38 2015

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 1

V petek (11/17 0C) in soboto (12/17 0C) oblaÄ?no, moĹžen deĹž; v nedeljo (11/18 0C) delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 24. septembra 2015

ĹĄtevilka 38 | leto 62

www.nascas.com

naroÄ?nina 03 898 17 50

Ne bo nas zeblo Ĺ aleĹĄka dolina po pravni 3 poti pridobila neprekinjeno oskrbo s toplotno energijo

KonÄ?no stanovanja na Gorici 2 V Velenju ĹĄe naprej prazniÄ?no Mestna obÄ?ina Velenje ĹĄe naprej praznuje. Danes popoldne bodo na peĹĄpoti med poĹĄto in Kardeljevim trgom odprli razstavo Velenjski olimpijci. Jutri, 25. septembra, bodo ob 17. uri predali namenu PodjetniĹĄki center Standard. S tem so zagotovili nadaljnje moĹžnosti za razvoj podjetniĹĄtva. V soboto ob 17. uri pa bo potekala v veÄ?namenskem domu v Vinski Gori sklepna slovenska prireditev za naj kmetico in mladega gospodarja. V torek, 29. septembra, ob 17. uri bodo na Gorici odprli poslovno-stanovanjski objekt, v sredo, 30. septembra, ob 19. uri pa ĹĄe prenovđ&#x;”˛ mz ljeno Galerijo Velenje.

cena 1,80 â‚Ź

O laĹžeh in ÂťlaĹžehÂŤ Bojana Ĺ pegel

Ganljiva razglasitev Ä?astnega obÄ?ana V petek je mlado Velenje – mesto od nedelje ĹĄteje le 56 let – dobilo novega Ä?astnega obÄ?ana. Dr. MatjaĹžu Kmeclu, mag. Ivanu Marinu, dr. DuĹĄanu MlinĹĄku, dr. Milanu Ĺ˝evartu in Ivanu AtelĹĄku se je v izbrani druĹžbi pridruĹžil SreÄ?ko Meh, ki je kar ĹĄtiri mandate kot Ĺžupan vodil Velenje, kariero pa

konÄ?al kot poslanec v DrĹžavnem zboru RS. Imenovanje ni ganilo le njega, ampak veÄ?ino v dvorani.

Vesel je bil, da sta bili v tem veÄ?eru z njim tudi Ĺžena Viktorija, ki ga je podpirala pri njegovem delu, in vnukinja Ela, ki je njegovo sonce. đ&#x;”˛

bĹĄ

So ljudje, ki vidijo le Ä?rno. In so ljudje, ki hitro pozabljajo, kaj je nekdo res naredil, ob tem pa se redko (ali nikoli) ne vpraĹĄajo, kaj so naredili sami. Jih vodi raÄ?unica ali Ĺžlehtnoba? Take misli in vpraĹĄanja so se mi kradle po glavi, ko sem brala Ä?lanek o tem, kako je novi Ä?astni obÄ?an Velenja menda z laĹžjo priĹĄel do naziva.

Pri tem pa sploh ne gre za njegov ÂťgrehÂŤ, saj predloga za ta naziv – v obrazloĹžitvi je res bila majhna napaka – ni pisal sam. Vem tudi, da SreÄ?ko Meh ob ĹĄtevilnih osebnih priznanjih, ki jih je dobil za svoje delo, nikoli ni bil tisti, ki bi si jih Ĺželel. Vedno so ga morali prepriÄ?evati, da si jih zasluĹži. Da je bilo tako tudi letos, so se zagotovo prepriÄ?ali vsi, ki so bili na petkovi osrednji prireditvi ob velenjskem prazniku. Naziva ni vzel kot osebno ÂťzmagoÂŤ, opisal ga je kot kolektivni doseĹžek vseh, s katerimi je delal 16 let kot Ĺžupan in 2 leti kot poslanec. Ganjen, kot je bil – in z njim tudi veÄ?ina v dvorani, je celo dodal, da so verjetno mnogi, ki bi si ga zasluĹžili prej kot on.

PrepriÄ?ana sem, da so Ä?lanek, ki sedaj kroĹži tudi po spletu, sproducirali ljudje, ki SreÄ?ka Meha ne poznajo. Ali pa ga (naenkrat) noÄ?ejo veÄ? poznati, saj so nekateri delali z njim in se takrat celo strinjali z njim. Sama ga poznam od ranega otroĹĄtva. In Ä?etudi se pri svojem delu morda nisem vedno strinjala z njegovimi dejanji, sem prepriÄ?ana, da je Ä?asten in marljiv Ä?lovek, ki je vse, kar je poÄ?el v Ĺživljenju, poÄ?el s poĹĄtenimi nameni. Predvsem pa je Ä?lovek, ki so se ga vedno vsi razveselili; Ä?e v Ä?asu Ĺžupanovanja ni priĹĄel med ljudi, na otvoritve razliÄ?nih pridobitev v mestu in po vaseh, so ga pogreĹĄali. Med ljudi pa je rad zahajal. Tudi otroci so ga dobro poznali, vedno so pritekli do njega in ga toplo pozdravljali. Je Ä?lovek, ki je veliko delal. V prepriÄ?anju, da dela dobro.

Ne zase, za mesto.

Zato sem se ob zame neokusnem obraÄ?unavanju z nekdanjim politikom, ki se je, ko je priĹĄel njegov Ä?as, povsem umaknil iz javnega Ĺživljenja in delo prepustil drugim, vpraĹĄala, kaj so tisti, ki so blatenje njegovega imena umestili v Ä?as pred prejemom naziva ÂťÄ?astni obÄ?anÂŤ, naredili za Velenje? Jaz sem opazila bolj malo. ÄŒe se motim, bom vesela, Ä?e me popravijo. Kot bom vesela tudi, Ä?e bomo Slovenci kdaj znali spremeniti svojo ĹĄkodoĹželjno naravo, v kateri so vsi, ki mislijo drugaÄ?e, sovraĹžniki. SovraĹžnosti pa je v zadnjem Ä?asu spet veliko. S krizo in strahom pred prihodnostjo se ĹĄe stopnjuje. Tega se bojim. Kot se bojim ljudi, ki delujejo na tak naÄ?in. Ob tem pa v resnici ne vem, zakaj se sploh Ä?udim.

NaĹĄi ljudje, domaÄ?ini torej, ĹĄe v Piknem festivalu (v predvsem otroĹĄki zabavi), ki jo hvalijo vsi, ki prihajajo v Velenje od drugod, ne vidijo veliko dobrega. Ali pa vidijo predvsem napake, ki jih napihujejo do neba. ÄŒeprav ne verjamem, da vedo, kaj pomeni besedica ÂťsramÂŤ, vem, da je mene sram zaradi njih. đ&#x;”˛

4

5

Ĺ oĹĄtanj praznuje 30. september je praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Praznuje na dan, ko je leta 1436 Friderik Celjski Ĺ oĹĄtanju podelil trĹĄke pravice. Prireditve ob prazniku se odvijajo ves mesec, letos pa jih bodo dobro potegnili tudi v oktober. Osrednja sveÄ?anost bo v sredo s podelitvijo nagrad in priznanj. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

KonÄ?no stanovanja na Gorici Verjetno se veÄ?ina od nas zelo rada spominja svoje reĹĄitve stanovanjskega vpraĹĄanja. To so zagotovo eni najlepĹĄih dni v Ĺživljenju. TakĹĄna sreÄ?a bo v torek, 29. septembra, doletela okoli 100 druĹžin, ki jim bodo slovesno izroÄ?ili kljuÄ?e novih stanovanj na Gorici. đ&#x;”˛

mz

Mavrica obÄ?utij ob odprtju nove ceste Jenkova je za nekaj ur postala igriĹĄÄ?e – Zadovoljni z njeno prenovo – Primer dobre prakse Bojana Ĺ pegel

Velenje, 16. septembra – PrejĹĄnjo sredo popoldne Jenkova cesta ni bila prevozna. Zaprli so jo zato, da so jo lahko za nekaj ur spremenili v kolesarski poligon, priloĹžnostni oder in igriĹĄÄ?e, saj so cesto, ki je novo podobo in uporabnost dobila v minulih dveh letih, uradno predali namenu. Igriv program, v katerem so peli in plesali, so pripravili uÄ?enci in uÄ?itelji OĹ Antona AĹĄkerca, ki leĹži tik ob cesti. Namenu jo

je predal velenjski podĹžupan Peter Dermol, ki je skupaj z uÄ?enci spustil v zrak pisane balone.

Tudi s programom so uÄ?enci opozarjali, da na cesti nikoli niso sami in da je njihova varnost velikokrat v rokah odraslih udeleĹžencev v prometu. Da bo cesta po prenovi Ä?im bolj varna, pa so si Ĺželeli tudi na MO Velenje. Vodja urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik, ki je bdel nad skoraj 400 tisoÄ? evrov vredno naloĹžbo, nam je povedal: ÂťObnovo smo Ĺže na samem

zaÄ?etku zastavili v dveh fazah, saj smo vedeli, da je Jenkova ne le zelo prometna, ampak tudi moÄ?no dotrajana. Tudi most je bil moÄ?no naÄ?et. Zato smo lani najprej obnovili del od PreĹĄernove do mostu, letos pa ĹĄe del od mostu do TomĹĄiÄ?eve ceste.ÂŤ Ob tem sogovornik poudari, da je bila naloĹžba usklajena tako s stanovalci kot obema izobraĹževalnima institucijama ob njej, osnovno ĹĄolo Antona AĹĄkerca in velenjsko glasbeno ĹĄolo. ÂťImeli smo sreÄ?o tudi pri izbiri izva-

Prijazno vabljeni na odprtje

Poslovno stanovanjskega objekta Gorica, v torek, 29. septembra, ob 17. uri.

Program bodo pripravili otroci iz enote Ciciban Vrtca Velenje, uÄ?enci in uÄ?itelji Osnovne ĹĄole Gorica ter ansambel Vikend.

Zbrane bo pozdravil Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

S pesmijo, plesom in pisanimi baloni so Jenkovo cesto uradno predali namenu.

Mestna obÄ?ina Velenje

24. septembra 2015 jalca del, VOC Celje, ki je skupaj s podizvajalci poskrbel, da je to danes ena najlepĹĄih cest v obÄ?ini,ÂŤ je ĹĄe dodal sogovornik. Tudi odzivi obÄ?anov so dobri, pred kratkim so ob cesti postavili ĹĄe novo avtobusno postajaliĹĄÄ?e in rahlo spremenili uvoze na cesto. Brodnik je ob tem dodal, da na Jenkovi Ĺže 20 let ni bilo hude prometne nesreÄ?e, zato upa, da tudi po predpisih postavljeni niĹžji leĹžeÄ?i ÂťpolicajiÂŤ ne bodo vzrok, da bi do nje priĹĄlo. DopuĹĄÄ?ajo namreÄ? veÄ?je hitrosti, kot so jih prejĹĄnji, zaradi katerih so Brodnika ljudje celo pozivali, da obÄ?ina odpre mehaniÄ?no delavnico za popravilo avtov, ki so jih poĹĄkodovali na njej. ÂťPrva je varnost in zato upam, da bodo vozniki vedno upoĹĄtevali, da vozijo po cesti, ob kateri sta dve ĹĄoli in je ob njej vedno veliko ĹĄolarjev. Vozimo poÄ?asi!ÂŤ je dodal naĹĄ sogovornik.

S podobo ceste je zadovoljen tudi podĹžupan Peter Dermol, ki je poudaril, da je obnova te ceste primer dobre praske. ÂťDobili smo sodobno prometno infrastrukturo, s katero so zadovoljni tudi tisti, ki Ĺživijo ob tej cesti,ÂŤ je poudaril. Kot tudi, da je veÄ?ina obÄ?inskih cest v samem srediĹĄÄ?u mesta Ĺže obnovljenih, manjka le odsek TomĹĄiÄ?eve od kriĹžiĹĄÄ?a z Jenkovo do kriĹžiĹĄÄ?a s KidriÄ?evo.

Kot vemo, je stanje slabĹĄe na drĹžavnih cestah, na kar MO Velenje nenehno opozarja odgovorne na drĹžavni ravni. Zato upajo, da bo kmalu priĹĄlo tudi do obnove Ĺ aleĹĄke in KidriÄ?eve ceste. đ&#x;”˛

Mag. Majda ZaverĹĄnik - Puc v tretji mandat Ĺ oĹĄtanj, 16. septembra – Edina kandidatka na razpisu za ravnateljico Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha je dosedanja ravnateljica mag. Majda ZaverĹĄnik – Puc, ki novo ĹĄoĹĄtanjsko ĹĄolo vodi Ĺže vse od njenega odprtja pred desetimi leti. Ĺ oĹĄtanjski svetniki so dali soglasje k njenemu vnoviÄ?nemu imenovanju. đ&#x;”˛

mkp

Poostrili bodo nadzor Ĺ martno ob Paki – Pri zbirnem centru v Ĺ martnem ob Paki je v zadnjem Ä?asu opaziti veÄ? odloĹženih odpadkov, prav tako polne posode za bioloĹĄke odpadke, namenjene za odpadke s pokopaliĹĄÄ?a.

TamkajĹĄnja obÄ?inska uprava se je odloÄ?ila, da bo zaradi tega naroÄ?ila pri pristojnem inĹĄpektoratu temeljitejĹĄi nadzor. Ta bo krĹĄitelje tudi kaznoval. Kot so ĹĄe dejali, je zbirni center odprt vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, vsako gospodinjstvo pa lahko enkrat na leto naroÄ?i zabojnik za kosovne odpadke. đ&#x;”˛

tp

Ciciban spet odprt Velenje, 21. septembra – V ponedeljek so se otroci Vrtca Velenje, ki obiskujejo enoto Ciciban na Gorici, vrnili v prenovljene prostore. Konec preteklega tedna so v njih konÄ?ali obnovo sanitarij. Mestni proraÄ?un je to stalo skoraj 150 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Na Vogel in Golte SmuÄ?arji, ki so smuÄ?arski center Golte in Vogel Ĺže veÄ?krat nagradili z izborom za najboljĹĄi smuÄ?iĹĄÄ?i v kategoriji velikih in srednje velikih smuÄ?iĹĄÄ? imajo na voljo novo ponudbo. Gorenjsko in Zgornje Savinjsko smuÄ?iĹĄÄ?e sta namreÄ? oblikovali novo enotno skupno smuÄ?arsko vozovnico, ki pa jo je moĹžno kupiti le v predprodaji. Cena vozovnice je 24,5 evra za odrasle. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Eni se zdruĹžujejo, drugi zamenjujejo Tujcem Slovenija na poti (napoti) – Premier (tudi) med kolesarji – Celje izgubilo in pridobilo – ÂťPonoÄ?njakomÂŤ primerno bivaliĹĄÄ?e Pa smo jih dobili! Mnogi bi sicer radi Âťda bi ĹĄel ta kelih mimo nasÂŤ, a MadĹžari in Hrvati so beguncem pokazali novo pot, Ä?eprav naĹĄa drĹžava tudi za te vrste tujcev ni obljubljena deĹžela. Po sili razmer se je pojavila na njihovi poti, ne bi pa je izbrali za bivanje in delo. Njihov cilj je v glavnem NemÄ?ija; morda Ĺ vedska, ĹĄe Avstrija ni zanje premoÄ?no mamljiva. So pa pri nas dali veliko dela naĹĄim policistom, ki so morali varovati ne le naĹĄo, ampak hkrati evropsko schengensko mejo. Na pomoÄ? je priĹĄlo tudi veliko naĹĄih prostovoljcev, ki so poskuĹĄali beguncem lajĹĄati tegobe na njihovi poti.

TisoÄ?e beguncev, ki so se znaĹĄli pri nas, s(m)o razposlali po raznih krajih, med prvimi mesti so pristali zaÄ?asno tudi v Celju.

Kot dobra zaÄ?asna nastanitev se je pokazalo staro poslopje srednje ekonomske ĹĄole ob Vodnikovi ulici. Po zdruĹžitvi s komercialno ĹĄolo in ob manjĹĄem vpisu imajo namreÄ? dovolj prostora v novem poslopju. A tu je bil za begunce le kratek poÄ?itek. Kakor hitro so lahko, so odpotovali z vlakom proti Avstriji. Sicer pa je na naĹĄem ĹĄirĹĄem obmoÄ?ju na seznamu veÄ? krajev, v katerih so objekti, v katere lahko namestijo begunce.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Med begunce in policiste na meji med Slovenijo in HrvaĹĄko se je v soboto podal tudi predsednik vlade Miro Cerar. Ĺ e prej pa je v RogaĹĄki Slatini sodeloval pri odprtju 14 kilometrov dolge kolesarske steze med tem zdraviliĹĄkim krajem, PodÄ?etrtkom in Imenim. Otvoritev je bila na Evropski ploĹĄÄ?adi, saj je tudi veÄ?ina denarja za te steze pritekla iz evropskih virov.

Prav zaradi ÂťmejnihÂŤ obveznosti se Cerar ni mogel pridruĹžiti slatinskemu Ĺžupanu Branku KidriÄ?u in podÄ?etrĹĄkemu Petru Misji ter mnogim drugim kolesarjem, ki so preizkusili to stezo. Ta slovesnost ni bila namenjena le odprtju tega odseka kolesarske steze. Direkcija za infrastrukturo je namreÄ? simboliÄ?no odprla ĹĄe ĹĄest drugih odsekov po Sloveniji v dolĹžini skoraj 30 kilometrov.

Vitanje pa naj bi se moÄ?neje vrisalo na zemljevid Evrope, Ä?e Ĺže ne kar vesolja. Ob tretji obletnici odprtja arhitekturno mogoÄ?nih prostorov Ksevta, kulturnega srediĹĄÄ?a evropskih vesoljskih tehnologij, naj bi bila tu konferenca Evropske vesoljske agencije. Morda bo s tem tudi pri nas dobil veÄ?jo veljavo in spoĹĄtovanje. Da je pomemben, je med nedavnim obiskom predstavnikov Ksevta zagotovil tudi predsednik drĹžavnega zbora

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Milan Brglez. In tudi predstavniki evropske vesoljske agencije so med obiskom Slovenije pokazali zanimanje za kulturalizacijo vesolja, Ä?esar doslej niso imeli v vsebini svojega delovanja. Zato naj bi Ksevt in Esa pri nekaterih projektih Ĺže kmalu sodelovala. Ĺ˝e dodobra pa sodelujejo nekatere druge druĹžbe. Tudi v Celju, in pri tem se kaĹže, da dogajanje ni vedno le enosmerno. Nekateri sicer ĹĄe vedno Ĺžalujejo za Banko Celje, ki je dokonÄ?no preĹĄla pod okrilje Abanke. To so Ĺže spoznali tudi komitenti, ki so prejeli Âťljubeznivo pismoÂŤ, ki jih tudi tolaĹži, da se ne bo niÄ? spremenilo. Ĺ e veÄ?, v ÂťnoviÂŤ banki bodo deleĹžni ĹĄe veÄ? ugodnosti, obljubljajo. Da se ne bo niÄ? spremenilo in da bo ĹĄe bolje, obljubljajo tudi pri ECE, Elektru Celje energija. Pri njej je bila pot drugaÄ?na – pod svoje okrilje je vzela Elektro Gorenjska Prodaja. V obeh primerih – banÄ?nem in energetskem – naj bi dobili druĹžbi, ki bosta pomembna igralca na svojem delovnem podroÄ?ju. V Celju so naredili ĹĄe eno zamenjavo. In to na trgovskem podroÄ?ju. Po dveh desetletjih delovanja namreÄ? zapira vrata center Baumax. Njegove prostore pa naj bi prevzel trgovec podobne branĹže Obi. Z zaprtjem centrov v Celju in Mariboru se Baumax umika iz Slovenije. Ĺ˝e prej je namreÄ? zaprl trgovini v prestolnici in Kranju. Celjski center je bil najveÄ?ji v Sloveniji, a sta oÄ?itno zaledje kupcev ter vse veÄ?ja konkurenca naredila svoje. Ali kaj drugega.

Pa ĹĄe to: obiÄ?ajno obnavljamo razne objekte, da so prijaznejĹĄi ljudem. Grad Podsreda pa so obnovili netopirjem prijazno. Na tem gradu namreÄ? Ĺživi veÄ?je ĹĄtevilo veÄ? vrst netopirjev, pred dnevi so pripravili tudi noÄ? netopirjev. Tudi zato, da bi zmanjĹĄali strah, ki ga nekateri ĹĄe imajo do teh ponoÄ?njakov.

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 3

3

OBÄŒINA VELENJE PRAZNUJE

24. septembra 2015

ÂťÄŒe Ä?lovek nima sanj, je kot pot brez ciljaÂŤ Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? ob prazniku o ĹĄtevilnih pridobitvah – KritiÄ?ni prst usmeril tudi v Ljubljano – SreÄ?ko Meh moÄ?no ganjen ob prejemu naziva Ä?astni obÄ?an Bojana Ĺ pegel

Velenje, 18. septembra – V petek je bila v velenjskem domu kulture osrednja sveÄ?anost ob 56. rojstnem dnevu sodobnega Velenja.

Dvorana je bila Ä?isto polna, dobro pa so bile obiskane tudi druge prireditve, ki so se v poÄ?astitev praznika vrstile ob koncu tedna. Bile so raznolike, zagotovo pa si bodo vsi, ki so bili na osrednji sveÄ?anosti, to zapomnili tudi zato, ker je bila razglasitev SreÄ?ka Meha za Ä?astnega obÄ?ana zelo ganljiva, aplavz pa kar ni hotel potihniti.

Slavnostni govornik je bil Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ?, ki je v dolgem govoru nizal uspehe v obÄ?ini v zadnjem obdobju, ob tem pa veÄ?krat poudaril, da upa, da se bo uspeĹĄna investicijska zgodba nadaljevala. To ga skrbi predvsem zaradi Âťfinanciranja drĹžave in obotavljajoÄ?e poÄ?etje tistih, ki nas vodijo skozi evropsko finanÄ?no perspektivo.ÂŤ Poudaril je, da so v obÄ?ini 55 % proraÄ?una namenili vlaganju, kar je daleÄ? najveÄ? v drĹžavi. ÂťTo me navdaja s ponosom na vse tiste, ki so sodelovali pri pripravi projektov, zagotavljanju sredstev in celotni izvedbi. Bili so uresniÄ?eni tako, kot je treba. Mnogim se zalomi, nam se ni, Ä?eprav smo imeli kar nekaj teĹžav. TipiÄ?ni primer je Gorica, kjer je ĹĄlo narobe vse, od izkopa gradbene jame naprej. A Ä?ez nekaj dni bodo stanovanja na razpolago, razdelili bomo 132 stanovanj.ÂŤ Nanizal je ĹĄe ĹĄtevilne druge pridobitve in dodal, da ga veseli, da se je v zadnjem letu brezposelnost v Velenju zmanjĹĄala za 4 %. ÂťVÄ?eraj smo delali za danes, danes delamo za jutri. Veliko smo vlagali v center in tudi v primestne krajevne skupnosti, kljubovali smo tudi naravnim nesreÄ?am. Delovali smo uspeĹĄno, tudi druĹžbene dejavnosti zaradi tega niso bile prikrajĹĄane.

Trdim, da smo namenjali sociali, zdravstvu, kulturi in ĹĄportu ĹĄe veÄ? denarja kot pred krizo.ÂŤ Ob tem je Ĺžupan poudaril tudi, da nam tre-

nutno usodo prepogosto krojijo v Ljubljani, kar velja tudi za energetiko, v kateri zapletena zgodba z ogrevanjem doline ĹĄe ni konÄ?ana.

Premogovnik Velenje pa zanj ni veÄ? druĹžbeno odgovorno podjetje.

ZaĹželel si je ĹĄe, da bi mladi videli

Trije grbi MO Velenje

Letos smo dobili tudi tri nove dobitnike grba Mestne obÄ?ine Velenje. Rajko DjordjeviÄ? ga je prejel za 45 let udejstvovanja na glasbenem podroÄ?ju in za 25 let vodenja lokalne televizije VTV.

Grb je prejelo tudi DruĹĄtvo za boj proti raku Velenje. Dobili so ga za dolgoletno humanitarno in prostovoljno delo ter 25 let delovanja druĹĄtva. Prevzela ga je predsednica druĹĄtva Branka Drk, ki nam je povedala: ÂťÄŒla-

vrednote NOB Velenje, ki je grb prejelo za 70-letno delo pri ohranjanju zgodovine, je nagrado prevzel podpredsednik dr. Franc Ĺ˝erdin. Povedal nam je: ÂťTo je priznanje za dolgoletno delo pri obujanju tradicije NOB. Veliko obÄ?anov je sodelovalo v tem procesu obujanja zgodovine, priznanje je dano prav njim, tudi tistim, ki jih ni veÄ? med nami.ÂŤ

Rajko DjordjeviÄ?, Branka Drk (Za druĹĄtvo za boj proti raku Velenje) in dr. Franc Ĺ˝erdin ( za ZdruĹženja borcev za vrednote NOB Velenje) so letoĹĄnji dobitniki obÄ?inskih grbov.

Domen Strupeh (za Šaleťki ťtudentski oktet) in Slavica Živko, prejemnika plaket MO Velenje.

svojo prihodnost, v dolini in obljubil, da se bodo zato trudili tudi v lokalni skupnosti. To pa bo moĹžno le, Ä?e bo veÄ? vlaganj v razvoj in Ä?e bomo konÄ?no dobili hitro cesto.

Dve Ĺžupanovi priznanji, tri plakete

Najprej je Ĺžupan MO Velenje podelil dve ÂťsvojiÂŤ priznanji. Prejela sta jih MaĹĄa KolĹĄek za prispevek pri organizaciji glasbeno-plesnih predstav dijakov Ĺ olskega centra Velenje in JoĹže ZupanÄ?iÄ? za dolgoletno prizadevno delo v zdravstvu. Plaketo Mestne obÄ?ine Velenje so prejeli Valter Golob (ki je svojo prisotnost na prireditvi opraviÄ?il) za dolgoletno prizadevno in uspeĹĄno delovanje v MedobÄ?inskem druĹĄtvu invalidov Velenje, Ĺ aleĹĄki ĹĄtudentski oktet ob 10-letnici delovanja za prispevek k razvoju zborovskega petja in k prepoznavnosti Velenja in Slavica Ĺ˝ivko za dolgoletno prizadevno delo v prostovoljstvu.

sonÄ?nico – cvet je postal simbol mesta pod njegovim Ĺžupanovanjem – Ĺženi Viktoriji. Ko je poskuĹĄal nagovoriti prisotne v dvorani, mu je zmanjkalo glasu.

Da ga je spet dobil, je zagotovo pripomogel tudi dolg aplavz iz dvorane. ÂťSpoĹĄtovani prijatelji, sodelavci, obÄ?anke in obÄ?ani, hvala lepa. ÄŒestitke vsem nagrajencem; vi ste tisti, ki ste dobili

Dvorana je bila polna, med gosti so bili tudi Ä?astni obÄ?ani, predstavniki pobratenih mest, direktorji podjetij ‌

Povedal nam je: ÂťTo priznanje mi ogromno pomeni, kot bi za svoje delo dobil oskarja. Tega nisem priÄ?akoval, dobro pa je, da se je to zgodilo v letu, ko imam na kupu kar nekaj obletnic, tudi svojo 60-letnico. Nagrada mi bo spodbuda za delo naprej; sem v polnem zagonu. Z ansamblom Ave gremo oktobra na enomeseÄ?no turnejo v 5 drĹžav JuĹžne Amerike, kar bo naĹĄa prva turneja po 10 letih, ko smo obiskali Avstralijo.ÂŤ

nom druĹĄtva to priznanje ogromno pomeni, sprejemamo ga z najveÄ?jim spoĹĄtovanjem in veliko obvezo. 25 let aktivnega dela je nekaj, kar si zasluĹži priznanje.

NaĹĄa temeljna naloga je detabuizacija bolezni, uÄ?enje zdravega naÄ?ina Ĺživljenja in osveĹĄÄ?anje. Ĺ e posebej ponosni smo, da imamo v druĹĄtvu tudi skupino mladih, ki delajo z mladimi. Imamo tudi ambasadorje zdravja, nagrada pa prihaja v pravem trenutku.ÂŤ V imenu ZdruĹženja borcev za

ÂťTo je priznanje vsem, ki smo delali skupajÂŤ

NajviĹĄje obÄ?insko priznanje – naziv Ä?astni obÄ?an Mestne obÄ?ine Velenje, je za izjemne razvojne doseĹžke MO Velenje in pomemben prispevek k prepoznavnosti Velenja prejel dolgoletni Ĺžupan SreÄ?ko Meh, ki je dolgoletno poklicno pot zakljuÄ?il kot poslanec v drĹžavnem zboru.

Na sveÄ?anosti so njegovo Ĺživljenje in delo predstavili s kratkim filmom, ki ga je moÄ?no ganil.

Pa ne le njega, mnogim v dvorani so se orosile oÄ?i. Po prejemu naziva je najprej odnesel veliko

priznanja za svoje delo. Jaz pa to priznanje razumem kot priznanje nam vsem; predsednicam in predsednikom krajevnih skupnosti in mestnih Ä?etrti, sodelavcem in sodelavkam, direktorjem zavodov, obÄ?ankam in obÄ?anom, vsem, ki ste razumeli, kakĹĄna je naloga Velenja, kaj je bistvo tega mesta, in zakaj imamo to Velenje radi. Gradili smo ga zaradi ljudi.

Zavedali smo se, da lahko sami naredimo vse, kar Ĺželimo imeti.

Delali smo trdo, za kar se vam iskreno zahvaljujem. To so bili krasni Ä?asi, a priĹĄel je Ä?as, ko je treba predati ĹĄtafetno palico ‌ Po slovesnosti nam je povedal, da naziv zanj pomeni tudi moralno obremenitev, ker osebno ni delal za ta naziv. ÂťOpravljal sem svoje delo, v to sem vpel vse svoje sodelavce in tudi druĹžino.

Priznanje razumem kot skupinsko nagrado vsem, ki smo za Velenje skupaj delali 16 let.ÂŤ đ&#x;”˛

SodiĹĄÄ?e ugodilo Ĺ aleĹĄki dolini TEĹ mora dobavljati toplotno energijo OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Celju je v gospodarskem sporu sklenilo, da je obstojeÄ?a pogodba o dobavi toplotne energije med TEĹ in Komunalnim podjetjem Velenje ĹĄe naprej veljavna. Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj je sodiĹĄÄ?e prepovedalo, da od 1. oktobra prekine dobavo toplotne energije oziroma, da mora ĹĄe naprej zagotavljati nemoteno dobavo toplotne energije Komunalnemu podjetju Velenje in njegovim odjemalcem v Ĺ aleĹĄki dolini.

Dobavo toplotne energije lahko Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj prekine le v primeru viĹĄje sile (nepriÄ?akovani naravni dogodki, ki bi ogrozili naprave TEĹ ).

Potem, ko je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj v zaÄ?etku julija enostransko prekinila pogodbo o dobavi toplotne energije in ker usklajevanja niso prinesla rezultatov, se je Komunalno podjetje Velenje odloÄ?ilo, da interese obÄ?anov zaĹĄÄ?iti po pravni poti. In to jim je tudi uspelo. đ&#x;”˛ mz Po prvem oktobru nas torej v Ĺ aleĹĄki dolini ne bo zeblo.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 4

4

POLITIKA

24. septembra 2015

Soglasno potrdili predloge dobitnikov priznanj Ĺ tudentom bodo podeljevali enkratne nagrade za izjemne doseĹžke in uspehe Milena KrstiÄ? - Planinc

Zadovoljni pa so tudi zato, ker so v Ĺ oĹĄtanju oblikovali pravilnik o dodeljevanju nagrad za izjemne doseĹžke in uspehe ĹĄtudentov v izobraĹževanju, umetnosti, ĹĄportu in drugih strokovnih podroÄ?jih.

Letno bodo podelili ĹĄest nagrad, denar zanje pa zagotovili v obÄ?inskem proraÄ?unu. ViĹĄina letne nagrade za ĹĄtudente 1. letnikov bo znaĹĄala 100 odstotkov minimalne plaÄ?e, za ĹĄtudente viĹĄjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plaÄ?e. Nagrade bodo izplaÄ?ali v enkratnem znesku, razpis pa objavili enkrat letno, in sicer v oktobru tekoÄ?ega leta.

Namen enkratne denarne nagrade najboljĹĄim ĹĄtudentom je spodbuda, krepitev samozavesti in pripadnosti okolju, iz katerega izhajajo.

Ĺ oĹĄtanj, 16. septembra – Zdaj je potrjeno. ÄŒastni obÄ?an Ĺ oĹĄtanja, posmrtno, bo Nino OĹĄlovnik, dolgoletni ĹĄportni delavec, nosilec rekreativnega dogajanja v obÄ?ini in organizator veÄ?ine ĹĄportnih dogodkov. Priznanja bodo prejeli: Boris Lambizer, Franc Krevzel in Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, plakete pa Mirko Verhovnik, Kulturno ĹĄportno druĹĄtvo Vulkan Bele Vode in Ivan Stvarnik.

Tako so na predlog Komisije za priznanja, ki jo vodi SreÄ?ko PotoÄ?nik, soglasno odloÄ?ili svetnice in svetniki. Nagrade bodo podelili na osrednji slovesnosti ob obÄ?inskem prazniku, ki bo v sredo, 30. septembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju.

Nabor predlogov za dobitnike priznanje je bil letos precej- Topel obrok zdaj tudi v ĹĄen, komisija je prejela dvanajst pravilniku predlogov.

Sredi septembra lani so svetniki takratnega sestava sprejeli Odlok o mladini in sklep o zagotavljanju brezplaÄ?nagrade ĹĄtudentom nega ali delno subvencioniraneMladi v Ĺ oĹĄtanju so zdaj lahko ga toplega obroka socialno najzadovoljni. ObÄ?inski svet je potrdil ĹĄibkejĹĄim obÄ?anom, leto dni kaOdlok o mladih. Taureja podroÄ?je sneje so svetniki novega sestava delovanja, organiziranost, sodelo- sprejeli pravilnik, ki to vpraĹĄanje vanje pri odloÄ?anju, kriterije za so- natanÄ?neje opredeljuje. financiranje projektov in financiraUpraviÄ?enci so lahko obÄ?ani nje Mladinskega sveta. Pri pripravi Ĺ oĹĄtanja, starejĹĄi od 55 let, z dopravilnika so dejavno sodelovali v hodki, ki jih doloÄ?a pravilnik, imenu predlagateljev svetnik Ĺ˝an izjemoma pa tudi mlajĹĄi, ki so Delopst in vodje svetniĹĄkih skupin. se ali se bodo znaĹĄli v izrednih

Tega, da Ĺže dvajset let za NaĹĄ Ä?as in Radio Velenje spremljam dogajanje v novoustanovljeni obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in prav toliko Ä?asa sprejemanje pomembnih odloÄ?itev na sejah sveta, ĹĄe pomislila nisem.

Sem pa bila prijetno preseneÄ?ena, ker so se tega s ĹĄopkom spomnili v Ĺ oĹĄtanju.

Pred zaÄ?etkom seje je vedno treba ĹĄe kaj preveriti.

socialnih razmerah.

Pravilnik je nastajal v sodelovanju s Centrom za socialno delo Velenje. Direktorica Lidija Hartman pa je ob obravnavi nakazala tudi potrebo po skrbi za brezdomce. Za zdaj jim streho nad glavo najveÄ?krat najdejo

v Ĺžalski Ĺ˝elvi. ÂťKer pa sta blizu jesen in zima, nas skrbi, da tam ne bo prostora. Prednost imajo njihovi obÄ?ani. Zato bi si Ĺželeli, Ä?e bi bilo le moĹžno, da bi obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, s katero zelo dobro sodelujemo, v prihodnje morda razmislila tudi o tem.ÂŤ

nega ĹĄporta na osnovi samostojnega razpisa zagotovi dodatna sredstva druĹĄtvom, ki izvajajo panogi koĹĄarko in odbojko (Ĺženski in moĹĄki klub). Gre za druĹĄtva z bogato tradicijo, ki so se Na pomoÄ? ohranitvi znaĹĄla na robu preĹživetja, s svokakovosti moĹĄtvenega jim delovanjem na kakovostni ĹĄporta ravni pa v svoje vrste in zdrav Ĺ oĹĄtanjske svetnice in svetniki naÄ?in Ĺživljenja vkljuÄ?ujejo ĹĄtevilso dopolnili pravilnik o sofinan- ne mlade, zato jim je treba pociranju letnih programov ĹĄporta magati prebroditi ta Ä?as. đ&#x;”˛ tako, da lahko lokalna skupnost z namenom spodbujanja moĹĄtve-

DrĹžava in obÄ?ine na razliÄ?nih bregovih Predstavniki zdruĹženj obÄ?in ter ministrstev za finance in za javno upravo tudi ta teden niso zbliĹžali staliĹĄÄ?. Poleg razliÄ?nih staliĹĄÄ?ih glede viĹĄine povpreÄ?nine, predstavniki nimajo enotnega pogleda niti na viĹĄino sredstev za sofinanciranje obÄ?inskih investicij. Klestili bi tudi nadstandard, ki ga nudijo nekatere obÄ?ine. Dr. Ĺ˝agar, predsednik SOS, izpostavlja: ÂťDrĹžava naj omogoÄ?i ohranitev standarda Ĺživljenja in storitev v lokalni skupnosti, ki so jih njeni prebivalci vajeni.ÂŤ Po novih izraÄ?unih bo za maso plaÄ? javnih

usluĹžbencev v obÄ?inah potrebnih dodatnih 6.500.000 EUR, ob delni sprostitvi zaposlovanja (za delovna mesta, ki ob odhodu v pokoj niso bila nadomeĹĄÄ?ena) pa bi za to potrebovali 9.600.000 EUR. Za Skupnost obÄ?in Slovenije je po besedah predsednika SOS najniĹžja povpreÄ?nina za to leto lahko 536 EUR na prebivalca obÄ?ine ob upoĹĄtevanju rasti BDP, dviga plaÄ? in realnega zniĹžanja stroĹĄkov obÄ?inam. Podpredsednik SOS Bojan KontiÄ? je opozoril, da obÄ?ine prav tako vztrajajo pri ohranjanju

izplaÄ?ila preseĹžka nad primerno porabo.

Vlada pa vztraja, da je njeno izhodiĹĄÄ?e lahko le 525 EUR na prebivalca. Prav tako ne podpira izplaÄ?ila finanÄ?ne izravnave nad primerno porabo, od omenjenega zneska pa bi odĹĄtela tudi dodatno subvencijo, ki jo obÄ?ine namenjajo starĹĄem pri ceni vrtca. Teh subvencij je skupaj cca. 25 mio na letni ravni.

Skupnost obÄ?in Slovenije in ZdruĹženje obÄ?in Slovenije pa sta prejĹĄnji teden na ljubljansko okroĹžno sodiĹĄÄ?e Ĺže vloĹžila toĹžbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti iz dogovora o viĹĄini povpreÄ?nine za letos.

Iskrene Ä?estitke ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ĺ˝upan Darko Menih, prof., Svet in uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 5

5

PRAZNIÄŒNI INTERVJU

24. septembra 2015

Ĺ oĹĄtanj lepĹĄi in bolj samozavesten V obdobju od lanskega do letoĹĄnjega praznika se je v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj veliko spremenilo Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – 30. september je praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Ob tej priloĹžnosti smo malo nazaj in malo naprej pogledali z Ĺžupanom Darkom Menihom.

Kateri dogodki so vam osebno najbolj zaznamovali obdobje od lanskega do letoĹĄnjega praznika? ÂťLokalne volitve, ko so mi volivke in volivci zaupali tretji mandat, doktorska disertacija mlajĹĄe hÄ?ere iz kriminalnega prava, opravila jo je v Avstraliji, in Ä?etrti vnuk Leon.ÂŤ Kaj pa v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj? ÂťZ veliko vnemo smo se lotili ĹĄtudije o protipoplavni zaĹĄÄ?iti ter nekaj ukrepov na vodotokih Toplica, BaÄ?ovnica, Velunja in drugih tudi Ĺže izvedli. Toplici smo omogoÄ?ili dodaten prepust pod Ĺželeznico in s tem zmanjĹĄali moĹžnosti, da Pohrastnik spet plava. Sodelovali smo v kohezijskih projektih kanalizacije in vodooskrbe. Vodo, osnovno dobrino, smo zagotovili vsem prebivalcem. Veliko smo in ĹĄe delamo pri odpravi plazov, posledic poplav, deĹževja, Ĺžleda.

Vesel sem, da je Vila Mayer postala uraden prostor za sklepanje zakonskih zvez. V zadnjem Ä?asu se je ĹĄtevilo porok v njej poveÄ?alo. TeĹžko pa mi je, ker smo morali zapreti podruĹžniÄ?no ĹĄolo v Ravnah.ÂŤ Zanimivo koliko okroglih obletnic se je v zadnjem letu zvrstilo v Ĺ oĹĄtanju, in to visokih. ÂťNa to smo posebej ponosni.

Jih lahko naĹĄtejem nekaj? 95 let BolniĹĄnice TopolĹĄica in prav toliko let Nogometnega kluba Ĺ oĹĄtanj, 90 let Pihalnega orkestra Zarja, 65 let Pevskega zbora DruĹĄtva upokojencev Ĺ oĹĄtanj, 60 let taborniĹĄkega rodu Topli vrelec TopolĹĄica, 50 let Odbojkarskega kluba in prav toliko let KegljaĹĄkega kluba ...ÂŤ.

