37 2020

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (10/20 °C), soboto (8/19 °C) in nedeljo (9/21 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 17. septembra 2020â€

ĹĄtevilka 37 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Je pred nami svetla prihodnost?

Mira ZakoĹĄek

Sprejem za novorojence Velenje – V Ä?asu obÄ?inskega praznovanja so se in se bodo zgodili ĹĄtevilni sprejemi. Peter Dermol, v funkciji podĹžupana je v torek najprej sprejel novorojence, ki so se rodili v zadnjem letu, in njihove starĹĄe.

Nekaj veÄ? kot 350 jih je. Tokrat so za sprejem izbrali osrednje otroĹĄko

igriĹĄÄ?e, ki se je izkazalo kot zelo primeren prostor, zadostili pa so tudi varnostnim ukrepom. Dermol je poudaril, da je to eden najbolj prijaznih dogodkov, obljubil pa je, da bo skrb za najmlajĹĄe v ospredju tudi v prihodnje. Tako kot sedanje generacije bo imela tudi ta in prihodnje, zagotovljeno mesto v vrtcu in vse druge moĹžnosti za razvoj.

VÄ?eraj je prav tako na osrednjem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u sprejel prvoĹĄolce, v prihodnjih dneh pa bo med drugim ĹĄe zlate maturante in prostovoljce.

Prav posebna pozornost pa bo seveda namenjena letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem. Priznanja bodo prejeli danes popoldne, podelitvi ob 18. uri bo sledil koncert Katrinas, jutri ob 19. uri koncert Nine PuĹĄlar, v soboto dopoldan bo na Titovem trgu prireditev Velenje se predstavi, na prazniÄ?ni dan, v nedeljo, 20. septembra, pa ob 10. uri ĹĄe prazniÄ?ni koncert đ&#x;”˛ mz Pihalne godbe.â€

September je za Mestno obÄ?ino Velenje prazniÄ?ni mesec. Praznujemo sicer 20. septembra v spomin na leto 1959, ko je bilo slovesno odprto mestno srediĹĄÄ?e.

Praznovanj je in jih bo ĹĄe veliko tudi tokrat, Ä?eprav preĹživljamo teĹžke in negotove Ä?ase. Korona virus nam narekuje vsakdan in nam seveda prepreÄ?uje tudi velika slavja.

V Velenju nam je ves Ä?as krize uspelo ohranjati kolikor toliko normalno Ĺživljenje in tudi gospodarski tok. Za zdaj lahko reÄ?emo, da se tudi virusa uspeĹĄno branimo.

Osrednje slovesnosti ob prazniku se bodo zaÄ?ele danes, ko bo prazniÄ?na seja sveta, na kateri bodo podelili letoĹĄnja obÄ?inska priznanja. Slovesnosti se bodo nato nadaljevale preko nedeljskega prazniÄ?nega dne vse do konca meseca.

So pa prazniki tudi Ä?as, da ob uspehih in hvalah za ustvarjene preseĹžke spregovorimo tudi o naÄ?rtih za prihodnost. Ĺ aleĹĄka dolina in z njo Mestna obÄ?ina Velenje stoji pred veliko prelomnico.

Odgovoriti bo namreÄ? treba na ĹĄtevilna odprta vpraĹĄanja, ki nas bodo, Ä?e se bomo odloÄ?ili prav, dvignila med uspeĹĄnejĹĄe, sicer se lahko obrne tudi drugaÄ?e.

Razvojno tako prelomnega trenutka zagotovo ni bilo vse od odprtja mestnega srediĹĄÄ?a. Dejstvo je, da ga je ÂťpostavilÂŤ in mu dal razvojni impulz takratni Rudnik lignita Velenje. Zdaj bo poÄ?asi, tudi zaradi okoljskih zahtev, ugasnil. Pred regijo pa bo nov velik izziv, kako ustvariti vsaj takĹĄno, Ä?e ne boljĹĄo prihodnost. MoĹžnosti so realne. Nov zagon bo podprl bogato zastavljen evropski projekt prestrukturiranja premogovnih regij, pa seveda tudi razvojni program tukajĹĄnje regije. Denarja, ki ga zagotavlja Evropa, ni malo, odgovorni pravijo, da tudi razvojnih programov ne, a je od tega, ali bomo res znali izbrati prave, odvisno, kakĹĄna bo naĹĄa prihodnost – svetla in usmerjena k viĹĄji dodani vrednosti ali temna kot rudniĹĄki rovi, ki jih bomo zaprli. OdloÄ?itev je v naĹĄih rokah! Izkoristimo znanje in zagnanost Ä?im ĹĄirĹĄega kroga ljudi in dajmo Velenju, Ĺ aleĹĄki dolini in regiji sedanjim razmeram primerno razvojno priloĹžnost, kot so jo tvorci tukajĹĄnjega gospodarskega Ä?udeĹža znali postaviti v ĹĄestdesetih, sedemdesetih letih prejĹĄnjega stoletja.

Ta korak nov rod mora in zmore narediti. đ&#x;”˛

Preureditev trga kot obmoÄ?je prijaznega prometa V soboto pripravljajo na Glavnem trgu v Ĺ oĹĄtanju slavnostno otvoritev Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je prenovila Glavni trg, nekdanji Trg bratov Mravljakov. Njihova Ĺželja je, da trg ne bi bil samo lep, ampak tudi Ĺživahen. Nekaj Ĺživosti mu bodo vdahnili v soboto, 19. septembra, ko ob 18. uri ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj, Zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj in KUD Ravne na njem pripravljajo slavnostno otvoritev, ki jo bo popestril kulturni program in pevka Tinkara KovaÄ?.

Penovo trga so zaÄ?eli avgusta lani, letos junija so jo zakljuÄ?ili. ObÄ?ina je projekt prijavila na Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti in zanj med 23 prijavljenimi slovenskimi obÄ?inami prejela najviĹĄji finanÄ?ni deleĹž sofinanciranja – ÂťpoÄ?rpalaÂŤ je 806.000 evrov, na kar so

v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe posebej ponosni. Skupna vrednost stroĹĄkov projekta in izvedba gradbenih del je znaĹĄala 1.316.000 evrov. V smislu prometne, oblikovne in vsebinske preureditve ga je pripravilo podjetje Biro skiro skupaj z UrbanistiÄ?nim inĹĄtitutom RS, gradbena dela pa je izvedlo podjetje Nivig. Ĺ˝e na samem zaÄ?etku naÄ?rtovanja prenove je izstopala potreba po oĹživitvi mestnega srediĹĄÄ?a, zato je bila ustanovljena delovna skupina, ki deluje v mestnem marketingu. Poleg prireditev in enkratnih dogodkov je dolgoroÄ?ni cilj oĹživitev tamkajĹĄnjih lokalov in privabljanje novih ponudnikov. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj bo za ta namen pripravila tudi odlok o finanÄ?nih spodbudah dejavnosti v centru mesta. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Vsak prvi ponedeljek sejem rabljenih knjig Šoťtanj – V Mestni knjiŞnici v Šoťtanju je vsak prvi ponedeljek v mesecu rezerviran za sejem rabljenih knjig. Da knjige ne bi romale na odpad, jim skuťajo na sejmu dati nov dom in jim s tem ohraniti dostojanstvo. Poleg podarjenih knjig pa prodajajo tudi knjige, ki so v njihovi knjiŞnici odsluŞile svojo nalogo.

SimboliÄ?na cena knjige je 1 evro. đ&#x;”˛

mkp

Alzheimer cafe o tem, kako ohraniti moĹžgane Velenje – DEOS, Center starejĹĄih Zimzelen, bo v sodelovanju s SpominÄ?ico, slovenskim zdruĹženjem za pomoÄ? pri demenci, v sredo, 23. septembra, ob 19.19 v Mestni knjiĹžnici Velenje pripravil sreÄ?anje Alzhimer cafe. SrÄ?no upajo, da bodo dogodke zaradi razmer z virusom lahko izvedli, spomladi je bil namreÄ? odpovedan.

Gostja sreÄ?anja bo Sanja LonÄ?ar, publicistka, predavateljica, svobodna raziskovalka in vodja projekta Skupaj za zdravje Ä?loveka in narave, v katerem Ĺže veÄ? kot 10 let preuÄ?ujejo preverjene naravne reĹĄitve za teĹžave sodobnega Ä?asa. Na predavanju boste izvedeli veliko o tem, kaj lahko sami storimo za dobro delovanje moĹžganov, v kolikĹĄni meri jih je moĹžno obnoviti, o vzrokih, ki jih naÄ?enjajo, ter o tem, kako in s Ä?im lahko preventivno vstopimo v moĹžganske procese in prepreÄ?imo razpad moĹžganskih funkcij in celic. đ&#x;”˛

mkp

Razstava ilustracij Marjance Jemec - BoĹžiÄ?

Velenje – V Galeriji Velenje so v torek, 8. septembra, odprli pregledno razstavo Marjance Jemec BoĹžiÄ? z naslovom RazkoĹĄje domiĹĄljije, ki bo na ogled do 17. oktobra. Razstava prinaĹĄa pregled bogatega opusa ilustratorke z njenimi prepoznavnimi liki in podobami.

PravljiÄ?ni svet Jemec BoĹžiÄ? krasi zgodbe Juri Muri v Afriki, Nana mala opica, PraĹĄiÄ?ek gre na pot, Piko dinozaver, Melje, melje mlinÄ?ek ter mnoge pesmi, kot so Tri ptiÄ?ice, Mala Marjetica in gozdni moĹž ter ÄŒudeĹžna ptica, je zapisano na spletnih straneh galerije. Slikarkin opus presega 250 knjiĹžnih projektov đ&#x;”˛ v razliÄ?nih izdajah in veÄ? kot 50 razstav. â€

V salonih GA+Kuhinje letos zbrali Ĺže 7.200 evrov za MZPM Velenje – Z drugo donacijo letos bodo spet pomagali predvsem otrokom in mladostnikom iz socialno ĹĄibkih okolij Velenje, 14. september – DruĹžinsko podjetje Aparati, d. o. o., ki ima v Sloveniji ĹĄest prodajnih salonov GA+Kuhinje, je tik pred iztekom poletnih poÄ?itnic MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje izroÄ?ilo lepo donacijo, Ĺže drugo v letu 2020. Po tem, ko so zvezi v zaÄ?etku leta 2020 darovali 3.570 evrov, so tokrat ĹĄe viĹĄjo donacijo v vrednosti 3.630 evrov namenili za pomoÄ? druĹžinam, ki jih je ob tem, da Ĺže tako niso imele veliko, dodatno prizadela ĹĄe epidemija Covid-19.

Denar so zbrali tako, da so del kupnine od vsake prodane kuhinje maja in junija 2020 namenili velenjski MZPM, donacijo pa je sekretarki zveze Bojani Ĺ pegel predal predstavnik podjetja Aparati, d. o. o. Nejc GorĹĄek.

Sekretarka zveze je ob predaji donacije, s katero Ĺže pomagajo druĹžinam, povedala: ÂťDruĹžinsko podjetje Aparati, d. o. o., se je letos res izjemno potrudilo za naĹĄo zvezo.

Donacijo, ki so nam jo izroÄ?ili januarja, smo namenili 40 otrokom iz socialno ĹĄibkih druĹžin, ki so si lahko z njihovo pomoÄ?jo kupili nove Ä?evlje in zimska oblaÄ?ila, izvedli smo veÄ? kuharskih teÄ?ajev, saj otroci izjemno radi kuhajo, in poskrbeli, da so najbolj ĹĄibke druĹžine dobile bone za nakup hrane. Njihova druga donacija je priĹĄla res v pravem Ä?asu. Ĺ˝e med epidemijo novega virusa se je namreÄ? pokazalo, da je tudi v Ĺ aleĹĄki dolini precej druĹžin, ki se brez pomoÄ?i druĹžbe, v veliki meri tudi humanitarnih organizacij, zelo teĹžko preĹživljajo.ÂŤ Zato so donacijo namenili 30 otrokom za nakup jesenskih oblaÄ?il in obutve, saj to ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta res potrebujejo. Del so namenili bonom za nakup hrane, ki so jih razdelili med

Osrednje skladiĹĄÄ?e Lidla v Arji vasi LogistiÄ?ni center Lidla Slovenija v Arji vasi je od septembra postalo centralno skladiĹĄÄ?e za prevzem, komisioniranje ter odpremo sadja in zelenjave za vse Lidlove trgovine v Sloveniji. To funkcijo je doslej opravljalo Lidlovo partnersko skladiĹĄÄ?e v Avstriji. đ&#x;”˛

Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

NAĹ ÄŒAS izdaja Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

17. septembra 2020

Donacija, namenjena druĹžinam iz Ĺ aleĹĄke doline

LOKALNE novice

SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani Mestne obÄ?ine Velenje, vse dobro ob obÄ?inskem prazniku.

mz

10 druĹžin, preostanek pa nakupu delovnih zvezkov, letnih kart za prevoz dijakov, plaÄ?ilu poloĹžnic in drugih stroĹĄkov, ki starĹĄe obremnijo ob zaÄ?etku novega ĹĄolskega leta.

Bojana Ĺ pegel k temu doda: Število druĹžin iz Ĺ aleĹĄke doline, ki nas prosijo za pomoÄ?, je zadnji teden avgusta in prve dni septembra zelo narastlo. Zato smo toliko bolj veseli, ker bomo marsikateri druĹžini s pomoÄ?jo te donacije takoj olajĹĄali finanÄ?no stisko, ki jo Ĺžal vedno Ä?utijo tudi otroci in mladostniki.

Ni nakljuÄ?je, da se je podjetje, ki ima sedeĹž v Ljubljani, odloÄ?ilo, da donira prav naĹĄi zvezi. Podjetje vodita zakonca PrimoĹž in Petra Penca. Petra (njen dekliĹĄki priimek je Vihar) je VelenjÄ?anka, ki se je mnogi spomnijo po uspeĹĄni ĹĄportni karieri v skvoĹĄu. Ĺ e vedno se z druĹžino rada vraÄ?a domov, zato so se v podjetju tudi odloÄ?ili, da pomagajo prav otrokom iz Ĺ aleĹĄke doline. In mi smo jim zato zelo hvaleĹžni.ÂŤ đ&#x;”˛

Sekretarki MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje Bojani Ĺ pegel je Ä?ek iz druge letoĹĄnje dobrodelne akcije predal predstavnik podjetja Aparati, d. o. o., Nejc GorĹĄek.

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Precej novega na staro podlago Slovenija rdeÄ?i – Slavje v PodÄ?etrtku – ÂťZaskrbljenostÂŤ v Slatini in Podsredi – Horuk na OkreĹĄlju Korona virus pa ĹĄe kar razprostira krila! Tudi pri nas. Ĺ˝e smo mislili, da smo to nadlogo vsaj omejili, Ä?e Ĺže ne kar premagali, pa je nad nas pljusknil nov val. Ne le v veÄ?jih srediĹĄÄ?ih, tudi v manjĹĄih krajih. Tudi na naĹĄem oĹžjem obmoÄ?ju. BraslovÄ?e, Ĺ˝alec ‌ In naĹĄa deĹželica je spet moÄ?no pordela. Ob vsem tem dogajanju je celo odstop predsednice Desusa ĹĄel bolj kot ne mimo nas. Bo tako tudi, ko bo ĹĄlo za to, da PivÄ?eva ne bo veÄ? podpredsednica vlade in ministrica za kmetijstvo? No, to so Ĺže malo bolj ÂťdrĹžavotvornaÂŤ vpraĹĄanja.

Pred Ä?asom smo pisali o ministrih, ki so obiskovali ĹĄirĹĄe celjsko obmoÄ?je in v glavnem obljubljali kaj dobrega. Ministrica za ĹĄolstvo Simona Kustec je v Celju celo odprla prizidek k Ĺ olskemu centru, njen petkov obisk v BraslovÄ?ah ni bil tako prijeten. Obiskala je tamkajĹĄnjo osnovno ĹĄolo, ki jo je novi korona virus dokaj prizadel.

PrijetnejĹĄe opravilo je imel v PodÄ?etrtku ÂťdomaÄ?iÂŤ gospodarski minister Zdravko PoÄ?ivalĹĄek. Nagovoril je zbrane na slavnostni seji obÄ?inskega sveta ob prazniku te turistiÄ?ne obÄ?ine. Seja je bila v ÂťnjegovihÂŤ Termah Olimia. Na sreÄ?anju so podelili tudi obÄ?inska priznanja, plaketo je prejelo druĹžinsko podjetje Jelenov greben. V PodÄ?etrtku pripravljajo tudi novost za starejĹĄe obÄ?ane, ki so dosegli 65 let in nimajo svojega prevoza. Ti si bodo lahko za pot po opravkih brezplaÄ?no naroÄ?ili taksi. ZaÄ?etek bo 1. oktobra, novost pa bo poskusno trajala do naslednjega marca. Potem bodo na obÄ?ini sklenili, kako naprej. Taki prevozi bodo prvenstveno namenjeni obiskom zdravnika in za uradne opravke na obmoÄ?ju upravne enote Ĺ marje. Po potrebi pa izjemoma ĹĄe za kakĹĄno drugo opravilo.

Ne bo pa gospodarski minister odprl letoĹĄnjega MOS-a. Tega so organizatorji veÄ?krat ÂťprestavljaliÂŤ, zdaj naj bi obveljalo, da (okrnjen) sicer bo, vendar le v virtualni obliki. No, tudi na ta moderni naÄ?in bi lahko sejem odprl. Kot se bo lahko tudi sprehodil po osrednjem trgu v Podsredi ob letoĹĄnjem prazniku kozjanskega jabolka, kot je storil vselej doslej. A tudi ta prireditev, tradicionalno je drugo soboto

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan, Jasmina Ĺ karja (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

in nedeljo v oktobru, bo letos okrnjena, a ĹĄe dovolj pestra. Odpadel bo tradicionalni sejem regionalnih pridelkov in izdelkov, ki je bil najmnoĹžiÄ?nejĹĄa prireditev, bodo pa ÂťprazniÄ?noÂŤ soboto in nedeljo na trgu Podsreda na voljo domaÄ?a jabolka. Prireditev, tako v Podsredi in okolici, tudi na gradu Podsreda, bo kljub KV ĹĄe veliko.

Tudi kolesarjenje ÂťZ jabko na koloÂŤ.

Brez udeleĹžbe kakĹĄnega od ministrov so v Celju pred dnevi odprli Tehnopark. O njem – slovenski posebnosti – smo Ĺže pisali: uredili so ga v treh nadstropjih nekdaj znane celjska veleblagovnice v GubÄ?evi ulici v samem srediĹĄÄ?u mesta. S pestro vsebino od zabave do znanosti je namenjen vsem generacijam. Ali kot pravijo: vsem, ki so radovedni in se radi uÄ?ijo in ob tem zabavajo. Za vse, ki radi raziskujejo in jih navduĹĄujejo narava in njene zakonitosti, pa tudi Ä?lovek in njegove stvaritve. V Celju seveda upajo, da bo ta novost v kneĹžje mesto privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleÄ?. Mladih in starejĹĄih.

Po ameriĹĄkih merilih pa bi lahko vsa Slovenija postala kraj za obisk, saj je po mnenju ene tamkajĹĄnjih ustreznih ustanov Slovenija najboljĹĄi turistiÄ?ni cilj na svetu. Ne vem, Ä?e je to razlog, da v RogaĹĄki Slatini nekateri nasprotujejo postavitvi stolpa Kristal; ta naj bi bil, spomnimo, najviĹĄji v naĹĄi deĹželici. ÄŒe je Ĺže Slovenija tako atraktivna, zakaj ĹĄe nekaj novega?! V slatinskem primeru naj bi bili razlogi drugaÄ?ni, Ä?eprav podporniki mislijo, da bi taka atrakcija v tem sicer Ĺže moÄ?no razvitem turistiÄ?nem kraju priĹĄla ĹĄe kako prav. A vsi ne, zato bodo nasprotniki do 15. oktobra lahko podpisovali pobudo za razpis ferenduma o Âťda ali neÂŤ za 106-metrski stolp.

Pobudo za razpis referenduma je dala ena od obÄ?ank, do sredine oktobra pa bo znano, ali ji bo uspelo zbrati potrebni 500 podpisov.

Za nekatere je tako zbiranje podpisov tudi opredeljevanje o podpori Ĺžupanu. Ta je paÄ? najveÄ?ji zagovornik te nove atrakcije.

Pa ĹĄe to: za Slovence (menda) ĹĄe vedno velja, da znamo stopiti skupaj. Na pripravljenost in moÄ?ne roke raÄ?unajo tudi v celjskem planinskem druĹĄtvu. V soboto in nedeljo bodo betonirali temeljno ploĹĄÄ?o za nov planinski dom na OkreĹĄlju in kakĹĄnih 35 parov delovnih rok bi jim pri vgradnji 100 kubiÄ?nih metrov betona priĹĄlo ĹĄe kako prav.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

INTERVJU

17. septembra 2020

3

ÂťVelenje ima prihodnost v ljudeh! Skupaj ustvarjajmo to prihodnost!ÂŤ Pred praznikom Mestne obÄ?ine Velenje smo na pogovor povabili Petra Dermola, podĹžupana v zaÄ?asnem opravljanju funkcije Ĺžupana Mira ZakoĹĄek

PreĹživljamo res teĹžko in negotovo leto, ko pravzaprav zveÄ?er, ko zaspimo, ne vemo, kaj nas Ä?aka naslednji dan. Kako ste ga doĹživljali vi? ÂťVerjetno se vsi skupaj strinjamo, da je letoĹĄnje leto nekaj posebnega. Je leto, ko smo ugotovili, da lahko postane vsak ĹĄe tako predvidljiv dan Ä?ez noÄ? nepredvidljiv in da se lahko razmere v okolju, v katerem Ĺživimo, Ä?ez noÄ? hitro in drastiÄ?no spremenijo. Zdravstvena kriza nam je na nek naÄ?in pokazala, da smo kot druĹžba zelo ranljivi in da je ĹĄe kako pomembno, da znamo biti v tako teĹžkih trenutkih, v kakrĹĄnih smo se znaĹĄli letos, enotni, strpni, medsebojno spoĹĄtljivi, se podpirati in spodbujati ter si predvsem pomagati. To so te kljuÄ?ne vrednote, ki so bile del identitete naĹĄega mesta Ĺže v preteklosti. Vedno znova nas narava postavlja pred preizkuĹĄnje, da ponovno ÂťuravnovesimoÂŤ naĹĄ vrednotni sistem, da te vrednote vnoviÄ? ali pa ĹĄe bolj postavimo v ospredje in jih dejansko Ĺživimo.

Menim, da smo jih tudi v tem kriznem Ä?asu ponovno pokazali, in Ĺželim si, da bi enotnost in solidarnost sobivali med sosedi ne samo v naĹĄem okolju, v Velenju, ampak tudi ĹĄirĹĄe.ÂŤ Prizadela je tudi izguba dolgoletnega, priljubljenega in po vsej Sloveniji prepoznavnega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a. ÂťZ izgubo naĹĄega Ĺžupana nismo izgubili samo tisti, ki smo mu bili blizu, ampak je pravzaprav izgubilo celotno Velenje, celotna drĹžava. Bil je resniÄ?no zelo velik in pomemben Ä?lovek, ki se je leta, celo desetletja kalil na politiÄ?nem parketu in je za Velenje marsikaj izboril. Nikoli ni v ospredje postavljal svojih osebnih interesov, ampak predvsem interese druĹžbe, ranljivih skupin, lokalnih skupnosti.

Okoli sebe je vedno imel rad ljudi, ki so verjeli v vrednote, v katere je verjel on sam. Vedno je bil vsakomur pripravljen pomagati. Roko je znal ponuditi tudi najveÄ?jim nasprotnikom. Tega so sposobni samo veliki ljudje, kakrĹĄen je bil Bojan KontiÄ?, ki v Velenju zagotovo ne bo nikoli pozabljen. Rezultate njegovega dela bomo v Velenju ĹĄe dolgo prepoznavali.ÂŤ Veliko pretresov, povezanih s korona krizo, se je v tem letu dogajalo v tukajĹĄnjem okolju, pa vendar vam je z ekipo uspelo zagotavljati dokaj normalno Ĺživljenje. ÂťKorona kriza je nenadoma zarezala v naĹĄo druĹžbo, v naĹĄe okolje. PovzroÄ?ila je kar nekaj negotovosti, pa tudi preplaha, skrbi, strahu pred neznanim. Marsikdaj povsem odveÄ? in zaradi pomanjkanja informacij. V Kriznem ĹĄtabu MOV smo delovali mirno in preudarno. Iskali smo reĹĄitve in usmeritve, da bi bile posledice Ä?im manjĹĄe. Z rednim obveĹĄÄ?anjem smo poskrbeli, da so bile razmere za naĹĄe obÄ?anke in obÄ?ane tudi Ä?im bolj umirjene. Ĺ˝e februarja, ko smo zaznali moĹžnost, da bi lahko nastopila pandemija, smo sklicali Sosvet za izboljĹĄanje varnosti obÄ?ank in obÄ?anov ter preverili stanje v tistih institucijah, ki skrbijo za naĹĄe zdravje. Ko je kriza res nastopila, smo takoj aktivirali krizni ĹĄtab, Civilno zaĹĄÄ?ito in ostale institucije, da smo lahko zagotavljali v danih okoliĹĄÄ?inah mirno in Ä?im bolj normalno Ĺživljenje. Med najpomembnejĹĄimi prioritetami je bilo zagotavljanje socialne varnosti naĹĄih obÄ?ank in obÄ?anov. PomoÄ?i potrebnim so prostovoljci prinaĹĄali (ĹĄe enkrat najlepĹĄa hvala!) tople obroke na dom. Nabavili smo raÄ?unalniĹĄko opremo in otrokom

zagotovili izobraĹževanje na daljavo.

Nekaj zaĹĄÄ?itne opreme in raÄ?unalniĹĄke opreme so donirala tudi podjetja in posamezniki. S pomoÄ?jo MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje pa smo poskrbeli za varstvo otrok na domu.ÂŤ Velik izziv je bila zagotovo tudi karantena, ki ste jo imeli v Hotelu Paka? ÂťTakratna poteza vlade, ko so mimo vedenja lokalne skupnosti sprejeli to odloÄ?itev, je bila – vsaj po mojem mnenju – zelo nespoĹĄtljiva do tukajĹĄnjega

ta prostor in celotno Velenje ĹĄe bolj zanimiva in atraktivna za velike prireditve, ki jih bodo zagotovo z veseljem obiskovali tudi naĹĄi obÄ?ani. MoĹžnosti za razvoj festivalnega, kulturno-umetniĹĄkega in ĹĄportnega turizma bodo s tem postale skoraj neomejene.ÂŤ Kriza pa je tudi Ä?as, ko vsaj nekateri postanejo tudi bolj inovativni, ko se bolj odloÄ?no zazremo v prihodnost. V tukajĹĄnjem okolju sicer Ĺže nekaj Ä?asa ugotavljamo, da je treba narediti v gospodarstvu odloÄ?nejĹĄe

ÂťTo je tudi odgovor vsem tistim, ki so trenutno v vladnih strukturah nekoliko podcenjujoÄ?e gledali na naĹĄo regijo, Ä?eĹĄ da ne bomo sposobni pripraviti tako obseĹžnih in zahtevnih projektov, da bi lahko poÄ?rpali sredstva, namenjena prestrukturiranju. To so zgolj izgovori, da bi ta sredstva namenili drugim regijam, Ä?esar pa ne bomo dovolili. Projekti se pripravljajo tako za odpiranje novih delovnih mest kot tudi za gradnjo stanovanj, namenjenih mladim druĹžinam.

Hkrati pa se bodo morali revitalizirati projekti za gradnjo dodatnih oskrbovanih stanovanj. Skratka, projektov, dela in izzivov za prihodnost ne manjka.ÂŤ

Konec koncev potrebujemo tudi toplotno energijo za ogrevanje. Zaradi tega zahtevamo odgovore, ki so res kljuÄ?ni za naĹĄo dolino in prestrukturiranje. Potrebujemo pa jih takoj, da bomo lahko Ä?im hitreje in Ä?im bolj uspeĹĄno zastavili svojo prihodnost.ÂŤ

Ĺ e en kljuÄ?en odgovor potrebujemo. Velikokrat smo se Ĺže veselili, da bo vendarle stekla gradnja tretje razvojne osi. Zdaj kaĹže, da bo gradnja stekla, vsaj za njen severni del. Kako pa je s traso med Velenjem in Ĺ entrupertom? Žal je trasa Velenje–Šentrupert zaradi vsega, kar se je dogajalo s civilnimi iniciativami, v enoletni zamudi. Ĺ e vedno pa smo optimistiÄ?ni in upamo, da bo zgrajena soÄ?asno, saj je tehniÄ?no manj zahtevna od tiste proti Slovenj Gradcu. Seveda sem nestrpen, saj sem bil v zadnjem obdobju del teh postopkov, a sem tudi ÂťZaradi prireditvenega optimistiÄ?en in prepriÄ?an, prostora z odrom bo da bo prva lopata zakopana Velenje ĹĄe bolj zanimivo v kratkem.ÂŤ

â?ą

in atraktivno. MoĹžnosti za razvoj festivalnega, kulturnoumetniĹĄkega in ĹĄportnega turizma bodo s tem postale skoraj neomejene.ÂŤ

okolja. A smo se odzvali, tako kot tukaj znamo. Pokazali smo, da smo socialno mesto, ki sprejme vsakogar, ki je pomoÄ?i potreben. Tudi v tem primeru smo zagotavljali tople obroke, zdravstveno oskrbo, varnost ‌ Tako kot vedno smo dokazali, da je Velenje srÄ?no mesto.ÂŤ UspeĹĄno ste nadaljevali prav vse zastavljene naloĹžbe, za katere je obÄ?ina pridobila veliko nepovratnih evropskih sredstev.

Boste lahko vse zakljuÄ?ili pravoÄ?asno? ÂťZnova smo tudi v tokratni finanÄ?ni perspektivi pokazali in dokazali, da smo zelo uspeĹĄni pri Ä?rpanju nepovratnih sredstev. Predvsem po zaslugi Bojana KontiÄ?a trenutno potekajo vse veÄ?je investicije iz mehanizma Celostnih teritorialnih naloĹžb. Nekatere, npr. prireditveni prostor z odrom in mestno kolesarsko omreĹžje, Ĺže zakljuÄ?ujemo. V Starem Velenju pa se izvajata ĹĄe dve naloĹžbi, in sicer Stari trg 11 in Revitalizacija starotrĹĄkega jedra. Gre za res pomembne naloĹžbe, s katerimi bomo naredili pomembne korake v naĹĄem nadaljnjem razvoju, posebej za turizem, pa tudi gospodarstvo.ÂŤ Trenutno najveÄ?jo naloĹžbo – prireditveni oder ob jezeru – bo treba ĹĄe ustrezno osmisliti. Se na to Ĺže pripravljate? ÂťSeveda se na to pripravljamo Ĺže kar nekaj Ä?asa, je pa res, da je korona kriza postavila pred nas predvsem vpraĹĄanja in manj odgovorov. Kdaj bomo lahko normalno organizirali dogodke, pravzaprav ne zna nihÄ?e oceniti. Sprejeli smo odloÄ?itev, da bomo dogodke do nekaj tisoÄ? ljudi organizirali sami, saj to skupaj z javnimi zavodi tudi zmoremo.

Ostale zanimive razpoloĹžljive termine pa bomo ponudili na trgu razliÄ?nim organizatorjem za izvedbo veÄ?jih dogodkov.

Ob tem bomo seveda storili vse, da bosta

â?ą

ÂťZ gospodarstveniki odliÄ?no sodelujemo, skupaj z njimi napovedujemo do leta 2025 tisoÄ?, do leta 2035 pa ĹĄe nadaljnjih 2000 delovnih mest z viĹĄjo dodano vrednostjo.ÂŤ

korake. Pravzaprav nam zelo prav prihaja evropski program prestrukturiranja premogovnih regij? ÂťTo prestrukturiranje, ki ga omenjate, smo nekako naÄ?rtovali s postopnim zapiranjem Premogovnika Velenje. Ĺ˝al pa se je letos ÂťzgodiloÂŤ Gorenje. PredprazniÄ?na napoved, da nameravajo odpustiti veÄ? kot 1.000 ljudi, je moÄ?no odjeknila tudi v obÄ?inski upravi. V tistem trenutku mi je bilo jasno, da je treba prestrukturiranje zaÄ?eti takoj. Dal sem pobudo podjetjem, gospodarskim zdruĹženjem, institucijam in naletel na izjemno pozitiven odziv in pripravljenost. Sodelovanje je odliÄ?no in Ĺže dosedanje aktivnosti zagotavljajo, da nam bo uspelo do leta 2025 v Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji zagotoviti dodatnih 1.000 delovnih mest, in to veÄ?inoma z viĹĄjo dodano vrednostjo. Vse to pa je seveda ĹĄele zaÄ?etek. Naj dodam, da je vse to seveda podprto s SAĹ A inkubatorjem, kjer nastajajo novi start-upi, ki imajo moĹžnost nadaljnjega razvoja v Poslovnem centru Standard. Podobnih projektov pa bo v prihodnje ĹĄe veÄ?.ÂŤ Mislim, da ste bili vsi skupaj preseneÄ?eni nad resniÄ?no zelo visoko ponudbo razvojnih programov, ki naj bi Ĺže zdaj presegali ĹĄtevilko 400 milijonov evrov in zagotavljali veÄ? kot 3.500 delovnih mest do leta 2035.

Vzporedno s tem pa mislite tudi na podporo v izobraĹževanju, ki naj bi se povsem prilagajalo potrebam tukajĹĄnjega gospodarstva, zagotavljalo pa tudi univerzitetni in podiplomski ĹĄtudij? ÂťNa tem podroÄ?ju smo Ĺže kar nekaj naredili z vzpostavitvijo ĹĄtevilnih izobraĹževalnih institucij in Centra za razvoj terciarnega izobraĹževanja. Ĺ e vedno pa je nalog veliko, saj gospodarstveniki ĹĄe vedno niso v celoti zadovoljni z usposobljenostjo kadra, ki prihaja iz ĹĄolskih klopi. PodroÄ?je bomo celovito zastavili, si prizadevali za ozaveĹĄÄ?anje dijakov, deficitarno ĹĄtipendiranje, nagrajevanje izobraĹževalnih procesov ‌ Vzpostaviti Ĺželimo res dober izobraĹževalni servis tukajĹĄnjemu gospodarstvu in zelo bom vesel, Ä?e bo med panogami ostala tudi energetika, v kateri imamo resniÄ?no veliko znanja in izkuĹĄenj. Poseben status imajo tudi ranljivejĹĄe skupine ljudi, zato je naĹĄa primarna naloga, da zagotovimo dodatne prostore za Center za vzgojo, izobraĹževanje in usposabljanje.ÂŤ ÄŒakate pa ĹĄe na en odgovor drĹžave, ki ga menda ĹĄe niste dobili. Celoten program prestrukturiranja premogovnih regij temelji na podatkih, do kdaj naj bi Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj ĹĄe obratovala? ÂťÄŒeprav je vÄ?asih sliĹĄati drugaÄ?e, moram poudariti, da smo se zaÄ?eli intenzivno o strategiji razvoja energetike pogovarjati Ĺže leta 2008, a vse do danes nismo priĹĄli do enotnega odgovora. Vsi ti energetski dokumenti niso Âťznali odgovoritiÂŤ na kljuÄ?na vpraĹĄanja za naĹĄo regijo, tj. do kdaj bomo v Premogovniku Velenje ĹĄe kopali premog. Ĺ e vedno je v vseh uradnih dokumentih zapisana letnica 2054, s katero bi se osebno zelo strinjal, Ä?e bi bilo to mogoÄ?e in tehniÄ?no izvedljivo. Ves Ä?as pa posluĹĄamo Âťvsakodnevne ministreÂŤ, ki operirajo z drugimi letnicami, in vse skupaj je naravnost zastraĹĄujoÄ?e, saj bi nekateri radi premogovnik kar zaprli. Letnica pa ostaja!?

S tem, da ĹĄe nimamo kljuÄ?nega odgovora, se vnaĹĄa negotovost, nemir v naĹĄe okolje, saj zelo dobro vemo, da so ljudje soodvisni od teh podjetij, od Premogovnika Velenje, Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj ‌

Praznovanje letos prilagajate preventivnim ukrepom.

Se boste vseeno dostojno poklonili letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem, seveda pa tudi VelenjÄ?anom? ÂťVelenje, VelenjÄ?ani in seveda obÄ?inski nagrajenci si to zasluĹžijo, saj so v preteklosti s svojim delom pokazali in dokazali, kako veliko dodano vrednost lahko ustvarjamo v tukajĹĄnjem okolju, in Velenje je takĹĄno, kot je, tudi po njihovi zaslugi. LetoĹĄnji dogodki bodo zaradi vsega, kar preĹživljamo, res nekoliko okrnjeni ob upoĹĄtevanju preventivnih ukrepov, a kljub vsemu ĹĄtevilni in veliÄ?astni.ÂŤ Ste kandidat stranke Socialni demokrati za novega Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje za mandatno obdobje do leta 2020. Doslej ste opravljali funkcijo podĹžupana, v odsotnosti Bojana KontiÄ?a ste ga nadomeĹĄÄ?ali, zdaj ste v funkciji Ĺžupana. Mestno obÄ?ino Velenje zelo dobro poznate. Kaj bodo vaĹĄe prioritete? ÂťV prvi vrsti bomo izvedli vse Ĺže zastavljene projekte, ki uspeĹĄno potekajo. Investicij je celo veÄ?, kot smo si jih v optimistiÄ?nem planu zastavili. Zelo skrbno se bomo lotili priprave obÄ?inskega proraÄ?una za prihodnje obdobje, v katerega bomo vkljuÄ?ili prioritetne projekte, ki jih bodo predlagali obÄ?ani po krajevnih skupnostih, mestnih Ä?etrtih, javnih zavodih, druĹĄtvih ‌ Storili bomo vse, da se bodo naĹĄi prebivalci v tem okolju poÄ?utili dobro, da bomo Ĺže doseĹženo kakovost Ĺživljenja ĹĄe dvignili. Poskrbeli bomo za vse, od najmlajĹĄih, ki bodo imeli tudi v prihodnje dostopne vrtce, do socialno ĹĄibkih, ki jim bomo pomagali skozi njihov teĹžak vsakdan in jim omogoÄ?ili dostojno Ĺživljenje.

Posebno skrb bomo namenili mladim druĹžinam, ki potrebujejo stanovanja, starejĹĄim, ki jim moramo zagotoviti mesta v domovih za varstvo odraslih, poskrbeli pa bomo tudi za sistemsko financiranje upokojenskih druĹĄtev.

Tako, kot smo Ĺže zastavili, bomo v prvi vrsti zagotovili tukajĹĄnjemu gospodarstvu dobre pogoje za njihov nadaljnji razvoj. To je osnova celotne blaginje vsakega okolja, pred nami pa je zelo pomembno obdobje, ki nas mora ob pomoÄ?i evropskih sredstev razvojno dvigniti na viĹĄjo stopnjo iz dosedanjega delovno intenzivnega gospodarstva na takĹĄnega, ki bo zagotavljalo delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo in seveda viĹĄjimi plaÄ?ami, ki si jih vsi Ĺželimo. Verjamem v aktivnosti, ki smo jih Ĺže zastavili in ki bodo dobile konÄ?no podobo v prihođ&#x;”˛ dnjih mesecih.ÂŤâ€

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

POLITIKA

17. septembra 2020

Trije kandidati ÂťNadaljeval bom uspeĹĄno zgodbo socialne demokracijeÂŤ za Ĺžupana

Kandidat SD za Ĺžupana Peter Dermol bo do konca izpeljal zastavljene aktivnosti, posebno pozornost pa bo namenil prestrukturiranju gospodarstva, ki je po njegovem tudi osnova za socialno blaginjo

Velenje – Na nadomestnih volitvah 11. oktobra se bodo za mesto Ĺžupana potegovali trije kandidati. ObÄ?inska organizacija Socialnih demokratov predlaga Petra Dermola (podpira ga tudi DeSUS), SDS pa neodvisnega kandidata Darka KoĹželja. Za kandidaturo so se odloÄ?ili tudi Neodvisni Velenja in Dobra drĹžava, njihov kandidat je Benjamin Strozak.

Socialni demokrati in Neodvisni Velenja ter Dobra drĹžava so Ĺže pripravili predstavitveni novinarski konferenci. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

mz

ÂťPrepreÄ?iti stagniranje VelenjaÂŤ Neodvisni Velenja in Dobre drĹžave predlagajo za Ĺžupana Benjamina Strozaka, ki meni, da je treba ustaviti stagnacijo Velenja Mira ZakoĹĄek

Velenje, 11. septembra – Tik pred zdajci so Nedvisni Velenja in Dobre drŞave vloŞili kandidaturo za Benjamina Strozaka.

Takoj so tudi sklicali novinarsko konferenco, na kateri je Matej Jenko povedal, da so bile opozicijske stranke dogovorjene, da predlagajo skupnega kandidata,

ogroĹženih ljudi, zaostajamo v infrastrukturi, da ne govorim, kako zelo nam pada bruto druĹžbeni proizvod. Ĺ e leta 1980 smo bili z njim nad slovenskim povpreÄ?jem, lani pa smo zdrsnili pod povpreÄ?je. To je zastraĹĄujoÄ?e in tega je kriva SD in obÄ?inska struktura, je dejal in to podkrepil s teĹžavami v Gorenju, problemom TEĹ 6, propadlimi podjet-

Velenje, 11. septembra – ObÄ?inska organizacija Socialnih demokratov je na novinarski konferenci predstavila svojega kandidata za Ĺžupana Petra Dermola. Predsednica obÄ?inske organizacije Andreja KatiÄ? je v uvodu povedala, da so ponosni na zelo uspeĹĄno zgodbo, ki so jo Socialni demokrati s SreÄ?kom Mehom in Bojanom KontiÄ?em ustvarjali vsa zadnja leta in dosegli, da je Velenje tako v Sloveniji kot v svetu eno vodilnih mest na vseh podroÄ?jih razvoja, od kulture, ĹĄporta, sociale, inovativnega podjetniĹĄtva.

Izrazila je prepriÄ?anje, da bo tako tudi v prihodnje. Tudi sama je bila kandidatka za Ĺžupanjo, a spoĹĄtuje demokratiÄ?no odloÄ?itev, ki so jo sprejeli znotraj stranke, in tudi podpira Petra Dermola, za katerega je prepriÄ?ana, da bo nadaljeval to uspeĹĄno zgodbo.

Peter Dermol je hvaleĹžen, da se je lahko zadnjih ĹĄest let ÂťkalilÂŤ znotraj obÄ?inske uprave in si nabiral politiÄ?ne izkuĹĄnje ob enem najuspeĹĄnejĹĄih politikov Bojanu KontiÄ?u. Pred tem je bil zaposlen v TEĹ , kjer je pridobil samozavest, ob zakulisnih igricah pa tudi veliko modrosti. Prehod iz gospodarstva (v katerem je v ospredju dobiÄ?ek) v javno upravo (v kateri

so v ospredju interesi obÄ?anov) je bil zanj velik izziv in se mu je tudi povsem podredil. Tako bo delal tudi v prihodnje.

Dermol je ponosen, da v tem mandatu uspeĹĄno uresniÄ?ujejo vse zastavljene naloge (pravza-

dostojno Ĺživljenje, in tako bo tudi v prihodnje. So pa Ĺžalostni, da jim ni uspelo zaÄ?eti razĹĄiritve Varstveno-delovnega centra. Investicijo so Ĺže pripravljali, iskali celo Ĺže izvajalca, a je drĹžava tik pred zdajci umaknila sofinanciranje. Dermol

Andreja KatiÄ? in Peter Dermol

prav so jih celo presegli). Zgradili so vrtec v Vinski Gori, posluh za starejĹĄe pokazali z izgradnjo varovanih stanovanj, lotili so se sistemske reĹĄitve financiranja upokojenskih organizacij, uspeĹĄno izvajajo naloĹžbe, za katere so pridobili nepovratna evropska in drĹžavna sredstva (pri Ä?rpanju teh so v slovenskem ospredju) ‌ S ĹĄtevilnimi programi ohranjajo status socialne obÄ?ine, s Ä?imer zagotavljajo tudi tistim najbolj ĹĄibkim

upa, da bodo Ä?im prej zagotovili 2 milijona, ki jih potrebujejo za to zelo potrebno naloĹžbo.

Je pa Dermolu v tem trenutku najveÄ?ji izziv pomoÄ? pri prestrukturiranju gospodarstva, kar so Ĺže nekaj Ä?asa naÄ?rtovali, a jim je bilo samoumevno, da se bodo tega lotili hkrati z napovedano ukinitvijo proizvodnje na velenjskem premogovniku. Majska napoved odpuĹĄÄ?anj v Gorenju pa je bila opozorilo, da so se teh

aktivnosti lotili mnogo hitreje skupaj z regijskimi in drĹžavnimi gospodarskimi zdruĹženji in tukajĹĄnjimi institucijami. Programi, ki jih sedaj pripravljajo, obetajo, da bodo zagotovili do leta 2025 tisoÄ? delovnih mest z viĹĄjo dodatno vrednostjo. ÂťS tem bomo dostojno poskrbeli za naĹĄe obÄ?anke in obÄ?ane in jim zagotavljali dostojno Ĺživljenje, naj pa ob tem tudi poudarim, da ne bomo imuni do podjetij, v katerih vodstva ne bodo izpolnjevala delavskih pravic,ÂŤ pravi Dermol.

Odgovoril je tudi na oÄ?itke, ki jih je na novinarski konferenci Dobre drĹžave izrekel Matej Jenko, Ä?eĹĄ da je obÄ?insko vodstvo odgovorno za padec ÂťBDP-jaÂŤ.

Povedal je, da obÄ?insko vodstvo na konkretne rezultate podjetij seveda nima vpliva, da pa je bil Jenko tisti, ki se je, ko so na obÄ?inskem svetu obravnavali napovedano odpuĹĄÄ?anje v Gorenju, postavil na stran vodstva Gorenja. Dodal je tudi, da prav tako nimajo vpliva na centralizacijo energetike in da ceno premoga in elektrike doloÄ?ajo v HSE, s tem pa tudi poslovni izid tukajĹĄnjih podjetij, ki poslujejo z izgubo, HSE pa ustvarja dobiÄ?ek. đ&#x;”˛

Najbolj ÂťzaposlujejoÂŤ ceste ObÄ?ina Nazarje zaznamovala obÄ?inski praznik s slavnostno sejo in podelitvijo obÄ?inskih priznanj in nagrad – Za naloĹžbe vsako leto od 800 tisoÄ? do milijon evrov Tatjana PodgorĹĄek

Matej Jenko in Benjamin Strozak

vendar pa jim SDS imena svojega ni sporoÄ?ila, zato so se potem odloÄ?ili, da predlagajo svojega.

Izbrali so sedeminpetdesetletnega VelenjÄ?ana, ki izhaja iz stare obrtniĹĄke druĹžine in tudi nadaljuje njihovo uspeĹĄno zgodbo. Vmes je deloval tudi v mednarodnih podjetjih, v organih obmoÄ?ne in republiĹĄke obrtne zbornice, dva mandata je bil obÄ?inski svetnik in takrat tudi predsednik odbora za gospodarstvo. Zelo poznan pa je tudi kot vodja potapljaĹĄkega kluba, Ĺže 25 let je tudi reĹĄevalec iz vode.

Matej Jenko, v obÄ?inskem svetu kritik obÄ?inske politike, ocenjuje, da Velenje potrebuje kritiko, ker Şe trideset let pada po vseh kriterijih. Vse veÄ? je socialno

ji Vegrad, ESO, Elektroniko, ob tem pa dodal, da je ĹĄe sreÄ?a, da so bile do leta 1980 tukaj dobre plaÄ?e in da imajo upokojenci dobre pokojnine, s katerimi vzdrĹžujejo svoje otroke in vnuke, ki pa potem tako in tako odidejo iz Velenja, ker tukaj nimajo kaj iskati.

Vse to Ĺželi popraviti kandidat za Ĺžupana Benjamin Strozak, ki pa obÄ?inski oblasti oÄ?ita tudi premajhno skrb za infrastrukturo, za odpadke, ĹĄe posebej pa zelo slabe posege v ceste in izgradnjo kolesarskih poti. ÂťTu ni zastavljenega nobenega razvoja in to je treba obrniti navzgor. Razvoj je tisti, ki bo mlade tudi zadrĹžal v tem okolju,ÂŤ poudarja. đ&#x;”˛

Skupna obÄ?inska uprava SaĹĄa regije Velenje, 15. september – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na svoji tretji dopisni seji dopolnili obÄ?insko volilno komisijo, potrdili sklep o spremembah in uvedbi linij posebnega linijskega prevoza uÄ?encev na obmoÄ?ju Mestne obÄ?ine Velenje; potrdili pa so tudi predlog Odloka o ustanovitvi skupne obÄ?inske uprave SAĹ A regije. Glasovanje so v skladu s poslovnikom izvedi z osebnim telefonskim glasovanjem ali đ&#x;”˛ mz po elektronski poĹĄti. â€

ObÄ?ina Nazarje praznuje 18. septembra.

Praznuje v spomin na ta dan v letu 1998, ko je bila nova celotna osnovna ĹĄola Nazarje vpisana v register vzgojno -izobraĹževalnih zavodov Republike Slovenije. Praznik bodo zaznamovali drevi (v Ä?etrtek) ob 18. uri s slavnostno sejo tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta, nanjo pa so zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje Covida-19 povabili ozek krog ljudi. Na slavnostni seji bodo v ospredju dobitniki obÄ?inskih priznanj in nagrad za leto 2020. Zlati grb obÄ?ine bosta prejela podjetje BSH Nazarje ter Franc PodriĹžnik, srebrni grb obÄ?ine Urban Goltnik, bronastega pa Melita Mikek.

