37 2021

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (8/23 °C), soboto (11/24 °C) in nedeljo (13/24 °C) bo pretežno sončno.

Četrtek, 23. septembra 2021

številka 37 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Začetek novega na koncu starega Tina Felicijan

Velenje praznuje Mesec september je bil v Mestni občini Velenje kar ves prazničen. Zvrstili so se številni dogodki, s katerimi so v različnih krajih obeleževali letošnje pridobitve. Veliko pa je bilo tudi večjih, še posebej v zadnjem tednu.

Osrednja slovesnost je bila v ponedeljek zvečer v Domu kulture, z njo pa so izrekli predvsem globok poklon letošnjim občinskim nagrajencem, ki so vsak na svojem področju,

po svojih močeh, prispevali del k razvojnemu mozaiku tukajšnjega okolja.

Zelo veseli pa so bili, da se je praznika (mnogi pa tudi razvojne konference) udeležilo 40 gostov kar enajst delegacij partnerskih in prijateljskih mest iz šestih držav. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je zanje pripravil tudi poseben sprejem, in izrazil zadovoljstvo, da praznujejo z Velenjem. Tu

so bili predstavniki Banjaluke, Esslingena, Istočno Novo Sarajevo, Lukavca, Pljevlja, Prievidza, Prijedora, Valjeva, Vienne, Vranja in Vrnjačke Banje.

Več o osrednji občinski slovesnosti v počastitev praznika in o letošnjih nagrajencih na strani 3.

V iskanju pravičnih rešitev Letošnje praznovanje Mestne občine Velenje mineva v znamenju prestrukturiranja SAŠA regije, ki je bilo rdeča nit dvodnevne mednarodne razvojne konference o izstopu iz premoga Tina Felicijan

Velenje, 21. in 22. septembra – Na razvojni konferenci z naslovom Pozdravljena, prihodnost – na zeleno do kakovostnejšega življenja je Mestna občina Velenje spoznavala primere dobrih praks evropskih mest in regij na poti do kakovostnega in pravičnega izstopa iz premoga. To je namreč največji izziv, ki širšo lokalno skupnost čaka v prihodnosti, zato pravočasno potrebuje veliko pozornosti, utemeljuje župan Peter Dermol. »V času praznovanja, ko Velenje gosti predstavnike 11 partnerskih mest, med katerimi so mnoga prav tako premogovna, bomo izkoristili priložnost za izmenjavo izkušenj pri mehkem prehodu iz obstoječe gospodarske panoge v zeleno energijo brez socialnih stisk in z učinkovitimi gospodarskimi prijemi. Prepričan sem, da konferenca ne koristi le

nam, ampak tudi drugim v evropski skupnosti, ki so pred podobnimi izzivi. Naš cilj so zaključki o korakih prestrukturiranja – kako so se ga lotili v tujini, kako so nastajali dokumenti, kako so se zbirala finančna sredstva, kako se je spremenila družbena miselnost in kaj naj storimo v Sloveniji. V upanju, da bodo ti zaključki dobra iztočnica za priprave na prestrukturiranje, jih bomo predstavili javnosti, predvsem pa tistim, ki na državni ravni igrajo ključno vlogo in sprejemajo vse potrebne strateške odločitve in zakonodajo,« je napovedal pred dvodnevnim srečanjem s tehtnimi gosti.

Zbranim v velenjskem kulturnem domu so v živo in po spletu predavali koordinatorica za strateške programe premogovnih regij v tranziciji v okviru Evropskega zelenega dogovora dr. Anna Sobczak in koordinator Sklada za pravičen prehod dr. Sander

Happaerts, oba iz Evropske komisije, župan nemškega mesta Bedburg Sascha Solbach, direktorica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen, direktor Agencije prihodnosti Porurje Ralph Sterck in dr. Christian Rohe iz Ministrstva za gospodarstvo Severnega Porenja-Vestfalije. Župan jih je povabil v sodelovanju z veleposlanico Zvezne republike Nemčije Natalie Kauther, ki je zbrane nagovorila v uvodu prvega dne konference. Med drugim je dejala, da se s prestrukturiranjem premogovnih regij ne spreminjajo le lokalna okolja. Zaključuje se tudi velik del evropske zgodovine. »Blaginja evropske skupnosti ima korenine v rudarski industriji. Evropska skupnost za premog in jeklo je bila tista, ki je leta 1952 združila Evropejce. Zato ne pretiravamo, ko opuščanje rudarske industrije imenujemo zgodovinski izziv,« je dejala in

🔲

mz

Vključenost vseh deležnikov, pravičen izstop iz premoga, 5000 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, zelena preobrazba daljinskega ogrevanja, zaveza, da bo poskrbljeno za vse zaposlene, sanacija degradiranih zemljišč, zadostna finančna sredstva, zakonodaja, infrastruktura, zelena energija – to so pričakovanja lokalne skupnosti od procesa prestrukturiranja. spodbudila k optimističnemu načrtovanju brezogljične prihodnosti. »Na podlagi izkušenj Nemčije vam lahko zagotovim, da se je s tem izzivom mogoče uspešno spopasti in doseči nekaj edinstvenega, če vsi potrebni deležniki usklajeno sodelujejo.« Mestna občina Velenje je na konferenco povabila tudi resorna ministrstva – za infrastrukturo, za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za finance – in službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko. Odzvalo se je le ministrstvo za infrastrukturo. Tako je na včerajšnji okrogli mizi sodeloval državni sekretar Blaž Košorok. 🔲

Nova podoba Starega trga je, če jo primerjamo s prejšnjo, preprosto presenetljiva. Prostor je prostran in sončen. Prinaša novo arhitekturo (oziroma vrača staro v novi podobi). Odpira tudi nove poglede na starotrške hiše. Pravzaprav šele zdaj lahko zares užijemo vedute Starega trga. Njegova celovita prenova, ki jo čaka še nekaj dopolnitev, je Staremu Velenju dala novo energijo. Ljudje so se nanjo odzvali z navdušenjem. In s pričakovanji. Podobno kot pred leti na promenado, ki je očarala z optičnim učinkom.

Ali nedavno na Visto, ki vzbuja spoštovanje že s svojo monumentalno pojavo.

Te projekte (poleg tega, da so izdatno sofinancirani iz evropskih in državnih sredstev, kar je za lokalno skupnost samo po sebi dosežek, ki si zasluži pohvalo) povezuje nadomeščanje starega z novim, pri čemer se novo osmišlja v primerjavi s starim. Brez te primerjave učinek novega izgubi moč. Bolj ko se spomin na staro oddaljuje, bolj novo postaja zgolj sedanje. Ker navdušenja ne more vzdrževati le s podobo, ki prej ali slej neha presenečati, jo mora z dodano vrednostjo. Tudi to povezuje promenado, Visto in Stari trg. So več kot infrastrukturna nadgradnja javnih prostorov.

Prinašajo možnosti za zaželene vsebine, ki jih staro ni omogočalo, novo pa jih podpira. So potencial za družbeni in gospodarski razvoj na različnih področjih. Prinašajo torej revitalizacijo. Vendar ne sami od sebe. Zaključek prenove območja prinese novo infrastrukturo, kar je pomembna faza njegovega ponovnega oživljanja. Z njo se začne in nikoli ne preneha vnašanje vsebin. Te zares prinesejo življenje. A prav tako kot gradbeni načrti in zaključna dela potrebujejo vire – človeške in finančne.

Tega se lahko mlajša Vista in novi Stari trg naučita od promenade, ki je danes kljub trudu ustvarjalcev vsebin pretežno le zapletena pešpot, ki povezuje javne servise in poslovne objekte s središčem mesta. Ljudje gredo na promenado po opravkih, ne po doživetja ali sprostitev. Živi med srednješolskimi odmori, Promenado okusov, Čarobno promenado in nekaterimi dogodki, ki se tam le še morajo zgoditi in se bodo dogajali, dokler ne bodo v nizu drugih lokacij za prireditve v našem mestu našli bolj praktičnih. Vitalna torej ni. Impresionira pa le še turiste na prvem sprehodu, ki traja nekaj minut in se lahko zaključi bodisi v lokalu na enem bodisi na drugem koncu.

Vista, ki prav tako pretežno sameva (saj vendarle ni namenjena le sprehajanju od otroških igral do razgledne ploščadi in kofetkanju, temveč »najrazličnejšim vsebinam za vsakogar«), se še lahko sklicuje na epidemijo in si za spektakularen izbruh življenja vzame še nekaj časa. Menedžment tega zaklada potencialov ga lahko spretno izkoristi za promocijo in trženje. Lokalni profesionalni in ljubiteljski ustvarjalci težko pričakovanih oživljajočih vsebin lahko še tuhtajo o primernih za tako (milo rečeno) specifično prizorišče, ki bodo tudi v okviru njihovih zmožnosti in obenem učinkovite. A dolgo odlašati ne smejo. Vau efekt popušča tudi pri Visti. Ljudje potrebujejo nov razlog, da park obiščejo.

Poskusi revitalizacije zgolj z novo podobo prostorov s široko (ne) opredeljenim namenom, ohlapno vizijo, posplošenimi cilji in skromnimi sredstvi za njihovo uresničevanje imajo kratek domet.

Brez strateškega načrtovanja in kontinuiranega izvajanja vseh faz preporoda, začenši z usklajevanjem nastajajoče infrastrukture z vsebinami, ki bodo prinesle življenje, se ta očitno zaustavi.

Kaže, da Staro Velenje to sluti. Z že obstoječo in ponovno dostopno ter v novih objektih še načrtovano ponudbo v slogu obrtniške, umetniške, muzejske četrti imajo akterji revitalizacije Starega Velenja boljšo odskočno desko za preplet svoje ustvarjalnosti na poti preporoda prostora v vsakodnevno zanimivo območje, gostoljubno za domačine in turiste. Naj jim uspe, preden se bo novo postaralo, ne da bi zares živelo. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

23. septembra 2021

Vane Gošnik častni občan Šoštanja Zaključek obnove Kajuhovega parka predviden za konec prihodnjega leta – Takrat bo dokončana tudi garažna hiša Jasmina Škarja

bil podan že pred leti, ko bi si naziv častnega občana najbolj zaslužil. Priznanje Občine Šoštanj prejmeta Jelka Kušar, že 15 let predana socialnemu in humanitarnemu delu, ki jima namenja ves prosti čas in je tudi koordinatorka projekta Starejši za starejše pri Društvu upokojencev Šoštanj, ter učiteljica Maša Stropnik, ki je

delo jemlje kot poslanstvo. Tudi ona bo prejela priznanje. Plakete Občine Šoštanj pa prejmejo Milan Fras, Marko Potočnik in mag. Majda Zaveršnik Puc. Milan Fras je aktivno vključen v delovanje KS Lokovica, še posebej pa Gasilskega društva. Marko Potočnik je magister farmacije, ki je kljub mladosti zelo aktiven

Šoštanj, 15. septembra – Osrednje točke dnevnega reda 18. seje sveta Občine Šoštanj so bile predlog odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Šoštanj na področju programa splošne oziroma družinske ambulante, za katerega je bil sprejet hitri postopek, saj v Šoštanju ljudje ne morejo priti do zdravnika. Z mesecem septembrom so rešili problem pediatra, ki je trenutno na rednem letnem dopustu. Za koncesijo pa so že prejeli odločbo ministrstva in ZZZS-ja. Nadaljevali so s predstavitvijo Sklepa o seznanitvi s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Šoštanj za leto 2021, v obdobju od 1. 1. 2021 do 30.

6. 2021. Splošni del proračuna prihodkov je znašal 15.994.589, odhodkov pa 16.935.563. Iz tekoče rezerve sredstva niso bila porabljena. Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu fi- zavzeta prostovoljka že skoraj 25 v kraju in občini. V Kulturnem nanciranja se občina za proračun let, vodi pa tudi skupino šestnaj- domu Ravne, katerega predseleta 2021 ne zadolži. stih prostovoljcev. Je oseba, ki s dnik je, se kali že 7 let. Z njim svojimi delom in dejanji vidno je zavel nov, svež veter s številniPotrdili letošnje pripomore k prepoznavnosti in mi novostmi in z dogajanji, ki so občinske nagrajence ugledu kraja in občine in svoje še kako zaznamovala Kulturno Predsednik komisije za priznanja Srečko Potočnik je predstavil predloge letošnjih občinskih naDamjan Černe je predstavil idejni projekt obnove Kajuhovega grajencev, ki so jih svetniki tudi parka. »Poudarjena bo osrednja povezava proti mestnemu jedru potrdili. ter nova povezava proti reki Paki. Največja posega bosta umik Naziv Častni občan bo prejel parkirišča z osrednje površine parka ter gradnja novega parkiVane Gošnik, ki je bil gonilna rišča z boljšim parkiranjem ob Kajuhovi cesti. Največji zalogaj sila ekološke preobrazbe v Obbo ohranjanje prostorske identitete prostora in hkrati umeščanje čini Šoštanj. Nekaterim svetninove prostorske strukture. kom je bilo žal le, da predlog ni

društvo Ravne. Majda Zaveršnik Puc od leta 2006 uspešno opravlja delo ravnateljice OŠ Karla Destovnika -Kajuha Šoštanj. V vseh letih je aktivna članica različnih delovnih skupin MIZŠ, v tem mandatu pa tudi članica odbora za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva.

V garažni hiši bo 115 parkirnih mest

Damjan Černe je na seji predstavil idejni projekt obnove Kajuhovega parka, ki naj bi bil, tako kot izgradnja garažne hiše v Šoštanju, zaključen konec prihodnjega leta. Matic Lašič pa je povedal, da je predvidena v dveh etažah, izkoriščena bo tudi streha, kjer bodo prav tako parkirna mesta za obiskovalce. V objektu bo 115 parkirnih mest, predvidena je 1/3 parkirišč za abonente in lastnike nepremičnin, ostalo za obiskovalce.

Kaj zanima svetnike?

Svetnik mag. Damjan Konovšek je poslal pisno vprašanje glede zavarovanja območja Družmirja kot območja kulturnega spomenika lokalnega pomena, za to pa na občini ne vidijo potrebe, saj na tem območju še vedno poteka izkopavanje premoga in posledično ugrezanje zemeljske površine.

Za projekt obnove Kajuhovega parka so predstavniki LO LMŠ Šoštanj podali pobudo, da naj se ta opravlja strokovno in se pri tem upoštevajo avtorske in moralne pravice arhitekta Nandeta Korpnika, ki je ustvaril zasnovo in podobo parka.

Deja Božič je izpostavila težavo z razsvetljavo na dvorišču, s katero se soočajo gasilci PGD Topolšica, česar se zavedajo tudi na Občini Šoštanj, kjer se trudijo, da ne pretiravajo z novimi razsvetljavami.

Svetnica Urška Kurnik je izpostavila pomen oživitve športne zveze in problem vandalizma, ki je v mestu Šoštanj prisoten na vsakem koraku, opozorila pa je tudi na neprimerno vožnjo

voznikov motornih koles, s čimer so seznanili rajonskega policista.

Mag. Damjana Konovška je zanimalo tudi, kdo bo v komisiji za participativni proračun in kaj je s stroški, ki so nastali s Kajuhovim domom, kaj bo sedaj v objektu, pa je zanimalo Urško Kurnik.

Lista Borisa Goličnik je predlagala ogled Turne in gradbišča tretje razvojne osi. Svetniki želijo biti v prihodnje seznanjeni s tem, kdaj jih bo obiskal minister.

Bojana Žnider je opozorila še na nesnago in smeti okrog jezera. 🔲

Darko Menih: »Želimo urediti parkirišče, na območju nekdanje tovarne usnja.

Upam, da bomo do jeseni spravili projektno dokumentacijo pod streho. Gre za velik projekt, za katerega upam, da bo, ko bo realiziran, rešil zagato parkiranja v Šoštanju.«

Matic Lašič: »Predvidena lokacija garažne hiše je severozahodni del starotrškega jedra, na obstoječem makadamskem parkirišču.

Predvidena je v dveh etažah, izkoriščena bo tudi streha, zmogljivost objekta bo 115 parkirnih mest. Predvidena je 1/3 parkirišč za abonente in lastnike nepremičnin, ostala bodo namenjena obiskovalcem. Za zunanjo uporabo bo namenjenih približno 80 parkirnih mest, se pa ta številka lahko spreminja glede na potrebe mesta. Območje je znotraj trškega jedra, ki je pod varovanjem Zavoda za spomeniško varstvo Celje. Predviden poseg bo opravljen tako, da zgradba ne bo dominantna v prostoru, temveč nizka, zakrita in skrita za mestom, z visokoraslo vegetacijo. Z Občino Šoštanj imamo ambiciozen plan, da do konca letošnjega leta pridobimo gradbeno dovoljenje in izdelamo izvedbeno dokumentacijo. Namera je, da se ob začetku prihodnjega leta, v zimskem času, izvede javni razpis za izbiro izvajalca in posledično v naslednjem letu steče tudi gradnja objekta. Kar pomeni, da bi lahko garažna hiša zaživela ob koncu naslednjega leta.«

V prenovljeno pisarno povabili predsednika mag. Mateja Tonina Minister za obrambo Matej Tonin obiskal GD Velenje ter mestni odbor NSi

Tonin je obiskal tudi Mestni odbor NSi Velenje, ki ga vodi Matej Pečnik. Povabili so ga v Minister za obrambo mag. Ma- gasilska enota širšega pomena posreduje tudi pri prometnih ne- Vodstvo društva se je z mini- prenovljeno pisarno, ki jo imajo tej Tonin je v sklopu vladnega opravijo približno štiristo inter- srečah in nesrečah z nevarnimi strom pogovarjalo tudi o statu- v prostorih Gasilskega doma Šaobiska v Savinjski regiji obiskal vencij letno. Takšno obliko or- snovmi. Lani so sodelovali pri su gasilcev in možnostih, da bi lek. S ponosom so mu povedali, tudi GD Velenje, ki predstavlja ganizacije je posebej pohvalil, gašenju 77 požarov, 66 je bilo bili delodajalci prostovoljnemu da so jo obnovili udarniško, je pa jedro poklicnih gasilcev že več saj se je izkazala za dobro, tudi tehničnih, 230 pa drugih inter- gasilstvu bolj naklonjeni, pa tudi nekaj sredstev zanjo iz naslova kot dve desetletji, skupaj s pro- glede racionalne porabe tehnič- vencij. Letos so skupaj opra- o prihodnjih izzivih tretje razvoj- svetniške skupine prispevala tudi stovoljnimi pripadniki pa kot nih in drugih sredstev. Društvo vili že več kot 270 intervencij. ne osi. svetnica Veronika Juvan.

Predstavnikom GD Velenje je minister z zanimanjem prisluhnil.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Člani mestnega odbora NSi so bili obiska predsednika mag. Mateja Tonina zelo veseli.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

»Ponosni smo na naš odbor,« je poudarila občinska svetnica Veronika Juvan. »Redno se sestajamo in skupaj oblikujemo stališča, ki jih potem prenesem v občinski svet. Še posebej sem zadovoljna, da je bila upoštevana naša pobuda v zvezi z otroškim varstvom, pred kratkim pa je Velenje dobilo tudi samopostrežni mlekomat, kar je prav tako bila naša pobuda. Uresničila pa se je tudi želja krajanov Konovega po posodobitvi ceste in namestitvi merilnika hitrosti, « je še dejala in dodala, da pa ni zadovoljna, da bodo pri Momaxu uredili krožišče in ne križišče, kar bo po njenem še upočasnilo promet na tem območju. Člani MO NSi so nezadovoljni tudi s prepočasnim pridobivanjem investitorjev v poslovne cone. Člani so izrazili prepričanje, da se bodo v novi pisarni tudi v prihodnje radi zbirali, veseli pa bodo tudi obiskov, vrata so vsem občanom odprta, vabijo pa tudi na družbena omrežja. 🔲

mz

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 3

SLAVNOSTNA SEJA

23. septembra 2021

3

Z energijo in razvojnim potencialom prežeta prihodnost Na osrednji slovesnosti v počastitev občinskega praznika so podelili letošnja občinska priznanja in se zazrli v prihodnost – Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki partnerskih in prijateljskih mest Mira Zakošek

Velenje, 20. septembra – Številni občani in gostje so se množično udeležili osrednje slovesnosti v počastitev praznika Mestne občine Velenje. Med drugim so prišle delegacije iz enajstih pobratenih in prijateljskih mest. Mnogi so ostali tudi na torkovi in sredini razvojni konferenci. Kulturni program so pripravili člani glasbene skupine The Hišn‘ Band, pevka Anja Vodušek in Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, ki je znova navdušila s posnetkom Ode radosti, ki so ga posneli poleti na Visti.

Slavnostni govornik je bil župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki se je v uvodu ustavil pri besedi pravičnost in se z njo na različne načine »poigral«, vsekakor pa bo ta beseda v povezavi s prehodom iz premogovnih regij nujna za uspešni tukajšnji razvoj. Nanizal je številne letošnje uspehe, tretjič zapored osvojen naziv Velenjske plaže za najlepše kopališče, za naziv najbolj varnega mesta, še posebej pa je znova pohvalil udarnike in vse druge, ki so v času zdravstvene krize velikodušno pomagali, opravili več kot 4000 udarniških ur, razdelili 4000 toplih brezplačnih obrokov, šli 300-krat v trgovino ali lekarno namesto starostnikov …

Zavzel se je za pravičnost v smislu dostopa do dostojnega življenja, ki ga to okolje vsekakor zagotavlja. »Tisto, kar je lahko nekaj, kar zahteva družbeni premislek, je do danes sicer še zgolj neuraden podatek, in sicer velik porast

Grbi Mestne občine Velenje

Civilna zaščita Mestne občine Velenje – za požrtvovalno in nesebično udejstvovanje v času zdravstvene epidemije. Razglasitev epidemije marca lani je pomenila aktivacijo štaba civilne zaščite ter načrta zaščite in reševanja. Štab velenjske civilne zaščite je povezoval vse, ki so lahko pomagali

in poskrbeli za čim bolj normalno življenje in potrebno pomoč.

Franc Špegel – za dolgoletno delo na področju turizma in prispevek k razvoju lokalne skupnosti. Ustanovil je Turistično društvo Vinska Gora in mu predsedoval več mandatov. Z odmevnimi prireditvami je Vinska Gora postala prepoznavna po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu. Pred trinajstimi leti je postal predsednik Turistične zveze Velenje in ji predsedoval 10 let. Napisal je tudi več knjig. Prejel je veliko priznanj, med drugim priznanje Državnega sveta za naj prostovoljca.

Vlado Vrbič – za dolgoletno delo na področju kulture in prispevek k delovanju lokalne skupnosti. Leta 1988 je postal

prebivalk in prebivalcev v Velenju. Po zadnjih neuradnih podatkih nas je že več kot 36 tisoč. To seveda ob dejstvu, da je tudi brezposelnost nizka in da je gospodarstvo v dobri kondiciji, pomeni zelo veliko kupno moč. Istočasno pa seveda velik pritisk (v pozitivnem smislu) na predšolsko vzgojo,« je dejal in dodal, da že pripravljajo vse potrebno za razširitev vrtca Najdihojca. S podobnimi težavami se bodo soočali seveda tudi v

direktor Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, po reorganizaciji je vodil Festival Velenje, leta 2008 pa je postal direktor Knjižnice Velenje. Kot takratni direktor je sprejel predlog o Pikinem dnevu, ki je čez leta zrasel v največji otroški festival v Sloveniji. V okviru založniške dejavnosti so pod njegovim vodstvom izdali kar šestnajst knjig Šaleških raz-

šolah in na področju povpraševanja po najemniških stanovanjih. Storili pa bodo tudi vse, da se tisti, ki prihajajo v to okolje z drugih območij, čim bolj uspešno integrirajo v ta prostor.

Z zadovoljstvom se je ozrl na novo obliko sodelovanje z občani, na dva generacijska foruma, ki so ju uspešno izvedli, in – kar je še bolj pomembno – uresničili tudi večino tam zastavljenega. Tako že udejanjajo urbani park, v katerem bo tudi plezalna stena (pri njeni postavitvi sodeluje Velenjčan Gorazd Hren – selektor slovenske plezalne reprezentance in nekdanji trener Janje Garnbret). Komunalni prispevek mladim za reševanje stanovanjskih

vodja festivala je književnik Ivo Stropnik.

MAX klub Velenje – za uspešno 30-letno delovanje in prispevek k družabnemu, družbenemu in kulturnemu življenju. V letu 1991 je Marko Kolšek v pritličnih prostorih Rdeče dvorane odprl Max klub. V treh desetletjih obstoja se je iz lokala preobrazil v mnogo več, v organizatorja velikih koncertov (Maximalni žuri), organizatorja izletov na koncerte doma in po svetu, ponudnika plesišča, vzpostavitelja koncertnega odra in trajnostnega koncepta segmentiranja koncertnega programa. Še posebno ustvarjalno programsko in izobraževalno vlogo Max klub še vedno izvaja Bojan Prelovšek, Franc Špegel in Vlado Vrbič in usmerja na področju jazza. V gledov in več manjših publikacij. Že več let je urednik glasila Medobčinske organizacije ZZB – Šaleški upornik. Največ energije in svojega časa pa je nedvomno posvetil raziskovanju življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha.

Plakete Mestne občine Velenje

Lirikonfest – za uspešno 20-letno delovanje na področju kulture in prispevek k razvoju lirične umetnosti. Lirikonfest Velenje je tradicionalni celoletni literarni festival lirične umetnosti 21. stoletja z osrednjim programom književnega srečanja z mednarodnimi gosti v Velenju.

Pobudnik ustanovitve ter večletni programski in organizacijski

problemov so zmanjšali za 50 odstotkov, v pripravi pa je tudi že pravilnik za dodelitev neprofitnih stanovanj mladim (že to jesen naj bi ga obravnaval občinski svet). Tudi starejšim so uspešno prisluhnili, znova imajo svoj Dom upokojencev, zagotovili so jim sistemsko financiranje dejavnosti, začeli so priprave na gradnjo varovanih stanovanj na Žarovi, v pripravi je gradnja v Stari vasi, spomladi pa naj bi začeli tudi z nadzidavo obstoječega Doma za varstvo odraslih. Četudi je prihodnost zaradi še neopredeljenih rokov izhoda iz premoga v Sloveniji še negotova, se v Mestni občini, kot je poudaril župan, nanjo zavzeto pripravljajo. »Tako smo tudi pokazali interes za možnost monososežiga za potrebe toplotnega ogrevanja. Podobno kot tega se bomo lotili tudi vsakega drugega projekta, kar pa seveda ne pomeni, da ga bomo tudi izvedli,

vsekakor pa ga bomo proučili in se na tej osnovi odločili,« je nadaljnje aktivnosti napovedal Dermol. Povedano je podkrepil s številnimi podatki, med drugim s tistimi o razvojnih projektih, ki presegajo milijardo evrov, zagotavljajo pa nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Napovedal je gradnjo industrijskega inkubatorja, v sklopu katerega bodo skupaj z Inštitutom Jožef Štefan postavili democenter pametne tovarne. Z zadovoljstvom je napovedal nadaljnje izgradnje kolesarskih poti in se veselil ob uspešni gradnji tretje razvojne osi, za katero upa, da bo tudi v prihodnje šlo vse po načrtih.

Posebno pozornost je namenil letošnjim občinskim nagrajencem. Zahvalil se jim je za njihov trud in prispevek k uspešnemu razvoju Velenja.

Z nagrajenci je duhovito poklepetala novinarka RTV (pa tudi naša kolumnistka) Špela Kožar, v njihovem imenu pa se je za izkazano pozornost zahvalil Vlado Vrbič. 🔲

celotnem obdobju delovanja je gonilna ustvarjalna sila in ključni usmerjevalec dogodkov Max kluba Marko Kolšek, živa velenjska urbana legenda, v mestu in po svetu znan kot Max. Radio klub Hinko Košir – za dolgoletno uspešno delovanje na področju radiotehnologije. Leta 1950 je skupina elektrikarjev v TermoeDrago Plazl, Marija Hostnik, Melita Kovač (namestnica vodje Udarnika) lektrarni Velenje, ki jo je zanimala radiotehnika, usta- Priznanja župana članica Društva brigadirjev novila radioklub. Začeli so priDrago Plazl – za dolgoletno Velenje. dobivati mlade člane, s tem sta prizadevno in uspešno vodenje Gorazd Hren – prvi trener v se razmahnila konstruktorstvo odbora za organizacijo narodno- zgodovini športnega plezanja, in operaterstvo, člani so si sami zabavnega festivala Graška Gora ki je za pomemben prispevek k zgradili prve UKV primopredaj- poje in igra. Srečanja potekajo že razvoju slovenskega športa prejel nike. Počasi se je klub opremil s od leta 1976.

Bloudkovo plaketo. Bil je uspekvalitetnimi postajami, s tem pa Marija Hostnik – za ohranjanje, šen tekmovalec v plezanju, kase je aktivno udeleževal doma- varovanje in širjenje vrednot na- sneje pa trener. Janja Garnbret čih in mednarodnih tekmovanj. rodnoosvobodilnega boja. Ude- je pod njegovim okriljem osvojila V tekmovalnem delu je radioklub ležila se je številnih udarniških šest naslovov na svetovnih prvendosegal vidne rezultate tako na akcij za obnovo cest, gradnjo stvih in 30 v svetovnem pokalu. domačih kot tujih tekmovanjih. zadružnih domov, je tudi častna Leta 2016 je prevzel krmilo članske reprezentance v športnem plezanju.

Udarnik MC Velenje – skupina prostovoljcev, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra Velenje.

V okviru svojih rednih programov družinam ali posameznikom v Velenju in okolici brezplačno nudijo pomoč na domu, okoli hiše, v gozdu. Pomoč ponujajo tistim, ki si zaradi slabšega socialnega statusa ne morejo privoščiti dodatne pomoči, starejšim osebam in tistim, ki zaradi zdravstvenih omejitev dela ne zmorejo opraviti sami. Še posebej so se s svojo požrtvovalnostjo izkazali v času zdravstvene krize.

Podžupanja Aleksandra Vasiljević, Ivo Stropnik, Marko Kolšek, Igor Stanko (predsednik Radio kluba Hinko Košir) in župan Peter Dermol

🔲

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

23. septembra 2021

Je prihodnost plovbe v elektrifikaciji voda?

Raziskovalci in zaposleni pri blagovni znamki e‘dyn podjetja Podkrižnik bi se strinjali. Na Velenjskem jezeru sem imela možnost preizkusiti izvenkrmni motor e’dyn 1120, ki razvije 11 kw moči.

»Velik uspeh smo imeli v Benetkah. Tam smo s tem čolnom dosegli zmago na beneški e-regati. Čoln se je odrezal s porabo energije, popolnostjo, z doseganjem največje hitrosti itd. Bili smo zmagovalci v konkurenci dvanajstih električnih čolnov. Zelo dobro smo se odrezali, za kar smo izjemno ponosni.« - Igor Pečnik

Lara Oprešnik

Velenje – Velenjsko jezero je bila idealna lokacija za testiranje novega izvenkrmnega motorja e‘dyn 1120, ki predstavlja inovativno in celovito tehnično rešitev električnih pogonov na področju navtike.

Prednosti motorja v primerjavi s konkurenco

Motor e‘dyn 1120 se ponaša z izjemno lepim dizajnom, pogon pa je v glavi motorja. Vključuje zaprt sistem vodnega hlajenja, ima pa tudi električni trim.

Motor e‘dyn 1120 Opremljen je z baterijo 8.1kwh, ki zagotavlja vožnjo do 45 min pri polni obremenitvi, kar je približno 28 km/h. V primeru počasne vožnje do 10 km/h pa se le ta podaljša na 6 do 7 ur. Odlikuje ga tiha vožnja, vse, kar slišiš pri glisiranju čolna, so valovi, kar me je še posebej navdušilo. Motor omogoča hitre pospeške, primeren je za sladko in slano vodo. »Podjetje na osnovi testiranega motorja razvija nov model, ki bo razvil kar 25 kw moči, kar je primerljivo s 40 KS bencinskimi motorji. Pogon je že v testni fazi in bo na razpolago v letu 2022,« Testna vožnja na Velenjskem jezeru pravi Igor Pečnik, ki se v podjetju e’dyn ukvarja s strateško prodajo. družinskega podjetja Podkrižnik, e‘dyn izjemno uspešen ki že več desetletij razvija, proi- na nedavnem sejmu v e‘dyn na kratko zvaja in trži inteligentne pogon- Benetkah, na tridnevni Kratica e’dyn je okrajšava za ske sisteme za različna področja beneški regati dosegel »električna dinamična navtika« in panoge po vsem svetu. Podje- absolutno zmago oziroma električni pogonski sis- tje z neustavljivo vizijo ustvarja Uvajanje novih produktov na temi, ki jih proizvajajo v Zgornji premike v proizvodnji pogonske tržišče je precejšnji izziv, zato se Savinjski dolini. E’dyn je sprva tehnike v različnih industrijah in e’dyn aktivno udeležuje sejmov šinastal kot raziskovalni projekt. sektorjih. Pod navigacijo krov- rom Evrope. Izjemen uspeh e’dyn Prvi električni produkt podjetja nega podjetja in njegove global- beleži na nedavnem sejmu v Beje bil izdelan motor za e-kolesa. ne mreže razvojnih partnerjev netkah, kjer je v okviru »Salone Ker podjetje vidi prihodnost v in dobaviteljev e’dyn uresničuje Nautico Venezia« požel kar nekaj elektrifikaciji voda, je razvoj želje vseh, ki jih vodi srce po vo- lovorik v različnih kategorijah. Na blagovne znamke e’dyn v ak- dni poti. sejmu je bilo videti predstavljene tivnem vzponu. E’dyn je brand produkte tako na kopnem kot na

elemente plovbe: od slaloma do okretnosti, porabe energije, vzdržljivosti in doseganja največje hitrosti. E’dyn 5,2 s pogoIgor Pečnik nom 1120 je dosegel absolutno zmago, kar vodi. Izpostavljena je bila pred- šteje med večje uspehe na podrovsem nova serija motorjev Free čju elektrifikacije plovil v svetovTime in aktualni favorit serije nem merilu. e’dyn 1120, ki omogoča tudi do 20 % nadgradnje moči s sistemom e‘dyn sedaj prepoznavni Hydro Impulse in tako izboljša tudi v Monacu, svetovni njegovo okretnost, poveča doseg prestolnici jadranja in zmanjša porabo baterije. E’dyn Yacht Club Monaco je edinpa se je udeležil tudi tekmovanja stven dogodek in gonilna sila na na priznani tridnevni beneški ‚e- področju navtike, ki z novo vi-regati‘, ki zajema vse pomembne zijo jadranja in plovbe ustvarja

nove smernice. S pozitivnim in okoljsko naravnanim pristopom se na sejmu združujejo mnogi predstavniki tehnoloških navtičnih inovacij. V teh dneh se je odvijal Monaco Energy Boat Challenge, edinstveno mednarodno tekmovanje, ki je namenjeno razvoju alternativnih energetskih rešitev za motorje prihodnosti.

V petih dneh v osrčju riviere se je predstavil tudi e’dyn, ki je povečal prepoznavnost in se tako predstavil široki populaciji potencialnih poslovnih partnerjev in izkoristil srečanje za idejno nadgradnjo vizije novodobne plovbe. 🔲

kar je za 2082 oseb oz. 21,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, je povedala direktorica službe Dubravka Milovanovič. segmenta Dom in Turizem.

Trg dela se je v tem času že zelo V Celjskem sejmu so zdaj vse izpraznil, podjetja težko dobijo misli že usmerili v leto 2022, ko nove kadre za potrebe širitve svoCelje - Na celjskem sejmišču se jih čaka polno zasedeno koledar- je dejavnosti, konjunktura pa je je v nedeljo sklenil 53. Medna- sko leto. visoka. Kdor se ne prilagodi norodni obrtno-podjetniški sejem vim razmeram, izgublja tržne de(Mos), na katerem se je predstaleže, meni Kotnik. vilo okoli 500 razstavljavcev. Prvi podatki kažejo, da je bil sejem po lanski odpovedi zaradi epidemije na 60 odstotkih obsega iz leta 2019, obiskalo pa ga je nekaj več Ljubljana – Očitno naše gospokot 37.000 ljudi. Obisk je bil glede darstvo kaže, da mu epidemija na razmere v skladu s pričako- vendar ni uničila prebojnosti. vanji organizatorjev in tudi obi- Umar je namreč občutno zvišal skovalcev Kar 90 odstotkov jih je napoved gospodarske rasti, saj Ljubljana – Unesco je razglasil menilo, da je sejem izpolnil njiho- Sloveniji po novem napoveduje prvi petdržavni biosferni rezerva pričakovanja. Največ zanima- kar 6,1-odstotno rast bruto doma- vat na svetu, ki se razteza prenja sta med obiskovalci vzbudila čega proizvoda (BDP), potem ko ko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, je v pomladanski napovedi priča- Madžarske in Srbije. Območje, koval „zgolj“ 4,6-odstotno rast. veliko 930.000 hektarjev in 700 Evropski statistični urad Euro- kilometrov rečnega toka Mure, stat je tudi popravil oceno padca Drave in Donave, bo tako postalo BDP v Evropi v letošnjem dru- največje zaščiteno rečno obmogem četrtletju. Gospodarstvo v čje v Evropi. območju z evrom se je v primerjavi s predhodnim trimesečjem okrepilo za 2,2 odstotka, in ne za dva odstotka, v EU pa za 2,1 odstotka, in ne za 1,9 odstotka, je razvidno iz tretje ocene urada.

Vlada je pripravila predlog sprememb zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto. Z novelo zakona o izvrševanju proračunov za leto 2021 in Nazarje – Država bo podjetju 2022 se bo zagotovilo ustrezne BSH Hišni aparati priskočila na pravne podlage, ki bodo omogopomoč s subvencijo v višini 7,7 čile učinkovito porabo evropskih milijona evrov. Sredstva bodo na- sredstev za projekte, vključene v menjena nakupu novih strojev in načrt za okrevanje in odpornost. opreme, in sicer v skladu z načePrvih 231 milijonov evrov sredli industrije 4.0. Z investicijo bo stev iz tega mehanizma, katereustvarjenih 62 novih zaposlitev, ga namen je omejiti gospodarsko od tega najmanj 12 visokokva- in družbeno škodo, ki jo je povlificiranih, so včeraj sporočili z zročila pandemija covida-19, je ministrstva za gospodarstvo.

Evropska komisija Sloveniji že izplačala prejšnji teden. V celoti je vanj vključenih za 1,8 milijarde evrov projektov, kolikor je Sloveniji iz mehanizma na voljo nepovratnih sredstev. Dodatno si naša država obeta še za 705 Celje – Brezposelnost se na milijonov evrov posojil. 🔲 mz Celjskem vidno znižuje, saj je bilo konec julija na Območni službi za zaposlovanje Celje registriranih 7668 brezposelnih,

GOSPODARSKE novice

Mos v nedeljo zaprl vrata

SREČNO, VELENJE!

Občankam in ObčanOm mestne Občine Velenje čestitamO Ob prazniku Občine.

Znova višja gospodarska napoved

Prvi Unescov petdržavni biosferni rezervat na svetu

Prva evropska sredstva kmalu na voljo

BSH 7,7 milijona državnih sredstev

Na Celjskem se brezposelnost znižuje

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 5

5

GOSPODARSTVO

23. septembra 2021

Kmetijski minister obiskal tudi Šaleško dolino Minister dr. Podgoršek v okviru vladnega obiska Savinjske regije obiskal kmetijo Arlič in Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina – Na nabavnem trženju je epidemija pustila posledice, cene rastejo, ker rastejo cene tudi pri proizvajalcih surovin

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek se je skupaj z državnim sekretarjem mag. Alešem Irgoličem 14. septembra udeležil vladnega delovnega obiska v Savinjski regiji. Seznanila sta se s stanjem v različnih panogah v kmetijstvu, živilski industriji, zadružništvu in nasploh prehranskem sektorju v regiji. V okviru obiska se je minister ustavil tudi na kmetiji Arlič v Škalah, kjer se je srečal z lastnikom kmetije ter s predstavniki Kmetijske zadruge Šaleška dolina in Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Povedal je, da se kmetje in kmetijske zadruge soočajo s številnimi izzivi. »V tem času se kmetje ukvarjajo z nizkimi odkupnimi cenami pri prodaji

svojih izdelkov in z višanjem cen repromateriala. Gorivo, gnojila, semena, krmila, vse se draži, zaradi česar se ekonomičnost poslabšuje. Pri nabavnem trženju je epidemija pustila posledice, cene rastejo, ker rastejo cene tudi pri proizvajalcih surovin. Na drugi strani pa se trg še ni odzval na konec epidemije, kajti v času največje krize, na prehodu v letošnje leto, je zaradi zapiranja države velik del kmetijstva utrpel veliko škodo. Tudi pri prodaji, kar se kaže v znižanju cen in v obdobju epidemije tudi pri znižanju prodaje. Ne glede na to, da smo vse dejavnosti odprli (upamo, da bodo delovale in ostale odprte ter delovale čim bolj nemoteno), opažamo, da se cene v Sloveniji dvigujejo počasneje kot v drugih evropskih državah, zaradi česar

tudi z zadrugami iščemo rešitve, saj si na trgu prizadevamo doseči učinke, ki si jih kmetje želijo.«

Dotaknili so se tudi pomena prilagajanja na vremenske podnebne spremembe

Na kmetiji Arlič, ki obsega 4,3 ha kmetijskih površin, se je minister Podgoršek seznanil tudi s tem, kako delujejo kmetije na težko dostopnih predelih, in vsem prisotnim predstavil tudi pomembnejše in aktualne vsebine s področja ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.

Osrednja pozornost v pogovoru pa je bila namenjena strateškemu načrtu skupne kmetijske politike in kaj to pomeni za prihodnost kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije. V okviru vladnega

Tudi letošnje leto štipendija za študente!

Mestna občina Velenje je pred nekaj leti prvič razpisala štipendije za študente, ki imajo stalno prebivališče v Velenju. Tudi letos ni nič drugače. Štipenditor Mladinski center Velenje dodeljuje letne štipendije študentom, ki s svojim aktivnim delovanjem v Mestni občini Velenje dvigujejo kakovost življenja ter sodelujejo z Mladinskim svetom Velenje, javnimi zavodi, društvi ali zvezo društev. Financer štipendij je v celoti MOV. Za študijsko leto 2021/22 bo za štipendije zagotovila 5.400 evrov; višina štipendije bo znašala 90 evrov na mesec.

Kakšni so pogoji za prejem štipendije?

Na razpis se lahko prijavijo študenti, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Velenje in so državljani Republike Slovenije. Študenti ne smejo biti v delovnem razmerju, ne smejo opravljati registrirane dejavnosti in ne smejo biti vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu. V preteklem študijskem letu so morali uspešno zaključiti

vsaj prvi letnik študijskega programa 1. ali 2. bolonjske stopnje, v katerega so vpisani, hkrati pa ne smejo prejemati drugih štipendij, razen državne štipendije.

❱

Večina študentov pozna Zoisovo štipendijo, ki je namenjena najboljšim dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in razvojne dejavnosti. Kaj pa ostale štipendije?

IZKORISTITE 25% POPUST

ževalne programe za poklice, ki so prepoznani kot deficitarni.

Obstaja tudi štipendija Ad futura, ki je namenjena spodbujanju mednarodne mobilnosti dijakov, študentov in strokovnjakov. To je finančna podpora za izobraževanje, študijske obiske v tujini in za tekmovanja v tujini. Potem so še štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, sofinanciranje znanstvenoraziskovalne mobilnosti in kadrovske štipendije.

Obstaja tudi več drugih štipendij Univerze v Ljubljani ter štipendij ministrstva za kulturo.

na ceno elektrike in zemeljskega plina za nove gospodinjske kupce za 12 mesecev

10

5

25 x E-SKIRO

10

0

🔲

5

Transformacija se za najvišjo nagrado poteguje tudi podjetje Hisense Gorenje Europe s Transformacija poslovanja, lastni E-commerce. Hipno zaprtje vseh trgovin na evropskih trgih je namreč v času epidemije pokazalo preveliko odvisnost podjetij od prodaje na tradicionalnih kanalih. Hisense Gorenje Europe je

15

20

25

VELIKA NAGRADNA IGRA:

15

25

%

Med finalisti tudi Hisense Gorenje Europe Znanih je 13 finalistov, ki se bodo v štirih kategorijah potegovali za letošnje nagrade marketinška odličnost leta. Zmagovalce bodo v Društvu za marketing Slovenije razglasili na osrednji slovenski marketinški konferenci v Portorožu 4. oktobra 2021.

Finalisti so razdeljeni v tri kategorije. V kategoriji

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vsem prisotnim predstavil pomembnejše in aktualne vsebine s področja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, osrednja pozornost v pogovoru pa je bila namenjena strateškemu načrtu skupne kmetijske politike in temu, kaj pomeni za prihodnost kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije. Zavedajo se namreč, da je treba poiskati rešitve za težave, s katerimi se kmetje srečujejo, jih povezati in na trgu doseči učinke, ki bodo prinesli pozitivne rezultate.

Kar nekaj jih je še, pa morda študentje zanje ne vedo. Med bolj iskanimi so štipendije za deficitarne poklice. Namenjene so spodbujanju mladih za vpis v izobra-

Potrebno dokumentacijo k prijavi na razpis najdete na spletni strani Mestne občine Velenje. Rok za vložitev vlog je 15. oktober 2021.

Katere štipendije za študente sicer še obstajajo v Sloveniji?

neposredno finančno pomoč na ministrstvo niso naslavljali, deloma je to tudi posledica državne pomoči, saj je država letos sofinancirala zavarovanje v višini 55 odstotkov. Ocene škode se gibljejo okrog 50 milijonov evrov. Na sadjarskem in vinogradniškem delu škoda ostaja, v tem delu imamo sprejet interventni zakon, predvidenih je 7 milijonov evrov za vsaj delno nadomestilo škode.

Poteka popis škode, ko bodo postopki končani, bomo lahko pomagali,« je še povedal minister dr. Jože Podgoršek in zaključil, da je letošnja škoda po izkušnjah sodeč primerljiva tisti iz leta 2016 in 2017 in obljubil, da bodo naredili vse, da bo izplačana pred aprilom prihodnje leto. 🔲

V okviru vladnega delovnega obiska Savinjske regije se je minister Podgoršek seznanil tudi z vlogo in s stanjem tukajšnje kmetijske zadruge ter z drugimi informacijami terenske kmetijske svetovalne službe. Na kmetiji Arlič dokazujejo, da se odlično sodelovanje z zadrugo splača in rojeva sadove. Kmetje sami tudi poudarjajo, da bi brez zadruge zagotovo delovali bistveno težje.

Mestna občina Velenje razpisuje štipendijo za aktivno delovanje v Mestni občini Velenje za študijsko leto 2021/2022 Lara Oprešnik

precejšnji meri. »Škoda je bila v tem delu relativno velika, vendar so ravno hmeljarji eni izmed tistih kmetijskih proizvajalcev, ki svoja hmeljišča zavarujejo v praktično stoodstotnem obsegu. Zato hmeljarji neposrednih pobud za

za blagovni znamki Hisense in Gorenje priložnost poiskalo in dobilo na spletnih kanalih, kjer so dobro izkoristili potencial lastnih spletnih trgovin. Komisijo je navdušila jasnost prijavljenega projekta, s katerim so izkazali hiter odziv na aktualne razmere. 🔲

mz

0

VEČ O TEM

Pravica do pridobitve ugodnosti traja do 31. 10. 2021. Popust velja na ceno električne energije in zemeljskega plina za paket Novi na plusu 2019 in Dvojni plus 2019 za nove gospodinjske kupce in ne vključuje popusta na omrežnino in druge prispevke. Vsa pravila in pogoji akcije ter pravila nagradne igre so dostopni na energijaplus.si.

080 21 15 • 02 22 00 115 info@energijaplus.si energijaplus.si

25

Energija plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor

Jasmina Škarja

obiska so se dotaknili tudi stanja na področju hmeljarstva, obvladovanja raznih bolezni ter prilaganja na vremenske in podnebne spremembe. Škoda zaradi vremena je letos nastala tudi na hmelju, ki je v Savinjski regiji prisoten v

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 15. septembra

Evropska komisija je predstavila priporočilo za okrepitev varnosti novinarjev v EU, ki se soočajo z vse več napadi in celo umori.

Premier Janez Janša je na celjKitajsko zunanje ministrstvo je skem sejmišču odprl 53. Medna- kritiziralo slovenskega premierrodni obrtno-podjetniški sejem. ja Janeza Janšo, ker je v pismu Dogodka se je udeležil tudi ma- voditelje članic Evropske unije džarski premier Viktor Orban, pozval, naj podprejo Litvo in nasaj je Madžarska letošnja partne- stopijo proti kitajskim pritiskom. rica sejma.

Veljati so začele obsežne spremembe odlokov za omejevanje širjenja epidemije covida-19, ki uvajajo pogoj PCT v veliko večino javnega življenja v državi. V Evropska komisija je Sloveniji Ljubljani so se na Trgu republike izplačala prva evropska sredstva pred parlamentarnim poslopjem za okrevanje po pandemiji covikljub vse slabšim epidemiološkim da-19, in sicer v višini 231 milirazmeram zbrali nasprotniki jonov evrov. uvajanja pogoja PCT. Nekateri Odločitev vlade, da bodo monavzoči so v državni zbor meta- rali izpolnjevati pogoj prebolevli bakle, policija pa je uporabila nosti ali cepljenja, če bodo želeli solzivec in vodni top ter jih raz- delo opravljati v prostorih delognala. Policisti so po nasilnih iz- dajalca, je razburila zaposlene v gredih zaenkrat pridržali devet državni upravi. ljudi, kriminalistična preiskava pa še intenzivno poteka. Po medijih so se vrstile obsodbe nasilja.

Petek, 17. septembra

Slovenija se je pridružila skupini sredozemskih članic EU Med7.

Nastalo je novo zavezništvo v indopacifiški regiji (Aukus).

V Sloveniji 15. septembra obeležujemo praznik vrnitve Primorske k matični domovini. S tem se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan pred 74 leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu.

Voditelji ZDA, Velike Britanije in Avstralije so napovedali sklenitev novega zavezništva v indopacifiški regiji (Aukus), ki bo med drugim opremilo Avstralijo s podmornicami na jedrski pogon.

EU pa je sprejela novo strategijo za poglabljanje vezi z indijsko-pacifiško regijo, ki naj bi okrepila njen položaj v odnosu do Kitajske in njeno vlogo ob geopolitičnih premikih po umiku zahodnih sil iz Afganistana.

Četrtek, 16. septembra SMC je v Celju pripravila programski kongres stranke. Prvak SMC Zdravko Počivalšek je na kongresu ocenil, da je bila odločitev za vstop v vlado Janeza Janše pravilna. Premier in predsednik SDS Janez Janša, ki se je udeležil kongresa, pa je poudaril predvsem vlogo SMC pri sestavi aktualne koalicije ter se ji zahvalil za pogum in politično suverenost.

Slovenija se je pridružila skupini sredozemskih članic EU Med7. Slovenski premier Janez Janša je dejal, da je članstvo v skupini, ki se je preimenovala v EUMED, dobra priložnost za Slovenijo.

Francija je zaradi novega varnostnega zavezništva med ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo, zaradi katerega so v Canberri odpovedali nakup francoskih podmornic, v petek na pogovore poklicala svoja veleposlanika v ZDA in Avstraliji.

Po vsej Rusiji so se odprla volišča, na katerih bo okoli 110 milijonov ljudi do vključno nedelje lahko volilo poslance nove ruske dume. Na volitvah je pričakovati vnovično prepričljivo zmago vladajoče Enotne Rusije.

Foto: V Celju je bil programski kongres stranke SMC.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je občutno zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije. Za letos ji po novem napoveduje 6,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP).

Francija je zaradi novega varnostnega zavezništva med ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo, zaradi katerega so v Canberri odpovedali nakup francoskih podmornic, na pogovore poklicala svoja veleposlanika v ZDA in Avstraliji.

Umrl je nekdanji alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika, ki je dve desetletji vladal Alžiriji, nato pa leta 2019 odstopil po večtedenskih protestih proti njegovi vladavini.

presojo ustavnosti vladnega odloka, ki s 1. oktobrom za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja (PC). Ostro proti izpolnjevanju pogoja PCT v skorajda vsem javnem življenju pa nastopa tudi Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije.

Predsednik vlade Janez Janša je na seji državnega zbora odgovarjal tudi na poslanska vprašanja o domnevnih lobističnih stikih z največjimi slovenskimi dobavitelji v zdravstvu. Zavrnil je vse očitke, pri tem pa poudaril, da poslovneži pri njem ne lobirajo.

Bela hiša je naznanila, da bodo ZDA novembra odpravile prepoNa celjskem sejmišču so skle- ved vstopa v ZDA za vse cepljene nili 53. Mednarodni obrtno-pod- proti covidu-19. jetniški sejem, na katerem se je Cepivo proti covidu-19 podjetij predstavilo okoli 500 razstavljav- Pfizer in BioNTech je varno za cev. Organizatorja, družba Celj- otroke od 5. do 11. leta starosti, ski sejem in Obrtno-podjetniška so pokazali podatki kliničnih prezbornica Slovenije (OZS), sta z izkusov cepiva. obiskom sejma, ki sta ga v sredo odprla premier Janez Janša in madžarski premier Viktor Orban, zadovoljna.

Plačna vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji se je lani Opozicijske LMŠ, SD, Levipo začasnih podatkih iz struk- ca in SAB so uskladile besedilo turne statistike plač, ki jo vodi sporazuma o povolilnem sodelostatistični urad, nekoliko zmanj- vanju. Predsedniki strank pa so šala. Znašala je še 2,2 odstotka. besedilo parafirali.

V zasebnem sektorju je ta vrzel Poslanec SD Matjaž Nemec je nižja kot v javnem sektorju. napovedal, da bosta s poslancem

Nedelja, 19. septembra

Torek, 21. septembra

V Celju je vrata zaprl 53. Mednarodni obrtno-podjetniški sejem.

V Sindikatu vojske, obrambe in zaščite nasprotujejo odloku vlade, ki s 1. oktobrom za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolevnosti ali cepljenja (PC) proti covidu-19.

V Rusiji so zaprli volišča, na katerih so volivci od petka volili na parlamentarnih, regionalnih in občinskih volitvah.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je Avstralijo in ZDA v soboto zvečer obtožil laganja o novem varnostnem V Žalcu je potekala enodnevna zavezništvu. reševalna vaja Masovna nesreča 2021. Na vaji so preverili operativno delovanje ter sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob veliki masovni prometni nesreči.

Slovenija je po oceni predsednika vlade Janeza Janše v dobrem položaju, saj se ji obetajo milijarde evrov nepovratnih sredstev za naložbe, prav tako naj bi v naslednjih petih letih na trg prišlo skoraj 4000 najemnih stanovanj.

Vlada je tudi dvignila povprečniV Stični so organizirali ne občinam, tako da bodo lahko

Sobota, 18. septembra

SD Markom Koprivcem tožila notranjega ministra Aleša Hojsa, ki ju je obtožil, da sodelujeta pri organizaciji protestov.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je pri nas po podatkih vlade cepljenih 1.088.171 ljudi oziroma 52 odstotkov. Z vsemi odmerki cepiva pa je bilo cepljenih 968.679 oseb oziroma 46 odstotkov celotne populacije.

Ponedeljek, 20. septembra

tradicionalno srečanje katoliške mladine.

V cistercijanskem samostanu v Stični so tradicionalno organizirali srečanje katoliške mladine, na katerem so se med drugim osredotočili na težavo strahu in negotovosti med mladimi. Mlade sta nagovorila tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl in predsednik republike Borut Pahor, ki je ob 40-letnici tradicionalnega srečanja vročil zahvalo predsednika države Stični mladih za dolgoletno poslanstvo.

23. septembra 2021

Se začenja resen padec na kapitalskih trgih?

Evropsko sodišče za človekove pravice je objavilo razsodbo, da je Rusija odgovorna za umor oporečnika, sicer nekdanjega tajnega agenta Aleksandra Litvinenka, ki je bil leta 2006 zastrupljen z radioaktivnim polonijem.

Opozorila, da so kapitalski trgi zreli za popravek, se vse bolj uresničujejo, težave kitajskega Evergranda pa so nervozo le še poslabšale. Teden se je tako začel z največjimi letošnjimi padci delniških indeksov.

Slovenija ima novega zvezdniV prihodnjih petih letih bo ka v športnem plezanju. Komaj v Sloveniji naraslo število novogradenj. 19-letni Luka Potočar je v finalu svetovnega prvenstva v Moskvi tudi občine v naslednjih letih do- v finalu težavnosti priplezal do dale še več kot 1500 stanovanj. vrha in osvojil srebrno medaljo.

V obeh policijskih sindikatih pa Mia Krampl je osvojila srebro v so na ustavno sodišče v skladu kombinaciji. Janja Garnbret tu z napovedmi vložili pobudo za ni tekmovala.

Telo Že ves teden ne slišim na levo uho. Oziroma tako, kot bi bil zunanji svet za gosto kopreno. Iz notranjosti tu in tam nekakšen ultra visok in tanek zzzzzzz, pretakanje krvi in pumpanje srca.

Vname se in navznotraj napihne - uho. Začne se z rahlim zbadanjem, ki napreduje v odločno zabadanje z ogromnimi zašiljenimi iglami. Spomnim se bolečine vnetega ušesa iz otroštva. Vonja po suhih domačih kamilicah, ovitih v toplo tetra plenico ovito okoli moje glave, strašne bolečine, ki ne pusti misliti, kaj šele spati. Slišim zgodbo neke ženske, ki bolečino ob vnetju ušesa primerja s porodno bolečino ter pravi, da je slednja v primerjavi s prvo mačji kašelj.

O tem bi se dalo razglabljati, sama se ne bi strinjala - še zdaleč ne; vsako telo je v svoji enakosti drugačno in bolečino zaznava na Kaja Avberšek svoj način. Besede so za opise občutkov preohlapne ali pa jih sploh ni. Že vse vodno poletje moram z levim delom glave otresati bolj kot z desnim, da mi voda iz ušesa lažje izteče. Po vrnitvi na otok sem z glavo pod vodo več kot nad njo, potrebujem tišino, razmazano sliko turkiznega niča, votlo pokljanje. Pod vodo je tako kot v vesolju, pravi Kalin. V vesolju je v resnici še tišje, tišina je totalna, saj v vesolju ni ničesar, od česar bi se zvok lahko odbil. Nekega dne se vesolje odloči ostati v mojem ušesu malo dlje, kot bi bilo od njega pričakovati. Tega se, ob pomoči oslabljenega imunskega sistema, razveselijo tudi neprijateljski mikroorganizmi, ki jih zdaj hranim z antibiotičnimi kapljicami in jih nadvse vljudno naprošam, naj gredo nazaj domov.

Ne slišiš okolice - poslušaj že, no, samo sebe. Raztrga se ti meniskus - nehaj divjati. Raztrga se ti še drugi meniskus - ja, a še vedno nisi nehala divjati. Odmre ti zob - pusti, da odmre staro in neuporabno. Zavozlajo se ti mišice v ramenih in okrog lopatic - nehaj s prenašanjem pretežkega in odvečnega bremena. Naše telo je izjemno pametno, čuti in misli, komunicira. V svojem lastnem jeziku nam sporoči, kaj je prav in kaj ni. Ko ga ne poslušamo, nas zaboli. Zamaši ali prekine kanale, se zlomi, zagori.

Dovolj je - reče, zdaj miruj. Počivaj. Zdaj me poslušaj. Zdaj me neguj, nežno in čvrsto. Ne pa preveč, meja je tanka. Preveč zalite rože zgnijejo. Naravo je potrebno pustiti pri miru bolj, kot bi si naš po nadzoru, moči, prevladi in kolonizaciji hlepeči um želel.

Prepogosto si z vatiranimi palčkami silim v ušesa, mi povedo vsako jutro, včasih tudi zvečer. Obsedenost s čistočo same sebe, obsedenost sveta tukaj-in-zdaj z antiseptičnostjo in sterilnostjo.

Ušesno maslo je rumeno in grdo, zato mora stran. Ušesno maslo ni le to. Ušesno maslo ščiti notranje dele ušesa pred tujki. Učim se, učim se. Ko sem prepričana, da znam, me telo vrže v novo, bolečo šolo. Pred letom ali dvema izvem, da si tudi zob ne umivam pravilno. Dlesni mi skeleče odstopajo in krvavijo, saj ima tudi genetika prste vmes, nič ne rečem. Na zobozdravnika sem celo malo jezna, ko me pri mojih letih uči, kako si umivati zobe.

Kako nadvse otročje od mene. Kot pridna učenka takoj začnem čistiti zobe drugače - tako, kot svetuje strokovnjak. Z najmehkejšo ščetko z najgostejšimi dlačicami, s krožnimi gibi, ki prihajajo iz zapestja, deset, deset, deset, po vrsti, počasi, potrpežljivo, grizne ploskve, zgoraj zunaj, spodaj zunaj, zgoraj znotraj, spodaj znotraj, meditativno, to je masaža. Dvakrat na dan ustna tekočino brez alkohola, enkrat na dan medzobna ščetko primerne velikosti. Le par dni potrebuje telo, da se odzove in obnovi. Globinsko čiščenje zobnega kamna ni mačji kašelj (spet te mačke, dajmo se raje režat, kot pečene mačke, je zelo zdravo) kaj šele čiščenje paradontalnih žepkov. Kako to boliiiii …

Ne boli, ko nisi živ. Strojev ne boli. Pa saj ne vemo, zares. Boli, ko telo govori. To vemo zagotovo.

Kmalu bom spet slišala, kot tigrica. Tudi samo sebe - bom, moram verjeti, verjamem.

Ušesa si bom od zdaj naprej čistila le še enkrat na teden.

Hvala za telo. 🔲

Priprave na OPPN za kmetijsko dejavnost Šmartno ob Paki – Nosilci kmetijske dejavnosti iz Paške vasi so pred nedavnim na upravo Občine Šmartno ob Paki naslovili vlogo za spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo hleva za perutnino – Drofelnik.

Kot so povedali na občinski upravi, so se skupaj z investitorjem odločili, da bodo pred začetkom kakršnihkoli aktivnosti na posvet o tej za nekatere sporni temi povabili vse zainteresirane občane. Na predstavitvi, ki bo v četrtek, 23. septembra, v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki, bodo investitor in pristojni strokovnjaki projekt širitve farme predstavili in odgovarjali na morebitna vprašanja. Po predstavitvi bodo imeli občani teden dni časa, da podajo morebitne pisne predloge za izhodišča za pripravo OPPN-ja. 🔲

tp

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 7

POLITIKA

23. septembra 2021

Iz vaših ust v božja ušesa Čez predvidoma tri tedne na Vladi RS o poroštvenem zakonu za izgradnjo odseka hitre ceste Šentrupert–Velenje Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 14. septembra – V okviru delovnega obiska Vlade RS v Savinjski regiji je občino Šmartno ob Paki obiskal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z ekipo. Na pogovorih sta šmarski župan Janko Kopušar, ki ga je povabil v goste, in župan Občine Polzela Jože Kužnik poudarila predvsem prednostne potrebe na področju cestne, železniške in kolesarske infrastrukture v omenjenih lokalnih skupnostih, Kopušar pa se je dotaknil tudi zelo pereče teme v tamkajšnjem okolju – umeščanja trase hitre ceste 3. razvojne osi.

Ljiljana Herga za omenjene projekte obljubila uvrstitev med državne projekte, pripravljene za izvedbo). Prav tako je Kopušar izpostavil še ureditev državne ceste skozi naselje Šmartno ob Paki, tako imenovani Petkov ovinek, na območju občine se projektirata še krožišče v Gorenju ter kolesarska pot na relaciji Paška vas–Rečica ob Paki. Tik pred obiskom ministra pa so na občinski upravi prejeli še odobritev finančnega pri-

nekdanje razlagalne površine ob progi. Za projekt izgradnje podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki, ki ga pripravljajo, si želijo, da bi bil vzorčen primer sodelovanja občine in države.

Konstruktivno sodelovanje daje rezultate

Po mnenju Jerneja Vrtovca odlično in konstruktivno sodelovanje z občinama daje rezultate.

tujini. To obžalujem, vendar stvari niso v moji pristojnosti. Želim pa si, da se birokratske ovire v prihodnje premostijo.« Na naše vprašanje, katere letnice so najbližje za izvedbo omenjenih projektov v občini Šmartno ob Paki, je Jernej Vrtovec odgovoril: »Računamo, da bi lahko razpis za izvajalca del za cestni odsek hitre ceste Šentrupert–Velenje objavili prihodnje leto, za tri projekte v občini Šmartno ob Paki pristopili k izvedbi v prvi polovici prihodnjega leta, k izvedbi ostalih pa kakšno leto kasneje.« Janko Kopušar nam je ob koncu delovnega obiska zagotovil, da je bil s tem, kar je slišal od ministra in Ljiljane Herga, zadovoljen. Dober vtis je minister nare-

V danih okvirjih podprli izražene potrebe Na delovnem obisku v občini Šmartno ob Paki je minister Jernej Vrtovec med drugim dejal, da bodo nekateri rezultati konstruktivnega sodelovanja med ministrstvom, Direkcijo RS za ceste in občino vidni že letos, v večji meri pa prihodnje leto.

❱

Začetek izvedbe večine prednostnih infrastrukturnih projektov v občini Šmartno ob Paki bo prihodnje leto.

spevka EU in države za izgradnjo državne kolesarske poti na relaciji Skorno– Gorenjski klanec. Dotaknil se je še železniške proge Velenje–Celje, ki letos praznuje 130-letnico obstoja, in menil, da je nujno potrebna posodobitve, hkrati pa tudi šmarška železniška postaja in

V občini Nazarje tudi letos ne manjka zadovoljstva ob praznovanju občinskega praznika

V občini Nazarje so tudi letos s spletom prireditev zaznamovali občinski praznik, 18. september.

Minuli petek je bil v tamkajšnjem domu kulture osrednji dogodek.

Na slavnostni seji občinskega sveta so med drugim podelili občinska priznanja in nagrade posameznikom, ustanovam in društvom.

Prejeli so jih: zlati grb občine Helena Levar iz Nazarij, srebrni grb občine Bojan Mikek iz Šmartnega ob Dreti in kristalni grb občine Matic Pečovnik iz Nazarij.

Največji dosežek: možnost vpisa vseh otrok v vrtec

Nazarski župan Matej Pečovnik nam je ob tej priložnosti dejal, da imajo ob prazniku tudi letos dovolj razlogov za zadovoljstvo. Posodobili so nekaj cestnih odsekov, kjer so hkrati uredili še ostalo komunalno infrastrukturo, izvajali

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj: VDC Saša lep primer tega, kar na ministrstvu podpiramo – Razpis za izvajalca del za izgradnjo bivalne enote v Velenju

Mozirje, 13. septembra – Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v okviru delovnega obiska Vlade RS v Savinjski regiji obiskal regijski Varstveno-delovni center (VDC) Saša Velenje, enota Mozirje. Ta deluje od lani dalje v najetem objektu na Mozirskih tratah. Ob tej priložnosti si je ogledal razmere, v katerih delajo in živijo odrasle osebe z ovirami v razvoju v dnevnem centru in v bivalni enoti. Hkrati ga je vodstvo regijskega centra seznanilo tudi s potrebami ter z razvojnimi priložnostmi, ki jih snujejo.