Politika HSE je marsikaj postavila na glavo

TeĹžave v TEĹ -u, ki je najveÄ?ji gospodarski subjekt v obÄ?ini, se odraĹžajo v Ĺživljenju lokalne skupnosti. ÄŒe pogledamo samo kakovostni ekipni ĹĄport, klube, na katere ste tako ponosni in so se zaradi odsotnosti donatorskih in sponzorskih sredstev znaĹĄla tik pred zlomom. ÂťS politiko HSE se je precej spremenilo, na tem podroÄ?ju smo ostali bosi. PoskuĹĄali smo, a so nas zavrnili ĹĄe z zadnjimi

evri. NajveÄ? teĹžav je v ĹĄportu, saj ĹĄportni klubi potrebujejo najveÄ? sredstev. Pomagamo jim na razliÄ?ne naÄ?ine, omogoÄ?amo brezplaÄ?no uporabo ĹĄportne dvorane, v proraÄ?unu smo zagotovili dodatna sredstva za nekatere klube, ki so se znaĹĄli v resnih teĹžavah, brez osnovnih pogojev za to, da bi lahko nadaljevali tekmovanja. Na vse pretege se trudimo.

Danes so naĹĄe zahteve po renti podprte s ĹĄtevilnimi argumenti.

ObÄ?ina je pri gradnji bloka 6 pomagala maksimalno, tudi pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj, odlokov ... Sprejeli smo jih 28. ÄŒe bi jih sprejemala drĹžava, ĹĄe danes ne bi bili sprejeti.

Boli me, da se Slovenija pomena tega bloka, ki stoji sredi mesta, ne zaveda. Da proizvaja eno

boko je Ĺže sedaj 87 metrov, baje se ĹĄe poglablja ... Gorice propadajo. Vrsto argumentov imamo, da obÄ?ani dobijo povraÄ?ilo.ÂŤ

Zdaj ne bi veÄ? nasedli

Kaj pa bi rekli na zanesljivo oskrbo Ĺ aleĹĄke doline s toplotno energijo? Prebivalci imajo obÄ?utek, da gre tudi pri tem za neke vrste preigravanja, za stvari, ki se ne bi smele zgoditi?

Darko Menih, Ĺžupan ObÄ?in Ĺ oĹĄtanj: ÂťNakazuje se nam lepĹĄa prihodnost.ÂŤ

TeĹžave imajo tudi druga druĹĄtva, ki jim je TEĹ pomagala pri nakupu opreme, pri postavljanju odrov ...ÂŤ ObÄ?ina pa odĹĄkodnino dobiva?! ÂťA je iz leta v leto manjĹĄa. TeĹžave z odĹĄkodninami so nastale tudi zato, ker so se direktorji zelo pogosto menjali. Vsak od njih je odĹĄkodninski sporazum zastavil drugaÄ?e.

Pri tem iĹĄÄ?emo reĹĄitve. OdĹĄkodninski sporazum imamo sicer podpisan ĹĄe za leto 2016, vendar si Ĺželimo trdnejĹĄo osnovo, zakon o renti, ki pripada naĹĄim obÄ?anom.ÂŤ

Zakon o renti bi bil trdnejĹĄi

O renti se Ĺže dolgo govori in veliko pogovarja. A vsakiÄ?, ko se je debata o tem zaÄ?ela, je bilo reÄ?eno, Ä?eĹĄ da za to ni pravi Ä?as ...

Mislite, da je zdaj primernejĹĄi? ÂťVÄ?asih ni bil pravi Ä?as, da bi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj na vso moÄ? pritiskala na TEĹ , PV, HSE, nespametno je bilo zapenjati, ko so bili v velikih teĹžavah z blokom 6 ...

tretjino vse elektriÄ?ne energije v drĹžavi. Namesto da bi gledali nanj tako, nas zaradi mahinacij, do katerih je menda prihajalo pri gradnji, gledajo po strani. Kot da smo v Ĺ aleĹĄki dolini nek poseben narod. Pa se borimo samo za to, kar nam pripada.ÂŤ Argumenti za rento? Vsaj nekaj ... ÂťSmrad v Ĺ oĹĄtanju. PrezraÄ?evalni jaĹĄek, ki je na dvoriĹĄÄ?u TEĹ na samem vhodu v mesto, je bil v naÄ?rtih izgradnje bloka 6. Speljati bi ga morali v enega od hladilnikov, a so projekti izginili. Tudi to je posledica menjav direktorjev, ko je vsak nekaj odĹĄkrnil in ÂťzatuÄ?kalÂŤ, mi pa smo ostali na suhem.

Tresenje tal. Dogaja se nam, dogaja Ĺže vrsto let. V zvezi z njim dobivamo samo pavĹĄalne odgovore. NaĹĄi obÄ?ani z njimi niso veÄ? zadovoljni. Zahtevajo veÄ?.

Zrak je po izgradnji bloka 6 sicer boljĹĄi, a je ogromen objekt zasenÄ?il polovico mesta in obÄ?ane prikrajĹĄal za sonce. Ali pa, poglejte, Ĺ oĹĄtanjsko oziroma DruĹžmirsko jezero. Nenehno se ĹĄiri. Glo-

ÂťNedoreÄ?eno, nedoreÄ?eno ... S tem se ne gre igrati. Nikakor si ne smemo dovoliti, da kdo ostane na mrzlem.

Mislim pa, da gre pri tem za pomanjkanje pozitivnega dialoga, tudi med Komunalnim podjetjem in Termoelektrarno. Vemo, da je pogodba o dobavi potekla, ampak v treh mescih dati odpoved ...? Ni prav. Imeli smo Ĺže neĹĄteto sestankov in sreÄ?anj.

StaliĹĄÄ?a se zbliĹžujejo.ÂŤ Bi se z danaĹĄnjim vedenjem, izkuĹĄnjami ter tem, kar se te dni dogaja, ĹĄe tako zelo zavzemali za blok 6 ali bi ravnali kako drugaÄ?e? ÂťBili smo zagreti, bili pa smo tudi zavedeni. Zdaj se odpirajo stvari, ki jih prej nismo vedeli. Delovna mesta recimo. Mislili smo, da jih bo veÄ?, jih bo pa manj ... ÄŒe bi vedeli, da bo danes tako, kot je, bi ĹĄli Ĺže takrat pred TEĹ in zahtevali rento in gradnjo pogojevali s tem. Ampak, saj veste ... Bila so moledovanja, Ä?eĹĄ, pomagajte nam, bo potem bolje.

Zdaj ne bi veÄ? nasedli.ÂŤ

Gospodarstvu se odpirajo boljĹĄi Ä?asi

Ĺ oĹĄtanjsko gospodarstvo je bilo nekdaj precej moÄ?no. ÂťStagniralo je v zadnjem Ä?asu.

Izgubili smo Vegrad, Patrijo, Notranjo opremo in veÄ? manjĹĄih podjetij.ÂŤ Nakazujejo pa se mu boljĹĄi Ä?asi? ÂťRes je. ZaÄ?elo se je s prodajo Vegradovih objektov. V Ĺ oĹĄtanj prihaja slovenjgraĹĄko proizvodno podjetje, v katrem bodo zaposlitev dobili tudi naĹĄi obÄ?ani.

V Notranjo opremo se seli Turna iz Velenja, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa konÄ?uje podjetniĹĄki inkubator.

Tudi turizem moramo maksimalno izkoristiti, TopolĹĄici ustvariti pogoje za to. Nekaj je za to naredila tudi ObÄ?ina – boljĹĄo cesto, vzpostavili smo Bicy, s pomoÄ?jo Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina ohranili trgovino in ne nazadnje tudi poĹĄto.ÂŤ Lahko pa se pohvalite z zelo visokim standardom v vzgoji in izobraĹževanju. Lani ste odprli nov vrtec, pred desetimi leti novo ĹĄolo, zdaj boste prizidali glasbeno ĹĄolo. ÂťPonosni smo na vse to. Glasbena ĹĄola bo enkrat veÄ?ja. Denar bomo zagotovili v proraÄ?unu, letos pridobili dokumentacijo, naslednje leto, proti koncu, pa zaÄ?eli graditi.ÂŤ TekoÄ?e naloĹžbe pa so teĹžke kar 3 milijone evrov. ÂťTo je veliko denarja. Veliko se dogaja. Obnavljamo komunalno infrastrukturo, ceste, Trg svobode, postavljamo Tresimirjev ĹĄportni park. V naÄ?rtu imamo novo avtobusno postajo.ÂŤ

Pomagajo, kolikor je v njihovi moÄ?i

Stiske obÄ?anov vas niso zaobĹĄle.

Kako jih pomagate? ÂťSkuĹĄamo jim pomagati z enkratnimi socialnimi pomoÄ?mi, subvencijami stanarin, razliÄ?ni-

mi olajĹĄavami, pomoÄ?jo na domu, pomoÄ?jo pri plaÄ?ilu nastanitev v domovih, paketi RdeÄ?ega kriĹža, toplimi obroki, plaÄ?ilom osnovnega zdravstvenega zavarovanja ... Pomagamo, kolikor lahko in kjer lahko, tudi ob razliÄ?nih nesreÄ?ah, ki prizadenejo naĹĄe obÄ?ane. DruĹžini v Zavodnjah gradimo hiĹĄo. Res je, da traja to Ĺže nekaj let. Vmes je posegla kriza, donatorjev ni bilo veÄ? toliko kot na zaÄ?etku, med tem so se nam zgodili ĹĄe plazovi ... Ampak zdaj se gradnja zakljuÄ?uje, selitev je naÄ?rtovana za letos.ÂŤ Stanovanja? ÂťV tem smo pa bolj bosi. Imamo preko 130 stanovanj, ki so v slabem stanju in zato vedno v stanju obnove, kar je povezano s precejĹĄnjimi stroĹĄki. Na zadnji razpis se je prijavilo blizu 60 prosilcev. Pred leti smo naÄ?rtovali gradnjo stanovanj v MetleÄ?ah, a so jo potem razmere prepreÄ?ile.

Zdaj gradnjo naÄ?rtujemo pod vilo Ĺ iroko.

Z izpraznitvijo oddelkov Vrtca Ĺ oĹĄtanj, ko so se ti preselili v novega, se je izpraznilo nekaj prostorov. Namenili smo jih drugim vsebinam, tudi za stanovanja. V enem bo podjetniĹĄki inkubator, enega smo namenili mladim, sami so veliko naredili, v njem bodo imeli prostore tudi planinci, taborniki in alpinisti.ÂŤ Kaj pa bi rekli obÄ?anom in obÄ?ankam ob prazniku? ÂťPovabili bi jih na prireditve, ki jih ni malo, in opraviÄ?il bi se jim za to, ker imajo zaradi naloĹžb, ki teÄ?ejo, ponekod moteno Ĺživljenje. Ko bodo dela konÄ?ana, bo zadovoljstvo toliko veÄ?je. ÄŒestitam obÄ?ankam in obÄ?anom ob prazniku in jih vabim k sodelovanju v dobro obÄ?ine in nas vseh.ÂŤ

Meja za to, kar zmoremo, ni.

Ob obÄ?inskem prazniku vam Ĺželimo ĹĄe naprej mnogo entuziazma, navduĹĄenja in optimizma ob uresniÄ?evanju zastavljenih ciljev.

Vsem obÄ?ankam in obÄ?anom iskrene Ä?estitke in prijetno praznovanje.

Trg svobode 12 | www.ks-sostanj.si

ÄŒESTITAMO ZA PRAZNIK OBÄŒINE Ĺ OĹ TANJ.

Ĺ˝upan Janko KopuĹĄar, obÄ?inska uprava in obÄ?inski svet ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki

Šmartno�ob��aki��� ����������������������.smartnoobpaki.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 6

6

GOSPODARSTVO

24. septembra 2015

KonÄ?ujejo kohezijske projekte vodooskrbe Predsednik uprave Marko Ĺ koberne: ÂťBodimo realni in ne priÄ?akujmo preveÄ? od novih kohezijskih projektov. Nabor projektov in sredstev bo gotovo manjĹĄi, kot je bil.ÂŤ Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 16. septembra – V Esotechu so bili prejĹĄnji teden, ko smo jih obiskali, ĹĄe pod vtisom zadnjega dejanja izvedbe najveÄ?jega kohezijskega projekta v Ĺ aleĹĄki dolini – Celovite oskrbe s pitno vodo, v katerem so bili glavni projektant in izvajalec izgradnje naprav za pripravo vode.

Ta Ä?as zakljuÄ?ujejo projekte vodooskrbe v obÄ?inah Makole in PoljÄ?ane ter Pomurja in komunalno Ä?istilno napravo na Jesenicah. Nekaj dni prej so dokonÄ?ali Ä?istilno napravo Mestinje v obÄ?ini Ĺ marje pri JelĹĄah.

Do konca leta jih Ä?aka ĹĄe nekaj dela. PriÄ?akujejo, da bo poslovanje uspeĹĄno, pozitivno. A se razmere na trgu zelo hitro spreminjajo. ÂťV gradbeniĹĄtvu se Ĺže Ä?uti pomanjkanje projektov. ÄŒeprav nismo gradbinci, nas to skrbi,ÂŤ pravi predsednik uprave Marko Ĺ koberne.

â?ą

V zadnjih treh letih so zaposlenost poveÄ?ali za petino.

Tudi naslednjega ÂťpaketaÂŤ kohezijskih projektov in z njimi povezanega denarja ĹĄe ni in ga najmanj eno leto ĹĄe ne bo. ÂťMorda v Sloveniji v zvezi s tem gojimo prevelika priÄ?akovanja. Projekti in sredstva ĹĄe niso na voljo, nekateri ĹĄe niso niti pripravljeni. Mi si projekte za prihodnjo perspektivo obetamo konec leta 2016 za leto 2017, ocenjujemo pa, da bo nabor precej manjĹĄi, kot smo ga bili deleĹžni v preteklih letih,ÂŤ pravi Ĺ koberne.

Ker se tega zavedajo, so se Ĺže pred leti usmerili na tuje trge, najveÄ? upanja polagajo v drĹžave zahodnega Balkana. ÂťTe so, kot se danes kaĹže, zlata jama tudi za del Evropske unije. Na teh trgih sreÄ?ujemo vse pomembnejĹĄe druĹžbe, ki se, tako kot mi, ukvar-

stabilne druĹžbe v Sloveniji po kriterijih finanÄ?nega poslovanja. ÂťVse obveznosti, ki jih imamo, plaÄ?ujemo v roku, brez zamikov.

Tudi bankam.ÂŤ

â?ą

TeĹžko je priti na tuje trge, Ä?e doma nimaĹĄ Ä?esa pokazati.

Marko Ĺ koberne na otvoritvi vodarn na Grmovem vrhu: ÂťNajbolj dragocene so reference, ki si jih ustvariĹĄ doma.ÂŤ

jajo s tehnologijami. Konkurenca je izjemna.ÂŤ Doma, v Sloveniji bi si Ĺželeli, da bi drĹžava vendarle podprla nekaj projektov, ki so pripravljeni, in s tem omogoÄ?ila delo mnoĹžici slovenskih podjetij. ÂťNaj omenim samo enega, izgradnjo Srednjesavskih elektrarn.ÂŤ V preteklih letih so v Esotechu veliko vlagali v znanje, postavili moÄ?no projektno skupino in pridobili mnoĹžico zelo uglednih referenc. ÂťNajbolj dragocene so tiste, ki si jih katerakoli druĹžba ustvari doma. TeĹžko je priti na tuje trge, Ä?e nimaĹĄ Ä?esa pokazati.ÂŤ V teh dneh mineva eno leto od odprtja novega Vrtca v Ĺ oĹĄtanju, ki ga je v javno-zasebnem partnerstvu z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj gradil Esotech. Na osnovi te reference se jim je odprlo tudi drugje. ÂťRes nismo priÄ?akovali, da bomo z gradnjo vrtcev postali zanimivi tudi drugim, a smo prav zaradi te reference dobili naroÄ?ilo ObÄ?ine Ilirska Bistrica. Vrtec gradimo po klasiÄ?nem razpisu in ne v javno-zasebnem partnerstvu.ÂŤ Vrtec Ĺ oĹĄtanj so financirali delno iz najetih sredstev, velik del pa iz lastnih. Imajo zelo visoko boniteto in sodijo med najbolj

V druĹžbi Esotech je zaposlenih 180 ljudi, na istem ÂťdvoriĹĄÄ?uÂŤ, na PreloĹĄki, imajo hÄ?erinsko druĹžbo Tehni, ki je v njihovi 100-odstotni lasti. V njej je zaposlenih 45 sodelavcev. V odvisnosti od pestrosti projektov, se jim obÄ?asno pridruĹžijo podizvajalci njihovih partnerjev v projektih. ÂťNa Balkanu delamo veÄ?inoma z lokalnimi druĹžbami, kar si naĹĄi kupci tudi Ĺželijo. Gre predvsem za montaĹžna dela, medtem ko inĹženiring, menedĹžment projektov, projektiranje in prenos znanja na vseh trgih delamo z lastnim kadri.ÂŤ Za uspeĹĄnost druĹžbe je pomembna dobra klima. Tega se v Esotechu ĹĄe kako zavedajo. ÂťSkupaj se veselimo uspehov,

Rezina kruha je vse tanjĹĄa

delimo si skrbi, ki jih ni malo, in kot kaĹže, jih bo v prihodnjem obdobju ĹĄe veÄ?. Dolga leta smo med seboj tesno povezani. Nekateri bomo tu Ĺže tri desetletja.

Poleg klasiÄ?ne hierarhije smo v vseh teh letih zgradili tudi medsebojne vezi, ki pozitivno prispevajo k doseganju rezultatov. Ocenjujem, da je lojalnost kolektiva na visoki ravni in pomembno prispeva poslovanju druĹžbe.ÂŤ

Premisleki – zaposliti ĹĄe koga ali ne – potekajo vsak dan. Vendar je rezina kruha, ki jo reĹžejo, vsak dan tanjĹĄa in vsaj za zdaj so moĹžnosti za novo zaposlovanje majhne, zelo majhne. So pa v zadnjih treh letih v Esotechu zaposlenost poveÄ?ali za petino. Želimo si ostati v dobri kondiciji ob zaposlenih, ki so tukaj.

Vse pa je odvisno od prihodnjega nabora projektov, ki bodo ali pa ne bodo. Ta trenutek smo v Sloveniji ena najveÄ?jih druĹžb z realnimi lastnimi Ä?loveĹĄkimi viri, na trgu pa konkuriramo z inĹženiringi, ki zaÄ?asno zaposlujejo in izrabljajo vsako luknjo v zakonu za to, da bi bili ĹĄe bolj konkurenÄ?ni. To je vÄ?asih teĹžko vzdrĹžati, sploh Ä?e se drĹžiĹĄ pravil igre, tako kot se jih mi. Poravnamo vse obveznosti, imamo legalno delovno silo, skrbimo za zaposlene, kolikor je v naĹĄi moÄ?i.ÂŤ

đ&#x;”˛

Na otvoritev je priĹĄla tudi delegacija obÄ?ine Plevlja, vkljuÄ?no z vodstvom obÄ?ine.

Sledijo sodobnemu naÄ?inu nakupovanja Prenovljen TuĹĄev Supermarket je v Ĺ oĹĄtanju prve kupce sprejel prejĹĄnji teden Ĺ oĹĄtanj, 16. septembra – V sredo je tu odprl vrata prenovljen in osveĹžen TuĹĄev Supermarket. Kupcem zagotavlja enostavno in pregledno nakupovanje, s Ä?imer sledi sodobnemu naÄ?inu nakupovanja in svetovnim smernicam na tem podroÄ?ju. Pri prenovi so upoĹĄtevali tako Ĺželje kupcev kot sodobne nakupovalne trende.

Poleg osveĹženega prodajnega asortimana ponuja bogato ponudbo na oddelku sadja in zelenjave, privlaÄ?no delikateso, ĹĄirĹĄo paleto dnevno sveĹžega kruha in pekovskih izdelkov ter ĹĄe veÄ? slovenskih izdelkov.

Odprtje so poleg novosti pospremile ĹĄe degustacije in posebni popust na izbrani izdelek. đ&#x;”˛

mkp

Zaposleni v Skupini Premogovnik Velenje Ä?estitamo obÄ?ankam in obÄ?anom Mestne obÄ?ine Velenje ob prazniku obÄ?ine.

PODZEMNA PUSTOLOVĹ ÄŒINA v rovih premogovnika 160 m pod povrĹĄjem na eni od najdebelejĹĄih znanih plasti premoga na svetu.

VSTOPNICA ZA OGLED MUZEJA JE ODLIÄŒNO DARILO, S KATERIM LAHKO PRIJETNO PRESENETITE SVOJE PRIJATELJE, DRUĹ˝INO IN POSLOVNE PARTNERJE. SREÄŒNO! Muzej je odprt od 9.00 do 16.30 (14.30 vstop zadnje skupine).

OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH JE MUZEJ ZAPRT. PriporoÄ?ljive so predhodne najave ogleda.

Tel.: 00 386 (0)3 5870 997 e-mail: trgovina@rlv.si

www.rlv.si/muzej

Zadovoljna ekipa zaposlenih v priÄ?akovanju prvih kupcev.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 7

Poslovni oskar za Plastiko Skaza Med nominiranci za najhitrejĹĄo gazelo v savinjsko-zasavski regiji za leto 2015 tudi Biomasa iz LuÄ? – Regija rekorderka po prejetih najviĹĄjih priznanjih za hitro rastoÄ?e podjetje Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 14. septembra – NajhitrejĹĄa gazela med zelo hitrimi podjetji v savinjsko-zasavski regiji za leto 2015 je znova velenjsko druĹžinsko podjetje Plastika Skaza, lanski prejemnik naziva zlata gazela Slovenije. Za tretjega finalista za dobitnika poslovnega oskarja na nacionalni ravni so jo proglasili na prireditvi v veliki dvorani hotela Paka v Velenju. Med nominiranci za gazelo omenjene regije sta bila ĹĄe druĹžinsko podjetje Biomasa iz LuÄ? ter BaumĂźller Dravinja iz Slovenskih Konjic.

Ĺ e boljĹĄi rezultati

V pozdravnem nagovoru zbranim v veliki dvorani hotela Paka v Velenju je tamkajĹĄnji Ĺžupan Bojan KontiÄ? opozoril na pomen podjetniĹĄtva za razvoj druĹžbe in zatrdil, da ga lokalna skupnost spodbuja in mu pomaga po svojih najboljĹĄih moÄ?eh. Ĺ˝elijo ohraniti obstojeÄ?a in hkrati zagotoviti nova delovna mesta.

Suzana Kos, urednica poslovnega Dnevnika – druŞbe, organi-

7

GOSPODARSTVO

24. septembra 2015

lavnice v profesionalno vodeno in globalno usmerjeno razvojno podjetje oziroma postaja multinacionalka. Odlikuje jo dolgoletno partnerstvo z velikimi tujimi podjetji, ki poslujejo na podroÄ?ju bele tehnike ter avtomobilske in elektro industrije. Danes predstavljajo Ĺže kar 25 odstotkov celotne proizvodnje podjetja lastne razvojne reĹĄitve. Lani je podjetje ustvarilo blizu 30 milijonov evrov prihodkov, dober milijon evrov dobiÄ?ka, za prihodnje le-

Savinjsko-pasavska regija je po prejetih najviĹĄjih priznanjih za hitro rastoÄ?e podjetje rekorderka med vsemi ĹĄestimi regijami.

Od leta 2001, ko so pripravili prvi izbor, do lani sta bronasto gazelo prejeli dve podjetji, tri srebrno, zlato pa kar ĹĄest podjetij.

Iz regije SaĹĄa sta na seznamu KLS Ljubno (srebrno in zlato) ter Plastika Skaza Velenje (zlato). to napovedujejo poveÄ?anje na 40 milijonov evrov v primerjavi z letoĹĄnjim letom. 90 odstotkov prodaje dosega na mednarodnih trgih, od tega v Evropi, Afriki, Kanadi, ZDA, Avstraliji, v manjĹĄem deleĹžu pa ĹĄe na trgih drugih drĹžav.

Laura Rednak, izvrĹĄna direktorica Plastike Skaza, nam je po vnoviÄ?ni razglasitvi podjetja za najhitrejĹĄo gazelo med zelo hitrimi omenjene regije dejala, da so bile to njihove sanje Ĺže leta 2008. ÂťVse nagrade so posledica naĹĄe-

ga dobrega dela, Âťubijalske trojkeÂŤ, v kateri sta poleg mene tudi lastnika Igor in Tanja Skaza ter ne nazadnje zaposleni.ÂŤ LetoĹĄnji kazalci gospodarjenja so znova zelo spodbudni, je zagotovila, saj rastejo za od 3 do 4 milijone evrov. Za prihodnje leto imajo Ĺže podpisanih novih pogodb za dodatnih 6 milijonov evrov, proizvodne zmogljivosti pa imajo povsem zasedene. đ&#x;”˛

Nominiranci savinjsko-zasavske gazele 2015: (z leve proti desni) Rok Suhodolnik – Biomasa LuÄ?e, Laura Rednak – Plastika Skaza Velenje, in JoĹžef KlajnĹĄek - BaumĂźller Dravinja iz Slovenskih Konjic

zatorice dogodka, je med drugim navedla, da savinjsko-zasavska hitro rastoÄ?a podjetja izkazujejo ĹĄe boljĹĄe rezultate kot podjetja, ki so bila med najhitreje rastoÄ?imi v regiji lani. Sto najhitreje rastoÄ?ih podjetij regije je med letoma 2009 in 2014 ustvarilo 1.628 novih delovnih mest ali 62 odstotkov veÄ?. Pri rasti prodaje so bila letos ĹĄe nekoliko uspeĹĄnejĹĄa kot lani, saj so jo poveÄ?ala za 185

NajveÄ? podjetij s seznama stotih najhitreje rastoÄ?ih podjetij v savinjsko-zasavski regiji ima Celje (22), sledijo Ĺ˝alec z desetimi ter Slovenske Konjice in Velenje s po sedmimi.

odstotkov, lanske gazele za 160 odstotkov. DeleĹž lastnih sredstev v strukturi kapitala podjetij se je v primerjavi z lanskimi gazelami zniĹžal iz dobrih 58 na nekaj veÄ? kot 42 odstotkov, a je ĹĄe vedno viĹĄji od celotnega gospodarstva.

Iz obrtniĹĄke kooperacijske delavnice v multinacionalko

MetodoloĹĄka komisija je v utemeljitvi, zakaj je prepoznala Plastiko Skaza za gazelo savinjsko-zasavske regije 2015, med drugim zapisala, da predstavlja zgled uspeĹĄnega prehoda iz nekdaj obrtniĹĄke kooperantske de-

Zadovoljstvo zaposlenih podjetja Plastika Skaza Velenje ob razglasitvi.

Priznanja za domaÄ?e inovacije Brdo pri Kranju, 16. septembra – V okviru dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije na prireditvi na Brdu pri Kranju podelila nacionalna priznanja za najbolj inovativna podjetja in inovatorje v podjetjih ter javnih raziskovalnih zavodih. Podelili so 12 zlatih, 21 srebrnih in 4 bronasta priznanja ter 1 diplomo.

Vrsto let na tem tekmovanju

sodelujejo najboljĹĄe inovacije v regiji SaĹĄa in bile so vedno med najboljĹĄimi. Tudi tokrat je bilo tako. Med dobitniki zlatega priznanja sta bili namreÄ? dve inovaciji: popolnoma vgradni kavni avtomat IC 6 tovarne BSH HiĹĄni aparati Nazarje ter nova generacija vgradnih peÄ?ic H – bio 45/60 – 14, druĹžbe Gorenje, d. d., Velenje. Tudi med prejemniki

Zlato priznanje in srebrnih ceh Celje – Na nedavno konÄ?anem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je podjetje Kronoterm iz Orle vasi pri BraslovÄ?ah prejelo zlato priznanje Celjskega sejma za sanitarno toplotno Ä?rpalko WP2 LF-301E. Njegovo inovati-

vnost in kakovost pa je nagradila tudi komisija Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije, ki je podjetju podelila srebrni ceh. Nagrajena toplotna Ä?rpalka za pripravo sanitarne tople vode velja za tehnoloĹĄko dovrĹĄeno, saj se ponaĹĄa z

srebrnega priznanja sta dve inovaciji iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline, in sicer kuhinjski aparat Maxxi MUM iz nazarske tovarne BSH HiĹĄni aparati ter Ä?istilna naprava za pitno vodo druĹžbe Esotech Velenje. Letos se je za zlata, srebrna in bronasta priznanja potegovalo 43 najboljĹĄih inovacij iz 13 regij. đ&#x;”˛

najboljĹĄim izkoristkom v Evropi.

Podjetje je vodilni izdelovalec toplotnih Ä?rpalk pri nas, svoje izdelke razvija v Sloveniji in jih na domaÄ?em trgu tudi najveÄ? proda. Zaradi majhnosti trga in trenutnih razmer v gospodarstvu direktor Bogdan KronovĹĄek napoveduje ĹĄe veÄ?jo usmeritev v đ&#x;”˛ tp izvoz.

PodjetniĹĄkega centra Standard (Ĺ aleĹĄka cesta 2, Velenje),

v petek, 25. septembra, ob 17. uri

Prvo leto KmeÄ?ke trĹžnice Slovenj Gradec – V soboto, 12. septembra, je bilo na trĹžnici v Slovenj Gradcu precej bolj Ĺživahno in slovesno kot sicer, saj so praznovali prvi rojstni dan trĹžnice.

Vse je bilo v sozvoÄ?ju: lepo vreme, bogat spremljevalni program z Ĺživo glasbo, odliÄ?na kulinarika in ponudba lokalnih dobrot, otro-

Vabljeni na odprtje

tp

S PodjetniĹĄkim centrom Standard smo v Velenju pridobili podjetno, inovativno in spodbudno delovno okolje za mlade podjetnike. Tako bomo spodbudili razvoj malega podjetniĹĄtva in poslediÄ?no pripomogli k pridobitvi novih delovnih mest z viĹĄjo dodano vrednostjo. Velenje sicer Ĺže od nekdaj slovi kot zibelka uspeĹĄnih posameznikov, te pa Ĺželimo zadrĹžati v lokalnem okolju in jim ponuditi tudi primerno urejene prostore. ĹĄke delavnice, predvsem pa zelo pozitivna energija in dobra volja vseh, ki so bili prisotni.

TrĹžnica, ki je bila v letu dni od-

prta vsak dan od ponedeljka do sobote, se je prijela. Kolektiv zavoda Slokva si Ĺželi, da bi se razđ&#x;”˛ vijala ĹĄe naprej.

Mestna obÄ?ina Velenje mov standard 38.indd 1

9/23/2015 7:33:28 AM

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 8

8

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 16. septembra Vlada je konÄ?ala dvodnevni obisk pomurske regije, pri tem pa je premier Ĺže razkril, da Slovenija uvaja zaÄ?asni nadzor na meji z MadĹžarsko. NaĹĄa vzhodna soseda je istega dne sprejela 21 drĹžavljanov Afganistana in Irana, ki so jih slovenski policisti v soboto pred tem prijeli na mejnem prehodu Ĺ entilj.

Na izredni seji drĹžavnega zbora o Ä?lovekovih pravicah so v veÄ?jem delu opozicije opozorili, da podatki o krĹĄitvah kaĹžejo na nujnost sprememb v pravosodju, v koaliciji pa so bili mnenja, da stanje ni katastrofalno.

Premier Cerar je potrdil, da Slovenija uvaja nadzor na meji z MadĹžarsko.

Avstrijska policija je po uvedbi nadzora na meji z MadĹžarsko zaÄ?ela izvajati poostren nadzor tudi na meji s Slovenijo.

MadĹžarska policija se je spopadla s prebeĹžniki, ki so protestirali na mejnem prehodu s Srbijo in zahtevali vstop v drĹžavo. V dogodku je bilo ranjenih 20 policistov in dva otroka.

AmeriĹĄki drĹžavni sekretar John Kerry je ruskega kolega Sergeja Lavrova opozoril, da lahko ruska podpora sirskemu predsedniku ĹĄe razĹĄiri in podaljĹĄa vojno v Siriji.

ÄŒetrtek, 17. septembra ZveÄ?er je v Dobovo z mednarodnim vlakom prispelo okoli 150 prebeĹžnikov. Slovenska policija je sporoÄ?ila, da jih bo v skladu s schengenskimi pravili vrnila na HrvaĹĄko. A to se ni zgodilo.

Medtem so se mnogi bali islama. Ljubljanski nadĹĄkof je ob tem dejal, da krĹĄÄ?anska Evropa

PrebeĹžniki so se z vlakom prepeljali tudi na Dobovo.

24. septembra 2015

Mojca Ĺ truc

Sobota, 19. septembra

je na vstop v naĹĄo drĹžavo Ä?akalo najbolj ÂťogroĹža sama sebe in je ĹĄe okoli 550 prebeĹžnikov. Nekaj ne ogroĹžajo muslimaniÂŤ.

Med sindikati in delodajalci ni med njimi jih je tudi protestiralo. bilo videti skupne toÄ?ke – treV StiÄ?ni pri IvanÄ?ni Gorici je V Zagrebu je bilo medtem prenja med socialnimi partnerji so potekalo 34. sreÄ?anju katoliĹĄke beĹžnikov vse manj. Hrvatje so znova dosegla stanje vrenja. De- mladine. Zbralo se je okoli 6000 jih vztrajno vozili na mejo z Malodajalci so sporoÄ?ili, da razmi- mladih iz vse Slovenije. dĹžarsko, ki je znova odprla mejni ĹĄljajo o odstopu od socialnega prehod HorgoĹĄ s Srbijo. NajveÄ? sporazuma. HrvaĹĄka je zaprla prebeĹžnikov je sicer vstopalo v sedem mejnih prehodov na meAvstrijo – v dnevu in pol jih je ji s Srbijo. tja priĹĄlo kar 22 tisoÄ?.

Zgodaj zjutraj je obalo ÄŒila, Grki so volili in znova izvolili Siseverozahodno od prestolnice, rizo. Njen vodja Aleksis Cipras je stresel moÄ?an potres z moÄ?jo po volilni zmagi Ĺže napovedal, da 8,3. Med ljudmi je zavladala pabo koalicijo znova oblikoval z naV StiÄ?ni se je to leto zbralo okoli nika, najmanj 10 je bilo mrtvih, 6000 mladih. cionalistiÄ?nimi Neodvisnimi Grki. nastala pa je ogromna gmotna ĹĄkoda.

PrebeĹžniki so ostajali osrednja tema. Mediji so preĹĄteli, da jih je doslej v naĹĄo drĹžavo vstopilo veÄ? kot 1500, ter sporoÄ?ili, da jih na mejnem prehodu Rigonce Ä?aka Znova so bila vroÄ?a pogajanja ĹĄe okoli 750. med sindikati in vlado. SindikaPremier Cerar je bil odloÄ?en: ti namreÄ? niso Ä?isto niÄ? omilili V Slovenijo je hotelo vse veÄ? prebeĹžnikov. Premier Cerar je ÂťVemo, da HrvaĹĄka ni opravila svojih staliĹĄÄ?. ocenil, da je HrvaĹĄka ob prvem svoje naloge. Zadeve so uĹĄle izDa je denarja premalo, je ugonavalu zadeve spustila iz rok. pod nadzora in priĹĄlo je celo do tavljal tudi minister Mramor, ki NaĹĄa policija se je trudila ravna- nekorektnih usmerjanj beguncev je izraÄ?unal, koliko milijonov nas ti drugaÄ?e. Zaradi pritiska pre- proti Sloveniji.ÂŤ bo stala kriza s prebeĹžniki.

Vse bolj glasne so bile zgodbe beĹžnikov na policijski kordon DrĹžavni zbor je z vpraĹĄanji prena mejnem prehodu Rigonce je policistov, katerih naloga je va- mierju Miru Cerarju in ministrom rovati drĹžavno mejo; pritoĹževali zaÄ?el redno septembrsko sejo. uporabila solzivec.

Koordinacija nevladnih in hu- so se nad delovnimi razmerami, Mejna prehoda Rigonce in manitarnih organizacij je takoj ki so jim bili izpostavljeni ob de- ObreĹžje, kjer je bil naval begunpozvala vlado, naj ne Ä?aka na javnostih s prebeĹžniki. cev v zadnjih dneh najveÄ?ji, sta bila Medtem ko so prebeĹžnike iz Hr- prazna, mejni prehod Dobova pa vaĹĄke vozili na MadĹžarsko, je Av- je ĹĄe vedno ostal preventivno zaprt strija sporoÄ?ila, da bo prebeĹžnike za mednarodni ĹželezniĹĄki promet. v skladu z dublinsko uredbo vraÄ?ala v Slovenijo in na HrvaĹĄko.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je prispel na prvo postajo svojega devetdnevnega potovanja, na Kubo.

Ponedeljek, 21. septembra

Petek, 18. septembra

Zaradi pritiska nekaterih prebeĹžnikov je bila naĹĄa policija prisiljena uporabiti solzivec.

skupni evropski dogovor, ampak naj nemudoma vzpostavi begunski koridor. Premier je pojasnil, da kaj takĹĄnega ne moremo storiti, saj ni v skladu z zakonodajo.

Predsednik republike Borut Pahor je pomilostil lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je na zaÄ?etku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen.

Konfederacija slovenskih sindikatov je zdruĹžila Ĺže veÄ? kot 30 sindikatov, od teh ĹĄtiri iz javnega sektorja, in prejela odloÄ?bo o reprezentativnosti sindikalne centrale.

HrvaĹĄka je pod pritiskom preko 17 tisoÄ? prebeĹžnikov, ki so v dveh dneh vstopili v drĹžavo, dokonÄ?no popustila in zaÄ?ela brez popisovanja vse prevaĹžati do meje s Slovenijo ali MadĹžarsko.

Nedelja, 20. septembra Minister Mramor je bil dobre volje. Napovedal je, da proraÄ?unska predloga za 2016 in 2017 zaradi obÄ?utno viĹĄjih predvidenih prihodkov omogoÄ?ata, da se ob zniĹžanju primanjkljaja v skladu z zavezami Slovenije zviĹĄajo prihodki veliki veÄ?ini ministrstev.

Na najbolj obremenjenih mejnih prehodih ObreĹžje in Rigonce

Praznili so se tudi hrvaĹĄki zbirni centri, na MadĹžarsko pa je v 72 urah vstopilo veÄ? kot 18 tisoÄ? ljudi; drĹžava je zato sprejela zakon, ki med drugim vojski dovoljuje, da lahko na meji tudi strelja.

SeĹĄla sta se predstavnika Rusije in Izraela. Povedala sta, da se bosta drĹžavi dogovarjali o vojaĹĄkih akcijah v Siriji, da bi se izognili medsebojni sestrelitvi letal.

Torek, 22. septembra Minister pravi, da bo pri prihodnjih proraÄ?unih nekoliko laĹžje.

Obèankam in obèanom Šoťtanja èestitamo ob njihovem prazniku in jim Şelimo ťe naprej veliko delovnih uspehov.

SvetniĹĄka skupina SMC

DrĹžavni zbor je zaÄ?el redno septembrsko sejo.

Ĺ e je vrelo okrog socialnega sporazuma. ZdruĹženje delodajalcev Slovenije je napovedalo, da bo v primeru, Ä?e bo vlada podprla spremembe minimalne plaÄ?e, resniÄ?no odstopilo od socialnega sporazuma. Premier Cerar je ostal optimist, povedal je, da verjame v dogovor.

Notranji ministri Evropske unije so na izrednem sreÄ?anju v Bruslju potrdili naÄ?rt za prerazporeditev 120 tisoÄ? beguncev, Ä?eprav so ĹĄtiri Ä?lanice (MadĹžarska, ÄŒeĹĄka, SlovaĹĄka in Romunija) obveznim kvotam ostro nasprotovale.

Da je dogajanje s prebeĹžniki pereÄ? problem, je razkrival tudi dialog med Srbijo in HrvaĹĄko.

Potem, ko je ponoÄ?i v begunsko ĹĄotoriĹĄÄ?e v Opatovcu na HrvaĹĄkem, v bliĹžini meje s Srbijo, priĹĄlo veÄ? tisoÄ? prebeĹžnikov, se je komunikacija med drĹžavama sprevrgla na raven obtoĹževanja.

Na dan je priĹĄla afera, da je Volkswagen goljufal na testih emisij avtomobilov na dizelski pogon v ZDA. Grozi u visoka kazen, delnice podjetja so strmo padle.

Nenadomestljivost Ä?loveĹĄkega stika StarejĹĄe generacije z zaÄ?udenjem, deloma obÄ?udovanjem, deloma pa nekakĹĄnim kanÄ?kom otoĹžnega zavidanja gledajo na danaĹĄnje mlade, ki odraĹĄÄ?ajo v svetu interneta in povezljivosti. Zaradi slednjega so razdalje med ljudmi po svetu skrÄ?ile. Vsak trenutek lahko komuniciramo s skoraj komerkoli na skoraj kateremkoli delu sveta. Bistveno laĹžje imamo in TjaĹĄa Zajc ohranjamo prijateljstva iz razliÄ?nih drĹžav. To v je primerjavi s svetom pred 15 leti povsem spremenilo naÄ?in ustvarjanja novih poznanstev in naÄ?in sklepanja poslov.

S pomoÄ?jo aktivnosti na socialnem omreĹžju LinkedIN si lahko gradimo prepoznavnost na poslovnem podroÄ?ju. V duhu ameriĹĄke ideologije o izbiri in samostojno ustvarjenih (self-made) posameznikih nekateri verjamejo, da lahko s tem v kariernem smislu veliko doseĹžeĹĄ. Do doloÄ?ene mere to drĹži. Z angaĹžiranostjo v diskusijah lahko pritegneĹĄ pozornost zanimivih ljudi na pomembnih poloĹžajih in prek njih prideĹĄ v stik do drugih pomembnih ljudi. A bolj, kot se spuĹĄÄ?aĹĄ v poslovni svet uspeĹĄnih in “pomembnejĹĄihâ€?, bolj odpadejo pisna priporoÄ?ila in Ĺživljenjepis na spletu, bolj so pomembne realne povezave z ljudmi in osebna priporoÄ?ila. Ta delajo razliko med tem, ali bo nekdo tvoje elektronsko sporoÄ?ilo prebral, ali vrgel v smeti, ĹĄe preden bi ga preletel. Morda nepraviÄ?no, morda kruto, a realno.

