38 2017

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 1

V petek (6/18 °C), soboto (8/19 °C) in nedeljo (9/19 °C) bo preteĹžno sonÄ?no.

ÄŒetrtek, 21. septembra 2017

ĹĄtevilka 38 | leto 64

www.nascas.si

naroÄ?nina 03 898 17 50

cena 1,80 â‚Ź

Kaplja v morje Tatjana PodgorĹĄek

Velenje praznuje srÄ?no 20. september 1959 je za Velenje zgodovinski dan, saj je takrat Velenje postalo mesto, otvorili pa so tudi sodobno mestno srediĹĄÄ?e. V spomin na ta dan praznujejo VelenjÄ?ani obÄ?inski praznik. Vse od takrat se je razvojna pot, ob tudi kakĹĄnem spotikanju, dokaj strmo vzpenjala. Danes je to sodobno mesto, kjer je prijazno Ĺživeti. Predvsem pa je pomembno, da ima vizijo in razvojno naravnanost ter voljo, da probleme, ki se v Ĺživljenju seveda pojavljajo, razreĹĄuje.

LetoĹĄnje praznovanje je ĹĄe toliko lepĹĄe, ker kaĹže, da smo tudi v tem okolju opravili z gospodarsko in finanÄ?no krizo, da se zmanjĹĄujemo brezposelnost, da se odpirajo ĹĄtevilni razvojni projekti. Vse to so omogoÄ?ile nekatere kljuÄ?ne odloÄ?itve v preteklosti, med katerimi je ĹĄe kako pomembna ekoloĹĄka revolucija, ki je omogoÄ?ila, da je Velenje danes eno najlepĹĄih, najbolj zelenih mest, mnogi radi reÄ?ejo kar mesto v parku. đ&#x;”˛

V nedeljo referendum o drugem tiru Velenje, 24. septembra – DrĹžavni zbor RS je doloÄ?il, da bo zakonodajni referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom ĹželezniĹĄke proge DivaÄ?a-Koper to nedeljo. VoliĹĄÄ?a bodo odprta od 7. do 19. ure. Danes ĹĄe lah-

ko glasujete predÄ?asno na sedeĹžu Upravne enote Velenje. ÄŒe zakon pade, bo verjetno drĹžava izgubila nekaj let do ponovne izvedbe postopkov in precejĹĄen kup poslovnih priloĹžnosti (menda do 300 milijonov evrov letno).

Pika vabi na konÄ?no sonÄ?no podeĹželje

Z oktobrsko pokojnino bo okoli 46 tisoÄ? slovenskih upokojencev dobilo viĹĄje pokojnine. Gre za upokojence, ki so ob upokojitvi izpolnjevali vse potrebne pogoje in imajo starostno pokojnino niĹžjo od 500 evrov. ÄŒeprav so nekateri med njimi delali tudi 40 let, je njihova pokojnina danes celo niĹžja od 484,97 evrov, kolikor znaĹĄa cenzus za varstveni dodatek – socialno pomoÄ? drĹžave upokojencem.

Vlada je podprla predlog Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije o zviĹĄanju minimalne pokojnine na 500 evrov, ker je ocenila, da bo s tem zmanjĹĄala ĹĄtevilo revnih upokojencev. Po nekaterih podatkih namreÄ? Ĺživi pod pragom revĹĄÄ?ine v drĹžavi eden od ĹĄestih starejĹĄih Slovencev. In za koliko se bodo zviĹĄale pokojnine tem 45 tisoÄ? upokojenim? Enim morda zgolj za cent, drugim pa tudi do 60 evrov, so izraÄ?unali na Zpizu. Odvisno, za koliko je njihova pokojnina niĹžja od 500 evrov. Zaradi takĹĄnega dviga pokojnine upokojenci izboljĹĄanja svojega finanÄ?nega ali socialnega poloĹžaja torej ne morejo priÄ?akovati.

Po izraÄ?unih je prag tveganja revĹĄÄ?ine Ĺže leta 2015 znaĹĄal 617 evrov za enoÄ?lansko gospodinjstvo, znesek, ki kar za 117 evrov presega novo predvideno minimalno pokojnino za upokojenca s ĹĄtiridesetimi leti pokojninske dobe. Do tega zneska pa ne seĹže kakĹĄnih 300.000 slovenskih upokojencev. Grozljiva ĹĄtevilka, mar ne? Dodajmo ĹĄe, da je InĹĄtitut za ekonomska raziskovanja Ĺže leta 2009 ocenil, da minimalni Ĺživljenjski stroĹĄki za osebo, ki zaradi svojega stanja ne more biti veÄ? delovno aktivna (med njimi tako tudi moĹĄki nad 65 let in Ĺženske nad 63 let), znaĹĄajo 626,65 evrov. Pokojnina v viĹĄini 500 evrov tako upokojencu ne more zagotoviti niti socialne niti ekonomske varnosti.

Vloga pokojnin je, da posameznikom v zameno za dolgoletno delo zagotovi dostojno Ĺživljenje. To pomeni, da mora dosegati vsaj prag tveganja revĹĄÄ?ine, ne pa 80 odstotkov minimalnih Ĺživljenjskih stroĹĄkov za dela nezmoĹžne iz leta 2009, kolikor teh 500 evrov predstavlja. ZviĹĄanje minimalne pokojnine na 500 evrov po 40 letih delovne dobe je torej le ĹĄe eden od bombonÄ?kov, ki jih bomo sliĹĄali v prihajajoÄ?ih mesecih. Je le kaplja v morje k zmanjĹĄevanju revĹĄÄ?ine. Ĺ e sreÄ?a, da imamo vsake toliko Ä?asa vsaj lepe ĹĄportne dneve, kot so bili minuli koĹĄarkarski, ki pa po drugi strani dajo misliti in dokazujejo, kaj pomeni kolektivni duh in odliÄ?en vodja. Bravo fantje! Ste junaki, prvaki in ste veliÄ?astni!

Zanimivo je, da zavrnitev zakona pravzaprav, razen prelaganja odloÄ?itve nekam v prihodnost, ne prinaĹĄa niti zagotovila, da bomo to naloĹžbo res gradili ceneje niti po drugaÄ?ni trasi.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

28. Pikin festival, ki otrokom prikazuje sproĹĄÄ?eno in zdravo Ĺživljenje na deĹželi, letos nima sreÄ?e z vremenom. A mali in veliki nagajivkini prijatelji se ne dajo.

Vsak dan Piko obiĹĄÄ?e veÄ? kot 30 avtobusov otrok, poleg tega pa ĹĄe druĹžine, ki rade skupaj ustvarjajo v Pikini vasi, na Pikini kmeÄ?ki trĹžnici in v ĹĄtevilnih vaĹĄkih Ä?etrtih.

VÄ?eraj, ko je nebo konÄ?no zaprlo pipe, je festival obiskala letoĹĄnja Ä?astna pokroviteljica Ljoba JenÄ?e, danes Pika gosti vrstnike iz Sarajeva. NajveÄ? dogodkov pa pripravlja v soboto, na Pikin dan. ÄŒeprav morda tudi ta dan ne bo s soncem obsijan, se ji vseeno pridruĹžite, le primerno se oblecite in obujte. Pika se bo v soboto tudi poslovila in kar leto dni bo treba rasti in Ä?akati, da pride znova. Ĺ e prej pa bo velenjskemu Ĺžupanu vrnila oblast in lento. đ&#x;”˛

bĹĄ

Foto: vos

V ligi prvakov zaÄ?eli odliÄ?no RokometaĹĄi velenjskega Gorenja so letos znova zaigrali v ligi prvakov, najmoÄ?nejĹĄem klubskem tekmovanju na stari celini. Prvo tekmo so odigrali odliÄ?no in v napeti tekmi premagali ĹĄpanskega podprvaka Amanca Ademar Leon. Ĺ e posebej se je izkazal vratar Klemen Ferlin, ki mu je za izjemen nastop Ä?estital tudi predsednik uprave đ&#x;”˛ Gorenja Franjo Bobinac. VeÄ? na 16. strani.

Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ

Zavarovalno zastopanje, Roman KavĹĄak s.p.

Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

21. septembra 2017

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj praznuje Ves september prazniÄ?no obarvan – Osrednji dogodek bo sveÄ?ana seja sveta, na kateri bodo podelili najviĹĄja obÄ?inska priznanja

Odprodali bodo Perkovo zbirko?

Takoj po praznovanju obÄ?inskega praznika se bodo na septembrski seji zbrali svetniki Mestne obÄ?ine Velenje, to bo v torek, 26. septembra. Na dnevnem redu imajo kar nekaj kadrovskih zadev, doloÄ?ili bodo cene v vrtcu Velenje, se seznanili, kakĹĄno je bilo proraÄ?unsko poslovanje v prvi polovici leta, predlagan pa je tudi rebalans proraÄ?una. Sprejeli pa naj bi tudi sklep o odprodaji slik Lojzeta Perka. đ&#x;”˛

mz

Razpis za ĹĄtipendije in enkratne denarne pomoÄ?i Velenje, 13. septembra – Mestna obÄ?ina Velenje je objavila Javni razpis za enoletne ĹĄtipendije ali enkratne denarne pomoÄ?i za posebno nadarjene ĹĄtudente ali ĹĄtudente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev ali nadpovpreÄ?no druĹžbeno angaĹžirane ĹĄtudente za ĹĄtudijsko leto 2017/2018. Nanj se lahko prijavijo ĹĄtudenti dodiplomskega ali podiplomskega ĹĄtudija (specializacija, magisterij, doktorat).

Razpis ne velja za ĹĄtudente s pomembnimi doseĹžki na umetniĹĄkem, ĹĄportnem ali drugem podroÄ?ju ter nadpovpreÄ?no druĹžbeno angaĹžirane ĹĄtudente. Ti lahko pridobijo enkratno pomoÄ? za sofinanciranje ĹĄtudija ali specializacije v tujini, sofinanciranje nakupa ĹĄtudijske opreme in sofinanciranje strokovnega izpopolnjevanja na ĹĄportnem, umetniĹĄkem ali drugem podroÄ?ju. đ&#x;”˛

bĹĄ

Glasujte za Velenje in TopolĹĄico Velenje, 15. septembra – V okviru TuristiÄ?ne zveze Slovenije poteka tekmovanje v urejanju in varstvu okolja, v kakovosti turistiÄ?ne ponudbe kraja ter gostoljubju prebivalcev v okviru projekta Moja deĹžela lepa in gostoljubna 2017. Za prestiĹžno priznanje se potegujeta tudi Velenje – za naziv ÂťNAJ lepĹĄe – NAJ gostoljubnejĹĄe veÄ?je mestoÂŤ in TopolĹĄica za naziv ÂťNAJ lepĹĄi – NAJ gostoljubnejĹĄi turistiÄ?ni krajÂŤ. VaĹĄ glas lahko oddate s klikom na spletni strani TuristiÄ?ne zveze Slovenije (http://turisticna-zveza. si/glasovanje-2017), na kateri poteka glasovanje. đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki bo v naslednjih dneh objavila razpis za izbiro izvajalca za izdelavo obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta.

Navkljub dejstvu, da strokovnjaki iz urbanizma zagotavljajo, da so obÄ?inski prostorski predpisi povsem primerni in da omogoÄ?ajo normalen razvoj obÄ?ine, je obnova teh obÄ?inskih predpisov nujna, zagotavljajo na obÄ?inski upravi, zaradi zahtev drĹžave.

IzkuĹĄnje lokalnih skupnosti, ki so obÄ?inski prostorski naÄ?rt Ĺže sprejele, kaĹžejo, da je za dokonÄ?en sprejem novega naÄ?rta potrebnih od tri do pet let. Vsak poseg v prostor je namreÄ? treba predhodno uskladiti s pristojnim ministrstvom.

Kot ĹĄe poudarjajo na obÄ?inski upravi, so z obÄ?inskim prostorskim naÄ?rtom opredeljene vse bistvene osnove za poseg v prostor; od bodoÄ?e in obstojeÄ?e infrastrukture preko povrĹĄin za kmetijstvo in industrijo do gradnje individualnih hiĹĄ. TakĹĄen predstavlja temelj ureditve obÄ?ine. Med pripravo naÄ?rta bodo k sodelovanju povabili tudi obÄ?ane, ki bodo lahko dali svoje pobude.

Tp

Ĺ tirje predlogi Ĺ martno ob Paki – Konec minulega tedna se je iztekel razpis ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, s katerim je zbirala predloge za letoĹĄnje dobitnike obÄ?inskih priznanj in nagrad.

Na razpis so prispeli ĹĄtirje predlogi, od tega dva za grb in prav toliko za plaketo ObÄ?ine.

O predlogih so vÄ?eraj (v sredo) popoldne razpravljali Ä?lani obÄ?inske komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja.

O njihovih predlogih se bodo izrekli ĹĄe obÄ?inski svetniki na seji, ki bo predvidoma na zaÄ?etku prihodnjega meseca. đ&#x;”˛

tp

SreÄ?anje Ä?lanic in Ä?lanov SD SAĹ A Ĺ martno ob Paki, 16. septembra – ObmoÄ?na organizacija SD SAĹ A je organizirala sreÄ?anje Ä?lanic, Ä?lanov in simpatizerjev.

Namen sreÄ?anja je bilo sproĹĄÄ?eno druĹženje, medsebojno spoznavanje ter izmenjava mnenj in idej. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

Ĺ oĹĄtanj – 30. september je praznik ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Datum za praznovanje so naĹĄli daleÄ? nazaj, v letu 1436, ko je celjski grof Friderik kraju dodelil trĹĄke pravice. Ves mesec v Ĺ oĹĄtanju Ĺže potekajo dogodki prazniku v Ä?ast, najveÄ? pa se jih bo zvrstilo zadnjih deset dni pred praznikom.

Osrednji dogodek bo na predveÄ?er, v petek, 29. septembra, ko bodo ob 19. uri na slovesnosti v kulturnem domu podelili priznanja letoĹĄnjim nagrajencem. Ĺ˝upan Darko Menih pa bo v prazniÄ?nem nagovoru strnil dogajanje v obÄ?ini od lanskega do letoĹĄnjega praznika.

Jutri, 22. septembra, bodo ob dnevih Evropske kulturne dediĹĄÄ?ine ob 18. uri znova za javnost odprli dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju. Ogledali si ga bodo lahko do 26. septembra med 16. in 19. uro, ob 17.

uri bo vsakiÄ? moĹžen voden ogled notranjosti dvorca in parka.

V soboto, 23. septembra, bo na Trgu svobode med 9. in 13. uro potekal Ĺ mihelov sejem s promenadnim koncertom Pihalnega orkestra Zarja in godbe iz Strassa v Avstriji, zveÄ?er ob 20. uri pa bo ob DruĹžmirskem jezeru pravi pravcati Praznik luÄ?i. Po gladini jezera bo zaplavalo 10.000 sveÄ?k v jajÄ?nih lupinah, svoj prihod na spust luÄ?k pa je najavil tudi knez Tresimir.

Tradicionalna prireditev in najbrĹž tudi najbolj mnoĹžiÄ?no obiskana je pohod na Smrekovec, najviĹĄji vrh obÄ?ine (1.577 metrov).

Osvojitev Ä?aka pohodnike v nedeljo, 24. septembra. Ob 8.30 se bodo zbrali na sedlu Honec (odcep za sv. KriĹž na cesti Sovinek – Luka). Praznik pa lahko na ta dan poÄ?astite tudi s pohodom po GaberĹĄki poti. Zbirno mesto za pohodnike bo ob 13. uri pred gasilskim domom v Gaberkah. ÄŒe boste vmes

naĹĄli kakĹĄno gobo (pa Ä?e tudi je ne), vas v tem kraju ob 16. uri vabijo ĹĄe pod kozolec Kulturnice na gobarsko razstavo.

V sklop prazniÄ?nih prireditev sodi tudi simpozij Usnjarstvo na Slovenskem, ki bo v ponedeljek, 25. septembra, od 9. do 18. ure v muzeju ter postavitev razstave Znameniti Ĺ oĹĄtanjÄ?ani, ki jo bodo ta dan ob 13. uri odprli na Trgu svobode v mestu.

V torek, 26. septembra, opoldne bo sveÄ?ano v Zavodnjah, kjer bodo odprli obnovljeno cesto s ploÄ?nikom, v sredo, 27. septembra, na svetovni dan turizma, bodo ob 16. uri v veliki sejni sobi ObÄ?ine predstavili Strategijo razvoja turizma v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in produkt TuristiÄ?na pot druĹžine Woschnagg, v petek, 29. septembra, bo Vila Mayer na ĹĄiroko odprla vrata obiskovalcem, dan za tem, na praznik, v soboto, 30. septembra, pa bodo njena vrata odprta od 10. do 18. ure. đ&#x;”˛

Obnovljen podhod Mastodont

Socialni demokrati Velenje za strpnost in soĹžitje Strokovni svet za izobraĹževanje, ĹĄport in kulturo SD Velenje je na Cankarjevi ulici organiziral dogodek na temo strpnosti in soĹžitja. S stojnico so prebivalce Mestne obÄ?ine Velenje spodbujali k vzpostavljanju strpnosti in zaupanja ter premagovanju nestrpnosti, ki velikokrat izvira iz neznanja in strahu pred neznanim. Na stojnici, na kateri se jim je pridruĹžil tudi predsednik drĹžave Borut Pahor, so delili oljÄ?ne vejice kot simbol miru, prebirali odlomke iz knjige BoĹĄtjana Videmđ&#x;”˛ ĹĄka ÂťNa beguÂŤ in Unescove deklaracije o naÄ?elih strpnosti.

Velenje, 19. septembra – Konec poletja je MO Velenje poskrbela za obnovo podhoda Mastodont, ki mestno srediĹĄÄ?e povezuje s centralnim otroĹĄkim igriĹĄÄ?em. V podhodu so obnovili stopniĹĄÄ?a in prehode za voziÄ?ke, poloĹžili in obnovili pa so tudi stene in zakljuÄ?ne obrobe. Poleg tega so na novo prebarvali kovinsko ograjo, odstranili poĹĄkodovan omet in izdelali novega. Zamenjali so tudi poĹĄkodovano izolacijo in cevi na sistemu centralnega daljinskega ogrevanja prostorov, oÄ?istili kanale za odvodnjavanje in zamenjali odtoÄ?ne reĹĄetke.

Vrednost investicije je znaĹĄala dobrih 20 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

bĹĄ

ObÄ?inski prostorski naÄ?rt

đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

KoĹĄarkarsko zlata Slovenija in lepotno zlati Ĺ˝alec V slogi je zlato – Medmestni vlak – KaĹĄÄ?a ob streho – Praznik gimnazij Evforija se je malo Ĺže polegla, veselje ĹĄe nikakor ne! Vzrok pa tako poznate: Slovenija se je povzpela na sam vrh evropske koĹĄarke. ÄŒeprav so eni metali z levo, drugi z desno roko, so bili kot ekipa izredno uspeĹĄni. Vredno posnemanja! Res so redki dogodki, ki bi Slovence tako zdruĹžili, kot so uspehi ĹĄportnikov. Ne glede na barve dresov, ki jih nosijo.

Zaradi navduĹĄenja, ki so ga pokazali koĹĄarkarji z uvrstitvijo v finale, so imeli veliko dela v Celju. Za TurÄ?ijo so paÄ? ĹĄe potrebni potni listi, teh pa mnogi, ki so Ĺželeli tja, niso imeli. In tako je bilo v petek ÂťizrednoÂŤ stanje v celjskem Cetisu, da so na hitro pripravili nove; ÂťizredneÂŤ razmere so bile tudi na celjski upravni enoti, saj so le tukaj izdajali take prioritetne potne liste. Radi so priskoÄ?ili na pomoÄ? in s tem tudi sami primaknili delÄ?ek k takemu uspehu. Saj so igralci poleteli tudi na krilih velikega ĹĄtevila naĹĄih navijaÄ?ev.

Mnogim od teh pa so pot omogoÄ?ili Celjani.

Niso pa koĹĄarkarji edini, ki se ponaĹĄajo z zlatom. PrejĹĄnji teden so ga osvojili tudi Ĺ˝alÄ?ani, le da je bilo njihovo s povsem drugaÄ?nega podroÄ?ja. Mesto Ĺ˝alec je namreÄ? osvojilo zlato priznanje na evropskem tekmovanju najlepĹĄe urejenih mest. KoĹĄarkarji so zlate kolajne dobili v Carigradu, Ĺ˝alÄ?ani v PodÄ?etrtku, kjer je bila sklepna prireditev mednarodnega tekmovanja Entente Florale Europe.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ĺ˝alec so zadnja leta res lepo uredili, mnoga dogajanja pa povezali z najbolj znano rastlino njihovega obmoÄ?ja – hmeljem. Od lani je ĹĄe poseben magnet, ki privablja obiskovalce od blizu in daleÄ?, fontana piv Zeleno zlato.

Tudi z njo opozarjajo na dolgoletno tradicijo hmeljarstva. Ter seveda tudi na pivovarsko dejavnost, ki je bila nekoÄ? tu moÄ?no razvita, zdaj pa se znova krepi z manjĹĄimi pivovarnami. Obiskovalce pa seveda tudi privablja Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva, bliĹžnja Jama pekel, Rimska nekropola ter ĹĄe veÄ? drugih zanimivosti. Ne vem, Ä?e je vse to spodbudilo nekatere Celjane, da so zaÄ?eli razmiĹĄljati o boljĹĄi povezavi obeh mest. Ne le po cesti ali kolesarski stezi, ki jo Ĺže tudi naÄ?rtujejo, mesti bi lahko bolje povezali tudi z Ĺželeznico. Da bi vlaki, ki sicer vozijo v Ĺ aleĹĄko dolino, med Celjem in Ĺ˝alcem vozili pogosteje, postajaliĹĄÄ?e pa bi uredili tudi v Levcu. V Ĺ˝alcu to pobudo menda podpirajo, Celjani pa raÄ?unajo tudi na razumevanje Slovenskih Ĺželeznic. Potihoma tudi zato, ker je pomoÄ?nik direktorja za potniĹĄki promet tudi celjski mestni svetnik.

Prav v dneh, ko je PodÄ?etrtek gostil sklepno evropsko lepotno prireditev, se je v tem kraju zgodilo, Ä?esar so se Ĺže dolgo bali. Tudi mi smo Ĺže pisali o teĹžavah s prodajo podÄ?etrtĹĄkega gradu, ki klavrno propada, Ä?e-

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

prav ga obÄ?ina ÂťvarujeÂŤ, kolikor lahko. A ker je delno v zasebni lasti, so teĹžave. V teh dneh se je zgodilo, Ä?esar se je Ĺžupan najbolj bal: sesedla se je streha na grajski kaĹĄÄ?i, deli ostreĹĄja pa so padli tudi na cestiĹĄÄ?e.

V kneĹžjem mestu pa niso slavili le obrti in podjetnosti, slavili so tudi gimnazijci. In to kar dveh tovrstnih srednjih ĹĄol. Prva gimnazija je slavila odprtje objekta, ki ga je priÄ?akovalo Ĺže veÄ? generacij – nove telovadnice oziroma kar ĹĄportne dvorane. Res je dvorana sodobna za veÄ? ĹĄportnih disciplin in z bogato opremo. Z njo se je nekaj vrnilo v Celje: ta gimnazija, nekdaj regijska, saj so jo obiskovali dijaki s ĹĄirĹĄega celjskega obmoÄ?ja, se je nekoÄ? imenovala tudi Kajuhova oziroma Gimnazija Karla Destovnika – Kajuha. Zdaj pa so po tem padlem ĹĄoĹĄtanjskem pesniku, prevajalcu in narodnem heroju poimenovali novo ĹĄportno dvorano. Ker je to Âťstaro, dobro gimnazijoÂŤ obiskovalo veliko dijakov s ĹĄirĹĄega obmoÄ?ja, je bil Âťvisok in pesterÂŤ tudi obisk pomembnih gostov, ki so se udeleĹžili otvoritve. Te dni pa je slavila ĹĄe druga celjska gimnazija, Gimnazija Celje – Center. Ta je 15 let mlajĹĄa od ÂťprveÂŤ, slavili so 105-letnico. Tudi ta je bila nekoÄ? regijska, dolgo bolj znana kot uÄ?iteljiĹĄÄ?e. Ob tem so pripravili tradicionalno druĹženje generacij; nekdanje in sedanje dijake zdruĹžuje tudi humanitarno in kulturno DruĹĄtvo GCC. Pa ĹĄe to: v Celju se lahko pohvalijo, da so uvedli mestni potniĹĄki promet z elektriÄ?nim avtobusom. A je bil le kratkega daha. Vozil je le poskusno, le zadnje tri sejemske dni. Je pa res, da Celje kot pilotno mesto sodeluje v projektu Edison, ki so ga predstavili tudi na zadnjem sejmu. MeĹĄÄ?ane kneĹžjega mesta seveda zanima, kdaj pa bo elektriÄ?ni avtobus v Celju postal stvarnost. đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 3

3

PRAZNIK MESTNE OBÄŒINE VELENJE

21. septembra 2017

Ponosni na preteklost in sedanjost, zazrti v prihodnost Mestna obÄ?ina Velenje je vÄ?eraj, 20. septembra, praznovala obÄ?inski praznik v spomin na ta dan pred 58. leti, ko je dobilo Velenje mestne pravice in sodobno srediĹĄÄ?e - Z osrednjo slovesnostjo obeleĹžili tudi 30-letnico ekoloĹĄke revolucije Mira ZakoĹĄek

Velenje, 19. septembra – SrediĹĄÄ?e Velenja je bilo na predveÄ?er praznika ozaljĹĄano, ĹĄe bolj dvorana Doma kulture. Obiskovalce so vanjo pospremili Ä?lani trobilnega ansambla Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje pod mentorstvom Mirana Ĺ umeÄ?nika. Osrednjo slovesnost so zaÄ?eli s himno Graditeljem Velenja, ki sta jo druĹžno zapela Rudarski oktet in otroĹĄki pevski zbor osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha Velenje. Premierno so zavrteli film zelenih dejanj in z njim obeleĹžili tudi 30-letnico ekoloĹĄke revolucije, ki je pomenila za to okolje nov razvoj in vsekakor pripomogla tudi k danaĹĄnjemu vse uspeĹĄnejĹĄemu turistiÄ?nemu razvoju. Ponos na preteklost in sedanjost ter zazrtost v prihodnost so ponazorile tudi plesalke Plesnega studia N, poudarili pa so jih tudi s posnetki preteklosti in sedanjosti.

Slavnostni govornik je bil Ĺžupan Bojan KontiÄ?, v srediĹĄÄ?u pozornosti pa letoĹĄnji obÄ?inski nagrajenci, torej tisti, ki pomembno prispevajo k uspeĹĄnemu razvoju lokalne skupnosti na razliÄ?nih podroÄ?jih Ĺživljenja.

Bojan KontiÄ? je ocenil zadnje leto kot leto uspehov, tudi zato, ker je okolje zaÄ?utilo gospodarsko rast in umik finanÄ?ne pa v veliki meri tudi socialne krize. Ĺ tevilo brezposelnih se je skoraj prepolovilo in padlo pod 10 odstotkov. Zadovoljstvo je izrazil tudi ob zmagi razuma in strpnosti v razpravah okoli azilnega doma. ÂťIzbrali smo pot dialoga, pot, ki je bila zahtevna, vendar nas je pripeljala do toÄ?ke, kjer smo danes. Pogovarjali smo se s pristojnimi in se dogovorili, da bo namesto 150 beguncev, o katerih so govorili nekateri, pri nas nastanjenih najveÄ? 30, da mora zanje poskrbeti drĹžava, in da mora biti zagotovljena varnost,ÂŤ je med drugim dejal in prisotne seznanil z najnovejĹĄim predlogom, da v Velenju ne naselijo azilantov, ampak predvsem druĹžine iz Sirije, ki so mednarodno zaĹĄÄ?ito Ĺže dobile. Seveda pa bo o tem odloÄ?al obÄ?inski svet.

KontiÄ? je nanizal tudi veÄ? pomembnih odloÄ?itev v zgodovini Velenja, mednje pa visoko postavil ekoloĹĄko revolucijo v Ĺ aleĹĄki dolini, ki je postavila temelje sedanjemu Ä?istemu okolju. Opozoril pa je na nova nereĹĄena vpraĹĄanja v energetiki, ĹĄe posebej na neustrezno ceno, ki jo TeĹĄ zahteva za toplotno ogrevanje. Ta cena je bila v preteklosti pravzaprav edina renta, ki jo je prejemalo to okolje. Temeljila pa je na ceni 2,75 evra na J izkopanega premoga. Ker se v Ljubljani grejejo s premogom, ki ga iz Indonezije pripeljejo za 5 evrov na J, kar je seveda bistveno draĹže, menijo, da je cena za toplotno ogrevanje v Velenju prenizka.

Poudaril je tudi, da je bil blok 6 pravzaprav edina veÄ?ja investicija, ki jo je Slovenija v zadnjih letih uresniÄ?ila, pa tudi investicija, ki jo drĹžava nujno potrebuje, saj

GledaliĹĄÄ?e Velenje, nastopa v vlogi dedka Mraza, aktivno sodeluje v Pikinem festivalu ‌); in ZdruĹženje slovenskih katoliĹĄkih skavtov in skavtinj - Velenjski skavt (v tem okolju deluje Ĺže od leta 1999, kot druĹĄtvo pa so se oblikovali leta 2005. So del slovenskega skavtskega zdruĹženja in povezujejo 80 skavtinj in skavtov. Pripravljajo bogat program, ki poteka na prostovoljni osnovi).

V imenu Hokejskega kluba Velenje je priznanje prevzel MatjaĹž Novak v imenu skavtov pa Simon Brezovnik.

Grbi Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, prim. Janez Poles, Mojca Ĺ˝evart, Cveto Polak, MatjaĹž Jelen, Bor Zuljan, mag. Dragica Povh

MatjaĹž Novak, Matej Mraz, Simon Brezovnik

Franc Borovnik, Anton Hladin, Fadil Krupić, Ivan LemeŞ

Plakete Mestne obÄ?ine Velenje

ji zagotavlja 40 odstotkov potrebne energije. DrugaÄ?ne zgodbe po njegovem mnenju ĹĄirijo tisti, ki od energetike dobro Ĺživijo, in to na raÄ?un subvencij. Nikakor mu ni sprejemljivo, da bodo tisti, ki prispevajo zgolj 2 odstotka (sicer ekoloĹĄke) energije Sloveniji, za subvencije prejeli kar dve milijardi evrov. Torej veÄ?, kot je stal blok ĹĄest.

S ponosom pa se je Ĺžupan ozrl na socialne programe Velenja, ki so zgled dobre prakse za celotno Slovenijo. BrezplaÄ?ni Lokalc prepelje letno veÄ? kot 420 tisoÄ? potnikov, bicy ima 3000 uporabnikov, ki opravijo letno 150.000 izposoj koles, kopica kulturnih prireditev ‌ Samo od leta 2010 pa je obÄ?ina razreĹĄila tudi kar 658 stanovanjskih problemov.

Dotaknil se je tudi tistih, ki jih Ĺživljenje nekako puĹĄÄ?a ob robu, ker so bili, kot je poudaril, ob nepravem Ä?asu na nepravem mestu, in se zavzel, da jim po svojih moÄ?eh tudi v prihodnje poskuĹĄamo pomagati, da se bodo vendar-

le kolikor toliko dostojno prebili skozi Ĺživljenje.

V nadaljevanju je nanizal ĹĄtevilne druge uspeĹĄne naloĹžbe in napovedal nove. Posebej pa se je zahvalil za prispevek pri razvoju lokalne skupnosti letoĹĄnjim obÄ?inskim nagrajencem in zaĹželel zbranim in vsem obÄ?anom lep praznik in uspeĹĄen razvoj tudi v prihodnje.

Priznanja Ĺžupana

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? podeli priznanja po lastni presoji posameznikom, zdruĹženjem obÄ?anov ali pravnim osebam za enkratne doseĹžke na kateremkoli podroÄ?ju, ki ima pomen za razvoj ali prepoznavnost obÄ?ine. LetoĹĄnji nagrajenci so bili Franc Borovnik (dolgoletni predsednik KS Pesje, udarnik, aktiven na ĹĄtevilnih podroÄ?jih v lokalni skupnosti); Anton Hladin (prepoznavni sindikalist na Premogovniku in aktivist v KS Pesje); Fadil Krupić (aktiven v borÄ?evski organizaciji in ĹĄtevil-

nih drugih podroÄ?jih) in Ivan LemeĹž (dolgoletni predsednik in aktivist v KS Cirkovce).

Plakete in grbe Mestne obÄ?ine Velenje sta nagrajencem podelila predsednica komisije za priznanja in nagrade mag. Dragica Povh in Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. Prejeli so jih Hokejski klub Velenje (ustanovljen je bil pred 45 leti, zelo intenzivno pa je njihovo delo steklo po letu 2007. Imajo bogato zgodovino tako tekmovalnega kot rekreativnega igranja, njihove moĹžnosti za delo pa so se poveÄ?ale z ureditvijo drsaliĹĄÄ?a na velenjskem kotalkaliĹĄÄ?u leta 2013); Matej Mraz (znani kulturni ustvarjalec, ĹĄe posebej je aktiven v GledaliĹĄÄ?u Velenje, kjer nastopa Ĺže vse od leta 2001, upodobil je ĹĄtevilne zelo prepoznavne vloge. Deseto leto vodi

NajviĹĄja letoĹĄnja obÄ?inska priznanja – grbe Mestne obÄ?ine Velenje so prejeli primarij Janez Poles (specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine. Poleg tega, da je zdravnik, je tudi publicist, Ä?lan ĹĄtevilnih strokovnih domaÄ?ih in mednarodnih zdruĹženj, 22 let je vodil BolniĹĄnico TopolĹĄica, kjer je ĹĄe vedno zaposlen); Muzej Velenje (priznanje je prejela direktorica Mojca Ĺ˝evart – Muzej Velenje je bil ustanovljen pred 60 leti kot Muzej slovenskih premogovnikov. Njegova naloga pa je bila ohranjanje in predstavljanje zgodovine ter razvoj vseh slovenskih premogovnikov. To svoje poslanstvo je uspeĹĄno nagradil in postal srediĹĄÄ?e ohranjanja kulturne dediĹĄÄ?ine celotne Ĺ aleĹĄke doline, ponaĹĄajo pa se tudi z enim najbolje ohranjenim gradom na Slovenskem) in skupina Ĺ ank Rock (je ena najbolj znanih slovenskih rokovskih skupin.

Njihovo 35-letna glasbena pot je bogata, pridobili pa so si ĹĄtevilne oboĹževalcev, ki menijo, da se lahko njihova energija nastopanja meri z najveÄ?jimi evropskimi bandi podobnega Ĺžanra).

V imenu vseh nagrajencev se je za prejeta priznanja zahvalil MatjaĹž Jelen (Ĺ ank Rock), ki je med drugim poudaril, da so priznanja spodbuda za njihovo prizadevno nadaljnje delo tudi v prihodnje.

2. obletnica

PODJETNIĹ KEGA CENTRA

STANDARD Sreda, 27. september, ob 17. uri Prijazno vabljeni!

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

ÄŒe te stvar veseli, vidiĹĄ izzive

GOSPODARSKE novice ZasliĹĄali Rotnika, Tota in Meha

Mlada gospodarja na kmetiji Katja in Martin Golob nadgradila tradicijo peke kruha na tradicionalen naÄ?in – Biti moraĹĄ priden in znati tudi ponuditi Tatjana PodgorĹĄek

nirka varstva okolja in komunale ni dobila sluĹžbe. ÂťNa kmetiji Zveza slovenske podeĹželske se je peka kruha na tradicionamladine in Kmetijsko-gozdar- len naÄ?in v kruĹĄni peÄ?i ohranila ska zbornica Slovenije spodbu- skozi vse generacije, in ker imam jata inovativnost na podeĹželju veselje do kuhe in peke, sva z tudi z izborom inovativna mlada kmetica, inovativen mladi kmet.

Katja in Na pobudo velenjske izpostave Martin Golob: ObmoÄ?ne Kmetijsko-gozdarske ÂťPotroĹĄnikom zbornice Celje sodelujeta na leponujamo vrhunski toĹĄnjem tudi Martin Golob ter domaÄ?i kruh, ki ga v njegova partnerica Katja JuklasiÄ?ni pekarni ne van Golob iz Skornega v obÄ?ini morejo kupiti.ÂŤ Ĺ martno ob Paki. Njuna inovativna ideja je dopolnilna dejavnost – peka kruha na tradicionalen naÄ?in, v kruĹĄni peÄ?i, do teĹže 1 kilogram. VreÄ?ka, v kateri je strankam na voljo, je opremljena z deklaracijo ter logotipom kmetije. Dejavnost zagotavlja delovno mesto na kmetiji.

Kruh po recepturi prednikov z Mauherjeve kmetije pripravlja roÄ?no, glavne sestavine so z domaÄ?ih povrĹĄin: Ĺžito raste na domaÄ?i zemlji, predelavo opravijo v domaÄ?em obratu, za kurjenje

Za zdaj ĹĄtiri vrste kruha

ÂťKatja je nosilka dopolnilne dejavnosti in ona je tista, ki Ä?ez dan vse pripravi, ponoÄ?i pa peÄ?e, da je lahko sveĹž kruh pravoÄ?asno na prodajnih policah. Za zdaj ga veÄ?ino prodava v trgovinah Kmetijske zadruge Ĺ aleĹĄka dolina, ob sobotah pa na celjski trĹžnici,ÂŤ je ob obisku na kmetiji Mauher dejal Martin – tudi mladi prevzemnik kmetije. Za dopolnilno dejavnost sta se odloÄ?ila zato, ker blizu 20 hektarjev velika kmetija (od tega je le 6 hektarjev zemlje, ostalo je gozd), prislonjena v breg, ne omogoÄ?a preĹživetja.

Za nameÄ?ek tudi Katja kot inĹže-

Martinom prepoznala tradicijo kot priloĹžnost in izziv. Nadgradila sva jo in danes peÄ?em ĹĄtiri vrste kruha: meĹĄani rĹžen, polbeli, Ä?rni in ajdov kruh z orehi,ÂŤ je dejala Katja. Osnovne veĹĄÄ?ine za pripravo testa in peko v kruĹĄni peÄ?i jo je nauÄ?ila Martinova babica, dodatno znanje je pridobila na izobraĹževanju po sistemu nacionalne poklicne kvalifikacije v Ĺ olskem centru Naklo, kjer je pridobila certifikat izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen naÄ?in.

