37 2017

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (11/13 0C), soboto (10/22 0C) in nedeljo (14/20 0C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ObÄ?asno bo deĹževalo.

ÄŒetrtek, 14. septembra 2017

ĹĄtevilka 37 | leto 64

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

VelenjÄ?ani praznujejo

cena 1,80 â‚Ź

Bo RTV naroÄ?nina nov davek?

Milena KrstiÄ? - Planinc

MogoÄ?e ste Ĺže sliĹĄali, mogoÄ?e ĹĄe niste?

Kulturni minister, ki pripravlja osnutek novega zakona o RTV, menda razmiĹĄlja o tem, da bi meseÄ?ni pavĹĄal, ki ga kot naroÄ?nino plaÄ?ujemo za gledanje RTV SLO programa gospodinjstva – nekaj malega manj kot 13 evrov znese na mesec, zamenjal s plaÄ?evanjem naroÄ?nine za vsakega Ä?lana gospodinjstva posebej, odvisno od njegovih prihodkov.

20. septembra pred 58-imi leti je bilo slovesno odprto novo zgrajeno mestno srediĹĄÄ?e Velenja. Ta dan je praznik Mestne obÄ?ine Velenje. Tudi letos je jubilej izpolnjen s ĹĄtevilnimi prireditvami, osrednja

slovesnost pa bo, v torek, 19. septembra. V tem prazniÄ?nem Ä?asu se v Velenju odvija tudi najveÄ?ja slovenska otroĹĄka prireditev Pikin festival. PriloĹžnosti za druĹženja je v teh dneh res obilo.

Pika pride v nedeljo ob 16. uri

Torej stara mama, ki ima mizerno penzijo, Ä?eprav so ji jo ravno ta mesec za poĹĄteno in trdo odgarano polno pokojninsko dobo poviĹĄali na celih 500 (z besedo petsto) evrov, da si drĹžava ne dela prehude sramote, bi plaÄ?evala Ä?isto miceno. Mama, ki je zaposlena in zasluĹži minimalca in pol, bi plaÄ?evala Ĺže veÄ?. Ata, ki je direktor in dobro zasluĹži, Ä?eprav tega, koliko, doma ne razlaga, bi plaÄ?eval temu primerno veliko. OsnovnoĹĄolec pa poloĹžnice ne bi dobil.

Bo tole vodo pilo? Glede na to, kako je razburilo javnost, dvomim. Bo treba ĹĄe malo dodelati tako idejo. Predvsem pa preraÄ?unati, Ä?e bi nacionalki nov sistem plaÄ?evanja prinesel dovolj.

Tisti, ki jih ideja o morebitnem novem naÄ?inu plaÄ?ila razburja, najpogosteje omenjajo, da bi bilo bolje uvesti sistem – kolikor gledaĹĄ, toliko plaÄ?aj. Tudi ata meni tako. Pravi, da dobro zasluĹži zato, ker gara vsak dan pozno v noÄ? in ker dnevno bdi nad vsemi stroĹĄki v podjetju, da to ne zaide ali potone in lahko delo ohranijo vsi zaposleni in ob tem ĹĄe odmeri drĹžavi. A zdaj bo plaÄ?eval pa ĹĄe en davek? Ko pride domov, mu je pa tako ali tako vseeno, kaj gleda. Pravi, da ga vsak program uspava, ker je tako utrujen.

Mene pa je ministrova ideja, ko sem zanjo sliĹĄala, napeljala ĹĄe na nekaj. Na vpraĹĄanje, zakaj poleti rtv-slo-naroÄ?nina ni bila niĹžja? Ste gledali program? Ste opazili, koliko oddaj je bilo ponovljenih iz prejĹĄnjih sezon. Nekatere celo po veÄ?krat.

Poklon Kajuhu Ĺ oĹĄtanj – V nedeljo (17. septembra) ob 11. uri bodo v Zavodnjah pri Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji odprli novo zgrajen Kajuhov spominski objekt. Z njim se ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj poklanja svojemu pesniku Karlu Destovniku – Kajuhu ob 95. obletnici njegovega rojstva.

Slavnostni govornik bo dr. Milan Brglez, predsednik DrĹžavnega zbora Republike Slovenije, v kulturnem programu pa bodo sodelovali oktet Kajuh I. gimnazije Celje in recitatorji osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Me prav zanima, Ä?e bi kupili Ä?asopis, ki bi poleti objavljal stare Ä?lanke? đ&#x;”˛

Ĺ estka izpadla iz omreĹžja Ĺ oĹĄtanj, 12. septembra - Ĺ esti blok ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne je ob 8.35 nenaÄ?rtovano prekinil obratovanje zaradi izpada visokonapetostnega 400-kilovoltnega daljnovoda, na katerega je prikljuÄ?en.

Napako so ĹĄe isti dan odpravili in blok ob 19. uri ponovno vkljuÄ?ili v omreĹžje. Izpad elektriÄ?ne energije iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je bil v prvem trenutku pokrit z aktivacijo pozitivne terciarne rezerve kapacitet skupine GEN in skupine HSE, takoj zatem pa je sektor trĹženja v druĹžbi HSE za pokrivanje izpada pristopil k nakupu elektriÄ?ne energije na mednarodnem trgu. Blok 4 je v tem Ä?asu normalno obratoval.

mkp

đ&#x;”˛

mz

Prireditve ob prazniku se vrstijo Velenje, 14. septembra – Dogodki ob letoĹĄnjem prazniku MO Velenje se vrstijo. Danes ob 18. uri bo v amfiteatru na velenjski promenadi zabaven veÄ?er – ZapleĹĄimo skupaj s Plesno-rekreativnim studiem Mdance in Plesnim studiem N. Jutri ob 11. uri bo MO Velenje skupaj z Muzejem Velenje in InĹĄtitutom ERICo odprla razstavo v Galeriji na prostem (peĹĄpot pri PoĹĄti Velenje) z naslovom Ob trideseti obletnici okoljskega shoda na Titovem trgu. ÄŒe bo deĹž, bodo otvoritveni dogodek izvedli v

sejni dvorani obÄ?inske hiĹĄe. Ob 20. uri bo v veliki dvorani kulturnega doma Velenje koncert Lare JankoviÄ?.

To soboto dopoldne bo veselo na Titovem trgu, kjer bo potekala tradicionalna prireditev Velenje se predstavi, ki jo MO Velenje organizira skupaj s Ĺ portno zvezo Velenje. Predstavili se bodo ĹĄportna in kulturna druĹĄtva ter izobraĹževalne institucije, organizirali pa bodo tudi tradicionalni Tek oÄ?kov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

14. septembra 2017

ReĹĄitev tudi za BolniĹĄnico TopolĹĄica S sprejetim sklepom je vlada zagotovila sredstva tudi za sanacijo razmer v BolniĹĄnici TopolĹĄica

Uradno odprli podhod Velenje – VÄ?eraj zveÄ?er je bil s krajĹĄo slovesnostjo v uporabo tudi uradno predan prenovljeni podhod PoĹĄta. Ta v Velenju najbolj obremenjeni podhod je podjetje Dadgrad za slabih 111 tisoÄ? evrov moÄ?no preuredilo, v njem pa so tudi razstavne vitrine, za katere skrbi Muzej Velenje. Trenutno si v njih lahko ogledate prvo razstavo, ki so jo posvetili 25-letnici delovanja konservatorsko-restavratorske delavnice Muzeja Velenje. đ&#x;”˛

Javno naroÄ?ilo za gradnjo Ĺže letos Ĺ oĹĄtanj – NajveÄ?ja naloĹžba, ki jo v Ĺ oĹĄtanju naÄ?rtujejo v prihodnjem letu, je rekonstrukcija in dozidava glasbene ĹĄole. V novem objektu bo 13 uÄ?ilnic za individualni pouk, dve skupinski uÄ?ilnici, manjĹĄa dvorana za pevske nastope, velika godbena dvorana in pevska soba. Objavo javnega naroÄ?ila za izgradnjo naÄ?rtujejo v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj Ĺže letos. đ&#x;”˛

mkp

Negativno mnenje obÄ?ini Mozirje Mozirje, 11. septembra – RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je mozirski obÄ?ini izreklo negativno mnenje o pravilnosti dela poslovanja v letu 2015, saj obÄ?ina ni poslovala povsem po predpisih.

SodiĹĄÄ?e je ugotovilo veÄ? nepravilnosti, med drugim, da je Ĺžupan Ivan SuhoverĹĄnik finanÄ?nemu ministrstvu prepozno predloĹžil obÄ?inski proraÄ?un za 2015. Prav tako Ĺžupan rebalansa proraÄ?una ObÄ?ine za leto 2015 ni predloĹžil, ObÄ?ina pa v kadrovskem naÄ?rtu ni prikazala vseh zahtevanih podatkov. ObÄ?ina je izplaÄ?ala veÄ?, kot je imela naÄ?rtovano v proraÄ?unskih postavkah, Ĺžupan pa ni doloÄ?il obsega izdatkov za posamezno trimeseÄ?je ali drugo obdobje, v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plaÄ?evati obveznosti.

SodiĹĄÄ?e je zaradi tega ObÄ?ini Mozirje podalo napotke za izboljĹĄanje poslovanja. đ&#x;”˛

Spominsko obeleĹžje brigadirjem Velenje – ÄŒasi mladinskih delovnih brigad so v marsiÄ?em izjemni in neponovljivi. TakĹĄna je bila tudi gradnja osnovne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda v Velenju. Pred veÄ? kot ĹĄestdesetimi leti so jo prostovoljno gradili brigadirji.

Na to obdobje bo spominjala ploĹĄÄ?a, ki jo bodo graditeljem odkrili v soboto, 16. septembra. Kulturni program bodo pred ĹĄolo zaÄ?eli ob 11. uri. Spominsko ploĹĄÄ?o bodo odkrili Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, predsednik Zveze brigadirjev Slovenije Koloman LainĹĄÄ?ek in brigadir Novalija Muminović. đ&#x;”˛

mkp

Ta mesec zaÄ?etek obnove mostu Ĺ martno ob Paki – Po nekajletnem odlaganju bo po napovedih uprave ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki sredi tega meseca le stekla obnova mostu Ä?ez reko Pako v ReÄ?ici ob Paki.

Zgornji ustroj mostu je zob Ä?asa Ĺže moÄ?no naÄ?el in po mnogih obljubah pristojnih v drĹžavi naj bi to najbolj kritiÄ?no toÄ?ko na regionalni cesti v lokalni skupnosti povsem prenovili. DrĹžava bo zagotovila denar za popravilo mostu, ki bo imel na obeh straneh hodnik za peĹĄce, obÄ?ina pa prispevala sredstva za nove ploÄ?nike, javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo, ki bo poloĹžena pod asfaltne povrĹĄine.

Nov ploÄ?nik bo povezal vrtec z ostalimi deli naselja in bo potekal od avtobusne postaje mimo vrtca do konca obÄ?ine v smeri proti LetuĹĄu. V enaki dolĹžini bo urejen tudi na drugi strani ceste. Hkrati bodo uredili dovoza z regionalne ceste v ReÄ?ico ob Paki na levem in desnem bregu Pake. Na desnem bregu Pake bo prikljuÄ?ek zaradi boljĹĄe preglednosti malo bolj odmaknjen od breĹžine Pake, na drugi strani Pake pa bo zaradi varnosti udeleĹžencev v prometu zoĹžen in bo bolj pravokoten. Dela bo izvajala druĹžba VOC Celje. đ&#x;”˛

tp

Obravnavali 27 vlog Ĺ martno ob Paki – Na naslov uprave ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki na podaljĹĄan razpis za zbiranje vlog oĹĄkodovancev zaradi posledic suĹĄe v tekoÄ?i kmetijski proizvodnji je prispelo 27 vlog.

Na obÄ?inski uporabi so povedali, da so obravnavali Ĺže vse prispele vloge, veÄ?ini upraviÄ?encev denar tudi Ĺže nakazali, ostalim ga bodo v teh dneh. Za ta namen so v proraÄ?unu predvideli nekaj manj kot 14 tisoÄ? 400 evrov. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

ukrepom sanira zastarane teĹžave in omogoÄ?i nadaljnje delovanje pomembnih javnih ustanov, veseli in potrjuje naĹĄe tudi v javMira ZakoĹĄek Ĺživetja. ÂťV lokalnem odboru Ĺ a- ki bodo bdeli nad njihovim po- nosti izraĹžene pobude. leĹĄke doline Stranke modernega slovanjem. V lokalnem odboru Ob tem pa se zavezujemo, da Ljubljana, 8. septembra – Vla- centra smo na pereÄ?e razmere v ocenjujejo, da gre za primeren bomo razmere v BolniĹĄnici Toda Republike Slovenije je spre- tej, za naĹĄo regijo izjemno po- ukrep, ki bo v prihodnje onemo- polĹĄica spremljali ĹĄe naprej in jela sklep o finanÄ?nem vloĹžku membni ustanovi, opozarjali Ĺže goÄ?al ponovitev razmer, v kakrĹĄ- storili vse, da bo imela Ĺ aleĹĄka v slovenske bolniĹĄnice. VloĹžek dalj Ä?asa in storili vse, da je bil ta nih so se zdaj znaĹĄle ĹĄtevilne slo- dolina zagotovljen zanesljiv in v viĹĄini 136 milijonov evrov po- glas sliĹĄan tudi na ravni vlade,ÂŤ venske bolniĹĄnice. strokovno vrhunski servis javmeni reĹĄitev najnujnejĹĄih teĹžav pravi predsednica Breda Kolar. ÂťZdravje in dostop do zdrav- nih storitev tudi v prihodnje,ÂŤ ĹĄe in zagotovitev nemotene oskrbe OdloÄ?itev vlade predvideva na stvenih storitev sta za nas eden poudarjajo v lokalnem odboru pacientov. eni strani interventna sredstva glavnih smotrov delovanja stran- SMC Velenje. đ&#x;”˛ Posebej pomemben je ta sklep za stabilizacijo razmer v bolniĹĄ- ke tako na drĹžavni kot tudi na vlade za usodo BolniĹĄnice Topol- nicah, na drugi strani pa uved- lokalni ravni, zato nas odloÄ?itev ĹĄica, ki se je znaĹĄla na robu pre- bo sanacijskih uprav in odborov, vlade o tem, da z interventnim

Podprli vladni drugi tir Ljubno – Na seji prejĹĄnji teden so Ä?lani upravnega odbora Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice (SĹ GZ) soglasno podprli projekt izgradnje drugega tira DivaÄ?a–Koper, ki jim ga je ob tej priloĹžnosti predstavil drĹžavni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo AleĹĄ Cantarutti. Ob tem so izrazili priÄ?akovanje, da bo naloĹžba izvedena transparentno, kakovostno in umno na osnovi takĹĄnega modela financiranja, ki ne bo imel negativnih posledic za ostale naÄ?rtovane infrastrukturne naloĹžbe v naslednjih letih, kar pomeni tudi za severni del 3. razvojne osi.

Po njihovem mnenju je hitra in kakovostna izgradnja drugega tira potrebna za dolgoroÄ?ni razvoj transportno-logistiÄ?ne dejavnosti. ÂťRazlogov za podporo investiciji je veÄ? kot dovolj.

Traso, izbrano po najviĹĄjih merilih glede vplivov na okolje, varnosti, maksimalne pretoÄ?nosti in hitrosti na progi, je treba obravnavati z upoĹĄtevanjem njenega dolgoroÄ?nega pomena. Drugi tir DivaÄ?a–Koper bo pomembno prispeval k temu, da Slovenija izkoristi odliÄ?no geostrateĹĄko lego in pospeĹĄeno razvije sodobno logistiÄ?no gospodarstvo.ÂŤ Menili so ĹĄe, da bi bila brez uveljavitve zakona, o katerem bo potekalo glasovanje na referendumu, uresniÄ?itev projekta odloĹžena za veÄ? let, v tem Ä?asu pa bi Slovenijo obĹĄle transportne poti. ÄŒe ne bo priĹĄlo do naÄ?rtnega in sistematiÄ?nega prenosa veÄ?jega dela tovornega rastoÄ?ega prometa na Ĺželeznice, bodo v naslednjih 10 letih na naĹĄih avtocestah razmere nemogoÄ?e, kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu. đ&#x;”˛

tp

Spominsko obeleĹžje bodo odkrili spomladi Ĺ oĹĄtanj, 13. avgusta - Velenjski muzealci so skupaj z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj in Ĺ aleĹĄkim Aeroklubom jutri vabili na odkritje spominskega obeleĹžja posadkama dveh zavezniĹĄkih letal, ki sta se v Ä?asu druge svetovne vojne ponesreÄ?ili na obmoÄ?ju danaĹĄnje ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer so dogodek preloĹžili na pomladni Ä?as, ko bo 24. maja minilo natanko 74 let od dne, ko je na mesto, kjer so postavili obeleĹžje, ob 10.16 strmoglavilo ameriĹĄko letalo B–17 G đ&#x;”˛ LeteÄ?a trdnjava.

V boj tudi ministrica in evropska poslanka Zdaj gre zares – Obmejni krajani za zgled – S fontano v svet – VroÄ?e v Ĺ marju Hladneje je, a tudi bolj vroÄ?e. Vreme postaja jesensko, drugaÄ?no temperaturo viĹĄajo referendumska in predvolilna opravila. O drugem tiru, kot ga je zaÄ?rtala vlada, je ĹĄe vedno veliko razhajanj, tako da mnogi niti ne vedo, kaj pomenita glas za in proti. VeÄ?ji izbor bodo imeli volivci pri izboru novega predsednika. V ÂťmnoĹžiciÂŤ kandidatov sta konÄ?no svoja predstavnika razkrili tudi najveÄ?ji stranki. Oziroma svoji predstavnici: SMC ministrico za izobraĹževanje, SDS svojo evropsko poslanko. Vse bolj ÂťvznemirjenoÂŤ postaja tudi zaradi arbitraĹžnega sporazuma, saj ga je vlada odloÄ?ena spraviti v Ĺživljenje. Nekateri vendarle menijo, da stvari ne gre zaostrovati. Tudi zato, da ne bi pokvarili tudi sedanjih tradicionalno dobrih odnosov prebivalcev na obeh straneh meje.

Medtem ko se ÂťdrĹžaviÂŤ prerekata, krajani ob meji namreÄ? ĹĄe naprej dobro sobivajo. Primerov sodelovanja in izrazov sodelovanja ne manjka. Tudi v nedeljo na tradicionalnem sreÄ?anju na mostu v Sedlarjevem je bilo tako. Na Mostu prijateljstva. Tu so zaznamovali tudi 13-letnico TuristiÄ?ne cone Sotla, ki zdruĹžuje obÄ?ine na obeh straneh meje. Zanje Sotla ni meja, ampak vez, je bilo sliĹĄati, in poziv vladama obeh drĹžav, naj sedejo za mizo in se dogovorijo. ObÄ?ine na obeh straneh meje tudi podpirajo ponovno oĹživitev Vonarskega jezera, saj je pomemben za nadaljnji razvoj turizma. Na dobro sodelovanje obmejnih obÄ?in so nazorno pokazali tudi na slavnostnih sejah obÄ?in Rogatec in PodÄ?etrtek. ObÄ?inskega slavja v Rogatcu se je med drugim udeleĹžil tudi ÂťgradonaÄ?elnikÂŤ sosednje obÄ?ine Pregrada in Ä?estital sosedom za praznik. Na slavnostni seji obÄ?ine PodÄ?etrtek pa so ob obÄ?inskem prazniku posebno priznanje izroÄ?ili tudi nekdanjemu naÄ?elniku sosednje obÄ?ine Zagorska sela. Sicer pa so v obeh obÄ?inah spregovorili o dokaj uspeĹĄnem razvoju in sodelovanju. ÄŒeprav se bo Rogatec nekoliko ÂťodcepilÂŤ od HrvaĹĄke. Ĺ e letos naj bi dokonÄ?no uresniÄ?ili naÄ?rt oskrbe tega obmoÄ?ja z domaÄ?im, slovenskim plinom. Doslej so jim ga namreÄ? dobavljali Hrvatje. NaĹĄ je zdaj tudi cenejĹĄi. Vendar bodo lahko tisti, ki bodo hoteli, ĹĄe zadrĹžali oskrbo s hrvaĹĄke strani. Enega pomembnega naÄ?rta pa v tej mejni obÄ?ini le niso uresniÄ?ili. Zaradi previsoke cene so se

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

odpovedali gradnji ÂťniÄ?energetskegaÂŤ vrtca. Moral bo poÄ?akati na boljĹĄe Ä?ase. V PodÄ?etrtku pa so tudi s podelitvijo najviĹĄjega obÄ?inskega priznanja pokazali na pomen turizma za to obÄ?ino. To priznanje, plaketo obÄ?ine, so namreÄ? podelili druĹžinskemu podjetju Amon v Olimju. Tudi obÄ?ina PodÄ?etrtek sama je letos dobila posebno priznanje: Zlati kamen 2017, priznanje za razvojno prodornost.

Kmalu bo gostila tudi sklepno prireditev evropskega ÂťlepotnegaÂŤ tekmovanja urejenosti naselij Entente florale.

Tudi Ĺ˝alÄ?ani so slavili nekako v znamenju turizma. Izkazali so se kot dobri ÂťrisarjiÂŤ zemljevida te pomembne dejavnosti. Ĺ˝alec so namreÄ? moÄ?neje zaÄ?rtali ne le na zemljevid evropskega, ampak kar svetovnega turizma. Pa ne kot center kakovostnega hmeljarstva – Ä?eprav posredno tudi. DaleÄ? naokoli so zasloveli s svojo posebno fontano, Fontano piv Zeleno zlato. Z njo so res ustvarili svoj novi center mnoĹžiÄ?nega druĹženja. V spremljavi veÄ? vrst piva, seveda!

Tokrat smo veliko pisali o veÄ? vidikih slovensko-hrvaĹĄkih odnosov (HrvaĹĄka je tudi drĹžava partnerica na jubilejnem MOS-u), a velja omeniti ĹĄe enega, v katerem so pogledi tudi razliÄ?ni. Gre za nesreÄ?no Veroniko, ki je zadala toliko boleÄ?in in jeze najpomembnejĹĄemu Celjanu, grofu Hermanu II. Hrvati pravijo, da so jo kljub oprostilni sodbi zaradi Ä?arovniĹĄtva utopili na gradu Veliki Tabor, truplo pa je vzidano v grajskem zidu. Pri nas seveda velja, da so jo utopili na gradu Ojstrica (pri Taboru), pokopali pa v BraslovÄ?ah. Kasneje pa prekopali v samostansko cerkev v JurkloĹĄtru. No, grad Veliki Tabor v HrvaĹĄkem Zagorju je bil takrat v lasti Celjskih. Za turistiÄ?ne namene pa ÂťprizadeteÂŤ obÄ?ine pripravljajo slovensko-hrvaĹĄki projekt Veronika DeseniĹĄka – ljubezen mitov in dejstev. RaÄ?unajo pa seveda na evropski denar. Ĺ e to: V Ĺ marju bo prihodnjo nedeljo vroÄ?e. Ne zaradi teĹžav s kopaliĹĄÄ?em ali nepokorĹĄÄ?ine vrste obÄ?inskih svetnikov ter (odpadle) industrijske cone – zahod, vroÄ?e naj bi bilo zaradi povsem naravne stvari. Tu bo namreÄ? pravi vroÄ?i Ä?ili festival, tretjiÄ? po vrsti. Na njem bodo tekmovali tudi za hudiÄ?ev kotel.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 3

3

PRAZNIÄŒNI INTERVJU

14. septembra 2017

Za 120 milijonov naloĹžb manj kot 8 milijonov kreditov Pred praznikom Mestne obÄ?ine Velenje smo na pogovor povabili Ĺžupana Bojana KontiÄ?a Mira ZakoĹĄek

Po praznikih se zaÄ?enja zadnje leto vaĹĄega drugega mandata na mestu Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje. Se boste za ta poloĹžaj borili tudi v tretje? ÂťNa to vam v tem trenutku teĹžko odgovorim, ker se ĹĄe pogovarjamo, to ni samo moja odloÄ?itev, kot tudi ni bila samo moja odloÄ?itev, ko sem se odloÄ?il za prejĹĄnji kandidaturi. Vsekakor je treba resno razmisliti o tem, kaj ljudje v Velenju priÄ?akujejo, kaj si Ĺželijo in kaj smo sposobni v naslednjem mandatu postoriti.

Veliko smo postorili v teh dveh mandatih in kakrĹĄno koli odstopanje od tega bi bilo opazno. Jaz si Ĺželim voditi lokalno skupnost, ki ima dobre in ambiciozne naÄ?rte in sanje o tem, kako bi tukaj Ĺživeli. ÄŒe tega ne bi bilo, to ne bi imelo smisla. O vsem tem je leto pred lokalnimi volitvami ĹĄe prezgodaj govoriti.ÂŤ V sedmih letih, kar vodite obÄ?ino, se je veliko spremenilo. Na kaj ste najbolj ponosni? ÂťNajbolj ponosen sem na to, da nam je uspelo, da se je pozitivni trend, ki je bil prisoten tudi pred tem, uspeĹĄno nadaljeval, da se je pravzaprav nadgrajeval.

Veliko tega, kar smo storili vsaj v mojem prvem mandatu, je bilo zastavljenega Ĺže prej v mandatu SreÄ?ka Meha. To ĹĄe posebej velja za kohezijska projekta vodooskrbe in kanalizacije, ki je pravi mali Ä?udeĹž za to okolje, z njim pa smo startali pravoÄ?asno in tako uspeli zanj pridobiti veÄ?ino potrebnih sredstev iz Evrope. Ponosen sem na ĹĄtevilne infrastrukturne posege v lokalni skupnosti, med drugim na prenovljeno mestno srediĹĄÄ?e s Promenado, s Ä?imer dajemo srediĹĄÄ?u mesta moĹžnost, da ŞiviÂŤ, pa na Velenjsko plaĹžo, projektu, ob katerem so se mnogi nasmihali, a je tako kot veÄ?ina drugih aktivnosti korak v pravo smer.ÂŤ Gotovo pa vse ni ĹĄlo zlahka, gotovo vam vsega ni uspelo uresniÄ?iti, vsaj ne tako, kot ste si zamislili. Kaj pa vas je v tem Ä?asu najbolj jezilo? ÂťKot vsi dobro vemo, je najveÄ?ji problem v tem trenutku slaba cestna infrastruktura. Letos smo konÄ?no uspeli skupaj s civilnimi iniciativami in seveda gospodarstvom vlado prepriÄ?ati, da je v prostor umestila tretjo razvojno os in da tudi nadaljnje aktivnosti intenzivno potekajo. To daje upanje, da bomo Ĺže ob izteku tega desetletja gradnjo tudi spremljali. To je nekaj, kar ni uspelo dobro desetletje.

Druga zadeva pa je energetska politika Slovenije in blok 6, ki dobro dela in zagotavlja Sloveniji energetsko neodvisnost, politiki, ki se je zelo uspeĹĄno vmeĹĄala v vse to, pa je uspelo ustvariti takĹĄno negativno propagando, da je ta blok v Sloveniji kriv za vse teĹžave. Tisti, ki so ga naÄ?rtovali in gradili, so bili odstavljeni, drugi, ki so priĹĄli, pa o zavezah do lokalnih skupnosti noÄ?ejo niÄ? vedeti in krĹĄijo vse dogovorjeno.

Mislim zlasti na odpuĹĄÄ?anja v TEĹ . Naj ĹĄe enkrat poudarim, da Ä?e je bilo kaj narobe, naj to raziĹĄÄ?e stroka, ne pa politika, ki pa se igra tudi s subvencijami za obnovljive vire, za katere smo oziroma ĹĄe bomo namenili v Sloveniji dve milijardi evrov za zelo malo uÄ?inka. Po moje bi bilo bolj logiÄ?no, da bi ta denar vloĹžili v hidroelektrarne, ki sodijo prav tako med obnovljive vire. Dodam pa naj ĹĄe, da na poloĹžnicah za elektriko nihÄ?e ne plaÄ?uje niti centa za TEĹ , kar precej pa za prej omenjene obnovljive vire.ÂŤ Delovanje obÄ?ine seveda ni odvisno le od vas, Ä?eprav imate tudi udobno koalicijsko veÄ?ino. Tu so obÄ?ani, vaĹĄi sodelavci, vam naklonjeni in nenaklonjeni svetniki ‌ skratka paleta razliÄ?nih interesov? Jim znate prisluhniti (opozicija bi sicer rekla, da ne)? ÂťNo – to, ali zna kdo prisluhniti, je vedno vpraĹĄanje obeh sogovornikov. Zgolj zahtevati od nekoga, da spoĹĄtuje tvoje interese in tvoja staliĹĄÄ?a, pri tem pa ne sprejema argumentov in jih ostro zavraÄ?a kot neutemeljene, seveda ni dialog in tudi ne more imeti dobrega zakljuÄ?ka. Jaz sicer razumem, da Ĺželi biti opozicija prepoznavna, saj se bliĹžajo volitve, a zgolj s kritikami, ne pa reĹĄitvami, bo to teĹžko. V prejĹĄnjem mandatu smo dobro sodelovali, zdaj tega nikakor ne morem tako oceniti. Sicer pa lahko povem, da dobro sodelujemo tako z razliÄ?nimi civilnimi iniciativami kot obaÄ?ni.ÂŤ Mnogo ljudi meni, da je v Velenju lepo Ĺživeti in se tu dobro poÄ?utijo (to ĹĄe posebej poudarjajo tudi obiskovalci), vsem pa seveda ni lahko, ĹĄe posebej ne mladim izobraĹženim kadrom, ki tukaj teĹžko najdejo svoje priloĹžnosti. ÂťVsekakor upam, da so priloĹžnosti za mlade povezane z gospodarsko krizo oziroma konjunkturo, ki jo zdaj Ĺže Ä?utimo in upam, da jo bomo videli tudi v vsakdanjem Ĺživljenju. Brezposelnost se je v Velenju Ĺže skoraj prepolovila in upam, da bodo ĹĄli trendi tudi v smeri odpiranja delovnih mest, pri Ä?emer bodo naĹĄli zase priloĹžnost tudi mladi strokovnjaki. Slovenija in seveda tudi mi jih potrebujemo, sam menim, da je najslabĹĄa naloĹžba naloĹžba v kadre, ki jih potem ne znamo izkoristiti, znajo pa jih na tujem, kjer jim v njihovo izobraĹževanje ni bilo treba vloĹžiti niti centa.ÂŤ S strukturo delovnih mest v tem okolju ne moremo biti zadovoljni, premalo je tistih z viĹĄjo dodano vrednostjo, ki prinaĹĄajo tudi veÄ?je zasluĹžke? Ne le podjetja, tudi obÄ?ina je gotovo v tem lahko doloÄ?en usmerjevalec, Ĺže pri oddaji prostorov novim podjetnikom, recimo. So pa ĹĄe druge poti. ÂťLokalna skupnost seveda ima vzvode za to, da pripravlja prostor in moĹžnosti investitorjem, jih zainteresira in tako omogoÄ?i, da vlagajo v naĹĄ prostor. S tem pa se njena zgodba praktiÄ?no konÄ?a. Lahko seveda tudi iz-

bira, kaj bo v tem prostoru, teĹžko pa doloÄ?a politiko investitorjem.

Smo pa sprejeli v tem okolju tudi nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi pomagamo mladim na njihovi podjetniĹĄki poti. To je naĹĄ SaĹĄa inkubator, ki je bil uspeĹĄen Ĺže na prejĹĄnji lokaciji (Rudarski

spodarske druĹžbe, seveda nimamo vpliva. Vse ostalo, kar ste naĹĄteli, pa so politiÄ?ne odloÄ?itve, s katerimi se nikakor ne morem strinjati in tudi ne ÂťkupimÂŤ, da gre za racionalizacije. Dejstvo je, da trenutna politika ni naklonjena decentralizaciji drĹžave, in

dom), ĹĄe bolj je na novi v PodjetniĹĄkem centru Standard. Sprejeli pa smo tudi nekaj drugih ukrepov, med drugim Ĺže tretjiÄ? zniĹžali investitorjem komunalni prispevek. Zgradili smo tudi TehnoloĹĄki park, od katerega si prav tako veliko obetamo, dvema podjetjema smo lokacije Ĺže oddali.ÂŤ Imamo sicer kar nekaj malih in tudi nekaj veÄ?jih razvijajoÄ?ih se podjetij, a ĹĄe vedno gospodarstvo temelji na dveh velikih sistemih, Gorenju in energetiki, zato je, ko tam ÂťkihnejoÂŤ, to teĹžava za celotno okolje. ÂťJa, naslednji dan smo prehlajeni vsi v Ĺ aleĹĄki dolini ‌ Seveda si Ĺželim, da bi bilo Gorenje ĹĄe naprej veliko in uspeĹĄno, da bo ostalo naĹĄ najpomembnejĹĄi slovenski izvoznik. Prav tako si Ĺželim, da bi energetiko postavili spet na realne temelje in bloku 6 tudi priznali njegov pomen za slovensko energetsko samooskrbo, pa tudi za to okolje. Nekateri ocenjujejo, da je bila ta naloĹžba nepotrebna, ob tem pa pozabljajo, da bi imeli brez nje v tem okolju ĹĄe veliko veÄ?je teĹžave in bi se nam zgodilo kaj podobnega, kot se je v Zasavju.

Ob razvoju teh dveh sistemov, pa, kot sem Ĺže prej dejal, moramo zagotoviti ĹĄe veÄ? priloĹžnosti za ĹĄe hitrejĹĄi razcvet malega podjetniĹĄtva. S SaĹĄa inkubatorjem in TehnoloĹĄkim parkom Stara vas smo na dobri poti, povsem nove dimenzije odpira tudi turizem.ÂŤ ObÄ?ani zaskrbljeno gledamo, ko nam izginevajo sedeĹži nekaterih institucij, v katerih so sorazmerno dobro plaÄ?ana delovna mesta.

To velja za sodiĹĄÄ?e, Furs, kaĹže, da bo okrnjena velenjska enota drĹžavne uprave, julija smo izgubili sedeĹž podruĹžnice NLB ‌ ÂťNa to, kako se obnaĹĄajo go-

kar strinjam se z izjavo dr. Cirila RibiÄ?iÄ?a, ki je dejal, da smo z oblikovanjem 212 obÄ?in drĹžavo centralizirali. Namesto tega, da bi vzpostavili pokrajine, ki so po mojem nujno potrebne, reorganiziramo drĹžavno upravo, in to tako, da bomo potem, ko bomo pokrajine vendarle oblikovali, to teĹžko na novo sestavili.ÂŤ ÄŒe izvzamemo delovna mesta, je Velenje za mlade vseeno dokaj mamljivo. Vzorno imamo urejeno celotno podroÄ?je druĹžbenih dejavnostih, od vrtcev, ĹĄol, kulture, ĹĄporta? Temu pritrjujejo tudi rezultati. ÂťRes je tako, saj zagotavljamo svojim obÄ?ankam in obÄ?anom relativno visok standard, tudi z nekaterimi storitvami, ki jih drugje ne poznajo (lokalc, bicy, brezplaÄ?na mestna blagajna), in visokim standardom v ĹĄolah in vrtcih, kar omogoÄ?a naĹĄim otrokom uspeĹĄen razvoj. Samo za razlike cen v vrtcih plaÄ?ujemo denimo letno skoraj 5 milijonov evrov. Seveda bi si Ĺželeli ĹĄe marsikaj, predvsem veÄ? univerzitetnih programov (za zdaj imamo le enoto Fakultete za energetiko in Visoko ĹĄolo za varstvo okolja).ÂŤ VelenjÄ?ani smo lahko ponosni, da znamo poskrbeti tudi za tiste v najveÄ?ji stiski, tako se po mestu ne sprehajajo domaÄ?ini, ki bi prosili za denar, kar je podoba marsikje. A ker stiske ljudi niso javne, vseeno ne pomeni, da jih ni. ÂťStrinjam se s to ugotovitvijo in tudi s tem, da so mnogi tisti, ki so na robu preĹživetja, na robu Ä?loveka vrednega Ĺživljenja, preponosni, da bi iskali pomoÄ?.

NajboljĹĄi odgovor seveda lahko dobimo, Ä?e pogledamo, kaj vse MO Velenje ponuja obÄ?ankam in obÄ?anom. Bi pa izpostavil tu-

di naĹĄe prostovoljce, tako tiste, ki zbirajo viĹĄke hrane, kot tiste, ki zbirajo razliÄ?ne pomoÄ?i v vseh Ä?lovekoljubnih organizacijah. Je pa skrb vzbujajoÄ?e, da je danes veliko takĹĄnih, ki Ĺživijo na robu preĹživetja, Ä?eprav delajo ali pa so delali celo Ĺživljenje, pa jim plaÄ?a oziroma pokojnina ne omogoÄ?ata dostojnega preĹživetja. Potrebujemo torej dovolj plaÄ?ana delovna mesta, dejstvo pa je tudi, da so pokojnine Ĺže zares Ä?isto na dnu.ÂŤ Malo zaradi skromnega pritoka, malo tudi zaradi pritiska Evrope je v Sloveniji potihnil odpor proti priseljevanju beguncev. Toda selitve (tudi z obmoÄ?ij nekdanje Jugoslavije) bodo in so Ĺže oÄ?itno postale del naĹĄe vsakdanjosti, zato bo prav, da se o njih pogovarjamo, se nanje pripravljamo, jim postavljamo meje. To je med drugim precejĹĄen pritisk na naĹĄo socialo, vrtce, ĹĄole, veliko teĹžav predstavlja tudi neznanje jezika. Se usposabljamo, da bomo kos tudi takĹĄni nalogi? ÂťMislim, da pripravljeni, tako kot bi morali biti, nismo. Nismo zaradi tega, ker vsaka takĹĄna aktivnost pomeni tudi stroĹĄke, in v tem je drĹžava zanesljivo 'pogrnila na izpitu' in vpraĹĄanje je, kdaj bo s 'popravcem' to odpravila. Govorim seveda o legalnih priseljencih, ki jim prihode omogoÄ?a zakonodaja, v praksi pa smo v lokalnih okoljih nanje nepripravljeni. Veliko jih je namreÄ? albanskega rodu, sem pa prihajajo brez znanja jezika, mi pa tudi ne poznamo njihovega. Res je to velik pritisk na naĹĄo socialo, pa tudi na odnose, ki jih takĹĄno medsebojno nerazumevanje prinaĹĄa. Vsekakor bi tem priseljencem drĹžava morala omogoÄ?iti jezikovno izobraĹževanje. Si predstavljate malÄ?ka, ki pride v ĹĄolo ali vrtec, pa niÄ? ne razume, ali pa mamo, ki pripelje na ginekoloĹĄki pregled s seboj otroka, da ji prevaja, kaj ji bo povedal zdravnik ‌ Kot ste dejali, je obe vaĹĄi mandatni obdobji zaznamovala bogata naloĹžbena dejavnost, ki je rezultat uspeĹĄnih prijav na evropskih in drĹžavnih razpisih.

Tako vam je uspelo poveÄ?ati premoĹženje obÄ?ine kar za okoli 100 milijonov evrov. To premoĹženje zahteva tudi skrbno vzdrĹževanje.

Je to Ĺže teĹžava? ÂťPredvsem se je tega treba zavedati, to tudi predvideti in ravno tega obÄ?ani vÄ?asih ne razumejo. Mi smo na primer obnovili hrbtenico vodovodnega sistema in s tem zagotovili dobro pitno vodo praktiÄ?no v neomejenih koliÄ?inah do leta 2050. Potem se seveda pojavi veÄ?ja omreĹžnina, pa nam kdo reÄ?e, zakaj smo se tega sploh lotili. ÄŒe se ne bi, bi se pojavile okvare in spet bi bilo vse narobe. Te dodatne obremenitve je treba zelo skrbno predvideti, saj ne smejo presegati dopustnih mej. Tako bi si Ĺželeli recimo letni bazen, pa ĹĄe marsikaj, kar bi se mogoÄ?e dalo zgraditi, a potem proraÄ?un ne bi prenesel dodatnih stroĹĄkov vzdrĹževanja, obÄ?ani pa tudi ne bi bili pripravljeni plaÄ?ati. Naj poudarim, da predstavlja veliko obremenitev pro-

raÄ?una tudi zagotavljanje lastne udeleĹžbe pri naloĹžbah, za katere nekateri poreÄ?ejo, saj jih financirajo z evropskim in drĹžavnim denarjem, a soudeleĹžbo je treba zagotoviti. Pa ĹĄe o zadolĹženosti, ki nam jo prav tako mnogi meÄ?ejo pod nos. Za okoli 120 milijonov evrov smo neto zadolĹženi samo za manj kot 8 milijonov evrov.

Ko posluĹĄam kritike o tem, se vpraĹĄam, koliko je tistih, ki so sposobni zgraditi hiĹĄo, ne da bi se zadolĹžili.ÂŤ Znova se obeta velik naloĹžbeni ciklus. Prav v zadnjih dneh ste izvedeli, da ste bili uspeĹĄni na razpisu in ste pridobili za vseh sedem prijavljenih projektov, ki so vredni skupaj 12 milijonov evrov, okoli 9 milijonov nepovratnega denarja? ÂťZdaj se sicer ukvarjamo s tem, kako zagotoviti te tri manjkajoÄ?e milijone, a sem prepriÄ?an, da nam bo tudi to brez pretiranega zadolĹževanja uspelo in bodo vse naloĹžbe tudi stekle v naslednjih dveh letih. To je tudi razlog, da se nagibam k temu, da bi to delo s sedanjo ekipo nadaljevali tudi naprej. Sicer pa mislim, da ni bojazni, da bi se kdo odloÄ?il, da takĹĄnega projekta, ki je v tolikĹĄnem delu sofinanciran, ne bi zakljuÄ?il samo zato, ker smo ga zaÄ?eli mi.ÂŤ Turizem je ena od Ĺželja, ki jim poÄ?asi postavljate temelje. Za zdaj je obÄ?ina, torej smo obÄ?ani nekako tisti, ki finanÄ?no krijemo prve korake. Verjetno pa vaĹĄe ideje segajo dlje? ÂťDa, izkuĹĄnje iz preteklosti kaĹžejo, da moraĹĄ biti zelo ambiciozen, Ä?e ĹželiĹĄ kaj doseÄ?i. NaĹĄi cilji so bili takĹĄni Ĺže takrat, ko smo sprejeli pomembne odloÄ?itve, ki nam zdaj omogoÄ?ajo ta razvoj, in ko smo kupili potrebno zemljiĹĄÄ?e, kar je dvigovalo veliko prahu. Zdaj je jasno – to smo dokazali z naĹĄo Velenjsko plaĹžo, da je naĹĄe jezero odliÄ?na priloĹžnost za turistiÄ?ni razvoj, ki ga bomo nadgradili z obema projektoma, ki ju bomo sofinancirali z nepovratnimi sredstvi. ÄŒe pa se bo uresniÄ?il tudi projekt angleĹĄkega investitorja ÂťplavajoÄ?i hotelÂŤ, pa sploh lahko raÄ?unamo na pravi turistiÄ?ni razcvet. Upamo seveda, da se bo do takrat iz Pesja umaknil tudi zraÄ?ni jaĹĄek Premogovnika Velenje, ki pogosto povzroÄ?a na tem prostoru smrad.ÂŤ Kdaj pa mislite, da bi ta projekt postal realnost oziroma kdaj bi lahko podpisali pogodbo s tem investitorjem? ÂťÄŒe ne bo teĹžav z dovoljenjem, je to zgodba naslednjega mandata.ÂŤ VaĹĄe Ĺželje ob prazniku?

Vse dobro Ĺželim dobrim ljudem, ki razmiĹĄljajo, kako skupaj z vsemi nami iskati najboljĹĄe reĹĄitve, zato da Ĺživimo kvalitetno Ĺživljenje tukaj v Velenju in da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

Vsem, ki ĹĄe imajo teĹžave s preĹživetjem, pa Ĺželim, da bi skupaj z nami naĹĄli reĹĄitve, ki bi jim omogoÄ?ile bolj lagodno in vsebinsko bogato Ĺživljenje. Zavedam se, da Ä?e Ä?lovek nima dohodkov, se tudi brezplaÄ?nih aktivnosti, ki jih imamo, nima volje udeleĹževati.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

POLITIKA

Kdo bodo letoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci?

Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so Ĺže na junijski seji doloÄ?ili letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence, ki bodo priznanja prejeli na osrednji obÄ?inski proslavi Mira ZakoĹĄek

Grbe bodo prejeli prim. Janez Poles, Muzej Velenje in Skupina Ĺ ank Rock

Prim. Janez Poles je specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine.

Poleg tega, da je zdravnik, je tudi publicist, Ä?lan ĹĄtevilnih strokovnih domaÄ?ih in mednarodnih zdruĹženj, 12 let pa je tudi vodil BolniĹĄnico TopolĹĄica, kjer je ĹĄe vedno zaposlen. Ĺ˝ivi v Velenju in lokalna skupnost se mu za njegovo aktivnost Ĺželi zahvaliti s podelitvijo enega najviĹĄjih obÄ?inskih priznanj.

Poleg omenjenega se veliko ukvarja s preventivo, izobraĹževanjem in raziskovalnim delom, opravlja pa tudi preglede slovenskih letalcev.

Doslej je objavil 92 strokovnih in 381 poljudno strokovnih Ä?lankov (objavlja jih tudi v NaĹĄem Ä?asu, sodeluje v oddajah ZdravniĹĄki nasveti na Radiu Velenje) in izdal tudi knjigo. Bil je mentor ĹĄtevilnim sekundarijem in specializantom. Predava na domaÄ?ih in tujih strokovnih sreÄ?anjih, pogosto pa tudi laiÄ?ni javnosti. Poleg omenjenega pa je ves Ä?as tudi druĹĄtveno aktiven, med drugim je bil Ä?lan ZdruĹženja kardiologov Slovenije, delovne skupine za funkcionalno diagnostiko Evropskega kardioloĹĄkega zdruĹženja in ĹĄtevilnih drugih.

Zelo prepoznaven je na podroÄ?ju nordijske hoje, s katero je spoprijateljil ĹĄtevilne prebivalce Ĺ aleĹĄke doline z namenom, da bi z njeno pomoÄ?jo krepili in ohranili svoje zdravje.

Muzej Velenje je bil ustanovljen 3. novembra 1957 kot Muzej slovenskih premogovnikov.

Njegova naloga je bila ohranjanje in predstavljanje zgodovine in razvoja vseh slovenskih premogovnikov. Deloval je v sklopu premo-

te ljubim ... V obdobju delovanja se je zasedba velikokrat spreminjala, nekajkrat so tudi prenehali delovati, leta 2014 pa so se rokerji odloÄ?ili za nadaljevanje glasbene kariere ter aprila 2015 z novo zasedbo izdali album Restart, letos januarja pa ĹĄe album z naslovom Nekaj veÄ?. Letos govnika. Njegov pomen in tudi vsebina sta praznujejo 35-letnico delovanja in ustvarjanja rasla, spreminjala se je tudi organiziranost, ne- svoje rokerske pravljice. kaj Ä?asa je deloval v sestavi takratnega Kulturnega centra, zdaj pa je samostojna kulturna Plakete prejmejo Hokejski klub, ustanova. Vse od ustanovitve ima sedeĹž na Ve- Matej Mraz in Velenjski skavti lenjskem gradu, ki je bil takrat v zelo slabem Hokejski klub je bil ustanovljen pred 45 lestanju, danes pa je to eden najlepĹĄih gradov ti, zelo intenzivno pa je njihovo delo steklo na Slovenskem. Njegova obnova, ki ĹĄe vedno po letu 2007. NajuspeĹĄnejĹĄi so bili v sezoni traja, poteka Ĺže dve desetletji.

1973/74, ko so igrali celo v elitni jugoslovanVes Ä?as so muzejske zbirke dopolnjevali in ski ligi. Tudi sicer imajo bogato zgodovino nadgrajevali. Prvi muzejski razstavi o zgodo- tako tekmovalnega kot rekreativnega igranja, vini slovenskih premogovnikov, ki je bila jav- njihove moĹžnosti za delo pa so se poveÄ?ale z nosti predstavljana leta 1966, so sledile druge ureditvijo drsaliĹĄÄ?a na velenjskem kotalkaliĹĄÄ?u stalne postavitve. Najprej je bila to postavitev leta 2013. Od takrat naprej je postala njihova ostankov mastodonta (leta 1964 so ga naĹĄli v dejavnost ĹĄe bolj prepoznavna. Ĺ kalah), razstava afriĹĄke umetnosti iz zbirke Matej Mraz je poznan kulturni ustvarjalec, FrantiĹĄka Foita, ki jo je muzej pridobil leta ĹĄe posebej pa je aktiven v GledaliĹĄÄ?u Velenje, 1971. Leta 1999 je bila razstava o premogov- v katerem nastopa od leta 2001, upodobil pa niĹĄtvu preseljena v avtentiÄ?no okolje Starega je ĹĄtevilne zelo prepoznavne vloge. Je tudi jaĹĄka in od takrat je muzej svojo dejavnost ĹĄe idejni vodja gledaliĹĄke improvizacijske skupibolj intenzivno ĹĄiril na druga podroÄ?ja. Tako ne Mammoo-ti, deseto leto vodi GledaliĹĄÄ?e je danes drĹžava pooblastila Muzej za zbiranje, Velenje in tako organizira predstave, med dokumentiranje in strokovno obravnavo in drugim zelo prepoznavno, ki jo pripravljapredstavljanje kulturne dediĹĄÄ?ine na obmoÄ?ju jo Ĺže tradicionalno na silvestrovo. Deset let treh obÄ?in Ĺ aleĹĄke doline. Svoje zbirke pred- nastopa tudi v vlogi dedka Mraza in se zelo stavlja na osmih lokacijah. aktivno vkljuÄ?uje v Pikin festival.