VÄ?asih je veljalo, da je novinar vreden toliko, kolikor telefonskih ĹĄtevilk ima v svoji beleĹžki. Danes smo prepriÄ?ani, da ni veÄ? tako, saj - vsaj v Sloveniji - po nekaj letih poznaĹĄ dovolj ljudi, novinarskih kolegov, da z dvema ali tremi klici prideĹĄ do kontakta kogarkoli izmed pomembnih. Mnogo ljudi je preprostih in dostopnih in se s prijaznim kratkim pojasnilom po telefonu odzovejo tvoji proĹĄnji. V drugih primerih je telefonska ĹĄtevilka daleÄ? od uspeha za dosego cilja. A ena osnovnih novinarskih nalog je, da vsakodnevno spoznavamo nove ljudi. PiĹĄemo elektronska sporoÄ?ila neznancem in upamo, da bodo na njih odgovorili. Pogosto se zgodi, da naĹĄi maili obtiÄ?ijo ali so ignorirani. To je normalni, vÄ?asih izjemno frustrirajoÄ?i del dela, pri katerem potem paÄ? poiĹĄÄ?eĹĄ drugo reĹĄitev, laĹžje dostopni kontakt, v javnosti manj prepoznanega strokovnjaka.

S podobno teĹžavo dostopanja do ljudi, ki ti lahko pomagajo do uspeha, se sooÄ?ajo mladi podjetniki. Nemalokrat so obupani ali nejevoljni, Ä?e so prepriÄ?ani o vrednosti svoje inovacije in poslovne ideje, a nikakor ne morejo najti investitorja zanje. Dobiti termin za sestanek ali pozornost po telefonu ali mailu pomembnih in vplivnih v industriji je brez povezav in ĹĄiroke socialne poslovne mreĹže teĹžko. ÄŒe po elektronski poĹĄti poĹĄljeĹĄ vpraĹĄanje nekemu tujemu direktorju, ki te ne pozna, obstaja velika verjetnost, da bo sporoÄ?ilo ignoriral. Dnevno ima na urniku preveÄ? sestankov, v elektronskem nabiralniku pa preveÄ? mailov, opisov, predlogov in proĹĄenj, da bi imel energijo za spoznavanje neznancev. Po drugi strani, Ä?e mu mail napiĹĄe kakĹĄen njegov prijatelj in ga prosi, da govori s tabo, bo prej pripravljen komunicirati. Nalogo selekcije je deloma zanj Ĺže nekdo opravil.

ReĹĄitev, ki ni poceni, a je nujna, je tako ekstrovertiranost, izurjenost v nastopanju in tkanju novih poznanstev na konferencah v tujini, kjer na pomembne zaposlene ljudi lahko naletiĹĄ v Ĺživo. Z dobrim pristopom dobiĹĄ vsaj malo pozornosti, kakĹĄen kontakt in nasvet. ÄŒloveĹĄki stik je danes, ne glede na digitalizacijo in porast brezosebnosti v komuniciranju, ĹĄe vedno kljuÄ? za odpiranje vrat. Ĺ˝al mnogi, ki teh osebnostnih lastnosti nimajo ali ne razvijejo, obstanejo na drugi strani, ne glede na to, koliko bi lahko dosegli glede na svoje sposobnosti. đ&#x;”˛

Na gimnaziji ĹĄe dva zlata maturanta Velenje – Po podatkih DrĹžavnega izpitnega centra so se sploĹĄni maturantje na jesenskem roku odrezali precej slabĹĄe kot lanski. Maturo je tokrat na ravni drĹžave uspeĹĄno opravilo le 420 kandidatov ali 36,5 odstotka vseh, ki so jo opravljali, kar je najslabĹĄe v zadnjih ĹĄestih letih. Za primerjavo – lani je maturo v jesenskem roku opravilo 54,3 odstotka kandidatov. Ĺ tevilke se povsem razlikujejo od maturitetnih rezultatov v letoĹĄnjem spomladanskem roku, ko je sploĹĄno maturo izdelalo 89,7 odstotka kandidatov, kar je najveÄ? doslej od zaÄ?etka izvajanja mature.

Na Gimnaziji Velenje so bili po rezultatih spomladanskega dela sploĹĄne mature nekoliko razoÄ?arani, saj so imeli le dve zlati maturantki. Po njenem jesenskem delu pa je to stanje precej boljĹĄe. Mednje sta se namreÄ? vpisala ĹĄe AljoĹĄa GradiĹĄnik, ki se je pritoĹžil na rezultat spomladanskega dela mature in s pritoĹžbo na oceno uspel, maturo pa je z dvigovanjem ocen opravljala v jesenskem roku ĹĄe Manja KopuĹĄar in dosegla 31 toÄ?k. Tako je tudi ona postala zlata maturantka. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 9

9

MED VAMI

24. septembra 2015

TeĹžave naj bi reĹĄili v naslednjih treh, ĹĄtirih letih Novi direktor Zdravstvenega doma Velenje razoÄ?aran nad stanjem v zdravstveni postaji v Ĺ martnem ob Paki – Veliko dela za obÄ?ino, vodstvo in zaposlene Tatjana PodgorĹĄek

Skorajda ne mine teden, da me ne bi kdo pocukal za rokav v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki in izrazil nezadovoljstvo nad delovanjem tamkajĹĄnje zdravstvene postaje, sploh sploĹĄne in pediatriÄ?ne ambulante. Ena od zdravnic je zaradi bolezni pogosto odsotna, druga prihaja le enkrat na teden ... Dostop do osnovnih zdravstvenih storitev naj bi bil zaradi tega omejen, teĹžko pa je tudi ob pogosti odsotnosti izbranega zdravnika razlagati svoje zdravstvene teĹžave drugemu.

Po ĹĄest specializantov

Internist Zdenko Kikec, ki je prevzel vodenje javnega zavoda

Zdravstveni dom Velenje (kamor sodi tudi ĹĄmarĹĄka zdravstvena postaja) v zaÄ?etku tega meseca, je povedal, da se zaveda kadrovskih teĹžav. PoskuĹĄajo jih reĹĄevati po najboljĹĄih moÄ?eh z zaÄ?asnimi ukrepi, ker drugaÄ?nih reĹĄitev v tem trenutku ni. V zdravstveni postaji je vsak dan prisotna ena zdravnica, druga je bila do odhoda na medicinsko fakulteto prav tako prisotna vsak dan, sedaj je manjkrat. Njeno odsotnost za zdaj zapolnjujeta specializant in zdravnik iz Velenja. ÂťV naĹĄem zavodu imamo kadrovske teĹžave v pediatriji, a moram reÄ?i, da se obzorja svetlikajo. Imamo ĹĄest specializantk, ki bodo zaÄ?ele polniti kadrovsko vrzel od druge polovice prihodnjega leta dalje. V na-

slednjih treh, ĹĄtirih letih bodo vse konÄ?ale specializacijo. Upam, da bodo ostale v lokalnem okolju. S tem bi reĹĄili teĹžave. Enak poloĹžaj je v druĹžinski medicini, v kateri imamo prav tako ĹĄest specializan specializantov. Ti bodo prihajali k nam postopoma v naslednjih dveh, treh letih.ÂŤ Do takrat, pravi Kikec, bodo teĹžave reĹĄevali tako kot doslej.

Zaupanje do zdravnikov

Kikec verjame, da je bolnikom ob prihodu v zdravstveno posta postajo teĹžko, ker njihovega izbranega zdravnika nadomeĹĄÄ?a drug. A je teĹžko tudi zdravniku, saj bolnika ne pozna. Za njegovo obravnavo potrebuje veÄ? Ä?asa, energije. ÂťPrepriÄ?an sem, da tisti, ki nadomeĹĄÄ?ajo izbranega zdravnika, vloĹžijo

Vpis odziv na dogajanja v energetiki Na Fakulteti za energetiko zmanjťali ťtevilo vpisnih mest – S prizidkom boljťi pogoji Tatjana Podgorťek

Zdenko Kikec: ÂťKadrovske reĹĄitve so na obzorju.ÂŤ

Ĺ tudijski programi so prilagojeni potrebam tega gospodarstva. ÄŒe se ta Na Fakulteti za energetiko (s sede- sreÄ?uje s teĹžavami, se to odraĹža tudi Ĺžem v KrĹĄkem in stalno dislocirano pri vpisu. Zato si Ĺželimo, da bi bila enoto v Velenju) v tem trenutku ĹĄe energetika v prihodnje trdnejĹĄa, saj bi ne morejo govoriti o ĹĄtevilu vpisanih na fakulteti, kjer izobraĹžujemo kadre ĹĄtudentov za ĹĄtudijsko leto 2015/16. zanjo, imeli manj teĹžav.ÂŤ Novo ĹĄtudijsko leto bo zagotovo ÂťSmo sredi drugega vpisnega roka, tretji pa nas Ä?aka oktobra, Âť je poja- zelo zaznamoval prizidek k InĹĄtitutu snila Sonja Novak, pomoÄ?nica tajni- za energetiko v KrĹĄkem. Temeljni kaka fakultete. V primerjavi s prejĹĄnjim men zanj so poloĹžili na zaÄ?etku tega pridoĹĄtudijskim letom so nekoliko zmanjmeseca, z njim pa bodo prido infrastruktuĹĄali ĹĄtevilo prostih vpisnih mest, bili potrebno infrastruktu znanstvein sicer so po prvem prijavnem ro za izvajanje znanstve roku za 25 mest za univerzinoraziskovalnega dela bitetni ĹĄtudijski program prve v energetiki. To je bi stopnje energetike prejeli 25 lo Ĺže doslej na visoki prijav, na 70 prostih mest ravni, kar dokazujejo za visokoĹĄolski ĹĄtudijski pridobljeni ĹĄtevilni nacionalprogram pa je bilo prijav aktualni nacional 63. Po besedah soni, mednarodni in progovornice se tru trugospodarski pro NaloĹždijo, da bo ĹĄtejekti. NaloĹž ba v prizidek vilo vpisanih in spremljaĹĄtudentov v joÄ?e objeknovem ĹĄtu-te je vredna dijskem le-5,2 milijona tu veÄ?je ali evrov, od tevsaj enako ga je dobre lanskemu, ko so imeli Sonja Novak: Študente motiviramo s 4 milijone vsega sku- sodelovanjem v projektih in na tekmovanjih, evrov namepaj vpisanih na katerih dosegajo zelo dobre rezultate, kar njeno za na270 ĹĄtuden- potrjuje, da so pridobljena znanja kvalitetna kup raziskotov in ĹĄtuin uporabna.ÂŤ valne opreme. Denar dentk.

Na fakulteti izvajajo visokoĹĄolski je fakulteta pridobila iz evropskega strokovni, univerzitetni, magistrski sklada za regionalni razvoj, z vsebiin doktorski ĹĄtudijski program Ener- no prizidka pa bodo laĹžje udejanjagetika. Ĺ tudentom omogoÄ?ajo, da li prizadevanja po razvoju ĹĄe kakodel ĹĄtudijskih obveznosti namesto vostnejĹĄe raziskovalne ter razvojne na matiÄ?ni fakulteti opravijo na dru- dejavnosti. Je ureditev laboratorijev gih fakultetah v Sloveniji ter partner- v prizidku ÂťnadomestekÂŤ za pred leskih univerzah v tujini. Povezovanje ti naÄ?rtovane laboratorije za potres ĹĄtevilnimi institucijami krepijo ĹĄe be fakultete v Velenju v okviru stare na mednarodni ravni, saj so v peda- elektrarne oziroma Centra energije? goĹĄki in raziskovalni proces vpeti tu- ÂťNe. V dislocirani enoti v Velenju za ji strokovnjaki. Na vpraĹĄanje, zakaj te namene uporabljamo zmogljivosti je zanimanje za ĹĄtudijske programe MedpodjetniĹĄkega izobraĹževalnega skromnejĹĄe od priÄ?akovanega, je No- centra Ĺ olskega centra Velenje,ÂŤ je vakova odgovorila: Študij se izvaja sklenila pogovor Sonja Novak. đ&#x;”˛ v okoljih, za katera je znaÄ?ilna prisotnost velikih energetskih sistemov.

veliko volje, znanja in Ä?asa za to, da je bolnik pravilno obravnavan.

Dokler ne bomo zapolnili mest s stalnimi zdravniki, pa lahko le prosim bolnike za njihovo potr potrpeĹžljivost in zaupanje do zdrav zdravnika, ki je takrat v ambulanti.ÂŤ Sogovornik je ĹĄe dejal, da Ĺželi kadrovska vpraĹĄanja re reĹĄiti dolgoroÄ?no. SreÄ?ati se namreÄ? namerava s ĹĄtu ĹĄtudenti medicinske fakultete iz Ĺ a Ĺ aleĹĄke doline, ki ĹĄtudirajo v Ljubljani in Mariboru, spoznati njihove Ĺže Ĺželje po za zaposlitvi v domaÄ?em okolju, kjer poleg zdravnikov

druĹžinske medicine, pediatrov potrebujejo ĹĄe ginekologa in radiologa.

Zagotoviti je potrebno

Zdenko Kikec si je razmere v ĹĄmarĹĄki zdravstveni postaji pred nedavnim ogledal tudi sam in bil nad videnim razoÄ?aran. Ni v njihovi moÄ?i obnova stavbe, v kateri je zdravstvena postaja. Ta je dotrajana in potrebna temeljite obnove. Priznava pa, da morajo poleg obÄ?ine veliko postoriti tudi sami, tako vodstvo javnega zavoda kot zaposleni na postaji. ÂťDelamo v dobrobit bolnikov. Ti so zame sveti. Mi smo tukaj zato, da jim po svojih moÄ?eh nudimo najboljĹĄe usluge. Za to pa moramo zagotoviti zaposlenim ustrezne delovne pogoje, imeti pa moramo tudi strokovne in poĹžrtvovalne delavce,ÂŤ je ĹĄe dejal Zdenko Kikec. đ&#x;”˛

Velenjski satelitski center k celjskemu urgentnemu centru Slovenj Gradec, 10. septembra – DevetÄ?lanski svet SploĹĄne bolniĹĄnice Slovenj Gradec se je sestal prviÄ? v novi zasedbi, odkar je vlada kot ustanoviteljica tega javnega zdravstvenega zavoda v njem zamenjala pet Ä?lanov. Namesto Nika Kolarja ga sedaj vodi Ksandi Javornik. Pri seznanjanju s projektom ureditve urgentnega centra v slovenjgraĹĄki bolniĹĄnici je direktor bolniĹĄnice Janez Lavre predstavil podatke iz enotne metodologije organizacije urgentnih centrov, ki jo je prejĹĄnji mesec potr-

dil zdravstveni svet. Ta predvideva krÄ?enje gravitacijskega obmoÄ?ja slovenjgraĹĄkega urgentnega centra za veÄ? kot polovico.

Po besedah Lavreta se namreÄ? satelitski urgentni center Radlje prikljuÄ?uje urgentnemu centru v Mariboru, satelitski urgentni center Velenje pa urgentnemu centru Celje. ÂťEnotna metodologija nas je zelo presenetila. NaĹĄ urgentni center, katerega izgradnjo poÄ?asi zakljuÄ?ujemo, je bil zgrajen za 143 tisoÄ? prebivalcev, vkljuÄ?no z obema omenjenima obmoÄ?jema. Iz regi-

je SaĹĄa prihaja k nam tretjina pacientov.ÂŤ Lavre je glede naÄ?rtovanega delovanja urgentnega centra opozoril ĹĄe, da ne vedo, kdaj bo v njem zaÄ?el delovati sploĹĄni zdravnik. Kljub veÄ?letnim prizadevanjem bolniĹĄnica ĹĄe nima specializanta urgentne medicine. Prostori centra so predvideni v obnovljenem delu bolniĹĄnice in jih trenutno opremljajo. Kljub vloĹženi reviziji za sklop opreme naj bi namestili opremo do konca oktobra, center pa naj bi zaÄ?eli deđ&#x;”˛ tp lati 1. decembra letos.

Novo vodstvo, ideje in energija Namesto Hermana ArliÄ?a vodja mestnega odbora stranke SLS Dani GradiĹĄnik – V prihodnje Ĺželijo imeti v svetu lokalne skupnosti pomembnejĹĄo vlogo Tatjana PodgorĹĄek

Mestni odbor stranke SLS Velenje ima novega predsednika. Ĺ kalÄ?ana Hermana ArliÄ?a je zamenjal Dani GradiĹĄnik iz ÄŒrnove pri Velenju. ÂťV stranki SLS v tukajĹĄnjem okolju je zavel nov veter. Med drugim zato, ker sva bila s preferenÄ?nimi glasovi na lanskih oktobrskih volitvah izvoljena v mestni svet dva kandidata stranke. Kasneje je priĹĄlo med nama do razliÄ?nih pogledov v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi stranke, poslediÄ?no pa do odloÄ?itve drugega, da bo deloval kot samostojni svetnik,ÂŤ je pojasnil svetnik stranke SLS v Mestni obÄ?ini Velenje Mihael Letonja. Dodal je ĹĄe, da bo stranka delovala na desni sredini, zagovarjala dobre

Rekli so â?ą Marko ZidanĹĄek, predsednik SLS, o delu Mestnega odbora SLS Velenje: ÂťMestni odbor SLS Velenje je usmerjen v prihodnost – kot SLS nasploh. Smo odprta desnosredinska stranka, ki se je vselej zavzemala za visoko kakovost Ĺživljenja vseh drĹžavljank in drĹžavljanov. ÄŒlani stranke v Velenju so pod vodstvom predsednika Danijela GradiĹĄnika naĹĄli nov zagon, aktivno pa deluje tudi naĹĄ Ä?lan v velenjskem mestnem svetu Mihael Letonje. PrepriÄ?an sem, da bodo imeli skupaj priloĹžnost pomagati in sooblikovati uÄ?inkovite reĹĄitve mnogih lokalnih vpraĹĄanj in problematik.ÂŤ

ÂťSmo ekipa somiĹĄljenikov, ki bo ustvarila dobre pogoje za vse, kar nas Ä?aka v prihodnje,ÂŤ zagotavljata Dani GradiĹĄnik in Mihael Letonja.

projekte, ki bodo v blaginjo tukajĹĄnjim obÄ?anom in obÄ?ankam. Letonja verjame, da bodo z novim vodstvom v prihodnje imeli v mestnem svetu pomembnejĹĄo vlogo kot danes, ko delujejo v opoziciji.

Dani GradiĹĄnik zase pravi, da ni na ÂťpolitiÄ?ni sceniÂŤ od vÄ?eraj. ÄŒlan stranke je Ĺže blizu 20 let, tudi njen vidnejĹĄi predstavnik v lokalni skupnosti. V prejĹĄnjih letih je bil podpredsednik njenega mestnega odbora, vodil je odbor Nove generacije v Velenju, s katerim so izpeljali nekaj odmevnejĹĄih projektov. ÂťStranka me je prepriÄ?ala z vrednotami, ki jih zagovarja. To so tudi moje vrednote.ÂŤ Na odloÄ?itev za vodenje odbora pa so ga prepriÄ?ali preostali v 9-Ä?lanskem izvrĹĄilnem odboru. ÂťOb tej priloĹžnosti bi se rad zahvalil dosedanjemu vodstvu stranke za opravljeno delo.ÂŤ GradiĹĄnik zagotavlja, da se zavedajo odgovornosti do okolja, delavcev, kmetov,

prebivalcev podeĹželja in urbanega srediĹĄÄ?a, gospodarjenja z naravnimi dobrinami.

V rudarskem mestu so te kategorije ĹĄe posebej prepletene, kos pa jim bodo – meni sogovornik – s sveĹžimi idejami, energijo in pripravljenostjo za teĹžko delo. ÂťZa nas zelo pomembna kategorija so mladi. V tukajĹĄnjem okolju deluje mestni odbor Nove generacije, podmladek stranke SLS. ZdruĹžuje mlade od 15. do 32. leta starosti, zato vabim vse, ki so jim blizu vrednote SLS, da se nam pridruĹžijo in soodgovorno pomagajo pri zagotavljanju pogojev za uspeĹĄno delovanje.ÂŤ GradiĹĄnik ne skriva Ĺželje po veÄ?jem ĹĄtevilu Ä?lanov stranke, simpatizerjev, somiĹĄljenikov. Za njihove pobude, mnenje in kritike, predloge so jim poleg sodobnejĹĄih sredstev komuniciranja na voljo tudi ob uradnih urah v pisarni stranke nad prodajalno Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka đ&#x;”˛ dolina v Velenju enkrat na mesec.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 10

10

IZOBRAŽEVANJE

24. septembra 2015

Mladi kiparji ustvarjali drevesa Po dolgih letih je imela tokrat 42. Mala Napotnikova kiparska kolonija temo – Nastalo 12 lesenih kipov in malih plastik Velenje, 19. septembra – Da spomin na kiparja Ivana Napotnika ne zamre, so zasluĹžni tudi na MedobÄ?inski zvezi prijateljev mladine Velenje. Vsako leto na pragu jeseni pripravijo Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo, v kateri osnovnoĹĄolci skupaj z mentorji, njiho-

vimi likovnimi pedagogi oblikujejo les.

NajveÄ? kolonij se je odvilo v rojstnem kraju Ivana Napotnika, v Zavodnjah.

LetoĹĄnja – bila je 42. po vrsti – pa je v petek in soboto potekala v okolici Vile Mojca, ki kmalu ne bo veÄ? sedeĹž MZPM Velenje. ÂťDogovorjeni smo, da se s kolonijo selimo po Ĺ aleĹĄki dolini, zato smo jo ĹĄe zadnjiÄ? pripravili pri Vili Mojca. Veseli smo, ker tudi letos na njej sodelujejo vse osnovne ĹĄole iz Ĺ aleĹĄke doline, pridruĹžili pa so se nam tudi gostje iz osnovnih ĹĄol Prebold in BraslovÄ?e ter dva Ä?lana DruĹĄtva ĹĄaleĹĄki likovniki. Ustvarja 38 otrok in 10 mentorjev. Z nami je tudi akademski kipar Silvo KretiÄ?, ki usmer-

Ines Remenih (desno) med izrezovanjem medvedka na drevesu.

Letos nastala dela bodo v kratkem postavili na ogled tudi v avli MO Velenje, zagotovo pa jih bodo pokazali tudi ob otvoritvi vile RoĹžle, v katero se kmalu seli MZPM Velenje, zato jo bodo lahko ja delo,ÂŤ nam je v petek, ko so mali ki- in na kipe dodajali zadnje detajle. Eni videli vsi, ki jih zanima otroĹĄka ustvarparji zaÄ?eli delati, povedala sekretarka so uporabili tudi barve, veÄ?ina ekip pa jalnost.Ta vsako leto znova preseneti. đ&#x;”˛ MZPM Velenje Tinca KovaÄ?. Po nekaj je tokrat pustila naravni videz lesa. Naurah dela se je Ĺže videlo, kako so se eki- stalo je 14 kipov in malih plastik, ki so pe lotile letoĹĄnje teme ÂťdrevoÂŤ. Ĺ˝e prvi jih v soboto ob 14. uri razstavili na vrtu Rekli so â?ą ÂťRes je fajnÂŤ dan so ustvarili prav posebna lesena dre- Vile Mojca in tako simboliÄ?no konÄ?ali vesa, ki so jih v soboto le ĹĄe finalizirali letoĹĄnje kiparsko ustvarjalno druĹženje.

Ines Remenih iz ĹĄmarĹĄke OĹ Bratov Letonje: ÂťNa kiparski koloniji sem prviÄ?. UĹživam, res je ÂťfajnÂŤ. Ne le da je prav poseben obÄ?utek izrezovati les, tudi druĹžba je super. RaAljaĹž Verboten (v da imam likovno umetnost, sploh sredini) je skupaj risanje, kiparjenje pa ĹĄele spoznaf Florjanom in vam. Ni lahko, saj te po nekaj urah larsom izdelal zaÄ?ne boleti roka, ker uporabljam skulpturo iz tako dleta kot kladiva. Upam, da reÄ?nega lesa. ne dobim Ĺžuljev. NaĹĄa ekipa se je odloÄ?ila, da oblikujemo kip medvedka, ki pleza na drevo. Gre nam dobro, zato bo dva dni Ä?isto dovolj, da skulpturo konÄ?amo.ÂŤ AljaĹž Verboten, OĹ Livada: ÂťVsi trije, tudi Florjan in Lars, ki smo v ekipi naĹĄe ĹĄole, Ĺže imamo izkuĹĄnje z obdelavo lesa, saj smo to v ĹĄoli poÄ?eli tudi pri izbirnem predmetu. Sam veliko oblikujem les, kiparim, pripravljam tudi drva. V prostem Ä?asu izdelujem male lesene kipce, ker mi je to res ÂťfajnÂŤ poÄ?eti. Na kolonijo se nismo veliko pripravljali, odloÄ?ili smo se le, da za oblikovanje naĹĄe skulpture drevesa uporabimo reÄ?ni les. Iz njega, kot vidite, nastaja res lepo drevo. Manjkajo nam le ĹĄe finese, ki jih bomo dodali jutri.ÂŤ

875-letnica benediktinskega samostana Gornji Grad – ObÄ?ina Gornji Grad in tamkajĹĄnja Ĺžupnija oziroma celjska ĹĄkofija sta pripravila mednarodno sreÄ?anje in slovesnost, s katero sta zaznamovala 875-letnico tamkajĹĄnjega benediktinskega samostana in prve omembe kraja Gornji Grad. Slovesno maĹĄo je v gornjegrajski katedrali vodil celjski ĹĄkof Stanislav

LipovĹĄek. Ta je med drugim dejal, da je to ĹĄe danes ena najveÄ?jih cerkva v Sloveniji, biser baroÄ?nega stavbarstva in tudi slikarstva.

Dogodka so se udeleĹžili predstavniki benediktinskih samostanov iz sosednjih drĹžav ter pobratenih obÄ?in iz Avstrije in Italije.

Gornjegrajski Ĺžupan Stanko Ogradi je v nagovoru zbranim v

katedrali med drugim menil, da lahko ĹĄtejejo ustanovitev samostana med pomembnejĹĄe dogodke pri vzpostavljanju cerkvene organiziranosti na Slovenskem.

Malo je krajev, v katerih bi se skozi zgodovino prepletalo toliko razliÄ?nih in pomembnih dogodkov. ÄŒeprav so bili deli samostana uniÄ?eni, so se nekateri ohranili in njihova dolĹžnost ter obveza do prednikov je, da za podedovano kulturno ter zgodovinsko dediĹĄÄ?ino skrbijo ter jo ohranijo za prihodnje rodove. ÂťKot smo se povezali v preteklo-

sti, se moramo tudi v prihodnje v kulturni, veri ali turizmu. Prijateljstvo nima meja.ÂŤ Omeniti velja, da je oglejski patriarh Pelegrin dal leta 1140 na posesti, ki jo je odstopil lokalni zemljiĹĄki gospod Dipold Kager, ustanoviti benediktinski samostan. Ta je postopoma veÄ?al svoj vpliv in materialne koristi, ki pa jih je kasneje izgubil zaradi sporov s plemiĹĄkimi druĹžinami. Ker S slovesnosti (foto: arhiv obÄ?ine Gornji Grad) se gornjegrajski benediktinci niso hoteli prilagoditi pravilom lju- razpustila. Od takrat so ljubljan- vpliv je pripomogel tudi h gradnji bljanske nadĹĄkofije, je ta samo- ski ĹĄkofje Gornji Grad obÄ?asno gornjegrajske katedrale. đ&#x;”˛ Tp stan v Gornjem Gradu leta 1473 uporabljali za rezidenco. Njihov

KOMUNALNO

p o d j e t j e

VELENJE

Gradimo vaĹĄ svet. ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

PobreĹžje 6a | 2284 Videm pri Ptuju www.nival.si

ÄŒestitamo

za praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

080 80 34 BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 11

11

KULTURA

24. septembra 2015

Pika kraljica in Ĺžupanja hkrati Otvoritveni druĹžinski dan odliÄ?no obiskan – Piko prinesli na kraljevem stolu – Otrokom obljubila ogromno zabave in Ä?alapink – Sobotni Pikin dan bo tudi letos bogat

prav so jo na prizoriĹĄÄ?e v spremstvu bobnarjev prinesli na kraljevem stolu, saj se je letos odloÄ?ila, da je kraljica. Temu nazivu pa je dodala tudi Ĺžupanskega.

Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? ji je na otvoritveni slovesnosti pre-

Ä?i ni. Dopoldne obisk ni bil tako velik, popoldne pa ogromen.

Dogajanje je bilo pestro; male Pike in gusarji so uĹživali v programu na Pikinih odrih, mnogi so Ĺže ustvarjali v Pikinih delavnicah. Zanimivo jim je bilo na vo-

vse do 18.30. Veliko se dogaja tudi v mestu, kjer obiskovalci od vsepovsod obiskujejo Pikine gledaliĹĄke predstave in si ogledujejo zanimive Pikine razstave. In kot bi mignil, bo tu sobota, zadnji dan Pikinega festivala. Pikin

• elektronsko kartico (brezkontaktno Ä?ip kartico) iz preteklega ĹĄolskega oz. ĹĄtudijskega leta ali nakup nove, kar stane 10 evrov.

Ĺ tudentje, pravoÄ?asno po subvencionirano vozovnico!

VeÄ? vrst vozovnic.

Do subvencionirane vozovnice so upraviÄ?eni dijaki, ĹĄtudentje in udeleĹženci izobraĹževanja odraslih, ki bivajo najmanj dva kilometra od kraja izobraĹževanja. Na prodajnih mestih Slovenskih Ĺželeznic je mogoÄ?e kupiti subvencionirane meseÄ?ne, polletne in letne vozovnice ter vozovnice za deset voĹženj. PriporoÄ?ljivo jih je kupiti v predprodaji in se tako izogniti gneÄ?i na blagajnah v prvih dneh novega ĹĄtudijskega leta.

Z e-vlogo do nagrade!

E-vlogo za subvencionirane vozovnice lahko dijaki in ĹĄtudentje izpolnijo na spletni strani Slovenskih Ĺželeznic in si tako poenostavijo nakup, hkrati pa sodelujejo v nagradnem Ĺžrebanju za potovanje in 3 dnevni oddih v Termah Olimia.

Dodatni popusti s subvencionirano vozovnico

• veljavni osebni dokument; • izpolnjeno in na ĹĄoli potrjeno vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice ali potrdilo o vpisu; • v primeru opravljanja praktiÄ?nega izobraĹževanja potrjeno vlogo in Potrdilo o opravljanju praktiÄ?nega izobraĹževanja,

Vsi, ki se bodo odloÄ?ili za katero koli od subvencioniranih abonentskih vozovnic - meseÄ?no, polletno ali letno - bodo nagrajeni ĹĄe s popustom ABOĹĄ 25&50, kar pomeni, da bodo ob sobotah, nedeljah, praznikih – dela prostih dneh v RS ter med ĹĄolskimi poÄ?itnicami po Sloveniji potovali s 50-odstotnim popustom, v tujino pa s 25-odstotnim popustom, po ponudbi RailPlus.

S subvencionirano vozovnico za junij 2016 lahko med poletni poÄ?itnicami, od 1. julija do 31. avgusta, na isti relaciji potujejo celo brezplaÄ?no. S subvencionirano meseÄ?no, polletno ali letno vozovnico je mogoÄ?e uveljavljati tudi ĹĄtevilne popuste za prenoÄ?itve v hotelih, hostlih, termah, vodnih parkih itn. Seznam ponudnikov je na spletni strani Slovenskih Ĺželeznic, v rubriki Popust z vozovnico.

Informacije o subvencioniranih vozovnicah: Ugodno, zanesljivo, brezskrbno, grem z vlakom!

... dobite na spletni strani Slovenskih Ĺželeznic, ĹželezniĹĄkih postajah, telefonski ĹĄtevilki 01 29 13 332 in po e-poĹĄti potnik.info@slo-zeleznice.si.

Katarina ÄŒas postala Pikina ambasadorka

V torek popoldne je Pikin festival obiskala letoĹĄnja Ä?astna pokroviteljica Katarina ÄŒas. Najprej je obiskala Pikino mesto ob Velenjskem jezeru, na posebnem veÄ?eru v mali dvorani doma kulture pa so ji zveÄ?er podelili naziv Pikina ambasadorka. Ĺ e prej je povedala marsikaj zanimivega o

njeni izjemno uspeĹĄni igralski in voditeljski karieri, snemanju filmov doma in v tujini in njenem doĹživljanju rdeÄ?e preproge. Katarina je naziva zelo vesela tudi zato, ker oba njena starĹĄa prihajata iz Velenja, tu ima ĹĄe vedno veliko sorodnikov. Trudila se bo, da bo ime Pikinega festivala ĹĄe bolj ponesla v svet. đ&#x;”˛

ÄŒrna maÄ?ka omreĹžila Evo Boto

Glasbena skupina treh odliÄ?nih glasbenikov, bratov Janija in DuĹĄana ÄŒerÄ?ka iz SolÄ?ave ter JoĹžeta Sadeka izpod ZreĹĄkega Pohorja (ÄŒrna maÄ?ka), je svoj Ä?as igrala in prepevala (ter si lepĹĄala videz) z miÄ?nimi pevkami. Ko so Ĺže upali, da bo mikavna lepotica, ki je tudi odliÄ?no pela (zanje ĹĄtiri leta) Teja Asić postala Ä?lanica ansambla z daljĹĄo Âťdelovno doboÂŤ, si je ta vzela malo Âťmaterinskih poÄ?itnicÂŤ. Pa so fantje ‌, le kako jim je to uspelo, medse pridobili eno najlepĹĄih KoroĹĄic in evrovizijsko zvezdo Evo Boto. Ĺ˝e od aprila letos to ni veÄ? le novica z rumenih strani, Eva pa se intenzivno pripravlja na koncerte s solÄ?avskimi MaÄ?koni, saj je pred skupino osrednji del praznovanja njihove 15-letnice (ne-

ÄŒrna maÄ?ka za petnajstletnico z evro zvezdnico Evo Boto (Arhiv ÄŒrna maÄ?ka)

kajkrat so doslej nastopali tudi Ĺže v Velenju). Popularna glasbena skupina, ki jo lahko sliĹĄimo doma in v tujini, je v teh letih posnela 52 lastnih skladb ter kar 23 videospotov. Vodja skupine Jani ÄŒerÄ?ek nam je dejal: ÂťZ Evo smo se takoj odliÄ?no ujeli, saj je izjemno prijetna in igriva oseba, poleg tega, da je res vrhunska, evropsko znana pevka.

Razen naĹĄega, od jeseni novega prazniÄ?nega repertoarja, bodo naĹĄi nastopi ĹžlahtnejĹĄi tudi zaradi njenih avtorskih pesmi.ÂŤ Ob 15-letnici, ki jo bodo obeleĹžili na veÄ? koncertih, pa bodo ĹĄe do konca leta izdali nov, jubilejni in Ĺže ĹĄesti CD, ki se Ĺže ÂťpeÄ?eÂŤ v produkcijskem studiu. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Odprtje prenovljene Galerije Velenje in razstave Vizualna umetnost v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini od 1975 do 2015

Regijska galerija Velenje

Slovenske Ĺželeznice so 24. avgusta priÄ?ele prodajo subvencioniranih vozovnic za dijake, za novo ĹĄolsko leto, za ĹĄtudente pa 24. septembra. Cene vozovnic ostajajo iste lanskoletnim. Vozovnice omogoÄ?ajo ĹĄe dodatne ugodnosti: ob koncih tedna, med prazniki in med poÄ?itnicami se lahko po Sloveniji na katerikoli relaciji peljete 50-odstotkov, po tujini 25-odstotkov ceneje, v Ä?asu poletnih poÄ?itnic pa so voĹžnje na izbrani relaciji brezplaÄ?ne. Z izpolnjeno e-vlogo lahko zadenete potovanje.

Z vlaki Slovenskih Ĺželeznic se prepelje veÄ? kot 16 milijonov potnikov na leto. Mladi do 26. leta pomenijo najveÄ?ji deleĹž potnikov Slovenskih Ĺželeznic – okrog 40 odstotkov vseh potnikov. Na prvi ĹĄolski dan je svojo potovanje v ĹĄolo vlak izbralo okrog 10.000 dijakov in dijakinj, prav toliko pa se priÄ?akuje z novim ĹĄtudijskim letom tudi ĹĄtudentov.

Za nakup subvencionirane vozovnice potrebujete:

V Pikinem mestu Ĺživi osem ustvarjalnih Ä?etrti, delavnice potekajo tudi v Beli dvorani in velikem ĹĄotoru.

Sreda, 30. september 2015, ob 19. uri, Galerija Velenje

Slavnostna govornika bosta Bojan KontiÄ?, Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje, in Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja.

O razstavi bo spregovorila mag.

Milena Koren BoĹžiÄ?ek, likovna kritiÄ?arka in muzejska svetnica.

Odprtje prenovljene Galerije Velenje Program ob odprtju pripravlja multimedijski umetnik Stane Ĺ pegel.

www.galerijavelenje.si

Sreda, 30. september 2015, ob 19. uri Vabljeni!

LET

Piko so letos na prizoriĹĄÄ?e prinesli v kraljevem stolu. Z Ĺžupanom sta se za lento pogajala v kvizu s smeĹĄnimi vpraĹĄanji. Lento ji je dal, ni se pa ĹĄe odloÄ?il, ali bo v soboto priĹĄel ponjo.

dan bo programsko ĹĄe bolj bogat kot dnevi med tednom, zagotovo pa ne bo razoÄ?aral niti obisk.

Na zakljuÄ?ni slovesnosti, ki se bo zaÄ?ela ob 15. uri, bo Pika vrnila Ĺžupansko lento in se za leto dni poslovila. Morda je pa ne bo vrnila, saj se Ĺžupan ĹĄe ni odloÄ?il, Ä?e bo sploh priĹĄel po njo.

Na zakljuÄ?ni prireditvi bodo podelili tudi najviĹĄja priznanja festivala, zlate Pike: za najboljĹĄo gledaliĹĄko predstavo, Pikino regato, Pikine nateÄ?aje in Pikino gasilsko tekmovanje ‌ ZakljuÄ?ni koncert bo pripravila zabavna skupina Zmelkow. Ĺ e vedno bodo v humanitarni akciji zbirali tudi slaĹĄÄ?ice, ki jih bo Pika predala humanitarnim organizacijam, da jih bodo dodale prehranskim paketom.

Foto: Matej VraniÄ?

jaťkem poligonu, pa v labirintu, v indijanskem mestu. Dobro je bil obiskan tudi Bazar. Že prvi dan je Pika poskrbela za ťtevilne nasmejane obraze.

V ponedeljek je prizoriĹĄÄ?e ob jezeru zaĹživelo Ĺže ob 9. uri, vse dni do sobote bo tam Ĺživahno

LET

Velenje, 20. septembra – V nedeljo se je zaÄ?el 26. Pikin festival, ki letos poteka na temo Krog letnih Ä?asov. Pika je med ĹĄtevilne obiskovalce iz vseh koncev Slovenije priĹĄla popoldne. Pravza-

dal Ĺžupansko lento, sam pa se bo med njenim Ĺžupanovanjem menda ukvarjal z obÄ?inskim proraÄ?unom.

Pikino mesto je v nedeljo odprlo vrata ob 10. uri. Vreme je bilo Ä?udno, ves dan je ÂťgroziloÂŤ, da se bo ulilo kot iz ĹĄkafa. Pa se k sre-

VABILO

Bojana Ĺ pegel

Odprtje prenovljene Galerije Velenje Sreda, 30. september 2015, ob 19. uri Vabljeni!

www.velenje.si

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 12

12

KULTURA

24. septembra 2015

ÄŒaka na izid 7 novih knjig Velenjska ilustratorka UrĹĄka Stropnik Ĺ onc je zelo priljubljena med mladimi bralci po vsej drĹžavi

NekoÄ? je (mogoÄ?e) bilo

Bojana Ĺ pegel

Velenje, 18. septembra – VelenjÄ?anka UrĹĄka Stropnik Ĺ onc je odliÄ?na sodobna ilustratorka. ÄŒe v sistem knjiĹžniÄ?ne izposoje Cobiss odtipkate njeno ime, dobite veÄ? kot 300 zadetkov. Ne, tega ni vedela niti ona, kar nam je zaupala na odprtju razstave svojih ilustracij v velenjski KnjiĹžnici. Ve pa, da je med mladimi bralci rangirana zelo visoko, na kar je zelo ponosna, saj je to dokaz veÄ?, da je priljubljena in poznana.

UrĹĄkine ilustracije spremlja Ĺže nekaj generacij otrok, dobro jo pozna vsa Slovenija. Letos so jo organizatorji Pikinega festivala povabili, da pripravi celostno grafiÄ?no podobo 26. Pikinega festivala. Povabila je bila zelo vesela. ÂťNe nazadnje me imajo tukaj, na pragu hiĹĄe, in prav je, da me izkoristijo. ÄŒe navduĹĄujem toliko otrok po Sloveniji, zakaj

Ob otvroritvi razstave ilustracij UrĹĄke Stropnik Ĺ onc so nastopili njeni ĹĄtirje ÂťpobiÂŤ - moĹž in trije sinovi, ter malÄ?ki iz velenjskega vrtca.

ne bi bila v domaÄ?em kraju jaz tista, ki nagovarjam vse prisotne,ÂŤ je dodala k temu.