NLB Poslovalnica Rudarska – kjer so doma celovite finanÄ?ne reĹĄitve V Velenju Ĺže 16 let deluje NLB Poslovalnica Rudarska. V svoje lokalno okolje je moÄ?no vpeta, saj s celovitimi finanÄ?nimi reĹĄitvami svojim strankam pomaga premagovati izzive ter posegati po novih osebnih ali poslovnih priloĹžnostih. Ĺ˝elja Mojce Vozelj, vodje poslovalnice in njenih sodelavcev je, da stranke od njih odidejo zadovoljne in z obÄ?utkom zaupanja. ÂťRazumevanje razliÄ?nih potreb in Ĺživljenjskih situacij je tisto, kar je pri naĹĄem delu zelo pomembno. Da pa to lahko doseĹžemo, moramo v prvi vrsti svoje stranke dobro poznati, ĹĄele nato lahko skupaj z njimi najdemo pravo reĹĄitev.ÂŤ Najsi bo to bogatenje prihrankov s portfelji NLB Skladov, ki so v lanskem letu ponovno beleĹžili resniÄ?no izjemne rezultate ali pa morda nekaj povsem drugega.

Denimo NLB PredplaÄ?niĹĄka kartica Mastercard, s katero lahko varno plaÄ?ujete po vsem svetu, porabite pa le toliko denarja, kot ga nanjo naloĹžite. V ĹĄirokem naboru storitev je tudi ponudba zavarovanj Ĺživljenjske zavarovalnice NLB Vita. Ugoden paket zase bodo naĹĄle tako mlade druĹžine z nezgodnim zavarovanjem za svojega razigranega ĹĄolarja (NLB Vita Nezgoda Junior), kot tudi vsi, ki Ĺželijo za varno starost poskrbeti z dobrim Ĺživljenjskim ali naloĹžbenim zavarovanjem. ÂťVsakemu prisluhnemo in skupaj najdemo odgovor, naĹĄa glavna prednost pa je prav gotovo ĹĄiroko znanje, ki ga premorejo naĹĄi finanÄ?ni svetovalciÂŤ razloĹži Mojca Vozelj. Prav zato nas ĹĄtevilne zadovoljne stranke tudi z veseljem priporoÄ?ijo znancem in prijateljem. Vljudno vabljeni, da nas na Rudarski cesti 3, obiĹĄÄ?ete tudi sami.

peÄ?i uporabijo drva iz domaÄ?ega gozda. ÂťPotroĹĄnikom ponujamo vrhunski domaÄ?i kruh, ki ga v klasiÄ?ni pekarni ne morejo kupiti. NaĹĄi hlebci so brez aditivov in konzervansov, zato prodajamo samo sveĹžegaÂŤ doda Katja, ki poleg tradicije prisega tudi na kakovost. Za polbeli kruh – Zalin hlebÄ?ek, je predlani in lani prejela na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij zlato, za ajdov kruh z orehi pa lani bronasto priznanje. ÂťSeveda sem tega vesela, ĹĄe veÄ?ji motiv zame pa so pohvale kupcev.ÂŤ

21. septembra 2017

Ĺ e nekaj idej v rokavu

Prostore za opravljanje dopolnilne dejavnosti sta Katja in Martin uredila tudi s pomoÄ?jo sredstev, pridobljenih na razpisu za mladega prevzemnika. OdloÄ?itev za naloĹžbo je bila za odtenek laĹžja kot morda pri drugih zato, ker je Martin ĹĄe vedno zaposlen. Za zdaj ĹĄe ne kaĹže, da bi lahko ostal na kmetiji. Pri peki kruha so ĹĄe ÂťrezerveÂŤ, ki jih je potrebno zapolniti, razmiĹĄljata glasno, v prevelike Ä?evlje pa ne nameravata stopiti. Priznavata, da je promocija domaÄ?e hrane pisana na koĹžo malim kmetom, kot sta sama, Âťvendar moraĹĄ biti zelo priden, kamor koli se obrneĹĄ, pa znati stvari tudi ponuditi.

To pa ne gre od danes na jutri.

DrĹžava po eni strani pomaga, po drugi pa poskrbi, da ji ne ostaneĹĄ kaj dolĹžan.ÂŤ Ostajata pri vzreji telic za meso kot osnovni dejavnosti na kmetiji, za dopolnilno dejavnost pa imata ĹĄe nekaj idej v rokavu. Za zdaj jih ne razkrivata javno, ker ne vesta, kako se jima bo kaj izĹĄlo z denarjem. Katja razmiĹĄlja ĹĄe o kakĹĄni vrsti peke kruha in peciva na tradicionalen naÄ?in.

Na vpraĹĄanje, ali po dobrih dveh letih ocenjujeta, da je bila odloÄ?itev o prevzemu kmetije prava, pa je Martin odgovoril: ÂťV bistvu je tako, Ä?e imaĹĄ veselje do neÄ?esa, voljo, pridne roke, potem vidiĹĄ izzive.ÂŤ đ&#x;”˛

Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TeĹĄ 6 je sooÄ?ila nekdanja direktorja TeĹĄa dr. UroĹĄa Rotnika in mag. Simona Tota. Med drugim sta odgovarjala na vpraĹĄanja o finanÄ?ni konstrukciji projekta, vpraĹĄljivi pogodbi z Alstomom ter njuni komunikaciji s HSE in vlado.

Rotnik je Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj vodil v Ä?asu odloÄ?itve o gradnji projekta, od aprila 2003 do novembra 2010, in je podpisal pogodbo z Alstomom. Njegov naslednik Tot, ki je bil direktor do januarja 2013, pa je podpisal pogodbo, ki opredeljuje pogoje za drĹžavno poroĹĄtvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki.

Tot je na zasliĹĄanju vztrajal pri tem, da je bila ob podpisu pogodbe z Alstomom finanÄ?na konstrukcija projekta zaprta le na papirju, drĹžavnega poroĹĄtva ĹĄe ni bilo. Rotnik pa je trdil nasprotno, da je bila finanÄ?na konstrukcija decembra 2009 zakljuÄ?ena. „Lahko so se Ä?rpala le lastna sredstva,“ je pojasnil.

Komisija je spet zasliĹĄala tudi nekdanjega direktorja HSE Boruta Meha. Ta je ponovil, da je bila vlada o vsem pri projektu obveĹĄÄ?ena in da je bilo priloĹžnosti za ustavitev projekta kar nekaj. Meh je ob tem ponovil tudi svoje mnenje, da je ta naloĹžba bila potrebna in da je ĹĄe danes. Z Rotnikovo oceno, da je bila eskalacijska klavzula navzgor najbolj ekonomiÄ?na, pa se nekdanji direktor HSE ne strinja.

Magni odprta pot V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja Magni ni bilo pritoĹžb, s Ä?imer se je odprla pot za izdajo gradbenega dovoljenja, vlada pa je z Magno tudi Ĺže podpisala pogodbo za izvedbo projekta, s Ä?imer se bodo odprla tudi ĹĄtevilna nova delovna mesta.

Predlog energetskega koncepta PrejĹĄnji teden so se sestali nekateri slovenski elektrodistributerji in obravnavali predlog energetskega koncepta Slovenije. V njem pogreĹĄajo uravnoteĹženo obravnavo celotne energetske verige in ustrezno obravnavo distribucije, ne le z vidika razvoja omreĹžja. V dokument bi vkljuÄ?ili tudi vpraĹĄanja politike cen, tarif, dajatev in podpor.

Predsednik uprave Elektra Maribor Boris SoviÄ? je ob tem dejal, da devetsto tisoÄ? uporabnikov elektroenergetskega omreĹžja subvencionira ĹĄtiri tisoÄ? tistih, ki so se odloÄ?ili za male elektrarne.ÂŤ VkljuÄ?itev veÄ?je koliÄ?ine obnovljivih virov v elektroenergetski sistem pa zahteva tudi veÄ?je rezerve energije in moÄ?i ter prilagajanje odjema in proizvodnje. Vse strategije, ki so povezane s poveÄ?evanjem obnovljivih virov energije, pa so odvisne od sposobnosti distribucijskega omreĹžja, da jih tudi realizira. To pa trenutno takĹĄnih bistveno poveÄ?anih zmoĹžnosti nima.

Abitura ponuja program Velnes

Gorenje prejemnik britanske nagrade za najboljĹĄi licenÄ?ni izdelek

Celje, 15. septembra – ViĹĄja strokovna ĹĄola Abitura Celje se lahko pohvali s prvima diplomantkama ĹĄtudijskega programa Velnes. To sta postali Katarina Vetrih in Mojca Strnad, ki sta se v Gorenjevi hladilniki Retro Special Edition, ki jih licencira nemĹĄki diplomskih delih ukvarjaVolkswagen, so prejeli nagrado Licensing Award 2017 kot zmago- li z nadgradnjo velneĹĄke valci v kategoriji najboljĹĄih inovacij. Med skoraj 5000 prijavljenimi ponudbe v termah in vadbeno ponudbo ter z raziskavo priÄ?akovanj uporabnikov jogalatesa. Obe raziskavi sta uporabni ne le za konkretno lokalno okolje, v katerem sta nastajali, za konkretne terme in vadbeni center, paÄ? pa za ĹĄirĹĄo velneĹĄko dejavnost.

Z nalogami sta diplomantki dokazali, da pridobljeni naziv organizatorica poslovanja v velneĹĄki dejavnosti omogoÄ?a ustvarjati in organizirati delovna mesta zase ter vkljuÄ?evati veÄ?ji krog sodelavcev.

To pa je prednost, ki je danes v druĹžbi neprecenljiva.

Prihaja Pepco

Nagrado sta prejela Iztok Krulc, direktor, in Stuart Benson, vodja prodaje Gorenjevega podjetja v Angliji.

izdelki jih je izbrala komisija, sestavljena iz 140 najpomembnejĹĄih nabavnikov iz najveÄ?jih trgovskih verig v Veliki Britaniji, ki so izdelke ocenjevali v dovrĹĄenosti dizajna, inovativnosti, originalnosti, prilagojenosti potrebam kupcev in kakovosti izdelave.

Richard Mackey, produktni vodja v Gorenju UK, je ob tej priloĹžnosti povedal: “Volkswagen je ena najmoÄ?nejĹĄih blagovnih znamk in kombi T1 je eden njihovih najbolj prepoznavnih, ikoniÄ?nih izdelkov.

Hladilnik Gorenje Retro Special Edition je tako popolna izbira za vse, ki Ĺželijo svoji kuhinji dodati obÄ?utek svobode in avanturizma.

NaĹĄi kupci so ga zelo dobro sprejeli, vendar je kljub temu lepo prejeti priznanje in pohvalo tudi od strokovnjakov zunaj naĹĄe branĹže.ÂŤ đ&#x;”˛

Diskontna trgovska veriga Pepco, specializirana za prodajo oblaÄ?il in izdelkov za dom, odpira prve trgovine v Sloveniji. PrejĹĄnji teden so odprli trgovino na Ptuju, 22. septembra jo bodo v DomĹžalah, 28. septembra v Celju in Novem mestu ter 26. oktobra v Ljutomeru. V treh letih Ĺželijo v Sloveniji odpreti pribliĹžno 40 trgovin in zaposliti veÄ? kot 280 ljudi. Pepco je evropska trgovska veriga, ki ima veÄ? kot tisoÄ? trgovin na ÄŒeĹĄkem, MadĹžarskem, Poljskem, SlovaĹĄkem, v Romuniji in na HrvaĹĄkem. ZaÄ?etki blagovne znamke segajo v leto 2004, veriga zaposluje veÄ? kot 11.000 ljudi.

Zbirajo tudi podatke o naĹĄih poletih Med ĹĄtevilnimi nadzornimi podatki, ki jih drĹžava spremlja o nas, je ĹĄe en nov. Slovenska policija je dobila pooblastila, da od 14. septembra zbira, obduje in hranjuje osebne podatke na letih, ki bodo leteli ali prileteli iz tretjih drĹžav v Slovenijo. Gre praktiÄ?no za vse podatke, ki jih zaupate letalski druĹžbi, ko se pri njih odloÄ?ite za potovanje, od naÄ?ina plaÄ?ila do tega, s kom in kam potujete. VaĹĄe osebne podatke bodo za zdaj hranili ĹĄe naslednji dve leti in pol. Od 13. marca prihodnje leto pa se bo zbiranje podatkov razĹĄirilo na vse letalske potnike. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

21. septembra 2017

Volitve Ä?lanov v organe zbornice Velenje – Predsednica Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice dr.

Cvetka Tinauer je konec minulega tedna razpisala volitve Ä?lanov v organe zbornice za mandatno obdobje 2017–2022. ÄŒlanom upravnega odbora zbornice, predsednici in Ä?lanom nadzornega odbora namreÄ? 11. novembra poteÄ?e petletni mandat Strokovne sluĹžbe zbornice priÄ?akujejo predloge za kandidate za omenjene funkcije do Ä?etrtka, 19. oktobra. ÄŒlane upravnega odbora, predsednika in Ä?lane nadzornega odbora bodo izvolili na skupĹĄÄ?ini zbornice, ki bo v Ä?etrtek, 26. oktobra. đ&#x;”˛

tp

Citycentrovi modni trendi Celje – Na jesenski modni reviji so znane slovenske manekenke in manekeni pretekli konec tedna predstavili modne trende, ki nas bodo to sezono navduĹĄevali v hladnejĹĄih mesecih. Pod taktirko stilistke Sonje Rigler so v atraktivnih modnih kombinacijah – od ĹĄportne do elegantne kot uliÄ?ne in otroĹĄke mode – predstavili ĹĄirok in raznolik izbor priznanih svetovnih in domaÄ?ih modnih znamk, ki jih najdete v prodajalnah Citycentra Celje.

Citycentrova modna ekipa

Sobotno "OtroĹĄko modno revijo" je s pesmijo odprla Anabel, zmagovalka festivala Poprock (na sliki).

"Modne revije so zame navdih in "must have" te sezone so zagotovo barve, vzorci in plastenje oblaÄ?il, kar omogoÄ?a neskonÄ?no modnih kombinacij," je po modni reviji povedala centrova menedĹžerka Darja Lesjak. đ&#x;”˛

5

Poleg proizvodnega tudi razvojni partner DruŞba Turna Šoťtanj posluje 10 let – Svetovni proizvajalec komponent za belo tehniko in pomemben proizvajalec inovativnih vakuumsko izolacijskih panelov Tatjana Podgorťek

Leta 2007 je druĹžba Turna, ki se je lani iz Velenja preselila v Ĺ oĹĄtanj v objekte nekdanje Gorenjeve Notranje opreme, odkupila premoĹženje podjetja Blues v Velenju. UvrĹĄÄ?a se med zelo uspeĹĄna podjetja, ki – zagotavlja njen direktor Vladimir PogaÄ? – ni le proizvodni, ampak tudi razvojni partner. Ob 10-letnici delovanja podjetja smo Vladimirju PogaÄ?u zastavili nekaj vpraĹĄanj: Bi lahko rekli, da je Turna Ĺ oĹĄtanj produkt krize, ki pa kot zanesljivo in uspeĹĄno podjetje dokazuje, da je kriza lahko izziv? ÂťPodjetje je nastalo tik pred zaÄ?etkom krize. Zato ni produkt krize, je pa res, da nam je ta postavila dodatne izzive, s katerimi se uspeĹĄno spoprijemamo in razvijamo.ÂŤ Nekateri radi za uspeĹĄne reÄ?ejo, da so bili ob pravem Ä?asu na pravem kraju. ÂťTeĹžko bi temu pritrdil.

Bolj temu, da smo se pravilno lotili poslovnih in razvojnih izzivov na naĹĄih posameznih produktnih podroÄ?jih ter novih poslovnih modelih, ki jih je morda tudi kriza spodbudila. Tako poleg matiÄ?ne Turne v Ĺ oĹĄtanju uspeĹĄno poslujeta tudi obe hÄ?erinski podjetji v tujini.

Obe sta nastali zaradi potreb kupcev in naĹĄih sposobnosti prilagoditi se jim v najveÄ?ji moĹžni meri.ÂŤ Na katerih podroÄ?jih ste najbolj prepoznavni?

ÂťNa podroÄ?ju komponent za industrijo bele tehnike. Poleg Gorenja, ki je tradicionalno naĹĄ najpomembnejĹĄi partner, sodelujemo z mnogimi uveljavljenimi blagovnimi znamkami s podroÄ?ja bele tehnike, avtomobilske industrije in tudi gradbeniĹĄtva po vsem svetu.

NaĹĄi najpomembnejĹĄi proizvodi v zadnjem najviĹĄjeÄ?asu so teÄ?aji za peÄ?ice najviĹĄje ga kakovostnega in cenovnega razreda.ÂŤ Vladimir PogaÄ?: Želimo ostati vodilni proizvajalec komponent za belo tehniko, izkoristiti nove priloĹžnosti na trgu, ohraniti poslovni pogum in drznost.ÂŤ

izProdate veÄ? svojih iz delkov na domaÄ?em ali tujih trgih? ÂťNaĹĄ trg je globalni in ga ne delimo na domaÄ?ega in tujega.

V Sloveniji je naĹĄ glavni in skoraj edini kupec Gorenje, ki je globalna multinacionalka.ÂŤ V Ĺ oĹĄtanju zaposlujete 170 delavcev, med njimi tudi invalide. ÂťSkupaj s hÄ?erinskimi podjetji zaposlujemo blizu 300 delavcev, od tega na lokaciji v Ĺ oĹĄtanju 170. Turna ima status invalidskega podjetja in se zelo trudimo uspeĹĄno izpolnjevati tudi to naĹĄe sekundarno poslanstvo ter

hkrati v nenehnem boju na globalnem trgu ostati konkurenÄ?en.ÂŤ Pravite, da vam naÄ?rtov za prihodnje ne manjka. Lahko poveste kaj veÄ? o njih? ÂťTeĹžko je govoriti o konkretnih naÄ?rtih. Vsekakor Ĺželimo ostati eden vodilnih proizvajalcev komponent za belo tehniko na svetu, poleg proizvodnega ostati tudi razvojno podjetje, ki bo izkoristilo vse izzive ter priloĹžnosti trga. Morda tudi tako, kot smo to storili lani,

â?ą

Lani je skupina Turna, v katero spadajo ĹĄe 4 hÄ?erinska podjetja, ustvarila blizu 14 milijonov evrov prihodkov, letos jih naÄ?rtuje v viĹĄini 15 milijonov evrov.

ko smo za proizvodnjo inovativnega izdelka, ki smo ga pred leti razvili za potrebe bele tehnike – vakuumsko izolacijske panele – ustanovili podjetje Turvac s sedeĹžem v Ĺ oĹĄtanju in vanj privabili tujega sovlagatelja. Belgijska multinacionalka Recticel Insulation je danes njegova 50-odstotna lastnica, omenjeni izdelek pa skupaj uspeĹĄno trĹžimo na evropskem gradbenem trgu. Vsekakor Ĺželimo ohraniti naĹĄ poslovni pogum in smelost. Ta se je pokazal v naĹĄem delovanju tudi pred dvema letoma, ko smo iz steÄ?aja podjetja Aha Secaplast LaĹĄko najeli opremo, dejavnost podjetja in zaposlene, uspeĹĄno ohranili del proizvodnje, na novo organizirali poslovne procese in letos odkupili ĹĄe njegovo premoĹženje. Turnaplast v LaĹĄkem danes zaposluje blizu 70 delavcev in se zelo uspeĹĄno vkljuÄ?uje v globalne poslovne procese in skupaj z nami osvaja nove trge.ÂŤ đ&#x;”˛ đ&#x;”˛

MojeDelo.com prviÄ? v Velenju Karierni sejem je stiÄ?iĹĄÄ?e tistih, ki iĹĄÄ?ejo delo, in tistih, ki ga nudijo Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 13. septembra – V Centru Nova in KnjiĹžnici je v sredo potekal Karierni sejem, ki ga je zaposlitveni portal MojeDelo.com prviÄ? organiziral v Velenju. Na njem je nove zaposlene iskalo dvaintrideset podjetij, med njimi nekaj zelo zveneÄ?ih imen (Lek, Skupina Gorenje, PoĹĄta Slovenije, SIJ Metal Ravne, Dorrsen, Spar Slovenija ...). Iskalci kariere so pri njih lahko preverili priloĹžnosti zase, se jim predstavili ali pa prisluhnili predavanjem, ki so jih pripravili v okviru kariernega sejma in pridobili kakĹĄno izkuĹĄnjo veÄ? za uspeĹĄno vkljuÄ?itev na trg dela.

MaruĹĄa Grah z zaposlitvenega portala je povedala, da je na portalu MojeDelo.com trenutno objavljenih blizu 2.000 prostih delovnih mest v Sloveniji, karierne sejme pa pripravljajo, da se lahko na njih delodajalci neposredno predstavijo iskalcem zaposlitve in iskalci zaposlitve delodajalcem.

Na medijskem posvetu Karla Sitar (SAĹ A inkubator), Danijel Okilj (Trgotur), MaruĹĄa Grah (MojeDelo.com).

â?ą

Renata Stupan iz Uniorja ZreÄ?e: ÂťZelo teĹžko dobimo kader, ki ga potrebujemo.ÂŤ

V Velenju je bilo za karierni sejem veliko zanimanja. ÂťOÄ?itno je formula prava. Prisotni so tisti delodajalci, ki imajo dejansko prosta delovna mesta.ÂŤ Med temi je bil Unior ZreÄ?e.

Renata Stupan je povedala, da

Delodajalci na savinjsko-ĹĄaleĹĄkem obmoÄ?ju najveÄ? povpraĹĄujejo po poklicih iz gradbeniĹĄtva, gostinstva in turizma. Zanimajo se tudi za tehniĹĄke poklice: strojnike, orodjarje, strugarje, CNC operaterje in univerzitetne diplomirane inĹženirje razliÄ?nih strok (strojniĹĄtva, elektrotehnike, raÄ?unalniĹĄtva). IĹĄÄ?ejo tudi poklice iz zdravstva ter voznike teĹžkih tovornjakov za mednarodne ĹĄpedicije.

iĹĄÄ?ejo kader, ki je v tem trenutku deficitaren. ÂťTo so gostinci za potrebe kuhinje in streĹžbe na Rogli in v Termah ZreÄ?e, na kovinskopredelovalnem podroÄ?ju strojniki in mehatroniki, v kovaÄ?nici pa pomoĹžni kovaÄ?i. Ĺ˝al pa opaĹžamo pomanjkanje tega kadra. Pride kakĹĄen posameznik,

Za Karierni sejem je bilo veliko zanimanja tako med delodajalci kot delojemalci.

Na sejmu so lahko obiskovalci opravili psihometriÄ?na testiranja, dobili vpogled v odprta delovna mesta in se fotografirali za prilogo Ĺživljenjepisu.

a da bi lahko zapolnili potrebe, ki jih imamo, moramo uporabiti ĹĄe druge aktivnosti.ÂŤ Hkrati s Kariernim sejmom je potekala okrogla miza, na kateri so govorili o izzivih zaposlovanja v Ĺ aleĹĄki dolini, delavnica za

prve iskalce zaposlitve, na kateri so mladi izvedeli vse o tem, kako vstopiti na trg dela, kako se na to pripraviti, kako aktivno iskati zaposlitev, ter predavanje predstav-

nikov Zavoda za zaposlovanje, na katerem so udeleĹženci spoznali hitre zmenke in to, kako se na njih predstaviti.

Rekli so â?ą Renata PodlinĹĄek iz Velenja: ÂťPri iskanju zaposlitve pride prav vsaka nova izkuĹĄnja, zato sem tukaj. Sem diplomirana teologinja, zanima me delo v sociali, z otroki, starostniki ..., kjer je zaposlitev zelo teĹžko najti.ÂŤ Luka BerteloviÄ? iz Velenja: ÂťNa sejem sem priĹĄel s povsem konkretnimi priÄ?akovanji. Sem inĹĄtalater strojnih instalacij. Obiskal sem Esotech, Unior, najbolj pa si Ĺželim zaposlitve v Gorenju, kjer Ĺže imajo mojo vlogo. Zdaj Ä?akam, kaj mi bodo sporoÄ?ili.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 13. septembra Vladna delovna skupina za implementacijo konÄ?ne razsodbe arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a se je mudila v Metliki. Tam so se s prebivalci obmejnih obmoÄ?ij pogovarjali, kako reĹĄiti konkretne teĹžave.

Vladna ekipa se je v Metliki s prebivalci pogovarjala o konkretnih reĹĄitvah pri uveljavljanju arbitraĹžne razsodbe.

Zunanji minister Erjavec je opozoril, da severnokorejski jedrski program predstavlja resno groĹžnjo ne samo za regionalno okolje, ampak tudi celotno mednarodno skupnost. Kot je dodal, sam vidi reĹĄitev v diplomaciji.

Skupaj sta pred preiskovalno komisijo DrĹžavnega zbora za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naloĹžbi v TeĹĄ 6 sedla nekdanja direktorja TeĹĄ Simon Tot in UroĹĄ Rotnik.

Na izredni seji DZ se je zaÄ?ela diskusija o delu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, zoper katero so poslanci SDS vloĹžili interpelacijo.

Organizacija za varstvo Ä?lovekovih pravic Human Rights Watch je opozorila, da v ĹĄolah v Savdski Arabiji otroke sistematiÄ?no uÄ?ijo verskega sovraĹĄtva.

AmeriĹĄko vrhovno sodiĹĄÄ?e je sprejelo zahtevo pravosodnega ministrstva po zamrznitvi izvajanja odloÄ?itve zveznega prizivnega sodiĹĄÄ?a iz San Francisca za sprejem beguncev.

ÄŒetrtek, 14. septembra Sindikat vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture je napovedal, da bo na shodu ob svetovnem dnevu uÄ?itelju (5. oktobra) zahteval izboljĹĄanje plaÄ?.

Pred preiskovalno komisijo DZ za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TeĹĄ 6 je bil nekdanji direktor HSE Borut Meh, ki je ponovil, da je bila vlada o vsem pri projektu obveĹĄÄ?ena, ter poudaril, da je imela vsaka od vlad moĹžnost, da projekt ustavi.

Izvedeli smo, da je HrvaĹĄka Sloveniji predlagala kompromisno reĹĄitev o meji na morju, in sicer oblikovanje nevtralnega obmoÄ?ja, v katerem bi skupaj lovili slovenski in hrvaĹĄki ribiÄ?i.

Seja odbora DZ za obrambo, ki jo je sklical poslanec SDS Ĺ˝an MahniÄ?, zaradi odsotnosti veÄ?ine Ä?lanov ni bila sklepÄ?na (udeleĹžili so se je le trije poslanci SDS).

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je prestala glasovanje o interpelaciji, ki jo je podprlo 23 poslancev, proti razreĹĄitvi ministrice pa je glasovalo 42 poslancev.

Stiskanje pesti je pomagalo: slovenski koĹĄarkarji so se z zma-

21. septembra 2017

Mali park ÄŒeprav so kritike padale tudi iz koalicijske strani, je interpelacija zoper ministrico padla.

go nad Ĺ panijo prviÄ? v zgodovini uvrstili v finale evropskega prvenstva.

SeĹĄli so se predstavniki hrvaĹĄkih parlamentarnih strank. Premier Andrej Plenković je po sreÄ?anju potrdil, da vztrajajo pri izstopu iz arbitraĹže, in se strinjajo, da je nujno nadaljevati dvostranske pogovore o meji s Slovenijo.

Petek, 15. septembra Na proslavi ob prazniku prikljuÄ?itve Primorske k matiÄ?ni domovini je bil govornik predsednik drĹžavnega sveta Mitja Brvar.

V Londonu so bili pretreseni zaradi jutranje eksplozije na podzemni Ĺželeznici. Kot so ugotovili, je eksplozijo povzroÄ?ila improvizirana eksplozivna naprava.

Ranjenih je bilo 29 ljudi.

Severna Koreja je Ä?ez Japonsko izstrelila balistiÄ?no raketo.

Kljub deĹžju se je na vsakoletnem sreÄ?anju na Dolenjskem zbralo okrog ĹĄest tisoÄ? mladih kristjanov.

usposabljanja policistov v deĹželah, kjer izvajajo smrtno kazen, postavila zasluĹžek pred Ä?lovekove pravice.

Policija v Angliji je v povezavi z napadom na podzemni Ĺželeznici dan pred tem aretirala 18-letnika.

Parlament kurdske avtonomne pokrajine na severu Iraka je podprl izvedbo referenduma o neodvisnosti kljub nasprotovanju po svetu.

Nedelja, 17. septembra Osrednja novica vseh domaÄ?ih medijev je bila koĹĄarka. ÄŒakali smo do veÄ?era in doÄ?akali, o Ä?emer smo mogli le sanjati: slovenska reprezentanca je postala evropski prvak v koĹĄarki.

Nad Romunijo se je razbesnela silovita nevihta z moÄ?nimi sunki vetra, ki je zahtevala osem Ĺživljenj, veÄ? deset ljudi je bilo ranjenih.

V Beogradu je ob strogih varnostnih ukrepih potekala Parada ponosa. Med udeleŞenci sta bila tudi srbska premierka Ana Brnabić in beograjski Şupan Siniťa Mali.

nem gradivu.

V parlamentu se je s poslanskimi vpraĹĄanji vladni ekipi (nanaĹĄala so se na odpravo varÄ?evalnih ukrepov in stanje pokojnin, na zadevo Farrokh, prodajo NLB-ja, uresniÄ?evanje arbitraĹžne odloÄ?be in teĹžave v zdravstvu) zaÄ?elo septembrsko zasedanje drĹžavnega zbora.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je v New Yorku gostil sreÄ?anje, ki so se ga udeleĹžili predstavniki iz skupaj 120 drĹžav, ki so razpravljali o reformi organizacije ZdruĹženih narodov.

Torek, 19. septembra Ĺ e vedno je med ljudmi odmevalo koĹĄarkarsko zmagoslavje, ob tem pa posebej dejstvo, da se je veÄ?er pred tem v pozdrav zlatim koĹĄarkarjem na Kongresnem trgu zbralo okrog 20 tisoÄ? ljudi.

Poslanci so potrdili interventni zakon za sanacijo bolniĹĄnic, dali pa so tudi zeleno luÄ? noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

Bil je dan, ko se je zaÄ?elo pred-

BalistiÄ?na raketa, ki je preletela Japonsko, je tam povzroÄ?ila strah in vznemirjenje.

Islandska vlada je razpadla.

Ena od strank je namreÄ? zapustila koalicijo zaradi poskusov premierja Bjarnija Benediktssona, da bi prikril, da je njegov oÄ?e skuĹĄal doseÄ?i rehabilitacijo obsojenega pedofila.

Perujski kongres je izglasoval nezaupnico vladi predsednika Pedra Pabla Kuczynskega.

NemĹĄka kanclerka Angela Merkel je dejala, da bi MadĹžarska lahko trpela finanÄ?ne posledice, Ä?e bo zavraÄ?ala sodbo SodiĹĄÄ?a EU, ki ji narekuje sprejem doloÄ?enega ĹĄtevila beguncev.

Prav ta dan pa so analitiki ugotavljali, da so dober teden pred nemĹĄkimi parlamentarnimi volitvami konservativci Angele Merkel izgubili nekaj podpore, veÄ? kot tretjina pa se ĹĄe vedno ni odloÄ?ila, komu bo oddala glas.

Sobota, 16. septembra Kljub deĹžju se je pri samostanu v StiÄ?ni po oceni organizatorjev zbralo pribliĹžno ĹĄest tisoÄ? mladih katoliÄ?anov iz Slovenije in zamejstva.

Medije je polnila vest, da je oboroĹžena ĹĄpanska policija v zadnjih dneh izvedla racije v veÄ? tiskarnah in prostorih Ä?asopisov v Kataloniji, pri Ä?emer je iskala volilne listiÄ?e, volilne skrinjice in letake.

Britanska vlada se je spopadala z obtoĹžbami, da je organizacija notranjega ministrstva zaradi

NaĹĄi koĹĄarkarji so postali evropski prvaki.

Generalni sekretar ZdruĹženih narodov Antonio Guterres je opozoril, da ima mjanmarska voditeljica Aung San Su ÄŒi zadnjo priloĹžnost za ustavitev begunske krize na zahodu drĹžave.

V GrÄ?iji se je leviÄ?arski protest ob Ä?etrti obletnici umora antifaĹĄistiÄ?nega grĹĄkega raperja Pavlosa Fisasa sprevrgel v spopade s policijo.

Britanska policija je po petkovem napadu na londonski podzemni Ĺželeznici aretirala ĹĄe 21-letnika.

Ä?asno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru.

Novinarji so poroÄ?ali, da je veÄ?er pred tem na Dobu nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor BavÄ?ar zaÄ?el prestajati petletno zaporno kazen.

Po opustoĹĄenju Dominike je orkan Maria oslabljen dosegel Guadeloupe in Martinique, a se je nato ponovno okrepil in zadel Portoriko.

Ponedeljek, 18. septembra Bil je dan, posveÄ?en domaÄ?im koĹĄarkarjem. Zdelo se je, da javnost spremlja vsak njihov korak od pristanka letala naprej. MnoĹžica jih je pozdravila na Kongresnem trgu.

Minister za kulturo Anton PerĹĄak je zatrdil, da bo RTV prispevek ostal nespremenjen, saj da je bila ideja za poviĹĄanje zgolj eden izmed predlogov v inter-

Naravnost nasproti naĹĄe bele hiĹĄe, za dvema palmama in eno enosmerno cesto, je bar Parquillo – Mali park. Njegovo polno ime je Âťbar churreria ParquilloÂŤ. ÂťChurreriaÂŤ pomeni lokal, kjer cvrejo ÂťchurroseÂŤ. To so tipiÄ?no ĹĄpanski sladki prigrizki – podolgovati narebrani cvrtki, posuti s sladkorjem, ki se jih pomaka v gosto vroÄ?o Ä?okolado za zajtrk, malico ali kadarkoli vmes.

Ni mi znano, kdaj so v Parquillu nehali pripravljati churrose, imam pa moÄ?an obÄ?utek, da Ĺže dolgo tega. Pred kratkim je Lolo, lastnik, zamenjal svetlobno tablo z imenom lokala nad ploÄ?evinastimi modrimi krilnimi vrati, pri Ä?emer se je odloÄ?il obdrĹžati ime ÂťchurreriaÂŤ. Po vsej verjetnosti iz gole navade. ÄŒlovek se mora prav Kaja AvberĹĄek potruditi, da iz rdeÄ?e podlage razbere napisano. Med tankimi pisanimi Ä?rkami se motovilijo hudiÄ?ek z nogometno Ĺžogo, martini kozarec z olivo in papirnatim deĹžniÄ?kom, skodelica kadeÄ?e se kave in kavna zrna. NajlaĹžje od vsega je prebrati ÂťTropicalÂŤ, kar pa je vodilna znamka kanarskega piva.

Parquillo je mikrokozmos zase. V njem in pred njim se vsak dan zbirajo isti ljudje. NatanÄ?neje – isti moĹĄki. VeÄ?ina od njih na okroglem stolÄ?ku za ĹĄankom, stojeÄ? pred vrati ali posedajoÄ? na kamniti ograji malega otroĹĄkega igriĹĄÄ?a nasproti bara, preĹživi ves dan. Vse dni. Zdi se, da so tu doma. Z Lolom so dogovorjeni, da si, Ä?e je treba, tudi sami postreĹžejo ali si umijejo roke na drugi strani ĹĄanka. ÄŒe stvar zastavim bolj ustvarjalno in se izrazim s terminologijo svojega profesionalnega podroÄ?ja, bi lahko rekla, da je Parquillo njihova umetniĹĄka rezidenca. Spoznajmo torej najaktivnejĹĄe rezidente.

Wito jih mora imeti okoli trideset. Poleg Parquilla oÄ?itno redno obiskuje tudi bliĹžnji fitnes center,,, iz katerega donijo ritomigajoÄ?i ritmi reggaetona*. Zagorel je, ozke, vsak dan sveĹže majice s kratkimi rokavi poudarjajo njegov fitnizirani torzo in kaĹžejo mnoĹĄtvo tetovaĹž po njegovih rokah. Tetoviran je tudi po nogah, ki mu tiÄ?ijo v japonkah oziroma sneĹžno belih ĹĄportnih copatih. Okrog vratu mu visi majhna praktiÄ?na pedertaĹĄla**, zelo pogost dodatek lokalne moĹĄke skupnosti. Ima skuterÄ?ek in za voĹžnjo z njim obvezno uporablja sneĹžno belo Ä?elado. Tu in tam ga je opaziti s kavo ali kokakolo, skoraj vedno s cigareto oziroma zeleno zaÄ?injeno razliÄ?ico le-te ter rdeÄ?kastimi oÄ?mi in pa seveda s pametnim telefonom v roki. Ima punco z bleĹĄÄ?eÄ?e Ä?rnimi dolgimi lasmi rahlo azijskih oÄ?i, ki se tu in tam pojavi pred barom, da ga pozdravi.

Viktor jih ima okoli ĹĄtirideset. VeÄ?inoma nosi sprano vijoliÄ?asto majico s kratkimi rokavi, ki se mu napenja Ä?ez balonasti trebuh.

Ves ogromen je, njegova leva roka pa je Ä?isto majÄ?kena. Tudi on okrog vratu nosi Ĺže omenjeni tip torbice, precej zob mu manjka in vedno prijazno pozdravi. SedeÄ? na kamniti ograji kadi cigareto za cigareto in pije kokakolo. Konec avgusta je bil bar en teden zaprt, Viktor pa je ĹĄe kar sedel na istem mestu in Ä?akal, da tistih sedem dni mine. Menda si zelo Ĺželi videti sneg. Povedal je, da je bil deset let v zaporu in da je nekega dne izrazil Ĺželjo po premestitvi na sever Ĺ panije, da bi prviÄ? v Ĺživljenju obÄ?util mrzel zimski zrak.

Viktorjev brat je od Viktorja malo manjĹĄi, ne morem pa reÄ?i, ali malo starejĹĄi ali malo mlajĹĄi. Tudi njemu manjkajo zobje, ima pa malega kuĹžka. Pred barom veÄ?inoma stoji, kadi, se odkaĹĄljuje in odkaĹĄljano pljune na ploÄ?nik, kamor si tudi glasno oÄ?isti nos ter si ga nato osuĹĄi v majico. Tudi on je prijazen in vedno z nasmeĹĄkom pozdravi.

StarejĹĄemu gospodu s slamnatim kavbojskim klobukom ne vem imena. Vem pa, da si s ĹĄe starejĹĄim in zelo vitkim kolegom na barski televiziji rada ogledata oddaje o Ĺživalih, ko program tako nanese.

