37 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (15/24°C), soboto (15/24°C) in nedeljo (14/24°C) preteĹžno oblaÄ?no.

V petek in soboto moĹžen deĹž.

ÄŒetrtek, 13. septembra 2018â€

ĹĄtevilka 37 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Velenje se spreminja Mira ZakoĹĄek

Rudarski okusi so ĹĄli v slast Velenje, 7. september – Tokratno jesensko izvedbo Promenade okusov je zaznamovala rudarska dediĹĄÄ?ina, saj je obenem potekal prvi Knapfest v organizaciji Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline.

Obiskovalci so uĹživali v tradicionalni kulinariki iz ĹĄtirih rudarskih regij. ÄŒeprav je popoldne deĹževalo, je prireditev uspela. K temu je morda pripomoglo tudi ‘rudarsko sonce’. Tako namreÄ? v Zasavju imenujejo funĹĄterc – tradicionalno jed, ki je tako z okusom kot z videzom navduĹĄila obiskovalce. VeÄ? na strani 13. đ&#x;”˛

tf

Hoteli ali ne, naĹĄe drago mesto se spreminja in niÄ? ni veÄ? (predvsem pa ne bo) tĂĄko, kot je bilo. Globalizacija je zajela tudi naĹĄ kotiÄ?ek.

NaĹĄi paradni gospodarski konji so vse manj naĹĄi. O Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj Ĺže nekaj let odloÄ?ajo v Ljubljani (kljub pogostim opazkam o Ĺ aleĹĄkem lobiju). Od oblikovanega Holdinga Slovenske elektrarne, ki so ga tudi v tem okolju moÄ?no zagovarjali, so si mnogi sicer veliko obetali, a kaj veÄ? od obljub ni ostalo, ostalo pa je dejstvo, da se o vsem odloÄ?a v Ljubljani. Oba velika kolektiva, pa Ä?e se ĹĄe tako posipata s pepelom in zatrjujeta drugaÄ?e, sta vse manj vpeta v to okolje. Imeli smo moÄ?no trgovsko podjetje Ero, zdaj imamo sicer veliko trgovin, vsaj velike pa so seveda prav tako vodene od drugod. Imeli smo zelo moÄ?no podruĹžnico NLB (ki jo sicer izgublja tudi drĹžava) s sedeĹžem v Velenju, zdaj jo vodijo na KoroĹĄkem. Imeli smo veliko gradbeno podjetje, ostalo nam je sicer nekaj manjĹĄih domaÄ?ih gradbincev, a vse veÄ? del opravljajo gradbinci od drugod. Imeli smo cel kup drĹžavnih institucij, zdaj jih ima veÄ?ina sedeĹž na drugih koncih, pravzaprav je ostal naĹĄ samo Zavod za zaposlovanje.

Po novem tudi Gorenje ni veÄ? tako naĹĄe, lastniki so Kitajci, ki s svojo prisotnostjo tudi vse bolj zaznamujejo lokalno skupnost in zagotovo jo bodo ĹĄe bolj. Lahko se sicer tolaĹžimo, da to pomeni veÄ?ji razvoj (pa morda tudi obstoj, saj Gorenje samo na vse bolj povezanem svetovnem trgu ne bi veÄ? zmoglo preĹživeti), ki ga bo novi lastnik, ki je Gorenje drago plaÄ?al in podjetja ne more kar prenesti drugam, gotovo izpeljal. In Ä?eprav so ob tem nastala ali se bolj razvila nekatera nova podjetja, vendarle ostaja kanÄ?ek grenkega priokusa, da naĹĄe drago mesto, hoteli ali ne, ostaja sicer naĹĄe, a z manj dobrih delovnih mest in manj dobiÄ?ka, ki bi se prelil v prijaznejĹĄe bivanje v tem sicer ĹĄe vedno lepem okolju.

Tudi zato bo potrebno tudi v prihodnje nadvse skrbno naÄ?rtovati naĹĄ razvoj in dopustiti, da se mnenja o njem izkreĹĄejo med ljudmi. Le kar najveÄ?je soglasje vseh je jamstvo za razumevanje dobrih, pa tudi napaÄ?nih potez, predvsem pa pravega soĹžitja. đ&#x;”˛

Konec tedna veliko konjeniĹĄko tekmovanje Velenje – KonjeniĹĄki klub Velenje se pripravlja na organizacijo Slovenija masters pokala in pokala Slovenije v preskakovanju zaprek, ki bosta na njihovem tekmovaliĹĄÄ?u v Ĺ kalah potekala od 14. do 16. septembra. Tekmovanje, ki je Ĺže tako zanimivo, bo imelo ĹĄe dodaten Ä?ar zaradi uspeĹĄnih domaÄ?ih tekmovalcev, ki bodo zelo veseli, Ä?e jih đ&#x;”˛ boste priĹĄli bodrit. â€

Z mobilnostjo nagovarjajo vse generacije Mestna obÄ?ina Velenje in obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se v dneh od 16. do 22. septembra vkljuÄ?ujeta v evropski teden mobilnosti.

V Velenju bodo ta vse bolj pomemben del naĹĄega ozaveĹĄÄ?anja obeleĹžili vsak dan s kakĹĄnim dogodkom (podrobno v objavi na 7. strani). V sklopu projekta Smart Commuting pripravljajo tudi regijsko celostno prometno strategijo, ki jo bodo zasnovali v sodelovanju z razliÄ?nimi akterji v prometu. Zato bo v torek, 18.

septembra, med 10. in 12. uro v vili Bianci potekala delavnica z naslovom Trajnostno mobilna regija, na njej pa bodo udeleĹženci identificirali kljuÄ?ne izzive regije pri razvoju mobilnosti. Nato bodo Mestna obÄ?ina Velenje in sodelujoÄ?i partnerji oblikovali cilje in scenarije ter ukrepe.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj prav tako Ĺželi z razliÄ?nimi dogodki spodbuditi obÄ?ane k uporabi trajnostnih prevoznih sredstev. K temu so se zavezali tudi s Celostno prome-

tno strategijo, ki so jo sprejeli lani.

S kulturnimi, ĹĄportnimi prireditvami v izvedbi nekaterih tamkajĹĄnjih javnih zavodov v okviru tedna nagovarjajo vse generacije.

Veliko pozornosti med drugim namenjajo varnosti udeleĹžencev v prometu, sploh najbolj ranljivih skupin. Poleg skrbi za urejene ploÄ?nike bodo v teh dneh uredili prehod za peĹĄce na Primorski cesti proti mestni cerkvi, na 14 lokacijah v Ĺ oĹĄtanju (letos na 10, prihodnje leto pa ĹĄe na 4) bodo uredili postajaliĹĄÄ?e za kolesarje z urbano opremo, v ponedeljek, 17. septembra, pa bo zaÄ?el poskusno voziti brezplaÄ?ni Ĺ oĹĄtanjski bus. đ&#x;”˛

tf, tp

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Volilna opravila teÄ?ejo Predsednik DrĹžavnega zbora Republike Slovenije je razpisal redne volitve v obÄ?inske svete in redne volitve Ĺžupanov. Za dan glasovanja na lokalnih volitvah je doloÄ?ena nedelja, 18. novembra. PrejĹĄnji teden so zaÄ?ela teÄ?i volilna opravila, ki so potrebna za izvedbo lokalnih volitev. Nekateri kandidati sedaj Ĺže iĹĄÄ?ejo podporo volivcev. Kadar doloÄ?a kandidata za Ĺžupana skupina volivcev je potrebno 200 podpisov obÄ?anov. Za doloÄ?itev liste kandidatov za Ä?lane obÄ?inskega sveta s podpisom volivcev pa je potreben 1 odstotek volilnih upraviÄ?encev v obÄ?ini. To je 272. V obÄ?ini Velenje bo 32 voliĹĄÄ? in voliĹĄÄ?e za predÄ?asno glasovanje.

Preventivna akcija v KS Vinska Gora Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obÄ?ine Velenje, Policijska postaja Velenje, Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu in DruĹĄtvo upokojencev Krajevne skupnosti Vinska Gora bodo danes, v Ä?etrtek, 13. septembra, ob 17. uri v prostorih veÄ?namenskega doma v Vinski Gori izvedli preventivno akcijo voznik/voznica.

Predstavili bodo najpogostejĹĄe vzroke prometnih nesreÄ?, aktualno zakonodajo o odgovornosti voznika, novosti v prometni signalizaciji in uporabo varnostnega pasu. Zainteresirani bodo lahko svoje spretnosti preizkusili tudi na simulatorju varne voĹžnje.

Dodatna sredstva za urejanje voda BraslovÄ?e – BraslovĹĄka obÄ?ina je od okoljskega ministrstva in Direkcije RS za vode pridobila dodatna sredstva za urejanje voda na obmoÄ?ju Savinje. Tako bo obÄ?ina letos zaÄ?ela sanacijo Podvinskega jezu ter sanacijo breĹžin in struge Savinje navzdol od jezu. Celotna vrednost teh del, ki bodo predvidoma dokonÄ?ana do konca leta, pa je ocenjena na 900.000 evrov.

Demenca in pravoÄ?asna diagnoza DEOS Center starejĹĄih Zimzelen pripravlja 18. septembra ob 18.18 v velenjski knjiĹžnici novo sreÄ?anje Alzheimer cafe. Gostja bo dr. Milica G. Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na NevroloĹĄki kliniki v Ljubljani in vodja evropskega projekta MOPEAD, katerega namen je ocenjevanje uspeĹĄnosti razliÄ?nih modelov obravnave posameznikov, ki vodijo k zgodnjemu prepoznavanju alzheimerjeve bolezni. đ&#x;”˛

ni sekretar, Velnes, Informatika sta novost ĹĄtudijska programa Organizator socialne mreĹže in Gostinstvo in turizem. Vsi programi izhajajo iz prakse in so nedvomno moÄ?no povezani s potrebami na trgu. Prav zato vam zagotavljajo uporabno znanje, ki ga boste takoj lahko vnovÄ?ili pri svojem delodajalcu ali v svojem lastnem podjetju. Sodobni programi vam bodo odprli nova vrata v poslovnem okolju in vam hkrati utrdili poloĹžaj pri trenutni zaposlitvi.

Vse programe Abitura izvaja kot izredni ĹĄtudij v Celju in samo v dveh letih si pridobite viĹĄjo strokovno izobrazbo ter ustrezen naziv. Delo je prilagojeno, tako da lahko uspeĹĄno ĹĄtudirate ob delovnih obveznostih in druĹžini. Ĺ olnina na Abituri je najugodnejĹĄa in jo lahko poravnate na 10 obrokov.

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

13. septembra 2018

Ĺ e ena dobra naloĹžba V novem modularnem vrtcu ob Vrtcu Vrtiljak na voljo 28 mest za otroke prve starostne skupine – NaloĹžba vredna blizu 400 tisoÄ? evrov – Na obzorju nov vrtec v Vinski Gori in ĹĄiritev vrtca v Ĺ entilju

Z otvoritve, kjer so za prisrÄ?en kulturni program poskrbeli otroci in vzgojiteljice vrtca

Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 10. septembra – Pri Vrtcu Vrtiljak v Velenju je bila priloŞnostna slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu nov modularni vrtec, v katerem je prostor za 28 otrok od prvega do tretjega leta starosti.

NaloĹžba je bila vredna blizu 400 tisoÄ? evrov, denar zanjo pa sta zagotovila vrtec in Mestna obÄ?ina Velenje.

NataĹĄa Doler, ravnateljica Vrtca Velenje, enega najveÄ?jih v drĹžavi, je dejala, da je pridobitev zelo pomembna, tudi draga, zagotavlja pa otrokom odliÄ?ne pogoje za bivanje v vrtcu, saj so prostori svetli, veliki in varni. ÂťZaradi prostorske stiske smo iskali hitro reĹĄitev in jo v modelarni zasnovi vrtca tudi naĹĄli.ÂŤ Kot nam je ĹĄe povedala Dolerjeva, s tem prostorske stiske ĹĄe niso odpravili, saj se ĹĄtevilo otrok, ki jih Ĺželijo starĹĄi vkljuÄ?iti v vrtÄ?evsko dejavnost, poveÄ?uje praktiÄ?no vsak dan. Na

V novem modularnem vrtcu sta otrokom najniĹžjega starostnega obdobja na voljo lepi in prostrani igralnici

zaÄ?etku ĹĄolskega leta so vpisali 1430 otrok, maja so jih imeli Ĺže rekordnih 1500. V tem trenutku imajo oddelke vrtca ĹĄe vedno na petih velenjskih osnovnih ĹĄolah, od tega sta na ĹĄolah Gorica in Antona AĹĄkerca v novem ĹĄolskem letu po en oddelek, na Livadi, Ĺ alek in Gustava Ĺ iliha pa za zdaj ohranjajo po dva oddelka vrtca. Zaradi poveÄ?anega vpisa v ĹĄole pa gostovanje dolgo ne bo veÄ? moĹžno. Ĺ e vedno ohranjajo tudi prostore v Cirkovcah, kjer izvajajo poldnevni program vrtca, uporaljajo prostore v Tilnovem domu v Ĺ entilju ter na dveh podruĹžniÄ?nih osnovnih ĹĄolah v Ĺ entilju in Vinski Gori. V slednji se pripravljajo na

izgradnjo novega vrtca s 6 oddelki. Med poletnimi poÄ?itnicami so obnovili sanitarije v oddelku v Cirkovcah, v ostalih so opravili manjĹĄa vzdrĹževalna dela. VeÄ?jih programskih novosti v novem ĹĄolskem letu niso predvideli, le okrepili bodo kulturne dejavnosti. V okviru evropskega leta kulturne dediĹĄÄ?ine bodo izvajali projekt Zavrtimo Ä?as nazaj.

Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je na otvoritveni slovesnosti pridobitev dveh prostornih igralnic in nekaterih spremljajoÄ?ih prostorov ocenil kot Âťdobra naloĹžba, saj gre za naĹĄe najmlajĹĄe in njihov razvoj. S tovrstnimi vlaganji nadaljujemo prizadevanja za zagotovitev vpisa v vrtec vsem starĹĄem, ki izrazijo to namero.ÂŤ Gostovanje oddelkov v osnovnih ĹĄolah nakazujejo potrebo po nadaljnjem reĹĄevanju prostorske stiske, saj tudi v osnovnoĹĄolske klopi seda vse veÄ? uÄ?encev. Poleg dodatnih zmogljivosti v Vinski Gori bodo morali v Ä?imkrajĹĄem Ä?asu zagotoviti normalne pogoje za kakovostno delo vzgojiteljic ter poskrbeti za dobro poÄ?utje otrok ĹĄe vrtcu v Ĺ entilju. đ&#x;”˛

mz, tp

UresniÄ?ite svoje cilje s pomoÄ?jo Abiture, viĹĄje strokovne ĹĄole VeĹĄ, da bo tvoje Ĺživljenje odvisno od tvojih odloÄ?itev. Ko izbereĹĄ Abituro, se lahko zaneseĹĄ na preverjeno strokovno in dokazano kakovostno znanje, a tudi na mreĹžo ljudi, ki si Ĺželimo biti drug drugemu vir novih priloĹžnosti.

OdloÄ?itev za izobraĹževanje lahko pomembno vpliva na usposobljenost za delo, podjetnost, spremembe, za Ĺživljenje.

Dober ĹĄtudij vas bo pripravil na izzive, ki vas Ä?akajo na karierni poti, in vam ponudil znanje, ki ga bodo dejansko iskali vaĹĄi bodoÄ?i delodajalci. Prav takĹĄno priloĹžnost vam ponuja Abitura, viĹĄja strokovna ĹĄola, kjer so v 26 letih delovanja razvili ĹĄtudij, ki vam bo omogoÄ?il pravo pot do Ĺželene poklicne kariere.

Na Abituri lahko izbirate med sedmimi zaposlitveno zanimivimi ĹĄtudijskimi programi. Poleg programov Ekonomist, Varovanje, Poslov-

Promocijsko sporoÄ?ilo

StolÄ?ki so zasedeni, zdaj pa na delo!

Pa jo bomo dobili – VnoviÄ?na ojezeritev – JedaÄ?a tako in drugaÄ?e – Veselo in delovno Danes je za Slovenijo spet velik dan. Potem ko so vsi kandidati za ministre pred pristojnimi telesi dobili podporo, bo danes o vladi Âťnovega obrazaÂŤ premierja Ĺ arca odloÄ?al drĹžavni zbor. V vladi naj bi bili trije ministri, ki so povezani z naĹĄim obmoÄ?jem. Posredno zdravstveni Samo Fakin, ki je bil direktor celjske bolniĹĄnice, neposredno ministrica pa za sodstvo Andreja KatiÄ? in Zdravko PoÄ?ivalĹĄek, ki bo tudi v tej vladi vodil ministrstvo za gospodarstvo. Od njegovega ÂťzadrĹžanjaÂŤ na tem poloĹžaju si veliko obetajo tudi turistiÄ?ni delavci, v njegovem domaÄ?em okolju pa tudi pri vnoviÄ?ni oĹživitvi Vonarskega jezera. Pred dnevi so na slavnostni seji obÄ?ine PodÄ?etrtek ob obÄ?inskem prazniku PoÄ?ivalĹĄku tudi podelili naziv Ä?astni obÄ?an. Za njegove zasluge za razvoj njihovega obmoÄ?ja. In za naprej. ÄŒe gre vse po naÄ?rtih, naj bi prav vÄ?eraj zaÄ?eli s prvimi deli na pregradi Vonarskega jezera, prav tako naj bi tudi uredili protipoplavno zaĹĄÄ?ito. Kot je znano, gre za mednarodni projekt obeh sosednjih drĹžav, Slovenije in HrvaĹĄke, obe od ponovne ojezeritve Vonarja priÄ?akujejo tudi velike moĹžnosti za nadaljnji razvoj turizma. Nekateri sicer pravijo, da pri obnovitvenih delih na pregradi ne gre priÄ?akovati kakĹĄnih zapletov, drugaÄ?e bi lahko bilo na obmoÄ?ju, kjer je meja zavarovana z ograjo. A kjer je dobra volja, so tudi ustrezne reĹĄitve.

Samo upamo lahko, da nam bo ta nova vlade kaj dobrega skuhala in servirala. Ne kaj tako pekoÄ?ega, kot so pred dnevi spet poskuĹĄali v Ĺ marju pri JelĹĄah. Tu so Ĺže Ä?etrtiÄ? pripravili Ä?ili festival. RazliÄ?ni Ä?iliji niso bili le na ogled, tudi za pokuĹĄino. In v razliÄ?nih oblikah; kot omake, v Ä?okoladi ali pijaÄ?i. Veliko pozornosti pa je znova vzbudilo tekmovanje o tem, kdo bo pojedel najbolj pekoÄ? Ä?ili. Zmagovalca ni bilo, bi lahko rekli. Bila je zmagovalka. Vesna iz Ĺ aleĹĄke doline. Manj pekoÄ?e je bilo na prireditvi Kulinarik v RogaĹĄki Slatini. Na Evropski ploĹĄÄ?adi so ob tokratni prireditvi, ki je bila v petek, pripravljali razliÄ?ne jedi na Ĺžaru.

Pestro in zelo slavnostno pa je bilo sredi prejĹĄnjega tedna tusi v Ĺ˝alcu, saj so slavili svoj obÄ?inski praznik. In tudi 150-letnico drugega slovenskega tabora, ki je bil 6. septembra 1868 v Ĺ˝alcu – na travnikih in poljih proti GriĹžam. Zbralo se je 15 tisoÄ? udeleĹžencev. Pri-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

reditev ob obÄ?inskem prazniku so pripravili v Ĺžalskem kulturnem domu, ki se imenuje po tem taboru, po slavnostni seji so udeleĹženci in gostje, skupaj s Ä?lani razliÄ?nih druĹĄtev jih je bilo veÄ? kot tisoÄ?, v povorki odĹĄli na osrednji Ĺžalski trg, kjer je bila ĹĄe slovesnost ob obletnici tabora. Slavnostni govornik je bil slovenski pisatelj Tone PartljiÄ?, zbrane pa je pozdravil tudi slovenski predsednik Borut Pahor.

Tudi v Celju je bilo zadnje dni slavnostno in delovno. Na letaliĹĄÄ?u so praznovali 90-letnico delovanja celjskega Aero kluba in pri tem javnosti med drugim tudi predstavili nov hangar, ki so ga postavili namestu starega, ki ga je uniÄ?il poĹžar zaradi udara strele. Na Lopati so slavili v podjetju PiĹĄek – HSF Logistika, saj so odprli nov logistiÄ?ni center, v Trnovljah pa je obÄ?ina zaÄ?ela graditi polnilno postajo za stisnjen zemeljski plin. Ta je zelo pomembna, saj naj bi Ĺže z zaÄ?etkom novega leta tudi v Celju stekel javni potniĹĄki promet.

Avtobuse pa bo poganjal stisnjen zemeljski plin. Tako gorivo je za Celje ekoloťko zelo primerno, saj ima veliko manj ťkodljivih snovi, in – kar je za Celje ťe posebno pomembno – trdih delcev PM 10 v izpustu skorajda ni. Polnilna postaja, ki jo bodo postavili, ne bo namenjena le avtobusom celjskega javnega prometa, tudi drugim uporabnikom.

Ljudje, domaÄ?ini in drugi turisti pa so dobro sprejeli avtobus, ki je nekaj Ä?asa poleti vozil iz Slovenskih Konjic in ZreÄ? na Roglo in Pesek. Ĺ e posebno, ker jim za voĹžnjo ni bilo treba plaÄ?ati. Zato razmiĹĄljajo, da bi tak brezplaÄ?ni prevoz pripravili tudi prihodnje leto, in to vse poletje. ÄŒe se bodo za to odloÄ?ili, naj bi avtobusu dodali ĹĄe prikolico za kolesa.

Pa ĹĄe to: med Slovenci je veliko pozornosti vzbudil ÂťsestopÂŤ AljaĹževega stolpa s s Triglava v dolino. Po obnovi bi ga lahko za nekaj Ä?asa pustili na ogled v dolini, kjer bi si ga lahko od blizu ogledali tudi taki, ki na Triglav zaradi razliÄ?nih vzrokov ne morejo. Mnogo takih je kar uĹžaloĹĄÄ?enih ob vse bolj poudarjenem reklu: kdor ni bil vsaj enkrat na Triglavu, ni pravi Slovenec!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

13. septembra 2018

ÂťSaĹĄa inkubator - zgodba o uspehuÂŤ PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol ocenjuje svoj mandat za uspeĹĄen, ĹĄe posebej ponosen je na uspehe v razvoju podjetniĹĄtva – Vlaganje v PodjetniĹĄki center izpolnilo priÄ?akovanja – Zakonodajo bi bilo treba bolj prilagoditi potrebam lokalnih okolij Mira ZakoĹĄek

PodĹžupana Metne obÄ?ine Velenje Petra Dermola smo zadnja leta sreÄ?evali na mnogih dogodkih, saj je zaradi zasedenosti Ĺžupana Bojana KontiÄ?a, ki je imel pomembne funkcije v zdruĹženjih slovenskih obÄ?in, je pa tudi drĹžavni svetnik, prevzemal ĹĄe nekatera njegova, posebej protokolarna opravila. Sicer pa je postavljal v ospredje svojega dela zagotavljanje Ä?im boljĹĄih pogojev za razvoj podjetniĹĄtva, posveÄ?al pa se je tudi socialnim vpraĹĄanjem. Povabili smo ga na pogovor.

VaĹĄ mandat podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje se izteka. Kako ste zadovoljni z opravljenim delom? ÂťZ opravljenim delom v tem mandatu sem zelo zadovoljen, saj je naĹĄa lokalna skupnost napredovala na vseh podroÄ?jih, to nam priznavajo povsod okoli, to se kaĹže v naĹĄih rezultatih v druĹžbenem Ĺživljenju. Seveda pa je vedno tako, da le malo lahko doseĹžeĹĄ kot posameznik, zato potrebujeĹĄ dobro ekipo in verjamem, da smo jo imeli – tako v obÄ?inski upravi kot obÄ?inskem svetu. Opravili smo veliko in pomembno delo. Seveda vsega tega ne bi uspeli, Ä?e ne bi imeli nad sabo odliÄ?nega Ĺžupana, ki je ves mandat toÄ?no vedel, kaj Ĺželi doseÄ?i.ÂŤ

ni mogoÄ?e zaradi ĹĄtevilnih zakonskih ovir, zato si vsekakor Ĺželim, da bi bila sistemska ureditev ljudem bolj pisana na koĹžo in da bi jim teĹžave lahko bolj fleksibilno lajĹĄali. Na sreÄ?o tega ni bilo posebej veliko, a je vsak tak primer boleÄ?.

Druga stvar pa je delo v obÄ?inskem svetu.

Dan, ko zaseda, je zame vedno teĹžak, predvsem zaradi negativne energije, ki jo vodi opozicija, ki Ĺželi ruĹĄiti dobesedno vse. Na sreÄ?o je koalicija dovolj trdna, da uspe udejanjiti zastavljene cilje, ki pa so, kot kaĹžejo tudi rezultati, pravilni.ÂŤ

â?ą

ÂťLokalna skupnost je napredovala, kar nam priznavajo povsod okoli, kaĹže pa se tudi v naĹĄem druĹžbenem Ĺživljenju.ÂŤ.

Kaj je tisto, kar vas je v tem obdobju najbolj veselilo? ÂťV tej novi funkciji podĹžupana me je najbolj veselilo delo z ljudmi. To je v obdobju, preĹžetem z negativizmom, ĹĄe toliko bolj pomembno, ĹĄe posebej, Ä?e znaĹĄ s teh sreÄ?anj Ä?rpati in dajati pozitivno energijo ter sejati optimizem in tako zreti tudi v prihodnost.ÂŤ

ÄŒeprav ste podĹžupan, vsega ne morete uresniÄ?iti. Kaj ste ĹĄe hoteli uresniÄ?iti, pa vam ni uspelo? ÂťKot sem Ĺže dejal, pri svojem delu prepogosto trÄ?iĹĄ v sistemske in zakonske ovire. Ĺ tevilne aktivnosti tudi niso v pristojnosti lokalne skupnosti, zelo pomembno pa vplivajo na Ĺživljenje obÄ?ank in obÄ?anov. NajveÄ?ja teĹžava je, da ima lokalna skupnost v nekaterih primerih premalo pristojnosti, premalo moÄ?i, da bi stvari premaknila. To vsekakor velja za podroÄ?je cest pa seveda tudi tretjo razvojno os, ki bi morala biti Ĺže zdavnaj zgrajena.ÂŤ

In najbolj Ĺžalostilo? ÂťMoja vrata so vedno odprta vsem in vsem bi tudi rad pomagal, kar pa vedno

Ĺ e posebej ste se posveÄ?ali podjetniĹĄtvu, pravzaprav ustvarjanju pogojev za njegov veÄ?ji razcvet. Kar pomemben korak je bil

O priseljencih v to okolje smo v zadnjem Ä?asu zelo veliko govorili, zato toliko bolj preseneÄ?a podatek, da v osnovne ĹĄole z novim ĹĄolskim letom niso vpisali nobenega novega otroka, ki bi imel status tujca. Zato tudi ni novih jezikovnih teĹžav. NajveÄ? so jih beleĹžili v ĹĄolskem letu 2016/17, lani jih je bilo manj, letos pa jih sploh ni. Zaradi preteklih teĹžav je velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? takrat na drĹžavni ravni tudi sproĹžil aktivnosti, da se priseljevanje zakonsko uredi na nacionalni ravni, saj lokalna skupnost nanj nima nobenih vplivov, se je pa prisiljena ukvarjati s ĹĄtevilnimi teĹžavami, ki jih takĹĄno priseljevanje prinaĹĄa. mz

Dve sirski druĹžini prihajata v Velenje 25. septembra Skladno z dogovorom prihajata v Velenje v nekdanji Vegradov samski dom 25. septembra dve sirski druĹžini, konec oktobra pa se jima bo pridruĹžila ĹĄe ena. Postopek vodi Urad za migracije in priseljevanje znotraj vlade republike Slovenije, ki pa o vseh aktivnostih obveĹĄÄ?a lokalno skupnost. Po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a potekajo pogovori tudi z vsemi sluĹžbami, ki bodo skrbele za njihovo integracijo v tukajĹĄnje okolje. To ĹĄe posebej velja za ĹĄole in vrtce, ki bodo sprejele njihove otroke. ÂťMislim, da je pripravljeno vse tako, kot mora biti, in da ne bo nobenih teĹžav, razen morda kakĹĄnih posameznih primerov nestrpnosti, a trdno upam, da bo tudi tega Ä?im manj,ÂŤ pravi KontiÄ?.

Tudi predsednik krajevne skupnosti Stara vas MatjaĹž Zupan pravi, da jih seznanjajo z vsemi aktivnostmi. Ta ponedeljek so se dobili s predstavniki drĹžavnih in obÄ?inskih institucij in podrobno pogledali vse aktivnosti. ÂťLahko jih samo pohvalim, tokrat res poteka tako, kot je treba, in mislim, da s priseljenci ne bo nobenih teĹžav, tudi s ĹĄestimi otroki, ki se bodo ĹĄolali tukaj, ne,ÂŤ dodaja Zupan, ki je zadovoljen tudi s pojasnilom, da bodo pomagale tudi humanitarne organizacije. đ&#x;”˛

tudi razvijejo. Iz tega se potem razvijejo delovna mesta in prepriÄ?an sem, da se bo ĹĄe veÄ? novih podjetij, seveda Ä?e jim bomo znali tudi v prihodnje prisluhniti in jim takrat, ko je to nujno potrebno, tudi finanÄ?no pomagati.ÂŤ

â?ą

V treh letih ustvarili 30 novih podjetij, 122 inkubiranih podjetij, odprli 44 delovnih mest, dobiÄ?ek pa se Ĺže bliĹža milijonu evrov.

Ko ste prenovili Standard za potrebe PodjetniĹĄkega centra in SaĹĄa inkubatorja, so mnogi menili, da ste prostore predimenzionirali, zdaj Ĺže pokajo po ĹĄivih? ÂťDanes ugotavljamo, da Ä?e bi imeli ĹĄe enkrat tako velik prostor, bi bil verjetno tudi ta poln. OÄ?itki, vili na razpis za pridobitev nepovratnih ki smo jih deleĹžni, so bili smeĹĄni sredstev Ministrstva za gospodarski in to dokazuje tudi praksa. Podje- razvoj in tehnologijo. Razpis za prodajo tniĹĄki center je povsem poln, kar teh parcel naÄ?rtujemo prihodnje leto, je vsekakor posledica dobrega in ko naj bi na tem obmoÄ?ju zagotovili kvalitetnega dela tako zaposlenih vsaj 30 novih delovnih mest. Interesa v SaĹĄa inkubatorju kot v Mestni je res veliko in verjetno se bo kaj kmaobÄ?ini Velenje, kjer lu pokazalo, da bomo v tem imamo zelo jasno in okolju teĹžko zagotovili dovolj Cesto bi natanÄ?no zastavljeno delavcev za naÄ?rtovani razvoj bilo treba gospodarstva.ÂŤ strategijo podjetniĹĄtva.ÂŤ graditi Veliko ste se ukvarjali tudi s hisoÄ?asno In kakĹĄna je ta? tro cesto. Kako gledate na to, da na obeh bodo, kot trenutno kaĹže, najprej ÂťPodjetniĹĄki center zgradili odsek iz Velenja proti Sloodsekih.

Standard je v prvi vrvenj Gradcu. Kaj bo to pomenilo sti namenjen mladim, za Velenje? bodoÄ?im podjetnikom, dijakom in ĹĄtudentom, ki se imajo tu moÂťPredvsem si Ĺželim, da bi bila ta tako Ĺžnost podjetniĹĄko izobraĹževati in zelo potrebna cesta Ä?im prej zgrajena na razviti svoj poslovni model, ki v celotni trasi, saj si res ne znam predstanekem doloÄ?enem Ä?asu dozori. vljati, da bi tranzitni promet s KoroĹĄke Peter Dermol, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje: V primeru proizvodnih potreb prenesli na Ĺže zdaj moÄ?no preobremeÂťMoja vrata so odprta, vsem bi rad pomagal.ÂŤ ga lahko potem naprej razvija v njeno Partizansko cesto. Zato upam, Poslovnem centru Rudarski dom, da bo ustavna presoja civilnih iniciativ odpreti 44 delovnih mest, dobiÄ?ek pa kjer so prostorske moĹžnosti tudi za to. Ä?im prej razreĹĄena in da se zaÄ?ne Ä?im se Ĺže bliĹža milijonu evrov. Pa ne le to, Ko pa preraste tudi to, pa je Ĺže usposo- prej izvajati potrebne postopke, da bi SaĹĄa inkubator je postal stiÄ?iĹĄÄ?e, kjer je bljen za svojo samostojno pot na trgu.ÂŤ torej gradnja obeh odsekov stekla Ä?im mogoÄ?e druĹžiti in povezovati med seboj bolj soÄ?asno.ÂŤ Kaj pa obrtna cona Stara vas? đ&#x;”˛ tako dijake in ĹĄtudente kot podjetnike in gospodarstvenike. Gre torej za neko ÂťNjen razvoj poteka po priÄ?akovanjih. vrsto mreĹženja, pri katerem mladi lahko Takoj po zakljuÄ?ku izgradnje prve faze najdejo svojo priloĹžnost in jo implemen- komunalne infrastrukture smo objavili tirajo v svoj poslovni model, ki ga Ä?ez Ä?as javni razpis za prodajo teh subvenci-

â?ą

ÄŒakajo na razpis za sofinanciranje

V osnovnih ĹĄolah v Velenju ni novih tujcev

đ&#x;”˛

narejen na tem podroÄ?ju ĹĄe posebej s SaĹĄa inkubatorjem. ÂťNa to sem izjemno ponosen in mirno trdim, da je to zgodba o uspehu. To trdim na osnovi podatkov, ki smo jih dosegli v zadnjih treh letih, in ti so veÄ? kot zgovorni in potrjujejo, da je bila odloÄ?itev o oblikovanju PodjetniĹĄkega centra Standard in SaĹĄa inkubatorja pravilna.

V treh letih nam je uspelo ustvariti 30 novih podjetij, 122 inkubiranih podjetij,

oniranih zemljiĹĄÄ?. Podjetje TVK je Ĺže zgradilo proizvodni obrat, kmalu priÄ?ne gradnjo tudi Eurograf. Smo pa v zadnjih mesecih preverili tudi interes investitorjev za vlaganja v Velenju in ugotovili, da je velik. Zato se lotevamo nadaljnje ureditve zemljiĹĄÄ? in se bomo tudi prija-

mz

Velenje – Prostorsko stisko, s katero se sreÄ?ujejo na Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje, naj bi reĹĄila izgradnja prizidka med centrom in osnovno ĹĄolo Mihe Pintarja Toleda.

Gradbeno dovoljenje zanj imajo Ĺže dve leti.

Kdaj se bodo lahko gradnje lotili, pa na centru ĹĄe ne vedo. Odgovora na vpraĹĄanje ne vedo tudi na Mestni obÄ?ini Velenje, ustanoviteljici zavoda. V pisnem odgovoru so zapisali, da imajo poleg gradbenega

dovoljenja zanj tudi investicijsko dokumentacijo, podpisali so pismo o nameri z vsemi obÄ?inami, iz katerih prihajajo oskrbovanci zavoda.

Lani so poslali vlogo za sofinanciranje na pristojno ministrstvo, kjer so jim odgovorili, da naj Ä?akajo na razpis. Tega zdaj ĹĄe ni bilo.

V tem ĹĄolskem letu obiskuje izobraĹževanje na centru 108 uÄ?encev s posebnimi potrebami iz regije SaĹĄa. Zaradi prostorske stiske gostuje đ&#x;”˛ tp en razred na osnovni ĹĄoli Ĺ alek Velenje.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Ĺ˝elijo postati vodilno podjetje zaĹĄÄ?itne delovne opreme

GOSPODARSKE novice Gradnja ceste naj bi se zaÄ?ela najprej med Velenjem in Slovenj Gradcem

DruŞinsko podjetje Rednak iz Šoťtanja beleŞi 40-letnico delovanja – Dokupni program in izdelki z viťjo dodano vrednostjo – Cilj: novi trgi in programi Tatjana Podgorťek

Tekstilna industrija je bila pred leti paradni konj slovenskega gospodarstva. Danes v tej dejavnosti vztrajajo redki. Med njimi je druĹžinsko podjetje Rednak iz Ĺ oĹĄtanja, ki letos beleĹži 40-letnico obstoja. Poleg tega, da vztrajajo v dejavnosti, se tudi ĹĄirijo. Zaposluje 110 ljudi, od tega 80 na lokaciji v Ĺ oĹĄtanju, 30 pa v novem obratu v Bosni.

Bosne, ĹĄe ostrejĹĄa, kot je bila. ÄŒe Ĺželijo biti korak pred njo, morajo slediti trendom ter proizvajati izdelke, ki jih trg sprejme, kar

skupaj z zaposlenimi vseh 40 let prilagajamo razmeram na trgu, nenehno iĹĄÄ?emo nove priloĹžnosti, se odzivamo na zahteve

Danes je podjetje na trgu najbolj prepoznavno kot specializirano podjetje za proizvodnjo zelo kakovostnih, udobnih in varnih zaĹĄÄ?itnih oblaÄ?il, opreme in obutve za zaposlene. Izdelke z viĹĄjo dodano vrednostjo so razvili na osnovi dolgoletnih izkuĹĄenj in strokovnega znanja, trĹžijo pa jih pod svojo blagovno znamko Pazi name. Lastna proizvodnja predstavlja polovico dejavnosti podjetja, preostalo polovico dokupni program. Direktor podjetja Damjan Rednak pravi, da napovedane gospodarske rasti v svoji dejavnosti (vsaj v tolikĹĄni meri, kot kaĹžejo uradni podatki) ne zaznajo, saj je konkurenca, ki prihaja iz Kitajske, Indije, Pakistana, v zadnjem Ä?asu pa tudi iz Srbije, Makedonije ter

kupca.ÂŤ Teh je Ĺže veÄ? kot 1000, njihovi poslovni partnerji pa so ugledna slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z razliÄ?nimi dejavnostmi. Lani so v ta krog pridobili tudi ĹĄvicarskega kupca Vetements, za katerega izdelujejo modne plaĹĄÄ?e.

Sodeluje Ĺže tretja generacija Ä?lanov druĹžine

Pazi name

Damjan Rednak: ÂťPoleg cene in kakovosti izdelkov je naĹĄa najveÄ?ja prednost pred konkurenco predvsem ta, da lahko z lastno proizvodnjo v vsakem trenutku prisluhnemo potrebam, zahtevam in Ĺželjam kupca.ÂŤ

pa je vse prej kot enostavno. ÂťV teh letih smo doĹživeli veliko kriz, ki so povzroÄ?ile odmik od zastavljenih ciljev, a smo se doslej ĹĄe vedno pobrali in ĹĄli dalje.

Glavo nad vodo drĹžimo, ker se

kupcev s cenami in kakovostjo izdelkov. NaĹĄa najveÄ?ja prednost pred konkurenco pa je ta, da lahko z lastno proizvodnjo v vsakem trenutku prisluhnemo potrebam, zahtevam in Ĺželjam

UresniÄ?uje vizije Mlado podjetje Ortoscale nudi pestro paleto storitev v informacijskih tehnologijah, po katerih povpraĹĄevanje nenehno naraĹĄÄ?a Tina Felicijan

MatjaĹž Antloga je z Velenjem povezan Ĺže od srednjeĹĄolskih let. Tu je obiskoval srednjo raÄ?unalniĹĄko ĹĄolo in bil uspeĹĄen dijak, Ĺže med ĹĄtudijem pa se je zaposlil v enem od velenjskih raÄ?unalniĹĄkih podjetij, kjer je delal veÄ? kot deset let. Ko ga je sluĹžba zaÄ?ela ovirati pri razvoju vizionarskih idej in priloĹžnosti pri razvoju informacijskih tehnologij, se je dobri plaÄ?i navkljub odloÄ?il za samostojno pot. ÂťImel sem obÄ?utek, da ne morem razviti svojega potenciala, zato sem ustanovil svoje podjetje BalkanCloud. Lani, ko smo dosegli lepo rast, pa smo odprli d. o. o. in zaÄ?eli delovati z imenom Ortoscale. V prvi polovici letoĹĄnjega leta smo Ĺže presegli lansko rast,ÂŤ razlaga in pove, da se o podjetniĹĄtvu in raznolikih nalogah, ki Ä?akajo vsakega samostojnega podjetnika, kljub ĹĄtevilnim izkuĹĄnjam nenehno uÄ?i.

Virtualizacija, oblaÄ?ne storitve, neprekinjeno poslovanje, nadzorni sistemi ‌

MatjaĹž Antloga je med prvimi v Sloveniji, ki se je zaÄ?el resneje ukvarjati z virtualizacijo – sistemom, ki omogoÄ?a poganjanje veÄ? virtualnih streĹžnikov na enem. Prej so gostitelji spletnih storitev za vsako storitev, bodisi elektronsko poĹĄto bodisi spletno stran, datoteke in drugo, potrebovali svoj streĹžnik – raÄ?unalniĹĄko napravo, ki sprejema zahtevke uporabnika osebnega raÄ?unalnika in mu poĹĄilja iskano povratno informacijo. Z razvojem virtualizacije lahko vse te storitve opravlja le ena moÄ?nejĹĄa naprava, ki poganja

13. septembra 2018

Sogovornik pravi, da je cilj druĹžinskega podjetja postati vodilni proizvajalec zaĹĄÄ?itne delovne opreme, ĹĄe posebej oblaÄ?il po meri. Poleg tega so med prednostnimi cilji nadaljnje uvajanje novih programov z viĹĄjo dodano vrednostjo, iskanje dodatnih trgov, ustvarjanje dobrih delovnih pogojev. Verjamejo, da jim bodo pri tem pomagali zaposleni ter druĹžinski Ä?lani, ki sodijo Ĺže v tretjo generacijo druĹžine Rednak.

Glede na to, da tako drĹžava kot lokalna skupnost v svojih gospodarskih naÄ?rtih stavita na razvoj malega gospodarstva, morda malo naivno upajo, da jim bosta v njihovih prizadevanjih priĹĄli naproti. đ&#x;”˛

Alenka BratuĹĄek, kandidatka za ministrico za infrastrukturo, je med prioritetnimi projekti izpostavila tretjo razvojno os, drugi tir med DivaÄ?o in Koprom, predor Karavanke in dopolnitev energetskega koncepta. O tretji razvojni osi je dejala, da bi se gradnja morala v skladu s protokolom, ki ga je podpisal minister Peter GaĹĄperĹĄiÄ?, zaÄ?eti prihodnje leto, in sicer na odseku med Slovenj Gradcem in Velenjem.

Minimalna plaÄ?a naj bi se poveÄ?ala Kandidatka za ministrico za delo Ksenija Klampfer napoveduje, da si bo prizadevala za dvig minimalne plaÄ?e v dinamiki 4,5 odstotka na leto za prihodnji dve leti. Postopno naj bi se dvignila pokojnina. Ob gospodarski rasti pa naj bi se v prihodnje pokojnine usklajevale sproti.

Med gospodarstveniki je zavrelo Med gospodarstveniki, ki so tudi lastniki podjetij, je zavrelo zaradi zamisli o spremenjenem naÄ?inu obdavÄ?itve kapitalskih dobiÄ?kov, kakrĹĄna je navedena v koalicijski pogodbi. Nekateri so ocenili, da gre kar na novo nacionalizacijo. V LMĹ medtem skuĹĄajo umiriti Ĺžogico, Ä?eĹĄ da so burni odzivi brez dodatnih pojasnil in obrazloĹžitev prenagljeni.

Kljub temu vodilni predstavniki gospodarske, obrtne in trgovinske zbornice ter dveh delodajalskih organizacij vlado pozivajo, naj se takoj zaÄ?ne oblikovati socialni pakt. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije BoĹĄtjan Gorjup pa ob tem meni, da je pogodba Âťzelo naÄ?elna, ko gre za predloge, kako izboljĹĄati poslovno okolje, in zelo konkretna, ko gre za predloge viĹĄjega socialnega standarda, ki bo zahteval dodatne davÄ?ne zajemeÂŤ.

Rast se nadaljuje tudi v drugem Ä?etrtletju Slovenija nadaljuje rast tudi v drugem Ä?etrtletju, a je opaziti, da se ta upoÄ?asnjuje. Na to najbolj vpliva niĹžja poraba drĹžavljanov, ti pa gotovo v tem negotovem politiÄ?nem vrenju na domaÄ?em in tudi tujih prizoriĹĄÄ?ih precej bolj tehtajo, kako zapraviti teĹžko prisluĹženi denar.

Slovenski bruto domaÄ?i proizvod (BDP) je bil v drugem Ä?etrtletju za 3,8 odstotka veÄ?ji kot v enakem obdobju lani, v prvem polletju pa za 4,2 odstotka veÄ?ji.

Brezposelnost se zmanjĹĄuje Za nemoteno poslovanje je potreben tudi dober pregled nad delovanjem informacijske tehnologije. Zato nadzorni sistemi podjetja Ortoscale nadzorujejo delovanje vseh strojnih elementov in operacijskega sistema ter obveĹĄÄ?ajo tudi o najmanjĹĄih napakah, ki lahko privedejo do velikih teĹžav, Ä?e se ne odpravijo pravoÄ?asno.

PriÄ?akujejo ĹĄe bolj strmo rast

veÄ? virtualnih streĹžnikov, tako pa se MatjaĹž Antloga meni, da je za pridoje bistveno poenostavilo njihovo bivanje novih naroÄ?nikov najpomembvzdrĹževanje in poveÄ?alo zanesljivost. nejĹĄe zaupanje obstojeÄ?ih, ki ĹĄirijo ÂťKo sem pisal diplomo na to temo, besedo o dobrem delu podjetja. To so ĹĄe profesorji dvomili, da se bo pa se odraĹža v hitrih reakcijah na povirtualizacija prijela. Ĺ˝e leta 2006 pa trebe naroÄ?nika, pa tudi v odkritem sem ta sistem za veÄ? podjetij uvedel in poĹĄtenem odnosu. ÂťÄŒeprav gre za v praksi.ÂŤ sodelovanje podjetja s podjetjem, gre Med prvimi je zaÄ?el delovapravzaprav za odnos med ljudmi, ti tudi v t. i. oblaÄ?nih stoki podjetja vodijo,ÂŤ pravi in doritvah, ki uporabnikom daja, da je Ortoscale na trgu med drugim omogokonkurenÄ?en tudi zaradi Ä?ajo najem virtualnih kakovostnih tehnoloĹĄkih raÄ?unalniĹĄkih virov reĹĄitev in sodelovanja z glede na njihove nekaterimi najbolj ugletrenutne potrebe dnimi ponudniki storitev po poslovnem v informacijski tehnologimodelu ÂťplaÄ?aj ji. Te so danes eden najpo porabiÂŤ.NajvepomembnejĹĄih segmentov Ä?ji adut podjetja pa vodenja skorajda vsakega je t. i. neprekinjeno posla, zato MatjaĹž Antloga poslovanje na podroÄ?ju priÄ?akuje, da ga tudi njemu informacijskih tehnologij. ne bo zmanjkalo. đ&#x;”˛ S svojimi storitvami in serMatjaĹž Antloga visom prepreÄ?ujejo okoliĹĄÄ?ine, ki bi strankam za daljĹĄi Ä?as onemogoÄ?ile poslovanje zaradi denimo prekinjenega dostopa do podatkov, prav tako pa svetujejo, Ortoscale kot mlado podjetje deluje v kako zavarovati podatke, ki so za poslovanje PodjetniĹĄkem centru Standard. NaroÄ?ninajpomembnejĹĄi. ÂťLjudje se premalo zavedake ima tudi iz Italije in HrvaĹĄke. Prihodnji jo, da so za svoje podatke odgovorni sami, mesec namerava zaposliti nove moÄ?i, tudi Ä?e jih imajo v nekem najetem oblaku. V trenutno pa sodeluje s petimi partnerji.

Ameriki je vdorov vedno veÄ?. Tudi sam sem V prihodnosti namerava ĹĄe okrepiti zaletos dobil kar nekaj klicev podjetij, ki so jim nesljivost neprekinjenega poslovanja in vdrli v sistem in zaĹĄifrirali podatke.ÂŤ Zato so zgraditi prepoznavnost v tujini. ĹĄe toliko bolj pomembne varnostne kopije in moĹžnosti obnove podatkov, opozarja.

V Evropi in tudi pri nas se ĹĄe naprej zmanjĹĄuje brezposelnost.

Stopnja anketne brezposelnosti v drĹžavah z evrom je bila julija po sezonsko prilagojenih podatkih pri 8,2 odstotka, kar je najniĹžje od novembra 2008.

Med drĹžavami Ä?lanicami EU so julija najniĹžje stopnje brezposelnosti beleĹžile ÄŒeĹĄka (2,3 odstotka), NemÄ?ija (3,4 odstotka) in Poljska (3,5 odstotka). NajviĹĄji stopnji brezposelnosti pa sta imeli GrÄ?ija (19,5 odstotka) in Ĺ panija (15,1 odstotka).

Slovenija je julija beleĹžila 5,8-odstotno anketno brezposelnost, kar je sicer 0,1 odstotne toÄ?ke nad junijsko, a 11,6 odstotka manj kot v prejĹĄnjem Ä?etrtletju in za 18,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

DavÄ?ni dolg se zmanjĹĄuje V Sloveniji je Ĺže ĹĄtiri leta opaziti trend zniĹževanja davÄ?nega dolga, lani se je zniĹžal za dobre ĹĄtiri odstotke in ga je bilo konec decembra za 1,27 milijarde evrov.

Mercator izboljĹĄal poslovno uspeĹĄnost Skupina Mercator je v prvem letoĹĄnjem polletju izboljĹĄala poslovno uspeĹĄnost in uÄ?inkovitost poslovanja. DobiÄ?ek iz poslovanja je veÄ? kot podvojila na 16,9 milijona evrov, Ä?isti dobiÄ?ek pa je znaĹĄal 1,5 milijona evrov, potem ko je v enakem obdobju lani skupina ustvarila 4,6 milijona evrov Ä?iste izgube, so sporoÄ?ili iz Mercatorja. Kaj vse je vplivalo na ta boljĹĄi rezultat, pa ĹĄe niso pojasnili.

Slavnostno odprli logistiÄ?ni center na Lopati DruĹžba PiĹĄek & HSF Logistics je prejĹĄnji teden slavnostno odprla logistiÄ?ni center na Lopati. Projekt v vrednosti ĹĄtiri milijone evrov je pomemben tako za sektor transporta kot logistike, prinaĹĄa pa tudi 10 novih delovnih mest. V podjetju sicer naÄ?rtujejo tudi drugi del naloĹžbe, katerih vrednost je ocenjena na 10 milijonov evrov. Tokratni dogodek je imel tudi humanitarno noto, saj bodo del sredstev namenili druĹžini BuÄ?ar, ki Ĺživi v neposredni bliĹžini logistiÄ?nega centra in je pred dobrim mesecem dni ostala brez strehe nad glavo.

Farma vetrnih elektrarn V Irskem morju je tudi uradno zaÄ?ela delovati najveÄ?ja farma vetrnih elektrarn na svetu. Razprostira se ob obali Cumbrie na ogromni povrĹĄini, ki jo lahko prikaĹžemo v bolj razumnih ĹĄtevilkah – nanjo bi lahko postavili 20.000 nogometnih igriĹĄÄ?. Polna zmogljivost elektrarne je 659 megavatov. Za primerjavo: TeĹĄ 6 ima 600 megavatov. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

13. septembra 2018

Cinkarna Celje v Ljubiji pri Mozirju uspeĹĄna tudi v prihodnje ZakljuÄ?en projekt ĹĄiritve proizvodnje praĹĄkastih lakov in masterbatchev Cinkarna Celje, d. d., je Ĺže daljĹĄe obdobje izjemno uspeĹĄna druĹžba, zelo dobro pa posluje tudi obrat Kemija v Ljubiji pri Mozirju, kjer med drugim proizvajajo in prodajajo praĹĄkaste lake in masterbatche. VzdrĹžno rast na daljĹĄe obdobje so prepoznali z investiranjem v dodatno delovno (proizvodno) opremo, saj obstojeÄ?e zmogljivosti niso veÄ? omogoÄ?ale bistvenega poveÄ?anja proizvedenih koliÄ?in, trg pa je narekoval veÄ?je potrebe. Cinkarna je sprva naÄ?rtovala preselitev proizvodnje praĹĄkastih lakov in masterbatchev z vsemi podpornimi procesi iz Mozirja v obrat izpraznjene Valjarne na lokacijo v Celje, a je od tega odstopila ter potrdila predlog projekta ĹĄiritve te proizvodnje na obstojeÄ?i lokaciji v Ljubiji.

Kot nam je povedala direktorica obrata Kemija Irena VaÄ?ovnik, so

PraĹĄkasti laki so dekorativni laki (barve) v prahu, ki sluĹžijo antikorozijski zaĹĄÄ?iti

zahteve na podroÄ?jih ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja pri delu ter ob zagotavljanju veÄ?je energetske uÄ?inkovitosti tako velike, da morajo stalno izboljĹĄevati proizvodno dejavnost.

Sredi maja so imeli testni zagon obeh linij v prisotnosti proizvajalcev opreme. V redno obratovanje je Ĺže bila dana linija za barvne praĹĄkaste lake, medtem ko je obratovanje linije barvnih masterbatchev pogojeno s pridobitvijo novega okoljevarstvenega dovoljenja, saj je bilo treba glede na izvedene spremembe podati

V obratu v Ljubiji poveÄ?ujejo proizvodnjo

ÂťV prostor smo poleg nove linije za proizvodnjo barvnih masterbatchev umestili oz. prestavili Ĺže delujoÄ?o linijo, prav tako namenjeno tej proizvodnji. Za nemoteno delo na novi lokaciji je bilo treba zagotoviti ĹĄe vrsto pomoĹžne opreme, odsesovalni, hladilni ter prezraÄ?evalni sistem.

V sklop objekta praĹĄkastih lakov, kjer obratujejo Ĺže tri linije za proizvodnjo praĹĄkastih lakov, smo z optimizacijo postavitve in prestavitvijo dela obstojeÄ?e opreme zagotovili prostor za umestitev

na ARSO novo vlogo. Zdaj le ĹĄe Ä?akajo na njihovo odloÄ?bo z dovoljenjem. NaloĹžba je ocenjena na cca 1,3 mio evrov, zagotavljala pa bo dodatnih 600 ton barvnih masterbatchev ter dodatnih 900 ton barvnih praĹĄkastih lakov z nekoliko viĹĄjo dodano vrednostjo. S tem bodo laĹžje uresniÄ?ili

â?ą

zastavljeni strateĹĄki plan za obdobje 2019–2023, ki jim nalaga poveÄ?anje prihodkov iz prodaje v naslednjem letu za kar okrog 30 %. Za uspeh in pridobitev so zasluĹžni vsi zaposleni ter vodstvo obrata in krovne firme Cinkarne Celje, smo ĹĄe izvedeli v Ljubiji. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Masterbatch je barvni koncentrat oziroma koncentrat aditivov, namenjen za obarvanje termoplastov in izboljĹĄanje njihovih lastnosti.

Irena VaÄ?ovnik, direktorica obrata Kemija Mozirje

nove ekstrudirne linije, namenjene proizvodnji barvnih praĹĄkastih lakovÂŤ je ĹĄe povedala direktorica VaÄ?ovnikova.

Jubilej, vreden pozornosti Konjerejsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki praznuje 20-letnico delovanja – V prihodnje ĹĄe veÄ? pozornosti mladim ter prepoznavnosti Tatjana PodgorĹĄek

V soboto, 15. septembra, ob 15. uri bo Konjerejsko druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki pripravilo v Martinovi vasi v srediĹĄÄ?u kraja 2. furmanski praznik in z njim obeleĹžil 20-letnico njegovega delovanja. Popestrili ga bodo z godbo, vpregami, predstavitvijo vozov.

Po mnenju ustanovnega Ä?lana druĹĄtva JoĹžeta Aristovnika je jubilej vreden pozornosti. Pojasnil je, da so pred drugo svetovno vojno v tamkajĹĄnjem okolju negovali star obiÄ?aj – blagoslov konj, ki so predstavljali v tistih Ä?asih pomembno pomoÄ? pri opravilih na kmetijah. Nato je lep obiÄ?aj povsem tonil v pozabo. Leta 1997 so ga na pobudo rejcev in nekaterih ljubiteljev plemenitih Ĺživali v okolju znova organizirali. Dogodek so obÄ?ani in prebivalci Ĺ martnemu ob Paki bliĹžnjih okolij dobro sprejeli, zato so uresniÄ?ili idejo o ustanovitvi sekcije ljubiteljev konj v okviru ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva.

Povod za ustanovitev sekcije, ki se je Ä?ez dve leti osamosvojila in prerasla v druĹĄtvo, pa ni bilo le nadaljevanje tradicije blagoslova, dodaja Aristovnik. Predvsem so na ta naÄ?in Ĺželeli zdruĹžiti rejce in ljubitelje konj na obmoÄ?ju obÄ?ine ter ĹĄirĹĄe Âťpod eno strehoÂŤ, jim ob boljĹĄi organiziranosti omogoÄ?iti

izmenjava dobrih praks, poskrbeti za njihovo izobraĹževanje. Danes ĹĄteje druĹĄtvo veÄ? kot 80 Ä?lanov, na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki imajo 35 konj. ÂťOb tem je treba poudariti, da ukvarjanje s konjerejo ni enostavno, sploh pa ne poceni glede na to, da danes konji sluĹžijo bolj potrebam po sprostitvi njihovih lastnikov in njegovih druĹžinskih Ä?lanov v prostem Ä?asu. Poleg hrane in namestitve je kar velik finanÄ?en zalogaj tudi stroĹĄek veterinarske zaĹĄÄ?ite Ĺživali.ÂŤ Cvetko Jordan, aktualni predsednik druĹĄtva, je prepriÄ?an, da svoje poslanstvo dobro opravljajo.

Poleg vseh prednostnih nalog (zdruĹževanje, izobraĹževanje, sodelovanje na sreÄ?anjih Ä?lanov tovrstnih druĹĄtev v drugih okoljih Cvetko Jordan ...) bodo v prihodnje ĹĄe veÄ? pozornosti namenili mladim, tudi otrokom v vrtcu. Zanje so zadnji dve leti Ĺže organizirali dneve odrtih vrat druĹĄtva in jim na takĹĄen naÄ?in vzbuditi zanimanje za konjerejo. ÂťTa je v vzponu predvsem po zaslugi turizma. Tudi v naĹĄem okolju poskuĹĄamo z jezdeci in vpregami dati peÄ?at turistiÄ?nemu dogajanju. Ob raznih priloĹžnostih lahko organiziramo prevoz s koÄ?ijami do zanimivih toÄ?k v lokalni skupnosti,ÂŤ je ĹĄe dejal Cvetko Jordan.

Obrat Kemije v Ljubiji

VÄ?asih se odnosi zapletejo, ĹĄe preden se zaÄ?nejo.

Do 7.000 eur lahko dobite brez zapletov, brez stroĹĄkov odobritve in samo z osebnim dokumentom.

Ponudba velja za hip kredit do 30. 9. 2018.

đ&#x;”˛

Nagradna igra ob 10-letnici Lokalca Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je pred 10 leti, 1. septembra 2008, uvedla brezplaÄ?ni javni mestni avtobusni prevoz Lokalc.

MeseÄ?no se z njim zapelje veÄ? kot 35 tisoÄ? potnikov, v vseh letih delovanja pa se je z njim peljalo Ĺže skoraj 4 milijone potnikov.

10-letnico bodo zaznamovali s ĹĄtevilnimi aktivnostmi v mesecu septembru. Ĺ˝e od zaÄ?etka septembra pa lahko sodelujete

v nagradni igri, in sicer tako, da v zato namenjene ĹĄkatle na Lokalcu ali v preddverju Mestne obÄ?ine Velenje v ovojnici oddate 10 vozovnic, pridobljenih na septembrskih voĹžnjah z Lokalcem in izpolnite izjavo o sodelovanju, ali da na elektronski naslov lokalc10let@velenje. si poĹĄljete fotografijo, na kateri je razvidno, da ste na Lokalcu, ob Lokalcu, za Lokalcem ...

Nagrajence bodo izĹžrebali na prireditvi, v petek, 21. septembra, na Titovem trgu ob zakljuÄ?ku dneva brez avtomobila v Ä?asu Evropskega tedna mobilnosti.

Ob 18. uri se bo zaÄ?el koncert, na katerem bosta nastopila raperja Nipke in Trkaj, pripravljajo pa ĹĄe nekaj preseneÄ?enj. đ&#x;”˛

hipkredit.si Poslovalnica Velenje Ĺ aleĹĄka cesta 19 03 425 73 58

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

OD SREDE DO TORKA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 5. septembra Medtem ko so se nekateri kandidati za ministre ĹĄe predstavljali, so iz LMĹ sporoÄ?ili, da bo Marjan Ĺ arec za ministra za javno upravo namesto Tugomirja Kodelje predlagal drugega kandidata. ÄŒeĹĄki premier Andrej BabiĹĄ je v Berlinu obiskal nemĹĄko kanclerko Angelo Merkel. Tudi po pogovorih drĹžavnikoma ni uspelo premostiti razlik v staliĹĄÄ?ih do migracijske politike Evropske unije.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

tiÄ?nega anonimnega uvodnika v New York Timesu, ki je napadel predsednika Donalda Trumpa.

Sever Japonske je prizadel potres z magnitudo 6,7, v katerem je umrlo najmanj osem ljudi, veÄ? deset je ostalo pogreĹĄanih.

Pod svobodnim srcem

Petek, 7. septembra

Pred debelimi ducata leti sem imel to sreÄ?o, takrat se je vÄ?asih zdela to tudi nadloga, da sem sodeloval v nekaj izvedbah Kunigunde, festivala urbanih kultur, ki se je takrat ĹĄele prebujal. Bil sem v generacijski ekipi, ki je Ĺželela v Velenje pripeljati tisto, kar mesto ĹĄe ni poznalo, generacija, ki je znak premogovnika postavila v retrovizor, ki je s pomoÄ?jo ljubljanskih prijateljev in znanja, ki so ga imeli, kulturno-umetniĹĄki festival Ĺželela dvigniti na viĹĄjo raven. Izzivali smo, oblaÄ?ili Titov spomenik, iskali nova prizoriĹĄÄ?a, priredili pridigo pred neobstojeÄ?o cerkvijo, predvsem pa smo Ĺželeli Velenju prestaviti drugaÄ?no Jure TrampuĹĄ kulturo, takĹĄno, ki te brcne v trebuh, kjer ni niÄ? gotovo in samovĹĄeÄ?no. Bili smo tudi samovĹĄeÄ?ni, naredili kakĹĄno napako, nekaj je bilo tehniÄ?nih spodrsljajev, pa kaj, leta 2001 smo recimo opozarjali, da smo vsi tujci in da je lahko vsakdo med nami tudi prosilec za azil. Danes, toliko let kasneje, nove generacija opozarjajo na enake teĹžave.

Pred tedni je izĹĄla velika, debela, barvita, narobesuÄ?na retrosrÄ?nica, monografija, poimenovana Pod svobodnim srcem, v kateri so zbrani programi, fotografije, izjave, dokumentarni zapiski, Ä?lanki, intervjuji, to in ono, kar je bilo postrgano po predalih in diskih, kar je povezanih z dvajset let staro Kunigundo. Veliko je tega materiala, nekaj ga je ostalo tudi neobjavljenega, kar je logiÄ?no, vse ne gre stlaÄ?it v takĹĄne knjiĹžne preglede, nekatere stvari so se izgubile, druge naj ostanejo v neizrekljivem. Dvajset let je dolga doba in v tem Ä?asu so priĹĄla tudi leta, ko je festival nihal, predvsem programsko, vÄ?asih je bilo bolje, drugiÄ? malce manj, odvisen je bil predvsem od ljudi, ki so ga delali, in, jasno, od denarja, ki jim je bil na voljo. A to ni tako bistveno, vsaka generacija si plete svojo zgodbo, na svoj naÄ?in, z lastno vizijo in dozorevanjem. Festival v teh dveh desetletjih ni zrasel Ä?ez ĹĄaleĹĄke dimnike, prvenstveno je ostal namenjen dolini, njenim prebivalcem, obÄ?asnim obiskovalcem. Tega ne piĹĄem kot kritiko, naÄ?in, na katerega je festival strukturiran, postavljen, ne omogoÄ?a veÄ? kot to, priĹĄel je do meje organske rasti. A to ne pomeni, da je izgubil iskrivost in druĹžbenokritiÄ?nost. Morebiti so ravno dimnik in hribi okoli jezer pogoj za to, da iz Kunigunde ni nastala ena od ĹĄtudentskih veselic ali pa da njen namen ni ruĹĄiti zidov zgolj zato, ker stojijo.

Svobodno srce svobodno bije, svoboda pa pomeni odpiranje oken, misli, horizontov, glav in duha. Kunigunda je to vedno bila, njena nekaj let stara avtonomna republika ni preganjala tujcev, kot se te dni dogaja na Ĺ tajerskem, temveÄ? je delovala po naÄ?elih strpnosti, humanosti, spoĹĄtovanja in ljubezni.

Pa je mesto Velenje zaradi Kunigunda boljĹĄe kot pred dvajsetimi leti? Je njena alternativa pustila globlji peÄ?at? TeĹžko reÄ?em, a Velenje zaradi Kunigunde ni slabĹĄe, predvsem je in ostaja mesto, prostor, ki prebivalcem ponuja moĹžnosti polnejĹĄega Ĺživljenja, ne tistega iz hipnotiÄ?nih ekranov internetne zasvojenosti, kjer ima srce barvo televizijskega zaslona, na katerem se je program Ĺže iztekel, paÄ? pa onega, ki mineva tako hitro, da ostaja za vekomaj.

Spomnim se – kot da bi bilo vÄ?eraj – nastopa Janeza Ĺ kofa in Daneta Zajca, ognja v ustih Ä?etrtkovega veÄ?era, enega z raskavim glasom, drugega s harmoniko, vse tiste poezije, boleÄ?ine, grotesknega smeha, temnih besed, ki so se ĹĄirile po Cankarjevi cesti pred danes zaprto knjigarno, spomnim se, kot da bi bilo vÄ?eraj, ĹĄe marsikaj drugega iz vseh teh let, spomnim se Ä?asa, kako smo se borili, da je nastal Mladinski center. ÂťPreobilica hormonov,ÂŤ so pravili eni, ÂťnaÄ?rtna destruktivna vzgojaÂŤ drugi, a smo vztrajali. Ne samo Kunigunda, a tudi ona je dokaz za to, da je prav, da Mladinski center v Velenju obstaja. Ĺ e vedno je veliko mest v Sloveniji, ki ga nimajo. Velenje je na tem podroÄ?ju daleÄ? pred drugimi. In sam, tako iz varnega pogleda v nekem prijaznem generiÄ?nem ljubljanskem blokovskem naselju, preprosto ne morem razumeti, zakaj na drugih podroÄ?jih ni tako.

Pod svobodnim srcem je Ĺživljenje obleÄ?eno v vse barve sveta.

Izvedeli smo, da urad Varuha Ä?lovekovih pravic preverja prisilno vraÄ?anje prebeĹžnikov in nasilno ravnanje policistov ob tem. Na notranjem ministrstvu so vse oÄ?itke zavrnili.

Z vrha Triglava so s helikopterjem prepeljali AljaĹžev stolp na obnovo v dolino.

Na Bledu se je zaÄ?el 13. strateĹĄki forum.

Propadel je tudi nov poskus oĹživitve mirovnih pogovorov med jemensko vlado in uporniki pod okriljem ZdruĹženih narodov– hutijevski uporniki namreÄ? niso priĹĄli v Ĺ˝enevo.

Nekdanji ameriĹĄki predsednik Barack Obama je ostro kritizi-

Ĺ arec je napovedal, da bo Tugomirja Kodeljo zamenjal drug kandidat za ministra.

Britanska policija in toĹžilstvo sta javnosti predstavila imeni ruskih drĹžavljanov (Ruslan BoĹĄirov in Aleksander Petrov), ki sta osumljena marÄ?evske zastrupitve Sergeja in Julije Skripal z noviÄ?okom.

V Libiji so v Tripolisu dosegli dogovor o prekinitvi smrtonosnih spopadov, ki so mesto ponovno pretresali od tedna prej.

Japonsko je prizadel najhujĹĄi tajfun v zadnjih 25 letih. Na zahodu drĹžave je za seboj pustil razdejanje.

ÄŒetrtek, 6. septembra Pristojni odbori so odloÄ?ali o ministrskih kandidatih, premier Marjan Ĺ arec pa je sporoÄ?il, da bo za novega kandidata za ministra za javno upravo predlagal nekdanjega novinarja Rudija Medveda.

Kriminalisti so na obmoÄ?ju Maribora in Murske Sobote izvedli pet hiĹĄnih preiskav zaradi delovanja Ĺ tajerske varde. Pri tem so pridrĹžali nekdanjega predsedniĹĄkega kandidata Andreja Ĺ iĹĄka in Ä?lana podmladka SDS.

Andreja Ĺ iĹĄka so policisti odpeljali v pripor.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je mudil na obisku v Skopju, kjer se je sestal z makedonskim politiÄ?nim vrhom.

V javnosti so odmevale besede nemĹĄkega notranjega ministra Horsta Seehoferja, ki se je ostro izrekel o priseljevanju in izrazil razumevanje za ljudi, ki Âťse upirajoÂŤ, kot so skrajni desniÄ?arji v Chemnitzu.

AmeriĹĄki podpredsednik Mike Pence je zanikal trditve, da naj bi bil prav on avtor skrajno kri-

13. septembra 2018

Ponedeljek, 10. septembra ZaÄ?el se je 13. Blejski strateĹĄki forum. Zbrane je v uvodu nagovoril predsednik drĹžave Borut Pahor, ki je dejal, da je Evropska unija v zastoju, ki se lahko spremeni v krizo, Ä?e bo zaÄ?ela prevladovati nacionalistiÄ?na politika.

Na Bledu je bil tudi glavni pogajalec EU-ja za brexit Michel Barnier. Povedal je, da je treba dogovor o brexitu doseÄ?i v prihodnjih ĹĄestih do osmih tednih.

ZDA so palestinsko vodstvo obvestile, da bodo zaprle palestinsko misijo v Washingtonu.

V Parizu je neki moĹĄki z noĹžem in Ĺželezno palico napadel mimoidoÄ?e. Ranjenih je bilo sedem ljudi, od tega ĹĄtirje huje.

Torek, 11. septembra Obnova AljaĹževega stolpa naj bi trajala mesec dni, stala pa bo 45.000 evrov.

Rusija, Iran in TurÄ?ija so se dogovorili, da bodo skuĹĄali skupaj reĹĄiti poloĹžaj v sirski uporniĹĄki provinci Idlib.

V mehiĹĄki zvezni drĹžavi Veracruz so odkrili novo mnoĹžiÄ?no grobiĹĄÄ?e z najmanj 166 trupli Ĺžrtev spopadov med mamilarskimi tolpami.

Na predvolilnem shodu na jugovzhodu Brazilije je napadalec zabodel skrajno desniÄ?arskega kandidata Jaira Bolsonara.

Tuji mediji so poroÄ?ali, da so hekerji britanskemu letalskemu prevozniku British Airways avgusta in septembra ukradli podatke 380 tisoÄ? imetnikov plaÄ?ilnih kartic. DruĹžba se je prizadetim opraviÄ?ila in jim obljubila odĹĄkodnino.

ral svojega naslednika Donalda Trumpa in Âťnore stvari, ki prihajajo iz Bele hiĹĄeÂŤ.

Nedelja, 9. septembra Obilo pozornosti doma je pritegnilo zasliĹĄanje Andreja Ĺ iĹĄka.

Pred preiskovalnim sodnikom

V Celju je svoja vrata odprl Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Predsednik Borut Pahor je ob tem dejal, da Slovenija v Ä?asu gospodarske rasti nujno potrebuje politiÄ?no stabilnost in socialni dogovor.

IzpuĹĄÄ?eni vodja samooklicane Ĺ tajerske varde Andrej Ĺ iĹĄko je sporoÄ?il, da je ĹĄlo pri spornem postroju, zaradi katerega ga je policija pred dnevi pridrĹžala, le za provokacijo.

V Kataloniji so se ob nacional-

Sobota, 8. septembra Srbski predsednik Aleksandar VuÄ?ić se je mudil na obisku Kosova.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je bila v Skopju. Makedonce je pozvala k udeleĹžbi na referendumu o imenu Makedonije, naÄ?rtovanem za 30. september.

SodiĹĄÄ?e v Kairu je 75 ljudi zaradi sodelovanja v mnoĹžiÄ?nih nasilnih protestih v Egiptu leta 2013 obsodilo na smrt.

Barack Obama je ostro kritiziral politiko svojega naslednika.

Severna Koreja je obeleĹžila 70-letnico.

OkroĹžnega sodiĹĄÄ?a v Mariboru je potekalo ves popoldan.

V Rusiji so po pozivu opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki je v zaporu, po drĹžavi potekali protesti proti naÄ?rtu dviga upokojitvene starosti, ki je moÄ?no razjezil rusko javnost.

V Severni Koreji pa so praznovali 70-letnico. Ob tej priloĹžnosti so pripravili razkoĹĄno proslavo, na kateri pa tokrat nismo videli raket kratkega dometa.

V JuĹžnem Sudanu je med letom iz glavnega mesta DĹžuba v Jirol strmoglavilo majhno letalo z 22 ljudmi na krovu.

Srbski predsednik Aleksandar VuÄ?ić je bil drugi dan na obisku Kosova. V Kosovski Mitrovici je poudaril, da je dogovor o predaji Kosova do konca leta laĹž.

đ&#x;”˛

Nato je izrazil zaskrbljenost zaradi vojaĹĄkih vaj v Rusiji.

nem prazniku ljudje znova zbirali na ulicah, da bi izrazili Ĺželjo po neodvisnosti.

MadĹžarski premier Viktor Orban je v Evropskem parlamentu poroÄ?ilo o krĹĄitvah evropskih vrednot na MadĹžarskem zavrnil kot Şalitev MadĹžarov, ker ne Ĺželijo Ĺživeti v drĹžavi migrantovÂŤ.

V Rusiji se je zaÄ?ela vojaĹĄka vaja Vzhod 2018, na kateri sodeluje okoli 300 tisoÄ? vojakov in veÄ? kot tisoÄ? vojaĹĄkih letal.

Reorganizacija centrov za socialno delo S 1. oktobrom bo zaÄ?ela veljati nova organizacijska struktura centrov za socialno delo, po kateri se bo zdajĹĄnjih 62 centrov spojilo v 16 veÄ?jih. Tako naj bi med drugim poenotili delovanje centrov in poveÄ?ali uÄ?inkovitost in kakovost njihovega dela. Reorganizacija pa ne posega v pravice uporabnikov, so povedali na ministrstvu za delo. Z reorganizacijo CSDjev Ĺželijo poenotiti upravne postopke po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, omogoÄ?iti veÄ? Ä?asa za strokovne naloge in vzpostaviti skupne sluĹžbe. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

OBÄŒINE PRAZNUJEJO

13. septembra 2018

VeÄ? manjĹĄih, a za obÄ?ane pomembnih naloĹžb V obÄ?ini Nazarje v zadnjem letu najveÄ? denarja za obnovo cest in vodovodnega omreĹžja – V prihodnje ureditev poplavne varnosti, prizidek k zdravstvenemu domu, dnevni center za starejĹĄe ‌ Tatjana PodgorĹĄek

ObÄ?ina Nazarje je, po mnenju tamkajĹĄnjega Ĺžupana Mateja PeÄ?ovnika, v zadnjih letih precej spremenila svojo podobo. UresniÄ?ili so kar nekaj projektov, ki so vplivali na kakovost Ĺživljenja obÄ?anov, na njeno veÄ?jo prepoznavnost kot uspeĹĄno skupnost. ÂťOb pogledu na celoten mandat, ki se izteka letos, sem zadovoljen, torej sem tudi z njegovim zadnjim letom,ÂŤ se je odzval na vpraĹĄanje, ali imajo ob prazniku obÄ?ine, ki je pred vrati, dovolj tehtnih razlogov za zadovoljstvo, in nadaljeval: ÂťTako velike naloĹžbe, kot je bila izgradnja kroĹžiĹĄÄ?a z rekonstrukcijo drĹžavne ceste, kjer smo hkrati uredili ĹĄe pripadajoÄ?o komunalno in cestno infrastrukturo, nismo

imeli, smo pa izvedli veÄ? manjĹĄih, a za obÄ?ane zelo pomembnih pridobitev. Veliko smo postorili zlasti na in ob cestah, kjer smo

hkrati posodabljali vodovodno omreĹžje tam, kjer je bilo to potrebno. Za te naloĹžbe smo namenili blizu 600 tisoÄ? evrov.ÂŤ

Matej PeÄ?ovnik: ÂťObÄ?ani Nazarij imajo skoraj vse: zdravstveni dom, lekarno, vrtec, glasbeno ĹĄolo, ĹĄportno dvorano, edini v Sloveniji brezplaÄ?no osnovno ĹĄolo.

Kljub temu bomo njihovim potrebam prisluhnili v najveÄ?ji moĹžni meri.ÂŤ

ÄŒe bi vpraĹĄali obÄ?ane, bi ‌

ÄŒeprav so Ĺže marsikaj postorili (ker so sodelovali in sledili skupnemu cilju – izboljĹĄati kakovost Ĺživljenja obÄ?anov, pojasni sogovornik), jim izzivov ne manjka. Izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu, ki je skupen projekt vseh sedmih obÄ?in Zgornje Savinjske doline, je med prednostnimi. ÄŒe bo vse po sreÄ?i, raÄ?unajo, da bodo spomladi prihodnje leto pridobili gradbeno dovoljenje in se nato lotili izvedbe. Zanj predstavlja velik izziv dnevni center za starejĹĄe na lokaciji, kjer bodo zgradili omenjeni prizidek.

Ideja je, pravi PeÄ?ovnik, morajo pa ĹĄe analizirati doloÄ?ene stvari, preveriti pripravljenost starejĹĄih,

LetoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci

V poÄ?astitev letoĹĄnjega obÄ?inskega praznika so predvideli razliÄ?ne oblike druĹženja krajanov. NajveÄ? jih bo v kulturi in ĹĄportu, otvoritveni trak pa bodo prerezali na parkiriĹĄÄ?u pri podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli Ĺ martno ob Dreti.

NajpomembnejĹĄi dogodek bo slavnostna seja tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta na sam prazniÄ?ni dan 18. septembra. Na njej bodo nekaterim zasluĹžnim krajanom podelili obÄ?inska priznanja in nagrade. Srebrni grb ObÄ?ine Nazarje bodo prejeli Peter LampreÄ?nik, Ivan Krefl, Boris Ĺ porin, Dore Slapnik, nazarsko druĹĄtvo upokojencev, projekt StarejĹĄi za starejĹĄe; dobitniki bronastega grba ObÄ?ine pa bodo Nika Cigale, Larisa Kotnik, Ajda Nina Vivod in sestre LampreÄ?nik. Ä?e bi bili takrat, ko so njihovi svojci odsotni, pripravljeni izkoristiti moĹžnost, ki bi jih dnevni center nudil. ÂťMenim, da je to prava prihodnost.ÂŤ Zmogljivost dnevnega centra bi bila za najveÄ?

â?ą

ObÄ?ani bi na spisek Ĺželja gotovo najprej umestili kakĹĄen nov cestni odsek.

25 starejĹĄih, vanj pa bi sprejemali tudi starejĹĄe iz drugih okolij. ÄŒe pa bi vpraĹĄali obÄ?ane – tako Matej PeÄ?ovnik –, bi med potrebe na prvo mesto znova postavili kakĹĄen cestni odsek. 62 kilometrov cest imajo v lokalni skupnosti, od tega so nekatere Ĺže posodobili, precej pa jih na to ĹĄe Ä?aka. Javnega kanalizacijskega omreĹžja ne nameravajo veÄ? graditi, zgradili so

ga veÄ?, kot so prvotno naÄ?rtovali.

Se pa skupaj z obÄ?inama Mozirje in ReÄ?ica ob Savinji dogovarjajo o nadgradnji Ä?istilne naprave v Lokah pri Mozirju.

Zelo velik finanÄ?ni zalogaj predstavlja ureditev poplavne varnosti.

HidravliÄ?no-hidroloĹĄka ĹĄtudija je namreÄ? pokazala, da bodo po levi strani reke Savinje od industrijsko-poslovne cone Prihova do tovarne BSH HiĹĄni aparati potrebni kar precejĹĄnji ukrepi za izboljĹĄanje poplavne varnosti, ocenili so jih na blizu milijon evrov. ÂťZ ministrico v odhodu Ireno Majcen smo se pogovarjali, da bi denar za del teh ukrepov primaknil vodni sklad. RaÄ?unamo, da bo Arso iz Celja pripravil do jeseni vso dokumentacijo in da bo prihodnje leto sporazum o sofinanciranju drĹžave podpisan,ÂŤ je ĹĄe dejal Matej PeÄ?ovnik.

V VELENJU

SOBOTA, 15. 9. 2018 VELENJE SE PREDSTAVI IN TEK OÄŒKOV Predstavitev velenjskih druĹĄtev in tradicionalen tek oÄ?kov

Titov trg, ob 10.00

Ĺ kalsko jezero, ob 16.00

DAN BREZ AVTOMOBILA Delavnice, ĹĄportne aktivnosti, knjiĹžnica, ,

TOREK, 18. 9. 2018 Delavnica ob pripravi regijskega CPS

Vila Bianca, ob 10.00

PO RAZGLEDIH NA MESTO VELENJE

ÄŒETRTEK, 20. 9. 2018

BrezplaÄ?na gorsko-kolesarska tura z vodnikom - prijave obvezne!

slikanje, park na cesti, gostinska ponudba na zaprti cesti za en dan

Rudarska cesta, od 8.30 do 18.00

Delavnica za starejĹĄe

VeÄ?generacijski center Planet generacij, ob 10.00

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

VeÄ?generacijski center Planet generacij, ob 9.00

NIPKE IN TRKAJ

Koncert in Ĺžrebanje nagrad ob 10-letnici Lokalca

OSTANIMO MOBILNI

Mladinski hotel Velenje, ob 10.00

Predavanje in meritve krvnega sladkorja

PETEK, 21. 9. 2018

Ocena stanja zmogljivosti

TRAJNOSTNO MOBILNA REGIJA

NEDELJA, 16. 9. 2018

PONEDELJEK, 17. 9. 2018

TEST HOJE NA 2 KM

107 DNI ALP

Potopis o pohodu Ä?ez celotne Alpe po rdeÄ?i poti Via Alpine

Vila Bianca, 18.00

Titov trg, ob 18.00

SOBOTA, 22. 9. 2018 ULICE VELENJA

Tematsko vodenje o Velenjskih ulicah za obÄ?ane

Vila Bianca, ob 16.00

Prireditve ob Evropskem tednu mobilnosti organizira Mestna obÄ?ina Velenje v sodelovanju z Zavodom Energetska agencija za Savinjsko, Ĺ aleĹĄko in KoroĹĄko KSSENA, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ZdruĹženjem ĹĄoferjev in avtomehanikov Velenje, Vrtcem Velenje, velenjskimi osnovnimi ĹĄolami, Ĺ olskim centrom Velenje, Ĺ portno zvezo Velenje, Festivalom Velenje, Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline, Trialon klubom Velenje, Centrom ponovne uporabe Velenje, DruĹĄtvom ĹĄaleĹĄkih likovnikov, Galerijo Velenje, DruĹĄtvom DUĹ A, Burger Kapijo, Vrtnarstvom Sadika, Krajinsko in arhitekturno oblikovanje Kaja Flis, podjetjem ATRIVA, VeÄ?generacijskim centrom Planet generacij, Centrom gibanja, Zdravstvenim domom, Ĺ olo zdravja Velenje, DruĹĄtvom paraplegikov JZ Ĺ tajerske, MedobÄ?inskim druĹĄtvom slepih in slabovidnih Celje in Klubom starodobnikov Ĺ entjur.

V primeru slabega vremena prireditve na prostem odpadejo!

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE, ZDRAVSTVO

13. septembra 2018

Pomembna izobraĹževalna ustanova vseh generacij AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje vstopa v 60-letnico delovanja – Ĺ tevilo udeleĹžencev neprestano naraĹĄÄ?a Tatjana PodgorĹĄek

ÂťKar zanimive stvari se dogajajo pri nas. Ravno v teh dneh smo odprli srediĹĄÄ?e medkulturnega dialoga – nov projekt, ki ga financira Ministrstvo za notranje zadeve RS, gre pa za ozaveĹĄÄ?anje javnosti o integraciji kot dvosmernem procesu. Z razliÄ?nimi aktivnostmi in promocijo Ĺželimo pribliĹžati drugo kulturo in navade lokalnemu prebivalstvu kot tudi slovensko kulturo tujim priseljencem. Odprli bomo tudi integracijsko toÄ?ko. To bo druga tovrstna toÄ?ka v drĹžavi, prva je v Ljubljani,ÂŤ je na vpraĹĄanje, katere posebnosti novega ĹĄolskega leta na AndragoĹĄkem zavodu Ljudska univerza Velenje velja poudariti, odgovorila direktorica zavoda Brigita KropuĹĄek Ranzinger. Druga posebnost je seveda vstop zavoda v 60-letnico delovanja. Gre

za pomembno prelomnico, je dodala, ob kateri naÄ?rtujejo nekatere organizacijske, oblikovne in zunanje spremembe zavoda.

Tako bodo med drugim uredili

â?ą

V novem ĹĄolskem letu vkljuÄ?eni v kar 14 Erasmus + projektov

proÄ?elje stavbe in veÄ?generacijski center, Âťkajti naĹĄa hiĹĄa poka po ĹĄivih. Dejavnost se ĹĄiri kot poĹžar in res nimamo veÄ? prostora. Kar zanimivo bo novo ĹĄolsko leto.ÂŤ

tete nimajo tako velikega ĹĄtevila izobraĹževalnih projektov.ÂŤ Poleg tega zavod sodeluje ĹĄe v treh novih projektih Lasa regije SaĹĄa, predvsem na podroÄ?ju samooskrbe, pomoÄ?i mlajĹĄim in odraslim.

Ostajajo pa ĹĄe ĹĄtevilne redne izobraĹževalne oblike, programi za zaposlene in brezposelne, delavnice medgeneracijskega centra Planet generacij, aktivnosti in izobraĹževanja za priseljence ter svetovalne aktivnosti. Koliko udeleĹžencev priÄ?akujejo? ÂťTeĹžko naÄ?rtujemo.

Lani smo presegli ĹĄtevilo 10 tisoÄ? udeleĹžencev, upamo, da bomo to ĹĄtevilo v ĹĄolskem letu 2018/2019 dosegli, Ä?e ne presegli. Dejavnost vseĹživljenjskega uÄ?enja je namreÄ?

postala pomemben del naĹĄega vsakdana. Pred leti so oznaÄ?evali ljudske univerze kot veÄ?erne ĹĄole za tiste, ki niso konÄ?ali programa,

â?ą

Odpirajo druga integracijsko toÄ?ko v drĹžavi

pa so ga Ĺželeli konÄ?ati. Danes postaja realno dejstvo, da se uÄ?imo do konca Ĺživljenja, pridobivamo kompetence, formalna in neformalna znanja.ÂŤ Ljudska univerza je, po mnenju sogovornice, vse od ustanovitve pomembna izobraĹže-

Brigita KropuĹĄek Ranzinger: ÂťDanes je malo nenavadno, Ä?e nisi vkljuÄ?en v kakĹĄno obliko izobraĹževanja.ÂŤ

doma kulture in obÄ?inske stavbe ĹĄe ljudsko univerzo z Delavskim klubom, pojasnjuje KropuĹĄek Ranzingerjeva. S tem so Ĺže od same zasnove mesta sledili ideja, da priseljenci, ki prihajajo v okolje, pridobivajo znanje, ki jim bo omogoÄ?ilo uspeĹĄno delovanje v gospodarstvu in javnem sektorju.

Veliko veÄ?ino, kar 95 odstotkov potrebnega denarja, pridobiva zavod na trgu z uspeĹĄnimi prijavami na razpisih ter od samoplaÄ?niĹĄkih udeleĹžencev izobraĹževanja.

Moralno in finanÄ?no pa njeno dejavnost podpira tudi Mestna obÄ?ina Velenje. Ta je v letoĹĄnjem proraÄ?unu za andragoĹĄko izobraĹževanje zagotovila dobrih 200 tisoÄ? evrov.

valna ustanova vseh generacij. Na Titovem trgu v Velenju so zgradili tri pomembne objekte – poleg

đ&#x;”˛

Lani veÄ? kot 10 tisoÄ? udeleĹžencev

Med programskimi novostmi je vkljuÄ?itev v 14 projektov Erasmus +. ÂťNiti univerze in fakul-

Univerza za III. Ĺživljenjsko obdobje letos ponuja ĹĄe nekaj veÄ? kroĹžkov kot lani Za letoĹĄnje ĹĄtudijsko leto so razpisali 53 kroĹžkov – Vpisi so na njihovem sedeĹžu ali pri animatorjih Ĺže moĹžni – V tem tednu se je pri njih mogoÄ?e oglasiti tudi na dnevih odprtih vrat Mojca Ĺ truc

Na Univerzi za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje se zavedajo, kako pomembno je aktivno staranje in vseĹživljenjsko uÄ?enje. Letos tako Ĺže 32. leto pripravljajo ĹĄtevilne raznolike kroĹžke za bogatenje uma in duha. To leto so jih razpisali ĹĄe veÄ?, kot so jih izvajali lani. ÂťLani smo izvajali 49 kroĹžkov, letos pa je razpisanih 53,ÂŤ pojasnjuje predsednica Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje

Zdenka UrĹĄnik. Med novostmi naĹĄteje moĹžnost uÄ?enja ruskega jezika, fotografski kroĹžek, kroĹžek z naslovom ŠaleĹĄka dolina, ali te poznam?ÂŤ, brenkala, jogo smeha, varnost v prometu in naravoslovno-ekoloĹĄki kroĹžek.

Od lanskoletnih kroĹžkov je odpadla ena skupina klekljarskega kroĹžka (namesto ĹĄestih skupin jih bo letos pet) in obdelava digitalne fotografije. ÂťMentor kroĹžka digitalne fotografije, ki je deloval odliÄ?no in prostovoljno, se je

Predsednica Zdenka UrĹĄnik opozarja na pomen aktivno izkoriĹĄÄ?enega Ä?asa v tretjem Ĺživljenjskem obdobju.

letos odloÄ?il za potovanje, zato tega kroĹžka nimamo. Smo se

pa namesto tega dogovorili za kroĹžek fotografije,ÂŤ je povedala UrĹĄnikova.

Za tiste, ki se ĹĄe odloÄ?ajo, imajo vsak dan v tem tednu med 8. in 12. uro dneve odprtih vrat. Tam vam bodo izroÄ?ili praktiÄ?no broĹĄuro, ki so jo izdali ob zaÄ?etku ĹĄtudijskega leta. ÄŒe vas zanima ĹĄe veÄ?, pa se lahko v sredo (19. 9.) ob 17. uri oglasite v vili Bianca, kjer pripravljajo konferenco z naslovom Soustvarjamo Univerzo za III. Ĺživljenjsko obdobje. Na njej bodo mentorji predstavili nove kroĹžke v prihajajoÄ?em ĹĄtudijskem letu.

Izvajanje izobraĹževalnih kroĹžkov bodo zaÄ?eli 1. oktobra, vpisi pa so moĹžni do konca oktobra na sedeĹžu Univerze ali pri aniđ&#x;”˛ matorjih. â€

V mesecu dni izdali 22 raÄ?unov BSH_OglasOptiMUM_NasCas_138x100_08-2018_SLO_FINAL.qxp 21/08/2018 22:28 Page 1

Z uvedbo plaÄ?ila za nenujne primere gneÄ?a v urgentnem centru sploĹĄne bolniĹĄnice Celje precej manjĹĄa – Spremembe teĹžko pripisati le enemu dejavniku Tatjana PodgorĹĄek

BSH HiĹĄni aparati d.o.o. Nazarje

OptiMUM. VaĹĄ osebni Chef.

Kuhinjski aparat s 60 letnimi izkuĹĄnjami.

Za domaÄ?e profesionalce. www.bsh-group.si

VSEM OBÄŒANKAM IN OBÄŒANOM ÄŒESTITAMO OB OBÄŒINSKEM PRAZNIKU!

Pred mesecem dni je vodstvo sploĹĄne bolniĹĄnice Celje uresniÄ?ilo napoved o zaraÄ?unavanju storitev za nenujni obisk v urgentnem centru bolniĹĄnice. Pregled za teĹžavo, ki bi jo lahko pacient reĹĄil pri svojem osebnem zdravniku, stane 30 evrov, za nenujen kratek obisk brez pregleda pa 15 evrov. V mesecu dni so izdali 22 raÄ?unov.

Kot smo poroÄ?ali, so se za ukrep odloÄ?ili zaradi velike rasti ĹĄtevila pacientov v ambulantah sploĹĄne nujne medicinske pomoÄ?i urgentnega centra. V primerjavi z letom 2016 se je lani ĹĄtevilo teh poveÄ?alo za blizu 25, v prvih letoĹĄnjih ĹĄestih mesecih pa ĹĄe za dodatnih 10 odstotkov. ÂťGlede na izkustvene ocene zaposlenih se je ukrep izkazal za uÄ?inkovitega,

saj je bilo v tem Ä?asu v ambulanti Enote za sploĹĄno nujno medicinsko pomoÄ? precej manj pacientov z nenujnimi zdravstvenimi stanji kot pred njegovo uvedbo, vendar pa je Ä?asovno obdobje prekratko za nominalno oceno uÄ?inkovito-

sti. Poleg tega pa bo dejavniku zaraÄ?unavanja nenujnih storitev potrebno v analizi dodati ĹĄe druge dejavnike, ki vplivajo na obisk v celjskem urgentnem centru.

Obisk v njem je namreÄ? zelo dinamiÄ?en in odvisen od marsiÄ?esa: vremena, aktivnosti ljudi,

letnega Ä?asa ‌, zato se spreminja iz dneva v dan. Spremembe je teĹžko pripisati le enemu dejavniku,ÂŤ pojasnjuje Danijela GoriĹĄek, zadolĹžena za stike z javnostjo SploĹĄne bolniĹĄnice Celje. Ob tem je ĹĄe poudarila, da medicinsko osebje v urgentnem centru nikogar ne odvraÄ?a od obiska ali zavraÄ?a njegovo obravnavo, paÄ? pa pacient prevzame odgovornost za plaÄ?ilo zdravstvene obravnave, Ä?e se ob pregledu izkaĹže, da njeno uveljavljanje ni bilo nujno.

GoriĹĄkova je ĹĄe zagotovila, da bodo uÄ?inek ukrepa spremljali ĹĄe naprej, realnejĹĄo oceno pa bodo lahko oblikovali po preteku daljĹĄega Ä?asovnega obdobja, ko bodo lahko primerjali podatke z obiskom v prvi polovici leta in s tistimi iz enakega lanskega obdobja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

13. septembra 2018

Jubilejno sreÄ?anje manjĹĄinskih Knjige bodo odpirali Ĺže desetiÄ? pesnikov in pisateljev V Velenju je potekalo 40. drĹžavno sreÄ?anje manjĹĄinskih pesnikov in pisateljev Sosed tvojega brega, na katerem je gostovalo 17 knjiĹževnikov, med njimi ĹĄest finalistov nateÄ?aja

Od mednarodnega dneva pismenosti do mednarodnega dneva knjige bo potekala 10. Bralna znaÄ?ka za odrasle – Na predstavitvi je gostoval Noah Charney – Osrednji gost bo Tadej Golob Tina Felicijan

Velenje, 7. september – Na predveÄ?er mednarodnega dne pismenosti je KnjiĹžnica Velenje predstavila program Ĺže desete bralne znaÄ?ke za odrasle, ki so jo v prvem letu pridobili le ĹĄtirje bralci, danes pa veÄ? kot 70 bralcev teĹžko priÄ?akuje letno bero pestre literature. Tako projekt uspeĹĄno izpolnjuje svoje poslan-

ponudili knjigo citatov iz Cankarjevih del in knjigo zbranih pisem, izbrali smo Sama Ruglja in knjigo Triglavske poti, pa Lica kot Ä?eĹĄnje NataĹĄe Konc Lorenzutti,ÂŤ je naĹĄtela le nekaj naslovov med 27 knjigami na bralnem seznamu in dodala, da imajo vse tehtno zgodbo, ki da bralcu nekaj veÄ?, a marsikomu niso znane.

Bralna znaÄ?ka je le eden od projektov KnjiĹžnice Velenje za

Bralci se vsako leto sreÄ?ajo z enim od prodornejĹĄih knjiĹževnikov. Letos bo osrednji gost Tadej Golob, ki je v svoj bogati knjiĹžni opus dodal biografijo Milene ZupanÄ?iÄ?, za roman in literarni prvenec Svinjske nogice pa je leta 2010 prejel nagrado kresnik.

Finaliste je predstavila pesnica Jadranka Matić ZupanÄ?iÄ?, prva pa je brala Moimira Ĺ egina.

Tina Felicijan

v slovenskem prostoru. ÂťGlavna je izĹĄel v posebni izdaji revije ideja sreÄ?anja je, da ustvarjalci Paralele. Vsi, ki so se prijavili Velenje, 8. september – Sep- ne bi pozabili svojega maternega na nateÄ?aj, so bili povabljeni na tembra leta 1979 je v Velenju jezika, Ä?eprav morda ustvarjajo jubilejno drĹžavno sreÄ?anje, ki potekalo prvo sreÄ?anje takrat ĹĄe zunaj svoje matiÄ?ne jezikovne se ga je udeleĹžilo 17 avtorjev z nemanjĹĄinskih pesniskupine,ÂŤ je povedala. razliÄ?nih koncev Bosne, Srbije, kov in pisateljev vseh Pred sreÄ?anjem je HrvaĹĄke, ena pesnica iz Francije, Danes narodov v jezikovno JSKD razpisal literar- najveÄ? pa je bilo MedĹžimurcev. manjĹĄinski ni nateÄ?aj z naslovom Med njimi je bilo tudi vseh ĹĄest bogati in kulturno literati raznoliki Jugoslaviji.

Besede z vseh strani finalistov, ki so svoja dela prebiraKer je mesto Ĺže takrat ustvarjajo neba, na katerega se li na osrednji prireditvi sreÄ?anja: bilo multikulturno, v najmanj je prijavilo 39 avtor- Moimira Ĺ egina, Ivan Hozjan, je bilo pravĹĄnje za 13 jezikih. jev in avtoric. Med Marie Helene Esteoule – Exel, tovrstno sreÄ?anje in njihovimi besedili je Ĺ˝eljko Perović, Jure Drljepan in druĹženje literarnih izbirala strokovna Enesa Mahmić. Osrednja gostja ustvarjalcev takratne skupne drĹža- spremljevalka sreÄ?anja, pesni- veÄ?era je bila pesnica Anja Golob. đ&#x;”˛ ve, pravi Tatjana Vidmar z velenj- ca mag. Ana Porenta, izbor pa ske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in dodaja, da SreÄ?anje se je zaÄ?elo z dopoldanskim literarnim branjem, se je projekt kasneje preoblikoval strokovna spremljevalka mag. Ana Porenta je izvedla literarno v sreÄ?anje manjĹĄinskih knjiĹževnidelavnico, zveÄ?er pa je potekala osrednja prireditev s podelitvijo kov, na katerem sodelujejo tudi priznanj finalistom. avtorji iz drugih evropskih drĹžav oz. jezikovnih obmoÄ?ij, ĹživeÄ?ih

â?ą

Ĺ krat Biser vabi na novo uÄ?no pot Podmladek TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora je ob podpori TuristiÄ?ne zveze Velenje predstavil UÄ?no pot ĹĄkrata Bisera Tina Felicijan

Vinska Gora, 8. september – Mladinska sekcija vinskogorskega turistiÄ?nega druĹĄtva Biserjeva druĹĄÄ?ina zdruĹžuje tiste, ki Ĺželijo nabirati znanje, izkuĹĄnje in ideje za delo v turizmu in nadaljevati tradicijo nadvse dejavnega druĹĄtva. Eden njihovih najveÄ?jih doseĹžkov je ureditev uÄ?ne poti, ki povezuje mestno obÄ?ino Velenje in obÄ?ino Dobrna.

Z UÄ?no potjo ĹĄkrata Bisera je povezanih ĹĄest priljubljenih toÄ?k v naravi, pravi mentorica Biserjeve druĹĄÄ?ine Ana Ĺ˝erdoner. Izpostavljajo tako naravne znamenitosti kot lokalno kulturno dediĹĄÄ?ino.

Prva je pod znamenito lipo, ki je zasajena na dovozu k domaÄ?iji LamperÄ?ek. Od tam vodi pot Ä?ez hrib ob TemnjaĹĄkem potoku v dolino mlinov, kjer Ĺže veÄ? kot pol stoletja suÄ?e kamne Vovkov mlin. SproĹĄÄ?ujoÄ?a pot, na kateri

Ljubitelji starodobnih koles z Dobrne so bili prava atrakcija. Prav tako pa njihova bodisi originalna starinska oblaÄ?ila bodisi njihovi pristni kostumi.

obiskovalci spoznavajo znaÄ?ilnosti posameznih drevesnih vrst, se nadaljuje skozi gozd do domaÄ?ije MarovĹĄek, ki je tesno povezana s KaÄ?jim gradom, saj si je pri njihovih prednikih Ĺživino izposojala Ĺže grajska gospoda. Nato se pot usmeri na ruĹĄevine gradu, ki med ljudmi ni prepoznaven, zato ga turistiÄ?ni entuziasti Ĺželijo predstaviti ĹĄirĹĄi javnosti, saj nudi lep razgled na Dobrno in loĹžniĹĄke hribe. Tam se pot obrne nazaj proti Vinski Gori in pohodnike pripelje do zbirke starin na domaÄ?iji BlaĹžiĹĄ. Tam jim zbiratelj Peter Habe, Ä?e se prej najavijo, predstavi svojo bogato zbirko – ima veÄ? kot 400 sabelj in drugih kosov stare vojaĹĄke opreme, arheoloĹĄke izkopanine, ostanke strmoglavljenega bombnika iz 2. svetovne vojne, 50 starodobnih motorjev, 40 koles, med katerimi so tudi kolo za mlekarja, brusilca noĹžev, ĹĄiviljsko, gasilsko in avstroogrsko vojaĹĄko kolo letnik 1900.

Ob povratku na domaÄ?ijo LamperÄ?ek pa si obiskovalci Biserjeve uÄ?ne poti lahko ogledajo ĹĄe Ĺživali v obori in tudi spominsko sobo, v kateri so predstavljene druge Ĺživali slovenskih gozdov.

Deseto sezono odpiranja knjig je na pot pospremil v Sloveniji ĹživeÄ?i pisatelj ameriĹĄkega rodu Noah Charney, ki je z iskrivo pripovedjo o svojem Ĺživljenju in delu bralce navduĹĄil za svojo Slovenologijo – knjigo o najboljĹĄi deĹželi na svetu.

stvo – spodbujati bralno kulturo, ponuditi zanimive in kakovostne knjige, pravi sodelavka KnjiĹžnice Velenje Brina Zabukovnik JeriÄ?. ÂťIzbiramo med lokalnimi avtorji, ki so v preteklem letu kaj izdali.

Tako smo tokrat vkljuÄ?ili zbirko potopisov VelenjÄ?ani potujejo, pa knjigo spominov Jureta BeriÄ?nika Kako smo sluĹžili tovariĹĄu Titu, zbirko erotiÄ?ne literature Vstala Valentin in Venera, tudi DruĹžmirje.0 Petra Rezmana in Zadnji inkovski zaklad Boruta Koruna.

Izbor nadgradimo z izbranimi slovenskimi avtorji. Cankarjevo leto smo obeleĹžili tako, da smo

UÄ?na pot Ĺ krata Bisera je namenjena tako najstarejĹĄim vrtÄ?evskim otrokom kot aktivnim upokojencem in vsem vmes. Nekaj skupin se je Ĺže najavilo. Na predstavitev poti pa je tudi krenila lepa Ä?etica obiskovalcev. đ&#x;”˛

V ponudbi je tudi pet knjig poezije. Bralno znaÄ?ko bo dobil vsak, ki bo prebral pet knjig z bralnega seznama in eno po svoji izbiri ter pravoÄ?asno izpolnil bralni kartonÄ?ek, ki ga dobi v katerikoli enoti KnjiĹžnice Velenje. ZakljuÄ?na prireditev bo na dan knjige – 23. aprila. spodbujanje bralne kulture odraslih. Poleti, denimo, postavijo Ä?italnico na Velenjski plaĹži, v domovih za varstvo odraslih potekajo

bralne Ä?ajanke, dobro se je prijel bralni kroĹžek za priseljence, bralce redno seznanjajo z novostmi in najbolj priljubljenimi knjigami.

Po Ä?em pa bralci trenutno najraje posegajo? Po biografijah. Ĺ˝ivljenjska zgodba Borisa Cavazze je bila dolgo najbolj zaĹželena, zdaj pa mnogi berejo biografijo Milene ZupanÄ?iÄ?. Tudi po medijsko bolj izpostavljenih knjiĹžnih izidih.

Mnoge navdihnejo razne oddaje, v katerih gostujejo knjiĹževniki.

Tradicionalno so priljubljene tudi romance in zgodovinski romani.

TuristiÄ?na zveza Velenje se je lani odloÄ?ila, da bo s svojo osrednjo predstavitveno prireditvijo vsako leto podprla eno od prireditev svojih druĹĄtev. Lani so vsa velenjska turistiÄ?na druĹĄtva sodelovala na svetovnem festivalu praĹženega krompirja, letos pa so se zbrala na domaÄ?iji LamperÄ?ek ob otvoritvi UÄ?ne poti ĹĄkrata Bisera. ÄŒlani so napovedali jesenske aktivnosti in predstavili osrednje dogajanje v druĹĄtvih med letom.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

13. septembra 2018

V soboto na Titovem trgu ‘Velenje se predstavi’ Velenje - 20. september je praznik Mestne obÄ?ine Velenje, prireditve v njegovo Ä?ast pa se Ĺže dogajajo. Posebej zanimivo bo na Titovem trgu to soboto, ko pripravljajo prireditev Velenje se predstavi. Predstavljala se bodo

razliÄ?na druĹĄtva in ustanove, ki delujejo v Mestni obÄ?ini Velenje, seveda pa bodo dogodek tudi kulturno in zabavno obarvali. Med drugim se bo zgodila prva izmed prireditev v tednu mobilnosti, tradicionalni tek oÄ?kov.

Dan bodo zakljuÄ?ili z velikim koncertom ene najbolj priljubljenih hrvaĹĄkih pevk Jelene Rozge, ki ga obÄ?anom ob prazniku podarja Mestna obÄ?ina Velenje skupaj z nekaterimi đ&#x;”˛ mz podjetji, ki so koncert podprla. â€

Ponosni, da je VelenjÄ?an

Osamljeni planet

Monografija o Ĺživljenju in delu kiparja, oblikovalca in humanista Cirila Cesarja zdaj tudi na knjiĹžnih policah

MatjaĹž Ĺ alej

Tina Felicijan

Velenje, 6. september – UredniĹĄki odbor monografije o Ĺživljenju in delu velenjskega umetnika Cirila Cesarja, ki jo je ob njegovi 95-letnici financirala Mestna obÄ?ina Velenje, je predstavil zajetno knjigo z naslovom Pot v svetlobo.

Po besedah strokovne urednice mag. Milene Koren BoĹžiÄ?ek, ki je predstavila avtorje esejev – najboljĹĄe poznavalce njegovega dela in Ĺživljenja – in vsebino njihovih prispevkov, monografija celostno osvetljuje tako Cesarjev ustvarjalni opus kot njegovo Ĺživljenjsko pot. ÂťVse to je nastalo ob veliki podpori njegove druĹžine. Mislim, da je knjiga lep poklon ob tako Ä?astitljivem jubileju in priznanje njegovemu ustvarjanju,ÂŤ je dejala.

UstvarjalÄ?evo Ĺživljenjsko filozofijo, izraĹženo v njegovih delih, zapiskih, dejanjih in pripovedih je raziskal dr. MiklavĹž Komelj, ki je spregovoril o tem, kaj je najbolj zaznamovalo Cesarjevo ustvarjanje in kako je Cesar s svojim ustvarjanjem zaznamoval slovenski kulturni prostor. ÂťNajgloblje ga je zaznamovala izkuĹĄnja izpostavljenosti smrti v 2. svetovni vojni, ki mu je v 50.

Zasnovo monografije je predstavila strokovna urednica mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek, Cesarjevo umetniĹĄko ustvajanje pa dr. MiklavĹž Komelj.

letih narekovala prelomno drugaÄ?en pristop k figuraliki, saj je prvi med takratnimi mladimi kiparji prelomil z estetiko socialistiÄ?nega realizma in izpostavil izrazito osebno ekspresivno doĹživljanje.

V 60. letih se oddalji od kiparstva in se posveti industrijskemu oblikovanju ter ponovno ustvari sijajen opus. Nato pa se vrne h kiparstvu, ko ustvarja skulpture v steklu,ÂŤ je povedal.

Da ima Velenje mnogo preseĹžkov na razliÄ?nih podroÄ?jih,

eden od njih pa je Ciril Cesar, ki je svoje Ĺživljenje dal vsem na ogled prek mnogih spomenikov in drugih izdelkov, ki jih lahko obÄ?udujemo v javnem prostoru, pa je povedal Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? in dodal, da se ljudem, ki so preseĹžki nekega Ä?asa, pogosto dogajajo krivice.

Nekateri se zateÄ?ejo v kriticizem, medtem ko jih mnogi prenesejo z vztrajno pokonÄ?no drĹžo, kakor je to storil Cesar. ÂťVelenje ne bi bilo, kar je, brez ljudi, kot ste

Ciril Cesar: ÂťVsa ta prireditev, knjiga sama na sebi in dela, ki jih knjiga obravnava, so bile izredne, pravzaprav teĹžke naloge, ki sem jih z veseljem reĹĄeval, ker me je ta tematika izredno veselila.

Knjiga je zajela razliÄ?na obdobja v razliÄ?nem Ä?asu, predvsem pa iskanje tiste umetniĹĄke Resnice, kar je bil moj najveÄ?ji cilj. Moj najveÄ?ji cilj je paÄ? iskanje Resnice.ÂŤ

vi, gospod Cesar. Imeli bi infrastrukturo, ne pa tudi tistega, kar prostor in ljudi v njem napolnjuje – umetnosti in kulture, se je poklonil umetniku, ta pa mu je v zahvalo za podporo projektu podaril stekleno skulpturo Krik, katere fotografija krasi naslovnico monografije.

Ganljivo in obenem duhovito zahvalo ustvarjalcem monografije in obÄ?ini pa je izrekla umetnikova hÄ?i Nives Cesar, ki ves Ä?as spremlja in obÄ?uduje oÄ?etovo ustvarjanje. ÂťOb vsem, kar je doĹživljal v razliÄ?nih druĹžbenopolitiÄ?nih sistemih, je zelo veliko razmiĹĄljal. V Ä?asu rigidnih sistemov, ko ni smel veliko povedati, je bil pogumen, da se je izrazil, Ä?eprav je s tem tvegal. V svojih staliĹĄÄ?ih o miroljubnosti je vsa leta ostal zvest samemu sebi. To je sporoÄ?ilo, ki presega druĹžinsko zadovoljstvo ob izidu te knjige,ÂŤ je dejala in dodala, da je oÄ?e v glini kriÄ?al proti vojni, v steklu pa je ta krik dobil lahkotnost, transparenco, đ&#x;”˛ svetlobo in notranji mir. â€

GledaliĹĄka, glasbena in filmska bera V novi abonmajski sezoni Festivala Velenje veliko lokalne produkcije, preseĹžki slovenskih gledaliĹĄÄ?, ugledni glasbeni gostje in nagrajeni neodvisni filmi Tina Felicijan

Festival Veleje je konec avgusta predstavil program nove abonmajske sezone. Vpis starih abonentov Ĺže teÄ?e, novi abonenti pa se bodo lahko zaÄ?eli vpisovati 3. oktobra. Letos bodo lahko izbirali med 14 abonmaji z gledaliĹĄkim, glasbenim in filmskim programom.

Dva abonmaja – Mini Pikin in Maksi Pikin – sta namenjena najmlajĹĄemu obÄ?instvu in nudita tako lutkovne kot igrane predstave. V sklopu Maksi Pikinega abonmaja bo premiero doĹživela predstava v koprodukciji Festivala Velenje Zvezdica zaspanka.

Tudi abonma Mladost, namenjen osnovnoĹĄolcem viĹĄje triade, dija-

kom in ĹĄtudentom, ponuja predstavo lokalne produkcije, in sicer plesno predstavo ÄŒarobna gora.

Po navadi sta najhitreje razprodana Mini Pikin in Zeleni abonma.

Slednji zajema iz izbora komedij in drugih bolj razvedrilnih predstav.

â?ą

Barbara Pokorny: Želimo si, da bi abonenti prepoznali res dobro produkcijo.

Nekoliko veÄ? stolov je prostih na predstavah v Belem abonmaju in Klasiki, v sklopu katerih bodo na odru kulturnega doma tako drame kot kabaret, pa vrhunski pevski

zbori, instrumentalne skupine in dui, ki bodo interpretirali zahtevno akademsko glasbo, medtem ko abonma Klub zdruĹžuje kakovostne avtorje, ki ustvarjajo v razliÄ?nih Ĺžanrih bolj popularne glasbe. V sklopu abonmaja Obiski so tudi letos vrhunci programov najbolj uveljavljenih slovenskih gledaliĹĄÄ?, ki jih bodo abonenti obiskovali z organiziranim avtobusnim prevozom, v sklopu Zlatega abonmaja pa bodo obiskovali Cankarjev dom, kjer bodo prisluhnili izbranim filharmonikom in solistom.

Abonma A la carte je za tiste, ki v vsakem tematskem abonmaju najdejo kaj zase, Festival Velenje pa je pripravil ĹĄe ĹĄtiri filmske abonmaje tako za otroke kot za odrasle.

Poudarke iz abonmajev je na-

ĹĄtela direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. ÂťNa sporedu Belega abonmaja bo ponovno Ĺ˝upanova Micka, v Zelenem si boste lahko ogledali Petelinji zajtrk, letos je izjemen abonma Klasika, v sklopu katerega bo najprej nastopil 33-Ä?lanksi Ĺženski pevski zbor Carmen manet, nato pa tudi ZagrebĹĄki kvartet saksofonistov ob spremljavi klavirskega dua Bojana GoriĹĄka in Milka Lazarja, poslastica abonmaja Klub pa bo Klemen Slakonja z Big bandom RTV Slovenija,ÂŤ je povedala in dodala, da bodo tudi letos abonente nagradili z dvema predstavama. 14. oktobra jim bo zaigral finski orkester, 20. oktobra pa ameriĹĄka glasbena zasedba. đ&#x;”˛

VsakiÄ? po dopustu se mi pojavljajo misli, kje lahko Ä?lovek doĹživi in spozna veliko novega, a hkrati ni v nekakĹĄni turistiÄ?ni gneÄ?i, kjer ne gre mimo tega, da si obkroĹžen s turisti iz prav vsega sveta? Posebej v primeru, Ä?e dopustujeĹĄ oz. ne namakaĹĄ nog v vodo, kjer ti okoli plava plastika, ti pretijo morda labodi ter iz bliĹžnje brisaÄ?e sliĹĄiĹĄ morda zategnjeno ljubljanĹĄÄ?ino ali celo domaÄ? naglas. Ne osamljenega kotiÄ?ka skoraj ni veÄ?, zelo se moraĹĄ potruditi, da ga najdeĹĄ. Sem paÄ? tak, da Ĺželim spoznati kaj novega, videti kakĹĄno stvar, ki jo je vredno v Ĺživljenju doĹživeti in spoznati, a imam hkrati rad mir, odklop in vse to, kar sodi k sproĹĄÄ?ujoÄ?emu in prepotrebnemu letnemu oddihu. Ampak ljudje smo razliÄ?ni – drugaÄ?ni. Eni uĹživajo v kopalni in veÄ?erni ÂťguĹžviÂŤ nekje v PortoroĹžu ali Vrsarju, mladi v ZrÄ?ah ... drugi se umaknejo na samotni otok brez avtomobilov, kjer je ĹĄe elektrika odveÄ?. Spet eni, tudi zaradi ekonomskih razlogov, lahko vidijo samo do Velenjske plaĹže, DruĹžmirska obala, mirnejĹĄa, spokojnejĹĄa, je Ĺže predaleÄ?.

LetoĹĄnji dopust mi je potrdil mnogo pregovornih stvari, turistiÄ?nih, Ä?e Ĺželite, ki so znane. Pregovor ÂťPovsod je lepo, doma je najlepĹĄeÂŤ ima ĹĄe vedno svojo teĹžo. Osebno se mi je zdelo vedno dobro kombinirati spoznanja s potovanj in poÄ?itnikovanj s tujine z domaÄ?imi trenutki. V tem kontekstu je slednji pregovor res ustrezen, Ä?e Ĺže ne zaradi drugega, zaradi tega, ker smo Slovenci vÄ?asih tako zapeÄ?karski, potovalno (in delovno) premalo mobilni, pa tudi hrvaĹĄko obmorsko determinirani, Ä?e hoÄ?ete tudi orientirani; z eno literarno besedo: morda kar preveÄ? ĹĄentflorjanski, da se vselej radi vraÄ?amo domov. Pa saj imamo doma res veliko turistiÄ?nih lepot. Ne samo na Bledu, v PosoÄ?ju, v Logarski dolini, kjer se tre povsod Ĺže toliko turistov, da res ni pravega potovalnega oz. izletniĹĄkega miru in moĹžnosti umirjenega uĹživanja v teh biserih. Samo malo poiskati je treba in se po tem res zaveĹĄ, zakaj je Slovenija ena najbolje vrednotenih in opevanih poÄ?itniĹĄkih destinacij v Evropi, na svetu. TakĹĄnih krajev, ki gredo z roko v roki s trajnostnim razvojem, urejenostjo, Ä?istostjo in ĹĄe s Ä?im. Pa s tem ne mislim naĹĄega kopaliĹĄÄ?a, kjer se med nadleĹžnimi labodi komaj prerineĹĄ v vodo, z mislijo na nekakĹĄne sladkovodne meduze (ki menda niso ĹĄkodljive in nevarne) ter s pogledom na breĹžino, ki naj bi bila kontaminirana z zemljo iz celjske kotline in te v ozadju nekje proti zahodu pozdravijo ĹĄe visoki ĹĄoĹĄtanjski dimniki ... Ĺ e dobro, da grem kdaj tudi pozimi v hribe, kjer je sreÄ?ati koga res dogodek, da se lahko s kolesom namerno kje izgubim ali pa da mi veÄ? velja skoÄ?iti in zaplavati v DruĹžmirskem jezeru, kjer ni toliko nadleĹžnih elementov, tudi labodov, ki jih neodgovorno krmijo kopalci (sporna zemljina je sicer zelo blizu) in kjer se predvsem Âťmasovno namakanjeÂŤ na sreÄ?o ĹĄe ni zaÄ?elo. Moja letoĹĄnja azijska potovalna izkuĹĄnja in kratek dopust na slovenski mejni reki sta me ĹĄe bolj prepriÄ?ala, da si moraĹĄ neokrnjenost narave poiskati predvsem sam. Precej gotov sem tudi, da bo letos v Ä?asu, ko na vrhu naĹĄega oÄ?aka Triglava zaradi obnove za spremembo ne stoji AljaĹžev stolp, precej manj planincev in turistov, kot Ä?e bi bil ta na njem. Ali pa vsaj ne tistih, ki jim je Triglav predvsem motiv dokazati in slikati se pred stolpom. Pa ne bo Triglav prav niÄ? drugaÄ?en. Ĺ e vedno bo pretirano oblegan.

Na tem naĹĄem s plastiko zasmetenem zelenem planetu in na sreÄ?o v nekaj boljĹĄi domaÄ?i naravni verziji – ni veÄ? ÂťLonelyÂŤ (osamljenega) planeta. ÄŒe ga hoÄ?eĹĄ najti, ga moraĹĄ zelo iskati in poiskati mir v naravi in predvsem v sebi. Ĺ˝e v dolini in okolici se marsikaj najde. In ko se ti zazdi, da se moraĹĄ socializirati, greĹĄ paÄ? tja, kamor gredo vsi, in poskuĹĄaĹĄ odmisliti kakĹĄno stvar, tako kot razmiĹĄlja premalo trajnostno ozaveĹĄÄ?ena veÄ?ina. đ&#x;”˛

ÄŒudovita dvojina V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj se danes, v Ä?etrtek, 13. septembra, ob 19. uri s slikarsko razstavo Ä?udovita dvojina predstavljata ustvarjalka in kulturna delavka Hedviga Vidmar Ĺ alamon in likovni pedagog in grafik Arpad Ĺ alamon. V kulturnem dogodku sodeluje tolkalna skupina GĹ Frana Koruna KoĹželjskega Velenje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 13. 9. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

13. septembra 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Nikoli ni prepozno za nove izzive O Ĺ˝eljki Gaber, Ĺ marÄ?anki, ki Ĺživi v Celju, bi teĹžko rekli, da je ne poznamo. Drugi alt, ki ima na valovih Radia Velenje trenutno najdaljĹĄi staĹž, sicer nima kakĹĄnih velikih skrivnosti, o sebi pa kljub temu ne govori rada. Tisti, ki jo spremljamo Ĺže dolgo, vemo, da je topla, vesela, (skoraj) vedno nasmejana in dobre volje, najraje z bujno priÄ?esko koĹĄate rdeÄ?e grive. Tudi sicer se je zadnja leta odela v barve, pravi, ker Ä?uti, da ji dajejo energijo za vse, kar ima v dnevu postoriti. ÂťIn verjemite, tega ni malo.ÂŤ PosluĹĄalci Radia Velenje jo poznajo kot moderatorko, nekateri drugi tudi kot povezovalko dogodkov. Eni in drugi pa zelo dobro vedo, da Ĺ˝eljka prisega na kleno slovensko besedo, dobro glasbo in veselo delovno razpoloĹženje. Zase pravi, da je ob tem tudi izrazito druĹžinski in

druĹžaben Ä?lovek, ki se doma in v krogu prijateljev rada razvaja z dobro hrano, klepetom ter knjigo. V tem vrstnem redu. Ob stvareh, v katerih je naĹĄla smisel in jih poÄ?ne rada in z veseljem, pa ob bok postavlja dejstvo, da se njena toleranca do nekaterih reÄ?i z leti manjĹĄa: ÂťNe maram

hinavĹĄÄ?ine, zahrbtnosti, lenobe in samopomilovanja,ÂŤ pravi. ÂťIn vampov, teh tudi ne,ÂŤ ĹĄe doda. Ĺ e naprej bo ostala zvesta Radiu Velenje, seveda dokler ji bomo radi prisluhnili. Leto 2018 oznaÄ?uje za zanjo prelomno leto. Na vpraĹĄanje, zakaj, nam pove le to, da za nove izzive ni

Željka Gaber: Ugotovila sem, da je v Şivljenju treba vlagati v ťtiri z-je: v znanje, zdravje, zemljo in zlato.

nikoli prepozno. Pojasnila je, da se je lotila radijske tehnike, kar pomeni, da v radijskem studiu deluje kot moderatorka in tonska tehnica v eni osebi. Zadnjih nekaj sobotnih dopoldanskih oddaj je Ĺže delala brez pomoÄ?i, a za zdaj ĹĄe pod budnim oÄ?esom tonskega mojstra. ÂťKmalu tudi ta ne bo potreben in se bodo posluĹĄalci in posluĹĄalke v sobotna jutra prebujali zgolj z mano.

Ugotovila sem, da je v Ĺživljenju treba vlagati v ĹĄtiri z-je: v znanje, zdravje, zemljo in zlato. In znova najti spoĹĄtovanje, soÄ?utje in samokritiÄ?nost.ÂŤ In ko jo povpraĹĄam po kaki pametni misli za konec sreÄ?anja, se nasmehne in pravi: Âť Samo sebe je treba najti; ko enkrat dojamemo, da smo edinstveni in posebni, nas tako vidijo tudi drugi. In vse se postavi na svoje đ&#x;”˛ tp mesto.ÂŤâ€

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DEJAN VUNJAK & MANCA ŠPIK – Limonada 2. TABU – Dobra vila ( Izťtekani) 3. BARABE – Ja sam lud

Dejan Vunjak in Manca Ĺ pik sta poleti skupaj posnela skladbo Limonada. PoskoÄ?na poletna skladba je izĹĄla na prvi ĹĄolski dan, pospremil pa jo je tudi Ĺživahen videospot, ki so ga posneli na razliÄ?nih lokacijah v Piranu in Ljubljani.

GLASBENE novice

Anabel predstavlja novo pesem Klic stran Mlada pevka Anabel je lani osvojila posluĹĄalce s hitom Ob kavi, ki je bil v izboru medijskih nagrad Ĺžarometi nominiran tudi za pesem leta 2017. Letos je mlada glasbenica nastopila tudi na Emi 2018, kjer je predstavila svoj drugi singel Pozitiva.Pevka Ĺže dobro leto sodeluje z avtorsko produkcijsko ekipo na Ä?elu z

glasbenikom Ninom OĹĄlakom, aktivna pa je tudi kot avtorica, saj je za novo pesem Klic stran, ki jo predstavlja v teh dneh, glasbo in besedilo napisala sama. Klic stran je lahkotna in hitro nalezljiva pesem, ki jo je Anabel namenila bivĹĄemu fantu. Celjanka je za skladbo posnela tudi videospot.

Vlogo njenega fanta je odigral maneken Luka Pehnec, pod nov videospot pa se je podpisal reĹžiser Marko Maag, s katerim je Anabel sodelovala Ĺže pri videospotih za skladbi Pozitiva in Ob kavi.

Prvenec skupine Lusterdam izide 25. septembra Lusterdam so nase opozorili s skladbama Lepo mi godrnjaĹĄ in Moram. Prvi single je takoj ob izidu postal popevka tedna na Valu 202 in bil deleĹžen pozitivnih odzivov glasbenih urednikov. Med poletjem so dokonÄ?ali prvenec, ki

so ga poimenovali po prvi skladbi Lepo mi godrnjaĹĄ. Album je nastajal in zorel mnogo let, uradno pa bo izĹĄel 25. septembra. Na dan izida bodo predstavili tudi nov single in videospot Mesec. Na albumu bo sicer deset avtorskih skladb, v katerih spretno krmarijo med postrockom in kitarskim popom z obÄ?asnimi izleti v grunge in country. Lusterdam so sicer bend, ki ga sestavljajo sami filmarji: Hieronim Vilar (vokal, kitara), Mirko Medved (kitara), Jure Volgemut (bobni) in Ven JemerĹĄiÄ? (bas).

Tabu z albumom IzĹĄtekani Ena najveÄ?jih slovenskih rokovskih atrakcij, skupina Tabu, je 12. junija letos v sklopu praznovanja dvajsetletnice svojega delovanja prviÄ? nastopila v kultni oddaji Joreta Longyke IzĹĄtekani na Valu 202. NavduĹĄila je z jagodnim izborom skladb iz vseh svojih obdobij, intimnim vzduĹĄjem in z minimalistiÄ?nimi uĹživaĹĄkimi akustiÄ?nimi aranĹžmaji. Iz posnetka nastopa v IzĹĄtekanih je nastal

koncertni digitalni album, ki je od 4. septembra na voljo v vseh spletnih glasbenih trgovinah. Na njem je kar sedemnajst skladb v ekskluzivni izĹĄtekani izvedbi, njegov izid pa je napovedala akustiÄ?na razliÄ?ica skladbe Dobra vila.

Umrl je ameriĹĄki raper Mac Miller Glasbeni svet je pretresla tragiÄ?na novica o smrti ameriĹĄkega raperja Maca Millerja. Po neuradnih informacijah naj bi bil za 26-letnika usoden prevelik odmerek mamil. Po poroÄ?anju ameriĹĄkih medijev ga je v petek

na njegovem domu v Hollywoodu naĹĄel prijatelj. Mac Miller, s pravim imenom Malcom McCormick, je zaslovel leta 2011 z albumom Blue Slide Park, ki je bil prvi neodvisno izdani album po letu 1995, ki se je uvrstil na vrh Billboardove lestvice 200. Svetovno prepoznavnost je dosegel leta 2013 s skladbo The Way, v kateri se mu je pridruĹžila zvezdnica Ariana Grande, s katero sta kasneje postala tudi par, a sta se maja letos razĹĄla. Mac Miller je v svoji relativno kratki glasbeni karieri izdal pet studijskih albumov, njegov zadnji z naslovom Swimming pa je izĹĄel v zaÄ?etku letoĹĄnjega avgusta.

Stane Ĺ pegel izdal svoj 17. studijski album V zaÄ?etku septembra je skladatelj, instrumentalist, producent in avtor multimedijskih vsebin Stane Ĺ pegel pod umetniĹĄkim imenom Monom objavil svoj sedemnajsti samostojni studijski LP Listavci (uglasbljene vibracije ĹĄaleĹĄkih gozdov). Stane je pozitivne vi-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Pvaninski abuhi – V NaroÄ?ju topline Lojtrca – Dekle muzikanta Gadi – Enkrat ti morm reÄ?t Naveza – ÄŒe ĹželiĹĄ Lunca – Verjemi vase SOS kvintet – Rad me imaĹĄ Ansambel Dar – Kako lepo je Fantje izpod Lisce – Halo poletje Poet – Prav lep veÄ?er VraĹžji muzikanti – Ena in edina

www.radiovelenje.com

ETHNOTRIP Skupina Ethnotrip je z glasbenimi gosti in producentom Dejanom Berdenom posnela Ĺže tretji studijski album, ki je izĹĄel 3. septembra. Na albumu z naslovom Preden se zdani je moÄ? sliĹĄati povsem novo, avtorsko glasbo, ki jo glasbeniki ustvarjajo s pomoÄ?jo besedil slovenskih avtorjev Ĺ tefana KardoĹĄa, Ferija LainĹĄÄ?ka, Mojce Ĺ ipek, Marka KoÄ?arja in Jasne JurkoviÄ?.

CHORCHYP IN OTO

bracije desetih najpogostejĹĄih listnatih dreves in posebej za ta projekt posnete zvoÄ?ne ambiente domaÄ?ih gozdov nadgradil z avtorsko chill-out godbo. Ĺ e pred koncem jeseni bo album z imenom Forest Tales izĹĄel tudi pri nemĹĄki zaloĹžbi Plusquam Records Labelgroup in bo dosegljiv tudi na vseh vodilnih platformah za prodajo glasbe. Album je sicer del multimedijskega projekta, ki bo svoj epilog doĹživel 21. marca prihodnje leto na Mednarodni dan gozdov.

Denis PorÄ?iÄ? – Chorchyp, glasbenik, profesionalni borec in trener borilnih veĹĄÄ?in, ki je pred kratkim navduĹĄeval tudi v ĹĄovu Zvezde pleĹĄejo, je z legendo slovenske popevke Otom Pestnerjem posnel skladbo Moj kr‘j. V Kranjski gori, kjer je Chorchyp preĹživel otroĹĄtvo, sta v prelepi pokrajini posnela tudi videospot.

MODRIJANI Modrijani v sklopu priprav na NoÄ? Modrijanov 2018 predstavljajo skladbo Huda ura rock

naĹžiga. Gre za pesem, nabito z energijo in lepim sporoÄ?ilom. Skladba je priredba tuje uspeĹĄnice, za slovensko verzijo pa je besedilo napisala Vera Ĺ olinc. Videospot za skladbo so posneli kar v domaÄ?i vasici Vrbi pri Dobrni.

PROPER Skupina Proper z Luko SeĹĄkom, zmagovalcem oddaje Znan obraz ima svoj glas, je izdala videospot za skladbo Mladost. Zasedba je skladbo od zaÄ?etka do konca ustvarila sama, ob njej pa so posneli ĹĄe romantiÄ?en videospot.

Trenutno se sicer posveÄ?ajo snemanju skladb za svoj prvi album.

POPRAVEK V tej rubriki smo pred dvema tednoma napaÄ?no navedli ime izvajalca nove slovenske poletne uspeĹĄnice Limonada. Skladbo seveda izvajata Dejan Vunjak in Manca Ĺ pik in ne Domen Kumer in Manca Ĺ pik, kot smo napaÄ?no zapisali. Prizadetim se za napako opraviÄ?ujemo.

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Naš ­čas, 13. 9. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏬S

onja Glažar, vodja urada Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja je v športnem delu srečanja prostovoljcev in varnostnih sil popeljala »svojo« ekipo v »boj« za čim boljšo uvrstitev. Ker se krepki in urni gasilci pač niso dali, so se komunalni redarji uvrstili sicer za njimi, a so pustili najlepši vtis. Inšpektorica Glažarjeva pa je tako razkrila, od kod ji izjemna vitkost, postava in lepota. Ne le, da je kar plesala na poligonu, tudi šarmirala je in se smejala …pa še v tarče je zadevala zelo uspešno.

Čvek si ni mislil, da znajo Vingosi takole pri miru sedeti. Člani priljubljenega vinskogorskega ansambla, brez katerih ne mine nobena prireditev v kraju, so namreč znani po svoji energičnosti. Videti je, da so kar malo slabe volje, če niso na odru. Ljudje vendar na veselice hodijo zaradi glasbe, ne pa zaradi posedanja za mizo. Razpoloženje se jim je popravilo takoj, ko so raztegnili mehe in zapeli prvo vižo.

Na veliko Za (Titovo) Velenje je včasih veljalo, da je Jugoslavija v malem. Zdaj Velenje vse bolj postaja svet v velikem.

Božiček in dedek

Kitajci obljubljajo, da bodo pognali Gorenje še više. Cene nepremičnin so že.

Predsednica Turistične zveze Velenje Nataša Dolejši je odkrila še eno od mnogih strasti, ki jih ima: starodobna kolesa. »Slišim, da imate v zbirki vse sorte koles.

Gasilsko, šiviljsko … Kaj pa gumbarsko? To bi mi res prav prišlo!« se je zanimala pri poznavalcu Petru Habetu, ki ji je hitel razlagati o modelih, obvezni in dodatni opremi.

Sekiranje Nekateri pri nas se močno sekirajo, ker s(m)o spoznali skupino zamaskirancev, oboroženih tudi s sekirami. Morda pa je njihovo sporočilo enostavno: ne se sekirat!

Od medveda k petelinu Vse kaže, da se pri nas obeta posebna sprememba. Piščance naše kokoške v ptujski Perutnini naj bi namesto ruskih »medvedov« pohrustali galski petelini.

Moč vetra

ZANIMIVOSTI

družbenih medijev, tehnologije, glasbe, filma in športa ter v klasičnih kategorijah, kot so človeško telo, velike stvari in najrazličnejše zbirke, med predstavljenimi slovenskimi rekordi pa so: največ plesnih figur new yorker v 30s v paru, ki sta jih izvedla slovenski plesalec Aljaž Škorjanec in njegova soplesalka Karen Hauer iz Venezuele, največji klopotec Stanka Habjaniča ter najhitrejši zaključek igre Salt and Sanctuary, ki ga gre pripisati slovenskemu računalničarju Coppieju. Med slovenskimi rekordi so še najvišje zabijanje s trampolina s saltom naprej, ki ga je dosegel Maks Veselko iz ekipe Dunking Devils,

» Levo & desno «

Vse više

⏩

Nedavno je tudi v slovenščini izšla nova, sicer že 65. izdaja Guinnessove knjige rekordov. Tokrat jo zaznamuje slogan Velika knjiga, velike sanje, vanjo pa je vključenih okoli 3500 rekordov.

Med njimi tudi 23 slovenskih, od katerih jih je pet predstavljenih na novo. Knjiga v celoti sicer predstavlja tisoče novih rekordov s področja narave, znanosti,

frkanje

Šoštanjski BUS bo poskusno vozil do božiča. Če ga bodo občani dobro sprejeli, ga bo menda za stalno prinesel Dedek Mraz.

⏫

V novi Guinnessovi knjigi tudi 23 slovenskih rekordov

13. septembra 2018

največji adventni venec, ki so ga spletli člani Turističnega društva Presmec, največja bujta repa, ki jo je pripravilo Društvo za šport, turizem razvoj in kulturo iz Velike Polane, ter največja četvorka, ki se je je udeležilo 7244 plesalcev na maturantski paradi v Ljubljani.

Maldivi in še sanjska služba Na Maldivih je neka prodajalna knjig objavila razpis za službo prodajalca knjig s stojnico na mivki v razkošnem resortu Soneva Fushi, ki ga pogosto obiščejo slavni in premožni (za eno nočitev v tamkajšnji vili je treba odšteti od 2000 do 26.000 ameriških dolarjev). Izbrani delavec bo moral poleg prodaje knjig

skrbeti tudi za pisanje bloga o svojih doživetjih v resortu, med njegove obveznosti pa sodijo še tečaji kreativnega pisanja za goste letovišča in pripovedovanje pravljic otrokom. Na razpis se je prijavilo več kot tisoč ljudi iz 40 držav sveta v starosti med 18. in 83. letom. »Verjetno gre za to, da mnogi ves čas na delovnem mestu sanjarijo o dopustu na morju pod vročim soncem, z našim oglasom pa so začutili priložnost, da oddih

spremenijo v službo,« je dejal delodajalec. Izbranec bo dobil službo le za tri mesece, nato bo moral stojnico na razgreti mivki prepustiti drugemu srečnežu.

Dobila je odškodnino za uničene škornje Na Hrvaškem si je decembra lani Ivana Miletić, ko je odhajala iz fotografskega ateljeja, uničila škornje in nogavice na kovinskem pragu, ki je na vhodnih vratih preprečeval vdor vode ob dežju.

Po dogodku je poiskala pomoč čevljarjev, toda prav vsi so ji zatrdili, da popravilo ni možno.

Najemnik fotografskega ateljeja je zavračal odgovornost, češ da je lastnik prostora mesto, in tako

se je Ivana odločila, da se obrne nanje. Po prvem zahtevku za odškodnino so iz mestne uprave odgovorili, da za škodo niso odgovorni, Miletićeva pa je vztrajala.

Naposled ji je uspelo dokazati, da je lastnik prostora dolžan povrniti škodo, ki je nastala. Glede na to, da so bili škornji znamke Ugg povsem uničeni, je mestna uprava

odškodnino izplačala ob predložitvi računa za nove škornje.

Po velikem požaru meteorit ostal nepoškodovan V požaru, ki je pred nekaj tedni zajel Narodni muzej Brazilije v Riu de Janeiru, je ogenj uničil veliko večino predmetov iz zbirk.

Medtem ko preiskovalci med 20 milijoni eksponati, ki jih je hranil muzej, še vedno iščejo vsaj kakšen nepoškodovan kos, je pozornost javnosti požel meteorit s tamkajšnjega glavnega vhoda. Bendegó je namreč več kot 200 let star meteroit iz železa in niklja, ki je ostal v požaru povsem nepoškodovan.

Glede na to, da so ognjeni zublji zlahka pogoltnili tudi okostja dino-

zavra in najstarejše človeške ostanke, najdene na območju Severne in Južne Amerike, je meteorit s težo 5,36 kg resnično dokazal svojo neuničljivost.

Na Mont Blanc odslej največ 214 alpinistov Zaradi velikega navala turistov so se v Franciji odločili, da bodo uvedli dnevno kvoto alpinistov, ki se bodo lahko povzpeli na najvišjo evropsko goro Mont Blanc. »Ukrep smo sprejeli s težkim srcem, a prepričani smo, da gre za pravo potezo, saj se vzpon na Mont Blanc ne more primerjati z drugimi vrhovi. Nanj se lahko povzpnejo le res pripravljeni alpinisti,“ je dejal Jean-Marc Peillex, župan mesteca, ki je za večino turistov izhodiščna točka za osvojitev gore. Med letošnjo poletno plezalno sezono se je po podatkih krajevnih oblasti skušalo na Mont Blanc vsak dan povzpeti več kot 300 ljudi, odslej bodo vzpon dovolili največ 214 alpinistom dnevno.

Radi rečemo, da razno dogajanje pri nas povzroča med ljudmi veliko vetra. Vetrnih elektrarn pa načeloma ljudje ne pustijo postavljati. Škoda!

Bi od takega dogajanja res imeli vsaj nekaj koristi.

Trinajstica Danes, trinajstega septembra, naj bi bila imenovana naša trinajsta vlada. Upajmo, da ti nesrečni številki ne bosta prinesli nesreče Sloveniji in Slovencem.

Pogled nazaj Vse kaže, da se bomo morali ob uvajanju »naprednosti« ozreti nazaj. Plastičnim vrečkam se izteka čas. Spet bomo morali poseči po kakšnih dobrih starih cekarjih.

Zgoraj, spodaj Celjski in velenjski športni klubi so dokaj usklajeni. Rokometaši kraljujejo na vrhu, nogometaši (zdaj) na dnu. Prvo naj ostane, drugi naj sledijo plavalcem. In izplavajo.

Gor in dol Tudi letos se je pokazalo, da je nizek vodostaj rek »potopil« hidroelektrarne. In so nas spet reševale take »izdelovalke elektrike«, ki so mnogim trn v peti.

vsak dan

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

13. september 2018

Tokrat knapovska kulinarika 7. Promenada okusov je diĹĄala po rudarski dediĹĄÄ?ini, saj jo je Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline zdruĹžil s Knapfestom in predstavil bogato rudarsko izroÄ?ilo slovenskih krajev

Za popestritev kulinariÄ?ne trĹžnice so poleg glasbenih in drugih gostov poskrbeli tudi dijaki turistiÄ?ne ĹĄole velenjskega Ĺ olskega centra. Ti so izvajali rudarske igre, ki so jih v sklopu ĹĄolskega projekta zasnovale maturantke Nina Koren, Nina Kotnik in Tara Ĺ artel.

S svojim projektom so zmagale na januarskem festivalu VeÄ? znanja za veÄ? turizma v Ljubljani, s Knapfestom pa se je uresniÄ?ila njihova vizija celostne predstavitve ĹĄaleĹĄke rudarske dediĹĄÄ?ine.

Anica Jerman iz gostilne Pri kozolcu v Vojniku je pripravila ajdove krape z ocvirki. Pokusila jih je tudi Vera Fele. ÂťTako dobrih Ĺže od otroĹĄtva nisem jedla. Take je delala moja babica, meni pa ne uspejo.ÂŤ

K

ulinariÄ?na trĹžnica Promenada okusov, ki je v Velenju Ĺže dobrodoĹĄla stalnica, je bila v tokratni jesenski izvedbi v poÄ?astitev evropskega leta kulturne dediĹĄÄ?ine zdruĹžena s Knapfestom. 14 gostinskih ponudnikov je predstavilo tradicionalne slovenske rudarske jedi, ki so se bodisi z okusom

bodisi z obliko, barvo ali naÄ?inom postreĹžbe Ä?im bolj pribliĹžale rudarskim zgodbam, ĹĄtirje so toÄ?ili pijaÄ?o, na sedmih stojnicah pa so razna druĹĄtva, muzeji in drugih predstavljali rudarsko obarvano turistiÄ?no ponudbo. V vsakem od sklopov stojnic so se predstavili

KoroĹĄko rudarsko kulinariko je med drugim zastopala Cvetka Murko Hajtnik iz gostilne Murko, ki je obiskovalce pritegnila z meĹžerlijevimi ĹĄtruklji. ÂťNarejeni so v krompirjevem testu. Glavne sestavine fino zmletega nadeva so srÄ?ki, jajÄ?ka, domaÄ?i ocvirki, prepraĹžena Ä?ebula in zaÄ?imbe.ÂŤ

gostinski ponudniki iz enega od ĹĄtirih rudarskih obmoÄ?ij – ĹĄaleĹĄkega, zasavskega, idrijskega in meĹžiĹĄkega.

Knapfest je kljub popoldanske-

mu nalivu potekal ves dan in privabljal zanimivih okusov Şeljne obiskovalce. Pred koncertom zasavske skupine Orlek pa so knapovsko vzduťje kronale tri rudarske godbe – velenjska, meŞiťka in idrijska. Prvi Knapfest je torej uspel, organizatorji pa Şe razmi-

Kako je, ko pale ale pivo Tito iz novomeĹĄke pivovarne Komunajzer steÄ?e po grlu? ÂťIma malo saden, malo grenak okus. Dober je,ÂŤ pravi Damjan LorenÄ?iÄ?.

ĹĄljajo, kako bi dogodek nadgradili in rudarsko dediĹĄÄ?ino ĹĄe bolj pribliĹžali ĹĄirĹĄi javnosti. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Mozirjani udarniĹĄko O kamnih, moki in kruhu v Kazahstan

12. Mlinarska nedelja je obiskovalce ponovno popeljala v Ä?ase, ko so mlini peli in peÄ?i prasketale, da so mame otrokom kruha dale

Prostovoljci iz mozirske fare so v Astani opravili veliko prostovoljno delo Pred dnevi je iz Mozirja v glavno mesto Kazahstana – Astano – odpotovala 13-Ä?lanska skupina prostovoljcev, strokovnjakov za razliÄ?na podroÄ?ja gradenj, vodil pa jo je Ĺžupnik iz Mozirja Aleksander Koren. V revnejĹĄem predelu tega azijskega mili-

znesku okrog 12 tisoÄ? evrov pa so financirali iz dobrodelnih prispevkov in donacij preteĹžno iz zbranega denarja v Mozirju in okolici. Skupino je vodil strokovno in brezplaÄ?no (kot vsi ostali) opravil osrednja krovska dela mojster Jani SlemenĹĄek iz Ljubi-

Tina Felicijan

Vinska Gora, Dobrna, 9. september – Pri Vovkovem mlinu na meji med mestno obÄ?ino Velenje in obÄ?ino Dobrna je potekala tradicionalna prireditev turistiÄ?nih druĹĄtev iz obeh obÄ?in Mlinarska nedelja. Toplo jesensko vreme so ĹĄtevilni obiskovalci izkoristili za pohode iz raznih smeri v Lokovino, kamor s hriba priteka TemnjaĹĄki potok in ĹĄe danes zaganja veÄ? kot pol stoletja star Vovkov mlin.

Zanj skrbi gospodar domaÄ?ije Karel Pungartnik, ki zase in svoje domaÄ?e moko pridobiva prav tam. ÂťMlin je vÄ?asih uporabljala gospoda s KaÄ?jega gradu. KasnejĹĄi lastniki so ga obnavljali vsakih sto let. Mlel je za okolico Dobrne, Vinske Gore, predvsem pa za kmete. Po veliki poplavi leta 1991, ko ga je povsem zasulo, pa smo potrebovali 20 let, da smo ga ponovno odprli. Sicer pa ima lesen mehanizem in je toÄ?no tak, kot je bil pred stoletjem,ÂŤ pripoveduje

o edinem ĹĄe delujoÄ?em mlinu, enem mnogih, ki so vÄ?asih mleli v dolini. Pridela lahko okrog 100 kg moke na dan, a ga Pungartnik zaĹžene zgolj za lastno veselje, ne pa tudi za prodajo moke.

Muzikanti, pevci in drugi kulturniki tako iz Vinske Gore kot z Dobrne so pripravili pro-

Skrbnik Vovkovega mlina Karel Pungartnik prisega na domaÄ?i kruh iz moke izpod mlinskih kamnov.

Trinajst udarnikov iz Mozirja in okolice je zgradilo cerkvico v daljni Astani.

jonskega mesta so obnovili star objekt z novo streho, ki sluĹži za verske obrede in sreÄ?anja katolikov. Na proĹĄnjo domaÄ?ina misijonarja patra minorita Miha MajetiÄ?a iz Mozirja so zgradili novo ostreĹĄje, na novo postavili cerkveni zvonik ter obnovili pomoĹžne prostore ob tem objektu. Potovanje so si vsi udeleĹženci dobrodelne misije plaÄ?ali sami, stroĹĄke za obnovo in gradnjo v

je. Nekaj sredstev so zbrali tudi v Ĺžupnijski cerkvi v Mozirju, kjer so organizirali dobrodelni koncert, ki sta ga izvedla pater minorit Janez FerleĹž ter kantavtor Antonio Tkalec. Ĺ˝upnik Sandi Koren je zadovoljen nad dobrotljivostjo vseh, ki so jih podprli pri tem mednarodnem podvigu, in vseh, ki so dela izvedli. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

gram, ki ga je povzela Ivica VanovĹĄek: ÂťKer je mlinarstvo ĹĄirok pojem, smo veÄ?ji poudarek dali kruhu in povedali, kako so ga vÄ?asih pripravljali in katere pripomoÄ?ke so uporabljali.

Denimo pletar, kuhlo in omelo iz koruznega liÄ?kanja, pa grebljico z lesenim roÄ?ajem za razmikanje Ĺžerjavice, neÄ?ke oziroma leseno posodo iz enega kosa lesa za gnetenje, lesen lopar za polaganje kruha v peÄ?, veselce oziroma Ĺželezni lopar za jemanje kruha iz peÄ?i in kruĹĄnik oziroma leseno desko, na katero so poloĹžili sveĹže peÄ?eni kruh. Imam obÄ?u-

Obiskovalci, ki so uĹživali tudi v kulturno-zabavnem spremljevalnem programu, ponudbi rokodelcev in glasbi, so med ogledi starih mlinov ob TemnjaĹĄkem potoku pokuĹĄali razliÄ?ne pekovske izdelke iz moke.

tek, da ponovno prehajamo na star naÄ?in peke kruha, saj je vedno bolj aktualna sveĹže mleta ekoloĹĄka moka, obratuje vse veÄ? mlinov in ponovno veliko ljudi doma peÄ?e kruh.ÂŤ Minka TravenĹĄek je prikazala, kako so nekdaj prali perilo. ÂťVÄ?asih je bil ta koĹĄ moje dobro jutro in lahko noÄ?,ÂŤ je dejala, ko je k potoku nesla koĹĄ s perilom, Ĺžehtarjem in drugimi pripomoÄ?ki. Dogajanje pa je popestrila tudi dekla Mica. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

13. september 2018

V Ĺ oĹĄtanju veterani lovili ribe

Oberova Micka je bila Ä?edno dekle Marija Strahovnik odvisna od svojcev Ĺže veÄ? let

Ĺ oĹĄtanj, 9 septembra – ObmoÄ?no zdruĹženje veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj je v soboto pod pokroviteljstvom obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v poÄ?astitev praznika ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj organiziralo 11. tekmovanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih druĹĄtev SEVER ter ZSÄŒ Slovenije v lovu rib s plovcem Ĺ oĹĄtanj 2018. Tekmovanje je potekalo na DruĹžmirskem (Ĺ oĹĄtanjskem) jezeru.

Tekmovanje je odprl predsednik OZVVS Ĺ oĹĄtanj Leon Stropnik, predsednik RD Ĺ oĹĄtanj Franc

Ravnjak pa je tekmovalcem podal podrobna navodila. Ob prijetnem vzduĹĄju v lepem sonÄ?nem vremenu so tekmovalci uspeĹĄno polnili svoje mreĹže s krapi, ploĹĄÄ?iÄ?i, amurji in drugimi manjĹĄimi ribami. Po ĹĄtirih urah priÄ?akovanj je sledilo tehtanje in ocenjevanje ulova. Tehtnice so pokazale, da je bila najuspeĹĄnejĹĄa ekipa domaÄ?inov ObmoÄ?nega zdruĹženja veteranov vojne za Slovenijo Ĺ oĹĄtanj, drugo mesto je pripadlo veteranom iz Celja, tretji pa so bili veterani Zgornje Dravske doline. Med posamezni-

ki je prvo mesto osvojil domaÄ?in Klemen MiklavĹžina iz OZVVS Ĺ oĹĄtanj. Prehodni pokal obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pa je Ĺže drugiÄ? zaporedoma osvojila ekipa domaÄ?inov.

Pokale in medalje najboljĹĄim ekipam je podelil Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. SodelujoÄ?i so pohvalili dobro organizacijo tekmovanja, ki je potekalo brez zapletov. Tekmovanje so zakljuÄ?ili s prijetnim druĹženjem ob ribiĹĄkem domu v Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛

Leon Stropnik

Rojena v druĹžini Andrejc 11. septembra 1915 v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, po domaÄ?e Âťpri OberovihÂŤ, se je pred 103 leti rodila kot tretji od 12 otrok deklica Marija Andrejc. Ĺ˝e med odraĹĄÄ?anjem, ko je plenice zamenjala za prevelike oblekce svojih sestric, je morala za delom najprej s starĹĄi, nato pa tudi sama po ravenskih gruntih. V skromnem Ĺživljenju se je pretolkla skozi zgodnje odraĹĄÄ?anje, da bi jo v njen drugi dom pripeljal moĹž Ivan Strahovnik, ÂťledrarÂŤ iz ĹĄoĹĄtanjske fabrike. Kot je Marija dejala Ĺže pred leti, je bilo to zanjo pravo Ĺživljenje, saj je postala Ĺžena, mati ĹĄtirih otrok in nazadnje, mnogo prerano, vdova. Zaradi nevarnega in teĹžkega dela ter strupenih par kemikalij pri strojenju koĹž je njenega Ivana vzelo v 64. letu starosti, Micki pa sta ostala sinova Martin in Milan ter hÄ?erki Tilka in Mojca. Slednja, najmlajĹĄa, jo je vzela k sebi v topel dom Korenakovih v Lokovici, kjer je doÄ?akala 99, nato sto let in v stotretjem ji pomagajo prenaĹĄati tegobe starosti kot "njena" druĹžina ĹĄe danes. ÄŒeprav se je

rojstnodnevni datum odvrtel do cifre 103 v torek, 11., so po stari ĹĄegi tokrat pripravili prazniÄ?no obeleĹžje in druĹženje Ĺže v soboto, ko so godovale Marije, na "malo gospodnico", kar je bil v talepĹĄih cajtih Oberove Micke Ĺžlahten praznik. Naddekan JoĹže

in udobno v svoji postelji v zgornjem nadstropju Korenakove hiĹĄke, so se obiski zvrstili kar ob postelji. Pred tremi leti, ko so jo ob 100-letnici ĹĄe zadnjiÄ? peljali z voziÄ?kom do sosedove gostilne, je dejala, da jo naj kar nazaj peljejo Âťgor v moj ĹĄtibelc, tam

Oberova mama Micka in vsi njeni otroci ob njenih 103 letih

PriboĹžiÄ? jo je ob obisku obhajal s hostijo in ji zaĹželel spokojnega preĹživljanja tako Ĺžlahtne starosti.

Korenakove so ob tako visokem jubileju obiskali ĹĄtevilni najoĹžji sorodniki, sosedje ter prvi moĹž obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih s soprogo. Ker se mama Marija v teh letih poÄ?uti najbolj varno

sem najbliĹže svojmu Bogu!ÂŤ. Tokrat pa je najbrĹž le ugibala, Âťkolk ljudi se je zbraloÂŤ, kot bi ĹĄtela, Âťali so okrog nje ĹĄe vsi domaÄ?i in drugi firbci!ÂŤ V imenu bralcev NaĹĄega Ä?asa zaĹželimo Strahovnikovi mami Mariji ĹĄe vse dobro ob njenih 103! đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Mrzlo sladek prvi ĹĄolski dan Izlet v Belo Krajino V soboto, 8. septembra, smo Ä?lanice in Ä?lani Krajevne organizacije RdeÄ?i kriĹž Ĺ entilj doĹživeli izjemno lep dan na potepu po Beli krajini.

DeĹžela mnogih lepih stvari je tiste, ki so bili tam prviÄ?, zelo prevzela. Raznolika pokrajina na skrajnem koncu Slovenije je namreÄ? lepa v vseh pogledih. Trte so zelo polne in vinogradniki pravijo, da bo letina dobra.

NaĹĄ prvi postanek v Metliki je bil namenjen ogledu galerije KambiÄ?, ki prikazuje dela znanih avtorjev in narodne noĹĄe.

Vredna je ogleda, prav tako pa staro mestno jedro.

Malica in napitki so bili naslednja toÄ?ka na programu izleta, zatem pa smo se odpeljali proti izviru reke Krupe. Spotoma smo si sredi polja ogledali vojaĹĄko letalo, ki je med vojno vzletalo in pristajalo v Beli krajini, namenjeno pa je bilo prevozu ranjencev na varna obmoÄ?ja v Italiji.

Reka Krupa izvira pod visoko skalo v izjemni tiĹĄini in s svojo Ä?istostjo kaĹže na neokrnjeno naravo.

V Gradcu smo si ogledali muzej RdeÄ?ega kriĹža in spoznali ta rojstni kraj RdeÄ?ega kriĹža na Slovenskem, prijazna sekretarka tamkajĹĄnjega RdeÄ?ega kriĹža

pa nam je orisala zgodovino te naĹĄe najveÄ?je humanitarne organizacije.

Osnovna ĹĄola Brihtna glava pa nas je popeljala v leto 1950, ko smo v razredu sodelovali pri pouku, kot je bil nekoÄ?. Obilo smeha in zabave smo lahko doĹživeli in spoznavali dober kos Bele krajine.

Potepanje smo zakljuÄ?ili na turistiÄ?ni kmetiji MatkoviÄ?, kjer so nam postregli z okusnim kosilom in dobro belokrajinsko kapljico.

Hvala vsem, ki so pomagali, da je izlet v celoti uspel. đ&#x;”˛

Drago Kolar

KoĹĄarica prijaznih ljudi

:)

trgovina

DRVA - PELETI - KRMILA - OZIMNICA

(03) 891 91 40

Ravnatelj nas je s povabilom na toÄ?en sladoled presenetil kot strela z jasnega

1,7 km

DOSTAVIMO TUDI NA DOM

Ĺ martno ob Paki – Na OĹ bratov Letonja nas je tako kot veÄ?ino slovenskih ĹĄolarjev prviÄ? v tem ĹĄolskem letu na poti v ĹĄolo pospremil jesenski deĹž. In ker 1. ĹĄolski dan Ĺže tako ni najbolj priljubljen dan, smo bili kar malo slabe volje. NaĹĄi uÄ?itelji so nas prijazno sprejeli in nam predstavili vse, kar nas letos Ä?aka na naĹĄi sonÄ?ni ĹĄoli. Po slastni malici pa nas je kot strela z jasnega presenetil naĹĄ ravnatelj Bojan Juras, ki nas je po pozdravnem govoru po ĹĄolskem ozvoÄ?enju povabil na sladoled. In to kar pred ĹĄolo!

Za vseh nas 319 ĹĄmarĹĄkih ĹĄolarjev je bilo to veliko preseneÄ?enje.

Najprej sploh nismo verjeli svojim uĹĄesom, potem pa je do nas priletel sladek vonj. Vodil nas je do vhoda v ĹĄolo. Tam smo zagledali dve veliki stojnici in pod njima kar dva sladoledna avtoma-

ta. Za to vrhunsko preseneÄ?enje so poskrbeli prijazni zaposleni planinskega doma Gora Oljka.

Res so se potrudili, saj je bilo za dodatno zabavo na voljo veliko raznovrstnih prelivov in slastnih posipov. Misliva, da govoriva v imenu vseh uÄ?encev naĹĄe ĹĄole,

da tega prvega ĹĄolskega dne ne bomo kar tako pozabili. Vse, ki ne hodite na naĹĄo ĹĄolo, pa vabiva, da si slasten sladoled privoĹĄÄ?ite na naĹĄi Gori Oljki.

Nika Obal in Maja LenoĹĄek, ĹĄolski novinarki z mentorico MAJ

đ&#x;”˛

Dvigalo v obÄ?inski stavbi Ĺ oĹĄtanj - Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je s podjetjem Krevzel podpisal pogodbo za izdelavo dvigala v obÄ?inski stavbi.

Vrednost investicije znaĹĄa skoraj 300.000 evrov brez DDV. Dela naj bi bila zakljuÄ?ena sredi decembra oziroma v 90 koledarskih dneh. Po konÄ?anih delih bo obÄ?inska stavba dobila nov vhod, spodnje stopniĹĄÄ?e in pritliÄ?no avlo ter povsem prenovljene sanitarije v celotnem objektu.

Investicija je nujna, saj bo z njo obÄ?inska stavba v Ĺ oĹĄtanju postala dostopna invalidom. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

13. september 2018

15

Izpolnili zadane cilje

Po veÄ?ji naloĹžbi malo zatiĹĄja

Tik pred zaÄ?etkom revitalizacije Starega Velenja in ob izteku ĹĄtiriletnega mandata smo se pogovarjali s predsednikom Krajevne skupnosti Staro Velenje Andrejem KozlevÄ?arjem

V Krajevni skupnosti Paka praznik zaznamovali z druĹženjem krajanov – Od blizu 19 tisoÄ? kar 11 tisoÄ? evrov za ceste Tatjana PodgorĹĄek

Tina Felicijan

Zadnja avgustovska sobota je Ĺže tradicionalno rezervirana za Rokodelsko trĹžnico, ki jo je krajevna skupnost Staro Velenje naÄ?rtovala tudi letos, tokrat zadnjiÄ? na Starem trgu, kakrĹĄnega poznamo danes, saj se bodo prav kmalu zaÄ?ela gradbena dela, ki bodo sproĹžila njegovo revitalizacijo. Letos vreme Ĺžal ni dopustilo, da bi se na Starem trgu zbrali rokodelci, obrtniki in muzikanti ter StarovelenjÄ?anom in drugim obiskovalcem naredili prijetno popoldne ob ribjih jedeh. A to nikogar ni preveÄ? potrlo, pravi predsednik KS Staro Velenje Andrej KozlevÄ?ar, saj so z mislimi Ĺže pri prenovi Starega trga.

UspeĹĄno zakljuÄ?ujejo mandat

V zadnjem ĹĄtiriletnem obdobju si je svet krajevne skupnosti zadal precej nalog, glavna pa je bila temeljita revitalizacija Starega trga. ÂťS pomoÄ?jo Mestne obÄ?ine Velenje, ki je uspeĹĄno pridobila evropska sredstva, je zaÄ?etek del tik pred vrati. PriÄ?akujemo, da se bo v roku enega meseca zaÄ?elo ruĹĄenje objekta ÄŒuk (Stari trg 11) in Pekarne. Na njunih mestih bodo zrasli novi, lepĹĄi in bolj funkcionalni objekti, nastal pa bo tudi nov prireditveni prostor,ÂŤ pravi predsednik.

Mandat je zaznamovala tudi preplastitev nekaterih cestnih odsekov v krajevni skupnosti (Ljubljanska cesta, Cesta talcev, na preplastitev ĹĄe Ä?akata odseka MelanĹĄek–MurĹĄiÄ? in For-

ĹĄtner–ZbiÄ?ajnik na Ĺ˝arovi cesti). ÂťDolgo je trajalo, pa vendar smo bili uspeĹĄni in smo dosegli, da je prehod za peĹĄce pri trgovini Momax bolje oznaÄ?en in so peĹĄci bolj varni.ÂŤ Veselijo se ĹĄe nadaljnje izgradnje ploÄ?nika

Nekatere vodstvene strukture so se premalo zavedale, od kod je mesto Velenje nastalo. Vendarle pa je Ĺžupan prisluhnil naĹĄi Ĺželji in s celotno obÄ?insko upravo pomagal pridobiti sredstva za tako potrebno prenovo,ÂŤ pravi KozlevÄ?ar

â?ą

Ureditev kriĹžiĹĄÄ?a pri domu krajanov in druga faza vodovoda Loke– Jurk verjetno prihodnje leto.

Andrej KozlevÄ?ar: ÂťPri delu smo se bolj malo pokazali, smo pa s skupnimi moÄ?mi dosegli sadove, ki jih danes Ĺžanjemo.ÂŤ

na Ljubljanski cesti od Glavnika proti KavÄ?am. ÂťZahvala za to gre lastnikom zemljiĹĄÄ?, ki so jih brezplaÄ?no odstopili za varnost peĹĄcev,ÂŤ poudarja KozlevÄ?ar, ki upa, da bo ploÄ?nik do pomladi gotov, saj so se Ĺže zaÄ?ele odmere zemljiĹĄÄ? in pripravljalna dela.

NaÄ?rtovali so tudi obnovo peĹĄpoti od Petka do Velenjskega gradu, a je zaradi posedanja hriba obnova zamaknjena na Ä?as veÄ?jih gradbenih del v sklopu revitalizacije Starega trga.

Kako se pripravljajo na revitalizacijo?

ÂťMedtem ko po vsej Sloveniji potekajo prenove starih mestnih jeder in njihovo oĹživljanje, smo mi Ĺže na zaÄ?etku mandata dobili obÄ?utek, da je Stari trg pozabljen.

in dodaja, da so krajani pripravljeni na obdobje gradbenih del, ki bodo kalila mirno Ĺživljenje na Starem trgu. ÂťPrebivalci Starega trga so strpni in so revitalizacijo sprejeli brez kritik. Je pa res, da niso vedno vsi zadovoljni z delom v krajevni skupnosti. Vedno se najdejo kaki nergaÄ?i,ÂŤ pravi in dodaja, da bodo prav ti kmalu imeli moĹžnost, da sami poskuĹĄajo krajevno skupnost voditi bolje. ÂťIzteka se nam drugi mandat in mislim, da sta bila oba uspeĹĄna. Bi pa bilo prav, da bi zavel nov veter in prinesel nove vizije.

Mladi so polni idej in Ĺželim si, da prevzamejo vajeti. V Ä?asu volilnih priprav so naĹĄa vrata odprta in vabim vse, da kandidirajo in se preizkusijo pri delu v krajevni đ&#x;”˛ skupnosti.ÂŤ

DruĹžijo se Ĺže petdeset let Zinka Jamnikar, upokojena krajanka Konovega, ima veliko prijateljev Na Konovem imamo kar nekaj srÄ?nih ljudi in ena med njimi je zagotovo Zinka. DruĹžina Jamnikar je nedograjeno hiĹĄo na Konovem kupila leta 1968 in se vanjo preselila leta 1972. Predsednik krajevne skupnosti Karel Stropnik pove, da so takrat na Konovem krajani iz vsake hiĹĄe delali prostovoljne ure za gradnjo vaĹĄke kanalizacije, telefonske povezave, toplovoda, ceste, Doma krajanov, vrtca, igriĹĄÄ?a ... Kljub bolezni je tudi Zinka opravila skoraj 400 prostovoljnih ur, nekaj ur so ji pomagali narediti celo konovski udarniki, mladinci. Zinka je v hiĹĄi kar 5 let Ĺživela sama. Ĺ ele po rojstvu drugega otroka sta se hÄ?i Milena in zet

Marko preselila k njej na Konovo. Rada se pohvali, de je dobila zelo dobrega zeta.

Zinka se spominja svoje mladosti s solzami v oÄ?eh. Rojena je v naselju Kristan v Ĺ marju pri JelĹĄah, na griÄ?evnih obmoÄ?jih med RogaĹĄko Slatino in PodÄ?etrtkom. Mama ji je umrla, ko je bila stara 7 let, in je potem skupaj s pet let mlajĹĄo sestro, starejĹĄima polbratoma in polsestro Ĺživela z oÄ?etom do takrat, ko je ĹĄla v srednjo ĹĄolo, se potem zaposlila v Gorenju in preselila v Velenje.

Ko je zbolela, ji to ni vzelo poguma, da se ne bi druĹžila s sokrajani. K Ĺ trajharjem jo je takoj ob

Vodstvo Krajevne skupnosti (KS) Paka je krajane minuli konec tedna povabilo na dve prireditvi: v soboto na pohod, v nedeljo pa na koncert. Z dogodkoma so zaznamovali krajevni praznik.

SreÄ?ko AvberĹĄek, predsednik sveta KS, nam je ob tej priloĹžnosti med drugim dejal, da je od lanskega do letoĹĄnjega krajevnega praznika ÂťvladaloÂŤ zatiĹĄje.

Po dokonÄ?anju prve faze velike naloĹžbe v izgradnjo vodovoda

ustanovitvi jeseni 1993 povabila Justa Lah. Spominja se, da so zaÄ?etne vaje imeli kar pri Lahu v garaĹži. V petindvajsetih letih se je nekaj Ä?lanov zamenjalo. Zaradi obremenitve je tudi Zinka po dveh letih nehala igrati, v krajevni skupnosti pa je bila ĹĄe vedno veliko aktivna.

Z upokojenci, invalidi je sodelovala v ĹĄportu. Igrala je pikado in rusko kegljanje in si v dvajsetih letih priborila kar nekaj zlatih in srebrnih medalj. Ob 80-letnici je najbolj zveste prijatelje ĹĄportnike povabila k sebi domov, da so obujali spomine in prepevali pesmi ob spremljavi citrarđ&#x;”˛ ke Maje.

Loke–Jurk lani veÄ?jih vlaganj niso predvideli. Omenil je le dva asfaltirana cestna odseka v skupni dolĹžini blizu 500 metrov.

Denar za posodobitev je zagotovila Mestna obÄ?ina Velenje.

KS s svojim proraÄ?unom nima moĹžnosti za uresniÄ?itev kakĹĄne manjĹĄe, kaj ĹĄele veÄ?je potrebe, je pojasnil. Dve tretjini denarja namreÄ? namenja za zimsko in letno vzdrĹževanje cest. Teh je v KS, ki se po povrĹĄini uvrĹĄÄ?a na drugo oziroma tretje mesto

v obÄ?ini, po ĹĄtevilu prebivalcev pa je na zaÄ?elju lestvice, veliko.

So razprĹĄene po hribovitem terenu, precej je tudi makadamskih. Te sicer krajani posipavajo, vse pogostejĹĄe naravne ujme pa posipni material odnaĹĄajo.

Bolj naloĹžbeno razgibano naj bi bilo za KS prihodnje leto, ko naj bi zaÄ?eli izvedbo druge faze izgradnje vodovoda Loke–Jurk ter ureditev kriĹžiĹĄÄ?a pri domu krajanov v Paki. ÂťO slednjem se pogovarjamo Ĺže kar dolgo, s tem pa bomo zagotovili veÄ?jo varnost udeleĹžencev. V domu krajanov se pogosto odvijajo prireditve, cesta Velenje– Slovenj Gradec je zelo prometna, prehoda za peĹĄce pa nimamo.ÂŤ Je pa AvberĹĄek toliko bolj vesel pestrega druĹĄtvenega dogajanja. ÂťNaj izkoristim to priloĹžnost in se zahvalim Ä?lanom oziroma vodstvu druĹĄtva upokoSreÄ?ko AvberĹĄek: ÂťPo obljubah sodeÄ? bo jencev, druĹĄtva naloĹžbeno bolj pestro prihodnje leto.ÂŤ prijateljev mladine, krajevne ÂťProraÄ?un krajevne skupnosti organizacije RK ter ĹĄportnega je ÂťteĹžakÂŤ blizu 19 tisoÄ? evrov, druĹĄtva za tvorno sodelovanje.ÂŤ od tega 11 tisoÄ? namenjamo za Po njihovi zaslugi, je dodal, je ceste, ostalo za vzdrĹževanje do- dvorana v domu krajanov (sploh ma, pokrivanje stroĹĄkov komu- v zimskem Ä?asu) zasedena vsaj nale, elektrike, za Ä?iĹĄÄ?enje. Skro- ĹĄtiri dni na teden. Krajani se ramne zneske namenjamo ĹĄe za di udeleĹžujejo aktivnosti, ki jih delovanje druĹĄtev in blagajna je pripravijo. đ&#x;”˛ prazna.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

KRONIKA

13. september 2018

Prenovili pomembno lokalno cesto Bele Vode, 7. septembra – Minuli petek je bila v Belih Vodah priloĹžnostna slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu 5,8 kilometra prenovljene lokalne ceste. Vrednost del je znaĹĄala 3,4 milijona evrov z DDV-jem. Zagotovila jih je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v okviru koncesijske pogodbe s podjetjem Andrejc Ĺ oĹĄtanj. Da je bila posodobitev vse prej kot lahka, kaĹže podatek, da je bilo ob cesti urejenih kar 500 metrov opornih zidov in 200 metrov kamnitih zloĹžb. Ĺ irina voziĹĄÄ?a je od 5,5 do 7 metrov, na nekaterih ovinkih pa tudi do 10 metrov. ÄŒez poletje je bila cesta v Bele Vode na razliÄ?nih odsekih zaprta. Obvoz je bil sicer urejen, vendar je pot precej podaljĹĄal, tako da so se krajani odprtja ceste ĹĄe posebej razveselili.

To so pokazali tudi z udeleĹžbo na otvoritveni slovesnosti, ki ji je sicer ponagajal deĹž. Zbrane je nagovoril Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in ob tem predstavil podatke o prenovi ceste ter se đ&#x;”˛ vsem BelovojÄ?anom zahvalil za strpnost ob gradnji.

Od zaÄ?etka ĹĄolskega leta smo deleĹžni ĹĄtevilnih obvestil, opozoril in nasvetov, povezanih z zaÄ?etkom ĹĄolskega leta in zagotavljanjem varnosti v cestnem prometu. Poudarek je na varnosti ĹĄolarjev, zlasti najmlajĹĄih, ki so najbolj ogroĹženi. Njihovi prvi koraki v prometu so zagotovo ena od najpomembnejĹĄih izkuĹĄenj, saj je promet sestavni del sodobnega Ĺživljenja, zato se o cestnoprometnih pravilih uÄ?ijo tudi v ĹĄoli. Na zaÄ?etku je uÄ?enje usmerjeno na osnovna pravila o uporabi cestnih povrĹĄin za hojo in preÄ?kanje voziĹĄÄ?a, nato voĹžnjo s kolesom vkljuÄ?no s pravili varne voĹžnje, v najstniĹĄkih letih pa ĹĄe bolj celovito uÄ?enje cestnoprometnih pravil za voĹžnjo koles z motorjem, ob polnoletnosti pa jih Ä?aka ĹĄe vozniĹĄki izpit za voĹžnjo osebnega avtomobila ali motornega kolesa.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Ko zagori na vodi

Poznavanje cestnoprometnih predpisov ni dovolj, treba jih je tudi dosledno upoĹĄtevati, Ä?e Ĺželimo, da pri voĹžnji nismo ogroĹženi ali z naÄ?inom voĹžnje ne ogroĹžamo drugih udeleĹžencev v prometu. Ĺ tevilne raziskave so potrdile in ĹĄe vedno potrjujejo osnovno pravilo, da pozorna voĹžnja z doslednim upoĹĄtevanjem prometne signalizacije, prilagoditvijo hitrosti voĹžnje glede na cestno konfiguracijo, stanje voziĹĄÄ?a in trenutne okoliĹĄÄ?ine bistveno poveÄ?uje varnost voznika (motornega) vozila in obenem zmanjĹĄuje tveganje za udeleĹžbo v prometni nesreÄ?i. ÄŒe k temu dodamo ĹĄe obzirnost in prijaznost, ki ju lahko vselej namenjamo udeleĹžencem v prometu, ki se vozijo iz nasprotne smeri, za katerimi se vozimo, s katerimi se sreÄ?ujemo v kriĹžiĹĄÄ?ih, kjer velja Âťdesno praviloÂŤ, ki hodijo ob voziĹĄÄ?u, Ä?akajo ob robu voziĹĄÄ?a z Ĺželjo, da ga preÄ?kajo, kolesarijo ‌, bomo veliko prispevali ne le k varnosti, ampak tudi h kulturi v prometu.

Pri prikazu reĹĄevanja na vodi in preizkusu reĹĄevalnih plovil na Velenjskem jezeru uspeĹĄno sodelovali tudi velenjski gasilci Tina Felicijan Velenje, 4. september – Gasilska zveza Ĺ aleĹĄke doline je v sodelovanju z angleĹĄkim proizvajalcem posebnih plovil SIT ter potapljaĹĄko ekipo ERDI Slovenija pripravila prikaz reĹĄevanja na vodi z uporabo vrhunskih pnevmatskih reĹĄevalnih plovil. Predstavili so zmogljivosti plovil razliÄ?nih vrst in velikosti ter potapljaĹĄko in drugo opremo, potrebno pri reĹĄevanju iz vode. Po besedah Ä?lana potapljaĹĄke ekipe GaĹĄperja KoĹĄirja so nekatera plovila v Sloveniji prviÄ? predstavili. ÂťEno je transportno plovilo dolĹžine 8 metrov, namenjeno prevozu manjĹĄih vozil in raznega materiala, drugo je hitro reĹĄevalno plovilo, tretje pa poseben model vojaĹĄkega Ä?olna.ÂŤ Najprej so demonstratorji v so-

Atraktivna vaja je potekala dobre pol ure, sledil pa je prikaz zmogljivosti plovil, namenjenih reĹĄevanju ponesreÄ?encev na vodi. delovanju z velenjskimi gasilci prikazali krajĹĄo vajo reĹĄevanja posadke iz goreÄ?ega plovila, gaĹĄenje na vodi ter potapljaĹĄko iskanje ponesreÄ?encev in ostankov nesreÄ?e. V drugem delu so prikazali razne veĹĄÄ?ine in manevre, kot so ravnanje v primeru obrnjenega plovila, pristajanje in reĹĄevanje ljudi iz vode. Nato pa so gasilci, potapljaÄ?i in drugi Ä?lani civilne zaĹĄÄ?ite tudi sami preizkusili plovila.

Po atraktivni reĹĄevalni vaji, ki jo je vodilo gasilsko poveljstvo Mestne obÄ?ine Velenje, je poveljnik Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Velenje Bojan Brcar povedal: ÂťSeveda nam taka izkuĹĄnja zelo prav pride, saj smo lahko izvedli vaje, ki jih z naĹĄim Ä?olnom ne moremo. Zato mislim, da je bila vaja zelo koristna za vse naĹĄe enote, zanimiva pa đ&#x;”˛ tudi za druge obiskovalce.ÂŤ

POLICIJSKA kronika NesreÄ?a na obvoznici

Dve prometni nesreÄ?i

Mozirje, 6. septembra – Pred tednom dni nekaj minut pred osmo uro se je zgodila prometna nesreÄ?a na obvoznici v Mozirju. Tu je 11-letni deÄ?ek s kolesom, ki ga je potiskal ob sebi, preÄ?kal voziĹĄÄ?e na prehodu za peĹĄce. Pred prehodom je ustavil voznik osebnega vozila, ki je zavijal levo.

Mimo tega je v tistem trenutku pripeljal voznik tovornega vozila modre barve s ponjavo in trÄ?il v zadnji del otrokovega kolesa. Kolo je odbilo, otrok pa je pri tem padel. Voznik tovornega avtomobila je na kraju dogodka ustavil. Ko mu je deÄ?ek dejal, da ni poĹĄkodovan, je nadaljeval voĹžnjo proti Ĺ entrupertu. Kasneje so ga policisti zaradi razjasnitve okoliĹĄÄ?in nesreÄ?e pozvali, naj se oglasi, kar je tudi storil.

Velenje, 7. septembra – Minuli petek so velenjski policisti obravnavali dve prometni nesreÄ?i. V poroÄ?ilu za prvo v Ĺ kalah, kjer sta trÄ?ili dve osebni vozili, sta kot vzrok za nesreÄ?o zapisali izsiljevanje prednosti, pri drugi v ArnaÄ?ah pa je vozilo zletelo s ceste zaradi neprilagojene hitrosti. V tej nesreÄ?i se je voznik hudo telesno poĹĄkodoval.

Ukradel torbico Mozirje, 6. septembra – ObÄ?an z obmoÄ?ja Mozirja je prejĹĄnji Ä?etrtek obvestil policiste, da mu je neznani storilec iz najemniĹĄke sobe v Mozirju ukradel torbico z dokumenti, banÄ?no kartico in gotovino.

ObtiÄ?al v ozki ulici Lipje pri Velenju – V Ä?etrtek, 6. septembra, so se policisti mudili v Lipju pri Velenju, kjer je v ozko ulico v naselju zapeljal voznik tovornega avtomobila in obtiÄ?al. Policisti so drĹžavljanu Romunije pomagali in ga usmerili na pravo pot.

Znova poĹĄkodba na Pump tracku Velenje, 6. septembra – Velenjske policiste so pred tednom dni zveÄ?er iz tukajĹĄnjega zdravstvenega doma obvestili, da je pri njih mladoletnik, ki je padel s kolesom in se poĹĄkodoval. Ugotovili so, da je mladoletnik padel na poligonu Pump track med osnovnima ĹĄolama Gustava Ĺ iliha in Antona AĹĄkerca v Velenju. Pump track je sicer zanimiva zabava, a na njem je vendar potrebno voziti previdno.

Previdnost in obzirnost v prometu

Kraja goriva Velenje, 7. septembra – Minuli petek so policisti obravnavali tri dogodke, povezane s krajo goriva.

Na Gorici v Velenju so si naprej ogledali avto obÄ?anke, kateri je neznanec preko noÄ?i poskuĹĄal vlomiti v posodo z gorivom. ObÄ?anko je oĹĄkodoval za blizu 300 evrov, goriva pa mu ni uspelo ukrasti.

Kmalu za tem jih je obvestil o vlomu v posodo z gorivom in kraji goriva drug obÄ?an. Tudi tu so nastalo ĹĄkodo ocenili na pribliĹžno 300 evrov. Okoli 12. ure pa so odĹĄli ĹĄe na GoriĹĄko cesto v Velenju na ogled avtomobila, iz katerega je neznanec ukradel gorivo. O ugotovitvah bodo s kazensko ovadbo obvestili drĹžavnega toĹžilca.

NaroÄ?il mobitel, prejel kamen Velenje, 7. septembra – Minuli petek so velenjski policisti obravnavali primer goljufije. Kot jim je povedal obÄ?an, je preko spleta naroÄ?il rabljen mobilni telefon, v prejetem paketu pa je bil namesto tega kamen. ÂťTa nikakor ni ustrezal navedbam prodajalca o tehniÄ?nih specifikacijah,ÂŤ so zapisali policisti v poroÄ?ilu.

Kolesarju napisali plaÄ?ilni nalog Velenje, 8. septembra – Minulo soboto so policiste iz velenjskega zdravstvenega doma obvestili, da so oskrbeli kolesarja, ki je padel in se laĹžje telesno poĹĄkodoval. Policisti so ugotovili, da je za padec s kolesom na KidriÄ?evi cesti kriv sam, bil pa je pod

vplivom alkohola. K sreÄ?i je imel na glavi Ä?elado.

Kljub temu so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Namerno zastrupljena vrtnina Velenje, 8. septembra – V soboto so se policisti ukvarjali tudi z namerno zastrupljeno vrtnino.

Ugotovili so, da je nekdo po zelenjavi na vrtu potresel prah in s tem uniÄ?il pridelek. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja poĹĄkodovanja tuje stvari so o tem obvestili drĹžavnega toĹžilca.

Hudo poĹĄkodovana voznica kolesa z motorjem Mozirje, 9. septembra – Preteklo nedeljo, pribliĹžno ob tretji uri zjutraj, so bili policisti obveĹĄÄ?eni o prometni nesreÄ?i v Ĺ miklavĹžu na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje.

Tu se je pri padcu hudo telesno poĹĄkodovala 18-letna voznica kolesa z motorjem. Policisti so ugotovili, da je vozila neregistrirano kolo z motorjem, pri voĹžnji pa ni uporabljala zaĹĄÄ?itne Ä?elade.