Skupina Ĺ ank Rock je ena najbolj znanih sloZdruĹženje slovenskih katoliĹĄkih skavtinj in venskih rokovskih skupin. Njihovo glasbena pot skavtov – Velenjski skavti delujejo v tem okoje bogata, pridobili pa so si ĹĄtevilne oboĹževalce, lju od leta 1999, kot druĹĄtvo pa so se oblikoki menijo, da se lahko njihova energija nastopa- vali leta 2005. So del slovenskega skavtskega nja meri z najveÄ?jimi evropskimi bendi podob- zdruĹženja in povezujejo 80 skavtinj in skavnega Ĺžanra. ZaÄ?etek njihovega delovanja sega v tov, ki pripravljajo bogat program, ki poteka leto 1982, njihova prva ploĹĄÄ?a Pridite na Ĺžur pa na prostovoljni osnovi. Posamezniki opravijo je izĹĄla leta 1987. Najbolj plodno je bilo njihovo tudi po 500 prostovoljnih ur letno. Organizidelovanje v obdobju od leta 1982 do 2011, ko so rajo in udeleĹžujejo se ĹĄtevilnih mednarodnih posneli 14 studijskih albumov, na katerih so ĹĄte- taborov in sreÄ?anj in pripravljajo razliÄ?ne vilni hiti: Pravljica o mavriÄ?nih ljudeh, Metulj, izobraĹževalne programe, kot so Za zdravje đ&#x;”˛ Jaz nimam noÄ? za spanje, Hitro drugam, Ker mladih, promotor zdravja ‌

Misli o Velenju Inovativno in pozitivno naravnano mesto Tanja Skaza, gospodarstvenica: ÂťVelenje, to lepo mesto, ima v mojem srcu poseben prostor. V njem Ĺživim, delam in vanj se s sluĹžbenih poti vedno rada vraÄ?am. Tukaj vzgajam svoja otroka, tukaj imata otroka svoje prijatelje.

V Velenju Ĺživim Ĺže od nekdaj in nanj sem moÄ?no navezana. Lepo je opazovati velike spremembe, ki jih doĹživlja. Denimo v turizmu. Velenjsko jezero postaja slovenski biser. Ĺ tevilo obiskovalcev, ki jih privablja, potrjuje, da se razvija v pravo smer. Enako je v kulturi, umetnosti in ĹĄe posebej pop kulturi. Koncerti domaÄ?ih in mednarodnih zvezdnikov, ne davno tega Severinin, so polno obiskani.

Tu ima korenine naĹĄe podjetje Skaza.

Vedno s ponosom povem, od kod smo! S podporo novo odprte, moderne in hitre povezave v svet bodo lokalna podjetja ĹĄe bolj konkurenÄ?na in ĹĄe bolj zanimiva kot zaposlovalci. Razdalje med kraji bodo Ä?asovno krajĹĄe, to pa bo gotovo k nam pritegnilo tudi strokovnjake iz drugih krajev Slovenije in tujine.

Velenje je inovativno in pozitivno naravnano mesto. ÄŒe bo nadaljevalo razvoj v smeri, ki ga riĹĄe sedaj, sem prepriÄ?ana, da bo postalo prepoznavno tudi globalno.ÂŤ

Pomagajte izbrati najboljĹĄe inovacije Gospodarska zbornica Slovenije bo 27. septembra na Brdu pri Kranju v sodelovanju z MGRT in SPIRIT Slovenija podelila priznanja za najboljĹĄe inovacije. Letos se za najviĹĄja priznanja na nacionalni ravni poteguje 38 najboljĹĄih regionalnih inovacij.

Tudi tokrat bo podeljeno priznanje za najboljĹĄo inovacijo po izboru javnosti. Glasovanje poteka preko portala www.gzs.si oziroma FB strani GZS http://www.facebook.com/GZSsi. Na regionalnem tekmovanju v organizaciji Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice so se na nacionalno tekmovanje za najboljĹĄe inovacije uvrstili BSH HiĹĄni aparati Nazarje z inovacijo kuhinjski aparat OptiMUMm (http://bit. ly/2vwju74), Esotech, Velenje z inovacijo sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Tesla A, Obrenovac (http://bit.ly/2uysIeu) in Gorenje Velenje z inovacijo nova generacija pomivalnih strojev đ&#x;”˛ SmartFlex (http://bit.ly/2uhrTvB).

NaĹĄe delo plemenitita odgovornost in inovativnost. ÄŒestitamo ob obÄ?inskem prazniku.

www.gorenjegroup.com

14. septembra 2017

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 5

NLB ostaja vodilna banka tudi v tukajĹĄnjem okolju Od julija ima PodruĹžnica NLB Savinjsko-KoroĹĄka sedeĹž v Slovenj Gradcu – Nadaljujejo uvajanje digitalizacije – PovpraĹĄevanje po kreditih naraĹĄÄ?a Mira ZakoĹĄek

Na pogovor smo povabili direktorja NLB PodruĹžnice Savinjsko–KoroĹĄka Antona Adama. Ta podruĹžnica je ena od sedmih NLB podruĹžnic v Sloveniji. Sestavlja jo 16 poslovalnic in 83 banÄ?nih avtomatov, ki delujejo na KoroĹĄkem, v Ĺ aleĹĄki ter Zgornji Savinjski dolini in na Celjskem. Pred kratkim so spremenili tudi sedeĹž podruĹžnice. KakĹĄen je bil razlog? ÂťRes je – od 1. julija ima naĹĄa podruĹžnica sedeĹž na Glavnem trgu 30 v Slovenj Gradcu, osnovni razlog pa je bila optimizacija poslovanja in racionalizacija stroĹĄkov.ÂŤ Bili ste vodilna banka v uvajanja modernega brezgotovinskega poslovanja, ki ga ves Ä?as nadgrajujete. To vam omogoÄ?a, da imajo vaĹĄi zaposleni veÄ? Ä?asa za svetovalno delo, kako ste z uvajanjem tega procesa zadovoljni? ÂťBanÄ?niĹĄtvo se, kot veÄ?ina drugih stvari, hitro spreminja. Pri tem mislim predvsem v smislu digitalizacije. Z namenom zdruĹžiti najboljĹĄe Âťobeh svetovÂŤ, torej celovitih reĹĄitev na enem mestu in hkrati najnovejĹĄih pristopov k digitalnim reĹĄitvam, smo lani prenovili svojo strategijo, ki med drugim v svojih stebrih zajema enostavnost in uÄ?inkovitost, sodobnost in digitalnost, inovativnost ter fokus na razvoj optimalnih storitev za stranke. Ta naĹĄa prizadevanja je prepoznala tudi strokovna javnost, saj smo konec maja dobili nagrado za najboljĹĄo digitalno preobrazbo leta.ÂŤ Katere novosti ste vpeljali za stranke? ÂťPred nedavnim je NLB kot prva banka v Sloveniji lansirala videoklic in klepet, storitvi, ki sta strankam na voljo kadarkoli. Posebno pozornost namenjamo mobilnim aplikacijam Klikin in Klikpro ter spletni banki Klik. Prek Klika naĹĄe stranke tako lahko Ĺže danes sklenejo zavarovanje NLB Vita in pregledujejo podatke po svojih zavarovalnih policah, kot tudi trgovalnih in skrbniĹĄkih raÄ?unih ter skladih druĹžbe NLB Skladi. V bliĹžnji prihodnosti Ĺželimo podobne funkcionalnosti naĹĄim strankam omogoÄ?iti tudi na naĹĄih mobilnih aplikacijah – da bo urejanje finanÄ?nih storitev ĹĄe laĹžje in bolj dostopno.ÂŤ Kaj ponujate podjetjem, podjetnikom in ĹĄe posebej tistim, ki se prviÄ? podajajo na poslovno pot? ÂťSamostojni podjetniki lahko ĹĄe isti dan po registraciji v banki odprejo poslovni raÄ?un, pri tem pa izkoristijo ugoden paket NLB Poslovni Start. Potrebujejo le veljaven osebni dokument in davÄ?no ĹĄtevilko, preostalo dokumentacijo, ki jo potrebujemo za odprtje raÄ?una, pridobimo v banki in jim tako prihranimo nekaj dragocenega Ä?asa. ÄŒe odpirajo druĹžbo z omejeno odgovornostjo, se z njimi sreÄ?amo ĹĄe pred registracijo podjetja, saj najprej potrebujejo raÄ?un za polog ustanovnega kapitala, ki ga zagotovimo brezplaÄ?no. Poleg tega jim po vplaÄ?ilu kapitala tudi brezplaÄ?no izdamo potrdilo o pologu kapitala, ki je osnova za registracijo druĹžbe. Ko je ta registrirana, vso potrebno dokumentacijo (za druĹžbo) pridobimo sami v banki. RaÄ?un samo ĹĄe spremenimo v klasiÄ?ni poslovni raÄ?un, s katerim lahko poslujejo tudi v okviru ugodnega paketa NLB Poslovni Start.ÂŤ NLB je oblikovala tudi poseben center za inovativno podjetniĹĄtvo? ÂťRes je, sedeĹž ima na Trgu republike 2 v Ljubljani. Poleg tega, da lahko tam na enem mestu odprete poslovni raÄ?un v okviru paketa Poslovni Start ter pridobite brezplaÄ?ne sploĹĄne banÄ?no-finanÄ?ne informacije o ustanovitvi in delovanju podjetja, je to tudi odliÄ?en prostor za izobraĹževanje o podjetniĹĄtvu in financah ter izmenjavo podjetniĹĄkih idej.

V centru lahko prostore za sestanke ali sreÄ?anja najamete brezplaÄ?no, brezplaÄ?no lahko

5

GOSPODARSTVO

14. septembra 2017

tudi predstavite svoje podjetniĹĄke zgodbe v podjetniĹĄki galeriji in ĹĄe mnogo veÄ?.ÂŤ Analize kaĹžejo, da sodimo Slovenci med zelo varÄ?ne ljudi, menda smo v tem v svetovnem vrhu. To velja tudi za naĹĄe prihranke na bankah. Kaj ugotavljate vi? Je tudi na naĹĄem obmoÄ?ju tako? ÂťTako je, Slovenci pregovorno radi varÄ?ujemo. Zlato pravilo osebnih financ pravi: plaÄ?aj najprej sebi! Za vsakega posameznika bi moralo biti varÄ?evanje finanÄ?na prioriteta. Ustvariti si varnostno rezervo v obliki

paÄ? pa tudi zato, ker morda zahteva prilagoditev Ĺživljenjskega sloga. Vendar pa so, Ä?e pogledamo npr. varÄ?evanje za pokojnino, analize pokazale, da naj bi posameznik privarÄ?eval v pokojninsko rezervo vsaj ĹĄestkratnik svojih letnih neto prihodkov, Ä?e Ĺželi v pokoju uĹživati enak standard kot v Ä?asu delovne aktivnosti. To pomeni, da naj bi ob povpreÄ?ni plaÄ?i 1.000 evrov pred upokojitvijo v pokojninski rezervi imeli 72.000 evrov.

Tako naj bi privarÄ?evani znesek vsaj 30 let po upokojitvi zagotavljal dodatek k pokojnini v viĹĄini 30 odstotkov zadnjih meseÄ?nih neto prihodkov. Produkti, ki jih v NLB nudimo za varÄ?evanje z namenom pokojninske rezerve, so razliÄ?ni in odvisni od Ĺželja in zmoĹžnosti strank. NLB Postopno varÄ?evanje, NLB Vita Izbrana ali varÄ?evanje v NLB Skladih je le nekaj od njih. Zato je najbolje, da se stranke posvetujejo s svetovalcem za osebne finance in skupaj z njim poiĹĄÄ?ejo najboljĹĄo moĹžnost.ÂŤ Kaj pa NLB Skladi? ÂťStanje pri vzajemnih skladih v Sloveniji se normalizira. Za vzajemne sklade NLB Skladi lahko potrdimo, da je struktura prodanih skladov uravnoteĹžena, kar pomeni, da so apetiti vlagateljev umirjeni in ne posegajo po ÂťvroÄ?ih zgodbahÂŤ. V zadnjih dveh letih kolegi v druĹžbi NLB Skladi beleĹžijo zelo visoke prilive, kar pomeni, da je zaupanje vlagateljev na visoki ravni.

VarÄ?evanje v vzajemnih skladih je najpogostejĹĄa izbira v razvitem svetu za plemenitenje sredstev, saj omogoÄ?a posredno varÄ?evanje v delnicah in obveznicah iz Anton Adam: ÂťLani je NLB kar 70-krat donirala, celotnega sveta in raznolikih dejavnosti. tako izboljĹĄujemo Ĺživljenjske pogoje v okoljih, v Svoje prihranke tako enostavno in varno katerih delujemo.ÂŤ naloĹžite v velike svetovne korporacije, kot so na primer Apple, Microsoft, BMW, kratkoroÄ?nih likvidnih varÄ?evanj nam omo- Deutsche Bank in druge. Vzajemni sklad je goÄ?a, da brez teĹžav prebrodimo morebitno zdruĹženo premoĹženje veÄ?jega ĹĄtevila vlagaobdobje brez rednega prihodka ali pa laĹžje teljev. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni financiramo nepredvidene izdatke. Stran- skladi Ä?edalje bolj razĹĄirjena oblika varÄ?ekam priporoÄ?amo podroben pregled osebnih vanja v vrednostnih papirjih. DruĹžba NLB financ, v okviru katerega se izvede pregled Skladi upravlja krovni sklad NLB Skladi, ki prihodkov in izdatkov oziroma spremljanje ga sestavljajo delniĹĄki podskladi, meĹĄani diosebnega proraÄ?una. Ob tem se nemalokrat namiÄ?ni podskladi, uravnoteĹženi podskladi.ÂŤ ugotovi, da imamo tudi nepotrebne izdatke, Kako pa ste zakljuÄ?ili lansko poslovanje? ki pa jih lahko pretvorimo v varÄ?evanje. ÄŒe ÂťLansko leto je bilo za nas uspeĹĄno. Ĺ˝e imate ustrezno znanje, lahko to naredite sa- tretje leto zapored je NLB Skupina v okomi, sicer se lahko za pomoÄ? oglasite pri NLB lju zahtevnih obrestnih mer poveÄ?ala Ä?isti svetovalcih, ki vam bodo to naredili povsem dobiÄ?ek. V preteklem letu je ta znaĹĄal 110 brezplaÄ?no. Za varÄ?evanje in postopno obli- milijonov evrov, kar predstavlja 20-odstokovanje prihrankov niso potrebni visoki zne- tno poveÄ?anje od leta 2015 (91,9 milijonov ski, Ĺže z 20 evri na mesec lahko postopno evrov). Poleg matiÄ?ne banke so leta 2016 privarÄ?ujemo.ÂŤ tudi vse strateĹĄke banÄ?ne Ä?lanice NLB SkuVelikih ciljev brez kreditov ni mogoÄ?e udeja- pine poslovale dobiÄ?konosno in k rezultatu njiti, stojite pri tem varÄ?evalcem ob strani? skupine prispevale vse bolj pomemben del. ÂťV naĹĄih poslovalnicah imamo stranke, ki Nekatere od Ä?lanic skupine so dosegle rekorso ÂťnaĹĄeÂŤ Ĺže od odprtja njihovega prvega dne rezultate.ÂŤ osebnega raÄ?una dalje. In smo ĹĄli skupaj z Kako pa kaĹže letos? njimi in oni z nami Ä?ez zelo razliÄ?ne situaciÂťNadaljujemo dobre trende iz lanskega leje. ÄŒe se zdaj osredotoÄ?im na kredite – po- ta. Za dva odstotka je naraslo povpraĹĄevanje datki za leto 2016, denimo, kaĹžejo na opazno po kreditih. Naj pa ob tem poudarim, da napoveÄ?anje obsega stanovanjskih kreditov, ĹĄa banka ĹĄe zdaleÄ? niso zgolj ĹĄtevilke in bitudi deleĹž potroĹĄniĹĄkih kreditov raste. Pred- lance, ampak ĹĄe vrsta drugih reÄ?i. Odgovorni vsem pa nam je pomembno, da vsaki stranki smo do strank, zaposlenih, druĹžbe in okolja, v vsakem trenutku ponudimo celovit finanÄ?- kar smo razkrili tudi v novo objavljenem leni nasvet, prilagojen njenim individualnim tnem poroÄ?ilu o druĹžbeni odgovornosti za potrebam in zmoĹžnostim.ÂŤ leto 2016. Poleg ustvarjanja dobrih poslovnih Velja to tudi za poslovne kredite? Ĺ e vedno rezultatov ima NLB tudi pomembno druĹžse pogosto sliĹĄi, da banke podjetnikov ne beno odgovorno poslanstvo. Ste vedeli, denipodpirate. mo, da v NLB vsako leto organiziramo dve ÂťV NLB imamo vedno posluh za dobre veÄ?ji humanitarni akciji? Ter da si prizadeprojekte. Kar se virov financiranja tiÄ?e, da- vamo izboljĹĄati Ĺživljenjske pogoje v lokalnih nes kakovosten kreditojemalec in kakovosten skupnostih? Za to smo jim samo lani, deniprojekt z lahkoto pridobita ustrezno financi- mo, namenili pribliĹžno 70 donacij. Sploh pa ranje. Denarja na trgu je dovolj, interes za fi- smo veseli, da imajo novorojenÄ?ki in njihove nanciranje pri bankah je zelo velik. NLB kot mamice v porodniĹĄnicah po Sloveniji – malo najveÄ?ja banka v Sloveniji ponuja podjetni- tudi po zaslugi uspeĹĄne donatorske akcije, ki kom razliÄ?ne oblike financiranja. Cilj banke smo jo organizirali – na voljo ĹĄe boljĹĄo zdraje, da podjetnik z njeno pomoÄ?jo premosti vstveno oskrbo in opremo. LetoĹĄnja humasvoje poslovne izzive.ÂŤ nitarna akcija bo tako Ĺže tradicionalna, tretja Kako pa je pri vas z varÄ?evanjem za starost? po vrsti. Tudi to je NLB.ÂŤ đ&#x;”˛ ÂťVarÄ?evanje je za marsikoga teĹžka naloga.

Ne le zaradi morebitnih nizkih prihodkov,

GOSPODARSKE novice Vodenje trŞenja v Skazi prevzema Aleksandra Brank Velenje, 6. septembra – Uspeťnost druŞbe Skaza je tudi odsev sposobnosti hitrega in nenehnega prilagajanja ter uvajanja sprememb.

Ne le v oddelku za razvoj in inovacije ter v proizvodnji. Tudi kadrovsko so nenehno odprti za strokovnjake in sodelavce z dobrimi idejami in skladnih vrednot.

Ta mesec je vodenje trĹženja prevzela marketinĹĄka strokovnjakinja Aleksandra Brank, ki bo poskrbela za veÄ?jo prepoznavnost blagovne znamke Skaza. Ima veÄ? kot 20 let izkuĹĄenj v marketingu, od tega 17 let na vodstvenih poloĹžajih.

Med njenimi dosedanjimi funkcijami velja omeniti vodenje marketinga za Slovenijo in JV regijo v multinacionalki IBM, od leta 2011 pa je kot direktorica marketinga razvijala trĹženjsko naravnanost v druĹžbi Bisnode. đ&#x;”˛

mkp

Velenje med tistimi mesti, kjer brezposelnost najbolj pada Konec avgusta je bilo v Sloveniji registriranih 83.843 brezposelnih, kar je en odstotek manj kot julija in 14,4 odstotka manj kot avgusta lani. V prvih osmih mesecih je bilo v povpreÄ?ju prijavljenih 91.540 brezposelnih. Na letni ravni so najveÄ?ji upad beleĹžili v Trbovljah (-22,7 odstotka), Novem mestu (-19,4 odstotka) in Velenju (-18,2 odstotka).

Sklad za naloĹžbe Ambicioznim majhnim in srednje velikim podjetjem bo na voljo tudi nova oblika financiranja. Slovenija se je namreÄ? pridruĹžila pobudi drĹžav v regiji, da skupaj z Evropskim investicijskim skladom oblikujejo sklad za naloĹžbe v sklade tveganega kapitala. Ta bo vloĹžena sredstva oplemenitili z zasebnim kapitalom in ga vlagal v podjetja. Podjetjem v srednjeevropski regiji bo tako na voljo najmanj 160 milijonov evrov.

Merkur s franĹĄizo v Ĺ entjur DruĹžba Merkur trgovina, d. d., je v petek odprla novo franĹĄizno trgovino v Ĺ entjurju pri Celju. Gre za prvo franĹĄizo, ki je zasnovana po prenovljenem modelu poslovanja. Merkur ima trenutno 23 trgovskih centrov po vsej Sloveniji in 15 franĹĄiznih trgovin, ĹĄtevilo teh trgovin pa namerava v prihodnje ĹĄe poveÄ?ati.

Merkur letos dobro posluje, rezultat iz poslovanja v obdobju januar–julij pa je za celih 51 odstotkov boljťi kot v primerljivem obdobju lanskega leta.

V petih minutah 10 milijonov dolarjev Da se da sredstva pridobiti tudi drugaÄ?e, Ä?e imate seveda zanimiv produkt, je tokrat pokazala ekipa Viberate. Ta Ljubljanska podjetniĹĄka skupina je v le 4 minutah in 42 sekundah zbrala veÄ? kot 10 milijonov dolarjev sredstev za svoj projekt in tako v celoti dosegla zastavljeni cilj. Z zbranimi sredstvi nameravajo razviti platformo za povezovanje glasbenikov in organizatorjev dogodkov na svetovni ravni ter okrepiti ekipo z dodatnimi kadri. Eden od ustanoviteljev podjetja je tudi DJ Umek. đ&#x;”˛

objavlja Javni razpis za enoletne ĹĄtipendije in enkratne denarne pomoÄ?i za posebno nadarjene ĹĄtudente, ĹĄtudente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev in nadpovpreÄ?no druĹžbeno angaĹžirane ĹĄtudente za ĹĄtudijsko leto 2017/2018.

Vsebina razpisa (razpisna podroÄ?ja, pogoji za dodelitev sredstev) je objavljena na spletnih straneh Mestne obÄ?ine Velenje (www.velenje.si – Javne objave) Rok za oddajo prijav je 10. oktober 2017.

mz

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 6. septembra Slovenija je v Bruslju opozorila, da zaradi nespoĹĄtovanja vladavine prava ne more podpreti Ä?lanstva HrvaĹĄke v organizaciji OECD.

Slovenija je opozorila, da ne more podpreti Ä?lanstva HrvaĹĄke v OECD. Zanimivo, istega dne je bila hrvaĹĄka zunanja ministrica Marija PejÄ?inović Burić ostra do Karla Erjavca.

Dejala je, da naĹĄ zunanji minister Âťabsolutno ni Ä?lovek dialogaÂŤ, in poudarila, da se ji zdi veliko primernejĹĄi premier Cerar.

Katalonski parlament je potrdil predlog zakona, ki bo omogoÄ?il izvedbo referenduma o neodvisnosti 1. oktobra. Ĺ panska in maroĹĄka policija sta aretirali ĹĄest Ä?lanov domnevne teroristiÄ?ne celice, ki naj bi pripravljala veÄ?ji napad.

Na Karibih je divjal orkan Irma, ki so ga meteorologi oznaÄ?ili za enega najmoÄ?nejĹĄih nad Atlantikom doslej.

ÄŒetrtek, 7. septembra Na okroĹžnem sodiĹĄÄ?u v Ljubljani so potrdili, da bodo nekdanjemu mariborskemu nadĹĄkofu Francu Krambergerju sodili zaradi preprodaje delnic Mladinske knjige.

Po tem ko so na Polici novo osnovno ĹĄolo odprli z blagoslovom, je poslanska skupina Levice vloĹžila zahtevo za sklic nujne seje odbora drĹžavnega zbora za izobraĹževanje, da bi na njej obravnavali krĹĄenje naÄ?ela loÄ?enosti drĹžave in verskih skupnosti v

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

O arbitraĹži je razmiĹĄljal tudi premier Cerar. Povedal je, da je slovenski politiÄ?ni vrh enoten, da bo Slovenija arbitraĹžno sodbo o meji s HrvaĹĄko implementirala v roku, to pa priÄ?akuje tudi od HrvaĹĄke.

Sirske oblasti so sporoÄ?ile, da so izraelska letala ponoÄ?i napadla vojaĹĄki objekt v bliĹžini Masjafa v osrednji sirski provinci Hama, v katerem je tudi domnevni kemijski center.

Kitajska je sporoÄ?ila, da je v Varnostnem svetu ZdruĹženih narodov pripravljena podpreti nadaljnje ukrepe proti Severni Koreji.

Petek, 8. septembra Predsednik drĹžavnega zbora je podpisal odlok o razpisu volitev v drĹžavni svet, ki bodo potekale 22. in 23. novembra. Obenem je za 16. november razpisal volitve Ä?lanov DrĹžavnotoĹžilskega sveta.

Zunanji ministri EU so zasedali v Talinu. Tam je Karl Erjavec opozoril, da predstavljajo tuji borci, ki se iz Sirije in Iraka vraÄ?ajo na Zahodni Balkan, morebitno nevarnost.

Po Sloveniji je tudi MadĹžarska napovedala, da ne bo podprla Ä?lanstva HrvaĹĄke v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, in sicer zaradi odnosa do madĹžarske energetske druĹžbe MOL in njenega predsednika uprave Zsolta Hernadija.

NemÄ?ija je zavrnila Ĺželjo Poljske za ponovne pogovore o plaÄ?ilu reparacij za 2. svetovno vojno, saj je bilo to po besedah iz Berlina urejeno s sporazumom leta 1953.

V javnosti se je pojavil podatek, da je bilo v napadu ruskih letalskih sil na poveljniĹĄki in komunikacijski center blizu Deir Ezorja ubitih okoli 40 pripadnikov Islamske drĹžave, med njimi naj bi bili ĹĄtirje najviĹĄji poveljniki IS.

Sobota, 9. septembra Iz podjetja Arriva Slovenija, v katerem del voznikov avtobusov stavka Ĺže od ponedeljka, so sporoÄ?ili, da Ĺželijo dogovor skleniti z vsemi zaposlenimi, ne samo s stavkovnim odborom.

Nekaj dni pred zaÄ?etkom skupnih vaj ruske in beloruske vojske je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg opozoril, da je danes svet nevarnejĹĄi, kot je bil kdaj v celotni generaciji.

Le nekaj ur po tem, ko sta se po telefonu pogovarjala savdski prestolonaslednik in katarski ĹĄejk, je Savska Arabija napovedala prekinitev stikov s Katarjem.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je Kolumbijce na velikem sreÄ?anju za mir znova pozval k spravi.

Na Floridi je potekala mnoĹžiÄ?na evakuacija v priÄ?akovanju orkana Irma, ki je medtem nad Kubo oslabel v orkan tretje kategorije.

va okrepljeni orkan Irma, so na Bahamih zrli v pesek, ki je bil nekoÄ? morje – tega je namreÄ? orkan potegnil za sabo.

Narava je divjala tudi v Italiji. MoÄ?no neurje je vsaj ĹĄest smrtnih Ĺžrtev zahtevalo v Toskani.

Tudi ĹĄtevilo Ĺžrtev moÄ?nega potresa, ki je stresel Mehiko, se je veÄ?alo: tega dne se je povzpelo na veÄ? kot 90.

Ponedeljek, 11. septembra V Ä?asu kampanje pred referendumom in predsedniĹĄkimi volitvami je naĹĄo drĹžavo zajel deĹž.

DeĹž je povzroÄ?al teĹžave tudi pri nas.

Orkan Irma se je bliĹžal Floridi.

V Mehiki so preĹĄtevali Ĺžrtve potresa iz dne pred tem. Tistega dne se je ĹĄtevilka zviĹĄala na 61, veÄ? kot 200 ljudi pa so registrirali kot ranjene. Predsednik Pena Nieto je razglasil dan Ĺžalovanja.

Nedelja, 10. septembra Predsednik Pahor se je v PortoroĹžu mudil na 56. vseslovenski proslavi ob sreÄ?anju internirancev, politiÄ?nih zapornikov, izgnank ter ukradenih otrok nekdanjih nacifaĹĄistiÄ?nih taboriĹĄÄ? in zaporov. Opozoril je, da mir ni samoumeven.

TurĹĄko zunanje ministrstvo je izdalo opozorilo za potovanja v NemÄ?ijo, pri Ä?emer so drĹžavljane posvarili, naj bodo v NemÄ?iji previdni.

Opazovali smo moÄ? narave. Medtem ko so na Floridi priÄ?akovali zno-

Pa ne samo nas; moÄ?ne padavine so prizadele tudi severno Dalmacijo in Istro, ĹĄe posebej mesto Zadar, kjer je voda zalivala hiĹĄe in kleti, poplavljala ceste, delno pa tudi zadarsko bolniĹĄnico.

Tudi v ZDA so opazovali, kaj zmore narava. Zaradi orkana Irma je veÄ? kot pet milijonov ljudi ostalo brez elektrike, veliko cest je bilo poplavljenih, dreves izruvanih. A so vsi priznavali, da so priÄ?akovali ĹĄe hujĹĄe.

Slovenski kriminalisti so skupaj z italijanskimi kolegi razkrili kriminalno zdruĹžbo, ki je tako pri nas kot pri zahodnih sosedih preprodajala kokain.

Kitajska, ki velja za najveÄ?ji avtomobilski trg na svetu, je napovedala prepoved proizvodnje in prodaje dizelskih in bencinskih avtomobilov ter kombijev.

Torek, 12. septembra Zdelo se je, da vsi ĹĄportni navduĹĄenci Ä?akajo predvsem veÄ?er. Bilo je vredno: slovenski koĹĄarkarji so se na evropskem prvenstvu z zmago nad Latvijo uvrstili v polfinale.

Mehiko je stresel potres z magnitudo 8,2.

Italija glede arbitraĹže podpira staliĹĄÄ?e Evropske unije. javnih ĹĄolah.

Na obisku v Ljubljani je bil italijanski premier Paolo Gentiloni. Kot je povedal, glede arbitraĹže Italija podpira staliĹĄÄ?a Evropske unije.

Mehiko je nekaj minut pred polnoÄ?jo po krajevnem Ä?asu stresel moÄ?an potres z magnitudo 8,2, temu pa so sledili ĹĄtevilni popotresni sunki. Ĺ pansko ustavno sodiĹĄÄ?e je zamrznilo v sredo sprejeti zakon katalonskega parlamenta, ki omogoÄ?a izvedbo referenduma o neodvisnosti Katalonije.

14. septembra 2017

Po hudi poletni suĹĄi so Italijo prizadele ĹĄe poplave.

Slovenski koĹĄarkarji so se veselili uvrstitve v polfinale evropskega prvenstva.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje!

Mestni odbor NSi in svetnik v Mestni obÄ?ini Velenje Andrej Kuzman

Pred tem je poslanec SDS MahniÄ? dejal, da iz premierjevega kabineta sliĹĄi ĹĄuĹĄljanje o tem, da se HrvaĹĄka pripravlja na obrambo piranskega zaliva. Sklical je sejo DZ za obrambo, da bi se na njej pogovori o naĹĄi pripravljenosti na tovrstne scenarije. V DeSUS in SMC so se Ĺže odloÄ?ili, da bodo sejo obstruirali, o tem so razmiĹĄljali tudi v SD, kjer so MahniÄ?a pozvali Âťk streznitviÂŤ.

Bil je tudi dan odstopom: z mesta namestnice predsednika Komisije za prepreÄ?evanje korupcije je odstopila Alma Sedlar, z mesta vodje ljubljanskega okroĹžnega toĹžilstva pa viĹĄja toĹžilka Tamara GregorÄ?iÄ?.

Hrvaťka predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je obiskala Budimpeťto.

Novinarjem je pri tem zatrdila, da je dobila zagotovila, da madĹžarska in slovenska blokada vstopanju HrvaĹĄke v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj nista povezani.

(Nova) zdravila Pred leti je odmevala knjiga Resnica o farmacevtski industriji. Avtorica Marcia Angell v njej odkrito popiĹĄe odloÄ?ilno teĹžo dobiÄ?ka pri razvoju zdravil. Za ĹĄirĹĄo javnost je bilo ĹĄokantno odkritje, da je predpisovanje nekaterih zdravil posledica agresivnega oglaĹĄevanja neposredno potroĹĄnikom in lobiranja pri zdravnikih. Ti so tesno povezani z industrijo: ta jih potrebuje za strokovna mnenja in svetovanje, po drugi strani pa se v javnih sistemih zdravniki pogosto lahko predvsem zaradi sponzorskih sredstev udeleĹžujejo strokovnih izobraĹževanj. NiÄ? Ä?udnega ni, da torej sodelovanje pogosto zaÄ?ne diĹĄati po korupciji in podkupovanju. VpraĹĄanje je, kaj to pomeni za bolnike?

Na Propublici, ameriĹĄkem raziskovalnem novinarskem portalu, so pred nekaj leti naredili obseĹžno preiskavo in vzpostavili bazo ameriTjaĹĄa Zajc ĹĄkih zdravnikov z vsemi prejemki od farmacije. Bolniki lahko danes preverijo, ali in od koga tudi njihov zdravnik prejema denar in za kakĹĄne vsote gre. PoslediÄ?no se lahko vpraĹĄajo, ali doloÄ?eno zdravilo res dobijo zaradi potrebe oz. ker je zanje najbolj ustrezno ali je interes v Ä?em drugem.

V Sloveniji je bilo, da bi zmanjĹĄali korupcijo in podkupovanje v zdravstvu, pred nekaj leti sprejeto doloÄ?ilo, da farmacevtska industrija lahko daje donacije zdravstvu, podpira izobraĹževanja zdravnikov, vendar mora sredstva nakazati zdravstvenim ustanovam, ne izbirati konkretnih zdravnikov. V domeni zavoda je, da doloÄ?i, kateri zdravnik bo ĹĄel na izobraĹževanje in kam. ÄŒe zdravnik dela zgolj v javni ustanovi, je to dobra reĹĄitev. VpraĹĄljivo je, ali so zdravniki res neodvisni, ko nakazila prejemajo na svoje dodatne zasebne prakse?

KoliÄ?ina novosti izjemno hitro naraĹĄÄ?a. Tako se vsaj zdi. Trenutno po svetu poteka veÄ? kot 300.000 kliniÄ?nih testiranj. Se medicina res tako hitro spreminja?

DrĹži, da se nova zdravila na trgu pojavljajo dnevno. A kot v knjigi oÄ?ita Angellova, pogosto niso nujno nova in prebojna v smislu naslavljanja nove tarÄ?e ali problema, temveÄ? so t. i. “Me tooâ€? drugs – kopije obstojeÄ?ih zdravil ali zgolj rahlo spremenjena zdravila. Ĺ˝e majhna sprememba v kemiÄ?ni sestavi je vÄ?asih dovolj za nov patent in izsiljevanje viĹĄje cene, kot bi jo zdravilo lahko dosegalo.

Vsaj od daleÄ? se zdi, da zdravila nemalokrat ne spreminjajo radikalno kakovosti zdravljenja.

V endokrinologiji sta denimo eni zadnjih pomembnejĹĄih novosti v razvoju inzulin in rastni hormon, ki se injicirata enkrat tedensko.

Trenutno so potrebne dnevne aplikacije v obliki injekcij. Ne gre torej za novo uÄ?inkovino. Vendar to ne pomeni, da ne gre za pomembno spremembo pri zdravljenju?

Kar pogosto manjka pri kritikah farmacije, je, da kompleksnost zdravljenja ni odvisna le od kompleksnosti zdravil, temveÄ? v pomembni meri tudi od “ubogljivostiâ€? bolnikov pri upoĹĄtevanju navodil za jemanje. ÄŒe Ĺže znana uÄ?inkovina na trg pride v novi obliki apliciranja, lahko dolgoroÄ?no za bolnika to pomeni bistveno veÄ?jo kakovost Ĺživljenja in laĹžje upoĹĄtevanje predpisane terapije. Na podroÄ?ju pulmologije se industrija Ĺže leta ukvarja z izdelavo vdihovalnikov, ki bi omogoÄ?ali boljĹĄe zdravljenje astmatikov, ker je vÄ?asih najveÄ?ja teĹžava, da zdravila ne znajo jemati pravilno, kar vpliva na izide zdravljenja.

OptimistiÄ?no upam, da prihajajo bolj transparentni Ä?asi, ko bo za farmacijo manj manevrskega prostora za izkoriĹĄÄ?anje ĹĄibkih – bolnikov v fiziÄ?no in Ä?ustveno obÄ?utljivem poloĹžaju. NemogoÄ?e je raÄ?unati na moralnost in modrost industrije. Glede na dobiÄ?ke. Vendar se zaradi naraĹĄÄ?ajoÄ?ih izdatkov za zdravstvo plaÄ?ni modeli spreminjajo v smeri plaÄ?evanja glede na izide zdravljenja, torej glede na to, ali zdravilo doloÄ?enemu bolniku pomaga ali ne.

To za farmacijo predstavlja povsem nove izzive in potrebe po nudenju podpornih programov in pripomoÄ?kov, s katerimi zdravila lahko delujejo do najveÄ?jega lastnega potenciala. Zlati Ä?asi brezskrbnih dobiÄ?kov se poÄ?asi poslavljajo. In to je edina pot, da pri naraĹĄÄ?ajoÄ?ih izdatkih v zdravstvu ohranimo dostopnost zdravil.

Ta je v Sloveniji vsaj za zdaj na zavidljivi ravni. đ&#x;”˛

Gradnja HE BreĹžice se zakljuÄ?uje V novozgrajeni hidroelektrarni (HE) BreĹžice, ki so jo zaÄ?eli graditi 2014, do konca meseca naÄ?rtujejo tehniÄ?ni pregled in zaÄ?etek poskusnega obratovanja, te dni pa ĹĄe zadnjiÄ? preizkuĹĄajo agregate in drugo vgrajeno opremo. BreĹžiĹĄko akumulacijsko jezero so avgusta napolnili do delovne ravni. Po zadnjih ocenah bo celotna naloĹžba predzadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, HE BreĹžice, brez davka dosegla 278 milijonov evrov.

DraĹžja stanovanja ÄŒe kupujete stanovanje v Ljubljani in upate na ugoden trenutek, potem ste ga Ĺže zamudili. Cene stanovanj namreÄ? spet rastejo. Kot menijo strokovnjaki, se bodo te umirile morda ĹĄele v prihodnjih letih, ko bo v Ljubljani dokonÄ?anih okoli 800 novih stanovanj, ki so đ&#x;”˛ mz trenutno ĹĄe v gradnji.

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 7

PoĹĄtenost in soÄ?utnost se obrestujeta Podjetje Pogrebne storitve Usar po dobrih dveh desetletjih delovanja prevzela druga generacija druĹžine – Upravljajo ĹĄtiri krajevna pokopaliĹĄÄ?a Bojana Ĺ pegel

Velenje, 28. avgusta – Vlado Usar je po tem, ko je zaradi krize v podjetju ESO zapustil to podjetje, na domu v Vinski Gori ustanovil podjetje za elektro storitve.

To je stroka, ki jo je dobro poznal, saj je izuÄ?en elektriÄ?ar. Potem pa se je zgodilo, da sta z Ĺženo zaÄ?ela razmiĹĄljati, da bi bilo dobro dejavnost podjetja ĹĄe razĹĄiriti. Ker v Vinski Gori ni bilo nikogar, ki bi nudil celovite pogrebne storitve, sta se odloÄ?ila za to dejavnost.

Tako so daljnega leta 1994 razĹĄirili in ustanovili podjetje Elektro Pogrebne storitve Usar.

To je kmalu postalo druĹžinsko podjetje, saj Vlado pravi, da brez pomoÄ?i Ĺžene Zdenke in sina Dejana ne bi zmogel. Ne le v teĹžkih trenutkih, ko se ga je pogosto kakĹĄna smrt moÄ?no dotaknila, ampak tudi pri sami ĹĄiritvi dejavnosti podjetja. ÂťPrav Ĺžena Zdenka je bila tista, ki je predlagala, da v teĹžkih trenutkih ob izgubi svojcev tem ponudimo celovito storitev, da organiziramo vse, kar je potrebno ob smrti in pogrebu.

Zato smo se najprej povezali s podjetjem Cvetje GradiĹĄnik iz ÄŒrnove, zanimivo pa je, da z njimi sodelujemo ĹĄe danes, ko se je tudi pri njih Ĺže zamenjala generacija, saj je podjetje prevzel sin. Vsa leta je naĹĄ poslovni odnos odliÄ?en,ÂŤ pripoveduje Vlado, ki se je marca letos upoko-

7

GOSPODARSTVO

14. septembra 2017

jil. Podjetje je prevzela njegova hÄ?i Mojca, ki pravi, da ji diploma iz ekonomije veliko pomaga pri vodenju podjetja. ÂťDejavnost sem poznala, saj sem v podjetju pomagala Ĺže od osnovnoĹĄolskih let. Vseeno pa odloÄ?itev, da prevzamem vodenje podjetja, ni bila lahka, a druĹžinskega podjetja nisem mogla zavreÄ?i, saj je bilo vanj vloĹženega veliko truda starĹĄev. Danes sva v podjetju zaposlena dva, imamo ĹĄe nekaj po-

mo, opravimo dobro, mirno, v spoĹĄtovanju do pokojnih kakor tudi do svojcev, ki so v teh teĹžkih trenutkih sooÄ?eni z velikim stresom. Zato se potrudimo, da Ä?im veÄ? postorimo namesto njih.

In da smo pri tem poĹĄteni in toÄ?ni,ÂŤ ĹĄe doda Mojca Usar. Danes upravljajo tri krajevna pokopaliĹĄÄ?a. Poleg domaÄ?ega v Vinski Gori ĹĄe tistega v Ĺ entilju, v obÄ?ini Dobrna in na PaĹĄkem Kozjaku. Poskrbijo, da so zadnja slo-

sto Ä?ustveno tudi sama zelo prizadeta. Vlado je, ko je v prometni nesreÄ?i izgubil edinega brata, skoraj obupal. ÂťTakrat sem resno razmiĹĄljal, da opustim pogrebno dejavnost. ÄŒe ne bi imel podpore Ĺžene, bi se to tudi zgodilo,ÂŤ prizna. Mojca energijo za delo dobi pri svojem dveletnem sinu, pa tudi v ĹĄportu. ÂťZelo ljuba mi je zumba, rekreacija nasploh mi pomaga, da iz sebe ÂťvrĹžemÂŤ vse, kar se nabere Ä?ez dan.ÂŤ

Mojca Usar je marca letos prevzela vodenje podjetja, oÄ?e Vlado pa ji ĹĄe vedno priskoÄ?i na pomoÄ?. Sploh, ker delajo vse dni v letu, 24 ur na dan.

godbenih delavcev, pa tudi oÄ?e ĹĄe vedno pomaga,ÂŤ pripoveduje.

V dobrih dveh desetletjih delovanja so si nabrali veliko izkuĹĄenj pri opravljanju vseh storitev, ki so povezane z zadnjim slovesom pokojnih. ÂťNaĹĄe vodilo je vsa leta isto; da vse, kar opravi-

vesa na njih dobro organizirana, da vse poteka, kot se za zadnje poÄ?ivaliĹĄÄ?e pokojnih spodobi. ÂťNaĹĄe storitve opravljamo tudi v ĹĄirĹĄi velenjski okolici, tudi po Sloveniji in v tujini,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Oba naĹĄa sogovornika priznata, da sta ob svojem delu pogo-

Tudi pogrebi se spreminjajo

In kako nova direktorica vidi prihodnost podjetja? ÂťNe Ĺželimo se preveÄ? ĹĄiriti, prepriÄ?ana sem, da je bolj pomembno, da obdrĹžimo kakovost. Ta bi se lahko, Ä?e bi bilo dela preveÄ?, izgubila. Pri naĹĄem delu ni ustaljenega delavnika. Delamo 24 ur na dan, vse dni v letu. Na to se sicer navadiĹĄ, a je velikokrat teĹžko, sploh, Ä?e imaĹĄ druĹžino, majhnega otroka. Brez pomoÄ?i oÄ?eta in mame verjetno ne bi ĹĄlo,ÂŤ ĹĄe iskreno pove Mojca.

Potem se pogovarjamo o zadnjih slovesih. Vlado pravi, da so se navade ljudi tudi v zvezi s tem precej spremenile. ÂťVÄ?asih smo imeli tri poslovilne odre, ker je veliko pokojnikov leĹžalo doma. Danes je to redko, veÄ?ina se odloÄ?i za slovo v mrliĹĄki veĹžici. To je manj naporno tudi za svojce,ÂŤ pripoveduje.

Ti pa ĹĄe vedno cenijo, da Usarjevi namesto njih uredijo tudi vso dokumentacijo, vse potrebno pri organizaciji pogreba, tudi pevce in govornike, objavo osmrtnic ‌ Ravno ko smo konÄ?ali pogovor, so peljali sveÄ?e druĹžini, ki je imela pogreb dan prej. ÂťJa, tudi to naredimo. Po pogrebu poberemo sveÄ?e in jih prepeljemo na dom, da svojci niso obremenjeni s tem,ÂŤ ĹĄe izvemo, preden se poslovimo.

K sreÄ?i ne za veÄ?no, Ä?eprav smo se ves Ä?as pogovarjali prav o tem.

Slovenska ekonomija odskoÄ?ila navzgor Slovenska ekonomija je po dolgem obdobju zelo ĹĄibke ali nizke rasti in celo recesije zdaj odskoÄ?ila navzgor, gospodarska rast se krepi, Ĺživljenjski standard se izboljĹĄuje in se pribliĹžuje tistemu v drugih drĹžavah OECD. Kar nekaj Ä?asa je BDP na prebivalca v Sloveniji med krizo padal, zdaj pa naraĹĄÄ?a in se spet pribliĹžuje drugim razvitim drĹžavam. Stopnja brezposelnosti se zniĹžuje.

Gledano na sploĹĄno, je Ĺživljenjski standard v Sloveniji visok, in to pri vseh elementih, ki jih upoĹĄtevajo v OECD: stanovanjih, delu, zdravju, izobrazbi, socialni povezanosti, okolju, osebni varnosti itd. Blaginja je na visoki ravni.

Ob tem pa je dohodkovna neenakost pri nas zelo nizka, kar pomeni, da je dohodek enakomerneje razporejen med ljudi kot drugje v Evropi. To so besede generalnega sekretarja OECD JosĂŠa Ă ngela GurrĂ­a, ki pas je ob vseh teh pohvalah tudi opozoril, da bo Slovenija brez obÄ?utno hitrejĹĄe rasti produktivnosti zelo teĹžko dolgoroÄ?no zagotavljala gospodarsko rast in boljĹĄe plaÄ?e in bila hkrati ĹĄe mednarodno konkurenÄ?na. đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

Sofinanciranje za 11 operacij Regija SaĹĄa – Na prvi javni poziv LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline je prispelo 18 vlog, ki jih je v minulih dveh mesecih ocenila posebna komisija LAS in pripravila predlog sofinanciranja za 11 operacij. Tega so na nedavni seji potrdili Ä?lani upravnega odbora lokalne akcijske skupine.

Za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja je upravi odbor predlagal sedem operacij v skupni vrednosti slabih 970 tisoÄ? evrov, za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa ĹĄtiri operacije v skupni vrednosti dobrih 351 tisoÄ? evrov. V prvem naboru je ĹĄest operacij iz Ĺ aleĹĄke doline (od tega

je dve prijavila na razpis Ljudska univerza Velenje, po eno pa SaĹĄa inkubator, Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in ObmoÄ?na razvojna agencija SaĹĄa), v drugem naboru pa so vsi prijavitelji operacij iz Zgornje Savinjske doline.

Izbrane operacije bo ta mesec vodilni partner LAS – Zavod Savinja – poslal v potrditev pristojnim organom na drŞavni ravni.