So ĹĄe drugi, vendar manj redni Ä?lani Malega parka. In taki, ki vsak dan ob pribliĹžno isti uri prihajajo mimo in razglaĹĄajo svojo dejavnost. Nekdo prodaja loterijske listke, drugi sobne roĹže iz prtljaĹžnika zarjavelega kombija, tretji sardine iz samokolnice, napolnjene z ledom.

Svet v malem, za katerega se na prvi pogled zdi, da stoji, da se v njem nikoli niÄ? ne zgodi in nikamor ne premakne. Ko pa se tudi sam z njim ustaviĹĄ in ga pod lupo premotriĹĄ pozorneje, zagledaĹĄ migotanje in nabrekanje, Ĺživo Ĺživljenje. ÄŒe nenehno tekaĹĄ mimo, se ti v svojem bogastvu nikoli ne bo razkril. * Glasbeni stil, ki Ä?rpa iz latinske in karibske glasbe. Ples je drzen in vkljuÄ?uje veliko miganja z zadnjico. ** Torbica za okrog pasu

BavÄ?ar je vendarle zaÄ?el prestajati zaporno kazen na Dobu.

V New Yorku je potekala 72. generalna skupĹĄÄ?ina ZdruĹženih narodov. Generalni sekretar Antonio Guterres je tam poudaril, da sta najveÄ?ja izziva danaĹĄnjega sveta neenakost in podnebne spremembe.

đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 7

7

ZDRAVSTVO, SOCIALA

21. septembra 2017

Interventni zakon – nalivanje vode v vedro z luknjami Sploťna bolniťnica Celje ob polletju s 3 milijoni evrov izgube – Nujen dvig cen storitev za 7 do 10 odstotkov Tatjana Podgorťek

Celje, 14. septembra – ÂťOdraz turbulentnih razmer v slovenskem zdravstvu so tudi naĹĄi polletni rezultati poslovanja. Ĺ e pred dvema letoma je SploĹĄna bolniĹĄnica Celje (SBC) poslovala pozitivno, leto 2015 smo konÄ?ali celo z dobrimi 900 tisoÄ? evri preseĹžka, lani smo Ĺže zabeleĹžili 1,7 milijona evrov izgube, ki pa letos dodatno naraĹĄÄ?a. Ob polletju ta znaĹĄa Ĺže nekaj manj kot 3,1 milijona evrov, da konca leta jo naÄ?rtujemo v viĹĄini 6,1 milijona evrov,ÂŤ je na novinarski konferenci med drugim povedal direktor bolniĹĄnice Marjan Ferjanc.

Cene storitev, stroťki dela in zdravil ‌

Osrednji razlogi za izgubo – tako Ferjanc – so trije: bolniĹĄnice so letos priÄ?akovale za 5-odstotkov viĹĄje cene zdravstvenih storitev, zdravstvena zavarovalnica jim priznava za 3,6 odstotka niĹžje, danaĹĄnje so na ravni iz leta 2014; poslovanja niso mo-

gli uravnoteĹžiti tudi zaradi sprostitve napredovanj in uskladitve plaÄ? v javnem sektorju. ÂťOb tem opozarjamo, da javni zdravstveni zavodi za viĹĄje stroĹĄke dela nismo dobili dodatnih fi-

zdravstveni material. V letoĹĄnjih prvih ĹĄestih mesecih so za to porabili 1,2 milijona evrov veÄ? kot v enakem obdobju lani.

K izgubi je svoje prispeval ĹĄe urgentni center. Samo v prvi polovi-

Ferjanc vidi reĹĄitev teĹžav v sistemskih spremembah, v dvigu cen storitev. Te bi se – po njegovem mnenju – morale dvigniti za 7 do 10 odstotkov. ÂťBolniĹĄnica rezerv nima veÄ?, in Ä?e se cene ne bodo dvignile, bo pomanjkanje denarja za obnovo medicinske opreme, ki je danes amortizirana v 80 odstotkih, ĹĄe veÄ?je, lahko pride do motenj pri oskrbi z materialom, seveda pa do naraĹĄÄ?anja dolgov do dobaviteljev.

Na dan 31. avgust letos je imela bolniĹĄnica do njih za 4,5 milijona evrov zapadlih obveznosti.ÂŤ

Program uresniÄ?ili zelo razliÄ?no Po 20 letih brez likvidnostnih teĹžav se je bolniĹĄnica v drugi polovici lanskega leta sooÄ?ila s prvimi zamiki plaÄ?il do dobaviteljev, letos se je stanje glede tega moÄ?no poslabĹĄalo.

nanÄ?nih sredstev z razliko od drugih javnih ustanov, ki jim je viĹĄje stroĹĄke dela pokril drĹžavni proraÄ?unÂŤ. NenaÄ?rtovano so za 10 odstotkov draĹžja zdravila in

ci leta so tam ÂťpridelaliÂŤ za 730 tisoÄ? evrov neplaÄ?anih stroĹĄkov, od tega so znaĹĄali samo materialni stroĹĄki in stroĹĄki laboratorijskih storitev 600 tisoÄ? evrov.

Socialne stiske blaĹžijo tudi obÄ?ine

Po besedah Marjana Ferjanca priÄ?akujejo iz interventnega zakona, ki ĹĄe ni sprejet, 4 milijone evrov, po mnenju strokovnega direktorja bolniĹĄnice Francija VindiĹĄarja pa interventni zakon Âťpomeni nalivanje vode v vedro z luknjami.ÂŤ FinanÄ?ne teĹžave za zdaj ne vplivajo na izvajanje strokovnega dela in kakovost storitev, za-

gotavlja VindiĹĄar. So pa program dela na razliÄ?nih podroÄ?jih razliÄ?no uresniÄ?ili. Pri hospitalni obravnavi so ĹĄtevilo uteĹži presegli, niso pa dosegli ĹĄtevila primerov iz dveh razlogov. Ĺ tevilo predvidenih toÄ?k so presegli tudi na ambulantnem podroÄ?ju, niso pa dosegli predvidenega ĹĄtevila obiskov predvsem zaradi obravnave bolnikov na drugaÄ?en naÄ?in kot v ostalih sploĹĄnih bolniĹĄnicah. Tudi s krajĹĄanjem Ä?akalnih dob se ne morejo pohvaliti, saj se te na nekaterih podroÄ?jih znova podaljĹĄujejo.

Kljub finanÄ?nim teĹžavam pa naÄ?rtujejo nakup novega robota.

BolniĹĄnica je ĹĄe vedno edina v drĹžavi, v kateri operirajo z robotom. Do konca leta bodo opravili 300 robotskih operacij pri ra-

ku prostate in od 20 do 30 operacij pri raku debelega Ä?revesja in danke. Po besedah VindiĹĄarja se z UKC Ljubljana pogovarjajo tudi o ĹĄiritvi na druga podroÄ?ja.

A se spet zatika pri denarju. Še vedno so operacije ĹĄirokega Ä?revesa in danke plaÄ?ane po klasiÄ?nih vrednostih brez dodatka za robota, ker je bil naĹĄ predlog, da se to vnese v SploĹĄni dogovor, zavrĹžen. Ampak vztrajamo, ker stroka govori, da je to potrebno in smiselno. In pazimo na finanÄ?ne okvire, tako da robotske operacije niso razlog za naĹĄo izgubo.ÂŤ Denar za nov robotski aparat bo tudi tokrat zagotovila bolniĹĄnica sama. đ&#x;”˛

Rekli so â?ą Marjan Ferjanc glede zdruĹževanja celjske bolni-

ĹĄnice z BolniĹĄnico TopolĹĄica: ÂťV tem trenutku aktivnosti v zvezi z zdruĹževanjem stojijo. TopolĹĄica se nam lahko pridruĹžil le, Ä?e bi imela naĹĄa bolniĹĄnica na voljo dodatne zmogljivosti. Teh pa nima, imela jih bo z izgradnjo nove nadomestne bolniĹĄnice, za katero zaÄ?etek del ministrstvo za zdravje napoveduje prihodnje leto. Ob tem je treba povedati ĹĄe, da je sistem financiranja v slovenskem zdravstvu takĹĄen, da bi bili v primeru zdruĹžitve obe bolniĹĄnici na slabĹĄem, obe bi namreÄ? dobili manj, ne pa veÄ?.ÂŤ

Zdravstvo ena od prioritet, doslej s figo v Ĺžepu

V Ĺ oĹĄtanju se poveÄ?ujeta ĹĄtevilo upraviÄ?encev za Socialni demokrati Ĺ oĹĄtanja s poslancem Ĺ kobernetom in drĹžavno pomoÄ? druĹžini na domu in subvencij za neprofitne in sekretarko ÄŒrnak MegliÄ?evo pripravili tribuno o zdravstvu – Za kakovostnejĹĄe trĹžne najemnine zdravstveno varstvo potrebnega veÄ? denarja Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Kadar si posamezniki in druĹžine ne morejo v celoti sami zagotavljati socialne varnosti, jim pri tem pomagata drĹžava in lokalne skupnosti. Tako kot drĹžava tudi obÄ?ine vsako leto v svojih proraÄ?unih naÄ?rtujejo denar za te namene.

V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj ugotavljajo, da se iz leta v leto pri njih poveÄ?uje ĹĄtevilo upraviÄ?encev do socialnovarstvene storitve PomoÄ? druĹžini na domu. Ta je namenjena starejĹĄim od 65 let. Iz lani na letos se je deleĹž uporabnikov te storitve poveÄ?al skoraj za desetino. Trenutno je v to storitev vkljuÄ?enih 35 Ĺ oĹĄtanjÄ?ank in Ĺ oĹĄtanjÄ?anov. V popreÄ?ju so stari 81 let, med njimi jih je enajst, ki so starejĹĄi od 85 let. ÂťPoveÄ?uje pa se tudi ĹĄtevilo ur pomoÄ?i, ki jo potrebujejo, letos v popreÄ?ju 21 ur na mesec. Primerjalno s sosednjima obÄ?inama Velenjem in Ĺ martnim ob Paki so naĹĄi uporabniki storitve starejĹĄi in tudi potrebujejo veÄ? ur pomoÄ?i na mesec,ÂŤ pravi Alenka VerbiÄ?, ki se v upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj ukvarja (tudi) s tem podroÄ?jem.

Za kaj vse gre denar?

V proraÄ?unu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj je za pomoÄ? druĹžinam na domu rezerviranih 109.000 evrov. Zaradi vse veÄ?jih potreb po tej storitvi pa letos to ne bo zadoĹĄÄ?alo. Tako kot tudi ne bo zadoĹĄÄ?alo predvidenih 215.000 evrov za sofinanciranje domskega oziroma institucionalnega varstva.

Za subvencije iz najema stanovanj namenjajo 77.000 evrov, za subvencionirani obrok 12.000 evrov, za prehrambne pakete RdeÄ?ega kriĹža pa pribliĹžno 6.000 evrov letno.

Letos se v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, tako kot Ĺže lani in predlani, poveÄ?uje tudi ĹĄtevilo upraviÄ?encev do subvencij pri neprofitnih in trĹžnih najemninah. Na letni ravni beleĹžijo 10-odstotno rast.

â?ą

Najbolj ranljiva skupina so samske upokojenke in upokojenci, ki so starejĹĄi od 75 let in meseÄ?no prejemajo niĹžje prihodke od 500 evrov.

V domovih za starejĹĄe obÄ?ane trenutno biva 14 obÄ?ank in obÄ?anov, ki jim ObÄ?ina na osnovi odloÄ?b Centra za socialno delo Velenje sofinancira domsko varstvo, v centrih za usposabljanje, delo in varstvo ĹĄest ter v socialnovarstvenih zavodih trinajst oseb. Skupaj je torej v institucionalnem varstvu 33 njihovih obÄ?ank in obÄ?anov. ÂťZa zagotavljanje socialne varnosti izvajamo tudi ukrepe, ki smo jih uvedli sami in s katerimi skuĹĄamo stiske socialno najbolj ranljivih skupin ublaĹžiti,ÂŤ pravi VerbiÄ?eva. ÂťSocialno najĹĄibkejĹĄim, starejĹĄim od 55 let, na podlagi dohodka na druĹžinskega Ä?lana omogoÄ?amo subvencioniran ali delno subvencioniran topel obrok.ÂŤ Dodatna sredstva pa zagotavljajo tudi OĹ Karla Destovnika – Kajuha za pomoÄ? socialno ĹĄibkim uÄ?encem.

Na enaki ravni kot lani pa ostajata ĹĄtevilo prejemnikov prehrambnih paketov RdeÄ?ega kriĹža, ki jih trikrat letno financira obÄ?ina, in deleĹž prejemnikov enkratnih denarnih pomoÄ?i, namenjenih za primere trenutne izredne materialne ogroĹženosti obÄ?ank in obÄ?anov, ki so, preden so zaprosili za to pomoÄ?, izkoristili vse moĹžnosti, da bi stisko reĹĄili. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

TopolĹĄica, 13. septembra – ObÄ?inska organizacija SD Ĺ oĹĄtanj in poslanec stranke SD v DrĹžavnem zboru Jan Ĺ koberne sta pripravila v dvorani doma krajanov v TopolĹĄici Tribuno o zdravstvu.

Nanjo so povabili ministrico za zdravstvo Milojko Kolar Celarc ter poslanko SD v DrĹžavnem zboru Bojano MurĹĄiÄ? in drĹžavno sekretarko v kabinetu predsednika vlade dr. Andrejko ÄŒrnak MegliÄ?. Poslanke in ministrice na dogodek ni bilo zaradi izredne seje drĹžavnega zbora. Poslanka je Ä?akala na besedo, ministrica pa je odgovarjala na oÄ?itke v interpelaciji. Po pojasnilu Ĺ koberneta so izvedeli za izredno sejo dan po javni objavi povabila na tribuno.

bolniĹĄnicam, da se bodo te izognile likvidnostnim teĹžavam in bankrotu. Slovenskemu zdravstvu je treba zagotoviti stabilen dotok denarja in jasno doloÄ?iti koĹĄarico storitev, katerih cene je treba redefinirati. Kar sem sliĹĄal na tribuni in med interpelacijo, mi v pomembnem delu pove, da je v slovenskem zdravstvu najveÄ? rezerve predvsem na premiĹĄljenih potezah,ÂŤ je ĹĄe dejal Jan Ĺ koberne.

na lotila ustrezno, se danes sreÄ?ujemo z izgubami bolniĹĄnic, ki zaradi teh ne morejo poravnavati niti zapadlih terjatev za dobavo materialov.ÂŤ Za ÄŒrnak MegliÄ?evo predstavljajo reĹĄitve sprejem interventnega zakona, ki bo zagotovil toliko denarja, da bodo bolniĹĄnice lahko splavale, doloÄ?itev realne cene zdravstvenih storitev (te so danes na ravni cen iz leta 2014), ÂťdolgoroÄ?no pa potrebujemo sis-

NajveÄ? rezerv v premiĹĄljenih potezah

Predsednica obÄ?inske organizacije SD Ĺ oĹĄtanj Bojana Ĺ˝nider je povedala, da so tribuno pripravili zato, ker Ä?lane stranke skrbijo razmere v slovenskem zdravstvu in v povezavi z njimi teĹžave BolniĹĄnice TopolĹĄica, ki jo namerava pristojno ministrstvo zdruĹžiti s celjsko bolniĹĄnico.

Po besedah Jana Ĺ koberneta do omenjene zdruĹžitve v tem mandatu ne bo priĹĄlo. Brezglavo zdruĹževanje bolniĹĄnic, s tem tudi topolĹĄke, ki je edina sekundarna bolniĹĄnica v drĹžavi za zdravljenje pljuÄ?nih bolezni, tudi ne bo potrebno, Ä?e bodo poslanci v drĹžavnem zboru obravnavali in sprejeli Ĺže dalj Ä?asa obljubljena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o dolgotrajni oskrbi in Ä?e bodo urgentno reĹĄena ĹĄe tri vpraĹĄanja. ÂťZ interventnim zakonom je treba Ä?im prej razporediti 136 milijonov evrov

V slovenskem zdravstvu so potrebne sistemske spremembe, so menili tudi udeleĹženci tribune.

Potrebne so realne cene storitev

Dr. Andrejka ÄŒrnak MegliÄ? je menila, da je razlogov za porazno stanje v slovenskem zdravstvu veÄ?. Z nastopom gospodarske krize je zaÄ?elo kroniÄ?no primanjkovati denarja zanj, potrebe pa so naraĹĄÄ?ale. ÂťNaĹĄe zdravstvo se v 97 odstotkih financira iz prispevkov zaposlenih, 120 tisoÄ? brezposelnih v Ä?asu krize je zdravstveno blagajno zelo osiromaĹĄilo. ÄŒeprav so vse vlade postavljale zdravstvo za prioriteto, so pri tem drĹžale fige v Ĺžepu. Ker se reĹĄevanja teĹžave ni nobe-

temske spremembe.ÂŤ Jan Ĺ koberne, ki se je po konÄ?ani tribuni vrnil v parlament na glasovanje o interpelaciji zdravstvene ministrice, je obljubil, da bo sporoÄ?ilo tribune prenesel v parlament: Želimo se pogovarjati o dejstvih, Ĺželimo si modrega gospodarjenja in solidarno javno zdravstvo, ki ga ne bodo skozi luknje izkoriĹĄÄ?ali koncesionarji, ki za isti denar delajo manj. So pomembna opora javnega sistema, vendar naj bodo dopolnitev, ne spodjedanje.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 8

8

UTRIP

"RdeÄ?a mu paĹĄe"

diĹĄÄ?e mesta. Prvo razstavo so posvetili 25-letnici delovanja njihove konservatorsko-restavratorske delavnice. V 18 vitrinah so predstavili, kaj pravzaprav poÄ?nejo v Prenovljen Podhod poĹĄta tudi uradno odprt – Ĺ˝al do popolne muzejskem depoju. ÂťMislim, da se tako naĹĄ depo in zaposleni v prenove KidriÄ?eve ceste nad njim ne bo suh – V Galeriji podhodi njem predstavljajo prviÄ?. Razloodprli prvo razstavo Muzeja Velenje Ĺžili smo nekaj osnovnih pojmov; kaj je depo, kdo je restavrator, Bojana Ĺ pegel svetlobno kupolo, takoj za tem Ustvarjanje nove podobe podho- kdo konservator, saj so to pojpa je zaÄ?elo deĹževati. Ta je sedaj da je bilo zato zame poseben, a mi, s katerimi se ljudje ne sreVelenje, 13. septembra – Prvi Ĺže popravljena, zato bomo, kot prijeten izziv.ÂŤ Ä?ujejo tako pogosto. Predstavili peĹĄci so se skozi letos poleti pre- je hudomuĹĄno na otvoritvi podsmo nekaj pripomoÄ?kov za restanovljeni Podhod PoĹĄta sprehodi- hoda povedal Ĺžupan, Âťza prehod Razstava posveÄ?ena vriranje in konserviranje obnoli Ĺže prvi dan v septembru, ura- skozi podhod ĹĄe vedno potrebo- muzejskemu depoju vljenih predmetov,ÂŤ je ob odprdno pa so ga odprli v sredo po- vali deĹžnike, ĹĄkornjev pa ne veÄ?,ÂŤ Otvoritev podhoda je bila za- tju poudarila direktorica Muzeja poldne. Zagotovo najbolj Âťobre- saj so z ureditvijo odvodnjava- znamovana tudi z odprtjem prve Velenje Mojca Ĺ˝evart. Razstava menjenÂŤ podhod v mestu je bil star Ĺže 36 let, zato se je MO Velenje odloÄ?ila, da ga bo letos obnovila. Vrednost naloĹžbe je nihala, saj bi za popolno prenovo potrebovali 180 tisoÄ? evrov. Kot je na uradni otvoritvi povedal Ĺžupan Bojan KontiÄ?, so se najprej odloÄ?ili, da obnovijo le podhod, brez stopnic in vhodov, kar bi stalo 80 tisoÄ?akov. Potem pa se je pokazalo, da bi bilo dobro, da vsaj delno obnovijo tudi stopnice in dajo podhodu novo vsebino z ureditvijo galerije, zato se je vrednost obnove na koncu ustavila pri 111 tisoÄ? evrih. ÂťZ vzdrĹževalnimi investicijami se trudimo posodabljati mesto Nova podoba podhoda PoĹĄta, in infrastrukturo v njem. Ven- nja poskrkjer se zlijeta kontrastni siva in dar vÄ?asih ni vse odvisno od nas. beli, da vordeÄ?a barva, je vĹĄeÄ? tudi Ĺžupanu Podhod PoĹĄta je toÄ?no takĹĄen da ne bo Bojanu KontiÄ?u, ki je prenovljen primer, saj smo pri obnovi v ve- veÄ? stala v podhod uradno predal namenu. liki meri odvisni od drĹžave in ti- njem. Konstega, ki vzdrĹžuje drĹžavno cesto tiÄ? je zatrdil Prostor za glasbenika je ĹĄe ena novost, ki jo je s prenovo dobil nad njim. Prosili smo jih, da na tudi, da idePodhod PoĹĄta, je poudarila delu KidriÄ?eve ceste nad podho- ja, da poddirektorica muzeja Mojca dom zamenjajo asfalt, in to so hod odeneĹ˝evart. tudi storili. Ĺ˝al to ne bo dovolj, jo v rdeÄ?o strop v podhodu je ĹĄe vedno mo- barvo, ni bibo na ogled do decembra, menjaker. V naslednjem letu in v letu la njegova, li pa jo bodo pribliĹžno ĹĄtirikrat 2019 drĹžava naÄ?rtuje popolno za drznost letno. Podhod je potem nameprenovo Ĺ aleĹĄke ceste. Dogovo- pa je Ä?estirili smo se, da bodo vkljuÄ?ili tudi tal arhitektu Gregorju GojeviÄ?u. razstave v novem razstaviĹĄÄ?u Ga- nu predal velenjski Ĺžupan Bojan del KidriÄ?eve ceste od kriĹžiĹĄÄ?a s Ta nam je povedal: ÂťZelo sem lerija podhodi. V letu, ko velenj- KontiÄ?, v njem pa je prostor doĹ aleĹĄko cesto do kriĹžiĹĄÄ?a s Tom- zadovoljen s podobo podhoda. ski muzealci s ĹĄtevilnimi projekti bil tudi glasbenik Boris Bizjak, ĹĄiÄ?evo in Efenkovo cesto,ÂŤ nam ToÄ?no tak je, kot sem naÄ?rtoval in dogodki zaznamujejo ĹĄestde- harmonikar, ki je v podhodu poje povedal Ĺžupan. Poleg tega so in Ĺželel. Rad delam v domaÄ?em set let delovanja Muzeja Velenje, gosto nastopal tudi pred prenodelavci pri zamenjavi asfalta nad okolju, Ä?eprav je vÄ?asih to naj- so se s svojo dejavnostjo z graj- vo. S svojim nastopom je popepodhodom po nesreÄ?i zlomili ĹĄe teĹžje, saj prostor dobro poznaĹĄ. skega hriba ÂťspustiliÂŤ tudi v sre- stril tudi otvoritveni dogodek.

KnjigobeĹžnice Med sprehodom po Velenju ste zagotovo opazili majhne hiĹĄice - knjigobeĹžnice, v katerih so shranjene rabljene knjige za brezplaÄ?no izposojo. Postavili so jih Ä?lanice in Ä?lani Strokovnega sveta za okolje in prostor SD Velenje.

Namen postavitve knjigobeĹžnic, ki jih lahko poiĹĄÄ?ete na velenjskem otroĹĄkem igriĹĄÄ?u, parku pred gimnazijo, SonÄ?nem parku ter velenjski plaĹži, je spodbujanje ljudi k branju in ĹĄirjenju sploĹĄne bralne kulture.

Male lesene hiĹĄke omogoÄ?ajo, da so knjige vremensko zaĹĄÄ?itene in dostopne ljudem. Knjige in revije lahko preberete na klopi v bliĹžini ali jih vzamete s seboj domov. Kasneje jih vrnete v isto ali katero drugo knjigobeĹžnico. ÄŒe vam bo katera od knjig prirasla k srcu, jo lahko obdrĹžite ali zamenjate s knjigo, ki ste jo Ĺže prebrali in bo morda zanimala koga drugega. V Ĺželji, da dobre knjige kroĹžijo, so knjigobeĹžnice dostopne celo leto.

Zaigrale obnovljene orgle Bele Vode – Minulo nedeljo je celjski opat Marjan Jezernik v cerkvi pri sv. KriĹžu nad Belimi Vodami blagoslovil obnovljene orgle. V Ä?asu obnove, ki je trajala od lanskega decembra do septembra, je skuĹĄal orglarski mojster Simon Kolar orgle vrniti v originalno stanje, tako po zvoku kot po videzu. Kako mu je uspelo, so imeli to nedeljo priloĹžnost sliĹĄati zbrani romarji. Orgle so zadonele med bogosluĹžjem, v solistiÄ?ni vlogi, pa tudi kot spremljava meĹĄanega zbora Ĺ˝upnije Ĺ oĹĄtanj s sopranistko Polono Plaznik in v kombinaciji s klarinetom Davida Gregorca.

Obnovljene orgle so sicer prav te dni praznovale 155 let, odkar jih je izdelal in postavil mojster Martin Zeichen s Polzele. Nedeljska orglavka Barbara De Costa je prepriÄ?ana, da so v prenovljeni podobi spet videti in zvenijo tako, kot so jih sliĹĄali prviÄ?, ko so zadonele. đ&#x;”˛ mĹĄ

21. septembra 2017

Ĺ est krajinskih arhitektk

Pridni kot mravljice, ampak ‌ Verona Hajnrihar

Vonj po morju se meĹĄa z eteriÄ?nostjo borovcev, v ozadju ĹĄkrĹžati in blagodejne sence koĹĄatih dreves. Na rahlo pihlja in tla so pokrita z debelim slojem posuĹĄenih iglic. Branje o skrivnem Ĺživljenju dreves (ste vedeli, da drevesa Ĺživijo skrivno Ĺživljenje?) mi sem in tja zmoti vztrajno premikanje iglic tik ob platnici. Samo mravljica je. Pogledam natanÄ?neje: v primerjavi s tisto prej je tale kakĹĄnih ĹĄtirikrat manjĹĄa, velika mogoÄ?e milimeter in pol, a s sabo nosi tovor, ki bi jo skoraj pomendral, Ä?e bi padel nanjo. Videti je kot velikanski koĹĄÄ?ek strjene smole. Ne spusti je niti, ko ji spodrsne in iz kupÄ?ka iglic pade v praznino in ko se spet prikaĹže, da bi preplezala naslednjo pregrado. Ker tovora zaradi njegove teĹže ne more dvigniti vnaprej, se obrne, nekaj korakov naredi ritensko, potem pa ÂťopekoÂŤ z vso moÄ?jo potegne navzgor. Nobenega mravljiĹĄÄ?a ni videti v bliĹžini, oÄ?itno jo Ä?aka ĹĄe precej dolga pot. Mravlje seveda Ĺživijo v mravljiĹĄÄ?ih. Ĺ e nikoli nisem sliĹĄala za kakĹĄno samotarko, ki bi si hiĹĄko zgradila posebej.

Spomnim se na svojo sluĹžbo. PraktiÄ?no vsak dan se sreÄ?ujem z ljudmi, ki Ĺželijo graditi. V 13 letih sem se nauÄ?ila, da je napredek Ĺže to, da informacijo sploh poiĹĄÄ?ejo. A pri tem malokoga zanima, ali na tistem mestu sploh lahko gradi. Saj je parcela vendar njegova! Potem so grozno preseneÄ?eni in mnogokrat jezni, ko jim povem, da njihova parcela sploh ni stavbno zemljiĹĄÄ?e.

Nekateri bolj, drugi malo manj zgroĹženi potem obsedijo, ko si vzamem Ä?as in jim od zaÄ?etka razloĹžim osnove prostorske politike in poseganja v prostor.

Povem, da je zakonodaja na podroÄ?ju prostora vedno bolj stroga, saj se je v Sloveniji razprĹĄena gradnja v preteklosti tako straĹĄansko razmahnila, da so to opazili celo tujci, izraÄ?uni pa so pokazali, da kmetijskih zemljiĹĄÄ? nimamo niti veÄ? toliko, da bi sami zase ĹĄe lahko pridelali dovolj hrane. Poleg tega je do vsake od teh raztresenih hiĹĄ treba pripeljati dolge kilometre komunalne infrastrukture, cest in elektriÄ?nih kablov, kar ogromno stane, pozidane pa so spet nove povrĹĄine. Stavbna zemljiĹĄÄ?a bodo tudi zaradi tega visoko obdavÄ?ili. Ĺ e bolj sem preseneÄ?ena nad tem, koliko ljudi vztraja, da Ĺželijo hiĹĄo zgraditi toÄ?no na tistem zemljiĹĄÄ?u, tudi ko jim povem, da je teren nevarno plazovit ali da je zemljiĹĄÄ?e poplavno. Znanec, ki je doĹživel poplavo, mi je nekoÄ? rekel, da zato, ker tega sami ĹĄe niso doĹživeli. Verjetno res. A dopovedujejo mi, da so zemljiĹĄÄ?e podedovali. Da so ga dobili zastonj! ÄŒe bi bilo mogoÄ?e izraÄ?unati, kolikokrat veÄ? jih bo stala odprava ĹĄkode po poplavi ali sanacija plazu. ÄŒe jo bo sploh mogoÄ?e plaÄ?ati ‌ Nekateri na koncu razumejo. Vsaj zdi se tako. Zamislijo se in zaÄ?nejo razmiĹĄljati o drugih lokacijah, kjer bi mogoÄ?e tudi lahko Ĺživeli.

Velikokrat razmiĹĄljam, kako je mogoÄ?e, da o tako osnovni Ĺživljenjski stvari, kot je bivaliĹĄÄ?e, toliko ljudi ve tako zelo malo.

In ravno v Sloveniji, kjer skoraj vsak Ĺželi zgraditi svojo hiĹĄo!

Spomnim se zgodb, kako so mladi zakonci takoj po vojni gradili veÄ?inoma sami, saj denarja za delavce niso imeli. Kako so v sluĹžbah delali nadure in si trgali od ust. Vse, da bi nazadnje le imeli svojo hiĹĄo. In kako so se hiĹĄe gradile v osemdesetih. Veliko prevelike in Ä?im bolj na samem. Da ne bo sitnih sosedov, povsod le zelenje, in da bodo vsi otroci z druĹžinami nekoÄ? lahko Ĺživeli doma. In koliko od teh domov je doĹživelo Ĺžalostno usodo.

Otroci so odĹĄli, stara zakonca sta v preveliki hiĹĄi na koncu ostala sama, izmuÄ?ena od skrbi, kaj se bo zgodilo z njo, ko njiju ne bo veÄ?, saj sta se zaradi gradnje praktiÄ?no odpovedala Ĺživljenju.

Zares smo pregovorno delavni Slovenci pridni kakor mravljice (ravno zdaj ĹĄe ena mravlja mimo mene nosi skorjo lubja), a smo za razliko od njih sami izgubili kompas. Ne zdi se nam veÄ? logiÄ?no, da bi Ĺživeli v skupnostih – v strnjenih naseljih. Saj sploh ni Ä?udno, da o tem ne vemo niÄ?. Vzgojni – ĹĄolski sistem se z rabo prostora sploh ne ukvarja in mediji so prepolni drugih (nepomembnih) novic. Privzgojeno nam je le prepriÄ?anje o Âťsvoji zemljiÂŤ.

Mislite, da bomo spet kdaj razumeli? đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 9

9

IZOBRAŽEVANJE

21. septembra 2017

Tretja univerza zaÄ?enja Ĺže 31. ĹĄolsko leto V novem ĹĄolskem letu 58 kroĹžkov in skoraj 700 sluĹĄateljev – Lani sodelovali na kar 70 prireditvah Mira ZakoĹĄek

V tukajĹĄnjem okolju so bili med prvimi, ki so pred 31 leti zastavili program izobraĹževanja in druĹženja starejĹĄih in ustanovili Univerzo za tretje Ĺživljenjsko obdobje, ki se je zdaj vrastla v resniÄ?no vse pore tukajĹĄnjega druĹžbenega Ĺživljenja in polepĹĄala Ĺživljenje ĹĄtevilnim starostnikom. Blizu 700 sluĹĄateljev so naĹĄteli v zadnjem ĹĄolskem letu, za novega pa razpisali kar 58 kroĹžkov, od tega je 11 novih.

Vsebino kroĹžkov namreÄ? sproti prilagajajo sluĹĄateljem in razpoloĹžljivosti mentorjev.

Po besedah predsednice Marije VrtaÄ?nik imajo v zadnjem Ä?asu kar nekaj ÂťkonkurenceÂŤ v obliki razliÄ?nih programov, s katerimi ponudniki pridobivajo nepovratna evropska sredstva in organizirajo izobraĹževalne programe brezplaÄ?no, pri njih pa jih je potrebno vsaj delno plaÄ?evati. Ĺ˝al brez tega ne morejo, saj nimajo sistemskega vira financiranja. PlaÄ?ujejo izkljuÄ?no samo delo mentorjev, vsi ostali, ki vodijo in organizirajo delo, pa to opravljajo brezplaÄ?no.

Skupine so majhne, povpreÄ?no po 10 sluĹĄateljev, tako da lahko

aktivnosti povsem prilagajajo interesom. ÂťLahko reÄ?em, da kar z vsemi kroĹžki skrbimo tudi za zdrav naÄ?in Ĺživljenja udeleĹžencev. S tem ko se starejĹĄi izobraĹžujejo, ohranjajo svoje moĹžganske sposobnosti. Dobro zanje je seveda tudi druĹženje in sodelovanje na ĹĄtevilnih prireditvah. Seveda imamo veliko tudi kroĹžkov, v katerih se predvsem posveÄ?amo krepitvi telesa in v katerih skrbimo za zdrav naÄ?in Ĺživljenja,ÂŤ pravi VrtaÄ?nikova, ki dodaja, da so veseli tudi kakĹĄnega mlajĹĄega udeleĹženca, ĹĄe posebej noseÄ?nic, ki

Marija VrtaÄ?nik: ÂťVeseli smo vsakega, ki se nam pridruĹži, saj vemo, da mu bomo obogatili Ĺživljenje. Veliko izobraĹževalnih oblik vodijo starejĹĄi, ki imajo veliko znanja in izkuĹĄenj, ki ju z veseljem delijo med druge.ÂŤ

se prav rade pridruĹžijo kroĹžkom ĹĄivanja in krojenja in drugih roÄ?nih spretnosti. Njihov najmlajĹĄi udeleĹženec izobraĹževanja je bil

v lanskem letu star 21, najstarejĹĄi pa 86 let.

Vsebino kroĹžkov v veliki meri prilagajajo skupini, njenim interesom in priÄ?akovanjem. Nikogar v niÄ? ne silijo, seveda tudi ni klasiÄ?nega ocenjevanja, tako da so predsodki o tem, ali se vpisati v kateri kroĹžek, povsem odveÄ?. Ĺ e posebej ponosni so na tretji univerzi na ĹĄtevilne kroĹžke kulturnega udejstvovanja. ÄŒeprav so jih veÄ?ino ustanovili za to, da

so ljudje ljubiteljsko prepevali, igrali, brali, recitirali, risali ‌, so zdaj prerasli v uspeĹĄne skupine, ki nastopajo na ĹĄtevilnih prireditvah v lokalnih skupnostih. Lani so tako sodelovali na kar 70 prireditvah. Ĺ e posebej aktivna je njihova godbena skupina, ki je nastopila kar 28-krat. OdliÄ?no pa so obiskane tudi vse dejavnosti, ki jih organizirajo znotraj univerze. Z razliÄ?nimi prireditvami se kroĹžki med seboj dopolnjujejo. Ko odpirajo na primer razliÄ?ne razstave ali pa pripravljajo druge aktivnosti, jih z nastopi obogatijo Ä?lani glasbenih in drugih kroĹžkov. đ&#x;”˛

IzobraŞevalni program za leto 2017/2018 ANDRAGOŠKO DRUŠTVO, UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Efenkova cesta 61, 3320 Velenje | T: 03 587 20 50 | E: info@uni-tri-velenje-drustvo.si | Spletna stran: www.uni-tri-velenje-drustvo.si | FB: www.facebook.com/uni.tri.velenje/

TUJI JEZIKI

HORTIKULTURA

Dan

Datum

Ura

KroĹžek

Mentor

Prostor

Dan

Datum

Ura

KroĹžek

Mentor

Prostor

PO

2. 10. 2017

9.30

POGOVORNA NEMĹ ÄŒINA IV

Manca PotoÄ?nik

Glasbena ĹĄola

ÄŒE

5. 10. 2017

15.00

RASTLINE NAREDIJO DAN LEPĹ I

Simon Ogrizek

PUP Velenje

PO

2. 10. 2017

15.00

ANGLEĹ KI JEZIK III

Magda Žist

OĹ MPT

ÄŒE

12. 10. 2017

15.30

SADJARSTVO - medgeneracijsko sodelovanje

Anton KoroĹĄec

UNI

TO

3. 10. 2017

8.00

POGOVORNA NEMĹ ÄŒINA IV

Marija KlemenĹĄek

Glasbena ĹĄola

PE

6. 10. 2017

10.00

ZELENJAVNI VRT – GARTLC*

Vera Bandalo

UNI

TO

17. 10. 2017

10.00

ITALIJANSKI JEZIK – nadaljevalni III

Neva TrampuĹĄ

Glasbena ĹĄola

* Raziskovalni kroĹžek na Grilovi domaÄ?iji

ROÄŒNA DELA

TO

3. 10. 2017

17.00

POGOVORNA ANGLEĹ ÄŒINA IV

Magda Žist

OĹ MPT

TO

3. 10. 2017

10.00

NEMĹ KI JEZIK – zaÄ?etni I

JoĹže BaÄ?iÄ?

LU Velenje

PO

2. 10. 2017

8.15

ANGLEĹ KI JEZIK III

Fanika Sagmeister

UNI

SR

4. 10. 2017

8.15

ANGLEĹ KI JEZIK – zaÄ?etni I

Fanika Sagmeister

UNI

SR

4. 10. 2017

15.00

Ĺ PANSKI JEZIK – zaÄ?etni I

Ĺ pela Hrastnik

OĹ Ĺ alek

SR

4. 10. 2017

16.30

ŠPANSKI JEZIK – nadaljevalni III

Ĺ pela Hrastnik

OĹ Ĺ alek

SR

4. 10. 2017

10.00

POGOVORNA NEMĹ ÄŒINA IV

JoĹže BaÄ?iÄ?

