Nemčiji, res pa je, da je v ZDA vsaj en moški, ki je rodil že drugega otroka.

Pravi, da je mis Uzbekistana Najprej dejstvo: v Uzbekistanu izbora za mis sploh nimajo. Pa se je na Baliju, kjer potekajo priprave na izbor za Miss sveta, vendarle

pojavilo dekle – Rakhima Ganieva – ki trdi, da je mis Uzbekistana in se druži s preostalimi lepoticami. Tako kot ostale gospodične, je tudi ona posnela video, v katerem

pove, da je študentka mednarodnih odnosov, ki obožuje tenis in potovanja. A iz države, kjer naj bi zmagala na lepotnem tekmovanju, so sporočili, da omenjene lepotice sploh ne poznajo, nimajo izbora za mis in da Rakhime ne poznajo niti njihovi mediji. Tudi z univerze, kjer naj bi študirala, so sporočili, da je niso še nikoli videli, nepoznana pa je tudi uzbekistanskim modnim agencijam.

Čez Atlantik z baloni? Pustolovcem je treba pustiti sanje, pravijo. Jonathanu Trappeju pa so jih dovolili tudi preizkusiti. Gospod je imel idejo, da bo Atlantski ocean preletel s 365 baloni, na katere je privezal rešilni čoln in ga uporabil kot košaro balona.

vroča in gazirana. Novi izum, imenovan Canada Dry Hot Ginger Ale, je plod temeljitega preučevanja, kako izdelati napitek, ki bo ohranil toploto in z ogljikovo kislino nasičene mehurčke v pločevinki. Gre za brezalkoholno pijačo z okusom cimeta ali jabolka, ki prihaja iz gigantskega podjetja Coca-Cola. Prvi jo bodo lahko v avtomatih kupovali Japonci, Sanjal je o tem, da bo požel veliko pohval in priznanj, ko bo pristal v Parizu. A do tja (pričakovano) ni prišel. Namesto tega je le nekaj kilometrov od izhodiščnega kraja po 13 urah v zraku strmoglavil. Ko je po pristanku splezal iz čolna, je ugotovil, da je pristal na kanadskem otoku Novi Funlandiji, začel pa je v mestu Caribou v ameriški državi Maine. Ekipa, ki je spremljala njegov podvig, je zapisala, da je moral Jonathan podvig opustiti zaradi tehničnih težav, vendar pa je v dobrem zdravstvenem stanju in na varnem.

Vroča gazirana pijača Po štirih letih raziskav se bo na japonskih trgovinskih policah kaj kmalu znašla svetovna novost – pijača v pločevinki, ki bo hkrati

Koristno prvenstvo Evropsko prvenstvo v košarki, ki ta čas poteka v Sloveniji, ne bo uspešno le, če se bo dobro uvrstila slovenska ekipa. Lahko je tudi koristno: če se bodo ljudje navzeli navad košarkarjev in odpadke bolj točno metali v koš.

Poimenovanja Imena mnogih ustanov, šol ali ulic ne »preživijo« let ljudi, po katerih so poimenovani.

Modra odločitev

zanjo pa bodo morali odšteti 0,9 evra. Zakaj ravno oni? Na Japonskem predvsem v mrzlih zimskih mesecih že nekaj časa ponujajo inovativne pločevinke, ki ohranjajo toploto oziroma jo same proizvajajo, a do zdaj so v njih prodajali le čaj, kavo in juho. Dobiti jih je mogoče praktično povsod, od avtomatov do trgovin.

Velenje je v mesec praznovanja vstopilo z Modrijani. To naj bi kazalo na to, kakšne odločitve sprejema vodstvo občine.

Male in velike Mnoge male občine so se dobro razvile. Zdaj naj bi jih ukinili, da bi se spet lahko bolj razvijali večji centri.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 21

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

19. septembra 2013

Muslimani živijo zelo povezano Islamska skupnost v Sloveniji se zadnja leta močno krepi – Tudi v Velenju ima vse več pripadnikov, na verske obrede hodijo tudi iz koroške regije in Zgornje Savinjske doline – Sedež skupnosti v hiši ob Partizanski cesti letos prenovili in posodobili Velenje, 2. septembra – Muslimani so v Sloveniji prisotni več kot sto let. V letih po osamosvojitvi Slovenije in po končani vojni v BIH se islamska skupnost tudi močno krepi. Ukvarja se z vprašanji, ki so povezana z islamom in muslimani v Sloveniji, prav v teh dneh pa se veselijo položitve temeljnega kamna za največji islamski verski objekt v Sloveniji, ki ga bodo zgradili v Ljubljani. Razvoj islamske skupnosti v Sloveniji je tesno povezan z Bosno in Hercegovino (BIH). Prve skupine muslimanov so v Slovenijo prihajale že pred drugo svetovno vojno, še bistveno močnejši val ekonomske migracije pa se je zgodil po njej. Največje število muslimanov je prišlo prav iz BIH, posebej iz unsko-sanskega, banjaluškega in tuzelskega območja, kasneje pa tudi iz Sandžaka, Makedonije in Kosova. Večina muslimanov v Sloveniji je bošnjaškega porekla, kar velja tudi za Velenje, kjer je islamska skupnost iz leta v leto večja in močnejša. Trenutno šteje vsaj 3.000 članov, ki prihajajo iz 900 družin. Prejšnji teden smo jo obiskali tudi mi, s tem pa bomo končali predstavitev verskih skupnosti, ki delujejo v Šaleški dolini.

Število članov skupnosti hitro raste Na sedežu verske skupnosti, v hiši ob Partizanski cesti, nas sprejmejo teolog Sead Karišik, ki ga imenujejo imam, podpredsednik Odbora islamske skupnosti Velenje Ekrem Babić ter administrator Samir Halilović. Predsednik skupnosti Mersad Dervešević je še na dopustu, izvemo pa, da skupnost dobro vodi. Predstavi nam jo Ekrem Babić, ki se še dobro spomni, kako so jo začeli graditi, saj je sodeloval vse od začetka. »Začelo se je leta 1992, ko smo si zaželeli urediti svojo molilnico.

Začeli smo opravljati teravije, molitve po ramazanu, ki so jih vodili študentje islamske teologije iz BIH. Takrat smo se zbirali v zasebnih prostorih, kmalu pa smo si zaželeli molilnico. Od dobrih ljudi smo začeli zbirati denarne prispevke, da smo leta 1994 kupili hišo ob Partizanski cesti, kjer je še danes sedež naše skupnosti.« Ker je število vernikov hitro naraščalo, so jim bili

ske skupnosti popeljejo v notranjost sedeža skupnosti. Najprej se, v skladu s pravili vere, vsi sezujemo. V hiši so letos uredili novo učilnico za verouk in sestanke ter pisarno. Molilnica, imenujejo jo mesdžid, je urejena tako v pritličju kot v nadstropju, združena je z nekakšno galerijo. Tako so prostore za verske obrede podvojili, saj so v pritličju in nadstropju. Obrnjeni

ki se je, kot poudari, še vedno uči, potrdi, da so muslimani v Sloveniji prisotni vsaj 100 let. Spomni, da je Avstro-ogrska monarhija v svojo vojsko poklicala tudi mlade fante iz BIH. Kar veliko število ubitih muslimanov je pokopanih v Sloveniji, največje število označenih grobov je na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangartom, kjer je bila tudi prva mošeja na Slovenskem. Po

leta 1990 imamo v Sloveniji več »džematov«, verskih skupnosti, ki nam omogočajo povečanje mnenj in aktivnosti. Danes jih je že 17, naša verska skupnost pa je tudi del skupnosti v BIH. V Velenju skrbimo za potrebe vernikov na širšem območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Poleg verskih obredov v naših prostorih ob koncu tedna poteka verouk za otroke in odrasle, enkrat tedensko pripravljamo mladinska srečanja.« Izvemo še, da organizirajo tudi različne aktivnosti za žene, ki jih vodi imamova soproga Senada, ki je prav tako kot on profesorica islamske teologije. Doda, da se v Velenju oba dobro počutita. »Gradimo dobre odnose z vsemi ljudmi dobre volje, veseli pa nas, da dobro sodelujemo tudi z občino in županom Bojanom Kon-

Imam Sead Karišik in podpredsednik velenjske islamske skupnosti Ekrem Babić v novi molilnici.

Hišo ob Partizanski cesti, ki so jo kupili leta 1994, so letos povečali in popolnoma prenovili.

prostori v hiši kmalu pretesni. Verouk za otroke so nekaj časa izvajali na Ljudski univerzi, v Vegradovem samskem domu so občasno opravljali molitve. Potem pa so se odločili, da hišo ob Partizanski cesti temeljito prenovijo in dozidajo. V teh dneh opravljajo še zadnja dela v okolici, kjer bodo uredili tudi prostor za verske obrede na prostem, saj se jim ob večjih praznikih kljub povečanju molilnice dogaja, da vsi ne morejo v hišo in zato obrede opravljajo tudi pred njo. Potem me člani velenjske islam-

so proti Meki. Vse prostore v hiši so opremili z novim pohištvom in opremo. »Dela smo financirali s pomočjo donacij naših članov, veliko so prispevali tudi v materialu in z deli. Presrečni smo, ker smo prenovo tako uspešno pripeljali do konca, saj vsi vemo, da je kriza. Odziv članov naše skupnosti je bil vseeno neverjeten,« doda Babić. Največ vernikov prihaja ob petkih, ko imajo tedenske molitve, te pa petkrat na dan opravljajo vsakodnevno. Vodi jih imam Sead Karišik, ki nam v lepi slovenščini,

Rada bi ji nudila čim več Mlada starša iz Skornega pri Šoštanju zbirata zamaške, papir, pločevinke – S tem bi rada pomagala še ne 2 leti stari hčerkici Doroteji pri premagovanju posledic virusnega meningitisa Tatjana Podgoršek

V soteski Penk, ki sodi pod šoštanjski del Skornega, si Anita Kotnik in Dejan Stropnik urejata svoj dom. Oktobra pred dvema letoma, ga je napolnil otroški smeh hčerkice Doroteje. Na njuno življenjsko pot je prinesla obilo veselja in radosti. Deklica je bila zdrava, živahna in mlada starša sta verjela, da bo tako do konca življenja. A jim je sreča obrnila hrbet pri petih mesecih Dorotejine starosti. Deklica je namreč zbolela za virusnim meningitisom, ki je pustil zelo hude posledice.

in pri tem pogledal Dorotejo, ki se je trudila dvigniti glavico. Mlada starša sta povedala, da je virusni meningitis prizadel vse dekličine možganske centre, zato v razvoju močno zaostaja za svojimi vrstniki: ne more samostojno sedeti in jesti, tudi igračke ne more prijeti v roko. Zdravniki se bojijo, da je močno prizadet tudi njen vid in da loči samo svetlobo od teme. »Težko sva se sprijaznila z Dorotejino boleznijo, ki je življenje družine postavila na glavo. Bilo je in je zelo hudo, a življenje teče dalje in midva iščeva najboljše rešitve, da bi najina Doroteja lažje premagovala posledice bolezni.«

Ne more samostojno sedeti, Fizioterapija, morda jesti, držati igračke … katera od alternativnih Ob obisku jo je k sebi stiskal oče Dejan. oblik zdravljenja

»Naša je in rada bi ji pomagala po svojih močeh. Zanjo bova iskala najboljše rešitve. Trudila se ji bova pomagati pri lajšanju posledic bolezni, ki so zelo hude,« je dejal

Vse skupaj se je začelo s povišano temperaturo, zaradi katere sta Anita in Dejan lani spomladi hčerkico odpeljala v celjsko bolnišnico. »Tu ji je vročina padla in mislila

padcu komunizma se je odnos do vere spremenil v celi jugovzhodni Evropi, islamska skupnost se je v Sloveniji začela močneje krepiti po osamosvojitvi Slovenije, prvi Odbor islamske skupnosti pa so v Ljubljani imeli že leta 1967.

tičem,« še doda imam. Ob večjih verskih praznikih kot je ramazan, ki je bil končan pred kratkim, obiskujejo tudi druge džemate v Soveniji. »Vsak dan je bila kakšna aktivnost, ki nas še bolj poveže med sabo,« še izvemo.

Socialni čut je velik

Predani bogu

Za tukajšnje muslimane je pomembno, da obstaja le ena verska institucija, ki jih predstavlja, poudari imam. Vodi jo mufti dr. Nedžad Grabus. Neuradno ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno okoli 80 tisoč vernikov, uradno pa 48 tisoč. K temu doda: »Muslimani, ki živimo v Sloveniji, smo avtohtoni muslimani v Evropi, staroselci. Od

Želimo, da nam predstavi islamsko vero. To ni lahko, zatrdi imam. In doda: »V etimološkem smislu je islam arabska beseda, ki pomeni predanost bogu. Islam je religija, ki jo je bog razodeval odposlancem od prvega človeka Adema (Adama) do zadnjega božjega odposlanca Muhammeda. Osnovna izvora islama sta dva: Kur'an in hadis (izreki)

in se ni več odzivala. Pojasnili so nama, da je dobila neprekinjen epileptični napad. S helikopterjem so jo odpeljali v Ljubljano, kjer je bila kar tri tedne na intenzivnem oddelku. Zdelo se mi je, da mi bo od žalosti počilo srce,« se je vključila v pogovor mama Anita, pobožala Dorotejo po glavici in dejala. »A ne ljubica, počasi napredujemo. Zelo počasi. Bomo že. Vztrajati je treba. Ko bomo uredili stvari tako, da boš še spala dalj časa skupaj in manj jokala ponoči, bo sploh veliko boje.« Starša se veselita vsakega najmanjšega Doroteja je bila do petega meseca živahen deklič, napredka. Doroteja zaradi bolezni pa kljub temu, da bo oktobra stara dve je imela velike težave leti, ne more sedeti sama, jesti, prijeti igračke. pri požiranju hrane in so ji zdravniki želesva, da jo bova čez kakšen dan, dva odpe- li namestiti sondo za hranjenje. Ker sta ljala domov. Njeno zdravstveno stanje se je Anita in Dejan vztrajala pri drugačni rešitvi, nenadoma zelo poslabšalo. Bila je odsotna danes njuna hčerkica pije iz stekleničke, je

21 Velenjski Imam Sead Karišik je v Slovenijo prišel iz BIH. Zgodnja otroška leta je preživel v Srbiji, leta 1968 se je družina preselila v BIH. V Sarajevu je končal Fakulteto za islamske vede, sedaj tam opravlja magisterij. Prvo službo imama je opravljal na Jesenicah, kjer je delal 8 let, vmes pa je v Kairu opravil tudi študij arabskega jezika. Leta 2011 se je z družino preselil v Velenje, kjer v verski skupnosti delujeta oba z ženo Senado, ki je prav tako teologinja. Imata sina Jusufa. Vsi se v Velenju odlično počutijo, saj so dobro sprejeti. »V Sloveniji so ljudje zelo delavni, držijo se dogovorjenega, čas jim je pomemben,« doda, ko ga vprašamo, če je razlika med delom in življenjem v BIH in pri nas.

oziroma sunnet (način življenja) odposlanca Muhammeda. Po njegovem nauku so vsi ljudje božja bitja, rojevajo se brez grehov, vsakdo nosi samo lastne grehe, so svobodni, imajo pravico do življenja, premoženja, družine …« Muslimani verujejo v enega boga, Alaha. Imajo točno določena pravila pri opravljanju molitev, verujejo v angele in druge božje odposlance. »Vera od nas zahteva, da pomagamo sočloveku, socialno delovanje je zelo močno. Islam je vera, ki človeka vodi po poti resnice. Pripadnik islama mora s srcem in razumom sprejeti temelje islamskega nauka in v skladu z njim urediti svoje vsakdanje življenje. Islam namreč zajema teorijo in prakso, pobožnost in aktivnost.« Imam se strinja z našim mnenjem, da se je tako nacionalna kot verska pripadnost povečala po vojni v BIH, ko je prišlo tudi do velikega pregona Bošnjakov. Mnogo jih je novi dom takrat poiskalo prav v Sloveniji in tudi zato se je število muslimanov povečalo. V Velenju odlično sodelujejo tudi z Bošnjaškim mladinskim kulturnim društvom, veseli pa so, ker imajo v skupnosti vedno več mladih izobraženih članov. n Bojana Špegel

pasirane kašice. Vidita, da ji pomaga fizioterapija, vztrajne telesne vaje. V Centru za usposabljanje, delo in varstvo na Dobrni, kjer je Doroteja, ko sta v službi, ima fizioterapijo enkrat ali dvakrat na teden. »Mnogo premalo za kakšno napredovanje pri razvoju. Vsak dan bi jo potrebovala. Ker je v centru, zdravstvena zavarovalnica ne plača dodatnih terapij. Včasih sva jo vozila na terapije v Slovenske Konjice. Ker Doroteja zelo slabo prenaša vožnjo, sva najela zasebno fizioterapevtko, ki občasno prihaja na dom. Pogosteje pravzaprav ne more, ker bremena finančno ne zmoreva. Razmišljava, da bi Doroteji omogočila tudi kašne druge oblike zdravljenja, a vse stane.«

Težko prosita za pomoč, a ne gre drugače

Ker bi rada Doroteji pomagala po svojih močeh, a finančno ne zmoreta, sta se obrnila najprej na sosede, sorodnike in prijatelje, naj za hčerkico zbirajo plastične zamaške, pločevinke, papir. Čeprav so se odzvali, zbiralna akcija poteka zelo počasi, za Dorotejo pa je pomembno, da kakršno koli možnost izkoristi čim prej. »Težko nama je prositi za pomoč, a ne gre drugače. Upava, da bodo ljudje razumeli našo stisko in nam pomagali. Za vsako pošiljko, ki jo bo kdo poslal na naslov: Doroteja Stropnik, Skorno 22, Šoštanj, bova hvaležna. Večje količine prideva iskat tudi sama,« sta še dejala Doroten jina starša.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 22

SENIORJI

19. septembra 2013

Začenja se 28. študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Bogata bera izobraževalnih, ustvarjalnih, rekreativnih, športnih … krožkov Velenjska univerza za tretje življenjsko obdobje je druga najstarejša v Sloveniji in vstopa v 28. študijsko leto. Uspešni so na številnih področjih, pohvalijo pa se lahko

tudi, da so spletli zelo uspešno mrežo medgeneracijskega sodelovanja. Sodelujejo na številnih prireditvah, v prejšnjem šolskem letu pa so pripravili kar 34 javnih nasto-

pov. Vse te programe udejanjajo s skromnimi sredstvi, s prostovoljnim delom, njihovi mentorji pa so pogosto tudi sami udeleženci univerze. Skrbijo tudi za med-

sebojno pomoč svojih starejših članov, veliko delajo tudi v zdravstveni preventivi. Lani so imeli rekordno število slušateljev – preko 700 (mnogi so sodelovali tudi v več krožkih, teh pa je bilo 63). V novo šolsko leto stopajo še bolj optimistični. Izkušnje in znanje, ki so jih v vseh teh letih nabrali, jim vliva nov pogum

in odločenost, da se še bolj ustvarjalno vključijo v tukajšnje bivanje, popestrijo čas sebi in drugim in prenesejo izkušnje, ki so jih nabirali skozi svoje bogato ustvarjalno obdobje, tudi na mlade. Letošnja ponudba krožkov je spet rekordna, poglejte si jo, zagotovo je v njej čisto za vsakogar nekaj. n

ANDRAGOŠKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Efenkova cesta 61, 3320 Velenje • Telefon: 03 587 20 50 • E-pošta: info@uni-tri-velenje-drustvo.si • Spletna stran: www.uni-tri-velenje-drustvo.si

URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 TUJI JEZIKI Dan PO PO PO TO TO TO TO TO SR SR SR SR SR SR PE

Datum 7. 10. 2013 7. 10. 2013 7. 10. 2013 15. 10. 2013 1. 10. 2013 1. 10. 2013 1. 10. 2013 1. 10. 2013 2. 10. 2013 2. 10. 2013 2. 10. 2013 2. 10. 2013 2. 10. 2013 2. 10. 2013 4. 10. 2013

HORTIKULTURA Ura 9.00 10.45 16.00 10.00 16.00 17.30 16.00 17.30 8.30 16.30 10.15 10.00 15.00 16.30 9.45

Krožek NEMŠČINA - sodobne teme - nadaljevalni NEMŠČINA - prvi koraki za začetnike ANGLEŠKI JEZIK I ITALIJANSKI JEZIK ANGLEŠKI JEZIK II POGOVORNA ANGLEŠČINA FRANCOSKI JEZIK - začetni ŠPANSKI JEZIK - začetni ANGLEŠKI JEZIK II ANGLEŠKI JEZIK - začetni ANGLEŠKI JEZIK I POGOVORNA NEMŠČINA ŠPANSKI JEZIK III ŠPANSKI JEZIK II NEMŠČINA - govorna komunikacija

Mentor Manca Potočnik Manca Potočnik Magda Žist Neva Trampuš Magda Žist Magda Žist Špela Hrastnik Špela Hrastnik Fanika Sagmeister Fanika Sagmeister Fanika Sagmeister Vincenc Šmajs Špela Hrastnik Špela Hrastnik Marija Klemenšek

Prostor Glasbena šola Glasbena šola OŠ MPT Vila Mojca OŠ MPT OŠ MPT OŠ Šalek OŠ Šalek UNI OŠ Livada UNI LU Velenje OŠ Šalek OŠ Šalek Glasbena šola

Datum 7. 10. 2013 8. 10. 2013 8. 10. 2013 8. 10. 2013

Ura 17.00 8.00 10.00 15.00

Krožek RAČUNALNIŠTVO ZA ZAČETNIKE DIGITALNA FOTOGRAFIJA - začetni DIGITALNA FOTOGRAFIJA - nadaljevalni RAČUNALNIŠTVO - nadaljevalni

Mentor Andreja Šifer Ksenija Mikor Ksenija Mikor Simon Zajc

Prostor OŠ Gorica UNI UNI ŠC Velenje

Mentor Tatjana Vidmar Ona Čepaityte Gams Branka Mestnik

Prostor Center Nova MC Velenje UNI

GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan SR SR ČE

Datum 25. 9. 2013 2. 10. 2013 10. 10. 2013

Ura 10.00 9.00 10.00

Krožek UMETNOSTNA ZGODOVINA* KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENIJA, TE POZNAM?**

*krožek deluje vsako drugo sredo **krožek deluje vsak drugi četrtek v mesecu

LIKOVNO USTVARJANJE Dan TO ČE

Datum 1. 10. 2013 3. 10. 2013

Ura 17.00 15.00

Krožek KALIGRAFIJA LIKOVNI KROŽEK

Mentor Marija Krajnc Danica Arzenšek

Prostor OŠ A. Aškerca OŠ Gorica

GLASBENO USTVARJANJE Dan PO PO PO PO PO SR SR ČE PE PE

Datum 19. 8. 2013 7. 10. 2013 7. 10. 2013 7. 10. 2013 7. 10. 2013 2. 10. 2013 2. 10. 2013 3. 10. 2013 4. 10. 2013 11. 10. 2013

Ura 9.30 14.00 15.30 17.00 18.00 15.00 17.00 16.00 8.00 10.00

Krožek GODBA NA PIHALA – veterani ELEKTRIČNE KLAVIATURE I ELEKTRIČNE KLAVIATURE II ELEKTRIČNE KLAVIATURE III ELEKTRIČNI KLAVIR KITARA I KITARA II FRAJTONARICA ZAIGRAJ PETJE V SKUPINI CITRE

Naslovi lokacij • • •

Datum 3. 10. 2013 10. 10. 2013 4.10. 2013

Ura 15.30 15.00 10.00

Krožek SADJARSTVO RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI ZELENJAVNI VRT - GARTLC

Mentor Anton Korošec Simon Ogrizek Vera Bandalo

Prostor UNI PUP Velenje UNI

Ura 7.45 9.00 10.00 16.30 15.00 17.00 16.00 14.00 16.00

Krožek KLEKLJANJE I KLEKLJANJE I KLEKLJANJE II KLEKLJANJE V KLEKLJANJE IV KLEKLJANJE III ŠIVANJE SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I

Mentor Tilka Kompare Erika Pajk Tilka Kompare Erika Pajk Tilka Kompare Tilka Kompare Alenka Košir Jožica Grobelnik Jožica Grobelnik

Prostor UNI DU Mozirje UNI OŠ Livada UNI UNI OŠ A. Aškerca UNI UNI

ROČNA DELA Dan PO PO PO PO TO TO TO SR SR

Datum 7. 10. 2013 23. 9. 2013 7. 10. 2013 23. 9. 2013 8.10. 2013 8. 10. 2013 8. 10. 2013 16. 10. 2013 16. 10. 2013

SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE

RAČUNALNIŠTVO Dan PO TO TO TO

Dan ČE ČE PE

AVTOBUSNA POSTAJA: Avtobusna

postaja Velenje, Kopališka cesta 2a, Velenje BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2 (zbor pred bazenom), Velenje CENTER NOVA: avla mestne knjižnice Velenje, Šaleška cesta 21, Velenje

• • •

• •

Mentor Aljoša Pavlinc Frenk Kadliček Frenk Kadliček Frenk Kadliček Frenk Kadliček Franjo Jurovič Franjo Jurovič Vili Mravljak Tadeja Cigale Irena Tepej

Cesta V/7, Velenje: pri Živkoviču DU MOZIRJE: Društvo upokojencev

Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova cesta 4 (prva učilnica v pritličju za Nemščino) Velenje LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje MC Velenje: Mladinski center Velenje,

Prostor Glasbena šola UNI UNI UNI UNI OŠ Livada OŠ Livada CestaV/7,Velenje UNI UNI

Dan PO

Datum 7. 10. 2013

Ura 11.00

Krožek VADBA V VODI ZA SENIORJE

Mentor Denis Doblšek

Prostor Bazen Velenje

21. 10. 2013

17.45

VITA 55+- celostna vadba yoge z energijsko kibernetiko za ženske

Sonja Bercko

MC Velenje

PO TO TO TO TO TO TO

7. 10. 2013 8. 10. 2013 8. 10. 2013 8. 10. 2013 1. 10. 2013 1. 10. 2013 1. 10. 2013

19.00 10.00 13.00 17.30 16.00 17.00 18.00

OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV DRUŽABNI PLES PLEŠIMO SALSO PLESNI KROŽEK I OHRANJANJE GIBČNOSTI III OHRANJANJE GIBČNOSTI I OHRANJANJE GIBČNOSTI II

Martina Jan Alojz Fidej Alojz Fidej Alojz Fidej Irena Menih Irena Menih Irena Menih

OŠ Šalek STEP STEP STEP OŠ Gorica OŠ Gorica OŠ Gorica

8.10. 2013

18.00

EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE

Adil Huselja

OŠ Šalek

SR SR SR SR SR ČE ČE ČE PE

18. 9. 2013 18. 9. 2013 18. 9.2013 2. 10. 2013 2.10. 2013 3.10. 2013 3.10. 2013 26. 9. 2013 4. 10. 2013

16.00 17.00 18.00 18.00 19.00 17.00 8.00 8.00 16.00

OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III ČI GONG I ČI GONG II PLESNI KROŽEK II POHODNIŠTVO PLANINARJENJE REIKI: MOJE ŽIVLJENJE, MOJA SREČA

Svjetlana Pejkunović Svjetlana Pejkunović Svjetlana Pejkunović Adil Huselja Adil Huselja Alojz Fidej Marija Kuzman Marija Lesjak Tjana Burger

OŠ Livada OŠ Livada OŠ Livada ŠC Velenje ŠC Velenje STEP Avt. postaja Avt. postaja UNI

SPLOŠNE DEJAVNOSTI Dan TO ČE

Datum 1. 10. 2013 10. 10. 2013

Efenkova cesta 61 a, Velenje

•

breg - zahod, Foitova cesta 2, Velenje

•

šola Antona Aškerca, Jenkova cesta 2, Velenje OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova cesta 60, Velenje

•

MČ Levi breg - zahod: Mestna četrt levi

•

OŠ ANTONA AŠKERCA: Osnovna

•

Krožek DRAMSKI KROŽEK JAVNO NASTOPANJE - RETORIKA

Mentor Karli Čretnik Irena Aberšek

Prostor MČ Levi breg - zahod UNI

Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (Mladinski hotel, stolpič B), vsak dan od 8. do 12. ure. Novi krožki so na obarvanih poljih.

•

Ura 7.30 16.30

• •

OŠ MPT: Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje PUP Velenje: Podjetje za urejanje prostora, Koroška 40a, Velenje STEP: Plesna šola » Step«, Prešernova cesta 22, Velenje ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3 (rdeča stavba, nadstropje 2,

• •

učilnica B 203 za računalništvo in telovadnica za Či gong), Velenje UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61 (stolpič B), Velenje VILA MOJCA: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Cesta Borisa Kraigherja 5, Velenje

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 23

SENIORJI

19. septembra 2013

Demenca ne pride čez noč, priplazi se počasi Kako pomembno je vedenje o demenci za svojce, dobro vedo v PV Centru starejših Zimzelen, kjer so junija ustanovili skupino za samopomoč – Odprti so za vse, ki jih bolezen zanima, ne samo za svojce njihovih stanovalcev Milena Krstič – Planinc

Topolšica, Velenje – »Besede na D« je z belo kredo pisalo na črni tabli pred vstopom v dvigalo PV Centra starejših Zimzelen v Topolšici. Besede, napisane v različnih barvah, a enako pisavo: drevo, Diana, depresija ... Je bila na tej tabli tudi demenca? Ne vem. Sem pa šla

noč, priplazi se zelo počasi. Zgodijo se prve pozabljivosti. Ob odhodu od doma štedilnik ni izklopljen, ključev ni nikjer, rdeča nit v pogovoru je pretrgana ... Včasih potem nastopi mirovanje, a pride drugi val, druga stopnja, ko se pojavi časovna dezorientacija, ki lahko spremeni ritem dneva, ko je noč zamenjana za dan, ko se osebe zelo natanč-

Oboji čutijo stisko »Pomoč pa potrebujejo oboji,« na osnovi izkušenj z enimi in drugimi doda direktorica Andreja Štefan Bukovič. »Oboji čutijo stisko. Zelo zanimive so prve reakcije oseb z demenco, njihovi umiki. Eni postanejo bolj molčeči, ker čutijo, da ne morejo več tako komunicirati, kot so prej, in se na tak način umikajo. Drugi postanejo agresivni s tem spreminjajo tok pozornosti.

Andreja Štefan Bukovič: »Prihod v dom je stresen tako za osebo z demenco kot za svojce.«

tja z namenom, da v času, ko po svetu potekajo kampanje za ozaveščanje javnosti o tej bolezni, izvem, kako jo doživljajo bolniki, kako njihovi svojci, kako se da pomagati enim in drugim.

Zgodijo se prve pozabljivosti Demenca je kronično napredujoča možganska bolezen. Prizadene spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. »Bolezen človeka zelo spremeni. Ne pride čez

no spomnijo dogodkov iz daljne preteklosti, ne spomnijo pa se, kaj so zajtrkovali ...,« pripovedujejo v Zimzelenu, kjer se s to boleznijo, tako kot v drugih podobnih ustanovah, dnevno srečujejo. Srečujejo pa se tudi s svojci, ki velikokrat ne vedo, ne razumejo, kaj se dogaja in kako naj ravnajo. »Svojci spremembe največkrat prepoznajo prvi. Osebe v prvi fazi sicer tudi čutijo določene primanjkljaje, ki se jim dogajajo, a se največkrat nočejo soočiti z njimi, se z njimi sprijazniti,« pravi Tanja Ramšak, socialna delavka, strokovna vodja varovanih bivalnih enot za osebe z demenco v PV Zimzelen.

Tanja Ramšak: »Skupine za samopomoč svojcev so za marsikoga olajšanje.«

Lahko tudi le za en dan Pomoč pri razbremenitvi družine je lahko tudi dnevna namestitev osebe z demenco. V Zimzelenu običajno traja med 7. in 17. uro. Imeli so tudi primere, da je kdo pri njih tudi prespal. Nekateri se odločijo za tedenske namestitve.

Nekateri se odzovejo tudi s šalami. Nenehno pripovedujejo iste in tako zapolnjujejo vrzeli v pogovoru.« Svojce vznemiri, ko opazujejo, kako se kdo od staršev, kdo od bližnjih spreminja. Spremembe znajo biti zelo hude. »Na nek način je videti tako, da postane starš hudoben, da išče konflikte .... Osebe z demenco imajo, ko pride do pozabljivosti, ko založijo kako stvar, občutek, da jih je nekdo okradel. Pogosto obdolžijo svoje bližnje. Dejansko se je težko soočiti s tem, da so se straši začeli spreminjati. Če bi svojci o tej bolezni vedeli več, bi se s tem lažje soočili. Tako pa se pogosto porodi občutek nemoči, tudi sramu, ko ga starš kaj polomi, v narekovajih seveda.«

Skupina za samopomoč odprta vsem Ker se v Zimzelenu dnevno srečujejo z osebami z demenco in njihovimi svojci, so se odločili, da se ozaveščanja javnosti lotijo širše in ne le v mesecu, ki je temu namenjen. Junija so začeli s prvo skupino za samopomoč svojcev. »Pripovedovali so, s kakšnimi stiskami so se soočali ob srečanju z boleznijo, ker o njej niso vedeli skorajda nič,« pravijo. Skupini pomaga usposobljena sodelavka za to področje, svojci pa so drug drugemu v oporo in širijo vedenje o tem, kako se soočati s to boleznijo. Skupina za samopomoč ni namenjena samo svojcem njihovih stanovalcev, ampak tudi drugim. Če imate v zvezi s to boleznijo kakršnokoli vprašanje, se skupini lahko pridružite. Srečanja so vsak zadnji četrtek v mesecu, začno se ob 18. uri, trajajo pa uro in pol. Naslednje srečanje je 26. septembra.

Pomemben je pristop Kaj pa osebe z demenco? Te potrebujejo spodbudno, varno, mirno okolje, vključevanje v različne aktivnosti, ki dajejo občutek

koristnosti. »Na primer opravljanje lahkih gospodinjskih del. V bivalni enoti jih vključimo v lupljenje čebule, pripravo manjših obrokov, miz za obroke ... Spodbujamo jih pri negi, oblačenju, pri tem, da sami naredijo kar zmorejo.Motnje spanja preprečujemo tako, da so čez dan veliko aktivni in lahko potem mirneje zaspijo,« pravi Ramšakova. Izkušnje kažejo, da se vedenje osebe z demenco bistveno ublaži v okolju, ki ga sprejme in mu nudi dovolj podpore. Na varovani enoti so zaposleni bolničarji, zdravstveni tehniki in gospodinje oskrbovalke, ki razpolagajo z veliko znanja o tej bolezni. »Ker pri delu s stanovalci z demenco običajno ni napredka, bi zaposleni, ki delajo z njimi, lahko dobili občutek neuspeha. Zato je tudi zanje pomembno, da zna-

Bolečina, da svojci zasanjano odhajajo, nikoli ne izzveni Ida Arcet, svojka stanovalca v Zimzelenu, ki se je skupaj z možem udeležila prvega srečanja skupine za samopomoč: »Pred petimi leti, ko sva se srečala s to boleznijo, nama na žalost ni znal nihče laično povedati, kaj se dogaja in kako se začnejo kazati prvi simptomi demence ter kako se sprijazniti s tem. Zato bi si želela, da bi v tej skupini sodelovalo čim več svojcev, znancev in prijateljev. Morda bi bila s tem marsikomu prihranjena vsaj ta prva neznanka, kaj se dogaja z njimi in njihovimi dragimi. Srečanj se bova, če bo le mogoče, udeleževala še naprej, kajti bolečina, da svojci zasanjano odhajajo neznano kam in zakaj, nikoli ne izzveni.«

V PV Zimzelen imajo tudi dve enoti z napredujočo demenco, v eni je 12 oseb.

jo svoje delo vrednotiti, da dobro poznajo bolezen,« dodaja direktorica.

Bistveni socialni stiki Oseba z demenco v začetni fazi lahko še biva sama – ob socialni podpori sosedov, prijateljev, znancev ... Osamljenost pa bolezen poslabšuje. Mit, da z reševanjem križank preprečimo ali odmaknemo njen prihod, ne drži povsem. »Bistveni so socialni stiki.« V napredujočih fazah bolezni svojci osebam z demenco sami

ne zmorejo nuditi pomoči. Začno se pojavljati halucinacije, prividi, depresija, tudi agresivno vedenje ... Takrat se običajno odločijo za namestitev v dom. »Prihod je stresen za oboje.V prvih dneh se spoznavamo z novim stanovalcem, da sčasoma osvojijo prostore, se navadijo novih obrazov ... Svojcem pa tudi ni lahko. Nekako se razbremenijo, vedo, da so dali starše v varne roke, po drugi strani pa občutijo krivdo.« n

Center za zabavo in sprostitev starejših V Dnevnem centru za starejše občane Velenja na večji obisk računajo v hladnejših mesecih leta – Zaenkrat ostaja odprt dvakrat tedensko – Želijo si, da starejši zberejo pogum in se jim pridružijo Bojana Špegel

Velenje, 12. septembra – V začetku septembra je vrata po poletnem predahu ponovno odprl velenjski Center dnevnih aktivnosti za starejše občane. V drugo leto delovanja so vstopili v istih prostorih na Cesti bratov Mravljakov 1, ki jim jih odstopa Pokrajinska zveza društev upokojencev. Center je odprt dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure in tako bo verjetno ostalo še nekaj časa. Zaenkrat namreč ni potrebe, da bi center odpirali večkrat tedensko. Prejšnji četrtek smo jih obiskali in skupaj s koordinatorico projekta Dragico Povh ugotavljali, da imajo očitno starejši v teh dneh še veliko dela doma, saj pravega odziva na vabilo doslej še ni bilo. Pričakujejo ga v hladnejših dnevih, ki prihajajo z jesenjo in zimo. Dragica Povh je poudarila, da je Mestna občina Velenje odprla center oktobra lani predvsem zato, ker želijo starejšim omogočati oblikovanje socialne mreže, krepiti

medsebojno pomoč in solidarnost, družbeno vključenost in komunikacijo med njimi, obenem pa spodbujati medgeneracijsko sodelovanje. »Odločitev, da tudi v Velenju odpremo tovrstni center, je bila sprejeta v okviru projekta Za socialno vključenost starejših Velenja. Privabiti želimo predvsem tiste starejše, ki niso aktivni v društvih, skupinah, krožkih tretje univerze. Tam vemo, da se starejši množično vključujejo. Zavedamo pa se, da je v Velenju še veliko starejših, ki niso vključeni nikamor. Obstaja bojazen, da jih niti ne poznamo, ker so preveč zaprti med štiri stene doma. Gre za populacijo, do katere je težko »priti« in jih nagovoriti, da postanejo aktivnejši. Potreben je individualni pristop preko ljudi, ki jim že zaupajo.« Zato, dodaja, ne računajo, da bi bil center v tako kratkem času množično obiskan. Tudi izkušnje iz mest, kjer podobni projekti že tečejo, kažejo, da ne morejo računati na hiter uspeh projekta. Prednost pa je ta, da nimajo članarine, da so vse aktivnosti za udeležence povsem brezplačne, za materi-

ale, ki jih potrebujejo pri delu, pa poskrbijo s pomočjo MO Velenje.

Aktivnosti prilagajajo udeležencem V center so vabljeni tudi mlajši občanke in občani, ki lahko s svojimi idejami sodelujejo pri organizaciji ter izvedbi posameznih delavnic in programov, pridobijo izkušnje z delom, morda prepoznajo svoje poklicne interese. Za dejavnosti v njem skrbijo 4 mentorice, vse prostovoljke. Tudi letos bodo sodelovali z društvi in organizacijami, ki delujejo v mestu. Ker jim je od lani, ko so udeleženke, ki so prevladovale, čez zimo pletle za projekt Modni velikani, ostalo še veliko materiala, bodo pletli tudi letos. Izdelovali bodo tudi novoletne čestitke in izdelke za dobrodelni bazar, ki ga konec novembra pripravljajo v vili Mojca … Naša sogovornica doda: »Aktivnosti vedno prilagajamo željam in sposobnostim obiskoval-

Maja so udeleženke aktivnosti v Centru za starejše občane v Topolšici s svojimi pleteninami, ki so jih ustvarile pozimi, oblekle eno od dreves. Ponosno so se skupaj z avtorjem projekta slikale pred njim.

cev. Vsak ponedeljek bomo najprej pripravili sprehod v naravi, potem pa se ukvarjali z različnimi dejavnostmi, ki krepijo telo, um, koncentracijo in spomin. Ob četrtkih bomo pripravljali različne ustvarjalne delavnice, prebirali časopise in revije, se pogovarjali. Pripravljali bomo tudi predavanja in okrogle mize o različnih temah. Starejši, pa tudi

mlajši, ki so morda brezposelni in si želijo druženja, lahko v center pridejo tudi le po nasvet, pomoč ali informacije,« poudarja ob koncu Dragica Povh. n

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 24

ŠPORT

19. septembra 2013

S tekmo manj tretji

Od poraza do zmage

Spet ujeli tekmovalni ritem – Bo tako tudi v soboto (17.30) z Olimpijo?

Nogometaši Šmartna 1928 so kljub vodstvu Šenčurja zmagali tesno, s 3 : 2, a zasluženo

V senci evropskega prvenstva v košarki potekajo tudi domača tekmovanja. V prvi nogometni ligi so po reprezentančnem premoru nadaljevali prvenstvo z 9. krogom.

Za nogometaše Rudarja je odmor trajal teden dni dlje, ker so njihovo tekmo s Krko za zeleno mizo nerazumljivo preložili na 2. oktober. Tokrat so gostili do tega kroga drugi Koper in zmagali z 1 : 0. Rudarji so začeli zelo napadalno in že po dobre četrt ure je moral odlični vratar gostov Igor Nenezič pobirati žogo iz svoje mreže. Gol je s pomočjo koprskega branilca Miha Blažiča, ki je spremenil pot žogi, in s tem presenetil svojega vratarja, dosegel Leon Črnčič. To je bil tudi končni izid tekme, saj v nadaljevanju kljub priložnostim obojih ni bilo več golov. Da domači niso zmagali z višjim izidom, je bil najbolj zaslužen prav vratar gostov, ki se je nekajkrat izkazal z odličnimi obrambami. S peto zmago – več jih ima le Maribor – je Rudar prehitel Koper. S tekmo manj je trenutno tretji s 16 točkami. Za drugim Zavrčem, novincem v ligi, zaostaja le za eno, za vodilnim Mariborom pa za šest točk. Tudi Maribor, ki je v Domžalah zmagal z 1 : 0, ima tekmo manj. Domače točke je osvojila tudi Gorica, ki je Celje nadigrala z 2 : 0. Olimpija je v Zavrču doživela nov, že četrti leto-

šnji poraz. Izgubila je z 1 : 2 in je zdrsnila v drugo polovico lestvice. Trenutno je šesta. Prvo zmago pa si je priigral Triglav, ki je bil na svojem igrišču z 1 : 0 boljši od Krke. Kljub temu so Kranjčani ostali zadnji. Po točkah pa so se izenačili prav s Krčani. Oboji jih imamo po štiri. »To je bila za nas zelo pomembna zmaga, saj smo bili zaradi preložene tekme s Krko tri tedne brez prvenstvenega dvoboja. Zato smo se bali, da bo nekaj težav z vrnitvijo v tekmovalni ritem, in smo se Kopra kar malce bali, vendar smo dobro začeli. Takoj smo prevzeli nadzor nad igro in tudi dokaj hitro zadeli. Po vodstvu smo popustili, Koper pa je potrdil, zakaj je bil do tega kroga na drugem mestu. Imel je priložnosti, imeli pa smo jih tudi mi, da bi tekmo mirneje pripeljali do konca. Igralci si zaslužijo čestitke za zmago, še zlasti, ker smo imeli v dneh pred to tekmo nekaj obolenj. Tudi Leon Črnčič, strelec pomembnega gola, je imel težave, zato ni imel moči za celo tekmo.« Včeraj so »rudarji« v 2. krogu slovenskega pokala gostili Krko, v soboto pa bodo na igrišču ob jezeru skušali drugič zapored zmagati. Njihov nasprotnik bo Olimpija, ki je vse tri zadnje tekme izgubila. n vos

Na osrednji tekmi četrtega kroga so aktualne prvakinje visoko premagale podprvakinje - Sledi dvotedenski premor vodilne rudarke so zdrsnile na tretje meto. Pred njimi so Mariborčanke, za njimi pa igralke Jevnice s tekmo manj. Vse štiri ekipe imajo po devet točk, Pomurke in Jevničanke pa so po četrtem krogu še edine neporažene. Trenutni vrstni red tako kroji razlika v golih. Pomurke so v treh tekmah zabile kar 30 golov, prejele pa le enega. Na zadnjih dveh mestih so Slovenjgradčanke (razlika v golih 4 : 23) in Novomeščanke, oboje s štirimi porazi. Nogometašice Krke so edine, ki še niso dosegle niti enega gola, prejele pa so jih devetnajst. Izid tekme v Beltincih med prvakinjami in podprvakinjami pa vendarle ni pravi pokazatelj dogajanja na igrišču, saj gostje niso bile tako nadigrane, kot bi sodil tisti, ki ni bil

Tako so igrali

4. Sevnica 2 – 4, 5. Istrabenz Plini Izola 2 – 3, 6. Trimo Trebnje 2 – 2, 7. Jeruzalem Ormož 2 – 2, 8. Ribnica Riko hiše 2 – 1, 9. Sviš Ivančna Gorica 2 – 0, 10. Slovan 2 – 0, 11. Krško 2 – 0, 12. Krka 2 – 0. 3. krog: Gorenje Velenje:Celje Pivovarna Laško (21. 9. ob 19.)

1. NLB Leasing liga, 2. krog Ribnica Riko hiše - Gorenje Velenje 24:26 (10:13)

Gorenje Velenje: Burić 8 obramb, Taletović 6 obramb, n. Cehte, Medved, S. Burić 5, Cingesar 2, K. Cehte 2, Skube 2, Šoštarič 4, Papež 1, Vrečar, Dobelšek, Gams 2, Nosan, Oštir, Dujmovič 6. Trener: Ivan Vajdl. Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško - Slovan 22:21 (14:9), Trimo Trebnje : Krka 25:19 (13:9), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 18:31 (9:19), Istrabenz Plini Izola - Krško 26:17 (12:6), Sevnica - Sviš Ivančna Gorica 32:31 (16:12). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 2 tekmi - 4 točke, 2. Maribor Branik 2 – 4, 3. Celje Pivovarna Laško 2 –

Prva SNL, 9. krog Rudar - Luka Koper 1:0 (1:0)

Strelec: 1:0 Miha Blažič (16 - ag). Rudar: Rozman, Jeseničnik, Kašnik, Knezović (55. Bubalović), Klinar, Črnčič (od 46.), Radujko, Firer, Rotman, Bratanović, Eterović (od 89. Podlogar -). Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Gorica - Celje 2:0 (1:0),Zavrč - Olimpija 2:1 (1:1), Triglav - Krka (danes, 16.00), Domžale - Maribor 0:1 (0:1), Gorica - Celje 2:0 (1:0), Zavrč - Olimpija 2:1 (1:1). Vrstni red: 1. Maribor (8 tekem) 22 (22:4),

Mladi Lovro Bizjak je bil gotovo najboljši igralec tekme. Ne zaradi dveh zadetkov, ampak sploh zaradi odlične igre.

na tekmi. Rudarke so igrale zelo dobro. Del krivde za tako visok poraz pa pripisujejo tudi sodniku, ki kar nekajkrat ni videl tistega, kar bi po njihovem mnenju moral. Peti gol so domačinke dosegle z enajstih metrov. »Do njihovega prvega gola, torej v dobrih prvih dvajsetih minutah, bi po mnenju gostij in njihovega spremstva lahko sodnik celo trikrat pokazal na najstrožjo kazen tudi v njihovo korist, a tega ni storil. Zato se niso znebile vtisa, da je favoriziral (?) domačo ekipo. Zaradi reprezentančnih obveznosti bodo igralke prvenstvo v prvi ligi nadaljevale 29. septembra, ko bodo v Velenju gostovale Ankarančanke, novinke v ligi. n vos

Po dveh porazih in neodločenem izidu so nogometaši Šoštanja, prejšnji podprvaki, le prišli do prve zmage. V 4. krogu so gostili novinca Mons Claudius, ki je na tekmo prišel le z eno samo točko, zato je bilo pričakovati, da bodo prejšnji podprvaki zlahka prišli do polnega izkupička. Toda zelo so se namučili, da so se na koncu veselili tesne zmage. Gostje so prišli v Šoštanj zelo samozavestni in z željo osvojiti vsaj točko, če ne kar vse tri. Njihov optimizem niti ni bil brez osnove glede na to, da so skupaj s Šoštanjčani in limbuško-pekrskim moštvom po tretjem krogu zasedali dno lestvice. Začeli so zelo samozavestno in domači so že po desetih minutah igre doživeli močan stres, saj so gostje povedli. Dolgo, vse do nekaj minut pred koncem prvega polčasa, so se nato mučili, da bi izenačili. Upanje Rogatčanov, da bi iz Šoštanja odšli neporaženi, je

2. Zavrč (9) 17 (15:13), 3. Rudar (8) 16 (12:8), 4. Gorica (9) 15 (14:8), 5. Luka Koper (9) 15 (12:12), 6. Olimpija (8) 10 (15:15), 7. Domžale (9) 9 (9:12), 8. Celje (9) 8 (8:14), 9. Krka (7) 4 (8:17), 10. Triglav (89 1 (4:16). 10. krog: Rudar Velenje : Olimpija Ljubljana (21. 9. ob17.30)

krajina - Kalcer Radomlje 0:2 (0:2). Vrstni red: 1. Kalcer Radomlje 6 tekem 15 točk, 2. Roltek Dob 6 – 15, 3. Šmartno 1928 6 – 12, 4. Aluminij 6 – 11, 5. Farmtech Veržej 6 – 9, 6. Šenčur 6 – 7, 7. Krško 6 – 7, 8. AH Mas Tech 6 – 7, 9. Šampion 6 – 4, 10. Bela krajina 6 – 0. 7. krog: Šampion : Šmartno 1928

2. SNL, 6. krog

ŠNL, 4. krog

Šmartno 1928 - Šenčur 3:2 (2:1)

Šoštanj - Mons Claudius 2:1 (1:1)

Strelci: 0:1 Albin Kotnik (20), 1:1 Tilen Kompan (25), 2:1 Lovro Bizjak (45), 3:1 Lo. Bizjak (51), 3:2 Elvis Beganović (82). Šmartno 1928: Pusovnik, Mrevlje, Matić, Hočevar, Kompan, Jelen, Kolen, Bolha, Vindiš, Krefl, Lo. Bizjak. Trener: Oskar Drobne Drugi izidi: AH Mas Tech - Aluminij 0:1 (0:1), Roltek Dob - Šampion 1:0 (0:0), Farmtech Veržej - Krško 2:0 (1:0), Bela

doseženem golu igrali dokaj napadalno. Sploh pa je bila tekma zelo dinamična, z veliko teka. Le nekaj minut po njihovem vodstvu je po lepi akciji izenačil Tilen Kompan. V izdihljajih prvega polčasa pa je za popoln preobrat poskrbel Lovro Bizjak. Ta odlični, predvsem pa hitri, mladi Mozirjan je na začetku drugega polčasa vodstvo domačih povišal na 3 : 1. Nad njegovo igro je bil navdušen tudi Rudarjev trener Jernej Javornik. Kljub povišanemu vodstvu so tamkajšnji ljubitelji nogometa trepetali za zmago. Slabih deset minut pred koncem so namreč domači s prekrškom zaustavili napad gostov. Prosti udarec z razdalje je izvedel igralec sredine Luka Pavlin. Eden od njegovih soigralcev je žogo med letom z glavo nekoliko dvignil, kar je očitno presenetilo domačega vratarja, in čez prste mu je ušla v mrežo. Na srečo domačih pa gostje v preostalih minutah le niso uspeli izenačiti. n vos

Se vendarle zbujajo? Nogometaši Šoštanja končno do prve zmage - Vrh lestvice krojijo Korošci

Nezadovoljne s sojenjem V četrtem krogu ženske nogometne lige je največ zanimanja veljalo derbiju v Beltincih, kjer so aktualne prvakinje Teleing Pomurja gostile podprvakinje nogometašice Rudarja Škale. Če sodimo po tej tekmi, so Beltinčanke tudi v novi sezoni velike favoritinje za novi naslov in da še tretjič po vrsti postanejo državne prvakinje. Zmagale so visoko, s 5 : 1. Edini gol je za gostje dosegla najmlajša Lara Prašnikar, ki jo je na lestvici najboljših strelk po tem krogu prehitela Pomurka Tanja Vrabl (devet golov). Prašnikarjeva in Anisa Rola (Maribor) pa si delita s 7 goli drugo oziroma tretje mesto. Kljub tekmi manj so Pomurke zaradi boljše razlike v golih prevzele vodstvo na lestvici. Do tega kroga

Nadvse zanimiv dvoboj je blizu 200 ljubiteljev nogometa spremljalo v nedeljo v Šmartnem ob Paki, kjer je gostoval Šenčur. Tekma je bila nadvse bojevita, vendar v športnem duhu. Kljub temu se je kar za dva igralca, na vsaki strani po enega, končala predčasno. V boju za žogo sta se namreč zaletela z glavama, zato so ju odpeljali v velenjski zdravstveni dom oziroma na morebitno šivanje v celjsko bolnišnico. Gostje so tekmo začeli zelo napadalno in sredi prvega polčasa je njihov napadalec Albin Kotnik z mojstrskim udarcem premagal vratarja Tadeja Pusovnika. Vsekakor je bil to za domače nepričakovan stres, po katerem so si vendarle opomogli, pa čeprav so gostje tudi po

Strelci: 0:1 Uroš Krivec (7), 1:1 Rok Rednak (41), 2:1 Aleks Hudobreznik (82). Šoštanj: Jozić, Rebernik, Rogić, Avdić, Podlesnik, Šmon, Rednak (od 68. Šlutej), Cafuta (od 84. Grušovnik), Verhovnik (od 50. Hudobreznik), Spasojevič, Celcer (od 88. Meh). Trener: Josip Vugrinec. Drugi izidi: Lenart – Zreče 1:0 (1:0), Fužinar - Marles hiše 0:0, Radlje - Slovenj Gradec 2:1 (2:0), Peca - Kovinar Štore 3:4

splahnelo slabih deset minut pred koncem, ko so domači vendarle še drugič zatresli njihovo mrežo. S to prvo zmago in skupaj štirimi točkami so se povzpeli na deseto mesto. Po tej tekmi se vendarle malce budi upanje, da bodo začeli igrati po pričakovanju pred začetkom sezone: da se želijo spet vmešati v boj za naslov, ki prinaša zelo želeno igranje v 3. ligi. Tudi po četrtem krogu krojijo vrh lestvice v 'Štajerski' koroški klubi. Razlika s prejšnjim je le v tem, da je novinca Fužinarja na vrhu z enakim številom točk zamenjal Dravograd. Ravenčani so se po treh uvodnih zmagah morali na svojem igrišču sprijazniti z neodločenim izidom z Marles hišami (0 : 0), Dravograjčani pa so v derbiju kar 5 : 0 povozili Pohorje. Še vedno sta Fužinar in Dravograd edina brez poraza, zadnja dva na lestvici, Marles hiše in Mons Claudis, pa še vedno brez zmage. V sobotnem 5. krogu bodo Šoštanjčani gostovali v Rušah pri Pohorju.

Trener Josip Vugrinec: »Upam, da se nam je končno odprlo.«

(1:2), Tehnotim Pesnica - Žalec 1:2 (1:1), Koroška Dravograd - Pohorje 5:0 (4:0). Vrstni red: 1. Koroška Dravograd 10 (8:1), 2. Fužinar 10 (7:1), 3. Kovinar Štore 7 (5:4), 4. Radlje 7 (3:2), 5. Zreče 6 (7:4), 6. Peca 6 (10:9), 7. Lenart 6 (3:3), 8. Pohorje 6 (5:9), 9. Žalec 6 (3:7), 10. Šoštanj 4 (3:4), 11. Tehnotim Pesnica 4 (3:4), 12. Slovenj Gradec 4 (2:3), 13. Marles hiše 2 (1:6), 14. Mons Claudius 1 (2:5).

SŽNL, 4. krog Teleing Pomurje Beltinci Rudar Škale

Strelke za Pomurje: Tibaut Tjaša (4), Nikl Andreja (38), Eržen Kaja (41), Conjar Monika (70), Nikl Andreja (86 -11m), za Rudar Škale Lara Prašnikar (53). Rudar Škale: Horvat, Gomboc, Jevtić, Sevšek, Nagy, Bric (do 79. Zagajšek), Ljubec, Murič, Marolt, Prašnikar, Malinić (od 62. Pijuković).

n vos

Trener: Dušan Uršnik Drugi izidi: Radomlje - Jevnica 3:4 (1:2), AH Mas Tech - Krka 3:0 (1:0), Maribor - Preša Slovenj Gradec 9:0 (3:0). Ekipa Velesova je bila prosta. Vrstni red po 4. krogu: 1. Pomurje (3 tekme) 9 (30:1), 2. Maribor 9 (18:2), Škale 9 (16:7), 4. Jevnica 9 (12:7), 5. Radomlje 6 (12:14), 6. Velesovo 3 (6:8), 7. A. M. Tech 3 (3:20), 8. Sl. Gradec 0 (4:23), 9. Krka 0 (0:19). 5. krog: Rudar Škale - AH Mas Tech (29. 9. ob 16.).

Kegljanje, 2 liga – vzhod 1. Krog Fužinar PE : Šoštanj 7:1 (3395 : 3271 )

Šoštanj: Fidej – 547 (0), Voršnik – 554 (0), Pintarič – 507 (0), Sečki – 566 (1), Hasičič – 527 (0), Kramer – 570 (0).

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 25

ŠPORT

19. septembra 2013

Tesna zmaga prvakov Po dveh krogih kar štirje s po dvema zmagama – Gorenje začenja v soboto evropski ples – V Rdeči dvorani Švedi V prvi moški rokometni ligi se prvenstvo še ni prav razživelo, saj sta pod streho šele dva prvenstvena kroga. Že ta teden pa je oziroma bo za aktualne prvake, rokometaše Gorenja, eden večjih vrhuncev te tekmovalne sezone. Sinoči so v prvem letošnjem derbiju v Rdeči dvorani gostili moštvo Celja Pivovarne Laško, ki je pred začetkom prvenstva napovedalo naskok na oba naslova, prvenstveni in pokalni. V soboto pa bodo začeli novo evropsko pot, v kateri želijo ostati

ga je zmaga in zelo pomembno je zmagovati v teh uvodnih krogih, ko zaradi veliko novih igralcev še niso uigrani, kot bi si želeli biti. Še bolj zanimivo, pa tudi stresno je bilo za gledalce v Laškem, kjer so pivovarji le z zadetkom razlike (22 : 21) ugnali novinca Slovana, za katerega igra tudi po izstopu Kopra iz prve lige nekdanji Velenjčan Jure Dobelšek. Drugo zmago sta si priigrala tudi Maribor in Trimo. V moštvu Gorenja v Ribnici ni bilo poškodovanega Roka Golčar-

taši, ki pa vendarle gostujoče zmage niso mogli ogroziti, nekajkrat, ko so se rezultatsko približali, so jo samo ogrozili. V prvem polčasu so se gostje odlepili največ za štiri gole. Na začetku drugega dela so nekaj časa le kazali, kdo je prvak, ušli so za sedem golov (22 : 15). S tem so se zadovoljili, prepustili pobudo nasprotniku, ki se jim je približal le na dva gola zaostanka. Več pa mu vendarle niso dovolili. Kljub zmagi trener Ivan Vajdl s potekom ni bil povsem zadovoljen:

V soboto prva tekma pod okriljem Evropske rokometne zveze v novi sezoni. Z žogo Klemen Cehte.

čim dlje. V prvem krogu lige prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanja na stari celini, bodo gostili švedski Drott (ob 20.30). Velenjčani so v drugem krogu gostovali v Ribnici in si priigrali skromno zmago. Boljši so bili le za dva gola (26 : 24). Toda zma-

ja, in zadnje okrepitve Hrvata Kristiana Bećirija. Očitno prvaki niso bili dovolj motivirani oziroma so bili z mislimi najbrž že na sinočnjem derbiju s Celjani ter na sobotnem prvem mednarodnem obračunu. So pa bili veliko bolj zagnati domači rokome-

»V napadu smo bili preveč statični in v prihodnje nas čaka še precej dela v tem delu igre,« je med drugim dejal po tekmi. S takim razpletom pa bi bil gotovo zelo, zelo zadovoljen sinoči. n S. Vovk

V pričakovanju nove sezone Rokometašice Veplasa Velenje bodo v nedeljskem uvodnem krogu gostile Krko – Ponoviti želijo lansko sezono Rokometašice 1. A državne rokometne lige že nestrpno pričakujejo začetek nove tekmovalne sezone (21. 9.). Lanskoletne in večkratne državne prvakinje Krimovke ne bodo nastopale v rednem delu prvenstva, ampak bodo zaigrale šele v končnici. Pomlajena velenjska ekipa se že veseli začetka prvenstva, predvsem novih dvobojev in seveda dobre igre ter zmag. Na novo tekmovalno sezono so se začele pripravljati konec julija kar doma, in sicer ob Velenjskem jezeru ter na mestnem stadionu, saj so tam možnosti za telesne priprave idealne. Ekipa je v primerjavi z lansko sezono okrnjena. Gre za zelo mlado ekipo (povprečna starost je nekaj manj kot 20 let), ki jo sestavljajo predvsem domače igralke. Ekipi se za zdaj ni pridružila nobena nova igralka, vrnila pa se je borbena Sabina Halilović. Največ težav je ekipi prinesel odhod reprezentančne vratarke Branke Zec. Poslovila se je tudi Tanja Vajdl, ki jo bodo igralke pogrešale predvsem v obrambi. So pa v klubu zadržali

jedro ekipe: Lara Hrnčič, Nives Fatkić, Dolores Naglič, Katja Sivka, Milka Nakić, vratarki Liljana Simić in Aida Pajić. V priprave so vključili še nekaj svojih mlajših igralk, ki se bodo kalile in si s krajšimi

in osvojile 3. mesto. Med pripravami na novo sezono so odigrale kar nekaj prijateljskih tekem. Kako so pripravljene, pa bo delno znano že v nedeljo (22. 9.), ko bodo ob 17. uri v 1. krogu

Priprave Elektre v polnem teku Šoštanj, 16. septembra - Za člansko ekipo KK Elektra je prvi mesec in pol napornih priprav na novo sezono, v sklopu katerih je ekipa že odigrala 5 prijateljskih srečanj, na katerih je slavila 4 zmage in 1 tesen poraz po podaljšku. Pomlajena članska ekipa Elektre je opravila težji del fizičnih priprav

(Tajfun Šentjur) je edini uspel poraziti Elektro, in še to po podaljšku. Igro Elektre je na teh tekmah krasila mladostna energija, hitrost in velika borbenost. Okrepitve članske ekipe so zadovoljile strokovni svet kluba. Na pripravljalnih tekmah pa so se izkazali tudi naši mladi igralci iz vrst Elektre: Drago Brčina, Aldin

Urban Bukovič pa po operaciji stopala tudi že počasi začenja intenzivnejše treninge. Mladi igralci so opravičili zaupanje trenerja Ivana Smiljanića in pričakujemo lahko, da bodo tudi na prvenstvu dobili veliko priložnosti za igro. Pred člansko ekipo je še nekaj prijateljskih tekem, udeležba na

letos kar v Šoštanju in Velenju. Na pripravljalnih tekmah se je pomerila z ekipo Hrastnika (dve tekmi), Grosuplja, Mariborja Messerja in Tajfuna iz Šentjurja. Prav slednji

Hasić, Jan Rizman, Grega Bukovič, Jan Kosi in Aljaž Šlutej, ki so dobili veliko priložnosti za dokazovanje. Članski ekipi se je v drugi polovici avgusta pridružil tudi Vid Puc.

turnirju na Polzeli in udeležba na domačem tradicionalnem 10. memorialu Matjaža Natka, ki bo 11. in 12. oktobra v Športni dvorani n Šoštanj.

Postali Evropski klubski prvaki Igralci PK Strela iz Velenja so se udeležili evropskega klubskega prvenstva v pikadu, ki je bilo od 9. do 14. septembra v Wisli na Poljskem! Po letu 2006 so se zopet zavihteli na najvišjo stopničko v Evropi in postali evropski klubski prvaki za leto 2013. Naslov najboljšega v Evropi so osvojili: Sašo Kopše, Darko Marinič, Drago Šnajder, Ljubomir Nastovski in Avgust n Medved.

Zabovniku v Nevadi ni uspelo Nevada, 14. septembra - Konec minulega tedna se je v Nevadi končalo tekmovanje World Human Powered Speed Challenge 2013. Na njem je 25 tekmovalnih ekip iz vsega sveta poskušalo postaviti nov rekord z vozili na izključno človeški pogon. Med ekipami je bil tudi Velenjčan Damjan Zabovnik, ki je s svojim izjemno majhnim in aerodinamično izpopolnjenim vozilom Tušmobil Elvie veljal za glavnega favorita, a tega na koncu ni upravičil. Načrte so mu prekrižale tehnične težave z vozilom in neugodne vremenske razmere. »Vem, da je Tušmobil Elvie izredno hiter, in prepričan sem, da ga bomo izpopolnili ter naredili stabilnega tudi za doseganje večjih hitrosti,« je dejal Zabovnik. Nov svetovni rekord z vozili izključno na človeški pogon je v zadnjem trenutku za nekaj pičlih desetink izboljšal Nizozemec Sebastianan Bowier. Nov rekord sedaj znaša 133,78 kilometrov na uro.

Za uvod v novo sezono poraz S 1. krogom v slovenskih ligah se je pričela nova kegljaška sezona. Šoštanjčani, ki nastopajo v 2 ligi vzhod, so se na Ravnah pomerili z ekipo Fužinar PE. Ravenčani, ki so preteklo sezono tekmovali v 1. B ligi, so bili premočan nasprotnik za goste iz Šoštanja. Domačini so prikazali odlično igro samo v prvem paru, ko sta igralca presegla magično mejo 600 kegljev. Visoko vodstvo je domače nekoliko uspavalo, kar so Šoštanjčani izkoristili in zmanjšali razliko ter osvojili

n tp

tudi edino točko. Igra v tretjem paru ni prinesla spremembe rezultata. Zmaga domače ekipe je povsem zaslužena, kljub temu pa je potrebno pohvaliti tudi Šoštanjčane, ki so prikazali odlično igro, čeprav so nastopili s pomlajeno ekipo. V naslednjem 2. krogu se bodo Šoštanjčani na domačih stezah pomerili z ekipo Nafte, ki jih je preteklo sezono kar dvakrat premagala. Igralci domače ekipe se bodo gostom tokrat poskušali oddolžiti, zato se na kegljišču Tuša obeta dobra in napeta tekma. Srečanje se bo začelo v soboto ob 17. uri, še prej pa si bodo gledalci lahko ogledali tekmo ženske ekipe, ki nastopa v 1. B ligi. Srečanje ženskih ekip se bo pričelo ob 13. uri.

Sprejem ultramaratonke Sonje Leskovar priložnostmi poskušale pridobiti dragocene izkušnje. V prejšnji sezoni so bila dekleta na državnem prvenstvu 5. Podoben bo tudi letošnji cilj, uvrstitev med 4. in 8. mesto. Čim dlje želijo ostati tudi v pokalnem tekmovanju, kjer so lani presegle vsa pričakovanja

doma gostile zanje vedno neugodno Krko, ki je v lanski sezoni osvojila 4. mesto. Marsikaj pa je bilo jasno že včeraj, ko so odigrale tekmo šestnajstine pokala v gosteh z RK Evro Casino Kočevje. n Gabrijela Tadić

Velenje, 14. septembra – V soboto zvečer so predstavniki mesta Velenje v vili Bianci pripravili sprejem za ultramaratonko Sonjo Leskovar iz Nove Gorice, ki želi v okviru dobrodelnega projekta Objem Sloveniji v desetih dneh preteči Slovenijo. Pretekla bo okoli 700 kilometrov in obiskala večino večjih slovenskih krajev. Gre za dobrodelni projekt priznane slovenske ultramaratonske tekačice, s katerim želi Slovenke in Slovence spodbuditi, da bi pomagali socialno ogroženim družinam. Ultramaratonka je Velenje tokrat obiskala prvič. Nad mestom je bila navdušena. n

Zmaga Grudnika

Gorjanci, 9. septembra - Z zmago v FIA Evropskem pokalu in trenutno drugim mestom v generalni razvrstitvi v slovenskem državnem prvenstvu, se je za Mateja Grudnika s Twingom R2 EVO in ekipo V-Racing, zaključila Gorska hitrostna dirka Gorjanci 2013. Matej je po dirki povedal: » Danes se je poklopilo vse, tehnika, nastavitve dirkalnika ter dirkač in na koncu je rezultat tu. Po smoli, ki nas spremlja letos, je tale uvrstitev pravi balzam in upam, da bomo v takšnem slogu nadaljevali do konca leta.« n

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 26

ŠPORT

Prelomno leto za Strelsko društvo Mrož

Ne le tekmovalno usmerjen Kegljaški klub Šoštanj

Izkupiček je medalja iz Londona in dva naslova državnih ekipnih podprvakinj

Trenutno je v klubu 34 članov, od tega 24 aktivnih

Minula sezona je bila za Strelsko društvo Mrož posebej pomembna. »Prvič nam je uspelo prinesti domov srebrno

hočemo narediti korak naprej in mogoče prinesti medaljo tudi iz Ria.« Vseeno pa z ostalimi letošnjimi dosežki niso pre-

članicami z zračno pištolo. V Strelskem društvu Mrož imajo 40 registriranih članov, ki nastopajo v prvi in drugi državni ligi v mladinski in članski kategoriji. Treningi s poudarkom na tehniki potekajo na začetku šolskega leta, sredi oktobra pa se že začne nova tekmovalna sezona. Uspešno sodelujejo s Športno zvezo Velenje in v počitniškem športnem programu je v mesecu juliju strelišče obiČlanice Sabina Suljič, Alenka Dimec in Katarina Safarić skalo približno tisoč otrok, priparaolimpijsko medaljo iz Lon- več zadovoljni. V Sloveniji je bližno toliko pa jih je bilo tudi dona, zato lahko rečem, da smo konkurenca močna, kar potr- v avgustu. V minuli sezoni pa v klubu postavili nov mejnik,« je juje dejstvo, da je na državnem so v Velenju organizirali tudi dejal podpredsednik kluba in prvenstvu v streljanju z zračnim tekmovanja za veterane, invalitrener selekcij Renato Šterman. orožjem v Cerknici nastopilo de, učence osnovnih in srednjih Zaradi osvojene medalje Goraz- tisoč udeležencev, Velenjčani šol, 2. državno ligo in 1. kolo da Tirška so pričakovanja skozi pa smo osvojili dva naslova eki- evro lige v streljanju z zračnim leto narasla. »V športu je nor- pnih podprvakinj, in sicer med orožjem. n Zala Fendre malno, da si želimo še več, zato mladinkami z zračno puško ter

Zala Fendre

Večina tekmovalcev prihaja iz Velenja, kjer so kegljišča delovala več desetletij. Vrzel je zato v Šoštanju zapolnilo Kegljišče Pilon, kjer poleg članov kegljajo tudi učenci osnovne šole Šoštanj. Prva ekipa Kegljaškega kluba Šoštanj nastopa v drugi slovenski ligi in je letos na lestvici zasedla sedmo mesto. »Cilj,

ki smo si ga zastavili pred začetkom tekmovalnega dela sezone, je bil sicer nekoliko višja uvrstitev. Žal so ekipo vso sezono pestile poškodbe, hkrati pa smo ostali brez enega boljših igralcev, ki se je odločil svojo kegljaško pot nadaljevati v Trbovljah. Kljub temu smo z doseženim zadovoljni,« je dejal predsednik kluba Emil Šehić. Njihova druga ekipa zastopa klub v območni tekmovalni skupini Celje, v kateri je osvojila drugo mesto. V letošnji sezoni je regijski prvak postala naveza Sečki - Fidej, na državnem prvenstvu pa sta bila tretja. Klub aktivno sodeluje z osnovno šolo Šoštanj, saj si veliko učencev izbere kegljanje za izbirni predmet. Učence trenirajo licenčni trenerji, ki so z napred-

19. septembra 2013 kom otrok zadovoljni. »Med šolskimi počitnicami prirejamo brezplačno šolo kegljanja, ki je v poletnem času dokaj dobro obiskana. Nekateri se s kegljanjem aktivno ukvarjajo še naprej, nekateri pa se odločijo za druge športe. Kljub temu smo z udeležbo mladih v kegljanju lahko zadovoljni. Omeniti velja tudi, da otrokom iz socialno šibkejših družin nudimo brezplačno rekreativno kegljanje in treniranje celo leto,« je povedal Šehić. Med ekipnim zimskim premorom, ko ni ligaških tekem, Kegljaški klub Šoštanj tradicionalno prireja mednarodni božično-novoletni turnir občine Šoštanj. Turnirja se vsako leto udeleži več kot 250 tekmovalcev iz domovine in tujine. »Naš turnir je eden največjih po številu tekmovalcev. Ti so z našo organizacijo zelo zadovoljni. Razmišljamo, da bi organizirali turnir tudi v poletnem času pred začetkom nove tekmovalne sezone« je zaključil Šehić. n

Tekmovalna kegljaška ekipa

Uspešni sabljači kluba Velenjski judoisti si postavljajo nove mejnike Rudolfa Cvetka Na minulem državnem prvenstvu dvojna zmaga Jureta Mravljaka v floretu med mladinci in kadeti – Odlično so se odrezali tudi mlajši člani, ki so večinoma zasedli druga in tretja mesta Zala Fendre

Letošnja sezona je bila v 23-letni zgodovini kluba ena pestrejših. Poleg ostalih tekmovanj doma in po Evropi sta na svetovnem in evropskem mladinskem prvenstvu nastopila dva sabljača iz velenjskega kluba, slovenska reprezentanta Lovro Bačovnik Fijavž in Jure Mravljak. Letošnji dosežki so za klub, ki šteje 35 članov, odlični. Maja je na državnem prvenstvu v Ljubljani nastopilo 15 predstavnikov, medaljo pa je uspelo osvojiti kar devetim. »Sezona je bila dolga. Pravzaprav se je končala šele 11. avgusta, ko so naši sabljači prišli z vsakoletnega 10-dnevnega kampa v Sombotelu na Madžarskem, ki ga organizira Sabljaška zveza Slovenije v sodelovanju s klubom iz Sombotela. Letno tja prihaja okoli 300 sabljačev iz vsega sveta in je obenem zaključek sezone ter priprava na naslednjo, ki se že začne« je povedal predsednik sabljaškega kluba Rudolfa Cvetka Aleksander Mravljak. Prvi turnir bo v madžarski prestolnici. Poleg uspešnih tekmovalcev je klubski trener Klemen Špeh tudi selektor slovenske reprezentance za floret. Sabljači trenirajo v prostorih Šolskega centra Velenje štirikrat do petkrat na teden. Podporo jim nudi tudi Mestna občina Velenje skupaj s športno zvezo, za številne prevoze v tujino pa poskrbi Esotech Velenje, saj so tekme pogosto zunaj slovenskih meja. V prihajajoči sezoni upajo na podobno uspešne rezultate, letvico v državnem merilu pa si želijo postaviti še višje. n

Prvi del sezone za judoiste končan – Po julijskem počitku in avgustovskih pripravah je septembra znova čas, da člani Judo kluba Velenje preizkusijo konkurenco doma in v tujini Zala Fendre

»Do sedaj je bila letošnja sezona zelo uspešna. Dosegli smo namreč najboljše rezultate v zadnjih 20 letih,« je dejal predsednik kluba in trener Zdenko Slatnar. »Še posebej bi rad izpostavil osvojitev dveh državnih naslovov v kategoriji mlajših kadetov. Prvaka sta postala Veronika Mohorič in Nik Lemež, odlično drugo mesto pa je presenetljivo zasedel Tilen Vodeb,« je dodal Slatnar o aprilskem državnem prvenstvu v Slovenj Gradcu, na katerem so bili tretji najuspešnejši klub. Za drugi del sezone so se v začetku avgusta pripravljali teden dni v Salgotarjanu, mestu na Madžarskem, kamor jih je povabila madžarska mladinska reprezentanca. Ker si prizadevajo za napredek, se z mlajšimi kadeti udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj v sosednjih državah. Toda finančna sredstva se zadnjih pet let zmanjšujejo, prav tako pa so pogoji za trening za slovenske razmere slabi. »Trenutno imamo najboljše tekmovalce v kategoriji U 16. Da smo prišli do tega, je bilo potrebnih osem let sistematičnega dela, sedaj pa sledi najtežji preskok v mladinsko konkurenco in mogoče kasneje še v člansko,« je dodal predsednik kluba. Že lani je pri starejših deklicah Veronika Mohorič postala državna prvakinja, letos je uspeh ponovila, pri tem pa se ji je pri kadetih pridružil še klubski kolega. Tudi med mlajšimi člani vidijo talent in potencial ter upajo, da bodo dosedanjo raven rezultatov v prihodnosti vzdrževali ali morda še dvignili. n

Odbojkarski turnir Odbojkarji Šoštanja Topolšice pripravljajo v soboto v okviru občinskega praznika pripravljalni turnir za novo sezono. Obetajo se zanimivi odbojkarski obračuni, saj se bodo v prijateljskih tekmah pomerile tri izvrstne slovenske ekipe: Calcit Kamnik, Panvita Pomgrad in domača Šoštanj Topolšica. Turnir v Športni dvorani Šoštanj bo v soboto, pričel pa se bo ob 10. uri. n

S priprav na Madžarskem

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 27

ŠPORT

19. septembra 2013

Surfanje - popoln užitek na vodi

Slovenci smo se z deskanjem na valovih seznanili pred slabimi 30 leti – Danes se lahko navdušenci odpravijo v Zahodno Evropo, kjer že nekaj let obstajajo slovenske šole surfanja Surfanje ali deskanje prihaja iz Polinezije, kjer so že okoli leta 400 našega štetja razvili obliko zabave na vodi, ki se od začetkov pa do danes ni veliko spremenila. Bistvo deskanja na valovih ni bilo nikoli tekmovanje, temveč predvsem sprostitev in zadovoljstvo. Pogosto se dogaja, da se surfanje zamenjuje z windsurfanjem - deskanjem z jadri. Pri tem pa gre za dve popolnoma različni dejavnosti. Windsurferji si pomagajo z jadrom in so odvisni od vetra, medtem ko surferji potrebujejo le desko in dovolj velike valove, ki jih pa na Jadranskem morju ni. Vsi odvisniki se zato odpravijo v države, ki ležijo recimo ob Atlantskem oceanu. Nam so najbližje Španija, Portugalska in Maroko. Deskar potrebuje neopren, desko in obvezno sončno kremo. Surf deska za začetnike je večja in debelejša. Zaradi večjega volumna bolje plava. Obdana je s trpežno peno, zaradi česar je manj občutljiva na udarce. Za izkušene surferje pa obstaja več vrst

zajtrk in še boljšo večerjo. Preverjeno! Letošnje poletje sem se namreč preko potovalne agencije Tribu prvič odpravila deskat, in to na Portugalsko.

Osebna izkušnja

desk, ki se med drugim razlikujejo po dolžini, pomemben dejavnik pa je tudi višina valov.

Slovenske 'surf' šole

Ta šport je v Evropo leta 1923 pripeljala Velika Britanija, šele 40 let kasneje pa so začeli deskati Nizozemci, Francozi, Irci in Španci. Deskanje na valovih je vedno bolj priljubljeno tudi pri Slovencih, saj vsako

leto število slovenskih deskarjev narašča. Slovenske šole deskanja ponujajo tečaj deskanja na valovih in namestitev v Španiji ali na Portugalskem po ugodni ceni. Med najbolj znanimi sta Ujusansa in Tribu. Slednji ponujajo možnost deskanja na Kanarskih otokih, Portugalskem, Maroku in tudi v Braziliji, v Rio de Janeiru. deskarje namestijo v kampe, le na Portugalskem si lastijo hišo, kjer je poskrbljeno za odličen

En teden peščene plaže in valov Atlantskega oceana je za učenje deskanja občutno premalo. Toda dovolj, da spoznaš osnove tega vodnega športa in idejo, kako bi moral stati na deski. Ugotoviš tudi, kako zelo močan mora biti surfer. »Nenehno je treba plavati. Takrat ko greš proti valu, ko se obračaš, in potem, ko hočeš val uloviti,« se spominjam besed šefa surfarske hiše Domna Jesenovca. Plavanje se v deskarskem žargonu imenuje ‚pedlanje‘ in borba z valovi se ti kmalu obrestuje, ko ti uspe ‚zajahati‘ val, pri tem pa začutiš nepopisno dober občutek. Pri tem ti na začetku

pomagajo trije učitelji: dva Portugalca in en Slovenec, ki poleg učenja skrbijo še za varnost. Potrebno je biti zelo previden, saj so toki v oceanu neprizanesljivi in se zlahka znajdeš na drugi strani obale. Z učitelji se na začetku ogreješ, seznanijo te s teorijo in morebitnimi nevarnostmi v vodi, nato pa se začne praksa na valovih. Neizkušeni smo se zadrževali blizu kopnega, kamor pride zgolj ostanek vala – pena, in smo le opazovali stare mačke, kako brez težav krotijo težje valove. Prava paša za oči in zelo dobra motivacija. Dejstvo pa je, da si je treba vzeti čas in deskati dlje časa kot pa le teden dni. Ampak odločena sem, da se z desko kmalu ponovno srečam.

Paintball je igra in šport Zadnja leta je bil profesionalni paintball v zatonu, sedaj se spet dviga – Poškodb je malo, čeprav gre za adrenalinski šport – V velenjskem društvu Xsports imajo 12 odličnih tekmovalcev Velenje, 6. septembra – Velenjsko Športno društvo Xsports deluje od leta 2006. Predsednik društva Rok Plankelj pravi, da jih od prvih poskusov v tej adrenalinski igri, v kateri se igralci s posebnimi puškami markirajo oz. obstreljujejo z barvnimi markerji, deli že več kot desetletje. »V zadnjem času smo dodali še »hrčkanje«, ki ga ponujamo obiskovalcem plaže ob Velenjskem jezeru,« še izvemo, ko nam skupaj z Dejanom Hrovatom na kratko predstavlja zgodovino društva. Oba sta tudi člana tekmovalne ekipe, ki je letos osvojila naslov državnih prvakov v profesionalnem paintballu, kar je bil tudi povod za naše srečanje.

nam razloži Rok Plankelj. In doda, da večinoma trenirajo na svojem poligonu nad Škalskim jezerom, pogosto pa se na trening odpravijo v sosednjo Avstrijo. Želijo si, da bi v nekaj letih v Velenju postavili vadbišče, primerno tudi za profesionalni paintball. Izvemo še, da je poškodb pri paintballu malo, kljub

žujejo tekem v različnih postavah. »Včasih je bil profesionalni paintball v Sloveniji veliko bolj močan. Kriva je finančna kriza, saj je težko dobiti sponzorje za pripravo večjih tekmovanj. Letos nam je v Velenju po dolgih letih spet uspelo pripraviti tekmovanje na državni ravni, kar nas zelo veseli. Sploh, ker so Tekmovalna ekipa, ki je osvojila naslov državnih prvakov v paintballu: Aleš Hoheger, Jaka Lešnik, Dejan Hrovat, Primož Jevšnik, Dani Goltnik in Rok Plankelj.

Pravila so različna Poligon za vadbo so si člani društva, med katerimi je tudi nekaj deklet, saj pogosto oblikujejo mešane ekipe, uredili na poligonu nad Škalskim jezerom. »Poznamo rekreativni in profesionalni paintball. Naše vadbišče je bolj primerno za rekreativnega, saj je za vadbo profesionalnega, ki ga imenujemo tudi 'speedball', obvezna igra na ravni, travnati površini, z umetnimi napihljivimi barikadami. Velikost poligona, število barikad in čas posamezne igre so na tekmovanjih določeni vnaprej. Odvisna je od števila tekmovalcev; največkrat se igra tri na tri ali pet na pet, ekipe pa so lahko tudi večje, 7- ali 11-članske,«

Tekmovalni poligon nad Škalskim jezerom. V klubu si želijo, da bi v nekaj letih postavili pravi tekmovalni poligon, primeren tudi za večja tekmovanja.

temu, da gre za adrenalinski šport. »Primeren je za vse generacije, zato pripravljamo tečaje tudi za otroke, ki so praviloma nad njim navdušeni. Nemalokrat se za igro na našem poligonu odločijo tudi v podjetjih; igra sodelavce poveže in zabava. Vso opremo, od oblek do pušk, jim priskrbimo v klubu,« še izvemo. Dejan Hrovat doda, da imajo v velenjskem društvu trenutno 12 odličnih tekmovalcev, ki se udele-

Kolesarski vzpon na Paški Kozjak Velenje – Mestna občina Velenje organizira v sodelovanju s Triatlon klubom Velenje kolesarjenje na Paški Kozjak, in sicer v soboto, 21. septembra.

Letos bodo pripravili dva vzpona. Start obeh bo na mostu pred kamnolomom Paka pri Velenju, cilj pa pri Domu na Paškem Kozjaku. Ob 9.30 bo start rekreativne-

v sosednjih državah painttball lige zelo močne, pripravljajo velika mednarodna tekmovanja, zato smo tudi slovenski tekmovalci zadnja leta hodili na turnirje na Hrvaško, v Avstrijo in Italijo. Upam, da bo tekmovalni paintball poslej spet bolj prisoten tako v Velenju kot tudi v Sloveniji, kjer je trenutno 7 klubov, ki imajo ekipe za profesionalni paintball. Nekateri, tako kot mi, imajo tudi več tekmovalnih ekip.« ga kolesarjenja na Paški Kozjak, ob 10.15 pa se bo začela 'dirka' na Paški Kozjak. Kolesarji lahko sodelujejo s cestnimi ali gorskimi kolesi. n

n Zala Fendre

Izvemo še, da so pri tekmovalnem paintballu na poligonu med igro vedno prisotni sodniki, ki skrbijo za pravilno in pošteno igro. Po igrah se seštevajo točke, ki določajo zmagovalca turnirja. Točke s turnirjev pa dajejo zmagovalca lige ali serije tekmovanj na koncu sezone. Naslov državnih prvakov, ki so ga člani društva Xsports osvojili konec avgusta, jih še vedno močno veseli, sploh, ker so ga osvojili na letos tretji slovenski tekmi, ki so jo pripravili sami. Člani društva so letos tekmovali tudi na mednarodnem turnirju na Hrvaškem in največjem mednarodnem profesionalnem turnirju v Italiji, kjer je barve velenjskega društva zastopal Jaka Lešnik skupaj s slovensko ekipo iz Kopra. Pomerili so se s profesionalci, ki živijo od tega športa, in se odlično odrezali. n bš

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 28

ČESTITKE, OBJAVE

19. septembra 2013

Več na

NOVO

ZEMELJSKI PLIN

BREZ

VEZA VE!

AKCIJSKA CENA ZA PRVIH 1.000 ECE KUPCEV!

0,3397 €/Sm

(brez DDV)*

Elektro Celje Energija d.o.o.

Izkoristite izredno ponudbo in si za prihajajočo kurilno sezono zagotovite zemeljski plin po ugodni ceni! Za prvih 1.000 kupcev smo pripravili izredno ugodno ceno in jo navzgor omejili vse do 30.9.2014! Izpolnite obrazec na www.ece.si in si le z nekaj kliki omogočite prehod na zemeljski plin ECE že s 1.11.2013!

*Cena z DDV 0,4144 €/Sm3

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče

Na zdravje!

Skupaj pišemo zgodovino Z več kot 1.220 proizvajalci nam je uspelo zagotoviti sledljivost krmil. Zagotavljamo, da živali za oddajo mleka niso bile krmljene z rastlinami in krmnimi mešanicami, ki bi bile proizvedene iz gensko spremenjenih rastlin. Prav tako so dodatki v proizvodnji živil brez gensko spremenjenih organizmov. Smo prvi slovenski proizvajalec s certifikatom »Brez GSO«.

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 29

PIKIN FESTIVAL

19. septembra 2013

PIKIN POZDRAV Dragi moji,

te m b e r 2 p e s . 8 2 – . 2 2 | Velenje

013

samo še dve celini, tri zalive, ščepec vetra v jadra, za povrhu pa vrečko kroglic pregelk, in že bom v najbolj prijaznem in zabavnem mestu na svetu – v Velenju! Morski gusarji so mi povedali, da je tam že vse pripravljeno za največjo otroško zabavo na svetu. Pikin svet ob Velenjskem jezeru menda že lepo raste, v središču mesta so na ogled številne razstave, frizerski saloni pa so menda zaradi naročil izdelovanja kitk zasedeni vse do konca septembra. O, to bo spet zabavno … Na letošnjem festivalu bomo veliko migali, skakali, plesali in se razgibavali, saj je rdeča nit letošnjega festivala Zdrav duh v zdravem telesu – po Pikino! O, letos vas bom pa naučila migetalkanja! Kar začnite nabirati kondicijo, da boste zdržali vseh sedem dni zabave in ustvarjanja. Slišala sem, da bo letos festival potekal pod častnim pokroviteljstvom Unesca in da bo Pikina ambasadorka postala izjemna športnica Petra Majdič. Kako se veselim srečanja z njo. Pa tudi s številnimi drugimi športniki, ki bodo gostje festivala. Stavim, da jih bom premagala v vseh disciplinah Pikine olimpijade. Dragi prijatelji in prijateljice, poiščite pisane nogavice in se pripravite na teden dni nepozabne zabave. Po Pikino! Vaša Pika

TEMA FESTIVALA Zdrav duh v zdravem telesu - po Pikino! Pika pravi, da če eden od njiju opeša, drugega kaj hitro pogreša. Vsak dan krepi oba, da se lahko brezskrbno smeji do neba, če je potrebno, premaga gusarja in dvigne tudi Alfreda! Pika nas bo v letošnjem programu popeljala skozi veščine radovednega in živahnega duha, zdravega in čutečega srca, prožnih misli in gibkih mišic, nagajivih iskric in pospešenih utripov. Telo bomo za zdrav razvoj gusarskih mišic in pikastih spretnosti krepili v raznolikih športnih dejavnostih. Obzorja duha pa bomo širili in na novo spoznavali skozi kulturno-umetniške nastope, delavnice in ustvarjalne svetove, ki jih bomo gradili iz barvnih in domišljijskih palet. Spraševali se bomo, kaj krepi telo in kaj duha, ter v raznolikih festivalskih aktivnostih iskali poti do zdravo razmiganih teles in z ustvarjalno domišljijo podkrepljenih duhov. Pika vabi na novo in večno pustolovščino, lovljenje zdravega duha v zdravem telesu ob Velenjskem jezeru. Ti loviš!

PIKINA ČASTNA POKROVITELJICA www.pikinfestival.si

ŽUPANOV NAGOVOR Pozdravljeni! Se tudi vi že veselite? V našo družbo spet prihaja Pika! Kako lepo se bo ponovno za nekaj dni prepustiti njenim iskrivim domislicam, začutiti njeno moč in njen pogum, se nalesti dobre volje ter se učiti radovednega in radostnega pogleda na svet ... Lepo bo in hkrati koristno. Ker, kakor nas opominja za vodilo letošnjega festivala izbrano reklo »Zdrav duh v zdravem telesu«, je še kako pomembno, da se znamo življenja veseliti. In tudi tako sami prispevati k tistemu, česar si pravzaprav vsi ljudje tega sveta najbolj želimo - k našemu zdravju. Pika se je doslej ob svojih obiskih v Velenju sicer navadno več kakor s športom ukvarjala s kulturo. Tokrat pa pravi: »Tudi telesna kultura je kultura!« Šport, rekreacija, telovadba, vsakršna telesna aktivnost so hkrati sprostitev, veselje, prijetno preživet čas. In zdravo preživet čas! Ki dobro dene našemu splošnemu in ne le telesnemu počutju. Vadba, gibanje v naravi, dovolj počitka, zdrave prehranske in druge navade poleg telesnih izboljšujejo tudi naše umske sposobnosti. »Zdrav duh v zdravem

telesu« moramo torej vedno razumeti celovito, obojestransko ter skrbeti za dobro zdravje obeh – telesa in duha. Tako ali tako za vse velja, da je najbolje, če so stvari v pravem ravnovesju, če ene ne zanemarjamo na račun druge. Letos nas na Pikin festival vabita ter k zdravemu in polnemu življenju nagovarjata dve v vsakem pogledu močni dekleti: naša stara znanka Pika Nogavička in častna pokroviteljica letošnjega Pikinega festivala Petra Majdič. Poskrbeli bosta, da bomo na čudovitem prizorišču ob Velenjskem jezeru, ki je kakor ustvarjeno za aktivno preživljanje prostega časa, še bolj migali kot običajno. Poleg Petre Majdič se nam bo pridružilo še kar nekaj znanih športnikov, da bo druščina še bolj zanimiva, pa smo na obisk povabili tudi mlade iz naših prijateljskih mest. Pridite ob Velenjsko jezero! Napolnite se s pozitivno energijo, ki naj nas spremlja do našega naslednjega srečanja s Piko. Lepo se imejte in ostanite zdravi! Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje (kadar to ni Pika J)

Od Pike se lahko učimo vsi Pa je končno spet tu med nami - teden veselja, ustvarjalnosti in razigranosti. Ta teden nosi skupno ime: Pikin festival. Teden, ko je vsakemu med nami (če to nismo vsak dan) dovoljeno postati razigran in navihan, ko lahko vsi skupaj slečemo pretesna oblačila skrbi, ner nervoze in osamljenosti v množici ljudi. In kot nas Pika uči, pogled na svet je naš lasten in ne pustimo, da nam bi ga drugi barvali s svojimi bar barvami. Verjamem, da ima vsak med nami več talentov. Ko se rodiš, nihče ne ve, kakšen je tvoj. Zato je pomembno, da se pogumno podamo na pot raziskovanja sebe, okolice in tudi sveta. Kdo ve, kje najdemo svoj talent? Ne pustimo, da le zaradi pomanjkanja po-

guma ali odločnosti ne najdemo svojega, pa čeprav je le-ta morda to, da znamo pobarvati konja s črnimi pikami, ali pa nareše pomembnejši, da znamo ljudi nare najditi vesele in srečne. Ali pa skočiti naj dlje v daljino. Ali pa najbolje smučati. Ali pa postati najboljši ustvarjalec. Ali pa ... priti na Pikin festival in Fickskupaj s Piko Nogavičko in Fick om odkriti svoj talent! Tudi meni je Pika velika vzornica, včasih so pomi celo rekli, da sem ji malo po dobna - s svojimi nenavadnimi idejami, s svojo željo, da nikoli ne izgubi otroka v sebi in da pogled malna svet vedno ostaja barvit in mal ce drugačen. Vsi se lahko učimo od naPike, vsak dan sproti in z velikim na smehom na obrazu, kajti tudi skrbi, perče pogledamo na njih s prave per spektive, so minljive in včasih zelo majhne. In iz lastnih izkušenj vem, da včasih obstajajo le v naši glavi! Petra Majdič, častna pokroviteljica 24. Pikinega festivala

SPLOŠNE INFORMACIJE PRIZORIŠČE OB JEZERU Vstop na prizorišče je prost. Informacije za obisk organiziranih skupin poiščite na www.pikinfestival.si

DELOVNI ČAS Pikinega festivala na TRC Jezero nedelja in sobota: 10.00 – 19.00 dnevi med tednom: 9.00 – 19.00 Podajte se tudi v središče Velenja, kjer se v sklopu Pikinega festivala odvijajo številna odrska dogajanja, razstave in kulturni dogodki. Pikina pošta: pika@velenje.si

PARKIRIŠČE Na festivalskem območju TRC Jezero so urejena parkirišča. Avtomobile boste lahko v neposredni bližini osrednjega dogajanja varno parkirali za 2 EUR / dan.

PREVOZI Lokalc • V Velenju vozi brezplačni avtobus, imenovan Lokalc. Izkoristite to priložnost, če se boste iz središča mesta podali do festivalskega prizorišča na TRC Jezero in obratno. Pikina ladja • Na Velenjskem jezeru boste iz pristana pri čolnarni vsak

dan lahko odpluli na prijetno vožnjo v spremstvu Pikinega kapitana, ki vas bo popeljal na plavajoče Vodno mesto. Čudovita panoramska vožnja traja 20 minut, stane pa 2 EUR za odraslo osebo (1 otrok brezplačno). Pikin dvonadstropni panoramski avtobus • 28. septembra bo s postaje pred Belo dvorano (TRC Jezero) vozil panoramski avtobus, ki sploh nima strehe – uauuu! Vozni red avtobusa bo objavljen na postaji, potnike pa bo na 20-minutni krožni vožnji z vsemi zanimivostmi Velenja seznanila Pika vodička. Cena vozovnice na osebo je za odrasle 1 EUR, za otroke pa 0,50 EUR.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 30

PIKIN FESTIVAL

19. septembra 2013

VSAK DAN V PIKINEM SVETU

igre in zabave boste lahko vstopili v Pikini mestni hiši, Hiši ustvarjalnosti in igre, Hiši idej in zabave ter na zunanjih prizoriščih. Pikine delavnice so pripravljene tako, da otrok v kratkem času pod vodstvom Pike Nogavičke – mentorja ustvari izdelek in ga lahko odnese domov. Tudi letos bo na prizorišču TRC Jezero preko 100 Pikinih ustvarjalnih delavnic na letošnjo temo festivala: Zdrav duh v zdravem telesu – po Pikino!

Pikino mesto V Pikinem mestu simpatičnih hišic s pošto, banko, pekarno, čevljarno, mlekarno … in mestnih četrti bomo raziskovali, odkrivali, barantali, okušali in spoznavali bogastvo mestnega vrveža in zanimivosti umetni-

ških četrti. V mestu je zrasla Pleničkarnica za najmlajše, s previjalnico in z lastnim varovanim parkiriščem. Ne pozabite obiskati pisanega Pikinega sejma, pojesti Pikine čalapinke in tudi tokrat ušpičiti kaj nepozabnega!

UMETNIŠKE ČETRTI Lutkovna četrt V Hiši lutk se boste lahko srečevali z najrazličnejšimi tipi lutk, od prstnih in ročnih, spoznali boste javajke, marionete in manekene. Videli boste, kakšna je razlika med temi lutkami, in preizkusili tehnike njihovega vodenja. Tako boste lahko tudi sami postali pravi lutkarji. Vsako popoldne vas ob Hiši lutk čaka tudi predstava, preskusili pa se boste lahko tudi na Pravljičnem poligonu presenečenj.

Pika potuje

Pika potuje je nov, mednarodni sklop Pikinega festivala, ki ga prirejamo v sodelovanju domačih in tujih umetnikov ter pro-

Pikine ustvarjalne delavnice so osrednji del Pikinega festivala. V svet ustvarjanja,

Pikin športni svet

Na osrednjem travniku Pikinega sveta vas čakajo gibalni izzivi v obliki različnih poligonov in športnih delavnic. Vsi, ki jih boste obiskali, si boste zaslužili pravo zeleno medaljo! Vsak dan v tednu bo predstavi-

danskem času bo tu tudi joga za otroke, zvečer pa bomo prisluhnili pravljicam v tujih jezikih. Nikar ne zamudite pogovorov s športnimi zvezdami, ki bodo vsak dan na obisku. V muzejski četrti boste lahko sodelovali v zanimivih delavnicah, spoznavali stare igre, zadnji dan festivala pa bomo na travniku obudili stare pastirske igre. Pogledali in potipali boste lahko različne minerale in kamnine, v petek pa bodo razstavljeni tudi pravi ostanki mamutov in druge arheološke zanimivosti.

Metanje na koš in iskanje skritih besed, izdelava miniaturne knjige, Grimmov pravljični labirint, zabavne miselne igre in kvizi, iskanje rim, rebusi, premetanke, vsak dan predstavitev knjig ... V popol-

Psst! Mogoče Pika spi. Čisto po tiho vstopite v Pikin dom in preverite, če v njem res skriva svoj zaklad. Pred vilo vas pričakujejo njeni gusarji, ki vas bodo naučili raznovrstnih vragolij. Vadili boste lahko obračanje palačink, hojo s krtačami za čiščenje, plezanje po steni, če ste pogumni, pa vstopite tudi v Pikino džunglo.

Filmska četrt Plesna četrt Četudi ne obvlada vsakega koraka, Pika zelo zelo rada pleše, zato smo poskrbe-

Glasbena četrt Knjižna četrt

Vila Čira-Čara

li za bogat plesni repertoar. V plesni četrti se bomo pretegovali, igrali, naredili prve korake v svet baleta, spoznali pravi klasični balet, vadili jazz ples, se naučili Pikin ples in spoznavali rajalne igre ter ljudske plese.

Muzejska četrt

Likovna četrt

V likovni četrti bo tudi letos pisano in barvito. Vse dni festivala se bodo najmlajši seznanjali z najrazličnejšimi slikarskimi in kiparskimi tehnikami – od risanja z ogljem do slikanja z vodenimi barvicami, akrilnimi barvami, najpogumnejši bodo lahko poskusili tudi slikanje z oljem. Letošnja novost v slikarski četrti je spoznavanje s fotografijo.

Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic

tev različnih športnih klubov, na obisk pa prihajajo vrhunski športniki in Pika pravi, da jih boste lahko vprašali čisto vse, z nekaterimi od njih pa tudi tekmovali.

Na prostem je postavljen Pikin filmski studio, v katerem spoznavamo osnovna filmska izrazna sredstva in se pred kamero ali za njo preizkusimo kot igralci, maskerji, režiserji, kostumografi, snemalci … Ob filmski četrti najdete tudi pravi fotografski studio s temnico in se spoznate s procesom nastanka fotografije.

Glasbena četrt je posvečena preizkušanju in izdelovanju inštrumentov, raziskovanju zvokov in spoznavanju sveta glasbe v spremstvu Mozarta in Pike. Vsak dan boste lahko izdelovali drugačne inštrumente, tipične za glasbeno zvrst, ki jo bo ta dan predstavljal Rumeni oder. V glasbeni četrti bo tudi radijska postaja, glasbene lože za najbolj navdušene poslušalce in velika inštrumentalna igrala.

Glasbeni gozdiček

Zeliščni vrt ob Vili Čira-Čara

Ob robu travnika blizu jezera je mali gozdiček, ki vsako leto v času Pikinega festivala oživi in postane čarobna oaza. Letos ga bodo oživili zvoki različnih glasb sveta. Glasbena mojstra nas bosta vsak dan Pikinega festivala v zavetju glasbenega

Si bomo malce umazali roke z zemljo? Seveda bomo! Najprej bomo zgradili visoke gredice in oblikovali zanimive lončke, potem pa vanje nasejali in posadili rastline. Poskrbeli bomo, da bo lahko Pika skozi vse leto dobro začinila svoje jedi in olepšala balkon ter okenske police vile Čira-Čara.

Žive lutke klom. Če boste pozorni, lahko naletite celo na fakirja, ki lebdi v zraku! stovoljcev. Spoznavno-ustvarjalni poligon bo obiskovalce Pikinega sveta popeljal po različnih celinah in spoznaval z naravnimi ter kulturnimi znamenitostmi, tipičnimi predmeti, zgodbami in pravljicami z različnih koncev sveta.

Mozaik doživetij

Savinjsko in Šaleško regijo je Pika pomanjšala, da ju lahko v vsej lepoti in barvitosti pokaže vsem obiskovalcem festivala. Na geografskem poligonu se bomo sprehodili ob reki Paki in Savinji ter obiskali kar 10 krajev, ki ležijo ob njih. Česali bomo solčavsko volno, tipali vulkanske kamnine s Smrekovca, smučali med količki na Golteh, se razvajali v Termah Topolšica ter spoznali še veliko zanimivega.

Živi kipi/lutke so tradicionalna oblika uličnega gledališča. Lahko jih najdete na različnih prizoriščih Pikinega festivala. Neka-

Pikina kuhinja

Zabaven in poučen kuharski mojster je skrbno izbral jedi z vseh koncev sveta, ki jih boste v njegovi družbi pripravljali in

gozdička popeljala v drugače zveneč svet različnih dežel in glasbenih tradicij: od afriških do avstralskih, južnoameriških, indijskih in slovanskih glasbil.

Kot obiskovalec Pikinega festivala morate biti pripravljeni na vse. To pomeni, da ne smete biti preveč presenečeni, če vas ustavita čudna policaja, ki neprestano iščeta Piko, ali pa klovna, ki žonglirata, napihujeta dolge balone in se vozita z monoci-

Pikine razstave na prostem teri le redko oživijo in vam namenijo pomežik ali nasmeh. Druge pa boste lažje prepričali, da z vami odigrajo partijo šaha ali igro Človek ne jezi.

Ulična presenečenja

Indijanci in taborniki potem tudi pojedli. Kuhanje bo zanimiva dogodivščina, saj bomo spoznavali enostavno pripravo zdravih jedi.

spoznajte pisavo taborniških simbolov in z njimi zapojte pesem. V tipiju – tako se imenuje indijanski šotor – pa posedite ob ognju in ob spremljavi bobnov prisluhnite starim indijanskim modrostim.

Na mehkem travniku ob gozdičku pri jezeru stojita dva tabora. V enem so zeleni šotori kvadratnih oblik, v drugem beli trikotnih oblik. V zelenem svetu tabornikov

Med sprehodom po Pikinem svetu boste naleteli na veliko zanimivih razstav. Naj pritegnejo vašo pozornost in zaposlijo vaše oči!

Policija, gasilci in vojska na obisku Lepe uniforme, zanimiva vozila in zapletena oprema so skupna lastnost vedno obleganih Pikinih gostov, ki radi poskrbijo za zabavo, varnost in ozaveščanje obiskovalcev festivala. Policisti in gasilci bodo z nami vsak dan, vojska pa bo s poligonom prisotna v nedeljo, torek in soboto.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 31

PIKIN FESTIVAL

19. septembra 2013

PROGRAM 24. PIKINEGA FESTIVALA Nedelja, 22. 9. 10.00 – 19.00 TRC Jezero PIKIN DRUŽINSKI OTVORITVENI DAN 10.00 – 17.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 10.00 – 19.00 TRC Jezero – zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 10.00 TRC Jezero - čolnarna PIKINA MINI AVANTURA Igriva mestna pustolovščina za družine, v sodelovanju z Društvom tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje – Adventure race Slovenia 10.00 TRC Jezero – Rumeni oder FRDAMANA PRAVLJICA Lutkovno gledališče Velenje – Festival Velenje 10.30 TRC Jezero – Rumeni oder RAZMIGOVALNICA in srečanje s športniki Tadejo Brankovič Likozar, Bojanom Cebinom in Anjo Čarman 10.30 Kino Velenje – hotel Paka KRUDOVI (The Croods), animirana komična pustolovščina v sodelovanju s Kinom Velenje 10.30 TRC Jezero – Zeleni oder GODBA UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE - VETERANI Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje 11.00 TRC Jezero – Rumeni oder S TOLKALI OKROG SVETA Franci Krevh in Marko Brdnik 12.00 TRC Jezero – Zeleni oder PIKA IN GUSAR Enostavno prijatelji 12.30 TRC Jezero – Rumeni oder KARTON BAND Glasbena šola Gvido 13:00 – 17.00 TRC Jezero – Lutkovna četrt PRAVLJIČNI POLIGON PRESENEČENJ Lutkovno gledališče Velenje 13.15 TRC Jezero – Zeleni oder FLIP, plesno-akrobatska predstava 13.30 TRC Jezero – Rumeni oder SOVICA OKA Gledališče Velenje 13.45 TRC Jezero – Zeleni oder TWIRLING PET ELEMENTOV, plesno-mažoretni nastop 14.15 TRC Jezero – Zeleni oder FLIP, plesno-akrobatska predstava 14.30 TRC Jezero – Rumeni oder BILBI, koncert 15.30 TRC Jezero – Pikina kuhinja POMEN ZDRAVE PREHRANE ZA OTROKE IN ODRASLE, pogovor v krogu z nutricionistko Janjo Strašek 15.45 TRC Jezero – Zeleni oder FLIP, plesno-akrobatska predstava 16.00 Kino Velenje – hotel Paka ODPLEŠI SVOJE SANJE 4 (Step up Revolution), plesni f. v sodelovanju s Kinom Velenje 16.00 TRC Jezero Zeleni oder (osrednje prizorišče) SVEČANA OTVORITEV FESTIVALA in zabava s TANJO ŽAGAR

Ponedeljek, 23. 9. 9.00 – 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 9.00 – 19.00 TRC Jezero – zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana BUTALCI, igrana predstava Gledališče Koper 9.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje MAČEK MURI, muzikal OŠ Brežice 11.00 TRC Jezero – Rumeni oder JANKO IN METKA Lutkovno gledališče Velenje 12.00 TRC Jezero – Rumeni oder RDEČA KAPICA IN PRIJATELJI OŠ MPT Velenje 15.00 TRC Jezero – Rumeni oder RAZMIGOVALNICA 15.30 TRC Jezero – Rumeni oder KDO SO KLASIKI? v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje 16.00 TRC Jezero – Beli oder POLŽ VLADIMIR GRE NA ŠTOP igrana predstava za otroke Vrtec Velenje – enota Vrtiljak 16.00 – 18.00 TRC Jezero DAN BELIH ŠPORTOV v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.30 TRC Jezero – Rumeni oder KORUNŠTRAJH 16.30 TRC Jezero – Knjižna četrt JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje

17.00 TRC Jezero DRUŽINSKO KOLESARJENJE Zbirališče: parkirišče pri APS v sodelovanju z Mestno občino Velenje 17.00 TRC Jezero – Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI: Matjaž Debelak 17.30 TRC Jezero – Lutkovna četrt JANKO IN METKA Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero – Knjižna četrt PRAVLJICA V NEMŠKEM JEZIKU Knjižnica Velenje 18.00 TRC Jezero – Zeleni oder PROFESORICA SFRČLJANA Eva Š. Maurer

Torek, 24. 9. 9.00 – 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 9.00 – 19.00 TRC Jezero – zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO, plesno-glasbena, igrana predstava SMG Ljubljana

9.30 Glasbena šola Velenje MALI STRAH BAV-BAV, igrana predstava KUD Zarja, Trnovlje - Celje 11.00 TRC Jezero – Rumeni oder KOK ZDEJ TI MEN DOL VISIŠ OŠ Prule Ljubljana 12.00 TRC Jezero – Rumeni oder TEKMOVANJE ZA DOM Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik 15.00 TRC Jezero – Rumeni oder RAZMIGOVALNICA in SREČANJE S ŠPORTNIKI Matjažem Cerajem, Juretom Megličem in Majo Tvrdy 15.30 TRC Jezero – Rumeni oder KAKO NASTANE SODOBNA GLASBA? v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje 16.00 TRC Jezero – Beli oder Igrana predstava za otroke KAKO STA BIBI IN GUSTI PORAHLJALA PREPIR Vrtec Velenje - enota Lučka 16.00 TRC Jezero – počivalnica ob jezeru JOGA SMEHA 16.00 – 18.00 TRC Jezero DAN KOŠARKE IN ROKOMETA v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.30 TRC Jezero – Rumeni oder HOUSE MOUSE, elektronska glasba 16.30 TRC Jezero – Knjižna četrt PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje 17.00 TRC Jezero – Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI: Ivo Daneu

17.30 TRC Jezero – Knjižna četrt ZAKLJUČEK PIKINE BRALNE ZNAČKE in lutkovna predstava Janko in Metka sta packona 17.30 TRC Jezero – Glasbeni gozdiček SNEŽINKA IN ROŽICA Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero – Zeleni oder TRKAJ in nastop plesne skupine ARTIFEX 19.30 Vila Bianca Večer s častno pokroviteljico PETRO MAJDIČ

Sreda, 25. 9. 9.00 – 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 9.00 – 19.00 TRC Jezero – zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana JANKO IN METKA, gledališka pravljica s petjem in plesom, SNG Drama Maribor in Mini teater 9.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje VIKE VIKING, igrana predstava Gledališki krožek POŠ Svibno

10.00 TRC Jezero CVETLIČARSKO TEKMOVANJE v sodelovanju s podjetjem PUP Velenje 11.00 TRC Jezero – Rumeni oder ŠVEDSKA URA OŠ Preserje 15.00 TRC Jezero – Rumeni oder RAZMIGOVALNICA 15.30 TRC Jezero – Rumeni oder ZAKAJ JE ETNO FLETNO? v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje 16.00 TRC Jezero – Beli oder SAPRAMIŠJA SREČA, igrana predstava za otroke Vrtec Velenje – enota Tinkara 16.00 – 18.00 TRC Jezero DAN NOGOMETA v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.00 TRC Jezero – počivalnica ob jezeru JOGA SMEHA 16.30 TRC Jezero – Rumeni oder SALAMANDRA, SALAMANDRA 16.30 TRC Jezero – Knjižna četrt JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje 17.00 TRC Jezero – Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI: Aleš Čeh 17.00 TRC Jezero – Zeleni oder ŽUPANOV SPREJEM PRVOŠOLČKOV 17.30 TRC Jezero – Lutkovna četrt METULJČEK CEKINČEK Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero – Knjižna četrt PRAVLJICA V ANGLEŠKEM JEZIKU 18.00 TRC Jezero – Zeleni oder ALENKA KOLMAN YooHoo in prijatelji spoznavajo Slovenijo

19.30 Glasbena šola Velenje VEČER PRIJATELJSTVA v sodelovanju z OŠ Gorica

Četrtek, 26. 9. 9.00 – 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 9.00 – 19.00 TRC Jezero – zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 9.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana ZMRDICA IN ZMRDEK, lutkovnoigrana predstava Lutkovno gledališče Maribor 9.30 in 11.30 Glasbena šola Velenje PIKA NOGAVIČKA , glasbena predstava Igralska skupina Sovice OŠ Danile Kumar Ljubljana 11.00 TRC Jezero – Rumeni oder METULJČEK CEKINČEK Lutkovno gledališče Velenje 15.00 TRC Jezero – Rumeni oder RAZMIGOVALNICA 15.30 TRC Jezero – Rumeni oder SPOZNAJ JAZZ v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje

9.00 – 19.00 TRC Jezero GOBARSKA RAZSTAVA v sodelovanju z Gobarskim društvom Marauh Velenje 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje PEPELKA, baletna preds. za otroke Čarobna dežela 9.30 Glasbena šola Velenje RDEČA KAPICA, spevoigra OPZ in MPZ OŠ Antona Aškerca Velenje 11.00 TRC Jezero – Rumeni oder O LJUDEH, ŽIVALIH IN KAMNIH Lutkovno gledališče Velenje 15.00 TRC Jezero – Rumeni oder RAZMIGOVALNICA 15.30 TRC Jezero – Rumeni oder STARA IN NOVA GLASBA v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje

16.00 TRC Jezero – Beli oder Igrana predstava za otroke MUC IŠČE PRIJATELJA Vrtec Velenje – enota Ciciban 16.00 – 18.00 TRC Jezero DAN BORILNIH VEŠČIN v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.30 TRC Jezero – Rumeni oder MIHA KOREN TRIO 16.30 TRC Jezero – Knjižna četrt PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje 17.00 TRC Jezero – Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI 17.30 TRC Jezero – Lutkovna četrt O LJUDEH, ŽIVALIH IN KAMNIH Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero – Knjižna četrt PRAVLJICA V NEMŠKEM JEZIKU Knjižnica Velenje 18.00 TRC Jezero –Zeleni oder MOJCA IN PRIJATELJI Plesna šola Spin 19.30 Glasbena šola Velenje KOČOPERITAS – IZVESNE DAME U PUBERTETU! (Nekatere dame v puberteti!), mladinski muzikal Glasbena šola Isidor Bajić Novi Sad v sodelovanju z Glasbeno šolo Velenje

16.00 TRC Jezero – Beli oder STRAHEC, igrana prestava za otroke, Gledališče Velenje 16.00 – 18.00 TRC Jezero DAN GIMNASTIKE v sodelovanju s Športno zvezo Velenje 16.30 TRC Jezero – Rumeni oder ŠOLA ROCKA Z GORAZDOM PLANKOM 16.30 TRC Jezero – Knjižna četrt JOGA ZA OTROKE Knjižnica Velenje 17.00 TRC Jezero – Knjižna četrt KLEPET S ŠPORTNIKI: Miro Cerar 17.15 TRC Jezero – Pikina kuhinja POMEN ZDRAVE PREHRANE ZA OTROKE IN ODRASLE, pogovor v krogu z nutricionistko Janjo Strašek 17.30 TRC Jezero – Lutkovna četrt KAKO SE KUHA PRAVLJICA O RDEČI KAPICI Lutkovno gledališče Velenje 18.00 TRC Jezero – Knjižna četrt PRAVLJICA V ANGLEŠKEM JEZIKU Knjižnica Velenje 18.00 TRC Jezero –Zeleni oder ANIKA HORVAT Od Pike do Acota

Petek, 27. 9.

Sobota, 28. 9.

9.00 – 18.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC 9.00 – 19.00 TRC Jezero – zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU

10.00 – 19.00 TRC Jezero PIKIN DAN - najbolj živahen dan festivala 10.00 – 17.00 TRC Jezero PIKIN PISANI SVET USTVARJALNIH DELAVNIC

10.00 – 19.00 TRC Jezero – zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINEM MESTU 10.00 – 19.00 TRC Jezero PIKIN BazArt, umetniška tržnica 10.00 – 18.00 TRC Jezero DAN ATLETIKE in srečanje s Primožem Kozmusom v sodel. s Športno zvezo Velenje 10.00 – 15.00 TRC Jezero PSI REŠEVALCI v sodelovanju s Kinološkim društvom reševalnih psov Celje 10.00 – 19.00 TRC Jezero DOBRODOŠLI V NAŠEM MESTU Dogodek ob svetovnem dnevu turizma, v sodelovanju s Turistično zvezo Velenje 10.00 – 19.00 TRC Jezero GOBARSKA RAZSTAVA v sodelovanju z Gobarskim društvom Marauh Velenje 10.00 – 19.00 TRC Jezero RAZSTAVA MALIH ŽIVALI v sodelovanju z Društvom gojiteljev malih živali Velenje 10.00 – 18.00 TRC Jezero – vstopna postaja pred Belo dvorano S PIKINIM 2-BUSOM PO MESTU, krožna panoramska vožnja po Velenju v sodelovanju s TIC Velenje 10.00 Mestni stadion Velenje TEK ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Pikin rekreativni tek za vse starostne skupine, v sodelovanju z Atletsko zvezo Slov. in Atletskim klubom Velenje 10.00 TRC Jezero – Rumeni oder KO POSVETI LUČKA DR. LADU S. LEDU, animacijska predstava 10.30 TRC Jezero – Zeleni oder PLESNA SKUPINA VENAS, plesni nastop CVIU Velenje 10.30 TRC Jezero – Rumeni oder RAZMIGOVALNICA Z VEČERKOM 11.00 TRC Jezero – Rumeni oder POTEP PO STRUNAH Simon Gorišek 11.00 TRC Jezero – Beli oder PETKRAT PIKA Lutkovno gledališče Velenje 11.00 Velenjsko jezero REGATA ZA ZLATO PIKO v sodelovanju s Klubom vodnih športov 11.00 TRC Jezero – počivalnica ob jezeru JOGA SMEHA 11.15 TRC Jezero – Zeleni oder DAMJANA GOLAVŠEK, glasbeni nastop 11.30 TRC Jezero – Pikina kuhinja SPREMENIMO ŽIVLJENJSKE NAVADE DRUŽINE, pogovor v krogu z dr. Damijanom Gazvoda 12.00 TRC Jezero – Rumeni oder RAČKA Lutkovno gledališče UŠ 12.00 TRC Jezero – Beli oder ZAPLEŠIMO Z BANSIJEM 12.00, 14.00, 16.00 TRC Jezero – različna prizorišča DOUBLE TEJ, glasba po izboru iz menija 12.30 TRC Jezero – Zeleni oder KOLEDA – ŠOLA FOLKLORA plesni nastop ŠFD Koleda 13.00 TRC Jezero – Rumeni oder MALA ČAROVNICA LILI gledališka predstava Družinsko gledališče Kolenc 13.00 TRC Jezero – Beli oder VEČERKOV PLES S SEBASTJANOM 13.00 – 17.00 TRC Jezero – Lutkovna četrt PRAVLJIČNI POLIGON PRESENEČENJ Lutkovno gledališče Velenje 13.00 TRC Jezero – rokometno igrišče GASILSKO TEKMOVANJE ZA ZLATO PIKO za pionirje in pionirke v sodelovanju z Gasilsko zvezo Šaleške doline 13.30 TRC Jezero – Rumeni oder RAZMIGOVALNICA in srečanje s športnikoma Andrejem Jermanom in Janezom Maričem 14.00 TRC Jezero – Zeleni oder PLESNI STUDIO N, plesni nastop 14.00 TRC Jezero TOLIJEVE KARAOKE Z AIDO KRALJ 14.30 TRC Jezero – počivalnica ob jezeru JOGA SMEHA 15.00 TRC Jezero – Rumeni oder ZMELKOOW, glasb. nastop 15.30 TRC Jezero – Pikina kuhinja SPREMENIMO ŽIVLJENJSKE NAVADE DRUŽINE, pogovor v krogu z dr. Damijanom Gazvoda 16.00 TRC Jezero – Rumeni oder RIBIČ PEPE 17.00 TRC Jezero – Zeleni oder ZAKLJUČNA SVEČANOST FESTIVALA Podelitev najvišjih festivalskih priznanj – zlatih pik in koncert skupine IN & OUT

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 32

PIKIN FESTIVAL

19. septembra 2013

PIKINE RAZSTAVE

SODELUJTE NJE LJE O ŽIV , 28. sepoto TErekKreaZtivnAi tekZzaDvseRstaArosV sob v bo e pin sku tne zbrali

uri Pikin nu Velenje se bomo ob 10. tembra. Na Mestnem stadio tekmujemo. Več informacij in prijave vsi, ki radi sodelujemo in ne na www.atletska-zveza.si.

PIKIN FOTOGRAFSK I NATEČAJ

DOBRODELNA AKCIJA NOVO SONCE - PIKA POMAGA

Pika je sladkosnedna in prav tako kot ona so sladkosnedni vsi otroci. Vse več pa je otrok, ki se zaradi težkih življenjskih razmer ne morejo posladkati. Zato Pika poziva vse: »Darujte sladkarije za prijatelje! V stiski majhno dobro delo prekosi velike besede.“ Zbirno mesto za oddajo sladkih dobrot: Bela dvorana / Pikina mestna hiša. Zbrane sladkarije bomo predali lokalni organizaciji Rdečega križa, ki bo z njimi dopolnila družinske prehrambne pakete.

PIKINA MINI AVANTURA

Vabljeni na igrivo mestno družinsko pustolovščino, polno izzivov in presenečenj. Start bo v nedeljo, 22. septembra, ob 10. uri pri čolnarni na TRC Jezero. Mini avantura je namenjena otrokom med 5. in 12. letom ter vsaj enemu polnoletnemu spremljevalcu. Na preizkušnji bodo spretnost, vzdržljivost in iznajdljivost vaših otrok. Prijave in informacije na www.minavantura.si.

Klik. Klik. Ujemite me v ob jektiv! Fotografirate lahko vse, za kar ste trdno prepri čan i, da krepi naše telo in duha. Na natečaju, ki je od prt do 20. septembra, lahko sodelujejo otroci iz vrtcev ter učenci in učenke osnovnih šol ter drugih vzgojno-izobraž evalnih ustanov. Več inform acij o natečaju poiščite na Pikini spletni strani www.pikinfe stival. si, fotografije pa pošljite na e-nasl najboljših fotografij bodo nag ov: pika@velenje.si. Avtorji rajeni, zmagovalec pa bo pre jel najvišje festivalsko priznanje – zlato piko.

SPREMINJAMO ŽIVLJENJSKE NAVADE DRUŽINE

Na prizorišču TRC Jezero ob Pikini kuhinji se bomo s strokovnjaki pogovarjali o pomenu zdrave prehrane za otroke in odrasle, družinski povezanosti, izdelali bomo jedilnike za domov … V pogovorih v krogu bomo 22. in 27. 9. gostili nutricionistko Janjo Strašek, v soboto, 28. 9., pa dr. Damijana Gazvodo.

DRUŽINSKO KOLESARJENJE

V ponedeljek, 23. septembra, bomo skupaj s Piko razmigavali predvsem naše spodnje okončine. Na parkirišču pri APS se bomo zbrali ob 17. uri ter odkolesarili na zabavno mestno raziskovanje ulic in uličic. Ne pozabite kolesa in čelade!

DRUŽENJE S ŠPORTNIKI

Pikin festival bo letos obiskalo veliko slovenskih športnikov. Naj naštejemo nekaj njihovih imen: Petra Majdič, Miro Cerar, Primož Kozmus, Aleš Čeh, Matjaž Debelak, Ivo Daneu, Jure Meglič, Matjaž Cerar, Tadeja Brankovič Likozar, Bojan Cebin, Anja Čarman, Maja Tvrdy, Andrej Jerman, Janez Marič in mnogi drugi. Poiščite jih na prizorišču. Vsak dan se bomo družili in pogovarjali z njimi.

PIKA ŠIRI PRIJATELJSTVA PREKO MEJA

PIKIN PLANINSKI POHOD V NEZNANO Sobota, 21. septembra, bo čisto pravi dan za prijeten rekreativni pohod s prijetnimi prijatelji. Najbolj prijetno pa je, da sploh ne vemo, kam bomo šli! Brez skrbi, izgubili se ne bomo. Dobimo se ob 9. uri na otroškem igrišču v Velenju.

Letošnji Pikin festival bo še bolj mednaroden kot prejšnja leta. Dolgoletno prijateljstvo med Piko in otroki iz Sarajeva bodo letos z obiskom nadgradili še prijatelji iz »Novega Sada, pridružili pa se jim bodo mladi iz slovaškega mesta Prievidza. V projektu Pika potuje pa bo obiskovalce po različnih državah popeljalo več prostovoljcev s celega sveta.

OBIŠČITE PREDSTAVE V MESTU

Od ponedeljka do petka se bodo na mestnih odrih v dopoldanskem času odvile odlične predstave za otroke. Pikin oder v kulturnem domu v Velenju ponuja scensko zanimive in igralsko dovršene predstave, Tomažev in Aničin v velenjski glasbeni šoli pa predstavlja radoživo otroško produkcijo. Vabljeni! Prostih je še nekaj sedežev.

ORGANIZACIJA FESTIVALA Organizator:

Soorganizatorji:

Pokroviteljica:

(Center Nova, Šaleška 21, Velenje) V krogu življenja Z Lilo in Piko Po Kekčevih poteh Knjige Lile Prap Bralka meseca Petra Majdič Slovenski strip za otroke

GALERIJA VELENJE

(Titov trg 5, Velenje) Mala Napotnikova kiparska kolonija 40 let delovanja v organizaciji MZPM Velenje

MUZEJ VELENJE

(Velenjski grad, Ljubljanska 54, Velenje) Fotografije narave Otona Naglosta

VILA BIANCA

(Stari trg 3, Velenje) Iz zakladnice velenjskega športa

eMCe PLAC

(Rdeča dvorana, Šaleška 3) Likovna dela Uršule Skornšek

MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE (Koroška cesta, Velenje) Idrija – zibelka naravoslovja

PEKARNA

(Stari trg, Velenje) Space Bound

Častni pokrovitelj Unesco

KULTURNICA VELENJE

(Cankarjeva ulica, Velenje) Izbor knjižnega gradiva za otroke

RAZSTAVIŠČE 360

(Otroško igrišče ob Šal. cesti, Velenje) Razigrane lutke

DOM KULTURE IN POŠTA VELENJE

(Titov trg 4 in Kidričeva ulica 2, Velenje) Pika Nogavička na znamkah

KUPOLA

(Titov trg, Velenje) Fotografski utrinki Pikinih festivalov

TRC JEZERO – PIKINA PRIZORIŠČA

Bela dvorana: Fotografska razstava natečaja Zdrav duh v zdravem telesu Na prostem: Forma Viva velenjskih osnovnih šol Osrednja šotora: Turizem in vrtec: Potuj z jezikom Čolnarna ob jezeru: Odsev preteklosti turizma ob jezeru

INFORMACIJE O FESTIVALU Festival Velenje 03 898 25 71 info@festival-velenje.si www.pikinfestival.si

Mozaik doživetij

24. Pikin festival pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira javni zavod Festival Velenje skupaj s soorganizatorji (Knjižnica Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Mladinski center Velenje, Muzej Velenje in JSKD – OI Velenje) ter partnerji (Športna zveza Velenje, Šolski center Velenje, Galerija Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Rdeča dvorana Velenje, ZKD Šaleške doline, Vrtec Velenje, vse osnovne šole iz Velenja, TIC Velenje, Ljudska univerza Velenje ter številna organizacije in društva iz Šaleške doline).

KNJIŽNICA VELENJE

Danes bo odprtje pregledne razstave ob 40-letnici Male Napotnikove kiparske kolonije, v petek otvoritev likovne razstave Uršule Skornšek, v soboto pa premiera večmedijskega projekta Space Bound.

Priloga Pikine 24. dogodivščine Uredile: Neža Jovan, Ana Godec, Barbara Pokorny Fotografije: Lana Semečnik, Ksenija Mikor, Peter Marinšek, arhiv Festivala Velenje Ilustracija na naslovnici in ilustracija Pikinega zemljevida: Urška Stropnik Šonc Oblikovanje: Naš čas, d. o. o.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 33

KRIŽANKA

19. septembra 2013

Velika nagradna križanka AC Celeia Avto center Celeia

PE Avtohiša Jakopec

Mariborska c. 107, Celje

Kosovelova 16, Velenje

03 42 54 611

03 8971 460

www.ac-celeia.si

OPLOVA SEPTEMBRSKA PRILOŽNOST JE TU!

Akcija septembra: vaš stari avto zamenjajte za novega Opla in ob nakupu na financiranje izkoristite dodatne ugodnosti! Najvišja kakovost za najnižjo ceno! Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom “Opel” najkasneje do 30. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade: 1.menjava pnevmatik, 2. vikend z Oplom in 3. majica in kapa.

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 34

MODROBELA KRONIKA

V gozd peš ali z avtom? Po gozdnih cestah, tudi zasebnih gozdov, lahko vozite, če prepoved ni posebej označena, na gozdnih vlakah pa je vsak promet prepovedan Milena Krstič – Planinc

Jesen privablja v gozdove številne obiskovalce. Veliko jih gre le na sprehod, veliko pa tudi zato, da si naberejo gozdnih plodov, ta čas denimo gob. Te rastejo tako v državnih kot zasebnih gozdovih, pa tudi sprehodi so lepi v enih in drugih. Kar tri četrtine slovenskih gozdov je v zasebni lasti. V Sloveniji je približno 313.000 gozdnih

Padec kolesarke na Cankarjevi Velenje, 11. septembra – V sredo je na parkirnem prostoru na Cankarjevi zaradi neprilagojene hitrosti padla kolesarka. Pri padcu se je huje poškodovala, zdravniško pomoč pa je poiskala naslednji dan.

Od goriva do čipsa Velenje, Mozirje, Žalec, 12. septembra – Vlomilci kradejo od goriva do čipsa. Vsem pa vlomi tudi ne uspejo. V četrtek zjutraj so velenjski policisti obravnavali vlom na delovišču v Paški vasi. Vlomilec je vlomil v rezervoarja delovnih strojev in ukradel 190 litrov dizelskega goriva. Istega dne je bilo vlomljeno tudi v delovni stroj

posesti in kar 461.000 gozdnih posestnikov. Ob večjem navalu na gozdove se zasebnikom velikokrat poraja vprašanje, ali lahko nepovabljeni pobiralci gozdnih plodov vozijo in parkirajo na gozdnih poteh zasebnih zemljišč in gozdov. Odgovor smo poiskali pri inšpektorju za ceste Janezu Zajamšku z Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja. »Načeloma lahko, a morajo pazi-

Ne glede na to, ali boste šli v gozd peš ali z avtomobilom, na zasebno ali državno posestvo, ste dolžni spoštovati Uredbo o varstvu samoniklih gliv in predpise na področju gozdarstva in varstva gozdov, ki omejujejo količino nabranih gob. Posameznik lahko na dan nabere največ 2 kg gob. Te mora očistiti že na rastišču. Pri nabiranju ne sme uporabljati pripomočkov, ki lahko poškodujejo podgobje ali rastišče. Domov jih mora odnesti v zračni in trdi embalaži. Če boste kršili določbe in vas bo zalotil inšpektor, vam globa v višini najmanj 208 evrov ne uide. ti, da ne kršijo določb zakona o gozdovih in uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju. Na gozdnih cestah lahko na lastno odgovornost vozijo, če prepoved ni posebej označena, in parkirajo v pasu 5 metrov zunaj vozišča take ceste.« Kaj pa, če temu lastniki nasprotujejo? »Potem morajo to nasprotovanje izraziti. Izrazijo ga lahko tako, da se v skladu z zakonom, skupaj z lokalno skupnostjo in zavodom za gozdove dogovorijo za prometni režim in to primerno označijo.«

delovišča v Lokovici, kjer je storilec vzel 150 litrov goriva. Naslednji dan, v petek, je prišlo do poskusov dveh vlomov na območju Šoštanja. V prvem primeru v Gostišče in picerijo Kajuh, kjer je storilec pregledal notranjost, odnesel pa ni ničesar. Mu je pa pri dejanju uspelo poškodovati stavbno pohištvo. V drugem primeru je prišlo do poskusa vloma v bar Kavnik v Lajšah. Vlomilec je pregledal notranjost, vzel pa le bonbone in čips. V Mozirju je v ponedeljek, 16. septembra, ponoči, neznanec skušal priti v skladiščni prostor gostinskega objekta. Vanj mu ni uspelo priti, povzročil pa je škodo s poškodovanjem vrat. V Letušu pa je lastnik hiše na balkonu zalotil dva moška, ki sta nameravala vlomiti vanjo, in

Velenje, 10. septembra – V torek ponoči so v dežurni ambulanti oskrbeli žensko z lažjimi telesnimi poškodbami. Utrpela naj bi jih na obisku pri znanki na Kardeljevem trgu, kjer je želela posredovati v prepiru med njo in znankinim prijateljem. Ta pa jo je s trdim predmetom udaril po glavi. Policisti okoliščine kaznivega dejanja lahka telesna poškodba, ki ga je osumljen 38-letnik, povratnik, še preverjajo.

Nasilen oče in mož Velenje, 11. septembra – V sredo je bil doma v Škalah do žene in odrasle hčere nasilen 60-letni mož in oče. Hčeri je povzročil lažje telesne poškodbe. Nasilnež se je tudi do policistov vedel nedostojno in ni upošteval zakonitih ukazov, zato so ti uporabili prisilna sredstva in ga pridržali do šest ur. Izdali so mu plačilni nalog za dva prekrška, izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, čaka pa ga tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini.

Prerivanje pred centrom za socialno delo Velenje, 11. septembra – V sredo dopoldan sta se na parkirnem prostoru Centra za socialno delo Velenje prerivala in prepirala mlajši moški in ženska. Policisti so obema napisali plačilni nalog.

Alkohol ga je spodnesel Šoštanj, 13. septembra – V petek popoldan je na Kajuhovi obležal pijan domačin. Zaradi očitne opitosti so ga z reševalnim avtomobilom odpeljali v dežurno ambulanto, policisti pa mu bodo naknadno poslali plačilni nalog zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in mira.

Dolgo je trpela moževo nasilje

Vredno pohvale

Velenje, 16. septembra – V ponedeljek zjutraj je v stanovanjski hiši na Bevkovi 37-letni mož najprej pretepel, potem pa iz hiše nagnal ženo. Oškodovanka je zdravniško pomoč iskala v dežurni ambulanti. Kot vse kaže, pa mož ni bil nasilen prvič, ampak je nasilje pred tem trajalo že nekaj mesecev. Policisti so ga zaslišali, mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, za nasilje v družini pa ga čaka še kazenska ovadba.

Marihuana na Celjski Velenje, 16. septembra – V ponedeljek zvečer so policisti na peš poti na Celjski cesti pri postopku z mlajšim moškim,

NOVO v Velenju

n tp

Polzela, 13. septembra – V petek okoli 20. ure se je v Parižljah zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 16-letni voznik kolesa z motorjem. 58-letna voznica osebnega avtomobila, ki je vozila po regionalni cesti iz smeri Polzele, se v križišču v Parižljah pri zavijanju v levo ni prepričala, če lahko to stori varno za druge udeležence v prometu, in je zaprla pot

Pes ugriznil otroka Velenje, 16. septembra – V ponedeljek je v centru mesta večji pes, ki ga je imela lastnica na povodcu, ugriznil otroka. Okoliščine dogodka policisti še preverjajo. V soboto, 14. septembra, je Velenjčanka policistom izročila denarnico, ki jo je našla v mestu, Velenjčan pa mobilni telefon, ki sta ga njegova otroka našla na Titovem trgu. Obema lastnikoma so policisti predmete po zaslugi poštenih najditeljev že vrnili. V ponedeljek, 16. septembra, je uslužbenec CVIU policistom izročil žensko denarnico z osebnimi dokumenti, ki jo je našel na strehi objekta. Denarnica je bila ukradena že lani. Velenjčan pa jim je v ponedeljek izročil kontaktni ključ vozila znamke VW, ki ga je našel na parkirnem prostoru pri stadionu ob jezeru. Lastnik lahko ključ prevzame na Policijski postaji Velenje.

pokličite

n mkp

Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je s pomočjo tamkajšnjih obrtnikov in podjetnikov letos spomladi kupila defibrilator – napravo, s katero je možno rešiti življenje pri zastoju srca. Namestili so ga pri vhodu v poslovalnico NLB v središču Šmartnega ob Paki. Krog občank in občanov, ki se od blizu seznanjajo z načinom uporabe javnega defibrilatorja, se počasi in vztrajno širi. Najprej je Damijan Ločičnik iz velenjske reševalne službe (je tudi šmarški svetnik) seznanil z načinom uporabe pripomočka vodstvo občine, delavce občinske uprave, svetnike in uslužbence šmarške poslovalnice NLB. Nato so predstavitve potekale tudi za vse tiste, ki so z donacijami prispevali k nakupu defibrilatoja, predsednike vaških skupnosti ter zaposlene na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki in tamkajšnjem vrtcu.

Mlad mopedist hudo poškodovan

povratnikom, zasegi pet zavitkov s prepovedano drogo marihuana. Mladoletniku, ki je bil z njim, pa ročno zvito cigareto z marihuano.

Celje, Velenje, 10. septembra – V prvih desetih dneh septembra, po tistem, ko so začela veljati nova določila zakona o varnosti v cestnem prometu, ki širijo možnosti za zaseg motornega vozila najhujšim prekrškarjem, so policisti na Celjskem zasegli že 24 vozil. Lani v enakem obdobju le eno. Štiriindvajseto vozilo je bilo zaseženo v Velenju vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in na prehodu za pešce zbil peško. Ta v nesreči ni bila poškodovana.

Gozdne ceste so gozdne prometnice in so sestavni del gozda ali drugega zemljišča, čez katerega potekajo in so javnega značaja. Morajo pa biti označene, da so gozdne ceste in da jih uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost. Vožnja po gozdnih vlakah pa je prepovedana za vsa vozila, tudi kolesa, razen določenih izjem. »Gozdne vlake so grajene ali ne-grajene gozdne prometnice, namenjene spravilu lesa s spravilnimi sredstvi,« pravi Zajamšek.

ju pregnal. V torek, 17. septembra, okoli pol treh zjutraj je bilo vlomljeno v bencinski servis v Pirešici, kjer pogrešajo večjo količino cigaret.

v lokalu Underground, kjer se je pijan gost nedostojno vedel do natakarice, ker mu ta ni postregla z alkoholom. Zaračunali so mu policisti. V ponedeljek, 16. septembra, so imeli gosta z neprimernim obnašanjem v lokalu Letosej na Prešernovi. Iz lokala je odšel, preden so prispeli policisti. Ti mu bodo, ker vedo, za koga gre, plačilni nalog izročili naknadno.

19. septembra 2013

V 10 dneh zasegli 24 vozil

Največ dva kilograma gob na dan!

Iz policijske beležke Posredovanje se je slabo končalo

Nove predstavitve uporabe defibrilatorja

16-letnemu vozniku kolesa z motorjem, ki je pripeljal iz nasprotne smeri.

Ukradli audija Vransko, 13. septembra – V petek ponoči je neznanec na Vranskem ukradel osebni avto audi A3, črne barve, registrskih oznak NM FN –789. Lastnik je oškodovan za okoli 11.000 evrov.

Rop za Rdečo dvorano Velenje, 15. septembra – V nedeljo zjutraj, okoli 3. ure sta dva mlajša moška na cesti za Rdečo dvorano ustavila oškodovanca. Eden od njiju ga je z neznanim predmetom udaril po glavi, tako da je padel po tleh, iz

žepa pa mu je zdrsnil mobilni telefon. Tega je eden od obeh vzel, nakar sta pobegnila proti centru mesta. Oškodovanec je pri dejanju utrpel lahke telesne poškodbe. Za storilcema kaznivega dejanja rop pa policisti še poizvedujejo.

Izsilila prednost Velenje, 16. septembra – V ponedeljek popoldan je na Tomšičevi cesti v bližini delovišča prišlo do prometne nesreče, v kateri je lažje poškodbe utrpel voznik neregistriranega motornega kolesa. Temu je prednost izsilila voznica osebnega avtomobila, zaradi česar sta trčila. Policisti so za motorista ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, zato so mu motorno kolo zasegli.

Sicer pa so velenjski policisti med vikendom, od petka do ponedeljka, zasegli kar pet motornih vozil, dva osebna avtomobila v petek, enega v soboto, v ponedeljek pa eno tovorno vozilo in eno motorno kolo.

Z ognjem nad sedežno Velenje, 16. septembra – V ponedeljek so policisti obravnavali poškodovanje tuje stvari na požarnih stopnicah stavbe Gaudeamus, kjer je Visoka šola za varstvo okolja. Neznanec je preko vikenda z ognjem poškodoval PVC sedežno garnituro in povzročil za okoli 400 evrov škode.

��4�� 4 info@srz-rdeca-dvorana.si

Mali�bazen��veliki�bazen��te�idariu��infra�savna�� finska��tur�ka�savna�in�fitnes�studio

Čestita�o�za��raznik� Mestne�ob�ine�Velenje!

070 20 30 40

VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE DO KONCA SEPTEMBRA 2013

Neprimerno obnašanje Velenje, 14. septembra – V soboto ponoči se je pred vhodom v bar Max na Šaleški cesti pijan mlajši moški nedostojno vedel do varnostnika. Ta je moral zoper njega uporabiti silo, policisti pa so mu napisali plačilni nalog. Malo za tem so posredovali

izobraževalnicenter.si UGODNE CENE IN OBROČNO ODPLAČEVANJE

Vabljeni�na��okriti�bazen�Velenje�vsak�dan�od��.�do��.�ure!

NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 35

UTRIP

19. septembra 2013

ZlatoporoÄ?enca Marta in JoĹže ZimĹĄek Oven od 21. marca do 20. aprila Ä&#x152;eprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaĹĄe odloÄ?itve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili moÄ?an vtis in popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveÄ?, saj se vam zna zgoditi, da boste ob koncu meseca septembra ostali Ä?isto brez denarja. Sicer ne bo prviÄ?, a tokrat se zna zaradi tega spremeniti celo vaĹĄ naÄ?rt o dokonÄ?anju projekta, ki ste si ga letos zelo zgodaj zastavili. Vzemite se v roke tudi kar se Ĺživljenjskih navad tiÄ?e. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam Ĺže naÄ?enjajo zdravje. ZaÄ?ne se pri prepolni skledi, konÄ?a pri rekreaciji, kajne?

Bik od 21. aprila do 21. maja Ĺ e naprej boste napeti kot struna. Stres bo vplival tudi na vaĹĄ ljubezenski odnos, zato si vzemite Ä?as za sprostitev in razvajanje v objemu ljubljene osebe. Ĺ ele proti koncu meseca septembra se boste nekoliko umirili in posvetili druĹžini, kar bo vaĹĄe bliĹžnje zelo razveselilo, saj jim je vaĹĄe obnaĹĄanje povzroÄ?alo precej skrbi. Ko boste mirnejĹĄi, boste naenkrat zaÄ?utili, da je vse okoli vas pravzaprav prijetno in da vam res ne manjka veliko, da boste lahko rekli, da imate vse. Bolj pozorni in prijetni boste zaradi tega naenkrat tudi sami. Ä&#x152;e vam sreÄ?anje s sorodniki ne bo diĹĄalo, se ga poskuĹĄajte izogniti. A izmislite si razumno opraviÄ?ilo. Niso veÄ? pripravljeni posluĹĄati istih izgovorov.

DvojÄ?ka od 22. maja do 21. junija Prihaja vaĹĄ Ä?as v letu. ZnaĹĄli se boste v srediĹĄÄ?u pozornosti, kar vam bo zelo vĹĄeÄ?. V druĹžbi boste zelo zgovorni, zato vam naslednji dnevi predstavljajo pravi Ä?as za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven in se zabavate. In to kljub vse krajĹĄim zgodnje jesenskim dnevom. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih teĹžav, saj boste konÄ?no dobili plaÄ?ano vse, kar se je nabralo v preteklih mesecih. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar si Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželite in naÄ?rtujete. Paziti se morate le prehlada, morda celo prave viroze, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo. Spremenljivo vreme vam ne bo vĹĄeÄ?, saj se sploh ne boste znali prilagoditi nihajoÄ?im temperaturam.

V soboto, 31. avgusta, sta v Ä?udovitem ambientu vile Herberstein svojo pred petdesetimi leti sklenjeno zakonsko zvezo potrdila zlatoporoÄ?enca Marta in JoĹže ZimĹĄek. JoĹžeta ZimĹĄka ĹĄtevilni Ĺ aleÄ?ani poznajo predvsem kot pisca besedil za narodnozabavne skupine in Ä?loveka, ki je s svojimi verzi ĹĄtevilnim priloĹžnostim dodal svoj prepoznaven peÄ?at. Lep in vesel dogodek sta na zadnjo avgustovsko soboto kot preseneÄ?enje za starĹĄa pripravila njuna hÄ?erka Karmen in sin Darko, ki sta bila na zlati poroki tudi v vlogi priÄ?. Marta in JoĹže sta si prstana ponovno izmenjala v druĹžbi sorodnikov, prijateljev in sosedov, slovesni obred ob 50. obletnici poroke pa je vodil poslanec v DrĹžavnem zboru Republike Slovenije in dolgoletni

Rak od 22. junija do 22. julija NajveÄ? dela boste v teh dneh imeli sami s sabo. Ljubezenskim teĹžavam namreÄ? ĹĄe vedno ne bo videti konca. Vendar pa ni vse tako mraÄ?no, kot je videti. Tudi vi se boste morali spremeniti, Ä?e Ĺželite, da se bo zveza obdrĹžala. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napaÄ?no usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, teĹžav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. TeĹžav z denarjem in zdravjem ne boste imeli, kar je ogromno. A vam bo premalo. Sanjarili boste o romantiki, ki je pravzaprav skoraj nikoli niste znali uĹživati, ko se je res zgodila. Spustite se na zemljo.

Lev od 23. julija do 23. avgusta Teden se ni zaÄ?el najbolj obetavno, konec pa bo povsem drugaÄ?en. Zato dvakrat premislite, preden boste prijateljico vpraĹĄali o zelo osebni stvari, saj se vam zna zgoditi, da vam bo zamerila. Ustrezite ji le, Ä?e vas bo prosila za pomoÄ?, sami pa se ne vtikajte v tuje stvari. Denarja ne zapravljajte nepremiĹĄljeno. VaĹĄi prihranki so letos precej skopneli, zato se zavedajte, da lahko celo izginejo, Ä?e ne boste preudarni. Ne pozabite na rojstni dan ali neki drug osebni praznik bliĹžnje osebe! Zamerila bi vam, Ä?e bi spregledali. Darilo pa bo najlepĹĄe, Ä?e ga naredite sami. Idejo boste hitro naĹĄli, Ä?e boste upoĹĄtevali, kaj ima ta oseba rada. V nedeljo ne recite takoj ne, vzemite si Ä?as za razmislek.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra To, da se september hitro izteka, vam sploh ni vĹĄeÄ?. Ĺ˝eleli si boste, da bi lepi dnevi ĹĄe razvajali, saj boste prekipevali od energije. Kar strah vas bo, kako jo boste obnavljali, ko se v deĹželo prikradejo bolj turobni dnevi. Tudi zaradi dela, ki ga bo iz dneva v dan veÄ?, se boste v teh dneh zaÄ?eli zavedati, da vam bo Ä?asa zase Ĺže kmalu moÄ?no primanjkovalo. Silna Ä?ustva, ki vas bodo prevzela ob nekem sreÄ?anju ob koncu tega tedna pa vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika priÄ?akovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakĹĄne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, Ĺžal.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Nekaj zelo delavnih dni je za vami. Ä&#x152;as je, da se malo ustavite, Ä?eprav morda tega ĹĄe ne obÄ?utite fiziÄ?no. KakĹĄen dan posvetite poÄ?itku in gledanju televizije in branju, saj spet Ĺživite preveÄ? napeto, stres pa tokrat ni pozitiven za vaĹĄe telo. Ker presliĹĄite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo vaĹĄi domaÄ?i, ki jih skrbi za vas, vam bo zdravje res nekoliko ponagajalo. Priznali ne boste, se boste pa vseeno malo ustraĹĄili. Ä&#x152;e ste samski, se vam obeta nova avantura, ki je zlepa ne boste pozabili, Ä?eprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v niÄ? resnejĹĄega. Vezani pa boste morali miriti partnerja, ki bo zaskrbljen, kot Ĺže dolgo ne. Strah pred negotovo prihodnostjo lahko premagata skupaj.

velenjski Ĺžupan SreÄ?ko Meh. ZlatoporoÄ?enca sta zaplesala ob znani Avsenikovi skladbi Bila sva mlada oba, ki so jo zbrani slavljencema v Ä?ast tudi zapeli. Seveda so se v Ä?as njune mladosti ta dan v pogovorih pogosto vraÄ?ali. Marta in JoĹže ZimĹĄek sta na skupno pot stopila v Ĺ oĹĄtanju, kmalu po poroki pa sta se odloÄ?ila za gradnjo lastnega doma v Velenju. Ĺ e vedno sta zadovoljna, da sta se odloÄ?ila za nakup zemljiĹĄÄ?a v takrat nastajajoÄ?em naselju pri cerkvi sv. Martina. Rada sta doma, a prav tako se rada odpravita tudi na kakĹĄen izlet ali pa v vinograd na JoĹžetovem rodnem Kozjanskem. S ponosom se spominjata poti, ki sta jo skupaj prehodila v teh petih desetletjih, nadvse ponosna pa sta seveda tudi na svojih pet vnukinj: Lauro, Ano, Evo, Teo in Ĺ˝ivo. n Marta in JoĹže ZimĹĄek

Zgodilo se je â&#x20AC;Ś od 20. do 26. junija - 20. septembra 1953 je bila ob velenjskem jezeru prva obrtniĹĄka tombola, ki so jo organizirali ĹĄoĹĄtanjski in velenjski obrtniki; - 20. Septembra 1956 so v Ĺ oĹĄtanju v omreĹžje vkljuÄ?ili prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30-megavatna agregata; - 20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno srediĹĄÄ?e Velenja, v spomin na ta dogodek zato svoj praznik praznuje Mestna obÄ?ina Velenje; - jeseni leta 1955 so Ä?lani smuÄ?arske sekcije, ki je delovala v okviru Ĺ portnega druĹĄtva Rudar Velenje po naÄ?rtih Stanka Bloudka in domaÄ?ina Alojza JevĹĄenaka

zaÄ?eli graditi skakalnice ob velenjskem gradu; - 21. septembra 1996 je bila na gradu Ĺ alek slovesnost ob dokonÄ?anju del pri obnovi najstarejĹĄega gradu Ĺ aleĹĄke doline; - septembra leta 1982 so v Velenju ustanovili glasbeno skupino ÂťĹ ank rock, ki so jo ob ustanovitvi sestavljali MatjaĹž Jelen, AleĹĄ Uranjek, Cveto Polak, Zvone Hranjec in Stanko Zadravec; - v Ĺ oĹĄtanju je bil 19. februarja 1939 ustanovljen aero klub NaĹĄa krila; Ä?lani kluba so ĹĄe istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju prviÄ?

Slavko Stropnik Basist (Foto Arhiv Muzeja Velenje) poleteli 24. septembra leta 1939; - konec septembra leta 1973 je Ĺ aleĹĄko dolino zajelo hudo neurje; v Ĺ oĹĄtanju je Paka v noÄ?i s 24. na 25. september moÄ?no poplavljala in povzroÄ?ila veliko ĹĄkode, v DruĹžmirju pa je bregove pre-

stopila Velunja, zalila rodovitne druĹžmirske njive in prav tako povzroÄ?ila ogromno ĹĄkode; - 25. septembra 1977 so ob 11. uri in 56 minut z omreĹžjem prviÄ? sinhronizirali Ä?etrti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj; - 26. septembra 1918 je bil v Mariboru ustanovni obÄ?ni zbor Narodnega sveta za Ĺ tajersko, katerega predsednik je postal VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; - 26. septembra 1997 je v okviru praznovanja ĹĄoĹĄtanjskega obÄ?inskega praznika v vili Ĺ iroko v Ĺ oĹĄtanju potekala okrogla miza z naslovom ÂťBeseda o prezrtem mestuÂŤ, v domu kulture v Ĺ oĹĄtanju pa so zveÄ?er odprli razstavo NekoÄ? je bila vas DruĹžmirje in premierno predstavili dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi DruĹžmirje. n Damijan KljajiÄ?

Ĺ korpijon od 24. oktobra do 22. novembra Ljubezen boste v teh jesenskih dneh spet zajemali z veliko Ĺžlico in prepriÄ?ani boste, da bo vaĹĄa sreÄ?a trajala veÄ?no, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, da se partner vaĹĄega obnaĹĄanja ne naveliÄ?a, saj Ĺže postajate rahlo razvajeni. Pripravite mu preseneÄ?enje, saj bo zelo vesel, Ä?e bosta poÄ?ela nekaj novega. Ä&#x152;eprav vam trenutno ugaja, da se vsak dan odvija enako, vaĹĄega partnerja to zelo moti. Pa Ä?eprav se obnaĹĄa povsem drugaÄ?e. PoskuĹĄajte skozi pogovor priti do spremembe v naÄ?inu Ĺživljenja. Vse, kar si boste zadali, se bo v teh dneh odliÄ?no izteklo, zato le pogumno naprej! Uspeh vas tokrat res ne sme uspavati. Naj vam bo povod, da boste le ĹĄe bolj zagnani.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra Vezani boste obÄ?utili veliko potrebo po svobodi, zato vam ljubezenske obveznosti ne bodo prav niÄ? diĹĄale. Za nasvet ne spraĹĄujte prijateljev, saj morate sami ugotoviti, kje tiÄ?i problem. Vzemite si vsaj en dan samo zase, stran od partnerja, in temeljito premislite o zadevi. Ä&#x152;e bo en dan premalo, si vzemite ĹĄe veÄ? Ä?asa. Ne ukrepajte takoj, ampak ĹĄe malo preizkuĹĄajte, kako bi bilo, Ä?e naredite temeljito spremembo v svojem Ĺživljenju. Seveda je Ä?isto normalno, da se je bojite, saj takĹĄne stvari niso prijetne. VaĹĄe misli pa bodo ĹĄe naprej najpogosteje pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv. Zvezde pravijo, da se lahko tudi to spremeni, Ä?e si boste le upali narediti prvi korak.

Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Ä&#x152;eprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste teĹžko opravljali vse naloge, ki vam jih bodo postavljali tisti, ki vam reĹžejo kruh. Z marsiÄ?im, kar bodo zahtevali od vas, se ne boste strinjali. Navzven se ne bo poznalo, a v notranjosti boste bili pravi boj sami s seboj, saj niste navajeni na tako velike kompromise. Pazite na svoje zdravje, saj obstaja zaradi hitro spremenljivega vremena moĹžnost pogostih glavobolov, pa tudi vnetij. PrivoĹĄÄ?ite si miren konec tedna. Ä&#x152;e ne bo ĹĄlo, pa vsaj poskrbite, da Ä?ez vikend pozabite na delovne obveznosti. Le eden je, ki vas lahko k temu pripravi v trenutku. Poskrbite, da boste naslednje dni Ä?im veÄ? v njegovi druĹžbi. VĹĄeÄ? bo obema.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Pregled trenutnih finanÄ?nih zmoĹžnosti vam bo povzroÄ?il precej skrbi. To se bo poznalo tako na vaĹĄem obrazu kot pri odrezavosti v pogovorih s prijatelji, ki tega pri vas niso vajeni. Tudi v sluĹžbi zna priti do problemov, ki pa se bodo razreĹĄili brez veÄ?jih posledic, Ä?e boste pametno reagirali. Da, molk je velikokrat ĹĄe vedno zlato, zavedajte se tega. Zdravje vam ne bo delalo teĹžav, sploh, ker se zelo trudite tudi sami. Vlaganje vanj se bo kmalu zelo pozitivno odrazilo. Ljubezen? NiÄ? novega, slabega pa tudi ne. Prijatelji, ki vas Ĺže nekaj Ä?asa vabijo na obisk, bodo obupali, Ä?e ne boste ukrepali! Imate res tako malo Ä?asa, ali se enostavno izogibate?

Ribi od 19. februarja do 20. marca Na Ä?ustvenem podroÄ?ju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, Ä?e ga boste le znali najprej opaziti, potem pa tudi izkoristiti. Neka oseba bo namreÄ? vrgla oÄ?i prav na vas. Od vaĹĄe samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale. ZaÄ?etek dolgotrajne zveze ni izkljuÄ?en, Ä?e boste seveda vi tako Ĺželeli. Tokrat bo Ĺžogica res na vaĹĄi strani. A ko boste tehtali sedanje Ĺživljenje, ki vas vÄ?asih utruja s predvidljivostjo, in tem, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, upoĹĄtevajte tudi glavo in ne le srce. Lahko bi bilo kratko in sladko, lahko pa bi poruĹĄilo vse, kar ste doslej gradili in dosegli. Je torej vredno? Ä&#x152;e se boste dolgo obotavljali, vas bo na cedilu pustilo tudi zdravje.

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite. Postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50

www.drva.info â&#x20AC;˘ T: 051 359 555

112 Â&#x20AC; paleta

drva

185 Â&#x20AC;

240 Â&#x20AC;

briketi

peleti

tona

KAMNOSEĹ Tďż˝Oďż˝PODPEÄ&#x152;ANďż˝SEBASTJANďż˝ďż˝s.ďż˝p. ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝

! "#

Izdelavaďż˝inďż˝montaĹžaďż˝nagrobnihďż˝spomenikovďż˝ďż˝ okenskihďż˝policďż˝ďż˝granitnihďż˝stopnicďż˝inďż˝tlakovďż˝ďż˝ ďż˝kuhinjskihďż˝inďż˝kopalniĹĄkihďż˝pultov. Dobavaďż˝okenskihďż˝poliďż˝ďż˝vďż˝dvehďż˝delovnihďż˝dneh! VeÄ?jeďż˝koliÄ?ineďż˝poliďż˝ďż˝vamďż˝tudiďż˝pripeljemo.

Kljuďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝jeďż˝uďż˝ DDV-ju ostďż˝jďż˝joďż˝ďż˝ďż˝ďż˝eďż˝ ďż˝eďż˝eďż˝eďż˝ďż˝ďż˝e! www.kamnosestvo-podpecan.si

Novo v Velenju! Kopitarna Sevnica d.d. PE Velenje, Mercator center Tel.: 03 620 23 97

www.kopitarna.si

Profesionalna (delovna) obutev

Sobni copati Obutev za prosti Ä?as

Dolgoletna tradicija â&#x20AC;&#x201C; jamstvo kakovosti

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 36

TV SPORED

36 Četrtek,

Petek,

Sobota,

Nedelja,

Ponedeljek,

Torek,

19. septembra

20. septembra

21. septembra

22. septembra

23. septembra

24. septembra

06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Ajkec pri restavratorjih, poučna nan. 10.30 Mihec in Maja, otr. nan. 10.40 Sanje za jutri, dok. film 10.55 Sama, igrani film 11.05 Male sive celice, tv kviz 12.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito: Otvoritev Medicinske univerze v Mariboru 14.30 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Medo Popi in prijatelji, ris. 15.50 Adi v vesolju, ris. 15.55 Vse o Rozi, ris. 16.05 Kot ata in mama, otr. nad. 16.30 Sprehodi v naravo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Ugriznimo znanost: Zrak v Sloveniji 17.35 Mali širni svet, 6/6 18.30 Infodrom 18.40 Ezopovo gledališče, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Jasmina, film 21.30 Prava ideja 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Literatura 00.30 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Pozabljene knjide naših babic, nan. 10.30 An ban pet podgan, nan. 10.55 Tomažev svet, otr. ser. 11.00 Kot ata in mama, otr. nad. 11.25 Z glavo na zabavo, odd. za mlade 11.55 Panoptikum 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Polnočni klub, pogov. odd. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Aleks in glasba, ris. 15.50 Gregor in dinozavri, ris. 16.05 Sprehodi v naravo, poučna odd. 16.20 V boju s časom, 13/13 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Slikovitih 55, glas. odd. 17.35 Odvisniki od čudežnih tabletk, dok. odd. 18.30 Infodrom 18.35 Leonardo, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.00 Graška gora poje in igra 2013, 2. del 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub, pogov. odd. 00.20 Dnevnik, vreme, šport 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal

06.10 Odmevi 07.00 Radovedni Taček 07.10 Martina in ptičje strašilo 07.20 Studio Kriškraš 07.45 Marči Hlaček, ris. 08.10 Sejalci svetlobe: Kugel glava 08.30 Opravila: Jessa se igra z ovčkami 08.34 Ples stolov: Hula ples 08.35 Veliki stroji: Traktor z balirko 08.40 Ribič Pepe 09.05 Kot ata in mama, otr. nad. 09.25 Bukvožer 09.30 Male sive celice, tv kviz 10.10 Infodrom 10.20 Or se boi klovnov, dok. film 10.35 Temna stran lune, mladin. film 11.25 Godba pa taka, norv. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Na lepše 15.15 Alpe, Donava, Jadran 15.45 Lovci teme, 3/5 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 V oblasti strojev, 3/3 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Reka poje mi, am. film 22.05 Poročila, šport, vreme 22.35 Sinovi anarhije (IV.), 12/14 23.25 Ozare, ponov. 23.30 Dnevnik, vreme, šport 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Infokanal

07.00 Igrače, ris. 07.05 Musti, ris. 07.10 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.25 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.30 Neli in Cezar, ris. 07.35 Dinko pod krinko, ris. 07.40 Svet živali, ris. 07.45 Tip in Top, ris. 07.50 Liki, ris. 08.00 Manja, ris. 08.05 Nodi v deželi igrač, ris. 08.15 Vse o Rozi, ris. 08.30 Kuhanje?, ris. 08.35 Bine, ris. 08.45 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.50 Ezopovo gledališče, ris. 08.55 Trnovo robidovje, ris. 09.20 Leonardo, ris. 09.35 Minuta v muzeju 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Bacek Jon, ris. 09.50 Marči Hlaček, ris. nan. 10.10 Minuta v muzeju, ris. 10.15 Dedek v mojem žepu, 63/66 10.30 Dedek v mojem žepu, 64/66 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Graška gora poje in igra 2013, 2. del 15.00 Med volkovi, španski film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Večno življenje, dok. odd. 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Foylova vojna, 3/3 21.40 Intervju: dr. Zoran Arnež 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Alpe, Donava, Jadran 23.35 Dnevnik, pon. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Infokanal

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Radovedni Taček 10.30 Iz popotne torbe 10.50 Nočko II., 1. del 11.05 Profesor Pustolovec, ponov. 11.25 Odpeti pesniki: Kokot, Gruden, Kosovel 11.35 Potepanja III.: Idrija 12.00 Ljudje in zemlja, tv Koper 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Svetovni prvaki, pog. odd. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 16.10 Sejalci svetlobe: Kugel glava 16.30 Sprehodi v naravo: Krompir 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Slikovitih 55, otroški zbor Glasbene šole Franca Šturma 17.35 Zabave je konec ali kako je zahod prišel na kant, 1/2 18.30 Infodrom 18.40 Bine, ris. 18.45 Minuta v muzeju 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Pogovor s predsednico vlade 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetni raj 23.40 Knjiga mene briga 00.00 Slovenska jazz scena 01.00 Dnevnik, vreme, šport 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Sejalci svetlobe: Kugel glava 10.35 Martina in ptičje strašilo 10.40 Studio Kriškraš 11.10 Zlatolaska in trije medvedi 11.40 Pod klobukom 12.15 Umetni raj 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha: Zakon in davek za verske skupnosti 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Neli in Cezar, ris. 15.55 Dinko pod krinko, ris. 16.00 Barni, ris. 16.05 Ribič Pepe 16.30 Sprehodi v naravo: Divji sadovnjak 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Pogled na … cvetlična tihožitja Marie Auersperg Attems 17.30 Zabave je konec ali kako je zahod prišel na kant, 2/2 18.30 Infodrom 18.40 Zakaj? Zato!, ris. 18.45 Simfonorije, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Polbrat, 4/8 21.00 Pogovori z opozicijo 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.40 Intervju: dr. Zoran Arnež 00.30 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal

07.00 Veliki malčki, ris. 07.05 Maks in Rubi, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.25 Dinko pod krinko, ris. 07.35 Luka, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Biba se giba, ris. 08.05 Minuta v muzeju 08.10 Infodrom 08.15 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.00 Dobro jutro 14.20 Točka, glas. odd. 15.10 Evropski magazin, tv Maribor 15.30 V oblasti strojev, 2/3 16.25 Mostovi Hidak 17.10 Ruth 246,8, dok. film 18.30 Nogomet, evroliga, Maribor : Rubin Kazan, prenos iz Maribora 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Košarka, ep, četrtfinale 20.55 Košarka, ep, 4. tekma, prenos iz Ljubljane 23.30 Točka, glas. odd. 00.20 Zabavni infokanal 06.00 Moj mali poni, ris. 06.25 Lazytown, ris. 06.55 Ko listje pada, ris. 07.45 Ko listje pada, nan. 08.35 Vihar, ris. 09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Rožnati diamant, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Divja v srcu, nan. 13.00 Trafika, nan. 13.30 Naša mala klinika, nan. 14.25 Mladi zdravniki, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Bela modela, am. film 22.05 24ur zvečer 22.35 Nepremagljivi dvojec, nan. 23.30 Obdarjen, nan. 00.05 Vsi moji bivši, nan. 01.10 Očetje pod krinko, ang. ser. 02.10 24ur 03.10 Zvoki noči

09.00 Čas za nas, tabornike: Iskanje zmajčka 2012 09.45 Oglasi 09.50 Pop corn: Hamo 10.50 Napovedujemo 10.55 Ob prazniku MO Velenje, gost Bojan Kontič, župan 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.35 Prodajno TV okno 18.05 Napovedujemo 18.10 Regionalne novice 18.15 Nanovo: Veselo v novo študijsko leto 19.00 Ustvarjalne iskrice (25): Ponovno v šoli 19.25 Napovedujemo 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Vikend, ans. Smeh 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Regionalne novice 21.25 Popotniške razglednice: Camino s kolesom 22.25 Oglasi 22.30 Ans. Igor in Zlati zvoki, prvih 20 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

06.00 Moj mali poni, ris. 06.25 Lazytown, ris. 06.55 Ko listje pada, ris. 07.45 Ko listje pada, nan. 08.35 Vihar, ris. 09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Rožnati diamant, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Divja v srcu, nan. 13.00 Trafika, nan. 13.30 Naša mala klinika, nan. 14.25 Mladi zdravniki, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. nan. 17.55 Divja v srcu, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Zmenek, am. film 21.45 24ur zvečer 22.15 Ljubezenski prekršek, am. film 23.05 Eurojackpot 23.08 Ljubezenski prekršek, nad. filma 00.10 V njeno obrambo, kanad. film 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: ans. Vikend, ans. Smeh 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.45 Prodajno TV okno 18.20 Napovedujemo 18.25 Regionalne novice 18.30 Miš maš: Kaj je flos? 19.10 Ustvarjalne iskrice (27): Pika Nogavička 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naš Ruda, dokumentarni film 20.55 Regionalne novice 21.05 Gostilna pr' Francet (49) 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

10.05 Skozi čas 10.15 Slovenski utrinki 11.15 Podoba podobe 11.45 Osmi dan 12.15 Nogomet, vrhunci evropske lige 12.50 Nogomet, evroliga, Maribor – Kazan, posn. 14.55 Formula 1: Velika nagrada Singapurja, kvalif., prenos 16.05 Košarka, ep 20.10 Nogomet, dp, Domžale – Celje, prenos 22.10 33/45, sobotna glasb. noč: Zadnja leta Johna Lennona 22.55 Bleščica, odd. o modi 23.25 Na lepše 23.50 Zabavni infokanal

07.00 OTO čira čara 07.01 Franček, ris. 07.25 Chuggington, ris. 07.35 Čebelica Maja, ris. 07.50 Lalaloopsy, ris. 07.55 Mila in divje živali, ris. 08.20 Bratz, ris. 08.40 Neobičajna šola, ris. 08.45 Metka, ris. 09.05 Jekleni Max, ris. 09.30 Navzkrižni ogenj, ris. 09.55 Kaj je novega?, ris. 10.15 Skrivnosti Silvestra in Tweetzja, ris. 10.35 Fish in Chips, ris. 10.50 Morske deklice, nan. 11.20 Zmenek, am. film 13.05 Razočarane gospodinje, nan. 14.00 Opremljamo za najemnike, am. ser. 14.30 Denar ali ženo, ang. ser. 15.00 Zmenki milijonarjev, am. ser. 16.00 Petične nosečnice, am. ser. 17.00 Kuža na igrišču, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vid in Pero šov 21.30 Zapiski o škandalu, ang. film 23.20 Ko je Harry srečal Sally, am. film 01.10 Neznanec iz Teksasa, am. film 02.20 24ur, ponov. 03.20 Zvoki noči

09.00 Miš maš: Kaj je flos? 09.40 Napovedujemo 09.45 Polž Vladimir gre na štop, 10.05 Ustvarjalne iskrice (22): Objemček 10.25 Oglasi 10.30 Gostilna pr Francet (49), zabavno glasbena oddaja 11.30 Napovedujemo 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 18.00 Prodajno TV okno 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Nanovo: Veselo v novo študijsko leto 19.20 Oglasi 19.25 Žogarija 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2142. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Oglasi 20.35 Kad bi bio Bijelo dugme 21.35 Jutranji pogovori, ponovitev 23.05 Napovedujemo 23.10 Popotniške razglednice: Camino s kolesom 00.10 Prodajno TV okno 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila

08.00 Skozi čas 08.25 Globus 08.55 Alpe, Donava, Jadran 09.30 Turbulenca 10.00 Pianistka Ana Šinkovec 10.35 Cvetje v jeseni, Orkester Mandolina 10.40 Imago Slovenia: Sanja Plohl, kitara 11.35 Žogarija 12.05 Šport 13.50 Formula 1, Velika nagrada Singapurja, prenos 15.50 Kolesarstvo, sp, ekipni kronometer, vključ. v prenos iz Firenc 17.00 Košarka, ep 17.20 Tekma za 3. mesto, prenos iz Ljubljane 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Košarka, ep 20.50 Finale, prenos iz Ljubljane 23.30 Pobeg, igrani film 00.05 Zabavni infokanal 07.00 OTO čira čara 07.01 Franček, ris. 07.25 Chuggington, ris. 07.35 Čebelica Maja, ris. 07.50 Lalaloopsy, ris. 07.55 Mila in divje živali, ris. 08.20 Bratz, ris. 08.40 Neobičajna šola, ris. 08.45 Lego Chima, ris. 09.10 Jekleni Maks, ris. 09.35 B-Daman anime, ris. 10.00 Kaj je novega?, ris. 10.25 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 10.50 Fish in Chips, ris. 11.05 Morske deklice, nan. 11.35 Zapiski o škandalu, ang. film 13.25 Razočarane gospodinje, nan. 14.20 Jamie – obroki v pol ure, ang. ser. 14.50 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 15.45 Nigellissima, ang. ser. 16.20 Gimnazijski musical 3, am. film 18.20 Ana kuha 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Ljubezen in druge droge, am. film 22.05 Kinsey, am. film 00.25 Učinek metulja 2, am. film 02.15 24ur, ponov. 03.15 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Kaj je flos? 09.40 Oglasi 09.45 2141. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Napovedujemo 10.20 Dotiki gora: Rjavina 10.40 2142. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Oglasi 11.10 Ob prazniku MO Velenje, gost Bojan Kontič, župan 12.10 Naj viža: ans. Vikend, ans. Smeh 13.25 Kuhinjica, tedenski izbor 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.50 Napovedujemo 17.55 Mojca in medvedek Jaka: dežek pada cele dni 18.40 Ustvarjalne iskrice (65): Lep pozdrav iz … 18.55 Pop corn: In&out, Rene Kapel 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gostilna pr' Francet (49), zabavno glasbena oddaja 21.00 Jutranji pogovori 22.30 Ob prazniku Občine Šentjur, gost mag. Marko Diaci, župan 23.30 Napovedujemo 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videostrani, obvestila

07.00 Veliki malčki, ris. 07.05 Maks in Rubi, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.25 Dinko pod krinko, ris. 07.30 Luka, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.00 Minuta v muzeju 08.05 Infodrom 08.15 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobro jutro 13.15 Točka, glas. odd. 14.15 Na lepše 14.45 To bo moj poklic: Voznik, 24/30 15.15 Intervju: dr. Zoran Arnež 16.05 Prava ideja 16.30 Dober dan, Koroška 17.05 Košarka, ep 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Košarka, ep, zaključna odd. 20.45 Dediščina Evrope: Zadnja rapsodija, madž. film 22.00 Vera (II.): Položaj duha, 1/4 23.30 Točka, glas. odd. 00.50 Zabavni infokanal 06.00 Lego Chima, ris. 06.25 Lazytown, ris. 06.55 Ko listje pada, ris. 07.45 Ko listje pada, nan. 08.35 Vihar, ris. 09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Rožnati diamant, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Divja v srcu, nan. 13.00 Trafika, nan. 13.30 Naša mala klinika, nan. 14.25 Mladi zdravniki, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.45 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. nan. 17.55 Divja v srcu, nad. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa, v živo 21.30 24ur zvečer 22.00 Nepremagljivi dvojec, nan. 22.55 Obdarjen, nan. 23.30 Vsi moji bivši, nan. 00.25 Očetje pod krinko, ang. ser. 01.35 24ur, ponov. 02.35 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2142. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Napovedujemo 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2013 (1) 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Malibu in Štajerskih 7, posnetek nastopa 20.50 Regionalne novice 3 20.55 Župan z vami: Andrej Čas, župan MO Slovenj Gradec 21.55 Napovedujemo 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

06.00 Moj mali poni, ris. 06.25 Lazytown, ris. 06.55 Ko listje pada, nan. 07.45 Ko listje pada, nan. 08.35 Vihar, nan. 09.30 Tv prodaja 09.45 Ljubljena moja, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Rožnati diamant, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Divja v srcu, nan. 13.00 Trafika, nan. 13.30 Naša mala klinika, nan. 14.25 Mladi zdravniki, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Nepremagljivi dvojec, nan. 23.25 Kaliforniciranje, nan. 00.05 Dexter, nan. 01.10 Očetje pod krinko, ang. ser. 02.20 24ur, ponovitev 03.20 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Župan z vami: Andrej Čas, župan MO Slovenj Gradec 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Napovedujemo 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2013 (2) 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2143. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Dotiki gora: Raduha iz Grohota 20.50 Vabimo k ogledu 21.00 Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Napovedujemo 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

19. septembra 2013 Sreda,

25. septembra

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Ribič Pepe 10.30 Sanjska dežela: Sonce in veter 10.55 (Ne)pomembne stvari: Gravitacija 11.55 Pogovor z opozicijo, ponov. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.30 Sprehodi v naravo: Čudežni ginko 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Ljudje podeželja, dok. ser. 17.30 Svalbard – špice Spitzbergna, dok. film 18.30 Infodrom 18.40 Svet živali, ris. 18.45 Neli in Cezar, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Doma za vikend, nem. film 21.30 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Odkrito, pogov. odd. 00.00 Dnevnik, ponov. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Infokanal

SLOVENIJA 2 07.00 Veliki malčki 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.25 Dinko pod krinko, ris. 07.35 Luka, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.00 Minuta v muzeju 08.05 Infodrom 08.15 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.30 Dobro jutro 13.15 Kolesarstvo – sp, kronometer člani, prenos iz Firenc 16.50 Odbojka – ep, četrtfinale, prenos iz Aarhusa 19.25 Nogomet, dp, Maribor – Rudar, prenos iz Maribora 21.20 Žrebanje Lota 21.25 Odbojka – ep, četrtfinale, posn. 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.00 Stari maček, nem. švi. film 01.25 Točka, glasb. odd. 02.15 Zabavni infokanal

06.00 Moj mali poni, ris. 06.20 Lazytown, ris. 06.50 Ko listje pada, ris. 07.40 Ko listje pada 08.30 Vihar, nan. 09.25 Tv prodaja 09.40 Ljubljena moja, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Rožnati diamant, nan. 11.45 Tv prodaja 12.00 Divja v srcu, nan. 12.55 Trafika, nan. 13.30 Naša mala klinika, nan. 14.25 Mladi zdravniki, nan. 14.55 Ljubljena moja, nan. 15.50 Rožnati diamant, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nad. nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Mentalist, nan. 21.55 24ur zvečer 22.25 Nepremagljivi dvojec, nan. 23.20 Kaliforniciranje, nan. 00.00 Dexter, nan. 01.00 Očetje pod krinko, ang. ser. 02.10 24ur, pon. 03.10 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2143. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Prodajno TV okno 12.45 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2013 (3) 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Napovedujemo 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 37

PRIREDITVE

19. septembra 2013

Knjižne novosti BENEDICT, B. D.: Inkvizitor od – odrasli / 821-311.6 – Zgodovinski romani Kanadski pisatelj, filmski režiser, scenarist in še kaj, rojen Hrvat, je pred nami z zgodovinskim romanom, ki se dogaja v drugi polovici devetnajstega stoletja. V obdobju velikonemške federacije oz. drugega Reicha ima karizmatični odvetnik Otto von Bismarck velike ambicije po združitvi razdrobljenih nemških državic. Kraljica Frederika želi na vsak način rešiti svojo majhno državico pred pruskimi ambicijami. Alfred Knap je sprva le neznan diplomatski svetnik na dvoru kraljice Frederike. Znašel se je v delegaciji dvajsetih diplomatskih opazovalcev z raznih nemških kraljevin, ki so spremljale Bismarcka na ogledu bojišča, kjer je dosegel odločilno zmago. S to gesto jim je kancler želel nakazati, kakšne posledice bi lahko doletele vse še neodločene državice. In prav na tem bojišču Alfred opazi na smrt zadetega vojaka z zadnjo željo, ki mu je ne želi odreči. In izpolnitev te želje ga vodi do nepričakovanega mesta inkvizitorja na dvoru kraljice Frederike in do neverjetne ljubezenske zgodbe, skozi katero lahko spremljamo zgodovinsko dogajanje in življenje v obdobju nastajanja velikonemške federacije.

nepomembnost. Vrtnarka z dušo in izkušena zeliščarica Caludia Költringer nam ponuja ideje, kako lahko sami izdelamo mamljive dobrote in negovalno kozmetiko, s katero lahko razveselimo sebe in prijatelje. Ponuja nam sladke dobrote (razne čokolade, kekse, mafine), likerje, čaje, zeliščna olja in kis, kreme, balzame …, vsemu pa prida dišeča zelišča in cvetlice, ki nas s svojim vonjem zvabijo med dišeče spomine. Najpomembnejše pa je, da si bomo vzeli čas in storili zase in za prijatelje nekaj lepega. S primerno zavitim darilom ali pozornostjo bomo podarili tudi košček sebe …

WILD, Margaret: Goska Lučka ml – mladina / C-Sz – Cicibani – slikanice zaboji Goska Lučka je majhna goskica, ki se rada igra in brezskrbno prhuta po domačem ribniku. A bližajo se hladni

od – odrasli / 821-311.2 – Družbeni romani

KÖLTRINGER, CLAUDIA: Domiselna darila iz narave od – odrasli / 39 – Etnologija Ko želimo koga od svojih bližnjih razveseliti in presenetiti z drobno pozornostjo, nam velikokrat zmanjka idej. Ne pomislimo pa, da bo marsikdo bolj vesel darila, ki ga bomo pripravili sami, kot pa da v prvi trgovini zapravimo denar za kakršnokoli

VELENJE

Četrtek, 19. september 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 16.00 Ljudska univerza Velenje Ustvarimo si svoj Facebook profil 18.00 Galerija Velenje Otvoritev pregledne razstave 40 let Male Napotnikove kiparske kolonije in razstave Ivan Napotnik, vzornik mladih 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Velenje

Petek, 20. september 8.00 – 18.00 Središče mesta Kramarski sejem 9.00 – 16.00 Vila Mojca Velenje 40. Mala Napotnikova kiparska kolonija 17.00 Mladinski hotel Županov sprejem za novorojence 20.00 Titov trg Velenje Velenju ob občinskem prazniku, nastop skupin iz prijateljskih mest 20.00 eMCe plac Odprtje likovne razstave Urške Skornšek 21.00 eMCe plac Koncert MusiXperiment

Sobota, 21. sept.

SCHLINK, Bernhard: Bralec Znani nemški pisatelj in profesor prava Bernhard Schlink je postal prepoznaven prav z romanom Bralec, po katerem je bil posnet tudi istoimenski film. Rojen je bil med vojno, posledice povojnega dogajanja pa se vsekakor čutijo tudi v njegovem pisanju. Roman govori o bolnem petnajstletnem dečku Michaelu, ki v povojni Nemčiji preboleva škrlatinko. Onemoglega najde na stopnicah svoje hiše Hanna, kar dobrih 20 let starejša prijazna ženska, in ga varno spravi domov. Michael se ji sklene zahvaliti za prijazno dejanje, in prav to botruje njegovi vroči avanturi z njo. Poleg tega ju veže še ljubezen do branja in Michael Hanni ves čas prebira najrazličnejše romane. Ko Hanna nekoč skrivnostno izgine iz mesta, Michael krivi sebe, a čez leta, ko se odloči za študij prava, ugotovi, da je bil vzrok drugje. Ponovno jo sreča na sodnih procesih, v katerih je ena izmed obtoženk. Med vojno je bila ena izmed paznic v taborišču Auschwitz. Michael bi ji bil sicer pripravljen pomagati, a ji, kot neizkušen odvetnik ne zna … Življenje v povojni Nemčiji vsekakor ni bilo lahko in prav o tem obračunavanju in krivdi govori »Bralec«: o individualni krivdi in krivdi generacije. Ugotavlja, da so institucije izjemno pomembne za moralno ravnanje ljudi, zelo redki posamezniki pa so sposobni ravnati prav, četudi jih le te k temu ne zavezujejo!

Kdaj - kje - kaj

dnevi in potrebno se je pripraviti za dolg let v toplejše kraje. Tega pa se Lučka močno boji. Ali se ne bo morda izgubila med meglicami na nebu? Bo znala kljubovati viharju? Kaj, če pade v morje? Mama jo vsa zaskrbljena najde v ločju ribnika, kamor se je skrila. Potolaži jo, da ji bo vedno stala ob strani in ji pomagala. A ko bo mama zelo stara, zaključi Lučka, bo ona pazila nanjo zanjo. Goski sta sedaj pripravljeni za dolgo pot … »Vsakdo ima del materine ljubezni in vsi jo imajo vso.« (Victor Hugo)

UGREŠIĆ, Dubravka: Ministrstvo za bolečino od – odrasli / 821-311.2 – Družbeni romani Dubravka Ugrešić živi in dela v Amsterdamu, je avtorica številnih kratkih zgodb, člankov in občasna predavateljica na različnih fakultetah. Prevedena je v večino evropskih jezikov in dobitnica mnogih mednarodnih nagrad (Švedske, Nizozemske, Avstrije, Nemčije, Italije in seveda nekdanje Jugoslavije in nagrado mesta Zagreb, od koder tudi izhaja). Ministrstvo za bolečino je roman o profesorici Tanji in njenih študentih, ki v času razpada Jugoslavije najdejo pot v Amsterdam. Študirajo servo-kroatisch, saj je bilo to zanje najlaže. Nezaupljivi mladi ljudje poskušajo pozabiti na krivice, ki so se jim zgodile, in poskušajo živeti življenje, v katerega so prisiljeni. V tujini iščejo svoj prostor, kjer ostajajo tujci ter dvomijo o svoji domovini, ki so jo zapustili. Njihove poti se razhajajo, ostaja pa profesorica Tanja, ki jih še vedno povezuje. n DS

8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 – 13.00 Središče mesta Kramarski sejem 9.00 Zbor: otroško igrišče Velenje Pikin planinski pohod v nezanano 9.00 TRC Jezero Velenjska mestna avantura 9.00 – 13.00 Vila Mojca Velenje 40. Mala Napotnikova kiparska kolonija 9.00 Vinska Gora, središče Sejem jesenskih dobrot 10.00 Titov trg, pri spomeniku Nestlu Žganku Sprehod po novi velenjski promenadi, predstavitev projekta 14.00 Galerija Velenje

Odprtje razstave del 40. Male Napotnikove kolonije 20.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma Lige prvakov: RK Gorenje Velenje : Drott Halmstadt (Švedska) 20.00 Stara Pekarna Premiera Projekta Spacebound

Nedelja, 22. sept. 10.00 -19.00 TRC Jezero Pikin otvoritveni družinski dan 10.00 TRC Jezero Pikina mini avantura 13.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 Brezplačno vegetarijansko kosilo za vsakogar 16.00 TRC Jezero Svečana otvoritev 24. Pikinega festivala in koncert Tanje Žagar 17.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma 1 A DRL – ženske / ŽRK Velenje : ŽRK Krka

Ponedeljek, 23. sept. 9.00 – 19.00 Različna prizorišča Pikin festival 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 20.00 Stara Pekarna Prva ponovitev Projekta Spacebound 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: romantična komedija Še enkrat, Camille

Torek, 24. september 9.00 – 19.00 Različna prizorišča Pikin festival 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 16.00 Pomožno igrišče pri Konjeniškem klubu Prijateljska nogometna tekma / Ekipa Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo : Ekipa MO Velenje in Premogovnika Velenje 20.00 Stara Pekarna Druga ponovitev Projekta Spacebound

Sreda, 25. september 9.00 – 19.00

37 Koledar imen

Različna prizorišča Pikin festival 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 TRC Jezero Županov sprejem za prvošolce 19.30 Glasbena šola Velenje Večer prijateljstva

ŠOŠTANJ

Petek, 20. september 20.00 Kulturni dom Šoštanj Letni koncert MePZ Svoboda Šoštanj

Sobota, 21. sept. X

Odhod iz AP Šoštanj Bavški Grintavec (zelo zahtevna pot) 9.00 Dom ribičev v Šoštanju Svetovni pokal v Castingu (finale) 18.00 Kulturni dom Šoštanj Predstavitev 20 let delovanja Kulturnice Gaberke 20.00 Kavarna Šoštanj Šaleški študentski oktet

September/kimavec

19. Četrtek Suzana

20. Petek -

Svetlana

21. Sobota Matej

22. Nedelja Mavricij

23. Ponedeljek Slavojko

24. Torek Nada

25. Sreda Gojmir

Nedelja, 22. sept. X

Gostišče Grebenšek v Belih Vodah Smrekovec (pohod, lahka pot)

Ponedeljek, 23. sept. 8.00 9.00 18.00

Lunine mene

Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Muzej usnjarstva na Slovenskem Usnjarstvo na Slovenskem Kavarna Šoštanj Razmigajte svoje možgane

Torek, 24. september 19.00 Vrt Vile Mayer Večer Šansonov (nastopa Aleš Črnko)

Sreda, 25. september 12.00 - 17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica; Elektronska pošta

19.

septembra, ob 13.11, polna luna (ščip)

CITY CENTER Celje •

ŠMARTNO OB PAKI

•

8.00 do 12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica

•

Sobota, 21. sept.

•

Da bodo mali kuharji znali

Velenje, 13. septembra – V vili Mojca so začeli vpisovati v tečaj kuhanja za otroke od 5. do 14. leta starosti, ta se bo pri njih začel 2. oktobra. Kuharske delavnice »Mali kuhar« bodo potekale v dveh starostnih skupinah vsako sredo popoldne. Vodila jih bo Tina

Jan, ki bo mlade skozi 20 srečanj naučila pripraviti različne jedi, pogrinjke za mizo in še marsikaj. »Vsi vemo, da otroci radi kuhajo. Zato želimo z delavnico pričeti vzgojo otrok o hrani, pripravi hrane, urejenosti mize …« Tečaj bo potekal v vili Mojca, kjer imajo manjšo kuhinjo, jedilnico in pomožni prostor pa bodo uredili v glavni igralnici. Več informacij dobite na MZPM Velenje.

•

četrtek, 19. 9., od 14.0019.00, Biotržnica nedelja, 22. 9., OB 11.00 pravljične urice v Džungli –Volk Slavc in njegova družina do 25. 9., razstava Sabine Majcen – Junaki risank vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki vsak dan od 10.00 - 21.00, karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.

n bš

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA :

DVOJINA (Dual) Romantična drama, 102 minuti. Režija: Nejc Gazvoda. Igrajo: Nina Rakovec, Mia Jexen, Matjaž Tribušon, Nataša Barbara Gračner, Jure Henigman, idr. Petek, 20. 9., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 21. 9., ob 18.00 Nedelja, 22. 9., ob 20.30 Režiser mladostne uspešnice Izlet predstavlja zgodbo o nepričakovani ljubezni dveh sorodnih duš in njunem odkrivanju (ter priznavanju) medsebojnih čustev naklonjenosti. Po zasilnem pristanku letala na ljubljanskem letališču se prekrižata poti mlade danske turistke Iben in voznice minibusa Tine. Iben Tino pregovori, da ji razkaže prestolnico, toda v dveh nepozabnih nočeh smeha, joka in odkrivanja najbolj iskrenih čustev, se življenji mladenk nepovratno povežeta in ubereta povsem novo pot. Vesna 2013 za glavno žensko vlogo.

PRIPRAVNIKA (The Internship) Komedija, 119 minut. Režija: Shawn Levv. Igrajo: Rose Byrne, John Goodman, Owen Wilson, Vince Vaughn, JoAnna Garcia Swisher, Dylan O'Brien, B.J. Novak, idr. Petek, 20. 9., ob 20.30 Sobota, 21. 9., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 22. 9., ob 18.00 Režiser komedij Rožnati panter in Noč v muzeju predstavlja zgodbo dveh popotnih trgovcev, ki čez noč ostaneta brez službe.

Ker Billy in Nick razen spretnega govorjenja nimata drugih uporabnih znanj, se zdi njuna usoda zapečatena, a se kljub temu prijavita v program za pripravnike internetnega velikana Google. Znajdeta se v povsem novem svetu digitalnih informacij, zaradi nezmožnosti hitrega prilagajanja spremembam pa hitro pristaneta na črni listi za odstrel. Vendar nihče ne računa na njuno odločnost, da preko zabavnih dogodivščin mladim internetnim genijem dokažeta, da vse skrivnosti življenja niso skrite v računalnikih, temveč so še vedno najbolj dragoceni osebni medčloveški odnosi in veliko neobrzdane zabave…

NAPAD NA BELO HIŠO (White House Down) Akcijska drama, 137 minut Režija: Roland Emmerich. Igrajo: Channing Tatum, Joey King, Jason Clarke, Jamie Foxx, Maggie Gyllenhaal, James Woods, Rachelle Lefevre, idr. Petek, 20. 9., ob 18.00 Sobota, 21. 9., ob 20.15 Nedelja, 22. 9., ob 19.00 - mala dvor. Režiser akcijskih spektaklov Dan neodvisnosti, Dan po jutrišnjem in 2012 predstavlja zgodbo nekdanjega vojaka Johna, ki bi se rad pridružil elitni predsedniški varnostni službi. Kljub zavrnitvi se s hčerko udeleži ogleda Bele hiše, ko predsedniško palačo napadejo neznani teroristi. Dobro organizirani kriminalci zavzamejo območje in onesposobijo varnostnike, zato John prime za orožje in skuša rešiti predsednika in svojo hčerko. Toda napadalci so s pomočjo izdajalca izdelali natančen načrt, ki lahko ogrozi svetovni mir, zato se v Joh-

novih rokah znajde prihodnost celotnega človeštva.

KRUDOVI (The Croods) - sinhroniziran v slovenščino. Animirana komična pustolovščina, 98 minut. Režija: Kirk De Micco, Chris Sanders. Slovenski glasovi: Štefan Kušar, Ajda Smrekar, Aljaž Jovanović, Alenka Tetičkovič, Andrej Kušar, idr. Nedelja, 22. 9., ob 10.30 – Pikin kino Nov animirani film iz delavnice DreamWorksa prinaša zgodbo o prvi družini na svetu, ki se odpravi na pustolovščino in odkriva neznani svet. Čarobni svet živali, neverjetna narava in zanimivi člani družine Krud, vas bodo popeljali na nepozabno potovanje. PIKIN KINO (cena vstopnice 3 EUR)

ODPLEŠI SVOJE SANJE 4 (Step up Revolution) Plesni film, 99 minut. Režija: Scott Speer. Igrajo: Adam G. Sevani, Kathryn McCormick, Ryan Guzman, Stephen Boss, Chadd Smith, Megan Boone, Jessica Guadix, Cleopatra Coleman, idr. Nedelja, 22. 9., ob 16.00 – Pikin kino Strastna Emily se preseli v Miami, da bi postala profesionalna plesalka, toda hitro jo prevzame postavni cestni plesalec Sean, ki želi s svojo skupino osvojiti pomembno plesno tekmovanje. Njihove načrte ogrozijo megalomanski gradbeni načrti Emilyjinega bogatega očeta, ki želi povsem spremeniti in uničiti Seanovo zgodovinsko in kulturno plesno četrt. Neustrašni plesa-

lec se odloči upreti brezosebnim načrtom kapitala, toda ob tem se Emily znajde v precepu med družinsko zvestobo, plesnimi ambicijami in ljubeznijo do Seana. PIKIN KINO (cena vstopnice 3 EUR)

ŠE ENKRAT CAMILLE (Camille redouble) Romantična komedija, 111 minut. Režija: Noémie Lvovsky. Igrajo: Noémie Lvovsky, Samir Guesmi, Judith Chemla, India Hair, Julia Faure, Yolande Moreau, idr.. Ponedeljek, 23. 9., ob 20.00 – filmsko gledališče Ko je bilo Camille šestnajst let, je spoznala Erica. Bila je ljubezen na prvi pogled in mlademu paru se je kmalu rodila hčerka ... Petindvajset let kasneje Eric zapusti Camille zaradi mlajše ženske. Jezna in razočarana Camille gre na silvestrsko zabavo, preveč popije, omedli … in ko se zbudi, se na lepem znajde v letu 1985. Spet ima šestnajst let, spet sreča svoje starše, svoje prijateljice … in Erica. Bo skušala spremeniti svojo prihodnost? Ali pa se bo ponovno zaljubila, čeprav dobro ve, kako se bo zgodba končala?

Naslednji vikend, od 27. 9. do 30. 9. napovedujemo:

komedijo ODRASLI 2, akcijsko pustolovščino OGNJENI OBROČ, komedijo ŠE ENKRAT CAMILLE, v Pikinem kinu mladinski film ALI – ALI in animirani film TAD JONES IN ISKANJE IZGUBLJENEGA MESTA, v filmskem gledališču kontroverzni triler SAMO BOG ODPUŠČA.

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 38

OBVEŠČEVALEC

19. septembra 2013

Nagradna križanka Mobtel RADIO VELENJE ČETRTEK, 19. septembra

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje Tel.: 03 587 63 76 GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03 587 63 57 GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) Tel.: 03 583 42 95 GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

•sklepanje in podaljševanje naročnin: Mobitel, Siol in Telekom •prodaja aparatov iz Mobitelove, Siolove in Telekomove ponudbe •prodaja Mobi paketov in Mobi kartic •prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme •servis mobilnih aparatov Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. 9. 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in torbico za GSM. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 20. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 21. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 22. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 23. sept.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 24. septembra

Nagrajenci križanke »FKPV«, objavljene v tedniku Naš čas dne 5. septembra 2013, so: •

Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje (torba in rokovnik); • Lozan Milošević, Špeglova 20 a, 3320 Velenje (torba in rokovnik); • Joža Podojsteršek, Prešernova 7 a, 3320 Velenje (torba in rokovnik). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: FKPV TURIZEM

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 25. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci križanke »Kopitarna Sevnica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 5. septembra 2013, so: •

Irena Perko, Stantetova 3, 3320 Velenje (sobni copati model 365); • Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje (nakup v vrednosti 10 evr); • Ivan Plešnik, Goriška 44, 3320 Velenje (nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: KOPITARNA SEVNICA

Poišči 10 razlik

Nagrado: majico Radia Velenje prejme Domen Valenčak, Tomšičeva 1, Velenje. Majico dvigne na uredništvu Našega časa.

PUP Saubermacher, Koroška cesta 46, Velenje T: 03 896 87 11, I: www.pup-saubermacher.si Ločeno zbiranje odpadkov v mestni občini Velenje poteka že od leta 1992. Po zaprtju odlagališča konec leta 2009, smo mešane komunalne odpadke in biološke odpadke v začetku leta 2010 pričeli voziti na predelavo, odlaganje ter kompostiranje v Celje. Zaradi teh sprememb se je posledično menjal obračun ravnanja z odpadki. Cene pa so od leta 2010 nespremenjene. Ker se Uredbe glede komunalnih odpadkov znova spreminjajo, je možno, da bodo v prihodnje vplivale tudi na cene. V Velenju zberemo manj kot 50 % mešanih komunalnih odpadkov. Možnosti, da delež še povečamo, pa so še. Ugotavljamo, da je v teh odpadkih še vsaj polovica embalaže, ki bi jo lahko predelali. Zato se je pomembno doma dobro organizirati in premišljeno nakupovati. Konec leta bodo vsa, še neopremljena, individualna gospodinjstva prejela zabojnik z rumenim pokrovom za embalažo ter navodila in urnik odvoza. S tem bomo predvidoma uredili kritične zbiralnice. Na zbiralnicah, ki so namenjene individualnim gospodinjstvom, bodo ostali le še zabojniki za papirno in kartonsko embalažo ter stekleno embalažo. Radi bi se zahvalili vsem gospodinjstvom v KS Konovo , ki prostovoljno sodelujejo pri pilot projektu 1x mesečnega odvoza mešanih komunalnih odpadkov, sodelovali pa bodo tudi pri projektu zbiranja papirja in kartonske embalaže. V podjetju PUP-Saubermacher d.o.o. se zavedamo, da vsaka novost potrebuje čas. Veseli smo, da sodelujemo z občani, ki se zavedajo pomembnosti le-teh in da pri tem aktivno sodelujejo.

Ob prazniku Mestne občine Velenje iskreno čestitamo!

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 39

OBVEŠČEVALEC

19. septembra 2013

mali OGLASI

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. do 15. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo sta-

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. septembra 2013 do 15. septembra 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

ro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s.

p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

NEPREMIČNINE MANJŠO kmetijo, na lepi sončni ravni legi, Teharje, prodam. Gsm: 041 323 518 NA ATRAKTIVNI lokaciji v Podkraju ugodno prodamo zazidljivo parcelo, 1100 m2. Tel.: 03 5871 156, gsm: 031 418 249 ali 031 210 265 VZAMEM v najem sobo (Velenje, Šoštanj ali okolica). Gsm: 041 887 989 MANSARDNO, 2-sobno, opremljeno stanovanje, 61 m2, prodam za 57.000,00 evrov. Gsm: 070 708 154

SVEŽ domač fižol v zrnju, letošnji pridelek, odlične kakovosti, s kmetije, prodamo. Gsm: 031 265 805 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov (cepljeni) v nedeljo, 22. 9. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 RJAVEGA in črno belega bikca, stara 14 dni, prodamo. Gsm: 041 693 313 PRAŠIČA težka od 45 do 50 kg prodam. Tel.: 03 5893 578 ZAJCE (očiščene) prodam. Gsm: 041 946 944

PRIDELKI

RAZNO

ČEŠPLJEVO žganje prodam. Gsm: 051 388 874 SILAŽNO koruzo prodam. Gsm: 041 946 944 SLAMO v okroglih balah prodam. Gsm: 041 946 944

PEČ na olje, Kiv Vransko in 2000 l cisterno prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 776 445

VZGOJA IN PRODAJA CIPRES SMARAGD

•zelo ugodne cene cipres Smaragd različnih velikosti •letna vzgoja preko 20.000 cipres za žive meje •vzgoja ostalih rastlin za žive meje smreke omorike, tise, lovorikovec, češmin, pušpan, liguster … Info: 03 5726 113 , 031 585 848

www��e��tel�si��j��e��tel�si�

03�777�00�77

Drevesnica Zlatko Novak, Šentrupert 35, Gomilsko

��n��ro�k��n�več�funk��onalno��ko��pr��kla��čn��elefon�� brezplačna�anal�za�pr��rankov��uve�ba��n��olan�e Čestit��ni��estne��ine��elenje

DEŽURSTVA • Samostojno dvoetažno hišo v Paški vasi, Šmartno ob Paki, 140 m2, zgrajeno 2009, 540 m2 zemljišča. Cena 185.000 evr.

• Zazidljivo parcelo na Cesti v Bevče 1340 m2,v neposredni bližini mesta. Na parceli so vsi priključki, plačan komunalni prispevek in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Cena 70.000 evr.

Začetek ogrevalne sezone 2013/2014 Obveščamo vas, da je Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika, pripravila toplovodne sisteme za ogrevalno sezono 2013/2014, tako da se lahko prične z ogrevanjem stanovanjskih objektov, individualnih hiš ter poslovnih in drugih objektov. Stanovalci v stanovanjskih blokih lahko pričnejo z ogrevanjem tako, da upravnika bloka obvestijo, da želijo imeti ogrevane prostore. Upravnik bloka o tem pisno obvesti Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika. Na podlagi pisnega obvestila upravnika, PE Energetika prične z ogrevanjem. Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

ZOBOZDRAVNIKI

21. in 22. 9. 2013, Para Paunkova, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

Mario Zijan in Katica Pirečnik, Velenje, Kardeljev trg 1.

SMRTI

Magdalena Zdovc, roj. 1952, Vojnik, Parmova ulica 1; Stanislav Lemež, roj. 1937, Velenje, Lipje 53; Marjan

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Bačovnik, roj. 1953, Šmartno ob Paki, Gavce 48 a; Franc Stajan, roj. 1950, Velenje, Kavče 47 a; Boštjan Jelen, roj. 1974, Polzela, Andraž nad Polzelo 91 c; Frančiška Gros, 1929, Mislinja, Sejmišče 4; Milan Jezeršek, roj. 1930, Ljubljana, Gospodinjska ulica 23; Hedvika Pečečnik, roj. 1945, Velenje, cesta Simona Blatnika 5.

ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, ome in tašče

MARIJE PRIMOŽIČ iz Podgore

8. 3. 1934 – 30. 8. 2013 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje, darovane sveče in svete maše. Hvala pevcem, dekanu g. Ivanu Napretu za cerkveni obred, Pogrebni službi Morana, pogrebcem, ge. Zdenki za poslovilne besede in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Ivan, sinova Drago in Miran z družinama

Naš čas, 19. 9. 2013, barve: CMYK, stran 40

Velenje migalo in uživalo

Katja Geršak, Športna zveza Velenje: »Ta prireditev zagotovo teče že več kot desetletje. V zadnjih letih smo predstavitve športnih društev razširili še s sodelovanjem zdravstvenih, izobraževalnih in kulturnih ustanov. Kot vidite, se to lepo ujema, Titov trg je poln, obiskovalci zadovoljni. Vesela sem, da vsako leto podremo rekord pri teku očkov; letos so se nam pridružili tako tisti, ki so že tekli, kot tisti, ki so to skupaj s svojimi otroki tokrat storili prvič. Dober glas očitno seže v deveto vas. Čeprav tek traja le 3 minute, vedno zbudi veliko pozornost.« Bojan Kontič, župan MO Velenje: »Tudi zame je najbolj

Na Titovem trgu je na prireditvi »Velenje se predstavi« svojo dejavnost prikazalo 54 društev in organizacij – Živahno dogajanje, katerega vrhunec je bil Tek očkov s 381 udeleženci, všeč tudi obiskovalcem Velenje, 14. septembra – V soboto valnih ustanov, tri kulturna dru- folklorna skupina osnovne šole dopoldne je bilo na Titovem trgu in štva ter deset društev in institucij, Gustava Šiliha, pevski zbor Ringa v okolici kot v čebelnjaku. Sončno ki delujejo v zvezi z zdravjem. Z raja Vrtca Velenje, ŠC Velenje, sobotno dopoldne je pripomoglo glasbenimi in plesnimi nastopi harmonikarski orkester KUD k temu, da je skrbno pripravljena so se na ploščadi pred domom Lipa Konovo in Big band orkeprireditev »Velenje se predstavi« kulture predstavili otroški pev- stra glasbene šole Frana Koruna doživela ne le velik obisk, ampak da ski zbor osnovne šole Antona Koželjskega Velenje. Vmes so se so na njej obiskovalci tudi aktivno Aškerca, plesalci osnovne šole na priložnostnem odru predstauživali. Eni ob gledanju in poslu- Gorica, podružnice Vinska Gora, vljala tudi športna društva. šanju, drugi ob preizkušanju različnih športnih rekvizitov in mini predstavitvah dejavnosti športnih klubov, izobraževalnih institucij in društev s področja zdravja in kulture. Tradicionalna prireditev, ki jo že vrsto let ob občinskem prazniku pripravlja Mestna občina Velenje v sodelovanju s Športno zvezo Velenje, je, če smo še bolj natančni, k sodelovanju letos privabila osemindvajset športnih društev in Predstavitve športnih klubov so potekale po vsem Titovem trgu, tudi na odru pred domom kulture. klubov, osemnajst izobraže-

Včeraj Dan brez avtomobila

Na startu Teka očkov je bilo letos rekordno število udeležencev: 141 očkov in 240 malčkov. Navijale so tokrat mame.

Simpatičen tek očkov in malčkov Zbrane na Titovem trgu je malo po začetku prireditve pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je uro kasneje dal znak tudi za začetek simpatičnega

Velenje, 18. septembra – Ta teden, od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. septembra, poteka projekt Evropski teden mobilnosti, v katerega se že več let aktivno vključuje tudi Mestna občina Velenje. Slogan letošnjega tedna mobilnosti je »Vaš korak za čistejši zrak«. Želi nas opomniti na to, da lahko za bolj zdravo okolje veliko storimo sami. V Velenju so poleg prireditev izvedli tudi nekaj trajnostnih ukrepov. Uredili bodo novo avtobusno postajališče z nadstrešnico pri mestnem stadionu, namestili nova stojala za kolesa pri Zdravstvenem domu Velenje, Centru Nova, Nakupovalnem centru Velenje in glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje ... Včeraj dopoldne je na za promet zaprti Rudarski cesti potekala pri-

Tudi letos gobe v Alpskem vrtu Čeprav letos vreme ni (bilo) naklonjeno gobarjem, so se člani velenjske gobarskega društva Marauh zelo potrudili in konec tedna, še zadnji čas, saj je v torek na Golteh že zapadel sneg, v soboto in nedeljo, v sodelovanju z Goltmi pripravili tradicionalno razstavo teh gozdnih sadežev na prostem, v tamkajšnjem Alpskem vrtu. Nabrali so približno 140 gob. V soboto in nedeljo so si jo z zanimanjem ogledovali zvesti in tudi priložnosti obiskovalci te planote na vzhodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp. Odprtje razstave so popestrili z

simpatičen del prireditve Tek očkov. Postal je tradicionalen, zagotovo tudi zato, ker je prisrčen. Vesel sem, da nas je na tej prireditvi vsako leto več, kot je tudi otrok v Velenju vsako leto več. Lahko rečemo, da ostajamo mlado mesto. Te prireditve bomo nadaljevali, ker so jih ljudje vzeli za svoje. Ob tem me veseli, da število športnih klubov ne upada, tudi članstvo v njih ne, klubi in društva se kljub krizi še krepijo. Delno je razlog tudi v tem, da je mestni svet podprl predlog, da športu namenimo celo več sredstev kot v preteklosti. Spodbujamo in nagrajujemo tudi vrhunske športne dosežke.«

zanimivim predavanjem v Mozirski koči. Član društva, determinator Peter Silovšek, je povzel nekaj misli o prisotnosti človeka v gozdu. Ob tem je posebej omenil, da je gozd v primarni obliki dom živali in opozoril na odnos med različnimi interesnimi Zadovoljni z bero (z leve): klubska determinatorja Peter Silovšek in skupinami, ki izkoriščajo Smiljan Pesjak, skupaj z Antonom Polerjem (na sredini). Foto: S. Vovk. gozd (kmeti, gozdarji, lovci … in seveda tudi gobarji), skratka, je svojo novo knjižico z naslovom nih) straneh pa so za primerjavo na primerno vedenje v njem . Gobe za začetnike in prave gobarje. fotografije podobnih, vendar struNa otvoritev razstave so člani Od podobnih gobarskih priročni- penih, neužitnih ali zaščitenih vrst, društva povabili tudi Mariborčana kov se razlikuje po tem, da so na ki jih ne smemo nabirati. Navzoče Antona Polerja, priznanega pozna- njenih levih straneh med drugim je seznanil tudi s tem, da imamo za valca gob, determinatorja, mentorja kratki opisi pogostih užitnih vrst nekatere gobe nova imena. n in avtorja mnogih knjig. Predstavil s fotografijami, na desnih (zrcal-

Teka očkov. Čeprav so ti tudi letos skupaj s svojimi malčki tekli le majhen krog okoli Titovega spomenika, so bili prav zagnani. Eden od očkov je med tekom rekel kolegu: »Včasih smo takole tekli v gostilno, sedaj pa z otroki po Titovem trgu.« A s to svojo gesto so zagotovo dali malčkom pomembno sporočilo. Gibanje

reditev »Dan brez avtomobila«. Organizirali so risanje s kredo, likovne ustvarjalne delavnice za najmlajše iz vrtcev in osnovnošolce. Na sicer zelo prometni cesti so lahko igrali mini nogomet, badminton, odbojko in rolali. Na ogled so kar sredi prizorišča ponudili ulično lutkovno predstavo Metuljček Cekinček Lutkovnega gledališča Velenje in avtobus Lokalc, pripravili so eko energetske bralne urice in ustvarjalnice … Na stojnicah so predstavljali evropska projekta s

je pomembno, druženje z otroki prav tako. In že dolgo to ni več le delo mamic. Teklo je kar 381 očkov in njihovih otrok, tudi takih, ki so med tekom uživali v vozičku. Če smo še bolj natančni, je teklo 141 očkov in 240 malčkov, kar je skoraj 100 več kot lani. n Bojana Špegel

področja trajnostne mobilnosti GUTS, prvo obletnico vzpostavitve sistema BICY pa so zaznamovali s posebno prodajno akcijo rabljenih koles, ki jo je pripravil Center ponovne uporabe Velenje. Obiskovalci prireditve so si lahko ogledali tudi električni avtomobil. Dogajanje so s svojim nastopom popestrili Big band glasbene šole Velenje in plesalci »brake-dance« plesa. n Bojana Špegel

20 let župnije Antona Martina Slomška Velenje, 20. septembra – Velenjska župnija Blaženega Antona Martina Slomška je letos stara dvajset let. Jubilej bodo zaznamovali z več dogodki. Jutri ob 19. uri bodo v dvorani Gasilskega doma Šalek pripravili slavnostno akademijo, na katero so povabili predstavnike lokalne skupnosti, dekanijske duhovnike, dosedanje duhovnike v župniji, celjsko škofijo in župljane. V nedeljo pa bo v župnijski cerkvi v Šaleku sveto mašo vodil škof dr. Anton Jamnik. Začela se bo ob 10. uri. Izdali bodo tudi Drobtinice, časopis, ki bo posvečen jubileju. n bš

Prva velenjska Zelemenjava

Velenje, 21. septembra - V soboto, 21. septembra, se bo v Starem Velenju v okviru rokodelske tržnice, ki jo prireja KS Staro Velenje, odvila tudi prva velenjska Zelemenjava. Namenjena je prostovoljni izmenjavi vrtnin oziroma presežkov doma pridelane zelenjave in sadja, pa tudi semen, sadik ter domačih zelišč in čajev. Gre za projekt, ki že nekaj časa uspešno teče v Ljubljani, kjer je bil odlično sprejet. Pridružili so se tudi številni vrtičkarji iz drugih mest in svoje presežne vrtnine zamenjali za tisto, česar npr. sami nimajo oz. niso uspešno pridelali. Ob prijetnem druženju in blagovni menjavi domačih pridelkov se je nato rodila ideja o vseslovenski Zelemenjavi, ki se bo na isti dan odvijala v kar 10 slovenskih mestih. V Velenju bo Zelemenjava na Starem trgu potekala med 10. in 12. uro, zanjo pa bodo pripravili posebne stojnice. Za morebitna vprašanja, ponudbe pridelkov za izmenjavo ali povpraševanja po njih pa se lahko obrnete tudi preko maila velenjska.zelemenjava@gmail.com ali pa zavrtite telefonsko št. 040 866 758 (Nina). n