Razstava v velenjski knjiĹžnici je preprosto lepa. Barvno usklajena, vsebinsko bogata. Poleg originalov njenih ilustracij knjig si lahko obiskovalec v vitrinah ogleda tudi knjiĹžne izdaje z njenimi ilustracijami. ÂťOdloÄ?ila sem se, da na razstavi pokaĹžem svoja novejĹĄa dela, ki so nastala od leta 2013 do danes. Razstavljene so tudi ilustracije, katerih izid knjig ĹĄele priÄ?akujem. V tem je ta razstava drugaÄ?na od prejĹĄnjih, ker je res sveĹža.ÂŤ Pri izboru knjig, ki

so jih postavili na ogled na razstavi, so dodali nekaj starejĹĄih, a veÄ?ina je novih. Veliko je knjig, ki jih je UrĹĄka ustvarila v tandemu z Zvezdano Majhen. ÂťSva duĹĄi dvojÄ?ici, zato se zelo dobro ujemava. Sicer pa sodelujem s ĹĄtevilnimi avtorji. Vsi so zame izziv,ÂŤ doda ilustratorka, ki trenutno Ä?aka kar na izid 7 knjig z njenimi ilustracijami. ÂťVse se bodo Âťrodile do knjiĹžnega sejma. Ena bo izĹĄla pri zaloĹžbi Morfem, tu pa je ĹĄe nanizanka SrÄ?nosti avtorice Zvezdane Majhen, ki je nadaljevanje nanizanke za malÄ?ke.

Ustvarili sva 6 novih kartonk,

Umrl kipar Stojan BatiÄ?

V Velenju stoji kar 7 njegovih javnih kipov in malih plastik Velenje, 18. septembra – PrejĹĄnji teden je v 91. letu starosti umrl Stojan BatiÄ?. Trboveljskemu kiparju, ki je za javnost izdelal kar 38 javnih kipov, se je junija letos ob njegovi 90-letnici z razstavo poklonila Galerija Velenje. Razstavo fotografij javnih spomenikov, ki jih je ustvaril za Velenje, so postavili v avli Mestne obÄ?ine Velenje. BatiÄ? je veljal za izrazitega predstavnika figuralnega kipar-

stva. Ustvarjalnost v glini, kamnu, steklu, lignitu, lesu in kovini je praviloma oblikoval v sistemskih ciklusih. Vseskozi pa je njegovo kiparstvo podpirala risba.

Velenje je Stojan BatiÄ? zaznamoval s 7 javnimi spomeniki na najbolj pomembnih lokacijah in z najbolj pomembnimi obeleĹžji iz polpretekle zgodovine. Njegov je relief Muze umetnosti na Ä?elni fasadi Kulturnega

Priznanje za Koren BoĹžiÄ?kovo

veÄ?ina starih abonentov. Po krajĹĄem premoru bodo nadaljevali vpis 2. oktobra, vpisovali pa bodo 10 dni. Vmes so se sestali tudi s kulLjubljana, 15. septembra – Na priloĹžnostni turnimi koordinatorji na osnovnih ĹĄolah, saj prireditvi v Cankarjevem domu so podelili si Ĺželijo, da se Ĺže prvo sezono dobro ÂťprimeÂŤ nagrade in priznanja Slovenskega druĹĄtva li- tudi nov abonma Mladost, ki je namenjen kovnih kritikov, poimenovane kritiĹĄko pero. najstnikom, ki jih je najteĹžje pridobiti. Prve Nagrado za Ĺživljenjsko delo je prejel Ale- predstave bodo stekle 15. oktobra. đ&#x;”˛ bĹĄ ksander Bassin, priznanje za mladega kritika je ĹĄlo v roke Dejanu PrĹĄi, nagrada za likovno kritiko in kuratorstvo pa je pripadla Mileni Koren BoĹžiÄ?ek, muzejski svetnici v galeriji Velenje. ÂťTo je bilo zame precejĹĄnje preseneÄ?enje, Velenje, 18. septembra – Ĺ˝e od pomladi v ne skrivam pa, da mi godi. Zaposlila sem se Festivalu Velenje pripravljajo dogodke, ki jih leta 1982 in vse od takrat dalje piĹĄem likovne posveÄ?ajo 55-letnici doma kulture. Ta bo rojkritike in postavljam razstave. Za mano jih je stni dan praznoval 29. novembra, zaznamoĹže veÄ? kot 500 doma in v tujini,ÂŤ je komen- vali pa ga bodo z novimi predstavami svoje tirala nagrajenka in dodala, da je k nagradi produkcije. ÂťZelo aktivni bomo, kar nas loÄ?i najbrĹž pripomoglo tudi, da je bila pobudnica od veÄ?ine kulturnih domov po Sloveniji. Lain kustosinja razstav Slovenskega druĹĄtva li- stno produkcijo pripravljamo na treh podrokovnih kritikov. LetoĹĄnja bo jubilejna, deseta. Ä?jih: plesa, lutk in muzikala. VeÄ?ino premier đ&#x;”˛ tp bomo izvedli v tednu pred 29. novembrom.

Prav na prazniÄ?ni dan bo premiera lutkovne predstave Romeo in Julija Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje. Narejena bo za najmlajĹĄe, stare od 2 do 5 let, ki jim bomo skuĹĄali predstaviVelenje, 18. septembra – V Festivalu Ve- li ljubezen. Nekaj dni prej bo premiera plelenje so 4. septembra zaÄ?eli vpisovati v le- sne predstave Plesnega teatra Velenje, ki Ĺže tos kar 12 abonmajev za sezono 2015/2016. nastaja. V teh dneh bo imelo premiero tudi Vsak abonma so povezali z enim od soÄ?nih GledaliĹĄÄ?e Velenje, s katerim trdno sodelusadeĹžev, ki so ga obarvali v Ĺživahne, nenava- jemo. Ena naĹĄih veÄ?jih letoĹĄnjih produkcij, dne barve. ÂťSoÄ?niÂŤ abonmaji so po prvem ki jo napovedujemo za november, je plesna delu vpisa dobro sprejeti, saj jih je obnovila produkcija ÂťBalkan Dance ProjektÂŤ, izve-

Ob 55-letnici doma kulture tri lastne produkcije

12 'soÄ?nih' abonmajev dobro sprejetih

ki se izjemno dopolnjujejo, so pa gradivo za vrtÄ?evske otroke,ÂŤ ĹĄe izvemo.

UrĹĄka je tudi avtorica ĹĄtevilnih uÄ?benikov. Med njimi je tudi angleĹĄki uÄ?benik, ki je v obtoku Ĺže veÄ? kot 20 let. Letos ga bodo popolnoma prenovili. UrĹĄka doda: ÂťKot avtorica sem povabljena k sodelovanju. Sicer pa sem ilustrirala trudi ABC 1 in ABC 2 (delovna zvezka za pouk slovenĹĄÄ?ine), ki sta sedaj tudi doĹživela rahle prenove.ÂŤ đ&#x;”˛

doma iz leta 1960. Sledila je Osvobojena Ĺžena (TurjaĹĄka Rozamunda) 1969 v parku vile Herberstein. Na Titovem trgu ima dominantno lokacijo spomenik Onemele puĹĄke iz leta 1971 v bronu. Mladim in mladosti je namenjena urbana skulptura Ob knjigi iz leta 1977 v bronu. Mati z otrokom iz let 1981–82 v bronu je bila prvotno postavljena pred odprtim bazenom, kasneje ob RdeÄ?i dvorani in sedaj ob Galeriji Velenje. Njegov je tudi spomenik Edvardu Kardelju iz leta 1982.

Tudi Gorenje je naroÄ?ilo monument kiparja Stojana BatiÄ?a in MatjaĹža PoÄ?ivalĹĄka. Pred tovarniĹĄkim kompleksom od leta 2001 stoji skulptura Kontinuiteta. đ&#x;”˛

bĹĄ

mo. Sogovornica pojasni, da gre za podoben projekt, kot je bil He, he, Helium. Ustvarjalci predstave bodo pripravo predstave zaÄ?eli konec septembra, ustvarjali pa jo bodo v velenjskem domu kulture. Premiera bo prav tako novembra.

Kmalu bodo v Festivalu Velenje objavili tudi avdicijo za igralce v novem muzikalu. ÂťPrvi del avdicije smo Ĺže opravili na pragu poletja, opravili pa bomo ĹĄe eno. Sprva smo naÄ?rtovali, da bi na oder postavili Petra Pana, sedaj pa se bolj nagibamo, da bi naredili muzikal Žabica GretaÂŤ, pravi direktorica festivala Barbara Pokorny. ÂťGre za avtorsko delo naĹĄega reĹžiserja Andreja Jusa.ÂŤ Kdaj bo premiera, ĹĄe ne vedo, bo pa kmalu znano. đ&#x;”˛

bĹĄ

Usnjarstvo na Slovenskem Ĺ oĹĄtanj – V ponedeljek, 28. septembra, bo v Ĺ oĹĄtanju pod okriljem Muzeja Velenje – Muzeja usnjarstva na Slovenskem, potekal 4. simpozij o kulturni dediĹĄÄ?ini s podroÄ?ja usnjarstva na Slovenskem.

ZaÄ?eli ga bodo ob 9. uri, zakljuÄ?ili pa pozno popolne z ogledom ĹĄoĹĄtanjskega muzeja.

Med drugim bodo na simpoziju predstavili nova spoznanja o razĹĄirjenosti mita o usnjenih mostovih pri nas in v Evropi, predstavljena bo usnjarska obrt Slovenj Gradca, govora pa bo tudi o vzponu in padcu nekoÄ? najveÄ?je usnjarne na svetu, Industrije usnja Vrhnika, đ&#x;”˛ mkp ki je predelovala svinjske koĹže.

Bojan PavĹĄek

Pred kratkim in Ä?isto niÄ? po nakljuÄ?ju mi je dlani ogrela knjiga Ĺ˝ivljenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete, spoÄ?eta izpod peresa zgodovinarja JoĹžeta Hudalesa. Prav zavidljivo veliko Ä?asa je moralo preteÄ?i, da se je na knjiĹžnih policah pojavila zanimivost lokalnega znaÄ?aja, ki nam skozi svojo zgodovinsko vsebino postreĹže z zaÄ?imbami in recepturami pred dobre pol stoletja prviÄ? pripravljenega in sveĹže postreĹženega novega Velenja. Skozi poglavja sistematiÄ?no, profesionalno in z obÄ?utkom za podrobnosti opisuje razloge za razvoj delovne vneme, pripadnosti mestu, gospodarske ekspanzije, jugoslovanske posebnosti, politiÄ?ne ideologije in lokalne propagande. Fokus podatkov pokriva predvsem obdobje rojstva, prvih korakov ter zgodnjih najstniĹĄkih let modernega Velenja. To je fino, saj so se takrat ustvarjali temelji dobrega urbanega karakterja. Podobno kot se to poÄ?ne pri Ä?loveku. V mnoĹžico zbranih podatkov avtor uspeĹĄno vnaĹĄa tudi duhovite prigode, ki so jih skupaj nakopali predvsem rudarji takratnega Ä?asa. No, vmes uleti ĹĄe kakĹĄna iz takratne politiÄ?ne elite. In zakaj ni bilo nakljuÄ?je, da je ta knjiga trenutno na moji tapeti? Ker avtor mamljivo namigne, da vsebina knjige ovrĹže tudi do sedaj privzete mite o nastanku novega Velenja. V tem pa kontekst zgodbe priÄ?ne ubirati zanimive in nepredvidljive smeri.

Zakaj? Menim, da Grafika: nobena zgodovina ni Bojan takĹĄna, kot sprva dePavĹĄek luje, se bere, doĹživlja.

Ne samo, da ima dve ali veÄ? plati iste medalje in ni odvisna samo od dokumentiranih dejstev, ampak tudi od zornega kota tistih, ki jo obravnavajo in/ ali so jo celo doĹživeli.

Na sreÄ?o sem bil v Ä?astnopionirske, socialistiÄ?no mladinske, zelenostraĹžne, uÄ?iteljsko avtoritetne, rudarskoparadne zgodbe zaradi svojega emĹĄa tudi sam vpleten. Kar morda daje za odtenek veÄ?jo kredibilnost naslednjim povedim. Nikoli do faksa nisem bil deleĹžen informiranja o temeljih modernizma. Gre za popularen arhitekturen slog 20. stoletja, p katerem je bilo mesto naÄ?rtovano in se je o tem po vsej Jugoslaviji, pa tudi zunaj njenih meja, samozavestno reklamiralo. Modernizem je predstavljal temelj prostorske organiziranosti, ki si je za merilo postavila Ä?loveka ter z njim pogojeno funkcionalnost arhitekture oz. njeno neposredno uporabnost. Sem absolutni zagovornik tega, da brez eksperimentiranja ni napredka. In v velenjskem primeru je pomemben del napredka temeljil prav na omenjenih smernicah. Kljub temu smo se recimo v senci steklene direkcije poleti ohlajali brez vĂŠdenja, zakaj dejansko je na stebrih. Izjemna inovativnost notranjosti Kristlovega bloka je bila skrita za opeÄ?no fasado, ki se nam sploh ni zdela niÄ? kaj posebnega. HiĹĄa brez ometa paÄ?. Predimenzioniran Titov trg s svojimi zelenimi povrĹĄinami, ki so pod budnim oÄ?esom varuhov travnatega reda in opozorilnih tabel ostale nedotaknjene in bi delale poĹĄteno konkurenco marsikateremu sodobnemu golf igriĹĄÄ?u, pa nam je bil tako ali tako uganka zase. Ogromna povrĹĄina, ki jo je v vsej svoji impozantnosti kot punÄ?ico svojega oÄ?esa dodatno nadziral bronasti Broz. Ker se mu nismo smeli pribliĹžati ali se ga dotakniti, je bil za nas spregledan. Nezanimiv za skrivanje. Nezanimiv za igranje. Nezanimiv za plezanje. Nezanimiv. Tudi pomembnost vloge rudarstva za nastanek mesta je bila pogosto in nehote neznanka nerudarskim druĹžinam. So in smo pa kljub temu dodobra spoznali razne monokside, pa Ĺžveplo, pa ugrezanja, pa azurnost mrtvih jezer ... Nismo pa vedeli, kako je dejansko vse to ĹĄkodljivo. In ĹĄe prostovoljstvo alias udarniĹĄtvo. V tej besedi se skriva tako mit kot resnica. Skrbno naÄ?rtovan sistem novaÄ?enja prostovoljcev, ki je na zaÄ?etku, kot kaĹže, predvsem marketinĹĄko peĹĄal, se je ob spodbudah, pogojevanjih, obljubah, nagradah, tekmovalnosti in politiÄ?ni strategiji le utiril, tako med tiste, ki so to poÄ?eli prostovoljno, kot tiste, ki so to poÄ?eli nejevoljno. Vsi pa so se pod rezultat skupnega dela na koncu vseeno podpisali enotno in s ponosom. S tem se je blagovna znamka socialistiÄ?nega Ä?udeĹža zgodovinsko krepila. Zavoljo tega so se interpretacije njegovih graditeljev skozi generacije spontano zlile v homogeno zgodbo.

Kako jo dojemate, pa lahko kljub temu ostane vedno privilegij đ&#x;”˛ vaĹĄega zornega kota.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 13

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Lestvica 10 + 10 Brez glasbe, pravijo, bi bilo Ĺživljenje ena sama napaka. Je univerzalen jezik, ki lahko veliko pripomore k dobremu razpoloĹženju. Tega se zavedamo tudi na Radiu Velenje, zato ji odmerjamo v radijskih oddajah toliko prostora, kot ji ga lahko. Tehniki se trudijo, da je izbor skladb primeren za vsaka uĹĄesa.

Trditvi v prid govorijo kar tri glasbene rubrike, in sicer hit dneva, za katerega lahko glasujejo posluĹĄalci in posluĹĄalke po spletu, izbrano pesem pa zavrtimo deset minut pred koncem popoldanskega dela oddaje. Pesem tedna izbirate ob sobotah dopoldne malo pred 10. uro. Izbirate jo lahko z neposrednim telefonskim glasovanjem, SMS sporoÄ?ili, pa tudi p spletu. Iz-

brano pesem lahko potem posluĹĄate na valovih radia Velenje vsak dan ves teden.

Potem pa je tu ĹĄe glasbena lestvica 10 + 10, ki jo delimo na zabavni in narodnozabavni del.

Predloge za zabavni del pripravi tehnik Dragan BerkenjaÄ?eviÄ?, ki se tako kot Maja Oderlap (ta izbira 10 sodelujoÄ?ih na lestvici narodnozabavne glasbe) trudi, da so predlogi aktualni in sveĹži. Za svojega favorita na lestvici lahko posluĹĄalci klikate ves mesec dni. Stanje na lestvici pa spremljate na spletu in tudi vsak torek popoldne ob 17. uri, ko lestvico in seveda dobljene glasove posamezne skladbe v Ĺživo predstavljamo na Radiu Velenje. Lestica 10 +10 je ÂťopremljenaÂŤ s sliko izvajalca skladbe in tudi direktno po-

1. EROS RAMAZZOTTI Sei un pensiero speciale 2. ALYA - Dober dan 3. OMI - Hula hoop Eros Ramazzotti, ki je v torek nastopil v ljubljanskih StoĹžicah, predstavlja skladbe s svojega najnovejĹĄega albuma Perfetto, njegovega Ĺže trinajstega studijskega albuma v bogati, veÄ? kot tri desetletja trajajoÄ?i karieri. Ena novih skladb je tudi Sei un pensiero speciale.

Novinarka Bojana Ĺ pegel se v glasbeni izbor tehnikov ne vmeĹĄava preveÄ?. Je pa res, da tehniki vedo, Ä?esa ne mara posluĹĄati.

vezavo njegovega posnetka na YouTubu.

Odziv posluĹĄalcev in posluĹĄalk je dober, to nas zelo veseli. Vabljeni k sodelovanju tudi v

prihodnje. Tako se pravzaprav lahko preizkusite kot glasbeni uredniki in prispevate k temu, da boste Ĺželeno glasbo pogosteđ&#x;”˛ tp je sliĹĄali.

GLASBENE novice

Alya vam Ĺželi Dober dan Dober dan je naslov nove ljubezenske pesmi priljubljene glasbenice Alye, ki kmalu napoveduje tudi nov videospot. V videu bo po dolgem Ä?asu ob Alyi nastopil fant, ki bo nastopil v vlogi njenega

ljubimca. Kdo je, vam zaenkrat Alya ĹĄe ne upa povedati. Besedilo za novo pesem je napisal Gregor Arbiter, pomagal pa je tudi Ĺ˝are Pak, s katerim Alya sodeluje Ĺže od svojih glasbenih zaÄ?etkov. Poleg novega videospota Alya pripravlja tudi glasbeni dokumentarni film, katerega delÄ?ek je predstavila Ĺže z videospotom Za naju, ki ga je posnela kar v domaÄ?i dnevni sobi.

Klemen Bunderla v romantiÄ?ni izdaji Klemen Bunderla se s svojo novo skladbo Od tebe stran predstavlja v Ä?isto novi luÄ?i. Skladba, ki jo je pripravil za prihajajoÄ?e hladnejĹĄe dni, je Ä?utna, romantiÄ?na, s svojo interpre interpretacijo pa se bo Klemen zagotovo do dotaknil marsi marsikaterega sr srca. Tudi tokrat je sode sodeloval z ekipo vrhun vrhunskih glasbenibeni

13

107,8 MHz

24. septembra 2015

kov. Bas kitaro je odigral Ĺ˝eljko Zuber, kitaro Miha MegliÄ?, spremljevalne vokale je odpela Andreja Sonc, za mastering pa je poskrbel Franci Zabukovec. Skladba ima ĹĄe eno posebnost – v Ĺživo odigrano violino, ki jo je odigrala Maja Kotar in daje skladbi ĹĄe posebno romantiÄ?no noto. Avtor glasbe je Cveto Polak, za tekst je poskrbela Karmen Ĺ paca Ĺ pacapan.

Stonesi po veÄ? kot desetletju naÄ?rtujejo nov album Legendarni rockerji The Rolling Stones so se odloÄ?ili, da bodo po veÄ? kot desetletju posneli nov album, je napovedal kitarist skupine Keith Richards. Na promociji svojega novega solo albuma Crosseyed Heart je dejal, da se nameravajo Stonesi v studio zapreti po juĹžnoafriĹĄki turneji, na katero se odpravljajo v zaÄ?etku leta 2016. Danes Ĺže 70-letni rockerji so nedavno zakljuÄ?ili poletno turnejo po Severni Ameri-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Pogum – ÄŒe boĹĄ jokala Namig – Ljubim te Vera & Originali – Sanje o poletju Zupan – Gozdovi v meseÄ?ini Biseri – Selfie s tabo Raubarji – Ti si moj cvet Trio Ĺ ubic – ÄŒarobna pravljica Ansambel Franca MiheliÄ?a – Sanje o tebi PajdaĹĄi – Sam svoj vladar Kvintet Slovenskih deklet – Ti znaĹĄ ravnati z mano

www.radiovelenje.com ki, a vse od leta 2005, ko je izĹĄel studijski izdelek A Bigger Bang, niso izdali novega albuma. Da se rockovskim veteranom ne mudi, priÄ?a tudi dejstvo, da je med izidoma albumov A Bigger Bang in njegovim predhodnikom Bridges to Babylon minilo kar osem let.

Richards pa objavlja svoj prvi samostojni album po 23 letih.

Naslovil ga je Crosseyed Heart, k njegovemu nastanku pa je pritegnil ĹĄtevilne glasbene kolege, med njimi pevko Norah Jones.

Katrinas med ribami, pajki in komarji Vokalna skupina Katrinas, ki jo sestavljajo Sanja Mlinar Marin, Petra Grkman in Katarina Habe, za slovo od letoĹĄnjega vroÄ?ega poletja na radijske valove poĹĄilja lahkotno skladbo Do neba, ki je nastala v ustvarjalnem druĹžinskem tandemu Golob – Habe. S skladbo, ki so jo dekleta predstavila na letoĹĄnjih MMS, prihaja tudi videospot, ki so ga posnele na idiliÄ?nih lokacijah ob KamniĹĄki Bistrici in MengeĹĄkem bajerju, med ribami, komarji, Ä?ebelami in pajki. Pobudnik snemanja videospotov pri Katrinas je vedno Rok Golob, ki je hkrati tudi edini za-

res navduĹĄen za to idejo. Sanja, Petra in Katarina uĹživajo na odru, v studiu, v ustvarjanju glasbe, vse ostalo, vkljuÄ?no s snemanji videospotov, pa je zanje nujno zlo.

Snemanje je bilo tokrat zabavno, z veliko akcije in improviziranja.

Ena od tokratnih zabavnih dogodivĹĄÄ?in pa je bila, ko je Katarina med snemanjem ob bajerju v dolgi prelepi rumeni obleki pomagala ribiÄ?u v mreĹžo loviti ogromnega krapa, ki pa je na koncu uĹĄel.

LastDayHere v zaporu Celjska zasedba LastDayHere, ki letos praznuje desetletnico obstoja, je za zidovi zapora posnela novi videospot za pesem Road To Nowhere. IzkuĹĄnja snemanja v lokalnem, celjskem zaporu, je bila po besedah Ä?lanov zasedbe precej zanimiva. Imeli so sreÄ?o, da so jih predstavniki zapora lepo sprejeli in jim dovolili posneti video. Po koncu snemanja so tudi nastopili pred zaporniki in jim tako popestrili monotone dni.

Skupina bo deseto obletnico delovanja obeleĹžila ĹĄe s kakĹĄnim odmevnim koncertom, sicer pa fantje pripravljajo tudi nov material in ĹĄe letos nameravajo predstaviti nov singl.

Sedmi CD Roberta Goterja Robert Goter je po petih letih izdal nov glasbeni projekt, s katerim Ĺželi navduĹĄiti ljubitelje diatoniÄ?ne harmonike. Gre za sedmi Robertov CD, ki ga bo predstavil na koncertu to nedeljo ob 17. uri v domu kulture v Velenju.

Album nosi naslov “Na Ĺ pici“ in je pr-

UP N' DOWNS Rock skupina Up N' downs, letoĹĄnji zmagovalci zajeÄ?arske Gitarijade po izboru publike, predstavljajo lyrics video za bluzovsko balado z naslovom Svetloba. S tem vstopajo v zadnje obdobje pred izdajo prvega albuma oziroma prvega dela albuma z naslovom Vse, kar sem pozabil, ki bo izĹĄel kot trilogija. Jeseni bodo postregli s prvimi dvanajstimi skladbami.

DRUĹ TVO MRTVIH PESNIKOV DruĹĄtvo mrtvih pesnikov, ki letos praznuje 25 let delovanja, predstavlja pesem Na polju zlomljenih besed. To je po skladbi PleĹĄi z mano druga nova skladba, ki bo naĹĄla mesto na dvojnem albumu 25, na katerem bodo ob jubileju sicer izĹĄle najveÄ?je uspeĹĄnice skupine.

KOALA VOICE Koala Voice po delovnem poletju predstavljajo nov singl in videospot

vi, ki je povsem avtorski, zato je Robert Goter nanj zelo ponosen. Vse skladbe so bile posnete v Studiu MiheliÄ?, pri snemanju pa so mu pomagali Tadej MiheliÄ?, BoĹĄtjan Merhar, Lovro Sadek in BoĹĄtjan Merzdovnik. đ&#x;”˛

mz

The Franch Say. Gre za tretjo skladbo s prvenca Kangoroo’s a Neighbour, ki so ga predstavili v februarju. Skupina iz Kisovca je sicer aktivna tudi v tujini. Po nastopih v Pragi, MĂźnchnu in Hamburgu jih oktobra Ä?akajo ĹĄe nastopi na Dunaju in v Bratislavi.

SMOKIE Konec novembra se po ĹĄtirih letih v Ljubljano vraÄ?a britanska zasedba Smokie, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. V dvorani Tivoli se bodo ustavili 28. novembra. Njihovi najveÄ?ji uspehi segajo v 70. in 80. leta, v karieri pa so prodali veÄ? ko 30 milijonov ploĹĄÄ?.

MINI EMA 11-letna Alenka VozliÄ? - Leni je prva finalistka izbora Mini Ema. V prvem predizboru je premagala Rebeko Satler in Janino KlenovĹĄek. Drugi predizbor bo prihodnjo nedeljo, finale pa 4. oktobra. Zmagovalec bo potoval na otroĹĄko Evrovizijo, ki bo 21. novembra v bolgarski prestolnici Sofiji.

Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

24. septembra 2015

frkanje » Levo & desno «

Praznična Letošnji velenjski občinski praznik je bil eden tistih redkih, a pravih. Bil je dela prost dan. No, kot običajno, ne čisto za vse.

Dan samostojnosti

⏫

Gregor Katič je celjski fotograf, Andreja Katič pa ministrica za obrambo. Prvi je odraščal v Velenju, druga v Šoštanju. Ko sta se po dolgem času spet srečala v Velenju, je bil nasmeh zelo širok, pa tudi objem ni bil le vljudnosten. Ja, seveda sta sorodnika, pa čeprav na to marsikdo ni niti pomislil, dokler ju ni videl, kako sta se pozdravila. Spominov na njuno otroštvo nista delila z nami, sta pa rekla kakšno več o svojem delu, ki ju oba pogosto odpelje od doma.

⏫

Šoštanjska občinska svetnika Boris Lambizer (lista Borisa Goličnika ) in Roman Kavšak (Nova Slovenija), oba Lokovičana, sta pred občinskim praznikom s ponosom ugotavljala, da je Lokovica čisto nekaj posebnega, saj je edini kraj v občini, ki se lahko pohvali s svojo pivovarno - Lokoloko.

⏪

Če za starejše moške velja, da ob vrčkih piva hitro pridejo na temo, kako so preživljali služenje vojaškega roka, velja za Romana Kramerja, Petra Radojo (organizatorja šoštanjskega pusta) in predsednico krajevne skupnosti Šoštanj Uršo Kurnik, da so hitro pri »pustu«, pa ni važno, ali je poletje, pomlad, jesen ali zima. Tokrat ju je Urška pobarala: Je res, da bo Šoštanjski pust z novo energijo počasi prekosil ptujski festival?« Seveda sta prikimala.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI življala na Univerzi v Leicestru, kjer je študirala na podiplomskem študiju umetnosti. Svobodno se je gibala po kampusu in opravila prakso v muzeju transporta Coventry. »Bila je čudovita izkušnja,« je dejala princesa. Japonska cesarska družina je nameravala javnost o študiju princese obvestiti, ko bi končala izobraževanje januarja prihodnje leto, toda japonski študentje so princeso in Sueški prekop, ves čas pa me kmalu prepoznali. Sami so jo pubo spremljala ladja. Plaval bom stili pri miru, mediji pa nekoliko od šest do dvanajst ur na dan, od- manj. Zdaj je prišel čas razkritja; visno od razmer na morju, potem princeso so predstavili na skrbno počival na ladji,« je dejal. Vse sku- pripravljeni tiskovni konferenci Se ga še spomnite? Martina paj naj bi preplaval več kot 16 ti- na univerzi, kjer so dovolili samo Strela – slovenskega dolgometra- soč kilometrov. fotografiranje. žnega plavalca? Osem let je minilo od njegove zadnje velike pustolovščine, ko je plaval po vodi divje Amazonke in po dobrih dveh mesecih izstopil ob izlivu reke v Princesa Mako, prvorojena vnuAtlantik. Tokrat pravi, da je pred kinja japonskega cesarja Akihita, njim nova preizkušnja: plavati ki je med Japonci izjemno priljuKitajec He Ganhui je leta 2012 okoli sveta. »Nočem postavljati bljena in velja praktično za Kate doživel neprijetno izkušnjo, ko rekordov, tega mi ni več treba,« Middleton vzhoda, je minulo leto se je sprl s svojim dekletom. Da je dejal v New Yorku in pojasnil, dni na skrivaj živela v Veliki Bri- bi sprostil jezo, se je odločil za da je cilj njegovega podviga tokrat taniji. 23-letnica je svoj čas preboj za čistejše vode. Strel, ki bo prvega oktobra praznoval 61. rojstni dan, je za nov maratonski izziv izbral 450 dni plavanja, ki naj bi se 22. marca začelo v Los Angelesu, nato pa ga bo na dobrih 90 tisoč kilometrov dolgi poti vodilo okoli sveta po vseh oceanih (in nekaj rekah), dokler se ne bo čez Tihi ocean 4. julija 2017 vrnil v Los Angeles. »Zajel bom vse glavne točke, šel skozi Panamski

Martin Strel bo tokrat poskušal preplavati svet

kolesarjenje – iz mesta Foshan se je pognal do 2200 kilometrov oddaljenega Pekinga. Nov močan prepir je sledil leta 2013. He Ganhui je znova sedel na kolo in se odpeljal. Takrat v Kenijo. Pot bi verjetno še nadaljeval, če mu ne bi v Zambiji ukradli kolesa in nahrbtnika; so mu pa tatovi pustili dokumente in kreditne kartice, tako da se je lahko po šestih mesecih spet vrnil domov. Zdaj pravi, da namerava kolesarjenje za nekaj časa opustiti, saj mu je partnerica obljubila, da ne bo več vpila nanj.

na balkonu zavohal smeti, a z njimi ni storil nič – preprosto si je ogledal, kaj balkon ponuja, in se vrnil na tla. » V petnajstih letih, odkar živim tukaj, sem videla že veliko medvedov. Še nikoli pa nisem videla medveda, ki bi splezal na balkon,« je ob dogodku povedala Thelma.

Prvi čili festival pri nas

Medved na balkonu

Ljubitelji pekoče zelenjave boste najbrž navdušeni ob novici, da je minulo soboto tudi v naši državi potekal prvi čili festival.

Na njem so si imeli ljubitelji pri-

Prebivalci blokovskega naselja v ZDA (v kraju Gatlingurg v zvezni državi Tennessee) so bili izjemno presenečeni, ko so na balkonu v tretjem nadstropju zagledali rjavega medveda. Thelma Bundren, prebivalka enega od stanovanj v stavbi, je bila doma, ko so jo prijatelji poklicali na balkon. Zagledala je medveda, ki se je že spuščal: iz tretjega nadstropja nazaj na trdna tla. Medved naj bi v tretje nadstropje splezal zato, ker je

ložnost izmenjati čilije, feferone, pekoče paprike, kajenski poper.

Skratka, pekočo zelenjavo, ki jo je 'zakrivil' Krištof Kolumb. Ko se je med iskanjem Indije, ki se je končalo z odkritjem Amerike, vračal, je s seboj odnesel tudi čilije oziroma pekoče paprike – na poti v Evropo so se posušili, njihov pekoči okus pa je spominjal na poper (od tod tudi imena pepper, paprika, sweet pepper ...).

Vrst čilija je danes ogromno, njihovo moč pa merimo v t. i. skovilih: najmanj pekoči čiliji dosegajo 100 do 500 skovilov, najostrejši pa tudi več kot milijon.

Princesa pod krinko Sproščanje jeze leto dni v tujini ga je pripeljalo v Afriko

Tudi v šoštanjski občini že potekajo prireditve ob njihovem prazniku, ki ga slavijo zadnjega septembra. Letošnje slavje bo še večje, saj bodo proslavili dve desetletji samostojnosti. Ko niso več »pod Velenjem«.

Dvigovanje prahu Po Sloveniji se še vedno dviguje prah zaradi vsega dogajanja ob gradnji bloka 6. V Šoštanju se dobesedno dviga prah zaradi prevoza pepela iz Teša na deponijo.

Ločevanje Pri ločevanju odpadkov vsi še nis(m)o najbolj pridni. Močno se še (raz)ločujemo.

Medgeneracijska Med mladimi in starejšimi je vse manj razlik.

Tudi vse več starejših se vrača v klopi šol in univerz. Le mnogi v vmesni generaciji še vedno ostajajo doma.

Prehitevanje Čeprav naj bi pri nas na mnogih področjih zaostajali, ponekod tudi prehitevamo. Mesec vinotok šele prihaja, mnogi naši vinogradniki pa že pridno točijo vino v sode.

Morda bi ta mesec lahko imenovali moštotok.

Razlika Čudno je, da nekaterim zveni bolj domače, če naše domače izdelke in pridelke ponuja pri nas avstrijski kot pa hrvaški trgovec.

Nasvet Policija svetuje voznikom, naj za krmila vozil ne sedajo utrujeni. To ne velja le za tisto alkoholno utrujenost. Čeprav je morda res najbolj nevarna.

Ena goriška Bolje podvodni bazen (za zadrževanje meteornih voda) kot bazen v podzemni garaži.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 15

15

INTERVJU

24. septembra 2015

ZaleĹĄÄ?anski portreti

DuĹĄan MlinĹĄek MlinĹĄki so se iz Mislinje preselili v hiĹĄo na Gorice ob robu sedanjega kotalkaliĹĄÄ?a in tam je odraĹĄÄ?al tudi DuĹĄanov oÄ?e Fran, ki ga VelenjÄ?ani dobro poznamo, saj je eden najpomembnejĹĄih ZaleĹĄÄ?anov: uÄ?itelj, ustanovitelj velenjskega Ä?ebelarskega druĹĄtva, ustanovitelj ljudske knjiĹžnice, vrtnar, sadjar, zbiratelj ljudskega blaga. S FranÄ?iĹĄko ForĹĄtner iz Radmirja sta se poroÄ?ila leta 1925, 30. septembra istega leta se je rodil DuĹĄan, dve leti za njim Borut, leta 1930 Breda in konÄ?no ĹĄe Alenka leta 1943. DruĹžina je sprva Ĺživela v ĹĄoli – bivĹĄi konjuĹĄnici, in da je DuĹĄana uÄ?il oÄ?e, ni bila prav nobena ugodnost. Fran MlinĹĄek, ki je vseskozi sledil francoskemu reku Nikdar ne delam, vedno se zabavam, je bil ob svoji razgledanosti, ĹĄirini, sposobnostih in delavnosti zelo strog uÄ?itelj in oÄ?e. Doma je kar pogosto zapela ĹĄiba in pas, tudi mama, gospodinja, je bila stroga, vendar soÄ?utna Ĺženska. Otroci so imeli na voljo bogato zakladnico oÄ?etovega znanja in izkuĹĄenj, toda te darove so morali poĹĄteno poplaÄ?ati s svojo pridnostjo v ĹĄoli – vsi so postali profesorji, DuĹĄan in Borut celo doktorja znanosti in profesorja na univerzi. OÄ?e je bil prepriÄ?an, da lahko vzgajaĹĄ le s svojim vzorom.

MlinĹĄkovi so zgradili hiĹĄo na desnem bregu reke Pake, nasproti danaĹĄnje osnovne ĹĄole Antona AĹĄkerca. Tam so zasadili velik sadovnjak, postavili Ä?ebelnjak, redili kokoĹĄi, zajce, navadno tudi pujsa ali dva. S prodajo medu, sadja in jabolÄ?nika so izboljĹĄali uÄ?iteljsko plaÄ?o.

Velenje je bilo takrat ĹĄe nepozidano, polno mamljivih zatoÄ?iĹĄÄ? in zanimivih predelov za spoznavanje narave Ĺželjnih nadobudneĹžev. Dneve so otroci preĹživljali ob Paki, v gozdovih, oÄ?e jih je vodil po okolici in jim razkazoval naravo in njene posebnosti, DuĹĄan je pogosto ĹĄel z mamo peĹĄ do njenega doma v Radmirju, enkrat celo bos z oÄ?etom Ä?ez cĂŠlo Pohorje. Ko je iz gnezda nekoÄ? pobral mlade ĹĄoje in jih razdelil trĹĄkim otrokom, ga je oÄ?e v drvarnici slekel in poĹĄteno naĹĄeĹĄkal s ĹĄibo. Potem je s ĹĄibo v roki ĹĄel z DuĹĄanom po vsem trgu in nazaj grede je moral pobrati vse ptiÄ?e ter jih vrniti v gnezdo!

Po osnovni ĹĄoli se je DuĹĄan vpisal na celjsko realno gimnazijo, kamor se je vsak dan vozil z vlakom. V ĹĄoli je bil priden, zadovoljen pa je bil tudi z zahtevnimi profesorji. Leta 1944 so ga vpoklicali v nemĹĄko vojsko in na ruski fronti v Ukrajini je bil ranjen v roko, zato so ga konec istega leta poslali na zdravljenje v Slovenijo. V nemĹĄko vojsko se ni vrnil, ampak je odĹĄel v TomĹĄiÄ?evo brigado slavne ĹĄtirinajste divizije, kjer je bil zadolĹžen za nabavo zdravil in sanitetnega materiala.

Po vojni je hitro konÄ?al ĹĄe preostanek gimnazije in se ĹĄel vpisat na medicino v Zagreb, kjer pa je ugotovil, da je doma pozabil dokumente. Ko se je znova odpravil v Zagreb, je na vlaku sreÄ?al prijatelja Juvana, ki ga je prepriÄ?al, da se je vpisal na gozdarsko fakulteto. OÄ?etu to sicer ni bilo po volji, a se je sprijaznil, saj je sam v njem zasejal ljubezen do narave. Leta v Zagrebu so minila v ĹĄtudiju, za zabavo mu ni bilo. ÄŒe se je le dalo, se je vraÄ?al v Velenje in se med temi obiski pri druĹžinskih prijateljih KavÄ?iÄ?ih iz Ĺ aleka zagledal v domaÄ?o hÄ?er JoĹžico.

Po konÄ?anem ĹĄtudiju leta 1950 je bil zaposlen na Gozdnih gospodarstvih v Murski Soboti, v Novem mestu in nazadnje v Slovenj Gradcu. S KavÄ?iÄ?evo JoĹžico se je poroÄ?il leta 1952, in preden je bil poslan na KoroĹĄko, sta nekaj Ä?asa Ĺživela pri njegovih starĹĄih v Velenju. Leta 1953 se je v Celju rodil sin Gorazd, v Slovenj Gradcu leta 1956 ĹĄe MatjaĹž. Ĺ˝ivljenje v Slovenj Gradcu je bilo lepo. Prijateljevali so z zdravnikom Vladom Weingerlom, pa z akademskim slikarjem Karlom PeÄ?kom in drugimi aktivnimi meĹĄÄ?ani.

Tu se je zaÄ?ela DuĹĄanova strokovna pot strmo dvigati. Radovednemu po naravi so razgibani slovenski gozdovi dali izvrstne moĹžnosti za raznovrstno strokovno gozdarsko in raziskovalno delo. Ugotovil je, da naĹĄi gozdovi propadajo, da je z njimi treba naÄ?rtno in umno gospodariti, ter v to smer tudi zastavil svoje strokovno delo.

Leta 1958 je v Ĺ vici doktoriral in dve leti za tem zaÄ?el predavati na ljubljanski gozdarski fakulteti, leta 1962 pa se je z druĹžino dokonÄ?no preselil v Ljubljano, v okolje, kjer so prebivali predvsem inĹženirji, profesorji, umetniki ... Po nemĹĄkem reku (MlinĹĄek namreÄ? prisega na dobre pregovore) PoÄ?asi in zanesljivo dela kmet otroke, je v druĹžino leta 1965 priĹĄel ĹĄe sin Jurij.

Tako kot DuĹĄanova mama tudi JoĹžica ni hodila v sluĹžbo, marljivo je stregla moĹžu in otrokom. Bila je glava MlinĹĄkove druĹžine v Ljubljani in povezovalka ostale, ĹĄirĹĄe ÂťdruĹžineÂŤ KavÄ?iÄ?ev in MlinĹĄkov. Profesor MlinĹĄek je kot njegov oÄ?e otroke vzgajal z zgledom in strogostjo, posebno starejĹĄa sinova sta dostikrat obÄ?utila stroge vzgojne metode.