LU Velenje

SR

18. 10. 2017

10.00

ITALIJANSKI JEZIK –zaÄ?etni II

Neva TrampuĹĄ

Vila RoĹžle

SR

4. 10. 2017

10.00

RUSKI JEZIK – zaÄ?etni I

Lilianna Kadyrova

UNI

RAÄŒUNALNIĹ TVO Dan

Datum

Ura

KroĹžek

Mentor

Prostor

TO

12. 9. 2017

10.00

PIKSEL UNI 3 – fotografski kroŞek

Peter MarinĹĄek

UNI

TO

17. 10. 2017

8.00

UPORABA FOTOGRAFIJ V OFFIICE PROGRAMU – Word, Excel, Power Point

Leopold KoÄ?evar

UNI

SR

6. 11. 2017

12.00

UPORABA PAMETNEGA TELEFONA

Mega M

ÄŒE

12. 10. 2017

17.00

RAÄŒUNALNIĹ TVO – obnovitveni in nadaljevalni

Alen KopiÄ?

Dan

Datum

Ura

KroĹžek

Mentor

Prostor

PO

2. 10. 2017

9.00

KLEKLJANJE Mozirje

Erika Pajk

DU Mozirje

PO

2. 10. 2017

16.30

KLEKLJANJE V

Erika Pajk

OĹ Livada

PO

9. 10. 2017

7.45

KLEKLJANJE I

Tilka Kompare

UNI

PO

9. 10. 2017

10.00

KLEKLJANJE II

Tilka Kompare

UNI

TO

10. 10. 2017

15.00

KLEKLJANJE IV

Tilka Kompare

UNI

TO

10. 10. 2017

17.00

KLEKLJANJE III

Tilka Kompare

UNI

SR

11. 10. 2017

14.00

SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II

JoĹžica Grobelnik

UNI

SR

11. 10. 2017

16.00

SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I

JoĹžica Grobelnik

UNI

ÄŒE

12. 10. 2017

17.00

Ĺ IVANJE IN KROJENJE

Alenka KoĹĄir

Ĺ C Velenje

SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE Dan

Datum

Ura

KroĹžek

Mentor

Prostor

UNI

PO

2. 10. 2017

11.30

VADBA V VODI ZA SENIORJE

Mladen Blatnik

Bazen Velenje

OĹ Gorica

PO

2. 10. 2017

19.00

OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV

Martina Jan

OĹ Ĺ alek

PO

16. 10. 2017

17.00

KUHAJMO ZDRAVO

Irena KoÄ?evar

OĹ MPT

LIKOVNO USTVARJANJE

PO

9. 10. 2017

18.00

EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ÄŒUSTVENE SVOBODE Adil Huselja

OĹ Ĺ alek

Dan

Datum

Ura

KroĹžek

Mentor

Prostor

TO

19. 9. 2017

17.00

OHRANJANJE GIBÄŒNOSTI I

Irena Menih

OĹ Gorica

TO

10. 10. 2017

16.00

KALIGRAFIJA

Marija Krajnc

Vila RoĹžle

SR

4. 10. 2017

16.00

OHRANJANJE GIBÄŒNOSTI II

Fanika Sagmeister

OĹ Livada

TO

10. 10. 2017

15.00

LIKOVNI KROŽEK*

Danica ArzenĹĄek

OĹ Antona AĹĄkerca

SR

25. 10. 2017

16.00

OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I

Irena JuriÄ?

OĹ Livada

SR

25. 10. 2017

17.00

OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II

Irena JuriÄ?

OĹ Livada

SR

25. 10. 2017

18.00

OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III

Irena JuriÄ?

OĹ Livada

* informativni dan Likovni kroĹžek GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Dan

Datum

Ura

KroĹžek

Mentor

Prostor

SR

18. 10. 2017

10.00

JOGA SKOZI SRCE

Matej Cvikl

MC Velenje

PO

16. 10. 2017

11.00

ZGODOVINSKO ETNOLOŠKI KROŽEK

Damjan KljajiÄ?

Grad Velenje

SR

11. 10. 2017

18.00

ÄŒI GONG I

Adil Huselja

Ĺ C Velenje

TO

3. 10. 2017

10.00

UMETNOSTNA ZGODOVINA*

Tatjana Vidmar

Center Nova

SR

11. 10. 2017

19.00

ÄŒI GONG II

Adil Huselja

Ĺ C Velenje

ÄŒE

5. 10. 2017

11.00

SLOVENIJA, TE POZNAM?**

Branka Mestnik

UNI

* kroĹžek deluje prvi in tretji torek v mesecu ** kroĹžek deluje vsak drugi in Ä?etrti Ä?etrtek v mesecu

5. 10. 2017

8.00

PLANINARJENJE

Marija Lesjak

Avtobusna postaja

12. 10. 2017

8.00

POHODNIĹ TVO

Marija Kuzman

Avtobusna postaja

SPLOĹ NE DEJAVNOSTI

GLASBENO USTVARJANJE Dan

Datum

Ura

KroĹžek

Mentor

Prostor

PO

21. 8. 2017

9.30

GODBA VETERANOV UNI 3

AljoĹĄa Pavlinc

Glasbena ĹĄola

PO

2. 10. 2017

13.00

ELEKTRIÄŒNE KLAVIATURE I*

Frenk KadliÄ?ek

UNI

PO

2. 10. 2017

13.00

ELEKTRIÄŒNE KLAVIATURE II *

Frenk KadliÄ?ek

UNI

PO

2. 10. 2017

14.00

SYNTHESIZER-RAÄŒUNALNIK IN GLASBA*

Frenk KadliÄ?ek

UNI

PO

2. 10. 2017

14.00

VOKALNA SKUPINA PETKA*

Frenk KadliÄ?ek

UNI

PE

6. 10. 2017

8.00

VOKALNA SKUPINA LASTOVKE

Tadeja Cigale

UNI

PE

6. 10. 2017

10.30

CITRE

Irena Tepej

UNI

* Informativni prvi sestanek kroĹžkov mentorja Frenka KadliÄ?ka

ÄŒE ÄŒE

Dan

Datum

Ura

KroĹžek

Mentor

Prostor

TO

10. 10. 2017

9.00

DRAMSKI KROŽEK

Karli ÄŒretnik

MČ Levi breg-zahod

TO

10. 10. 2017

17.00

UMETNOST ŽIVLJENJA SKOZI DUHOVNO RAST*

Maja RuĹža Mrevlje

UNI

* kroĹžek deluje vsak drugi torek, vsake ĹĄtirinajst dni Prijave Ä?lanov, ki ste Ĺže obiskovali kroĹžke, sprejema animator na prvem sreÄ?anju kroĹžka. Novi Ä?lani se prijavite na sedeĹžu Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (vhod za Ä?istilnico ROK), vsak dan, razen petka, v septembru od 8. do 12. ure. KroĹžki, obarvano v rumeno, so novi.

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

Kolarjeve podobe nekaterih ĹĄoĹĄtanjskih biserov Ĺ oĹĄtanj, 14. septembra –Minuli teden so v mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj odprli razstavo Podobe moje obÄ?ine, slikarja Ivana Kolarja – Iva. VojniÄ?an, ki Ĺže vrsto let Ĺživi v TopolĹĄici, je na ogled postavil cikel realistiÄ?nih slik, na katerih je upodobil posamezne krajev-

ne skupnosti v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj.

Slike so nastajale eno leto, avtor jih je pripravljal za praznik obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ki je v tem mesecu.

Kot je zapisano v katalogu, ki je bil izdan ob tej priloĹžnosti, je Ivan Kolar z razstavo V zavetju gozdov s ponotranjenjem podob

krajev obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj izpostavil nekatere bisere in lepote, ki jih je v svojem okolju doĹživljal v razliÄ?nih obdobjih in razpoloĹženjih. Z naslovom je poudaril bogastvo gozdov, ki je prisotno v vseh krajih, in se hkrati razkril kot gozdar in ljubitelj narave. S

svojim izborom ni Ĺželel povedati, da so to najlepĹĄi in edini biseri, so samo podobe, ki so se dotaknile njega. Hkrati je z deli povabil obiskovalca, da pride v kraj in najde svoje izhodiĹĄÄ?e.

Mag. Ivan Kolar, rojen leta 1939, je sluĹžboval kot gozdar. Neposreden stik z naravo je prenesel tudi na platna. Od leta 1983 je Ä?lan DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, za svoje ustvarjalno delo pa je dobil veÄ? priznanj, med drugim priznanje strokovne Ĺžirije LD Slovenije, Gallusovo zlato znaÄ?ko, dvakrat zlato plaketo ZLD Slovenije in MeĹžanovo nagrado.

Razstavo je odprl Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, v kulturnem dogodku je sodeloval ĹĄe znani glasbenik Franc Ĺ˝erdoner, s katerim je Kolar dolga leta tudi prepeval v Rudarskem oktetu.

Razstava bo na ogled do 6. oktobra. đ&#x;”˛

Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli

Pesmi za spomin in opomin Lara JankoviÄ? je s koncertom pesmi o svobodi in ljubezni opozorila, kako velik privilegij je Ĺživeti v miru in svobodi Bojana Ĺ pegel

Velenje, 15. septembra – V petek zveÄ?er je MO MO Velenje pripravila koncert igralke in pevke Lare Lare JankoviÄ?. Ĺ˝eleli so, da pesmim o ljubezni in svosvobodi, ki so jih obÄ?anom in obÄ?ankam poklonili poklonili ob obÄ?inskem prazniku, prisluhnejo v amfiteatru velenjske promenade. Ĺ˝al vreme temu ni bilo naklonjeno. Zato je koncert pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraĹĄtva, pesmi o miru, svobodi, soĹžitju, ljubezni in strpnosti, izvedla v veliki veliki dvorani velenjskega kulturnega doma.

Barvna simbolika na odru, simbolika v pesmih.

Lara JankoviÄ?, ki je koncert obogatila s svojimi mislimi o miru, svobodi in ljubezni, je preprosto navduĹĄila.

Koncert, na katerem sta pevko spremljala kitarista Ravi Koncert, na katerem sta pevko Shresta in Tilen in Tilen StepiĹĄnik, je tiste, ki so priĹĄli, navduĹĄil. V repertoar StepiĹĄnik, je tiste, so uvrstili priljubljene pesmi, od Dime donde vas morena (Na so uvrstili priljubljene pesmi, oknu glej obrazek bled) do Bella ciao, KatjuĹĄa, Ay Carmela, oknu glej obrazek bled) do Lili Marlen do slovenskih partizanskih pesmi. V prvi del konLili Marlen do slovenskih certa so bile uvrĹĄÄ?ene naĹĄe in tuje pesmi iz vojnega Ä?asa, v certa so bile uvrĹĄÄ?ene naĹĄe drugem delu so zvenele pesmi, ki so nastale po vojni. Dodadrugem delu so zvenele na vrednost dogodka je bilo ĹĄe Larino povezovanje na vrednost dogodka in razmiĹĄljanje o svobodi in miru. ÂťV svetu, v kain razmiĹĄljanje terem Ĺživimo, spoznavam, da sta svoboda in mir terem Ĺživimo, privilegij, za kar se lahko zahvalimo naĹĄim predprivilegij, za nikom, ki so nam svobodo in mir priborili. Mornikom, ki so da se sploh ne zavedamo, kako velik privilegij da se sploh je biti rojen ter Ĺživeti v miru in svobodi. Obilo je biti rojen poguma, upora in tovariĹĄtva, solidarnosti, Ĺžrtev poguma, upora in tragiÄ?nih izgub je bilo potrebnih za in svobodo svobodo in mir. Veliko domoljubja in in narodne zavesti. Prav je, da v sebi vedno vedno nosimo ta spomin, spoĹĄtovanje, zavedanje in hvaleĹžnost. A prav je, da gremo naprej,ÂŤ je med drugim poudarila umetnica. đ&#x;”˛

Dnevi evropske kulturne dediĹĄÄ?ine V Ĺ oĹĄtanju razstava treh likovnih ustvarjalcev – V Velenju o bojnih in potniĹĄkih ladjah Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Velenje in Ĺ oĹĄtanj se tudi letos prikljuÄ?ujeta mednarodnemu projektu Dnevi evropske kulturne dediĹĄÄ?ine. Gre za skupno akcijo ĹĄtevilnih evropskih drĹžav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Tokratna tema Dnevov evropske kulturne dediĹĄÄ?ine nosi naslov Voda – od mita do arhitekture.

V Ĺ oĹĄtanju bodo ob tem dogodku odprli vrata dvorca Gutenbuchel. Arhitektka Mateja Kumer je povedala, da ob tej priloĹžnosti odprejo vrata stavb, v katerih Ä?ez leto ne izvajajo rednih programov za ĹĄirĹĄo javnost.

Obiskovalce so povabili na ogled Gutenbuchela prviÄ? pred dvema letoma. TehniÄ?no pomoÄ? jim bodo tudi tokrat nudili javni zavod za kulturo Ĺ oĹĄtanj, Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj – mesto ter tamkajĹĄnje turistiÄ?no olepĹĄevalno druĹĄtvo. Za izvedbo programa pa ima najveÄ? zaslug PsihiatriÄ?na bolniĹĄnica Vojnik, ki podpira organiza-

Dvorec bodo odprli jutri (v petek) ob 18. uri in bo odprt za obiskovalce do torka, 26. septembra od 16. do 19. ure. Vsak dan ob 17. uri bo Mateja Kumer obiskovalce popeljala na voden ogled dvorca in parka. Vstopnine ni.

Na Velenjskem gradu bodo pripravili dva dogodka, ki sta povezana z naslovno temo. V torek ob 17. uri vabijo na voden ogled razstave maket bojnih in potniĹĄkih ladij iz zbirke Vladimirja Koruna. Po razstavi bo vodil avtor maket ter izjemen poznavalec zgodovine bojnih in potniĹĄkih ladij dr. Vladimir Korun. V Ä?etrtek, 28. septembra, pa bodo dogodek Potapljanje ladjic namenili najmlajĹĄim, ki jih vabijo na Velenjski grad ob 17. uri. Otroci si bodo lahko ogledali razstatekstil in slikarskimi mojstrovi- vo ladijskih maket, na kateri so torje pri izvedbi projekta.

Za tokratne dneve bodo pripra- nami, v zgornjih prostorih pa predstavljene preteĹžno bojne ladvili tri likovne razstave. V spo- mednarodno nagrajeni fotograf je, ter se seznanili z njihovimi dnjih prostorih dvorca se bo s Filip Eremita s Ä?udovitimi podo- zgodbami, svoje taktiÄ?no znanje svojimi deli predstavila lokalna bami narave in Denis Polanec, ki bojevanja pa bodo lahko preizkuslikarka Maja Lesjak Gavriloska poleg fantazijskih podob ustvar- sili v veliki igri potapljanja ladjic. đ&#x;”˛ tp z ilustracijami, s poslikavami na ja tudi v lesu.

21. septembra 2017

Pikomanija Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

V Pikinem tednu – o Ä?em drugem kot o Piki. NakljuÄ?ni gost naĹĄega mesta v tem tednu bi se zagotovo nadvse Ä?udil nad pikastimi obrazi, ĹĄtrleÄ?imi frizurami, nenavadnimi pisanimi oblaÄ?ili, okrog vratu viseÄ?imi eksotiÄ?nimi opicami presreÄ?nih velenjskih otrok in celo njihovih starĹĄev (prevladujejo predvsem mamice).

Pikin festival, ki se pri nas dogaja Ĺže 28. zapored in nam je popolnoma zlezel pod koĹžo, je zagotovo postal del identitete tega prostora. Z oranĹžnimi kitkami se zdaj celo hodi po turistiÄ?nih sejmih, kjer lovijo bodoÄ?e obiskovalce mesta. Astrid Lindgren, Pika, Ĺ vedska – Slovenija, Velenje ‌ Kakorkoli obrneĹĄ, zelo nenavadna kombinacija. In tistemu, ki ni odraĹĄÄ?al skupaj s tem fenomenom, verjetno njena razseĹžnost teĹžko dojemljiva. Ampak pustimo vse to. V Ĺživljenju se zelo pogosto najboljĹĄe stvari zgodijo nakljuÄ?no. Po spletu okoliĹĄÄ?in. Po kakĹĄnem Ä?isto osebnem kontaktu enega samega Ä?loveka – tako kot tudi v primeru sedaj najveÄ?jega otroĹĄkega festivala v Sloveniji. Ob tej priliki sem prebrala knjigo Zvezda Astrid, ki jo je ob 100-letnici rojstva Astrid Lindgren izdal avtor “Pikomanijeâ€? v Velenju Marjan MarinĹĄek.

Vzemite jo v roke in boste razumeli, kaj vse lahko naredi en sam Ä?lovek. Gore lahko premakne. V tem primeru naredi na tisoÄ?e otrok v Sloveniji sreÄ?nejĹĄih vsaj vsako leto ob obisku neĹĄtetih skrbno naÄ?rtovanih in na najviĹĄji ravni izpeljanih aktivnosti, ki jih ponuja festival ob Velenjskem jezeru. Morda Ĺže zaradi podaljĹĄanih poletnih poÄ?itnic, ko Pikin intermezzo na zaÄ?etku septembra ĹĄe ne zmoti dobro uteÄ?enega ĹĄolskega ritma, saj je v tem tednu dovoljeno marsikatero odstopanje, manjkanje pri tem ali drugem, celo Ä?e doma ne najdeĹĄ pravega para nogavic, lahko upraviÄ?eno greĹĄ z razliÄ?nimi. Torej imajo velenjski otroci pravi privilegij vsako leto biti del te “Pikomanijeâ€?, ne da se odpeljejo kam iz svojega mesta.

Pravzaprav tudi konceptualno gledano ni Ä?isto niÄ? nenavadno, da je Pika v Velenju. Njena ĹĄvedskost je tako dokaj relativna. Nevsakdanja, do kraja neodvisna in neverjetno pogumna superdeklica s skrivnostno moÄ?jo in globokim obÄ?utkom za praviÄ?nost bi se odliÄ?no poÄ?utila kjerkoli na svetu in v kateremkoli Ä?asu.

Najbolj popularna knjiga legendarne A. Lindgren je prevedena v veÄ? kot 60 jezikov. Nastala v niÄ? kaj veselih Ä?asih druge svetovne vojne je v takratnem druĹžbenem kontekstu burila duhove, odpirala pot drugaÄ?nemu pogledu na vzgojo otrok. Ogromno feministk, ki so odraĹĄÄ?ale s Piko na knjiĹžnih policah, ji priznava moÄ?no vlogo pri oblikovanju njihovega pogleda na svet. V Sloveniji je dolga leta Ĺživela v prevodu Kristine Brenkove iz nemĹĄÄ?ine, ob svoji 70. obletnici pa je konÄ?no doĹživela prevod Nadje GroĹĄelj naravnost iz ĹĄvedĹĄÄ?ine. In je ĹĄe vedno aktualna danes.

SrÄ?no upam, da Pika naĹĄim otrokom odpira tudi ĹĄirok in neprecenljiv svet drugih Lindgrenovih knjig. Da jih tako spodbudi k branju kakovostne literature, kar danes, Ĺžal, ni samoumevno. V poplavi novih otroĹĄkih knjig brez prave vsebine in sporoÄ?ilnosti moraĹĄ pogosto biti “izbirÄ?enâ€?. A. Lindgren ĹĄe vedno Ä?aka na slovenske prevode ĹĄtevilnih drugih svojih odliÄ?nih knjig – Madicken, Kerstin in jaz, Otroci iz Bullerbyna, Britt-Mari si olajĹĄa srce, Pogumna Kajsa itd. OdraĹĄÄ?ali pa smo z Bratoma LevjesrÄ?nima, Emilom iz Loneberge, Kljukcem s strehe, Erazmom in Potepuhom in drugimi. Katera je bila vaĹĄa najljubĹĄa? Mene je celotno otroĹĄtvo spremljala Ronja razbojniĹĄka hÄ?i. Pred pisanjem tega teksta sem jo ĹĄe enkrat z uĹžitkom prebrala.

Ko se boste te dni odpravljali na Velenjsko jezero, ne pozabite obutve, primerne temi letoĹĄnjega Pikinega festivala, na katerem Pika odkriva podeĹželje. Torej vse najlepĹĄe Ä?eveljÄ?ke raje pustite doma. V skladu s temo je tudi vreme letos poskrbelo za pravo pristno vzduĹĄje – gumijasti ĹĄkornji so torej zakon in letos “inâ€?.

Tako skupaj s Piko letos otroci odkrivajo podeĹželje, naravo, raziskujejo kmeÄ?ka opravila in Ĺživljenje, kot so ga imeli naĹĄi dedki in babice nekoÄ?. ÄŒudovita zamisel organizatorjev festivala, ki spodbuja k odkrivanju naĹĄega ljudskega izroÄ?ila, bogatih zakladov kulturne dediĹĄÄ?ine, spodbuja, da se za trenutek ustavimo in se preizkusimo v poÄ?asnejĹĄem ritmu, se posvetimo drug drugemu, naravi, se nauÄ?imo pomagati, kot so si ljudje nekoÄ?, ko je bilo Ĺživljenje precej drugaÄ?no. Na koncu pa bomo zagotovo napolnili vsak svoj koĹĄ novega znanja, izdelkov iz naravnih materialov ali dobre volje in novih doĹživetij.

Zdaj pa ĹĄe skok v vroÄ?e dogajanje. NamreÄ? kmalu potem, ko je Pika v nedeljo odprla svoj 28. festival ob Velenjskem jezeru, so “pikeâ€? zaÄ?ele kar deĹževati v koĹĄ v oddaljenem Carigradu, oranĹžna Pikina barva je v obliki koĹĄarkarske Ĺžoge s skrivnostno moÄ?jo skakala in letela po parketu dvorane. Poklon zlatim junakom in iskrene Ä?estitke vsem ob fenomenalni zmagi na Eurobasketu! đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

21. septembra 2017

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

V gledaliĹĄÄ?u so gledalci, na radiu posluĹĄalci Leto dni je od tega, ko je naĹĄ zunanji radijski sodelavec Mitja Ĺ vener postal sestavni del ansambla Slovenskega ljudskega gledaliĹĄÄ?a Celje. Obeta se mu podaljĹĄanje pogodbe o zaposlitvi, zato bo ostal.

Na tehtnico, pravi, je dal prednosti in slabosti tega posla in ugotovil, da ima vsemu navkljub veÄ? pozitivnih lastnosti. ÂťGledaliĹĄÄ?e mi je Ĺže od nekdaj blizu, saj se Ĺže veÄ? let ukvarjam z lutkami in sodelujem z Amaterskim gledaliĹĄÄ?em Velenje. PriloĹžnost sem dobil in zakaj je ne bi izkoristil, saj imam Ĺže tudi nekaj izkuĹĄenj. Je pa res, da mora Ä?lovek imeti odrske deske vsaj malo rad, da lahko delujeĹĄ znotraj takĹĄnega ansambla, kot je Slovensko ljudsko gledaliĹĄÄ?e Celje.ÂŤ NajveÄ?ja slabost, pravi, je nestalen urnik, vse je bolj sproti. ÂťDobim sicer urnik za mesec dni naprej, a je zelo okviren. Je pa osnova za dogovor za deĹžurstvo na Radiu Velenje. Sobote so moj stalni termin, najmanj teĹžav je z noÄ?nim programom.ÂŤ Kje so stiÄ?ne toÄ?ke med gledaliĹĄÄ?em in radijem? Skupni so ljudje: v gledaliĹĄÄ?u so to gledalci, na radiu posluĹĄalci, odgovarja Mitja in dodaja dejstvo, da tisti, ki je na odru, pred radijskim mikrofonom Ĺželi zado-

voljiti vsakega po svojih najboljĹĄih moÄ?eh.

V gledaliĹĄÄ?u je pred novim izzivom – svojim projektom. Ali tudi kot moderator in tonski tehnik na Radiu Velenje v eni osebi razmiĹĄlja o Ä?em novem? Za zdaj ne, ali pa morda ‌ Morda – je razpredal – bi se lotil nekoÄ? zelo popularne radijske igre in

jo posodobil za danaĹĄnji Ä?as. ÂťNe glede na povedano pa ostaja studio Radia Velenje eden od mojih najljubĹĄih krajev, kjer se poÄ?utim odliÄ?no. Upam, da bo ĹĄe dolgo tako,ÂŤ ĹĄe pravi Mitja Ĺ vener. đ&#x;”˛

Tp

Nekdanji pevec legendarne skupine Bijelo dugme Ĺ˝eljko Bebek, ki Ĺže dolgo Ä?asa uspeĹĄno gradi tudi svojo samostojno kariero, je izdal nov album z naslovom Ono neĹĄto naĹĄe. Album je izĹĄel pet let po zadnji Bebekovi ploĹĄÄ?i, na njem pa je tudi odliÄ?na balada Ako voliĹĄ ovu Ĺženu, ki jo je sarajevski pevec posnel skupaj z Oliverjem Dragojevićem.

Za Mitja Ĺ venerja je radijski studio kraj, kjer se poÄ?uti odliÄ?no.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

GLASBENE novice Iskanje slovenskega predstavnika za Evrovizijo v Lizboni RTV Slovenija je objavila javni razpis za sodelovanje na 63. tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo potekala med 8. in 12. majem naslednje leto v Lizboni. NajveÄ?ja novost je pravilo, da morajo avtorji oziroma izvajalci prijaviti pesem, ki je napisana za izvedbo v slovenskem jeziku. ÄŒe je izvedba skladbe na tekmovanju za pesem Evrovizije 2018 v drugem jeziku, mora biti na razpis oddana tudi razliÄ?ica v drugem jeziku. UredniĹĄtvo Razvedrilnega programa RTV Slovenija vabi avtorje skladb k oddaji svojih predlogov na spletnem obrazcu. UpoĹĄtevane bodo vse popolne prijave, ki bodo naloĹžene na spletnem obrazcu do vkljuÄ?no 15. novembra. Evrovizija se naslednje leto seli v Lizbono po zaslugi Salvadorja Sobrala, ki je s pesmijo Amar pelos Dois Portugalski priboril prvo zmago na izboru.

Nick Cave in druĹžba na odre, Ljubljana razprodana

Nick Cave & The Bad Seeds s koncertom zaÄ?enjajo v britanskem Bournemouthu 24. septembra svoj pohod po evropskih odrih, v sklopu katerega se bodo 30. oktobra spet ustavili tudi v Ljubljani. V ljubljanski Hali Tivoli se bodo ustavili konec oktobra, koncert pa je po zadnjih podatkih Ĺže razprodan. Kot so

sporoÄ?ili organizatorji, pa se dogovarjajo za spremembo lokacije koncerta. Zasedba na turneji predstavlja 16. studijski album Skeleton Tree, ki je dosegel vrh lestvic po svetu in bil njihov najviĹĄje uvrĹĄÄ?en album vseh Ä?asov v Veliki Britaniji in ZDA. Poleg pesmi z albuma pa bodo Nick Cave in druĹžba na turneji za svoje obÄ?instvo gotovo zaigrali tudi kakĹĄno klasiko. Maja letos je izĹĄla tudi knjiga Lovely Creatures: The Best of Nick Cave & The Bad Seeds 1984—2014, za katero so Cave ter nekdanji in sedanji Ä?lani The Bad Seeds prispevali nikoli prej objavljene fotografije in spominke.

ABBA na neobiÄ?ajno turnejo Benny Andersson, eden od Ä?etverice legendarne ĹĄvedske skupine ABBA, ki se je razĹĄla leta 1982, razmiĹĄlja o turneji zasedbe, na kateri pa na odru ne bodo stali pravi Benny, Bjorn, Anni-Frid in Agnetha, ampak njihovi raÄ?unalniĹĄko izdelani avatarji.

Sodobna tehnologija namreÄ? to omogoÄ?a, nenavadna turneja pa naj bi se po naÄ?rtih zaÄ?ela leta 2019. Pri koncertih naj bi uporabili enako tehnologijo kot na glasbenem festivalu Coachella leta 2012, ko se je na odru prikazal hologram umrlega raperja Tupaca Shakurja. Med koncerti naj bi tako na odru igrala prava

1. ŽELJKO BEBEK & OLIVER DRAGOJEVIĆ – Ako voliť ovu Şenu 2. MI 2 – Proklete vijolice 3. U2 – You're the best thing about me

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Potepini – Ti nisi prava Kvintet 7 – Glasba je moje Ĺživljenje PrisrÄ?ni fantje – NekoÄ? sva se imela rada Smeh – Nesramno premlada Ĺ korpijoni – Zdaj razumem Frajerke – Spet sem Ĺžabo poljubila Mladi upi & Petka – Morje vabi nas Ansambel SaĹĄa Avsenika – Vsak dan je lep BorĹĄt – Kdor je v srcu mlad Ĺ˝urerji – Zanimajo me Ĺženske

www.radiovelenje.com spremljevalna skupina, na velik zaslon za njimi pa bodo projicirali virtualne podobe Ä?etverice.

Skupina ABBA se je sicer razĹĄla leta 1982 in od takrat ni veÄ? zares skupaj stopila na oder, Ä?eprav je bilo zanimanja za njihov nastop ogromno.

Manouche predstavljajo svojega kavalirja Kavalir je naslov nove skladbe swing kolektiva Manouche. Pod besedilo in glasbo nove skladbe se je podpisal frontman skupine Robert Pikl. Pri aranĹžmaju je sodeloval ĹĄe Luka Ipavec, eden od Ä?lanov zasedbe, v kateri sta tudi Petra Trobec in KreĹĄimir Tomec.

Skladba je dobila tudi vizualno podobo. Njihov Ĺže deveti video so snemali v sproĹĄÄ?enem vzduĹĄju na Ä?udoviti lokaciji v Ljubljani skupaj s PrimoĹžem DolniÄ?arjem, s katerim so sodelovali Ĺže pri videih za skladbi Kje si lubi in Bi ĹĄla naprej. Manouche so

se pred kratkim vrnili z Azurne obale, kjer so bili del programa prestiĹžnega festivala Caval Air Jazz Fesival 2017. V Franciji so gostovali Ĺže veÄ?krat, na odrih raznih festivalov in tudi samostojnih koncertov pa so se predstavili tudi v Ĺ vici, na MadĹžarskem in v NemÄ?iji. Manouche letos napovedujejo tudi izid mini zgoĹĄÄ?enke, ki bo obenem njihov tretji album.

Shakira predstavila nov spot Kolumbijska pevka Shakira je svoje oboĹževalce razveselila z novim videospotom, in sicer gre za spot pesmi Perro Fiel (Zvesti pes), ki jo je posnela v duetu z Nickyjem Jamom. OboĹževalci, ki so spot nestrpno priÄ?akovali, gotovo niso razoÄ?arani, saj

40-letna zvezdnica v njem znova navduĹĄuje s svojim zapeljivim plesom. Shakira se sicer vneto pripravlja na svetovno turnejo El Dorado, na katero bo prviÄ? popeljala tudi svoja sinova. Na turnejo, ki se zaÄ?ne 8. novembra v nemĹĄkem KĂślnu, se pripravlja tudi v telovadnici, saj je serija tovrstnih nastopov zelo naporna in izÄ?rpavajoÄ?a.

MI2 Mi2 so predstavili videospot za svojo drugo letoĹĄnjo noviteto, skladbo Proklete vijolice. PoskoÄ?ni in hudomuĹĄni pesmi se je zdaj pridruĹžil videospot izpod rok Hane RepĹĄe in Domna Rupnika. Skladba je moĹĄki odgovor na eno najveÄ?jih slovenskih radijskih uspeĹĄnic zadnjih let, videospot pa povzema spomine in simbole, najdene v pesmi.

EVIN KORADIN Pevec, kitarist in avtor Kevin Koradin, nekdaj gonilna sila skupine Tide in skupine Gora, se je januarja letos podal na samostojno glasbeno pot. Po singlih Never let me go in In un momento je njegov tretji samostojni single v slovenĹĄÄ?ini.

Brez besed je melodiÄ?na pop rock skladba z blues pridihom.

LEONART Skupina Leonart predstavlja svoj novi videospot za

skladbo Danes me ni. Videospot je bil posnet v Hotelu Maribor, pod scenarij se podpisuje MatjaĹž Koren, producentka in reĹžiserka videospota pa je Vida KauÄ?iÄ?. SimpatiÄ?ni Ĺ tajerci sicer Ĺže pripravljajo material za svoj drugi album.

SEVERINA Severina je le dva meseca po tem, ko je predstavila vroÄ? spot za pesem Kuda za vikend, spet razveselila oboĹževalce z novo skladbo. Pesem z modernim zvokom Hazarder je posnela s kolegom Leonom, spremlja pa jo videospot vrhunske produkcije.

JERNEJ ZORAN Jernej Zoran predstavlja balado MavriÄ?na princeska, ki jo je posvetil svoji ĹĄestletni hÄ?erki. Balada je singl z njegovega Ä?etrtega samostojnega albuma V svojem filmu. Sicer zapriseĹženi roker tokrat kitare postavlja v drugi plan in se predstavlja v malce drugaÄ?ni, neĹžnejĹĄi luÄ?i.

Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 12

12

⏩

frkanje

Ob vhodu v prenovljen Podhod Pošta so se ustavili trije možje, ki se vsi še dobro spomnijo, kako je bilo, ko so pred 36 leti zgradili in odprli ta podhod. Jože Hudales, Tone Šeliga in Jože Melanšek so malo obujali spomine, malo pa debatirali. Vsem pa je bilo všeč, da je podhod postal rdeč. A le po barvi.

» Levo & desno «

Praznična

⏬

Andreja Petrovič in Marko Govek, ki sta v soboto povezovala slavnostno sejo ob 120-letnici velenjskih gasilcev, nista bila v enakovrednem položaju. Marko je delo opravljal v svoji gasilski uniformi, Andreja pa v lepi, a zelo tanki rdeči obleki. »Vam povem, klima v prenovljeni dvorani dobro dela. Tako me zebe, da si moram, če se hočem ogreti, najti fletnega gasilca,« je zatrdila na glas. Ali ga je našla, pa Čvek ne ve.

Tudi naše občine imajo svoje praznike. Ti so res prazniki, če občine ustvarjajo pogoje, da lahko res slavijo tudi občani.

V mesta Pri nas se vse bolj pogosto dogaja, da prihaja pode podeželje v mesta. Mnogi me meščani – nekdanji vaščani – se na vas ne vračajo radi.

Razen jeseni.

⏩

Ko se je ministrica za delo Alja Kopač Mrak v nedeljo pomešala med male pike in gusarje, bi jo z lahkoto zamenjali za eno od njih. Nasmejana je bila ves čas obiska, sploh, ko jo je po prizorišču vodil gostobesedni gusar. Potem pa jo je, ko je Piki že predal lento, pod svoje okrilje vzel župan Bojan Kontič, ki mu je Pika podarila majico. Pod njeno okrilje je vzel ministrico, ki je ob tem pripomnila: »Bojan, a mi hočeš povedati, da sem kot piščanček?«

»Izpadki« Ob vseh težavah in »teža »težanekavah« z blokom 6 so neka zateri še posebno kritični za teradi pogostih izpadov te ga bloka iz omrežja. Tudi daopravičenim izpadom da jejo »neopravičeno«.

Iztirjenja Smo pred referendu referendumom o drugem tiru.

Eni si ga želijo takoj, drugi bi ga še kar postavili na stranski tir ali ga iztirili, še preden bi ga res postavili.

Reka v Rečici V občini Šmartno ob Paki bodo končno začeli obna obnavljati most čez reko Pako v Rečici ob Paki. Samo sliši se morda zapleteno.

ZANIMIVOSTI

Na koruzi

Koala za kolesom

se je zbralo več kot 1200 ljudi, ki so uživali v spremljavi šestdeseV avstralskem mestu Adelaid so tih glasbenikov, predvsem pa v vajeni živali, ki spadajo v njihovo okusu kranjske klobase. Nagrado okolje. Koale poznajo predvsem za najboljšo klobaso sta osvojila kot simpatične lene medvedke, ki počivajo med listi evkaliptusa. A očitno tu in tam storijo tudi kaj drugega. Neki voznik se je s svojim avtomobilom prepeljal že 16 kilometrov, ko je zaslišal nena-

vadno stokanje, podobno joku.

Ker ni ponehalo, je vozilo ustavil in ga pregledal. Odkril je, da se je za kolo avtomobila skrila koala in tam obtičala. Poklical je reševalce živali, ki so na prizorišče prišli skupaj z gasilci ter nesrečno potnico rešili tako, da so sneli kolo. »Lahko sem vonjala njeno zažgano dlako,« je povedala ena od rešiteljic Jane Brister. A razen tega je bila prestrašena koala nepoškodovana in so jo zato že izpustili v divjino.

Ohio zadišal po klobasah

21. septembra 2017

Raddell‘s in Maple Heights Catering, takoj za njima pa so bili mojstri iz mesarije Ažman, ki se je v zgodovino za vse večne čase zapisala po »vesoljskih klobasah« (klobasah, ki so romale na Mednarodno vesoljsko postajo k ameriški astronavtki slovensko-indijskega rodu Suniti Williams). Raddellova klobasa bo zaradi zmage na festivalu zdaj uradna klobasa tradicionalnega praznovanja polke Thanksgiving Polka Weekend, ki bo v Clevelandu od 23. do 25. novembra. Še to: Raddellova trgovina s klobasami dela klobase po starem družinskem receptu iz Slovenije.

Uniforme stevardes so lahko večje od številke 42

Ne, ni bilo samoumevno. Največja ruska letalska družba AeV mestu Cleveland v ameriški roflot je namreč skušala svojemu zvezni državi Ohio so minuli te- osebju določati plače glede na zuden priredili tradicionalni festi- nanji videz, ob tem pa določiti še, val kranjske klobase in polke. V kolikšna velikost uniforme je še dvorani slavnih in muzeju polke sprejemljiva. Na to sta opozorili

stevardesi, ki sta podjetju na sodišču očitali, da ju diskriminira.

Sodišče jima je pritrdilo: pravilo letalske družbe Aeroflot, da osebje ne sme nositi večjih uniform od številke 42, je nesprejemljivo.

Letalska družba mora tako stevardesama zaradi diskriminacije plačati odškodnino za duševne bolečine in jima izplačati izgubljeni prihodek. »Družba ne krši

značilnosti analiziral tudi osebni slog in urejenost posameznikov na fotografijah, pravilnost ugotovitev računalniškega algoritma pa so znanstveniki preverili s podatki, ki so jih o svoji spolni usmerjenosti objavili uporabniki sami.