Naslednji poziv LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline bo predvidoma konec tega leta. đ&#x;”˛

RAVNOVESJE V NARAVI ERICo, Ä?lan mednarodne skupine Eurofins, voĹĄÄ?i vsem obÄ?ankam in obÄ?anom ob prazniku mestne obÄ?ine Velenje!

ERICo, d.o.o. | KoroĹĄka 58, Velenje T 03 898 1930 | www.erico.si

Velenje, iskrene Ä?estitke!

Skupaj uĹživajmo v jeseni.

tp

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 8

8

GOSPODARSTVO

14. septembra 2017

Zahtevajo urejeno sobivanje

Ĺ est krajinskih arhitektk

Civilna iniciativa Ĺ oĹĄtanj pripravlja zborovanje, na katerem bodo zbirali podpise za ureditev ustreznega nadomestila (rente), s katero bi nadomestili negativne vplive energetike na okolje in bivanje Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Junija letos so v Ĺ oĹĄtanju z veÄ? kot sto podpisi obÄ?ank in obÄ?anov ustanovili Civilno iniciativo za ureditev zakona o renti zaradi rudarjenja in degradacije prostora, s ciljem zagotoviti primerne pogoje za sobivanje prebivalcev z elektroenergetsko dejavnostjo v Ĺ oĹĄtanju. ÂťMoĹžnost za to vidimo predvsem v pravici do ustreznega nadomestila, torej rente, s katero bi nadomestili negativne vplive energetskega gospodarstva na okolje in tukajĹĄnje Ĺživljenje,ÂŤ pravijo v vodstvu Civilne iniciative. Vodi jo Walter Kolar, njegov namestnik je Danilo ÄŒebul, v oĹžjem vodstvu pa sta UrĹĄka Kurnik in Boris GoliÄ?nik.

Zahteve so strnili v ĹĄtiri toÄ?ke. Na prvo mesto so uvrstili ureditev ustrezne zakonske osnove za izplaÄ?ilo nadomestila (rente) lokalni skupnosti in prebivalcem zaradi vplivov, ki jih energetska dejavnost povzroÄ?a okolju (obremenitve, degradacija, omejena raba prostora) in so posledice umestitve in delovanja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ter Premogovnika Velenje vse do prenehanja izvajanja te dejavnosti.

OdloÄ?no nasprotujejo dvigu cene toplotnega ogrevanja za vse konÄ?ne uporabnike. ÂťTo je z

vidika predhodnih zagotovil glede upraviÄ?eno- politika ni bila sposobna zadeve urediti pristi naloĹžbe v blok 6 kriviÄ?no in nesprejemljivo merno in zakonsko ustrezno. Ne dovolimo do naĹĄih obÄ?anov, zlasti tistih, ki danes Ĺživi- veÄ?, da se stvari dogajajo brez naĹĄe vednosti jo v senci delujoÄ?ih objektov. ali celo za naĹĄim hrbtom. Pri Toplotno oskrbo prebivalstva odloÄ?itvah, ki so pomembne CI Ĺ oĹĄtanj vidimo kot pravico do te ugozaÄ?enja zbiranje za naĹĄo prihodnost in prihodnosti za vse obÄ?ane, za katednost naĹĄih otrok, hoÄ?emo podpisov za re je moĹžnost priklopa na dabiti zraven, zato priÄ?akujeizpolnitev zahtev mo vkljuÄ?itev Ä?lanov civilne ljinsko ogrevanje izvedljiva. ta mesec.

Tam, kjer ni, pa je ogrevanje iniciative v vse organe, katetreba subvencionirati iz narih delovanje se bo nanaĹĄalo domestila oziroma rente,ÂŤ pravijo. na temo energetike v Ĺ aleĹĄki dolini in prizaZahtevajo pa tudi, da se zaÄ?ne izdelava devanj za pridobitev ustreznega nadomestistrateĹĄkega dokumenta o energetski priho- la,ÂŤ so odloÄ?eni. dnosti, njenem vplivu na okolje in sanaciji teCivilna iniciativa pripravlja javno zborovaga ter soudeleĹžba pri vseh pogajanjih, uskla- nje. Na njem bodo zbirali podpise pod njihojevanjih in dogovorih o vseh treh zahtevah. ve zahteve, so sporoÄ?ili. Pripravili pa bodo ÂťIz preteklosti in zgodbe v zvezi z izgra- tudi odprto pismo in ga naslovili na vse priđ&#x;”˛ dnjo TEĹ 6 smo se veliko nauÄ?ili. Lokalna stojne, tudi vlado.

â?ą

Aktivni do upokojitve Za zaposlitev starejĹĄih brezposelnih za nedoloÄ?en Ä?as oziroma za Ä?as do izpolnitve pogojev za upokojitev namenja drĹžava 1.430.000 evrov Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, Ljubljana, 7. septembra – Zavod za zaposlovanje je v Ä?etrtek na svoji spletni strani objavil nov program Aktivne politike zaposlovanja. Nosi naslov Aktivni do upokojitve, javno povabilo delodajalcem je odprto od 13. septembra do 13. oktobra

â?ą

oziroma do porabe sredstev. zaposlovanje Velenje. ÂťCiljna skupina so brezposelne DrĹžava iz proraÄ?una v spodosebe, starejĹĄe od 55 budo za zaposlovalet, ki so v evidenci nje starejĹĄih za nedoDenarja brezposelnih nepreloÄ?en Ä?as oziroma za je za 110 kinjeno prijavljene Ä?as do izpolnitve pozaposlitev gojev za predÄ?asno vsaj en mesec,ÂŤ pravi Darinka SoviÄ? PeÄ?ali starostno upokojinik, vodja programov zaposlova- tev namenja 1.430.000 evrov, kar nja v ObmoÄ?ni sluĹžbi Zavoda za bi zadoĹĄÄ?alo za zaposlitev 110

oseb. ViĹĄina subvencije za zaposlitev osebe s polnim delovnim Ä?asom znaĹĄa 13.000 evrov, sorazmerno manj pa v primeru zaposlitve invalida, ki lahko opravlja delo krajĹĄi Ä?as, vendar ne krajĹĄi od 20 ur na teden. đ&#x;”˛

ÂťAvtosavnaÂŤ Linda SuĹĄec

Peljem se po Ĺ aleĹĄki cesti. Ĺ e en Ä?isto obiÄ?ajen dan. Skozi tunel poÄ?asi zapuĹĄÄ?am mesto. Zadnje trgovine ob poti. Potrebujem ĹĄe nekaj malenkosti. Ustavim se na parkiriĹĄÄ?u, ki je napol prazno. Polovica parkiriĹĄÄ?a deluje kot neskonÄ?na asfaltna puĹĄÄ?ava, druga polovica pa je prava paleta avtomobilov. ÄŒe je Ä?lovek v procesu nakupa novega avtomobila, je parkiriĹĄÄ?e zagotovo najboljĹĄi avtosalon.

Bolj ko se pribliĹžujem glavnemu vhodu trgovine, bolj pa imam obÄ?utek, da bi se nekateri ĹĄoferji najraje zapeljali kar vanjo. Nekje vmes parkiram avto. Ĺ e preden dobro odprem vrata, mi je jasno, da Ĺželim Ä?im prej vstopiti v s klimo ohlajeno trgovino, Ä?eprav za ÂťpodhlajeneÂŤ trgovine po navadi ne najdem lepih besed.

Med potjo ugibam temperature danaĹĄnjega dne, a ugotavljam, da sem pri tem preveÄ? subjektivna. Po nakupu se odpravim nazaj na parkiriĹĄÄ?e. V Ĺželji, da se Ä?im prej odpravim domov, sedem v avto. Ĺ ok! Od vroÄ?ine teĹžko zadiham, nato pa se mi po glavi poraja le eno vpraĹĄanje: ÂťKje so drevesa? Kje je senca?ÂŤ Avto klima sicer po nekaj minutah reĹĄi trpljenje, vpraĹĄanje pa ostaja.

Pri naÄ?rtovanju, spreminjanju, urejanju prostora se danes vse veÄ? pozornosti namenja tudi zelenim povrĹĄinam, pa vendar ĹĄe vedno premalo. Urbano okolje se nedvomno spreminja in nadgrajuje, vsekakor pa je v tem procesu treba predvideti prostor tudi za zelene povrĹĄine. NajveÄ?krat se arhitekturi podrejajo vse ostale sestavine okolja, a vendar to ne pomeni, da ne morejo delovati ena z drugo. Ne samo, da drevnina, zelenice in ostalo zelenje zadostijo vizualni funkciji, saj mehÄ?ajo, lepĹĄajo in omejujejo prostor, temveÄ? v prostoru opravljajo tudi funkcijo filtriranja zraka, omilijo hrup, zadrĹžujejo vodo in vlago ‌, in kar je v poletnih dneh najpomembneje, blaĹžijo uÄ?inke sevanja sonca in visokih temperatur. ObÄ?utiti je, da je na povrĹĄinah drugotnega pomena, kot so parkiriĹĄÄ?a, velikokrat pozabljeno na pomembnost zelenja.

Ker mi misli niso dale miru, sem se odloÄ?ila za eksperiment.

Medtem ko sem se z avtom podala po opravkih, sem merila tudi spremembe temperature v njem. Zunanja temperatura zraka je bila 25 stopinj Celzija. Po enournem parkiranju na parkiriĹĄÄ?u brez dreves je temperatura v avtu poskoÄ?ila na 43 stopinj Celzija, v avtu, parkiranem v senci drevesa, pa je temperatura poskoÄ?ila na 34 stopinj Celzija. Razlika je bila oÄ?itna in v drugem primeru predvsem bolj sprejemljiva. Rezultati so bili priÄ?akovani, a hkrati dodatna potrditev, da drevesa sluĹžijo namenu.

Zakaj torej ni dreves na parkiriĹĄÄ?ih?

Vzrok bi lahko bila stiska s prostorom. Pa vendar je zanimivo dejstvo, da ima mestno srediĹĄÄ?e, kjer je pomanjkanje prostora izrazitejĹĄe, veliko ozelenjenih ali vsaj delno ozelenjenih parkiriĹĄÄ?. Drevesa so po veÄ?ini zapuĹĄÄ?ina prvotnih zasnov, ki so dajale prostor tudi zelenju. Ĺ irjenje mesta s trgovskimi centri, samostojnimi trgovinami in podjetji, ki zapolnjujejo obrobje, pa je v mesto prineslo trend golih asfaltnih povrĹĄin, dopolnjenih z razgreto ploÄ?evino, ki kar kliÄ?ejo po posegih, ki bi pripomogli k boljĹĄi mikroklimi, razbili monotonost in prispevali k boljĹĄemu poÄ?utju uporabnika. Z dobrim naÄ?rtom ureditve, pravo izbiro drevesnih vrst in zagotavljanjem optimalnih pogojev za rast le-teh bi bila odvzeta le dobra petina Ĺže tako prevelikih parkiriĹĄÄ?.

Eden od vzrokov bi lahko bile tudi usmeritve trgovskih znamk po enotni (prepoznavni) arhitekturi poslovalnic, s tem pa tudi urejanju neposredne okolice, ki ne predvideva zelenih povrĹĄin.

Hitre izvedbe projektov ne puĹĄÄ?ajo prostora za Ĺživo naravo, ki potrebuje Ä?as, da zaÄ?ne sluĹžiti namenu.

Pri tem je treba omeniti tudi vzdrĹževanje drevnine. Zagotovo pa niÄ? nereĹĄljivega. Razlogi za takĹĄno stanje verjetno tiÄ?ijo ĹĄe marsikje, mnogokrat pa je v ospredju kvantiteta in ne kvaliteta. ÄŒeprav politika narekuje drugaÄ?e, bi bilo morda smiselno o prostoru, ki ga kot mesto ponujamo, razmiĹĄljati tako, da ustvarimo privlaÄ?nejĹĄi in uporabnikom prijaznejĹĄi prostor, pa Ä?eprav le parkirni prostor. Ne nazadnje nas v vroÄ?ih dneh, ki jih ni malo, po konÄ?anih opravkih, nakupih, sluĹžbi ‌ priÄ?aka ĹĄe ÂťavtosavnaÂŤ. đ&#x;”˛

Ĺ tevilni novi kroĹžki tretje univerze

Iskrene Ä?estitke ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

V tem mesecu bo Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje vpisovala nove Ä?lane. Podroben razpis bomo objavili v prihodnji ĹĄtevilki, Ĺže zdaj pa najavljamo nekaj kroĹžkov, ki se zaÄ?enjajo Ĺže na zaÄ?etku oktobra. To bodo kroĹžki nemĹĄÄ?ine, angleĹĄÄ?ine in ruĹĄÄ?ine, uporaba pametnega telefona, raÄ?unalniĹĄtvo, zgodovinsko etnoloĹĄki kroĹžek, sinthesizer, raÄ?unalnik in glasba, kuhajmo zdravo in ĹĄe in ĹĄe. Prijave zbirajo na sedeĹžu Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje na Efenkovi 61 vsak dan med 8. in 12. uro, kjer dobite tudi vse informacije. Te so tudi na njihovi Facebook strani. đ&#x;”˛

ms

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 9

Pohod za spomin in Alzheimer cafĂŠ

Center, ki je namenjen vsem druĹžinskim Ä?lanom V Centru za druĹžine Harmonija so poleti ĹĄe razĹĄirili nabor dejavnosti – Po pestrih poÄ?itnicah se bodo bolj posvetili aktivnemu starĹĄevstvu in zdravemu naÄ?inu Ĺživljenja Bojana Ĺ pegel

Velenje, 30. avgusta – V velenjskem DruĹĄtvu NOVUS, ki ima prostore v stavbi Farmina, Ĺže vrsto let izvajajo razliÄ?ne socialne programe in projekte. Med njimi izstopa program Centra za druĹžine Harmonija, ki preventivno deluje o tematiki druĹžine. Program druĹžinskega centra izvaja Ĺže od leta 2008. Letos maja so ga preimenovali in postavili na nove temelje, pridobili pa so tudi sofinanciranje Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, zato so vse aktivnosti centra za uporabnike brezplaÄ?ne.

OdliÄ?no obiskane poÄ?itniĹĄke dejavnosti

Bolj podrobno nam je dejavnost centra za druĹžine predstavila vodja centra mag. Sandra Bera. Poudarila je: ÂťV Centru za druĹžine Harmonija se posveÄ?amo vsakemu Ä?lanu druĹžine posebej. Letos poleti smo pripravljali res pestre poÄ?itniĹĄke programe za otroke, ki so bili odliÄ?no sprejeti in obiskani. Z njimi smo se druĹžili tako zunaj, v naravi kot v naĹĄih uÄ?ilnicah, kjer smo izvajali raÄ?unalniĹĄke in ustvarjalne delavnice. Na zaÄ?etku in ob koncu poÄ?itnic smo izvajali celodnevne vodene programe poÄ?itniĹĄkih aktivnosti. Zadnji poÄ?itniĹĄki teden je bilo vsak dan z nami 18 osnovnoĹĄolcev.ÂŤ Celo leto, ne le med poÄ?itnicami, izvajajo jutranje in popoldansko varstvo otrok. Poteka od 7. do 8.30 in od 14. do 17. ure, za predĹĄolske otroke in otroke prve triade OĹ , po predhodnem dogovoru s starĹĄi. ÂťPo dogovoru s starĹĄi organiziramo tudi

9

SOCIALA

14. septembra 2017

obÄ?asno varstvo v dogovorjenih urah tudi zunaj jutranjega in popoldanskega varstva,ÂŤ ĹĄe doda sogovornica. Neformalna druĹženja v njihovih prostorih sicer potekajo vsak delavnik od 7.30 do 17. ure. Obiskovalci centra lahko igrajo druĹžabne igre, gledajo

filme z uporabo raÄ?unalnika in projektorja, uporabljajo raÄ?unalnike z dostopom do interneta, se pogovarjajo in prijetno druĹžijo z ostalimi uporabniki.

Jesen bo namenjena starĹĄem

V centru izvajajo tudi pogovorne delavnice in treninge, ki, kot pravijo Âťkrepijo odzivno in senzibilno starĹĄevstvoÂŤ. Mag. Sandra Bera nam pove: ÂťPripravljamo res pester nabor vsebin, ki so namenjene preventivi. StarĹĄe redno vabimo na razliÄ?na pre-

Mag. Sandra Bera: ÂťS septembrom smo zakljuÄ?ili uspeĹĄne poÄ?itniĹĄke programe in zaÄ?eli nove programe za aktivno starĹĄevstvo in zdrav Ĺživljenjski slogÂŤ.

davanja in strokovna sreÄ?anja, ki smo jih pripravljali tudi poleti, a odziv zaradi dopustniĹĄkega Ä?asa ni bil velik. VeÄ?jega priÄ?akujemo ob zaÄ?etku ĹĄolskega leta, ko bomo pripravljali ĹĄe veÄ? tovrstnih dejavnosti. Torke smo rezervirali za vsebine pozitivnega starĹĄevstva. V torek od 14. do 16. ure bomo govorili o pomenu izkuĹĄenj za dobro starĹĄevstvo, v naslednjih tednih o tem, kako je starĹĄ tudi trener svojih otrok. Ob sredah od 16. do 18.30 pa se bomo posveÄ?ali vsebinam s podroÄ?ja zdravega Ĺživljenjskega sloga, od zdrave prehrane otrok do priprave zdravih obrokov, pomembnosti gibanja za zdrav razvoj in podobno,ÂŤ ĹĄe izvemo. Ne le, da izvajajo tovrstne delavnice, oblikujejo tudi skupine za samopomoÄ?, nudijo strokovno pomoÄ? in podporo. "NaĹĄ Center je namenjen druĹženju in zagotavljanju potreb razliÄ?nih oblik druĹžine in posameznikov v vseh Ĺživljenjskih obdobjih. Vsebine, ki jih izvajamo, prispevajo k laĹžjemu usklajevanju poklicnega, druĹžinskega in zasebnega Ĺživljenja.

Tudi zato jim nenehno dodajamo nove vsebine," je prepriÄ?ana naĹĄa sogovornica. VeÄ?ina strokovnjakov prihaja iz centra, imajo pa tudi nekaj zunanjih sodelavcev.

Zadnji poÄ?itniĹĄki teden so kratkoÄ?asili 18 osnovnoĹĄolcev, ki so bili radi tako v naravi kot v uÄ?ilnicah centra. Vsak dan so jim pripravili drugaÄ?ne igre in ĹĄportne dejavnosti.

V septembru vsako leto po celem svetu potekajo kampanje za ozaveĹĄÄ?anje javnosti o bolezni demenca, 21. september pa je dan Alzheimerjeve bolezni.

V DEOS Centru starejĹĄih Zimzelen v TopolĹĄici v septembru ob tem pripravijo veÄ? aktivnosti za stanovalce, zaposlene in obiskovalce na temo demence. Letos se bodo razliÄ?nim izvajalcem po Sloveniji prviÄ? pridruĹžili z aktivnostjo Pohod za spomin. Organizirali ga bodo v Ä?etrtek, 21. septembra, ob 16.30, na dan Alzheimerjeve bolezni.

Poleg stanovalcev, zaposlenih in svojcev so nanj povabljeni tudi vsi, ki bi Ĺželeli veÄ? izvedeti o bolezni demenca.

V Ä?etrtek, 28. septembra, pa bo ob 19.19 v KnjiĹžnici Velenje novo sreÄ?anje Alzheimer cafĂŠ. Tokrat bo gostja Sabina Sajtl, dipl. med. sestra, ki ima veÄ?letne izkuĹĄnje z osebami z demenco. Zaposlena je v PsihiatriÄ?ni bolniĹĄnici Vojnik. Z udeleĹženci se bo pogovarjala o tem, kdaj nastopi Ä?as, ko je treba poiskati pomoÄ? in kaj lahko priÄ?akujejo od zdravljenja. đ&#x;”˛

Paket NLBÂ Poslovni Start za samo 1Â EUR/mesec*.

Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave reĹĄitve za vstop v podjetniĹĄki svet. Poslovni Start zdruĹžuje osnovne banÄ?ne storitve za vsakodnevno poslovanje. ObiĹĄÄ?ite nas v kateri koli NLB Poslovalnici. *Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne druĹžbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega raÄ?una.

đ&#x;”˛

www.nlb.si/poslovni-start

01 477 20 00

Zaposleni druĹžbe Esotech vam Ä?estitamo ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje!

V svetu Mestne obÄ?ine Velenje podpiramo razvojne projekte.

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskrene Ä?estitke za obÄ?inski praznik. www.esotech.si

SvetniĹĄka skupina SLS Mihael Letonje

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

NASVET

Svetovanje o uÄ?inkoviti rabi energije Z dobrim nasvetom lahko prihranite sredstva in prispevate k varovanju okolja Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Svetovanje o uÄ?inkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoÄ? tistim, ki vlagajo sredstva v zmanjĹĄevanje rabe energije z izboljĹĄanjem toplotne zaĹĄÄ?ite zgradb in uporabo sodobnih sistemov. Z dobrim nasvetom strokovnjaka ne le da bodo prihranili, prispevali bodo tudi k varovanju okolja.

V Velenju Ĺže veÄ? kot dvajset let deluje za obÄ?ane brezplaÄ?na energetska svetovalna pisarna.

Prostore ima v mestni Ä?etrti Levi breg – vzhod, na Kardeljevem trgu 7. Za svetovanje se je treba naroÄ?iti, stik najdete na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje

pod rubriko ÂťobÄ?ani brezplaÄ?ÂťobÄ?ani brezplaÄ?na svetovanjaÂŤ. svetovanjaÂŤ.

Energetski svetovalec Robert svetovalec Robert Ĺ pegel pravi, da da obÄ?ani najpogosteje iĹĄÄ?enajpogosteje iĹĄÄ?ejo nasvet, povezan z povezan z obnovo starejĹĄih stastarejĹĄih stasta novanjskih stavb, stavb, predvsem toplotne izolacije ovoovoja stavbe, fasade, fasade, strehe, stavbnestavbnega pohiĹĄtva, totoplotnih Ä?rpalk Ä?rpalk za ogrevanje, ki ki so v zadnjem Ä?aÄ?a Ä?asu zaradi ugodne ugodne cene elektriÄ?ne elektriÄ?ne energije zelo zelo aktualne.

Izbirajo najlepĹĄi prodajni prostor v centru mesta Velenje, 5. septembra – Mestna obÄ?ina Velenje je prejĹĄnji torek na svoji spletni strani objavila javni nateÄ?aj za izbor najlepĹĄe celovito urejenega prodajnega prostora v mestnem srediĹĄÄ?u Velenja. Z javnim nateÄ?ajem Ĺželijo spodbuditi lastnike ali najemnike poslovnih prostorov v mestnem srediĹĄÄ?u, da bi tudi sami prispevali k obeleĹžitvi praznika obÄ?ine ali Pikinega festivala, ki potekata v prazniÄ?nem septembru. Prijave na nateÄ?aj bodo zbirali do vkljuÄ?no 22. septembra, ocenjevanje prijaviteljev pa bo potekalo od 23. do 27. septembra. Zmagovalce nateÄ?aja bodo razglasili v soboto, 30. septembra, na prireditvi Podjetno Velenje, ki bo potekala na Titovem trgu. Trije najlepĹĄe urejeni prodajni prostori v mestnem srediĹĄÄ?u bodo nagrađ&#x;”˛ bĹĄ jeni s praktiÄ?nimi nagradami.

Prihajajo Prihajajo pa tudi pa tudi po po nasvete, povenasvete, povezane zane s plesnijo v s plesnijo v prostorih. prostorih. Zakaj Zakaj imamo imamo toliko tetoliko teĹžav Ĺžav z njo? ÂťZaradi z njo? ÂťZaradi nepravilnega nepravilnega preprezraÄ?evanja. zraÄ?evanja.

Prostore Prostore je je treba ba redno o prezra zra-

14. septembra 2017

Pri kurjenju na drva je pomemben naÄ?in

Ä?evati, Ä?evati, kar pomeni vsaj trikrat, ĹĄtirikrat ĹĄtirikrat za par minut in na ĹĄiroko ko na dan. Odvisno je od aktivnosti, nosti, ki jih izvajamo v prostoru, je je to kuhanje, likanje ... ÄŒe je zato radi radi aktivnosti v prostoru vlage veÄ?, veÄ?, moramo zraÄ?iti pogosteje.ÂŤ Pri tem posebej poudarja, da je Pri najbolj napaÄ?no in zmotno imeti najbolj okna odprta navzkriĹž (na Âťoberokna lihtÂŤ), lihtÂŤ), ker pri tem povsem po nepotrebnem potrebnem izgubljamo toploto.

Svetuje Svetuje tudi o subvencijah, moĹžnostih moĹžnostih pridobitve nepovratnih tnih sredstev. ÂťEKO sklad stalno razpisuje nepovratne finanÄ?ne razpisuje spodbude za naloĹžbe v obnovljispodbude

Robert Ĺ pegel: ÂťVsakega najprej vpraĹĄam o lastnostih stavbe, teĹžavah in strukturi sten, vgrajenem ogrevalnem sistemu.ÂŤ

V zadnjih desetih letih je veliko pozornosti v zvezi z onesnaĹženostjo zraka namenjenih zmanjĹĄevanju izpustov delcev, ki so manjĹĄi od 10 mikronov – tako imenovanih PM 10, v zrak. Dve tretjini teh delcev spustijo v zrak stare kurilne naprave na les, Ä?e v njih kurimo nepravilno. Kako je pravilno? ÂťIzgorevanje bo veliko bolj Ä?isto, Ä?e bomo v kotel naprej poloĹžili trda bukova ali sorodna drva, na vrh pa drva in jih priĹžgali. Izgorevanje bo v tem primeru potekalo od zgoraj navzdol, v ozraÄ?je pa bo spuĹĄÄ?enih manj praĹĄnih delcev.ÂŤ ve vire energije in veÄ?jo energij- ÂťKar je razumljivo. To je Ä?as, sko uÄ?inkovitost stanovanjskih ko se bliĹža nova kurilna sezostavb. FinanÄ?na spodbuda zna- na, ko bomo zaÄ?eli uporabljati ĹĄa pribliĹžno 20 odogrevalni sistem v stotkov naloĹžbe za stavbi oziroma kuSvetovanje stavbe, ki so statraja od 45 do rilne naprave. Pri rejĹĄe od leta 2003.

60 minut in je slednjih je pomemSpodbude so tudi bno, da jih preglebrezplaÄ?no. za veÄ?stanovanjdamo, oÄ?istimo diske stavbe,ÂŤ pravi mnik, nastavimo in posebej poudari, da je treba sobno regulacijo, v stanovanjih najprej oddati vlogo, ĹĄele nato pa preverimo nastavitev termose lotiti izvedbe ukrepa. statskih ventilov, Ä?e jih imamo, NajveÄ? povpraĹĄevanja po ener- in odzraÄ?imo sistem.ÂŤ đ&#x;”˛ getskem svetovanju je na jesen.

â?ą

Soviè Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoťtanj 03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net

GRADBENA MEHANIZACIJA AVTOPREVOZNIĹ TVO NIZKE GRADNJE

Obèankam in obèanom èestitamo za praznik Mestne obèine Velenje in praznik Obèine Šoťtanj!

KONCERT

LARE JANKOVIÄŒ Kak2o diĹĄi

SVOBODA,

k2ak2ĹĄne2 b2ar3ve2 je2

Foto: www.velenje-tourism.si

MIR?

Pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraĹĄtva, pesmi o svobodi, miru, soĹžitju, ljubezni in strpnosti

VELENJE

Kitarista: Ravi Shrestha in Tilen StepiĹĄnik

Ĺ˝elimo vam ponosno praznovanje obÄ?inskega praznika.

Dom kulture Velenje

15. 9. ob 20.00

Skupaj sodelujmo za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja vseh.

Danes, za jutri. Za Velenje.

SvetniĹĄka skupina SDS Suzana KavaĹĄ, vodja, Anton De Costa, dr. Simona TuĹĄar, mag. Albin VrabiÄ?

Vstop prost!

15. 9.

Mestna obÄ?ina Velenje 20::00 20 koncert poklanja obÄ?anom ob obÄ?inskem prazniku

Medijski pokrovitelj: ArtAgencija T E A T E R

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 11

Kurilna sezona pred vrati, nedoreÄ?enosti veliko NajviĹĄja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je 33 evrov na uro brez DDV – Za redno opravljaje storitev odgovorni uporabniki kurilnih, dimovodnih in prezraÄ?evalnih naprav Tatjana PodgorĹĄek

Od letoĹĄnjega januarja so se znaĹĄle na konkurenÄ?nem trgu tudi dimnikarske storitve.

Prosta izbira dimnikarja

Nov zakon o dimnikarskih storitvah je namesto koncesije uvedel licenÄ?ni sistem, katerega prednost je ta, da uporabniki kurilnih, dimovodnih in prezraÄ?evalnih naprav sami izberejo dimnikarsko podjetje, ki bo pri njih opravljalo dimnikarske storitve. Izbira velja najmanj leto dni. ÄŒe z izvajalcem uporabnik ne bo zadovoljen, ga lahko zamenja po konÄ?ani kurilni sezoni do 30. junija.

Nov zakon prinaĹĄa tudi spremembe v obliki nadzora in odgovornosti. Tako je uporabnik naprav po novem sam dolĹžan poskrbeti, da ima od izbranega dimnikarja zakonsko opravljene dimnikarske storitve, sicer mu grozi globa od 60 do 100 evrov.

Nadzor bosta izvajala inĹĄpekcijska sluĹžba za okolje in prostor ter pristojno ministrstvo.

Dimnikarska ura po novem za tretjino draĹžja

Prosta izbira dimnikarja za uporabnike zagotovo ni sporna, so pa zanje in tudi za izvajalce storitev sporne administrativno urejene cene. Vlada je namreÄ? doloÄ?ila, da bo po novem najviĹĄja dovoljena cena za dimnikarske storitve 33 evrov na uro brez DDV (z DDV znese 40,26 evra), kar je za tretjino veÄ?, kot je ta znaĹĄala doslej (25,2 evra). Dimnikarska podjetja bodo seveda lahko vzela niĹžjo postavko, kar je veljalo Ĺže zdaj. Novo pa je, da je do zdaj dimnikar izdal raÄ?un na osnovi dejansko porabljenega Ä?asa, po novem pa bo njegovo delo Ä?asovno doloÄ?eno s pravilnikom.

Koliko bodo uporabniki plaÄ?ali

11

REPORTAŽA

14. septembra 2017

za dimnikarske storitve, tik pred kurilno sezono ni mogoÄ?e natanÄ?no napovedati, ker pristojno ministrstvo ĹĄe ni sprejelo nekaterih podzakonskih aktov, Ä?eprav naj bi jih po zadnji najavi konec prejĹĄnjega meseca.

jajo, da gre za maksimalno viĹĄino dovoljenih cen, uporabnik se lahko z dimnikarjem dogovori za niĹžjo ceno dela.

Na to, kakĹĄna bo konÄ?na cena dimnikarske storitve, bo vplivala tudi oddaljenost izbranega

Rekli so â?ą Dr. Ko-

nrad Steblovnik: ÂťVseh podrobnosti o novostih ĹĄe ne poznam, a menim, da je strokoven pregled dimovodnih naprav enkrat na leto nujno potreben. Smo dimnikarsko podjetje Ĺže klicali sami, Ä?e dimnikarja ni bilo takrat, ko smo ocenili, da naj bi kurilne in dimovodne naprave Ĺže pregledal. Pri hiĹĄi so peÄ? na drva in olje ter ĹĄtedilnik. Ob zadnjem obisku dimnikarja sem za tri storitve plaÄ?al 60 evrov. Seveda uporabniki dviga cen nismo veseli, a bolje to kot poĹžar. Me pa moti, da na potrdilu o opravljenem delu ni bilo specifikacije, in tudi to, da je dimnikar po opravljenem delu zapustil prostor dokaj neÄ?ist. Za zdaj se za zamenjavo

Cena storitev odvisna tudi od dogovora

IzraÄ?uni iz predloga pravilnika, ki je Ĺže bil v javni obravnavi, kaĹžejo, da naj bi dimnikar za prvi pregled kurilnih naprav potreboval dve uri in 38 minut, kar znese 106 evrov (do sedaj 65,88 evra); Ä?e je doslej pregled, Ä?iĹĄÄ?enje in meritev emisij za kurilno napravo za tekoÄ?e gorivo stalo 45 evrov, bo po novem dimnikar zaraÄ?unal posebej Ä?iĹĄÄ?enje in posebej meritve.

Samo za pregled (predvidenih je 20 minut) bo po predlogu pravilnika treba odĹĄteti 13,42, za redno mehansko Ä?iĹĄÄ?enje male kurilne naprave na tekoÄ?e gorivo (predvidenih je 44 minut) 29,52 evra in za meritve (vzelo naj bi 34 minut) 22,81 evra, skupaj 67,77 evra, kar je dobrih 22 evrov veÄ? kot doslej.

Na ministrstvu ob tem poudar-

obraÄ?unavanja dimnikarskih storitev Ĺže v preteklosti ni zaĹživel.

Nerazumno je, da bi storitvene dejavnosti ali storitve v nadzornih sluĹžbah in servisih izraÄ?unali po minutah. Ĺ toparico in kalkulator bi lahko tako uporabili povsod –

izvajalca nismo odloÄ?ili.ÂŤ Robi Urleb: ÂťDa lahko uporabniki sami izberemo dimnikarsko podjetje, je dobro, Ä?eprav na naĹĄem obmoÄ?ju izbire praktiÄ?no ni. Slabo pa je administrativno doloÄ?anje cen in tudi minutaĹža za posamezno storitev. Merilo za plaÄ?ilo bi moralo biti kakovostno opravljeno delo in tako ne bi smelo biti Ä?asovno omejeno. Obisk dimnikarja pri hiĹĄi enkrat na leto ni odveÄ?, a to naj bi bil bolj strokoven ogled, ostalo pa – menim – bi lahko izvedli uporabniki sami. Tudi na tem podroÄ?ju drĹžava nalaga odgovornost uporabnikom, sama pa doloÄ?a cene in ostale normative. Nisem prepriÄ?an, da je to v naĹĄe dobro.ÂŤ

dimnikarja. ÄŒe bo sedeĹž podjetja oddaljen od uporabnika veÄ? kot 25 kilometrov, bo dimnikar k znesku za opravljeno storitev priĹĄtel ĹĄe stroĹĄke v viĹĄini najveÄ?

0,25 evra za vsak kilometer nad omenjenih 25 kilometrov. Pri zniĹžanju konÄ?nega plaÄ?ila dimnikarske storitve je pomembno, ali je izvajalec zavezanec za DDV ali ne. ÄŒe ni, je lahko njegova storitev za dobro petino cenejĹĄa od davÄ?nega zavezanca.

In kaj pravijo o novostih izvajalci dimnikarskih storitev?

BoĹĄtjan Ĺ tiftar, EKO DIM (podjetje, ki je do 30. junija, ko se je iztekel rok za morebitno zamenjavo dimnikarske sluĹžbe, edino izvajalo omenjene storitve v Ĺ aleĹĄki dolini): ÂťMinutni sistem

Misli o Velenju V tem mestu rad Ĺživim Rajmund Valcl, ravnatelj Gimnazije Velenje: ÂťV Velenju Ĺživim Ĺže veÄ? kot 40 let in kar nekaj razlogov je, da v tem mestu tudi rad Ĺživim. Mesto je Ä?isto, ima dobro urejeno infrastrukturo. Tudi varno je za Ĺživljenje, prijazno obÄ?anom, predvsem pa otrokom in mladini. Poskrbljeno je za njihovo varnost in izobraĹževanje. NemogoÄ?e je spregledati njegove socialne naravnanosti, skrbi za starejĹĄe z mnoĹžico raznovrstnih programov zanje.

Kljub veliki raznolikosti kultur in narodov vlada v njem veliko strpnosti in soĹžitja. TeĹžko najdeĹĄ v Sloveniji tako mlado mesto s toliko kulturnimi in ĹĄportnimi prireditvami, z veliko povrĹĄin za ĹĄport in rekreacijo. Tudi turistiÄ?no se vse bolj razvija. Je edino v drĹžavi, ki Ĺže vrsto let prireja festival za otroke. Zagotovo je Velenje mesto, v katerem lahko mladi podjetniki uspeĹĄno ĹĄirijo svoje poslovne ideje, je gospodarsko dobro razvito ‌ Ĺ e bi lahko naĹĄtel kakĹĄne njegove prednosti. Moram pa priznati, da me tudi moti nekaj stvari. Med drugim vandalizem in kot ĹĄolnika tudi ponudba drog v okolici ĹĄol. Menim, da organi, ki bi morali bdeti nad tem, svojega dela ne opravljajo v zadostni meri.ÂŤ

Odpirajo razstavo Zeleno Velenje

pri frizerju, mehaniku, elektriÄ?arju. V naĹĄem podjetju bodo cene za uporabnike do sprejetja ustreznih podzakonskih aktov ostale na isti ravni kot v preteklih letih.ÂŤ Simon Dovrtel, predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije: ÂťV tem trenutku ni realno govoriti o dvigu cen, saj se od leta 2004 konstantno umetno zniĹžujejo. Ĺ e posebej pa o njihovem dvigu ni mogoÄ?e govoriti zgolj na osnovi vrednosti urne postavke, saj je treba upoĹĄtevati obseg in zahteve opravil dimnikarja ter razvoj dejavnosti.

Cene storitev so maksimalne in niso fiksne vrednosti. Sprejem neustreznih podzakonskih aktov v tem trenutku pomeni resno poslabĹĄanje v ogroĹžanju varnosti drĹžavljanov in okolja.ÂŤ

Velenje, 15. septembra – Jutri ob 11. uri bodo odprli razstavo v Galeriji na prostem (peĹĄpot pri PoĹĄti Velenje) z naslovom Zeleno Velenje, trideset let po ekoloĹĄki revoluciji. ÄŒe bo deĹževalo, bo otvoritveni dogodek, ki ga pripravljajo Muzej Velenje, MO Velenje in InĹĄtitut ERICo potekal v sejni dvorani mestne hiĹĄe.

Razstava, ki bo v Galeriji na prostem na ogled do aprila naslednje leto, bo prikazala pot, ki jo je Velenje prehodilo od moÄ?no degradiranega okolja do enega najkvalitetnejĹĄih bivalnih okolij v drĹžavi.

Pripravili so jo ob 30. obletnici velikega ekoloĹĄkega protesta, ki je na Titovem trgu v Velenju potekal 8. novembra 1987. V Muzeju Velenje so v sodelovanju z InĹĄtitutom ERICo Velenje ob tej obletnici pripravili tudi publikacijo in scenarij za kratek dokumentarni film.

Publikacijo bodo ob prazniku mestne obÄ?ine Velenje v nabiralnike dobila vsa velenjska gospodinjstva, film pa bodo premierno prikazali na osrednji slovesnosti ob obÄ?inskem prazniku, ki bo v torek, 19. septembra, ob 18. uri, v Domu kulture Velenje. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

đ&#x;”˛

ODDAMO V NAJEM Z UGODNO MESEÄŒNO NAJEMNINO STANOVANJSKI SKLAD RS NA NOVO ODDAJA 9 STANOVANJ V OBJEKTU NA NASLOVU CESTA TALCEV 15 V Ĺ OĹ TANJU

ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki

- stanovanja so prenovljena; - povrĹĄina stanovanj od 31,90 m² do 74,50 m²; - meseÄ?na najemnina Ĺže od 109,00 â‚Ź dalje; - moĹžnost najema za doloÄ?en ali nedoloÄ?en Ä?as; - moĹžnost predhodnega ogleda.

Podrobne informacije so vam na voljo na: www.ssrs.si ssrsinfo@ssrs.si T 01 47 10 500

SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani Mestne ObÄ?ine Velenje, naj bo prihodnost svetla in topla, naj prijateljstvo in sloga spleteta nove vezi.

Vse dobro ob obÄ?inskem prazniku. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

Depo je srce vsakega muzeja V depoju Muzeja Velenje, ki ima prostore na Âťstarem ĹĄahtuÂŤ, hranijo veÄ? kot 35 tisoÄ? muzejskih predmetov – Z njimi dopolnjujejo zbirke in ustvarjajo nove, pogosto jih tudi posojajo Bojana Ĺ pegel

Velenje, 9. septembra – Muzejski depoji so oÄ?em javnosti v veÄ?ini skriti. To velja tudi za depo Muzeja Velenje, ki letos praznuje 25-letnico delovanja in restavratorsko-konservatorske dejavnosti. Ob obletnici so naredili izjemo in povabili na voden ogled depojskih prostorov. Vanje trije tam zaposleni najpogosteje vstopajo skozi okno, saj so prostori v kleti velenjskega muzeja premogovniĹĄtva na Âťstarem ĹĄahtuÂŤ.

Takoj nosnice napolni poseben vonj, ki bi mu lahko rekli tudi vonj po starem. Potem pa ga preseneti velikost depoja in ĹĄtevilni predmeti, ki jih hranijo v njem.

Ljubiteljem in zbirateljem starin bi se ob obisku zagotovo cedile sline, a jih tokrat med nami ni bilo. Kljub temu smo bili oÄ?arani nad koliÄ?ino shranjenih predmetov in njihovo raznolikostjo. ÂťDepo je oÄ?em najbolj skrit del muzeja, a zame je to srce vsakega muzeja. V njem hranimo muzejske predmete, ki so osnova za naĹĄe strokovno delo. Iz njih oblikujemo razstave in dopolnjujemo stalne zbirke, je neusahljiv vir idej za prezentacijo naĹĄe kulturne dediĹĄÄ?ine na nove naÄ?ine in teme,ÂŤ nam nekaj dni kasneje, ko se v depoju zberejo vsi tam zaposleni, v uvodu pove zgodovinarka Mojca Ĺ˝evart, direktorica Muzeja Velenje. Vrata depoja bodo skuĹĄali odpirati bolj pogosto, saj Ĺželijo znanje, ki ga imajo v njem zaposleni in kustosi Muzeja Velenje, ponesti med ljudi. ÂťRadi bi, da se Ĺ aleÄ?ani, ko pospravljajo stare hiĹĄe pri sebi doma ali sorodnikih in ne vedo, kam s kakĹĄnimi starimi predmeti in dokumenti, obrnejo na nas. NaĹĄi kustosi jim bodo povedali, ali sodijo v muzejsko zbirko, ali sploh imajo kakĹĄno vrednost. Ĺ˝al marsikaj, kar bi dobro dopolnilo naĹĄe zbirke, ĹĄe vedno roma na odlagaliĹĄÄ?e odpadkov ali preprodajalcem starin,ÂŤ pripoveduje direktorica. Za vsak predmet, ki so ga obÄ?ani pripravljeni podariti muzeju, kustosi presodijo, ali sodijo vanjo. ÄŒe jih ne prevzamejo, lastnikom svetujejo, kako naj s starimi predmeti ravna.

V Muzeju Velenje se zavedajo, da sedanji prostori depoja niso dokonÄ?ni. ÂťV srednjeroÄ?nem obdobju se bomo morali preseliti na novo lokacijo. Sedanja ni stalna reĹĄitev, pa Ä?eprav dobro sodelujemo z Muzejem premogovniĹĄtva in Premogovnikom Velenje,

ski delavnici sta zaÄ?ela skupaj z (Ĺžal pokojnim) Janezom Svetino. ÂťNobeden od naju se z restavratorstvom in konservatorstvom ni ukvarjal prej. IzobraĹževala sva se pri kolegih v drugih muzejih, saj takrat prave ĹĄole za to ni bilo,ÂŤ izvemo. Zato je znanje restavratorjev in konservatorjev vredno toliko veÄ?. Simon je specialist za konzerviranje kovine, vsak predmet, ki ga dobijo v depo, je po svoje unikat. Vedno se razveseli zanimivih novih predmetov v depoju, ĹĄe posebej takih, ki so dobro ohranjeni, pa veÄ?ina ljudi sploh ne ve, da so obstajali. Ĺ e vedno pomni, da sta z Janezom leta 2000, ko je nastajal danaĹĄnji Muzej premogovniĹĄtva, konzervirala vse predmete v jamskem jaĹĄku 160 metrov pod zemljo. Sedaj s kolegom Stojanom KneĹževićem enkrat meseÄ?no pregledata in oÄ?istita vse predmete v njem, Ä?e je treba, tudi kaj restavrirata. Stojan je akademski slikar, ki se je v muzeju zaposlil po tem, ko so ga spoznali preko Zaposleni v depoju Muzeja Velenje med muzejskim gradivom, ki so ga javnih del, ko je priprapripravili za popestritev prizoriĹĄÄ? letoĹĄnjega Pikinega festivala; Mateja vil zanimivo razstavo MurkoviÄ?, Stojan KneĹžević, Simon Ĺ pital in direktorica Mojca Ĺ˝evart. o sakralnih znamenjih Ĺ aleĹĄke doline. Že kot paj z ustanoviteljico MO Velenje. dardizaciji muzejskega gradiva. ĹĄtudent slikarstva sem restavriŽelimo si, da bi bili novi prostori Vanj vnesemo vse podatke, zato ral freske, sedaj pa se ukvarjam takĹĄni, da bi jih lahko vsaj delno lahko, ko kaj iĹĄÄ?emo, tudi hitro predvsem z restavriranjem leseodprli za javnost, da bi jo lahko k najdemo.ÂŤ Letos so opravili in- nih eksponatov. Zato spoznavam ogledu povabili ĹĄe pogosteje. Po- venturo depojskega gradiva in in se v mariborskem pokrajinleg tega bi radi pripravljali delav- ugotovili, da imajo v njem shra- skem muzeju uÄ?im mizarske tehnice z izobraĹževalnimi programi, njenih veÄ? kot 35 tisoÄ? predme- nike starejĹĄih stoletij. Pri obnovi saj imajo naĹĄi sodelavci iz konser- tov. Ti so zelo razliÄ?ne narave, starih predmetov moramo upovatorsko-restavratorske delavnice od stare keramike do ĹĄtevilnih rabljati enake materiale in tehniveliko znanja, ki ga ni lahko dobi- lesenih in kovinskih predmetov. ke, kot so jih uporabljali mizarji, ti. Marsikdo ne ve, da storitve ob- Ko vpraĹĄamo, ali je kateri pred- ko so jih ustvarili. Poleg obÄ?utnove starih predmetov opravlja- met res veliko vreden, pravi: ÂťTo ka za estetiko in roÄ?nih spretnomo tudi za zunanje naroÄ?nike,ÂŤ je relativno. Kadar pridobivamo sti je to skrivnost tega poklica,ÂŤ poudari Ĺ˝evartova. gradivo, je za lastnike predmetov poudari in doda, da je delo polto zelo dragoceno. Za nas je gra- no izzivov. ÄŒlovek pa mora biti Pri iskanju pomaga Galis divo lokalnega pomena dragoce- tudi potrpeĹžljiv. Trenutno obnaMuzejski depo je tudi tista in- no predvsem zaradi prikaza zgo- vlja posteljo z zaÄ?etka 19. stolestitucija, ki velikokrat poskrbi dovine v Ĺ aleĹĄki dolini. Lahko pa tja. ÂťPoteka v desetih stopnjah, za kakĹĄno lepo, zanimivo sceno izpostavim arheoloĹĄko gradivo, postopek ni hiter,ÂŤ ĹĄe izvemo. razliÄ?nih prireditev. Redno so- ki je zelo staro. V mavec imamo Takih kosov, ki ĹĄe Ä?akajo na redelujejo tudi s Pikinim festiva- zavit okel mastodonta, ki so ga stavratorsko roko, pa imajo kar lom, posojajo opremo za poslov- izkopali v Ĺ kalah, pa gradivo iz nekaj tudi v velenjskem depoju. đ&#x;”˛ ne prostore, izloĹžbe, proslave ‌ Ĺ pehovke in Pilance iz prazgoDa predmete Ä?im hitreje najdejo, dovinske dobe.ÂŤ skrbi kustosinja dokumentalistka Mateja MurkoviÄ?. ÂťSkupaj s ÄŒudovito delo, ki predmeti, ki v naĹĄ depo pridejo v zahteva ogromno znanja Simon Ĺ pital se je v muzeju zaskladu z zbiralno politiko naĹĄega muzeja, spremlja dokumentaci- poslil isto leto, kot je bil ustanoja; vhodni obrazec, dokumenta- vljen depo. Delo v konservatorki nam omogoÄ?ata, da domujemo tukaj. ÄŒeprav so prostori veliki, to ni dovolj. Nekaj predmetov hranimo tudi v stari elektrarni, tu pa prostora zmanjkuje tudi zato, ker Ĺželimo imeti depo lepo in pregledno urejen, predvsem pa s predmeti v njem ravnati po pravilih muzejske stroke.ÂŤ Novih prostorov ni lahko najti, ker stroka za hranjenje gradiva postavlja ĹĄtevilne pogoje; ne le velikost – v njih mora biti primerna klima, viĹĄina, tudi vlaga. IĹĄÄ?ejo jih sku-

cijska ĹĄtevilka, ki predmet spremlja na polici ali kje drugje v naĹĄem depoju. Na prvi pogled je morda videti, da so predmeti v depoju razvrĹĄÄ?eni brezglavo. A v resnici ni tako.ÂŤ Zanima nas, ali lahko njihov naÄ?in shranjevanja predmetov primerjamo s sistemom Cobbis, ki ga poznajo knjiĹžnice. ÂťJa, to je dobra primerjava. Muzejski informacijski sistem se imenuje Galis, uporablja ga Ĺže tri Ä?etrt slovenskih muzejev, kar vodi tudi k dobri stan-

Misli o Velenju Živim v idiliÄ?nem mestuÂŤ Monika Krajnc Ĺ tih, uÄ?iteljica kitare na velenjski glasbeni ĹĄoli: ÂťMoja prva pot iz Ĺ˝alca v Velenje je bila pri 13 letih, ko sem se udeleĹžila poletne ĹĄole za kitaro na glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega. Energija, znanje, poznanstva, druĹženje in zavedanje, da sem konÄ?no v druĹžbi enako misleÄ?ih, me je prepriÄ?alo, da sem se v Velenje vraÄ?ala vsako leto. Po letih usvajanja znanj in nabiranja izkuĹĄenj v Ljubljani in kasneje v Gradcu me je v Velenje pripeljala ljubezen. Zaposlena sem kot uÄ?iteljica kitare na glasbeni ĹĄoli, kar je moj sanjski poklic. SpoĹĄtovanje do kulture in zavedanje, da skozi glasbo krepimo svojo duĹĄo in postajamo boljĹĄi ljudje, je v ljudeh zelo veliko. Vedno pogosteje sreÄ?ujem bivĹĄe uÄ?ence in z zadovoljstvom ugotavljam, da so nadgradili svoje znanje, in to ne samo glasbeno. To, kar dajeĹĄ drugim, te naredi bogatega. Vem, da pravzaprav Ĺživim v idiliÄ?nem mestu. Ravno prav je veliko, da v njem najdeĹĄ nekaj za vsakogar; ne samo Ä?udovite narave, ki obkroĹža moj dom, ampak tudi hrano za duĹĄo in srce. V Velenju se poÄ?utim varno in motivirano, lokacij, kjer nabiram energijo, kar ni konca. Ĺ e posebej se z druĹžino radi odpravimo na jezero, grad, sprehod po gozdu, na potep s kolesom. Posluh mesta za umetniĹĄko izraĹžanje je ogromen, najmlajĹĄi pa najdejo tudi veliko lokacij za igro in raziskovanje.ÂŤ

Razstava VelenjÄ?an sem!

Velenje, 19. septembra – Velenje je znano kot nacionalno pestro in veÄ?kulturno mesto, v katerem deluje tudi veÄ? druĹĄtev, ki povezujejo VelenjÄ?ane, pripadnike drugih narodnosti.

V Muzeju Velenje so se odloÄ?ili, da pisane barve velenjskega kulturnega mozaika predstavijo na razstavi z naslovom VelenjÄ?an sem!, ki jo bodo na Velenjskem gradu odprli v torek ob 16.30, predvsem pa z vsebinsko bogatimi spremljevalnimi dogodki, ki se jih bo v mesecu dni zvrstilo ĹĄest. Ob razstavi bo vsaka od sodelujoÄ?ih skupnosti pripravila predstavitveni veÄ?er. Prvi se bodo v soboto, 23. septembra, ob 19. uri s ÂťCigansko noÄ?jo na Velenjskem graduÂŤ predstavili velenjski Romi, ki so v goste povabili tudi glasbeni skupini Ĺ ukar in Romano glaso.

ďż˝eďż˝tna��bÄ?ina��elenjeďż˝jeďż˝Ä?udďż˝vita��bÄ?ina��pďż˝lna��pďż˝n��ni���pďż˝djetni��� ��Ä?utni��in���lidarni��ljudi��ki��e���teĹžavaďż˝i����Ä?aj��tak���daďż˝ji��reĹĄujej��� neďż˝leďż˝vďż˝akďż˝p��aďż˝eďż˝n���aďż˝pakďż˝predvďż˝e������delďż˝vanje����kupaj��� Tak��delujeďż˝v��vetu��eďż˝tne��bÄ?ine��elenjeďż˝tudi��vetniĹĄka��kupina������

Velenje je mesto, kjer Ĺživim Ĺže vse Ĺživljenje. Je izjemno lepo in prijazno tudi po zaslugi ljudi, ki tukaj Ĺživimo v soĹžitju in solidarnosti. Ĺ˝elim si, da bi se mesto ĹĄe hitreje razvijalo, pridobilo ĹĄe lepĹĄi videz, ljudje v njem pa bi imeli ĹĄe veÄ? moĹžnosti za kakovostno preĹživljanje prostega Ä?asa ob tem, da bi bili prav vsi odrasli zaposleni. SreÄ?a odraslih pomeni sreÄ?o naĹĄih otrok!

Dragi someĹĄÄ?ani in tudi bralci NaĹĄega Ä?asa, ob obÄ?inskem prazniku vam iskreno Ä?estitam!

14. septembra 2017

Erika Kljun RoĹĄkar, samostojna svetnica v svetu Mestne obÄ?ine Velenje

ObÄ?anka��in��bÄ?an���Ä?eďż˝tita����b������epteďż˝bru�� praďż˝niku��eďż˝tne��bÄ?ine��elenje ďż˝ SvetniĹĄk���k��in��S����elenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 13

14. septembra 2017

Glasba je zanj tudi zdravilo JoŞe Šalej Şe 70 let igra klavirsko harmoniko – Še vedno ustvarja nove skladbe Bojana Špegel

Velenje, 12. septembra – Pri 75 letih JoĹže Ĺ alej, legenda med ĹĄaleĹĄkimi glasbeniki narodnozabavne glasbe, obeleĹžuje kar 70 let, odkar je zaÄ?el igrati harmoniko. Ĺ e danes se dobro spomni dne, ko mu je oÄ?e, ki je bil strojevodja, z vlakom domov pripeljal prvo harmoniko. Ĺ˝e kot petletni deÄ?ek si je zelo Ĺželel igrati nanjo, kar je vztrajno dokazoval z igranjem na ustno harmoniko. ÂťTo zame ni bilo dovolj, zato sem izsilil, da so mi sredi leta 1947 kupili 24-basno klavirsko harmoniko, ki sem jo hitro prerasel. In seveda sem potem dobil novo,ÂŤ se spominja naĹĄ sogovornik, ki hitro doda, da je danes glasba zanj tudi zdravilo. Celo njegov zdravnik mu priporoÄ?a, da je ne opusti.

Rodil se je v druĹžini, kjer je bilo petje doma. ÂťMoja mama je bila izredna pevka, sopranistka, oÄ?e pa tenorist. Skupaj sta pela na koru in v meĹĄanem pevskem zboru. Kasneje sva z oÄ?etom tudi skupaj pela v zboru. NihÄ?e v druĹžini pa ni igral instrumenta.

Sem edini, ki je pokazal Ĺželjo po tem,ÂŤ pripoveduje JoĹže. Ko je dobil prvo harmoniko, je celo popoldne preizkuĹĄal instrument in ĹĄe isti dan zaigral prvo viĹžo Âťna posluhÂŤ, saj not ĹĄe ni poznal. Sosed v bloku na velenjski ĹželezniĹĄki postaji, ki je bil tudi harmonikar, je takrat rekel: ÂťLejga poba, ĹĄele dobil je harmoniko, pa Ĺže ĹĄpila.ÂŤ In ťpilalÂŤ je od tega dne prav vsak dan. Pogosto je sedel na klopi pred ĹželezniĹĄko postajo in igral potnikom, ki so stopali iz vlaka. ÂťPotem me je sliĹĄal gospod Planko. Peljal me je k mami in jo prosil, naj me dajo v uk, da talent ne bo ĹĄel v niÄ?.

Prav on je bil moj prvi zasebni uÄ?itelj. Ĺ˝al mi note niso nikakor ĹĄle v glavo. Ko me je malo bolj

trdo prijel, sem prijokal domov in se odloÄ?il, da se ne bom veÄ? uÄ?il. Ĺ ele Ä?ez kakĹĄno leto. Leta 1953, ko so v Velenju odprli glasbeno ĹĄolo, me je spet prijelo, da se vendarle nauÄ?im tako not kot instrumenta. Takrat nisem veÄ? imel teĹžav z notami,ÂŤ se spominja. Naredil je niĹžjo glasbeno ĹĄolo za harmoniko, uÄ?il pa se je igrati tudi flavto in klavir. ÂťKo sem konÄ?al osnovno ĹĄolo, so me dali v uk za kovinostrugarja. Muzika me je spremljala ves Ä?as, a nikoli nisem bil poklicni glasbenik. Lahko bi bil, saj so me vabi-

KULTURA

13

ba veljala za ÂťgovejoÂŤ, zato se o tem ni veliko vedelo. Vesel sem, da danes ni veÄ? tako, da jo posluĹĄajo in igrajo tudi mladi. ÄŒe smo vÄ?asih mi hodili v Avstrijo, sedaj oni hodijo k nam, sicer pa res velja, da glasba ne pozna meja.ÂŤ JoĹže je z razliÄ?nimi zasedbami kar nekaj ploĹĄÄ? in kaset izdal tudi doma. Leta 2001 se je pridruĹžil Vitezom polk in valÄ?kov in z njimi posnel ĹĄe dva CD-ja. Ĺ e vedno ustvarja in ĹĄe vedno snema, pazi tudi, da sodeluje z dobrimi besedilopisci, saj je vedno glasbo ustvarjal na besedilo. ÂťVesel sem, ker se moje novejĹĄe skladbe pojavljajo tudi na televiziji. Na oder pa grem le ĹĄe, Ä?e je kakĹĄen veÄ?ji dogodek. Imam Ĺže nekaj teĹžav z zdravjem, zato Ĺžal

tudi harmonike ne igram veÄ? Ä?isto vsak dan, vsak drugi dan pa zagotovo vsaj po eno uro.ÂŤ JoĹže je svoj glasbeni talent prenesel na vse tri svoje otroke, Alenka in MatjaĹž sta oba odliÄ?na pevca, JoĹži pa je pianist. Tudi njegov sin, JoĹžetov edini vnuk Karlo, Ĺže kaĹže glasbeni talent. Za konec JoĹže pove: ÂťMeni je lepa vsaka zvrst glasbe, Ä?e je dobro odigrana in interpretirana. In tako bo ostalo. Moj vzornik je vedno bil Slavko Avsenik, ki sem ga imel Ä?ast osebno spoznati. Ko sem pri njem kupoval harmoniko, je celo pohvalil moje igranje. Tega nikoli ne bom pozabil.ÂŤ

â?Š Letos, ko mineva sedem desetletij, odkar igra klavirsko harmoniko, je odloÄ?en, da je ĹĄe ne bo odloĹžil. Nastopa sicer manj, a v studiu ĹĄe nastajajo njegove nove skladbe. â?Ź JoĹže Ĺ alej je s svojo harmoniko kot otrok pogosto igral kar na velenjski ĹželezniĹĄki postaji, saj je bil tam njegov dom.

li, tudi v tujino, a po tem, ko sem se oĹženil in dobil otroke, mi ni bilo veÄ? za to. V nekdanji restavraciji Jezero pa sem zaÄ?el igrati Ĺže po prihodu iz vojske, leta 1963, in to mi je bilo dovolj. Tujino sem okusil ĹĄele, ko so otroci malo zrasli, saj sem ves Ä?as hodil

tudi v sluĹžbo.ÂŤ Prvi ansambel, poimenovan po njem, je osnoval leta 1964. ÂťLeta 1970 smo posneli prvo ploĹĄÄ?o Pogled na Velenje. V nekoliko drugaÄ?ni zasedbi smo 7 let kasneje na Ptujskem festivalu dobili nagrado za skladbo Vesela trobenta. Pogo-

sto so jo vrteli tudi na radiu.ÂŤ Nekaj let je igral ĹĄe z ansamblom Planika, od leta 1983 do 1985 pa v avstrijski skupini na spodnjem KoroĹĄkem. ÂťOb sluĹžbi in druĹžini sem takrat spoznal, da je Ĺživljenje glasbenika precej naporno, a ĹĄilingi so nam priĹĄli prav,ÂŤ prizna JoĹže, ki nikoli ni bil le harmonikar, ampak je pogosto tudi avtor glasbe, saj je ustvaril veÄ? kot 180 skladb, in ĹĄe pevec. NiÄ? Ä?udnega, da je nekaj Ä?asa imel Âťone man bandÂŤ. ÂťPogosto sem se pohecal, da sem v vlogi ĹĄtirih muzikantov, raÄ?unam pa za enega.ÂŤ NajveÄ? glasbe je napisal v letih, ko ni bil veÄ? v ansamblu; ustvarjal je za druĹžinski trio PogradiÄ?, Ta prave falote, Podkrajske fante, tudi za avstrijske glasbene skupine, kjer je posnel kar 4 velike ploĹĄÄ?e. ÂťTakrat je narodnozabavna glas-

ÄŒestitamo ob obÄ?inskem prazniku!

VSI V ISTO SMER SEVER SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani!

Vodnikova 1, Velenje

www.lekarna-velenje.si Lekarne Center, Kersnikova, Cankarjeva, TrebuĹĄa Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Velenje.

Dom za varstvo odraslih Velenje

Ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje iskreno Ä?estitamo vsem obÄ?ankam in obÄ?anom!

Stanovalci, zaposleni in direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta PotoÄ?nik Krajnc

KidriÄ?eva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si

ObÄ?ankam in obÄ?anom Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj iskreno Ä?estitamo za obÄ?inski praznik!

DobrodoĹĄli vseh osem dni v tednu!

IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijaÄ? ter ostalih Ĺživil.

Vse, kar vsakodnevno potrebujete. ď‚&#x; OdliÄ?na izbira Ĺživil in pijaÄ? ď‚&#x; Dnevno sveĹži okusni sendviÄ?i in solate ď‚&#x; Priprava jedi po naroÄ?ilu (kuhane kraÄ?e, kanapeji, narezki ‌) ď‚&#x; Plinske jeklenke Za enostaven nakup - parkiriĹĄÄ?e ob trgovini!

Trgovina Osmica Velenje, KoroĹĄka 44 041 869 832 • prodajavelenje@osmicacenter.si Trgovina Osmica Ĺ oĹĄtanj, AĹĄkerÄ?eva 24 041 300 040 • prodajasostanj@osmicacenter.si Delovni Ä?as: pon. - sob.: 7. - 20. • ned.: 8. - 13.

Ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje Ĺželim, da bi zavel optimizem in poĹĄtenost kot stalnica v odnosih med ljudmi. V Svetu Mestne obÄ?ine Velenje si bom ĹĄe naprej prizadeval za enakomerni razvoj mesta in podeĹželja. Z veseljem vam bom prisluhnil in prenaĹĄal v obÄ?inski svet vaĹĄa mnenja in pobude, Ä?e mi jih boste posredovali.

Prijetno praznovanje in veliko skupnih uspehov.

Svetnik v svetu MO Velenje Franc Sever

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

KULTURA

14. septembra 2017

Z Lilo Prap v letoĹĄnji Pikin svet Znakovne podobe Lile Prap osrednja Pikina razstava – Do zaÄ?etka Pikinega festivala jih bo v velenjskih galerijah in razstaviĹĄÄ?ih odprtih ĹĄe ĹĄest – Veliko jih bo tudi v Pikini deĹželi Bojana Ĺ pegel

raj vse svoje perje, je hudomu- njeni dinozavri, pa ilustracije iz ponci imajo radi enostavnost, zaĹĄno pripomnila svetovno uvelja- knjig. ÄŒeprav je Lila Prap na od- to so jim moje ilustracije padle Velenje, 7. septembra – Pred te- vljena ilustratorka, ki je s svojimi prtju razstave zatrdila, da so ji v oÄ?i. Ĺ e vedno nastajajo tudi dnom dni je kljub deĹžju na odpr- ilustracijami in literarnimi deli zaradi nje Ä?isto izpraznili atelje, izdelki po mojih ilustracijah, Ä?etje razstave priljubljene slovenske prisotna v veÄ? kot tridesetih dr- to ne drĹži. Njen opus je namreÄ? prav zanimanje poÄ?asi popuĹĄÄ?a.ÂŤ ilustratorke z umetniĹĄkim ime- Ĺžavah po svetu, predstavlja pa se zelo obseĹžen, njena dela pa so V okviru razstave si lahko oglenom Lila Prap v velenjsko galeri- v obeh nadstropjih galerije. Na na ogled v prestiĹžnih galerijah date tudi japonsko risanko, v kajo priĹĄlo veliko obiskovalcev vseh prijetnem sprehodu skozi razsta- po vsem svetu. MoÄ?no so nad teri kot umetnik v ateljeju nastogeneracij. Otroci so se razveselili, vljeno gradivo jo bodo obisko- njo navduĹĄeni Japonci. Na vpra- pa tudi Lila Prap. Njene knjige ker se jim je na prvem predfesti- valci do konca septembra lahko ĹĄanje, zakaj misli, da jih je tako nikoli ne nastanejo Ä?ez noÄ?. Najvalskem dogodku pridruĹžila tu- spoznali kot ustvarjalko pravljic, prevzela, nam Lila odgovori: ÂťJa- veÄ? Ä?asa ji vzame iskanje ideje, di nagajiva Pika, odrako zaÄ?ne ustvarjati – vÄ?asih najsli pa so z veseljem pozprej tekst in potem ilustracije, veLila Prap je na odprtju razstave postala roza. Za dravili avtorico razstalikokrat pa ravno obratno – traja to je poskrbela Pika, ki ji je podarila roza majico. ve Lilijano Praprotnik vsaj eno leto, da knjiga ugleda ZupanÄ?iÄ?, arhitektko, ki luÄ? sveta. DomiĹĄljije ji ne manjjo je kreativnost usmeka, ustvarjalne vneme tudi ne. Ĺ e rila v likovno in literarvedno zelo rada riĹĄe Ĺživali, ker so no ustvarjanje za otrolahko tudi hecne, predvsem pa je ke, mladino in odrasle. prepriÄ?ana, da otrokom ÂťsedeÂŤ Glasno je povedala, da prav zaradi enostavnosti. ÂťKo v Velenje od nekdaj rase ĹĄele uÄ?ijo spoznavati oblike, da prihaja, od tu je ne ne potrebujejo veliko nians. ÄŒe nazadnje doma tudi njeje ilustracija prezahtevna, je tana mama. Nikoli pa ne ko, kot bi jim razlagal Einsteinobo pozabila dne, ko je ve formule,ÂŤ ĹĄe doda Lila Prap. đ&#x;”˛ leta 2005 postala Pikina ambasadorka. ÂťRavno na ta dan sem praznovala 50. zgodb in pesmi, ki jih je sama turojstni dan. Petdeset otrok mi je di ilustrirala. V njih je redkobeDo zaÄ?etka Pikinega festivala bodo odprte vse Pikine razstave, prineslo po eno roĹžico, res sem sedna, kot je tudi sicer, enostavrazen tiste, ki bodo postavljene na prizoriĹĄÄ?u. SinoÄ?i so odprli bila ganjena. Danes pa sem do- na in razumljiva v risbah, ki so razstavo v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu. ÄŒlani Fotokluba bila prav takĹĄen ĹĄopek kot tisti vĹĄeÄ? tako otrokom kot odraslim, F8 so fotografsko razstavo poimenovali Na kmetiji je lepo. Od veÄ?er, ko sem postala ambasador- dokazuje pa tudi, da ima res smidanes v KnjiĹžnici Velenje vabijo na ogled kar treh razstav – ka,ÂŤ nam je povedala, ko je bila sel za humor. V nadstropju so na Grega Mastnak bo odstrl skrivnosti risanih serij Bizgeci in Princ ogled njene najbolj znane in po razstava Ĺže odprta.

Ki-Ki-Do, Vrtec Velenje prireja razstavo Pika se po deĹželi potika, Za razstavo Znakovne podo- svetu razĹĄirjene ilustracije iz knjiletoĹĄnja Ä?astna pokroviteljica Ljoba JenÄ?e pa bo predstavila svoja be, ilustracije in knjige je leto- ge z naslovom Zakaj?. Tu so ĹĄe najljubĹĄa knjiĹžna in neknjiĹžna dela. Jutri zveÄ?er bodo v galeriji ĹĄnja Levstikova nagrajenka za MaÄ?ji zakaji, Pasji zakaji in Ĺ˝ueMCe plac odprli razstavo Dejana Kralja z naslovom Zemlja, kri, Ĺživljenjsko delo skupaj s kusto- ĹželÄ?ji zakaji, ki gledalca navdusvoboda. Ta dan bodo v avli kulturnega doma Velenje na ogled sinjo razstave Mileno Koren Bo- ĹĄijo tudi, ker jim doda Ä?loveĹĄke postavili tudi razstavo o gledaliĹĄkem bontonu Odlike gledaliĹĄke ĹžiÄ?ek pripravila pregled svojega lastnosti in ĹĄaljiva imena. V spoolike v realizaciji Zavoda Novo mesto. ustvarjanja. ÂťTu razkazujem sko- dnjem nadstropju so na ogled

Nasmejali se bodo do solz Abonma Lepi kamen gre v novo sezono Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Po 20. septembru bodo v Ĺ oĹĄtanju na Zavodu za kulturo zaÄ?eli prodajati abonmajev Lepi kamen za novo sezono, 2017/2018. Prva od ĹĄestih predstav bo v kulturnem domu 18. oktobra, zadnja 21. marca.

Letos se bodo lahko abonenti petkrat nasmejali do solz. ÂťNa-

â?ą

ĹĄi abonenti in gledalci si Ĺželijo Program so skrbno pripravljapredvsem komedij. To so potrdili li in se dogovarjali vse poletje. tudi v anketi, ki smo jo Abonenti nove sezoizvedli in jih povpraĹĄane bodo videli komePet li po Ĺžanru. Z anketo komedij dijo Da, gospod prepa smo preverili tudi, mier Ĺ entjakobskega in STOP gledaliĹĄÄ?a, Stand up z v katerih dneh in katerem Ä?asu bi jim ogled UroĹĄem Kuzmanom, najbolj ustrezal,ÂŤ pravi Milojka BoĹĄtjanom Gorencem, GaĹĄperB. Komprej iz Zavoda za kultu- jem Bergantom in Rokom Ĺ krlero Ĺ oĹĄtanj. pom, predstavo Ob Letu obsorej

Sve�n�ťka�skup�na��eS�S� �O�Velenje��pr�speva� k�uspeťn�m�z�od�am�s�svojo� modros�jo��n��zkuťnjam�� k��oljť��pr��odnos��.

Iskrene��es���ke� o��prazn�ku��es�ne� o���ne�Velenje.

Sve�n�ťka�skup�na� �eS�S��O�Velenje

đ&#x;”˛

online

SPOŠTOV���� O�������I��O����I� �r��mo�skupaj�� se�posluťajmo��n�sl�ť�mo�� povezujmo�se��le��ako�la�ko� zmoremo��ud����s�o�� kar�se�zd��nemo�o�e.

gledaliĹĄÄ?a Zimske urice, Petelinji zajtrk Gojmirja LeĹĄnjaka – Gojca in gledaliĹĄko predstavo Buh pomagaj.

Abonma Lepi kamen neprekinjeno teÄ?e od leta 2010. ÂťZaÄ?eli smo s petimi predstavami, med katerimi je bila Ĺže prviÄ? tudi glasbena. VkljuÄ?ujemo predvsem glasbenike iz domaÄ?ega okolja. Z nami so bili Ĺže SimfoniÄ?ni orkester glasbene ĹĄole Frana Koruna – KoĹželjskega, Mladinski pihalni orkester, Kantrinas. V tej sezoni pa bo to tolkalna zasedba STOP.ÂŤ

www.nascas.si Demokrati�na��tranka� Upokojencev��lovenije� ��mo�ni�o��or��elenje

KnjiĹžnica Velenje uvaja ÂťeFollovrÂŤ Velenje, 7. septembra – KnjiĹžnica Velenje svojim Ä?lanom ponuja brezplaÄ?na obvestila preko aplikacije ÂťeFollovrÂŤ. BrezplaÄ?no si jo lahko naloĹžijo na svoje mobilne telefone in tablice, obvestila pa jih bodo spomnila na prireditve, ki potekajo v knjiĹžnici Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.

Teh je vsako leto veÄ? kot 300. đ&#x;”˛

bĹĄ

Kolesarska velesila MatjaĹž Ĺ alej

Kolo in kolesarjenje me zanimata Ĺže od ranih let. Od takrat, ko sem se ga imel hudo Ĺželjo nauÄ?iti voziti, preko kolesarske pouliÄ?ne Âťpony bandeÂŤ, pa do nakupa rogovega maratonca za svojo Ä?isto prvo plaÄ?o po gimnazijskem poÄ?itniĹĄkem delu. Sem sodi seveda ĹĄe ťraufanjeÂŤ koles do zadnjega ÂťlagerjaÂŤ, rekreativni kolesarski doseĹžki, mnogi, tudi kolesarski dopusti (etapa na Tour‘d France) in ne nazadnje, kolo kot aktualno sredstvo prevoza na delo. Ĺ˝e ta uvod bi lahko bil prava kratka novela ali samostojni Alternator, to vedo moji kolesarski prijatelji. Namen pa je drugaÄ?en. ÄŒudenje in obÄ?udovanje izjemnih nacionalnih ĹĄportnikov z oÄ?mi nekoga, ki ima zelo zelo veliko afiniteto do koles in kolesarjenja.

Kot velik obÄ?udovalec koles in dobrih kolesarjev, od specialk do vrhunskih gorskih koles, si letos ne morem kaj, da ne bi potrdil: to je bilo eno mojih solidnejĹĄih kolesarskih let zadnja leta, leto pa tudi ena najboljĹĄih slovenskih nacionalnih kolesarskih sezon. Tako dobre in ĹĄiroke kolesarske generacije, kot jo ima naĹĄa drĹžava, nismo imeli morda nikoli v zgodovini. Pa smo bili tudi v nekdanji ÂťjugiÂŤ edini ÂťkolesarskotvorenÂŤ narod. Pravzaprav Ĺže skoraj enakopravno stopamo ob bok velikim kolesarskih nacijam, kot so Francozi, Belgijci, Ĺ panci, Italijani, Nizozemci, ob svoji majhnosti seveda. Ali pa smo moÄ?no primerljivi s podobno ĹĄtevilÄ?nimi, tudi zelo kolesarskimi Baski, veÄ?jimi Poljaki ... Pa saj Slovaki imajo skoraj samo Sagana in nekateri manjĹĄi narodi ĹĄe kakĹĄnega vzpenjajoÄ?ega se ali zahajajoÄ?ega talenta. Pri nas pa je drugaÄ?e. PrviÄ? smo letos osvojili kolesarsko zmago na najveÄ?ji in najpomembnejĹĄi etapni dirki – Tour de France. Junak je bil PrimoĹž RogliÄ?. PrviÄ? imamo v eni sezoni etapne zmage na vseh najveÄ?jih kolesarskih etapnih (tritedenskih) dirkah. Ob RogliÄ?u nedavno ĹĄe Matej MohoriÄ? na ĹĄpanski La Vuelti, in to v kakĹĄnem stilu: na najdaljĹĄi etapi s skupinskim pobegom ter zakljuÄ?kom navzdol - v slogu, ki je njegov prepoznavni znak, njegov izum. VoĹžnja na kolesni ĹĄtangi navzdol, ki so jo poimenovali ŞuĹželkaÂŤ. NiÄ? manj vredna ni zmaga Jana Polanca v zaÄ?etku sezone na italijanskem Giru. Ne samo da je zmagal, zmagal je pri vzponu na Etno, najviĹĄji evropski vulkan, na hribu, ki je bil rezerviran za Ä?loveka, ki je rojen praktiÄ?no pod njim, za Sicilijanca Nibalija. Pa tem trem kolesarskim veleuspehom ĹĄe ni konec. Ĺ˝e Ä?etrti junak je eden najveÄ?jih. Simon Ĺ pilak je skupno postal zmagovalec ene najteĹžjih enotedenskih etapnih dirk, dobil je tekmo po Ĺ vici, saj veste, tam ni prav dosti ravnin. Ob vseh takĹĄnih asih je v moÄ?ni konkurenci drĹžavni prvak postal prav tisti sprinter PrimoĹž Mezgec, ki je pred tremi leti na Giru d'Italija v Trstu dvignil roke v zrak in lahko v ĹĄportnem smislu razkuril nacionalistiÄ?ne Italijane s simboliÄ?nim stavkom ÂťTrst je naĹĄÂŤ. In to prav ob stoti obletnici dirke po Italiji, v eni redkih sezon, ko zakljuÄ?ek dirke – zmagovita zadnja etapa ni bila tradicionalno v glavnem mestu Lombardije, ampak v naĹĄem Trstu. In tudi zgodbe teh posebnih in izjemnih fantov so zelo posebne. Eden je nekdanji smuÄ?arski skakalec, drugi pravi kmeÄ?ki fant iz Gorenjske, spet tretji takĹĄen, ki nadaljuje kolesarsko druĹžinsko tradicijo Polancev, Ä?etrti Prekmurec Ĺ pilak, ki je izjemen kolesar, Ä?eprav iz ravninskega dela naĹĄe deĹžele za klance.

Raznih BoĹžiÄ?ev, Boletov, Pibernik, BrajkoviÄ?ev, Kumpov in drugih izjemnih kolesarjev ne bom omenjal. Lahko pa bi napisali ali malo sanjarili o tem, kako odliÄ?no bi bilo, Ä?e bi imeli prviÄ? v zgodovini Slovenci nekakĹĄno nacionalno profesionalno ekipo. Vodil bi jo recimo Gorazd Ĺ tangelj, ki to uspeĹĄno poÄ?ne s kopico naĹĄih fantov v Bahrajnu pri ekipi Bahrain Merida. Morda lahko le sanjamo, da bi v trenutni ekonomski situaciji Slovenija zmogla imeti svojo profesionalno ekipo, podpreti in financirati bi jo moralo verjetno kar nekaj najveÄ?jih nacionalnih podjetij, od proizvajalcev bivalnikov – kamperjev, do ... no morda Rog Bikes spet zaÄ?nejo sestavljati specialke.

In Ä?e je morda faktografija s podatki o letoĹĄnjih slovenskih uspehih preveÄ? nezanimiva, je nekaj povsem jasno. Kolesarjenje je ena najbolj primernih rekreativnih oblik, priporoÄ?ljiva za stare in mlade. Je zelo aerobna rekreacija in (ali) ĹĄport, za ljudi z rehabilitacijo po poĹĄkodbah, za okrevanje, predvsem primerna za tiste, ki imajo teĹžave s koleni, gleĹžnji, tudi hrbtenico. Saj se ĹĄe spomnite slogana pred desetletji: Vsi na kolo, za zdravo telo. In Ä?e sem malo ciniÄ?en, da se vrnem na ĹĄport, saj ni Ä?udno, da je vsaj v preteklosti bilo v kolesarstvu in atletiki najveÄ? dopinga. Razlog je predvsem njuna mnoĹžiÄ?nost, popularnost in vsesploĹĄna razĹĄirjenost, ki v ĹĄportnem smislu izluĹĄÄ?i kvaliteto, ob mnoĹžiÄ?nosti pa so vedno z roko v roki tudi kakĹĄne stranpoti, pa Ä?eprav nedovoljene.

A kaj je nam poÄ?eti s kolesom. Kolo mora biti sopotnik vse dni v letu.

Spodbudno je to, da nastajajo kolesarske mreĹže, da so ÂťbicikliÂŤ vseprisotni v naraĹĄÄ?ajoÄ?ih in vse bolj popularnih mestnih izposojevalnicah koles, kot sta domaÄ?i Bicy in ljubljanski Bicike(lj). In kaj imamo od kolesarstva poleg navduĹĄevanja nad ĹĄportniki mi, rekreativci, ljubitelji zdravega pogleda na tovrstni naÄ?in Ĺživljenja. Predvsem to, da je kolo idealen kompromis med trajno mobilnostjo, skrbjo tako zase, zdravje kot tudi skrb za okolje, pa za ploÄ?evinsko razbremenjenost mest oz. mestnih srediĹĄÄ?. Kolo je in mora biti najbolj ÂťzelenoÂŤ in najbolj ŞeljenoÂŤ prevozno sredstvo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 15

15

107,8 MHz

14. septembra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Frekvenca mladih Prihodnji Ä?etrtek ob 18. uri se na frekvenco Radia Velenje 107,8 mega herca vraÄ?a oddaja za mlade po srcu in po letih Frekvenca mladih. ÂťPoÄ?itnice so mimo, zaÄ?elo se je novo ĹĄolsko oziroma ĹĄtudijsko leto in Ä?as je za novo sezono rubrike,ÂŤ pravi eden od soustvarjalcev oddaje Adnan BuljubaĹĄić.

Ena od novosti, pravi Adnan, je spremenjena ekipa oddaje. Dekleti iz prejĹĄnje sezone sta se poslovili, poleg njega za zdaj ostaja Marko PavloviÄ?. RazmiĹĄljata pa, da bi k sodelovanju privabila ĹĄe koga. Druga pomembna novost je nadgradnja oddaje. ÂťNaÄ?rtujeva, da bo v oddajah sodelovalo veÄ? gostov, tudi veÄ? ÂťpikantnihÂŤ tem, javljanj v Ĺživo, odprtih telefonov. Skratka, bolj raznoliko in pestro druĹženje s posluĹĄalci in posluĹĄalkami Radia Velenje.ÂŤ RazĹĄiriti nameravata tudi obmoÄ?je. Poleg Ĺ aleĹĄke doline bosta namreÄ? vabila goste iz ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja celjske regije, saj je dolina sestavni del omenjene regije, pojasnjuje Adnan.

Vsaj enkrat na mesec bosta vkljuÄ?ila v oddajo tako imenovano debatno mizo z gosti v studiu. Ena takih naj bi bila oddaja s

Adnan Buljubaťić: Frekvenca mladih bo raznolika in bolj pestra, kot je bila v minuli sezoni.

ĹĄtirimi dijaki razliÄ?nih ĹĄol Ĺ olskega centra Velenje, odgovarjali pa naj bi na vpraĹĄanja o odloÄ?anju za poklice, njegovih prednostih ter pomanjkljivostih in podobno. Tudi teme, zakaj mladi tarnajo, da se v Velenju zanje niÄ? ne dogaja, Ä?eprav se, se nameravata lotiti z gosti v studiu. Kot ĹĄe dodaja Adnan BuljubaĹĄić, bodo poleg zapisanega na spo-

redu tudi teme, ki bodo pripomogle k osveĹĄÄ?anju mladih o posledicah raznih razvad, boleznih ‌ ÂťZa Frekvenco mladih je predvidenih 45 minut, in Ä?e odĹĄtejemo minute za glasbo, prav veliko Ä?asa za drugo ne bo ostalo. Zato bo toliko bolj pomembna kakovost vsebin,ÂŤ je dejal Adnan BuljubaĹĄić. đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice

Pankrti razkrili ime gosta na njihovem koncertu Pankrti so razkrili ime posebnega gosta na velikem koncertu ob 40. obletnici njihovega delovanja v ljubljanski Areni StoĹžice.

To bo Glen Matlock, basist in soavtor ĹĄtevilnih uspeĹĄnic legendar legendarnih Sex Pistols. Matlock je pomagal pri nastanku uspeĹĄnic, kot so Anarchy In The U.K., God Save The Queen, Pretty Vacant in ĹĄtevilne druge. Sodeloval je z glasbeniki, kot so Iggy Pop, Faces, Rich Kids in The Damned. Skupaj s Sex Pistolsi je prodal na milijone ploĹĄÄ? in bil povabljen v hiĹĄo slavnih rokenrola. Pankrti so leta 1996 v ljubljanski Hali Tivoli nastopili skupaj s takrat Ĺže precej pozabljeno skupino Sex Pistols, ki je svoje zlate Ä?ase doĹživela v drugi polovici 70. in v zaÄ?etku 80. let. Pankrti, ki so svojo glasbeno pot zaÄ?eli leta 1977 s prvim nastopom na Gimnaziji Moste, bodo prihodnji mesec v StoĹžicah nastopili v postavi Pero LovĹĄin, Bore Kramberger, Slavc ColnariÄ?, Bogo Pretnar in Marc KavaĹĄ.

Robbie Williams odpovedal dva koncerta Britanski pevec Robbie Williams je odpovedal zadnja koncerta evropskega dela turneje The Heavy Entertainment Show. Nastopiti bi moral v Sankt Peterburgu in Moskvi, za odpoved pa naj bi bila kriva skrivnostna bolezen.

Predstavnik 43-letnega pevca, ki je nedavno razprodal celovĹĄki stadion, je potrdil, da ima zvezdnik teĹžave z zdravjem, Ä?eprav ni ho-

se je nekako izgubila. Med pripravami na novo izdajo omenjenega albuma je Michael v zaÄ?etku leta 2016 poklical svojega dobrega prijatelja Rodgersa, ki je predelal posnetek. Deluxe verzija albuma Listen Without Prejudice Vol 1 / MTV Unplugged bo izĹĄla 20. oktobra. tel razkriti podrobnosti. Pre kratkim je pevec sicer pripri znal, da ima psihiÄ?ne teĹžave, saj menda trpi za agorafobijo, strahom pred odprtimi prostori.

Znano je tudi, da se Robbie bori z depresijo. Williams je letoĹĄnje poletje na turneji nastopal pred veÄ? kot 1,1 milijona ljudi, za februar in marec prihodnje leto pa je Ĺže napovedal nove koncerte v sklopu turneje po Avstraliji.

Po smrti Georgea Michaela objavljen remix njegove pesmi Fantasy AmeriĹĄki glasbenik in producent Nile Rodgers se je preminulemu britanskemu pop zvezdniku Georgeu Michaelu poklonil z remixsom njegove pesmi Fantasy iz 90. let. Remix bo sicer vkljuÄ?en na deluxe verzijo albuma Listen Without Prejudice Vol 1 / MTV Unplugged, ki bo izĹĄla oktobra.

Po besedah Michaelovega menedĹžerja Davida Austina bi pesem morala iziti Ĺže na albumu Listen Without Prejudice v 90-ih letih, a

terial mu je bil vĹĄeÄ? in vpraĹĄal je, ali bi lahko pel na albumu. Kot pravi Dave Grohl, so mu dovolili, da na eni od skladb doda svoj la la la vloĹžek. Timberlake pa ne bo edini slavni gost na albumu, saj je skupini Foo Fighters priskoÄ?il na pomoÄ? tudi Paul McCartney, ki je zaigral na bobne. Nov album Foo Fighters bo izĹĄel 15. septembra.

Justin Timberlake gost na albumu Foo Velenje Remixed Velenjski avtor Stane Ĺ pegel je Fighters pripravil album z remixi oz. preJustin Tmberlake bo poseben gost na novem albumu ameriĹĄkih rokerjev Foo Fighters. Dave Grohl in druĹĄÄ?ina so kar nekaj Ä?asa namigovali, da se jim bo na novem albumu Concrete and Gold pridruĹžil prav poseben gost. Zdaj je znano, da je ta Ä?ast pripadla Justinu Timberlakeu. Do sodelovanja je priĹĄlo bolj ali manj sluÄ?ajno.

Timberlake se je mudil v bliĹžini studia, kjer so Foo Fighters snemali svoj novi album. Novi ma-

delavami skladb velenjskih glasbenikov, ki delujejo na polju urbanih godb – jazza, funka, elektronske glasbe in hip-hopa. Izbor skladb je bil omejen na njihova aktualna dela, ki so bila objavljena pred kratkim ali pa Ä?akajo na skorajĹĄnji izid. Na LP Velenje Remixed je tako Stane Ĺ pegel alias Monom kot avtor vseh remixov uvrstil trinajst skladb najbolj prepoznavnih velenjskih godbenikov in zasedb, kot so Jure Pukl, Robert JukiÄ?, Slovenski tolkalni projekt, Miha Koren, Andrej HoÄ?evar, David Slatinek, 6Pack ÄŒukur, Mihael Hrustelj, Brlee, Mrigz 'n' Ghet in Monom. Internacionalni pridih zbirki remixov je poleg glasbenikov dodala tudi ameriĹĄka zaloĹžba Magnatune, ki je ta unikatni glasbeni izdelek tudi zaloĹžila. Velenje Remixed je sicer ĹĄestnajsti studijski LP izdelek Staneta Ĺ pegla.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. MODRIJANI & ISAAC PALMA – HoÄ?em le tebe 2. MI 2 - Proklete vijolice 3. NUĹ A ROJS - Zvok kopit

Modrijani in argentinski pevec Isaac Palma so skupaj posneli glasbeno zgodbo z naslovom HoÄ?em le tebe.

Narodnozabavna glasba in latino ritmi? Gre to skupaj?

OÄ?itno da. Skladbo je napisal Maj VlaĹĄiÄ?, videospot pa so posneli na Tromostovju v Ljubljani. Pri tem so sodelovali plesalci Plesnega mesta pa tudi ĹĄtevilni mimoidoÄ?i.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Potepini – Ti nisi prava Kvintet 7 – Glasba je moje Ĺživljenje PrisrÄ?ni fantje – NekoÄ? sva se imela rada Smeh – Nesramno premlada Frajerke – Spet sem Ĺžabo poljubila Mladi upi & Petka – Morje vabi nas Ĺ korpijoni – Zdaj razumem Ansambel SaĹĄa Avsenika – Vsak dan je lep BorĹĄt – Kdor je v srcu mlad Ĺ˝urerji – Zanimajo me Ĺženske

www.radiovelenje.com

NINO Po romantiÄ?ni skladbi Za tvoj nasmeh mladi glasbenik Nino OĹĄlak zdaj v radijski eter poĹĄilja ĹĄaljivo pop pesem Kravata z rahlim pridihom jazza in predvsem zabavnim besedilom. Nino se zadnje Ä?ase posveÄ?a tudi ustvarjanju z mlado pevko Anabel, ki je slavila na letoĹĄnjem Poprock festivalu s skladbo Ob kavi in je trenutno ena najbolj predvajanih pevk pri nas.

TANJA Ĺ˝AGAR Tanje Ĺ˝agar predstavlja Ĺže ĹĄesti singel z njenega albuma Carica. Naslov singla je Baraba, v njem pa Tanja Ĺ˝agar razkriva, da so ji bolj kot pridni fantje vĹĄeÄ? barabe. V teh dneh je predstavila tudi videospot, v katerem se znajde v druĹžbi postavnih motoristov, Ä?lanov motoristiÄ?nega kluba Goldenwings.

Mi2 Mi2 predstavljajo novo skladbo s pomenljivim naslovom Proklete vijolice. Skladba predstavlja hudomuĹĄen pogled na prepovedano lju-

bezensko razmerje, ki sta ga zakrivila glavna junaka pesmi.

Tokrat z moĹĄkega zornega kota. Po skladbi Lanski sneg je to drug sveĹž izdelek, ki napoveduje 8. studijsko ploĹĄÄ?o obsoteljskih rockerjev.

MANOUCHE Kavalir je naslov nove skladbe swing kolektiva Manouche, pod katero se je podpisal frontman skupine Robert Pikl. Manouche, ki so se pred kratkim vrnili z Azurne obale, kjer so bili del programa prestiĹžnega festivala Caval Air Jazz Fesival 2017, za letos napovedujejo tudi izid maxi singla oz. mini zgoĹĄÄ?enke, ki bo obenem njihov tretji album.

KOCKA Skupina Kocka, katere Ä?lan je tudi Denis PorÄ?iÄ? - Chorchyp, je po devetih letih znova stopila na oder. Nastopili so na Jesenicah na tamkajĹĄnjem Festeelvalu in navduĹĄili kar nekaj svojih pristaĹĄev. Ali se obeta vrnitev skupine Kocka na glasbeno sceno ali je bil to le en nastop, pa bo pokazal Ä?as.

Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

⏩

⏬

Šoštanjčana, sedanji in nekdanji svetnik v občinskem svetu Franc Rosec in Janko Zacirkovnik (prvi iz vrst SDS, drugi iz vrst SD), sta se srečala na uvodnem festivalu tekočega dogajanja na rokometnem igrišču v mestu. »Daj no, spij enga. Jaz častim.

Pivovarji morajo tudi kaj zaslužiti,« je Rosec vabil Zacirkovnika. A se ta ni dal. »Ga bom jutri. Tudi vinarji bodo morali kaj zaslužiti.« V Šoštanju so festival piva in festival vina pripravili drugega za drugim. Ko so zaprli pivske pipice, so odprli vinske steklenice. Za tiste, ki niso dobro razporedili moči, je bilo to precej naporno.

Vesna Zager in Aida Prislan sta sodelavki, ki sta na svetovnem festivalu praženega krompirja imeli enako zadolžitev. Vsem, ki so imeli ob prihodu v Velenje kakšno vprašanje, sta z veseljem odgovorili nanj. Še bolj z veseljem pa sta jim prodali kakšno majico.

In ja, tiste z napisom Titovo Velenje so šle za med. Ali pa, ker se je vse vrtelo okoli njega, »za krompir«.

⏬

Bolj ko je šel h koncu preventivni dogodek, ki ga je na Titovem trgu v Velenju pripravil SPV, bolj razposajen je bil Rado Jeromel iz Javne agencije za varnost v cestnem prometu. K razposajenosti sta pripomogla dober obisk in dobro znanje otrok, povezanih z vprašanji o prometni varnosti, in to, da so mu dovolili, da tudi sam preizkusi demonstracijske naprave.

14. septembra 2017

frkanje » Levo & desno «

Zgled Upam, da naši vodilni državniki gledajo igro naših košarkarjev in se bodo od njih tudi kaj naučili. Več zadetkov v polno.

Staro in novo V tednu trajne mobilnosti bodo v Šoštanju združili staro in novo. Novo električno polnilnico bodo odprli pri muzeju. Muzeju usnjarstva.

Mesta tržnice Mnoga naša mesta so ta čas postala prave tržnice.

Na njih je polno stojnic.

Le da na njih ne prodajajo dobrot, ampak »kupujejo« podporo za svoje predsedniške kandidate.

Dolg mandat Delovna komisija predstavnikov območij, kjer bo potekala hitra cesta med Šentrupertom in Holmcem, se bo sestajala vsaka dva meseca. Ni pa seveda določeno, kako dolgo se bo sestajala. Mnogi se bojijo, da predolgo.

Kaj pa nam?

ZANIMIVOSTI

V novi Guinnessovi knjigi rekordov dva nova slovenska Minuli teden je na police knjigarn prišla najnovejša izdaja Guinnessove knjige rekordov. Na novo sta dodana dva slovenska rekorda, še dodatnih 16 pa se jih nahaja v slovenski izdaji. Dva nova slovenska rekorderja sta Rok Purvar in Maks Veselko.

Rok Purvar je rekord dosegel, ko je opravil največjo razdaljo z

Tekaška steza na vrhu 16-nadstropne stavbe Najvišja tekaška steza na svetu odslej stoji v središču Londona, kjer so jo zgradili kar na vrhu 16-nadstropne stavbe. Arhitekturni biro Arup si je stavbo White Collar Factory, kjer naj bi svoj sedež odprlo več zagonskih podjetij, zamislil kot zgradbo, v kateri lahko v pisarni odpreš okna, če se želiš naužiti svežega zraka, si le korak ali dva oddaljen od restavracij in kavarn in lahko kar med službo poskrbiš tudi za svojo rekreacijo.

karieri praktično na vseh največjih vojnih bojiščih na svetu, a ga nikoli nihče ni osebno srečal.

Z medijskimi hišami je sodeloval izključno preko elektronskih sporočil in vnaprej posnetih sporočil. S svojo življenjsko zgodbo desko za veslanje stoje (supom) je pridobil oboževalce po vsem na mirni vodi v 24 urah. Po Vesvetu. Predstavljal se je za 32-lelenjskem jezeru je tako prevotnega Brazilca, ki dela kot huzil 165,23 kilometra. Pot je bilo treba prevoziti okoli posebnih manitarni delavec, predvsem v označb, pri čemer je Purvarja begunskih taboriščih Združeovirala megla, dodatna težava nih narodov. Kot otrok naj bi pa so bila tudi pravila knjige repreživel levkemijo, pozneje pa kordov, ki naročajo, da je treba se je zaposlil kot vojni fotograf celotno pot snemati. Rekord, ki pri Združenih narodih. Njegoje pred tem pripadal Američave fotografije so objavili največji nom, je Purvar izboljšal za pet časniki, kot so The Wall Street kilometrov, ponovno pa ga bo Eden najboljših vojnih fotogra- Journal, Le Monde in The Tena Velenjskem jezeru poskušal fov zadnjih let Eduardo Martins legraph. Martins je večkrat poizboljšati 30. septembra. Maks se je zdel novinarki Natashi Ri- vedal, da je prijatelj s fotografi, Veselko je rekord dosegel z naj- beiro iz brazilskega BBC tako za- kot je Thomaz Griffin in nekaj višjim zabijanjem s trampolina nimiv, da se je odločila pripraviti drugih, zato se je raziskovalna s saltom naprej, ki odslej znaša njegovo avtobiografijo. Kako tu- novinarka priprave biografije lo3,55 metra. di ne: Eduardo naj bi bil v svoji tila kar tam. A Ribeirova je kma-

Eden najboljših vojnih fotografov sploh ni obstajal

lu ugotovila, da ti ljudje sploh ne obstajajo. Nadaljnja raziskava je pokazala, da Martinsa ne pozna nobena od organizacij, ki delujejo na vojnih območjih, niti ni bil nikoli zaposlen pri Združenih narodih. Izkazalo se je, da tudi osebna fotografija v resnici ni last vojnega reporterja. Prevarant je namreč uporabljal kar fotografijo britanskega deskarja na vodi Maxa Hepwortha-Poveyja. Preiskovalna novinarka je odkrila, da je Martins kradel fotografije dejanskim vojnim fotografom (predvsem Danielu C. Brittu), dodajal fotografije deskarja Maxa in celotno javnost prepričal, da jih je posnel sam – kdor koli že v resnici je.

vem domu počuti zelo kreativno.

Maddonna odslej živi v Lizboni na Portugalskem. Tam si je za 7,5 milijona evrov kupila vilo iz 18. stoletja, ki je zaščitena kot Unescova kulturna dediščina. Kot je povedala, je imela težave le s cariniki. Več kot teden dni jih je namreč morala prepričevati, da je res Maddonna, da so ji vendarle izročili pakete, naslovljene nanjo.

A Maddonna se iz ZDA le ni selila (samo) zaradi Trumpa. Njenega 11-letnega sina Davida Bando so namreč sprejeli v nogometno akademijo Benfice.

Zobni aparat za papigo

Maddonna je zapustila ZDA

Goreča nasprotnica Donalda Trumpa in znana ameriška pevka Maddonna je v času Trumpove predvolilne kampanje glasno oznanjala, da se bo, če bo Trump zares postal predsednik ZDA, izselila iz države. Zdaj je to tudi zares storila, s seboj pa je odpeljala vso družino. Pretekli teden je na spletnih družbenih omrežjih sporočila, da se v svojem no-

Podatki kažejo, da gre Sloveniji zadnji čas res dobro.

To ji z izboljševanjem bonitetnih ocen priznava tudi tujina. Nekateri vendarle sprašujejo, kdaj ne bo šlo dobro le Sloveniji, ampak tudi Slovencem?

Manj tujcev V prihodnje bo menda pri nas vse manj tujih turistov.

Glede na veliko zanimanje bodo namreč tujci pri nas pokupili vse hiše in podobne prenočitvene objekte, ki so naprodaj. Pa bodo tako pri nas že domačini.

Kimavec Vsaj na nekaterih področjih kaže, da sedanji mesec vse manj opravičuje svoje staro slovensko ime: kimavec.

Razen seveda v nekaterih strankarskih vrstah. Pri njih neposlušnosti pač ni.

Šaleška–Celje Če ste mislili, da so zobni aparati samo za otroke, ste se motili: prejšnji teden je zobni aparat dobila tudi ena od živali v ljubljanskem živalskem vrtu (ki ga že ponosno kaže obiskovalcem). Veterinarji so ortodontski aparat, ki je sicer drugačen od tistega za človeka, pritrdili belemu kakaduju iz Živalskega vrta Ljubljana. »Pri ljudeh aparat odpravlja nepravilnosti čeljusti in zobovja, pri kakaduju pa bomo z njim odpravili napako škarjastega kljuna,« so povedali in dodali, da tako beli kakadu ne bo imel več težav s prehranjevanjem in se bo zaradi tega tudi bolje počutil.

V Šaleški dolini naj bi spodbujali vožnjo z vlakom na progi Šoštanj–Velenje–Celje. Za kakšno hitrejšo vožnjo po hitri cesti Velenje–Celje je seveda grešno že samo misliti.

Šoštanjski FKPV V Šoštanju sicer nimajo fakultete, a imajo vseeno FKPV. Festival kulinarike, piva in vina.

Krivda Pravijo, da je v Beli hiši pravo razsulo. Pa za to menda ni kriva naša gospodinja?!

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 17

Festivala piva in vina pod streho Pripravili so ju v ĹĄotoru na rokometnem igriĹĄÄ?u

tako, kot bi bilo, Ä?e bi mu kulise dajal Trg bratov Mravljakov, streho pa nebo, a je bilo kljub temu Ĺživo in Ĺživahno. ToÄ?ilo se je pivo, vrtelo na raĹžnju, diĹĄalo je izpod peke, praĹžen krompir, Milena KrstiÄ? - Planinc obogaten s Âťpasjo radostjoÂŤ, so ĹĄoĹĄtanjski turistiÄ?ni zanesenjaki Ĺ oĹĄtanj, 8. in 9. septembra – V kuhali, lupili, rezali, praĹžili, pa tretje se je izĹĄlo. Festival piva so spet kuhali, lupili ... Enkrat, dvaorganizatorji po dveh Âťneuspe- krat, trikrat, tolikokrat, kot so to lihÂŤ poskusih v petek le spravili Ĺželeli obiskovalci. Ob pivu je ĹĄel pod streho, in to dobesedno. Da v posebno slast. jim ga ne bi spet skazilo vreme, OkuĹĄali so veÄ? vrst piv, predso na rokometnem igriĹĄÄ?u posta- vsem piva slovenskih mikopivovili ĹĄotor. Pod njim sicer ni bilo varjev, pa tudi industrijskih lagerjev. Katja Ĺ imoniÄ? in Nina BrliĹžnik sta prviÄ? priĹĄli na dogodek, ki so ga v Ĺ oĹĄtanju letos pripravili tretjiÄ?. Veseli sta bili predvsem tega, kot sta rekli, da se v Ĺ oĹĄtanju dogaja. ÂťZdajle poskuĹĄava loko – loko, pivo naĹĄega lokalnega proizvajalca, bova pa poskusili ĹĄe kakĹĄnega, zagotovo,ÂŤ sta dejali. Da ima drugaÄ?en okus od tistega, po katerem seĹžeta tu in tam, sta ocenili.

Precej pozornosti je bil na festivalu deleĹžen TANKR, voKatja Ĺ imoniÄ? in Nina BrloĹžnik prisegata na lokalno. zilo, v kakrĹĄnem so nekdaj

Kombi, ki toÄ?i pivo. Na sliki Ĺ˝an Delopst, eden od organizatorjev festivala, in Tanja Ĺ vegelj iz TANKRjeve ekipe.

ranih na zunanjo stran kombija, je teklo pivo.

Tanja Ĺ vegelj, ki se je z njim pripeljala iz Kranja, je toÄ?ila ĹĄest vrhunskih slo-

vozili bolne v bolniĹĄnice, neprid i p r ave n a milÄ?niĹĄke postaje, material in delavce na gradbiĹĄÄ?a ... Iz ĹĄestih pipic, namonti-

Taki dogodki so priloĹžnost za druĹženje in oĹživitev dogajanja v mestu

venskih piv. ÂťDomaÄ?i pivovarji preseneÄ?ajo ljubitelje z nenavadnimi vonji in okusi,ÂŤ je pripovedovala. ÂťS takimi dogodki jih spodbujamo pri njihovi dejavnosti, Ĺželimo jih narediti prepoznavne. Ker pa nismo ozki in vemo, da so odliÄ?na piva tudi zunaj naĹĄih meja, ponujamo tudi vrhunska piva iz celega sveta.ÂŤ V petek so jih okuĹĄali dolgo v nov dan. ÂťDvanajst jih je toÄ?ilo. Ĺ ele ob enih so zaprli pipce,ÂŤ je bil zadovoljen Ĺ˝an Delopst, na Ä?igar pobudo dogodka v Ĺ oĹĄtanju tudi pripravljajo.

V nedeljo popoldne pa so na istem prizoriĹĄÄ?u na Festivalu vina in kulinarike odpirali steklenice.

Odpirali bi jih Ĺže na zaÄ?etku julija, a vreme se ravno takrat za njihove Ĺželje ni menilo. Se je pa obiskovalcem tega dogodka poznalo, da bi potrebovali med pokuĹĄanjem enega in drugega malo veÄ? odmora. Poznalo pa se je tudi, da so prejĹĄnjo soboto vinogradniki marsikje izkoristili za trganje in v vinogradih potrebovali trgaÄ?e. Tudi iz Ĺ oĹĄtanja.

Kapitalni ulovi se ne zgodijo nakljuÄ?nim ribiÄ?em – Meter je pokazal 234 centimetrov, tehtnica 83 kilogramov se je napovedoval vroÄ? dan, je sonar v vodi zaznal veliko premikajoÄ?o se gmoto. RdeÄ?i in Ä?rni umetni Ä?rvi domaÄ?e izdelave, obteĹženi s svincem in zakljuÄ?eni z obveznim trojÄ?kom, so ribo prepriÄ?ali na globini okoli petih metrov na severni obali jezera. Brezkompromisen boj je trajal uro in 36 minut. Med utrujanjem je Simonu uspelo poklicati Ĺženo, da pride do jezera s fotoaparatom. Nato je navlekel obvezno somarsko rokavico in sam ribo potegnil v Ä?oln, brez uporabe gafa. Notranja dolĹžina 2,7 metra dolgega Ä?olna je bila prekratka zanjo, saj ji je rep visel preko premca.

Meter je pokazal 234 cm, tehtnica 83 kilogramov.

Misli o Velenju Mesto, ki ga zlahka vzljubiĹĄ Ana Zamrnik Kolenbrand, zdravnica: ÂťRojena sem v Ljubljani, kjer sem konÄ?ala ĹĄolanje in ĹĄtudij. Leta 2010 sem se preselila v Velenje zaradi ljubezni. MoĹž je VelenjÄ?an in se v Ljubljano ni Ĺželel preseliti, zato sem se drugemu Ĺživljenjskemu okolju prilagodila jaz. In ni mi Ĺžal.

Velenje je prijazno mesto, pravzaprav je v mestu in bliĹžnji okolici skoncentrirano

đ&#x;”˛

Ob pivu je treba prigrizniti.

Ĺ oĹĄtanjski monster som

Zadnjega avgusta letos, na koncu ekstremnega poletja, se je v Ĺ oĹĄtanjskem jezeru zgodil neverjetni ulov ÂťmonsterÂŤ soma, natanÄ?neje somice. LaiÄ?ni javnosti, ki vÄ?asih lovi (ali pa sploh ne) ribe, se zdi takĹĄen dogodek kot tipiÄ?na ribiĹĄka sreÄ?a. RibiÄ?i, ki spremljamo vodne ekosisteme, ribe, Ĺžal tudi eko ekstreme nerodnega Ä?loveka, pa vemo, da takĹĄni ulovi niso nakljuÄ?je. Tudi zgodijo se ne nakljuÄ?nim ribiÄ?em.

Elektronske naprave – sonarji, ki sicer kradejo romantiko ribolovu, velike ribe Ĺže dlje Ä?asa zaznavajo tudi v Ĺ oĹĄtanjskem jezeru. Prvi monster som 242 cm, 84 kg, za katerega je kapitalec Ĺže kar preskromna beseda, je bil opaĹžen in ulovljen Ĺže leta 2015. Takoj je napovedal nerazpisano tekmovanje za naslednjega soma. Dve leti po tem je Nejcev kolega Simon TurnĹĄek doÄ?akal takĹĄen boj za svojega rekordnega soma.

V toplem jutru ob osmi uri, k o

17

REPORTAŽA

14. septembra 2017

vse, kar ponujajo tudi veÄ?ja mesta. VĹĄeÄ? mi je, da je dobro razvit ĹĄport, veliko je kulturne ponudbe, koncertov, bogata je turistiÄ?na ponudba na jezeru. Mislim, da je zelo dobro poskrbljeno za mlade druĹžine in otroke. Vrtci in ĹĄole so prijazni, otroci pa imajo moĹžnosti ĹĄtevilnih aktivnosti. Zelo velika prednost pri tem je, da lahko v nekaj minutah prideĹĄ z enega konca mesta na drugega in ob spremljanju otrok tako ne porabiĹĄ dodatnih ur v avtomobilu, kot je to stalnica v Ljubljani. Lahko bi rekla, da je Velenje mesto, ki ga zlahđ&#x;”˛ ka vzljubiĹĄ.ÂŤ

Mladi spoznavali mlinarsko pot

Pretresen prekaljeni ribiÄ? na roparice Simon, z vzdevkom Ribja Smrt, je v vroÄ?ini opoldneva ugotovil, da je to njegov najveÄ?ji som doslej. Kljub mednarodnim izkuĹĄnjam v tovrstnem ribolovu je rekord ujel doma. Ribja Smrt najbrĹž zato, ker je Simon odliÄ?en preparator rib, tako bo tudi njegov som doĹživel veÄ?no Ĺživljenje prepariran, najbrĹž v Domu ribiÄ?ev v Ĺ oĹĄtanju.

V RD Paka Ĺ oĹĄtanj so pred ĹĄtiridesetimi leti vloĹžili nekaj primerkov soma v jezero. Ulovljena najveÄ?ja primerka po starosti sodita v to obdobje. Omenjeni primerki so se tudi uspeĹĄno drstili, kar potrjujejo ulovi somov manjĹĄih velikosti. ÄŒe je verjeti Simonovi napovedi, pa je tako velikih v jezeru ĹĄe nekaj in 100 kg je dosegljiva naslednja teĹža. đ&#x;”˛

Velenje, 9. septembra – Podmladek TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora, ki se je poimenoval Biserova druĹĄÄ?ina, je imel v soboto dopoldne sreÄ?o z vremenom. Ob 9. uri so se mladi v druĹžbi starejĹĄih Ä?lanov druĹĄtva zbrali na domaÄ?iji LamperÄ?ek, kjer so pod vodstvom mentorice Ane Ĺ˝erdoner predstavili novo zasnovano ÂťMlinarsko pot ĹĄkrata BiseraÂŤ. Potem so se podali po njej, saj jo bodo prihodnje leto uredili kot uÄ?no pot in odprli za javnost. V dolini mlinov so izdelovali tudi mline in izvedeli veliko o njihovi zgodovini. Naslednji dan pa so organizatorji 11.

Mlinarske nedelje odpovedali programski del prireditve, pohod po dolini mlinov pa so uspeli izvesti. Kljub deĹžju se ga je udeleĹžilo nekaj deset pohodnikov. Na Vovkovi domaÄ?iji so ljudski pevci iz Vitanja zapeli nekaj pozabljenih pesmi, na delujoÄ?em mlinu pa so prikazali mletje koruze na star naÄ?in. đ&#x;”˛

bĹĄ

Matej Blagus

ÄŒe je verjeti Simonu TurnĹĄku (Ribja smrt), je takih v Ĺ oĹĄtanjskem jezeru ĹĄe nekaj. Ĺ˝e prihodnje leto Ĺželijo v TD Vinska Gora vzpostaviti ÂťMlinarsko pot ĹĄkrata BiseraÂŤ.

Preizkusili so jo v soboto, ko so mladi zelo uĹživali v spoznavanju doline mlinov.

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

14. septembra 2017

Dve operaciji Ĺže potrjeni, za tri ĹĄe Ä?akajo

Uredili srediĹĄÄ?e, ceste ĹĄe kliÄ?ejo po obnovi

Denar za operaciji Integralni turistiÄ?ni produkt zeliĹĄÄ?arske dediĹĄÄ?ine in Vodne zgodbe KamniĹĄko-Savinjskih Alp – Za tri nove turistiÄ?ne produkte na odobritev ĹĄe Ä?akajo

Za obÄ?ino Nazarje eno od uspeĹĄnejĹĄih let – ObÄ?ani opozarjajo predvsem na potrebo po boljĹĄih cestah, med prednostnimi nalogami tudi zmanjĹĄanje vodnih izgub Tatjana PodgorĹĄek

Tatjana PodgorĹĄek

LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline je letos spomladi na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prijavil dve operaciji, pri katerih sodeluje veÄ? lokalnih akcijskih skupin, in sicer Integralni turistiÄ?ni produkt zeliĹĄÄ?arske dediĹĄÄ?ine ter Vodne zgodbe KamniĹĄko-Savinjskih Alp. PrejĹĄnji mesec je ministrstvo za obe operaciji priĹžgalo zeleno luÄ?, kar pomeni, da bo za njuno izvedbo primaknilo 85 odstotkov upraviÄ?enih stroĹĄkov.

Oba projekta bosta potekala v dveh fazah (v letih 2018, 2019).

naÄ?rtujejo v regiji SaĹĄa izvedbo festivala zeliĹĄÄ?arstva. Ta bo ponujal zeliĹĄÄ?arjem in tudi ostali zainteresirani javnosti nove vsebine in znanje s tega podroÄ?ja.

Operacija je vredna veÄ? kot 48 tisoÄ? evrov z DDV-jem, v njej sodeluje ĹĄest LAS-ov v drĹžavi, v LAS-u regiji SaĹĄa pa vseh 10 lokalnih skupnosti.

Nov turistiÄ?ni produkt – vodna pot

V turizmu Zgornje Savinjske doline se v naslednjih dveh letih obeta nov turistiÄ?ni produkt: Vodne zgodbe KamniĹĄko-Savinj-

ZeliĹĄÄ?arstvo kot razvojna priloĹžnost

Cilj operacije Integralni turistiÄ?ni produkt, pravi Ivica OreĹĄnik, direktorica Zavoda Savinja – vodilnega partnerja LAS-a, je izkoristiti potencialne biotske raznovrstnosti in tradicionalno znanjae s podroÄ?ja zeliĹĄÄ?arstva ter ga spremeniti v razvojno priloĹžnost. ÂťS pomoÄ?jo operacije naÄ?rtujemo podjetniĹĄki produkt, saj bodo udeleĹženci z zeliĹĄÄ?arsko tradicijo in znanjem na trg ponudili inovativen zeliĹĄÄ?arski integralni izdelek, ki bo ozaveĹĄÄ?al prebivalstvo in obiskovalce o pomenu odgovornega upravljanja naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine ter jim omogoÄ?il viĹĄjo kakovost Ĺživljenja.ÂŤ Hkrati bodo oblikovali tudi mreĹžo zeliĹĄÄ?arjev ter inovativno komunikacijsko orodje – e-herbarij. Junija prihodnje leto

skih Alp – vodna pot, ki bo povezovala vodne vire okoli KamniĹĄko-Savinjskih Alp. Projekt, vreden nekaj manj kot 31 tisoÄ? evrov, bodo izvajale tri lokalne akcijske skupine, ki delujejo na omenjenem obmoÄ?ju, od lokalnih skupnosti v regiji SaĹĄa pa obÄ?ine Ljubno, LuÄ?e ter SolÄ?ava. Kot pojasnjuje OreĹĄnikova, so bogati vodni viri na obmoÄ?ju eden od priloĹžnosti za razvoj tu-

www.scv.si

rizma, hkrati pa odgovornost za njihovo varovanje in ohranjanje njihove kakovosti. ÂťZato bo poleg trajnostnega turistiÄ?nega razvoja obmoÄ?ja namen operacije tudi vplivanje na zavest o skrbi za vodo kot naravno dobrino.ÂŤ

Prijavili ĹĄe tri projekte

Na zavodu Savinja so ĹĄe povedali, da so na drugi razpis ministrstva prejĹĄnji mesec prijavili ĹĄe tri operacije, v katerih je predvideno sodelovanje veÄ?jega ĹĄtevila lokalnih akcijskih skupin: Novi izzivi slovenske drobnice (vreden je veÄ? kot 28 tisoÄ? evrov, vkljuÄ?uje pa obmoÄ?je Zgornje Savinjske doline), Festival domaÄ?ih okusov in tradicije (vrednost so ocenili na slabih 86 tisoÄ? evrov, v regiji SaĹĄa pa v njem sodelujeta obÄ?ini Ĺ martno ob Paki in ReÄ?ica ob Savinji) ter Jezera prihodnosti – pod veÄ? kot 77 tisoÄ? evrov vredno operacijo sta se podpisala Zveza turistiÄ?nih druĹĄtev Ĺ aleĹĄke doline ter Erico Velenje. Tudi izvedba tega projekta je predvidena v dveh fazah. Na Zavodu Savinja upajo, da bodo prijavljene operacije na ministrstvu potrdili. Odgovor priÄ?akujejo konec tega oziroma na zaÄ?etku prihodnjega leta. Pripravljajo pa se Ĺže na jesenski razpis za operacije sodelovanja. Dogovori med LAS-i po Sloveniji so v polnem zamahu, ĹĄe zagotavlja Ivica OreĹĄnik. đ&#x;”˛

V ponedeljek, 18. septembra, bo ob 18. uri v dvorani doma kulture v Nazarjah slavnostna seja tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta ob prazniku lokalne skupnosti. Na njej bodo nekaterim najprizadevnejĹĄim obÄ?anom podelili obÄ?inska priznanja in nagrade. NajviĹĄje – zlati grb ObÄ?ine Nazarje – bo prejel JoĹžef Zidarn iz Ĺ martnega ob Dreti, srebrni grb ObÄ?ine Anica Bider iz Ĺ˝laborja, Zorica Ĺ trucl iz Pustega Polja ter Anton Bastelj iz Ĺ marnega ob Dreti, bronasti grb ObÄ?ine pa ljudske pevke Lipa.

KroĹžiĹĄÄ?e in rekonstrukcija drĹžavne ceste skozi srediĹĄÄ?e

Nazarski Ĺžupan Matej PeÄ?ovnik je Ä?as od lanskega do letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika oznaÄ?il za eno od uspeĹĄnejĹĄih obdobij. Najbolj ga je zaznamovala izgradnja kroĹžiĹĄÄ?a in rekonstrukcija drĹžavne ceste skozi srediĹĄÄ?e Nazarij. ÂťOkolje je s tem dobilo tisto, na kar je dolgo Ä?asa Ä?akalo in potrebovalo. To potrjujejo med drugim tudi odzivi obÄ?anov, ki so zelo pohvalni. Poleg urejenega srediĹĄÄ?a smo pridobili ĹĄe prometno varen center in veÄ?, kot je predvideval osnovni projekt.ÂŤ Pojasnil je, da so zgradili tudi ploÄ?nike, javno razsvetljavo, uredili nekatere telekomunikacijske vode, vse navezave obÄ?inskih cest, poveÄ?ali zadrĹževalnik za meteorne vode, uredili cesto do mostu Ä?ez reko Savinjo, ograjo na njem. ÂťGre za stvari, za katere smo ocenili, da jih je smiselno urediti ob izgradnji kroĹžiĹĄÄ?a.ÂŤ Projekt je stal dobrih 750

V�����e�m�Şen��e������n�a��e�tem��a���17.

Ve��na����.���.���������n����a�l�.m������.���.

V�me�e����e�tem������a�n��e��e�tna�����na�Velen�e���at�� ���te�����l�Şn��t���e�t�tam����em����an�m��n����an�am.

ali drugaÄ?e povezani z opozorili, potrebami obÄ?anov. Ti obÄ?insko vodstvo opozarjajo na nujno potrebna vlaganja v posodobitev cestne infrastrukture. Ceste so stare od 20 do 30 let, dotrajane in kliÄ?ejo po obnovi. Med prednostnimi nalogami je ureditev oskrbe z vodo. ÂťNekako ne moremo izpeljati skupnega projekta z nekaterimi obÄ?inami v Zgornji Savinjski dolini – vodovodnega sistema LetoĹĄÄ?. Za tovrstna vlaganja ni primernih razpisov za pridobitev sredstev. Niso toliko sporne azbestne cevi, bolj vodne izgube, ki so na nekaterih delih omreĹžja prevelike.

Vse kaĹže, da bo lokalna skupnost morala sama zagotoviti denar vsaj za obnovo najbolj Matej PeÄ?ovnik: ÂťMed prednostnimi nalogami kritiÄ?nih mest glev bliĹžnji prihodnosti so obnova cest, izgradnja de vodnih izgub.ÂŤ prizidka k zdravstvenemu domu in obnova Skupen projekt vodovodnega omreĹžja zaradi vodnih izgub.ÂŤ vseh obÄ?in v Zgornji Savinjski dolini dobrih 300 tisoÄ? evrov, veÄ? kot pa bo izgradnja prizidka k zdra100 tisoÄ? je stala ureditev parki- vstvenemu domu v Nazarjah. riĹĄÄ?a v Nazarjah, obnovili so ĹĄe Spomladi prihodnje leto priÄ?akakĹĄen odsek obÄ?inskih cest. Za kujejo pridobitev gradbenega naloĹžbe so namenili pribliĹžno mi- dovoljenja, temu so sledil izbor lijon evrov oziroma od 30 do 35 izvajalca, nato pa zaÄ?etek aktivodstotkov obÄ?inskega proraÄ?una. nosti na terenu. Na opozorila obÄ?anov po ureditvi kanalizacijskega omreĹžja pa se odzivajo – taSkupna vodovodna ko Matej PeÄ?ovnik – predvsem s obnova se spotika V bliĹžnji prihodnosti, ugotavlja sofinanciranjem izgradnje malih Matej PeÄ?ovnik, jim izzivov ne komunalnih Ä?istilnih naprav. đ&#x;”˛ manjka, so pa praktiÄ?no vsi tako

Ustvarjamo Zeleno energijo.

To je elektriÄ?no energijo, ki je proizvedena iz neomejenih obnovljivih virov; energije sonca in vetra.

Tako varujemo naĹĄe okolje!

PRIDR��I��� ����AM! Vabi�o�vas�k�v�is��v��ro�ra�e� Vi��e�strokov�e��o�e�i��v��ro�ra�e� izobraŞeva��a�o�ras�i�.

tisoÄ? evrov, od tega je obÄ?ina za naloĹžbo zagotovila veÄ? kot 400 tisoÄ? evrov, drugo je primaknila drĹžava.

Od veÄ?jih naloĹžb v zadnjem letu je PeÄ?ovnik omenil ĹĄe sofinanciranje razĹĄiritve in obnove centralne Ä?istilne naprave v Lokah pri Mozirju, za kar so namenili

ZAPOSLIMO TRĹ˝NIKE POKOJNINSKIH ZAVAROVANJ IĹĄÄ?ete nove poklicne izzive? Vas prodaja veseli? Si Ĺželite sami organizirati delo? Bi bili radi stimulativno nagrajeni?

SOP – Sklad obrtnikov in podjetnikov redno zaposli zastopnike za trŞenje pokojninskih zavarovanj.

Ponudbo poĹĄljite na info@sop.si VeÄ? informacij na www.sop.si oz. na telefon 01 300 36 23.

Elektro in telekomunikacijske storitve OptiÄ?ne in komunikacijske instalacije

www.scr.si

Kersnikova 13, Velenje • T 03 620 94 00 • GSM 041 260 670

PridruĹžite se nam!

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje.

S TRADICIJO V PRIHODNOST

zaposlitveni oglasi_SOP_vse_dimenzije.indd 4

06.09.2017 15:04

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 19

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

14. septembra 2017

Ĺ˝elijo si boljĹĄe in bolj varne ceste V KS BevÄ?e lani z ureditvijo javne kanalizacije uresniÄ?ili dolgoletno Ĺželjo – Ĺ˝elijo si jo ĹĄe v nekaj zaselkih – Najbolj pogreĹĄajo ploÄ?nik ob cesti do Gorice Bojana Ĺ pegel

Velenje, 7. septembra – V krajevni skupnosti BevÄ?e bodo letos praznovali dvakrat. PrviÄ? so Ĺže prejĹĄnji teden, ko so njihovi gasilci prevzeli novo vozilo za prevoz moĹĄtva, drugiÄ? bodo oktobra. ÂťV BevÄ?ah praktiÄ?no ni hiĹĄe, ki ne bi imela gasilcev, zato je delo krajevne skupnosti in naĹĄih gasilcev moÄ?no povezano in prepleteno. Praznovanje krajevnega praznika pa nas ĹĄe Ä?aka. NaÄ?rtujemo ga oktobra, in to Ä?eprav novih pridobitev nimamo,ÂŤ nam je povedal predsednik sveta KS BevÄ?e Bogomir TrebiÄ?nik. Ob koncu meseca bodo pripravili tudi tradicionalni sprejem za starejĹĄe krajane in krajanke, poleg tega med letom obdarijo vse novorojenÄ?ke, pa tudi sicer se krajani veliko druĹžijo v njihovem domu krajanov, ki ga delijo z gasilci.

KriĹžiĹĄÄ?e pri Vranovi kapeli ĹĄe vedno nevarno

nevarno kriĹžiĹĄÄ?e reĹĄilo kroĹžiĹĄÄ?e.ÂŤ Za zdaj ostaja pri Ĺželjah. To velja tudi za nadaljevanje izgradnje javne kanalizacije. ÂťLetos bi radi priĹĄli vsaj do projektov za nadaljevanje izgradnje. Upamo, da se bomo z odgovor-

Bogomir TrebiÄ?nik: ÂťLetos si Ĺželimo dobiti vsaj naÄ?rte za nadaljevanje izgradnje kanalizacije.ÂŤ

Lani so imeli veliko gradbiĹĄÄ?, saj so skupaj z javnim vodovodom uspe- nimi na MO Velenje ĹĄe septembra li obnoviti tudi veliko lokalnih cest. uspeli dogovoriti za sestanek, na kaÂťNajbolj veseli smo obnovljene ceste terem bi postavili natanÄ?no Ä?asovniod BevÄ? proti Gorici, ki je na naĹĄem co za nadaljevanje te gradnje,ÂŤ podelu sedaj posodobljena, a ĹĄe obsta- jasni TrebiÄ?nik. To sedaj Ĺže imajo v ja del zelo dotrajane, ko pridete do delu pri glavni cesti Velenje–Celje, v obÄ?inskih vrtiÄ?kov. BevÄ?ani si moÄ?- zgornjem delu BevÄ? pri Ĺ aleku in v no Ĺželimo, da bi ob njej uredili ploÄ?- centru zaselka. Ĺ˝elijo pa si jo tudi v nik. To je namreÄ? najhitrejĹĄa pove- zgornjih in zahodnih BevÄ?ah. Žal zava z mestom, zato jo veliko upo- tam ni toliko hiĹĄ, da bi bili upravirabljajo tudi ĹĄolarji in mlade druĹži- Ä?eni, da jo v celoti zgradi in plaÄ?a ne. TakĹĄna, kot je, ni najbolj varna,ÂŤ obÄ?ina, zato pa so jo krajani priprapoudari naĹĄ sogovornik. Kar se cest vljeni sofinancirati, da bi jo le dobitiÄ?e, pove, da bi obÄ?inske lahko bi- li.ÂŤ ÄŒe se jim ta Ĺželja uresniÄ?i, bodo le v boljĹĄem stanju, kot so. Rak ra- prihodnje leto spet imeli gradbiĹĄÄ?a na pa ostaja tudi izvoz na cesto Ve- in nove pridobitve. đ&#x;”˛ lenje–Vinska Gora. ÂťV kriĹžiĹĄÄ?u pri Vranovi kapeli si Ĺželimo vsaj noÄ?no razsvetljavo, ĹĄe ustrezneje pa bi to BSH_OglasSDA_NasCasVelenje_PraznikObcineNazarje_90x150_08-2017_SL

h BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

Zaradi toĹžbe (ĹĄe vedno) Ä?aka obnova Stantetove ploĹĄÄ?adi V mestni Ä?etrti Levi breg – vzhod so praznovali 36. rojstni dan – Upajo, da bo toĹžba med obÄ?ino in civilno iniciativo o lastniĹĄtvu podzemnih garaĹž kmalu konÄ?ana Bojana Ĺ pegel

Velenje, 9. septembra – V mestni Ä?etrti Velenje Levi breg vzhod so v sonÄ?nem sobotnem dopoldnevu praznovali 36-letnico. Posvetili so jo tudi obÄ?inskemu prazniku, tudi tokrat pa so krajane povabili na prenovljeno Kardeljevo ploĹĄÄ?ad. Mestna Ä?etrt, ki ĹĄteje dobrih 4 tisoÄ? prebivalcev, namreÄ? zdruĹžuje prebivalce blokov ob Kardeljevem trUtrinek s prireditve ob prazniku mestne Ä?etrti, ki zdruĹžuje 4 tisoÄ? prebivalcev Kardeljevega trga in gu in Stantetovi ploĹĄÄ?aStantetove ploĹĄÄ?adi. di; na eni strani meji na lokalov, trgovin, frizerski salon ‌ To ni Ĺ aleĹĄko cesto, na drugi strani na reko Padober znak. Ĺ˝elimo si, da bi bilo Ĺživljeko, od centra mesta pa jo loÄ?i KidriÄ?eva nje v naĹĄi mestni Ä?etrti bolj Ĺživahno,ÂŤ docesta pri poĹĄti. da Pelko. Kot si Ĺže vrsto let Ĺželijo tudi, Predsednik mestne Ä?etrti BoĹĄtjan Pelda bi bili njihovi krajani bolj aktivni pri ko, ki je skupaj s podĹžupanom SreÄ?kom dejavnostih, ki bi vsem lepĹĄale Ĺživljenje.

KoroĹĄcem nagovoril ĹĄtevilne zbrane, se ÂťZelo aktivni so naĹĄi upokojenci, ki so ĹĄe dobro spomni, kako je bilo videti porelativno mladi. Preko njih delujejo tudi lje s koruzo, ki je nekdaj stalo na mestu razliÄ?ne ĹĄportne sekcije. Ena od njih je danaĹĄnjih blokov. ÂťVem, da smo poziĹĄahovska, ki smo ji uspeli pred dvema lemi po tem delu s smuÄ?mi potovali proti toma urediti prostore, v katerih se lahko smuÄ?iĹĄÄ?u v Ĺ aleku, potem pa je v kratdruĹžijo v vseh letnih Ä?asih. Zelo aktivna kem Ä?asu, le v nekaj letih, tu zraslo naseje tudi sekcija Vrtnice, ki zdruĹžuje skulje s kar 1000 stanovanji. SreÄ?o imamo, pino Ĺžensk v tretjem Ĺživljenjskem obdoda je naĹĄa mestna Ä?etrt relativno mlada, bju. Ne le, da se druĹžijo, ustvarjajo tudi vendar je Ĺže treba izvajati doloÄ?ene obÄ?udovita roÄ?na dela, ki jih pogosto postanove. Veseli smo, ker so se stanovalci zaÄ?eli odloÄ?ati za obnove fasad, kar izBoĹĄtjan Pelko: Želimo si, da bi bilo vijo na ogled v prostorih mestne Ä?etrti. boljĹĄuje njihov bivalni standard in lepĹĄa Ĺživljenje v naĹĄi mestni Ä?etrti bolj Zelo aktiven je krajevni odbor RdeÄ?ega tudi podobo krajevne skupnosti. Ĺ˝al pa Ĺživahno.ÂŤ kriĹža, pri nas pa imajo prostore ĹĄaleĹĄki diabetiki.ÂŤ Vsi ti so se v soboto dopoldne ĹĄe vedno Ä?akamo na obnovo Stantetove ploĹĄÄ?adi in drugih javnih povrĹĄin, saj na stni Ä?etrti, saj je drugaÄ?e Ä?ista, zasajena predstavljali na Kardeljevem trgu. V desodiĹĄÄ?u ĹĄe ni reĹĄeno vpraĹĄanje lastniĹĄtva in urejena. MO Velenje pa ne more za- lavnice, ki so jih pripravili, so privabili podzemnih garaĹž in drugih funkcional- Ä?eti te obnove, dokler lastniĹĄtvo ni jasno tudi ĹĄtevilne otroke. Ti so sodelovali ĹĄe v kulturnem programu, saj so nastopili nih povrĹĄin.ÂŤ Pelko pravi, da naj bi bi- in doloÄ?eno.

Prebivalci niso zadovoljni tudi z zase- tako malÄ?ki iz tamkajĹĄnjega vrtca kot la po njegovih informacijah razsodba v toĹžbi tamkajĹĄnje Civilne iniciative proti denostjo poslovnih prostorov. ÂťPred 30 uÄ?enci ĹĄole Livada. PridruĹžili so se jim MO Velenje znana v kratkem, zato upa, leti so bili vsi lokali polni, v nekaterih tudi glasbeniki. Mestna Ä?etrt je poskrbeda bo obnova ploĹĄÄ?adi in podzemnih blokih so za poslovno dejavnost odda- la ĹĄe za pogostitev krajanov. PalaÄ?inke garaĹž pod njimi kmalu postala realnost. jali celo skupne prostore. Danes to za- so diĹĄale daleÄ? naokoli. đ&#x;”˛ To je namreÄ? najveÄ?ja teĹžava v tej me- mira, ostalo je ĹĄe zelo malo gostinskih

Regijska ĹĄtipendijska shema Savinjske statistiÄ?ne regije 2016–2022 RASR

Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o.

Ul. XIV. divizije 12, Celje T: 03/ 589 40 82 M: 031/ 863 028 www.rasr.si

Skupaj dosegamo uspehe. Za boljĹĄi jutri.

Ponosni smo, da Ĺže vrsto let sodelujemo pri razvoju naĹĄe obÄ?ine in soustvarjamo ugodnejĹĄe pogoje za delo in Ĺživljenje.

Zavedamo se naĹĄe povezanosti in soodvisnosti z okoljem, v katerem delujemo. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za trajnostni odnos do druĹžbenega in naravnega okolja ter za izboljĹĄanje kakovosti naĹĄega dela in Ĺživljenja na vseh podroÄ?jih.

Za boljĹĄi jutri.

Vsem obÄ?anom obÄ?ine Nazarje iskreno Ä?estitamo ob obÄ?inskem prazniku.

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje BSH HOME APPLIANCES GROUP

www.bsh-group.si

19

Na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije, izvajamo razliÄ?ne sploĹĄne razvojne naloge.

Med drugim imamo odprta dva aktualna javna razpisa za spodbujanje razvoja podjetniĹĄtva ter izobraĹževanja in zaposlovanja mladih, to sta RGS, Regijska garancijska shema in RĹ S, Regijska ĹĄtipendijska shema.

S prijavo na RGS, Regijsko garancijsko shemo, lahko podjetja, ki delujejo in vlagajo na obmoÄ?ju obÄ?in Savinjske statistiÄ?ne regije, pridobijo garancijo za banÄ?ne kredite. S prijavo na Javni razpis RĹ S, Regijska ĹĄtipendijska shema 2017/18 delodajalcem zagotovimo 50-odstotni deleĹž sofinanciranja za ĹĄtipendiranje izobraĹževanja mladih, njihovih bodoÄ?ih kadrov. Prav v teh dneh delodajalce intenzivno pozivamo, da se prijavijo.

V okviru Javnega razpisa Interreg Slovenija - HrvaĹĄka smo skupaj z obÄ?inami in drugimi projektnimi partnerji sredi pospeĹĄenih aktivnosti za prijavo na veÄ? projektov Ä?ezmejnega sodelovanja.

Po zakljuÄ?enih veÄ? kot enoletnih pripravljalnih in usklajevalnih aktivnostih za izvedbo Prvega poziva za Dogovor regije, na RASR zaÄ?enjamo priprave na podoben postopek na prijavo za Drugi poziv za Dogovor regije, ki naj bi bil v jeseni objavljen na MGRT in v okviru katerega se bodo sofinancirali kljuÄ?ni regijski razvojni projekti.

Veliko nam pomeni, da smo se ob izvajanju drugih razvojnih nalog uspeĹĄno prijavili na Interreg Europe – okoljsko trajnostni projekt, imenovan CLEAN, ki ga od letos partnersko izvajamo z osmimi evropskimi regijami. Z izvajanjem vsakega takega projekta pridobivamo potrebne izkuĹĄnje, se za nadaljnje projektne prijave referenÄ?no dokazujemo, ob tem pa nam prinaĹĄa tudi finanÄ?ni uÄ?inek za naĹĄe poslovanje.

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

14. septembra 2017

Obnova kanalizacije v Ĺ martnem Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zagotavljajo, da si po svojih moĹžnostih prizadevajo za opremljanje obmoÄ?ij z javno kanalizacijo tam, kjer je ta predvidena, hkrati pa obnavljati obstojeÄ?o, zgrajeno pred nekaj desetletji. Vsako leto obnovijo vsaj del komunalne infrastrukture, ki je Ĺže dotrajana, ali tehnoloĹĄko ni veÄ? primerna za uporabo.

Letos spomladi so obnovili in posodobili del kanalizacije v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki, na uli-

ci ob Ĺželeznici, v tem Ä?asu poteka obnova krajĹĄega kraka kanalizacije na Malem Vrhu. ObstojeÄ?a stara kanalizacija je bila zgrajena predvsem za potrebe meteorne kanalizacije, vendar je postopoma zaradi potreb obÄ?anov in moĹžnosti prikljuÄ?itve tamkajĹĄnjih gospodinjstev na Ä?istilno napravo v Podgori, postajala meĹĄana. Pri sedanjih obnovah pa loÄ?ijo meteorno kanalizacijo (ta bo speljana neposredno v Pako) od fekalne, ki bo po

Od Zagerja do Term

neprepustnem sistemu odvajana v Ä?istilno napravo. LoÄ?itev meteorne od fekalne kanalizacije je nujna zaradi pravilnega delovanja Ä?istilne naprave, ki je ob padavinah po nepotrebnem preobremenjena zaradi meteornih voda.

Vrednost vlaganj v komunalno infrastrukturo na Malem Vrhu je nekaj manj kot 30 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

tp

Protipoplavni ukrepi ReÄ?ica ob Savinji – Direkcija RS za vode, Sektor obmoÄ?ja Savinje, v sklopu rednih vzdrĹževalnih del izvaja v obÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji nekatere protipoplavne ukrepe in Ä?iĹĄÄ?enje strug vodotokov.

Tako so s povodja reke Savinje v minulih dneh odpeljali veÄ? kot 2 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov proda na najbolj kritiÄ?nem odseku pod zaselkom Trnovec, v polnem zamahu so vzdrĹževalna dela na vodotokih ReÄ?ica in LuÄ?nik, kjer Ä?istijo naplavine in spravljajo odveÄ?no zarast. Na obmoÄ?ju potoka ReÄ?ica in LuÄ?nik naj bi do konca tega meseca utrdili podporne zidove in poĹĄkodovane kamnite obloge ter pragove.

NajveÄ?ja sanacija pa v teh dneh poteka na GruĹĄoveljskem jezu, ki je s 140 metri najdaljĹĄi preÄ?ni objekt na celotni reki Savinji. Jez stabilizira niveleto Savinje in umirja njen tok ter napaja GruĹĄoveljsko strugo, v pisnih virih ga omenjajo Ĺže v Ä?asu pred

200 leti. Jez je bil zaradi dotrajanosti in poplav v zadnjem desetletju Ĺže moÄ?no ogroĹžen. Obstajala je nevarnost njegove poruĹĄitve, s Ä?imer bi se popolnoma prekinil dotok vode v GruĹĄoveljsko strugo, sprememba celotnega vodnega reĹžima na Savinji pa bi imela negativne posledice za poplavno varnost bliĹžnjih naselij ter za habitate, za vodni in obvodni Ĺživelj.

Vrednost del (konÄ?ana naj bi

bila prihodnji mesec) ocenjujejo na 500 tisoÄ? evrov. Denar za naloĹžbo, ki predvideva prenovo in utrditev celotnega temelja jezu, izvedbo novega vrhnjega sloja jezu z novim podenjem, stezo za prehod vodnih organizmov, razĹĄiritev struge nad jezom, izvedbo dveh stabilizacijskih pragov na odseku pod jezom in ureditev breĹžin pod jezom, bo zagotovila Direkcija RS za vode. đ&#x;”˛

tp, foto: jm

Kolesarji povezavo Ĺže teĹžko Ä?akajo Milena KrstiÄ? - Planinc

TopolĹĄica – Kolesarji, vse veÄ? jih je, so Ĺže teĹžko Ä?akali na kolesarsko pot od Zagerja do Term TopolĹĄica, ki se jim je odmikala kar nekaj Ä?asa. V dolĹžini dobrega kilometra bo speljana pod gozdom ob potoku Toplica do mestne in krajevne ceste, kjer se nahajajo turistiÄ?ni objekti Term.

Kolesarska povezava bo razgibana, potok Toplica bo dvakrat z na novo zgrajenima mostovoma tudi preÄ?kala. Osvetljevala jo bodo svetila, nameĹĄÄ?ena na dvaintridesetih drogovih.

Dela pospeĹĄeno potekajo in

Za kolesarje bosta Ä?ez potok Toplica zgrajena dva nova mostova.

bodo zagotovo konÄ?ana v pogodbenem roku ĹĄestdesetih dni, pravi vodja gradbiĹĄÄ?a BoĹĄtjan Oblak. Dela izvaja podjetje Andrejc, naloĹžba pa bo stala

270.000 evrov. Projekt ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj delno sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in infrastrukturo RS. đ&#x;”˛

55 tisoÄ? evrov za gasilsko opremo Velenje, 7. septembra – Mestna obÄ?ina Velenje je za nabavo nove gasilske opreme letos namenila 55 tisoÄ? evrov. Od tega so sofinancirali nakup novega gasilskega vozila za Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo BevÄ?e v viĹĄini 35 ti-

soÄ? evrov. Gasilci iz Pesja so prevzeli v upravljanje prikolico za reĹĄevanje ob neurjih. Vrednost prikolice je slabih 8 tisoÄ? evrov.

Sofinancirali so tudi nabavo novega kompresorja za PGD Velenje v viĹĄini 5 tisoÄ? evrov. Ostala

druĹĄtva so prejela zaĹĄÄ?itno in reĹĄevalno opremo, ki je namenjena osebni zaĹĄÄ?iti gasilca, in skupno opremo, ki jo potrebujejo gasilci pri intervencijah. Zanjo je obÄ?ina odĹĄtela dobrih 7 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

bĹĄ

Gradnja jezu na Savinji nad GruĹĄovljami

VSEM OBÄŒANKAM IN OBÄŒANOM ISKRENO ÄŒESTITAMO ZA PRAZNIK OBÄŒINE VELENJE. MetleÄ?e 14A, 3325 Ĺ oĹĄtanj www.krevzel-instalacije.si

ELEKTROSERVIS POVĹ E, servis, trgovina in svetovanje, d.o.o.

Kersnikova c. 2 d, Velenje | www.elektroservis-povse.com

Predstavitev orodja Perles dne 21.9. med 9. in 11. uro.

031 599 001

Ăˆestitamo za praznik Mestne obèine Velenje!

Ĺ aleĹĄka aV Veterina d.o.o.

Cesta talcev v 35, 3320 V Velenje Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00 03 891 11 46, 031 688 600

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo ob prazniku.

Z lju do Ĺž

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 21

Dosleden v vsem, kar poÄ?ne SreÄ?ko PotoÄ?nik iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Najprej, ko sva se dobila na dogovorjenem sreÄ?anju, je povedal, da je pred enim tednom postal dedek. ÂťMarcel je moj prvi vnuk. Vesel sem ga. Oh, kako sem ga vesel,ÂŤ je rekel s takim posebnim Ĺžarom v oÄ?eh.

SreÄ?ko PotoÄ?nik je Ĺ oĹĄtanjÄ?an, natanÄ?neje RavenÄ?an, Ĺže dobrih ĹĄestinpetdeset let. Odkar se je rodil. VeÄ? kot ĹĄtirideset let je godbenik. ÂťOÄ?e je delal v Tovarni usnja, kjer je delovala godba. Ta je imela za pouÄ?evanje instrumentov svoje uÄ?itelje in me je vpisal.

Klarineta me je uÄ?il zdaj Ĺže pokojni Ivo Supovec,ÂŤ pripoveduje. Samo enkrat ni priĹĄel k uri uÄ?enja. ÂťStar sem bil kakĹĄnih trinajst let.

Namesto na vaje sem ĹĄel na bazen. Pa me je oÄ?e takoj, ko sem priĹĄel domov, spregledal.

Kje si bil, me je vpraĹĄal, jaz pa sem izstrelil kot iz topa, da na vajah. A so me na laĹž postavile mokre kopalke.ÂŤ Takrat in le takrat se je izneveril Pihalnemu orkestru Zarja.

Zaradi orkestra je pogosto odsoten od doma. Kako na to gleda Ĺžena, ga vpraĹĄam. ÂťNavduĹĄena glasbenica je. Sicer ne igra, ne poje, pozna pa vse muzikante in vse skladbe. Bolj kot jaz.ÂŤ V Zarji je tudi funkcionar. Že mlad sem se vkljuÄ?il. V Ä?asu, ko smo imeli krizo, ko dolgo nismo imeli predsednika, sem opravljal podpredsedniĹĄke naloge. Pa je na enem od obÄ?nih zborov Ä?lan upravnega odbora Janko Zacirkovnik rekel: ÂťSreÄ?ko, a ni vseeno, Ä?e dobiĹĄ ĹĄe titulo, saj tako ali tako delaĹĄ, kot bi bil predsednik. Pristal sem in ta pristanek zdaj traja Ĺže petnajst let.ÂŤ V zvezi z Zarjo samo ĹĄe tole – tudi eden od njegovih dveh sinov je godbenik. Jabolko

21

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

14. septembra 2017

Doma, na domaÄ?iji Ĺživi s svojo druĹžino in paÄ? ne pade daleÄ? od drevesa.

Veliko se udejstvuje tudi na drugih podro- starĹĄema, imajo majhno posest. SliĹĄala sem Ä?jih. Prisoten je v Ĺživljenju in delu tako v za ĹĄalo, ki kroĹži, da kjer drugi ne pokosijo, to kraju, kjer Ĺživi, kot tudi v organih ObÄ?ine opravi PotoÄ?nikov SreÄ?. ÂťNi ĹĄala. Res je. PoĹ oĹĄtanj. Ĺ˝e tretji mandat je svetnik in Ä?lan kosim vse tisto, kar drugi ne. V hlevu imamo dva bika, dva pujsa ... Vseskozi se je s tem komisij. Komisiji za priznanja pa predukvarjal oÄ?e, ko pa sta bolezen in leseduje. ta naredila svoje in tega ne zmore Kot mlad fant se je rekreativveÄ?, smo vskoÄ?ili Ĺžena, sinova in no veliko ukvarjal s ĹĄportom. zdaj, ko jo imamo, tudi snaha. ÂťÄŒeprav videz tega danes ne Vsako jutro, preden grem v sluĹžkaĹže,ÂŤ se zasmeje. Bil je Ä?lan, bo, grem v hlev, opravim, kar je tudi ustanovni, nogometne ekipotrebno, se stuĹĄiram in uredim.ÂŤ pe MuĹĄketirjev, ki so bili strah V sluĹžbo gre s kravato. Sname si in trepet drugim ekipam v dojo, ko popoldne, po njej, sede na lini. ÂťOsvojili smo blizu 200 potraktorÄ?ek, kot mu ljubkokalov. Bil sem vratar in valno pravi. ÂťSploh mi na to obdobje imam ni teĹžko. To me sprosame lepe spoĹĄÄ?a.ÂŤ mine.ÂŤ S ĹĄporZaposlen je v tom v Ravnah Zavarovalnici Tripa je povezan glav. Tri desetleĹĄe danes kot tja in pol Ä?etrÄ?lan ĹĄportega ima detnega drulovne dobe. ĹĄtva. PoÂťZavaronosen valnica je je tudi bila mona to, ja prva da je sluĹžba. bil sk upaj Nekaj s sosedom Ä?asa med ĹĄoFrancem lanjem sem delal Va Ä? o v n i kot pismonoĹĄa, in to se kom pred demi ĹĄteje v delovno dosetimi leti pobudnik bo. KakĹĄnih pet let me ustanovitve Ravenske SreÄ?kovo prvo sreÄ?anje z vnukom poti in sta jo tudi zari- Marcelom je bilo v porodniĹĄnici. Ĺ˝elel ĹĄe Ä?aka. Pa hvala bogu, sala. Ta pot ni kar tako. ga je spoznati takoj, ko se je rodil. da lahko delam. Vsaj jaz pravim tako.ÂŤ Najti jo je tudi v zemljeZa ĹĄtirinajst dni pa se je poleti vseeno odvidu planinskih poti Slovenije. Po njej se tradicionalno 25. junija podajo RavenÄ?ani, klopil od vsega. ÂťZ Ĺženo sva bila v Nerezipo njej pa jo radi mahnejo tudi ljudje iz ĹĄir- nah in tam pozabila na vsakodnevne skrbi.ÂŤ đ&#x;”˛ ne Slovenije. ÂťTudi tujce smo Ĺže gostili in jih spremljali na poti.ÂŤ

Misli o Velenju Velenje gre v pravo smer Menaf Sinani, lastnik slaĹĄÄ?iÄ?arne Jagoda v Velenju: ÂťV Velenje sem iz Makedonije priĹĄel po konÄ?ani osnovni ĹĄoli avgusta 1998.

Dedek je sem priĹĄel Ĺže leta 1983, bil je tisti, ki je odprl slaĹĄÄ?iÄ?arno Jagoda. V Velenju sem konÄ?al srednjo ĹĄolo, nato sem ĹĄtudiral v Ljubljani, kjer sem diplomiral na naravoslovno tehniÄ?ni fakulteti. Dobrih 7 let sem v prestolnici delal na podroÄ?ju 3D tehnologij, potem pa se je, kot pove v ĹĄali ÂťLesi vrnil domov v Velenje.ÂŤ Medtem je dedek Jagodo zaprl, jaz pa sem lokal prenovil in ponovno odprl. Nadaljujem druĹžinski posel, saj je bila to dedkova Ĺželja, Ä?util pa sem se tudi dolĹžnega, saj me je prav Jagoda pripeljala do Slovenije in izobrazbe. Vrnitev iz Ljubljane je bila po svoje teĹžka, saj je tam tempo Ĺživljenja veliko hitrejĹĄi. K sreÄ?i imam Velenje rad, lahko pa tudi reÄ?em, da znam poskrbeti, da sem magnet za pozitivne dogodke. Teh ni, Ä?e sam ne narediĹĄ kaj za to. Mesto se dobro razvija, prebivalcem nudi veliko, prijazno je druĹžinam. Z veseljem Ä?ez zimo, ko je Jagoda zaprta, na Ĺ CV-ju pomagam tudi mojim sonarodnjakom, saj mlade Albance uÄ?im slovenĹĄÄ?ine in jim pomagam pri integraciji. Vesel sem tudi, ker se odliÄ?no razvija tudi Velenjska plaĹža, saj je Jagoda poleti prisotna tudi tam. Ĺ e vedno pa delam tudi na podroÄ?ju 3D tehnologij.ÂŤ đ&#x;”˛

Za veÄ?jo varnost prikazovalnik hitrosti Ljubno – V sklopu projekta Skupaj umirjamo promet, bosta zavarovalnica Triglav in podjetje Sipronika letos postavila 12 pametnih prikazovalnikov hitrosti na nevernih cestnih odsekih po Sloveniji. Med izbranimi je tudi odsek na regionalni cesti Radmirje – Gornji Grad v obÄ?ini Ljubno, ki mnogim okoliĹĄkim osnovnoĹĄolcem ter dijakom sluĹži

kot ĹĄolska pot. Kljub nizki omejitvi in hitrostni oviri na tem podroÄ?ju so povpreÄ?ne hitrosti ĹĄe vedno prevelike, ugotavljajo v lokalni skupnosti in na ljubenski osnovni ĹĄoli, prav tako pa na tem odseku ĹĄe ni ploÄ?nika.

Pametni prikazovalnik bodo na omenjenem cestnem odseku postavili danes (v Ä?etrtek) dalje. đ&#x;”˛

tp

Addiko gotovinski kredit NajhitrejĹĄi naÄ?in do 35.000 EUR resniÄ?no obstaja!

Poslovalnica Velenje Ĺ aleĹĄka cesta 19 03 425 73 58 addiko.si

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

MODNA REVIJA PETEK, 15.9., OB 17. IN 18. URI SOBOTA, 16.9., OB 17. IN 18. URI OTROĹ KA REVIJA, SOBOTA, 16.9., OB 11. URI WWW.CITY-CENTER.SI

CITYCENTER.CELJE

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

INTERVJU

14. septembra 2017

Vedno so trenutki, ko pogreĹĄa domovino Ĺ la je v Avstralijo, da je spoznala, kaj si v Ĺživljenju Ĺželi Milena KrstiÄ? - Planinc

Helena Menih iz TopolĹĄice z nazivom doktorica znanosti, ki ga je opravila tam, v Avstraliji Ĺživi Ĺže devet let. O tem, da bi se vrnila v Slovenijo, ne razmiĹĄlja.

Pride vsake toliko Ä?asa, da obiĹĄÄ?e svoje, da preveri, kako Ĺživijo. V tem Ä?asu, ko je bila tukaj, smo ji odĹĄkrnili nekaj slovenskih trenutkov.

Kako ste gradili kariero? ÂťPo diplomi v Sloveniji sem ĹĄla na magisterij v Avstralijo. KonÄ?ala sem ga v letu in pol in takoj nadaljevala doktorski ĹĄtudij, ob tem pa uÄ?ila na fakulteti. Doktorirala sem spomladi leta 2015, Ĺže pred tem pa sem imela pogodbo za desetmeseÄ?no delo. Avgusta istega leta sem videla razpis za delo na New England University v Armidalu in se prijavila. Po razgovoru so mi ponudili sluĹžbo za nedoloÄ?en Ä?as in mi pomagali, da sem konec lanskega leta dobila v Avstraliji tudi uradno stalno rezidenco.ÂŤ Kje ste se ustalili, s Ä?im konkretno se ukvarjate? ÂťNajprej sem Ĺživela skoraj pet let v Brisebanu, potem sem se preselila na Zlato obalo (Gold Coast), zdaj pa Ĺže veÄ? kot leto in pol Ĺživim na podeĹželju. Moje delo je na podroÄ?ju kriminologije in kriminalnega pravosodja. Specializirana sem za podroÄ?je nasi-

lja nad Ĺženskami, druĹžbeno neenakost. Moji interesi so dokaj obseĹžni. To, kar sem omenila, je samo en majhen delÄ?ek. Dnevno se ukvarjam s predavanji na fakulteti in z raziskovanjem. Nikoli mi ni dolgÄ?as. Sem tudi mentorica ĹĄtudentu, ki opravlja doktorat.ÂŤ S Ä?im vas je Avtralija pritegnila? ÂťKaj me je potegnilo na drugo stran sveta? Hm ‌ mislim, da je bilo veÄ? faktorjev. Avstralija je sama po sebi fascinantna, glede na oddaljenost nekako eksotiÄ?na. Mislim pa, da me je najbolj privlaÄ?il koralni greben. Preden sem ĹĄla, sem naredila izpit iz potapljanja, tam pa potem naredila tudi izpit za reĹĄevalnega potapljaÄ?a (rescue diver).

Naslednja stvar, ki me je pritegnila, je bil jezik. Ĺ tudij in delo v angleĹĄkem jeziku sta mi bila izziv. V Sloveniji je angleĹĄÄ?ina navadno prvi tuji jezik, a ga bolj redko uporabljamo. Sama sem Ĺželela znanje iz osnovne in srednje ĹĄole aktivno uporabiti. Znanje angleĹĄkega jezika mi koristi ĹĄe danes.

V Kopru sem ĹĄtudirala socialno in kulturno antropologijo, tako da me je v Avstralijo potegnila tudi kultura. Aboriginska kultura je v Avstraliji uporabljena bolj v komercialne namene, vendar razen v bolj oddaljenih

mestih turisti teĹžko sliĹĄijo zgodbe domaÄ?inov. Imela sem sreÄ?o, da me je delo poneslo na lokacije, kjer sem lahko sliĹĄala zgodbe o njihovih prednikih in kulturi.

Poleg vsega tega pa je pretehtal poseben izziv. Preveriti sem hotela, kaj toÄ?no si Ĺželim v Ĺživljenju. V Avstraliji nisem nikogar poznala, nisem vedela, ali

bom sprejeta na magisterij ali ne, prihodnost je bila neznanka, a v Sloveniji mi je nekaj manjkalo.ÂŤ Kako prijazna pa je Avtralija do priseljencev? ÂťSo primeri, ko imam obÄ?utek, da je zelo dobroduĹĄna do vseh,

so pa seveda tudi trenutki, ko je vsak, ki ima v govoru drugaÄ?en naglas ali pa je videti drugaÄ?e, zelo slabo sprejet. Sama nimam veliko slabih izkuĹĄenj, kar je najbrĹž tudi razlog, da sem si izbrala to drĹžavo za svoj dom. So predsodki, a definitivno veliko manjĹĄi kot v Sloveniji.ÂŤ Je bilo kaj, kar vam je na zaÄ?etku predstavljalo kulturni ĹĄok? ÂťNajveÄ?ja razlika je v ljudeh. Ĺ˝e od vsega zaÄ?et-

ka sem bila navduĹĄena nad njihovo sproĹĄÄ?enostjo, ki vpliva na komunikacijo v druĹžbi, na odnos med ljudmi, stres, na naÄ?in dela, naÄ?in Ĺživljenja ipd. Tudi standard je drugaÄ?en, najemnine za stanovanja se plaÄ?ujejo vsak teden ali vsakih ĹĄtirinajst dni, tudi

plaÄ?a se obiÄ?ajno izplaÄ?uje na ĹĄtirinajst dni. Kar se tiÄ?e hrane v restavracijah je veÄ? izbire. Razlike so tudi v ĹĄolskem sistemu, voĹžnja po cestah je po levi strani, finanÄ?no leto se konÄ?a junija, zelo priljubljena ĹĄporta sta kriket in rugby ... Veliko je takega, kar

â?ą

ÂťIzziv sta mi bila koralni greben ter ĹĄtudij in delo v angleĹĄkem jeziku.ÂŤ

je drugaÄ?e kot pri nas. Za nekatere stvari sem potrebovala veÄ? Ä?asa, da sem se jih navadila, nekatere pa sem z lahkoto prevzela. Recimo delavnik se zaÄ?ne ob 9. uri in konÄ?a okoli 17. ure. To mi je zelo vĹĄeÄ?. Zelo vĹĄeÄ? pa mi je tudi to, da lahko doloÄ?ene uradne stvari urejaĹĄ osebno ali po telefonu, ljudje so zelo vljudni in potrpeĹžljivi.ÂŤ V Avstraliji, ki je ogromna deĹžela, Ĺživi tudi veliko Slovencev.

Se kaj druĹžite? ÂťSpoznala sem nekaj Slovencev, a tu, kjer zdaj Ĺživim, jih ni.

Vem pa, da so slovenska druĹĄtva po celi Avstraliji, a trenutno preveÄ? oddaljena. Z nekaterimi Slovenci sem obÄ?asno v stiku.ÂŤ SreÄ?ate kdaj kakĹĄnega znanca, ki je na obisku v tej deĹželi, se kdo kdaj obrne na vas, da bi mu pri Ä?em pomagali? ÂťNekaj znancev se je, ko so po-

tovali po Avstraliji, za nekaj dni ustavilo pri meni in nekateri razmiĹĄljajo o selitvi. To me veseli, Ä?eprav to ne pomeni, da bomo Ĺživeli v istem mestu. Bo pa vsaj delÄ?ek Slovenije nekako v moji bliĹžini. NajveÄ?krat me spraĹĄujejo, kaj naj si ogledajo, koliko Ä?asa traja pot in kakĹĄne so cene.

Zgodi pa se mi, da pozabim na razlike v oceni razdalj in Ä?asa, saj je v Avstraliji potovanje z letalom tako normalno kot v Sloveniji potovanje z avtobusom.ÂŤ Ali kaj pogreĹĄate Slovenijo oziroma kaj iz Slovenije bi prenesli v Avstralijo? ÂťVedno so trenutki, ko jo pogreĹĄam. VÄ?asih si Ĺželim, da bi bila cela Slovenija z mano. IstoÄ?asno pa mi avstralska kultura in naÄ?in Ĺživljenja ustrezata in ne bi niÄ? spremenila. Z menoj so stvari, ki me dnevno spominjajo na domovino. Predvsem knjige o Sloveniji, ki jih tudi z velikim veseljem razkazujem. Imam tudi borovniÄ?evec, ki ga moji prijatelji oboĹžujejo.ÂŤ đ&#x;”˛

PrejĹĄnji teden je dobila povabilo za sodelovanje v javni razpravi v avstralskem parlamentu v Canberri, kjer se lotevajo sprememb in izboljĹĄav zakona s podroÄ?ja, s katerim se dr. Menihova ukvarja. Vabila je bila zelo vesela, veselje, da bo zastopala univerzo, pa je izrazil tudi dekan New Englad University, na kateri je zaposlena.

KoĹĄarica prijaznih ljudi

:)

trgovina

Vse za

1. november

Ozimnica

Kurjava 1,7 km

(03) 891 91 40

DOSTAVIMO TUDI NA DOM

NOVI CITROĂ‹N C3 Feel PureTech 82 BVM

PREDNJI MEGLENKI CITROĂ‹N CONNECT RADIO S 7“ ZASLONOM NA DOTIK SAMODEJNA KLIMATSKA NAPRAVA OPOZORILNIK NENAMERNE MENJAVE VOZNEGA PASU PREPOZNAVANJE PROMETNIH ZNAKOV

OD

10.990â‚Ź

V primeru citroĂŤn financiranja

SPOZNAJ GA V ŽIVO

Primer informativnega izraÄ?unaizraÄ?una finanÄ?nega leasinga CitroĂŤn Financiranje vozilo Novi CitroĂŤn C3Novi (Feel Pure TechC3 82(Feel BVM);Pure maloprodajna cena z DDV z vkljuÄ?enimcena CitroĂŤn Financiranje bonusom (v ceniFinanciranje je obraÄ?unanihbonusom 750 EUR (v popusta primeru financiranja CitroĂŤn – PREMIUM BONUS, pod pogojem vsaj 24 meseÄ?ne dobe financiranja) 10.990 EUR; meseÄ?no Primer informativnega finanÄ?nega leasinga CitroĂŤn za Financiranje za vozilo CitroĂŤn Tech 82 BVM); maloprodajna z DDV z vkljuÄ?enim CitroĂŤn ceni jev obraÄ?unanih 750 EUR popusta v primeru financiranja CitroĂŤn – PREMIUM BONUS, podjepogojem vsaj 24 odplaÄ?evanje; meseÄ?ni obrok je je 118 EUR priEUR; 30% pologu in roÄ?nosti 84 mesecev; viĹĄina pologa akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na pologa roÄ?nost od do 84 mesecev; je obraÄ?unan v obrokih; EOM na dan 23.12.2016 in se spremeni, Ä?e se spremenijo izraÄ?una; izraÄ?un temelji na dan osnovi23.12.2016 indeksa obresti - 3 meseÄ?ni s skupno meseÄ?ne dobe financiranja) 10.990 meseÄ?no odplaÄ?evanje; meseÄ?ni obrok jejepri 118 EUR pri 30% pologu in roÄ?nosti 84 mesecev; viĹĄina je 36 pri mesecev akciji omejena od 10%DDV do 50%, doba financiranja je vezana na roÄ?nost znaĹĄa od 367,8% mesecev do 84 mesecev; DDV jeelementi obraÄ?unan v obrokih; EOM na znaĹĄa 7,8% inEURIBOR se spremeni, Ä?eletno se obrestno mero 6,4%; financirana EUR; za plaÄ?ilo 12.934 EUR; stranka v primeru CitroĂŤnletno Financiranja prejme tudi6,4%; jamstvo za dobo 5 let (vkljuÄ?uje7.693 dvoletno pogodbeno garancijo)zaoziroma Zastranka podrobnosti o ponudbi se obrnite na vaĹĄega prodajalca voziljamstvo CitroĂŤn.za Ponudba 30.4.2017 za omejeno koliÄ?ino vozil oziroma oziroma do razprodaje zalog zakm. fiziÄ?ne spremenijo elementi izraÄ?una;vrednost izraÄ?un7.693 temelji na skupni osnoviznesek indeksa obresti - 3 meseÄ?ni EURIBOR s skupno obrestno mero financirana vrednost EUR; skupni znesek plaÄ?ilo100.000 12.934 km.

EUR; v primeru CitroĂŤn Financiranja prejme tudi dobo 5velja let do (vkljuÄ?uje dvoletno pogodbeno garancijo) 100.000 Za osebe podrobnosti o ponudbi se obrnite na vaĹĄega prodajalca vozil CitroĂŤn. velja doso30.9.2017 omejeno koliÄ?ino vozil oziroma do razprodaje zalog za fiziÄ?ne osebe pri pooblaĹĄÄ?enih prodajalcih CitroĂŤnovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji. Navedbe opreme so informativne! Slika je simboliÄ?na. pri pooblaĹĄÄ?enih prodajalcih CitroĂŤnovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji.Ponudba Navedbe opreme informativne!zaSlika je simboliÄ?na.

PovpreÄ?na poraba goriva: 3,2−4,9 l/100 km, emisije CO2: 83-113 g/km, emisijska stopnja EURO 6, specifiÄ?ne emisije duĹĄikovih oksidov 0,0078− 0,0332 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifiÄ?ne emisije trdih delcev 0,00008- 0,00203 g/km, ĹĄtevilo trdnih delcev pa 0,01-20,7x1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov.

AVTO MURĹ IÄŒ, d.o.o., Ĺ˝arovaKONCESIONAR cesta 7, Velenje.

citroen.si

Telefon.: 03 898 54 80

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 23

Mali vinogradniki posegajo po vrhovih Vino Danila Pokleka iz Gavc drĹžavni prvak v kategoriji suhi jagodni izbor - Letos zna biti dobra trgatev Tatjana PodgorĹĄek

Vinogradnik in vinar Danilo Pokleka iz Gavc v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki je pred nedavnim svoji zajetni zbirki priznanj za vina dodal ĹĄe eno zelo Ĺžlahtno.

Prejel ga je na prvem drĹžavnem ocenjevanju vin, ki ga je pripravila Zveza druĹĄtev vinarjev in vinogradnikov Slovenije za vino chardonay suhi jagodni izbor, letnik 2015. Od 100 moĹžnih je zanj prejel 95 toÄ?k in si s tem prisluĹžil veliko zlato priznanje v omenjeni kategoriji. ÄŒeprav je za vino Ĺže na druĹĄtvenem ocenjevanju prejel najviĹĄje priznanje, ga je uvrstitev na drĹžavnem presenetila. ÂťOcenjevanja so se vendarle udeleĹžili tako veliki kot mali vinogradniki iz cele Slovenije. Seveda sem tega zelo vesel, pa tudi uspeha ostalih ĹĄmarĹĄkih vinogradnikov na ocenjevanju. ÄŒe ne bi spremenili nekaterih pravil, bi spominski kozarec za najboljĹĄe vino v svojih kategorijah zagotovo prejeli ĹĄe Alojz SlemenĹĄek ter druĹžini Horvat - Praprotnik. ÄŒlani ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov smo znova dokazali, da lahko tudi mali posegamo po vrhovih,ÂŤ je dejal ob obisku Pokleka. Z vinogradniĹĄtvom in vinarstvom se ukvarja pribliĹžno 25 let, bolj zavzeto z ustanovi-

23

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

14. septembra 2017

tvijo omenjenega druĹĄtva v domaÄ?em okolju. To se je povezalo z Zavodom za kmetijstvo Maribor, njegovi strokovnjaki pa vsa ta leta Ä?lane druĹĄtva na razliÄ?nih oblikah izobraĹževanja seznanjajo z novostmi v vinogradniĹĄtvu

V vinogradu sta ÂťglavnaÂŤ oba z Ĺženo Faniko, v kleti sam, ker o negi vina in kletarjenju zaradi izobraĹževanja najveÄ? ve.

V vinogradu imata 1000 trsov razliÄ?nih sort: med belimi poleg chardonaya ĹĄe kerner, sovinjon,

Danilo in Fanika Pokleka: Âť Za dobro vino je potreben najprej kakovosten pridelek, nato pa prava nega.ÂŤ

in vinarstvu. Menite, da danes o pridelavi in predelavi grozdja ter negi vina veste Ĺže vse? ÂťO, kje pa, vsaka letina je drugaÄ?na in znanje je potrebno temu primerno nadgrajevati,ÂŤ odgovarja.

zeleni silvanec, od rdeÄ?ih pa modro frankinjo in zweigelt. Danilo prisega bolj na suha vina, med sortami mu je ljub zeleni silvanec pri belih ter modra frankinja pri rdeÄ?ih. Poleg omenjenega ja-

godnega izbora je preizkusil tudi, kako se ÂťobnesetaÂŤ ledeno vino in pozna trgatev. ÂťVsaka je po svoje zanimiva. Zanje se lahko odloÄ?iĹĄ ĹĄele takrat, ko vidiĹĄ, kakĹĄne kakovosti je grozdje. Pa tudi vsaka jagoda ni primerna za ÂťposebneÂŤ namene. Chardoney je recimo primeren za suhi jagodni izbor, Ä?e je letina primerna, tudi za ledeno vino.ÂŤ In koliko grozdja je potrebnega za Ä?etrtino litra suhega jagodnega izbora? ÂťTega natanÄ?no ne vem, vem pa, da je bilo za 40 litrov potrebnega toliko grozdja, kot bi ga natrgali za blizu 300 litrov belega chardoneya.ÂŤ Tako kot ostale koliÄ?ine vina ima tudi tega bolj za prijatelje, za darila tistim, ki znajo ceniti kakovost. In teh je – na Fanikino in Danilovo zadovoljstvo – vse veÄ?. Kot ugotavljata, ljudje pozorno spremljajo ocenjevanja, in kakovostnega vina pri tako malih koliÄ?inah, kot ga imajo ĹĄmarĹĄki vinogradniki, ni teĹžko prodati.

KakĹĄnih posebnih naÄ?rtov z vinogradniĹĄtvom in vinarjenjem nimata. Delo v vinogradu, pravita, zahteva celega Ä?loveka, imata pa poÄ?eti ĹĄe kaj drugega. Ju pogled na letoĹĄnjo letino v vinogradu navdaja z zadovoljstvom?ÂŤ Sva imela kar sreÄ?o. Pozeba je bila do okoli 400 metrov nadmorske viĹĄine bolj blaga, tudi toÄ?a je padala bolj drobna. ÄŒez 14 dni bo trgatev in letina zna biti znova zelo dobra,ÂŤ je ĹĄe dejal Danilo Pokleka.

hodni pokal. Po zakljuÄ?ku tekmovanja so se udeleĹženci ob dobri kulinariÄ?ni ponudbi zadrĹžali v prijetnem prijateljskem klepetu,

Marija Strahovnik je edina obÄ?anka v Ĺ aleĹĄki dolini, stara veÄ? kot 100 let Lokovica, 11. septembra – Po podatkih StatistiÄ?nega urada RS, Centralnega registra prebivalstva in Direktorata za upravne notranje zadeve pri ministrstvu za notranje zadeve je 1. januarja 2017 Ĺživelo v Sloveniji 221 obÄ?anov, starih sto in veÄ? let. NajveÄ? v mestni obÄ?ini Ljubljana, 55, 10 v mestni obÄ?ini Maribor, povsod drugod je njihovo ĹĄtevilo niĹžje. V Ĺ aleĹĄki dolini je le ena obÄ?anka stara veÄ? kot 100 let, in sicer Marija Strahovnik – Oberova Micka iz

gnenice. Kljub skrbni in ljubeÄ?i negi hÄ?ere Mojce in zeta Franca jo danes obiĹĄÄ?e dvakrat na teden tudi patronaĹžna sestra.

Glasbo ima rada, ĹĄe izvemo. Zelo jo vznemiri glas harmonike, na katero je igral njen pokojni moĹž.

Na dan obiska sorodnikov je bila – po pripovedovanju Franca – tako vznemirjena, da je rekla harmonikarju: rada posluĹĄam, ampak zdaj vas mam pa dost.ÂŤ Najbolj pa uĹživa v petju. Tudi ves Ä?as naĹĄega obiska je prepevala ÂťÄ?e-

Lokovice v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. V ponedeljek, prav na njen 102. rojstni dan, so ji poleg domaÄ?ih stisnili roko ĹĄe nekateri drugi prijatelji, znanci, sokrajani. Med drugim ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih, predsednik krajevne skupnosti Lokovica Marko JuriÄ? in ĹĄoĹĄtanjski naddekan msgr. JoĹže PriboĹžiÄ?. ÂťDanes mama ni najbolj razpoloĹžena. IzmuÄ?ili so jo vÄ?erajĹĄnji obiski. 20 sorodnikov jo je vÄ?eraj obiskalo. Sama je imela 4 otroke, danes ima 12 vnukov in dva prapravnuka. So dnevi, ko je bistrih misli, ko se zaveda svojega Ĺživljenja in let. Takrat se pogosto vpraĹĄa: kdaj bo pa mene neslo?ÂŤ je ob obisku pripovedoval Franc Korenak, Marijin zet in – kot se zna poĹĄaliti Marija – njen drugi moĹž.

Na posteljo jo je pred tremi leti priklenila poťkodba – zlom ste-

ĹĄÄ?ena si Marija ‌ in se zaradi snemanja s kamero in fotoaparati vmes pritoĹžila: ÂťNe morem gledat, ker se taki bliska.ÂŤ Marija se je rodila v 13-Ä?lanski kmeÄ?ki druĹžini Andrejc, po domaÄ?e Oberovih, v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Od devetih deklet je bila najstarejĹĄa, poleg nje Ĺživita ĹĄe dve sestri. Skozi stoletje je doĹživela Ĺže vse. Trpljenje, ljubezen, pomanjkanje, izobilje. Pa vero in sreÄ?o, ki ju ima pravzaprav ĹĄe danes, saj njeni najbliĹžji skrbijo, da obÄ?asno zaÄ?uti bliĹžino in toploto domaÄ?ega ognjiĹĄÄ?a. ÂťMama, zdravja vam Ĺželimo in kljub letom bistrih misli,ÂŤ ji je voĹĄÄ?il ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih. Naj v miru in ljubezni doÄ?aka ĹĄe preostale dni Ĺživljenja, ji Ĺželimo tudi mi.

đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zmagali v LaĹĄkem ObmoÄ?no zdruĹženje slovenskih Ä?astnikov LaĹĄko je prvi petek septembra pripravilo Ĺže VII. tekmovanje v pripravi in kuhanju vojaĹĄkega obroka – ÂťvojaĹĄki pasuljÂŤ. Tekmovanja se je udeleĹžilo 5 ekip iz obmoÄ?nih zdruĹženj Zveze veteranov vojne za Slovenijo, obmoÄ?nih zdruĹženj Zveze slovenskih Ä?astnikov in ekip Policijskega veteranskega zdruĹženja Sever. Tekmovanja se je udeleĹžila tudi triÄ?lanska ekipa OZVVS Ĺ oĹĄtanj v sestavi PrimoĹž Cesnik, Ivan Juvan in Milan Fras.

Za pripravo vojaĹĄkega obroka so imele ekipe na razpolago tri ure, njihovo delo pa je budno spremljala ĹĄtiriÄ?lanska ocenjevalna komisija. Ekipa OZVVS Ĺ oĹĄtanj je s svojo mojstrovino dosegla prvo mesto ter pre-

ÂťMama, zdravja vam Ĺželimo!ÂŤ

stkali nova prijateljstva in poglobili sodelovanje. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Obèankam in obèanom iskreno èestitamo za praznik Mestne obèine Velenje! u Komenda jm e s a n s a n e Obiťèit tobra od 6. do 8. ok

www.robust.si

DBSS d.o.o.

T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 24

24

Ĺ PORT

14. septembra 2017

Potrebovali so takĹĄno zmago

Zadevali le okvir vrat V Velenju in Mariboru zatajili strelci – Edina domaÄ?a zmaga v DomĹžalah – Pred Rudarjem tri gostovanja Trenerja Rudarja Marijan PuĹĄnik in Aluminija Slobodan Grubor sta bila navidezno zadovoljna, ker je vsaka stran dobila toÄ?ko, najbrĹž pa veliko manj gledalci. Niso videli nobenega zadetka, goli pa so draĹž nogometne igre.

PriloĹžnosti zanje so bile, vendar so bili igralci premalo zbrani in nenatanÄ?ni pri strelih.

KidriÄ?ani so hitro pokazali, da se ob jezero niso priĹĄli samo branit in da se Ĺželijo vrniti domov vsaj s toÄ?ko. Ĺ˝e po slabih desetih minutah igre so pokazali zobe in do polÄ?asa ĹĄe nekajkrat ogroĹžali Rudarjev gol. Tudi ÂťknapiÂŤ, jim niso ostajali dolĹžni in le sreÄ?a za vratarja je bila, da Ĺžoga ni naĹĄla poti v mreĹžo na eni ali drugi strani.

Podobno se je odvrtel tudi drugi polÄ?as, le da so tokrat veÄ? pokazali igralci Rudarja. MaloĹĄtevilni gledalci, le nekaj sto jih je priĹĄlo, Ĺžal niso videli nobenega zadetka. Pa je bilo tudi v tem polÄ?asu priloĹžnosti kar nekaj. Sicer pa je bilo na celotni tekmi razmerje strelov v okvir vrat 7 : 4 v korist gostov, mimo vrat 10 : 6 v korist domaÄ?ih, v kotih pa 13 : 0 za domaÄ?e. Gostje so enako kot v prvi polovi-

ci tekme tudi v drugem polÄ?asu nevarne domaÄ?e napade zaustavljali z izbijanjem Ĺžoge v kot. Kot zakleto iz nobene takĹĄne priloĹžnosti igralci niso uspeli zatresti nasprotnikove mreĹže.

Na drugih zelenicah pa se je kolo odvrtelo takole. Po drugem neodloÄ?enem rezultatu Maribora ima Olimpija sedaj dve toÄ?ki prednosti pred njim. Oboji pa

jata novinca. Predzadnji Triglav ima ĹĄtiri toÄ?ke, zadnji Ankaran pa samo dve.

ToÄ?ka stvaren odraz

Slobodan Grubor: ÂťPriÄ?akovali smo, da bo to trda tekma, saj je Rudar dobra ekipa, moÄ?na v pokrivanju. Tekma je bila zelo zanimiva. Oboji so igrali dobro, oboji so imeli priloĹžnosti. Za nas je pozitivno, da na drugi tekmi zaporedoma nismo prejeli gola. V celoti vzeto je remi najboljĹĄi odraz dogajanja na igriĹĄÄ?u.ÂŤ

Klemen Bolha - Visok skok, a premalo natanÄ?en udarec (Foto: S. Vovk)

so ĹĄe edini brez poraza. Gorica po Ä?etrti zaporedni zmagi za njo zaostaja za sedem toÄ?k, Ä?etrte DomĹžale za osem. Sledijo KrĹĄko z enajstimi, ĹĄesti Rudar z desetimi, sedmi Aluminij in osmo Celje s po devetimi. Vse bolj zaosta-

Prva liga Telekom Slovenije, 8. krog Rudar Velenje - Aluminij 0:0 Rudar: Pridigar, Ćoralić, VukliĹĄević, Bolha, PuĹĄaver, Bijol, Novak (od 79. Junuzović), ÄŒrnÄ?iÄ?, Trifković (od 88. Markovskij), Vizinger (od 56. Radić), Mary. Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: KrĹĄko - Olimpija 2:4 (2:1), Ankaran Hrvatini - Gorica 0:2 (0:2), DomĹžale - Triglav 6:1 (3:1), Maribor - Celje 0:0, Rudar - Aluminij 0:0.

Vrstni red: 1. Olimpija 20 (20:4), 2. Maribor 18 (13:5), 3. Gorica – 13 (9:7), 4.

DomĹžale 12 (19:11), 5. KrĹĄko 11 (16:17), 6. Rudar 10 (7:10), 7. Aluminij 9 (10:12), 8.

Celje 9 (10:13), 9. Triglav 4 (6:16), 10. Ankaran 2 (7:22).

Premalo se pogovarjajo

Marjan PuĹĄnik: ÂťMoji igralci so pokazali veliko Ĺželje za zmago. Po priloĹžnostih je gostom pripadel prvi polÄ?as, nam drugi. Vsekakor to ni bila tekma za 0 : 0. Prej bi lahko bilo 3 : 3 ali ĹĄe kaj veÄ?.

Zelo Ĺžal mi je, da nismo izkoristili svojih priloĹžnosti. Imeli smo kar trinajst udarcev s kota. Fantje so se trudili, Ĺželeli, edino, kar jim zamerim, je, da premalo sodelujejo, se pogovarjajo, spodbujajo.

V nekaterih situacijah moramo tudi bolj enostavno igrati, potem bodo priĹĄli boljĹĄi rezultati.

Vseeno mislim, da je bila to dobra tekma, z veliko tempa, priloĹžnosti, Ĺžal pa je bilo na koncu le 0 : 0.ÂŤ Pred Rudarjem so tri gostovanja. ÂťTakĹĄen je paÄ? sistem. V uvodnih dveh krogih smo bili vodilnima nasprotnikoma gostitelji, zdaj gremo k Triglavu, DomĹžalam in Ankaranu v goste. Upam, da so fantje po danaĹĄnji toÄ?ki spet dobili malo samozavesti. V Kranj gremo po zmago. đ&#x;”˛

S. Vovk

Sosedski derbi Mozirjanom Na obmoÄ?ju MedobÄ?inske Ä?lanske lige Golgeter Celje ali po kakovosti Ä?etrte lige nastopa v novi sezoni le pet moĹĄtev. Doslej so odigrali dva kroga.

V sobotnem drugem so nogometaĹĄi Mozirja kot gostje v sosedskem derbiju z 2 : 1 premaga-

li lanskega tretjeligaĹĄa Ĺ martno 1928. V Ĺ˝alcu, kjer je gostoval Odred Kozje, so domaÄ?i zmagali z 1 : 0, Vojnik pa je bil prost.

Po dveh krogih so s polno bero toÄ?k, torej ĹĄestimi, v vodstvu Mozirjani. Drugi Ĺ˝alec ima ĹĄtiri, Ĺ martno na tretjem za zdaj le

RokometaĹĄi Gorenja so proti srbskemu podprvaku slavili kar z desetimi goli razlike (34:24)

skromno toÄ?ko. Kozjani so po dveh porazih na niÄ?li, Vojnik pa ni odigral ĹĄe nobene tekme.

3. krog (16. 9. 17.00): Odred Kozje – Ĺ martno 1928, Mozirje – Ĺ˝alec. đ&#x;”˛

vos

RokometaĹĄi Gorenja so v torek zveÄ?er navduĹĄili z igro v 3. krogu loge Seha. Ne glede na to, da je srbski podprvak Dinama po kakovosti veliko slabĹĄi od njih. Tega se je zavedal tudi njihov trener, ki je po visokem porazu dejal: ÂťÄŒestitam domaÄ?im za zmago. V nas je precej grenkobe, saj smo priĹĄli v Velenje odloÄ?eni, da se Ä?im bolj upiramo domaÄ?im.

Stvarnost je paÄ? takĹĄna, so veliko boljĹĄi od nas. Mi si paÄ? nabiramo izkuĹĄnje proti takĹĄnim tekmecem.ÂŤ Prvi zadetek so na tekmi dosegli sicer gostje, nato pa so domaÄ?i s Ä?vrsto igro vseh igralcev, v obrambi, ob razpoloĹženem vratarju Klemenu Ferlinu in sijajnemu kapetanu Niku Medvedu zaÄ?eli svojo 'polko'. Po treh obrambah in kapetanovih golih je bilo po dobrih petnajstih minutah Ĺže 10:5, ob polÄ?asu pa neulovljivih sedem golov prednosti. Trener je tudi v nadaljevanju zahteval zavzeto igro. Igralci so ĹĄe naprej leteli po igriĹĄÄ?u pet minut pred koncem imeli prednost

dvanajstih golov (31:19), konÄ?ali pa z okroglimi +10. PriloĹžnost za igro so tudi mladi igralci Jan Tajnik, Jernej DrobeĹž in Ibrahim Haseljić. Slednje je zabil kar pet golov.

Trener Gorenja Željko Babić bil zadovoljen s predstavo svojih igralcev ne glede na to, da ve, da imajo ťe veliko rezerv: Najpomembneje je, da smo bili dane relativno dobri v obrambi.

Dosegli smo veliko lahko golov, kar je vplivalo na to, da smo hitro napravili neulovljivo razliko.

Slabo pa je, da je ĹĄe vedno veliko igralcem pod pritiskom, kar moramo odpraviti. Posledica tega so tehniÄ?ine napake, ki jih v bolj zahtevni tekmi ne sme biti.

Igralcem se kljub zahvaljujem za njihovi zelo zavzeto in disciplinirano igro, ĹĄe zlasti v obrambi, in seveda za visoko zmago. V nedeljo moramo igrati ĹĄe boljĹĄe, ĹĄe bolj zbrano in s Ä?im manj osnovnimi napakami, kajti Ĺ panci bodo veliko moÄ?nejĹĄi nasprotnik, kot jer bil danaĹĄnji.

ZgoĹĄÄ?en ritem

Pred rokometaĹĄi Gorenja je do konca leta zgoĹĄÄ?en ritem mednarodnih tekem. Kar devetnajstkrat bodo stopili na parket. V nedeljo zaÄ?enjajo ĹĄe tekmovanje v skupinskem delu lige prvakov.

Gostili bodo ĹĄpanskega podprvaka Abanca Ademar Leon.

Klube so razvrstili v ĹĄtiri skupine (A, B, C, D). V tretji bodo poleg VelenjÄ?anov in Ĺ pancev igrali ĹĄe romunski Dinamo, danski Skjern, ĹĄvicarski Kadetten Schauffhausen in norveĹĄki Elverum. Slovenski drĹžavni prvaki Celjani (v soboto bodo gostili madĹžarski Veszprem) bodo nastopali v skupini B. Najmanj ĹĄesto mesto v skupini jim zagotavlja napredovanje v osmino finala. VelenjÄ?ani pa bodo morali za nadaljevanje tekmovanja najprej osvojiti prvo ali drugo mesto, nato pa v neposrednem dvoboju izloÄ?iti ĹĄe prvo ali drugo moĹĄtvo iz skupine D. đ&#x;”˛

Liga Seha, 3. krog: Gorenje Velenje - Dinamo PanÄ?evo 34:24 (18:11) Gorenje Velenje: Ferlin (9 obramb), ZaponĹĄek (2 obrambi), Cehte 3, Medved 7 (2), Huseljić 5, OvniÄ?ek, Grebenc 2, Toskić 2, DrobeĹž, PotoÄ?nik 5, GolÄ?ar 2, Markotić 1, Verdinek 4, KleÄ?, Tajnik 1, Pejović 2. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

Vrstni red: 1. Vardar 9, 2. PDP Zagreb 6, 3. Tatran 6, 4. Metalurg 6, 5. Celje 6, 6. MeĹĄkov 3, 7. Gorenje 3, 8. Nexe 3, 9. Dinamo 3, 10. Vojvodina0.

4. krog (20. 9.): Nexe – Gorenje Lige prvakov, 1. krog: Gorenje - Abanca Ademar Leon (17. 9., ob 17:00):

RibniÄ?anom in KoprÄ?anom le toÄ?ka ZaÄ?elo se je novo rokometno prvenstvo v tako imenovani Ligi NLB. V njej v rednem delu prvenstva nastopa deset moĹĄtev. RokometaĹĄi Celja Pivovarne LaĹĄko, ki so pred nedavnim z zmago (prireditelj je bil Slovenj Gradec) nad Mariborom Branikom z 32 : 25 Ĺže ĹĄestiÄ? osvojili superpokal, in VelenjÄ?ani se bodo zaradi igranja v regionalni ligi Seha prvenstvu pridruĹžili ĹĄele v konÄ?nici.

V najboljĹĄi rokometni druĹĄÄ?ini ni veÄ? Drave Ptuja, Dola TKI Hrastnika, Istrabenza Plinov iz Izole in Slovenj Gradca 2011, nova Ä?lana pa sta Slovan in Herz Ĺ martno.

NajboljĹĄe ĹĄtiri ekipe iz rednega dela se bodo uvrstile v konÄ?nico za prvaka, preostalih ĹĄest pa v skupino za obstanek. Iz prve lige bosta izpadli najslabĹĄi ekipi v skupini za obstanek. Tudi v tej sezoni bodo vse ekipe v sklepni del prenesle vse toÄ?ke iz rednega dela. Celjani (branitelji naslova) in podprvaki VelenjÄ?ani bodo konÄ?nico zaÄ?eli z enakim ĹĄtevilom toÄ?k (tako kot v prejĹĄnji sezoni), kot jih bo imel najboljĹĄi v prvih osemnajstih krogih.

V uvodnem krogu so manj od naÄ?rtovanega dosegli v prejĹĄnjem prvenstvu tretji RibniÄ?ani ter Ä?e-

trti KoprÄ?ani, ki jih v novi sezoni vodi slovenski selektor Veselin Vujović. Dolenjci so v OrmoĹžu iztrĹžili samo toÄ?ko, enako moĹĄtvo z Obale v Trebnjem. KoprÄ?ani so na zaÄ?etku drugega polÄ?asa imeli celo prednost petih golov, a to ni bilo dovolj, da bi proti v prejĹĄnji sezoni osmim domaÄ?inom potrdili vlogo favorita.

Rezultati 1. kroga: Slovan - Herz Ĺ martno 30 : 30 (16 : 13), Trimo Trebnje – Koper 2013 21 : 21 (10 : 12), Jeruzalem OrmoĹž – Riko Ribnica 22 : 22 (12 : 10), Dobova – Urbanscape Loka 21 : 27 (11 : 16), Krka – Maribor Branik 31 : 34 (15 : 19). đ&#x;”˛

vos

Univerzum trade d.o.o. Ĺ aleĹĄka cesta 18, Velenje

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje.

e!

nik obÄ?ine Velenj

ÄŒestitamo za praz NajveÄ?ja izbira izdelkov za hujĹĄanje, izoblikovanje telesa in zdrav ter ĹĄporten naÄ?in Ĺživljenja

• Velenje, Mercator center, T: 05 99 75 219 • Celje, Mariborska 120, T: 08 205 60 18

UNIVERZUM

T: 03 587 11 17

Univerzum trade d.o.o., Ĺ aleĹĄka c. 18, Velenje

DADGRAD

031 331 472

Kolesa in Motorji + vsi rezervni deli

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 25

14. septembra 2017

Tekli bodo za otroke z downovim sindromom, da se bodo lahko udeleĹžili evropskega prvenstva v plavanju v Parizu

Velenje – Priprave na 2. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku, ki bo 30. septembra ob Velenjskem jezeru, so v polnem teku. Nanj so vabljeni otroci iz vse Slovenije, saj veÄ? kot jih bo, veÄ? denarja bodo zbrali in tako pomagali skupini DelfinÄ?kov, otrokom plavalcem z downovim sindromom iz Plavalnega kluba Velenje, da se bodo lahko udeleĹžili evropskega prvenstva, ki bo od 28. oktobra do 4. novembra v Parizu. Letos Ĺželijo zbrati ĹĄe veÄ?, kot so lani, ko jih je teklo 420, zbrali pa so 5.100 evrov. Zbrana sredstva s

startninami (ta znaĹĄa 5 evrov za vsakega otroka) bodo v Skazi podvojili in jih dodali svoji zaÄ?etni donaciji 3.000 evrov.

Idejo teka je letos podprlo iz-

â?ą

Otroke prijavijo odrasli na www. otrokotroku.si

jemno ĹĄtevilo podjetij, moÄ?no raÄ?unajo ĹĄe tudi na ostale. Posebno osebno ambasadorstvo projekta pa je sprejel nekdanji smuÄ?ar, priljubljen ĹĄportnik in vzornik mladih Jure KoĹĄir.

Bistvo dobrodelnega teka

Otrok otroku je, da teÄ?ejo v paru in tako pomagajo drug drugemu pri doseganju cilja.

StarĹĄem in otrokom ni potrebno, da sami najdejo svoj par, saj bodo za to z veseljem poskrbeli donatorji. Pomembno bo, da na cilj priteÄ?ejo z roko v roki in tudi tako uresniÄ?ujejo sporoÄ?ilo ÂťZmagamo, ko si pomagamo!ÂŤ Otroci teÄ?ejo na progah razliÄ?nih dolĹžin; stari od 1. do 4. leta starosti in otroci s posebnimi potrebami 450 metrov, otroci od 5. do 9. leta 900 metrov, od 10. do 14. leta pa 1.800 metrov.

Murska Sobota, 8. septembra - Na drŞavnem prvenstvu v ťportnem padalstvu v kategoriji Wingsuit je kljub neugodnim vremenskim razmeram organizatorju tekmovanja, AK Murska Sobota, uspelo tekmovanje spraviti pod streho. Že drugo leto zapored je naslov drŞavnega

humanitarne narave in je uvod v letoĹĄnji Pikin festival, se bo zaÄ?el v petek, 15. septembra, ob 18. uri, zakljuÄ?il pa po 24 urah, torej v soboto, 16. septembra, ob 18. uri.

Namen teka je privabiti tekaÄ?e, ĹĄportnike in ljudi dobre volje, da se udeleĹžijo prireditve in da v terminu dogodka preteÄ?ejo ali pre-

Sedaj jih Ä?akata ĹĄe dve pomembni tekmi. TOUR dvojke in DrĹžavno prvenstvo za veterane. Ĺ˝elijo si, da letoĹĄnjo sezono zakljuÄ?ijo v vrhu ZdruĹženja druĹĄtev petanke v Sloveniji. Poleg tega si ĹĄe vedno Ĺželijo pomladiti svoje vrste, zato so pred kratkim z

ca je bila letos bistveno moÄ?nejĹĄa in prepriÄ?an sem, da bo vsako leto teĹžje zmagovati. S skoki sicer nisem najbolj zadovoljen, saj sem naredil dve veÄ?ji napaki. Vesel pa sem, da mi je kljub vsemu uspelo osvojiti naslov drĹžavnega prvaka,ÂŤ je dejal Robert đ&#x;”˛ Krenker.

Velenjski atleti solidni na atletskem pokalu

hodijo poljubno dolgo dolĹžino ter s prostovoljnimi prispevki pomagajo otrokom. Vsa sredstva v obliki startnine se bodo namreÄ? v celoti donirala MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki bo z zbranim zneskom popeljala otroke na ĹĄportne poÄ?itnice. đ&#x;”˛

Ponovni uspeh velenjskih petankarjev Podvelka, 9. septembra – V soboto so Ä?lani DruĹĄtva petanke Velenje sodelovali na tekmovanju za pokal obÄ?ine Podvelka, na katerem so dosegli odliÄ?ne rezultate. Vitrine druĹĄtva so napolnili s petimi pokali, tremi za prva mesta in dvema za drugi mesti.

prvaka osvojil Robert Krenker iz Velenja. Drugo mesto je zasedel Nejc Sedovnik in tretje Boris Kos. ÂťZame je drĹžavno prvenstvo predstavljala eno pomembnejĹĄih tekem letos. Bil sem v kar nehvaleĹžnem poloĹžaju, saj sem veljal za favorita, to pa je bil zame dodaten pritisk. Konkuren-

đ&#x;”˛

Pikin dobrodelni tek ta petek Velenje – Triatlon klub Velenje skupaj z lokalnimi ťportnimi in humanitarnimi organizacijami (Športna zveza Velenje, Festival Velenje, Rotary klub Velenje, Rotaract Velenje) ter ob podpori MO Velenje pripravlja 3. Pikin ultra tek, ki bo potekal na obali Velenjskega jezera.

24-urni ÂťPikin ultra tekÂŤ, ki je

25

Robert Krenker ponovno do naslova drĹžavnega prvaka

Prijavite otroke za dobrodelni tek Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ PORT

Nova Gorica, 9. septembra – V soboto in nedeljo so v Novi Gorici potekala tekmovanja za atletski pokal Slovenije. Solidni so bili tudi atleti AK Velenje, ki so med Şenskami ekipno zasedli 3., med moťkimi pa 4. mesto. Maja Mihalinec (AK Velenje) je v svojem prvem nastopu po enoletnem premoru zaradi poťkodbe Ahilove tetive za pol sekunde ugnala vse tekmice in se spustila pod mejo 12 sekund (11,94). Prva mesta so osvojili ťe velenjski atleti Jerneja Smonkar, Barbara Letnar, Jan Kramer in Peter Hribarťek.

Maja Mihalinec, najboljĹĄa slovenska atletinja pred dvema

letoma, se je po letu dni spet vrnila na tekmovaliĹĄÄ?a: "Bilo je malo nervoze in mogoÄ?e preveÄ? razmiĹĄljanja, Ä?e me ĹĄe boli noga.

Toda tudi trener Srdjan DjordjeviÄ? mi je rekel, da naj grem na vso moÄ? in naj odmislim boleÄ?ine. Med tekom jih nisem Ä?utila, kot tudi ne zadnje tri, ĹĄtiri tedne na treningih. To je tudi pribliĹžno obdobje, ko sem se pripravljala na to tekmo, prej nisem bila sposobna sprintati brez boleÄ?in. Cilj je bil, da zdrava pridem skozi cilj in zmagam. To sem dosegla, Ä?asi pa bodo ĹĄe boljĹĄi, ko bom odmislila boleÄ?ino iz podzavesti. V sredo grem na magnetno reso-

nanco in bomo videli, ali je poĹĄkodba povsem zaceljena ali pa bo treba ĹĄe kaj narediti," je MihaliÄ?eva strnila prvo in hkrati tudi svojo zadnjo tekmo sezone.

Izidi, ekipno, Ä?lani: 4. AK Velenje 157; Ä?lanice: 3. AK Velenje 165; posamiÄ?no, moĹĄki AK Velenje: 1500 m: 1. Jan Kramer 4:21,91; 5000 m: 2. Armend Berisha 15:47,89; 400 m ovire: 1.

Peter HribarĹĄek 54,77; viĹĄina: 3. AndraĹž Marolt 1,80 Ĺženske AK Velenje: 100 m (-1,0 m/s): 1.

Maja Mihalinec 11,94; 400 m: 2. Jerneja Smonkar 54,60; 800 m: 1. Jerneja Smonkar 2:08,05; kladivo: 3. Esma Pajt 44,30; krogla: 1. Bernarda Letnar 10,54; kopje: 2.

Bernarda Letnar 49,85.

veseljem gostili skupino otrok, ki jo je k njim pripeljala Zveza prijateljev mladine Velenje. Ti so bili nad igro petanke veÄ? kot navduĹĄeni, zato upajo, da se jim bo kdo od njih kmalu pridruĹžil. đ&#x;”˛

03/ 897 02 04 | 03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si

Nordijci V Ĺ vici zmaga Osterca in odliÄ?ni nastopi VelenjÄ?anov Ta vikend (8.–10. septembra) je v ĹĄvicarskem Kanderstegu potekal Alpski pokal v smuÄ?arskih skokih in nordijski kombinaciji. Sodelovali so skakalci in kombinatorci iz vseh sedmih alpskih drĹžav, in sicer poleg Slovenije – od teh kar 6 VelenjÄ?a-

Balinanje Gorica ĹĄe v vodstvu Tekma v dvanajstem krogu je bila najbolj zanimiva v Vinski Gori, kjer so domaÄ?ini gostili ekipo DU Velenja, ki je priĹĄla kot veliki favorit.

DomaÄ?ini so se presenetljivo moÄ?no upirali, vendar do popolnega uspeha le niso mogli priti. Na koncu jim je uspelo gostom odĹĄÄ?ipniti toÄ?ko, rezultat je bil 4 : 4.

Druga tudi zelo pomembna tekma je bila v Slovenskih Konjicah, kjer so domaÄ?ini gostili zelo neugodno ekipo BĹ DU Premogovnik. SreÄ?anje je bilo napeto, gostje kar niso popuĹĄÄ?ali. Na koncu pa so vseeno

nov, ĹĄe iz Avstrije, NemÄ?ije, Francije, Italije in Ĺ vice. V petek sta se v konkurenci 68 mladih skakalcev pomerila VelenjÄ?ana AljaĹž Osterc in Jan Bombek. AljaĹž je opravil dva odliÄ?na skoka in popolnoma pometel s konkurenco. Jan pa si je priskakal 23. mesto.

Ponovni obraÄ?un so opravili v soboto, 9. septembra. AljaĹž Osterc si je priskakal 6. mesto, Jan Bombek pa 17.

Tudi za nordijske kombinatorce so pripravili dva obraÄ?una, in sicer v soboto in nedeljo; obakrat z enim skokom in tekom na 5 kilometrov.

Prvi spopad 67. vrhunskih nordijskih kombinatorcev so izvedli v soboto, 9. septembra. Zelo se je izkazal VelenjÄ?an Rok Jelen, ki je bil po skoku na 16. mestu, v tekaĹĄkem delu pa je odliÄ?no napredoval vse do konÄ?nega 8. mesta. GaĹĄper Brecl je bil na koncu 17., po skoku 13. Vid Vrhovnik je bil po skoku 25., v tekaĹĄkem delu je napredoval do 23. mesta. OĹžbej Jelen je bil 29., po skoku 27.

Na nedeljski preizkuĹĄnji je GaĹĄper Brecl osvojil odliÄ?no 13. mesto, Vid Vrhovnik 17., Rok Jelen pa 25. đ&#x;”˛ SaĹĄa S.

klonili z rezultatom 6 : 2 za domaÄ?ine, ki so imeli tudi razliko v toÄ?kah nekoliko viĹĄjo od gostov.

Tretje sreÄ?anje v tem krogu je bilo na Polzeli, kjer so domaÄ?ini Ĺže pred sreÄ?anjem veljali za popolnega favorita proti ekipi gostov iz BD Ĺ entjur.

Tako se je sreÄ?anje tudi konÄ?alo z rezultatom 8 : 0 in ogromno toÄ?kovno razliko.

Vrstni red ekip: 1. PDU Gorica 16 toÄ?k, 2. BK Polzela 15, 3. BĹ DU Premogovnik 12, 4 DU Velenje 9, 5. DU Slovenske Konjice 8, 6. DU Vinska Gora 7, 7. BD Ĺ entjur 5.

Ekipa PDU Gorica je bila v tem kolu prosta.

V drugi ligi so igrali osmi krog.

Igralci Dobrne so gostili neugodne

goste iz KU Gorenje. SreÄ?anje je bilo zelo izenaÄ?eno, tako da se vse do zadnjega meta ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Na koncu se je konÄ?alo z remijem 4 : 4 in nekoliko boljĹĄo razliko v toÄ?kah za domaÄ?ine.

V drugem sreÄ?anju so domaÄ?ini iz KavÄ? gostili ekipo DU Ĺ martno ob Paki, s katerimi niso imeli preteĹžkega dela, saj so jih premagali z rezultatom 6 : 2 in z nekoliko viĹĄjo toÄ?kovno razliko.

SreÄ?anje med BK TopolĹĄica in BS Vrbno iz Vrbice je bilo preloĹženo.

Vrstni red: 1. KU Gorenje 13 toÄ?k, 2. PDU KavÄ?e 11, 3. BK TopolĹĄica 10, 4. DU Dobrna 8, 5. BS Vrbno Vrbica 3, 6. DU Ĺ martno ob Paki 1. đ&#x;”˛ T. F.

Bazen Velenje: mali in veliki bazen, tepidarium, infra savna, finska, turĹĄka savna in fitnes studio.

RdeÄ?a dvorana: tenis, namizni tenis, badminton, squash, parter. ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 26

26

MODROBELA KRONIKA

14. septembra 2017

Kljub opozorilom ĹĄtevilne krĹĄitve Otroke hitro kaj premami Med kontroliranimi vozniki nekateri ĹĄe vedno izstopajo v smislu prekoraÄ?itev hitrosti ter prevoza otrok in tehniÄ?ne urejenosti vozil, s katerimi se prevaĹža otroke Celje, Velenje, 5. septembra – Policisti Postaje prometne policije Celje so v torek dopoldan v okviru izvajanja aktivnosti za veÄ?jo varnost otrok v cestnem prometu izvedli poostren nadzor voznikov in vozil, s poudarkom na ugotavljanju krĹĄitev cestnoprometnih predpisov v bliĹžinah ĹĄol in na poteh, ki vodijo v ĹĄolo.

Pri tem so, kot so sporoÄ?ili s Policijske uprave Celje, ugotovili kar nekaj prekrĹĄkov, med njimi so izstopali trije.

V postopku so imeli voznika kombiniranega vozila za prevoz otrok, ki je v vozilu prevaĹžal veÄ? otrok, kot je imel v vozilu sedeĹžev, vozilo pa tudi ni izpolnjevalo pogojev za prevoz otrok. Zaradi tehniÄ?ne neurejenosti so po-

licisti vozilo izloÄ?ili iz prometa, vozniku pa izrekli globo. Ukrepali bodo tudi zoper samostojnega podjetnika.

â?ą

Vse, ĹĄe posebej tiste, ki so odgovorni za prevoz otrok, znova opozarjajo, da alkohol in voĹžnja nista zdruĹžljiva.

Eden od voznikov osebnega avtomobila je na zaznamovanem prehodu za peĹĄce izsiljeval prednost otrokom, ki so na poti v ĹĄolo po njem preÄ?kali voziĹĄÄ?e. Seveda so oglobili tudi tega.

SreÄ?ali pa so se tudi z voznikom, ki je na avtocesti A1 vozil s hitrostjo 242 kilometrov na uro.

Temu so izrekli 1.200 evrov globe in 9 kazenskih toÄ?k.

Policisti policijske postaje Ĺ˝alec, ki so nadzor opravljali v Ä?etrtek, 7. septembra, pa so v neposredni bliĹžini ene od osnovnih ĹĄol na njihovem obmoÄ?ju dopoldne ustavili voznika avtobusa, ki je vozil ĹĄest otrok. Odredili so mu preizkus z elektronskim alkotestom, ki je pokazal, da je imel voznik 0,38 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.

Izdali so mu plaÄ?ilni nalog v viĹĄini 600 evrov, izrekli 8 kazenskih toÄ?k in prepovedali nadaljnjo voĹžnjo. đ&#x;”˛

mkp

POLICIJSKA kronika Neznanec oĹžgal ostreĹĄje Velenje, 6. septembra – V sredo je lovec iz Ĺ kal obvestil policiste, da jim je neznanec poĹĄkodoval lovski dom. Na njem je oĹžgal ostreĹĄje. PovzroÄ?il jim je za okoli 2.000 evrov ĹĄkode.

Voznici Ä?elno trÄ?ili Velenje, 7. septembra – V Ä?etrtek okoli 16. ure se je v Studencah na glavni cesti Arja vas–Velenje zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri se je hudo poĹĄkodovala 34-letna voznica osebnega avtomobila. Ta je med voĹžnjo proti Velenju zapeljala na nasprotno

Pripnite se – za vaťo varnost gre!

Ta teden teÄ?e nova akcija policije, v kateri preverjajo uporabo varnostnega pasu.

VeÄ? pozornosti namenjajo potnikom na zadnjih sedeĹžih, mladim voznikom in voznikom tovornjakov, kombijev in avtobusov. ÄŒe bi v uporabljali varnostne pasove, bi bilo 40 % manj Ĺžrtev nesreÄ?.

stran voziĹĄÄ?a in Ä?elno trÄ?ila v 29-letno voznico nasproti vozeÄ?ega avtomobila, ki je v nesreÄ?i utrpela laĹžje telesne poĹĄkodbe.

Obe sta bili z reĹĄevalnim vozilom odpeljani v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje. Zaradi krĹĄitve prometnih predpisov bodo povzroÄ?iteljici nesreÄ?e policisti izdali nalog za plaÄ?ilo globe.

VelenjÄ?an kradel v Celju Celje, Velenje 7. septembra – V Ä?etrtek okoli poldneva so policisti v enem od veÄ?jih nakupovalnih centrov v Celju obravnavali kaznivo dejanje tatvine. Zaposleni so pri neÄ?ednem poslu, tatvini dveh pohodniĹĄkih jaken, prijeli 33-letnega VelenjÄ?ana. Policisti ga bodo po vseh zbranih obvestilih kazensko ovadili na pristojno

drĹžavno toĹžilstvo. Tudi v Velenju se je istega dne nekdo na nepoĹĄten naÄ?in pripravljal na hladnejĹĄe obdobje. Pri tatvini dveh jaken so ga zalotili v Lidlu.

Odnesel nakit Mozirje, 8. septembra – V petek nekaj pred polnoÄ?jo je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo v BoÄ?ni na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje. Storilec, ki je v hiĹĄo vstopil skozi kuhinjsko okno, je ukradel veÄ? kosov nakita.

Rudar ob 600 evrov Velenje, 9. septembra – V soboto je policistom rudar iz Premogovnika Velenje naznanil krajo. Iz njegove omarice je izginilo 600 evrov. Policisti v zvezi z dogodkom zbirajo obvestila.

SveÄ?anost ob 120-letnici

Velenje, 16. septembra – V poÄ?astitev 120-letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Velenje bodo v soboto ob 17. uri pripravili slavnostno sejo s podelitvijo zahval. Na njej bodo prevzeli tudi nov mladinski prapor PGD Velenje. Prireditev bo potekala v prenovljeni veÄ?namenski dvorani gasilskega doma, ki je dobila tudi poseben vhod. đ&#x;”˛

bĹĄ

Iz POLICISTOVE beleĹžke Nista se pretepala, ampak sta spala Ĺ oĹĄtanj, 7. septembra – V Ä?etrtek so ĹĄli policisti v Ĺ oĹĄtanj na Kajuhovo cesto.

Tam naj bi se, kot so policistom sporoÄ?ili sosedi, prepirala in pretepala zakonca. Pa najbrĹž ni bilo Ä?isto tako. Ob prihodu policistov sta oba spala, a so ju prebudili in z njima opravili pogovor. Ta je pokazal, da se med njima ni dogajalo niÄ? posebnega.

Nasilen sin

loÄ?bami, povezanimi s hujĹĄimi prekrĹĄki v prometu, zasegli avto. Ponovno so ga zalotili pri hujĹĄem prekrĹĄku, vozil je namreÄ? pod vplivom alkohola. Ĺ e en avto pa so drugemu vozniku zasegli dan za tem, v soboto, 9. septembra. Razlog je bila voĹžnja brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja.

Znanec ga je udaril

ObleĹžal pod 'teĹžo' alkohola

Velenje, 11. septembra – V ponedeljek je VelenjÄ?ana uĹžalil sorodnik. Pljunil je vanj. Z njim se bodo policisti ĹĄe pogovorili in mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Velenje, 7. septembra – V Ä?etrtek je nasilen sin grozil oÄ?etu in mami, da ju bo ubil. Policisti so sinu izrekli prepoved pribliĹževanja, napisali pa bodo tudi kazensko ovadbo zaradi nasilja v druĹžini.

Velenje, 8. septembra – V petek je v drĹžavni proraÄ?un spet kanilo nekaj malega. Vanj bo plaÄ?al tisti, ki je na TomĹĄiÄ?evi preveÄ? glasno vrtel glasbo, in tisti, ki je na Rudarski cesti obleĹžal pod 'teĹžo' alkohola.

Zasegli avtomobila

Zbil psa

Velenje, 8. septembra – V petek so vozniku, ki so ga v zadnjih dveh letih opremili Ĺže s tremi pravnomoÄ?nimi od-

Velenje, 9. septembra – V soboto je neznani voznik v Paki pri Velenju zbil psa.

Pes je na kraju poginil.

Ĺ oĹĄtanj, 10. septembra – V nedeljo je v Ĺ oĹĄtanju znanec udaril znanca. Policisti so opravili razgovor z obema, plaÄ?ilni nalog pa napisali tistemu, ki je napaÄ?no ocenil, da bo z udarci reĹĄil nesporazum.

Sorodnik ga je uĹžalil

Opomogel si je v prostorih za pridrĹžanje Velenje, 10. septembra – Policisti so v nedeljo v Paki pri Velenju, ker je vozil vinjen, odvzeli prostost avstrijskemu drĹžavljanu. Ko si je v prostorih za pridrĹžanje nekoliko opomogel, so ga privedli pred sodnika, da mu je za prekrĹĄek doloÄ?il kazen.

Zavod Varna pot in Lidl sta ob zaÄ?etku ĹĄolskega leta druĹžno pripravila deset preventivnoizobraĹževalnih delavnic o prometni varnosti za otroke in starĹĄe po Sloveniji V delavnicah so jih pouÄ?ili o pravilnem ravnanju v cestnem prometu.

Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 5. septembra – Svoj prispevek k varnejĹĄemu zaÄ?etku (in nadaljevanju) novega ĹĄolskega leta v prometu sta v Velenju dodala Zavod Varna pot in Lidl Slovenija. V torek sta na parkiriĹĄÄ?u pred Lidlom izvedla preventivnoizobraĹževalno delavnico o prometni varnosti za otroke in starĹĄe. Te delavnice skupaj izvedeta v septembru na desetih lokacijah po Sloveniji.

Delavnice so vkljuÄ?evale prometni poligon za najmlajĹĄe, ustvarjalni kotiÄ?ek, v katerem so otroci izdelovali srÄ?ke, ki so jih potem lahko namestili na varnostni pas v vozilu, s katerim se vozijo. Ta jih bo spomnil na to, da morajo biti med voĹžnjo vedno

Rekli so â?ą Kristjan

Ĺ taba, Zavod varna pot: ÂťOtroci promet doĹživljajo drugaÄ?e kot starejĹĄi. Hitro jih premami kaj na drugi strani ulice in takrat pozabijo na vsa pravila.ÂŤ pripeti. Predstavili so otroĹĄke varnostne sedeĹže, varno opremo kolesa ...

StarĹĄem in mladostnikom so predstavili naletne teĹže na tehtnici, ki pove, koliko smo pri razliÄ?nih hitrostih v trenutku trka

dejansko teĹžki in kakĹĄne so takrat sile, ki delujejo na Ä?loveka. ÂťVeliko jih ni moglo razumeti, da lahko tudi Ä?isto obiÄ?ajni predmeti, ki so z nami v vozilu, torbice, mobilni telefoni ... pri trku – pa naj si bo pri 30, 50 ali 90 kilometrih na uro, doseĹžejo zelo veliko teĹžo,ÂŤ je povedal Kristjan Ĺ taba iz zavoda Varna pot. Ti bodo gotovo odslej take predmete shranili varno v prtljaĹžnik.

Veliko pozornosti so bila deleĹžna tudi oÄ?ala za simulacijo alkohola in drog ter simulacija zdrsa na drseÄ?i oziroma mokri podlagi, s Ä?imer so zlasti voznike opozorili na dodatno previdnost v jesenskem in zimskem Ä?asu, ko so ceste mokre in spolzke. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 27

UTRIP

14. septembra 2017

27

Veliko uÄ?encev uporablja ĹĄolski prevoz V obÄ?ini Velenje 17 vozil na dan opravi veÄ? kot 1200 kilometrov – V obÄ?ini Ĺ martno se jih od 311 uÄ?encev vozi v ĹĄolo 120 Tatjana PodgorĹĄek

Velenje – Ĺ est matiÄ?nih osnovnih ĹĄol, prav toliko podruĹžnic ter Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje v mestni obÄ?ini Velenje obiskuje v tem ĹĄolskem letu 2929 uÄ?encev, od tega 358 prvoĹĄolcev. PribliĹžno 22 odstotkov ali nekaj manj kot 600 jih uporablja organizirane ĹĄolske prevoze, ki stanejo lokalno skupnost v enem ĹĄolskem letu 590 tisoÄ? evrov, kar je veÄ?, kot so znaĹĄali stroĹĄki letoĹĄnjih vlaganj v investicijsko in redno vzdrĹževanje osnovnih ĹĄol. Šolske prevoze izvajamo v skladu z zakonodajo, ki doloÄ?a, da je lokalna skupnost dolĹžna zagotoviti organiziran brezplaÄ?en prevoz uÄ?encem, ki so oddaljeni od ĹĄole veÄ? kot 4 kilometre, in tudi tistim s krajĹĄimi razdaljami, Ä?e je njihova pot v ĹĄolo ocenjena za nevarno. ÄŒe hoÄ?emo zadostiti tema zakonskima zahtevama, je potrebnega toliko denarja. PribliĹžno 22 odstotkov vkljuÄ?enih osnovnoĹĄolcev v organiziran prevoz v ĹĄolo in iz nje je toliko, kot znaĹĄa republiĹĄko povpreÄ?je. Tudi po ceni (2,33 evra za kilometer) smo v slovenskem povpreÄ?ju,ÂŤ poja-

snjuje Peter KovaÄ? iz Urada za druĹžbene dejavnosti Mestne obÄ?ine Velenje. Ĺ olske prevoze v lokalni skupnosti opravlja druĹžba Izletnik Celje. Izbrali so jo na osnovi javnega razpisa leta 2012, z njo pa podpisali koncesijsko pogodbo za 8 let. Izletnik opravlja dejavnost s partnerjem – podjetjem APS Velenje ter podizvajalcem Streharjem, ki opravlja prevoze uÄ?encev Centra za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Ve-

â?ą

V proraÄ?unu za ta namen kar 590 tisoÄ? evrov

lenje. Prevoze izvajajo s 17 razliÄ?nimi vozili, na dan pa skupaj opravijo veÄ? kot 1.200 kilometrov. StroĹĄke prevoza plaÄ?a Mestna obÄ?ina Velenje tudi starĹĄem za prevoze otrok v specialne zavode v obliki zniĹžane kilometrine.

Za zdaj v lokalni skupnosti sprememb na tem podroÄ?ju ne naÄ?rtujejo, saj bi zagotavljanje ĹĄe veÄ?je varnosti zahtevalo ĹĄe veÄ? denarja. Sicer pa ocenjujejo, da v tem trenutku za kaj takega ni potreb, saj s tako organiziranim ĹĄolskim prevozom zadostijo zahtevam zakonodaje in tudi potrebam starĹĄev in njihovih otrok. ÂťOb tem naj omenim rezultate analize, ki so jo o ĹĄolskih prevozih opravili v obÄ?ini Novo mesto za zadnjih deset let. Ti kaĹžejo na precejĹĄnje spremembe. NamreÄ? veliko otrok, ki so hodili pred veÄ? leti v ĹĄolo peĹĄ ali s kolesom, danes v ĹĄolo vozijo starĹĄi. Me-

nim, da nekaj podobnega velja tudi za mestno obÄ?ino Velenje,ÂŤ je ĹĄe dejal Peter KovaÄ?.

Organizirani prevozi iz vseh vaĹĄkih skupnosti

Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki ocenjujejo, da imajo dokaj dobro organizirane ĹĄolske prevoze uÄ?encev. Tako kaĹžejo – pravi ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar – dosedanje izkuĹĄnje. ÂťNa zaÄ?etku ĹĄolskega leta so se sicer pokazale nekatere teĹžave, jih tudi ĹĄe priÄ?akujemo, a jih sproti reĹĄujemo.ÂŤ Lani so za izvajalce ĹĄolskih prevozov izvedli javni razpis in ĹĄtiriletno koncesijsko pogodbo podpisali s tremi, ki na dan opravijo 110 kilometrov. Od 311 uÄ?encev na tamkajĹĄnji ĹĄoli je namreÄ? vozaÄ?ev pribliĹžno 120.

Organiziran prevoz omogoÄ?ajo uÄ?encem iz vseh vaĹĄkih skupnosti v obÄ?ini in tudi iz sosednje obÄ?ine BraslovÄ?e, ki obiskujejo ĹĄmarĹĄko ĹĄolo. Prav tako obÄ?ina plaÄ?uje prevoze uÄ?encem, ki obiskujejo Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje.

V tem ĹĄolskem letu je takih 6.

Na leto namenjajo iz obÄ?inskega proraÄ?una za ĹĄolske prevoze blizu 100 tisoÄ? evrov. ÂťVse od nastanka obÄ?ine so med vozaÄ?i uÄ?enci, katerih pot v ĹĄolo je daljĹĄa kot 4 kilometre (takih je pribliĹžno 35 odstotkov), ostalo so prvoĹĄolci, uÄ?enci, katerih poti v ĹĄolo – po mnenju Ä?lanov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu – niso varne, nekaj pa je tudi takih, ki po zakonu ne izpolnjujejo ne enega in ne drugega pogoja za uporabo brezplaÄ?nega ĹĄolskega

prevoza. Kot pravi KopuĹĄar, je sam pregledal sezname vozaÄ?ev in po njegovem bi bilo lahko nekatere starĹĄe sram, ker usmerjajo svojega otroka na ĹĄolski avtobus.

Gre za uÄ?ence viĹĄjih razredov, Âťki bi se lahko sami odpravili v ĹĄolo in si pridobili doloÄ?ene Ĺživljenjske izkuĹĄnje za takrat, ko bodo nadaljevali ĹĄolanje v drugih okoljih. Na poti v ĹĄolo lahko doĹživijo dogodivĹĄÄ?ine, ki jim bodo ob obujanju na ĹĄolske dni

â?ą

Analiza ĹĄolskih prevozov v prid tudi tistim, ki zakonsko do njih niso upraviÄ?eni

prikradle smeh na obraz.ÂŤ Povedal je ĹĄe, da so pred dvema letoma o tejo temi razpravljali s starĹĄi uÄ?encev ĹĄole in takrat je veÄ?ina menila, naj ostanejo ĹĄolski prevozi nespremenjeni tudi za tiste, ki do njih niso upraviÄ?eni. Prisluhnili so jim, saj je analiza stroĹĄkov pokazala, da Ä?e bi omogoÄ?ili organiziran prevoz le ÂťzakonskoÂŤ doloÄ?enim uÄ?encem, bi bil prihranek zanemarljiv, bistveno veÄ? pa bi imeli operativnih teĹžav. ÄŒeprav so v lokalni skupnosti v zadnjih letih – tako Janko KopuĹĄar – uredili kar nekaj varnih poti s ploÄ?niki, drugimi, primernejĹĄimi trasami za pot v ĹĄolo, bodo tovrstne aktivnosti nadaljevali, saj Ĺželijo zagotoviti varnost tudi ostalim udeleĹžencem v prometu.

Telefoniranje med voĹžnjo je neodgovorno Celje, 6. septembra – V nadzoru nad spoĹĄtovanjem pravil o uporabi mobilnih telefonov med voĹžnjo, ki so jo policisti na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske uprave Celje izvajali v sredo dopoldne, so zaznali 155 krĹĄitev, poleg teh pa ĹĄe 40 krĹĄitev neuporabe varnostnega pasu. Podoben nadzor so na obmoÄ?ju PU Celje izvedli ĹĄtirinajst dni prej. Zaznali so 122 krĹĄitev. Policisti ob tem znova poudarjajo, kako nevarna in neodgovorna je uporaba telefona med voĹžnjo. Na voznika vpliva tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola, med pisanjem sporoÄ?il pa voznik đ&#x;”˛ mkp na voziĹĄÄ?e gleda ĹĄtirikrat manj Ä?asa kot pri normalni voĹžnji.

đ&#x;”˛

Oven od 21. 3. do 20. 4.

V teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Zato ste seveda poskrbeli sami, saj ste se Ĺže pred Ä?asom zaÄ?eli veÄ? ukvarjati s svojim telesom in zdravjem. ÄŒe boste dobro premislili in upoĹĄtevali navdih, lahko v naslednjih tednih doseĹžete veÄ?, kot si trenutno upate misliti. VaĹĄe najmoÄ?nejĹĄe oroĹžje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste delali, zato boste tokrat naÄ?rte izpeljali do konca. Z denarjem pa ravnajte zelo previdno. Kot kaĹže, bo zamudnikov s plaÄ?ili vsak dan veÄ?, vaĹĄe potrebe pa ne bodo majhne. ÄŒe ne boste previdni, se boste morali zadolĹžiti.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

ZatiĹĄje, ki je po velikem projektu zavelo v vaĹĄem Ĺživljenju, Ĺžal ne bo veÄ? dolgo trajalo. Veliko skrbi boste ĹĄe vedno imeli na finanÄ?nem podroÄ?ju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo ne prviÄ?, pa tudi zadnjiÄ? ne, zato ne boste preveÄ? Ä?rnogledi. Si boste pa zato naredili plan, da konÄ?no pospravite in dokonÄ?ate stare, zanemarjene in nedokonÄ?ane zadeve. To vam bo prineslo dober obÄ?utek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca septembra speljali v veliki meri po svojih Ĺželjah. Pazite pa, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Ljubezen? Ĺ˝eleli si je boste veÄ?.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Prihodnji dnevi ne bodo enoliÄ?ni, zato pa tudi enostavni ne bodo. V nedeljo vam bo jasno, da se bo trud, ki ste ga v neki projekt vlagali veÄ? tednov, vendarle poplaÄ?al. Zato boste brez teĹžav vztrajali na zaÄ?rtani poti. In to, kljub temu da se boste zaradi nje zamerili kar nekaj ljudem, tudi prijateljem. A ne bo niÄ? takega, kar bi dolgoroÄ?no vplivalo na vaĹĄe odnose z njimi. Pravzaprav bo hitro pozabljeno, vi pa boste vsak dan bolj zadovoljni z uÄ?inki svojih dejanj. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, ĹĄe bolje pa bo, Ä?e pred prihodom pustih jesenskih dni poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Bodite avanturist, poskusite kaj Ä?isto novega.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Ne bo vam lahko vztrajati, a trma bo tokrat pozitivna. Ĺ li boste do konca, kar boste zaÄ?eli uresniÄ?evati Ĺže danes. Vse, kar boste zaÄ?eli v naslednjih dneh, boste tudi uspeĹĄno dokonÄ?ali. NajveÄ? teĹžav boste imeli s tem, da se umirite in si priznate, da vam pravzaprav niÄ? ne manjka. Pazite, da si boste v naslednjih dneh vzeli Ä?as tudi za poÄ?itek in lenarjenje. Glavo imate polno, misli so pogosto teĹžke. Telo vam bo kmalu sporoÄ?ilo, da ste Ĺže predolgo napeti. Partner bo imel v teh dneh veliko majhnih Ĺželja. Potrudite se, da mu pomagate, da jih uresniÄ?i Ä?im veÄ?. Oba bosta sreÄ?na, tudi zaradi tega, ker bosta veliko sodelovala.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

V vaĹĄem Ĺživljenju se nenehno dogaja, dolgoÄ?asja ne poznate. Tudi v naslednjih dneh bo tako, saj vas Ä?aka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov. Poleg tega vam planeti napovedujejo velike premike na podroÄ?ju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste zaÄ?eli novo razmerje ali pa se bo v obstojeÄ?em dogajalo, kaj zelo razburljivega, vendar po vaĹĄih Ĺželjah in priÄ?akovanjih. NiÄ? slabega ne bo, prej obratno. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreÄ? vedeli, ali trenutno v partnerski zvezi delate prav ali narobe. ÄŒeprav vztrajnost za vas ni ravno pogosta, boste tokrat dokazali, da zmorete tudi to. Uspelo vam bo dokonÄ?ati vse, kar si boste zadali na kratki rok.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgÄ?as in da boste uĹžili prav vsak dan posebej.

Ob tem boste nekoliko zaslepljeni sami s seboj, s svojimi zahtevami, Ĺželjami in idejami. Drugi bodo v tem Ä?asu predvsem vaĹĄi Ĺživljenjski spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne Ä?asa ne volje ukvarjati. Ko se boste lotili nekega novega projekta, boste najprej precej uporniĹĄki in trdoglavi, Ĺže v nekaj dneh pa boste spoznali, da je zadevo bolje speljati nekoliko bolj diplomatsko. Na vrat na nos ne bi ĹĄlo. V teh dneh boste tudi polni odliÄ?nih idej.

Med njimi je ena, povezana z vaĹĄo poslovno potjo, ki ne sme Ä?akati. Ĺ e dobro, da se tega Ĺže zavedate.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Veliko truda boste vlagali v odnose med domaÄ?imi, saj se zavedate, da ste se precej odtujili. Ĺ˝eleli si boste, da bi si povedali veÄ?, da bi skupaj iskali poti do reĹĄitev. Tudi tistih, ki so povezane z investicijami. ÄŒaka vas nekaj nujnih obveznosti, ki se jim tokrat res ne boste mogli izogniti. Skoraj vsak dan vas bo strah, kako jih izpeljati. Vse bo teklo, kot si Ĺželite, zato bodo napori hitro pozabljeni. Od torka dalje boste Ä?isto mirni. KonÄ?no se boste spet lahko posvetili stvarem, ki vas veselijo, zanje pa si niste mogli vzeti dovolj Ä?asa. Na ljubezenskem podroÄ?ju ne bo nobenega nemira, ker se ne bo dogajalo niÄ? novega.

Zdravje bo solidno, le prebava bo bolj lena.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Jezilo vas bo, ker se prav niÄ? ne bo odvilo, tako kot si Ĺželite. Tudi zato, ker boste izjemno nestrpni. Ĺ˝e res, da Ä?asa nimate veliko, a Ä?e bi bolje premislili, preden ukrepate, bi hitreje priĹĄli do Ĺželenega cilja. VaĹĄe redno delo bo v teh dneh malce zastalo. Morda boste morali prositi za pomoÄ?, kar vam je vedno teĹžko. ZaÄ?elo pa se vam bo odpirati tudi na drugih pomembnih Ĺživljenjskih podroÄ?jih. Nerodno bo, ker boste tudi tokrat marsikdaj prehitri, zato si boste nehote zaprli nekaj vrat. Na finanÄ?nem podroÄ?ju bo vse dobro.

Celo bolje, kot ste raÄ?unali. UpoĹĄtevajte partnerjevo mnenje, saj velikokrat vidi stvari, ki jih vi ne.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

od 15. 9. do 21. 9.

- 15. septembra 1958 se je zaÄ?el pouk v novo zgrajenih prostorih Rudarske ĹĄole v Velenju, ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske, strojne in elektro usmeritve; dijaĹĄki dom poleg ĹĄole ĹĄe ni bil dograjen, zato je prve gojence sprejel ĹĄele naslednje leto; - 16. kimavca 1951 je Rudnik lignita Velenje prejel prehodno zastavo vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije kot najboljĹĄi rudarski kolektiv v drĹžavi v prvi polovici leta 1951; poleg zastavice pa je velenjski kolektiv prejel tudi nagrado v viĹĄini 365.000 takratnih dinarjev; - 16. septembra 1977 so konÄ?ali gradnjo predora pod gradom

Ĺ alek; promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta; - v Gornjem DoliÄ?u je bil 17. septembra 1890 rojen znani velenjski uÄ?itelj in narodopisec Fran MlinĹĄek; - 17. septembra 1915 se je v Velenju rodil zdravnik in udeleĹženec NOB Franc Polh – Izak; umrl je v Ljubljani 30. marca 1989; - 17. septembra 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenje formalno preĹĄlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prevzel v upravljanje takratni delavski svet; - 18. septembra 1992 je Gorenje postalo pokrovitelj Ĺ RK Velenje, ki se odtlej imenuje Rokometni klub Gorenje Velenje; - 20. septembra 1953 je bila ob velenjskem jezeru prva obrtniĹĄka tombola, ki so jo organizirali ĹĄoĹĄtanjski in velenjski obrtniki; - 20. septembra 1956 so v Ĺ oĹĄtanju v omreĹžje vkljuÄ?ili prvo fa-

- na danaĹĄnji dan 1960 se je v Celju rodil pedagog, rudarski strokovnjak, literat in filmski ustvarjalec dr. Boris Salobir; - jeseni leta 1955 so Ä?lani smuÄ?arske sekcije, ki je delovala v okviru Ĺ portnega druĹĄtva Rudar Velenje, po naÄ?rtih Stanka Bloudka in domaÄ?ina Alojza JevĹĄenaka zaÄ?eli graditi skakalnice ob Velenjskem gradu; Slovesno odprtje mestnega srediĹĄÄ?a Velenja - septembra leta 20. 9. 1959 (Foto Arhiv Muzeja Velenje) 1982 so v Velenju ustanovili glasbezo termoelektrarne, to je dva no skupino Šank rock, ki so 30-megavatna agregata; jo ob ustanovitvi sestavljali Ma- 20. septembra 1959 je bilo z vetjaĹž Jelen, AleĹĄ Uranjek, Cveto liko slovesnostjo odprto novo Polak, Zvone Hranjec in Stanmestno srediĹĄÄ?e Velenja, v spoko Zadravec. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ? min na ta dogodek zato svoj praznik praznuje Mestna obÄ?ina Velenje;

VaĹĄ spanec v naslednjih dneh ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj spregledali, saj trenutno konÄ?ujete stvari, ki vam zelo veliko pomenijo. Vrgli se boste v delo, pri tem pa tlaÄ?ili prava obÄ?utja ob izgubi, ki ste jo doĹživeli pred kratkim. Ne poÄ?nite tega, priznajte si, kako Ä?utite in kako se poÄ?utite, sicer se vam bo telo hitro maĹĄÄ?evalo. Ideje, kako se lahko izvleÄ?ete iz obÄ?utij, ki jih nimate radi, v teh dneh ĹĄe ne boste dobili. Ljubezen? PogreĹĄali boste dolge pogovore in iskrena Ä?ustva. Ĺ˝al bo partner z mislimi povsem drugje kot vi. Oba potrebujeta Ä?as, zato ne bodite nestrpni.

Kozorog od 23. 12. do 22. 1.

Precej nemirni boste. Vsak dan znova si boste Ĺželeli, da obdobje, ki bo polno negotovosti, Ä?im prej mine. Pa ne bo. Vsaj ta teden ĹĄe ne bo kazalo, da bi bil potek dogodkov lahko kaj hitrejĹĄi. ÄŒe si boste ĹĄe tako Ĺželeli, da se zgodba konÄ?a, se ne bo, dokler ne bo Ä?as zrel zato. Ni veÄ? veliko odvisno od vas, sedaj so na potezi drugi. Vse skupaj se bo odraĹžalo na vaĹĄem poÄ?utju. Tisti, ki Ĺže dolgo niste obiskali zdravnika, ga boste v teh dneh morali. Sploh, ker verjetno z obiskom Ĺže Ä?isto predolgo odlaĹĄate. Ko bo ta za vami, boste veliko bolj mirni, pa Ä?eprav poÄ?utje ĹĄe ne bo takĹĄno, kot si boste Ĺželeli. Pri financah vam zvezde priporoÄ?ajo veÄ? previdnosti.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveÄ? dobri, da preveÄ? popuĹĄÄ?ate. Pravzaprav bo to, kar drĹžalo, saj se zgodba, ko se poÄ?utite izkoriĹĄÄ?eni, nenehno ponavlja. A taki paÄ? ste. ÄŒe le lahko, Ĺželite pomagati. Ob tem velikokrat pomislite, ali se vam bo to kdaj povrnilo. In ob tem spregledate, da se vam Ĺže vraÄ?a. Pohvalite se lahko s tem, da imate ljubeÄ?ega partnerja in kaj nekaj iskrenih prijateljev, ki bi za vas naredili vse. To je veliko plaÄ?ilo za vse, kar ste vi doslej naredili zanje. Zdravje bo ves teden precej obÄ?utljivo. NajveÄ? teĹžav bodo imeli kroniÄ?ni bolniki, pogosti bodo tudi prehladi. ÄŒe bo prehudo, ostanite kakĹĄen dan v postelji. Ĺ˝e zato, da ne bo ĹĄe slabĹĄe.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

VaĹĄi nameni bodo sicer dobri, a tokrat bo to premalo. ÄŒe bo treba, odprite tudi denarnico, saj veste, da vlagate tudi v svojo prihodnost. Ob tem poskuĹĄajte drĹžati jezik za zobmi, moralni nauki tokrat ne bodo Ä?isto niÄ? pomagali. Ker pa je stanje na vaĹĄem raÄ?unu trenutno manjĹĄe, kot si Ĺželite, bo treba zategniti pas, brez oklevanja. ÄŒe ga ne boste, boste spet imeli teĹžave, ki se bodo odraĹžale tudi na vaĹĄem zdravju.

Kar se ljubezni tiÄ?e, bo najlepĹĄe tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta, celo dolgoÄ?asna.

Tokrat ste krivi tudi vi, ne le partner. In to prav dobro veste, a nimate volje, da bi se potrudili, da to spremenite. VaĹĄe misli so drugje, s tem pa hodite po tankem ledu.

Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 28

28

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. septembra

06.00 07.00 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 14.30 15.00 15.45 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.50 01.15 01.40 02.35

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.45 07.50 07.55 08.15 08.30 08.55 09.20 09.45 10.45 11.10 12.15 15.25 16.10 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.50 22.55 23.45

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.35 8.00 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.45 23.20 0.15 1.10 2.05 2.40

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.35 22.05 22.10 23.10 23.35

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Na poti: z Markom Prezljem, dok. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Srečevanja, dok.

Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Prava ideja: Mikropis Holding Večni študent, dok. feljton Poročila ob petih, šport, vreme Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok. odd.

Novice Utrinek - zgodbe priseljencev, izob. odd.

Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Češko stoletje, češka nad.

Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Traktor Tom, ris.

Niko, ris.

Hrček Miha, ris.

Zlatko Zakladko: Čaj za zamudnike Mora obstajati način, kratki dok. f.

Slovenski vodni krog: Tolminka, dok. nan.

Na lepše Kino Fokus Bela sužnja, kolum. nad.

Slovenski magazin Halo TV Dobro jutro Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dok. odd.

Moj vrt ima načrt, dok. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV: Inkontinenca Ribič Pepe, odd. za otroke Nagelj, jap. nad.

Ikar - sen o letenju, nemška dok.

Kjer bom doma, avstral. nad.

Trinajst, brit. nad.

Slovenska jazz scena: International jazz kvartet Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka TV prodaja Mentalist, 6. sez., 14. del TV prodaja Resnične ljubezni, 6. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 6. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 7. del Naša mala klinika, 6. sez., 11. del Jaz sem Luna, 75. del Resnične ljubezni, 7. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 4. sez., 8. del Gorski zdravnik, 4. sez., 9. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 8. del Ljubezen z zamudo, ameriški film 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 6. del Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 9. del Grimm, 3. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec Pop Corn: Rok'n'band Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2506. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Romano them (Romski svet), ponovitev Miss Universe Slovenija 2017, 2. oddaja Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

14. septembra 2017

Sobota,

15. septembra

06.00 07.00 11.15 12.00 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.20 21.55 22.00 23.10 23.25 01.15 01.40 02.05 03.00

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.45 07.50 07.55 08.15 08.30 09.00 09.40 10.25 11.10 12.15 14.55 15.50 16.15 17.00 18.00 19.00 19.45 20.05 21.50 23.10 00.25

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.35 8.00 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.55 23.30 23.35 1.55 3.45 4.20

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.30

16. septembra

Kultura, odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dok. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Reformacija srca Profil Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom: Dobro je vedeti 2 Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Proslava ob 70. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, prenos iz Nove Gorice Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Kinoteka: Mike Leigh, gost Nejc Gazvoda Boljši časi, ang. f.

Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

06.00 06.10 07.00 07.05 07.30 07.50 08.10 08.15 08.40 08.45 09.10 09.20

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Traktor Tom, ris.

Niko, ris.

Hrček Miha, ris.

Bine: Korenčkova pita Dajmo, Daan!, kratki igrani f.

Angeli ognja, kratki dok. f.

Slovenski vodni krog: Korošaški slapovi in Bistričica, dok. nan.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV: Inkontinenca Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Male sive celice: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Litija, kviz Infodrom: Dobro je vedeti 2 Piran - Pirano, slov. f.

Kdo bi vedel, zabavni kviz Polnočni klub: Ne pozabi me Glasbeni spoti, zabavni kanal

21.25 22.30 23.05 00.50 01.15 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka TV prodaja Mentalist, 6. sez., 15. del TV prodaja Resnične ljubezni, 7. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 8. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 9. del Naša mala klinika, 6. sez., 12. del Jaz sem Luna, 76. del Resnične ljubezni, 8. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 4. sez., 10. del Gorski zdravnik, 4. sez., 11. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 8. del Kako ugrabiti nevesto, am. film 24UR zvečer Eurojackpot Božanske skrivnosti, ameriški film Seanse, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2506. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, Vse o mravljah Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Himalaja, soncu naproti Regionalne novice 3 Mediafest Plitvice, 3. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

10.05 10.15 10.45 12.40 13.00 13.25 13.50 14.15 15.05 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00

06.30 07.00 09.15 10.20 11.25 12.05 13.05 14.00 15.45 16.05 17.00 18.00 18.50 19.20 19.30 20.05 21.50 22.40 00.15

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.45 7.50 8.05 8.55 9.20 9.30 9.55 10.10 11.05 12.05 12.35 12.50 15.10 17.00 18.55 18.58 20.00 21.30 23.25 1.35 3.15

08.25 08.55 09.00 09.40 10.05 10.10 11.10 12.45 13.10 15.30 15.55 17.10 17.35 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 21.35 23.05 23.35 00.05

Kultura Odmevi Ali me poznaš: Jaz sem hrast Biba se giba, ris.

Kljukec s strehe, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Vetrnica: Avtoportret Ribič Pepe, odd. za otroke Mulčki, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Mulčki, ris.

Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kviz Infodrom: Dobro je vedeti 2 V svojem ritmu: Narodno-zabavna glasba, dok. serija za mlade Referendum 2017 Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ambienti Dnevnik Mone Lize, fran. dok.

DNK – Družina Na Kavču: družina Kermauner Poročila ob petih, šport, vreme Moj vrt ima načrt, dok.

Taksi, kviz z Jožetom Z vrta na mizo Ozare Kalimero, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme City Games – Igre mest 2017, finale Pogrešani dekleti, brit. nad.

Poročila, šport, vreme Lisičja vila Liza, madžarski f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

10 domačih Najboljše jutro Dober dan Hišica v preriji, am. nad.

Na lepše Derren Brown, 2. del Čudovita Japonska, jap. nan. Šola za falote, angleški f. Čarokuhinja pri atu: Kras Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča Hišica v preriji, am. nad.

Alfred & Sofie, dok. f.

Epilog: Mir Infodrom: Dobro je vedeti 2 V svojem ritmu: Narodno-zabavna glasba, dok. serija za mlade Yves Saint Laurent, bel.-fran. f.

Zvezdana: Očim in pankrt Sladko življenje – glasba ital. filma Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Telebajski, risanka Robocar Poli I., risanka Smrkci, risanka Shopkinsi, risanka Čebelica Maja, risanka Tačke na patrulji, risanka Divja brata Kratt, risanka Lego vilini, risanka Ninjago mojstri Spinjitzu, risanka TV prodaja Jaz sem Luna, 72. del Jaz sem Luna, 73. del Ana kuha TV prodaja Božanske skrivnosti, ameriški film Nora Roberts: Severni sij, ameriški film Kako ugrabiti nevesto, ameriški film 24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Loči me in zapelji, ameriški film Primer št. 39, ameriški film Zakonske laži, angleški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš, Vse o mravljah Ustvarjalne iskrice (210) Napovedujemo Popotniške razglednice: Himalaja, soncu naproti Media fest Plitvice, ponovitev 3. dela Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža Romano them (Romski svet), ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2507. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Vurberk 2016, posnetek 2. dela Jutranji pogovori Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (4) Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

17. septembra

07.00 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.45 09.55 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 15.55 16.45 17.00 17.20 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.15 22.40 23.30 23.50 00.20 01.15

Živ žav Telebajski, lutk. nan. Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Vse najboljše za rojstni dan, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Niko, ris.

Vse najboljše za rojstni dan, ris. Čarli in Lola, ris.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Kljukec s strehe, ris.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nemška nan.

Sledi, dok. TV Maribor Ozare Obzorja duha: Papež v Kolumbiji Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Prelepa Gorenjska, koncert ob 35. obletnici ansambla Gašperji Pobič, ameriški nemi f.

Romar, ameriški f.

Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Lado Leskovar - 60 let na odru, gala koncert, 1. del Koyaa - Lajf je čist odbit!, anim. f.

Dinotačke, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Intervju Poročila, šport, vreme Skodelica kave, dok. f.

Za lahko noč: Paquito D'Rivera in Big band RTV Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Reformacija srca 07.15 Glasbena matineja: Gala baletnih zvezd ob zaključku EXPO 2015, posnetek iz Milana 09.05 Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dok.

09.50 Moj vrt ima načrt, dok.

10.35 Hišica v preriji, am. nad.

11.40 Čudovita Japonska, jap. nan.

13.15 Zvezda je rojena, am. f.

15.25 Zvezdana: Udariti z ljubeznijo?

16.15 Proslava ob 70. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, posn.

17.30 Hišica v preriji, am. nad.

18.30 City folk: Ponta Delgada, dok.

18.55 Z glasbo in s plesom 18.55 Mladi virtuozi: Pianist Nejc Kamplet 19.05 Mladi virtuozi: Duo Scaramouche 19.25 60 let Otroškega pevskega zbora RTVS: Zapojte z nami 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Odstrta mesta: Neapelj, brit. dok. ser.

20.55 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Popravljena krivica, am. nad.

22.15 Anno Domini, am. nad.

23.05 Rajska ptica, koprodukcijski f.

00.35 Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.45 7.50 8.05 8.15 9.05 9.30 9.45 10.45 11.45 12.45 13.00 13.40 15.40 17.25 18.55 18.58 20.00 22.20 0.15 2.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Telebajski, risanka Robocar Poli I., risanka Smrkci, risanka Shopkinsi, risanka Čebelica Maja, risanka Viking Viki, risanka Tačke na patrulji, risanka Divja brata Kratt, risanka TV prodaja Jaz sem Luna, 74. del Jaz sem Luna, 75. del Jaz sem Luna, 76. del TV prodaja Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo Loči me in zapelji, ameriški film Babe 2, ameriški film Dan najlepših sanj, ponovitev 24UR vreme 24UR Pa ne že spet ti!, ameriški film Ujetniki ljubezni, ameriški film Oko za oko, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Vse o mravljah 09.40 2506. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2507. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 11.30 Po Slakovi poti 2016, 1. del 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.10 Župan z vami: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.35 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (168), Veseli urnik 18.25 Otroški progrma 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Rok'n'band 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Torek,

18. septembra

05.55 07.00 10.15 10.45 11.20 12.05 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.30 00.55 01.20 02.15

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.10 08.35 09.25 10.25 11.20 13.45 14.50 16.15 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 21.00 21.55 23.00 00.30

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres? Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi, odd. za otroke Z glasbo in s plesom: 08. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije Profil: dr. Simon Širca Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu, dok. serija za mlade Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre Baletni večer: Veliki mednarodni baletni gala koncert Društva baletnih umetnikov Slovenije Profil: dr. Simon Širca Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Traktor Tom, ris.

Niko, ris.

Sprehodi v naravo: Žametnica Slovenski vodni krog: Velika Krka, dok. nan.

Ljubljana, London, New York Tugo Šušnik, dok. f.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Polnočni klub: Ne pozabi me Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Studio kriškraš, odd. za otroke Nagelj, jap. nad. Čez planke: Madžarska Kjer bom doma, avstralska nad.

Goljufija, danska nad.

Biserni gumb, kopr. dok. f.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka TV prodaja Mentalist, 6. sez., 16. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 8. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 10. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 11. del Naša mala klinika, 6. sez., 13. del Jaz sem Luna, 77. del Resnične ljubezni, 1. sez., 9. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 4. sez., 12. del Gorski zdravnik, 4. sez., 13. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 9. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 7. del Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 10. del Grimm, 3. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2507. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn: Rok'n'band Napovedujemo Pikin studio 2017 (1) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Ob prazniku MO Velenje, pogovor z županom Bojanom Kontičem Regionalne novice Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

19. septembra

05.45 05.50 07.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.40 16.00 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.30 23.10 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.00 08.10 08.35 08.45 09.55 11.00 11.50 14.25 15.20 16.45 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.25 22.25 00.05

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 20.55 22.05 23.05 23.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Obzorja duha: Papež v Kolumbiji Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Kino Fokus Potepanja, odd. TV Lendava Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Poldi, ris.

Niko, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Broadchurch (III.), britanska nad.

Putin - novo carstvo, francoska dok.

Vreme Odmevi Kultura, šport, vreme Spomini: Magda Lovec, dok.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Traktor Tom, ris.

Niko, ris.

Martina in ptičje strašilo: Črke Ali me poznaš: Jaz sem hrast Slovenski vodni krog: Bistrica, dok. nan.

Village Folk: Partnerji z naravo, dok. ser.

Hekerji, dok.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan City Games – Igre mest 2017, finale Čarokuhinja pri atu: Dravska dolina Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Iz popotne torbe, odd. za otroke Nagelj, jap. nad. Človeški laboratorij, brit. dok. ser.

Prava ideja Kjer bom doma, avstral. nad.

Vera, brit. miniserija Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka TV prodaja Mentalist, 6. sez., 17. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 9. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 12. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 13. del Naša mala klinika, 6. sez., 14. del Jaz sem Luna, 78. del Resnične ljubezni, 1. sez., 10. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 4. sez., 14. del Gorski zdravnik, 4. sez., 15. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 10. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 8. del Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 11. del Grimm, 3. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Ob prazniku MO Velenje, pogovor z županom Bojanom Kontičem Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Popotniške razglednice: Himalaja, soncu nasproti Napovedujemo Pikin studio 2017 (2) Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2508. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Nepal, 3. del Napovedujemo Po Slakovi poti 2016, 2. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

20. septembra

05.45 05.50 07.00 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.55 23.55 00.30 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.20 08.35 09.05 09.45 10.30 11.35 12.25 15.00 18.00 19.00 19.30 19.50 20.05 20.05 20.55 21.00 21.10 22.15 23.20 00.10 01.10 03.55

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.00 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.00 19.20 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Umetnost igre Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip: Reformacija srca Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kviz Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Čarli in Lola, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme F. tedna: Dih, nemški f.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pogovorna odd.

Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, ris.

Traktor Tom, ris.

Niko, ris.

Studio Kriškraš: Gledališče Veliki rop slike, kratki igrani f.

Steci stran, zlo, kratki dok. f. iz Bolgarije Slovenski vodni krog: Bloščica, dok. nan.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), vključitev v prenos iz Bergna Halo TV Firbcologi, odd. za otroke Nagelj, jap. nad. Žrebanje Lota Na utrip srca 125 let ljubljanske opernobaletne hiše, dok.

Moj klasični hit: Svetlana Makarovič W. A. Mozart, Rekviem v d-molu, odlomki Kjer bom doma, avstral. nad.

Kako smo gradili moskovsko podzemno železnico, fran. dok.

Naša demokracija, TV-igra Glasbeni spoti Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), posnetek iz Bergna Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka TV prodaja Mentalist, 6. sez., 18. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 10. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 14. del TV prodaja Gorski zdravnik, 4. sez., 15. del Naša mala klinika, 6. sez., 15. del Jaz sem Luna, 79. del Resnične ljubezni, 1. sez., 11. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 5. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 12. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 9. del Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 11. del Grimm, 3. sez., 11. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2508. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (4) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Ob prazniku MO Velenje, pogovor z županom Bojanom Kontičem Napovedujemo Pikin studio 2017 (3) Regionalne novice Ustvarjalne iskrice 211 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober večer, gospod predsednik: JANEZ JANŠA, predsednik SDS Regionalne novice Pop Corn: Nera Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 29

KIDD, Sue Monk: Skrivno Ĺživljenje Ä?ebel od – Odrasli / 821 – 311.2 DruĹžbeni romani Sue Monk Kidd je pisateljica z ameriĹĄkega juga, ki je zaslovela po vsem svetu s svojim prvim romanom Skrivno Ĺživljenje Ä?ebel, za katerega je prejela ĹĄtevilne nagrade. Znan pa je tudi njen drugi roman, Prestol morske deklice, ki je ob izidu bil proglaĹĄen za najboljĹĄi ameriĹĄki roman po izboru bralcev.

Lily s svojim oÄ?etom, T. Rayem, ki si ne zasluĹži tega imena, Ĺživi v JuĹžni Karolini na

SVETINA, Peter: Kako zorijo jeĹževci ml- Mladina / C – Leposlovne knjige do 9. leta starosti Peter Svetina, eden najvidnejĹĄih slovenskih pisateljev za otroke in mladino, in Damijan StepanÄ?iÄ?, priznani ilustrator, sta spet zdruĹžila svoje moÄ?i in nastala je izvrstna zbirka Ĺživalskih zgodb. Glavna junaka

VELENJE ÄŒetrtek, 14. september 9.00 10.15 11.00 13.00 14.00 15.30 17.00 17.00 17.30 18.00

veliki kmetiji, kjer imajo pridelavo in prodajo breskev. Po ĹĄoli mora vedno na domaÄ?i stojnici prodajati breskve in tako je kot najstnica za marsikaj prikrajĹĄana. Mama ji je umrla, ko je bila stara ĹĄtiri leta in Lily jo zelo pogreĹĄa, predvsem pa njeno ljubezen. Da bi opisala vse grozote Ĺživljenja s T. Rayem, bi ji vzelo najmanj pet stoletij.

Zato si ob veÄ?erih, ko je osamljena, Ĺželi, da bi umrla in odĹĄla k mami v nebesa. Za njo skrbi Ä?rnska hiĹĄna pomoÄ?nica Rosaleen.

To je Ä?as, ko Ä?rnska populacija prviÄ? prejme volilno pravico in se lahko vpiĹĄe v register volilnih upraviÄ?encev. Nekega dne se Rosaleen odpravi v mesto, da bi se vpisala v volilni register, z njo pa gre lahko tudi Lily.

Na poti naletita na belce, mestne veljake, med njimi pride do prepira, Rosaleen pretepejo, obe pa pristaneta v zaporu. Lily iz zapora reĹĄi T. Ray, ona pa z zvijaÄ?o reĹĄi Rosaleen in nato pobegneta. Deklica ima pri sebi mamino sliko Ä?rne Marije, na hrbtu katere je zapisan nek kraj, ki je tudi njun cilj. Pot ju po nakljuÄ?ju privede do Ä?rnske Ä?ebelarke Auguste in njenih sester. Tukaj se za Lily zaÄ?ne novo Ĺživljenje, polno ljubezni in harmonije. Po pogovoru z Augusto pa izve vse o svoji mami, ki je nekoÄ? Ĺživela tudi v tej hiĹĄi.

WEEKS, Sarah: Prihrani mi mesto ml – Mladina / P – Leposlovne knjige od 10. leta dalje Dvanajstletni fant Ravi se s svojo druĹžino iz Indije preseli v New Jersey. Njegov oÄ?e je napredoval v svojem podjetju za Informacijsko tehnologijo v Bangaloru, zato so ga premestili v Ameriko. V Indiji so imeli svojo lastno hiĹĄo s kuharjem in velikim vrtom, imeli so svojega ĹĄoferja, stari starĹĄi pa so Ĺživeli v svojem stanovanju. Zdaj pa Ĺživijo vsi skupaj v mali vrstni hiĹĄi. Tu v Ameriki pa je zdaj vse drugaÄ?e. OÄ?e se vozi v sluĹžbo z vlakom, za gospodinjstvo pa skrbi mama.

Tudi v novi ĹĄoli je vse drugaÄ?e. Tukaj veljajo drugaÄ?na pravila in zaradi Ä?udnega naglasa in obnaĹĄanja naleti Ravi na ĹĄtevilne probleme in postane tarÄ?a posmehovanja. V Indiji je bil najboljĹĄi uÄ?enec, njegovi najljubĹĄi predmeti so matematika, angleĹĄÄ?ina in ĹĄportna vzgoja. V novi ĹĄoli Alberta Einsteina pa ga poĹĄljejo k uÄ?iteljici za dopolnilni pouk, ki ga obiskuje samo Joe, visok fant, ki ima teĹžave s koncentracijo. Ravi je razoÄ?aran in potrt, a kmalu spozna, kako se lahko upre razrednemu nasilneĹžu in tako se prvi teden v novi ĹĄoli, kljub slabemu zaÄ?etku, lepo konÄ?a.

29

PRIREDITVE

14. septembra 2017

Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljĹĄega poÄ?utja, predavanje in delavnica Galerija Velenje Jezera v Ĺ aleĹĄki dolini skozi Ä?as, predavanje SaĹĄe Piano Ljudska univerza Velenje Medgeneracijske ustvarjalnice, roĹže iz krep papirja Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma, slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starĹĄevstva – NeposluĹĄnost, delavnica Ljudska univerza Velenje Ĺ ahiranje VeÄ?namenski dom Vinska Gora SreÄ?anje, predstavitev in razstava gob Galerija Velenje PravljiÄ?na ura: Zakaj?

KnjiĹžnica Velenje Odprtje treh Pikinih razstav Velenjska promenada, amfiteater VeÄ?eri v amfiteatru: ZapleĹĄimo v jesen

zgodbic sta jeĹževca Helge in Nikozija, pridruĹži pa se jima ĹĄe vrsto drugih prijateljev, slon Astor, vidra Angelca, Ä?riÄ?ek Genaldij, jazbec Aldo ‌ Gre za kratke zgodbice, ki na nenavadna vpraĹĄanja dajejo zelo smeĹĄne in domiselne odgovore in bodo zabavale male in velike bralce. Knjiga je letos uvrĹĄÄ?ena na seznam za Cankarjevo tekmovanje.

Petek, 15. september

ÄŒUDOVITI MOĹ˝GANI: Kako ohraniti zdrav um in dober spomin

15.30

od – Odrasli / 159. 9 – Psihologija

19.00

NajnovejĹĄi izÄ?rpni vodnik nam prinaĹĄa nova medicinska odkritja in napotke, kako izostriti um in izboljĹĄati spomin, in to ne glede na starost. Veliko ljudi je mnogo bolj strah izguba spomina kot pa smrti. Knjiga, ki je nastala v sodelovanju z najboljĹĄimi nevrologi in psihologi na svetu, nam pokaĹže, da moĹžgani tudi v starosti ĹĄe vedno ohranjajo sposobnost uÄ?enja in pomnjenja novih informacij. Zmogljivost moĹžganov lahko izboljĹĄamo s pravilno prehrano, gibanjem in drugimi tehnikami, ki so predstavljene v knjigi. Spoznamo pet najveÄ?jih sovraĹžnikov moĹžganov, pet odliÄ?nih dejavnikov za bister um, okusne recepte za zdrave moĹžgane, koristne nasvete in tehnike za vsak dan in veÄ? 100 ugank in vaj za urjenje spomina. Tako bomo lahko odpravili spominske spodrsljaje, si zapomnili veÄ? telefonskih ĹĄtevilk, zmanjĹĄali tveganje za demenco in si poveÄ?ali samozavest.

PODGORĹ EK, Mojiceja: Goska Noska dobi oÄ?ala

8.00 10.00 11.00

15.30 19.00

20.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Ljudska univerza Velenje Se lahko odpovemo kontroli?, delavnica Galerija na prostem, peĹĄpot pri PoĹĄti Velenje Ob trideseti obletnici okoljskega shoda na Titovem trgu Ljudska univerza Velenje Delavnica brezplaÄ?ne predstavitve postavitve druĹžine Ljudska univerza Velenje Igranje priljubljenih iger s kartami Lago Caffe, Camping jezero Jukebox.app & Diaspora, plesnoglasbena prireditev eMCe plac Odprtje razstave Dejana Kralja: Zemlja, kri, svetloba Dom kulture Velenje Koncert Lare JankoviÄ?

Sobota, 16. september 7.00 8.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica Velenje ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem

8.00

Titov trg, Velenje Velenje se predstavi in Tek oÄ?kov 10.00 Gaudeamus Ĺ olski center Velenje malo drugaÄ?e, tematsko vodenje za obÄ?ane 19.00 Pred gasilskim domom Velenje Gasilska veselica ob praznovanju 120-letnice PGD Velenje

Nedelja, 17. september

Sreda, 20. september

9.00

9.00

Velenjska plaĹža Pikina mini avantura, druĹžinska rekreacijska pustolovĹĄÄ?ina za zlato piko 10.00 TRC Jezero 18.30 Pikin otvoritveni druĹžinski dan 16.00 TRC Jezero, Kapitanov oder SveÄ?ano odprtje 28. Pikinega festivala 9.00 Avtokamp jezero Velenjska mestna avantura

Ponedeljek, 18. september 9.00 in 18.30 TRC Jezero Dogajanja v Pikini deĹželi 9.30 Galerija Velenje Radovednost je lepa Ä?ednost, voden ogled razstave Lile Prap za predĹĄolske otroke 9.30 Glasbena ĹĄola Velenje Volk in kozliÄ?ki, lutkovna predstava za otroke 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ĺ˝ivalske novice, gledaliĹĄka predstava za otroke 10.00 Ljudska univerza Velenje Kaj vam pove datum rojstva?

Delavnica Andreje Vaukam

Torek, 19. september 9.00 in 18.30 TRC Jezero Dogajanja v Pikini deĹželi 9.30 Glasbena ĹĄola Velenje Zvezdica zaspanka, baletna predstava za otroke 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana VeveriÄ?ek posebne sorte, plesnogledaliĹĄka predstava za otroke 10.00 Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi, sproĹĄÄ?eno uÄ?enje italijanskega jezika 13.30 Ljudska univerza Velenje DruĹžabne miselne igre 14.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin ABC odzivnega starĹĄevstva: StarĹĄ

Podobe moje obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj – Nocoj (14. septembra ob 19.00 bodo v Mestni galeriji odprli razstavo Ivana Kolarja – Iva z naslovom Podobe moje obÄ?ine v zavetju gozdov.

Razstavo posveÄ?ajo prazniku obÄ?ine 30. septembru. Odprl jo bo Ĺžupan Darko Menih, dogodek pa bo s harmoniko obogatil Franc Ĺ˝erdoner. đ&#x;”˛

mkp

Strokovno vodenje po Ĺ aleĹĄkem gradu

ml – Mladina / C- Sz - Slikanice zaboji Goska Noska je Ĺže petiÄ? stopila v prazno in se Ä?udila vsem luknjam pod nogami. Oglasil se je polĹž, ki se ni veÄ? poÄ?util varnega v njeni bliĹžini, saj ga goska sploh ni videla.

Potem je zamenjala ĹĄe petelina za polĹža in vsa jezna je odĹĄla v trgovino po priboljĹĄke.

Goski Noski je postalo zelo nerodno, kajti namesto v trgovino je vstopila na poĹĄto.

OdĹĄla je domov in mama ji je povedala, da potrebuje oÄ?ala, a goska se je temu upirala.

Tudi druge Ĺživali so opazile, da goska slabo vidi in je niso veÄ? vabile, da bi se igrala z njimi. Tako je goska Noska spoznala, da res potrebuje oÄ?ala. Mama gos jo je odpeljala h gosjemu zdravniku, kjer si je izbrala krasna oÄ?ala in zdaj je spet dobro videla. Videti je bila prav imenitna, vsem je bila zelo vĹĄeÄ?, oÄ?al pa ni hotela posoditi nobenemu. Snela jih je samo med spanjem, da jih ne bi med spanjem poĹĄkodovala. đ&#x;”˛

BL

Velenje, 21. septembra – Ĺ aleĹĄko zgodovinsko muzejsko druĹĄtvo bo v jesenskih in zimskih mesecih nadaljevalo strokovna in izobraĹževalna sreÄ?anja, ki niso namenjena le Ä?lanom druĹĄtva. Za sredo, 6. septembra napovedan dogodek, so prestavili na Ä?etrtek, 21. septembra, ob 18. uri, ko vabijo na strokovno vodenje po gradu Ĺ alek. Zgodovino

Nedelja, 17. september X

TRC Jezero Dogajanja v Pikini deĹželi 9.00 TRC Jezero, pri Beli dvorani CvetliÄ?arsko tekmovanje za zlato piko 9.00 Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas; pogovorne urice 9.30 Glasbena ĹĄola Velenje RdeÄ?a kapica malo drugaÄ?e, gledaliĹĄka predstava za otroke 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Butalci, gledaliĹĄka predstava za otroke 10.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat ob obÄ?inskem prazniku za VelenjÄ?ane 14.00 Ljudska univerza Velenje SreÄ?en otrok, predavanje 16.00 DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga, delavnica 16.30 Ljudska univerza Velenje Osvoboditev Ĺženskosti skozi ples, plesno druĹženje 17.00 Velenjski grad Odprtje razstave: VelenjÄ?an sem!

19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Umetnost Ĺživljenja skozi duhovno rast, predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana VeÄ?er s Ä?astno pokroviteljico Pikinega festivala, Ljobo JenÄ?e

16.00 Kajuhov park Ĺ oĹĄtanj DruĹženje ob peki palaÄ?ink in prebiranju Kajuhovih pesmi 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Slikarska razstava, Podobe moje obÄ?ine Ivan Kolar – Ivo 7.00

SPET DOMA

DRUGA STRAN UPANJA

Annabelle: Creation, grozljivka, 109 minut (ZDA). ReĹžija: Jon Watts. Igrajo: Tom Holland, Michael Keaton, Zendaya, Donald Glover, Jacob Batalon, Laura Harrier Petek, 15. 9., ob 22.30 Sobota, 16. 9., ob 22.15 Toivon tuolla puolen, komiÄ?na drama, 100 minut (Finska, NemÄ?ija). ReĹžija: Aki Kaurismäki. Igrajo: Ville Virtanen, Kati Outinen, Sherwan Haji, Tommi Korpela, Mirja Oksanen, Niroz Haji Petek, 15. 9., ob 20.30 – mala dvor.

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 15. september 20.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Glasbeno-gledaliĹĄka predstava Tesla, Janeza DovÄ?a

Sobota, 16. september 7.00 8.00

KĹ F-jev izlet v neznano ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica

Ponedeljek, 18. september 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Sreda, 20. september 17.00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa in hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ

prazna luna (mlaj)

Dom ribiÄ?ev RD Paka 10. tradicionalno tekmovanje v

bĹĄ

Celje – Citycentrovi modni strokovnjaki bodo pod taktirko stilistke Sonje Rigler v petek, 15. septembra (ob 17. in 18. uri), in v soboto, 16. septembra (ob 11. uri), predstavili nove trende jesenskih modnih kolekcij ter postregli s ĹĄtevilnimi modnimi idejami, kako popestriti hladnejĹĄe dni. Sodelovala bo ekipa top manekenov: Zlata OkugiÄ?, Karin Ĺ kufca, NataĹĄa Naneva, Nastasja Prihoda, DaĹĄa PodrĹžaj, Barbara SorÄ?iÄ?, Ines DragiĹĄiÄ?, Gea Erjavec, GaĹĄper Tratnik, AljoĹĄa Krt, Janez Mohar, Luka Poklukar in Dmitrij HaluĹžan.

ANNABELLE: STVARJENJE

19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Galerijski veÄ?er - literarni gost

20. septembra, ob 7.30,

Sobota, 16. september

V Citycentru novi trendi jesenske mode

The Hitman's Bodyguard, akcijska komedija, 118 minut (ZDA). ReŞija: Patrick Hughes. Igrajo: Ryan Reynolds, Salma Hayek, Samuel L. Jackson, Gary Oldman, Elodie Yung, Richard E. Grant, Marko Mandić Petek, 15. 9., ob 18.00 Sobota, 16. 9., ob 20.00 Nedelja, 17. 9., ob 18.00

Sreda, 20. september

ÄŒetrtek, 14. september

đ&#x;”˛

Nedelja, 17. 9., ob 20.30

Gaberke Kolesarjenje s starodobnimi kolesi 7.15 DruĹžmirsko jezero pri domu ribiÄ?ev Tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj 11.00 Ĺ˝lebnikova domaÄ?ija v Ĺ entvidu nad Zavodnjami Odprtje Kajuhovega spominskega objekta

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ

gradu bo udeleĹžencem predstavil dr. Tone Ravnikar, ki je najveÄ?ji poznavalec srednjega veka Ĺ aleĹĄke doline.

KRIJ MI HRBET

Home Again, komedija, 97 minut (ZDA) ReĹžija: Hallie Meyers-Shyer.Igrajo: Reese Witherspoon, Nat Wolff, Jon Rudnitsky, Pico Alexander, Michael Sheen idr.

Petek, 15. 9., ob 20.15 Sobota, 16. 9., ob 18.00

lovu rib s plovcem 10.00 Zbor pri REKS-u Izlet otrok z avtobusom v neznano 16.00 Gaberke Prireditev ob 4. prazniku KS Gaberke

kot trener svojih otrok 17.00 KAC, Efenkova 61a Uporaba polnozrnatih Ĺžit v prehrani, kuharska delavnica 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Proslava ob prazniku mestne obÄ?ine Velenje

đ&#x;”˛

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 14.9. BiotrĹžnica • Petek, 15.9. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 17.9. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – Ĺ ola ni zame • 24.9.2017 ob 13. uri na osrednjem prostoru - Pravljica o zlati roĹži v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

mz

Sobota, 16. 9., ob 20.30 – mala dvor.

Nedelja, 17. 9., ob 19.00 – mala dvor.

TISTO It, grozljivka, 135 minut (ZDA). ReĹžija: Andres Muschietti. Igrajo: Bill Skarsgard, Jaeden Lieberher, Jeremy Ray Taylor, Sophia Lillis Ponedeljek, 18. 9., ob 17.30

SOVA IN MIĹ KA Uilenbal, druĹžinski glasb. film, pustolovĹĄÄ?ina, 80 min. (Nizozemska), 7+, ReĹžija: Simone Van Dusseldorp. Igrajo: Hiba Ghafry, Jashayra Oehlers, Felix van de Weerdt, Matheu Hinzen, Birgit Schuurman, idr Petek, 15. 9., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 16. 9., ob 18.30 – mala dvor.

AVTOMOBILI 3 Cars 3, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 109 minut (ZDA). ReĹžija: Christian Ryltenius. Slov. glasovi: PrimoĹž Forte, Domen ValiÄ?, SaĹĄa Pavlin StoĹĄić, UroĹĄ Smolej, Iztok ValiÄ?, Maja Martina Merljak, Jonas Ĺ˝nidarĹĄiÄ?, Gojmir LeĹĄnjak, Rok Kosec Nedelja, 17. 9., ob 10.30, 3D, Pikin kino

CARRIE PILBY KomiÄ?na drama, 100 minut (ZDA) ReĹžija: Susan Johnson. Igrajo: Poorna Jagannathan, Colin O'Donoghue, William Moseley, Bel Powley, Jason Ritter, Ponedeljek, 18. 9., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 30

30

OBVEŠČEVALEC

14. septembra 2017

Nagradna križanka Vzajemna

RADIO VELENJE

Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22 Zavarovanje ZDRAVSTVENA POLICA je namenjeno osebam od 18. do 64. leta starosti. V primeru bolezni ali nezgode zagotavlja kritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev, od specialističnih pregledov do operativnih posegov in lažji dostop do storitev. Premija je odvisna od pristopne starosti in se v času trajanja ne spreminja. Izbrana kritja vam omogočajo, da obvarujete svoje zdravje in poskrbite za socialno varnost vas in vaše družine.

NE ČAKAJTE, IZBERITE ZDRAVSTVENO POLICO; ZGRADITE SI HIŠO ZDRAVJA Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www. vzajemna.si.

Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 25. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade: Torbica za prvo pomoč, camping luč in ročni spinner.

PROD A MEH JA KMETI A J 041 8 NIZACIJE SKE 13 94 9

Iskreno èestitamo za praznik obèine Nazarje!

POSEBNOST: GRAJSKE VEÈERJE

(potrebno naroèilo)

U p ra v l j a n j e n e p re m i č n i n I P o n u d b a n e p re m i č n i n I n ž e n i r i n g I S e r v i s n e s t o r i t ve

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Poroèite se v poroèni dvorani Gradu Vrbovec.

Vabljene tudi veèje zakljuène družbe!

Bogata KULINARIÈNA ponudba.

JABOLKA SADJARSTVA TURN! STISKANJE JABOLK ELSTAR, GALA 0,18 €/L Tudi v kmetijskih trgovinah!

PASTERIZACIJA 6,00 € 0,31 €/L /5 kg SUŠILEC SADJA 38,30 € STEKLENICA JUICE, 1 L KOZARCI ZA MED, 720 ml 10 kom/3,40 € 0,50 € /kom

Z vami ami in za vvas!

Informacije: 041 813 949 in 041 837 093

Čestitamo za praznik mestne občine Velenje.

info@habit.si I www.habit.si

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 15. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 16. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 17. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 18. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 19. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 20. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 4. do 10. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 4. do 10. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Habit d.o.o., Koroška 48, 3320 Velenje T 03 777 0 350 I F 03 587 57 56

ČETRTEK, 14. septembra

KONCENTRACIJE OZONA MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku Mestne Občine Velenje.

Zdravniški nasveti, gostja: Nuša Leskovšek, klinična psihologinja iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik.

Trema: anksioznost in anksiozme motnje.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 4. do 10. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 31

31

OBVEŠČEVALEC

14. septembra 2017

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold.

Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

SPOZNALA bi rada gospo za nego po operaciji. Ostalo po dogovoru.

Gsm: 041 969 210

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 45 in 40 EUR/m3. Gsm: 041 668 880 SILAŽNE BALE, prva košnja, cena po dogovoru, prodam. Gsm: 041 852 529

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

SEKOLAR za obžagovanje lesa, 7,5 KW z motorjem prodam za 300,00 € in PUHALNIK TAJFUN za seno z motorjem, cena po dogovoru, prodam.

Gsm: 031 547 364, 03 588 18 46

NEPREMIČNINA

ŽIVALI

STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov.

Gsm: 040 677 046.

RAZNO VODNA STISKALNICA LANCMAN VSPX, 80 L, nova, nerabljena, prodam. Tel. 03 58 93 741 USNJENO sedežno garnituro 180x255, bež barve, odlično ohranjeno, zelo ugodno prodam.

Gsm: 041 499 189 MLIN ZA SADJE, prodam.

Gsm: 041 818-899. Popoldne

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-

ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16. 9. - 17. 9. – Mojca KOPRIVC BUJAN, dr. dent. med.

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

JAGENJČKE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke 25 - 30 kg in domača jajca, prodam. Gsm: 031 542 798 POLOVICO TELETA, možna tudi prednja ali zadnja četrt, prodam.

Gsm: 031 640 369 TELICO simentalko, brejo 2 meseca, prodam ali zamenjam za manjše govedo. Gsm: 040 559 755 NESNICE, ki so cepljene in peteline, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 17. septembra od 8.00 do 8.30.

Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Gsm: 064 110 515

Zdravnica svetuje ...

• Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, KONOVO, 227,9 m2, zgrajena l. 1981, 2.000 m2 zemljišča, EI iv izd.

Cena: 149.000 €

Vodja zdravstva v Termah Zreče Neža Strniša, dr. med., specialistka ziatrije in rehabilitacijske medicine

Zdravljenje inkontinence – nekontroliranega uhajanja urina Nehoteno oz. nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca je težava, ki pogosto prizadene ljudi obeh spolov, pogosteje pa so prizadete ženske. Po strokovnih ocenah naj bi zaradi urinske inkontinence trpela vsaka peta ženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti. Težave nastanejo zaradi prešibkih ali prekomerno aktivnih mišic medeničnega dna in mehurja ter mišice zapiralke.

Pojavijo se lahko kadarkoli v življenju oz. ob aktivnostih, kot so kihanje, kašljanje, tek, poskoki, športne aktivnosti in težje delo.

• Prodaja, hiša, samostojna: ŠKALE, HRASTOVEC, 219,5 m2, adaptirana l. 2006, 557 m2 zemljišča, EI iv izd.

Cena: 120.000 €

GIBANJE prebivalstva

Zgodnje odkrivanje težav in zdravljenje sta tako izjemnega pomena.

Najboljša terapija, ki lahko težave preprečuje in zdravi, je uporaba funkcionalne magnetne stimulacije (FMS) v kombinaciji z vajami. FMS izboljša moč in vzdržljivost mišic. Med terapijo impulzi magnetnega polja, ki jih proizvaja aparat, prodirajo preko mehkih tkiv in kosti do živčno-mišičnih struktur medeničnega dna. Stimulirajo živce in povzročajo krčenje mišic. Med terapijo z aktivnim krčenjem mišic medeničnega dna se osredotočamo na pravilno zavedanje mišic, ki so pri omenjenih težavah pomembne. Zdravljenje s FMS priporočamo pri vseh vrstah inkontinence (stresna, urgentna, mešana), pri inkontinenci blata, lažjih oblikah povešene maternice in mehurja, po porodu, kroničnem prostatitisu, po radikalni prostatektomiji ter pri spolnih disfunkcijah oz. težavah z erekcijo.

Terapija je neboleča, neinvazivna in traja 20 minut. Učinek zdravljenja je zaznati že po šesti terapiji, za učinkovito zdravljenje pa se priporoča 12 do 16 terapij.

Obiščite nas v TEDNU INKONTINENCE od 18. do 30. 09. 2017 in se prepričajte o strokovni in ugodni ponudbi.

Upravna enota Velenje

Informacije in naročanje: od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00 T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

POROKE

ČIRIĆ AMEL , Velenje, Tomšičeva cesta 22 in IVEŠIĆ MONIKA, Velenje, Tomšičeva cesta 22

SMRTI GLASENČNIK SLAVKO, roj. 1939, Šmartno ob Paki, Skorno 5 DERMOL MARTIN, roj. 1937, Šoštanj, Lokovica 34 GUČEK ANGELA, roj. 1924, Velenje, Kopališka cesta 12

SMS s ključno besedo AFRIKA5 na 1919 s poslanim

v tednu od 18.09. do 30.09.2017 teden inkontinence, z organizacijo predavanja, ugodne cene, delitvijo zloženke, mailing

boste prispevali

5 EUR

Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, Izimobila in T2.

za srce afrike Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Spoštovani občanke in občani,

ČESTITAMO

Dežurna

ŠTEVILKA

ob 20. septembru, prazniku Mestne občine Velenje!

B R E Z P L A Č N A O B J AVA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

Nagrajenci križanke »FKPV«, objavljene v tedniku Naš čas dne 31. avgusta 2017, so: •

Vanda Anžič. Kardeljev trg 4, 3320 Velenje; • Zlatko Kok, Prešernova 7 B, 3320 Velenje; • Jožef Mikoletič, Prešernova 22 B, 3323 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ŠTUDIRAJ NA FKPV

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Na voljo smo vam

24ur/dan

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

V KOMUNALNEM PODJETJU VELENJE skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajamo pogrebno pokopališčne dejavnosti.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

Naša prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe.

Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

www.kp-velenje.si

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

POGREBNE STORITVE

NaĹĄ Ä?as, 14. 9. 2017, barve: CMYK, stran 32

Obiskovalci bodo s Piko uĹživali na podeĹželju V nedeljo se z DruĹžinskim dnem zaÄ?ne 28. Pikin festival – Pika v Velenje pripotuje ob 16. uri, kako, je ĹĄe skrivnost – Ji bo Ĺžupan predal oblast?

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 7. septembra – Pred tednom dni so se z odprtjem razstave Lile Prap zaÄ?eli predfestivalski dogodki najveÄ?jega otroĹĄkega festivala, ki bo v Velenju potekal med 17. in 23. septembrom.

Osrednja tema letos Ĺže 28. festivala bo ÂťPika odkriva podeĹželjeÂŤ, Ä?astna pokroviteljica pa bo glasbenica in pripovedovalka Ljoba JenÄ?e, ki se ukvarja z ohranjanjem ljudske dediĹĄÄ?ine. Do nedelje, ko se bo festival zaÄ?el tudi uradno, se bo zvrstilo ĹĄe nekaj predfestivalskih dogodkov, odprte bodo vse Pikine razstave, v nedeljo pa je zaĹživel tudi Pikin kino. Osrednje prizoriĹĄÄ?e festivala bo tudi letos TRC Jezero, festivalski utrip pa bo Ä?utiti tudi drugje po Velenju, za kar bodo poskrbele galerije, razstaviĹĄÄ?a in Pika bo aktivna tudi ĹĄportno. Ĺ˝e v soboto je pripravila Pikin pohod v neznano. Sk upaj s Triatlon klubom Velenje bodo 30. septembra priredili 24-urni Pikin dobrodelni tek z zaÄ?etkom ob Velenjskem jezeru. To nedeljo, 17. septembra, pa avanturiste vabijo na Pikino mini avanturo, ki jo za aktivne druĹžine prireja skupaj z velenjskimi taborniki.

prizoriĹĄÄ?a Pikinih predstav. Tudi trgovine in poslovni prostori se zadnja leta bolj vkljuÄ?ujejo v festivalsko dogajanje, tako da so Pikine Ĺživahne barve vidne na vsakem koraku.

Mobilni telefoni naj raje ostanejo doma

V Pikini deĹželi ob jezeru imajo organizatorji letos za obiskovalce veliko proĹĄnjo. ÂťRes si Ĺželimo, da med obiskom festivala mobilne telefone in tablice pustijo doma ali v torbicah, da jih tisto urico ali dve, ko bodo na prizoriĹĄÄ?u, ne uporabljajo. V prejĹĄnjih Ä?asih, kamor se bomo letos poskuĹĄali vrniti, ni bilo mobilnih telefonov, pa tudi danes jih tisti, ki Ĺživijo na podeĹželju, uporabljajo bistveno manj kot v mestu. PrepriÄ?ani smo, da bomo tako lahko obiskovalcem priÄ?arali uĹžitke v naravi in Ä?ar podeĹželja ĹĄe bolj pristno,ÂŤ najprej poudari vodja Pikinega festivala Barbara Pokorny. Celotno prizoriĹĄÄ?e bo opremljeno v slogu podeĹželja, obiskovalci bodo sreÄ?ali ĹĄe veÄ? Ĺživih, pa tudi razstavljenih Ĺživali. ÂťV beli dvorani in velikem ĹĄotoru, kjer bo potekal najbolj ustvarjalni del festivala, bomo skuĹĄali v skoraj 80 delavnicah prikazati podeĹželje na razliÄ?ne naÄ?ine. Zunaj bomo postavili ÂťgartlcÂŤ, kmeÄ?ki vrt, zelo zanimivo bo na otrokom prilagojeni kmeÄ?ki trĹžnici ‌,ÂŤ ĹĄe izvemo. Tudi ĹĄportne aktivnosti bodo obarvane podeĹželsko; namesto klasiÄ?nih

poligonov bodo lahko mali Pikini prijatelji skakali v vreÄ?ah, hodili po hlodih, se preizkusili v koĹĄnji, liÄ?kanju koruze ‌ Tudi Ĺžive lutke bodo na temo podeĹželja, temi pa smo prilagodili tudi dogajanje na Pikinih odrih. Kot vsako leto bo Pika humanitarna, obiskovalce festivala prosi, da s seboj prinesejo priboljĹĄke, ki jih bodo zbirali na posebej oznaÄ?enem prostoru v Beli dvorani. Vodja festivala poudari: Želimo si, da so med njimi tudi oreĹĄÄ?ki, jabolÄ?ni krhlji in druge dobrote s podeĹželja. V sodelovanju z velenjskim RdeÄ?im kriĹžem jih bomo podarili socialno ĹĄibkim druĹžinam skupaj s prehrambnimi paketi.ÂŤ

Tudi Pikine delavnice bodo drugaÄ?ne

Tema festivala je vsako leto drugaÄ?na, to pa velja tudi za ustvarjalne delavnice, ki so srÄ?ika dogajanja v Pikini deĹželi. ÂťÄŒeprav se morda komu zdi, da se delavnice ponavljajo, to ne drĹži. Morda sta isti le dve ali tri, vse ostale pa sodelavci festivala domislijo na novo. Letos bodo res posebne, podeĹželsko obarvane.

Sodelavka Ĺže pol leta zbira material za delavnice, ki so za obiskovalce povsem brezplaÄ?ne. Zato, da vse dni festivala zagotovimo, da materiala ne zmanjka, ga moramo zbrati na tone. Veseli smo, ker nam pri tem pomagajo tudi obÄ?ani,ÂŤ ĹĄe izvemo. Kot tudi, da bodo letos natanÄ?no popisali, koliko materiala bodo uporabili za pripravo prizoriĹĄÄ? in izvedbo festivala. Ĺ tevilke bodo zagotovo velike.

Organizatorji so veseli tudi, ker so letos popolnoma razprodali obisk festivala za organizirane skupine. ÂťVsako

Vodja Pikinega festivala Barbara Pokorny in Pika se v teh dneh druĹžita na predfestivalskih dogodkih.

dopoldne bomo gostili veÄ? kot 30 avtobusov obiskovalcev, kar je maksimum, da jim lahko zagotovimo popolno doĹživetje festivala, razstaviĹĄÄ? in gledaliĹĄkih predstav. Tudi slednje so skoraj Ĺže razprodane. V popoldnevih in ob koncu tedna priÄ?akujemo veliko druĹžin iz Pika bo vsak dan festivala imela veÄ? kot 300 pomoÄ?nikov, od tega 200 ĹĄtudentov in nekaj deset dijakov. V organizacijskem odboru jih je ĹĄe 50, ki delajo tako pred festivalom kot med njim.

vseh koncev drĹžave in tujine. Tudi letos imamo kar nekaj mednarodnih vezi; nadaljujemo sodelovanje s SarajevÄ?ani, ki bodo letos z nami tri dni. Sodelujemo tudi s ĹĄvedskim druĹĄtvom, saj je Pika avtohtono ÂťnjihovaÂŤ, nekaj gostov pa bo ĹĄe iz drugih drĹžav, zato lahko reÄ?emo, da je festival mednaroden,ÂŤ ĹĄe poudari naĹĄa sogovornica. Kot tudi, da je tistih, ki dodajo svoj kamenÄ?ek v mozaiku dobro izvedenega festivala, veliko. ÂťTo je tako velik festival, da ga lahko dobro izvedemo le s sodelovanjem vseh javnih zavodov, ĹĄtevilnih druĹĄtev in organizacij,ÂŤ ĹĄe poudari za đ&#x;”˛ konec.

Igralo veÄ? kot 150 gamerjev Igralci raÄ?unalniĹĄkih iger v vili Bianci na preizkuĹĄnjo postavili tudi internetno omreĹžje – Obisk veÄ?ji kot na podobnih dogodkih po Sloveniji Velenje, 9. in 10. septembra – ÄŒe je kdo mislil, da vseslovenski gaming dogodek Epicenter Lan 14 ne bo dobro obiskan, se je motil. V soboto, ko so vse prostore vile Biance napolnili slovenski in hrvaĹĄki igralci raÄ?unalniĹĄkih igric, pridruĹžili pa so se jim tudi domaÄ?ini, ki so jih priĹĄli opazovat, je vila do poznih veÄ?ernih ur pokala po ĹĄivih. Zadnji igralci so tekme zakljuÄ?ili krepko po polnoÄ?i, v nedeljo, ko so ostali le ĹĄe najboljĹĄi, pa se je tudi obisk umiril.

Samo ZavaĹĄnik, bivĹĄi aktivni

gamer, sedaj pa predsednik DruĹĄtva za elektronske ĹĄporte Spid. si, ki je bil glavni organizator dogodka, je bil ob koncu dvodnevnega dogajanja veÄ? kot zadovoljen. Povedal nam je: ÂťOd nekdaj sem veliko igral video igre, Ĺželel sem tudi tekmovati. Ker v Sloveniji to ni bilo moĹžno, sem se odloÄ?il, da jih zaÄ?nemo organizirati preko druĹĄtva Spid. Doslej smo podobne dogodke, kot je ta v Velenju, pripravili na veÄ? slovenskih fakultetah, Gospodarskem razstaviĹĄÄ?u v Ljubljani in ĹĄe marsikje. V Velenje smo priĹĄli

na povabilo naĹĄih poslovnih partnerjev, agencije Birt. Ko smo videli vilo Bianco, ki je veÄ? kot fascinantna, smo se takoj odloÄ?ili, da pridemo k vam. ÄŒe bi imela vila ĹĄe veÄ? prostorov, bi jih z lahkoto napolnili ĹĄe nekaj. ÂťImeli smo veÄ? kot 150 igralcev, ki so priĹĄli sem s svojimi raÄ?unalniki.

To je bil izziv za elektriÄ?no in internetno omreĹžje v vili. ZaÄ?etne teĹžavice smo uspeli reĹĄiti, izkuĹĄnja udeleĹžencev je bila dobra.

Pohvaliti pa moram tudi obisk prireditve, saj je bil ta veliko veÄ?ji kot na podobnih dogodkih po

Samo ZavaĹĄnik: ÂťNe le ĹĄtevilo igralcev, tudi obisk domaÄ?inov je bil nadpovpreÄ?en.ÂŤ

drugih koncih Slovenije. To je bilo res lepo videti,ÂŤ ĹĄe izvemo.

Kot tudi, da bodo isti organizatorji prihodnje leto v velenjski RdeÄ?i dvorani pripravili festival raÄ?unalniĹĄtva in sodobnih tehno-

Eni so priĹĄli tekmovat, drugi so se priĹĄli igrat, tretji le opazovat.

logij. ÂťKdaj bo, se ĹĄe nismo dogovorili, raÄ?unamo pa, da v drugi polovici leta. Koncept bomo ĹĄe razĹĄirili, video igram bomo dodali veÄ?ji sejemski del, predavanja in delavnice. Upamo, da

bo to tako velik dogodek, da bo pritegnil v Velenje ĹĄtevilne obiskovalce iz Slovenije in tujine.ÂŤ đ&#x;”˛

bĹĄ

PrazniÄ?ni september v Ĺ oĹĄtanju Enaindvajset dogodkov in prireditev bo v Ĺ oĹĄtanju zaznamovalo drugo polovico letoĹĄnjega septembra. Ĺ oĹĄtanj – PosveÄ?ajo jih 30. septembru, prazniku obÄ?ine. Iz programa prireditev povzemamo dogodke, ki se bodo zvrstili Ĺže do naslednjega Ä?etrtka.

Danes, v Ä?etrtek, 14. septembra, ob 19. uri bodo v mestni galeriji odprli slikarsko razstavo Podobe moje obÄ?ine Ivana Kolarja – Iva. V soboto, 16. septembra, ob 7. uri bodo tekmovanje ob Ĺ oĹĄtanjskem jezeru zaÄ?eli ribiÄ?i na desetem tekmovanju v lovu rib s plovcem, popoldan ob 16. uri pa bodo pod kozolcem Kulturnice v Gaberkah obeleĹžili krajevni praznik.

V nedeljo, 17. septembra, ob 11. uri bodo pri Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji v Ĺ entvidu nad Zavodnjami odprli Kajuhov spominski objekt, v Ä?etrtek, 21. septembra, pa PGD Gaberke pripravlja dan đ&#x;”˛ mkp odprtih vrat.

Sobota, 16.9. ob 19h