»Smo namreč pred začetkom uresničitve nekaterih projektov, kot je izgradnja krožišča v Gorenju, preplastitev ceste Paška vas–Gorenje, pomemben se mi zdi dogovor glede kolesarskih poti, ki so zagotovo ena od večjih priložnosti za boljšo mobilnost občanov tudi v občini Šmartno ob Paki.

Glede umeščanja hitre ceste na odseku Šentrupert–Velenje lahko povem, da bomo predvidoma čez tri tedne na Vlado RS vložili poroštveni zakon in zagotovili še zahtevane študije, da začnemo izgradnjo čim prej. Žal je v Sloveniji potrebnega za umeščanje projektov veliko več časa kot v

Naložbena pričakovanja višja, a so projekti pred vrati

Tatjana Podgoršek

V ospredju potrebe po kadrih in pridobitvi dodatnih možnosti

Tatjana Podgoršek

Nekateri projekti tik pred izvedbo, drugi prihodnje leto

V uvodu delovnega srečanja je Kopušar ministru najprej predstavil projekte, ki jih je lokalna skupnost v sodelovanju z državo izvedla na področju cestne ter železniške infrastrukture v prejšnjih letih, hkrati pa izrazil zaskrbljenost zaradi zamud in počasnega izvajanja tekočih oziroma dogovorjenih projektov za posodobitev državnih cest v občini. Sploh pri tistih, kjer je predviden delež sofinanciranja lokalne skupnosti.

Tako že dalj časa zaman čakajo na obljubljeno obnovo regionalne ceste od Paške vasi do Gorenja ter rekonstrukcijo ceste od bivšega Vina do prehoda preko železnice v smeri Rečice ob Paki. Končana bi morala že biti projektna dokumentacija za ureditev regionalne ceste skozi Rečico ob Paki proti Podvinu v občini Polzela (v razpravi sta minister ter direktorica Direkcije RS za infrastrukturo

7

so redna vzdrževalna in obnovitvena dela na nekaterih preostalih občinskih cestah in s tem poskrbeli za varnost udeležencev v prometu. Zanj pa je največji dosežek v zadnjem letu postavitev kontejnerja ob obstoječem vrtcu v Nazarjah, s čimer so omogočili sprejem v vrtec vsem prijavljenim otrokom. »Na leto imamo približno 30 novorojenčkov in predvideval sem, da bo slej ko prej prišlo do prostorske stiske. Ta se je zgodila ob vpisu za šolsko leto 2021/2022, ko bi morali zavrniti 8, v začetku leta 2022 pa še 4 otroke. Stopili smo v akcijo in ob sodelovanju izvajalcev in ostalih sodelujočih v zelo kratkem času poskrbeli za širitev zmogljivosti vrtca. Vsem se za tako dobro odzivnost iskreno zahvaljujem.« Samo za naložbe so v zadnjem letu namenili več kot pol milijona evrov, vsaj 200 tisoč evrov še za redno vzdrževanje cest. Investicijski plan je bil gotovo višji, pravi

dil nanj tudi s tem, da je nakazal nekatere rešitve za projekte, ki jih ima lokalna skupnost skupaj z Direkcijo RS za ceste že pripravljene. Verjame, da se bodo nekateri res začeli uresničevati že letos, zagotovo pa prihodnje leto. Sploh ob dejstvu, da naj v letih 2022 in 2023 ne bi bilo težav s finančnimi sredstvi. »Se lahko ob povedanem prebivalci občine Šmartno ob Paki nadejajo sodobnejše infrastrukture? » Bom odgovoril, tako kot sem dejal ministru: iz vaših ust v božja ušesa. Vesel bom, ko bo kaj realiziranega. Dokler pa je vse samo na papirju, ne upam ničesar obljubiti,« se je odzval Janko Kopušar.

Po mnenju Cigler Kralja je VDC Saša Velenje in s tem tudi enota Vrba Mozirje lep primer tega, kar na ministrstvu podpirajo oziroma želijo: približati najranljivejši skupini možnost dela in življenja v zanje potrebnih razmerah ter čim bližje svojcem, domačemu okolju. »Vse osebe z ovirami v razvoju živijo in delajo v sodobno urejenem objektu sredi Mozirja, v lepi naravi, strokovno predan kader pa jim omogoča razvoj njihovih sposobnosti.« Dejal je še, da je ministrstvo že pred časom prisluhnilo nekaterim njihovim načrtom in jih podprlo.

Napovedal je, da bo v kratkem v Velenju stekel projekt, vreden dobrih 440 tisoč evrov. Obljubil je tudi, da bo ministrstvo v danih okvirjih podprlo še potrebe, izražene v viziji in načrtih enote v Mozirju.

🔲

Prizidek k zdravstvenemu domu, dnevni center za starejše, ceste …

Na prednostni listi za obdobje do prihodnjega občinskega praznika so, po besedah sogovornika, že dalj časa načrtovan in nujno potreben prizidek k nazarskemu zdravstvenemu domu. K izgradnji naj bi pristopili sredi prihodnjega leta, naložbo pa ocenjujejo na približno 3,5 milijona evrov. Nadaljevali bodo aktivnosti za ureditev dnevnega centra za starejše. Skupaj s soinvestitorjem se nadejajo, da bodo gradbeno dovoljenje za objekt, ki ga nameravajo postaviti ob omenjenem prizidku, Matej Pečovnik: »Zadnjih nekaj let so v pridobili do konca leta. V ospredju ceste, a tudi drugih razvojnih pritličju objekta bo dnevpriložnosti in potreb občanov ne ni center za starejše obzanemarjamo.« čane, v prvem in drugem nadstropju pa 6 oskrboPečovnik, vendar čakajo še na vanih stanovanj. Z državo snujejo izvedbo nekaterih projektov. Na izvedbo petih cestnih projektov, ki njihov začetek sami nimajo vpli- se jih bodo lotili postopoma in jih va, so pa praktično pred tem. Za- končali v naslednjih 4 letih. Pomik beležijo pri nadgradnji čistil- leg teh se Matej Pečovnik nadeja ne naprave v Lokah pri Mozirju, še aktivnosti v zvezi z ureditvijo ki je skupna naložba nazarske in vodovoda Letošč – projekt kakomozirske občine ter občine Reči- vostne oskrbe s pitno vodo petih ca ob Savinji, ter pri načrtovanih občin v Zgornji Savinjski dolini. 🔲 obnovah nekaterih državnih cest.

Minister Janez Cigler Kralj se je srečal tudi z uporabniki storitev v mozirski enoti regijskega VDC Saša Velenje. Ti so ga povabili, naj še pride.

Začetek izgradnje bivalne enote v Velenju, na čakalni listi 32 oseb

»Vse, o čemer smo se doslej pogovarjali z ministrom Janezom Kraljem Ciglarjem, se je uresničilo,« je zagotovila Darja Fišer, direktorica regijskega VDC Saša Velenje, in dodala, da ima tudi glede predstavljenih mu nadaljnjih potreb za njihove uporabnike zelo dober občutek.

Pojasnila je, da so lani spomladi preselili dnevni center iz Nazarij v objekt v Mozirju, v katerem izvajajo storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, nekoliko kasneje pa so v prvem nadstropju objekta po več kot 15 letih prizadevanj uredili še bivalno enoto. Maja letos jim je minister ob obisku v Velenju zagotovil, da bodo pridobili sklep o izgradnji bivalne enote za 12 odraslih oseb z ovirami v razvoju še v rudarskem mestu. »Res smo ga in prav na dan njegovega obiska v Mozirju objavili razpis za izvajalca del. Je pa v objektu na Mozirskih tratah še eno nadstropje, ki je danes prazno, a bi ga lahko s pridom uporabili za širjenje dejavnosti dnevnega varstva in za pridobitev dodatnih sob za bivalno enoto. S preselitvijo v Mozirje se je namreč število uporabnikov storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji povečalo skoraj za enkrat, močno so se povečale tudi potrebe po 24-urnem institucionalnem varstvu.

Poleg denarja za ureditev zgornjega nadstropja pa moramo nujno zapolniti še kadrovske potrebe.« V dejavnost dnevnega centra je, po besedah direktorice, danes vključenih 30 oseb. Poleg tega so že sprejeli še tri, ki pa jih zaradi pomanjkanja kadra v dejavnost ne morejo povsem vključiti. Na čakalni listi za sprejem v bivalno enoto pa imajo v tem trenutku 32 oseb. »Z izgradnjo bivalne enote v Velenju se bo v Mozirju sprostilo nekaj zmogljivosti. Z ureditvijo zgornjega nadstropja objekta bi lahko pridobili še nekaj prostih mest za bivalno enoto ter možnosti za vsaj dve delavnici za potrebe uporabnikov dnevnega varstva,« pojasnjuje sogovornica.

Na omenjenem ministrstvu se dogovarjajo za zaposlitev vsaj še petih delavcev in Fišerjeva verjame, da bo to upoštevalo izražene potrebe v finančnih izhodiščih za letos. 🔲

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

Odgovor na izzive iščejo v prilagodljivosti Ob začetku šolskega leta smo se pozanimali o razmerah za izvajanje šolskih in projektnih aktivnosti na Šolskem centru Velenje ter vplivu družbenih in gospodarskih sprememb na karierne odločitve srednješolcev Tina Felicijan

Tako kot so se dijaki zadnje dni lanskega šolskega leta, ko so dijaki zaključnih letnikov že končali šolanje, vrnili k pouku po modelu B in so šolo ob upoštevanju ukrepov obveznega nošenja mask, razkuževanja, vzdrževanja razdalje in prezračevanja lahko obiskovali celotni razredi, so začeli tudi novo šolsko leto, ki je prineslo še PCT pogoj. »Glede na to, kakšne so razmere, jih moramo upoštevati, se prilagoditi in znati živeti,« poudari direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik in doda, da z izvajanjem ukrepov med dijaki nimajo težav in ne zaznavajo večjega odpora.

Doslej je moral v karanteno en oddelek. »Zelo pomembno je dijakom in staršem dopovedati, naj bolni ne prihajajo v šolo, saj s tem ogrožajo šolsko delo.« Šola je več kot le pouk v razredih, nadaljuje. »So tudi strokovne ekskurzije, projekti, obiski kulturnih, športnih aktivnosti in podobno.

Te dejavnosti pa utegnejo biti omejene zaradi PCT pogojev.

Tistih, ki niso cepljeni ali preboleli, je kar nekaj tako med zaposlenimi kot med dijaki. Testiranje je zdaj plačljivo. Brez teh pogojev pa v širši družbi ne moremo biti aktivni,« pojasnjuje.

Z vpisom so zadovoljni

Na ŠCV, ki ima 203 redno zaposlenih in 30 zunanjih sodelavcev, se bo v letošnjem šolskem in študijskem letu na štirih srednjih šolah in Višji strokovni šoli

izobraževalo približno 1620 dijakov, 320 študentov in 700 odraslih. Dijaki so razvrščeni v 56 samostojnih in 17 kombiniranih oddelkov. V Študentsko-dijaškem domu biva 31 dijakov pod okriljem ŠCV, okrog 30 študentov pa biva pod okriljem Mladinskega centra Velenje.

Ali vpis v posamezne programe kaže, da spremembe družbenih in gospodarskih razmer – tako zaradi epidemije kot zaradi prestrukturiranja regije – vplivajo na razmišljanje mladostnikov o kariernih priložnostih? »V zadnjem času je pri nas veliko govora o digitalizaciji in zelenem prehodu, to so vsebine, ki morajo biti vtkane v vsak izobraževalni program. To so namreč smeri, o katerih mora biti mlad človek informiran in izobražen. Vsi vemo, da se naša dolina preoblikuje in prepričan sem, da bo šolski center ključen sopotnik sprememb, ki se bodo dogajale. To pomeni, da izobražujemo za poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje v tem trenutku s pogledom na leta vnaprej glede na to, kaj se bo v dolini dogajalo. Temu se bomo sproti prilagajali. Že zdaj so naši strokovni izobraževalni programi grajeni tako, da lahko vse vsebine posodabljamo, 20-odstotni delež vsebin pa lahko zamenjamo in prilagodimo program,« pojasnjuje, da se s to fleksibilnostjo lahko odzivajo na spremembe v izobraževalnih potrebah. »Z letošnjim vpisom smo zadovoljni, se pa pozna negotovost na področju gostinstva in

turizma, kar se odraža na manjšem vpisu v te programe. Tudi zaradi pomanjkanja možnosti praktičnega usposabljanja.« Na drugi strani so oddelki v programih računalništva, informatike in drugih sodobnih tehnologij polni. Kaj pa zanimanje za rudarski poklic? »Nekaj dijakov se še vpisuje v te programe, saj bo premogovnik aktiven še nekaj let po prenehanju izkopavanja premoga. Geotehnološki poklici pa so zelo pomembni tudi pri gradnji tunelov, v kamnolomih in podobno, zato se bodo ti profili ohranjali, medtem ko se bodo izobraževalne vsebine prilagajale duhu časa.«

❱

Z drugim odmerkom je cepljenih 70 odstotkov zaposlenih na ŠCV. Polovica preostalega deleža je prebolevnikov, druga polovica izvaja samotestiranje.

Vrača se mednarodna mobilnost

Praktično usposabljanje v proizvodni dejavnosti ni bilo okrnjeno. Čisto drugače je bilo pri praktičnem izobraževanju v gostinstvu in turizmu tako doma kot v tujini. V zadnjih dveh šolskih letih so bile aktivnosti v okviru projekta mednarodne mobilnosti Erasmus močno okrnjene, zdaj pa se vračajo v pogon. Prinašajo možnosti opravljanja praktičnega

usposabljanja z delom v tujini.

V teh dneh sta dve skupini dijakov na tritedenskem praktičnem usposabljanju na Malti in na Portugalskem. Računajo, da bodo lahko med šolskim letom priložnost za to izkoristili tudi dijaki drugih strokovnih šol. Druga srečanja v sklopu mednarodnih projektov se bodo verjetno nadaljevala s kombinacijo dela v živo in s spletnimi konferencami..

V minulih dveh šolskih letih so se, razen v času popolnega zaprtja javnega življenja, na ŠCV še naprej izobraževali dijaki iz držav Zahodnega Balkana. V lanskem letu zaradi zdravstvenih razmer ni bilo razpisa, zato novih dijakov v okviru projekta ni. Iz prejšnjih generacij pa šolanje nadaljuje 9 dijakov iz Srbije in 2 iz Bosne in Hercegovine.

Izvajajo razvojne projekte

Krepijo sodelovanje z gospodarstvom in obrtjo. Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru tudi v času epidemije aktivno izvajajo razvojne projekte. Med drugim obnavljajo, dograjujejo, posodabljajo Bicy postaje po devetih slovenskih občinah, ki uporabljajo Bicy sistem.

V projektu Usposabljanje mentorjev dijakom in študentom na PUD-u mentorje usposobijo za delo z mladimi in povezujejo šolo z gospodarstvom oziroma mentorje z učitelji. Ponujajo različna funkcionalna izobraževanja.

V okviru projekta MUNERA 3 v krajših programih izobraževanj in usposabljanj že zaposlene

opolnomočijo za pridobitev in izboljšanje kompetenc, potrebnih na trgu dela. V projektu ATENA nudijo individualno pomoč vsem, ki se v izobraževanju odraslih vključijo v programe pridobitve izobrazbe.

Skupaj s partnerji s Finske, iz Italije, Nemčije, Estonije ter Slovenije pa zaključujejo pilotni projekt Talentjourney za gradnjo centrov odličnosti na področju srednjega in višjega strokovnega izobraževanja z vsebinami umetne inteligence, kibernetske varnosti, avtomatizacije, robotike. »Torej postajamo center odličnosti na tem področju in v tej smeri se bomo razvijali naprej,« pravi Pogorelčnik.

Razmere so klicale po naložbah

V času epidemije so se pokazale potrebe po investicijah v računalniško opremo. Sprva v računalnike za pouk na daljavo, ki

23. septembra 2021

V letošnjem šolskem letu izobražujejo v 26 srednješolskih programih in 5 višješolskih programih. V sklopu srednješolskih poklicnih programov v vajeniški obliki so utečenima programoma strojni mehanik in elektrikar dodali programa mehatronik operater in oblikovalec kovin – orodjar. so jih potrebovali tako pedagogi kot dijaki, kasneje pa tudi v opremo v prostorih šolskega centra.

Za posodobitev računalniškega omrežja ter nabavo računalnikov za delo učiteljev so namenili 70 tisoč evrov.

Obnovili so prezračevanje v mali kuhinji Šole za storitvene dejavnosti, kar je bilo nujno potrebno za varno izvajanje pouka, zato so od ministrstva uspešno pridobili intervencijska sredstva.

Skupaj z Mestno občino Velenje obnavljajo stopnišče objekta Gaudeamus. 🔲

Obisk ministra za digitalno preobrazbo na ŠCV

Velenje – Minister Mark Boris Andrijanič se je v torek, 14. septembra 2021, srečal z dijaki, učitelji in vodstvom Šolskega centra Velenje.

Ministru so predstavili svoja poslanstvo in vizijo, ki določata usmeritve in strategije ŠC Velenje, pri čemer se ves čas trudijo kakovostno in odgovorno izvajati vzgojo ter izobraževanje. Vse z enim samim ciljem – da bi ustvarjali znanje po visokih standardih za življenje in delo. Na tej poti se tako dijaki kot zaposleni srečujejo s številnimi izzivi, tudi tistimi, ki so povezani z digitalizacijo. Če bi želeli celovito digitalno preobraziti družbo, s čimer bi Slovenija postala uspešna in moderna država, bi morale šole zavzeti pomembnejše mesto ter imeti na voljo sredstva za vlaganje v sodobnejšo opremo in v funkcionalna usposabljanja kadrov.

Minister je na koncu nagovoril zbrane dijake in poudaril, da na mladih stoji svet in da je cilj Službe vlade za digitalno preobrazbo med drugim tudi v Sloveniji vzgojiti digitalne prvake prihodnosti. 🔲

V novo šolsko leto s polnimi oddelki Velenjska glasbena šola ne beleži večjih posledic razmer na področju izobraževanja – Leto praznuje 70. obletnico ustanovitve Tina Felicijan

Na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje so se na razmere, ki jih je prinesla epidemija, odzvali že v prvem valu in brez večjih težav začeli izvajati pouk na daljavo. Pred začetkom lanskega šolskega leta so vse učence opremili z uporabniškimi računi spletnih orodij za komunikacijo na daljavo, da so lahko poučevali brez večjih tehničnih zapletov.

Mnogim učencem so posodili inštrumente iz glasbene šole, da so lahko vadili doma, predvsem maturantom, ki so bili v prostorski stiski, pa so omogočili tudi uporabo učilnic. »Še največ težav

je bilo pri poučevanju baleta, saj so otroci doma težje sledili treningom. Zato smo beležili precejšen porast izpisov. Sicer pa v primerjavi z drugimi glasbenimi šolami v Velenju nismo utrpeli zelo veliko izpisov zaradi prehoda na poučevanje na daljavo,« dosedanje vtise delovanja v novi realnosti povzema ravnatelj Boris Štih in dodaja, da se je obrestovala tudi aktivna promocija glasbene šole na družbenih omrežjih.

Majski dan odprtih vrat, na katerem vsako leto predstavijo celo paleto instrumentov in drugih programov, so nadomestili s promocijskim videom glasbene šole, v katerem je ponosno nastopilo

V programe Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje je vpisanih 937 učencev. Individualni pouk na osnovni stopnji obiskuje 770 učencev, predšolsko glasbeno vzgojo 8, glasbeno pripravnico 45, balet 52 in plesno pripravnico 42 učencev. Izvajali bodo nadstandardne programe pevski zbor, pouk sintetizatorja in čembala (v obeh programih so po štirje učenci) in baletni vrtec, v katerem je 19 učencev. Srednješolski glasbeni program obiskuje 37 dijakov v vzporednem programu in 46 dijakov v umetniški gimnaziji. Pouk poteka tudi v oddelkih v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki.

okrog 480 učencev in učiteljev.

Z izvedbo Ode radosti v parku Vista so pritegnili veliko pozornosti, ki se obrestuje. »Novo šolsko leto smo začeli z zelo dobrim vpisom, celo boljšim od katerega izmed preteklih let, ko so bile razmere bolj ugodne. Zadovolj-

❱

Mestna občina Velenje je za glasbeno šolstvo v letošnjem proračunu rezervirala dobrih 187 tisoč evrov.

ni smo, da so vsi oddelki polni.« Vseeno pa so zaskrbljeni, kaj se bo zgodilo, če bodo morali začeti izvajati pouk na daljavo, saj so dosedanje izkušnje pokazale, da učenci hitro izgubijo motivacijo. »Pade jim moč vztrajnosti, hitro obupajo, odnehajo,« pojasnjuje.

Kaj pa glasbeno izobraževanje odraslih – koliko je zanimanja? »Zadnjih nekaj let narašča. Če le imamo prosta mesta, vpisujemo tudi odrasle.«

Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje deluje tudi navzven. Prireja seminarje, koncerte in druge glasbene dogodke, aktivno pa se vključuje v širšo lokalno skupnost. Učenci nastopajo na številnih prireditvah. Utrip sveta glasbe so prinesli tudi na Pikin festival. Foto: Peter Žagar

V lanskem šolskem letu so z Mestno občino Velenje z ureditvijo pločnika in klančine pred vhodom v glasbeno šolo, ki je opremljena s prehodom za pešce v obliki klaviature, poskrbeli za varnejšo pot učencev. V začetku lanskega leta so dali generalno obnoviti koncertni klavir Steinway & Sons in predvidevajo, da bo obnova zaključena v začetku prihodnjega leta. »Upamo, da nam bo to omogočalo izvedbo kakšnega odmevnega klavirskega

koncerta,« razmišlja sogovornik.

Doda, da še vedno urejajo glasbeni studio nad veliko dvorano. »Manjka še nekaj opreme in upam, da bomo investicijo lahko zaključili v naslednjem letu, potem pa studio uporabljali za svoje potrebe in ga tudi tržili zunanjim uporabnikom.«

Glasbena šola bo praznovala

Celo šolsko leto bo zaznamovalo praznovanje 70. obletnice

ustanovitve glasbene šole. »Osrednji dogodek načrtujemo v drugi polovici maja. V parku Vista se bodo predstavili naši orkestri z najbolj uspešnimi učenci šole kot solisti. Dogovarjamo se za gostovanje vrhunskega, svetovno znanega violinista Davida Garretta.

Velika pozornost pa bo namenjena poimenovanju velike dvorane glasbene šole po našem dolgoletnem ravnatelju, častnem občanu mag. Ivanu Marinu,« napoveduje. 🔲

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 9

Mileni Koren Božiček Valvasorjeva nagrada

Ikone na ogled

Slovensko muzejsko društvo je jubilejno 50. podelitev Valvasorjevih nagrad priredilo v Velenju Velenje, 17. septembra – Pomembno stanovsko srečanje s slovesno podelitvijo Valvasorjevih odličij Slovensko muzejsko društvo prireja že od leta 1971.

Običajno poteka v maju ob mednarodnem muzejskem dnevu. Letos so ga izvedli septembra in gostovali v Velenju. Na svečanosti v veliki dvorani velenjske glasbene šole so podelili Valvasorjev nagelj, 8 častnih Valvasorjevih priznanj, 3 Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke, najvišje stanovsko priznanje – Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo – pa je prejela mag. Milena Koren Božiček, kustosinja Galerije Velenje in muzejska svetnica. »Milena Koren Božiček je ena tistih kustosinj, ki ne glede na okoliščine ves čas svojega delovanja izžareva neskončno predanost svojemu poklicu. Je neutrudna borka za uveljavljanje in utrjevanje pomena likovne umetnosti kot enega od generatorjev kulture v najširši družbi, pri čemer zna delovati interdisciplinarno. Strokovno poslanstvo muzejske svetnice mag. Milene

9

KULTURA

23. septembra 2021

Koren Božiček je skrb za umetnostnozgodovinsko dediščino, še zlasti prepoznavna je njena permanentna usmeritev v strokovno delo z mladimi umetniki, ki si utirajo pot v kulturni prostor. Ob tem je Valvasorjeva nagrajenka za življenjsko delo sistematično gradila kontinuirano programsko usmeritev in s tem prepoznavnost

Galerije Velenje. V 40 letih delovanja se je ta razvila v eno od pomembnih kulturnih središč v državi in s svojo bogato zbirko pomembno dopolnjuje likovni patrimonij Slovenije,« je med drugim zapisano v obrazložitvi nagrade. »Hvaležna sem za to nagrado, ki mi pomeni največ. Če ti takšno Foto: Barbara Drev

🔲

S Piko na lov za doživetji ZTŠD je posodobil mobilno aplikacijo, ki družine v Pikinem spremstvu vodi na interaktivnem raziskovanju Velenja Tina Felicijan

Na trend digitalizacije turizma, ki ga je nova realnost še pospešila, se odziva tudi Zavod za turizem Šaleške doline, ki turistično ponudbo destinacije nadgrajuje s produkti v koraku s časom. »Seveda je pristen stik z vodnikom, s ponudniki na destinaciji, še vedno ključen za celostno izkušnjo obiskovalcev. Zavedamo pa se, da je digitalni turizem zelo pomemben sploh v času epidemije. Zato nekatera doživetja in dogodivščine selimo na splet,« pojasnjuje sodelavka zavoda Tina Belina in predstavi enega od sodobnih produktov: Trippstory Velenje – Lov na svetilko skrivnosti. »Gre za interaktivno igro, vodeno s pomočjo mobilne aplikacije. Namenjena je družinam.

Starše in otroke spodbuja, da skupaj rešujejo zastavljene uganke in izzive ter tako samostojno in aktivno raziskujejo Šaleško dolino in odkrivajo zanimivosti Velenja. Da je pustolovščina še bolj zanimiva, pa uporabnike na poti spremlja Pika, ki jim podaja skrivnostne namige.« Vznemirljivo in igrivo družinsko doživetje obiskovalce Velenja postavi v aktivno vlogo pustolovcev, ki z junakinjo zgodbe Trippstory Velenje – Piko, ikono mesta – obiščejo 18 lokacij. Premagujejo fizične izzive in rešujejo miselne uganke, video zgodbe jim razkrivajo pomen znamenitosti, tako pa spoznavajo preteklost in prihodnost mesta ter naposled najdejo Svetilko skrivnosti. Da bi izvedeli, kaj osvetljuje, se morajo podati na dvourno lahko krožno pot, ki vključuje le en vzpon, začne pa se v Vili Bianci, ki je odprta vsak dan med 10. in 17. uro. Poleg glavnih skrivnosti jih na poti čaka še osem bonus izzivov, s katerimi osvajajo nagradne cekine. Mobilno aplikacijo najdejo pod geslom Trippstory Velenje v spletni trgovini na svojem mobilnem telefonu.

Lov na svetilko skrivnosti vabi na pustolovščino v Velenje že od lanskega leta. Na zavodu za turizem pa so produkt pravkar posodobili. »Zaradi novosti na področju digitalizacije, ki zahtevajo nenehno posodabljanje,

priznanje podelijo kolegi, je to res presežek. Mnogi delamo trdo in z veliko vnemo, a vsak ne uspe do tega priznanja. Če se ozrem nazaj, je bilo na moji poti tudi veliko grenkih trenutkov. Ampak nikoli nisem opustila misli, da se je treba res boriti ne samo za uspehe, ampak zato, da uresničiš, kar misliš, da je prav. Nisem bila vedno razumljena, ampak mislim, da me je to okrepilo. Vsak udarec mi je dal nov elan in še bolj vneto sem zagrizla v delo. Posebno me veseli, da sem slovenski umetnosti in muzealstvu prispevala nekaj kančkov, ki so oživili manj znane, pozabljene in neupravičeno prezrte ustvarjalce, med katerimi sta gotovo naša rojaka, prvi akademski kipar Ivan Napotnik in prva šaleška slikarka Majda Kurnik,« je povedala nagrajenka, ki se že veseli letošnje osrednje razstave v Galeriji Velenje, posvečene 50-letnici arhitekture Adija Miklavca – stavbe, v kateri je galerija dobila zametke in je prerasla v uveljavljeno ustanovo z več kot 40-letno tradicijo.

smo posodobili video predvajalnike, nekatere tehnične platforme, na novo smo naložili GPS točke, tako pa odpravili nekatere napake in zagotovili dobro uporabniško izkušnjo brez tehničnih ovir,« pove Tina Belina in doda, da so doslej že zaznali pozitivne

učinke produkta. »Aplikacija je družinam z otroki spodbudila željo po raziskovanju ne le v Velenju, temveč tudi v okolici. Pritegnila je tudi turiste, ki bivajo v bližini. Na račun aplikacije je bil v letošnji sezoni obisk turistično-informacijskega centra v Vili Bianci večji za 8 odstotkov. Prvi vikend v septembru smo zabeležili preko 30 uporabnikov aplikacije. Seveda pa si želimo še več uporabnikov, zato posodobljeno aplikacijo tudi pospešeno promoviramo.«

Obeta se še več digitalnih turističnih produktov

Zavod za turizem digitalizaciji posveča veliko energije. »Pravkar smo v zaključni fazi digitalnega inoviranja kulturne dediščine. V okviru operacije Šaleška dolina 4.0 smo skenirali

tf

Na lanskem tekmovanju za digitalne projekte WEBSI Spletni prvaki je Zavod za turizem Šaleške doline z aplikacijo Lov na svetilko skrivnosti osvojil 2. mesto v kategoriji inovativni ustvarjalci prihodnosti.

in 3D modelirali Titov spomenik, stari jašek in Vošnjakovo tovarno v Šoštanju. Izbor teh objektov kulturne dediščine temelji na treh avtentičnih zgodbah Šaleške doline, ki predstavljajo DNK naše destinacije – polpreteklo zgodovino, premogovništvo in usnjarstvo. Na

podlagi teh 3D modelov smo pripravili avdio-vizualne vsebine s pomočjo animacije, art efektov in drugih sodobnih tehnik. Ustvarili smo dva videa, 3D modeli pa so tudi integrirani na našo spletno stran visitsaleska.si. Na podlagi teh treh digitaliziranih enot se razvijajo tudi trije petzvezdični turistični produkti, ki so namenjeni zahtevnim gostom in sledijo viziji Slovenije kot zelene destinacije za vrhunska doživetja, ki privablja turiste z višjo kupno močjo,« poroča sogovornica. Omenjeni produkti bodo dokončani v oktobru. Obenem pa v okviru iste operacije poteka razvoj mobilne aplikacije Zakladi Šaleške doline, za katero bodo digitalizirali petdeset tako izpostavljenih kot skritih draguljev Šaleške doline in z njimi privabili raziskovanja željne obiskovalce. 🔲

Lendava, 4. – 18. septembra – V lendavskem kulturnem domu je bila štirinajst dni na ogled razstava ikon avtorja Alimpije Košarkoskega iz Šoštanja. Razstava je bila postavljena na povabilo Srbskega kulturnega društva štajerske skupnosti v Mariboru, ki ji predseduje Rade Bakračević, sodila pa je v sklop kulturnega obiska delegacije Novega Sada v Lendavi.

Dogodek so pospremili visoki gostje, kot so župan Občine Len-

romske, madžarske in seveda slovenske kulture, zato je bil dogodek izjemno odmeven, razstava pa dobro obiskana. Škoda, da je šla nekoliko mimo nas, tako zaradi avtorja, ki bi mu lokalna skupnost izkazala zasluženo spoštovanje, kakor zaradi priložnosti navezovanja kulturnih vezi. Košarkoski je že večkrat zastopal državo Slovenijo na mednarodnih razstavah in je zgled vključevanja ene kulture v

dava Janez Magyar, Leon Novak, evangeličanski škof in Vladimir Kokanović, predsednik srbske zveze v Sloveniji, predsednica KTD Novi Sad – Lendava Zlatka Frajzman in drugi. Razstavo je uradno odprla makedonska veleposlanica Suzana Zelenkovska.

Razstavljenih je bilo osemintrideset ikon, ob razstavi pa je bilo zapisano, da sodi Alimpije Košarkoski v sam vrh ikonopiscev v Sloveniji. Po besedah lendavskega župana je razstava prelomnega značaja, saj takšne v teh prostorih še ni bilo. Kot vemo, je Lendava stičišče srbske, hrvaške,

drugo. S spoštovanjem do ikon oživljamo spomin na svoje drage ter izpolnjujemo tudi krščanske vrline, kot so ljubezen, odpuščanje in sprejetje, je bilo med drugim zapisano o njegovih delih, nekaj jih je Košarkoski visokim gostom tudi podaril.

Makedonska veleposlanica mu je namreč obljubila, da bo v kratkem povabljen k razstavljanju na veleposlaništvu, vabijo pa ga tudi v domače Vevčane. V Šoštanju, kjer je prvič razstavljal pred dobrimi desetimi leti, so izjemno ponosni na prepoznavnega avtorja. 🔲

Milojka B. Komprej

Moje mesto …

Velenje, 15. septembra – Likovna kolonija Moje mesto, rad te imam! Društva šaleških likovnikov je dobila svoj epilog z razstavo v Vili Bianci Velenje. Projekt, zastavljen ob občinskem prazniku, teče že štirinajsto leto, o njegovi odmevnosti pa priča številč-

ter prejemajo prestižna priznanja, kot so zlata plaketa in druga. Kot ostala društva delujejo pod okriljem območne izpostave JSKD, predsednik pa se je na odprtju v imenu vseh zahvalil Muzeju Velenje, Festivalu Velenje ter MO Velenje za pomoč in podporo.

na udeležba likovnih ustvarjalcev iz domačega društva in okolja. Po besedah predsednika društva Saliha Biščića vsako leto povabijo k sodelovanju katero izmed sosednih društev in posameznike. Letos so se kolonije, ki je potekala na Velenjskem gradu 21. 8., udeležili člani likovne sekcije KUD Polzela ter trije avtorji iz Celja.

Vsega skupaj je sodelovalo osemintrideset likovnikov, pretežno s slikami, lep delež nastalih del pa je tudi v keramiki. Letošnja tema je bila turizem, ki mu Velenje namenja veliko pozornost.

Društvo šaleških likovnikov je eno izmed najbolj številčnih in dejavnih v slovenskem prostoru, združeni so v Zvezo likovnih društev Slovenije. Člani sodelujejo na številnih kolonijah in delavnicah

Poleg Saliha Biščića je zbrane likovne ustvarjalce pozdravila tudi podžupanja MO Velenje gospa Aleksandra Vasiljević, ki je vsem čestitala in poudarila pomembnost delovanja društev in prepoznavnost kraja po kulturnem udejstvovanju. Ob uradnem odprtju je avtorjem čestitala in se zahvalila za podarjena dela, ki so jih likovniki v celoti namenili Občini Velenje ob prazniku.

Avtorjem je za izvirna dela, v katerih je prepoznati lepote in posebnosti lokalnega okolja, čestitala Tatjana Vidmar iz Zveze kulturnih društev Šaleške doline, Milojka B. Komprej pa je brala avtorsko poezijo.

Razstavljena dela bodo na ogled do 14. oktobra. 🔲

MBK

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

23. septembra 2021

Že dvajset let za mesto poezije Festival liričnega in potopisnega občutja Lirikonfest v Velenju vztrajno gradi rezervat za poezijo 21. stoletja in izkazuje poklon vrhunskim slovenskim in tujim književnim ustvarjalcem, prevajalcem in mednarodnim posrednikom slovenskega jezika Tina Felicijan Foto Sabina Plaznik

Velenje, 13.–16. septembra – Ustanova Velenjska knjižna fundacija pod vodstvom urednika Iva Stropnika že dve desetletji prireja celoletni literarni festival lirične umetnosti 21. stoletja – Lirikonfest Velenje. Z raznimi vsebinami predstavlja in popularizira sodobno umetniško literaturo, z izvirno in prevedeno novejšo poezijo ter premišljevanji o spoznavni in kritični vlogi umetniške literature v evropski družbi in širše pa vzpostavlja in širi mednarodna sodelovanja. Lirikonfest združuje večletne književne projekte, s katerimi se je v dosedanjih 20 letih v Velenju predstavilo že preko 1000 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev in drugih, ki delujejo na področju umetniške literature 21. stoletja. S tem Velenje uveljavlja kot mesto poezije.

Na osrednjem delu jubilejnega festivala – tridnevnem srečanju lavreatov in izbranih gostov – je v Velenju gostovalo 21 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov, ki so z refleksijami in pesniškimi branji v prepletu glasbe predstavili najnovejšo slovensko in prevedeno poezijo. Na Lirikonfestovi Akademiji Poetična Slovenija pa so ob dvojnem jubileju – 20-letnici Velenjske knjižne fundacije in 20. Lirikonfestu Velenje – izkazali priznanje in poklon trem vrhunskim slovenskim književnim ustvarjalcem ter vrhunski slovenski književni prevajalki.

Miklavž Komelj, dobitnik velenjice - čaše nesmrtnosti za vrhunski 10-letni pesniški opus za odrasle v 21. stoletju: »Ime te nagrade mi je zelo všeč. Eden mojih prvih spominov na posebno

Miklavž Komelj

močno doživetje poezije je prav pesem Čaša nesmrtnosti Antona Aškerca, po kateri je najbrž povzeto ime nagrade. V sporočilu pesmi »v svojih delih sam boš živel večno« lahko razberemo, da je človekova zapuščina nesmrtna, ali da človek sebe in svojo posmrtno eksistenco ustvari s svojim delom.« Aleš Šteger, dobitnik Pretnarjeve nagrade: »Lirikonfest si zasluži globok poklon. Ni mala stvar, da nekdo vztraja, gradi prostor posluha za ustvarjalnost besede, vedno znova išče nove poti do ustvarjalcev in občinstva. Slovenija je gosto poseljena z avtorji poezije in kakovostnimi prireditvami, ki poskušajo ustvarjati socialni kontekst za to ustvarjalnost. V

Muzejski časi Ona Čepaitytė Gams

Letos jeseni bo kot 25. gost na Lirikonfestovi književniško-prevajalski rezidenci v Velenju, ki jo Velenjska knjižna fundacija izvaja že 15 let, ustvarjal slovenski književnik Iztok Osojnik, leta 2018 dobitnik velenjice - čaše nesmrtnosti. lahko napisal fantazijski potopis.

Ideja me je potegnila, da sem to knjigo pisal tako rekoč s srčno krvjo. Vživel sem se v vlogo tega potopisca s konca 15. stoletja, ki je pustil vse za sabo, hkrati pa sem to jaz.« Aleš Šteger

Jubilejni Lirikonfest zaznamuje Gaj poezije

tem času digitalizacije je velik izLetos je Mestna občina Veleziv ustvarjati prostor za tisti mali nje podprla idejo Iva Stropnika čudež, ki se je zgodil v vsakem od o zasaditvi 21 dreves v čast vrnas, ki pišemo poezijo.« hunski sodobni slovenski poeDragica Fabjan Andritsákos, ziji, prevajalcem in ambasadordobitnica Lirikonovega zlata za Ivo Svetina jem jezika. Ob Škalskem jezeru vrhunske festivalne prevode iz nopri Sadnem gozdu je nastal Gaj vejše grške poezije: »V resnici sem grška poezija, ki je tako bogata poezije – literarni umetnosti bolj kot priznanja svojemu delu in čudovita, da jo enostavno mo- posvečen prostor s kotički za vesela tega, da je bila opažena ram deliti s slovenskimi bralci. To razvijanje liričnega občutja. »Z si zasluži. Čutim, da ta nagrada Gajem poezije zaznamujemo ni le moja, ampak sta hkrati jubilejni Lirikonfest Velenje nagrajena grška pesnika Stama- in 20 let delovanja Ustanove tis Polenakis in Hloi Koutsoum- Velenjska knjižna fundacija. Z beli, ki sta to poezijo ustvarila.« njim pa izkazujemo trajnejši Ivo Svetina, dobitnik krilate poklon letošnjim lavreatom in želve za literarni potopis Mala- vsem dosedanjim in prihodnjim bar: »Na knjižnem sejmu v New dobitnikom vseslovenske nagrade Delhiju sem med tisoči naslovi velenjica - čaša nesmrtnosti,« je našel angleški prevod potopisa na otvoritvi povedal Stropnik, ki portugalskega pomorščaka, ki je je lavreate povabil, da izberejo z Vascom da Gamo iz Lizbone svoje drevo, pod katerim bo obeodplul proti zahodnim obalam ležje, ter jim podelil certifikate Indije. Knjiga me je dobesedno iz 400 let starih hrastovih tog. poklicala. Ne da bi o Indiji vedel »Poezija in umetnost je zlita z nakaj drugega kot to, kar sem videl ravo. Mislim, da bo to prijeten Dragica Fabjan Andritsákos na tistem kratkem obisku, sem umetniški kotiček za ustvarjalnenadoma dobil občutek, da bi ce in vse druge. Imamo ideje za nadgradnjo, sredstva pa bomo še zagotovili,« je župan Peter Dermol izrazil namero, da se Velenje »Če liričnega občutja ni, potem življenje nima več smisla,« ob z Gajem poezije še naprej uveljadvojnem jubileju za lokalni in širši prostor pomembnih znamk vlja kot mesto poezije. na področju literarne umetnosti razmišlja njun pobudnik in idejni 🔲 vodja Ivo Stropnik in poudarja, da Velenje raste v mesto poezije pod večletnim glavnim pokroviteljstvom Mestne občine Velenje in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Zdi se, kot da danes zopet živimo v nekakšnih muzejskih časih. V naši post-post-moderni družbi je dediščina spet absolutno »in«, vintage in starinskost tudi, muzeji pa so postali prostori z neverjetno razširjeno družbeno vlogo aktivnega in ustvarjalnega posrednika med preteklostjo in »tukaj in zdaj«, tako da si brez njih prav več ne predstavljamo ne strokovnega diskurza ne turistične ponudbe in ne izobraževalnih procesov, včasih tudi ne preživljanja prostega časa. DJ party na stopnicah narodnega muzeja v Stockholmu je vendarle čisto nekaj drugega kot v enem šotoru na piknik prostoru ... Že samo poimenovanje »muzej« se včasih uporablja kot magična beseda, kot nekakšen brand, ki zagotavlja komercialni uspeh. Dober primer bi lahko bili zdaj izredno popularni »muzeji iluzij«. Ki seveda niso nobeni muzeji, a se tako imenujejo iz čisto komercialnih razlogov kot tipični primer t. i. turistične pasti – na izpostavljenih lokacijah v starih mestnih jedrih vabijo turiste, da obiščejo še en, na tripadviserju dobro lociran in ocenjen »muzej« s »kul« zabavno vsebino. Čeprav je dediščina v znanstvenem jeziku še dokaj mlad izraz in se o njej bolj resno govori šele v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja, ima »potreba po preteklosti« že nekaj stoletij dolgo zgodovino. Odnos do preteklosti se je začel spreminjati v obdobju renesanse, v dobi odkritij sveta in človeka, ko je tudi zbirateljstvo postalo prava modna muha in so nastali tudi prvi kabineti čudes, nekakšni predhodniki današnjih muzejev. Največja sprememba pa se je zgodila v času industrijske revolucije, ko je hitro spreminjajoče se moderno življenje pri ljudeh porodilo potrebo po razumevanju preteklosti. 19. stoletje pa tako poznamo kot raj za vse, kar je »historično« – avtentično ali pa tudi ne. Dediščina je tako kategorija predvsem moderne družbe. V današnji pa je postala tudi nepogrešljiv potrošniški produkt. Saj veste, majice z raznimi heritage napisi so danes »kul«. Pa dežniki in platnene torbice z Van Goghovimi, s Klimtovimi slikami ali raznimi baročnimi in rokoko angelčki, po katere ni več treba niti v muzejsko trgovino, saj so v izobilju v Bershki, H&M-u, Zari in drugje.

V vsej tej današnji iluziji muzejske heritage zabave pa sami muzealci delajo naprej, predvsem pa na dolgi rok. Ker tisto, kar resnično ostane, žal ne nastane čez noč. Za vsako interpretacijo dediščine, vsako njeno prezentacijo se skriva poglobljeno strokovno delo, ki zahteva svoj čas in znanje, ki ga ne vidimo, ne na Facebook in Instagram objavah, ne na številnih muzejskih dogodkih. Strokovno delo, ki je ... samoumevno? Ki se naredi samo od sebe, v muzejskih depojih in arhivih, med knjižnimi policami ali na številnih terenskih obiskih. Prav te dni v Sloveniji poteka mednarodna online konferenca »Museums and Social Responsibility – What‘s next?«, ki jo ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji prireja Slovenska muzejska skupnost. Preletite program – presenečeni boste, s kakšnimi vprašanji se muzealci danes ukvarjajo.

In muzejska zabava je samo eno od njih. Muzeji, danes tako tesno vpeti v družbene procese, nosijo tudi ogromno odgovornost. Kot eni ključnih institucij, ki sooblikujejo kulturni razvoj prostora, v katerem delujejo, imajo prav zaradi vseh sodobnih komunikacijskih instrumentov veliko več možnosti širiti svoje poslanstvo, kot so jih imeli včasih. Lahko povezujejo skupnost, v kateri delujejo.

V preteklosti lahko poiščejo odgovore na številna vprašanja, ki jih nam zastavlja sedanjost. Lahko nam pomagajo občutiti tudi ponos nad prostorom, v katerem živimo. Saj je dediščina ne nazadnje podlaga naše identitete, kakorkoli se to morda banalno sliši. Če imamo odlično ohranjen prelep grad, ki je star 750 let, smo lahko ponosni nanj. Če so bile na območju našega mesta najdene 3 milijone let stare mastodontove kosti, povrh še zelo redke v svetovnem merilu, in jih imamo tukaj, v našem muzeju, ki je samo nekaj stopnic v hrib – tudi nanje smo lahko ponosni (sploh, če jih hodijo gledat obiskovalci iz cele Slovenije). Ponosni smo lahko tudi na afriško zbirko Františka Foita, ki presega meje nacionalnega, kaj šele lokalnega okolja. Tako, muzeji so lahko tudi prostori ponosa na našo preteklost. Samo poznati jo je treba in, seveda, ceniti. 🔲

Gambatte za lepše moje mesto Velenje – Kulturno-umetniško društvo Gambatte si je letos med drugim zastavilo večletni projekt, ki ga je poimenovalo Lepše moje mesto. Z njim želijo vsako leto izdelati več večjih glinenih skulptur, ki bi v mestu dobile stalno ali začasno postavitev na prostem ali v zaprtih prostorih. Tako bi

tem pa vodili tudi delavnico oblikovanja gline za stanovalce ploščadi.

Predsednica KUD Gambatte Viktorija polepšali posamezne dele mesta in vanje septembra praznuje 40-letnico obstoja. Or- Meh je skulpturo predala z željo, da jo vnesli instalacije, ki bi k ogledu privabile ganizatorji praznovanja so namreč izrazili stanovalci sprejmejo kot darilo iz srca in domačine in obiskovalce območja. željo, da bi ob prazniku mestne četrti v njej poskrbijo, da bodo keramične sončnice Prva izvedba tega projekta je sovpadla zasijalo 40 sončnic, kot simbol energije in »cvetele« še vrsto let. 🔲 Diana Janežič s povabilom Mestne četrti Velenje Levi svetlobe. Delo je steklo in 14. septembra breg – vzhod, ki jo domačini bolj poznajo so člani KUD Gambatte stanovalcem Karpod imenom Kardeljeva ploščad in letos deljeve predali skulpturo s sončnicami, ob

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

23. septembra 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Prijazen pozdrav Gorazda Tirška Veliko kasneje kot se je ponosno vrnil iz Tokia z medaljami obložen paraolimpijec skupaj s svojim »Shooting teamom Slovenija« Gorazd Tiršek in ko smo seveda o vsem tudi poročali, je prispela v naše uredništvo od tam tudi njihova razglednica.

Res smo se je razveselili in se čutili z olimpijskimi igrami še bolj povezani.

Iskrene čestitke Gorazdu torej še enkrat tudi v našem časopisno radijskem mozaiku in seveda hvala za pozdrave. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem ostalim bralcem Našega časa in poslušalcem Radia Velenje, ki ste nas imeli med počitnicami v svojih mislih in nam poslali razglednice. Veseli smo, da vas je še veliko (ali pa spet) več, ki se odločate za to včasih že kar pozabljeno gesto.

Pa je tako dobrodošla, veselje pa veliko večje, kot če dobiš zgolj

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. BOŽIDAR WOLFAND WOLF – Najlepše stvari 2. NEISHA feat. ZORAN ČALIČ – Le vkup 3. JASON DERULO – Acapulco Po uspehu skladbe Imela sva vse se z novo pesmijo in videospotom vrača Božidar Wolfand Wolf, sicer član Legend. Nova skladba nosi naslov Najlepše stvari, melodijo zanjo pa je napisal Wolf sam. Besedilo je delo Roka Lunačka, za aranžma in produkcijo pa je poskrbel Krešimir Tomec.

telefonsko sporočilo, pa četudi je zraven pripeta kakšna slikica. Razglednica je nekaj čisto posebnega. Poskusite, pa boste videli.

Sicer pa tudi v dandanašnjem svetu velja za nadvse prijazno gesto, če ljudem, ki so nam najbližje, vedno voščimo osebno.

Na drugem mestu je poslana

voščilnica, na tretjem telefonski klic, na zadnjem pa telefonsko sporočilo. 🔲

mz

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

GLASBENE novice V Londonu pripravljajo veliko retrospektivo o Amy Winehouse

svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko.

Neisha z Zoranom Čalićem posnela skladbo Le vkup

V Muzeju oblikovanja v Londonu bodo 26. novembra odprli veliko retrospektivo o pevki Amy Winehouse, s katero se bodo umetnici poklonili ob deseti obletnici njene smrti. Amy: Onstran odra bo prva tovrstna razstava o pevkinem življenju in karieri v Združenem kraljestvu.

Na razstavi bodo prvič na ogled nekateri njeni osebni predmeti, vključno s prvo električno kitaro znamke Fender Stratocaster in zvezki z njenimi zapiski. Razstava bo predstavila tudi nastajanje drugega studijskega albuma Back to Black iz leta 2006, s katerim je Amy Winehouse postala mednarodna zvezda. Obiskovalcem bodo predstavili tudi Amyjin modni slog in njene obleke ter njeno estetiko.

Amy Winehouse je pri 27 letih 23. julija 2011 umrla zaradi zastrupitve z alkoholom.

Harmonikar Denis Novato sprejet v dvorano slavnih harmonikarjev Denis Novato, priznani haromonikar in tržaški Slovenec, čigar kariera traja že več kot 20 let, je bil pred dnevi v New Yorku sprejet v svetovno dvorano slavnih harmonikarjev. Kot piše na spletni strani Zveze ameriških glasbenikov,

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

pevcev in umetnikov (FAMSPA), sta predlog za njegovo sprejetje v dvorano slavnih harmonikarjev podala priznana glasbenika, prav tako harmonikarja, Renzo Ruggieri in Sergio Zampolli. To je tretje pomembno priznanje, ki ga je Novato prejel v zadnjih mesecih.

Junija ga je italijanski predsednik Mattarella odlikoval z viteškim nazivom italijanske republike, julija pa je v Gradcu prejel še ugledno nagrado oberkrainer. 45-letni Novato prihaja iz vasi Krmenka pri Trstu. Najprej je igral klavirsko harmoniko, leta 1998 pa je postal

Energična glasbenica Neisha je za svoje privržence pripravila novo glasbeno poslastico. Tokrat je v sodelovanju s priznanim kitaristom Zoranom Čalićem ustvarila skladbo z naslovom Le vkup. Gre za energično, uporniško skladbo, ki nosi konkreten funk rock naboj in predstavlja neke vrste nadaljevanje Neishine uspešnice Planet za zadet. Skladba bo še poseben adut na nastopih v živo. Pri novi skladbi se je Neishi pridružil kitarist Zoran Čalić, s katerim načrtuje tudi nadaljnje projekte, moč pri ustvarjanju videospota pa je združila z Davidom Podgornikom in njegovo mlado filmsko ekipo.

www.radiovelenje.com vol. 1, na njej pa je pet popolnoma novih pesmi.

Elton John zaradi poškodbe kolka prestavil turnejo Elton John je svojim oboževalcem na družbenem omrežju sporočil, da je njegova poslovilna

zelo NA KRATKO JAN PLESTENJAK Jan Plestenjak predstavlja čutno balado z naslovom V naju še verjamem, ki jo tokrat prepeva v duetu z izjemno Marjetko Vovk - Maraayo. Gre za že tretjo pesem, ki napoveduje njegov novi album, katerega izid pričakujemo že v oktobru.

INES IN DAVID

Enrique Iglesias izdal novo skladbo Enrique Iglesias je izdal novi singel z naslovom Pendejo, ki je pri njegovih oboževalcih takoj naletel na dober odziv. Zvezdnik je hkrati objavil tudi videospot, v katerem nastopa mehiška igralka in lepotica 26-letna Renata Notni, ki smo jo med drugim videli v telenoveli Želim te ljubiti, trenutno pa navdušuje v seriji El dragón.

Zvezdnika sta prizore snemala tudi ob sončnem zahodu na Brooklynskem mostu v New Yorku, spot pa je režiral slavni dominikanski režiser Jessy Terrero, ki je z Iglesiasom sodeloval že pri videospotu za uspešnico Cuando me enamoro. 46-letni pevec je ob izidu videospota in novega singla izdal tudi novi album. Novo ploščo (ki je prvi del njegovega zadnjega albuma) je naslovil Final

Ansambel Kvinta – Želim si dom Ansambel Petra Finka – Tam dol za vasjo Ansambel Posluh – Pri nas je glasba doma Ansambel Špadni fantje – Ne pozabi Ansambel Štrk – Želim si želim Ansambel Šentjanci – Rojen v napačnem času Ansambel Jarica – Pozdravljena moja Sevnica Ansambel Žarek – Lutka iz papirja Gorenjski kvintet – Moj raj Skupina Taktiki – Gremo na morje

evropska turneja, ki je bila načrtovana za prihodnje mesece, prestavljena za dve leti. Zvezdnik je namreč nerodno padel in si pri tem poškodoval kolk. Evropska turneja z naslovom The Farewell Yellow Brick Road, v sklopu katere se bo 74-letni glasbenik poslovil od koncertnih odrov, je tako prestavljena na leto 2023. Pevec je na Twitterju zapisal, da z veliko žalostjo in s težkim srcem sporoča, da po poškodbi nima druge izbire, kot da turnejo prestavi in počaka na operacijo. Dodal je, da bo kljub poškodbi 25. septembra nastopil na dobrodelnem dogodku Global Citizen, saj organizacije noče pustiti na cedilu.

Ines Erbus in David Amaro, ki sta nastopila tudi v priljubljenem šovu Znan obraz ima svoj glas, sta s skladbo Kad ti dotaknem usne, ki sta jo sicer posnela že decembra lani, nastopila na festivalu Ohrid Fest 2021 v Makedoniji in osvojila posebno nagrado strokovne žirije za najboljšo pesem festivala.

HAMER Novonastala skupina Hamer, v kateri prepeva Tim Kores Kori, za bobni pa sedi nekdanji šankrocker Aleš Uranjek, predstavlja skladbo Po poti sonca. Še

posebej zanimiv je videospot te skladbe, v katerem je nastopila tudi naša alpska smučarka Ilka Štuhec.

MATIC MARENTIČ Brez meja je naslov nove skladbe mladega postojnskega glasbenika Matica Marentiča, ki ga poznamo po singlih, kot sta Len dan in Kje sva ostala. Nova pesem o svobodi, hrepenenju in popotovanju skozi otroštvo je nastala v sodelovanju s Kevinom Koradinom, s katerim sta v preteklosti že sodelovala.

LAMAI Dolenjska pevka Lara Poreber z umetniškim imenom Lamai, ki je nase prvič opozorila s skladbo Spet te slišim, ima novo skladbo. Deževne septembrske dni pozdravlja z zasanjano ljubezensko pesmijo z naslovom Kot čutim te jaz.

Pesem že ima tudi vizualno podobo.

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

23. septembra 2021

frkanje » Levo & desno «

Ve se, kdo je odveč

Tale virus na ljudstvo in politike deluje zelo posebno.

Ko so kamere in mediji, so maske gor, ko jih ni, so maske dol. Torej, ve se, kdo je tu odveč.

Vlada vlada z odloki

⏫

»No, Čvek, le poslikaj in napiši, kako lepo je pri nas upokojencih, da bodo tudi tisti, ki se še niso včlanili v naše društvo, to nemudoma naredili!« je ponosno povedal Milan Tepej, ki se je tako kot njegovi drugi stanovski kolegi veselil ob otvoritvi prenovljenih prostorov.

⏫

Čveku nikakor ni uspelo ugotoviti, kaj je direktor velenjskega zdravstvenega doma Janko Šteharnik delil svojim zaposlenim, je pa več kot očitno, da so bili navdušeni. Morda so bili kakšni bonbončki?

⏩

Konovčana Zvonka in Vitko Špeh sta znana po tem, da sta vedno dobre volje in nabita s kondicijo. Sta si pa tudi zvesta, verjeli ali ne, že petdeset let. Sta Čveku zatrdila, da je bila zlata poroka eden najlepših trenutkov v njunem življenju.

Parlament je pri nas na stranskem tiru, koalicija se je »nerganju« opozicije izognila z odloki. Za zakone ni več časa in volje. Da odloki padejo na sodiščih, pa traja, traja …

Futuristične Butale

Največji slovenski futuristični pisatelj je nesporno Fran Milčinski. Napisal je Butale in Butalce.

Težki časi

No, pa smo spet tam. Časi so spet takšni, da je treba paziti kaj in s kom govorimo.

ZANIMIVOSTI

Zlati čeveljci za Janjo Garnbret Janja Garnbret je prava zvezda športnega plezanja, saj je že nekaj sezon skoraj nepremagljiva in je med drugim tudi ponosna nosilka zlate olimpijske medalje.

Seveda je tudi ponos slovenskega športa, tudi velenjskega, saj je še vedno članica ŠAO Velenje.

Po osvojeni olimpijski medalji je seveda deležna številnih pozornosti. S sijajnim poklonom pa jo je presenetil njen sponzor. Od Adidasa je namreč prejela čudovito darilo. V spomin na nepozabno leto ji je ta proizvajalec športne opreme podaril zlate plezalne čevlje. »Zlati čevlji. Hvala, Adidas, za to neverjetno darilo,« je ob fotografiji zapisala Janja. »Vauuu!« Po njej se je nato bos sprehodil pa dodajamo še mi. počasi in previdno, opremljen z varnostnim pasom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Večkrat se je tudi ustavil in počival, sede ali celo leže na vrvi. »Ni lahko hoditi 600 metrov, se koncentrirati, z vsem, kar se doFrancoski vrvohodec je minu- gaja naokoli, pod pritiskom (...), li konec tedna v Parizu prečkal a vendarle je bilo čudovito,« je po Seno, a ne tako kot to počnejo osupljivi sobotni predstavi povedrugi, temveč je razdaljo več kot dal mladi akrobat. Težko je tudi 600 metrov premagal na višini pridobil vsa potrebna dovoljenja.

70 metrov. Osupljiv podvig si je Paulin se sicer že lahko pohvali v živo ogledala navdušena mno- z več svetovnimi rekordi, s tokražica, ki se je zbrala na Eifflovem tnim podvigom pa je obeležil t. i. stolpu in bregovih Sene. dan dediščine, ko v Franciji vsako 27-letni Nathan Paulin je vrv leto za obiskovalce odprejo zgopritrdil na eni strani reke na dovinske zgradbe in spomenike, Eifflov stolp in na drugem bregu ki so običajno za širšo javnost na narodno gledališče Chaillot. zaprti.

Francoski vrvohodec prečkal Seno

Za Frankensteina 1.17 milijona dolarjev

Ana Roš med desetimi najboljšimi kuharji na svetu Slovenska kulinarična mojstrica Ana Roš iz Hiše Franko se je po izboru kulinaričnih poznavalcev uvrstila visoko na lestvico najboljših kuharjev na svetu The Best Chef Awards 2021, in sicer na sedmo mesto. Poleg tega je bila njena kolegica v Hiši Franko Maša Salopek razglašena za najboljšo slaščičarko na svetu.

Roševa, ki je letos na lestvici najvišje uvrščena kuharica, se je glede na lanski seznam povzpela za 11 mest, je razvidno iz objave na spletni strani Hiše Franko.

Prav ona je tista, ki je Slovenijo kot prva postavila na svetovni kulinarični zemljevid, potem ko ji je leta 2017 akademija The World‘s Best Restaurants podelila naziv uradno najboljše kuharice na svetu. Lani pa je kot prva v regiji prejela dve Michelinovi zvezdici.

Vse pohvale je vredna tudi Hrvatica Maša Salopek z vrhunskimi kompleksnimi sladicami, ki v celoti sledijo filozofiji ozko

lokalnih sestavin, vpetih v miselni okvir kulinaričnih vplivov z vseh koncev sveta, predvsem iz Azije. Salopekova je sicer vodja slaščičarske ekipe v Hiši Franko od leta 2018.

Za najboljšega kuharja na svetu je bil medtem izbran s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeni Španec Dabiz Munoz, ki v Madridu vodi restavracijo DiverXo.

Prva izdaja romana Frankenstein ali sodobni Prometej pisateljice Mary Shelley je bila na dražbi avkcijske hiše Christie‘s prodana za 1.170.000 dolarjev, s čimer postala najdražje tiskano delo ženske pisateljice, prodano na dražbi. Knjiga je bila ena od 500 izvodov romana, natisnjenih leta 1818, in prva, ki so jo prodali na dražbi po letu 1985.

Iz avkcijske hiše Christie‘s so sporočili, da so na dražbi sodelovali dražitelji z vsega sveta.

Rekord za tiskano delo ženske pisateljice je pred tem pripadal prvi izdaji romana Emma pisateljice Jane Austen iz leta 1816, ki so jo pri avkcijski hiši Bonhams leta 2008 prodal za 150.000 funtov, je poročal spletni portal The Guardian.

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 13

Policijske kolesarske patrulje so dobrodošle na lokacijah, ki so z avtomobilom težje dostopne. Torej na ozkih ulicah, kolesarskih stezah in v urbanih predelih, kjer sta manevriranje in okretnost kolesa dobrodošla. »Običajno gre tudi za območja, ki jih je dobro nadzorovati,« povesta v uvodu policista Policijske postaje Velenje Metod Brodnik in Jernej Visočnik, s katerima smo se podali na teren. Poudarila sta, da policisti kolesarji opravljajo različne oblike policijskega dela. V času Evropskega tedna mobilnosti, ko je še kako dobrodošlo spodbujanje k razmisleku, kako za premagovanje vsakodnevnih poti najti okolju čim prijaznejše načine mobilnosti in se jih tudi posluževati, smo preverjali, kako občani upoštevajo in poznajo predpise.

Bili smo na terenu s policisti kolesarji Uporabniki motornih koles, e-skirojev, rolk in e-koles so zaradi večje hitrosti hitro prehitri in potencialno nevarni pešcem – Delo policistov kolesarjev je zelo učinkovito v preventivi – Radi bi, da se ljudje navadijo in osvojijo nekaj prometne kulture Policisti na terenu zaznavajo več objestne vožnje enoslednih motornih vozil v območjih za pešce in na drugih neprometnih površinah, pri čemer le-ta s svojo vožnjo ogrožajo varnost ostalih, pri tem pa na mopedih uporabljajo tudi predelane izpušne sisteme, kar je posebej moteče za prebivalce strnjenih naselij v nočnem času.

Policisti kolesarji vozijo klasična gorska kolesa

Običajno sta v patrulji dva policista kolesarja, ki morata, preden se podata na teren, prevzeti zadolžitev za kolo, zvezo in orožje, pregledati opremo in preveriti tehnično brezhibnost kolesa.

Dodatno imajo kolesa opremljena s torbami za shranjevanje dokumentacije in predmetov, ki jih potrebujejo pri delu. S pripravo in odpravo policisti kolesarji na terenu preživijo osem ur. Če mislite, da imajo električna, se motite. »Vozimo klasična gorska kolesa z opremo, ki je primerna za mestno vožnjo. Dobrodošla je kondicijska pripravljenost, ki je odvisna od vsakega posameznika.

Načeloma pa policisti kolesarji tudi v prostem času preživimo

Agronom Tomaž Jevšnik je Velenjčan, ki v Dobrovniku, med Mursko Soboto in Lendavo, vzgaja eksotične rastline. Pravi tropski vrt se razteza na površini 1500 m2, z več kot 900 eksotičnih primerkov približno 400 rastlinskih vrst. Pravi, da je poseben občutek občudovati tropske in subtropske rastline na vrtu, kjer dnevno zacveti 4000 orhidej. Je tehnični direktor podjetja Ocean Orchids, v katerem letno pridelajo dva milijona orhidej in številnih drugih rastlin, ki jih poznate iz vsakdana: banane, avokado, vanilja, papaja, mango, ananas, ilang, taro, ingver, karambola ter številne druge. Kot pravi navdušenec nad tropskim svetom nam v uvodu pove, da ga veseli, ker zanimanje za orhideje v času epidemije ni bilo nič manjše, kar je posledica dejstva, da smo vsi več časa preživeli doma in smo si vsak po svoje naredili bivanje prijetnejše.

Uporaba kolesa omogoča policistom kolesarjem lažji dostop in hitrejšo odzivnost tam, kjer je prepovedana vožnja motornih vozil.

Tako so hitrejši, bolj fleksibilni in lažje odkrivajo skrite kotičke.

nekaj časa na kolesu, da smo lahko kolikor se da hitri in okretni.

So pa uporabniki motornih koles, e-skirojev, rolk in e-koles zaradi večje hitrosti hitro prehitri in potencialno nevarni pešcem,« posvari policist Metod Brodnik, ki ga je ob nadziranju in opazovanju

prometa Jernej Visočnik sproti dopolnjeval in glasno komentiral vožnjo mimoidočih, tako na kolesarskih stezah kot območjih za pešce, kjer sta kontrolirala uporabo čelad, smer vožnje in skrbela za varnost otrok, ki so septembra znova bolj prisotni v prometu.

Nepazljive in prehitre kolesarje, motoriste in uporabnike skirojev srečuje na svojih poteh tudi Andrija Đurđič, ki ga policisti na kolesarski stezi večkrat ustavijo in preverijo tehnično brezhibnost vozila. »Upoštevam predpise.

Policiste kolesarje večkrat vidim pri opravljanju dela, kar se mi zdi prav, še posebej, ker so nekateri udeleženci v prometu zaradi večje hitrosti nevarni ostalim v prometu.

Kakšna je naloga policistov kolesarjev? »Naše delo je učinkovito v preventivi. Večinoma opozarjamo. Radi bi, da se ljudje navadijo in usvojijo nekaj prometne kulture. Upamo, da bodo opozorila zalegla,« je pokomentiral policist Visočnik.

Kolesarske steze so v Velenju zgledno urejene

Na to, da v Mestni občini Velenje s številnimi akcijami podpiramo in spodbujamo trajnostno mobilnost, smo lahko ponosni, kot tudi na to, da postaja v Šaleški dolini kolesarjenje priljubljen, sodoben in dinamičen način potovanja in preživljanja prostega časa, s katerim lahko neposredno prispevamo k izboljšanju okolja.

Z aktivnim slogom prispevamo tudi k dvigu kakovosti življenja, na kar opozarjamo vsako leto z aktivnostmi ob Evropskem tednu mobilnosti. »Ključnega pomena je kolesarska kultura, s katero spodbujamo kolesarjenje, zato moramo vsi skupaj prispevati nekaj k dvigu le-te, da bo

Rastlinstvo tropskega vrta in bogata zbirka orhidej Klasične bele orhideje so priljubljene že od vsega začetka in predstavljajo okoli tretjino vseh vzgojenih rastlin – Na Nizozemskem rastlinjakov ni mogoče obiskati, pri nas pa je sprehod po vrtnariji nekaj običajnega

Orhideje falenopsis je najpreprosteje gojiti v domačih razmerah

»Prodaja orhidej in na splošno lončnic je v času epidemije poskočila, kar je skupaj z nekoliko manjšim obsegom proizvedenih rastlin pomenilo, da smo vsi gojitelji sobnih rastlin prodali, kar smo vzgojili. V našem podjetju glavni izziv predstavlja zaprtje turističnega dela oziroma tropskega vrta zaradi pandemije, saj je bil vrt večji del lanskega in letošnjega leta zaprt,« pove Jevšnik, ki med najpopularnejše orhideje uvrsti orhideje falenopsis, ker jih je najpreprostejše gojiti v domačih razmerah. »To je torej rod, ki ga gojimo tudi mi, vsi ostali rodovi orhidej so težavnejši in zahtevajo nekaj dodatnega

13

REPORTAŽA

23. septembra 2021

Tomaž Jevšnik: »Obiskovalci lahko na vodenem ogledu poleg informacij o orhidejah izvedo tudi nekaj o tehnologiji rastlinjakov in pomembnosti te vrste kmetijstva pri nas.«

znanja in skrbi. Gojimo okoli 60 različnih sort falenopsisov, ki se med sabo razlikujejo po velikosti in barvi cvetov. Ugotavljamo, da so klasične bele orhideje priljubljene že od vsega začetka in predstavljajo okoli tretjino vseh vzgojenih rastlin. Slabo tretjino predstavljajo vijolične sorte, nato pa okoli 10 odstotkov rumenih in 10 odstotkov oranžnih sort.

Preostanek so posebnosti z najrazličnejšimi pikami, črtami ali pa nenavadnimi barvami, ki se konstantno testirajo. Pobarvane

orhideje predstavljajo manjši delež prodaje, gre pa za bele sorte, ki jim pred prodajo vbrizgamo barvila, ki izvirajo iz kulinarike,« opiše velik občudovalec cvetja.

Obiskovalci si lahko pogledajo, kako je videti moderni rastlinjak

Prvotno dejavnost – vzgojo orhidej – so kasneje nadgradili s tropskim vrtom, ki je omogočil, da si obiskovalci njihovo proizvodnjo ogledajo od blizu. »Na Nizozemskem obisk rastlinjakov ni

V tropskem vrtu so najbolj ponosni na eksotično zbirko užitnih rastlin, kot so kavovec, poper, mango, čajevec, kakavovec, papaje, ananas in bananovci.

mogoč, pri nas pa je sprehod po vrtnariji nekaj običajnega, česar smo se zavedali že na začetku in s tem namenom postavili ločen rastlinjak. Vrt je velik 1300 m2 in vključuje zbirko 350 različnih tropskih vrst in sort. Med njimi so številne, ki jih poznamo iz vsakdanjega življenja, pa jih marsikdo prvič vidi v živo, kot so kavovec, poper, mango, čajevec, kakavovec itd. Obiskovalcev smo zelo veseli, saj lahko na zanimiv način pokažemo, kaj delamo in kako je videti moderni

rastlinjak,« razlaga Jevšnik, ki je posebej ponosen, ker lahko obiskovalci na vodenem ogledu tako poleg informacij o orhidejah izvedo tudi nekaj o tehnologiji rastlinjakov in pomembnosti te vrste kmetijstva pri nas.

Kako potekajo gojenje, obrezovanje, opraševanje rastlin?

»Gojenje poteka v 4-hektarskem rastlinjaku, ki je ogrevan z geotermijo in v njem je stalno slaba 2 milijona lončkov orhidej. Ciklus

kolesarjenje postalo del identitete lokalne skupnosti in prometnega sistema. Kaj opažata? »Predvsem to, da manjka kolesarske kulture, ki je že prisotna v severnih državah. Pohvaliti moramo Mestno občino Velenje, ki se trudi, da bi omogočila čim boljšo kolesarsko infrastrukturo. Z različnimi akcijami opozarjajo, da v Velenju dajemo prednost pešcem in kolesarjem. Zavedati se moramo, da je lahko pot s kolesom po mestu hitrejša kot z avtomobilom. Preventiva in vzgoja ter izobraževanje tudi na tem področju sta še kako dobrodošla. Čeprav je zakonsko določeno, da je čelada obvezna na kolesih in e-skirojih le do 18. leta starosti in je uporaba čelade kasneje odločitev posameznika, se žal mnogi ne zavedajo, da že najmanjši padec in udarec z glavo ob tla lahko povzroči nepopravljive posledice in usodne poškodbe glave. Zato uporabo čelade priporočamo vsem,« pripomnita policista kolesarja, ki sta prepričana, da je njihova prisotnost dobrodošla. »V jesenskem času smo prisotni v okolici šol, kjer so tudi sicer pogosteje prisotne običajne patrulje, ki nadzirajo promet z motornimi kolesi. Se pa pojavlja težava, da so nekatera kolesa predelana (sneti so dušilci zvoka), kar predvsem v nočnem času moti številne stanovalce. Občina bi lahko sprejela odlok, ki bi v nočnem času prepovedoval vožnjo z motornimi kolesi in s kolesi z motorjem. Je pa kaljenja miru v poletnem času več. Jeseni se razmere umirijo,« še zaključita policista kolesarja Metod Brodnik in Jernej Visočnik. 🔲

Jasmina Škarja

gojenja je dolg skoraj eno leto in v tem času gre vsaka rastlina skozi štiri delovne procese in tri različne faze gojenja, ki se razlikujejo po temperaturi in osvetljenosti.

V tropskem vrtu je gojenje preprosto, rastline zalivamo različno po njihovih potrebah, obrezujemo jih nekajkrat na leto, ko se preveč razrastejo,« opiše Jevšnik, ki pravi, da so najbolj ponosni na svojo eksotično zbirko užitnih rastlin, kot so kavovec, poper, mango, čajevec, kakavovec, papaje, ananas in bananovci. »Vsako leto imamo plodove tudi na res eksotični zeleni lončnici monsteri, ki jo večina ljudi pozna kot okrasno rastlino, skoraj nihče pa ne ve, da ima odlične plodove. V zadnjem času se bolj poglobljeno ukvarjamo z vaniljo, ki je v smislu gojenja začimbe tudi orhideja. Za zdaj nam je uspelo vzgojiti nekaj kilogramov plodov, iz katerih smo v sodelovanju z lokalno slaščičarno izdelali sladoled, ki ga prodajamo v našem Tropskem baru,« ponosno pove Tomaž Jevšnik, ki izpostavi tudi presenetljivo dober okus sadeža monstera pa tudi vanilje, ki se jo da tudi pri nas vzgojiti do iste kakovosti začimbe, kot je na primer na Madagaskarju. 🔲

Jasmina Škarja

»Obisk tropskega vrta je pred korono presegel 80.000 ljudi na leto, letos pa verjetno ne bomo dosegli niti tretjine. Upamo, da jeseni ne pride do ponovnega zaprtja in bomo lahko izvedli naše klasične jesensko-zimske dogodke, kot sta Vikend tropskih čarovnic in Dnevi odprtih vrat konec novembra.«

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

23. septembra 2021

Praznovale so vse generacije

Fotografska pripoved o življenju v soseski nekoč je še na ogled na razstavi v Galeriji na prostem. V sodelovanju z Muzejem Velenje so jo povzeli tudi v knjižici. Filmski časovni presek medgeneracijskega in multikulturnega sobivanja prebivalcev mestne četrti je ustvaril Tomo Čonkaš. Praznik pa zaznamuje tudi skulptura iz štiridesetih keramičnih sončnic, ki so jo ustvarile članice skupine Gambatte.

40-letnico Mestne četrti Levi breg – vzhod je zaznamoval večdnevni in vsebinsko pester program Tina Felicijan

Velenje, 8. – 19. septembra – Svet MČ Levi breg – vzhod je praznovanje 40. obletnice ustanovitve mestne četrti skrbno načrtoval celo leto. Iskali so vsebine, ki bodo povezovale vse prebivalce generacijsko in kulturno pestre soseske s 1095 gospodinjstvi. »Ponosni smo, da v naši četrti živi veliko ljudi različnih narodnosti. Vedno smo živeli v sožitju. Ker je naša skupnost tako pestra, smo z različnimi vsebinami k praznovanju povabili vse,« je pojasnil Slavko Hudarin, ki je pripravil program športnih in družabnih aktivnosti za otroke in odrasle, obujanje spominov na mestno četrt s filmom in razstavo, spoznavanja kulturne pestrosti prebivalcev na kulinarični tržnici etničnih skupnosti, pa tudi hip hop koncert, ki ga je žal prekinil dež. Čeprav jim nekaterih dogodkov ni uspelo izvesti zaradi bolezni in vremena, so uspešno predstavili sodobni utrip skupnosti in posameznike, ki v njej sobivajo.

Okušali so raznolikost

Kulturno raznolikost prebivalcev so predstavili v univerzalnem jeziku okusov. Kulinarično tržnico so pripravili v sodelovanju s Kulturnim društvom Međimurje Velenje, ki je v Velenju priredilo

že več prireditev, na katerih so tradicionalno kuhinjo predstavile etnične skupnosti, ki sobivajo v Velenju. Pojedino po receptih iz zakladnice svoje dediščine so pripravila tri društva – KD Međimurje, Srbsko društvo Dr. Mladen Stojanović in Srbsko kulturno umetniško društvo Velenje, ki so predstavila tudi bosanske, slavonske in istrske jedi. »Kuharice so tako pridne. Res ustvarjalne. Mnoge teh dobrot že poznam. Všeč mi je ta limonada,« Marica Mogilnicki pokaže na stojnico istrske in slavonske kuhinje. »Pripravimo jo z meto, baziliko, žajbljem, pomarančo in bezgom,« pove Marica Glavaš in

predstavi še testenine z zelišči, tunin namaz, razna slavonska peciva in rakijo. »Lepo je, da so v mestni četrti tako aktivni in spodbujajo druženje,« pohvali zamisel o kulinarični tržnici.

Navdušena je bila tudi Marija Merljak, uveljavljena svetovalka za zdravo prehrano. Z veseljem se je odzvala povabilu predsednika KD Međimurje Matije Blagusa in z zanimanjem pregledala ponudbo tržnice ter pokomentirala jedi. »Posebnosti hrane različnih krajev združujejo. To je čar te tržnice. Zato sem tako navdušena. Opazila sem veliko nasmejanih obrazov. V vsaki jedi je srce človeka, ki jo je pripravil.

V počastitev 40-letnice MČ Levi breg – vzhod bodo priredili še svečano sejo sveta mestne četrti, na kateri bodo najprizadevnejši krajani in društva prejeli jubilejne plakete in priznanja. Seja se bo začela v ponedeljek, 27. septembra, ob 19.30 v veliki dvorani velenjske glasbene šole. Potekala bo pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Velenje Petra Dermola.

Ljudje to čutijo in to imajo radi.

Na vseh stojnicah so jedi predstavili, s tem pa tudi z njimi povezane običaje. Vse je dopolnjevala glasba. Takšne prireditve so naložba v prihodnost, ki je le v tem, da se drug od drugega učimo in se spoštujemo. Brez združevanja dobrega, lepega, srčnega ni poti naprej. Brez tega tudi zdravja ni,« je strnila vtise.

Podelili priznanja urbanim vrtnarjem

V sklopu praznovanja so sklenili tretjo sezono akcije Ocvetličimo balkone, s katero MČ Levi breg – vzhod spodbuja prebivalce k soustvarjanju rastlinskega okrasja v soseščini. Strokovno jo vodi Andrej Mazej, ki v mestni četrti vsako leto opazi več ocvetličenih balkonov. Štiričlanska komisija si jo je pozorno ogledala in v širši izbor uvrstila 67 zasaditev v dveh kategorijah – balkon ali okenska polica in okolica bloka. »Nekatere zasaditve

so nepozabne,« pravi. Posebno navdušila jih je zasaditev strehe bloka. Nagradili so tudi 13 balkonov in tri zasaditve v okolici blokov. Ponovno je izstopala cvetoča zelenica na Kardeljevem trgu 5 in 9, za katero skrbi Ramiz Husić (na fotografiji z novim orodjem). »Tega ne počnem le zato, ker je meni všeč, ampak zato, da vsem polepša okolico. Hvaležen sem stanovalcem in predstavniku bloka, da me podpirajo. Mnogi mi

pomagajo, še posebej moja žena.

Združiva moči in z veseljem delava. Tako nama ni dolgčas. Vsako jutro, ko pogledam čez balkon, dobim energijo. Uživam v delu in lepih rezultatih. Tudi sprehajalci se ustavljajo, občudujejo in fotografirajo – to me res veseli,« pove na podelitvi priznanj in nagrad. Zdaj si bo lahko pomagal s posebnim vrtnim orodjem za odstranjevanje plevela. 🔲

Slavko Hudarin: »Ta soseska je idealna za življenje v Velenju.

Vse je na dosegu – trgovina, zdravstveni dom, lekarna, pošta, šola, vrtci, središče mesta, tudi Lokalc in Bicy. Mislim, da je zato privlačna tudi za mlade. Živimo v lepem in urejenem okolju, čeprav se občasno pojavlja vandalizem. Pri tem se sprašujemo, kaj počnejo starši, da otrok ne znajo naučiti spoštovanja skupne lastnine.« Zofija Šuligoj: »V naši mestni četrti se zelo dobro počutim. Imamo prijeten način življenja, srečujemo se, družimo, vse imamo v bližini – jaz ničesar ne pogrešam.«

Priredili prvi Biserov vikend Turistično društvo Vinska Gora Učno pot škrata Bisera bogati z novimi vsebinami Vinska Gora, 9. – 12. septembra – V Vinski Gori se vsako leto ob tem času podajo po Učni poti škrata Bisera, ki so jo odprli pred tremi leti in je v letu 2019 postala naj tematska učna pot v Sloveniji. Letos so ta čas nadgradili s prvim Biserovim vikendom kulturne dediščine. »Zaradi ukrepov NIJZ so dejavnosti potekale v t. i. mehurčkih. V četrtek smo v 4. razredu POŠ Vinska Gora ustvarjali Biserove piščali (okarine), v petek pa s starejšo enoto Vrtca Mlinček glinena drevesa škrata Bisera, saj na učni poti spoznavamo tudi drevesa. Vse to smo počeli v sodelovanju z Lončarstvom Bahor, katerega zaposleni so doma v Vinski Gori. Zelo lepo smo se imeli z Alenko, ki nam je vse to pokazala in pomagala izvesti.

Tretji in hkrati zadnji dan smo se s škratom Biserom odpravili po učni poti. Ogledali smo si kamišibaj predstavo Katarine Aman

o Učni poti škrata Bisera Miška na lovu za biseri: Vinska Gora. Iz materialov, nabranih po poti, smo izdelali škrata Bisera po svoji domišljiji in risali na kamne. Za piko na i

Učimo se že 40 let Medgeneracijsko povezovanje na OŠ Gorica

nas je obiskala še Pika Nogavička, ki se je ravno ta čas mudila v Velenju na 32. Pikinem festivalu. Lepo smo se imeli, otroci so uživali. Vsi smo zadovoljni, zato bomo tudi drugo leto pripravili Biserov vikend v začetku septembra. Že sedaj vabljeni, da se nam pridružite!« je vtise povzela predsednica TD Vinska Gora Ana Žerdoner. 🔲

tf

Začetek šolskega leta na OŠ Gorica je obarvan v njenih simbolnih rumenih in modrih tonih. Zavidljivih 40 let bo v jesenskem času na šoli obeleženih na različne načine, s ponedeljkovim jutrom pa so učenci 7. a otvorili niz dejavnosti. Projekt Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) se je izkazal za dober izziv za učence, saj so imeli možnost iz nečesa že skoraj odvrženega ustvariti nekaj povsem

novega, s tem okrepiti zavest o varovanju okolja ter obeležiti zavidljivo obletnico šole, hkrati pa se družiti s starejšimi, deliti izkušnje ter pridobiti neprecenljiva znanja za vse življenje.

Pod izbor tematike in pripravo dejavnosti Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje sta se podpisali učiteljici Alenka Videmšek in Andreja Vintar.

Tedni vseživljenjskega učenja so najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. S projektom se opozarja na pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih. Cilj, poleg prenosa znanja, je seveda tudi spletanje medgeneracijskih vezi. Članice krožka Slovenske ljudske vezenine – Spominčice z Andragoškega društva Univerze za 3. življenjsko obdobje Velenje pod vodstvom Jožice Grobelnik so se z veseljem odzvale povabilu, da z učenci delijo svoja znanja

s področja šivanja in vezenja. V šolski kleti so že nekaj časa samevale okrasne zavese, ki jih je zob časa že precej načel. S sloganom »recikliraj, ponovno uporabi« so se učenci lotili dela, pri tem pa pridno opazovali in poslušali navodila, kako se veze in šiva z različnimi šivi, da bo reciklirano imelo poleg praktične uporabe tudi dolgo obstojnost. Ob koncu dneva dejavnosti so zavese tako dobile povsem novo podobo; vrečke za večkratno uporabo, obarvane z značilnim simbolom šole ter izvezeno številko 40.

Učenci so dan dejavnosti prav zagotovo zaključili bogatejši, z zavedanjem, da je medgeneracijsko povezovanje pomembno in da se učimo vse življenje. S priključitvijo k projektu TVU tako tudi na OŠ Gorica prispevamo k sloganu »Slovenija, učeča se dežela«. 🔲

Andreja Vintar, OŠ Gorica Velenje

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 15

ŠPORT

23. septembra 2021

Prvaki razočaranje prvih dveh krogov

Po že četrtem porazu spet v spodnjem delu lestvice Rudar – najvišji poraz, Primorje – najvišja zmaga doslej Stane Vovk

Po treh uvodnih porazih je sledilo navdušenje nad igro v tej sezoni tako rekoč povsem spremenjenega in pomlajenega Rudarja. Trajalo je štiri kroge. Po prav toliko zmagah so se povzpeli že na peto mesto in gotovo upali, da bodo tudi na gostovanju v Ajdovščini rezultatsko uspešni ter morda celo napredovali še za kakšno mesto bliže vrhu, kjer je še vedno Triglav. Gorenjci imajo točko prednosti pred Gorico, a morajo odigrati še zaostalo tekmo 6. kroga s Krškim.

Svoje želje Rudarji niso udejanjili na igrišču. Nasprotno, po slabi igri so klonili z 0 : 4 in zdrsnili na 8. mesto, domači pa z 8. napredovali na 5.

Proti nadvse za igro razpoloženemu nasprotniku so bili povsem nemočni. Do tega kroga je bil najboljši strelec lige s šestimi zadetki Brian Saramago, po tem se mu je pridružil Lendavčan Vinko Vedran, ki je k zmagi Nafte nad Brežicami s 5 : 0 prispeval dva gola. Velenjski napadalec je bil vso tekmo večinoma neviden oziroma ni dobil prave podaje za unovčitev svojih strelskih sposobnosti in za vsaj častni gol.

Tega petkovega popoldneva svojega

Po porazu v Trebnjem tudi iz Škofje Loke brez točk Stane Vovk

V dramatičnih zadnjih trenutkih derbija prvega kroga so Velenjčani ostali brez točk(e) na gostovanju v Trebnjem pri podprvaku Trimu. Odločeni so bili, da bodo skušali izgubljene točke vrniti v gosteh z Urbanscape Loko v njihovi dvorani Poden. dne ni imel niti vratar Karlo Žiger.

Podobno kot na nekaterih uvodnih tekmah je zelo hitro prejel zadetek.

V 12. minuti je eden najizkušenejših domačih igralcev Amel Džuzdanović izvedel prvi kot na tekmi (njihovo razmerje je bilo na koncu 9 : 2 v korist Ajdovcev). Žogo je poslal na prvo vratnico, kjer je Žiger nespretno posredoval. Okroglo usnje se je od njega odbilo v gol. Po rezultatskem zaostanku so gostje le zaigrali nekoliko napadalneje in bili enakovredni domačim vse do odhoda na odmor. Pri njihovih akcijah pa jim je manjkala zadnja poteza. Najbližje izenačitvi je bil v 33. minuti Gašper Jovan, ki je s štirimi goli trenutno

drugi najboljši Rudarjev strelec. Njegova žoga pa je zletela tik ob zunanji strani vratnice. Takoj zatem se je s sijajno obrambo izkazal Žiger in se nekoliko oddolžil za napako pri prejetem golu. Žogo je domači igralec z glavo poslal pod prečko, vratar pa jo je s konci prstov dvignil čeznjo. Toda že po nekaj minutah v drugem polčasu je znova slabo posredoval. Strelec vodilnega zadetka je udaril žogo z razdalje. Zdelo se je, da je bil udarec bolj rahel kot močan. Žiger žoge ni ulovil, ampak jo je kratko odbil predse, pritekel je napadalec Jakob Kodermac in neovirano podvojil domače vodstvo. V 58. minuti je Rob Rudonja zakrivil

enajstmetrovko, Kodermac pa je bil natančen izvajalec. Z dvema goloma na tej tekmi se je s skupaj petimi povzpel na 2. mesto na lestvici najboljših strelcev. V 75. minuti so domači izvajali kot, po njem pa je njihov obrambni igralec Haris Dedić zadel za končnih 4 : 0.

V gostujoči vrsti se je gotovo poznala odostnost poškodovanih kapetan Kristijana Barića in Samsona Wirekoha.

V sobotnem devetem krogu bo Rudar gostil Krško, ki na enajstem mestu za njim zaostaja za tri točke. 🔲

Šmarčani 'zajezili' Bistrico

Matic Verdinek ‚rešetal‘ mrežo na Gorenjskem.

Vodilno moštvo ob prvi točki – Njihovi nasprotniki kljub njej nazadovali Stane Vovk

Šmartno ob Paki – V 6. krogu vzhodne tretje lige so se strelci zelo izkazali z učinkovitostjo. Dali so več kot štiri gole na tekmo. Največkrat, kar osemkrat, sta morala žogo pobirati iz mreže vratarja na tekmi v Dravogradu, kjer je gostoval Šampion. Korošci so v celjsko mrežo nasuli kar pol ducata žog, gostje pa v njihovo dve. Najmanj golov je padlo v Podvincih, kjer so domači z 2 : 0 premagali goste iz Šmarja pri Jelšah.

V Šmartnem ob Paki, kjer so gostovali Bistričani, ki do tega kroga niso izgubili še nobene točke, so bili strelci na ravni poprečja kroga. Domači so z dobro igro zaustavili njihov dosedanji zmagoviti pohod in nasprotnik je prvič ostal brez popolnega izkupička.

Tekmeca sta se razšla z neodločenim rezultatom 2 : 2. Sploh prvi poraz pa so doživele Cirkulane. Korotan je po zaostanku z 0 : 1 slavil s 3 : 2.

Po dveh zaporednih zmagah so bili nogometaši Šmartna 1928 odločeni, da pokažejo dobro igro tudi proti vodilnim Slovenskobistričanom. Njihova samozavest je bila nagrajena po dobre pol ure tekme, ko so z golom Ardita Vezaja povedli z 1 : 0. Toda v zadnjih minutah prvega dela so popustili. Kot da bi pozabili, da je konec dvoboja še zelo oddaljen. Njihovo lagodnost so gostje hitro kaznovali in v razmiku dveh minut je sledil popoln preobrat – izenačenje in vodstvo z 2 : 1.

15

To je bil za domače rahel šok, vendar so po vrnitvi iz slačilnice znova zaigrali samozavestno, prav tako kot večino prvega polčasa. Njihova zavzeta igra se je obrestovala sredi tega dela, ko je sodnik upravičeno dosodil najstrožjo kazen. Izenačil je kapetan Matjaž Trop. To je bila druga enajstmetrovka na tem zelo zanimivem dvoboju, kajti tudi gostje so povedli z udarcem z bele pike.

napredovanja, ampak so na lestvici s prejšnjega sedmega mesta zdrsnili na deveto. Pred njih je s točko več in z zmago s 3 : 2 nad Cirkulanami skočil Korotan, zaradi boljše gol razlike pa po zmagi z 2 : 0 nad Šmarjem pri Jelšah tudi Podvinci. Na sredini lestvice je precejšnja gneča. Osem točk ima tudi Šmarje pri Jelšah na desetem mestu, po devet pa še pete Cirkulane in šesti Šampion.

Tako bo v kroniki o tekmovanju v tej sezoni ostalo zapisano, da so Šmarčani prvi zaustavili zmagoviti niz petih zmag Bistričanov in tudi prvi premagali njihovega vratarja, saj do tega kroga ni prejel še nobenega gola. Čeprav so izgubili dve točki, so ostali na prvem mestu, kjer bi bili tudi ob morebitnem porazu. Pred Dravinjo in Dravogradom imajo tri točke prednosti. Zanimivo, njihovim tokratnim gostiteljem pa točka, sedaj jih imajo osem, ni prinesla

Domači trener Igor Fenko s točko ni bil zadovoljen: »Mislim, da smo dve točki izgubili, ne pa eno dobili.

Po prikazani igri in ustvarjenih priložnostih smo zaslužili vse tri. Bistrica je bila v prvem polčasu videti – ne bom dejal, da nebogljeno, ker zna igrati in je zelo čvrsta in dobra ekipa.

Toda dobro smo jo ustavili in do 40. minute, do prvega gola, ni izvedla nobenega pravega strela proti našemu vratarju; to vsekakor potrjuje, da nismo bili slabi. Žal se je ponovno

zgodilo slabih pet minut, v katerih smo nepričakovano dobili dva gola.

V drugem polčasu smo bili precej močnejši od njih, izenačili in imeli še dovolj priložnosti za morebitno zmago. Pač nismo zadeli. Vseeno bo ta točka oziroma dobra igra proti vodilni ekipi dodaten motiv fantom za nadaljevanje. V naslednjem krogu bomo gostovali v Celju in upam, da bomo še četrtič po vrsti ostali vsaj neporaženi. Bodo pa fantje morali pokazati še večjo zbranost.« Simon Dvoršak, gostujoči trener ob prvi izgubljeni točki: »Po rezultatsko kvalitetni seriji pač pride tudi takšna tekma. Ob tem se pokaže tudi karakter igralcev. Če se prehitro nasitiš z nekim uspehom, pridejo posledice. Že na zadnjih dveh tekmah (proti Podvincem in Dravogradu – op. p.), ko sta nasprotnika igrala zelo zaprto, smo težko zmagali.

Kot da bi bili igralci v nekakšnem krču. Tudi tokrat nam igra ni stekla po naših željah in pristop k njej ni bil pravi. V drugem polčasu sem se odločil za menjave, da ustrežem določenim igralcem, ki pa niso pokazali želenega. Slaba odločitev in moja napaka. Domači so pokazali, da so dobro pripravljeni.

Igrali so zelo požrtvovalno, odprto, napadalno ter zasluženo osvojili točko.«

»Tekma proti Trebnjemu se ni končala po naših željah, zato v Škofjo Loko potujemo z jasnim ciljem, in to je zmaga. Zavedamo se, da bo za dober rezultat treba garati vseh šestdeset minut, saj ima Škofja Loka dobro ekipo in so močan ter neugoden nasprotnik. Naša naloga je ohraniti glave zbrane in od prve do zadnje minute pokazati borbo na igrišču ter na ta način upravičiti vlogo favorita,« je vratar Aljaž Panjtar za to tekmo napovedal na Gorenjevi spletni strani.

Toda vloge favorita proti zanje pogosto zahtevnemu tekmecu niso upravičili. Domačim je dodatna krila v jadra dala vsekakor presenetljiva zmaga v uvodnem krogu v Ormožu, zaradi česar so lahko na tem dvoboju zaigrali povsem neobremenjeno, saj proti prvakom niso imeli česa izgubiti. Glede na to da so Velenjčani začeli sezono s porazom, so bili pod večjim pritiskom, če sklepamo po poteku tekme. In doživeli so še drugi poraz, Gorenjci so bili boljši z 28 : 26. Razen Matica Verdinka strelsko niso bili razpoloženi oziroma so domači z nadvse požrtvovalno igro uspešno preprečevali njihove mete. Tudi delež vratarjev je bil skromen, skupaj sta ubranila le devet strelov.

Verdinek je zabil več kot polovico golov svojega moštva – 14 od 15 poskusov. Nekoliko je strelsko, s šestimi goli, izstopal tudi Ibrahim Haseljić. Drugi igralci, in to štirje – Aleks Kavčič (2), David Miklavčič (2), Jernej Drobež (1) in Tilen Sokolič (1) – so skupaj dosegli šest golov.

Skratka, skromno, preskromno za morebiten uspeh. Pri domačih pa je z osmimi goli po učinkovitosti izstopal Darko Cingesar, ki je v prejšnji sezoni igral za podprvake.

Gostje iz Šaleške doline so bili na tem gostovanju vseh šestdeset minut bolj ali manj v podrejenem položaju.

Ves čas so lovili nasprotnikovo prednost za gol ali dva, le v 10. minuti so po dveh Verdinkovih zaporednih golih sploh edinkrat povedli. Domači so bili v nadaljevanju še za odtenek boljši. Sredi drugega dela so tekmecu iz Velenja prvič ušli za štiri gole (21 : 17). Ko so v 58. minuti še drugič imeli tolikšno prednost, je bilo jasno, da bodo nerazpoloženi prvaki še drugič v novi sezoni sklonjenih glav odhajali iz dvorane.

V sobotnem 3. krogu bodo Velenjčani gostili Dobovo, ki je v prvem krogu dobila v Slovenj Gradcu obe točki, v drugem pa doma izgubila z 29 : 35 s podprvaki. Gorenjevi navijači verjamejo, da se bodo do tretje tekme pobrali, zaigrali veliko bolje kot na uvodnih dveh krogih in si priigrali pravo zmago.

🔲

🔲

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

ŠPORT

Velenjska atletinja zmagovalka letošnje lige Telekom Ljubljana – Po zadnjem mitingu atletske lige v Ljubljani sta slovenski rekorder v metu diska Kristjan Čeh (Ptuj) in slovenska rekorderka v teku na 400 metrov z ovirami Agata Zupin (Velenje) zmagovalca letošnje Mednarodne atletske lige Telekom Slovenije. Za letošnjo atletsko ligo je štelo osem tekmovanj.

Izjemno napet boj za skupno zmago je med dekleti potekal na zadnji tekmi. Pred finalnim mitingom v Ljubljani so bile v igri za prvo mesto še

(Mass), a je bilo preskočenih 4,50 metra dovolj le za tretje mesto (30 točk).

Zupin in Filipič sta na zadnjem mitingu svoji beri dodali vsaka po točko in sta bili na koncu izenačeni po točkah (31 točk), tako da je odločal boljši rezultat po tablicah svetovne atletike. S 1115 točkami je bil več vreden rezultat Zupinove, Filipič pa je za njo zaostala zgolj za tri točke (1112 točk).

23. septembra 2021

Mateju Grudniku ustrezalo vreme V Buzetu v Hrvaški Istri se je 18. in 19. septembra odvijala avtomobilska gorska hitrostna dirka

V Buzetu je nastopilo kar 187 treningih v suhem dosegel tretji dirkalnike, pa čeprav ima njegov dirkačev iz vse Evrope. To je bila čas v slovenskem državnem pr- Clio E1 le prednji pogon. Vreme že 40. izvedba dirke »Buzetski venstvu, peti pa je bil v Evropskem je dirko nato še otežilo, tako da dani«. Ob visokem jubileju se je prvenstvu, je v nedeljo izkoristil je bila druga vožnja izvedena le tekma tudi letos točkovala za FIA ponujeno priložnost in zelo dobro za starodobna vozila, medtem ko Evropsko prvenstvo ter državni unovčil svoje sposobnosti dirkanja je bila za ostale druga vožnja odprvenstvi Hrvaške in Slovenije. v takšnih težkih pogojih. Z izre- povedana in so obveljali rezultaZa državno prvenstvo Slovenije je dno prvo vožnjo se je zavihtel na ti iz prve vožnje. Matej Grudnik nastopilo 36 dirkačev, iz kluba V- prvo mesto v slovenskem držav- je tako osvojil zmago v generalni -Racing je nastopil Matej Grudnik nem prvenstvu in s tem pustil za razvrstitvi slovenskega državnez Renault Clio E1. V soboto sta v sabo tudi vse štirikolesno gnane ga prvenstva med avtomobili in tri tekmovalke. Tina Šutej (Klaprijetnem vremenu bil v skupini 2 FIA divar) bi z dobrim skokom lahpotekala dva uraevropskega prven🔲 mz ko „preskočila“ do takrat vodildna treninga, v nestva tretji. Za Gruni Agato Zupin in Nejo Filipič deljo sta bili na spodnikom sta se v sloredu dve vožnji za venskem državnem uvrstitev. Tokrat pa prvenstvu zvrstila je za dodatno napeše Milan Bubnič tost poskrbelo vrez Lancio Delto in me. Iz oblačnega, tretji Gregor Vouk ki je spremljalo na s Subarujem Improgi prvo tretjino prezo WRX STI. Na sedežu Rokometne zveze Slovenije (RZS) tekme osmine finala v sezoni 2021/22 pa bodo na dirkačev, so se za Najhitrejši na dirki so v torek opravili žreb ženskih parov osmine fi- sporedu 29. septembra. ostale pogoji povje bil Italijan Chrinala pokala Slovenije. Krovna rokometna zveza v Velenjske rokometašice se bodo takrat v gosteh sem spremenili. Zastian Merli s forminulih dveh sezonah ni izpeljala pokalnega tek- pomerile z ekipo ABC Izola. čelo je močno dežemulo Osella FA30 🔲 mz movanja zaradi pandemije novega koronavirusa, vati, dirka je bila za Zytek LRM. nekaj časa tudi preNaslednja in zakinjena. Dirkači so dnja dirka za slose morali podati na vensko državno progo pripravljeni prvenstvo bo v Čena nove pogoje in dadu v Italiji v zaz gumami za dež. četku oktobra. 🔲 M:G. Matej Grudnik, V soboto, 11. septembra, je bil ki je na sobotnih na igriščih Arnike v Vuzenici odigran zadnji letošnji turnir Tour.

Tekmovale so trojke. Ekipa Velenje 3 – Mitja Ocepek, Rihard Grobelnik, Avgust Vtič je zmagaVelenja, kjer so gostili ekipo BK Žalca. Gostje so la, ekipa Velenje 1 – Jožica Pradobro vedeli, kaj jim lahko prinese uspeh na tem protnik, Jera Šeruga, Damjan tako odločilnem gostovanju. Zato so na vso moč Lukman je dosegla 2. mesto, ekiigrali ves čas. Domači so se sicer trudili, a so morali pa Velenje 2 – Sonja Malovšek, priznati premoč. Tekma se je končala z rezultatom Tatjana Šeruga, Stojan Kuri je Večina prisotnih (s potrdili PCT) na kegljišču si 3 : 7 pa tudi punt razlika je bila 23 : 31 za goste. bila poražena v četrtfinalu in se je z večjim zanimanjem ogledovala odbojkarsko Naslednji dan je bilo v Šoštanju srečanje med DU je uvrstila od 5. do 8. mesta. Tako srečanje Slovenije s Poljsko kot pa koroško-šaleški Šoštanj in gosti iz KU Gorenje. Tekma je odločasmo dosegli svoj najboljši ekipni kegljaški derbi med domačini in Šoštanjčani. Derbi, la o tretjem in četrtem mestu v ligi. Gostje so bili uspeh na državnih turnirjih. ki si ne zasluži tega imena, predvsem po mnenju tokrat malo utrujeni, ker so bili prejšnji dan na dr🔲 D. L. gostov. Igra je bila slabša od pričakovanj. Srečanje žavnem prvenstvu v Komendi, a so, kljub temu da prvih parov se je začelo brez večjih presenečenj, so prvič igrali na tem igrišču, pokazali zelo dobro tekmovalci so si po odigranem četrtem setu raz- igro. Domačinom so samo na začetku dovolili nekaj delili točke. Prednost v kegljih pa je bila na strani točk, nato pa zaigrali, tako kot se od njih pričakudomače ekipe. Igra drugega gostujočega para je je. Končni rezultat je bil kar prepričljiv – 4 : 6 za 3. SNL – vzhod, 6. krog bila porazna. Že po prvem setu je gostujoči trener goste pa tudi punt razlika 28 : 39 je bila za goste.

Trgo ABC Izola – Ptuj, Velenje – Zagorje Liga NLB, 2. krog: moral napraviti menjavo, domači tekmovalci pa so V četrtek je bilo še zadnje srečanje na Polzeli, Šmartno 1928 – Kety Emmi Vrstni red: 1. Krim Mercator 2 tekmi - 4 Bistrica 2:2 (1:2) točke, 2. Z‘dežele 2 – 3, 3. Mlinotest kot za šalo podirali keglje, predvsem na čiščenje. kjer so domačini BK Balinc Polzela gostili ekipo Urbanscape Loka – Gorenje Strelci: 1:0 Vezaj (32), 1:1 Polegek (42), Ajdovščina 2 – 3, 4. Litija 2 – 2, 5. Velenje Velenje 28:26 (14:12) Po končani igri drugega para je na semaforju pisalo iz BŠDU Premogovnika. Domačini se tokrat niso 1:2 Bračko (45 – 11 m), 2:2 Trop (77 – 11 0 – 0, 6. Trgo ABC Izola 0 – 0, 7. Ptuj 1 – Gorenje: Pajntar 6 obramb, Taletović 3 : 1 za domače tekmovalce, ki so razliko povečali preveč trudili, ker je bilo že jasno, da ne morejo m) 0, 8. Zelene doline Žalec 1 – 0, 9. Krka 1 3 obrambe, Haseljić 6, Tajnik, Pajt, na 153 kegljev. Tudi v igri tretjega para so gledal- biti prvi. Zato je bilo to bolj prijateljsko srečanje, Šmartno: Daničić, Turinek, Vezaj, Trop, – 0, 10. Zagorje 1 – 0 Starc, Miklavčič 2, Drobež 1, Sokolič 1 ci videli povprečno dobro igro vseh tekmovalcev, na kar kaže tudi končni rezultat 5 : 5, punt razlika Melavc, Danijel, Martinovič, Funtek, Zelena skupina, 1. krog: Branik Maribor (1), Verdinek 14, Šiško, Grmšek, Mlivić, Zupančič, D. Hrastnik, Trap; trener: Igor - Vrhnika 28:30 (15:15), Olimpija - Sava malo več sreče na domači strani, in zmaga je bila pa je bila 43 : 34 za domačo ekipo.

Predović, Kavčič 2, Ravnikar; trener: Zoran Fenko.

Kranj 27:26 (9:11), Zvezda Logatec Jovičić. povsem zaslužena. Šoštanjčani, ki še nimajo zmaKončni vrstni red ekip po desetem kolu v prvi ligi Drugi rezultati: Zreče - Posavje Krško 1:2, Sedemmetrovke: Loka 5 (3), Gorenje 1 (1); Ž.U.R.D. Koper 19:23 (5:10) ge, lahko upajo na prve točke v 3. krogu, ko doma je naslednji: 1. BK - Žalec 14 točk, 2. KU - Gorenje Koroška Dravograd - Šampion 6:2, Zavrč izključitve: Loka 10 minut, Gorenje 6. gostijo ekipo Konjice ll. Ti so na lestvici mesto pred 12, 3. BK Balinc Polzela 11, 4. DU Šoštanj 8, 5.

Videm pri Ptuju 0:3, Dravinja – Dobrovce Drugi rezultati: Koper – Riko Ribnica 25:30 2. SNL, 8. krog njimi, na 8. mestu. Brez zmage je še tudi Miklavž DU Velenje 8, 6. BŠDU Premogovnik 7.

3:0, Korotan Prevalje Cirkulane 3:2, (16:13), Sviš Ivančna Gorica – Slovenj Primorje - Rudar Velenje 4:0 (1:0) Podvinci - Šmarje pri Jelšah 2:0 Gradec 2011 22:23 (12:11), Dobova na 10. mestu. Vodi ekipa Brežic.

V drugi ligi je bilo najprej srečanje v Žalcu, kjer Rudar: Žiger, Verbič, Jukić, Tubić (od Vrstni red: 1. Bistrica 16 (14:2), 2. Dravinja – Trimo Trebnje 29:35 (12:16), Herz so domačini BK Celeia Celje gostili ekipo iz BK 74. Štrakl), Koprivnik (od 62. Jukić), 13 (14:5), 3. Dravograd 13 (15:8), 4. Šmartno – Celje Pivovarna Laško 27:39 2. liga – vzhod – 2. krog Topolšica. Domačini so zaigrali, kot se od prvaSaramago, Spudić, Jovan (od 52.

Videm 10, 5. Cirkulane 9, 6. Šampion 9, 7.

(18:18), Jeruzalem Ormož – LL Grosist Jovanović), Hrovat, Rudonja, Batistić (od Sl. Gradec : Šoštanj 7 : 1 (3312 : 3143) kov pričakuje, zato gostom niso pustili niti malo Korotan 9, 8. Podvinci 8 (10:7), 9. Šmartno Slovan 24:27 (10:16), Maribor Branik – 62. Ad. Vošnjak); trener: Milan Petrović.

8 (13:12), Šoštanj: Hasičič – 543 (0), Sečki – 515 (0), Fidej možnosti za presenečenje. Končni rezultat je bil Ljubljana 34:25 (18:10) Strelci: 1:0 Džuzdanović (11), 2:0 10. Šmarje 8 (6:7), 11. Zavrč 5, 12. Posavje Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 2 – 109 – Kompari – 374 – 483 (0), Jug – 531 (0), 6 : 2 za domače pa tudi punt razlika 35 : 21 je bila Kodermac (49), 3:0 Kodermac (11 m – K. 4, 13. Zreče 3, 14, Dobrovce 2. tekmi - 4 točke, 2. Riko Ribnica 2 – 4, Pintarič – 549 (0), Petrovič – 522 (0). za domače.

58.), 4:0 Dedić (75) 7. krog: Šampion – Šmartno 1928 (25.

3. Trimo Trebnje 2 – 4, 4. Urbanscape 🔲 lf V sredo je bilo srečanje na Dobrni. Domačini DU Drugi rezultati: Drava Ptuj – Triglav Kranj 9., 16.00) Loka 2 – 4, 5. LL Grosist Slovan 2 – 4, 6.

2:6, Beltinci Klima Tratnjek – Ilirija 1911 Dobrna so gostili ekipo PDU Gorica in tokrat zaiMaribor Branik 2 – 2, 7. Slovenj Gradec 2:2, Jadran Dekani – Fužinar Vzajemci 1:2, Medobčinska članska grali na vso moč ter kljub velikemu odporu gostov 2011 2 – 2, 8. Ljubljana 2 – 2, 9. Dobova Nafta 1903 – Brežice Terme Čatež 5:0, 2 – 2, 10. Gorenje Velenje 2 – 0, 11. slavili z rezultatom 6 : 2. Tudi punt razlika 42 : 26 liga Golgeter – MNZ Rolet Dob – Vitanest Bilje 2:0, Krško Krka Jeruzalem Ormož 2 – 0, 12. Koper 2 – 0, pove vse o premoči domačih.

2:1 (1:1), Rogaška – Gorica 1:3 (1:2).

Celje, 3. krog 13. Sviš Ivančna Gorica 2 – 0, 14. Herz Odviti bi se moralo še srečanje v Vinski Gori, Vrstni red po 8. krogu: 1.

Triglav 19 (16:6), Šmartno 2 – 0 Ljubno ob Savinji – Žalec 2 : 4 (1 : 3), 2.

Gorica (tekma manj) 18 (16:5), 3. kjer bi gostoval BS Vrbno Vrbica. Obe ekipi sta bili 3. krog: Gorenje – Dobova (25. 9., 18.00) Mons Claudius – Laško 2 : 2 (2 : 1), Vojnik Dob 16 (19:13), 4. Fužinar 15 (11:10), 5. tokrat nepopolni, zato so se dogovorili, da bodo – Mozirje 1:2 (1:0) 13 (16:9), 6. Rogaška 13 (10:6), Prva ženska rokometna Primorje Vrstni red: 1.

Mozirje 3 tekme 9 točk, 2. zadnje srečanje odigrali v torek prihodnji teden.

7. Nafta 12 (22:11), 8. Rudar 12 (14:14), Žalec 3 5, 3.

M. Claudius 3 5, 4. Šentjur Da bo prav zadnji krog odločal o prvaku in o Končni vrstni red ekip po desetem nepopolnem liga, 1. krog 9. Krka (tekma manj), 10 (15:13), 10. tem, kdo bo izpadel, si pred prvenstvom nihče ni kolu v drugi ligi je naslednji: 1. BK Celeia Celje 14 Beltinci 9 (9:13), 11. Krško (tekma manj) 9 2 - 4, 5. Šoštanj 2 - 3, 6. Vojnik 3 - 3, 7.

Modra skupina: Krka - Krim Mercator Laško 3 - 1, 8. Ljubno 3 - 0.

(11:16), 12. Bilje (tekma manj) 7 (11:15), upal napovedati. Prav to se je zgodilo letos, in po točk, 2. DU Dobrna 12, 3. PDU Gorica 10, 4. DU 25:40 (12:15), Z‘dežele - Mlinotest 13. Drava 7 (13:25), 14. 14. Ilirija 5 (8:14), Ajdovščina 25:25 (13:13), Zelene doline šestih sezonah je BK Balinc Polzela moral priznati Vinska Gora 8 (-1), 5. BK – Topolšica 8 6. BS – 15. Jadran Dekani (tekma manj) 3 (7:11), Žalec - Litija 27:37 (13:16); prestavljeno: premoč sosedskemu klubu BK Žalec.

Vrbno Vrbica 6 ( -1 ).

16. Brežice 3 (6:21). 🔲 T.F. Prvi odločilni boj se je v torek začel na igrišču DU

Rokometašice na gostovanje v Izolo

Dvojna zmaga Velenja v Vuzenici

Kegljanje Bleda predstava Šoštanjčanov

TAKO so igrali

Balinanje

Upokojenci sklenili zadnji, deseti krog

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 17

17

ŠPORT IN REKREACIJA

23. septembra 2021

Ribolov je zasvojenost posebne vrste Ribiška družina Velenje za občinski praznik organizirala tekmovanje v lovu rib s plovcem – Ekipno na regijskem tekmovanju osvojili prvo mesto – Ponosni so tudi na podmladek, ki je zelo aktiven Ribiška družina Velenje je v mesecu septembru organizirala kar nekaj tekmovanj. Regijskega tekmovanja Zveze ribiških družin Celje se je 11. septembra ob Škalskem jezeru udeležilo 11 ekip.

Skupno je nastopilo 33 tekmovalcev, ekipo so sestavljali po trije člani. Predsednik Ribiške družine Velenje Pavel Sešel je ponosen, ker so postali ekipno prvaki že tretje leto zapored. »Ponovno smo osvojili prvo mesto, posamezno je zmagal Tadej Melak, ki je lansko leto dosegel drugo mesto.« Ribiška družina Velenje pa je 12. septembra ob občinskem prazniku organizirala tudi tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki se ga je udeležilo 12 tekmovalcev.

Tekmovali so za najtežjo ribo.

Skupno so ulovili 151 kilogramov rib, posamezno pa je najtežjo ribo, krapa, težkega 6010 gramov, ulovil Boris Širnik. So pa na tekmovanju skupno največ rib ulovili: Gašper Pšeničnik (28 kg), Rudi Bizjak (26 kg) in Pavel Sešel (18 kg), ki je poudaril, da gre pri tekmovanju za teže, ki pritičejo letnemu času. »Čas ribolova se spreminja, spomladi so ribe lažje, jeseni dosegajo večje teže.«

V Škalskem jezeru

domujejo ploščaki, babuške, krapi in somi

Čeprav je Škalsko jezero poznano po tem, da v njem domujejo somi, ki so težko ulovljivi in izmuzljivi, jim tu in tam uspe kakšnega uloviti. Najpogosteje pa lovijo ploščake, babuške in krape. »Ponosni smo tudi na podmladek, ki je zelo aktiven. V ribiški družini se zavedamo, da je prihodnost odvisna od mlajših generacij, zato našim mlajšim članom posvečamo veliko pozornosti. Vsak

Pavel Sešel: »Ribiči smo radi v naravi, zato želimo, da se tudi mladi udeležujejo tečajev. Mislim, da ni dobrih in slabih ribičev, odvisno je le, koliko časa namenjajo treningom. Poleg tega ne gre za poceni šport, treba pa je imeti še nekaj sreče pri žrebu.«

petek izvajamo brezplačni krožek za mlade ribiče, ki ga mladi izkoristijo za spoznavanje ribiških veščin ob Škalskem jezeru.« Na vprašanje, kaj je draž ribolova, pa predsednik ribiške družine Pavel Sešel odgovori: »Gre za neke vrste zasvojenost. Ribiči smo radi v naravi. Mislim, da ni dobrih in slabih ribičev, odvisno je le, koliko časa namenjamo treningom.

Poleg tega ne gre za poceni šport, tudi oprema je draga. Treba pa je imeti še nekaj sreče pri žrebu.

Je pa res, da so med nami tudi dobri ribiči, ki vedno dobro lovijo. Zelo ponosni smo na Tadeja Melaka ter tekmovanja ribiške družine v državni B ligi lova rib s plovcem, kjer se lovi v jezerih in rekah. Trenutno smo na 10.

Ribiška družina Velenje je organizirala tudi tekmovanje ob občinskem prazniku v lovu rib s plovcem. Skupno so ulovili 151 kilogramov rib, posamezno pa je najtežjo ribo, krapa, težkega 6010 gramov, ulovil Boris Širnik.

mestu. Gre za zahteven ribolov, o katerem se moramo še veliko naučiti.« Velenjske ribiče do konca leta čakajo še nekaj aktivnosti

v B ligi, tekmovanje za martinovo gos in Miklavževa tekma. 🔲

jš

V Savinjski dolini se prebuja ženski rekreativni tenis, no, vsaj na Rečici ob Savinji!

Vodja turnirja, Andrej Weiss: »Tenis na Rečici ob Savinji vodim že od nekdaj. Pred približno dvajsetimi leti so bile izjemno popularne dvojice, tudi mešane dvojice. Vmes nekaj časa ženski rekreativni tenis ni bil tako popularen, sedaj pa je v velikem porastu. Začel sem z organizacijo 1. ženske lige, sedaj sta že dve ženski ligi s skupinami po 11 deklet, moških skupin v ligi imamo kar 6. Letos ženski teniški turnir vodim že drugič, imam še več prijav kot lansko leto.«

Tudi letos je na Rečici ob Savinji potekal ženski teniški turnir– Udeležilo se ga je kar 25 žensk Lara Oprešnik

Rečica ob Savinji – Tenis je najbrž že desetletja eden najpopularnejših rekreativnih športov, tudi v Sloveniji. Včasih je sicer veljal za elitni šport, danes pa je dostopen pravzaprav vsem. Igrajo ga moški, ženske, med starejšo populacijo pa so izjemno popularne dvojice. Ko odkrivate Savinjsko dolino, boste ob zgodnjih jutranjih urah ali pa ob večerih videli veliko starejših, ki se zabavajo na teniških igriščih.

Tenis v Sloveniji

Po letu 1867 se je tenis razširil po vsej stari celini. V Avstro-Ogrski, v kateri so bile tudi slovenske dežele, se je igra najbolj širila

na Češkem, kjer je bilo okoli leta 1890 že kar 500 igrišč. V Pragi, Brnu, na Dunaju in v Gradcu so se slovenski študentje seznanili s športom in ga prinesli v domovino. Danes podatki pričajo, da so prinesli tenis v Slovenijo stanovski kolegi angleškega majorja Wingfielda. Tako ali drugače, po letu 1880 so tenis igrali že v vojašnicah v Mariboru in Ljubljani. Že

v tistem času so tenis igrale tudi ženske. Prvi, ki je zgradil svoje teniško igrišče v Sloveniji, pa naj bi bil pisatelj Ivan Tavčar, veliki ljubitelj tenisa. Od tu naprej se je tenis širil zelo hitro. Ob prelomu stoletja so bila teniška igrišča že ob vseh boljših hotelih, v vseh mondenih središčih, kjer so priložnostno organizirali tudi teniške turnirje. Danes je tenis v Sloveniji

dostopen širši populaciji, popularnost rekreativnega tenisa pa je različna od kraja do kraja.

Ženski teniški turnir na Rečici ob Savinji

Tudi letošnje poletje je od ponedeljka do petka potekal ženski teniški turnir, na katerega se je prijavilo kar 25 žensk. Kdo bi si mislil, da na Rečici ob Savinji in v

Zabava za otroke Lucija Štepihar in Živa Stendler Klanjšek

Že več kot 30 let otroci preživljajo brezskrben čas na igralih lunaparka v Velenju Lara Oprešnik

Vožnja z vlakom smrti, divja vožnja s Schumacherjem, vožnja pod in nad gladino morja med

razbitinami, zbijanje z avti, vrtiljak in še in še lahko preizkusite v lunaparku na travniku za Pošto tudi letošnje poletje.

Lastnik lunaparka Vojteh

Nemeček svoj zabaviščni park postavlja v Velenju že več kot 30 let. Gre za družinsko tradicijo – pred njim se je z zabaviščnimi parki oz. lunaparki ukvarjalo že

več generacij. »V času Pikinega festivala je lunapark zelo aktualen. Prihaja ogromno ljudi iz vseh krajev. Že tretje leto zapored smo v Velenju postavljeni na travniku za Pošto, sicer pa zabaviščne parke postavljam po vsej Sloveniji in tudi drugje. Pozimi naprave pospravim v skladišče, do naslednje sezone,« je povedal gospod Nemeček.

okolišu naštejemo 25 žensk, ki rekreativno in tudi zelo dobro igrajo tenis. Vodja teniškega turnirja Andrej Weiss je povedal, da se rekreativni ženski tenis na Rečici ob Savinji zelo dobro širi. Ženski teniški turnir vodi že drugo leto.

Organizator ŠD Mladost je letos postal uporabnik digitalne platforme Challenger. Slednji je v zahvalo poskrbel za majice, ki so jih prejele udeleženke.

Po razburljivih skupinskih delih tekme so sledile četrtfinalne ter polfinalne tekme. Zadnji dan turnirja je po polfinalnih tekmah v večernih urah sledila finalna tekma med domačinko Sandro Melavc in Moniko Robnik iz Luč.

Kljub dežju v popoldanskih urah se je večernega finala udeležilo

ogromno ljudi. Navijat so prišli domačini, udeleženke turnirja, prijatelji in družine. Tekma je bila zelo napeta in dramatična, navijači so poskrbeli za spodbudo. Na koncu je lanskoletno zmago ubranila Monika Robnik, ki je z rezultatom 9 : 5 premagala Sandro Melavc. Tretje in četrto mesto sta dosegli Boža Jelšnik in Nives Krebs. Gledali smo resnično dober rekreativni tenis, kar je potrdil tudi aplavz občinstva. Sledili so podelitev nagrad, skupinska slika ter druženje ob odlični hrani in pijači. V Rečici resnično znajo združiti zabavno s koristnim, ženski tenis pa bo glede na letošnji izvrstni turnir samo še rastel. Meja je nebo, pravijo. 🔲

Vojteh Nemeček: »Lunapark postavljam že trideset let, to je družinska tradicija več generacij.« Živa Stendler Klanjšek: »Ta Lunapark je zelo fajn. Najbolj mi je všeč Just Dance, ga predlagam vsem. Ko greš prvič, je malo neprijetno, potem se pa navadiš in je vedno bolje, na koncu je bilo super!« Lucija Štepihar: »Na tistih avtočkih sva se imeli zelo fajn. Sva se z najinima bratoma vozili in sta naju z obeh strani zbijala.

Bilo je res fajn, malo te pa pasi zategujejo, ko se zabiješ, drugače je pa fajn. Pri avtih imaš resnično veliko izbire, različne barve, bleščice, morda bi morali samo nekaj glede teh pasov narediti pa bi bilo še bolje! Že tako je super! Sedaj greva na simulator, komaj čakava!« Otroci se na različnih napravah sprostijo in se zabavajo na prostem. Velik del obiskovalcev lunaparka so tudi najmlajši, ki pridejo v spremstvu staršev. Dve deklici sem povprašala o njuni izkušnji v lunaparku. Sicer pa, kot sem že

omenila, dejstvo je, da zabava ne more brez otrok in otroci ne brez zabave, zato verjamem, da se bo družinska tradicija lunaparka v Velenju nadaljevala še mnogo let. 🔲

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

MODRO BELA KRONIKA

Živi zdravo. Potuj trajnostno!

Evropski teden mobilnosti je tudi letos opozarjal na to, kako pomembno je spreminjanje potovalnih navad – Kolesa Bicy so v velenjski občini zelo popularna Jasmina Škarja

Med 16. in 22. septembrom je tudi letos Mestna občina Velenje pripravila vrsto aktivnosti ob Evropskem tednu mobilnosti, akciji, v kateri Velenje sodeluje že 16. leto. Pripravili so delavnico za starejše z naslovom Zanimive in varne poti našega mesta, ki se je izvajala tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje, vsak petek v septembru delijo brezplačni kolesarski zajtrk za vsakega kolesarja, v okviru projekta in tudi dogodka Velenje se predstavi pa so na Titovem trgu že tradicionalno organizirali Tek očkov in kolesarsko turo, našteva Nina Korelc z Urada za družbene dejavnosti MO Velenje. Korelčeva pove tudi, da so v okviru Evropskega tedna mobilnosti pripravili pester program prireditev in dogodkov, ki je občane spodbujal k uporabi okolju prijaznejših prevoznih sredstev, saj lahko samo skupaj prispevamo h kvalitetnejšemu in bolj zdravemu načinu življenja.

Nina Korelc: »S sodelovanjem v projektu opozarjamo na to, kako pomembno je spreminjanje potovalnih navad.«

❱

POLICIJSKA kronika

Šoštanj, 14. septembra – Iz sadovnjaka na območju Šoštanja je nekdo ukradel okoli 200 kg jabolk, kar pa ni bila prva tatvina v tem sadovnjaku. V tem mesecu naj bi neznanci tam ukradli okoli 2 toni jabolk.

Odnesel gotovino

Mamljive ponudbe so tvegane ponudbe Finančna varnost je za našo eksistenco ključ ključna, zato ne preseneča dejstvo, da je finančni stres eden izmed dejavnikov, ki številnim ljudem grenijo življenje. Covid-19 je pretresel cel svet ter negativno vplival na življenja ljudi in poslovanje podjetij po vsem svetu. To spretno izkoriščajo goljufi in kvazistrokovnjaki za finance in investicije. Na to opozarjajo tudi uslužbenci Policije, saj smo resnim in neresnim ponudbam izpostavljeni tako posamezniki oziroma fizične osebe kot mala in velika podjetja.

Pred kratkim mi je prijatelj povedal zgodbo. Na FB je prejel prošnjo za prijateljstvo simpatične gospe Suzane Pevec, ki jo je potrdil, misleč, da gre za njegovo sošolko iz osnovne šole. Kmalu po vzpostavitvi prijateljstva je prejel njeno sporočilo: »Pozdravljeni gospod/gospa. Sem pošten brazilski gospodarski subjekt, odobravam posojila vsem resnim ljudem, ki mi lahko povrnejo stroške, če začutim potrebo ali denarno težavo. Imam kapital, s katerim bom odobril kratka in dolgoročna zasebna posojila od 2.000 do 200.000 evrov. Ne registrirajte se, ne vzdržite se obrestne mere 2 %, prosim kontaktirajte me.« Sledil je email, ki ni bil od Suzane, ampak od Igorja, ter številka WhatsApp. Kaj bi vi naredili, če bi na FB profil, email ali telefon prejeli tovrstno ponudbo? Če bi jo sprejeli, bi bili, milo rečeno, naivni. Že iz same vsebine sporočila je razvidno, da za njim »ne stoji« (nekdanja sošolka) Suzana, da ni iz Prevalj in da ne dela na Pravni fakulteti v Ljubljani, kot je razvidno z njenega FB profila. V sporočilu je cel kup protislovnosti, ki nakazujejo, da tisti, ki je sporočilo poslal, nima poštenih namenov. Podobno je s prošnjo vdove iz Belgije, ki se počuti osamljena in bi rada še pred smrtjo naredila kakšno dobro delo. In v tej nameri je na spletu našla ravno vas in vam ponuja milijon evrov, le da ji pred nakazilom nakažete nekaj tisočakov za stroške transakcije, kar je v primerjavi z milijonom pravi drobiž. Če vas ti prošnji ne bi zvabili k poslovnemu sodelovanju, ker je v njiju preveč očitnih napak in protislovnosti, pa to zagotovo ne velja za tista obvestila, ki so veliko bolj dodelana, mamljiva in na prvi pogled ustvarjajo videz avtentičnosti, zaradi katere lahko verjamemo in zaupamo.

Zaradi nizkih obrestnih mer pa tudi potrebe po poslovanju in zaslužku se goljufi vse bolj poslužujejo dobičkonosnih investicijskih vlaganj. Zavedajo se potrebe in želje ljudi, da bi nekaj zaslužili ali oplemenitili svoj kapital. Lažnih spletnih platform, kjer so predstavljeni odlični poslovni rezultati in bajni zaslužki, je vse več in jih je zelo težko ločiti od resničnih. Tovrstna problematika je začela izstopati v letu 2020, ko so kriminalisti obravnavali 83 primerov s skupnim oškodovanjem v višini več kot dva milijonov evrov. V letošnjem letu pa so do konca avgusta obravnavali že 115 zadev s skupnim oškodovanjem v višini več kot pet milijonov evrov. Na spletni strani policije opozarjajo, da vsem, ki jih mika obet hitrega zaslužka, svetujejo, naj bodo skrajno previdni in da naj tovrstne sanjske ponudbe raje temeljito preverijo, preden se odločijo za poslovanje ter vplačevanje vstopnih stroškov, provizij ali dejanskih investicij.

Zagotovo ste ob brskanju na spletu naleteli na oglase: »Mati samohranilka iz Kranja razkriva, kako z brezplačno aplikacijo zasluži 5400 evrov na teden« ali »Če živite v Sloveniji, lahko dobite 2500 evrov na teden.« Tovrstnih oglasov je na pretek in so vsepovsod. Še iskati jih ni treba, se kar sami vsilijo na zaslon prenosnika ali telefona in z izbranimi fotografijami prevzamejo našo pozornost. Tako ob tovrstnih kot drugih ponudbah, ki jih prejemamo in se z njimi soočamo, upoštevajmo staro pravilo. Slednje se glasi, da kombinacija varne naložbe in (zelo) visokega donosa v poslovnem svetu ni nikoli realna. Zato bodite previdni, da se ne ujamete v past in namesto veselja ob dobičku doživite žalost in razočaranje zaradi izgube lastnega denarja.

Adil Huselja varnostno ogledalo

mesta ob njej, na cesto pa postavili pester kulturni program, športne aktivnosti in dobro gostinsko ponudbo. Obiskovalce smo tudi ozaveščali o pomenu trajnostne in varne mobilnosti, z vsemi dogodki pa želimo spodbujati h kolesarjenju, pešačenju in Dan brez avtomobila – vožnji z avtobusom. Omoparkirni dan gočamo pogoje za vse to, Občina se je prijavila tudi na saj v MO Velenje skrbimo javni razpis za sofinanciranje za primerno infrastruktupriprave in izvedbe aktivnosti ro in storitve.« letos in pridobila sredstva v višini 10.000 evrov. »Posebej bi po- Rdeča nit udarila koleščkanje, akcijo, ki je letošnjega tedna potekala 21. septembra, v kateri mobilnosti je so številni na kolesih, rolkah, ro- Živi zdravo. Potuj lerjih, kotalkah in skirojih zbirali trajnostno! kontrolne žige in odkrivali nove Aktivna mobilnost je v času epikolesarske povezave. Tokrat smo demije pripomogla h krepitvi duizbrali druge kontrolne točke in ševnega in telesnega zdravja. S nova darila, ki so razveselila vse, tega vidika je bila ta izkušnja tudi ki so se odločili za sodelovanje priložnost za premislek o tem, v in zbrali dovolj žigov,« je pove- kakšnih mestih si želimo živeti. dala Korelčeva, ki je posebej po- To sporoča tudi slogan letošnjega udarila 22. september, Dan brez tedna mobilnosti – Živi zdravo. avtomobila. »Za promet smo za- Potuj trajnostno! Poudarja vpliv prli Rudarsko cesto in parkirna epidemije na javno življenje in

Ukradli dve toni jabolk

23. septembra 2021

dogajanje, pobegnil. Policisti Policijske postaje Ravne na Koroškem so kmalu po ropu oba izsledili, jima odvzeli prostost in ju pridržali. Zasegli so jima tudi pištolo, s katero je 28-letni storilec zagrozil zaposleni. Oba storilca, stara 18 in 28-let, doma z območja Policijske postaje Ravne na Koroškem, so s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa, po 2. odstavku 260. člena Kazenskega zakonika, privedli k preiskovalnemu sodniku.

Rečica ob Savinji, 15. septembra – Na Rečici ob Savinji so policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Storilec je v hišo vlomil skozi Velenje, 18. septembra – V sobalkonska vrata in ukradel gotovino. boto zjutraj je policiste poklical voznik osebnega avtomobila in jih obvestil, da je na križišču cest Tomšičeve in Jenkove spregled kolesarko in z vozilom trčil vanjo.

Kolesarka je padla po vozišču, vendar telesnih poškodb ni utrŽerjav, 16. septembra - Prejšnji pela. Zoper kršitelja sledi prekrčetrtek, okoli poldneva, so bili škovni postopek. policisti obveščeni o ropu bencinskega servisa v Žerjavu. Storilec je v bencinskem servisu s pištolo zagrozil zaposleni in zahVelenje, 19. septembra – Neteval denar. Ko je dobil denar, je znanec je ukradel električni skiskupaj s sostorilcem, ki je pred ro znamke Xiaomi, črne barve, bencinskim servisom opazoval vreden okoli 400 evrov.

Zbil kolesarko

Prijeta storilca ropa bencinskega servisa

»Izginil« skiro

V okviru Evropskega tedna mobilnosti so potekale številne aktivnosti: igranje nogometa, badmintona, predstavitev Centra ponovne uporabe, Centra za krepitev zdravja, Kamerata, Šole za storitvene dejavnosti, možna bo izposoja koles, registracija v sistem Bicy, dostopen bo spretnostni poligon za vožnjo s kolesom, priredili so nastop učencev Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, občani so lahko telovadili z društvom Šola zdravja, ustvarjali v likovnih delavnicah in si ogledali zanimiv plesni program Plesne skupine Flame&co in še marsikaj drugega. Obiskovalce je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Za ohranjanje zdravja je poleg zdravega prehranjevanja in rednih dnevnih obrokov pomembna tudi telesna dejavnost. promet v mestih ter pozitiven vpliv trajnostne mobilnosti na naše zdravje. Nina Korelc je še pohvalila občane MO Velenje, ki si izposojajo kolesa Bicy, ter dodala, da so v naši občini zelo popularna. »Ne smemo pozabiti na tiste občane, ki živijo zdravo in uporabljajo kolesarske povezave v mestu ter tako spreminjajo

svoj življenjski slog, saj se zavedajo, da je za ohranjanje zdravja poleg zdravega prehranjevanja in rednih dnevnih obrokov pomembna tudi telesna dejavnost.« 🔲

Ob Evropskem tednu mobilnosti so v MO Velenje pripravili tudi zloženko z naslovom Kako po mestu in okolici brez avtomobila, ki so jo prejela vsa velenjska gospodinjstva. Z zloženko želijo spodbuditi spreminjanje potovalnih navad, zato je med drugim v njej predstavljen tudi vozni red Lokalca.

Iz POLICISTOVE beležke Napadel jo je bivši partner Hrastovec, 16. septembra – Malo pred polnočjo je občanko pretepel bivši partner, ki se je nasilno vedel tudi do otrok. Nasilnež je nato pred policisti, ki jih je nekdanja partnerka poklicala, pobegnil. Naslednji dan je osumljeni vlomil skozi okno. Oškodovanki je uspelo pobegniti, vendar jo je osumljeni na parkirnem prostoru pred hišo fizično napadel. Policisti so osumljenemu odvzeli prostost in ga zaradi storitve kaznivega dejanja nasilje v družini privedli k preiskovalnemu sodniku.

Sorodniki so se sprli Velenje, 19. septembra – Na dvorišču hiše na Ljubljanski cesti so se sprli sorodniki, eden je bil posebno žaljiv.

Posredovali so policisti, ki pa so seveda napisali tudi globo.

Brez maske Velenje, 20. septembra – Kar nekaj dela imajo policisti zaradi neupoštevanja varnostnih pravil, med drugim nošenja mask. V ponedeljek so posredovali v eni izmed trgovin. Kršiteljico čaka kazen.

🔲

Pretepel ga je sosed Šmartno ob Paki, 18. septembra – Občan je policiste obvestil, da ga je napadel in pretepel sosed. Do fizičnega obračuna je prišlo zaradi preteklih razmer. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilništva.

Sumljiv zavoj Velenje, 18. septembra – V Skornem so policisti občanu zasegli PVC zavoj s posušenimi delci rastline, za katero je obstajal sum, da je prepovedana droga marihuana. Po opravljeni analizi bodo zoper kršitelja uvedli prekrškovni postopek.

Motnje ogrožajo našo vožnjo Cilj aktivnosti, ki je ta teden potekal v okviru Evropske zveze prometnih policij Roadpol in so sovpadale tudi s tednom mobilnosti, je, da bi bilo čim več držav EU brez smrtnih žrtev v cestnem prometu. Da bi ta cilj dosegli, je med drugim treba zmanjšati motnje voznikov med vožnjo, ki se po podatkih policije v zadnjih letih vse bolj pojavljajo kot sekundarni vzrok za prometne nesreče. Med te motnje najpogosteje sodijo uporaba mobilnega telefona in drugih elektronskih naprav med vožnjo, saj negativno vplivajo na ustrezne reakcije voznikov. Po nekaterih tujih raziskavah je tveganje za

nastanek prometne nesreče kar štirikrat večje, če med vožnjo govorimo po telefonu.

K izboljšanju razmer lahko zato največ prispevamo sami, s strpno vožnjo, z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov in z vožnjo, kjer predvidevamo dejanja drugih in odpuščamo napake soudeležencev v prometu.

Do ponedeljka se je v Sloveniji zgodilo 11.352 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 89 ljudi. V enakem obdobju lani je bilo 11.281 prometnih nesreč, v njih pa je umrlo 71 ljudi. 🔲

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 19

UTRIP

23. septembra 2021

19

Veterani so dobri strelci Šoštanjski veterani uspešno izvedli 8. strelsko tekmovanje za prehodni pokal Občine Šoštanj, OZVVS Šoštanj ter 5. memoriala Ivana Juvana st.

Občina Šoštanj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj sta v sodelovanju s Strelskim društvom Dolič v okviru počastitve dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo, praznika Občine Šoštanj in 30. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije v soboto, 18. septembra, organizirala 8. strelsko tekmovanje za pokal Občine Šoštanj, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj ter petega memoriala Ivana Juvana st. v streljanju z malokalibrsko puško odprtega merka na razdalji 70 m. Tekmovanje je potekalo na zelo lepo urejenem strelišču strelskega društva Dolič

v Gornjem Doliču v občini Mislinja. Pokroviteljici 8. tekmovanja z malokalibrsko puško sta bili Občina Šoštanj in OZVVS Šoštanj, pokale in medalje za tekmovalce pa je prispevala Občina Šoštanj.

Tekmovanje se je začelo ob 9. uri in je potekalo ekipno (trije člani) in posamično na razdalji 70 metrov.

Na tekmovanju je sodelovalo 15 ekip, skupaj 55 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalci so streljali sede z mize s prednjim naslonom, na tarčo velikosti 50 x 50 cm. Na voljo je bilo pet poskusnih strelov in deset strelov za oceno v roku dvanajstih minut.

Najboljši rezultat v skupni ekipni razvrstitvi je dosegla ekipa SDV Kamnik z 292 zadetimi krogi in s 13 notranjimi desetkami (Renato Uranič, Mirko Hajšek in Pavle Serša).

2. mesto z 292 zadetimi krogi in

s 7 notranjimi desetkami je osvojila ekipa OZVVS Zgornjesavinjsko - Zadrečke doline (Ivan Rihter, Andrej Kolenc in Tomaž Trogar), tretje ekipa OZVVS Velenje z 289 zadetimi krogi (Viktor Slatinek, Martin Hudales in Milan Hrovat), četrto OZVVS Trebnje z 287 zadetimi krogi (Bojan Ostanek, Franc Progar in Janez Žurga), peta pa je bila ekipa domačinov OZVVS Šoštanj 1 (Franc Oštir, Robert Rutnik in Mirko Stane Glažar) z 285 krogi.

V posamični razvrstitvi je bil najboljši strelec Mirko Hajšek iz SDV Kamnik s 100 osvojenimi krogi in 7 notranjimi desetkami, drugi, s 100 krogi in 3 notranjimi desetkami je bil Ivan Rihter iz OZVVS Zgornjesavinsko - Zadrečke doline, tretji pa je bil domačin Jože Čanč z 99 krogi, iz OZVVS Šoštanj. Istočasno je potekalo tudi tekmovanje v posamični

konkurenci za najboljšega strelca iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Najboljši trije strelci so bili Jože Čanč, ki je prejel zlato medaljo in prehodni pokal, drugo mesto je zasedel Franc Oštir, tretji pa je bil Robert Rutnik.

V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Marija Oštir, drugo je osvojila Stanislava Glažar in tretje Ivica Fras. Medalje in pokale so poleg predsednika Leona Stropnika podeljevali tudi vodja tekmovanja Franc Oštir, predsednik POZŠP Božidar Sevšek ter župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je vse strelce prav lepo pozdravil in jim v teh hudih časih zaželel predvsem veliko zdravja ter to, da se naslednje leto spet srečajo. Predsednik OZVVS Šoštanj Leon Stropnik pa se je tem željam v sklepnem nagovoru pridružil. 🔲

Leon Stropnik

Sprejmi ali pusti. Sprejmi ali odidi. Sprejmi ali spremeni. Sprejmi ali razumi.

Danes sem v pogovoru prijateljici potožila glede svoje zdravstvene situacije. Povedala sem ji, da se nikakor ne morem sprijazniti z določenim počutjem, da imam dovolj tega in da želim, da se neha. In pravi: »Mogoče pa moraš sprejeti, pa bo potem odšlo samo od sebe.« Razumela sem, kaj mi želi povedati, a sem ji odvrnila, da ne vem, kako – ne znam.

Po najinem pogovoru sem se vprašala, kaj pa je tisto, kar sem zmogla sprejeti do sedaj, na katerem koli področju življenja. Najprej sem pomislila na partnerski odnos. Seveda nihče ne sme spreminjati drugega, čeprav si to včasih zelo želimo, celo porabljamo svoj dragoceni čas, da bi osebo spremenili in jo naredili po naši meri. A ko si z nekom, si z globljim razlogom. In pogosto je tisto, kar bi želel pri nekom spremeniti, odlična protiutež tistemu, česar ti nimaš ali imaš. Skratka, zagotovo sem pri partnerju sprejela kakšna ravnanja, mišljenja, reakcije, za katere sem morda celo kdaj želela, da bi bila drugačna. A danes sprejemam partnerja takega, kot je. Zakaj pri nekom spreminjati nekaj, kar ne gre, če pa nekdo takšen

od 24. do 30. septembra • 24. septembra 1798 se je v Bratislavi rodil Karl Gustav Edler von Nordberg.

Na Dunaju je zaključil študij prava, po vrnitvi tja pa je bil leta 1849 imenovan za glavarja oz. policijskega direktorja mesta Dunaj. Po tem času ga kot upokojenca srečamo v Šaleški dolini, kjer je njegov sin nadporočnik Karl Maria skupaj z ženo kupil najprej grad Turn, nato pa leta 1875 graščino Gorica. Umrl je 21. maja 1885 v Velenju; • 24. septembra 1937 je bila v Verdu pri Vrhniki rojena ravnateljica, pedagoginja, družbenopolitična delavka Marija Lesničar (roj. Petrič, vzdevek Majda).

V letih med 1963 in 1977 je poučevala na OŠ KDK Šoštanj, nato na OŠ Livada Velenje, na kateri je bila 1989–1992 ravnateljica. V Društvu prijateljev mladine je prostovoljno delala več kot 40 let (dva mandata kot predsednica MZPM Velenje), bila pa je tudi večletna sodelavka v odboru Pikinega festivala; • v Šoštanju je bil 19. februarja leta 1939 ustanovljen aeroklub Naša krila. Člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra 1939; • 24. septembra 2006 je umrl slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr.

Milan Ževart, ki je bil med drugim od

Na začetku tedna boste pomembno oporo in uteho našli v prijateljih. Veliko se boste zadrževali v njihovi družbi, saj boste tako za kratek čas nekoliko pozabili na družinske težave. Vaša srečanja bodo v znamenju dolgih in zaupnih pogovorov, ki vas bodo mentalno okrepili. V drugi polovici tedna pa bo veliko bolj v ospredju družina. Zaradi nekega dogodka boste spet začutili, koliko vam pomenijo vaši najbližji. Nekomu izmed svojcev boste pomagali prebroditi določeno krizo ali težavo, sredi katere se bo nepričakovano znašel. Zelo vam bo hvaležen. Vajin odnos se bo zaradi tega še bolj poglobil, zamere iz preteklosti pa bodo pozabljene.

Bik, 21. 4. – 21. 5.

Obremenjeni boste z najrazličnejšimi dogodki, ki se bodo vrstili v vašem življenju, zato boste pozabili poskrbeti zase. Čeprav boste imeli zelo natrpan urnik, je pomembno, da si vzamete tudi dovolj časa za počitek in poskrbite za zadostno količino spanca. V nasprotnem primeru boste kmalu začeli izgubljati potrebno energijo, izčrpanost pa bo hitro vidna tudi na vašem obrazu. Privoščite si kakšno razvajanje in se odpravite v lepotni center, savno ali terme, kjer se boste lahko sprostili in nabrali nove energije.

Veliko je odvisno od vas samih in od tega, koliko pozornosti boste namenili svojemu počutju in telesu.

Dvojčka, 22. 5. – 21. 6.

Želi boste tisto, kar boste sejali. Uspehi in dobri odnosi z ljudmi okoli vas bodo tokrat odvisni predvsem od vašega obnašanja in truda. Glede na to, da sta trma in vztrajnost vaši pomembni lastnosti, vas po vsej verjetnosti čaka dobičkonosno in uspešno obdobje. Vendar pa pazite, da ne boste zaradi tega postali vzvišeni in arogantni. Postavljeni boste pred izzive, ki se bodo morda sprva zdeli precej neobvladljivi. Morda bodo povezani z novim delovnim mestom, novim šefom ali novimi odgovornostmi. Če se boste potrudili, boste tudi tokrat znali vzpostaviti nadzor nad položajem in iz njega izti kot zmagovalec.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Skozi tančice ženskega pogleda

Sprejemanje

Oven, 21. 3. – 20. 4.

je. Kot bi želeli spremeniti sonce iz okrogle v kvadratno obliko. Verjetno se vsi strinjamo, da je to nemogoče. Kot da bi želel spremeniti barvo partnerjevih ali otrokovih oči. Ne gre. Če si zmožen, odprtega srca in dojemanja, zagotovo dobro razumeš, zakaj je ob tebi takšen partner, kot je.

Nato sem pomislila, da brez problema sprejemam svoje otroke takšne, kot so. Seveda pride kakšen moment, ko je otrok navihan in si takrat želiš, da bi se umiril. A govorimo o globljem sprejemanju. Sprejemanje je tisti občutek, ki ti daje mirnost, ob katerem rečeš, dobro je tako, kot je.

Sprejemanje v tebi budi zadovoljstvo, nasmeh in besede »v redu je«. Mislim, da mi gre dobro tudi sprejemanje vseh ostalih ljudi. Bližnjih, prijateljev, sodelavcev ... Razumeti nekoga v njegovi lastni naravi, ga sprejemati, razumeti, nanj gledati z več zornih kotov, se potruditi razumeti, v kakšnih čevljih hodi, od kod izhaja, kam gre, kaj čuti. Z največjim veseljem.

Zdaj pa se vprašam – ali sprejemam samo sebe takšno, kot sem? Da bom iskrena – ne, se ne. Vsaj v polnosti ne. Najdejo se pomanjkljivosti, najdejo se nezdrava prepričanja, rane. Zato je moja naloga ali naslednji izziv dobiti odgovor na vprašanje, kako pri sebi sprejeti nekaj, kar ti predstavlja ogromno breme, kako sprejeti nekaj, česar se morda ne da spremeniti. Kako se brezpogojno sprejemati, kot sprejemaš drugega?

Morda pa najdem čarobno palico, ki mi bo pomagala. Če jo najdem, jo z veseljem podelim s teboj. Do takrat pa vse dobro. 🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

leta 2003 tudi častni občan Mestne ob- • 27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja čine Velenje; premoga minirali že precej nagnjen in • 25. septembra 1913 se je v Velenju rodila deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. glasbenica in literatka Ljuba Skornšek, Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo por. Potrč. Umrla je 19. decembra 1976 tudi dokončen propad starega središča v Ormožu; Škal; • 25. septembra 1941 se je v Doberteši vasi • 28. septembra 1902 se je v Šoštanju rorodil direktor in gospodarstvenik Rafko dil župan, gasilec in družbenopolitični Berločnik. OŠ je končal v Šoštanju, delavec Miloš Volk. V petdesetih letih je Srednjo ekonomsko v Celju, Višjo ekobil tudi župan mesta Šoštanj. Funkcijo nomsko komercialno šolo v Mariboru je opravljal brezplačno, honorar pa prein diplomiral na Ekonomski fakulteti v pustil občinski blagajni za humanitarne Ljubljani. Po delu na Občinah Šoštanj namene. Član Prostovoljnega gasilskega in Velenje je delal na Rudniku lignita društva Šoštanj je bil od 1919 do 1992, ko je 8. junija umrl v Velenju. Bil je predsednik Občinske gasilske zveze Velenje, ki ga je imenovala za svojega dosmrtnega častnega predsednika. Po upokojitvi je bil dolgo tudi predsednik Krajevne skupnosti Šoštanj; • 29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek; • 29. septembra 1978 se je rodil slovenski in velenjski raper Boštjan Čukur z vzdevDr. Milan Ževart (Arhiv Muzeja Velenje) kom »6pack Čukur«; Velenje, od leta od 1988 do 1990 kot di- • 29. septembra 2000 so na svečani seji ob rektor. Do upokojitve 2001 je bil direktor prazniku občine Šoštanj podelili posmrLjubljanske banke Velenje; tni naziv častnega občana občine Šoštanj • 25. septembra 1977 so ob 11. uri in 56 Viktorju Kojcu; minut z omrežjem prvič sinhronizirali • 30. septembra je praznik občine Šoštanj, četrti blok Termoelektrarne Šoštanj; ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na • 26. septembra 1918 je bil v Mariboru najstarejšo ohranjeno listino, ki govori o ustanovni občni zbor Narodnega sveta za podelitvi trških pravic Šoštanju. Listino Štajersko, katerega predsednik je postal je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski; Velenjčan dr. Karel Verstovšek; • 30. septembra 1925 se je v Velenju rodil • 26. septembra 1936 se je v Celju rodil svetovno znani gozdarski strokovnjak dr. direktor in družbenopolitični delavec Dušan Mlinšek. Umrl je 15. decembra Kristian Hrastel iz Velenja; 2020 v Ljubljani. 🔲 Pripravlja: Damijan Kljajič • 26. septembra 1958 je bila v Lokovici rojena Vilma Fece, ki je leta 2014 postala častna občanka Šoštanja;

Sami sebi boste hoteli dokazati, da se lahko izboljšate, zato boste postali bolj disciplinirani. Morda bo ta želja predvsem posledica občutka, da že predolgo stojite na mestu in da je čas za nekaj novega. Morda pa vam bodo dale misliti neke zdravstvene težave, s katerimi se boste morali spopasti.

Nove dejavnosti bodo močno spremenile vaš vsakdanjik. Z rednim gibanjem in različnimi športnimi aktivnostmi boste pridobili na kondiciji in splošnem dobrem počutju. Ne poslužujte se pretiranih shujševalnih kur, ampak raje spremenite način prehranjevanja in v jedilnik vključite več sadja in zelenjave. Spremenite lahko tudi videz in stil oblačenja.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Če ste med poletjem ves svoj čas posvetili službi in delovnim obveznostim, si sedaj lahko brez slabe vesti privoščite kakšen krajši oddih ali celo potovanje v oddaljene kraje. Tudi ukvarjanje s hobiji in druženje s prijatelji vas bo sprostilo. Po vrnitvi na delovno mesto se pripravite na novosti, ki bodo precej radikalne. Morda boste dobili novega nadrejenega ali novega kolega, ki vam bo pokazal, da se lahko tudi po drugačni poti pride do dobrih rezultatov. Spet se boste popolnoma osredotočili na delo. Željni boste novih znanj in izkušenj in tudi upali si boste več kot sicer. Če se boste znali sproti prilagajati okoliščinam, je uspeh zagotovljen.

Devica, 24. 8. – 22. 9.

Pred vami je teden preizkušenj in izzivov. Če imata s partnerjem že nekaj časa napet in neiskren odnos, bosta morala z iskrenimi pogovori poskusiti razrešiti vajine težave. Očitki in obsojanja so morda postali povsem običajen del vajinega komuniciranja, kar celotno situacijo le še poslabšuje.

Razčiščevanje bo za oba boleče, vendar bo na koncu tudi osvobajajoče. Samo na tak način bosta preprečila, da se stare zamere vlečejo in onesnažujejo vajin odnos. Težave bosta morda najlažje reševala s pomočjo terapevta. Če boste kljub vsem naporom ugotovili, da se vajin odnos ne izboljšuje, pa bo najbolje, da se odločite za nov začetek in spet stopite na samsko pot.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Z arogantnim obnašanjem se znate zameriti ljudem, ki bi vam v drugačnih okoliščinah lahko marsikdaj priskočili na pomoč. Poskusite omiliti svoje zahteve in ambicije, do sodelavcev pa bodite bolj strpni in prijazni. Ne pozabite na človečnost in se raje odločite za sodelovanje. Načeti in negativni odnosi na delovnem mestu prav nikomur ne koristijo, kvečjemu le otežujejo delovni proces. Če vas bo eden od sodelavcev prosil za pomoč, se ne obotavljajte in mu jo ponudite. Podprite ga in mu s svojimi znanji pomagajte uresničiti zastavljene cilje. Prej ali slej bo prišel trenutek, ko vam bo vrnil uslugo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Intimen odnos z vašim partnerjem je odlična priložnost za duhovno rast.

Poskusite v njem videti tudi učitelja, ki vam poskuša pomagati. Nimate vedno vi prav, zato ne trmarite in se ne kujajte, če vam partner da to tudi jasno vedeti. Vajin odnos bo v naslednjem tednu sicer zaznamovan z nekaj preizkušnjami. Morda bodo povezane z napredovanjem enega od vaju, drugi pa se bo zato počutil zapostavljenega, nekoristnega ali neuspešnega. Morda pa bo med vama prišlo do nestrinjanja o neki pomembni življenjski stvari. O svojih občutkih čimprej spregovorita in sproti razrešujta težave, saj bosta s tem preprečila marsikateri grenak prepir.

Strelec, 23. 11. – 22. 12.

V sebi boste začutili novo željo in pogum, da dosežete vse tisto, česar do sedaj niste mogli. Morda bo vaše nove ambicije prebudil nek poslovni odnos ali pa kar trenutne družbene razmere. Nekoga od sodelavcev boste videli v novi luči, bodisi kot mentorja bodisi kot svetovalca ali zaupnika.

Tako boste v svoje življenje spustili novo energijo, ki vam bo pomagala uresničiti določene cilje. Novih stvari se boste lotili z močno odločnostjo. Vaši cilji bodo usmerjeni tako v nove finančne dobičke kot v pridobivanje znanj, ki jih še niste vešči. Udeleževali se boste različnih tečajev, izobraževanj in delavnic. Možno je tudi, da boste resno razmišljali o odhodu v tujino.

Kozorog, 23. 12. – 22. 1.

Poudarek bo na družinskih odnosih, toda razmere doma ne bodo ravno najboljše. Veliko je odvisno tudi od vas, sploh če doma veljate za avtoriteto.

Nek problem glede otrok boste hoteli razrešiti na način, s katerim se vaš partner nikakor ne bo strinjal. Zanesite se na pomoč in nasvet osebe, ki jo spoštujete in ji zaupate. Na dan bodo prišla vaša čustva, če imate nestabilen odnos z vašim partnerjem, pa se bo ta sedaj znašel na preizkušnji. Bodite potrpežljivi in razumevajoči do njegovih stališč in ne trmarite za vsako ceno. Za ugodno razrešitev situacije boste morali tokrat stopiti korak nazaj in popustiti. Ne bo lahko, bo pa nujno.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Določena nezadovoljstva na delovnem mestu vas bodo gnala k novim uspehom in uresničenju ambicij. Zelo tekmovalni boste in veliko se boste primerjali s sodelavci. V vsem boste hoteli biti prvi in najboljši, kar bo predvsem posledica vaše nesamozavesti. Vse to vas bo precej izčrpavalo in vas spravljalo v slabo voljo. Možno je, da se boste odločili za menjavo službe, kar bo v vaš vsakdanjik vneslo več dinamičnosti in boljše poslovne priložnosti. Zelo dobre možnosti imate za večji zaslužek, vendar pazite, da ne boste hoteli preveč naenkrat. Ambiciozni finančni načrti, ki jih niste dobro premislili, vas lahko pahnejo tudi v rdeče številke.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Morda bo prijateljstvo z osebo, ki vam je že nekaj časa na skrivaj všeč, končno začelo preraščati v nekaj več. Če se boste s prijateljem začeli romantično zapletati, se izogibajte pretiranim čustvenim izpovedim in obljubam.

Ne hitite takoj v resno zvezo, čeprav to osebo morda že dolgo poznate.

Prijateljstvo in partnerstvo ni ena in ista stvar, zato si vzemita čas, da se bolje spoznata tudi v romantični luči. Lahko se namreč zgodi, da boste spet ponovili vzorec iz preteklosti in se zopet znašli v odnosu, ki vas ne bo osrečeval. Če pa sta zares kompatibilna, bo vajin odnos v vsakem primeru počasi prerasel v trdno ljubezensko partnerstvo.

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 20

20 Četrtek, 23. septembra

06.20 07.00 10.00 10.10 10.55 11.25 12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.45 15.10 16.00 16.10 16.15 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.35 00.40 01.05 01.30 02.25

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Redke bolezni v tekmi s časom, izob. dok. film Moji, tvoji, najini, druž. nad.

Vem!, kviz Moje mnenje Prvi dnevnik Šport Vreme Fina gospa, posebna epizoda angleške humoristične nan.

Slovenski utrinki Težišče - Sulypont, pog. odd. Žanov svet, risanka Nejko, risanka Tib in Tamtam, risanka Vafljevi srčki, norveška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, Ogroženi metulji, odd. o znanosti Na kratko, Človek človeku volk V Goščavi, lutkovna nan.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Trg umetnin v zasedeni Franciji, francoska dok. odd.

Ugriznimo znanost, Ogroženi metulji, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

TV SPORED Petek, 24. septembra

06.20 07.00 10.00 10.10 10.55 11.25 12.00 12.30 13.00 13.35 14.20 14.45 15.00 15.55 16.00 16.15 16.40 17.00 17.30 17.55 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 00.25 00.50

04.00 11.40 14.30 15.30 16.30 17.50 20.05 21.05 21.35 22.10 23.25

01.15

Info kanal Dobro jutro Bloški asi, dok. film Profil V dolini tihi, dok. o Lojzetu Slaku Življenje brez mladosti: Pričevanje Staneta Kirna, dok. f.

Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, brit. dok. ser.

Avtomobilnost Ambienti Robert Jukič, Drama, posnetek koncerta iz SNG Drama Slovenska jazz scena: MareziJazz 2014, Milan Svoboda in Jazz Orchestra praškega Konservatorija Jaroslava Ježka Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 08.05 08.20 09.20 10.25 11.40 12.40 13.40 13.55 15.00 16.00 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.45 00.40 01.35 02.05

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Solze v raju, 1. sez., 112. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 113. del Vedno tvoja, 3. sez., 65. del Vedno tvoja, 3. sez., 66. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 29. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 18. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 67. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 19. del Kmetija 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

Slepa pega, 4. sez., 22. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Mojca Pokrajculja, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Izgubljena slonica Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: ansambel Lipovšek, Unikat Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Velenje, mesto rocka: Naio Ssaion Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.15 11.20 11.50 12.15 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.35 21.55 23.00 23.50 23.30

01.45

04.00 11.10 14.00 14.40 15.30 17.40 20.05 21.50 23.05 00.55

06.10 07.00 07.10 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 08.00 08.40 09.00 09.10

Info kanal Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Kolesarstvo - SP, cestna dirka do 23 let (M), prenos iz Leuvna Zgodba gospoda P.F., dok. film Lolo, francoski film Zastrupljanje raja, am. dok. film Zadnja beseda!

Info kanal

12.00

24UR, ponovitev Solze v raju, 1. sez., 114. del Vaše zdravje, naša skrb Solze v raju, 1. sez., 115. del Vedno tvoja, 3. sez., 67. del Vedno tvoja, 3. sez., 68. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 30. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 19. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 69. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 20. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot MasterChef Avstralija, 10. sez.

Poročna koračnica 4: Nekaj starega, nekaj novega, kan. film 02.15 24UR zvečer, ponovitev 02.45 Pavza!

18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.50 20.55 22.10 22.15 22.20 23.10 23.30

Sobota, 25. septembra

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Ugriznimo znanost, Ogroženi metulji, odd. o znanosti Moji, tvoji, najini, druž. nad.

Vem!, kviz Globus Točka preloma Prvi dnevnik, Šport, Vreme Fina gospa, Posebna epizoda angleške hum. nan.

Circom Regional, Vmesni svet, kopr. dok. odd.

Prisluhnimo tišini: Gluhi otroci v Ljubljani ostali brez tolmačev, izob. odd.

Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Mali Timotej, risanka Tib in Tamtam, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

Infodrom, tednik za otroke in mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Alpe-Donava-Jadran Duhovni utrip Bacek Jon, risanka, Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme V petek zvečer Na lepše Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: O slavnosti in gostih, češki film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 07.00 07.45 08.00 09.30 10.40 11.55 12.45 13.45 14.00 15.05 16.05 16.55 17.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 22.45 22.50 00.30

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.25 11.15 11.55 12.25 13.15 15.30 16.00 16.05 17.05 17.55 18.00 18.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 12 Kasaške dirke - reportaža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Miš Maš: V Šaleški dolini so živeli mastodonti Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Ekvador, Galapaško otočje Regionalne novice, dnevno informativni program Pop corn: Make up 2, 2003 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

09.50 10.00 10.15 11.35 12.40 13.00 13.25 14.05 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.55 21.25 22.20 22.45 00.20 00.45 01.40

04.00 07.00 07.55 10.35 11.40

13.35 14.05 14.45 17.15 20.05 21.40 22.40 02.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 07.45 08.00 08.10 08.15 08.20 08.25 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.10 09.15 09.20 09.30 10.30 13.00 13.15 15.10 15.25 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.35 23.30 02.25

Kultura, Odmevi Čudogozd: Počitnice Žanov svet, risanka Pujsa Pepa, risanka Šola za pošasti, risanka Tib in Tamtam, risanka Nejko, risanka Zmedi gre v Zakajzato, ris.

Vafljevi srčki, norv. nad.

Za repom, izob. odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Male sive celice: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Križe Mulčki, risanka Infodrom, tednik za otroke in mlade Mi 4je, Soočenja, nemška nad.

Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

Podjetno naprej: Podkrižnik, proizvodnja pogonske tehnike Smeh in jok, kanadska dok. odd.

Naš vsakdanji kruhek, slov. nan.

Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Za vsako ceno, irska nad.

Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Poročilo z Evrope, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Anton Vidmar Moji, tvoji, najini, druž. nad.

Kajak-kanu - SP, slalom na divjih vodah, polfinali, posnetek iz Bratislave Kajak-kanu - SP, slalom na divjih vodah, prenos iz Bratislave Avtomobilnost Tea time na Goričkem, dok. feljton Kolesarstvo - SP, cestna dirka (Ž), prenos iz Leuvna Hipoteza Zimova: vrnitev v ledeno dobo, kopr. dok. film Luna, francoski film Zvezdana, Na klancu Kino Šiška dostava: Damir Avdić, koncert Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, risanka Maša in medved, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids, risanka WheeWheels, risanka Robocar Poli, risanka Kravica Liska, risanka Dinomesto, risanka Tri mucke, risanka Monsiji, risanka Meteoheroes, risanka 5KA, 1. sez., 2. del Lepši svet, risanka 5KA, 2. sez., 1. del Domače živalice, 1. sez., 3. del 5KA, 3. sez., 35. del Vsevedi, 1. sez., 3. del 5KA, 4. sez., 17. del Princeske v čarovniški šoli, risanka 5KA, 6. sez., 16. del Grozni Gašper, risanka Maggie & Bianca, 1. sez., 1., 2. del Betty v New Yorku, 1. sez., 119.121. del Vaše zdravje, naša skrb Kit Kittredge, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Šanghaj, slovenski film Preverjeno 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Ljubezen po domače na kavču Seks na eks, ameriški film Novo življenje, ameriški film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš Maš: V Šaleški dolini so živeli mastodonti 09.40 Župan z vami: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 10.40 Jutranji pogovori 1 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Ko domovina pokliče 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca Pokrajculja, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Lahko noč, otroci! Izgubljena slonica 18.40 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj: Igor Pirkovič, Beseda slovenska 18.45 Dotiki gora: Ojstrica 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2876. VTV magazin, reg. inf. odd.

20.30 Spoznajmo jih ... Beremo skupaj 20.35 Marko Škugor, koncert, 1. del 21.40 Popotniške razglednice: Ekvador, Galapaško otočje 22.30 Minute za klasično glasbo 22.45 Izbrano iz arhiva: Informativni program 12 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.30 Nočni program

Nedelja, 26. septembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.45 07.50 08.00 08.15 08.25 08.30 08.40 08.50 09.00 09.05 09.10 09.20 09.30 09.45 10.00 10.05 10.10 10.25 11.15 11.20 11.55 12.45

Ponedeljek, 27. septembra

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Piknik s torto, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Sovice, risanka Knjiga o džungli, ris.

Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan.

Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Slastne medvedje zgodbe, ris.

Slastni medvedji recepti, risanka Reaktivčki, ris.

Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja, izob. odd.

Young Village Folk, pravična zadruga mladih kmetov s Sicilije Prvi dnevnik, Šport, Vreme Na lepše Pastir, dok. film o svetniškem kand. Janezu Frančišku Gnidovcu Posvetitev novomeškega škofa dr. Andreja Sajeta, prenos iz župnijske cerkve v Mirni Peči Poročila ob petih, Šport, Vreme Družina Jazbečjak, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Laž, francoska nad.

Z Mišo, Matjaž Kek Poročila, Šport, Vreme Margaret Atwood, kan. dok. f.

Za lahko noč: J. S. Bach: Air, tv balet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

06.30 07.00 10.00 10.05 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35

06.50 Duhovni utrip 07.00 Koda 07.30 Ugriznimo znanost, Ogroženi metulji, odd. o znanosti 08.00 Seviqc Brežice, posn. z gradu Brežice 08.30 Moji, tvoji, najini, druž. nad.

09.50 Skriti Karibi z Joanno Lumley, Od Havane do Haitija, brit. dok. ser.

10.40 Žogarija 11.10 Kajak-kanu - SP, slalom na divjih vodah, polfinali, posn. iz Bratislave 11.30 Kajak-kanu - SP, slalom na divjih vodah, prenos iz Bratislave 13.05 Ambienti 14.00 Kolesarstvo - SP, cestna dirka (M), prenos iz Leuvna 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Človeška žival, nemška dok. ser.

21.00 Operna noč 2021 22.30 Vikend paket 23.55 Kaj dogaja?

01.30 Info kanal

13.25 14.10 15.10 16.00

13.00 13.25 13.55 14.30 17.00 18.00 18.55 18.57 20.00 20.50 21.40 22.10 23.45 23.50 00.15 01.10

06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.30 07.35 07.45 08.00 08.10 08.15 08.20 08.25 08.30 08.31 08.35 08.40 08.45 08.50 08.55 09.00 09.05 09.10 10.40 12.30 12.45 13.45 15.25 15.40 17.30 18.30 18.50 18.55 20.00 21.55 23.35 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Leo in Tig, risanka Maša in medved, risanka Wissper – šepetalka živalim, ris.

Kindi Kids, risanka WheeWheels, risanka Robocar Poli, risanka Kravica Liska, risanka Dinomesto, risanka Tri mucke, risanka Monsiji, risanka Meteoheroes, risanka 5KA, 1. sez., 20. del Meteoheroes, risanka Lepši svet, risanka 5KA, 2. sez., 11. del Domače živalice, 1. sez., 4. del 5KA, 3. sez., 55. del Vsevedi, 1. sez., 4. del 5KA, 5. sez., 49. de 5KA, 7. sez., 163. del Maggie & Bianca, 1. sez., 3.-5. del Betty v New Yorku, 122., 123. del Vaše zdravje, naša skrb Preverjeno Poročna koračnica 4, kan. film Vaše zdravje, naša skrb Seks na eks, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez.

Cepimo se, slovenski dok. film 24UR vreme 24UR Slovenija ima talent Nevarnost iz globine, am. film Šanghaj, slovenski film Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš 2875. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2876. VTV magazin, reg. inf. odd. Župan z vami: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Velenje, pon.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Robo TV 8 O polžu, ki je kupoval hišo, gled. pred.

Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Minute za klasično glasbo Videostrani, obvestila Napovedujemo Planet polka: ans. Lipovšek, Unikat Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Jutranji pogovori 2 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.50 12.20 13.50 14.40 16.10 17.30 17.55 18.00 18.10 18.40 18.45 19.00 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.00 23.30

14.40 15.30 16.00 16.05 16.20 16.25 17.00 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.50 01.15 02.10

04.00 10.05 12.00 12.15

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Obzorja duha Moji, tvoji, najini, druž. nad.

Vem!, kviz Z Mišo, Matjaž Kek Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), brit. nad.

S-prehodi, Invazivne tujerodne rastline in živali Dober dan, Koroška Simon, risanka Mucika, risanka Nejko, risanka Vafljevi srčki, norv. otroška nad.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Podjetno naprej Simon, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pisave, Josef Winkler, Simona Škrabec Glasbeni večer: Evropa Ljubljani, Ljubljana Evropi Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

23.00 23.35 01.10

Info kanal Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Pogovori o Vitomilu Zupanu, dok. portret Na lepše Zadnja beseda!

Ljudje in zemlja, izob. odd.

Young Village Folk, In Campagna – pravična zadruga mladih kmetov s Sicilije Neskončni začetek, fragmenti iz življenja bioterapevta in športnega trenerja Marjana Ogorevca Skriti Karibi z Joanno Lumley, Od Havane do Haitija, brit. dok. ser.

Dediščina Evrope: Marija Škotska, britansko-ameriški film Podjetno naprej Zgodovina ruske hrane, dok. ser.

Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.20 08.10 08.25 09.25 11.45 12.45 13.45 14.00 15.10 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.20 00.15 01.10 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Podaj mi roko, 1. sez., 1. del Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 2. del Vedno tvoja, 3. sez., 69., 70. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 31. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 20. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 71. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 21. del Kmetija 24UR zvečer V dvoje, 1. sez., 5., 6. del Policijska družina, 9. sez., 5. del Slepa pega, 5. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

17.50

20.00 20.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.50 18.00 18.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-raz. odd.

2876. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Alfi po Sloveniji in svetu, 2. oddaja Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Regionalne novice, inf. prog.

Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Torek, 28. septembra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.40 15.10 15.45 15.55 16.05 16.20 16.25 17.00 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 23.10 00.45 01.10 02.05

04.00 11.10 13.55 14.20 14.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Pisave, Josef Winkler, Simona Škrabec Moji, tvoji, najini, druž. nad.

Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), brit. nad.

Duhovni utrip Kanape - Kanape, odd. za mlade Žanov svet, risanka Mucika, risanka Tib in Tamtam, risanka Mulčki, risanka Za repom, izob. odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Ločitve (II.), britanska nad.

Dosje, Javne televizije v primežu politike Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci, Jože Slobodnik Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.30

Info kanal Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Fajdiga Bluz črnih revirjev, dok.glasbeni film Kaj dogaja?

Joker, kviz Nova zemlja, dok. film Od Haldna do Attice, finska dok. odd.

Leta in leta, britanska nad.

NaGlas!

Izrael 1945-1967 - dvakrat obljubljena dežela, fr. dok. ser.

Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 07.55 09.50 12.05 12.55 13.50 14.05 15.10 16.10 16.55 17.40 18.45 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.35 01.30 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 3., 4. del Vedno tvoja, 3. sez., 71., 72. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 32. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 21. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 73. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje Moja Sl»ovenija 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 22. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Policijska družina, 9. sez., 6. del Slepa pega, 5. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

16.00 16.45 17.55 20.05 21.05 22.10 22.30

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.50 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 20.50 21.55 22.00 22.35 22.40 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Kasaške dirke - reportaža Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2877. VTV magazin, inf. odd.

Dotiki gora: Kepa Marko Škugor, koncert, 1. del Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Izbrano iz arhiva: Informativni program 13 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

23. septembra 2021

Sreda, 29. septembra

06.20 07.00 10.00 10.05 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.40 15.15 15.30 16.00 16.40 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.40 01.35

04.00 10.30 11.00 13.45

Kultura, Odmevi Dobro jutro Poročila Koda Moji, tvoji, najini, druž. nad.

Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Bolnišnica dobre karme (I.), brit. nad.

Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

Male sive celice, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in OŠ Križe Mulčki, risanka Poročila ob petih, Šport, Vreme Uporabimo les, izob. dok. film 50 knjig, ki so nas napisale, Jurij Vega: Logaritmovnik Bela in Sebastijan, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Znoj, poljski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Uporabimo les, izob. dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

01.40

Info kanal Kanape - Kanape, odd. za mlade Dobro jutro Festival Arsana Ptuj, Alan Kelly Gang (Irska), posnetek iz Minoritskega samostana Ptuj Ambienti Vikend paket Pedro Opeka, dober prijatelj, dok. film Žrebanje Lota Na utrip srca: Sergej Lifar ali revolucija plesa, fr. portretni f.

Moje mnenje Prevara (V.), am. nad.

Beograd - vinjete Slovencev, dok. film Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 07.55 09.50 12.05 12.55 13.55 14.10 15.15 16.15 16.55 17.50 18.50 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 23.55 00.50 01.45 02.15

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Luna Petunija, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Podaj mi roko, 1. sez., 5., 6. del Vedno tvoja, 3. sez., 73., 74. del Sanjski moški, 17. sez.

Usodno vino, 2. sez., 33. del TV prodaja Sekirca v med, 1. sez., 22. del Kmetija Vedno tvoja, 3. sez., 75. del 24UR popoldne Vedno tvoja, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 1. sez., 23. del Kmetija 24UR zvečer MasterChef Avstralija, 10. sez.

Policijska družina, 9. sez., 7. del Slepa pega, 5. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.45 12.35 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2877. VTV magazin, inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Robo TV 9 Malinova babica, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela Regionalne novice, dnevno informativni program POP CORN, zabavnoglasbena oddaja Spoznajmo jih ... Beremo skupaj Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

15.30 16.15 17.50 20.25 20.30 21.35 22.30 23.40

18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 21

BALLERINI, Luigi: Gospodična Evforbija: učiteljica slaščičarstva ml – Mladina P – Leposlovje od 10 do 13 let Vir: https://www.dobreknjige.si/ Knjiga.aspx?knjiga=6490

Bi se želeli znajti v prostoru, kjer se nenehno hitenje ustavi, kjer v sebi začutite nenavaden mir in svet okrog vas zasije v povsem novi svetlobi? Prav takšen čaroben kotiček je slaščičarnica gospodične Evforbije. Še bolj nenavadne so slaščice, ki jih zanimiva slaščičarka ustvarja: narejene so prav po meri strank. To so slaščice, ki so »namenjene

med pripravljanjem slaščic z imenom takoj-moram-najti-drugo-možnost, kdor-najde-prijatelja-najde-zaklad ... Marta in njen tečajniški prijatelj, leto starejši fant Matej Bradalič, ne učita samo slaščičarskih skrivnosti, pač pa spoznavata tudi skrivnosti človeške duše in svojih čustev. A tudi gospodična Evrofbija, ki najde zdravilno slaščico za vsakogar, ni brez problemov.

Avtor je leta 2014 za ta roman prejel italijansko Andersenovo nagrado za najboljšo knjigo za bralce od 9 do 12 let.

MAJOR, Marjan S.: Dolomitske sanje

VELENJE Četrtek, 23. 9.

17.00 Galerija Velenje Pravljična ura ob ilustracijah Zvonka Čoha (za 5+) 18.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Vox Corde, koncert 18.00 Vila Bianca Razglasitev naj prostovoljca MOV 2020 18.00 Spletni dogodek Knjižnice Velenje Sončni žarek, bralni klub

Petek, 24. 9.

Od- Odrasli 821-312.4 Kriminalni romani Vir: https://www.galarna.si/ izdelek/26235/dolomitske-sanje-tv Viktor Rubenstein je nesramno bogat policijski inšpektor iz Ženeve. Je gurman in gentleman stare šole, ki v stilu Jamesa Bonda ljubi lepa dekleta, dobre avtomobile

prav tebi. Slaščice, ki ti pomagajo, kadar kaj potrebuješ.« Dvanajstletna Marta, ki z očetom Andrejem in babico Adelo živi blizu čarobne slaščičarne, je gotovo deklica, ki potrebuje marsikaj: najprej idejo, kako bi preživela počitnice. Njene prve počitnice brez mame, ki je umrla v prometni nesreči.

Marta pogreša toplo materinsko besedo, prijateljstvo in ljubezen. Zato je tečaj slaščičarstva pri gospodični Evforbiji kakor nalašč zanjo. V enem tednu se v čarobni slaščičarni

in aktivno preživljanje prostega časa. Na sedežu svetovne zdravstvene organizacije spozna prikupno japonsko zdravnico in jo povabi na smučanje v Dolomite, kjer se prvi del trilogije o zdravstveni mafiji tudi začne. 🔲

10.00 Mestna občina Velenje, avla Odprtje razstave rokodelcev Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev (3. Dnevi medgeneracijskega sožitja ŠPZDU) 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Janez Novak, komedija SiTi teatra, za Zeleni abonma

Sobota, 25. 9.

8.00

Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Jesen v mestu – mestna tržnica s spremljevalnim programom Društva Revivas Škale 9.00 Titov trg Rokodelska predstavitev (3. Dnevi medgeneracijskega sožitja ŠPZDU) 9.00-12.00 Domačija Lamperček Odkrij bisere škrata Bisera v Vinski Gori (Degustacija lokalnih zgodb)

10.00 Stari trg v Starem Velenju WOW pokrov!, urbani grafični eksperiment Opa!celice 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ješ, jež?, igrana predstava Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih, za Mini in Maksi abonma ter izven 17.00 Velenjski grad Pokukajmo v kuhinjo škalske gospodinje iz začetka 20. stoletja, jezikovno-etnološki projekt Muzeja Velenje in Gimnazije Velenje z degustacijo

Nedelja, 26. 9.

9.00-11.00 Grad Šalek Dan odprtih vrat (Degustacija lokalnih zgodb) 10.00-12.00 Velenjski grad V grajskem vrtu z grajsko gospodo (Degustacija lokalnih zgodb) 14.00 Škale, pred gasilskim domom Jesen na vasi, tradicionalna prireditev Društva Revivas Škale x Večnamenski dom v Vinski Gori Veselo popoldne Kulturnoprosvetnega društva Vinska Gora 20.00 Max klub Jure Pukl »Broken Circles«, koncert Max klub jazz festivala

Ponedeljek, 27. 9.

17.00 Glasbena šola Velenje Svečana seja sveta Mestne četrti Levi breg - vzhod

Torek, 28. 9.

17.00 Vila Bianca Županov sprejem zlatih maturantov

18.00 Velenjski grad, atrij Velenjčani kuhamo skupaj!, Dnevi evropske kulturne dediščine, kulinarični večer 18.00 Visoka šola za varstvo okolja (Tedni vseživljenjskega učenja) Predavanje na daljavo: dr. Borut Vrščaj: Primernost vrtnih tal za zdravo hrano

Sreda, 29. 9.

17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Žabec in njegovo srce, lutkovna predstava Kult. društva Smeško 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po pregledni razstavi Zvonka Čoha 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Se spomniš spomina, plesna predstava Balkan Dance Project, za abonma Mladost - gimnazija

ŠOŠTANJ Torek, 28. 9.

18.30 Poklon Himalaji Potopisno predavanje s predstavitvijo knjižnega prvenca Barbare Popit.

ŠMARTNO OB PAKI Petek, 24. 9.

20.00 prireditveni šotor pri MC Šmartno ob Paki Zaključek Poznopoletnega festivala 2021 | Koncert: Fed Horses & Čedahuči (vstopnina v predprodaji 10 €, na dan dogodka 12 €)

Praznični koncert je uspel, DMK bo še počakal Koncert ob občinskem prazniku je ljudi privabil kljub spremembam programa in lokacije, zaostrovanju pogojev za obisk prireditev in slabemu vremenu

OČE

The Father, drama, 97 min (Velika Britanija, Francija) Režiser: Florian Zeller Igrajo: Anthony Hopkins, Olivia Colman, Mark Gatiss, Imogen Poots, Rufus Sewell, Olivia Williams Petek, 24. 9., ob 20.00 Redna predstava (4 eur)

SUPERNOVA

Supernova, romantična drama, 93 min (Velika Britanija) Režiser: Harry Macqueen Igrajo: Colin Firth, Stanley Tucci, Pippa Haywood, Peter MacQueen, Nina Marlin Sobota, 25. 9., ob 20.00 Redna predstava (4 eur)

VIKING VIKI IN ČAROBNI MEČ

Vic the Viking and the Magic Sword, sinhronizirana animirana akcijska avantura, 77 min (Francija, Belgija) Režija: Éric Cazes Nedelja, 26. 9., ob 16.00 Pikin kino (3,5 eur)

Eastwood Nedelja, 26. 9., ob 20.00 Redna predstava (5 eur)

HELMUT NEWTON: LEPE IN POREDNE

Helmut Newton: The Bad and the Beautiful, dokumentarni film, 89 min (Nemčija) Režiser: Gero von Boehm Nastopajo: Helmut Newton, June Newton, Charlotte Rampling, Isabella Rossellini, Grace Jones, Anna Wintour, Hanna Schygulla, Claudia Schiffer, Marianne Faithfull, Nadja Auermann, Sylvia Gobbel, Carla Sozzani Ponedeljek, 27. 9., ob 20.00 »Fotografija pozna dve umazani besedi: prva je umetnost, druga pa dober okus.« – Helmut Newton Filmsko gledališče (4 eur)

Velenje, 17. septembra – Letošnji občinski praznik mineva v znamenju prestrukturiranja. Vseeno pa ne manjka družabnih, zabavnih in kulturnih vsebin, ki jih Mestna občina Velenje prireja v sodelovanju z mnogimi deležniki v lokalni skupnosti. Petkov koncert Hamo & Tribute 2 love, Take OFF in Chateau je priredila v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom, ki je maja zaradi epidemioloških razmer že drugič odpovedal jubilejni 30. festival Dnevi mladih in kulture in ga preložil na september – praznični mesec za velenjsko lokalno skupnost, zato so festival nameravali povezati s praznovanjem. Na pobudo občine so se dogovorili, da bodo skupaj organizirali veliki praznični koncert, ki je naposled potekal v manjših razsežnostih in brez znamke 30. DMK.

»Dnevi mladih in kulture je prepoznavna znamka kulturnih in zabavnih vsebin za mlade, zato smo želeli 30. jubilej obeležiti z večjim brezplačnim koncertom

za najširše občinstvo. Z občino smo načrtovali koncert Siddharte v parku Vista, kjer smo pričakovali vsaj pet tisoč ljudi. Zaradi zaostrovanja zdravstvenih razmer

DNEVI BESA

Wrath of Man, akcijski triler, 119 min (ZDA) Režiser: Guy Ritchie Igrajo: Jason Statham, Holt McCallany, Josh Hartnett, Jeffrey Donovan, Scott

vsak dan

21

UTRIP

23. septembra 2021

Foto Staš Gregorič

Lunine mene

29.

septembra, ob 3:57, zadnji krajec

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek BIO TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Vsak petek KMEČKA TRŽNICA: od 8.00 do 16.00 • Hitro testiranje na Covid-19, v pritličju garažne hiše od ponedeljka do sobote med 9.00 in 20.00 uro • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Karting vrhnje parkirišče garažne hiše. Pon – pet: 14.00 – 21.00, sob: 10.00 – 21.00, ned: 10.00 – 20.00. V primeru dežja zaprto.

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

in pogojev javnega zbiranja smo v klubu ocenili, da dogodka takšnih razsežnosti ne moremo izpeljati varno in odgovorno. Ne predstavljam si, kako bi zagotavljali izvajanje vseh pogojev, da naš dogodek ne bi postal novo žarišče okužb in s tem vrgel sence na naš ugled, kakšni stroški bi lahko nastali, če bi nam spodletelo – v tem času je tako velika naložba v takšen dogodek zelo tvegana za finančno stabilnost in kredibilnost kluba kot odgovornega organizatorja. Z občino smo sklenili kompromis in koncert z Viste preselili na bolj obvladljiv Titov trg ter temu prilagodili program. Smo se pa odločili, da s tem koncertom ne bomo obeležili 30-letnice DMK, saj smo pripravljeni počakati, da bodo okoliščine dopuščale organizacijo jubileju in znamki primerno velikega in sproščenega dogodka,« je pojasnil predsednik ŠŠK Jošt Kodrič in dodal, da se s Siddharto dogovarjajo za izvedbo koncerta maja prihodnje leto. »Upamo, da bomo takrat že lahko v polni meri izkoristili potencial, ki ga ima ta koncert za klub, občino in širšo lokalno skupnost.« Poleg zdravstvenih razmer je organizacijo koncerta oviralo tudi vreme. »Kljub zelo zahtevnim razmeram za pripravo prizorišča in velikemu tveganju, da bo koncert prekinil dež, smo po vztrajanju občine zbrali moči in se spoprijeli z izzivom. Z močno podporo Mladinskega centra Velenje in Zavoda eMCe plac pri tehnični izvedbi, gostinski ponudbi in promociji, predvsem pa mladih posameznikov, ki so od jutra v dežju delali, da so omogočili praznični koncert, smo uspeli dokazati svoje sposobnosti. Zato ne dvomimo, da nam bo uspel tudi 30. DMK – ko bodo razmere za to primerne,« je sklenil zadovoljen, da je požrtvovalnost odtehtal soliden obisk koncerta z dobrim vzdušjem pod odrom. 🔲

tf

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka "Velma"

23. septembra 2021

Trgovina s tekstilom Velma – p.e.

Trgovina Velenje

24 ur

070 373 061 • • • • • • •

Klasično žensko spodnje perilo Modno žensko spodnje perilo Moške boksarice Pižame Nogavice Brisače Oblačila (puloverji, majčke, hlače, krila, obleke, spodnji deli trenerk ...)

ČETRTEK, 23. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti ( govorili bomo o septembru, mesecu ozaveščanja proti otroškemu raku) .18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

VSE PO ZELO UGODNIH CENAH

PETEK, 24. septembra

Rešitev križanke (izrezano geslo ali križanko) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Velma«, najkasneje do ponedeljka 4. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Nagrajenci nagradne križanke »Optika Paka«, objavljene v tedniku Naš čas 9. septembra 2021, so:

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta in Izbiramo najlepšo slovensko kopališče; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; Izbor pesmi tedna; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.30 Osrednja poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije – pripravlja Mitja Švener; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde (v živo bo z vami vedeževalka Dora); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 13.30 Poročila; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 14.00 Nedeljski pogovor; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli (oddajo vodi glasbenik Nejc Pačnik); 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Mobilno aplikacijo WhatsApp uporablja že več kot 1,5 milijarde posameznikov. A ker se število, predvsem mlajših, hitro povečuje, ti zahtevajo vedno nove funkcionalnosti. Pred nedavnim je WhatsApp uvedel možnost uporabe izginjajočih slik. Ta način uporabnikom omogoča pošiljanje vsebin, ki jih prejemniki lahko odprejo samo enkrat, nato pa izginejo iz pogovora. Pošiljatelj

SOBOTA, 25. septembra

NEDELJA, 26. septembra

• Franc Jurjevec, Lokovica 40, 3325 Šoštanj • Tanja Cerovšek, Mali vrh 28, 3327 Šmartno ob Paki • Irena Tovornik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje

WhatsApp bo lahko kmalu izpisal govorna sporočila

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip (pripravlja Boris Zakošek); 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip (ponovitev); 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 27. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan;

žal ne bo imel možnosti preveriti, ali je prejemnik zajel zaslonsko sliko in tako sliko shranil v telefon. Druga, sicer zaenkrat še načrtovana novost, pa je možnost prikaza prejetih govornih sporočil v obliki besedila. Ta možnost bo prišla v poštev vsem, ki prejmejo glasovno sporočilo, a ga iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo poslušati. Napredni algoritem bo poskrbel, da se bo govorno sporočilo »prevedlo« v tekst in prikazalo na zaslonu pametnega mobilnega telefona. Funkcija je trenutno še v poskusni fazi, zato še ni znano, Poleg pametnih telefonov pokdaj bo uradno na voljo. stajajajo v zadnjem času zanimiva tudi pametna očala, saj lahko na določenih področjih brez težav nadomestijo pametne mobilne telefone in računalnike.

Xiaomi Smart Glasses imajo vgrajen štirijedrni procesor ARM, ki poganja prirejeno različico operacijskega sistema Android.

Piko na i dajejo miniaturni zasloni microLED, ki so svetlejši in imajo precej daljšo življenjsko dobo v primerjavi s klasičnimi zasloni OLED.

Pametna očala tudi za podjetje Xiaomi

Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 28. septembra

Očala dopolnjujejo pametni mobilni telefon, hkrati pa jih lahko uporabljamo povsem samostojno, na primer za prikaz pomembnih sporočil ter drugih informacij, ko smo na poti. Poleg tega jih lahko uporabljamo celo za opravljanje telefonskih pogovorov, saj so opremljene z mikrofonom in zvočniki.

Trenutno sicer še ni znano, kdaj bodo pametna očala Xiaomi Smart Glasses naprodaj. 🔲

107,8 Mhz

24 ur na dan

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 29. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša (vprašanja lahko postavljate neposredno v oddajo, lahko pa nam tudi pišete (po pošti Kidričeva 2 a, Velenje ali radio.velenje@nascas.si ); 8.30 Poročila; 9.00 Aktualna minuta; Strokovnjak svetuje – naša gostja bo Maša Kolšek iz Šolskega centra Velenje tema pa 9.30 Poročila; 10.00 Aktualna minuta; 10.30 Poročila; 11.00 Aktualna minuta; 11.30 Poročila; 12.00 Aktualna minuta; 12.10 Kultura vabi; 12.30 Poročila; 13.00 Aktualna minuta; 13.10 Na današnji dan; 13.30 Poročila; 14.00 Aktualna minuta; 14.30 Poročila 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Naš čas, 23. 9. 2021 barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

23. septembra 2021

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE OZONA

V tednu od 13. do 19. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

V tednu od 13. do 19. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

mAKsImALNE URNE KONCENTRACIJE sO2 od 13. do 19. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

mAKsImALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 13. do 19. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost:180 mikro-g /m3 alarmna vrednost:240 mikro-g /m3

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 13. do 19. septembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana DNEVNE VREDNOsTI Pm10 v dneh od 18. do 24. januarja (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

mali OGLASI škropilnico na kolesih, prodam.

Gsm: 051 388 874.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 802 710 (AA)

RAZNO CEPILEC Miller 12t in mikser za žito, prodam. Gsm: 051 429 160

NUDIM sAmI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA IŠČEm SOPLESALKO za tečaj plesa.

Gsm: 040 306 497.

PRIDELKI BUKOVA DRVA, narezana, suha, 12 m3 in češnjevo žganje, prodam.

Gsm: 051 429 160. ŽGANJE, več vrst, kocke sena in

ŽIVALI NEsNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov in peteline, prodaja v Šaleku, v nedeljo 26.

9. 2021 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ.

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

KUPIM sTROJČEK za rezance od firme Pocajt, kupim. Gsm: 064 222 171

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

DEŽURSTVA GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

Naročniki jih objavite ceneje.

POROKE: HASANBAŠIĆ VEDAD, Velenje, Goriška cesta 45 in HASANOVIĆ ELMA, BIH, Teočak, Sniježnica b.b.

BRAČUN DAVID, Velenje, Ulica Janka Vrabiča 30 in MEH NATALIJA, Velenje, Ulica Janka Vrabiča 30

SMRTI: Dvornik Marija, roj.1935, Šoštanj, Lokovica 31 Vranc Janez, roj. 1936, Velenje, Vinska Gora 45

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo.

Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 25. 9. 2021 in nedeljo, 26.

9. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 899 54 84. Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času).

Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINA Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm: 031 688 600 Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

ZAHVALA

ZAHVALA

V večnost je odšel naš dragi mož, oče in stari oče

Poslovil se je naš dragi

JOŽE POGAČAR

JOŽEF TURNŠEK

19. 2. 1934 – 8. 9. 2021 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovo zadnjo pot in zanj darovali svete maše.

Žena Milica, hčerki Vera in Irena ter vnuki Tjaša, Nejc in Marko

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ...

7. 1. 1937 – 7. 9. 2021

Spoznanje, da ob izgubi nismo ostali sami, nas opogumlja, da bomo praznino, ki je nastala, lažje premagovali.

Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli besede tolažbe, nam iskreno stisnili roko ali počastili spomin na našega dragega Jožeta kako drugače. Žalujoči vsi njegovi

Naš čas, 23. 9. 2021, barve: CMYK, stran 24

Preporod Starega Velenja Dolgoletna želja po prenovi starotrškega jedra v Starem Velenju se je uresničila – Nova objekta in trg bodo prinašali različne vsebine

Na robu Starega trga se že več let kalijo lokalni glasbeni ustvarjalci.

Nekdanja Žoharjeva hiša je namreč danes Hiša bendov, v kateri deluje tudi The Hišn‘ band, ki je poleg raperja Mriga nastopal na otvoritvi.

❱

V pritličje Kreativnega centra Čuk se je vrnilo čevljarstvo Koren. Novo trgovino pa je odprlo lokalno podjetje Šili in ponudilo pester asortima vrhunskih testenin lastne proizvodnje.

Stari trg je otvorila Šaleška gospoda iz Turističnega društva Šalek, ki pod vodstvom Tanje Lisac neguje srednjeveške plese in oblačilno kulturo.

Tina Felicijan

Sodeč po obisku sobotne otvoritve prenovljenega Starega trga so mnogi z zanimanjem spremljali skoraj dve leti dolg gradbeni projekt in težko pričakovali dan, ko bo ulica pod grajskim gričem spet gostoljubna tako za prebivalce kot za mnoge, ki tam poslujejo. Predvsem pa privlačna za obiskovalce – domačine in tujce. Preplet dediščine in sodobne ustvarjalnosti ima namreč močan potencial za razvoj podjetništva, obrtništva, kulturno-umetniških vsebin, trgovine, gostinstva in vsega, kar sestavlja za turizem zanimivo okolje.

Celovita prenova

❱

Mestna občina Velenje je v sklopu dveh projektov celostne teritorialne naložbe – Stari trg 11 in Revitalizacija starotrškega jedra – v sodelovanju z domačimi izvajalci zgradila dva nova objekta, uredila trško ploščad, parkirišča in vozišča, urejanje okolice pa še ni povsem zaključeno, saj do konca leta načrtujejo še prenovo dovozne poti iz smeri Vile Biance ter vso komunalno infrastrukturo in še eno parkirišče.

Na naslovu Stari trg 11, kjer je prej bil tako imenovani Čuk, je danes nov objekt, poimenovan Kreativni center Čuk. Namenjen je podjetjem in obrtnikom za izvajanje

različnih storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki bodo spodbujale razvoj drobnega gospodarstva in obrti v starem mestnem jedru. S prenovo starotrškega jedra pa je Staro Velenje dobilo nov urejen trg brez motornega prometa, novo nadomestno stavbo in nov prometni režim. Trg lahko sprejme okrog 500 obiskovalcev in je primeren za izvajanje različnih vsebin. V novi stavbi ob trgu je predvidenih pet ateljejev, ustvarjalna delavnica, razstaviščni prostor, skupni prostori za delo kreativcev, v pritličju manjši gostinski lokal in na podstrešju dve neprofitni stanovanji.

V sodelovanju z Župnijo Velenje – sv. Marija pa je MOV obnovila tudi oporni zid pod cerkvijo v Starem Velenju.

Celotna naložba v Staro Velenje, podprta tudi z evropskimi in državnimi sredstvi, je vredna okrog 4,5 milijona evrov.

Sledi oživljanje

»Danes smo lahko začutili, čemu je starotrško jedro namenjeno. Lahko smo izjemno ponosni, da stojimo tu – na eni od najlepših lokacij v Velenju. Stari del našega mesta je zadihal in začel znova živeti. Verjamem, da se bomo vsi, ki ga bomo obiskovali, tu dobro počutili. Prepričan sem,

vsebinam, napoveduje župan. »V prvi vrsti od SAŠA Inkubatorja in ostalih najemnikov prostorov v Kreativnem centru Čuk pričakujem, da bodo dodali potrebne vsebine, s čimer so že začeli. Podobno pa od objekta, ki stoji, kjer je bila prej pekarna. Verjamem, da ima Mladinski center Velenje, ki bo objekt upravljal, obilo idej, kaj vnesti v prostore. Pričakujem, da se bodo prostori v kratkem napolnili z vsebino in programi.

V lokalni skupnosti pa bomo profesionalizirali službo za mestni marketing, ki bo promovirala in tržila tudi stari del našega mesta, da nas bo tu vedno znova čakalo kaj novega. Vse tukajšnje vsebine

in programe namreč želimo približati tako našim občankam in občanom kot skupaj z Zavodom za turizem Šaleške doline tudi vsem obiskovalcem.« Kakšni so vtisi v Krajevni skupnosti Staro Velenje zdaj, ko Stari trg ni več gradbišče, temveč svetel, zračen in miren urbani prostor? Predsednik Stanislav Brglez: »Res je, da je projekt šele zaključen in so občutki še mešani. Približno dve leti smo živeli na gradbišču. To je treba razumeti.

Smo pa v pričakovanju, da bodo ti projekti obrodili in bo Stari trg, ki je zelo lep in smo nanj ponosni, zaživel.« 🔲

Kako novo podobo Starega Velenja doživljajo domačini?

»Duša mesta je pogosto in marsikje sinonim za staro mestno jedro, če ga mesto sploh ima in zna ravnati z njim – s to svojo dušo.

Relativno mlado mesto Velenje ima svojo staro in mlado dušo in jo lahko, če le hoče, sprehaja po arhitekturno starem in novem.

S starim trškim Velenjem, ki mu danes dajemo ključ prenovljene podobe, je tako, da je bila stara duša trga in obenem mesta Velenje tu že stkana, a se je umikala in umaknila novemu. Novo pa bo zdaj potrebovalo daljšo pot, da si bo spet stkalo starovelenjsko dušo. Sodobni utrip starovelenjskega trga pa bo zagotovo hitreje ujel svojo novo dušo, če bo ohranjal tudi staro – zapisano, fotodokumentirano, oralnozgodovinsko izpričano,« o identiteti novega Starega Velenja razmišlja književnik Ivo Stropnik, ki z Velenjsko knjižno fundacijo ustvarja v Starem trgu.

da bosta nova objekta ustvarjala dodano vrednost in bomo zgodbo uspešno nadaljevali in nadgrajevali,« je na slavnostni otvoritvi dejal župan Peter Dermol in se za potrpljenje, sodelovanje, tudi

za kritiko, najprej zahvalil krajankam in krajanom, ki so se morali zaradi gradbenih del veliko prilagajati.

Po vzpostavitvi infrastrukture bodo pozornost usmerili k

Ludvik Zagradišnik: »Rodil sem se v Podkraju. Nato je moj oče zgradil hišo na drugem bregu Pake. Spomnim se, kako poln je bil trg, skozenj so vozili s konji, mi pa smo se podili za vpregami. Ko so začeli graditi bloke, smo se preselili za grad, kjer živim še danes. Nekoč je bil Stari trg zanemarjen.

Zato sem vesel, da se je zdaj tako lepo uredil in je dovolj prostora za prireditve. Upam, da se bo kaj dogajalo.« Franc Pečečnik: »Naša hiša je stala na trasi Foitove ceste. Zaradi gradnje novega dela mesta smo se morali preseliti na Ljubljansko cesto. Stari trg je odlično prenovljen. Ambient mi je zelo všeč. Vse čestitke investitorjem, projektantom in izvajalcem. Bo pa seveda treba poskrbeti za vsebine in krajani se jih bomo morali udeleževati, sicer ne bo izpadlo tako, kot mora.« Miro Hudovernik: »Bilo je obdobje, ko je Staro Velenje praktično umiralo. Ta preporod je bil nujno potreben. Zdaj je to glavna razglednica našega mesta. Sicer je v Velenju povsod lepo. A Stari trg je res čudovit in čestitam vsem, ki so pripomogli k tej prenovi.

Ponosen sem, da sem Starovelenjčan.«

Velenje se je predstavilo na Titovem trgu Župan sprejel rokometaše in Anito Horvat Velenje, 18. septembra – V središču Velenja je bilo v soboto zelo živahno. Na tradicionalni prireditvi ob občinskem prazniku Velenje se predstavi je svojo dejavnost postavilo na ogled skoraj 50 športnih društev, izobraževalnih institucij in kulturnih organizacij. Potekal je tudi tradicionalni tek očkov, s katerim želita Občina in Športna zveza Velenje, ki sta organizirali celotno prireditev, spodbuditi očete, da aktivno preživljajo čas z otroki ter opozoriti na pozitivne vidike aktivnega očetovstva tako za otroke kot tudi za starše. Letos je potekal tek zaradi zdravstvenih razmer individualno, celo dopoldne. 🔲

mz Zbrane je pozdravil župan Peter Dermol, ki je ob tej priložnosti predal ček v višini 1.000 evrov atletinji Aniti Horvat za udeležbo na nedavnih olimpijskih igrah. Čestital pa je tudi članom Rokometnega kluba Gorenje Velenje za osvojen četrti naslov državnih prvakov.