Umetna inteligenca je pravilno določila spolno usmerjenost 81 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. Znanstveniki so ob

Obraz moškega se z leti spreminja drugače O razlikah med moškimi in ženskami je bilo napisanega že veliko, zdaj pa so strokovnjaki iz kitajske akademije za znanost v Šanghaju skušali ugotoviti, ali obstajajo razlike med načinom staranja za posamezen spol. V raziskavi so skenirali obraze 300 ljudi starih 45 let in jih primerjali med seboj. Ugotovili so, da se nekateri deli obraza sicer spreminjajo podobno pri moških in pri ženskah – pri obeh spolih se tako s starostjo nekoliko razširijo

pravic delavcev zaradi starosti, spola, rase ali katere koli druge značilnosti,« pa so poudarili v Aeroflotu in povedali, da so s sodbo zadovoljni, saj sodišče ni izrecno navedlo, da je njihovo pravilo o uniformah diskriminatorno.

Posebnost V Topolšici bodo kmalu imeli novost – kolesarsko stezo ob Toplici do Toplic.

Potekala bo namreč ob potoku Toplica do znanih toplic. No, do Term.

Preživetje Ministrica za zdravje je preživela s pomočjo »injekcije« koalicijskih poslancev. Naše bolnišnice z izgubo naj bi z denarno injekcijo ministrstva. Le kako dolgo bo slednja nanje delovala zdravilno!?

Operacije Priznajte, da se malo čudno sliši, če v nekaterih krajih prijavljajo različne operacije na razna ministrstva, ne le tisto za zdravje. In to za različne produkte. Čeprav se zdijo taki izrazi nekaterim za lase privlečeni, se z njimi menda morajo sprijazniti, če želijo dobiti denar.

Umetna inteligenca razbere spolno usmerjenost Znanstveniki s Stanforda so razvili umetno inteligenco, ki lahko s fotografije obraza precej natančno razbere, kakšna je spolna usmerjenost osebe na fotografiji.

Znanstveniki so za izvedbo raziskave uporabili več kot 35 tisoč fotografij obrazov moških in žensk, ki so jih vzeli z neke ameriške strani za spletne zmenkarije. Algoritem je poleg bioloških

Kot smo slišali, stojijo bloki s številnimi prebivalci na Kardeljevi ploščadi na mestu, kjer so bila prej polja s koruzo. To seveda ne pomeni, da živijo na koruzi.

tem opozorili, da so za razliko od računalniškega algoritma človeški možgani pri prepoznavanju spolne usmerjenosti drugih ljudi precej okorni – ljudje so pravilno ocenili spolno usmerjenost 61 odstotkov moških in 54 odstotkov žensk.

usta, pojavijo se gube. So pa deli obraza, ki se starajo različno: pri moških se z leti vidno poveča nos, spremeni se kot na očeh, na obrazu imajo tudi več podkožne maščobe. Pri ženskah se zdi, da je obraz z leti bolj »poln«, zlasti na licih in pod očmi. Poveča se tudi razdalja med nosom in usti.

Nezmernost Tudi narava ne pozna zmernosti. Najprej huda suša, za tem huda moča.

No, pa saj smo navajeni, saj je pri nas nam všečnega malo.

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 13

REPORTAŽA

21. septembra 2017

13

Pika uĹživa tudi v blatu in deĹžju Letos se je med male in velike prijatelje pripeljala s traktorjem – Ĺ˝upana prepriÄ?ala, da ji je izroÄ?il lento, in ga obdarila z vreÄ?o krompirja – V soboto se bo Pika poslovila Bojana Ĺ pegel

Velenje, 17. septembra – V nedeljo se je kljub neprijaznemu vremenu zaÄ?el letos Ĺže 28. Pikin festival, ki tokrat obiskovalce vabi na deĹželo. Pika je med deĹžjem in soncem na prizoriĹĄÄ?e ob jezeru prispela s traktorjem. Na otvoritvi, ki je zaradi muhastega vremena potekala v Beli dvorani, ki je v Ä?asu festivala postala Pikina vas, je dokazala, kako moÄ?na je, saj je sama izpulila repo velikanko. Po pregovarjanju z Ĺžupanom Bojanom KontiÄ?em ji je ta izroÄ?il Ĺžupansko lento, Pika

zaÄ?utili letoĹĄnjo temo festivala.

Pikina deĹžela ob jezeru je pravi podeĹželski raj, v katerem lahko obiskovalci uĹživajo v ĹĄtevilnih kotiÄ?kih. Tudi veÄ? kot 70 delavnic je povezanih z naravo in podeĹželjem, izdelki, ki jih obiskovalci odnaĹĄajo s seboj, pa so veÄ? kot domiselni. To so Ĺže prvi dan spoznavali tudi ĹĄtevilni gostje, med njimi tudi ministrica za ĹĄolstvo Maja Makovec BrenÄ?iÄ? in ministrica za druĹžino in socialne zadeve

Piko je na festival s traktorjem pripeljal kapitan NogaviÄ?ka, ki je ustavil tik pred polno Belo dvorano, spremenjeno v kmeÄ?ko hiĹĄo, v kateri je letos potekala otvoritev festivala.

pa mu je v zameno podarila Ĺžakelj krompirja. Lupil ga bo lahko do sobote, ko se bo Pika poslovila in mu prej vrnila lento. Vmes pa je in bo pripravila veÄ? deset zanimivih dogodkov, s katerimi otrokom vzbuja radovednost in kreativnost.

PodeĹželski raj

Obisk otvoritvenega druĹžinskega dne ni bil slab, predvsem pa so tisti, ki so priĹĄli, zagotovo

Anja KopaÄ? Mrak. Z organizatorji sta se sprehodili po Pikini deĹželi, ustvarjali v delavnicah ter se druĹžili z otroki in ustvarjalci festivala. Obe ministrici sta poudarili pomen stika z naravo za zdrav razvoj otrok. Makovec BrenÄ?iÄ?eva je povedala, da se na podeĹželju ne nauÄ?imo le spoĹĄtovanja do narave, ampak tudi do soÄ?loveka, KopaÄ? Mrakova pa je dejala, da otroci, ki nikoli ne spoznajo podeĹželskega Ĺživljenja,

izgubijo bistvo Ĺživljenja. Med obiskovalci pa smo opazili tudi kandidatko za predsednico drĹžave Ljudmilo Novak. Vse so bile

Na nogah blatni gumijasti ĹĄkornji, na obrazu pa ĹĄirok nasmeh. Tako so bili videti mali in veliki Pikini prijatelji, ki se niso ustraĹĄili vremena in so na festival priĹĄli Ĺže prvi dan.

navduĹĄene nad idejo, izvedbo in dejstvom, da velik del festivala izvedejo tudi s pomoÄ?jo prostovoljcev. Da, letos bodo oÄ?itno Piko pridno obiskovale ne le druĹžine, ampak tudi politiki, dobro pa bi bilo, Ä?e bi s svojim vplivom pomagali tudi pri finanÄ?ni podpori festivalu, ki ga ĹĄe vedno v veÄ?ini velikoduĹĄno plaÄ?a glavni pokrovitelj festivala Mestna obÄ?ina Velenje.

Gumijasti ĹĄkornji so zakon

Organizatorji program letos Ĺže 28. Pikinega festivala ves Ä?as prilagajajo vremenu. A Ä?etrti v Pikini vasi Ĺživijo in s svojim programom razveseljujejo obiskovalce.

Otroci se preizkuĹĄajo v Ĺžaganju drv, delajo v ÂťgartlcuÂŤ, vrtu, ki je prav Ä?aroben, kar velja tudi za mini Ĺživalski vrt, pa pleĹĄejo, pojejo, berejo in se igrajo. ÂťTema

vahno ĹĄe tri dni. V soboto Pika – Ĺžal menda spet v deĹžju, zato bodo gumijasti ĹĄkornji letos ostali del nujne opreme za obiskovalce festivala – pripravlja najbolj bogat dan festivala Pikin dan, na katerem bo pozno popoldne pomahala v pozdrav in se za leto dni poslovila. Ta dan bodo ob 9. uri zaÄ?eli s prestavljeno Mini Pikino avanturo, ki jo za aktivne druĹžine Pika je dokazala, da je igriva, moÄ?na in nagajiva. Najprej je izpulila repo pripravljajo taborniki, velikanko, potem prevzela Ĺžupansko lento, Ĺžupana Bojana KontiÄ?a prizoriĹĄÄ?a pa se bodo pa obdarila z vreÄ?o krompirja. odprla ob 10. uri. Preden se bo Pika posloje letos zelo dobro izbrana, pri- skrbela v teh vremensko bolj pri- vila, bo podelila tudi Zlate pike zoriĹĄÄ?e ob jezeru je res spreme- jaznih dneh. Vesela je, ker se pri- za najboljĹĄo gledaliĹĄko predstavo njeno v Pikino kmetijo, na kate- dno polni tudi kokoĹĄnjak, v ka- festivala in kar nekaj tekmovanj, ri nas ne moti, Ä?e smo blatni do terem zbira zdrave priboljĹĄke za ki jih bodo izvedli med njim. Sekolen,ÂŤ je Ĺže prvi dan ugotavljala otroke iz socialno ĹĄibkih druĹžin. veda pa bo Ĺžupanu vrnila tudi direktorica festivala Barbara Po- Tako v mestu, kjer potekajo Piki- oblast in lento. đ&#x;”˛ korny. Do vÄ?eraj je bil okrnjen ne predstave, obiskovalci pa priĹĄportni del in prikaz kmeÄ?kih dno obiskujejo Pikine razstave, opravil, a za vse to bo Pika ĹĄe po- kot v Pikini vasi ob jezeru bo Ĺži-

30 let po okoljskem shodu imamo Zeleno Velenje 8. novembra 1987 se je na Titovem trgu zgodila ekoloťka revolucija – Danes Velenje za eno najlepťih in najbolj zdravih mest v drŞavi – Zgodovino prikazujeta razstava in knjiŞica Bojana Špegel

Velenje, 15. septembra – V petek dopoldne so Ĺželeli v Galeriji na prostem, ki je urejena na peĹĄpot pri PoĹĄti Velenje, odpreti novo razstavo z naslovom Ob trideseti obletnici okoljskega shoda na Titovem trgu. Zaradi deĹžja so razstavo, ki so jo postavili Ĺže dan prej, odprli na suhem. Predstavitev so pripravili v sejni dvorani Mestne obÄ?ine Velenje.

Razstavo z naslovom ÂťZeleno Velenje – trideset let po ekoloĹĄki revolucijiÂŤ sta pripravila Muzej Velenje in inĹĄtitut ERICo Velenje, s pomoÄ?jo projekcije pa jo je predstavil dr. Emil Ĺ terbenk, soavtor razstave. Ta je zasnovana tako, da se zaÄ?ne v sedanjosti, s pomoÄ?jo fotografij nas popelje v Ä?as pred 30 leti, prikaĹže pa tudi posledice rudarjenja in

pridobivanja elektriÄ?ne energije v Ä?asu, ko so to proizvajali ĹĄe povsem brez Ä?istilnih naprav. To je bilo obdobje, ko so imela Ĺ aleĹĄka jezera zelo lepo turkizno modro barvo, a so bila povsem mrtva. Tudi zrak je bil zelo slab, kar se je najbolj poznalo v okoliĹĄkih gozdovih, kjer so zato zaÄ?ele umirati smreke. ÂťEkoloĹĄki shod, ki se je zgodil ĹĄe v Ä?asu Jugoslavije, je pomenil neverjetno spremembo. Takrat je bila pri nas le ena stranka, ki ni bila vajena, da bi ljudje mnoĹžiÄ?no protestirali. Na velenjskem Titovem trgu pa se je zgodilo ravno to. V Ĺ aleĹĄki dolini smo takrat proizvajali tretjino elektriÄ?ne energije za potrebe Slovenije, to pa je povzroÄ?alo hude okoljske poĹĄkodbe.ÂŤ Organizacija ekoloĹĄke revolucije, kot jo imenujemo danes, je bila po njegovih besedah

odliÄ?na. Sploh, ker takrat ĹĄe ni bilo ne Zelenih Ĺ aleĹĄke doline in ne Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega druĹĄtva, saj sta bila oba ustanovljena ĹĄele leto po shodu. ÂťShod je odmeval tudi v medijih, tudi v tujini. Pisali so, da se ga je udeleĹžilo okoli 6 tisoÄ? ljudi in 150 traktorjev okoliĹĄkih kmetov. Pri pripravi razstave in knjiĹžice, ki smo jo pripravili hkrati, pa smo pridobili uradne zapisnike in dokumente o dogodku: v njih je navedeno, da se je zbralo 15 tisoÄ? ljudi,ÂŤ pravi Ĺ terbenk. Shod so organizirali posamezniki, ki so se zdruĹževali v okoljska gibanja, zelo aktivno pa je bil tudi jedro Ä?lanov Kina 16, pridruĹžile so se tudi ĹĄole.

Na predstavitev je priĹĄlo veliko dijakov ĹĄole za rudarstvo in okolje iz Ĺ CV. Nagovoril jih je tudi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je pouda-

Razstava v razstaviĹĄÄ?u na peĹĄpoti mimo poĹĄte je zgovorna, ĹĄe veÄ? pa pove knjiĹžica Zeleno Velenje, ki so jo na predstavitvi razstave v mestni hiĹĄi prvi dobili dijaki srednje ĹĄole za okolje. Nagovoril jih je tudi velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

ril, da ekoloĹĄka sanacija Ĺ aleĹĄke doline ni bila samoumevna in da danes Ĺživimo v mestu, ki diha najboljĹĄi zrak v drĹžavi in postaja vse bolj prepoznavno tudi na turistiÄ?nem zemljevidu drĹžave. ÂťTo, da smo v Velenju izjemno uspeĹĄni pri skrbi za naĹĄe okolje in kakovost bivalnega okolja, ni le moja ocena. To vedno znova

potrjujemo tudi z razliÄ?nimi nazivi, nagradami in priznanji, ki smo jih deleĹžni. Upam, da znamo to tudi ceniti,ÂŤ je poudaril.

Poudaril je, da so za to zasluĹžni Ĺ aleÄ?ani sami, tako posamezniki kot podjetja iz doline, brez podpore in pomoÄ?i Ljubljane.

Razstava v Galeriji na prostem bo na ogled do aprila prihodnje

leto, v teh dneh pa bodo vsa gospodinjstva v poĹĄtni nabiralnik dobila knjiĹžico Zeleno Velenje, ki z besedo in sliko predstavlja Velenje nekoÄ? in danes, ko je res postalo zeleno mesto z velikim razvojnim potencialom za turizem, odliÄ?no za Ĺživljenje v njem. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

Konovo praznuje Velenje, 20. septembra – VÄ?eraj, na praznik MO Velenje, je svoj krajevni praznik zaÄ?ela praznovati tudi krajevna skupnost Konovo. VÄ?eraj popoldne so v sodelovanju s krajevnim odborom RdeÄ?ega kriĹža v domu krajanov pripravili brezplaÄ?no merjenje krvnih vrednosti za krajane. Danes ob 16. uri na igriĹĄÄ?ih pri domu krajanov pripravljajo meddruĹĄtveno tekmovanje v

kegljanju za pokal krajevne skupnosti. Jutri ob 16. uri se bodo sreÄ?ali z borci iz Ribnice na Pohorju, v soboto ob 9. uri pa se bo v dvorani doma krajanov zaÄ?elo meddruĹĄtevo tekmovanje DruĹĄtva invalidov Konovo. Za ponedeljek napovedano predajo Kosovelove ulice ne bo, ker je niso uspeli konÄ?ati. Osrednjo slovesnost z zakljuÄ?kom del na komunalni infrastrukturi bodo pripravili 7. oktobra ob 19. uri, ko bodo v domu krajanov podelili tudi krajevna priznanja za leđ&#x;”˛ bĹĄ to 2017.

UdeleĹženci Brainobrain delavnice obiskali tudi kmetijo Velenje – Zadnje avgustovske zeliĹĄÄ?ni vrt, spoznali, potipali in lal tudi rumeni prijatelj master dni je nekaj otrok iz Velenja in poskusili industrijsko konopljo, abakus, brez katerega na Brainookolice preĹživljalo na Braino- za mamice pripravili sivkino ko- brain sreÄ?anjih paÄ? ne gre ‌ Pobrain delavnicah, ki so se za- palno sol, naredili (in pojedli) Ä?i- Ä?itnic je Ĺžal konec, a tista prava kljuÄ?ile z nepozabnim izletom sto prave testenine in – ker brez sreÄ?anja, na katera vabijo tudi na Kmetijo VrhivĹĄek. Na odliÄ?- deserta ne gre – za konec ĹĄe sla- nove vedoĹželjneĹže, se s tem ĹĄele no obiskanih delavnicah so ve- stne energetske ploĹĄÄ?ice. Seve- zares zaÄ?enjajo. đ&#x;”˛ Polona GuÄ?ek FrankoviÄ? liko ustvarjali, razmiĹĄljali, spo- da ni manjkalo igre, skrivalnic znavali program Brainobrain in in tekanja, druĹžbo pa jim je dese marsiÄ?esa nauÄ?ili. Obiskala jih je Katja z mini ĹĄiviljsko delavnico, z gospo Andrejo iz RdeÄ?ega kriĹža Velenje pa so se otroci uÄ?ili prve pomoÄ?i in oĹživljanja.

Zadnji poÄ?itniĹĄki dan pa so preĹživeli skupaj z Alenko ZapuĹĄek na Kmetiji VrhivĹĄek nad FrankoZadnji teden poÄ?itnic jer bil za udeleĹžence brainobrain delavnic poln doĹživetij. lovim. SprehodiObiskali so tudi kmetijo, se igrali, izobraĹževali ‌ li smo se Ä?ez njen

R

Regulacija ogrevanja za prihranke energije

Pogoni za rotacijske meĹĄalne in prekrmilne ventile.

Regulatorji konstantne temperature.

Pogoni za krogelne ventile.

SERIJA 4000 SERIJA UNI SERIJA 8000 SERIJA 9000 SERIJA 9001

VENTILI

21. septembra 2017

Resno se spraĹĄujejo, kako naprej V KS Gaberke privarÄ?evali nekaj denarja za veÄ?je naloĹžbe – Priznanje KS Pavlu Ĺ˝upevcu Tatjana PodgorĹĄek

Gaberke, 16. septembra – S prireditvijo v dvorani gasilskega doma v Gaberkah so tamkajĹĄnji krajani zaznamovali Ä?etrti krajevni praznik in z njim popestrili splet prireditev ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

ganizacijam v KS ‌ S pomoÄ?jo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, s katero tvorno sodelujejo, so uredili meteorno kanalizacijo in muldo pri Kulturnici, prenovili makadamsko cesto VidemĹĄek–Zajc, zgradili nov meteorni kanal Sedovnik– BlazinĹĄek in obnovili obstojeÄ?ega pri BlazinĹĄku. V proraÄ?unu

ni. Do naslednjega krajevnega praznika pa naÄ?rtujejo vzdrĹževanje lokalnih oziroma krajevnih cest, prenovo kriĹžiĹĄÄ?a ter izgradnjo ploÄ?nika do KriĹžnika.

Po zagotovilih ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Darka Meniha lokalna skupnost pomaga vsem KS, podeĹželskim poskuĹĄa pribliĹža-

Dvorana gasilskega doma je bila polna.

Zvonko KoĹželjnik, predsednik KS Gaberke, je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da so v zadnjem letu uresniÄ?ili nekatere potrebe in z njimi dvignili kakovost Ĺživljenja krajanov. Med drugim so skrbeli za vzdrĹževanje in urejenost doma krajanov, oÄ?istili so usedalnike hudournikov, oÄ?istili kar nekaj meteornih jaĹĄkov, uredili makadamsko cesto JambroviÄ?, asfaltirali cestni prikljuÄ?ek ZajevĹĄnik–KlanÄ?nik–OstrovrĹĄnik, sofinancirali asfaltiranje hiĹĄnih prikljuÄ?kov Zakotnik in Lampret, skrbeli za ekoloĹĄke otoke, vzdrĹževali javno razsvetljavo, lokalne poti, finanÄ?no so pomagali druĹĄtvom ter or-

ĹĄoĹĄtanjske obÄ?ine ima KS predvidenih 30 tisoÄ? evrov, pribliĹžno toliko jih je dobila iz odĹĄkodninskega sporazuma s TeĹĄem. ÂťTri leta smo brez odĹĄkodnine – pomembnega vira financiranja razvojnih potreb KS, zato se resno spraĹĄujemo, kako naprej. Vabimo predstavnike TeĹĄa in HSE, da se o tem, koliko smo krajani prispevali za proizvodnjo elektriÄ?ne energije, prepriÄ?ajo na kraju samem. V minulih letih smo prihranili nekaj denarja, da smo lahko v zadnjem letu izvedli kakĹĄno veÄ?jo finanÄ?no naloĹžbo.ÂŤ KoĹželjnik je zagotovil, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali vsaj za doseĹžene Ĺživljenjske rav-

ti Ĺživljenjsko raven obÄ?anom v mestu. Ni lahko, saj pogajanja s HSE in TeĹĄem potekajo, so muÄ?na, a ker imajo energijo in podporo obÄ?anov in obÄ?ank, upajo, da bodo z dialogom in argumenti dobili to, kar jim pripada.

Sicer pa v obÄ?ini najveÄ? pozornosti v zadnjem Ä?asu namenjajo posodabljanju in obnovi cest.

Ob praznovanju krajevnega praznika podelijo priznanje KS krajanu, krajanki, ki je s svojim delom vidno zaznamoval razvoj okolja. Tokrat je to priznanje prejel Pavel Ĺ˝upevc, donacijo v viĹĄini 200 evrov pa tamkajĹĄnja krajevna organizacija RK. đ&#x;”˛

Voden ogled za obÄ?ane skozi dijaĹĄke oÄ?i Velenje, 16. septembra – Septembrsko vodenje po Velenju za obÄ?ane je tematsko sovpadlo z zaÄ?etkom novega ĹĄolskega leta.

Skupina dijakov Ĺ ole za storitvene dejavnosti je v sodelovanju z dijakoma Ĺ ole za rudarstvo in varstvo okolje in Elektro in ra-

ter ĹĄolske kadilnice in izvedeli, da imamo pred B stavbo kip z imenom ÂťNa fejsbukuÂŤ, je sledil pouÄ?en ogled sodobno opremljenih specializiranih uÄ?ilnic za praktiÄ?ni del izobraĹževanja, ki je po besedah dijakov najbolj zanimiv in ustvarjalni del pou-

izvedeli, da so na MIC-u izdelali tudi spominsko obeleĹžje ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije in pred dnevi postavljeno obeleĹžje partnerskim mestom MOV. Kaj sodelovanje pri vodenju za obÄ?ane pomeni dijakom? Aida in Monika, dijakinji programa

R

Dijaki so poskrbeli, da je bilo vodenje po velenjskem Ĺ olskem centru drugaÄ?no, res zabavno.

Ä?unalniĹĄke ĹĄole in Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline pripravila in izvedla pouÄ?en, zabaven in na trenutke mladostniĹĄko navihan ogled Ĺ olskega centra Velenje. Po uvodnem delu, v katerem smo iz prve roke sliĹĄali tudi prigode iz parka pred gimnazijo

ka. V sklepnem delu vodenja so nam dijaki predstavili produkte, ki so jih izdelali na MIC-u (ki je del Ĺ CV) in prispevajo k veÄ?ji kakovosti bivanja v naĹĄem mestu. Poleg zanimive predstavitve delovanja sistema BICY, solarnega drevesa in prĹĄilnikov smo

Gastronomija in turizem, poudarjata, da sta z vsakim izvedenim vodenjem bogatejĹĄi za novo izkuĹĄnjo. Z vodenjem povezujeta spoznavanje mesta z animiranjem obiskovalcev, kar doda vodenju zabavni pridih. đ&#x;”˛

Marko Gams

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 15

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

21. septembra 2017

Humanost, poŞrtvovalnost in pogum povezujejo gasilce Ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega druťtva Velenje odprli prenovljen gasilski dom – Mladi gasilci dobili nov prapor – Veselica je bila, kot se za gasilsko ťika Bojana Špegel

Velenje, 16. septembra –V soboto so Ä?lani najveÄ?jega prostovoljnega gasilskega druĹĄtva v mestni obÄ?ini Velenje, ki ima Ĺže 20 let tudi poklicno jedro, praznovali. Osrednja slovesnost ob 120-letnici PGD Velenje je bila namenjena ne le obujanju spominov, ampak tudi predaji novih pridobitev. Z njo so namenu predali tudi prenovljen velenjski gasilski dom, mladi gasilci pa so razvili nov prapor. Po uradnem

gasilci veselic ne pripravljajo veÄ? pogosto, so z letoĹĄnjo dokazali, da se znajo zabavati. Razlogov za to pa so imeli veÄ? kot dovolj.

Gasilski pozdrav Âťna pomoÄ?ÂŤ je zgovoren

V Ĺ aleĹĄki dolini je najstarejĹĄe Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj, a le malo za njim je svojo prvo gasilsko Ä?eto dobilo tudi Velenje. Zapiski v gasilski kroniki in spomini nekaterih najstarejĹĄih gasilcev govorijo, da je bilo prostovoljno gasilsko druĹĄtvo

li pri gaĹĄenju poĹžarov v okviru tedanje velenjske obÄ?ine. Tradicijo, vredno vsega spoĹĄtovanja, neprekinjeno ohranjajo do danaĹĄnjih dni. IzobraĹževanje in opremljanje z novo tehnologijo sta danes temelj dobrega dela, Ä?esar se seveda v PGD Velenje dobro zavedajo. V jubilejnem letu 2017 ima PGD Velenje 117 Ä?lanov, 54 Ä?lanic in 51 mladih gasilcev in gasilk. Predsednik druĹĄtva Karli PrivĹĄek ob tem

â?ą

PGD Velenje ima 70 operativno usposobljenih gasilcev, ki opravijo letno skoraj 300 intervencij.

Slavnostne seje so se v soboto udeleĹžili ĹĄtevilni visoki gostje, tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?. Slavnostni govornik pa je bil velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?.

delu, ki so se ga udeleĹžili tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, namestnik predsednika Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenjak, velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, vsi ĹĄtirje podĹžupani ‌, je sledila velika gasilska veselica z ansamblom Vikend in Tanjo Ĺ˝agar. ÄŒeprav velenjski

Velenje ustanovljeno leta 1897, ko je Karl pl. AdamoviÄ? podaril druĹĄtvu 500 goldinarjev, hkrati pa jim je odstopil tudi prostor za gasilski dom. Karl AdamoviÄ? je bil tedanji lastnik Velenjskega gradu, dobrotnik in mecen ĹĄtevilnim ustanovam in dejavnostim v Velenju. Velenjski gasilci so v tem Ä?asu sodelova-

poudarja: ÂťVeseli smo, da je naĹĄ podmladek moÄ?an. Trudimo se, da dobro skrbimo zanje. Dobili so nov prapor, ki je zanje vzor in zaveza, da bodo nadaljevali naĹĄe delo. Ĺ e veÄ?ja pridobitev za naĹĄe druĹĄtvo pa je prenovljen gasilski dom, ki je v zgodovini druĹĄtva tretji po vrsti. 50 let po izgradnji je bil Ĺže res potreben prenove, pri Ä?emer nam je krepko pomagala MO Velenje. Pridobili smo nov vhod v dvorano, dvigalo, ki omogoÄ?a dostop in-

Mnenja in odmevi ÄŒemu poniglava skrunitev?

ObÄ?ina Velenje je 14-tisoÄ?krat natisnila broĹĄuro z naslovom ÂťZeleno Velenje, 30 let po ekoloĹĄki revolucijiÂŤ. Avtorjema se iskreno in prisrÄ?no zahvaljujem za korektno in uÄ?inkovito zamolÄ?evanje in potvarjanje zgodovinskih dejstev. Dokazi so shranjeni kar v Muzeju Velenje in podjetju Erico. đ&#x;”˛

Vane GoĹĄnik

Masaker nad Žgankovim VelenjemÂŤ se nadaljuje Res je, po ĹĄtevilnih sivo-belih in sivo sivih posegih na javnih objektih v zadnjem Ä?asu hladni uradniki, samovĹĄeÄ?ni arhitekti in diletantski varuhi kulturne dediĹĄÄ?ine nadaljujejo masaker nad velenjsko arhitekturo moderne.

Padel je namreÄ? zastor s stolpiÄ?a (enega od petih enakih) na TomĹĄiÄ?evi ulici. Ista pesem kot Ĺže prej: ja, stolpiÄ? je morda Ä?isto Ä?eden, moderen (pardon: moden!). Ampak to ni veÄ? stol-

piÄ? velenjske moderne! In tako bodo oÄ?itno padli ĹĄe ostali ĹĄtirje stolpiÄ?i in potem drugi Hartman in potem Kristlov blok in potem ĹĄe stolpnice na PreĹĄernovi in potem zgradba obÄ?ine, Ljudske univerze ‌ In potem bomo (bodo) odstranili Ĺ˝ganka, Tita, pozidali njegov trg in na koncu ukinili ĹĄe praznovanje obÄ?inskega praznika v spomin na odprtje mestnega srediĹĄÄ?a leta 1959 – saj razloga ne bo veÄ? ‌ đ&#x;”˛

V. VrbiÄ?

P. S. Pa ĹĄe (retoriÄ?no?) vpraĹĄanje gospe Branki GradiĹĄnik (ki seveda ni VelenjÄ?anka), predstojnici urada za okolje in prostor na na MOV: Ali ima mestna obÄ?ina Velenje kakrĹĄnokoli strategijo, politiko, pravila o posegih na objektih v mestu (menjava stavbnega pohiĹĄtva, zagrajevanje balkonov, adaptacije objektov ‌), ali paÄ? daje soglasja kar tako?

Ali je KK Elektra pred razpadom?

Vodstvo KK Elektra je sporoÄ?ilo KoĹĄarkaĹĄki zvezi Slovenije, da izstopa iz tekmovanja v 2. SKL

zaradi pomanjkanja finanÄ?nih sredstev. Tako je eden najstarejĹĄih koĹĄarkaĹĄkih klubov (po nekaterih podatkih celo najstarejĹĄi) v Sloveniji ostal brez Ä?lanskega moĹĄtva in vpraĹĄanje je, kako dolgo bo ĹĄe sploh deloval. Krivcev za nastalo situacijo je vsekakor veÄ?. NajveÄ?ji krivec je zagotovo TE Ĺ oĹĄtanj oziroma njeno brezbriĹžno vodstvo, ki je bilo do sedaj najveÄ?ji sponzor kluba, ki je veÄ? kot 60 let nosil njihovo simbolno ime, sedaj pa ne premorejo niti evra. Velik deleĹž nosi tudi g. Bojan BreĹĄar kot vodja programa 6. blok in tedanji Ä?lan vodstva kluba, ki bi lahko z malo volje in razumevanja zagotovil klubu od izvajalcev del nemalo sponzorskih sredstev glede na viĹĄino investicije, vendar so prevladali osebni interesi. Del krivde pa nosi tudi dosedanje vodstvo, ki se je ne glede na uspeĹĄno izpeljavo prisilne poravnave premalo trudilo, da bi naĹĄlo nove sponzorje.

Samo upamo lahko, da bo Ĺžupan Darko Menih, ki je Ĺže do sedaj imel polno razumevanja do kluba, naĹĄel naÄ?in, da prepreÄ?i razpad kluba. đ&#x;”˛

Franc Cerar

Mladi gasilci so na slavnostni seji dobili nov prapor. Ta simbolizira njihovo predanost vrednotam prednikov in zavezo, da bodo nadaljevali gasilsko tradicijo.

Rekli so â?ą

Predsednik vlade dr. Miro Cerar: ÂťVesel sem te obletnice in dejstva, da gasilstvo v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺživi in sledi svojim vrednotam. Pogum, nesebiÄ?nost, pomoÄ? ljudem, tovariĹĄtvo in sodelovanje so vrednote, za katere si Ĺželim, da bi jih posvojili vsi Slovenci. Ĺ˝elim si, da bi bili bolj drug za drugega, da bi bolj sodelovali. Na gasilce smo upraviÄ?eno zelo ponosni, velenjskim pa ob visokem jubileju Ĺželim ĹĄe naprej uspeĹĄno in poĹžrtvovalno delo v dobro vseh ljudi.

Sam se trenutno veliko ukvarjam z za Slovenijo zelo pomembnim projektom – to je drugi tir, ki ga Slovenija za razvoj nujno potrebuje. Takoj za tem pa se bom osebno ĹĄe bolj posvetil tretji razvojni osi. Upam, da bomo postopke, ki bodo pripeljali do zaÄ?etka izgradnje hitre ceste, ĹĄe pospeĹĄili, dejstvo pa je, da smo Ĺže prerezali gordijski vozel s tem, ko smo traso po dolgih letih konÄ?no umestili v prostor.ÂŤ Slednje je premier poudaril tudi zato, ker se je moral v Velenje pri-

validom, prenovljeno uÄ?ilnico in posodobljene prostore poklicnega jedra,ÂŤ je ĹĄe dodal predsednik druĹĄtva, ki stavi na gasilske vrednote, kot so humanost, poĹžrtvovalnost, pomoÄ?, prijateljstvo in pogum. Da vse to imajo, jim je povedal tudi slavnostni govornik Bojan KontiÄ?, ki je ob tem poudaril: ÂťDa je visok jubilej ĹĄe lepĹĄi, smo druĹĄtvu pomagali obnoviti gasilski dom, ki ima sedaj dodano vrednost. Ne nazadnje bodo dvorano sedaj lahko dajali v najem, izkupiÄ?ek pa vkljuÄ?ili v redne aktivnosti. Gasilci so tisti, ki jim moramo priznati, da bi bilo Ĺživljenje brez njih veliko teĹžje. OdliÄ?ni so, zaradi njih smo vsi lahko bolj mirni.ÂŤ Obnova je bila vredna 368 tisoÄ? evrov, od tega je mestni proraÄ?un prispeval 268 tisoÄ? evrov, 100 so jih gasilci zbrali sami. Dela ĹĄe niso konÄ?ana, saj imajo v naÄ?rtu ĹĄe energetsko prenovo celotnega objekta. đ&#x;”˛

peljati pod slabi drĹžavni cesti skozi LoĹžnico, saj je bila cesta Arja vas–Velenje poplavljena. Tako se je na lastne oÄ?i lahko prepriÄ?al, da ne tarnamo zaman.

Ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?: ÂťVelenjskim gasilcem se zahvaljujem za delo v sluĹžbi domovine in soÄ?loveka. Nanje sem res ponosna. Znanje, ki sem ga prevzela kot ministrica za obrambo, v kateri sem pristojna tudi za resor varstva pred nesreÄ?ami, sem pridobila prav pri njih. Dobro se spomnim tudi, kako smo v druĹĄtvu ustanovili poklicno jedro, saj ima politika v Ĺ aleĹĄki dolini res velik posluh za gasilstvo. Cenim pa tudi, da znajo v PGD Velenje tako uspeĹĄno zdruĹževati prostovoljno in poklicno delo.ÂŤ JoĹže DrobeĹž, predsednik GZ Ĺ aleĹĄke doline: ÂťPrehoditi tako dolgo pot je mogoÄ?e le z ljubeznijo do bliĹžnjega in veliko Ĺželjo pomagati soÄ?loveku v nesreÄ?i. Gasilci se zavedamo, da se obÄ?utka, da si nekomu pomagal ali celo reĹĄil Ĺživljenje, ne da ne kupiti in ne pozabiti!ÂŤ

7

2

201 .

9 .

8

Slovenj Gradec

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

21. septembra 2017

Stresne zadnje minute Ĺ panski podprvak na kolenih v Velenju – Gorenje slavilo s 23 : 22 – V soboto z Romuni Po treh sezonah rokometaĹĄi velenjskega Gorenja znova igrajo v ligi prvakov, najmoÄ?nejĹĄem klubskem tekmovanju na stari celini. ZaÄ?eli so navduĹĄujoÄ?e. Na uvodni tekmi skupinskega dela so na kolena spravili ĹĄpanskega podprvaka Abanca Ademar Leon in to po zelo dramatiÄ?nih zadnjih trenutkih tekme, v katerih je vratar Klemen Ferlin tako rekoÄ? v zadnji sekundi s sedemnajsto obrambo nedeljskega popoldneva ubranil neoviran strel gostov in prepreÄ?il, da bi se domov vrnili s toÄ?ko, najbrĹž pa so priĹĄli v Velenje po vse tri. Po tekmi so se mu navduĹĄeni navijaÄ?i za izredno branjenje zahvalili z glasnim vzklikanjem ÂťKlemen, Klemen, Klemen ‌ Skupaj s strelsko najbolj razpoloĹženimi kapetanom Nikom Medvedom, Janom Grebencem in Nejcem Cehtetom. ÂťPo dolgem Ä?asu smo se vrnili v ligo prvakov. Vsi smo si Ĺželeli zmage. Vedeli smo, da bodo Ĺ panci zelo zahteven nasprotnik, zato smo se nanje zelo dobro pripravili. Od prve minute smo igrali zelo poĹžrtvovalno. Bili smo vztrajni in to se nam je na koncu obrestovalo z zasluĹženo zmago. Vesel sem, da sem z do-

brimi obrabami pomagal soigralcem do zmage, ki je za nas zelo zelo velika. Seveda pa k njej niso pripevale samo moje obrambe, ampak smo zanjo zasluĹžni vsi igralci,ÂŤ je dejal ĹĄe ves pod vtisom zlasti sijajne zadnje obrambe takoj po koncu tega napetega dvoboja.

ZaÄ?etek tekme je bil izjemen.

Z golom Jana Grebenca in kapetana Nika Medveda so hitro povedli z 2 : 0. Sredi polÄ?asa je Ĺ˝arko Pejović zabil za prvo vodstvo s +3 (7 : 4). Nato so zaigrali nekoliko manj zbrano in sledilo je izenaÄ?enje 9 : 9 v 20. minuti. DomaÄ?i trener Ĺ˝eljko Babić je takoj vzel minuto odmora. Igralcem je koristila. V 26. minuti so ponovili do tedaj najviĹĄjo prednost treh golov (12 : 9) in imeli veliko priloĹžnost za +4, vendar je vratar ubranil tako imenovani 'zicer' in se tudi sam vpisal med strelce, ko je zadel prazna domaÄ?a vrata. Sploh so bile zadnje minute prvega dela v znamenju obeh vratarjev. DomaÄ?i pa so bili vendarle spet uÄ?inkovitejĹĄi v napadu, tako da so na odmor odĹĄli s prednostjo dveh golov (12 : 10).