MlinĹĄkov prihod na fakulteto je v mnogoÄ?em pomenil zaÄ?etek sodobnejĹĄega raziskovalnega in izobraĹževalnega dela, svoje ugotovitve pa se je ves Ä?as trudil prenesti na teren med ljudi. Sonaravni naÄ?in gospodarjenja z gozdovi je v Sloveniji, ki je postala zgled mnogim drĹžavam po svetu v veliki meri po njegovi zaslugi, v pol stoletja pripomogel k izboljĹĄanju stanja slovenskih gozdov. Podvojila se je lesna zaloga, poveÄ?al se je pomen in vrednost funkcij gozdov. Napisal je veÄ? strokovnih knjig, poljudnoznanstveno delo Pragozd v naĹĄih krajih, objavil veÄ? kot dvesto referatov v slovenĹĄÄ?ini in petinsedemdeset v tujih jezikih, bil je nekaj Ä?asa dekan BiotehniÄ?ne fakultete. Bil je zasluĹžni profesor ljubljanske univerze, slovenske raziskovalce je pribliĹžal Evropi, deset let je vodil Oddelek za gojenje gozdov v Mednarodni zvezi gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO, od leta 1982 do 1986 pa je bil celo predsednik celotne organizacije. Leta 1986 je v Ljubljani vodil svetovni kongres gozdarskih strokovnjakov. Obiskal in deloval je v ĹĄtevilnih drĹžavah, spoznaval je gozdove po vsej Evropi, deĹževne gozdove Centralne Afrike, Azije in Amerike ‌ Je Ä?astni doktor Univerze v Oslu, prvi slovenski Ambasador znanosti v samostojni Sloveniji, ustanovitelj Evropske zveze za sonaravno gojenje gozdov Pro Silva, dopisni Ä?lan Akademije gozdarskih znanosti v Firencah ‌ Tudi Mestna obÄ?ina Velenje se mu je leta 2007 oddolĹžila s podelitvijo naziva 'Ä?astni obÄ?an'.

Profesor je bil veliko zdoma, tako je za vzgojo sinov v prvi vrsti skrbela mati. Na dopust so obiÄ?ajno odhajali le za teden dni pozimi in poleti, obiskali so ĹĄtevilne gozdove; Pohorje in pozneje Pokljuka sta bila stalnici v zimskem Ä?asu, na Jadranu pa so bili med pionirji ĹĄotorjenja. Pogosto so hodili na obiske v Velenje in Slovenj Gradec, otroci so veliko poÄ?itnic preĹživeli prav v Velenju.

Pod Ĺ marno goro so na zaÄ?etku sedemdesetih zgradili vikend, ki sta ga zakonca obdala s premiĹĄljeno izbranim drevjem in grmovjem. Tu sta z Ĺženo JoĹžico gostila ĹĄtevilne prijatelje in kolege iz domovine in tujine, v druĹžbi je bil sproĹĄÄ?en in zgovoren. Kot za stavo je stresal ĹĄale, ki jih je znal neverjetno veliko. Sicer pa je bil pronicljiv, vÄ?asih ciniÄ?en in ironiÄ?en, zmerom pa zelo odkrit in neposreden sogovornik. Pri hrani se je vedno drĹžal reka ManjĹĄe koliÄ?ine, dobre koliÄ?ine, zato je ĹĄe vedno vitke postave. ÄŒe mu kdo ponudi vino, reÄ?e 'Nisem pijanec', Ä?e mu kdo ponudi vodo, pravi 'Nisem Ĺžaba'. Le tu in tam kozarÄ?ek vina. Med drugo vojno je v NemÄ?iji naĹĄel knjigo Moj sistem in po tej knjigi zjutraj telovadi Ĺže od vojne dalje – nekdaj je druĹžinsko kopalnico okupiral za pol ure in veÄ?, danes je bolj kratek. Rad je smuÄ?al, navduĹĄil se je nad smuÄ?arskim tekom. Je nasprotnik hitrega spreminjanja – Hiti poÄ?asi, saj tudi narava poÄ?asi premleva. Modrosti je vse Ĺživljenje iskal tudi v filozofskih knjigah, rad ima Fausta, pisatelja Kishona ‌ Upokojil se je leta 1991, a potem ĹĄe kar nekaj let predaval in populariziral sodobno ravnanje z gozdovi. Ko je leta 1997 umrla JoĹžica, si je rekel KorajĹža velja! In ĹĄel dalje. Danes, pri natanko devetdesetih, Ĺživi v bliĹžini sina MatjaĹža v stanovanju sam. Ob pomoÄ?i sinov, MatjaĹževe Ĺžene Drage in njunih otrok UrĹĄke in GaĹĄperja skrbi sam zase, rad prebira Ä?asopise, pomije posodo, kuha pa si ne, ker si nikoli tudi ni. Telo je v popolni kondiciji, spomin pa Ĺže ima nekaj lukenj. Njegovi trije ÂťmulciÂŤ so, kajpada, vsi diplomirali na univerzi: Gorazd na gozdarstvu in z Ĺženo Marjeto ter sinovoma BlaĹžem in Matejem Ĺživi v Slovenj Gradcu; MatjaĹž na elektrotehniki in z druĹžino Ĺživi v Ljubljani; Jurij pa na strojniĹĄtvu, magistriral na ekonomiji in Ĺživi v NemÄ?iji.

In Ä?ez nekaj dni, na 90. rojstni dan, bodo profesorju vsi zaĹželeli ĹĄe veliko zdravja! Morda jim bo v svojem slogu zabrusil: Za to poskrbim sam, vi pa Ä?im prej poskrbite za kakĹĄnega pravnuka! đ&#x;”˛ Vlado VrbiÄ?

Psi brezÄ?asja (Ĺže) navduĹĄili filmske kritike Kritiki prvenec MatjaĹža Nahtigala izbrali za najboljĹĄi film letoĹĄnjega Slovenskega filmskega festivala – Predpremiera z obiskom filmske ekipe bo v torek zveÄ?er v Kinu Velenje – Film posnet po istoimenski knjigi VelenjÄ?ana Zorana BenÄ?iÄ?a Bojana Ĺ pegel

ÂťKo nimaĹĄ denarja, delaĹĄ pionirske stvariÂŤ

Velenje, 21. septembra – ZdruĹženje slovenskih Po tem, ko sta Zoran in Matej napisala scenafilmskih kritikov je za najboljĹĄi film na nedavnem rij, je snemanje steklo januarja 2014. Tik pred Slovenskem filmskem festivalu v PortoroĹžu izportoroĹĄkim festivalom je bil konÄ?an. ÂťGlede bralo Pse brezÄ?asja reĹžiserja Mateja Nahna to, da je bil film narejen brez ÂťbudĹžetigala.. Tudi tisti, ki so film Ĺže videli, trtaÂŤ, je to izjemen rezultat,ÂŤ doda Zodijo, da je izjemno gledljiv in moÄ?no ran. Zgodba filma sledi knjiĹžni podladrugaÄ?en. ÄŒe to drĹži, se bomo lahko gi, izpustila sta nekaj likov in poskrv torek v Kinu Velenje prepriÄ?ali kar bela, da je ritem filma dinamiÄ?en. dvakrat; prva predstava celoveÄ?erGlavni lik Rok Osterberg se po ĹĄtica bo ob 19.30, druga pa ob 22. uri. rih letih vrne v domaÄ?e mesto, da Obakrat bo zraven tudi ekipa ustvarbi raziskal umor svojega mlajĹĄega jalcev filma, vstopnice pa so naprodaj brata Maksa, vpletenega v neÄ?edne le v eMCe placu. Med njimi je poleg posle. Pripravljen mu je pomagati reĹžiserja ĹĄe veliko VelenjÄ?anov, film je le inĹĄpektor Kramer, sicer druĹžinski bil v veliki meri tudi posnet v Veleprijatelj. Ko raziskuje Ĺživljenje svojenju, nastal pa je po knjiga brata in se ob tem Ĺžni predlogi ZosooÄ?a z lastno prerana BenÄ?iÄ?a, teklostjo, postane dolgoletnega ĹĄahovska figura v frontmana v igri za moÄ? med skupini Ress vplivno druĹžino Zoran BenÄ?iÄ?: ÂťImam Ĺže idejo za nov scenarij.ÂŤ politika, lokalno Nullius. Pred velenjsko predmafijsko druĹžbo premiero smo ga povabili na klepet, saj je izvirni in nemoÄ?no policijo ‌ greh za film, ki mu lahko mirno reÄ?emo ÂťvelenjPri samem snemanju Zoran ni veliko sodeloval, skiÂŤ, njegov. saj je ravno takrat dobil hÄ?erko, se je pa moÄ?neje angaĹžiral pri montaĹži enega redkih noir filmov pri nas. ÂťFenovstvo do tega Ĺžanra se vleÄ?e Ĺže leÂťVse je spremenil en klicÂŤ Zoran BeÄ?iÄ? je prvenec Psi brezÄ?asja izdal pred ta in leta, od literature do filmskih zgodb, mi pa ĹĄtirimi leti. Pri bralcih je odliÄ?no napisana krimi- smo to naredili po svoje. Ko sva z Matejem monnalka naletela na dober odziv. In kako je priĹĄlo do tirala film, sva na novo sestavila celo zgodbo,ÂŤ ĹĄe tega, da je iz knjige nastal film z istim naslovom. izvemo. Pri snemanju so pazili na stroĹĄke, veliko Zoran pripoveduje: ÂťEn klic je spremenil vse. Kli- so improvizirali.

Zoran si je film ogledal tudi v PorotoroĹžu. ÂťNical me je Matej Nahtigal. ÄŒeprav je VelenjÄ?an, ga nisem poznal ne na videz ne drugaÄ?e. Nekajkrat sem bil skeptiÄ?en, a filmski svet je zame nov. Dosva se potem dobila in v njem sem videl Ä?loveka, slej sem poznal glasbenega; ko sem izdal ploĹĄÄ?o, s katerim bi lahko v duetu, ki se je na koncu spre- sem vedel, da je ok. Pri filmu je bilo zame drugamenil v trio, idejo uresniÄ?ili. Ko sva z Matejem Ä?e, tudi pri Mateju. Odzivi publike so bili super, zaÄ?ela delati scenarij za film, se nama je pridruĹžil vsi so bili preseneÄ?eni, da smo uspeli narediti film ĹĄe Tomi MatiÄ?, ki je prevzel operativno delo pri s praktiÄ?no niÄ? denarja, a z veliko entuziazma. Tu mi pride na misel Koja, glasbenik iz skupine Discinastajanju filma.

Vsega je bilo ogromno, sploh, Ä?e se filma lotiĹĄ plina kiÄ?me, in njegova misel: ÂťKo nimaĹĄ denarja, tako kot mi – praktiÄ?no brez denarja.ÂŤ Pred dve- delaĹĄ pionirske stvari.ÂŤ Za konec nam Zoran pove, da Ĺže ima novo idejo ma letoma in pol je tako nastal Lignit Film Velenje, na pomoÄ? pri snemanju je ekipi takoj prisko- za nov scenarij. Je sicer ĹĄele na zaÄ?etku, zato ne izÄ?il MC Velenje. Film je podprla tudi MO Velenje, da kaj veÄ?. Ko ga vpraĹĄamo, Ä?e pogreĹĄa Ress NuldokonÄ?ali pa so ga s pomoÄ?jo Viba filma in TV lius, pove: ÂťNe pogreĹĄam niÄ?esar. Kar se tiÄ?e Ress đ&#x;”˛ Nullius, pa je to vedno odprta zgodba.ÂŤ Slovenija.

Konovo z bogatim programom V soboto je KS Konovo zaÄ?ela niz prireditev, imenovanih ÂťTeden Krajevne skupnosti KonovoÂŤ, ki jih posveÄ?ajo velenjskemu obÄ?inskemu prazniku Velenje, 19. septembra – Ta dan so pripravili pohod po mejah krajevne skupnosti in meddruĹĄtveno tekmovanje v pikadu.

V torek popoldne je zeliĹĄÄ?ar Zvone Skrt v dvorani doma krajanov Konovo pripravil predavanje in predstavitev zdravilnih zeliĹĄÄ?, Marija Skrt pa je predstavila rodovnike. Dogodek je organizirala krajevna organizacija RdeÄ?ega kriĹža. Do sobote, ko pripravljajo osrednje praznovanje, se je zvr-

stilo ĹĄe nekaj sreÄ?anj krajanov in ĹĄportnih tekmovanj. Jutri ob 17. uri bo konovska krajevna organizacija borcev v domu krajanov pripravila sreÄ?anje z borci iz Ribnice na Pohorju.

V soboto bodo ob 17.30 bodo pri domu krajanov odprli obnovljen vodovod, ob 18. uri pa bodo v domu krajanov pripravili osrednjo proslavo s kulturnim programom, na njej pa bodo zasluĹžnim krajanom pode-

lili 4 krajevna priznanja. Predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik nam je povedal, da so letos v kraju obnovili tri odseke cest, zelo veseli pa so tudi novega vodovoda in novega ĹĄportnega parka, ki se je odliÄ?no prijel.

Tudi druĹĄtveno Ĺživljenje je po njegovih besedah zelo bogato, dom krajanov pa je prav zaradi njihovega zavzetega dela moÄ?no zaseden. ÂťLetos smo uspeli dom krajanov tudi ÂťobleÄ?iÂŤ in ga tako energetsko oskrbeti, kar velja ĹĄe za vrtec ob njem. Tudi to je za nas velika pridobitev,ÂŤ je ĹĄe dodal dolgoletni predsednik sveta KS Konovo. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 16

16

VI PIĹ ETE

24. septembra 2015

90 let AvguĹĄtine LukaÄ?

Stoletnica praznovala nasmejana

Minuli torek je bil lep, topel in sonÄ?en dan. Prav na ta dan je gospa AvguĹĄtina LukaÄ? iz Ĺ martnega ob Paki v krogu svoje druĹžine in prijateljev praznovala okrogli jubilej, 90 let. Na svet je prijokaAvguĹĄtina LukaÄ? je jubilej zaznamovala v krogu najbliĹžjih, prijateljev in la 15. septembra 1925 kot znancev. peti otrok. Kmalu sta se ji pridruĹžili ĹĄe dve sestri. OtroĹĄtvo moĹžem zaÄ?ela graditi nov dom tnica najviĹĄjega priznanja Sociji ni prizanaĹĄalo. Ko ji je bilo se- v Velikem Vrhu v Ĺ martnem ob alnih demokratov, plakete SD. dem let, ji je umrla mama, oÄ?e Paki. Ĺ martno ji je priraslo k sr- Kljub letom ĹĄe vedno vsak dan pa se ni veÄ? poroÄ?il in tako so cu. Pravi, da je tu lepo in se ve- telovadi in dela, Ä?e se le da, vse otroci skrbeli tudi drug za dru- dno kaj dogaja. NajbrĹž je res ta- postori sama in pri tem ne upogega. Mladost je zaznamovala ko, saj se njeni otroci, vnuki in rablja pripomoÄ?kov. NajbrĹž je 2. svetovna vojna. VkljuÄ?ila se pravnuki radi vraÄ?ajo k njej. Av- to recept za dolgo Ĺživljenje. A je v NOB in kot aktivistka sode- guĹĄtina je bila in je ostala akti- kot sama pravi: ÂťPredvsem se ne lovala v Ĺ ercerjevi brigadi. Spo- vistka, Ä?lanica stranke Socialnih smeĹĄ zapustiti.ÂŤ Mi pa si Ĺželimo, mini na ta leta so ĹĄe vedno Ĺživi. demokratov in aktivna Ä?lanica da bi bila z nami ĹĄe veliko let. đ&#x;”˛ Marjana Boruta Nekateri teĹžki, a se najraje spo- krajevne organizacije, obmoÄ?ne minja lepih. Po vojni si je ustva- organizacije zdruĹženja borcev za rila druĹžino in s tremi otroki in vrednote NOB. Je letoĹĄnja dobi-

Na sreÄ?anje, na sreÄ?anje ‌ Ĺ˝ivimo v Ä?asu, ko je visoka moda brcanje mrtvega konja v obliki omalovaĹževanja bivĹĄe drĹžave in ko nas po mestnih pljuvalnicah 'neznani' prepriÄ?ujejo, kako slabo da se nam je godilo pod Titom. Zato tisti, ki obuja spomine na Ä?as pred 1990, hitro tvega etiketo (jugo)nostalgika, Ä?e ne ĹĄe kaj hujĹĄega: kot da se nekdo trudi iz nostalgije narediti politiÄ?no psovko. Da so pri tem pogosto najglasnejĹĄi tisti, ki prepriÄ?ujejo sebe (najteĹžje je preglasiti svoj notranji glas ‌), tudi ni niÄ? novega.

Nam, generaciji MPT iz leta 1964, so ĹĄolska leta ostala v dovolj lepem spominu, da smo se lani po 50 letih spet dobili – ne glede na to, kaj si je kdo od nas mislil o ĹĄoli ali rajnki Jugoslaviji. Bolje: ne glede na to, kaj si o njih misli. SreÄ?anje smo pripravili Marta Ĺ ilc, Anka ÄŒekon (Ĺže nekaj Ä?asa se piĹĄeta drugaÄ?e, seveda) in podpisani – ob nezane-

marljivi pomoÄ?i cele vrste nekdanjih soĹĄolcev, kar tudi nekaj pove.

Na letoĹĄnjem, ponovljenem sreÄ?anju se je pokazalo, da nam je enkrat na leto premalo. OdloÄ?ili smo se, da se dobimo vsak prvi Ä?etrtek v mesecu pri ribiĹĄki koÄ?i na Ĺ kalskem jezeru (takrat smo mu rekli Velenjsko, ampak to je Ĺže druga zgodba). Izkazalo se je, da nam modrovanje v druĹžbi z znanimi obrazi dobro dene, tudi Ä?e modrina tuintam Ĺže zgu-

Marija Strahovnik na voziÄ?ku je kot ÂťstoletnicaÂŤ pozirala v druĹžbi najbliĹžjih (Foto: JoĹže Miklavc)

Lokovica – ÄŒeprav v voziÄ?ku, ki ji nadomeĹĄÄ?a obolele noge, je mama Marija Strahovnik, rojena 11. septembra 1915 kot Oberova Micka iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju v ĹĄtevilÄ?ni druĹžini, bila v soboto, dan po jubilejnem datumu, dobre volje. Radovedno se je zanimala, kdo je ta ali oni, celo Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Me-

niha je zavzeto motrila, Ä?eĹĄ Âťle kdo je ta moĹžakar, ki jo Ĺže nekaj zadnjih let obiĹĄÄ?e s ĹĄopkom roĹž.

Tokrat je najstarejĹĄi obÄ?anki obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj izrekel Ä?estitko in voĹĄÄ?ilo za ťe lepih dni, tednov in kakĹĄno leto ‌ Stoletnice sokrajanke Marije so se dostojno spomnili tudi predstavniki krajevne skupnosti Lokovica, bliĹžnji

sorodniki in domaÄ?i Korenakovi (Micka Ĺživi pri hÄ?erki Mojci Korenak in njeni druĹžini). V gostiĹĄÄ?u Komprej v neposredni bliĹžini so mami, babici in prababici pripravili prijetno praznovanje, slavljenka pa je gostom v prebliskih spominov celo zapela. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

SreÄ?anje pod TiĹĄlerjevo lipo

blja sijaj. Vsekakor nas manj kot dvajset doslej ni bilo. OpraviÄ?il ni treba prinaĹĄati.

In ker se imamo fajn, vabimo na sreÄ?anja vse, ki so takrat obiskovali to ĹĄolo, tudi Ä?e niso bili ravno naĹĄ letnik ali Ä?e so na ĹĄolo hodili krajĹĄi Ä?as, tako rekoÄ? mimogrede. Ne spreglejte: druĹžabno omreĹžje MPT v Ĺživo – vsak prvi Ä?etrtek v mesecu od 9. ure dalje pri ribiĹĄki koÄ?i. Vstopnine ni. đ&#x;”˛ Lado Planko, foto: M. KneĹževiÄ?

Na sreÄ?anju so obujali spomine na Ä?as hmeljarjenja v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Ĺ martno ob Paki, 12. septembra – TiĹĄlerjeva lipa v ReÄ?ici ob Paki je pod svojo stoletno kroĹĄnjo gostila udeleĹžence sreÄ?anja, na kakrĹĄne bo – napoveduje njena lastnica Tatjana Vidmar – v prihodnje ĹĄe vabila.

Odzvalo se je precejĹĄnje ĹĄtevilo obiskovalcev, ki so v sproĹĄÄ?enem pogovoru obujali spomine na Ä?as, ko so se na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ martno ob Paki mnogi

ukvarjali s hmeljem. Zapiski o zelenem zlatu izpod peresa domaÄ?ina JoĹžefa Berdnika so se prepletali z zanimivimi Ĺživimi spomini, izkuĹĄnjami in zgodbami udeleĹžencev druĹženja. Ĺ˝ivahen pogovor, vodil ga je JoĹže Krajnc, je spominjal na tradicionalna sreÄ?anja in pogovore pod lipami izpred mnogih desetletij.

S posebno radovednostjo ga je spremljala tudi skupina ĹĄolarjev

zgodovinskega kroĹžka ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole. SproĹĄÄ?eno besedo so s pesmijo popestrili pevci moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika Ĺ martno ob Paki.

Prihodnja sreÄ?anja pod TiĹĄlerjevo lipo bodo namenjena pogovorom o znaÄ?ilnih dejavnostih, ĹĄegah, navadah in drugih zanimivih dogajanjih na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake nekoÄ? in đ&#x;”˛ Tp danes.

Vrtno pohiĹĄtvo iz odpadkov Velenje, 12. septembra – Ĺ˝e nekaj Ä?asa je na pohodu po Velenju Zelena vila. Ta na razliÄ?ne naÄ?ine opozarja, da se da iz odpadkov narediti nove, koristne stvari. Na pot po mestu jo poĹĄiljata MZPM Velenje in Mladinski center Velenje. V soboto dopoldne je to poÄ?ela sredi mesta, na Cankarjevi ulici. Pod vodstvom krajinske arhitektke Kaje Flis in ob moÄ?i izkuĹĄenih mojstrov iz Centra ponovne uporabe so iz odpadnih gum izdelovali vrtno pohiĹĄtvo. Gume so pod spretnimi prsti dobivale ne le nove oblike, ampak tudi uporabnost. Iz veÄ?ine so nastali lepi in uporabni sedeĹži za balkon ali teraso, pri tem pa so mnoge postavili tudi na kolesa. Ni jih bilo malo, ki so se pridruĹžili Zeleni vili, kar so izdelali, pa so lahko odnesli dođ&#x;”˛ bĹĄ mov.

DruĹženje krajanov

Kako malo je treba, da se iz avtomobilske gume, ki bi sicer pristala na smetiĹĄÄ?u, naredi udoben vrtni sedeĹž, so spoznali tisti, ki so se v soboto odzvali vabilu Zelene vile.

ReÄ?ica ob Paki – Kako malo je treba narediti za dobro razpoloĹženje in prijetne sosedske ter medsosedske odnose, dokazujejo krajani spodnjega dela vaĹĄke skupnosti ReÄ?ica ob Poki v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Ti se druĹžijo ne glede na obÄ?inske meje,

pripadnost in ĹĄe kaj.

Nedavno lepo sobotno popoldne so izkoristili za praznovanje 10-letnice ťportnega stadiona, ki ga je uredil tudi za namen druŞenja sokrajan Stipe Lukenda.

Sobotno popoldne so zdruĹžili s ĹĄportnimi igrami, delavnicami

za otroke, spuĹĄÄ?anjem z zraÄ?nicami po reki Paki ter z zabavo.

Zagotovili so, da bodo druĹženja nadaljevali, saj je danes tega premalo, sreÄ?anja pa so tudi lepa priloĹžnost za dogovor o moĹžnostih reĹĄevanja morebitnih teĹžav. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 17

17

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

24. septembra 2015

Gaberke imajo svoj grb in zastavo

Kardeljev trg dihal s praznikom

VeÄ? manjĹĄih, a kljub temu pomembnih pridobitev – Ĺ˝elijo kolesarsko stezo, ureditev struge Velunje, ploÄ?nik, kanalizacijo v Velunji ‌

Ideja, da praznik mestne Ä?etrti zaznamujejo na Kardeljevem trgu, je bila prava – Predstavila so se vsa druĹĄtva in lokalni podjetniki

Tatjana PodgorĹĄek

Gaberke, 19. septembra – 2. praznika krajevne skupnosti (KS) Gaberke se bodo tamkajĹĄnji krajani lahko spominjali po dobitnici priznanja KS Alojziji BorovĹĄek, donacijah trem tamkajĹĄnjim druĹĄtvom (gasilskemu, ĹĄportnemu ter kulturno-turistiÄ?nemu) in po novih simbolih – grbu in zastavi.

Predsednik KS Zvonko KoĹželjnik nam je ob tej priloĹžnosti dejal, da so uresniÄ?ili veÄ? manjĹĄih, a za kraj kljub temu pomembnih pridobitev. Pri naĹĄtevanju, kaj so postorili od lanskega do letoĹĄnjega praznika, je med drugim omenil energetsko obnovo doma krajanov

Grb in zastavo imajo od zdaj tudi KS Gaberke.

(izvajajo jo po fazah), izvedli so nekatera vzdrĹževalna dela na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u, na javnih poteh, prenovili cestni odsek proti Slameku, asfaltirali dovozno

Priznanje KS za Alojzijo BorovĹĄek. IzroÄ?ila sta ji ga Zvonko KoĹželjnik (prvi z desne) in ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih.

kulinariko - z obiskom pa Velenje, 19. septembra jih je poÄ?astil tudi alban– V soboto je praznovala ski veleposlanik PĂŤllumb tudi Mestna Ä?etrt (MÄŒ) Qazimi. Poskrbeli so tudi Levi breg vzhod, ki jo vsi za kulturni program, v kabolj poznamo kot ÂťKarterem so nastopili uÄ?endeljevoÂŤ. Lani so dobili ci OĹ Livada, in zabavo z ne le novo vodstvo, tudi narodnozabavnim ansamvsi Ä?lani sveta MÄŒ so noblom, zato lahko reÄ?emo, vinci. Zato so po besedah da je bila sobotna prirepredsednika sveta BoĹĄtjaditev dokaz strpne medna Pelka potrebovali kar kulturne skupnosti. Prednekaj Ä?asa, da so se vpestavili so tudi delo Ä?lanov ljali v delo. OdloÄ?ili so se, druĹĄtva upokojencev, da letos praznovanje, ki so sekcije Vrtnice, ĹĄahistov, ga posvetili tudi prazniku DruĹĄtva prijateljev mlaMO Velenje, izpred prodine, obmoÄ?nega odbora storov mestne Ä?etrti preseRdeÄ?ega kriĹža in DruĹĄtva lijo na ploĹĄÄ?ad, kar je bila po svoje pogumna, a povPredsednik Mestne Ä?etrti BoĹĄtjan Pelko se je diabetikov Velenje.

BoĹĄtjan Pelko je bil zelo sem pravilna odloÄ?itev. S albanskemu veleposlaniku PĂŤllumbu Qazimi tem so namreÄ? ustavili tu- zahvalil za obisk in program, ki ga je pripravila zadovoljen z obiskom in di mimoidoÄ?e. albanska skupnost. potekom prireditve. ÂťPrihodnje leto bomo praznoPrireditvi so dali novo vali 35-letnico mestne Ä?edobro so se (na pobudo lokalvsebino tudi s predstavitvijo vseh druĹĄtev, ki delujejo nega slaĹĄÄ?iÄ?arja) na prireditev trti. Potrudili se bomo, da bo pripri njih, na svojstven naÄ?in pa pripravili v albanski skupnosti, reditev ĹĄe veÄ?ja, saj si Ĺželimo, da so se predstavili tudi tamkajĹĄnji ki je sosedom predstavila svojo bi se veÄ? druĹžili.ÂŤ đ&#x;”˛ bĹĄ trgovci in podjetniki. Ĺ e posebej kulturo – folkloro s pesmijo in

je za veÄ?ji del gospodinjstev v zaselku Velunja, nadaljevali energetsko obnovo doma krajanov, ĹĄe letos naj bi uredili drugo fazo javne razsvetljave od kriĹžiĹĄÄ?a do GoriĹĄkega kozolca. V proraÄ?unu obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ima KS Gaberke na voljo blizu 30 tisoÄ? evrov, nekaj veÄ? kot 30 tisoÄ? pa ĹĄe iz sporazuma med KS, obÄ?ino in TeĹĄem. ÂťBrez tega denarja ne bi mogli uresniÄ?iti vsega, kar smo, zato Ĺželimo, da tako ostane tudi v prihodnje.ÂŤ Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih pa je med drugim menil, da so naÄ?rti KS v precejĹĄnji meri izveđ&#x;”˛ dljivi.

Na Kardeljevem trgu so se predstavljala druĹĄtva in lokalni podjetniki, nastopili pa so tudi malÄ?ki iz vrtca in uÄ?enci OĹ Livada

cesto Lukner–Krajnc, vzdrĹževali in Ä?istili so usedalnike hudournikov. Opravili so ĹĄe nekatera vzdrĹževalna dela na javni razsvetljavi, postavili varovalno ograjo pri zbiralniku Cavnik, precej

pozornosti so namenili urejenosti okolja, po najboljĹĄih moÄ?eh so pomagali tamkajĹĄnjim druĹĄtvom. So krajani zadovoljni? ÂťMislim, da so. ÄŒe pa kdo ni, je treba potrkati na prava vrata in to povedati.ÂŤ Sogovornik je prepriÄ?an, da bodo z nadaljevanjem tvornega sodelovanja z lokalno skupnostjo in njenim vodstvom Âťv prihodnje naredili korake naprej za naĹĄ kraj.ÂŤ Od Premogovnika Velenje in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj priÄ?akujejo, da bosta Ä?im prej primerno uredila kolesarsko stezo po robu GabrĹĄkega in DruĹžmirskega jezera. Med razvojnimi potrebami

je omenil ĹĄe ureditev struge in breĹžin potoka Velunje, izgradnjo ploÄ?nika od kriĹžiĹĄÄ?a do KriĹžnika, s Ä?imer bi poskrbeli za veÄ?jo varnost peĹĄÄ?ev. Zavzemali se bodo za izgradnjo javne kanalizaci-

Gasilci in krajani praznovali skupaj Avto za gaĹĄenje gozdnih poĹžarov ÂťnavduĹĄilÂŤ – Namenu predali obnovljeni cesti in ploÄ?nik Vinska Gora, 20. septembra – Ĺ˝e konec avgusta so z otvoritvijo ÂťTitoveÂŤ cesteÂŤ – tako so jo poimenovali zaradi ĹĄaljivega programa ob njenem odprtju – v Vinski Gori zaÄ?eli praznovati letoĹĄnji krajevni praznik. Glavna prireditev, posveÄ?ena tudi prazniku MO Velenje, je bila v nedeljo popoldne na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u pri ĹĄoli. Na njej je PGD Vinska Gora uradno prevzelo gasilsko vozilo za gaĹĄenje gozdnih poĹžarov, ki je edino tovrstno daleÄ? naokoli. Podelili so tudi niz krajevnih priznanj.

28. avgusta so odprli dve obnovljeni (ali na novo zgrajeni) cesti. Cesta Jovan–KlanÄ?nik, ki ima tudi ploÄ?nik, je dolga 980 metrov, odcep Strahovnik pa 430 metrov. NaloĹžba je bila vredna 350 tisoÄ? evrov. Cesto je v zadovoljstvo investitorjev Me-

stne obÄ?ine Velenje in krajanov Vinske Gore zgradil koncesionar PUP Velenje s podizvajalcem, podjetnikom Francem Severjem.

Slovesnost ob otvoritvi so pripravili krajani sami, pri tem pa poskrbeli tudi za smeh, saj je otvoritev obiskal tudi Josip Broz Tito. Njegovo vlogo je odigral humorist Franci Praprotnik, cesto pa so hudomuĹĄno preimenovali kar v Titovo cesto ... Predsednik sveta KS JoĹže OgrajenĹĄek pa je ob tem dejal, da se v krajevni skupnosti zakljuÄ?uje obnova ĹĄtevilnih lokalnih cest. Na preplastitev Ä?aka le ĹĄe cesta na JanĹĄkovem selu.

Avto, ki premaga najteĹžje terene

Gasilci PGD Vinska Gora so bili veseli in ponosni, ko so v nedeljo predali namenu nov ga-

Gasilci PGD Vinska Gora so denar za nakup specialnega vozila za gaĹĄenje gozdnih poĹžarov, ki je edino tovrstno v obÄ?ini in ĹĄirĹĄe, zbirali dve leti. V nedeljo so ga predali namenu.

smo zbrali v druĹĄtvu sami, pol je dodala obÄ?ina. Vozilo ni bilo predvideno za nakup, a smo prepriÄ?ali odgovorne na MO Velenje, da ga potrebujemo. Nudi veÄ?jo varnost, moÄ? in uspeh na terenu.ÂŤ Gre za res specialno vozilo, saj ima visokotlaÄ?no Ä?rpalko, pogon na ĹĄtiri kolesa, posebno dvignjeno terensko podvozje, tudi veje mu ne morejo do Ĺživega. Podobnega vozila ni daleÄ? naokoli, zato so gasilci prepriÄ?ani, da bo namenu dobro sluĹžil po celotni Ĺ aleĹĄki dolini, tudi v regiji.

Predajo gasilskega vozila so zdruĹžili z osrednjo slovesnostjo ob krajevnem prazniku, na kateri so pregledali delo v zadnjem letu in podelili krajevna priznanja. Pod ĹĄotorom, ki so ga postavili na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u, so se po njej veselili in druĹžili do poznega veÄ?era. đ&#x;”˛

silski avto, kar je bil za njih in krajane izreden dogodek. Predsednik druĹĄtva Andrej Rupreht nam je ob tem povedal: ÂťUspelo

nam je zakljuÄ?iti projekt, ki smo ga vodili zadnji dve leti. S pomoÄ?jo MO Velenje, krajanov in donatorjev nam je v kraj uspelo

pripeljati gasilsko vozilo za gaĹĄenje gozdnih poĹžarov. Ocenjena vrednost vozila skupaj z opremo je 130 tisoÄ? evrov. Polovico

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MLADI DOPISNIKI

24. septembra 2015

Mladi pogled skozi Ä?opiÄ?, nalivnik in foto objektiv Konec lanskega ĹĄolskega leta smo se odzvali na razpis za najbolj izvirno literarno, likovno delo in fotografijo, ki ga je razpisovala MO Slovenj Gradec. V petek, 18. septembra, smo se udeleĹžili podelitve priznanj v atriju graĹĄÄ?ine Rotenturn v Slovenj Gradcu. Ĺ˝e na zaÄ?etku nas je razveselil pevski zbor, ki nam je Ä?ustveno zapel veÄ? pesmi in nas popeljal nazaj v zgodnje otroĹĄtvo, sanje ali v najljubĹĄi kraj na svetu. Potem je Ĺžupan MO Slovenj Gradec Andrej ÄŒas spregovoril nekaj prijaznih besed ter nam podelil nagrade in priznanja za najbolj uspeĹĄne uÄ?ence s podroÄ?ja

Mladinci PGD Lokovica ponovno drĹžavni prvaki Na Dolah pri Litiji je v soboto, 19. septembra, potekalo drĹžavno tekmovanje v gasilski orientaciji za pionirje, pionirke, mladinke, mladince, pripravnice in pripravnike. Na tekmovanju je nastopilo 186 ekip. Tekmovale so tudi tri ekipe PGD Lokovica, ki so dosegle odliÄ?ne rezultate. Mladinke so v svoji kategoriji od skupno 31 ekip osvojile 11. mesto, pionirke v konkurenci 33. ekip 15. mesto. Mladinci pa so v svoji konkurenci premagali 35. ekip in postali tretjiÄ? zapored drĹžavni prvaki. Iz Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina sta na tekmovanju sodelovali ĹĄe dve desetini; mladinke PGD Ĺ kale so zasedle 18. mesto, pripravniki PGD Ĺ oĹĄtanj pa 30. mesto. đ&#x;”˛

likovnega in literarnega ustvarjanja ter fotografije na dane teme.

Pred tem so prebrali nekatere od zmagovalnih spisov in govorili o tem, kaj nam sploh pomenijo svetloba, tla pod naĹĄimi nogami,

okolica, zrak, voda ...

Po podelitvi smo si ogledali naĹĄe izdelke, ki so bili razstavljeni v tamkajĹĄnji Galeriji likovnih umetnosti. Bili smo tudi priÄ?a ĹĄtevilnim prireditvam, ki so v sklopu

mestnega praznika potekale v centru mesta. Dogodek nama bo stal v lepem spominu.

Spoznali smo veliko obrtniĹĄkih in deficitarnih poklicev, kot so poklic peka, slaĹĄÄ?iÄ?arja, elektriÄ?arja, mizarja, mehanika ter ĹĄivilje. Dekletom je bil vĹĄeÄ? poklic slaĹĄÄ?iÄ?arja, tudi fantom je bila zanimiva stojnica s slaĹĄÄ?iÄ?arskimi izdelki. Poiskusili smo skoraj vse dobrote, ki so jih ponujali.

Med stojnicami nas je ĹĄe posebej pritegnila stojnica, na kateri so svoj poklic predstavljali mizarji. Ogledali smo si ĹĄe druge

prostore in na oddelku z avtomobili, avtodomi in prikolicami ugotavljali, da takĹĄnega luksuza ĹĄe nismo videli.

Na sejmu smo zasledili ĹĄtevilne tujce, ki so predstavljali svoje izdelke. Nas so najbolj zanimali tatuji, ki so jih ponujali v indijskem kotiÄ?ku. Tudi tujci so bili gostoljubni, saj so nam ponujali

svoje tradicionalne sladice.

Dan je bil pester, poln novih spoznanj in vtisov. VeÄ?ina nas je na poti domov razmiĹĄljala o svoji poklicni poti. Upamo, da se bomo tudi zaradi sejemskega dne laĹžje odloÄ?ili o svoji prihodnosti.

đ&#x;”˛

Manca Ĺ pegel in Ana RoĹžiÄ?, OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje

Obiskali obrtni sejem v Celju

TopolĹĄica 196, 3325 Ĺ oĹĄtanj

Urejanje in vzdrĹževanje zelenih povrĹĄin, oblikovanje kroĹĄenj, podiranje dreves, z lastnim dvigalom in razne storitve.

AljaĹž in Tim, 9. razred, OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje

Medoterm Darko Medved s.p.

Partizanska pot 7 3325 Ĺ oĹĄtanj 041 207 845 medoterm@gmail.com

“LESUS� Sovinc GSM: 041-748-159 j.sovinc@siol.net

đ&#x;”˛

• hladilniťtvo • elektrika • ogrevanje Šoťtanj, èestitamo ob prazniku.

Ăˆestitamo za praznik obèine Ĺ oĹĄtanj!

T: +386 5908 76 24 | F: +386 5908 76 28 | G: +386 31 320 023 | W: www.dbss.si

Smo specializirano podjetje za izvajanje in vzdrĹževanje strojnih inĹĄtalacij v stanovanjski gradnji in industriji. Ogrevamo vas Ĺže od leta 1977.

• vodovod • toplotne èrpalke • biomasa • solarni sistemi • kompremiran zrak • hladilni sistemi

INĹ TALATERSTVO KUMER ROBERT s.p.

ÄŒestitamo ob prazniku obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Florjan 135, 3325 Ĺ oĹĄtanj T.: 03 / 89-11-506, M: 031/833-005 E: ogrevanje.kumer@gmail.com

foto: A. Kavènik

DevetoĹĄolci iz Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje smo se udeleĹžili Ĺže 48. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Ker se moramo letos odloÄ?iti o nadaljevanju ĹĄolanja, smo se razveselili brezplaÄ?nih vstopnic, ki nam jih je za obisk sejma podarila Obrtno-podjetniĹĄka zbornica Slovenije. Najprej smo si ogledali Ulico obrti, ki nam jo je razkazal Mitja Korunovski, viĹĄji strokovni sodelavec Obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije. Prejeli smo tudi broĹĄuri Kako do poklica in Moja izbira, v katerih je predstavljeno srednje strokovno in poklicno izobraĹževanje. Svetoval nam je, kako naj si pomagamo pri odloÄ?itvi za poklic, kar je bilo za nas zelo aktualno.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 19

19

REPORTAŽA

24. septembra 2015

Migali, nastopali, tekli in uĹživali Na Titovem trgu je na tradicionalni prireditvi ÂťVelenje se predstaviÂŤ svojo dejavnost prikazalo 42 druĹĄtev, klubov in organizacij – Vrhunec je bil tek oÄ?kov z malÄ?ki Velenje, 19. septembra – V soboto dopoldne se je osrednji mestni trg spet spremenil v prizoriĹĄÄ?e pestrega dogajanja. Na Titovem trgu in v okolici je namreÄ? tudi letos ob obÄ?inskem prazniku potekala prireditev ÂťVelenje se predstaviÂŤ. Na njej so obiskovalci, sploh najmlajĹĄi, aktivno uĹživali. StarejĹĄi so si z zanimanjem ogledovali ponudbo na stojnicah, kjer tokrat niso prodajali, ampak so predstavljali dejavnosti javnih zavodov, druĹĄtev, izobraĹževalnih ustanov. Ĺ portna druĹĄtva in klubi – sodelovalo jih je nekaj manj kot lani – so ponovno poskrbeli za atraktivno predstavitev njihove dejavnosti, Ĺživahno pa je bilo tudi na odru in pod njim. Vsi skupaj so poskrbeli za zanimiv ĹĄportno-izobraĹževalno-zabavni dan v mestu.

Za tradicionalna prireditev, ki jo Ĺže vrsto let ob obÄ?inskem prazniku pripravlja Mestna obÄ?ina Velenje v sodelovanju s Ĺ portno zvezo Velenje, so postavili 42 stojnic. Katja GerĹĄak iz Ĺ portne zveze Velenje nam je povedala, da se predstavlja 12 izobraĹževalnih in nekaj kulturnih ustanov ter 25 ĹĄportnih druĹĄtev in klubov. ÂťTi se res vsako leto bolj potrudijo, da se ne le predstavijo, ampak tudi pokaĹžejo, kaj poÄ?nejo. S tem tudi privabijo otroke v svoje vrste. Predstavitev pa je namenjena tudi starĹĄem, ki se morda ravno zaradi nje odloÄ?ijo, kaj bo treniral njihov otrok.

Danes se morajo otroci, Ä?e Ĺželijo postati dobri ĹĄportniki, v klu-

be vÄ?laniti zelo zgodaj. VÄ?asih so se jim lahko pridruĹžili tudi v drugi triadi osnovne ĹĄole, danes je to prepozno. Klubi zato svoje nove Ä?lane iĹĄÄ?ejo Ĺže med vrtÄ?evskimi otroki.ÂŤ Na startu Teka oÄ?kov je bilo letos 441 oÄ?kov in otrok, tudi tistih najmljaĹĄih, v voziÄ?kih ali na ťtuparamiÂŤ.

stiki in celo spuĹĄÄ?ali po mini Planici.

SmuÄ?arski klub Velenje se je namreÄ? potrudil, da so na trg pripeljali skaFranci Petek je na mini kalnico. Na njej je skakalnici otrokom otroke, ki so najpomagal z navodili, kako prej dobili Ä?elado naj se obnaĹĄajo med in male plastiÄ?ne spustom. smuÄ?ke, pred spustom usmerjal nekNa Minikanki bolj danji znani smuÄ?arski skakalec pogumne deklice Franci Petek, ki se lahko pohvali Na Titovem trgu so lahko naj- z nazivom svetovni prvak. PovemlajĹĄi obiskovalci v soboto igra- dal nam je: ÂťMini Planica ali Mili nogomet, rokomet, se sabljali, nikanka je namenjena promopreizkuĹĄali v telovadni gimna- ciji smuÄ?arskih skokov in giba-

nja na sploĹĄno. Skoki so gibalno zelo zapleten in kompleksen ĹĄport, po svoje pa so tudi identiteta naĹĄega naroda.ÂŤ Ker veÄ?ina otrok nikoli nima moĹžnosti obÄ?utiti, kako je, ko si na vrhu skakalnice, so ustvarili Minikanko. ÂťVsak otrok, ko opravi skok, ima ĹĄirok nasmeh na obrazu. Zanimivo je, da so bolj pogumna dekleta kot fantje. Tudi spuĹĄÄ?anje po mini skakalnici dekleta osvojijo prej. Zato jih je tudi v naĹĄih klubih vedno veÄ?. V nekaj letih bo raven skokov deklet zelo primerljiva z ravnjo fantov. Skoki pa nikoli ne bodo mnoĹžiÄ?en ĹĄport.ÂŤ Izvedeli smo ĹĄe, da ima

kulturna in ĹĄportna druĹĄtva moĹžnost, da predstavijo svojo dejavnost.

Tudi zato, ker imajo vsa v Velenju poseben pomen. Njihovo delo dviga kakovost Ĺživljenja v Velenju, na obÄ?ini pa si Ĺželimo, da bi tako tudi ostalo.ÂŤ Eni so v soboto migali, drugi In potem je bil Ä?as za ustvarjali, tretji uĹživali v pestrem vedno simpatiÄ?en Tek dogajanju. oÄ?kov, ki te spodbuja k aktivnemu preĹživljanju Franci prav poseben spomin na prostega Ä?asa z otroki. Tek zaVelenje in sedaj Ĺže nekdanje ska- gotovo veliko pomeni tako otrokalnice. ÂťPrav tu sem opravil za- kom kot oÄ?kom. Letos Ĺžal niso dnji, poslovilni skok v karieri.ÂŤ podrli lanskega rekorda – na Pohvalil je tudi delo velenjskega startu je bilo 161 oÄ?kov in 280 kluba, ki je na slovenskem ze- otrok, kar je skupno 5 manj kot mljevidu nordijskih ĹĄportov ĹĄe lani. A s to svojo gesto so oÄ?ki dali malÄ?kom pomembno spovedno zelo pomemben. roÄ?ilo, da je gibanje pomembno, druĹženje s starĹĄi pa prav tako.

Ponosni oÄ?ki, veseli Domov so tako oÄ?ki kot otroci otroci Zbrane na Titovem trgu je odnesli simpatiÄ?ne majice; otromed ĹĄtevilnimi pevskimi, plesni- ci so jih dobili pred tekom, oÄ?ki mi in ĹĄportno obarvanimi nasto- pa, ko so priĹĄli na cilj. đ&#x;”˛ Bojana Ĺ pegel pi malo pred zaÄ?etkom teka oÄ?kov pozdravil podĹžupan Peter Dermol. ÂťDeveto leto zapored imajo sredi mesta izobraĹževalna,

Mladi golfisti med najboljĹĄimi v drĹžavi Velenjski golf klub tudi letos dela dobro – Ĺ e vedno si Ĺželijo veÄ?je golf igriĹĄÄ?e – Pozimi trenirajo v RdeÄ?i dvorani Velenje – Velenjski golf klub, ki ima 375 Ä?lanov, od tega 160 res aktivnih, uspeĹĄno deluje tudi letos. Zagotovo tudi po zaslugi zelo lepo urejenega vadbiĹĄÄ?a ob Ĺ kalskem jezeru, za katerega skrbijo sami. Tam so po besedah predsednika kluba MatjaĹža MeĹža dobrodoĹĄli vsi, ki Ĺželijo igrati, pa tudi tisti, ki se Ĺželijo te igre ĹĄele nauÄ?iti. K temu ĹĄe doda: ÂťVeseli smo, ker imamo eno najlepĹĄih vadbiĹĄÄ? v drĹžavi. Poleg prostora za vadbo imamo tudi tri luknje za igranje. Tam ne igrajo le naĹĄi Ä?lani, k nam prihajajo tudi golfisti iz drugih koncev Slovenije.ÂŤ V klubu je zelo moÄ?na mladinska sekcija, v kateri je nekaj veÄ? kot 20 tekmovalcev starih od 7 do 24 let, ki jih Ĺže nekaj let trenira Damjan Murgelj iz Celja. ÂťUstvaril je nekaj odliÄ?nih igralcev, tudi drĹžavnega prvaka in prvakinjoÂŤ. Na nedavnem drĹžav-

nem prvenstvu v Moravskih Toplicah so deÄ?ki velenjskega golf kluba med 11 ekipami zasedli peto mesto, deklice pa drugo mesto. Zato, da so vedno boljĹĄi, skrbijo Marjan KovaÄ?, Sandi Vasle in Matej ZaluberĹĄek, ki so pripravili tudi dolgoroÄ?ni program razvoja golfa v Velenju. Med mladimi tekmovalci izstopa dijak Jure Vasle, ki ogromno trenira, dobre rezultate pa dosega tako v drĹžavnem merilu kot na mednarodnih tekmah. ÂťSezona golfa traja od aprila do novembra, zato se sedaj pripravljamo ĹĄe na ekipno in posamezno drĹžavno prvenstvo. V naĹĄem klubu imamo tudi svoje klubsko tekmovanje, ki je tokrat bilo 6. septembra na golf igriĹĄÄ?u Diners.ÂŤ Letno klub organizira kar 6 klubskih turnirjev, v zaÄ?etku letoĹĄnjega septembra so se odpravili tudi na dvodnevni turnir v Avstrijo.

NajboljĹĄi velenjski mladi golfisti so se po letoĹĄnjem drĹžavnem prvenstvu v Moravskih toplicah slikali skupaj s Ä?lani kluba.

Ĺ˝elja po veÄ?jem igriĹĄÄ?u ostaja

Izvemo, da Golf zveza Slovenije ĹĄe vedno izvaja akcijo Igrajmo golf. Vanjo se vkljuÄ?uje tudi velenjski klub. Zato lahko vsak poskusi igrati, opravi lahko tudi izpit za golf, kar odpira vrata igri na vseh igriĹĄÄ?ih zanj. ÂťZelo vesel sem, ker se je v zadnjem Ä?asu moÄ?no okrepila tudi naĹĄa

seniorska sekcija. Ta zapolnjuje vadbeni prostor v dopoldanskem Ä?asu, ko sicer ne bi bilo veliko obiska. Res so dobro organizirani, tudi veliko tekmujejo med seboj.ÂŤ Ob tem MeĹža prizna, da si ĹĄe vedno Ĺželijo, da bi v okolici jezer uredili veÄ?je golf igriĹĄÄ?e. ÂťLetos je imelo Velenjsko jezero velik obisk. Dobro bi bilo, Ä?e bi jim poleg kopanja ponudili ĹĄe

kaj, golf igriĹĄÄ?e pa sodi ob jezera. To Avstrijci Ĺže vedo,ÂŤ doda.

VzdrĹževanje vadiĹĄÄ?a ni poceni, prizna MeĹža. ÂťNekaj stvari imamo ĹĄe nereĹĄenih. 5 hektarov moramo redno kositi, gnojiti in urejati. Dogovarjamo se, kako bomo to reĹĄili dolgoroÄ?no, saj se za zdaj financiramo predvsem s Ä?lanarino in prispevkom MO Velenje, s katero dobro sodelujemo, saj

res podpira ĹĄport. Vsako leto se prijavimo na obÄ?inski razpis za podporo ĹĄportnim druĹĄtvom in klubom, kar moÄ?no pomaga pri naĹĄih aktivnostih,ÂŤ pojasni MeĹža.

Ko se bo jeseni vreme pokvarilo, bodo zimsko vadbo izvajali v RdeÄ?i dvorani na urejenem zimskem vadbiĹĄÄ?u, kjer vadijo predvsem Ä?lani in mladinska sekcija. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 20

20

Ĺ PORT

24. septembra 2015

KoprÄ?ani drĹžijo korak s Celjani in VelenjÄ?ani Maribor ĹĄe vedno brez zmage in po treh krogih z eno samo toÄ?ko Tudi tretji prvenstveni krog v prvi moĹĄki rokometni ligi ni minil brez (vsaj delnega) preseneÄ?enja v slabem pomenu besede.

Zanj je znova poskrbel v prejĹĄnjem prvenstvu tretji Maribor.

Po dveh uvodnih porazih najprej z Jeruzalemom OrmoĹžem in na-

slavilo s 34 : 18. V postavi ni bilo Janeza Gamsa, ki je v dneh pred tekmo zbolel.

VelenjÄ?ani so v tem dvoboju igrali zavzeto vseh ĹĄestdeset minut, zatorej v njihovi igri ni bilo nihanj kot v prejĹĄnjem krogu proti Loki (27 : 25). PriÄ?akovati

ĹĄe dvoboje. Toda trener Gregor Cvijić previdno poudarja: ÂťVsaka tekma je poglavje zase, zame so vse enako pomembne, ni ogrevanja za pozneje. Tudi naĹĄa zmaga v Ĺ kofji Loki ni bila nikoli ogroĹžena, Ä?eprav so bila obdobja, ko nismo igrali na vso moÄ?. V nasle-

VÄ?eraj z Gorico, v soboto gostovanje v ZavrÄ?u Rudar po pokalni zmagi proti Krki, v prvenstveni tekmi z njimi zadovoljen tudi s toÄ?ko

to z Ribnico, tudi v Novem mestu ni zmogel zmagati. Na tekmi s Krko se je moral zadovoljiti samo s toÄ?ko, pa Ä?eprav so domaÄ?i po prvem polÄ?asu zaostajali za sedem golov (14 : 21), na koncu pa je bilo 31 : 31.

V drugih dvoranah so se tekme konÄ?ale po priÄ?akovanjih. Celje je med tednom v Ribnici zmagalo s 36 : 26. V soboto pa je z zmago s 30 : 24 v uvodni tekmi lige prvakov v TurÄ?iji proti tamkajĹĄnjemu BeĹĄiktaĹĄu uspeĹĄno zaÄ?elo tudi evropsko tekmovanje. Aktualni slovenski prvaki so zmagali s 30 : 24 (13 : 13). Gorenje je proti Izoli v RdeÄ?i dvorani

je, da bo tako tudi v sobotnem 4. krogu na gostovanju v Dobovi.

Svoje navijaÄ?e ĹĄe vedno navduĹĄuje novinec Koper. Enako kot Celjani in VelenjÄ?ani je tudi tretjiÄ? zmagal. Od Ĺ kofjeloÄ?anov je bil v svoji dvorani boljĹĄi s 25 : 19.

Prav novinec z Obale je skupaj s Celjani in VelenjÄ?ani na vrhu prvenstvene razpredelnice. RokometaĹĄi Gorenja, aktualni podprvaki, so pred zaÄ?etkom napovedali, da se v tej sezoni konÄ?no Ĺželijo znebiti dela besede 'pod'.

Zanje naj bi bile uvodne tri tekme (enako tudi za prvake Celjane, trenutno tudi za Koper) zgolj zahtevnejĹĄi treningi za moÄ?nej-

dnjem krogu gostujemo pri Dobovi. PriÄ?akujemo zelo motiviranega nasprotnika. Ne smemo razmiĹĄljati, da bo lahko, ker je novinec v ligi. Dvorana bo gotovo polna, saj pravijo, da je to najbolj rokometna vas v Sloveniji. A mi imamo svoj cilj. Pokazati moramo pravi obraz in si priigrati novo zmago. Kot pred vsakim dvobojem bomo tudi pred tem skuĹĄali Ä?im bolj odpraviti napake oziroma izboljĹĄati elemente v igri, ki so se doslej pokazali v slabi luÄ?i.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

TAKO so igrali Pokal Slovenije, 2. krog Rudar Velenje - Krka 3:2 (2:2) Strelci: 0:1 Enes Novinić (4, 11 m), 0:2 Filip - Dangubić (15), 1:2 Ivan Knezović (37), 2:2 Mario Babić (42, 11 m), 3:2 Jaka Ihbeisheh (56).

Rudar: Radan, Kaťnik, Knezović (od 64. Žitko), Kocić, Ihbeisheh, S. Babić, Praťnikar (od 61. Grgić), Bolha, M. Babić, Krcić, Trifković (od 82. Tolimir).

Trener: Jernej Javornik.

Prva liga Telekom Slovenije, 10. krog Krka - Rudar 0:0 Rudar: Radan, Ihbeisheh, Ĺ˝itko, KaĹĄnik, KociÄ?, S. Babić, Bolha, TrifkoviÄ? (od 74. Tolimir), M. Babić (od 87. Grbić), Krcić, PraĹĄnikar (od 75. Grgić).

Trener: Jernej Javornik.

Rumeni kartoni: Gliha (54), Kastrevec (59), Trifković (66), VuÄ?kić (74), Welbeck (85), M. Babić (85).

Drugi rezultati: DomĹžale – Koper 1:0 (1:0), ZavrÄ? – Maribor 2:1 (1:0), Olimpija – Gorica 3:0 (0:1), Krka – Rudar 0:0, Celje – KrĹĄko 0:0.

Vrstni red: 1. Olimpija 25 (30:5), 2. Gorica 21 (21:19), 3. DomĹžale 19 (17:8), 4. Maribor 15 (15:12), 5. ZavrÄ? 15 (9:9), 6. Rudar 10 (10:13), 7. Krka 10 (9:16), 8. KrĹĄko 9 (12:17), 9. Koper 8 (12:17),10. Celje 6 (6:21).

12 krog (26. 9.): ZavrÄ? – Rudar.

3. SNL – sever, 5. krog Ĺ martno 1928 – Ĺ marje pri JelĹĄah 1:0 (1:0) Strelec: StaĹĄe Maze (7). Ĺ martno: Pusovnik, Mrevlje, Sokolovski, Kompan, RoĹĄkar (od 65. Zabukovnik), Hrastnik, MatevĹž LenoĹĄek (od 72. Trop), PodgorĹĄek, Kolenc, Maze, MoÄ?ić (od 82. Trap). Trener: Drago KostajnĹĄek.

RdeÄ?i karton: UroĹĄ MikĹĄe (80., Ĺ marje).

Drugi rezultati: Šmarje Maribor B – BreŞice 1919 2:2 (0:1), Šampion – FuŞinar NoŞi Ravne 2:1 (0:1), AjDAS Lenart – Dravinja 4:0 (1:0), S. Rojko Dobrovce Videm 2:4 (1:2), Mons Claudius (Rogaťka) - Koroťka Dravograd 1:1 (1:1), Podvinci Betonarna Kuhar – Radlje 0:1 (0:0).

Vrstni red: 1. BreĹžice 11 (10:2), 2. Maribor B (tekma manj) 10 (15:6), 3.

FuĹžinar 10 (9:6), 4. Ĺ ampion 10 (9:6), 5. M. Claudius 10 (8:6), 6. Videm 8 (11:6), 7. Ĺ martno 8 (9:8), 8. Ĺ marje 6 (10:11), 9. Dravinja 5 (3:7), 10 Dravograd 5 (4:9), 11. Dobrovce 3 (6:9), 12. Radlje 3 (4:8), 13. Lenart 3 (6:11), 14. Podvinci 3 (2:11).

6. krog (27.9.) BreŞice – Šmartno.

MNZ Celje – liga Golgeter, 4. krog: Rezultati: Fosilum Ĺ entjur – Ĺ oĹĄtanj 0:4 (0:1), strelci: Semir Agić (21, 54), Ĺ˝iga Oset (87), SaĹĄa Djokić (90); Odred Kozje – Mozirje 1:0 (1:0), Vojnik – Kovinar Ĺ tore 3:2 (1:0), ZreÄ?e – Ĺ˝alec 1:1 (1:1).

Vrstni red po 4. krogu: 1. Ĺ oĹĄtanj 9 (16:3), 2. RogaĹĄka 9 (10:0), 3. ZreÄ?e 7 (9:1), 4. Ĺ˝alec (vsi imajo tekmo manj) 4 (6:3), 5. Mozirje 4 (2:7), 6. Odred (tekma manj) 4 (2:7), 7. Ĺ entjur 3 (2:12), 8. Vojnik 3 (3:16), 9. Ĺ tore 2 (5:9).

5. krog (26. 9.): Mozirje – Vojnik, Ĺ˝alec – Kozje (16.00), RogaĹĄka – ZreÄ?e, Ĺ tore – Ĺ entjur (vse ob 16.00), Ĺ oĹĄtanj prost.

1. NLB Leasing liga, 3. krog Gorenje Velenje - Istrabenz Plini Izola 34:18 (16:6) Gorenje: B. Burić, Ferlin (8 obramb), ZaponĹĄek (10 obramb, 3 x 7 m); Bojović 4, Cehte 1, Medved 5, S. Burić 2, OvniÄ?ek 3, Szyba, Skube 3, GolÄ?ar 5, Ĺ oĹĄtariÄ? 5, KleÄ? 3, Ratajec 1, Nosan 1, Bećiri.

Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1); Izola 6 (2) IzkljuÄ?itve: Gorenje 8 min; Izola 8 min Drugi rezultati: Krka - Maribor Branik 31:31 (14:21), Riko Ribnica - Celje Pivovarna LaĹĄko 26:36 (15:16), Gorenje Velenje - Istrabenz Plini Izola 34:18 (16:6), Slovan - Slovenj Gradec 2011 29:24 (11:15), Koper 2013 Urbanscape Loka 25:19 (11:6), Jeruzalem OrmoĹž - Trimo Trebnje 32:29, (16:15), Sevnica - Dobova 26:24 (13:8).

Vrstni red: 1. Celje 6 toÄ?k, 2. Velenje 6, 3. Koper 2013 6, 4. Ribnica 4, 5. J. OrmoĹž 4, 6. Krka 3, 7. Trebnje 2, 8. Dobova 2, 9. Slovan 2 10. Sevnica 2, 11.

Izola 2, 12. Loka 1, 13. S. Gradec 2011 1, 14. Maribor 1.

1. DRL za Ĺženske, 1. krog Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina - Ljubljana 23:30 (10:14), Zelene doline Ĺ˝alec - Celje Celjske mesnine 27:34 (16:17), Krka - Ĺ˝.U.R.D. Koper 31:26 (15:13), Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina - BreĹžice 33:16, Zagorje - Krim Mercator 22:22 (11:10); sreda, 7. oktobra: Velenje – Branik.

Kegljanje, 2. liga – vzhod 2. krog Litija: Ĺ oĹĄtanj 3:5 (3314 : 3253) Ĺ oĹĄtanj: Ĺ ehiÄ? – 491 (0), Fidej – 512 (0), PetroviÄ? – 534 (1), SeÄ?ki – 569 (1), HasiÄ?iÄ? – 549 (0), ArnuĹĄ – 598 (1).

NogometaĹĄi Rudarja so prejĹĄnji teden kar dvakrat igrali s Krko. V sredo so jih v ĹĄestnajstini finala pokala Slovenije ob jezeru po slabi igri v prvih dvajsetih minutah, ko so gostje povedli z 2 : 0, in veliko boljĹĄi v nadaljevanju premagali s 3 : 2. V sobotnem 10. prvenstvenem krogu pa sta se tekmeca v Novem mestu razĹĄla brez zadetkov. Tako so rudarji v dosedanjih dveh prvenstvenih tekmah z NovomeĹĄÄ?ani iztrĹžili le toÄ?ko, saj so v prvem krogu na svojem igriĹĄÄ?u gostje zmagali z 1 : 0. Je do vÄ?eraj, ko je bil 11. igralni dan, gostili pa so Gorico, trener Jernej Javornik ponovno odkril recept za takĹĄno uÄ?inkovitost, kot je bila teden dni prej na lokalnem derbiju s Celjani (4 : 0), ali pa vsaj v pokalu s Krko (3 :2)? Tega v tej ĹĄtevilki ne moremo potrditi ali zanikati, ker je bila v Ä?asu tega dvoboja Ĺže natiskana.

Prvi krog druge Ä?etrtine prvenstva si bomo ljubitelji nogometa, ĹĄe zlasti mariborski, zapomnili po sloganu: NemogoÄ?e je mogoÄ?e. Njihovi nogometaĹĄi so na gostovanju v ZavrÄ?u trikrat zadeli, pa niso osvojili nobene toÄ?ke.

Z avtogolom sta se ob nerazpoloĹženem in nezbranem vratarju MariborÄ?anov Jasminu HandanoviÄ?u z enakimi lastnostmi izkazala ĹĄe soigralca Marko Ĺ uler in njihov Izraelec Marwana Kabha, edini pravi gol je zanje dosegel igralec s sklopi Damjan Bohar. Novemu trenerju Krunoslavu JurÄ?iću, ki naj bi Maribor popeljal na 'pota stare slave', po

tem vsekakor zanj nepriÄ?akovanem porazu ni preostalo drugega kot tolaĹžba: ÂťV nogometu se dogaja marsikaj in danes se mi je prviÄ? v karieri zgodilo, da si je moja ekipa zabila kar dva gola ‌ Seveda ima ĹĄe veliko Ä?asa, da upraviÄ?i prihod na trenutno vroÄ?o Mariborovo trenersko klop.

Gotovo je ob porazu aktualnega prvaka v Halozah dodatno zadovoljstvo prevevalo nogometaĹĄe Olimpije, ki so si na gostovanju pri Gorici priigrali sedmo zmago (3 : 0) zaporedoma. Nazadnje so izgubili (0 : 2) v 3. krogu z DomĹžalami, in to doma. Z novimi toÄ?kami so se LjubljanÄ?ani Ĺže za ĹĄtiri toÄ?ke oddaljili od ĹĄe vedno druge Gorice. DomĹžale, ki so z 1 : 0 premagale Koper, za njimi na tretjem mestu zaostajajo za ĹĄest toÄ?k, Ä?etrti Maribor pa po Ĺže tretjem porazu za deset.

Prav toliko toÄ?k kot aktualni prvak ima na petem mestu ZavrÄ?.

Z zmago nad njim pa so HaloĹžani prednost pred ĹĄe vedno ĹĄestim Rudarjem poveÄ?ali na pet toÄ?k. ÂťMoramo biti zadovoljni. Zelo pomembna toÄ?ka, potrebujemo vse. V sredo prihaja Gorica, doma bomo poskuĹĄali iztrĹžiti kaj veÄ?,ÂŤ so bile besede Rudarjevega trenerja Jerneja Javornika takoj po tekmi v Novem mestu.

Celjani so ĹĄe vedno najveÄ?je razoÄ?aranje prvenstva. Po treh zaporednih porazih, v katerih so skupaj prejeli kar trinajst golov, dali pa nobenega, so s KrĹĄkim sicer ostali neporaĹženi. Tekmeca sta se razĹĄla z najbolj nepriljubljenim izidom (0 : 0). ÄŒeprav

je toÄ?ka proti novincu za aktualnega podprvaka prej neuspeh kot uspeh, pa se jim je morda le zaÄ?ela vraÄ?ati samozavest. To je (ali ni) potrdila vÄ?erajĹĄnja tekma s Krko v gosteh. V soboto (12. krog) bodo Celjani na derbiju zaÄ?elja gostili Koper, rudarji pa bodo gostovali v ZavrÄ?u. Na pomembni preizkuĹĄnji bo vodilna Olimpija, ki je vÄ?eraj gostila ZavrÄ?. Na sosedskem derbiju bo gostovala v DomĹžalah. V 3. krogu je z njimi v StoĹžicah izgubila z 0 : 2, kar je bil v desetih krogih njen edini poraz.

V pokalu z Mariborom

NogometaĹĄi Rudarja so imeli smolo z Ĺžrebom Ĺže pred drugim krogom pokala Slovenije. V edinem prvoligaĹĄkem dvoboju so gostili Krko (3 : 2). Nato so jim jo kroglice znova zagodle.

V Ä?etrtfinalu so za nasprotnika dobili nogometaĹĄe Maribora, ki pa so glede na blede igre v dosedanjem prvenstvu gotovo premagljivi. Za morebiten uspeh bodo morali rudarji vsekakor igrati veliko bolje, predvsem pa uÄ?inkoviteje, kot so na primer v tem krogu s Krko. NaÄ?rtovali so vse tri toÄ?ke, 'priplavali' pa so si samo eno. Drugi Ä?etrtfinalni pari so: ZavrÄ? – Drava Ptuj, DomĹžale – Koper in Olimpija – Celje.

V Ä?etrtfinalu igrajo dve tekmi.

Prve bodo na sporedu 21. oktobra, povratne pa 28. Rudarji bodo najprej gostitelji. đ&#x;”˛

S. Vovk

ÄŒlani NK Ĺ oĹĄtanj v odliÄ?ni formi Ĺ oĹĄtanj – NogometaĹĄi Ä?lanske ekipe NK Ĺ oĹĄtanj nadaljujejo z odliÄ?nimi igrami v jesenskem delu prvenstva. Na ĹĄtirih tekmah MedobÄ?inske Ä?lanske lige Celje so dosegli Ĺže tri zmage. Po zmagi proti Ĺ toram in porazu v Mozirju so s kar 8 : 0 premagali ekipo Vojnika, zdaj pa so bili uspeĹĄni ĹĄe v Ĺ entjurju, kjer so zmagali z rezultatom 4 : 0.

V naslednjem krogu so prosti, nato pa sledi serija treh zelo teĹžkih tekem z nasprotniki, ki se prav tako borijo za vrh. Najprej gredo v ZreÄ?e, nato doma gostijo Ĺ˝alec, sledi pa ĹĄe gostovanje v RogaĹĄki Slatini. Med prvenstvom uspeĹĄno nastopajo tudi v pokalnem tekmovanju, v katerem so v prvem krogu izloÄ?ili ekipo Ĺ tor.

Tudi ostale selekcije pridno tekmujejo in trenirajo, tako da je na stadionu NK Ĺ oĹĄtanj zelo Ĺživahno, vsak dan pa se veÄ?a ĹĄtevilo mladih nadobudnih igralcev. Ĺ e vedno ni prepozno za vpis, zato vabijo otroke od 5. do 14. leta starosti, da se jim pridruĹžijo. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 21

Bo letos najboljĹĄa sezona?

V soboto v Velenju atletska poslastica Atletska zveza Slovenije je Ĺže lani konec septembra zdruĹžila moÄ?i z Balkansko atletsko zvezo pri pripravi novega inovativnega koncepta ekipnega atletskega tekmovanja ÂťBalkanationÂŤ, s katerim se je v naĹĄe glavno mesto po nekaj letih pred polne tribune vrnila atletika na visoki mednarodni ravni.

LetoĹĄnje tekmovanje Balkanation bomo ob pomoÄ?i in sodelovanju Atletskega kluba Velenje in Mestne obÄ?ine Velenje ponovno videli v Sloveniji, tokrat v soboto (26. 9.) ob 17. uri Velenju, ki predvsem po zaslugi tradicionalnega velenjskega mitinga ter dvakratne organizacije evropskega prvenstva v krosu v mednarodnem atletskem okolju slovi kot prizadeven in uspeĹĄen organizator atletskih tekmovanj na najviĹĄji ravni.

Velenje krasi tudi zvesto atletsko obÄ?instvo, ki na stadionu ob jezeru vneto spremlja in spodbuja junake kraljice ĹĄportov. Tudi tokrat bodo na tekmovanju Balkanation imeli

kaj videti. NajboljĹĄi slovenski predstavniki olimpijskega ĹĄporta ĹĄtevilka ena se bodo v ekipnem duhu borili, da bi obranili naslov najboljĹĄe ekipe na Balkanu, ki so si jo lani priborili na slovenskih tleh.

Izzivale jih bodo ekipe ĹĄtevilnih drĹžav ĹĄirĹĄe regije Balkana, ki v atletskem svetu ĹĄteje 16 drĹžav z veÄ? kot 180 milijonov prebivalcev.

Na zadnjem atletskem tekmovanju na evropskih tleh bo Slovenija gostila veÄ? kot 120 atletov iz celotnega obmoÄ?ja jugovzhodne Evrope, ki bodo s tribun deleĹžni tudi podpore nekaterih najvidnejĹĄih predstavnikov krovne atletske organizacije v Evropi – Evropske atletske zveze, vkljuÄ?no z njenim najviĹĄjim predstavnikom, predsednikom Sveinom Arnejem Hansonom. Svoje barve bodo branili atleti sedmih drĹžav, in sicer Armenije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, HrvaĹĄke, Makedonije, Romunije in Slovenije. Slovenske bodo branili ĹĄtevilni od naĹĄih najboljĹĄih atletov, fi-

Alpska smuÄ?arka Ana Drev si Ĺželi med prvih petnajst

nalistov in dobitnikov kolajn z letoĹĄnjih najveÄ?jih mednarodnih tekmovanj. Med njimi bodo na primer slovenski rekorder na 400 m Luka JaneĹžiÄ?, rekorder na 800 m Ĺ˝an Rudolf, letoĹĄnji mlajĹĄi Ä?lanski evropski prvak v skoku s palico Robert Renner, predstavnica domaÄ?ega kluba in polfinalistka letoĹĄnjega svetovnega prvenstva Maja Mihalinec in njena najveÄ?ja letoĹĄnja tekmica Sabina Veit, prav tako udeleĹženka letoĹĄnjega SP v Pekingu. Poleg njih bomo v akciji videli tudi Martino Ratej, najboljĹĄo slovensko atletinjo zadnjih let, MaruĹĄo MiĹĄmaĹĄ, ki letos niza rekord za rekordom, rekorderko v skoku s palico Tino Ĺ utej, bronasto medaljistko s SP za mlajĹĄe mladince Majo BedraÄ? ter ĹĄtevilne druge.

Velenju se torej obeta nova atletska poslastica, ki bo lepo zaokroĹžilo bogato festivalsko dogajanje prihajajoÄ?ega tedna.

Tatjana PodgorĹĄek

Tudi tokrat je Kljub ĹĄportnih navduĹĄencev Fan klub Ane Drev iz Ĺ martnega ob Paki dober mesec pred zaÄ?etkom nove smuÄ?arske sezone pripravil sreÄ?anje Ä?lanov in njihove ÂťvarovankeÂŤ, ki so jo – mimogrede – obiskali tudi ob praznovanju 30. rojstnega dne v prvi polovici prejĹĄnjega meseca.

Minula sezona kar ekstremna

đ&#x;”˛

Umetna trava za vrhunsko igro Velenjsko pomoĹžno nogometno igriĹĄÄ?e Ä?ez 60 dni z novo umetno travo – Glavnino denarja zagotovila lokalna skupnost Tatjana PodgorĹĄek

Velenje, 18. septembra – Marjan Klepec, direktor Ĺ portno-rekreacijskega zavoda RdeÄ?a dvorana Velenje, ki upravlja objekte za ĹĄport in rekreacijo v mestni obÄ?ini Velenje, ter MiloĹĄ Junkar, direktor podjetja Fit ĹĄport iz MengeĹĄa, sta podpisala pogodbo za zamenjavo umetne trave na pomoĹžnem nogometnem igriĹĄÄ?u na mestnem stadionu v Velenju. Ponudba omenjenega podjetja je bila med tremi prijavljenimi na osnovi javnega naroÄ?ila najugodnejĹĄa, dobrih 235 tisoÄ? evrov brez DDV-ja, rok za izvedbo predvidenih del pa je 60 dni od podpisa pogodbe. Glavnino denarja bo za naloĹžbo namenila Mestna obÄ?ina Velenje, 49 tisoÄ? evrov pa bo primaknila Fundacija za financiranje ĹĄportnih organizacij v RS. Po zagotovilih Marjana Klepca je bila obstojeÄ?a umetna trava na pomoĹžnem nogometnem igriĹĄÄ?u tako dotrajana, da je Nogome-

Kegljanje Na pragu preseneÄ?enja Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so bili v Litiji na pragu preseneÄ?enja, saj je o zmagovalcu odloÄ?ala igra tretjega para. DomaÄ?i tekmovalci so bili na

21

Ĺ PORT

24. septembra 2015

ÂťLeta res hitro teÄ?ejo, dobra stvar pa je, da se ne poÄ?utim toliko staro, da imam ĹĄe kar nekaj energije, volje in veselja do smuÄ?anja, Ä?eprav sem v beli karavani Ĺže polovico svojega Ĺživljenja,ÂŤ nam je dejala na sreÄ?anju druga najboljĹĄa slovenska veleslalomistka v svetovnem pokalu in Ä?lanica smuÄ?arskega kluba Dvornik Transport Slovenj Gradec. Minulo sezono je oznaÄ?ila kot kar ekstremno, z veliko zdravstvenimi teĹžavami in z dovolj dobrimi rezultati. Med drugim je bila na veleslalomu v Aareju

Plavanje Sprejem za PozojÄ?ke Velenje, 15. septembra – PrejĹĄnjo sredo je podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol v prostorih mestne hiĹĄe sprejel tna zveza Slovenije prepovedala igranje tekem na njej. ÂťPrepoved smo vzeli ĹĄe toliko bolj resno, ker igralno povrĹĄino z umetno travo v veliki veÄ?ini uporabljajo mladi nogometaĹĄi in Ä?lanice nogometnega kluba Rudar – Ĺ kale.ÂŤ Poleg odstranitve obstojeÄ?e umetne trave (poloĹžena je bila leta 2004) bo izvajalec opravil ĹĄe manjĹĄo izravnavo terena, nanj poloĹžil 2,5-centimetrsko polivretansko peno, ki bo zagota-

vljala manjĹĄo obremenitev sklepov uporabnikov igriĹĄÄ?a, igralno povrĹĄino pa pokril z najkakovostnejĹĄo umetno travo na svetu. ÂťNa takĹĄni umetni travi igrajo najboljĹĄi nemĹĄki, italijanski, francoski ‌ nogometni klubi, tudi v Sloveniji jo pozna veÄ?ina prvoligaĹĄkih moĹĄtev,ÂŤ je zagotovil MiloĹĄ Junkar.

koncu spretnejĹĄi in so premagali borbene Ĺ oĹĄtanjÄ?ane, ki so si zasluĹžili vsaj toÄ?ko. Izredno slaba predstava gostujoÄ?ega prvega para je sicer kazala, da bodo imeli domaÄ?ini lahko delo. Toda Ĺ oĹĄtanjÄ?ani se niso predali in so rezultat v drugem paru izenaÄ?ili na 2 : 2; tretji par, v katerem je blestel Ĺ oĹĄtanjÄ?an ArnuĹĄ, tu-

di ni zmogel kaj veÄ? kot delitev toÄ?k in zmaga je ostala v Litiji.

Popravni izpit bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani imeli Ĺže to soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah pomerili z mariborsko ekipo De Vesta. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri. Ekipa Ĺ oĹĄtanja je z dvema toÄ?kama trenutno na 4. mestu.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Balinanje Precej preseneÄ?enj V tretjem kolu razigravanja v balinarski ligi za mesta od ena do ĹĄtiri je bil v sredo odigran na baliniĹĄÄ?u v Velenju mini derbi kola med Gorenjem in Premogovnikom. Da je bilo to sreÄ?anje za obe ekipi zelo pomembno, se je videlo tudi po velikem ĹĄtevilu navijaÄ?ev obeh ekip. Po zelo izenaÄ?enem dvoboju in na koncu ĹĄe sreÄ?i ekipe Premogovnika se je sreÄ?anje konÄ?alo neodloÄ?eno 4 : 4.

Zelo zanimivo sreÄ?anje je bilo naslednji dan v Gorici pri Slivnici, kjer so domaÄ?ini igrali odloÄ?ilno tekmo za konÄ?no prvo mesto. Tekmo so odigrali zelo odgovorno in na koncu tekmo-

enajsta, kar je celo njena tretja najboljĹĄa uvrstitev v karieri, v finalu svetovnega pokala v Meribelu pa je toÄ?ke ujela s 15. mestom. ÂťNa teh voĹžnjah in stvareh gradim novo sezono in Ĺželim si Ä?im manj zdravstvenih teĹžav. Tu in tam se te ĹĄe pokaĹžejo po napornih treningih, a sem se na to Ĺže navadila in sprejela, da je potrebno malo veÄ? poÄ?itka ter stalna obravnava pri fizioterapevtu.ÂŤ

Malo drugaÄ?ne priprave

Ana, ki je trenutno najstarejĹĄa slovenska alpska smuÄ?arka, se zaveda, da glede na lanske rezultate v veleslalomu in ob odsotnosti Tine Maze priÄ?akujejo od nje najveÄ?, pri ostalih disciplinah pa je kar nekaj reprezentantk, ki bi znale imeti letos dobro sezono. ÂťSmo dobra ekipa. Bom videla, kako bo Ĺže na prvi tekmi. Se Ĺže veselim tega izziva.ÂŤ Priprave na novo sezono so bile malo drugaÄ?ne kot minula leta, brez treningov v juĹžni Ameriki. Pripravljale so se doma. ÄŒeprav ima za zdaj manj treningov kot v enakem Ä?asu lani, so bili

ti kakovostni. Mesec do zaÄ?etka sezone pa bo formo poskuĹĄala ĹĄe dvigniti in se na prvo tekmo maksimalno pripraviti. PriÄ?akuje, da bo sezona vsaj takĹĄna, kot je bila lanska? ÂťDa, mislim, da bi bila lahko to moja najboljĹĄa sezona v karieri. Cilj, ki si ga upam napovedati, so uvrstitve med 15 najboljĹĄih, sama pa si Ĺželim biti ĹĄe viĹĄje.ÂŤ Na vpraĹĄanje, kako vplivajo na razpoloĹženje v reprezentanci nereĹĄene finanÄ?ne teĹžave, pa je Ana Drev odgovorila: ÂťGlede na to, da stanje ni najboljĹĄe, smo se med sabo dekleta o tem v poletnem Ä?asu kar precej pogovarjale. Menim, da sem to vpraĹĄanje uspeĹĄno reĹĄevala v preteklih sezonah. Upam, da bom tako nadaljevala tudi v novi sezoni, da se s tem ne bom obremenjevala, ampak se bom osredotoÄ?ila na tekme, treninge.ÂŤ Z uvrstitvijo med 30 najboljĹĄih na svetu v lanski sezoni ji sicer pripada status A reprezentantke, a zagotovila, da bi lahko opravila priprave brez stroĹĄkov zanjo, nima. đ&#x;”˛

velenjsko ekipo PozojÄ?ki – ekipo, ki je zmagala v slovenskem finalu mednarodnega tekmovanja Jadranskih iger konec avgusta v Kopru. Na sprejem so priĹĄli Vlado Stjepić, Marko Krstić, JoĹže BlaĹžina, Peter Zemljak, Domen Fricelj, Maja KugoniÄ?, Sabina Ĺ umnik, Mateja Stropnik, Teja JazbinĹĄek in Jani LonÄ?are-

viÄ?. PodĹžupan se je celotni ekipi zahvalil za odliÄ?ne rezultate.

Z zmago v slovenskem finalu in sodelovanjem na mednarodnem delu tekmovanja na hrvaĹĄki Reki, kjer so zasedli drugo mesto, so odliÄ?no promovirali Velenje.

valce s Polzele porazili z rezultatom 8 : 0 za domaÄ?o ekipo in z veliko razliko v toÄ?kah (43 : 20).

Vrstni red ekip od prvega do Ä?etrtega mesta: 1. Gorica pri Slivnici - 6 toÄ?k, 2. Premogovnik - 3, 3. Polzela - 2, 4. Gorenje - 1.

V skupini od petega do osmega mesta sta bili dve tekmi, ki sta se konÄ?ali z enakim rezultatom 4 : 4, in sicer Slovenske Konjice proti Ĺ entjurju (domaÄ?ini so imeli veliko boljĹĄo razliko toÄ?k, pa ni bilo dovolj). Druga tekma z delitvijo toÄ?k pa je bila v KavÄ?ah, kjer je gostovala TopolĹĄica.

Vrstni red ekip: 1. TopolĹĄica - 4 toÄ?ke, 2. Ĺ entjur - 4, 3. KavÄ?e - 2, 4. Slovenske Konjice - 2.

V skupini za mesta od devet do dvanajst so tokrat prevladovali domaÄ?ini. Tekmo med Gorico in Vinsko Goro so po napornem

boju dobili prvi s 5 : 3, razlika v toĹĄkah (35 : 16) je bila moÄ?no na strani domaÄ?e ekipe.

Prebold pa je doma prepriÄ?ljivo zlahka opravil z ekipo Dobrne s 6 : 2.

Trenutni vrstni red: 1. Prebold 6 toÄ?k, 2. Vinska gora - 2, 3. Dobrna - 2, 4. Gorica - 2.