PeĹĄec nenadoma stopil na voziĹĄÄ?e Polzela, 9. septembra – V nedeljo nekaj po osmi uri se je pripetila prometna nesreÄ?a na Polzeli. V smeri s Polzele proti BraslovÄ?am je vozila 57-letna voznica osebnega avtomobila in od zadaj trÄ?ila v 37-letnega peĹĄca, ki je hodil v isti smeri in je nenadoma stopil na cestiĹĄÄ?e. PeĹĄec se je v nesreÄ?i hudo poĹĄkodoval.

NaĹĄli truplo pogreĹĄane Polzela, 11. septembra – V strugi reke Savinje na obmoÄ?ju Polzele so pred dvema dnevoma naĹĄli truplo pogreĹĄane 88-letne obÄ?anke, doma iz Malih BraslovÄ?. PogreĹĄali so jo od minulega petka, ko je tudi stekla iskalna akcija. Na truplu ni bilo znakov nasilne smrti.

Kljub bistvenemu napredku v varnosti v cestnem prometu smo ĹĄe vedno priÄ?a negativnim in nevarnim dejanjem lahkomiselnih in agresivnih voznikov, pa tudi tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola in prepovedanih drog. Na stanje v prometu vpliva tudi stanje v druĹžbi, kjer ne manjka individualnosti, tekmovalnosti, rivalstva, agresivnosti, netolerantnosti ‌ Posledice takĹĄnih ravnanj se kaĹžejo z nevarnimi situacijami in prometnimi nesreÄ?ami s premoĹženjsko ĹĄkodo, telesnimi poĹĄkodbami in celo smrtnimi Ĺžrtvami. VeÄ? obzirnosti in prijaznosti v cestnem prometu bi pozitivno vplivala tako na stanje varnosti kot poÄ?utje vseh nas, ki smo vsak dan na cesti. In kaj bi lahko vsak med nami naredil?

Za zaÄ?etek dosledno spoĹĄtujmo predpise in vselej prilagodimo hitrost voĹžnje. Ves Ä?as pozorno spremljajmo okoliĹĄÄ?ine in jim prilagajajmo hitrost voĹžnje in manevre, med katerimi so zmanjĹĄanje ali pospeĹĄevanje hitrosti, izogibanje, varna voĹžnja mimo, varno zaviranje in ustavljanje vozila. Predvidevanje je kljuÄ?na lastnost dobrega voznika, ki omogoÄ?a pravoÄ?asno ukrepanje in prilagajanje trenutnim okoliĹĄÄ?inam, zato naj bo tudi naĹĄa. ÄŒe je le mogoÄ?e, vzpostavimo oÄ?esni stik, ki omogoÄ?a tako predvidevanje kot ustrezno reagiranje. OÄ?esni stik ima tudi druge pozitivne uÄ?inke in ustvarja bolj osebni odnos med udeleĹženci v prometu, ki poveÄ?uje zavedanje o pomembnosti pravil varne voĹžnje in medsebojnega sodelovanja na cesti. Ko vzpostavimo oÄ?esni stik, lahko z glavo ali roko pokaĹžemo razumljivo, prijazno ali spravljivo gesto, s katero lahko umirimo ali reĹĄimo trenutno zagato. ÄŒe se pri tem ĹĄe nasmehnemo, lahko zelo hitro in enostavno reĹĄimo poloĹžaj ali zagato, s tem pa bomo zagotovo drugemu polepĹĄali dan in mu dali obÄ?utek, da ima prijaznost mesto tudi na cesti. To ĹĄe zlasti velja za primere, ko drugi udeleĹženec potrebuje pomoÄ?, bodisi zaradi okvare vozila, izpraznjene pnevmatike ali prometne nesreÄ?e. PriskoÄ?imo jim na pomoÄ? ali vsaj obvestimo policijo ali druge sluĹžbe. Pomagamo lahko tudi tako, da omogoÄ?imo vozniku, da s stranske ceste zapelje na glavno in se vkljuÄ?i v promet ali da potrpeĹžljivo poÄ?akamo, da parkira vozilo.

SpoĹĄtljiv odnos in obzirnost, zlasti do najmlajĹĄih in najstarejĹĄih udeleĹžencev ustvarja sinergijo med vsemi nami. Zato: hvala, ker vozite previdno in obzirno. đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Konj ni bilo veÄ? Ĺ martno ob Paki, 7. septembra – Med dogodki, ki so jih obravnavali policisti minuli petek, je bilo tudi obvestilo o hoji konj po cesti v ReÄ?ici ob Paki. Ko sta policista priĹĄla na kraj, konj ni bilo veÄ?.

Ni hotel poravnati stroĹĄkov zdravljenja Ĺ oĹĄtanj, 8. septembra – Minulo soboto je obÄ?anka iz Ĺ oĹĄtanja seznanila policiste, da je priĹĄel k njim na dvoriĹĄÄ?e sosedov pes in ugriznil njihovega. Sosed je obljubil, da bo poravnal stroĹĄke zdravljena, kasneje pa tega ni storil. Policisti so o ugrizu psa zbrali obvestila in ukrepali.

ObleĹžal na dvoriĹĄÄ?u bencinskega servisa Velenje, 8. septembra – V soboto pribliĹžno ob 19. uri je na policijsko postajo poklical delavec na bencinskem servisu in povedal, da je

na dvoriĹĄÄ?u servisa obleĹžal moĹĄki. Policisti so na kraju ugotovili, da je ta omagal zaradi preglobokega pogleda v kozarec. Zanj so poskrbeli reĹĄevalci, policisti pa so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Denarnico naĹĄla kasneje

Ĺ oĹĄtanj, 6. septembra – ObÄ?anka iz Ĺ oĹĄtanja je pred tednom dni obvestila policiste, da ji je neznanec iz nahrbtnika ukradel denarnico. Policisti so se z njo pogovorili, napisali vse potrebno za zaÄ?etek preiskovanja kaznivega dejanja.

Kasneje jih je obvestila, da je denarnico naĹĄla.

Bala se je moĹža

Velenje, 6. septembra – PrejĹĄnji Ä?etrtek pribliĹžno ob 13.30 uri je na policijsko postajo priĹĄla obÄ?anka in policistom povedala, da se boji moĹža, ki je nasilen Ĺže dalj Ä?asa. Po pogovorih so policisti ugotovili, da je moĹžu treba izreÄ?i ukrep prepovedi pribliĹževanja. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v druĹžini so ga ovadili na sodiĹĄÄ?u.

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

13. september 2018

PrepriÄ?ljivo Ä?ez prvo evropsko oviro ZaÄ?eli so pisati novo zgodbo Fantje morda ne bodo najboljĹĄi na igriĹĄÄ?u, bodo pa gotovo najbolj borbeni, pravijo v velenjskem rokometnem klubu Gorenje ob zaÄ?etku nove tekmovalne sezone

Velenjske rokometne ose so ob gromoviti podpori gledalcev izloÄ?ile moÄ?nega ĹĄvedskega predstavnika Alingsas (28 : 22) – Naslednji nasprotnik poljski Gwardia Opole Kljub sorazmerno visokemu zaostanku treh golov po prvem dvoboju je pomlajeno velenjsko moĹĄtvo optimistiÄ?no priÄ?akovalo povratni dvoboj v velenjski RdeÄ?i dvorani, zavedajoÄ? se, da na Ĺ vedskem niso igrali tako, kot znajo in zmorejo. Verjeli so v napredovanje oziroma v drugi krog. Zmagali so s ĹĄestimi goli razlike. Po tekmi pa zatrjevali, da lahko igrajo ĹĄe precej bolje. O tem smo prepriÄ?ani. Ob mladosti in poslediÄ?no neizkuĹĄenosti imajo gotovo veliko rezerve, med drugim tudi ĹĄe v neuigranosti. V njihovi igri je bilo v posameznih

obdobjih kar nekaj napak, netoÄ?nih strelov in napaÄ?nih podaj.

Seveda pa jih je bilo v nasprotnikovi ĹĄe veÄ?. Ĺ˝eljo po napredovanju so ob obÄ?asni nezbranosti in hitenju nadomeĹĄÄ?ali z veliko poĹžrtvovalnostjo. MoÄ?no podpora pa so imeli tudi v nadvse gromovitih navijaÄ?ih, ki so buÄ?no pozdravili vsako njihovo uspeĹĄno potezo. V zadnjih minutah pa dvignili vso dvorano na noge. Trener Zoran JoviÄ?iÄ? je bil na koncu nadvse zanimivega dvoboja zelo zadovoljen z deleĹžem vsakega igralca. Ob kolektivnosti pa sta se posebej izkazala AljaĹž Verdnik in Nikola Ĺ pelić, ki sta skupaj nasprotnikovima vratarjema zabila kar sedemnajst golov, blestela pa sta tudi oba vratarja – Emir Taletović in osem let mlajĹĄi mladinec Miljan Vujović (18). Vujović je dvignil gledalce s sedeĹžev pri branjenju sedemmetrovk. Ĺ vedi so ga uspeli pre-

magati ĹĄele pri tretji, toliko so jih tudi imeli.

Vseskozi v rezultatski prednosti

V uvodnih trenutkih tekme so oboji zaigrali nekoliko nezbrano, zato tudi dva, trije zapravljeni napadi. Nato pa so se domaÄ?i le zbrali in po dobrih desetih minutah je bil izniÄ?en zaostanek treh golov s prve tekme z rezultatom 5 : 2. Ko so ob koncu 11. minute (6 : 3) to prednost potrdili, je gostujoÄ?i trener vzel prvo minuto odmora, da bi svoje igralce vrnil v igro. Po tem predahu

so zaigrali bolje in se z dvema goloma zaporedoma ob nekoliko manj zbrani igri domaÄ?ih (strel mimo vrat, podaja v prazno) v 15. minuti domaÄ?im pribliĹžali na gol razlike (5 : 6). Nato so gostitelji znova zaigrali Ä?vrsto v obrambi in pazljivo v napadu kot v uvodnih minutah in v 16. minuti prviÄ? uĹĄli Skandinavcem za ĹĄtiri gole (9 : 5), nato ĹĄe enkrat v 25. minuti (11 : 7). Do odmora je njihova prednost splahnela na razliko treh. V izdihljajih prvega dela so Ĺ vedi s cepelinom zadeli za -2, a s prestopom, kar sta pravilno ocenila grĹĄka sodnika.

V prvem polÄ?asu so gledalci Ä?akali na prvi gol dobre tri minute, v drugem nekoliko manj, dobri dve, ko je za prednost 14 : 10 zadel hitri Verdinek. Seveda je to bilo veÄ? kot dovolj za drugi krog. Vendar se niso ustavili.

Do konca je bilo ĹĄe dovolj Ä?asa za morebiten nasprotnikov pre-

obrat. O ose so nadaljevale sijajen ritem in po dobrih petih minutah igre v drugem delu povedle z razliko ĹĄestih golov (16 : 10). Vendar vztrajni Skandinavci ob tako velikem zaostanku niso obupali in so poskrbeli za dokaj razburljive zadnje minute. V 52. minuti je prednost domaÄ?ih znaĹĄla 'samo' tri gole (22 : 19). Tudi s tem rezultatom (razliko) so bili v drugem krogu, ker so na prvi tekmi (26 : 23) zabili domaÄ?im ĹĄtiri gole veÄ?. A se trener z igralci gotovo ni ukvarjali s takĹĄno preraÄ?unljivostjo. Znova so zelo zagrizli in dvakrat povedli s + 4, drugiÄ? pet minut pred koncem.

Po vodstvu s 24 : 20 je Miha KavÄ?iÄ? dobil rdeÄ?i karton. Gostje so imeli priloĹžnost, da s sedmih metrov zaostanek zniĹžajo spet na – 3. Trener je med vratnici poslal Vujovića. Izvajalec je zadel vratnico. Mladi vratar je bil dovolj zbran, ujel odbito Ĺžogo ter prepreÄ?il zniĹžanje. Nata so domaÄ?i prejeli poceni gol. JoviÄ?ić je vratarja zamenjal z igralcem. VelenjÄ?ani so zapravili napad, gostje pa Ä?ez celo igriĹĄÄ?e v 56. minuti zadeli prazen gol za 21 : 24. Isti scenarij se je skorajda ponovil takoj za tem. Na sreÄ?o domaÄ?ih je nasprotnikov strelec zgreĹĄil prazen gol za zniĹžanje na - 2. Do konca so gostje imeli ĹĄe dve najstroĹžji kazni. VujoviÄ? je istemu igralcu, ki je izvajal prvo, drugo ubranil, ĹĄele tretjo pa je nov izvajalec uspeĹĄno izvedel za 21 : 26 v 58. minuti. V preostalih trenutkih tekme so domaÄ?i zadeli dvakrat (Ibrahim Haseljić in Verdinek) gostje le enkrat in konec tega zelo navduĹĄujoÄ?ega dvoboja je bil s prepriÄ?ljivo zmago s ĹĄestim goli razlike domaÄ?ih.

VÄ?eraj so bili na prvi prvenstveni preizkuĹĄnji v novi sezoni v OrmoĹžu. Pred njo so napovedovali ĹĄe boljĹĄi igro kot proti Ĺ vedom. Ali se je to zgodilo, Ĺžal v tej ĹĄtevili ne morete izvedeti. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Bogomir Dolenc bo danes odtekel 20. maraton Projekt 42 maratonov v 42 dneh uspeĹĄno napreduje. Ekstremni tekaÄ? Bogomir Dolenc je odtekel Ĺže 19 maratonov po razliÄ?nih slovenskih krajih, danes popoldne pa bo 20. maraton odtekel v Ilirski Bistrici. ÂťV preteklem tednu smo med drugim tekli po mestnem srediĹĄÄ?u Metlike, kjer smo zbrali lep kupÄ?ek sredstev za ustanovo Mali vitez. V Slovenj Gradcu smo skupaj z velikim ĹĄtevilom lokalnih ĹĄportnikov in rekreativcev tekli na mestnem stadionu, otroci pa so medtem tre-

nirali rokomet in nogomet. V DomĹžalah so nam stezo uredili v fitnes klubu in poskrbeli za zanimiv spremljevalni program. Nato smo tekli od Logarske doline do ReÄ?ice ob Savinji, na ulicah Nove Gorice pa smo tek zdruĹžili s predstavitveno trĹžnico ĹĄportnih druĹĄtev,ÂŤ je Bogo izpostavil nekaj epizod svojega ĹĄportno-humanitarnega projekta in dodal, da se odliÄ?no poÄ?uti. ÂťNe Ä?utim nobene fiziÄ?ne utrujenosti, manjĹĄe poĹĄkodbe, ki so nastale na zaÄ?etku projekta, smo odpra-

vili. PsihiÄ?no poÄ?utje pa je tudi skoraj na sto odstotkih. Vse gre po naÄ?rtu in vsak naslednji maraton laĹžje zaÄ?nem.ÂŤ Med ĹĄportno-humanitarnim projektom 42 maratonov v 42 dneh Bogomir Dolenc zbira finanÄ?na sredstva za nevladno organizacijo Mali vitez za pomoÄ? osebam, ki so v otroĹĄtvu preboleli raka. Pomagate lahko tudi vi. Z SMS sporoÄ?ilom VITEZ ali VITEZ5 na ĹĄtevilko 1919 lahko Ustanovi Mali vitez donirate en evro ali pet evrov. đ&#x;”˛

tf

Velenjski rokometaĹĄi so imenitno zaÄ?eli novo tekmovalno sezono. Odprli so jo s tekmama prvega kroga kvalifikacij v pokalu Evropske rokometne zveze (EHF). V gosteh so morali priznati premoÄ? tretjemu moĹĄtvu v prejĹĄnjem ĹĄvedskem prvenstvu Alingsasu, ki je bil boljĹĄi za tri zadetke, na povratni tekmi pa so slavili zmago s ĹĄestimi goli razlike in se uvrstili v drugi krog. V domaÄ?em prvenstvu so prvo tekmo odigrali vÄ?eraj na gostovanju

ti z ekipami evropskega srednjega razreda, takĹĄnimi, kot so recimo Ĺ vedi. Mislim, da se bo to zgodilo, jo bo pa seveda treba ĹĄe dograjevati, se na koncu koncev spopasti s Celjem in poskuĹĄati znova postati prvak, vrniti Velenju lesk, ki ga je Ĺže imelo pred leti. Ustvariti Ĺželimo zdravo jedro, okolje, v katerem se bodo fantje borili za vsako Ĺžogo, izkazovali pripadnost klubu in mestu.ÂŤ Zanimiv je bil trenerjev odgovor na vpraĹĄanje, da se zdi, da je

ga plaÄ?ujemo ob cilju, ki si ga je klub zastavil. NiÄ? zato. To skuĹĄamo sproti reĹĄevati na igriĹĄÄ?u, s treningi, skuĹĄamo te stvari odpravljati s ciljem, da doseĹžemo doloÄ?en napredek. O tem govoriti je seveda lahko, nekoliko teĹže je to storiti na terenu. Vsekakor bo treba ĹĄe nekaj Ä?asa, da to doseĹžemo. Fantje so pravi, imamo kakovost, ki jo je treba le nekoliko obrusiti. Verjamem, da bomo – kot je dejal trener – pribliĹžno Ä?ez dve leti ustvarili ekipo, ki se

pri Jeruzalemu-OrmoĹžu.

Pred povratnim evropskim dvobojem je klub v prostorih svojega glavnega pokrovitelja Gorenja pripravil novinarsko konferenco, na kateri so glavni trener Zoran JoviÄ?ić, kapetan David MiklavÄ?iÄ? in direktor kluba Janez Gams predstavili, kako Ĺželijo ĹĄe poveÄ?ati zanimanje za ta ĹĄport z Ĺžogo v dolini. NavzoÄ?e je bilo tudi celotno zelo pomlajeno moĹĄtvo, s katerim Ĺželijo Ä?ez kakĹĄni dve sezoni vrniti Velenju lesk, ki ga je Ĺže imelo, kot se je slikovito izrazil trener. ÂťImamo pomlajeno ekipo z desetimi novimi igralci (enajst jih je odĹĄlo). Je nadarjena, ni pa ĹĄe dozorela. NaÄ?rt kluba je, da ustvarimo kakovostno uigrano ekipo, ki se bo sposobna kosa-

klub v zadnjih letih preveÄ? obremenjen s Celjani (in obratno). ÂťMoj moto je, da jemo solato s svojega kroĹžnika. Ne obremenjujemo se z drugimi, imamo svoje teĹžave. Prvenstvo bo dolgo, verjamem, da izenaÄ?eno. Verjetno bo tudi pri nas nekaj 'kiksov'. Na koncu se potegne Ä?rta in se vidi, kakĹĄen bo seĹĄtevek, kaj si naredil.ÂŤ O nenastopanju v ligi Seha pa: ÂťZa to ekipo trenutno ni primerna. V tem trenutku je za nas bolje, da igramo slovensko ligo, ki pa ne bo niti malo lahka.ÂŤ David MiklavÄ?iÄ?: ÂťKakor v vsaki novi ekipi, v kateri se zamenja veliko ĹĄtevilo igralcev, tudi pri nas ob zaÄ?etku sezone prihaja do tako imenovanih nesoglasij na igriĹĄÄ?u. Mislim na neuigranosti in podobno. To je davek, ki

bo uspela kosati s srednjim razredom evropskega rokometa.ÂŤ Janez Gams: ÂťPred nami so Ä?isto enostavni cilji. Na vsaki tekmi bomo skuĹĄali zmagati. Videli bomo, kaj bo na koncu. ÄŒe nam to uspehe, bomo prvaki. NaĹĄa osredotoÄ?enost bo, da se na vsakega naslednjega nasprotnika Ä?im bolje pripravimo in tekmo odigramo po najboljĹĄih moÄ?eh. Ĺ˝elim si, da tudi okolica in navijaÄ?i spoznajo, da je to nova zgodba. Fantje morda ne bodo najboljĹĄi na igriĹĄÄ?u, bodo pa gotovo najbolj borbeni. Na svaki tekmi bodo Ĺželeli zmagati in drago prodati svojo koĹžo.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

VelenjÄ?ani prvenstvo zaÄ?eli v OrmoĹžu ZaÄ?ela se je tudi nova domaÄ?a prvenstvena sezona v 12-Ä?lanski prvi moĹĄki ligi Nova Ä?lana sta SviĹĄ IvanÄ?na Gorica in Dol pri Hrastniku, iz nje pa sta po koncu prejĹĄnje sezone izpadla Slovan in Ĺ martno.

Tekmovanje poteka po dvokroĹžnem sistemu in je razdeljeno na redni del in konÄ?nico za prvaka ter obstanek. NajboljĹĄih ĹĄest moĹĄtev bo po koncu rednega dela igralo v konÄ?nici za prvaka, preostalih ĹĄest pa v konÄ?nici za obstanek. Po dveh sezonah bosta v njej od prvega kroga igrala tudi Celje in Gorenje. Zaradi igranja v regionalni ligi Seha (letos so se ji odrekli) so se v prejĹĄnji in predprejĹĄnji sezoni domaÄ?emu prvenstvu prikljuÄ?ili ĹĄele v konÄ?nici. Po sklepu ZdruĹženja klubov lige NLB pa morajo oboji v domaÄ?em prvenstvu nastopati Ĺže od zaÄ?etka.

Uvod v domaÄ?o klubsko sezono je bil superpokalni dvoboj med Celjani in KrÄ?ani, ki je pri-

nesel zgodovinski uspeh NovomeĹĄÄ?anov. Na veliko preseneÄ?enje so velikega favorita in ĹĄestkratne zmagovalce premagali s 23 : 22 (11 : 12.)

Novo prvenstveno sezono sta v Dobovi odprla domaÄ?e moĹĄtvo in rokometaĹĄi mariborskega Branika. Gostje so na krilih Nika Medveda zmagali z 28 : 23. Ĺ e v prejĹĄnji sezoni kapetan Gorenja je domaÄ?im zabil kar devet golov. Novinec SviĹĄ je nekoliko presenetljivo s 24 : 19 premagal Trimo iz Trebnjega. KrĹĄko in Ribnica pa sta igrali neodloÄ?eno 27 : 27, Ä?eprav so RibniÄ?ani

po prvem polÄ?asu imeli tri gole prednosti. Drugi novinec Dol TKI Hrastnik pa je v svoji dvorani klonil proti Loki s 23 : 25.

VelenjÄ?ani so v preloĹženi tekmi vÄ?eraj gostovali v OrmoĹžu, Celjani pa so skuĹĄali slab vtis po porazu v superfinalu s Krko (izgubili so z 22 : 23) popraviti v dvoboju s Ĺ kofjeloÄ?ani. To je bila tekma 2. kroga, uvodna s Koprom je prestavljena na 17. oktober.

V 2. krogu (16. 9., 19.00) bodo VelenjÄ?ani gostili NovomeĹĄÄ?ane. đ&#x;”˛

vos

VelenjÄ?anke z LjubljanÄ?ankami Konec tedna bo steklo tudi tekmovanje v prvi (1. A) slovenski Ĺženski rokometni ligi. Uvodna dvoboja bosta Ĺže jutri. Aktualne prvakinje, igralke Krima Mercatorja, bodo gostile igralke Zelene doline Ĺ˝alec, Zagorjanke pa PtujÄ?anke. Velenjska dekleta bodo tekmovanje zaÄ?ela v soboto v Ljubljani pri istoimenski ekipi.

Ajdovke oziroma igralke Mlinotesta bodo tega dne gostile KoprÄ?anke, igralke Krke pa Z'deĹžele (Celje).

Cilj VelenjÄ?ank, ki se po eni sezoni vraÄ?ajo v druĹžbo najboljĹĄih, bo obstanek v ligi. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

Ĺ PORT

13. september 2018

So jim vrnili samozavest?

V soboto v Velenju derbi trenutno najslabĹĄih moĹĄtev Kaj bo prinesel 8. prvenstveni krog, se gotovo spraĹĄujejo Rudarjevi ljubitelji, ki jih je vse manj.

Na zadnji domaÄ?i tekmi jih je bilo komajda kaĹĄnih sto. Rudarji so po edini zmagi proti Muri (3 : 2), s katero so se vÄ?eraj udarili v osmini finala domaÄ?ega pokala, doĹživeli tri poraze zaporedoma.

menjavo vratarjev trener Marijan PuĹĄnik sicer ni Ĺželel sporoÄ?iti, da sta vratarja kriva, da so z enaindvajsetimi goli po sedmih krogih rekorderji po prejetih golih. To so ĹĄe bolj pogosto nezbrani in neodloÄ?ni obrambni igralci, seveda pa tudi vsi drugi pred njimi. Po sedmih krogih so ĹĄe ve-

sti, kolektivne igre. Na zadnjih treh, ĹĄtirih tekmah vera vase ni bila veÄ? prisotna. Fantje ne verjamejo v svoje sposobnosti. Torej so teĹžave v glavah.ÂŤ Napovedal je, da bodo morali fantje skupaj s strokovnim ĹĄtabom na Ä?elu stakniti glave in skupaj storiti vse, da se vrnejo Âťk osnovam, koreni-

Janja do srebra

Prijateljska tekma Med premorom so velenjski nogometaĹĄi odigrali prijateljsko tekmo s Ĺ marÄ?ani. Rudarji so igrali zelo odgovorno in zmagali z 8 : 0. GostujoÄ?i trener pa je gotovo uigraval moĹĄtvo za derbi z Bistrico.

Na predzadnji tekmi proti Gorici v devetdesetih minutah niso sproĹžili niti enega strela v okvir gostujoÄ?ih vrat. Torej zasluzeno nova niÄ?la. Ĺ e slabĹĄe je bilo na zadnji tekmi pred prekinitvijo v Ljubljani. Matej Radan je moral enako kot prvi vratar Marko Pridigar na uvodni tekmi sezone ob jezeru z Mariborom prav tako petkrat po Ĺžogo v mreĹžo. Z

Foto: Luka Fonda

Innsbruck, 8. septembra – Janja Garnbret (Ĺ AO Velenje) je na svetovnem prvenstvu v ĹĄportnem plezanju v avstrijskem Innsbrucku osvojila srebro. O zmagovalki preizkuĹĄnje v teĹžavnosti so na koncu odloÄ?ale sekunde in ne preplezani oprimki. Vrh finalne smeri sta osvojili tako domaÄ?inka Jessica Pilz kot slovenska favoritinja Janja Garnbert, ki pa se je v smeri zadrĹžala enajst sekund dlje.

Enaindvajsetletna Pilzeva iz Haaga na Spodnjem Avstrijskem je priĹĄla do svojega prvega velidno zadnji s toÄ?ko manj od predzadnjih Celjanov. Prav zato se je trener razveselil reprezentanÄ?nega premora, ki je zanj in njegove sodelavce – kot je poudaril – priĹĄel v pravem Ä?asu. Po porazu z aktualnimi prvaki LjubljanÄ?ani je med drugim dejal, da ga ne moti toliko pogled na lestvico, ampak Âťtisto, kar poÄ?nemo na igriĹĄÄ?u.

V igri ni pravega Ĺžara, borbeno-

V Rudarju ĹĄe Kitajec

Enoletno pogodbo je z njimi sklenil Li Hao Ran. Osemnajstletni vezist je bil doslej Ä?lan belgijskega Anderlechta, kjer je igral za selekciji do 18 in 21 let.

DolgoroÄ?na pogodba z igralcema domaÄ?ega moĹĄtva

Vodstvo kluba je podpisalo prvi poklicni dolgoroÄ?ni pogodbi z igralcema njihove nogometne ĹĄole Adamom VoĹĄnjakom in GaĹĄperjem Jovanom. Kot se spodobi, jima je vodstvo kluba zaĹželelo 'obilo sreÄ?e tako v mladinski ekipi kot tudi pri dokazovanju med Ä?lani.' Njuno napredovanje pa bo seveda odvisno od njune zavzetosti in trenerjev.

nam, tistemu, po Ä?emer smo bili znani: hitra igra, dotik ali dva, hitro naprej, ne pa Ä?akati, ali se bo kaj zgodilo.ÂŤ Te dni pa seveda tudi upa, da se bodo vrnili nekateri poĹĄkodovani igralci.

Kako zavzeti so (bili) med premorom, v katerem je naĹĄa najboljĹĄa(?) izbrana vrsta razoÄ?arala v novoustanovljeni UEFA Ligi narodov s porazoma proti Bolgarom in Cipru, bo pokazal sobotni ĹĄaleĹĄko-savinjski derbi ob jezeru. Celjani so ĹĄe vedno brez zmage. Z morebitnim popolnim uspehom bi rudarji teoretiÄ?no lahko skoÄ?ili prednje in KranjÄ?ane. To bi se zgodilo, Ä?e bi KrÄ?ani v edini noÄ?ni tekmi kroga pred svojimi gledalci ostali v dvoboju z Mariborom brez toÄ?k, Triglav pa v nedeljo v domĹžalskem ĹĄportnem parku. ÄŒe? Podobno najbrĹž pred gostovanjem v Velenju preraÄ?unavajo tudi Celjani.

ZaÄ?etek tekme v Velenju bo ob đ&#x;”˛ 18. uri.

V tretji slovenski nogometni ligi – sever je po ĹĄtirih nepopolnih krogih brez poraza le ĹĄe Videm pri Ptuju Priigral si je vseh moĹžnih dvanajstih toÄ?k. Takoj za njimi so s tremi toÄ?kami manj in ĹĄe brez poraza v gosteh nogometaĹĄi Ĺ martnega ob Paki. Spomnimo, edini poraz (0 : 2) so doĹživeli v drugem krogu prav z vodilnim moĹĄtvom iz obÄ?ine Videm, in to na svojem igriĹĄÄ?u. Ta dvoboj je bil v nenormalnih vremenskih razmerah. Ne glede na to ga sodnik in delegat nista hotela preloĹžiti.

V tem krogu so gostovali v Slovenski Bistrici pri moĹĄtvu, ki je imelo le z enim prejetim golom najboljĹĄo obrambo. Zmagali so

z 1 : 0 in BistriÄ?ane z drugega mesta potisnili na tretje. Imajo dve toÄ?ki manj od Ĺ marÄ?anov, kajti enkrat so igrali ĹĄe neodloÄ?eno. Kazalo je, da v dokaj izenaÄ?enem dvoboju ne bo zmagovalca. V 90. minuti pa je gostujoÄ?i kapetan TomaĹž Veler prinesel Ĺže tretje zadovoljstvo sebi in soigralcem ter trenerju Gramizu Smajloviću.

VidemÄ?ani so gostovali v ZreÄ?ah. V dvoboju enakovrednih tekmecev so zmagali z 1 : 0 z avtogolom, doseĹženim Ĺže po dobrih desetih minutah tekme. V 38. minuti so gostje ostali z igral-

cem manj. Kljub temu moĹĄtvo izpod obronkov Pohorja ni uspelo izenaÄ?iti, kaj ĹĄele doseÄ?i popoln preobrat.

Nadvse razigrani so bili PesniÄ?ani in Celjani. Prvi so bili s 4 : 0 boljĹĄi od Avto Grubelnika iz Dravograda, moĹĄtvo Ĺ ampiona pa je prav tako doma z enakim rezultatom premagalo RogaĹĄki Mons Claudius, ki je s ĹĄtirimi porazi na predzadnjem mestu.

Povsem na dnu je Pohorje prav tako ĹĄe brez ene same toÄ?ke, a s tekmo manj.

V soboto (ob 16:30) bodo ĹĄmarski nogometaĹĄi na derbiju gostili celjski Ĺ ampion. PriÄ?akovati je zanimiv dvoboj. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Alpski pokal Prvenec Roka Jelena v Winterbergu NemĹĄki Winterberg je gostil prvi tekmi alpskega pokala v sezoni 2018/19. Sezono je sijajno – z zmago – na prvi tekmi odprl Rok Jelen. Mladi slovenski nordijski kombinatorec je na 10-kilometrski preizkuĹĄnji odliÄ?no tekel in z 20. mesta po skokih priĹĄel Ä?isto na vrh. Na koncu je svojo prvo mednarodno zmago slavil s prednostjo pol sekunde pred Avstrijcem Maxom Teelingom. Uspeh sta dopolnila GaĹĄper Brecl na 15. in MatevĹž Malovrh, sicer najboljĹĄi po skokih,

Skoki Breclova vse bolj vrhunska tekmovalka

Pred Ĺ marÄ?ani le ĹĄe Videm

kega zlata, 19-letna Garnbretova pa se je na koncu morala zadovoljiti s premiernim srebrom.

Sloveniji je priplezala enajsto odliÄ?je na svetovnih prvenstvih ter tretje srebrnega sijaja. Gre za drugo slovensko srebro v teĹžavnosti na SP. To je tudi drugo odliÄ?je za Garnbretovo na svetovnih prvenstvih. Pred dvema letoma je na SP v Parizu osvojila zlato. V Innsbruck je seveda tudi zaradi njene izjemne forme priĹĄla po zlato v svoji paradni disciplini.

Razplet v finalu je tako pustil ne-

kaj grenkega priokusa. ÂťRes sem vesela drugega mesta, a tudi malce razoÄ?arana.

Mislim, da noben tekmovalec v teĹžavnosti ne bi smel biti razvrĹĄÄ?en po Ä?asu, ne glede na mesto. Vesela sem, da sem vse smeri splezala do vrha in si dokazala, da znam dobro plezati tudi pod pritiskom. Vedela sem, da je Jessica splezala smer, vedela, da bo Ä?as odloÄ?ilen, malo pa je Ĺžalostno, da je ĹĄlo le za nekaj sekund. Polfinale je bil prelahek, videli smo ĹĄtiri vrhove in nobena plezalka ni mogla pokazati, katera je boljĹĄa,ÂŤ je imela po finalu meĹĄane obÄ?utke nova svetovna podprvakinja.

Garnbretova je v Innsbrucku favoritinja ĹĄe v dveh disciplinah, v balvanih in novi disciplini kombinaciji, ki bo na sporedu to nedeljo na Tirolskem doĹživela svojo tekmovalno premiero v olimpijskem formatu. ÂťPonosna sem, da sem vso sezono bodisi prva bodisi druga, da se je svetovno prvenstvo zaÄ?elo s kolajno, je res odliÄ?no. Seveda sem si Ĺželela ubraniti naslov svetovne prvakinje v teĹžavnosti, a ker na svetovnem prvenstvu v balvanskem plezanju ĹĄe nisem nastopila, vem, da lahko tam tudi zmagam ali pa se lahko zgodi kar koli kot v teĹžavnosti. Se pa balvanov veselim,ÂŤ je ĹĄe dejala Janja o novih izzivih.

Ruski ÄŒajkovski je ta vikend gostil poletno veliko nagrado v smuÄ?arskih skokih za deklice.

OdliÄ?na Jerneja Brecl (16-letna Ä?lanica SSK Velenje) je postala svetovna rekorderka s 140 metri

na 16. mestu.

Na nedeljski drugi tekmi je bil najboljĹĄi Brecl, sicer tretji po skokih, na koncu pa na 8. mestu, Malovrh je tokrat zasedel

12. mesto, toÄ?ke pa je na 21. mestu pobral tudi Damjan SuziÄ?.

Rok Jelen je bil – v rumeni majici vodilnega – Şal diskvalificiran.

v svetovnem pokalu za Ĺženske na velikih skakalnicah in rekorderka naprave v ruskem ÄŒajkovskem. Na visokem 6. mestu je zakljuÄ?ila nedeljsko tekmo s 122 metri ter 100,1 toÄ?ke. Breclova je dan prej z meĹĄano ekipo v postavi Brecl, TepeĹĄ, Klinec, Kranjec osvojila 2. mesto. Pred dekleti je zdaj le ĹĄe finalna tekma tega poletja, in sicer 3. oktobra znova na veliki skakalnici v Klingenthalu.

Ĺ vicarski Einsiedeln pa je ta vikend gostil uvodni tekmi alpskega pokala za sezono 2018/19. Na srednji skakalnici je na prvi tekmi nove sezone alpskega pokala AljaĹž Osterc osvojil 8. mesto. Na nedeljski tekmi je obveljala le prva serija. Osterc je bil tokrat deveti. Preostali poletni tekmi bo gostil Predazzo, in sicer prvi konec tedna v oktobru.

đ&#x;”˛

S. S.

đ&#x;”˛

TAKO so igrali Kvalifikacije Za Pokal EHF, 1. krog, povratni tekma Gorenje – Alingsas 28:22 (13:10) Gorenje: Taletović 11 obramb, Vujović 2 obrambi, Logar, Mazej, Haseljić 2, D. Tajnik, Ĺ pelić 7, Matanović, Levc, Stojnić 1, MiklavÄ?iÄ? 2, Banfro, Verdinek 10, J. Tajnik, M. KavÄ?iÄ? 1, A. KavÄ?iÄ? 5. Trener: Zoran JocviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3); Alingsas 3 (2); izkljuÄ?itve: Gorenje 2 minuti, A. 2.

RdeÄ?i karton: Miha KavÄ?iÄ? (45.).

Superpokal Slovenije 2018 Krka - Celje Pivovarna LaĹĄko 11:12 (23:22)

3. SNL – sever, 4. krog Kety emmi Bistrica - Šmartno 1928 0 : 1 (0 : 0) Strelec: TomaŞ Veler 90. Šmartno: Verdev, Justin (od 75. Gegić), Kompan, Trop (od 36. Melavc), Hrastnik,

Purnat, D. ZavolovĹĄek, BariÄ?, Trap, Vezaj (od 75. Cinac), Veler (od 93. F. ZaloĹžnik).

Drugi rezultati: Pesnica - Dravograd 4 : 0 (1 : 0), Ĺ ampion – Mons Claudius 4 : 0 (1 : 0 ZreÄ?e – Videm 0 : 1 (0 : 1), Dravinja – Pohorje 1 : 0 1 : 0).

Vrstni red: 1. Videm 12, 2. Ĺ martno 9, 3. Bistrica 7, 4. Ĺ ampion 7, 5. Dravinja 5, 6. ZreÄ?e (tekma manj) 4, 7. Pesnica (tekma manj) 4, 8. Pohorje (tekma manj) 2, 9. M. Claudius 0, 10. Dravograd (tekma manj) 0.

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

13. september 2018

19

SkalÄ?ki potrdili dobro formo Peter Landeker in moĹĄka veteranska ekipa ubranila naslove svetovnih prvakov iz let 2014 in 2016, Ismet IÄ?anović pa zlato medaljo iz leta 2016

Balinanje Favoriti se tokrat niso izkazali Tokrat je bilo najbolj zanimivo sreÄ?anje v Slovenskih Konjicah, kjer so domaÄ?ini gostili letoĹĄnjega favorita Polzelo. DomaÄ?ini so se moÄ?no upirali, vendar gostje niso popuĹĄÄ?ali, tako da je bil rezultat 4 : 4, kar pa ni zadovoljilo ne domaÄ?inov in tudi ne gostov, toÄ?kovna razlika pa je bila samo plus 3 za Polzelo.

Tudi naslednja tekma je pokazala, da favoriti ne zmagujejo vedno. Na igriĹĄÄ?u DU Velenja so se domaÄ?ini pomerili z gosti iz TopolĹĄice. DomaÄ?ini so zlahka odpravili favorite s 7 : 1 in ĹĄe toÄ?kovna razlika je bila plus 15.

Zadnja tekma je bila v KavÄ?ah, kjer so gostili ekipo KU Gorenja.

Oslabljena ekipa gostov je tokrat pokazala, zakaj je trenutno tako visoko na lestvici, saj so tudi okrnjeni domaÄ?ine sicer tesno, vendar povsem zasluĹženo premagali s 3 : 5, a za toÄ?ko za domaÄ?ini.

Tekma med Gorico in Premogovnikom je odloĹžena.

Petanka Tokrat so bili razoÄ?arani Kar nekaj Ä?asa je bilo zatiĹĄje v igri petanke, predvsem vreme je krojilo tekmovanja, nikakor se ni uresniÄ?ila Ĺželja petankarjev, da bi se pomerili na tekmah. V soboto, 8. septembra, pa je le posijalo sonce in uresniÄ?ila se je Ĺželja. V ÄŒateĹžu pri Trebnjem je bilo organizirano drĹžavno prvenstvo trojke Mix. Kar 26 ekip iz vseh slovenskih klubov se je

ter Landeker, ki se je na najviĹĄjo stopniÄ?ko prviÄ? povzpel na svetovnem prvenstvu v TadĹžikistanu leta 2014, uspeh pa ponovil tudi leta 2016 v Italiji. Landeker je brez teĹžav opravil z nasprotniki iz Belorusije, Dominikanske republike in ÄŒeĹĄke in suvereno upraviÄ?il naziv prvega favorita.

Prav tako tretjiÄ? zapored je na-

Vrstni red: BK Balinc Polzela 19 toÄ?k, 2. KU Gorenje 15 toÄ?k, 3. BĹ DU Premogovnik 13, 4.

PDU Gorica 11, 5. DU Velenje 11, 6. DU Slovenske Konjice 10, 7. BK TopolĹĄica 9, 8. PDU KavÄ?e 6.

V drugi ligi je bila najprej tekma na Dobrni, kjer so gostili ekipo Ĺ entjurja. Gostje igrajo s tekme na tekmo bolje, tako da tudi tukaj njihova zmaga ni bila preseneÄ?enje. Gostje so zmagali s 3 : 5, pripadla jim je tudi velika toÄ?kovna razlika – plus 13. NajveÄ?je preseneÄ?enje pa je tokrat pripravila ekipa Vrbice, ki je na svojem terenu v Ĺ entjurju odĹĄÄ?ipnila toÄ?ko favoriziranim gostom iz Ĺ oĹĄtanja z rezultatom 4 : 4. Ĺ oĹĄtanj je bil le za toÄ?ko boljĹĄi od domaÄ?ih.

Tekma v Vinski Gori je bila na proĹĄnjo domaÄ?inov preloĹžena.

Ekipa Ĺ martnega ob Paki je bila to kolo prosta Vrstni red:. 1. BK Ĺ˝alec 16 toÄ?k, 2. BD Ĺ entjur 16, 3. DU Ĺ oĹĄtanj 15, 4. DU Vinska Gora 8, 5.

DU Dobrna 7, 6. BS Vrbno - Vrbica 5, 7. DU Ĺ martno ob Paki 4. đ&#x;”˛

T. F..

slov svetovnih prvakov v borbah ubranila tudi veteranska ekipa.

Zmagovalcem iz TadĹžikistana in Italije Petru Landekerju, Ismetu IÄ?anoviÄ?u in Muhamedu BaltiÄ?u se je tokrat pridruĹžil ĹĄe MatjaĹž Vidmar. Veterani so na poti do najviĹĄje stopniÄ?ke premagali ekipe iz Anglije, Ukrajine in Argentine.

Naslov svetovnega prvaka v borbah do 80 kg v zlati veteranski kategoriji je ubranil tudi Ismet IÄ?anović, ki je premagal tekmovalce iz Mongolije, ÄŒila, Argentine in Anglije. Bronaste medalje so si na tokratnem prvenstvu priborili Peter Landeker (veterani srebrna kategorija, forme Ä?rni pas VI. dan), Ismet IÄ?anović (veterani zlate kategorije, Ä?rni pas VI. dan) in Ema MeĹĄiÄ? (mlajĹĄe mladinke, borbe do 50 kg).

OdliÄ?no pripravljenost celotne slovenske odprave dokazuje tudi dejstvo, da so njeni tekmovalci ĹĄe ĹĄtirikrat ostali tik pod mesti, ki vodijo do medalj. Tako je Filip Ĺ˝ak Glavnik (Skala Velenje) med mladinci v formah Ä?rni pas I. dan v izredno moÄ?ni konkurenci 59 tekmovalcev premagal predstavnike Belorusije, Kanade in Estonije, nato pa je moral v borbi za stopniÄ?ke priznati premoÄ? Argentinskemu tekmovalcu in osvojil konÄ?no 5. do 8. mesto. đ&#x;”˛

Avanturisti na Golteh DruĹĄtvo tabornikov rodu Jezerski zmaj je v nedeljo, 9. septembra, pripravilo privlaÄ?no pustolovsko tekmovanje, ki se ga je udeleĹžilo skupno 45 dvoÄ?lanskih ekip. Tekmovalke in tekmovalci so lahko izbirali med tremi razdaljami, in sicer na 15, 30 in 80 km. Na najdaljĹĄi progi se je v iskanje kontrolnih toÄ?k, veslanje, kolesarjenje, hojo in tek podalo 24 ekip. Start je bil pred deveto uro na Velenjski plaĹži. Veslanju je sledila mestna orientacija, nakar so zavili mimo Ĺ oĹĄtanja, MetleÄ?, Belih Vod na Golte. Tam so odloĹžili kolesa ter se spustili po strminah nadaljnjemu odkrivanju skritih kontrolnih toÄ?k naproti. Treking je bil lepĹĄi del te teĹžavne preizkuĹĄnje, ki se je

đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

s poslanim

SMS s kljuÄ?no besedo

udeleĹžilo tega moÄ?nega turnirja. Tudi VelenjÄ?ani so poslali v ogenj tri ekipe. Toda tokrat jim igra ni stekla najbolje, zato so bili konÄ?ni rezultati slabĹĄi od priÄ?akovanj. Le ena ekipa se je uvrstila med najboljĹĄih osem, ostali dve pa sta si delili 17. mesto.

Rezultati so jih sicer spravili v malce slabo voljo, a jih podĹžgali, da bodo ĹĄe bolj zavzeto trenirali. Ĺ˝e naslednjo soboto bodo na Brdu v Ljubljani in ĹĄe Ä?ez teden dni na turnirju 'Ĺ ibenik open' v Ĺ ibeniku skuĹĄali popraviti tokrat nekoliko bledo podobo. đ&#x;”˛

107,8 MHz

AFRIKA5 na 1919

Bik od 21. 4. do 21. 5.

V teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. ÄŒe boste dobro premislili in upoĹĄtevali navdih, lahko v naslednjih tednih doseĹžete veÄ?, kot si trenutno upate misliti. Na veÄ? podroÄ?jih boste zelo uÄ?inkoviti. Imate ĹĄe veliko Ĺželja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. Z denarjem pa ravnajte bolj previdno. Skrite rezerve kopnijo, kar ni dobro. Sploh, ker imate ĹĄe pred iztekom leta velike naÄ?rte, ki ne bodo poceni. S financami ne obremenjujte partnerja, saj se ne pogovarja rad o njih.

Raje ga razvajajte, saj v tem oba zelo uĹživata.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

LetoĹĄnja jesen bo za vas res razgibana. ZatiĹĄje, ki je po velikem projektu zavelo v vaĹĄem Ĺživljenju, Ĺžal ne bo veÄ? dolgo trajalo. Veliko skrbi boste ĹĄe vedno imeli na finanÄ?nem podroÄ?ju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo prviÄ?, zato ne boste preveÄ? Ä?rnogledi. KonÄ?no boste naredili plan, da pospravite in dokonÄ?ate stare, zanemarjene zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri naÄ?rtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober obÄ?utek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca septembra v veliki meri speljali po svojih Ĺželjah.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Dnevi do jutri do naslednjega Ä?etrtka ne bodo enostavni, saj se boste morali sooÄ?iti sami s seboj. Ugotovili boste, da ste nekaj ljudi, ki so vam v preteklosti veliko pomagali, dali na stranski tir. In da to ni bilo dobro. V naslednjih dneh bi jih potrebovali, pa vam bo nerodno, da jih poiĹĄÄ?ete le zato, ker bi jih radi prosili za pomoÄ?. Premagajte strah, saj je ta le v vaĹĄi glavi. Veseli bodo, Ä?e spet naveĹžete stik z njimi. Ugotovili boste, da niÄ? ni bilo usodno. Pravzaprav bo preteklost hitro pozabljena, vi pa boste vsak dan bolj zadovoljni z uÄ?inki svojih dejanj.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

DolgoÄ?asja dolgo ne poznate, za kar ste poskrbeli sami. Tudi v naslednjih dneh bo tako, saj vas Ä?aka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov. Ti vam bodo vraÄ?ali energijo za delo in lepĹĄali Ĺživljenje. Poleg tega vam planeti napovedujejo velike premike na podroÄ?ju ljubezni. ÄŒe ste v dolgotrajni zvezi, boste ĹĄe bolj verjetno poskrbeli, da bo ta spet vroÄ?a, kot bi bili sveĹže zaljubljeni.

Na poslovnem podroÄ?ju vam bo uspelo dokonÄ?ati vse, kar si boste zadali na kratki rok. Pogled v prihodnost bo res optimistiÄ?en. ÄŒeprav veÄ?jih sprememb v Ĺživljenju nimate radi, se boste zaÄ?eli zavedati, da so vÄ?asih te nujno potrebne. Tokrat bodo Ĺžal boleÄ?e. Preprosto povedano, Ĺžalostni boste. Ideje, kako se lahko izvleÄ?ete iz obÄ?utij, ki jih teĹžko prenaĹĄate, v teh dneh ĹĄe ne boste dobili. Ljubezen? PogreĹĄali boste dolge pogovore s partnerjem in iskrena Ä?ustva. Ker se boste preveÄ? ukvarjali sami s seboj, se znata ĹĄe bolj odtujiti.

Oba potrebujeta Ä?as, da razmislita in se odloÄ?ita, kako naprej. Ne bodite nestrpni, tudi pri delu ne. V teh dneh niÄ? ne bo ĹĄlo hitro. ÄŒim prej se sprijaznite s tem.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Poskrbeli boste, da vam v naslednjih dneh ne bo dolgÄ?as. Tudi zato, da ne boste posluĹĄali svojih misli, ki postajajo precej temne, boste delali od jutra do veÄ?era. A po nekaj dneh boste ugotovili, da beĹžite pred samim seboj in pred resnico, ki ni najlepĹĄa. ÄŒe se ne boste znali sami sooÄ?iti z njo, poiĹĄÄ?ite pomoÄ?. Partner vam je ne bo odrekel, pomagal bo, kolikor bo lahko. Je pa moĹžno, da vam bo ob tem oÄ?ital, da ste bili lahkomiselni. ÄŒeprav vam tega ne bo lepo sliĹĄati, si lahko priznate, da ima prav. Preden boste nekomu spet zaupali, se bo moral krepko potruditi. Trpel bo tudi on, sploh, ker mu veliko pomenite.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Precej nemirni boste, saj so pred vami dnevi, ko ne boste imeli veliko Ä?asa zase. Potrebovali bi ga predvsem zato, da razmislite, kakĹĄno prihodnost si Ĺželite in kje bi jo radi ustvarili. Ni dvakrat za reÄ?i, da boste razmiĹĄljali o selitvi. To vas bo zelo obremenjevalo. TeĹža skrbi bo vplivala tudi na to, da boste teĹžko zbrano komunicirali z drugimi. Ĺ e nekaj dni boste najraje sami s seboj, sploh med delom. Sodelavci tega niso vajeni, zato jih bo skrbelo za vas. Dajte jim vedeti, da skrb ni potrebna.

Zdravje? Bolj, ko se bo bliĹžala koledarska jesen, veÄ? starih teĹžav boste imeli. Vendar ĹĄe lahko prepreÄ?ite, da ne bo prehudo.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Predvsem zato, ker sploh ne veste veÄ?, kaj delate narobe, vam zadnje Ä?ase denar kar polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem, s katerim se boste morali sooÄ?iti v teh dneh. ÄŒaka vas nekaj nujnih obveznosti, ki vam ne bodo vĹĄeÄ?. Skoraj vsak dan vas bo strah, kako jih izpeljati. Vse bo teklo, kot si Ĺželite, zato bodo napori in sitnosti hitro pozabljeni. Ĺ˝eleli si boste, da bi spoznali osebo, ki bi vam spet pognala kri po Ĺžilah, saj se boste vsak dan bolj poÄ?utili osamljeno. ÄŒe se boste ozrli okoli sebe, jo boste hitro naĹĄli. Nekdo si namreÄ? Ĺže lep Ä?as prizadeva, da ga opazite. Sedaj ga boste. A ni reÄ?eno, da ga boste spustili tudi v vaĹĄe srce.

Kozorog od 23. 12. do 22. 1.

Zaradi nekega nesebiÄ?nega dejanja boste krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveÄ? dobri, kar je po svoje res. Ĺ e najmanj dobri ste do sebe. Velika sreÄ?a je, da imate partnerja, ki vas veÄ?krat spomni, kaj je pomembno v Ĺživljenju. Tudi ob koncu tega tedna vas bo, saj vam pripravlja prijetno preseneÄ?enje. Ob tem boste spet dobili potrditev, da Ä?lovek za sreÄ?o v Ĺživljenju ne potrebuje veliko. SreÄ?ni boste, kot Ĺže dolgo ne. Le pri financah vam zvezde priporoÄ?ajo veÄ? previdnosti. Partner pri veÄ?jem nakupu ne bo imel istega mnenja kot vi, zato mu mirno kaj tudi zamolÄ?ite. Tako bosta oba ĹĄe naprej sreÄ?na.

boste prispevali

5 EUR

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Darovanje omogoÄ?ajo Telekom Slovenije, A1, Telemach, T-2, BOB in HOT.si.

za srce afrike

VaĹĄa trma bo tokrat pozitivna. Ĺ li boste do konca. Ker vas imajo v teh dneh zvezde rade, boste vse, kar boste zaÄ?eli v teh dneh, uspeĹĄno in hitro dokonÄ?ali.

Pazite pa, da si boste v naslednjih dneh znali vzeti Ä?as tudi za poÄ?itek in lenarjenje. Telo vam bo kmalu sporoÄ?ilo, da ste Ĺže predolgo napeti. Ĺ e dobro, da bo imel partner v teh dneh veliko majhnih preseneÄ?enj za vas. Z njimi vas bo spravljal v dobro voljo in vam pozornost preusmerjal na bolj pomembne plati Ĺživljenja. ÄŒeprav jih poznate, jih pogosto spregledate. Sedaj jih ĹĄe nekaj Ä?asa ne boste.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

sklenila toÄ?no ob 20. uri, ko sta na cilj prikolesarila ĹĄe zadnja tekmovalca. Ĺ e zmagovalci: Pozoj, 8 ekip 15 km; 1. Soko team (Franci SokliÄ?, Maj SokliÄ?); 2. Morfi the pig (PrimoĹž VerbiÄ?, Miha VerbiÄ?); 3. HoplaKonopla JR (Miha Urbanija, Ana Urbanija); Bergmandlc, 13 ekip - 30 km; 1.

Povratnika (Damir Hojnik, Renata Hojnik); 2. Pipi in Melkijad (Rok ZupanÄ?iÄ?, Filip ZupanÄ?iÄ?); 3. RST DomĹžale (AndraĹž Ravnik, Rok Kancija); Mastodont, 80 km; 1. JB Pustolovec Rajd (Barbara JoliÄ?, Jure Zmrzlikar); 2. AB Team (AljaĹĄ Kolar, BlaĹž RibiÄ?); 3. Vaitapu MZ (Meta Dagarin, Robert PobeĹžin).

B R E Z P L A Č N A O B J AVA

V beloruskem Minsku je med 21. in 26. avgustom potekalo 13. mladinsko in 8. veteransko svetovno prvenstvo v tekvondoju verzije ITF. VeÄ? kot 600 udeleĹžencev iz 60 drĹžav je merilo znanje v posameznih in ekipnih borbah, formah, testu moÄ?i in specialni tehniki.

DevetÄ?lanska slovenska odprava je bila tokrat sestavljena iz ĹĄtirih izkuĹĄenih veteranov, ki so Ĺže veÄ?krat dokazali, da so najboljĹĄi tako v Evropi kot tudi na svetu, dopolnili pa so jo z mladincem in mladinkama, ki v veÄ?ini prviÄ? nastopajo na svetovnem prvenstvu, imajo pa vsi bogate izkuĹĄnje in odliÄ?ne rezultate z evropskih prvenstev. Poleg tekmovalcev sta se prvenstva udeleĹžila tudi trenerka StaĹĄa Lipnik in sodnik Peter RozoniÄ?nik (oba Ä?lana kluba Skala Velenje).

Naslov svetovnega veteranskega prvaka srebrne kategorije v borbah do 90 kg je Ĺže tretjiÄ? zapored ubranil VelenjÄ?an Pe-

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Vsak dan znova si boste Ĺželeli, da obdobje, ki bo polno negotovosti, Ä?im prej mine. Pa ne bo. Vsaj ta teden ĹĄe ne bo kazalo, da bi bil potek dogodkov kmalu bolj pozitiven in vam v korist. ÄŒe si boste ĹĄe tako Ĺželeli, da se zgodba konÄ?a, se ne bo, dokler ne bo Ä?as zrel zato. Ni veÄ? veliko odvisno od vas, sedaj so na potezi drugi. Vi morate le potrpeĹžljivo Ä?akati in ostati Ä?im bolj mirni. Vse, kar se vam dogaja, se bo odraĹžalo na vaĹĄem poÄ?utju. Vsak dan slabĹĄe bo. ObiĹĄÄ?ite zdravnika, da vas ne bo skrbelo po nepotrebnem, saj lahko gre le za psihiÄ?no izÄ?rpanost in ne kakĹĄno resno bolezen.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

w w w.karitas.si

Nor teden je za vami, niÄ? kaj manj napet pa ne bo teden, ki je pred vami. V zadovoljstvo vam bo, da se bo vse izĹĄlo tako, kot si Ĺželite. A ker boste precej napeti, ne boste opazili, da to vsem okoli vas ni vĹĄeÄ?. Nekdo, ki ste ga imeli za prijatelja, si Ĺželi, da vam spodleti. Tudi sam bo prilil olje na ogenj. K sreÄ?i boste opazili, kaj se dogaja in pravoÄ?asno ukrepali. Pri tem pazite, koliko in kaj boste povedali tistemu, ki je vse skupaj zakuhal. Ni ga za podcenjevati. Obdajte se z ljudmi, ki vam hoÄ?ejo dobro. VeÄ? jih je, kot si mislite. Le k sebi jih morate spustiti in dovoliti, da vam pokaĹžejo, koliko jim pomenite.

Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

13. septembra

06.00 07.00 11.15 11.55 12.30 13.00 13.35 14.40 15.05 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 01.30 02.00 02.25 03.20

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.45 09.30 10.40 11.25 12.20 15.35 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.15 19.25 20.00 22.00 23.35 00.30 01.35 03.00

06.00 07.00 07.01 07.30 07.35 07.45 08.05 08.20 08.35 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Zapeljevanje pogleda: Alenka Pirman in Tomaž Furlan Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Akcent: Tekmovalnost Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Pod drobnogledom, odd. TV Lendava Prava ideja: Bojan Gasior, GP Trojane Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Nutrija, dok. odd.

Novice Utrinek: Hiša evropske unije Mala kraljična, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Dediščina Pabla Picassa, francoska dok. odd.

Nutrija, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Zlatko Zakladko: Štanjelska zelenjavna jed Moja soba: Ula - frizerka, resničnostna odd.

Na lepše Umor, je napisala (III.), am. nan.

Zdravje Slovencev, dok. odd.

Halo TV Dobro jutro Televizijski klub: Kdaj prideta Halo TV Umor, je napisala (III.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Čarlijev cirkus, otroška ser.

Vetrnica Čudovita Japonska, jap. nan.

Rokomet - državno prvenstvo: Maribor : Koper, 2. kolo, prenos iz Maribora Ivan, slovenski film Baletni večer: S. Prokofjev - B. Cullberg: Romeo in Julija Videotrak Rokomet - državno prvenstvo: Maribor : Koper, 2. kolo, posnetek iz Maribora Zabavni kanal, videotrak

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 48. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 71. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 72. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 51. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 88. del Usodno vino, 3. sez., 58. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 13. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 58. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 52. del Ukradena preteklost, 1. sez., 89. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 9. del Moja boš, 2. sez., 123. del 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 4. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 20. del Gotham, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami, mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Pop Corn, Čuki, Sara Lamprečnik 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

12.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 2595 VTV magazin 16.20 Videospot dneva 16.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Unikat, ans. Livada 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.55 Skrbimo za zdravje, Kako močne so moje kosti 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

13. september 2018

Sobota,

14. septembra

06.00 07.00 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.05 01.05 01.30 02.25

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.35 09.00 09.40 10.25 11.15 11.50 14.30 15.35 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 19.05 19.50 20.00 21.50 22.30 23.30 00.15

06.00 07.00 07.01 07.30 07.35 07.45 08.05 08.20 08.35 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 0.35 3.05 3.40

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.50 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.15 19.55 20.00 21.00 21.20 22.20 23.20 23.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Vem!, kviz Nutrija, dok. odd.

Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Atma krija joga Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Alpe-Donava-Jadran Novice Infodrom, poletje 2018: Ustvarjalni infodromovci, inf. odd. za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Graška Gora poje in igra 2018, 2. del, odd. TV Maribor Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Jeremiah Johnson, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Iz popotne torbe: Lepi od glave do peta Iz mesta na vas, kratki dok. film Slovenski vodni krog: Nanoščica, dok. nan.

Prisluhnimo tišini: Dotik roke Bleščica, odd. o modi Umor, je napisala (III.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz Bukvožer, otroška odd. o knjigah Bodibilder, francoski film Zvezdana: Razsvetljen in neprilagojen Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Ukane po kanadsko, razv.a odd.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Lego mesto, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Winx klub, ris.

Amika, 1. sez., 49. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 73. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 74. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 52. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 89. del Usodno vino, 3. sez., 59. del Lepo je biti sosed, 5. sez., 14. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 59. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 53. del Ukradena preteklost, 1. sez., 90. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 10. del Moja boš, 2. sez., 124. del 24UR zvečer Eurojackpot Živahna nevesta (Easy Virtue), angleški film Corellijeva mandolina (Captain Corelli's Mandolin), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, ans. Unikat, ans. Livada Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2596. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš. Biti tabornik Regionalne novice 2 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Romunija, transilvanski biser Regionalne novice 3 Pop Corn, Čuki, Sara Lamprečnik Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

15. septembra

06.00 06.05 07.00 07.05 07.30 07.55 08.20 08.30 09.20 10.05 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 14.30 15.00 15.35 16.05 17.00 17.20 17.45 18.20 18.25 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 01.05 01.30 01.55 02.50

Kultura Odmevi Juvi, aerobika za otroke Telebajski, lutkovna nan.

Kljukec s strehe, ris. Čudogozd, igrane zgodbe Govoreči Tom in prijatelji, 3. del, ris.

Armanova skrivnost, nem. nad.

Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Notranjski odred Cerknica, kviz Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade Čist zares, mladinska dok. ser.

Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Miha Šalehar Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Tedenski izbor Mi se mamo radi, slov. nad.

Ambienti Profil: Axel Scheffler Srce sveta: Koloradski narodni parki, am. dok. ser.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski vodni krog: Škofeljščica Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju Ozare Kalimero, ris. Čebelice, ris.

Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Lepo je deliti, dobrodelna prireditev RK Slovenije Poročila, šport, vreme Deklina zgodba (I.), am. nad.

Občudovani, avstral.-fr. film Profil: Axel Scheffler Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal

16. septembra

07.00 07.20 07.30 07.40 07.55 08.05 08.10 08.15 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.10 09.25 09.35 10.05 10.15 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 15.30 17.00 17.20 17.45 18.45 18.55 19.00 20.05 20.35 21.15 22.00 22.25 23.55 00.40 00.55 01.20 02.15

06.30 07.00 09.10 09.10 11.00 12.15 13.25 14.10 15.55 17.20 18.20 19.10 19.25 20.00 22.30 23.20 00.20 01.25 03.15

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.50 07.55 08.20 08.45 09.10 9.40 10.40 11.40 12.50 14.15 15.10 16.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 0.05 1.55

08.25 08.55 09.00 09.40 10.10 10.15 11.15 11.40 15.25 15.30 15.55 17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 18.55 19.55 20.00 20.30 21.30 23.50 00.00 00.05 00.30

10 domačih Najboljše jutro Tedenski izbor Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Proslava ob 71. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, prenos iz Komna Vitanje v vesolju, Sunita, dok. film Na lepše Naj nam zaigra srce! Janez Lotrič, Oto Pestner, Orkester Academia Sancti Petri in Marko Hribernik Ukane po kanadsko, razv. odd.

Umor, je napisala (IV.), am. nan. Žebelj je postal čopič, dok. film Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade Čist zares, mladinska dok. ser.

Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Maribor, 8. kolo, prenos iz Krškega Televizijski klub: Glasovi športnih prenosov Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Videotrak Nogomet - državno prvenstvo: Krško : Maribor, 8. kolo, posnetek iz Krškega Zabavni kanal, videotrak

24UR, pon.

OTO čira čara Kaja, risanka Smrkci, risanka Poko, risanka Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Peter Pan, risanka Heidi, risanka Mia in jaz, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Jaz sem Luna, 2. sez., 75. del Jaz sem Luna, 2. sez., 76. del MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Ženska džungla, 1. sez., 4. del Ženska džungla, 1. sez., 5. del Živahna nevesta, angleški film Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Petelinji zajtrk, slovenski film Zaprt krog, angleški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, Biti tabornik Žogarija (7), Raška, Srbija Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Romunija, transilvanski biser Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, ans. Unikat, ans. Livada Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2597. VTV magazin Jutranji pogovori Dama iz Maxima, gledališka predstava iz poletnega gledališča Studenec Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primoža, ris.

Gozdna druščina, ris.

Profesor Baltazar, ris.

Manja, ris.

Svet živali, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Mala kraljična, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Kalimero, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo: BMX steza, belg. nan.

Sledi, dok. odd. TV Maribor Ozare Obzorja duha: Zapovedi Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Graška Gora poje in igra 2018, 2. del, odd. TV Maribor Glasbeni pozdrav Z NST Medena koža, kopr. film Poročila ob petih, šport, vreme Turizem 365- Naravne lepote Poljske, 2. del Čez planke: Stuttgart Bacek Jon, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 21. Festival slovenskega filma, reportaža iz Portoroža Skica za portret Tuga Štiglica Intervju: Jurij Groznik Poročila, šport, vreme Tantadruj, slov. TV-film Facebook - vohunjenje za uporabniki, avstralska dok. odd.

Za lahko noč: Bravo orkester!: A. I. Hačaturjan: Špartak Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

07.00 Duhovni utrip: Atma krija joga 07.15 Glasbena matineja: Nacionalni simfonični orkester RAI, Jennifer Koh in James Conlon (A. Dvořák) 09.35 Zdravje Slovencev, dok. odd.

10.25 Slovenski vodni krog: Škofeljščica 11.05 Slastna kuhinja: Mineštra 11.35 Umor, je napisala (IV.), am. nan.

14.00 Zvezdana: Razsvetljen in neprilagojen 14.45 Svetovni popotnik: Južni Atlantski ocean 15.50 Lepo je deliti, dobrodelna prireditev RK Slovenije 17.20 Umor, je napisala (IV.), am. nan.

18.15 Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser.

19.15 Z glasbo in s plesom 19.15 Festival Arsana Ptuj: Tango Story 19.55 Letni časi – Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester 20.05 Sinji planet II, brit. dok. ser.

21.05 Žrebanje Lota 21.10 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.40 Umor, je napisala (IV.), am. nan.

22.35 Ambienti 23.05 Avtomobilnost 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.10 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 00.40 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.50 07.55 08.05 08.30 08.55 09.20 10.10 11.05 12.05 13.10 14.30 16.05 17.35 18.55 18.58 20.00 22.20 0.10 1.55

24UR, pon.

OTO čira čara Kaja, risanka Smrkci, risanka Poko, risanka Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Peter Pan, risanka Heidi, risanka Mia in jaz, risanka Miraculous - Čarobni dragulji, risanka Jaz sem Luna, 2. sez., 77. del Jaz sem Luna, 2. sez., 78. del MasterChef Slovenija MasterChef Slovenija Sprehod z dinozavri, ameriški film Dan najlepših sanj Hipnoza: Dobra zabava 24UR vreme 24UR Pa ne že spet ti!, ameriški film Plemenita kri, ameriški film Seznam strank, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Biti tabornik 09.40 2596. VTV magazin 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 2597. VTV magazin 10.35 Župan z vami, mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 11.35 2. Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori 2018, 2. del 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.35 Skozi trpljenje v svobodo, dokumentarni film 14.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.00 Videostrani, obvestila 17.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved 18.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, ans. Unikat, ans. Livada 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Čuki, Sara Lamprečnik 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.55 Videostrani, obvestila

Torek,

17. septembra

06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, odd. o kuhanju 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres?

12.30 Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum: Pred imenovanjem novega ministra za kulturo 14.30 Pozabljeni Slovenci: Albin Belar 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Osmi dan 16.05 Z glasbo in s plesom: Milko Lazar, skladatelj 16.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Zaljubljenost 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

18.10 Lili in Čarni zaliv, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Umetnost igre 23.30 Glasbeni večer: Kitajski dirigent in skladatelj Tan Dun, solisti in Orkester Slovenske filharmonije (Koncert za papirna glasbila, Simfonična pesnitev treh not) 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.00 Info-kanal

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.10 08.25 08.30 08.55 10.35 11.25 14.05 15.15 16.00 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.20 19.30 20.00 21.00 21.50 23.20 00.15

06.00 07.00 07.01 07.30 07.35 07.45 08.10 08.25 08.40 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.20 11.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.10 19.20 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.25 23.35 23.40 00.05

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Bisergora: Letni časi Nočko: O fantu, ki je šel po svetu strahu iskat Vetrnica: Senčilo za luč Slovenski vodni krog: Hubelj, dok. nan.

Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Avtomobilnost Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Čudogozda, igr. domiš. zgodbe Vetrnica: Na brezi Čudovita Japonska, jap. nan.

Svetovni popotnik: Nigerija Pogrešani, švedska nad.

Konfucij, igrano-dok. film Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Winx klub, risanka Amika, 1. sez., 50. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 79. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 80. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 53. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 90. del Usodno vino, 4. sez., 1. del Jaz sem Luna, 3. sez., 1. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 60. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 54. del Ukradena preteklost, 1. sez., 91. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 11. del Moja boš, 2. sez., 125. del 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 3. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 21. del Gotham, 1. sez., 9. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2597. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Regionalne novice Pihalni orkester z Omarjem Naberjem, posnetek koncerta Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

18. septembra

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.45 15.00 15.30 15.55 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.05 02.15 02.40 03.30

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.35 08.50 09.15 09.55 11.55 12.50 15.35 16.30 17.10 18.10 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00 22.35 23.40 00.35

06.00 07.00 07.01 07.30 07.35 07.45 08.10 08.25 08.40 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Zapovedi Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Young Village Folk: Jakob Franc - Avtohtoni krškopoljski prašiči odprli inovativno partnerstvo med mestom in podeželjem Potepanja, odd. TV Lendava Čudogozd, igr. domi. zgodbe City folk - Obrazi mest, dok. odd.

Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Durrellovi (II.), brit. nad.

Južna Afrika – konec sanj Nelsona Mandele?, dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Anica Hrast-Cucek Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Bine: Zdravo življenje Srečo kuha Cmok: Tista o mavričnih prestah Veliki ulov, kratki igrani film Slovenski vodni krog: Borovniščica, dok. nan.

Alpe-Donava-Jadran Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Halo TV Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Čudovita Japonska, jap. nan.

Drugačen ženski svet, dok. ser.

Družinica, slovenski film Goljufija (II.), danska nad.

Umor, je napisala (IV.): Indijanski darovalec, am. nan.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Winx klub, risanka Amika, 1. sez., 51. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 1. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 54. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 91. del Usodno vino, 4. sez., 2. del Jaz sem Luna, 3. sez., 2. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 61. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 55. del Ukradena preteklost, 1. sez., 92. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 12. del Moja boš, 2. sez., 126. del Preverjeno 24UR zvečer Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 22. del Gotham, 1. sez., 10. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozab.

11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.55 Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Skozi trpljenje v svobodo, dokumentarni film 18.40 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18.50 Videospot dneva 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2598. VTV magazin 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Golica 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje 22.00 Pop Corn, Čuki, Sara Lamprečnik, ponovitev 23.00 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23.10 Videospot dneva 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.40 Videostrani, obvestila

19. septembra

06.00 07.00 10.05 11.00 11.30 11.50 12.30 13.00 13.35 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.55 23.55 00.45 01.10 02.05

06.30 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.15 08.20 08.50 09.20 11.00 11.50 14.20 15.05 15.55 16.30 17.10 18.10 18.40 18.55 19.15 19.30 20.00 20.55 21.05 21.50 22.25 23.30 00.25

06.00 07.00 07.01 07.30 07.35 07.45 08.10 08.25 08.40 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.30 11.55 12.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 18.50 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.15 23.20 23.40

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Vem!, kviz Slastna kuhinja: Gobe z rikoto in orehi Umetnost igre Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Jurij Groznik Duhovni utrip: Atma krija joga Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Notranjski odred Cerknica, kviz Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Nisem čarovnica, koprodukcijski film Motus, kratki igrani film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet: Iz roda v rod duh išče pot Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris.

Biba se giba, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Mulčki, ris.

Vesela hišica: O hišici sladici Vetrnica: Prepletene noči 10 domačih Turizem 365 - Naravne lepote Poljske, 2. del Umor, je napisala (IV.) am. nan.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Čez planke: Stuttgart Ambienti Halo TV Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV KoperCapodistria Profesor Pustolovec, igrana nan.

Vetrnica: Peka Čudovita Japonska, jap. nan.

Na utrip srca, nemški glasbeni dok. film Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jakov Fak Bleščica, odd. o modi Prevara (II.), am. nad.

Umor, je napisala (IV.), am. nan.

Videotrak, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Robocar Poli, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Tashijeve pustolovščine, risanka Winx klub, risanka Amika, 1. sez., 52. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 2. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez.

TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 55. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 92. del Usodno vino, 4. sez., 3. del Jaz sem Luna, 3. sez., 3. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 62. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 56. del Ukradena preteklost, 1. sez., 93. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 13. del Moja boš, 2. sez., 127. del 24UR zvečer Chicaška policija, 1. sez., 5. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 15. sez., 23. del Gotham, 1. sez., 11. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2598. VTV magazin Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija (8): Maribor Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Martin Mikolič, župan Občine Rogatec Regionalne novice 3 Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 21

GERG, Franz: Maks in LuÄ?ka pri starih civilizacijah ml / mladina 084.11 – Stripi Zgodovino lahko spoznavamo tudi v stripih, po katerih naĹĄi mladi bralci zelo radi posegajo. Junaka LuÄ?ka in Maks raziskujeta stare civilizacije: od EgipÄ?anov, Babiloncev, Grkov, Rimljanov, Germanov do Aztekov in

v svojem svetu pehajo za uspehom, toda pogosto se sooÄ?ajo z neuspehom in zavraÄ?anjem v novem svetu, s katerim se zelo teĹžko sooÄ?ajo. Pisateljica poudari v romanu Ä?lovekov beg in z njim opominja, da ne glede na to, kam gremo, nosimo s sabo bremena preteklosti.

DUCKWORTH, Angela: Predanost od / odrasli 159.9 – Psihologija Dr. Angela Duckworth je profesorica psihologije na univerzi v Pennsylvaniji in ustanoviteljica Character Laba, ameriĹĄke neprofitne organizacije, ki se ukvarja z raziskovanjem Ä?lovekovega znaÄ?aja. Je dobitnica ĹĄtevilnih nagrad in priznanj za svoje delo.

Svoje strokovno delo je posvetila raziskovanju predanosti in samokontrole. Ti dve Ä?loveĹĄki lastnosti sta jo najbolj vznemirjali, ko je dolga leta sluĹžbovala kot uÄ?iteljica matematike in opazovala, kako najbolj inteligentni in talentirani uÄ?enci ne

Inkov. Strip je poln dogodivĹĄÄ?in, nepozabnih avantur in zanimivosti, ki jih spremljajo zgodovinska dejstva, ki so napisana ob vsaki zgodbi. Ob koncu knjige pa je za mlade bralce v izziv napisan tudi kviz, s katerim se lahko preizkusijo v znanju, ki so ga pridobili z LuÄ?ko in Maksom na Ä?asovnem potovanju.

DRAKULIĆ, Slavenka: Mileva Einstein. Teorija Ĺžalosti od / odrasli 821-312.6 - Biografski romani Slavenko Drakulić v slovenskem knjiĹževnem prostoru poznamo po njenih izjemnih delih, tako strokovnih kot leposlovnih. Njeno zadnje prevedeno delo v slovenĹĄÄ?ino je biografski roman o Milevi Marić Einstain, soprogi slavnega fizika Alberta Einsteina.

DrakuliÄ?eva z izjemno senzibilnostjo opisuje njeno Ĺživljenje. Mileva je bila posebna Ĺženska. Ĺ˝ivela je v Ä?asu, ko ĹĄtudij ni bil Ĺženska domena. Toda njeno Ĺželjo po znanju sta podpirala oba starĹĄa, tako mama kot oÄ?e.

Leta 1896 se je zaradi izjemnih rezultatov na maturi in sprejemnih izpitih vpisala kot edina Ĺženska na ZĂźriĹĄko politehniĹĄko akademijo. Tam je spoznala svojega bodoÄ?ega soproga. Bila je njegova ĹĄtudijska kolegica, ljubezen njegovega Ĺživljenja, soproga in mati njegovih otrok, toda kmalu mu je postala tujka. Gre za tragiÄ?no zgodbo zapuĹĄÄ?ene Ĺženske, ki doĹživi osebno tragedijo ob izbruhu prve svetovne vojne in se ob tem nikakor ne more pobrati in zaĹživeti Ĺživljenja, ki si ga je v mladosti zastavila.

SELASI, Taiye: Gana naj gre od / odrasli 821-311.2 - DruĹžbeni romani Roman Gana naj gre je prvenec afriĹĄke pisateljice Taiye Selasi. Z njim je Ä?ez noÄ? postala globalna literarna zvezda. Selasijeva je Ĺživela v ZdruĹženih drĹžavah Amerike in Evropi, njene korenine pa segajo v Afriko. Iz svoje lastne izkuĹĄnje je oblikovala termin afropolitanstvo, ki ga uteleĹĄajo glavni junaki njenega romana. Napisan je v treh delih, v njem pa spoznamo Ĺživljenjske zgodbe Kwekuja, vrhunskega kirurga, njegove Ĺžene Folasade ter njunih ĹĄtirih otrok.

To je zgodba o druĹžini, ljubezni, usodi, o AfriÄ?anih in Ĺživljenju v obljubljeni Ameriki.

Nenadna smrt oÄ?eta druĹžino, ki je razseljena po svetu, vrne v Gano in po letih odtujenosti jih spet zdruĹži. Vsi druĹžinski Ä?lani se

21

PRIREDITVE

13. september 2018

Pikin planinski pohod

VELENJE

Ponedeljek, 17. september

ÄŒetrtek, 13. september 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma, delavnica 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije 17.00 VeÄ?namenski dom v Vinski Gori MeseÄ?no druĹženje upokojencev 18.00 Velenjska promenada VeÄ?er v amfiteatru: SKUD Velenje 18.00 Galerija Velenje Odprtje razstave AnÄ?ke GoĹĄnik Godec: Ilustracije za velike in male otroke 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Igrajmo se gledaliĹĄÄ?e: Z nasmehom na oder 19.00 Galerija F-bunker Odprtje razstave Bova oblake torej

Sobota, 15. september 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 Titov trg Velenje se predstavi in Tek oÄ?kov 9.00 in20.00 TRC Jezero, ploĹĄÄ?ad Lago caffe Plesne delavnice orientalskega plesa in veÄ?erni nastop 10.00 Kardeljeva ploĹĄÄ?ad Praznik Mestne Ä?etrti Levi breg vzhod Velenje 16.00 BaliniĹĄÄ?e Velenje v SonÄ?nem parku Balinanje, 1. drĹžavna liga vzhod 3. krog 18.00 Velenjska plaĹža Pikin ultra 24-urni tek 19.00 Titov trg Jelena Rozga, koncert

Nedelja, 16. september 9.00

konÄ?ajo ĹĄolanja z najboljĹĄimi rezultati.

Avtorica v priroÄ?niku navaja mnoge primere, od zgodb uÄ?iteljev in starĹĄev, ki so dnevno izpostavljeni skoraj nemogoÄ?im vzgojnim izzivom, ob tem pa ĹĄe predstavi razliÄ?ne strategije vodilnih direktorjev in ĹĄportnih trenerjev, ki so potrebne za doseganje izjemnih rezultatov. Pojasnjuje, iz Ä?esa je sestavljena predanost in zakaj je odliÄ?nost posameznika bolj odvisna od nje, kot od drugih lastnosti posameznika. Duckworthova na provokativen naÄ?in bralcu ponudi priloĹžnost za razmislek o osebni predanosti, o neizmerljivih virih lastne motivacije ter pokaĹže na moĹžnosti in pomembnost osebne angaĹžiranosti za samouresniÄ?evanje ciljev tako v osebnem kot poklicnem Ĺživljenju.

HAVEL, Geoff: Divji spust ml / mladina M - Leposlovje za otroke od 13. leta dalje Glavna junaka mladinskega romana Divji spust sta Ian In Warren, toda prijatelji ju poznajo po imenih Preklo in Rango. Stanujeta na isti ulici, sta soĹĄolca in imata iste hobije. Zelo rada skejtata in igrata raÄ?unalniĹĄke igrice. Toda ne boste verjeli, vÄ?asih imata igranja na Playstationu Ä?ez glavo.

Takrat pa se, ĹĄe posebej Rango, domisli kaj norega in potem se pogosto znajdeta v hudih teĹžavah. V njuno sosesko se preseli James, ki zaÄ?ne obiskovati isti razred kot Ian in Warren. Njegove interese in hobije kroji Jamesova bolezen, ki ga je priklenila na invalidski voziÄ?ek. James je po naravi zelo bister fant in se zelo rad ĹĄali, kar pa mu pomaga pri sklepanju novih znanstev in prijateljstev. S pomoÄ?jo prijateljev James zmore marsikaj, le skejtanja ne. Toda Warren in Ian zanj pripravita preseneÄ?enje.

Fantje dokaĹžejo, da se s skupnimi moÄ?mi lahko premagajo ĹĄe tako teĹžke ovire. Torej prijateljstvo je vse, kar v Ĺživljenju potrebujemo. Knjiga je bila leta 2017 izbrana v mednarodno IBBY zbirko knjig za otroke s posebnimi potrebami. đ&#x;”˛

AK

10.00 TRC Jezero Igranje mini golfa

Torek, 18. september 10.00 Vila Bianca Trajnostno mobilna regija, delavnica 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Svetlobna terapija 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: MaÄ?jerica in prijatelji, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 Velenjski grad Odprtje Pikine fotografske razstave ÄŒudoviti svet Ĺživali 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Alzheimer Cafe

Sreda, 19. september 8.00 10.00 11.00 17.00 17.00 18.00

AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov AZ Ljudska univerza Velenje Meditacija s Stojanom Knezom Galerija na prostem Odprtje razstave NaĹĄe ulice in ceste Galerija Velenje DruĹžinska urica: Vodstvo in delavnica z ilustratorko Evo Margon KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Filmski kroĹžek za najstnike: Filmoljubci beremo filme Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje

V KnjiĹžnici Velenje svetiĹĄÄ?e knjig V petek, 21. septembra, bodo ob 12. uri v prostorih KnjiĹžnice Velenje odprli SvetiĹĄÄ?e knjig – zbirko prvih beril VelenjÄ?ana Marjana MarinĹĄka, ki jo je KnjiĹžnica Velenje s finanÄ?no podporo Mestne obÄ?ine Velenje odkupila konec leta 2016.

VeÄ?ji del zbirke Prva berila je Marjan MarinĹĄek zbral v letih od 1975 do 1995. V SvetiĹĄÄ?u knjig bo razstavljenih kar 1.522 prvih beril oziroma abecednikov iz 138 drĹžav z vseh celin. Prva berila v zbirki so napisana v 164 jezikih.

Izjemna zbirka, ki prikazuje prve otrokove korake v svet pisne kulture, je za mestno obÄ?ino Velenje pomembna pridobitev. đ&#x;”˛

Petek, 14. september 10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pletenje copatkov

Sobota, 15. september X

Odhod iz AP Šoťtanj Albanija: Planinski tabor za odrasle v Prokletijah 15.00 Trg bratov Mravljak, Šoťtanj Šaleťki festival Piva 16.30 Stadion Široko Liga Golgeter, Šoťtanj : Žalec

Ponedeljek, 17. september 11.00 Trg svobode Šoťtanj Odprtje plakatne razstave Ivan Napotnik – mojster ustvarjanja v lesu 18.00 Ribiťki dom ob ťoťtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 18. september 8.30

Kavarna Ĺ oĹĄtanj, Trg bratov Mravljakov 3 PodjetniĹĄki zajtrk 9.00 DruĹĄtvo upokojencev Ĺ oĹĄtanj Urjenje spomina 11.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj V Evropi sem doma - usvajanje osnov slovenskega jezika 17.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Astrologija 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Potopisno predavanje - Maja Lukanc: Kuba

Sreda, 19. september

Ĺ OĹ TANJ

5.30

ÄŒetrtek, 13. september

Zbor: Vila Bianca

10.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pogovor ob skodelici kave 15.30 Center starejĹĄih Zimzelen jedilnica Odprtje razstave Toneta VoduĹĄka 19.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Slikarska razstava Heda Vidmar Ĺ alamon in Arpad Ĺ alamon

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Jutranji pozdrav soncu 11.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj

Delavnica uporabe pametnih telefonov

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 14. september 17.00 Pod kozolcem MC Ĺ martno ob Paki Letni piknik pred zaÄ?etkom smuÄ?arske sezone 20.00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Poznopoletni festival – koncert zasedbe Papir

Sobota, 15. september X

Pohod PD Ĺ martno ob Paki na Malo Mojstrovko (2332 m) – prijave na pohod pri Ä?lanih druĹĄtva 8.00 do 12.00 ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica, MC Ĺ martno ob Paki 15.00 Martinova vas Prireditev s povorko konjenikov in vpreg ob 20. obletnici Konjerejskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki,

Torek, 17. september 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi

Lunine mene

17. septembra, ob 1:15, prvi krajec

V Citycenteru najveÄ?ji Lego festival Ilustracije za velike V Citycenter Celje prihaja v sredo, 19. septembra, najveÄ?ji Lego festival doslej. Otroci in vsi mladi po duĹĄi bodo lahko vse do nedelje, 30. septembra, svojo ustvarjalnost izrazili ob sestavljanju priljubljenih kock v najveÄ?ji Lego igralnici na osrednjem prostoru nakupovalnega srediĹĄÄ?a. Obiskovalcem bodo med sprehodom po nakupovalnih ulicah na ogled ogromne skulpture iz kock. Nekatere so tako velike, da tehtajo celo veÄ? kot 100 kilogramov, med njimi tudi skulptura dinozavra in liki iz kultnega filma Vojna zvezd. Ob vikendih bodo potekala tudi razliÄ?na tekmovanja. Organizatorji obljubljajo neskonÄ?ne đ&#x;”˛ moĹžnosti za zabavo za prav vse generacije.

in male otroke

Velenje, 13. september – Danes ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje odprli osrednjo razstavo v sklopu 29. Pikinega festivala. Gostovala bo ena najbolj prepoznavnih slovenskih ilustratork AnÄ?ka GoĹĄnik Godec, ki je ilustrirala preko 100 knjig razliÄ?nih avtorjev in Ĺžanrov.

Vse njene ilustracije temeljijo na realistiÄ?nih izvedbah likov in prostora, Ä?etudi je v vse vdahnila samosvoje stilizacije, karakter in barvno paleto. đ&#x;”˛

tf

CITY CENTER Celje

mz Razstavljene bodo tudi velike skulpture iz lego kock.

CODELLI

NUNA

Codelli, igrano-dokumentarni film, 85 minut (Slovenija) ReĹžija: Miha ÄŒelar Igrajo: PrimoĹž Bezjak, Janja Majzelj, MaĹĄa Kagao Knez, Mojca Fatur, Gregor Zorc, Katarina Stegnar Petek, 14. 9., ob 18.00 – premiera s filmsko ekipo Sobota, 15. 9., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 16. 9., ob 19.00 – mala dvor.

The Nun, grozljivka, 98 minut (ZDA) ReĹžija: Corin Hardy Igrajo: Taissa Farmiga, Bonnie Aarons, Charlotte Hope, DemiĂĄn Bichir, Lili BordĂĄn Petek, 14. 9., ob 22.45 Sobota, 15. 9., ob 20.30 Nedelja, 16. 9., ob 18.00

POKVARJENI PLIĹ KOTI The Happytime Murders, akcijska komiÄ?na kriminalka, 91 minut (ZDA)

ReĹžija: Brian Henson Igrajo: Melissa McCarthy, Elizabeth Banks, Maya Rudolph, Joel McHale, Brian Henson Sobota, 15. 9., ob 22.30 Nedelja, 16. 9., ob 20.30

MOJA Ĺ˝IRAFA Dikkertje Dap, druĹžinski film, pripovedovanje v slovenĹĄÄ?ini, 74 minut (Nizozemska, NemÄ?ija, Belgija), 5+ ReĹžija: Barbara Bredero

• ÄŒetrtek, 13.9. BiotrĹžnica • Petek, 14.9. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 16.9. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – PaglavÄ?ki gredo v ĹĄolo • Citycentrov karting, torek petek: 14:00 - 21:00, sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na info toÄ?ki.

Petek, 14. 9., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 15. 9., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 16. 9., ob 16.00 – Pikin kino

ÄŒRNI KKKLANOVEC BlacKkKlansman, kriminalka, komedija, biografija, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Spike Lee Igrajo: John David Washington, Adam Driver, Laura Harrier, Topher Grace Petek, 14. 9., ob 20.15 Sobota, 15. 9., ob 18.00

Naš čas, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

13. september 2018

Nagradna križanka Mobtel

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti, gostja: mag. Nuša Leskovšek Pečak, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije, vodja Službe za klinično psihologijo Psihiatrična bolnišnica Vojnik Tema: anksioznost

ZA MODER ZAČETEK ŠOLE * vrhunski izdelki že za 1 € nove akcjske ponudbe paketov akcijski mobiteli na obroke * več na www.telekom.si

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699

ČETRTEK, 13. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 24. 9. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«.

Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naročnik

Za naročnike do 8 številk zastonj!

• Milan Goršek, Bevče 28, 3320 Velenje; • Maruša Golavšek, Gregorčičeva 22, 3320 Velenje; • Vojko Koštomaj, Uriskova 27, 3320 Velenje.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: FKPV CELJE

Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poškodbi ali operaciji?

V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne zioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju zioterapije.

Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo.

Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja zioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka zioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju.

FIZIOTERAPIJA „TAKOJ“ CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah.

Vsak dan z bolečino je nepotreben!

Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 16. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 17. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 19. septembra

Gradbeni center MIX Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52

Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.

Super cena: le 11,90 evr/m2

Mix d.o.o., Ljubljana

S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.

SOBOTA, 15. septembra

TOREK, 18. septembra

Novo! OUTLET KERAMIKA! mag. Simona Pavlič Založnik, univ. dipl. org., višji zioterapevt

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci križanke »FKPV Celje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 30. avgusta 2018, so:

Fizioterapevt svetuje ...

PETEK, 14. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 3. do 9. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 3. do 9. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 3. do 9. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. do 9. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

13. september 2018

mali OGLASI ŽIVALI

SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

BIKCA Limuzin, teliÄ?ko LS, teĹža 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 462 931

PRIDELKI BUKOVA DRVA, moĹžen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 GROZDJE, rdeÄ?e (modra frankinja) in belo (laĹĄki rizling, sauvignon), prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 306 548 GROZDJE, neĹĄkropljeno (rdeÄ?e, belo), prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 051 630 807 JABOLKA za preĹĄanje (bobovec in carjeviÄ?) prodam. Info: 041 493 326.

GROZDJE, neĹĄkropljeno za sok ali marmelado po 0,70 â‚Ź/kg, prodam.

Gsm: 041 577 874

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

GUGALNICO, kovinsko ogrodje, lesena klop, prodam. Gsm: 051 626 788 TEPIH, 2,5 x 3,5 m, masivno kakovostno preprogo iz gosto tkanega tapisona, namenjenega hotelskim sobam. Kot nova. Cena 80 â‚Ź.

Gsm: O4I 692 995

GIBANJE prebivalstva

IĹ ÄŒEM PROSIM, Ä?e mi lahko kdo podari rabljeno diatoniÄ?no harmoniko. Tel. 030 457 282.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝enitne ponudbe po vsej drĹžavi, predvsem za ljudi zrelih, starejĹĄih let, primanjkuje Ĺžensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si IĹ ÄŒEM soplesalko, starejĹĄo, za vadbo druĹžabnih plesov. Gsm: 040 306 497

ODDAMO LOKAL - BIFE na atraktivni lokaciji, v izmeri cca 60 m2 + 25 m2 pokrite terase, velik parkirni prostor, klimatizirano in z vso opremo. Info: 031/ 606 268 PRO AVTO NOVAK d.o.o.

Prodaja, hiĹĄa, vrstna: VELENJE, GORICA, 189,87 m2, zgrajena l.

1978, adaptirana l. 2003, 277 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 190.000 â‚Ź

od 14. 9. do 20. 9.

- k sv. KriĹžu nad Belimi Vodami so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teĹži 1621,5 kg, saj so stare med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaĹĄke potrebe; - 14. septembra 1931 se je v Ljubljani rodil direktor in turistiÄ?ni delavec Dimitrij Lap, ki je bil direktor Hotela Paka v Velenju; umrl je v TopolĹĄici 24. marca 2010; dejaven je bil v turistiÄ?nem druĹĄtvu, ki je skrbelo za promocijo Velenja, sodeloval je s Plesno zvezo Slovenije in organiziral prve znane plesne turnirje Evropa pleĹĄe; - 14. septembra 1966 je bil rojen slovenski rokometaĹĄ Iztok Puc, ki je umrl za rakom 20. oktobra 2011 na Floridi; ob 60. obletnici Rokometne zveze Slovenije je bil razglaĹĄen za najboljĹĄega slovenskega levega zunanjega igralca, leta 2016 je bil sprejet v Hram slovenskih ĹĄportnih junakov;

• GUTIĆ DARMIN, BIH, Živinice, Ul. 25 novembra 85 B in SERMEŽANSKI NADA, Avstrija, Wellersdorf 4, AT 9072 Ludmannsdorf • MIJATOVIĆ DAVOR, Avstrija, Roseggergasse 5, AT 8401 Kalsdorf bei Graz in HRIBERNIK NADJA, Avstrija, Roseggergasse 5, AT 8401 Kalsdorf bei Graz

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

SMRTI

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, KONOVO, 320,4 m2, zgrajena l. 1994, 1.670 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI v izdelavi, 250.000 â‚Ź

• LOKOĹ EK FRANÄŒIĹ EK, roj. 1941, Velenje, TomĹĄiÄ?eva cesta 2 • BIZJAK IVAN , roj. 1949, Ĺ oĹĄtanj, Levstikova cesta 21 • Ĺ TAMOL ZVONIMIR, roj. 1954, Velenje, Ĺ ercerjeva cesta 18 • MIKUĹ˝ Ĺ TEFANIJA, roj. 1923, Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica 32 • KOLAR NEĹ˝A, roj. 1933, Velenje, BraÄ?iÄ?eva cesta 2

- 15. septembra 1958 se je zaÄ?el pouk v novo zgrajenih prostorih Rudarske ĹĄole v Velenju (danes Gimnazija Velenje), ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske strojne in elektro usmeritve; dijaĹĄki dom poleg ĹĄole ĹĄe ni bil dograjen, zato je prve gojence sprejel ĹĄele naslednje leto; - 16. septembra 1977 so konÄ?ali gradnjo predora pod gradom Ĺ alek; promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta; - v Gornjem DoliÄ?u je bil 17. septembra 1890 rojen znan velenjski uÄ?itelj in narodopisec Fran MlinĹĄek; - 17. septembra 1915 se je v Velenju rodil zdravnik in

DEŽURSTVA

Upravna enota Velenje

POROKE

Odprtje novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenja (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 15. 9. do 16. 9. 2018, DuĹĄan NemaniÄ?, dr. dent. med.

- 20. septembra 1953 je bila ob Velenjskem jezeru prva obrtniĹĄka tombola, ki so jo organizirali ĹĄoĹĄtanjski in velenjski obrtniki; - 20. septembra 1956 so v Ĺ oĹĄtanju v omreĹžje prikljuÄ?ili prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30-megavatna agregata; - 20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno srediĹĄÄ?e Velenja, v spomin na ta dogodek zato svoj praznik praznuje Mestna obÄ?ina Velenje; - 20. september 1960 se je v Celju rodil pedagog, rudarski strokovnjak, literat in filmski ustvarjalec dr. Boris Salobir.

Komunalno podjetje Velenje

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

đ&#x;”˛

• • •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

LEKARNA VELENJE

Damijan KljajiÄ?

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

• •

VETERINARSKA POSTAJA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

ZAHVALA

ZAHVALA

Zapustila nas je draga Ĺžena, mama in omica

Z boleÄ?ino v srcu sporoÄ?amo, da je tiho odĹĄel

MARJETA Ĺ TEHARNIK

STANISLAV KORADEJ

Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in sokrajanom Gaberk za tolaĹžilne besede, darovano cvetje, sveÄ?e in ostalo pomoÄ?.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveÄ?e, SploĹĄni bolniĹĄnici Celje za vso pomoÄ? in oskrbo.

Hvala ZdruĹženju ĹĄoferjev in avtomehanikov, DruĹĄtvu upokojencev, RdeÄ?emu kriĹžu, pogrebni sluĹžbi Usar, pevcem, g. kaplanu Ivanu Hrastniku, govornici Magdi Stvarnik za poslovilne besede.

Ohranili ga bomo v lepem spominu.

3. 7. 1939 – 3. 9. 2018

Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poĹželo, odĹĄla si tja, kjer ne bo bolelo, kjer ni skrbi in boleÄ?in, za tabo je ostal le lep spomin.

udeleĹženec NOB Franc Polh – Izak; umrl je v Ljubljani 30. marca 1989; - 17. septembra 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenje formalno preĹĄlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prevzel v upravljanje takratni delavski svet; - 18. septembra 1837 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil gospodarstvenik, politik in deĹželni ter drĹžavni poslanec Mihael VoĹĄnjak; - 19. septembra 1922 se je v Lepi Njivi rodil poslanec in Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Franc Podvratnik (od 1955 so '57 predsednik ObÄ?inskega Ljudskega odbora Ĺ oĹĄtanj); - 19. septembra 1996 so v RdeÄ?i dvorani odprli Mladinski center Velenje;

Zahvaljujemo se zdravnikom in zdravstvenemu osebju BolniĹĄnice Slovenj Gradec in UKC Ljubljana, dekanu JoĹžetu PriboĹžiÄ?u za obredno maĹĄo, Bogdanu Lampretu za govor ob slovesu in pogrebni sluĹžbi Komunalnega podjetja Velenje. Ĺ˝alujoÄ?i moĹž Niko, hÄ?i Anita in sin Ivan z druĹžinama.

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NUDIM

12. 5. 1940 – 31. 8. 2018

Ni te veÄ? na pragu, ni te veÄ? v hiĹĄi, sedaj te niÄ? veÄ? ne boli.

Nam ostala je praznina in globoka boleÄ?ina.

Ĺ˝alujoÄ?i Ĺžena Nada, sinovi Stane, Marko in BoĹĄtjan z druĹžinami in ostalo sorodstvo

NaĹĄ Ä?as, 13. 9. 2018, barve: CMYK, stran 24

VeÄ? pivovarjev in ponudnikov hrane

Pika se letos podaja v kraljestvo Ĺživali 29. Pikin festival bo potekal med 23. in 29. septembrom – Predfestivalsko dogajanje Ĺže polni galerije in razstaviĹĄÄ?a – Pikina ambasadorka je literatka Bina Ĺ tampe Ĺ˝mavc Tina Felicijan

V soboto 4. ĹĄaleĹĄki festival piva v Ĺ oĹĄtanju – Brez preseneÄ?enj tudi tokrat ne bo ĹĄlo

ce – skoraj sto jih bo – bodo potekale v treh nje, izbor knjiĹžnega in neknjiĹžnega gradiva Ĺživalskih kraljestvih – vodnem, kopenskem na temo Pikinega festivala iz domoznanske NezadrĹžno se bliĹža najveÄ?ji otroĹĄki festival in zraÄ?nem. Ustvarjalna ekipa mladih, ki iz- zbirke KnjiĹžnice Velenje in knjige po izbov Sloveniji, ki Ĺže skoraj tri desetletja staro in delujejo scenske elemente, bo poskrbela, da ru Ä?astne pokroviteljice. V Galeriji eMCe mlado polni z navdihom navihane knjiĹžne bodo obiskovalci osupnili tako nad Belo dvo- plac bosta UrĹĄa Verdev in Valentina Cehner junakinje Pike NogaviÄ?ke. Letos bodo skupaj rano kot ĹĄotorom. ÂťAktivnosti bodo pove- z razliÄ?nimi likovnimi tehnikami predstaraziskovali kraljestvo Ĺživali – to je namreÄ? zane tako z naravoslovnimi vili problematiko ogroĹženih tema 29. Pikinega festivala. Organizatorji kot s socialnimi vsebinami. Ĺživali, ki jim grozi izumrtje.

Program 29. s Festivalom Velenje za krmilom si namreÄ? Kulturni program bo potePikinega festivala Na Velenjskem gradu bodo Ĺželijo, da bi otroci in odrasli spoznavali tiste kal na ĹĄestih odrih ob jezeru fotografsko razstavo na temo bo izvedlo 30 posebnosti iz sveta Ĺživali, ki jih ĹĄolski uÄ?be- na Polhovem in Slonovem Ĺživalskega sveta odprli Ä?lani Ä?lanov odbora niki izpustijo. ÂťRadi bi, da spoznajo, kako odru in tudi v srediĹĄÄ?u meFotokluba F8. V preddverju sta. Vanj je vkljuÄ?ene veliko male dvorane Doma kulture ter veÄ? kot 200 lokalne produkcije. Nismo Velenje bo ilustrator Marko ĹĄtudentk in Letos pride nova uradna pozabili na ĹĄport in rekreaRop predstavil izbor fotograĹĄtudentov.

Pika, ki menda Ĺže nabira cijo, zato pripravljamo tudi fij in ilustracij raznovrstnerazgibalnice,ÂŤ napoveduje ga sveta ĹžuĹželk. V glavni avli kondicijo za sedemdnevno Pokornyjeva in dodaja, da bodo otroci z ak- Doma kulture bodo na ogled priloĹžnostni rajanje. tivnostmi na prostem spoznavali tudi motori- poĹĄtni Ĺžigi in ena filatelistiÄ?na razstava, druko Ĺživali, njihova bivaliĹĄÄ?a in naravno okolje. ga pa bo v prostorih glavne velenjske poĹĄte.

V Pikini deĹželi pa si bodo obiskovalci lahko pomembno je sobivanje ljudi in Ĺživali. Verjamem, da bomo skupaj s Piko to znali predGalerije in razstaviĹĄÄ?a ogledali razstavo likovnih del otrok Vrtca Velenje in razstavo gob. staviti na zabaven naÄ?in,ÂŤ pravi direktorica Ĺže dobivajo pike Festivala Velenje Barbara Pokorny.

Pika bo letos postavila veÄ? kot deset razstav ob jezeru in Pikasta tradicija se nadaljuje V Pikini v srediĹĄÄ?u mesta. Na VelenjPika tudi letos izvaja dobrodelno akcijo. deĹželi tri skem gradu je Ĺže na ogled sli- Tokrat zbira hrano, priboljĹĄke in pripomoÄ?ke Ĺživalska karska razstava Mladinska zlata za zapuĹĄÄ?ene Ĺživali, ki jih bo predala zavetikraljestva paleta, ki prikazuje dela uÄ?encev ĹĄÄ?u. Zbirno mesto bo v Beli dvorani. Do 17.

Pikini tehniki in od 5. do 9. razreda osnovne ĹĄole. septembra bo potekal tudi ustvarjalni nateustvarjalci scene Ĺže priV vili RoĹžle so vÄ?eraj odprli razstavo Ä?aj ÄŒiv Ä?iv poezija, v okviru katerega bodo pravljajo prizoriĹĄÄ?e ob Vegrafik Katarine Aman z naslovom osnovnoĹĄolci kovali verze o Ĺživalih. V nedelenjskem jezeru, ki bo ponoMaÄ?jerica in prijatelji. Umetnica ljo, 16. septembra, pa se bo Pika s Planinvno razdeljeno na Ä?etrti, v je v tehniki linoreza upodabljala skim druĹĄtvom Velenje ponovno podala na katerih bodo obiskovalci domiĹĄljijske Ĺživalske hibride. Danes ob 18. pohod v neznano izpred vile Biance. đ&#x;”˛ spoznavali razliÄ?ne kultururi se bo v Galeriji Velenje odprla razstano-umetniĹĄke zvrsti, se razgibavava ilustratorke AnÄ?ke GoĹĄnik Godec z nali, si ogledali razne zanimivosti, se slovom Ilustracije za velike in male otroke. okrepÄ?ali in ustvarjali. DelavniV naslednjih dneh pa se bodo napolnila ĹĄe razstaviĹĄÄ?a KnjiĹžnice Barbara Pokorny: ÂťTo je Velenje, kjer bodo na ogled ĹĄtiri razstave.

Pisateljica, pesnica, reĹžiserka in prevajalka Bina Ĺ tampe teden, ko se lahko vsi Prikazovale bodo ĹžiĹ˝mavc, ki ustvarja tako za otroke kot mladino, se je menda zesprostimo, doĹživimo kaj valski svet v prvih belo razveselila povabila, da postane Pikina ambasadorka. Pikino lepega, predvsem pa rilih iz zbirke MarjadeĹželo bo obiskala v sredo, 26. septembra, zveÄ?er pa bo Pikina izkoristimo Ä?as za druĹženje z na MarinĹĄka, likovna gostja v mali dvorani kulturnega doma. dela otrok Vrtca VelenajmlajĹĄimi.ÂŤ

â?ą Obisk na festivalni lani je zadovoljil organizatorje, ki vsako leto poskuĹĄajo presenetiti obiskovalce.

Tatjana PodgorĹĄek

V soboto, 15. septembra, bodo od 15. ure dalje znova priĹĄli na svoj raÄ?un ljubitelji piva in temu pripadajoÄ?e kulinarike. TuristiÄ?na zveza obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, lokalna skupnost ter Zavod za turizem bodo znova zdruĹžili moÄ?i in pripravili Ĺ aleĹĄki festival piva. Ta bo Ä?etrti po vrsti, odvijal pa se bo na Trgu bratov Mravljakov v Ĺ oĹĄtanju.

Žan Delopst: Mnogi pravijo, da je Šaleťki festival piva najboljťi dogodek v mestu in je nadvse prijetna popestritev dogajanja v starem mestnem jedru.

Ĺ˝an Delopst, pobudnik in predstavnik enega od organizatorjev dogodka, zagotavlja, da imajo za festival vse pripravljeno, le pesti drĹžijo, da bo njihova prizadevanja ÂťnagradiloÂŤ lepo vreme in udeleĹžba ne bo vpraĹĄljiva. Ko so ga organizirali prviÄ? (leta 2015), ga je obiskalo veÄ? kot 3000 ljudi.

ZnaÄ?ilnost letoĹĄnjega Ĺ aleĹĄkega festivala piva bo veÄ? ponudnikov piva in hrane v primerjavi z

minulimi. PriÄ?akujejo od 10 do 15 domaÄ?ih ponudnikov te pijaÄ?e ter pestro in odliÄ?no ponudbo hrane. ÂťPrvo leto smo imeli teĹžave prepriÄ?ati mikro pivovarje, ki so vzniknili na slovenskem trgu, da pridejo v manjĹĄi kraj. Prav tako je bilo s ponudniki primerne hrane, ki pritiÄ?e pivu. Danes nekateri kar sami kliÄ?ejo in Ĺželijo sodelovati, se predstaviti.ÂŤ Na prireditvi bodo pozornost namenili kulturi pitja ter v Sloveniji vse bolj priljubljenemu butiÄ?nemu mikro pivovarstvu, ki se loÄ?i med sabo po recepturah. Delopst je prepriÄ?an, da bodo sodelujoÄ?i vzbudili pozornost obiskovalcev z razliÄ?nimi vrstami in mamljivimi okusi piva. Tako kot na minulih bodo organizatorji tudi letos poskrbeli za preseneÄ?enja. Slednja, meni sogovornik, dajejo dogodku dodano vrednost. Gostili so Ĺže starodobnike pa ljubitelje starih koles, tokrat naj bi prireditev ĹĄe dodatno popestrili glasbeni gostje.

Na vpraĹĄanje, zakaj festival piva glede na to, da je v okolju bolj razvito vinogradniĹĄtvo, je Ĺ˝an Delopst odgovoril: ÂťZaradi priljubljenosti mikro pivovarjev v Sloveniji, zato, ker smo Ĺželeli pripraviti v Ĺ oĹĄtanju malo drugaÄ?en dogodek in ker smo Ĺželeli oĹživiti staro mestno jedro oziroma Trg bratov Mravljakov. Odziv ljudi na novost in na sam dogodek je bil odliÄ?en, kar nas spodbuja k temu, da tradicijo nekoliko drugaÄ?ne oblike druĹženja ljudi, z dnevno zasnovo dogodka s pridihom sejma in s ponudbo nadaljujemo.ÂŤ đ&#x;”˛

Nova otroĹĄka igrala Velenje – ObÄ?ina Velenje veliko pozornosti namenja najmlajĹĄim, tako da zagotavlja ustrezno varstvo v vrtcih pa tudi na ĹĄtevilne druge naÄ?ine. Eden od njih je skrb za otroĹĄka igriĹĄÄ?a. V teh dneh so zato na zunanjih igriĹĄÄ?ih v Mestni obÄ?ini Velenje postavili 15 novih igral in 5 naprav za vadbo na prostem. Te so postavili ob ĹĄportnem parku v krajevni skupnosti Konovo, na otroĹĄkih igriĹĄÄ?ih v zgornjem in spodnjem Ĺ aleku, v krajevni skupnosti Gorica, na igriĹĄÄ?u pri vili RoĹžle v SonÄ?nem parku ter v krajevni skupnosti Ĺ entilj. Za novo igralo pa je bogatejĹĄe tudi centralno otroĹĄko igriĹĄÄ?e ob Ĺ aleĹĄki cesti. đ&#x;”˛

â?ą

â?ą