Spodbudno so zaÄ?eli tudi drugi polÄ?as. Ferlin je tudi v tem delu

blestel. Po ĹĄestih minutah igre so Ĺ panci zaostajali Ĺže ĹĄtiri gole (16 : 12). PriÄ?akovalo se je povsem mirno nadaljevanje, toda v domaÄ?i so zaigrali nekoliko lagodneje in v 47. minuti so Ĺ panci z golom Maria Lopeza Alvareza (s ĹĄestimi goli je bil skupaj Juanom Antonijem Garcio najboljĹĄi strelec gostov) izenaÄ?ili na 18 : 18. Ĺ e veÄ?ji stres za domaÄ?e je nastopil slabih deset minut pred koncem (v 51. minuti), ko so gostje povedli z 21 : 20. To je bilo sploh njihovo prvo vodstvo. Trener Babić je Ferlina zamenjal s sedmim igralcem, sledilo je izenaÄ?enje. Nato je Ĺ pancem Ĺžoga uĹĄla v avt, ostali pa so tudi brez izkljuÄ?enega kroĹžnega napadalca Srba Ĺ˝ivana PeĹĄića in domaÄ?i so spet povedli z 22 : 21. To je bila njihova edina izkljuÄ?itev, domaÄ?i pa so na klopi presedeli (Cehte, Medved, Pejović) ĹĄest minut.

Slabe ĹĄtiri minute do konca je bil rezultat spet poravnan (22 : 22). Ruska sodnika sta takrat

preostro izkljuÄ?ila zelo zavzetega kapetana Medveda. S tem so gostje dobili veliko priloĹžnost, da se domov vrnejo vsaj s toÄ?ko. Kljub igralcu manj so ÂťoseÂŤ v 58. minute spet imele prednost zadetka (23 : 22). Ĺ pancem se je mudilo. Priigrali so si priloĹžnost za izenaÄ?enje, a Ferlin je bil znova nepremagljiv; to je bila obramba za izkljuÄ?enega kapetana in (skorajda) za zmago. Po izgubljeni Ĺžogi Gorenja so imeli Ĺ panci ponovno priloĹžnost, da morda izenaÄ?ijo, a se je tudi njim zatresla roka. Naredili so prekrĹĄek v napadu, domaÄ?im pa se je ponudila priloĹžnost, da z mirno igro zadrĹžijo najmanjĹĄe moĹžno vodstvo. Trener je vzel minuto odmora; za dogovor, kako zadrĹžati gol prednosti, ali morda, kako doseÄ?i zadetek. Zgodilo pa se je to, kar je najmanj priÄ?akoval, prekrĹĄek v napadu. Do konca je bilo ĹĄe sedem sekund upanja, da bodo ohranili vodstvo. Ĺ panci so krenili v zadnji napad. KroĹžni

napadalec Diego Pineiro Martin se je nenadoma sam znaĹĄel na Ä?rti. IzenaÄ?enje!? Ne! Nova neverjetna Ferlinova obramba, glavnega junaka tega dvoboja, konec tekme in navduĹĄenje v dvorani.

SinoÄ?i so igralci Gorenja v 4. krogu liga Seha gostovali pri Nexeju, hrvaĹĄkem podprvaku.

V soboto pa bodo svoje rokometno znanje pokazali spet v ligi prvakov, na gostovanju v BukareĹĄti pri romunskem prvaku Dinamu. đ&#x;”˛

Velux EHF liga prvakov, skupina C, 1. krog: Gorenje Velenje - Abanca Ademar Leon 23:22 (12:10) Gorenje: Ferlin (17 obramb), ZaponĹĄek 1 – 7 m), Cehte 4, Medved 6, Haseljić, OvniÄ?ek, Grebenc 6, Toskić, PotoÄ?nik 1, GolÄ?ar, Markotić, Verdinek 1, KleÄ?, Tajnik, Brumen 2, Pejović 3. Trener: Ĺ˝eljko Babić.

Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Ademar 7 (6); izkljuÄ?itve: Gorenje 6 minut, Ademar 2 minuti.

Druga rezultata: Kadetten Schaffhau-

Prva zmaga v gosteh in Ä?etrto mesto Rudarje je novinec precej namuÄ?il – V soboto samozavestno v DomĹžale, nato na Primorsko Trener Marijan PuĹĄnik je s svojimi nogometaĹĄi uspeĹĄno zaÄ?el 'turnejo' treh gostovanj. V zadnjem krogu prve Ä?etrtine prvenstva so v Kranju premagali Triglav z 2 : 1; to je bil prvi njihov popoln izkupiÄ?ek toÄ?k na gostovanju in obenem skupaj Ä?etrta zmaga. Prav toliko imajo porazov, enkrat pa so igrali neodloÄ?eno.

Z njo so se povzpeli na visoko Ä?etrto mesto.

Po toÄ?kah so se izenaÄ?ili z Gorico, ki pa je zaradi boljĹĄe razlike v golih (prejela je gol manj od njih) mesto pred njimi. Prehiteli pa so DomĹžale, ki so na derbiju kroga izgubile v StoĹžicah z Olimpijo, od katere so bile boljĹĄe, a neuÄ?inkovite. V Kranju je bila slika obrnjena kot v StoĹžicah. Tudi na tem dvoboju so imeli domaÄ?i veÄ? Ĺžogo v nogah, a so bili na zelo razmoÄ?enem igriĹĄÄ?u gostje spretnejĹĄi in uÄ?inkovitejĹĄi. V prve pol ure so najnevarnejĹĄo akcijo izvedli KranjÄ?ani. Njihovemu najboljĹĄemu strelcu Mateju Podplatniku pa se je Rudarjev vratar Marko Pridigar na robu petmetrskega prostora pantersko vrgel pred noge in prepreÄ?il Ĺžogi pot v mreĹžo. Nato so se zaÄ?eli nevarni napadi rudarjev. Kapetan Damjan Trifković je moÄ?no streljal s precejĹĄnje razdalje, Ĺžoga pa je zletela mimo leve vratnice. John Mary je bil Ĺže bliĹže, ko je prejel Ĺžogo s sredine igriĹĄÄ?a. Vtekel je v kazenski prostor, na razmoÄ?enem igriĹĄÄ?u je bil trdnejĹĄi od domaÄ?ega branilca, a je potem Ĺžogo poslal ob zunanji strani desne vratnice v golavt. V

35. minuti pa je Ĺžoga le zletela tja, kamor so si Ĺželeli rudarji. Branilec Sandi Ćolarić je s prostim udarcem z leve strani poslal Ĺžogo pred domaÄ?a vrata. Med letom jo je soigralec

Mary, a je z desetih metrov njegova Ĺžoga zletela nad preÄ?ko.

Na zaÄ?etku drugega polÄ?asa je bilo vroÄ?e v kazenskem prostoru gostov. Po podaji z desne se je v dobrem poloĹžaju znaĹĄel Poplatnik.

Tokrat mu je zadetek oziroma morebitno izenaÄ?enje prepreÄ?il branilec Robert PuĹĄaver. V 73. minuti pa se je Ĺžoga ĹĄe drugiÄ? znaĹĄla za hrbtom domaÄ?ega vratarja. Milan TuÄ?ić jo je globoko s svoje polovice igriĹĄÄ?a popeljal proti nasprotnim vratom in bil hitrejĹĄi od domaÄ?ih branilcev. Z roba kazenskega prostora je

Novi igralec

Leon ÄŒrnÄ?iÄ?

Jaka Bijol z udarcem z glavo visoko dvignil. Vratar Elvis DĹžafić je stekel proti njej in jo odbil. Na svojo nesreÄ?o proti Leonu ÄŒrnÄ?iÄ?u, ki jo je z bliĹžine bele toÄ?ke neubranljivo poslal za njegov hrbet. Takoj zatem je s tako imenovanim volej udarcem Ilja Antonov prisilil DĹžafića, da je pokazal vse svoje vratarsko znanje.

S skrajnimi moÄ?ni je prepreÄ?il, da Ĺžoga tik ob desni vratnici ni zletela v mreĹžo. Po dobrem preigravanju je nekaj minut pred koncem prvega polÄ?asa priĹĄel do nove priloĹžnosti

Trener Marijan Puťnik je dobil novo okrepitev v obrambni vrsti; to je Josip Tomaťević, ki bo ta mesec dopolnil 24 let.

V Rudarju naj bi ostal dve leti, nazadnje pa je igral za hrvaĹĄki Cibaliji.

si domaÄ?i zelo prizadevali doseÄ?i vsaj toÄ?ko, vendar je ostalo pri doseĹženem.

V naslednjem krogu (v nedeljo) bodo rudarji gostovali v DomĹžalah.

Niso zadeli

Anton Ĺ˝logar, trener Triglava: ÂťV prvi polovici prvega polÄ?asa in v celotnem drugem smo bili boljĹĄi nasprotnik, igrali v bistvu na en gol.

Priigrali smo si kar nekaj akcij, po katerih bi lahko zadeli. Ker nismo, smo bili kaznovani – enkrat po prekinitvi, drugiÄ? po nasprotnem napadu. NezasluĹženo smo izgubili.ÂŤ

Niso umirali v lepoti

Marijan PuĹĄnik, Rudarjev trener: ÂťÄŒestitke fantom za srÄ?no in borbeno igro. Pokazali so veliko srce in znanje. Nismo umirali v lepoti. Dobro smo nadzorovalki potek igre, imeli v prvem polÄ?asu veÄ?je ĹĄtevilo priloĹžnosti, Ĺžal nismo vseh izkoristili. Po vodstvu z 2 : 0 pa smo se prehitro povlekli nazaj, tako da smo trpeli do samega konca.ÂŤ

Prva liga TS, 9. krog

đ&#x;”˛

S. Vovk

Triglav - Rudar 1 : 2 (0 : 1) potem silovito streljal. DĹžafić je Ĺžogo kratko odbil, a le do njega. Kar TuÄ?iću ni uspelo z nogo, mu je z glavo. Kljub zaostanku z 0 : 2 se domaÄ?i niso predali. V 79. minuti so izvedli prosti udarec s precejĹĄnje razdalje z desne strani. V gneÄ?i pred Pridigarjem je po odbijanju Ĺžoga priletela na nogo Nejcu PuĹĄniku, ki je z moÄ?nim udarcem zniĹžal zaostanek. Do konca so gostje nekoliko trepetali za zmago, saj so

S. Vovk

Strelci: 0 : 1 ÄŒrnÄ?iÄ? (35.), 0 : 2 TuÄ?ić (73.), 1 : 2 PuĹĄnik (79.)

Rudar: Pridigar, Ćoralić, VukliĹĄević, Bolha, PuĹĄaver, TuÄ?ić (od 76. Novak), Bijol, Antonov, ÄŒrnÄ?iÄ?, Trifković (od 86. Vizinger), Mary (od 46. Junuzović).Trener: Marijan PuĹĄnik.

Drugi rezultati: Olimpija Ljubljana - DomĹžale 1 : 0 (0 : 0), Aluminij - Ankaran 1 : 1 (1 : 0), Triglav - Rudar Velenje 1 : 2 (0 : 1), Celje KrĹĄko 0 : 0 (0 : 0), Gorica - Maribor 0 : 3 (0 : 2).

Vrstni red: 1. Olimpija 23, 2. Maribor 21, 3.

Gorica 13, 4. Rudar 13, 5. DomĹžale 12, 65. KrĹĄko 12, 7. Aluminij 10, 8. Celje 10, 9. Triglav 4, 10. Ankaran 3.

Rekli so � Željko Babić, trener Gorenja Velenja: "Za nami je izredno dobra, zanimiva in zahtevna tekma.

NaĹĄi igralci so vloĹžili veliko napora, za kar se jim moram zahvaliti in jim Ä?estitati. Zahvalil bi se rad tudi naĹĄim navijaÄ?em, ki so bili res sijajni." ÂťNiko Medved, kapetan Gorenja Velenja: " "Liga prvakov se je v Velenje vrnila po treh letih premora, zato je bilo resniÄ?no lepo, sploh pred domaÄ?imi navijaÄ?i, da smo to tekmovanje zaÄ?eli z zmago. Neizmerno smo si Ĺželeli zmage. Obe ekipi sta v napadu napravili precej napak, a z veliko vloĹžene energije in odliÄ?no obrambo Klemna Ferlina smo v zadnjih sekundah osvojili dve toÄ?ki."

Jan Grebenc: ÂťTo je bila tekma za dobre Ĺživce. Ĺ˝e v prvem polÄ?asu pa tudi v drugem bi morali uiti Ĺ pancem na ĹĄtiri, pet golov razlike. V tej Ĺželji smo naredili kar nekaj napak, dovolili, da so nas ujeli, celo povedli, toda naĹĄ Ferlo (tako prijatelji kliÄ?ejo Ferlina) nas je reĹĄil. Vsekakor smo pokazali velikega ekipnega duha. Ta nas mora krasiti tudi na naslednjih dvobojih.ÂŤ sen - Elverum Handball 36:30 (17:15), Skjern Handbold - Dinamo BukareĹĄta 39:28 Skupina B, THW Kiel - Paris Handball 22:25 (22:25), RK Celje Pivovarna Lasko - MKB Veszprem KC 31:39 (31:39), SG Flensburg-Handewitt - Aalborg Handball 30:27 (30:27), HC Meshkov Brest - KS Vive Tauron Kielce 28:25 (28:25).

Ĺ ibili toÄ?ka proti Vujoviću Osrednja tekma 2. kroga slovenske lige je bila na Obali, kjer je pori Kopru gostoval Maribor. Kot je znano, v tej sezoni Primorce vodi slovenski selektor Veselin Vujović, Ĺ tajerce pa dr. Marko Ĺ ibila.

Na papirju so bili favoriti domaÄ?i, ki so v prvem krogu izgubili toÄ?ko v Trebnjem, gostje pa so se vrnili iz Novega mesta z obema. Po bolj ali manj izenaÄ?eni igri v prvih dvajsetih minutah so si nato gostje priigrali prednost dveh zadetkov (11 : 9), ki so jo domaÄ?i do odhoda na odmor prepolovili. Tudi dobra polovica drugega polÄ?asa je potekala po taktu Ĺ tajercev. PribliĹžno deset minut pred koncem so imeli prednost ĹĄtirih golov (24 : 20), ki pa ni bila dovolj za drugo zmago zaporedoma. Do konca so KoprÄ?ani dosegli ĹĄe pet golov, MariborÄ?ani pa le enega. IzenaÄ?ujoÄ?i zadetek so zabili v izdihljajih derbija.

Rezultati: Liga NLB, 2. krog: Koper 2013 - Maribor Branik 25 : 25 (12 : 13), Trimo Trebnje - LL Grosist Slovan 37 : 30 (19:18), Herz Ĺ martno - Jeruzalem OrmoĹž 26 : 28 (11 : 15), Riko Ribnica - Dobova 36 : 31 (18 : 14), Urbanscape Loka - Krka 32 : 27 (16 : 14).

Vrstni red: 1. Loka 2 tekmi - 4 toÄ?ke, 2. Trebnje 2 - 3, 3. Ribnica 2 - 3, 4.

Jeruzalem OrmoĹž 2 - 3, 5. Maribor 2 - 3, 6. Koper 2 - 2, 7. Ĺ martno 2 - 1, 8. Slovan 2 - 1, 9. Krka 2 - 0, 10. Dobova 2 - 0. đ&#x;”˛

vos

Prva zmaga Ĺ martna V 3. krogu lige Golgeter MedobÄ?inske nogometne zveze Celje sta se Mozirje in Ĺ˝alec razĹĄla z neodloÄ?enim rezultatom 2 : 2, nogometaĹĄi Ĺ martna 1928 pa so v Kozjem proti Odredu slavili s 4 : 1. Na tej tekmi je bil pri gostih zelo razpoloĹžen Semir Agić, ki je kar trikrat zatresel mreĹžo (53., 60., 66.), enkrat (72.) pa Gal Zabukovnik. Edini gol za gostitelje je v 55. minuti dosegel Denis Lojen. V vodstvu so Mozirjani s sedmimi toÄ?kami, drugi Ĺ˝alec jih ima pet, tretji Ĺ marÄ?ani 4, Kozje pa je na zadnjem mestu ĹĄe brez ene same toÄ?ke.

4. krog (23. 9., 16.00): Ĺ martno – Ĺ˝alec, Mozirje – Kozje. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

21. septembra 2017

Tako dobro sezono bo teŞko ponoviti Slovenska himna na MadŞarskem Klub Rusalke Velenje vodilen med klubi sinhronega plavanja v drŞavi – Želijo se znova dobre nastope na drŞavnem prvenstvu Tatjana Podgorťek

V Sloveniji deluje pet klubov sinhronega plavanja, med njimi je najstarejĹĄi Klub Rusalka Velenje, ki je vodilni tako po ĹĄtevilu Ä?lanstva kot po uspehih. ÂťTeĹžko bomo ponovili lansko sezono, v kateri so dekleta osvojila na drĹžavnem tekmovanju kar 17 zlatih medalj, od tega najveÄ? Ĺ˝iva MatjaĹž (pet) in Tinkara Maher (dve). Tudi z mednarodnih tekmovanj so se vraÄ?ala z zajetno bero zavidanja vrednih uvrstitev. Da so bile opaĹžene, potrjuje tudi povabilo italijanske izbrane vrste za najuspeĹĄnejĹĄe Ä?lanice kluba, ki so se udeleĹžile njihovih reprezentanÄ?nih priprav v Trevisu, ÂŤ je povedala Ana MatjaĹž, trenerka in predsednica kluba Rusalke Velenje ter sekcije za skladnostno plavanje pri Plaval-

da v klubu nimajo tudi fantov, pripisuje temu, da je skladno plavanje v Sloveniji mlada ĹĄportna dejavnost.

Pogoji za vadbo so – tako Ana MatjaŞ – sprejemljivi. Bazen v

Trenerka in predsednica kluba Ana MatjaĹž

Rusalke stopile z zaÄ?etkom ĹĄolskega leta, so si zastavile pogumne naÄ?rte. Ĺ˝elijo se predvsem dokazati na drĹžavnem tekmovanju in potrditi sloves najboljĹĄega tovrstnega kluba v drĹžavi.

Prav tako Ĺželijo ohraniti stik z mednarodno elito, zato se bodo udeleĹžile nekaterih najpomembnejĹĄih tekmovanj, kot so Olympic Hopes na SlovaĹĄkem, odprto drĹžavno prvenstvo HrvaĹĄke v obveznih prvinah, Chrystal cup v Srbiji, Austria Youth Open v Avstriji, Primorje synchro cup na Reki. Konec maja prihodnje leto jih Ä?aka Ĺže medklubsko tekmovanje v KrĹĄkem, ĹĄtiri Ä?lanice kluba pa ĹĄe nastop v drĹžavni reprezentanci skladnega plavanja – v konkurenci starejĹĄih mladink Pijo Katarino KremĹžar ter Tijo Marijo Delopst, pri mlajĹĄih mladinkah pa Pijo Lesnjak in Ĺ˝ivo

Pred nedavnim je bilo na Blatnem jezeru, ki ga nekateri imenujejo kar poletna prestolnica MadĹžarske, evropsko prvenstvo v jadranju na deski (raceboar in D II), ki ga je izvedla surferska zveza te drĹžave.

V ĹĄtirih dneh so opravili kar enajst regat. Med skorajda stotimi ljubitelji jadranja na deski z vsega sveta so bili tudi velenjski tekmovalci, Ä?lani kluba Zoostation, ki so se nadvse zadovoljni vrnili domov. Janko PristuĹĄek, med prijatelji poznan kot Jaka, ki se s tem ĹĄportom ukvarja Ĺže 'vse Ĺživljenje', kot sam pravi, je v desetih regatah kategorije DII razred A premagal vse nasprotnike in osvojil naslov evropske-

ni zvezi Slovenije.

Trenutno ĹĄteje klub 38 Ä?lanic, prihajajo iz Ĺ aleĹĄke doline in njenih bliĹžnjih okolij. Zanimanje za to ĹĄportno dejavnost v okolju raste, a zaradi pomanjkanja trenerskega kadra ostajajo pri omenjenem ĹĄtevilu. ÂťVeÄ?je ĹĄtevilo udeleĹženk je teĹžje nadzorovati, v klubu pa stremimo k varnim in kakovostnim treningom,ÂŤ pojasnjuje sogovornica, ki razloge za to,

Kegljanje V novo sezono z visoko zmago

S tekmo med Ĺ oĹĄtanjem in Hrastnikom se je zaÄ?ela nova tekmovalna sezona v vseh kegljaĹĄkih ligah. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so v 1. krogu na domaÄ?ih stezah gostili ekipo Hrastnika ter gostom zadali visok poraz. Da so domaÄ?i igralci zelo dobro pripravljeni, so fantje pokazali Ĺže v igri prvega para. GostujoÄ?a igralca sta lahko le nemo opazovala igro

Balinanje TopolĹĄica lovi Gorenje

Tokrat se je sluÄ?ajno zgodilo, da so vse ekipe izkoristile edini lep dan v tednu, sredo, in odigrale trinajsto in deveto kolo v ligi. Ĺ˝e dopoldne sta bili na igriĹĄÄ?u balinarskega kluba Premogovnik dve tekmi. V prvi ligi je bil mali derbi med BĹ DU Premogovnik kot domaÄ?inom, ki je gostil trenutno prvo ekipo v ligi PDU Gorico. Obe ekipi sta bili nepopustljivi in na koncu je bil izid tekme 4 : 4 in delitev toÄ?k.

Na igriĹĄÄ?u DU Velenje so domaÄ?i gostili zelo dobro ekipo BK Polzela. Gostom pa se je

Velenju si delijo s tukajĹĄnjim plavalnim klubom, ki ima veÄ? Ä?lanov, daljĹĄo tradicijo, tudi veÄ? uspehov, zato se prilagajajo njihovim potrebam v najveÄ?ji moĹžni meri. Super bi bilo, meni, Ä?e bi bila v bazenu na voljo ĹĄe kakĹĄna proga veÄ?, tudi globina bazena veÄ?ja, a ta primanjkljaj poskuĹĄajo nadomestiti z gostovanji pri ostalih klubih po Sloveniji.

Za osmo sezono, v katero so

MatjaĹž. ÂťNajveÄ?ja ovira pri uresniÄ?itvi ciljev bodo stroĹĄki prevoza in bivanja, ki predstavljajo za starĹĄe precejĹĄnjo obremenitev. V minuli sezoni so nam pri organizaciji prevozov pomagali na Ĺ olskem centru Velenje, za kar smo jim Rusalke zelo hvaleĹžne. Ĺ˝elimo si, da bo tako ostalo tudi v prihodnje,ÂŤ je ĹĄe dejala Ana MatjaĹž.

domaÄ?ega para, ki sta tako povedla z 2 : 0 in s prednostjo kar 77 kegljev. ZaÄ?etek igre drugega para je pripadal gostujoÄ?im igralcem, ki so izniÄ?ili razliko in celo povedli. V nadaljevanju sta se domaÄ?ina le prebudila, zaigrala veliko bolje in na koncu osvojila toÄ?ko. Pred igro tretjega para je na semaforju pisalo 3 : 1, prednost 39 kegljev pa je bila zopet na domaÄ?i strani. Ĺ e najlaĹžje je do toÄ?k priĹĄel tretji domaÄ?i par, saj je goste nadigral v vseh elementih kegljaĹĄke igre.

Po zadnjem luÄ?aju so se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani veselili visoke zmage 7 : 1 in z razliko kar 164 kegljev. Da so fantje trenerja Fideja res do-

bro pripravljeni, bodo morali dokazati Ĺže v soboto, ko se bodo v 2. krogu v Litiji pomerili z domaÄ?o ekipo.

poznalo, da tega igriĹĄÄ?a ne poznajo, to je bilo zaradi nedavnega deĹževja ĹĄe bolj teĹžavno. DomaÄ?ini so priloĹžnost dobro izkoristili in zmagali s 6 : 2.

Pravo preseneÄ?enje pa je bilo tokrat v Ĺ entjurju, kjer je domaÄ?a ekipa gostila ekipo DU Slovenske Konjice. Zelo napeto sreÄ?anje se je konÄ?alo z vsega toÄ?ko razlike v korist domaÄ?e ekipe in z rezultatom 5 : 3 za domaÄ?e.

nje. Ekipa Gorenja je igrala nepopustljivo in zmagala z 1 : 7.

V KavÄ?ah so gostili ekipo BK TopolĹĄico. Gostje, ki imajo ĹĄe vedno realne moĹžnosti, da bodo v zadnjem kolu uspeli osvojiti prvo mesto v drugi ligi, so si zelo Ĺželeli zmago in jo tudi dosegli z rezultatom 2 : 6.

V TopolĹĄici pa je ekipa DU Ĺ martno ob Paki kot domaÄ?in gostila ekipo z Dobrne. Gostje so popolnoma popustili, ekipa Ĺ martna pa je osvojila prvo zmago v tej sezoni z rezultatom 6 : 2 in veliko razliko toÄ?k.

Vrstni red: 1. KU Gorenje 15 toÄ?k, 2. BK TopolĹĄica 14, 3. PDU KavÄ?e 11, 4. DU Dobrna 8, 5. DU Ĺ martno ob Paki 3, 6 BS Vrbno Vrbica 3.

Vrstni red: 1. PDU Gorica 17 toÄ?k, 2. BK Polzela 15, 3. BĹ DU Premogovnik 13, 4 DU Velenje 11, 5. DU Slovenske Konjice 8, 6. DU Vinska Gora 7, 7. BD Ĺ entjur 7. Ekipa DU Vinska Gora je bila v tem kolu prosta.

V drugi ligi se je na igriĹĄÄ?u Premogovnika ekipa BS Vrbno iz Vrbice kot domaÄ?in, ker nima svojega igriĹĄÄ?a, pomerila s KU Gore-

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

G. F.

Kegljanje, 2. liga – vzhod 1. Krog Ĺ oĹĄtanj : Hrastnik 7 : 1 (3264 : 3100) Ĺ oĹĄtanj: Jug – 559 (1), PetroviÄ? – 559 (1), Kramer – 557 (1), SeÄ?ki – 470 (0), ArnuĹĄ – 558 (1), HasiÄ?iÄ? – 561 (1).

đ&#x;”˛

T. F.

ga prvaka v omenjeni kategoriji.

4. mesto na tekmovanju deskarjev je dosegel Miro Ĺ korjanc (na

sliki levo), 5. pa je bil UroĹĄ MeĹža (desno). đ&#x;”˛

vos

Gremo na tek Otrok otroku!

2. dobrodelni Skazin tek bo v soboto, 30. septembra – Jure Koťir za ogrevanje, Manca Špik za glasbo Velenje – BliŞa se sobota, 30. septembra, ko se ob Velenjskem jezeru napoveduje 2. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku. Startnina oziroma donacija za vsakega otroka znaťa 5 evrov. Zbranim sredstvom bodo v Skazi dodali enakega in tako znesek podvojili. Na tek se je treba prijaviti (naslov http://www.otreokotroku.si/.

Idejo teka je letos podprlo izjemno ĹĄtevilo partnerjev. Z zbrani-

V minuli sezoni so na drĹžavnem tekmovanju osvojile 17 kolajn, od tega sedem zlatih.

Nasmejani po uspeĹĄnem nastopu (z leve): Miro Ĺ korjanc, Jaka PristuĹĄek, UroĹĄ MeĹža

mi sredstvi bodo pomagali ĹĄtirim delfinÄ?kom, Ä?lanom skupine plavalcev Plavalnega kluba Velenje z downovim sindromom, da se bodo lahko udeleĹžili evropskega prvenstva konec oktobra v Parizu.

Otroci bodo tekli na progah razliÄ?nih dolĹžin, dolĹžino proge pa bodo lahko prilagodili svojim zmoĹžnostim, Ä?e bodo ocenili, da zmorejo veÄ? ali manj.

Jure KoĹĄir bo v vlogi ambasa-

dorja teka otrokom pokazal pravi naÄ?in ogrevanja in potrebnega razgibavanja. Tako bodo progo pretekli brez teĹžav in predvsem brez morebitnih poĹĄkodb. Obljubil pa je tudi, da bo z njimi tekel.

Na dogodku ne bo manjkalo zabave, otroĹĄkih delavnic, druĹženja in glasbe. Veselo druĹžbo bo ĹĄe dodatno razveseljevala Manca Ĺ pik, sama mlada mamica. đ&#x;”˛

mkp

e j n i a bn r b m e Ä? e ! i o m k k i o e ip m t a j z z n a t r Ĺž o o i k v k i o i l r k e p a i T d v u no t o s rez t s u UpoĹĄtevaj varnostno razdaljo!

Poskrbi za varen in tekoÄ? promet.

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

21. septembra 2017

Jutri dan brez avtomobila

Ohrani pozornost – ohrani Şivljenje

Ĺ tevilne aktivnosti ob Evropskem tednu mobilnosti tudi v Velenju in Ĺ oĹĄtanju, ki letos poteka s sloganom ZdruĹžimo moÄ?i, delimo si prevoz Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Velenje in Ĺ oĹĄtanj se tudi letos pridruĹžujeta tradicionalni evropski pobudi tedna mobilnosti od 16. do 22. septembra, ki lokalne skupnosti spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih mobilnih ukrepov.

Letos poteka s sloganom ZdruĹžimo moÄ?i, delimo si prevoz. V

obeh obÄ?inah so zaposlene pozvali, naj se jutri v sluĹžbo odpravijo peĹĄ ali s kolesom ali pa si prevoz delijo.

Pripravili so ĹĄtevilne aktivnosti.

Danes (Ä?etrtek, 21. septembra) Mestna obÄ?ina Velenje in ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj skupaj z Zavodom za turizem Ĺ aleĹĄke doline pripra-

vljajo kolesarsko druĹženje generacij. Vabijo vas na voĹžnjo s kolesom iz Ĺ oĹĄtanja (zbirno mesto je Ĺ portno igriĹĄÄ?e Tresimir v Ĺ oĹĄtanju ob 16.30) v Velenje.

Jutri, v petek, 22. septembra, pa bo v obeh obÄ?inah dan brez avtomobila. V Velenju bo med 7. in 14. uro zaprta Rudarska cesta,

na njej pa bodo potekale ĹĄtevilne dejavnosti, prikazi, predstave, dogodki, ogledi ... Podobno bo v Ĺ oĹĄtanju na Trgu svobode od 8.30 naprej.

Z vsebinami, ki jih pripravljajo, bodo pokazali, kako Ĺživo in pestro je lahko brez avtomobilov. đ&#x;”˛

mkp

Adil Huselja varnostno ogledalo

Mladi gasilci blesteli na drĹžavnem tekmovanju Ĺ aleĹĄka dolina, 16. septembra – V soboto je v Gorici pri Slivnici potekalo drĹžavno tekmovanje v gasilski orientaciji. Sodelovalo je 184 ekip v ĹĄestih kategorijah. Tekmovanja se je udeleĹžilo tudi 6 ekip iz GZ Ĺ aleĹĄke doline, ki so v moÄ?ni konkurenci, v hladnem in deĹževnem vremenu, predvsem pa na zahtevnem terenu ĹĄe enkrat veÄ? pokazale svojo dobro pripravljenost, znanje in srÄ?nost ter posegle po vrhunskih rezultatih. Mladinke PGD Ĺ kale in gasilci pripravniki PGD Lokovica so postali drĹžavni prvaki, mladinke PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto drĹžavne podprvakinje, mladinci PGD Lokovi-

Ob koncu uspeĹĄnega tekmovanja so se mladi gasilci pred foto objektiv postavili Âťpo gasilskoÂŤ.

ca pa so osvojili izvrstno 3. mesto. OdliÄ?no so nastopile tudi gasilske pripravnice PGD Loko-

vica, ki so se uvrstile na 6. mesto, ter pionirji PGD Lokovica, ki so zasedli 9. mesto. Tako Ä?la-

ni ekip kot njihovi mentorji si zasluĹžijo iskrene Ä?estitke. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Dva vloma v prostore Muzeja Velenje Velenje, 15. septembra – V noÄ?i iz nedelje na ponedeljek je neznanec poskuĹĄal vlomiti v skladiĹĄÄ?e in depo muzeja Velenje v kletnih prostorih Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije. Policisti so pri ogledu kraja dogodka ugotovili, da nepridiprav k sreÄ?i ni ukradel niÄ?. V zgodnjih jutranjih urah pa se je sproĹžil ĹĄe alarm na Velenjskem gradu.

Ob prihodu na grad so velenjski policisti ugotovili, da je neznanec poskuĹĄal vlomiti v delavnico Muzeja Velenje, pri Ä?emer je povzroÄ?il manjĹĄo ĹĄkodo.

OÄ?itno ga je s kraja pregnal alarm, poleg tega se je porezal na razbitem steklu okna, skozi katero je vlamljal. Kdo je dolgoprstneĹž, pa policisti ĹĄe ugotavljajo.

Iz garderobnih omar izginilo 5 GSM aparatov Velenje, 14. septembra – Policisti so v Ä?etrtek obravnavali vlom v garderobne omare ĹĄportne dvorane Ĺ olskega centra v Velenju. Neznanci so iz njih odtujili pet vrednejĹĄih GSM aparatov in manjĹĄo vsoto gotovine.

Policisti jih ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Vlomilci ne poÄ?ivajo Velenje 17. septembra – V petek je (za zdaj ĹĄe) neznanec vlomil v gostinski lokal na Rudarski cesti in ukradel denarnico z menjalnim denarjem. PonoÄ?i so

Pozor, Ä?e kadite v avtu, vas Ä?aka kazen Policisti v tem mesecu izvajajo akcijo, v kateri so pozorni na kadilce v avtomobilih. Po novem zakonu je prepovedano kaditi v avtomobilu, Ä?e je v njem prisotna tudi mladoletna oseba. Kazen za ta prekrĹĄek je 250 evrov. velenjski policisti na Ĺ aleĹĄki cesti obravnavali ĹĄe vlom v osebni avto BMW serije 5. Storilec je lastnika oĹĄkodoval za najmanj 200 evrov. V ponedeljek so si policisti ogledali ĹĄe prodajalno na TomĹĄiÄ?evi cesti, v katero je neznanec poskuĹĄal vlomiti med vikendom. To mu ni uspelo, je pa vseeno povzroÄ?il za 200 evrov ĹĄkode.

En voznik, veÄ? prekrĹĄkov Velenje, 13. septembra – PrejĹĄnjo sredo so policisti na lokalni cesti proti Ĺ kalam (pri nekdanjem smetiĹĄÄ?u) ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je imel na avtomobilu nameĹĄÄ?eni registrski tablici, ki nista pripadali vozilu. Poleg tega je bil voznik brez veljavnega vozniĹĄkega dovoljenja, ko so mu dali pihati, pa je alkotest pokazal 0,22 mg/l. Policisti so avto zasegli, neodgovo-

RazmoÄ?ena tla zdrsela dvakrat Velenje, 19. septembra – V MO Velenje je ob koncu tedna zapadlo veliko deĹžja, k sreÄ?i pa ta ni povzroÄ?al veÄ?jih teĹžav. V ponedeljek sta se sproĹžila dva manjĹĄa travniĹĄka plazova, eden v Ĺ kalah in drugi v LoĹžnici. Nobeden ne ogroĹža hiĹĄ ali cest.

ren voznik je dobil tudi plaÄ?ilni nalogom, zagovarjal pa se bo tudi na sodiĹĄÄ?u.

Prepir in pretep zaradi hiĹĄnih opravil Velenje, 18. septembra – V ponedeljek so velenjski policisti obravnavali prepir in pretep med partnerjema. Sprla naj bi se, ker Ĺžena ni opravila domaÄ?ih opravil, moĹž pa s tem ni bil zadovoljen. Niso padale le hude besede, Ĺženi je moĹž v pretepu povzroÄ?il tudi lahko telesno poĹĄkodbo. Spor bosta sedaj reĹĄevala na sodiĹĄÄ?u.

Izginil rdeÄ? Ducati Velenje, 13. septembra – V sredo je lastnik ostal brez rdeÄ?ega kolesa znamke Ducati. Ukradli so mu ga pri osnovni ĹĄoli Mihe Pintarja Toleda. ÄŒe kdo kolo opazi, ga policisti prosijo, da jih o tem obvesti na telefonsko ĹĄtevilko 03/898-61-00.

Zagorelo v kaminu Velika PireĹĄica, 18. septembra – V ponedeljek okoli 12.30 je zagorelo v kaminu v zgornji etaĹži stanovanjske hiĹĄe na Veliki PireĹĄici. PoĹžar je uniÄ?il del stene ob kaminu, del tal in del ostreĹĄja. Ker se poÄ?asi zaÄ?enja kurilna sezona, je tak poĹžar lahko tudi opozorilo vsem tistim, ki svojih kurilnih naprav ĹĄe niste ustrezno pregledali, da to Ä?im prej storite.

Iz POLICISTOVE beleĹžke PogreĹĄa samokres Velenje, 11. septembra – Na velenjsko policijsko postajo je prejĹĄnji ponedeljek priĹĄel obÄ?an, ki je pri pospravljanju kleti ugotovil, da mu je neznanec ukradel samokres. Kdaj bi se to lahko zgodilo, ni vedel, navedel je, da bi se lahko zgodilo Ĺže leta 1999. Dejanje policisti sedaj obravnavajo kot tatvino, ob tem pa opozarjajo lastnike oroĹžja, da spoĹĄtujejo doloÄ?ila zakona o oroĹžju, ki predpisuje tudi, kako poteka pravilna hramba in ravnanje z oroĹžjem.

Ostal brez manťetnih gumbov Gornji Grad, 14. septembra – V petek je neznanec vlomil v stanovanjsko hiťo na

Slovenski policisti so se letos pridruĹžili evropskemu projektu EDWARD, kar je okrajĹĄava za ÂťEuropean Day without a Road DeathÂŤ. Projekt podpira Evropska komisija, aktivnosti se izvajajo v okviru evropskega tedna mobilnosti, organizacija in izvedba pa je v domeni Evropske mreĹže prometnih policij – TISPOL. Ste Ĺže sliĹĄali za ta projekt in ali morda poznate tudi njegove cilje? Pravzaprav je cilj projekta le en. SodelujoÄ?i v kampanji in samem projektu so si zadali, da danes, 21. septembra 2017, na evropskih cestah ne bo nobene smrtne Ĺžrtve. Kaj menite, ali je ta cilj uresniÄ?ljiv glede na ĹĄtevilo udeleĹžencev in gostoto prometa na evropskih mestnih, lokalnih, regionalnih, magistralnih in avtocestah?

V lanskem letu, ko je bil ta projekt prviÄ? izveden, so bili statistiÄ?ni podatki zelo ugodni. 21. septembra 2016 je na cestah 31 evropskih drĹžav umrlo 43 ljudi, na isti dan leta 2015 pa je bilo 70 smrtnih Ĺžrtev. V lanskem letu so kar v devetnajstih drĹžavah preĹživeli 21. september brez ene smrtne Ĺžrtve, v sedmih drĹžavah se je ĹĄtevilo umrlih v prometnih nesreÄ?ah zmanjĹĄalo in le v treh drĹžavah se je ĹĄtevilo smrtnih Ĺžrtev poveÄ?alo v primerjavi z letom 2015. Podatki so spodbudni, mar ne?