Za vlaganja v infrastrukturo namenja lokalna skupnost vsako leto blizu 35 % obÄ?inskega proraÄ?una oziroma od 800 do milijon evrov.

Na vpraĹĄanje, kako daleÄ? pa so prizadevanja za ureditev dnevnega centra za starejĹĄe kot

Tudi naslednja ĹĄtiri leta v osredju predvsem ceste

Vpliva krona krize na uresniÄ?evanje projektov ni

Nazarski Ĺžupan Matej PeÄ?ovnik je ob pogledu na opravljeno delo v zadnjem letu izrazil zadovoljstvo, saj vpliva epidemije novega korona virusa na zastavljene naloge za zdaj niso zaznali. Izvajali so jih nemoteno. ÂťNekatere smo Ĺže konÄ?ali, druge so ĹĄe v izvajanju. Zaradi tega, ker v Ä?asu epidemije nismo mogli toliko na teren, smo lahko opravili veÄ? aktivnosti pri administraciji oziroma spremembah nekaterih odlokov. ÄŒe pa bi izpostavil katero od veÄ?jih naloĹžb, pa moram vlaganja v posodobitev in obnovo cest. Lotili smo se ĹĄtirih cestnih odsekov, pri praviloma vseh pa poleg tega zamenjali tudi dotrajano vodovodno omreĹžje.ÂŤ Med pomembnejĹĄe naloĹžbe od lanskega do letoĹĄnjega praznika je sogovornik uvrstil ĹĄe zamenjavo tal v tamkajĹĄnji ĹĄportni dvorani. Projekt so v celoti financirali sami.

potencialnim investitorjem o izgradnji dveh vila blokov, v katerih bodo oskrbovana stanovanja, v enem pa v pritliÄ?ju tudi prostori za dnevni center starejĹĄih. ÄŒe bo investitor s tem soglaĹĄal, bomo skupaj naroÄ?ili projektno dokumentacijo, sicer bomo to opravili sami.ÂŤ Tudi pri tem projektu raÄ?unajo na moĹžnost pridobitve kohezijskega denarja.

Matej PeÄ?ovnik: ÂťObÄ?ina ni zadolĹžena in za zdaj s financami nima teĹžav.ÂŤ

ene od prednostnih nalog in glede prizidka k nazarskemu zdravstvenemu domu, ki je sicer projekt vseh sedmih obÄ?in Zgornje Savinjske doline, je PeÄ?ovnik odgovoril: ÂťVse kaĹže, da bomo lahko za prizidek Ä?ez kakĹĄen mesec dni vloĹžili dokumentacijo za gradbeno dovoljenje in tako pripravljeni Ä?akali na moĹžnost pridobitve kohezijskega denarja iz finanÄ?ne perspektive 2021–2027. Glede dnevnega centra za starejĹĄe pa se dogovarjamo s

PodroÄ?ja, na katerih bodo usmerili pozornost za izboljĹĄanje kakovosti Ĺživljenja obÄ?anov do prihodnjega praznika, so znana, zagotavlja PeÄ?ovnik. ÂťVlaganj v ceste nam ĹĄe lep Ä?as ne bo zmanjkalo.ÂŤ Vsako leto, kot je pojasnil, je obÄ?inski svet na zaÄ?etku lanskega leta sprejel investicijski program obnove cest in parkiriĹĄÄ?. Na njem je kar 30 odsekov, vodstvo lokalne skupnosti pa je opravilo izvleÄ?ek seznama tistih, ki naj bi jih posodobili v naslednjih petih letih. Na pristojnih drĹžavnih organih ima lokalna skupnost pet projektov za obnovo drĹžavnih cest. Teh imajo v obÄ?ini 7 kilometrov. Projekti so v razliÄ?nih fazah izvedbe. Ĺ e najbliĹžja je izgradnja kroĹžiĹĄÄ?a pri nazarski osnovni ĹĄoli. Po ocenah projektantov je naloĹžba vredna pribliĹžno 600 tisoÄ? evrov, po podpisanem sporazumu o financiranju naj bi obÄ?ina primaknila blizu 160 tisoÄ? evrov.

Projekt naj bi po napovedih stekel spomladi prihodnje leto. Poleg omenjenega bodo nadaljevali ĹĄe obnovo sekundarnega vodovodnega omreĹžja, za kar vsako leto namenjajo pribliĹžno 150 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

OB PRAZNIKU

17. septembra 2020

Mestna obÄ?ina Velenje uspeĹĄno uresniÄ?uje ĹĄtevilne projekte Mestna obÄ?ina Velenje zelo uspeĹĄno Ä?rpa nepovratna evropska sredstva – Med najveÄ?jimi uspeĹĄnimi projekti je bil kohezijski projekt vodoskrbe, pa ĹĄtevilne energetske prenove, ĹĄtevilne projekte, med katerimi je najveÄ?ji prireditveni prostor z odrom, pa izvajajo tudi v tem Ä?asu

Revitalizacija starotrĹĄkega jedra

Mira ZakoĹĄek

Velenje, 14. septembra – Na novinarski konferenci so pred obÄ?inskim praznikom Peter Dermol v funkciji Ĺžupana, mag. Iztok Mori, direktor obÄ?inske uprave, Drago MartinĹĄek, vodja Urada za druĹžbene dejavnosti, Alenka Rednjak, vodja urada za investicije in razvoj, in Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti, predstavili ĹĄtevilne naloĹžbe, ki ta Ä?as potekajo v mestni obÄ?ini Velenje, udejanjajo pa jih z znatnimi evropskimi in drĹžavnimi nepovratnimi sredstvi.

Peter Dermol je ocenil, da so v letoĹĄnjem negotovem letu uspeĹĄno premagovali vse teĹžave.

Korona kriza jim je iz proraÄ?una odnesla skoraj milijon evrov, to pa je toliko, kot so dobili veÄ? iz postavke povpreÄ?nin, s Ä?imer naj bi poravnavali zakonsko doloÄ?ene obveznosti. Ta primanjkljaj tako znaĹĄa skoraj 3 milijone in pol evrov, zato bodo seveda zahtevali viĹĄje povpreÄ?nine, saj ni sprejemljivo, da zakonsko doloÄ?ene obveznosti plaÄ?uje obÄ?ina iz svojega proraÄ?una. V pripravi je rebalans proraÄ?una za letos, v njem pa bo 52,4 milijone evrov prihodkov in 55,6 milijona evrov odhodkov. RaÄ?unajo, da bodo leto sklenili s preseĹžkom 1,7 milijona evrov. PreseĹžke Ĺže nekaj let naÄ?rtujejo, saj potrebujejo na zaÄ?etku leta sredstva za izvajanje investicij, ki jih od sofinancerjev praviloma dobivajo z zamudo. 43 odstotkov proraÄ?unskih sredstev bodo namenili naloĹžbam.

ZakljuÄ?ujejo mestno kolesarsko omreĹžje

Za izgradnjo kolesarskega omreĹžja na obmoÄ?ju mesta so namenili 4,3 milijona evrov, od tega je obÄ?ina prispevala 1,7 milijona evrov, drugo pa so nepovratna evropska in drĹžavna sredstva. Si pa v teh dneh po besedah Toneta Brodnika prizadevajo, da bi ĹĄe iz te finanÄ?ne perspektive ĹĄe letos stekla tudi izgradnja kolesarskega omreĹžja proti Mislinji. To naloĹžbo bo sicer vodila drĹžava.

Obnovili PreĹĄernovo in Cesto talcev

PreĹĄernovo cesto so v celoti obnovili, ĹĄe pred tem pa tudi meteorno kanalizacijo in cestno razsvetljavo. Za to so namenili skoraj 100 tisoÄ? evrov. Na tem obmoÄ?ju so uredili tudi kolesarsko stezo, za kar so porabili skoraj 170 tisoÄ? evrov (v klopu evropskega projekta).

Obnovili so tudi Cesto talcev, na kateri so prav tako zgradili kolesarske in peĹĄpoti. Za to so porabili malo manj kot 170 tisoÄ? evrov.

Revitalizirali park na Velenjskem gradu

NaloĹžba je veljala skoraj 1.800.000 tisoÄ? evrov, od tega je Mestna obÄ?ina Velenje zagotovila 333 tisoÄ?, vse ostalo pa so nepovratna sredstva. Ob tej izvedbi so

novo, skladno z zahtevami spomeniĹĄkega varstva. Na objektu Ĺže potekajo zakljuÄ?na dela in raÄ?unajo, da bo konÄ?an ĹĄe pred koncem leta. Pridobljene prostore bodo namenili obrtni dejavnosti.

veliko degradirano obmoÄ?je, pridobili atraktiven prireditveni prostor za 30 tisoÄ? ljudi, servisni objekt z javnimi sanitarijami, pisarno TIC-a, delavnico, garaĹžo za vozila za vzdrĹževanje prireditvenega prostora, in atraktiven prireditveni oder povrĹĄine 2.375 m2, ki je oblikovan kot veÄ?namenski objekt. Seveda pa je to dobra osnova za nadaljnji razvoj turizma v tukajĹĄnjem okolju.

Obnavljajo objekt Stari trg 11

Dober milijon in pol je vredna obnova objekta Stari trg 11. Stavbo so v celoti poruĹĄili in zgradili

upoĹĄtevali zgodovinska dejstva.

Eden od glavnih poudarkov pri pripravi koncepta je bilo zagotavljanje Âťdostopnosti za vseÂŤ. Uredili so sprehajalne poti s pripadajoÄ?o opremo ter na novo posadili razliÄ?ne rastline, drevesa.

ZaĹĄÄ?itili grad Ĺ alek

Prav tako preteĹžno z nepovratnimi evropskimi sredstvi so zaĹĄÄ?itili grad Ĺ alek. Za to so namenili dober milijon 700 tisoÄ? evrov, veÄ?inoma nepovratnih sredstev, Mestna obÄ?ina Velenje je zagotovila dobrih 200 tisoÄ?akov. Gre za vrednotenje in varovanje arheoloĹĄke dediĹĄÄ?ine ter vpeljave novih sistemov zaĹĄÄ?ite in varovanja arheoloĹĄkih najdiĹĄÄ?. V okviru projekta je bil pripravljen tudi poĹžarni red za grad Ĺ alek, oblikovan je bil tudi protokolarni spominek Ĺ aleĹĄka pivska Ä?aĹĄa.

Nadgradili sistem izposoje koles Bicy

Za to so namenili malo manj kot 200 tisoÄ?akov, od tega polovico iz evropskih sredstev. Lokalno razvit sistem izposoje mestnih koles BICY so v celoti nadgradili s sodobno informacijsko tehnologijo in opremo, ki omogoÄ?a izboljĹĄano uporabniĹĄko izkuĹĄnjo in nadzor. Nadgradnja je vkljuÄ?evala 10 informacijskih terminalov za registracijo ter komunikacijo s posameznimi priklopnimi

mesti, 86 stojal z elektroniko za zaklepanje, identifikacijo koles, talna vodila za kolesa, 57 predelav Krpanovih koles, 12 montaĹž na lokaciji, vzpostavitev in zagon sistema.

RazĹĄiritev Poslovne cone Stara vas (II. faza)

Aprila so zaÄ?eli ĹĄiriti Poslovno cono Stara vas (II. faza). Pridobili bodo komunalno urejene povrĹĄine, ki so dobro prometno dostopne in zanimive za potencialne nove vlagatelje. Predvsem pa projekt zagotavlja tudi nova delovna mesta, kar je za regijo kljuÄ?nega pomena. Za to so namenili malo manj kot 650 tisoÄ? evrov. NaloĹžba je konÄ?ana, Ä?akajo na pridobitev uporabnega dovoljenja.

Prireditveni prostor z odrom

Projekt poteka po naÄ?rtih, sklenjen mora biti do konca leta. Trenutno Ĺže urejajo okolico in bodo v prihodnjih dneh zasadili okoli 11 tisoÄ? dreves in grmovnic. RaÄ?unajo, da bodo uporabno dovoljenje pridobili ĹĄe pred koncem letoĹĄnjega leta. Projekt je vreden dobrih 9 milijonov evrov, od tega je obÄ?ina zagotovila malo veÄ? kot 3 milijone evrov, vse ostalo pa so nepovratna evropska in drĹžavna sredstva. Tako so revitalizirali dobrih 46 tisoÄ? kvadratnih metrov

NaloĹžba, ki so jo zaÄ?eli pred kratkim, je vredna skoraj 3 milijone evrov, od tega bo slabo polovico financirala obÄ?ina, drugo pa so prav tako nepovratna sredstva.

PoruĹĄili so objekt stare pekarne, na njenem mestu pa bodo uredili trg in zgradili poslovne povrĹĄine, ki jih bodo namenili umetnikom. Tu pa bodo tudi prostori za ustvarjalne delavnice, manjĹĄi gostinski lokal, na podstreĹĄju pa dve stanovanji. NaloĹžba bo konÄ?ana do jeseni prihodnje leto.

SoseĹžig nadomestnega goriva SRF v TEĹ

Glede na napovedi druĹžbe TEĹ o nameravanem zaÄ?etku soseĹžiga sekundarnega goriva v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj je Mestna obÄ?ina Velenje januarja na Ministrstvo za okolje in prostor ter druĹžbo TEĹ naslovila sklop vpraĹĄanj v zvezi s postopki, ki jih po okoljski zakonodaji vodijo v zvezi z napovedanim oziroma nameravanim soseĹžigom. O tem so govorili tudi na obÄ?inskem svetu, na katerem so poudarili, da dodatnega

onesnaĹževanja ne bodo dovolili.

Na Ministrstvo za okolje in prostor so podali zahtevo za priznanje poloĹžaja stranskega udeleĹženca v morebitnem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja oziroma izdaje ali spremembe okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za soseĹžig.

Glede na to, da ne na Ministrstvu za okolje in prostor RS ne na Agenciji Republike Slovenije za okolje v tistem Ä?asu ĹĄe niso vodili nobenega postopka, je bila vloga Mestne obÄ?ine Velenje zavrĹžena. To so tudi priÄ?akovali glede na to, da na ministrstvu oziroma agenciji ĹĄe ni bil zaÄ?et uradni postopek v zvezi z nameravanim soseĹžigom SRF v TEĹ .

Mestna obÄ?ina Velenje pozorno spremlja vse aktivnosti druĹžbe TEĹ in vse objave, ki jih Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj objavlja na portalu SOEN v zvezi s soseĹžigom. Mestna obÄ?ina Velenje je ob rednem spremljanju uradne spletne strani Agencije RS za okolje ugotovila, da je ARSO druĹžbi TEĹ izdal sklep, da je v zvezi z nameravano spremembo v obratovanju kurilne naprave in naprave za predelavo odpadkov v produkt ÂťStabilizati TEĹ ÂŤ potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in pridobiti okoljevarstveno soglasje. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 9. septembra SploĹĄno sodiĹĄÄ?e Evropske unije je zavrnilo toĹžbo Slovenije proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme pri uporabi imena teran na etiketi hrvaĹĄkih vin. Izjema, ki je bila HrvaĹĄki dodeljena leta 2017, bo tako veljala ĹĄe naprej.

Aleksandra Pivec je odstopila z mesta predsednice DeSUS.

Predsednica Aleksandra Pivec je presenetila in ponudila odstop, ki ga je izvrĹĄni odbor tudi sprejel. PivÄ?eva je ob tem napovedala, da bo na izrednem kongresu stranke v prvi polovici novembra znova kandidirala za predsednico. Do kongresa bo stranko vodil TomaĹž Gantar.

Zunanji minister AnĹže Logar je dejal, da si Ĺželi do slovenskega predsedovanja Svetu EU prenoviti zunanjepolitiÄ?no strategijo Slovenije. ÂťObstojeÄ?a strategija je sicer dobra, a potrebuje nekaj osveĹžitve,ÂŤ je povedal.

Odbor je z 12 glasovi za in dvema proti potrdil predlog novele zakona o obrambi, ki bo izboljĹĄal poloĹžaj vojakov po 45. letu in dal veÄ? manevrskega prostora usposabljanju.

Britanska vlada je objavila predlog zakona o notranjem trgu, s katerim bi krĹĄili sporazum o izstopu ZdruĹženega kraljestva iz Evropske unije. Evropska komisija je od Britancev Ĺže zahtevala dodatna pojasnila.

ÄŒetrtek, 10. septembra Na obmoÄ?ju ĹĄestih policijskih uprav (Novo mesto, Ljubljana, Koper, Murska Sobota, Celje in Maribor) se je zaÄ?el poostren nadzor drĹžavne meje zaradi naraĹĄÄ?ajoÄ?ega ĹĄtevila nezakonitih prehodov meje s HrvaĹĄko.

Nevladne organizacije so izrazile kritiÄ?nost do predloga sprememb zakona o tujcih, ki bi med drugim omejil moĹžnost vlaganja proĹĄenj za azil ob mnoĹžiÄ?nih migracijah.

ObmoÄ?ni policijski sindikat Postojna je opozoril, da NIJZ v nekaterih primerih izdaja karantenske odloÄ?be, v drugih – sploh Ä?e se nanaĹĄajo na policiste – pa ne. Za primer so navedli dogodek, ko so ĹĄtirje policisti aretirali okuĹženega tihotapca ljudi.

V zahodnem delu ZDA je divjalo kar 85 veÄ?jih gozdnih poĹžarov, v katerih je bilo uniÄ?enih veÄ? kot sto domov. V Washingtonu je v enem dnevu zgorelo toliko povrĹĄine, kot je obiÄ?ajno zgori v enem letu.

ZDA so zaradi suma sodelovanja s kitajsko vojsko preklicale vizume veÄ? kot tisoÄ? kitajskih podiplomskih ĹĄtudentov in raziskovalcev, ki se tako ne bodo mogli vrniti na ameriĹĄke univerze.

Na grĹĄkem otoku Lesbos je poĹžar uniÄ?il taboriĹĄÄ?e za prebeĹžnike Moria. Pri tem so ĹĄtevilni izgubili

Guverner Kalifornije je rekel, da je debate o podnebnih spremembah konec. Kdor ne verjame, naj pride k njim in pogleda.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Ä?isto vse, na tisoÄ?e ljudi je spalo na prostem. Nekaj Ä?lanic EU je napovedalo sprejem ljudi, medtem pa so se na prostovoljce, ki so pomagali prebeĹžnikom, dogajali celo napadi domaÄ?inov.

Petek, 11. septembra Izvedeli smo, da je bilo dan prej pri nas potrjenih 108 okuĹžb s korona virusom. Hitro se je sestala vladna ekipa, ki je sporoÄ?ila, da se karantena s 14 krajĹĄa na 10 dni.

Pod drobnogledom Komisije za prepreÄ?evanje korupcije se je znaĹĄel poslanec in nekdanji predsednik

Dan prej je bilo potrjenih rekordnih 108 novih okuĹžb v enem dnevu.

stranke SD Dejan Ĺ˝idan. Preiskovali naj bi, ali obstaja sum krĹĄitev pri sprejemanju in poroÄ?anju o prejetih darilih na odprtju prve vinske banke na Krasu, ki se ga je Ĺ˝idan udeleĹžil kot kmetijski minister.

Kazenska ovadba z oÄ?itkom zlorabe uradnega poloĹžaja pa je bila podana zoper notranjega ministra AleĹĄa Hojsa in drĹžavnega sekretarja Franca Kanglerja. Ĺ˝e 21. petek zapored so se na ulice Ljubljane podali protivladni protestniki. Tokrat so nagovorili tudi opozicijo in druge druĹžbene akterje. ÂťÄŒe ne bodo storili niÄ?, si bomo to zapomnili,ÂŤ so opozorili.

Po sestanku poslancev DeSUS-a in premierja JanĹĄa je zdravstveni minister TomaĹž Gantar sporoÄ?il, da bo do kongresa on tisti, ki se bo pogovarjal o delu DeSUS-a in koalicije.

Predsednik Borut Pahor je gostil razpravo o vlogi RTV Slovenija.

Razpravljalci so soglaĹĄali le v tem, da potrebujemo RTV Slovenija in da ta potrebuje spremembe. Ocene kakovosti pa so bile zelo razliÄ?ne.

V ameriĹĄki zvezni drĹžavi Oregon so divjali hudi poĹžari, zaradi katerih se je moralo na varno umakniti 500 tisoÄ? ljudi, veÄ? kot deset odstotkov prebivalcev drĹžave.

Podjetje Microsoft je sporoÄ?ilo, da ruski, kitajski in iranski hekerji organizirano napadajo kampanjo tako republikanca Donalda Trumpa kot demokrata Joeja Bidna. Rusija, Kitajska in Iran so obtoĹžbe zanikali.

Sobota, 12. septembra Podatki so razkrili, da je bilo dan prej pri nas potrjenih 105 okuĹžb. Ĺ tevilke so bile visoke tudi pri sosedih: na HrvaĹĄkem so dan prej potrdili 260 okuĹžb, v Franciji je z veÄ? kot 10 tisoÄ? okuĹžbami padel nov dnevni rekord, o katerem so poroÄ?ali tudi iz Avstrije (869) in MadĹžarske (916).

Ob drĹžavnem prazniku 15. septembru, ko zaznamujemo dan vrnitve Primorske k matiÄ?ni domovini, je osrednja slovesnost letos potekala v Ankaranu. Zaradi pandemije Covida-19 je bila prireditev zaprta za javnost, slavnostna govornica je bila Majda Ĺ irca.

V Franciji so se prviÄ? po zaÄ?etku epidemije novega virusa korona znova zbrali protestniki gibanja rumeni jopiÄ?i. Prvi shod je minil mirno, med drugim je posredovala policija.

17. septembra 2020

Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matiÄ?ni drĹžavi je bila zaradi korona virusa za javnost zaprta.

Farmacevtsko podjetje AstraZe­ eca je dobilo dovoljenje britann skih regulatorjev za nadaljevanje preizkuťanja cepiva proti Covidu-19, ki so ga prekinili zaradi bolezni pri enem od preiskovancev.

Po veÄ? mesecih prelaganj so se v Dohi le zaÄ?ela prva in zgodovinska mirovna pogajanja med afganistansko vlado in talibani, ki naj bi po 19 letih prinesla spravo in mir v to od vojne razdejano drĹžavo.

V Iranu so usmrtili Navida Afkarija, iranskega prvaka v rokoborbi, ki je bil obsojen umora varnostnika med protivladnimi protesti leta 2018. To je povzroÄ?ilo ogorÄ?enje javnosti, ĹĄe posebej ob tem, ko je na druĹžbenih omreĹžjih zaokroĹžil posnetek, v katerem Afkari trdi, da je krivdo priznal zaradi muÄ?enja.

Nedelja, 13. septembra Direktor NIJZ je ob 99 potrjenih novih primerih okuĹžb pri nas dan prej povedal, da nam ĹĄtevilke, Âťki jih imamo, kaĹžejo, da bi lahko v naslednjih dneh ĹĄtevilo okuĹžb naraslo tudi do 165 na dan.ÂŤ

Dirko po Franciji je zaznamoval ĹĄe en slovenski dan: RogliÄ? je z drugim mestom ostal v rumenem, etapno zmago je vpisal Tadej PogaÄ?ar.

Na HrvaĹĄkem so medtem dan prej potrdili nekoliko manj okuĹženih s korona virusom kot sicer, in sicer 165, s Ä?imer se je ĹĄtevilo vseh aktivno okuĹženih pri naĹĄih juĹžnih sosedih povzpelo na 2410.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez LenarÄ?iÄ? je v Bejrut, kjer je avgusta odjeknila uniÄ?ujoÄ?a eksplozija, v kateri je umrlo 200 ljudi, osebno dostavil 30 ton pomoÄ?i Evropske unije in libanonski politiÄ?ni vrh pozval k odloÄ?nim reformam.

V Beogradu je okoli poldneva odjeknila eksplozija, v kateri je umrl voznik avtomobila, sopotnica pa je poĹĄkodovana. Izkazalo se je, da je bil na umrlega, ki je imel sicer zajetno policijsko kartoteko, storjen atentat.

Beloruska policija in vojska sta ostro posredovali proti protestnikom v Minsku, ki so zahtevali odhod Aleksandra LukaĹĄenka s poloĹžaja po domnevno poneverjenih avgustovskih volitvah.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporoÄ?il, da bo Izrael za omejevanje novega korona virusa s petkom, ko Judje praznujejo novo leto, uvedel tritedensko karanteno.

Ponedeljek, 14. septembra Na temo ĹĄirjenja epidemije se je oglasila infektologinja Bojana

Beović. Dejala je, da je ĹĄtevilo potrjenih okuĹžb s korona virusom preseglo 40 okuĹžb na 100 tisoÄ? prebivalcev, kar pomeni, da je Âťepidemija v obĹĄirnem razmahuÂŤ. Ob tem je opozorila, da je naraĹĄÄ?ajoÄ?e ĹĄtevilo hospitaliziranih skrb vzbujajoÄ?e.

Mediji so se ukvarjali s slabo voljo nekaterih starĹĄev, ki so jo povzroÄ?ale razlike pri ukrepih za zajezitev ĹĄirjenja korona virusa na osnovnih ĹĄolah po Sloveniji. Ravnatelji so se na oÄ?itke odzvali s trditvijo, da nimajo enotnih navodil.

V stranki DeSUS (ĹĄe) niso naĹĄli menjave za Aleksandro Pivec in tako je za za zdaj ostala ministrica za kmetijstvo. Kot je sporoÄ?il njen naslednik na mestu vodje stranke, bo o njeni vlogi podpredsednice

Ukrepi za zajezitev korona virusa se med ĹĄolami po Sloveniji zelo razlikujejo.

vlade odloÄ?ala vlada.

Po ĹĄestih mesecih je svoja vrata znova odprla veÄ?ina italijanskih ĹĄol, pri Ä?emer pa so se uÄ?enci in uÄ?itelji ter drugo osebje vrnili v zelo drugaÄ?no okolje – zaĹĄÄ?itne maske, varnostna razdalja, merjenje temperature in klopi za enega uÄ?enca so postali vsakodnevna realnost. Ĺ˝e drugi dan zapored je bilo ĹĄtevilo novih primerov Covida-19 po svetu rekordno. Svetovna zdravstvena organizacija je ob tem napovedala, da Ä?aka Evropo teĹžka jesen.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je seĹĄel z beloruskim kolegom Aleksandrom LukaĹĄenkom in po sreÄ?anju dejal, da mora Belorusija sama, z dialogom in brez vmeĹĄavanja od zunaj reĹĄiti politiÄ?no krizo v drĹžavi, ki jo v zadnjem mesecu pretresajo protesti.

Torek, 15. septembra V Sloveniji so se sreÄ?ali zunanji ministri Slovenije, Avstrije, ÄŒeĹĄke in SlovaĹĄke. Na pogovorih v okviru neformalne pobude petih srednjeevropskih drĹžav Central 5 (C5) so se dogovorili, da se bodo na 14 dni usklajevali o ukrepih za zajezitev ĹĄirjenja pandemije.

Zunanji minister AnĹže Logar je potrdil, da je vlada na dopisni seji brez razprave sprejela staliĹĄÄ?e do osnutka mnenja Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji. StaliĹĄÄ?e ima po njegovih besedah oznako inMinister Logar se je z gosti dogovoril za usklajevanje glede ukrepov za zajezitev pandemije.

terno, zato podrobnosti ni pojasnil.

Izvedeli smo, da je bilo dan prej pri nas ob 2247 testiranjih potrjenih 82 primerov okuĹžbe z novim koronavirusom.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je zavrnil zaskrbljenost glede podnebnih sprememb in zagotovil, da se bo podnebje kmalu shladilo.

Britanski parlament je v prvem glasovanju potrdil predlog zakona, ki bo povozil nekatere kljuÄ?ne dele sporazuma o izstopu ZdruĹženega kraljestva iz Evropske unije.

ZaÄ?elo se je 75. zasedanje Generalne skupĹĄÄ?ine ZdruĹženih narodov, ki je prviÄ? potekalo virtualno.

Krvava Ä?ebelica “Mami, a greva dat kri tja, kjer so dimniki?â€? “Ne, tam sva bila zadnjiÄ?, ko si moral skakati po eni in po drugi nogi, hoditi po ravni Ä?rti nogo pred nogo, me narisati (rekel si, da izgledam kot jajdo, kot Ĺže nekaj Ä?asa ljubkovalno reÄ?eĹĄ jajcu), se podpisati, prerisati krog, kriĹžec in kvadrat, postaviti pet barvnih kock na mizo (zelo dobro si jih preĹĄtel: ena, dve, tri, osem), prepoznati barve teh kock, postaviti kocko pod mizo, na mizo, pred gospo sestro, za gospo sestro, poimenovati svoje prijatelje, povedati, kaj je z morjem, kaj s soncem, kaj z luno, kaj z ograjo, kakĹĄna je miĹĄka v primerjavi s slonom (majÄ?kena), ali se sam obleÄ?eĹĄ (seveda, kakor kdaj), ali si sam umijeĹĄ zobke (jasno, s pomoÄ?jo), ali jeĹĄ za mizo, kot se spodobi (vsekakor, odvisno), z enim in drugim oÄ?esom prepoznati drobno skodelico (videl si klobuk), stol, kljuÄ?, smreko, zvezdo, ptiÄ?ka, roĹžo uro in psa (videl si kengurujÄ?ka, jaz pa lisiÄ?ko), sezuti teniske, stopiti Kaja AvberĹĄek na maĹĄino, ki meri teĹžo in viĹĄino, sleÄ?i majico in gate (maĹĄina za posluĹĄanje srÄ?ka je vedno zelo hecna in malo hladna, mini kladivo, ki ti potolÄ?e po kolenu, pa sploh) in na koncu si si zaĹželel ĹĄtampiljko in jo seveda dobil – Ä?okolinotovega medvedka, pa ĹĄe sladoled v mestu, jaz pa kapuÄ?ino – vse v kompletu, kot mora biti.â€? “Aha, se spomnim, ja. Zdaj greva pa nekam drugam?â€? “Ja, boĹĄ videl, saj se boĹĄ spomnil, sva bila Ĺže veÄ?krat, zelo blizu je, greva s pando, pa bova en, dva, tri.â€? “Kaj pa moje kolo? Kako bom pa ĹĄel potem v vrtec?â€? “Bova ĹĄla z avtom, kolo ti pripeljem, ko te pridem iskat.â€? “Aha. OK.â€?

Maska, roke v alkohol, kam pa greste, imeni in priimka, temperatura gospodiÄ?a in gospe, hvala, nasvidenje. RaÄ?unam, da bo pred laboratorijem gneÄ?a, pa ni nikogar, le puĹĄÄ?ice po tleh. Kartico vstavim v bralnik s Ä?ipom navzgor, tule imate ĹĄtevilko, tamle poglejte na ekran, tule imata lonÄ?ek, tamle pojdita lulat. Vse znano in jasno, enostavno in rutinsko. Zasveti ĹĄtevilka ena – najina. Vrata zdrsnejo na desno, vstopiva v pikalnico. Dobro jutro (odgovora ne zaznam), kdaj je rojen, bomo vzeli kar iz Ĺžile, usedite se, naj se usede na vas, stisni pest, moÄ?no ga drĹžite za drugo roko, ovije naj jo okoli trebuha. Gospa sestra pokliÄ?e gospoda brata, da Kalina iz varnostnih razlogov ĹĄe moÄ?neje prime za iztegnjeno roko; konstelacija spominja na prisilni jopiÄ?. “Mami, kaj se dogaja?â€? ÄŒutim, kako mu srÄ?ek tolÄ?e ob moj objem, gospa sestra dela kot robot, brez besed, zategne trak, razkuĹži koĹžo, vzame iglo, ostrina prebode Ĺžilo, Kalin joka, krokodilje solze se mu ulijejo iz oÄ?i. “Mami, kaj je to!?â€? Stiskam ga, razlagam mu, zgodba na zgodbo, tolaĹžim ga, to je zelo pomembno, zdravnica bo v tvoji krvi videla, da si zdrav, boli samo, ko iglica najde Ĺžilico, poglej, kako lepe rubinaste barve je tvoja kri, v tole posodico teÄ?e, zdaj pa ĹĄe v eno, zdaj boĹĄ dobil pa takle okrogel flajĹĄterÄ?ek, vidiĹĄ, pa je mimo, vse je v redu, ti si junak, zdaj zunaj ti bom vse razloĹžila. Gospa sestra ne reÄ?e niÄ?, niti besede, je gospa sestra Ä?lovek?

Kalin zagleda ĹĄkatlo s ĹĄtampiljkami, zagledam jo tudi jaz, raje je ne omenjam (sem mu sicer rekla, da imajo prijazni zdravnice in zdravniki, medicinske sestre in bratje vedno pripravljene ĹĄtampiljke za male pogumneĹže), vse kaĹže, da tudi on ne, na vrsti je Ĺže nekdo drug, hvala, nasvidenje (odgovora ne zaznam), tukajle na stolu malo poÄ?akajva, ti bom ĹĄe malo podrĹžala kroglico – flajĹĄterÄ?ek. “A imam rano? Zelo me je bolelo!â€? “NimaĹĄ rane, samo drobcena pikica je in kmalu lahko flajĹĄterÄ?ek odstraniva.â€? “Ne, ne dat dol flajĹĄtrÄ?ka!â€? Zapustiva zgradbo, Kalinu dam Ä?okoladno mleko, ki ga olajĹĄano in z velikim veseljem sprejme. “Zakaj me je tako bolelo, mami, ni mi bilo vĹĄeÄ?!â€? “Vem, da ti ni bilo vĹĄeÄ?, saj tudi meni ni bilo in mi nikoli ni. Boli nas pa zato, ker smo Ĺživi, ker Ä?utimo, ker nismo roboti. In Ä?e Ä?utimo boleÄ?ino, Ä?utimo tudi sreÄ?o in veselje, roboti pa niÄ?esar ne Ä?utijo – to pa ni preveÄ? fajn ‌ a bi rad bil robot?â€? “Ne.â€?

KakĹĄen je nauk te zgodbe? Od zdaj naprej bom s sabo vedno imela ĹĄtampiljko. ÄŒesa me je majÄ?keno strah (poleg ljudi, ki jih je zelo strah)? Ljudi – robotov. Kaj je moja naloga? Pripovedovati zgodbe. Ker reĹĄujejo Ĺživljenja. Svet ni Ä?rn in bel, svet je pisan. “Zelo te imam rad, mami.â€? “Jaz tudi tebe, najbolj v vesolju.â€? đ&#x;”˛

Supernova se ĹĄiri V Ljubljani na Rudniku Skupina Supernova zaÄ?enja ĹĄiriti svoje nakupovalno srediĹĄÄ?e. Skupaj z Leclercom bodo zgradili parkirno hiĹĄo. Ĺ iritev Supernove za dodatnih 20 tisoÄ? kvadratnih metrov bo stala 70 milijonov evrov, na novo naj bi se zaposlilo 800 ljudi, gradnjo pa bodo predvidoma konÄ?ali marca 2022. Skupna prodajna povrĹĄina nakupovalnega srediĹĄÄ?a bo skupaj z novim delom znaĹĄala 50 tisoÄ? kvadratnih metrov, imeli pa bodo 2.500 parkirnih mest. Na novih povrĹĄinah bodo v dveh nadstropjih odprli 60 trgovin, skupaj jih bo na tej lokaciji 130. V nakupovalnem srediĹĄÄ?u bodo ĹĄe kino s sedmimi dvoranami, otroĹĄko igriĹĄÄ?e, jump park, na dva tisoÄ? kvadratnih đ&#x;”˛ mz metrih bodo restavracije.â€

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

GOSPODARSTVO

17. septembra 2020

Zaradi korona krize in neurja potreben rebalans proraÄ?una Svetniki ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki soglasno podprli za kandidata na nadomestnih volitvah za DrĹžavni svet Ĺžupana Janka KopuĹĄarja – Potrdili obÄ?inska nagrajenca za letos Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 14. septembra – Prva seja svetnikov ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki po poletnih poÄ?itnicah je zaradi ukrepov za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja novega korona virusa znova potekala v tamkajĹĄnji dvorani Marof.

2 letoma za redne volitve, a je od namere odstopil, ker je ocenil, da za izvolitev nima moĹžnosti.

Njegovo kandidaturo na nadomestnih volitvah so v okolju zastavili kot obÄ?inski projekt, Âťzato bo morebitna izvolitev za drĹžav-

mojo kandidaturo in kandidaturo Liste za napredek obÄ?ine za elektorja.ÂŤ V razpravo pred glasovanjem se je vkljuÄ?il Peter Rosenstein, ki je povedal, da je njihova svetniĹĄka skupina Ĺže izrazila podporo KopuĹĄarju, ker verjamejo,

obdobju jim je KopuĹĄar zagotovil, da poteka vse po naÄ?rtih, kar je dokaz dobro zastavljenih aktivnosti in umnega gospodarjenja.

Projekti cestnega, kanalizacijskega programa, Las-a so v polnem zamahu ali so Ĺže uresniÄ?eni, ure-

KopuĹĄarju soglasna podpora

Med devetimi toÄ?kami dnevnega reda velja omeniti volitve predstavnika v volilno telo (elektorja) za volitve Ä?lana DrĹžavnega sveta in kandidaturo za Ä?lana DrĹžavnega sveta. Nadomestne volitve so potrebne zaradi smrti Bojana KontiÄ?a, ki je bil Ä?lan DrĹžavnega sveta iz regije SaĹĄa.

Predsednik komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja Janko AvberĹĄek je svetnike seznanil, da je na poziv za nadomestne volitve v DrĹžavni svet prispel en predlog za Ä?lana DrĹžavnega sveta, in sicer za Ĺžupana Janka KopuĹĄarja (predlagatelji: Marjanca Rogel PerĹĄiÄ?, Zdravko RamĹĄak in Janko AvberĹĄek), za elektorja pa dva: Marjanco Rogel PerĹĄiÄ? je predlagala Lista za napredek obÄ?ine, Petra Rosensteina pa svetnik Josip Lukenda.

Pred izvedbo tajnega glasovanja je KopuĹĄar predstavil razloge za kandidaturo za Ä?lana DrĹžavnega sveta. Dejal je, da ideja ni nova. O kandidaturi je razmiĹĄljal Ĺže pred

Elektorja za volitve Ä?lana DrĹžavnega sveta in nadomestnega kandidata za DrĹžavni svet iz regije SaĹĄa so opravili na tajnem glasovanju.

FuĹžirju grb, Korberju plaketa obÄ?ine

Svetniki so tretjiÄ? zapored opravili sejo obÄ?inskega sveta v dvorani Marof

nega svetnika naĹĄ skupni uspeh.

Kandidiram pa iz treh razlogov: menim, da morajo biti predstavniki lokalnih interesov Ĺžupani; drugi razlog so moje dolgoletne izkuĹĄnje ter znanje, saj v lokalni samoupravi delujem Ĺže od leta 1996. Bil sem Ĺže tajnik obÄ?ine, obÄ?inski svetnik, podĹžupan, 8 let sem Ĺžupan; tretji razlog pa so operativna vpraĹĄanja, povezana z odnosom drĹžave do obÄ?in. Ĺ˝elim storiti nekaj za celotno regijo SaĹĄa. DanaĹĄnje glasovanje za drĹžavnega svetnika bo znak navzven o delovanju naĹĄe obÄ?ine, zato priÄ?akujem, da boste podprli

da bi z njegovo izvolitvijo okolje pridobilo. Izvolitev njega za elektorja pa bi bila v tej zadevi pika na i za opozicijo.

Na tajnem glasovanju so svetniki izrazili KopuĹĄarju soglasno podporo, za elektorja pa je bila izvoljena Rogel PerĹĄiÄ?eva. Zanjo je glasovalo 7 svetnikov, za Roseinsteina pa 5.

Za zdaj ĹĄe po naÄ?rtih

Brez razprave so svetniki potrdili poroÄ?ilo o izvrĹĄevanju letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una v prvih polovici leta. V obrazloĹžitvi stanja v obÄ?inski blagajni v omenjenem

S skupno vizijo uspeha in razvoja ustvarjamo nove priloĹžnosti.

Velenju, VelenjÄ?ankam in VelenjÄ?anom Ä?estitamo ob obÄ?inskem prazniku.

www.gorenje.com

ditev nove sejne sobe je tik pred koncem ‌ Korona kriza je sicer izvajanje nekoliko upoÄ?asnila, zagodlo jo je tudi poletno neurje. Zaradi tega bo potreben rebalans, saj so nekatere proraÄ?unske postavke zaradi odpravljanja posledic in izvajanja ukrepov bolj ÂťizkoriĹĄÄ?eneÂŤ kot druge, v nadaljevanju leta pa imajo predvidenih ĹĄe kar nekaj aktivnosti. V obdobju januar – junij se je v obÄ?insko blagajno nateklo nekaj manj kot 1,4 milijona evrov ali 45,8 % od naÄ?rtovanih prihodkov, odhodkov pa je bilo za dober milijon evrov ali slabih 33 %.

Komisija za priznanja in nagrade obÄ?ine pri izboru letoĹĄnjih obÄ?inskih nagrajencev ni imela teĹžkega dela. Na javni razpis sta namreÄ? prispela le dva predloga, ki so ju Ä?lani komisije potrdili soglasno, prav tako tudi svetniki.

Tako bo grb ObÄ?ine za viden prispevek pri razvoju in delovanju

lokalne skupnosti prejel Franc FuĹžir (predlagalo ga je Kulturno druĹĄtvo Gorenje), plaketo obÄ?ine pa Franc Korber, in sicer za prispevek k prepoznavnosti kraja in razvoju druĹĄtev. Za priznanje so ga predlagali vaĹĄka skupnost Podgora ter stranke SDS, SLS in SMC. đ&#x;”˛

Velenje nima svojega kandidata za DS Velenje, 10. septembra – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje so na izredni seji izvolili elektorje za nadomestne volitve za izvolitev drĹžavnega svetnika. Njihove interese bodo zastopali Suzana KavaĹĄ, Darinka Mravljak, Dragica Povh, Janja Rednak, Bojan Ĺ karja in Aleksandra VasiljeviÄ?. Volitve v drĹžavni svet bodo potekale 15. oktobra, novo izvoljeni svetnik pa bo pristojen za interese celotne SaĹĄa regije. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

GOSPODARSTVO

17. septembra 2020

Kljub spremenjenim razmeram delajo dobro Gorenje Keramika presegla cilj: biti najboljĹĄi v svoji dejavnosti v JV regiji Evrope – NaÄ?rtujejo za 1,5 % viĹĄje prihodke v primerjavi z lani – Postopek odprodaje zakljuÄ?en ĹĄe letos?

Tatjana PodgorĹĄek

Novi korona virus je prekriĹžal naÄ?rte praktiÄ?no v vseh dejavnostih. Zanimalo nas je, v kolikĹĄni meri jih je podjetju Gorenje Keramika, kako so se odzivali na posledice in kako daleÄ? so aktivnosti za odprodajo podjetja, ki so ga napovedali lastniki. Na ta in druga naĹĄa vpraĹĄanja je direktor podjetja Boris LaubiÄ? takole odgovoril: Epidemija Covid-19 je nekatere dejavnosti bolj prizadela kot druge. Kako je proizvodnjo keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic? ÂťZaÄ?etek leta je bil za nas zelo obetaven, saj smo v prvih dveh letoĹĄnjih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani beleĹžili 6-odstotno rast prihodkov. Pandemija je nato prodajo strmoglavila.

Marca in aprila nas je reĹĄevala prodaja na trgih osrednje in vzhodne Evrope. V letoĹĄnjih prvih petih mesecih smo prodali za 16Â % manj izdelkov glede na lani, samo marca in aprila pa beleĹžimo kar 45-odstotni padec prodaje. Od maja dalje pa so se na sreÄ?o zaÄ?ela naroÄ?ila krepiti. Tako smo julija presegli meseÄ?ni prodajni rekord iz leta 2008 in prodali za 1,1 milijona evrov izdelkov oziroma blizu 200 tisoÄ? kvadratnih metrov keramike. Pred odhodom

na kolektivni dopust v zaÄ?etku avgusta smo kumulativni zaostanek v prodaji v primerjavi z lanskim letom ne samo nadomestili, ampak presegli. Prav tako smo v Ä?asu januar–julij podvojili dobiÄ?ek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.ÂŤ

sreÄ?i so se stvari hitro normalizirale. V podjetju smo se na nastale spremembe odzivali takoj.

Oblikovali smo krizni tim, se prilagajali novim razmeram do zaposlenih, kupcev, oskrbne verige in obvladovanja likvidnosti.

Kje ste zaznali najveÄ? teĹžav in kako ste se odzivali nanje? ÂťNajveÄ?je teĹžave smo zaznali pri padcu prodaje, predvsem na domaÄ?em in hrvaĹĄkem trgu, zaradi odloka o prepovedi delovanja tehniÄ?nih trgovin, poslabĹĄala se je plaÄ?ilna disciplina kupcev. Ti so zaÄ?asno ustavili nova naroÄ?ila, Ĺže poslanih niso odpoklicali, ampak so nekatera dovolili odpremiti, ostala so sproti Boris LaubiÄ?: ÂťOd leta 2015 do vkljuÄ?no prestavljali. Poleg tega so z lani smo namenili za vlaganja veÄ? kot nekateri ustavili plaÄ?ila in 3,5 milijona evrov, naĹĄa tehnoloĹĄka prosili za zaÄ?asno podaljoprema omogoÄ?a proizvodnjo ĹĄanje Ĺže zapadlih raÄ?unov, konkurenÄ?nih izdelkov, kar se odraĹža kar je povzroÄ?ilo slabĹĄo litudi na trgu.ÂŤ kvidnost naĹĄega podjetja in oteĹženo plaÄ?evanje tekoÄ?ih Seveda smo najprej in v skladu obveznosti. Tam, kjer smo imeli s smernicami lastnika Hisense naroÄ?ila, pa izdelkov nismo mo- poskrbeli za zdravje zaposlenih gli odpremiti zaradi logistiÄ?nih ter sprejeli ukrepe za zagotovitev omejitev v transportu oziroma nemotene proizvodnje in posloodrejene karantene voznikov v vanja. Tam, kjer je bilo mogoÄ?e, posameznih drĹžavah na trgih smo uvedli delo od doma. Preosrednje in vzhodne Evrope. K gledali smo tudi obstojeÄ?e zaloge

gotovih izdelkov ter repromateriala. Aprila smo ustavili proizvodnjo, izdelke prodajali iz zaloge in se finanÄ?no razbremenili. Proizvodnjo smo znova zagnali po prvomajskih praznikih. ZaÄ?asno smo ustavili vse naloĹžbe in prekinili ostale nepotrebne nakupe.

Spremljanje razmer in takojĹĄnje prilagajanje traja ĹĄe danes.ÂŤ Ob prihodu novega lastnika ste bili zadovoljni, ker se ni takoj odloÄ?il za prodajo podjetja. Sedaj ga prodaja. Kaj to pomeni za podjetja in ali so kupci na obzorju? ÂťOb prihodu novega lastnika nismo preveÄ? razmiĹĄljali, kakĹĄne bodo njegove zahteve in kakĹĄne spremembe nas Ä?akajo. Pomembno je, da smo novega lastnika Ä?im prej sprejeli ter da smo ga v dveh letih prepriÄ?ali, da znamo dobro delati, in tem pridobili njegovo zaupanje. Je pa napovedal, da dejavnosti, ki niso povezane z belo tehniko, zanj dolgoroÄ?no niso zanimive. Zato se je sedaj odloÄ?il za prodajo druĹžb, ki jih je uvrstil med netemeljne za skupino, in med njimi je tudi Keramika.

Postopek odprodaje smo zaÄ?eli maja. Skupaj z lastnikom smo pripravili predstavitveno gradivo

Slovenija potrebuje 10.000 stanovanj

ObtoĹžnico morajo vroÄ?iti le ĹĄe Alstomu

Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Je zanimanje za podjetje? ÂťJe, tako v Sloveniji kot v tujini, vendar v tem trenutku podrobnejĹĄih informacij ĹĄe ne morem razkriti. Povem pa lahko, da smo od leta 2015 do vkljuÄ?no z lani namenili za vlaganja veÄ? kot 3,5 milijona evrov, da tehnoloĹĄka oprema omogoÄ?a proizvodnjo konkurenÄ?nih izdelkov, kar se odraĹža tudi na trgu. NaĹĄ cilj, ki smo ga presegli, je bil: biti najboljĹĄi ponudnik keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic v regiji JV Evrope. Danes smo eden od vodilnih ponudnikov v osrednjem delu V Evrope. Tu beleĹžimo v zadnjih treh letih najveÄ?jo prodajo.ÂŤ V tukajĹĄnjem okolju in tudi ĹĄirĹĄe kroĹžijo informacije, da je novi lastnik podjetja Ĺže znan in da naj bi to bil sin prejĹĄnjega predsednika uprave Skupine Gorenje Franja Bobinca. ÂťTudi sam sem sliĹĄal za te govorice, ki ne drĹžijo in so Ä?ista dezinformacija.ÂŤ

GOSPODARSKE novice

V Sloveniji primanjkuje vsaj 10 tisoÄ? stanovanj za najem, po neuradnih ocenah celo od dvakrat do trikrat toliko, najveÄ? v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Kranju. Stanovanj primanjkuje tudi v Velenju, ne le za najem, tudi za odkup. Ni seveda Ä?udno, da so investitorji zaÄ?utili priloĹžnost in gradijo predvsem nadstandardna stanovanja za bogatejĹĄe, saj zanje iztrĹžijo veÄ?jo razliko. Novela stanovanjskega zakona, pravijo strokovnjaki, pa je zgolj gaĹĄenje poĹžara. Za razreĹĄitev tega vpraĹĄanja bi bil nujen sistemski vir financiranja.

Iskrene Ä?estitke ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje.

za potencialne kupce. Zaradi dopustov in mrtvila julija ter avgusta postopek nadaljujemo septembra. Cilj in Ĺželja aktualnega lastnika podjetja je zakljuÄ?ek prodajnega postopka ĹĄe letos.ÂŤ

Celje – OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju je obtoĹžnico v primeru pregona domnevnih nepravilnosti pri veÄ? poslih Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj (TeĹĄ) uspelo vroÄ?iti vsem obdolĹžencem razen druĹžbi Alstom.

ObtoĹžnica bremeni 12 slovenskih in tujih fiziÄ?nih oseb ter eno slovensko in eno tujo pravno osebo zaradi skupno 24 oÄ?itanih kaznivih dejanj. ObtoĹžnica ĹĄe ni pravnomoÄ?na, saj bo moralo sodiĹĄÄ?e pred zaÄ?etkom sojenja obravnavati ĹĄe ugovore na obtoĹžnico, ki naj bi jih doslej prejeli 13.

Po neuradnih informacijah so obtoĹžnico vloĹžili zoper nekdanjega direktorja TeĹĄa UroĹĄa Rotnika, vodjo projekta TeĹĄ 6 Bojana BreĹĄarja, lobista Petra Kotarja in njegovo podjetje Sol Intercontinental, direktorja podjetja CEE BoĹĄtjana Kotarja, Ä?lana komisije za izbiro dobavitelja JoĹžeta Lenarta, nekdanje usluĹžbence CEE JoĹžeta Dermola, Darka Weissa in Mirana Lebna, vodjo prodaje

elektrarn v druĹžbi Alstom Power Franka Lehmanna, nekdanjega izvrĹĄnega direktorja Alstoma Austria Josefa Reisla, finanÄ?nega strokovnjaka Bogdana PuĹĄnika ter davÄ?nega svetovalca Darka KonÄ?ana. ObtoĹženo je tudi francosko podjetje Alstom Power.

AmeriĹĄki spletni portal izbral Slovenijo AmeriĹĄki spletni portal Conde Nast Traveler je na lestvici najboljĹĄih poÄ?itniĹĄkih destinacij za leto 2021 na prvo mesto uvrstil Slovenijo. DrĹžava med Italijo in HrvaĹĄko postreĹže z restavracijami z Michelinovimi zvezdicami in odliÄ?nim vinom, turiste pa prevzame s turkiznimi rekami, jezeri in zasneĹženimi gorskimi vrhovi, so zapisali. Najbolj poznano turistiÄ?no destinacijo v Sloveniji – Blejsko jezero – so opisali kot najbolj mirno med bolj poznanimi jezeri v Evropi. „Vendar vsaj za zdaj ostaja blaĹženo neobremenjeno, z veliko odprtega prostora in Ä?istim zrakom,“ so navedli.

V Sloveniji so izpostavili ĹĄe kulinariko in vino ter prejemnike Michelinovih zvezdic, predvsem HiĹĄo Franko in kuharsko mojstrico Ano RoĹĄ, pa tudi restavracijo Strelec na Ljubljanskem gradu.

Sloveniji na lestvici sledijo angleĹĄki Yorkshire, portugalski Melides, ZdruĹženi arabski emirati in Kanarski otoki. „Morda ste v letu 2020 naÄ?rtovali veliko in razkoĹĄno potovanje. Vendar pa je leto 2020 vse spremenilo,“ so zapisali na portalu.

Zaradi pandemije Covida-19 bomo morda v prihodnje nekoliko bolj cenili male stvari, ki jih prinaĹĄajo potovanja, bolj raziskovali lokalno kulinariko in doslej ĹĄe neznane kraje.

Trendi v proizvodnji keramiÄ?nih ploĹĄÄ?ic se spreminjajo dokaj hitro.

Jim sledite? ÂťKeramika je modni izdelek, podobno kot oblaÄ?ila. Modne smernice v keramiki narekujejo trije sejmi, in sicer v Valenciji, sejem opremljanja domov v Milanu ter najveÄ?ji sejem keramike v Bologni. Jim sledimo, saj nam to omogoÄ?ajo znanje, sodobna tehnologija in oprema. Zaradi korone smo opremljanje prodajnih mest kupcev z novimi kolekcijami v tem letu prestavili na maj in ga konÄ?ali julija. Marca smo izdelali nov katalog izdelkov Gorenje Keramika 2020, prav tako je ponudba vidna na naĹĄi spletni strani.ÂŤ KakĹĄni so obeti do konca leta? ÂťNaÄ?rtovali smo 5-odstotno, imeli bomo 1,5-odstotno rast prodaje. Ocenjujemo in priÄ?akujemo, da bomo kljub negotovim razmeram letos ustvarili 1,5 % veÄ? prihodkov oziroma za veÄ? kot 8 milijonov evrov realizacije in pozitivni poslovni rezultat ob koncu leta.ÂŤ đ&#x;”˛

V Gaberkah se bodo zaÄ?ela dela sredi oktobra Dars je po dvofaznem postopku izbiral izvajalca za dela na lokaciji prikljuÄ?ka Gaberke. Ta postopek je pri kraju, saj se je prejĹĄnji teden iztekel rok za vloĹžitev zahtevkov za revizijo. Ker teh ni bilo, bo kmalu opravljen podpis 8,47 milijona evrov vredne pogodbe z izbranim konzorcijem podjetij Kolektor, CGP in VOC Celje. Na prikljuÄ?ku Gaberke se bodo tako v sredini oktobra zaÄ?ela prva gradbena dela.

Dars je te dni prejel tudi ťest prijav za dela na sklopu Jenina na predvideni hitri cesti Velenje– Slovenj Gradec. Sedaj bodo pregledali, ali prijavitelji izpolnjujejo pogoje, nato bo Dars tiste ponudnike, ki postavljene zahteve izpolnjujejo, povabil k oddaji ponudb.

80 milijonov evrov za drugi tir Pridobitev 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev za drugi tir je po besedah infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca pomembna etapna zmaga. Evropska komisija priznava, da drugi tir ni pomemben samo za Slovenijo, ampak tudi Evropo, je poudaril. Kot je spomnil, je komisija Ĺže odobrila 44,3 milijona evrov evropskih sredstev za pripravljalna dela in 109 milijonov evrov za gradnjo sedmih predorov na trasi. Pri finanÄ?ni konstrukciji je naÄ?rtovanih skoraj za petino oz.

250 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Gradnja nove 27-kilometrske proge se mora nadaljevati po zaÄ?rtani Ä?asovnici, in sicer, da bo konÄ?ana leta 2025 in ĹĄla v uporabo leto pozneje. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

INOVACIJE

17. septembra 2020

Tri inovacije se bodo potegovale za nacionalna priznanja Letoťnja bera inovacij je kljub korona krizi dobra – Na razpis prispelo 14 prijav iz 11 podjetij, sodelovalo pa 123 inovatorjev – Še posebej se je izkazal Saťa inkubator s tremi z zlatom nagrajenimi inovacijami

pristop k pripravi pitne vode (Komunalno podjetje Velenje, d. o. o); Avtomatizacija jamskih Ä?rpaliĹĄÄ? vode (Premogovnik Velenje, d. o. o); Kombiniran postopek Ä?iĹĄÄ?enja strojev za predelavo plastike (BSH HiĹĄni aparati, d. o. o., Nazarje).

Srebrni priznanji: EcoCareCups (Plastika Skaza, d. o. o., Velenje) E'DYN

Mira ZakoĹĄek

Velenje – LetoĹĄnja podelitev priznanj in nagrad najuspeĹĄnejĹĄim inovatorjem, ki jo je Ĺže enaindvajsetiÄ? organizirala tukajĹĄnja gospodarska zbornica, je bila seveda manj sveÄ?ana, saj so jo morali prilagoditi trenutnim epidemioloĹĄkim razmeram. Tako je slovesnosti lahko prisostvoval le eden iz posamezne skupine inovatorjev, omejeno pa je bilo seveda tudi ĹĄtevilo gostov.

Zbrane je v uvodu nagovoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije BoĹĄtjan Gorjup, ki je pohvalil inovativnega duha, ki je zelo prisoten v tukajĹĄnjem okolju in zelo pomemben na poti oblikovanja Gospodarstva 5:0, ki so si ga zastavili v Gospodarski zbornici Slovenije in ki naj bi dvignil naĹĄo drĹžavo med bolj razvite. Inovatorjem je Ä?estital tudi TomaĹž KoroĹĄec, predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice, ki je ocenil, da so inovacije tiste, ki pomagajo zagotavljati delovna mesta z viĹĄjo dodano vrednostjo.

Tri inovacije gredo na nacionalno ocenjevanje

Komisija, ki jo je imenoval upravni odbor SĹ GZ, je dodelila pet zlatih, dve srebrni in sedem bronastih priznanj. Na nacionalno ocenjevanje so se uvrstile tri najbolje ocenjene inovacije: To je naravi prijazna eko sveÄ?a podjetja Evegreen, d. o. o., iz Velenja in dva produkta podjetja BSH HiĹĄni aparati iz Nazarij (MUM5 s tehtnico in samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.500).

Inovacije brez profesionalne podpore:

Bronasto priznanje: EASEBelt Dynamic MM (zasebni raziskovalec SreÄ?ko Pisnik) – ploĹĄÄ?a za dinamiÄ?no sedenje

Easebelt Dynamic. Ko se uporabnik usede, se sedeĹžna povrĹĄina s telesom pomakne nazaj, delno rotira, medenica se privzdigne.

S tem se usloÄ?i ledveni del hrbtenice. Vsak premik teĹžiĹĄÄ?a telesa vpliva na delovanje ploĹĄÄ?e.

Zlata priznanja: Samodejna priprava ploĹĄÄ? in sortiranje za suĹĄenje z robotskim manipulatorjem (Autotech, d. o. o., Velenje). Inovatorji: Matic DraĹžnik, Gregor Marzel in Seudin Softić.

Za lesnopredelovalni obrat je bila razvita linija, ki preko odda-

ter odsluĹženega agro odpada in je bioloĹĄko razgradljiva v industrijskem kompostu v Ä?asovnem obdobju ĹĄtirih mesecev.

Profesionalno podprte inovacije:

Bronasta priznanja: Reorganizacija skladiĹĄÄ?nega poslovanja v glavnem skladiĹĄÄ?u Premogovnika Velenje (HTZ Velenje I. P., d. o. o.); Razstavljanje uporabljenih vijaÄ?nih spon K-24 in TH-29 (HTZ Velenje I. P., d. o. o.). SmartMForming (Gorenje Orodjarna, d. o. o., Velenje); Nov

Kavni aparat Siemens EQ500

SveÄ?a Evegreen

Kuhinjski robot Bosch MUM5

SAĹ A inkubator trikrat zlat Ĺ e posebej se je tokrat izkazal SaĹĄa inkubator s kar tremi z zlatom nagrajenimi inovacijami.

Zlato priznanje sta prejeli zagonski podjetji SAĹ A inkubatorja Autotech ter Evegreen, potrditev za inovativnost pa je prejela ekipa SAĹ A inkubatorja, ki Ĺže tretje leto zapored razbija mite s konferenco Future 4.0. ljenega dostopa omogoÄ?a spremljanje zastojev, pripravo in prenos podatkov ter dnevnih planov.

S tem je na delovnem mestu zagotovljena viĹĄja varnost, zmanjĹĄana so proizvodna nihanja, zagotovljena je ponovljivost procesa in poveÄ?ana produktivnost. V postopku manipulacije s tovorom je iz proizvodnega procesa izkljuÄ?eno fiziÄ?no delo.

Future 4.0 (SAĹ A inkubator, d.

Iskreno vam Ä?estitamo ob praznovanju obÄ?ine Velenje. Naj bo v teh prazniÄ?nih dneh veliko priloĹžnosti za krepitev medsebojnega sodelovanja in povezovanja.

SvetniĹĄka skupina OO DeSUS Velenje

o. o., Velenje). Inovatorji: Karla Sitar, Jan Skok, Ana AnŞej in Islam Muťić.

Future 4.0 je mednarodni program, ki inovativno preko konference, spletne platforme, personaliziranega skavtinga startupov ter izobraĹževanja, povezuje industrijske korporacije, ki si Ĺželijo odprtega inoviranja, z relevantnimi start-upi iz Slovenije in tujine v industriji 4.0. PriloĹžnost za izboljĹĄanje inovativnosti in iskanje reĹĄitev z odprtim inoviranjem v start-upih so Ĺže prepoznala nekatera veÄ?ja slovenska podjetja.

Naravi prijazna eko sveÄ?a (Evegreen, d. o. o., Velenje) Naravi prijazna eko sveÄ?a je bila razvita zaradi intenzivnega povpraĹĄevanja po novih, naravi prijaznih alternativah v sveÄ?arski industriji. Hkrati so izvedli in optimizirali proces predelave naravi prijaznih sveÄ? ter izdelali navodila za laĹžjo predelavo. Naravi prijazna eko sveÄ?a je izdelana iz 100 odstotkov obnovljivih virov

9 modularni elektriÄ?ni pogonski sistemi (Podjetje PodkriĹžnik, d. o. o., Ljubno ob Savinji).

Zlati priznanji: MUM5 s tehtnico (BSH HiĹĄni aparati, d. o. o., Nazarje) Aparat MUM5 s tehtnico poenostavlja pripravo slaĹĄÄ?ic, testa za kruh, smutijev in drugih jedi. ÄŒe so osnovne naloge kuhinjskih robotov gnetenje, meĹĄanje, stepanje, rezanje, sekljanje in ribanje, je tehtanje sestavin operacija, ki jo uporabniki izvajajo loÄ?eno. Z vgradnjo tehtnice v aparat MUM5 je zdaj omogoÄ?eno dodajanje sestavin neposredno v posodo, brez pretresanja in prenaĹĄanja. Novost je tudi Ä?asovnik, ki omogoÄ?a uporabniku poln nadzor in prijetno izkuĹĄnjo pri pripravi jedi.

Samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.500 (BSH HiĹĄni aparati, d. o. o., Nazarje Kavni aparat EQ.500 odlikuje enostavno upravljanje, tiho delovanje, atraktiven dizajn in izjemen okus kave. Upravljanje na dotik s prstom preko uporabniĹĄkega vmesnika z barvnim digitalnim zaslonom je preprosto in intuitivno. Funkcija OneTouch DoubleCup omogoÄ?a pripravo dveh skodelic kavnih napitkov hkrati.

Higieno sistema s posodo za mleko ali z zajemom mleka iz embalaĹže zagotavlja avtomatsko Ä?iĹĄÄ?enje autoMilkClean.

MoĹžno je upravljanje s pametnim telefonom. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

ZDRAVSTVO

17. septembra 2020

PriÄ?akovali smo, da se bo ĹĄtevilo okuĹžb poveÄ?alo V Velenju namesto Covid ambulante od poletja dalje deluje akutna ambulanta – Paciente z vroÄ?ino obravnavajo v akutni ambulanti – ÄŒakajo nas negotovi Ä?asi, zato je treba poskrbeti za svoj imunski sistem, ki je boljĹĄi poleti, jeseni in pozimi je precej ĹĄibkejĹĄi Jasmina Ĺ karja

V Zdravstvenem domu Velenje smo za zagotavljaje varne obravnave pacientov takoj po uradnem zakljuÄ?ku epidemije uvedli delovanje Akutne ambulante, kamor so napoteni in obravnavani vsi pacienti z moĹžnimi nalezljivimi (s poviĹĄano telesno temperaturo in pridruĹženimi respiratornimi znaki bolezni ali drugimi kliniÄ?nimi znaki okuĹžbe). Vsakodnevno delujeta tako Akutna ambulanta za odrasle kot tudi pediatriÄ?ne paciente. V obe ambulanti prihajajo pacienti naroÄ?eni in tako ter s prostorsko loÄ?enimi ambulantami s posebnimi vhodi iz zunanjosti Zdravstvenega doma zagotavljamo, da se poti pacientov z nalezljivimi obolenji popolnoma loÄ?ene od poti pacientov z nenalezljivimi obolenji. PoslediÄ?no smo tej reorganizaciji prilagodili ostale delavnosti tako v ambulantah druĹžinske

medicine kot tudi pediatriÄ?nih ambulantah, da teÄ?ejo Ä?im bolj nemoteno in tekoÄ?e. Administrativna dela za paciente opravljamo veliko s pomoÄ?jo telekomunikacijskih moĹžnosti (predvsem e-poĹĄte).

Telefonske linije za stik z ambulantami so ob veÄ?jem prilivu klicev ozko grlo in pospeĹĄeno iĹĄÄ?emo reĹĄitve za izboljĹĄave.

V Zdravstvenem domu imamo organizirano triaĹžo in brez naroÄ?ila na pregled vstop v ZD ni moĹžen. Za vse paciente z akutnimi teĹžavami in Ĺživljenje ogroĹžajoÄ?imi stanji nemoteno 24 ur na dan 7 dni v tednu deluje NMP in deĹžurna ambulanta. Odvzem brisov na SARS CoV 2 je organiziran po sistemu Âťdrive inÂŤ in teÄ?e vsakodnevno. Tudi za naroÄ?anje na bris je treba najprej poklicati svojega osebnega izbranega zdravnika, ki izpolni potrebne obrazce in poĹĄlje v akutno ambulanto. Iz akutne ambulante nato pokliÄ?emo pacienta in ga naroÄ?imo na

bris, po potrebi pacienta pregledamo ĹĄe v infekcijskem boksu. Odvisno, kako glede na anamnestiÄ?ne podatke zdravnik, ki dela v akutni ambulanti, v kateri delajo sploĹĄni zdravniki, ki se izmenjujejo.

Isti sistem je organiziran za pediatriÄ?ne paciente in v akutni pediatriÄ?ni ambulanti v prostorih infekcijskega boksa. V predĹĄolskem dispanzerju se izmenjujejo zdravniki pediatri. Sicer pa potek jemanja brisov poteka podobno kot v Ä?asu epidemije,ÂŤ razloĹži mag. Dijana Vasov, specialistka druĹžinske medicine.

Ponovna vzpostavitev Covid ambulante?

ÂťMoĹžno je, Ä?eprav imata delujoÄ?i akutni ambulanti vlogo COVID ambulante.

PriÄ?akovali smo, da se bo ĹĄtevilo okuĹžb poveÄ?alo, ko bodo otroci zaÄ?eli hoditi v ĹĄolo in vrtec. VeÄ? je stikov med ljudmi.

Zaradi varnosti otrok tudi veÄ? testiramo.

Specialistka druĹžinske medicine odgovarja: ÂťVeÄ? testiranj pomeni, da dnevno testiramo med trideset in ĹĄestdeset oseb.

Moram pa opozoriti tudi na to, da so se poveÄ?ale tudi druge virusne okuĹžbe, zaradi katerih nam odpornost pade in smo lahko bolj dovzetni tudi za korona virus.ÂŤ

Pot do testiranja

Dijana Vasov: ÂťPriporoÄ?amo dovolj spanja, zdravo in redno prehranjevanje, gibanje na zraku, uporabo zaĹĄÄ?itnih sredstev (mask v zaprtih prostorih, razkuĹževanje) in omejene stike. NihÄ?e ne ve, kaj nas Ä?aka pozimi. ÄŒe bi imeli podobne ukrepe, kot v Ä?asu epidemije, bi se ĹĄtevilo okuĹženih zmanjĹĄalo.ÂŤ

Do sedaj smo testirali vsak prehlad, da bi se izognili temu, da bi bolni otroci okuĹžili ĹĄe druge.ÂŤ Kaj pomeni veÄ? testiranj?

Pacienti morajo pred obiskom zdravnika poklicati svojega izbranega zdravnika ali pediatra, povedati, kakĹĄne simptome imajo, in pri njem dobiti natanÄ?na navodila. ÂťBolnik z respiratornimi znaki bo ostal doma in se izoliral do rezultatov brisa, ki ga vzamemo v dnevu ali dveh. ÄŒe je testa pozitiven, ostane bolnik v izolaciji doma ĹĄtirinajst dni, ob poslabĹĄanju stanja vzamemo bris ponovno,ÂŤ poudari mag. Vasova, ki priporoÄ?a zaĹĄÄ?ito, sploh, ker se veliko druĹžimo in se virus ĹĄiri. ÂťUkrepi so manj strogi kot v Ä?asu epidemije. V zadnjem Ä?asu obravnavamo veÄ?je ĹĄtevilo otrok in starejĹĄih oseb, ki so se po dolgem Ä?asu znova sreÄ?ali in vmes bili na dopustu. PriÄ?akovali smo, da se bo ĹĄtevilo okuĹžb poveÄ?alo.ÂŤ đ&#x;”˛

Covid podaljĹĄal Ä?akalne dobe v zobozdravstvu Zaradi varnosti so po priporoÄ?ilih NIJZ morali zmanjĹĄati ĹĄtevilo pacientov, ki jih lahko dnevno obravnavajo – Pacientom svetujejo, naj na dodeljene termine pridejo 10 minut prej, da se ne zadrĹžujejo v Ä?akalnicah Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Tako kot v drugih zdravstvenih in zobozdravstvenih ustanovah so tudi v Zdravstvenem domu Velenje zaradi razmer po epidemiji s Covidom-19 v skladu z navodili stroke ter Ministrstva za zdravje prilagodili tudi delo v zobozdravstvenih ambulantah. Pacienti k zobozdravniku ne morejo prihajati nenapovedano. Obvezno se je treba

naroÄ?iti po telefonu. To velja tudi, kadar gre za nujno zobozdravstveno stanje,ÂŤ pravi Renata Lamot, vodja zobozdravstva.

Paciente z akutnimi teĹžavami in sumom ali dokazano okuĹžbo napotijo na urgentno zobozdravstveno vstopno toÄ?ko

Ob prihodu v zdravstveni dom pacientom izmerijo telesno

temperaturo in izpolnijo vpraĹĄalnik za preverjanje zdravstvenega stanja. Obvezna sta uporaba maske in razkuĹženje rok. ÂťÄŒe je pri pacientu prisotna poviĹĄana telesna temperatura in drugi znaki akutne okuĹžbe dihal, svetujemo posvet z izbranim zdravnikom ali deĹžurno sploĹĄno ambulanto o tem, ali je potrebno pacienta testirati na okuĹžbo s Covidom-19,ÂŤ razloĹži protokol Lamotova. ÄŒe so za pacienta zobozdravstvene

storitve nenujne, odloĹžljive, pacienta v takem primeru naroÄ?ijo na zobozdravstveno obravnavo Ä?ez 14 dni, ko naj bi teĹžave akutne okuĹžbe dihal izzvenele oziroma do razjasnitve vzroka infekta oziroma negativnega izvida brisa. ÄŒe pa je sum utemeljen ali okuĹžbe s Covidom-19 dokazana, pa pacienta z akutnimi, neodloĹžljivimi teĹžavami z zobmi napotijo na urgentno zobozdravstveno vstopno toÄ?ko.

Priprava zobne ambulante traja dlje Ä?asa kot obiÄ?ajno, pri delu uporabljajo predpisano varovalno opremo.

Vstopijo lahko samo zdravi in najveÄ? 10 minut prej

ÄŒe pacient nima poviĹĄane telesne temperature in je zdrav, lahko vstopi v prostore enote zobozdravstva. Svetujejo, da naj na dodeljene termine prihajajo 10 minut prej, da se ne zadrĹžujejo v Ä?akalnicah. V njih lahko sedijo na za to oznaÄ?enih sedeĹžih, pri katerih je razdalja med njimi vsaj 1,5 metra. Otroka in osebo s posebnimi potrebami ali gibalno ovirane lahko spremlja le en zdrav spremljevalec. ÂťIzvajalci zobozdravstvene dejavnosti smo morali pri izvajanju storitev upoĹĄtevati priporoÄ?ila za prepreÄ?evanje okuĹžbe z virusom SARS-CoV-2, ki jih je pripravil NIJZ. Priprava zobne ambulante traja dlje Ä?asa kot obiÄ?ajno, pri delu uporabljamo predpisano varovalno opremo, poveÄ?an je nivo dezinfekcije na vseh nivojih, kar varuje pred prenosom okuĹžbe tako zaposlene kot paciente. Zaradi varnosti smo po priporoÄ?ilih morali zmanjĹĄati ĹĄtevilo pacientov, ki jih lahko dnevno obravnavamo,ÂŤ pravi vodja zobozdravstva.

Zaposleni druĹžbe Esotech Vam Ä?estitamo ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje! www.esotech.si 185 x 150 mm naĹĄ Ä?as 2019 praznik mov1.indd 1

16. 09. 2019 19:17:27

DvomeseÄ?ni izpad nadomeĹĄÄ?ajo po stopnjah nujnosti

Ob razglaĹĄeni epidemiji s Covidom-19 (sredi marca letos) so po navodilih Ministrstva za zdravje prenehali delo v zobozdravstvenih ambulantah. Sledil je dvomeseÄ?ni izpad dela, kar sedaj nadomeĹĄÄ?ajo in prilagajajo delo po stopnjah nujnosti obravnave. ÂťZobne ambulante od 11. maja obratujejo

â?ą

Razmere zahtevajo veliko prilagajanja in razumevanja tako od zaposlenih kot pacientov.

vsak dan, po razporedu, za informacije, navodila in naroÄ?ila so zobozdravniki dosegljivi na telefon ob doloÄ?enih urah delovnega Ä?asa. Imamo organizirano deĹžurno zobozdravstveno sluĹžbo za urgentna zobozdravstvena stanja tako med tednom kot tudi Ä?ez vikende in praznike, obvezno pa je predhodno naroÄ?ilo za termin na dan prihoda.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

PIKIN FESTIVAL

17. septembra 2020

Pika pride in pika 31. Pikin festival bo potekal 26. in 27. septembra na 15 razliÄ?nih prizoriĹĄÄ?ih v srediĹĄÄ?u mesta, ves teden pa bo Pika odpirala razstave ter prirejala pustolovska in kulturna druĹženja Tina Felicijan

Festival Velenje in drugi soorganizatorji Pikinega festivala so morali zbrati veliko poguma, da bodo kljub razmeram, izrazito nenaklonjenim pikastim aktivnostim, v Velenje tudi letos povabili junakinjo otroĹĄkih in odraslih src Piko NogaviÄ?ko. Seveda so si po lanski 30-letnici festivala, ko je na tisoÄ?e otrok raziskovalo Pikino deĹželo v srediĹĄÄ?u mesta, Ĺželeli, da bi tudi letos lahko ponudili obilo ustvarjalnih, senzoriÄ?nih, gibalnih ter drugih doĹživljajskih in interaktivnih delavnic, gledaliĹĄkih in glasbenih uprizoritev, scenskih zanimivosti, predvsem pa sreÄ?anj s Piko in njenimi prijatelji.

Vendar so morali pristati na kompromis in namesto velikega rajanja prirediti skromnejĹĄi Mini Pikin festival. ManjĹĄi bo namreÄ? obseg festivala, manj bo aktivnosti, vse pa bodo prilagojene aktualnim razmeram.

â?ą

Pika sporoÄ?a: ÂťLetos bomo malo manj nagajivi, malo bolj bomo posluĹĄali odrasle, malo manj se bomo druĹžili, malo veÄ? bomo sedeli, malo manj bomo ustvarjali, malo veÄ? predstav si bomo ogledali, malo manj se bomo fotografirali, malo veÄ? si bomo mahali, a Ä?eprav bo festival mini, bo veselje maksi, Ä?e bomo le vsi pazili drug na drugega.ÂŤ

â?ą

Pikina deĹžela bo odprta v soboto in nedeljo, 26. in 27. septembra, med 10. in 18. uro. Pike in gusarji bodo za ogled koncertov in predstav na osrednjih prizoriĹĄÄ?ih potrebovali vstopnice. Na druga prizoriĹĄÄ?a pa bodo lahko vstopali, dokler ne bodo polna oziroma bodo na delavnicah prosta mesta.

Planetom generacij, MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje pa bo povabila v vilo RoĹžle v SonÄ?nem parku.

ÄŒastna pokroviteljica bo Anja Ĺ tefan Pika ima vsako leto vsaj eno najboljĹĄo prijateljico – izjemno Ĺžensko, ki navdihuje ljudi, predvsem pa otroke in mladino.

Letos bo to pesnica, pisateljica, pripovedovalka Anja Ĺ tefan – Ä?astna pokroviteljica 31. Pikinega festivala. Tradicije veÄ?era s Ä?astno pokroviteljico ne

bodo prekinili. Tako bo Anja Ĺ tefan skupaj z ilustratorko Marjanco Jemec BoĹžiÄ? gostja pogovornega veÄ?era v Galeriji Velenje v torek, 22. septembra, ob 18. uri.

Pika pride Uradne otvoritve Pikinega festivala s slavnostnim Pikinim prihodom ne bo prav zato, da se ne bi na enem mestu nagnetlo preveÄ? obiskovalcev. Vendar Pika zagotovo pride. SreÄ?anja z njo bodo nakljuÄ?na, bo pa obiskala vsa prizoriĹĄÄ?a.

Barbara Pokorny: ÂťVse lepo vabim na 31. Pikin festival, obenem pa vse prosim, naj se zavedajo situacije in sprejmejo dejstvo, da bo Pika letos povsem drugaÄ?na.ÂŤ

â?ą

Pomagajte Piki okrasiti mesto! Ker bo letos manj scenskih detajlov, bodo pikaste nogavice, Ficki ali gusarske zastave, ki jih lahko obesite na svojem balkonu, priĹĄli ĹĄe bolj do izraza.

PREDFESTIVALSKI DOGODKI

Veseli, da festival sploh bo Glede na to, da se razmere, povezane s ĹĄirjenjem korona virusa, spreminjajo praktiÄ?no iz dneva v dan, dolgo ni bilo znano, ali bodo 31. Pikin festival sploh lahko priredili. Od takrat, ko so bili organizatorji prepriÄ?ani, da festivala ne bo, do danes, ko se intenzivno pripravljajo na Pikin teden, so oblikovali vsaj sedem razliÄ?nih scenarijev, naposled pa se odloÄ?ili za serijo predfestivalskih dogodkov in zgoĹĄÄ?eno vikend dogajanje. ÂťNa tem festivalu bomo predvsem sedeli in spremljali predstave. Tudi Pika bi si Ĺželela bolj razigranega in radoĹživega festivala, a vendar mora spoĹĄtovati navodila za varno druĹženje na kulturnih prireditvah,ÂŤ pravi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.

Ĺ tirje odri in ĹĄtevilna druga prizoriĹĄÄ?a Pikine predstave in koncerti bodo potekali na ĹĄtirih veÄ?jih odrih z ograjenimi sediĹĄÄ?i v srediĹĄÄ?u mesta, ostalo dogajanje pa bo na manjĹĄih prizoriĹĄÄ?ih in v prostorih soorganizatorjev. Tako bo Pika z zanimivim programom obogatila kar 15 lokacij. Obiskovalci bodo morali za vse dogodke predÄ?asno prevzeti brezplaÄ?ne vstopnice. Na dan dogodka jih bodo naĹĄli na vseh info toÄ?kah, eno uro pred dogodkom pa tudi na posameznem prizoriĹĄÄ?u. Vstopnice bodo delili, dokler ne bodo zapolnjena vsa prosta mesta. ÂťNe smemo si dovoliti, da bi na prizoriĹĄÄ?ih nastala prevelika gneÄ?a,ÂŤ pojasnjuje direktorica.

Prvi, Zeleni oder, bo na Titovem trgu, kjer bo okrog 300 stolov, namenjen pa

bo koncertom. Drug, Rumeni oder, na katerem bodo potekale predvsem Ä?arovniĹĄke predstave, bo na mestnem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u. Tretji, Modri oder, bo na dvoriĹĄÄ?u OĹ Gustava Ĺ iliha, kjer se bodo vrstile lutkovne predstave. Na Ä?etrtem, RdeÄ?em odru na travniku med galerijo in upravno enoto, pa bodo na ogled igrane predstave.

Travnik pred kulturnim domom bo namenjen likovni umetnosti. Tam bodo Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov izvajali slikarske delavnice. IgriĹĄÄ?i pri OĹ Gustava Ĺ iliha bosta namenjeni plesni in roÄ?ni ustvarjalnosti. Travnik pred velenjsko gimnazijo se bo spremenil v ĹĄportni

poligon. Na Cankarjevi ulici pa bo Ĺ˝iv Ĺžav sejem s ponudbo okrepÄ?il in rokodelskih mojstrovin.

Pikasto dogajanje bodo priredili tudi javni zavodi. Tako bo denimo Muzej Velenje povabil na Velenjski grad, kjer bodo nastopali tudi uÄ?enci Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, v kinu bodo vrteli filme za otroke, v galeriji bodo potekale aktivnosti, tematsko vezane na razstavo ilustracij Marjance Jemec BoĹžiÄ?, v knjiĹžnici bodo potekale raznovrstne delavnice, Ljudska univerza bo program izvedla na travniku pred

11

Ponedeljek, 21. september 2020 17.00 Galerija Velenje ANJA Ĺ TEFAN IN JANEZ DOVÄŒ PravljiÄ?no-glasbeni veÄ?er Torek, 22. september 2020 18.00 Galerija Velenje VEÄŒER S ÄŒASTNO POKROVITELJICO ANJO Ĺ TEFAN IN AVTORICO RAZSTAVE RAZKOĹ JE DOMIĹ LJIJE MARJANCO JEMEC BOĹ˝IÄŒ Pogovor Sreda, 23. september 2020 16.00—18.00 Zbirno mesto: Ĺ kalsko jezero PIKINA PLANINSKA PUSTOLOVĹ ÄŒINA v sodelovanju s Planinskim druĹĄtvom Velenje 17.00 Atrij Muzeja Velenje na Velenjskem gradu Odprtje razstave PO PIKASTIÄŒNIH OBRONKIH Ĺ ALEĹ KE DOLINE v sodelovanju z Muzejem Velenje ÄŒetrtek, 24. september 2020 18.30 KnjiĹžnica Velenje Pogovor z Andrejem Ĺ terom in odprtje PETIH PIKINIH RAZSTAV v sodelovanju s KnjiĹžnico Velenje Petek, 25. september 2020 19.00 eMCe plac Odprtje razstave NIKA HORVAT: METAMORFOZA v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

IZOBRAŽEVANJE

Na Ĺ olskem centru nagradili najboljĹĄe dijake Tako kot vsako leto so na Ĺ olskem centru Velenje tudi letos pripravili sveÄ?anost, s katero so se zahvalili svojim najboljĹĄim dijakom Mira ZakoĹĄek

Velenje, 14. septembra – Tokratna slovesnost je seveda potekala skladno s preventivnimi ukrepi.

Dobitniki priznanj Ĺ olskega centra Velenje so naj dijaki ĹĄol: NeĹža Vipavc (Gimnazija Velenje), Marko Hrovat (Ĺ ola za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje), Luka Lah (Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola) in Lenart Kukovec (Ĺ ola za storitvene dejavnosti). Vsi ĹĄtirje so bili vsa ĹĄtiri leta odliÄ?ni, predani izobraĹževalnemu sistemu, pripravljeni pomagati soĹĄolcem, izkazali pa so se tudi na ĹĄtevilnih izvenĹĄolskih dejavnostih in tekmovanjih.

Nagradile pa so tudi posamezne ĹĄole za odliÄ?ne uspehe v vseh letih izobraĹževanja in za nadpovpreÄ?ne rezultate na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Nagrajenci Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje: AndraĹž BrunĹĄek, Ĺ˝iga Golob, Zala KaÄ?, Nina Ocvirk, AnĹže PeÄ?nik, Nejc PritrĹžnik, GaĹĄper Polak RoĹžiÄ?, Luka RamĹĄak, Domen Stvarnik, AljaĹž OgrajenĹĄek, Goran TomaĹĄ. Podelili pa

so tudi skupinsko priznanje za izjemno aktivno sodelovanje pri vodenju in mentorstvu dijakom v delavnicah v okviru mednarodnega projekta SLEVET, za aktivno sodelovanje na tehniÄ?ni olimpijadi ter za izjemen prispevek k prepoznavanju Ĺ olskega centra Velenje v

lokalnem okolju in ĹĄirĹĄe. Prejeli so ga Andrej BaĹĄek, Benjamin BaĹĄek in TomaĹž Uran. Priznanje je prejelo tudi 5 najboljĹĄih dijakov v generaciji na Premogovniku Velenje: Jakob LoÄ?an, Nejc Pungertnik, Ĺ˝an Brecl, Jan PotoÄ?nik in AnĹže TranÄ?ar.

Nagrajenci Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole: Belmin HadĹžimuratović, Lenart Golob, Tilen Kelc, Miha Medved, Vid Pejovnik, Ĺ˝an Rebernik, Kaja Ĺ koflek, Tim Turinek, Miha Jamer, Klemen Jakop, Lukas Kotnik in Jernej Zajc.

Nagrajenci Ĺ ole za storitvene dejavnosti: Adel Habibović, Dominik Gashi, UrĹĄka Nerat, AnĹže SkoÄ?ir, AljoĹĄa Brglez, Izidor Destovnik, Janja GluĹĄiÄ?, Jaka Koren, Adrian Drago Poprijan, Tinkara

NeĹža Vipavc, naj dijakinja Gimnazije Velenje

Marko Hrovat, naj dijak Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje

Luka Lah, naj dijak Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole

V iskanju kljuÄ?a do razpleta Ob mednarodnem dnevu pismenosti 8. septembru se je v KnjiĹžnici Velenje zaÄ?ela 12. sezona bralne znaÄ?ke za odrasle – Na uvodnem druĹženju je gostoval slovenski mojster detektivk Avgust DemĹĄar Tina Felicijan

NaroÄ?nik oglasa: SvetniĹĄka skupina Levica

V novo sezono bralne znaÄ?ke so v KnjiĹžnici Velenje stopili v druĹžbi Âťprvega peresa slovenskega detektivsko-kriminalnega romanaÂŤ Avgusta DemĹĄarja, avtorja enega prvih slovenskih cikliÄ?nih detektivskih opusov, skupno 10 klasiÄ?nih detektivskih romanov, ki je bil ĹĄtirikrat nominiran za kresnika, njegovi Primeri inĹĄpektorja Vrenka pa naslednje leto pridejo na male zaslone. LetoĹĄnja bralna znaÄ?ka namreÄ? za odrasle izpostavlja prav njegov opus.

Kriminalke prebira od nekdaj, je povedal. ÂťNajprej sem se v osnovni ĹĄoli tako kot veÄ?ina drugih sreÄ?al z Agatho Christie in se, Ä?eprav sem vmes ĹĄtudiral resnejĹĄo literaturo, kasneje vraÄ?al k njej. UĹžival sem v kriminalkah kot bralec, nisem pa

razmiĹĄljal, da bi jih pisal, dokler nisem naletel na tako zaniÄ? napisano knjigo, ki je krĹĄila vsa pravila dobre kriminalke, da sem

17. septembra 2020

si rekel: kaj takega bi pa lahko napisal tudi sam,ÂŤ pripoveduje.

In res je zaÄ?el pisati ter ustvaril prvenec Olje na balkonu, ki ga

Avgust DemĹĄar je o svojih pogledih na Ĺžanr, svojem pristopu k razvoju zgodbe in oblikovanju junakov ter uĹžitkih in utehah, ki jih najde v pisanju, pripovedoval v pogovoru z Andrejo AĹžber.

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine!

Odprimo knjige

KnjiĹžnica Velenje z namenom spodbujanja bralne kulture Ĺže 12 let izvaja projekt z naslovom Odprimo knjige. Gre za bralno znaÄ?ko za odrasle, ki nudi paleto kakovostnih naslovov razliÄ?nih Ĺžanrov. Letos so snovalci programa bralne znaÄ?ke izpostavili knjiĹžni opus Avgusta DemĹĄarja, tradicionalno pa so v izbor uvrstili najnovejĹĄa dela lokalnih avtorjev, nekaj izstopajoÄ?ih romanov slovenskih pisateljev, mednarodne uspeĹĄnice in tudi pesniĹĄke zbirke. Prav izbor slednjih je letos izrazito lokalno zaznamovan. Bralci bodo lahko odprli zbirko najnovejĹĄih lirskoslovarskih gnezd je leta 2008 uvrstil med nominirance za kresnika.

Odkar piĹĄe, mu primanjkuje Ä?asa in energije za branje, vendar ta uĹžitek nadomeĹĄÄ?a s pisanjem – izmiĹĄljevanjem kriminalnih zapletov, samem pisanju, ko ga besedilo posrka in vodi po svoje, pravi in razkrije svoj ustvarjalni proces: najprej ima zgodbo (umor, storilca in motiv), nato razvije junaka (inĹĄpektorja), potem pa z raziskovanjem strokovne in druge literature ter sestavljanjem vizualnega miselnega vzorca krajev, Ä?asov, dogodkov, kljuÄ?ev, likov in relacij med njimi ustvari celoto. ÂťBolj kot pisatelj se vidim kot sestavljalec kriĹžank, saj nimam najprej junaka, ki bi imel problem in bi ga moral reĹĄiti, ampak imam najprej zgodbo, torej reĹĄitev. Zakonitost kriminalke je,

Pokorny, Ajda Ring, Lea SuĹĄec, Ĺ˝enita Ĺ ehić, AljaĹž Vejnović, Skupinsko priznanje so prejele: Martina Jelen, Maja Lukman, Martina PuĹĄnik in Klara ViskoÄ?nik.

Nagrajenci Gimnazije Velenje: MatjaĹž ÄŒelan, Petra Drev, JaĹĄa GradiĹĄek, Tina JurkoĹĄek, MaĹĄa Kaiser, Jan Kukavica, Maja Rotovnik, Nina Smrekar, Teodora Vandjilja, Anja VodoĹĄek, Anja Zaverla.

Za posebne doseĹžke v kulturi, umetnosti in ĹĄportu: Pia Cesar, Pia Lucija Kralj, Luka OvÄ?jak, Nika Oder, Lara Pustinek MioÄ?ić in Peter Ĺ iĹĄko. đ&#x;”˛

Lenart Kukovec, naj dijak Ĺ ole za storitvene dejavnosti

Iva Stropnika z naslovom Od anusa do Ĺželve, zbirko Beseda DuĹĄana M. Pirca in prvenec Staneta Hafnerja Veter, ujet v duĹĄi. Med proznimi deli lokalnih avtorjev, ki so izĹĄla v minulem letu, najbolj izstopata romana Mesto na vodi Petra Rezmana in Prestreljene sanje Vlada VrbiÄ?a. Bralno znaÄ?ko osvojijo bralci, ki preberejo pet knjig iz nabora 25 predlogov in eno knjigo po svojem izboru ter do 15. aprila oddajo izpolnjeno zloĹženko, ki jo najdejo v velenjski, ĹĄoĹĄtanjski in ĹĄmarĹĄki enoti knjiĹžnice. Na mednarodni dan knjige 23. aprila pa jih Ä?aka druĹženje z imenitnim gostom.

da so gesla, ki privedejo do reĹĄitve, kot v kriĹžanki urejena.ÂŤ Tradicionalna delitev literature na visoko, umetniĹĄko bolj dovrĹĄeno, in nizko, lahkotnejĹĄo, uvrĹĄÄ?a kriminalni Ĺžanr v slednjo skupino, Ä?eprav obravnava eno od pratem umetniĹĄkega ustvarjanja in tudi racionalnega razmiĹĄljanja (razkol med dobrim in zlim ter premagovanje drugega s prvim), hkrati pa mora biti kriminalka napisana zelo spretno in inteligentno, da bralcu zagotovi uĹžitek v zgodbi. Tako je kriminalna Avgust DemĹĄar: ÂťBralci beremo kriminalke, da imamo moĹžnost tekmovati z glavnim junakom pri prepoznavanju kljuÄ?ev do razpleta.ÂŤ

Pisanje kriminalk je tudi dobra psihoterapija, pravi gost uvodnega sreÄ?anja v novo sezono bralne znaÄ?ke. ÂťVsak od nas nosi s sabo veliko stvari, ki jih mora skozi Ĺživljenje predelati. Jaz jih s pisanjem kriminalk. V vsakem romanu razÄ?istim kakĹĄno malo osebno travmo ali neprijeten spomin.ÂŤ

literatura preprost in obenem zahteven Ĺžanr. ÂťSicer danes delitve na visoko in nizko literaturo ne priznavamo veÄ?. Govorimo o dobri in slabi ne glede na Ĺžanr,ÂŤ razmiĹĄlja DemĹĄar in doda, da se kriminalni Ĺžanr v Sloveniji uspeĹĄno razvija, s tem pa se tudi pogled bralcev nanj spreminja.

Pove, da Ĺžanrska literatura zahteva od ustvarjalca poznavanje in spoĹĄtovanje doloÄ?enih pravil. ÂťNekaj tistih, ki jih je ameriĹĄki umetniĹĄki kritik Van Dine zapisal 1927, je ĹĄe vedno prisotnih.

Pisatelj obravnava skrivnost, ki jo raziskuje glavni junak, bodisi kriminalist bodisi zasebni detektiv. Nadnaravne sile se ne smejo pojavljati. Skrivnost se da razreĹĄiti s presojanjem in logiÄ?nim sklepanjem. Roman je posejan s kljuÄ?i do spoznanja, kdo je storilec, vendar je napisan tako premeteno, da nas vodi za nos,ÂŤ jih je naĹĄtel in dodal, da Ĺželi sam kot bralec detektivke ves Ä?as Ä?utiti napetost, Ĺželi biti spretno zaveden, ĹĄele na koncu ob razkritju storilca pa razsvetljen. đ&#x;”˛

SpoĹĄtovane obÄ?anke in obÄ?ani! Ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje vam iskreno Ä?estitamo in vas vabimo k sodelovanju, da ustvarimo sodobno, zeleno, odprto in prijazno mesto.

Le s skupnimi moÄ?mi, strpnostjo in solidarnostjo bomo kos novim izzivom prihodnosti.

Trg mladosti 2, Velenje

Svetnik Levice v Svetu Mestne obÄ?ine Velenje MatjaĹž PeÄ?ovnik in Lokalni odbor Levice Velenje - Mozirje

Tretji razred v karanteni Ĺ oĹĄtanj, 11. septembra – UÄ?enci 3. razreda Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha Ĺ oĹĄtanj so zaradi okuĹžbe uÄ?enke s korona virusom od petka, ko so vodstvo ĹĄole s tem seznanili z Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje, v karanteni. Pouk pri njih poteka na daljavo. ÂťTakoj po tistem, ko so nas okoli pol devete ure dopoldne poklicali z NIJZ in nas seznanili z okuĹžbo

ter nam dali napotke o tem, kako ravnati, smo poklicali starĹĄe, uÄ?ence in uÄ?enke pa napotili domov.

V karanteni bodo predvidoma do 20. septembra.

V tem Ä?asu bo zanje potekal pouk na daljavo,ÂŤ je povedala ravnateljica mag. Majda ZaverĹĄnik – Puc. Podatkov o morebitnih okuĹžbah ĹĄe kakĹĄnega uÄ?enca ali uÄ?itelja na ĹĄoli v ponedeljek niso imeli in upajo, da bo tako tudi ostalo. Pouk za vse ostale razrede poteka normalo in po urniku. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

17. septembra 2020

Zvesti ljubitelji kulture in glasbe Kulturno umetniĹĄko druĹĄtvo Ravne zdruĹžuje mlade ustvarjalce razliÄ?nih umetniĹĄkih podroÄ?ij – Na otvoritvi Glavnega trga v Ĺ oĹĄtanju bo nastopila Tinkara KovaÄ?, brezÄ?asna glasbenica, ki zdruĹžuje svoje skladbe z umetnostjo – Krajani potrebujejo razvedrilo Jasmina Ĺ karja

KUD Ravne ima dolgoletno tradicijo in je eno prvih druĹĄtev, ustanovljenih v domaÄ?em kraju, ki aktivno sodeluje in prispeva k bogatenju kulturnega Ĺživljenja v svojem oĹžjem in ĹĄirĹĄem okolju. V teh Ä?asih, ko o dobrih novicah ni sliĹĄati kaj dosti, kaj ĹĄele o kulturi, ki je postavljena v drugi plan, smo na pogovor povabili vodjo druĹĄtva KUD Ravne Marka PotoÄ?nika, ki pravi, da je tudi zaradi trenutnih ukrepov ogroĹžena eksistenca zares velikega ĹĄtevila ljudi, tudi tistih, ki delajo v kulturi. ÂťIn ob tem ne moremo samo zamahniti z levo roko ter reÄ?i Âťkolateralna ĹĄkodaÂŤ. Nikakor, pravi sogovornik, ki bo skupaj s Ä?lani druĹĄtva 19. septembra nastopil v Ĺ oĹĄtanju na otvoritvi prenovljenega Glavnega trga.

ÄŒlani druĹĄtva so aktivni v veÄ? sekcijah

Ena prednostnih nalog KUD Ravne, ki ĹĄteje med sto in sto petdeset Ä?lanov, ki so aktivni

tudi v veÄ? sekcijah, je zagotovo spodbuditi in aktivirati Ä?im veÄ? krajanov, da se jim pridruĹžijo ali pa udeleĹžujejo prireditev. Marko PotoÄ?nik o aktivnostih druĹĄtva pove: ÂťLetos smo v Ravnah priredili prireditev po drĹžavnem protokolu ob dnevu drĹžavnosti in krajevnem prazniku, obisk je bil najveÄ?ji do sedaj, kar je tudi naĹĄ namen, da prireditve obiĹĄÄ?e Ä?im veÄ? obiskovalcev. Aktivni smo v petju – MoĹĄki pevski zbor Ravne je generacijsko zelo pester, prav tako Ĺ˝enska vokalna skupina Planike, sledijo dramska, recitatorska, otroĹĄka sekcija, ravenska Âťpleh muzikaÂŤ, Pihalni orkester Ĺ oĹĄtanj, pridruĹžuje se ĹĄe medijska sekcija, ki postavlja tudi scene na prireditvah, ki pritegnejo pozornost ljudi. Skupaj z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj, Krajevno skupnostjo Ĺ oĹĄtanj in Zavodom za kulturo Ĺ oĹĄtanj pripravljamo 19. septembra ob 18. uri na Glavnem trgu v Ĺ oĹĄtanju Koncert za ljudi – za obÄ?ane in krajane. Trg bo opremljen s sediĹĄÄ?i, raÄ?unamo na sto do sto

petdeset obiskovalcev. BrezplaÄ?ne vstopnice bomo delili pri vhodu.ÂŤ

Koncert primorske pevke Tinkare KovaÄ?

Tudi krajani Ĺ oĹĄtanja v teh Ä?asih potrebujejo razvedrilo. Za tisti veÄ?er, ko bo na Glavnem trgu v Ĺ oĹĄtanju posijala otvoritvena luÄ?, bodo na odru odmevale poletne melodije, glasba pa bo povedala svoje in zapela:

ÂťNe odhajaj, poletje!ÂŤ Vodja druĹĄtva pove, da so ga povabili, da kot vodja Kulturno-umetniĹĄkega druĹĄtva Ravne organizira in pripravi koncert in program. ÂťImel sem dobro idejo, ki sem jo Ä?ez poletje dodelal, standarde pa postavil visoko. Toliko kot sem premiĹĄljeval, kaj je prav in kaj ni, nisem ĹĄe nikoli. Kako povabiti Ä?im

KULTURA

13

veÄ? ljudi, prijateljev, glasbenikov, kulturnikov in hkrati upoĹĄtevati vsa navodila za prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžb z novim korona virusom? Prespal sem, premislil in se dokonÄ?no odloÄ?il, da idejo izpeljem. Povabil sem zame najboljĹĄo vokalistko pri nas – Tinkaro KovaÄ?, ki me je navduĹĄila s skladbo Bodi z mano do konca, s katero je zmagala na Melodijah morja in sonca 2019. ÂťTo je ta melodija in glas,ÂŤ sem rekel Ĺže ob prvem posluĹĄanju. Redko mi je bila v Ĺživljenju dana priloĹžnost, da sem sreÄ?al tako toplo osebo, ki bi takoj pristala na moje vÄ?asih malce nevsakdanje ideje. Ona pa je rekla: ÂťSeveda, z veseljem!ÂŤ Sodelovala sva Ĺže pri veÄ? projektih, tudi ta, ki je na vidiku, bi lahko obrodil nekaj sadov. Posebej za

to prireditev bo Tinkara skupaj z bendom pripravila nekaj priredb, primernih za ta letni Ä?as, poletne melodije, s katerimi se bomo poslovili od poletja. Tudi naĹĄe druĹĄtvo pripravlja krajĹĄi program, dve glasbeni toÄ?ki za preseneÄ?enje Tinkari in vsem obiskovalcem.ÂŤ DruĹĄtvo ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev je vse leto zelo aktivno v kraju in okolici, vse projekte kljub drugaÄ?ni situaciji skuĹĄajo uresniÄ?iti, tudi za jesenski Ä?as naÄ?rtujejo prireditev v Ravnah. ÂťGotovo ne v takĹĄni obliki kot lani. Naj mine koncert, potem pa delamo naÄ?rte za jesen. Rad bi posebej poudaril, da vse, kar delamo, delamo za ljudi, ki potrebujejo vsaj malo razvedrila,ÂŤ sklene PotoÄ?nik. đ&#x;”˛

Marko PotoÄ?nik: ÂťPoznopoletni veÄ?er je bil. Malo Ĺže hladen, ob veÄ?erih je Ĺže potegnil tisti mrzel vetriÄ? s hribov, ki je v dolino klical jesen. Povsod se poslavljajo od poletja. Na radiu vrtijo ĹĄe tistih nekaj skladb, ki jih niso odvrteli Ä?ez poletje. Lahkotne, vedre melodije, ki bi jih Ä?lovek posluĹĄal ob svoji najljubĹĄi pijaÄ?i ĹĄe dolgo v noÄ?. Na ÂťnacionalkiÂŤ vrtijo tak Ä?as Popevko. VÄ?asih posluĹĄljive, a ĹĄe veÄ?krat nezapomnljive pesmi, ki se le redko obdrĹžijo. Pri poroÄ?ilih poroÄ?ajo samo ĹĄe o koroni, ki je prizadela cel svet. Vse se vrti okoli ĹĄtevilk in vedno znova se vpraĹĄam, Ä?e so te sploh prave in kaj nam sporoÄ?ajo. Potem spet novica o Avstraliji, kjer imajo v nekem tamkajĹĄnjem mestu policijsko uro, Ä?asa za rekreacijo imaĹĄ le uro na dan, ceste so zaprte, strogo jih nadzorujeta vojska in policija. Pomislim – kaj bi naredil jaz na njihovem mestu? Ne vem, dokler ne bi bil postavljen v njihov poloĹžaj. Dobrih novic ni kaj veliko sliĹĄati.ÂŤ

Tinkarina interpretacija skladb vedno znova navduĹĄi, pevka prepriÄ?a s svojim vokalom, ki nima meja.

Pa vendar, svojo izstopajoÄ?o podobo si je lahko privoĹĄÄ?ila pred dvajsetimi leti in si jo lahko ĹĄe danes.

Ĺ˝iveti med pravljicami je sreÄ?no Ĺživeti Galerija Velenje v Pikinem mesecu predstavlja RazkoĹĄje domiĹĄljije izjemne slovenske ilustratorke Marjance Jemec BoĹžiÄ?

Tina Felicijan

Tradicija narekuje, da Galerija Velenje v septembrskem Ä?asu, ko poteka Pikin festival, gosti razstavo, ki so jo z zanimanjem ogledajo otroci, v uĹžitek pa je tudi odraslim. Zadnja leta so slednji

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje.

lahko obujali spomine na otroĹĄtvo, otroci pa so v Ĺživo spoznavali risane junake priljubljenih pravljic. Na ogled so namreÄ? bila dela najbolj eminentnih slovenskih ilustratorjev, med njimi tudi ĹĄtirih cenjenih dam, ki so Ĺže pred veÄ? kot pol stoletja zaznamovale

slovensko mladinsko knjiĹžno ilustracijo z mednarodnim priznanjem: Marlenka Stupica, AnÄ?ka GoĹĄnik Godec, Jelka Reichman in letos ĹĄe Marjanca Jemec BoĹžiÄ?.

Njene ilustracije razveseljujejo in navdihujejo obÄ?instvo Ĺže veÄ? kot 70 let.

V Galeriji Velenje je na razstavi z naslovom RazkoĹĄje domiĹĄljije na ogled le izsek iz bogatega opusa Marjance Jemec BoĹžiÄ?, pa vendar je razstava po svoji naravi pregledna. Na njej so zbrane tako prve ilustracije kot najnovejĹĄe ter vsa najbolj znamenita dela, med katerimi so ilustracije zgodb Juri Muri v Afriki, Nana mala opica, Tinko Polovinko, Papagaj Bine, Piko Dinozaver, AnÄ?a PomaranÄ?a in mnogi drugi junaki.

Prav vse razstavljene ilustracije so originali.

Milena Koren BoĹžiÄ?ek: ÂťMarjanca Jemec BoĹžiÄ? izĹžareva iskrivost, dinamiÄ?nost, radost, duhovitost in optimizem, ki ji ga prinaĹĄa vsakdanje Ĺživljenje.ÂŤ ÂťVsaka njena ilustracija izĹžareva igrivost in humornost. Njeni liki so polni Ĺživljenja in radostni tudi, kadar so v zagati. V njih je Ä?utiti njeno Ĺživljenjsko energijo,ÂŤ je povedala kustosinja mag.

Milena Koren BoĹžiÄ?ek. Gostja pa je v nagovoru obÄ?instva na otvoritvi razstave povedala, da ves ta Ä?as Ĺživi sreÄ?no, ker Ĺživi v pravljicah. V teh je sicer vedno veliko zapletov, marsikdaj so na delu zle sile, pa vendar se pravljice sreÄ?no konÄ?ajo in bralca nekaj nauÄ?ijo.

Razstava bo na ogled do 17. oktobra. Marjanca Jemec BoĹžiÄ? pa bo skupaj s Ä?astno pokroviteljico 31. Pikinega festivala Anjo Ĺ tefan gostja pogovornega veÄ?era v Galeriji Velenje v torek, 22. septembra, ob 18. uri.

Ilustratorji najbrĹž enako kot pisatelji teĹžko izberejo svoje najljubĹĄe zgodbe ali like, vendar pa Marjanca Jemec BoĹžiÄ? ni oklevala z odgovorom na vpraĹĄanje, katera njena ilustracija ji je najljubĹĄa. ÂťPa ne zato, ker se mi je najbolj posreÄ?ila. Gre za drobno knjiĹžico, ki sem jo izdala po vojni. Naslov je kruh, ki ga ni bilo.

Jaz sem odraĹĄÄ?ala v mestu, kjer smo bili kot majhni otroci res laÄ?ni. Zato se me je ta zgodba tako dotaknila. In zato je moja najljubĹĄa,ÂŤ je povedala.

online www.nascas.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

KULTURA

17. septembra 2020

Dnevna soba mesta 20. septembra, na obÄ?inski praznik, bo minilo 15 let, odkar se je KnjiĹžnica Velenje preselila v sodobne prostore Centra Nova, tako pa poleg svetiĹĄÄ?a knjige in informacijskega postala tudi druĹžabno srediĹĄÄ?e Tina Felicijan

Ĺ aleĹĄko knjiĹžniÄ?arstvo ima zametke Ĺže v drugi polovici 19. stoletja, velenjska knjiĹžnica pa tik pred drugo svetovno vojno, ko je velenjski naduÄ?itelj Fran MlinĹĄek leta 1934 ustanovil javno knjiĹžnico. Zbirko, ki jo je skril in tako obvaroval pred okupatorjevim uniÄ?enjem, je prevzel leta 1962 ustanovljeni javni zavod KnjiĹžnica Velenje, ki je sprva deloval v prostorih danaĹĄnje Ljudske univerze, deset let kasneje pa se preselil v nove zgrajene prostore v danaĹĄnji mestni galeriji. Ob nenehnem naraĹĄÄ?anju enot knjiĹžniÄ?nega gradiva se je moral otroĹĄki oddelek umakniti na PreĹĄernovo v prostore nekdanje Elektrotehne.

Ko so v srediĹĄÄ?u mesta prenovili veleblagovnico Nama, pa so v prvem nadstropju uredili svetle prostore za knjige, nosilce zvoka in slike, raÄ?unalnike z dostopom do interneta, bralne kotiÄ?ke, ĹĄtudijsko Ä?italnico oziroma predavalnico, razstaviĹĄÄ?a, sreÄ?evanja in druĹženja – pravo dnevno sobo mesta.

Poslanstvo knjiĹžnice se je razĹĄirilo

KnjiĹžnica Velenje se je poimenovala svetiĹĄÄ?e knjige. Ĺ tevilo enot knjiĹžniÄ?nega gradiva se je iz leta v leto praktiÄ?no podvajalo, zadnja leta pa je prirast nekoliko manjĹĄi, pravi direktor Vlado VrbiÄ? in dodaja: ÂťNam je vsake knjige ĹĄkoda, Ä?eprav bi morali vsako leto odpisati prav toliko gradiva, kolikor smo ga nabavili – pribliĹžno 6000 enot. Zato se fond nenehno poveÄ?uje. ÄŒe v prihodnje ne bomo previdni, bo prostora spet kmalu zmanjkalo.ÂŤ Poimenovala pa se je tudi informacijsko srediĹĄÄ?e. Ne nazadnje je bila prva, ki je leta 1998 prebivalcem ponudila javni raÄ?unalnik z dostopom do interneta. ÂťTrudimo se slediti sodobnim trendom, Ä?emur je naklonjena celotna knjiĹžniÄ?arska stroka v Sloveniji. Obiskovalcem je na voljo veliko elektronskih virov. Smo med najmoÄ?nejĹĄimi knjiĹžnicami v izposoji elektronske knjige, pred kratkim pa smo uvedli tudi zvoÄ?ne knjige.ÂŤ Ko je knjiĹžnica pridobila veÄ?je

prostore, je lahko poleg osnovnega poslanstva –opismenjevanja, ĹĄirjenja bralne kulture in dostopa do informacij okrepila tudi prireditveno dejavnost. ÂťPrej zaradi prostorskih omejitev nekaterih dejavnosti nismo mogli izvajati, zdaj pa imamo ĹĄest razstaviĹĄÄ?, na leto izvedemo 500 dogodkov, kar je ogromno ĹĄtevilo. V knjiĹžnici se sreÄ?ujejo Ä?lani raznih druĹĄtev, mladi se zbirajo v mladinski sobi, izvajamo kup projektov, s katerimi privabljamo tako mlajĹĄe kot

tudi primerni prostori. ÂťPridobili smo Ĺže kar nekaj pomembnih dokumentov in izdali kar nekaj gradiva. Veseli me, da smo s pomoÄ?jo Mestne obÄ?ine Velenje obnovili izdajo Ĺ aleĹĄkih razgledov – publikacijo, ki razkriva in ohranja naĹĄo bogato dediĹĄÄ?ino.

V zadnjem Ä?asu smo se veliko ukvarjali s Kajuhom. V programu imamo ĹĄtevilne razstave in ĹĄest razliÄ?nih publikacij, ki bodo izĹĄle v prihodnjih dveh letih.ÂŤ

Proces gradnje Centra Nova, selitve in preureditev, povzetek 15-letnega dogajanja z izpostavljenimi pomembnejĹĄimi dogodki in uglednimi gosti, pa tudi predstavitev nove celostne grafiÄ?ne podobe knjiĹžnice si lahko do 23. septembra ogledate v osrednjem razstaviĹĄÄ?u v avli knjiĹžnice.

Posodobitev knjiĹžnice se je zaÄ?ela s preureditvijo oddelkov, nadaljuje pa se z novo celostno grafiÄ?no podobo. V sodelovanju z AV Studiem nastaja nov logotip knjiĹžnice, prenavljajo spletno stran in pripravljajo novo grafiÄ?no podobo tiskovin. starejĹĄe obiskovalce,ÂŤ je sogovornik nakazal, da je knjiĹžnica s tem postala prava dnevna soba mesta.

Okrepljen domoznanski oddelek

S selitvijo knjiĹžnice je tudi domoznanstvo dobilo nove priloĹžnosti za raziskovanje in popisovanje razliÄ?nih lokalnih druĹžbenih tem nekoÄ? in danes.

Oddelek se je kadrovsko okrepil in danes zaposluje ĹĄtiri ‚domoznance‘, delo pa so jim olajĹĄali

Vlado VrbiÄ?: ÂťVsak dan smo se trudili, da bi bili blizu ljudem.ÂŤ

Obetajo se nove posodobitve

ÂťKo smo pred 15 leti prevzeli knjiĹžnico, je bila zelo lepa, imela pa je nekaj pomanjkljivosti in napak, ki so nas omejevale pri delu. Zato smo se pred nekaj leti odloÄ?ili, da knjiĹžnico prenovimo s prerazporeditvijo polic in druge opreme. V zadnji fazi te prenove nam je uspelo urediti tudi razstavni prostor za zbirko prvih beril, s Ä?imer smo dobili priloĹžnost, da se predstavimo v ĹĄirĹĄem prostoru,ÂŤ pravi direktor in doda ĹĄe, da se v knjiĹžnici Ĺže nekaj Ä?asa pripravljajo na avtomatizacijo.

Trenutna klima omejevanja stikov med obiskovalci knjiĹžnice in zaposlenimi v novi realnosti je

V torek 20. septembra 2005 ob 14.25 uri, je knjiĹžniÄ?arka Metka na polico odloĹžila zadnjo knjigo ob selitvi velenjske knjiĹžnice v prenovljene prostore veleblagovnice Nama.

za to zelo ugodna. ÂťBralec pride v knjiĹžnico, stroju odda gradivo, ki ga vraÄ?a, si s polic izbere novo gradivo in ga odda stroju, da si ga lahko izposodi. Letos bomo izvedli prvo fazo projekta avtomatizacije in uredili varnostni sistem.

Prihodnje leto pa bomo postavili

â?ą

Velika pridobitev KnjiĹžnice Velenje v zadnjem obdobju je predstavitev zbirke prvih beril Marjana MarinĹĄka, ki obsega Ĺže veÄ? kot 1700 enot v veÄ? kot 160 svetovnih jezikih z vseh celin.

delovne postaje za izposojo.ÂŤ To pomeni, da knjiĹžniÄ?arjev ne bodo veÄ? potrebovali? ÂťNe. Sprostili se bosta dve delovni mesti na podroÄ?ju izposoje, zato se bodo lahko naĹĄi sodelavci posvetili delu z bralci pri svetovanju in organizaciji prireditev. Tako bo naĹĄa ponudba ĹĄe bolj kakovostna,ÂŤ napoveduje Vlado VrbiÄ?. đ&#x;”˛

Muzejske veĹĄÄ?ine za vse Ob vseslovenski akciji Dan za spremembe bodo sodelavci Muzeja Velenje delili delÄ?ek svojega znanja in veĹĄÄ?in, s pomoÄ?jo katerih boste lahko stkali pristen stik s preteklostjo. Vabljeni, da Dan za spremembe preĹživite v njihovi druĹžbi!

V soboto, 19. septembra, ob 11. in 15. uri bo na Velenjskem gradu potekala delavnica Ä?iĹĄÄ?enja starih predmetov, ki jo bosta vodila muzejska konservatorja-restavratorja. UdeleĹženci so vabljeni, da od doma prinesejo svoje stare predmete (predvsem kovinske in lesene), lahko pa se udeleĹžijo samo demonstracije Ä?iĹĄÄ?enja muzejskih predmetov. V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju, prav tako ob 11. in 15. uri, se boste lahko od sodelavke muzeja nauÄ?ili izdelati roĹže iz krep papirja.

Vabljeni so obiskovalci vseh generacij. Naj nas kulturna dediĹĄÄ?ina bogati in povezuje! Velenjski muzealci pripravljajo dogodek v sodelovanju s Ĺ olskim centrom Velenje. đ&#x;”˛

KulturniĹĄke maske MatjaĹž Ĺ alej

Ob noĹĄnji zaĹĄÄ?itnih (protivirusnih) mask smo mnogi prizadeti, direktno ali v prenesenem pomenu. Zdravstvena stroka je prizadeta, veÄ? dela ima Ĺže s pandemijo, morda manj z ambulantnim delom. Prizadeto je gospodarstvo, zamrli so gospodarski tokovi, gospodarstvo se je moralo opreti na notranje trge, ki pa so omejeni, kot je omejena zunanja trgovina. IzobraĹževanje in vzgoja sta prizadeta. Z masko na ustih se ne da pouÄ?evati, ker pouÄ?ujeĹĄ tudi z mimiko, z nasmehom, s kritiko in tudi skrivenÄ?enimi usti. Turizem smo reĹĄevali z vavÄ?erji in morda je turizem ĹĄe najmanj prizadet, pa vendar Ä?uti maske, ki prihajajo k njim.

Vseeno smo zaradi mask moÄ?no odrezani od spoznavanja ĹĄirĹĄega sveta, sedaj spoznavamo le zamujeno – doma! Ĺ portnike smo spustili na bojna polja, ki samevajo z igralci, akterji, brez mnoĹžice navijaÄ?ev. NavijaÄ?i pa jih bodrijo iz karantene izza svojih TV ekranov. Razen na kolesarskem Touru, kjer kakĹĄen slovenski navijaÄ? skoÄ?i izza ovinka z masko ob zaprti progi z naĹĄo trobojnico pred ograjeno kolesarsko cesto ‌ In ne nazadnje smo zaradi mask prizadeti tudi oÄ?alarji.

In kultura? Ob ukrepih je segregirana. MoÄ?no prizadeta. Tudi zaradi mask in ob tem vseh upraviÄ?enih ter neupraviÄ?enih ukrepih. Za razliko od vernikov, romarjev, gostilniĹĄkih pohajaÄ?ev in ĹĄe koga so nekateri ukrepi v kulturi moÄ?no diskutabilni ... Onesposabljajo Ĺživo kulturo. Kajti Ĺžive kulture ni brez Ĺžive publike.

In Ĺživa kultura je omejena, ker poje, poje o bolezni, o ljubezni, o samosvojosti, o tem, da zna razmiĹĄljati drugaÄ?e in bolje (kot koronska politika). In z masko se teĹžko poje, izraĹža, govori.

Omejeni smo na 1,5 metra, na 4, 6, 8 metrov, na pike v vrsti, pa na izgubo obiskovalcev, abonentov ... Ne, tega si ne zasluĹžimo, niti tisti, ki organizirajo kulturo, in seveda tisti, ki jim daje pravi kruh. Umetniki, kulturniki, ustvarjalci in poustvarjalci.

In Ä?eprav je maska pomemben gledaliĹĄki simbol ter v primeru epidemije tudi medicinski, je skoraj odveÄ? razmiĹĄljati o sovpadanju simbolike. V kulturnem smislu je simbolika lahko sprenevedanje. V primeru gledaliĹĄke maske, Ĺžalost, veselje ... A z obrazno masko se kulture ne da utiĹĄati, obmolkniti, ker se po tem ĹĄe bolj poje, smeji, govori, jezikĂĄ. O tem priÄ?ajo in so znak za veÄ?je in ĹĄe bolj specifiÄ?ne literarne ter razliÄ?ne verbalne umetnine, nastale ravno zaradi osamitve, poglobljenega izolacijskega razmiĹĄljanja, odtujenega in onemogoÄ?enega komuniciranja ali enostavno sporoÄ?ilnega govorjenja, petja, razmiĹĄljanja na glas in ob tem zapisovanja (brez mask).

Pravzaprav smo brez mask vsi bolj pravi. ÄŒeprav so atribut in simbol na vseh podroÄ?jih, od delovne opreme, vsakrĹĄne zaĹĄÄ?itne opreme, do ĹĄportnih zaĹĄÄ?it in tudi Ä?elad, oÄ?al ... In zaradi mask smo veliko prikrajĹĄani, preveÄ?. Ker mimika v kulturi in umetnosti pove veliko, ogromno, preveÄ? ... Pa pojdimo v aktualno ĹĄportno sfero. Te se te dni zelo veselimo. Samo zamislite si, koliko veÄ? bi lahko videli, razumeli Ĺže ob trenutnih zmagah naĹĄih ĹĄportnih, kolesarskih ĹĄampionov! Na Ĺžalost smo deleĹžni le kakĹĄnega manjĹĄega izraznega kadra med voĹžnjo in ciljnega izbruha ob uspehu, ob zmagi. DeleĹžni smo morda le drobne iskrice v oÄ?eh, ki je morda ne zasledimo ali jo zamudimo ob vseh zastiranjih, ki zgovorno pove ravno to, kar manjka. In z maskami manjka neverbalna komunikacija, mimika, drugaÄ?na izrazna sredstva; izrazi obÄ?utij, emocij ...

NekoÄ? bodo padle vse maske, tudi Ä?e jih bomo ponovno morali nadeti. Simbolno se za masko paÄ? ne moremo skriti. Kjerkoli.

Kakorkoli. Tisto, kar vre izza nje, bo nekoÄ? privrelo iz ust. NekoÄ? jo bomo odvrgli, pokazali svoj obraz brez nje. In izraz bo (ob odkrivanju) ĹĄe bolj pravi. Lahko bomo zapeli tiho na uho, zbodli z jezikom, zakrivili usta, ki se bodo zatresla od Ä?ustvenega naboja ... Z masko se kulture ne da utiĹĄati, brez maske smo boljĹĄi, drugaÄ?ni, samo pustite kulturo delati in funkcionirati z Ĺživljenjskimi ukrepi. đ&#x;”˛

Berimo skupaj V SPOMINIH NA LEP DOGODEK ÄŒESTITAMO OB LETOĹ NJEM OBÄŒINSKEM PRAZNIKU!

Velenje – V Muzeju Velenje bodo v Ä?asu 31. Pikinega festivala, 26. in 27. septembra, ko bodo na Velenjskem gradu pripravili Pikin vikend, organizirali branje pravljic. Grajska gospa bo pravljice brala trikrat dnevno (ob 10.30, 14.30 in 16.30). đ&#x;”˛

radio velenje com

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

107,8 MHz

17. septembra 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Nedelje so narodnozabavno obarvane

1. NINA PUĹ LAR – Ujemi ritem 2. TEDI GRUPICA – Fala ti Ä?a si blizu 3. KVARTET PUĹ ELC – Zate

Na Radiu Velenje skuĹĄamo slediti razliÄ?nimokusom naĹĄih posluĹĄalcev. Med tem ko med tednom vrtimo predvsem zabavno glasbo razliÄ?nih zvrsti, so nedelje bogatejĹĄe z narodnozabavno in slovensko zabavno glasbo. Popoldne ob 16. uri lahko tako prisluhnite oddaji Minute z domaÄ?imi ansambli, narodnozabavne skupine gostimo tudi v Ĺživo, predvsem pa predstavljamo njihove najnovejĹĄe glasbene komade. Te uvrĹĄÄ?amo tudi na naĹĄo lestvico, zanje lahko glasujete na spletni strani (radiovelenje.com).

Nedeljska jutra je Ĺže veÄ? kot dve desetletji vaĹĄ gostitelj Danijel Vunderl, s katerim zelo radi poklepetate tudi v Ĺživo, dovoli vam, da si kakĹĄno pesem izberete sami. Mnogi pravite, da tudi zaradi njega ob nedeljah vstanete Ĺže ob 6. uri zjutraj, saj je kavica ob zvokih Radia Velenje ob nedeljah za marsikoga ĹĄe posebej dobra. TakĹĄnih pohval smo v uredniĹĄtvu seveda zelo veseli, vesel pa jih je tudi Danijel, ki se zato ĹĄe bolj potrudi, da so njegova jutra z vami vedno lepa in nepozabna. đ&#x;”˛

mz

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Danijel Vunderl vam ob nedeljah dopoldne dela druĹžbo Ĺže veÄ? kot dve desetletji.

Pesem Ujemi ritem je razgibana, polna sonca in pozitivnih vibracij, ki posluĹĄalce kar silijo k miganju. Nina PuĹĄlar, ki letos beleĹži 15 let glasbenega ustvarjanja, jo je premierno izvedla na svojem velikem koncertu v ljubljanskih KriĹžankah, tokrat pa jo predstavlja v studijski verziji.

Skladbi bo v kratkem sledil tudi videospot.

GLASBENE novice

Bruce Springsteen se oktobra vraÄ?a z novim albumom Letter To You

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

AmeriĹĄki glasbenik Bruce Springsteen je naznanil, da bo 23. oktobra izdal nov album, kot napoved zanj pa je Ĺže objavil naslovno pesem Letter To You. Springsteen, znan tudi po vzdevku The Boss, je album posnel s skupino E Street Band, s katero nastopa Ĺže od leta 1972. je nove pesmi, posnela pa je tudi video za pesem Bonnie & Clyde.

V pripravi sta tudi Ĺže dve novi skladbi, ki ju bo v kratkem posnela s producentom Millom, s katerim je sodelovala Ĺže pri skladbi Zadnjikrat oziroma Pretend.

Pravi, da se Ĺže veseli vrnitve na glasbene odre in trenutka, ko bo obÄ?instvu lahko predstavila nove skladbe.

To bo njegov 20. album, ki bo sledil zelo uspeĹĄnemu albumu Western Stars. Na albumu Letter To You je devet pesmi, ki jih je Springsteen spisal nedavno, in nove razliÄ?ice treh doslej neizdanih pesmi iz 70. let prejĹĄnjega stoletja. Springsteenov lanskoletni album Western Stars, ki je poĹžel pohvale kritikov in ljubiteljev njegove glasbe, je bil bolj meditativen ter je odstopal od zvezdnikove obiÄ?ajne glasbe, z novim albumom pa se vraÄ?a k svojim rokovskim koreninam.

Buryana z novim videospotom za pesem Bonnie & Clyde Danijela Burjan, javnosti znana z umetniĹĄkim imenom Buryana, se predstavlja z novim videospotom.

Nekdanja zmagovalka izbora Miss Earth Slovenije tudi v Ä?asu zatiĹĄja na glasbeni sceni zaradi pandemije korona virusa ni poÄ?ivala. Ustvarjala

Dunja Vrhovnik poje o kralju MatjaĹžu Nasmejana KoroĹĄica Dunja Vrhovnik se je javnosti prviÄ? predstavila pred dvema letoma na odru oddaje Slovenija ima talent.

Danes predstavlja novo pesem,

ki je nastala kot izziv, potem ko je po gostovanju na lokalnem radiu dobila nalogo, da mora zapeti zgodbo o kralju MatjaĹžu. OdloÄ?ila se je, da bo napisala Ä?isto novo pesem o njem. Glasba je nastala hitro, veÄ? teĹžav pa je imela z besedilom, zato ji je na pomoÄ? priskoÄ?ila mama Darja. Nastala je ĹĄe kako aktualna pesem, v kateri prepeva tako o kralju MatjaĹžu kot o pereÄ?i koroĹĄki temi – gradnji nove ceste, ki jo KoroĹĄci nujno potrebujejo in Ĺželjno priÄ?akujejo.

Prav zato nova pesem nosi naslov Kralj MatjaĹž, zrihtaj cesto.

14 pesmi, posveÄ?enih njegovi prvi ljubezni, deklici Claire. Sam ima 19 zgoĹĄÄ?enk, ne Ĺželi pa si, da bi jih imel v lasti kdo drug. A ena kopija se je le pojavila na draĹžbi.

Sheeran naj bi jo imetniku dal leta 2008 ali 2009. Pojavil se je sicer tudi dvom, da naj bi bila na draĹžbi prodana zgoĹĄÄ?enka ponarejena.

Umrl je Ronald ÂťKhalisÂŤ Bell iz zasedbe Kool & the Gang Minulo sredo je v 68. letu starosti umrl Ronald Khalis Bell, ustanovitelj v 70. in 80. letih prejĹĄnjega stoletja zelo popularne funk in soul skupine Kool & the Gang.

Redka zgoĹĄÄ?enka Eda Sheeran prodana za 55.000 evrov Redka zgoĹĄÄ?enka z demo posnetki Eda Sheerana, ki je nastala, ko je imel zgolj 13 let, je bila na draĹžbi prodana za 55.000 evrov. Kot so zapisali pri avkcijski hiĹĄi Omega Auctions, zgoĹĄÄ?enka z naslovom Spinning Man predstavlja pomemben del sodobne glasbene zgodovine in pomemben mejnik v karieri enega trenutno najbolj priljubljenih pop­ zvezdnikov. Danes svetovno znani glasbenik je Ĺže v najstniĹĄkih letih ustvaril 21 kopij demozgoĹĄÄ?enke Spinning Man, na kateri je zbranih

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Glas – Ĺ e vedno lepa si Ansambel Luka Razpotnika – Abraham je tu Ansambel Naveza – ÄŒe lahko bi me sliĹĄala Ansambel Vrt – Pesem za oÄ?eta Ansambel PrisrÄ?niki – Vedno ko objame me Ansambel Ĺ epet – Kako bi ti povedala Ansambel Tris – Princeska Ansambel ZaĹžur – Moje sanjsko dekle Ansambel Ĺ entjanci – Kje so punce Ansambel Stil – Noro zaljubljen

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO IL DIVJI Vokalna zasedba Il Divji, ki praznuje 10. obletnico delovanja, po zadnjih skladbah Jutro, Pridi z mano in Sladka si kot med, predstavlja novo pesem z naslovom Imel te bom rad. Besedilo in glasbo je napisal njihov Ä?lan Ĺ˝iga Ĺ raml, Ĺ tajerci pa tako prviÄ? predstavljajo njihovo popolnoma avtorsko pesem.

ZLATKO

Skupino je ustanovil leta 1964 z leto dni starejĹĄim bratom Robertom Koolom Bellom ter prijatelji iz soseske, pod imenom Kool & the Gang pa so delovali od leta 1969. V vlogi producenta in pevca je veljal za gonilno silo zasedbe ter je soavtor veÄ?ine njihove zapuĹĄÄ?ine, vkljuÄ?no z uspeĹĄnicami Celebration, Cherish, Ladies Night, Open Sesame in drugimi.

Glasba Kool & the Gang je veÄ?krat pristala v filmih. Leta 2014 so jih nagradili z nagrado BET Soul Train za Ĺživljenjske doseĹžke, ĹĄtiri leta pozneje so jih sprejeli ĹĄe v dvorano slavnih tekstopiscev.

Raper Zlatko je izdal svoj Ĺže deseti album. Njegov novi album, ki je uradno izĹĄel 11. septembra, nosi naslov Julijan Mak, kar je bil sicer psevdonim, ki ga je uporabljal Ivan Cankar. Prav Ivan Cankar pa je bil tudi Zlatkov navdih pri nastanku nove ploĹĄÄ?e.

GAĹ PER RIFELJ Ĺ e pred koncem poletja GaĹĄper Rifelj predstavlja energiÄ?no pesem Vse do neba, s katero sporoÄ?a, da se je za tisto, v kar verjameĹĄ, vredno potruditi in vztrajati. Besedilo pesmi je napisal Tadej KoĹĄir,

glasbo Nermin Puťkar, producentsko delo pa je opravil Mahir SarihodŞić Maki.

VLATKO STEFANOVSKI TeĹžko priÄ?akovani koncert makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega v Cankarjevem domu, ki je bil napovedan za april in je bil na veliko Ĺžalost ĹĄtevilnih oboĹževalcev zaradi Covid situacije odpovedan, se bo zgodil 3. oktobra. Kot poseben gost bo na koncertu nastopil Rade Ĺ erbedĹžija.

BOGUNOV Zasedba Bogunov predstavlja novo skladbo NaĹĄel sem.

Videospot zanjo so sprva nameravali posneti v Opatiji, a so ga zaradi covida posneli kar v Ljubljani. Skupina bo 23. septembra izdala prvenec More bijesa, na katerem je trinajst skladb, enajst v hrvaĹĄkem in dve v slovenskem jeziku.

Naš č­ as, 17. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

VRTILJAK

⏩

Še pred nedavnim sta bila oba varnostna inženirja trdno prepričana, da sta dobro zasidrana v svojih sosednjih podjetjih, da nikoli ne bi zapustila firm, v katerih sta zvesto služila kruh. Breda Verbovšek v Foriju, Boštjan Brilej v bližnji firmi Esotech. Korona čas je poskrbel za presenečenje, kadrovski zasuk: Vrbovškova je Forijeve zapustila po 32 letih zvestega dela in poslanstva za zaščito in varnost delavcev, Brilej pa se je videl »na svojem« že nekaj časa, zato se je poslovil iz svoje družbe, v kateri je pričel kariero pred 15 leti. Korona je očitno pretresla oba, da sta našla vsak svojo izziv in novi varni poti.

⏬

Čvek je mojster opazovanja in prisluškovanja, razpravljanja in poizvedovanja, špekuliranja in razkrivanja. Pa vendar ni neprekosljiv. Lado Planko in Marija Brložnik, denimo, sta še Čveku postavila zgled, kako se čveka. Tako, da nihče ne ve, kdo in zakaj je na tapeti. Takšen pristop ubirajo le najbolj vešči. Uf, kako Čvek muči, kdo je bil deležen tako temeljitega in doslednega čvekanja …

17. septembra 2020

frkanje » Levo & desno «

Mali čudež Če se zadnje dni ni kaj spremenilo, se je pri nas res zgodil mali čudež. Na izbrane gradbince, ki bi gradili del ceste 3. razvojne osi v Gaberkah, se ni nihče pritožil.

Avstrijci po naše Avstrijci so krenili po naši smeri. Vsaj njihov kancler Kurz je krenil po slovenski smeri. Z našim predsednikom vlade po Slovenski smeri v steni Triglava.

»Čez« ne, » iz« pač!

Nesrečni korona virus jo je zagodel tudi knapom, pa so zaradi ukrepov morali odpovedati tradicionalni knapovski Skok čez kožo. Zaradi istega nesrečnega KV pa bo pri nas mnogo jeznih »skokov iz kože«.

Pravi bo Končno pravo ime na pravo mesto. Na mesto v. d. direktorja Zavoda za gozdove je vlada imenovala (Janeza) Logarja.

⏫

Bojan Glavač. Zaljubil se je v geografijo, bil učitelj, ravnatelj, pobudnik košarke v Velenju (prvi koš so ukradli v tedanjem zadružnem domu), začetnik košarke v Celju, slovenski rekorder v skoku s palico, slovenski veteranski prvak v namiznem tenisu, avtor pesniške zbirke Pesmi iz klobuka, dveh knjig Velenjske zgodbe, je najstarejši čarovnik pri nas, v Velenju posebej znan kot čarodej za otroke, strasten gobar bil je tudi med ustanovitelji gobarskega društva Marauh Velenje, danes je njegov častni član in še in še bi lahko naštevali. Za njim zelo zelo bogatih devet desetletij. Verjamemo, enako tudi žena Majda, da bo iz svojega čarovniškega klobuka natresel še veliko veliko let.

»Krajša« karantena Slovenci smo se očitno »poboljšali« in se hitreje pozdravimo ali pokažemo, ali smo bolni ali ne. In so naši odgovorni čas karantene z dveh tednov skrajšali na deset dni.

Država je bila torej radodarna; pa smo s tem res le vsaj kaj pridobili?!

Kovid luknja

ZANIMIVOSTI

Nočni pohodi divjih prašičev v Rovinju V enem priljubljenih hrvaških turističnih mest Rovinju, imajo vse več težav zaradi divjih prašičev, ki se v nočnih urah brezskrbno sprehajajo po predmestju. Ne bojijo se ljudi in tako prihajajo vse bližje središču mesta, videti jih je mogoče tudi na zelenicah

ob mestnih krožiščih. V zadnjem času so zabeležili celo nekaj napadov divjih prašičev na ljudi. »Živali so posebej agresivne, če imajo mladiče ali se počutijo ogrožene, zato se jim je najbolje izogibati,« opozarjajo tamkajšnji mediji. Prebivalci Rovinja pravijo, da se načeloma počutijo varne, ko so v avtomobilih, a se morajo večkrat izogniti prašičem, ko ti prečkajo ceste. Prebivalci so se pritožili tudi zaradi škode, ki so jim jo divji prašiči povzročili v vrtovih in na kmetijskih površinah. A v Rovinju obstajajo območja, kjer so omenjene živali na seznamu zaščitenih vrst in se izjemno hitro razmnožujejo.

Mesto Rovinj zato trenutno pripravlja poseben program, ki bo omogočal odstrel divjih prašičev

tudi na območjih, kjer je divjad sicer zaščitena.

Goli nogometaši opozorili na komercializacijo športa Pred kratkim so se na stadionu v Wuppertalu, mestu s 360.000 prebivalci v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, pomerili nogometaši nemške in nizozemske ekipe. Končni rezultat tekme je bil 7 : 5, a je kljub visokim številkam več pozornosti od golov pritegnilo nekaj drugega: igralci so namreč nosili le noga-

vice in nogometne čevlje, številke pa so imeli v znak protesta na hrbtu izpisane na goli koži. Šlo je za umetniški projekt, uperjen proti krovni organizaciji Fifa in komercializaciji nogometa. Kot je pojasnil organizator dogodka Gerrit Starczewski, se je v nogometu vse začelo vrteti zgolj okoli denarja. Na skupinski fotografiji so igralci s svojimi telesi sestavili napis »Ey FIFA, leckt uns am Arsch«, kar je moto opisanega projekta, ki Mednarodni nogometni zvezi »prijazno« predlaga, da jih lahko poljubi na zadnjo plat.

Nemci ponekod spet odpirajo bordele Po prekinitvi zaradi pandemije Covida-19 s tem tednom v več nemških deželah znova dovoljujejo delovanje bordelov in opravljanje prostitucije. Zaposleni v najstarejših obrti na svetu bodo morali sicer, da bi se izognili širjenju okužb z novim korona virusom, hraniti seznam

strank in delovati izključno po vnaprejšnjem naročilu. Deželna ministrica za socialne zadeve v Hamburgu Melanie Leonhard je izrazila pričakovanje, da bo z odpravo določenih omejitev odpadla tudi pravna osnova za številne tožbe proti deželi zaradi nezmožnosti opravljanja dejavnosti. Delavci v spolni panogi so namreč večkrat protestirali in se odločali tudi za tožbe zaradi dejstva, da maserji lahko opravljajo svoje delo, oni pa ne. Pred dvema tednoma je moral sicer zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti zaradi korona virusa vrata zapreti največji bordel v Evropi, Pascha v Kölnu, ki je deloval v enajstih nadstropjih na skupno 9000 kvadratnih metrih površine.

Zdaj naj bi se časi za ponujanje

spolnih storitev v Nemčiji vendarle izboljšali. Prizivno sodišče v Münstru je namreč odločilo, da potem, ko so deželne oblasti odpravile omejitve v panogah, ki zahtevajo fizični stik in »sopihanje«, ni več primerno, da je v veljavi splošna prepoved izvajanja spolnih storitev.

sovoznikovem sedežu. Policistka je imela kar nekaj dela, da je papirje trmoglavi živali uspešno izpulila. »Nihče v incidentu ni bil fizično poškodovan, smo se pa na koncu vsi nasmejali. Upam, da se boste tudi vi,« so zaključili policisti.

Policistki v avto vdrla koza

Po okuženo so na plažo prišli policisti v zaščitni opremi

Iz ameriške zvezne države Georgia prihaja zabaven posnetek, ki dokazuje, da se znajo policisti še kako nasmejati na svoj račun.

Tamkajšnja policija je namreč objavila prigodo ene od njiho-

V španskem letovišču San Sebastian se je pred kratkim odvijala prava drama. Anonimnež je policiji prijavil, da na plaži leži ženska, okužena s korona virusom. Izkazalo se je, da je ženske

KV ne napada le ljudi.

Aktiven je tudi na raznih drugih področjih. Tudi pri državnem proračunu in proračunih na nižjih ravneh.

Vanje vrta luknje.

Srečno 2021 Pravijo, da letošnji knapovski zelenci ne bodo ostali brez krsta – skoka čez kožo. To tradicionalno ceremonijo naj bi letošnja generacija opravili prihodnje leto. Optimisti!

– pravijo tisti, ki pesimistično menijo, da nič več ne bo, kot je bilo.

Črnogledi vsevedi Mnogi strokovnjaki po svetu so se lotili »iskanja« cepiva proti novemu virusu. A prav tako je veliko takih »strokovnjakov«, ki že zdaj »vedo«, da cepivo nikakor ne bo varno.

Nove tehnike Pri risanju že poznamo res različne tehnike. Rišemo na papir, steklo, keramiko in še na kakšno osnovo. Pri nas se pojavlja še nova – risanje oziroma vrezovanje v pločevino. Avtomobilov.

V korak s časom vih zaposlenih. »Pred ogledom posnetka opozarjamo, da je v njem slišati nekaj blagega preklinjanja. Če ste občutljivi, se raje pomaknite naprej,« so policisti opozorili ob začetku posnetka, nato pa pojasnili, kaj se je sploh zgodilo: ena od njihovih policistk je pripeljala pred hišo, da bi stanovalcem vročila neke dokumente. Ob tem je pustila odprta vrata avtomobila, kar je s pridom izkoristila koza, ki je hipoma skočila v avto in začela prežvekovati papirje, ki jih je policistka pustila na

res kljub pozitivnemu testu odšla na plažo in tam deskala. Ponjo so prišli policisti v zaščitni opremi. Kršiteljico so pridržali, del plaže pa popolnoma zaprli. Po več urah pridržanja so Španko sicer izpustili, jo pa čaka visoka denarna kazen, predvidoma okoli 9 tisoč evrov – če pa je z zadrževanjem na plaži okužila še koga, naj bi se kazen povzpela na vrtoglavih 120 tisoč evrov.

Zdaj šele vidimo, koliko različnih dogodkov lahko naredimo tudi virtualno. In tudi uspešno. Ob spremljanju virtualnega festivala praženega krompirja so se nekateri zaklinjali, da so pražen krompir celo res zavohali. No, zadišal jim je gotovo!

Živahnost Res morda drži, da pri nas za upokojence še nismo poskrbeli tako, kot bi želeli in bi lahko. A vseeno se zadnji čas kaže, da je med našimi upokojenci veliko živahnosti.

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 17

Partizanski veteran Ivan Jovan: ÂťNi za povedati, kaj smo prestali.ÂŤ

Pripeljem se na dvoriĹĄÄ?e. Vrata v pritliÄ?je so na steĹžaj odprta. ÂťJe tu pri Jovanu?ÂŤ vpraĹĄam. ÂťBo Ĺže drĹžalo,ÂŤ nasmejano odgovori gospa, ki me prva pozdravi.

Takoj za tem iz hiĹĄe pride Ivan Jovan in me povabi v sobo, ki jo krasijo ĹĄtevilni spomini. Na mizi je pripravljen skrbno urejen album fotografij, poleg pa s Ä?itljivim rokopisom popisani listi.

Vzame jih v roke in zaÄ?ne brati svojo Ĺživljenjsko zgodbo, ki jo je v zgodnji mladosti za vselej zaznamoval boj proti okupatorju.

Spomini na boj proti okupatorju in spoznanja o Ä?loveĹĄki naravi 93-letnega borca TomĹĄiÄ?eve brigade, vojnega invalida Ivana Jovana Ivan Jovan: ÂťKo sem leĹžal v bolnici, sem sklenil: Ä?e bom ostal Ĺživ, me bo vedno spremljala misel, naj tistega, ki mu ne morem pomagati, vsaj pustim pri miru.ÂŤ

Sledil je partizanom

Rodil se je maja let 1927 v Ĺ entjanĹžu pri Velenju, v danaĹĄnji Vinski Gori. Ko je aprila leta 1941 na slovensko ozemlje priĹĄel okupator, je bil ĹĄoloobvezni fantiÄ?. Leto kasneje se je vpisal v rudarsko ĹĄolo in dva letnika tudi dokonÄ?al. Jeseni leta 1943 ga je okupatorka oblast poklicala v Celje na nabor v nemĹĄko vojsko.

Star je bil 16 let. ÂťIstega leta se je poroÄ?il stari ata. Ohcet je bila pri kmetu RazdevĹĄku, danes je tam domaÄ?ija Turinek,ÂŤ je zgodbo za hip speljal z rdeÄ?e niti in takoj pojasnil, zakaj. ÂťTisto noÄ? so se tam pojavili prvi terenski partizani, aktivisti osvobodilne fronte v naĹĄih krajih. Sedem ali osem jih je bilo in ena partizanka. Zapeli so narodno pesem ÂťTam za goro zvezda sveti, glej, kako jasno se bleĹĄÄ?i,ÂŤ nato pa nas vpraĹĄali, ali jih poznamo.ÂŤ Tiste noÄ?i partizani Ivana niso vzeli s sabo. NaroÄ?ili pa so mu, naj se, ko bo dobil poziv nemĹĄke vojske, umakne na ĹĄentiljsko obmoÄ?je in zaÄ?ne opravljati kurirske posle. Tako je storil in za tem, ko je 1. maja leta 1944 Ĺ ercerjeva brigada napadla velenjski premogovnik, se je pridruĹžil TomĹĄiÄ?evi brigadi.

Vendar to ni bila lahka doloÄ?itev. ÂťBal sem se, da bodo Nemci odpeljali starĹĄe, Ä?e bom ĹĄel v partizane. Fantje, ki so sluĹžili v nemĹĄki vojski in prebegnili k partizanom, pa so mi rekli: Ä?e boĹĄ ĹĄel k Nemcem, boĹĄ ĹĄel na rusko fronto in ne boĹĄ nikoli veÄ? teptal slovenske zemlje. ÄŒe je tako, pa raje konÄ?am na svoji zemlji, sem sklenil.ÂŤ

Usoden boj

Boril se je v Ĺ marju pri JelĹĄah, v Ribnici na Pohorju, na RuĹĄki koÄ?i, v noÄ?i iz 11. na 12. september so napadli moÄ?no utrjeno nemĹĄko postojanko LetuĹĄ in jo zavzeli, 3. oktobra so izvedli napad na ĹželezniĹĄko postajo DovĹže in ruĹĄili ĹželezniĹĄko progo DovĹže–Slovenj Gradec, naĹĄteva. Âť6. oktobra pa je bil zame uso-

Življenje polno spominov in priznanj.

â?ą

ÂťDemokracija je dobra za poĹĄtene ljudi. Ni za barabe. Za to, kar imamo danes, nismo prelivali krvi.ÂŤ

den dan,ÂŤ nadaljuje. ÂťV celodnevnem spopadu z okupatorjem na Razborju sem bil okoli 17. ure teĹžko ranjen v levo nogo. Zadela me je dumdumarca in razmesarila stegno tik pod kolkom. S poloĹžaja so me reĹĄili velenjski rudarji.

PonoÄ?i so me partizani skupaj

â?ą

Še sovraĹžniku ne privoĹĄÄ?im, da bi se ĹĄe kdaj dogajalo kaj takĹĄnega.ÂŤ

z drugimi ranjenci nesli mimo Ĺ martnega pri Slovenj Gradcu in Legna do kmeta TuriÄ?nika na Pohorju. Tam nas je brigada odloĹžila in odĹĄla. Od stiske in strahu, da so nas tovariĹĄi zapustili, sem se razjokal. Hoditi nisem mogel, imel sem hude boleÄ?ine.

Tam smo leĹžali ves dan, zveÄ?er ÂťBilo nam je jasno, da je priĹĄel Ä?as neizbeĹžnega oboroĹženega upora. Med borci, Ä?eprav smo se razlikovali in so nekateri bili bolj poboĹžni kot drugi, je veljalo geslo: Ä?e ne bomo sloĹžni, ne bomo preĹživeli. ÄŒe bi ĹĄlo tako naprej, bi bilo Ĺživljenje Ä?udovito. Danes pa je polomija. Ni sile, ki bi spravila Slovence.ÂŤ

pa so po nas priĹĄli partizanski bolniÄ?arji in nas nesli v bolnico, kjer sem leĹžal do decembra.ÂŤ

Noge ni dal

Ko so dobili novico, da je bolnica, katere imena in lokacije se ne spomni veÄ?, izdana, so ranjence premestili v bolnico dr. PavÄ?ka (TrĹĄka gora) na Pohorju. ÂťKo so nas v snegu nosili tja, smo bili tako rekoÄ? napol goli. Ne da se povedati, kaj smo prestali. Vendar nam je prav tisti strah pred Nemci, kaj bo, Ä?e nas dobijo, okrepil, da smo premagali boleÄ?ine in mraz. V tej bolnici nas je leĹžalo okrog 20 teĹžko ranjenih.

â?ą

ÂťVÄ?asih je bil strah veÄ?ji od boleÄ?ine.ÂŤ

Tisto stokanje od boleÄ?in, operacije, amputacije, ki smo jim bili priÄ?a ‌ Nismo smeli kuriti, da ne bi z dimom izdali poloĹžaja.

Hrane je bilo dovolj. Ni pa bilo elektrike. Ni bilo transfuzije.

Kdor je bil ranjen v trebuh, ni mogel preĹživeti.ÂŤ Nekega januarskega veÄ?era se je zdravnik usedel k Ivanu in mu povedal, da bodo morali nogo amputirati, ker ima tetanus. ÂťTiste noÄ?i nisem spal. ZamiĹĄljal sem si sebe, kako skaÄ?em

Pred vrati 11. festival Odprte hiĹĄe BrezplaÄ?ni ogledi odliÄ?ne arhitekture in prostorskih ureditev Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Od 25. do 27. septembra bo v Sloveniji potekal 11. festival Odprte hiĹĄe, najveÄ?ji arhitekturno nepremiÄ?ninski festival v Sloveniji.

Na ogled bo 80 objektov, med njimi dva iz Ĺ aleĹĄke doline. Tema letoĹĄnjega festivala je Arhitektura za prihodnje generacije.

Odprte hiĹĄe so preprost in uÄ?inkovit koncept, ki najĹĄirĹĄi javnosti ponujajo brezplaÄ?ne oglede odliÄ?ne arhitekture in prostorskih ureditev. Izbor letoĹĄnjih objektov in ureditev vsebuje manj zasebnih in veÄ?

17

REPORTAŽA

17. septembra 2020

javnih prostorov, kar nakazuje, da se veÄ? investicij znova vlaga v urejanje skupnega prostora.

Med njimi lahko zasledimo nekaj veÄ?jih objektov, ki simbolizirajo ponovno strmo rast gradbeniĹĄkega sektorja po nedavni krizi.

Med veÄ?jimi objekti bo v nedeljo, 27. septembra, ob 16. uri v okviru festivala v Ĺ aleĹĄki dolini na ogled Glasbena ĹĄola Ĺ oĹĄtanj, nominirana tudi za PleÄ?nikovo nagrado 2020. Arhitektura je delo Mihe Kajzelja, Mojce Gregorski in Matica La-

ĹĄiÄ?a, investitor ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, vrednost naloĹžbe pa 3.800.000 evrov. Ĺ˝e dan prej, v soboto, 26. septembra, pa ste ob 16. uri vabljeni na Velenjski grad na voden ogled odliÄ?ne revitalizacije grajskega hriba – ureditve grajskega parka 1. faza (arhitektura Rok Poles, Domino inĹženiring); vrednost naloĹžbe je bila 245.000 evrov, investitor pa Mestna obÄ?ina Velenje. đ&#x;”˛

mkp

po eni nogi za dekleti, pa sem se odloÄ?il, da noge ne dam. Zjutraj so prinesli desko in zaÄ?eli razkuĹževati instrumente. Ko je priĹĄel zdravnik, sem mu rekel: pomagajte mi, kolikor lahko, ali pa ostanem s soborci tu na Pohorju.ÂŤ

â?ą

ÂťÄŒe vojska nima za sabo naroda, je pogubljena.ÂŤ

Zdravnik je odpovedal operacijo, rana pa se je ĹĄe kar naprej gnojila. Naposled je skozi luknjo v mavcu, ki mu je segal od prsi do kolen, med polomljenimi kostmi sam zatipal kovinske ostanke razdrobljenega izstrelka.

Ko mu jih je zdravnik odstranil, se je rana zaÄ?ela celiti.

Na Pohorju je leĹžal vse do

konca vojne. Ĺ ele 25. maja so ranjence naloĹžili v zajete nemĹĄke sanitetne avtobuse in peljali v TopolĹĄico, kjer so jih zaÄ?eli zdraviti zajeti nemĹĄki zdravniki.

Odstranili so mu mavec in oskrbeli krvave rane, ki so mu jih zgrizle uĹĄi, ki so se nabrale pod mavcem. Še vedno smo se bali, kaj bodo z nami naredili Nemci. Pa so nam tovariĹĄi zagotovili, da imajo veliko znanja in bodo z nami dobro ravnali.ÂŤ Tam se je ponovno snidel z oÄ?etom in mamo, ki svojega edinca na bolniĹĄki postelji sploh nista prepoznala. PretoÄ?ili so veliko solz, se spominja.

Da se le ne bi ponovilo

Grozot vojne se ĹĄe vedno jasno spominja. Da bi poudaril, kako Âťumazana je vojna, v kateri nisi veÄ? Ä?lovek, ampak ĹĄtevilka in ni-

maĹĄ veÄ? svobode,ÂŤ pripoveduje o krutem kaznovanju tovariĹĄa, ki je med postankom na neki domaÄ?iji v Ĺžep vtaknil uro, o podlem izdajstvu, ki je enega brata stala Ĺživljenje, drugi pa je pograbil druĹžinsko premoĹženje, o glasnih pokih in priduĹĄenem curljanju krvi. Kadar zmore, se udeleĹži slovesnosti in druĹženj v spomin zasluĹžnim za svobodo in opomin, kakĹĄna vrednota je mir. ÂťEni pravijo, naj pozabimo na to. Ampak na Ĺžrtve ne moreĹĄ pozabiti.ÂŤ

Aktivno in sreÄ?no Ĺživljenje

Zatem je Ivan v zdraviliĹĄÄ?u Dobrna po veÄ? mesecih ponovno shodil. ÄŒeprav je prestal ĹĄe nekaj zapletov in je noga ostala nekaj centimetrov krajĹĄa, je dobil priporoÄ?ilo za delovno mesto v avtoparku Rudnika lignita Velenje. Vozil je uradnike, poslali pa so ga tudi na teÄ?aj za kinooperaterja. Tako je prav on leta 1947 v prvi velenjski kinodvorani pognal projektor in zavrtel prvi slovenski celoveÄ?erni film – Na svoji zemlji.

â?ą

ÂťTako je to: Ä?eprav si tako ubog, bi rad ĹĄe Ĺživel. Nikoli nisem pomislil na smrt.ÂŤ

Kasneje je 17 let sluĹžboval kot nabavni referent v podjetju Surovina Maribor, upokojil pa se je kot zasebnik, saj je leta 1973 odprl tovorno avtoprevozniĹĄtvo. Prihodnji mesec bo minilo 60 let, odkar Ivan pozna 16 let mlajĹĄo Ĺženo Ĺ tefko. Rodili sta se jima dve hÄ?eri – Jasna in Ĺ pela.

Zapisal se je med soustanovitelje zdruĹženja ĹĄoferjev in avtomehanikov. Aktiven je bil v lovskem ĹĄportnem druĹĄtvu Vinska Gora, Ĺže leta 1954 pa je postal predsednik obmoÄ?nega zdruĹženja borcev NOB Vinska Gora in bil na Ä?elu osem mandatov. Odlikovan je z redom zasluge za narod in za hrabrost ter odlikovanjem XIV. divizije. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Burja Iz Velenja sem pogosto zahajal v Piran. Tistega leta, bila je prvomajska nedelja, je ravno pravĹĄnja burja privabila ĹĄtevilne srfarje, da se preizkusijo na nemirni morski gladini. Ĺ tirje avtomobili z ljubljansko registracijo so parkirali na piranski Punti, od koder so se srfarji iz zavetja spuĹĄÄ?ali, da jih je burja odnaĹĄala veÄ? sto metrov na odprto, potem pa so obrnili in se vrnili v zavetje. To so ponavljali in dokazovali, da so napeta jadra mojstrsko obvladovali. Ĺ˝al mi je bilo, da nisem mogel biti zraven, saj je moj srf poÄ?ival doma, a sem vseeno uĹžival, ko sem spremljal spretneĹže pri delu.

Sonce se je zaÄ?elo spuĹĄÄ?ati na obzorje in LjubljanÄ?ani so poÄ?asi drug za drugim pospravljali opremo in nalagali jadralne deske na avtomobile. Trajalo je kar nekaj Ä?asa, da so posel opravili.

Pri tem so bili zgovorni, kako so jim bili bogovi naklonjeni in jim poklonili prelep dan. Ozrl sem se na morje in videl, da dva njihova kolega ne moreta dvigniti jader in se vrniti na obalo. Na to sem jih opozoril, a so samo zamahnili z roko, da se bosta Ĺže znaĹĄla, in drug za drugim odpeljali.

S sorodniki, dva sta bila zdravniĹĄki par, smo ostali na Punti in opazovali, kako opeĹĄanca ne moreta dvigniti jader, burja pa ju je odnaĹĄala na odprto morje. PoloĹžaj je postajal vse bolj koÄ?ljiv, in ko se je zaÄ?elo mraÄ?iti, smo se osvestili, da moĹža potrebujeta pomoÄ?. Ker ni bilo na vidiku nobene ladje, ki bi lahko nesreÄ?nikoma pomagala, smo odhiteli v luĹĄko kapetanijo, deĹžurnemu povedali, kaj se dogaja, in mu v daljavi pokazali dve komaj ĹĄe zaznavni piki. DeĹžurni je dvignil roke in zaskrbljeno dejal, da v pristaniĹĄÄ?u ni nobenega plovila, ki bi lahko odhitelo na pomoÄ?.

PoloĹžaj je postajal vse bolj brezupen, ko je priplula v pristan majhna ribiĹĄka barka. RibiÄ? se je takoj odzval, in ker se je medtem Ĺže stemnilo, smo mu lahko le nakazali smer, kamor mora. ÄŒez dobre pol ure je pripeljal oba izÄ?rpana in zmedena, tako da sta se lahko komaj zmogla zahvaliti za naĹĄe dobro delo. ÄŒez dobrih dvajset let je v Ljubljani zgovorna zdravnica pregledovala poklicne ĹĄoferje in se zapletla v pogovor s kandidatom srednjih let, ki se je veliko ukvarjal s ĹĄportom, najraje pa je srfal.

V ĹĄali je dejala, da bi morali tudi deskarji opraviti ustrezen ĹĄoferski izpit, in mu povedala zgoraj opisano zgodbo. MoĹžakarju je vzelo sapo, ostal je brez besed. Vrnil se je s ĹĄopkom cvetja, veliko Ä?okolado in preseneÄ?eni razkril zdravnici, da je on eden od deskarjev, ki smo mu reĹĄili Ĺživljenje. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

ZDRAVJE

17. septembra 2020

Ali je fizioterapija lahko poklic prihodnosti?

V stiski nismo sami – viri pomoÄ?i obstajajo

Svetovni dan fizioterapije posveÄ?en rehabilitaciji v Ä?asu korona virusa – ÄŒakalne vrste so problem na nivoju drĹžave – Mnogo ljudi enaÄ?i delo fizioterapevta z delom maserja – Velenjska fizioterapija se sooÄ?a s pomanjkanjem prostorov

LetoĹĄnji svetovni dan prepreÄ?evanja samomora potekal z geslom Skupaj – V oporo je lahko tako vsakdanja medÄ?loveĹĄka kot strokovna pomoÄ? – Slovenija med bolj ogroĹženimi drĹžavami – V srediĹĄÄ?u mora biti vedno Ä?lovek in njegova stiska

Jasmina Ĺ karja

8. september je izbran tudi za dan z namenom enotnosti in solidarnosti do poklica fizioterapevta in poteka po vsem svetu.

Predstavlja priloĹžnost, da tako laiÄ?na kot strokovna javnost bolje spozna poklic, namenjen bolnikom in celotni druĹžbi. SporoÄ?ilo letoĹĄnje teme svetovnega dneva fizioterapevtov pa je Rehabilitacija in Covid-19, saj je vloga fizioterapije tudi v epidemiji zelo pomembna, razlika pa je ta, da so zaÄ?eli razmiĹĄljati tudi o drugih naÄ?inih fizioterapije – fizioterapiji na daljavo, ki je postala del telezdravja oziroma e-zdravja.

pacientov. Na voljo imamo moderne aparature, se pa sooÄ?amo s pomanjkanjem prostorov, Ĺželeli bi si ĹĄe kakĹĄen dodatni aparat.ÂŤ RazmiĹĄljate tudi o moĹžnih spremembah lokacije fizioterapije? ÂťObstajajo moĹžnosti, vse je stvar dogovora, mogoÄ?e si v prihodnje lahko obetamo kakĹĄne spremembe, predvsem prostorske.ÂŤ

Problem Ä?akalnih vrst ostaja

V Zdravstvenem domu Velenje se tako kot drugje po drĹžavi sooÄ?ajo s podaljĹĄanjem Ä?akalnih vrst, ki so teĹžava na ravni drĹžave. ÂťTudi mi imamo nekaj teĹžav,

Delo med epidemijo se je precej spremenilo

ÂťObstajajo prednosti in slabosti, zato je ĹĄe vedno najboljĹĄa fizioterapija tista, ki poteka v ambulanti,ÂŤ razloĹži Nia Jakop, diplomirana fizioterapevtka v Zdravstvenem domu Velenje, in pove, da se je v Ä?asu epidemije delo konkretno spremenilo, saj se zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev trudijo, da ne bi prihajalo do prenosov okuĹžbe med pacienti in terapevti. ÂťVeliko Ä?asa namenimo razkuĹževanju prostorov, predmetov, zraÄ?enju prostorov in uporabi zaĹĄÄ?itnih mask. Pri zagotavljanju teh ukrepov imamo fizioterapevti precej veÄ? dela, treba je namreÄ? zagotavljati primerno razdaljo in zmanjĹĄati frekvenco pacientov.ÂŤ

Korona ukrepi in fizioterapija?

ÂťPacienti imajo omejen dostop do fizioterapevtske obravnave zaradi ukrepov drĹžavnih institucij, kar je podaljĹĄalo Ä?akalne dobe. Kljub vsemu pa je obisk primerljiv s preteklimi leti, odgovori Jakopova, ki poudari, da so njihovi pacienti predvsem kroniÄ?ni bolniki (vratni in ledveni del hrbtenice) ter pacienti s poĹĄkodbami, ki zahtevajo hitrejĹĄe zdravljenje. Velenjska fizioterapija je relativno velika in je pristojna za relativno veliko ĹĄtevilo

Nia Jakop: ÂťFizioterapija prispeva h krepitvi zdravja in je dobra preventiva pred boleznijo.ÂŤ

kajti delo opravljamo po zakonu, teĹžko je govoriti o toÄ?nih terminih, Ĺže naroÄ?enim pacientom so mogoÄ?e tudi odpadali ali se prestavili datumi. Paciente pa naroÄ?amo osebno, delovni nalog lahko oddajo na vstopni toÄ?ki, ga osebno prinesejo ali poĹĄljejo po poĹĄti. Zavedamo se, da je zaradi negotovih razmer nastala teĹžava s Ä?akalnimi dobami.ÂŤ

TeĹžak in premalo cenjen poklic

Po svetu je skupno veÄ? kot ĹĄeststo sedemdeset tisoÄ? fizioterapevtov. Poklic fizioterapevta je teĹžek poklic, saj morajo biti fizioterapevti v dobri psihofiziÄ?ni kondici-

ji. KakĹĄen je poklic fizioterapevta? ÂťNaĹĄ obÄ?utek je, da poklic ljudem ni dobro poznan, Ĺžal je tudi premalo cenjen, veliko ljudi ga enaÄ?i s poklicem maserja, kar je daleÄ? od tega. Zagotovo pa ljudje, ki imajo sami izkuĹĄnjo s fizioterapijo, poklic in naĹĄe podroÄ?je dela dobro poznajo. Je pa zanimivo, da je ĹĄtudij fizioterapije med najbolj zaĹželenimi ĹĄtudiji v Sloveniji s precej visokimi zahtevami za vpis.ÂŤ

Metoda telerehabilitacije je v tujini dobro uveljavljena

Del sporoÄ?ila letoĹĄnje teme je tudi teleobravnava in fizioterapija na daljavo. KakĹĄne so njene prednosti? ÂťDostop do fizioterapevta od doma, kakovostna individualna obravnava preko videoklica, brez tveganja za prenos okuĹžb ter ustrezna izbira najustreznejĹĄega Ä?asa obravnave, kot tudi to, da sami izbiramo termin. Gre za pomoÄ? pri stanjih, ki so prisotna dlje Ä?asa, hkrati pa ni tveganja za prenos okuĹžbe. Gre za stanja, ki so dolgotrajna, Ĺže poznane diagnoze, ko gre za obnovitev doloÄ?enih znanj pri terapevtu, da paciente opolnomoÄ?imo, da si zmorejo v doloÄ?enem Ä?asu sami lajĹĄati boleÄ?ine in pomagati od doma,ÂŤ ĹĄe izpostavi, Jakopova, ki ljudem svetuje, da se tudi v tem Ä?asu gibajo in poskrbijo za svojo kondicijo. đ&#x;”˛

Varna fizioterapevtska vadba doma PriporoÄ?amo vadbo doma, ker lahko zelo vpliva na miĹĄiÄ?no zmogljivost, ravnoteĹžje in koordinacijo ter dvig sploĹĄne kondicije. To so vsakodnevni vloĹžki, ki jih lahko vsakdo izvaja doma ali v naravi, teĹžava pa nastane, Ä?e imamo posameznike, ki potrebujejo posebna navodila, ter svetovanje in prikaz izvajanje pravilne vadbe doma. V tem lahko nastane problem: Ä?e se namreÄ? ob doloÄ?enih teĹžavah stvari izvajajo nepravilno, lahko teĹžave le poslabĹĄamo, namesto da bi jih izboljĹĄali.

Jasmina Ĺ karja

10. september je za svetovni dan prepreÄ?evanja samomora – dan, ko ĹĄe posebej izpostavimo problematiko samomorilnosti, govorimo o varovalnih dejavnikih in tem, kako odvrniti ljudi od samomora. Z ObmoÄ?ne enote Celje, Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje sporoÄ?ajo, da je za lansko leto koliÄ?nik samomora v Savinjski regiji viĹĄji od slovenskega povpreÄ?ja. Zakaj? Prim. NuĹĄa Konec JuriÄ?iÄ?, specialistka socialne medicine in javnega zdravja z NIJZ, odgovarja: ÂťV vseh prikazanih letih je bil koliÄ?nik samomora v Savinjski regiji viĹĄji od slovenskega povpreÄ?ja, kar ni dobro. Kljub upadu koliÄ?nika v zadnjih treh desetletjih Savinjska regija ĹĄe vedno sodi med regije, ki so s samomorom najbolj zaznamovane. Tudi zato si v naĹĄi regiji Ĺže vrsto let prizadevamo zmanjĹĄati ĹĄtevilo samomorov in s tem namenom na obmoÄ?ni enoti Celje NIJZ od leta 2000 tudi povezujemo razliÄ?ne strokovnjake, ustanove, nevladne organizacije ter prostovoljce. ÄŒeprav ljudem, ki so v stiski ali so samomorilni, vedno svetujemo, da poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?, je tudi res, da Ä?lovek v hudi stiski pogosto ne vidi ne reĹĄitve ne strokovnjaka, ki bi mu lahko pomagal, in zato ne iĹĄÄ?e pomoÄ?i. Zato je pomembno, da smo kot posamezniki v vsakodnevnih stikih pozorni na ljudi okoli sebe – bodisi doma, v ĹĄoli ali v sluĹžbi. Bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh opazimo brezup, nemir, nemoÄ?, ko Ä?lovek meni, da nikomur ni mar zanj in sam ni niÄ? vreden.ÂŤ

Premiki gredo v smer zmanjĹĄevanja samomorov

Leta 2019 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 53 oseb, kar je veliko, sploh ker se zavedamo, da je za vsako ĹĄtevilko Ä?lovek, so svojci, prijatelji, znanci.

Vendar je ĹĄtevilka precej niĹžja, kot je bila pred desetimi leti.

Podatkov o posledicah, ki jih je

pustila letoĹĄnja epidemija, Konec JuriÄ?iÄ?eva nima, saj jih prejemajo za preteklo leto. ÂťTeĹžko je napovedovati, zagotovo pa stiske v duĹĄevnem zdravju v Ä?asu epidemije in zdaj, ko smo negotovi, kaj se bo dogajalo v prihodnje, ostajajo, kar lahko pomembno vpliva na naĹĄe zdravje.ÂŤ

mladinski preventivni program To sem jaz s spletno svetovalnico, primer dobre prakse predstavlja svetovalnica Posvet – Tu smo zate, namenjena odraslim v razliÄ?nih stiskah. V Savinjski regiji so se v letih 2019 in 2020 v zdravstvenih domovih vzpostavili tudi centri za duĹĄevno zdravje otrok in mladostnikov ter centri za duĹĄevno zdravje odraslih. Osebam z depresijo ali anksioznostjo so v podporo tudi tako imenovane psihoedukativne delavnice v vseh zdravstvenih domovih v Savinjski regiji in vseh ostalih slovenskih regijah. Poleg teh so na voljo ĹĄe delavnice za osebe, ki se sooÄ?ajo s stresom, ter kratke delavnice za uÄ?enje tehnik sproĹĄÄ?anja,ÂŤ pojasni Konec JuriÄ?iÄ?eva.

Programi v podporo ljudem v stiski

Dolga leta si prizadevamo omejiti ĹĄtevilo samomorov ter to, da bi bilo naĹĄe duĹĄevno zdravje in Ĺživljenje tĂĄko, da bi bili zadovolj-

Samomorov je pri moĹĄkih precej veÄ?

Leta 2019 je zaradi samomora umrlo ĹĄestinĹĄtirideset moĹĄkih in sedem Ĺžensk. V obdobju od 2013 do 2019 je bil samomorilni koliÄ?nik tako pri moĹĄkih kot Ĺženskah najniĹžji v lanskem letu.

Pri moĹĄkih se je koliÄ?nik samomora v letu 2019 obÄ?utno zniĹžal v primerjavi z letom 2017, ko je bil najviĹĄji. Zakaj je samomorov med moĹĄkimi precej veÄ? kot med Ĺženskami? ÂťTo je stalnica vsa leta. Razlog je tudi ta, da moĹĄki manjkrat kot Ĺženske poiĹĄÄ?ejo pomoÄ?, kar opazimo v svetovalnicah in ambulantah; tudi vzgojni moment, podoba moĹĄkega, ki mora biti vedno trden, stabilen in znati reĹĄevati teĹžave. Zadnja leta opaĹžamo, da pomoÄ? vedno pogosteje poiĹĄÄ?ejo tudi moĹĄki, zato upamo, da bo ĹĄtevilka v prihodnje tudi med moĹĄkimi upadla,ÂŤ spodbudno zakljuÄ?i specialistka socialne medicine đ&#x;”˛ in javnega zdravja z NIJZ.

NuĹĄa Konec JuriÄ?iÄ?: ÂťZ medsebojnim sodelovanjem, ozaveĹĄÄ?anjem, pogovorom, podporo in odkrivanjem potreb lahko okrepimo skrb za duĹĄevno zdravje posameznika, druĹžine in ranljivih skupin prebivalcev.ÂŤ

ni. Od leta 2000 zelo povezovalno delajo strokovnjaki, nevladne organizacije in prostovoljci, pri Ä?emer je doseĹženih kar nekaj premikov virov pomoÄ?i. ÂťVeliko smo ozaveĹĄÄ?ali, informirali razliÄ?ne ciljne skupine in pripravili kar nekaj programov. Med njimi 2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

20132019

MoĹĄki

55

54

53

47

63

43

46

361

Ženske

12

8

13

16

12

12

7

81

Skupaj

67

62

66

63

75

56

53

442

Ĺ tevilo oseb, umrlih zaradi samomora v Savinjski regiji

NEPOZABNA DOŽIVETJA

AnĹžela Robar s.p., Lipje 48 a, 3320 Velenje

Lunapark v Velenju, na Kardeljevi (pri PoĹĄti) do 4. oktobra

NajboljĹĄa zabava: avtomobili, gugalnica, dĹžamping, simulator, vrtiljak ...

Dobrodoťli starťi, otroci in vsi mladi po srcu – vsak dan od 10. do 22. ure.

www.scv.si

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 19

Delo interventne sluĹžbe je zelo zahtevno

V pripravo na sprejem bolnikov tudi celjska bolniĹĄnica

Regijska sluĹžba centrov za socialno delo vkljuÄ?uje tudi interventno sluĹžbo – Strokovni delavci morajo izpolnjevati vse pogoje za najzahtevnejĹĄa posredovanja – NajveÄ? posredovanj zaradi nasilja, alkohola, stisk v duĹĄevnem zdravju in zaradi aktualnih situacij v druĹžbi Interventna sluĹžba Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka je ena od sluĹžb, ki jo izvajajo v centru in mora zagotoviti ustrezno strokovno obravnavo zunaj poslovnega Ä?asa (med 15. uro popoldne in 7. uro zjutraj ter med vikendi in prazniki) in je namenjena doloÄ?eni skupini uporabnikov v skladu s katalogom javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo CSD v situacijah, ki jih lahko opredelimo za interventne. V Sloveniji imamo ĹĄestnajst centrov za socialno delo in prav toliko interventnih sluĹžb, vsak center ima oblikovno svojo sluĹžbo za svoje podroÄ?je (krajevno pristojnost), na katerem deluje.

terega je mnogokrat alkohol. Prepoznavamo teĹžave v duĹĄevnem zdravju in stiske, ki se pojavljajo zaradi aktualnih situacij v druĹžbi in poslediÄ?no v druĹžini.ÂŤ

Avgusta so izrekli deset prepovedi pribliĹževanja

Vsak mesec posredujejo podatke o delovanju interventne sluĹžbe ministrstvu, ko poroÄ?ajo predvsem o ĹĄtevilu izreÄ?enih ukrepov prepovedi pribliĹževanja, med katerimi obravnavajo tudi nasilje v druĹžini. ÂťPoroÄ?amo o ĹĄtevilu ukrepov. Avgusta smo imeli izreÄ?enih deset ukrepov prepovedi pribliĹževanja. Lahko reÄ?em, da je ta ĹĄtevilka precejĹĄnja, vendar tudi Ä?e bi imeli samo enega, bi bil ta preveÄ?. Vsako nasilje, ki se zgodi v druĹžini, se ne bi smelo zgoditi,ÂŤ je prepriÄ?ana Bezjak Burjakova, ki poudari tudi, da imajo strokovni delavci meseÄ?no supervizijo, na kateri lahko dobijo strokovno podporo, pomoÄ?, svetovanje supervizorja, kar redno izvajajo. So bili prisotni tudi pri

V postopkih strokovne obravnave skuĹĄajo zaĹĄÄ?ititi Ĺžrtev

Direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka Helena Bezjak Burjak pove, da v okviru interventne sluĹžbe strokovne delavke in delavci izvajajo naloge posredovanja v vseh nujnih in neodloĹžljivih primerih na osnovi obvestila policije, kjer gre npr. za: mladoletnega otroka, ki je ogroĹžen, ostane brez starĹĄev oz. skrbnikov, namestitev Ĺžrtve nasilja v druĹžini v varno okolje, nudenje prve socialne pomoÄ?i Ĺžrtvi nasilja in otroku ob izreku prepovedi pribliĹževanja doloÄ?enemu kraju oziroma osebi, osebi, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljĹĄana roditeljska pravica in ostane brez varstva in oskrbe, ali starejĹĄi osebi, ki je brez svojcev in se zaradi starostnih sprememb znajde v hudi stiski ali se izgubi.

NajveÄ? posredovanj zaradi nasilja

Za opravljanje nalog na terenu v okviru stalne pripravljenosti dela skupina strokovnih delavcev, ki imajo vse izpolnjene pogoje za izvajanje najzahtevnejĹĄih nalog v okviru CSD, tako po delovni dobi, izobrazbi, strokovnih izpitih in naravi dela, ki jo opravljajo tudi v rednem delovnem Ä?asu (delo z

19

ZDRAVJE

17. septembra 2020

â?ą

Vsako nasilje, ki se zgodi v druĹžini, se ne bi smelo zgoditi

Helena Bezjak Burjak: Strokovni delavci izvajajo najzahtevnejĹĄe naloge v poslovnem Ä?asu CSD, v neodloĹžljivih primerih pa tudi zunaj poslovnega Ä?asa. V tem primeru delo prevzame interventna sluĹžba, ki delo vedno izvaja v sodelovanju s Policijo. V izjemno zahtevnih situacijah na terenu so vpete v reĹĄevanje primera razliÄ?ne sluĹžbe pomoÄ?i, naloga CSD na terenu pa je poskrbeti za ranljive skupine in Ĺžrtve nasilja.

otroki, odraslimi, druĹžinami). V katerih primerih imajo najveÄ? posredovanj? Helena Bezjak Burjak odgovarja: ÂťVedno bolj ugotavljamo, da je najveÄ? posredovanj povezanih z nasiljem, povzroÄ?itelj ka-

zadnjem Ĺžalskem primeru nasilja v druĹžini, v kateri je moĹĄki hudo poĹĄkodoval partnerko? ÂťMi se na vsak klic policijske postaje, kadar gre za nasilje v druĹžini, ko potrebuje druĹžina pomoÄ?, odzovemo, saj potrebujejo pomoÄ? bodisi Ĺžrtev, otroci ali pa povzroÄ?itelj, ki mu je izreÄ?en ukrep prepovedi pribliĹževanja. Pa se odzovemo in gremo na teren. Vsak klic, namenjen nam, je klic za delo na terenu in klic na pomoÄ?, ĹĄe strne direktorica Centra za socialno delo Savinjsko-Ĺ aleĹĄka Helena Bezjak Burjak. đ&#x;”˛

V Celju bodo prve bolnike predvidoma lahko sprejeli v Ä?etrtek, vkljuÄ?evanje bolniĹĄnice v obravnavo bolnikov s covidom-19 pa bo fazno, so pojasnili v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje.

V prvi fazi bodo na oddelku za infekcijske bolezni in vroÄ?inska stanja pripravili enoto s petimi navadnimi bolniĹĄkimi posteljami za obravnavo bolnikov s covidom-19 in 19 navadnimi bolniĹĄkimi posteljami v t. i. sivi coni, kjer bodo obravnavali bolnike, pri katerih obstaja sum na okuĹžbo s covidom-19.

Oddelek za intenzivno interno medicino pa bo za obravnavo bolnikov s covidom-19 organiziral enoto z dvema posteljama za intenzivno nego.

Vse veÄ? teĹžav pa imajo drĹžavljani z dostopnostjo do svojih zdravnikov. Stanje je tako alarmantno, da je Minister za zdravje TomaĹž Gantar vodstva zdravstvenih zavodov in Ĺžupane pozval, naj skuĹĄajo delo v zdravstvenih domovih organizirati tako, da do takĹĄnih teĹžav ne bo prihajalo. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

mz

Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o.

KoroĹĄka cesta 46, Velenje, telefon: 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si www.pup-saubermacher.si

Addiko krediti za podjetnike Hitro in enostavno do 75.000 EUR za obrtnike, samostojne podjetnike in mikro podjetja.

Vlada priÄ?akuje bistveno veÄ?je ĹĄtevilo hospitaliziranih in to verjetno Ĺže v drugi polovici septembra – Odpirajo se dodatne zmogljivosti

ZBIRNI CENTER VELENJE

Delovni Ä?as od 1. 10. do 31. 3.: ponedeljek - petek od 8-17h sobota od 8-12h, dan pred praznikom do 14h Vstop s poloĹžnico in z osebnim dokumentom ter primerno zaĹĄÄ?ito (maska, rokavice, pisalo).

PAPIR IN KARTONSKA EMBALAŽA PLASTIKA

NEVARNI ODPADKI maj in september

STEKLENA EMBAL EMBALAŽA

BIO

odpadki

in

KOVINA

PoiĹĄÄ?ite ponudbo na addiko.si.

plastenke, ploÄ?evinke

MEĹ ANA EMBALAĹ˝A – iztoÄ?i in stisni! ÄŒestitamo za praznika Mestne obÄ?ine Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

MED VAMI

17. septembra 2020

BSH HiĹĄni aparati Nazarje Tovarna leta 2020?

Dnevi medgeneracijskega soĹžitja precej okrnjeni Lanskoletna prireditev DMS je izjemno uspela, a letos zakljuÄ?ne prireditve ne bo

Ukrepanje zaradi omejitve ĹĄirjenja virusa korone v Ĺ aleĹĄki dolini je v druĹĄtvih upokojencev letos, in ĹĄe predvsem v poletno-jesenskem obdobju, precej ustavilo dejavnosti Skupina organizatorjev Ĺ PZDU Velenje je bila pripravljena storiti vse, da bi izvedla zastavljeni program, a to ni bilo mogoÄ?e. Predsednik Franc Vedenik, podpredsednica Vladimira Tisnikar ter podpredsednik Milan Tepej so skupaj z vodji strokovnih skupin in komisij iskali moĹžne reĹĄitve, a so imeli pri vsem precej zvezane roke. Na zaÄ?etku septembra so neposredno vodstvo Ĺ PZDU Velenje ter vodje skupin kulture, ĹĄporta in rekreacije ponovno poskuĹĄali organizirati revijo pevskih zborov na prostem (v Ĺ oĹĄtanju ali Velenju) ter rokodelske delavnice z razstavo

roÄ?nih del. Slednje so v teh dneh posneli po druĹĄtvih in jih bodo predstavili na portalih You tube in Facebook, da si jih bodo lahko ogledali Ä?lani, ki imajo dostop do interneta in digitalnih omreĹžij, ter ĹĄirĹĄa javnost. Javna predstavitev predloga zakona o dolgotrajni oskrbi starejĹĄe populacije drĹžavljanov s strokovnim komentarjem mag. Klavdija Kobal Straus iz NIJZ bo 24. septembra izvedena v veliki dvorani MO Velenje, kar bo omogoÄ?ilo ĹĄirĹĄo vkljuÄ?enost v razpravo o tej pereÄ?i tematiki za vso starejĹĄo populacijo prebivalstva. Dogodek organizira Cvetka VrabiÄ?, predsednica DU DOO. DU Ĺ kale bo ob organizaciji svojega prireditvenega odbora, ki ga koordinirata predsednik Milan Tepej in tajnik SreÄ?ko ÄŒrep, pripravilo 25. septembra v Ĺ kalah

kulturno-umetniĹĄki veÄ?er na prostem, rokodelsko razstavo pa bodo izvedli v soboto, 10. oktobra, na javnem prostoru na prostem ali v kulturnem domu, Ä?e bodo pridobili pozitivno mnenje NIJZ. V okviru naÄ?rtovanih 2. dnevov medgeneracijskega soĹžitja v Ĺ aleĹĄki dolini (po prvih lanskih, ki so bili izvedeni zelo uspeĹĄno) pa Ĺže potekajo razliÄ?na ĹĄportna sreÄ?anja v ĹĄportih, ki jih zmorejo in uspeĹĄno izvajajo: namizni tenis DU Ravne pri Ĺ oĹĄtanju, kegljanje na vrvi in ĹĄah posamezno DU Ĺ entilj v ArnaÄ?ah pri Velenju, Streljanje DU Pesje, balinanje KU Gorenje ter pikado v DU Ĺ martno ob Paki. Ĺ portne aktivnosti koordinira in vodi neutrudni kulturni animator Boris Zajc s skupino sodelujoÄ?ih pri druĹĄtvih. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Pripojitev v zakljuÄ?ni fazi Ĺ oĹĄtanj – Sredi lanskega decembra je Kmetijska zadruga (KZ) Ĺ aleĹĄka dolina zaÄ?ela novo dejavnost – odkup lesa. Posledica te odloÄ?itve so aktivnosti za pripojitev Gozdarske zadruge Vransko, o Ä?emer so Ä?lani ĹĄaleĹĄke zadruge glasovali na junijskem obÄ?nem zboru.

Ivan Drev, direktor KZ Ĺ aleĹĄka dolina, je povedal, da so aktivnosti za pripojitev v zakljuÄ?ni fazi.

SodiĹĄÄ?e je izbralo revizorja, ki

bo pripravil poroÄ?ilo, temu bosta nato sledila obÄ?na zbora Ä?lanov obeh zadrug, na katerih bodo sklep o pripojitvi potrdili. ÂťNaĹĄa zadruga bo s tem poveÄ?ala ĹĄtevilo zaposlenih za 3 sodelavce.

Gre pa za strokoven kader, s Ä?imer bomo lahko ĹĄe kakovostneje izvajali odkup lesa.ÂŤ Po prikljuÄ?itvi naj bi zadruga odkupila od lastnikov gozdov na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke, Zgornje Savinjske in Spodnje Savinjske

VelenjÄ?an Jernej Jelen je neustraĹĄen in pogumen modni fotograf, ki mu je pred fotografski objektiv uspelo dobiti Ĺže kar nekaj znanih Slovenk. Zbirka modnih portretov je za mladega umetnika kar precejĹĄnja, sploh ker na tedne mode in poslediÄ?no do vstopnic na modne revije po svetu ni enostavno priti.

Zanima ga tudi uliÄ?na moda, za zdaj pa je zelo ponosen na to, da je v svoj objektiv ujel tretjo najbolje plaÄ?ano nemĹĄko modno influencerko v Evropi Xenio Adont.

Življenje ni samo z marmelado namazano

9. septembra se je v KnjiĹžnici Velenje prviÄ? predstavil domaÄ?emu obÄ?instvu in povedal, da je Ä?as epidemije prizadel tudi modno industrijo, sam je zaÄ?el ponovno delati junija. Med 22. in 28. septembrom se poslovno znova odpravlja v Milano, kjer so zdruĹženi tedni mode, modne agencije, modne hiĹĄe ... Kako zvesto sledimo evropskim modnim trendom pri nas? Jernej Jelen odgovarja: ÂťVeÄ?krat ponovim, da smo v Sloveniji ĹĄe v srednjem veku, Ä?e primerjamo teden mode pri nas in v tujini. Razlika je ogromna, tako v odnosu, komunikaciji do fotografov, stilistov in v samih revijah.

V Ä?etrtek, 15. oktobra, bo v prostorih Austria Trend Hotela Ljubljana prireditev, na kateri bodo izbrali 'Tovarno leta'. Izbor organizira Ä?asnik Finance skupaj s partnerjem izbora – druĹžbo KPMG, poslovno svetovanje.

Med finaliste so na osnovi prijav in ugotovitev z obiskov podjetij uvrstili proizvajalca malih gospodinjskih aparatov BSH HiĹĄni aparati Nazarje, proizvajalca Ĺžarometov in svetlobne opreme za avtomobile Hella Saturnus Slovenija ter proizvajalca arhitekturnih svetil Intra lighting.

Leta 2018 je naslov Tovarna leta

prejela Krka, lani pa Ljubljanske mlekarne.

V obrazloĹžitvi za izbor finalistov so zapisali, da so poleg uspeĹĄnosti poslovanja med podjetji najbolj izstopala tehnoloĹĄka naprednost proizvodnje, skrb za trajnostni razvoj oziroma okolje ter skrb za zaposlene. ÂťTudi v letoĹĄnjem izboru se je pokazalo, da je treba kontinuirano vlagati v vsa kljuÄ?na podroÄ?ja.ÂŤ BSH HiĹĄni aparati Nazarje so lani izdelali 567 tisoÄ? samostojnih in vgradnih kavnih avtomatov srednjega in viĹĄjega cenovnega razreda ter 5,3 milijona

đ&#x;”˛

tp

ZaÄ?etek meseca poĹžarne varnosti DVI Velenje o poĹžarni varnosti v gasilskem domu v Velenju DruĹĄtvo varnostnih inĹženirjev DVI Velenje je 8. septembra priredilo v prostorih gasilskega doma Velenje strokovni seminar za udeleĹžence iz vse Slovenije. Seminarja se je lahko udeleĹžilo le 50 sluĹĄateljev, interes pa je bil ĹĄe nekajkrat veÄ?ji, saj je bil na ravni kriterijev za dodelitve toÄ?k za potrjevanje ravni strokovnosti. Poleg ĹĄe nekaterih drugih sta opravila predavanje, uporaba gasilskega kljuÄ?a in reĹĄevanje v dvigalih ujetih oseb v primerih potresa domaÄ?in Boris BrinovĹĄek, vodja PJ PGD Velenje, ter kot strokovni moderator

Boris BrinovĹĄek je opravil praktiÄ?no predavanje o reĹĄevanju iz dvigal.

predsednik DVI Velenje Andrej Majdak. Ĺ e druga dva sta predstavila specifiÄ?ne zahteve pravilnika o nadzoru vgrajenih sistemov aktivne poĹžarne zaĹĄÄ?ite ter odgovornost pooblaĹĄÄ?encev za VPP, sistemih javljanja poĹžara in alarmiranja, primere iz prakse, vgrajene sisteme gaĹĄenja s plinastimi gasilnimi sredstvi, nezgode in posledice ob neupoĹĄtevanju ukrepov poĹžarnega varstva ter gasilstva ter poĹžarne intervencije, prekinitve elektriÄ?nega toka ter druge dogodke s takĹĄnimi posledicami. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

doline 1500 kubiÄ?nih metrov lesa na mesec, v obdobju 10 let tudi do 300 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov.

KlasiÄ?en odkup nameravajo nadgraditi z obdelavo in predelavo lesa. K sodelovanju so Ĺže povabili TeĹĄ, kjer naj bi kurili odpadni material, o predelavi se pogovarjajo ĹĄe z enim podjetjem v Ĺ aleĹĄki dolini. Veseli so tudi podpore vodstva ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pri tem projektu. đ&#x;”˛

tp

V svetu mode ni enostavno uspeti Skozi fotografski objektiv predstavlja zgodbo pristne Ĺženske – V tujini raje slika uliÄ?no modo – Milanski tedni mode so posebni V tujini so revije daljĹĄe, drĹžijo se navedene Ä?asovnice. V Milanu ĹĄe posebej vladata toÄ?nost in zanesljivost.ÂŤ Kdaj se je zaÄ?ela njegova fotografska pot? ÂťNajprej sem se v osnovni ĹĄoli ukvarjal s fotografijo narave, vmes je ljubezen do fotografije malo zamrla, konec tretjega letnika pa sem znova zaÄ?util, da bi poskusil, tokrat z modno fotografijo. Zdaj Ĺže od leta 2015 uspeĹĄno peljem svojo zgodbo. Pokazati Ĺželim, da se moramo v Sloveniji kar se organizacije tiÄ?e ĹĄe veliko nauÄ?iti in predstaviti svojo pot, ki ni vedno samo gladka, in povedati, da Ĺživljenje ni samo Âťz marmelado namazanoÂŤ ter da je treba vztrajati pri svojih sanjah, pri vsem skupaj pa imeti ĹĄe nekaj sreÄ?e.ÂŤ

Popolne v svoji nepopolnosti

malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane. Poleg tega pa za potrebe lastne proizvodnje in sestrskih tovarn na Poljskem in Kitajskem, kjer izdelujejo Boscheve avtomate za pripravo napitkov znamke Tassimo, ĹĄe dober milijon mlinov za mletje kave. NajsodobnejĹĄo tehnologijo uporabljajo pri izdelavi kavnih avtomatov, ki so najkompleksnejĹĄi izdelek v proizvodnem portfelju podjetja.

Vsebujejo namreÄ? tudi do 550 sestavnih delov, kar je polovica veÄ?, kot jih je v pralnem stroju.

Na koncu spregovoriva ĹĄe o posebnem fotografskem projektu, ki se mu

Ĺ˝enske danes zanima, kaj se bo nosilo prihodnjo sezono, precej gledajo za outfiti, ki gredo v korak s Ä?asom, in si na osnovi predstavitev na revijah tudi kaj kupijo.

obeta skorajĹĄnja razstava – Lepota znotraj, ki bi morala biti postavljena Ĺže 18. maja. ÂťGre za zelo posebno razstavo, s katero Ĺželim prikazati pristno lepoto slovenskih igralk razliÄ?nih starosti. Na zaÄ?etku sem imel v mislih fotografirati triindvajset igralk, med karanteno pa sem se odloÄ?il, da projekt razĹĄirim, trenutno sem pri ĹĄtevilki dvainĹĄtirideset in se bom ustavil pri ĹĄtevilki petdeset.

Veliko jih je, ki si zasluĹžijo predstavitev in posebno pozornost.ÂŤ Katere igralke nastopajo v intimnih zgodbah brez liÄ?il, v Ä?rno-beli tehniki? Nekaj igralk je bolj, druge so manj znane.

Gre za osebe, ki so prejele tudi Borťtnikov prstan – prestiŞno nagrado za igralske doseŞke, znane so iz filmov, risank, nadaljevank, razloŞi Jelen.

PovpraĹĄam ga po najbolj muhasti in najprijaznejĹĄi igralki. Takole odgovori: Najbolj muhasta je bila Marinka Ĺ tern.

Na zaÄ?etku sem mislil, da bo nastal

polom od fotografije, na koncu pa so uspele najboljĹĄe fotografije. NajprijaznejĹĄa in tudi fotogeniÄ?na je bila Zvezdana Mlakar, ki je pred fotografskim objektivom zelo sproĹĄÄ?ena,ÂŤ opisuje Jelen, ki se dogovarja tudi, da bi napravil knjigo s fotografijami posnetih igralk, Ä?ez deset let pa se ĹĄe vedno vidi v svetu mode, kjer si Ĺželi uspeti in uspeĹĄno nadaljevati fotografsko pot. ÄŒe bi mu uspelo postati ĹĄe urednik kakĹĄne modne revije, pa bi bil njegov cilj doseĹžen. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

Modni svet je teĹžek in krut Delo v modnem svetu vedno dviga veliko prahu, veliko se govori o stvareh, ki se dogajajo v zaodrju.

Modni svet niso samo lepe, temveÄ? tudi grde stvari. Na zaÄ?etku ni enostavno, veliko je nevoĹĄÄ?ljivosti, podtikanj, vedno reÄ?em, gotovo bo Ä?ez pol leta oziroma nekaj let drugaÄ?e.

To je garaĹĄko delo, biti moraĹĄ kar moÄ?na oseba.

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 21

Naziv so spretno izkoristili

Praznik luÄ?i brez ljudi

S Klepetom na 'naj tematski poti' so v Vinski Gori sklenili letoĹĄnje promocijske aktivnosti UÄ?ne poti ĹĄkrata Bisera – Mlinarsko nedeljo so tokrat izvedli brez tradicionalnega programa na temo Ĺžita in moke Tina Felicijan

Novembra lani, na 19. Dnevih slovenskega turizma, je UÄ?na pot ĹĄkrata Bisera, ki so jo na meji med obÄ?inama Velenje in Dobrna uredili Ä?lani TuristiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora, v okviru akcije TuristiÄ?ne zveze Slovenije Moja deĹžela – lepa in

gostoljubna prejela priznanje za najboljĹĄo tematsko pot leta 2019.

Ima namreÄ? veÄ? izjemnih odlik. ÂťProjekt je v Sloveniji edinstven, ker povezuje dve lokalni skupnosti in veÄ? lokalnih ponudnikov turistiÄ?nih produktov – domaÄ?ijo LamperÄ?ek, Vovkov mlin in zbirko starin BlaĹžiĹĄ. Edinstveno je tudi, da ĹĄest toÄ?k poti ni tematsko povezanih, paÄ? pa vsaka toÄ?ka podaja drugaÄ?no vsebino.

Prva predstavi oboro divjadi, druga TemnjaĹĄki potok, ob katerem je nekoÄ? delovalo trinajst

Rekli so â?ą

Franc Ĺ pegel: ÂťMogoÄ?e pa je korona virus prispeval k temu, da se je veliko ljudi podalo na raziskovanje bliĹžnjih kotiÄ?kov, med katerimi je UÄ?na pot Ĺ krata bisera pritegnila ĹĄe posebno veliko obiskovalcev.ÂŤ mlinov, naslednje pa mlinarstvo, pomen gozda za Ä?loveka, drevesne vrste, gozdne Ĺživali in sprostitvene tehnike v gozdu, KaÄ?ji grad in zadnja ĹĄe zbirko starin BlaĹžiĹĄ. Pot je lepo urejena, primerno oznaÄ?ena, ima pa tudi odzivnike. Obiskovalec lahko na vsaki toÄ?ki vklopi avdio in video predstavitve v slovenskem jeziku z angleĹĄkimi podnapisi. Dodano vrednost pa uÄ?ni poti daje Ĺživljenje ob njej, saj se obiskovalci ustavijo pri treh domaÄ?ijah, kjer

jih sprejmejo prebivalci in jim z veseljem ĹĄe kaj povedo,ÂŤ jih je naĹĄtel podpredsednik TD Vinska Gora Franc Ĺ pegel in dodal, da je komisija uvrstila pot tudi v sam evropski vrh.

V turistiÄ?nem druĹĄtvu so Ĺže maja naÄ?rtovali veliko promocijsko prireditev Klepet na naj tematski poti, vendar razmere

Ĺ oĹĄtanj, 12. septembra – V soboto so ob DruĹžmirskem jezeru predstavniki Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj, Alojzija Heindl in Valentin Heindl izvedli simboliÄ?ni Praznik luÄ?i v spomin na potopljeno vas DruĹžmirje. V jezero so spustili 420 luÄ?k. Dogodek zaradi zavedanja o resnosti trenutne situacije, povezane s Covidom-19, ni bil javen.

Ne glede na vse niso Ĺželeli prekiniti tradicije, ki traja Ĺže od leta 1997 do danes, s prekinitvijo od leta 2000 do 2014, je povedal direktor Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj, Kajetan ÄŒop in za prihodnje leto, ko bo v Ĺ oĹĄtanju 10.

Praznik luÄ?i, napovedal rekordno ĹĄtevilo luÄ?k.

Leta 2015 so Praznik luÄ?i na

â?ą

ÄŒlani TD Vinska Gora so za letoĹĄnjo Mlinarsko nedeljo posneli kratek film z naslovom Vinska Gora – Dolina mlinov nekoÄ? in danes. Na ogled je na portalu YouTube.

tega niso dopuĹĄÄ?ale. Namesto tega so naredili kar serijo klepetov. Na obisk poti so povabili manjĹĄe skupine poznavalcev tematskih poti, snovalcev drugih slovenskih tematskih poti, muzealcev, pa tudi uÄ?iteljev, saj si skrbniki poti Ĺželijo, da bi jo spoznalo Ä?im veÄ? uÄ?encev in dijakov iz vse Slovenije. ÂťOgromno pa je bilo individualnih obiskovalcev.

Pri LamperÄ?ku, Vovku in BlaĹžiĹĄu pravijo, da se je ĹĄtevilo v pri-

pobudo Valentina Heindla, Ĺ ole zdravja skupine Ĺ oĹĄtanj, Ljubice Donko in Zavoda za kulturo Ĺ oĹĄtanj zopet oĹživili. Vsako leto, razen letos, se Praznik LuÄ?i zaÄ?ne s simboliÄ?nim prihodom Tresimirja, ki prvi priĹžge luÄ?. Za to so zasluĹžni Ä?lani TuristiÄ?nega olepĹĄevalnega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj,

s Petrom Radojo na Ä?elu. Idejna vodja Praznika LuÄ?i, zbiranja jajÄ?nih lupin in vlivanja voska sta Valentin in Alojzija Heindl.

Brez njiju tega dogodka v Ĺ oĹĄtanju ne bi bilo. đ&#x;”˛

mkp, foto: Dejan Tonkli

ĹĄkrata Bisera, se je zakljuÄ?il minuli petek s sreÄ?anjem najbolj zasluĹžnih zanjo. Ĺ krat Biser pa ĹĄe vedno vabi na ogled. Obiskovalce, Ä?e se predhodno najavijo turistiÄ?nemu druĹĄtvu, na pot pospremi lokalni vodnik, lahko pa si jo ogledajo samostojno. Hoja po nezahtevni poti traja kakĹĄno uro, z ogledi pa okoli tri ure. đ&#x;”˛

SpoĹĄtovani obÄ?anke in obÄ?ani,

Ĺ tirinajsta Mlinarska nedelja Tradicionalna prireditev v dolini mlinov Mlinarska nedelja, ki povezuje dve obÄ?ini (Velenje in Dobrno) ter lokalna turistiÄ?na in druga druĹĄtva, je letos zaradi aktualnih omejitev zbiranja in druĹženja potekala drugaÄ?e kot obiÄ?ajno, ko so organizatorji povabili k Vovkovemu mlinu v Lokovini na degustacijo pekovskih izdelkov, trĹžnico domaÄ?ih dobrot in rokodelskih mojstrovin ter kulturni in zabavni program. Mlinarska nedelja ima vsako leto drugaÄ?no temo, vedno pa rdeÄ?a nit povezuje Ĺžito, moko in pekovske izdelke. Tokrat so izbrali koruzo in zaÄ?eli pripravljati vsebino kulturnega programa, v kateri bi predstavili gojenje in predelavo te kulturne rastline. Ker zanimivosti ne bi mogli predstaviti ĹĄirĹĄi javnosti, pa so se Ä?lani TD Vinska Gora in KD Dobrna odloÄ?ili, da bodo letos obujali spomine na pretekle Mlinarske nedelje. Pripravili so razstavo, na kateri so predstavili aktivnosti obeh druĹĄtev pri izvedbi te prireditve. Nato pa so se prvi septembrski vikend v dveh manjĹĄih skupinah zbrali pri Vovkovem mlinu na druĹžabnem sreÄ?anju.

skov z viteĹĄkimi motivi. UĹživali smo ob njihovem ustvarjanju.

Skupaj smo se potem odpravili na strokovno voden ogled zanimivih eksponatov v sobanah gradu.

Za posladek so nas ob izhodu pozdravili Vitezi Ĺ aleĹĄki s Ä?udovitimi oblaÄ?ili in simpatiÄ?nimi pokloni.

Tradicije niso prekinili – Po gladini jezera je zaplavalo 420 luÄ?k

merjavi s prejĹĄnjimi leti krepko poveÄ?alo,ÂŤ je sogovornik sklenil, da so dobro izkoristili naziv naj tematske poti, dobili pa so tudi potrditev, da je pot resniÄ?no kakovostno zasnovana in predstavljena.

Klepet na naj tematski poti, ki je bila osrednja letoĹĄnja aktivnost za promocijo UÄ?ne poti

Mladi in manj mladi na Velenjskem gradu Vinskogorski upokojenci smo se v spremstvu vnukov v sonÄ?nem sobotnem dopoldnevu zbrali pri vhodu Velenjskega gradu, kjer nas je prijazno sprejela gospa Mojca Ĺ˝evart, direktorica Muzeja.

Mentorice naĹĄega druĹĄtva so mladim pripravile zanimivo delavnico izdelave kronic in obe-

21

MED VAMI

17. septembra 2020

SrednjeveĹĄki tabor je ponujal tudi meÄ?evanje, bogastvo oblaÄ?il in viteĹĄke igre.

Polni lepih vtisov smo se zadovoljni vrnili v Vinsko Goro.

Hvala, da smo lahko doĹživeli bogat sobotni dopoldan v grajskem okolju! đ&#x;”˛

Anica Drev

ÄŒESTITAMO ob 20. septembru, prazniku Mestne obÄ?ine Velenje!

V KOMUNALNEM PODJETJU VELENJE skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in Ä?iĹĄÄ?enjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajamo pogrebno pokopaliĹĄke dejavnosti.

NaĹĄa prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe.

Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje.

www.kp-velenje.si

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

EKOLOGIJA

17. septembra 2020

Kam z nevarnimi odpadki? doloÄ?enem urniku. Urniki so objavljeni v broĹĄurah in na spletni strani. Zunaj urnika zbiranja nevarnih odpadkov s premiÄ?no zbiralnico lahko uporabniki nevarne odpadke sami pripeljejo v Zbirni center Velenje ali Zbirni center Podhom v Ä?asu, ko sta ta dva centra odprta.ÂŤ

Zdravila so namreÄ? sestavljena iz kemikalij in kemijskih spojin, katerih namen je uniÄ?evanje doloÄ?enih mikroorganizmov (npr. virusi, bacili). Nenadzorovano in nepravilno ravnanje lahko tako prizadene naĹĄ ekosistem. S pravilno in odgovorno uporabo zdravil pa bodo tudi bolniki prispevali k zmanjĹĄanju koliÄ?ine zdravil, ki konÄ?ajo med odpadki. V Sloveniji jih lahko loÄ?eno oddamo v lekarnah, specializiranih trgovinah in v zbirnih centrih. Vendar sodijo v namenski zabojnik samo zdravila s stiÄ?no ovojnino. EmbalaĹžo, ki ni neposredno v stiku z zdravilom, pa odvrĹžemo v ustrezen zabojnik za loÄ?eno zbiranje odpadkov.

Injekcijske igle, brizge, termometri, zdravila ‌?

PremiÄ?na zbiralnica nevarnih odpadkov

Z odpadki je treba ravnati odgovorno in okolju prijazno – Z nepravilnim odlaganjem odpadkov lahko povzroÄ?imo ĹĄkodo sebi, drugim in okolju – FiziÄ?ne osebe naj doma odlagajo odpadne injekcijske igle v posodo iz trĹĄe plastike Jasmina Ĺ karja

Z nepremiĹĄljenim odlaganjem nevarnih odpadkov ljudje povzroÄ?amo hudo ĹĄkodo, zastrupljamo okolje in ogroĹžamo svoje in zdravje drugih. Zato je zavedanje, da je loÄ?evanje odpadkov ĹĄe kako pomembno ter da lahko vsak posameznik prispeva k zmanjĹĄanju porabe naravnih virov surovin, pomemben Ä?len pri doseganju bolj spodbudnih rezultatov. Blanka VeligovĹĄek, svetovalka za ravnanje z odpadki v podjetju PUP Saubermacher, razloĹži, da so nevarni odpadki odpadne snovi, ki vsebujejo eno ali veÄ? nevarnih lastnosti. ÂťNastajajo tudi v gospodinjstvih in so okolju in naĹĄemu zdravju ĹĄkodljivi oz. nevarni. Teh odpadkov ne smemo odlagati skupaj z ostalimi odpadki na odlagaliĹĄÄ?e komunalnih odpadkov, zato jih je treba doma zbirati loÄ?eno in oddati izvajalcu javne sluĹžbe v okviru letnih akcij,ÂŤ pove VeligovĹĄkova, ki se zaveda, da je obveĹĄÄ?enost in ozaveĹĄÄ?enost o rokovanju in ravnanju z nevarnimi in drugimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in drugje, zelo pomembna.

Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka vsako leto

Obvestila o zbiranju nevarnih odpadkov so navedena v broĹĄuri Pravilno ravnanje z odpadki oz. surovinami in embalaĹžo iz gospodinjstev, ki izhaja januarja vsako leto, na poloĹžnicah ter na spletni strani podjetja. ÂťNevarni odpadki se naÄ?eloma zbirajo s premiÄ?no zbiralnico dvakrat letno, in sicer v spomladanskem in jesenskem Ä?asu po naprej

Zelo pomembno je tudi odgovorno ravnanje z zdravili, brizgami, termometri in injekcijskimi iglami. Kam s temi odpadki?

Vsa odpadna zdravila se zbirajo v posebej oĹĄtevilÄ?enih zabojnikih, ki jih prevoznik odpelje na ustrezno mesto za uniÄ?enje.

Blanka VeligovĹĄek: ÂťVsaka embalaĹža, ki vsebuje nevarno snov, je oznaÄ?ena s simboli oz. piktogrami. Piktogram za nevarnost je slika na etiketi, ki vkljuÄ?uje opozorilno oznako in posebne barve, namenjene zagotavljanju informacij o ĹĄkodi, ki jo lahko doloÄ?ena snov ali zmes pomeni za naĹĄe zdravje ali okolje.ÂŤ

Odlaganje med navadne je prepovedano, lekarne zavrĹženih igel ne jemljejo. Mnogo je namreÄ? tudi bolnikov, ki si morajo dnevno vbrizgavati zdravila s pomoÄ?jo injekcij, teĹžava so tudi odvrĹžene injekcijske igle, ki ponekod leĹžijo na mestih, kjer so otroci in spre-

hajalci. Kam torej z injekcijskimi iglami in brizgami? Blanka VeligovĹĄek odgovarja: ÂťFiziÄ?na oseba mora odpadne injekcijske igle iz osebne uporabe prepustiti izvajalcu javne sluĹžbe v zbirnem centru. V skladu z Uredbo o obvezni obÄ?inski gospodarski javni sluĹžbi zbiranja komunalnih odpadkov mora namreÄ? izvajalec javne sluĹžbe v zbirnem centru zagotoviti zbiranje odpadnih kovin, kamor med drugim sodijo tudi omenjeni odpadki. ÄŒeprav to ni predpisano, je zaradi varnosti in prepreÄ?evanja poĹĄkodb priporoÄ?ljivo, da fiziÄ?ne osebe doma odlagajo odpadne injekcijske igle (loÄ?eno od drugih odpadkov) v posodo iz trĹĄe plastike ali drugega ustreznega materiala, polno posodo zaprejo in jo prepustijo izvajalcu javne sluĹžbe v zbirnem centru.ÂŤ

Termometri

Po besedah VeligovĹĄkove je potrebno tudi z Ĺživosrebrnimi termometri rokovati zelo previdno, da se nam ne polomijo in da nam Ĺživo srebro ne izteÄ?e, saj je strupeno. Vsi termometri sodijo med nevarne odpadke.

Nekateri vsebujejo Ĺživo srebro, drugi baterije. ÂťOdpadne termometre vedno zbiramo loÄ?eno od drugih odpadkov in jih kar najhitreje oddamo v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov ali v zbirnem centru.ÂŤ

Zdravila

Odpadna zdravila so zdravila, ki jih ne uporabljamo veÄ? in ne sodijo med gospodinjske odpadke.

Z napaÄ?nim ravnanjem omogoÄ?amo zdravilom vstop v okolje, kar ima lahko neĹželene posledice tako za okolje kot tudi za ljudi.

FiziÄ?ne osebe same prinesejo uporabljene igle v premiÄ?no zbiralnico ali v zbirni center. ÄŒe pa jih najdejo odvrĹžene kje na javnih povrĹĄinah, se niÄ?esar ne dotikajo in pokliÄ?ejo pristojno sluĹžbo za urejanje javnih povrĹĄin (koncesionar Andrejc, d. o. o.).

Tudi v mestni obÄ?ini Velenje se vsako leto izvaja zbiranje nevarnih odpadkov s premiÄ?no zbiralnico. ÂťAkcija poteka dvakrat letno, in sicer spomladanska maja in jesenska akcija septembra.

PremiÄ?na zbiralnica je posebno opremljeno vozilo, v katerem se lahko zbirajo nevarni odpadki.

Vozilo oz. premiÄ?na zbiralnica stoji na doloÄ?eni lokaciji (v krajevnih skupnostih), na vnaprej doloÄ?en datum in uro (urnik).

â?ą

Odpadne injekcijske igle so za bolnike velik problem, saj gre za nevarne odpadke.

ÂťO samem urniku zbiranja nevarnih odpadkov so naĹĄi uporabniki obveĹĄÄ?eni na poloĹžnicah, v broĹĄuri, ki jo prejmejo vsa gospodinjstva, in na naĹĄi spletni strani ali pa pokliÄ?ejo k nam v podjetje in jim z veseljem pomagamo,ÂŤ ĹĄe omeni Blanka VeligovĹĄek.

Katera zdravila zbirajo v lekarnah kot odpadna zdravila?

Med odpadna zdravila priĹĄtevamo vsako zdravilo, ki ga ne potrebujemo veÄ?. Pogosto gre za ostanke zdravil, ki so nam

ostala po uporabi. Med odpadna zdravila lahko priĹĄtevamo tudi vsa neuporabljena zdravila, ki so ĹĄe lahko originalno zaprta, tista, ki jim je pretekel rok uporabnosti, katerih videz je spremenjen, ki so ostala po zdravljenju neuporabljena, in tista, ki niso bila ustrezno hranjena, pove Marko PotoÄ?nik, mag. farm. iz Lekarne Velenje, in nadaljuje, da teĹžava niso le neuporabljena zdravila, saj tudi po uporabi v nekaterih ostane ĹĄe precejĹĄnja koliÄ?ina zdravilne uÄ?inkovine. ÂťK takim sodijo nekatere farmacevtske oblike: kapljice za oko, farmacevtske oblike za inhaliranje, zdravilni ĹžveÄ?ilni gumiji, transdermalni obliĹži, tekoÄ?a prZa nevarne ĹĄtejemo vse odpadke, ki imajo eno ali veÄ? nevarnih lastnosti – so jedki, strupeni, za zdravje ĹĄkodljivi ali eksplozivni.

Mednje sodijo odpadna zdravila, kozmetika, Ä?istila, barve, laki, lepila, ĹĄkropiva, kemikalije, hladilna tekoÄ?ina, akumulatorji, baterije ‌ ĹĄila za nos in nekatere vaginalne farmacevtske oblike.ÂŤ Farmacevt Marko PotoÄ?nik omenja: ÂťPri oddajanju zdravil je treba odstraniti ovojnino, ki ni v neposrednem stiku z zdravilom, in v zabojnik oddati le zdravilo s stiÄ?no ovojnino. V lekarni ne sprejemamo izdelkov, ki sodijo med obiÄ?ajne komunalne gospodinjske odpadke. V raziskavi o odpadnih zdravilih, zbranih v zunanjih lekarnah, smo namreÄ? ugotovili, da se med njimi najdejo pogosto prehranska dopolnila, kozmetiÄ?ni izdelki, baterije, termometri, rokavice in obvezilni material. Ti izdelki ne sodijo med odpadna zdravila. Zaradi varnosti zaposlenih in obiskovalcev v lekarni ter varovanja okolja v lekarni ne sprejemamo: injekcij in ostrih predmetov, medicinskih tehniÄ?nih pripomoÄ?kov in kemikalij.ÂŤ đ&#x;”˛

Kaj vse so nevarni odpadki DRAGI OBÄŒANI, OBÄŒANKE, ISKRENE ÄŒESTITKE OB PRAZNIKU.

Nevarni in posebni odpadki, ki jih je treba loÄ?eno zbirati in oddajati za to pooblaĹĄÄ?enim podjetjem, so: •

•

VSEM OBÄŒANKAM IN OBÄŒANOM ISKRENO ÄŒESTITAMO ZA PRAZNIK OBÄŒINE VELENJE.

Skupaj zmagujemo Ĺže leta.

Zmagajmo tudi letos na 5. Skazinem teku Otrok otroku. veÄ? na: www.otrokotroku.si

• • • • •

•

• •

MetleÄ?e 14A, 3325 Ĺ oĹĄtanj www.krevzel-instalacije.si

• •

onesnaĹžena embalaĹža in embalaĹža prĹĄil (prazna embalaĹža barv, lakov, lepil, pesticidov, olj, embalaĹža z ostanki barv, lakov, lepil, pesticidov, olj ...), absorbenti (Ä?opiÄ?i, krpe, meĹĄala, lopatice ...), barve, laki, impregnirana sredstva, premazi, odpadna olja (motorna, hidravliÄ?na, mazalna olja ...), razredÄ?ila, odpadna topila, odpadna zdravila, baterije, akumulatorji vseh vrst (baterijski vloĹžki, baterijski gumbi, avtomobilski, kamionski, traktorski, akumulatorji), odpadna fitofarmacevtska sredstva (ĹĄkropiva in druga zaĹĄÄ?itna sredstva vseh vrst s podroÄ?ja sadjarstva, vinogradniĹĄtva, vrtnarstva, poljedelstva), kisline, lugi, belila, Ä?istila, specialna Ä?istila, lepila, kemikalije, Ĺživosrebrni termometri in drugi Ĺživosrebrni instrumenti, neonska svetila (cevi) in halogenska svetila, odpadna jedilna olja in maĹĄÄ?obe

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 23

DruĹĄtvo za podvodne dejavnosti Jezero Velenje je druĹĄtvo, ki izvaja potapljaĹĄke aktivnosti za Ä?lane druĹĄtva po Sloveniji in okolici vse od leta 1982 in zdruĹžujejo potapljaÄ?e iz Ĺ aleĹĄke doline in KoroĹĄke. ÄŒeprav Ä?loveĹĄke podvodne aktivnosti segajo Ĺže v leto 4500 pr. n. ĹĄ., se je pravi razvoj zaÄ?el s prvim hidrostatskim regulatorjem leta 1942. Dolgoletni predsednik Benjamin Strozak se spominja, da so zaÄ?eli kot ĹĄportna dejavnost vojske. ÂťZbrali smo se navduĹĄenci in entuziasti in ustanovili klub, ki je bil na zaÄ?etku pobraten s puljskim klubom, ki nam je podaril prvi kompresor za polnjenje jeklenk. Klub je z leti rasel, po osamosvojitvi smo zaÄ?eli aktivnosti, poveÄ?ali ĹĄtevilo Ä?lanov in pridobili inĹĄtruktorje.

NajpomembnejĹĄe je, da se razvijamo ĹĄe danes. Tudi interesa je precej, ljudje vedo, da za potapljanje potrebujejo potapljaĹĄki teÄ?aj, saj lahko hitro pride do nesreÄ?e. V naĹĄem klubu deluje tudi podvodna reĹĄevalna sluĹžba, ki vkljuÄ?ije ĹĄestnajst obÄ?in – vse od KoroĹĄke do Mozirja – in ĹĄteje osem Ä?lanov, izobraĹžujemo tudi nove. Imeli smo kar nekaj akcij.ÂŤ

Poletni potop v jezero Velenjsko jezero je predvsem Şivo, odkar je zaŞivelo – Voda pod desetimi metri ima stalno temperaturo 6 stopinj Celzija – Ruťevin pod vodo je veliko

ÄŒlanstvo v klubu je pestro, tudi nekaj Ä?lanic imajo, vendar prevladujejo moĹĄki. Glavna dejavnost je izobraĹževanje in druĹženje, pri vsakem potapljanju se kaj novega nauÄ?ijo. Imajo tudi dva inĹĄtruktorja, ki s pravim pristopom skrbita, da je izkuĹĄnja teÄ?ajnikov z vodo pozitivna. Vsako leto pripravijo dneve odprtih vrat, na katerih predstavijo klub, potapljanje, opremo in interesente peljejo tudi v jezero, tradicionalni novoletni potop na prvi dan novega leta. V spomladanskem in jesenskem Ä?asu organizirajo Ä?istilno akcijo Velenjskega jezera in noÄ?ni potop za noÄ? Ä?arovnic, ko izdolbejo buÄ?e in jih prenesejo v globine jezera, kar bodo izvedli tudi letos 31. oktobra. Obiskovalce Ĺže zdaj vabijo, da se jim pridruĹžijo.

Vsako potapljanje je zanimivo

Da je vsak potop lep in poseben, pove Strozak, kot tudi to, da razlike med slano in sladko vodo ni. ÂťRazlika je v tem, kaj vidiĹĄ. Gotovo je morje bolj zanimivo. Je pa lahko zanimivo tudi potapljanje v reki, jezeru ali jami ... Imamo precej voda (Krka, Bled, Bohinj, morje, tudi sosednje drĹžave).

NajaktivnejĹĄi Ä?lani se potapljajo vsak teden. NaĹĄ najstarejĹĄi Ä?lan Jernej Herman ĹĄteje petinĹĄestdeset let, najmlajĹĄi lahko zaÄ?no pri ĹĄtirinajstih. ÄŒe kdo pokaĹže zanimanje in se pojavi nekaj teÄ?ajnikov,

â?ą organiziramo teÄ?aj. Gledamo na kakovost, ne na mnoĹžiÄ?nost. Smo klub, ki dela kakovostno in strokovno.ÂŤ

Jezerski svet

PotapljaÄ?i DruĹĄtva za podvodne dejavnosti dobro poznajo Velenjsko jezero, saj sodi med najveÄ?je in najgloblje v Sloveniji, v globinah se skriva bogat podvodni svet, ki ga radi obiĹĄÄ?ejo tudi potapljaÄ?i ostalih slovenskih klubov. Ponekod je globoko Ĺže osemdeset metrov. Kaj lahko vidimo pod vodo? ÂťVeliko, saj je predvsem Ĺživo, odkar je zaĹživelo.

Zanimivo je predvsem to, da ker so v preteklosti

odlagali elektrofiltrski pepel iz Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, ki se je zdaj usedel, se je preko njega naredil mulj; Ä?e med potapljanjem voda postane motna, je tudi vidljivost niÄ?na. To je lahko moteÄ?e tudi za nas, ki imamo radi izzive. Zato je to vaja, da se znamo orientirati v vidljivosti niÄ?.ÂŤ

Velenjsko jezero je naravno, ker je zaĹživelo

ÂťSpominjam se svojih potopov v mrtvem jezeru, ĹĄe lepe karibske barve, ko sem videl tudi petdeset metrov v globino. Sicer pa je vidljivost dobra, odvisna od dneva, ali je sonÄ?no ali oblaÄ?no. Zanimivo

NaÄ?rtujejo postavitev ĹĄtirih vetrnih agregatov – Trenutno se zaÄ?enja obdobje iskanja primernih, strokovno usposobljenih institucij, ki bodo izdelale vse potrebne analize, katerih rezultat bo konÄ?na odloÄ?itev, ali je gradnja vetrnih agregatov primerna ali ne

DruĹžba Dravske elektrarne Maribor – kot investitor in hkrati najveÄ?ja proizvajalka elektriÄ?ne energije iz obnovljivih virov v drĹžavi – s tem zaÄ?enja obdobje iskanja primernih, strokovno usposobljenih institucij, ki bodo izdelale vse potrebne analize, katerih rezultat bo konÄ?na odloÄ?itev, ali je gradnja vetrnih agregatov primerna ali ne, pove Majna Ĺ ilih iz Dravskih elektrarn Maribor. Poudari, da morajo v druĹžbi v skladu s prejetim sklepom

Med potapljanjem smo naĹĄli Ĺže tri hiĹĄe z ugrezninskega obmoÄ?ja

Pomembno je raziskovanje in opazovanje Ĺživalstva, pri izobraĹževanju teÄ?ajnikov pa skrbimo za kvaliteto.

Vetrni park na PaĹĄkem Kozjaku?

Aktivnosti potekajo v skladu z veljavno zakonodajo, strokovno in odgovorno

je tudi to, da ima voda pod deset metrov stalno temperaturo ĹĄest stopinj Celzija.ÂŤ Kaj pa nevarnost za plavalce? ÂťJe ni, jezero je povsem varno.

VÄ?asih so govorili o vrtincih, tega ni. V vseh letih v Velenjskem jezeru tudi jezerskih psov ĹĄe nismo naĹĄli,ÂŤ navihano odvrne Strozak.

Pred kratkim so Ä?lani velenjskega kluba pod vodo naĹĄli tudi potopljeno hiĹĄo, zgradbo, ki v ĹĄirino meri slabih sedem metrov, v dolĹžino pa do osem metrov, vendar pa je notranjost bistveno daljĹĄa.

Po hitri oceni vsaj dvanajst metrov. PotapljaÄ?, ki je zgradbo odkril – Jernej Prednik, pove, da se potapljaÄ?i potapljajo v obrobnem pasu, v katerem je ruĹĄevin veliko. Sam vhod v poslopje so odkrili po nakljuÄ?ju, Ä?eprav so mimo zgradbe Ĺže veÄ?krat plavali. ÂťGre za objekt, ki je ohranjen bistveno

PotapljaÄ?i organizirajo kar nekaj prireditev na Velenjskem jezeru letno

Vlada Republike Slovenije je 3. septembra 2020 sprejela sklep o izvedbi drĹžavnega prostorskega naÄ?rtovanja za polje vetrnih elektrarn PaĹĄki Kozjak. Postopek priprave in sprejetja drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za polje vetrnih elektrarn PaĹĄki Kozjak se v skladu s tem sklepom izvede po Zakonu o urejanju prostora.

Sklep o izvedbi drĹžavnega prostorskega naÄ?rtovanja za polje vetrnih elektrarn PaĹĄki Kozjak pa je pripravljen na pobudo Ministrstva za infrastrukturo.

23

REPORTAŽA

17. septembra 2020

pridobiti podatke in strokovne osnove ter idejne reĹĄitve PVE PaĹĄki Kozjak in vseh spremljajoÄ?ih prostorskih ureditev, vkljuÄ?no z reĹĄitvami in ukrepi za zmanjĹĄanje negativnih vplivov na okolje, oceno stroĹĄkov, doloÄ?itvijo obmoÄ?ja, ki je namenjeno izvedbi in obratovanju prostorske ureditve, ter z naÄ?inom ureditve povr-

ĹĄin, ki so potrebne samo v Ä?asu gradnje.

Ĺ tudije bodo pokazale, ali je vetrne agregate dejansko mogoÄ?e postaviti v prostor

Ali narava in okolje omogoÄ?ata, da bodo vetrni agregati na PaĹĄkem Kozjaku dejansko lahko

stali? Majna Ĺ ilih: ÂťProjekcije in ĹĄtudije iz tujine kaĹžejo, da lahko postavitev vetrnih agregatov na primernih lokacijah prispeva k poveÄ?anju proizvodnje elektriÄ?ne energije iz obnovljivih virov, ne da bi nepopravljivo ĹĄkodljivo vplivali na naravo in okolje. Vendar bo ĹĄele po izdelavi vseh potrebnih ĹĄtudij mogoÄ?e zagotovo reÄ?i, ali je

Ker umestitev vetrnih elektrarn terja doloÄ?ene posege v sam prostor, v Ĺživljenje in delo ljudi, morajo v fazi ĹĄtudije variant izdelati: • okoljsko poroÄ?ilo z dodatkom za zavarovana obmoÄ?ja narave, vkljuÄ?no s potrebnimi strokovnimi podlagami za njegovo izdelavo; • druge strokovne podlage, ki so potrebne za vrednotenje s prostorsko-druĹžbenega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika in oceno sprejemljivosti v lokalnem okolju, vrednotenje z varstvenega vidika se izvede z okoljskim poroÄ?ilom; • strokovne podlage z vidika varstva narave s poudarkom na stanju zavarovanih in ogroĹženih vrst (ptice, netopirji, dvoĹživke, hroĹĄÄ?i) ter habitatnih tipov; • strokovne podlage z vidika varstva krajinskih znaÄ?ilnosti in vizualnih kakovosti prostora; • opredelitev vplivov na podzemne in povrĹĄinske vode; • strokovno podlago s podroÄ?ja upravljanja voda za fazo utemeljitve reĹĄitve;

• analizo posegov na kmetijska zemljiĹĄÄ?a, na obmoÄ?ja morebitnih izvedenih agrarnih operacij, na kmetijska gospodarstva ter analizo omejitev rabe kmetijskih zemljiĹĄÄ?; • analizo posegov v funkcije gozdov; • oceno spremembe Ĺživljenjskih razmer divjadi; • predhodne arheoloĹĄke raziskave za oceno arheoloĹĄkega potenciala na obmoÄ?jih, kjer podatki ne omogoÄ?ajo presoje vplivov na arheoloĹĄke ostaline; • oceno vpliva na zdravje ljudi (EMS, emisije hrupa, pojav svetlobnega utripanja/senÄ?nega migotanja) in oskrbo s pitno vodo; • morebitne druge strokovne podlage, potrebne za vrednotenje in utemeljitev najustreznejĹĄe variante; • sintezni predlog najustreznejĹĄe variante oziroma utemeljitev reĹĄitve.

bolje kot ostale ruĹĄevine. TakĹĄni potopi so precej nevarni, saj gre za penetracijo (potop v potopljene objekte), kamor potapljaÄ?i z zaÄ?etnimi teÄ?aji ne smejo vstopati, saj ni direktnega izstopa. Objekt je na globini ĹĄestih metrov, med potopom pridobimo ĹĄe meter ali dva. Zaradi pepela in mulja je potop nevaren, saj Ä?e nekdo plava napaÄ?no, lahko vidljivost pade na niÄ?no, kar je lahko problem.ÂŤ Kaj pa ostala podvodna iskanja? ÂťTega je veliko, ko smo zaÄ?eli raziskovati, smo dobili kar nekaj namigov, kje je kaj, iz starih mapnih kopij, katastra, vendar v bliĹžini nismo naĹĄli niÄ?esar.ÂŤ đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

BlaĹž GaĹĄper: ÂťPotapljam se zaradi veselja, Ĺže kor otrok sem bil navduĹĄen nad potapljanjem.

OdloÄ?il sem se za teÄ?aj, od takrat naprej se aktivno potapljam. Gre za prijetno prijateljsko druĹženje in raziskovanje. VĹĄeÄ? mi je, ker se pri vsakem potopu kaj novega nauÄ?iĹĄ, kaj raziĹĄÄ?eĹĄ, spoznaĹĄ nove ljudi in veliko druĹžiĹĄ.

Potopljene ladje so mi sploh zanimive.ÂŤ

V 2. fazi priprave predloga drĹžavnega prostorskega naÄ?rta pa morajo izdelati: • geodetski naÄ?rt, • podrobnejĹĄe idejne reĹĄitve naÄ?rtovanih prostorskih ureditev, vkljuÄ?no z ukrepi in reĹĄitvami prikljuÄ?evanja ter potrebne ureditve obstojeÄ?e gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter ukrepi celostnega ohranjanja kulturne dediĹĄÄ?ine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesreÄ?ami; • dopolnitev okoljskega poroÄ?ila in po potrebi dopolnitev posebnih podlag za njegovo izdelavo, glede na dopolnitev podrobnejĹĄih reĹĄitev naÄ?rtovanih prostorskih ureditev; • druge strokovne podlage oziroma dopolnitev izdelanih strokovnih podlag iz faze utemeljitve variante in okoljskega poroÄ?ila glede na dopolnitev podrobnejĹĄih reĹĄitev naÄ?rtovane prostorske ureditve, ki so potrebne za izdelavo DPN; • predhodne arheoloĹĄke raziskave na obmoÄ?jih, kjer podatki ne omogoÄ?ajo presoje vplivov na arheoloĹĄke ostaline; • morebitne druge strokovne podlage, potrebne za izdelavo DPN; • drĹžavni prostorski naÄ?rt. vetrovno ugodno obmoÄ?je PaĹĄkega Kozjaka tudi z drugih vidikov primerno za postavitev vetrnih agregatov. V tem trenutku se na lokaciji naÄ?rtuje postavitev ĹĄtirih vetrnih agregatov skupne moÄ?i dobrih 14 MW in proizvodnje 34 GWh letno (ĹĄtevilka je primerljiva s porabo elektriÄ?ne energije dobrega odstotka gospodinjstev v Sloveniji).ÂŤ

Potencialni vetrni parki

V Sloveniji trenutno stojita dve vetrnici, katerih investitor niso Dravske elektrarne Maribor. Na vpraĹĄanje, kje so ĹĄe moĹžne lokacije za postavitev vetrnih parkov, Ĺ ilihova odgovori: ÂťNaĹĄa druĹž-

ba v okviru razvojnih projektov, predvsem pa v skladu z zavezami drĹžave po poveÄ?anju proizvodnje elektriÄ?ne energije iz obnovljivih virov trenutno izvaja oziroma zaÄ?enja izvajati (v skladu s prejetimi sklepi vlade Republike Slovenije) vse potrebne ĹĄtudije za tri projekte: Vetrno polje PaĹĄki Kozjak, Vetrno polje Rogatec in Vetrno Polje Ojstrica. Trije potencialni vetrni parki bi skupaj ĹĄteli trinajst vetrnih agregatov skupne moÄ?i do 46 MW in skupne letne proizvodnje 122 GWh, kar predstavlja pribliĹžno ĹĄtiri odstotke potreb slovenskih gospodinjstev po elektriÄ?ni energiji. đ&#x;”˛

Jasmina Ĺ karja

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 24

24

Ĺ PORT

17. septembra 2020

Ĺ ok terapija zalegla Po menjavi trenerja ĹĄmarski nogometaĹĄi prekinili niz treh porazov, rudarji dveh Oba ĹĄaleĹĄka Ä?lana druge lige Ĺ martno 1928 in Rudar sta v 6. krogu zmagala. VelenjÄ?ani so gostili Jadran, Ĺ marÄ?ani pa gostovali na Ptuju. V dneh pred tem dvobojem z Dravo je vodstvo kluba v Ĺ marnem ob Paki trenerja Ramiza Smajlovića zamenjalo z Igorjem Fenkom, ki je bil pred tem vodja mladinskega pogona in trener mladincev. Na Ptuju se je skupaj z igralci veselil zmage s 3 : 1. V Velenju ni bilo tovrstne terapije, a so si rudarji kljub temu priigrali zmago nad DekanÄ?ani z 1 : 0. Tako za ĹĄmarske vijolice kot za velenjske zeleno-Ä?rno-zelene je bila to druga zmaga in izboljĹĄanje poloĹžaja na lestvici. Rudarji so s sedmimi toÄ?kami deveti, Ĺ marÄ?ani pa z eno manj trinajsti.

Vodstvo vsakega kluba, ki se odloÄ?i za nenadno menjavo trenerja, priÄ?akuje, da jih bo novi popeljal do boljĹĄih rezultatov.

Zaradi tega jer bil novi ĹĄmarski trener hoÄ?eĹĄ noÄ?eĹĄ pod precejĹĄnim pritiskom, ker so v klubu

priÄ?akovali prekinitev niza treh zaporednih porazov. Po debiju je zadovoljen ugotavljal: ÂťVedeli smo, kak je nasprotnik, da gre za tehniÄ?no zelo dobro ekipo, ki pa ima nekaj pomanjkljivosti na nekaterih igralnih mestih. Mislim, da smo to na tekmi zelo dobro izkoristili. Verjamem, da je Drava precej boljĹĄa ekipa, kot kaĹže lestvica. Sam pa se zahvaljujem prejĹĄnjemu ĹĄtabu, ki je dobro opravilo svoje delo. Zakaj ni bilo rezultatov, so presodili drugi, upam pa, da bo v prihodnje opravljeno delo obrodilo sadove in bomo zasedali mesto, ki si ga zasluĹžimo, to je na sredini lestvice in viĹĄje."

V naĹĄem najstarejĹĄem mestu so gostje veÄ?ino dela opravili v prvem polÄ?asu, po katerem so z goloma Davida Hrastnika (17. minuta) in BlaĹža VerhovĹĄka (26.) vodili z 2 : 0. V 63. minuti je Matic MarciuĹĄ z uspeĹĄno izvedeno enajstmetrovko domaÄ?im vlil upanje, da bi derbi zaÄ?elja konÄ?ali vsaj neporaĹže-

ni. Ĺ˝e tri minute zatem je Mario Purnat z golom za 3 : 1 razblinil te upe. Trener pa se je sprijaznil: ÂťOdigrali smo slabo tekmo, zato je poraz logiÄ?na posledica.ÂŤ

Rudarjeva zmaga bi bila lahko viĹĄja Na velenjskem mestnem stadionu med tem sreÄ?anjem nismo imeli vtisa, da smo v gledaliĹĄÄ?u.

PrviÄ? v tej sezoni je bil odprt za gledalce. Tekmo jih je spremljalo pribliĹžno sto. Vodstvo kluba je morda priÄ?akovalo kakĹĄnega ljubitelja veÄ?, saj vsako moĹĄtvo potrebuje podporo s tribune predvsem takrat, ko mu ne gre.

V zasedbi domaÄ?ega trenerja Almirja Sulejmanovića je bil spet kapetan Damjan Trifković. V petem krogu proti Dobu je odsluĹžil kazen prepovedi igranja na treh tekmah zaradi izkljuÄ?itve Ĺže v prvem polÄ?asu drugega kroga z Biljami (1 : 2). V vratih pa je bil prviÄ? Klemen Mihelak

Vendarle prepriÄ?ljiva zmaga RokometaĹĄi Gorenja so se proti drugemu ljubljanskemu novincu Slovanu dolgo muÄ?ili, nato pa slavili s petimi goli razlike Pred gostovanjem pri najboljĹĄem moĹĄtvu v 1. B ligi v pretekli sezoni je trener Zoran JoviÄ?iÄ? ocenil: “Čaka nas prvo gostovanje. Slovan je klub s tradicijo.

So novi prvoligaĹĄi, a vseeno bo zahtevna tekma. Vse se razlikujejo in vedno moramo dati vse od sebe. Vemo, da nas Ä?aka teĹžko delo, ampak gremo na zmago.â€?

Ni se uĹĄtel. V prvem krogu so v svoji dvorani Ljubljano premagali z dvanajstimi goli razlike, v drugem pa na ljubljanskem Kodeljevem povratnika v prvo ligo s 'samo' petimi goli razlike (28 : 23). DomaÄ?i so se dolgo dobro upirali favoriziranim gostom, ki niso bili dovolj sproĹĄÄ?eni in do sredine drugega polÄ?asa tudi niso dali vse od sebe oziroma niso pokazali svoje prave kakovosti.

VeÄ?ji del prvega polÄ?asa so jim domaÄ?i pihali za ovratnik. Rezultat je bil precejkrat izenaÄ?en.

Proti koncu prvega dela so se gostje le dovolj zbrali, dvakrat povedli s tremi goli razlike, vendar so na veliki odmor odĹĄli s prednostjo le dveh (15 : 13). Drugi del so zaÄ?eli slabo in Slovanovci so se jim v slabih ĹĄtirih minutah dvakrat pribliĹžali na gol zaostanka. Po dveh zaporednih golih Aleksa in Miha KavÄ?iÄ?a so v 37. minuti imeli prviÄ? v tem polÄ?asu (spet) spodbudno prednost treh golov (18 : 15). A napetosti ĹĄe ni bilo konec. Do konca je bilo ĹĄe veliko Ä?asa in gostje so bili gotovo odloÄ?eni, da bodo pripravili preseneÄ?enje. Ĺ˝e neodloÄ?en rezultat bi bil to. Samo ĹĄtiri minu-

te zatem je velenjska prednost splahnela. A ne samo to. KodeljevÄ?ani so z delnim izidom 4 : 0 v 44. minuti celo prviÄ? povedli (19 : 8). Ta zaostanek je goste streznil, zaÄ?eli so igrati veliko bolj zbrano in uÄ?inkovito. Z vodstvom s 24 : 21 so pet

piskom ĹĄe zadeti in zmanjĹĄati zaostanek.

Po zmagi je trener VelenjÄ?anov razmiĹĄljal: “Rezultat ni povsem realen, saj smo igrali izenaÄ?eno tekmo. ÄŒeprav smo vodili veÄ?ino sreÄ?anja, nas je Slovan v drugem delu drugega polÄ?asa z dobro igro ujel. V zadnjih minutah smo kljub temu prevzeli pobudo in zasluĹženo zmagali.â€?

Jutri (ob 18.45) bodo v ĹĄaleĹĄko-koroĹĄkem derbiju gostili Slovenj Gradec.

NajboljĹĄi Gorenjev strelec nekaj Ä?asa le gledalec

Matic Verdinek, kralj strelcev lige v predprejĹĄnji sezoni, je na obeh dosedanjih tekmah dosegel po sedem golov.

Po dveh krogih je najuÄ?inkovitejĹĄi igralec v ligi Ä?lan ekipe Maribora Tadej Skok z 18 goli, VerdiMatic Verdinek si je poĹĄkodoval palec. nek si deli Ä?etrto mesto.

Vendar nekaj Ä?asa ne bo minut pred koncem ponovili mogel pomagati soigralcem k prednost treh golov, Ä?eprav sta Ä?im boljĹĄi igri niti se potegovati bila vmes Matic Verdinek in Do- za najboljĹĄega strelca. Iz kluba men Tajnik neuspeĹĄna s strelom so sporoÄ?ili, da si je poĹĄkodoval s sedmih metrov. V zadnjih mi- palec na levi roki, ki je zahteval operativni poseg. “NaĹĄa prva Ĺželja za letoĹĄnjo NaĹĄa prva Ĺželja za sezono je bila, da ostanejo letoĹĄnjo sezono je igralci zdravi. Prejel bo vso nabila, da ostanejo ĹĄo pomoÄ? in podporo, ki jo bo potreboval. Verjamemo, da se igralci zdravi. bo Matic vrnil ĹĄe moÄ?nejĹĄi in boljĹĄi, kot je bil,â€? je dejal med nutah pa se je Verdinek izkazal drugim ob tej nesreÄ?i direktor z dvema zaporednima goloma, kluba Janez Gams. đ&#x;”˛ S. Vovk po katerih so imeli prviÄ? prednost ĹĄestih golov (28 : 22). DomaÄ?im je uspelo pred zadnjim

â?ą

S tekme v Velenju

(19), ki je k Rudarju priĹĄel kot posojeni igralec DomĹžal.

Rudarji so odloÄ?no zaÄ?eli dvoboj, igrali zelo poĹžrtvovalno, veliko tekali in na koncu zasluĹženo slavili. Ĺ˝e po nekaj minutah je imel priloĹžnost za zadetek Sandro JovanoviÄ?, vendar je vratar njegov strel iz bliĹžine ubranil. Ĺ˝eljo po hitrem vodstvu so uresniÄ?ili po lepi akciji v 39. minuti.

V njej sta sodelovala tudi Amadej VoĹĄnjak in Leon ÄŒrnÄ?iÄ?, Nace Koprivnik pa je iz bliĹžine matiral vratarja za 1 : 0. Po zaostanku so si Primorci prizadevali izenaÄ?iti, enako pa VelenjÄ?ani doseÄ?i

ĹĄe drugi gol, saj vedo, da minimalno vodstvo pogosto ni dovolj za zmago. Na njihovo sreÄ?o pa v petek niso obveljale te besede.

Bili so bliĹže poviĹĄanju vodstva kot gostje izenaÄ?itvi. Zlasti to velja za Matea Panadića, ki je na zaÄ?etku drugega polÄ?asa zamenjal Amadeja VoĹĄnjaka. Med drugim je v 79. minuti njegova Ĺžoga oplazila preÄ?ko z zgornje strani.

Strelec zadetka je imel dodaten razlog za zadovoljstvo, ker je bil to njegov prvi v tej sezoni: ÂťVsaka Ä?ast ekipi. Tekma je bila zelo teĹžka, od nas je zahtevala

veliko truda. Dobro je, da smo hitro zadeli. Tudi nasprotnik je imel svoje priloĹžnosti, toda ubranili smo vodstvo. VaĹžne so tri toÄ?ke. Veseli smo jih, saj je to ĹĄele naĹĄa druga zmaga. Upam, da bomo lahko bolj samozavestno zaigrali v naslednjem krogu na zahtevnem gostovanju (vÄ?eraj – op. p.) v Radomljah.

Trenutno so najboljĹĄa ekipa v ligi. Dali bomo vse od sebe ‌ đ&#x;”˛

Stane Vovk

TAKO so igrali Liga NLB, 2. krog LL Grosist Slovan – Gorenje Velenje 23:28 (13:15)

Gorenje: Panjtar, Taletović (oba po 7 obramb), Verdinek 7, Tajnik 5, KavÄ?iÄ?

Miha 5, KavÄ?iÄ? Aleks 3, Pajt 3, SokoliÄ?

3, MiklavÄ?iÄ? 1, GrmĹĄek 1, Starc, DrobeĹž, LonÄ?ar, Mlivić, Ravnikar, Velić; trener: Zoran JoviÄ?ić.

Sedemmetrovke: Slovan 4 (4), Gorenje 3 (1); izkljuÄ?itve: Slovan 6 minut, Giorejnje 8.

Drugi rezultati: Koper – Maribor Branik 24:23 (13:13), Trimo Trebnje – Jeruzalem - OrmoŞ 38:34 (17:26), Ljubljana – Izola 22:22 (8:9), Slovenj Gradec – Celje Pivovarna Laťko 26:29 (12:18), Dobova – Riko Ribnica 28:34 (15:18), Urbanscape Loka – Krka 28:22 (11:12).

Vrstni red: 1. Gorenje 4 toÄ?ke, 2. Celje Pivovarna LaĹĄko 4, Ribnica 4, 4. Trimo Trebnje 4, 5. Maribor Branik 2, 6. Loka 2, 7. Sl. Gradec 2, 8. Koper 2, 9. OrmoĹž 2, 10.

Izola, 11. Ljubljana 1, 12. Dobova 0, 13.

Krka 0, 14. Slovan 0.

3. krog (18. 9., 18.45): Gorenje – Slovenj Gradec.

Prva A drŞavna rokometna liga – Şenske, 1. krog Zelene doline Žalec – Velenje 22:18 (13:8)

Velenje: SimiÄ?, MeĹža, Smonkar 4 (1), TomiÄ? 2, Brcar, Ferenc 6, Ĺ˝ekiÄ?, PriterĹžnik 2, Rotovnik, Franc, Tabaković, BoriĹĄek 2, DobrotinĹĄek, Brglez, Pikl 2; trenerka: SneĹžana Rodić. Ĺ˝alec: TurnĹĄek, Gorjup 2, VrÄ?ek 6 (1), Artelj 2, Hojnik, VignjeviÄ?, Ĺ˝ener 1, Kompan 1, Kolar 2, Galić, Krevs 1, Strnad 7 (2), HrovatiÄ?, Ĺ˝ejn; trener: Andrej Rantah.

Sedemmetrovke: Ĺ˝alec 4 (3), Velenje 3 (1); izkljuÄ?itve: Ĺ˝alec 6 minut, Velenje 6.

Litija – Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 22:35 (11:19), Koper – Izola 28:28 (9:16), Krka – Z'deĹžele 30:23 (16:13), Zagorje – Krim Mercator preloĹženo.

Vrstni red: 1. Mlinotest 2 tekmi – 4 toÄ?ke, 2. Krka 2 – 4, 3. Krim 1 – 2, 4. Ĺ˝alec 1 – 2, 5. Z'deĹžele 2 – 2, 6. Koper 1 – 1, 7.

Izola 2 – 1, 8. Velenje 1 – 0, 9. Ptuj 1 – 0, 10. Zagorje 1 – 0, 11. Litija 2 – 0.

3. krog: Velenje – Koper

2. SNL, 6. krog Drava Ptuj – Šmartno 1928 1:3 (0:2)

Strelci: 0:1 Hrastnik (17), 0:2 (VerhovĹĄek (26), 1:2 Marcius (63. – 11 m), 1:3 Purnat (66). Ĺ martno: Verdev, Pesjak (od 92. PaviÄ?

Kac), VerhovĹĄek, BukĹĄek, BariÄ? (od 60.

Purnat), Trop (od 92. Kerić), Melavc (od 77. Zabukovnik), KriŞnik, Danijel (od 77.

Vezaj), Hratsnik, Trap;

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo ob prazniku Mestne ObÄ?ine Velenje.

080 62 20

www.habit.si

trener: Igor Fenko.

Rudar Velenje – Jadran Dekani 1:0 (1:0)

Strelec: Nace Koprivnik (39).

Rudar: Mihelak, Jovan (od 89. BokĹĄan), KaĹĄnik, Trifković, ÄŒrnÄ?iÄ?, Koprivnik, PuĹĄnik, Hrovat (od 78. Beciri), Jovanović, VoĹĄnjak (od 46. Panadić), Martinović; trener: Almir Sulejmanović.

Drugi rezultati: FuĹžinar Vzajemci – Beltinci Klima Tratnjek 1:2, KrĹĄko – Kalcer Radomlje 2:5, Brda – BreĹžice Terme ÄŒateĹž 0:2, Nafta 1903 – Vitanest Bilje 2:1, Primorje eMundia – KrĹĄko 0:3, Triglav Kranj – Roltek Dob 1:2.

Vrstni red: 1. Radomlje 15 (16:5), 2. Krka 14 (15:4), 3. Nafta 14 (12:4), ‌ 9. Rudar 7 (7:9), 10. Krťko 7 (7:12), 11. Primorje 7 (6:11), 12. Triglav 6 (6:7), 13. Šmartno 1928 6 (6:13), 14. Jadran 5 (6:6), 15. Drava 3 (8:15), 16. Brda 3 (2:18).

7. krog (vÄ?eraj): Ĺ martno – Nafta, Radomlje – Rudar; 8. krog (19. 9.): KrĹĄko – Rudar, Primorje – Ĺ martno.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 1. krog Cerťak - Šoťtanj 6 : 2 (3166 : 3133)

Ĺ oĹĄtanj: PetroviÄ? – 543 (0), HasiÄ?iÄ? – 534 (0), Jug – 556 (1), SeÄ?ki – 230 – Fidej – 257 – 487 (0), Ĺ ehiÄ? – 514 (1), PintariÄ? – 499 (0).

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 25

Ĺ PORT, REKREACIJA

17. septembra 2020

Atletika: okrnjena ekipa, dobri posamezniki Minuli vikend je v Celju potekalo ekipno atletsko prvenstvo Slovenije za Ä?lane in Ä?lanice. Nastopila je tudi moÄ?no okrnjena ekipa AK Velenje. Kljub temu so njeni tekmovalci dosegli nekaj lepih rezultatov.

Anita Horvat je zmagala v tekih na 100 m in 200 m, Jerneja Smonkar pa v teku na 800 m. Dino SubaĹĄiÄ? je zmagal v skoku v daljino.

Filip DominkoviÄ? je bil drugi v metu kopja.

Tretja mesta so osvojili Tia SulejmanoviÄ? v

troskoku, Lara SkornĹĄek in Luka Lah pa v metu diska. Ĺ tafeta Ä?lanic v postavi Alja Trupej, Jerneja Smonkar, Tinkara MiklavĹžin in Anita Horvat si je pritekla 2. mesto v teku đ&#x;”˛ na 4 x 400m.

25

Poletni izziv na KoĹžlju zakljuÄ?en Velenje, 11. septembra – V mladinskem kulturnem klubu eMCe plac so uspeĹĄno zakljuÄ?ili poletno razliÄ?ico ĹĄportnega izziva hitrostnih pohodov na KoĹželj. Razpisali so veÄ? kategorij za Ĺžensko in moĹĄko konkurenco. Od zaÄ?etka junija do konca avgusta so zabeleĹžili 32 vzponov 14 Ĺžensk in 18 moĹĄkih. NajveÄ?krat sta se na KoĹželj povzpela Jan Skok in BlaĹžka Pergovnik, ki je bila tudi najhitrejĹĄa Ĺženska na vrhu (23), hitrostni rekorder pa je postal smuÄ?arski skakalec Vid Vrhovnik (9.33). Vsi trije so prejeli vrednostne bone za nakup ĹĄportne opreme. Prav tako pa zmagovalci v kategoriji za najboljĹĄo fotografijo z vrha, ki so jo posneli MC Udarniki in uporabniki velenjskega centra za brezdomne. Izziv se bo nadaljeval tudi v zimskem obdobju. đ&#x;”˛

Skoki Mladi skakalci zbirajo toÄ?ke

V kraljestvu Zlatoroga ÂťTriglav ni gora, Triglav je kraljestvo!ÂŤ je ob pogledu na lepote Triglava vzkliknil Julius Kugy.

Prav je imel. Nekaj tako lepega, kot so naĹĄe gore, je potrebno doĹživeti. Ĺ ele takrat dojamemo vso Ä?arobnost pokrajine, v kateri tiĹĄina ĹĄepeta.

Planinci UNI3 smo se v to kraljestvo odpravili v zaÄ?etku septembra. Pohod smo zaÄ?eli na Planini Blato.

Dokaj strma pot nas je po dobri uri hoda pripeljala do KoÄ?e na Planini pri Jezeru.

Sonce nas je prijetno grelo, meglice nad jezerom pa so delovale pravljiÄ?no.

Po poÄ?itku smo nadaljevali pot do Planine Dedno polje in tu smo pozdravili naĹĄega rojaka Korla in se okrepÄ?ali z odliÄ?nim kislim mlekom. Od tam nas je Ä?akala ĹĄe najlepĹĄa in najlaĹžja pot do KoÄ?e pri Triglavskih jezerih.

UĹživali smo v prelepih razgledih na Bohinjske gore in se po poti Ä?ez Prode po dobrih dveh urah spustili k Dvojnemu jezeru, ki je v bliĹžini koÄ?e. Vode je bilo obi-

lo, zato so bile vse poti do koÄ?e poplavljene. K sreÄ?i so planinci ubrali novo pot, speljano sicer po grmovju, a do naĹĄega prihoda je bila Ĺže lepo uhojena in utrjena.

Ko smo opravili vse formalnosti za noÄ?itev, smo se napotili ĹĄe do Velikega jezera, imenovanega tudi LedviÄ?ka.

Res je bilo pravljiÄ?no. Vrhovi gora so Ĺžareli v soncu, da je jemalo vid. Svizci so posedali

Po hribih pred svojimi luknjami in nas zaÄ?udeno opazovali. Trata pri LedviÄ?nem jezeru pa je bila polna planik. Mir, tiĹĄina, spokojnost.

To pravljiÄ?no lepoto je res treba

doĹživeti, ker se je z besedami ne da opisati. Po dolini se je Ĺže plazil mrak, ko smo se vrnili v koÄ?o.

Naslednji dan pa je bil ĹĄe lepĹĄi.

Za vrnitev smo izbrali pot Ä?ez Ĺ tapce. Vzpon po meliĹĄÄ?u ni bil naporen, ker nas ĹĄe ni doseglo

sonce, zato je bila hoja kljub strmini prijetna. Ko smo po zavarovani poti zlezli Ä?ez Ĺ tapce, so nas pozdravili prvi sonÄ?ni Ĺžarki.

Tu je bilo tako prijetno, da smo naredili daljĹĄi postanek, ki smo ga nekateri izkoristili ĹĄe za vzpon na 2071 m visoko TiÄ?arico. Razgled s te gore je bil Ä?udovit. Pod nami dolina Sedmerih jezer, vse naokoli pa Ä?udovita kulisa gora, med katerimi je kraljeval s snegom pobeljeni Triglav.

Na Dednem polju smo si spet privoĹĄÄ?ili kislo mleko, kupili pa smo tudi sir. Ĺ e zadnji postanek na Planini Jezero in obvezna gasilska fotografija, pa naĹĄa himna, ki so ji prisluhnili ĹĄtevilni obiskovalci koÄ?e ‌, in Ĺže smo bili na parkiriĹĄÄ?u, kjer nas je Ä?akal prevoz.

Lepo je bilo. V to kraljestvo ĹĄe pridemo. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si | www.srz-rdeca-dvorana.si

V soboto je v alpskem pokalu zelo dobro skakala mlada Nika Vetrih, ki se je v NemÄ?iji v Bechtesgadnu z dvema odliÄ?nima skokoma uvrstila na izjemno 6. mesto v konkurenci 32 tekmovalk v pestri mednarodni zasedbi. Svojo dobro formo je ponovila tudi v nedeljo in ĹĄe enkrat zasedla odliÄ?no 6. mesto.

Balinanje Veliko izenaÄ?enih tekem Enajsti krog balinarske lige upokojencev se je zaÄ?el z derbijem kola v Ĺ˝alcu, kjer so gostili ekipo iz DU Velenja. Bila je zelo borbena tekma, nobena ekipa ni popuĹĄÄ?ala, rezultat je bil ves Ä?as neodloÄ?en. Na koncu je bilo 5 : 5, pa tudi razlika toÄ?k 48 : 47 je bila minimalna za domaÄ?o ekipo.

V Velenju sta se pomerili ekipi BĹ DU Premogovnik in DU Vinska Gora. Tudi tu sta bili ekipi izenaÄ?eni vse do igre v krog, v kateri so domaÄ?ini imeli veÄ? sreÄ?e (kot po navadi). KonÄ?ni rezultat je bil 6 : 4 za domaÄ?e, toÄ?kovna razlika pa je bila 39 : 34, prav tako za domaÄ?e.

Preostalo je ĹĄe sreÄ?anje med ekipama KU Gorenja in gosti BK Balinc Polzela. DomaÄ?ini tokrat niso bili v polni postavi, kar se jim je krepko poznalo, ker se niso mogli uspeĹĄno upirati razpoloĹženim gostom. Ti so zopet pokazali, zakaj so Ĺže veÄ? let v vrhu tabele. Na koncu so zmagali z 2 : 8 in razliko toÄ?k 20 : 44.

Ekipa BK Celeia Celje je bila to

Kegljanje V novo sezono s porazom

BAZEN PONOVNO OBRATUJE!

Tepidarium, fitnes studio, badminton, squash, tenis, mali nogomet ...

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje.

S tekmami 1. kroga se je zaÄ?ela nova kegljaĹĄka sezona 2020 /21. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki tekmujejo v 2. ligi – vzhod, so svoje prvo sreÄ?anje igrali na gostovanju. Nasprotnik je bila druga ekipa CerĹĄaka, sicer novinec v ligi. Ekipo Ĺ oĹĄtanja je na tej tekmi prviÄ? vodil novi trener – Rasim HasiÄ?ić. Da bi presenetil domaÄ?o vrsto, je v prvi tekmovalni par postavil trenutno najboljĹĄa igralca. ZaÄ?etek je bil za goste slab, nato pa je izenaÄ?ena igra trajala vse do zadnjih luÄ?ajev, ki so jih bolje zakljuÄ?ili domaÄ?ini. Gostitelji so povedli z 2 : 0 in imeli le 16 kegljev prednosti.

tf

Na Mostecu pa so se za pokal Cockta pomerili fantje in dekleta v kategoriji do 14 in 15 let. Enej FaletiÄ? je bil odliÄ?en drugi. Ĺ˝iga Gajster je zasedel 13. mesto, eno leto mlajĹĄi Lan Novak pa je ponovno pristal v deseterici, in sicer na 9. mestu.

V pokalu Cockta sta v Vizorah v nedeljo tekmovala Iza FaletiÄ? in Gal Laznik. Iza je dosegla odliÄ?no drugo mesto med deklicami do 11 let; za Gala pa je bila to prva pokalna tekma. Dosegel je 20. mesto. đ&#x;”˛

kolo prosta.

Trenutni vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 12 toÄ?k, 2. DU Velenje (11), 3. BĹ DU Premogovnik (11), 4. BK Ĺ˝alec (10), 5. DU Vinska Gora (9), 6. KU Gorenje (7), 7. BK Celeia Celje (6).

V drugi ligi so tekmovali v devetem krogu. Igralci BK TopolĹĄice gostili ekipo DU Ĺ oĹĄtanja. Gostje so ves Ä?as narekovali oster ritem igranja, toda domaÄ?ini niso popuĹĄÄ?ali. Tako je bil na koncu rezultat 4 : 4, toÄ?kovna razlika pa 25 : 36 za goste.

V KavÄ?ah so gostili vodilno ekipo PDU Gorica. Tokrat so domaÄ?i res zaigrali izredno, tako da konÄ?ni rezultat sreÄ?anja 6 : 2 ni bil niti malo pod vpraĹĄajem.

Gostom je uspelo s toÄ?kovno razliko 28 : 30 le omiliti poraz.

Na Dobrni so gostili vse boljĹĄo ekipo BS Vrbno Vrbice. Tudi tukaj je bila tekma zelo izenaÄ?ena, izenaÄ?en pa je bil tudi konÄ?ni rezultat 4 : 4. V razliki toÄ?k pa so bili gostje nekoliko boljĹĄi s 25 : 36.

Trenutni vrstni red: 1. DU Ĺ oĹĄtanj 11 toÄ?k, 2. PDU Gorica (11), 3. BK TopolĹĄica (10), 4.

PDU KavÄ?e (10), 5. BS Vrbno Vrbica (8), 6. DU Dobrna (4). đ&#x;”˛

T F.

GostujoÄ?i strateg je upal, da se bo bolje odrezal drugi par. Toda tudi to igro so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani zaÄ?eli izredno slabo. Ĺ˝e po 60 luÄ?ajih so morali napraviti menjavo, ki pa ni bistveno spremenila rezultata. Ekipi sta si razdelili toÄ?ki, razlika pa se je poveÄ?ala na 45 kegljev. O usodi Ĺ oĹĄtanjÄ?anov je tokrat odloÄ?al tretji par. Ĺ˝e po 60 luÄ?ajih so gostje ujeli domaÄ?o ekipo, ki pa je potem poveÄ?ala tempo, napravila manj nepotrebnih napak in zasluĹženo osvojila toÄ?ko, ki jim je prinesla zasluĹženo zmago. Popravni izpit bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani imeli Ĺže v soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah v ĹĄaleĹĄko-koroĹĄkem derbiju pomerili z ekipo Slovenj Gradca. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri. đ&#x;”˛

L. F.

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 26

26

MODROBELA KRONIKA

17. septembra 2020

Velenje in Ĺ oĹĄtanj del Evropskega tedna mobilnosti Velenje – VÄ?eraj se je tudi v Velenju zaÄ?el Evropski teden mobilnosti. Med 9. in 18. uro so otroci na Titovem trgu ustvarjali mozaik na temo Moje mesto – moja izbira! Zvrstila pa se je ĹĄe kopica razliÄ?nih preventivnih aktivnosti za boljĹĄo varnost peĹĄcev in kolesarjev v prometu.

Velenje je postalo tudi mesto na koleĹĄÄ?kih, na petih lokacijah so ob tem simboliÄ?no odprli nove kolesarske poti.

Akcijo bodo ponovili tudi v soboto, 19. septembra, med 8. in 13. uro, pod enakimi pogoji z istimi kontrolnimi toÄ?kami.

Vsak obÄ?an, ki bo zbral tri Ĺžige, je v nedeljo, 20. septembra, med 9.30 in 11. uro vabljen na Titov trg na zakljuÄ?ek akcije Velenje na koleĹĄÄ?kih. Za nagrado bo lahko svoj kartonÄ?ek zamenjal za promocijsko majico. Ker je 20. september obÄ?inski praznik, pa bodo ob 10. uri na Titovem trgu pripravili tudi krajĹĄi koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje.

V tem tednu bodo vsa gospodinjstva prejela tudi zemljevid s

prikazom mestnega kolesarskega omreĹžja in z nekaj praktiÄ?nimi napotki za kolesarjenje.

V Ä?etrtek, 17. septembra, bodo v sklopu Evropskega tedna mobilnosti ob 9. in 10. uri izvedli tudi lutkovno predstavo za vrtÄ?evske otroke.

Koncerti, nogomet in kolesarjenje Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju so se vÄ?eraj, 16. septembra, zaÄ?ele aktivnosti ob Evropskem tednu mobilnosti (ETM), ki bodo trajale do 22. septembra. Z njimi se tudi Ĺ oĹĄtanj zadnjih nekaj let pridruĹžuje najbolj razĹĄirjeni kampanji v trajnostnimobilnosti na svetu – Evropskemu tednu mobilnosti.

Pripravili so veÄ? dogodkov, osrednje dogajanje so postavili na obmoÄ?je prijaznega prometa, na prenovljeni Glavni trg, kot se po novem imenuje Trg bratov Mravljakov. V soboto, 19. septembra, se bo spremenil v koncertni trg. Dopoldne ob 10. uri bosta za Âťglasbeno prejoÂŤ v starem

trĹĄkem jedru poskrbeli harfistka Naja MohoriÄ? in flavtistka Barbara Ĺ pital, ob 18. uri pa bo v okviru slavnostne otvoritve nastopila pevka in flavtistka Tinkara KovaÄ?.

Dan brez avtomobila, 22. september, pa bo v Ĺ oĹĄtanju potekal v znamenju nogometa. Letos je 100 let od ustanovitve Nogometne zveze Slovenije in 100 let od ustanovitve Nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj, in prav zato so ta dan v Ĺ oĹĄtanju namenili nogometu.

Osnovna ĹĄola Karla Destovnika – Kajuha in Vrtec Ĺ oĹĄtanj bosta na ta dan v okviru svojih ĹĄportnih dejavnosti izvajali nogomet med otroki. Nogometni klub Ĺ oĹĄtanj pa bo na treningih pripravil medsebojne tekme posameznih generacij. Dogodki bodo potekali v okviru rednih dejavnosti, na vseh pa bodo dosledno upoĹĄtevali priporoÄ?ila in navodila NIJZ in pristojnih institucij.

V Ĺ oĹĄtanju poudarjajo, kako zelo je pomembno, da Ĺže najmlajĹĄi ozavestijo trajnostno mobilnost.

VoĹžnja s kolesom vsekakor sodi med okolju prijazne naÄ?ine

POLICIJSKA kronika Prekratka varnostna razdalja

voĹžnje. Na OĹ KDK petoĹĄolci vsako leto opravljajo kolesarske izpite. Ker jih letos zaradi Covida-19 niso mogli spomladi, so se odloÄ?ili, da bodo izpiti potekali v jesenskem roku v sklopu ETM. S tem bodo otroke ĹĄe bolj spodbudili in jih izobrazili o trajnostni mobilnosti. V Vrtcu Ĺ oĹĄtanj pa bodo na to temo pripravili razstavo in tako z mobilnostjo seznanili tudi najmlajĹĄe.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je leta 2018 uspeĹĄno kandidirala na razpisu za EU kohezijska sredstva in jih letos v viĹĄini 55.000 evrov uspeĹĄno poÄ?rpala. V mestu so s temi sredstvi celovito uredili 14 kolesarskih parkiriĹĄÄ?. Kolesarji lahko Vrtec, Muzej usnjarstva, Tresimirjevo igriĹĄÄ?e, rokometno igriĹĄÄ?e, pekarno, lekarno, trĹžnico, RibiĹĄki dom, Vilo Mayer ter druge lokacije v mestu od zdaj obiskujejo s kolesom. Na nekaterih parkiriĹĄÄ?ih lahko svoje kolo popravijo, posedijo v prijetni senci in si hkrati napolnijo elektriÄ?no kolo. đ&#x;”˛

mz, mkp

Potok spet v uporabi

Velenje, 10. septembra – V Ä?etrtek okoli 9. ure so bili v prometni nesreÄ?i, ki se je zgodila na Selu pri Velenju, udeleĹženi trije vozniki osebnih avtomobilov. NesreÄ?a se je zgodila zaradi prekratke varnostne razdalje voznika, ki se je zaletel v vozilo pred seboj. V trÄ?enju je del avtomobila odletel na nasprotni vozni pas, nanj pa je naletel voznik, ki je pripeljal nasproti. V nesreÄ?i je nastala gmotna ĹĄkoda.

Policisti so povzroÄ?itelju napisali plaÄ?ilni nalog.

Spet kolo Velenje, 10. septembra – V Ä?etrtek je neznanec na Ĺ ercerjevi v Velenju ukradel Ĺžensko kolo. Lastnico je oĹĄkodoval za 200 evrov.

Ukradel deset dreves Velenje, 10. septembra – V Ä?etrtek je neznanec na obmoÄ?ju Velenja poĹžagal in ukradel deset dreves. Lastnik je oĹĄkodovan za okoli 1.000 evrov.

Zlorabi plaÄ?ilnih kartic Velenje, 11. septembra – Velenjski policisti so v petek obravnavali dva primera zlorabe negotovinskega plaÄ?ilnega sredstva. V enem primeru je neznanec s tujo kreditno kartico plaÄ?al nakupe v vrednosti slabih 200 evrov, v drugem primeru pa je neznanec zlorabil kreditno kartico VelenjÄ?anke in jo oĹĄkodoval za 300 evrov.

V eni uri tri nesreÄ?e s pobegom Velenje, Ĺ oĹĄtanj, 11. septembra – V Ä?etrtek so policisti v eni uri, med 9. do 10. uro dopoldne obravnavali tri prometne nesreÄ?e s pobegom.

V eni je neznani voznik poĹĄkodoval vozilo na parkirnem prostoru v Ĺ oĹĄtanju, v drugi je voznik povzroÄ?il prometno nesreÄ?o v Ĺ oĹĄtanju in s kraja pobegnil. Policisti so njegovo identiteto kasneje ugotovili in zanj uvedli postopek o prekrĹĄku. V tretji nesreÄ?i s pobegom pa je neznani voznik, za katerim ĹĄe poizvedujejo, poĹĄkodoval kovinski stebriÄ?ek na PreĹĄernovi cesti v Velenju.

Motorist zapeljal z voziĹĄÄ?a Ĺ˝alec, 11. septembra – V Podlogu v Savinjski dolini je v petek okoli 20. ure padel motorist, ki je vozil v smeri Velenja in je zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo v levem nepreglednem ovinku zapeljal z voziĹĄÄ?a. Pri padcu se je laĹžje poĹĄkodoval.

Ukradel nafto Polzela, 11. septembra – V Bregu pri Polzeli je neznani storilec v petek iz rezervoarja delovnega stroja ukradel 150 litrov nafte.

Ups, oprostite!

VeÄ? vlomov v stanovanjske hiĹĄe

Ĺ˝iva meja je ÂťuĹĄlaÂŤ tudi lastniku zemljiĹĄÄ?a v Ĺ aleku.

Most Ä?ez Dreto v kraju Potok je spet v uporabi.

V obÄ?ini Nazarje so v Ä?asu do obÄ?inskega praznika, ki ga praznujejo 18. septembra, izvedli veÄ? naloĹžbenih del na komunalnih objektih, saj so skrbni gospodarji cestne in komunalne ter druge gradbene infrastrukture, ki omogoÄ?a kar se da funkcionalno in varno uporabo cestiĹĄÄ?, vodnih objektov, mostov in brvi ter drugih za Ĺživljenje obÄ?anov neobhodnih objektov. Po besedah Ĺžupana Mateja PeÄ?ovnika so imeli ĹĄe veÄ? naÄ?rtov, a je za nekaj manj aktivnosti vzrok tudi epidemija korona virusa. V Ĺ martnem ob Dreti obnavljajo jez na Dreti, v urejeni gradbeni soseski BiÄ? pa si je prvi investitor Ĺže zgradil stanovanjski objekt. Na voljo je ĹĄe veÄ? urbanistiÄ?no in gradbeno urejenih zemljiĹĄÄ?. V Pustem Polju so obnovili vodovod, nekaj cestiĹĄÄ? ter javno razsvetljavo. V Dobletini so posodobili cesto do BirĹĄa, v teku pa je ĹĄe nekaj drugih manjĹĄih ureditvenih del. Tako so se lotili obnove kovinsko-lesenega mostu Ä?ez reko Dreto v kraju Potok pod ÄŒreto. Most povezuje naselja Kokarje, Spodnje KraĹĄe, Pusto Polje in Potok s cesto na ÄŒreto na desni strani reke. Mostno kovinsko konstrukcijo so prebarvali na novo ter za-

menjali leseni del, v katerega so vgradili veliko tehniÄ?nega lesa.

Ko so potekala obnovitvena dela, je bil na tem mestu promet zaprt, a je bila moĹžnost obvoza skozi Kokarje in Pusto Polje, obe cesti pa se zdruĹžita na juĹžnem delu kraja Potok. Most v Potoku je velikega lokalnega pomena tudi zaradi kmetijske in gozdarske dejavnosti. ObÄ?ina Nazarje je za ta objekt namenila 20 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Kolesarji in drugi v Velenju ter Ĺ aleĹĄki dolini z veseljem opazujemo izgradnjo omreĹžja kolesarskih stez, ki bodo Ĺže letos veÄ?insko povezale obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in MO Velenje. Se pa se ob tem dogaja, da so prav v srediĹĄÄ?u Velenja ob cestah in ploÄ?nikih marsikje preveÄ? zaraĹĄÄ?ene Ĺžive meje, ki silijo v voziĹĄÄ?e in ploÄ?nike za peĹĄce. ÄŒe komunalni vzdrĹževalci na sploĹĄno dobro skrbijo za poti, povrĹĄine in hodnike, namenjene peĹĄcem, pa mnogi skrbniki zelenic vse prepogosto pozabljajo, da so Ĺžive

meje ÂťuĹĄleÂŤ Ä?ez dovoljeno mejo.

Tako ovirajo gibanje peĹĄcev in kolesarjev ter njihovo varnost, vÄ?asih pa tudi promet motornih vozil na lokalnih cestah, kjer nimajo zgrajenih ploÄ?nikov. Obstaja odlok o komunalni ureditvi ter vzdrĹževanju javnih povrĹĄin, a obstaja tudi kultura sobivanja ter samodisciplina do zagotavljanja varnih poti in javnih cest. Z nekaj dobre volje bi Ĺže brez nadzora uradnih oseb takĹĄne teĹžave lahko uredili. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Iz POLICISTOVE beleĹžke Brez maske v zaprtem prostoru Velenje, 10. septembra – V Ä?etrtek dopoldan je varnostnik v eni od trgovin v Ĺ aleku policiste obvestil, da ima v postopku osebo, ki ne upoĹĄteva navodil o uporabi zaĹĄÄ?itne maske v zaprtem prostoru. Policisti so mu napisali plaÄ?ilni nalog.

Ni ĹĄlo za tepeĹž Velenje, 11. septembra – Pol ure po polnoÄ?i je v petek policiste poklicala VelenjÄ?anka, ki je na TomĹĄiÄ?evi sliĹĄala kriÄ?anje. Zdelo se ji je, da nekdo pretepa Ĺžensko. Policisti so prijavo preverili, zbrali

obvestila, ugotovili pa, da se ni dogajalo niÄ? takega.

Pljunil ga je sosedov otrok Velenje, 11. septembra – V petek je policiste poklical krajan iz Laz. Prijavil je, da ga je pljunil sosedov otrok. Policisti bodo (ali pa so Şe) o tem obvestili center za socialno delo.

Je ĹĄlo za predoziranje? Ĺ martno ob Paki, 11. septembra – V petek zveÄ?er so policisti na Malem Vrhu opravili ogled kraja, kjer so reĹĄevalci neuspeĹĄno poskuĹĄali z oĹživljanjem obÄ?ana. Ta

naj bi po zbranih obvestilih zauĹžil preveliko koliÄ?ino mamil. Odrejena je bila sodna obdukcija.

O nasilju seznanili center za socialno delo Velenje, 12. septembra – V soboto zjutraj, nekaj minut pred 7. uro, so policisti posredovali na Podgorski cesti, kjer naj bi moťki med prepirom udaril Şensko.

Opravili so pogovore z vsemi udeleĹženci dogodka, ker pa domnevna Ĺžrtev ni Ĺželela sodelovati, vseh okoliĹĄÄ?in niso mogli ugotoviti. Po posvetovanju z drĹžavnim toĹžilcem so policisti dogodek zakljuÄ?ili s postopkom o prekrĹĄku in obvestilom na center za socialno delo.

Ĺ martno ob Paki, Velenje, 13. septembra – Na obmoÄ?ju Ĺ martnega ob Paki je bilo v nedeljo vlomljeno v dve stanovanjski hiĹĄi. V hiĹĄo v Podgorju je vlomilec priĹĄel skozi okno. Iz hiĹĄe je odnesel raÄ?unalnik. Lastnika je oĹĄkodoval za okoli 600 evrov. V Malem vrhu je neznanec v hiĹĄo vlomil skozi teraso. Prostore je preiskal, ukradel ni niÄ?esar.

O treh vlomih v stanovanjske hiĹĄe v Velenju so bili policisti obveĹĄÄ?eni v ponedeljek, 14. septembra, zjutraj. V vseh treh primerih je vlomilec v hiĹĄe vlomil ponoÄ?i. Na TavÄ?arjevi je ukradel nahrbtnik z banÄ?nimi karticami in dokumenti ter mobilni telefon. Iz stanovanjske hiĹĄe na Efenkovi je ukradel gotovino, zlatnino in telefon.

Iz stanovanjske hiĹĄe na Ĺ marĹĄki cesti pa je poleg gotovine, zlatnine in mobilnega telefona ukradel tudi prenosni raÄ?unalnik in plaÄ?ilne kartice.

NesreÄ?a zaradi neprilagojene hitrosti Velenje, 14. septembra – V ponedeljek malo po 14. uri se je v Velenju zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri so bila udeleĹžena tri osebna vozila. NesreÄ?a se je zgodila zaradi voĹžnje z neprilagojeno hitrostjo voznika osebnega avtomobila. V trÄ?enju se je laĹžje poĹĄkodovala voznica osebnega avtomobila, voznica drugega vozila in povzroÄ?itelj naj v nesreÄ?i ne bi bila poĹĄkodovana.

Isto soboto so posredovali tudi na Kraigherjevi cesti, kjer naj bi bil moĹž nasilen do Ĺžene. Z obema so se pogovorili, niso pa zaznali znakov kaznivega dejanja. O dogodku so obvestili center za socialno delo.

Zasegli avtomobil Velenje, 12. septembra – V soboto okoli 8. ure zjutraj so policisti vozniku na Podgorski cesti zasegli avtomobil, ki ga je vozil brez veljavnega vozniťkega dovoljenja. Zaradi storjenih prekrťkov pa mu bodo napisali tudi obdolŞilni predlog.

Hrupna noÄ?

Velenje, 12. septembra – Sobotna noÄ? je bila hrupna. Policisti so na obmoÄ?ju v pristojnosti Policijske postaje Velenje ĹĄtirikrat posredovali zaradi preglasne glasbe.

Po bliĹžnjem sreÄ?anju s kolesarko v karanteno Ĺ oĹĄtanj, 12. septembra – V soboto malo pred 14. uro je v Ĺ oĹĄtanju voznik osebnega avtomobila trÄ?il v kolesarko.

Vozniku so napisali plaÄ?ilni nalog, pri tem pa ugotovili, da je voznik nekaj dni prej priĹĄel v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine. Odredili so mu karanteno, Zdravstvenemu inĹĄpektoratu pa bodo predlagali uvedbo postopka o prekrĹĄku.

KriÄ?ala, ker ga ni bilo vso noÄ?

Velenje, 13. septembra – V nedeljo, malo pred 7. uro zjutraj so ĹĄli policisti na Cesto talcev, kjer je partnerka vpila na partnerja, ki ga ni bilo vso noÄ?.

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 27

UTRIP

17. septembra 2020

27

Skozi tanÄ?ice Ĺženskega pogleda

DruĹĄtvo SĹ˝M bo v nekaj kolumnah odstrlo svoja razmiĹĄljanja in delo Avtorice druĹĄtva 'Sinergija Ĺženskih moÄ?i' Ĺželijo s pisanjem kolumn osvetljevati pomenljive tematike, ki se navezujejo na druĹžinsko, partnersko, ÂťkariernoÂŤ, osebno in vzgojno vlogo Ĺženske kot takĹĄne. Skozi Şenski pogledÂŤ Ĺželimo dati luÄ? tistim aktualnim in vedno pereÄ?im podroÄ?jem, ki zadevajo naĹĄe partnerje, otroke, vpetost v

ÂťNe hvalaÂŤ Znate izgovoriti iskren, pristen, prijazen in ob enem suveren ÂťneÂŤ? Znamo Ĺženske stati za svojim ÂťneÂŤ odgovorom ali pa ga vedno podkrepimo z argumenti in pojasnili? Kolikokrat si upamo reÄ?i ÂťneÂŤ, ne da bi se ob tem Ĺže v isti sapi opraviÄ?evale?

Zgodilo se je povsem spontano. Klic znanke, da je v bliĹžini mojega kraja in da bi se oglasila na kosilu. Kljub Ĺželji, da bi popoldne enostavno preĹživela v miru in tiĹĄini, sem rekla Âťseveda, pridiÂŤ. Pa saj se ne poÄ?utim tako slabo, znanka me Ĺželi videti in ÂťÄ?vekatiÂŤ z menoj – seveda, ne bom rekla ÂťneÂŤ!

Klepet je bil ok, kosilo okusno, ure popoldneva so se spremenile v veÄ?er, moje misli pa mi niso dale miru, le zakaj se vedno tako spontano in avtomatiÄ?no odzovem z ÂťdaÂŤ? Bi bilo kriviÄ?no in narobe, Ä?e bi enostavno rekla prijazen ÂťneÂŤ, sebi pa ÂťdaÂŤ?

Bi me zato oseba smatrala za slabo? Kaj

od 18. 9. do 24. 9.

- 18. septembra 1837 se je v

Ĺ oĹĄtanju rodil gospodarstvenik, politik in deĹželni ter drĹžavni poslanec Mihael VoĹĄnjak; umrl je 2. julija 1920; - 18. septembra 1865 se je v Ĺ oĹĄtanju rodil tovarnar in podjetnik Franz Woschnagg; umrl je 17. avgusta 1931; - 19. septembra 1920 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil ravnatelj, pedagog in direktor Franjo ArliÄ?; po osvoboditvi je kot predmetni uÄ?itelj zgodovine in zemljepisa pouÄ?eval in bil upravitelj stare OĹ 'KonjuĹĄnica' v Velenju, od 1963 do 1975 ravnatelj OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje; leta 1975 je soustanovil VIZ Velenje, direktor vzgojno-izobraĹževalnega zavoda Velenje pa je bil do upokojitve leta 1985; bil je zelo zasluĹžen za razvoj ĹĄolstva in pedagoĹĄke dejavnosti v Ĺ aleĹĄki dolini; umrl je v Velenju 4. decembra 2000; - 19. septembra 1922 se je na Lepi Njivi pri Mozirju rodil poslanec in Ĺžupan Franc Podvratnik (od 1955–1957), predsednik ObÄ?inskega Ljudskega odbora Ĺ oĹĄtanj); - 19. septembra 1996 so v Velenju ustanovili Mladinski center Velenje; - 20. septembra 1953 je bila ob velenjskem jezeru prva obrtniĹĄka tombola, ki so jo orga-

naĹĄa delovna okolja in ĹĄirĹĄo druĹžinsko ter socialno mreĹžo vsake posameznice.

Ob tem Ĺželimo v kolumnah podajati sporoÄ?ilnost, ki bo krepila in navdihovala bralce, kako se sooÄ?ati z dnevnimi izzivi, kako tkati zdrav partnerski odnos, kako v vlogah, ki jih imamo, ne izgubimo samih sebe ter navsezadnje, kako predajamo pozitivne po-

s tem ÂťneÂŤ pridobim? Pridobim sprejetost, priljubljenost pri drugi osebi. Poglobim se vase, saj mi ne da miru: le zakaj mi je tako prekleto teĹžko izgovoriti ÂťNE HVALA‌?ÂŤ Odkrijem, da vedno, kadar reÄ?em ÂťdaÂŤ neÄ?emu, Ä?esar iskreno ne Ĺželim, izgubim nekaj svojega. In ob tem spoznanju me zmrazi. Si res to Ĺželim zase? Da bom dan za dnem, pogosto in redno ob nekaj, kar je moje. Naj gre za potrebo po miru in tiĹĄini, Ĺželjo po prostem Ä?asu, hotenju po branju knjige, posveÄ?anju svojega hobija, trenutkov v gozdu in sprehodu. Ugotovim, da dajem pospravljenim stvarem po hiĹĄi veÄ?jo veljavo kot svojemu notranjemu glasu, ki mi pravi – spoÄ?ij se.

Spoznam, da ob vsakem ÂťneÂŤ, ki ni zares moj, izgubim Ä?as, ki ga potrebujem zase in regeneracijo svojih misli, poÄ?utja, telesnega zdravja.

Ta izziv je v meni pogost. Deluje tudi prikrito in ni vedno tako jasen kot zgoraj opisani primer. Le pomislimo, kolikokrat in kako pogosto povsem nepremiĹĄljeno izgovorimo Âťda, bomÂŤ, Âťseveda pridemÂŤ, Âťbom uredi-

nizirali ĹĄoĹĄtanjski in velenjski obrtniki; - 20. septembra 1956 so v Ĺ oĹĄtanju v omreĹžje vkljuÄ?ili prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30 megavatna agregata; - 20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno srediĹĄÄ?e Velenja, in v spomin na ta dogodek svoj praznik praznuje Mestna obÄ?ina Velenje; - 20. septembra 1960 se je v Celju rodil pedagog, rudarski strokovnjak, literat in filmski ustvarjalec dr. Boris Salobir iz Velenja; - 21. septembra 1952 so odprli Andrejevo koÄ?o na Slemenu v Ĺ entvidu pri Zavodnjah, ki je dobila ime po direktorju Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj Andreju Stegnarju, ki ima najveÄ? zaslug, da so jo zgradili; - 21. september 1959 se je rodil podjetnik in alpinist Marko Lihteneker, ki je umrl 21. maja 2005 pri sestopu po osvojitvi najviĹĄje gore sveta Mont Everesta v Himalaji; - septembra 1982 so v Velenju ustanovili glasbeno skupino Šank rock, ki so jo ob ustanovitvi sestavljali MatjaĹž Jelen, AleĹĄ Uranjek, Cveto Polak, Zvone Hranjec in Stanko Zadravec; - 22. septembra 2010 je v TopolĹĄici umrl Ivan Rahten, ki je bil vrsto let vodja oziroma direktor Zunanjega obrata Rudnika lignita Velenje; bil je soustanovitelj NK Rudar in njegov prvi predsednik (1948–1956); sodeloval je v organizaciji takratne izgradnje novega rudarskega mesta Velenje (nogometni stadion, SonÄ?ni park, urejanje okolice

goje naĹĄim otrokom.

Kolumne bodo nekakĹĄna subjektivna refleksija Ĺženskega pogleda na prepletajoÄ?e vloge, ki jih vsaka Ĺženska izpolnjuje in ÂťnosiÂŤ v razliÄ?nih obdobjih svojega Ĺživljenja.

Bodo uvid, bodo okno v naĹĄe dojemanje in doĹživljanje. đ&#x;”˛

la, takoj se oglasim, Şe prihajam, ja, ni problema itd.

Prisotnost potrebe, da se izogibamo besedi ÂťneÂŤ in pogosto izreÄ?emo ter ugodimo z ÂťdaÂŤ, je neizbeĹžno Ĺženskega spola. Mehanizem Ĺženske narave je v svojem bistvu naravnan za osreÄ?evanje, povezovanje, skrbi za ravnovesje. Kot je znano, moĹĄka energija deluje kot laser – je naravnana ciljno. Ĺ˝enska energija pa je magnetna. Povezuje, veÄ?plastno Ĺželi ustvariti harmonijo in nuditi podporo ter skrbno ljubeÄ?nost.

Strah, da z Âťne-jiÂŤ izgubljamo sprejetost pri nam pomembnih osebah, je v bistvu resniÄ?no odveÄ?. Ne izgubljamo njih, izgubljamo sebe, Ä?e nas preplavlja obÄ?utek, da moram res prav vsem ugajati.

Magnetna moÄ? Ĺžensk kljub tej moÄ?ni notranji teĹžnji vseeno lahko deluje tudi tako, da se Ĺženske nauÄ?imo izgovarjati ljubeÄ?, skrben, prijazen in pristen Âťne hvalaÂŤ. Le neĹžno, potrpeĹžljivo in suvereno je treba zaÄ?eti. đ&#x;”˛

Ines Vugrinec, Druťtvo SŽM

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Pred vami je dokaj povpreÄ?en teden. Naleteli pa boste na manjĹĄo teĹžavo, ki bo povezana z nekom iz vaĹĄega sorodstva. Sicer bo teĹžava veÄ?ja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnoduĹĄni. Na finanÄ?nem podroÄ?ju vas Ä?aka veÄ?ja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjĹĄa. Pa ne po vaĹĄi krivdi – vi boste le reĹĄevali, kar se bo reĹĄiti dalo. Tega pa Ĺžal ne bo veliko. VeÄ?ji nakup ĹĄe malo odloĹžite, ni ĹĄe pravi Ä?as. Ko bo ves denar na vaĹĄem raÄ?unu, pa bo! To pa ĹĄe ne bo ta mesec, zato zaÄ?nite delati naÄ?rte za oktober. TolaĹžbo boste iskali v gibanju, kar bo odliÄ?no. Sploh, Ä?e boste rekreirali v naravi, dokler bo vreme ĹĄe tako prijazno.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Lepi, prijetno topli dnevi so vam zelo vĹĄeÄ?. Ob tem pa se zavedate, da vreme ne bo veÄ? dolgo lepo, zato boste po vseh nujnih obveznostih vsak dan podali v naravo.

V njej boste spoznali, da je slabo obdobje preteklost. Naenkrat si boste zaĹželeli ĹĄe kakĹĄne nenavadne dogodivĹĄÄ?ine. S partnerjem boste imeli nekaj teĹžav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni zadevi razhajala. ÄŒe Ĺželite, da se situacija razreĹĄi mirno, boste morali popustiti v svojih Ĺželjah, saj partner ne bo. Prijatelji, ki ste se jih v zadnjem Ä?asu kar malo izogibali, bodo iskreno veseli vaĹĄe druĹžbe, Ä?eprav vsem ne boste verjeli, da res tako Ä?utijo. Teh se v prihodnje izogibajte.

DvojÄ?ka, 21. 5. – 21. 6.

NeodloÄ?ni boste, saj vas dogajanje v svetu in doma vse bolj spravlja v stisko. VeÄ?ino dni se boste ukvarjali z ljudmi, s katerimi preĹživite veÄ?ji del dneva. Ne boste se mogli odloÄ?iti, ali vam hoÄ?ejo dobro ali slabo. In tudi zato se vam ne bo lahko odloÄ?iti, kako naprej. V zaÄ?etku prihodnjega tedna se boste. S figo v Ĺžepu. Tudi Ä?e boste vedeli, da je odloÄ?itev prava, vas bo namreÄ? stala veliko Ĺživcev in tudi denarja. Ĺ e nekaj tednov ne boste vedeli, kaj se bo izcimilo iz vsega skupaj. Zato boste potrebovali tudi veliko sreÄ?e, da se vse izide tako, kot si vsaj pribliĹžno Ĺželite. Ĺ e nasvet zvezd: ne tarnajte, ko vas prijatelji povpraĹĄajo po poÄ?utju. Hvalite ga!

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Poskusite si dopovedati, da to, kar drugi mislijo o vas, sploh ni pomembno. Sploh, ker imate pred sabo jasen cilj in veliko Ĺželjo, da ga Ä?im prej doseĹžete. To, kar boste poÄ?eli, pa vsem ne bo vĹĄeÄ?. VeÄ? optimizma vam kljub temu ne bi ĹĄkodilo, saj bo vaĹĄ prvi scenarij tudi tokrat veliko bolj Ä?rn, kot se bo izkazalo, da je v resniÄ?nosti.

Napetost bo popustila v torek, ko se vam obeta tudi zelo uspeĹĄen dan pri delu. Zdravje? ÄŒutili boste teĹžave, ki ste jih pred Ä?asom uspeĹĄno odpravili. Ob hitri spremembi vremena pa pazite, da se ne prehladite, saj veste, da v teh Ä?asih nihÄ?e ne mara kihajoÄ?ih in smrkajoÄ?ih. ÄŒaka vas veliko dela, zato poskrbite za svoj imunski sistem.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Zelo umirjeni boste, tudi smejali se boste veÄ? kot nekaj prejĹĄnjih tednov. Sedaj namreÄ? Ĺže veste, da so vaĹĄe finanÄ?ne teĹžave le prehodne narave. Proti koncu septembra vas Ĺže Ä?akajo dobri finanÄ?ni uspehi. Ĺ˝al pa boste morali pri rezanju pogaÄ?e nekaj ljudi, ki so vam v preteklosti veliko pomagali, dati na stranski tir. Nikar ne imejte slabe vesti. ÄŒe imate v mislih kakĹĄne nove poslovne projekte, je priĹĄel Ä?as, da se jih lotite. Zaradi Covida-19 se sicer niÄ? ne bo vrtelo tako hitro, kot boste Ĺželeli, a zavedati se morate, da svet ne bo veÄ? obstal. Zato bo vztrajnost bogato poplaÄ?ana, ne le finanÄ?no, tudi duĹĄa bo bolj mirna.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Zadnje Ä?ase se zelo prepogosto muÄ?ite z vpraĹĄanji o Ĺživljenju in njegovem smislu.

To vam krade energijo in voljo, ki jo boste to jesen ĹĄe kako potrebovali, Ä?e boste Ĺželeli priti do cilja na zasebni poti. Osebna kriza ĹĄe ne bo tako hitro konÄ?ana, k sreÄ?i pa se tega zavedate. RazÄ?istite teĹžave iz preteklosti, pa bo prihodnost takoj zasijala v lepĹĄih barvah. Ob koncu tega tedna boste poskrbeli, da se boste tudi razvajali in sprostili. ÄŒe boste dodali ĹĄe vesel veÄ?er v druĹžbi dobrih prijateljev, bo vikend popoln. V ponedeljek pa ne pozabite na dane obljube, saj boste sicer razoÄ?arali tudi tiste, ki moÄ?no raÄ?unajo na vas.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

VaĹĄi najbliĹžji vedo, da je pomembna odloÄ?itev, ki jo boste morali sprejeti v naslednjih dneh, samo vaĹĄa. Zato vas bodo podprli, tudi Ä?e se boste odloÄ?ili za pot, ki bo teĹžka in ne bo hitra. Ĺ˝eleli bodo le, da ste vi sreÄ?ni in zadovoljni. Lahko reÄ?emo, da tudi boste. Vsak dan bolj. Kar se ljubezni tiÄ?e, se obeta nekaj zanimivih dogodkov, ki jih bo skrivaj pripravil partner. VĹĄeÄ? vam bodo, ne skrbite. Vzeli si boste tudi Ä?as za lenarjenje. Tokrat res ne boste imeli slabe vesti. Ko boste delali, pa boste zelo predani in natanÄ?ni. To bodo opazili tudi tisti, ki vas nimajo najraje. Ne priÄ?akujte pohval od njih. Zato pa se vsak dan pohvalite sami.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Otvoritev mestnega srediĹĄÄ?a Velenja (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

novih naselij, regulacija reke Pake); - 24. septembra 1798 se je v Bratislavi rodil Karl Gustav Edler von Nordberg; na Dunaju je zakljuÄ?il ĹĄtudij prava; leta 1836 je bil zaradi svojega dolgoletnega in uspeĹĄnega policijskega delovanja povzdignjen v plemiĹĄki stan; po vrnitvi na Dunaj je bil od leta 1849 imenovan za glavarja oz. policijskega direktorja mesta Dunaj; po tem Ä?asu ga kot upokojenca sreÄ?amo v Ĺ aleĹĄki dolini, kjer je njegov sin nadporoÄ?nik Karl Maria skupaj z Ĺženo kupil najprej grad Turn, nato pa leta 1875

graĹĄÄ?ino Gorica; - v Ĺ oĹĄtanju je bil 19. februarja leta 1939 ustanovljen aero klub NaĹĄa krila; Ä?lani kluba so ĹĄe istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju prviÄ? poleteli 24. septembra leta 1939; - 24. septembra 2006 je umrl slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ĺ˝evart, ki je bil med drugim od leta 2003 tudi Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

SOCIALNI podlistek

Sem oÄ?e bolnice, ki ni kak malopridneĹž ali nesreÄ?nica.

Znova sem spoznal resnico, na novo sem jo odkril in osreÄ?ila me je.

HÄ?erka je samo bolnica, me sliĹĄite?

Vi, ki me gledate postrani, vi, ki me obsojate, vi, ki na ulici zmajujete z glavo, vi, ki oĹĄabno dvigate nos, ko vas pozdravim, vi, ki me prezirate.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Ĺ e pred koncem vikenda boste vpleteni v zgodbo, ki bo povezana tudi z vaĹĄim ljubezenskim Ĺživljenjem. ÄŒeprav se boste trudili, da partner ne izve zanjo, vam to ne bo uspelo. Zelo bo prizadet, vi pa boste imeli slabo vest. Tokrat vas Ä?aka teĹžko delo, da partnerju dokaĹžete, da je ĹĄlo za nepremiĹĄljeno dejanje, saj vam zlepa ne bo veÄ? zaupal. Bolelo ga bo tudi, ker je slutil, kaj se dogaja, pa ste vse zanikali. Zato se bo Ä?util dvakrat izigran. Z molkom ne boste razreĹĄili niÄ?esar veÄ?, zato mu odprite srce. To je zadnja moĹžnost, da reĹĄite zvezo. ÄŒe vam ne uspe, vas Ä?aka zelo naporna jesen.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

VaĹĄi zasluĹžki Ĺžal ĹĄe nekaj Ä?asa ne bodo dovolj visoki za vaĹĄ naÄ?in Ĺživljenja. Lahko se zgodi, da nikoli veÄ? ne boste zlezli na zeleno vejo, zato ne Ä?akajte veÄ?. Imate namreÄ? moĹžnost, da se reĹĄite stresa in naporov, ki jih za sabo potegnejo poslovne teĹžave.

Pri tem bolj mislite nase in svoje najbliĹžje, pa ne le v besedah. Treba bo ukrepati. V naslednjih dneh bodo vaĹĄi sodelavci naporni, saj tudi oni Ä?utijo, da barka tone. Zato si boste v prostem Ä?asu privoĹĄÄ?ili veÄ? kot sicer. UĹživali boste v dobri hrani in skrbno izbrani pijaÄ?i, pretiravali pa ne boste.

Zmernost je tista, ki vas je vedno reĹĄila iz ĹĄe tako teĹžkih Ĺživljenjskih situacij ,in tudi tokrat vas bo.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Alkoholiki

Potrebovali boste ĹĄe nekaj Ä?asa, da boste razvozlali enigmo ponudbe, ki vam lahko prinese ne le zadovoljstvo, ampak tudi dodaten zasluĹžek. Tega si vse bolj Ĺželite, saj ste morali v preteklih mesecih precej zniĹžati Ĺželje in Ĺživljenjske standarde. Zato, ker boste Ĺželeli pomagati nekomu od svojih najbliĹžjih, boste imeli dovolj volje in energije, da se spet spravite v delovni pogon. ÄŒe vam delo ne bo takoj steklo, ne bodite nestrpni. Vsaka stvar potrebuje svoj Ä?as, sploh, dokler ne postane uteÄ?ena. Tisti, ki ste sami, boste imeli nekaj teĹžav z bivĹĄimi partnerji. Ne ignorirajte jih, ker ne bodo izginile same po sebi. Zdravje? ObÄ?utljivi boste, zato bolj pazite nase.

HÄ?eri se, tako kot kdaj vam, govor zaplete in se noge spotikajo.

Res, hÄ?erka je bolnica, vendar Ĺželim reÄ?i tistim, ki bi me morali razumeti: ni poĹĄteno od vas, da prezirate hÄ?erko in mene, ne da bi skuĹĄali razumeti, marveÄ? naju hoÄ?ete izbrisati s seznama Ĺživih.

Alkoholizem je bolezen, ne napaka. Je trpljenje, ne ugodje.

Je suĹženjstvo, ne ĹĄala ‌ đ&#x;”˛

Bojan Krevh

Prenagljena dejanja in besede, ki jih izrekate brez temeljitega razmisleka, vas lahko drago stanejo. Zato pozabite na ĹĄtevilne zamere in maĹĄÄ?evanje, ki vam je ob sedanjih dogodkih najprej priĹĄlo na misel. Ko boste zaÄ?utili, da je trenutek res pravi, pa boste mirne vesti lahko dopustili, da se vaĹĄi naÄ?rti uresniÄ?ijo. Do takrat pa se raje zamotite z drugimi stvarmi. Tudi s tem, da veÄ? Ä?asa posvetite partnerju, ki pogreĹĄa vaĹĄo radovednost in smeh. Tudi ko ste z njim, ste z mislimi drugje. Partner vas preveÄ? pozna, da tega ne bi opazil. Ĺ e naprej pa boste zadovoljni z zdravjem. Strah vas bo, da se teĹžave ponovijo, zato se boste ĹĄe bolj trdno drĹžali zdravega naÄ?ina Ĺživljenja.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Pred vami je naporen teden. K sreÄ?i to Ĺže nekaj Ä?asa veste, zato boste pripravljeni prav na vse. Domov se boste sicer vraÄ?ali utrujeni, a zadovoljni. Ne bo vam teĹžko, ko tudi doma ne boste imeli Ä?asa zase, saj veste, da bo vse minilo. Obenem se Ĺže veselite dni, ko si boste vzeli Ä?as za odklop. Prej kot v zaÄ?etku oktobra ne raÄ?unate na njih, a vseeno vam bo Ĺže misel nanje dala moÄ?, da boste zmogli vse. UspeĹĄni boste na finanÄ?nem podroÄ?ju, toplo vam bo pri srcu, ko boste o zakljuÄ?kih projektov tudi vi zadovoljni.

Vedno ste namreÄ? najbolj strogi sami do svojega dela, zato bo to res uspeh. NauÄ?ite pa se, da delo tudi razdelite. LaĹžje vam bo.

Naš čas, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 28

28

TV SPORED Četrtek,

Petek,

17. septembra

18. septembra

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dok. ser., 2/3 10.40 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 13/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Moje mnenje: Zdravstvo po epidemiji 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Ko črte govorijo, dok. film 14.40 Slovenci v Italiji, dok. odd.

15.10 Moj gost/Moja gostja, portretna odd.

15.40 TV-izložba 16.00 Timi gre, risanka 16.10 Svetovalka Hana, risanka 16.20 Mladički, dok. ser. za otroke 16.30 Izgubljeni in najdeni, kratki igrani film 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Do kdaj bomo še imeli nafto?, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Populizem 18.00 Dinotačke, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.35 Dediščina Evrope: Zadnji portret, ameriško-britanski film 01.05 Ugriznimo znanost: Do kdaj bomo še imeli nafto?, odd. o znanosti 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.50 Napovedujemo

06.15 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Do kdaj bomo še imeli nafto?, odd. o znanosti 10.35 TV-izložba 10.50 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 14/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Zvezde velikega platna: Claudia Cardinale, brit. dok. ser., 6/11 14.35 TV-izložba 14.50 Prisluhnimo tišini: Sluh rehabilitiramo s tem, da ga ojačamo!

15.05 Mostovi, magazinska inf. odd.

15.35 Špasni učitelj, niz. nan., 13/24 16.00 Mali samuraj, kratki igrani film 16.20 Čist zares: Bio, eko in veganska kulinarika 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Duhovni utrip: Superknjiga 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Zvezde velikega platna: Clint Eastwood, brit. dok. ser., 7/11 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.10 Napovedujemo

04.00 06.00 09.15 10.05 12.50 13.40 15.00 18.15 19.00 20.00 20.50 21.20 22.20 22.30 22.40 23.40 00.40

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Sveto in svet: Življenje s koronavirusom Joker, kviz Kolesarstvo - dirka po Franciji: 18. etapa, vključitev v prenos Žebelj je postal čopič, dok. film Videotrak Poti v svobodo med drugo svetovno vojno: Slovenija, britanska dok. ser., 3/4 Avtomobilnost Poti svobode, poljska nad., 9/13 Ballet 101, pleše Jason Reilly Letni časi – Poletje, Mate Bekavac in godalni orkester Slovenska jazz scena: Postojna Blues festival: Sonny Rhodes Videotrak Info kanal

06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Wissper – šepetalka živalim, risanka 07.10 Robovlaki, risanka 07.25 PJ Masks – Pižamarji, risanka 07.40 Govoreči Tom in prijatelji, risanka 07.50 Spin Fighters vrtavke, risanka 08.15 Vaše zdravje, naša skrb 08.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 13. del 09.35 Tisti usodni poljub, 1. sez., 182. del 10.30 Tisti usodni poljub, 1. sez., 183. del 11.30 Ukradena preteklost, 1. sez., 82. del 12.25 Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 43. del 13.20 TV prodaja 13.35 Reka ljubezni, 4. sez., 52. del 14.30 Šverc komerc, 1. sez., 94. del 15.30 Betty v New Yorku, 1. sez., 14. del 16.30 24UR popoldne 17.00 Tisti usodni poljub, 1. sez., 184. del 17.55 Tisti usodni poljub, 1. sez., 185. del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR 20.00 MasterChef Slovenija 21.25 Šverc komerc, 1. sez., 95. del 22.25 24UR zvečer 23.05 Strelec, 1. sez., 6. del 00.00 Gasilci v Chicagu, 5. sez., 7. del 00.50 Gasilci v Chicagu, 5. sez., 8. del 01.35 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Zvoki noči

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.45 11.50 12.15 12.45 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.10 23.00 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd. Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec 2782. VTV magazin, inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. odd.

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Mojca in medvedek Jaka, Jesensko druženje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Matej Ferlež, klavir Kuhinjica, izob. odd.

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, odd. z narodno-zabavno glasbo Regionalne novice, inf. prog.

Lepote sveta: Kitajska, 1. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Matej Ferlež, klavir Strokovnjak svetuje: Bonton: Darila in obdarovanje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

17. septembra 2020

Sobota,

19. septembra

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.30 09.15 10.05 10.20 10.50 11.05 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.10 14.50 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.20 22.00 23.10

04.00 06.00 09.15 10.10 12.50 13.30 13.55 15.00 18.10 18.40 18.55 20.00 21.10 22.55 23.45 00.45

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.10 22.50 22.55 00.25 02.00 02.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 12.40 12.45 13.10 14.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.45 18.45 19.10 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Poletni koncerti iz naših krajev - Ans. Saša Avsenika s komorno skupino godal Simf. orkestra RTV Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Športno plezanje - mednarodno tekmovanje Triglav the Rock, reportaža Videotrak Neboa, španska nad., 2/8 Obupana, nemško-francoski film Zadnja beseda!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 14. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 184. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 185. del Ukradena preteklost, 1. sez., 83. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 44. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 53. del Šverc komerc, 1. sez., 95. del Betty v New Yorku, 1. sez., 15. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 186. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 187. del 24UR vreme 24UR Koncert Tanje Žagar: Ples z zvezdami 24UR zvečer Eurojackpot Dajte mi otroka!, ameriški film Restavracija Casa Vita, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd. Župan z vami: Tilen Klugler, župan MO Slovenj Gradec Videospot dneva Kuhinjica, izob. odd.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Miš maš, Organizira svoj prosti čas Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Vita Hofinger Mihelič, klavir Kuhinjica, izob. odd.

Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Indonezija Regionalne novice, inf. prog.

Pop corn, glasbena odd.

Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Vita Hofinger Mihelič, klavir Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

01.15 01.40 02.35

04.00 06.00 07.00 08.30 11.05 12.15 13.50 15.00 18.40 19.10 20.05 22.00 22.40 23.50 00.50

06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.55 08.25 08.50 09.15 09.45 09.55 10.00 10.25 10.50 11.20 11.50 13.40 13.55 15.35 15.50 16.45 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 23.50 01.25

Kultura, Odmevi Čudogozd: Glasba praznuje Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Mimi in Liza, risanka Knjiga o džungli, risanka Mladički, dok. ser. za otroke Smrtonosni dinozavri, angleška dok. ser., 3/10 Holly Hobbie, kan. nad., 5-6/10 Male sive celice: OŠ Šenčur in OŠ Miška Kranjca Infodrom, poletje 2020. Otroški poročevalci, inf. odd. za mlade Osvežilna fronta: Maščevanje, odd. za mladostnike TV-izložba Ugriznimo znanost: Do kdaj bomo še imeli nafto?, odd. o znanosti Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Tipično slovensko: kozolci, dok. f.

Prisluhnimo tišini Dolga alpska transverzala: Glava in noge, fran. dok. ser., 2/4 Naš vsakdanji kruhek, slov. nan., 15/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Erika, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Poročila, Šport, Vreme Deklina zgodba (III.), am. nad., 13/13 Sedmi pečat: Matura, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Pričevalci: Emil Zonta Danes dol, jutri gor, slov. nan., 10-11/35 Kajak-kanu - EP: slalom na divjih vodah, prenos iz Prage Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nad., 18/18 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Kajak-kanu - EP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Prage Saljut 7, ruski film Zvezdana: Vam povem zgodbo? »Mi, sever - We, the north«, glasbeni film o ustvarjanju Gala Gjurina v Kanadi, 2. del Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Robovlaki, ris.

Pirati iz soseščine, ris. Živalice, 1. sez., 9. del Divja brata Kratt, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 5. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 6. del Zibelka laži, kanadski film Vaše zdravje, naša skrb Alvin in veverički 2, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ellen: Oblikovalski izziv, 1. sez., ameriška serija Ljubezen po domače Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Njuna družina, ameriški film 10 let, ameriški film Pod površjem, ameriški film Zvoki noči

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Organizira svoj prosti čas 09.40 Jutranji pogovori 1 11.10 Videospot dneva 11.15 Kuhinjica, izob. odd.

11.40 Butalci, Poletno gledališče Studenec 13.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Nika Oder, flavta 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Lahko noč, otroci! Cepetavček 18.20 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot 18.25 Dotiki gora: Visoki Kanin 18.45 Vrtnarski kotiček 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2783. VTV magazin, inf. odd.

20.30 Festival Vurberk 2016, 1. del 21.45 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Enej Jezernik, fagot 21.50 Popotniške razglednice: Indonezija 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.20 Nočni program

20. septembra

07.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.45 07.50 07.55 08.00 08.10 08.20 08.35 08.40 08.45 08.55 09.10 09.20 09.30 09.40 09.50 10.05 10.15 10.40 11.00 11.25 11.30 12.05 13.00 13.25 14.45 15.20 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.45 21.30 22.00 23.40 00.00 00.25 01.20

04.00 05.55 06.50 07.05 07.45 07.45 08.30 09.30 11.00 11.30 12.05 13.30 14.30 16.10 17.00 19.00 20.15 22.35 22.45 00.00 00.40 01.05 02.05

Živ žav Milan, risanka Lojzek, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Tinka in Žverca, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Rija in Krokodil, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Dinotačke, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vila Mila, risanka Ernest in Celestinca, risanka Erika, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Špasni učitelj, niz. nan., 14/24 TV-izložba Italijanska kuhinja s Catherine, odd. o kuhanju, 2/8 Ozare Obzorja duha: Življenje kot igra, svet kot igrišče - 30 let ZSKSS Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Na lepše Nikec, francoski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Med nami, norveška nad., 1/8 Intervju Poročila, Šport, Vreme Buda v Afriki, južnoafriškošvedski dok. film Jazzovski standardi - Big band RTV Slovenija, Alenka Godec, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Nina Strnad in Lojze Krajnčan Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Duhovni utrip: Superknjiga Koda, izob. odd.

Glasbena matineja 13. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2015 Veliki koncert Orkestra Mandolina Ljubljana z gosti Danes dol, jutri gor, slov. nan., 12-14/35 Ambienti Avtomobilnost Kajak-kanu - EP: slalom na divjih vodah, prenos iz Prage Otroci Sredozemlja: Španija Kajak-kanu - EP: slalom na divjih vodah, prenos iz Prage Uvod v zadnjo etapo dirke po Franciji 2020 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, vključitev v prenos Po etapi, analiza dirke po Franciji Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Gorica, 04. kolo, prenos iz Murske Sobote Žrebanje Lota Vikend paket Zvezdana: Vam povem zgodbo?

Kaj dogaja?

Videotrak Info kanal

Ponedeljek, 21. septembra

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Obzorja duha: Življenje kot igra, svet kot igrišče - 30 let ZSKSS 10.40 TV-izložba 10.55 Danes dol, jutri gor, slov. nan., 15/35 11.30 Vem!, kviz 12.00 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Amsterdam, London, New York - trije veličastni (1585–1650), francoska dok. ser., 1/4 14.50 S-prehodi: Bojan Brezigar 15.20 Rojaki, odd. o zamejcih 15.30 Dober dan, Koroška 16.00 Vila Mila: Čof, risanka 16.05 Ezopovo gledališče, risanka 16.15 Smrtonosni dinozavri, angleška dok. ser., 3/10 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Kulturni vrhovi: Vesela in žalostna gora v Mirnski dolini, dok. odd.

18.00 Malčki, risanka 18.10 Jana Milčinski - Zgodba o levu 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Pisave: Aleš Berger, Andrej Brvar 23.30 Glasbeni večer: Mate Bekavac, Orkester Slovenske filharmonije in Vladimir Kulenović 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

04.00 06.00 10.20 11.15 13.40 14.10 14.35 15.20 16.35 17.05 17.50 18.55 20.00 21.00 21.55 22.50 23.10 23.35 00.35

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 08.05 08.20 09.25 10.20 11.20

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 08.10 08.35 09.00 09.30 10.00 10.25 12.35 12.50 14.30 14.45 16.30 18.00 18.50 18.55 20.00 21.15 21.40 23.50 01.35

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.20 11.50 13.20 14.10 15.10 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.45 19.55 20.00 21.15 21.20 22.50 23.10 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Wissper – šepetalka živalim, ris.

Maša in medved, ris.

Mala miška Mia, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Robovlaki, ris.

Pirati iz soseščine, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Koncert Tanje Žagar: Ples z zvezdami Vaše zdravje, naša skrb Pod površjem, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Restavracija Casa Vita, ameriški film MasterChef Slovenija Popolna preobrazba doma, 10. sez., ameriška serija 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Trishna, angleški film Zibelka laži, kanadski film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš, Organizira svoj prosti čas 2782. VTV magazin, inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2783. VTV magazin, inf. odd.

Lepote sveta: Kitajska, 1. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. odd. Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Jesensko druženje Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Matej Ferlež, klavir Skrbimo za zdravje: Lepotna kirurgija Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, odd. z narodno-zabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Vita Hofinger Mihelič, klavir Jutranji pogovori 2 Znakovni jezik 10 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek,

12.15 13.10 13.25 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.25 01.15 01.55

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.30 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.25 23.15 23.45

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Vezan, dok. odd.

Na lepše Zadnja beseda!

Prava ideja!: Lupit Pole, proizvajalec plesnih drogov Ljudje in zemlja, izob. odd.

Vitanje v vesolju: Sunita, dok. f.

Videotrak Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, prenos iz Ljubljane Dediščina Evrope: Umetnost Skandinavije, brit. dok. ser., 1/3 Mahatma Gandi - velika duša, francoska dok. odd.

Kam, kratki igrani film AGRFT Prespana pomlad, kratki igrani film AGRFT Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 15. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 186. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 187. del Ukradena preteklost, 1. sez., 84. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 45. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 54. del Močna ljubezen, 1. sez., ameriška serija Betty v New Yorku, 1. sez., 16. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 188. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 189. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 10. del Šverc komerc, 1. sez., 96. del 24UR zvečer Whiskey Cavalier (Whiskey Cavalier), 1. sez., 4. del Gasilci v Chicagu, 5. sez., 9. del Gasilci v Chicagu, 5. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-raz. oddaja 2783. VTV magazin, inf. oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Kitajska, 2. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Vita Hofinger Mihelič, klavir (87) Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Vita Hofinger Mihelič, klavir (87) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

22. septembra

06.15 07.00 10.05 10.35 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.45 15.00 15.20 15.50 15.55 16.05 16.15 16.30 17.00 17.30 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 20.55 21.55 22.00 22.50 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 11.00 11.55 14.35 15.00 15.50 16.45 17.55 18.55 20.00 20.55 21.25 23.10 23.30 00.30

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.30 01.20 02.00

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.20 19.20 19.25 19.50 19.55 20.00 20.30 20.50 21.05 22.20 22.25 23.15 23.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Pisave: Aleš Berger, Andrej Brvar TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 16/35 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Dolga alpska transverzala: Glava in noge, fran. dok. ser., 2/4 TV-izložba Duhovni utrip: Superknjiga Kanape - Kanapé, odd. za mlade Lili in Čarni zaliv, risanka Oblakov kruhek, risanka Knjiga o džungli, risanka Ernest in Celestinc, risanka Intan, kratki igrani film Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda, izob. odd.

Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Joker, kviz Kako je Solidarnost spremenila Evropo, nemška dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Kajetan Gantar, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin Avtomobilnost 50 let Hale Tivoli, dok. film Joker, kviz Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič, dok. film Videotrak Povezani svet: Zmagovalec pobere vse, brit. dok. ser., 2/3 Prava ideja!

Molitev, francoski film NaGlas!

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 16. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 188. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 189. del Ukradena preteklost, 1. sez., 85. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 46. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 55. del Šverc komerc, 1. sez., 96. del Betty v New Yorku, 1. sez., 17. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 190. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 191. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 11. del Šverc komerc, 1. sez., 97. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 5. sez., 11. del Gasilci v Chicagu, 5. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-raz. oddaja Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Napovedujemo Pod svobodnim soncem, Poletno gledališče Studenec Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 1, balet (88) Kuhinjica, izob. oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo 2784. VTV magazin, inf. oddaja Dotiki gora: Grmada na Dobrovljah Pogled svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Festival Vurberk 2016, 1. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 1, balet (88) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

23. septembra

06.15 07.00 10.05 10.40 11.00 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.45 15.20 15.30 16.00 17.00 17.30 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.10 00.35 01.30

04.00 06.00 09.45 10.40 11.10 13.30 15.30 16.15 17.55 18.55 20.00 20.55 21.05 21.40 22.35 23.25 00.20 01.20

06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.15 08.30 09.35 10.30 11.30 12.25 13.20 13.35 14.30 15.30 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.25 01.15 01.55

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.30 12.00 12.50 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro,Poročila Koda, izob. odd.

TV-izložba Danes dol, jutri gor, slov. nan., 17/35 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Povezani svet: Zmagovalec pobere vse, brit. dok. ser., 2/3 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi, magazinska inf. odd.

Male sive celice: OŠ Šenčur in OŠ Miška Kranjca Poročila ob petih, Šport, Vreme Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dok. ser., 3/3 50 knjig, ki so nas napisale: 57. št.

Nove revije Čarli in Lola, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slov. kronika, Šport, Vreme Film tedna: Lara, nemški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Tjaša Rener Skrivnosti Gentskega oltarja, belgijska dok. ser., 3/3 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Kanape - Kanapé, odd. za mlade Dobro jutro Poletni koncert iz Schönbrunna 2019. Dunajski filharmoniki, Yuja Wang in Gustavo Dudamel Ambienti Vikend paket Stratifikacija lune, dok. film Videotrak Na novo odkriti Beethoven, nemška glasbena dok. odd. Žrebanje Lota Pogovor s predsednikom MOK-a Thomasom Bachom Moje mnenje Tujca, britanska nad., 6/8 Tok (Flow), dokumetnarni film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Robovlaki, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Spin Fighters vrtavke, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Betty v New Yorku, 1. sez., 17. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 190. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 191. del Ukradena preteklost, 1. sez., 86. del Ko zadiši ljubezen, 1. sez., 47. del TV prodaja Reka ljubezni, 4. sez., 56. del Šverc komerc, 1. sez., 97. del Betty v New Yorku, 1. sez., 18. del 24UR popoldne Tisti usodni poljub, 1. sez., 192. del Tisti usodni poljub, 1. sez., 193. del 24UR vreme 24UR Najini mostovi, 2. sez., 12. del Šverc komerc, 1. sez., 98. del 24UR zvečer Strelec, 1. sez., 7. del Gasilci v Chicagu, 5. sez., 13. del Gasilci v Chicagu, 5. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-raz. oddaja 2784. VTV magazin, inf. oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Pogled svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Žogica nogica, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2010 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 2, balet (89) Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Regionalne novice, inf. program Pop corn, glasbena oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Plesna pripravnica 2, balet (89) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 29

KARLOVĹ EK IGOR: Ognjeno pleme.

Zmage in porazi

ml – Mladina P – Leposlovje od 10. do 13. leta Vir: www.dobreknjige.si V tretjem delu zbirke Ognjeno pleme naĹĄi junaki zbeĹžijo iz Konstantinopla z jadrnico. Poleg Ajde, Mile, trojÄ?kov in Ahmetaja, se jim je na begu pridruĹžil ĹĄe Asurian, Berber, ki jim je pomagal pobegniti. Kot ujetnika pa s seboj prevaĹžajo ĹĄe bizantinskega bodoÄ?ega generala Fokasa. Ker jim sledijo Bizantinci, morajo hitro najti reĹĄitev, da jim Ä?im prej pobegnejo. ReĹĄitev vidijo

v Ä?asu zime nemogoÄ?, zato se odloÄ?i, da bosta s sestro prezimili v Solunu. Fante z volkovoma pa poĹĄlje proti domu. Seveda ves Ä?as upa, da je tretji brat ĹĄe Ĺživ. V Solunu Ajda spozna mladega zdravnika Ĺ tefana in s krvno transfuzijo reĹĄi deÄ?ka. Hkrati se spoznamo tudi z novo vero krĹĄÄ?anstvom, ki je takrat na GrĹĄkih tleh Ĺže zelo prisotna. Toda tudi fantom se na poti zalomi, in Ä?eprav skoraj doseĹžejo svojega oÄ?eta Ognjena, do zdruĹženja ĹĄe ne pride.

ROĹ ANA, SAJOVIC KAJA: Sonce in deĹž

VELENJE ÄŒetrtek, 17. september 18.00 Titov trg Osrednja slovesnost ob obÄ?inskem prazniku (slavnostni govornik: Peter Dermol, kulturni program: Katrinas) 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Azijska diagonala s kolesom: Vietnam, Laos, KambodĹža, Tajska, potopisno predavanje Simona ErĹžena

Petek, 18. september

Od – Odrasli 641 – Priprava Şivil Vir: www.beletrina.si

Izjemno osebna knjiga najboljĹĄe kuharske mojstrice sveta.

Ob vznoĹžju gora, pod katerimi teÄ?e turkizna SoÄ?a, polna postrvi, stoji restavracija HiĹĄa Franko, ki je svetovno pozornost vzbudila po zaslugi chefinje Ane RoĹĄ, najboljĹĄe svetovne kuharske mojstrice ter ene najvplivnejĹĄih in navdihujoÄ?ih talentov globalne kulinariÄ?ne scene. V svojem knjiĹžnem

10.00 KnjiĹžnica Velenje, terasa Morning tea at 10am, druĹženje 19.00 Titov trg Nina PuĹĄlar, koncert (omejeno ĹĄt. sediĹĄÄ?, v primeru deĹžja v nedeljo, 20. 9.)

Sobota, 19. september 9.00-12.00 Titov trg Velenje se predstavi (Tek oÄ?kov) 11.00-13.00 Muzej Velenje (Velenjski grad) in Muzej usnjarstva na Slovenskem (Ĺ oĹĄtanj) Muzejske veĹĄÄ?ine za vse, delavnice muzealskih veĹĄÄ?in

Nedelja, 20. september 10.00 Titov trg Pihalni orkester Premogovnika Velenje, promenadni koncert (tudi na Kardeljevem trgu, Gorici, v

v izkrcanju, vendar mora jadrnica sama pluti naprej, da bodo tako zavedli zasledovalce. Za Ognjenove otroke se nadaljuje beg za Ĺživljenje. Otroci se z volkovoma in spremstvom uspeĹĄno izkrcajo, Fokasa pa na Milino Ĺželjo pustijo pri Ĺživljenju. Ko ga bizantinsko ladjevje doseĹže, pa jim ne zna dati nobene uporabne informacije, kje so se izkrcali. Mavricij Fokasa ne kaznuje, temveÄ? mu naloĹži nalogo, naj v tretje uspeĹĄno ulovi Slovane, drugaÄ?e bo ostal brez glave. Medtem si druĹĄÄ?ina najde zavetje v grĹĄki ribiĹĄki vasici, kjer reĹĄijo poglavarjevega sina. Mila in Ajda ostaneta v vasi, fantje pa se z volkovi zateÄ?ejo v bliĹžnjo votlino.

Seveda Ĺže naslov Zmage in porazi namiguje, da otrok ne Ä?aka lahko potovanje proti severu. Ko se zgodi ĹĄe napad gusarjev na vas, medtem ko Ajda reĹĄuje poglavarjevo Ĺženo, ki rojeva, se seveda vse dodatno zaplete. Gusarji odpeljejo tudi enega od bratov, ki se zdi za vedno izgubljen. Otroci so zaradi izpostavljenosti in prepoznavnosti zopet prisiljeni beĹžati. Ker je Mila noseÄ?a, se Ajda zaveda, da bo pobeg proti domu

29

PRIREDITVE

17. septembra 2020

Ĺ aleku in nasproti Mercator TrĹžnice Velenje ob KidriÄ?evi cesti)

Ponedeljek, 21. september

ÄŒetrtek, 17. september

17.00 Galerija Velenje LonÄ?ek na pike, pravljiÄ?no-glasbeni dogodek za otroke z Anjo Ĺ tefan in Janezom DovÄ?em 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Mali princ Fahim, biografska komedija

X

Torek, 22. september 17.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Podelitev Pikine bralne znaÄ?ke 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Pika se po Vili RoĹžle potika, delavnice (obvezne prijave) 18.00 Galerija Velenje VeÄ?er s Ä?astno pokroviteljico 31.

Pikinega festivala Anjo Ĺ tefan in ilustratorko Marjanco Jemec BoĹžiÄ?

Sreda, 23. september 16.00 Mestna obÄ?ina Velenje, sejna dvorana Kaj lahko storimo za svoja prebavila, predavanje prim. Zdenka Kikca 17.00 Velenjski grad, atrij Po pikastiÄ?nih obronkih Ĺ aleĹĄke doline, odprtje Pikine fotografske razstave 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Alzheimer cafe: Kako ohraniti moĹžgane?, pogovor s Sanjo LonÄ?ar

KINO spored prvencu RoĹĄeva v zelo osebnih esejih, spominskih utrinkih, receptih in pretanjeni fotografiji razkriva zgodbo svojega izjemnega Ĺživljenja. Z bralcem deli pokrajino, ki ji sluĹži kot navdih in bogat vir sezonskih surovin lokalnih nabiralcev, zgodbe o ribolovu ter vpogled v evolucijo njene domiselne, sofisticirane kuhinje. HiĹĄa Franko pod vodstvom Ane RoĹĄ je pred kratkim prejela dve Michelinovi zvezdici.

V knjigi pripoveduje tudi novinarka Kaja Sajovic, besedila pa spremljajo fotografije Susan Gabrijan. Knjiga je najprej izĹĄla v angleĹĄkem jeziku pri znameniti zaloĹžbi Phaidon. đ&#x;”˛

Ĺ OĹ TANJ

BESEN

10 DNI BREZ MAME

Unhinged, triler, 90 minut (ZDA) ReĹžija: Derrick Borte Igrajo: Russell Crowe, Jimmi Simpson, Caren Pistorius, Gabriel Bateman, Anne Leighton Petek, 18. 9., ob 20.00

10 jours sans maman, komedija, 98 minut (Francija) ReĹžija: Ludovic Bernard Igrajo: Aure Atika, Alexis Michalik, Franck Dubosc, HĂŠlĂŠna Noguerra, Alice David Nedelja, 20. 9., ob 20.00

LASSIE

MALI PRINC FAHIM

Lassie - Eine abenteuerliche Reise Podnaslovljena druĹžinska avantura, 100 minut (NemÄ?ija) ReĹžija: Hanno Olderdissen Igrajo: Nico Marischka, Sebastian Bezzel, Anna Maria MĂźhe, Matthias Habich, Bella Bading Nedelja, 20. 9., ob 16.00/otroĹĄka matineja

Fahim, biografska komiÄ?n drama, 107 minut (Francija) ReĹžija: Pierre-François Martin-Laval Igrajo: Assad Ahmed, GĂŠrard Depardieu, Mizanur Rahaman, Isabelle Nanty, Sarah Touffic Othman-Schmitt Ponedeljek, 21. 9., ob 20.00

Lunine mene

Julijske Alpe Pohodni tabor za odrasle v Julijskih Alpah (do 20.9.)

18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj DruĹžmirje, ki ga ni veÄ?

Torek, 22. september

17. septembra, ob 13.00,

18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ana Seher: SejĹĄeli

prazna luna (mlaj)

Ĺ MARTNO OB PAKI

CITY CENTER Celje

Petek, 18. september 19:00 Prireditveni ĹĄotor pri MC Ĺ martno ob Paki Prireditev Ana Drev zadnjiÄ? med rdeÄ?imi in modrimi koliÄ?ki

Sobota, 19. september 8:00

ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KmeÄ?ka trĹžnica 10:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Ĺ˝alec B (U-11) 14:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Kety Emmi Bistrica (U-17) 16:00 Ĺ portni park Ĺ martno ob Paki Nogometna tekma NK Ĺ martno 1928 : NK Kety Emmi Bistrica (U-19)

• Vsak Ä?etrtek BIO TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEÄŒKA TRĹ˝NICA; od 8.00 do 16.00 • Spremljajte naĹĄ FB profil; vsak Ä?etrtek ob 19. uri pravljica z babico Albino in vsako nedeljo ob 11. uri lutkovna pravljica. • Karting vrhnje parkiriĹĄÄ?e garaĹžne hiĹĄe. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru deĹžja zaprto. • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naĹĄih 90 trgovin.

Razstavo v Mestni galeriji posveÄ?ajo nekdanjim DruĹžmirÄ?anom Ĺ oĹĄtanj – Danes, v Ä?etrtek, 17. septembra, bodo v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj ob 18. uri odprli razstavo z naslovom ÂťDRUĹ˝MIRJE. Bila je vas, zdaj je jezero.ÂŤ Avtor razstave je Damijan KljajiÄ?, kustos Muzeja Velenje. PosveÄ?ena je vsem nekdanjim DruĹžmirÄ?anom, ki so morali zaradi izkopavanja lignita zapustiti svoje domove in si novo Ĺživljenje ustvariti drugje. Celotno naselje se je namreÄ? zaradi izkopavanja premoga ugreznilo, ugreznine pa je zalila voda. Danes na naselje spominja le ĹĄe veliko ugrezninsko jezero.

Ob odprtju bodo prikazali filma Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi (avtorja Tomo ÄŒonkaĹĄ in Damijan KljajiÄ?) in Ljudje iz gline (avtor Boris Andrej Mlakar), nastopila pa bosta Rudarski oktet in Oktet TEĹ .

Razstavo, ki so jo postavili ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj 30. septembru, bo odprl Ĺžupan Darko Menih. đ&#x;”˛

mkp

Ustvarjamo Zeleno energijo.

To je elektriÄ?no energijo, ki je proizvedena iz neomejenih obnovljivih virov; energije sonca in vetra.

Tako varujemo naĹĄe okolje!

www.janflorjan.si

FLORJAN

d.o.o.

JAN

INŽENIRING IN PROIZVODNJA

PROIZVODNI PROCESI | AVTOMATIZACIJA STROJEGRADNJA | VODENJE | INŽENIRING Znanje in izkuťnje s podroèij naťih aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnièno in oblikovalsko dovrťen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.

Elektro in telekomunikacijske storitve OptiÄ?ne in komunikacijske instalacije

www.scr.si

Kersnikova 13, Velenje • T 03 620 94 00 • GSM 041 260 670

ÄŒestitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje.

Cestitamo za praznik. Ĺ aleĹĄka Veterina d.o.o.

Cesta talcev 35, Velenje, 03 891 11 46, 031 688 600 Ponedeljek – petek: 7.30 – 18.00, sobota: 8.00 – 13.00

ObÄ?ankam in obÄ?anom iskreno Ä?estitamo za praznik Mestne obÄ?ine Velenje.

SedeĹž podjetja: Stanetova 37, Velenje, tel.: 03 898 73 30 Delavnica: Lokovica 28 h, Ĺ oĹĄtanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorjan.si

Naš čas, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 30

30

OBVEŠČEVALEC

17. septembra 2020

Nagradna križanka »Galeb«

RADIO VELENJE Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.

Tekstilna hiša Velenje Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si

Nudimo Vam: kopalke, perilo, nogavice, pižame bluze, oblačila za prosti čas posteljnino, brisače Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.

Galeb * Triumph * Lisca * Pounje * Snelly Prijazno vabljeni!

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

ČETRTEK, 17. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 18. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 19. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Rešeno izrezano geslo pošljite do 28. septembra na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Intel izgubil krono najvrednejšega proizvajalca čipov

Prvo električno kolo, ki lahko preseže 100 km/h

Čeprav je poslovanje podjetja Intel še vedno dobro, si druga podjetja vse bolj pospešeno prizadevajo, da ga prehitijo na vseh področjih. Pri tem je trenutno najbolj uspešno podjetje Nvidia, ki je podjetje Intel izpodrinila s prvega mesta najvrednejšega proizvajalca čipov v ZDA. Intel je svoj vodilni položaj izgubili prvič po maju leta 2014, kar dejansko kaže na to, da so se pri Nvidii nadvse potrudili.

Električna prevozna sredstva so v zadnjih nekaj letih doživela neverjeten porast. Idealna so za urbana mestna središča, za pot v službo, kratek izlet, rekreacijo ali vsakodnevno uporabo. Električno kolo je vse bolj priljubljeno tudi me domačimi zanesenjaki, ki se lotevajo takšnih in drugačnih predelav.

Podjetje Nvidia je Intel prehitelo v trenutku, ko se je njegova borzna vrednost povišala za 3,5 odstotka, in sicer za preračunanih 7,55 milijarde evrov. Odlično poslovanje podjetja Nvidia se vidi tudi v vrednosti njegovih delnic. Na medletni ravni se je vrednost delnic Nvidia povišala za 70 odstotkov, delnice podjetja Intel pa so izgubile štiri odstotke vrednosti. To je sicer presenetilo tudi največje poznavalce.

Tudi v prihodnosti Nvidii kaže dobro, saj se ukvarjajo s sistemei umetne inteligence, ki imajo ogromen potencial in bi lahko bili uporabljeni na številnih področjih našega življenja.

PRODAJA

KMETIJSKE MEHANIZACIJE

041 813 949 ODKUP

LESA IN HLODOVINE

041 843 276

NEDELJA, 20. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 21. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 22. septembra

VSE ZA ENOLOGIJO IN SADJARSTVO

Parafinsko olje, škarje za trgatev, kad PVC, leseni zaboj, sod, …

SLOVENSKA DRVA IZJEMNE KVALITETE IN PELETI PREDSEZONSKE CENE

ČESTITAMO ZA PRAZNIK MESTNE OBČINE VELENJE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 23. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM - 080 54 54 Velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje, Šmartno ob Paki.

Med njimi pa še posebej izstopa inovator, ki na spletnem portalu Reddit uporablja psevdonim u/jimminecraftguy. Ta je namreč 20 let staro kolo opremil z električnim motorjem iz pralnega stroja. Motor ima moči kar 1.100 vatov, z njim pa bi lahko kolo pri polni obremenitvi doseglo celo 150 kilometrov na uro. Zaradi »varnosti« je inovator zmanjšal končno moč na 110 kilometrov na uro, kar je še vedno zelo hitro.

Motor pralnega stroja je prilagodil na napetost 48 voltov, pogon kolesa pa se lahko premika, ne da bi voznik vrtel pedala. Inovator je za nameček še izpopolnil elektroniko, povečal zmogljivost baterij in izdelal pokrov, ki skrije celoten pogonski sistem v okvir kolesa.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 7. do 13. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 7. do 13. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 7. do 13. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. do 13. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 17. 9. 2020, barve: CMYK, stran 31

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

NEPREMIČNINE NAJAMEM stanovanje v Velenju.

Gsm: 031 474 829

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovni-

Eurofins ERICo Slovenija ponosno predstavlja svojo novost:

čevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

PLUG, dvobrazdni, Slavonac, dobro ohranjen, prodam. Gsm: 070 419 686.

DOMAČE ČEŠPLJE, prodam. Gsm: 031 861 865

• Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, KARDELJEV TRG, 62,2 m2, adaptirano l. 2016, 2/14 nad., ER: EI v izdelavi.

Cena: 85.000 €.

Mikrobiološki laboratorij za analizo pitne vode!

ŽIVALI NESNICE, rjave, črne, grahaste in štajerski petelini, vse cepljeno, starost 19 tednov, tik pred nesnostjo, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 27. 9. 2020, od 8.00 do 8.30.

Večje količine lahko tudi naročite.

Smo najcenejši na Koroškem. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

Dame in gospodje, Radio Velenje.

107,8 MHz

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

31

OBVEŠČEVALEC

17. septembra 2020

Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje!

Eurofins ERICo Slovenija d. o. o.

Koroška 58, Velenje T 03 898 1930 www.eurofins.si | info@eurofins.si

• Prodaja, stanovanje, 4-sobno: VELENJE, FOITOVA, 113 m2, 4-sobno, zgrajeno l. 1975, adaptirano l. 2018, 9/10 nad., ER: EI v izdelavi.

Cena: 135.000 €.

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

V soboto, 19.9. in nedeljo, 20. 9. 2020 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro - 03 588 11 14 Zdravstvena postaja Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v ZD Šoštanj ni dovoljen.

Info: 03 898 17 50

Upravna enota Velenje

mali OGLASI

POROKE •

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

GIBANJE prebivalstva

Grobelnik Matevž, Velenje, Šmartinske Cirkovce 10A in Sladić Damjana, Velenje, Cesta VII 14

SMRTI • •

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Škoflek Stanislava, roj. 1935, Velenje, Črnova 17A Sevšek Stanko, roj. 1950, Velenje, Konovska cesta 4A

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 3. septembra 2020, so:

razstava dobro, boljše, vse najboljše

Martina Seme, Gregorčičeva 20, 3320 Velenje; • Bojan Knez, Male Dole 33 / A, 3212 Vojnik; • Mira Golčar, Kajuhova 3, 3325 Šoštanj.

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!

Rešitev gesla: MOBTEL TELEKOM SLOVENIJE

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Euromarkt Center d.o.o., Šmartinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

VA RAZSTA ET ART 3D STRE 9. 2020 15. - 30.

JI OSREDN R PROSTO

•

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ Ä?­ as, 17. 9. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 32

Obogatiti Ĺželijo turistiÄ?no ponudbo doline gradov Spoznali smo Viteze Ĺ aleĹĄke, ki obujajo viteĹĄko in drugo srednjeveĹĄko kulturo ter skupaj s sorodnimi skupinami postavljajo srednjeveĹĄke tabore na slovenskih gradovih Tina Felicijan

Pod Ĺ aleĹĄkim gradom ĹĄe danes Ĺživijo staroselci, ki so nasledili domaÄ?ije z dolgimi tradicijami.

Njihovo Ĺživljenje na starem trgu ima kar nekaj skupnih toÄ?k, poglavitna pa je ljubezen do dediĹĄÄ?ine, ki jo z raznimi aktivnostmi Ĺželijo ohranjati. Tako veliko Ĺ aleÄ?anov povezuje zanimanje za srednjeveĹĄko kulturo in navade. Na pobudo Valentina PodpeÄ?ana, sicer poznanega po kamnoseĹĄtvu tik pod gradom, se je 14-Ä?lanska skupina odloÄ?ila, da ubere svojo pot ohranjanja spomina na Ĺ alek v Ä?asu, ko mu je vladala grajska gospoda, ki so jo varovali vitezi. Že nekaj let sem imel idejo, da bi se poglobili v viteĹĄko kulturo, se priuÄ?ili meÄ?evanja in drugih veĹĄÄ?in, da bi lahko ob raznih priloĹžnostih v domaÄ?em kraju in drugod prikazali viteĹĄtvo. V zaÄ?etku leta smo ustanovili kul-

Vitez Valentin: ÂťVitez ni mogel biti vsak. Prodali so cele posesti, da so si lahko kupili oklepe in oroĹžje. Vendar so jim graĹĄÄ?aki usluge poplaÄ?ali z zemljo. Vitezi so imeli oklep, naramnike, kolenÄ?nike, Ä?elado, rokavice, vse iz 1,6-milimetrskega jekla. Nosili so meÄ?, sulico in ĹĄÄ?it. Tudi sam sem opremljen od nog do glave.

Opremo, ki seveda ni originalna, ampak gre za replike, vitezi kupujemo v tujini, predvsem v NemÄ?iji, Italiji in na Poljskem.

Stane za en mali avto. Tehta pa od 30 do 40 kilogramov. Samo meÄ? je teĹžek okrog 4 kilograme, tako da ga ni enostavno vihteti.

Ko imaĹĄ vse to na sebi in si v pripravljenosti na spopad, v mislih postaneĹĄ pravi vitez, poln adrenalina, Ĺželjan zmage.ÂŤ

turno druĹĄtvo Vitezi Ĺ aleĹĄki, v katerem deluje plesna skupina, ki uprizarja srednjeveĹĄke plese, v ospredju pa smo vitezi, ki prikazujemo meÄ?evanje, lokostrelstvo in druge viteĹĄke veĹĄÄ?ine, viteĹĄko in drugo srednjeveĹĄko oblaÄ?ilno kulturo ter oroĹžje, prirejamo pa srednjeveĹĄke igre in tudi otroĹĄki program,ÂŤ pripoveduje PodpeÄ?an – Vitez Valentin.

Glede na to, da je Ĺ aleĹĄka dolina znana kot dolina gradov in je srednjeveĹĄka dediĹĄÄ?ina pomemben del lokalne turistiÄ?ne ponudbe, je pri nas manjkala viteĹĄka skupina, ki bi lahko tako obiskovalcem kot domaÄ?inom prikazovala Ĺživljenje v srednjem veku in

s tem obogatila vsebino ĹĄaleĹĄkih gradov, pravijo Ä?lani Vitezov Ĺ aleĹĄkih, ki so minulo soboto na Velenjskem gradu postavili svoj prvi srednjeveĹĄki tabor. Skupaj s celjsko viteĹĄko skupino Vitezi najemniki grofov Celjskih, s katero sodelujejo in od katere dobijo tudi veliko znanja, so razpeli ĹĄotore, razstavili viteĹĄke oklepe in oroĹžje, razgrnili koĹže, zapiÄ?ili zastave, postavili lokostrelsko streliĹĄÄ?e, prizoriĹĄÄ?e viteĹĄkih meÄ?evanj in kotiÄ?ke z igrami, ki so bile priljubljene na srednjeveĹĄkih trgih. Podoben tabor bi radi priredili tudi na Ĺ aleĹĄkem gradu. ÂťPri razvoju turizma se bomo morali vedno bolj opirati na lo-

kalne posebnosti, poudarjati naĹĄo dediĹĄÄ?ino in jo prikazati Ä?im bolj zanimivo. Imamo krasne pogoje za prikazovanje srednjeveĹĄke kulture, ki je za turiste zelo privlaÄ?na. Prav doĹživetja so tista, ki najbolj obogatijo spomenike kulturne dediĹĄÄ?ine. Zato se Ĺželimo Ä?im veÄ? ukvarjati s srednjeveĹĄko zgodovino v dolini gradov in prirejati prireditve na to temo,ÂŤ pa je povedala Ä?lanica Vitezov Ĺ aleĹĄkih Anica Oblak, ki ima s tem bogate izkuĹĄnje.

MoÄ?no je zadiĹĄalo po jeseni KulinariÄ?na trĹžnica Promenada okusov je tokrat postregla jesenske okuse in barve Tina Felicijan

Velenje, 11. septembra – Tokrat so bili rdeÄ?a nit Promenade okusov v organizaciji Zavoda za turizem Ĺ aleĹĄke doline Şlahtni kulinariÄ?ni uĹžitki, izjemna gastronomska bera pa je postregla z novimi jesenskimi okusi in Ä?arobnimi napitki.ÂŤ Ljubitelji okuĹĄanja nekoliko drugaÄ?nih, tudi bolj eksotiÄ?nih jedi, ki jih na vsakdanjih jedilnikih lokalnih kulinariÄ?nih ponudnikov redko najdejo, so se znova razveselili gostincev izza meja Ĺ aleĹĄke ali Savinjske doline, ki obiÄ?ajno prevladujejo. Svoje niĹĄe pa so predstavili tudi lokalni ustvarjalci v

gastronomiji, ki bodisi sledijo tradicionalnim kmeÄ?kim sestavinam in okusom bodisi lokalne sestavine sestavljajo v nove, zanimive jedi. Za vsako jed se je naĹĄel tudi primeren kozarec pijaÄ?e. Mesne ali ribje, orientalske ali kmeÄ?ke, moÄ?no zaÄ?injene ali povsem naravne, zelenjavne ali testene, sladke in ĹĄe slajĹĄe – vse jedi se je dalo poplakniti z raznosortnim vinom, kraft pivom, sadnim sokom ali kakim drugim brezalkoholnim napitkom.

Ponovno pa so na svoj raÄ?un priĹĄli sladkosnedi, saj ni manjkalo vafljev na vse naÄ?ine, ĹĄtrukljev, roladic, tortic in drugih đ&#x;”˛ sladic.

Na tokratni Promenadi okusov se je prviÄ? predstavila gostilna Krpan iz Ĺ marja pri JelĹĄah. Veliko gostilno za 250 gostov vodi Toni GoleĹž ĹĄele dobro leto, zato del menija z veseljem ponudi tudi na kulinariÄ?nih trĹžnicah po Sloveniji, ki so dobra priloĹžnost za predstavitev novim gostom, pravi, s tem pa za krepitev prepoznavnosti. Za Promenado okusov, na kateri je bilo vzduĹĄje prav prijetno, vsaj dopoldne pa ni bilo toliko obiskovalcev, kot so priÄ?akovali, so pripravili izvrstno kombinacijo sezonskih sestavin – na ponvi peÄ?ena svinjska rebrca ali perutniÄ?ke, zaÄ?injena z Ĺžar omako, zeljno solato s kremnim prelivom, pirino kaĹĄoto s suhim paradiĹžnikom, jurÄ?ki in sirom ter tortico iz bele Ä?okolade in oreĹĄÄ?kov. ÂťHrano pripravljamo pred gosti, kar je zelo atraktivno. Dobili smo dobre odzive. Sestavine in okusi se odliÄ?no ujemajo.ÂŤ

Janko in Majda Ĺ kruba iz Pesja sta zvesta obiskovalca Promenade okusov. To je namreÄ? zelo zanimiva ideja, pravita. ÂťProstor je za to zelo primeren, ponudba je raznolika, veliko je zanimivosti in dogajanja.ÂŤ Zato se, Ä?e sta le doma, se z veseljem sprehodita med stojnicami in vsakiÄ? izbereta kaj novega. ÂťLepo je, da je ponudba drugaÄ?na kot v lokalnih gostilnah in je vsakiÄ? kaj novega. Tokrat sva izbrala okusno zaÄ?injena peÄ?ena rebrca z zeljno solato. Dobro je bilo.ÂŤ

Glavni trg, Ĺ oĹĄtanj

19. 9. 2020 ob 18.00

Tinkara Kovac in KUD Ravne v

na otvoritvi ĹĄoĹĄtanjskega Glavnega trga

đ&#x;”˛