V skupini od trinajstega do petnajstega mesta je bilo tokrat samo sreÄ?anje med Vrbnim Vrbica kot domaÄ?inom in gosti iz Ĺ martnega ob Paki. SreÄ?anje se je konÄ?alo z velikim preseneÄ?enjem, saj je Vrbica prviÄ? letos zmagala z rezultatom 6 : 2. Ekipa Slovenske Bistrice je bila to kolo prosta.

Vrstni red: 1. Slovenska Bistrica - 2 toÄ?ki, 2. Ĺ martno ob Paki - 2, 3. Vrbno Vrbica - 2.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

T. F.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 22

22

MODROBELA KRONIKA

Dan brez avtomobila Velenje, 16. septembra – Evropski teden mobilnosti med 16. in 22. septembrom je letos potekal s sloganom Izbiraj, spreminjaj, zdruĹžuj. Spodbuditi nas Ĺželi k razmisleku o vseh vrstah prevozov, ki so nam na voljo. Pogosto se namreÄ? za vrsto mobilnosti odloÄ?amo iz navade, ne da bi razmislili, ali je ta tudi najbolj uÄ?inkovita.

Stalnica Evropskega tedna mobilnosti je Dan brez avtomobila.

Sredino dopoldne so tako doĹži-

Dogajalo se je in napeljevalo k temu, da kdaj kot prevozno sredstvo izberemo kolo ali se odloÄ?imo za Lokalca.

24. septembra 2015 veli tudi v srediĹĄÄ?u Velenja, kjer so za promet zaprli del Rudarske ceste. Ĺ˝al je risanje s kredo, likovne ustvarjalne delavnice za najmlajĹĄe in osnovnoĹĄolce, gibalni poligon in poligon ÂťkolesarÄ?ekÂŤ, mini nogomet, badminton, odbojko, ĹĄolo rolanja, uliÄ?no lutkovno predstavo, delavnice, ogled Lokalca, elektriÄ?nega kombija in avtomobila, simulatorja varne voĹžnje, starodobnih koles ... po poldnevu sicer skazil deĹž, vendar je bil namen vseeno doseĹžen. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, 16. septembra – V sredo je VelenjÄ?an poklical policiste in jim naznanil, da ga je napadel in uĹžalil lastnik enega od lokalov v mestu. Za oboje - napad in Ĺžalitev - so mu izstavili raÄ?un policisti.

Spet ga Ä?aka obisk pri sodniku Velenje, 16. septembra – Policisti so v sredo v Paki ustavili voznika osebnega avtomobila brez vozniĹĄkega dovoljenja.

Avto so mu zasegli in spet pa ga Ä?aka obisk pri sodniku.

Nad fanta bivĹĄega dekleta Velenje, 17. septembra – V Ä?etrtek sta se pred avtobusno postajo prerivala in prepirala mladoletnika. Fant je napadel fanta bivĹĄega dekleta. IzĹĄlo se je brez poĹĄkodb. O dogodku so bili obveĹĄÄ?eni starĹĄi

Lepljivi prsti Velenje, 16. septembra – V sredo je znani storilec s police pred trgovino MĂźller ukradel veÄ? kozmetiÄ?nih izdelkov. Policisti ga bodo ovadili.

V trgovini Hofer pa so pri tatvini prĹĄuta zalotili moĹĄkega, tudi Âťredno strankoÂŤ Policijske postaje Velenje. ZasliĹĄali so ga, zdaj pa piĹĄejo kazensko ovadbo.

V Ä?etrtek, 17. septembra, je

in center za socialno delo, mladoletnika pa bosta morala o svojem poÄ?etju reÄ?i kakĹĄno tudi pred sodnikom.

Z ljubosumnim fantom so se ukvarjali tudi v petek, ko je ta fanta bivĹĄega dekleta ogroĹžal v ĹĄoli. Z njim so se poskuĹĄali policisti pogovoriti, a niso bili najbolj uspeĹĄni, saj je v ponedeljek znova priĹĄlo do incidenta.

Bo konec pljuvanja?

Velenje, 17. septembra – Bo plaÄ?ilni nalog zaradi nedostojnega vedenja prepriÄ?al znanca VelenjÄ?anke, da v prihodnje ne bo veÄ? Ĺžaljiv? Policisti so mu ga napisali, ker vedno, ko vidi znanko, zaniÄ?evalno pljune na tla.

TaĹĄÄ?a in snaha na policiji Velenje, 18. septembra – V petek sta se sprli taĹĄÄ?a in snaha. Po prepiru je taĹĄÄ?a jezna privihrala na policijsko postajo, za njo je priĹĄla ĹĄe snaha. Policisti so se pogo-

varnostnik pri obhodu Zbirnega centra zalotil dva, ki sta v zavarovanem obmoÄ?ju ukradla oblaÄ?ila in kompresor.

Odpustkov ni bilo Velenje, 17. septembra – Kaj neki si je mislil obÄ?an, ki je v Ä?etrtek ponoÄ?i precej nadevan priĹĄel na Policijsko postajo Velenje in od deĹžurnega policista zahteval izbris njegovih prekrĹĄkov iz evi-

vorili z njima. Ko so ugotovili, za kaj gre, so ju napotili na center za socialno delo.

Policisti psa niso mogli zasliĹĄati Velenje, 19. septembra – V soboto je jezni obÄ?an policistom prijavil psa, ki mu je z umazanimi tacami posvinjal fasado in pobegnil. Pred tem je prevrnil vedro z odpadnim oljem, stopil vanj in obiskal boks njegove psice.

DrugaÄ?ne teĹžave pa je imel lastnik psa v ponedeljek. Domneval je, da je nekdo prerezal vrv, s katero je bil pes privezan.

Izkazalo pa se je, da se je vrv najverjetneje strgala kar sama.

Jezni obÄ?an ustrahoval trgovke Velenje, 19. septembra – Jezni obÄ?an je v soboto zaradi nezadovoljstva ustrahoval velik del zaposlenih v eni od velenjskih trgovin. Neprimerno komuniciranje

denc? Da bo ĹĄlo gladko, Ä?e bo priznal, da je preveÄ?krat krĹĄil zakonodajo, zaradi Ä?esar bi bil tudi Ĺže Ä?as, da mu prekrĹĄke odpustijo in jih izbriĹĄejo iz evidenc? DeĹžurni policist mu je pojasnil, da tako paÄ? ne gre, in je nezadovoljen odĹĄel. So pa kasneje ugotovili, zakaj si je Ĺželel odpustkov. PreveÄ? pijanega, da bi lahko vozil, so ustavili in mu odredili pridrĹžanje do streznitve. Namesto odpustkov, ki jih

Globalizacija je bistveno spremenila svet in Ĺživljenje ljudi. Je eden glavnih dejavnikov, da je naĹĄ planet postal ena sama velika vas. Razvoj raÄ?unalniĹĄke in informacijske tehnologije, prometne infrastrukture in vsesploĹĄni (tehnoloĹĄki) razvoj nam omogoÄ?a, da relativno hitro pridemo na drugi konec sveta, ne glede, ali gremo levo ali desno, gor ali dol ali kar naokoli. Prenos informacij je ĹĄe hitrejĹĄi, zato lahko ÂťpokukamoÂŤ skoraj v vsak kotiÄ?ek tega Ä?udovitega in v barve odetega planeta v primerjavi z veliko sivino in temo, Ä?e odĹĄtejemo sonce in oddaljene zvezde. Tako je vsaj videti naĹĄ planet iz vesolja, sicer pa bliĹžinski pogled ni vsepovsod tako lep, rajski in oÄ?em prijazen. Ponekod je lep zaradi naravnih lepot, ki Ä?loveku jemljejo dih, ponekod je lep zaradi Ä?lovekovega ustvarjanja in bogastva, ponekod pa je lep zaradi obojega.

Obstajajo pa tudi kraji, ki so polni sivine, dobesedne in tiste v prenesenem pomenu. Tam ni veÄ? narave, ker jo je Ä?lovek uniÄ?il bodisi zaradi gospodarskega interesa oziroma ustvarjanja dobiÄ?ka na raÄ?un narave bodisi zaradi vojn in oboroĹženih spopadov s ciljem pridobitve ozemlja, prevlade, pregona prebivalcev ali drugih in viĹĄjih interesov. Ozemlja, drĹžave, vasi in mesta, od koder beĹžijo begunci, so v veÄ?ini primerov leta in desetletja zaznamovana z vojnami in oboroĹženimi spopadi. Zato so tako narava kot skupnosti ljudi veÄ?inoma razruĹĄeni, v celoti ali le napol, in to velja tudi za ljudi. Vsaj za veÄ?ino, ki so tam ostali in nimajo ne denarja niti moÄ?i, da bi beĹžali, ter za vse, ki beĹžijo peĹĄ ali z vozili, sami, z druĹžinami ali v velikih gruÄ?ah, morda pod okriljem tihotapcev ljudi, kar je pravzaprav vseeno. BeĹžijo pred uniÄ?enim in uniÄ?enjem. Tudi Ä?e so peĹĄ, so odloÄ?eni, da pridejo do oddaljenih zvezd evropske zastave.

Begunska reka je zdaj dosegla slovensko ozemlje in slovenski policisti so se prviÄ? sreÄ?ali s takĹĄnim ÂťpritiskomÂŤ na drĹžavno mejo, ki je hkrati tudi meja Evropske unije. Dosedanje dogajanje je bolj ali manj humane in humanitarne narave. Policisti so doslej (v Ä?asu pisanja tega Ä?lanka) uporabili zgolj nekaj transportnih prijemov in dvakrat plinski razprĹĄilec. Pokazali so odloÄ?nost in profesionalnost, tako da so tudi napete situacije obvladali hitro in uÄ?inkovito.

Tudi begunci so ĹĄe potrpeĹžljivi in ob pomoÄ?i prostovoljcev in nevladnih organizacij Ä?akajo na prehod slovenskega ozemlja. Od veÄ? kot dva tisoÄ?glave mnoĹžice, ki je prispela v Slovenijo, jih je doslej le sedem zaprosilo za azil in zatoÄ?iĹĄÄ?e. Vsi ostali si Ĺželijo naprej, v bolj razvite drĹžave oziroma v NemÄ?ijo, ki je cilj mnogih, Ä?e Ĺže ne veÄ?ine.

Trenutna varnostna situacija v Sloveniji je stabilna in policisti zagotavljajo varnost tako na obmoÄ?ju drĹžavne meje kot v notranjosti. Toda skrb vzbujajoÄ?a dejstva so globalnega pomena. PrviÄ?, da Evropska unija nima enotnega staliĹĄÄ?a do prihajajoÄ?ih nesreÄ?nikov iz oddaljenih deĹžel. Ne zgolj pri sprejemu in obravnavi, ampak tudi pri definiranju begunske problematike in resnosti poloĹžaja na evropskih mejah in v svetu nasploh. ReĹĄevanje krize ni v rokah slovenske vlade in slovenskih policistov. DaleÄ? od tega, problem je veliko veÄ?ji, globalen. Tudi zato je treba iskati reĹĄitve v globalnem kontekstu in ne na evropskih mejah, ampak tam, od koder ljudje beĹžijo. Ĺ e bolj pa je treba osvetliti globalno ozadje in kdo je reĹžiser te megalomanske selitve, kajti nesreÄ?niki se zagotovo niso nekega dne zbudili iz sanj, v katerih so videli zvezde evropske zastave in se tako odloÄ?ili za dolgo pot. Globalni igralci so veliki igralci, ki igrajo velike igre in v katerih so dobiÄ?ki veliki. Dolge kolone nesreÄ?nikov so postranska ĹĄkoda, obenem pa sredstvo za dodatno destabilizacijo evropskega prostora.

Ta hip, kot da nikogar ne zanima, kdo Ĺželi zasenÄ?iti in prekriti zvezde evropske zastave ter utiĹĄati Odo radosti. Kar ni prav. Ne zaradi nesreÄ?nikov, ki so veliko pretrpeli, in ne zaradi vrednot, na katerih je zrasla Evropa. Da o nas, naĹĄih otrocih in njihovi bodoÄ?nosti sploh ne govorimo. Vsi smo namreÄ? ljudje in imamo le ta svet.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Iz POLICIJSKE beleĹžke Lastnik lokala ga je uĹžalil

Globalne razseĹžnosti begunske krize

z njimi ga bo zdaj nekaj stalo. PlaÄ?ilni nalog so napisali policisti in mu ga Ĺže tudi dostavili.

Pri sosedih ni bilo niÄ? nenavadnega Velenje, 21. septembra – Policiste je poklical VelenjÄ?an in jim povedal, da se pri sosedih, s katerimi se ravno ne marajo, dogaja nekaj nenavadnega in sumljivega. Policisti so zadevo preverili in ugotovili, da je bilo vse, kar je bilo nenavadnega v tej prijavi, obnaĹĄanje tistega, ki jih je klical.

Pik ne delijo Velenje – Velenjski policisti so v okviru 26. Pikinega festivala na prizoriĹĄÄ?u odprli toÄ?ko, kjer lahko obiskovalci zvedo vse o njihovem delu. Lahko so brez skrbi, pravijo, saj ÂťpikÂŤ ne delijo.

je prej zahteval, je seznam prekrĹĄkov dopolnil z novimi grehi.

Vlom v stanovanje Velenje, 19. septembra – V soboto so policisti obravnavali vlom v stanovanje na Kardeljevem trgu. Neznanec je stanovanje preiskal, iz sefa pa odnesel veÄ? zlatnine in uro. Policisti v zvezi z vlomom zbirajo obvestila.

đ&#x;”˛

Kolektiv Doma na Smrekovcu in Ippona Ä?estitata obÄ?ankam in obÄ?anom za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 23

UTRIP

24. septembra 2015

23

PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU

!

STARO ZA NOVO

SOVIĂˆ Franc, s.p. | Florjan 256, 3325 Ĺ oĹĄtanj 03 891-17- 00 | 041 / 624-151 | franc.sovic@telemach.net

Informacije:

041 813 949

GRADBENA MEHANIZACIJA AVTOPREVOZNIĹ TVO NIZKE GRADNJE

CALGONIT D PLUS prah vedro 5 kg 19,90 € vedro 10 kg 29,90 €

Apnena moka za samo 24,90 €/t.

Opravljamo tudi storitve apnenja kmetijskih povrĹĄin! PAPIRNATE BRISAÄŒE BOBINA Frakcija: 0 – 2 mm, 100% CaCO3 5,45 €/kos / 10,90 € par Info: 041 618 236, 031 864 341

CALGOMAT FS in FA

roÄ?ka 12 kg 24,50 € roÄ?ka 25 kg 33,90 €

STISKANJE, PASTERIZACIJA IN POLNENJE JABOLÄŒNEGA SOKA

Iz vaĹĄih jabolk na posestvu Turn.

Info: GaĹĄper Kokot, 041 978 684

Z VAMI IN ZA VAS! ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

od 25. 9. do 1. 10.

- 25. septembra 1977 so ob 11. uri in 56 minut z omreĹžjem prviÄ? sinhronizirali Ä?etrti blok Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj; - 25. septembra 1999 so v Ĺ oĹĄtanju pripravili sveÄ?anost ob zakljuÄ?ku obnove grajskega stolpa ĹĄoĹĄtanjskega Pustega gradu; - 26. septembra 1918 je bil v Mariboru ustanovni obÄ?ni zbor Narodnega sveta za Ĺ tajersko, katerega predsednik je postal VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹĄek; - 26. septembra 1995 so svetniki Mestne obÄ?ine Velenje za praznik obÄ?ine izbrali 20. september kot spomin na otvoritev no-

vega mestnega srediĹĄÄ?a Velenja, 20. septembra leta 1959; - 26. septembra 1997 je v okviru praznovanja ĹĄoĹĄtanjskega obÄ?inskega praznika v vili Ĺ iroko v Ĺ oĹĄtanju potekala okrogla miza z naslovom ÂťBeseda o prezrtem mestuÂŤ, v domu kulture v Ĺ oĹĄtanju pa so zveÄ?er odprli razstavo NekoÄ? je bila vas DruĹžmirje in premierno predstavili dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi DruĹžmirje; - 27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali Ĺže precej nagnjen in deloma Ĺže pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Ĺ kalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokonÄ?en propad starega srediĹĄÄ?a Ĺ kal; - 29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski uÄ?itelj in narodopisec Fran MlinĹĄek; - 29. septembra 1974 so sveÄ?ano odprli novo asfaltirano cesto na

Ĺ˝e nekaj Ä?asa sami sebe prepriÄ?ujete, da vam je v Ĺživljenju zelo lepo. Pa to ne drĹži Ä?isto, saj si Ĺžal noÄ?ete priznati, kaj si pravzaprav Ĺželite. Nekdo, ki ga Ĺže dolgo poznate, se bo vedno pogosteje kradel v vaĹĄe misli. Zgodnji jesenski veÄ?eri bodo polni priloĹžnosti, da jih uresniÄ?ite. ÄŒe imate trenutno finanÄ?ne teĹžave, se ne obremenjujte preveÄ? z njimi. Gre le za prehodno obdobje, kar dobro veste. Proti koncu meseca vas sicer Ä?akajo veÄ?ji izdatki, a kmalu bo raÄ?un spet poln. Vi pa boste laĹžje dihali. Ugotovili boste, da ste nekatere ljudi, ki so vam v preteklosti pomagali, dali na stranski tir. Dobro premislite o tem, koliko vam kdo pomeni, saj je iskrena prijateljstva teĹžko najti. In Ä?e vam pomeni dovolj, se potrudite, da prijateljstvo ostane trdno.

Bik 21. 4. - 20. 5.

SUPER AKCIJA APNENJA!

Ăˆestitamo za praznik obèine Ĺ oĹĄtanj!

Oven 21. 3. - 20. 4.

Na ljubezenskem podroÄ?ju vse kaĹže, da bodo naslednji tedni polni zapletov. ÄŒe vas bodo sodelavci in domaÄ?i Ä?udno gledali, se boste pravzaprav prav dobro poÄ?utili. Tudi zato, ker se boste velikokrat smejali njim in ne sebi. Vi Ĺže veste, zakaj ste taki. Denar? Dovolj ga bo, ne pa toliko, kot Ĺželite. Vzemite pa si nekaj Ä?asa samo zase in si privoĹĄÄ?ite sprostitev. Ĺ e pred iztekom septembra boste spoznali osebo, ki bo v prihodnosti moÄ?no vplivala na vaĹĄe odloÄ?itve. ÄŒeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resniÄ?no dobrega prijatelja. Zaupati mu boste zaÄ?eli, ko bo odreagiral Ä?isto drugaÄ?e, kot priÄ?akujete. Ĺ ele takrat boste vedeli, da sta na isti valovni dolĹžini. Zdravje?

Utrujeni boste, pa ĹĄe sami ne boste vedeli, zakaj.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Tudi v preostanku septembra se izogibajte ljudem, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne boste znaĹĄli sredi zgodb, s katerimi v resnici nimate Ä?isto niÄ?. ÄŒetudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako, kot pa da se druĹžite s tistimi, ki jih v resnici ne marate. Jemljejo vam preveÄ? energije, pa ĹĄe sami sebi se na trenutke priskutite. Zadnje Ä?ase preveÄ? razmiĹĄljate o napakah iz preteklosti, ki jih ne morete veÄ? popraviti. Recite si, da ste se iz njih nekaj nauÄ?ili in se osredotoÄ?ite na prihodnost. V naslednjem tednu vas namreÄ? Ä?aka prijetno preseneÄ?enje, ki bo pozitivno zaznamovalo tudi prihodnje tedne. Kar se ljubezni tiÄ?e, teden ne bo takĹĄen, kot si po tihem Ĺželite. Tudi zato, ker bo partner z mislimi Ä?isto drugje kot vi. Motilo vas bo, povedati pa mu ne boste upali. Vse za ljubi mir.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Cerkev sv. Jurija v Ĺ kalah (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Konovo; - zadnji dan meseca septembra je praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki ga Ĺ oĹĄtanjÄ?ani praznujejo v spomin na najstarejĹĄo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trĹĄkih pravic Ĺ oĹĄtanju; listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski; - 29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski obÄ?ini velika akcija NNNP (NiÄ? nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci tedanje obÄ?ine Velenje; - 1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvr-

ĹĄnega sveta Aleksandra Rankovića, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupĹĄÄ?ine Franca LeskoĹĄka – Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid IljiÄ?

BreĹžnjev; med gosti so priÄ?akovali tudi predsednika Jugoslavije Josipa Broza – Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo; - 1. oktobra 1986 je zaÄ?ela delovati velenjska Univerza za tretje Ĺživljenjsko obdobje. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Zelo boste radovedni in zaĹželeli si boste kakĹĄne nenavadne dogodivĹĄÄ?ine. ÄŒe vam finanÄ?no stanje to dovoljuje, se odpravite na krajĹĄe potovanje, ki bo poteĹĄilo vaĹĄe skrite Ĺželje. S partnerjem boste imeli nekaj teĹžav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni zadevi precej razhajala. ÄŒe Ĺželite, da se situacija razreĹĄi mirno, boste morali pristati na kompromis. Tudi sicer boste v naslednjih dneh izredno dobre volje. Prijatelji bodo zato zelo veseli vaĹĄe druĹžbe, saj bo vaĹĄa sproĹĄÄ?enost vplivala tudi na njihovo poÄ?utje. Zdravje? Brez pripomb boste lahko ĹĄe nekaj dni. Potem pa je vse odvisno od vas. TeĹžav ne bo, Ä?e boste sami poskrbeli za to. ÄŒe boste ignorirali prve zanke, pa se bodo stopnjevale. ÄŒutili boste, da se v vas spet prebuja Ĺželja po ustvarjalnosti. Jo boste uresniÄ?ili?

Lev 23. 7. - 23. 8.

Razburljiv teden je pred vami, saj se bodo dnevi vrteli tako hitro, da boste komaj sledili dogodkom. V soboto boste opazili nekoga, ki ste ga Ĺže videli, a nikoli nista bila v pravem stiku. Sedaj bosta. Izkazalo se bo, da sta duĹĄi dvojÄ?ici. Ĺ ele ko se boste zavestno odloÄ?ili, da prekinete z lastnimi omejitvami, se boste v novem prijateljstvu sprostili in prepustili toku. PokaĹžite, da ste odrasli, in lahko po brez posredovanja sprejemate tudi pomembne odloÄ?itve. BliĹžnji osebi se boste zelo zamerili, Ä?eprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Situacijo lahko popravi le iskreno opraviÄ?ilo. ÄŒe imate moĹžnost, si vzemite vsaj kakĹĄen prost dan in zbeĹžite od doma! Dobro veste, da vam nihÄ?e ne bo zameril. Morda vam bodo le zavidali, a na glas tega ne bo povedal nihÄ?e.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Pazite, da ne boste v stvareh, ki jih boste poÄ?eli v naslednjih dneh, ĹĄli Ä?ez svoje zmoĹžnosti.

Saj veste, kakĹĄni ste. Mimogrede vas zanese in ne znate veÄ? uĹživati v majhnih stvareh, ampak hoÄ?ete veÄ? in veÄ?. S partnerjem si bosta pogosto v laseh, a ljubezen je trdna. ÄŒe bosta dala drug drugemu dihati in si pri tem tudi prisluhnila, se bosta kmalu bolje razumela. Skozi glasno argumentiranje pogledov na dogodke pa bosta razreĹĄila tudi marsikatero teĹžavo. Od nedelje dalje ne boste veÄ? dvomili o partnerju. Dokazal vam bo, da niste imeli prav, ko mu niste zaupali neke boleÄ?e osebne izkuĹĄnje. Dal vam bo toÄ?no takĹĄen nasvet, kot ga potrebujete. Sami ste imeli reĹĄitev pred nosom, pa je niste videli. Partner pa vam bo spet odprl oÄ?i. In vi mu boste odprli srce.

Tehtnica 24. 9. - 23.10

Skoraj vsi bodo Ĺže pozabili, kaj se vam je dogajalo, vi pa seveda ne boste. Ker preprosto ne boste mogli. PreveÄ? je bolelo. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo spet kaj narobe, se vam bodo mraÄ?ne misli kar same kradle v glavo. Zato se v naslednjih dneh Ä?im bolj zaposlite. Po moĹžnosti s stvarmi, ki vas razveseljujejo. Tiste, ki vam ne bodo vĹĄeÄ?, pa jemljite z majhno mero humorja in optimizem se bo kmalu vrnil. Veselili se boste tudi Ä?asa, ki ga boste preĹživeli z druĹžino. Ob koncu tedna ga bo veliko, med tednom manj. A bodo skupni trenutki prijetni, napolnili vas bodo z energijo. Tudi zdravje vas v naslednjih ne bo pustilo na cedilu. PoÄ?utili se boste bolje kot nekaj preteklih tednov. Celo boleÄ?ine, ki so vas spremljale kar nekaj Ä?asa, bodo izzvenele.

Ĺ korpijon 24.10 - 22. 11.

VaĹĄe razpoloĹženje bo ves Ä?as nihalo. ÄŒe boste upoĹĄtevali nasvet zvezd, boste zaÄ?eli bolj gledati nase. Izgovori, da nimate Ä?asa, so bili le pesek v oÄ?i. Vam samim, saj je ĹĄlo v resnici za lenobo, ki sicer ni vaĹĄa spremljevalka. Se paÄ? zgodi, da tudi vam poide energija in volja, in ravno to se vam je dogajalo v preteklih dneh. Ker se bo vaĹĄe finanÄ?no stanje krepko popravilo, bo uspelo vam do konca izpeljati projekt, ki ste ga odlagali, ker vam ni diĹĄal. Nekdo od bliĹžnjih sorodnikov trenutno potrebuje vso vaĹĄo oporo. Ne pridigajte mu, raje mu pomagajte po svojih moÄ?eh, saj je Ä?isto izgubljen. ÄŒe mu ne boste znali pomagati, poiĹĄÄ?ite ljudi, ki bodo znali. Njegov uspeh bo tudi vaĹĄ uspeh.

Previdni bodite pri poslih in ljudeh, ki jih ne poznate dobro. Zadnje Ä?ase ne znate dobro presojati.

Podjetniki, pokliÄ?ite nas in se nam pridruĹžite, postanite del vaĹĄe in naĹĄe rubrike VEDEĹ˝. Seznanite naĹĄe bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Kmeti�a�in�vrtnarstvo��mperl� �lor�an��1�����41��������������.zelenjava-pikapolonica.si

Pr��aja��elenjave� �na�tr�ni�i�v��elenju i��integrirane��ri�elave �te�������et�i�� ������ne�elj�a������� � v����tanju�in�na����u

���ankam�in�o��anom��estitamo�za�praznik.

Popraviti oz. dodati, Velenju (od ponedeljka do sobote)

GSM: 041/ 621 227

Tel.: 03/ 891 10 60 E-mail: taxi.spilak@gmail.com

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

KAMNOSEĹ TVO PODPEĂˆAN SEBASTJAN, s. p. Ĺ alek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

GSM: 070 849 569

Izdelava in montaĹža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniĹĄkih pultov.

www.kamnosestvo-podpecan.si

Æestitamo za praznik obèine Šoťtanj!

GradbeniĹĄtvo in gozdarstvo

Picerija LAGUNA

Rafko Blatnik s.p.

OdliÄ?na izbira pizz, morskih jedi (lignjev, giric), jedi z Ĺžara, hamburgerjev ‌

Rafko.BlatniK@gmail.com

041 776 443

03 891 70 03 • 041 419 113

Ăˆestitamo za praznik obèine Ĺ oĹĄtanj!

TopolĹĄica

ÄŒestitamo za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj!

Poskusite se sprostiti na naÄ?in, ki vam najbolj ustreza. Odpravite se na izlet ali pa si privoĹĄÄ?ite masaĹžo. VpraĹĄajte se, kaj sploh potrebujete - tako v materialnem svetu kot na Ä?ustvenem podroÄ?ju. Ĺ ele, ko boste priĹĄli stvari do dna, boste lahko spet normalno zaĹživeli. Trenutno namreÄ? veste le to, da niste veÄ? zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Sicer pa za vas prihaja res razburljivo Ĺživljenjsko obdobje. Iz dneva v dan se bodo dogajale nove stvari. Tisto, kar bo na videz najbolje, se bo na koncu izkazalo za najslabĹĄe. Na dveh stolih namreÄ? nihÄ?e ne more dolgo sedeti, vam pa bi to najbolj odgovarjalo. Ne igrajte se veÄ? z ognjem – partner vam ne bo odpustil. ÄŒe izve, ste pri njem opleli za vedno. In tega se premalo zavedate. Ne raÄ?unajte na to, da ne bo izvedel. Ĺ˝e nekaj Ä?asa namreÄ? sluti, da mu marsikaj prikrivate. V teh dneh boste dokonÄ?no opravili s skrbmi okoli vaĹĄega zdravja. NiÄ? vam ne manjka, novice bodo dobre.

Kozorog 22. 12.- 20. 1.

Ĺ˝eleli si boste, da se vam uresniÄ?i velika Ĺželja, pa ne bo ĹĄlo Ä?ez noÄ?. Kaj, ko bi tokrat malo pozabili na svojo trmo in naÄ?ela ter se lotili stvari drugaÄ?e. Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado in kaj naredili tudi brezplaÄ?no. Tokrat se vam namreÄ? lahko odprejo neslutene moĹžnosti, a le, Ä?e vas bo nasprotna stran prepoznala kot zanesljivo osebo. Partner bo vesel, ker boste od nedelje dalje spet dobre volje in si boste vzeli Ä?as tudi zanj. PogreĹĄal vas je, Ä?eprav tega ni priznal. Niti ni zahteval vaĹĄe pozornosti. V sluĹžbi pa boste morali povzdigniti glas. Nekdo ĹĄtrika za vaĹĄim hrbtom, pri tem pa raÄ?una, da boste na koncu za vse krivi vi. PrepreÄ?ite mu, preden mu uspe. ÄŒasa tu nimate veliko, saj imate opravka s spretnim nasprotnikom. Nikar ga ne podcenjujte. Nedelja bo dan za poÄ?itek. Zato, ker je ne boste pustili motiti. Niti najbliĹžjim.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

S teĹžavami se ne boste preveÄ? obremenjevali, zato vam zadnji teden v septembru prinaĹĄa veliko drobnih, a lepih dogodkov. VaĹĄi bliĹžnji se bodo Ä?udili, da ste tako razigrani in veseli.

Sploh, ker bo to novost. Ne boste jim povedali, zakaj ste se konÄ?no sprostili. Enostavno vam bo nerodno, da bi jim priznali, kaj vas je muÄ?ilo zadnje Ä?ase. Strah je imel res velike oÄ?i, a vi ste ga vzeli ĹĄe kako resno. Tudi zato, ker ste pri tem ves Ä?as mislili na prijatelja, ki ni imel take sreÄ?e kot vi. Na zasebnem podroÄ?ju bo vse dobro, malo manj pa na sluĹžbenem. VaĹĄa priÄ?akovanja pri nekem pomembnem projektu bodo velika in Ä?eprav se bodo delno uresniÄ?ila, boste na koncu razoÄ?arani. Pa ne nad sabo, nad tistimi, ki vas niso posluĹĄali, ko je bil ĹĄe Ä?as, da bi zadevo reĹĄili. Zdravje? PoÄ?utje bo nihalo, a kaj hujĹĄega ne bo.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Razburljiv teden je za vami, pred vami pa ĹĄe nekaj zelo napornih dni. Tudi Ä?ez vikend ne boste mogli poÄ?ivati, Ä?eprav si boste to silno Ĺželeli. Ob novih poznanstvih, ki jih boste sklenili prav ob koncu tega tedna, pa boste dobili veliko moĹžnosti za nov zaÄ?etek. Tega ste si dolgo Ĺželeli na tiho, sedaj si ga Ĺželite tudi na glas. Kot kaĹže, je nekdo prav Ä?akal, da mu poveste, da ste na voljo. Pomemben klic priÄ?akujte v torek. OdloÄ?itev ne bo lahka, a izziv bo velik. Zato se boste verjetno odloÄ?ili, da skoÄ?ite v vodo. Kdor ne tvega, paÄ? ne more napredovati. Vi pa ste Ĺže predolgo na varnem, ob tem pa niste zadovoljni s svojim Ĺživljenjem. Partner vam bo pomagal po svojih moÄ?eh, predvsem pa vas bo podprl v vsem, kar boste poÄ?eli. To bo dovolj, da boste izgubili strah pred neznanim.

Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 24

24

TV SPORED Četrtek,

24. septembra

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 12.00 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.50 15.55

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Mreženje Tovariš, dok. feljton Dnevnik, vreme, šport Tiha zmaga, dok. portret Slovenci v Italiji Poročila Težišče, tv Lendava Penelopa, ris.

Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 12/26 16.20 Profil: Anna Prinz 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Ugriznimo znanost: Operacija možganov 17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris.

18.05 Nuki in prijatelji: Urejanje fotografij 18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Skrb za skupni dom 00.35 Profil: Anna Prinz, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Ava, Riko, Teo, ris.

07.05 Nuki in prijatelji, ris.

07.10 Fifi in Cvetličniki, ris, 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.25 Pri Slonovih, ris.

07.35 Štiri ušesa sredi lesa, ris.

07.40 Mucika, ris.

07.55 Tork, ris.

08.00 Zakaj? Zato!, ris.

08.05 Male sive celice, kviz 08.45 Hannah, dekle v čolnu, dok. film 09.20 Točka, glasb. odd.

10.35 Profil: Silvester Plotajs Sicoe 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.00 Slovenski magazin 15.35 Jadranske igre, 1. polfinale 17.00 Halo TV 18.00 Vonj dežja na Balkanu, 4/14 19.05 Točka, glasb. odd.

20.00 50 let Hale Tivoli, dok. film 20.55 Športni izziv 21.45 Avtomobilnost 22.15 Fant s kolesom, belg. film 23.40 Točka, glasb. odd.

00.25 Halo TV 01.25 Športni posnetki sledi Košarka, ep, Francija – Španija, polfin. tekma, posn.

01.25 Športni izziv 03.45 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.20 07.45 07.55 08.20 08.35 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 23.40 00.30 01.20 01.55 02.40 03.20

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.05 11.40 12.40 12.55 13.00 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 23.20 23.25

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris. Želvica Lulu, ris.

Grozni Gašper, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Sanjska ženska, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Epilog 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Kaliforniciranje, nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Postani vojak, izobraževalna oddaja Skrbimo za zdravje: Periferna arterijska okluzivna bolezen Pop Corn Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Pikin studio 4 Regionalne novice 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: Pajdaši, Ans. Tik tak Regionalne novice 3 Dober poglej, oddaja o lovcih in lovcu Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

24. septembra 2015

Petek,

Sobota,

25. septembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 23.20 00.30 00.50 01.45

06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.35 09.10 10.30 11.00 12.00 14.10 15.10 15.35 17.00 18.00 19.05 20.00 20.45 21.50 22.45 23.55 00.40 01.45 06.05

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost Ljubezen in krivda Ivana Cankarja, dok. feljton Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja!

Poročila Mostovi Hidak Mala kraljična, ris.

Najboljša prijatelja, 4/7 Osmi dan Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 9/10 Novice Ava, Riko, Teo, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd.

Med valovi Odmevi, vreme, šport Sadovi uničenja, pogovor z dr.

Miklavžem Komeljem Zlata doba, špan. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Otroški program OP Ava, Riko, Teo, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Zlatolaska in trije medvedi, lutk. pred.

Mi znamo, izob. odd.

Točka, glasb. odd.

Profil: Anna Prinz Halo TV Dobro jutro Dober dan Migaj z nami, odd. o razg. življ.

Jadranske igre, 2. polfinale Halo TV Vonj dežja na Balkanu, 5/14 Točka, glasb. odd.

Boj za Tibet, dok. odd.

Delavci pri malici, dok. odd.

Popravljena krivica, 1/6 Polnočni klub: Po Slakovi poti Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki, gimnastika Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.

06.00 07.00 07.20 07.45 07.55 08.20 08.35 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 20.00 21.00 22.00 22.40 22.45 00.55 02.35 03.20 04.00

24ur, ponov.

Mojster Miha, ris. Želvica Lulu, ris.

Grozni Gašper, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Epilog Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan Kar bo, pa bo, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

24ur, vreme Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Eurojackpot Priča, am. film Druga priložnost, kanad. film Beli ovratnik, nan.

24ur zvečer Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Dober poglej, oddaja o lovcih in lovcu Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Pikin studio 5 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke – 3. del narodnozabavnega koncerta Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

12.20 12.35 12.40 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.45 23.50

26. septembra

06.10 07.00 sledi 07.20 07.40 08.05 08.25 08.50 09.15 09.55 10.10 10.20 10.50 11.55 13.00 13.25 13.50 14.25 14.55 16.00 17.00 17.20 18.05 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.20 23.00 23.35 01.20 01.40 02.35

Odmevi Otroški program OP Zgodbe iz školjke: Josip Jurčič Pika Nogavička, ris. nan.

Biba se giba, ris. nan.

Studio Kriškraš: Prijateljstvo Ribič Pepe Izjemne dogod. Sama Foxa, 13/26 Male sive celice, kviz Serenada, igrani film Infodrom Kdo si pa ti?, 9/10 Drage moje tovarišice kuharice, dok. film Tednik Dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Moj vrt ima načrt, 4/5 Moč trga umetnin, dok. odd.

Gozdna dediščina Franje Pahernika, dok. odd.

Dnevnik, vreme, šport Posebna ponudba, svet. odd.

Z vrta na mizo Ozare Peter Zajec, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Jadranske igre, finale Izgubljeno s prevodom, am. film Poročila, vreme, šport One, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

07.00 Med valovi 07.55 Formula 1, velika nagrada Japonske, kvalif., prenos iz Suzuke 09.20 Najboljše jutro 11.20 Dober dan 12.25 10 domačih 12.55 Polnočni klub: Po Slakovi poti 14.15 En dan resnice, slov. tv film 15.25 Odbojka, ep, Slovenija – Nizozemska, prenos iz Apeldoorna 17.30 Košarka, superpokal, Krka – Tajfun, prenos iz Škofje Loke 19.30 Kdo si pa ti?, 9/10 20.00 Kupčija, am. film 21.35 Zvezdana 22.20 Presenečenja, 1. del 23.10 Bleščica, odd. o modi 23.45 Aritmija, ponov.

00.45 Športni posnetki sledi Odbojka, ep, Slovenija – Nizozemska, posn.

02.35 Košarka, superpokal, Krka – Tajfun, posn.

04.40 Formula 1, velika nagrada japonske, kvalif., posn. iz Suzuke

06.00 07.00 07.15 07.25 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.15 09.40 10.05 10.40 10.55 12.40 12.55 14.35 16.50 18.55 18.58 20.00 22.00 23.00 01.00 03.05

08.40 08.55 09.00 09.40 09.55 10.00 10.40 11.10 11.45 12.45 13.00 13.05 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.35 19.40 19.55 20.00 20.25 20.30 21.30 22.45 00.15 00.20

24ur, ponov.

Kaja, ris.

Florjan, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja Mastni lažnivec, am. film Tv prodaja Slovenija ima talent, ponov.

August Rush, am. film Lov za svobodo, am. film 24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa TOP 4 s Tjašo Kokalj Popoln ulov, am. film Otroci človeštva, am. film Zvoki noči

Prodajno TV okno Videospot dneva Pikin studio 1 Ustvarjalne iskrice (127): Pika Nogavička Napovedujemo Pikin studio 2 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovcu Skrbimo za zdravje: Periferna arterijska okluzivna bolezen Aktualno: Spolnost med mladimi Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Pikin studio 3 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Dotiki gora: Raduha Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2326. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Na obisku … pri Srečku Mehu, častnem občanu MO Velenje Ptuj 2015, posnetek 2. dela festivala Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila

Nedelja,

27. septembra

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.55 08.00 08.05 08.15 08.25 08.30 08.40 08.50 08.55 09.05 09.10 09.25 09.45 09.50 10.15 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 16.35 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.30 22.25 22.50 23.20 00.35 01.00 01.55

Jani Nani, ris.

Pipi in Melkijad, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Zajček Belko, ris.

Nuki in prijatelji, ris.

Olivija, ris.

Tork, ris.

Edo in Medo, ris. Čarli in Lola, ris.

Kioka, ris.

Muk, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Oblakov kruhek, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Muk, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Peter Zajec, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pika Nogavička, ris.

Muk, ris.

Mala kraljična, ris. film Nabriti detektivi, 3/26 Prisluhnimo tišini, svet. odd.

Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, glasb. odd.

To se dogaja samo drugim, franc. film Ljudje podeželja: Carlo Petrini, dok. ser.

Poročila, vreme, šport Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 3/18 To naše življenje, 8/8 Intervju: dr. Lovro Šturm Poročila, šport, vreme Zaporničarji, dok. odd.

Glorija kurb, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

05.50 Avtomobilnost, ponov.

06.50 Formula 1, velika nagrada Japonske, prenos iz Suzuke 09.05 Glasbena matineja sledi Musica Creativa 09.55 Mate Bekavac in Orkester Slovenske filharmonije 10.30 Zlati zmaj, tv drama 12.05 Žogarija 12.30 Posebna ponudba 13.15 Zvezdana 13.55 Mojstrovine izpod urarskih rok, dok. odd.

14.55 Ideje 30 let kasneje: Andrej Šifrer s prijatelji in za prijatelje 16.45 Avtomobilnost 17.20 Nogomet: FIFA magazin – Pot v Rusijo 17.45 Atletika – Balkanations, reportaža iz Ljubljane 18.25 Odbojka, ep, Slovenija – Italija, prenos iz Apeldoorna 20.15 Žrebanje Lota 20.20 Meje sveta – Vodnik po vesolju, dok. odd.

21.15 Inšpektor Banks (III.), 2/3 22.45 Vikend paket, ponov.

00.00 Športni posnetki sledi Odbojka, ep, Slovenija – Italija, posn.

01.50 Nogomet: FIFA magazin – Pot v Rusijo, ponov.

02.15 Atletika – Balkanations, reportaža iz Ljubljane 02.45 Formula 1, velika nagrada Japonske, posn. iz Suzuke

06.00 07.00 07.15 07.25 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 08.50 09.20 09.45 10.15 10.30 10.45 13.00 13.15 14.15 15.55 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 21.40 23.30 02.15

24ur, ponov.

Kaja, ris.

Florjan, gasilski avto, ris.

Najlepše Andersenove pravljice, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris.

Viking Viki, ris.

Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris.

Mia in jaz, ris.

Spuži Kvadratnik, ris.

Lovci na zmaje, ris.

Hotel 13, nan.

Tv prodaja August Rush, am. film Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Družinske vezi, am. film Flicka 3, am. film Zdravo, Tereza!

Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent V postelji s sovražnikom, am. f.

Metulj, am. film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Pikin studio 4 09.40 2325. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 Aktualno: Združitev ECE in Elektro Gorenjska Prodaja 11.00 2326. VTV magazin 11.25 Kultura, informativna oddaja 11.30 Aktualno: Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini 11.45 Na obisku … pri Srečku Mehu, častnem občanu MO Velenje 12.45 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke – 3. del narodnozabavnega koncerta 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.40 Prodajno TV okno 14.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (126): Alfred in Ficko 18.20 Pikin studio 5 19.00 Pop Corn: skupina Orlek, Ines Erbus 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Župan z vami: Marko Diaci, župan Občine Šentjur 21.05 Naj viža: Pajdaši, Ans. Tik tak 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 28. septembra

06.15 06.30 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 10.50 11.25 12.10 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 16.30 17.00 17.30 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas!

Jožu Bertonclju, dok. film Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: Skrb za skupni dom Ljudje podeželja: Carlo Petrini Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Studio Kriškraš: Prijateljstvo Ivan brez življenja, igrani film Duhovni utrip Poročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Novice Nuki in prijatelji, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Platforma Glasbeni večer: Festival Radovljica 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik 01.45 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.15 08.35 08.50 09.00 09.55 11.00 12.00 14.20 15.30 16.20 16.55 19.05 20.00 20.45 22.20 23.50 00.40

06.00 07.00 07.20 07.50 08.20 08.35 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.40 23.25 00.25 01.00 01.50 02.30

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.00 11.05 11.50 11.55 12.10 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.50 23.55

Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Trčendol, ris.

Zgodbe iz školjke: Svet animacij Duhov ni, igrani film Infodrom Žogarija Točka, glasb. odd.

Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Po Slakovi poti Ljudje in zemlja, svet. odd.

Avtomobilnost Odbojka, ep, Slovenija – Poljska, prenos Točka, glasb. odd.

Brez sence dvoma, 1/2 George Gently, 3/4 Ultramaraton skozi puščavo, dok. odd.

Točka, glasb. odd. Športni posnetk

24ur, ponov.

Mojster MIha, ris. Želvica Lulu, ris.

Anubisova hiša, ris.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Sanjska ženska, am. ser.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Kaliforniciranje, am. nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2326. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Pikin studio 6 Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Regionalne novice 3 Ptuj 2015, posnetek 2. dela festivala Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

Torek,

29. septembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.50 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 22.00 23.05 00.50 01.15 01.35 02.30

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha Pesem zvonov Poročila, vreme, šport Studio city Kaj govoriš? = So vakeres!

Evropski magazin Poročila Lučka – Pitypang, tv Lendava Viki Vijak, ponov.

Ribič Pepe Profil: Nada Grošelj Poročila, vreme, šport Moj vrt ima načrt, 5/5 Novice Infodrom Muk, ris.

Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pesem ptic trnovk, 10/10 Strah ostane, dok. film Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Jože Rupnik in Jože Kržišnik Profil: Nada Grošelj Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.10 08.30 08.50 08.55 09.35 11.00 12.00 14.40 16.05 17.00 18.00 19.05 20.00 20.50 21.25 23.10 00.10 00.50 01.35 02.35

Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Studio Kriškraš: Prijateljstvo Zgodbe iz školjke: Fran Milčinski Opus 1: Plesna miniatura 2014 Infodrom Točka, glasb. odd. Čez planke: Madžarska Dobro jutro Slovenski pozdrav, glasb. odd.

Dober dan Halo TV Vonj dežja na Balkanu, 6/14 Točka, glasb. odd.

Presenečenja, 2. del Naj muzika igra: Helena Blagne Kakor zaljubljenec, franc. film Aritmični koncert – Smaal tokk Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki

06.00 07.00 07.20 07.50 08.20 08.35 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.25 01.00 01.50 02.30

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Anubisova hiša, nan.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Sanjska ženska, nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Preverjeno 24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Kaliforniciranje, nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.15

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pikin studio 6 Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Pikin studio 7 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2327. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Športni torek Aktualno: Alkohol in zakonsko prepovedane droge na delovnem mestu Videospot dneva Ministrski stol: ANDREJA KATIČ, ministrica za obrambo Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

12.15 12.40 12.55 13.00 17.40 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.40 21.10 21.15 22.15 23.45 23.50

Sreda,

30. septembra

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.30 20.05 22.00 23.10 01.20 01.45 02.10 03.05

06.00 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.40 07.55 08.00 08.10 08.30

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Platforma Petrača s Hudega vrha, dok. feljton Poročila, vreme, šport Intervju: dr. Lovro Šturm, ponov.

Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Infodrom Pujsek Bibi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Slovenska kronika Moje nepozabno poletje, am. film Odmevi, vreme, šport Gospoda Glembajevi, Sng drama Profil, ponov.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

22.15 22.50 00.25 01.10 02.15

Otroški kanal Ava, Riko, Teo, ris.

Nuki in prijatelji, ris. Čarli in Lola, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Pri Slonovih, ris. Štiri ušesa sredi lesa, ris.

Mucika, ris.

Tork, ris.

Zakaj? Zato!, ris.

Ribič Pepe Zgodbe iz školjke: Zgodba o ribiču Zgodbe iz školjke: Nasprotje Mihec in Maja, nan.

Infodrom Lučka – Pitypang, tv Lendava Točka, glasb. odd.

Profil: Nada Grošelj Halo TV Dobro jutro Vikend paket Dober dan Halo TV Vonj dežja na Balkanu, 7/14 Točka, glasb. odd. Žrebanje Lota Silence, glasbenika s konca sveta, dok. feljton Čas za Manco Košir Ob 60-letnici Simfonikov Rtv Slovenija Bleščica, odd. o modi Koncert Dan D: Tiho, ponov.

Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki

06.00 07.00 07.20 07.50 08.20 08.35 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.40 23.35 00.25 01.00 01.50 02.30

24ur, ponov.

Pixi in čarobni zid, ris. Želvica Lulu, ris.

Morske deklice – H20, nan.

Tv prodaja Plamen v očeh, nan.

Sanjska ženska, am. nan.

Tv prodaja Grehi preteklosti, nan.

Tv prodaja Gostilna išče šefa Preverjeno, nan.

Skriti šef Kar bo, pa bo, hrv. nan.

24ur popoldne Plamen v očeh, nan.

Plamen v očeh, nan.

24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan.

24ur zvečer Na kraju zločina, nan.

Gasilci v Chicagu, nan.

Kaliforniciranje, nan.

Beli ovratnik, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 10.30 10.35

Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2327. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Aktualno: Alkohol in zakonsko prepovedane droge na delovnem mestu Ministrski stol: ANDREJA KATIČ, ministrica za obrambo Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (128): Minioni Zmigajmo, glasba za otroke Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd Regionalne novice 3 Pop Corn, Dreamon Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila

08.45 08.55 09.00 09.10 09.55 10.55 11.20 12.20 14.40 16.00 17.00 18.00 19.00 19.50 20.00 20.30 21.20

10.55 11.00 11.10 11.40 12.40 12.55 13.00 17.40 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.35 23.40

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 25

DOWD, Siobhan: ANDERSEN, ÄŒisti krik Christopher P.: Mick. Divje Ĺživljenje ml – Mladina / M – Leposlovne od 13. leta in nora genialnost knjige Zgodba se dogaja na Irskem, piĹĄe se leto 1984. V revni druĹžini umre mati. OÄ?e ostaMicka Jaggerja ne sam s tremi otroki. Ĺ˝enina smrt ga

od - Odrasli / 929 Biografije

Mick Jagger je bil rojen 26. julija 1943 kot Michael Philip Jagger v Dartfordu v grofiji Kent v jugovzhodni Angliji. Njegov oÄ?e je bil telovadni uÄ?itelj, ki je Micka Ĺže od ranega otroĹĄtva uÄ?il discipline ter rednega treninga. Bil je blesteÄ? uÄ?enec ostrega

popolnoma stre, zateka se v alkoholizem ter v versko goreÄ?nost. Skrb za druĹžino pristane na ramenih Shell, najstarejĹĄe hÄ?erke. Poleg tega, da skrbi za mlajĹĄo sestro in brata ter veÄ?krat celo za oÄ?eta, se sreÄ?u-

VELENJE ÄŒetrtek, 24. september 9.00 14.00 16.00

17.00 17.00 18.00 19.19

19.30

TRC Jezero / razliÄ?na prizoriĹĄÄ?a po mestu 26. Pikin festival Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice PomoĹžno igriĹĄÄ?e pri KonjeniĹĄkem klubu Velenje Nogometna tekma s predstavniki Slovenske vojske TRC Jezero, KnjiĹžna Ä?etrt ZakljuÄ?ek Pikine bralne znaÄ?ke s podelitvijo gumbkov in priznanj Galerija na prostem (pri poĹĄti) Odprtje razstave Velenjski olimpijci (26. Pikin festival) GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir KnjiĹžnica Velenje Potopisno predavanje Jerice Koren Burundi – med srÄ?nimi ljudmi, kozami in gverilci Glasbena ĹĄola Velenje VeÄ?er prijateljstva Velenje – Sarajevo (26. Pikin festival)

Petek, 25. september 9.00 17.00 17.00

uma, vse mu je ĹĄlo kot po maslu. Ko pa je odĹĄel na ĹĄtudij, se je njegov naÄ?in Ĺživljenja popolnoma spremenil. Tam si je na novo ustvaril svojo podobo. S prijateljema Brianom Jones in Keithom Richards se je vselil v skupno dvosobno stanovanje v Chelseaju. Stanovanje je bilo vlaĹžno in smrdljivo.

Kopalna kad je bila v kuhinji, stanovanje je premoglo eno samo Ĺžarnico, barva se je luĹĄÄ?ila s sten, skupno straniĹĄÄ?e so imeli nadstropje viĹĄje. Ampak tako se je zaÄ?ela Mickova neodvisnost in zaÄ?ela se je zgodba, imenovana Rolling Stones.

Rodil se je nov Mick, genij glasbe, nastopov in financ. Ter moĹĄki, ki zapelje in odpelje v posteljo vsako Ĺžensko, ki se mu zdi privlaÄ?na. IzkljuÄ?ene niso niti prijateljice ali Ĺžene njegovih prijateljev. To jim v bistvu samo ĹĄe doda Ä?ar prepovedanega. Ne ustavi se niti pred tem, da je ljubimka partnerica predsednika drĹžave, kraljiÄ?ina sestra ali kdorkoli Ĺže. Med ĹĄtiri tisoÄ?imi ljubimkami se najdejo mnoga znana imena. Vsekakor pa je postalo nekaj popolnoma naravnega, da je Mick z mlado (Ä?im mlajĹĄo) ter visoko (Ä?im viĹĄjo) Ĺžensko. ÂťMonogamija ni zame,ÂŤ pravi.

Biografija Micku niÄ? kaj ne laska, opisuje ga kot poslovneĹža, ki nikdar ne pozabi pobrskati za moĹžnostjo dodatnega zasluĹžka, do bliĹžnjih pa je neskonÄ?no manipulativen in laĹžniv.

IZDELAJMO darila.

Doma narejena darila za vse druĹžinske Ä?lane in prijatelje od – Odrasli / 74 – Risanje.

Oblikovanje ObseĹžen priroÄ?nik za izdelavo sijajnih daril vas bo nagovoril, da tudi sami izdelate kakĹĄno malenkost za svoje prijatelje ali pa kar zase. Lahko ga uporabite tudi za izboljĹĄanje svojih spretnosti ali vas napelje na kakĹĄno idejo za ustvarjalno preĹživljanje Ä?ase z otroki.

V razliÄ?nih poglavjih bo vsak naĹĄel, kar potrebuje. Predlagana darila so primerna za dojenÄ?ke, malÄ?ke in predĹĄolske otroke, za mladino, najboljĹĄe prijatelje in sorodnike, izbrance srca, za starĹĄe ali gostitelje.

Posebno poglavje nam ponuja v izdelavo ĹĄe uĹžitna darila.

Vsi predlogi za izdelavo so razloĹženi po korakih, da se jih lahko loti vsak. Poleg so barvne fotografije vseh daril ter kar 60 krojev za unikatna oblaÄ?ila. Od vseh idej jih lahko vsaj 50 izdelate v manj kot treh urah!

Na koncu so na 50 straneh podrobno opisane obrtne tehnike, s katerimi se lahko lotite dela.

25

PRIREDITVE

24. septembra 2015

je tudi z izzivi najstniĹĄtva. Prva ljubezen, preskuĹĄanje meja, teĹžave v ĹĄoli, zapleti s prijatelji, nezaĹželena noseÄ?nost ... SovaĹĄÄ?ani jo obsojajo, vendar resnica premaga zlobne jezike.

Roman prinaĹĄa smeh in solze, vÄ?asih celo jezo, velikokrat obÄ?utek velike ljubezni.

Shellin krik je klic k Ĺživljenju. ÂťMoj Bog,ÂŤ je s priduĹĄenim glasom rekel oÄ?e Rose. Sunkovito je ustavil avto kar sredi ceste. Ĺ e bolj se je zjasnilo. Beli konji so galopirali Ä?ez zaliv. Roke oÄ?eta Rosa so se dvignile z volana, kot bi se hotel pokloniti prizoru. ÂťJe sploh ĹĄe kje na svetu lepĹĄa deĹžela, kot kadar na Irskem posije sonce, Shell?ÂŤ

KEEGAN, Claire: Rejenka od – Odrasli / 821-32 Kratka proza Rejenka je neĹžna, razmiĹĄljajoÄ?a zgodba o irski deklici, ki jo ata odpelje v rejniĹĄtvo k njeni teti. Dom je zanjo postal premajhen, saj je mama ponovno noseÄ?a, mlajĹĄih otrok pa je Ĺže polna hiĹĄa. Deklica s strahom priÄ?akuje novo Ĺživljenje in ljudi v njem. Vendar jo na koncu poti Ä?aka preseneÄ?enje – gospa in gospod Kinsella takoj ob prvem sreÄ?anju poudarita, da jo z veseljem vzameta v svoj dom in da je veÄ? kot dobrodoĹĄla. Rejenka v novi druĹžini najde do sedaj tako zelo pogreĹĄano mamino ljubezen ter oÄ?etovo toplino. Obenem se zave, da ima pravico do tega, da je ljubljena in spoĹĄtovana.

Zgodba je napisana toplo in pristno Ä?loveĹĄko. Zdi se, da se v njej zgodi le malo, vendar je ravno zaradi tega zahtevna do bralca. Le-ta mora med premolki in med vrsticami razbrati, kaj je tisto pomembno in prelomno. In ravno zaradi tega se zgodba zapiĹĄe v srce, ker “neizreÄ?enoâ€? vanj zapiĹĄemo sami.

19.00 19.19 21.00

TRC Jezero / razliÄ?na prizoriĹĄÄ?a po mestu 26. Pikin festival PodjetniĹĄki center Standard Odprtje PodjetniĹĄkega centra Standard Velenjsko jezero SUP sprint in ZOO Ĺžur (26. Pikin fest.)

Dom krajanov BevÄ?e Prireditev ob krajevnem prazniku KnjiĹžnica Velenje Potopisno predavanje Zahodna Sahara eMCe plac Klubski veÄ?er

Sobota, 26. september 7.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Gozdno turistiÄ?na pot PleĹĄivec 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00 Velenjsko jezero Pikina open regata za zlato piko 9.00 KnjiĹžnica Velenje KnjiĹžni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00 Mestni stadion Velenje Pikin atletski miting 9.00 ZbiraliĹĄÄ?e: TRC Jezero, Ä?olnarna Pikina mini avantura 10.00 TRC Jezero Pikin dan, najbolj Ĺživahen dan

Pikinega festivala 16.00 Mestni stadion Velenje 2. Balkanation 17.00 TRC Jezero, Kapitanov oder ZakljuÄ?na slovesnost 26. Pikinega festivala in koncert skup. Zmelkoov 17.00 VeÄ?namenski dom Vinska Gora Tekmovanje za naj mlado kmetico in mladega gospodarja 2015 18.00 Dom krajanov Konovo Prireditev ob zakljuÄ?ku del v KS in podelitev priznanj 21.00 eMCe plac Klubski veÄ?er

Nedelja, 27. september 13.00 KAC, Efenkova 61 Skupno vegetarijansko kosilo za vsakogar 14.00 pri Kelherjevem kozolcu v Ĺ kalah Jesen na vasi. etnoloĹĄko-zabavna prireditev 17.00 Dom kulture Velenje Prireditev ob 30-letnici igranja na harmoniko Roberta Goterja

Ponedeljek, 28. september 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: triler DeĹžela tujcev

Torek, 29. september 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KAC, Efenkova 61 b Krompirjeve jedi, vegetarjanska kuharska delavnica 17.00 P oslovno stanovanjski objekt Gorica Odprtje objekta 19.30 Kino Velenje (tudi ob 22.00) Psi brezÄ?asja, predpremiera novega slovenskega filma po knjiĹžni predlogi istoimenskega romana VelenjÄ?ana Zorana BenÄ?iÄ?a

Sreda, 30. september 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Virnikov Grintavec 14.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 19.00 Galerija Velenje Odprtje prenovljene Galerije Velenje

Ĺ OĹ TANJ

Petek, 25. september 8.00

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostom Tinijem 15.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Igranje ĹĄaha

Sobota, 26. september X

Ĺ oĹĄtanj GolaĹžijada v Ĺ oĹĄtanju 9.00 Dom RibiÄ?ev – DruĹžmirsko jezero Mednarodno tekmovanje v Castingu - Svetovni pokal - Alpe Donava 9.00 Ĺ oĹĄtanj Ĺ mihelov sejem 15.00 DomaÄ?ija Kavnik Dan odprtih vrat na domaÄ?iji Kavnik ter gobarska razstava 20.00 DruĹžmirsko jezero - raÄ?ji otok Praznik luÄ?i

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj

Razstava v galeriji Alkatraz VelenjÄ?anka, slikarka NataĹĄa Tajnik Stupar, se tokrat kot umetnica po veÄ? kot desetletju z razstavo ECCE HOMO vraÄ?a v prostore z zaÄ?etka svoje umetniĹĄke kariere, v galerijo Alkatraz v Ljubljano. NataĹĄa je ena od umetnic, ki je v zaÄ?etnih letih grajenja identitete Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto ĹĄe kot ĹĄtudentka naĹĄla v njem ateljejski prostor. Nekaj let je aktivno sooblikovala umetniĹĄko dogajanje na metelkovskih tleh. Med drugim je bila ena od iniciatork ideje nastanka Galerije Alkatraz (1997), ki sta jo v duhu artist-run prostora v prvih letih vodila skupaj z BoĹĄtjanom Drinovcem. Otvoritev razstave je bila v sredo, 16. septembra, v Galeriji Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstava bo odprta do 2. oktobra.

za otroke in odrasle 17.00 Vila Mayer Okrogla miza: Kulturna dediĹĄÄ?ina v Ĺ oĹĄtanju

Sreda, 30. september 10.00 Vila Mayer Dan odprtih vrat Vile Mayer ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj RaÄ?unalniĹĄka delavnica: Prenos fotografij s fotoaparata/ pametnega telefona 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u 19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj SveÄ?ana seja Sveta obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 25. september 20.00 Poletni oder ob Mladinskem centru ZakljuÄ?ek Pozno poletnega festivala – rock koncert skupin Koala Voice in SkorBand

Sobota, 26. september 9.00

Nedelja, 27. september X

Ravne - Dvorec Gutenbichl Vodeni ogledi dvorca Gutenbichl 13.00 Pred Gasilskim domom Gaberke Pohod po GaberĹĄki poti 16.00 Ravne - Dvorec Gutenbichl Dvorec Gutenbichl - otvoritev dnevov evropske kulturne dediĹĄÄ?ine 2015 16.00 Pod kozolcem KulturniceÂŤ v Gaberkah Gobarska in Ä?ebelarska razstava

Mladinski center Ĺ martno ob Paki (zbiraliĹĄÄ?e) "Po poti kulturne in naravne dediĹĄÄ?ine" – ogled kulturnih in naravnih znamenitosti

Ponedeljek, 28. september 18.00 Marof Zumba Big Stars, Plesna ĹĄola Mdance

Torek, 29. september

Ponedeljek, 28. september 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravje 9.00 Muzej usnjarstva Slovenije Simpozij usnjarstvo na Slovenskem (DEKD) 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

15.30 Marof Zumba Lil Stars, Plesna ĹĄola Mdance 18.00 Marof PriÄ?etek vadbe joge

Lunine mene

Torek, 29. september 9.00 9.00

ÄŒetrtek, 24. september 7.30

Ogled razstave in pogovor ob izdelkih v MS Ĺ oĹĄtanj, uÄ?na pomoÄ? in risanje 17.00 Gasilski dom Gaberke Dan odprtih vrat PGD Gaberke 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepeti pod Pustim gradom

IgriĹĄÄ?e vrtca Ĺ oĹĄtanj Drevo prijateljstva za male in velike Vila Mayer NekoÄ? je stal maÄ?ji grad – povedke iz zahodnega dela Ĺ aleĹĄke doline Zeleno za vse Ä?ase – ustvarjalnica

polna luna - ĹĄÄ?ip

CITY CENTER Celje

Zanimiva lutkovna predstava Citycenter Celje - V nedeljo, 27. septembra, bo ob 13. uri na osrednjem prostoru Citycentra v Celju spet zanimivo.

Tokrat bo najmlajĹĄima namenjena lutkovna predstava O dimnikarÄ?ku, ki je sreÄ?o iskal, v izvedbi gledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna.

đ&#x;”˛

28. septembra, ob 4:51 -

đ&#x;”˛

• ÄŒetrtek, 24.9., BiotrĹžnica • Petek, 25.9., od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 27.9., 11.00, Raziskovalno nedeljsko dopoldne – igre in eksperimenti • 13.00, lutkovna predstava : O dimnikarÄ?ku, ki je sreÄ?o iskal (GledaliĹĄÄ?e PravljiÄ?arna) • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: • Torek-petek: 14.00-21.00. sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

CARNAVAS, Peter: Otroka, ki sta imela rada knjige ml – Mladina / C-S Slikanice AnĹže in LuÄ?ka sta bratec in sestrica, ki s starĹĄi Ĺživita v Ä?isto posebnem domu. Nimajo televizije, niti avtomobila, niti hiĹĄe. Njihov dom je prikolica, ki je polna knjig. Tako zelo polna, da nekega dne za njih ni bilo veÄ? prostora. S teĹžkim srcem so jih odpeljali, vendar je od takrat naprej pri njih ĹĄlo vse narobe. Imeli so mnogo prostora, ki pa je poveÄ?al tudi razdalje med njimi. Vse do nekega Ä?arobnega dne, ko je iz LuÄ?kine ĹĄolske torbe nekaj padlo ‌ Topla knjiga o tem, kako nas knjige zbliĹžujejo in med nami odpirajo Ä?isto posebno vrsto bliĹžine. “AnĹže in LuÄ?ka nista imela veliko stvari, a imela sta vse, kar bosta kadarkoli potrebovala.â€? đ&#x;”˛

Stanka Ledinek

JULIJA IN ALFA ROMEO (Slovenija) Mladinska komedija, 91 minut ReŞija: BlaŞ Zavrťnik Igrajo:Dario Nozic Serini, Jan Gerl Korenc, Spela Colja, Katja Skofic,Andrej Nahtigal, Ana Dolinar,Lena Capuder idr. petek, 25. 9., ob 18.00 Sobota, 26. 9., ob 19.30 – mala dvor.

Nedelja, 27. 9., ob 10.30 – Pikin kino Nedelja, 27. 9., ob 19.00 – mala dvor.

LABIRINT: POGORIĹ ÄŒE Maze Runner: The Scorch Trials (ZDA) Akcijska kriminalka, triler, ReĹžija: Wes Ball Igrajo: Nathalie Emmanuel, Katherine McNamara, Dylan O'Brien, Thomas Bro-

die-Sangster, Aidan Gillen idr.

Petek, 25. 9., ob 21.10 Nedelja, 27. 9., ob 18.00 Ponedeljek, 28. 9., ob 17.30

OBISK The Visit (ZDA) KomiÄ?na grozljivka, 83 minut ReĹžija: M. Night Shyamalan Igrajo: Kathryn Hahn, Peter McRobbie, Ed Oxenbould, Olivia DeJonge, Michelle Rose Domb, Benjamin Kanes idr.

Petek, 25. 9., ob 19.35 Sobota, 26. 9., ob 20.15

PRIPRAVNIK The Intern (ZDA) Komedija, 121 minut ReĹžija: Nancy Meyers

Igrajo: Ryan Anne Hathaway, Robert De Niro, Adam DeVine, Anders Holm, Rene Russo, Drena De Niro idr.

Sobota, 26. 9., ob 18.00 Nedelja, 27. 9., ob 20.15

ReĹžija: Lou Ye Igrajo: Guo Xiaodong, Eric Qin, Zhang Lei, Jiang Dan, Huang Junjun, Mei Ting, Huang Xuan idr.

Ponedeljek, 28. 9., ob 20.00

MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV

PSI BREZÄŒASJA (Slovenija)

Bamse och tjuvstaden (Švedska) Animirani druŞinski film, 66 minut ReŞija: Christian Ryltenius Petek, 25. 9., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 26. 9., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 27. 9., ob 16.00 – Pikin kino

Kriminalka, drama, 90 minut ReĹžija: Matej Nahtigal Igrajo: PrimoĹž Vrhovec, Borut Veselko, Niko GorĹĄiÄ?, Ivo BariĹĄiÄ?, Vida BreĹže, Valentina Plaskan,BlaĹž Sentikar, Akira Hasegawa, Predrag MitroviÄ?, Radko PoliÄ?–Rac idr.

Film je posnet po knjiĹžni predlogi Zorana BenÄ?iÄ?a.

Torek, 29. 9., ob 19.30 in ob 22.00 – predpremiera s filmsko ekipo

DEŽELA TUJCEV Strangerland (Avstralija, Irska) Drama, 114 minut

Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 26

26

OBVEŠČEVALEC

24. septembra 2015

Nagradna križanka Vzajemna

RADIO VELENJE

Vzajemna PE Ravne na Koroškem, Zastopstvo Velenje.

Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22 Si ostal brez statusa študenta ali dijaka? Si dopolnil 26 let ali se prijavljaš na Zavod za zaposlovanje? Ni panike!

Skleni paket Mladi. Ker osnovno ni dovolj.

ZAKAJ OSNOVNO NI DOVOLJ?

Ker ti osnovno zdravstveno zavarovanje krije le del stroškov zdravstvenih storitev, ostalo pa je potrebno (drago) doplačati. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ti krije razliko ali del razlike stroškov do polne vrednosti standarda zdravstvenih in z njim povezanih storitev nad deležem, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

REŠITEV: S sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ti Vzajemna krije vsa doplačila.

Zavarovanje skleni v roku enega meseca od dne, ko postaneš zavezanec za doplačilo.

Drugače imaš po zakonu trimesečno čakalno dobo. Zakon poleg tega predpisuje še 3 % pribitek na premijo za vsako nezavarovano leto. Če vmes dobiš status študenta nazaj, ti lahko za določen čas uredimo mirovanje zavarovanja. Če se status prekine, pa zavarovanje hitro in enostavno vzpostavimo nazaj.

Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22.

Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna.si.

Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 5. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade: majica Vzajemne, termometer Vzajemne in vrečka za copate.

Nagrajenci nagradne križanke Caffeterie in Pekarne Vodončnik, objavljene v tedniku Naš čas, 10.septembra so:: 1. nagrado prejme: JANA HUDOMAL, Ravne 181, Šoštanj 2. nagrado prejme:JOŽICA DOLINAR, Cesta IV/9, Velenje 3. nagrado prejme: VOJKO KOŠTOMAJ, Uriskova 27, Velenje Nagrajenci bodo potrdila o nagradah prejeli po pošti.

ČETRTEK, 24. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.

PETEK, 25. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 26. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 27. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 28. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 29. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 30. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Ponosni smo, da soustvarjamo podobo obèine Šoštanj.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 14. do 20. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Èestitamo za praznik.

03/891-10-03 • www.nivig.si • info@nivig.si

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. do 20. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 27

27

OBVEŠČEVALEC

24. septembra 2015

STOP. SMEŠNO LAHKO DO RESNIH NAGRAD! Obiščite naš nakupOvalni paRk, vzemite pROmOcijskO kOdO in OsvOjite bOgate nagRade.

iPad mini

nagradno

1x

chromebook

1x

e

vin. Kodo o g

o prejmet igr

za

1x

skiro

ni od v e tr

ENOSTAVNO HITREJE, VEDNO CENEJE.

Stop.Shop. Slovenija

paRtizanska cesta 10a, velenje

Stop_Shop_NAS_CAS_280x200.indd 1

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE POSLOVNO stanovanjski objekt prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo, pekarno, gril. 170 m2 poslovnih prostorov, 130 m2 stanovanjski del. Frekvenčna lokacija. Prodam za 190.000,00 evrov. Možen najem po dogovoru. Gsm: 041 714 488

PRIDELKI FIŽOL v zrnju, češnjevec, letošnji, prodajamo na kmetiji. Prodamo tudi 2 ha silažne koruze na njivi.

Gsm: 031 350 928 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

DEŽURSTVA

ŽIVALI PUJSKE, težke od 25 do 30 kg in domače rdeče vino prodam.

Gsm: 031 542 798 PO ugodni ceni prodam črno bele telice, breje, stare od 3 do 7 mesecev.

Gsm: 031 650 937 PUJSKE, težke do 40 kg, fižol češnjevec v zrnju in beli za pasulj, prodam.

Gsm: 041 445 315 BIKCA, sivo rjavega, starega 12 dni prodam za nadaljnjo rejo.

Gsm: 031 266 194 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje prodam. Možna dostava.

Fišar, gsm: 041 619 372

RAZNO ROČNI nogomet na žetone, garlando s steklom, prodam za 350,00 evrov.

Gsm: 041 714 488 ŽAR na plin, gostinski, z jeklenko, prodam za 400,00 evrov.

Gsm: 041 714 488 PLESNO dvorano (do 15 oseb) oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuši, ozvočenje. Gsm: 041 714 488 MLIN za sadje prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899, popoldan.

SADNI mlin prodam. Rabljen tri sezone. Cena po dogovoru. Tel.: 03 5866 132, gsm: 031 809 120 HIDRAVLIČNO 50 l stiskalnico za prešanje sadja in grozdja prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 03 5866 132, gsm: 031 809 120

• Samostojna hiša v Ravnah pri Šoštanju , k+p+m, z večjim vrtom in vrtno uro, v izmeri 212 m2, zgrajena 1991, 1246 m zemljišča. ER: ( E 105-150 kWh/m2a). Cena 129.000 evr.

POROKE

Avbelj Gašper , Ljubljana, Ulica Pohorskega Bataljona 43 in Sharovchenko Alina, Ukrajina, Harkiv, Prospekt Traktorodubivnikiv št. 89; Mehmedović Šeki, Bih

, Srebrenik, Ul. Hedada Šećića 12 in Marković Rada, Velenje, Goriška cesta 38.

SMRTI Krivec Alojz, roj. 1944, Celje, Lopata 57 b; Baš Frančiška, roj. 1935, Polzela, Pod-

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE • Samostojna hiša v Lokovici, na čudoviti lokaciji z lepim razgledom, K+P+M, 140 m2, popolnoma adaptirana leta 2005, 2600 m2 zemljišča. ER D(60-105 kWh/m2a) Cena 99.000 evr.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

mali OGLASI

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 26. in 27. 9. – Mojca Pusovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica

ANA VIDMAJER iz Silove 33, Velenje

14. 6. 1929 – 14. 9. 2015

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

15.9.2015 17:32:49

vin pri Polzeli 34; Šmon Feliks, roj. 1929, Velenje, Zidanškova cesta 8; Skornšek Jožef, roj. 1922, Šoštanj, Metleče 36; Sešel Stanislav, roj. 1930, Velenje, Tomšičeva cesta 20; Švener Irma , roj. 1949, Velenje, Ljubljanska cesta 36 a.

Srce je omagalo in tvoj dih je zastal, a spomin nate bo z nami večno ostal.

Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče. Hvala g. Slaviču, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, Splošni bolnišnici Celje, sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečene besede, domačemu župniku Andreju Mazeju in gospodu dekanu Jožetu Pribožiču, Magdi Stvarnik za lepe poslovilne besede, domačemu pevskemu zboru ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči sin in hčere z družinami ter vnuki in pravnuki

NaĹĄ Ä?as, 24. 9. 2015, barve: CMYK, stran 28

Za rojstni dan ne gre brez glasbe Velenje, 18. in 19. septembra – Ob koncu minulega tedna, ko je velenjska obÄ?ina praznovala 56. rojstni dan, je dva veÄ?era zapored na Titovem trgu donela glasba. V petek, po osrednji obÄ?inski slovesnosti ob prazniku, so na njem koncert pripravili Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod vodstvom MatjaĹža EmerĹĄiÄ?a in Jure Pukl kvartet, orkestru pa sta se pridruĹžila tudi mladi, komaj 12-letni pianist Rok Tadej BrunĹĄek, kot pevec pa ĹĄe letoĹĄnji obÄ?inski nagrajenec Rajko DjordjeviÄ?.

Sobotni veÄ?er je bil Ĺžurerski.

Jelena Rozga je poskrbela za zabavo in ples.

Program, ki so mu prisluhnili tako tisti, ki so bili prej na sveÄ?anosti v dvorani kot ĹĄtevilni obÄ?ani, je bil zmes jazza, popa in klasike, seveda pa veÄ?er ni minil brez koraÄ?nic in velenjske himne.

VeÄ?er kasneje je bil Titov trg nabito poln. Na koncert hrvaĹĄke zvezdnice Jelene Rozge so priĹĄle vse generacije, ozraÄ?je pod odrom je bilo odliÄ?no. Ljudje so se priĹĄli zabavat, kar sodi k vsakemu rojstnemu dnevu. Lepotica, ki se je odela v mini rdeÄ?o oblekico – morda je to barvo izbrala tudi zato, ker je v Velenju

zelo priljubljena, je ob spremljavi ansambla izvajala ne le svoje, ampak tudi druge hrvaĹĄke hite, mnoge Ĺže zimzelene. Rojstnodnevne zabave ob prazniku obÄ?ine so bile raznolike, zato je lahko v njih vsak naĹĄel nekaj zase. đ&#x;”˛

bĹĄ

Petkov koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje z gosti je bil kakovosten in raznolik; v ritmih jazza ob nastopu z Jure Pukl kvartetom, klasike ob igranju Roka Tadeja BrunĹĄka in popu ob petju Rajka DjordjeviÄ?a.

Slovenski turizem se ne konÄ?a v Ljubljani

PriloĹžnost, da doĹživite dvorec Gutenbuchel je bil doslej za javnost vedno zaprt

V mozirskem gaju na ogled od 12 do 15 ton buÄ? – DrĹžavnega rekorda ni bilo, konkurenca pa najveÄ?ja doslej Tatjana PodgorĹĄek

Vabljeni v slikovito arhitekturo baroka in krajinsko podobo dvorca Gutenbuchel. (Foto: Aleksander KavÄ?nik)

Ĺ oĹĄtanj – Ob prazniku obÄ?ine in otvoritvi petindvajsetih dnevov Evropske kulturne dediĹĄÄ?ine bosta ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj v organizaciji arhitektke Mateje Kumer pripravili edinstven dogodek.

Obiskovalcem bodo omogoÄ?ili ogled notranjosti dvorca Gutenbuchel, ki je bil vedno zaprt za javnost. V objemu Ä?udovitega baroÄ?nega parka je bil prvotno dom znanih ĹĄoĹĄtanjskih inustri-

jalcev – druĹžine VoĹĄnjak, kasneje pa je sodil pod okrilje PsihiatriÄ?ne bolniĹĄnice Vojnik.

Otvoritev tedna Evropske kulturne dediĹĄÄ?ine bo v nedeljo, 27. septembra, ob 16. uri. Na njej bo na ogled skupinska fotografska razstava avtorjev iz Ĺ aleĹĄke doline: z likovnimi in grafiÄ?nimi deli se bodo prviÄ? predstavili Ä?lani likovnoumetniĹĄke skupine UD Artus, ki so letos zaÄ?eli ustvarjati v Ĺ oĹĄtanju, dogodek pa bo od-

prl Ĺžupan Darko Menih.

V torek, 29. septembra, bo v Vili Mayer potekala okrogla miza z naslovom Pomen in ohranjanje arhitekturne dediĹĄÄ?ine v Ĺ oĹĄtanju. ZaÄ?eli jo bodo ob 17. uri.

Od 27. septembra do 4. oktobra (razen 29. in 30. septembra, ko bo dvorec zaprt) pa bodo v dvorcu Gutenbuchel potekali vodeni ogledi. VsakiÄ? se bodo zaÄ?eli ob 16. in 17. uri. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Ta sobota bo v Ĺ oĹĄtanju zelo pestra. Dogajale se bodo ĹĄtevilne privlaÄ?ne prireditve.

Ob 9. uri se bo na travnatem poligonu ob domu ribiÄ?ev zaÄ?elo mednarodno tekmovanje v castingu (pokal Alpe – Donava), ki

ga organizira RD Paka Ĺ oĹĄtanj, pod okriljem ObÄ?ine in TuristiÄ?ne zveze bo na Trgu bratov Mravljakov Ĺ mihelov sejem s predstavitvijo domaÄ?e obrti in izdelkov ter ÂťgolaĹžijadaÂŤ, na kateri se bo organizatorjema pridruĹžila tudi KS Ĺ oĹĄtanj.

Uro za tem, ob 10h, bodo druĹženje na letaliĹĄÄ?u v LajĹĄah zaÄ?eli ljubitelji letalstva. Dogodek organizirata TD LajĹĄe in Ĺ aleĹĄki aeroklub Velenje.

Ob 19h pa bo veÄ? organizatorjev pripravilo Praznik luÄ?i (TOD Ĺ oĹĄtanj, Ĺ ola zdravja, Zavod za kulturo, ObÄ?ina in KS), ki bo potekal na dveh lokacijah. Na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu bo zabava z ansamblom DonaÄ?ka, na DruĹžmirskem jezeru in ob njem pa priĹžiganje luÄ?k in nastop Tresmirja. đ&#x;”˛

cvetja v Mozirju do 11. oktobra, ko bodo gaj zaprli in ga zaÄ?eli pripravljati za naslednjo sezono.

Po zagotovilih sogovornika je v gaju od 12 do 15 ton buÄ?, predvsem okrasnih.

LetoĹĄnji obisk parka cvetja je bil boljĹĄi od lanskega, zagotavlja BoĹžo Plesec, ni pa ĹĄe takĹĄen, kot bi si ga Ĺželeli. ÂťOÄ?itno bomo morali ĹĄe veÄ? prizadevanj usmeriti v to, da bodo gaj poleg dopustnikov v veÄ?ji meri obiskali tuji izletniki predvsem iz sosednjih drĹžav. Slovenija se po mnenju Slovenske turistiÄ?ne organizacije deli na dva dela – eden predstavlja Ljubljano, drugi del pa ostala obmoÄ?ja. Promovira in trĹži le Ljubljano, Bled, Bohinj, Lipico in Postojnsko jamo, ostali se moramo znajti sami. Nismo nevoĹĄÄ?ljivi, ampak slovenski turizem se ne konÄ?a v Ljubljani,ÂŤ je bil kritiÄ?en BoĹžo PleĹĄec. đ&#x;”˛

mkp

V soboto se bo v Ĺ oĹĄtanju dogajalo Casting, sejem, golaĹžijada, letalstvo, praznik luÄ?i

Mozirje, 19. septembra – Na petem drĹžavnem tekmovanju za najteĹžjo buÄ?o v okviru letoĹĄnje razstave buÄ? in jesenskega cvetja v Mozirskem gaju se je ÂťpomeriloÂŤ 23 buÄ? velikank. ÂťTakĹĄne konkurence, kot je bila tokrat, ĹĄe ni bilo. Prvo mesto je bilo na videz oddano, za naslednja pa je bilo v skupini od 375 do 560 kilogramov kar ĹĄest kandidatov,ÂŤ je povedal BoĹžo Plesec, podpredsednik EkoloĹĄkega hortikultur-

nega druĹĄtva Mozirje, ki upravlja park.

NajteĹžjo buÄ?o velikanko je tokrat pripeljal v Mozirje Dejan Merlak iz Ljubljane (tehtala je 560 kilogramov), na drugo mesto se je s 451-kilogramsko buÄ?o uvrstil UroĹĄ Fifolt iz KoroĹĄke vasi pri Novem mestu, tretja pa je bila buÄ?a Janka LovĹĄeta iz Trebnjega s 451 kilogrami. Slovenski rekord je ĹĄe vedno 657 kilogramov teĹžka buÄ?a iz lanskega leta.

BuÄ?e velikanke in ostali buÄ?ni aranĹžmaji bodo na ogled v gaju

mkp

V gaju je na ogled od 12 do 15 ton buÄ?, predvsem okrasnih (

Dejan Merlak z letoĹĄnjo 560 kilogramov teĹžko rekorderko (foto: JoĹže Miklavc)