Morda boste ta hip pomislili, da nam niÄ? ne pomaga, Ä?e sami upoĹĄtevamo pravila, prometne znake in omejitve, drugi pa se na to poĹžviĹžgajo. Ĺ˝al, a deloma imate prav, saj na cesti nismo nikoli sami. Toda dejstvo je, da s spoĹĄtovanjem predpisov poveÄ?ujemo lastno varnost in zmanjĹĄujemo tveganje, da smo udeleĹženi v prometni nesreÄ?i.

Ne glede na vaĹĄe pomisleke in odgovor na prej zastavljeno vpraĹĄanje menim, da je bolj ustrezno vpraĹĄanje, kaj bi bilo treba narediti, da bi cilj dosegli in da na naĹĄih in evropskih cestah ta dan ne bi bilo smrtnih Ĺžrtev? Za zaÄ?etek lahko vsaj za nekaj trenutkov pomislimo o pomenu cestnega prometa v naĹĄem Ĺživljenju in kako nam ceste omogoÄ?ajo potovanja in premagovanje veÄ?jih razdalj v relativno kratkem Ä?asu. S tem nam na neek naÄ?in omogoÄ?ajo in zagotavljajo tudi svobodo. Tako kot vsaka reÄ? v Ĺživljenju imata voĹžnja in cestni promet tudi negativno stran. Pustimo zastoje, ki so zaradi poveÄ?anega prometa sestavni del cestnega prometa. Najbolj negativne so prometne nesreÄ?e, zlasti tiste s (hudimi) telesnimi poĹĄkodbami in smrtnimi Ĺžrtvami.

V nadaljevanju pomislimo na tovrstna tveganja in nevarne okoliĹĄÄ?ine, ki so pomembne tako za nas osebno kot vse ostale udeleĹžence v prometu. In konÄ?no, kaj lahko sami naredimo, da se izognemo tveganju in nevarnosti na cesti? ÄŒe bi upoĹĄtevali vsebino prisege za varnost v prometu, ki je v Evropi dosegla veÄ? kot devetnajst milijonov posameznikov, bi naredili zelo veliko, da bi organizatorji projekta dosegli zastavljeni cilj. Prisega je dostopna na https://projectedward.eu/sl/prisezite/.

Vsebina prisege je naslednja, obljubljam: • da bom opominjal druĹžino, prijatelje, sodelavce in znance, naj bodo na cesti posebno previdni; • da bom za veÄ?jo varnost priĹžigal luÄ?i; • da bom varno vozil avtomobil, motor ali kolo in pri tem upoĹĄteval pravila; • da bom med voĹžnjo posebno pazljiv in pozoren na potrebe peĹĄcev, kolesarjev, otrok, starejĹĄih in konjenikov; • da bom vozil s hitrostjo, ki je zakonsko dovoljena in varna; • da bom ustrezno varnostno preverjal pnevmatike; • da bom posebno pozoren med voĹžnjo blizu ĹĄol in na mestih, kjer je veliko otrok; • da nikoli ne bom vozil po zauĹžitju alkohola, drog ali zdravil, ki bi lahko ogroĹžala varnost; • da bom gledal daleÄ? naprej in ne bom vozil tik za drugimi vozniki; • da si bom vedno pripel varnostni pas in poskrbel, da bodo pripeti tudi drugi v avtomobilu; • da med voĹžnjo ne bom uporabljal mobilnega telefona; • da bom poskrbel, da me med voĹžnjo niÄ? ne bo motilo v avtu, okolici in mislih; • da bom z mirno in varno voĹžnjo dober zgled sopotnikom.

Z osredotoÄ?eno pozornostjo v prometu in Ĺživljenju nasploh bomo veliko bolj varni, a obenem tudi zadovoljni in sreÄ?ni, kajti resniÄ?no Ĺživi le tisti, ki se zaveda vsakega trenutka.

obmoÄ?ju Gornjega Gradu. Lastnik pogreĹĄa zlate manĹĄetne gumbe.

Razgreti in preglasni Velenje, 16. in 17. septembra – Velenjski policisti so ob koncu tedna dvakrat ÂťpomagaliÂŤ vzpostavljati red in mir na prireditvah. PrviÄ? so posredovali na veselici pred velenjskim gasilskim domom, kjer se je eden od obiskovalcev veselice preveÄ? razgrel, zato so ga morali opozoriti, da je njegovo vedenje nedostojno. V nedeljo zveÄ?er, med zgodovinsko koĹĄarkarsko tekmo, pa so posredovali v gostinskem lokalu, ki je obratoval zunaj obratovalnega Ä?asa, gostje pa so bili pri spremljanju finala koĹĄarkarskega prvenstva preglasni. Slednjega jim verjetno res ne moremo zameriti.

đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

21. septembra 2017

Brigadirjem postavili obeleĹžje Velenje, 16. septembra – V soboto je bila v avli OĹ Mihe Pintarja Toleda slovesnost ob postavitvi obeleĹžja brigadirjem, ki so prostovoljno pred veÄ? kot ĹĄestdesetimi leti gradili osnovno ĹĄolo Mihe Pintarja Toleda. Slovesnost so pripravili ob prazniku Mestne obÄ?ine Velenje.

Prireditev se je zaÄ?ela ob glasbeni spremljavi glasbene skupine dijakov glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega. Ko so se v avli ĹĄole zbrali vsi, ki so Ĺželeli biti prisotni ob tako pomembnem dogodku, je povezovalka Karmen Grabant spregovorila nekaj besed o brigadirstvu, potem pa sta vse zbrane nagovorila Ĺžupan MO Velenje Bojan KontiÄ? ter predsednik Zveze brigadirjev Slovenije, Koloman Lain-

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Dnevi, ko ste bili iz le vam znanega vzroka precej otoĹžni, bodo k sreÄ?i minili. Ĺ˝e ob koncu tega tedna boste zadovoljni kot Ĺže dolgo ne. Prav niÄ? veÄ? ne boste zaskrbljeni. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, da vse, Ä?esar ste se bali, ni bilo realno. Tisti, ki ste ga pri tem imeli v mislih, bo pokazal, da mu veliko pomenite. Ĺ e naprej ostanite zvesti svojim obÄ?utkom. Ne boste pa preveÄ? delovno razpoloĹženi, saj ne boste zbrani. Finance? Preden se odloÄ?ite za veÄ?jo naloĹžbo, dobro preverite vsa dejstva, sicer boste oĹĄkodovani.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Veselite se naslednjih dni. Izziv je pravi, vaĹĄe Ĺželje pa ravno zato vsak dan veÄ?je. Novega osebnega projekta ste se lotili optimistiÄ?no, kar je za vas novost. A je Ä?isto prav. Le ĹĄe nekaj samozavesti vam manjka, pa bo vse teklo hitreje. Kot kaĹže, se boste Ĺže kmalu veliko bolje poÄ?utili, zato boste bistveno bolj uÄ?inkoviti. Na delovnem mestu bo precej napeto, ker vas bo malo, dela pa bo ĹĄe nekaj dni veliko. Doma bo prijetno, sploh, Ä?e boste vrata odprli tudi prijateljem. Sicer pa to velja tudi zanje, saj vas Ĺže nekaj Ä?asa niso povabili k sebi. V teh dneh bo Ä?as zato.

Spominsko obeleĹžje brigadirjem na osnovni ĹĄoli Miha Pintarja Toleda

ĹĄÄ?ek. Slovesnost se je nadaljevala s programom uÄ?encev OĹ Mihe Pintarja Toleda, nato pa je zbrane nagovoril ĹĄe ravnatelj osnovne ĹĄole Sebastjan Kukovec, ki je ob tej priloĹžnosti povabil vse tudi na odprtje zgodovinske stene, ki jo je pod mentorstvom uÄ?itelja Roberta KlanÄ?nika in arhitekta Gregorja Gojevića zasnovala

uÄ?enka te ĹĄole MaĹĄa Kenda.

Sledilo je ĹĄe zadnje dejanje sobotnega dopoldneva, in sicer odkritje spominske ploĹĄÄ?e, ki so jo odkrili velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ?, predsednik Zveze brigadirjev Slovenije Koloman LainĹĄÄ?ek in brigadir Novalija Muminović, ki je tudi donator spominskega obeleĹžja. Po koncu uradne-

ga dela slovesnosti pa je potekalo obujanje prelepih spominov na brigadirske dni, ki so jih preĹživeli brigadirji v brigadi ob gradnji ĹĄole ali pa kje drugje na drugih deloviĹĄÄ?ih po drĹžavi. đ&#x;”˛

Katja PaviÄ?, foto: Matej Jenko

Prva od petih elektriÄ?nih polnilnic

đ&#x;”˛

- 22. septembra 1996, ko so v Domu krajanov na Konovem ob 10-letnici druĹĄtva invalidov Konovo razvili prapor druĹĄtva, so v Velenju na spominskem balinarskem tekmovanju Rudija Kopine zmagali balinarji velenjskega Premogovnika; - ob praznovanju praznika ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so 23. septembra 2000 v Lokovici sveÄ?ano predali svojemu namenu nov vroÄ?evod, na mestnem stadionu v Velenju pa je ĹĄportni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije pripravil zakljuÄ?no prireditev akcije Slovenija teÄ?e za zdravje 2000; - v Ĺ oĹĄtanju je bil 19. februarja leta 1939 ustanovljen aero klub NaĹĄa krila. ÄŒlani kluba so ĹĄe istega leta izdelali svoje

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Ĺ˝al bo ves teden naporen. Nadomestiti boste morali ĹĄe katerega od sodelavcev, zato v teh dneh res ne boste niÄ? delali leĹžerno. K sreÄ?i vam tokrat ne bo teĹžko, ker se telesno dobro poÄ?utite. Poleg tega vas bo partner preseneÄ?al s tem, da bo doma marsikaj postoril namesto vas. In to ne da bi ga vi prosili zato. To bo podrlo nekaj mostov v vajini zvezi, odliÄ?no se bosta razumela. Celo zamere, ki ste jih nekaj tednov tiho kuhali do njega, bodo skopnele. Hitro pa bodo kopneli tudi prihranki. To vas bo zaÄ?elo skrbeti prav v teh dneh. Idej, kako to spremeniti, ĹĄe ne bo.

Rak od 22 6. do 22. 7.

VaĹĄe Ĺživljenje se je v zadnjih dneh zavrtelo v drugaÄ?no smer, kot ste priÄ?akovali. Sprijaznite se z dejstvom, da vam ni v celoti uspelo. Ko se boste, bo vse laĹžje, saj boste zaÄ?eli na splet dogodkov gledati z realnimi oÄ?mi. VmeĹĄavanja sorodnikov ne bo veÄ?, zato bo sedaj res vse v vaĹĄih rokah. Tega boste po svoje veseli, saj ste se na trenutke poÄ?utili kot otrok, toliko razliÄ?nih mnenj so vam natresli. Ĺ e partner vas je teĹžko gledal in posluĹĄal, saj ste bili povsem neodloÄ?ni. Pazite, da dobljenega zaupanja partnerja, ki je vesel, da ste se vzeli v roke, ne izgubite zaradi nepremiĹĄljenih besed. VÄ?asih znate z njimi zelo prizadeti.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ĺ oĹĄtanj, 18. septembra – V okviru aktivnosti ob evropskem tednu mobilnosti so v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj v ponedeljek popoldne predali namenu prvo od petih predvidenih elektriÄ?nih polnilnic. Postavili so jo pri Muzeju usnjarstva, postavitev preostalih pa naÄ?rtujejo na AĹĄkerÄ?evi cesti, na Kajuhovi (na stari bencinski postaji), pri Tresimirjevem ĹĄportnem igriĹĄÄ?u (vse v Ĺ oĹĄtanju), eno pa pri domu krajanov v TopolĹĄici.

Po odprtju polnilnice so v prostorih muzeja zaÄ?eli predavanje z naslovom Alternativa obstaja. Predaval je Teo Bunta, direktor Zavoda Zadihaj. Obiskovalci dogodka so lahko po predavanju preizkusili elektriÄ?ni avtomobil.

Nepovraten denar za postavitev elektriÄ?nih polnilnic je lokalna skupnost pridobila od Eko sklada (nekaj manj kot 20 tisoÄ? evrov), stroĹĄek obÄ?ine pa je bila priprava lokacije in dovod elektrike do polnilnega mesta. Pogodbo za nakup, dobavo opreme ter upravljanje in vzdrĹževanje polnilnice je lokalna skupnost sklenila z Zavodom Zadihaj, ki je bil po merilih Eko sklada izbran kot najugodnejĹĄi ponudnik.

Dodatno elektriÄ?no polnilno postajo, ki jo je v nagradni igri pridobil podjetniĹĄki center Pristop, pa je Ĺže postavljena na parkiriĹĄÄ?u omenjenega centra na Kajuhovi cesti.

Prav tako bo v okviru Evropskega tedna mobilnosti danes, v Ä?etrtek, med 13. in 16. uro v Vili Mayer v Ĺ oĹĄtanju potekala ustvarjalna delavnica, ki so jo poimenovali Lepo kolo lepo mesto najde.

od 22. 9. do 28. 9.

19

prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v LajĹĄah pri Ĺ oĹĄtanju prviÄ? poleteli 24. septembra leta 1939; - leta 1999 so 24. septembra v muzeju na Velenjskem gradu odprli razstavo Ko je Velenje postajalo mesto; veÄ?ina fotografij na razstavi, ki prikazuje razvoj Velenja od leta 1945 do leta 1959, je delo znanega velenjskega fotografa Volbenka Pajka; - 24. septembra 2006 je umrl slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ĺ˝evart, ki je bil celo Ĺživljenje povezan z Velenjem in Ĺ aleĹĄko dolino; - konec septembra leta 1973 je Ĺ aleĹĄko dolino zajelo hudo neurje; v Ĺ oĹĄtanju je Paka v noÄ?i s 24. na 25. september moÄ?no poplavljala in povzroÄ?ila veliko ĹĄkode, v DruĹžmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne druĹžmirske njive in prav tako povzroÄ?ila ogromno ĹĄkode; - 25. septembra 1977 so ob 11. uri in 56 minut z omreĹžjem prviÄ? sinhronizirali Ä?etrti blok

NaÄ?rti, ki sta jih s partnerjem skovala na zaÄ?etku septembra, se bodo povsem spremenili Ĺže ob koncu tega tedna. Krivo bo vaĹĄe zdravje, ki vam bo Ä?isto nepriÄ?akovano povzroÄ?alo nemalo teĹžav. PoÄ?asi vam bo ĹĄlo na bolje, a vas bo strah. Brez skrbi, Ĺže kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresniÄ?evali tudi druge Ĺživljenjsko pomembne stvari. Najprej pa morate poskrbeti zase. Neko sreÄ?anje bo povzroÄ?ilo veliko spremembo v vaĹĄem razmiĹĄljanju, saj vam bo konÄ?no odprlo oÄ?i. Denarnica bo ĹĄe nekaj Ä?asa bolj tanka, zato nikar ne naÄ?rtujte stvari, ki si jih ne morete privoĹĄÄ?iti. To vas bo spravilo le v slabo voljo.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Ĺ˝eleli si boste marsikaj, o Ĺželjah pa tudi tokrat ne boste govorili na glas. Tudi zato, ker zadnje Ä?ase nimate pravega sogovornika. Samota vas bo zaÄ?ela utrujati, a zanjo ste se odloÄ?ili Ä?isto sami. Kar nekaj jih je, ki si Ĺželijo, da spet postanete takĹĄni, kot ste bili. Zato bodo sprehodi in ukvarjanje s ĹĄportom v teh dneh reĹĄitev za vaĹĄo nemirno duĹĄo. Poskrbite, da boste oboje poÄ?eli varno, saj ste zaradi raztresenosti nagnjeni k poĹĄkodbam. PrivoĹĄÄ?ite si, tudi Ä?e boste ĹĄli preko svojih finanÄ?nih zmoĹžnosti. Ĺ˝e kmalu bodo namreÄ? skrbi z denarjem preteklost. VeÄ?jo skrb posvetite odnosom in druĹženju s prijatelji, tu ste trenutno najbolj ĹĄibki.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

Uspeli boste obnoviti zaloge zadnje Ä?ase precej ĹĄibke Ĺživljenjske energije.

Vsak lep dan boste znali izkoristiti, tudi za tista dela, ki ste jih zadnje tedne nenehno prelagali v prihodnost. Pri tem boste pogosto nostalgiÄ?ni, saj se vam bodo ob marsikaterem domaÄ?em opravilu budili spomini na dogodke in ljudi, ki jih ni veÄ? z vami. TakĹĄni boste tudi zato, ker vas bodo v naslednjih dneh precej obremenjevali vaĹĄi osebni problemi. Bojite se velike spremembe, ki je neizbeĹžna. ÄŒe bi ĹĄlo, bi Ä?as tokrat hitro zavrteli naprej, saj veste, da boste nekoga zelo pogreĹĄali. Zadnje Ä?ase noÄ?i niso vaĹĄe prijateljice, zato naredite veÄ? zato, da boste bolje spali.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Prvo elektriÄ?no polnilnico v Ĺ oĹĄtanju sta v uporabo predala Ĺžupan Darko Menih in Teo Bunta, direktor Zavoda Zadihaj.

Mestne obÄ?ine Velenje za praznik obÄ?ine izbrali 20. september, v spomin na otvoritev novega mestnega srediĹĄÄ?a Velenja, 20. septembra leta 1959; - 26. septembra 1997 je v okviru praznovanja ĹĄoĹĄtanjskega obÄ?inskega praznika v Cerkev sv. Jurija v Ĺ kalah (Foto Arhiv vili Ĺ iroko v Ĺ oĹĄtanju Muzeja Velenje) potekala okrogla miza z naslovom Beseda o Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj; prezrtem mestu, v domu kul- 25. septembra 1998 je v mali ture v Ĺ oĹĄtanju pa so zveÄ?er dvorani hotela Paka diplomodprli razstavo NekoÄ? je bila ske naloge zagovarjalo prvih vas DruĹžmirje in premierno sedem diplomantov ViĹĄje stropredstavili dokumentarni film kovne ĹĄole Velenje; Basist in njegova zgodba o po- 26. septembra 1918 je bil v Matopljeni vasi DruĹžmirje; riboru ustanovni obÄ?ni zbor - 27. septembra 1951 so zaradi Narodnega sveta za Ĺ tajersko, izkopavanja premoga minirakaterega predsednik je postal li Ĺže precej nagnjen in deloma VelenjÄ?an dr. Karel VerstovĹže pogreznjen stolp cerkve sv. ĹĄek; Jurija v Ĺ kalah, kar je hkrati - 26. septembra 1958 je bila v pomenilo tudi dokonÄ?en proLokovici rojena Vilma Fece, ki pad starega srediĹĄÄ?a Ĺ kal. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ? je leta 2014 postala Ä?astna obÄ?anka Ĺ oĹĄtanja; - 26. septembra 1995 so svetniki

V teh dneh se boste zaÄ?eli zavedati, da so velike spremembe res neizogibne.

Vse kaĹže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. V teh dneh bosta oba s partnerjem spoznala, kje sta v preteklosti delala najveÄ?je napake. Ker sta oba trmasta, nista znala presekati gordijskega vozla vajine zveze. Sedaj je, kar je. Nobenemu ne bo lahko, a Ĺživljenje mora teÄ?i dalje. SimpatiÄ?no nakljuÄ?je bo poskrbelo, da se boste v nedeljo veliko smejali. In da boste Ĺže v ponedeljek dobili novo priloĹžnost, da se izkaĹžete. Pa ne pri delu, ampak kot Ä?lovek.

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

PoÄ?utje vam zadnje Ä?ase vztrajno sporoÄ?a, da greĹĄite. In da se z zdravjem ne gre igrati. Imate veÄ? motivov, vsak dan pa tudi veÄ? motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe izgubljeno zdravje pridobiti nazaj. Le vztrajati morate. Potrudite se, saj boste tako dokazali, da znate drĹžati obljubo. V dobri druĹžbi boste pozabili na vse teĹžave, ki vas ĹĄe moÄ?neje obremenjujejo, kadar imate veliko Ä?asa za razmiĹĄljanje o njih. Tokrat bo druĹžba povezana tudi z delom in vaĹĄo prihodnostjo. Ne boste je gledali v isti smeri, zato se zna zgoditi, da se bodo nekatere poti s sodelavci zaÄ?ele razhajati.

PriloĹžnost, ki se vam bo ponudila precej daleÄ? od doma, ne bo slaba. Premislite.

Kozorog od 23. 11. do 22. 12.

Ni vam vĹĄeÄ?, kaj se dogaja na poslovnem podroÄ?ju. NajslabĹĄe bo, Ä?e nikomur veÄ? ne boste zaupali. Zavedajte se, da bodo na koncu zmagovalci tisti, ki ne bodo meĹĄali ĹĄtren. Med njimi boste tudi vi, a le, Ä?e boste posluĹĄali le sebe in svojo vest. ÄŒe boste podlegli nasvetom nekoga, ki misli le nase, se ne bo izĹĄlo tako gladko.

Kar pa se naÄ?rtov, povezanih z vaĹĄo druĹžino tiÄ?e, ne Ä?akajte na boljĹĄe Ä?ase. Partner si Ĺželi, da bi bili veÄ? z njim. Drugo vpraĹĄanje pa je, kaj si Ĺželite vi. Zadnje Ä?ase vam misli krade privlaÄ?na oseba, ki je ĹĄe simpatiÄ?na po vrhu. V teh dneh vam bo pokazala, da tudi vi niste ostali neopaĹženi. Da, to bo nov izziv.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Novice, veÄ?inoma dobre, bodo v teh dneh pogoste. ResniÄ?no boste lahko ponosni nase in na svoje delo. TeĹžko bi si Ĺželeli kaj lepĹĄega in boljĹĄega, kot bodo dogodki naslednjih dni. Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo tiho opazovali, drugi pa bodo Ĺže po vaĹĄem videzu in obnaĹĄanju vedeli, da ste res zadovoljni in sreÄ?ni. Zanimivo, da vam bo veÄ?ina to privoĹĄÄ?ila, saj nikjer ne boste zaznali ljubosumja ali ĹĄkodoĹželjnosti. To pomeni tudi, da ste obdani z dobrimi prijatelji, ki jih sicer ni veliko, so pa tisti pravi. ÄŒas je, da se malce razvajate, saj ste predolgo svojo energijo posveÄ?ali drugim. PoÄ?utje bo odliÄ?no.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Grda izkuĹĄnja vas bo izuÄ?ila. Sedaj boste vedeli, da morate za svojo sreÄ?o poskrbeti Ä?isto sami, ker se na ljudi, ki veliko obljubljajo, paÄ? pogosto ne morete zanesti. V teh dneh boste precej nemirni. Tudi zato, ker se vse preveÄ? spuĹĄÄ?ate v razmiĹĄljanja, ki so precej temaÄ?na. ÄŒe boste znali na splet dogodkov pogledati bolj pozitivno, vam bo veliko lepĹĄe. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro poÄ?utje.

OdloÄ?ili se boste za veÄ?jo spremembo videza. Eni jo bodo lahko uresniÄ?ili Ä?ez noÄ?, pri drugih pa bo trajalo nekaj tednov. Zanimivo bo, da boste tokrat pri spreminjanju navad in telesa uĹživali tudi sami.

Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

21. septembra

6.05 6.05 6.10 7.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.50 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.30 0.45 1.10 1.35 2.00 2.55

6.30 7.00 7.05 7.10 7.15 7.40 7.50 7.55 8.15 8.55 9.40 10.05 10.30 11.00 12.10 15.20 16.15 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 21.00 22.05 23.45 0.25

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 21.20 23.20 23.55

Tedenski izbor Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd. Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika Slovenci v Italiji: Ivo Tull trio Moj gost: Lado Klar, odd. TV Lendava Prava ideja: Valerija Verhovnik, turistična kmetija Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice Utrinek - zgodbe priseljencev: Migrantski otroci iz Caminija, izob odd., pon.

Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Referendum 2017 Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Češko stoletje, češka nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, risana nan.

Traktor Tom, ris.

Niko, ris.

Zlatko Zakladko: Jabolko, jabolko sveže in suho Kokolorek, ris. za otroke Slovenski vodni krog: Rašica, dok. nan.

Na lepše Kino Fokus Alpe-Donava-Jadran Halo TV: Gradbena zakonodaja; gost: Saša Galonja, Sektor za graditev, MOP Dobro jutro Koda, izob odd.

Moj vrt ima načrt, dok. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Ribič Pepe, odd. za otroke Nagelj, jap. nad.

Bertrand Piccard – okoli sveta na sončni pogon, francoska dok. odd.

Kjer bom doma, avstralska nad.

Po isti poti se ne vračaj, slov. film Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija in Milko Lazar, solista Bojan Gorišek in Matej Grahek Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka TV prodaja Mentalist, 6. sez., 19. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 11. del TV prodaja Gorski zdravnik, 5. sez., 1. del TV prodaja Naša mala klinika, 6. sez., 16. del Jaz sem Luna, 80. del Resnične ljubezni, 1. sez., 12. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 5. sez., 2. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 13. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 10. del Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 13. del Grimm, 3. sez., 12. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Dober večer, gospod predsednik: Janez Janša, predsednik SDS Pop Corn: Nera Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2508. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio 2017 (4) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Jesen življenja Videospot dneva Dokumentarna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

21. septembra 2017

Sobota,

22. septembra

6.00 7.00 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 23.10 0.55 1.25 1.50

6.30 7.00 7.05 7.10 7.15 7.35 7.50 7.55 8.20 9.05 9.50 11.00 11.50 13.55 14.20 15.00 18.00 18.55 19.45 20.05 21.55 23.25 0.45 1.45 4.15

Kultura, odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Čudovita Japonska, nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Referendum 2017 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava Duhovni utrip Profil Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2017 Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Ptuj 2017: 48. festival narodnozabavne glasbe Slovenije, 2. del, odd. TV Maribor Na lepše Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Življenje je sladko, ang. film Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živalia, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, risana nan.

Traktor Tom, ris.

Niko, ris.

Bine: Raziskovanje Slovenski vodni krog: Gruberjev prekop, dok. nan.

Sledi: dr. Franc Kovačič (1867– 1939), dok. odd. TV Maribor Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka mlajših članov, prenos iz Bergna Halo TV Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kviz Mulčki, ris.

Ure na metroju, fr. film Kdo bi vedel, zabavni kviz Polnočni klub: Kje ste kadri, kje inženirji?

Glasbeni spoti Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka mlajših članov, posnetek iz Bergna Zabavni kanal, glasbeni spoti

23. septembra

7.00 7.05 7.30 7.50 8.10 8.15 8.40 8.45 9.10 9.20 10.05 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.15 15.05 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.45 22.50 23.20 1.05 1.30 2.25

6.30 7.00 9.15 10.20 11.00 12.10 12.55 13.25 14.20 15.00 17.35 18.05 18.55 19.30 20.05 21.55 22.45 0.05 1.15 3.15

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 23.10 0.55 3.10 3.45

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 00.05 00.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji, risanka TV prodaja Mentalist, 6. sez., 20. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 12. del TV prodaja Gorski zdravnik, 5. sez., 2. del TV prodaja Naša mala klinika, 6. sez., 17. del Gospodarica zlata, 1. sez., 1. del Resnične ljubezni, 1. sez., 13. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 5. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 14. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Jaz, jaz in jaz, ameriški film Železničar, avstralski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2508. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio 2017 (5) Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Regionalne novice 3 Mediafest Plitvice, 4. del Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.45 7.50 8.05 8.55 9.25 9.50 10.05 11.10 12.10 12.45 13.00 13.35 15.20 17.55 18.55 18.58 20.00 21.20 21.35 23.25 2.00

08.25 08.55 09.00 09.40 10.05 10.10 11.10 12.45 13.10 15.30 15.55 17.10 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 21.55 23.25 23.50 00.15

Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter Biba se giba, risana nan.

Kljukec s strehe, risana nan.

Studio kriškraš: Glasbeni ropot, odd. za otroke Vetrnica: Slonov trobec Ribič Pepe, odd. za otroke Mulčki, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Mulčki, ris.

Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz Infodrom: Otroški poročevalci 2 V svojem ritmu: Funk, glasbenodok. ser. za mlade Ženske morja, korejska dok. odd., 2016 Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ambienti Odstrta mesta: Neapelj, brit. dok. ser.

DNK – Družina Na Kavču: družina Kljun Poročila ob petih, šport, vreme Aktiviran očka, dokumentarni film Taksi, kviz z Jožetom Z vrta na mizo Ozare Kalimero, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Lepo je deliti, dobrodelni koncert Rdečega križa Slovenije Pogrešani dekleti, brit. nad.

Poročila, šport, vreme Podočnik, grški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

24. septembra

7.00 7.00 7.25 7.30 7.35 7.40 7.45 7.55 8.00 8.05 8.15 8.25 8.40 8.50 9.05 9.10 9.25 9.45 10.00 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.10 16.45 17.00 17.20 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.20 22.55 23.05 23.15

10 domačih Najboljše jutro Dober dan Na lepše Čudovita Japonska, jap. nan.

10 domačih Čarokuhinja pri atu: Dravska dolina Polmesec nad planikami, dok. film Rally: ECOnova Rally Avstrija Nemčija Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (Ž), vključitev v prenos iz Bergna Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o nogometu Hišica v preriji, am. nad.

V ritmu volovske vprege, dok. feljton V svojem ritmu: Funk, glasbenodok. ser. za mlade Iluzionist, am.-češki film Zvezdana: Mantak Chia Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert Glasbeni spoti Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (Ž), posnetek iz Bergna Zabavni kanal, glasbeni spoti

0.15 0.40 1.35

24UR, pon.

OTO čira čara Oddbods, risanka Telebajski, risanka Robocar Poli I., risanka Smrkci, risanka Shopkinsi, risanka Čebelica Maja, risanka Tačke na patrulji, risanka Ben 10, risanka Beyblade, risanka TV prodaja Jaz sem Luna, 77. del Jaz sem Luna, 78. del Ana kuha TV prodaja Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo, angleška serija Jaz, jaz in jaz (More of Me), ameriški film Petelinji zajtrk, slovenski film Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Dan najlepših sanj Avto karaoke Najbolj jezen človek v Brooklynu, ameriški film Dežela senc (Shadowlands), angleški film Zvoki noči

5.05

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Pikin studio 1 Ustvarjalne iskrice (211) Napovedujemo Popotniške razglednice: Indonezija Media fest Plitvice, ponovitev 4. dela Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, Ognjeni muzikanti, ans. Šaljivci Jesen življenja, skupina Vingosi Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2509. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Fantje, srečno! Koncert ob 45 letnici ŠFD Koleda Jutranji pogovori Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (5) Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

7.00 7.15 8.15 9.10 9.50 10.35 12.20 13.30 17.10 18.10 19.05 19.30 19.50 20.00 20.55 21.25 22.15 23.10 0.40 1.40

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.40 7.45 8.00 8.50 9.15 9.40 10.10 10.25 11.30 12.35 13.10 13.25 14.05 15.00 17.20 17.35 18.55 18.58 20.00 23.00 1.20

Živ žav Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Vse najboljše za rojstni dan, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Niko, ris.

Vse najboljše za rojstni dan, ris. Čarli in Lola, ris.

Dinotačke, ris.

Leonardo, ris.

Kalimero, ris.

Vila Mila, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Kljukec s strehe, risana nan.

Bacek Jon, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Nabriti detektivi, nem.otroška nan.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Ozare Obzorja duha: Priprava na sinodo mladih Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Ptuj 2017: 48. festival narodnozabavne glasbe Slovenije, 2. del, odd. TV Maribor Plačilni dan, am. film Luči velemesta, am. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert, 2. del Koyaa - Roža, kratki animirani film Dinotačke: Kar smo hoteli pojesti, ris.

Vreme Dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad.

Pappenstory, štorija o slov. amaterskem gledališču SAG Trst, dok.

Odmevi - posebni Šport Vreme Za lahko noč: Gaudeamus gala baletni koncert DBUS Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, šport, vreme Info-kanal

Duhovni utrip Glasbena matineja: Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Yi-Chen Lin (A.Dvořák, Simfonija št. 9 v e-molu) Koda, izob. odd.

Aktiviran očka, dok. film Hišica v preriji, am. nad. Čudovita Japonska, jap. nan. Čez planke: Madžarska Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (M), prenos iz Bergna Hišica v preriji, am. nad.

Ama Dablam, izsanjane sanje, dok. film z opisom za slepe in slabovidne City folk: Amsterdam, dok. odd.

Z glasbo in s plesom: 60 let Otroškega pevskega zbora RTVS Žrebanje Lota Odstrta mesta: Benetke, brit. dok. ser.

Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Popravljena krivica, am. nad.

Anno Domini, am. nad.

Zadnji udarec kladiva, fran. film Glasbeni spoti Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (M), posnetek iz Bergna Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Oddbods, risanka Telebajski (New Teletubbies), risanka Robocar Poli I., risanka Smrkci, risanka Shopkinsi, risanka Čebelica Maja, risanka Tačke na patrulji, risanka Ben 10, risanka Ninjago mojstri Spinjitzu, risanka Beyblade, risanka TV prodaja Jaz sem Luna, 79. del Jaz sem Luna, 80. del Ana kuha TV prodaja Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo, angleška serija Ženska džungla, 1. sez., 1. del Ločitev po francosko, ameriški film Avto karaoke, pon.

Dan najlepših sanj, pon.

24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Ločitev po francosko, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Pikin studio 3 09.40 Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo pisalno mizo 10.00 2508. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2509. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Ob prazniku MO Velenje, pogovor z županom Bojanom Kontičem 11.50 Po Slakovi poti 2016, 2. del 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori (1) 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 4 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Kvintet Dori, ans. Šepet 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Nera, Imperij 22.20 Dober večer, gospod predsednik: Janez Janša, predsednik SDS 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23.45 Videostrani, obvestila

Torek,

25. septembra

6.10 7.00 10.15 10.45 11.15 12.05 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55

16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.35 0.15 0.40 1.05 2.00

6.30 7.00 7.05 7.10 7.15 7.35 7.50 7.55 8.00 8.20 9.05 10.15 11.05 13.30 14.20 15.30 16.00 16.35 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.55 23.10 1.05

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.20 2.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

Zrcalo tedna Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas! Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum Osmi dan Dober dan, Koroška Firbcologi, odd. za otroke Z glasbo in s plesom: 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: KGB Maribor, GŠ Rakovnik, GŠ Škofja Loka Profil: Igor Pison Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Pop rock, glasbeno-dok. ser. za mlade Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetni raj: 20. Festival slovenskega filma Glasbeni večer: M. Lazar: Koncert za kvartet saksofonov in orkester št. 2 Profil: Igor Pison Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, risana nan.

Traktor Tom, ris.

Niko, ris.

Hrček Miha, ris.

Sprehodi v naravo: Jabolka in listi za Adama in Evo Slovenski vodni krog: Brestanica, dok. nan.

Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Polnočni klub: Kje ste kadri, kje inženirji?

Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg, reportaža iz Lipice Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Studio kriškraš: Glasbeni ropot, odd. za otroke Nagelj, jap. nad. Čez planke: Mit o kralju Matjažu Kjer bom doma, avstral. nad.

Goljufija, danska nad.

Sol zemlje, fr.-brazilski dok. film Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Mentalist, 6. sez., 21. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 13. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 1. del TV prodaja Gorski zdravnik, 5. sez., 3. del TV prodaja Naša mala klinika, 6. sez., 18. del Gospodarica zlata, 1. sez., 2. del Resnične ljubezni, 1. sez., 14. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 5. sez., 4. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 14. del Kmetija Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 11. del Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 14. del Grimm, 3. sez., 13. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2509. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop Corn: Nera, Imperij Napovedujemo Pikin studio 2017 (6) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj Regionalne novice Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori (2) Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

26. septembra

5.45 5.50 7.00 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.35 15.55 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 23.10 1.15 1.40 2.05 3.00

6.30 7.00 7.05 7.10 7.15 7.35 7.50 7.55 8.00 8.05 8.15 8.30 9.15 9.45 10.50 12.15 13.25 15.45 16.25 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 20.55 21.25 22.25 0.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Obzorja duha: Priprava na sinodo mladih Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Kino Fokus Kanape, odd. TV Lendava Studio kriškraš: Glasbeni ropot, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Poldi, ris.

Niko, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Broadchurch (III.), britanska nad.

Erdogan – izvoljeni sultan, fr. dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pričevalci: Virgil Gomizelj, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, risana nan.

Traktor Tom, ris.

Niko, ris.

Hrček Miha, ris.

Martina in ptičje strašilo: Računi Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter, 1. del Moja draga teža, kratki dok. film Slovenski vodni krog: Učja, dok. nan.

Village Folk: Robi&Alex, dok. ser.

Ris, kralj gozdov, dok. film Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Čarokuhinja pri atu: Dolenjska Hišica v prerij, am. nad.

Halo TV Iz popotne torbe: Skrb za planet, odd. za otroke Nagelj, jap. nad. Človeški laboratorij, brit. dok. ser.

Prava ideja: Anita Lozar in Matej Pelicon, Pivovarna Pelicon Kjer bom doma, avstral. nad.

Vera, brit. miniser.

Glasbeni spoti, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00

24UR, pon.

OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Mentalist, 6. sez., 22. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 14. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 2. del TV prodaja Gorski zdravnik, 5. sez., 4. del TV prodaja Naša mala klinika, 6. sez., 19. del Gospodarica zlata, 1. sez., 3. del Resnične ljubezni, 1. sez., 15. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 5. sez., 5. del 24UR vreme 24UR UEFA Liga prvakov: Sevilla Maribor, prenos 22.55 24UR zvečer 23.30 Policijska družina, 5. sez., 12. del 0.25 Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 15. del 1.20 Grimm, 3. sez., 14. del 2.15 24UR zvečer, pon.

2.50 Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 20.55 21.55 22.55 23.25

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Popotniške razglednice: Indonezija Napovedujemo Pikin studio 2017 (7) Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2510. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Dleskovec Napovedujemo 120 let PGD Velenje, dokumentarni zapis Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

27. septembra

5.45 7.00 11.15 11.50 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.35 21.55 22.00 22.55 23.55 0.45 1.10 1.35 2.25

6.30 7.00 7.05 7.10 7.15 7.35 7.50 7.55 8.25 8.55 9.40 10.15 11.00 12.10 14.30 15.30 17.00 18.00 19.00 19.30 19.50 20.05 20.05 20.40 20.50 20.55 21.10 22.10 23.15 0.30

6.00 7.00 7.01 7.15 7.30 7.40 8.05 8.30 8.45 9.40 10.10 11.10 11.25 13.20 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.30 11.55 12.15 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.05 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.10 23.10 23.40

Kultura, odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Umetni raj: 20. Festival slov. filma Čudovita Japonska, jap. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Tone Kregar Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dinotačke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Takšna pač je, nem.-am. film Meje, kratki dok. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet: Vzgojni načrt Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Minka, ris.

