37 2019

Page 1

NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019 barve: CMYK, stran 1

V petek (5/16 °C), soboto (5/17 °C) in nedeljo (7/20 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 19. septembra 2019

ĹĄtevilka 37 | leto 66

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

ÂťVsem nam zdaj v ponos, mesto Ĺže v soncu Ĺžari, v njem naĹĄ doprinos vsej naĹĄi skupnosti. Velenje, krasno ti si zdaj, zares kot pravi gaj, rodovom poznim bodi lik, to naj bo naĹĄ vzklik!ÂŤ (Graditeljem Velenja, tekst in glasba Ivan Marin st.)

Velenje praznuje s srcem

cena 1,90 â‚Ź

Danes smo mi graditelji naĹĄega mesta Bojan KontiÄ? Velenje je izjemno mesto in letos je posebno leto. Kot eno najmlajĹĄih slovenskih mest je Velenje po drugi svetovni vojni doĹživelo silovit razcvet na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. Leta 1948 je velenjski trg ĹĄtel komaj 1.121 prebivalcev, leta 1953 pa Ĺže enkrat veÄ?. V letu 1959, tj. v letu slavnostnega odprtja novega mestnega srediĹĄÄ?a, je v Velenju Ĺživelo Ĺže 4.914 ljudi. Danes nas je 33.293 in smo ĹĄesto najveÄ?je mesto in osma obÄ?ina v Sloveniji po ĹĄtevilu prebivalcev. Velenje je najlepĹĄe urejeno veÄ?je mesto, prostovoljstvu prijazno mesto, planetu Zemlja prijazna obÄ?ina, mladim prijazna obÄ?ina, Unicefovo otrokom prijazno mesto, obÄ?ina po meri invalidov, starosti prijazno mesto in srcu prijazna obÄ?ina. To so laskavi nazivi, ki jih Velenje ponosno nosi. In dobilo jih je zaradi vas, spoĹĄtovani VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani. Vi ste tisti, zaradi katerih je Velenje danes prepoznano po prostovoljstvu, solidarnosti, medkulturnosti, sprejemanju drugaÄ?nosti in dobrodelnosti. Ponosen sem, da smo ohranili vse naĹĄe stare rudarske vrednote in jih v teh desetletjih ĹĄe obogatili, oplemenitili. Veliko je bilo izjemnih oseb, ki so s svojim poĹžrtvovalnim delom in uspehi prispevali k rasti naĹĄega mesta v minulih ĹĄestih desetletjih. Brez njihovega predanega dela Velenje danes ne bi bilo takĹĄno, kot je – mesto ĹĄtevilnih priloĹžnosti. Danes smo mi graditelji naĹĄega Velenja. Kot pravi velenjska himna, katere brezÄ?asnost se kaĹže predvsem danes: ‌ rodovom poznim bodi lik, to naj bo naĹĄ vzklik!ÂŤ NaĹĄa dolĹžnost je, da ohranjamo visok Ĺživljenjski standard in skrbimo za okolje, da bo mesto v ponos tudi prihodnjim generacijam. PrepriÄ?an sem, da smo na pravi poti. Ob 60-letnici Velenja vam iskreno Ä?estitam in Ĺželim lepo praznovanje! đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

HoÄ?ejo prvo lopato

LOKALNE novice

Danes sveÄ?ana seja Velenje – Na predveÄ?er praznika, v Ä?etrtek, 19. septembra, bo ob 18. uri v Domu kulture Velenje osrednja slovesnost ob obÄ?inskem prazniku. Na njej bodo podelili visoka obÄ?inska priznanja, grbe in plakete Mestne obÄ?ine Velenje. Slavnostni govornik bo Bojan KontiÄ?, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje. Kulturni program pripravljajo Plesni teater Velenje in multimedijski umetnik Stane Ĺ pegel v produkciji Festivala Velenje.

PrazniÄ?ni koncert domaÄ?ih umetnikov Na prazniÄ?ni petek, 20. septembra, bo na Titovem trgu ob 17. uri veliki prazniÄ?ni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki letos obeleĹžuje 100-letnico delovanja. Skupaj z njimi bodo nastopili tudi znani velenjski glasbeniki: 6pack ÄŒukur, Ansambel Spev, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet, Sanja Mlinar Marin, Robert Goter, MatjaĹž Jelen, Rudarski oktet Velenje in zdruĹženi zbori velenjskih osnovnih ĹĄol. Koncert, ki ga bo povezoval Peter Poles je darilo velenjskih glasbenikov mestu. Po koncertu se bodo obiskovalci posladkali z veliko prazniÄ?no torto Velenje. Ĺ˝e uro pred koncertom, ob 16. uri, pa bo Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? v Galeriji Velenje sprejel vse VelenjÄ?ane, rojene na dan obÄ?inskega praznika, ki so se odzvali povabilu.

Velenje se predstavi V soboto, 21. septembra, bo na Titovem trgu ponovno zelo Ĺživahno. Mestna obÄ?ina Velenje bo v sodelovanju s Ĺ portno zvezo Velenje organizirala prireditev Velenje se predstavi. Med 9. in 12. uro se bodo predstavila velenjska ĹĄportna in kulturna druĹĄtva ter izobraĹževalne ustanove. Prisotne bo ob 11. uri nagovoril tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ob 11.30 pa bo Tek oÄ?kov.

Koncert Ines Erbus in Ĺ˝eljka Joksimovića V soboto ob 20. uri bodo na Titovem trgu pod Ä?astnim pokroviteljstvom Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a pripravili brezplaÄ?en koncert na prostem. Nastopila bosta Ines Erbus in Ĺ˝eljko Joksimović. Dijaki Ĺ olskega centra Velenje pa se bodo predstavili z avtorsko intermedijsko projekcijo na temo 60 let Velenja. đ&#x;”˛

Geslo letoĹĄnjega kolesarjenja po trasi 3. razvojne osi je jasno sporoÄ?ilo, da prebivalci tega od avtoceste najbolj oddaljenega obmoÄ?ja zaÄ?etek gradnje priÄ?akujejo ĹĄe letos Tina Felicijan

Velenje, 14. september – Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je minulo soboto organizirala Ĺže peto kolesarjenje po poteh, kjer naj bi kmalu tekla hitra cesta, ki bo KoroĹĄko povezala z osrednjo Slovenijo. ÂťS kolesarjenjem po tej trasi simboliÄ?no povezujemo KoroĹĄko z bodoÄ?im avtocestnim prikljuÄ?kom v Ĺ entrupertu. S to poÄ?asno voĹžnjo s kolesi ponazarjamo vsakodnevno Bodo to zdaj Ĺže tradicionalno kolesarjenje ohranili tudi, ko bo cesta Ĺže zgrajena? Še kar nekaj dela nas Ä?aka do zaÄ?etka gradnje, ĹĄe veÄ? dela do otvoritve hitre ceste. Glede na to, da kolesarjenje izkoristimo tudi za druĹženje in rekreacijo, ga bomo verjetno ohranili. ÄŒeprav bomo takrat verjetno Ĺže veteranska iniciativa,ÂŤ odgovarja AljaĹž Verhovnik.

Ĺ oĹĄtanj – Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj organizira brezplaÄ?ne kroĹžke za otroke. Prijave bodo sprejemali do 30. septembra na e-poĹĄto: brezplacenkrozek@gmail.com. Otroka lahko vpiĹĄete na balet, ki ga bo v kulturnem domu vodila Svetlana Kiyashchenko, v gledaliĹĄki kroĹžek, ki ga bo vodila Noemi ÄŒop (potekala bosta v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj), in Ustvarjalnice, ki jih bo v Mestni đ&#x;”˛ mkp galeriji Ĺ oĹĄtanj vodila Andreja Zelenik.

Iz Ĺ entruperta na Ravne na KoroĹĄkem so kolesarili dobrih ĹĄest ur. Premagati so morali tudi graĹĄkogorske klance. Zato so se na postanku v Velenju nekoliko okrepÄ?ali.

stanje na koroĹĄkih cestah, kjer se poÄ?asi in dolgo pomikamo proti prikljuÄ?ku na avtocesto. Smo regija z najdaljĹĄo oddaljenostjo od glavne prometne Ĺžile,ÂŤ je povedal koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os AljaĹž Verhovnik in dodal, da se vsako leto ustavijo tudi v Velenju, Âťsaj smo KoroĹĄci in VelenjÄ?ani na isti strani borbe za 3. razvojno os in tako zdruĹžujemo svoje moÄ?i.ÂŤ Kolesarjenje je letos potekalo pod geslom HoÄ?‘mo prvo lopato. ÂťV posebnem protokolu, podpisanem med regijo in drĹžavo, je zapisano, da se bo cesta zaÄ?ela graditi letos. TehniÄ?no je vse pripravljeno, le ĹĄe politika mora urediti poroĹĄtvo za zaÄ?etek gradnje. Mi vztrajamo pri tem dogovoru in hoÄ?emo prvo lopato,ÂŤ je pojasnil. V Velenje je prikolesarilo okrog dvajset najbolj zavzetih podpornikov iniciative, ĹĄtevilni pa so se karavani prikljuÄ?ili na koroĹĄki strani.

Od avtoceste do Slovenj Gradca nas trenutno loÄ?uje veÄ? kot 50 kilometrov regionalne ceste. Z novo hitro cesto bo razdalja za okrog 20 kilometrov krajĹĄa, pot neprimerno hitrejĹĄa in tudi bolj varna.

vasi, pred njimi sem komuniciral z upravnikom z Darsa, ki vodi projekt, in dogovorili smo se, da bomo po obÄ?inskem prazniku sedli za skupno mizo. Dars bo pripravil alternativne reĹĄitve na strokovni podlagi, ki jih Kaj je novega? bomo predstavili civilni iniciativi,ÂŤ je povedal PodĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje Petra in dodal, da Mestna obÄ?ina Velenje podpira Dermola, ki podrobno spremlja procese v iniciative za pospeĹĄitev gradnje 3. razvojne zvezi s 3. razvojno osjo, smo povpraĹĄali po osi oziroma za optimizacijo naÄ?rtov. ÂťPriÄ?anajnovejĹĄih informacijah. ÂťFinanÄ?na kon- kujemo, da bo prva lopata zasajena ĹĄe letos, strukcija ĹĄe ni zaprta. Ministrstva so neuskla- in to na obmoÄ?ju Gaberk,ÂŤ je sklenil. đ&#x;”˛ jena. Lahko reÄ?em, da je to trenutno najveÄ?ja teĹžava. FinanÄ?na konstrukcija se mora Ä?im

Ministrstvo premagalo celjsko obÄ?ino Obletnica priÄ?akovanj – Ne poÄ?itek, poskok! – Zastrupljena ni, onesnaĹžena – Med za predsednika – Od trga do gradu Ob vseh razliÄ?nih obletnicah smo pred dnevi slavili obletnico prisege nove vlade. Padla je prav na petek in ĹĄe na trinajstega. Morda so bile tudi zato ocene delovanja za nekatere dokaj kritiÄ?ne. Res je tudi, da je vlada to leto konÄ?ala precej oskubljena, saj je zaradi razliÄ?nih vzrokov izgubila kar nekaj prvotnih ministrov. Je pa Slovenija nedavno dobila novega evropskega komisarja in resor, ki naj bi nam bila pisan na koĹžo. Komisarja za ÂťkrizeÂŤ, kot nekateri enostavno reÄ?ejo. Pri ocenjevanju ÂťvrednostiÂŤ tega mesta smo naredili velik preobrat: najprej so mnogi rekli, da gre za nepomemben resor, nato pa, da je izredno pomemben ne le v evropskem, ampak kar svetovnem merilu. Sicer pa pri nas ĹĄe kar razpravljamo o pokrajinah in volilnih okrajih ter preferenÄ?nem glasu. Da o ukinjanju dopolnilnega zavarovanja sploh ne govorim. Ob tem nekateri opozarjajo, da za to ni Ä?as, ker se nam menda spet bliĹžajo hujĹĄi Ä?asi. Nekateri so na take prihajajoÄ?e Ä?ase opozarjali Ĺže tudi na celjskem Mosu, Ä?eprav je bilo ĹĄe vedno sliĹĄati tudi precej pozitivnih ocen in predvidevanj. Po mnenju gospodarskega ministra (ta je udeleĹžence nagovoril kar iz Moskve) je naĹĄe gospodarstvo v dobri kondiciji. Nekatera mnenja so bila tudi malo zabavno optimistiÄ?na: res ni Ä?asa za poÄ?itek, potrebujemo nov skok. Sejma ni odprl ÂťnaĹĄÂŤ gospodarski minister PoÄ?ivalĹĄek, ampak minister za okolje in prostor Zajc. In njegovo ministrstvo je, kot smo Ĺže pisali, celjski obÄ?ini dodelilo denar za oÄ?iĹĄÄ?enje zemljiĹĄÄ? okoli dveh celjskih vrtcev. Ob tem so vsi priÄ?akovali, da se bodo del lahko lotili Ĺže poleti, a ĹĄe niso izbrali niti izvajalca. Na ministrstvu so se odzvali in zagotovili, da bodo izbor izvajalca izvedli te dni, izbran pa bo ponudnik, ki bo tako med samim urejanjem kot po njem zagotovil popolno varnost okolja in zdravja otrok. Kot ĹĄe pravijo na ministrstvu, bodo izbrali izvajalca, ki bo jasno predstavil, od kod bo pripeljal neoporeÄ?no zemljino in kako ter kam bo odstranil onesnaĹženo. Na nekatere zapise se je odzvala tudi celjska obÄ?ina. Moti jih navajanje, da so tla v Celju zastrupljena. To po njihovem ni res. So pa na nekaterih obmoÄ?jih zaradi nekdanje industrije onesnaĹžena s teĹžkimi kovinami.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

prej zapreti, prva lopata se mora zasaditi letos, kot je bilo obljubljeno. Vsi priÄ?akujemo, da se bo to realiziralo,ÂŤ odgovarja. Kaj pa lokalni predlogi za spremembe na trasi? ÂťV zvezi s predlogom za podaljĹĄanje vkopa ob Ĺ kalskem jezeru ĹĄe ni novih informacij. Opravil sem razgovor s civilno iniciativo v Stari

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

mz

BrezplaÄ?ni kroĹžki za otroke

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

19. septembra 2019

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ? Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ni pa vse staro slabo. Tudi to so dokazali v Celju in pred dnevi pri domu celjskih poklicnih gasilcev odprli posebni paviljon in v njem 90 let staro gasilsko lestev. To staro lestev so gasilci sami obnavljali kar sedem let, zdaj je v paviljonu ob cesti na ÂťjavniÂŤ ogled. Ne ponaĹĄajo pa se le s to staro lestvijo, tudi z novim Ä?ebelnjakom, ki so ga odprli lani in je tudi pravi api terapevtski center, dobrodoĹĄel gasilcem pri njihovem teĹžkem delu. Letos so Ĺže prviÄ? toÄ?ili med in kozarec so ga podarili tudi predsedniku Pahorju, ki je tudi odprl novi paviljon. V Vojniku pa so odkrili spominsko obeleĹžje rojaku dr. Karlu Frideriku Hennu. Rojen je bil na Frankolovem, kot zdraviliĹĄki zdravnik pa je deloval na Dobrni, v Rimskih Toplicah in LaĹĄkem. Po letu 1875 je bil v Vojniku tudi Ĺžupan, nekateri pa ga bolj poznajo kot ÂťoÄ?etaÂŤ zdraviliĹĄÄ?a Radenci. Spominsko obeleĹžje so mu zdaj postavili zato, ker letos mineva prav 150 let, odkar je, ko je bil ĹĄe ĹĄtudent, odkril radensko slatino, ki je kmalu zelo zaslovela. V Vojniku je Henn tudi pokopan. V soboto bo spet veliki dan za ljubitelje teka na Ĺ marskem. Tu so po osmih letih obudili Rokov tek. Start za vse tri kategorije tekaÄ?ev – otroĹĄki Rokec na tri kilometre ter teka na 21 in 41 km – in kolesarjev bo pri cerkvi sv. Roka v Ĺ marju pri JelĹĄah, cilj pri podÄ?etrtĹĄki Aqualuni, pot pa vodi po slikoviti pokrajini Obsotelja. V Podsredi pa so Ĺže zaÄ?eli prve prireditve ob Prazniku kozjanskega jabolka. Letos bodo te trajale kar ves mesec, osrednje bodo v soboto in nedeljo, 12. in 13. oktobra. Pred dnevi so ob tem prazniku Ĺže odprli prenovljeno Grajsko pot Podsreda, pot, ki povezuje srednjeveĹĄki trg Podsreda z istoimenskim gradom. Pot so razĹĄirili, na nevarnih delih tudi zavarovali z jekleno vrvjo, na najbolj strmem delu pa postavili lesene stopnice. Ob teh delih so uredili ĹĄe grajski ribnik. Pa ĹĄe to: v Celju sta se pred dnevi na tradicionalni nogometni tekmi spopadli ekipi Mestne obÄ?ine Celje in Ministrstva za obrambo. Rezultat je bil tak, kot ga paÄ? priÄ?akujemo in se spodobi. Zmagalo je obrambno ministrstvo.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-poĹĄta: press@nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d. NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo! Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.


Naš čas, 19. 9. 2019 barve: CMYK, stran 3

3

PRAZNIČNI INTERVJU

19. septembra 2019

»Velenje smo gradili prostovoljno in nanj gledamo s srcem« Praznični pogovor z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem Mira Zakošek

Velenje je lepo mesto, lepa občina. Marsikdo se zaljubi vanj. Ponuja veliko ugodnosti svojim občanom, ponuja jim lepo okolje in urejeno življenje, številne dogodke in priložnosti za prijetno in pestro družinsko življenje, pa tudi za prijazno starost. Skrbi za invalide, za socialno ogrožene, išče poti, da se iz zelo lepega rudarskega mesta preoblikuje v prav tako lepo tehnološko, izobraževalno, kulturno in upravno središče, ki eno od možnih poti razvoja vidi tudi v turizmu. Velenje letos praznuje častitljiv jubilej. Kako to prehojeno pot in ta jubilej doživljate vi? »Velenje je resnično lepo in urejeno mesto, kar nam priznavajo številne ocenjevalne komisije, tuji gostje, prejeti nazivi in nagrade. Ni pa to samoumevno. To je rezultat dolgoletnega dela, številnih projektov in precejšnih sredstev. Velenje je tudi prijazno mesto. Prijazno otrokom, starejšim, invalidom, planetu, prostovoljstvu. Velenje pa je tudi še veliko več. Velenje je znano tudi po prostovoljstvu, solidarnosti, skrbi za sočloveka. To so vrednote, ki so prevečkrat pozabljene, odrinjene na stran in nezaželene. Izjemno ponosen sem, da te vrednote še vedno cenimo, jih ohranjamo in živimo ter jih z zgledom prenašamo na svoje otroke.« O sebi imamo običajno dobro sliko, a smo lahko včasih tudi pretirano kritični. Vi se srečujete z drugimi župani, vidite, kako uspešne so njihove občine, njihova središča. Kje je danes Velenje v slovenskem prostoru? »Prav je, da smo včasih kritični, saj nas ravno to žene naprej, v nove izzive in dosežke. Naj izpostavim samo podatek, da smo v zadnjih desetih letih namenili 160 milijonov evrov za naložbe, od tega smo uspešno pridobili 35 milijonov nepovratnih sredstev. Ti podatki kažejo, da smo v Velenju izrazito naložbeno naravnani in zelo uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev. Poudarjam, da smo se zadolžili samo za 8 milijonov evrov neto. Vse to nekdo, ki se po Velenju ne sprehaja vsak dan, hitro opazi že na prvi pogled. Ker je vse lepo in urejeno, ker se gradi in vzdržuje, da so ljudje zadovoljni, da je na voljo veliko prireditev, da je veliko brezplačnih storitev (Lokalc, Bicy, plaža, svetovanja …), da je zagotovljena komunalna infrastruktura, urejene ceste, zrak čist, veliko rekreacijskih površin. To pomeni visok standard kakovosti življenja. Žal ni povsod tako in to nam priznavajo župani večine slovenskih občin, ki z občudovanjem spremljajo naše delo in naše uspešne projekte.« Razni kazalci nam merijo uspešnost, številna priznanja potrjujejo pravilnost odločitev. Najbrž niti ne veste, v čem vse smo zgolj dobri, gotovo pa, v čem smo odlični. Kaj so naše največje prednosti?

»Naša največja prednost so naši občanke in občani, društva, prostovoljci, gasilci, vsi, ki v Velenju živimo, saj delamo Velenje takšno, kot je. Številna društva in klubi so zaslužni, da smo uspešni na mnogih področjih. Odlični smo v prostovoljstvu, solidarnosti, sprejemanju različnosti, povezovanju in še marsikje. Velenje je tipičen primer medkulturnega dialoga in največja nagrada je zagotovo to, da smo spoznali, da nas razlike bogatijo, nadgrajujejo, delajo posebne in ne nazadnje niti ne tako zelo različne.« Tretji mandat vodite Mestno občino Velenje, kaj je najbolj zaznamovalo to obdobje? Na kaj, kar ste dosegli med vašim županovanjem, ste najbolj ponosni? »Tretji mandat smo si, tako kot tudi vse prejšnje, zastavili zelo optimistično. Nekaj smo že postorili, veliko dela je še pred nami. Če se ozrem na pretekla dva mandata, sem zagotovo najbolj ponosen, da nam je uspelo uravnotežiti proračun, da smo izvedli številne večje naložbe. Prenovili smo bivši Trg mladosti v današnjo promenado, s kohezijskim projektom treh občin smo zagotovili celovito oskrbo s pitno vodo, obnovili smo Sončni park. Ponosen sem na Velenjsko plažo, 10 let Lokalca, ponosen sem, da nam je uspelo rešiti več kot 850 stanovanjskih stisk in še veliko več. V letošnjem letu je največja pridobitev nov vrtec Mlinček v Vinski Gori. Izvesti moramo še druge projekte v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Iz omenjenega mehanizma nam je uspelo pridobiti sofinanciranje v višini 11.448.260 evrov za projekte v skupni višini več kot 17 milijonov evrov. Tudi to je nekaj, na kar sem izjemno ponosen. Ravno v tem tednu usklajujemo še zadnje podrobnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja za oskrbovana stanovanja, ki jih bodo kmalu naselili naši občanke in občani.« Seveda bi bilo nepošteno, če bi se le hvalili. Tudi slabosti imamo. Na nekatere opozarjajo občani, nekatere zaznavate sami. Vas kakšna ali kakšne še posebej bremenijo? »Najbolj me bremenijo t. i. civilne iniciative, ki večinoma pod krinko sklicevanja, da delujejo v javno dobro, delujejo izključno v lastno dobro ali za promocijo lastne stranke. Večinoma gre za posameznike, ki zberejo okoli sebe nekaj ljudi, jih potegnejo na svojo stran in potem skupaj zavirajo dobre projekte, ki so vodeni povsem transparentno in v dobro vseh. Poglejmo tretjo razvojno os, ki zamuja zaradi civilnih iniciativ, ki niso dosegle nič, le dodatno zamudo. V Velenju smo imeli civilno iniciativo proti beguncem, proti integracijski hiši, pa sedaj proti zamenjavi zemljišča, ki je v lasti občine, z zemljiščem, ki je v lasti privatnega investitorja. Gre za občinsko zemljišče, na katerem je po prostorskih aktih že več kot dvajset let dovoljena gradnja. Civilna

iniciativa ne bo preprečila, da prav dogajanja za tiste, ki si ga se tam ne bo gradilo. Če bodo želijo, da najdejo nekaj zase.« uspešni, bodo lahko preprečili Mesta, ki niso sposobna zadržati le, da se ne bo gradilo na takšen mladih, so pahnjena v proces stanačin. Ne nazadnje lahko občina ranja prebivalstva, v krčenje, v kot lastnik zemljišče tudi proda.« negativno rast populacije. Je tudi Cankarjeva ulica živi ob sobotah, Velenju že grozil ta korak? včasih še ob petkih. Sicer pogosto »V Velenju mladi radi ostanejo, vlada mrtvilo. Mladi bi radi več do- se tukaj ustalijo in si ustvarijo gajanja, morda pravi korzo, kakšno družino. Ker vedo, da bodo tukaj nočno življenje. Tega utripa za zdaj imeli na voljo več brezplačnih v Velenju ni veliko. Občina sama je aktivnosti, več sprehajalno-retu sicer nemočna, lahko pa ustvarja kreacijskih površin kot v večjih

zdravljenja in precejšnje odsotnosti. V obdobju ekspanzivne gradnje večstanovanjskih objektov je bila v veljavi gradbena zakonodaja, ki za gradnjo objekta s pritličjem in štirimi etažami ni zahtevala vgradnje dvigala, kar danes zaradi staranja prebivalstva in spremenjenega financiranja zaradi razpršenosti lastništva predstavlja resno težavo. V omenjenih objektih živi vedno več starejših, invalidnih oseb in oseb, ki potrebujejo nenehno zdravniško oskrbo. Ne samo v Velenju, povsod po Sloveniji. Na

Bojan Kontič

pogoje, ki takšen utrip naredijo. Si ga sploh želimo, in če, kaj dela občina na tem? »Preko razpisa za spodbujanje podjetništva dodeljujemo sredstva mladim kreativnim podjetnikom. Z natečajem za naj prodajni prostor v mestnem središču spodbujamo urejenost tako notranjosti lokalov in trgovin kot tudi njihovih izložb in jih nagradimo. V tem mesecu smo v lokale in trgovine razdelili 90 kilogramov čokolade in še veliko drugega promocijskega materiala, da bodo lahko tudi oni promovirali praznovanje. Med letom organiziramo nekaj večjih brezplačnih koncertov. Sofinanciramo prireditve, koncerte in druge promocijske projekte preko razpisov. Več skorajda ne moremo storiti. Glede nočnega dogajanja pa se strinjam, da tega v Velenju ni veliko. Mladi in tudi malo starejši se poleti radi zadržujejo na Velenjski plaži, ki postaja ena osrednjih točk večernega dogajanja. Ne smemo pa pozabiti, da se je tudi način druženja med mladimi spremenil. Po drugi strani imamo v mestu vedno več starejših občanov, ki se nad glasno glasbo pritožujejo, zato je težko ustreči vsem, ampak mislim, da smo v Velenju tudi na tem področju ubrali ravno pravo pot. Je ravno

mestih ipd. S pomočjo SAŠA inkubatorja lahko stopijo na uspešno poslovno pot. Zagotavljamo vedno nova stanovanja za reševanje stanovanjskih stisk in s ponosom poudarjam, da mlade družine pri točkovanju prejmejo več točk in zato pridejo prej do občinskega stanovanja. Nudimo štipendije za deficitarne poklice. Gimnazija Velenje je morala letos razpisati dodaten oddelek zaradi izjemnega interesa. Skratka, mladi prepoznajo prednosti in priložnosti, ki jih Velenje ponuja, in tudi v prihodnje se bomo trudili ustvarjati dobre pogoje za mlade in za tiste na začetku zaposlitvene poti.«

mojo pobudo je predlog za dopolnitev stanovanjskega zakona po skrajšanem postopku vložil Državni svet RS. S spremembo zakonodaje tako znižujemo zahtevano 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov na 75-odstotno za sprejem odločitev, vezanih na gradbena dela in odpravo arhitekturnih ovir za kakovostnejše bivanje vseh stanovalcev večstanovanjske stavbe. Sprememba bo sprejeta na septembrski seji Državnega zbora RS.«

Svet se je znašel pred veliko preizkušnjo. Grozijo klimatske spremembe, kot jih nismo poznali in katerih razsežnosti si ne znamo predstavljati. Dejstvo je, da se je zato v zadnjem obdobju že marsikaj V Velenju smo prijazni tudi do staspremenilo in se bo še bolj. Tisto, rejših in invalidov. To pomeni štena čemer smo gradili (rudarstvo, vilne aktivnosti, da tem skupinam energetika), ne le da počasi, amomogočimo čim višji življenjski pak dokaj hitro ugaša. Tudi mesto standard z minimalnimi ovirami. je zato na preizkušnji. Kako vidite Na zakonodajno oviro pa so nalepot naprej? teli, če so želeli vgraditi dvigalo v večstanovanjski stavbi. Ker je to »V trajnostni razvoj se usmerprecejšen strošek, niso bili vsi la- jamo že dalj časa. Že desetletja stniki stanovanj za to naložbo. Rav- skrbimo za čisto ozračje, brez no prejšnji teden je na vaš predlog škodljivih emisij, urejamo deOdbor Državnega sveta RS za infra- gradirana območja, s projekstrukturo, okolje in prostor podprl toma Lokalc in Bicy že dobro predlog dopolnitve stanovanjskega desetletje zmanjšujemo emisije zakona. v prometu, gradimo kolesarske steze, ločujemo odpadke, na pri»Res je, da gre za velik uspeh, reditvah spodbujamo gostince, saj mi je to uspelo v času mojega da uporabljajo okolju prijazne

materiale za postrežbo, na naših prireditvah to zahtevamo. S podpisom Zero Waste listine smo se obvezali, da je Pikin festival prireditev z manj odpadki – ker se zavedamo, kako pomemben je odgovoren in sozvočen odnos do narave. Pravzaprav smo na to pot stopili že pred več kot tridesetimi leti, ko smo načrtno in sistematično začeli postopno ekološko sanacijo Šaleške doline. Pa si poglejmo danes razvoj turizma v naši dolini in Velenjsko plažo. Uspelo nam je skoraj nemogoče. Obe naši prevladujoči gospodarski dejavnosti sta bili v preteklosti že večkrat v nezavidljivi situaciji, pa sta se bolj ali manj uspešno prilagodili spremembam. Da je izkop premoga v zadnji fazi, vemo že vsi. Letos smo organizirali tudi konferenco z naslovom Razmislek o prihodnosti energetike v Šaleški dolini, na kateri so strokovnjaki razpravljali o energetskem konceptu in prihodnjem delovanju Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Še naprej pa bomo skrbno spremljali naše gospodarske družbe, si prizadevali za enake pogoje kot drugod v Sloveniji (cestne povezave), na različne načine spodbujali obrtnike, podjetnike, malo gospodarstvo ter podpirali aktivnosti podjetniškega inkubatorja za krepitev inovativnega podjetništva med mladimi. V sklopu inkubatorja bomo letos jeseni že drugič izvedli nadvse uspešno mednarodno konferenco Future 4.0, na kateri podjetja predstavijo trende v po Industriji 4.0.« Mesta v svetu se tudi sicer silovito hitro spreminjajo, digitalizacija prodira v vse sfere njihovega življenja. Smo v koraku s temi trendi? »Velenje je v koraku s časom tudi v digitalizaciji. Bilo je eno prvih mest, ki je prejelo naziv q-občina za vzpostavljeno e-poslovanje z občani. Razvoj tehnologij in njihove uporabnosti je v zadnjih letih naredil izjemen napredek. V Velenju smo v digitalizaciji implementirali kar nekaj rešitev s ciljem, da se ljudem še bolj poenostavi opravljanje določenih opravkov, izboljša kvaliteto bivanja in optimizira poslovanje. Če izpostavim najpomembnejše: nadzorni sistem za delovanje javne razsvetljave, spremljanje voznega reda Lokalca na aplikaciji in spletni strani Google zemljevidi, spremljanje zasedenosti Bicy sistema, sistem PISO, brezplačno WI-FI omrežje, aplikacija Sooblikujmo Velenje, spletni koledar dogodkov in zemljevid poslovnih prostorov v mestnem središču, energetski menedžer za spremljanje in optimiziranje porabe energije v javnih objektih, mobilno plačevanje parkirnine idr. V Velenju pa imamo ne nazadnje tudi Vzorčno mesto, ki je najsodobnejša učilnica za spoznavanje sodobnih tehnologij, kot so 3D-modeliranje, robotika, digitalizacija in virtualna resničnost.« Velenju doslej ni bilo treba pretirano razmišljati o potrebnih površinah za gradnjo. Toda v prihodnosti Nadaljevanje na strani 4 ⏩


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 4

4

INTERVJU, OBÄŒINSKI NAGRAJENCI

vendar lahko priÄ?akujemo, da bo postajalo veÄ?je srediĹĄÄ?e, ki bo potrebovalo veÄ? zemljiĹĄÄ? za stanovanjsko gradnjo. Teh pa vseeno ni veÄ? v izobilju. Sodobna mesta silijo v nebo. Se tudi o tem Ĺže razmiĹĄlja?

venskih mest ima za seboj ĹĄest desetletij uspeĹĄnega razvoja. Razvoj pa zadnje Ä?ase dela zelo velike korake. Tudi to je po svoje prav. V Velenju smo vedno vztrajno sledili viziji snovalcev naĹĄega mesta, graditeljev, naĹĄih prednikov. Vedno smo bili ponosni na naĹĄo zgodovino, ker zaradi nje smo to, kar smo. Velenje so zgradili prostovoljci kot mesto v parku, sonÄ?no mesto, mesto za Ĺživljenje in za ljudi. Velenje smo gradili s srcem in ga tako tudi gledali. Tako bomo usmerjali tudi nadaljnji razvoj.ÂŤ

nje, bogastvo pogledov. Pripravili bomo ĹĄtevilne sprejeme, na osrednji obÄ?inski slovesnosti bomo podelili visoka obÄ?inska priznanja, v Velenju bomo gostili delegacije naĹĄih prijateljskih mest, odpirali nove razstave, sadili drevesa, sprejeli obÄ?anke in obÄ?ane, ki na dan obÄ?inskega praznika praznujejo svoj rojstni dan, skratka ĹĄtevilni dogodki bodo namenjeni praznovanju jubileja.ÂŤ

ÂťTako kot povsod drugod je tudi pri nas veliko povpraĹĄevanje po stanovanjih, ki so nujno potrebna. To zaznavamo z velikim ĹĄtevilom prijavljenih na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj. StanovanjTudi pobratenim in partnerskim ske stiske Ĺželimo reĹĄiti Ä?im prej, mestom boste namenili veliko poseveda pa smo pri tem omejeni s zornosti. ĹĄtevilom stanovanj, ki jih imamo Kultura oblikuje mesta. Tudi v Vena razpolago. Zato je nujno poÂťTako je, lepo je praznovati in lenju ji umerjate veliko prostora, ĹĄe lepĹĄe je praznovati skupaj s trebna Ä?imprejĹĄnja gradnja novih denarja, pozornosti. Vendar pa je prijatelji. Letos bomo gostili pet stanovanj. MoĹžnosti na gradnjo poleg kulturne, umetniĹĄke, izobra- delegacij, in sicer iz naslednjih stanovanjskih blokov so ĹĄe na Ĺževalne in seveda druĹžbene narave mest: Banjaluka in IstoÄ?no Novo Selu in na zemljiĹĄÄ?u za PoĹĄto (stamanj njenih pomembnih gospodar- Sarajevo (BiH), Piotrkow Trybunovanjsko-poslovni kompleks). skih uÄ?inkov. PriÄ?akujete, da bo te nalski (Poljska), Plevlja (ÄŒrna Za gradnjo individualnih hiĹĄ pa prinesel nov prireditveni oder ob gora), Prievidza (SlovaĹĄka) in so na voljo parcele na lokacijah Velenjskem jezeru? Ĺ kale-Hrastovec, Vinska Gora, Vienne (Francija). Delegacije na dolgi rok tudi Zlati griÄ? in v ÂťKot lokalna skupnost smo bomo v nekaj dneh popeljali po Ĺ aleku (zasebni investitor). Kljub storili vse, kar je v naĹĄi moÄ?i, da naĹĄem mestu, jim pokazali naĹĄe omejitvam v prostoru imamo v bi zagotovili Ä?im boljĹĄe pogoje najuspeĹĄnejĹĄe ali najnovejĹĄe pro-

Velenju ĹĄe vedno dovolj moĹžnosti za zagotavljanje stanovanjskih kapacitet in novogradnje za potrebe rasti mesta. Do konca leta priÄ?akujem tudi sprejem novega obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta, ki bo zagotovil dodatna stavbna zemljiĹĄÄ?a za gradnjo na osnovi pobud obÄ?anov za spremembo namembnosti zemljiĹĄÄ?.ÂŤ

za gospodarsko rast. NajveÄ? gospodarskih uÄ?inkov priÄ?akujemo od tretje razvojne osi, ki nas bo postavila v enakovreden poloĹžaj z ostalimi slovenskimi mesti. Za veÄ?ino gospodarskih druĹžb je ustrezna cestna povezava odloÄ?ilnega pomena. In v tem se drĹžava vede precej maÄ?ehovsko. Tudi prireditveni oder in prostor bo privabil ĹĄtevilne obiskovalce Turisti preplavljajo svet. Mi bi Ĺželeli in turiste, vendar se bo ta uÄ?inek kanÄ?ek tega ujeti tudi sami. V tu- poznal bolj v turizmu, nastanitverizmu vidimo priloĹžnost. Velenjska nih kapacitetah in s turizmom plaĹža je dobro obiskana, pogosto Ĺže povezanih nastanitvah. Pozitiprepolna, poln je bil Pikin festival in ven vpliv na gospodarsko rast bo ĹĄe bi lahko naĹĄtevali. Toda ali se ob pustila tudi Poslovna cona Stara tem ne obnaĹĄamo preveÄ? radodarno. vas, ko bo zaĹživela. Po prejemu Veliko jih meni, da bi morali za ta- sklepov za sofinanciranje dveh kĹĄne stvari vendar pobrati vsaj nekaj CTN-projektov, ki ju naÄ?rtujemo denarja, ne pa jih nuditi zastonj? v Starem Velenju, bomo prebudiÂťSe strinjam, da tudi v Velenju li tudi ta najstarejĹĄi del Velenja ne bo ĹĄlo veÄ? dolgo tako naprej, in del prostorov namenili tudi da je vse zastonj. V Velenju si Ĺže- kulturnim ustvarjalcem.ÂŤ limo gostov, ki bi pri nas ostali Tudi ob ĹĄestdesetletnici bo jubiledalj Ä?asa, veÄ? dni. Dejstvo je, da ju namenjano veliko prireditev, na ĹĄtevilo noÄ?itev v Velenju raste. katere Ĺželite ĹĄe posebej opozoriti? 71 odstotkov gostov je iz tujine, predlani je bilo veÄ? kot 33 tisoÄ? ÂťTako kot vsako jesen imamo noÄ?itev (41,44 odstotkov veÄ? kot tudi letos bogato bero prireditev, leto prej). V povpreÄ?ju ostanejo dogodkov, proslav, razstav. Te pritri dni. Ponudbe imamo dovolj in pravljajo poleg obÄ?ine tudi ĹĄteviltukaj je priloĹžnost za s turizmom ni javni zavodi, kulturna in druga povezane storitvene dejavnosti druĹĄtva, klubi in drugi. Zagotovo oz. zasebni sektor, da prepozna je Ĺže vsak opazil, da smo mesto trĹžno niĹĄo v Velenju in prepriÄ?a Ĺže poleti odeli v sonÄ?nice. Ta cvet s svojo ponudbo. Turiste v Vele- je simbol Velenja, saj se z Ĺželjo po nju imamo, sem smo jih privabili, Ĺživljenju obraÄ?a za soncem, k svesedaj je na zasebnem sektorju, tlobi in napredku. Ob letoĹĄnjem da to trĹži.ÂŤ praznovanju jubilejnega obÄ?inskega praznika smo pripravili ĹĄtiri V teh dneh bo namenjenih polno veÄ?je koncerte. Najbolj se veselim primerjav, kakĹĄno je bilo Velenje koncerta, ki ga pripravljamo na pred 60 leti in kakĹĄno je danes. A dan praznika skupaj s Pihalnim zelo pomembno je, kakĹĄno bo jutri. orkestrom Premogovnika Velenje Prihodnost je namreÄ? vse bolj ne- in priznanimi velenjskimi glasbepredvidljiva, zahteva skrben premi- niki. Koncert bo darilo velenjskih slek. Kako usmerjate korake mesta glasbenikov mestu, VelenjÄ?ankam in kako vidite prihodnost Velenja in VelenjÄ?anom. NaĹĄe mesto je Ä?ez 10, 20 let? dobilo tudi novo umetniĹĄko foÂťVelenje kot eno najmlajĹĄih slo- tomonografijo z naslovom Vele-

Kdo bodo letoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci? Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na predlog komisije za priznanja potrdili letoĹĄnje obÄ?inske nagrajence na junijski seji, priznanja pa bodo prejeli na slavnostni seji, na danaĹĄnji predveÄ?er praznika, v Ä?etrtek, 19. septembra. Mira ZakoĹĄek

pot se je strmo dvignila po drugi svetovni vojni. Leta 1957 je taktirko godbe prevzel Ivan Marin starejĹĄi, leta 1965 pa mag. Ivan Marin mlajĹĄi, ki je orkester vodil do leta 2004. Med letoma 1995 in 1998 je imel orkester dva dirigenta, poleg Ivana Center za vzgojo, izobraĹževanje in Marina ĹĄe Marjana Stropnika. UmetniĹĄko vodenje usposabljanje pa je leta 2004 prevzel MatjaĹž EmerĹĄiÄ?, ki je svoje Ima dolgoletno tradicijo, saj so potrebo po prila- delo uspeĹĄno opravljal do leta 2016, ko je dirigentgojeni vzgoji in izobraĹževanju otrok s posebnimi sko palico prevzel Anton Vrzelak. potrebami zaznali Ĺže leta 1933 in ĹĄolo ĹĄe pred vojV celotni zgodovini se je orkester udeleĹževal ĹĄteno tudi odprli. Leta 1956 so ustanovili PomoĹžno vilnih domaÄ?ih in mednarodnih tekmovanj in poĹĄolo v Velenju. Skladno s potrebami se je ĹĄirila, do- segal po najviĹĄjih odliÄ?jih. kler ni postala popolna osemletka. Gostovali so na obeh velenjskih osnovnih ĹĄolah (Gustava Ĺ iliha in Mihe Pintarja Toleda), v Ĺ oĹĄtanju pa je bil zunanji oddelek, ki pa so ga zaradi neustreznih prostorskih SmuÄ?arski klub Velenje SmuÄ?arski klub Velenje je bil z namenom zdruĹževanja ljubiteljev smuÄ?anja, vaditeljev in sodnikov smuÄ?anja ustanovljen pred pol stoletja, danes pa ima 86 Ä?lanov. Skrbi, da se med mlade prenaĹĄa tradicija alpskega smuÄ?anja na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline. ÄŒlani kluba so bili mnogi znani tekmovalci, med drugim Ana Drev, Miran Rauter in David De Costa.

Grbi Mestne obÄ?ine Velenje

pogojev ukinili, otroke pa preĹĄolali v Velenje, kjer so dobili leta 1975 sodobno ĹĄolsko poslopje. Danes je Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje ustanova, ki izobraĹžuje in usposablja otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Izvajajo dva programa, in sicer prilagojeni izobraĹževalni program z niĹžjim izobrazbenim standardom ter jekte, ogledali si bodo turistiÄ?ne posebni program vzgoje in izobraĹževanja. znamenitosti, organizirali bomo sestanke z namenom povezova- TuristiÄ?no druĹĄtvo Velenje nja, sodelovanja in predstavitve V Ĺželji, da bi Ä?im bolj spodbudili turistiÄ?ni razvoj, primerov dobrih praks. Prepri- so v Velenju leta 1958 ustanovili TuristiÄ?no druĹĄtvo Ä?an sem, da bodo navduĹĄeniÂŤ Velenje, ki se je zelo poglobljeno posvetilo urejenemu in Ä?istemu okolju. K turistiÄ?nemu razvoju VaĹĄe Ĺželje ob prazniku? je spodbujalo prebivalce in ĹĄe posebej poglobljeÂťVelenje ĹĄteje komaj ĹĄest desetle- no delalo z mladimi. Danes ima druĹĄtvo 83 Ä?latij, pa vendar zaÄ?etki mesta segajo nov. Pohvalijo veliko dlje v zgodovino. Pravza- se lahko s ĹĄteprav letos mineva tudi 755 let od vilnimi uspehi, prve pisne omembe trga Weln. med katerimi Velenja pa ne bi bilo brez ĹĄtevil- je zagotovo v nih druĹĄtev, klubov in vseh, ki se ospredju velika v prostem Ä?asu ukvarjajo z vsem, prepoznavnost kar bogati naĹĄe Ĺživljenje, naĹĄ pro- t u k a j ĹĄ n j e g a sti Ä?as. Vsi ti soustvarjajo Velenje okolja. Na to in njihov prispevek je neprecen- so v veliki meri ljiv. Ne da se ga ovrednotiti, ĹĄe vplivale ĹĄtevilne manj poravnati v denarju. Naj- vezi s sosednjimi druĹĄtvi. Vsa leta so skrbeli za manj, kar lahko storimo, je, da se ugled in dobro promocijo in s svojo aktivnostjo priza to iskreno zahvalimo, saj gre za vabljali obiskovalce. Veliko pozornosti namenjajo vloĹžen trud in izjemen prispevek lepemu in cvetoÄ?emu okolju, med drugim z izboĹĄtevilnih generacij. rom najbolj urejenih okolij hiĹĄ, balkonov in kmetij. Velenje je sonÄ?no mesto s pravo energijo. Ponosni smo na naĹĄe Pihalni orkester Premogovnika Velenje, na kakovost Ĺživljenja, Velenje ki jo nudimo, na razliÄ?nost in Velenja si danes ne znamo predstavljati brez Âťvestrpnost in na dejstvo, da s spre- lenjske godbeÂŤ – Pihalnega orkestra Premogovnika jemanjem razliÄ?nih kultur v si- Velenje. Brez njih ne mine skoraj noben pomembnergiji in soĹžitju Ĺživimo razliÄ?ne nejĹĄi dogodek oziroma praznovanje v mestni obÄ?ini narodnostne skupnosti. Velenje Velenje. Za uradni zaÄ?etek godbe ĹĄtejejo leto 1919, je tudi ogledalo vseh nas, ki ga sicer pa segajo zaÄ?etku organiziranega godbeniĹĄtva sestavljamo. Vsak od nas je maj- Ĺže v leto 1893. Godbe so bile znaÄ?ilne za rudarske hen, a hkrati zelo pomemben del- okraje in so bile nepogreĹĄljiv spremljevalec rudarÄ?ek velenjskega mozaika. Ĺ ele vsi skega Ĺživljenja v veselih in Ĺžalostnih trenutkih. skupaj smo to, kar smo – celotna Glavni organizator in tudi prvi kapelnik je bil podoba Velenja. Zato je ĹĄe toliko skladatelj Fran Korun KoĹželjski. Njegova umetniĹĄka bolj pomembno, da sprejemamo prave odloÄ?itve, saj imamo veliko dolĹžnost, da vodimo naĹĄe mesto, da bo pripravljeno na naslednje generacije. Da bodo vedele, da smo Velenje gradili s srcem in da smo nanj gledali s srcem. VelenjÄ?ankam in VelenjÄ?anom Ĺželim prijetno praznovanje! Imejmo radi svoje mesto!ÂŤ đ&#x;”˛

19. septembra 2019

Plakete Mestne obÄ?ine Velenje

Sprva so smuÄ?ali na bliĹžnjih poboÄ?jih, po izgradnji smuÄ?arskega centra Golte pa najveÄ? tam, kjer imajo tudi svojo koÄ?o. Pohvalijo se lahko z organizacijo mnogih uspeĹĄnih tekmovanj in sreÄ?anj, pa tudi s ĹĄtevilnimi dobrimi rezultati.

Karate klub Velenje

Z imenom Karate klub Gorenje je bil ustanovljen leta 1968 in se lahko pohvali, da je med karate klubi najstarejĹĄi ves Ä?as delujoÄ?i klub v Sloveniji. V 50 letih delovanja je veĹĄÄ?ine karateja pri njih spoznavalo okoli 6.300 obÄ?anov. Gradili so temelje slovenskega karateja in imajo pomembno vlogo v karate ĹĄpor-

tu. Po uspehih tekmovalcev se uvrĹĄÄ?ajo med deset najboljĹĄih klubov v Sloveniji, pohvalijo pa se lahko z dvakratnim podprvakom Balkana, veÄ?kratnimi drĹžavnimi prvakinjami in prvaki. Z vadbo karateja in dodatnih ĹĄportov se v klubu ukvarja 10 licenciranih trenerjev ali vaditeljev ter dva pripravnika, v klubu pa imata dva Ä?lana sodniĹĄki izpit. Trenutno imajo 75 aktivnih in Ä?astnih Ä?lanov.

DruĹĄtvo tabornikov Rod Jezerski zmaj

Letos obeleĹžujejo 50-letnico delovanja. V celotni zgodovini so bila njihova taborjenja in zimovanja mnoĹžiÄ?na. Trenutno i m a j o o ko l i 400 Ä?lanov in so drugo najveÄ?je druĹĄtvo v Sloveniji. Na taborjenjih se druĹžijo in spoznavajo otroci iz razliÄ?nih osnovnih ĹĄol in prav skupno delo je njihova najveÄ?ja veĹĄÄ?ina. UÄ?ijo se tudi prevzemati odgovornost za svoja dejanja. VeĹĄÄ?in se uÄ?ijo celo leto, utrjujejo pa jih na veÄ?dnevnih taborih, najbolj prepoznaven je vsekakor tisti v Ribnem pri Bledu, đ&#x;”˛ kjer se uÄ?ijo tudi, kako preĹživeti v naravi.


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019 barve: CMYK, stran 5

NOVINARSKA KONFERENCA

19. septembra 2019

5

Velenje praznuje ponosno Velenje praznuje Ĺže ves september, ta teden pa se praznovanja stopnjujejo – Osrednja slovesnost bo danaĹĄnja sveÄ?ana seja, na kateri bodo podelili obÄ?inska priznanja – Pripravljajo tudi ĹĄe dva koncerta, na jutriĹĄnjem bodo nastopili domaÄ?i ustvarjalci, na sobotnem pa Ines Erbus in Ĺ˝eljko Joksimović

Ĺ oĹĄtanj, TEĹ in HSE. Z novimi ekoloĹĄko neobremenjujoÄ?imi avtobusi bodo posodobili in razĹĄirili brezplaÄ?ni lokalni potniĹĄki promet, ki ga bodo povezali tudi z obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj.

Mira ZakoĹĄek

Prenovili bodo tudi park na Velenjskem gradu

Velenje, 16. septembra – Uspehe, ki jih je Velenje doseglo v zadnjih desetih letih (od Abrahama), je vodstvo obÄ?ine predstavilo na ponedeljkovi novinarski konferenci. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je s ponosom poudaril, da so finanÄ?no konsolidirali proraÄ?un, ki je imel takrat petmilijonsko luknjo. Za naloĹžbe so v tem obdobju namenili 160 milijonov evrov, od tega 35 milijonov evrov nepovratnih sredstev. RazreĹĄili so 839 stanovanjskih vpraĹĄanj, posodobili 86 kilometrov cest, ustanovili SaĹĄa inkubator in PodjetniĹĄki center. S pomoÄ?jo nepovratnih sredstev so vloĹžili 37 milijonov v posodobitev komunalne infrastrukture (med drugim so zamenjali 66 km vodovodnih cevi in ujeli na tem podroÄ?ju zadnji vlak. Ĺ e posebej pa je KontiÄ? ponosen na Velenjsko plaĹžo, ki je odliÄ?na osnova za nadaljnji razvoj turizma. Za zaÄ?etek so se odloÄ?ili, da je vse na njej zastonj, tudi igrala in parkiranje, zdaj pa ocenjujejo, da so priĹĄli tako daleÄ?, da bodo nadaljnja vlaganja prepustili zasebnemu kapitalu, ki ima tukaj odliÄ?ne moĹžnosti za nadaljnji turistiÄ?ni razvoj. ÂťOb tem sem ĹĄe toliko bolj ponosen, da smo ohranili socialno naravnanost proraÄ?una, v katerem zagotavljamo dodatno pomoÄ? socialno ogroĹženim sokrajanom, da smo otrokom, starostnikom, invalidom prijazna obÄ?ina in da zagotavljamo cel kup brezplaÄ?nih storitev naĹĄim obÄ?anom in jim tako omogoÄ?amo lepĹĄe Ĺživljenje,ÂŤ je poudaril KontiÄ?. Spomnil je, v kako hudih stiskah so se znaĹĄli zaposleni Vegrada, ki je ĹĄel v ste-

Ä?aj. Takrat so ustanovili Odbor za pomoÄ? obÄ?anom in tako prebrodili najveÄ?je socialne stiske.

V prazniÄ?nem letu ĹĄtevilne naloĹžbe

V prazniÄ?nem letu se lahko pohvalijo s ĹĄtevilnimi naloĹžbami, ki so v teku ali pa so jih Ĺže zakljuÄ?ili. V Vinski Gori so zgradili Vrtec MlinÄ?ek, ki je z novim ĹĄolskim

sprejetem rokovniku. ObÄ?ina bo za to naloĹžbo zagotovila nekaj manj kot 2,9 milijona evrov, vse ostalo pa bodo nepovratna drĹžavna in evropska sredstva. S tem projektom bodo trajnostno uredili 46 tisoÄ? kvadratnih mepa malo manj kot 350 tisoÄ?akov. lenju. Ĺ lo je za zahteven projekt, trov veliko degradirano obmoÄ?je Tudi to so financirali v javno-za- v sklopu katerega so med drugim in seveda pridobili prostor za prisebnem partnerstvu, kar pomeni, obnovili 521 m vodovoda, 650 reditvene in turistiÄ?ne namene. da bodo najemnino plaÄ?evali do metrov kanalizacijskega omreĹžja, leta 2034. zgradili pa so tudi 632 metrov Stekla je tudi gradnja V sklopu Bazena Velenje so kolesarskih poti in ploÄ?nikov. kolesarskega omreĹžja zgradili s pomoÄ?jo sredstev MiniDober poldrugi milijon je stala Pri izgradnji kolesarskega strstva za zdravje Center za kre- izgradnja oskrbovanih stanovanj, omreĹžja, ki ga bodo v konÄ?ni fazi pitev zdravja. Za to so namenili ki so Ĺže dograjena in so konec povezali z vsemi sosednjimi obÄ?idobrih 50 tisoÄ? evrov. Tu bodo prejĹĄnjega tedna dobila tudi upo- nami, se je letos Ĺže veliko dogaizvajali preventivni zdravstveni rabno dovoljenje. Vseljiva naj bi jalo, se bo pa tudi v prihodnjem letu. Za to bodo skupaj namenili 4,3 milijona evrov, obÄ?ina bo zagotovila 1,7 milijona, ostalo pa bodo nepovratna sredstva.

Tudi Staro Velenje v prenovljeni podobi

Vodja urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik, vodja urada za druĹžbene dejavnosti Drago MartinĹĄek, podĹžupan Peter Dermol, Ĺžupan Bojan KontiÄ?, direktor obÄ?inske uprave mag. Iztok Mori in vodja urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak

letom Ĺže zaÄ?el obratovati. Vreden je 2,8 milijona evrov, zgradili pa so ga v javno-zasebnem partnerstvu, najemnino bodo plaÄ?evali do leta 2033. V PleĹĄivcu so energetsko sanirali in obnovili podruĹžniÄ?no osnovno ĹĄolo, za kar so namenili 230 tisoÄ? evrov. Do sredine prihodnjega meseca bo konÄ?ana energetska sanacija in obnova bazena. Obnova je veljala dober milijon, prizidek

V svetu Mestne obÄ?ine Velenje podpiramo razvojne projekte. ObÄ?ankam in obÄ?anom iskrene Ä?estitke za obÄ?inski praznik. SvetniĹĄka skupina SLS Mihael Letonje

program. 100 milijonov evrov so namenili za prvo fazo ureditve ĹĄportnega igriĹĄÄ?a v KavÄ?ah. V naslednjih letih je predvidena ĹĄe izgradnja odbojkarskega igriĹĄÄ?a, baliniĹĄÄ?a in kegljiĹĄÄ?a, sanirali pa bodo tudi breĹžine. Letos so s prenovo osrednje ploĹĄÄ?adi in postavitvijo sonÄ?ne ure (ki je najveÄ?ja v drĹžavi, po besedah vodje Urada za druĹžbene dejavnosti Draga MartinĹĄka pa teÄ?e toÄ?no) sklenili celovito obnovo SonÄ?nega parka. LetoĹĄnje naloĹžbe so znaĹĄale 130 tisoÄ? evrov. Dobrega pol milijona pa je stala obnova GoriĹĄke ceste v Ve-

bila sredi oktobra. ObÄ?ina je zanje zagotovila skoraj 700 tisoÄ?akov, za ostalo pa pridobila sofinanciranje in kredit RepubliĹĄkega stanovanjskega sklada.

Prireditveni prostor z odrom Ĺže gradijo

Ĺ˝e nekaj Ä?asa Mestna obÄ?ina Velenje pripravlja projekt izgradnje prireditvenega prostora z odrom ob Velenjskem jezeru, ki bo veljal dobrih 8 milijonov evrov, sredi leta pa je gradnja tudi stekla in poteka po zagotovilu vodje Urada za druĹžbene dejavnosti Draga MartinĹĄka po

To prenovo prav tako naÄ?rtujejo Ĺže dalj Ä?asa, ker pa preteĹžno temelji na nepovratnih sredstvih, je bilo treba nanje poÄ?akati. Prvi del (Stari trg 11) je tako daleÄ?, da so Ĺže izbrali izvajalca, pred tem pa pridobili tudi vso potrebno dokumentacijo, za drugega pa raÄ?unajo, da bodo sklepe o odobritvi sredstev prejeli prihodnji mesec. Vrednost prvega projekta znaĹĄa dober milijon in pol (obÄ?ina bo prispevala 325 tisoÄ?akov, vse ostalo bodo nepovratna sredstva), drugega pa skoraj 3 milijone (obÄ?insko financiranje znaĹĄa 1,4 milijona, drugo so nepovratna sredstva).

Iz naslova vrednotenja kulturne dediĹĄÄ?ine – oĹživitve in dviga zavesti o pomenu grajskih parkov, so za ureditev parka ob Velenjskem gradu pridobili dober milijon in pol nepovratnega denarja, sami pa bodo za to namenili 333 tisoÄ?akov. Z namenom ohranjanja naravno-kulturnih in zgodovinskih vrednot Ĺželijo na prostoru, kjer je sedaj parkiriĹĄÄ?e, urediti park, v katerem bodo ljudje kvalitetno preĹživljali prosti Ä?as. Uredili bodo tudi sprehajalne poti in na novo posadili rastline in drevesa.

Zagotavljajo energetsko uÄ?inkovitost javnih objektov

Velenje je eno od treh evropskih mest, ki je vkljuÄ?eno v projekt energetske uÄ?inkovitosti javnih projektov. Za izdelavo ĹĄtudij in projektov so pridobili 2,2 milijona evrov. Z njimi bodo zastavili ukrepe za poveÄ?anje energetske uÄ?inkovitosti in pokazali, da je lahko pristop k sanacijam in izgradnjam javnih objektov tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva in mnoĹžiÄ?nega financiranja. V Velenju se bodo v okviru te pilotne aktivnosti lotili energetske obnove AndragoĹĄkega zavoda Bicy bodo nadgradili Ljudska univerza. Sredstva zanjo Ĺ˝e dolgo omogoÄ?a Mestna naj bi zagotavljali poleg obÄ?inobÄ?ina Velenje svojim obÄ?anom skih in nepovratnih evropskih in brezplaÄ?no izposojo koles, sis- drĹžavnih sredstev tudi s pomoÄ?jo tem pa nenehno dograjujejo. Le- obÄ?anov. đ&#x;”˛ tos bodo za to namenili dobrih 80 tisoÄ?akov, za kar so pridobili 85 odstotkov nepovratnega denarja. Posodobili bodo postaje in jim dodali 9 elektriÄ?nih koles.

Avtobusi na vodik

Tudi ta projekt je Ĺže stekel, zanj pa so pridobili 3 milijone nepovratnega evropskega denarja. Udejanjajo ga skupaj z obÄ?ino


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 6

6

VELENJE PRAZNUJE

19. septembra 2019

Velenje bo jutri staro 60 let 20. september 1959 je pomembno zapisan v zgodovino Velenja. Takrat so sveÄ?ano otvorili sodobno mestno srediĹĄÄ?e. Velenje je bilo nekaj Ä?isto posebnega. ObiÄ?ajno nastajajo mesta dolga leta, to pa je zraslo v nekaj povojnih letih in bilo v tistih Ä?asih velik socialistiÄ?ni Ä?udeĹž. Skokovit razvoj je mesto doĹživljalo tudi vsa nadaljnja leta, vse do danaĹĄnjih dni, ko velja za enega najbolj urejenih sodobnih mest ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi.

ObÄ?ino so v tem Ä?asu vodili predsedniki skupĹĄÄ?ine (do 18. marca 1963 je bil sedeĹž obÄ?ine v Ĺ oĹĄtanju, takrat pa je bil na seji RepubliĹĄkega Zbora SkupĹĄÄ?ine LRS sprejet sklep o preimenovanju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj v obÄ?ino Velenje in o preselitvi obÄ?inske uprave v Velenje): Ludvik Mali (1962 do 1965), Anton MoÄ?ilnik (1965-1966), Peter Martin KrapeĹž (1966–1969), Nestl Ĺ˝gank (1969-1978), Franjo Korun (1978-1982), Janez Basle (1982-1986), mag. Drago Ĺ ulek

(1986-1990), Pankrac SemeÄ?nik (1990-1994). Prvi Ĺžupan je bil SreÄ?ko Meh (1994-2010), od leta 2010 pa obÄ?ino vodi Ĺžupan Bojan KontiÄ?. ÄŒasni obÄ?ani Mestne obÄ?ine Velenje pa so: Ivan AtelĹĄek, dr. MatjaĹž Kmecl, Franc LeskoĹĄek, mag. Ivan Marin, SreÄ?ko Meh, dr. dr. DuĹĄan MlinĹĄek, dr. Karel VerstovĹĄerk, dr. Milan Ĺ˝evart in Nestl Ĺ˝gank. đ&#x;”˛

mz

odprtje novega mestnega srediĹĄÄ?a

Velenje, 20. september 1959

ÄŒestitke ob prazniku!

fotografija Ludvik Mali / hrani Muzej Velenje oglas.indd 1

S skupno vizijo uspeha in razvoja ustvarjamo nove priloĹžnosti. Velenju, VelenjÄ?ankam in VelenjÄ?anom vse najboljĹĄe ob 60-letnici mesta.

www.gorenje.com

17. 09. 2019 11:40:56


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019 barve: CMYK, stran 7

NEKDANJI ŽUPANI

19. septembra 2019

Velenje ga je in ga ĹĄe fascinira Ĺ˝upan ObÄ?ine Velenje v obdobju 1986– 1990 Drago Ĺ ulek meni, da se Velenje razvija v zaÄ?rtani smeri – V njegovih Ä?asih Ĺžupanovanja veÄ? veljave argumentom, danes bolj populizem Tatjana PodgorĹĄek

in vsega, kar se v mestu naredi za njegove ljudi, ni pogosto in Dip. ing. Drago Ĺ ulek je bil moĹžno videti ter najti,ÂŤ pravi ob Ĺžupan ObÄ?ine Velenje v obdo- pogledu na 60 let mesta Velenje. bju 1986–1990. Je eden tistih, pravi, ki je v Velenju naĹĄel dru- Sodelovanje med ljudmi gi dom, tako kot Ĺže mnogi pred veliko boljĹĄe njim. Ob njegovem prihodu je ÄŒase, ko je bil Ĺžupan enovite Velenje ťteloÂŤ 10 let, sam jih je obÄ?ine Velenje v obdobju tik ĹĄtel 24. ÂťSem meĹĄÄ?an rudarskega pred osamosvojitvijo Slovenije, mesta natanko 50 let. Velenje me oznaÄ?uje kot precej drugaÄ?ne v je Ĺže ob prihodu in me tudi ĹĄe primerjavi z danaĹĄnjimi. Spomidanes fascinira. TakĹĄnega razvoja nja se jih z nostalgijo, saj so bili

v njegovem Ĺžupanskem obdobju odnosi med ljudmi, odnos teh do skupnosti, sodelovanje veliko boljĹĄi, kot so danes. ÂťÄŒlovek ima sedaj obÄ?utek, da imajo veÄ? pravic tisti, ki poskuĹĄajo krĹĄiti norme, za katere smo si prizadevali ves Ä?as in za katere menimo, da so prave.ÂŤ Ĺ ulek meni, da se Velenje razvija v smeri, ki so jo zaÄ?rtali Ĺže v ÂťnjegovihÂŤ Ä?asih. Je visoko socialno, tega, kar imajo na voljo tukajĹĄnji obÄ?ani, otroci, ne najdeĹĄ zlepa. ÂťImam hÄ?er v Ljubljani in to lahko argumentiram. Glede gospodarstva pa ĹĄe vedno plaÄ?ujemo davek na monolitnost, ki izvira iz premogovniĹĄtva. Vendar se stvari kar dobro odvijajo, dokaj hitro se odvijajo procesi, ki

kaĹžejo to, kar je tudi za Slovenijo izjemno pomembno: nastajajo majhna podjetja, druĹžinske pobude, ki se razvijajo. Upam, da se bodo stvari primerno izĹĄle za prihodnje generacije.ÂŤ

Optimizem v izobraĹževanju

Z optimizmom ga navdajajo tudi doseĹžki v izobraĹževanju, v katerem je kot tehniÄ?ni fizik s pedagoĹĄko izobrazbo zaÄ?el svojo poklicno pot. Na takratnem Rudarskem ĹĄolskem centru Velenje je bilo vse podrejeno rasti okolja, se spominja, kar je za center pomenilo pridobivanje novih programov. ÂťOb tem sem si prizadeval, da se ne ukvarjamo samo s pouÄ?evanjem, ampak da

7

raÄ?unalniĹĄtvo. Moji nasledniki so dobro nadaljevali zastavljene naloge.ÂŤ Na vpraĹĄanje, katere bi bile – po njegovem mnenju – osrednje teĹžave Velenja danes in kako bi jih morebiti lahko reĹĄili drugaÄ?e, kot jih reĹĄujemo, je Drago Ĺ ulek odgovoril: ÂťNisem poklican, da bi lahko to ocenjeval. Moji fokusi so danes namreÄ? drugje: pri vnukih, pri konjiÄ?ku in dolĹžnostih, ki jih opravljam v zvezi z njim. Ocene, kaj je prav in kaj ne, si ne upam dajati. Lahko reÄ?em le, Drago Ĺ ulek: ÂťÄŒlovek ima danes da je marsikaj precej drugaÄ?e, obÄ?utek, da imajo veÄ? pravic da pa se pogosto stvari odvijajo tisti, ki poskuĹĄajo krĹĄiti norme, bolj kot bitka, kdo bo moÄ?nejĹĄi, za katere smo si prizadevali ves kdo bo koga. V ÂťmojihÂŤ Ä?asih so Ä?as in za katere menimo, da so imeli veÄ?jo veljavo argumenti. prave.ÂŤ Danes ti malo veljajo, bolj velja populizem tudi pri Ä?isto resnih gledamo na stvari ĹĄirĹĄe. Takrat zadevah.ÂŤ đ&#x;”˛ je nastala strojna ĹĄola, z uvedbo usmerjenega izobraĹževanja smo pridobili ĹĄe elitno ĹĄolo za

Tisto dobro, kar je v nas, je potrebno gojiti naprej Pankrac SemeÄ?nik, Ĺžupan ObÄ?ine Velenje od leta 1990 do 1994: ÂťZavedali smo se, da je treba sodelovati.ÂŤ Jasmina Ĺ karja

ÂťVelenje je srÄ?no, privlaÄ?no mesto, vÄ?asih je bilo tega manj, na proslave niso kaj veliko hodili, Ä?eprav smo poĹĄiljali na tisoÄ?e vabil. Danes ima Velenje srce,ÂŤ pravi nekdanji predsednik takratne obÄ?inske skupĹĄÄ?ine Pankrac SemeÄ?nik, Ä?lovek brez dlake na jeziku. ÂťVztrajnost, medsebojno zaupanje, vera v prihodnost. To naj bodo vodila, s katerimi premagujemo teĹžave in gradimo svojo prihodnostÂŤ, je nekoÄ? zapisal, ko se je trudil prebivalcem mesta takrat ponuditi Ä?im boljĹĄe pogoje za delo in Ĺživljenje. Pankrac SemeÄ?nik je srÄ?en Ä?lovek z moÄ?nim karakterjem. Zaveda se, da v njegovih Ä?asih ŞupanovanjaÂŤ

sodelovati. ZaÄ?eli smo ekoloĹĄko sanacijo mesta, Ĺživljenje je teklo normalno,ÂŤ pravi SemeÄ?nik, ki se rad spominja mnogih lepih sam ni imel tolikĹĄne moÄ?i, kot jo na koncu vedno naĹĄli dobre retrenutkov. Mednje sodi med druima Ĺžupan danes, in je bil samo ĹĄitve za mesto, ljudi, podjetja in gim vlak Bratstva in enotnosti, predstavnik obÄ?ine. V soustvarja- obiskovalce. sprejemala jih je mnoĹžica ljudi, nje obÄ?inske politike je bil vkljuĹ˝e v zgodnji mladosti, ko je izljudje so jokali od veselja in jih Ä?en v mandatu 1990–1994, sicer bral poklic uÄ?itelja, je rad delal in sprejemali odprtih rok. Kot prapa je deloval kot uÄ?itelj, kasneje pridobival nova znanja ter izkazal vi, so delovali v skupno dobro ravnatelj. ÂťZame ni bila najpo- pripravljenost za skupno dobro. in se trudili, da jih razlike ne bi membnejĹĄa politiÄ?na opredelitev, Ponosen je na to, da so zanj glapreveÄ? delile, temveÄ? pripomogle ampak dobrobit obÄ?anov. Zanje sovali ljudje, ne stranke. 21. maja k boljĹĄim in bolj ĹĄiroko sprejesem imel najveÄ? posluha.ÂŤ Prav 1990 so ga na zasedanju velenjske mljivim odloÄ?itvam. zato v Velenje rad prihaja in se skupĹĄÄ?ine izvolili za predsednika Po Ĺžupanovanju je ostal ĹĄe nedruĹži z obÄ?ani ĹĄe danes, Ä?eprav skupĹĄÄ?ine. Trudil se je sprejemati kaj Ä?asa obÄ?inski svetnik, potem Pankrac SemeÄ?nik: ÂťVÄ?asih se Ĺživi na Ponikvi pri Ĺ˝alcu. dobre in odgovorne odloÄ?itve ter splaÄ?a potrpeti.ÂŤ pa se je odloÄ?il, da poiĹĄÄ?e mir na Spominja se, da je bil temeljni kljub razliÄ?nim pogledom delati v svoji domaÄ?iji, ki jo je obnovil. graditelj novega mesta Velenje dobro ljudi, Ä?eprav se niso vedno smo veliko ĹĄportnih prireditev. Rad poprime za delo, rojen je bil Nestl Ĺ˝gank, ki je bil predvsem vsi strinjali z njim. Odpirali smo cestne odseke, gra- namreÄ? kot eden od ĹĄtirih otrok v vztrajen. ÂťMene je cenil, bil sem ÂťPrazniki nekoÄ? so bili zazna- dili ĹĄole, vrtce, urejali mestno je- kmeÄ?ki druĹžini. Rad vrtnari, orje pomoÄ?nik ravnatelja, govoril je: movani z godbami, rudarski pra- dro, se druĹžili na bazenu. Veliko s svojima dvema traktorjema, goji 'Pustite ga pri miru, naj dela'. znik je bil zelo lep, Pika Noga- dela je bilo in veliko smo naredi- zeliĹĄÄ?a ter pripravlja meĹĄanice in Nismo vedno naĹĄli skupnega di- viÄ?ka je zadihala, odvijale so se li,ÂŤ pove nekdanji Ĺžupan. zvarke. Rad se druĹži z ljudmi, tudi aloga, a prepriÄ?an sem, da smo sveÄ?ane skupĹĄÄ?ine, organizirali ÂťZavedali smo se, da je treba starejĹĄimi, sreÄ?ujejo se po trikrat

SreÄ?no, Velenje! SreÄ?ko Meh, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje od leta 1994 do leta 2010: ÂťKljub vsem pretresom je Velenje ĹĄe vedno mesto z veliko energije.ÂŤ Milena KrstiÄ? – Planinc

Âť60 let Velenja vidim tako, kot vidim svoje Ĺživljenje in Ĺživljenje mnogih VelenjÄ?ank in VelenjÄ?anov,ÂŤ pravi SreÄ?ko Meh. V Velenje je priĹĄel leta 1958 in bil eden prvih dijakov tukajĹĄnje industrijsko-rudarske ĹĄole. Po izobrazbi je rudarski tehnik. V Premogovniku Velenje je delal celih 32 let, zadnja leta je bil v njem vodja jamomercev.

Tisti, ki se odseli, ostaja VelenjÄ?an po duĹĄi in s srcem

ÂťMesto je imelo Ĺže na zaÄ?etku zelo dobro zaÄ?rtane nastavke, imelo dobro zasnovo, kadre, ki so znali sodelovati, naÄ?rtovati. Zato smo se lahko v Velenje priselili, tukaj delali, Ĺživeli, si ustvarili druĹžine ... Tudi ko se je kdo

tu in tam odselil, je ostal VelenjÄ?an, tak s srcem in duĹĄo,ÂŤ pravi danes. Tak, kot je on sam. Ĺ˝upan Velenja je bil celih ĹĄestnajst let, od leta 1994 do leta 2010. Dve leti pred prvim mandatom je bil izvoljen za predsednika takratnega IzvrĹĄnega sveta SkupĹĄÄ?ine obÄ?ine Velenje, ko se je spremenila ureditev, za Ĺžupana. Spominja se, kakĹĄno teĹžavo je Velenju, hitro rastoÄ?emu mestu v Ä?asu, ko ĹĄe ni bilo toplovoda, predstavljala kurjava. Vsi so se ogrevali na premog, drva. Velenje je bilo moÄ?no onesnaĹženo. TeĹžave so se ĹĄe stopnjevale z vplivi termoelektrarne in premogovnika na okolje. Živeli smo v grozovito onesnaĹženi dolini, ko smo ljudem svetovali, naj ostanejo doma, naj zaprejo okna, ker je bil zrak tako

onesnaĹžen, da se ni dalo dihati. Po tistem znamenitem protestu, ekoloĹĄkem shodu leta 1986, je Ĺ aleĹĄka dolina zadeve vzela v svoje roke, vse smo naredili sami, tako da je danes povsem drugaÄ?e.ÂŤ Spominja se, da je precejĹĄen del Slovenije na to, da so teĹžave reĹĄevali sami, gledal z nerazumevanjem, Ä?eĹĄ, kaj pa se gredo ‌

dat prej nehal,ÂŤ iskrivo zakljuÄ?i odgovor. Bistveno se mu zdi, da je ĹĄlo Velenje po pravi poti. ÂťDa kljub vsem pretresom ostaja mesto z veliko energije, veliko delovnimi mesti, izvrstnimi pogoji za izobraĹževanje, kulturo, ĹĄport ‌, da ima prihodnost, tako, kot je imelo preteklost.ÂŤ

Žal mu je, da hitre ceste v Velenje niso mogli pripeljati dve desetletji prej

Pred Velenjem je lepa prihodnost

Z ekoloĹĄko sanacijo so uspeli. Ĺ˝al mu je, da jim v Velenje Ĺže pred dvema desetletjema ni uspelo pripeljati ĹĄtevilnih priloĹžnosti, ki bi jih omogoÄ?ala hitra cesta, prav tista, ki se danes imenuje 3. razvojna os. Dejstvo, da je niso, pripisuje politiki, od katere je bilo Velenje na neki naÄ?in odrezano. ÂťV zadnjem Ä?asu pa se mi zdi zelo problematiÄ?en tudi negativen odnos do proizvodnje v Termoelektrarni, Premogovniku.ÂŤ VpraĹĄam ga, ali bi v Ä?asu, ko je Ĺžupanoval Velenju, kakĹĄno zadevo speljal drugaÄ?e, kot jo je tistikrat, bi kaj spremenil? ÂťZagotovo,ÂŤ pravi. ÂťKer bi imel tako manj teĹžav z obÄ?inskim svetom, s politiÄ?nimi strankami. Na

SreÄ?ko Meh: ÂťNa zaÄ?etku samostojne Slovenije je bilo razumevanje politike drugaÄ?no, kot je danes. Politiko so mnogi jemali kot fevd, na katerem lahko razpolagajo z vsem in z vsakomer.ÂŤ

zaÄ?etku samostojne Slovenije je bilo razumevanje politike drugaÄ?no, posebno. Politiko so mnogi jemali kot fevd, na katerem lahko razpolagajo z vsem in z vsakomer. Danes Ĺžupan Mestne obÄ?ine Bojan KontiÄ? z veliko mero takta uspeĹĄno koordinira sile, ki vleÄ?ejo na vse strani. Sicer pa ne bi kaj dosti spreminjal. Morda bi kak man-

ÂťMoto mojega delovanja ni bilo, kaj bo Velenje naredilo zame, ampak kaj bom jaz naredil za Velenje. Takih posame-

tedensko, obujajo spomine na stare Ä?ase, zaupajo v prav tako lepo prihodnost. Energije, idej in naÄ?rtov mu ne manjka, vajen je dela in uresniÄ?evanja ciljev. ÂťVelenje zagotavlja dobre Ĺživljenjske pogoje, vedno pa smo bili tudi zelo trmasti, vztrajni in predvsem prodorni pri doseganju ciljev,ÂŤ razmiĹĄlja sogovornik. ÂťVelenjÄ?anom in VelenjÄ?ankam Ä?estitam ob obÄ?inskem prazniku. Kljub temu da kritiÄ?no gledamo v prihodnost, je tisto dobro, kar je v nas vseh, treba gojiti naprej in 'bo, kar bo'. Ni reÄ?eno, da bomo dosegli vse, kar si zastavimo, nekaj pa zagotovo. ÄŒe sodimo po dosedanjih velikih doseĹžkih, si manj ne zasluĹžimo,ÂŤ razmiĹĄlja sogovornik in dodaja, da Ĺželi vsem vse lepo z mislijo, da se vÄ?asih paÄ? splaÄ?a malo potrpeti in tako izboljĹĄati pogoje za đ&#x;”˛ delo in Ĺživljenje vseh nas.

znikov, skupin, gospodarskih in negospodarskih druĹžb, ki so razmiĹĄljali in delovali podobno kot jaz, je bilo v Velenju veliko. Ogromno. Zato smo veliko zmogli in naredili, kar smo takrat smeli. Smo multinacionalna, multikulturna druĹžba, ki je sestavljena iz mnogo delcev. Taka bi morala biti danes sodobna druĹžba. Velenju Ĺželim ob prazniku vse dobro. Pred njim je gotovo ĹĄe lepa prihodnost. SreÄ?no, Velenje!ÂŤ đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

Sreda, 11. septembra Odbor drĹžavnega zbora za delo je razpravljal o vladnem predlogu novele zakona o socialnih transferjih, ki predvideva ukinitev dodatka na delovno aktivnost. Po dobrih ĹĄtirih urah so vroÄ?o debato prekinili. Zaradi izjave Boruta Pahorja, da bi morali TurÄ?ija in Ukrajina pridobiti poseben status, ne pa polnopravnega Ä?lanstva v Evropski uniji, je predsednika 28 intelektualcev v javnem pismu pozvalo k odstopu. Premier Cerar pa je v odzivu zapisal, da Slovenija podpira turĹĄki vstop v EU. Odbor drĹžavnega zbora za obrambo je potrdil resolucijo o strategiji nacionalne varnosti, ki pa ne vsebuje tudi razĹĄiritve pooblastil Slovenski obveĹĄÄ?evalno-varnostni agenciji pri odzivanju na terorizem. Sindikati javnega sektorja in vlada so se po koncu poÄ?itnic vrnili za pogajalsko mizo, kjer so se lotili zahtevnega vpraĹĄanja sprememb plaÄ?nega sistema. V iraĹĄkem mestu Karbala je priĹĄlo do stampeda, v katerem je umrlo najmanj 31 ljudi, ĹĄe sto je bilo poĹĄkodovanih.

Podporniki katalonske neodvisnosti so v Kataloniji zahtevali izpustitev svojih voditeljev.

V Barceloni se je na mnoĹžiÄ?nem shodu zbralo veÄ? sto tisoÄ? podpornikov katalonske neodvisnosti, ki so zahtevali izpustitev svojih voditeljev.

ÄŒetrtek, 12. septembra Ob napovedih niĹžje gospodarske rasti je premier Ĺ arec dejal, da bo treba proraÄ?unsko porabo prihodnjega leta zniĹžati za sto milijonov evrov, na 10,35 milijarde evrov. Medtem ko je v javnosti ĹĄe vedno odmeval odpis dolga druĹžbam druĹžine Zorana Jankovića, je komisija drĹžavnega zbora za nadzor javnih financ opozorila, da je insolvenÄ?na zakonodaja potrebna temeljite prenove, zlasti v delu, ki se nanaĹĄa na postopek poenostavljene prisilne poravnave. Vlada je razreĹĄila glavno inĹĄpektorico InĹĄpektorata RS za okolje in prostor Dragico HrĹžica in za vrĹĄilca dolĹžnosti imenovala nekdanjega poslanca SMC Dragana Matića. AmeriĹĄko vrhovno sodiĹĄÄ?e je odobrilo naÄ?rt vlade predsednika Donalda Trumpa za veliko omejitev moĹžnosti prebeĹžnikov, da vloĹžijo proĹĄnjo za azil. ÄŒeĹĄka, Poljska, MadĹžarska in SlovaĹĄka so se na vrhu v Pragi s predstavniki balkanskih drĹžav zavzele za Ä?imprejĹĄnjo ĹĄiritev Evropske unije na obmoÄ?je Balkana. Izvedeli smo, da bo tehnoloĹĄki velikan Google Franciji plaÄ?al milijardo evrov, s Ä?imer se bo konÄ?ala nekaj let trajajoÄ?a preiska-

19. septembra 2019

DaleÄ? daleÄ? Google bo Franciji plaÄ?al milijardo evrov.

va francoskih oblasti, ki Googlu V AjdovĹĄÄ?ini je potekala osrednja prireditev ob prazniku prikljuÄ?itve oÄ?itajo izogibanje plaÄ?ilu davkov. Primorske matiÄ?ni domovini. Evropsko sodiĹĄÄ?e v Luksemburgu je odloÄ?ilo, da je avstrijska pro- stu so se ji pridruĹžilo tudi nekaj neuspelih poskusih uresniÄ?evatidampinĹĄka zakonodaja v naspro- drugih mladih. nja ustavne odloÄ?be glede finantju z evropskim pravnim redom. Oglasil se je nekdanji britanski ciranja zasebnih osnovnih ĹĄol premier David Cameron, Ä?lovek, zdaj poskusili oblikovati delovno ki je odgovoren za brexit. Kot skupino, ki bi priĹĄla do strokovje dejal, ne izkljuÄ?uje moĹžnosti nega in politiÄ?nega konsenza. novega referenduma o izstopu ZdruĹženega kraljestva iz EU. Italija je po dogovoru petih drĹžav unije o razdelitvi prebeĹžnikov 82 ljudem na ladji Ocean Viking dovolila, da se izkrcajo na otoku Lampedusa. Alternativa avtomobilom bi v Na jugovzhodu Ĺ panije Sloveniji lahko bil vlak. je v hudih neurjih in poplavah od Ä?etrtka umrlo SreÄ?ala sta se Boris Johnson Minilo je leto dni od zaprisege aktualne ĹĄest ljudi, zaradi naraslih in Jean-Claud Juncker. Iz Evropvlade RS. voda pa so jih veÄ? kot tri ske komisije so nato sporoÄ?ili, tisoÄ? evakuirali. da britanski premier ni pripravil Vlada je zaznamovala prvo nobene uresniÄ?ljive alternative obletnico delovanja. Eden od severnoirskemu varovalu v spoanalitikov je ob tej priloĹžnosti razumu o brexitu. dejal, da se je kot kljuÄ?no vodilo Potem ko je predsednik ZDA aktualne vlade v tem obdobju Donald Trump po napadu na izkazala zmoĹžnost preĹživetja. V Ĺ paniji so kolesarji na tam- savdske naftne objekte dejal, da Na sreÄ?anju notranjih mini- kajĹĄnji najveÄ?ji dirki konÄ?ali tri- verjamejo, da vedo, kdo stoji za strov Slovenije in Avstrije Bo- tedensko bitko. V Madridu je napadom, in da so pripravljeni ĹĄtjana Poklukarja in Wolfganga zmagovalec Vuelte tudi uradno na odgovor, je tudi Teheran zaPeschorna je Poklukar avstrijske- postal PrimoĹž RogliÄ?, kar velja grozil, da je pripravljen na vojno. mu kolegu predlagal vzpostavi- za enega najveÄ?jih uspehov v tev meĹĄane policijske patrulje na zgodovini slovenskega ĹĄporta. meji z drĹžavama, Peschorn pa je predlog ocenil kot dober. Na konferenci vojaĹĄkih naÄ?elnikov Ä?lanic Nata v Narodni galeriPostalo je jasno, da viĹĄina povji je zbrane nagovoril predsednik preÄ?nine ostaja taka, kot jo je republike in vrhovni poveljnik doloÄ?ila vlada: v letu 2020 bo slovenskih obrambnih sil Borut znaĹĄala 589,11 evra, v letu 2021 Pahor. Dejal je, da Slovenija z zapa 588,3 evra. vezniĹĄtvom ponosno deli koristi RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je opozorilo, in bremena ter da je ponosen na da vlada ter ministrstvi za delo naĹĄo vojsko. Da je bilo slavje ĹĄe slajĹĄe, je in za zdravje niso bili uspeĹĄni Zaradi stavke zaposlenih na najboljĹĄemu RogliÄ?u druĹžbo na pri zagotavljanju dostopnosti in podzemni Ĺželeznici, ki so opo- zmagovalnem odru na 3. mestu dosegljivosti storitev socialnega zarjali, kakĹĄne privilegije pri upodelal mladi Tadej PogaÄ?ar. varstva vsem tistim, ki jih potrekojevanju jim Ĺželi odvzeti predbujejo. sednik Macron, je bil moÄ?no Belgijsko pravosodje je spoSocialni partnerji, zdruĹženi v ohromljen pariĹĄki promet. roÄ?ilo, da preiskuje sum, da je ekonomsko-socialnem svetu, so Administracija ameriĹĄkega belgijski kandidat za novega obravnavali 100-milijonsko znipredsednika Donalda Trumpa je evropskega komisarja, zunanji Ĺžanje proraÄ?una, katerega razrez sporoÄ?ila, da usklajuje ĹĄe zadnje minister Didier Reynders, vple- ĹĄe ni dokonÄ?en. podrobnosti v zvezi s Ä?rpanjem ten v korupcijo in pranje denarja nafte in zemeljskega plina v ark- v DemokratiÄ?ni republiki Kongo. tiÄ?nem nacionalnem zatoÄ?iĹĄÄ?u Britanski premier Boris Johnza divje Ĺživali na severu Aljaske, son, ki vztraja pri izstopu Velike ki je sicer veÄ? desetletij veljal za Britanije iz unije do 31. oktobra, zaĹĄÄ?itenega. se je v intervjuju primerjal s fiktivnim stripovskim superjunakom neverjetnim Hulkom. Socialni partnerji so Avstrijski svobodnjaki so na obravnavali 100-milijonsko kongresu za predsednika stranzniĹžanje proraÄ?una. ke priÄ?akovano izglasovali doseVojaĹĄki odbor zveze Nato se je danjega zaÄ?asnega vodjo stranke Humanitarni delavci so opona ljubljanski konferenci zavezal, Norberta Hoferja. zorili na katastrofalne razmere da bo aliansa ĹĄe naprej v nespreV Hongkonu protestom ĹĄe ve- v prenaseljenih begunskih taborimenjeni obliki izvajala misijo dno ni bilo konca. Ĺ e veÄ?, prviÄ? ĹĄÄ?ih na egejskih otokih, v katerih OdloÄ?na podpora v Afganistanu. do zdaj so se spopadli protivla- je ujetih najmanj 24 tisoÄ? ljudi. Stranka NSi je na programski dni protestniki z ameriĹĄkimi zaEvropski parlament je na tajkonferenci v Ljubljani pozvala k stavami in provladni s kitajskimi. nem glasovanju na zasedanju v oblikovanju novega nacionalnega Strasbourgu priÄ?akovano podprl konsenza, ki bi temeljil na digitaFrancozinjo Christine Lagarde lizaciji Slovenije. za predsednico Evropske cenZ osrednjo prireditvijo, ki so jo tralne banke. pripravile primorske borÄ?evske in V ruskem laboratoriju za bioveteranske organizacije v sodeloZaznamovali smo dan brez av- loĹĄke raziskave z zajetno zbirko vanju s primorskimi obÄ?inami, so tomobila. Mediji so ob tem opo- virusov, vkljuÄ?no z ebolo, Ä?rnimi se v AjdovĹĄÄ?ini spomnili vrnitve zorili, da je Slovenija ena od bolj kozami in ptiÄ?jo gripo, v kraju Primorske k matiÄ?ni domovini. avtomobilom naklonjenih drĹžav Kolcovo v sibirski pokrajini NoPred Belo hiĹĄo je ĹĄvedska 16-le- Unije in opozorili, da je ena od vosibirsk je zveÄ?er eksplodirala tna okoljevarstvena aktivistka reĹĄitev vlak. plinska jeklenka in izbruhnil je Greta Thunberg opozorila, da Na ministrstvu za izobraĹževa- poĹžar. ji ni vseeno za okolje. Na prote- nje so sporoÄ?ili, da bodo po veÄ?

Petek, 13. septembra

Nedelja, 15. septembra

Torek, 17. septembra

Sobota, 14. septembra

Ponedeljek, 16. septembra

Jacinda Ardern je konec maja predstavila proraÄ?un za blagostanje. Dobesedno. Gre za prvo tako politiÄ?no odloÄ?itev, da se proraÄ?unske postavke ÂťprilagodijoÂŤ zagotavljanju kakovosti Ĺživljenja drĹžavljanov. To je zahtevala od vseh ministrstev. DuĹĄevno zdravje, revĹĄÄ?ina otrok in druĹžinsko nasilje so v srediĹĄÄ?u agende 39-letne premierke, s Ä?imer Ĺželi spremeniti svetovni pristop k oblikovanju proraÄ?unov in s tem naÄ?in dojemanja ekonomske uspeĹĄnosti. Veliki tuji mediji so njeno potezo komentirali kot velikopotezno, a odobravajoÄ?e, slovenskih zapisov o tem ne najdem ... ÂťDanes smo postavili temeljni kamen za drugaÄ?en pristop delovanja vlade.ÂŤ Kaj je torej bistvo njene, tudi predvolilno izraĹžene, usmeritve? Prednost je dala drĹžavljanom pred ekonomskimi kazalci. Ob tako zastavljenem proraÄ?unu za prihodnja leta Nova Zelandija napoveduje 2,7-odstotno rast BDP-ja in 4-odstotno brezposelnost. Nova Zelandija Ĺželi biti ne le deĹžela, kjer se zasluĹži, ampak predvsem Ĺživi. SreÄ?a pred denarjem. OdloÄ?itev za kolektiv, ne pravilo moÄ?nejĹĄega. Zgolj za to gre. Za odloÄ?itev. In vlada je tista, ki se odloÄ?a. ÄŒe torej slovenski premier ob enoletnem vladanju lahkotno reÄ?e: NekoÄ? bomo na smetiĹĄÄ?u zgodovine, izpostavi precej drugaÄ?no vizijo razvoja lastne drĹžave. Ob tem poveÄ?uje proraÄ?una za notranje zadeve in Ĺ pela KoĹžar obrambo, Ä?eĹĄ da se morajo drĹžavljani poÄ?utiti varne – migrantje na mestnih ulicah ali na ĹželezniĹĄki postaji, to paÄ? ne gre. Tri leta mlajĹĄa novozelandska premierka dva meseca po teroristiÄ?nem napadu, prvem v njeni drĹžavi, ki je presenetil ves svet, napove proraÄ?un za blagostanje. ÄŒe nimaĹĄ vizije razvoja, je varnostni vidik razumljiva vizija. Strah je (bil vedno) najboljĹĄi prijatelj toÄ?no doloÄ?ene politike. Ardernova je svetovni politiÄ?ni eliti v svojem dvoletnem mandatu Ĺže ob poklonu Ĺžrtvam v eni izmed moĹĄej, ko je odĹĄla z ruto na glavi izreÄ?i soĹžalje svojcem pokojnih in islamski skupnosti nasploh, pokazala drugo smer. A naĹĄa smer, ne le slovenska, vsesploĹĄno evropska, ostaja ksenofobna. Novi metri Ĺžice pri nas, novi resor za evropski naÄ?in Ĺživljenja za bodoÄ?ega evropskega komisarja. Po letu dni nove vlade kot drĹžavljanka ne vem, kaj bo z zdravstvom in kaj z domovi za ostarele ter celotnim sistemom dolgotrajne oskrbe. Zdravstvo in upokojenci, kot postaja Ä?edalje bolj jasno, sta bila le predvolilna ÂťbombonÄ?kaÂŤ, medtem pa Âťvse po staremÂŤ. In tako smo se v prvem letu dni naposluĹĄali o vsem mogoÄ?em, od sendviÄ?ev in maket do odpisa dolga, le o viziji razvoja Slovenije niÄ?. In ĹĄe vedno se izÄ?rpavajo drĹžavna podjetja, in ĹĄe vedno se nastavlja nesposobne kadre in ĹĄe vedno se s prstom kaĹže na drugega. DaleÄ? daleÄ? je Nova Zelandija. Zaradi okoljskih sprememb se napovedujejo nove migracije z BliĹžnjega vzhoda, svetovni ekosistem se ruĹĄi, mi pa kot drĹžava brez parlamentarne stranke zelenih napovedujemo nove obmejne straĹže. Premier paÄ? pravi, da se pri nas teĹžko kaj spremeni. In celo okrca lastno drĹžavno in javno upravo, Ä?eĹĄ da veÄ?ini zaposlenih niti svojih roĹž ne bi zaupal. Pri tem pa ima, kot je imel vsak dosedanji premier, ĹĄkarje in platno v rokah. LE ON JU IMA. OD VSEH DRĹ˝AVLJANOV. Lahko pa se odloÄ?i, da JU IMAJO RAJE DRUGI, saj v tem primeru premierskega stolÄ?ka ne tvega. Kot volivka sem imela priÄ?akovanja. Spet. Morda pa bodo tokratne predvolilne obljube iz ust mladih, ki ĹĄele dodobra stopajo na politiÄ?ni parket, stresle goro. A rodila se je miĹĄ. Ne na Novi Zelandiji, Ä?etudi s premierko te iste generacije. đ&#x;”˛

Gobarska uÄ?na pot in prenovljena trim steza Velenje, 10 septembra – ÄŒe vas mika malo rekreacije po gozdu, potem le izkoristite prijetno s koristnim. PrejĹĄnji teden, v torek, sta bili na obmoÄ?ju trim steze v gozdu za Herbersteinom uradno odprti prenovljena tim steza in nova Gobarska uÄ?na pot. Trim steza je bila prenovljena zaradi delne dotrajanosti in novih spoznanj v rekreativni vadbi. Za njeno obnovo je obÄ?ina Velenje namenila 7.320 evrov. ZahtevnejĹĄi projekt, ki si ga je vredno ogledati, pa je bila ureditev Gobarske uÄ?ne poti. To je obÄ?ina uredila z Gobarskim druĹĄtvom Marauh iz Velenja, zanjo pa namenila 25.160 evrov. đ&#x;”˛

lokalne novice


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019 barve: CMYK, stran 9

9

GOSPODARSTVO

19. septembra 2019

Od ideje kupca do konÄ?nega izdelka

Sledijo zastavljenim ciljem

LetoĹĄnji polletni rezultati poslovanja druĹžbe Veplas Velenje kaĹžejo na naÄ?rtovano 25-odstotno rast prihodkov in blizu milijon Podjetje Jan&Florjan iz Velenja Ĺže Ä?etrt stoletja na trgu z evrov dobiÄ?ka iz poslovanja (EBIT) – Tudi v bliĹžnji prihodnosti ne razvojem celovitih tehnoloĹĄkih reĹĄitev v proizvodnih industrijskih predvidevajo pomanjkanja naroÄ?il – Vlaganja v robotizacijo in procesih – Z unikatnimi izdelki prisotno povsod, le v Afriki in avtomatizacijo Avstraliji ĹĄe ne Tatjana PodgorĹĄek Tatjana PodgorĹĄek

tras, KLS ... Na zemljevidu sveta podjetje Jan&Florjan nima svoje Podjetje Jan&Florjan, inĹže- aplikacije le v Afriki in Avstraliniring in proizvodnja (sedeĹže ji, Âťpovsod drugje so namreÄ? v podjetja je v Velenju, proizvo- strojih, napravah ali opremi vgradni prostori pa v Lokovici) letos jene naĹĄe naprave. NaĹĄ adut so beleĹži 25-letnico obstoja. Gre za unikatni izdelki, saj za kupÄ?eve podjetje, ki se ukvarja z razvojem celovitih tehnoloĹĄkih reĹĄitev v proizvodnih procesih industrije gospodinjskih aparatov, avtomobilske industrije, obratov povrĹĄinske zaĹĄÄ?ite, obratov obdelav tehnoloĹĄkih vod, proizvodnje hladilniĹĄkih termostatov, energetike in prodaje.

Poleg razvoja in oblikovanja ideje kupca ĹĄe lasten razvoj

Direktor podjetja Samo Florjan uvrĹĄÄ?a med uspehe Ĺže obstoj podjetja, saj se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so se v 25 letih precej spremenile. Preoblikovanje iz relejne tehnike v digitalizacijo obdelave in vodenja procesov zanje kot proizvajalce strojev, naprav in opreme za omenjena podroÄ?ja, je pojasnil, zahteva nenehno izobraĹževanje in nadgrajevanje ustvarjenega. Njihov vse prej kot enostavni sopotnik so razvojni izzivi, na katere se kot ekipa visoko strokovno izobraĹženih, ustvarjalnih, kreativnih ljudi uspeĹĄno odzivajo, kar poleg jubileja dokazuje nabor njihovih uglednih poslovnih partnerjev – Rudis, Danfoss, Gorenje Group, GP sistemi, Norma Group, El-

Samo Florjan: ÂťMi ĹĄe ne zaznavamo umirjanja rasti gospodarstva.ÂŤ

ideje pripravimo doloÄ?ene oblike reĹĄitev, ponudbe in oblikujemo konÄ?ni izdelek. Poleg tega beleĹžimo razvoj lastnih naprav. Ko smo namreÄ? ugotavljali, kaj vse naĹĄi kupci potrebujejo, smo izdelali napravo, ki s pomoÄ?jo spuĹĄÄ?anja helija ugotavlja ter preverja popolnost spojev razliÄ?nih cevnih sistemov. Smo eden redkih v Sloveniji in tudi ĹĄirĹĄe na tem podroÄ?ju. To je ena od svetlih poti, po kateri nameravamo stopati v prihodnje.ÂŤ

NajveÄ? poslovnih partnerjev je iz Slovenije, drĹžav nekdanje Jugoslavije, precej delujejo na MadĹžarskem. Po uradnih podatkih se trenutno gospodarska rast znova umirja, Ä?esar za zdaj v podjetju pri poslovanju z domaÄ?imi in tujimi partnerji ĹĄe ne zaznavajo, zagotavlja sogovornik. V tem trenutku so njihove zmogljivosti povsem zasedene do junija prihodnje leto.

Odziv v vsakem Ä?asu in vsakem trenutku

Na vpraĹĄanje, kako lahko podjetje, kot je Jan&Florjan, na zahtevnem ter konkurenÄ?nem trgu preĹživi, Samo Florjan pravi: ÂťNa izzive se je treba odzvati v vsakem Ä?asu in v vsakem trenutku. Brez tega, da so zaposleni pripravljeni v podjetju preĹživeti 10 do 12 ur, ne glede na dan v tednu, prav tako ne gre. V podjetju delujemo kot skupina, in to 10 visoko strokovno usposobljenih ter izobraĹženih ljudi, z izkuĹĄnjami. NaĹĄi mladi so v primerjavi z nami, ki smo zrelejĹĄih let in bolj previdni ter premalo optimistiÄ?ni, drznejĹĄi, pripravljeni so se lotiti novih stvari in jih razvijati.ÂŤ Samo Florjan je prepriÄ?an, da so ti porok, da bo podjetje Jan&Florjan uspeĹĄno nadaljevalo pot. Pa seveda tudi zato, ker ima njegova dejavnost prihodnost. đ&#x;”˛

GOSPODARSKE novice

tudi vsem reĹžijskim delavcem, ki so julija prejeli odpovedi delovnega razmerja iz poslovnega pridobiti s pomoÄ?jo intenzivne- razloga, od okrog 60 zaposlenih ga oglaĹĄevanja v medijih, na za- je ponudbo sprejelo 15 delavcev, poslitvenih portalih, druĹžbenih torej so vsega skupaj zaposlili Tako, kot so napovedali, so se omreĹžjih ter interni akciji, v ka- 140 dodatnih delavcev. đ&#x;”˛ mz proizvodne potrebe v Gorenju teri ponujajo denarno nagrado po kolektivnih dopustih pove- svojim zaposlenim, ki v Gorenje Ä?ale, zato tudi potrebujejo nove pripeljejo nove delavce za delo v delavce. Od 14. avgusta do zdaj proizvodnji. V omenjeni akciji so so jih zaposlili 125. doslej pridobili okrog 50 predloDo zaÄ?etka oktobra pa bodo gov za kandidate za zaposlitev. potrebovali ĹĄe 80 dodatnih deV sklopu reorganizacije so druĹ oĹĄtanj, 16. septembra – Blok lavcev, ki se jih ĹĄe vedno trudijo go delo v proizvodnji ponudili 6 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki je

V Gorenju bodo ĹĄe zaposlovali

Blok 6 ponovno obratuje

ki so jih patentiral. V Bruslju so projekt prepoznali kot enega najV druĹžbi Veplas Velenje, ki za- perspektivnejĹĄih in zanj namenili posluje 250 delavcev, so z rezul- nepovratna razvojna sredstva. tati poslovanja v letoĹĄnjih prvih Projekt bodo konÄ?ali prihodnje ĹĄestih mesecih zadovoljni, saj ti leto, trĹžne aktivnosti pa bodo steizkazujejo, da sledijo zastavlje- kle ĹĄele v letih 2022, 2023. nim smelim ciljem.

Ob polletju 25-odstotna rast prihodkov, ne beleĹžijo manjĹĄih naroÄ?il

Ti predvidevajo 25-odstotno rast prihodkov, blizu milijon evrov dobiÄ?ka, kar je blizu 50 odstotkov veÄ? v primerjavi z lanskim letom. Razlog za zadovoljstvo poraja tudi dejstvo, da kljub veÄ? kot 90-odstotni izvozni naravnanosti ne zaznavajo umirjanja rasti gospodarstva in ne beleĹžijo manjĹĄih naroÄ?il. Njihova prisotnost v avtomobilski industriji, v kateri padec rasti najbolj obÄ?utijo, ni tako velika, Âťsaj smo vezani bolj na specialni transport kot so avtodomi, vlaki, avtobusi. Iz dogajanja v minulih letih smo se marsiÄ?esa nauÄ?ili, zato smo v preteklih letih ÂťoÄ?istiliÂŤ program ter se usmerili v industrijske panoge, ki jim srednjeroÄ?no ter dolgoroÄ?no napovedujejo dvoĹĄtevilÄ?no rast. NaĹĄe strateĹĄke dejavnosti so medicina, letalska industrija, masovni transport in strojegradnje,ÂŤ pojasnjuje izvrĹĄni direktor druĹžbe dr.Gregor Vedenik. Poleg omenjenega v zadnjem Ä?asu zavzeto delajo za projekt lamelnih vetrnih turbin z dodatno funkcijo Ä?iĹĄÄ?enja onesnaĹženega zraka,

bil 17. avgusta zaustavljen, je bil v ponedeljek ob 7.14, ponovno sinhroniziran z elektroenergetskim omreĹžjem Slovenije. V Ä?asu zaustavitve so v elektrarni pregledali opremo, opravili Ä?iĹĄÄ?enje dimno-zraÄ?nega trakta grelnika, preostale redne vzdrĹževalne posege ter Ä?iĹĄÄ?enje silosa pepela. Oskrba Slovenije z elektriÄ?no energijo je v Ä?asu, ko blok 6 ni obratoval, potekala nemoteno. đ&#x;”˛

mz

Ne naÄ?rtujejo zadolĹževanja

Dr. Gregor Vedenik: ÂťV preteklosti smo krÄ?ili nabor programov, sedaj vse aktivnosti usmerjamo v programe s prihodnostjo.ÂŤ

Podpisali pogodbo za nakup zemljiĹĄÄ?a

Nabor strateĹĄkih partnerjev – med najnovejĹĄimi je ameriĹĄka korporacija John Deere – jim omogoÄ?a blizu 30-odstotno rast prihodkov na leto in takĹĄen tempo bodo, tako Vedenik, poskuĹĄali ohraniti. ÂťTeÄ?ejo aktivnosti za poveÄ?anje proizvodnih zmogljivosti, kar bomo poskuĹĄali doseÄ?i z veÄ?jimi vlaganji v avtomatizacijo in robotizacijo

Bokashi Organku 2 novo priznanje Velenje – Skazin inovativni kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2 je dobitnik ĹĄe enega uglednega oblikovalskega priznanja Product Design Award. Priznanje mu namenja institucija BIG SEE, ki prepoznava in nagrajuje ustvarjalno moÄ?, strast in poslovno odliÄ?nost jugovzhodne Evrope in povezuje 19 drĹžav jadransko-jonskega, balkansko-me-

Drage obÄ?anke, spoĹĄtovani obÄ?ani.

Mesto Velenje v teh dneh praznuje svoj jubilejni praznik. In z njim vsi mi, obèanke in obèani. Veselimo se vseh pridobitev in bodimo ponosni na naťe mesto. Povezujmo se in smelo gradimo mesto po svojih potrebah in Şeljah.

Veselo praznovanje in iskrene èestitke ob obèinskem prazniku. Breda Kolar, svetnica SMC v svetu MO Velenje

prihodnje leto. Rast prihodkov torej Ĺželimo umestiti v obstojeÄ?e proizvodne zmogljivosti, vzporedno pa se spogledujemo z novimi projekti in novimi prostori, ki bodo pripomogli k nadaljnji rasti prihodkov druĹžbe.ÂŤ Ni skrivnost, da je druĹžba z Mestno obÄ?ino Velenje podpisala pogodbo o nakupu zemljiĹĄÄ?a v poslovni coni, same vsebine, ki jo bodo umestili v nove proizvodne moĹžnosti, pa za zdaj ĹĄe niso definirali.

Iskreno vam Ä?estitamo ob praznovanju 60 let Velenja. Naj bo v teh prazniÄ?nih dneh veliko priloĹžnosti za krepitev medsebojnega sodelovanja in povezovanja. SvetniĹĄka skupina OO DeSUS Velenje

Na vpraĹĄanje, ali bodo denar za predvidene naloĹžbe lahko zagotovili sami ali ga bodo s krediti, je Gregor Vedenik odgovoril: ÂťHkrati s poslovnimi aktivnostmi izvajamo tudi finanÄ?no konsolidacijo. Za uresniÄ?itev ciljev ne naÄ?rtujemo nikakrĹĄnega zadolĹževanja, ampak nameravamo vlagati iz obstojeÄ?ega denarnega toka oziroma projektov, ki jih Ĺže izvajamo, in tudi takih, ki jih imamo ĹĄe v rokavu in so pogodbe tik pred podpisom.ÂŤ O njih za zdaj v javnosti ne Ĺželijo govoriti, pomenijo pa prihod kar nekaj novih strateĹĄkih in v svetu uveljavljenih partnerjev ĹĄe v tem ter prihodnjem letu. đ&#x;”˛

vsak dan diteranskega obmoÄ?ja in podonavske regije. Podelitev nagrade bo 8. oktobra v Ljubljani. Kuhinjski kompostnik je letos prejel Ĺže nekaj uglednih mednarodnih priznanj. Med njimi najbolj izstopata uvrstitev v kategorijo Solutions 2019, v katero se je uvrstilo le 26 izdelkov med veÄ? kot 4.000 prijavljenih na najveÄ?jem sejmu izdelkov ĹĄiroke potroĹĄnje Ambiente v Frankfurtu, in prestiĹžna globalna oblikovalska nagrada Red Dot. đ&#x;”˛

mkp


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

19. septembra 2019

Prijateljstvo, ki traja Mineva 25 let, odkar je Pika zaÄ?ela tkati prijateljstvo med velenjskimi in sarajevskimi otroki, ki ga zdaj negujejo uÄ?enci OĹ Miha Pintar Toledo in OĹ Safvet-beg BaĹĄagić Velenje, 12. september – Pikin festival Ĺže vrsto let gosti VeÄ?er prijateljstva – veÄ?er, ko velenjski osnovnoĹĄolci vrstnikom iz Sarajeva pripravijo sprejem s kulturnim programom, tako pa poÄ?astijo prijateljstvo, ki ga s pomoÄ?jo Pike gojijo Ĺže Ä?etrt stoletja. Organizatorji Pikinega festivala so namreÄ? leta 1994 sproĹžili dobrodelno akcijo Novo sonce in med festivalom zaÄ?eli zbirati igraÄ?e, ki so jih kmalu po vojni na Balkanu odpeljali v Sarajevo in razdelili med otroke, ki so preĹživeli teĹžke Ä?ase. Takrat so obiskali tudi osnovno ĹĄolo Safvet-beg BaĹĄagić in nave-

zali stike, katerih plod je izmenjava uÄ?encev, ki traja ĹĄe danes. Velenjski osnovnoĹĄolci prijatelje v Sarajevu obiĹĄÄ?ejo maja, SarajevÄ?ani pa Velenje v Ä?asu Pikinega festivala. To navezo je dolgo ohranjala OĹ Gorica, zadnja ĹĄtiri ÂťTo je veÄ?er vrednot, ki izgubljajo pomen, zato je prav, da jih ohranjamo z utrjevanjem vezi in sklepanjem novih prijateljstev, ki trajajo in nas bogatijo,ÂŤ je dejal ravnatelj OĹ MPT Sebastjan Kukovec.

leta pa je stike prevzela OĹ Mihe Pintarja Toleda. To sreÄ?evanje ima izjemno dodano vrednost, pravijo tako velenjski kot sarajevski otroci, starĹĄi in uÄ?itelji. Otroke namreÄ? sprejmejo druĹžine, pri katerih bivajo v Ä?asu obiska in tako neposredno spoznavajo kulturo, navade, ĹĄege, kulinariko, jezik, naÄ?in Ĺživljenja svojih prijateljev. To priloĹžnost znajo ceniti vsi. Verjamejo, da z izmenjavo pridobivajo izkuĹĄnje, ĹĄirijo svoja obzorja, krepijo strpnost, solidarnost, sprejemanje drugaÄ?nosti in druge vrednote, ki so dobrodoĹĄla đ&#x;”˛ tf popotnica za Ĺživljenje.

V vseh velenjskih osnovnih ĹĄolah in Centru za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje Velenje je letos 384 prvoĹĄolk in prvoĹĄolcev. MnoĹžiÄ?no so se udeleĹžili sprejema in se razveselili zbirke Pikinih prigod.

V prvi razred s Pikino knjigo Na tradicionalnem Ĺžupanovem sprejemu so prvoĹĄolci v znamenju jubilejnega Pikinega festivala dobili knjigo Pika NogaviÄ?ka Tina Felicijan

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? vsako leto v Ä?asu Pikinega festivala sprejme prvoĹĄolce velenjskih osnovnih ĹĄol in jih obdari. ObiÄ?ajno s knjigo, ki je simbol uÄ?enosti in veÄ?en spomin na prve ĹĄolske dni. Tudi letos ni bilo niÄ? drugaÄ?e, le da jih bo ta knjiga spominjala tudi na 30. Pikin festival. Dobili so namreÄ? sveĹže izvode knjige Pika NogaviÄ?ka. Tokrat je prvoĹĄolce in starĹĄe sprejel podĹžupan Peter Dermol. ZaĹželel jim je uspeĹĄen zaÄ?etek ĹĄolanja, v pikastem duhu pa jim je naroÄ?il, naj spoznajo kar se da veliko prijateljev in naj predvsem uĹživajo. ÂťZa uÄ?enje bo kasneje ĹĄe veliko Ä?asa,ÂŤ je dejal, Pika pa mu je prikimavala. ÂťNo, pa sem te nekaj nauÄ?ila,ÂŤ

je bila zadovoljna Pika, ki bi ĹĄolski urnik najraje obrnila na glavo. Otroci bi se 45 minut igrali, pet minut bi se uÄ?ili brati, preostanek dneva pa bi imeli Ä?as za malico. No, vsaj v Ä?asu Pikinega festivala lahko osnovnoĹĄolci veÄ?krat zapustijo ĹĄolske klopi, da se igrajo, ustvarjajo in se uÄ?ijo v Pikinih raziskovalnih kotiÄ?kih. Darilo Mestne obÄ?ine Velenje so pisani mnoĹžici kitk, pegic ter gusarskih rutk in prevez razdelile Pikine pomoÄ?nice, darila pa sta preĹĄtela gusar in kapitan NogaviÄ?ka. Knjigi so dodali ĹĄe darilo Muzeja Velenje, ki je prvoĹĄolÄ?kom poslal penasto razliÄ?ico sestavljanke z motivom mastodonta in jih tako povabil na raziskovanje preteklosti rodnega đ&#x;”˛ mesta, ki letos praznuje 60 let.

Sprejeli nagrajene mlade raziskovalce

Foto: Aleksander KavÄ?nik

Velenje, 11. september – PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol je sprejel Mlade raziskovalce za razvoj Ĺ aleĹĄke doline in njihove mentorje. Med udeleĹženci sprejema sta bila tudi dva mlada raziskovalca, ki sta bila nagrajena na mednarodnem tekmovanju v Beogradu z zlatim in bronastim priznanjem. Zlato priznanje je osvojila Katja Mogilnicki iz Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje z nalogo UÄ?inkovito in ugodno Ä?iĹĄÄ?enje maÄ?je dlake s tekstila, Bruno Ĺ onc iz Osnovne ĹĄole Ĺ alek Velenje pa je za nalogo Dve veliki Ĺžalovanji Slovencev v dveh Jugoslavijah prejel bronasto priznanje. Sprejema so se udeleĹžili tudi prejemniki zlatih priznanj na drĹžavni ravni Zotkini talenti 2019: AnĹže Maj Blagus, TjaĹĄ Esih, MatevĹž GlinĹĄek, Ema HoleĹĄek, Marko Hrovat, Rok Hudournik, Miha JevĹĄenak, Maj Koren, StaĹĄa Krajnc, Katja Mo-

gilnicki, TomaĹž PleĹĄnik, Zala PoberĹžnik, Lara PodgorĹĄek, Borja Ranzinger, GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?, Bruno Ĺ onc in Vida Volk.

PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje jim je Ä?estital za odliÄ?en uspeh in pohvalil njihov trud. Zahvalil se jim je tudi, da so z odliÄ?nimi raziskovalnimi nalogami poskrbeli za promocijo Velenja in Ĺ aleĹĄke doline.

VELENJE Ĺ˝elimo vam ponosno praznovanje obÄ?inskega praznika. Skupaj sodelujmo za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja vseh. Danes, za jutri. Za Velenje. MO SDS Velenje

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje. Kolektiv Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj

đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019 barve: CMYK, stran 11

IZOBRAŽEVANJE

19. septembra 2019

ZaÄ?enjajo s prenovljenim ĹĄtudijskim programom Pristop, s katerim so se na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja lotili prenove ĹĄtudijskega programa prve stopnje, je poĹžel pohvale Nacionalne agencije za kakovost v visokem ĹĄolstvu, spremembe pa so z navduĹĄenjem sprejeli tudi predstavniki ĹĄtudentov Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – V ĹĄtudijsko leto 2019/2020 na Visoki ĹĄoli za varstvo okolja (VĹ VO) vstopajo s kar nekaj novostmi. Ena teh je prenovljen ĹĄtudijski program prve stopnje, ki so se ga lotili tako, kot na ostalih visokoĹĄolskih zavodih ni ravno praksa. Prenove lahko trajajo tudi veÄ? let, pri tem pa se marsikdaj bolj kot koristi za ĹĄtudente oziroma diplomante upoĹĄtevajo priÄ?akovanja in Ĺželje zaposlenih oziroma izvajalcev programov, pravi direktor doc. dr. GaĹĄper Gantar.

pohvale. Spremembe so z navduĹĄenjem sprejeli tudi predstavniki ĹĄtudentov. Prenovljen ĹĄtudijski program zaÄ?nemo izvajati v ĹĄolskem letu 2019/2020, torej Ĺže prihodnji mesec.ÂŤ V zadnjih dveh letih ste na VĹ VO naredili tudi precejĹĄen preboj na podroÄ?ju znanstvenoraziskovalnih in aplikativnih projektov. ÂťZa naroÄ?nike izvajamo pro-

Kako pa ste se prenove lotili pri vas? ÂťTako, da smo najprej ustanovili posvetovalno telo, imenovano Svet zaupnikov. Sledil je obisk podjetij in drugih ustanov, da izvemo, kakĹĄne so njihove potrebe, ter izdelali analizo. Z njo smo seznanili Nacionalno agencijo za kakovost v visokem ĹĄolstvu (NAKVIS) in dobili za prenovo ne samo odobritev, ampak tudi

jekte na razliÄ?nih podroÄ?jih, na primer pri zmanjĹĄevanju povoza Ĺživali, spremljamo nadzor obiska narodnih parkov, razvijamo okolju prijazne izdelke, ocenjujemo okoljske vplive projektov, organizacij in izdelkov, izvajamo demografske ĹĄtudije in podobno. Naj navedem konkreten primer izvajanja projekta nameĹĄÄ?anja svetlobnih modrih odvraÄ?al, ki jih vaĹĄi bralci lahko opazijo na

Direktor VĹ VO doc. dr. GaĹĄper Gantar: ÂťTrĹžni projekti bodo omogoÄ?ili razvoj laboratorija.ÂŤ

stebriÄ?kih ob cestah na izbranih kritiÄ?nih odsekih. Trki vozil s prostoĹživeÄ?imi Ĺživalmi predstavljajo velik problem, saj so dejavnik tveganja za udeleĹžence v cestnem prometu, vzrok velike

â?ą

V soboto, 21. septembra, bodo na dogodku Velenje se predstavi v prenosnem laboratoriju ugotavljali, ali zobna pasta, ki jo uporabljate, vsebuje delce mikroplastike.

Tatjana PodgorĹĄek

Za ĹĄtudijsko leto 2019/2020 so na ViĹĄji strokovni ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje razpisali prosta mesta v petih programih (redni in izredni ĹĄtudij), ne pa tudi v izrednem programu Varstvo okolja in komunala. V programih Gostinstvo in turizem, Mehatronika, Geotehnologija in rudarstvo, Elektronika ter Informatika imajo po trenutnih rezultatih vpisa povsod ĹĄe prosta mesta.

ManjĹĄi vpis zaradi odprtja nove ĹĄole v Slovenj Gradcu

Po besedah ravnatelja ĹĄole UroĹĄa Sonjaka so kljub za ĹĄolo neugodnim demografskim gibanjem zadnja leta po ĹĄtevilu vpisanih ĹĄtudentov poÄ?asi rasli, v novem

ĹĄtudijskem letu pa beleĹžijo precejĹĄen padec ĹĄtevila vpisanih v programu Informatika, ki so ga razvili leta 2003. Razlog za to pripisuje odprtju nove ĹĄole v Slovenj Gradcu. Število vpisanih po prvem roku pomeni celo skupino ĹĄtudentov manj. ÄŒakamo ĹĄe na rezultate drugega in nato ĹĄe naknadnega vpisnega roka. Omenjeni izpad smo sicer kar v veliki meri nadomestili s poveÄ?anim vpisom v program Elektronika in Mehatronika, veÄ?ji vpis beleĹžimo tudi v programu Gostinstvo in turizem, vsega pa nismo mogli pokriti.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kaj to pomeni za ĹĄolo, je Sonjak odgovoril: ÂťDa smo 10 centimetrov nad vodo, kar je na dolgi rok slabo. TehniÄ?ni programi, v katerih izobraĹžujemo, so namreÄ? stroĹĄkovno zahtevni. Potrebno je ves Ä?as

Iskrene Ä?estitke ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

ÂťGlavni vir financiranja naĹĄega delovanja predstavlja podeljena koncesija za izvajanje ĹĄtudijskega programa prve stopnje. ViĹĄina teh sredstev se vsako leto nekoliko spremeni. Odvisna je od ĹĄtevila vpisanih ĹĄtudentov, diplomantov in ĹĄe nekaterih drugih kazalnikov. Drugi najpomembnejĹĄi vir financiranja, ki bo v novem ĹĄtudijskem letu predstavljal dobro petino, pa so trĹžni projekti. Ti so zelo pomembni, saj koncesijska sredstva niso namenjena in ne smejo biti namenjena za naloĹžbe, za nakup nove opreme. S trĹženjem storitev za naroÄ?nike pa jih lahko porabimo za te namene. Mi jih vlagamo v razvoj laboratorija.ÂŤ

okoljevarstva tudi za ĹĄirĹĄo javnost. Tokrat vabimo obÄ?ane, da se v soboto, 21. septembra, na dogodku Velenje se predstavi oglasijo pri naĹĄi stojnici, kjer bomo zanje pregledali zobno kremo, ki jo uporabljajo, in v prenosnem laboratoriju poskusili ugotoviti, ali vsebuje delce mikroplastike, ter jim svetovali, kako se jim izogniti. Vsi vemo, da je mikroplastika zelo ĹĄkodljiva za okolje in tudi ni primerna za vnos v naĹĄa telesa. Morate pa s seboj na dogodek prinesti tisto zobno pasto, ki jo uporabljate, in embalaĹžo, v kateri ste jo kupili, oziroma deklaracijo.ÂŤ Kadri? Bo na tem podroÄ?ju kaj novega? ÂťZaposlili smo dva nova sodelavca za polni delovni Ä?as, ki sta delno zaposlena za izvajanje pedagoĹĄkih obveznosti in delno za izvajanje raziskovalnih nalog, in dva strokovna sodelavca, ki jima pomagata. Za izvajanje pedagoĹĄkega procesa jeseni priÄ?nemo pogodbeno sodelovati ĹĄe s ĹĄtirimi novimi vrhunskimi predavatelji.ÂŤ

Za delovanje imate vso podporo Mestne obÄ?ine Velenje. Ta delovanja visoke ĹĄole ne financira neposredno, izdatno pa podpira delovanje na razliÄ?ne druge naÄ?ine, na primer z brezplaÄ?nim najemom prostorov. Kako ji vraÄ?ate? ÂťZ razliÄ?nimi druĹžbeno odgovornimi aktivnostmi. Zelo se NaÄ?rti za naprej? trudimo, da vrnemo okolju, v gospodarske ĹĄkode in pomem- katerem delujemo, z razliÄ?nimi ÂťVeliko jih je. Med njimi sta ben dejavnik smrtnosti Ĺživalskih druĹžbeno odgovornimi aktiv- prenova ĹĄtudijskega programa populacij. VeÄ?ina trkov vozil z nostmi.ÂŤ 2. stopnje in statusno preoblidivjadjo se zgodi na magistralkovanje v fakulteto. Vlogo za to Konkretno? nih, regionalnih in obÄ?inskih cebomo NAKVIS-u oddali do konstah ter na ĹželezniĹĄkih progah.ÂŤ ÂťVsako leto izvedemo kakĹĄen ca letoĹĄnjega septembra.ÂŤ đ&#x;”˛ zanimiv dogodek na podroÄ?ju

V vseh programih ťe prosta mesta Na Viťji strokovni ťoli Šolskega centra Velenje v novem ťtudijskem letu v vseh petih programih ťe prosta mesta – Vidnejťih novosti ni, so pa v pripravi

Koliko in kako se vam trĹžni projekti poznajo finanÄ?no?

11

mu Geotehnologija in rudarstvo, kjer ni mogoÄ?e zaobiti vpliva na vpis tudi zaradi govoric o predÄ?asnem zapiranju Premogovnika Velenje ter razmer v energetiki. Ĺ˝e v srednji ĹĄoli je malo posodabljati opremo, tako strojno kot dijakov, ki zakljuÄ?ujejo izobraĹževanje programsko, kar zahteva veliko vlaganj. v programu, iz katerega bi lahko Ä?rpali Pri trenutnem ĹĄtevilu ĹĄtudentov pa nam veÄ?je ĹĄtevilo dijakov za omenjeni viĹĄne ostane toliko denarjeĹĄolski program. ÂťNaja, da bi lahko stvari tanÄ?no ĹĄtevilo vpisanih posodabljali, kot si v programih bo znano Ĺželimo.ÂŤ sredi oktobra. Ĺ e vedno namreÄ? teÄ?e tudi proRaÄ?unajo na gram Munera, v katere300 do 350 ga se lahko izredno vpiĹĄtudentov ĹĄejo zaposleni. Gre za Sonjak kljub temu moĹžnost vkljuÄ?evanja raÄ?una, da bodo v nov programe nadaljnjevem ĹĄtudijskem letu ga poklicnega izobrana ĹĄoli izobraĹževali od Ĺževanja in usposablja300 do 350 ĹĄtudentov. nja, s ciljem izboljĹĄanja Trenutno imajo vpisanjihovih kompetenc nih pribliĹžno po 20 zaradi potreb na trgu kandidatov v progradela, veÄ?je zaposljivomih Elektronika, MeUroĹĄ Sonjak: ÂťPri trenutnem sti in mobilnosti med hatronika, Gostinstvo ĹĄtevilu ĹĄtudentov nam ne ostane podroÄ?ji dela ter osebin turizem, blizu 35 v toliko denarja, da bi lahko stvari nega razvoja in delovaInformatiki, pribliĹžno posodabljali, kot si Ĺželimo.ÂŤ nja v sodobni druĹžbi. toliko tudi v prograSlednjim ĹĄtudij v celoti

plaÄ?a drĹžava pod pogojem, da opravijo izpite v predvidenih rokih.ÂŤ

Prenova nekaterih programov, odprtje podruĹžnice v Murski Soboti

VidnejĹĄih novosti v novem ĹĄtudijskem letu niso predvideli, so pa te v pripravi. Tako se med drugim pripravljajo na uvedbo prenovljenega programa Elektronika, zaÄ?enjajo prenovo programa Gostinstvo in turizem, zaradi zmanjĹĄanja ĹĄtevila kandidatov za vpis v programe ĹĄole na tukajĹĄnjem obmoÄ?ju bodo prihodnje ĹĄtudijsko leto odprli podruĹžnico ĹĄole v Murski Soboti. Na obzorju je tudi nekaj novih projektov. V tem trenutku ĹĄe vedno sodelujejo v projektu WellTo, v katerem s partnerji iz tujine razvijajo skupen program na podroÄ?ju velnesa. V fazi potrjevanja je tudi nov pilotski projekt, v katerem bodo razvijali principe za delovanje pametnih tovarn in tako postali kompetenÄ?ni center, ki bo ĹĄiril znanja na tem podroÄ?ju.ÂŤ V minulih poÄ?itnicah so na ĹĄoli opravili nujna vzdrĹževalna dela in prenovili eno uÄ?ilnico z raÄ?unalniki. đ&#x;”˛


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

IZOBRAŽEVANJE

19. septembra 2019

Za pestrimi poÄ?itnicami ĹĄe bolj pester skok v novo ĹĄolsko leto V ospredju jesenskega programa MZPM Velenje bodo ustvarjalni in izobraĹževalni projekti za ĹĄolarje ter delavnice v vili RoĹžle Tina Felicijan

Tudi MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje je Ĺže krepko zakorakala v novo ĹĄolsko leto, Ä?eprav so bile za sodelavce in prostovoljce tudi poÄ?itnice zelo pestre. Skupaj z Mladinskim centrom Velenje so namreÄ? Ĺže drugo leto zapored izvajali poÄ?itniĹĄko varstvo za mlajĹĄe ĹĄolarje iz Ĺ aleĹĄke doline. Kar 167 otrok je obiskovalo ustvarjalna, ĹĄportna in druĹžabna sreÄ?anja v vili RoĹžle in mladinskem centru. MZPM je poleg poÄ?itniĹĄkega varstva in vsakodnevnih dopoldanskih ustvarjalnih delavnic prviÄ? izvedla tudi otroĹĄki tabor v angleĹĄkem jeziku – kar dvakrat, saj so otroci in starĹĄi izrazili veliko naklonjenosti za spoznavanje tujega jezika v igri in druĹženju. Konec poÄ?itnic je potekal tudi tabor SonÄ?no mesto, ko je skoraj trideset otrok spoznavalo veĹĄÄ?ine preĹživetja v naravi. Na letovanje v PoreÄ? in Savudrijo pa so letos peljali 160 veÄ?inoma bol-

nih otrok, nekateri pa so s pomoÄ?jo sredstev iz projekta PomeĹžik soncu, ki ga ZPM Slovenije vodi Ĺže dvajset let, morje videli prviÄ?. Poleg tega so s pomoÄ?jo velenjskega Rotary kluba 17 otrok iz socialno ĹĄibkih druĹžin vkljuÄ?ili v petdnevni ĹĄportni tabor Veter v laseh v Mozirju. Kaj pa zdaj, ko je poletja konec?

Delili so ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine

torb, peresnic, zvezkov in drugih potrebĹĄÄ?in, ki so lahko za starĹĄe velik finanÄ?ni zalogaj. Preostale potrebĹĄÄ?ine smo razdelili ĹĄolam, saj se v prvih ĹĄolskih dneh izkaĹže, da nekateri otroci ĹĄe nimajo vsega, kar potrebujejo,ÂŤ je povedala sekretarka Bojana Ĺ pegel.

ZPM Slovenije tesno sodeluje s PoĹĄto Slovenije, ki v sklopu akcije PoĹĄtar Pavli zbere velike koliÄ?ine ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in. MZPM Velenje je z njimi opremila 48 otrok iz treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in. ÂťRazdelili smo veliko novih in zelo dobro ohranjenih ĹĄolskih Okoljevarstveni projekti

tokrat jeseni

Sodelovanje pri poÄ?itniĹĄkem varstvu je bilo dobrodoĹĄlo tudi za dijake in ĹĄtudente, vkljuÄ?ene v poÄ?itniĹĄko delo ÄŒisto moje Velenje, saj so tisti, ki jih delo z otroki zanima, dobili izvrstno priloĹžnost za nabiranje izkuĹĄenj v pedagoĹĄkem delu.

ÂťLani smo na Ĺželjo mentorjev v okoljevarstvenih projektih aktivnosti prestavili s pomladi na jesen. Tako bomo Ĺže 25. septembra zaÄ?eli letoĹĄnji projekt za ĹĄesto- in sedmoĹĄolce Odpadek naj ne bo samo odpadek. UÄ?enci vseh osnovnih ĹĄol v Ĺ aleĹĄki dolini bodo spoznavali razliÄ?ne naÄ?ine ravnanja z odpadki. Pod geslom 'Tudi odpadki so lahko lepi' bodo iz odpadkov izdelovali okvirje za ogledala, ĹĄatulje za nakit in podobne dekorativne, a hkrati uporabne predmete. To jim bo gotovo izziv,ÂŤ pravi sogovornica.

Kiparili bodo

Zadnji petek in soboto v septembru bo v vili RoĹžle potekala 46. Mala Napotnikova kiparska kolonija. Tokrat tema ne bo predpisana, bodo pa poskuĹĄali kiparsko ustvarjanje povezati z drugimi umetnostmi, denimo z glasbo ali plesom. Dela bodo predstavili v soboto, 28. septembra, v SonÄ?nem parku.

â?ą

Aktivnosti za otroke in starĹĄe v vili RoĹžle potekajo vsak dan od 17. ure dalje.

Kopica drugih projektov

Na MZPM Velenje se Ĺže pripravljajo na OtroĹĄki parlament. Letos bodo otroci razpravljali o poklicni prihodnosti. Ĺ olski otroĹĄki parlamenti se bodo zaÄ?eli Ĺže prihodnji mesec. PriÄ?akujejo Ĺže razpis Evropa v ĹĄoli. Tema projekta bo letos vezana na 13. cilj trajnostnega razvoja – sprejeti nujne ukrepe proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam, kar je ĹĄe kako aktualna tema. BliĹža pa se tudi teden otro-

Pri nas se dogaja veliko zanimivih stvari AndragoĹĄki zavod Ljudska univerza Velenje v ĹĄolskem letu 2019/2020 z veÄ? kot 160 izobraĹževalnimi programi – V pogovorih z grozdom avtomobilske industrije o postavitvi laboratorija za tehnologijo virtualne resniÄ?nosti Tatjana PodgorĹĄek

V programe in projekte AndragoĹĄkega zavoda Ljudska univerza Velenje, ki letos praznuje 60-letnico uspeĹĄnega delovanja, je bilo lani vkljuÄ?enih veÄ? kot 10 tisoÄ? udeleĹžencev. Direktorica zavoda Brigita KropuĹĄek Ranzinger meni, da bodo to ĹĄtevilo v novem ĹĄolskem letu dosegli, Ä?e ne presegli, Âťpredvsem pa smo predvideli kar nekaj novih nenavadno inovativnih projektov.ÂŤ

Ä?eprav se nismo uvrstili v njihove tipiÄ?na merila.ÂŤ Zelo uspeĹĄni, ĹĄe dodaja sogovornica, so tudi mednarodno, saj jim je v novem ĹĄolskem letu uspelo pridobiti 16 mednarodnih projektov. zanesljivo svojevrsten izziv, saj nov, je Brigita KropuĹĄek Ranzin- ne da miru, ampak iĹĄÄ?e na vseh Mestna obÄ?ina Velenje je v lev tukajĹĄnjem okolju nimamo av- ger odgovorila: ÂťLjudske univer- podroÄ?jih nekaj novega, poskuĹĄa- toĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu tomobilske industrije. So nas pa ze so po imenu tradicionalne, mo uvajati nove metode izobra- zagotovila za potrebe Ljudske prepoznali kot kompetentnega okorele zgradbe z ljudmi kot neki Ĺževanja, se povezovati z drugimi univerze dobrih 253 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛ sogovornika, ki edini v Sloveniji dinozavri iz prejĹĄnjega stoletja. udeleĹženci v okolju. Lani smo razvijamo to zgodbo tako daleÄ?. Za nekatere to res drĹži. Ekipa prejeli nagrado Gospodarske Pri nas so se Ĺže mudili predstav- v naĹĄi hiĹĄi pa je malo posebna, zbornice za najboljĹĄo inovacijo, niki Gospodarske zbornice Slo-

ka, ki bo letos potekal med 6. in 13. oktobrom. ÂťTednu otroka v Velenju posveÄ?amo Ĺže Pikin festival, pri organizaciji katerega tesno sodelujemo tudi mi. Sicer bo letoĹĄnja tema NaĹĄe pravice – izhodiĹĄÄ?e je pesem Toneta PavÄ?ka. Ĺ olarji bodo lahko sodelovali na likovnem nateÄ?aju, dvanajst najboljĹĄih del pa bo prihodnje leto krasilo koledar ZPM Slovenije,ÂŤ Bojana Ĺ pegel spodbuja osnovnoĹĄolce, naj se lotijo ustvarjanja. ZaÄ?ela so se redna ustvarjalna sreÄ?anja Torkove pete, ki potekajo v vili RoĹžle. Oktobra pa bodo uvedli nove ustvarjalne delavnice na temo ekologije in kuhanja. Novembra bodo zaÄ?eli novo serijo predavanj Ĺ ola za starĹĄe, ko bodo ponovno vabili strokovnjake z razliÄ?nih podroÄ?ij. Zapolnili so Ĺže program krompirjevih poÄ?itnic, z mislimi so tudi Ĺže pri Veselem decembru, saj Ĺže zbirajo darila za okrog dva tisoÄ? otrok iz Ĺ aleĹĄke doline, skratka – dogajanje je ĹĄe kako pestro, je sklenila sekretarka. đ&#x;”˛

Praznik luÄ?i v soboto

Ĺ oĹĄtanj – Organizatorji prireditve Praznik luÄ?i, Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj v sodelovanju s TuristiÄ?no olepĹĄevalnim druĹĄtvom Ĺ oĹĄtanj in Ĺ olo zdravja – skupino Ĺ oĹĄtanj, so ta zanimivi dogodek, ki bi moral biti v soboto, 7. septembra, zaradi slabega vremena prestavili na soboto, 21. septembra. Takrat bodo ob 19.30, po prihodu Tresimirja, za katerega legenda pravi, da je poselil dolino, na gladino DruĹžmirskega jezera spustili veÄ? kot 10.000 luÄ?k, ki sta jih z ljubeznijo ustvarila Valentin in Alojzija Heindl. đ&#x;”˛

mkp

Vsak tretji prebivalec Velenja je v hiĹĄi

Kot je dejala sogovornica, so izobraĹževalni programi s podroÄ?ja osnovnoĹĄolstva in srednjeĹĄolstva, podiplomskega ĹĄtudija, nacionalne poklicne kvalifikacije pri njih klasika. Zajeten seznam dopolnjujejo ĹĄe brezplaÄ?ni neformalni programi, ki so na voljo vsakomur, ki Ĺželi pridobiti doloÄ?ena znanja, veĹĄÄ?ine z razliÄ?nih podroÄ?ij (raÄ?unalniĹĄtvo, retorika, tuji jeziki ‌). ÂťMislim, da imamo veÄ? kot 160 razliÄ?nih izobraĹževalnih programov, za vsakega nekaj. Da smo v Velenju res inovativni, zgovorno potrjujejo ĹĄtevilke: izobraĹžuje se veÄ? odraslih kot mladine, vsak tretji prebivalec Velenja je v naĹĄi hiĹĄi,ÂŤ je pojasnila. Med nenavadnimi, inovativnimi projekti je omenila izdelavo virtualnega muzeja flosarstva na Ljubnem ter moĹžnost postavitve razvojnega laboratorija za tehnologijo viar (virtualne resniÄ?nosti) v Velenju za celotno avtomobilsko industrijo, o Ä?emer se dogovarjajo z grozdom avtomobilske industrije. ÂťÄŒe nam uspe, bo to

Brigita KropuĹĄek Ranzinger: ÂťVsak tretji prebivalec Velenja je v naĹĄi hiĹĄi.ÂŤ

venije, ministrstva za ĹĄolstvo, znanost in ĹĄport in ĹĄe kdo.ÂŤ Poleg prireditve, ki so jo pripravili za jubilej na Velenjskem gradu, nameravajo 60-letnico delovanja zavoda zaznamovati ĹĄe s ponovno zasaditvijo in ureditvijo Sadnega vrta ob Velenjskem jezeru prihodnji mesec ter prihodnje leto obnoviti proÄ?elje stavbe, v kateri deluje Ljudska univerza. IĹĄÄ?ejo reĹĄitev za nove prostore veÄ?generacijskega centra Planet generacij, v sodelovanju z razliÄ?nimi ministrstvi naÄ?rtujejo ĹĄiritev vzroÄ?nega mesta. Na vpraĹĄanje, po Ä?em se zavod razlikuje od njej podobnih usta-

Zaposleni druĹžbe Esotech Vam Ä?estitamo ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje! www.esotech.si 185 x 150 mm naĹĄ Ä?as 2019 praznik mov1.indd 1

16. 09. 2019 19:17:27


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019 barve: CMYK, stran 13

GledaliĹĄke, koncertne in filmske predstave za vse okuse Pozanimali smo se, kaj letos nudijo abonmaji Festival Velenje, ki so ena od njegovih osnovnih dejavnosti v predstavljanju umetniĹĄkih vsebin Tina Felicijan

Poleg Poletnih kulturnih prireditev, Pikinega Festivala, Kina Velenje, Galerije Velenje, lastne produkcije in produkcije druĹĄtev ter posameznikov, ki delujejo pod okriljem Festivala Velenje, so glasbeni, gledaliĹĄki in filmski abonmaji na Ä?elu ponudbe kulturno-umetniĹĄkih vsebin v mestu. Osnovni meni je Ĺže veÄ? let izoblikovan tako, da zajame Ä?im ĹĄirĹĄi spekter okusov in predstavi praktiÄ?no vse zvrsti uprizoritvenih dejavnosti. Tako so med desetimi abonmaji trije gledaliĹĄki namenjeni najmlajĹĄemu obÄ?instvu in mladostnikom. V Belem so bolj tehtne predstave, v Zelenem komiÄ?ne. Abonma Klasika in Klub napovedujeta koncerte tako resne kot zabavne glasbe. V Zlatem abonmaju so zajeti glasbeni najelitnejĹĄi dogodki, ki bodo na sporedu Cankarjevega doma. Tudi letos si bodo imetniki abonmaja

Obiski ogledali produkcije, ki v Velenje ne bodo zaĹĄle. Tisti, ki se Predstave Mini Pikinega ne morejo odloÄ?iti za enega ali abonmaja, po katerem je drugega, si bodo lahko sami sevsako leto veliko povpraĹĄestavili abonma A la carte in nanj vanja, bodo letos na sporedu uvrstili ĹĄest predstav iz glasbene v dveh terminih. Najprej ob in gledaliĹĄke ponudbe. Na voljo 9.30, Ä?e bo prva predstava pa so tudi ĹĄtirje filmski abonmaji razprodana, pa ji bo sledila s petimi ali desetimi predstavami ĹĄe ena ob 11.30. za otroke in odrasle. ÂťSeveda so vse predstave sveĹže, nekaj imamo premier, sicer pa letu ali dveh dobile najboljĹĄe smo v abonmajsko ponudbo uvr- reference ali nagrade in so nas stili predstave, ki so v zadnjem najbolj prepriÄ?ale,ÂŤ je povedal programski sodelavec Festivala Velenje MatjaĹž Ĺ alej in dodal, da je lokalno obÄ?instvo zelo kritiÄ?no MatjaĹž Ĺ alej: ÂťGlede na do ponujenih predstav – v poziĹĄirok spekter Ĺžanrov, ki so tivnem smislu. Mnogi obiskujejo zajeti v naĹĄih abonmajih in veÄ? abonmajev, denimo oba gleprimerni za praktiÄ?no vse daliĹĄka. ÂťZato vedno izberemo kastarostne skupine, je FestikĹĄno zelo lahkotno komedijo, pa val Velenje polega Cankartudi kakĹĄno zelo zahtevno dramo. jevega doma in Narodnega Iz Belega abonmaja velja letos izgledaliĹĄÄ?a Maribor med vopostaviti otvoritveno predstavo, dilnimi oblikovalci kulturnokabaret Baal Slovenskega mladinumetniĹĄkih programov.ÂŤ skega gledaliĹĄÄ?a. Gre za glasbeno

Ples zvoka in svetlobe Na sreÄ?anje smo povabili mladega VelenjÄ?ana, uspeĹĄnega luÄ?karja Amadeja Ĺ upergerja, ki osvetljuje razliÄ?ne odre doma in po svetu Tina Felicijan

dogajanjem. Treba se je pogovoriti z izvajalci, kakĹĄno svetlobo si Ĺželijo na svojem ĹĄovu, Pred petimi leti se je v klubu eMCe plac po- treba je poznati glasbo, da se luÄ? ujema z njo, javila potreba po okrepitvah pri osvetljevanju treba si je pripraviti vzorce gibanja luÄ?i, med koncertov in drugih prireditev. Ker so v klu- samim osvetljevanjem pa tudi improvizirati. bu vedno radi angaĹžirali same obiskovalce, da tako soustvarjajo program kot pomagajo Amadej Ĺ uperger pri njegovi izvedbi, so tudi luÄ?karje poiskali svoje delo najraje opravlja kar v svojih vrstah. Tako se je v umetnosti na koncertih upravljanja s svetlobo izurilo Ĺže kar nekaj izvajalcev, ki so fantov, ki so drug drugemu predajali znanje. mu blizu. ÂťNa Med njimi je tudi Amadej Ĺ uperger, ki si na koncertih se tem podroÄ?ju gradi uspeĹĄno kariero. Sicer vĹživim, pleĹĄem na pedagoĹĄki fakulteti ĹĄtudira matematiko in pojem za in tehniko, saj ga je pouÄ?evanje vedno zanimeĹĄalno mizo.ÂŤ malo, a trenutno ga vse bolj vleÄ?e k luÄ?em na Foto: Marko odrih. ÂťMoj oÄ?e deluje na podroÄ?ju ozvoÄ?evaAlpner nja in tudi mene je to sprva bolj zanimalo kot osvetljevanje. A ponudila se je priloĹžnost za slednje in sem jo zgrabil. Sprva sem to jemal kot priloĹžnost, da se nauÄ?im nekaj novega in si zapolnim prosti Ä?as. SÄ?asoma je vse postajalo bolj resno,ÂŤ je zaÄ?el pripovedovati. Osvetljevanje ga je pritegnilo, ker mu nenehno prinaĹĄa nove izzive. Modri, vijoliÄ?ni in Treba ga je prilagoditi vsaÂťÄŒe glasbo sliĹĄim prviÄ?, kemu projektu, izvajalcu, paÄ? improviziram. Sicer zeleni toni za bolj prostoru, zato je prostora ĹĄiroko poznavanje glasbe mirne, sanjave za strokovno in kreativno zelo pomaga, ker v skladbi skladbe. RdeÄ?i, napredovanje ogromno. laĹžje prepoznaĹĄ vzorce in rumeni, oranĹžni za ÂťOdrska razsvetljava je ĹĄe predvidiĹĄ, kako se bo sprebolj energiÄ?ne, vedre. minjal zvok, ritem, temu dokaj nepoznana panoga v uprizoritvenih dejavnostih. pa prilagodiĹĄ luÄ?. Pri bolj Malo je denimo literature, ustaljenih smernic, enostavni, ĹĄtiriÄ?etrtinski glasbi je to dokaj skratka, praktiÄ?no vse je prepuĹĄÄ?eno samemu lahko, pri bolj kompleksnih ritmih pa moluÄ?karju, njegovemu znanju, okusu, navdihu. ramo luÄ?karji pozorno opazovati izvajalce, Gre pravzaprav za avtorsko delo,ÂŤ pravi in njihovo dinamiko, izraze, zelo nam pomaga, dodaja, da lahko delo luÄ?karja obsega le priĹžig Ä?e opazujemo bobnarja, ki narekuje ritem in luÄ?i, lahko pa je veliko bolj razĹĄirjeno. Treba je tempo. Poleg tega, da so luÄ?i barvno usklajene premeriti oder, pripraviti nosilne konstrukcije in kompozicijsko lepo razporejene po odru in za luÄ?i, z raÄ?unalniĹĄko vizualizacijo predvideti, ĹĄirĹĄem prostoru, namreÄ? morajo biti predvsem kateri tipi luÄ?i bodo kje, poskrbeti za zadosten ritmiÄ?no usklajene z glasbo, sicer bolj motijo dovod elektrike in jo pravilno razporediti, kot pa dopolnjujejo performans. Potrebno je tudi splezati na lestev in razporediti luÄ?i, vse osvetliti v doloÄ?enem trenutku kljuÄ?ne izvajalpravilno zvezati s kontrolno mizo, nato se ce na odru, hkrati pa poskrbeti za primerno ĹĄele zaÄ?ne usklajevanje luÄ?i s samim odrskim ambientalno osvetlitev,ÂŤ je predstavil neka-

â?ą

13

KULTURA

19. septembra 2019

satiro z ansamblom priznanega glasbenika Vaska Atanasovskega. ZakljuÄ?ujemo pa ga z monodramo, ki je lahko tudi komedija, pa vendar drugaÄ?na. Avtor Rok VilÄ?nik si je namreÄ? v predstavi z naslovom VeÄ?ja od vseh zamisli priljubljeno knjiĹžno junakinjo Piko NogaviÄ?ko, ko ta odraste. Tradicionalno je najbolje obiskan Zeleni abonma. NajveÄ?ji deleĹž obÄ?instva predstavljajo zaposleni in upokojenci, tudi najmlajĹĄih je veliko, Ĺželijo pa si pritegniti ĹĄe veÄ? mladostnikov.

Frpruh glasbene skupine Orleki z MatjaĹžem JavĹĄnikom, pa stand up ĹĄov Jureta Godlerja in Tilna ArtaÄ?a,ÂŤ je sogovornik predstavil nekaj najbolj obetajoÄ?ih gledaliĹĄkih poudarkov letoĹĄnje abonmajske sezone. Iz glasbene ponudbe je izpostavil otvoritveni koncert abonmaja klasika, na katerem bo zazvenel Akademski pevski zbor Tone TomĹĄiÄ?, ki bo predstavil prav za ta zbor napisano skladbo Fauvel Lojzeta LebiÄ?a. Pa koncert svetovne zvezde pianizma, Makedonca Simona TrpÄ?evskega ter sklepno dejanje abonmaja Klasika – koncert vzhajajoÄ?e zvezde slovenske resne glasbe, violinista Nikole Pajanovića. Veliko si obetajo tudi od ponudbe abonmaja Klub, iz katere izstopata akustiÄ?ni koncert ĹĄtajerskega benda Mi2 in koncert bosanske skupine Divanhana, ki na novo odkriva sevdah.

Tini Maze bo prviÄ? uprizorjena 12. oktobra. Slovensko komorno glasbeno gledaliĹĄÄ?e, Cankarjev dom Ljubljana in Festival Velenje pa so zdruĹžili moÄ?i pri ustvarjanju komiÄ?ne opere za mladostnike z naslovom Ĺ˝enitev, ki Letos so programe abonmajev pripravili prej, vpisujejo pa jih kasneje – zaradi zgodnejĹĄega Pikinega festivala in dogajanja ob obÄ?inskem prazniku. Dosedanji imetniki abonmajev se lahko ponovno vpiĹĄejo med 19. in 25. septembrom, novi abonenti pa med 28. septembrom in 7. oktobrom na blagajni Festivala Velenje v pritliÄ?ju kulturnega doma.

jo bodo v Velenju uprizorili 16. oktobra. Sogovornik pa je opozoDve predstavi, ki sta se uvrstili ril tudi na premiere Lutkovnega v Maksi Pikin abonma in abo- gledaliĹĄÄ?a Velenje, ki deluje pod nma Mladost, sta nastajali v ko- okriljem Festivala Velenje. Te produkciji Festivala Velenje in sicer niso uvrĹĄÄ?ene v abonmajbosta v letoĹĄnji abonmajski sezo- sko ponudbo, bodo pa zagotovo ni doĹživeli premiero. GledaliĹĄÄ?e dobrodoĹĄel dodatek gostujoÄ?im Igrala jo bo Ä?lanica PreĹĄernove- Velenje se je lotilo pravljice Pri- predstavam. đ&#x;”˛ ga gledaliĹĄÄ?a Kranj Vesna Slapar. moĹža SuhodolÄ?ana z naslovom V Belem abonmaju bo na ogled Tina in medvedja moÄ?. Igrana tudi na letoĹĄnjem BorĹĄtnikovem predstava o slovenski smuÄ?arki sreÄ?anju nagrajena drama Tih vdih. V Zelenem pa med drugim koncertno-gledaliĹĄka predstava

Premiere

tere izzive pri svojem delu. KljuÄ?ni izziv pri osvetljevanju koncertov pa je najprej okrepiti sluĹĄno izkuĹĄnjo z vizualno, ustvariti vzduĹĄje, v katerem lahko obiskovalci zadovoljijo tako oÄ?i kot uĹĄesa, hkrati pa vedno pokazati kaj novega, presenetiti s kakĹĄno postavitvijo ali aranĹžmajem, da lahko tudi tisti, ki koncerte istih bendov ali na istih prizoriĹĄÄ?ih obiskujejo redno, doĹživijo nekaj novega. Kako pozorno pa je obÄ?instvo na odrsko razsvetljavo? ÂťÄŒe je zelo dobra, jo opazijo. ÄŒe je zelo slaba, tudi. ÄŒe je povpreÄ?na, pa najveÄ?krat nihÄ?e ne ve, da luÄ?kar sploh obstaja. Nekateri veliki izvajalci izjemno veliko pozornosti posveÄ?ajo luÄ?em in drugim vizualnim

efektom. Za primer lahko dam Rammstein, ki so vizualno komponento svojega performansa na zadnji turneji tako dodelali, da prosijo obÄ?instvo, naj ga ne snemajo in ne objavljajo, da drugim ne bi pokvarili efekta preseneÄ?enja.ÂŤ Za luÄ?karje je v Sloveniji vedno veÄ? posla. Vedno veÄ? je tudi zanimanja za usvajanje veĹĄÄ?in osvetljevanja. PoveÄ?uje se ĹĄtevilo podjetnikov, ki nudijo celoten tehniÄ?ni servis za izvedbo prireditev, pa tudi teh je v mestih in najmanjĹĄih krajih vedno veÄ?. Do sedaj je bila Amadejeva najboljĹĄa izkuĹĄnja turneja s srbskim Queen real tribute bendom po Kitajski. V Ĺživem spominu mu je ostalo osvetljevanje predskupine benda Scorpions v StoĹžicah. Kaj pa bi bil sanjski koncert? Osvetljevanje legendarnega benda Toto, pravi Amadej. ÂťUpam, da bom to kdaj dosegel. Verjetno pa se bodo do takrat Ĺže izoblikovale kake nove sanje, tako da zagona ne bo zmanjkalo.ÂŤ đ&#x;”˛

ABONMAJI

2019/2020

VPISOVANJE STARIH ABONENTOV | OD 19. SEPTEMBRA VPISOVANJE NOVIH ABONENTOV | OD 28. SEPTEMBRA www.festival-velenje.si | info@festival-velenje.si Tel.: 03/898 25 90 | 051 607 099

SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani Mestne obÄ?ine Velenje, vse dobro ob obÄ?inskem prazniku. Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

KULTURA

19. septembra 2019

Rudarski oktet na SlovaĹĄkem V prvih dneh septembra je na SlovaĹĄkem potekal festival Prievidza 2019, na katerega so organizatorji povabili tudi Ä?lane Rudarskega okteta. Vokalna zasedba, ki na kulturnem pevskem podroÄ?ju ustvarja Ĺže od leta 1979 in v svojem bogatem umetniĹĄkem repertoarju goji tako stanovsko rudarsko pesem kot narodno zvrst, Ä?rnske duhovne pesmi in popevke, je zopet navduĹĄila posluĹĄalce. Na festivalu so se v okviru tridnevnega programa predstavile vokalne in inĹĄtrumentalne skupine iz vse Evrope. Rudarski oktet je za to priloĹžnost pripravil bogat izbor, ki je obsegal tako narodne pesmi kot popevke, izvedene v tradicionalnem koncertu na najveÄ?jem trgu v jeli stojeÄ?e ovacije. Ob sreÄ?anju slogu te zasedbe. Na veÄ?ernem mestu smo od posluĹĄalcev pre- z Ĺžupanjo gostiteljskega mesta,

dr. Katarino MachoĹĄkovĂł, je bilo ponovno poudarjeno pomembno kulturno sodelovanje med mestoma Prievidza in Velenje, ki ima zelo bogato tradicijo. V Rudarskem oktetu se zavedamo pomena pripadnosti rudarski tradiciji in naĹĄim koreninam. Vedno in povsod povemo, da smo rudarji, da naĹĄe uniforme pripadajo rudarskemu stanu in da prihajamo od tam, kjer znamo delati pod zemljo. Ubrano zapeti na odru v Ĺžlahtni Ä?rnini je neopisljivo lep obÄ?utek, ki nikoli ne izgine. Letos obeleĹžujemo 40-letnico delovanja in v sklopu tega jubileja nas Ä?aka ktobra ĹĄe gostovanje na ÄŒeĹĄkem. đ&#x;”˛

mag. Marko Ranzinger

Harmonikarski orkester Barbara v Bad Bleibergu ÄŒlani harmonikarskega orkestra Barbara Premogovnika Velenje so na povabilo organizatorjev praznovanja rudarskih tradicij nastopili v Bad Bleibergu. Na tej prireditve tradicionalno sodelujejo od leta 2003. Takoj po prihodu na prizoriĹĄÄ?e praznovanja so pred ĹĄtevilnim obÄ?instvom zaigrali nekaj skladb, zaÄ?enĹĄi z Golico. Sledil je tekmovalni program v rudarskih veĹĄÄ?inah. Trije izbrani Ä?lani orkestra, Peter PostruĹžin, PrimoĹž Plaznik in Roko KoroĹĄec, so se z ekipami organizatorjev pomerili v znanju rudarskih veĹĄÄ?in. Na sporedu tekmovanj je bilo najprej vrtanje v skalo s pnevmatskim kladivom, seĹĄtevek globin izvrtanih lukenj, nato vleka ÂťkibleÂŤ, obteĹžene s kamni in po provizoriÄ?nem jaĹĄku, ĹĄtevilo dvigov kible v eni minuti. Za ÂťposlasticoÂŤ pa je sledilo ĹĄe korakanje v troje s smuÄ?mi po travi; vsi trije na enem paru smuÄ?i. Merilo uspeha je bil Ä?as, đ&#x;”˛ preteÄ?en na odrejeni dolĹžini.

ÄŒastno priznanje za Luka Piran, Ĺ oĹĄtanj, 7. septembra – Na 54. mednarodnem slikarskem Ex-tempore Piran je prestiĹžno nagrado Ä?astno priznanje obÄ?instva za sliko Slovenski rojalisti prejel Ĺ oĹĄtanjÄ?an, Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Drago Ĺ umnik Luka. Grand prix nagrado

je prejela Katja Bednarik Sudec, skupaj je bilo podeljenih dvajset nagrad, sodelovalo pa je veÄ? kot dvesto avtorjev. Piranski ex-tempore je vedno zastopan z odliÄ?nimi ustvarjalci, slike ocenjuje mednarodna komisija, v kateri je bila letos tudi kustosinja mag. Milena Koren BoĹžiÄ?ek.

Organizator jim je omogoÄ?il ogled Ä?udovitega rudarskega muzeja Terra Mystica.

Drago Ĺ umnik Luka je leta 2017 zaokroĹžil 30 let ustvarjanja, prviÄ? je razstavljal Ĺže leta 1987. ZaÄ?el je kot samouk, kasneje se je izobraĹževal in pridobil naziv slikarja. Ĺ˝e ĹĄest let je skrbnik galerije Velenjka, v kratkem bo tam predstavil monografijo Luksizem. Je prejemnik veÄ? nagrad, tudi na Ex-tempore Piran, letoĹĄnja pa je izjemna. đ&#x;”˛

MBK

Foto osebni arhiv

Krog po Ĺ paniji MatjaĹž Ĺ alej

Imenitno se mi zdi, da lahko znova in znova piĹĄem o kolesarjenju, bodisi da je to povezano z izgradnjo kolesarske infrastrukture v domaÄ?em mestu ali pa s kolesarskim prebujenjem slovenskih ĹĄportnikov. Ti v primeru naĹĄih ĹĄampionov RogliÄ?a in PogaÄ?arja dokazujejo, da smo ne samo smuÄ?arski ali ĹĄe kakĹĄen drug ĹĄportni narod, ampak tudi kolesarski. Krog po Ĺ paniji (La Vuelta), ena od treh velikih tritedenskih dirk, je bila ena najpomembnejĹĄih pogovornih tem zadnji mesec. No, da smo kolesarski narod, vem Ĺže zelo dolgo, saj resno spremljam ĹĄport ĹĄe iz Ä?asov, ko me je navduĹĄeval petkratni zmagovalec Toura po Franciji – najveÄ?je dirke med najveÄ?jimi – Bernard Hinault ter mi na mojo najstniĹĄko proĹĄnjo poslal tudi avtogram. Da pa smo kolesarska sila, sem zaÄ?el verjeti, ko je Jure PavliÄ? suvereno osvojil (podobno ko PogaÄ?ar v Ĺ paniji) na Giru majico za najboljĹĄega mladega kolesarja. Bilo je to takrat sicer daleÄ? od stopniÄ?k, pa vendar, imeti na veliki dirki majico, je zelo velika stvar. Vse, kar se je kasneje zgodilo, je samo posledica tega, kar vemo, kar je ĹĄportna zgodovina v preseĹžnikih, ki ĹĄe rastejo. Slovenci smo ĹĄportna velesila. To ves Ä?as dokazujemo ter to statistiÄ?no argumentiramo s preĹĄtevanjem pomembnih medalj, recimo na milijon prebivalcev ob olimpijskih igrah in na vrhunskih ĹĄportnih tekmovanjih. Ob takĹĄnih imenitnih ĹĄportnih uspehih so mi zanimive reakcije ljudi in posameznikov, ĹĄportnikov ... Ĺ e posebej cenim tiste iskrene reakcije najveÄ?jih med njimi. Eden takĹĄnih ĹĄportnikov, ki jih redno spremljam, tudi ob njihovih reakcijah in odzivih, je Jakov Fak. Vedno vsem naĹĄim in tudi drugim ĹĄportnikom (posebej HrvaĹĄkim) privoĹĄÄ?i prigarane rezultate njihovega dela ob tekmovalnih uspehih. In res je poznavalec, pravi ĹĄportni duh ter velik ljubitelj vsega ĹĄporta. Hkrati analizira vse pomembne uspehe in Ä?estita in privoĹĄÄ?i vsem. Ob vsesploĹĄnem veselju ob uspehu obeh kolesarjev res redno in vedno podpira vse ĹĄporte. Njegovo spoĹĄtovanje in navijanje za ĹĄportnike z obeh strani meja je vredno spoĹĄtovanja, tudi do njega, saj je tudi on svojevrstna ĹĄportna zgodba, primerljiva dobitniku dveh olimpijskih medalj (za dve drĹžavi) in je vsaj malo podobna RogliÄ?evi. In Ĺže Ä?akam zimo, da bom lahko spet navijal zanj. Druga stvar, ki mi je bila ves Ä?as v osredju dirke, pa je strah. Strah pred nepriÄ?akovanim dogodki na takĹĄni dirki. Recimo padci, strah pred tekmovalnim polomom in, ne nazadnje, strah pred dopingom, ki je za ta ĹĄport, predvsem z Armstrongovim primerom in mnogoterimi drugimi, zaznamovan zadnjih 20 let. Kajti meja je tanka. ÄŒe ĹĄportnik spije Ĺže 3 do 4 prave turĹĄke kave, je nivo kofeina – poĹživila v njegovem telesu previsok in poslediÄ?no lahko pade na dopinĹĄkem testu. Da ne govorim o drugih nedovoljenih substancah, saj sta biomedicina in farmacija vedno korak pred ĹĄportom. Zadnje Ä?ase je recimo kar precej ĹĄportnikov astmatikov in znova in znova se najdejo kakĹĄne luknje v pravilih. Ampak na sreÄ?o se kolesarstvo ÂťÄ?istiÂŤ in je vse bolj spodobno. Francozi so Tour Ĺže zelo oÄ?istili in dvignili s tem predvsem ĹĄportni in fair play nivo – tudi etiÄ?no. To smo spoznali tudi ob neljubem padcu dva dni pred koncem kroga po Ĺ paniji, ki so ga kolesarski strokovnjaki UCI-ja (svetovne kolesarske zveze) uspeĹĄno razvozlali in zaustavili precej neĹĄportno ekipo najpomembnejĹĄega ĹĄpanskega kolesarskega moĹĄtva in domaÄ?e favorite z Valverdejem na Ä?elu. V kontekstu antidopinĹĄkih pravil in prehrambnih trendov zadnja desetletja je izjava BoĹĄtjana Gorenca PiĹžame res genialna: ÂťRogliÄ?. PogaÄ?ar. Ĺ e dobro, da gluten ni na seznamu prepovedanih snovi v kolesarstvu.ÂŤ In glede na kulinariÄ?na priimka naĹĄih dveh asov, katerih druĹžni uspeh bo teĹžko ponovljiv, nas lahko veseli, da se je zakulisni boj (vsaj domaÄ?i) naĹĄih ĹĄampionov za najveÄ?jo od velikih dirk Ĺže zaÄ?el. Gospod ÂťCroissantÂŤ in gospod ÂťGateauÂŤ. Kolesarsko Ä?elado dol pred vama. ÄŒestitamo, ponosni, navduĹĄeni smo! In privoĹĄÄ?imo od srca kaj podobnega na Elizejskih poljanah. đ&#x;”˛

Vse najboljĹĄe, moje mesto! KnjiĹžnica Velenje

online

www.nascas.si


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019 barve: CMYK, stran 15

15

107,8 MHz

19. septembra 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Se dogaja

za podajanje znanja, podporo cvetliÄ?arjem po vsem svetu in gojenje kulture cvetja ter hkrati prenaĹĄanje dobrih praks iz drĹžave NaĹĄega radijskega zunanjega sodelavca Siv drĹžavo, iz kontinenta na kontinent. ÂťZ mona Ogrizka (prvega cvetliÄ?arja v Evropi, veliko mero razumevanja in spoĹĄtovanja predsednika sekcije vrtnarjev in cvetliÄ?arjev sprejemam to poslanstvo in takĹĄen je odziv pri Obrtno podjetniĹĄki zbornici Slovenije nasprotne strani. Zadovoljstvo poraja, ko ter vodjo poslovne enote Vrtnarstvo podjevidiĹĄ, da se odzivajo tudi strokovnjaki in ne ne tja PUP Velenje) smo na zaÄ?etku minulega nazadnje potroĹĄniki. ÄŒe slednje osveĹĄÄ?aĹĄ o o tedna ÂťdobiliÂŤ na letaliĹĄÄ?u v Moskvi, nekaj novostih, kaj je drugaÄ?nega, jih s tem uÄ?iĹĄ. uÄ?iĹĄ. dni kasneje pa je med drugim skupaj s sodeTako sami v svoje okolje prenaĹĄajo primere primere lavko Ĺže pripravljal aranĹžmaje za poroko v dobre prakse.ÂŤ Med take dogodke uvrĹĄÄ?a uvrĹĄÄ?a hotelu Kempinski v PortoroĹžu. ÂťSe dogaja, tudi veliko adventno razstavo v dvorcu GuGu Guna polno,ÂŤ je komentiral. tenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Ta bo bo S svojimi idejami, kako dokaj enostavno 15. novembra in odpira vrata v prazniÄ?ni prazniÄ?ni popestriti bivanje v domaÄ?em okolju, je Ĺže adventni Ä?as boĹžiÄ?a in novega leta. ÂťVsako ÂťVsako krepko v jeseni. PrevladujoÄ?e barve v ĹĄopleto moramo narediti stvari drugaÄ?e, ker ker Simon Ogrizek: ÂťÄŒe obveĹĄÄ?amo, kih, aranĹžmajih bodo tople, pravi. TakĹĄne, ozaveĹĄÄ?amo ljudi o novostih, jih s tem tudi od nas to obiskovalci razstave priÄ?akujejo. priÄ?akujejo. kot je v tem Ä?asu narava. Dodani plodovi stvari stvariuÄ?imo.ÂŤ Zagotovo pa morajo biti cvetliÄ?arske stvariin ostali dekor pa naj bi kot energijsko dotve odraz prijetnosti, druĹžinske domaÄ?noĹživetje vplivali na poÄ?utje in ogrevali v tre- tudi v tropske kraje, kjer si naberem energi- sti, tudi kakĹĄna eksotiÄ?na popestritev ne nutkih, ko so temperature Ĺže nekoliko niĹžje. je za nove podvige in dobim navdih za svoje bo ĹĄkodovala,ÂŤ je ĹĄe dejal Simon in dodal, ÂťZame osebno je poletje najlepĹĄi letni Ä?as, stvaritve, ki jih z veseljem delim v domaÄ?em da bo o vsem tem pravoÄ?asno ozaveĹĄÄ?al vendar ne ob morju, ampak v hribih, pla- okolju.ÂŤ Vloga predsednika mednarodne in obveĹĄÄ?a tudi posluĹĄalce Radia Velenje. đ&#x;”˛ Tp ninah. Ker pa je svet ena globalna vas, me cvetliÄ?arske zveze, zagotavlja Simon, ga ne pa tako in tako moja popotovanja popeljejo obremenjuje, ker jo z veseljem opravlja. Gre

GLASBENE novice

Zmagovalka Popevke je Eva Hren s pesmijo Ĺ esti Ä?ut Gledalci in posluĹĄalci so za popevko leta 2019 izbrali pesem Ĺ esti Ä?ut, ki jo je na Ĺže 43. festivalu Popevka 2019 zapela Eva Hren. Pod besedilo, glasbo in aranĹžma zmagovalne skladbe se je podpisal Ĺ˝iga Pirnat, ki je tudi dirigiral orkestru ob nastopu Eve Hren. Ob spremljavi revijskega orkestra RTV Slovenija se je sicer predstavilo enajst novih skladb.

Poleg glavne nagrade obÄ?instva so podelili ĹĄe pet nagrad strokovne Ĺžirije. Veliko nagrado za najboljĹĄo skladbo v celoti je prejela Ana SokliÄ? za pesem Temni svet. Obenem je pevka prejela ĹĄe nagrado za najboljĹĄo interpretacijo. Nagrado za najboljĹĄe besedilo je prejel TomaĹž Hostnik za skladbo Kam bi ĹĄla v izvedbi Vudlenderjev, nagrado za najboljĹĄo priredbo pa AleĹĄ Avbelj za pesem Res je Ä?udovito. Nagrado za mladega obetavnega avtorja ali izvajalca je prejela Ajda Stina Turek.

Stonesi bodo s posebno izdajo zaznamovali 50-letnico albuma Let it Bleed Skupina The Rolling Stones bo novembra s posebno izdajo zaznamovala 50-letnico albuma Let It Bleed, ki velja za enega

stra izvedla skladbo Big Cigars. Zadnji studijski album Endless Wire so The Who objavili leta 2006. The Who sicer veljajo za eno najveÄ?jih rock zasedb 60. in 70. let. S konceptualnima albumoma Tommy (1969) in Quadrophenia (1973) so vplivali na ĹĄtevilne glasbenike, leta 1969 pa so nastopili tudi na znamenitem Woodstocku.

prelomnih albumov legendarne zasedbe. Stonesi so album objavili leta 1969 kmalu po zakljuÄ?ku ameriĹĄke turneje. Album je nastajal v Ä?asu nesoglasij z ustanoviteljem benda, multiinstrumentalistom Brianom Jonesom, ki so ga sredi snemanja zamenjali s kitaristom Mickom Taylorjem. Na ploĹĄÄ?i sta tudi skladbi Gimme Shelter in You Can't Always Get What You Want, ki ju je revija Rolling Stone uvrstila na seznam najboljĹĄih pesmi vseh Ä?asov. Posebni izdaji, ki bo izĹĄla 1. novembra, bo priloĹžena tudi knjiĹžica z doslej ĹĄe neobjavljenimi fotografijami fotografa zasedbe Ethana Russlla in esej glasbenega novinarja Davida Frickeja.

Umrl je Eddie Money

dali veÄ? kot 70 milijonov ploĹĄÄ? po vsem svetu. Billie Joe Armstrong, TrĂŠ Cool in Mike Dirnt 13. septembra je za posledicase bodo sprva odpravili na samo- mi raka sapnika umrl ameriĹĄki stojno turnejo po Aziji in Evropi, glasbenik Eddie Money. Glasnato pa se bodo v Veliki Britaniji benik, ki je v 70. in 80. letih in severni Ameriki pridruĹžili zasedbama Weezer in Fall Out Boy. Skupno turnejo so poimenovali The Hella Mega Tour.

The Who novembra z novim albumom

1. Ĺ˝ELJKO JOKSIMOVIĆ – MoĹžda je to ljubav 2. ANDRAĹ˝ HRIBAR – Moja moja (2019) 3. SMALL TOKK – Mwoja Ljuba Ĺ˝eljko Joksimović je s skladbo MoĹžda je to ljubav zmagovalec tokratnega izbora pesmi tedna v programu Radia Velenje. Priljubljeni srbski pevec bo v soboto, 21. septem septembra, nastopil na velenjskem Titovem trgu na velikem koncertu ob pra prazniku Mestne obÄ?ine Velenje. Na koncertu bo nastopila tudi Ines Erbus.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Ansambel Poziv – Odkar sva skupaj Veseli SavinjÄ?ani – Edino tebe Ansambel Hram – Kako se zgodi Ansambel Murni – Krava je breja Slovenski zvoki – Na sonÄ?ni strani BoÄ?a Gadi – Muzika nocoj tolaĹži me Ansambel Vrli muzikanti – Moja punÄ?ka Extra kvintet – Extra polka Petovia kvintet – Samo da vreme bo Skupina DĹžuboks – Zadnja Ĺželja

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO aLUKA BASI Priljubljeni koroťki pevec Luka Basi predstavlja novo skladbo z naslovom Meta. Gre za zadnji single z njegovega debitantskega albuma, ki je izťel junija in na katerem so njegove znane uspeťnice Sedam noći, RuŞo bila, Upalimo ljubav, Solo, Kombinacija in druge.

MANOUCHE Kolektiv Manouche naznanjajo toplo jesen v hip hop swingovskem slogu z novo skladbo Gunca se lunca. Skladba z omenjenim naslovom je Ĺže deveta po vrsti in napoveduje izid njihovega tretjega albuma ĹĄe ob izteku letoĹĄnjega leta.

GAĹ PER RIFELJ IN EVA BOTO GaĹĄper in Eva sta se od poletja poslovila z uspeĹĄno predstavitvijo avtorske pesmi Dovolj je poletja na festivalu Popevka 2019. Eva se bo glasbi zdaj posvetila v oddaji Znan obraz ima svoj glas, ki se zaÄ?ne 22.

Green Day napovedujejo svetovno turnejo Skupina Green Day se naslednje leto odpravlja na turnejo, na kateri bo predstavila svoj novi album Father of All. To bo trinajsti studijski album ameriĹĄke skupine, izĹĄel pa bo 7. februarja prihodnje leto. TriÄ?lanska zasedba je zadnji studijski album predstavila leta 2016 ob 30-letnici svojega delovanja. Green Day so na glasbeni sceni pustili velik peÄ?at, med drugim so si prisluĹžili pet grammyjev in v karieri pro-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Britanska rock skupina The Who bo po 13 letih premora pred posluĹĄalce poslala novo ploĹĄÄ?o. Ena najdlje delujoÄ?ih rock zasedb bo album objavila novembra, prvi singl pa bo po napovedih zaloĹžbe Universal izĹĄel predvidoma Ĺže v tem mesecu. Kako bo novi album zvenel, je zasedba prviÄ? razkrila v zaÄ?etku m e s e c a n a ko n certu v newyorĹĄkem Madison S q u a r e Gardnu, ko je ob spremljav i o r ke -

prejĹĄnjega stoletja navduĹĄeval z uspeĹĄnicami, kot so Baby Hold On, Two Tickets to Paradise in Take Me Home Tonight, je marca dopolnil 70 let. Avgusta je dolgoletni strastni kadilec razkril, da ima raka. Zaslovel je v drugi polovici 70. let, ko je leta 1977 izĹĄel njegov prvi album, ki ga je s skladbami Baby Hold On, Two Tickets to Paradise in You’ve Really Got a Hold on Me izstrelil med zvezde tistega Ä?asa. Pozneje je izdal ĹĄe deset albumov. Njegove pesmi so se redno uvrĹĄÄ?ale na vrhove lestvic, albumi so dosegali platinaste naklade, a kljub temu ni nikoli postal superzvezdnik v pravem pomenu besede.

septembra, GaĹĄper pa Ĺže vadi svojo vlogo v novem muzikalu Ljubezenske prevare.

SKATER Priljubljena skupina Skater, znana po uspeĹĄnicah, kakrĹĄna je On ne more, ki ima na Youtube Ĺže skoraj dva milijona ogledov, se po krajĹĄem glasbenem premoru vraÄ?a z novo plesno skladbo z naslovom Al Capone. Besedilo za skladbo je napisala SaĹĄa Lendero, glasbo pa Miha Hercog, ki je poskrbel tudi za produkcijo.

SOULUTION Soulution je nova fantovska zasedba na slovenski glasbeni sceni, ki je pred kratkim izdala prvo avtorsko pesem in videospot z naslovom Naj ne Ä?akam te. Skupino sestavljajo ĹĄtirje vokalisti, MatevĹž Derenda, Arni L. CindriÄ?, Luka CvetiÄ?anin in Patrik Mrak. Patrik je sodeloval v oddaji Slovenija ima talent, Arni v X factorju, MatevĹž in Luka pa sta sodelovala pri muzikalih Briljantina in Vesna.

Iskreno Ä?estitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje! Mestni odbor Velenje in svetnica v MO Velenje Veronika Juvan


Naš čas, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

VRTILJAK

»Poglej no, še en cekin, ki ga pogrešam v svoji zbirki!« je vzkliknil Pikin gusar in pohitel do uradne fotografinje Pikinega festivala Ksenije Mikor. »Saj ti ga lahko dam. Ko sem šla z njim v trgovino, me sploh niso resno jemali,« se je pritožila. »Si pomislila, da mogoče za to ni bil kriv cekin, ampak kar ti sama?« Ksenija je pripombo raje vzela kot kompliment. »Očitno nekaj delam po Pikino prav,« si je mislila.

19. septembra 2019

frkanje

Saj veste, kje se najbolj čveka. Pri frizerju, seveda. »Slišala sem, da so kitke zadnji krik mode v Pikini deželi. Pa pike se menda podajo k njim,« je direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny čvekala, ko je sedla na frizerski stol. »Res je. Pa še to sem slišala, da oboje zelo pomladi,« je dodala frizerka. »Potem pa kar na delo,« je bila zadovoljna direktorica.

» Levo & desno «

Bravo Po zadnji nogometni tekmi v Velenju iz ust domačin navijačev nikakor ni bilo slišati vzklikov »bravo!« Ekipa Bravo je namreč velenjske nogometaše dobro sklestila.

Lažji dvigi Morda se sliši malo čudno, a ljudje se bodo tudi po zaslugi velenjskega župana vendarle lažje vzpenjali. Saj bo v višje stanovanjske objekte lažje vgrajevati dvigala.

Obletnica Vlada pod vodstvom Šarca je stara eno leto. V tem času mnogi državljani Slovenije še nikakor ni(s)mo na šarcu.

Brez avtomobila Spet smo imeli dan brez avtomobila. Mnogi pri nas so brez avtomobila dalj časa. Ali jim ga zasežejo policisti ali jim ga odpeljejo neznanci.

»Veš, Tinca, s temi oranžnimi lasmi in s to svojo veselo naravo me spominjaš na Pikino mamo. Kaj praviš, da bi letos šla z nama na otok Taka Tuka. Mogoče pa ti bo všeč, kot je bil njej,« je kapitan Nogavička nagovoril Tinco Kovač v upanju, da ji bo všeč tudi sam. »Veš kaj, preveč me spominjaš na dolgoletnega prijatelja Emila Šterbenka. Ostaniva tudi midva raje samo prijatelja,« se je izmuznila pustolovščinam s pomorščaki.

Na komaj končanem MOS-u smo vendarle slišali kar nekaj spodbudnih besed za nadaljnji razcvet našega gospodarstva. Upajmo, da se vreme ne bo spremenilo in optimizma ne bo sklestilo kaj trdega iz kakšnih novih temnih državnih oblakov.

Dolga pot

ZANIMIVOSTI Disneyland, kjer sta pogumno Za smrt uslužbenca okoliščine,« so dejali in sklenili, da je družina umrlega upraviče- sedli na kar nekaj vrtoglavih vomed spolnim na do odškodnine. ženj z vlakom. odnosom krivo Najstarejši Pivo za dobrih 55 podjetje britanski dvojčici tisoč funtov Pariško sodišče je pred kratrazkrili recept kim obravnavalo primer smrti Pred kratkim se je v Mancheuslužbenca nekega podjetja med dolgega življenja stru mudil avstralski novinar Peslužbeno potjo – točneje, med spolnim odnosom. Državni ponudnik zdravstvenega zavarovanja je njegovo smrt označil kot delovno nesrečo, s čimer se v podjetju nikakor niso s t r i n j a l i . Na sodišču so tako poudarjali, da m o š k i n i o p r a v l j a l svojih službenih dolžnosti, ko se je pridružil neznani ž e n s k i v nj e n i h o telski sobi, prav tako se je incident zgodil v sobi, ki ni bila registrirana na njegovo ime. A sodniki so odločili, da je po francoski zakonodaji delodajalec odgovoren za kakršno koli nesrečo, ki se zgodi v času službene poti. »Uslužbencu na službeni poti pripada socialno varstvo v času celotne njegove poti, ne glede na

Tudi optimizem

V Veliki Britaniji živita živahni 95-letni enojajčni dvojčici Lilian Cox in Doris Hobday. Ob življenjskem jubileju so ju v domovini povabili v pogovorno oddajo, v kateri ju je voditelj vprašal o receptu za dolgo življenje. »Nič seksa in veliko Guinnessa,« sta izstrelili. Kasneje sta v pogovoru priznali, da tudi sami včasih

seveda nista živeli tako. Doris sicer ni imela otrok, Lilian pa jih ima kar pet, je babica 13 vnukom in ima 19 pravnukov. Sestri, ki sta že vrsto let tudi sosedi, kljub visoki starosti uživata v življenju. Za svoj 90. rojstni dan sta na primer odpotovali v pariški

mu sporočila, da je na njunem skupnem računu »zmanjkalo« 55 tisoč funtov. Za nameček so mu za opravljeno transakcijo s kartico Visa zaračunali še 1000 funtov. Upravnik hotela se mu je še enkrat opravičil in zagotovil, da bodo primer v sodelovanju z banko rešili v čim krajšem času.

njujejo pa, da možnost obstaja. Ob tem je strokovnjaki opozorili, da planet K2-18b ni novejša različica Zemlje, saj je precej težji in ima drugo sestavo ozračja.

V ZDA hit pijača »beli kremplji«

Odkrili vodo na t. i. super Zemlji

ter Lalor, ki piše (tudi) o hrani in V Združenih državah Amerike pijači. Med svojim obiskom je v je v zadnjem obdobju pravi hit nekem baru naročil pivo znamke postala gazirana alkoholna pijača Deuchars IPA, ki naj bi stalo 5,5 »white claw« (beli kremplji). Nafunta (dobrih 6 evrov). Ko mu Znanstveniki so minuli teden pitek je tako priljubljen, da je povje natakarica prinesla račun, pa sporočili, da so odkrili hlape praševanje preseglo ponudbo. Zaje Lalorja kljub številnim izku- vode na t. i. super Zemlji, ki je nimanje je pritegnilo pozornost, edini planet zunaj Osončja, znan ker se pijača, ki je na prodaj v več okusih (češnja, grenivka, limeta, borovnica, mango), sicer prodaja že tri leta. Kot pravijo v podjetju, je razlog za manko zalog v skladi-

šnjam znesek kratko malo presenetil – pivo naj bi stalo 55.315 funtov. Lalor je ohranil mirne živce in smisel za humor, predvsem pa poslovno žilico. Za časnik je zapisal, da je takoj slutil, da je nekaj narobe in da je pivo odličnega okusa najdražje pivo, kar jih je kdaj poskusil. Takoj po razkritju zneska mu je sicer natakarica obljubila, da bo popravila napako. Stekla je do upravnika hotela, ki je zagotovil, da bodo »zadevo rešili«. Minila sta dva dneva, Laler je opravljal svoj posel, ko ga je poklicala žena in

po tem, da naj bi bil potencialno primeren za življenje. Astronomi iz Univerzitetnega kolidža v Londonu so nad svojim odkritjem navdušeni! Hlape vode so odkrili v atmosferi planeta K2-18b, ki je po teži osemkrat težji od Zemlje in od nje oddaljen okoli 110 svetlobnih let, odkritje pa je prva uspešna atmosferna zaznava za eksoplanet, ki je od svoje zvezde oddaljen na razdalji, ki je primerna za življenje, saj bi lahko tam obstajala voda v tekoči obliki. Iz odkritja sicer ni mogoče sklepati, ali je na planetu kak ocean, oce-

Slišimo, da nekatera dobra domača jabolka čaka pestra in dolga pot. Predelali jih bodo v žganje, plemenitili globoko pod zemljo, prodajali naj bi ga celo v daljnem Hong kongu. Mnogi upajo, da ga bodo lahko pokušali tudi doma.

Razkorak Tudi Slovenija naj bi prispevala pomemben delež v boju z globalnim segrevanjem. Tudi pri nas se gospodarstvo počasi ohlaja.

Moč v Ljubljani V našem glavnem mestu se je končal vrh Nata, bliža se »vrh« evropske nogometne zveze. Nekateri ob tem ugibajo, kdo je močnejši. Vemo, kdo je bolj priljubljen.

Zeleno Na Golteh upajo, da bodo z novimi in razširjenimi dejavnostmi končno le spet prilezli na zeleno vejo. Še posebno, če ne bodo imeli preveč zelenih zim.

Pasovi ščih v marketinški potezi. To poletje je namreč blagovna znamka White Claw dobila nov oglasni slogan, ki pravi »Ain't no laws when you're drinkin' claws« ali »Ko piješ bele kremplje, zakoni ne veljajo«. Predstavnik trženja je prodajalcem in kupcem sporočil, da se v podjetju z vsemi močmi trudijo povečati proizvodnjo in s tem zagotoviti ustrezno zalogo napitkov.

Vse bolj slišimo, da bo tudi država morala zategovati pas, ne le državljani. Slednjim je vendarle lažje, saj so tega že navajeni.

Aparat za vse Iz nazarskih Hišnih aparatov naj bi kmalu prišel slovenski Bosch Cookit. Bo drag(ocen), vsestranski, pa vseeno enostaven za upravljanje. V kuhinjah ga bodo menda lahko uporabljali tudi moški.


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 17

V preteklem tednu, ko je v Velenju potekal 30. Pikin festival, je bil utrip mesta povsem drugaÄ?en. Sprehajalne poti v okolici Titovega trga, otroĹĄkega igriĹĄÄ?a in RdeÄ?e dvorane, v kateri je potekalo osrednje festivalsko dogajanje, so bile ves Ä?as polne otrok in odraslih, ki so od blizu in daleÄ? priĹĄli na obisk Pikine deĹžele. Ta se je polna raznih scenskih elementov, ustvarjalnih, zabavnih in pouÄ?nih kotiÄ?kov, Ĺživih lutk, prizoriĹĄÄ? za predstave, pravljiÄ?nih junakov in seveda najboljĹĄe energije junakinje Pike NogaviÄ?ke pokazala v najboljĹĄi luÄ?i. Prav tako pa okolica prizoriĹĄÄ?. Celo Velenje so zaznamovale pike in gumbi. IzloĹžbe so krasile podobe Pike, gostinci so ves teden obuvali pisane nogavice in pripravljali posebno pikasto ponudbo, v festivalske aktivnosti so se ponovno vkljuÄ?ili malodane vsi javni zavodi, kulturnoumetniĹĄka druĹĄtva in druge organizacije – mesto je zaĹživelo kakor Ĺže dolgo ne. In domaÄ?ini so ves ta vrveĹž sprejeli brez nerganja. Ĺ e vĹĄeÄ? jim je bilo, da so ulice za nekaj dni oĹživele. Terase lokalov so bile polne, po srediĹĄÄ?u mesta je odmevala glasba, stojnice so ponujale prigrizke, lokalna piva, roÄ?ne izdelke – bilo je kot v kakĹĄnem turistiÄ?nem srediĹĄÄ?u, le da bolj norÄ?avo. Sploh na Titovem trgu, kjer so se ves dan vrstili nastopi uliÄ?nih umetnikov. V nasprotju s priÄ?akovanji organizatorjev in prebivalcev se niti v prometu niso pojavljale veÄ?je teĹžave. ParkiriĹĄÄ? je bilo dovolj, kriĹžiĹĄÄ?a so zlahka poĹžirala avtomobile, poskrbljeno je bilo za avtobuse, prehodi za peĹĄce so bili dobro zavarovani. Mesto je torej sposobno sprejeti veÄ? kot sto tisoÄ? ljudi, kolikor jih je po oceni organizatorjev v preteklem tednu obiskalo Pikin festival.

Pikino Velenje SrediĹĄÄ?e Velenja je sedem dni gostilo najveÄ?ji otroĹĄki festival v Sloveniji, ki je s programom predstav in koncertov, ustvarjalnimi, gibalnimi in zabavnimi vsebinami, sceno ter seveda Piko pustil le najboljĹĄe vtise

ÂťSelitev Pikinega festivala v mesto, kjer se je festival prviÄ? zgodil, je res bila velik izziv. Zagotoviti smo morali varne poti med prizoriĹĄÄ?i, pa dovolj parkirnih prostorov. VelenjÄ?ani so ves ta vrveĹž v mestu presenetljivo lepo sprejeli in na festival hodili peĹĄ ali s kolesi. Tako je najveÄ?je preseneÄ?enje tega festivala, da nismo imeli nobenih teĹžav s prometom, zaporami, parkiriĹĄÄ?i, avtobusi. Drug velik izziv je bila sama priprava prizoriĹĄÄ?. Vsa so zelo velika, zato je bilo potrebno skrbno naÄ?rtovati scenske elemente. Tretji izziv pa je bil program – kaj postaviti pod odprto modro nebo, da bo napolnilo Titov trg, da bo napolnilo otroĹĄko igriĹĄÄ?e. Priprave programa smo se zato lotili Ĺže marca. Skratka, letoĹĄnji festival je bil velik zalogaj, a smo vanj zagrizli s ĹĄiroko odprtimi usti in zdaj uĹživamo v njegovem okusu,ÂŤ je povedala organizacijska vodja NeĹža Jovan. TehniÄ?ni vodja Dimitrij Amon pa je povedal: ÂťPrizoriĹĄÄ?a Pikinega festivala smo zaÄ?eli pripravljati Ĺže tri tedne pred festivalom. ÄŒeprav imamo obilico izkuĹĄenj, pa nas vsak Pikin festival nauÄ?i nekaj novega. Letos nas je to, da Pika spada v samo mestno jedro. Da mesto Ĺživi in Ä?uti Pikin festival. Velenje je kot ustvarjeno za Pikin festival. Vse logistike so urejene. Vsakdo lahko z avtom v nekaj minutah poiĹĄÄ?e parkiriĹĄÄ?e, vsak avtobus se lahko pripelje skoraj do prizoriĹĄÄ?a, otroci lahko varno prehajajo od enega do drugega prizoriĹĄÄ?a. Zdi se nam, da je letos Pika pokazala, da si najveÄ?ji otroĹĄki festival v Sloveniji festival zasluĹži dogajanje v mestnem srediĹĄÄ?u. Upam in srÄ?no si Ĺželim, da Pikin festival tu tudi ostane.ÂŤ đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Vtisi obiskovalcev?

DomaÄ?ini smo morda Ĺže malo razvajeni in se sploh ne zavedamo razseĹžnosti festivala. Zato nas ne navduĹĄuje tako kot obiskovalce iz drugih krajev. Ti so letos bili naravnost presunjeni. V preteklih letih, ko so obiskovali festival, namreÄ? mnogi niso obiskali mestnega srediĹĄÄ?a. Tako jih je letos Ĺže samo Velenje prevzelo s svojo prostornostjo, zelenimi povrĹĄinami in urejenostjo, smo sliĹĄali med poizvedovanjem. Mladi druĹžini iz okolice Slovenske Bistrice se Âťni sanjalo,ÂŤ je rekla Anja, da je Velenje tako zanimivo mesto. ÂťObiskali smo tudi Velenjski grad, v galeriji smo si ogledali razstavo, sicer pa smo se zadrĹževali na Titovem trgu in v RdeÄ?i dvorani, kjer so res bile pripravljene fenomenalne vsebine. Mislim, da otroci danes ne bodo spali od navduĹĄenja. Tudi sama sem res navduĹĄena. Krasno mesto in krasen festival,ÂŤ je povedala. ÂťVelenje sicer poznam in mi je vĹĄeÄ?, ampak je v tej Pikini razliÄ?ici ĹĄe boljĹĄe. Zdi se mi, da je letoĹĄnje dogajanje bolj tematsko, otroĹĄko, veÄ? je zanimivih vsebin.

17

PIKA

19. septembra 2019

NiÄ?esar ne pogreĹĄam,ÂŤ pa je povedal Nejc iz okolice Celja. DomaÄ?inka TjaĹĄa pa je povedala, da ji je letoĹĄnji festival ĹĄe bolj obudil spomine na otroĹĄtvo. ÂťLokacija ob jezeru je sicer prav tako izjemna, ampak se mi zdi, da festival v mestu funkcionira ĹĄe bolje. Meni bi bilo vĹĄeÄ?, da bi tu kar ostal.ÂŤ

Kaj pravijo organizatorji?

Tudi letos je bilo v oĹžji organizacijski ekipi okrog trideset ljudi, ki so festival predano pripravljali Ĺže mesece. V ĹĄirĹĄi ekipi tehnikov, animatorjev, vodiÄ?ev in ostalih pa je bilo okrog tristo ĹĄtudentov in dijakov. Ti so sicer ob koncu vsakega festivala zelo utrujeni, a zadovoljni, da so ĹĄe enkrat nasmejali toliko otrok. ÂťKrasen festival je bil. Mislim, da smo s selitvijo v mestno srediĹĄÄ?e, ki je bila sicer nujna zaradi gradnje prireditvenega prostora

Kot je Ĺže tradicija, je na zakljuÄ?ku festivala Pika podelila tudi zlate pike. Posebna komisija devetih devetletnih deklic je za najbolj pikasto predstavo na odru kulturnega doma zlato piko dobilo Slovensko mladinsko gledaliĹĄÄ?e Ljubljana za predstavo Ariol: Zaljubljen do uĹĄes, zlato piko za najboljĹĄo igralko festivala pa je dobila Klara Kastelec za vlogo v tej predstavi. Po oceni komisije je bila najboljĹĄa predstava na odru glasbene ĹĄole KokoĹĄka Emilija GledaliĹĄÄ?a Velenje in KUD Dudovo drevo. Zlate pike so dobili tudi Vanesa Kerec za najboljĹĄe likovno delo na razpisu Pika se po mestu potika, Domen Lamot za sodelovanje na Pikini jadralni regati, pionirji PGD Ĺ entilj in pionirke PGD Ĺ martno ob Paki za zmago na Pikinem gasilskem tekmovanju, pa ĹĄe organizacijska ekipa 30. Pikinega festivala, gusar in seveda sama Pika NogaviÄ?ka.

ob Velenjskem jezeru, vendarle presegli vsa svoja priÄ?akovanja in predvsem priÄ?akovanja obiskovalcev. Jaz sem ob koncu vsakega festivala zelo vesela, tokrat pa sem res izjemno sreÄ?na, saj mislim, da si lepĹĄega praznovanja 30-letnice Pikinega festivala ne bi mogli zamisliti. KakrĹĄnakoli velika sveÄ?anost v visokih petah in lepih oblekah ne bi odtehtala te-

ga, kar organizatorji doĹživljamo zdaj. Med nami je toliko ustvarjalne energije, neprespanih ur, ki smo jih pripravljeni pokloniti festivalu – lahko smo ponosni, da je festival v nas prebudil tako moÄ?na Ä?ustva, da tako Ä?utimo s Piko, da za nas prav niÄ? veÄ? ni problem. Ljudje si ne predstavljajo, da mi v sluĹžbi preĹživljamo do 20 ur na dan Ĺže mesec dni pred

zaÄ?etkom festivala, ko zakljuÄ?imo, pa nas Ä?aka ĹĄe skoraj enkrat toliko dela. Ampak res sem vesela, da vsi do konca festivala ostanemo nasmejani in ni nikomur niÄ? preteĹžko. Saj smo utrujeni, ampak mislim, da smo vseeno iskreno nazdravili ob zakljuÄ?ku in smo res zadovoljni,ÂŤ je misli ob zakljuÄ?ku strnila direktorica festivala Barbara Pokorny.

Tina Felicijan

Pika NogaviÄ?ka: ÂťNaj bo vaĹĄe prijateljstvo veÄ?je od najveÄ?jega slona, viĹĄje od najviĹĄje Ĺžirafe in bolj barvito kot najbolj barviti metulj.ÂŤ Barbara Pokorny: ÂťMislim, da so VelenjÄ?ani letoĹĄnji festival tako dobro sprejeli tudi zato, ker je bil prej 17 let na jezeru, letos pa je mesto res oĹživelo. Velenje je bilo kot kulturna prestolnica. Toliko pohval VelenjÄ?anov – vemo, da znamo biti zelo kritiÄ?ni do svojih produktov – pa ĹĄe nobeno leto ni bilo. To je res lepo.ÂŤ


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. septembra 2019

Pridobitev leta je vrtec Krajevni praznik so praznovali v KS Vinska Gora – V srediĹĄÄ?u slovesnosti je bila uradna otvoritev vrtca MlinÄ?ek, ki je na zaÄ?etku ĹĄolskega leta sprejela prve otroke Tina Felicijan

Vinska Gora, 12. in 13. september – ÂťOd lanskega krajevnega praznika se je v Vinski Gori veliko dogajaloÂŤ, je pogovor o aktualnih temah v kraju zaÄ?el predsednik JoĹže OgrajenĹĄek. ÂťIzvajali smo razne projekte in pripravljali nove naÄ?rte. NajveÄ?ji projekt je izgradnja novega ĹĄestoddelÄ?nega vrtca, ki ga otroci Ĺže obiskujejo. To je zelo pomembna pridobitev. Do sedaj je vrtec gostoval v veÄ?namenski dvorani in ĹĄoli. Ko smo izvedeli, da se bo v skladu s prostorskim naÄ?rtom razparceliral vzhodni del centra Vinske Gore, smo takoj zaÄ?eli aktivnosti za izgradnjo primerno velikega vrtca.

Nadgradnja infrastrukture

Na vrhu naÄ?rtov krajevne skupnosti za prihodnja leta so infrastrukturni projekti. ÂťVodovod potrebujemo ĹĄe na Petelinjeku, kjer bo zgrajen prihodnje leto, in v

Spodnji ÄŒrnovi, kjer bo zgrajen leto kasneje. Vodovod, kanalizacijo in ceste pa bomo potrebovali tudi na novih parcelah v vzhodnem delu Vinske Gore.ÂŤ Tam je naÄ?rtovanih 74 individualnih stanovanjskih hiĹĄ. Zanimanja je veliko, pravi OgrajenĹĄek. ÂťGradbena dela so v polnem zamahu. Osem hiĹĄ je Ĺže pod streho, v tri hiĹĄe so se Ĺže vselili novi krajani. Tudi lastniki vikendov so dobili gradbena dovoljenja za izgradnjo stanovanjskih objektov. Ocenjujemo, da se bodo v Vinsko Goro, ki ima Ĺže sedaj veÄ? kot dva tisoÄ? prebivalcev, priselile predvsem mlade druĹžine, tako da priÄ?akujemo porast ĹĄtevila prebivalcev. S tem pa tudi porast potreb v kraju,ÂŤ pravi sogovornik in napoveduje nove infrastrukturne projekte za prihodnja leta. Ker se prebivalstvo Vinske Gore stara, v kraju Ĺže dlje Ä?asa opozarjajo, da potrebujejo veÄ?jo in bolj zaloĹženo trgovino, saj mnogi nimajo moĹžnosti opravljanja

nakupov v mestu. Zagotovo bo trgovina veliko pomenila tudi mladim druĹžinam, ki Ĺživijo zelo zaposleno Ĺživljenje, ne nazadnje pa tudi kmetovalcem, ki velik del dneva preĹživijo na njivah in travnikih. ÂťZa enkrat smo lahko sreÄ?ni, da ĹĄe deluje ta manjĹĄa trgovina, iĹĄÄ?emo pa nove reĹĄitve,ÂŤ je ĹĄe povedal. đ&#x;”˛

Ob krajevnem prazniku so v Vinski Gori priredili razna ĹĄportna tekmovanja, postavili so razstavo, na kateri so krajani predstavili svoje doseĹžke na umetniĹĄkih, ĹĄportnih in drugih podroÄ?jih, na osrednji slovesnosti pa so krajane povabili na ogled enote Vrtca Velenje MlinÄ?ek.

Nova enota MlinÄ?ek Vrtca Velenje, zgrajena na osnovi koncesijske pogodbe s podjetjem Esotech za obdobje 15 let, lahko v ĹĄest oddelkov sprejme 114 otrok. Trije oddelki so urejeni za niĹžjo starostno skupino (najveÄ? 14 otrok na oddelek) in trije za viĹĄjo (najveÄ? 24 otrok na oddelek). Trenutno je v enoto MlinÄ?ek vpisanih 79 otrok v petih oddelkih, od tega dva oddelka prvega starostnega obdobja, dva oddelka drugega in en kombiniran oddelek. Vrtec se imenuje MlinÄ?ek, ker je bilo obmoÄ?je Vinske Gore nekdaj znano po mlinarstvu. Ta tradicija je povzeta v knjigi, ki je izĹĄla ob izgradnji novega vrtca. V njej pa lahko preberete tudi o zgodovini vzgoje in izobraĹževanja v kraju.

Rekli so â?ą PodĹžupan MOV Peter Dermol: ÂťVemo, da imate veliko Ĺželja in potreb, a za zdaj vam ne morem obljubiti, da bomo vse izpolnili v kratkem, saj imajo trenutno prednost veÄ?ji projekt, za katerega smo pridobili nepovratna sredstva in jih moramo poÄ?rpati.ÂŤ

V Ĺ aleku pokazali naĹĄo kulturno pestrost Prijetno ĹĄportno

druĹženje krajevnih skupnosti

V Ĺ aleku so se sreÄ?ali Ä?lani razliÄ?nih etniÄ?nih skupnosti, ki sobivajo v Velenju, ter predstavili svojo kulinariko in folkloro Velenje, 14. september – V krajevni skupnosti Ĺ alek so v soboto pripravili prireditev ob prazniku krajevne skupnosti ter v poÄ?astitev 60-letnice Mestne obÄ?ine Velenje. Prireditev so pripravili v blokovskem delu naselja pred trgovino Mercator. Predsednik KS Ĺ alek Rafael GorĹĄek ter podĹžupanu MO Velenje Peter Dermol sta pozdravila udeleĹžence sreÄ?anja, kulturno-umetniĹĄka druĹĄtva iz regije bivĹĄe skupne drĹžave pa so izvedla zanimiv program, ki so ga popestrile jedi prebivalcev KS Ĺ alek. Krajevna skupnost Ĺ alek Ĺže tradicionalno vsako leto povabi krajane in obiskovalce na kulinariÄ?no prireditev, na kateri VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani lahko spoznajo jedi, znaÄ?ilne za razliÄ?ne etniÄ?ne skupnosti,

ki Ĺživijo v mestu. ÂťPrav je, da ljudje, ki Ĺživijo med nami, dobijo priloĹžnost za predstavitev svoje kulture. In prav je, da jo mi spoznamo. Ni pomembno, od kod vse so ljudje priĹĄli Ĺživet v mesto. Pomembno je, da lahko skupaj bivamo, se razumemo in sprejemamo,ÂŤ je ob tem povedal Rafael GorĹĄek. Tokrat so kulinariÄ?no trĹžnico popestrili ĹĄe s predstavitvijo folklore. Tako so slovenske ljudske plese in obiÄ?aje predstavili Ä?lani Ĺ aleĹĄkega folklornega druĹĄtva Koleda. Nastopili so tudi Ä?lani BoĹĄnjaĹĄkega mladinskega kulturnega druĹĄtva in Srbskega kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva, vsi pa so prikazali tudi znaÄ?ilne narodne noĹĄe. Postregli so tipiÄ?ne jedi, med katerimi so prevlado-

Velenje – V Krajevni skupnosti Stara vas so 11. septembra pripravili ĹĄportno sreÄ?anje med krajani in krajankami krajevnih skupnosti in mestnih Ä?etrti mestne obÄ?ine Velenje. Tekmovalo je osem Ĺženskih in osem moĹĄkih ekip iz KS Gorica, Ĺ kale, Bele Vode, Staro Velenje, Stara vas, Pesje, Podkraj in MÄŒ levi breg - vzhod. Tekmovali so v kegljanju na vrvici, pikadu in prstometu ter v druĹžabni igri ÂťkornholÂŤ. Zmagala je ekipa KS Stara vas, druga je bila MÄŒ levi breg - vzhod, tretja pa ekipa iz Ĺ kal. Vse tri zmagovalne ekipe so prejele pokal. S kolajnami pa so razveselili zmagovalce po posameznih panogah. Pri druĹžabni igri 'kornhol' pa so zmagovalce nagradili s praktiÄ?nimi nagradami, ki jih je podaril lokal Carlos. Ob prijetnem druĹženju in malo tekmovalnosti so jim dan polepĹĄali ĹĄe ĹĄkalski lovci, ki so pripravili odliÄ?en pasulj, ter prijazne krajanke, ki so pripravile sladke dobrote.

vale slaĹĄÄ?ice. PriloĹžnost za nastop tno noto pa so druĹženju dodali Ä?lani so izkoristili tudi Ĺ aleÄ?ani, zbrani v Karate kluba Tiger, ki so prikazali plesno skupino Ĺ aleĹĄka gospoda, ki to borilno veĹĄÄ?ino. đ&#x;”˛ tf 06:42:46 uprizarja srednjeveĹĄke plese. Ĺ por-SC_Velenje_praznik_MO_2019_krivulje_2.pdf 2 11. 09. 2019

60 mavric za 60 let Velenja C

Obèankam in obèanom iskreno èestitamo za praznik Mestne obèine Velenje! DBSS d.o.o. T: 059 08 76 24 | F: 059 08 76 28 W: www.dbss.si

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

đ&#x;”˛

Mira Tepej


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 19

Namesto socialne druĹžabna nota Kljub polemikam glede sprememb sreÄ?anja starejĹĄih obÄ?anov v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki najveÄ?ja udeleĹžba doslej – HvaleĹžni in dolĹžni narediti to, kar delajo zanje Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 12. septembra – Ĺ˝upan obÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je na lanskem sreÄ?anju starejĹĄih obÄ?anov napovedal, da razmiĹĄljajo o nekaterih spremembah v zvezi z njim. ÂťNisem si pa mislil, da bodo povzroÄ?ile tolikĹĄno vznemirjanje, tolikĹĄne polemike. UdeleĹžba na tokratnem sreÄ?anju kaĹže, da sprememba kraja, Ä?asa in dneva vendarle ni bila slaba,ÂŤ je KopuĹĄar ugotavljal v nagovoru zbranim pod ĹĄotorom na ploĹĄÄ?adi za tamkajĹĄnjo HiĹĄo mladih. SreÄ?anja se je namreÄ? udeleĹžilo rekordno ĹĄtevilo obÄ?anov, starih veÄ? kot 70

ÄŒeprav so sprememba lokacije, Ä?as in dan sreÄ?anja povzroÄ?ili nekaj polemike, je bilo razpoloĹženje zelo prijetno.

let. Bilo jih je blizu 130. Vrsto let so organizirali sreÄ?anja starejĹĄih krajanov v sklopu prireditev ob obÄ?inskem prazniku konec oktobra, ob sobotah zgodaj popoldne in v dvorani ĹĄmarĹĄkega gasilskega ali kulturnega doma. Tokrat je to potekalo veÄ? kot mesec dni prej, pod ĹĄotorom in na Ä?etrtek. ÂťNa omenjeni dan imajo upokojenci predvidena sreÄ?anja in druĹženja Ä?lanstva, tudi meni bolj ustreza tako, saj sem zaradi obveznosti praviloma ob sobotah moral prej zapustiti dogodek. Tokrat sem jim na voljo ves Ä?as, dokler bodo prisotni. Z zgodnejĹĄim sreÄ?anjem smo se izognili niĹžjim temperaturam in vremenskim neprilikam, hkrati pa smo izkoristili prireditveni ĹĄotor. Treba je tudi priznati, da v lokalni skupnosti nimamo za takĹĄna sreÄ?anja primernih prostorov. Ne nazadnje smo s tem poskrbeli ĹĄe za laĹžji dostop na dogodek,ÂŤ je pojasnil KopuĹĄar.

Zahvala krajanom Ĺ martno ob Paki, 14. september – VaĹĄka skupnost Gavce - Veliki Vrh in istoimensko ĹĄportno druĹĄtvo v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki sta minulo soboto pripravila Ĺže 19. sreÄ?anje krajanov in Ä?lanov druĹĄtva. Popestrili so ga s pohodom po obronkih vaĹĄke skupnosti. UdeleĹžilo se ga je 19 pohodnikov, na druĹženju ob enolonÄ?nici in pijaÄ?i na veÄ?namenskem igriĹĄÄ?u ob ĹželezniĹĄki progi pa jih je bilo veÄ? kot 90. Drago NeĹžmah, predsednik va-

19

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. septembra 2019

ĹĄke skupnosti, nam je dejal, da je sreÄ?anje zahvala krajanom za njihov prispevek k prijetnejĹĄemu, prijaznejĹĄemu okolju, k prizadevanjem za razvoj okolja. Brez njihove pomoÄ?i oziroma brez prispevka tamkajĹĄnjih pridnih gospodinj ga najbrĹž tudi ne bi bilo, saj stroĹĄkov ne prenaĹĄajo na breme obÄ?ine, ampak jih poravnajo sami. ÂťLjudje so vedno zadovoljni, obisk je vedno dober. To obliko sreÄ?anja bomo nadaljevali in ga v prihodnje ĹĄe po-

Andrejc d.o.o. TopolĹĄica 199b, 3325 Ĺ oĹĄtanj T (05) 909 75 73 www.andrejc.si

Del tradicionalnega sreÄ?anja je bil tudi pohod po obronkih vaĹĄke skupnosti

Sicer pa je zbranim dejal, da so bila prvotno to sreÄ?anja ostarelih in so imela bolj socialno noto. Sedaj gre za druĹženje vitalnih, aktivnih obÄ?anov, z dragocenimi izkuĹĄnjami ter modrostjo. Zato je tudi organizatorjev dogodka veÄ?: poleg obÄ?ine ĹĄe krajevni organizaciji RK Ĺ martno ob Paki in Gorenje ter domaÄ?e druĹĄtvo upokojencev. ÂťZavedamo se vaĹĄih izkuĹĄenj, doprinosa k razvoju lokalne skupnosti. HvaleĹžni smo vam za to in dolĹžni narediti to, kar lahko naredimo za vas. To bomo poÄ?eli tudi v prihodnje. Se bomo potrudili, da bo ĹĄe boljĹĄe.ÂŤ Tako kot na minulih sreÄ?anjih so posebno pozornost namenili najstarejĹĄi in najstarejĹĄemu udeleĹžencu sreÄ?anja. Pri upokojenkah sta bili najstarejĹĄi 94-letni AvguĹĄtina LukaÄ? in NeĹža Ĺ uster, pri upokojencih pa Ivan TajnĹĄek z 92 leti. Tisti, ki so to hoteli, so se lahko tokrat tudi zavrteli ob đ&#x;”˛ zvokih Dua Ĺ ibanc.

pestrili. Prav je, da ga organiziramo skupaj s ĹĄportnim druĹĄtvom, saj si tako delimo obveznosti.ÂŤ Ob tej priloĹžnosti je NeĹžmah ĹĄe povedal, da v sodelovanju z obÄ?ino v teh dneh zakljuÄ?ujejo drugo fazo izgradnje kanalizacijskega omreĹžja, ob kateri so hkrati posodobili ĹĄe pribliĹžno 300 metrov ceste. Do konca leta nameravajo urediti ĹĄe otoke za zbiranje stekla ter ob sprehajalnih poteh postaviti klopi. ÄŒe ne bodo vsega uspeli letos, bodo aktivnosti prenesli v prihodnje leto, v katerem Ĺželijo nadaljevati takĹĄno hitrost izgradnje kanalizađ&#x;”˛ Tp cijskega omreĹžja.

Iskrene Ä?estitke ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje

JESENSKI kulinariÄ?ni veÄ?er Prijazno vas vabimo na Jesenski kulinariÄ?ni veÄ?er v Vilo Herberstein, v petek 27. septembra s priÄ?etkom ob 19. uri. NaĹĄ chef Igor Stanković z ekipo je pripravil za vas odliÄ?en meni, ki ga bodo spremljale vrhunske penine iz HiĹĄe penin FrangeĹž in jih bo predstavila vinska kraljica 2019, Meta FrangeĹž. UĹživali boste ob zvokih francoskih ĹĄansonov na harmoniki, v izvedbi SreÄ?ka Pirca.

Cena 5 hodnega menija s peninami znaĹĄa 45 â‚Ź. Omizje za veÄ?er lahko rezervirate do zasedenosti razpoloĹžljivih kapacitet T : (03) 896 1400 E vilaherberstein@gorenje.com PridruĹžite se nam pri raziskovanju Ĺžlahtnih jesenskih okusov.

VESELIMO SE VAĹ EGA OBISKA ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje.


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Gasilski vikend

19. septembra 2019 Gasilci pionirji PGD Ĺ entilj

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Pretekli vikend je bil poln gasilskih aktivnosti, k sreÄ?i bolj zabavnih in sproĹĄÄ?ujoÄ?ih

ÄŒas za Ä?loveka? Nova rubrika Socialni podlistek je plod sodelovanja med nevladnimi organizacijami, ki izvajajo brezplaÄ?ne programe v Ĺ aleĹĄki dolini. Namen rubrike je bralcem predstaviti naĹĄe delovanje tudi z izkuĹĄnjami uporabnikov. Brali nas boste vsak drugi teden.

V petek, 13. septembra, so se na Ĺže 21. ĹĄportnem sreÄ?anju pomerili starejĹĄi gasilci in gasilke GZ Ĺ aleĹĄke doline. SreÄ?anje je bilo v Ĺ aleku v organizaciji PGD Ĺ alek. Pomerili so se v ekipnem tekmovanju v pikadu, v kegljanju s kroglo na vrvici in streljanju z zraÄ?no puĹĄko. Sodelovalo je 190 gasilcev v 55 ekipah. Pri kegljanju so slavili Ä?lani PGD Ĺ entilj pred Ä?lani PGD Ĺ kale 1 in PGD Gaberke 1, v pikadu so Ä?lani PGD Gaberke 1 premagali PGD TopolĹĄica 1 in PGD Pesje 1. Najbolje so streljali Ä?lani iz PGD Ĺ alek 2, drugo mesto je osvojila ekipa PGD Ĺ alek

1, tretji pa so bili Ä?lani PGD Ĺ entilj. V skupnem seĹĄtevku tekmovanj v vseh disciplinah je bila najboljĹĄa ekipa PGD Pesje 1, druga najboljĹĄa ekipa PGD Ĺ kale 1, tretja pa ekipa PGD Gaberke 1. V sklopu Pikinega festivala pa GZ Ĺ aleĹĄke doline Ĺže veÄ? kot deset let prireja gasilsko tekmovanje za zlato piko. Tako se je na zadnji dan festivala pred gasilskim domom v Velenju v vaji z vedrovko pomerilo kar 23

ekip pionirjev in pionirk od blizu in daleÄ?. Pri tem jim je pomagala in jih spodbujala tudi Pika sama. Najbolje pripravljeni so bili pionirji PGD Ĺ entilj, drugo in tretje mesto pa so zasedli pionirji PGD Velenje in PGD Ĺ kale 1. Med pionirkami so bile najboljĹĄe Ä?lanice PGD Ĺ martno ob Paki, za njimi pa pionirke PGD MavÄ?iÄ?e in PGD Ĺ entilj.

Ĺ aleĹĄki gasilci odliÄ?ni v orientaciji Pripravnice PGD Velenje drĹžavne podprvakinje v orientaciji Kope, 14. september – Minulo soboto je na Kopah v organizaciji KoroĹĄke regije potekalo tekmovanje mladine v gasilski orientaciji. UdeleĹžilo se ga je 189 ekip iz vse Slovenije, ki so se kot najboljĹĄe na regijskih tekmovanjih potegovale za naslove drĹžavnih prvakov. GZ Ĺ aleĹĄke doline so zastopale tekmovalne enote iz PGD Lokovica, PGD Ĺ oĹĄtanj-mesto in PGD Velenje. Mladi gasilci so pokazali obilo znanja in spretnosti in zasedli odliÄ?na mesta. Najbolj so se izkazale mladinke PGD Lokovica s 5. mestom ter gasilci pripravniki PGD Lokovica s 4. mestom, gasilke pripravnice PGD Velenje pa so postale drĹžavne podprvakinje. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Eva Kumer

Naj se na kratko predstavimo: eMCe plac ozaveĹĄÄ?a je projekt Mladinskega kulturnega kluba eMCe plac, preko katerega se mlade informira in ozaveĹĄÄ?a o kemiÄ?ni in nekemiÄ?ni zasvojenosti, Slovensko druĹĄtvo hospic je humantarna organizacija, ki se posveÄ?a celostni oskrbi umirajoÄ?ih in njihovih svojcev v skladu z mednarodnimi naÄ?eli hospic oskrbe, Ĺ ENT – Slovensko zdruĹženje za duĹĄevno zdravje, je organizacija, namenjena posameznikom s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju, zasvojenim z nedovoljenimi drogami ter brezdomcem, njihovim svojcem, strokovnjakom na tem podroÄ?ju ter vsem ostalim, ki se za naĹĄteta podroÄ?ja zanimajo, DruĹĄtvo HiĹĄa pa je neprofitno zdruĹženje, ki deluje na podroÄ?ju pomoÄ?i pri ohranjanju dostojnega Ĺživljenja ranljivih skupin prebivalstva. Nagovor uporabnika Centra za brezdomne osebe (nepopravljeno): ÂťDragi bralci Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as! Mi, brezdomci, bi vas radi informirali, da vse le ni tako, kot si doloÄ?eni predstavljajo, da Ĺživljenje teh brezdomcev ni tako preprosto in neskrbno: vsak mesec opravimo najmanj 30 okupacijskih ur, vsakodnevno Ä?istimo prostore, urejamo vrt, cvetlice in okolico, skrbimo za ustrezno zbiranje odpadkov, imamo stroga pravila (gledanje televizije, zaklepanje in upoĹĄtevanje vseh pravil – direktiva usluĹžbencev). Veliko nam pomagajo usluĹžbenci (deĹžurni) pri delovnih nalogah, zato se jim lepo zahvaljujemo! V slogi je moÄ?! V organizaciji je Ĺže pol uspeha ...ÂŤ TeĹžave v druĹžini, nasilje, slabĹĄe stanovanjske razmere, revĹĄÄ?ina, teĹžave v duĹĄevnem zdravju, alkoholizem in druge zasvojenosti so dejavniki, ki lahko pomembno vplivajo na nastanek brezdomstva. Ker so navedene teĹžave med brezdomnimi osebami prisotne v veliki meri, je spremljanje Ĺživljenjskih razmer pomembno predvsem v smislu ustreznega ukrepanja. Poznamo vidno in prikrito brezdomstvo. Pri vidnem gre za osebe brez strehe nad glavo, brez stanovanja, ki Ĺživijo na prostem ali v zavetiĹĄÄ?ih. O prikritem brezdomstvu pa govorimo takrat, ko Ĺživijo osebe v negotovi situaciji, npr. najemna stanovanja brez pogodbe, groĹžnja pred deloĹžacijo, nasilne razmere, ali pa so nastanjeni v neprimernih prebivaliĹĄÄ?ih, npr. v prenaseljenih bivaliĹĄÄ?ih, bivakih, avtomobilih ipd. Kaj menite vi? Veseli bomo vaĹĄega odziva (064 254 150 / drustvo.hisa@t-2.si / FB: DruĹĄtvo HiĹĄa). (000251659264). Narisal: Ĺ krc

tf

ŽE V SALONIH CITROËN

Udobje v razredu SUV. CITROĂ‹N C5 AIRCROSS NOVI KOMFORTNI SUV vzmetenje s progresivnimi hidravliÄ?nimi omejevalci Progressive Hydraulic CushionsÂŽ 3 enakovredni samostojni sedeĹži v 2. vrsti Grip Control s Hill Descent Assist rekordna prostornost prtljaĹžnika do 720 litrov sedeĹži Advance Comfort avtomatski menjalnik EAT8 20 sistemov pomoÄ?i pri voĹžnji

PovpreÄ?na poraba goriva: 4,8− 4,9 l/100 km, emisije CO2: 127−130 g/km, emisijska stopnja EURO 6.2, specifiÄ?ne emisije duĹĄikovih oksidov 0,0267− 0,0381 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifiÄ?ne emisije trdih delcev 0,00053− 0,00107 g/km, ĹĄtevilo trdnih delcev pa 0,54−2,23 Ă— 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejĹĄi toplogredni plin, ki povzroÄ?a globalno segrevanje. Emisije onesnaĹževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabĹĄanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Ä?ezmerno poviĹĄanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter duĹĄikovih oksidov. Slike so simboliÄ?ne.

AVTO MURĹ IÄŒ, d.o.o.,

KONCESIONAR

Žarova cesta 7, Velenje.

Telefon.: 03 898 54 80

VSEM OBÄŒANKAM IN OBÄŒANOM ISKRENO ÄŒESTITAMO ZA PRAZNIK OBÄŒINE VELENJE.

Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 PetrovÄ?e, Slovenija | www.mlekarnaceleia.si

MetleÄ?e 14A, 3325 Ĺ oĹĄtanj www.krevzel-instalacije.si


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 21

Za 14 uÄ?encev v dveh kombiniranih oddelkih in dve uÄ?iteljici na podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli PleĹĄivec, ki deluje pod okriljem matiÄ?ne ĹĄole Mihe Pintarja Toleda Velenje, je bil zaÄ?etek novega ĹĄolskega leta nekaj posebnega. ÂťZgodila se je velika prenova,ÂŤ pove uÄ?iteljica Franka KlanÄ?nik. Krepko se je spremenila zunanja podoba ĹĄole, objekt je energetsko prenovljen, nova je kotlovnica, ĹĄola je dobila novo streho, nov je tudi del ostreĹĄja, je pripovedovala z navduĹĄenjem. Se je novega ĹĄolskega leta veselila tudi zaradi tega? ÂťSama se veselim vsakega ĹĄolskega leta. UÄ?enci mi dajejo moÄ?, energijo. Prvi del poÄ?itnic je zame slovo od prejĹĄnjih uÄ?encev, drugi del dopusta pa se Ĺže pripravljam na nove uka Ĺželje otroke, ki jih – vsaj tako ocenjujem – sprejmem odprtih rok.ÂŤ

UÄ?enec mora biti tudi sliĹĄan

Povabila nas je v kabinet v 123 let starem delu ĹĄole, kjer je bilo nekdaj uÄ?iteljsko stanovanje, v prostor, ki ga je uporabljala tudi Ana LuĹĄin, mladostna ljubezen Ivana Cankarja, izvemo. 32 let je Franka uÄ?iteljica z navduĹĄenjem,

V prvi vrsti mora biti uÄ?itelj Ä?lovek SreÄ?anje s Franko KlanÄ?nik, uÄ?iteljico na podruĹžniÄ?ni osnovni ĹĄoli PleĹĄivec – najstarejĹĄem delujoÄ?em pedagoĹĄkem objektu v mestni obÄ?ini Velenje ĹĄe vedno takĹĄnim, kot na samem trojno kombinacijo. ÂťPomembno zaÄ?etku poklicne poti, zagotavlja. je, da se Ä?im bolj poveĹžeĹĄ z otroÂťKo sem se pred pribliĹžno pol kom, preko njega navduĹĄiĹĄ starĹĄe leta vpraĹĄala, kako daleÄ? je do in sodelovanje je krasno. Nikoli penzije, sem si ob tem dejala: pa ni ovire, ki se je ne bi dalo reĹĄiti. menda ja ne bo tako hitro priĹĄlo. Le pravi pristop do otroka, naÄ?in, Energija, ki jo dobiĹĄ od otrok, ti kako ga boĹĄ pouÄ?eval, kako bosta da takega zagona, da teĹžko opiskupaj naĹĄla reĹĄitev, je potreben.ÂŤ ĹĄeĹĄÂŤ, je povedala z izbranimi besedami, razloÄ?no, z rdeSpremenilo se je Ä?ico na obrazu in pri tem okolje, ne otroci vkljuÄ?ila ĹĄe roke. Ĺ e bolj Pri iskanju odgovora na je zardela ob mnenju, vpraĹĄanje, ali so se uÄ?enci res da se ji vidi, da je uÄ?itoliko spremenili, kot meniteljica z duĹĄo in srcem. jo nekateri, je Franka brez ÂťNe vem, kaj pravijo, a pomisleka odgovorila, da se mi zdi, da mora bise niso toliko spremenili. ti uÄ?itelj najprej Ä?lovek, Ĺ e vedno so radoĹživi, raziĹĄele potem so stvari, ki Franka KlanÄ?nik: ÂťOtroci se niso spremenili. Ĺ e grani, veseli. Se je pa sprejih mora uÄ?itelj poÄ?eti vedno so radoĹživi, razigrani, veseli. Spremenilo se menilo okolje, v katerem je z otrokom. Tega moraĹĄ je okolje, v katerem je veliko motilcev.ÂŤ veliko raznih motilcev. Ni pripraviti do tega, da bo potrebno, da gledajo otrosliĹĄan in ne samo da te da bi vedela, ali obstaja razlika ci ure in ure risanke, Ä?episliĹĄi. ÄŒe se Ä?uti sprejetega, dobiĹĄ med otroki na matiÄ?ni in podru- jo pri raÄ?unalnikih, s telefoni v od njega vse.ÂŤ Ni bila ĹĄe uÄ?iteljica ĹžniÄ?ni ĹĄoli. Vseskozi pouÄ?uje na rokah. Otroci velikokrat poÄ?nejo na matiÄ?ni ĹĄoli celo ĹĄolsko leto, podruĹžnici v oddelkih z dvojno, to, kar vidijo pri starĹĄih. Slednjim

ki pa so se pomerili v igranju odbojke, nogometa, koĹĄarke, druĹžabnih iger ter ĹĄaha. Veselje in dobro voljo sta s svojo glasbeno

pogosto rada svetujem: pogrnite skupaj z otroki odejo v travo, poglejte v oblake, kakĹĄne oblike so. Tiste minute, pol ure leĹžanja na odeji bodo presneto bogati. SliĹĄali boste otroka, se z njim pogovarjali in prepoznali, ali je Ĺžalosten, navduĹĄen. VÄ?asih si mislim, da bi bilo fino, Ä?e bi zmanjkalo elektrike, kajti to je Ä?as, ko se v druĹžini lahko posvetimo eden drugemu.ÂŤ Franka meni, da je bolj stroga mama kot uÄ?iteljica. Njena otroka, ki ju je pouÄ?evala, sta ji po konÄ?ani osnovni ĹĄoli veÄ?krat povedala, da sta morala znati veÄ? kot drugi. Nikoli, pravi, ji ni bilo hudo, razen takrat, ko je ĹĄel drugi otrok v prvi razred. ÂťTakrat sem si rekla: lej, tega prihoda kot mama s prvoĹĄolcem pa nimam.ÂŤ Do uÄ?encev ni prestroga, ker meni, da se da z mirnostjo, potrpeĹžljivostjo, morda tudi s poÄ?asnostjo doseÄ?i enake, Ä?e ne celo boljĹĄe rezultate kot s strogostjo, ki zna

otroka ustraĹĄiti. In takrat ni mogoÄ?e priÄ?akovati, da bodo ti sprejeli uÄ?itelja, mu lahko zaupali. Je podruĹžniÄ?na ĹĄola ĹĄe danes tisto, kar je bila na zaÄ?etku njene uÄ?iteljske poti? Pomislila je, nato pa diplomatsko odgovorila: ÂťMorda je bila ĹĄe veÄ?ji motivator dogajanja v kraju, kot je danes, a so pred njo drugaÄ?ni Ä?asi.ÂŤ PrepriÄ?ana je, da so otroci z vasi mehkejĹĄi, si bolj pomagajo med sabo, sodelujejo, v marsikateri stvari so zrelejĹĄi kot njihovi mestni vrstniki. To je po njenem bogastvo vasi. ÂťSkupaj sooblikujemo skupnost, ĹĄola nudi kraju marsikaj, mu daje Ĺživahnost, povezujemo se z vsemi druĹĄtvi,ÂŤ je ĹĄe pojasnila malo po pleĹĄivsko, malo po ljubljansko, od koder izhaja. Prosti Ä?as ima, si ga vzame, pravi. VÄ?asih jo stvari v to porinejo. Takrat vrtnari ali reĹĄuje kriĹžanke, se ukvarja s kakĹĄnimi logiÄ?nimi nalogami, se druĹži s prijatelji ali sede na kolo. ÂťZ njim lahko poÄ?asi raziskujeĹĄ okolico, z avtomobilom ti vse zdrvi mimo,ÂŤ je sklenila pogovor Franka KlanÄ?nik. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Predavanje SANELA BANOVIĆ, dr. med.

SreÄ?anje sorodnikov Skarlovnik Ĺ˝e 31-iÄ? se je sreÄ?ala rodbina Skarlovnik. Letos so sreÄ?anje pripravili v Ĺ kalah in ga popestrili v ĹĄportnem duhu, sorodni-

21

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

19. septembra 2019

toÄ?ko podkrepila BlaĹž in Lana. Prihodnje leto se dobijo v Mariboru.

Dom Kulture Velenje, 29. september ob 18.00 uri

đ&#x;”˛

Prodaja vstopnic: Dandanes se veliko govori o stresu in depresiji. Spremljata ju obÄ?utki nemira, nesproĹĄÄ?enosti in napetosti. To nas lahko vodi vedno globlje in oddaljuje od psihiÄ?nega in fiziÄ?nega zdravja. PsiholoĹĄko zdravje je umetnost in mistika ter pomemben del zdrave strukture osebnosti. Kako se povezujeta telesno in duĹĄevno, je ljudi zanimalo Ĺže od nekdaj. Tudi vse znane tradicionalne medicine se v svojem bistvu ukvarjajo prav s tem vpraĹĄanjem. Sanela Banović daje poudarek pomemb-

Ustvarjamo Zeleno energijo. To je elektriÄ?no energijo, ki je proizvedena iz neomejenih obnovljivih virov; energije sonca in vetra. Tako varujemo naĹĄe okolje!

nosti psiholoĹĄke kleti v vsakdanjem Ĺživljenju. Na predavanju bo izpostavila tehnike sproĹĄÄ?anja, s katerimi lahko umirimo in skoncentriramo svoj um, si naberemo novih zalog energije in izboljĹĄamo poÄ?utje. SproĹĄÄ?eno stanje telesa in duha namreÄ? upoÄ?asnjujeta srÄ?ni utrip in zniĹžujeta krvni tlak ter tako pospeĹĄujeta prekrvavitev veÄ?jih miĹĄic in zmanjĹĄujeta njihovo napetost. Na predavanju bo posebej poudarjena pomembnost vsakdanjega psiholoĹĄkega orgazma.

OPTIKA PAKA VELENJE KOMBINIRANA PROGRESIVNA OÄŒALA Ĺže od 199,00 â‚Ź OÄŒALA ZA DALEÄŒ ALI BLIZU (kompletna) Ĺže od 49,00 â‚Ź Cena vkljuÄ?uje: meritev dioptrije, kvalitetna Essilor stekla, plastiÄ?ni ali kovinski okvir, ter montaĹžo. Vsa oÄ?ala imajo 1 leto garancije!

Telefon: 040 555 999

Elektro in telekomunikacijske storitve OptiÄ?ne in komunikacijske instalacije

www.scr.si

Kersnikova 13, Velenje • T 03 620 94 00 • GSM 041 260 670

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje.


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

Ĺ PORT

19. septembra 2019

Ĺ e vedno jih spremljajo poĹĄkodbe RokometaĹĄi Gorenja poraz v uvodnem krogu pozabili s prepriÄ?ljivo zmago nad Krko – V soboto z Mariborom, ki je ĹĄe na toÄ?kovni niÄ?li Velenjski rokometaĹĄi so zaradi zasedenosti domaÄ?e RdeÄ?e dvorane (Pikin festival) NovomeĹĄÄ?ane gostili v Slovenj Gradcu. To je gotovo vplivalo na manjĹĄi obisk, le kakĹĄnih 150 gledalcev se je zbralo. Trener Zoran JoviÄ?iÄ? se ĹĄe vedno ne more otresti skrbi zaaradi poĹĄkodb. Zaradi boleÄ?in v hrbtu ni mogel stopiti med vratnici AljaĹž Pajntar. Tako je druĹžbo Emirju Taletoviću, ki je bil nadvse razpoloĹžen (16 obramb in zadetek), delal mladi vratar Alen Husejnović. Po poĹĄkodbi ĹĄe vedno ni okreval Vladimir Bojanić. Vrnil pa se je kroĹžni igralec Miha KavÄ?iÄ?, ki je bil z osmimi goli celo strelec tekme. Od gostov pa jim je najveÄ? preglavic delal ĹĄe v prejĹĄnji sezoni njihov igralec AndraĹž Kete. S sedmi goli je bil drugi strelec sobotnega dvoboja na KoroĹĄkem. Zmagali so z 32 : 25, Ä?eprav je vmes kazalo, da njihova zmaga ne bo tako prepriÄ?ljiva. Hitro, v prvih ĹĄtirih minutah, so dosegli tri gole, nasprotnik nobenega, in vodstvo s 3 : 0. Nato sta se 'izkazala' ljubljanska sodnika Back-

ović in PalÄ?ković, ki sta v osmi minuti Ĺže drugiÄ? poslala s parketa za dve minuti Matica Verdinka, v prejĹĄnji sezoni prvega strelca lige. Na njuno predstavo so imeli oboji kar precej pripomb. ÂťTo se mi je prviÄ? zgodilo, da sem bil tako hitro dvakrat izkljuÄ?en. Morda pod vtisom poraza v uvodnem krogu. V njem smo bili morda nekoliko preveÄ? neĹžni, tokrat druga skrajnost, zaÄ?eli smo preveÄ? grobo. Takoj sem spoznal, da se moram malo ustaviti in umiriti. Velik minus zame in za vso ekipo bi bil, Ä?e bi dobil rdeÄ?i karton. Zaradi dveh izkljuÄ?itev nisem mogel

biti stoodstoten v obrambi. Moral sem se malo 'ĹĄparati'. No, najbolj pomembno je, da smo zmagali. Moramo pa ĹĄe veliko stvari izboljĹĄati v naĹĄi igri. Sicer pa smo tudi prejĹĄnjo sezono zaÄ?eli s porazom, nato pa igrali vse bolje in bolje,ÂŤ je pojasnil po tekmi. Tako hitro, kot so NovomeĹĄÄ?ani prejeli zadetke, so jih tudi sami dali in v 9. minuti je bila igra izenaÄ?ena na 4 : 4. Nato so gostje kar nekaj Ä?asa uspeĹĄno lovili prednosti zadetka domaÄ?ih, pri katerih je bil predvsem vratar Emir Taletović najzasluĹžnejĹĄi, da se ni zgodil popoln preobrat. Miha KavÄ?iÄ? pa je

potrjeval, da je proti Loki manjkal pravi pivot. V 20. minuti je dosegel Ĺže Ä?etrti gol in nasprotnik je zaostal za dva gola (11 : 9). Do odhoda na odmor so VelenjÄ?ani z golom Verdinka s sedmih metrov prednost poviĹĄali na +3 (15 : 12). Tudi drugi polÄ?as so velenjske ose zaÄ?ele odliÄ?no. V primerjavi s prvim pa v njihovi igri ni bilo veÄ? padca. Takoj na zaÄ?etku je Aleks KavÄ?iÄ? poskrbel za prvo prednost s ĹĄtirimi goli (16 : 12). V 39. minuti je sijajni Taletović dvignil rezervno klop in Ĺ aleĹĄke graĹĄÄ?ake s sedeĹžev, ko je z metom Ä?ez celo igriĹĄÄ?e zadel za 21 : 15. Sledila je odliÄ?na igra v obrambi, nekaj lahkih zadetkov in deset minut pred koncem so prednost ÂťdomaÄ?iÂŤ dvignili na osem golov razlike (27 : 19). Le vpraĹĄanje je ĹĄe bilo, s kakĹĄno razliko v golih bodo zmagali. Zadovoljili so se s +7. Trener Zoran JoviÄ?ić: ÂťTekma je bila za nas veliko teĹžja, kot kaĹže rezultat. Pozna se, da smo imeli poĹĄkodovane igralce, ki se poÄ?asi vraÄ?ajo v igro. Ne preostane nam drugega, kot da gradimo igro iz tekme na tekmo in se za vsako dobro pripravimo. Noben nasprotnik ne bo priĹĄel in se nam kar predal. Vsakega moramo vzeti zelo resno. PriÄ?akujem, da bodo v nadaljevanju podobni dvoboji. Pred nami je trda pot do cilja, proti vsakemu moramo zaigrati zelo resno. Trenutno je za naĹĄe dokazovanje najpomembnejĹĄe sobotno gostovanje v Mariboru, drugo đ&#x;”˛ Stane Vovk nas ne zanima.ÂŤ

'GraĹĄÄ?akom' podarili veÄ? kot tisoÄ? evrov Velenjski rokometaĹĄi so novo sezono odprli konec avgusta s superpokalno tekmo v Slovenj Gradcu (Ĺže sedmiÄ? so naslov osvojili Celjani), kjer so zaigrali v jubilejnih dresih. Nosili so jih samo na tej tekmi. OdloÄ?ili so se, da jih bodo prodali, denar pa podarili svojim zvestim navijaÄ?em Ĺ aleĹĄkim graĹĄÄ?akom v zahvalo za podporo v vseh 25 letih obstoja skupine. Dresi so bili do petka prejĹĄnji teden po izklicni ceni 25 evrov na voljo na spletni draĹžbi. Zbrali so kar 1351 evrov. NajveÄ?, 120 evrov, so dobili za majici Mihe KavÄ?iÄ?a in Domna Tajnika, majica Jerneja DrobeĹža je bila vredna 110 evrov, Davida MiklavÄ?iÄ?a in Emirja Taletovića 100 ‌ đ&#x;”˛

Kapetan MiklavÄ?iÄ? je iztrĹžil sto evrov.

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje. RAVNOVESJE V NARAVI

Eurofins ERICo Slovenija, vať kompetentni partner v kemijskih in mikrobioloťkih analizah ter preiskavah: • okolja • vode • hrane in krme • farmacevtskih produktov • kozmetike

SoviÄ? Franc, s.p. | Florjan 256, Ĺ oĹĄtanj | franc.sovic@telemach.net | 041 624 151

GRADBENA MEHANIZACIJA • PREVOZNIŠTVO • NIZKE GRADNJE Eurofins ERICo Slovenija d. o. o. Koroťka 58, Velenje T 03 898 1930 www.eurofins.si | info@eurofins.si

ObÄ?ankam in obÄ?anom Ä?estitamo za praznika Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Regijska ĹĄtipendijska shema Savinjske statistiÄ?ne regije

ObÄ?ankam in obÄ?anom Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj iskreno Ä?estitamo za obÄ?inski praznik! DobrodoĹĄli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijaÄ? ter ostalih Ĺživil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete. ď‚&#x; OdliÄ?na izbira Ĺživil in pijaÄ? ď‚&#x; Dnevno sveĹži okusni sendviÄ?i in solate ď‚&#x; Priprava jedi po naroÄ?ilu (kuhane kraÄ?e, kanapeji, narezki ‌) ď‚&#x; Plinske jeklenke Za enostaven nakup - parkiriĹĄÄ?e ob trgovini! Trgovina Osmica Velenje, KoroĹĄka 44 041 869 832 • prodajavelenje@osmicacenter.si Delovni Ä?as: pon. - sob.: 7. - 20. • ned.: 8. - 13. Trgovina Osmica Ĺ oĹĄtanj, AĹĄkerÄ?eva 24 041 300 040 • prodajasostanj@osmicacenter.si Delovni Ä?as: pon. - pet.: 7. - 19. • sob.: 7. - 18.

Na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije d.o.o. je objavljen razpis za soďŹ nanciranje kadrovskih ĹĄtipendij delodajalcem za tekoÄ?e ĹĄolsko/ĹĄtudijsko leto 2019/2020. Na javni razpis se lahko prijavijo delodajalci na obmoÄ?ju Savinjske statistiÄ?ne regije, ki izplaÄ?ujejo kadrovske ĹĄtipendije skladno z Zakonom o ĹĄtipendiranju (ZĹ tip-1). Namen javnega razpisa je, da se delodajalcem s soďŹ nanciranjem od 50 % do 70 % omogoÄ?a ĹĄtipendiranje srednjeĹĄolcev in ĹĄtudentov, ki jih bodo potrebovali kot svoje bodoÄ?e kadre. Operacijo soďŹ nancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o. Ulica XIV.divizije 12, 3000 Celje, T. +386 (0)3 589 40 94 spletna stran: www.rasr.si e-poĹĄta: razvojna.agencija@rasr.si

vos

Narava, kot jo vidijo ptice – Pot med kroĹĄnjami Pohorje na Rogli 37 m visok opazovalni stolp z edinstvenim razgledom, › kilometer dolga sprehajalna pot 20 m nad tlemi med kroĹĄnjami dreves, › pouÄ?ne in adrenalinske postaje, kot je navidezno brezno. Od 20. septembra! www.potmedkrosnjamipohorje.si


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 23

Po prvi Ä?etrtini rudarji na dnu Sprememba na velenjski trenerski klopi (ĹĄe) ni prinesla Ĺželenega – Zaradi kazni je moral biti novi trener na tribuni V Rudarju so se med reprezentanÄ?nim premorom odloÄ?ili – kot smo Ĺže pisali – za ponovno menjavo trenerja. Odslovili so Celjana Janeza Ĺ˝ilnika za prvega moĹža stroke pa ustoliÄ?ili Nikola JaroĹĄa, dosedanjega prvega moĹža mladinske selekcije. V 9. krogu proti Bravu ob jezeru je bil na papirju glavni v tej vlogi pomoÄ?nik Ĺ˝iga Kljajić. JaroĹĄ je moral odsluĹžiti kazen prepovedi vodenja dveh tekem, ki jo je dobil zaradi neĹĄportnega vedenja na tekmi mladincev. Prvo je odsluĹžil ĹĄe kot trener mladincev, drugo pa v petek. NogometaĹĄi Brava so bili ves Ä?as boljĹĄi in si Ĺže po prvem polÄ?asu z vodstvom z 2 : 0 zagotovili vse tri toÄ?ke. PrviÄ? so premagali vratarja TomaĹža Stopajnika Ĺže v 8. minuti. Kljub prejetim ĹĄtirim golom je bil domaÄ?i vratar zasluĹžen, da potop ob jezeru ni bil ĹĄe hujĹĄi. DomaÄ?i gledalci so se za hip razveselili v 11. minuti, ko je po najlepĹĄi domaÄ?i akciji v petkovem popoldnevu po podaji Josipa Filipovića z desne strani Haris KadriÄ? potisnil Ĺžogo v mreĹžo za izenaÄ?itev, vendar so sodniki zaradi prehitka zadetek razveljavili. Dobro minuto zatem je imel lepo priloĹžnost za izenaÄ?itev tudi Riad Kobiljar. Z Ĺžogo je s sredine igriĹĄÄ?a nezaustavljivo pritekel v kazenski prostorgostov. Namesto da bi sam poskuĹĄal premagati vratarja, jo je sicer nesebiÄ?no, a prerahlo podal na levo, kjer pa je bil hitrejĹĄi od Kadrića branilec Jaka Ihbeishes, ki je Ĺžogo Ä?ez preÄ?ko poslal v kot. Po teh (pol) priloĹžnostih so v 21. minuti gostje po hitrem napadu podvojili vodstvo. Po tem zaostanku se domaÄ?i niso 'pobrali'. Do 76. minute so v razmiku dveh minut prejeli ĹĄe dva gola za zaostanek z 0 : 4. Pred tem, v 62. minuti, je za zniĹžanje rezultata na 1 : 2 zadel Do-

23

Ĺ PORT

19. septembra 2019

minik Radić, a je tudi v njegovem primeru stranski sodnik dvignil zastavico. ÄŒastni zadetek je z izjemnim prostim udarcem z blizu tridesetih metrov v 89. minuti dosegel kapetan Damjan Trifković. Na igriĹĄÄ?e je priĹĄel ĹĄele v 75. mi-

tistika je kazala, da smo doslej iz veliko situacij dosegali malo golov. Na tej tekmi so se nekatere stvari premaknile na bolje tudi v naĹĄi uÄ?inkovitosti. Odigrali smo najboljĹĄo tekmo doslej v prvi ligi.ÂŤ

nuti, ko je zamenjal Radića. Tako visok poraz je bil za domaÄ?e gotovo boleÄ?, ĹĄe posebej, ker jim ga je na domaÄ?em igriĹĄÄ?u povzroÄ?il novinec v ligi. Dodatno najbrĹž tudi zato, ker so jih rudarji v prvem krogu pokala Bravo izloÄ?ili z enakim rezultatom. Novo priloĹžnost za morebitno prvo zmago bodo VelenjÄ?ani spet imeli v nedeljskem 10. krogu, v katerem bodo gostili (ob 14.00) prebujene DomĹžalÄ?ane. Slabe igre in zadnje dogajanje v klub pa je gotovo vplivalo, da je bilo na tekmi z Bravom le dobrih dvesto gledalcev. Ĺ˝elijo si, da bi jih bilo v nedeljo veliko veÄ?. V 11. krogu bodo v sredo (25. 9. ob 20.15) gostovali v Mariboru.

Fantom vrniti veselje na obraz ‌

Odigrali najboljĹĄo tekmo

Tudi kapetan Damjan TrifkoviÄ? se zaveda, da so v teĹžkem poloĹžaju: ÂťÄŒim bolj se moramo potruditi ter se izvleÄ?i iz tega. To dolgujemo gledalcem, samim sebi,

Trener gostov Dejan Grabić: ÂťGlede na to, da so nas izloÄ?ili v pokalnem tekmovanju, smo se nanje zelo dobro pripravili. Sta-

Nikola JaroĹĄ, trener Rudarja, na pripombo, da ĹĄok terapija ni prinesla napredka: ÂťMenjav na trenerski klopi ne razumem kot ĹĄok terapijo. Gre za to, da fantom pomagamo, jim vrnemo zaupanje v nogomet, njihove sposobnosti, vrniti jim veselje do igre. Ĺ˝al so bili predolgo obremenjeni z nekaterimi problemi, na katere niso mogli vplivati. ÄŒez noÄ? ne moremo veliko narediti. Potreben bo doloÄ?en Ä?as, a ga nimamo. Skupaj moramo stopiti, strniti glave in se obrniti v prihodnost ter se Ä?im bolje pripraviti na naslednjo tekmo.ÂŤ

‌ dvigniti samozavest

vsem v klubu ‌ Verjamem, da bomo uspeli. Mora nam. Âť O danaĹĄnjem pokalnem dvoboju z vodilno Olimpijo v osmini finala pokala Slovenije ter gostovanju DomĹžal pa: ÂťBranilci naslova se gotovo Ĺže vidijo v Ä?etrtfinalu. So veliki favoriti. Proti takĹĄnemu nasprotniku nimamo Ä?esa izgubiti. Dati moramo vse od sebe in ĹĄportno je upati na uspeh.

Mislim, da se DomĹžale ĹĄe niso povsem izvile iz krize, a kljub temu tudi z njimi priÄ?akujem zahteven dvoboj. Verjamem, da smo se sposobni dokopati do prve prvenstvene zmage, kar nam bi gotovo vrnilo veliko samozavesti.ÂŤ đ&#x;”˛

Stane Vovk

V Ĺ oĹĄtanju neodloÄ?eno Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v soboto doma igrali le neodloÄ?eno z NK Posavjem KrĹĄko, ki jim na lestvici tesno diha za ovratnik. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki so trenutno tretji in bi se z zmago zavihteli na vrh lestvice, bodo morali novo priloĹžnost iskati na naslednjih tekmah. Tekma se je konÄ?ala z rezultatom 2:2 in to po vodstvu Ĺ oĹĄtanja z 2:0. Za Ĺ oĹĄtanj sta bila strelca Ermin IbrahimoviÄ? (11 m) in Tilen Celcer. đ&#x;”˛

RdeÄ?a dvorana: 03/ 898 74 00 bazen: 03/ 897 02 04 E: info@srz-rdeca-dvorana.si www.srz-rdeca-dvorana.si

Ĺ martno igra vse bolje in je vse bliĹže vrhu V svoje vrste pritegnili dva izkuĹĄena igralca, Denisa Halilovića in Zorana Pavlovića V vzhodni tretji slovenski nogometni ligi so po Ä?etrtem krogu Podvinci in KonjiÄ?ani ĹĄe vedno brez poraza. NogometaĹĄi s Ptujskega polja, ki so igrali neodloÄ?eno 2 : 2 z BistriÄ?ani, so z desetimi toÄ?kami zadrĹžali vodilni poloĹžaj. ToÄ?ko za njimi zaostajajo Odranci. V Celju so proti Ĺ ampionu slavili s 3 : 1. Dravinja je kljub tekmi manj tretja. Njen dvoboj z zadnjo Radgono so namreÄ? preloĹžili na november. Vse bolje igrajo nogometaĹĄi iz Ĺ martnega ob Paki. Vse tri toÄ?ke so si v ZreÄ?ah zagotovili z rezultatom 2 : 1. Zanimivo, vse tri gole so zabili gostje. Vezaj Fantlind se je veselil v 60. in 84. minuti. Vmes pa so ZreÄ?ani z avtogolom gostujoÄ?ega igralca Justina Urha izenaÄ?ili. To je bil prvi poraz domaÄ?ih in druga zmaga gostov. S sedmimi toÄ?kami so Ĺže Ä?etrti. TolikĹĄna je dosedanja bera tudi tretje Dravinje in petih ZreÄ?. Na dnu lestvice je s tekmo manj in

Kegljanje Ĺ oĹĄtanjÄ?ani v novo sezono s porazom S sreÄ?anjem med RuĹĄami (novinec v ligi) in Ĺ oĹĄtanjem se je zaÄ?ela nova kegljaĹĄka sezona 2019/20. Prvi krog si bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zapomnili po izredno dolgem Ä?asu tekme, saj se je ta zaÄ?ela ob 9., konÄ?ala pa ĹĄele ob 16. uri. Kmalu po prvih luÄ?ajih je zatajila avtomatika, ki so jo skuĹĄali popraviti, a ni ĹĄlo. Ekipi sta se po dveh urah dogovorili za nov termin, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa so se poÄ?asi odpeljali domov. Med potjo so jih obvestili, da je napaka odpravljena in da se lahko vrnejo v RuĹĄe. SreÄ?anje sta ekipi tako zaÄ?eli ĹĄele ob 12. uri.

prenovljeni salon keramike in sanitarne opreme

Tepidarium, infra savna, finska, turĹĄka savna, fitnes studio, badminton, squash, tenis, mali nogomet ...

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje.

đ&#x;”˛

vos

Igra prvega para je bila zelo nervozna na obeh straneh (gostje so naredili tudi menjavo), ekipi pa sta si razdelili toÄ?ki. Med igro drugega para so gostje po 60 luÄ?ajih napravili Ĺže drugo menjavo, ki pa ni prinesla bistvene spremembe v igri Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. DomaÄ?ini so povedli z rezultatom 3 : 1 s prednostjo 112 kegljev. Igra tretjega gostujoÄ?ega para je na zaÄ?etku tekla tako, kot si je zamislil trener, vendar pa sta domaÄ?ina s ĹĄe bolj napadalno igro goste silila v napake. SreÄ?anje so zasluĹženo dobili domaÄ?ini, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani pa morajo poraz Ä?im prej pozabiti. V soboto jih namreÄ? Ä?aka ĹĄe eno teĹžko sreÄ?anje z ekipo Keglbar. ZaÄ?elo se bo v Ĺ oĹĄtanju ob 17. uri. đ&#x;”˛

G. F.

Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50

Prijazno vabljeni v

KMALU VABLJENI V PRENOVLJENI BAZEN!

z vsemi porazi Radgona, predzadnji Korotan Prevalje pa ima samo toÄ?ko. V ĹĄmarĹĄkem klubu so medtem poskrbeli za dve zanimivi okrepitvi. Po prvem krogu je njihov Ä?lan postal 33-letni branilec Denis Halilović. K Ä?im boljĹĄim rezultatom naj bi jim pomagal tudi 43-letni Zoran PavloviÄ?, ki je nekaj zadnjih minut zaigral Ĺže na sobotnem gostovanju v ZreÄ?ah. Oba sta na zaÄ?etka svoje nogometne poti nekaj Ä?asa nosila tudi dres velenjskega Rudarja, igrala pa ĹĄe v drugih klubih (PavloviÄ? je bil celo kapetan Maribora) in tudi v tujini. PavloviÄ? je bil tudi Ä?lan najboljĹĄe slovenske izbrane vrste, za katero je nastopil 21-krat. Vsekakor je priÄ?akovati, da bosta ta dva (nekdaj) odliÄ?na igralca privabila ĹĄe veÄ? gledalcev ob ĹĄmarĹĄko igriĹĄÄ?e. Gotovo Ĺže v nedeljo, ko bodo na lokalnem derbiju (ob 16.00) gostili celjski Ĺ ampion.

Bogata nova ponudba: ď‚&#x; keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic ď‚&#x; armatur ď‚&#x; kopalniĹĄkega pohiĹĄtva ď‚&#x; sanitarne keramike ď‚&#x; talnih oblog

Poleg ostale znane ponudbe novost: ÄŒISTILA DELEO z levjo moÄ?jo – v 2 minutah ODMAĹ I tudi zelo zamaĹĄene odtoke! Zelo primerno za ĹĄole, vrtce, industrijo kot tudi za gospodinjstva - le v Ĺ˝eleznini Hudovernik!

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje! Ĺ˝eleznina Hudovernik Vas priÄ?akuje – postreĹžemo z nasmehom!


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 24

24

Ĺ PORT

19. septembra 2019

Skakalci so se dobro izkazali Velenje je gostilo sedmo tekmo Alpskega pokala in z organizacijo navduĹĄilo delegacije Tina Felicijan

Velenje, 13.–15. september – Minuli konec tedna so se v SmuÄ?arskoskakalnem centru Velenje zbrali mladi skakalke in skakalci iz alpskih drĹžav, ki se v seriji tekem potegujejo za Alpski pokal. Na startu je bilo 75 tekmovalcev in 42 tekmovalk iz Slovenije, Avstrije, ÄŒeĹĄke, Francije, Italije, NemÄ?ije in Ĺ vice. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom Mestne obÄ?ine Velenje organiziral SmuÄ?arskoskakalni klub Velenje, ki se je prijavil na razpis za tekme Alpskega pokala, za katerega se potegujejo tekmovalci iz drĹžav v alpskem svetu. S tem je dobil dolgo priÄ?akovano, a zahtevno nalogo, je povedal soorganizator tekmovanja JoĹže OgrajenĹĄek. ÂťVelenje je po devetih letih konÄ?no dobilo veÄ?je mednarodno tekmovanje v smuÄ?arskih skokih. S pomoÄ?jo Mestne obÄ?ine Velenje smo zgradili SmuÄ?arskoskakalni center z najviĹĄjo skakalnico HS 75, dograjujemo pa ĹĄe dve manjĹĄi, tako da bodo imele vse starostne skupine domaÄ?ega kluba moĹžnost trenirati pod Velenjskim gradom. To tekmovanje smo glede na velikost skakalnice teĹžko dobili, zato smo se morali ĹĄe posebej potruditi. Vse mednarodne

ekipe so bile zelo zadovoljne z izvedbo tekmovanja, pozitivno so ocenili naĹĄ center, koordinator Alpskega pokala pa je dejal, da ĹĄe ni bil na tako dobro organi-

zirani tekmi v tem rangu,ÂŤ poroÄ?a OgrajenĹĄek in dodaja, da se je na tekmi pokazalo, da bi v centru nujno potrebovali bolj urejeno cesto ali vleÄ?nico, da bi tek-

movalci laĹžje prihajali na start. V Velenju je nastopilo tudi dvanajst Ä?lanic in Ä?lanov slovenske mladinske reprezentance, med njimi pa tudi Ä?lanica SmuÄ?arskoskakalnega kluba Velenje Nika Vetrih. Na petkovi tekmi je zasedla 25. mesto, na sobotni 17. od skupno 40 deklet, na nedeljski tekmi meĹĄanih ekip pa se je z Janom Bombekom, Katjo Markuta in TjaĹĄem Grilcem med 14 ekipađ&#x;”˛ mi uvrstila na 8. mesto.

â?ą

V Velenju so prviÄ? v zgodovini Alpskega pokala izvedli tekmo meĹĄanih ekip. Sestavljali so jih dva fanta in dve dekleti. Zmagali s(m)o Slovenci.

TAKO so igrali Liga NLB, 2. krog Gorenje Velenje: Taletović (16 obramb) 1, Alen Husejnović (1 obramba), KavÄ?iÄ? M. 8, KavÄ?iÄ? A. 6, Verdinek 4 (3), Mazej 3, Haseljić 3, Ĺ ol 3, CelminĹĄ 2, Matanović 1, MiklavÄ?iÄ? 1, Tajnik, DrobeĹž, Levc, Starc, OkleĹĄÄ?en. Trener: Zoran JoviÄ?ić. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3), Krka 5 (5); izkljuÄ?itve: Gorenje 14 minut, Krka 10. Drugi rezultati: Izola – Celje Pivovarna LaĹĄko 21 : 32 (11:15) Koper – Urbanscape Loka 25: 25 (14:14), Slovenju Gradec – Trimo 25:26 (11:14), Jeruzalem-OrmoĹž – Izola 26:21(13:10), Riko Ribnica – Maribor Branik 28:26 (118:13). Vrstni red: 1. Celje 4, 2. Ribnica 4, 3, Trimo 4, 4. Loka 3, 5. Gorenje 2, 6. Jeruzalem 2, 7. Dobova 2, 8. Krka 2, 9. Koper 1, 10. Sl. Gradec 0, 11. Maribor 0, 12. Izola 0.

Prva liga TS, 9, krog Rudar - Bravo 1:4 (0:2) Strelci: 0:1 A. Matko (8.), 0:2 A. Matko (21.), 0:3 Abdurahimi (65.), 0:4 Nukić (67.), 1:4 Trifković (89.). Rudar: Stopajnik, VoĹĄnjak, Hrubik, PuĹĄaver, Kitek (od 61. Lovenjak), Kuzmanović, Filipović, Kobiljar, ÄŒrnÄ?iÄ? (od 81. Pljava), Kadrić, Radić (od 75. Trifković). Drugi rezultati: Mura – Tabor SeĹžana 1:0 (0:0), Olimpija – Celje 2:2 (1:0), Triglav – DomĹžale 2:3 (1:1), Maribor – Aluminij 2:1 (0:0). Zaostala tekma 3. kroga: DomĹžale – Mura 0:0. Vrstni red: 1. Olimpija 18 (18:9), 2. Aluminij 18 (11:5), 3. Celje 16 (22:11), 4. Mura 16 (14:10), 5. Maribor 15 (15:9), 6. Bravo 11 (11:14), 7. Tabor 10 (10:13), 8. DomĹžale 7 (12:17), 9. Triglav 6 (11:24), 10. Rudar 4 (9:21).

MedobÄ?inska Ä?lanska liga Celje, 3. krog Rezultati: Savinjska Vransko – Mons Claudius 2 : 0 (1 : 0), LaĹĄko – Ĺ marje pri JelĹĄah 1 : 6 (0 : 2), Ĺ oĹĄtanj – Posavje KrĹĄko 2 : 2 (2 : 0), Vojnik – Ĺ˝alec 1 : 1 (0 :

1)¸ Odred Kozje – Mozirje 1 : 5 (1 : 0). Vrstni red: 1. Ĺ marje 7 (13 : 5), 2. Ĺ˝alec 5 (6 : 3), 3. Ĺ oĹĄtanj 5 (6 : 4), 4. KrĹĄko (tekma manj) 4 (5 : 3), 5. Vransko 4 (5 : 6), 6. Vojnik 4 (4 : 5), 7. Kozje 4 (5 : 7), 8. Mozirje 3 (7 : 6), 9. M. Claudius 3 (3 : 5), 10. LaĹĄko (tekma manj) 1 (2 : 7), 11. Ljubno ob Savinji (tekma manj) 0 (2 : 7).

3. SNL vzhod, 4. kroga: ZreÄ?e: Ĺ martno 1928 1 : 2 (0 : 0) Strelci: Fatlind Vezaj (60., 84.), Urh Justin (ag). Ĺ martno: MuĹĄiÄ?, Bric, Justin, ZavolovĹĄek (od 76. BukĹĄek), Halilović, Melavc (od 84. Pavlović), Hrastnik, Trop, Purnat (od 90. Djerdji PavĹĄe), Vezaj, KriĹžnik. Trener: Ramiz Smajlović. Drugi rezultati: Avto Rajh Ljutomer - VerĹžej 3:1 (1:0), Ĺ ampion - Odranci 1:3 (0:0), Videm pri Ptuju - Korotan Prevalje 3:2 (1:1), Podvinci - Kety Emmi Bistrica 2:2 (1:1), Dravinja - Radgona – odpovedano. Vrstni red: 1. Podvinci (11:4) 10, 2. Odranci 9 (14:4), 3. Dravinja (tekma manj) 7 (11:2), 4. Ĺ martno 7 (10:8), 5. ZreÄ?e 6 (6:4), 6. Videm 6 (6:8), 7. Bistrica 5 (8:6), 8. Ljutomer 5 (7:6), 9. Ĺ ampion 4 (13:4), 10. VerĹžej 3 (4:15), 11, Korotan 1 (3:8), 12. Radgona (tekma manj) 0 (0:24). 5. krog (22. septembra, 16.00): Ĺ martno - Ĺ ampion

3. SNL – vzhod, 4. krog Podvinci – Kety Emmi Bistrica 2 : 2 (1 : 1), Videm pri Ptuju – Korotan Prevalje 3 : 2 (1 : 1), Ĺ ampion – Odranci 1 : 3 (0 : 0),Avto Rajh Ljutomer – verĹžej 3 : 1 (1 : 0), ZreÄ?e – Ĺ martno 1 : 2 (0 :0)

Kegljanje, 2. liga, vzh. 1. kr. RuĹĄe - Ĺ oĹĄtanj 7:1 (3257 : 3103) Ĺ oĹĄtanj: Jug - 252 - PintariÄ? - 240 - 492 (0), SeÄ?ki - 545 (1), Fidej - 542 (0), ArnuĹĄ - 233 - Kompari - 247 - 480 (0), HasiÄ?iÄ? -535 (0), PetroviÄ? - 509 (0).


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 25

25

Ĺ PORT

19. septembra 2019

Veliko so pluli in ĹĄe bodo Klub vodnih ĹĄportov ĹĄe ni zakljuÄ?il sezone, ki je kljub teĹžavam s pletno uspeĹĄna Poleg tega, da Klub vodnih ĹĄportov zdruĹžuje ljubitelje ĹĄportov na vodi, predvsem jadranja in veslanja, je njegov glavni namen izposojanje raznih plovil drugim zainteresiranim, s tem pa popestri dogajanje ob Velenjskem jezeru in obogati ponudbo doĹživetij za obiskovalce. ÂťIzposojamo jadrnice, kajake, kanuje, supe, surfe, vodimo razliÄ?ne teÄ?aje, prirejamo razne regate in druga ĹĄportna ter druĹžabna sreÄ?anja, med katerimi je ĹĄe posebno priljubljena kresna noÄ?, ko jezero osvetlimo s plavajoÄ?imi sveÄ?ami in pripravimo kulturni program. Ponosni smo tudi na to, da vsako leto gostimo osebe s posebnimi potrebami, ena naĹĄih glavnih dejavnosti pa je upravljanje pletne in Pozojeve ladjice, ki je lanskoletna nova pridobitev,ÂŤ je dejavnosti kluba predstavila predsednica Slavica Ĺ˝ivko in dodala, da so Ä?lani v Ä?olnarni praktiÄ?no vsak dan in oddajajo plovila ter po predhodnih naroÄ?ilih vozijo s pletno ali Pozojevo ladjico, medtem ko obe turistiÄ?ni zanimivosti vsak konec tedna plujeta po rednem urniku. V klubu so z letoĹĄnjo sezono zelo zadovoljni, Ä?eprav so bili zaradi tehniÄ?nih teĹžav s pletno prikrajĹĄani za kar nekaj prihodka. Ta prav na vrhuncu sezone ni vozila in jo je v celoti nadomeĹĄÄ?ala Pozojeva ladjica, ki pa sprejme manj potnikov. ÂťSmo pa vsakodnevno izposojali najrazliÄ?nejĹĄa plovila. K VoĹžnjo s pletno ali Pozojevo ladjico Klub vodnih ĹĄportov zaraÄ?unava po rednem ceniku, za izposojo preostalih plovil pa zbirajo prostovoljne prispevke, s katerimi nato financirajo vzdrĹževanje opreme, razne prireditve in druge dejavnosti kluba.

nam prihajajo tako ljudje z veliko izkuĹĄnjami kot tudi tisti, ki niso pogosto na vodi. Zato izvajamo tudi teÄ?aje za upravljanje raznih plovil, predvsem pa jadrnic. Ĺ˝al imamo premalo trenerjev jadranja za otroke, tudi za vodenje teÄ?ajev za odrasle imamo le enega usposobljenega vaditelja. ÄŒlane spodbujamo k izobraĹževanjem za vaditelje, ampak mladi nimajo interesa. Poleg tega si klub ne more privoĹĄÄ?iti, da bi plaÄ?eval veÄ?je honorarje vaditeljem,ÂŤ je predsednica povedala, v Ä?em so primanjkljaji.

Skazin dobrodelni tek bo v petek

na Velenjsko plaĹžo, povedo, da najprej prijaznost ljudi, potem pa tudi to, da je pri nas vse zastonj. To jim veliko pomeni.ÂŤ

PriloĹžnosti je ĹĄe veliko

Slavica Ĺ˝ivko pravi, da je priloĹžnosti za dopolnjevanje ponudbe na Velenjski plaĹži veliko. Je pa pri tem nujno upoĹĄtevati, da gre za obmoÄ?je v bliĹžini vode, zato je pri izvajanju vseh prireditev potrebno okrepiti varnostne ukrepe, meni. ÂťTeĹžava, s katero se pri nas vsakodnevno sooÄ?amo, je zadrĹževanje ljudi na obmoÄ?ju klanÄ?ine za spust plovil v vodo. Tam je plavanje prepovedano. Kljub temu pa je tam veliko ljudi, najveÄ? otrok, ki ovirajo spust plovil ali vraÄ?anje

Otroci bodo tekli za otroke z avtizmom Velenje – V podjetju Skaza so zaradi slabega vremena Ä?etrti dobrodelni tek Otrok otroku iz 6. septembra prestavili na petek, 20. septembra, z zaÄ?etkom ob 16. uri. Na tradicionalnem dogodku, ki v ospredje postavlja dobrodelnost, srÄ?nost in medsebojno sodelovanje, bodo mladi tekaÄ?i s tekom na 400, 750 ali 2.000 metrov tudi tokrat pomagali svojim vrstnikom v stiski. Dobrodelnemu teku se lahko pridruĹžijo otroci do vkljuÄ?no 14. leta starosti, starĹĄi najmlajĹĄih pa lahko teÄ?ejo z otroĹĄkimi voziÄ?ki. Prispevek na prijavljenega tekaÄ?a znaĹĄa 5

Balinanje Ljudje se vraÄ?ajo, ker so zadovoljni

Sogovornico smo povpraĹĄali tudi, kako gleda na dogajanje na Velenjski plaĹži. ÂťPlaĹža kot taka je Ä?udovita in ljudje, ki prihajajo sem, se zelo radi vraÄ?ajo. Za vse je poskrbljeno. Sama natrpanost plaĹže kaĹže, da so jo ljudje sprejeli in so zadovoljni. Zelo veliko je tujcev. Pri izposoji smo zabeleĹžili porast nizozemskih gostov, ki so nastanjeni v Zgornji Savinjski dolini, obiskovalcev iz okoliĹĄkih obÄ?in in tudi iz ĹĄirĹĄe Slovenije. Ko jih vpraĹĄamo, kaj jih je pritegnilo

na obalo. KlanÄ?ina je zelo spolzka in marsikdo je Ĺže padel na njej. Nekako bi bilo potrebno oznaÄ?iti obmoÄ?je dovoljenega kopanja ali ograditi obmoÄ?je klanÄ?ine. Podobne zadeve bo laĹžje urejati, ko bo jezero imelo plovni reĹžim, ki se pripravlja,ÂŤ je povedala in ĹĄe dodala, da izgradnjo odra in prireditvenega prostora vidi kot priloĹžnost, ki bo morda ob jezero privabila ĹĄe veÄ? ljudi, ki bodo morda obiskali tudi Klub vodnih ĹĄportov. ÂťVerjamem, da bo super,ÂŤ je sklenila. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

đ&#x;”˛

mkp

S Pikinim tekom do poÄ?itnic V Rotary klubu Velenje, ki se letos lahko pohvali Ĺže s 15-letnico humanitarnega delovanja, je od sobote, 14. 9., od 18. ure dalje, do nedelje, 15. do 18. ure, pripravili Ĺže peti Pikin humanitarni tek – 24 ur dobrodelonosti. Tek, ki ga je podprla tudi Mestna obÄ?ina Velenje, je potekal v okviru Pikinega festivala. Na letoĹĄnjem teku, na katerem se je preizkusilo 118 udeleĹžencev, so zbrali skoraj 1.400 evrov. NajdaljĹĄa preteÄ?ena pot je bila 31 krogov, pri Ä?emer je vsak krog meril 2.100 metrov.

Slavica Ĺ˝ivko: ÂťPlaĹža kot taka je Ä?udovita in ljudje, ki prihajajo sem, se zelo radi vraÄ?ajo.ÂŤ

evrov, vsa zbrana sredstva pa bodo letos namenjena otrokom z avtizmom iz Centra za pomoÄ? otrokom in starĹĄem Ĺ˝alec. V Skazi so prepriÄ?ani, da zmagamo, ko si pomagamo, zato na dogodek vabijo druĹžine iz vse Slovenije. Za otroke in njihove starĹĄe bodo pripravili nepozabno dogajanje, ki ga bodo poleg teka popestrile ĹĄtevilne animacije in igre. Prijave se ĹĄe vedno zbirajo na spletni strani Otrokotroku.si ali na lokaciji dogodka.

PreseneÄ?enja krojijo vrh druge lige Na igriĹĄÄ?u Premogovnika je v sredo gostovala ekipa DU Velenja, ki je trenutno v izredni formi, Ä?esar so se domaÄ?ini dobro zavedali. Zato so se igralci Premogovnika zelo potrudili in na koncu le dosegli remi 5 : 5 in toÄ?kovno razliko 32 : 30. V Ĺ˝alcu so gostovali igralci KU Gorenja. DomaÄ?ini niso dovolili preseneÄ?enja, in Ä?eprav so gostje prikazali dobro igro, zmagali z 8 : 2 in toÄ?kovno razliko 43 : 30. Na Polzeli je gostovala ekipa Ĺ entjurja. DomaÄ?ini niso, kljub temu da

Vsa zbrana sredstva so donirana MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje, ki skupaj z Rotary klubom Velenje ter Ĺ portno unijo Slovenije popelje otroke vsako leto avgusta na ĹĄportne poÄ?itnice. Iz lanskoletnih zbranih dobrodelnih sredstev na Pikinem dobrodelnem teku so letos v avgustu omogoÄ?ili ĹĄportne poÄ?itnice 20 otrokom, ki so se teden dni druĹžili in zabavali na poletnem taboru v Gozdni ĹĄoli pri Mozirju. đ&#x;”˛

so si Ĺže zagotovili nov naslov prvakov, gostom pustili niti malo moĹžnosti za uspeh. KonÄ?ni rezultat 9 : 1 pove vse, pa tudi toÄ?kovna razlika 42 : 21 je bila velika. SreÄ?anje med ekipama Ĺ oĹĄtanja in Gorice je bilo prestavljeno. Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 20 toÄ?k, 2. DU Velenje 17, 3. BK Ĺ˝alec 14, 4. KU Gorenje 13, 5. BĹ DU Premogovnik 12, 6. BD Ĺ entjur 12, 7. DU Ĺ oĹĄtanj 6, 8. PDU Gorica 6 toÄ?k. V drugi ligi so v TopolĹĄici igralci Ĺ martnega ob Paki pripravili veliko preseneÄ?enje proti trenutno vodilni ekipi BK Celeia Celje in ji odvzeli toÄ?ko. DomaÄ?ini so se borbeno upirali favoriziranim gostom, tako da je bil konÄ?ni rezultat povsem realen 5 : 5, le toÄ?kovna razlika 31 :39 je bila za goste. PreseneÄ?enje se je zgodi-

lo tudi v Vinski Gori, kjer so gostili ekipo z Dobrne. DomaÄ?ini niso bili dovolj zbrani, kar je gostujoÄ?a ekipa izkoristila in zmagala z rezultatom 3 : 7, pa tudi toÄ?kovna razlika 32 : 36 je bila za goste. V TopolĹĄici so gostili ekipo iz BS Vrbno Vrbice. DomaÄ?a ekipa je bila daleÄ? boljĹĄa od gostov, saj so jih z lahkoto premagali z rezultatom 10 : 0, pa tudi toÄ?kovna razlika 54 : 24 je bila ogromna. Ekipa PDU KavÄ?e pa je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. BK Celeia Celje 17 toÄ?k, 2. DU Vinska Gora 15, 3. PDU KavÄ?e 13, 4. DU Dobrna 11, 5. BK TopolĹĄica 10, 6. DU Ĺ martno ob Paki 7, 7. BS Vrbno Vrbica 5. đ&#x;”˛ T. F.

Ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje se pridruĹžujemo Ä?estitkam.

ÄŒIstilnica velenjE Polak Marijana, s. p., KoroĹĄka cesta 44, Velenje, T 587 50 00

Delovni Ä?as: pon., Ä?et.: 8. – 17. h . h tor., sre., pet.: 8. – 15 sobota zaprto

PAPIR

Dolgoletne izkuĹĄnje. ! Skoraj Ĺže pol stoletja z vami

Kakovostno Ä?iĹĄÄ?enje vseh vrst oblaÄ?il, odej, merino posteljnine in vodnih postelj.

BIO

STEKLO

odpadki

ÄŒestitke

MESTNI OBÄŒINI VELENJE

ki PLASTIKA EkoloĹĄ

o�a ��i��k�d embalaŞo pomembno: ite. izpraznite in stisn

in

KOVINA

za bogatih 60 let ZDRUĹ˝EVANJA VELENJÄŒANOV POD OBÄŒINSKO STREHO! 40 years of tradition

ÄŒestitamo za praznik! www.pup-saubermacher.si PUP - Saubermacher d.o.o., KoroĹĄka cesta 46, Velenje Tel.: 03 896 87 11 | E-poĹĄta: podjetje@pup-saubermacher.si


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 26

26

MODROBELA KRONIKA

PeĹĄbus za uÄ?ence

POLICIJSKA kronika Ukradli so ji kolo Velenje, 12. septembra – S hodnika stanovanjskega bloka na Stantetovi ulici je v Ä?etrtek izginilo Ĺžensko kolo, vredno okoli 450 evrov.

Udaril partnerko Velenje, 12. septembra – V Ä?etrtek je v Pesju partner udaril in laĹžje poĹĄkodoval partnerko. MoĹĄkemu so policisti izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja, Ä?aka pa ga tudi zagovor na sodiĹĄÄ?u. Ĺ e eno prepoved pribliĹževanja so policisti izrekli dan kasneje, v petek, 13. septembra. Zaradi nasilja do zuinajzakonske partnerke so jo izrekli moĹĄkemu z Jenkove ceste.

Ä?ju Vinske Gore pripetila delovna nesreÄ?a. V njej se je poĹĄkodoval voznik traktorja. Ko je z njim vozil po strmi klanÄ?ini, se je prevrnil. Traktorist je v nesreÄ?i utrpel zlom noge in poĹĄkodbe prsnega koĹĄa.

V ukradenem nahrbtniku je bilo tisoÄ? evrov Ĺ˝alec, 13. septembra – V lokalu na Polzeli je v petek neznanec ukradel nahrbtnik, v katerem je imel lastnik okoli tisoÄ? evrov gotovine in poslovno dokumentacijo.

Delovna nesreÄ?a s traktorjem

Zaradi Âťcestnega besaÂŤ se bo zagovarjal na sodiĹĄÄ?u

Velenje, 13. septembra – V petek se je na Lopatniku na obmo-

Velenje, 15. septembra – V nedeljo je v Velenju voznik oseb-

Iz POLICISTOVE beleĹžke Ĺ˝alila sodelavko Velenje, 12. septembra – V Ä?etrtek je na Policijsko postajo priĹĄla obÄ?anka, ki naj bi jo na delovnem mestu uĹžalila sodelavka. Grozila ji je, da jo bo izselila iz drĹžave. Policisti bodo, ko bodo zbrali vsa obvestila, zadevo predali prekrĹĄkovnemu organu, ki bo odloÄ?il o viĹĄini kazni.

MoĹž, ki ji ne sme blizu, ji je pokazal sredinec Velenje, 13. septembra – V petek je VelenjÄ?anka deĹžurnemu policistu povedala, da je v mestu sreÄ?ala svojega moĹža, ki ima prepoved pribliĹževanja. Ta ji je od daleÄ? pokazal sredinec in se potem odpeljal s kolesom. Ker je bila razdalja, na kateri ji je pokazal sredinec, krajĹĄa od tiste, ki so jo doloÄ?ili policisti, so ti preiskovalnega sodnika o tem obvestili. Zaradi nespodobnega vedenja pa mu bo tudi prekrĹĄkovni organ odmeril primerno kazen.

PretepaÄ?i so se razbeĹžali Velenje, 14. septembra – V soboto okoli 15. ure naj bi se pred gimnazijo v Velenju pretepalo osem fantov. Ko so policisti priĹĄli na kraj, tam ni bilo nikogar. PretepaÄ?i so se razbeĹžali takoj, ko so videli na kraj prihajati policiste.

Kasneje so se policisti pogovorili z enim od oĹĄkodovancev v pretepu, v katerem naj bi ga napadla skupina Albancev, oboroĹženi pa naj bi bili z noĹži in palicami. Policisti so enega od njih ovadili na toĹžilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilniĹĄtva.

Z razbijanjem po vratih vznemirjal stanovalce

19. septembra 2019

nega avtomobila napadel voznika motornega kolesa. Odrinil ga je, tako da je ta skupaj z motorjem padel na tla. Do neljubega in neÄ?ednega dogodka je priĹĄlo, kot pravijo policisti, zaradi tako imenovanega Âťcestnega besaÂŤ, ki ga je spodbudilo izsiljevanje prednosti. Jezni voznik se bo zaradi poĹĄkodovanja tuje stvari zagovarjal na sodiĹĄÄ?u.

Ĺ martno ob Paki – Na Osnovni ĹĄoli bratov Letonja Ĺ martno ob Paki letos prviÄ? izvajajo PeĹĄbus. Pobudo zanj so dali Ä?lani ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva AMD – DruĹĄtvo ljudske tehnike. Akcijo so poleg ĹĄole aktivno podprli tudi starĹĄi in lokalna skupnost.

veÄ? kot 30 uÄ?encev, ki so se prej vozili z avtomobili. Prvotno smo naÄ?rtovali, da bomo dejavnost poskusno izvajali od 9. do 13. septembra, zaradi tako dobrega odziva smo jo podaljĹĄali za teden dni (do 20. septembra). Po tem bomo projekt PeĹĄbus izvajali sa-

in socialni razvoj otrok, saj ti razvijajo neodvisnost, krepita se njihov obÄ?utek odgovornosti in zavest o lastnih zmoĹžnostih. Otroci s premagovanjem krajĹĄih razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma osvajajo prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo

Najdeno je na Policijski postaji Velenje Na Policijski postaji Velenje hranijo gotovino, ki jo je nekdo v Ä?etrtek, 12. septembra, pozabil na bankomatu v Centru Nova. Gotovino je policistom izroÄ?ila najditeljica. Pozabljivec ali pozabljivka lahko z ustreznimi dokazili denar dvigne pri njih. V soboto, 14. septembra, pa so velenjski policisti v prostor za najdene predmete shranili ĹĄop kljuÄ?ev, ki jih je obÄ?an naĹĄel na KidriÄ?evi v Velenju. Med njimi je tudi kontaktni kljuÄ? za avtomobil znamke Renault.

PeĹĄbus je naletel na odliÄ?en odziv tudi med uÄ?enci.

Vodja projekta Jerneja Ĺ˝agar je povedala, da so se za dejavnost odloÄ?ili potem, ko so ob varovanju prehodov za peĹĄce zaznali, da je na najbolj prometnem prehodu v Ĺ martnem ob Paki preÄ?kalo cesto manj kot 10 uÄ?encev. ÂťOsrednji cilj projekta je spodbuditi uÄ?ence, da bi se v ĹĄolo odpravili peĹĄ. Moram priznati, da smo zadeli 'terno', saj vsako jutro hodi peĹĄ v spremstvu odraslih oseb

mo ĹĄe ob ponedeljkih.ÂŤ PeĹĄbus ÂťvoziÂŤ na dveh progah, in sicer iz ReÄ?ice ob Paki in Ĺ martnega ob Paki. Kot ĹĄe poudarja Ĺ˝agarjeva, ima takĹĄno spodbujanje rekreacije uÄ?encev veÄ? prednosti. UÄ?enci, ki v ĹĄolo hodijo peĹĄ, so v povpreÄ?ju vsak dan fiziÄ?no aktivni veÄ? Ä?asa in so bolje telesno pripravljeni kot otroci, ki se v ĹĄolo vozijo. Prav tako PeĹĄbus spodbuja osebnostni

suvereni udeleĹženci v prometu. Z zgodnjim razvijanjem zdravih navad, kot je peĹĄaÄ?enje, vzgajajo ozaveĹĄÄ?ene posameznike z zdravim in okolju prijaznim Ĺživljenjskim slogom. Zanemarljivo pa tudi ni dejstvo, da PeĹĄbus starĹĄem olajĹĄa jutranji odhod v ĹĄolo in zmanjĹĄajo ĹĄkodljive emisije. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, 14. septembra – V Ĺ oĹĄtanju je obÄ?an s trkanjem in razbijanjem po vratih vznemirjal stanovalce KoroĹĄke 3. Policisti so na kraju zbrali obvestila, na osnovi teh pa bodo poskuĹĄali ugotoviti razgrajaÄ?a.

Po policistih priĹĄel zdravnik Ĺ oĹĄtanj, 14. septembra – Z moĹĄkim, ki je v soboto v Ĺ oĹĄtanju skakal in razgrajal po klopeh, so se pogovorili policisti. Ocenili so, da bi bilo dobro, ko bi se z njim pogovoril tudi zdravnik. Ta je ocenil, da moĹĄki ĹĄe ni primeren za hospitalizacijo, zato bo o viĹĄini kazni odloÄ?il prekrĹĄkovni organ. Okoli 23. ure istega dne pa so morali policisti spet v Ĺ oĹĄtanj, kjer je drug moĹĄki leĹžal na ploÄ?niku, vpil in zaĹžigal papir. Zanj je zdravnik odredil hospitalizacijo.

ÄŒESTITAMO ob 20. septembru, prazniku Mestne obÄ?ine Velenje

Vsem obÄ?anom Mestne obÄ?ine Velenje iskreno Ä?estitamo ob 20. septembru – dnevu, ko Velenje praznuje 60. obletnico od slavnostnega odprtja mestnega srediĹĄÄ?a. Ĺ˝elimo, da bi skupaj z vami ĹĄe naprej ustvarjali dobre zgodbe in prijetno sobivanje.

let

107,8 MHz

daljinskega ogrevanja v Ĺ aleĹĄki dolini

Modra odloÄ?itev za Ä?isto prihodnost

Tp


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 27

UTRIP

19. septembra 2019

Pot miru in Zahodni Julijci Lepi sonÄ?ni dnevi, Ä?as dopustov in poÄ?itnic, ki so se sedaj sicer Ĺže iztekli, so bili pogosto vzrok za potep v naravo. Poleg opisanega je treba v planinskih druĹĄtvih (PD) izpolnjevati letne programe. Vinskogorski planinski vodnik TomaĹž je tokrat zdruĹžil dve poti. Pri tem je Ĺže takoj na zaÄ?etku naletel na oviro, saj ob koncu poÄ?itnic skoraj ni bilo prostora v bliĹžnjih planinskih koÄ?ah, kamor smo bili namenjeni. Tudi zato se nas je proti Bovcu odpravila le ĹĄesterica! Po nepopisni gneÄ?i – predvsem preko prelaza VrĹĄiÄ?, smo si oddahnili na parkiriĹĄÄ?u Kala – Koritnice, kjer je bilo izhodiĹĄÄ?e za naĹĄ vzpon na 1653 m visok Svinjak, ki se oĹĄiljeno dviga nad Bovcem. Nekateri ga poimenujejo slovenski Matterhorn. Pot nanj je sestavni del sklopa Poti miru, ki poteka po PosoÄ?ju, saj je bilo na njem zaradi strateĹĄke toÄ?ke v Ä?asu I. svetovne vojne topniĹĄko gnezdo, kar je ĹĄe posebej predstavljeno na njegovem ÄŒelu, kjer je muzej na prostem. Pot se tu v kratkem Ä?asu vzpne za skoraj tisoÄ? dvesto metrov. Po uspeĹĄni vrnitvi smo se odpeljali do koÄ?e pri izviru SoÄ?e in primerno proslavili doseĹžek, ki tudi zaradi vroÄ?ine ni bil nezanemarljiv. PoÄ?itek v lepo urejeni koÄ?i, kjer nas je uspavalo ĹĄumenje SoÄ?e, je bil dobrodoĹĄel. V ranem jutru smo odhiteli v smeri Loga pod Mangartom, preÄ?ili prelaz Predel in se spustili v Italijo do Rabeljskega jezera,

ki ga napaja Jezernica. Ob njej smo nadaljevali do Nevejskega prevala (Sella Nevea), kjer je ob zgodnji uri ĹĄe vse spalo. Zaradi napaÄ?ne informacije v TIC-u Bovec (Turist. inform. centru) nam je bilo logiÄ?no, da vzamemo

ostenji Prestreljenika in Visokega Kanina, po katerih poteka drĹžavna meja z Italijo, je bil za naju z Nado dovolj vabljiv. Ob tem sva bili ĹĄe koristni za Ä?uvanje odveÄ?ne prtljage kolegom, ki so imeli viĹĄje cilje. Vsi so se pov-

Po hribih V teh avgustovskih dneh je naĹĄa deĹželica od turizma Âťpokala po ĹĄivihÂŤ, gneÄ?a na vsakem koraku pa se Ĺže spreminja v nasprotje uĹžitkov. Dobro bi bilo vpraĹĄati tukajĹĄnje prebivalce, kako se ob tem poÄ?utijo, Ä?e ti neznanci ku-

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Spremembe, ki jih naÄ?rtujete Ĺže nekaj Ä?asa, vkljuÄ?ujejo tudi partnerja in njegove Ĺživljenjske navade. Zato se ne Ä?udite, Ä?e ne bo najbolj navduĹĄen nad vaĹĄimi idejami. Dobra plat medalje bo, da boste nove naÄ?rte za prihodnost podprli z denarjem, ki ste ga delno privarÄ?evali, delno pa ga boste dobili kot kupnino za vaĹĄe premoĹženje, ki ste ga ustvarili Ĺže pred leti. Denarja bo tokrat dovolj za vse, kar ste si zamislili, pa ĹĄe ostal bo. ZaÄ?nite naÄ?rtovati tudi jesenske poÄ?itnice. UresniÄ?ite si Ĺželjo, ki je prav zaradi pomanjkanja denarja doslej niste mogli.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Lep konec tedna vas Ä?aka. ÄŒeprav bo naporen, bo nepozaben. Tudi zato, ker bo nekdo storil prvi korak, ki bo zelo pomemben za vaĹĄo prihodnost. S tem se boste tudi potolaĹžili, dnevi, v katerih ste pogosto obÄ?utili otoĹžnost, bodo preteklost. Lahko ste zadovoljni s tem, kar boste dosegli v zelo kratkem Ä?asu. Sedaj, ko bo poskrbljeno za vaĹĄo finanÄ?no neodvisnost, boste zaÄ?eli delati tudi naÄ?rte za spremembe v druĹžinskem Ĺživljenju. ÄŒe bo zaradi tega potrebna selitev, se je ne ustraĹĄite. Gre za spremembo na bolje. In le to ĹĄteje.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Dogodki zadnjih dni vas bodo prisilili, da se spremenite. OdloÄ?ili se boste, da se poslovite od ljudi, ki vam pijejo Ĺživljenjsko energijo, saj Ä?utite, da se morate zaĹĄÄ?ititi. ÄŒe tega ne boste storili, boste zboleli. Ne bo lahko pretrgati popkovine z ljudmi, ki so vam bili dolga leta zelo blizu. A tokrat boste zmogli. Izkazalo se bo, da ste se odloÄ?ili prav. Vseeno vas bo bolelo, da v naÄ?rtih za prihodnost nekaterih ljudi ne bo veÄ?. ÄŒeprav si boste Ĺželeli, da bi bili ob tem ravnoduĹĄni, ne boste. Glavobole lahko pripiĹĄete tudi temu, kar se vam bo dogajalo.

Pogled na Zahodne Julijske Alpe (MontaĹž in ViĹĄ) izpod italijanske strani Kanina.

pot pod noge in se ob vzpenjaÄ?i povzpnemo do koÄ?e Gilberti na 1850 m viĹĄine, ki je ob njeni zgornji postaji. Ampak ta se je ob naĹĄem prihodu ÂťprebudilaÂŤ, in zaÄ?ela obratovati ‌ Ni nam bilo Ĺžal pohoda, ki je potekal ob prebujanju jutranjih meglic in sveĹžem zraku. Najprej so nas pritegnila tla pod nogami, saj so v kamnitih ploĹĄÄ?adih odtisi neĹĄtetih amonitov (izumrle skupine morskih Ĺživali), ki so nam burili domiĹĄljijo. Po okrepÄ?ilu smo si izbrali cilj, ki je vsakemu najbolj ustrezal. Ĺ˝e poleĹžavanje na leĹžalniku v kamnitem raju pod severnimi

zpeli do sedla pod Belo peÄ?jo, od koder je Ä?udovit razgled vse tja do Dolomitov, dva pa sta se tudi povzpela nanjo. Po vrnitvi do koÄ?e smo bili zadovoljni vsi in druĹžno sklenili, da vzpon na prvotno naÄ?rtovan 2324 m visok Ĺ˝rd (Sart) opravimo prihodnjiÄ?, ko se bomo do koÄ?e pripeljali z gondolo, ki smo jo tokrat uporabili za spust, saj je postajalo prevroÄ?e. Od Rabeljskega jezera smo se preko Rablja in mimo TrbiĹža odpeljali spet na slovensko stran, pa mimo neskonÄ?ne kolone ob KaravanĹĄkem predoru lepo doĹživetje gurmansko dopolnili na Trojanah.

kajo dobesedno v lonec in nimaĹĄ veÄ? kanÄ?ka miru?! K temu razmiĹĄljanju me je pritegnil pogled na Ä?loveka prejĹĄnji veÄ?er pri sosednji mizi v koÄ?i pri izviru SoÄ?e. SedeÄ? je brez besed srepo gledal predse, srkajoÄ? ĹĄilce Ĺžganega, ne ozirajoÄ? se na nikogar in ob vpraĹĄanju oskrbnice, od kod je, povedal, da iz Trente, o Ä?emer je priÄ?ala tudi oprava. Nobene besede naprej nista izmenjala in obÄ?utek sem imela, da je v to ljubko koÄ?ico z malo zmogljivosti priĹĄel po svoj mir ‌ Vse ima svojo ceno ‌! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

PouÄ?ni in zanimivi pohodi po domaÄ?ih krajih Lani so si v DruĹĄtvu upokojencev Ĺ kale v letni naÄ?rt za leto 2019 zapisali tudi pet pohodov po obronkih krajevne skupnosti Ĺ kale - Hrastovec. Za njimi so Ĺže trije, po Podlubeli, Ĺ kalah in Hrastovcu in Cirkovcah, oktobra se bodo podali ĹĄe v PleĹĄivec. Sekcijo za pohodniĹĄtvo vodi JoĹže TurnĹĄek, pri organizaciji pohodov se vkljuÄ?ujejo odborniki, ki jim rajon pripada, in po potrebi ostali Ä?lani UO. Pohodi pa so zelo dobro obiskani, saj se jih udeleĹžuje od 40 do 50 Ä?lanov. Na pohodu po Podlubeli so spoznavali ljudi, svet, zgodovino in zanimivosti, povezane z naĹĄo ÂťgoroÂŤ Ljubelo (Lubelo), in med potjo obiskali najstarejĹĄo Ä?lanico DU Ĺ kale. Prijazni domaÄ?ini so pohodnike prijazno gostili in skrbeli, da niso bili laÄ?ni ali Ĺžejni. Ĺ kalski odbor je naslednji pohod pripravil v sodelovanju z DruĹĄtvom za oĹživitev in promocijo vasi Ĺ kale Revivas. Pohodnike so popeljali na zanimivo popotovanje v prazgodovino mastodontov, zaÄ?etkov rudarjenja in kasnejĹĄih dogajanj v zvezi z izkopom lignita v Ĺ aleĹĄki dolini in posledicami, predvsem vasi Ĺ kale, njenih prebivalcev in kulturnozgodovinske dediĹĄÄ?ine. Skozi srednji vek so oĹživili mite in legende gradu Turn. Predstavili so floro in favno vseh treh jezer, ki so nastala med izkopavanjem premoga v Ĺ aleĹĄki dolini. Poleg Ĺžalostnih zgodb potopljenih domaÄ?ij in vasi so tudi zanimive zgodbe o uspehu, napredku, ljudeh, ki so s prisotnostjo ali delom zapisani v tisti Ä?as.

27

Pohod v Hrastovec pa so zaÄ?eli v Ĺ kalah ter preko Hrastovca pod Vodemlo odĹĄli do Ĺ enbrica in nazaj. Tudi tu so pozabljene zgodbe o usnjarni na tem obmoÄ?ju, mogoÄ?nih kmetijah, zanimivih ljudeh, zbirateljih. Eden takĹĄnih je Ervin Zajc, p. d. Aubreht, ki dvajset let zbira artefakte iz celotne Ĺ aleĹĄke doline

nov nadvse gostoljubnim sprejemom ter Ĺželjo predsednika Sveta KS Cirkovce Danija Avbrehta, naj preĹživimo lep dan in se radi vraÄ?amo k njim. Kmetijo Pivnik nam je predstavil mlad gospodar Stani. Na kmetiji uspeĹĄno izvajajo veÄ? dejavnosti. Na poti do Izakove partizanske bolnice nas je v svojem raju gostil letoĹĄnji do-

Milki za 92. rojstni dan, po njej pa zapeli in zaplesali v pozno popoldne. Gotovo bo zanimivo tudi v PleĹĄivcu, saj je na obmoÄ?ju KS ĹĄe veliko nepovedanih, nezapisanih, med domaÄ?ini skritih zanimivih zgodb, stavb, ljudi, navad in ĹĄeg, ki jih odkrivajo na pohodih. Poleg tega pa povsod, kjer

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Zahvalite se tistemu, ki bo poskrbel za nepozabno doĹživetje. Tudi tako, da mu vrnete lepo doĹživetje, a drugiÄ? in nekje drugje. Vsekakor bo s svojo energijo poskrbel, da bo obdobje, ki je bilo Ä?isto primerno za vaĹĄo nemirno duĹĄo, konÄ?alo. Tudi izzivov za vaĹĄe moĹžgane bo spet dovolj, da se boste poÄ?utili koristne in pomembne. SreÄ?ni boste kot Ĺže dolgo ne. To se vam bo videlo Ĺže na daleÄ?. Zato se vam bodo ponovno upali pribliĹžati tudi tisti, ki ste jih odrivali od sebe, Ko se boste spet zbliĹžali, boste spoznali, da ste jih pogreĹĄali.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Bodite pa pazljivi, kako boste ravnali v teh dneh, ko bo do vas priĹĄla novica, ki vas bo vrgla iz tira. Pazite, da ne boste pri reĹĄevanju teĹžav ostali sami, zato se zadrĹžite, ko vas bo imelo, da dogajanje pospremite s ciniÄ?nimi komentarji. Po eni strani vam bo hudo, po drugi si boste oddahnili. Delo, ki ga opravljate, vas Ĺže nekaj Ä?asa ne veseli veÄ?. Zato morda sploh ne bo slabo, Ä?e ga boste prisiljeni menjati. Zvezde vam svetujejo, da Ĺživljenja ne naÄ?rtujete za daljno prihodnost. NaÄ?rtujte raje vsaka dan posebej. Tako boste spet bolj mirni in zadovoljni. Tudi spanec bo boljĹĄi.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ob koncu tedna vas doma Ä?aka veliko preseneÄ?enje. Na spremembo se sicer po tihem pripravljate Ĺže nekaj Ä?asa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju. To ne bo Ä?isto nedolĹžno poÄ?etje, Ä?e vam uspe, boste skoÄ?ili Ä?ez plot. In Ä?e se to zgodi, boste zelo razdvojeni. Ne boste namreÄ? vedeli, ali ste storili prav ali ne, vedeli boste le, da poti nazaj ne bo veÄ?. PoÄ?utje tudi zato ne bo takĹĄno, kot si Ĺželite. Kaj se dogaja z vami, bo pokazal Ä?as. V tem tednu zagotovo ĹĄe ne boste izvedeli.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

NaveliÄ?ani boste vsega in vseh. ZaÄ?elo vas bo skrbeti, saj vam bo le redkokatero delo ali dogodek predstavljalo izziv. Delali boste le zato, ker boste morali. Najraje pa ne bi. Vseeno vas bo kakĹĄen dogodek v prihodnjih dneh pozitivno presenetil, zanj pa bodo poskrbeli tisti, ki vas imajo iskreno radi. Dragoceni vam bodo, saj vam bodo poÄ?asi vraÄ?ali energijo in voljo do Ĺživljenja. Tudi teĹžave na poslovnem podroÄ?ju bodo vplivale na vaĹĄe poÄ?utje. To bo povezano tudi z manjĹĄimi prihodki, kot ste jih priÄ?akovali. Zaradi tega bo nek naÄ?rt Ä?ez noÄ? padel v vodo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

S svojim nerganjem boste vse okoli sebe spravljali ob Ĺživce, vi pa se sploh ne boste zavedali, kaj poÄ?nete. Dolgo ste nezadovoljstvo s tem, kako se je v zadnjem Ä?asu zavrtelo vaĹĄe Ĺživljenje, tlaÄ?ili v podzavest, sedaj pa je udarilo na plan. Kmalu boste morali precej spremeniti svoje Ĺživljenje, kar vam niti najmanj ne diĹĄi. Kot vam ne diĹĄi dejstvo, da z Ĺživljenjsko prelomnico postavljate svoje Ĺživljenje na nov zaÄ?etek, ki je velika neznanka. Tega se zavedate in bojite hkrati. NiÄ? Ä?udnega ne bo, Ä?e boste telesno bolj obÄ?utljivi in Ä?e boste ob obÄ?utnem padcu temperatur pridelali prehlad.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

Vsega boste imeli dovolj, zato se ne boste ustraĹĄili izzivov, s katerimi se boste prisiljeni sooÄ?iti v prihodnjih dneh. Ko boste morali splavati, boste. In to brez teĹžav. Po dolgem Ä?asu vas bo ob tem strah. Sploh, ker bo to, kar se vam bo dogajalo, moÄ?no vplivalo na osebo, ki jo imate iskreno radi. Trpeli boste, ko boste videli, kako teĹžko se sooÄ?a s tem, kar ste se odloÄ?ili narediti. Prvi koraki bodo malce teĹžki, a to bo trajalo le nekaj dni. Potem boste videli, da ste izjemno potrpeĹžljiva oseba, ki lahko premaga ĹĄe tako visoke Ĺživljenjske ovire. To bo Ĺžal imelo tudi svojo ceno, ki se bo odrazila predvsem na vaĹĄem telesu.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Ponudba bo skoraj preveÄ? mamljiva, da bi jo takoj vzeli resno. Motilo vas bo, ker bi se morali, Ä?e jo sprejmete, odreÄ?i udobju, ki vam ga nudi sedanje Ĺživljenje. K sreÄ?i se vam ne bo treba odloÄ?iti Ä?ez noÄ?. Medtem pa boste spoznali ĹĄe marsikaj, kar bo olajĹĄalo odloÄ?itev. A dejstvo je, da se morate pripraviti na velik korak v svojem Ĺživljenju. Adrenalin zaradi razburjenja in priÄ?akovanja bo naredil svoje, zato boste na trenutke delovali skoraj evforiÄ?no. Vseeno si boste znali vzeti Ä?as za tistega, ki ga imate vsak dan bolj radi.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

in je uredil zanimivo zbirko. Na ogled so stare slike, knjige, zapiski, orodje in pripomoÄ?ki za kmetijstvo, premogovniĹĄtvo, trgovino, gasilstvo, domaÄ?e obrti ‌, smuÄ?i, s katerimi je K. D. Kajuh peljal prve zavoje na snegu ‌ NajĹĄtevilnejĹĄi pa je bil pohod po Cirkovcah. Skoraj 70 Ä?lanov se ga je udeleĹžilo, prav vsak pa je bil nagrajen s prelepim, vsega dobrega polnim in od domaÄ?i-

bitnik Plakete z listino Ä?astnega Ä?lana DU Ĺ kale Henrik Sadek, ki predstavlja 'enciklopedijo dogajanj' v Cirkovcah. Pri skoraj devetdesetih letih neumorno, duhovito in ponosno pripoveduje o Ĺživljenju, dogajanju in ljudeh. Po ogledu Izakove bolnice smo se mimo prijaznih domaÄ?ij Razbornikovih, Hauzerjevih in NovinĹĄkovih podali proti cilju. Pred malico smo zapeli gospe

hodijo, spoznavajo prijaznost in gostoljubnost domaÄ?inov, ki jih sprejemajo v svoje domove, kleti ‌ in skrbijo, da ne zmanjka energije in veselja. ÂťTu so dobri ljudje doma ‌,ÂŤ poje znani napev. Res so, iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas sprejeli v svoje domove. đ&#x;”˛

S. ÄŒrep

Konec tedna bo naporen. Prizadeli vas bodo oÄ?itki najbliĹžjih, sploh, ker boste potrebovali zaĹĄÄ?ito in tolaĹžbo, ne pa da vam naĹĄtevajo vaĹĄe napake. Teh se predobro zavedate, le odpraviti jih ne znate. Eno boste, a zato, ker se boste ustraĹĄili za svoje zdravje. Ne bo lahko, zavedali pa se boste, da je nujno. Zvezde vam obljubljajo veÄ? pomoÄ?i na finanÄ?nem podroÄ?ju. Tokrat boste toÄ?no vedeli, za kaj boste porabili denar, ki ga boste prejeli dokaj nepriÄ?akovano. Z njim boste nagradili predvsem sebe. Lahko ste brez slabe vesti, saj ste si to res zasluĹžili!

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ker veste, da vas Ä?aka zelo delavna in razburljiva jesen, si poskuĹĄajte vzeti vsaj nekaj prostih dni. ÄŒetudi jih boste preĹživeli doma, to nujno potrebujete, saj ste precej na robu moÄ?i. Partner bo poskrbel, da vam bo lepo in da se boste poÄ?utili ljubljeno. PriloĹžnost, ki se vam bo ponudila prihodnji teden, bo vredna razmisleka. Za ponudbo se namreÄ? skriva dobra poslovna zgodba, ki lahko odpre vrata ne le vam, ampak tudi vaĹĄim najbliĹžjim. BoleÄ?ine v sklepih pa Ĺžel ne bodo prisotne le zaradi poslabĹĄanja vremena. Ukrepajte!


Naš čas, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 28

28

TV SPORED Četrtek,

Petek,

19. septembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 12.20 13.00 13.35 14.25 14.35 15.00 15.30 16.05 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.25 00.55 01.25 02.15

04.00 06.00 11.00 11.45 14.20 15.20 16.30 17.10 18.05 19.00 19.15 19.55 20.50 22.50 23.20 23.50 00.45

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.30 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Slovenski vodni krog: Lepenjica, dok. odd. Začnimo znova, slov. nan., 33/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji: Vklop; o podnebnih spremembah z Luko Omladičem Moj gost/Moja gostja Vendégem, portretna odd. TV-izložba Penelopa, ris. Jurij in Pavel, ris. Timi gre, ris. Čudogozd: Glasba praznuje, Morje praznuje Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Na kratko: Odrast Žanov svet, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Poti svobode, poljska nad. Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Dober dan Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dok. film City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dok. odd. Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, 1. del Kjer bom doma (VI.), avstral. nad. Aktivatorji, izob. ser. za mlade Videotrak Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska odd. Nogomet - evropska liga: Slovan : Bešiktaš, 1. kolo, prenos iz Bratislave Nogomet - vrhunci tekem Slovenija : Poljska in Slovenija : Izrael Nogomet - evropska liga: vrhunci 1. kola Slovenska jazz scena: Anders Bergcrantz group, 1/2 Videotrak, Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, risanka Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka Kaja, risanka Super krila, risanka Maša in medved, risanka Reka ljubezni, 1. sez., 16. del Sreča najde pot, 38. del Moja boš, 1. sez., 11. del Podaj mi roko, 1. sez., 21. del Podaj mi roko, 1. sez., 22. del Reka ljubezni, 1. sez., 17. del Sreča najde pot, 39. del Moja boš, 1. sez., 12. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 23. del Podaj mi roko, 1. sez., 24. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 62. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 16. del Motiv zločina, 2. sez., 12. del Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 12. del Grimm, 4. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Miklavž Komelj - iz pesn. Zbirke Minima impssibilia (48) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Slovenski zvoki, Ans. Lun'ca 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Miklavž Komelj - iz pesn. Zbirke Minima impssibilia (48) 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

19. septembra 2019

Sobota,

20. septembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.50 12.20 13.00 13.30 15.25 15.55 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.10 00.55 01.20 02.15

04.00 06.00 09.45 10.35 11.00 13.30 14.30 14.55 15.20 16.55 18.00 19.05 19.25 20.00 20.50 23.00 00.00

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.30 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.45 22.50 23.45 00.40 02.25 03.00

21. septembra

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Alpe-Donava-Jadran Začnimo znova, slov. nan., 34/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, mag. informativna odd. TV-izložba Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dok. ser., 2/8 Poročila ob petih, Šport, Vreme Osvežilna fronta, odd. za mladostnike Infodrom, poletje 2019, infor. odd. za otroke in mlade Frfra in Cufek, ris. Na lepše Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, 2. del Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Malteški sokol, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo RTV Slovenija

06.10 07.00 07.10 07.30 07.40 08.00

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Med valovi Dobro jutro Dober dan O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude, posnetek prireditve iz ljubljanskih Križank Kjer bom doma (VI.), avstral. nad. Judo: svetovni pokal, posnetek iz Taškenta Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade Videotrak Iz pozabe (III.), brit. nad. Šanghaj, slovenski film Televizijski klub: 12 odtenkov ljubezni: Ljubim te, ampak ljubim še nekoga! Videotrak, Zabavni kanal

01.20

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, risanka Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka Kaja, risanka Super krila, risanka Maša in medved, risanka Reka ljubezni, 1. sez., 17. del Sreča najde pot, 39. del Moja boš, 1. sez., 12. del Podaj mi roko, 1. sez., 23. del Podaj mi roko, 1. sez., 24. del Reka ljubezni, 1. sez., 18. del Sreča najde pot, 40. del Moja boš, 1. sez., 13. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 25. del Podaj mi roko, 1. sez., 26. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 63. del 24UR zvečer Eurojackpot Chicaška policija, 3. sez., 17. del Motiv zločina, 2. sez., 13. del Zlobni mrtveci, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 Kasaške dirke 11:00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš: Najpogostejše slovnične in pravopisne napake 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Josip Osti - Skupaj sva (49) 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Nacionalni parki ZDA 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Nina Pušlar, skupina Calypso 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Josip Osti - Skupaj sva (49) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Nedelja,

08.20 08.45 09.15 10.00 10.15 10.30 11.00 11.25 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.20 21.45 23.55 00.30

Kultura, Odmevi Juvi, aerobika za otroke Telebajski, lutkovna nan. Lojzek, ris. Biba se giba, risana nan. Čudogozd: Vrtni palčki praznujejo, Luna praznuje Sporočilo v steklenici I., norv.dok. ser. za otroke Zombi Lars, norv. otroška nad. Male sive celice: Zaključek sezone Izzivalci, EBU dok. film: Kamnosek Svit Infodrom, poletje 2019, inf. odd. za otroke in mlade Plesna akademija, avstral. nad. Ugriznimo znanost, odd. o znanosti TV-izložba Intervju: Simon Kardum Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Zakaj ženske zaslužijo manj, fran. dok. odd. Nova dvajseta (II.), slov. nad. Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Slovenski magazin Ozare Ambienti Reaktivčki, ris. Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja? Z Jonasom Poročila, Šport, Vreme Trgovski potnik, iran.-fran. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

22. septembra

07.00 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 07.55 08.05 08.15 08.20 08.30 08.45 08.55 09.05 09.15 09.25 09.35 09.45 10.00 10.10 10.35 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.35 14.55 15.30 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.20 21.50 22.35 23.00 00.15 01.00 01.25 02.20

04.00 06.00 06.05 07.00 09.00 11.25 12.30 12.55 15.25 16.45 17.45 18.55 20.00 21.15 23.00 23.45 01.40 02.40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.45 08.10 08.30 08.45 08.50 09.00 09.15 09.40 09.55 10.00 10.15 10.40 11.40 12.35 13.10 14.30 15.45 16.45 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 00.10 01.50

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Erika Fürst, 2. del Mostovi besed, portret Vlady Kociancich Na lepše Popevka 2019 Čez planke: Križarjenje po Jadranu Paragraf številka 1; 150 let neodvisnega odvetništva na Slovenskem, dok. odd. Judo: svetovni pokal, posnetek iz Taškenta Videotrak Svečana akademija ob stoletnici SNG Maribor, prenos iz Maribora Woodstock - trije dnevi, ki so zaznamovali generacijo, ameriški dok. film Zvezdana: Hvalnica počasnosti Tabu in Simfonični orkester RTV Slovenija, koncert Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, risanka Gospodična Žuža, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Tačke na patrulji, risanka Male opice Mončiči (Monchhichi), risanka Super krila, risanka Maša in medved, risanka Wissper – šepetalka živalim, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Tačke na patrulji, risanka Pirati iz soseščine, risanka Zaklad X, risanka Robojajčki, risanka Screechers Wild: Divji obrat, risanka Čista desetka, 2. sez., 2. del Čista desetka, 2. sez., 3. del Polona ga žge Dan najlepših sanj Delovna akcija Naša mala klinika, 3. sez., 14. del MasterChef Slovenija Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Grda resnica, ameriški film Čaka te pošta, ameriški film Moj zvesti prijatelj, ameriški film Zvoki noči

04.00 06.00 06.05 07.00 07.15 07.50 07.50 08.30 09.10 11.15 12.25 13.10 14.40 15.45 18.10 19.10 20.00 20.55 21.05 23.35 00.55 01.30 02.25

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.45 08.10 08.30 08.45 08.50 09.00 09.15 09.40 09.55 10.05 10.20 10.45 11.10 12.05 13.00 14.30 15.45 16.40 17.35 18.50 18.55 20.00 22.40 00.25 02.30 03.30

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Najpogostejše slovnične in pravopisne napake 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivan Dobnik -37 (50) 18:45 Dotiki gora, Langtang - 1. del 19:05 Vrtnarski kotiček 19:15 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2691. VTV magazin 20:20 20 let skupine MI2, posnetek 1. dela koncerta 21:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Ivan Dobnik -37 (50) 21:50 Popotniške razglednice: Nacionalni parki ZDA 22:50 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Telebajski, lutkovna nan. Kravica Katka, ris. Milan, ris. Profesor Baltazar, ris. Lojzek, ris. Mišo in Robi, ris. Timi gre, ris. Bratca, ris. Malčki, ris. Žanov svet, ris. Zmajči zmaj, ris. Reaktivčki, Wales, ris. Knjiga o džungli, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Vse o Rozi, ris. Mimi in Liza, ris. Muk, ris. Bacek Jon, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Vojna in jaz, nemška otroška igrano-dok. ser. TV-izložba Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Angeli in zavetniki Ljudje in zemlja, izob. odd. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Graška Gora poje in igra 2019: 44. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, 2. del TV-izložba Na lepše Košarkar naj bo, otroški film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, ris. Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme 22. Festival slov. filma, zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad Pogovor z nagrajenci 22. Festivala slovenskega filma Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Zastrupljanje raja, am. dok. film Za lahko noč: Mladen Bucić: Romantika na kitari Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja L. van Beethoven, Simfonija št. 6 (Simfoniki RTVS in En Shao) Vokalna skupina Plamen iz Toronta: Umetniška vodja Marija Ahačič Pollak, gost Timotej Kosovinc Joker, kviz Mogočne ladje, potopis Ambienti Pariz lahko počaka, am. film Aralkum - najmlajša puščava na svetu, francoska dok. odd. Nogomet - državno prvenstvo: Triglav : Maribor, 10. kolo, prenos iz Kranja Judo: svetovni pokal, posnetek iz Taškenta Videotrak Skrivnosti mest II., brit. dok. ser. Žrebanje Lota Stota obletnica rojstva Leonarda Bernsteina, praznovanje v Tanglewoodu Vikend paket Kaj dogaja? Z Jonasom Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Zebra Zigbi, risanka Gospodična Žuža, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Tačke na patrulji, risanka Male opice Mončiči, risanka Super krila, risanka Maša in medved, risanka Wissper – šepetalka živalim, risanka PJ Masks – Pižamarji, risanka Tačke na patrulji, risanka Pirati iz soseščine, risanka Zaklad X, risanka Robojajčki, risanka Screechers Wild: Divji obrat, risanka Zak nevihta (Zak Storm), risanka Čista desetka, 2. sez., 4. del Čista desetka, 2. sez., 5. del Dan najlepših sanj Delovna akcija Naša mala klinika, 4. sez., 1. del Naša mala klinika, 4. sez., 2. del MasterChef Slovenija 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Pred zaobljubo (Before You Say I Do), ameriški film Jack in Sarah (Jack and Sarah), ameriški film Preverjeno Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš: Najpogostejše slovnične in pravopisne napake 09:40 2690. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:25 2691. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:55 Ob prazniku MO Velenje 11:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:25 Jutranji pogovori 1 13:55 Pogledi svetiške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 14:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15:20 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Pikin studio 7 18:40 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Jurij Hudolin 2. cikel srečal sem soboslikarja (51) 19:35 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA, Slovenski zvoki, Ans. Lun'ca 21:15 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Jurij Hudolin 2. cikel srečal sem soboslikarja (51) 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Nočni program

Ponedeljek, 23. septembra

06.10 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 11.45 12.20 13.00 13.35 14.25 14.35 15.05 15.35 16.10 16.15 16.30 17.00 17.25 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.50 01.15 02.10

04.00 06.00 09.45 10.30 10.40 11.00 13.50 14.35 15.25 16.15 17.35 18.00 18.55 19.25 20.30 22.00 23.00 23.40 00.45

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.30 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50

Utrip, Zrcalo tedna TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Na lepše Obzorja duha: Angeli in zavetniki Začnimo znova, slov. nan., 35/35 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet TV-izložba S-prehodi: Luka Cimprič Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, ris. Zmajči zmaj, ris. Od popka do zobka, poučna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda!: Zakulisje Bacek Jon, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Platforma Glasbeni večer: 29. slovenski glasbeni dnevi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Juvi, aerobika za otroke Zlatko Zakladko: Skomarska omleta Dobro jutro Dober dan Prava ideja: Ksenija Povše, podjetnica leta Ljudje in zemlja, izob. odd. 22. Festival slovenskega filma, zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad Pogovor z nagrajenci 22. Festivala slovenskega filma Divjina v srcu (I.), brit. nad., 1/6 Čudogozd: Vrtni palčki praznujejo, Luna praznuje Videotrak Priznanja FIFE 2019, prenos iz Milana Z A12 Poti svobode, poljska nad., 2/13 Butalci, izvirni telev. muzikal Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, risanka Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka Kaja, risanka Super krila, risanka Maša in medved, risanka Reka ljubezni, 1. sez., 18. del Sreča najde pot, 40. del Moja boš, 1. sez., 13. del Podaj mi roko, 1. sez., 25. del Podaj mi roko, 1. sez., 26. del Reka ljubezni, 1. sez., 19. del Sreča najde pot, 41. del Moja boš, 1. sez., 14. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 27. del Podaj mi roko, 1. sez., 28. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 64. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 18. del Motiv zločina, 3. sez., 1. del Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 13. del Grimm, 4. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja 10:15 2691. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dotiki gora, Langtang, 1. del 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Klarisa Jovanovič - XII (52) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami, mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 21:00 Regionalne novice 21:05 NAJ VIŽA, Slovenski zvoki, ansambel Lun'ca 22:20 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Klarisa Jovanovič - XII (52) 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Nočni program

Torek,

Sreda,

24. septembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.35 14.50 15.25 15.55 16.05 16.15 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 00.50 01.15 02.05

04.00 06.00 10.15 10.45 11.30 14.20 15.00 15.45 17.55 18.50 19.15 19.25 20.00 20.55 21.30 22.30 22.45 23.25 00.00

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.30 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 23.05 23.40 00.35 01.30 02.25

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (I.), brit. nad., 1/6 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Profesor Baltazar, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Zombi Lars, norv. otroška nad., 33., 34. del Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam, am. nad. Mednarodna obzorja: Razseljeni Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Tone Prelesnik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Platforma Dobro jutro Dober dan Slovenski magazin Joker, kviz Divjina v srcu (I.), brit. nad., 2/6 Moja soba, resničnostna odd. Opus 1, plesna miniatura 2014: Tinkara Videotrak Sveti prostori, fran. dok. ser., 2/4 Prava ideja Morilec z jezera, fran. nad., 1/8 Kaj govoriš? = So vakeres? Zadnja beseda!: Zakulisje Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, risanka Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka Kaja, risanka Super krila, risanka Maša in medved, risanka Reka ljubezni, 1. sez., 19. del Sreča najde pot, 41. del Moja boš, 1. sez., 14. del Podaj mi roko, 1. sez., 27. del Podaj mi roko, 1. sez., 28. del Reka ljubezni, 1. sez., 20. del Sreča najde pot, 42. del Moja boš, 1. sez., 15. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 29. del Podaj mi roko, 1. sez., 30. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 65. del Preverjeno 24UR zvečer Motiv zločina, 3. sez., 2. del Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 14. del Grimm, 4. sez., 14. del 24UR zveče

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro informativno razvedrilna oddaja 10:15 Župan z vami, mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Peter Kolmanič - Luske (53) 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2692. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Himalaja, 2. del Gosajkund 21:00 Kasaške dirke, reportaža 21:45 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Peter Kolmanič - Luske (53) 21:50 Videospot dneva 21:55 Iz oddaje Dobro jutro 22:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:10 Nočni program

25. septembra

06.00 06.40 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 16.25 16.35 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 21.55 22.00 22.50 23.40 00.20 00.45 01.40

04.00 06.00 09.25 10.10 11.00 13.35 14.05 17.00 18.20 19.15 19.50 20.00 22.30 23.25 00.25 01.00

06.00 07.00 07.01 07.25 07.35 07.40 07.55 08.20 08.35 09.30 10.30 11.35 12.30 13.30 14.30 15.25 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Vem!, kviz Divjina v srcu (I.), brit. nad., 2/6 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Z Mišo TV-izložba Osmi dan Mostovi, magazinska inf. odd. TV-izložba Plesna akademija, avstralska nad. za mlade Aktivatorji, izobraževalna ser. za otroke in mlade Govoreči Tom in prijatelji, ris. Poročila ob petih, Šport, Vreme Izzivi srebrne generacije, dok. odd. 50 knjig, ki so nas napisale: Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske Knjiga o džungli, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Sadie, ameriški film Muha, kratki igrani film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Izzivi srebrne generacije, izob. odd., 1/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Zabavni kanal Napovedujemo Videotrak Kanape, odd. za mlade Dobro jutro Ambienti Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), prenos iz Yorkshira Vikend paket Divjina v srcu (I.), brit. nad., 3/6 Videotrak Žrebanje Lota Nogomet - državno prvenstvo: Maribor : Rudar, 11. kolo, prenos iz Maribora Moje mnenje Varna hiša, brit. nad., 2/4 Videotrak Zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Tačke na patrulji, risanka Robocar Poli: Varno v prometu, risanka Robocar Poli: Gasilski junaki, risanka Kaja, risanka Super krila, risanka Maša in medved, risanka Reka ljubezni, 1. sez., 20. del Sreča najde pot, 42. del Moja boš, 1. sez., 15. del Podaj mi roko, 1. sez., 29. del Podaj mi roko, 1. sez., 30. del Reka ljubezni, 1. sez., 21. del Sreča najde pot, 43. del Moja boš, 1. sez., 16. del 24UR popoldne Podaj mi roko, 1. sez., 31. del Podaj mi roko, 1. sez., 32. del 24UR vreme 24UR Kmetija Vedno tvoja, 1. sez., 66. del 24UR zvečer Chicaška policija, 3. sez., 19. del Motiv zločina, 3. sez., 3. del Nepremagljivi dvojec, 6. sez., 15. del Grimm, 4. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro informativno razvedrilna oddaja 10:15 2692. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Ustvarjalne iskrice: Jesenska skodelica (215) 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Marko Kravos - Kruh in mleko (54) 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, Vili Resnik, Stela 22:05 Spoznajmo jih … Beremo skupaj, Marko Kravos - Kruh in mleko (54) 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 29

NG CELESTE: Prikriti plameni

gam. Zanimiv preplet obeh druĹžin zaÄ?ini osrednjo zgodbo, ki nam ĹĄe dolgo odzvanja v mislih.

od – Odrasli, 821-311.2 – DruŞbeni romani

FERI LAINĹ ÄŒEK: ZadoĹĄÄ?enje

TekoÄ? in izpiljen avtoriÄ?in slog ter zgodba, ki pritegne z iskrenostjo, so aduti, ki zagotovo bralca priĹžamejo s posebnimi obÄ?utji. V osnovi gre za zgodbi dveh druĹžin, ki sta popolnoma razliÄ?ni. Prvo sestavljata ugledna starĹĄa, ki imata ĹĄtiri, na videz popolne otroke, Ĺživijo v popolni hiĹĄi, v idiliÄ?ni Ä?etrti, skratka, zdi se, da pri njih nikoli ne gre

VELENJE ÄŒetrtek, 19. september 8.00

od – Odrasli, 821.163.6 – Slovenski druŞbeni romani Na kaj naj se opre inťpektor Kosmas Schwarz, ko ima pred seboj truplo, vzroka smrti pa se ne da pojasniti z nobeno

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu KaĹĄna planina (UNI 3 - I) 9.00 Dom kulture Velenje, blagajna v pritliÄ?ju zadaj ZaÄ?etek vpisovanja abonmajev Festivala Velenje (veÄ? na www. festival-velenje.si) 10.00 CS Zimzelen TopolĹĄica Pohod za spomin, DEOS TopolĹĄica 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja obÄ?inska proslava ob prazniku MO Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtud. Ä?italnica S kombijem do Dakarja in Burkine Faso

(PD Velenje)

Sobota, 21. september 7.00 8.00 9.00 9.00

10.30 13.00 15.00

Petek, 20. september 8.00 16.00 17.00

18.00

niÄ? narobe. Drugo druĹžino pa sestavljata mati samohranilka, ki je umetnica in se z najstniĹĄko hÄ?erko Pearl nenehno selita iz kraja v kraj, kar na videz hÄ?erke ne moti. Ko pa se lepega dne vselita v najemno hiĹĄico na Winslow Roadu (ki je last prej omenjene popolne druĹžine), se stvari zaÄ?nejo spreminjati. Pearl se prviÄ? ne Ĺželi seliti dru-

29

PRIREDITVE

19. septembra 2019

medicinsko oprijemljivo razlago?ÂŤ Zapis s platnice knjige daje jasno vedeti, da se je uspeĹĄni prekmurski literat Feri LainĹĄÄ?ek tokrat preizkusil v pisanju kriminalke, ki je Ĺže na meji paranormalnega. Presenetljivi zaplet zgodbi nedvomno daje tisto nekaj, zaradi Ä?esar se knjige ne da odloĹžiti. Ĺ e bolj pa preseneti razplet, ki ga lahko zgolj slutimo. Izvirno, srhljivo in berljivo. đ&#x;”˛

19.00 19.19

21.00 22.00

ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Galerija Velenje Ĺ˝upanov sprejem za obÄ?ane, rojene na dan obÄ?inskega praznika PloĹĄÄ?ad pred Domom kulture 100 let Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje z glasbenimi gosti, koncert ob obÄ?inskem prazniku Gasilski dom Ĺ alek Pikado turnir KS Ĺ alek Galerija F-bunker Robert KlanÄ?nik in ÄŒrt ValenÄ?ak, odprtje fotografske razstave KnjiĹžnica Velenje, ob domoznanskem oddelku Spomenik Nestlu Ĺ˝ganku, predstavitev zgibanke Senke KarlovÄ?ec Klub eMCe plac Auf Wiedersehen, Haram!, koncert ParkiriĹĄÄ?e LIDL Planinarjenje po otokih - Lastovo

16.00

17.00 20.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica ParkiriĹĄÄ?e za poĹĄto Kramarski sejem Titov trg Velenje se predstavi in Tek oÄ?kov (ob 11.30) Dom krajanov Konovo 6. MeddruĹĄtveni turnir invalidov v pikadu Savinjske, Ĺ aleĹĄke, KoroĹĄke in Celjske regije Galerija Velenje PravljiÄ?na sobota: MaÄ?ek Muri, pravljica z ustvarjalnico Pred Domom KS Stara vas SreÄ?anje starovaĹĄkih domorodcev POĹ PleĹĄivec ZapuĹĄÄ?ina Ane LuĹĄin, Cankarjeve ljubezni, odprtje razstave SonÄ?ni park, BaliniĹĄÄ?e Velenje 1. drĹžavna liga v balinanju – Velenje Premogovnik : Cesta – SeĹžana Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne: Stari klavir se predstavi Titov trg Ĺ˝eljko Joksimović in Ines Erbus, koncert ob obÄ?inskem prazniku

Nedelja, 22. september 10.30 Velenjska plaĹža Dog diving Velenje 2019 15.00 POĹ PleĹĄivec Krajevni praznik KS PleĹĄivec in odprtje energetsko sanirane ĹĄole

20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Downton Abbey, zgodovinska drama

Torek, 23. september 16.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS MoÄ? naĹĄih misli, pogovorna delavnica 17.00 Vila Bianca Ĺ˝upanov sprejem za zlate maturante 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Izdelaj svoj portret X 18.00 pred Domom kulture Velenje, pod magnolijami TamburaĹĄka skupina KlinÄ?eci, koncert

Sreda, 24. september 9.00

17.00

17.00

18.00 18.00

Ponedeljek, 22. september 18.00 Mladinski hotel Velenje Ĺ˝upanov sprejem za novorojence 18.15 VeÄ?generacijski center Planet generacij Pogovorna in izkustvena delavnica osebne rasti in napredka

VeÄ?generacijski center Planet generacij Vse za vas, a niÄ? namesto vas, pogovorna delavnica Galerija Velenje Javno vodstvo za otroke po razstavi Jelke Reichman Ilustracije za vse generacije KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek/ preddverje PravljiÄ?na ustvarjalnica ob 60-letnici Velenja: Na potep po stezicah naĹĄega mesta/ZeliĹĄÄ?arna Velenjska promenada VeÄ?er v amfiteatru s PleĹĄivÄ?kimi muzikanti Vila Bianca O Velenju pred 20. 9. 1959, predavanje dr. JoĹžeta Hudalesa

(1577 m) ob obÄ?inskem prazniku in 3. dan Smrekovca X Bele Vode Turno kolesarjenje: Ĺ oĹĄtanj–Dom na Smrekovcu (1377m) 19.30 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Stand up za DuĹĄkota: UroĹĄ Kuzman – prof. Kuzman mlajĹĄi

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 20. september 18:00 Prireditveni prostor MC Poznopoletni festival – kavbojska veselica s country plesalci in skupino Mali oglasi (prireditev je brezplaÄ?na)

Sobota, 21. september 8:00–12:00 ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica, MC Ĺ martno ob Paki

Nedelja, 22. september 18:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Poznopoletni festival – gledaliĹĄka predstava Divjad, KD GledaliĹĄÄ?e Velenje

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ Nedelja, 22. september X

Bele Vode Planinski pohod na Smrekovec

22. septembra, ob 4:41, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • • • •

Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 22.9. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – KokoĹĄka Taja Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb - 29.9. ob 13.00: ZAJÄŒKON IN VOLK v izvedbi KD SmeĹĄko. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. • BUNGEE TRANPOLIN junij-oktober na glavnem vhodu ob Mariborski cesti, edinstven obÄ?utek brezteĹžnosti. Ponedeljek- petek: 10:00 - 20:00, Sobota: 9:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 14:00 • KARTING maj-oktober; Vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe - 4. nadstropje Citycentra Celje je osveĹženo in prenovljeno. Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. V primeru deĹžja je zaprto!

TAÄŒKE NA PATRULJI Raw Patrol, animirana pustolovĹĄÄ?ina za najmlajĹĄe, 66 minut (Kanada) ReĹžija: Charles E. Bastien. Slovenski glasovi: MaruĹĄa Bertoncelj, UroĹĄ Buh, David Hudnik, Nina Kaludjerović, SrÄ‘an Milovanović, Jakob Rakovec, Miha Rodman, Ana TrnavÄ?eviÄ? Petek, 20. 9., ob 18.00 Sobota, 21. 9., ob 18.00 Nedelja, 22. 9., ob 16.00 /Pikin kino

AD ASTRA: POT DO ZVEZD Ad Astra, ZF triler, 124 minut (ZDA) ReĹžija: James Gray. Igrajo: Brad Pitt,

John Ortiz, Tommy Lee Jones, Donald Sutherland, Ruth Negga, Jamie Kennedy Petek, 20. 9., ob 21.45 Sobota, 21. 9., ob 19.25 Nedelja, 22. 9., ob 17.30

JAZ SEM WILLIAM Jeg er William, mladinska komiÄ?na drama, 83 minut (Danska) ReĹžija: Jonas Elmer Igrajo: Alexander MagnĂşsson, Rasmus Bjerg, Stinne Henriksen, Amina Arrakha Petek, 20. 9., ob 18.15 – mala dvor. Sobota, 21. 9., ob 18.30 – mala dvor.

Nedelja, 22. 9., ob 19.00 – mala dvor.

KOŽA Skin, biografska drama, 118 minut (ZDA) ReŞija: Guy Nattiv Igrajo: Jamie Bell, Danielle Macdonald, Daniel Henshall, Bill Camp, Louisa Krause Petek, 20. 9., ob 19.30 Sobota, 21. 9., ob 21.45

ZLOÄŒIN BREZ KRIVDE: PRIMER COLLINI Der Fall Collini, drama, 118 minut (NemÄ?ija) ReĹžija: Marco Kreuzpaintner

Igrajo: Franco Nero, Alexandra Maria Lara, Elyas M'Barek, Heiner Lauterbach Nedelja, 22. 9., ob 20.00

DOWNTON ABBEY Kostumska drama, 122 minut (VB) ReĹžija: Michael Engler. Igrajo: Hugh Bonneville, Laura Carmichael, Jim Carter, Brendan Coyle, Michelle Dockery, Kevin Doyle, Joanne Froggatt, Matthew Goode, Harry Hadden-Paton, David Haig Ponedeljek, 23. 9., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

SLOVENIJA JE LEPA DEŽELA

ObÄ?ankam in obÄ?anom ob obÄ?inskem prazniku iskreno Ä?es tamo!

Vse njene lepote s seboj prinaĹĄajo tudi veliko odgovornost, da jih uĹživamo na naÄ?in, ki omogoÄ?a trajnostni razvoj nam in naĹĄim zanamcem. Zato ni vseeno, kako naÄ?rtujemo, gradimo in vzdrĹžujemo prometnice, ki nas povezujejo. Zgrajena avtocestna infrastruktura bo v naĹĄem prostoru ostala ĹĄe dolgo Ä?asa, z namenom zbliĹževanja ljudi in skrajĹĄevanja razdalj med nami. NaÄ?rtujemo nove poti za prihodnost in skrbimo, da bodo ceste varne in pretoÄ?ne ne le danes, ampak tudi jutri. www.dars.si


10 LET V SLOVENIJI

Slušna centra Neuroth v vaši bližini:

Neurothovi poslovalnici v Celju 10 LET V SLOVENIJI in Velenju!

Naš čas, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 30

Velenje Šaleška cesta 19a • Tel 03/620 97 35

30

Celje Ljubljanska cesta 11 • Tel 03/620 77 57

OBVEŠČEVALEC

19. septembra 2019

Nagradna križanka Neuroth WWW.NEUROTH.SI

RADIO VELENJE

10 LET V SLOVENIJI

Vaš pravi naslov za boljši sluh

let

Slušni center Neuroth

Z najnovejšo tehnologijo do najboljšega doživetja zvoka!

Brezplačen test sluha!

Najnovejše slušne aparate s pomočjo Bluetootha enostavn o povežemo s televizijskim sprejemnikom ali pametnim telefonom, kar vam omogoča udobno gledanje televizije ali telefoniranje.

Brezplačno testirajte slušne aparate Brezplačno in povsem brez obveznosti testirajte slušne aparate z najnovejšo tehnologijo pri vodilnem slovenskem akustiku za sluh.

Neuroth: pogodbeni dobavitelj za slušne aparate ZZZS.

Prijazno in strokovno! Rešitev vaših težav s sluhom – obiščite Neuroth!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 30. septembra 2019 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Neuroth«. Izžrebali bomo 3 lepe knjižne nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 Odl. US: U-I-104/92, 8/96, 18/98 Odl.US: U-I34/98, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP) in v skladu z 12. členom Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za lekarniško dejavnost Zgornje Savinjske doline (Uradni list RS, št. 65/97, 6/00, 88/02 in 72/2018), Svet Javnega zavoda Lekarna Mozirje razpisuje delovno mesto:

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949

NOVA SLODAR JABOLKA LETINE 2019 ŽE NA VOLJO!

NA VOLJO V VSEH TRGOVINAH KZ ŠALEŠKA DOLINA IN NA POSESTVU TURN

DIREKTOR JAVNEGA ZAVODA LEKARNA MOZIRJE

JABOLKA GALA

Sočna jabolka z drobno zrnato sredico, sladko in prijetne arome.

4,95 €

5,95 €

5,95 €

-

1. klasa (5 kg)

-

Ob prijavi na razpis je k vlogi potrebno priložiti: -

program poslovnega in programskega razvoja za mandatno obdobje, življenjepis, dokazila o izpolnjevanju pogojev.

Direktorja zavoda na podlagi javnega razpisa imenuje svet zavoda, po predhodnem soglasju ustanovitelja. Mandat direktorja traja (5) pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan. Pisno vlogo z vsemi dokazili naj kandidati pošljejo s priporočeno pošiljko v 8 (osmih) dneh po objavi na naslov: LEKARNA MOZIRJE, Hribernikova ulica 4, 3330 Mozirje, z oznako na ovojnici: »Ne odpiraj! Razpis za direktorja Javnega zavoda Lekarna Mozirje.« Upoštevale se bodo samo popolne vloge, oddane pravočasno in v pisni obliki. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 15 dni po izdani odločbi o izboru. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: visoka izobrazba farmacevtske smeri, veljavna licenca za izvajanje lekarniške dejavnosti, najmanj pet let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti, ustrezne organizacijske sposobnosti in osebnostne lastnosti, ki omogočajo timsko delo, izkušnje s področja vodenja in upravljanja, nekaznovanost, aktivno obvladovanje slovenskega jezika.

JABOLKA ELSTAR

Sodijo med najbolj kakovostne sorte jabolk, čvrsta sredica in izjemna aroma.

4,95 €

2. klasa (5 kg)

Zdravniški nasveti, gostja: Branka Verdnik Golob, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: varnost pacientov

Šaleška 19 a, 3320 Velenje Telefon: 03/ 620 97 35

10 LET V SLOVENIJI

2. klasa (5 kg)

ČETRTEK, 19. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 20. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 21. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 22. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 23. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 24. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 5. septembra

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 9. do 15. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 9. do 15. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

1. klasa (5 kg)

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 31

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www. zau.si

NEPREMIÄŒNINE KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a. Gsm: 031 878 200. LAKIRNO KOMORO, dimenzije 7x4x2.8 m za lakiranje avtomobilov ali kakĹĄnih drugih industrijskih predmetov, oddam v najem po dogovoru. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 70 65 65.

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371 OCVIRKOVO MAST, prodam. Gsm: 040 684 008.

KOCKE SENA in silaĹžne okrogle bale – velike ter Ĺžganje, prodam. Gsm: 051 388 874. KUHINJO GORENJE s ťankomÂŤ , dobro ohranjeno, rabljeno, ugodno prodam. Gsm: 041 774 621. PIANINO FĂśrster, antik 102, super ohranjen, prodam. Gsm: 041 260 994. STROPNI LUÄŒI Koziol, moderen retro izgled, rabljeni le 6 mesecev, grla E27, prodam. Gsm: O41 692 995 MOBILNI TELEFON LG G4 815H, v odliÄ?nem stanju, orig. embalaĹža, odliÄ?en fotoaparat, dodam spom. kartico, prodam. Gsm: O41 692 995 SUP, napihljiv, Starboard, Astro Whooper 10, rabljen dvakrat. Poleg tudi nahrbtnik za kolesa, tlaÄ?ilka in set za popravilo. Gsm: 041 632 374

CISTERNA za olje, letnik 1996, ampak nerabljena, 2000 litrov. Cena po dogovoru. Gsm: 031 554 121 BUKOVA in meĹĄana metrska drva, v bliĹžini Velenja, ugodno prodam. Cena 50 in 45 â‚Ź/m3. Tel.: 041 668 880.

Ĺ˝IVALI ODOJKE, teĹžke od 25 – 30 kg, prodam. Gsm: 041 986 071. BIKCE, 2 ÄŒB in 1 Mondbeliard, stare 3 tedne, prodam. Gsm: 041 693 313.

KUPIM VSE vrste krav in telic za zakol. PlaÄ?ilo takoj. Gsm: 040 673 009.

od 20. 9. do 26. 9. - 20. septembra 1956 so v Ĺ oĹĄtanju v omreĹžje vkljuÄ?ili prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30-megavatna agregata; - 20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno srediĹĄÄ?e Velenja, v spomin na ta dogodek zato svoj praznik praznuje Mestna obÄ?ina Velenje; - 20. september 1960 se je v Celju rodil pedagog, rudarski strokovnjak, literat in filmski ustvarjalec dr. Boris Salobir iz Velenja; - jeseni leta 1955 so Ä?lani smuÄ?arske sekcije, ki je delovala v okviru Ĺ portnega druĹĄtva Rudar Velenje, po naÄ?rtih Stanka Bloudka in domaÄ?ina ing. Alojza JevĹĄenaka, zaÄ?eli graditi skakalnice ob Velenjskem gradu; - 21. septembra 1952 so odprli Andrejevo koÄ?o na Slemenu v Ĺ entvidu pri Zavodnjah; - 21. septembra 1959 se je rodil ĹĄaleĹĄki podjetnik in alpinist

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, ZA GRADOM, 170 m2, zgrajena l. 1999, 1.568 m2 zemljiĹĄÄ?a, ER: EI v izdelavi. Cena: cca 180.000 â‚Ź.

GIBANJE prebivalstva SMRTI • •

VEDE INGRID, roj. 1937, Velenje, Ĺ ercerjeva cesta 13 Ĺ ILIH AMALIJA, roj. 1930, Velenje, Podkraj pri Velenju 7A

Marko Lihteneker, ki je umrl 21. maja 2005 pri sestopu po osvojitvi najviĹĄje gore sveta Mont Everesta v Himalaji; - 21. septembra 1996 je bila na gradu Ĺ alek slovesnost ob dokonÄ?anju del pri obnovi najstarejĹĄega gradu Ĺ aleĹĄke doline; - septembra leta 1982 so v Velenju ustanovili glasbeno skupino Ĺ ank rock, ki so jo ob ustanovitvi sestavljali MatjaĹž Jelen, AleĹĄ Uranjek, Cveto Polak, Zvone Hranjec in Stanko Zadravec; - v Ĺ oĹĄtanju je bil 19. februarja 1939 ustanovljen aero klub NaĹĄa krila; Ä?lani kluba so ĹĄe istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju prviÄ? poleteli 24. septembra 1939; - 24. septembra 2006 je umrl slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ĺ˝evart, ki je bil med drugim od leta 2003 tudi Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje; - 25. septembra 1913 se je v Velenju rodila glasbenica in literatka Ljuba SkornĹĄek, por. PotrÄ?; umrla je 19. decembra 1976 v OrmoĹžu; - 25. septembra 1977 so ob 11. uri in 56 minut z omreĹžjem pr-

Slovesnost ob odprtju mestnega srediĹĄÄ?a Velenja 20. 9. 1959 (Foto Arhiv Muzeja Velenje) viÄ? sinhronizirali Ä?etrti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj; - 26. septembra 1918 je bil v Mariboru ustanovni obÄ?ni zbor Narodnega sveta za Ĺ tajersko, katerega predsednik je postal VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; - 26. septembra 1936 se je v Celju rodil direktor in druĹžbenopolitiÄ?ni delavec Kristian Hrastel iz Velenja; - 26. septembra 1995 so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje za praznik obÄ?ine Velenje izbrali 20. september; - 26. septembra 1997 je v okviru praznovanja ĹĄoĹĄtanjskega obÄ?inskega praznika v vili Ĺ iroko v Ĺ oĹĄtanju potekala okrogla mi-

za z naslovom ÂťBeseda o prezrtem mestuÂŤ, v domu kulture v Ĺ oĹĄtanju pa so zveÄ?er odprli razstavo NekoÄ? je bila vas DruĹžmirje in premierno predstavili dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi DruĹžmirje; - 26. septembra 2014 v Ĺ oĹĄtanju ob obÄ?inskem prazniku pripravijo sveÄ?ano otvoritev novega vrtca; gre za primer javno-zasebnega partnerstva med podjetjem Esotech Velenje in obÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, naloĹžba pa je veljala 5,5 milijona evrov. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

DEŽURSTVA

107,8 MHz

Upravna enota Velenje

31

OBVEĹ ÄŒEVALEC

19. septembra 2019

POROKE •

•

MELANĹ EK ALEĹ , Velenje, Podkraj pri Velenju 73 in OBU SLAVICA, Velenje, Podkraj pri Velenju 64 GROBELNIK PETER, Velenje, KavÄ?e 45F in NOVOSAD MAJA, Velenje, KavÄ?e 45 F

ÄŒestitamo za praznik.

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VELENJE, KS Ĺ MARTNO, 215 m2, samostojna, zgrajena l. 1958, adaptirana l. 2004, 675 m2 zemljiĹĄÄ?a, EI: ER v izdelavi. Cena: 220.000 â‚Ź.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. 9. in 22. 9. 2019, Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.

Nagrajenci nagradne kriĹžanke Vzajemna, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 5. septembra 2019 so: •

Rok Turinek, Vodnikova 1, 3325 Ĺ oĹĄtanj • Terezija VrabiÄ?, Studence 31 B, 3310 Ĺ˝alec • Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. ReĹĄitev kriĹžanke: DENTAL PLUS.

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske poĹĄte ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

NaroÄ?niki jih objavite ceneje. Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600. Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

Cesta talcev 35, 3320 Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si


NaĹĄ Ä?as, 19. 9. 2019, barve: CMYK, stran 32

Vse po Pikinem okusu Tokratna razliÄ?ica Promenade okusov je bila slajĹĄa kot obiÄ?ajno in bolj eksotiÄ?na Tina Felicijan

Velenje, 13. september – Tudi Pika se zanima za kulinariko, zato je Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline, ki redno prireja sezonske in priloĹžnostne kulinariÄ?ne trĹžnice Promenada okusov, tokrat poskrbel, da so gostinci ob blizu in daleÄ? svojo bogato ponudbo pikasto obarvali. Na Pikino Ĺželjo, ki je gostincem pomagala zavezati predpasnike, natakniti Ä?epico in zavihteti kuhalnice, so ponudili zabavne jedi tradicionalne in sodobne kuhinje. Tako so lahko obiskovalci izbirali med sladkimi in slanimi okusi ter dobro znanimi in eksotiÄ?nimi jedmi slovenskega in tujega porekla. Na meniju so med

drugim naĹĄli jabolÄ?no juho s hrenom, sladke ajdove Ĺžgance z belo Ä?okolado ali ajdove kokice s sveĹžimi malinami. Pa turĹĄko jed sigara buregi – ocvrt sirov zvitek, piĹĄÄ?anca na orientalski naÄ?in v arabskem kruhu ali jufki, falafel in baklavo s pistacijami. Izstopali so tudi tacosi, pa chilli con carne. Ker se Pika rada sladka, pa je tokrat bila posebno pestra ponudba sladic. Sladoledne rolice, polnjeni vaflji, vaflji na palÄ?kah s pisanimi posipi, pa seveda palaÄ?inke na ta in oni naÄ?in. Promenada okusov je znova privabila ljubitelje razliÄ?nih okusov. ÂťFajn je, da lahko vsaj tu in tam poskusimo kaj novega, Ä?e Ĺže sicer nimamo najbolj pestre gostinske ponudbe,ÂŤ je dejala do-

Slovenija bo Ä?ez dve leti prejela laskavi naziv Evropska gastronomska regija. Zato je tudi na 30. Pikinem festivalu bilo veÄ? kulinariÄ?ne ponudbe kot obiÄ?ajno. Tako je med drugim potekala Pikina izvedba televizijskega kuharskega ĹĄova Mali ĹĄef. V Velenju je zmagovalni kuharski par z OĹ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica pripravljal pikaste jedi, kuharske ekipe iz ĹĄaleĹĄkih osnovnih ĹĄol pa so se pomerile v peki palaÄ?ink. Najbolj pikasto torto iz palaÄ?ink sta po oceni Ĺžirije pripravili uÄ?enki OĹ Gorica.

maÄ?inka, ki je izbrala ĹĄavormo – arabsko razliÄ?ico kebaba s piĹĄÄ?ancem v orientalskih zaÄ?imbah, zavitega v arabski kruh. ÂťRedno obiskujem Promenado okusov. Zdi se mi dobro, da so jo priredili prav v Ä?asu Pikinega festivala, da so razĹĄirili

Slogan letoĹĄnjega tedna mobilnosti je ÂťGremo peĹĄ!ÂŤ V Velenju in Ĺ oĹĄtanju vrsta prireditev Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 16. septembra – Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki lokalne skupnosti spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Slogan letoĹĄnjega tedna mobilnosti je ÂťGremo peĹĄ!ÂŤ. V projektu, ki poteka v tem tednu od 16. do 22. septembra, sodelujeta tudi Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. V Velenju so v torek na Rudarski cesti pripravili prireditev Dan brez avtomobila. Za ta namen so med 7. in 14. uro zaprli del ceste, na njej pa pripravili razliÄ?ne delavnice, kole-

sarski poligon za osnovnoĹĄolce, lutkovno predstavo, gibalni poligon za vrtÄ?evske otroke, postavili simulator varne voĹžnje ‌ V soboto, 21. septembra, pa bodo na Titovem trgu v okviru prireditve Velenje se predstavi v okviru Evropskega tedna mobilnosti pripravili ĹĄe dve aktivnosti. Ob 10. uri se bodo na Titov trg pripeljali kolesarji s starimi kolesi, ob 11.30 pa bo start Teka oÄ?kov. V Ĺ oĹĄtanju so se v Evropski teden mobilnosti vkljuÄ?ili v ponedeljek, ko so izvedli prvi vodeni sprehod po novi Vodni peĹĄpoti Ĺ oĹĄtanj. Zasnovali so jo z namenom spoznavanja znamenitosti

September je prazniÄ?en tudi v Ĺ oĹĄtanju Vrsta prireditev in Evropski teden mobilnosti Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – September je prazniÄ?ni mesec tudi za ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. Praznujejo 30. septembra, na dan, ko je Friderik Celjski leta 1436 Ĺ oĹĄtanju podelil trĹĄke pravice. Prav na ta dan pripravljajo osrednjo slovesnost ob obÄ?inskem prazniku s podelitvijo priznanj. O dobitnikih je vÄ?eraj (18. septembra) na predlog komisije za priznanja odloÄ?al svet ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Komisija je obÄ?inskemu svetu predlagala, da priznanje prejmejo Toni Rehar, DruĹĄtvo tabornikov rod Pusti grad Ĺ oĹĄtanj in Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj – mesto, plaketo pa MeĹĄani pevski zbor Skorno, NataĹĄa RoÄ?nik in Janez AtelĹĄek. V tednu, ki je pred nami, se bo zvrstilo veliko prireditev. Med drugim bodo danes, v Ä?etrtek, 19. septembra, ob 16. uri na strehi obÄ?inske stavbe odprli uÄ?ni Ä?ebelnjak, jutri, 20. septembra, pa ob 16. uri objekt za rekreacijo, turizem in prosti Ä?as v LajĹĄah, v soboto, 21. septembra, bosta na Trgu svobode potekala Ĺ mihelov sejem in medena trĹžnica, ob 19.30 pa se bo ob DruĹžmirskem jezeru zaÄ?el Praznik luÄ?i. Zadnja leta posebno pozornost v septembru namenjajo Evropskemu tednu mobilnosti. Za vsak dan od ponedeljka, 16. septembra, do nedelje, 22. septembra, so pripravili dogodke, s katerimi Ĺželijo opozoriti na okolju prijazne oblike mobilnosti. LetoĹĄnja rdeÄ?a nit ETM-ja je spodbujanje hoje. V Ĺ oĹĄtanju bodo tako teden mobilnosti in dan brez avtomobila v nedeljo zakljuÄ?ili s tradicionalnim pohodom na najviĹĄji vrh obÄ?ine Smrekovec. đ&#x;”˛

naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine v mestu, ki je povezana z vodo. Sprehod so izvedli v Evropskem tednu mobilnosti, ki z letoĹĄnjim sloganom ÂťGremo peĹĄ!ÂŤ spodbuja oblike trajnostne mobilnosti (hoja, kolesarjenje, skirojanje idr.) z namenom zmanjĹĄati promet ter njegove ĹĄkodljive posledice. Dan brez avtomobila pa bodo v Ĺ oĹĄtanju povezali z Dnevom Smrekovca, kamor bodo krenili s ĹĄtirih lokacij. ZaÄ?etki pohodov na Smrekovec bodo med 8. in 8.30. iz Belih Vod, Slemena, đ&#x;”˛ Golt in Ljubenskih Rastk.

Na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju, ki je bila v torek dopoldne zaprta za motorni promet, so potekale ĹĄtevilne aktivnosti.

V Ĺ oĹĄtanju so jo v ponedeljek peĹĄ mahnili po Vodni peĹĄpoti in se e ustavljali ob znamenitostih.

ponudbo,ÂŤ pa je povedal njen spremljevalec, ki prisega na mesne jedi z Ĺžara. Glede na to, da tokrat Promenada okusov ni bila tako mnoĹžiÄ?no obiskana kot obiÄ?ajno, pa lahko sklepamo, da imajo VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani vendarle raje bolj znane okuse. đ&#x;”˛


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.