Svet živali, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Biba se giba, risana nan.

Traktor Tom, ris.

Vila Mila, ris.

Studio Kriškraš: Dedki in babice Kanape, odd. TV Lendava Slovenski vodni krog: Kučnica, dok. nan.

10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Lepo je deliti, dobrodelni koncert Rdečega križa Slovenije Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Firbcologi, odd. za otroke Nagelj, jap. nad. Žrebanje Lota Na utrip srca Romantik po duši, dirigent in pianist Igor Švara Poletje z baletom, Mednarodni poletni baletni seminar Danc's – Piran Moj klasični hit: Robert Friškovec G. Bizet, odlomki iz opere Carmen Kjer bom doma, avstral. nad.

Svetovi Philipa K. Dicka, fran. dok. odd.

Gverilci, slovenski TV-film Glasbeni spoti, zabavni kanal

24UR, pon.

OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Maša in medved, risanka Winx klub (Winx Club), risanka Mary-Kate in Ashley: V akciji (Mary-Kate and Ashley: In Action), risanka TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 15. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 3. del TV prodaja Gorski zdravnik, 5. sez., 5. del TV prodaja Naša mala klinika, 7. sez., 1. del Gospodarica zlata, 1. sez., 4. del Resnične ljubezni, 1. sez., 16. del 24UR popoldne Gorski zdravnik, 5. sez., 6. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 1. sez., 15. del Kmetija 24UR zvečer Policijska družina, 5. sez., 13. del Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 16. del Grimm, 3. sez., 15. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2510. VTV magazin Kultura, informativna oddaja 120 let PGD Velenje, dokumentarni zapis Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Župan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (212) Žogarija, Ljubljana Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje, Hujšajmo zdravo Regionalne novice Pop Corn Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 21

MACOMBER, Debbie: SvetilniĹĄka ulica 16 od - Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman Cedar Cove je majhno obmorsko mesto, kjer Ĺživljenje poteka bolj ali manj po ustaljenih tirnicah. Olivia Lockhart je sodnica v tem mestu. Po smrti sina in propadlem zakonu se ji je uspelo ponovno postaviti na noge. V veliko pomoÄ? ji je mama Charlotte, ki se rada dobronamerno vmeĹĄava v tuje zadeve. Ima ĹĄe hÄ?er Justin, ki jo je smrt brata dvojÄ?ka zelo prizadela. Olivio zelo skrbi

srÄ?ek, kar pomeni "Ĺ e naprej se trudi." In teh srÄ?kov ima polno. Pa tako si Ĺželi zvezdice, ker zvezdice so za pravilno prebrane besede in razloÄ?no izgovorjavo. Neko soboto pa Zoja z mamico obiĹĄÄ?e knjiĹžnico.

KnjiĹžniÄ?arka jo odpelje k velikemu belemu kuĹžku. Belka je prelepa, kot velik sneĹžno bel polarni medo. Zoja ji zaÄ?ne brati. Sprva bojeÄ?e, vse Ä?rke pomeĹĄa in besed nikakor ne izgovori prav. Nato pa pogleda Belko in ona se ji zazre naravnost v oÄ?i. Nobenega posmehovanja. Belke prav niÄ? ne moti, kadar se Zoja zmoti.

BOYNE, John: DeÄ?ek na vrhu gore ml – Mladina/ M – Leposlovje od 13. leta dalje Zgodba se zaÄ?ne leta 1935. Pierrot s sedmimi leti postane sirota. OÄ?e, Nemec, je naredil samomor, mama, Francozinja, pa je zbolela in umrla. Tako mora zapustiti svoj dom v Parizu in se preseliti k teti Beatrix, ki vodi gospodinjstvo v premoĹžni hiĹĄi na vrhu

Igranje priljubljenih iger s kartami

VELENJE

Sobota, 23. september

ÄŒetrtek, 21. september 9.00 9.00 18.30 9.30 9.30 in 11.30 10.00 11.00 13.00 14.00 15.30 19.00

19.19

Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljĹĄega poÄ?utja, predavanje in delavnica TRC Jezero Dogajanja v Pikini deĹželi Glasbena ĹĄola Velenje NajlepĹĄe darilo, lutkovna predstava za otroke Dom kulture Velenje, velika dvorana Erazem in potepuh, gledaliĹĄka predstava za otroke Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem, sprostitvena delavnica Ljudska univerza Velenje Medgeneracijske ustvarjalnice, roĹže iz krep papirja Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma, slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starĹĄevstva – vedenje otrok v javnosti, delavnica Ljudska univerza Velenje Ĺ ahiranje Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana VeÄ?er prijateljstva Velenje – Sarajevo KnjiĹžnica Velenje, domoznansko razstaviĹĄÄ?e Velenjski petorÄ?ki: odprtje razstave Senke KarlovÄ?ec

Petek, 22. september 8.30

za hÄ?erko, ker je v razmerju z veliko starejĹĄim izbrancem in ni Ä?lovek, ki bi jo lahko omehÄ?al. Pri svojem delu sodnice je izbrala nenavadno sodbo. Cecilia in Ian Randal sta odloÄ?ila za loÄ?itev. Kmalu po prvem sreÄ?anju je Cecilia zanosila in prepriÄ?ana sta bila, da je njuna ljubezen trdna. A ko se njuna hÄ?i prehitro rodi in umre, se zanju vse konÄ?a. Sodnica jima loÄ?itev ne odobri, saj meni, da se nista dovolj potrudila, da bi njun zakon uspel. Tukaj je ĹĄe Olivijina najboljĹĄa prijateljica Grace, ki ima tudi sama velike teĹžave. Njen moĹž je vedno slabe volje in ne kaĹže nobenega zanimanja za njun zakon. Nekega dne moĹž izgine ‌ Roman SvetilniĹĄka ulica 16 je prvi iz zbirke Cedar Cove.

gore, kjer je domovanje Adolfa Hitlerja in Eve Braun. Hitler deÄ?ka vzame pod svoje okrilje in Mali Pierrot postane Pieter in pripadnik Hitlerjugenda. Sedaj se deÄ?ek znajde v novem svetu, polno nasilja, skrivnosti in izdaj. ZagreĹĄil je zloÄ?ine in prizadel ljudi, ki so ga imeli radi. Pieter si dovoli obÄ?utno preveÄ?. Zaradi njega mora umreti tudi teta Beatrix, ki ga je vzela k sebi. Po vojni se zave, kaj je kot otrok in mlad fant pravzaprav poÄ?el.

BILBAN, Tina: 50 abstraktnih izumov LAZAR, Allan: 101 ml – Mladina / 0 – SploĹĄno najvplivnejĹĄa Ob besedi izum najprej pomislimo na praktiÄ?en izum, ki ga lahko primemo v roke, da oseba, ki ni nikoli bi si olajĹĄali Ĺživljenje, npr. tako so izumili kolo, papir, raÄ?unalnik, likalnik ‌ A ĹĄe Ĺživela bolj kot konkretni izumi naĹĄ svet in naĹĄe Ĺživljenje doloÄ?ajo in usmerjajo abstraktni izumi. Izumi, ki jih uporabljamo, da z njimi opisujemo svet, ga poskuĹĄamo razumeti in o njem pripovedujemo drugim. Avtorica predstavlja temeljne koncepte, ki jih vsakodnevno uporabljamo za opisovanje in razumevanje sveta, a jih le redko zares razumemo. Abstraktni izumi ne obstajajo v zunanjem svetu, a brez njih pravzaprav ni naĹĄega sveta. Gre za izume, ki smo si jih izmislili, da bi lahko uredili, razumeli in opisali svet: npr. abstraktni izum Ä?asa, vesolja, evolucije, trga, dobrega ... Knjigo je z ilustracijami opremil Ivan Mitrevski, ki mu tematika kot filozofu ter priznanemu striparju in ilustratorju ĹĄe posebej ustreza.

PAPP, Lisa: Zoja in Belka ml – Mladina/C-Sz – Slikanica v zabojniku Zoja ne mara brati. Še posebej ne na glas.

Ko v razredu bere in se kdaj zmoti, se ji drugi posmehujejo. Od uÄ?iteljice nikoli ne dobi zvezdice. Niti smeĹĄka. Namesto tega dobi

www.radiovelenje.com

21

PRIREDITVE

21. septembra 2017

od – Odrasli / 791 – Filmi V televizijske, knjiĹževne in filmske like verjamemo tako moÄ?no, da jih obravnavamo kot pomembne osebe v svojem Ĺživljenju.

Videti moramo zadnjo epizodo vsake sezone, v vrsti Ä?akamo na vstopnice najnovejĹĄega filma. Legende, miti, gledaliĹĄÄ?e, risanke. S temi liki se istovetimo, tudi Ä?e je zgodba stara Ĺže tisoÄ?e let. SkuĹĄamo posnemati veliÄ?ino herojev in se uÄ?iti iz napak tragiÄ?nih osebnosti. Mnoge izmiĹĄljene zgodbe nam pomagajo, da smo laĹžje kos resniÄ?nosti. IzmiĹĄljene zgodbe nas uÄ?ijo o svetu. Nekatere zgodbe tako navdihnejo, da gredo spreminjat svet. Ali bi Aleksander Veliki poskusil osvojiti svet, Ä?e ne bi sliĹĄal zgodbe o trojanski vojni? Ali bi brata Wright brez zgleda Ikara in Dedala, ki sta prva poletela, zgradila prvo letalo? V tej zbirki so nanizali nekatere od najvplivnejĹĄih izmiĹĄljenih oseb. Med njimi so: Miki MiĹĄka, ki se ni nikoli bal sanjati; James Bond, privlaÄ?en in skrivnosten vohun; Sveti Valentin, nesreÄ?nik, ki so mu odvzeli status svetnika in seveda Barbika, plastiÄ?na super bejba, ki je z nedosegljivimi merili lepote postala zgled milijonom deklic po vsem svetu. đ&#x;”˛

AS

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Rudarska cesta Velenje Dan brez avtomobila, ob Evropskem tednu mobilnosti 9.00 TRC Jezero 18.30 Dogajanja v Pikini deĹželi 9.30 Glasbena ĹĄola Velenje Pika praznuje rojstni dan, plesna predstava za otroke 9.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Glasbena hiĹĄa, otroĹĄka opera 10.00 Ljudska univerza Velenje Uporaba pametnih telefonov, delavnica 15.30 Ljudska univerza Velenje

Razstava Velenjski petorÄ?ki Velenje, 21. septembra – Nocoj ob 19.19 bodo v Mestni knjiĹžnici Velenje odprli razstavo Velenjski petroÄ?ki. Avtorica razstava Senka KarlovÄ?ec je zbrala arhivsko in dokumentarno gradivo, s katerim so predstavljeni petorÄ?ki kot arhitekturno delo, ki je bilo v 50. letih 20. stoletja socialno-politiÄ?en doseĹžek. Razstavo bo v domoznanskem razstaviĹĄÄ?u odprla predsednica mestne Ä?etrti Desni breg Jelka Sever – ÄŒasl.

Na ogled bo do 30. novembra. đ&#x;”˛

bĹĄ

Usnjarstvo na Slovenskem Ĺ oĹĄtanj, 25. septembra – V ponedeljek se bo ob 9. uri v Muzeju usnjarstva na Slovenskem zaÄ?el Ĺže ĹĄesti simpozij Usnjarstvo na

KINGSMAN: ZLATI KROG Kingsman: The Golden Circle, akcijska avantura, 141 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Matthew Vaughn Igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Taron Egerton, Mark Strong, Halle Berry, Sir Elton John, Channing Tatum Petek, 22. 8., ob 18.00 Sobota, 23. 8., ob 20.00 Nedelja, 24. 8., ob 20.15

VIKTORIJA IN ABDUL Victoria and Abdul, biografska drama, 112 minut (VB, ZDA) ReĹžija: Stephen Frears

7.00 9.00

9.00 9.00 10.00 18.30 10.00 11.00 13.30 17.00

19.00

19.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Velenjska plaĹža Pikina mini avantura, druĹžinska rekreacijska pustolovĹĄÄ?ina za zlato piko StreliĹĄÄ?e strelskega druĹĄtva DoliÄ?

Invalid Slovenije v streljanju z zraÄ?no puĹĄko TRC Jezero, Ä?olnarna Pikin jadralna regata za zlato Piko TRC Jezero Pikin dan, najbolj Ĺživahen dan Pikinega festivala TRC Jezero Pikin BazArt, umetniĹĄka trĹžnica Lago Caffe, Camping Jezero Flamenco delavnica za zaÄ?etnike ParkiriĹĄÄ?e pri Muzeju premogovniĹĄtva Gasilsko tekmovanje za zlato piko TRC Jezero ZakljuÄ?na slovesnost 28. Pikinega festivala, podelitev priznanj in nastop RibiÄ?a Pepeta Velenjski grad Ciganska noÄ?, predstavitev romske kulture z glasbeniki, folkloristi, umetniki Lago Caffe, Camping Jezero El Flamenco?, dogodek za ljubitelje flamenca

Nedelja, 24. september

13.30 17.00

17.00 18.00 18.00 19.00

Sreda, 27. september 9.00 16.00 16.30 18.00

19.00

10.30 Kino Velenje Pikin kino: Novi mulc, mladinska komedija 10.30 Kino Velenje Pikin kino: Jaz, baraba 3, Sinhronizirana animirana akcijska avantura

Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a niÄ? namesto vas; pogovorne urice DruĹĄtvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega Ĺživljenjskega sloga, delavnica Ljudska univerza Velenje Osvoboditev Ĺženskosti skozi ples, plesno druĹženje Vila Bianca Soustvarjamo univerzo za III. Ĺživljenjsko obdobje, letna konferenca Velenjski grad Predstavitveni veÄ?er Srbsko kulturno umetniĹĄkega druĹĄtva Velenje

Nedelja, 24. september 8.30

Zbirno mesto: sedlo Honec (odcep za Sv. KriŞ na cesti Savinek – Luka Dan Smrekovca, tradicionalni pohod na Smrekovec 13.00 Gaberke Pohod po Gaberťki poti 16.00 Gaberke Gobarska razstava

Ponedeljek, 25. september 9.00

Muzej usnjarstva na Slovenskem Simpozij Usnjarstvo na Slovenskem

Torek, 26. september 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Kdaj in zakaj se odloÄ?iti za solno terapijo?

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 22. september 17.00 Prireditveni prostor pod kozolcem pri Mladinskem centru Piknik Fan cluba Ane Drev 20.00 Prireditveni prostor pri gradu Packenstein (v primeru slabega vremena v kulturnem domu) Koncert Ditke in Ferija LainĹĄÄ?ka

Nedelja, 24. september 14.00 Zborno mesto VinotoÄ? PrimoĹžiÄ?

Prireditev "Vino in kulinarika"

Sreda, 27. september 17.00 MC Ĺ martno ob Paki Igranje namiznega tenisa in hoja po vrvi ÂťslacklineÂŤ

Lunine mene

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 21. september

Ponedeljek, 25. september

17.00 Gasilski dom Gaberke Dan odprtih vrat PGD Gaberke

9.00

Muzej usnjarstva na slovenskem v Ĺ oĹĄtanju Znanstveni simpozij o usnjarstvu na Slovenskem 10.00 Ljudska univerza Velenje ZaÄ?etne raÄ?unalniĹĄke delavnice

Sobota, 23. september 9.00

Trg svobode Ĺ mihelov sejem 20.00 DruĹžmirsko jezero (od zapornice pri RibiĹĄki koÄ?i dalje) Praznik luÄ?i

Torek, 26. september 8.00

10.00

Velenje 23. seja Sveta Mestne obÄ?ine Velenje Ljudska univerza Velenje ItalijanĹĄÄ?ina ob kavi, sproĹĄÄ?eno uÄ?enje italijanskega jezika Ljudska univerza Velenje OtroĹĄke ustvarjalnice Velenjski grad Voden ogled po razstavi maket bojnih ladij iz zbirke Vladimirja Koruna Vila RoĹžle Torkova peta: Pogovarjaj se z mano Velenjski grad Odprtje razstave Rog izobilja Vila Bianca Ĺ˝upanov sprejem za zlate maturante Galerija Velenje Na klepetu z Lilo Prap

Sejna dvorana Mestne obÄ?ine

Slovenskem. Na znanstvenem simpoziju bodo predavatelji z referati predstavljali kulturno dediĹĄÄ?ino s podroÄ?ja usnjarstva in z njim povezanih panog iz vse Slovenije. V sklopu simpozija bodo ob 13. uri na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju odprli priloĹžnostno razstavo ob prazniku ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, s katero bodo spomnili na nekaj znanih ĹĄoĹĄtanjskih obrazov iz bolj ali manj oddaljene preteklosti, pa tudi takih, ki jih v Ĺ oĹĄtanju ĹĄe lahko sreÄ?amo. đ&#x;”˛

BuÄ?e in jesensko cvetje Mozirje – Od 23. septembra do 8. oktobra bo EkoloĹĄko hortikulturno druĹĄtvo Mozirje pripravilo ĹĄe zadnjo letoĹĄnjo razstavo v Mozirskem gaju – razstavo buÄ? in jesenskega cvetja. Tudi le-

Igrajo: Judi Dench, Ali Fazal, Adeel Akhtar, Simon Callow, Michael Gambon, Eddie Izzard, Ruth McCabe Petek, 22. 9., ob 20.30 Nedelja, 24. 9., ob 18.00

CARRIE PILBY KomiÄ?na drama, 100 minut (Finska, NemÄ?ija) ReĹžija: Aki Kaurismäki Igrajo: Ville Virtanen, Kati Outinen, Sherwan Haji, Tommi Korpela, Mirja Oksanen, Niroz Haji Petek, 22. 9., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 24. 9., ob 19.00 – mala dvor.

28. septembra, ob 4:53, prvi krajec

toĹĄnjo, 7. po vrsti, bo popestrilo drĹžavno tekmovanje za najteĹžjo buÄ?o prvi dan razstave (v soboto ob 11. uri).

Darko Bele, predsednik omenjenega druĹĄtva, je povedal, da so pripeljali blizu 5 ton buÄ? razliÄ?nih vrst (okrasnih in jedilnih) in jih razporedili po celem parku ter jih okrasili z jesenskim cvetjem, predvsem veÄ? vrstami koruze in ostalimi barvitimi rastlinami za ta letni Ä?as. Tudi gredice v parku so Ĺže ÂťodeliÂŤ z jesensko-zimskimi rastlinami. ÂťLetina buÄ? je sicer dobra, Ä?eprav tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo tekmovalnih buÄ?, toĹžijo, da je suĹĄa naredila svoje. DrĹžavnega rekorda, ki znaĹĄa 697 kilogramov (toliko je doslej tehtala najteĹžja buÄ?a lastnika Janka LovĹĄeta iz Trebnjega), pravijo, ne bodo presegli. Sicer pa na tekmovanju priÄ?akujejo blizu 20 tekmovalcev. đ&#x;”˛

tp

JAZ, BARABA 3 Despicable Me 3, animirana akcijska avantura, 90 minut (ZDA) ReŞija: Pierre Coffin, Kyle Balda, Eric Guillon. Slovenski glasovi: MatevŞ Mueller, Jernej Kuntner, Iva Krajnc Bagola, Julija Golob, Vita Suhadolc in Maťa Tiselj, Sobota, 23. 9., ob 18.00 – 3D Nedelja, 24. 9., ob 16.00 – Pikin kino Ponedeljek, 25. 9., ob 18.00 – 3D

NOVI MULC Le nouveau, mladinska komedija, 80 minut (Francija) ReĹžija: Rudi Rosenberg

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 21.9. BiotrĹžnica • Petek, 22.9. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 24.9. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – V ĹĄoli je lepo, ker igramo se lahko • 24.9.2017 ob 13. uri na osrednjem prostoru - PRAVLJICA O ZLATI ROĹ˝I v izvedbi Glasbenega gledaliĹĄÄ?a Melite Osojnik • Preizkusite se v spretnostni voĹžnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkiriĹĄÄ?u: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

prireditve tudi na

www.nascas.si

Igrajo: RÊphaÍl Ghrenassia, Joshua Raccah, GÊraldine Martineau Petek, 22. 9., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 23. 9., ob 19.00 – mala dvor.

Nedelja, 24. 9., ob 10.30 – Pikin kino

KVADRAT The Square, komiÄ?na drama, 142 minut (Ĺ vedska, NemÄ?ija, Francija, Danska) ReĹžija: Ruben Ă–stlund Igrajo: Claes Bang, Elisabeth Moss, Dominic West, Terry Notary, Christopher Laessø Ponedeljek, 25. 9., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

21. septembra 2017

Nagradna križanka »Kemična čistilnica Polak«

RADIO VELENJE

KEMIČNO ČIŠČENJE Polak Marijana, s. p.

Koroška 44 3320 Velenje Tel.: 03/ 587 50 00

Zdravniški nasveti, gost: asist. mag.

Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, predstojnik Ginekološkoporodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Tema: preventivni ginekološki pregledi in njihov pomen

Delovni čas: ponedeljek, četrtek: 8.00 – 17.00 torek, sreda, petek: 8.00 – 15.00 sobota: zaprto

DOLGOLETNE IZKUŠNJE Kakovostno čiščenje: vseh vrst OBLAČIL, ODDEJ, MERINO POSTELJNINE. Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. oktobra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Kemična čistilnica Polak«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade (čiščenje v vrednosti 30 evrov). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.

ČETRTEK, 21. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 22. septembra

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 23. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 24. septembra

Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 7. septembra 2017, so:

PROD A MEH JA KMETI A J 041 8 NIZACIJE SKE 13 94 9

• Herman Majerič, Gaberke 233, 3325 Šoštanj (mobilni telefon); • Ivan Pritržnik, Šaleška 2 b, 3320 Velenje (majica); • Terezija Vrabič, Studence 31 b, 3310 Žalec (majica).

Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL IPHONE

Slike so simbolne. Cene veljajo do odprodaje zalog.

JABOLKA SADJARSTVA TURN! ELSTAR, GALA Tudi v kmetijskih trgovinah!

6,00 € /5 kg

STISKANJE JABOLK 0,18 €/L PASTERIZACIJA 0,31 €/L SUŠILEC SADJA

STEKLENICA JUICE, 1 L KOZARCI ZA MED, 720 ml 0,50 € 10 kom/3,40 € /kom

38,30 €

Z vami in za vas!

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 25. septembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 26. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 27. septembra

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

KONCENTRACIJE OZONA

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 11. do 17. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.

V tednu od 11. do 17. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 11. do 17. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

21. septembra 2017

mali OGLASI

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

IŠČEM SOPLESALKO, starejšo, resno, za vadbo družabnih plesov.

Gsm: 040 306 497

NEPREMIČNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvosta-

novanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov.

Gsm: 040 677 046.

PARCELA zazidljiva na odličnem kraju v Šentilju pri Velenju se prodaja. Leži na razglednem kraju na sončni legi, popolnoma ravna, ob asfaltni cesti, drugi priključki so pogodbeno izgovorjeni s sosednje soležne parcele. Kvadratna oblika v velikosti 410 m². Cena: 20.100 evrov.

Gsm: 041 355 416.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

GROZDJE belo in rdeče za prešanje, prodam. Gsm: 031 895 869.

BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 45 in 40 EUR/m3.

Gsm: 041 668 880 INOX sode, kuhinjo in vitrino, prodam. Nekaj pohištva pa podarim.

Gsm: 041 923 954.

JBL Ti1000, zvočniki, s stojali, prodam. Cena: 540 €. Gsm: 041 692 995

Za naročnike do 8 številk zastonj!

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. 9. - 24. 9. – Andreja KUMER PRISLAN, dr. dent. med.

STORITEV, KI SO INDIVIDUALNO PRILAGOJENE POTREBAM VSAKEGA POSAMEZNEGA POSLOVNEGA UPORABNIKA.

Še več, še boljši! Za vas smo prenovili našo ponudbo.

Več informacij o naših prenovljenih paketih poiščite na spletu ali pa se obrnite na našo prijazno prodajno službo: W www.mega-m.si T 03 777 00 77 E prodaja@mega-m.si

• Prodaja, hiša, samostojna: ŠKALE, HRASTOVEC, 219,5 m2, adaptirana l. 2006, 557 m2 zemljišča, EI iv izd.

Cena: 120.000 €

Komunalno podjetje Velenje

• • •

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

Dežurna

ŠTEVILKA

SMRTI

Ni bilo smrti za objavo.

POROKE •

•

•

CREPULJA DARIJO, Ryffstrasse 22, Che Bassel in PETKOVIĆ DIANA, Smetanova ulica 68 A, MARIBOR; KOREN ROLANDO, Kosovelova ulica 2 d, VELENJE in KORTNIK LUCIJA, Kosovelova ulica 2d, Velenje ; KOTNIK SAMO, Ravne 50, Šoštanj in SKAZA VESNA, , Ravne 50, Šoštanj

V tihem jutru 7. septembra se je za vedno ustavilo plemenito srce naše ljube mame, stare mame, prababice in tašče

GELCE GUČEK

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

• •

Upravna enota Velenje

ZAHVALA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

mali OGLASI

w w w. k p - v e l e n j e . s i

SVET JAVNEGA ZAVODA MLADINSKI CENTER Šmartno ob Paki

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

nadja@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

3. 5 1924 – 7. 9. 2017 Je čas, ki da, je čas, ki vzame.

Pravijo, je čas, ki celi rane.

In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.

MEGATEL NUDI CELOVIT NABOR IN PODPORO TELEKOMUNIKACIJSKIH

GIBANJE prebivalstva

14.00, telefon 898-1880.

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

POVEŽITE SE Z NAMI

RAZNO

03 898 17 50 | press@nascas.si

Postanite naročnik

• Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, KONOVO, 227,9 m2, zgrajena l. 1981, 2.000 m2 zemljišča, EI iv izd.

Cena: 149.000 €

Svet Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki na podlagi 32. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 15. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Mladinski center Šmartno (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 29/2014) ter 16. člena Statuta Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki z dne 24.10.2014 ter sklepa 15. seje Sveta Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki z dne 30. 8. 2017

objavlja javni razpis za imenovanje

direktorja Javnega zavoda

Mladinski center Šmartno ob Paki Celotno besedilo razpisa z razpisnimi pogoji je objavljeno na spletni strani Mladinskega centra Šmartno ob Paki (mcsmartnoobpaki.si) in Občine Šmartno ob Paki (www.smartnoobpaki.si).

Predsednik Komisije za vodenje postopka za imenovanje direktorja JZ MC Peter Podgoršek

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.

Iskrena hvala govorniku g. Kolarju in župniku g. Kraševcu za opravljen obred.

Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Topolšica, prav posebna in iskrena hvala pa g. Janezu Polesu prim. dr. med. ter družini Mire in Mirana Rednak.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Z ljubeznijo in bolečino v srcih tvoji Marta, Cvetka in Tonček z družinami

V SPOMIN

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

ZAHVALA

dragemu možu, atiju, tastu in dediju

Ob boleči izgubi naše drage 19. septembra 2017 mineva deset let žalosti, odkar nas je zapustil dragi

IVAN TOPLER

ANE OVNIK

1950 – 2007 Deset let je že, kar v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti.

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.

Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče.

Zelo te pogrešamo! Žena Nada, sin Dejan z Mojco, hči Melita z Miranom ter vnuki Tim, Marcel in Jan

1933 – 2017 Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.

Hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani.

Hvala vam za vsako besedo, za vsako misel, za vsak cvet, za vsak korak.

Za vse.

Vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 21. 9. 2017, barve: CMYK, stran 24

TuristiÄ?na pravljica s plavajoÄ?im hotelom na Velenjskem jezeru AngleĹĄki filmski producent Kent Walwin je bil ob obisku Velenja tako navduĹĄen nad mestom in jezeri, da je pripravljen na jezeru zgraditi plavajoÄ?i hotel, razmiĹĄlja pa tudi o proizvodnji protipoplavnih hiĹĄ v Sloveniji Mira ZakoĹĄek

Ĺ˝e dobri dve leti je stara zgodba, da naj bi angleĹĄki filmski producent, ki nadaljuje tudi uspeĹĄno nepremiÄ?ninsko zgodbo svoje druĹžine Kent Walwin, na Velenjskem jezeru zgradil plavajoÄ?i hotel. Takrat je obiskal Slovenijo in tudi Velenje predvsem zato, ker je iskal kotiÄ?ke za snemanje svojih filmov in bil tako navduĹĄen nad jezeri, da se je takoj odloÄ?il, da vloĹži tukaj svoj kapital v turi-

â?ą

V Sloveniji naj bi Kent Walwin vzpostavil tudi proizvodnjo protipoplavnih hiĹĄ.

stiÄ?ne zmogljivosti. Z Ĺžupanom Mestne obÄ?ine Velenje Bojanom KontiÄ?em, ki je bil sicer skeptiÄ?en do ideje, ĹĄe posebej, ker prejĹĄnja zgodba, povezana z BTC o izgradnji bazenskih kompleksov ni bila uspeĹĄna, je podpisal pismo o nameri. Pa ne le to, takoj je tudi zavihal rokave in zaÄ?el aktivnosti, ki so danes tako daleÄ?, da sanjsko zgodbo lahko onemogoÄ?i le slovenska zakonodaja, ki tovrstne gradnje v svojih zakonih ĹĄe nima.

Aktivnosti mu v Velenju vodi Mihael Cigler, poslovneĹž in lobist z dobrimi zvezami v Sloveniji in tujini. O projektu sem se pogovarjala z njim, preko Skypa pa tudi s Kentom Walwinom. ÂťProjekti so praktiÄ?no pripravljeni, samo zanje in za pripravo

dokumentacije bomo potrebovali 350 tisoÄ? evrov,ÂŤ pravi Cigler, ki je tudi sam navduĹĄen nad Velenjem, tako zelo, da se je sem preselil in zdaj Ĺživi med Velenjem, Londonom in Brusljem. ÂťVelenjsko jezero je preÄ?udovito, voda v njem med najÄ?istejĹĄimi in vse skupaj kar samo kliÄ?e po investiranju in ĹĄe veÄ?jem razvojuÂŤ, pravi.

Kent Walwin je na podroÄ?ju investitorstva v Angliji znan po posebnih projektih in tudi tukaj si Ĺželi postaviti nekaj povsem inovativnega, kar se bo dobro vkljuÄ?ilo v prelepo naravo, poudarja. ÂťHotel, ki ga Ĺželimo zgraditi, mora biti takĹĄen, da bodo ljudje to naravo obÄ?utili, da bodo sredi nje ‌ PrepriÄ?an je tudi, da Velenje, ki ima malo ho-

telskih zmogljivosti, takĹĄne kapacitete potrebuje. Dodaja pa ĹĄe, da bodo AngleĹži, ki obÄ?udujejo Slovenijo, zagotovo tukaj pogosti gostje.

In kako naj bi bil videti nov hotel. Skica, ki jo objavljamo, je najbolj zgovorna. Hotel bo povsem drugaÄ?en, kot smo jih vajeni, sestavljen z med seboj povezanimi 75 hiĹĄicami, razvrĹĄÄ?enimi v obliki prstana, in bo povezan s kopnim. HiĹĄice bodo stale na betonskih nosilcih. Od obale jih bo loÄ?il petmetrski pas in pot, ki bo vodila do recepcije, kjer bo tudi restavracija in drugi servisni prostori. Predvideno pa je tudi, da bi stalo poleg tega ĹĄe 30 hiĹĄk na

â?ą

â?ą

Na jezeru naj bi stalo 75 hiĹĄic, ob njem pa ĹĄe 30.

Projekti so v glavnem zakljuÄ?eni, zaÄ?etek gradnje je odvisen od posluha drĹžavnih organov, ki morajo zakonodajo obali. HiĹĄice bodo luksuprilagoditi takĹĄni zno opremljene, vsaka pa bo imela tudi svojo veliko gradnji.

njeno zgolj sprehajanju in nekaterim ĹĄportnim aktivnostim. Veliko si obetata tudi od razvoja teraso. ÂťProjekt je zasnotehnoloĹĄkega parka, ki van ekoloĹĄko, s Ä?im manj je v njegovi neposredni posegi v okolje, samoobliĹžini. skrbno, s Ä?im manjĹĄo poKent Walwin pa iĹĄÄ?e rabo elektriÄ?ne energije,ÂŤ v Sloveniji ĹĄe druge popoudarja Mihael Cigler, slovne priloĹžnosti. Med ki tudi to naÄ?rtovanje drugim razmiĹĄlja, da bi usklajuje z arhitekti. Vse tu razvil proizvodnjo je za gradnjo tako rekoÄ?

Mihael Cigler: Kent Walwin: ÂťVelenje je protipoplavnih hiĹĄ za pripravljeno, nadaljnje ÂťUpam, da bo drĹžava Ä?udovito mesto z visoko aktivnosti so odvisne od prisluhnila ambicijam razvito proizvodnjo mednarodne trge. Za razumevanja drĹžave za in priloĹžnostim, ki jih in prelepim naravnim to vidi, glede na bogate takĹĄen gradbeni poseg ta naloĹžba ponuja okoljem, kar daje zaloge lesa in odliÄ?no in pridobitve potrebne tukajĹĄnjemu okolju.ÂŤ odliÄ?ne priloĹžnosti za razvito industrijo bele dokumentacije, s Ä?imer sprostitev, seveda pa tehnike, odliÄ?no prilota prostor ogro- vse to kar samo po sebi Ĺžnost. Seveda pa je nase ukvarja pravnica, ki jo imajo prav tako zaposleno. Ta- mne turistiÄ?ne kliÄ?e po vlaganjih v ĹĄel kar nekaj kotiÄ?kov tuturistiÄ?ni razvoj.ÂŤ di za snemanje svojih filko Cigler kot Walwin raÄ?unata potenciale in mov. V Velenju pa se Ĺželi na razumevanje. Res je sicer, da da bo nov hotel gre v naĹĄi drĹžavi za prvi takĹĄen na vodi ŞivelÂŤ vseh 365 dni v le- v kratkem predstaviti tudi s svojo naÄ?in gradnje, ki pa je v eksotiÄ?- tu. Pozdravljata, da tudi mesto gledaliĹĄko predstavo. đ&#x;”˛ nih drĹžavah Ĺže dolgo uveljavljen. seli vse veÄ? aktivnosti na to obOba sta tudi prepriÄ?ana, da ima moÄ?je, ki v bodoÄ?e ne bo name-

Za Kajuhove ideale se je tudi danes in jutri vredno boriti Zavodnje, 17. septembra – Na Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji v Zavodnjah je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj postavila Kajuhovo spominsko obeleĹžje in se s tem poklonila svojemu rojaku, pesniku, borcu, uporniku ter pomenu njegovega dela. Objekt so minulo nedeljo predali svojemu namenu, lokalna skupnost pa je stal 150 tisoÄ? evrov. Slovesnosti so se med drugim udeleĹžili dr. MatjaĹž Kmecl, Stane Mele, ministrici za obrambo Andreja KatiÄ? ter za ĹĄolstvo, znanost in ĹĄport Maja Makovec BrenÄ?iÄ?. Ĺ˝upan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je med drugim dejal, da obÄ?ina zgodovinskim dejstvom posameznikov in skupnosti daje svoj pomen. Tako so rojaku Karlu Destovniku Kajuhu Ĺže postavili nekaj spominskih ploĹĄÄ?, kip v Kajuhovem parku, doprsni kip pred ĹĄoĹĄtanjsko osnovno ĹĄolo, po kateri nosi ta tudi njegovo ime, imajo Kajuhovo ulico. Vso pozornost so sedaj strnili ĹĄe v spominski objekt na Ĺ˝lebnikovi domaÄ?iji, ki bo – verjame – dobro sluĹžil svojemu namenu. Zahvalil se je druĹžini TerbovĹĄek, ki

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj se je poklonila pesniku, borcu Kajuhu ĹĄe s spominskim objektom – Milan Brglez: smo uspeli uresniÄ?iti Kajuhovo vizijo lepĹĄega sveta?

je obÄ?ini prijazno odstopila prostor, na katerem stoji objekt, in vsem, ki so sodelovali pri njegovi postavitvi.

Slavnostni govornik, predsednik DrĹžavnega zbora dr. Milan Brglez je menil, da sodi Kajuh med velike slovenske pesnike, ki ga ni mogoÄ?e spregledati, je nadÄ?asen, predvsem pa ĹĄe danes aktualen. OznaÄ?il ga je za Ä?loveka, pisanega z veliko zaÄ?etnico, za Ä?loveka, ki je iskal in si prizadeval za boljĹĄi svet. VpraĹĄal se je, ali smo po 75 letih uresniÄ?ili njegovo vizijo takega sveta, so vojne, nasilje, krivice postali del preteklosti. Brglez verjame, da je veÄ?ina ljudi takih, ki si prizadeva biti Ä?lovek Ä?loveku in brat bratu. ÂťKajuh s svojo poezijo sporoÄ?a, da Ĺželi svet, ki izhaja iz Ä?loveka in se k njemu tudi vraÄ?a. TakĹĄen svet smo sposobni zgraditi tudi mi, Ä?e se ne bomo nenehno spotikali ob naĹĄe svetovnonazorske razlike, Ä?e ne bomo vsakega mednarodnega in druĹžbenega problema izrabili za nabiranje notranjepolitiÄ?nih toÄ?k, korak za korakom poskuĹĄali preseÄ?i ozke interese in skupaj stopili na-

sproti ljudem, Ä?e bomo na prvo mesto postavili dialog in spoĹĄtovanje. ÂťPrav zaradi svoje rahloÄ?utnosti, obÄ?utljivosti za krivice in Ĺželje po miru je Kajuh – tako Brglez – ĹĄe danes izjemno priljubljen pesnik, ki navduĹĄuje tudi v tujini. O tem zgovorno priÄ?a naklada njegovih del in dejstvo, da so ta prevedena v kar 23 jezikov. Milan Brglez se je zahvalil za skrb, za spomin in opomin na borca, narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika Kajuha.

V njem ne vzbuja le globokega spoĹĄtovanja, ampak tudi ponos, saj je bil dijak prve celjske gimnazije, ki stoji v ulici z njegovim imenom in jo vsi poznajo prav po tem. ÂťSimbol in ime, ki mu je vredno slediti in za katerega vizijo ter ideale se je tudi danes in jutri vredno boriti,ÂŤ je sklenil slavnostni govornik.

Kulturni program so pripravili recitatorji osnovne ĹĄole Karla Destovnika Kajuha Ĺ oĹĄtanj in oktet Kajuhove gimnazije Celje. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek